Št. 25/16. Avgust 2011

št. 25/16. avgust 2011

Priznanja prejelo 23 zlatih učencev … str. 3

Neurje spet uničevalo ceste ... str. 3

Humanitarna akcija svetnikov … str. 6

Vpis abonmajev … str. 12

Fotoreportaža: Pivo in cvetje, Dan Laščanov ... str. 13, 14

60 let strelskega društva iz Rečice ... str. 36 Osnovni podatki o glasilu Drage bralke in bralci, Odgovorna urednica: Tanja Grabrijan v dneh, ko pišem tale uvodnik in jutranje temperatu- Namestnik odgovorne urednice: re dosegajo mrzlih devet stopinj, se spomnim na vsem Branko Hostnik dobro znano Frana Milčinskega, kako so Butalci prosili, Pomočnica odgovorne urednice, da bosta dve poletji in ena zima. Verjetno je “poglavar” oglasno trženje: Stanka Jošt narobe razumel njihove prošnje in imamo zato trenu- Tehnični urednik: Tomaž Koprivc tno “skoraj poletje”, za čez dober teden napovedano Uredniški odbor: “tropsko vročino” ter na dvatisočakih sveže zapadel Jasmina Štorman – glavna urednica, sneg. Prepričana sem, da tudi vi ugotavljate, da ne štejemo narobe zaporedja Klemen Grešak, Nika Košak, Miha letnih časov, ampak so klimatske spremembe postale del našega vsakdana. O Gartner, Tomaž Majcen tem pričajo tudi vedno pogostejša poletna neurja, ki za sabo puščajo razdeja- Izdajatelj: Občina Laško, ne objekte in uničen pridelek. Zadnje na Kozjansko-Obsoteljskem je s svojim Mestna ulica 2, 3270 Laško repom oplazilo tudi nas. Osveščanju širše javnosti o silovitosti narave je name- Naslov uredništva: njen tudi projekt Moč voda, ki vam ga prestavljamo v tokratni številki. Laški bilten – Občina Laško, Mestna Vse, ki vam ekološko razmišljanje ni tuje in verjamete, da lahko posamezniki ulica 2, 3270 Laško s svojim ravnanjem kaj spremenimo, v teh počitniških dneh vabim, da si ob tel. 03 7338 712, ponedeljkih zvečer vzamete čas in si na nacionalki ogledate oddajo Pogled z faks 03 7338 740 neba. Prepričali se boste, da z vedno večjo odtujenostjo od narave ogrožamo internet: www.lasko.si svoje lastno preživetje na modrem planetu. Naše potrošniške navade vplivajo e-naslov: [email protected] na okolje. Za zadovoljevanje svojih potreb po hrani in življenjskem stilu ter Lektoriranje: Jasmina Štorman odlaganje odpadkov potrebujemo posamezniki v razvitem svetu zelo velike Oblikovanje in grafična priprava: površine rodovitne zemlje. Naenkrat se vam ločeno zbiranje odpadkov in kom- Design Demšar, d. o. o., Kamnitnik 18, 4220 Škofja Loka postni kup ne bosta zdela več visoka znanost, ampak nuja in začetek. Na to vas Tisk: Present, d. o. o., napeljuje tudi prispevek vodje projekta Mladi v simbiozi z okoljem, ki ga prav Dolenjska c. 43, 1000 Ljubljana tako lahko preberete v biltenu. Postaja pomembno, kje in kako je pridelana Naklada: 5.000 izvodov vaša hrana ter od kod so izdelki, ki jih uporabljate v vsakodnevnem življenju. Začeli boste ceniti vse okoliške pridelovalce, ki razmišljajo in se trudijo, da bi Brezplačen izvod glasila prejme na bolj zdrav in okolju prijazen način obdelali zemljo in pridelali hrano. V La- vsako gospodinjstvo v občini. škem biltenu smo jih predstavili že kar nekaj. Njihovi izdelki niso samo zdravi, Glasilo je vpisano v razvid medijev ampak tudi kakovostni, o čemer pričajo številna priznanja. Potrošniki jih lahko Ministrstva RS za kulturo pod zap. nagradimo z nakupom njihovih pridelkov in izdelkov. Ob tem, ko kupujemo št. 1191. lokalno, namreč razmišljamo globalno, pa tudi bolj zdravi bomo. Še posebej, če se bomo na nakup odpravili peš ali pa s kolesom in si pri tem mimogrede Fotografija na naslovnici: ogledali še katero od naravnih znamenitosti in danosti v naši občini. Foto atelje Jolanda Sojč, s.p. - Pivovarska Stanka Jošt, pomočnica odgovorne urednice Naslednja številka izide 15. oktobra 2011. Prispevke in oglase je treba oddati do Predloge za podelitev občinskih priznanj 30. septembra 2011 na e-naslov zbiramo še do 5. septembra [email protected].

Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta Občine Laško je 1. junija 2011 objavila javni razpis za podelitev občinskih priznanj Občine Laško v letu 2011 (www.lasko.si). Predloge za podelitev zlatega, srebrnega in bronastega grba ter naziva častni občan lahko oddate do ponedeljka, 5. septembra, na naslov: Občinski svet Laško, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Mestna ulica 2, 3270 Laško, s pripisom »za občinska priznanja«, osebno ali po elektronski pošti na naslov: obcinski.svet@ lasko.si. Branko Hostnik Radijska oddaja Županova ura Tekmovanje za najbolj urejene vasi in objekte v Občini Laško v letu 2011 Župan Franc Zdolšek je gost na Ra- diu Celje vsak prvi ponedeljek v me- Sporočamo vam, da je strokovna komisija izvedla oglede v okviru Tekmo- secu ob 14.15. Morebitna vprašanja vanja za najbolj urejene vasi in objekte v Občini Laško v letu 2011 in pripravila za župana lahko pošljete na elektron- ožji izbor tekmovalcev. Sedaj je odločitev na vas, drage občanke in občani, ski naslov da oddate svoj glas in z njim pomagate izbrati zmagovalce znotraj posameznih kategorij. Glasovanje prek spleta bo potekalo do 10. 10. 2011. [email protected]. Več informacij dobite na spletni strani občine v rubriki Ankete Občine La- ško: Izberimo najbolj urejene vasi in objekte v občini Laško. Ne zamudite naslednje oddaje, Edina Memić ki bo 5. septembra 2011.

2 Občinska uprava

Zlati učenci 2010/2011

Letošnji kulturni program na proslavi ob dnevu državnosti, ki je bila v petek, Slavnostni govornik na proslavi je bil Janez Flis, Klara Ivšek, Patricija Knap, 17. junija, v Kulturnem centru Laško, so Ivan Sivec, pisatelj, novinar, urednik in Eva Lapornik, Hana Lavrinc, Kaja Le- pripravili učenci Osnovne šole Primoža avtor besedil za glasbo. skovar, Peter Marinko, Minja Melan- Trubarja Laško. Skozi besedilo in glas- Župan Franc Zdolšek je za zaključek šek, Teja Medved, Oliver Ocvirk, Anja bo so obeležili 20. obletnico samostoj- proslave tudi letošnjim izbranim učen- Pertinač, Aleksandra Pintar, Rina Ple- nosti Republike Slovenije. cem, ki so deveti razred osnovne šole teršek, Sara Požin, Luka Privšek, Sta- končali s povprečno zaključno oceno ša Rozman, Kristina Skerbiš, Dominik najmanj 4,5 in dosegli vsaj en uspeh na Sojč, Ines Stopinšek, Jana Štremfelj, področnem ali državnem tekmovanju Lea Vegel, Špela Videc in Tim Unuk. (najmanj srebrno priznanje ali najmanj Župan Franc Zdolšek je vse dobitni- 3. mesto na državnem športnem tek- ke priznanj in njihove najbližje povabil movanju) ali natečaju na državni ravni, na pogostitev v hotel Hum, kjer so ve- podelil priznanje zlati učenec. V šol- čer zaključili ob lahkotnem pogovoru skem letu 2010/2011 je priznanje pre- in živi glasbi. jelo 23 učencev iz občine Laško, in sicer: Jasna Kermelj

Neurje spet uničevalo ceste, v požaru zgorelo gospodarsko poslopje Krajevne skupnosti Sedraž, Rimske materiala, odneslo je bankine, nastale Toplice, Rečica in Zidani Most sta 5. in so razjede, prepusti so bili zamašeni, 7. julija prizadeli neurji. Poškodovanih obcestni jarki pa zasuti. je bilo kar 26 cest, cesta Sedraž–Gov- Neurje ni prizaneslo niti objektom. ce in dovozna pot do Jožeta Hrastnika 5. julija je pri Damjanu Knezu na Be- na Trnovem hribu pa sta bili celo ne- lovom zalilo gospodarsko poslopje, prevozni, saj je del ceste odneslo. Na strela pa je zanetila požar na gospo- druge poti je naneslo večje količine darskem poslopju pri Martinu Rižnar- ju na Strenskem. Kljub posredovanju gasilcev je ogenj stavbo uničil, na srečo pa so uspeli rešiti živino. Gasilci Rimske Toplice, Rečica in Sedraž. Ob- so imeli veliko dela še pri novi mrli- činska komisija je zadevo preverila na ški vežici v Rečici, ki jo je zalila voda. terenu, najnujnejša dela, kot so gra- V obeh neurjih je hudournik zalil tudi moziranje vozišč in bankin, odstranje- skladiščne prostore podjetja Eho na vanje nanosov, čiščenje jarkov in pre- Breznem. pustov, pa so se takoj začela. Pri prvih intervencijah je sodelova- Jože Senica in Vesna Sgerm lo približno 70 gasilcev iz PGD Laško, Foto: Vesna Sgerm

3 Občinska uprava INVESTICIJE

Ureditev odseka Reka– asfaltno prevleko. Cilj investicije je bil Doblatina na lokalni cesti izboljšanje obstoječega stanja vozišča Lahomno–Reka–Doblatina in povečanje varnosti voznikov. Dela so se zaključila v tem mesecu, vrednost V začetku junija letos smo začeli iz- investicije pa je znašala 231.000 EUR. vajati II. fazo obnove cestnega odseka Reka–Doblatina v dolžini 1.000 m. Ob- Obnova odseka G-1–Sofijin stoječa cesta je bila makadamska in je dvor–apartmaji na lokalni imela slabo odvodnjavanje, saj so bili cesti Senožete–Rimske Toplice zemeljski jarki večinoma zasuti in za- raščeni. Cilj investicije je bil izboljšanje obstoječega stanja vozišča in poveča- nje varnosti voznikov. Konec junija so bila dela zaključena. Vrednost investicije je znašala 120.000 EUR. so bila končana konec junija, vrednost investicije pa je znašala 300.000 EUR.

Obnova lokalne ceste Brstovnica–Laziše

Junija in julija se je izvajala II. faza Na odseku od glavne ceste G1-Rim- obnove cestnega odseka lokalne ceste ske Toplice do Sofijinega dvora je bil Brstovnica–Laziše v dolžini 1.038,60 m. zgrajen nov pločnik, dolg 400 m. V spo- Omenjeni del ceste je bil sicer stabilen, dnjem delu ceste je pločnik zaključen a na nekaterih mestih dotrajan in po- približno 30 m pred križiščem in se bo škodovan. Odvodnjavanje je potekalo urejal v sklopu projekta Direkcije RS za preko prepustov, ki so bili dotrajani in ceste. V zgornjem delu pa je hodnik za premajhni, zaradi česar jih je bilo tre- pešce zaključen pred Sofijinim dvorom ba v celoti zamenjati. Obstoječi asfalt z navezavo na obstoječo Rusko stezo. je bil v celoti odstranjen. Na mestih Cesta je bila, po tem, ko je bilo urejeno slabe nosilnosti je bil dosut tampon. odvodnjavanje, obrizgana z bitumnom Ureditev javne poti Debro– Vozišče je bilo izvedeno z dvoslojno in preplastena z asfaltno prevleko do odcepa za apartmaje Rimskih term. Cilj Ladna Raven–Senica investicije je bil izboljšanje obstoječega stanja vozišča ter povečanje varnosti Junija smo nadaljevali tudi II. in III. pešcev in voznikov. Dela – izvajalo jih je fazo obnove javne poti Debro–Ladna podjetje Gradnje Boštanj, d. o. o. – so Raven–Senica v dolžini 1.648 m. Ker je bila končana junija. Vrednost investici- bila obstoječa pot v slabem stanju, je je je znašala 131.000 EUR, z izgradnjo bila neprimerna in nevarna za promet, te infrastrukture pa je Občina Laško cilj investicije pa je bil ohranjanje obsto- bistveno prispevala k širitvi ponudbe ječe ceste, izboljšanje tehničnih elemen- Rimskih term. tov in povečanje prometne varnosti. Ce- sta je bila tudi v celoti asfaltirana. Dela Ljubica Vižintin

Sanacija dveh plazov na državni cesti Laško–Šentrupert–Šentjur

Direkcija RS za ceste je zaključila re- konstrukcijo odsekov na državni cesti proti Šentrupertu, ki so bili poškodo- vani zaradi plazov. Luka Picej

4 Občinska uprava osvestiti o silovitosti narave, ki smo Projekt ji bili priča septembra lani, ko na- Moč voda rasle vode marsikateremu kraju v državi niso prizanesle. Povečati je Agencija Republike Slovenije za okolje treba osveščenost o možnosti na- je v sodelovanju z Občino Laško orga- stanka poplav, sobivanju z njimi in nizirala nadaljevanje in obenem zaklju- s tem povečati samozaščito pre- ček prvega dela projekta Moč voda, ki bivalcev. Sestavni del projekta je se je ob svetovnem dnevu voda začel v tudi nameščanje opozorilnih tablic Osrednjeslovenski regiji, nadaljeval na z oznako najvišje izmerjene gla- Dolenjskem, Gorenjskem in Primorskem, dine vode ob poplavah, ki so bile pot pa zaokrožil v Štajersko-Savinjski pred leti nameščene na hidrološke regiji. Namen projekta je širšo javnost postaje. Z namestitvijo opozorilnih tabel na javne objekte lokalnih skupnosti bo opozorilni namen hi- treje dosegel širši krog prebivalcev poplavno ogroženih območij. Tanja Grabrijan Prvo opozorilno tablico v Štajersko- -Savinjski regiji je Janez Polajnar, vodja Oddelka za hidrološke prognoze na ARSO, predal Francu Zdolšku, županu Obči- ne Laško. Simbolno sta jo postavila na pročelje Kulturnega centra, kjer je voda v novembrskih poplavah leta 1990 segala 694 cm visoko.

Občina Laško vabi zainteresirane ponudnike, da na ki ga plača kupec na podlagi izstavljenega računa. Ko- spletnih straneh (http://www.lasko.si) in na oglasni de- munalni prispevek, strošek izdelave projektne doku- ski spremljajo zbiranja ponudb za oddajo nepremičnin v mentacije in izdaje gradbenega dovoljenja so zajeti v najem, javne dražbe ter izhodiščni ceni nepremičnine; • sedmih stanovanj v poslovno-stanovanjskem objek- ZBIRANJA PONUDB ZA SKLENITEV tu na Aškerčevi cesti 4 v Rimskih Toplicah. Izhodiščne cene za nepremičnine, ki so predmet prodaje, znašajo NEPOSREDNIH POGODB ZA brez vključenega DDV: 1.614 EUR/m2 stanovanja. PRODAJO NEPREMIČNIN: Vse zainteresirane ponudnike za nakup nepremičnin obveščamo, da navedene izhodiščne cene nepremičnin • poslovno-stanovanjskega objekta Šmarjeta 8, Rimske veljajo do odprodaje nepremičnin, vendar najdlje do 30. Toplice, s pripadajočim zemljiščem, za izhodiščno ceno septembra 2011. 190.539 EUR; • stanovanjskega objekta Lokavec 5, Rimske Toplice, s Stanka Jošt pripadajočim zemlji- ščem, za izhodiščno ceno 39.911 EUR; • delno komunalno opremljenega in nezazidanega stavbne- ga zemljišča parc. št. 212/5, k. o. 1039 – Rimske Toplice, ki se nahaja na območju LN Belovo, z izhodiščno ceno 34.844 EUR. Cena ne vključuje 20 % DDV, ki ga plača kupec na podlagi izstavljenega računa; • nezazidanega delno opremljenega stavb- nega zemljišča parc. št. 1230/5, k. o. 1022 – Rečica, za izhodiščno cena 90.811 EUR. Cena ne vključuje 20 % DDV,

5 Občinski svet/Politične stranke OBČINSKI SVET LAŠKO

Majska sejnina namene odre- za sanacijo plazu kli majski sejnini občinskega sveta v višini 2.763,84 Župan in člani Občinskega sve- EUR. Znesek je bil ta Občine Laško so se v humanitarne

V imenu občinskega sveta so 29. junija sredstva v višini ene sejnine družini Hrastnik simbolično predali župan Franc Zdolšek, podžupan Jože Senica ter svetnika Danijel Dobršek in Franc Lesičar. ki se je po obilnem deževju lani sprožil darovan družini za stanovanjskim objektom. Hrastnik iz Paneč za sanacijo plazu, Branko Hostnik

IZ POLITIČNIH STRANK

Utrinki iz SDS Poleg pisanja političnih programov, krize loteva večplastno in obenem de- kadriranja pravih ljudi, ponujanja rešil- luje socialno. Pripravljamo delavnico SDS ni le moderna stranka, je veliko nih strategij za Slovenijo v krizi je razi- ljubiteljske elektronike in predavanje o več, je priložnost za druženje. V Bru- skovalno razvijanje tista pot, ki pripelje evropski energetski strategiji. To zadnje slju nas je gostila poslanka evropskega do produktov z visoko dodano vredno- je pomembneje kot kar koli drugega. parlamenta dr. Romana Jordan Cizelj. stjo. Rezultat težkega razvojnega dela Evropska energetska strategija govori Avtobusni izlet v organizaciji regijske in odziva na potrebe trga je produkt, ki o ukinjanju termoblokov (razen malih koordinacije SDS je minil v sprošče- se trenutno trži po Evropski uniji in Bra- postrojenj na biomaso) do leta 2050. nem duhu pričakovanja. Deležni smo ziliji. Gre za transformacijo tu že pred- Kdor želi izvedeti, kako to dosegamo, bili prisrčnega sprejema in predavanja stavljenega vega multi v kombinaciji z o osnovah delovanja institucij Evropske najmodernejšimi »breadbordi«. Izdelek kateri parametri so pomembni in kaj unije. Neformalni popoldanski ogled je predvsem vsestransko učilo, name- nas še čaka, naj se udeleži katerega od Bruslja je bil priložnost za prisrčne po- njeno predavanjem, demonstracijam, predavanj. govore in številna fotografiranja. Iz- vajam, izdelavi diplomskih nalog. Z ve- brana fotografija je ujela trenutek, ko seljem ga uporabljajo tudi ljubiteljski Boštjan Šuhel, s polnimi želodčki zapuščamo tipično elektroniki. Naša stranka se reševanja član SDS bruseljsko restavraci- jo. Teden pozneje so potekale športne igre SDS na Ptuju. Laška ekipa SDS je dosegla zmago v te- nisu, drugo mesto v teku in drugo mesto v ekipnem šahu. Na koncu smo zasedli skupno tretje mesto med osmimi ekipami. Naslednje leto se bomo udeležili tekmovanja z ekipami v vseh športih in se po- tegovali za še boljšo uvrstitev. Glavno je kot vedno sledilo po tekmovanjih, ko smo se prijetno družili in plesali. 6 Krajevne skupnosti Iz krajevnih skupnosti

KS REČICA neurju. Obnovile se bodo javne poti: Golouh–Jeran–Zavrate, Maček–lovska Poletni utrip v KS Rečica koča Govce, Maček–Mulenca, Krašek– Kodre–Šmohor, Podrenovca–Preval, ob- Ni še dolgo tega, ko smo v naši kra- novil pa se bo tudi cevni most pri sta- jevni skupnosti praznovali in medse novanjski hiši Zg. Rečica 52. KS Rečica privabili več kot 600 obiskovalcev, od je izvedla javni razpis za izbor izvajalca športnikov, pohodnikov do, seveda, obnove javnih poti, na katerem je bil krajanov naše skupnosti in občine. izbran Darko Trbovc, s. p. Na osnovi že Prireditve so lepo uspele, dolžni pa izvedenih del pri sanaciji plazov Oštir, smo vam opravičilo zaradi neljubega Podrenovca in obnovi javne poti Zakri- dogodka na prireditvi na Zavratih, ko šek–Gaberšek bomo skladno s podpisa- smo ostali brez slavnostnega govorni- nimi medsebojnimi dogovori izvedli vse ka. V čim krajšem času bomo poskušali potrebne geodetske postopke o odmeri popraviti grenak priokus, ki je ostal pri in ureditvi mejnih postopkov na ome- obiskovalcih, pa tudi pri organizatorju. njenih zemljiščih. V krajevni skupnosti se skupaj s Pla- dnjo nalogo, to je primerno parkirišče. ninskim društvom Laško trudimo, da bi Lokacija je znana in idejni projekt že pri- oživeli planinsko postojanko na Zavra- pravljen. Sedaj nas čakata odkup zemlji- tih, a zaradi stalnih inšpekcijskih pregle- šča in priprava na pridobitev ustreznih dov to žal v prihodnje ne bo mogoče. Upajmo, da bomo v prihodnosti našli dovoljenj za izvedbo. Skupaj s projek- pravo rešitev za tiste, ki so jo vzljubili, tantom za izgradnjo vodovoda Zgornja kakor za tiste, ki jim ta postojanka ne Rečica iščemo novo rešitev za traso vo- daje notranjega miru. Kar se tiče obno- dovoda, saj lastnik zemljišča in investi- ve vodotokov, pa vam sporočamo, da tor, Občina Laško, nista našla skupnega do danes še vedno nismo prejeli nobe- jezika, da bi lahko že jeseni začeli pri- nega odgovora pristojnih služb. dobivati gradbeno dovoljenje. Upajmo, V imenu KS Rečica vam želimo prije- da nam bo drugo rešitev uspelo najti. ten dopust, za vse tiste, ki ste na oddi- Projekt ureditve vaškega jedra Zgornja hu že bili, pa upamo, da vam je ostal v Rečica je v fazi pridobivanja gradbene- lepem spominu. Še povabilo: na Šmo- ga dovoljenja in le upamo, da se bosta horju bo v nedeljo, 28. avgusta, pote- izgradnja pločnika in javne razsvetljave kala ogleda vredna etno prireditev, na ter obnovitev komunalne infrastrukture kateri bodo obudili spomin na pretekle kmalu pričeli. Občina Laško je na osnovi dni. Vabljeni! A pojdimo naprej. Za nami je otvori- javnega razpisa izbrala izvajalce del za tev žalnice, na kateri smo si zadali nasle- obnovitev javnih poti po lanskoletnem Predsednik KS Rečica Matjaž Pikl

KS LAŠKO znakov. Posodobljena pot je idealna za prigovarjanju Krajevne skupnosti Laško dostop do starega mestnega jedra po se je laška občina lani lotila obnovitve Posodobljena pešpot levem bregu Savinje. Le na mostu je omenjene ceste. Prva faza je bila kon- od mesta do Mostu želja treba urediti še razsvetljavo, ki ne de- čana lani, druga pa letos. Tako je tudi luje tako, kot bi morala. Požnica po dolgih letih naporov doča- kala sodobno in lepo urejeno cesto. V Otvoritev druge faze posodo- krajevni skupnosti si želimo, da bi naslednje leto prišla na vrsto še zadnja, bljene ceste Požnica–Padež najzahtevnejša faza obnove omenjene V petek, 22. julija, je bila pod vod- ceste. Za to pa si bodo morale močno stvom župana Franca Zdolška otvori- prizadevati vse zainteresirane strani. tev druge faze posodobljene ceste v Požnici. Na pobudo in po večletnem Investicije v teku

Pa smo dočakali tudi to, na kar smo v Kljub velikim težavam trenutno po- KS Laško opozarjali in si želeli od otvo- teka posodobitev zadnje faze ceste De- ritve mostu naprej. Sedaj se lahko po bro–Ladna Raven. V kratkem se bomo posodobljeni poti gibajo tako pešci lotili obnove ceste v naselju Psarje, to kakor tudi invalidi z vozički. Predvsem je v Debru pri Rozmanu. Na dolgu ima- tem je ta pot tudi namenjena, čeprav mo še dokončanje dveh cest v Brstni- je v zadnjem času videti tudi precej škem grabnu, ki pridejo na vrsto jeseni. kolesarjev, ki ne upoštevajo prometnih Sodelujemo tudi pri obnovitvenih delih 7 Krajevne skupnosti/Podeželje pri »Zdovčevi kapeli« v Kuretnem, kakor tudi pri obnovi nekaterih drugih objektov kulturne dediščine na območju naše Postavitev ogledala na odcepu krajevne skupnosti. O vseh naštetih delih bomo poročali v Strmca–Kuretno eni od naslednjih številk biltena. Krajani, ki živimo pri odcepu Strmca–Kuretno, se zahvaljujemo Krajevni skupnosti Laško in Občini Laško, ki sta Martin Kokotec poskrbeli za postavitev ogledala pri hišni številki 120 in s tem za večjo prometno varnost. Veseli smo hitre odzivnosti, skrbnosti in razumevanja.

Laura Boštjan

Društvo Raznolikost podeželja

činu pravilnega ravnanja z odpadki. Učenci so svoje znanje utrdi- li z igranjem spletnih Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje iger, ki so se izkazale za odličen učni pripomo- Projekt Mladi v simbiozi z okoljem ček, saj so izjemno hi- Zaključek projekta je namenjen učencem, ki jih želimo s tro obvladali ločevanje odpadkov. Tega Mladi v simbiozi spletnimi igrami spodbujati k pravil- zdaj uporabljajo tudi v praksi, doma, v nemu ločenemu zbiranju odpadkov. V šoli. Na OŠ Primoža Trubarja Laško in z okoljem prvi fazi smo zanje izdelali tri spletne na OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice igre (Ločuj varuj!, Smeti napadajo! in s pripadajočimi vsemi podružničnimi šolami smo izvedli skoraj 20 delavnic, »Svet je vsak dan bolj ogrožen Poveži pare), ki so brezplačno dosto- na katerih je sodelovalo skoraj 240 zaradi odpadkov, ki jih ljudje vsako- pne na spletni strani: www.mladizao- učencev. V okviru projekta je potekala dnevno proizvajamo na tone. Z njimi kolje.si, in promocijski material. Sple- tudi nagradna igra, v kateri je sodelo- ne ravnamo pravilno, zato se le kopi- tna stran je zelo dobro obiskana, saj valo več kot 100 učencev. Mlade igral- čijo in napadajo ubogo Naravo. Bodi smo zabeležili že več kot 5.000 obi- ce, ki pravilno ločujejo odpadke, smo ti tisti, ki jo bo rešil! Nauči se, kako skov, v povprečju pa se igralci iger na v četrtek, 14. julija, nagradili z izletom, pravilno ločevati odpadke glede na njej zadržijo 13 minut, kar je nad pov- piknikom in praktičnimi nagradami, ki to, kakšne vrste so! Spoznaj pisane prečjem. smo jih podelili na Celjski koči. Projekt koše za smeti, ki čakajo, da vanje od- V drugi fazi smo izvedli 27 delavnic delno financira EU in je nastal s finanč- vržemo pravilen odpadek!« na 19 osnovnih šolah, tako matičnih no pomočjo Evropskega kmetijskega Območno razvojno partnerstvo kot podružničnih. Sodelovali so učenci sklada za razvoj podeželja. Osrednje Celjsko je zaključilo sku- od prvega do petega razreda, ki živijo pen projekt štirih občin, ki je mlade na podeželju Mestne občine Celje ter Bojana Kroflič, univ. dipl. biol., poučil o pravilnem ločenem zbiranju občin Laško, Štore in Vojnik. Kar 500 svetovalka direktorja in vodja projekta odpadkov. učencev smo poučili o pomenu ter na- Foto: Arhiv Simbio, d. o. o.

V Regijskem centru za ravnanje z odpadki v Celju so se mladi seznanili z Nagrajence projekta je na Celjski koči obiskal tudi Ekorg. obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, kompostiranjem in sortiranjem ločeno zbranih frakcij.

8 STIK lašč za organizacijo 3. odprtega dne v okviru projekta Pravljični svet obmo- čja LAS (Celje, Laško, Štore, Vojnik), ki ga izvaja Stik Laško skupaj s partnerji in je delno sofinanciran iz programa Leader. Glavni namen projekta je varstvo spomina in interpretacija dedi- ščine skozi pričevanja zbranih mitov, bajk, legend in pripovedk z območja Dokončanje ureditve in LAS. Vire smo v začetku projekta sku- označitve tematsko-turistične paj s partnerji pregledali, povezali s pohodne poti kulturnimi znamenitostmi in naravnimi Izhodišče poti na Aškerčevem trgu B2 – Pot po nekdanjih trških danostmi območja ter z že obstoječo mejah Laškega ponudbo oz. zastavljenimi razvojnimi programi. V nadaljevanju bomo uredili Laško je bogatejše za še eno ureje- zbirko Pravljični svet območja LAS, ki no in označeno tematsko-turistično bo predstavljala osnovo novega turi- pohodno pot – Pot po nekdanjih trških stičnega produkta, in oblikovali skupno mejah Laškega. Urejena in označena je promocijsko gradivo. po sistemu celostne ureditve tematskih pohodnih poti na območju obči- ne Laško, s prometno in neprometno Urejeno počivališče ob poti (pod Žikovškim br- signalizacijo, urbano opremo in izdela- dom) nim načrtom letnega vzdrževanja. Od Kratek opis poti: od izhodiščne table začetka projekta v letu 2009 sta nosi- poti B2 (na Aškerčevem trgu, nasproti lec projekta STIK in investitor Občina cerkve sv. Martina) se napotimo po as- Laško tako uredila že četrto tematsko faltni cesti mimo Muzeja Laško in Knji- pohodno pot (poleg slednje še Pot na žnice Laško. Vzpenjamo se pod zahod- Hum, Zdraviliško pot, Pot treh cerkva) nim delom Huma, mimo Blaževe skale in odsek poti Blaževa skala–Divji farovž. V Poletni muzejski noči 18. junija ob na vrhnji del prehoda med Jagočami Že do sedaj zelo priljubljena poho- 18. uri smo se odpravili v Perkman- in Tovstim. Nato prečkamo zahodno dna pot na levi strani reke Savinje se deljčevo deželo. Obiskali smo Govce, pobočje Žikovskega brda do ceste, ki vije skozi naselja Laško, Tovsto, Ojstro, ki pod svojim površjem skriva 700 let pelje na Ojstro, in nadaljujemo do pre- Padež, Trojno, Gabrno, Lahomšek, La- staro vas. Ta se je v šestdesetih letih vala v vas Trojno. Spustimo se v dolino homno in Marija Gradec. Povezuje več prejšnjega stoletja pogreznila v zemljo potoka Lahomnica, pri mostu zavijemo kulturnih znamenitosti, kot so graščina zaradi prekomernega izkopavanja rude. desno na glavno cesto proti gostišču lilijskih – občinska stavba, trški Špital Z vsako novo generacijo spomin bledi Čater in cerkvi Matere božje v Marija – hotel Savinja, mestni magistrat, laški in v njem ostaja vedno manj, zato je Gradcu ter se po cesti ob Savinji vrnemo dvorec Weichselbergerjev dvorec, cer- bila naša pot namenjena ohranitvi spo- na izhodišče v Laškem. kev sv. Martina, cerkev Matere božje s mina skozi pripoved nekdanjega rudar- Del sredstev za ureditev poti je bil pri- kapelicami v Marija Gradcu … Zgodba ja, Stanka Nemca. Udeleženci pohoda dobljen na javnem razpisu Ministrstva poti obuja lep in star običaj, s katerim smo prisluhnili zanimivim in slikovitim za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za so tržani vsako leto v znamenje, da pričevanjem o nekdanjem načinu ži- ukrep 323 – Ohranjanje in izboljševanje obhojeni prostor spada v njihovo last, vljenja in zgodovini rudarjenja v kra- dediščine podeželja, sklop 5: Ureditev in obhodili meje trškega ozemlja. Običaj ju ter pomenu sonaravnega bivanja. se je imenoval ''objezdenje trga'' (Bur- izgradnja tematskih poti, ki povezujejo Da so škratje »škrti« samo v pravljicah, gfriedbereitung). Pot je dolga 11,2 km, naravne in kulturne znamenitosti dolo- v resnici pa so radodarni, smo se pre- najnižja točka poti je na 218 m, naj- čenega območja, ostalo razliko je sofi- pričali ob zaključku našega obiska, ko višja na 545 m, nancirala Občina Laško. Uradna otvori- smo si privoščili pravo rudarsko malico, je srednje zahtev poti bo novembra, ko bo Planinsko Perkmandeljčevo darilo obiskovalcem. tevna, primerna društvo Laško v sodelovanju s Stikom Jamskega škrata so otroci že dobro po- za obisk v vseh in Občino Laško organiziralo že 13. tra- znali po zaslugi prizadevnih vzgojiteljic letnih časih in dicionalni Pohod po nekdanjih trških enote Debro Vrtca Laško, Franc Napret za vse starostne mejah Laškega. Že zdaj pa vas vabimo, iz Lovske družine Laško pa jim je v slo- skupine. da se na pot podate samostojno, pri če- vo predal škratove pozdrave in povabi- mer vam bo v dodatno pomoč zloženka lo k ponovnemu obisku. Pohoda, ki ga Vandranje po Laškem in okolici (dobite je organiziral Stik skupaj z enoto Debro jo v TIC-u Laško ali si o poti preberete Vrtca Laško in turistično kmetijo Nemec na spletni strani www.stik-lasko.si). se je udeležilo 40 obiskovalcev, večino- ma predšolskih otrok s starši. Dean Muhovec, STIK Marina Bezgovšek, STIK Pravljični svet Foto: Tomaž Krašovec v Poletni muzejski noči Muzej Laško v soju sveč Oblika Letošnja tema Poletne muzejske Muzej Laško je obiskovalce Poletne usmerjevalne table noči Muzeji in spomin je bila kot na- muzejske noči pričakal v soju sveč. 9 STIK Dobesedno. Ob deveti večerni uri se stičnih destinacij, katerih cilji so obli- obisk zanimivih, bolj in manj znanih je pričelo ravno prav temniti in je tako kovanje lastne blagovne znamke, sku- turističnih točk, ogled dobrih praks ter poltema ustvarila napovedano, neko- pen nastop in prepoznavnost območja izmenjava izkušenj. liko skrivnostno in mrakobno vzdušje, z zaokroženo turistično ponudbo. pravšnje za poznejši utrip kot običaj- Uspešen razvoj temelji na dobri orga- no. Zaradi tega bi verjetno tudi tukaj, niziranosti, sodelovanju in povezova- če bi temeljiteje pogledali, v kakšnem nju turističnih ponudnikov. temačnem kotu našli pripovedovanju Lani je Ministrstvo za gospodarstvo zgodovine naklonjenega škrata. Za do- z razpisom za sofinanciranje aktivnosti bro pest domačinov in še pred tem ne- spodbudilo nastanek in razvoj novih kaj zdraviliških gostov je našlo pot do destinacij. S tem je priložnost za or- tokrat malo drugačnega muzeja. Kot so ganizirano in načrtovano skupno pro- povedali, jih je prav ta posebna, v kole- mocijo dobila tudi savinjska regija. V darskem letu enkratna priložnost spod- obdobju treh let se bo tako turistič- V juniju se je predstavilo osrednje budila, da so prvič pokukali v prostore na ponudba 21 občin savinjske regije celjsko območje, ki združuje občine lokalnega muzeja, če že v vsakdanjih (Braslovče, Celje, Dobje, Dobrna, Koz- Celje, Laško, Dobrna, Štore in Vojnik. odpiralnih urah za to ni časa ali prave je, Laško, Podčetrtek, Prebold, Polzela, Vsaka občina je za obisk izbrala in pre- volje. Kar so doživeli, je bilo prepleta- Rogaška Slatina, Rogatec, Slovenske dlagala turistične zanimivosti na svo- nje senc in pritajene svetlobe, kjer se Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Što- jem območju. Pot nas je najprej vodila je okolju primerno tudi zgodba naše- re, Tabor, Vitanje, Vojnik, Vransko, Zre- do Hiše kulturne dediščine Polenek v ga kraja navzela gotske resnobnosti ter če, Žalec) združevala in predstavljala, občini Dobrna, nato smo obiskali Sor- pogledov iz novih zornih kotov. Bolj kot zaenkrat še pod delovnim naslovom žev mlin v občini Vojnik in nadaljevali v kronološko nizanje dogodkov so zaži- Dežela Celjska. Management upravlja občino Celje. Ogledali smo si arheolo- vele ter nas v vsaki sobani posebej ob- Zavod Celeia Celje, pri projektu pa so- ško najdišče Rimske ceste Celeia – me- krožile zgodbe, ki jih govorijo razsta- delujemo tudi drugi razvojni partnerji, sto pod mestom, Osrednjo knjižnico vljeni obrazi, podobe in predmeti. Teh TIC-i in lokalne turistične organizaci- Celje in Stari grad Celje. Sledil je ogled pa v našem muzeju nikoli ne zmanjka. je. V tem letu je bilo izvedenih že kar Svetine in cerkve Marije Snežne v obči- In kot je že tolikokrat poprej bilo, se je nekaj promocijskih aktivnosti. Izdan je ni Štore, na koncu pa še obisk občine obhod zaključil v osrednjem prostoru bil poletni časopis Dežela Celjska v Laško. Odpravili smo se do domačije ob živahni razpravi o Laškem in njego- nakladi 50.000 izvodov, ki je obsegal Antona Aškerca, ki predstavlja primer vih ljudeh, kot je bilo nekoč in izginja namige za obisk turističnih zanimivosti, dobre prakse ohranjanja kulturne de- v spomin. Izmenjava informacij, smo možnosti za aktivno preživljanje pro- diščine in razvoja dodatne ponudbe na nekdaj temu rekli, naključno zbranih stega časa in povabilo k obisku števil- kmetiji. Obiskali pa smo še na novo od- ljudi vseh starosti, ki jih druži želja po nih prireditev. Za uspešno se je izkazala prte Rimske terme, kjer smo izlet s ko- novih znanjih in ohranitev pomembnih tudi junijska predstavitev na dogodku silom tudi zaključili. Za sodelovanje pri detajlov naše skupne krajevne poti. Trieste open days v Trstu. Obisk do- pripravi in izvedbi ekskurzije se vsem Tistemu, kar naj bi sledilo, pa je žal za- godka, ki je v samem centru Trsta po- sodelujočim lepo zahvaljujemo. godla narava, bolje zapisano, unikatna tekal štiri dni, je bil velik, prav takšno Metka Mavri, STIK laška mikroklima. Skozi kamor je pogled pa je bilo tudi povpraševanje po turi- segal oblačno nebo se zvezd in plane- stični ponudbi. V okviru načrtovanih tov pač ne da opazovati in gledanje sko- aktivnosti je bila izvedena še promoci- Dnevi evropske kulturne zi veliki teleskop ob razlagi astronoma ja ponudbe v oddaji Pojdi z menoj na dediščine se začnejo v Laškem je že v drugo zapored odpadlo. Še ena Radiu Celje v juliju. sobota je dolgo kolebala med soncem Trenutno poteka izdelava strategije Zadnji teden v septembru je v 49 in sivimi gmotami ter na koncu prepre- trženja destinacije, katere izvajalec je evropskih državah, podpisnicah Evrop- čila zadnje dejanje. Ne pa tudi zanimive- Razvojna agencija Kozjansko, ter pri- ske kulturne konvencije Sveta Evrope, ga večera vsem tistim, ki so se udeležili prava integralnih turističnih produk- tradicionalno rezerviran za vedno bolj tokratne Poletne muzejske noči. tov na območju destinacije, ki jo izvaja priljubljeno prireditev Dnevi evropske Razvojna agencija Sotla. Pripravljena kulturne dediščine (DEKD). Projekt bo tudi blagovna znamka in celostna prirejata Svet Evrope in Evropska komi- grafična podoba destinacije. Nada- sija, v Sloveniji pa ga koordinira Zavod ljujejo pa se tudi skupne predstavitve, za varstvo kulturne dediščine. Letošnji naslednja bo že septembra, in sicer na namen prireditev DEKD je vzpostavlja- Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju. nje ugodnega okolja za prostovoljstvo in še posebej za delovanje dediščinskih Metka Mavri, STIK skupnosti s poudarkom na raznoliko- sti pristopov in tradicij. Med DEKD od Strokovna ekskurzija po 24. septembra do 1. oktobra 2011 se Aljaž Majcen, STIK osrednjem Celjskem bodo v Laškem zvrstile številne razno- Foto: Tomaž Majcen like prireditve. Našemu mestu pa je Na pobudo Razvojne agencije Sa- bila naložena tudi odgovorna in častna vinjske regije so spomladi pričele po- naloga, da priredi slavnostno odprtje Destinacija Dežela Celjska tekati strokovne ekskurzije po po- Dnevov evropske kulturne dediščine sameznih subregijah savinjske regije 2011, ki bo v soboto, 24. septembra, Tudi v Sloveniji se je na nacionalni (osrednje Celjsko, Savinjsko-Šaleško, ob 10. uri na gradu Tabor. ravni začela razvijati zamisel o trženju Spodnje Savinjsko, Dravinjsko, Koz- Zaradi organizacije kvalitetnih pri- Slovenije v okviru posameznih turi- jansko in Obsotelje), katerih namen je reditev, ki opozarjajo na pomen varo- 10 STIK vanja kulturne dediščine, izvedenih v klosti. Arhitektura, način življenja, ob- zgodbe iz njene preteklosti, med njimi preteklosti v Laškem, in bogati ter ra- čutek za estetiko in ljudsko izročilo se tudi ljubezensko med grofom Frideri- znoliki letošnji ponudbi, je Zavod za prepletajo in odražajo v pogosto obi- kom Celjskim in Veroniko Deseniško. varstvo kulturne dediščine Slovenije čajni, včasih pa tudi nenavadno dru- Vljudno vabljeni na prireditve ob sprejel odločitev, da eminentno pri- gačni stavbni dediščini Kozjanskega. V dnevih evropske kulturne dediščine reditev zaupa našemu kraju. Odprtje strokovnem predavanju bodo predsta- od 24. septembra do 1. oktobra 2011! Dnevov evropske kulturne dediščine vljeni pomembnejši objekti in proble- Tomaž Majcen, STIK 2011 bodo pospremili ambasadorji matika njihovega varovanja. prostovoljstva, predstavniki Ministrstva V Thermani Laško bo v sredo, 28. Pivovar Simon Kukec znova za kulturo, Zavoda za varstvo kulturne septembra, ob 19. uri, odprtje razsta- dediščine Slovenije in Unesca, cenjeni ve Od zrna do kruha – nekoč in danes. v Laškem gostje iz Slovenije in tujine ter bogat Člani Likovnega društva Laško bodo Razstava ob stoletnici smrti očeta la- kulturni program v izvedbi laških ume- na slikarska platna beležili cikel nasta- ške pivovarne Simona Kukca, ki smo tnikov. janja kruha od setve, žetve, starih in jo skupaj s kolegi z žalskega Zavoda Program DEKD v Laškem se bo na- modernih kmečkih orodij, hrano, ki so za kulturo, šport in turizem lansko leto daljeval v nedeljo, 25. septembra, na jih gospodinje postregle ob kmečkih postavili v njihovem Eko muzeju hme- Vrhu nad Laškim, kjer bo vse popol- opravilih. Spoznali se bodo s kmečkimi ljarstva in pivovarstva, je pripotovala dne potekalo 2. srečanje vaških godb. igrami in pesmimi, s katerimi so si po tudi naše mesto. Na predvečer Piva in V idilični vasici Vrh nad Laškim bodo delu kmetje popestrili večer … Njihovo cvetja, v sklopu prireditve Dan Lašča- nastopile slovenske godbe, katerih ime ustvarjanje nas bo popeljalo po poti, ki nov, smo v Muzeju Laško slavnostno se začenja z »vaška godba« ali »kmečka pelje od zrna preko mlina do kruha. odprli spominsko razstavo, ki prikazu- godba« in zgodovinsko predstavljajo V četrtek, 29. septembra, bo ob 17. je življenje in delo Simona Kukca, ki je zametke poznejših pihalnih godb. Vsa- uri na Vrhu nad Laškim okrogla miza pred dobrimi sto dvajsetimi leti združil ka godba se bo predstavila s polurnim o dr. Avguštinu Stegenšku. Po konser- žalsko in laško pivovarno ter s svojim programom. Povabljene godbe iz tuji- vatorskem posegu na domačiji, ki ga pogumnim pristopom naprednega ne bodo festivalu dodale mednarodni bodo v okviru DEKD prostovoljno izve- ekonomista in velikega vizionarja omo- pridih. Na prireditvi bo predstavljena dli člani Slovenskega umetnostnozgo- gočil hiter razvoj pivovarstva na naših tudi knjiga Kako so se družili avtorice dovinskega društva, bo organizirana tleh. Tine Belej. okrogla miza, na kateri bodo priznani V vročem popoldnevu je odprtje slovenski strokovnjaki različnih znan- razstave, posvečene še enemu velike- stvenih področij predstavili vlogo in mu Laščanu, privabilo veliko množico pomen začetnika umetnostne zgodo- radovednežev, Kukčevih someščanov vine na Slovenskem, njegovo življenje in obiskovalcev tradicionalne priredi- in pogled na pomen zaščite in ohrani- tve Pivo in cvetje. V imenu Pivovarne tve rojstne hiše dr. Avguština Stegen- Laško je zbrane pozdravil Matej Oset ška. in predstavil pomen Simona Kukca V petek, 30. septembra, bo v galeri- za hiter in uspešen razvoj laškega pi- ji Maleš v Zgornji Rečici 89 od 11. do vovarstva. Avtor razstave Uroš Govek 13. ure predstavitev projekta Maleš in iz ZKŠT Žalec pa je razkril koncept in jaz ter načinov strokovnega urejanja nastanek razstave, za katero je veliko zbirke. Izvedeni bodo tudi premierno dokumentarnega gradiva dobil tudi v V ponedeljek, 26. septembra, bo vodeni ogledi razstave za več skupin našem muzeju. Slavnostni dogodek so od 9. do 18. ure v Tevčah na doma- z animatorji prostovoljci. Predstavlje- popestrili glasbeniki laške godbe na čiji dr. Avguština Stegenška potekala ni bodo izsledki celoletnega projekta pihala z mažoretno skupino in seveda delovna akcija konservatorske zašči- popisa in ureditve arhiva, pri katerem nepogrešljivi pivovar, ki je obiskoval- te rojstne hiše začetnika slovenske so pomagali mladi prostovoljci ob cem vroč dan pomagal hladiti z vrčki umetnostne zgodovine. V letu 2008 strokovnem nadzoru zavoda Porta B in žlahtnega hmeljnega napitka. Ob od- je Slovensko umetnostnozgodovinsko Zgodovinskega Arhiva Celje ter pomo- prtju razstave je bil predvajan tudi do- društvo začelo s pobudo za ohranitev či arhiva RTV SLO in strokovnjakov na kumentarno igrani film Pivovar Simon in oživitev rojstne hiše dr. Avguština področju arhiviranja AV in MM – TSE, Kukec, v katerem sta svoje spomine na Stegenška. S pobudo je zastavljen cilj d. o. o., iz Ljubljane. Ob 18. uri pa bo svojega slavnega prednika obujali nje- po ohranitvi in obnovi hiše ter zago- sledila svečana otvoritev razstave z govi pravnukinji Olga Habalin in Ljerka tovitvi primerne vsebine za njen nad- okroglo mizo o pomenu arhiviranja za Zemljič. aljnji obstoj. Prva faza je fizična zaščita digitalizacijo. Razstava, ki jo je finančno podprla hiše, zato bo dogodek v sklopu DEKD Dneve evropske kulturne dediščine Pivovarna Laško, bo v našem muzeju na prostovoljna delovna akcija z nujnimi v Laškem bomo zaključili v soboto, 1. ukrepi, ki bodo imeli takojšne učinke oktobra, od 12. do 15. ure, z dnevom varovanja stavbe pred vremenskimi odprtih vrat in vodenjem po kartuzi- vplivi. ji Jurklošter. V kotlini samotne doline, V torek, 27. septembra, bo ob 18. obdani s širnimi gozdovi, je krški škof uri v Muzeju Laško predavanje kon- Henrik okoli leta 1172 ustanovil kartu- servatorske svetovalke Božene Ho- zijanski samostan v Jurkloštru. Dolga in stnik z naslovom Stavbna dediščina burna zgodovina kartuzije je zapisana podeželja na območju občine Laško. v zidovih, za katerimi so nekoč prebi- Okolica Laškega je bogato posejana s vali menihi. Ob sprehodu po starodav- pomniki bivanjske dediščine iz prete- ni kartuziji bomo spoznavali različne

11 STIK ogled do konca septembra 2011, nato cev koncertov, je bila sprejeta odloči- Dva zaporedna večera so na dvorišču pa bo postala del stalne postavitve v tev, da letos s projektom nadaljujemo. vile Monet in na gradu Tabor obisko- prostorih laške pivovarne. Prisrčno va- Tako je bil v začetku junija izveden bo- valce zabavali Nathan Holder (sakso- bljeni na druženje s Simonom Kukcem. gat program, ki je raznolike kulturne fon), Iakovos Loukas (kitara) in Peter dogodke povezal v Festival Romanica Tomaž Majcen, STIK Mansfield (bobni), člani jazz zasedbe Antiqua Laško 2011. Organizatorji leto- The Mental Bee Trio iz Cambridgea Festival Romanica Antiqua šnjih dogodkov so bili Stik Laško, Glas- (Velika Britanija). Udeleženci poletne bena šola Laško - Radeče, Območna Laško glasbene šole pa so svoj zaključni kon- izpostava JSKD Laško in Občina Laško. cert priredili v Kulturnem centru Laško Osrednje mesto festivala je bilo na- in nato še v cerkvi sv. Mavricija v Jur- menjeno izobraževalnim vsebinam s kloštru. Festivalski program je dopolni- poletno šolo violine, viole in violon- la goslarska delavnica z okroglo mizo čela, ki so jo strokovno vodili violinist in predstavitvijo nastanka in razvoja in violist mag. Kristian Kolman, violon- različnih glasbenih instrumentov. čelist Aleksandar Kuzmanovski in kore- petitor pianist Benjamin Govže. Poleg poletne glasbene šole je bilo v okviru festivala izvedenih tudi pet koncertov. Ob slavnostnem odprtju Festivala Ro- manica Antiqua Laško je v Kulturnem centru nastopil godalni kvartet Musica Laško je s svojo znamenito roman- Camerata, ki ga sestavljajo violinist- sko cerkvijo, župniščem in kartuzijo v ki Petra Arlati Kovačič in Alenka Firšt, bližnjem Jurkloštru uvrščeno v ume- violist Kristian Kolman in violončelist tnostno-zgodovinsko evropsko pove- Aleksandar Kuzmanovski. Na otvori- zavo Transromanica. Stik, Center za tvenem koncertu se jim je pridružila šport, turizem, informiranje in kulturo sopranistka Gordana Hleb. Festivalski Laško, je v preteklem letu organizi- kulturni program se je v večerih, ki so Festival Romanica Antiqua Laško je ral in izvedel prvi Festival Romanica sledili, nadaljeval z Okroglim odrom, ponovno združil glasbenike. Začetnike Antiqua Laško. Festival, ki vnaša nov na katerem sta nastopili bivši učenki in profesionalce, tiste, ki prisegajo na pristop k predstavitvi in povezovanju Glasbene šole Laško - Radeče, Tanja klasično glasbo in one, ki ljubijo mo- arhitekturne in glasbene umetnosti. Po Sonc in Katarina Majcen, ki sta s svo- derne skladbe, vmes pa so bili tudi lanskoletni uspešni izvedbi celotnega jim glasbenim delovanjem ponesli ime zapriseženi jazzisti. Laško kulturno do- zastavljenega programa in odmevnosti naše glasbene šole v Evropo. Po nju- gajanje je dobilo še eno dodatno raz- v slovenskem prostoru ter splošnemu nem glasbenem nastopu je sledil spro- sežnost. zadovoljstvu in odobravanju udeležen- ščen in zanimiv pogovor z obiskovalci cev poletne glasbene šole in obiskoval- koncerta. Tomaž Majcen, STIK

Spoštovani abonenti in obiskovalci Kulturnega centra Laško! Hitro se približuje čas, ko se bomo v Kultur- Cafe teater in Cankarjev dom – Sreda, 21. december 2011, ob 19.30 nem centru ponovno nasmejali ob komedijah, Režija: Gojmir Lešnjak Gojc Ansambel MLADI DOLENJCI, Harmonikar- uživali ob koncertih domačih in tujih gostov ter Igrajo: Gojmir Lešnjak Gojc /Jonas Žnidaršič ski orkester PRIMOŽA ZVIRA se zabavali na koncertih Mavrice polk in valčk- (profesor), Tilen Artač (Ifigenija), Alenka Te- ov. V Stiku že imamo pripravljen program pri- tičkovič, Nina Ivanič, Teja Bitenc, Jernej Čam- – Sreda, 18. januar 2012, ob 19.30 reditev za prihajajočo sezono 2011/12. Naj vas pelj, Uroš Jezdić, Dušan Tomić (kandidati –na TRADICIONALNA MAVRICA Z LAŠKIMI povabimo k vpisu v naslednje abonmaje: vsaki predstavi po trije) ANSAMBLI

ABONMA LAŠKO (vključuje tri koncerte vr- – Januar 2012, ob 19.30 – Sreda, 21. marec 2012, ob 19.30 hunskih glasbenikov) Monokomedija GAJAŠ, ARESTANT ZAKLJUČNI KONCERT MAVRICE POLK IN – Torek, 11. oktober 2011, ob 19.30 Mestno gledališče Ptuj VALČKOV »GODART – LIVE« Režija: Marko Naberšnik Kvintet DORI, ansambel KARAVANKE, sku- Jure Godler in Tilen Artač Igra: Vlado Novak pina THE MOONLIGHTING ORCESTRA – Petek, 27. januar 2012, ob 19.30 – Februar 2012, ob 19.30 GAL GJURIN, koncert Komedija NEŽKA SE MOŽI Vpis abonmajev je možen v TIC-u Laško Gal Gjurin – glas, kitara, krilni rog; Severa Slovensko narodno gledališče Drama Lju- vsak dan od ponedeljka do petka med 8.00 Gjurin – glas; Matija Krečič – violina; Domen bljana in 17.00 ter ob sobotah med 9.00 in 12.00. Gracej – trobenta; Matej Tekavčič – bas; Ga- Režiser: Jaka Andrej Vojevec Abonma lahko rezervirate ali podaljšate tudi šper Konec – klavir, harmonika; Gašper Peršl Igrajo: Nina Valič, Bojan Emeršič, Jurij Zrnec po telefonu 03 733 89 50 ali po e-pošti tic@ – bobni – Marec 2012, ob 19.30 stik-lasko.si. Do 10. septembra 2011 si lahko lanskoletni – Petek, 2. marec 2012, ob 19.30 Komedija 39 STOPNIC QUARTET LUKI, koncert Špas teater abonenti rezervirate svoje dosedanje sedeže. Janez Dovč – harmonika; Boštjan Gombač – Režija: Jaša Jamnik Pri vpisu po tem datumu vam istega sedeža ne klarinet, piščali, vokal, zvočila; Nino Mureškič Igrajo: Jurij Zrnec, Nataša Tič Ralijan, Gojmir moremo več zagotoviti, saj bodo sedeži na raz- – tolkala; Goran Krmac – tuba Lešnjak Gojc in drugi polago novim abonentom. Ugodnosti nakupa abonmaja: zagotovite si GLEDALIŠKI ABONMA (vključuje pet ko- ABONMA MAVRICA POLK IN VALČKOV stalni sedež; 20 % abonentski popust; sprotno medij domačih teatrov) (vključuje pet narodno-zabavnih koncertov) obveščanje o prireditvah; popusti pri drugih – Oktober 2011, ob 19.30 – Sreda, 19. oktober 2011, ob 19.30 prireditvah v organizaciji Centra za šport, turi- VID VALIČ in DENIS AVDIĆ, stand-up večer Ansambel STANKA PETRIČA, gost BRANE zem, informiranje in kulturo Laško. Špas teater KLAVŽAR Vljudno vabljeni v Kulturni center Laško! – November 2011, ob 19.30 – Sreda, 16. november 2011, ob 19.30 Komedija SLOVENIJA IMA AVDICIJO Ansambel DONAČKA, skupina GADI Andreja Križnik, STIK

12 Turizem Tudi otroci so prišli na svoj račun. Vse dni so se lahko zabavali v lunaparku ali Pivo in cvetje 2011 pa si ogledali in se tudi sami vključili v živahen program Damjane Golavšek in Laško je že 47- čeno pivovarju Simonu Kukcu, likovno čarodeja Romana Freliha na zgornjem ič za nekaj dni razstavo 47 cvetov in razstavo ročnih vrtu hotela Savinja. postalo prizorišče del v Hiši generacij. Nekaj povsem no- največje zabave v vega je bilo tudi poulično dogajanje, ki Sloveniji – od 14. je vključevalo posameznike in društva do 17. julija se je Etno odbora Jureta Krašovca Možnar. namreč zaradi Piva Ti so prikazovali, kako se pletejo koša- in cvetja k nam re in izdeluje papirnato cvetje, pa tudi prišlo zabavat 120 peli in plesali so, s čimer so še pope- tisoč ljudi iz Slovenije in sosednjih dr- strili že tako živahen večerni program. žav. Tradicionalni turistični prireditvi je Med sprehodom čez mesto pa ste lah- bilo letos naklonjeno lepo vreme, vsi, ki ko srečali tudi nadarjene Godalkarje smo jo soustvarjali, pa se strinjamo, da Bojana Cvetrežnika. je uspela nad pričakovanji.

Vrhunec Piva in cvetja pa je bila tudi letos sobotna noč, ko je več kot 60 ti- soč obiskovalcev najprej uživalo v edin- stveni vodni simfoniji na Savinji, takoj zatem pa so se njihovi pogledi usmerili v nebo, proti gradu Tabor in Krištofu, kjer je veličasten ognjemet temo obar- val v nešteto barv.

V petek in soboto je na parkirišču pri Na četrtkovi otvoritvi so bili kot vsako leto nepo- banki potekala etno prireditev Lepo je grešljivi laški pivovarji. res na deželi, na kateri so lahko obiskovalci poskusili bogato ponudbo do- Letošnje Pivo in cvetje so sicer za- brot in izdelkov s podeželja. Letos sta znamovale nekatere novosti, med njimi se predstavili krajevni skupnosti Marija nova, barvitejša in še prepoznavnej- Gradec in Zidani Most, ki sta pripravi- ša grafična podoba ter poimenovanje li raznolik glasbeni, plesni in turistični treh glavnih odrov po blagovnih znam- program. kah generalnega sponzorja Pivovarne Laško – Zlatorog, Club in Bandidos. Na njih so se zvrstili odlični domači in tuji izvajalci različnih glasbenih zvrsti, ki so vsak večer dodobra razvneli občinstvo, trgi in ulice pa so se za nekaj ur prelevili v eno samo plesišče.

Poskrbljeno pa je bilo tudi za željne Letošnje Pivo in cvetje pa bo v prav adrenalina in športne navdušence – ti posebnem spominu ostalo Kseniji Mo- so se lahko preizkusili na izboru za naj- žič iz Jurkloštra in Rolandu Cizlu iz močnejšega Slovenca Martin Krpan, v Sevnice, ki sta si na nedeljski kmečki Vijol´čnem fun parku in na 9. turnirju ohceti po starih šegah obljubila večno ulične košarke Dribl 2011. zvestobo.

Obiskovalci so si vse dni lahko ogledali razstavo cvetja, razstavo, posve- 13 Turizem Štiridnevno prireditev je kot vedno zaokrožila parada, ki vsako leto priva- Dan Laščanov 2011 bi množice gledalcev. Čez mesto se je zapeljalo ali sprehodilo 28 posamezni- Dan Laščanov, ki je tudi kov in skupin, ki so bili razvrščeni v tri letos potekal dan pred pri- sklope: pivo, cvetje in etno. Gledalce so reditvijo Pivo in cvetje, je na navdušili z izvirnostjo in, kot se za Pivo Graščinsko dvorišče privabil in cvetje spodobi, izjemnimi cvetličnimi preko 1.000 obiskovalcev. aranžmaji. Manjkal pa ni niti tradicio- V spominsko knjigo se je nalni koncert pihalnih godb. vpisalo kar 781 Laščanov, vsak vpis pa je bil nagrajen s posebnim pivom Laščan. Ta dan je namenjen druže- nju in zahvali someščanom za sodelovanje in potrpe-

žljivost med največjo turistično prireditvijo v Sloveniji. Letos so si snovalci programa zastavili prav poseben scenarij in tako pripravili duhovit in sproščen, skratka nepozaben večer. Že ob prihodu na dvorišče so bili obiskovalci deležni prijaznega sprejema, kozarca osvežujoče- ga piva in rožice – kranceljpin- ta Marice Lesjak.

Vzdušje med obiskovalci je bilo prijetno.

Na odru pa so glavni akterji poskrbeli za dobro zabavo. V program pa so se s petjem kmalu vključili tudi obiskovalci. Povezovalka prireditve Urša Knez je med obiskovalce raz- delila raznolike nagrade generalnega sponzorja Pivovarne Laško in drugih sponzorjev. Na koncu se je zaplesalo in obiskovalci so ob dobri jedači in pijači nazdravljali in obujali spomine do poznih večernih V imenu organizatorja, Turističnega ur. društva Laško, se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste pri prireditvi sodelovali, in Dragi Laščani, na poseben dan, vsem prebivalcem Laškega, ki z njo ži- ki ga soustvarjamo v zahvalo in kot vite. Malo je še tradicionalnih priredi- spodbudo našemu lepemu turistič- tev, ki bi se ohranile skoraj pol stoletja. nemu mestu in njegovim prebival- To nam v Laškem uspeva tudi z vašo cem, ste ponovno vabljeni priho- pomočjo. Zato še enkrat iskrena hvala dnje leto! vsem! Andreja Križnik, Andreja Križnik, predsednica predsednica Turističnega društva Laško Turističnega društva Laško Foto: Foto atelje Jolanda Sojč, s. p. Foto: Foto atelje Jolanda Sojč, s. p. 14 Knjižnica

Razstava ilustracij Jožice Bratec in zelo mlada, je lani s svojimi deli tudi že nastopila na Biena- Desiree Kolarec lu slovenske ilustracije v Cankarjevem domu v Ljubljani, za kar ji iskreno čestitamo. V začetku junija smo v knjižnici odprli razstavo ilustra- Vse, ki razstave še niste videli, pa lepo vabimo, da si jo cij mladinske literature domačink Jožice Bratec in Desiree ogledate. Kolarec, ki smo ji dodali še izdelke otrok, nastale pri pred- šolski bralni znački. Na otvoritvi je nastopil MPZ Trubad- urji OŠ Laško pod vodstvom Mateje Škorja. O pomenu Dopustniški čas s knjigo (za zdaj še mogoč) otroške ilustracije ter o ustvarjanju gospe Jožice in Desiree Utrip delovanja knjižnice je v poletnem času drugačen je v uvodnem nagovoru spregovorila direktorica knjižnice kot čez leto. Naši obiskovalci potrebujejo manj strokovnih Metka Kovačič, avtorici razstave – mati in hči – pa sta pri- in študijskih gradiv, manj informacij ter zahtevnih iskanj. kupno predstavili, kako nastajajo njuna dela. Na otvoritvi Umiri se sicer živahna prireditvena dejavnost. Zahtevno se je zbralo veliko Laščanov in prijateljev ilustratork. Ko delo, povezano z nabavo gradiv, se več kot prepolovi. Knji- smo si prisotni na večeru ogledovali lepe ilustracije, raz- žničarji se posvečamo predvsem vam, dragi bralci, ki v teh stavljene v vitrinah in na panojih, v pritličju in nadstropju, dneh odnašate gore knjig – kvalitetnega, poučnega, pa tudi ter otroška dela na podstrešju, nas je bila knjižnica polna. zabavnega čtiva, kot se za dopuste spodobi. Skratka, prebi- Člani knjižnice in drugi obiskovalci pa si razstavo v teh po- valci laške občine in tudi mi z vami poleti res veliko beremo. letnih dneh še vedno precej ogledujete, zato smo jo po- Da pa bibliotekarji ne bi bili preveč zadovoljni in vsaj daljšali do srede septembra. malo brezskrbni, poskrbi dr. Miha Kovač, prof. knjigar- Knjižna ilustracija dopolnjuje izpoved literarnega dela, stva na katedri za bibliotekarstvo na FF, že znani ''prijatelj še posebej mladinskega, lahko pa po izrazni moči stopa knjižnic''. Letos splošnim knjižnicam v svojih polemikah v Dnevniku očita, da nabavljamo preveč lahkotnega čtiva in to za državni denar, kar je po njegovem mnenju nespo- dobno. Ko bi dr. Kovač vedel, kako težko je krmariti med majhnimi količinami denarja in obsežnim knjižnim trgom, številnimi predpisi ministrstva glede nabave ter potrebami in željami občanov, med kvaliteto, za katero si v knjižnicah prizadevamo, in komercialno naravnanim knjižnim trgom, kjer ni Miha Kovač kot odgovorni urednik pri Mladinski knjigi nobena izjema. Vsaj v našem primeru lahko rečemo, da za vsakim nakupom stoji tehten premislek, da si prizadevamo oblikovati dobre knjižnične zbirke, ki razumljivo, vključujejo tudi knjige za sprostitev. Nakup nekaj lažjega, sproščujočega čtiva se nam ne zdi sporen tudi z vidika porabe sredstev, saj ga vsi potrebujemo in si vsaj to med dopustom, brez razlik glede na naše finančne zmožnosti, lahko privoščimo. Založbe pa naj poskrbijo, da bodo iz- tudi pred besedo. Nemalokrat je pri otroški knjigi, slikanici, dajale spodobne tovrstne knjige. V dodatku vam pripo- besedilo drugotnega pomena, bistvo nam pove že ilustra- ročamo nekaj prijetnih leposlovnih knjig, ki so polepšale cija. dopustniške dni tudi nam. V kraju smo veseli in ponosni, da živita med nami ustvar- Tiste, ki še ne zahajate v knjižnico ali je ne poznate do- jalki, ki s svojimi darovi in znanji prispevata k razvijanju bro, opozarjamo tudi, da imamo v naših zbirkah veliko pri- likovne občutljivosti med mladimi v slovenskem prostoru. ročne literature, še posebej primerne za počitniški čas. To Gospa Jožica že več let objavlja ilustracije v otroški reviji so priročniki o planinstvu, gorništvu, jadranju, taborjenju, Zmajček, njena hči Desiree, absolventka Likovne akademi- kolesarstvu, izletništvu itd. Razpolagamo s številnimi turi- je v Ljubljani, pa je že ilustrirala nekaj knjig. Čeprav je še stičnimi vodniki, posežete lahko tudi po vzgojni literaturi, po psiholoških in zdravstvenih knjigah, da o vseh vrstah priročne literature, povezane z različnimi deli in konjički, na tem mestu ne govorimo. Skratka želimo vam in vabimo vas, da si s knjigami polepšate in obogatite svoj dopustniški čas. Metka Kovačič

Leto prostovoljstva in vseslovenski medgeneracijski projekt računalniškega izobraževanja v Knjižnici Laško

Medgeneracijsko sodelovanje je v vsaki družbi in vseh časih pomembno. Prav je, da se mlade generacije, ki vsto- pajo v svet, oblikujejo drugače, samosvoje, odkrijejo svoje

15 Knjižnica

posebnosti itd. Vendar se velikokrat premalo zavedajo pomena izkušenj, vrednot, spoznanj, ki jim jih lahko posre- dujejo starejši. Če bomo vsi skupaj želeli normalno živeti, bomo morali medgeneracijsko solidarnost vzeti za samo- umevno. Naša knjižnica bo v tem letu sodelovala pri projektu Simbioz@ e-pismena Slovenija. Vseslovenska akcija medgeneracijskega sodelovanja naj bi povezala dve generaciji – mladi bodo generacijo svojih dedkov in babic navduše- vali za rabo računalnika. Nosilec projekta je Zavod Ypsilon, med sodelujočimi pa je precej posameznikov, ki so lani zelo uspešno izvedli akcijo Očistimo Slovenijo. In kako bo projekt potekal? Med 17. in 21. oktobrom Nekaj prijetnih leposlovnih knjig v dopoldanskem in popoldanskem času (ob 9. in 16. uri) Milan Dekleva: Svoboda belega gumba. Zaokrožena bodo v knjižnicah, šolah in drugje potekala osnovna ra- zgodba o Tajdi, uspešni novinarki, ki na službenem poto- čunalniška izobraževanja – spoznavanje računalnika in vanju izve, da je njen mož, priznan znanstvenik, nenadoma njegove uporabe ter osnov interneta in elektronske pošte. umrl. Soočenje z njegovo smrtjo jo posrka v vrtinec spomi- Mladi prostovoljci (učenci višjih razredov osnovnih šol, di- nov in dogodkov. Ta roman je literarna kronika dogodkov iz jaki, študenti) bodo svoje znanje posredovali starejšim od sodobne zgodovine in iskanja človeških vrednot, polna raz- 60 let. (Mladi morajo, če želijo sodelovati, poznati osnove ličnih čustev, človeške topline in zapletov. računalništva, izvedena pa bo tudi delavnica, na kateri se Kathryn Stockett: Služkinje. Pred 60 leti so na bogatih bodo usposobili za posredovanje svojega znanja starej- plantažah na ameriškem jugu delale močno podcenjevane šim.) Namen projekta je v letu 2011, ki je evropsko leto črnske služkinje. Mlada Skeeter se po diplomi vrne domov, na prostovoljstva (leto 2012 pa bo leto aktivnega staranja in plantažo svojih staršev. Tam se spoprijatelji s črnskima služki- medgeneracijske solidarnosti), mlade navdušiti za prosto- njama in sklene o njiju napisati knjigo, kar je pravi pretres za voljstvo, starejše pa spodbuditi k vseživljenjskemu učenju. takratni ameriški jug. Roman o resnično pogumnih ženskah. Mladi, ki bi želeli sodelovati kot mentorji, in starejši, Jordan Stavrov: Ana. Pripoved o enajstletni Ani, pridni in ki bi se tovrstnih izobraževanj udeležili, ste v čim večjem poslušni deklici, ki zaradi šolanja odide od doma in se prese- številu vabljeni k sodelovanju. Za vse informacije in prija- li k sorodnikom, se prepleta z zgodbo odrasle Ane, učiteljice. ve smo vam na voljo v Knjižnici Laško kot info točki pro- Zgodba se dogaja v sedanjosti in prinaša utrinke spominov na jekta ali pa na spletni strani projekta www.simbioza.eu. čas otroštva, odraščanja in reševanja političnih konfliktov. 13. oktobra pa v knjižnici pripravljamo tudi prireditev ob Julian Barnes: Arthur in George. V zgodbi, ki se dogaja mednarodnem letu prostovoljstva. Predstavnik Inštituta na prelomu iz 19. v 20. stoletje, smo priča odraščanju dveh Antona Trstenjaka bo imel predavanje o prostovoljstvu, moških – Arthur postane pozneje sloviti avtor Sherlocka Hol- v sodelovanju s Hišo generacij in drugimi organizatorji mesa, Georgea pa kot Indijca po krivem obsodijo zločina. Delo prostovoljstva pa bomo tudi predstavili to dejavnost v je kot splet resničnih dogodkov in fikcije odlično branje. naši občini. Lepo vabljeni! Carlos Maria Dominguez: Hiša iz papirja. Kratek roman argentinskega pisatelja je svojevrsten poklon knjigam. Matej Jazbinšek Spremljamo zgodbe strastnih poznavalcev književnosti in zbiralcev knjig, bibliofilov. Pripoved o lepoti in moči knjige, Pestre ustvarjalne delavnice v Laškem ki pomembno določa našo civilizacijo. Sergio Bambaren: Kristalna reka. Ekološko navdihnjen in Rimskih Toplicah avtor nam sporoča, da vsa živa bitja lahko bivamo v har- Tudi letos smo moniji z naravo in si predajamo življenjske nauke. Zgodba pripoveduje o skupini lamantinov – posebne živalske vrste, se družili in tkali ki ji grozi izumrtje in se zateka v tople vode kristalne reke na nova prijatelj- Floridi, o dečku, ki jim je pomagal, in ljudeh, ki jih imajo radi. stva v knjižnici v Lamija Begagić: Obletnica mature. To je zbirka kratkih Laškem in Rim- zgodb mlade bosanske pisateljice, ki jih o svojih življenjih skih Toplicah. pripovedujejo nekdanji sošolci. Različne usode, srečne, ža- Po navodilih iz lostne, izseljenske in povsem običajne, nam kažejo stanje knjig smo izde- generacije, ki je v Bosni odraščala med zadnjo vojno. lali mavrične ri- Ivo Gajič: Branko Oblak. Branko Oblak je bil izbran za bice in hobotni- najboljšega slovenskega nogometaša doslej. Njegova bio- ce, avto na veter grafija je zanimivo branje o padcih, odrekanju, uspehih in ter pošastka iz ugledu, ki si ga je pridobil v svetovni športni javnosti. filca. Ustvarjalne Sophie Kinsella: Španske počitnice. Lahkoten roman, delavnice smo zaključili z zanimivim skupnim izletom na primeren za vroče poletne dni. Dogaja se v idiličnem oko- Aškerčevino in v prenovljene Rimske terme. Ogledali smo lju španskih hribov, kamor prideta po zmešnjavi letovat dve si Aškerčevo rojstno hišo, prisluhnili zgodbam o bogati povsem različni londonski družini, ki pa sta v poletni pripeki zdraviliški zgodovini in preživeli prijetno počitniško dopol- v luksuzni vili prisiljeni skupaj bivati ves teden. Prijetno in dne. duhovito branje. Martina Ajdnik Vaši knjižničarji

16 Kultura Jesenska trilogija v galeriji Maleš MALEŠ IN JAZ, odprtje razstave pa se tudi z gradivom, ki je na ogled na odprtega depoja in vodeni ogledi v stalni Mušičevi razstavi grafike v grajskih okviru DEKD sobanah, saj umetnika – prijatelja to pot Petek, 30. september, od 11.00 do povezuje še grafični medij (Breda Ilich - 13.00 in od 18.00 do 20.00 Klančnik, kustosinja razstave). Galerija Maleš, Zgornja Rečica 89 Točen datum in podrobnejši opis ce- Podrobnejši opis pregledne razstave lodnevnega programa bo objavljen v odprtega depoja, kjer bomo predstavili mesečnih napovednikih prireditev v ob- izsledke celoletnega projekta popisa in čini Laško. Organizatorja: Galerija Maleš, Njegovo mentorstvo je vplivalo tudi ureditve arhiva je vključen v sestavek o STIK na umetniško ustvarjanje Petra Abrama, Dnevih evropske kulturne dediščine. Or- kraškega slikarja, kiparja in ilustratorja, ki ganizatorji: Galerija Maleš, Porta B, STIK GALERIJA LOJZETA SPACALA, spada med tiste ustvarjalce, ki za svojo li- Šempas in USTVARJALNO SREDI- kovno pripoved uporabljajo le malo po- MIHA MALEŠ – ZORAN MUŠIČ, ŠČE ABRAM, Pedrovo nad Branikom, tez in le nekaj barvnih odtenkov. V mo- PRIJATELJA IN SODELAVCA, razstava ogled stalnih razstav tiviki iz narave ostaja najbolj zvest Krasu, Grad Dobrovo v Goriških Brdih Organiziran ogled stalnih razstav je v simbolih in portretih pa starodavnim Organiziran ogled razstave je plani- planiran v novembru 2011. duhovnim izročilom. Svoje likovno po- ran v oktobru 2011. V Trstu rojeni Lojze Spacal je imel dročje poglablja z raziskovanjem izvor- Razstavo z zgornjim naslovom, ki bo eno od vodilnih vlog v italijanski grafiki, nih vzgibov, iz katerih nastajajo oblike v organizaciji galerije Furlan iz Črnuč odlično mesto pa zavzema tudi v sloven- pojavnega sveta, na čemer temeljijo tudi postavljena na gradu Dobrovo od 23. ski umetnosti. Nagrade, ki jih je prejel za načela duhovne geometrije, starodavnih septembra pa vse do februarja priho- svoje delo, so ga že v šestdesetih letih arhitekturnih znanj in odnosa do okolja, dnje leto, sestavljata dve zgodbi. Prva s uvrstile med svetovno pomembne pred- soodvisnosti med človekom in stvar- pomočjo dragocenih ohranjenih doku- stavnike sodobne grafične umetnosti. stvom. mentov in korespondence iz Maleševe Leta 1974 je prejel Prešernovo nagrado Točen datum in podrobnejši opis ce- zapuščine spregovori o dolgem in plo- za življenjsko delo. Z zbirko v gradu Šta- lodnevnega programa bo objavljen v dnem prijateljstvu dveh umetnikov. Dru- njel, v prostoru, s katerim je živel in dihal mesečnih napovednikih prireditev v ob- ga zgodba je zgolj likovna in samo Ma- in ki je navdihoval mnoge njegove ume- čini Laško. Organizatorja: Galerija Maleš, leševa, vendar se z izborom dveh mest tnine, je na ogled postavljena pregledna STIK – Benetk in Pariza – na simbolični ravni razstava njegovega opusa od leta 1937 Vljudno vabljeni v našo družbo. znova povezuje z Mušičem. Povezuje do 1987, ko je bila galerija tudi odprta. Travica Maleš Grešak

Anton Aškerc: svetovljan v pravem pomenu besede Lepo sobotno jutro je več sto po- je Anton Aškerc »pesnik, ki se ga mnogi katerim želi ohranjati ime in pomen naj- hodnikov privabilo na že tradicionalni in tako tudi jaz spominjamo tako rekoč večjega slovenskega epika in iz pozabe 16. Pohod po Aškerčevi poti, ki ga prvo iz otroštva; vsaj zase lahko rečem, da je iztrgati manj znane pesmi, v katerih pa soboto po 10. juniju organizira KD An- prav Aškerc eden izmed dveh pesnikov, lahko pozoren bralec najde resnice, pra- tona Aškerca Rimske Toplice skupaj z ki se ju resnično spominjam iz časa, ko vice in vrednote, ki veljajo tudi za dana- vsemi domačimi društvi, društvi iz KS sem obiskoval osnovno šolo. Gre za Gre- šnji čas. Tudi pravica in dolžnost boriti se Zidani Most in Občino Laško. gorčiča in Aškerca.« S posebnim pou- za svoj jezik in narod. Ob koncu svoje- Pohodniki so v treh urah prehodili pot darkom pa je izrekel misel: »Aškerc je bil ga govora pa je gospod Peršak še dejal: od Zidanega Mosta do Senožet, pot, ki svetovljan v pravem pomenu besede!« »Potrebujemo ljudi Aškerčevega kova. jo je sam Aškerc večkrat ubiral, ko je pri- Pesnikov sorodnik, ki z družino skrbi za Torej ljudi, ki razmišljajo o prihodnosti hajal domov, a domačega praga ni pre- kulturni spomenik, je gosta popeljal po v skupnosti, za katero delajo in živijo, in stopil. Aškerčevo pot so zasnovali učenci hiši in mu povedal mnoge zanimivosti o ki imajo dovolj uporniškega duha, da si OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice pod Aškercu. Tudi take, ki so se ohranile s po- upajo misliti s svojo glavo in tvegati tudi mentorstvom prof. Jože Košak, vendar močjo ustnega izročila. svojo vsakodnevno dobrobit za to, da takrat niso mogli slutiti, da bo pohod Vsakoletni pohod, ki ga društvo orga- sledijo svojemu cilju in delujejo v dobro- postal tradicionalen. Na sami poti, ki nizira 10. junija ali prvo soboto po oble- bit skupnosti celo tedaj, kadar skupnost je označena z lesenimi kažipoti v obliki tnici smrti Antona Aškerca, je način, s to zavrača ali se odziva posmehljivo. črke A, so pohodnike domačini pogostili Brez takih ljudi bo skupnost zelo kmalu z domačimi dobrotami in prijazno be- razpadla in izginila. Vendar ne bodimo sedo. Pohod se je zaključil na Aškerče- črnogledi, ravno Aškerčev zgled nas pre- vini na Senožetah, kjer je pesnik preživel pričuje, da bi bila takšna drža napačna in mladost od drugega leta. Na prireditvi, pravzaprav najbolj sebična in neetična.« ki so jo sooblikovali pevci, glasbeniki Letošnji pohodniki so zagotovilo, in recitatorji, je spregovoril književnik, da se bo naslednjega, 17. Pohoda po publicist in politik Tone Peršak. Pouda- Aškerčevi poti, ki bo v letu, ko se bo ril je, da Anton Aškerc ni bil le pesnik, obeleževala 100. obletnica smrti Antona ampak, »kar se premalo poudarja, tudi Aškerca, zbralo na poti in Aškerčevini še večje število pohodnikov in gostov. mislec, uporniški duh in to ga je v življe- nju tudi veliko stalo.« Spomnil je tudi, da M. Suhodolčan 17 Kultura

Drugo druženje ob košnji v Trobnem Dolu uspelo

Etno odbor Jureta Krašovca Možnar pri Zvezi kulturnih društev občine Laško je skupaj s soorganizatorjema Kul- turnim društvom Trobni Dol in turistično kmetijo Salobir ter gostiteljem Krajevno skupnostjo Šentrupert v začetku julija pripravil drugo etno prireditev z naslovom Druženje ob košnji, ki je bila v Trobnem Dolu pri tamkajšnjem kulturnem domu. Pripravili smo jo članice in člani nekaterih kulturnih društev in skupin laške občine, povezanih v Etno odboru Jureta Kra- šovca Možnar, ter gostitelji iz Trobnega Dola. Po lanskoletni, prvi, uspeli in odmevni prireditvi Košnja pod laškim gradom, za katero je idejno zasnovo pripravil naš član Ivan Jelenc, Foto: Marija Oprešnik smo se člani Etno odbora Jureta Krašovca Možnar odločili, da bi omenjeno prireditev ohranili in z njo vsako leto pripra- pred kratkim dobil svojo dokončno podobo z novo asfaltno vili druženje vseh skupin iz posameznih društev z njihovimi prevleko. Ob dobri glasbi godcev ansambla Simona Gajška člani z razlogom: košnjo. Torej dogodkom oz. prikazom, s je bilo v Trobnem Dolu lepo in prijetno, zato so nekateri člani katerim bi se lahko selili iz kraja v kraj, z njim opravili ko- etno odbora že kovali načrte za druženje prihodnje leto. ristno delo in se družno poveselili. Tako se je zgodilo tudi letos. Skupaj nam je uspelo privabiti okrog 40 koscev, med Letni prikaz starih ljudskih šeg in delovnih njimi tudi nekaj zares klenih mož z 80 in več leti, preko 20 opravil bo zadnjo nedeljo v avgustu grabljic ter nekaj nosačev »prilasta«, ki so se dobro uro trudili in znojili v izjemno hribovitem delu, ki mu lokalno rečejo na Šmohorju Centrihov hrib. Po bregeh so se razlegali pesem in šaljive Letošnji 26. prikaz starih ljudskih šeg in delovnih opravil igre. Domači so jim za dobro opravljeno delo prinesli obilno občine Laško bo po tradiciji zadnjo nedeljo v avgustu po- malico in postregli s pijačo. Še sreča, da je organizatorjem poldan na Šmohorju. Tokrat bosta soorganizatorja in go- služilo vreme, saj bi bilo ob večji pripeki delo še bolj napor- stitelja Kulturno društvo Lipa Rečica in Krajevna skupnost no. Gostitelji so se skupaj z nami potrudili tudi za zanimiv Rečica. Tako nam je šele po 26 letih končno uspelo priti v spremljajoči program, ki so ga obogatili nekateri vaški roko- goste tudi k še zadnjemu kulturnemu društvu, ki je sicer delci in mojstri domače obrti pa likovniki Likovnega društva bilo med ustanovnimi člani Etno odbora Jureta Krašovca Laško ter Ivankina stojnica domačih dobrot. Za zaključek, ko Možnar. je bila na vrsti tudi priložnost za zahvalo vsem nastopajočim, Osrednja nit letošnjega prikaza bo praznovanje lepe nede- so domačini poskrbeli še za prijetno vzdušje in druženje s lje in z njim povezana oblačilna kultura Slovencev za različne številnimi obiskovalci na igrišču ob kulturnem domu, ki je priložnosti. Za Šmohor smo se odločili, ker prihajamo v lepo, neokrnjeno naravo, kjer je čudovita okolica, ni novih hiš, ni prometa, cerkvica sv. Mohorja je lepo na samem, skratka vse kot naročeno za nas. Vsa društva, ki bodo sodelovala, bodo prišla do cerkve in zares ali zgolj navidezno k maši ter ob tej priložnosti predstavila praznično oblačilno kulturo Sloven- cev v različnih obdobjih. Po tem dogodku pa skupaj s krajani Rečice, Lovske družine Rečica in drugimi društvi na domačiji Trebežnik pripravljamo popoldansko rajanje s »pušenšankom«, plesiščem in ljudsko glasbo z raznimi družabnimi igrami ter seveda pogostitvijo. To je le temeljni okvir, s katerim vas tokrat želimo privabiti na prireditev. Zato si vzemite nekaj časa in pridite med nas v nedeljo, 28. avgusta, popoldan, na Šmohor. Prijazno vabljeni! »Zdaj smo delo dokončali,« so zapeli kosci in grabljice pri vračanju z velikega travnika. Vlado Marot

KD Rimljan

Izlet na Vrhniko

Člani Kulturnega društva Rimljan smo se maja odpravili na izlet na Vrhni- ko. Ogledali smo si Cankarjevo doma- čijo in pot nadaljevali nad Vrhniko, kjer je cerkev sv. Trojice, od tam pa čudovit razgled na okolico. Nato smo se podali v sotesko Pekel, kjer smo se sprehodili 18 Kultura ob potoku Otavščica, ki je preko prepadov ustvarila pet ču- Srečanje članov KD Rimljan dovitih slapov, ob katerih vodi urejena pot. V kraju Borovnica V soboto, 30. julija, smo imeli pri Purgu v Šmarjeti 23. sre- smo si ogledali ostanke več kot 500 metrov dolgega zida- čanje članov Kulturnega društva Rimljan. Kljub slabemu vre- nega železniškega viadukta ter še obstoječi Dolinski most. menu smo popoldan preživeli ob dobri hrani in pijači, pa tudi Na poti nazaj pa smo se ustavili v Bistri, kjer smo si ogledali pesmi ni manjkalo, za kar je poskrbela skupina Rimski ljudski samostan, kjer domuje Tehnični muzej Slovenije. Izlet smo pevci in godci. Vse člane, ki so imeli okroglo letnico rojstnega zaključili z večerjo, plesom in obilo dobre volje. dne, pa smo obdarili s šopki. Bilo je prijetno, zato vabimo vse ljudi dobre volje in novih idej, da se nam pridružite. Štefanija Pavčnik Štefanija Pavčnik

Rimski večer v Rimskih termah Kulturno društvo Rimljan je maja organiziralo Rimski večer z gostjo gospo Marjano Novak, direktorico Rimskih term. Gospa Novak je zelo velikemu šte- vilu obiskovalcev podala potek gradnje Rimskih term, naštela je tudi kar nekaj problemov, s katerimi so se srečevali, ter povedala, kakšno vizijo imajo za naprej. Večer je vodila Brigita Pavčnik, predse- stitev ob zaključku pa se zahvaljujemo dnik društva KD Rimljan pa se je direk- pestrila etno skupina Rimski ljudski pevci Rimskim termam in članicam KD Rimljan. torici Novakovi zahvalil za lep sprejem in in godci, ki so peli stare ljudske pesmi in ji zaželel še veliko uspehov. Večer je po- igrali na zelo izvirnih glasbilih, za pogo- Štefanija Pavčnik

naprej dokazovati pripadnost Slovensko- materini besedi in slovenski pe- francoska pesem smi. Tako krepijo svojo narodno identiteto in jo prenašajo na bo- odmevala v doče rodove. Med večje uspehe zbora Jadran štejejo štiri turneje Zidanem Mostu po Sloveniji v letih 1985, 1987, 1999 in 2006. 30. junija smo imeli v Zidanem Mostu Ob tej priložnosti smo go- na odru Doma svobode koncert zbo- stujočemu zboru pokazali nekaj rovskega petja z naslovom Dan držav- zanimivosti naše bližnje okolice. nosti ob slovensko-francoski pesmi. Za Srečali smo se v Rimskih Topli- uspeli biti z nami predstavniki Občine člane pevskega zbora Spev in krajane cah in si ogledali nov zdraviliški kom- Laško. Prav veseli smo, da je v Zidani Zidanega Mosta je bil to velik dan, ker pleks Rimske terme, nad katerim smo Most prišel tudi predstavnik Slovenske je bil tak dogodek prvič organiziran v bili vsi navdušeni. Že pri prvem ogledu izseljenske matice iz Ljubljane, prek ka- našem kraju. Obiskali so nas prijatelji, ni šlo brez petja, v avli smo ob klavirski tere je zbor Jadran prišel v Slovenijo. člani rudarskega pevskega zbora Jadran spremljavi zborovodje zbora Jadran ve- Vsem članom Speva pa nam je v veliko iz Freyming-Merlebacha iz Francije. S selo prepevali. Nadaljevali smo pot proti veselje, da nam je uspelo pripraviti tako koncertom smo želeli domačemu kra- Laškemu, kjer smo v gostišču Čater na lep koncert v našem malem kraju, s tem ju, Občini Laško in povabljenim gostom Marija Gradcu imeli kosilo in uživali ob pa smo tudi v Občini Laško prispevali popestriti ta dan z zborovsko pesmijo. specialitetah slovenske domače kuhinje. kamenček mozaika k praznovanju 20. Ob zaključku prireditve vemo, da nam Sledil je ogled turistične kmetije Slapšak rojstnega dne naše države. je to uspelo. na Padežu. Ogledali smo si jamo, osta- Ob zaključku koncerta smo si pred- Pevski zbor Jadran je bil ustanovljen nek nekdanjega rudnika, kjer so v času stavniki zbora izmenjali simbolična leta 1966, trenutno šteje 38 pevk in pev- Marije Terezije izkopavali padeški svin- darila. Jadran je Spevu podaril grudo cev. Med njimi je le še nekaj Slovencev čev sijajnik, iz katerega je mogoče pri- premoga, ki je bila izkopana ob zaprtju prve generacije, več pa druge in tretje, dobivati svinec. Za naše goste je bila to njihovega rudnika, Spev pa je Jadra- celo četrte generacije. Člani pravijo, da prava zanimivost, saj prihajajo iz rudar- nu podaril simboliko Zidanega Mosta, so ljubitelji slovenske melodije in kul- skega mesta in nekateri med njimi so umetniško sliko treh mostov. Po kon- ture, zato z njihovimi nastopi hočejo upokojeni rudarji, nekaj pa je potomcev certu je sledilo družabno srečanje obeh rudarjev. Pozno popoldne smo zborov ob prigrizku dobrot iz doma- se vrnili v Zidani Most, saj smo če kuhinje članov in članic Speva. Tudi se morali pripraviti na koncert. za glasbo je bilo poskrbljeno, v našem Ob 19. uri smo pričeli prepevati zboru se namreč skriva ansambel, ki je in veseli smo, da se je naša dvo- poskrbel, da smo se v dvorani tudi za- rana kulturnega doma napolnila vrteli. Ob slovesu smo bili že pravi prija- s poslušalci iz bližnje in daljne telji in si zaželeli uspešno pevsko kariero in mogoče kmalu nasvidenje v Franciji okolice. V veselje nam je bilo, da ali ponovno v Sloveniji. je prišlo tudi nekaj povabljenih gostov, žal pa nam je, da niso Damjana Ključevšek

19 Literarni kotiček Sonce Tja v ravan Je okroglo, toplo, Iz mesta ven Spominčica zlato, svetlo, zbudil me tak je sen. ne ogroža, Tja bi šel, Prebuja pesem ptic te v mlado jutro le z žarki boža. nov svet objel. in z roso umivaš si obraz cvetoč, suši s poljubi ti veter mokro lice, Če kdaj ga zakrije Stopil sem na cesto. a sonce nežno ljubkuje ti telo. črni oblak, Dolga bela vsa. oblak teman, Kot nikjer nobena, Nad tabo streha jasno je nebo veter, preženi ga stran. tukaj je le ta. in nevidna roka na večer nanj pripne še drobne zvezde. Veliko sonca, Pa na cesti, kaj? Ko bere uspavanko ti zlata luna, manj oblakov, Vse okrog cvetoči maj. zelene trave kot mamin so objem. sonce naj greje Vse dehti in cveti. srce naj se smeje. V barvah tisočerih se iskri. A čas ta neusmiljen, riše bridko starost ti na lice. Zlata Strel Skrenil sem s ceste, Zori mladost. se podal tja v livado, Veter semena tvoja trosi. kjer zagledal sem lepo deklico mlado. Vem, da ne odhajaš, le začetek svoj postajaš, da nekoč spet vzkliješ – Šel sem bliže, Večnost spominčica ti plavolasa. da čujem nje viže. Si je malček zaželel, Al' ona tak mi govori, Hermina Palčnik da eno zvezdico bi ujel. da to zame ni.

Zvezda naj po nebu plava, Odšel od žalosti potrt se s sestricami poigrava, sem tja nazaj, nazaj v mesto, mi pa imamo jo zato, v pusto, staro mesto. Zakaj je orožje? da občuduje jo oko. Zakaj je orožje? Zakaj je kri? Rudi Vrečar Zakaj so solzne oči? Mirna luna in planeti Zakaj ta svet sploh živi, domišljijo v nas zaneti, če človek človeka samo mori!

da smo večni kot vesolje Regratovi cvetovi Zakaj ni miru, zakaj tišine ni? - kaj od tega je še bolje? Zakaj nam vojna grozi? Med vezenjem svoje misli predam Zakaj ljudje umirajo, Cvetka Berginc in skozi pajčevino niti zakaj se ne upirajo? v preteklost so zaviti moji vsi spomini skriti. Človek ne more zaspati ponoči, ker ne ve, kaj bo takrat v njegovi moči! Tu in tam med vzorcem se pojavi Zakaj si sveta ne moremo deliti? Cvetje kak prizorček v daljavi, Zakaj iste vode ne moremo piti? daleč seže v mladost, Na tanko žico med otroške igrice v naravi. Zakaj otroku jemljejo pravice? je Marija napela nogavico, Zakaj objokano je lice? ne boste verjeli, Tam se roka – misel mi ustavi, Zakaj otroke prodajajo? Zakaj jih ne marajo? da je roža zacvetela, že sedim v razkošni travi, Zakaj otroke kradejo, da ljubezni ne ko zadnji je list – ki nikoli zame več ne bo tako zelena, morejo imeti? v sredino vpela. s cvetjem regrata rumena. Zakaj za pištolo morajo prijeti?

Živopisani cvetovi In kot bi trenil, Kakšen bil bi svet, v prosojnost odeti, rumeno se cvetje v puh spremeni če nobenemu ne bi bilo treba na silo kot na travniku – in že odejica bela na travi leži. umret'? zacveteli bi poleti. Poglej okoli sebe in roko podaj, Otroci majhni pa smo radi lučke v da za vsakega svet bo lahko r a j. … da cvetočo in vztrajno pot očke pihali, še naprej uspešno bi nadaljevala iz votlih stebel pa verižice okrog vratu Ivana Podbregar Lavrič, saj veliko znanja in veselja – si spletali … spletali. učenka 5. raz. v vsak je cvet dodala. Blažen si, otroški svet. OŠ Antona Aškerca Rim. Toplice

Nevenka Fantinatto Heda Peterkovič 20 Zdravstvo ZA ZDRAVJE Depresija in samomorilnost Pripravlja: dipl. med. sestra Tomislava Kordiš Pri ženskah je depresija pogosto Kako torej ravnati? ske dogodke (npr. brezposelnost, povezana s hormonskimi in biolo- težko bolezen, ločitev, smrt bližnjega škimi spremembami (menopavza, ob Začnimo bolje skrbeti zase, posta- itd.), osamljenost, starost (tveganje za menstruaciji, po porodu). Do nje lah- nimo bolj »egocentrični«. Trudimo se samomor je višje pri starejši populaci- ko pride tudi zaradi preobremenjeno- prepoznati in izražati svoje potrebe ji), predvsem pa prisotnost duševnih sti in je posledica kombinacije preti- in želje in sami poskrbeti zanje. Do- težav ali bolezni (npr. depresije). »Sa- ranega stresa, delovnih obveznosti in volimo si čutiti in izražati občutke in momor se največkrat zgodi kot zaplet skrbi za družino. Vzrok je lahko tudi čustva, tudi »negativne«. Naši ob- neke duševne motnje, najpogosteje je hormonsko zdravljenje. Pogosteje pa čutki niso ne pravi ne napačni, so le to depresija, saj se dolgotrajnejše sti- so depresivne tudi ženske, ki so bile – naši. Tudi jeza, strah in žalost. Na- ske povezujejo z občutkom brezupa psihično ali fizično zlorabljene. Pri mesto da te občutke skrivamo, odri- in s prepričanjem, da sta situacija in moških se depresija kaže kot pretira- vamo, »potlačujemo«, se jih naučimo problem nerešljiva. Treba je poudariti, na utrujenost, razdražljivost, nespeč- prepoznavati in izražati na družbeno da posamezen dejavnik še ne pomeni nost, brezvoljnost, žalost. Značilna je sprejemljiv način. Tako se ne bodo več tveganja za samomor, se pa ta izrazito izguba zanimanja za delo, šport in nabirali v nas in nas vodili v depresiv- poveča, kadar se več dejavnikov tvega- dejavnosti, ki jih sicer veselijo. Ne- ne odzive. S tem ko bomo prepozna- nja pojavi hkrati,« pravi psihologinja kateri pogosto pretiravajo s pitjem vali in izražali svoje potrebe in občut- dr. Saška Roškar. Povod za samomor alkoholnih pijač ali jemanjem drog, ke, bomo tudi lažje prepoznavali in in tudi druge oblike samomorilnega drugi pretiravajo z delom. Pri moških izražali svoje meje, prepoznavali sebe, vedenja (npr. samomorilni poskus) so je depresijo tudi veliko težje prepo- svojo samopodobo. Če bomo prepo- največkrat tudi težave v medosebnih znati. Med moškimi z depresijo je znavali sebe (kdo sem), bomo lahko odnosih (npr. ločitev), finančne teža- dva do trikrat več samomorov kot pri prepoznali in izražali svoje interese, ve, neozdravljiva ali kronična bolezen ženskah, vendar pa je sama depresija želje (kaj želim biti, postati). Svojo ter smrt partnerja ali koga od bližnjih. pogostejša pri ženskah. dejavnost bomo zato usmerjali v do- seganje lastnih ciljev, zato bomo lažje Kako pomagati osebi, ki želi Kaj lahko naredimo sami? rekli ne in zmanjševali svoje obremenitve, ki k temu ne vodijo. Tako bomo narediti samomor? postali bolj učinkoviti pri doseganju Pogosto slišimo nasvete: zmanjšajte Dr. Roškarjeva pravi, da osebi, za svojih ciljev, s tem pa gradili svojo bolj obremenitve, poskrbite za razvedrilo katero se nam zdi, da je v stiski, po- stabilno in pozitivno samopodobo. Ta in boljše medosebne odnose, sprej- vejmo, da nas skrbi zanjo in da smo pa je zagotovo najboljša preventiva mite negativno izkušnjo kot del življe- opazili, da se z njo nekaj dogaja. pred depresijo. nja, naučite se reči ne, ne razdajajte se Spodbujajmo osebo, da čim prej po- … Le redko pa slišimo uporabne na- išče pomoč. Kadar se nam zdi, da je svete, kako naj to storimo, saj za vsem stiska tako huda, da oseba razmišlja tem stojijo določeni strahovi in notra- o samomoru, jo lahko tudi neposre- nje prisile, ki nas blokirajo. Za depre- dno vprašamo, ali razmišlja, da bi si sijo pogosto stoji neizražena jeza, saj kaj naredila. Kadar je odgovor pritrdi- so nas že kot otroke učili in vzgajali, len in je oseba v samomorilni stiski, je da je jeza »slaba«. Naučili so nas tudi, ne puščajmo same, skušajmo delovati da jo moramo skrivati, da moramo čim bolj pomirjujoče, osebi nudimo biti do ljudi »prijazni«, da jim moramo podporo, predvsem pa čim prej po- ustreči, tudi kadar nam to ne odgovar- iščimo strokovno pomoč. Strokovno ja, da nas bodo sprejeli in imeli radi. pomoč lahko poiščemo v najbližjem Prav tako so nas učili, da moramo biti zdravstvenem domu ali v najbližji bol- »pridni« in »ubogati«, saj nas bodo nišnici (splošni ali psihiatrični) (http:// tako imeli starši radi in bodo skrbeli vizita.si/clanek/dusevnost/samomor. za nas. Takšna vzgojna sporočila se html). pozneje kažejo različno: ljudem okrog »Nima smisla.« »Ne zmorem več.« »Bolje bi bilo brez mene.« Vse to so opozorilni znaki, ki nas (v družini, službi, med prijatelji) kažejo, da ima oseba samomorilne misli. (Foto: skušamo neprestano ugajati in biti z dnevnik.hr) Dejavniki tveganja in njimi prijazni, zato da bi nam vrača- opozorilni znaki samomora li z enako mero. Pri tem ne povemo, Kakšni so vzroki kaj želimo od njih, še manj zahteva- za samomor? Prejšnji poskusi samomora: Pribli- mo tisto, kar nam pripada za naš trud. žno polovica ljudi, ki naredi samomor, Ker povračila, ki ga pričakujemo (a Po navadi gre za sovplivanje različ- si je pred tem že poskušala vzeti ži- ne izrazimo), ni, smo vse bolj jezni na nih dejavnikov. Med tiste, ki povečuje- vljenje. Pri tistih, ki so preživeli resne ljudi. Na primer: šef nas spregleda pri jo tveganje za samomor, pa prišteva- poskuse, je prisotno veliko večje tve- napredovanju, čeprav smo se močno mo nekatere osebnostne značilnosti, ganje, da v resnici storijo samomor. trudili pri delu, partner nas zapusti, kot sta impulzivnost, agresivnost, ne- Govorjenje o smrti ali samomoru: čeprav smo se močno trudili zanj … katere oblike nezdravega življenjske- Samomorilne osebe pogosto odkrito Čeprav smo jezni nanje, tega, seveda, ga sloga, primer je čezmerno pitje ali prikrito govorijo o tem, na primer (ker je jeza »slaba«) ne pokažemo. alkohola, določene negativne življenj- »Mojim bi bilo bolje brez mene« ali

21 Zdravstvo

»Za vse sem kriv, najbolje, da izgi- tretji napišejo oporoko. adrenalinski športi, je lahko v pove- nem«. Včasih dajejo vtis, kot da bi se Depresija: Čeprav večina depresiv- zavi z drugimi znaki tudi sestavni del nekam odpravljali ali se poslavljali. nih ljudi ni nagnjena k samomoru, pa depresije (http://www.psihiater-leser. Urejanje zadev in nevsakdanja de- je večina ljudi, ki naredi samomor, de- com/557/29101.html). janja: Ljudje, ki razmišljajo o samo- presivnih. Resno depresijo prepozna- Če sumite, da je v vaši bližini oseba, moru, pred tem pogosto poskušajo mo po žalosti, vendar se lahko kaže urediti svoje poslovne in denarne za- tudi drugače – kot nesposobnost ki želi narediti samomor, lahko pokli- deve. Nekateri podarjajo svojo lastni- uživanja ali izogibanje aktivnostim, čete na: 112 - reševalna služba ali 01 no in dragocenosti ali pospravijo hišo, ki so bile prej prijetne. Ukvarjanje s 520 99 00 - klic v duševni stiski (med drugi poskušajo poplačati dolgove, tveganimi aktivnostmi, kot so npr. 19. in 7. uro zjutraj).

Zdravstveni dom Laško

7. april – motivirale k bolj zdravemu načinu ži- starši, učitelji, preventivna med. se- svetovni dan zdravja vljenja, predvsem zdravim prehranje- stra in zobozdravnik. vanjem in izvajanjem redne telesne Letos je v akciji sodelovalo 588 Ob svetovnem dnevu zdravja smo dejavnosti, kot so hoja, tek, kolesarje- učencev. Te učence je enkrat mesečno v Zdravstvenem domu Laško pripravili nje. Z bolj zdravim načinom življenja nenapovedano obiskala preventivna dva dogodka. 7. aprila je medicinska lahko posameznik veliko pripomore medicinska sestra, ki je opravila kon- sestra obiskala učence 5. razredov OŠ h krepitvi svojega zdravja. Našo zdra- trolo čistosti zob. Za najbolj vestne in Laško in PŠ Debro in z njimi prežive- vstvenovzgojno stojnico je obiskalo uspešne učence je ZD Laško 20. juni- la del dopoldneva. Poučevala jih je o 51 udeležencev. Veseli smo, da smo ja v Kulturnem centru Laško pripravil tem, kako pomembna je skrb za oseb- lahko pomagali občanom Laškega ob zaključno prireditev za čiste in zdra- no higieno odraščajočega osnovno- svetovnem dnevu zdravja z drobnimi ve zobe. V uvodnem delu so otroke šolca. Na soboto, 9. aprila, smo izve- zdravstvenovzgojnimi nasveti. pozdravili: župan Občine Laško Franc dli vsesplošni preizkus hoje na 2 km Zdolšek, direktor ZD Laško Marko Ra- v parku Zdravilišča Laško. Občanom Damjana Ključevšek, dipl. m. s. tej, dr. med., in Urška Zupanc, dr. dent. smo dali možnost, da so preverili svo- med. Za popestritev prireditve so nam jo telesno kondicijo in s hojo prispe- iz Glasbene dežele izvedli predstavo vali h krepitvi svojega zdravja. Preiz- Tekmovanje za čiste Zajčka boli zob. kusa se je udeležilo 36 ljudi. in zdrave zobe Najuspešnejši razredi akcije so pre- Obiskovalci so lahko obiskali tudi jeli priznanja za odlično umite zobe stojnico promocije zdravja, kjer so V tem šolskem letu se je zaključila in praktično nagrado. V tem šolskem medicinske sestre opravljale meritve jubilejna, 25. zaporedna preventivna letu je v Občini Laško zmagovalni ra- krvnega tlaka, krvnega sladkorja, te- akcija, ki je potekala med osnovno- zred postal 1. in 2. razred Podružnič- lesne teže in izračun indeksa telesne šolci od prvega do petega razreda ne osnovne šole Jurklošter s pomočjo mase. Obiskovalcem so svetovale, na vseh enajstih osnovnih šolah, razredničarke Magdalene Stopinšek. kako preprečujemo dejavnike tve- vključno z oddelkom ONIS na OŠ Njihov uspeh je bil kar 100-odsto- ganja, kot so povišan krvni tlak, krvi Laško. Namen akcije je, da otrokom ten. Prav ta razred pa je prevzel tudi sladkor, telesna teža in povišan ho- neprisiljeno privzgojimo navado re- zmagovalni pokal, ki ga bodo skrbno lesterol. Z zdravstvenovzgojnim na- dnega in pravilnega čiščenja zob. Pri hranili do naslednjega leta. Pred od- svetom in zloženkami so obiskovalce tem so imeli pomembno vlogo tudi hodom domov je vsakega udeleženca čakala še zdrava malica: jabolko, ro- gljiček in voda. Vsi osnovnošolci so se v tej akciji trudili po najboljših močeh in se borili za cilj: čisti zobje so moj ponos. Pri organizaciji prireditve so nam bili v veliko pomoč sponzorji, ki se jim iskreno zahvaljujemo: Občina Laško, Rdeči križ Laško, Stik Laško, Pivovar- na Laško, Sadjarstvo Aškerc Rimske Toplice, Klasje Celje - Enota Hrastnik, Gratex Laško, Lekarna Cizej Laško, Pa- ron Laško, Izvir-plan Laško, Zavaroval- nica Maribor, Zavarovalnica Triglav, Si- jaj Hrastnik, Steklarna Hrastnik, Aero Celje, Špica Laško, Flegis Maribor, Sanolabor Ljubljana, Prevozi Gračner Laško, Pletilstvo Petra Ocvirk Laško.

Izvajalka preventivnega programa Mateja Repnik Arbajter

22 Upokojenci/Humanitarna dejavnost Trubarjev dom upokojencev Loka pri Zidanem mostu

Trgali smo lipovo cvetje Še eno sladko dopoldne v je čas v sladolednem vrtu, kot smo ga domu upokojencev poimenovali, kar prehitro minil. Prav Lipa zelenela je tam v dišečem gaju tako je bilo pred mesecem dni, ko smo ... Kdo ne pozna te pesmi? Te lepe slo- se tukaj družili z mladimi iz naše osnov- venske pesmi, ki jo je narod že vzel za ne šole. Bilo je prav prijetno, sladoled svojo? Tudi v našem Trubarjevem domu pa je nam in tudi mladim zelo teknil. upokojencev smo obirali lipovo cvetje Zato se zahvaljujem vsem v domu, ki so in peli to lepo pesem. V tem domu ima- nam sladoledni vrt pripravili. In če bo mo lep drevored lip, ki lepšajo naš park. držala obljuba g. direktorja, se bomo s Kar veliko stanovalcev se nas je zbralo v sladoledom spet sladkali avgusta. Tega senci parka, kamor so nam prinesli lipo- se že zelo veselimo! ve veje in začeli smo obirati lipovo cve- Marija Kozmus, tje. Spominjam se, da sem še kot otrok stanovalka doma rada obirala lipovo cvetje, iz katerega

Se čudite ob takšnem naslovu? Pa ste najbrž že ugotovili. Želim napisati par besed o sladkem sladoledu, s katerim smo se hladili tisto julijsko dopoldne. Že drugič v letošnjem poletju nam je svoj sladoled pripeljal gospod Čufli iz Radeč. V domskem parku nam je ponudil štiri okuse sladoleda, in sicer: čokolado, vanilijo, jagodo in gozdne sadeže. Kar dolga vrsta stanovalcev se nas je zbrala pred njegovim hladilni- smo doma kuhali čaj, zato sem se tega kom. Vsak je dobil sladoled, ki si ga je dela zelo razveselila. Vsi skupaj pa smo želel. Ko smo bili tako lepo postreženi, se naužili prečudovitega lipovega vonja, smo se posedli, se prijetno sladkali in ki je samo še polepšal naš dan. uživali v zavetju dreves našega parka. Vlasta Zupančič, Marsikdo si je privoščil tudi po več por- stanovalka doma cij sladoleda. V prijetnem vzdušju nam

Območno združenje Rdečega križa Laško sprejeli predlog programa dela za leto- niti kadrovske podhranjenosti pri našem šnje leto. obsežnem delu, saj država letos skozi Sprejeli so tudi finančno poročilo. Iz različne programe (javna dela, priložnost njega izhaja, da je Območno združenje zame ipd.) namenja dostopnost in mo- RK Laško preteklo leto zaključilo s pri- žnost zgolj premožnim organizacijam manjkljajem, ki je med drugim posledica ter ambicioznim programom na drugih, večjih izdatkov za pomoč občanom v sti- manj eksistenčnih področjih. Dotakni- ski in manjšega dotoka sredstev iz redne li smo se tudi preveč enoličnih artiklov dejavnosti s tečaji prve pomoči za voz- pomoči v hrani iz intervencijskih zalog EU. Zaključno poročilo je obravnaval tudi Skupščina o delu in načrtih nike motornih vozil. Člani skupščine so z veseljem ugotavljali, da so organizacije Odbor za družbene dejavnosti in društva pri Občinskem svetu Laško in podal do- Sredi junija so se na redni letni skup- RK na našem območju od letos bogatej- bro mnenje o delu RK Laško v preteklem ščini, ki je po statutu najvišji organ Ob- še za 111 novih članov, da smo bili znova letu. močnega združenja RK Laško, sešli njeni zelo uspešni na področju krvodajalstva člani. Sestavljajo ga člani območnega in in da imamo ob sebi veliko članov, ki po- nadzornega odbora ter zastopniki vseh leg članarine darujejo tudi prostovoljne krajevnih organizacij RK laške in rade- prispevke in se odzivajo na akcije pomo- ške občine. Skupščini so prisostvovali či. Prav tako smo bili uspešni in odzivni tudi župan Občine Laško Franc Zdolšek, pri nudenju pomoči ob elementarnih ne- Melita Simončič z Oddelka za družbene srečah, ki nam tudi lani niso prizanašale, dejavnosti Občine Radeče, direktorica če omenimo, denimo, samo poplave. Na Centra za socialno delo Laško Maksi- skupščini člani niso mogli mimo nekate- miljana Pihler in koordinatorica RK celj- rih pavšalnih, nekorektnih in žaljivih za- ske regije Marta Šmalc. Na zasedanju pisov v medijih, ki pišejo zgolj o slabih in so prisotni pregledali obsežno poročilo negativnih stvareh, za dobre in lepe pa Iz zasedanja Skupščine v dvorani Aqua Roma o delu organizacije v preteklem letu in menda ni prostora. Zaobiti pa niso mogli Rimske Toplice 23 Humanitarna dejavnost Pomoč Rdečega križa ne delovalo osem krožkov RK v okviru namreč zgorelo gospodarsko poslopje, v prave roke programa obšolskih dejavnosti. Krožke polno krme za živino. Krajevna organi- je obiskovalo od 132 do 174 učencev, zacija RK Rimske Toplice se je že dan Pogosto slišimo razmišljanja o raz- ki so jih vodile mentorice: Renata To- po dogodku uskladila z Območnim deljevanju pomoči občanom, njihovih polovec, Irena Grešak, Milena Žohar, združenjem RK Laško v zvezi z akcijo prejemnikih in pravični delitvi, zraven Dragica Đerić, Maja Lapornik, Mag- pomoči, o tem pa so se posvetovali pa kdaj tudi z njimi povezane dezin- dalena Stopinšek, Katja Kovač in Maja tudi z županom Občine Laško Francem formacije. Treba je omeniti, da se s Leben ter skupina za prvo pomoč na Zdolškom in poveljnikom Štaba za ci- temi, na trenutke zahtevnimi vprašanji OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice, vilno zaščito Jožetom Senico. Kot pred- pogosto soočamo na sestankih in de- ki jo je vodila Jožica Romih Krajnc. S sednica RK Rimske Toplice sem isto lovnih srečanjih tudi vsi, ki v Rdečem krožki RK na šolah želimo osmisliti ne- dopoldne obiskala družino in se sezna- križu delamo profesionalno ali kot pro- katere vrednote in plemenitost našega nila z njihovo stisko. Na posvetovalnem stovoljci. Po naših najboljših močeh se dela skozi različne programe in omo- sestanku je Odbor RK Rimske Toplice trudimo, da bi sleherna pomoč prišla gočiti učencem nekoliko drugačno odločil, da družini takoj pomaga s po- v prave roke. Naše temeljno pravilo je, obliko preživljanja prostega časa. močjo v višini 500 evrov. Po obisku je da moramo imeti ob vsakršni more- Bogato dejavnost krožkov smo tudi bila sprejeta dokončna odločitev, da na bitni dilemi za slehernega prejemnika tokrat sklenili z zaključno ekskurzijo ti- območju KS Rimske Toplice pristopimo pripravljen odgovor na vprašanje zakaj. stih učencev, ki so čez vse leto marljivo k zbiralni akciji. Pred nekaj leti smo tako sprejeli Pra- sodelovali in pomagali mentoricam pri V sodelovanju z Območnim zdru- vilnik o dodeljevanju humanitarne po- izvedbi programa. Skupaj z mentorica- ženjem RK Laško smo v vseh 692 go- moči pri Območnem združenju RK La- mi in dvema avtobusoma učencev čla- spodinjstev krajevne skupnosti Rimske ško in kriterije, ki smo jih izoblikovali na nov krožkov RK smo tokrat obiskali ne- Toplice odposlali obvestilo in hkrati podlagi tega pravilnika ter priporočil kaj biserov naše lepe Slovenije. Podali povabilo za solidarnostno pomoč. Da Ministrstva za delo, družino in socialne smo se v dolino Vrat pod Triglav, še prej bi se krajani lahko čim prej in čim laž- zadeve. Da bi bilo dilem in neupraviče- pa smo se ustavili in povzpeli do slapa je odzvali s svojim prispevkom, smo v nih kritik čim manj, ponovno izposta- Peričnik. Ekskurzijo smo nadaljevali z obvestilo zapisali vse možne načine in vljamo nekaj informacij. obiskom doline pod Poncami, ki čaka oblike darovanja. Prostovoljci in posa- Vsak občan, ki prosi ali po našem obiskovalce v objemu lepih gora in kjer mezni člani RK so z veliko mero požr- mnenju potrebuje pomoč, mora pred- je, kot vemo, svetovno znano prizorišče tvovalnosti začeli zbirati pomoč. Krajani hodno oddati prošnjo. Izpolniti mora smučarskih poletov Planica. V drugač- so se pozitivno odzvali in v naslednjih obrazec Prošnja za pomoč pri RK, h ka- nem letnem času in vremenskih razme- dneh, ko je družino prizadela še smrt teremu mora priložiti fotokopije zahte- rah smo si ogledali skakalnice in letal- gospodinje, gospe Justine Rižnar, z vane dokumentacije. Od prosilca zahte- nico ter se povzpeli do njene odskočne družino tudi sočustvovali. Pomoč je pri- vamo točnost, predvsem pa korektnost mize. Do tja smo našteli 600 stopnic. spevalo 158 gospodinjstev ali četrtina in poštenost. O upravičenosti do pomoči Nazaj grede smo se ustavili še pri izvi- vseh. Nekateri med njimi so prispevali presojata Center za socialno delo Laško ru Save Dolinke pri Zelencih. Našo pot velike zneske. Večina pa je svoje daro- in glede na bivališče tudi pristojna kra- smo sklenili v restavraciji v Lescah na vanje podkrepila še z besedami, da je jevna organizacija RK, seveda na podla- Gorenjskem, kjer smo se naužili lepot treba pomagati sočloveku v stiski, da gi kriterijev in drugih dejstev, s katerimi s pogledom na okolico in se razživeli je treba prestopiti stare ovire ali zame- razpolagajo na terenu. Lepo in prav bi na različnih igralih. Nam je dan minil re v kraju, da podobna nesreča lahko bilo, da so upravičenci do pomoči tudi v prijetnem druženju in vzdušju, pre- prizadene vsako gospodinjstvo, da je člani RK, čeprav to ni pogoj. Pozitivno pričani pa smo, da tudi udeležencem treba imeti toplo besedo in čas za vse mnenje obeh ustanov šele daje zeleno izleta, zato se z vsemi veselimo novih člane družine Rižnar. Nekateri bi radi luč za dodelitev pomoči v okviru naših spoznanj in druženj tudi pri krožkih RK darovali še več, a jim majhni dohodki materialnih možnosti. S tem želimo po- v novem šolskem letu. tega niso dopustili. K akciji zbiranja poudariti, da imamo strogo urejen meha- moči je samoiniciativno pristopila tudi nizem poti do razdeljevanja pomoči, žal Krajevna organizacija RK Sedraž, ki je povezan tudi z zahtevno birokracijo, ki z nabiralnimi polami od hiše do hiše ni nadležna le za prosilce, ampak tudi zbrala dodatnih 2.720 evrov in nekaj za vse nas, ki na tem delamo. Kljub vse- sena, za kar smo jim izjemno hvaležni. mu pa dopuščamo možnost, da so nam Območno združenje RK Laško in Rdeči prosilci kakšno pomembno in nam ne- križ Slovenije pa sta za družino Rižnar poznano dejstvo zamolčali. Takrat vam namenila pomoč v višini 1.000 EUR. bomo, še zlasti, če ste naši člani, hvale- Zbiralno akcijo smo v enem tednu žni za vaše dobronamerne pripombe, ki zaključili. Na sestanku smo se zbra- jih bomo tudi upoštevali. Ob tem pa ne li pobiralci prostovoljci, predstavniki kaže prezreti in imeti v vidu tudi tega, Udeleženci ekskurzije krožkov RK v Planici obeh krajevnih organizacij RK in se- da pri delitvi pomoči že nekaj časa ni- kretar Območnega združenja RK La- smo več sami in edini. Vlado Marot ško. Oddali smo nabiralne pole ter se seznanili s količino in vrsto zbranih sredstev. Pomoč je skupaj darovalo Krožki RK na osnovnih šolah Hitra in velika pomoč 308 gospodinjstev in pet organiza- zaključili svoje delo za družino Rižnar cij ter podjetij. Skupaj je bilo v okviru Rdečega križa zbranih 10.387 EUR, štiri Tudi v minulem šolskem letu je na Družino Rižnar je 5. julija prizadela nakladalke sena in 20 kosov senenih osnovnih šolah laške in radeške obči- naravna nesreča, zaradi udara strele je kock. Informacijo smo osebno izročili 24 Humanitarna dejavnost družini Rižnar in se z njimi dogovorili o pri kupu soli ter poslušanju pesmi So- kloštru in se, kakor je povedala pred- vseh podrobnostih in načinih korišče- linar stari smo zares spoznali, pa tudi sednica Marija Krajnc, z zadovoljstvom nja sredstev do zadnjega centa. Vsem občudovali pomembne značilnosti so- in lepimi vtisi ter zanimivi napotki vrnili darovalcem se za zaupanje in darovano linarskega dela in poklica. Zavili smo še domov. pomoč iskreno zahvaljujemo. v gostišče Solni cvet, v katerem kuha znani kuhar Damjan. S sodelavci nas je prijazno sprejel in pomagal postreči okusno kosilo. Vprašali smo ga o nekaterih kuharskih skrivnostih. Nekaj jih je izdal, v nadaljevanju pa se je le še hu- domušno nasmihal. Druženje smo za- polnili še s postankom v Izoli in se polni novih doživetij podali proti domu. Med potjo je prevladovalo prijetno vzdušje. Slišati je bilo, da gremo na ekskurzijo tudi prihodnje leto, še prej pa se sre- čamo na oktobrski krvodajalski akciji. Ob ogledu zeliščne kmetije Kalan na Kalobju Predstavniki Rdečega križa Rimske Toplice in Bodimo zdravi, pa bo res tako! Laško smo Martina Rižnarja seznanili z zbrano pomočjo Kam in kdaj po informacije?

Ekskurzija RK Rimske Toplice Območno združenje znova zanimiva in uspešna RK Laško ima svoj sedež na Aškerčevem trgu 4 Krvodajalci in člani RK Rimske Toplice b v Laškem. Uradne ure smo se tudi letos sredi maja odpravili so ob ponedeljkih od na ekskurzijo. Naši cilji so bili: preživeti 8.00 do 14.30, ob sre- dan v prijaznem druženju, spoznati kaj dah od 8.00 do 12.00 in novega, odmakniti se od vsakodnevnih od 14.00 do 15.45 ter skrbi, se naužiti naravnih lepot krajine ob petkih od 8.00 do in pogleda na sinje morje, občutiti bla- 12.30. Telefonska števil- godejne vplive zdravilne klime in zau- ka je 734 34 60, številka Vsi zbrani na ekskurziji v Sečoveljskih solinah žiti kaj okusnega. faksa 734 34 61, mobilnega telefona v V Bolnišnici Sežana so nas prijazno delovnem času pa 041 736 166. Naš Marjana Šantej in gostoljubno sprejeli. Ob predvajanju e-naslov je: [email protected]. video posnetkov smo spoznali njihovo Kandidati za bodoče voznike motornih specialno dejavnost speleoterapijo ali Z Vrha na zeliščno vozil se lahko v tem času prijavite za zdravljenje v kraški jami. Omenjeni od- tečaj prve pomoči, tisti, ki potrebujete delek smo si tudi ogledali. Seznanili so kmetijo Kalan pomoč, pa lahko prevzamete obrazec Prošnja za pomoč in uredite vse druge nas, kako bolniki z boleznimi dihal pri- Pri Krajevni organizaciji RK Vrh nad formalnosti, povezane z našo dejavno- dejo na tovrstno zdravljenje in rehabi- Laškim so ob letošnjem mesecu de- stjo. V tem času je odprta tudi oglasna litacijo, ki ga sicer plačuje zdravstvena javnosti RK po zboru članov, ki je bil v agencija za NT in RC. zavarovalnica. Pri ogledu jame nam je tamkajšnjem gasilskem domu, pripra- pomočnica direktorice pojasnila neka- vili še predavanje o zdravilnih zeliščih in tere posebnosti in prijazno odgovori- njihovi uporabi. Predavatelj Milan Ka- la na naša vprašanja. Nadaljevali smo lan je bil tako prepričljiv, da se je nekaj s prostim ogledom Strunjana. Večina manj kot 40 članov RK z Vrha odločilo je uživala na soncu in ob pogledu na še za ogled njegove zeliščne kmetije na školjčišče, pogumni so preizkusili mor- Kalobju in predstavitve zeliščnega vrta, je, nekateri pa so raziskovali strunjan- polja, kjer pridelujejo zelišča, in prosto- ske soline. Največ časa smo se zadržali rov, kjer potekata predelava in sušenje. v krajinskem parku Sečoveljske soline. Zadnjo soboto v maju so se poda- Vodnica nam je ob zemljevidu razlo- li na pot in zaskrbljeno zrli v nebo, ki žila najpomembnejše, nato pa nas vo- po deževni noči in napovedi ni obetalo dila skozi soline vse do predstavitvene nič boljšega. Presenetljivo pa se je po dvorane in makete solin. Nazorno nam nekaj kilometrih vožnje, nedaleč od za- je pokazala solna polja, način pretaka- četka poti, skozi temne oblake prerini- nja morske vode v solnih enotah, nas lo sonce in jih potem še kar nekaj časa Sedež Rdečega križa v Laškem opozorila na specifično rastlinje in na spremljalo. Tako so nas marljivi člani RK pomen mirnega obnašanja v parku, da z Vrha skoraj prepričali, da poleg mar- Tokratna rubrika Pri naših slavljencih ne zmotimo redkih ptic, ki tam živijo. sičesa znajo delati tudi vreme. Ustalilo je zaradi prostorske stiske premaknje- V predstavitveni dvorani so predvajali se je in tako sta ogled ter predstavitev na na naslednjo številko biltena. Hvala film o dejavnosti in življenju v krajin- pod milim nebom nemoteno potekala. za razumevanje! skem parku. Ob pogledu na posame- Ekskurzijo so po toplem obroku na Pla- zne eksponate, maketo in »solinarko« nini sklenili z ogledom kartuzije v Jur- Vlado Marot 25 Hiša generacij/Vzgoja in izobraževanje Center starejših - Hiša generacij Laško Razstava ročnih del DI, DU in Hiše generacij Laško

Ljubezen je pozitivno čustvo, je vzgib in navdih, tolažba, radost in sre- ča. Odpira srca premnogih in je temelj druženja in ustvarjanja, ki se odražata v bogatih izdelkih, ki so med 14. in 17. julijem krasili dvorano Hiše generacij, ki jo je uredil Gregor Gobec. Odprtje razstave sta obogatila petje Mešanega ki se radi družijo in učijo ročnih spre- se tega premalo zavedamo. Hvala vsem pevskega zbora KUD Šentrupert pod tnosti v Hiši generacij Laško. Tako da za vaš trud in pripravljenost za sode- taktirko Marjete Ferlež in besedna in- sta navzoče pozdravila tudi predsednik lovanje pri kulturni obogatitvi našega terpretacija Marjete Knez. Unikatne DI Laško Miha Lončar in predsednica dolgoletnega festivala Piva in cvetja. umetnine so izdelale spretne roke čla- DU Laško Jožica Cajhen. Kako malo je Koordinatorka aktivnosti nov DU in DI Laško ter roke vseh tistih, potrebno, da je človek srečen, a kaj ko Petra Šuster

Piknik na Šmohorju delili smo se v dve skupini: Jagode in Rož'ce. Tekmovali smo v raznih igrah: Kot vsako leto smo tudi letos de- šivanju z žogo, prenašanju jajčka, zbi- lovno leto Centra starejših – Hiše janju pločevink z gumico, žabjih sko- generacij in Medgeneracijskega dru- kih, vodni bombi itd. Vse igre so bile štva za kakovostno starost Laško za- zahtevne, ker se je večina prvič sreča- ključili s piknikom. la z njimi. Tekmovanje smo vzele zelo resno, saj smo imele tudi strogo so- dnico s piščalko Adrijano. Igrale smo tudi tombolo in bilo je zelo napeto, ker je vsaka zadela. Kot se za piknik spodobi, je sledilo pečenje na ražnju. Pri tem sta se potrudila moška udele- ženca piknika, Damjan in Bogdan. Vse je bilo okusno in lepo postreženo.

Na sončno in toplo soboto, 11. junija, smo se zbrali na čudoviti pla- ninski točki na Šmohorju. Pričakali sta nas organizatorki piknika Petra in Irenca. Po pregledu prinesenih dobrot smo si najprej privoščili češnje, s katerimi nas je letos narava bogato ob- V tej številki objavljamo še tiste darila. Za tem je sledil golaž, ki ga je pripravila oskrbnica doma. S polnimi spomine na minulo šolsko leto, želodčki smo se podali na sprehod do Sonce je začelo zahajati in počasi se za katere nam je v junijski številki znamenitih 500 let starih lip pri cer- je bilo treba vrniti v dolino. Vse smo žal zmanjkalo prostora. Vsem kvi. Bile so res mogočne, saj so bile pospravili za sabo in se zahvalili vsem malčkom iz vrtca ter učenkam in ravno v polnem razcvetu. Po vrnitvi za nepozaben preživeto popoldne. učencem želimo uspešno šolsko so se začela resna tekmovanja. Raz- Prostovoljka Ivana Flander leto 2011/12!

Dogodivščine najmlajših različnih praznovanjih, presenetili ma- iz vrtca Sedraž mice ob njihovem prazniku in … ah, kaj vse bi še lahko naštevali! Tako, pa se je tudi za nas v vrtcu Se- Najlepše od vsega pa je bilo seve- draž končalo šolsko leto 2010/11. Kar da sodelovati z našimi starši, starimi ne moremo verjeti, da je res pri koncu, starši in okolico. Ker vsi vemo, kako saj se nam je dogajalo toliko različnih pomembno je, da se otrok počuti var- stvari, da smo popolnoma izgubili ob- nega in sprejetega v vrtcu ali kjerkoli čutek za čas. V tem obdobju, ko smo drugje, nam je sodelovanje s starši in bili skupaj, smo stkali nove prijateljske okolico še toliko več pomenilo. Otroci vezi, občudovali naravo, se podali na so po vsaki prireditvi in druženju dobili prednovoletni pohod z lučkami, ki smo nove vtise in osebnostno rastli, saj so jih izdelali v ta namen, se zabavali ob se počutili varne in pomembne. Naši 26 Vzgoja in izobraževanje otroci so brez vseh zadržkov nastopali vestnih korenjakov. pred množico ljudi, se z njimi pogovar- Vsi starši so z nami jali, pa naj so bili to starši drugih otrok sodelovali po svojih ali ljudje iz okolice. Izkoristili smo prav močeh, nekateri so vsako priložnost v naši okolici, da smo nam celo razkaza- spoznavali nove stvari in nizali dogodi- li svojo kmetijo in vščino za dogodivščino. živali na njej. Hvala Naj se ob tej priložnosti zahvalim vsem skupaj še en- prav vsem, ki so bili vedno in povsod pripravljeni sodelovati z nami. Prav krat! vsak dan so nam polepšali s prijazno Otroci besedo ali nasmeškom. Smejali in ve- iz oddelka Ribic, selili so se skupaj z nami, ko smo po- Svetlana Ulaga in časi stopicali in pristopicali do samoza- Petra Medvešek

jevanje dela na dveh šolah. Gostitelj le- staja razlika med ženskim in moškim tošnjih predstavitev je bila OŠ Franceta načinom vodenja, ker so ženske bolj Prešerna iz Črenšovcev. občutljive, čustvene. V raziskovalni nalogi smo raziskovali, • Materinstvo ni ovira za kariero večine katere ženske so se zapisale v zgodovi- intervjuvank, zelo pa je pomembna Srebrno priznanje no in vlogo ženske v preteklosti in da- podpora družine. za seminarsko nalogo o vlogi nes. Za pridobitev za nas ustreznih po- • Vsem se je življenje po prevzemu žensk v zgodovini datkov smo izdelali intervjuje in ankete. vodilnega mesta precej spremenilo, Med Laščane in Laščanke smo razdelili predvsem se je podaljšal njihov de- Učenci OŠ Primoža Trubarja Laško so 170 anket, malo več kot polovico smo lovni dan. se letos že petič prijavili na razpis ZPMS jih dobili nazaj rešenih. Mentorici: za izdelavo raziskovalne naloge. Naslov Rezultati naše raziskovalne naloge, za Biljana Jošovc in Mojca Povše letošnje teme je bil Vloga ženske v zgo- katero smo prejeli srebrno priznanje, so dovini. 20. maja je šest učencev 9. razre- bili naslednji: da iz MŠ Laško in PŠ Debro predstavilo • Delež žensk na vodilnih položajih je raziskovalno nalogo z naslovom Ženska nizek, razlog je v miselnosti, da je je …, ki jo je ustvarilo 16 učencev pod vodilni položaj rezerviran za moške, mentorstvom učiteljic Biljane Jošovc in ženska se posveča predvsem družini. Mojce Povše. Razvoj računalniške teh- • Ženskam se je težje uveljavljati na vo- nologije nam je omogočil, da je bila dilnih položajih – njihove sposobno- polovica dela opravljena v spletni učil- sti so pogosto podcenjene. nici, kar nam je nekoliko olajšalo uskla- • Anketiranke so bile mnenja, da ob-

Srebro mladinskega pevskega sem se hkrati spraševala, zakaj mi. In če- ni, sledil je le še naš zunanji videz. Dobili zbora OŠ Primoža Trubarja prav me je mikalo, da bi šla s prijatelji v smo bele srajce in trakove različnih barv. Laško na regijskem kino ali pa na sprehod, sladoled ali pico, In nato smo bili dokončno urejeni. Nape- sem te misli kmalu opustila in šla na vaje tost je rasla iz minute v minuto. Končno tekmovanju v Velenju pevskega zbora. Velikokrat sem morala je prišel čas, da pokažemo, kaj znamo. izpustiti tudi treninge in orkester. Naenkrat smo stali na odru. Takrat me je Dan, ko smo izvedeli, da smo se uvrstili Kakorkoli, prišla je težko pričakovana zapustila vsa trema in dobila sem obču- na tekmovanje v Velenje, je bil prekrasen. sobota. Zbuditi sem se morala malce tek, da lahko zapojem karkoli. Vsi smo se Bil je prvi april, in ko mi je učiteljica spo- prej. Budilka je začela zvoniti, a je nisem potrudili in dali vse od sebe. Kot kaže se je ročila to novico, ji najprej nisem verjela. želela slišati. A vseeno sem vstala in se izplačalo. Osvojili smo srebrno priznanje. Kljub vsemu se je izkazalo, da je vse res. uredila. Najprej sem se odpravila do La- Mislim, da je to najlepša nagrada, ki Seveda sem bila zelo vesela, da smo se škega, nato pa z avtobusom do Velenja. smo jo lahko dobili za ves trud, za vse v tolikšni »gneči« pevskih zborov uvrstili Vzdušje na avtobusu je bilo zaspano. V vaje in za vso usklajevanje, saj mladinski naprej prav mi. A če sem čisto iskrena, zraku je bilo čutiti napetost, kljub dogo- pevski zbor sestavljamo pevci iz Laške- voru, da gremo v Velenje po izkušnje. Iz ga in Debra. Prejeli smo mnogo pohval. avtobusa smo izstopili pred glasbeno Naša zborovodkinja ga. Mateja Škorja si šolo v Velenju. Še vedno malce zaspani je končno lahko oddahnila. Vsekakor je in polni pričakovanja smo nič kaj pogu- za nas to izjemen uspeh. Čeprav smo na mno prestopili prag glasbene šole. V avtobus vstopili zelo zaspani, smo izsto- razredu, ki so nam ga dodelili, smo se pili kot veliki zmagovalci. Ponosna sem, upeli, nato pa odšli na oder, na zadnjo da imam priložnost biti del te zgodbe. generalko. Dvorana ni bila zelo velika, a Moja velika želja pa je, da jo živimo zno- kljub temu smo čutili zvijanje v trebuhu. va. Tako. Naši glasovi so bili pripravlje- Nika Gobec

27 Vzgoja in izobraževanje Bilo je nekoč V sklopu teme preteklost kraja smo mreč starejši učenci spraševali, kaj so si bili tretješolci povabljeni na predme- zapomnili. Seveda smo se jim zahvalili tno stopnjo k sedmošolcem, ki so nam in jih spodbudili k sodelovanju tudi na- z igro prikazali življenje nekoč. Zaigrali slednje šolsko leto. Lepo se zahvaljuje- so nam preživljanje na kmetiji, življenje mo tudi učiteljici Biljani Jošovc, ki nas meščanov, kako sta svoj čas preživljala je povabila na svojo učno uro. Vsem učencem tega razreda pa želimo, da kralj in kraljica na gradu in različna dela so zaradi dobre igre dobili tudi dobro v samostanih. Učenci tretjega razreda oceno. pravijo, da je takšen način pridobivanja znanja super. Po vsaki igri so jih na- Ana Cestnik

Odkorakajmo v življenje povedala, da gremo na nagradni izlet, graščakov to naj bi bilo presenečenje za tiste, ki smo bili uspešni na tekmovanju iz zgo- Zahvala gre učenki Alji Grešak, ki je dovine, tiste, ki so delali raziskovalno bila na tekmovanju v Mega kvizu (v so- nalogo, in tiste, ki so pridno obiskovali delovanju s Knjižnico Laško) izžrebana, pevski zbor. da gre na nagradni izlet. Sedela sva v Bilo je sončno jutro in v šolo sva pri- šolski klopi pri uri zgodovine. Učitelji- šla vesela, saj naju je zanimalo, kam ca zgodovine ga. Biljana Jošovc nam je bomo odšli na izlet. Kmalu je prispel avtobus. Trije so- šolci so vzeli malico in vsi skupaj smo odšli na avtobus. Tam smo izve- prispeli, smo se najedli in se zbrali v deli, da gremo na črni kuhinji, kjer nas je pričakala vodič- grad Podsreda. Bili ka. Hodili smo iz enega prostora v dru- smo veseli in polni gega in v vsakem izvedeli nekaj novega radovednosti, saj o takratnem življenju in nastanku gra- smo vedeli, da je du. Všeč nam je bila slikarska razstava to eden najlepših gospoda Slane. Grad nam je bil všeč, gradov v Sloveniji. spoznali smo prostore, ostanke, pa tudi Uživali smo ob po- steklarsko razstavo. Domov smo se od- gledu na prelepo pravili polni vtisov in doživetij. Bil je res slovensko pokra- čudovit dan, grad pa nam bo vedno jino na jugu naše ostal v spominu. države. Ko smo Jernej Stopar, Špela Kovač Sanda, 8. b

Štirje učenci domov prinesli 2. mesto, v atletiki oz. krosu sta Zala medalje Ahtik (letnik 1999) in Gregor Rabu- zin (letnik 2000) osvojila tretji mesti, v V tem šolskem letu smo v sistemu smučanju pa je tretje mesto med ne- šolskih športnih tekmovanj sodelovali licenciranimi starejšimi učenci osvojil v osmih športnih panogah. Posame- Gašper Camloh. V atletiki so se na dr- zniki so tekmovali v atletiki, športnem žavno tekmovanje uvrstili Zala Ahtik v plezanju, smučanju, plesu in streljanju teku na 600 m (9. mesto), Urška Pušnik z zračno puško. Štirje učenci so osvo- v teku na 1.000 m (13. mesto) in Urban jili medalje na državnih tekmovanjih. V Majcenič v metu žvižgača (vorteksa) športnem plezanju je Anja Murko med (17. mesto). V smučanju sta na držav- starejšimi učenkami z licenco osvojila nem tekmovanju nastopila še Martin Horjak (8. mesto med nelicenciranimi) in Oskar Vrbovšek Plahutar (30. mesto med licenciranimi). Na šolskem držav- nem tekmovanju v atletiki oz. krosu so tekli še Gaja Ahtik, 2. razred; Tajda Velikonja, Gal Simonič, Luka Šrgan, 3. razred; Nika Jančič, Monika Stefanci- osa, Klemen Dečman, 4. razred; Do- (94. mesto), Urška Pušnik (5. mesto), minik Polanc (25. mesto), 5. razred; Ado Okanović (37. mesto), Blaž Plan- Nika Deželak (45. mesto), 8. razred; ko (70. mesto), 7. razred; Peter Planko Luka Privšek (37. mesto), Lea Vegel (38. mesto), Gregor Ocvirk (88. mesto), (36. mesto), Anja Murko (63. mesto), 9. Klemen Zalokar (90. mesto), Blaž Košir razred. Na državno tekmovanje v plesu 28 Vzgoja in izobraževanje pa se je uvrstila Valentina Zajtl in bila metu in košarki. Letos se nikjer nismo tini. To nam je kot poražencu osmine med najboljšimi 45 med več kot 180 uspeli uvrstiti na državno raven. Četrto finala prineslo možnost sodelovanja na tekmovalci. sezono smo tekmovali v ŠKL, kjer pa dodatni tekmi poražencev za še eno V ekipnih panogah, kjer se tekmova- nam ni šlo najbolje. Z osvojitvijo dru- mesto v četrtfinalu, ki pa ga s porazom nje pričenja na občinski ravni in se na gega mesta v predtekmovalni skupini v Cerknici prav tako nismo uspeli izko- področno raven (polfinale) uvrsti samo smo se uvrstili v osmino finala. Tu smo ristiti. občinski prvak, smo sodelovali v nogo- doživeli dva poraza proti Rogaški Sla- Albin Simonič

Urejena cvetlična greda pred razredčiti in obrezati v pravo višino in vhodom v Osnovno šolo obliko. Zasaditev z rdečimi vodenka- mi je dopolnila hidrant, dodala sem Primoža Trubarja Laško velikega smeška in v smeške poslika- la še nekaj kamenčkov, da so skupaj V sredini maja – toliko, da sva še videti kot učitelj in otroci. Ta ideja se ujela šolarje – sva cvetličar Edi Cokan, je porodila Ediju Cokanu. Rečni kamni s. p., in Anita Napret, s. p., animator- so položeni po vsej gredi in ne le ob stvo, sponzorsko uredila cvetlično robu, kot si je želela ena od učiteljic gredo pred vhodom v Osnovno šolo matematike. Primoža Trubarja. Poraslo in previso- ko ruševje je bilo treba najprej opleti, Anita Napret

PŠ DEBRO Čisto morje Jumicar – vožnja z avtomobilčki Veselje v čistem morju Čisto morje valovito, milijon zakladov je v tebi skrito, po poligonu Ribič Marko vodi barko, ribe čisti, ribe v tebi plavajo, morje očisti. galebi nad tabo letajo. Učenci 4. in 5. razreda matične šole Alge lepe čiste so, za ribe dobro kosilo bo. in podružnice Debro so se 1. in 2. juni- Ribe site so, ker alge pojedle so. Ob sončnem zahodu z barko plujem, ja preizkusili v vožnji z avtomobili po globino tvojo opazujem, poligonu. Najprej so v kratkem preda- Ko čistilci so prišli, morje so počistili. modrino sinjo občudujem, vanju spoznali nevarnosti, ki jim preti- Morje postalo čisto je kot biser, morski zrak vdihujem. jo v prometu in kako se jim lahko iz- ki lesketa se. Poglej otroke srečne vse, ognejo. Sledila je praktična vožnja na Ob sončnem zahodu, v mivki veselo igrajo se, igrišču, kjer je bil pripravljen poligon. ko ribe odpravijo se spat, delfine opazujejo, Hvala Svetu za preventivo in vzgojo v v morje prikrade se škrat. kako veselo skačejo. cestnem prometu Občine Laško, da je Morje vso je popacal, otrokom omogočil to zanimivo izku- odpadke vanj je nametal. Starši mirno plavajo, šnjo. Ribe vse je prebudil, skoraj vse je zadušil. se kopajo, potapljajo, Irena Plevnik kiti vodo brizgajo, Ribe vse nesrečne so, poglej, kako veličastni so. ker vse umazane postale so. Hitro čistilci so prišli, morje spet počistili. Danes žal ni več tako, Sedaj, ko morje spet čisto je, kot včasih je bilo, vesele se igrajo. sedaj si onesnaženo Igra še zabavnejša je, ko stara riba igra se. in pa zanemarjeno. Ko igra se končala je, V tebi plavajo smeti, nafta na morje priplavala je. rib sploh več ni videti, Čistilci že jezijo se, galebi so se odselili, ker morje umazano zopet je. da se ne bi zastrupili. Ribice vsem smilijo se, ker v morju dušijo se. Delfini več ne skačejo, Čistilci trudijo se, da morje očisti se. kiti izumirajo, A ker jim ne uspe, pomoč prikaže se. mornarji več ne plujejo, Pet rib še zdravih je, to pomoč prava je. zakladov več ne iščejo. A pride jih še pet, Smeha več ne sliši se, ki v ribji bolnici delajo nered. zapuščena vsa obala je, Skupaj jim uspelo je, kjer gradovi so bili, da nered so pospravile. sedaj ležijo le smeti. Učenci 5. razreda s PŠ Debro so po Ribe pa ozdravele so, razburljivem dnevu napisali svoje vtise. saj po morju spet plavajo. Prišel je čas, da te očistimo, Klara Hohkraut: »Pričakovala sem, da tvojim prebivalcem dom povrnemo, vožnja ne bo tako težka. Vendar je bila, Tiho pri sebi pa upajo, da spet zaživelo boš, sploh na ovinkih. Kar nekajkrat sem se da morje ostalo čisto bo. zlata bo v tebi zvrhan koš. zaletela. Zapomnila sem si: 'Ostani živ, Barbara Vičič, PŠ Debro Anže Tratar, PŠ Debro mirna hoja in opazovanje.'« 29 Vzgoja in izobraževanje Dominik Žagar: »Všeč mi je bilo pre- Katjuša Tratar: »Vožnja z avtomobil- in zanimivo, saj smo se vozili s skoraj davanje. Spoznal sem, da bom dober čki mi je bila zelo všeč, hkrati pa sem se pravimi avtomobili. Spoznali smo, da udeleženec v prometu, če bom mislil s veliko naučila. Trudila se bom, da bom ni tako preprosto, in smo se včasih celo svojo glavo, dobro opazoval in upošteval pridobljeno znanje tudi uporabljala.« zaleteli.« prometna pravila. Vožnja je bila super.« Anja Stopar: »Bilo je zelo poučno

izvedbo modne revije. Učiteljici Kseni- PŠ REČICA ja Vozlič in Matejka Boben sva predali nasmejane otroke v objem staršev. Po Noč branja v Rečici veselem snidenju so nadaljevali z mo- dno revijo. Ob zaključku šolskega leta V petek, 10. junija, so učenci PŠ Re- so nastopajoči obiskovalce seznanili z čica prispeli v šolo popoldan, opre- modnimi smernicami, predvsem pa so mljeni s spalno vrečo, knjigo, dobro vso občinstvo nasmejali. Srečnih obra- zov so zatrdili, da bi prihodnje šolsko voljo in pogumom. Vsi so se prijavili v leto takšno noč vsi ponovili. projekt Noč branja in z otroško rado- Kdo bi spanje v šoli ponovil? Vsi!!! vednostjo pričakovali temo. najmlajše hitro pospremila v deželo Vodja PŠ Rečica Ksenija Vozlič Zbrali so se ob 17. uri, oddali vsto- sanj. Noč je minila mirno v zavetju pri- pnico (staro nogavico in knjigo), se po- slovili od staršev in se prepustili literar- jateljev. Marsikdo je prespal svojo prvo ni domišljiji v svetu gradov. Zabavali so noč brez staršev. se ob igri Maks v gradu strahov, uživali Sobotno jutro se je počasi prebuja- v napetem iskanju skritih zakladov in v lo. Najzgodnejši so že ob 6. uri pili čaj, kostumih predstavili življenje grajskih zadnjo zaspanko pa so sošolci podili z junakov. V skupinah so tudi ustvarjali: ležišča. Še dobro, da so zajtrk stregli do sešili nogavično pošast, zgradili grad, 9. ure. Spalnica je bila zgledno ureje- predstavili najljubšo knjigo … Večerna na še pred 8.30, saj so sledile zadnje uspavanka in pravljica za lahko noč je priprave za nastop pevskega zbora in Spalnica za eno noč in pravljice za lahko noč.

tudi prvi zapisi v šolsko kroniko. Prvo šolo ponovno mogoče slišati otroški PŠ REKA leto je pouk obiskovalo 62 otrok. Ker je vrvež in da bodo lahko še obiskova- Začasno zaprtje podružnične število šoloobveznih otrok naraščalo, li kulturno prireditev Veseli oder, ki je je šola postala premajhna. Novo šolsko toliko let združevala krajane s pesmijo, šole Reka poslopje je leta 1901 zgradil podjetnik igro, skeči in plesom otrok. Na zadnji Andrej Stegenšek iz Tevč. Med mnogi- takšni prireditvi se krajani kar nismo Šolstvo na Reki se je začelo že dalj- mi učitelji, ki so poučevali na šoli, je bil mogli posloviti in reči zbogom učitelji- nega leta 1885 v preurejeni nekdanji tudi znani mladinski pisatelj Tone Se- ci, ki je tako radostno, srčno in požr- gostilni na zahodnem hribčku nad da- liškar. Med II. svetovno vojno je eden tvovalno vodila naše otroke v svet knjig našnjo šolo in od takrat so ohranjeni od nemških učiteljev sežgal vse slo- in učenosti. venske učne knjige, celotno knjižnico Renata Dermota in arhiv, prav tako je med vojno zgorela Zgodovinske podatke in slike je tudi polovica šole, drugo pa so pogasili zbrala Cvetka Teršek. krajani, da se ogenj ni razširil na vas. Po vojni so šolo popravili in pouk se je nadaljeval. V zadnjem šolskem letu 2010/11 je pouk potekal v kombiniranem oddelku (1. in 3. razred), v katerem je bilo pet otrok. Zaradi upadanja števila učencev pa je šola na Reki začasno zaprla svoja vrata. Med krajani še vedno obstaja Šola v času 2. svetovne vojne (1942) upanje, da bo 1. septembra 2012 pred

Delovno in uspešno na predmetnih in športnih tekmo- šolsko leto vanjih, natečajih in zbiralnih akci- jah. Nadaljevali smo z odkrivanjem Za našo šolo je bilo šolsko leto in ohranjanjem naravne, kulturne in 2010/11 več kot uspešno. Ne samo, zgodovinske dediščine, ustvarjali in da smo se trudili kvalitetno uresničiti poustvarjali ter se medgeneracijsko obvezni in razširjeni program, temveč povezovali. V tem šolskem letu smo smo z različnimi dejavnostmi uspešno od vrednot v ospredje postavili zna- izpeljali različne projekte, sodelovali nje, spoštovanje in odgovornost. 30 Vzgoja in izobraževanje Na tekmovanjih iz znanja na različ- mesto. Letošnje leto je razglašeno za tudi na državnem tekmovanju v Lju- nih predmetnih področij do državne mednarodno leto gozdov. Na literar- bljani. ravni so učenci prejeli preko 150 bro- nem natečaju je Katarina Teršek iz 9. Na športnem področju je bilo to šol- nastih, srebrnih in zlatih priznanj. Letos razreda za literarno zgodbo Stari hrast sko leto več kot uspešno. Letos prvič je mineva 50 let od prve podelitve bralnih prejela 1. nagrado med 141 literarni- naši nogometni ekipi uspel preboj od značk (pobudnika prof. Stanko Kotnik in mi prispevki. Zgodba je dosegljiva na občinskih prvakov na 1. mesto področ- pisatelj Leopold Suhodolčan), hkrati pa spletni strani Zavoda za gozdove Slo- nega prvenstva, zatem na 2. mesto v je to šolsko leto razglašeno za Šolsko venije. Prav tako se lahko pohvalimo s četrtfinalu DP, katerega organizator- leto knjige. O zvestobi branju priča 51 1. nagrado na natečaju Cinkarne Ce- ji smo bili in je potekalo v dvorani Tri angleških bralnih značk, 48 eko bralnih lje Narava, to sem jaz, ki jo je skupina lilije, in končno v polfinale državnega značk in kar 150 Cicibanovih, Jurčiče- učencev prejela za najboljšo ptičjo kr- prvenstva, kjer so pristali na 4. mestu. vih in Aškerčevih bralnih značk. Na naši milnico iz naravnih materialov. Po naj- Odlično so se odrezali učenci strelci, ki šoli jih je 24. maja podelila mladinska višjih mestih smo posegli tudi na likov- trenirajo in tekmujejo v okviru Strelske- pisateljica Majda Koren. Šolsko leto nem področju, kjer je Ines Stopinšek ga društva Zidani Most. Svoje vrhunske knjige in obe pomembni obletnici iz prejela 1. nagrado, Sara Deželak pa 2. uspehe na domačih in mednarodnih naše zgodovine (70. obletnica ustano- nagrado na likovnem natečaju Z njive v tekmah je beležil športni plezalec Tim vitve OF in 20. obletnica samostojnosti šolo: sadje in zelenjava za zdravo življe- Unuk, kot največjega pa šteje 2. mesto Slovenije) smo zaznamovali s sodelo- nje. Prav tako smo posegli po najvišjih na šolskem državnem prvenstvu. Do- vanjem v projektu E-knjiga: Stisni roko in visokih mestih še na drugih likovnih bro so se odrezali še atleti na območ- v pest!, ki je nastala z branjem, razisko- natečajih. nem in področnem tekmovanju: Dejan vanjem in poustvarjanjem projektne Letos smo ponovno sodelovali na Dovjak si je z dobrim rezultatom v teku skupine 15 učencev 7. in 8. razreda. festivalu Turizmu pomaga lastna glava na 1.000 m priboril mesto na državnem Nastala knjiga je dostopna na spletni in za sodelovanje ter idejno turistično tekmovanju. strani naše šole. Z raziskovalnim delom raziskovalno nalogo Po poteh rimske- Izpostavili smo le nekatere naše in obiskom spominskega obeležja smo ga spomina prejeli dve zlati priznanji. dosežke, ponosni pa smo lahko še na se spomnili tudi 70. obletnice ustano- Svoje tri zlate turistično-idejne pro- mnoge druge, ki jih tukaj ne omenja- vitve Pokrajinskega odbora OF za Šta- jekte smo predstavili tudi ob otvoritvi mo. Ob dnevu šole, 10. junija, smo pri- jersko na Kojzici. Rimskih term. Tako kot projekta Eko pravili tudi medgeneracijsko druženje, V okviru dejavnosti projekta Eko šola kot način življenja in Zdrava šola ki je potekalo pod sloganom Imejmo šola kot način življenja poteka tudi tek- je projekt Evropska vas naša stalnica. se fajn – igrajmo se stare igre. Zasluže- movanje v eko znanju, Ekokviz. Naša V tem šolskem letu smo podrobneje ne počitnice nas bodo napolnile z novo tekmovalna ekipa Zlatorogov (Miha spoznavali in v Celju predstavili Grčijo. energijo in idejami za uspešen začetek Kolman, Mitja Lesičar in Tilen Pinter) V okviru tekmovanja Kaj veš o prometu novega šolskega leta. je postala regijski zmagovalec, na dr- je postal Tadej Plahuta občinski prvak, žavnem tekmovanju pa je zasedla 10. šolo, občino pa je uspešno zastopal Franc Brečko

Pod zvezdami Celjanov. Dan pred za- nju med učenci je sledila še igra med PŠ JURKLOŠTER dnjim šolskim dnem smo ga obiskali z starši in učenci, kar je bilo nekaj po- Zadnji šolski dan namenom, da spoznamo njihov način sebnega. Otroci so spretno »napadali« življenja in dejavnosti. Prijazni taborniki starše, ti pa jim niso nič kaj prizanašali. Tako kot vsi učenci so se tudi učenci so nas z veseljem sprejeli in nam pred- Po športnem delu je sledilo druženje na podružnični šoli Jurklošter izjemno stavili svoje delo. V pogovoru z udele- ob hrani in pijači, za katero se mora- veselili zaključka šolskega leta. Ta dan ženci je padla ideja, da bi lahko zadnji mo zahvaliti krajevni skupnosti. Starši je vedno nekaj posebnega, pa ne le šolski dan spričevala podelil kar sam pa so bili tisti, ki so poskrbeli, da smo zato, ker se začne čas brezskrbnih poči- »Herman II.«. Dogovor je bil sklenjen, se posladkali. Tako smo zadnji šolski tnic, ampak ker je tudi precej kulturno- skrivnost pa tako velika, da o njej učenci dan kljub nekoliko kislemu vremenu -športno obarvan. V tem letu smo mu niso nič vedeli. Naslednji dan smo uči- zaključili uspešno in zadovoljno. Ob tej dodali še nekaj čisto posebnega, kar je teljice učence povabile v telovadnico, priložnosti se vsem iskreno zahvaljuje- bilo za vse učence veliko presenečenje. kjer nas je v spremstvu viteza obiskal mo za sodelovanje med šolskim letom, V kartuziji Jurklošter je že drugo leto »Herman II.« v srednjeveški opremi in še posebej pa za tako pisano obarvan potekal srednjeveški tabor z naslovom jim res podelil spričevala. Presenečenje zadnji šolski dan. Sodelovanja se vese- je bilo zelo veliko, doživetje pa enkra- limo tudi v prihodnje. tno, ko je »Herman II.« vsakemu posa- Darja Horjak mezniku podelil spričevalo in mu podal roko. Temu dogodku je sledil kulturni program za starše, nato pa v sodelovanju s Športnim društvom Kartuzija še igra med dvema ognjema za pokal. Učenci so se izkazali, saj so igrali zelo spretno. Predsednik športnega društva Rok Bezamovski je poskrbel, da so vsi igralci dobili majice, ki so jih sponzori- rali mali jurkloštrski obrtniki, za kar se vsem lepo zahvaljujemo. Po tekmova- Podelitev spričeval Zmagovalci s pokalom 31 Mladi

Lep poznih prireditvah tako močni, da so sta- skozi različna obdobja jazzovskih stan- drav! rostne razlike nevidne in še več, kultu- dardov, virtuozne interpretacije Gila Če je odra nima meja in zahtev pri izražanju in Evansa, lastnih kompozicij in seveda na govornost ustvarjanju ali pa zgolj prostovoljnemu koncu ob jutranjih urah tudi glasbenih zadnje pri- sodelovanju. želja občinstva, ki jih je trio suvereno bežališče uslišal. Mislim, da ni narobe, če se dru- negotovosti, štvo Šmocl v imenu izbrane družbe na je prav, da gradu zahvali triu Zvjezdan Ružić za priznamo, izjemno glasbeno izkušnjo, ki smo je da smo se v bili deležni pod pokroviteljstvom Katje, Šmoclu s precejšnjo mero negotovosti Marka in našega društva. Ker v občini odločili, da poletje v Laškem zastavimo ne manjka številčnega alternativne- kot poln razmah kulture in umetnosti ga podmladka, nismo pozabili na po- do bridkega limita finančnega izdihlja- memben glasbeni dogodek, ki je pre- ja društva. Koncept, ki smo si ga zasta- rastel v tradicionalno prireditev Rock vili v začetku leta 2011 s premišljeno Vendar to še ni vse, takoj naslednji Laško in smo jo skorajda v isti sapi kot izvedenimi prireditvami, je upravičil vsa teden, 18. junija, nam je uspelo s po- druge prireditve izvedli teden pozneje, pričakovanja ekipe Šmocla in nenaza- znanstvi in vezami na občinsko dvori- 1. julija, na domačem dvorišču občine dnje vseh obiskovalcev, ki so prišli na šče povabiti znano slovensko glasbeno z domačimi skupinami StrojMachine, naše brezplačne lutkovne predstave in skupino Čompe s predskupino Sport Earth Shock, Road Kill Barbieque in prireditve Pisani balon, koncert skupi- Billy krši embargo. Uspelo nam je do- Štanjbrik. Vendar je bilo za srečo pre- ne Čompe z gosti Sport Billy krši em- kazati, da smo v društvu dojemljivi za malo, da smo po poganskih izročilih v bargo, Jazz na gradu Laško in Rock La- vse starostne skupine prebivalcev ob- gozdu izruvali pošten kos hlodovine, jo ško. Vendar počasi, brez samohvale, da čine, ki so lahko s Čompami pod vod- z lastnimi močmi prinesli na dvorišče, bo vsem, ki niso imeli priložnosti obi- stvom Janeza Škofa skupaj s 180-glavo vneto božali ali celo malikovali in malo- skati omenjenih prireditev in predstav, družbo uživali v glasbeni interpretaciji dane objemali, da bi nam bog Perun za jasno, kaj je žrtvovanje in kaj prevzem in etnološko obarvanih priredbah po- našo zadnjo prireditev namenil suh ve- odgovornosti in njene slabše polovice ezij Daneta Zajca. Skrajšano, končno čer. Očitno so nam uspešno izvedene – negotovosti. pravi žur za vse, ki so kdaj dvomili v prireditve stopile v glavo do te mere, lastno glasbeno razgledanost, in kar je da se je Strelbog odločno zoperstavil najpomembnejše, pri temu skrajno uži- našemu zmagoslavju in pokazal zobe, vali. Prav je, da povemo, da je pri Čom- da je lilo kot iz škafa. Nič ne de, žur je v pah svoje virtuozno znanje na bobnih prostorih Šmocla trajal do jutra z istim pokazal član društva in Laščan Bojan žarom, kot bi potekal zunaj na dvori- Krhlanko, ki je šele pod županovanjem šču. Francija Zdolška upravičil štipendiranje na priznani jazz šoli v Celovcu. S tem odstavkom lahko elastično predstavim našo naslednjo prireditev Jazz na gra- Ker so v naši občini natolcevanje, du, ki smo jo teden pozneje, 24. junija, prodajanje megle, pretiravanje s šte- zaradi čudovitega ambienta in poslu- vilkami uspešnosti prireditev in pro- ha za kompleksnejšo glasbo s pomo- jektov malodane stalnica laške kulture, čjo Katje in Marka Pavčnika izvedli na povsem odkrito povemo, da smo s po- gradu Tabor Laško. Čeprav nam jo je močjo donatorjev, sponzorjev, društev, Perun ali Strelbog, staroslovanski bog podjetij in prostovoljnim delom posa- groma, dežja in plodnosti, hudomu- Za konec bi radi vsi v društvu izka- meznikov (Veseli upokojenci, likovno šno zagodel z dežjem, je koncert jazz zali spoštovanje in pohvalili vse, ki so društvo, cvetličarna Cokan, mesarstvo tria Zvjezdan Ružić s Hrvaške, ki ga je nam pri zgoraj omenjenih prireditvah Križnik, sirarstvo Aškerc, Pivovarna v Laško povabil ravno Bojan Krhlanko, prostovoljno pomagali, nas podpirali Laško, ekološka kmetija Petek, Plior, skupaj z glasbenim fenomenom Phili- v psihofizičnih naporih in shizo ano- Gratex, E. E. A. Medved, Zavod za goz- ppom Zarflom iz Avstrije resnično ma- malijah ustvarjanja na dah brez sape. dove, Nevenka Fantinatto, Fanči, Jelka ksimalno uspel. Polno zasedeno dvo- In kar je najpomembnejše, oddelek za Remic, Urška Knez, Nina Mlakar, Janez rišče gradu je upravičilo svoj ambient družbene dejavnosti je s finančno do- Medved, Ana Ulaga, Rozi …) uspeli 11. skupaj s čudovito izbranim glasbenim nacijo končno uvidel potencial ustvar- junija z malce domišljije obuditi vsem repertoarjem tria, ki je širokoplastno jalcev društva Šmocl. Prav tako bi se znano otroško prireditev Pisani balon. družbo 80-glavega občinstva popeljal radi zahvalili akademskemu društvu Težko, predvsem pa požrtvovalno iz- Lak, ki nam je nesebično prisluhnilo s vedena prireditev je privabila približno finančno podporo, brez katere se del 900 otrok in staršev z vseh krajev obči- teh projektov prav gotovo ne bi realizi- ne in Slovenije na celodnevno rajanje, ral. Hvala vsem in prosimo, podpirajte kjer osiromašena denarnica praktično nas še naprej tako, kot ste nas do sedaj, ni imela priložnosti, da bi pokukala iz da vam bomo lahko prikazali še obilo žepa hlač staršev ali otrok. Res je, kar nerealiziranih projektov, ki jih imamo berete, vsi skupaj smo dokazali, da sta na zalogi. v naši občini želja in potreba po kultur- Jurij Šuhel

32 Mladi/Šport in rekreacija

lepi državici na ture avanture. Tokrat čelado (vse bomo dobili na mestu). bomo šli na Kolpo, v adrenalinski Sledil bo mini rafting, ki pa se mini ne park Petra Klepca in na rafting. Dan imenuje zato, ker je namenjem mlaj- bo začinjen tudi z domačo kulinari- šim, ampak ker se bomo spuščali v ko, kopanjem in uživanjem ob vodi. posebej prilagojenih raftih za dve ose- Iz Laškega bomo krenili ob 6. uri bi. Kar pa pomeni še dodatno mero zjutraj izpred avtobusne postaje. Obi- adrenalina. Po raftingu se bomo še skali bomo hotel Kovač v Osilnici, kjer malo kopali in uživali v drugih vodnih nas bodo pričakali z »dobrodošlico« aktivnostih, nato pa se bomo vrnili do za pogum. Nato bomo odšli v adre- hotela, kjer bomo imeli toplo večerjo. nalinski park, kjer imajo raznorazne Cena: za člane Laka (tiste, ki so v aktivnosti, med drugim stolp, na ka- tekočem šolskem letu prinesli potrdi- terega se povzpnete po posebnih jelo o vpisu): 30 EUR; za spremljevalce Adrenalinska Kolpa klenih stopnicah, heksagon, sestavljen članov (partner/-ka, brat, sestra, bivši iz visokostoječih elementov, steno za aktivisti, ki nimajo statusa/niso iz UE Po Gardalandu, kjer smo adrena- spuščanje in druge. Po adrenalinskem Laško): 35 EUR in za nečlane: 45 EUR. lin sproščali več kot 12 ur, se bomo parku se bomo gibali s plezalnim pa- Prijave zbira Urša na: 040 296 420. z Lakom odpravili še na izlet po naši som, samovarovalnim kompletom in Urša Sojč

Šport in rekreacija Laški košarkarski veterani tokrat brez medalje na svetovnem prvenstvu V začetku julija je bilo po osmih tek- movalnih dneh zaključeno 11. svetovno prvenstvo veteranske košarke, ki je potekalo v mondenem ekvatorskem vanju največ medalj osvojila moštva iz so kljub temu z junaškimi predstavami letoviškem mestu Natal, v katerem živi ZDA (43), pred Brazilijo (42) in Rusijo nato ugnali moštvi Brazilije B (+13) in 850.000 prebivalcev in sodi med naj- (30). Slovenija zaseda med državami Grčije (+1), ki bo sicer prirediteljica na- bolj varna mesta v Braziliji. Na tej naj- dobitnicami medalj zelo visoko šesto slednjega svetovnega prvenstva v So- bolj množični veteranski športni prire- mesto s 26 osvojenimi medaljami, med lunu leta 2013. Čeprav so Laščani tako ditvi na svetu je sodelovalo 161 moštev katerimi je kar tri osvojilo moštvo Ko- postali najboljše moštvo v skupinah, iz 30 držav z vseh celin, odigranih pa šarkarskega kluba Veterani Zlatorog ki se niso borile za medalje, in osvojili je bilo natančno 428 tekem, na kate- Laško, ki je bilo bronasto na Novi Ze- skupno 9. mesto, so imeli enako število rih je sodilo 60 sodnikov v 16 staro- landiji leta 2005, zlato leta 2007 v Por- porazov kot moštvo Litve, ki je osvojilo stnih kategorijah. Na prvenstvu je bilo toriku in srebrno leta 2009 na Češkem. bronasto medaljo, za srebrno Italijo in okoli 4.000 udeležencev, od tega 2.500 Na letošnjem prvenstvu pa jim je pot zlato Brazilijo A. igralcev, tekmovanja pa je v dvoranah do medalje preprečilo nesrečno naklju- Ta odmeven rezultat so dosegli: To- in na spletni televiziji skupaj spremlja- čje, saj jih je žreb uvrstil v t. i. »skupino maž Blagotinšek, Peter Rotovnik, Jože lo preko 10.000 gledalcev. Seveda je smrti« skupaj s poznejšimi prvaki, do- Sadar, Stojan Zor, Danijel Lapornik in bila najbolj množična udeležba iz dr- mačim moštvom Brazilije A (-31), repre- Miha Uršič (stojijo zadaj z leve), Sreč- žav Latinske Amerike in ZDA, ki so dale zentanco Argentine, s katero so dokaj ko Lesjak, Milan Damiš, Zoran Blatnik, pobudo za tovrstna tekmovanja. Prvo nesrečno in z obilico sodniške pomo- Simon Zdolšek, Marko Pinter in Matjaž prvenstvo so organizirali leta 1991 v či izgubili v sami končnici tekme (-10) Krašek (čepijo spredaj z leve). argentinski prestolnici Buenos Aires. V in reprezentanco Čila (+6). Tako jim je dvajsetletnem obdobju so po pričako- bila onemogočena borba za medalje, a Srečko Lesjak

Otvoritvena slovesnost v dvorani Nélio Dias Gym, ki sprejme 10.000 gledalcev. 33 Šport in rekreacija rezultatom 1 : 0, v drugem krogu pa Vesna Bezgovšek je z 1 : 2 izgubila proti poznejši zma- bronasta govalki v tej kategoriji, predstavnici zagrebške univerze Matei Ratković. V repasažu se je za tretje mesto pome- V Sarajevu je med 22. in 25. julijem rila proti predstavnici Ukrajine, Kryvi potekalo 5. evropsko univerzitetno Kateryni. Po neodločenem rezultatu (2 prvenstvo v karateju, ki se ga je udele- : 2) v rednem delu je Vesna v podaljšku žilo 227 tekmovalcev iz 23 držav. Med naredila odločilno točko in si tako pri- 78 univerzami je bila tudi Univerza v služila bronasto medaljo. »Uspeha sem Ljubljani. Barve Slovenije je zastopala izredno vesela, saj sem bila na večjih Vesna Bezgovšek, študentka Fakul- tekmovanjih že večkrat blizu medalje, tete za šport, ki je osvojila bronasto pa se mi je vsakokrat izmuznila. Tudi medaljo. na tem tekmovanju sem v zadnji borbi Vesna je tekmovala v kategoriji borb že izgubljala, a sem s pomočjo trenerja do 50 kilogramov. V prvem krogu je ohranila trezno glavo, spremenila takti- premagala Črnogorko Marto Dukić z ko in rezultat obrnila sebi v prid.«

Vesni je udeležbo na prvenstvu s fi- nančno podporo omogočila tudi Ob- čina Laško. »Veseli me, da sem lahko zastopala svoj klub in občino, nena- zadnje pa tudi ljubljansko univerzo in Slovenijo,“ je povedala po tekmovanju. Bronasta medalja pa ji je dala še doda- ten zagon za nastop na svetovnem prvenstvu v Bangkoku na Tajskem, kamor se je odpravila pred nekaj dnevi. J. Š. Foto: Benjamin Žgank

v Münchnu 19. in 20. avgusta. Mateja Hohkrautova je minulo sezono osvo- Mateja Hohkraut tja potuje s ciljem uvrstiti se med 20 jila prvo mesto v skupnem seštevku dr- na svetovnem najboljših plezalk na svetu. In Mate- žavnega prvenstva v balvanih: »Balvani jin komentar za STA po tekmi v Arcu: v Arcu so bili drugačni od tistih, ki sem prvenstvu v »Rezultatsko nisem bila obremenjena. jih navajena, in vsaka tekma mi da nove Zelo veliko mi pomeni, da mi je uspelo izkušnje. Fizično sem precej dobro pri- športnem plezanju ohraniti trezno glavo, da sem šla bol- pravljena, manjkajo mi izkušnje in tisti derje napadat in se nisem ustrašila tek- specifični gibi, ki jih nimam možnosti Po dveh osvojenih naslovih članske me. Ko bom temu dodala še nekaj več trenirati na domači steni. Upam, da državne prvakinje je Mateja dobila pri- izkušenj, pa bo prišel tudi prvi polfina- bom v prihodnje nastopila na čim več ložnost, da nastopa za slovensko re- le,« je bila s svojim prvim prvenstvom tekmah in se bom lahko čim bolj izpo- prezentanco. Svoj debi je doživela na zadovoljna 21-letna tekmovalka iz polnila na takih balvanih.« domačih tleh, saj je tekma za svetovni Rimskih Toplic, ki plezalsko kilometrino pokal v balvanskem plezanju letos pr- nabira v Plezalnem klubu Laško. N. G. vič potekala v Sloveniji, in sicer 8. in 9. maja na Logu pri Brezovici. Kljub na- pornim in dolgotrajnim treningom ji je boljši rezultat preprečila predvsem neizkušenost na tekmah svetovnega ranga in osvojila je 28. mesto. Razoča- ranje je bilo veliko, vendar ji to ni vzelo volje do dela in treningov se je lotila še bolj zavzeto, kar se je obrestovalo, saj je kmalu sledilo povabilo selektor- ja za udeležbo na svetovnem prvenstvu, ki je bilo julija v italijanskem Arcu. V najmočnejši svetovni konkurenci je zasedla 31. mesto. V polfinale se ji sicer ni uspelo uvrstiti, vendar je bil selektor z njenim plezanjem zadovoljen in jo je vključil v reprezentanco, ki bo Sloveni- jo zastopala na tekmi za svetovni pokal

34 Šport in rekreacija Levji delež sta k ekipnemu zlatu prispe- Zlatorogovci imajo vala tudi Matjaž in Anton in se na koncu zasluženo veselila zlate ekipne medalje. svetovnega prvaka Prvenstvo je močno motilo slabo vreme V Kunčicah pod Ondrejnikom na Če- in organizator je komaj speljali štiri se- škem je od 22. do 30. julija potekalo 6. rije od predvidenih 12. Organizator in svetovno prvenstvo v natančnosti pri- tekmovalci so se namučili v čakanju na stajanja za jadralne padalce. V petčlan- boljše vreme, v močnem dežju in vetru sko ekipo Slovenije se je skozi kvalifi- so prezebali na startu. Leteli so iz dveh kacije uspelo uvrstiti dvema članoma različnih startov, ki sta bila precej zah- Društva za jadralno padalstvo Zlato- tevna zaradi visokih dreves in ozkosti rog iz Laškega. Anton Svoljšak je uspel samega starta. V takih razmerah se je v posamični konkurenci premagati vse ekipa Slovencev borila do maksimuma. nasprotnike in je zasluženo osvojil na- Znanje in bogate izkušnje iz prejšnjih zastopali klub, kraj in državo. Na sve- slov svetovnega prvaka. Matjažu Slugi tekmovanj so jih ponovno postavile na tovnem prvenstvu v Angliji l. 2000 smo pa se prva serija skokov ni izšla po na- svetovni ekipni prestol. Sloveniji z rezul- osvojili srebrno medaljo (Franc Unuk, črtih, zato je iz ozadja z odličnimi seri- tatom 48 cm (Sluga: 1 cm, 8 cm, 6 cm; Matjaž Sluga), z zlatom pa smo se okitili jami skokov napredoval vse do konč- Svoljšak: 1 cm, 0 cm, 0 cm, 5 cm) sta sle- l. 2003 v Sloveniji (Franc Unuk, Matjaž nega 27. mesta. V ekipni konkurenci dili Srbija (85 cm) in Kitajska (103 cm). Sluga, David Sluga), l. 2005 v Srbiji (Ma- so Slovenci prav tako osvojili naslov Tone Svoljšak, tudi v vlogi vodje re- tej Gošte, Matjaž Sluga, Franc Unuk), l. svetovnih prvakov. prezentance, je v treh serijah zbral samo 2007 v Litvi (Franc Unuk, Matej Gošte) in 1 cm in s tem izenačil svetovni rekord l. 2009 na Hrvaškem (David Sluga, An- in bil prvi z nekaj centimetri prednosti ton Svoljšak). pred Kitajcem. V četrti seriji je skočil 5 Fantje iz kluba Zlatorog se zaveda- cm, kar je skupaj naneslo šest centime- jo, da 14 medalj v ekipni in tri v posa- trov in je pomenilo skupno prvo mesto mični konkurenci ter naslov svetovne- in naslov svetovnega prvaka. Za njim se ga prvaka niso le muha enodnevnica, je uvrstil Kitajec Yang Xiaoqiang (12 cm), zato ogromno svojega časa posvečajo tretji pa je bil še en Slovenec Jaka Go- treningom, ki pa so povezani z velikimi renc, član društva Kanja Dolenjske To- stroški. Poudariti moramo, da nas je do plice (16 cm). Z zlato medaljo posame- sedaj na vseh velikih tekmovanjih pod- znikov smo v klubu izpopolnili komplet pirala tudi Občina Laško, ki nam je pla- treh posamičnih medalj, saj je pred tem, čala startnine, in brez njene donacije bi na prvenstvu l. 2005 v Srbiji, Matej Go- si težko predstavljali odlične rezultate Na prvenstvu je sodelovalo 15 ekip s šte osvojil srebro, David Sluga pa l. 2003 naših tekmovalcev. Vsi ti uspehi so za 84 tekmovalci. Že po prvi seriji je eki- na prvenstvu v Sloveniji bron. Tudi v nas motivacija in obveznost za trdo delo pa Slovenije z ekipnim rezultatom 4 cm ekipni konkurenci smo do sedaj na vseh še naprej. konkurenci napovedala boj za sam vrh. prvenstvih osvajali medalje in uspešno Franc Unuk NK Laško Pivovar

V sezoni 2010/11 so fantje iz Nogo- metnega kluba Laško osvojili 1. mesto v 3. Ligi mlajših dečkov MNZ Celje in tako postali prvaki sezone 2010/11. V težki in dolgi tekmovalni sezoni so bili poraženi le trikrat, in sicer v prvem delu tekmovanja lani oktobra, nato pa začeli svoj zmagovalni niz in pod vodstvom trenerja mlajših selekcij Stanislava Gr- bića 16 krogov ostali neporaženi ter na prvem mestu lestvice zasluženo ohranili prednost pred zasledovalci. 12. junija so dočakali zadnji krog v Hudi Jami, kjer jim je sekretar MNZ Celje Viktor Maurer predal pokal za prvaka sezone. Mladi nogometaši letnikov 1998/99 so Stojijo: Miha Hriberšek, Nejc Velikonja, Damjan Blatnik, Blaž Lenko, Edo Okanović, Matija Teršek, Erik tako spet prinesli nogometni ponos na Topole, Ibrahim Zulić, Ado Okanović, Andraž Kamerički zelenico v Hudi Jami. Čepijo: trener Stanislav Grbić, Nik Kajtna, Anže Ozimek, Dominik Polanc, Marko Vidič, Aleks Rutar, Stanislav Grbić Alen Gačnikar, Jaka Kovač, Matija Podbreznik

Vabljeni na Rock nad Laškim! katerem bo nastopilo 12 ekip (prija- Discretion (Vojnik), Rope (Rečica ob ve sprejema Silvo Verbovšek na 031 Savinji), Kronika (Vojnik) in Šrajnbrik Športno društvo Vrh nad Laškim 340 147 ali [email protected]), (Laško, Zidani Most). vabi v soboto, 3. septembra, na špor- zvečer pa bodo na igrišču košarkarje Omogočeno bo brezplačno kampi- tno-družabni vikend za mlado in sta- zamenjali rockerji. Na prvem koncertu ranje, vstopnine ne bo. ro. Ob 15. uri se bo začel tradicionalni Rock nad Laškim bodo nastopili: Ra- košarkarski turnir Streetball 11, na diostorm (Šentjur, Grobelno), Soul of ŠD Vrh nad Laškim

35 Društva

po končnem dejanju, tehtanju, spu- (Wolfgang Kienle), ki tekmovanja, Ribiška družina stili nazaj v vodo. Ribe pa so (tisti, ki čeprav gre za druženje, vsaj letošnjo so želeli – dovoljena količina je do 17 sezono, jemlje smrtno resno, kar mu S palico ob vodi l na tekmo) hranili s črvi ali koruzo – je prineslo tudi zmago. Mladenič hrano za krape. Čas tekmovanja je bil Sašo Gašperčič, ki ne skriva ambicij O tem, kako lahko ribič sedi ob štiri ure, če naštejemo le najbistvenejši v ribičiji, mu je sledil, eden (naj)sta- vodi tudi po več ur in kaj se mu ob del pravil. Sprva prešerno razpolože- rejših članov, Maks Stopar, pa si je z tem podi po glavi, je onemu, ki ga nje, začinjeno s šalami in dovtipi, je ulovom prislužil tretje mesto. Oli je v opazuje, neznana zgodba. Ampak plahnelo sorazmerno s tem, ko je kdo vseh petih kolih tekmovanj nalovil do- tako je s konjički, če je strast resnič- potegnil iz vode »kaj bolj resnega«, brih 37 kilogramov krapa, amurja in na, se človek potopi povsem v svoj večjega krapa ali amurja. Potem so ribjega drobiža; nekaj kilogramov več svet, ki je opazovalcu tuj. Še bolj samo še metali, vladala pa je smrtna bi bil težak ulov, tako izkušeni tekmo- posebni pa so ribiči, ki se merijo na tišina. Voda je bila veliko bolj kalna kot valci, če bi katera od tekem potekala tekmovanjih. Adrenalin je vedno po- običajno. Na sploh je veljalo, da dan ni na Lavi, pa so vse bile na Marofu, ker višan, pa če gre za društveno tekmo pravi, riba pa je bežala bolj na sredino, je ribnik na Lavi letos v preurejanju. ali za svetovno prvenstvo. Tokrat kjer ni bilo trnkov in laksa. Enajstim članom, starejšim od 65 let, pomembna, zaključna, peta letošnja Eden od treh najresnejših konku- so tudi letos podelili posebne medalje društvena tekma je bila zadnji dan rentov za zmago, sicer prvi mož tek- za udeležbo. Ne bi pa bilo narobe, če julija na Marofu. movalcev, Andrej Ceglec, pa si je zara- bi kakšne pozornosti bili deležni tudi Kot običajno so tekmovalci merili di dopustov moral opasati predpasnik najmlajši, ki bodo jutri nadaljevali delo moči po državnem pravilniku, se pravi in ni bil za vodo, pač pa razporejen v v družini. Tudi mentorja zanje družina – vrstni red, kateri tekmovalec bo na kuhinjo. Letos najboljši na tekmi, pr- še išče. katerem mestu, so izžrebali, ulov pa so vak Ribiške družine Laško, je bil Oli Boža Herek

Strelsko društvo Dušana Poženela iz Rečice praznuje 60 let

16. septembra bo minilo točno 60 let od ustanovitve Več o proslavi, podeljenih priznanjih in drugem dogajanju v strelskega društva v Rečici, kar pomeni 60 let uspehov, dru- sklopu praznovanja rečiških strelcev pa v oktobrski številki ženja, zanimivih in zabavnih zgodb, pa tudi trdega dela in Laškega biltena. še česa. Kot že vrsto let se strelci tudi letos lahko pohvalijo Nika Košak z zavidljivimi uspehi z državnega prvenstva, kjer so znova posegli po najvišjih mestih in dosegli nekaj državnih re- kordov. Vse te dosežke pa bodo dodatno proslavili še s praznovanjem 60-letnega delovanja društva, ko bodo iz- dali tudi bilten s spomini na dolgoletno tradicijo strelcev iz Rečice. Za praznovanje ob visoki obletnici se v društvu pripravljajo že od lanskega leta. Že v petek, 16. septembra, bodo na strelišču v Rečici organizirali ekipno nočno tekmo z ma- lokalibrsko puško, ko se bodo med seboj pomerili strelci iz nemškega Plitzhausna in domačini. Zmagovalca seveda čaka pokal, vendar je pomen druženja v tem primeru še po- membnejši. Ob obletnici strelci pripravljajo še proslavo, ki bo dan pozneje, in sicer v soboto, 17. septembra, v Kultur- nem centru. Ob tej priložnosti bodo podelili tudi priznanja in pohvale najprizadevnejšim za delovanje v društvu, vendar pa imena nagrajencev zaenkrat še ostajajo skrivnost. 36 Društva Konjerejsko društvo Vrh nad Laškim Kmečke igre v Tevčah tekmovalci pa so pokazali veliko mero med letvice in tako speljati progo. Naj- iznajdljivosti, fizične pripravljenosti, pomembneje je, da so vsi tekmovanje Konjerejsko društvo Vrh nad Laškim predvsem pa složnosti, saj so delali srečno končali, igre pa so šle najbolj od je v soboto, 18. junija, pri kozolcu na in dihali kot eno. Bodisi pri smučanju rok ekipi Strelskega društva Mala Bre- Slogih v Tevčah pripravilo kmečke po travi, ko si je moralo vseh pet na- za, ki so domov odnesli pokal za prvo igre, na katerih so se tekmovalci sed- takniti dolge lesene smuči ter v ritmu mesto. Preostali del večera so organi- mih ekip spopadli v košnji, grabljenju, leva-desna »presmučati« travnik, bodi- zatorji popestrili še s tekmovanjem v smučanju na travi, skakanju v vreči, si pri skakanju v »big bag« vreči, ko je žaganju hloda z amerikanko, zmago- prenosu bal in teku z lestvijo. moralo vanjo zlesti več tekmovalcev in valca Milan Horjak in Miha Brečko, ki Kosci in grabljice so se dela lotili, kot hkrati poskakovati do cilja. Občinstvo sta blestela že v kvalifikacijah, pa sta si bi se pripravljalo na dež – z izjemno pa se je skorajda do solz nasmejalo, ko prislužila vožnjo s splavom v Radečah. hitrostjo. A o zmagovalcu in zmago- so se morali tekmovalci najprej deset- Konjerejsko društvo Vrh nad Laškim valki ni odločalo le to, kako hitro je bil krat zavrteti okrog kola, potem steči po travnik pokošen ali pograbljen, temveč balo sena in jo nesti v cilj. Vrtoglavica je kmečke igre pripravilo v okviru pro- tudi, koliko je za njimi ostalo nepoko- je naredila svoje, bale so iskali tam, kjer jekta Leader in Društva Raznolikost šenega ali nepograbljenega. Košnjo je jih ni bilo, ko so jih vendarle našli, pa podeželja, jeseni bodo organizirali še z odliko opravil Milan Horjak, član eki- so s kar največjo hitrostjo poskušali konjeniške igre, novembra pa že tradi- pe KUD Šentrupert, med grabljicami pa najti še cilj. Zadnja igra je bila vsekakor cionalno žegnanje konj. se je najbolj izkazala Hedvika Vidic iz manj zahtevna: tekmovalci so si morali KD Trobni Dol. Druge igre so bile sku- za začetek z balami postaviti slalomsko Jasmina Štorman pinske, za vseh pet članov ekipe, vsi progo, nato pa steči po lestev, zlesti Foto: Boris Vrabec

Natikanje smuči: Vodje ekip so prikazali, kako si je treba pravilno natakniti Zmagovalci: Zmagovalna ekipa hiti postavljat slalomsko progo. smuči.

tudi druge ljudi z velikim srcem. Res Konjeniške igre v Tevčah PD Rimske Toplice smo lahko veseli in ponosni, da med nami ne manjka ljudi s posluhom za Konjerejsko društvo Vrh nad Koča na Kopitniku ima novo ohranjanje naravnih lepot, in hvaležni Laškim vabi na konjeniške igre, ki streho smo vsakemu za kakršnokoli nesebič- bodo v soboto, 10. septembra, no pomoč, pa naj bo to denar ali ma- ob 14. uri, pri kozolcu na Slogih Eden od najlepših kotičkov v Rim- terial ali delo ali pa le dobra in spod- v Tevčah. Konjeniki se bodo po- skih Toplicah, koča na Kopitniku, je v budna misel. Vendar brez pridnih rok merili v spretnostnih igrah, ga- prvih poletnih dneh zažarela v novem naših planincev, njihovega požrtvo- lopskih dirkah, spretnostni vožnji sijaju. Že nekaj let nas je streha na koči valnega dela in časa, ki so ga vložili v dvovpreg, pa tudi v vlečenju ute- tiho in vztrajno opozarjala in prosila, ži s konji (t. i. pullingu). Sledil bo da poskrbimo za njeno prenovo, saj svečani zaključek projekta Kozo- so vodne kapljice nehote kapljale v lec na Slogih, ki ga je Konjerejsko podstavljene posode. Tok .. tok ... tok, društvo Vrh nad Laškim izvedlo se je slišala njihova žalostna pesem. pod okriljem Društva Raznoli- Ker pa nam ni vseeno, kakšna pesem kost podeželja. Vse skupaj pa bo se sliši okoli koče, smo se planinci zaokroženo z druženjem ob živi društva Rimske Toplice zagnano lotili glasbi. dela. Najprej smo za denarno pomoč J. Š. poprosili naše dobrotnike na Občini Hrastnik in Občini Laško, potem pa

37 Društva

obnovo strehe, naša koča ne bi v tako vkopavanje zanke strelovoda podjetje je naša koča sedaj še lepša kot kdajko- kratkem času zasijala v novi preobleki. Trbovc iz Huda Jame pri Laškem, za li prej. Krasijo jo lepe rože, okolica je Iskrena hvala Pavletu in Tini Železnik, odvoz stare strehe pa se je obvezalo negovana in čista, k dobremu počutju Ladiju in Cvetki Železnik, Borisu in Si- podjetje AMG Nemec iz Marnega na obiskovalcev pa kot vedno pripomore moni Vodlan, Janezu in Almi Škofic, Dolu pri Hrastniku. Bili smo prav tako tisti sveži vonj smrek in tišina neokr- Stojanu in Jerneji Mastnak, Franciju veseli podarjenega novega lesenega njene narave. Pridite na Kopitnik, ki Breznikarju, Slavku Zupancu, Ivanki Tr- opaža, ki nam ga je doniralo podjetje vas čaka v vsej lepoti poletnega nav- žan, Silvu Malgaju, Radetu Ratkoviču, Rudnik iz Hrastnika. Vsa dela so bila diha! Juliju Peklarju, Daniju Pavčniku, Juretu zaključena v soboto, 15. aprila, in res Valerija Seme Potokarju, Franciju Kapunu, Dragu in Valeriji Seme, Robiju in Desanki Vor- šnik, Milki Požun, Rudiju in Tinki Avsec ter Janezu Hladinu. Posebna hvala in zahvala pa vsem pristojnim na obči- nah Hrastnik in Laško za njihove donacije, enako tudi podjetju Apnenec iz Zidanega Mosta, ki so nam s finanč- nimi vložki omogočili, da smo zviša- li blagajniške prilive in da smo tako lahko v najkrajšem možnem času pod budnim očesom in strokovnim vodstvom izkušenih obrtnikov streho ob- novili. Za organizacijo in izvedbo glavnih krovskih del je poskrbelo podjetje Krovstvo Miha Zupanc iz Tevč nad La- škim, za izvedbo strelovoda podjetje E. E. A. Danijel Medved iz Laškega, za

Zlatorogova transverzala Zlatorogova ekipa animatorjev je ponosa na Kopitniku pripravila čudovit in pester program družabnih igric. Že prva igrica, podira- Kopitnik se je že navsezgodaj zjutraj nje pločevink, je v zgodnjih dopoldan- kopal v sončnih žarkih, meglice oko- skih urah k sodelovanju privabila šte- vilne planince, ki so stali v dolgi vrsti, li njega pa so napovedovale čudovit da bi se preizkusili v svojih spretnostih dan. A v soboto, 25. junija, pri planin- ter morda osvojili katero od številnih ski koči na Kopitniku ni sijalo le sonce, nagrad Pivovarne Laško. V sprošče- ampak tudi vrli člani Planinskega dru- nem tekmovalnem duhu so ostali cel štva Rimske Toplice, ki so dobrovoljno dan in se pomerili še v streljanju na in nestrpno pričakovali planince iz vse gol, kotaljenju v valjih in hitrostnemu Slovenije, da pokažejo svoj ponos in prenašanju plastenk Ode, glasbena Zlatorogova ekipa, člani planinskega se povzpejo na šesti vrh v okviru akcije skupina AquaLuna pa je številne pri- društva Rimske Toplice s predsednikom Zlatorogova transverzala ponosa. vabila na plesišče. Jurijem Potokarjem in 573 planincev, ki so se to soboto vpisali v knjigo Zlato- rogovega ponosa, so preživeli še en nepozaben dan. Pivovarna Laško želi z akcijo, ki nosi podnaslov Zlatorogova transverzala ponosa, svojo najprepo- znavnejšo blagovno znamko Zlatorog povezati s simbolom slovenstva, hribi in planinami, z aktivnim preživljanjem prostega časa in prijetnim druženjem. Seveda pa akcija Gremo v hribe nosi tudi dobrodelno noto, saj bo laška pivovarna za vsakega pohodnika, ki se bo vpisal v spominsko knjigo, slovenskim planinskim društvom podarila sredstva za obnovo in vzdrževanje planinskih poti. Zato se zahvaljujem vsem poho- dnikom za obisk naše koče na Kopitni- ku, vsem članom društva za nesebično pomoč pri izvedbi ter seveda nepogre- šljivi Zlatorogovi ekipi. Valerija Seme

38 Društva/Policija Golouh je bil med posamezniki najbolj- Laški poklicni ši, ekipno pa so zasedli tretje mesto. Po vozniki najboljši tem, ko je komisija seštela vse točke, je bilo jasno, da so jih laški vozniki osvo- v državi jili največ in tako postali državni prvaki. Takšna tekmovanja pa še zdaleč niso Poklicni vozniki, člani ZŠAM Laško, zastonj, zato se ZŠAM Laško vsem, tudi svoje znanje in spretnost za volanom Občini Laško, zahvaljuje za finančno radi preizkusijo na regijskem in držav- pomoč. nem tekmovanju, ki pa imata zanje še Laški poklicni vozniki se tekmovanj posebno vrednost, saj se tam sreča- uvrstil Roman Šantej, sedmi pa je bil uspešno udeležujejo že 15 let, samo jo tudi s tistimi stanovskimi kolegi, ki Simon Golouh. Blesteli so tudi vozni- združenje pa sicer obstaja od leta jih sicer le redko vidijo. No, letos so ki tovornjakov, saj so zasedli prvih šest 1954. Danes ima 70 članov, predsednik se z obeh tekmovanj vrnili še posebej mest od devetnajstih sodelujočih po- združenja Rudi Steblovnik pa je še po- zadovoljni, saj so, potem ko so na re- sameznikov. S konkurenco je najbolje sebej vesel, da se jim je v zadnjem letu gijskem tekmovanju že tretje leto za- opravil Jernej Sevšek, sledili pa so mu pridružilo tudi lepo število mladih, ki so pored zmagali, domov odnesli preho- Marko Jesih, Peter Jančič, Franci Gun- na tekmovanjih, kljub temu, da imajo dni pokal, postali pa so tudi državni zek, Matej Sevšek in Slavko Kozinc. za sabo manj prevoženih kilometrov prvaki. Osemnajsto mesto je zasedel Slavko od nekaterih izkušenih »šoferskih mač- Da so odlično teoretično in praktično Sevšek. Vsi tekmovalci so vozili tovor- kov«, že dosegli izjemne rezultate. A ne podkovani, so najprej dokazali 9. aprila njake podjetja Pirps. le za volanom, člani ZŠAM so v sodelo- na regijskem tekmovanju celjsko-zasa- Mesec dni zatem, 14. maja, so se čla- vanju s Svetom za preventivo in vzgo- vske regije v Ločici ob Savinji. Naloge, ni ZŠAM Laško udeležili tudi državnega jo v cestnem prometu in AMD Laško ki so jih morali opraviti, od tekmoval- prvenstva, ki je bilo v Ljubljani. Način v prometu dejavni tudi drugače. Ob cev zahtevajo natančnost in spretnost, tekmovanja je bil enak, preizkusili so prvem šolskem dnevu varujejo otro- pa naj gre za bočno parkiranje, vzvra- se v teoretičnem in praktičnem delu, le ke na poti v šolo, njihov član Vili Lo- tno vožnjo v garažo ali vožnjo mimo da so imeli tokrat še eno nalogo več: gar pri SPV Občine Laško pomaga pri ovir, pri kateri o zmagovalcu odločajo pokazati so namreč morali, kako zna- prometni vzgoji in kolesarskih izpitih centimetri. Med vozniki avtobusov se jo natakniti snežne verige. V kategoriji učenk in učencev osnovnih šol Laško in je najbolje odrezal Martin Pušnik, ki do pet ton so sodelovali Slavko Kozinc, Rimske Toplice, pri reševanju prometne je osvojil prvo mesto, na tretje se je Matej Sevšek in Marko Jesih. Ekipno ureditve regionalnih in občinskih cest so dosegli drugo mesto, enako uvr- pa sodelujejo tudi s Policijsko postajo stitev pa je med posamezniki dosegel Laško. Uniformirani člani se udeležuje- Marko Jesih. Drugo mesto med posa- jo vseh regijskih proslav, tudi vsakole- mezniki so dosegli tudi v kategoriji nad tnega srečanja vseh članov slovenskih pet ton, kjer so tekmovali Peter Jančič, združenj šoferjev in avtomehanikov na Franc Gunzek in Jernej Sevšek. Takoj Rogli, za svoje člane pa vsako leto priza zmagovalcem se je namreč uvrstil pravijo piknik na Selah pod Lisco. Jernej Sevšek. Med vozniki avtobusov Jasmina Štorman so ZŠAM Laško zastopali Hugo Ocvirk, Foto: Milan Maček (fotografija vseh), Simon Golouh in Alojz Centrih. Simon Marko Jesih (pokali)

Policija svetuje

Prihaja novo šolsko leto ti oz. oceniti nevarnih situacij, zato je postaje Laško še vedno ugotovimo na nas, bolj izkušenih udeležencih, da veliko najhujših prekrškov v cestnem Spoštovani bralci! Čeprav poletje smo na ravnanja otrok in njihovo var- prometu, ki policistom dovoljujejo še traja, pa se šolsko leto 2011/12 nost v cestnem prometu še toliko bolj izvedbo najbolj represivnih ukrepov nezadržno bliža. Za vse šolarje je zato pozorni. Varstvo otrok je sicer opisano (poleg globe sta to zaseg vozila in zelo pomembno, da bodo na priče- v 87. členu Zakona o pravilih cestnega pridržanje), vse bralce ponovno opo- tek šolskega leta pripravljeni, pri tem prometa. V njem je zapisano tudi, da zarjamo, da naj čim bolj spoštujejo pa jim lahko največ pomagate prav morajo otroci 1. in 2. razreda osnovne cestnoprometne predpise, saj bomo njihovi starši. šole na poti v šolo in iz nje poleg od- le tako uspešno zmanjšali število pro- Zato vam predlagamo, da v dneh sevnika nositi tudi rumeno rutico okoli metnih nesreč. Hkrati pa bomo tudi pred pričetkom pouka prehodite vratu. Prav tako je določeno, da mora- našim najmlajšim dober vzor. S Poli- šolsko pot in vašega nadebudneža jo imeti otroci na poti v šolo in vrtec cijske postaje Laško želimo vsem šo- opozorite na vse nevarnosti in pa- spremstvo polnoletne osebe oziro- larjem čim več nepozabnih in razigra- sti. Otroci zaradi svoje razigranosti ma je lahko njihov spremljevalec tudi nih trenutkov v šolskih klopeh, vsem in brezskrbnosti hitro pozabijo, da je otrok, starejši od 10 let, če to dovolijo ostalim pa varno udeležbo v cestnem šolska pot pravzaprav prometna po- starši, skrbniki oziroma rejniki. prometu. vršina, na kateri veljajo točno določe- Ob tej priložnosti pa bi vse bralce na pravila. Pri tem je treba upoštevati radi opozorili na dejstvo, da v Sloveniji Janez Kejžar, tudi dejstvo, da otroci zaradi pomanj- od 1. julija 2011 velja nova prometna pomočnik komandirja kanja izkušenj še ne znajo predvideva- zakonodaja. Ker na območju Policijske Policijske postaje Laško

39 Napovednik NAPOVEDNIK PRIREDITEV AVGUST • Center starejših – Hiša generacij Laško: Nordijska hoja – Jožica Rajh (ob 15. uri) Četrtek, 18. avgust • Thermana Laško: Večer funky jazza (ob 20. uri) Četrtek, 22. september • Center starejših – Hiša generacij Laško: Klekljanje – Marjeta Dremel Petek, 26. avgust (7.00–9.00) • Thermana Laško: Večer funky jazza (ob 20. uri) • Center starejših – Hiša generacij Laško: Klepet v dobri družbi (ob 16. uri) • Center starejših – Hiša generacij Laško: Telovadba – Majda Šipek Sobota, 27. avgust (1. skupina: 18.00–19.00, 2. skupina: 19.15–20.15) • Aqua Roma Rimske Toplice: Dan Rimljanov in 4. tradicionalno kuhanje • Knjižnica Laško: Japonska – potopisno predavanje Tomaža Hožiča (ob naj golaža 2011 (ob 10. uri) (TD Rimske Toplice), v primeru slabega 19. uri) vremena bo prireditev v nedeljo, 28. avgusta • Pohod po poteh 1. Celjske čete – start iz avtobusne postaje Laško ob Ponedeljek, 26. september 6.30 (Združenje borcev za vrednote NOB, PD Laško) • Center starejših – Hiša generacij Laško: Odprtje razstave likovnih del Marije Pinter Barve mojega srca ob 18. uri. Razstava bo na ogled do Nedelja, 28. avgust 21. oktobra 2011 od ponedeljka do petka med 8. in 15. uro. • Šmohor, cerkev sv. Mohorja in Trebežnikova domačija: 26. prikaz starih Torek, 27. september šeg in delovnih opravil občine Laško z naslovom Lepa nedelja (ob 15. • Center starejših – Hiša generacij Laško: Klekljanje – Marjeta Dremel uri) (Etno odbor Jureta Krašovca Možnar) (7.00–9.00) • Center starejših – Hiša generacij Laško: Nordijska hoja – Jožica Rajh SEPTEMBER (ob 15. uri)

Petek, 2. september Sreda, 28. september • Grad Tabor Laško: otvoritev razstav V domišljijsko neresnico gozda za- • Thermana Laško: Otvoritev razstave Od zrna do kruha (ob 18. uri) vita zrna resnice in V deželi čebel (ob 18. uri) (Likovno društvo Laško) (Likovno društvo Laško)

Sobota, 3. september Četrtek, 29. september • Center starejših – Hiša generacij Laško: Druženje ob petju (ob 18. uri) • Center starejših – Hiša generacij Laško: Klekljanje – Marjeta Dremel • Thermana Laško: Podravkine igrarije in žrebanje avtomobila (celo- (7.00–9.00) dnevno dogajanje v termalnem centru) • Center starejših – Hiša generacij Laško: Telovadba – Majda Šipek (1. skupina: 18.00–19.00, 2. skupina: 19.15–20.15) Torek, 5. september • Center starejših – Hiša generacij Laško: Klekljanje – Marjeta Dremel OKTOBER (7.00–9.00) • Center starejših – Hiša generacij Laško: Nordijska hoja – Jožica Rajh Sobota, 1. oktober (ob 15. uri) • Center starejših – Hiša generacij Laško: Druženje ob petju (ob 18. uri) • Thermana Laško: Arabski večer (ob 20. uri) Četrtek, 8. september • Center starejših – Hiša generacij Laško: Klekljanje – Marjeta Dremel Ponedeljek, 3. oktober (7.00–9.00) • Thermana Laško: Koncert Ženskega pevskega zbora Laško (ob 20. uri) • Center starejših – Hiša generacij Laško: Telovadba – Majda Šipek (1. skupina: 18.00–19.00, 2. skupina: 19.15–20.15) Torek, 4. oktober • Center starejših – Hiša generacij Laško: Klekljanje – Marjeta Dremel Petek, 9. september (7.00–9.00) • Dvorana večnamenskega objekta Rimske Toplice: Rimski večer z go- • Center starejših – Hiša generacij Laško: Nordijska hoja – Jožica Rajh stom (KD Rimljan) (ob 15. uri)

Nedelja, 11. september Četrtek, 6. oktober • Rimske Toplice: Kolesarjenje iz Rimskih Toplic do Jurkloštra in nazaj s • Center starejših – Hiša generacij Laško: Klekljanje – Marjeta Dremel piknikom pri Turist biroju, zbor udeležencev od 8.30 do 9.00, start ob (7.00–9.00) 9. uri (TD Rimske Toplice) • Center starejših – Hiša generacij Laško: Telovadba – Majda Šipek (1. skupina: 18.00–19.00, 2. skupina: 19.15–20.15) Torek, 13. september • Center starejših – Hiša generacij Laško: Klekljanje – Marjeta Dremel Petek, 7. oktober (7.00–9.00) • Rimske Toplice: Srečanje krajanov, starejših od 75 let (ob 14. uri) • Center starejših – Hiša generacij Laško: Nordijska hoja – Jožica Rajh (KO RK Rimske Toplice) (ob 15. uri) • Knjižnica Rimske Toplice: Življenje v gozdovih in z gozdom s poudarkom na gozdovih Kopitnika in Kozjega – domoznansko predavanje Četrtek, 15. september Dušana Klenovška (ob 18. uri) • Center starejših – Hiša generacij Laško: Klekljanje – Marjeta Dremel (7.00–9.00) Torek, 11. oktober • Center starejših – Hiša generacij Laško: Telovadba – Majda Šipek • Center starejših – Hiša generacij Laško: Klekljanje – Marjeta Dremel (1. skupina: 18.00–19.00, 2. skupina: 19.15–20.15) (7.00–9.00) • Knjižnica Laško: Gozdovi za ljudi – strokovno predavanje Dušana De- • Center starejših – Hiša generacij Laško: Nordijska hoja – Jožica Rajh benaka z otvoritvijo razstave slikarskih del Likovnega društva Laško in (ob 15. uri) fotografij Cvetke Teršek na temo gozdov (ob 19. uri) Četrtek, 13. oktober Petek 16. september • Center starejših – Hiša generacij Laško: Klekljanje – Marjeta Dremel • Aškerčevina, Rimske Toplice: Srečanje MoPZ, VS Rimljanke z gosti (7.00–9.00) MePZ Cetis (ob 17. uri) (KD Anton Aškerc Rimske Toplice) • Center starejših – Hiša generacij Laško: Telovadba – Majda Šipek (1. skupina: 18.00–19.00, 2. skupina: 19.15–20.15) Sobota, 17. september • Knjižnica Laško: Predavanje o prostovoljstvu in predstavitev prosto- • Center starejših – Hiša generacij Laško: Druženje ob petju (ob 18. uri) voljstva v občini. Predavali bodo predstavnik Inštituta Antona Trstenja- ka in predstavniki organizatorjev prostovoljstva v občini (ob 19. uri) Torek, 20. september • Center starejših – Hiša generacij Laško: Klekljanje – Marjeta Dremel Sobota, 15. oktober

(7.00–9.00) • Center starejših – Hiša generacij Laško: Druženje ob petju (ob 18. uri) Foto: Boris Vrabec 40 Oglas Laško pivo odslej v novih vrčkih

Pivovarna Laško je dobila nov ste- polnjevanj dobila obliko, ki si jo lahko 0,3 l ter 0,5 l. Vrček proizvajamo na kleni vrček za Laško Zlatorog. Za- ogledate na fotografiji. hidravlični stiskalnici, s katero doseže- snovala ga je priznana slovenska Uroš Drgan, tehnolog v Steklarni mo izdelavo na izjemno visoki ravni. oblikovalka Irena Franić, ki ima že Hrastnik: »Na podlagi skice vrčka, ki Izredno pa smo ponosni tudi na zelo dolgoletne izkušnje na področju ste- je predstavljala osnovo za tehnično kvalitetno steklo, ki daje vrčku prav klarskega oblikovanja. Franićeva je v oblikovanje v oktobru 2010, smo v od- poseben lesk.« sodelovanju z razvojno ekipo pivo- delku razvoja narisali koncept vrčka varne idejo zanj dobila na podlagi v 3D-obliki. Pozneje je bilo izdelanih pregleda zgodovine Pivovarne Laško, več variant, ki pa smo jih spreminjali Vsak sestavni del vrčka vseh doslej izdelanih vrčev ter po skupaj z gospo Franić in naročnikom, zapisuje zgodbo laškega piva pregledu vrčev konkurence. Pivovarno Laško, vse do zadnje verzije, ki je bila sprejemljiva za vse – tako z Funkcionalne in estetske prednosti vsebinskega oz. funkcionalnega vidika vrčka zapisujejo zgodbo laškega piva, Novi vrček izraža več kot za naročnika, oblikovnega za avtorico saj njegovi deli ponazarjajo ključ- 186-letno tradicijo designa kot tudi za nas kot izvajalce, ne elemente samega varjenja piva in pivovarstva v Laškem barvite zgodovine Pivovarne Laško. Zaobljenost vrčka označuje navzdol Novi vrček za pivo torej izha- obrnjeno varilno posodo, ročaj kot ja iz več kot 186 let starih ko- tehnološko največji izziv in bistven po- renin in tradicije pivovarstva udarek na njem ponazarja zlatorogov v Laškem, hkrati pa je njego- rog, medtem ko je eleganca va zasnova temeljila tudi na samega vrčka pona- uporabnosti in sodobni esteti- zorjena z nestan- ki, zato bo osvežitev z laškim dardnimi brusi ob pivom doživetje za vse čute. straneh. Posebnost Novi vrček, oblikovan eksklu- prvega vrčka Pivo- zivno za laško pivo, izdelujejo varne Laško zao- v Steklarni Hrastnik. krožuje nezgrešljiv »Zgodba vrčka je sestavljena in hkrati neuničljiv večplastno, saj me ječmenova podpis v obliki pijača zlatorumene barve spre- gravure Laško. mlja že vse od malih nog, ko Oblikovalka Ire- me je s pivom seznanila babi- na Franić, rojena ca, ki ga je pridelovala kar sama leta 1966 v Šen- doma. Čutenje piva sem skozi tjurju pri Celju, je različna obdobja svojega odra- leta 1985 končala ščanja dojemala različno, danes Šolo za oblikova- pa sem počaščena in sila pono- nje in fotografijo v sna, da mi je pripadla čast za Ljubljani, smer indu- oblikovanje prvega, Pivovarni strijsko oblikovanje, in Laško lastnega vrčka za pivo,« se po dolgoletnem delu je povedala oblikovalka. v steklarski industriji od leta Rezultat oblikovalske stro- 2001 posveča grafičnemu obli- kovnosti in izvrstnega pozna- kovanju, funkcionalnim tehničnim re- vanja dela s steklom, ki velja šitvam na različnih področjih notra- za občutljiv material, je bil že njega in zunanjega oblikovanja, svoji v začetnih poskusih skoraj družini ter izdelavi unikatnih stekle- dokončna oblika, ki združuje nih ogledal. Iz steklenih industrij- uporabno plat vrčka z dovr- skih odpadkov, ogledal in peskanih šeno estetsko obliko. S pomočjo steklenih kosov poskuša izvabiti nov znanja in izkušenj strokovnjakov Pi- pomen, jim dati še neodkrite izrazne vovarne Laško in Steklarne Hrastnik možnosti in vdihniti nov, drugačen je bila na začetku izbrana zasnova, ki smo vezani na tehnologijo izdelave. duh. ki je v več zaporednih korakih izpo- Izdelani sta dve različici vrčka, in sicer Simona Oset

Minister za zdravje opozarja: Prekomerno uživanje alkohola škoduje zdravju!

41 Oglas Imetniki Zlate kartice Thermana club Se razvajajo ugodneje!

MEDICINSKI CENTER

ZDRAVILIŠČA RIMSKE TERME Specialna nega s kaviarjem (70 min) 78,70 €

Bogastvo preteklosti za izzive Poletna masaža in maska obraza (40 min) 31,50 € sedanjosti Poletna nega telesa (razstrupljevalna ALI negovalna) (60 min) 35 € Ubere Preterito Pro Presenti Preoblikovalni anticelulitni tretma (60 min) 47,60 € + GRATIS izdelek za telo.

Po dvajsetih letih so Rimske terme Voda, ki privre iz globine 1.000 me- ologu, otorinolaringologu, nevrolo- ponovno odprle svoja vrata v novem trov, je ena najbogatejših v Sloveniji gu, dermatovenerologu in specialistu sijaju in ponudile svojim gostom vr- in vsebuje številne kemijske elemente, splošne medicine. hunske storitve na področju poslov- ki zdravilno vplivajo na človeško telo. no-kongresnih storitev, sprostitve in Najkrajši čas, ki je še učinkovit pri Načrtovanje medicinskega - reha- zdravstva. zdravljenju bolezni, je 14 dni, balneo- bilitacijskega centra je opravilo pod- logi pa priporočajo najmanj tri tedne jetje Humanomed iz Avstrije, ki ima zdravljenja v termah. na južnem Koroškem dve veliki kini- ki ter največji rehabilitacijski center v Številne možnosti sprostitve in alpskem delu Evrope v Althofnu pri hedonističnih doživetij vam ponuja Celovcu. Wellness center Amalija, kjer vam nu- dijo različne vrste in tehnike masaž, termalne kopeli v Historičnem delu vodnih nimf, Fitness center Spartakus, Deželo savn Varinia in unikaten ba- zen. Privoščite si razvajanje v Kozme- Od Ministrstva za zdravje so prido- tičnem centru Kahne ali Frizerskem bile pravico za zdravljenje: revmatič- salonu Marta. nih obolenj, izvensklepnega revma- tizma, ortopedskih obolenj (dege- Rimske terme so klimatsko zdravi- nerativnih bolezni hrbtenice in dru- lišče, ki s svojo posebno lego v dolini NAGRADNA IGRA gih sklepov), stanj po ortopedskih in Savinje in neokrnjenim naravnim za- Rimske terme čakajo na koncesijo travmatoloških operacijah, nevrolo- ledjem gozdov vpliva blagodejno na Ministrstva za zdravje za opravljanje ških bolezni (možganske kapi, drugih kronična obolenja dihal. Več na: www.thermana.si zdraviliškega zdravljenja in koncesijo obolenj centralnega živčnega siste- Občine Laško za opravljanje progra- Izkoristite ma), ginekoloških bolezni (predvsem V sklopu Rimskih term deluje Me- ma ambulantne fizioterapije. Do pripo velikih operacijah rodil in zaradi dicinski center Valetuda, ki ponuja ugodne cene dobitve obeh koncesij so vse storitve neplodnosti), dermatoloških bolezni najmodernejšo možnost rehabilitacije medicinskega centra samoplačniške. družinskih vstopnic (predvsem pri obširnih postoperativ- po raznih boleznih in stanjih. V sklopu z vključenim kosilom. nih brazgotinah) in pljučnih bolezni medicinskega centra izvajajo nasled- Za informacije in rezervacije stori- Z družinskim kopanjem v (predvsem kroničnih boleznih zgor- nje terapije: vaje v rehabilitacijskem tev v Medicinskem centru Valetuda njih dihal). bazenu, Hubbardovi oz. metuljasti Thermani Laško do pokličite na tel. 03 574 20 00 ali pišite kadi in posebnih vodnih kadeh, ter- na [email protected]. moterapijo z oblogami fanga, elek- novega Citroëna! troterapijo (diadinator, TENS, ultra- kratki valovi, ultrazvok, magnetotera- pija, laserska terapija), ročne masaže, individualno fizioterapijo, terapijo hoje, ergoterapijo (delovno terapijo), limfno drenažo, ekstenzijsko terapijo, skupinske in individualne vaje v telovadnici, preglede pri specialistih: fiziatru, ortopedu, ginekologu, balne- AVTOCENTER KOŠAK

42 Informacije: www.thermana.si | [email protected] | 03 423 20 00 | 080 81 19 Imetniki Zlate kartice Thermana club Se razvajajo ugodneje!

Specialna nega s kaviarjem (70 min) 78,70 €

Poletna masaža in maska obraza (40 min) 31,50 €

Poletna nega telesa (razstrupljevalna ALI negovalna) (60 min) 35 €

Preoblikovalni anticelulitni tretma (60 min) 47,60 € + GRATIS izdelek za telo. NAGRADNA IGRA

Več na: www.thermana.si Izkoristite ugodne cene družinskih vstopnic Z družinskim kopanjem v z vključenim kosilom. Thermani Laško do novega Citroëna!

AVTOCENTER KOŠAK Informacije: www.thermana.si | [email protected] | 03 423 20 00 | 080 81 19 POLN PONOSA!

WWW.LASKO.EU

MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA: PREKOMERNO PITJE ALKOHOLA ŠKODUJE ZDRAVJU!