Greengradin ENG V4.Pdf
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb

Load more
Recommended publications
-
From Slovenian Farms Learn About Slovenian Cuisine with Dishes Made by Slovenian Housewives
TOURISM ON FARMS IN SLOVENIA MY WAY OF COUNTRYSIDE HOLIDAYS. #ifeelsLOVEnia #myway www.slovenia.info www.farmtourism.si Welcome to our home Imagine the embrace of green 2.095.861 surroundings, the smell of freshly cut PEOPLE LIVE grass, genuine Slovenian dialects, IN SLOVENIA (1 JANUARY 2020) traditional architecture and old farming customs and you’ll start to get some idea of the appeal of our countryside. Farm 900 TOURIST tourism, usually family-owned, open their FARMS doors and serve their guests the best 325 excursion farms, 129 wineries, produce from their gardens, fields, cellars, 31 “Eights” (Osmice), smokehouses, pantries and kitchens. 8 camping sites, and 391 tourist farms with Housewives upgrade their grandmothers’ accommodation. recipes with the elements of modern cuisine, while farm owners show off their wine cellars or accompany their guests to the sauna or a swimming pool, and their MORE THAN children show their peers from the city 200.000 how to spend a day without a tablet or a BEE FAMILIES smartphone. Slovenia is the home of the indigenous Carniolan honeybee. Farm tourism owners are sincerely looking Based on Slovenia’s initiative, forward to your visit. They will help you 20 May has become World Bee Day. slow down your everyday rhythm and make sure that you experience the authenticity of the Slovenian countryside. You are welcome in all seasons. MORE THAN 400 DISTINCTIVE LOCAL AND REGIONAL FOODSTUFFS, DISHES AND DRINKS Matija Vimpolšek Chairman of the Association MORE THAN of Tourist Farms of Slovenia 30.000 WINE PRODUCERS cultivate grapevines on almost 16,000 hectares of vineyards. -
Določitev Območij Varstva Pred Hrupom in Prireditvenih Prostorov V Mestni Občini Koper
MESTNA OBČINA KOPER Verdijeva ulica 10 6000 Koper DOLOČITEV OBMOČIJ VARSTVA PRED HRUPOM IN PRIREDITVENIH PROSTOROV V MESTNI OBČINI KOPER 14.06.2011 Določitev območij varstva pred Naslov hrupom in prireditvenih prostorov v Mestni občini Koper MESTNA OBČINA KOPER Naročnik Verdijeva ulica 10 6000 Koper BOSON, Izvajalec trajnostno načrtovanje, d.o.o. Savska cesta 3A, 1000 Ljubljana Številka 019/10 Datum izdelave 14.06.11 mag. Aljoša Jasim Tahir, univ. dipl. geog., ekon. teh. Odgovorni vodja (žig in podpis) Sodelavci Nina Vehovec, univ. dipl. inž. kraj. arh. Območja varstva pred hrupom, Ključne besede Mestna občina Koper, obremenjenost s hrupom, prireditveni prostori 1. KAZALO 1. KAZALO...............................................................................................................................3 2. PODATKI O IZDELOVALCU IN NAROČNIKU..........................................................................7 2.1.NAROČNIK.............................................................................................................................................7 2.2.IZDELOVALEC.........................................................................................................................................7 3. UVOD..................................................................................................................................8 3.1.SPLOŠNO O HRUPU................................................................................................................................8 3.2.VSEBINA IN OBSEG ŠTUDIJE...................................................................................................................9 -
Private and Social Farms in Slovenia
INSTITUTE OF CURRENT WORLD AFFAIRS LLH- Budapest, Hungary February 2, 98 Private and Social Farms in Slovenia Mr. Peter ird Martin Institute of Current World AYfairs Wheelock House West Wheelock Street Hanover New Hampshire Dear Peter: Rural women work hard in Slovenia. The reputation oY hard-working Yarm women is such that Slovenian farmers are Yinding it increasingly difficult to find wives. Marriage brokerage agencies exist especially to help young farmers find a marriage partner willing to live and work on a farm. Not that arm life doesn't have its economic rewards. Farms in Slovenia the northwestern republic oY Yugoslavia are relatively prosperous--average Yarm income there is 5 higher then the average Yarm income for Yugoslavia as a whole-- and many of Slovenia's armers have built large new houses well-furnished and modern most with television. Much of the success of Slovenian farms must however be attributed to the contribution of farm wives. Because 80% o Slovenia's farmers work of the farm (i.e. deriving at least 20% o total Yamily income from oYY-farm work) much of the management and labor for the farm operaion is provided by women. Women's contribution is very aparent on the dairy farms I visited south of Ljubljana the capital oY Sloveia. These are private Yarms owned and operated by individuals rather than by the state. One farm located in the wooded hills overlooking the Ljubljana Valley, is run by a young couple with two children. The husband works Yull time as a butcher in the local cooperative while his wife handles all the feeding milkimg and cleaning of dairy cows each o which produces an average o 800 liters oY milk per year. -
Nepremična Kulturna Dediščina Kraškega Roba In
NEPREMIČNA KULTURNA DEDIŠČINA V JUGOVZHODNEM DELU MESTNE OBČINE KOPER Eda Benčič Mohar, konservatorska svetnica Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Piran Na izbranem območju se stikata dve obširni enoti registrirane dediščine: Kulturna krajina notranja Slovenska Istra in Kulturna krajina Kraški rob. 2 Za kulturno krajino Notranje slovenske Istre je značilna flišna struktura tal in razgiban gričevnat svet. Pokrajino prepreda sistem kulturnih teras s suho zidanimi kamnitimi škarpami. Žrnjovec 3 Za kulturno krajino Kraškega roba je značilen intenzivno razgiban naravni relief s številnimi skalnimi prelomi in apnenčasta struktura tal. Movraž 4 Kubed Abrami Sočerga, Sveti Kvirik Območje kulturne krajine združuje vse ostale enote in območja kulturne dediščine v celoto velike kulturne, prostorske in estetske vrednosti. Med temi so naselja, utrdbe, cerkve, kapelice, pokopališča, mostovi, vodna zajetja, zgodovinski spomeniki in arheološka območja. 5 Zabavlje Trebeše Naselbinski kulturni spomeniki: Abitanti, Gračišče, Kubed, Pregara, Topolovec, Žrnjovec, Trebeše, Zabavlje Naselbinska kulturna dediščina, vpisana v Register kulturne dediščine RS: Abrami, Brezovica, Dvori, Hrvoji, Koromači – Boškini, Movraž, Olika, Popetre, Krištije, Reparec, Sirči, Smokvica, Stara Mandrija, Tuljaki Naselbinska kulturna dediščina v prostorskem planu MOK): Butari, Gradin, Pavliči, Poletiči, Sočerga, Sokoliči Pregara Smokvica 6 Sočerga Enotno stavbno oblikovanje prispeva k urejenemu videzu tradicionalnih naselij. Po velikosti in stavbnem oblikovanju izstopajo cerkve in druge stavbe mlajšega datuma, kot so na primer zadružni domovi in šole. Nekdanji Zadružni dom v Sočergi 7 Prilagajanje stavb terenu, komunikacijam in parcelam ustvarja slikovite in privlačne ambiente, ki so prijetni za bivanje. Olika Smokvica Abitanti 8 • Domačija Solari, Gračišče Reparec V sklopu profane stavbne dediščine imajo status kulturnega spomenika: domačije v Abitantih št. -
Kako Brati Ta Vodnik | Come Usare La Guida
Kako brati ta vodnik | Come usare la guida: 1. Oznake glavnih karakteristik poti | Caratteristiche principali dei percorsi Označuje potek poti z glavnimi kraji ob poti Asfaltna oz. tlakovana pot in odstotek takšnega tipa poti Percorso del sentiero Asfaltna oz. tlakovana pot in odstotek takšnega tipa poti Čas potreben za pot in dolžina poti Makedamska pot in odstotek takšnega tipa poti Tempo e lunghezza del percorso Makedamska pot in odstotek takšnega tipa poti Najvišja točka trekk Pot primerna za treking kolo Punto più alto Adatto per la bici da trekking Pot primerna za družine Pot primerna za mountain bike kolo MTB Adatto per famiglie Adatto per mountain bike 2. QR kode | Codici QR Skenirajte QR kodo pri imenu poti in si prenesite aplikacijo kolesarskih poti na vašo mobilno napravo. Skenirajte QR kodo pri imenu poti in si prenesite aplikacijo kolesarskih poti na vašo mobilno napravo. 3. Stopnja Težavnosti poti | Grado di difficoltà dei sentieri Manj zahtevna pot | Percorso meno impegnativo Srednje zahtevna pot | Percorso a difficoltà media Zahtevna pot | Percorso impegnativo Konjeniška pot | Percorso equestre 4. Oznake zanimivosti ob poti in dodatne oznake na zemljevidu | Oznake zanimivosti ob poti in dodatne oznake na zemljevidu Parkirišče ob izhodišču Naravna znamenitost Kulturna znamenitost Gostinska ponudba Parcheggio al punto di Attrazione naturale Attrazione culturale Ristoranti, trattorie, agriturismi partenza Razgledna točka Železniška postaja Arheološko najdbišče Grad Cerkev Belvedere Stazione ferroviaria Sito archeologico Castello -
The New CAP Creating New Horizons Journal
No 2 | 2021 The new CAP creating new horizons Journal A more sustainable CAP… “ there is no choice! 1 Table of contents 13 30 ECA JOURNAL LONG READ INTERVIEW Can the new CAP help EU IInterview with Janusz Wojciechowski, Commissioner agriculture to meet the targets in for Agriculture the European Green Deal? The new CAP – building on the By Professor Alan Matthews, Department of transition in Europe Economics, Trinity College Dublin, Ireland By Derek Meijers and Gaston Moonen Performance at the heart of the new 39 Common Agricultural Policy By Mihail Dumitru, Deputy-Director General for Agriculture and Rural Development. European Commission 05 EDITORIAL 37 ‘We need to support our farmers to reach goals for 07 The future of food and agriculture - transformative society as a whole’ changes for sustainable agri-food systems Interview with Julia Klöckner, Minister of Food and By Gaston Moonen Agriculture of Germany By Gaston Moonen ECA JOURNAL LONG READ 39 Performance at the heart of the new Common 13 Can the new CAP help EU agriculture to meet the Agricultural Policy targets in the European Green Deal? By Mihail Dumitru, Deputy-Director General for Agriculture By Professor Alan Matthews, Department of Economics, Trinity and Rural Development. European Commission College Dublin, Ireland 44 Towards a greener and fairer CAP 20 Agricultural policy in the United States – stability By Lukas Visek, cabinet of Executive Vice-President Frans or instability ? Timmermans at the European Commission By Professor Emeritus David Blandford, Penn State University -
Vloga Šavrinke Pri Oblikovanju Šavrinske Identitete
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE KATJA FUNA VLOGA ŠAVRINKE PRI OBLIKOVANJU ŠAVRINSKE IDENTITETE DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2005 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE KATJA FUNA MENTORICA: DOC. DR. ZDENKA ŠADL SOMENTORICA: DOC. DR. MATEJA SEDMAK VLOGA ŠAVRINKE PRI OBLIKOVANJU ŠAVRINSKE IDENTITETE DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2005 Hvala mentorici doc. dr. Zdenki Šadl in somentorici doc. dr. Mateji Sedmak za strokovne nasvete in vzpodbude v času nastajanja diplomske naloge. Posebna zahvala je namenjena gospe Alferiji Bržan, ki je s svojo ljubeznijo do Slovenske Istre vzbudila moje zanimanje za šavrinsko identiteto. Hvala Šavrinkam in Šavrinom, ki so mi kot informatorji pripovedovali o svojih poteh. KAZALO 1 UVOD...............................................................................................................................1 2 TEORETIČNI DEL..........................................................................................................3 2.1 ŠAVRINIJA IN ŠAVRINSKA IDENTITETA............................................................3 2.1.1 Opredelitev geografskega prostora Šavrinije .......................................................3 2.1.2 Opredelitev pojma identiteta................................................................................6 2.1.3 Etimološki izvor Šavrinov..................................................................................12 2.1.4 Opredelitev Šavrinke..........................................................................................13 2.2 DRUŽBENA -
Regijski Načrt Zaščite in Reševanja Ob Velikem Požaru V Naravnem Okolju
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OBRAMBO UPRAVA RS ZA ZAŠČITO IN REŠEVANJE IZPOSTAVA KOPER Številka: Datum: DELOVNO GARDIVO - PREDLOG REGIJSKEGA NAČRTA REGIJSKI NAČRT ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB VELIKEM POŽARU V NARAVNEM OKOLJU Verzija 3.0 VSEBINA ORGAN DATUM PODPIS ODGOVORNE OSEBE Izpostava URSZR IZDELAL Koper Uprava RS za zaščito PREGLEDAL in reševanje Poveljnik CZ za ODOBRIL Obalno regijo Vodja Izpostave SPREJEL URSZR Koper Izpostava URSZR SKRBNIK Koper REGIJSKI NAČRT ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB VELIKEM POŽARU V NARAVNEM OKOLJU 2 /36 Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Izpostava Koper PREDLOG – Verzija 3.0 REGIJSKI NAČRT ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB VELIKEM POŽARU V NARAVNEM OKOLJU 2 /36 V S E B I N A 1. VELIK POŽAR V NARAVNEM OKOLJU ...................................................................... 4 1.1. Uvod ............................................................................................................................... 4 1.1.1 Požarna ogroženost Obalne regije ............................................................................. 4 1.1.2 Krajevna enota Koper, Zavod za gozdove Slovenije, prvo območje ........................ 4 1.1.3 Krajevna enota Koper, Zavod za gozdove Slovenije, drugo območje ..................... 4 1.2. Požarna ogroženost naravnega okolja ............................................................................ 5 1.3. Tipi gozdov po stopnjah požarne ogroženosti ................................................................. 6 1.4. Stopnja požarne ogroženosti po občinah -
Sklep O Določitvi Števila Članov Svetov Krajevnih Skupnosti in O Določitvi Volilnih Enot V Krajevnih Skupnostih Na Območju Mestne Občine Koper
MESTNA OBČINA KOPER COMUNE CITTA` DI CAPODISTRIA Občinski svet - Consiglio comunale Na podlagi 19.a člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – ZLS-UPB2, 27/08 – Odl. US , 76/08 in 79/09, 51/10 in 40/12 - ZUJF), 109. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07-ZLV-UPB3, 45/08 in 83/12) ter 27. člena Statuta Mestne občine Koper (Uradne objave, št. 40/00, 30/01, 29/03 ter Uradni list RS, št. 90/05, 67/06 in 39/08) je Občinski svet Mestne občine Koper na seji dne 3. julija 2014 sprejel naslednji SKLEP O DOLOČITVI ŠTEVILA ČLANOV SVETOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI IN O DOLOČITVI VOLILNIH ENOT V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH NA OBMOČJU MESTNE OBČINE KOPER I. S tem sklepom se določa število članov svetov krajevnih skupnosti, število in območja volilnih enot v krajevnih skupnostih na območju Mestne občine Koper ter število članov, ki se volijo po volilnih enotah. 1. KRAJEVNA SKUPNOST ANKARAN - ANCARANO 1. Svet krajevne skupnosti Ankaran šteje 9 članov. 2. Za volitve članov sveta krajevne skupnosti ANKARAN - ANCARANO se oblikuje 5 volilnih enot. 1. volilna enota (PO-ID 275,276, 277, 278, 372, 381) obsega območja naselij: Na Logu, Rožnik, Ivančičeva cesta, Cesta na Prisojo, Železniška cesta od št. 1-11, neparne št. 13- 17c, Jadranska cesta od št. 1 do 25, Pot na Brido št. 2, 2a, 2b, 3, parne št. 4-10. V 1. volilni enoti se volita 2 člana sveta krajevne skupnosti. 2. volilna enota (PO-ID 268, 269, 272, 273,274, 371) obsega območja naselij: Jadranska cesta št. -
RAZVOJNA TROJNOST SLOVENSKE ISTRE Dr
RAZPRAVE Dela 37 ● 2012 ● 129–145 RAZVOJNA TROJNOST SLOVENSKE ISTRE dr. Simon Kušar Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana e-mail: [email protected] Izvirni znanstveni članek COBISS 1.01 Izvleček Litoralizacijo označuje izrazita razvojna dvojnost: ob obali prihaja do zgoščevanja gospodar- skih dejavnosti in prebivalcev, medtem ko se zaledje sooča z depopulacijo, staranjem prebi- valstva in slabimi zaposlitvenimi možnostmi. S pomočjo izbranih družbenogospodarskih kazalcev smo za naselja ob štirih profilih preučili razvojno dvojnost Slovenske Istre. Struktura prebivalstva kaže, da litoralizacija v Slovenski Istri dobiva drugačno prostorsko razsežnost, saj smo opredelili tri tipe razvojnih območij. Ključne besede: ekonomska geografija, regionalni razvoj, razvojne razlike, družbeno- gospodarska struktura, profil, Slovenija, Slovenska Istra DEVELOPMENTAL TRIPLICITY OF SLOVENIAN ISTRIA Abstract Litoralization is marked by developmental duality: coastal areas experience concentration of economic activities and population, while hinterland experiences depopulation, aging and weak employment opportunities. In the present paper, litoralization in Slovenian Istria was studied by employing a set of socioeconomic indicators of settlements along the four cross-profiles. The population structure indicated that litoralization in Slovenian Istria is changing its spatial character as three types of developmental areas could be defined. Key words: economic geography, regional development, development disparities, socio- economic structure, profile, Slovenia, Slovenian Istria 129 Simon Kušar / Dela 37 ● 2012 ● 129–145 1. UVOD Ugodni lokacijski dejavniki za razvoj gospodarskih dejavnosti so bili ključen razlog za razvoj obalnih območij. Pri tem ni šlo samo za razvoj tradicionalnih gospodarskih dejavnosti, ki so močno navezane na morje (ribištvo, promet), ampak v pomembni meri tudi industrije in turizma. -
Letno Poročilo 2015 1
Letno poročilo 2015 1. PREDSTAVITEV DRUŽBE 4 1.1 Osnovni podatki o družbi 6 1.2 Organi upravljanja družbe 7 1.3 Organizacija družbe 9 1.4 Dejavnosti družbe 10 1.5 Lastniška struktura družbe 11 1.6 Infrastruktura družbe 12 1.7 Pomembni poslovni dogodki v letu 2015 14 2. POSLOVNO POROČILO 16 2.1 Poslanstvo, temeljne usmeritve, integriran sistem vodenja 18 2.2 Izvajanje javne gospodarske službe v letu 2015 19 2.2.1 Oskrba s pitno vodo 19 2.2.2 Kakovost pitne vode 22 2.2.3 Vodne izgube 26 2.2.4 Daljinski nadzor in upravljanje sistema za distribucijo vode 28 2.2.5 Katodna zaščita cevovodov 30 2.2.6 Obračun storitve oskrbe s pitno vodo 30 2.2.7 Menjava, servis in umerjanje vodomerov 30 2.2.8 Daljinsko odčitavanje vodomerov 31 2.2.9 Izdaja soglasij in dovoljenj za izvedbo vodovodnih priključkov 31 2.2.10 Vodenje katastra v geografskem informacijskem sistemu – GIS 33 2.2.11 Težave pri izvajanju javne službe oskrba s pitno vodo 33 2.3 Tržna dejavnost 34 2.3.1 Investicijski sektor 34 2.3.2 Projektiranje 38 2.3.3 Sektor Vzdrževanje 38 2.4 Nabavna funkcija in javna naročila 41 2.5 Skladiščenje 42 2.6 Kadrovska politika 43 2.6.1 Zaposlovanje in razvoj kadrov 43 2.6.2 Izobraževanje in usposabljanje 43 2.7 Varnost in zdravje pri delu 44 Kazalo 0 2.8 Ravnanje z okoljem 45 Rižanski vodovod Koper — Letno poročilo 2015 Kazalo — 3 2.9 Zemljiškoknjižno urejanje 47 6. DODATNA RAZKRITJA 112 2.10 Odnosi z javnostmi 48 2.11 Razvojne usmeritve in kakovost 49 6.1 Izkazi poslovnega izida po poslovnoizidnih enotah za leto 2015 114 2.11.1 Integrirani sistemi vodenja -
Načrt Razvoja Odprtega Širokopasovnega Omrežja Elektronskih Komunikacij Naslednje Generacije V Mestni Občini Koper
NAČRT RAZVOJA ODPRTEGA ŠIROKOPASOVNEGA OMREŽJA ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJ NASLEDNJE GENERACIJE V MESTNI OBČINI KOPER Načrt razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij naslednje generacije v Mestni občini Koper Naziv dokumenta: Načrt razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij naslednje generacije v Mestni občini Koper Naročnik: MESTNA OBČINA KOPER VERDIJEVA ULICA 10 6000 KOPER Izdelal: Eurocon d. o. o. Dunajska cesta 159 1000 Ljubljana Avtorji: Nina Sega Stanko Šalamon Goran Živec, MBA Marko Šalamon Datum: 21. 6. 2017 Stran 2 Načrt razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij naslednje generacije v Mestni občini Koper KAZALO 1 NAMEN DOKUMENTA ........................................................................................................... 5 1.1 Uvod ........................................................................................................................................ 5 1.2 Izhodišča .................................................................................................................................. 5 1.3 Namen izdelave načrta ............................................................................................................ 8 1.4 Referenčni dokumenti ............................................................................................................. 9 1.5 Cilji načrta .............................................................................................................................. 10 1.5.1 Strateški cilji