DOCSLIB.ORG

Meddržavno Prostorsko Načrtovanje Na Območju Slovenske in Hrvaške Istre Intergovernmental Spatial Planning in the Slovenian and Croatian Istria Area

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Meddržavno Prostorsko Načrtovanje Na Območju Slovenske in Hrvaške Istre Intergovernmental Spatial Planning in the Slovenian and Croatian Istria Area AR 2016.2 Ljubljana MeddržAVNO PROSTORSKO NačRTOVANJE NA OBMOČJU SLOVENSKE IN HRVAŠKE ISTRE INTERGOVERNMENTAL SPATIAL PLANNING IN THE SLOVENIAN AND CROATIAN ISTRIA AREA Ključne besede Key words Slovenija; Hrvaška; Istra; prostorsko Slovenia; Croatia; Istria; spatial planiranje in načrtovanje; prostorski akti planning; spatial acts Izvleček Abstract Območje slovenske in hrvaške Istre je The area of Slovenian and Croatian Istria zgodovinsko prepletena geografska celota is a historically intertwined geographical v kateri so prisotne številne kulturološke in unit, where numerous cultural and gospodarske vezi. Raziskava je usmerjena economic bonds are present. The research v opredelitev tistih prostorsko planskih was aimed at defining those contents of UKD 711(497.571) vsebin, ki so lahko predmet skupnega spatial planning which can be the subject COBISS 1.02 interesa in posledično predmet skupnega of common interest and consequentially Prejeto 29.11.2016 planiranja in načrtovanja. Rezultati v the subject of common planning. In the pretežnem delu temeljijo na pravkar most part, the results are founded on zaključenem meddržavnem projektu recently concluded intergovernmental PUT-UP Istre (2015 - 2016). S primerjalno project PUT-UP Istre (2015–2016). By metodo obstoječih planskih dokumentov, method of comparison of the existing strokovnih podlag in drugega referenčnega planning documents, expert bases and gradiva smo ugotavljali vzajemne interese other reference materials, common in potencialno konkurenčnost. Ugotovili interests and potential competition were smo, da obstajajo na področju prometa, ascertained. we established that there turizma, gospodarstva, kmetijstva in are numerous contents in the fields of vrstna varave številne vsebine, ki se jih traffic, tourism, economy, agriculture lahko, ali jih je celo potrebno skupaj and protection of nature that could be načrtovati. Pri tem je potrebno natančno or even should be planned together. It is dr. Gregor Čok opredeliti skupne interese in njihova necessary to precisely define the common UL, Fakulteta za arhitekturo, Zoisova 12, 1000 Ljubljana morebitna navzkrižja. Za učinkovitejše interests and their possible conflicts. To [email protected] rezultate na področju skupnega planiranja obtain more effective results in the area of in načrtovanja bo potrebna natančnejša common planning, it will be necessary to obravnava in upoštevanje teh vsebin pri treat and plan these contents more exactly dr. Špela Hudnik pripravi naslednje generacije prostorskih when preparing a next generation spatial, UL, Fakulteta za arhitekturo, Zoisova 12, 1000 Ljubljana strateških in izvedbenih dokumentov v strategic and implementation documents [email protected] obeh državah. in both countries. 30 Intergovernmental spatial planning in the slovenian and croatian istria area AR 2016.2 1. Uvod in kriterialnega aparata za sistemsko implementacijo in realizacijo ciljev V Sloveniji se v minulih trajnostnega razvoja (Berdavs, petindvajsetih letih razvijajo različni 2007). Stroka izpostavlja potrebo po prostorsko razvojni koncepti. V vzpostavitvi “regionalnega merila” iz začetku 90-tih let smo pričeli s različnih razlogov: (a) regija predstavlja sistematičnim preoblikovanjem optimalni okvir za usklajevanje prostorske zakonodaje, uvajanjem interesov v prostoru, kot so daljinski načel prostega trga, lokalne infrastrukturni projekti, energetika, samouprave in drugih strukturnih ipd., (b) regionalni nivo omogoča inovacij, ki so spremenile ustaljen vzpostavitev potrebne sinergije sistem prostorskega planiranja in med interesi lokalnih skupnosti in načrtovanja [Dimitrovska Andrews, države; (c) regija je kompenzator 2004]. Nekdanji socialističen meddržavnega povezovanja na prostorsko-razvojni model, ki je lokalnem ali nacionalnem nivoju, ki temeljil na konceptu družbeno- je tudi eden temeljnih ciljev Strategije razvojnega plana je nadomestila prostorskega razvoja Slovenije (SPRS, paradigma trajnostnega razvoja po 2004) za usmerjanje prostorskega vzoru zahodnih držav [ESDP, 1999; razvoja na različnih področjih Gulič 2003]. (promet, gospodarstvo, turizem itd.). Z vključitvijo v EU in pričetkom V hrvaškem delu Istre je regionalni črpanja različni finančnih virov se nivo načrtovanja implmentiran v je Slovenija pričela tudi na področju okviru prostorskega plana Istrske načrtovanja in realizacije posegov županije, ki združuje 41 enot lokalne v prostoru intenzivneje povezovati samouprave (31 občin in 10 mest). s sosednjimi državami. V politični Za celotno Istro so bile v preteklem in strokovni sferi so se izoblikovale obdobju, ločeno za obe državi, na meddržavne interesne asociacije, področju prostorskega načrtovanja ki sledijo parcialnim ali skupnim (in razvoja) že izdelane številne usmeritvam pri doseganju razvojnih strokovne študije (strokovne podlage ciljev na posameznih področjih. za pripravi planskih dokumentov) in V ta kontekst sodi tudi nedavno ostalo gradivo (Gulič, Preper, 1993; zaključen projekt PUT-UP Istre Sić, 2001), ki opozarja na pomen (Gabrijelčič et.al., 2016; Paljar et.al., regije (Uravić L., Toncetti Hrvatin, 2016), ki je bil namenjen oblikovanju M. (2009) kot širše, meddržavne regionalnega koncepta prostorskega prostorske entitete (Mezinec, 2009). razvoja slovenske in hrvaške Istre Konkretno vzajemno prostorsko kot prostorsko, kulturološko in načrtovanje (razen posameznih gospodarsko zaključene celote. manjših projektov, kot npr. kolesarska Njeni rezultati bodo podlaga za trasa Porečanka, tematske peš poti pripravo prostorskih strateških in po Krškem robu, povezovanje izvedbenih planov. V hrvaškem delu Krajinskih parkov (Strunjan- Brioni- Istre so to: Istrski županijski plan Mira Mar) ipd.) pa kljub obstoječim (Prostorni plan Istarske županije, gospodarskim in kulturološkim 2015), plani občin in mest (regionalni povezavam v večjem merilu še ni bilo nivo in lokalni nivo) v slovenskem realizirano. delu pa občinski prostorski plani obalnih občin (lokalni nivo). Južno 1.1. Problem in hipoteza primorska regija žal še nima formalne Planiranje in načrtovanje je prostorsko planske aplikacije kompleksen proces v katerem so (obstajajo zgolj regionalni razvojni pomembna različna strokovna in programi, npr. RRP, 2014). politična izhodišča. Večje kot je Prostorsko planiranje in načrtovanje prostorsko merilo (občina, regija, sta v Sloveniji danes še vedno država) večji je tudi njihov pomen in strukturno opredeljena na državnem sinergija na posamezna programska in lokalnem nivoju, regionalni nivo področja. V tem okviru se logično (Gulič, Praper, 2000) pa je že dlje pojavi vprašanje vzajemnih interesov časa predmet politično-upravnega ali parcialne konkurenčnosti. Tako diskurza. V stroki velja prepričanje, kot obstaja na posameznih področjih da smo še vedno v fazi razvoja konkurenčnost med občinami in učinkovite metodologije, ustreznega regijami tako obstaja tudi meddržavna prostorsko-planskega merila (regije) konkurenčnost. 31 AR 2016.2 dr. Gregor Čok, dr. Špela Hudnik Pri tem je potrebno ločevati V sklopu raziskave je bila izdelana globalne učinke določenega posega tudi sociološka analiza (Lay, Hudnik, v prostoru in njihov parcialni vpliv 2016). Izvajala se je na terenu v na lokalno okolje. V tem smislu slovenski in hrvaški Istri v obliki anket postane pomembna interpretacija in intervjujev s predstavniki občin “skupnih” in “parcialnih interesov”. in drugimi pomembnimi akterji v Prostorsko planiranja in načrtovanje občinah in z lokalnim prebivalstvom. znotraj posameznem države ali V prvi fazi smo opredelili potencialne med državama(mi) ima v večjem vire za pridobivanje podatkov. To so prostorskem merilu zagotovo več bili: strateški prostorski dokumenti možnosti za vzpostavitev potrebne obeh držav (nacionalni nivo), sinergije in globalnih učinkov, vendar prostorski plani slovenskih obalnih se kljub vzajemnosti interesov na občin, hrvaških občin, mest in Istrske strateški ravni posamezne konfliktne županije, referenčne strokovne situacije pokažejo šele na izvedbeni podlage, arhivi, svetovni splet in ravni. knjižnice. V primeri Istre, kot zgodovinsko V drugi fazi smo opredelili pet ključnih (demografsko, kulturološko in področij, ki vsebujejo konkretne gospodarsko) povezane celote so elemente za skupno načrtovanje. To vprašanja skupnega načrtovanja so bili: promet, gospodarstvo, turizem, posameznih področij še posebej kmetijstvo in naravne danosti. Za izrazita. V tem okviru smo opredelili vsako področje smo na podlagi dveh naslednje raziskovalno vprašanje: kriterijev: (a) kriterij skupnega interesa - Katere prostorske vsebine in in (b) kriterij globalnega učinka, ki ga regulacijski ukrepi so lahko predmet ima določen poseg v prostor na Istro skupnega načrtovanja med Slovenijo kot celoto, opredelili podrobnejša in Hrvaško? izhodišča in vsebine za skupno Na območju Istre so predmet skupnega načrtovanje. Opredelitve so potekale interesa predvsem tiste vsebine, ki v procesu medsebojnih konzultacij neposredno opredeljujejo medsebojne in primerjave delovnega gradiva kulturološke in gospodarske vezi na slovenskih in hrvaških avtorjev obmejnem območju, pri čemer se projekta. eventualna konkurenčnost pojavi v situaciji konflikta interesov predvsem 3. Rezultati na aplikativnem nivoju. V tem smislu Projekt PUT-UP Istre temelji na je mogoče po posameznih področjih veljavnih prostorskih dokumentih opredeliti konkretne skupne cilje in obeh držav in posebnih strokovnih mehanizme za njihovo doseganje. podlagah, ki so bile izdelane za potrebe tega projekta. V nadaljevanju 2. Metodologija in gradiva ločeno navajamo (1) ključna
Load more

Recommended publications
  • Kako Brati Ta Vodnik | Come Usare La Guida
    Kako brati ta vodnik | Come usare la guida: 1. Oznake glavnih karakteristik poti | Caratteristiche principali dei percorsi Označuje potek poti z glavnimi kraji ob poti Asfaltna oz. tlakovana pot in odstotek takšnega tipa poti Percorso del sentiero Asfaltna oz. tlakovana pot in odstotek takšnega tipa poti Čas potreben za pot in dolžina poti Makedamska pot in odstotek takšnega tipa poti Tempo e lunghezza del percorso Makedamska pot in odstotek takšnega tipa poti Najvišja točka trekk Pot primerna za treking kolo Punto più alto Adatto per la bici da trekking Pot primerna za družine Pot primerna za mountain bike kolo MTB Adatto per famiglie Adatto per mountain bike 2. QR kode | Codici QR Skenirajte QR kodo pri imenu poti in si prenesite aplikacijo kolesarskih poti na vašo mobilno napravo. Skenirajte QR kodo pri imenu poti in si prenesite aplikacijo kolesarskih poti na vašo mobilno napravo. 3. Stopnja Težavnosti poti | Grado di difficoltà dei sentieri Manj zahtevna pot | Percorso meno impegnativo Srednje zahtevna pot | Percorso a difficoltà media Zahtevna pot | Percorso impegnativo Konjeniška pot | Percorso equestre 4. Oznake zanimivosti ob poti in dodatne oznake na zemljevidu | Oznake zanimivosti ob poti in dodatne oznake na zemljevidu Parkirišče ob izhodišču Naravna znamenitost Kulturna znamenitost Gostinska ponudba Parcheggio al punto di Attrazione naturale Attrazione culturale Ristoranti, trattorie, agriturismi partenza Razgledna točka Železniška postaja Arheološko najdbišče Grad Cerkev Belvedere Stazione ferroviaria Sito archeologico Castello
    [Show full text]
  • Regijski Načrt Zaščite in Reševanja Ob Velikem Požaru V Naravnem Okolju
    REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OBRAMBO UPRAVA RS ZA ZAŠČITO IN REŠEVANJE IZPOSTAVA KOPER Številka: Datum: DELOVNO GARDIVO - PREDLOG REGIJSKEGA NAČRTA REGIJSKI NAČRT ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB VELIKEM POŽARU V NARAVNEM OKOLJU Verzija 3.0 VSEBINA ORGAN DATUM PODPIS ODGOVORNE OSEBE Izpostava URSZR IZDELAL Koper Uprava RS za zaščito PREGLEDAL in reševanje Poveljnik CZ za ODOBRIL Obalno regijo Vodja Izpostave SPREJEL URSZR Koper Izpostava URSZR SKRBNIK Koper REGIJSKI NAČRT ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB VELIKEM POŽARU V NARAVNEM OKOLJU 2 /36 Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Izpostava Koper PREDLOG – Verzija 3.0 REGIJSKI NAČRT ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB VELIKEM POŽARU V NARAVNEM OKOLJU 2 /36 V S E B I N A 1. VELIK POŽAR V NARAVNEM OKOLJU ...................................................................... 4 1.1. Uvod ............................................................................................................................... 4 1.1.1 Požarna ogroženost Obalne regije ............................................................................. 4 1.1.2 Krajevna enota Koper, Zavod za gozdove Slovenije, prvo območje ........................ 4 1.1.3 Krajevna enota Koper, Zavod za gozdove Slovenije, drugo območje ..................... 4 1.2. Požarna ogroženost naravnega okolja ............................................................................ 5 1.3. Tipi gozdov po stopnjah požarne ogroženosti ................................................................. 6 1.4. Stopnja požarne ogroženosti po občinah
    [Show full text]
  • Načrt Razvoja Odprtega Širokopasovnega Omrežja Elektronskih Komunikacij Naslednje Generacije V Mestni Občini Koper
    NAČRT RAZVOJA ODPRTEGA ŠIROKOPASOVNEGA OMREŽJA ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJ NASLEDNJE GENERACIJE V MESTNI OBČINI KOPER Načrt razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij naslednje generacije v Mestni občini Koper Naziv dokumenta: Načrt razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij naslednje generacije v Mestni občini Koper Naročnik: MESTNA OBČINA KOPER VERDIJEVA ULICA 10 6000 KOPER Izdelal: Eurocon d. o. o. Dunajska cesta 159 1000 Ljubljana Avtorji: Nina Sega Stanko Šalamon Goran Živec, MBA Marko Šalamon Datum: 21. 6. 2017 Stran 2 Načrt razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij naslednje generacije v Mestni občini Koper KAZALO 1 NAMEN DOKUMENTA ........................................................................................................... 5 1.1 Uvod ........................................................................................................................................ 5 1.2 Izhodišča .................................................................................................................................. 5 1.3 Namen izdelave načrta ............................................................................................................ 8 1.4 Referenčni dokumenti ............................................................................................................. 9 1.5 Cilji načrta .............................................................................................................................. 10 1.5.1 Strateški cilji
    [Show full text]
  • Na Podlagi Določil Zakona O Cestah (Uradni List RS, Št. 109/10, 48/12 in 36/14 - Odl
    Občinski svet – Consiglio comunale Na podlagi določil Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12 in 36/14 - odl. US, 46/15 in 10/18) in 27. člena Statuta Mestne občine Koper (Uradne objave, št. 40/00, 30/01, 29/03, Uradni list RS, št. 90/05, 67/06, 39/08, 33/18) je Občinski svet Mestne občine Koper na seji dne 3 septembra 2020 sprejel Ai sensi delle disposizioni della Legge sulle strade (Gazzetta Ufficiale della RS, n. 109/10, 48/12 e 36/14 – sentenza della Corte Costituzionale 46/15 e 10/18) e dell'articolo 27 dello Statuto del Comune città di Capodistria (Bollettino ufficiale, n. 40/00, 30/01, 29/03, Gazzetta Ufficiale della RS, n. 90/05, 67/06, 39/08, 33/18), il Consiglio comunale del Comune città di Capodistria, nella seduta del 3 settembre 2020, ha approvato il ODLOK o kategorizaciji občinskih cest v Mestni občini Koper DECRETO sulla classificazione delle strade comunali del Comune città di Capodistria 1. člen – Articolo 1 Ta odlok določa občinske ceste po njihovih kategorijah in namenu uporabe glede na vrsto cestnega prometa, ki ga prevzemajo. Il presente decreto fornisce la classificazione delle strade comunali a seconda delle rispettive categorie nonché della destinazione d'uso in funzione del traffico stradale che vi si svolge. 2. člen – Articolo 2 Občinske ceste se kategorizirajo na lokalne ceste (s skrajšano oznako LC) in javne poti (s skrajšano oznako JP): - lokalne ceste so ceste, namenjene povezovanju naselij v Mestni občini Koper z naselji v sosednjih občinah, naselij ali delov naselij v Mestni občini Koper med seboj in ceste, pomembne za navezovanje prometa na ceste enake ali višje kategorije; - javne poti so namenjene povezovanju naselij ali delov naselij v Mestni občini Koper in ne izpolnjujejo predpisanih meril za lokalno cesto ali so namenjene samo določenim vrstam udeležencev v prometu (krajevne ceste in poti, vaške ceste in poti, poti za pešce, kolesarje, jezdece, gonjače ipd.).
    [Show full text]
  • Update of the List of Border Crossing Points Referred to In
    6.7.2007 EN Official Journal of the European Union C 153/9 Update of the list of border crossing points referred to in Article 2(8) of Regulation (EC) No 562/2006 of the European Parliament and of the Council of 15 March 2006 establishing a Community Code on the rules governing the movement of persons across borders (Schengen Borders Code) as published in Official Journal of the European Union C 247 of 13 October 2006, p. 25 (2007/C 153/03) The publication of the list of border crossing points referred to in Article 2(8) of Regulation (EC) No 562/ 2006 of the European Parliament and of the Council of 15 March 2006 establishing a Community Code on the rules governing the movement of persons across borders (Schengen Borders Code) is based on the information communicated by the Member States to the commission in conformity with Article 34 of the Schengen Borders Code. In addition to the publication in the Official Journal, a monthly update is available on the website of Directorate General Justice, Freedom and Security. CZECH REPUBLIC: (20) Bourges New land border crossing point: (21) Brest-Guipavas Czech Republic — Germany (22) Caen-Carpiquet (23) Cahors-Lalbenque Krásný les — Breitenau (24) Calais-Dunkerque (25) Calvi-Sainte-Catherine FRANCE: (26) Cannes-Mandelieu Replacement of the information published in Official Journal of the European Union C 247 of 13 October 2006: (27) Carcassonne-Salvaza Air borders: (28) Castres-Mazamet (1) Abbeville (29) Châlons-Vatry (2) Agen-la Garenne (30) Chambéry-Aix-les-Bains (3) Ajaccio-Campo dell'Oro (31)
    [Show full text]
  • Naselbinska Dediščina Po Družbenem Planu Občine Koper 1.2.1 Abitanti
    3 Priloga: Naselbinska dediščina po Družbenem planu občine Koper 1.2.1 Abitanti 1.2.34 Poletiči 1.2.2 Bezovica 1.2.35 Pomjan 1.2.3 Bočaji 1.2.36 Popetre 1.2.4 Boršt 1.2.37 Pregara 1.2.5 Brezovica pri Gradinu 1.2.38 Pregara-Reparec 1.2.6 Butari 1.2.39 Pridvor-Dvori 1.2.7 Črni kal 1.2.40 Pridovor-Kavaliči 1.2.8 Črnotiče 1.2.41 Pridovr-Kortina 1.2.9 Dekani 1.2.42 Puče 1.2.10 Dilici 1.2.43 Rožar 1.2.11 Dol 1.2.44 Smokvica 1.2.12 Dvori pri Movražu 1.2.45 Socerb 1.2.13 Elerji 1.2.46 Sirši-Pavliči 1.2.14 Fijeroga 1.2.47 Sočerga 1.2.15 Gažon 1.2.48 Sokoliči 1.2.16 Glem 1.2.49 Stepani 1.2.17 Gračišče 1.2.50 Šmarje 1.2.18 Gradin 1.2.51 Tinjan 1.2.19 Grintovec 1.2.52 Tinjan-Kolombar 1.2.20 Hrastovlje 1.2.53 Tinjan-Urbanci 1.2.21 Kastelec 1.2.54 Topolovec 1.2.22 Koštabona 1.2.55 Topolovec-Hrvoji 1.2.23 Koštabona Hrvatini 1.2.56 Topolovec-Zrnjovec 1.2.24 Kozloviči 1.2.57 Trebše 1.2.25 Kubed 1.2.58 Trsek 1.2.26 Labor 1.2.59 Truške 1.2.27 Loka 1.2.60 Tuljaki 1.2.28 Lopar 1.2.61 Zabavlje 1.2.29 Marezige-Bernetiči 1.2.62 Zabigrad 1.2.30 Movraž 1.2.63 Župančiči 1.2.31 Olika Zazid 1.2.32 Plavje-Badiha Rakitovec 1.2.33 Podpeč Podgorje Stran 1 od 5 Izpis členov Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih v občini Koper (Uradne objave, št.
    [Show full text]
  • Univerza Na Primorskem Fakulteta Za Management
    UNIVERZA NA PRIMORSKEM 2015 FAKULTETA ZA MANAGEMENT MAGISTRSKA NALOGA JANINA TORKAR MAGISTRSKA NALOGA MAGISTRSKA JANINA TORKAR JANINA KOPER, 2015 UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MANAGEMENT Magistrska naloga PRESOJA MOŽNOSTI IN POGOJEV SOUDELEŽBE PREBIVALCEV V TRAJNOSTNEM RAZVOJU LOKALNE SKUPNOSTI – ŠTUDIJA PRIMERA Janina Torkar Koper, 2015 Mentorica: doc. dr. Valentina Brečko Grubar Somentorica: doc. dr. Romina Rodela POVZETEK Zaradi negativnih posledic rabe naravnih virov in človeških poseganj za okolje in prebivalce preobremenjenega planeta je upoštevanje paradigme trajnostnega razvoja vse bolj pomembno. Raziskava, izpeljana s pomočjo intervjujev, opazovanja in analize dokumentov, se osredinja na presojo možnosti soudeležbe prebivalcev v trajnostnem razvoju na območju predvidenega Krajinskega parka Dragonja, kjer je naravno okolje dobro ohranjeno in ga je treba takšnega tudi zavarovati. Poleg tega proučuje seznanjenost prebivalcev z razvojnimi programi in projekti, njihov interes za sodelovanje, njihove vrednote in želje po spremembah. Ugotovljeno je bilo, da je bila dinamika participacije v preteklosti šibka in bo v prihodnje treba lokalno prebivalstvo za aktivnejše sodelovanje bolje informirati, ozaveščati in več spodbujati. Ključne besede: trajnostni razvoj, vključevanje, prebivalstvo, lokalna skupnost, podeželje, Krajinski park Dragonja. SUMMARY The sustainable development paradigm is increasingly important because of the negative consequences of our lifestyle on the environment and the overburdened planet. While observing, analysing of documents and interviewing the respondents we focused on the assessment of the possibilities for community participation in sustainable development in the anticipated protected area of Dragonja, where the natural environment is well preserved and it should be as such protected. Furthermore, the survey examines the attitude of the respondents towards protected areas and their interest to participate in the development projects and programs, their values and desires for change.
    [Show full text]
  • 21/1998, Uredbeni
    Uradni list Republike Slovenije Internet: http://www.uradni-list.si e-mail: [email protected] Št. Ljubljana, èetrtek Cena 960 SIT ISSN 1318-0576 Leto VIII 21 19. 3. 1998 DRŽAVNI ZBOR KORTINE, KRNICA, KUBED, LOKA, LUKINI, MARŠIČI, MOČUNIGI, MOVRAŽ, OLIKA, OSP, PERAJI, PISARI, 919. Odlok o razpisu referenduma in doloèitvi PODGORJE, PODPEÈ, POLETIÈI, POPETRE, PRAPROÈE, referendumskih obmoèij za ustanovitev obèin PREDLOKA, PREGARA, RAKITOVEC, RIŽANA, ROŽAR, ter za doloèitev oziroma spremembo njihovih obmoèij in razpisu referenduma za spremembo SIRÈI, SMOKVICA, SOCERB, SOÈERGA, SOKOLIÈI, imen in sedežev občin (OdRRDRO) STEPANI, ŠEKI, TOPOLOVEC, TREBEŠE, TULJAKI, ZABAVLJE, ZANIGRAD, ZAZID. Na podlagi 14. èlena in v skladu s 17., 23. in 39. Vprašanje, o katerem se odloča na referendumu, se èlenom zakona o postopku za ustanovitev obèin ter za dolo- glasi: čitev njihovih območij (Uradni list RS, št. 44/96) je Državni “Ali ste za to, da se naše referendumsko območje zbor Republike Slovenije na seji dne 19. marca 1998 sprejel izloèi iz obèine Koper v novo obèino z imenom Dekani in sedežem v Dekanih?“ O D L O K Glasovalec glasuje tako, da na glasovnici obkroži be- o razpisu referenduma in doloèitvi sedo ZA ali besedo PROTI. referendumskih obmoèij za ustanovitev obèin ter za doloèitev oziroma spremembo njihovih 3 obmoèij in razpisu referenduma za spremembo Kot referendumsko obmoèje se doloèi del obèine Ko- imen in sedežev obèin (OdRRDRO) per, ki naj bi se izloèil iz obèine Koper v novo obèino Šmarje-Marezige in obsega naslednja območja naselij: I. Doloèitev referendumskih obmoèij za ustanovitev ob- BABIČI, BOČAJI, BORŠT, BRIČ, DILICI, FIJEROGA, èin z izloèitvijo dela obèine v novo obèino: GAŽON, GLEM, GRINJAN, GRINTOVEC, KOŠTABONA, KOZLOVIÈI, KRKAVÈE, LABOR, LOPAR, MAREZIGE, 1 MONTINJAN, POMJAN, PUČE, SRGAŠI, ŠMARJE, TRSEK, Kot referendumsko obmoèje se doloèi del obèine Ko- TRUŠKE, ŽUPANČIČI.
    [Show full text]
  • Odlok O Komunalnem Prispevku (Uradne Objave, Št
    Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, v zvezi s katerim organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o komunalnem prispevku obsega: - Odlok o komunalnem prispevku (Uradne objave, št. 42/00), - Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o komunalnem prispevku (Uradni list RS, št. 66/05), - Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o komunalnem prispevku (Uradni list RS, št. 22/08), - Odlok o spremembi in dopolnitvi Odloka o komunalnem prispevku (Uradni list RS, št. 26/14), - Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o komunalnem prispevku (Uradni list RS, št. 50/16). Odlok o komunalnem prispevku (neuradno prečiščeno besedilo št. 1) I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se določi zavezance za plačilo komunalnega prispevka, način izračuna, odmera komunalnega prispevka ter znižanja in oprostitve plačila komunalnega prispevka. 2. člen (1) Komunalni prispevek je plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme, ki ga zavezanec plača občini. V višini komunalnega prispevka niso vključeni stroški vzdrževanja komunalne opreme. (2) Komunalni prispevek je določen z višino vseh stroškov opremljanja stavbnih zemljišč z javno infrastrukturo, pri tem pa je upoštevana površina stavbne parcele, površina gradbene parcele, koristna površina objekta ter možnost priključkov na javno infrastrukturo in njene zmogljivosti. (3) Gospodarska javna infrastruktura so objekti ali omrežja, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z zakonom ter tista gospodarska
    [Show full text]
  • E-Turizem Kot Strategija Razvoja Turistične Destinacije Koper
    UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŢBENE VEDE Martina Rameša E-turizem kot strategija razvoja turistične destinacije Koper Magistrsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŢBENE VEDE Martina Rameša Mentor: red. prof. dr. Vasja Vehovar E-turizem kot strategija razvoja turistične destinacije Koper Magistrsko delo Ljubljana, 2013 E-turizem kot strategija razvoja turistične destinacije Koper Turizem je v globalnem merilu vse pomembnejša gospodarska panoga, vloga e-turizma pa je v evropskem okolju izrednega pomena. Magistrsko delo podaja pregled vključenosti e-turizma v strategijo razvoja turistične destinacije Koper. Splošni utemeljitvi e-turizma kot vključevanja informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) v turistično dejavnost sledi predstavitev turizma v Sloveniji in Kopru z natančnejšo opredelitvijo strategije razvoja turizma in vključevanja IKT. Vlogo spleta v turizmu Kopra sem preverila s terensko anketo med obiskovalci Kopra in koprskega zaledja. Četudi na manjšem vzorcu, je raziskava potrdila uporabo spleta pri iskanju splošnih turističnih informacij o Kopru in v nekaj primerih večji pomen e-turizma za redne uporabnike spleta ter tuje in mlajše turiste in obiskovalce. Medtem ko ima splet pomembno vlogo pri informiranju za načrtovanje turističnega obiska Kopra, se obiskovalci znatno manj odločajo za moţnosti spletnih rezervacij in plačevanja turističnih storitev. Z naknadno kvalitativno raziskavo sem pridobila mnenja turističnih ponudnikov. E-turizem se je potrdil kot pomemben del strategije razvoja koprskega turizma in se sicer uspešno izvaja, vendar še ne izkorišča vseh potencialov. Rast e- turizma (z vidika spletne prodaje in rezervacij turističnih storitev) v Evropi napoveduje, da bodo turistični akterji v Kopru morali informacijsko-komunikacijske tehnologije vključevati v večji meri, predvsem na področju omogočanja rezervacij, plačevanja in inovativnih načinov privabljanja novih obiskovalcev.
    [Show full text]
  • Greengradin ENG V4.Pdf
    ENG 1 The undiscovered magical hinterland of Slovenian Istria Beautiful nature, charming, clustered stone villages, 2 hospitable locals with a pleasant, melodic dialect, and excellent cuisine will strongly impress the visitor of Slovene Istria, who travels along the narrow winding roads in the hinterland of the Slovenian coast. Distance from cities is an advantage in these places. Unspoiled nature, clean air, silence, and excellent spring water, will embrace the visitor with peace and contribute to better well-being. A short getaway or long vacation in Green Gradin will offer you a complete retreat from the noise and rush of everyday life and, is therefore a unique experience. Many natural sights and cultural treasures are hidden in these mysterious and remote places. The heavy Istrian soil brings its goodies every season - in spring nature offers cherries and wild asparagus, in the summer the gardens and meadows are full of tasty veggies, aromatic herbs, and spices. The autumn is time for truffles, mushrooms, and grape harvest followed by olive picking and ripe persimmons. The real celebration of abundance! Winters are colder than on the coast and the winds are stronger, but also the time when Krajevna skupnost Gradin nature rests is wonderful. Brezovica pri Gradinu 1b SLO – 6272 Gračišče The locals are friendly and connected. Villagers [email protected] connect through the working actions. On these +386 40 299 667 occasions groups of locals clean forest paths together, repair dry stone walls, typical for the area, arrange the www.greengradin.eu surroundings of cemeteries and help each other with grape picking. These working actions are always followed by a celebration.
    [Show full text]
  • (Po-Id) Z Ulicami in Hišnimi Naslovi Na Območju Mestne Občine Koper
    10 SEZNAM PROSTORSKIH OKOLIŠOV (PO-ID) Z ULICAMI IN HIŠNIMI NASLOVI NA OBMOČJU MESTNE OBČINE KOPER PO-ID 001 ULICA TALCEV 8 GIMNAZIJSKI TRG 4 ČEVLJARSKA ULICA 25 ULICA TALCEV 10 GIMNAZIJSKI TRG 5 ČEVLJARSKA ULICA 27 PO-ID 003 KONZULSKA ULICA 2 ČEVLJARSKA ULICA 29 GREGORČIČEVA ULICA 2 KONZULSKA ULICA 3 ČEVLJARSKA ULICA 31 GREGORČIČEVA ULICA 4 KRELJEVA ULICA 1 ČEVLJARSKA ULICA 33 GREGORČIČEVA ULICA 6 KRELJEVA ULICA 1A ČEVLJARSKA ULICA 35 GREGORČIČEVA ULICA 6A KRELJEVA ULICA 3 DIMNIKARSKA ULICA 1 GREGORČIČEVA ULICA 8 MARTINČEV TRG 1 DIMNIKARSKA ULICA 3 GREGORČIČEVA ULICA 12 MARTINČEV TRG 2 DIMNIKARSKA ULICA 5 GREGORČIČEVA ULICA 14 MARTINČEV TRG 4 KAČJA ULICA 4 KOLARSKA ULICA 1 MARTINČEV TRG 5 KAČJA ULICA 6 KOLARSKA ULICA 3 MARUŠIČEVA ULICA 2 ULICA AGRARNE REFORME 1 KOLARSKA ULICA 5 TRG BROLO 3 ULICA AGRARNE REFORME 1A KOLARSKA ULICA 5A TRG BROLO 4 ULICA AGRARNE REFORME 2 KOLARSKA ULICA 5B TRG BROLO 5 ULICA AGRARNE REFORME 3 KOLARSKA ULICA 7 TRG BROLO 6 ULICA AGRARNE REFORME 4 SABINIJEVA ULICA 1 TRG BROLO 7 ULICA AGRARNE REFORME 5 SABINIJEVA ULICA 2 ULICA AGRARNE REFORME 13 ULICA AGRARNE REFORME 7 SABINIJEVA ULICA 3 ULICA AGRARNE REFORME 15 ULICA AGRARNE REFORME 9 SABINIJEVA ULICA 4 ULICA AGRARNE REFORME 17 ULICA AGRARNE REFORME 11 SABINIJEVA ULICA 5 ULICA AGRARNE REFORME 19 ULICA OSVOBODILNE FRONTE 2 SABINIJEVA ULICA 7 ULICA AGRARNE REFORME 21 ULICA OSVOBODILNE FRONTE 2A SABINIJEVA ULICA 10 ULICA OSVOBODILNE FRONTE 12 ULICA OSVOBODILNE FRONTE 4 SABINIJEVA ULICA 10A ULICA OSVOBODILNE FRONTE 14 ULICA OSVOBODILNE FRONTE 6 SABINIJEVA ULICA 11
    [Show full text]