AR 2016.2 Ljubljana MeddržAVNO PROSTORSKO NačRTOVANJE NA OBMOČJU SLOVENSKE IN HRVAŠKE ISTRE INTERGOVERNMENTAL SPATIAL PLANNING IN THE SLOVENIAN AND CROATIAN ISTRIA AREA Ključne besede Key words Slovenija; Hrvaška; Istra; prostorsko Slovenia; Croatia; Istria; spatial planiranje in načrtovanje; prostorski akti planning; spatial acts Izvleček Abstract Območje slovenske in hrvaške Istre je The area of Slovenian and Croatian Istria zgodovinsko prepletena geografska celota is a historically intertwined geographical v kateri so prisotne številne kulturološke in unit, where numerous cultural and gospodarske vezi. Raziskava je usmerjena economic bonds are present. The research v opredelitev tistih prostorsko planskih was aimed at defining those contents of UKD 711(497.571) vsebin, ki so lahko predmet skupnega spatial planning which can be the subject COBISS 1.02 interesa in posledično predmet skupnega of common interest and consequentially Prejeto 29.11.2016 planiranja in načrtovanja. Rezultati v the subject of common planning. In the pretežnem delu temeljijo na pravkar most part, the results are founded on zaključenem meddržavnem projektu recently concluded intergovernmental PUT-UP Istre (2015 - 2016). S primerjalno project PUT-UP Istre (2015–2016). By metodo obstoječih planskih dokumentov, method of comparison of the existing strokovnih podlag in drugega referenčnega planning documents, expert bases and gradiva smo ugotavljali vzajemne interese other reference materials, common in potencialno konkurenčnost. Ugotovili interests and potential competition were smo, da obstajajo na področju prometa, ascertained. we established that there turizma, gospodarstva, kmetijstva in are numerous contents in the fields of vrstna varave številne vsebine, ki se jih traffic, tourism, economy, agriculture lahko, ali jih je celo potrebno skupaj and protection of nature that could be načrtovati. Pri tem je potrebno natančno or even should be planned together. It is dr. Gregor Čok opredeliti skupne interese in njihova necessary to precisely define the common UL, Fakulteta za arhitekturo, Zoisova 12, 1000 Ljubljana morebitna navzkrižja. Za učinkovitejše interests and their possible conflicts. To [email protected] rezultate na področju skupnega planiranja obtain more effective results in the area of in načrtovanja bo potrebna natančnejša common planning, it will be necessary to obravnava in upoštevanje teh vsebin pri treat and plan these contents more exactly dr. Špela Hudnik pripravi naslednje generacije prostorskih when preparing a next generation spatial, UL, Fakulteta za arhitekturo, Zoisova 12, 1000 Ljubljana strateških in izvedbenih dokumentov v strategic and implementation documents [email protected] obeh državah. in both countries. 30 Intergovernmental spatial planning in the slovenian and croatian istria area AR 2016.2 1. Uvod in kriterialnega aparata za sistemsko implementacijo in realizacijo ciljev V Sloveniji se v minulih trajnostnega razvoja (Berdavs, petindvajsetih letih razvijajo različni 2007). Stroka izpostavlja potrebo po prostorsko razvojni koncepti. V vzpostavitvi “regionalnega merila” iz začetku 90-tih let smo pričeli s različnih razlogov: (a) regija predstavlja sistematičnim preoblikovanjem optimalni okvir za usklajevanje prostorske zakonodaje, uvajanjem interesov v prostoru, kot so daljinski načel prostega trga, lokalne infrastrukturni projekti, energetika, samouprave in drugih strukturnih ipd., (b) regionalni nivo omogoča inovacij, ki so spremenile ustaljen vzpostavitev potrebne sinergije sistem prostorskega planiranja in med interesi lokalnih skupnosti in načrtovanja [Dimitrovska Andrews, države; (c) regija je kompenzator 2004]. Nekdanji socialističen meddržavnega povezovanja na prostorsko-razvojni model, ki je lokalnem ali nacionalnem nivoju, ki temeljil na konceptu družbeno- je tudi eden temeljnih ciljev Strategije razvojnega plana je nadomestila prostorskega razvoja Slovenije (SPRS, paradigma trajnostnega razvoja po 2004) za usmerjanje prostorskega vzoru zahodnih držav [ESDP, 1999; razvoja na različnih področjih Gulič 2003]. (promet, gospodarstvo, turizem itd.). Z vključitvijo v EU in pričetkom V hrvaškem delu Istre je regionalni črpanja različni finančnih virov se nivo načrtovanja implmentiran v je Slovenija pričela tudi na področju okviru prostorskega plana Istrske načrtovanja in realizacije posegov županije, ki združuje 41 enot lokalne v prostoru intenzivneje povezovati samouprave (31 občin in 10 mest). s sosednjimi državami. V politični Za celotno Istro so bile v preteklem in strokovni sferi so se izoblikovale obdobju, ločeno za obe državi, na meddržavne interesne asociacije, področju prostorskega načrtovanja ki sledijo parcialnim ali skupnim (in razvoja) že izdelane številne usmeritvam pri doseganju razvojnih strokovne študije (strokovne podlage ciljev na posameznih področjih. za pripravi planskih dokumentov) in V ta kontekst sodi tudi nedavno ostalo gradivo (Gulič, Preper, 1993; zaključen projekt PUT-UP Istre Sić, 2001), ki opozarja na pomen (Gabrijelčič et.al., 2016; Paljar et.al., regije (Uravić L., Toncetti Hrvatin, 2016), ki je bil namenjen oblikovanju M. (2009) kot širše, meddržavne regionalnega koncepta prostorskega prostorske entitete (Mezinec, 2009). razvoja slovenske in hrvaške Istre Konkretno vzajemno prostorsko kot prostorsko, kulturološko in načrtovanje (razen posameznih gospodarsko zaključene celote. manjših projektov, kot npr. kolesarska Njeni rezultati bodo podlaga za trasa Porečanka, tematske peš poti pripravo prostorskih strateških in po Krškem robu, povezovanje izvedbenih planov. V hrvaškem delu Krajinskih parkov (Strunjan- Brioni- Istre so to: Istrski županijski plan Mira Mar) ipd.) pa kljub obstoječim (Prostorni plan Istarske županije, gospodarskim in kulturološkim 2015), plani občin in mest (regionalni povezavam v večjem merilu še ni bilo nivo in lokalni nivo) v slovenskem realizirano. delu pa občinski prostorski plani obalnih občin (lokalni nivo). Južno 1.1. Problem in hipoteza primorska regija žal še nima formalne Planiranje in načrtovanje je prostorsko planske aplikacije kompleksen proces v katerem so (obstajajo zgolj regionalni razvojni pomembna različna strokovna in programi, npr. RRP, 2014). politična izhodišča. Večje kot je Prostorsko planiranje in načrtovanje prostorsko merilo (občina, regija, sta v Sloveniji danes še vedno država) večji je tudi njihov pomen in strukturno opredeljena na državnem sinergija na posamezna programska in lokalnem nivoju, regionalni nivo področja. V tem okviru se logično (Gulič, Praper, 2000) pa je že dlje pojavi vprašanje vzajemnih interesov časa predmet politično-upravnega ali parcialne konkurenčnosti. Tako diskurza. V stroki velja prepričanje, kot obstaja na posameznih področjih da smo še vedno v fazi razvoja konkurenčnost med občinami in učinkovite metodologije, ustreznega regijami tako obstaja tudi meddržavna prostorsko-planskega merila (regije) konkurenčnost. 31 AR 2016.2 dr. Gregor Čok, dr. Špela Hudnik Pri tem je potrebno ločevati V sklopu raziskave je bila izdelana globalne učinke določenega posega tudi sociološka analiza (Lay, Hudnik, v prostoru in njihov parcialni vpliv 2016). Izvajala se je na terenu v na lokalno okolje. V tem smislu slovenski in hrvaški Istri v obliki anket postane pomembna interpretacija in intervjujev s predstavniki občin “skupnih” in “parcialnih interesov”. in drugimi pomembnimi akterji v Prostorsko planiranja in načrtovanje občinah in z lokalnim prebivalstvom. znotraj posameznem države ali V prvi fazi smo opredelili potencialne med državama(mi) ima v večjem vire za pridobivanje podatkov. To so prostorskem merilu zagotovo več bili: strateški prostorski dokumenti možnosti za vzpostavitev potrebne obeh držav (nacionalni nivo), sinergije in globalnih učinkov, vendar prostorski plani slovenskih obalnih se kljub vzajemnosti interesov na občin, hrvaških občin, mest in Istrske strateški ravni posamezne konfliktne županije, referenčne strokovne situacije pokažejo šele na izvedbeni podlage, arhivi, svetovni splet in ravni. knjižnice. V primeri Istre, kot zgodovinsko V drugi fazi smo opredelili pet ključnih (demografsko, kulturološko in področij, ki vsebujejo konkretne gospodarsko) povezane celote so elemente za skupno načrtovanje. To vprašanja skupnega načrtovanja so bili: promet, gospodarstvo, turizem, posameznih področij še posebej kmetijstvo in naravne danosti. Za izrazita. V tem okviru smo opredelili vsako področje smo na podlagi dveh naslednje raziskovalno vprašanje: kriterijev: (a) kriterij skupnega interesa - Katere prostorske vsebine in in (b) kriterij globalnega učinka, ki ga regulacijski ukrepi so lahko predmet ima določen poseg v prostor na Istro skupnega načrtovanja med Slovenijo kot celoto, opredelili podrobnejša in Hrvaško? izhodišča in vsebine za skupno Na območju Istre so predmet skupnega načrtovanje. Opredelitve so potekale interesa predvsem tiste vsebine, ki v procesu medsebojnih konzultacij neposredno opredeljujejo medsebojne in primerjave delovnega gradiva kulturološke in gospodarske vezi na slovenskih in hrvaških avtorjev obmejnem območju, pri čemer se projekta. eventualna konkurenčnost pojavi v situaciji konflikta interesov predvsem 3. Rezultati na aplikativnem nivoju. V tem smislu Projekt PUT-UP Istre temelji na je mogoče po posameznih področjih veljavnih prostorskih dokumentih opredeliti konkretne skupne cilje in obeh držav in posebnih strokovnih mehanizme za njihovo doseganje. podlagah, ki so bile izdelane za potrebe tega projekta. V nadaljevanju 2. Metodologija in gradiva ločeno navajamo (1) ključna