Publikacija Ob 30. Obletnici PGD Gradin

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

Publikacija Ob 30. Obletnici PGD Gradin Prostovoljno gasilsko društvo GRADIN 1986 – 2016 Brezovica pri Gradinu, 18. 6. 2016 Izdal: Prostovoljno gasilsko društvo Gradin Oblikovanje in priprava za tisk: Studio Mak d.o.o. Fotografija: arhiv PGD Gradin, arhiv Studio Mak d.o.o. Osrednji teksti: Marijan Mikolič Lektoriranje: Darinka Bestjak Tisk: Tiskarna Vek d.o.o. Naklada: 300 izvodov Leto: 2016 Spoštovani gasilci, drage krajanke in krajani, Prostovoljno gasilsko društvo Gradin skega društva, za delo krajevne skupno- praznuje 30. obletnico ustanovitve, kar sti in različnih drugih društev, ki bogatijo je za našo občino, Mestno občino Koper, življenje tega kraja. Tedaj smo za naložbo izjemnega pomena, tako kot so prav pro- vredno 520 tisoč evrov, na razpisu pridobili stovoljni gasilci pomembni za kraje, ljudi, kar 167 tisoč evrov nepovratnih evropskih za njihovo premoženje in varnost na ce- sredstev. lotnem območju krajevne skupnosti, ki je Sedem let zatem in ob 30. obletnici PGD bila vse predolgo, danes pa na srečo ne Gradin lahko z veseljem ugotovim, da je več in zgolj na videz - na zemljevidu -, sti- krajevna skupnost resnično dobila idealne snjena v nekakšen žep naše občine. pogoje za družbeno, socialno in medgene- Prostovoljni gasilci, v naši občini imamo racijsko povezanost in za druženje, zaradi kar deset prostovoljnih gasilskih društev, primernih prostorov za prostovoljne gasilce so nedvomno med najbolj operativnimi pa se je bistveno povečala požarna, pa tudi enotami na terenu in prav zato si iz leta v varnost nasploh. leto prizadevamo, da jim zagotovimo us- Sam osebno se izjemno dobro zavedam trezna sredstva za opremljanje in usposa- siceršnjega poslanstva gasilcev, saj se mo- bljanje gasilskih enot ter primerne prostore ram prav njihovi hitri intervenciji in stroko- za delovanje gasilskih organizacij. vnemu pristopu zahvaliti, da živim. Vaš In prav to nas je vodilo v Mestni občini moto, ob vsakem času nesebično priskočiti Koper, da smo že v prvem letu mojega na pomoč sočloveku, ki se je znašel v stiski, županovanja PGD Gradin zagotovili najprej pa v PGD Gradin uspešno prenašate tudi novo gasilsko vozilo za gašenje gozdnih na mlajše generacije. požarov, nato pa prisluhnili krajevni sku- Prejmite iskrene čestitke ob 30. letnici pnosti Gradin, ki si je dolgo prizadevala, ustanovitve Prostovoljnega gasilskega da bi obstoječi objekt doma krajevne sku- društva Gradin. Gasilski: Na pomoč! pnosti v Brezovici obnovili in nadzidali ter da bi na takšen način pridobili dodatne Boris Popovič, župan prostore za potrebe prostovoljnega gasil- 3 Na pomoč! Ogenj, ena najstarejših iznajdb v zgodovini Ustanovitev PGD Gradin leta 1986 je človeštva. Od prazgodovine naprej pomeni kamenček v zgodovini gasilstva v Istri, za človeka simbol preživetja, saj se je ob Sloveniji in širše, ki dopolnjuje celotno njem grel, na njem kuhal hrano. Prvi ogenj sliko. Brez tega kamenčka bi bila slika ne- naj bi zanetila strela, človekovo pomembno popolna. Z ustanovitvijo je bilo uradno delo pa je najprej bilo, kako ga ohraniti, saj udejanjeno nekaj, kar se je sicer neformal- ga ni znal sam zakuriti. Tako se je verjetno no dogajalo že dolgo pred tem. človek hkrati s tem, kako ogenj ustvariti, Vsekakor je imela ustanovitev pomembno naučil tudi, kako ga pogasiti. vlogo v življenju KS Gradin. Gasilci so bili, Ogenj in gasilstvo tako hodita skozi zgo- so in zagotovo bodo še naprej pomem- dovino z roko v roki. Prvi zapisi o zgodovini ben dejavnik v bogatem življenju naše KS. gasilstva segajo v obdobje Starega Egipta. Čeprav je bistvo delovanja PGD Gradin Evropa se je z gasilstvom srečala sredi 2. požarna varnost, je ob športnih, kulturnih, stoletja pred našim štetjem, ko so v Alek- lovskem in drugih krajevnih organizacijah sandriji izumili prvo gasilsko črpalko. Gasil- sooblikovalec življenja in razvoja območja. stvo na Slovenskem se je uradno začelo leta 1869, ko je bilo v Metliki ustanovljeno S svojo prizadevnostjo in vztrajnostjo so prvo gasilsko društvo oziroma takratna skupaj z ostalimi organizacijami Krajevne »požarna obramba«. Potem pa se je ideja skupnosti Gradin dosegli, da je bil leta 2006 o gasilstvu širila »kot požar«, predvsem v odprt prenovljen in dograjen večnamenski tistem delu Slovenije, ki je bila pod avstro- dom v Brezovici. Gradnjo je v pretežni ogrsko monarhijo. meri financirala MO Koper, predvsem s prizadevnostjo župana g. Borisa Popoviča, V Slovenski Istri ima gasilstvo dolgoletno delno pa iz na razpisu pridobljenih nepo- tradicijo, saj sega v sredino prejšnjega vratnih evropskih sredstev. To je bila velika stoletja. Leta 1949 je bil v Kopru ustanovljen pridobitev ne le za gasilce, temveč za ce- poklicni gasilski vod, predhodnik današnje lotno krajevno skupnost ter za organizacije Gasilske brigade Koper. Pomembno vlogo in društva, ki tukaj delujejo. za razvoj gasilstva na našem območju so imela tudi industrijska gasilska društva. 4 Konec lanskega leta so gradinski gasilci in Krajevna skupnost Gradin dobili svoj znak (grb), na katerem je upodobljen boškarin, simbol naših krajev, ki pooseblja to, kar je značilno tudi za gasilce: vztrajnost, pogum in močno voljo, predvsem pa tistega, na ka- terega se lahko zanesemo ob vsakem tre- nutku. 30 let je relativno dolgo obdobje – za mladega veliko, za starega malo. V pričujoči brošuri, boste lahko prebrali, da je teh 30 let zaznamovalo življenje celotne KS Gra- din. Nikoli ne bomo vedeli, kakšno bi bilo naše življenje, če se 1. 3. 1986 ne bi zbralo 31 članov na Ustanovnem občnem zboru Gasilskega društva Gradin. Prepričan pa sem, da bi vsem nam nekaj manjkalo. Ob okroglem jubileju izrekam v imenu KS Gradin vsem članicam in članom PGD Gra- din iskrene čestitke in se jim hkrati zahvalju- jem za njihov prispevek k razvoju in delo- vanju naše krajevne skupnosti, predvsem pa za skrb, ki nam jo s svojim poslanstvom namenjajo. Njim in krajanom želim veliko mirnih noči, da bi alarmi tulili le zaradi vaje in naj bo gasilski »Na pomoč!« v največji meri res samo pozdrav. Marijan Markežič, predsednik KS Gradin 5 Spoštovani gasilke in gasilci PGD Gradin Že na začetku bi vam rad čestital za tride- Ob vašem jubileju vam želim čestitati tudi set let uspešnega delovanja. Vaše društvo v imenu Obalne gasilske zveze ter se zah- pokriva poseben del naše občine ob valiti za doprinos, ki ste ga v minulih tride- slovensko-hrvaški meji in kraje, ki so najbolj setih letih dodali gasilstvu. Še naprej vam oddaljeni od mesta. Zato so se naši pred- želim uspešno delo in obilo uspehov. Ste hodniki trudili za ustanovitev gasilskega del velike družine prostovoljnih gasilcev in društva v teh krajih. njen nepogrešljiv člen. Prvi poizkusi ustanovitve društva segajo v Z gasilskim pozdravom »Na pomoč!« začetek leta 1981, ustanovni občni zbor pa se je zgodil 1. marca 1986. V vseh teh letih Robert Obad, predsednik OGZ Koper je društvo imelo kar nekaj prelomnic v svo- jem delovanju. Spremembe so se dogajale ob vsakem izpeljanem izobraževanju za na- ziv gasilec. Delovanje društva pa je dobilo zagon ob novih pridobitvah opreme, vozila GVGP1 v letu 2004 in novega gasilskega doma v letu 2009. Za vami je trideset let delovanja na zago- tavljanju javne gasilske službe, trideset let nesebične pomoči soljudem in vsem, ki zaidejo v nesrečo ali stisko. Trideset let je doba, v kateri se zamenja nekaj gene- racij gasilcev, ki svoj prosti čas namenjajo najplemenitejši dejavnosti, to je pomoči sočloveku. Vaša zgodovina in vaša seda- njost vlivata zaupanje za dobro delo tudi v prihodnje in so zaveza k zavzetemu in vestnemu delu tudi v prihodnosti. 6 Razvoj PGD Gradin ter pomen delovanja za Krajevno skupnost Gradin Naše vasi v Krajevni skupnosti Gradin so sodelovalo s KS Gradin, drugimi prosto- se v šestdesetih in sedemdesetih letih voljnimi gasilskimi društvi, tudi iz sosed- prejšnjega stoletja naglo praznile, saj jih nje Hrvaške, ter seveda z Obalno gasilsko je zajel val izseljevanja. Mestna središča so zvezo. A kljub dobri volji članov v PGD namreč našim ljudem ponujala boljše po- Gradin, se je društvo srečevalo s številnimi goje za delo in življenje. V naših krajih tik težavami. Največja je bila stiska s prostori. ob meji je bila neurejena komunalna in- V letih 2002 in 2003 je bilo za PGD Gra- frastruktura, možnosti za preživetje so se din najtežje obdobje. Po letu 2003 so se kazale le v kmetijstvu, kar pa ni bilo dovolj stvari v KS Gradin in posledično tudi v PGD za tedaj številčne družine. Šele v osemde- Gradin spremenile na bolje. Posebej mo- setih letih prejšnjega stoletja so se pogoji ramo omeniti naklonjenost takrat na novo za življenje tudi v naših krajih izboljšali. Do- izvoljenega župana Mestne občine Koper, bili smo vodovod in asfaltirane ceste. Od gospoda Borisa Popoviča, ki je odgovorno takrat tudi mladi niso več odhajali drugam, pristopil k reševanju problematike društva temveč so mnogi ostali doma. in k razvoju krajevne skupnosti nasploh. Tako je leta 2003 hitro steklo urejanje Predvsem delovanju Sveta Krajevne skup- lastništva v takratnem Zadružnem domu nosti Gradin, ki je bil v tistem času nosilec in pridobitev načrta za izgradnjo novega vseh dejavnosti v naših krajih, in pobudi nekaterih posameznikov gre zasluga, da se je leta 1986 ustanovilo Prostovoljno gasilsko društvo Gradin. Že v prvem letu delovanja je bilo PGD Gradin zelo aktivno. Svoje delovanje niso namenili samo in- tervencijam, ampak tudi povezovanju in združevanju krajanov vseh vasi v krajevni skupnosti in širše, tudi s tistimi preko meje na Hrvaško in v ostalih krajih v Sloveniji. Ves čas svojega delovanja je PGD Gradin tesno 7 gasilskega doma ter prostorov KS Gradin. Prav nov gasilski dom in novi prostori KS so pripomogli k temu, da se je v naše PGD v zelo kratkem času včlanilo veliko mladih članic in članov. Ker naša KS šteje veliko vasi in zaselkov, je PGD za naše prebivalce velikega pomena. Predvsem mladi v društvu lahko odgo- vorno opravljajo družbenokoristno delo v prijetnem vzdušju. PGD Gradin je s svo- jim aktivnim delovanjem prispevalo tudi k širši prepoznavnosti celotne KS Gradin. Z vzornim delovanjem PGD Gradin so se v KS Gradin ustanovila še druga društva.
Recommended publications
  • Določitev Območij Varstva Pred Hrupom in Prireditvenih Prostorov V Mestni Občini Koper
    MESTNA OBČINA KOPER Verdijeva ulica 10 6000 Koper DOLOČITEV OBMOČIJ VARSTVA PRED HRUPOM IN PRIREDITVENIH PROSTOROV V MESTNI OBČINI KOPER 14.06.2011 Določitev območij varstva pred Naslov hrupom in prireditvenih prostorov v Mestni občini Koper MESTNA OBČINA KOPER Naročnik Verdijeva ulica 10 6000 Koper BOSON, Izvajalec trajnostno načrtovanje, d.o.o. Savska cesta 3A, 1000 Ljubljana Številka 019/10 Datum izdelave 14.06.11 mag. Aljoša Jasim Tahir, univ. dipl. geog., ekon. teh. Odgovorni vodja (žig in podpis) Sodelavci Nina Vehovec, univ. dipl. inž. kraj. arh. Območja varstva pred hrupom, Ključne besede Mestna občina Koper, obremenjenost s hrupom, prireditveni prostori 1. KAZALO 1. KAZALO...............................................................................................................................3 2. PODATKI O IZDELOVALCU IN NAROČNIKU..........................................................................7 2.1.NAROČNIK.............................................................................................................................................7 2.2.IZDELOVALEC.........................................................................................................................................7 3. UVOD..................................................................................................................................8 3.1.SPLOŠNO O HRUPU................................................................................................................................8 3.2.VSEBINA IN OBSEG ŠTUDIJE...................................................................................................................9
    [Show full text]
  • Gradin, Utrdba V Gradu
    Obrambna linij a Kraškega roba Gradin , ut rdba v gradu kraj Brezovica pri Gradinu časovna opredelitev prva polovica 15. stoletja Tabor v Gradinu je bil zgrajen na naravnem pomolu, ki je bil s treh strani nedostopen. Funkcionalno je zasnovan enako kot tabor v Hrastovljah. Na najvišji točki je zgrajen okrogel stolp za hrambo orožja, medtem ko polovični stolp nadzira dostop v tabor. Ker v ar­ hivih še ni odkritih podatkov o utrdbi, kaže, da ni bila uporabljena oziroma je bila nepomembna. Danes so ohranjeni del obzidja, ki povezuje oba stolpa, in deli stolpov, ki se bodo v nekaj desetletjih porušili. Površina tabora je v lasti več kot dvesto vaščanov in njiho­ vih potomcev iz Gradina in Brezovice. Gradin, ostanki utrdbe. ····························································~···· Večina naštetih objektov je z odlokom občine Koper razglašenih za kulturni spomenik, grad Socerb pa je država Slovenije razglasila za spomenik državnega pomena. Vsi našteti objekti, ki naj bi sestavljali del obrambnega sistema na Kraškem robu, niso izjemni arhitekturni ali stilni spomeniki, ampak predvsem zgodovinski spomeniki. Sestavljajo del značilne podobe pokrajine in preteklosti. Predstavljajo ohranjene funkcional­ no zgrajene stavbe, namenjene vojskovanju, obrambi in varstvu premoženja ob vojaških napadih v času njihovega nastanka. Odra­ žajo čas in znanje v graditvi takih objektov ter poznavanje načinov Gradovi, utrdbe in mestna obzidja vojskovanja, ki so jih prebivalci uporabljali pri graditvi in izboru po­ stavitve teh zgradb. Protiturški tabori, ki so jih gradili prebivalci na­ selij za lastno uporabo in varnost, in število ohranjenih, čeprav v ruševinah, predstavljajo eno izmed inačic ljudskih množičnih utrdb iz enega najtežjih časov v zgodovini slovenskega naroda. BOŽIDAR GUSTIN fotografije: strani 101 , 102, 108, 109 JAKA JERASA, ARHIV ZVKDS, OE PIRAN, stran lOJ ZVKDS, OE PIRAN, stran 104 ARHIV MEST· NEGA MUZEJA TRST; stran 105 DUSAN PODGORNIK, stran 106 JA· NEZ MIKUŽ, stran 107 TONE MIKELN, ARHIV ZVKDS, OE PIRAN Literatura CAPRIN, GIUSEPPE.
    [Show full text]
  • UTRDBA STARCI | TORRI DI DABER Weltweit | Europa | Slowenien | Obalno-Kraška | Koper, OT Brezovica Pri Gradinu
    | | News Burgen Literatur Links Glossar Exkursionen Forum Gastautoren UTRDBA STARCI | TORRI DI DABER Weltweit | Europa | Slowenien | Obalno-kraška | Koper, OT Brezovica pri Gradinu Klicken Sie in das Bild, um es in voller Größe ansehen zu können! Von der Burg Utrdba Starci haben sich im wesentlichen zwei Türme erhalten. Einer der beiden Türme ist als Schalenturm errichtet worden. Zusätzlich können noch Reste des Berings und Gebäudefundamente entdeckt werden. Die beiden erhaltenen Türme werden auch als Torri di Daber bezeichnet. Geografische Lage (GPS) WGS84: 45°27'40.63"N 13°51'54.44"E Höhe: ca. 330 m ü. NN Topografische Karte/n nicht verfügbar Kontaktdaten nicht verfügbar Warnhinweise / Besondere Hinweise zur Besichtigung Ungesicherte Burgruine! Vorsicht, der Schalenturm ist einsturzgefährdet. Anfahrt mit dem PKW Ab Ljubljana die Autobahn A1, bis zur Aufahrt Ausfahrt Črni Kal fahren, diese nehmen und weiter über die 208 durch Kubed und Butari in Richtung Brezovica pri Gradinu fahren. Etwa 1,5 Kilometer vor Brezovica pri Gradinu geht ein unscheinbarer Feldweg in den Wald. Diesem Feldweg zu Fuß folgen. Nach zirka 500 Meter sieht man die Burg linkerhand. Kostenlose Parkmöglichkeiten am Straßenrend. Anfahrt mit Bus oder Bahn k.A. Wanderung zur Burg k.A. Öffnungszeiten ohne Beschränkung Eintrittspreise kostenlos Einschränkungen beim Fotografieren und Filmen ohne Beschränkung Gastronomie auf der Burg keine Öffentlicher Rastplatz keiner Übernachtungsmöglichkeit auf der Burg keine Zusatzinformation für Familien mit Kindern k.A. Zugänglichkeit für Rollstuhlfahrer nicht zugänglich, da keine festen Wege zur Burg führen Klicken Sie in das jeweilige Bild, um es in voller Größe ansehen zu können! kein Grundriss verfügbar keine Daten verfügbar - - zurück nach oben | zurück zur letzten besuchten Seite Download diese Seite als PDF-Datei Alle Angaben ohne Gewähr! | Die Bilder auf dieser Webseite unterliegen dem Urheberrecht! | Letzte Aktualisierung dieser Seite: 28.03.2014 [OK] IMPRESSUM Folgen 93 Follower © 2014 .
    [Show full text]
  • W E E K E N D I N K O P
    W E E K E N D I N K O P E R Koper (Capodistria in Italian, Koper in Slovenian), pop. 25,000, is a coastal municipality and the largest commercial port in Slovenia, on the Adriatic Sea coast. Carved grey Istrian limestone, eight squares situated at the outer edge of the town covered with a carpet of white stone, eleven other squares, remnants of an ancient city wall, narrow intertwining streets leading to the main square, boasting the largest cathedral in Slovenia - all this narrates the story of the past and of the present moment. Step by step the facades of the buildings and their interiors reveal the millennial history of Koper, once Iustinopolis, Capris, evoke the era of the Venetian Republic, the golden age of the Gothic and Renaissance - up to the present moment. The climax of the summer in Koper - the Yellow night with the largest and longest lasting fireworks, with the greatest number of events taking place in the open air, a family holiday, a real national festivity. Let yourself go to the rhythm of the summer, enjoy the theater performances taking place within the ancient city wals, and in winter drink a toast to the coming New Year and to all the years to come. Sights in Koper include 15th century Praetorian Palace in Venetian Gothic style, the 12th century Carmine Rotunda church, and the Cathedral of St Nazarius with its 14th century tower. Praetorian Palace Carmine Rotunda church Cthedral of St. Nazarius Loggia Palace Carpaccio House Da Ponte Fountain Muda door 1. DAY CHECK IN DINNER 2.
    [Show full text]
  • Razpisna Dokumentacija .Pdf 1 MB Prenesi Datoteko
    Župan – Sindaco Številka: 410-102/2021 Številka javnega naročila: JN-S-4/2021 Datum: 06.07.2021 DOKUMENTACIJA V ZVEZI Z ODDAJO JAVNEGA NAROČILA Zagotovitev prevozov šolskih otrok v Mestni občini Koper oddaja javnega naročila po odprtem postopku - storitve Javno naročilo objavljeno na portalu javnih naročil RS ter dodatku k uradnemu listu EU. Verdijeva ulica - Via Giuseppe Verdi 10, 6000 Koper - Capodistria, Slovenija Tel. +386 (0)5 6646 228 K A Z A L O 1. POVABILO K SODELOVANJU ........................................................................................... 3 2. NAVODILO PONUDNIKOM ZA PRIPRAVO PONUDBE .............................................. 4 2.1 Pravna podlaga za izvedbo postopka oddaje javnega naročila ....................................... 4 2.2 Predmet javnega naročila ............................................................................................................... 4 2.3 Sklopi ....................................................................................................................................................... 5 2.4 Jezik v ponudbi ................................................................................................................................. 14 2.5 Objava v uradnih glasilih .............................................................................................................. 14 2.6 Rok začetka in končanja izvajanja javnega naročila ......................................................... 14 2.7 Postopek javnega naročila ..........................................................................................................
    [Show full text]
  • D.O.O. 14 February 2014
    REPUBLIC OF SLOVENIA . 4442 MINISTRY OF AGRICULTURE AND THE ENVIRONMENT ENVIRONMENTAL AGENCY OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA Vojkova 1b, 1000 Ljubljana T: 00386 (0)1 478 40 00 F: 00386 (0)1 478 40 52 DRI E: gp.arso@gov .sl Upravljanje investicij www.arso.gov.si Družba za razvoj infrastrukture , d.o.o. Received: 14 February 2014 Number: 35402-2/2012-96 Date: 13 February 2014 Number: Not Based on the fourth paragraph of Article 8 of the Decree on bodies affiliated to ministries (Official Gazette of the Republic of Slovenia no. 58/03, 45/04, 86/04 -ZVOP-1, 138/04, 52/05, 82/05, 17/06, 76/06, 132/06, 41/07, 64/08 - ZViS-F, 63/09, 69/10, 40/11, 98/11, 17/12, 23/12, 82/12, 109/12 , 24/13, 36/13 in 51/13) and the second paragraph of Article 61 of the Environment Protection Act (Official Gazette of the Republic of Slovenia, no. 39/06-ZV0-1-UPB1 , 49/06-ZMetD, 66/06-0dlUS, 112/06- 0dlUS, 33/07-ZPNa črt, 57/08-ZF0-1A, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12 in 92/13) considering the second paragraph of Article 39 of the Rules on the assessment of the acceptability of impacts caused by the execution of plans and activities affecting nature in protected areas (Official Gazette of the Republic of Slovenia, no. 130/04, 53/06, 38/1O and 3/11) and the first paragraph of Article 219 of the General Administrative Procedure Act (Official Gazette of the Republic of Slovenia, no.
    [Show full text]
  • Kako Brati Ta Vodnik | Come Usare La Guida
    Kako brati ta vodnik | Come usare la guida: 1. Oznake glavnih karakteristik poti | Caratteristiche principali dei percorsi Označuje potek poti z glavnimi kraji ob poti Asfaltna oz. tlakovana pot in odstotek takšnega tipa poti Percorso del sentiero Asfaltna oz. tlakovana pot in odstotek takšnega tipa poti Čas potreben za pot in dolžina poti Makedamska pot in odstotek takšnega tipa poti Tempo e lunghezza del percorso Makedamska pot in odstotek takšnega tipa poti Najvišja točka trekk Pot primerna za treking kolo Punto più alto Adatto per la bici da trekking Pot primerna za družine Pot primerna za mountain bike kolo MTB Adatto per famiglie Adatto per mountain bike 2. QR kode | Codici QR Skenirajte QR kodo pri imenu poti in si prenesite aplikacijo kolesarskih poti na vašo mobilno napravo. Skenirajte QR kodo pri imenu poti in si prenesite aplikacijo kolesarskih poti na vašo mobilno napravo. 3. Stopnja Težavnosti poti | Grado di difficoltà dei sentieri Manj zahtevna pot | Percorso meno impegnativo Srednje zahtevna pot | Percorso a difficoltà media Zahtevna pot | Percorso impegnativo Konjeniška pot | Percorso equestre 4. Oznake zanimivosti ob poti in dodatne oznake na zemljevidu | Oznake zanimivosti ob poti in dodatne oznake na zemljevidu Parkirišče ob izhodišču Naravna znamenitost Kulturna znamenitost Gostinska ponudba Parcheggio al punto di Attrazione naturale Attrazione culturale Ristoranti, trattorie, agriturismi partenza Razgledna točka Železniška postaja Arheološko najdbišče Grad Cerkev Belvedere Stazione ferroviaria Sito archeologico Castello
    [Show full text]
  • 15 Izbranih Tematskih Poti
    15 izbranih tematskih poti Mestne občine Koper vodnik www.koper.si Projekt »TEMATSKE POTI PO SLOVENSKI ISTRI« delno sofinancira Evropski www.slovenia.info kmetijski sklad za razvoj podeželja. Za vsebino projekta je odgovorna Mestna občina Koper. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. 1 Priporočamo vam tudi: Dodatna pojasnila P1 Na cvetoči Slavnik 6 P2 Po poti dediščine Hrastovelj in okolice 8 Čas P3 Pod plezalno steno 10 15 minut P4 Pot čudovitih razgledov Istre 12 P5 Pomjanska pravljica 14 30 minut P6 Po poti narcis 16 45 minut P7 Po poti oslovega hrbta 18 1 ura P8 Pot za srce 20 22 P9 Med oljčniki in rujem Zahtevnost K1 S kolesom po Deželi refoška 24 K2 Po poti okrog Tinjana 26 manj zahtevna pot 28 K3 Po poti istrskih vasic Kraškega roba srednje zahtevna pot K4 Od Kraškega roba do praga Čičarije 30 K5 Pot na Tinjan – od morja do kamna 32 zahtevna pot U1 Zelena učna pot: Smokvica 34 Dolžina Legenda Vrh Gostinska ponudba kratka pot (< 7km) Razgledna točka Svetilnik Železniška postaja Pešpot Cerkev Pošta pot srednje dolžine (7-9km) Učna pot Grad Trgovina Kolesarska pot Razvalina Bencinska črpalka daljša pot (> 9km) Naravne znamenitosti Arheološki spomenik Bencinska črpalka (24 ur) peš pot Vinarstvo, vinograd Muzej Lekarna P - K - kolesarska pot Planinski dom Kopališče Zdravstvena pomoč U - učna pot Turistična kmetija Terme Informacije Kampiranje Marina 113 Policija Sledite rumenim puščicam Prenočišče Avtobusna postaja (markacijam) ob poti. Kazalo / legenda 112 Klic v sili 3 Utrinki s poti 5 P1 Na cvetoči Slavnik Izhodišče: parkirišče pod vasjo Podgorje (dostop Opis: S parkirišča z informacijsko tablo se Julijskih, Karnijskih Alp, Dolomitov, vrhov Čičarije, po avtocesti, izhod Kastelec, iz Kopra 24 km).
    [Show full text]
  • Skupščina Las Istre (605Kb)
    SKUPŠČINA LAS ISTRE Skupščino LAS Istre (Lokalne akcijske skupine za območje občin Ankaran, Izola, Koper in Piran) sestavljajo pravne in fizične osebe, ki so v LAS Istre pristopile s podpisom Pogodbe o ustanovitvi lokalno zasebnega partnerstva Lokalna akcijska skupina za območje občin Ankaran, Izola, Koper in Piran, na ustanovni skupščini dne 18. 9. 2015, ter družbeniki, ki so v LAS Istre pristopili po 18. 9. 2015, s predložitvijo podpisane Pristopne izjave za pristop v LAS. Associazione degli appartenenti alla comunita' nazionale italiana, unione italiana Društvo pripadnikov italijanske narodne skupnosti, italijanska unija Župančičeva 39 6000 Koper Odgovorna oseba: Maurizio Tremul AUTENTICA, d.o.o. Ulica Danila Zelena 1 6000 Koper Direktor: Matjaž Primc BALADUR Brezovica 1b 6272 Gračišče Odgovorna oseba: Miro Kocjančič BONASSA Pugliese Cristian s.p. Bogomira Magajne 7 6310 Izola Center za pospeševanje podjetništva Piran Liminjanska 96 6320 Portorož Direktor: Alberto Manzin Društvo VINOL Društvo vinogradnikov in pridelovalcev oljčnega olja Bertokov, Pobegov, Čežarjev in Sv. Antona Sveti Anton 1 6276 Pobegi Odgovorna oseba: Damijan Jogan Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) Tržaška cesta 2 1001 Ljubljana Predsednik: doc. dr. Damijan Denac Društvo za trajnostni razvoj Istre Belokriška 66 6320 Portorož Odgovorna oseba: Valter Pikel Društvo Zdrav Podjetnik Kampel 23d, 6000 Koper Predsednica: Irena Bartolič Eko-Humanitatis Zavod za multidisciplinarno raziskovanje in udejstvovanje na področju trajnostnih rešitev, ekologije in humanističnih ved Cesta Zore Perello-Godina 3 [1] 6000 Koper Odgovorna oseba: Bojan Žižek Ekokmetija Forte Sv. Peter 115 6333 Sečovlje Odgovorna oseba: Janez Forte Fonda.si d.o.o. Fonda.si s.r.l. Liminjanska 117 6320 Portorož Direktorica: Irena Fonda Gastro project d.o.o.
    [Show full text]
  • Regijski Načrt Zaščite in Reševanja Ob Velikem Požaru V Naravnem Okolju
    REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OBRAMBO UPRAVA RS ZA ZAŠČITO IN REŠEVANJE IZPOSTAVA KOPER Številka: Datum: DELOVNO GARDIVO - PREDLOG REGIJSKEGA NAČRTA REGIJSKI NAČRT ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB VELIKEM POŽARU V NARAVNEM OKOLJU Verzija 3.0 VSEBINA ORGAN DATUM PODPIS ODGOVORNE OSEBE Izpostava URSZR IZDELAL Koper Uprava RS za zaščito PREGLEDAL in reševanje Poveljnik CZ za ODOBRIL Obalno regijo Vodja Izpostave SPREJEL URSZR Koper Izpostava URSZR SKRBNIK Koper REGIJSKI NAČRT ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB VELIKEM POŽARU V NARAVNEM OKOLJU 2 /36 Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Izpostava Koper PREDLOG – Verzija 3.0 REGIJSKI NAČRT ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB VELIKEM POŽARU V NARAVNEM OKOLJU 2 /36 V S E B I N A 1. VELIK POŽAR V NARAVNEM OKOLJU ...................................................................... 4 1.1. Uvod ............................................................................................................................... 4 1.1.1 Požarna ogroženost Obalne regije ............................................................................. 4 1.1.2 Krajevna enota Koper, Zavod za gozdove Slovenije, prvo območje ........................ 4 1.1.3 Krajevna enota Koper, Zavod za gozdove Slovenije, drugo območje ..................... 4 1.2. Požarna ogroženost naravnega okolja ............................................................................ 5 1.3. Tipi gozdov po stopnjah požarne ogroženosti ................................................................. 6 1.4. Stopnja požarne ogroženosti po občinah
    [Show full text]
  • RAZVOJNA TROJNOST SLOVENSKE ISTRE Dr
    RAZPRAVE Dela 37 ● 2012 ● 129–145 RAZVOJNA TROJNOST SLOVENSKE ISTRE dr. Simon Kušar Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana e-mail: [email protected] Izvirni znanstveni članek COBISS 1.01 Izvleček Litoralizacijo označuje izrazita razvojna dvojnost: ob obali prihaja do zgoščevanja gospodar- skih dejavnosti in prebivalcev, medtem ko se zaledje sooča z depopulacijo, staranjem prebi- valstva in slabimi zaposlitvenimi možnostmi. S pomočjo izbranih družbenogospodarskih kazalcev smo za naselja ob štirih profilih preučili razvojno dvojnost Slovenske Istre. Struktura prebivalstva kaže, da litoralizacija v Slovenski Istri dobiva drugačno prostorsko razsežnost, saj smo opredelili tri tipe razvojnih območij. Ključne besede: ekonomska geografija, regionalni razvoj, razvojne razlike, družbeno- gospodarska struktura, profil, Slovenija, Slovenska Istra DEVELOPMENTAL TRIPLICITY OF SLOVENIAN ISTRIA Abstract Litoralization is marked by developmental duality: coastal areas experience concentration of economic activities and population, while hinterland experiences depopulation, aging and weak employment opportunities. In the present paper, litoralization in Slovenian Istria was studied by employing a set of socioeconomic indicators of settlements along the four cross-profiles. The population structure indicated that litoralization in Slovenian Istria is changing its spatial character as three types of developmental areas could be defined. Key words: economic geography, regional development, development disparities, socio- economic structure, profile, Slovenia, Slovenian Istria 129 Simon Kušar / Dela 37 ● 2012 ● 129–145 1. UVOD Ugodni lokacijski dejavniki za razvoj gospodarskih dejavnosti so bili ključen razlog za razvoj obalnih območij. Pri tem ni šlo samo za razvoj tradicionalnih gospodarskih dejavnosti, ki so močno navezane na morje (ribištvo, promet), ampak v pomembni meri tudi industrije in turizma.
    [Show full text]
  • Načrt Razvoja Odprtega Širokopasovnega Omrežja Elektronskih Komunikacij Naslednje Generacije V Mestni Občini Koper
    NAČRT RAZVOJA ODPRTEGA ŠIROKOPASOVNEGA OMREŽJA ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJ NASLEDNJE GENERACIJE V MESTNI OBČINI KOPER Načrt razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij naslednje generacije v Mestni občini Koper Naziv dokumenta: Načrt razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij naslednje generacije v Mestni občini Koper Naročnik: MESTNA OBČINA KOPER VERDIJEVA ULICA 10 6000 KOPER Izdelal: Eurocon d. o. o. Dunajska cesta 159 1000 Ljubljana Avtorji: Nina Sega Stanko Šalamon Goran Živec, MBA Marko Šalamon Datum: 21. 6. 2017 Stran 2 Načrt razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij naslednje generacije v Mestni občini Koper KAZALO 1 NAMEN DOKUMENTA ........................................................................................................... 5 1.1 Uvod ........................................................................................................................................ 5 1.2 Izhodišča .................................................................................................................................. 5 1.3 Namen izdelave načrta ............................................................................................................ 8 1.4 Referenčni dokumenti ............................................................................................................. 9 1.5 Cilji načrta .............................................................................................................................. 10 1.5.1 Strateški cilji
    [Show full text]