Srednja Vas V Bohinju 125, Tel.: 5723 652, Gsm: 041/347 488 AVTOMEHANI^NA DELA VULKANIZERSTVO

Bohinjske novice GLASILOOBČINEBOHINJ LETO XIV 2. DECEMBER 2011 ŠTEVILKA 12

20 let Bohinjskih novic Petra Lotrič Ogrin

Ste vedeli, da je ničta številka Bohinjskih novic izšla decembra 1991? Jaz tudi ne, pa me je na to opozoril Mišo Serajnik, ki ima to ničto številko in potem njej sledečo prvo tudi shranjeni. Prvi glavni in odgovorni urednik je bil Jurij Do- bravec, tehnični urednik je bil Tine Smukavec, ured- nici posameznih rubrik Marija Zupanc (Naši otroci, Lite-ratura, Intervju) in Viktorija Dobravec (Tema, Mi za vas, Novice), sodelavci pa Miran Golja in Tomaž Ko- rošec sta pokrivala šport, Katica Mikelj kuharstvo, Pri- mož Medja kmetijstvo in Janja Hvala modo. Jožica Sodja je skrbela za ﬁnance, Drago Vončina pa za di- stribucijo. Ničta številka je izšla v nakladi 2000 izvodov. Sedež pa je imel časopis v Bohinjski Češnjici. Bohinjske novice niso bile zasnovane kot brezplačnik, ampak so s prvo številko posamezni izvodi stali 40 to- Ničta številka Bohinjskih novic. Leta 1997. larjev, naročnina za tri mesece pa je znašala 110 tolarjev. Pa ima gospod Serajnik na zalogi še več starih izvodov Bohinjskih novic. Izposodila sem si tudi Bo- hinjske novice iz leta 1997, ki nosijo oznako Priloga Gorenjskega glasa o občini Bohinj in letnik II, kar pomeni, da so leta 1996 Bohinjske novice postale glasilo o občini Bohinj. To je dve leti po ustanovitvi Občine Bohinj. Pred desetimi leti so bile Bohinjske novice že pod- naslovljene Glasilo Občine Bohinj. Pooblaščeni izdajatelj je bil še vedno Gorenjski glas, zato so izhajale kot priloga časopisa Gorenjski glas, ki so jo brezplačno do- bivala vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Če so bile v drugem letu izhajanja kot občinsko glasilo Bohinjske novice še zelo kratke, imele so le osem strani, in so bili članki nepodpisani, se je to do 10. obletnice spremenilo. Število strani je naraslo, pod članki so podpisi – sama znana imena – iz občinske uprave Iva Lapajne, Zdenka Mlakar Zalokar, Jožica Hribar, takrat poslanec v DZ Dušan Vučko, TD Bohinj, LTO Bohinj itd. Prva in zadnja stran – platnici – pa sta tudi že v celoti barvni. Županov kotiček je tudi rubrika, stara kolikor je staro Glasilo Občine Bohinj, se pravi dve leti manj kot občina, torej 15 let, kar je tudi okrogla Leta 2001. Leta 2005 – prvič samostojno glasilo. obletnica, ki si zasluži obeležitev, kajne! Od marca 2005 pa Bohinjske novice izhajajo kot samostoj- tole: »Ugriznili smo v kislo jabolko povezovanja Bo- da Bohinjske novice povezujejo Bohinjce, da so dosegle no Glasilo Občine Bohinj in ne več kot časopisna hinjcev s pomočjo skupnega časopisa.« Je imel prav? svoj namen in cilj. Prestopile pa so že zdavnaj tudi meje priloga. Je bilo jabolko res kislo? No, jaz se mnenja, da če je Bohinja, saj gre kar lepo število izvodov tudi Nebohinj- V uvodu ničte številke je urednik Dobravec zapisal bilo, je z leti postalo prav sočno sladko, saj verjamem, cem, pač Prijateljem Bohinja! G

Prispevke in fotografije pošljite najkasneje do petka, 23. decembra, na e-naslov Rok [email protected] ali [email protected] ali po pošti na naslov Občina Bohinj, Triglavska c. 35, 4264 Bohinjska Bistrica. Prispevki naj ne bodo daljši od 2000 znakov skupaj s za oddajo presledki, fotografije naj bodo v .jpg formatu, nedotaknjeni originali s fotoaparata, pod prispevek pa zapišite še avtorja prispevka, pripis k fotografiji in avtorja fotografije. prispevkov Uredništvo si pridružuje pravico do krajšanja prispevkov in odloga objave, v kolikor zmanjka prostora za objavo. Prednost imajo časovno aktualni prispevki. Za vse prispevke, ves vaš trud in čas v decembru pa se vam najlepše zahvaljujemo. Uredništvo Bohinjskih novic AKTUALNO 2

nameravali dati na dnevni red ene izmed sej v začetku prihodnjega leta. Pod drugo točko je občinski svet obravnaval Predlog sklepa o določitvi vrednosti točke za odmero nadomestila za uporabo Županov kotiček stavbnega zemljišča za leto 2012. Sklep je bil sprejet in je objavljen v tokratnem Urad- nem vestniku. Občinskemu svetu je župan Spoštovane Bohinjke in Bohinjci! predlagal, da se vrednost točke v letu 2012 v primerjavi z letom 2011 ne zviša, saj bo Priznam, da v tem času, ki je po moji oceni vse bazirajo na poštenju, humanosti in socialni zaradi ažuriranja in uskladitve baze z novimi lahko celo prelomen za Slovenijo, zadnji državi. Kot da Slovenija ne bi imela letos 20 površinami v večini primerov prišlo do večje mesec vsi kandidati za poslance obljubljajo ve- let in da 250.000 ljudi ne živi na pragu odmere nadomestila. Ker zavezanci za plačilo liko in da se je težko odločiti za pravega. Ne revščine. Kje so bili predsedniki teh strank NUSZ ne sporočajo sprememb in pravilnih želim razpravljati o načinu volilne kampanje, zadnjih 20 let? Ali niso pred vsakimi volitvami podatkov o površinah objektov, za katere se saj ste po moji oceni že »siti« vseh obljub. obljubljali isto? Prav smešno je, kako nekateri plačuje nadomestilo, bo občinska uprava Mnogo ljudi, ki jih srečujem, me sprašuje, z lahkoto govorijo o socialni stranki, na drugi sama na novo vzpostavila bazo (s podatki iz zakaj sam ne kandidiram in tako skušam do- strani pa so bili skoraj vedno v vladi in takrat uradnih evidenc) in zavezance o tem tudi biti poslanski mandat. Odgovor je preprost. Bil jim je bil edini interes interes stranke in nji- pisno obvestila. sem izvoljen za župana najlepše slovenske hovih vodij, predvsem samega vodje stranke. Tretja točka so bile volitve in imenovanja občine in na to sem ponosen in svoj mandat Zato o tem, da so edina socialna stranka, lahko s kar štirimi podtočkami. Najprej so svetniki želim končati. Drugo pa je seveda sprejeta za- mirno rečem, da govorijo nekaj, počnejo pa potrdili mandat Milanu Arhu (SD) iz Stare konodaja, ki preprečuje združljivost obeh drugo. Po volitvah pa tako ali tako pozabijo na Fužine za nadomestnega člana, predstavnika funkcij. Sam sem vedno pravni sistem upošte- populacijo, ki naj bi ji služili in na katero se Občine, sveta javnega zavoda Turizem Bohinj. val in tudi sedaj ne želim »špekulirati« tako kot pred volitvami sklicujejo. Pred zadnjimi volit- Nato so potrdili mandat svetnici Doris Sodja ne ostali župani, ki so člani našega gibanja. vami so obljubljali celo 1.000 evrov pokoj- (LDS) kot nadomestni članici Statutarno- Seveda pa smo vsi župani ob tem jasno nine. pravne komisije. Prav tako so ji potrdili status povedali, da se naj naš glas tudi z obrobja sliši Ob koncu želim pozvati Vas Bohinjke in Bo- predsednice te komisije. Za nadomestnega v Ljubljani. Naše vodilo je skrb za občine, saj hinjci, da se volitev udeležite in glasujete po člana Komisije za gospodarstvo in podjet- so prav občine in krajevne skupnosti osnovne svoji vesti. Kakršnakoli Državni zbor in Vlado ništvo je občinski svet potrdil svetnika Milana celice države, ki zadnja leta to pozablja. Sam RS bomo dobili, ne bosta imela lahkega dela. Stareta (SD). Prav tako je občinski svet Milana vem, kaj pomeni imeti poslanca v Ljubljani, pa Moja edina želja je, da bodo organi odločanja Stareta potrdil za nadomestnega člana čeprav moje izkušnje kažejo, ko dobi mandat delovali v smeri vseh nas in da bo končno Komisije za urejanje prostora, varstvo okolja, poslanca, da velikokrat ali vedno pozabi, kje spoznano, da tudi na obrobju in izven mest komunalno dejavnost in gospodarsko infra- je bil izvoljen. Zato naše gibanje temelji na za- živijo Slovenke in Slovenci, ki jim Republika strukturo. vezah, ki niso strankarske in so usmerjene v Slovenija veliko pomeni. Četrta točka dnevnega reda je nosila naslov dobrobit celotne Slovenije, kjer si župani Ustanovitev stavbne pravice – novi vrtec prizadevamo proti centralizaciji in predvsem Bohinjska Bistrica. Občina Bohinj ne razpo- za pozitivne človeške vrednote, ki so jih S spoštovanjem! laga s ﬁnančnimi zmožnostmi, da bi sama dosedanje politične stranke v interesu kapi- zgradila nov vrtec. Zato namerava izgradnjo tala ali strankarskih interesov »povozile«. Župan Franc Kramar, vrtca zagotoviti na način, da se z javnim zbi- Ko poslušamo programe nekaterih strank, univ. dipl. ing. les. ranjem ponudb za ustanovitev stavbne pravice izbere investitorja, ki bi z lastnimi reda. Za njegov predlog je glasovalo devet od sredstvi zgradil vrtec, Občina pa bi nato za 12. redna seja 15 prisotnih svetnikov in svetnic, na seji je uporabo vrtca plačevala najemnino. Plačana manjkal svetnik Dušan Jović. najemnina se upošteva pri prenehanju občinskega sveta Tako je občinski svet pod prvo točko stavbne pravice, Občina Bohinj kot lastnica Petra Lotrič Ogrin dnevnega reda obravnaval Predlog sklepa o nepremičnine takrat postane tudi lastnica določitvi vrednosti točke občinske takse v vrtca. Imetnik stavbne pravice bo izbran na Vsako leto je na novembrski seji prva točka Občini Bohinj za leto 2012. Besedilo sklepa podlagi javnega zbiranja ponudb. Vsebina dnevnega reda prvo branje proračuna Občine si lahko preberete v tokratnem Uradnem stavbne pravice bo natančno določena s pro- Bohinj za prihajajoče leto. Ker pa je tokratno vestniku. Svetnica Doris Sodja je v razpravi jektno dokumentacijo za novi vrtec, ki jo bo sejo namesto župana Franca Kramarja, ki je opozorila, da je Odlok o občinskih taksah v pripravila Občina Bohinj in ki jo bo moral bil na dopustu in zadržan, vodil podžupan nasprotju z veljavno zakonodajo, saj je v imetnik stavbne pravice/investitor novega Jože Sodja, je bil svetnik Anton Urh mnenja, gradivu za sejo zapisano, da je dalo Računsko vrtca tudi upoštevati. Ker bo Občina vrtec po da je potrebno prvo točko dnevnega reda, sodišče priporočilo, da se občinske takse za izgradnji vzela v najem, bosta kot poglavitna torej razpravo o proračunu 2012, z dnevnega javne površine, ki se uporabljajo v gostinske kriterija za izbiro, komu se stavbna pravica reda umakniti. Povedal je, da je proračun namene, ne sme zaračunavati, ker za to ni podeli, upoštevana višina ponujenega nado- občine eden najpomembnejših aktov občine podlage v zakonodaji. Pozvala je občinsko mestila za ustanovitev stavbne pravice in in da je župan tisti, ki je odgovoren za nje- upravo, da je potrebno omenjeni odlok spre- višina najemnine, ki jo bo morala plačevati govo izvajanje. Zato se mu je zdelo nekorek- meniti, tako da bo v skladju z zakonodajo. Di- Občina. Projektno nalogo je predstavila Po- tno, da bi proračun na seji tolmačil podžupan, rektor občinske uprave Miro Sodja ji je lona Čeh, ki jo je v sodelovanju z Občino tudi in je predlagal umik te točke z dnevnega zagotovil, da so predlog spremembe odloka pripravila. Vrtec bo dovolj velik za 180 do

BOHINJSKE NOVICE so glasilo Občine Bohinj; ISSN 1408-3078; izhaja mesečno, prejemajo ga brezplačno vsa gospodinjstva; izid: 2. 12. 2011; uredniški odbor: odgovorna urednica Petra Lotrič Ogrin, pomočnik urednice Adrijan Džudžar, člani Katarina Košnik, Klemen Langus in Mojca Rozman; lektoriranje: Nikolaj Rupel; ustanovitelj: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, tel.: 04/5770 100, faks: 04/572 18 64; email: [email protected]; pooblaščeni izdajatelj: Specom d. o. o. (zanj Bojan Rauh); trženje oglasnega prostora: Specom d. o. o., p. p. 39 (tel.: 04/531 86 36, www.specom.si); dizajn: Urška Alič in Klara Zalokar; naklada: 2.200 izvodov. 3 AKTUALNO

200 otrok, njegova neto površina bo znašala 1.595 kvadratnih metrov. V njem bo 10 oddelkov, štirje v prvem starostnem obdobju in šest v drugem, možno pa bo v mansardi dograditi še dva prostora za dva oddelka. Zgrajen bo v dveh etažah, njegova gradnja bo nizko- energetska. Imel pa bo tudi lastno kuhinjo, v kateri bo možno nare- diti 592 obrokov dnevno. Projekt je trenutno v fazi idejnih zasnov. Svetovalka za družbene dejavnosti in gospodarstvo Iva Lapajne pa je svetnikom pojasnila ﬁnančno plat projekta. Povedala je, da je podelitev stavbne pravice le ena izmed možnosti, kako priti do novega vrtca. Druga je na primer najem kredita z glavnico 3 milijone za 15 let, kjer bi mesečni obrok za odplačilo znašal dobrih 16.600 evrov. Povedala pa je tudi, da bo občina za kateri koli način, kako priti do vrtca, morala za soglasje zaprositi Ministrstvo za ﬁnance, ki obe poti smatra kot zadolževanje. Po seji smo izvedeli tudi, zakaj se je tako dolgo čakalo z novim vrtcem, kot se sprašujejo nekateri občani. Dve leti se je vlekel postopek pridobivanja dostopne poti do novega vrtca, ki bo stal za šolsko stavbo. Nekateri lastniki zemljišč ob poti, ki vodi za župniščem do šolskega igrišča, niso bili pripravljeni sodelovati z Občino. A rešitev se je vseeno našla in do konca leta 2012 bi lahko bil vrtec že pod streho, če bo seveda šlo vse po načrtih. G 3. izredna seja občinskega sveta Petra Lotrič Ogrin

Tretji izredni seji bi lahko preprosto rekli tudi proračunska seja. Torej, kot rečeno, na dnevnem redu je bil Predlog Odloka o proračunu Občine Bohinj za leto 2012, prva obravnava – splošna razprava. Splošna razprava pomeni, da svetnice in svetniki podajajo predloge, kritike in vprašnja v zvezi s postavkami. Do teh pripomb se potem Občinska uprava opredeli in na decembrski redni seji bo predlog Od- 8. seja sveta TNP loka v drugi obravnavi. Takrat bo občinski svet tudi odločal o tem, ali Tina Markun, TNP potrdi Proračun za leto 2012 ali ne. G Člani sveta javnega zavoda Triglavski narodni park (JZ TNP) so na 8. redni seji 27. oktobra potrdili predlog Statuta JZ TNP in strokovni Odkup hotelov je možen svet TNP ter se seznanili s poročilom z obravnave na Odboru za Petra Lotrič Ogrin okolje in prostor v Državnem zboru o izvajanju Zakona o TNP in o poročilu priprave načrta upravljanja TNP. V novembru je bila realizirana problemska konferenca, ki jo je Predlog Statuta JZ TNP, ki je bil pripravljen na podlagi Zakona o župan Franc Kramar želel sklicati že v oktobru, a je takrat odpadla. TNP in Sklepa o ustanovitvi JZ TNP, omenjena predpisa nadgrajuje Tema sestanka župana z zainteresiranimi občani je bila možnost da predvsem glede uporabe imena narodnega parka, njegovih izpeljank bi ustanovili skupno turistično podjetje, ki bi bilo tako močno, da bi in prevodov, poteka volitev predstavnika delavcev v svet zavoda, de- lahko odkupilo hotele, ki so sedaj v večinski lasti Zmaga Pačnika in lovanja sveta zavoda, imenovanja, razrešitve, pristojnosti in odgo- ki so več ali manj zaprti. Gre za pet nekdanjih biserov Bohinja: Zla- vornosti direktorja, organizacije zavoda, nadzorne službe, varstva pri torog, Bellevue, Bohinj, Ski in Pod Voglom. Od njih danes dela dobro delu, tajnih podatkov in poslovne tajnosti ter splošnih aktih zavoda. le Hostel Pod Voglom. Predlog statuta bo v potrditev posredovan Vladi RS. Župan je približno 50 zbranim zainteresiranim predstavil svojo za- Svet TNP je potrdil tudi imenovanje članov strokovnega sveta TNP, misel. Povedal je, da je v tem kriznem času dobra priložnost za ki ga sestavljajo strokovnjaki na predlog Zavoda RS za varstvo na- nakup, saj je tudi nepremičninski trg v krizi in so cene nižje kot sicer. rave, Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Biotehniške Njegova ideja je, da bi občina nastopila predvsem kot generator in ne fakultete, Slovenske akademije znanosti in umetnosti, strokovnjak bi bila edini lastnik novega podjetja. Pozneje bi se lahko celo na področju upravljanja zavarovanih območij na predlog pristojnega umaknila iz njega. V podjetje pa bi lahko vložila denar, ki ga dobi s ministrstva, trije strokovnjaki iz vrst delavcev in direktor TNP. Na pobranimi parkirninami, vstopninami, zaračunanimi prevozi z lad- svetu je bila dana pobuda, da naj JZ TNP preuči možnosti, da bi v jico. Ta vložek bi bil lahko velik nekje med 600 tisočaki in milijonom strokovnem svetu TNP sodeloval tudi predstavnik za področje evrov. razvoja. Povedal pa je tudi še tri stvari. Da je zaradi ideje o ustanovitvi pod- Člani sveta so se seznanili s poročilom z obravnave na Odboru jetja, ki bi odkupilo bohinjske hotele, ponovno prišel v kontakt z za okolje in prostor v Državnem zboru o izvajanju Zakona o TNP večinskim lastnikom in da je tudi z dvema bankama že v stikih, kjer in s sklepom Odbora za okolje, da se zakon sicer izvaja, vendar z so mu povedali, da je posojilo mogoče dobiti, a da mora biti poslovni zamudami, da bo Odbor izvajanje Zakona o TNP spremljal in v ta načrt podjetja, ki je ena od osnov za pridobitev kredita, odlično namen vsakih šest mesecev sklical sejo in da se Ministrstvo za gospo- pripravljen. Podjetje pa mora seveda biti tudi kapitalsko ustrezno. darstvo določi za pobudnika za pripravo pobude za izdelavo držav- Razkril je tudi podatek, da se za sodelovanje zanima tudi večje nega prostorskega načrta za smučišče Vogel. Na Svetu TNP je bilo slovensko podjetje, a več ni želel povedati, saj se je pri vseh treh predstavljeno tudi poročilo o izvedenih aktivnostih za pripravo stvareh zavezal k molčečnosti. načrta upravljanja, ki mora biti skladno z določili Zakona o TNP spre- Vrednost omenjenih hotelov je po njegovem mnenju nekje okoli jet v dveh letih po uveljavitvi zakona. Svet TNP je še pohvalil podporo deset milijonov evrov, a bi za pravo oceno najeli sodnega cenitelja Javnega zavoda TNP za delovanje vrtca v Soči v podružnični osnovni nepremičnin. G šoli, ki bo zaradi nezadostnega števila učencev zaprta, s ﬁnančno podporo, ki jo je omogočil tudi TNP, pa bo v šoli pričel delovati vrtec. G AKTUALNO 4

subvencij in plačil: znižano plačilo vrtca, sub- Obvestilo vencioniranja malice za učence in dijake, sub- Obvestilo Zdravstveni dom Bohinj vencija kosil za učence, subvencija prevozov Občina Bohinj za dijake in študente, oprostitev plačila social- Člane Društva Invalid Bohinj obveščamo, da novarstvenih storitev, prispevek k plačilu V uradnih objavah v tej številki Bohinjskih lahko v ZD Bohinj vsak dan med tednom družinskega pomočnika, subvencija najem- novic je objavljen županov sklep o novem (razen ob torkih) po 7. uri izmerijo sladkor, nine, pravica do kritja razlike do polne vred- obrazcu za poročilo o številu nočitev in o holesterol in trigliceride v krvi. V laboratoriju nosti zdravstvenih storitev, pravica do plačila vplačani turistični taksi RTT. Novi obrazec se oglasijo brez napotnice lečečega zdrav- prispevka za obvezno zdravstveno zavaro- začne veljati s 1. januarjem 2012, dostopen nika s potrjeno izkaznico društva in plačano vanje. pa bo na spletni strani Občine Bohinj članarino. Za preiskavo morajo biti tešč. Najbolj aktualna pravica, ki se mora uve- obcina.bohinj.si. G Prav tako si lahko na podlagi napotnice ljavljati v mesecu decembru, je znižano plačilo lečečega zdravnika brezplačno izposodijo vrtca, zato je potrebno vloge na novem inhalator. G obrazcu oddati na krajevno pristojnem centru Želimo mirne za socialno delo – osebno, po pošti ali elek- tronsko – in ne več na občino. Vloge je mogoče praznike... oddati po 1. decembru 2011 (in ne več do 15. Uveljavljanje pravic novembra, kot je veljalo doslej). So dnevi in trenutki iz javnih sredstev Nova enotna vloga za uveljavljanje pravic iz polni sreče in miline, javnih sredstev je dostopna na spletni strani ko radostno zapremo oči po 1. januarju Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in si tiho zaželimo, da ne mine. - http://www.mddsz.gov.si/ in v knjigarnah. Taki dnevi v novem letu Mag. Sabina Jenko, naj preženejo skrbi, CSD Radovljica Prav tako pa vse dodatne informacije in po- drobnejše opise posameznih pravic dobite na srce preplavi naj ljubezen spletnih straneh MDDSZ. in naj z nami gre v prihajajoče dni. S 1. januarjem 2012 se začne uporabljati Naj bo novo leto Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev Informacije dobite tudi na Centru za socialno v srečo le odeto, (ZUPJS, Ur.l. RS, št. 62/2010 in 40/2012). Z delo Radovljica v času uradnih ur, in sicer na kajti dan je izgubljen, uporabo tega zakona centri za socialno delo Enoti za socialno varstvene pomoči in dru- če veselja ni v njem, začnemo s postopki odločanja o pravicah do žinske prejemke na Kranjski cesti 13 v Ra- če iskrenih ni nasmehov naslednjih denarnih prejemkov, ki se uveljav- dovljici ter na telefonski številki 04 537 14 00. in "tamalih" luštnih grehov. ljajo po naslednjem vrstnem redu: otroški do- Glede na vse navedene spremembe in zaradi datek, denarna socialna pomoč, varstveni uvajanja novega informacijskega sistema ter ... in lepo praznovanje v krogu najljubših! dodatek, državna štipendija. velikega števila novih vlog vlagatelje že zdaj Srečno 2012! Centri za socialno delo pa ob zgornjih pravi- prosimo za potrpežljivost pri čakanju na izdajo cah odločamo tudi o pravicah do naslednjih nove odločbe. G Uredništvo

lovnega časa odpadkov ni mogoče oddati! večkrat izdan ukrep prekuhavanja, enako pa Režijski obrat sporoča Prepovedano je tudi vsako gibanje po se je dogajalo letos. Nazadnje je bil ukrep Boštjan Mencinger, zbirnem centru brez prisotnosti odgo- prekuhavanja za zgornji del Koprivnika uve- Režijski obrat Občine Bohinj vornega delavca Režijskega obrata. den konec junija in do 22. novembra (dan pisanja tega članka) še ni bil preklican. Ker Urejanje vodooskrbe na Koprivniku smo želeli zagotoviti varno vodooskrbo pre- Spremenjen delovni čas zbirnega centra Režijski obrat je vodovod Koprivnik bivalcev Koprivnika, smo obnovili in povečali Uporabnike obveščamo, da je zbirni cen- uradno v upravljanje prevzel v mesecu no- vodohran ter vanj najprej namestili UV ter za ločeno zbrane odpadke za prostori vembru 2010, vendar pa smo nadzor nad napravo za dezinfekcijo vode za spodnji del Režijskega obrata na Rožni ulici 18 v zim- pitno vodo izvajali že od februarja 2010. V Koprivnika, nato pa konec novembra še skem času, od 15. novembra 2011 do 15. tem času je bilo na vodovodu Koprivnik drugo UV napravo za zgornji del Koprivnika, marca 2012, odprt: vsako sredo od 7. do 16. vzetih šestnajst vzorcev. Ob analizah je bila v ki v času, ko berete ta članek, prav tako že ure, vsako soboto od 8. do 12. ure, ob večini primerov ugotovljena neskladnost z deluje. S tem bo predvidoma zagotovljena praznikih zaprto. zahtevami Pravilnika o pitni vodi, saj voda ni čista pitna voda za večji del Koprivnika, ki ga Opozarjamo, da izven navedenega de- bila mikrobiološko neoporečna. Zato je bil pokriva javni vodovod. G

Razdiranje starega vodohrana na Koprivniku. Foto: Režijski obrat. Novi vodohran Koprivnik. Foto: Režijski obrat. UV napravi v vodohranu Koprivnik. Foto: Režijski obrat. 5 AKTUALNO

pobudo Filozofske fakultete nominirala za to najvišje priznanje lite- TNP in lokalne skupnosti o ciljih na rarnega sveta. Pahor je deklarirani antifašist in pričevalec o fašističnem nasilju območju narodnega parka nad Slovenci v Italiji ter trpljenju v nemških koncentracijskih ta- Triglavski narodni park boriščih med drugo svetovno vojno. Je vztrajni zagovornik nacional- nosti kot primarne socialne identitete. Javni zavod Triglavski narodni park je v drugem krogu delavnic V Bohinj je eminentnega gosta na srečanje s temo Slovenci skozi po lokalnih skupnostih, ki so potekale novembra v Tolminu, Bohinju, čas povabilo Območno združenje Veteranov vojne za Slovenijo Logu pod Mangartom in Gorjah, predstavil dolgoročne in kratko- zgornja Gorenjska. Gostitelj srečanja je bil naš župan Franc Kramar, ročne upravljavske cilje TNP. Namen srečanj je bil pridobiti mnenja v njegovem imenu sta pisatelja v družinskem hotelu Tripič pred in stališča o predlogu vizije narodnega parka, dolgoročnih ciljev z srečanjem sprejela podžupan Jože Sodja in direktor občinske uprave opisanim stanjem, ki bi ga na območju TNP želeli doseči do leta Miro Sodja in pisatelju v spomin na srečanje predala knjigo Bohinjske 2030, operativnih oziroma kratkoročnih ciljev za obdobje naslednjih pravljice, katere se je Pahor zelo razveselil. desetih let ter o predlogu ukrepov in predvidenih dejavnosti za doseganje ciljev. Skupina, zadolžena za pripravo načrta upravljanja TNP, je predlog vizije in ciljev pripravila na podlagi strokovnih pod- lag in z upoštevanjem pobud prvega kroga delavnic s prebivalci parka, zainteresiranimi deležniki ter organizacijami in ustanovami, vključenimi v pripravo dokumenta.

Janez Koselj, Boris Pahor in župan Franc Kramar. Foto: Petra Lotrič Ogrin

V veliki dvorani Kulturnega doma Joža Ažmana se je pisatelju na odru skupaj Janezom Koseljem iz OZVVS pridružil tudi župan Kra- Zbrane je najprej nagovoril direktor TNP mag. Martin Šolar. Foto: TNP mar. Po krajšem kulturnem programu je pred kar lepim številom zbranih pisatelj Pahor pričel s svojim predavanjem. Povedal je, da najraje govori pred mladimi ljudmi, ker so oni tisti, ki bodo kaj spre- Načrt upravljanja TNP ureja široko področje, saj vključuje razvojne menili, vendar je mnenja, da morajo poznati preteklost. Pred mladimi usmeritve in načine izvajanja varstva, rabe in upravljanja zava- pa tudi zato, ker tisti, ki so v svojem življenju že nekaj doživeli, pa naj rovanega območja. Tako poglavje o dolgoročnih in operativnih ciljih bo dobro ali slabo, tisti ne bodo sedaj začeli nekaj novega. TNP obsega pet vsebinskih sklopov: ohranjanje narave in naravnih »Danes imamo diktaturo – diktaturo denarja,« je v nadaljevanju virov, ohranjanje kulturne dediščine, trajnostni razvoj in ohranjanje poudaril Pahor. Po njegovem mnenju pa nam manjka narodne za- poseljenosti, obiskovanje in doživljanje parka ter t.i. presečne teme, vesti. »Če bi imeli zavest, koliko je morala Slovenija pretrpeti v kamor sodijo področja informiranja, ozaveščanja, upravno-adminis- preteklosti, potem se mogoče ne bi tako vsepovprek prodajalo trativnih nalog, nadzora ter upravljanja nepremičnin in lovišča s državnega premoženja,« je povedal v obrazložitvi prej navedene posebnim namenom Triglav. Na novembrskih delavnicah so ude- trditve. In nadaljeval, da človek, ki ima socialni čut, neha biti egois- leženci predstavili svoje predloge in stališča. tičen, tak človek živi za vse ljudstvo, kateremu pripada. »Od tega na- Informacije in gradivo za načrt upravljanja so na voljo na vstopni cionalnega čuta pa je odvisno, kakšna bo politika, vlada države in spletni strani TNP www.tnp.si pod vsebinskim sklopom Sodelujte pri kakšen bo odnos do Evropske unije in drugih držav, med njimi tudi pripravi načrta upravljanja. Strokovna skupina bo obravnavala do ZDA.« Povedal je tudi, da danes ni več internacionalizma, ki je živel pobude z delavnic, pisne predloge posameznikov in ustanov ter do 40 let, danes obstaja globalizem – tega pa ne zanimajo razlike med konca januarja 2012 smiselno dopolnila predlog načrta upravljanja. narodi, kulturami itd. – globalizem vodi denar. Dopolnjen predlog bo predstavljen parkovnim lokalnim skupnostim Vprašal se je, ali bomo znali vzgojiti v šolah mladino, ki bo zavedna in na forumu zainteresirane javnosti. svojega jezika, kulture, domovine. V 70 letih smo zgradili celotno Predlog načrta upravljanja sprejme svet TNP, ki ga predloži v spre- našo literaturo, pesniško in literarno kulturo, je prepričan Pahor. Za jem Vladi RS. Po sprejetju bodo parkovne skupnosti, prebivalci in primer je dal Ivana Cankarja, ki je v obdobju avstrijske vladavine nad zainteresirana javnost vključeni v izvajanje. G Slovenijo napisal kar 40 literarnih del v slovenskem jeziku. Potem pa poudaril, da se Slovenci premalo zavedamo svoje zmožnosti, sposobnosti. »Slovenci imamo zelo razvito kulturo!« je povedal in Pisatelj Boris Pahor v Bohinju poudaril, »ne smemo stalno govoriti, da smo majhni, da nas nihče ne Petra Lotrič Ogrin pozna! Tudi zrno je majhno, ampak iz njega lahko zraste nekaj velikega!« G Boris Pahor velja za enega najpomembnejših živečih pisateljev v slovenskem jeziku in je tudi najbolj prevajani slovenski avtor: v fran- coščino, nemščino, srbohrvaščino, madžarščino, angleščino, španšči- no, italijanščino, katalonščino, ﬁnščino in esperanto. Na prvem mestu med prevodi je Nekropola, roman o pisateljevem življenju v taborišču Natzweiler-Struthof. Večkrat so ga omenjali kot kandidata za No- belovo nagrado za književnost in letos ga je Univerza v Ljubljani na AKTUALNO IN MLADINA 6

Ob tej priložnosti se zahvaljujem tudi vsem drugim donatorjem, ki so Sodelujte v fotografskem natečaju nam za zajtrk donirali in pripeljali živila slovenskega porekla – Mer- catorju in Ljubljanskim mlekarnam za maslo in mleko, podjetju Blanco DEMOCHANGE za jabolka in Mlinotestu iz Škofje Loke za kruh. Mag. Barbara Černič Mali, Urbanistični inštitut RS Po jutru se dan pozna. Le kdo ne pozna tega pregovora? Otrokom smo v šoli ob zajtrku predstavili, kako sta v današnjem času pomemb- Fotografski natečaj DEMOCHANGE predstavlja pomemben del na zajtrk in predvsem uživanje hrane, pridelane v Sloveniji. Otroci so raziskovalnega projekta, saj želimo s prikazom posameznih primerov tako spoznali pomen kmeta kot pridelovalca hrane in čebele, ki so različnih alpskih okolij in prebivalcev slikovno prikazati in dopolniti tesno povezane s kmetijstvom in pridelavo hrane. Najpomembnejša splošne ugotovitve raziskovalnega projekta. S fotografijami želimo naloga čebele je opraševanje, saj s tem pomembno vpliva na pridelavo prikazati naslednje ugotovitve raziskovalnega projekta: kaj so de- hrane za ljudi in živali, na pridobivanje različnih industrijskih surovin mografske spremembe, kako jih razume in občuti širša javnost in dvi- in tudi na človekovo zdravje in druge življenjske dejavnike. Mlajši gniti zavest o pomenu demografskih sprememb v alpskem prostoru. otroci v vrtcu in šoli so si ogledali tudi film o čebeli z naslovom Kranj- Fotografije bodo še dodatno dvignile zavest o pomenu in vplivih ska sivka in ob tem dodatno spoznavali izreden pomen čebel v naravi. demografskih sprememb v alpskem prostoru med strokovno in širšo Projekt je nastal na pobudo Čebelarske zveze Slovenije, Javne sve- javnostjo. tovalne službe v čebelarstvu, ki že peto leto zapored organizira do- Predložene fotografije, serije fotografij in fotoreportaže naj bi prika- brodelno izobraževalno akcijo »En dan za zajtrk med slovenskih zovale: bivanjske spremembe v alpskem prostoru, spremembe v iz- čebelarjev v slovenskih vrtcih«, namenjeno predvsem izobraževanju gledu vasi in spremembe v infrastrukturi, povzročene s priselje- in osveščanju otrok o pomenu čebel in čebeljih pridelkov. Pozitivni vanjem mlajših ljudi in staranjem prebivalstva, in odnos do de- sprejem in dobre izkušnje so dale zamisel za vseslovensko akcijo in za mografskih sprememb, ki ga imajo ljudje v alpskem prostoru, na vključitev tudi drugih pridelovalcev slovenske hrane. primer vdanost v usodo ali prizadevanja za nov način uspešnega živ- Pobudo so sprejela tri ministrstva: Ministrstvo za kmetijstvo, goz- ljenja na podeželju. Udeležencem natečaja se tako ponuja raznolik darstvo in prehrano, Ministrstvo za šolstvo in šport, Ministrstvo za nabor tem za fotografije. zdravje in organizacije kmetov, čebelarjev in živilske industrije: Če- Fotografije, ki jih bo kot zmagovalne izbrala žirija, bodo prikazane belarska zveza Slovenije, Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, na razstavi v eni izmed uglednih galerij ali muzejev. Otvoritveni raz- Gospodarska zbornica Slovenije – Zbornica kmetijskih in živilskih stavi bo sledila potujoča razstava po krajih, povezanih s projektom podjetij. Strokovno podporo pa so dali Inštitut za varovanje zdravja DEMOCHANGE. Poleg tega bodo fotografije z navedbo avtorstva RS, Kmetijska svetovalna služba Slovenije ter Zavod RS za šolstvo. uporabljene kot slikovno gradivo pri pripravi tiskanih in digitalnih Prepričani smo, da bo projekt pustil dolgotrajne sledi, in sicer da bi raziskovalnih poročil. Za udeležence je to odlična priložnost, da svoje čim več ljudi zajtrkovalo slovensko lokalno pridelano hrano, da se bo delo predstavijo širši mednarodni publiki. Razstava bo skrbno v šolah in vrtcih več govorilo o pomenu kmetijstva in čebelarstva, pripravljena in promovirana, zato foto natečaj pomeni priložnost pravilne in zdrave prehrane, gibanja ter ohranjanja čistega okolja. predvsem za mlade fotografe. Lahko rečem, da so otroci sprejeli zajtrk z navdušenjem, da so Želite sodelovati? Potem preberite pogoje sodelovanja in naložite hrano z veseljem zaužili in da bo ta dan kot spodbuda. G vaše fotografije na http://www.demochange.org/en/results/photo- contest.html. G Voščilo Tradicionalni slovenski zajtrk v šoli Vrtec Bohinj in vrtcu Čudovito je biti preprosto človek in preprosto živeti. Zazreti se v Pavlina Zorman, koordinatorica projekta nebo in videti sonce, opazovati cvetje podnevi in zvezde ponoči. Gle- dati otroke, se igrati in smejati se z njimi. Delati, kar te veseli. Sa- V naši šoli in vrtcu je bil 18. november prav poseben dan, saj smo njati. Pustiti domišljiji prosto pot. Biti zadovoljen. Tedaj postane imeli ob 8. uri vsi, otroci in zaposleni, zajtrk. življenje praznik. (P. Bosmans) Za zajtrk smo imeli na mizi kruh, maslo, med, mleko in jabolko – vse Lepe praznike in mnogo dobrega v letu 2012 vam želijo otroci in G slovenskega porekla, kar so slovenskim otrokom in njihovim vzgo- kolektiv Vrtca Bohinj! jiteljem podarili kmetje in kmetijska podjetja, čebelarji in živilsko- predelovalna podjetja. Iz Bohinja so nam podarili mleko v sodelovanju z Dušanom Jovičem s kmetije Simone in Andreja Sokliča, med pa je podaril Drago Kotnik. Slaščičarske delavnice v Srednji vasi Polona Oblak Golobič

Gostinci, Gostilni Rupa in Pri Hrvatu ter Picerija Ema in starši iz Srednje vasi so se odločili, da bodo poskušali v mladih vzbuditi željo za gostinske poklice. Idejni vodja je bila Suzana Kusterle iz Gostilne Rupa. Tako so za vsak razred organizirali štiri kulinarično-slaščičarske delavnice: peko piškotov, pripravo ajdovih krapov, peko pic in delavnico okraševanja slaščičarskih izdelkov. Prva delavnica – peka piškotov je potekala v Gostilni Rupa. Udeležilo se je je 13 prvošolcev. S seboj so morali, kot se za pravega slaščičarja spodobi, prinesti va- ljar in predpasnik. V treh skupinah so gnetli in valjali testo, dodajali marmelado in upogibali testo, pomakali v čokolado in okraševali piškote s čokolado in zvezdicami. Najlepše je bilo, ko so bili piškoti pečeni in je sledila pokušina. Za nameček so jih lahko nekaj odnesli tudi domov. Zahvala, da je »piškotarija« uspela, gre kar štirim gospem: Otroci s slovenskimi jabolki. Foto: OŠ dr. J. Mencingerja Suzani Kusterle, Mirjam Markič, Juditi Volk in Metki Vončina. G 7 INTERVJU

Petra Cerkovnik, doktorica znanosti tatov v svetovno znanih revijah s področja, s katerim se ukvarja, pred zagovorom dok- »Uživam v svojem delu torata.

... to sem preprosto Nam naštejete kakšno? Najbolj znani sta zagotovo Nature in Sci- jaz« ence. Seveda pa obstaja še vrsta strokovnih Petra Lotrič Ogrin revij specifičnih za posamezno področje. Ob- java v teh revijah samemu raziskovalcu Petra Cerkovnik je doma iz Stare Fužine, oziroma znanstveniku veliko prispeva tako na po domače Mežnarjeva. Rojena je bila leta ravni samega točkovanja raziskovalnega dela 1980 staršema Mariji in Jožefu. Obiskovala kot tudi spoštovanja s strani kolegov. je Škofijsko klasično gimnazijo v Ljubljani, nato se je odločila za študij biologije na Kako je bilo biti bodoči doktor znanosti? Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Diplomi- Ko pomislim na čas, ko sem pripravljala rala je leta 2005. Po končani fakulteti se je doktorsko delo, je bilo seveda včasih tudi leta 2006 vpisala na podiplomski doktorski težko in naporno. Veliko svojega časa sem študij Biomedicine na Medicinski fakulteti posvetila delu, kar pomeni, da sem imela v Ljubljani in letos doktorski študij tudi us- manj časa za družino in prijatelje. Pričako- pešno zaključila. vanja so velika, pritiski z vseh strani. Dobro je imeti ob sebi ljudi, ki te razumejo in spodbu- Najprej popolnoma klasično vprašanje. jajo, da dobiš nov zagon in greš naprej. Od kod odločitev za študij biologije in Petra Cerkovnik. Foto: osebni arhiv potem za najvišjo stopnjo izobrazbe – dok- Kaj pa sedaj, ko je za vami in ste že doktorat? torirali? V osnovni šoli sem želela postati slavistka, hovega delovanja v samem organizmu. Delo Po uspešnem zagovoru doktorata se je saj me je učiteljica Zdenka Zakrajšek čisto je pomembno tako za morebiten prenos v odvalilo veliko »breme« tako meni kot moji »okužila« s svojo ljubeznijo do slovenskega kliniko, kot tudi za temeljne medicinske vede družini. Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila jezika in književnosti. Še danes jo imam v in razumevanje mehanizmov delovanja proti- vsem svojim – tako družini kot prijateljem in spominu kot eno izmed svojih najljubših tumorskih vakcin. mentorju znan. svet., dr. Srdjanu Novakoviću učiteljic. Kasneje v gimnaziji pa me je začelo za pomoč, vzpodbudo in podporo na moji zelo privlačiti naravoslovje, predvsem bi- Med doktorskim študijem ste bili mlada poti do pridobitve naziva doktorica znanosti. ologija. Odkrivala sem svet pod mikro- raziskovalka na Onkološkem inštitutu Lahko rečem, da kot doktorica znanosti skopom, zanimali so me procesi v naših Ljubljana. Kakšno je bilo vaše delo? nisem več »samo« mlada raziskovalka, tem- celicah, molekula DNK ... Pri izbiri študija sem Zaposlena sem bila in sem še vedno na več se počutim enakovredno z drugimi vseeno kolebala med medicino in biologijo. Oddelku za molekularno diagnostiko, kjer se kolegicami in kolegi v znanstvenih krogih. Splet različnih okoliščin me je privedel do ukvarjamo z diagnostiko dednih rakov dojk Ponosna sem na svoje delo, seveda pa imam študija biologije. Po končani fakulteti sem in jajčnikov, debelega črevesa in kožnega tudi več odgovornosti. najprej eno leto delala na raziskovalnem pro- raka ter z molekularno diagnostiko limfomov. jektu na Onkološkem inštitutu Ljubljana pod Opravljamo tudi preiskave, pri katerih dolo- Kam vas je vodila poklicna pot po us- mentorstvom znan.svet., dr. Srdjana Nova- čamo primernost bolnikov za različna bi- pešno zaključenem dokotoratu? kovića, ki me je navdušil za doktorski študij. ološka zdravljenja s tarčnimi zdravili. Kot Na mojo veliko srečo so me takoj po za- Tako sem kandidirala za mlado raziskovalko mlada raziskovalka sem bila vključena v ključenem doktoratu na Onkolškem inštitutu pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost znanstveno raziskavo, kjer smo se ukvarjali Ljubljana zaposlili za nedoločen čas, kar sem Republike Slovenije. Bila sem sprejeta, vpisala (in se še vedno ukvarjamo) s pripravo tu- sprejela kot »nagrado« in priznanje za dobro sem se na podiplomski študij Biomedicine ter morskih vakcin. Poleg študija sem opravljala opravljeno delo. Vesela sem, da sem ostala se zaposlila kot mlada raziskovalka na različne laboratorijske poskuse in moleku- del ekipe (kolektiva) Oddelka za molekularno Onkološkem inštitutu Ljubljana. larne tehnike, s katerimi smo želeli odgovoriti diagnostiko. Delo tako na raziskovalnem pona zastavljena vprašanja in cilje raziskave. dročju kot tudi delo na področju diagnostike Kdaj ste doktorirali? Kakšna je bila tema Poleg tega sem se učila tudi drugega labora- raka opravljam naprej, vedno so tudi novi vaše doktorske disertacije? torijskega dela in se aktivno vključevala še v izzivi, kar mi je zelo všeč. Doktorica znanosti sem postala letos - 3. ju- področje diagnostike raka. Ukvarjala sem se nija 2011. Tema doktorske disertacije je bila predvsem z dedno obliko kožnega raka. Ste zadovoljni s svojo odločitvijo za po- s področja tumorske imunologije z naslovom dročje študija in za doktorat? Zakaj? »Značilnosti delovanja protitumorske vakci- Kakšno je delo mladega raziskovalca? Moram reči, da sem zelo zadovoljna in da ne, pripravljene iz sintetičnih oligodeoksinuk- Mladi raziskovalec je v bistvu »služba« za mi ni žal niti za eno samo odločitev, ki sem jo leotidov in obsevanih tumorskih celic na dobo petih let (velja po starem sistemu, z sprejela na tej svoji poti. Že v času študija mi modelu melanoma poskusnih živali.« Ver- uvedbo Bolonjskega sistema je drugače). Za- nikoli ni bilo težko usesti se za knjigo, z vese- jetno se sliši zapleteno ... Tumorske vakcine poslen si na točno določenem raziskovalnem ljem se hodila na predavanja, vaje, tabore ... ali cepiva predstavljajo obetajoč način zdrav- projektu. Delo vsakega mladega raziskovalca Študij biologije je res zanimiv ... Priporočam! ljenja raka. Vemo, da ima imunski sistem je zelo specifično, mora biti inovativno in je Ugotovila sem, da mi ustreza laboratorijsko pomembno vlogo pri prepoznavanju in ponavadi usmerjeno k odkrivanju novih dog- delo in da me privlači svet molekul, celic ... odstranjevanju tumorskih celic v organizmu. nanj s področja, katerega obsega raziskava. Uživam v svojem delu ... To sem preprosto jaz. Tumorske vakcine so tako različni pripravki, Poleg tega je obvezno opravljanje študijskih s katerimi želimo spodbuditi organizmu las- obveznosti na podiplomskem študiju v točno Kakšni so vaši načrti za prihodnost? Kje ten imunski sistem za boj proti tumorskim določenih rokih, saj drugače lahko izgubiš fi- se vidite čez deset let? celicam oziroma da se do tumorskih celic nanciranje s strani Javne agencije za razisko- To je pa kar težko vprašanje. Nikoli ne vede kot do tujkov. V svojem doktorskem valno dejavnost Republike Slovenije. načrtujem preveč vnaprej in si puščam od- delu sem predstavila rezultate dela s po- Pomembna stvar, ki jo mora izpolniti vsak prte možnosti, saj nikoli ne veš, kam te pelje dročja priprave protitumorskih vakcin in nji- mladi raziskovalec, pa je objava svojih rezul- življenjska pot. G GOSPODARSTVO IN TURIZEM 8

Ponovno uspešno sodelovanje Slovenija znižuje CO2 Katarina Đurđević, Hostel Pod Voglom Polona Meglič, Bohinj Park EKO Hotel

Enajst dijakov iz Srednje aranžerske šole iz Sežane je konec oktobra Kot edini hotel v Sloveniji je bil Bohinj Park EKO Hotel na no- zopet prispelo v Hostel Pod Voglom v Bohinju. V depandansi Hostla vinarski konferenci Umanotere, Slovenske fundacije za trajnostni Pod Voglom so v štirih dneh pobarvali štiri sobe (celotno drugo nad- razvoj, 9. novembra postavljen za zgled v okviru projekta: »Slovenija stropje) z motivi bohinjskih pravljic. znižuje CO2: dobre prakse.« Projekt velja za eno izmed akcij partner- Hostel pod Voglom je s Šolskim centrom Srečka Kosovela prvič stva na področju komuniciranja evropskih vsebin med Evropsko sodeloval v letu 2009, ko je 7 dijakinj pod vodstvom mentorice prof. komisijo, Vlado Republike Slovenije in Evropskim parlamentom. Renate Nikolič poslikalo 3 sobe (1. nadstropje) z motivi projekta Ekološki hotel iz Bohinja je bil kot primer dobre prakse izbran na Slovenske turistične organizacije, NEXT EXIT - Stranske poti so za- prednostnem področju energetike (učinkovita raba energije in ob- peljivejše od glavnih. Dijakinje so takrat poslikale sobe z motivi Zla- novljivih virov energije), strokovnjaki pa so našli primere dobrih torogove (Gorenjska), Smaragdne (Posočje) in Jantarjeve (Dolenjska) praks še na področjih: trajnostna mobilnost, vrednostna veriga lesa, poti. trajnostni razvoj podeželja, ekološko kmetijstvo, trajnostna proizvod- Ker se je takratno sodelovanje izkazalo za izjemno učinkovito za nja in potrošnja ter prilagajanje na podnebne spremembe. obe strani – dijakinje so imele možnost svoje znanje preizkusiti v Končni izbor dvajsetih dobrih praks je opravila strokovna skupina praksi in se pripraviti na uspešno pot v prihodnji ustvarjalni karieri, v sestavi: dr. Lučka Kajfež Bogataj, dr. Franc Pohleven, Anamarija hostel pa je s pomočjo dijakinj pridobil tri izredno zanimive in Slabe, dr. Sašo Medved, dr. Aljaž Plevnik in direktorica Umanotere kreativne sobe – so se odločili, da bodo sodelovali tudi v prihodnje. Vida Ogorelec. Slednja je ob predstavitvi zaključila: »Za vsakim primerom dobre prakse stojijo motivirani posamezniki, ki so junaki današnjega časa. Prehod v nizkoogljično družbo niso zone CO2, pač pa ljudje.« Anže Čokl, direktor Bohinj Park EKO hotela, ki delovanje kompleksa in izkušnje že od otvoritve v juniju 2009 naprej širi v izobraževalnih, laičnih ali strokovnih okoljih, prav tako izpostavlja sistemski pristop: »Načela trajnostnega razvoja spreminjamo v način življenja in preživ- ljanja prostega časa - zaposlujemo lokalno (83 %), promoviramo pri- lagojene programe vezane na zdravje, dobrobit, naravno ter kulturno dediščino. Strategija ekološkega hotela se pri energetsko učinkoviti gradnji pravzaprav šele začne.« G Na svetovni turistični borzi v Londonu Soba z zmajem Govicem in njegovimi ustvarjalci. Foto: Hostel pod Voglom Klemen Langus, Turizem Bohinj

Slovenija se je tudi letos predstavila na svetovni turistični borzi Tema za drugo nadstropje je izredno zanimiv tradicionalni projekt (World travel market - WTM) v Londonu. Gre za enega največjih bohinjskega vrtca: U kon'c sveta so pravljice doma, katerega idejni poslovnih dogodkov na področju turizma na svetu. Ne samo, da se tu vodja je Andreja Jenstrle, vzojiteljica v Vrtcu Bohinj. Vsebina projekta sklepajo številni posli, WTM v Londonu postreže tudi s številnimi je naravnana na geslo »nazaj k naravi«. Zlatorogova pravljična dežela strokovnimi predavanji. želi naravo ponovno približati človeku – oziroma bolje, človeka pri- bližati nazaj k naravi: k spoštovanju naravne dediščine, ohranjanju naravnih vrednot, odgovorni skrbi za okolje in zdravemu načinu živ- ljenja. Projekt, ki povezuje bohinjske pravljice in pravljične like je dobesedno klical k upodobitvi na stenah Hostla pod Voglom, kjer v predsezoni in po njej pogosto prenočujejo šolske in dijaške skupine, v glavni sezoni pa so gosti tudi družine z majhnimi otroki. Prav tako lokacija hostla ob jezeru na sredi poti med Ribčevim Lazom in Ukancem prestavlja nekakšen vhod v pravljično Zlatorogovo deželo. Ko je tudi s strani OŠ Janeza Mencingerja in Andreje Jenstrle prišlo do odobravanja projekta, so dela stekla. Profesorica Renata Nikolič je med svojimi dijaki izbrala enajst najbolj perspektivnih bodočih aranžerskih tehnikov (3. letnik: Špela Gomezel, Marija Zaletel, Sara Stankovič, Sara Zdravič, Matej Primc, Tanja Koren in 4. letnik: Luka Gomezel, Anja Lakota, Anja Bavcon, Pred Aljaževim stolpom na WTM v Londonu: Klemen Langus, Maja Pak (direktorica STO), Eva Štravs Podlogar, Iztok Jarc (veleposlanik Slovenije v Angliji) in Mateja Dužnik, Karin Pahor). Že pred prihodom so si izbrali štiri Mirjam Žerjav. Foto: Turizem Bohinj pravljice, ki so jih nato upodobili v štirih sobah (zmaj Govic, škrat Polesnjak, Zlatorog in povodni mož Jezernik). Dijaki so se dela lotili na izredno profesionalni ravni. Po izrisanih »Rdeča nit letošnje londonske borze, ki je pomembna za predstavitev skicah in odobravanju naročnika so se resno lotili poslikave hladnih ne samo britanski, temveč globalni ciljni javnosti, je bil trajnostni tu- sten in v štirih dneh so iz mrzlih, še »socialistično« opremljenih sobic rizem in novi mediji v turizmu,« je poudarila direktorica STO Maja Pak. nastale prijazne pravljične sobe. S stene nas pozdravljajo bolj prijazen Stojnica slovenskega turizma za komuniciranje tržne znamke Slovenije kakor hudoben zmaj Govic; zamišljeni škrat Polesnjak varuje mlado I FEEL SLOVENIA ter promocijo slovenske turistične ponudbe je prejela deklico, ki jo je ukradel bohinjskemu kmetu; Zlatorog skrbno čuva nagrado v kategoriji »Best Stand for Interacting with Travel Agents« - skriti zaklad v gori Bogatin in povodni mož skriva ribe pred bohinj- priznanje za najboljšo stojnico za učinkovito interakcijo s poslovnimi skimi ribiči. G partnerji na globalni turistični borzi WTM London 2011. Za animacijo 9 GOSPODARSTVO IN TURIZEM smo ponovno poskrbeli v Skupnosti Julijskih Alp. Tako so si lahko obiskovalci stojnice v Aljaževem stolpu (maketa v naravni velikosti) ogledali kratek ﬁlm o Julijskih Alpah, v planinski koči pa okusili bohinjski sir, mohant, bohinjsko zaseko in klobase. Na tem mestu bi se zato rad zahvalil Mesninam Bohinj in Bohinjski sirarni za podporo in pomoč. Velika Britanija za bohinjski turizem predstavlja tretji emitivni trg. Tako angleški gosti ustvarijo nekaj manj kot 17.000 nočitev, kar pomeni 6,5 % vseh nočitev v Bohinju. Ob obisku slovenskega vele- poslanika v Angliji Iztoka Jarca na slovenski stojnici smo lahko izvedeli, da Bohinj s svojimi produkti (predvsem Festivalom cvetja) postaja vse bolj prepoznavna destinacija. Dogovorili smo se, da bomo v prvi polovici novega leta v Londonu v sodelovanju s slovenskim vele- poslaništvom in predstavništvom Slovenske turistične organizacije pripravili predstavitev Bohinja, na katero bomo povabili poslovne part- nerje in no-vinarje. Priložnost bomo izkoristili tudi za navezavo novih Novi prostori Turizma Bohinj so v tej hiši. Foto: Petra Lotrič Ogrin poslovnih stikov tako na področju turizma kot na ostalih področjih. kako! Res, škoda! Kakorkoli že. Vse o številnih dogodkih boste našli v Veseli december pred vrati posebni prilogi Bohinjskih novic, na internetu ali v informacijskih cen- Ja, ponovno je tu. Veseli december, ki bo ponudil paleto prireditev in trih. dogodkov. Prav zato smo za vas pripravili program prireditev in vabimo In ko smo že pri informacijskih centrih, vas vse prav vljudno vabimo, vas, da se jih udeležite, kolikor vam to dopušča čas. da nas obiščete v novih prostorih Turizma Bohinj na Triglavski cesti Sem pa izredno vesel sodelovanja, katerega plod so programi, ki smo 23. Turizem Bohinj bo s to tretjo in zadnjo (!) selitvijo, vsaj za nasled- jih pripravili tako za goste Bohinja kot za domačine. Res je tako, kjer so njih 10 let oziroma dalj, še bolje in kvalitetnejše opravljal dejavnosti, za dobra volja, dober namen, znanje in pripravljenost, tam je pot in tam katere je ustanovljen. Destinacija Bohinj je tako v centru Bohinjske bodo tudi rezultati. Prej ali slej. Škoda samo, da tega nekateri ne Bistrice dobila sodoben informacijski center in sodobne prostore, ki so razumejo ali ne zmorejo razumeti. Si predstavljate nogometno tekmo, primerni poslanstvu, ki ga skupaj s partnerji opravlja Turizem Bohinj. kjer se osem igralcev trudi, sodeluje, živi in diha kot eno, trem pa je ali Vabljeni ste, da nas obiščete. Veseli bomo vašega obiska, klepeta in do- vseeno, briga jih, fučka se jim ali pa želijo sami, solo po načelu, bo že brih idej. G

BREZPLAČNI PREDVOLILNI OGLASI BREZPLAČNI PREDVOLILNI OGLASI 10 11 BREZPLAČNI PREDVOLILNI OGLASI BREZPLAČNI PREDVOLILNI OGLASI 12 Uradni vestnik Ob~ine Bohinj

LETO XIV Bohinj, 2. december 2011 [tevilka 9

VSEBINA SKLEP o dolo~itvi vrednosti to~ke ob~inske takse v Ob~ini Bohinj 26.SKLEP o dolo~itvi vrednosti to~ke za odmero nado- za leto 2012 mestila za uporabo stavbnega zemlji{~a v Ob~ini Bohinj za leto 2012 I. Vrednost to~ke po Odloku o ob~inskih taksah v Ob~ini Bohinj (Uradni vestnik Ob~ine 27.SKLEP o dolo~itvi vrednosti to~ke ob~inske takse v Bohinj, {t. 3/2007) od 1.1.2012 zna{a 0,083 EUR. Ob~ini Bohinj za leto 2012 II. 28.SKLEP Ta sklep za~ne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Ob~ine Bohinj.

[tevilka: 032-09/2011-2 Bohinjska Bistrica, 24. november 2011 26. Na podlagi 9. ~lena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemlji{~a v Ob~ini @upan Ob~ine Bohinj Bohinj (Uradni vestnik Ob~ine Bohinj, {t. 9/99,5/02,3/04, 8/04 in Uradni vestnik Franc Kramar, univ. dipl. in`. les., l. r. Gorenjske, {t. 41/03) in 17. ~lena Statuta Ob~ine Bohinj (Uradni vestnik Ob~ine Bohinj, {t. 8/07) ter 73. ~lena Poslovnika Ob~ine Bohinj (Uradni vestnik Ob~ine Bohinj, {t. 8/07, 2/09), je Ob~inski svet Ob~ine Bohinj na 12. redni seji, dne 24. novembra 2011 sprejel

SKLEP o dolo~itvi vrednosti to~ke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemlji{~a v Ob~ini Bohinj 28. za leto 2012 @upan Ob~ine Bohinj na podlagi 31. ~lena Statuta Ob~ine Bohinj (Uradni vestnik Ob~ine Bohinj, {tevilka 8/07) in na podlagi 11. ~lena Odloka o turisti~ni taksi v ob~ini Bohinj (Uradni vestnik Ob~ine Bohinj, {tevilka 9/04 in 3/06) izdajam naslednji I. Za izra~un nadomestila za uporabo stavbnega zemlji{~a v Ob~ini Bohinj se dolo~i naslednja vrednost to~ke: 1. za fizi~ne osebe v vi{ini 0,00017485 EUR, 2. za pravne osebe v vi{ini 0,00017485 EUR, 3. za nezazidano stavbno zemlji{~e v vi{ini 0,00030598 EUR SKLEP 4. za pravne osebe, ki imajo sede` na obmo~ju Ob~ine Bohinj in imajo zaposlenih ve~ kot 50 oseb v vi{ini 0,00012965 EUR. I. 1. Pravne osebe javnega in zasebnega prava, samostojni podjetniki posamezniki oziro- II. ma samostojne podjetnice posameznice (v nadaljnjem besedilu samostojni podjet- Ta sklep za~ne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Ob~ine Bohinj. nik posameznik), sobodajalci in kmetje oziroma sobodajalke, kmetje in dru{tva (v nadaljevanju: zavezanci), ki sprejemajo turiste na preno~evanje, so dol`ni ob~ini predlo`iti mese~no poro~ilo o {tevilu no~itev in vpla~ani turisti~ni taksi na RTT [tevilka: 422-58/2011 obrazcu, ki je priloga tega sklepa. Bohinjska Bistrica, 24. november 2011

2. Mese~no poro~ilo o {tevilu no~itev in vpla~ani turisti~ni taksi lahko posredujejo v @upan Ob~ine Bohinj elektronski obliki na naslov: [email protected] Franc Kramar, univ. dipl. in`. les., l. r.

3. Sklep se objavi v Uradnem vestniku Ob~ine Bohinj in za~ne veljati 01. 01. 2012

[tevilka: 333-07-2/2004-2 27. Bohinjska Bistrica, 3. november 2011 Na podlagi 6. ~lena Odloka o ob~inskih taksah v Ob~ini Bohinj (Uradni vestnik Ob~ine Bohinj, {t. 3/2007), ter 17. ~lena Statuta Ob~ine Bohinj (Uradni vestnik Ob~ine Bohinj, {t. 8/2007) je Ob~inski svet Ob~ine Bohinj na 12. redni seji, dne 24. novembra @upan Ob~ine Bohinj 2011 sprejel Franc Kramar, univ. dipl. in`. les., l. r. [tevilka 9 URADNI VESTNIK OB^INE BOHINJ Bohinj, 2. december 2011 Datum/ura kraj dogajanja naziv prireditve organizator ali izvajalec 02.12.2011 ob 19:30 Kulturni dom Joža Ažmana, S Kulturnim društvom Bohinj v veseli december Kulturno društvo Bohinj Bohinjska Bistrica Kulturni dom Joža Ažmana, Gledališče 2B 3.12.2011ob 19:30 Ivan Cankar: Hlapci, premiera Bohinjska Bistrica Bohinjska Bistrica Kulturni dom Joža Ažmana, 6.12.2011 ob 16:30 Miklavž Župnija Bohinjska Bistrica Bohinjska Bistrica Kulturni dom Joža Ažmana, Gledališče 2B 8.12.2011 ob 19:30 Ivan Cankar: Hlapci Bohinjska Bistrica Bohinjska Bistrica Kulturni dom Joža Ažmana, Gledališče 2B 9.12.2011 ob 19:30 Ivan Cankar: Hlapci Bohinjska Bistrica Bohinjska Bistrica Kulturni dom Joža Ažmana, Večer novih melodij z izbranimi kvinteti 1. program Radia Slovenija 10.12.2011 ob 20:00 Bohinjska Bistrica narodno-zabavne glasbe Občina Bohinj 17. 12. 2011 Kulturni dom Joža Ažmana, Od Valjhuna, sina Kajtimara, do Bogomile, Gledališče 2B ob 20.00 Bohinjska Bistrica lepe kot devica, gledališki dogodek Gorenjski muzej Kranj 24.12.2011 9:00 - 13:00 Mercator, Bohinjska Bistrica Domača tržnica Turizem Bohinj, Občina Bohinj 26.12.2011 ob 10:00 Cerkev sv Martina, Srednja vas Žegnanje (blagoslov) konj Konjeniški klub Bohinj 26.12.2011 Športni center Triglav Pokljuka DP biatlon - skupinski štart Športni center Triglav Pokljuka 26.12.2011 KS Stara Fužina - Studor, Stara Fužina, Studor Otepanje v večernih urah Oplenova hiša Božično-novoletni koncert Godbe Bohinj Kulturni dom Joža Ažmana, 26.12.2011 ob 19:30 (gosta Janja Hvala in Metod Žunec) in Glasbeno društvo Bohinj Bohinjska Bistrica počastitev Dneva samostojnosti in enotnosti Kulturni dom Joža Ažmana, Koncert: Sašo Avsenik s člani Slovenske 27.12.2011 ob 20:00 Turizem Bohinj Bohinjska Bistrica filharmonije Kulturni dom Joža Ažmana, Smrečica, predstava za otroke in 28.12.2011 ob 17:00 Občina Bohinj Bohinjska Bistrica obisk Dedka Mraza Dvorana Danica, Koncert: Jasmin Stavros s skupino Naranča Občina Bohinj, 28.12.2011 21:00 - 2:00 Bohinjska Bistrica (22:00 - 2:00), preskupina Out Shout (21:00 - 22:00) Turizem Bohinj 29.12.2011 21:00 - 2:00 Dvorana Danica, Boh. Bistrica Koncert: Mambo Kings Občina Bohinj, Turizem Bohinj Kulturni dom Joža Ažmana, Gledališče 2B 29.12.2011 ob 19:30 Ivan Cankar: Hlapci Bohinjska Bistrica Bohinjska Bistrica Dvorana Danica, Občina Bohinj, 30.12.2011 21:00 - 2:00 Koncert: Kingston + Gino & band Bohinjska Bistrica Turizem Bohinj 31.12.2011 9:00 - 13:00 Mercator, Bohinjska Bistrica Domača tržnica Občina Bohinj, Turizem Bohinj 31.12.2011 21:00 - 5:00 Dvorana Danica, Boh. Bistrica Silvestrovanje z ansamblom Karavanke Občina Bohinj, Turizem Bohinj 31.12.2011 Srednja vas, Češnjica, Jereka Otepanje v večernih urah

Datum/ura kraj dogajanja naziv prireditve organizator ali izvajalec Dvorana Danica, Bohinjska Koncert: Sasha Lopez, Alexandra Blake & 1.01.2012 21:00 - 2:00 Občina Bohinj, Turizem Bohinj Bistrica Broono, DJ Silvani Kulturni dom Joža Ažmana, Ponovitev božično-novoletnega koncerta Godbe 7.01.2011 ob 19:00 Glasbeno društvo Bohinj Bohinjska Bistrica Bohinj (gosta Janja Hvala in Metod Žunec) 14. - 15.01.2012 Športni center Triglav Pokljuka Po poteh partizanske Jelovice (Dražgoše) Športni center Triglav Pokljuka 20. - 22.01.2012 Soriška planina Svetovni pokal v sankanju na naravnih progah SK Domel Železniki Smučarski center Senožeta, 22. - 23.01.2012 Svetovni pokal v telemarku Turizem Bohinj Srednja vas

Datum/ura kraj dogajanja naziv prireditve organizator ali izvajalec 4.02.2012 Športni center Triglav Pokljuka Šolski pokljuški maraton Športni center Triglav Pokljuka Smučarski center Senožeta, B.O. Brrr Fejst (Otroški 18. - 19.02.2012 Turistično društvo Bohinj Srednja vas bohinjski zimski festival) Športni center Triglav Pokljuka, Organizacijski 25.02.2012 Športni center Triglav Pokljuka Eurosank 2012 komite Pokljuka, Športno društvo Pokljuka Postajališče 1. vožnja 2. vožnja Postajališče 1 pov. 2. pov Bohinjska Bistrica - Danica 20:55 21:55 Boh. Bistrica - Danica 2:06 Jereka 21:05 22:05 Jereka 1:56 2:56 Bohinjska Češnjica 21:08 22:08 Bohinjska Češnjica 1:53 2:53 Srednja vas v Bohinju 21:11 22:11 Srednja vas v Bohinju 1:50 2:50 Studor 21:15 22:15 Studor 1:46 2:46 Stara Fužina 21:18 22:18 Stara Fužina 1:42 2:42 Bohinj jezero / lake 21:22 22:22 Bohinj jezero / lake 1:38 2:38 Ribčev Laz 21:23 22:23 Ribčev Laz 1:37 2:37 Laški Rovt 21:24 22:24 Laški Rovt 1:36 2:36 Polje 21:25 22:25 Polje 1:35 2:35 Kamnje 21:27 22:27 Kamnje 1:33 2:33 Savica 21:28 22:28 Savica 1:32 2:33 Bohinjska Bistrica - Danica 21:30 22:30 Boh. Bistrica - Danica 1:30 2:30

Postajališče 1. vožnja 2. vožnja Postajališče 1 pov. 2. pov Hotel Zlatorog 21:10 22:10 Hotel Zlatorog 1:50 2:50 Hostel Pod Voglom 21:15 22:15 Hostel Pod Voglom 1:45 2:45 Bohinjsko jezero 21:20 22:20 Bohinjsko jezero 1:40 2:40 Bohinjsko jezero 21:22 22:22 Ribčev Laz 1:38 2:38 Boh. Bistrica - Danica 21:30 22:30 Boh. Bistrica - Danica 1:30 2:30

Postajališče 1. vožnja 2. vožnja 3. vožnja Postajališče 1 pov. 2. pov 3. pov. Boh. Bistrica - Danica 20:55 21:55 0:25 Boh. Bistrica - Danica 2:37 3:37 Jereka 21:05 22:05 0:35 Jereka 2:27 3:27 4:57 Boh. Češnjica 21:08 22:08 0:38 Boh. Češnjica 2:24 3:24 4:54 Srednja vas 21:11 22:11 0:41 Srednja vas 2:21 3:21 4:51 Studor 21:15 22:15 0:45 Studor 2:17 3:17 4:47 Stara Fužina 21:18 22:18 0:48 Stara Fužina 2:14 3:14 4:44 Bohinj jezero / lake 21:22 22:22 0:52 Boh. jezero / lake 2:08 3:08 4:38 Ribčev Laz 21:23 22:23 0:53 Ribčev Laz 2:07 3:07 4:37 Laški Rovt 21:24 22:24 0:54 Laški Rovt 2:06 3:06 4:36 Polje 21:25 22:25 0:55 Polje 2:05 3:05 4:35 Kamnje 21:27 22:27 0:57 Kamnje 2:03 3:03 4:33 Savica 21:28 22:28 0:58 Savica 2:02 3:02 4:32 Boh. Bistrica - Danica 21:30 22:30 1:00 Boh. Bistrica - Danica 2:00 3:00 4:30 OBČINA BOHINJ

Postajališče 1. vožnja 2. vožnja 3. vožnja Postajališče 1 pov. 2. pov 3. pov. Hotel Zlatorog 21:10 22:10 0:40 Hotel Zlatorog 2:20 3:20 4:50 Hostel Pod Voglom 21:15 22:15 0:45 Hostel Pod Voglom 2:15 3:15 4:45 Bohinjsko jezero 21:20 22:20 0:50 Bohinjsko jezero 2:10 3:10 4:40 Bohinjsko jezero 21:22 22:22 0:52 Bohinjsko jezero 2:08 3:08 4:38 Boh. Bistrica 21:30 22:30 1:00 Boh. Bistrica - Danica 2:00 3:00 4:30 Datum/ura kraj dogajanja naziv prireditve organizator ali izvajalec 02.12.2011 ob 19:30 Kulturni dom Joža Ažmana, S Kulturnim društvom Bohinj v veseli december Kulturno društvo Bohinj Bohinjska Bistrica Kulturni dom Joža Ažmana, Gledališče 2B 3.12.2011ob 19:30 Ivan Cankar: Hlapci, premiera Bohinjska Bistrica Bohinjska Bistrica Kulturni dom Joža Ažmana, 6.12.2011 ob 16:30 Miklavž Župnija Bohinjska Bistrica Bohinjska Bistrica Kulturni dom Joža Ažmana, Gledališče 2B 8.12.2011 ob 19:30 Ivan Cankar: Hlapci Bohinjska Bistrica Bohinjska Bistrica Kulturni dom Joža Ažmana, Gledališče 2B 9.12.2011 ob 19:30 Ivan Cankar: Hlapci Bohinjska Bistrica Bohinjska Bistrica Kulturni dom Joža Ažmana, Večer novih melodij z izbranimi kvinteti 1. program Radia Slovenija 10.12.2011 ob 20:00 Bohinjska Bistrica narodno-zabavne glasbe Občina Bohinj 17. 12. 2011 Kulturni dom Joža Ažmana, Od Valjhuna, sina Kajtimara, do Bogomile, Gledališče 2B ob 20.00 Bohinjska Bistrica lepe kot devica, gledališki dogodek Gorenjski muzej Kranj 24.12.2011 9:00 - 13:00 Mercator, Bohinjska Bistrica Domača tržnica Turizem Bohinj, Občina Bohinj 26.12.2011 ob 10:00 Cerkev sv Martina, Srednja vas Žegnanje (blagoslov) konj Konjeniški klub Bohinj 26.12.2011 Športni center Triglav Pokljuka DP biatlon - skupinski štart Športni center Triglav Pokljuka 26.12.2011 KS Stara Fužina - Studor, Stara Fužina, Studor Otepanje v večernih urah Oplenova hiša Božično-novoletni koncert Godbe Bohinj Kulturni dom Joža Ažmana, 26.12.2011 ob 19:30 (gosta Janja Hvala in Metod Žunec) in Glasbeno društvo Bohinj Bohinjska Bistrica počastitev Dneva samostojnosti in enotnosti Kulturni dom Joža Ažmana, Koncert: Sašo Avsenik s člani Slovenske 27.12.2011 ob 20:00 Turizem Bohinj Bohinjska Bistrica filharmonije Kulturni dom Joža Ažmana, Smrečica, predstava za otroke in 28.12.2011 ob 17:00 Občina Bohinj Bohinjska Bistrica obisk Dedka Mraza Dvorana Danica, Koncert: Jasmin Stavros s skupino Naranča Občina Bohinj, 28.12.2011 21:00 - 2:00 Bohinjska Bistrica (22:00 - 2:00), preskupina Out Shout (21:00 - 22:00) Turizem Bohinj 29.12.2011 21:00 - 2:00 Dvorana Danica, Boh. Bistrica Koncert: Mambo Kings Občina Bohinj, Turizem Bohinj Kulturni dom Joža Ažmana, Gledališče 2B 29.12.2011 ob 19:30 Ivan Cankar: Hlapci Bohinjska Bistrica Bohinjska Bistrica Dvorana Danica, Občina Bohinj, 30.12.2011 21:00 - 2:00 Koncert: Kingston + Gino & band Bohinjska Bistrica Turizem Bohinj 31.12.2011 9:00 - 13:00 Mercator, Bohinjska Bistrica Domača tržnica Občina Bohinj, Turizem Bohinj 31.12.2011 21:00 - 5:00 Dvorana Danica, Boh. Bistrica Silvestrovanje z ansamblom Karavanke Občina Bohinj, Turizem Bohinj 31.12.2011 Srednja vas, Češnjica, Jereka Otepanje v večernih urah

Vabilo na praznični koncert S KD Bohinj v veseli december Glasbeno društvo Bohinj Jure Sodja, predsednik KD Bohinj

Tretji december je dan kulture in je drugi najpomembnejši dan za vse nas, ki delujemo na področju kulture. V čast tega dne prirejamo v petek, 2. decembra, ob 19.30 večer Kulturnega društva Bohinj. Kot uvod v decembrska praznovanja bomo nastopili z vsemi našimi sekcijami. Program bo raznovrsten in verjamemo, da bomo lepo odprli decembrska dogajanja. Na dogodku bo nastopilo okoli 90 nastopajočih različnih sekcij in predvsem različnih generacij. Vnaprej se vsem, ki si boste vzeli dobro urico za druženje z nami, zahvaljujemo in upamo, da se ob kakšni kulturni zgodbi srečamo tudi v prihodnje. V marcu napovedujemo tudi makedonski večer. Ob tej priložnosti pa želimo vsem Bohinjkam in Bohinjcem pre- krasne decembrske praznike in vsega polno v novem letu 2012! G

Bohinjski godbeniki na »potovanju - z glasbo okoli sveta«. Foto: P. K. Otvoritev razstave 3. likovne

Godba Bohinj se že nekaj časa intenzivno in z veseljem pripravlja na kolonije »Kristal Bohinj« že tradicionalni božično-novoletni koncert. Programska komisija je Adrijan Džudžar tokrat izbrala izredno zanimivo in bogato vsebino: prepletajo se melodije iz slovenske literature, svetovnih uspešnic: Charlie Chaplin, Zadnjo soboto v oktobru je bilo v prostorih Hotela Kristal še posebno Balladepour Adeline ..., za ravnovesje pa je dodan še posladek iz nikoli slovesno. Ta dan se je zgodila predstavitev del likovne kolonije, ki je v izpete klasike. prostorih pri Dobravčevih potekala že tretje leto zapored. O ambicijah V posameznih skladbah se bodo kot solisti predstavili prvaki godbe: in načrtih smo se pogovarjali že v okviru intervjuja v prejšnji številki Bo- na pikolu, trobentah, saksofonu, baritonu, klavirju, ksilofonu; v hinjskih novic. privlačnih opernih skladbah pa bosta kot gosta nastopila pevca: ro- Po pozdravnih govorih kuratorja tržiškega muzeja Aljaža Pogačnika, jakinja Janja Hvala (sopran) in Metod Žunec (tenor – član skupine likovne kritičarke Petre Vencelj, gostiteljice Alenke Dobravec, bohinj- Eroika), ob spremljavi bohinjskega pihalnega orkestra bosta zapela skega podžupana Joža Sodje in intervjuvanca iz prejšnje številke Slo- skladbe: Nessundorma (Puccini), O mio babbinocaro (Puccini) in bodana Ivanovića smo si ogledali ﬁlm o letošnji koloniji. Dogajanje sta priljubljeno Verdijevo napitnico. popestrili Andreja in Tjaša Repinc z glasbenim nastopom. Dogajanje se Bohinjski godbeniki z dirigentom Markom Žirovnikom in eminent- je nadaljevalo ob sproščenem kramljanju in degustaciji okusnih pri- nima gostoma vse Bohinjce in ljubitelje dobre glasbe prisrčno vabijo grizkov in pijač, ki so nam jih pripravili domači. Pa še en podatek, če ne na božično-novoletni koncert in počastitev dneva samostojnosti in enot- drugega pa za zgodovino – letošnje kolonije so se udeležili Andreja Ar- nosti, ki bo na Štefanovo, 26. decembra, ob 19.30 v Kulturnem domu biter, Franc Bešter, Veno Dolenc, Janez Mohorič, Karel Kuhar, Miro Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici. Vstopnina je 8 evrov, za otroke do 12 Kačar, Dušan Sterle in Remic Štefan iz Slovenije, zakonca iz Rusije Ljuba let je vstop prost. in Sergej Hahonin, Hrvoje Marko Peruzović in Zirdum Mirjana iz Koncert bodo godbeniki ponovili v soboto, 7. januarja 2012, ob Hrvaške ter zakonca Bobo in Natalija Ivanović, Dragana J. Mijušković, 19.30 na istem kraju. G Marta Buterer Kiš in Pavel Pop iz Srbije. G

Začetek poljskih dnevov Prireditve v bohinjskih knjižnicah Gledališče 2B Knjižnice Bohinj

Prvi konec tedna v mesecu novembru smo v Gledališču 2B izkoris- - Otroške prireditve v Knjižnici Bohinjska Bistrica potekajo vsako sredo tili za začetek predstavitve Poljske, ki je trenutno predsedujoča država v mesecu ob 17. uri. v Evropski uniji, v okviru projekta Pazi! evropski obrazi, ki ga izva- 7. 12.: »MIŠJE ZGODBE« (Arnold LOBEL). Lutkovna predstava za otroke, jamo že četrto leto. Prvi dan je bil namenjen kulinariki in poeziji. Naj- stare vsaj 3 leta. Predstava bo v Domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici. prej so osnovnošolci in gledališčniki pred Mercator centrom brali 14. 12.: »JEŽKI«. Pravljična ura za otroke, stare vsaj 4 leta. odlomke iz dela pesnika, pisatelja in diplomata Czeslava Milosza. 21. 12.: »PRAZNIČNA DELAVICA«. Ustvarjalna delavnica za otroke, Učenci, ki obiskujejo kulinarični krožek v osnovni šoli, so pod vod- stare vsaj 4 leta. stvom mentorice Nikice Zorč pripravili zanimiv izbor okusnih tradi- 31. 12.: »ALI SI UPATE TVEGATI?«. Otroške in mladinske knjige smo cionalnih poljskih jedi in sladic. Večer je bil, kot smo že omenili, bolj “skrili” v ovojni papir. pesniško obarvan. Pesmi so brali domači gledališčniki, nastopil pa je - Ostali dogodki tudi pesnik in prevajalec iz poljščine Tržičan Klemen Pisek. Ob ves mesec: »ZIMSKO VESELJE«. Razstava likovnih izdelkov učencev 4. spremljavi kitare je odpel in odrecitiral nekaj pesmi znanih poljskih A in 4. B razreda OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica z učitelji- poetov, med drugimi tudi Karola Wojtyle. cama Jano KRKOČ in Martino MAŠIĆ SABALIĆ. Naslednji dan smo imeli priložnost spremljati izjemno dinamičen ves mesec: »SUPERKNJIGA«. in zabaven glasbeno-gledališki nastop Jureta Ivanušiča z naslovom ves mesec: »NAGRADNO VPRAŠANJE ZA OTROKE«. Od tišine do glasbe – koncert za anekdoto in klavir, ki je navdušil vse »NAŠI HIŠNI LJUBLJENCI«. Vsak mesec bomo pripravili razstavo knjig prisotne in smo ga z odra pospremili z dolgim ter glasnim aplavzom. o naših prijateljih iz živalskega sveta. V decembru bo na ogled razstava V Gledališču 2B smo s tem uvodom v poljske dneve zadovoljni, tako o ježkih. z nastopajočimi kot z obiskom, kar nam daje moči in spodbude za Knjižnica Srednja vas ves mesec vabi na razstavo z naslovom »Z MUCO nadaljevanje projekta. Predvidoma v mesecu januarju sledi premiera COPATARICO V NOVO LETO«. Razstava likovnih izdelkov otrok iz Vrtca igre Na odprtem morju poljskega dramatika Slawomira Mrozeka v Srednja vas z vzgojiteljicama Polono ARH in Silvo KRIVC. G režiji Darka Čudna. G 21 IZ NAŠIH KRAJEV

tiv s piškoti. Po dobrih dveh urah vožnje smo bili v Šmarjeških Toplicah. 90 let Cecilije Hodnik, Podkrepili smo se z malico, nato smo šli na triurno kopanje, nekateri pa so odšli na sprehod. Po kopanju smo se odpeljali na Otočec. Na gradu Pekovčeve Cilke iz Srednje vasi Otočec nas je sprejel graščak in nam povedal zgodovino in zanimivosti Adrijana Golob gradu. Martinovo večerjo smo imeli v restavraciji Tango, ki smo ga kasneje tudi zaplesali. Postregli so nam z izvrstnim Martinovim menijem. Ob programu, glasbi, plesu in cvičku, se je razpoloženje in veselje stop- njevalo. Plesišče je bilo vseskozi polno. Kljub živahnosti smo se držali dogovorjenega odhoda. Imeli smo prijetno martinovanje. S praznovanjem, druženjem, plesom in zabavo bomo nadaljevali, saj je tu veseli december. Vabimo vas 15. decembra ob 18. uri v Bohinj Park EKO Hotel v Bohinjski Bistrici na novoletno zabavo. Prisrčno vabljeni! G

Vabilo Društva Invalid Bohinj Francka Kramar, predsednica DIB

Leto je naokoli, zato vabimo člane in podporne člane na naše novoletno srečanje, ki bo v nedeljo, 18. decembra, ob 14. uri v dvorani Slavljenka z županom Francem Kramarjem in podžupanom Jožem Sodjo. Danica v Bohinjski Bistrici. Pripravili bomo kulturni program, Foto: Občina Bohinj obiskal nas bo Božiček, poskrbeli bomo za hrano, pijačo in zabavo. Posebej lepo vabljeni naši najmlajši člani in njihovi starši. Če kateri od članov nima prevoza, naj pokliče na tel. 031-624-803. Veseli nas, Očeta Lovra in mater Frančiško je osrečila z rojstvom 18. 10. 1921 da se bomo srečali še enkrat v tem letu, se poveselili in si zaželeli kot prva od osmih otrok v Cnarjevi kmečki družini. Kmetija, ki jim je zdravja, sreče in veselja v letu, ki prihaja. G nudila preživetje, je bila velika, delovne moči je pogosto primanjkovalo, zato je morala kot najstarejši otrok v družini poprijeti za različna kmečka opravila. Komaj petnajst let ji je bilo, ko se je že seznanila z ma- jarskim poklicem in majarila na domači planini Uskovnica, kar pomeni, da je samostojno skrbela za trop goveje živine, ki je pripadal njihovi družini. To delo je opravljala kar dvajset let. Spomini na čase, preživete Vsak od nas je košček sestavljanke na planini, so prežeti z radostnimi, veselimi in tudi žalostnimi, težkimi Maja Fajdiga Komar, TNP trenutki. Poleg ustaljenega, neprizanesljivega vsakdanjika na planini so si ob večerih »utrgali« nekaj časa za skupno druženje. Najraje so peli in ple- sali ob spremljavi harmonike ter se tako na nek način sprostili in skušali pozabiti na vsakdanje tegobe in skrbi. V življenje ljudi sta posegli 2. svetovna vojna in okupacija. Takrat so morali majarji in majarce na planinah poleg svojih obveznosti skrbeti še za partizane, ki so se zadrževali po planinah. Med vojno je Cilka izgu- bila brata, takoj po vojni pa še sestro. Cnarjevi družini ni bilo prizaneseno niti leta 1949, ko je po Srednji vasi divjal požar, ki jim je v celoti uničil domačijo in vzel življenje Cilkini stari materi. Ko se je žalostni duh nekoliko polegel, je Cilka odprla vrata ljubezni. Njen izbranec in leta 1958 tudi njen mož je postal ljudski godec Andrej Hodnik – Pekovčev Andrejc, prav tako iz Srednje vasi, le streljaj od njene rojstne hiše, kamor se je po poroki preselila in kjer si je ustvari- la družino. V zakonu sta se jima rodila sin in hči, sedaj pa imata poleg Bohinjski otroci pri ustvarjanju sestavljanke. Foto: TNP njiju še tri vnuke in tri pravnuke, ki ju z veseljem obiskujejo. Najbolj jo radosti obisk vnuka iz daljne Avstralije. Kljub zavidljivi starosti je njen spomin še vedno izredno bister. Rada Triglavski narodni park tudi to šolsko leto nadaljuje sodelovanje s bere revije, časopise in knjige različnih vsebin. Žal pa ji roke ne služijo več šolami v svoji bližnji okolici. V osnovnih šolah, ki so spomladi dobile kot včasih, ko je izdelovala različne pletenine ter vezla prte in zavese. nove informacijske točke TNP, smo začeli izvajati krožke TNP. Ena takih Ob njenem osebnem prazniku se je zvrstilo mnogo čestitk z dobrimi je tudi bohinjska osnovna šola, s katero zelo dobro sodelujemo. H željami. Z obiskom sta jo počastila tudi župan Franc Kramar in podžu- krožku prihaja kar nekaj otrok in naše prvo delo, ki smo ga zaključili, pan Jože Sodja. Zato se želi ob tej priložnosti zahvaliti vsem, ki ste se je bilo ustvarjanje delov velike sestavljanke območja MAB Julijske Alpe. nanjo ob njenem visokem jubileju na kakršenkoli način spomnili. Letos praznuje program MAB (medvladni program Človek in biosfera Zakoncema Cilki in Andreju Hodnik pa lahko iskreno zaželimo zvrhan – MAB Man and Biosphere, ki ga je pod svoje okrilje vzela organizacija koš zdravja, katerega najbolj potrebujeta, ter veselja in vedrine. G združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo UNESCO) 40. obletnico ustanovitve. V Sloveniji je k programu MAB prvi pristopil Triglavski narodni park in leta 2003 pridobil tudi biosferno območje Veselo martinovanje (BO) Julijske Alpe. Uspešnemu zgledu so sledili v Parku Škocjanske Matilda Arh, jame in bili leto kasneje sprejeti v mrežo svetovnih biosfernih območij predsednica Društva upokojencev Bohinjska Bistrica kot biosferno območje Kras. Leta 2010 je Slovenija dobila še tretje biosferno območje Kozjansko in Obsotelje, ki ga upravlja Kozjanski park. Že po tradiciji se je Društvo upokojencev na martinovo, 11. novem- Park Škocjanske jame je s svojo mrežo šol osnoval in razvil idejo o bra, odpeljalo na martinovanje na Dolenjsko. Kot se spodobi za tak dan, skupni likovni predstavitvi vseh treh BO, katere avtorji naj bodo učenci, je bilo že na avtobusu veselo. Poskrbeli smo za ženski in moški aperi- ki tamkaj prebivajo. Tako je nastal projekt razstave »Slovenska bio- IZ NAŠIH KRAJEV 22 sferna območja v očeh naših otrok«. Mentorice in učenci iz šestnajstih šol so s pomočjo šestih koordinatork iz treh parkov ustvarili svojevrstne Srečanje jubilantov 80 in 90 let upodobitve naravnih vrednot in kulturne dediščine s prizori iz življenja Matilda Arh, na teh treh lokacijah svetovnega pomena, ki so jih združili v tri ločene predsednica Društva upokojencev Bohinjska Bistrica sestavljenke. Razstava je bila odprta 3. novembra, na mednarodni dan biosfernih območij, od 14. novembra do konca decembra pa je na ogled V sredo, 16. novembra, je bilo v društvenem domu zelo veselo. Zakaj? v prostorih Univerze v Ljubljani. Od tam bo potovala v vsa biosferna Imeli smo slavnostno srečanje jubilantov, ki so ali še bodo v tem letu območja in kot prvi jo bomo od 18. januarja naprej dobili na ogled v praznovali 80. in 90. rojstni dan. Za slavljence smo dvorano svečano Info središču TNP Triglavska roža na Bledu. Na odprtju bodo nastopili okrasili in pripravili pogrinjke. Srečanja se je udeležilo 22 povabljencev. tudi učenci šol, ki so sodelovale pri nastajanju razstave. Po pozdravnem nagovoru predsednice društva jih je kljub velikim Info središče Triglavska roža na Bledu je bilo v mesecu novembru obveznostim na kratko pozdravil župan Franc Kramar in nas pohvalil zaprto, decembra pa vas spet vabimo na naše dogodke, posebej še na ter poudaril, da je malo društev v Sloveniji, ki bi tako slavnostno poskr- Triglavsko tržnico v soboto, 17. decembra. Ob 10.30 bomo odprli et- bela za visoke obletnice svojih članov. Dobre želje in pozdrave je slav- nološko razstavo Skrinja, ki jo pripravljamo v sodelovanju z Gorenjskim ljencem zaželel tudi podžupan Jože Sodja. Pozdravila jih je tudi Marija muzejem iz Kranja. Na njej bodo razstavljene tudi skrinje iz Bohinja, Mencinger, ki je med letom skrbela za kulturno dejavnost društva. skupaj z balo, ki so jo pripravila pridna bohinjska dekleta. Mag. Irena Njeno sporočilo je bilo, da so na verižici življenja še prazni prostorčki, Jeras Dimovska nas bo popeljala po razstavi in nas poučila o restavri- v katere naj nanizajo nasmehe mimoidočih in lepe trenutke, kot je bil ranju in ohranjanju skrinj. Sledila bo še delavnica za otroke v okviru ta, ki so ga pravkar doživljali, in zaključila, da so kot zvezde, ki nikoli ne programa Brihta, na kateri bomo izdelovali novoletne čestitke z motivi zapustijo sveta. poslikanih skrinj. Decembra vas lepo vabimo tudi na Festival podvod- nega ﬁlma, ki ga v sodelovanju s Slovensko potapljaško zvezo orga- niziramo 7. decembra ob 19. uri, 14. decembra ob isti uri pa na odprtje letne razstave članov Foto kluba TNP. G 3. Strašno strašno v Kampu Danica TD Bohinj

Nasmejani slavljenci. Foto: Janez Pikon

Pred večerjo so udeleženci živahno klepetali, se smejali in obujali spomine. Za veselo razpoloženje sta skrbela godca Tone Kravanja in Ivan Cvetek. Skupaj z njima smo veselo peli. Postregli smo odlično večerjo, ki so jo pripravili v Zoisovem gradu. Gospa Fani Kožar (slavljenka) nas je presenetila s slastno čokoladno rolado in marmornim ko- Čarovnik Ferdy v akciji. Foto: Mitja Sodja lačem. Vsi smo jo občudovali in se oblizovali ob njeni mojstrovini.

Tudi letos smo pripravili družaben dogodek za vse turiste in do- mačine, ki so bili 30. oktobra v Bohinjski Bistrici, točneje v Kampu Da- nica. Zbralo se nas je presenetljivo veliko in na delavnicah, ki jih je s pomočjo otrok pripravila naša neumorna Zdenka Dobravec, je na koncu zmanjkalo prav vsega. Mali duhci in še posebej pajkci so bili pravi izziv za otroke in še posebej njihove starše. Na koncu je vse skupaj zabaval čarovnik Ferdy, ki je imel dolgo vrsto balona željnih otrok. Se vidimo naslednje leto. G

Obvestila Društva Invalid Bohinj Francka Kramar, predsednica DIB

90-letnik Franc Ogrin in 90-letnica Anica Zima skupaj s predsednico Društva Vodena telovadba pod vodstvom Bernarde Markelj poteka upokojencev Matildo Arh. Foto: Janez Pikon vsak torek od 17. do 18. ure v telovadnici OŠ dr. Janeza Men- cingerja. Igranje bowlinga v hotelu Park Bohinj je vsak četrtek od 16. do 18. Po večerji je predsednica prebrala, kdo in kdaj je imel rojstni dan v ure. tem letu. Ob tem smo ploskali in nazdravljali. Višek praznovanja je bila Delavnice ustvarjalnosti potekajo vsak petek od 16. do 18. ure v torta z devetimi gorečimi svečkami. Skupaj smo zapeli. Svečke sta upih- prostorih Društvenega doma v Bohinjski Bistrici. Vabljeni vsi, ki nila Franc Ogrin in Anica Zima. Slavnostni trenutek je v svoj objektiv imate željo po druženju, da se nam pridružite. G ujel Janez Pikon. 23 IZ NAŠIH KRAJEV

Franc Ogrin kot edini častni predstavnik 90-letnikov je odrezal prvi rile izdolbene buče. Naložili smo jih na voziček, si našminkani in ogr- kos torte – odlično »kajlo«. Franc v šali pove, da še nikoli ni rezal torte, njeni v čarovniška ogrinjala poveznili na glave še čarovniške klobuke da je moral počakati do 90. leta. Vsi slavljenci so bili dobro razpoloženi, ter bučno strašili po ulicah Posavca. veseli in nasmejani. Ob odhodu so se nam toplo zahvaljevali in kar Skupaj smo preživeli zabaven večer in zagotovo prepodili vse slabe žareli od zadovoljstva. Tudi predsednica sem zadovoljna, da nam je misli vsaj do prihodnjega leta. Za dobro voljo, iniciativnost in gos- srečanje tako dobro uspelo in se zahvaljujem za pomoč Mariji toljubje se družini Skumavec prav lepo zahvaljujemo. G Mencinger, Malči Čufer, Miši Mrak, Ireni Šolar, Andreju Smukavcu in G Janezu Čuferju. Zbor invalidskih organizacij Razstava adventnih venčkov v Francka Kramar, predsednica DIB V nedeljo, 6. novembra, je avtobus je iz Bohinja odpeljal pevke in pa Zavodu sv. Martina invalidke DIB proti Kidričevemu, kjer je bil zbor invalidskih organizacij. Varuhinja Saša Samo druženje se je pričelo s prikazom ročnih del, ki se izvajajo tekom leta v delavnicah društev. Mesec december je tu, z njim pa advent, čas pričakovanja, miru in ljubezni. V Zavodu sv. Martina smo se odločili, da letos pripravimo razstavo adventnih venčkov. Pridno smo zavihali rokave in v tednu od 14. do 19. novembra začeli z delom. Odločili smo se, da bodo letošnji venčki izdelani predvsem iz naravnih materialov z nekaj svetlečimi dodatki. Storže in storžke, orehe, žir, želod, lubje, šipek in še veliko drugih plodov narave so z veseljem prinesli zaposleni, pri izdelavi pa so nama z Jelko pomagale stanovalke Rezka, Angela, Mira in domski duhovnik Anton Vidmar. V ponedeljek, 21. novembra, smo v avli zavoda venčke postavili na ogled ter vam s tem ponudili možnost, da ste tistega, ki vam je bil najbolj všeč, odnesli tudi domov. Za obisk naše razstave, za vsak vaš dar se vam iz srca zahvaljujemo in obljubljamo, da bomo pripravili še kakšno razstavo izdelkov, narejenih v Zavodu sv. Martina. Želimo si, da bi razstava adventnih venčkov postala vsakoletni dogodek v Zavodu sv. Martina. G Bohinjske invalidke s svojimi izdelki. Foto: DIB Izrezovanje buč in čarovniški Prikazani pano naših članic je bil zelo dobro obiskan, seveda ne samo večerni pohod zaradi veliko raznolikih predstavljenih del, ampak tudi zaradi kako- Meta Šilc, CSD Radovljica vostne izdelave. Pohvale vseh obiskovalcev za razstavljena dela so ugodno uplivale na vzdušje v prijetnem ambientu hale, kjer se je vse odvijalo . Po začetnem razstavnem delu se je pričel kulturni program. Po nagovoru organizatorja je vse prisotne nagovoril še predsednik vseh društev in župan občine Kidričevo. Program in kratko predstavitev so pričele naše pevke, ki so s svojim nastopom požele lep aplavz. Na odru so se zvrstili predstavniki iz vseh društev Invalid, ki so prišli na ta dan v Kidričevo. Vsi nastopajoči so v svojih predstavitvah prikazali veliko veselje do druženja in ustvarjanja. Pohvaliti moramo zelo dobro organizacijo same prireditve. Dobro vzdušje se je nadaljevalo s petjem vseh prisotnih v dvorani in seveda z veliko smeha. Dan se je ob zelo dobri postrežbi pre- vesil v popoldanske ure. Na hitro smo si ogledali še stari del mesta Ptuj. Povratek v Bohinj pa je minil v smehu. Bilo je lepo in seveda vzpodbudno za delo naprej v organizaciji Društvo Invalid Bohinj. G Izrezljane buče so bile prava mojstrovina. Foto: CSD Radovljica Mladi gasilci na kvizu Že nekaj let rejniška družina Skumavec s Posavca pred nočjo Jure Mikelj čarovnic na svojem vrtu pripravi delavnico izdelovanja strahov iz buč. Udeleženci, ki se zberejo na zabavnem popoldnevu, so vključeni v ra- Jesenski čas je na letnem koledarju aktivnosti gasilske mladine zaz- zlične programe, ki se preko celega leta izvajajo v okviru Centra za so- namovan s pripravami in udeležbo na tekmovanju v kvizu, kjer je cialno delo Radovljica. Srečajo se otroci iz rejniških družin in Kriznega poudarek predvsem na teoretičnem znanju (štiri naloge) in manj na centra za mlade Kresnička iz Lesc, otroci iz družin, ki so vključene v veščinah (dve nalogi). Prvi preizkus je bil na ravni GZ Bled-Bohinj or- program javnih del Laična pomoč družinam, prostovoljci programa Po- ganiziran pred novembrskimi počitnicami v Gorjah. Občinsko po- magam tebi in sebi, obiščejo nas še sosedje in prijatelji. Letos je bila veljstvo Bohinj je zastopalo 11 ekip mlajših pionirjev, 13 ekip starejših zasedba mednarodna, saj so se nam pridružili tudi prostovoljci iz tu- pionirjev in pet ekip mladincev. Ekipe so poljubno sestavljene iz deklet jine, ki so v Slovenijo prišli v okviru mednarodne mladinske izmenjave. in fantov, ker je omejitev samo starostna kategorija. Na tekmovanje Po začetnem razmišljanju in tuhtanju, kako bi se lotili dela, se je gorenjske regije sta se uvrstili ekipi mladincev PGD Koprivnik (Jaka domišljija razbohotila in buče so po nekaj potezah z nožem in z dodatki Beznik, Borut Pritekelj in Klemen Grmek) in mladink PGD Bohinjska naravnih materialov povsem spremenile prvotno podobo. Strahovi in Češnjica (Monika in Manca Golja ter Tamara Grm). V soboto, 5. no- strahci so počakali, da se je zmračilo, ko smo prižgali svečke, ki so oža- vembra, je v Cerkljah na Gorenjskem konkurenco mladincev tvorilo 16 IZ NAŠIH KRAJEV 24

Predavanje o interpretaciji in klimatskih spremembah Urška Smukavec, TNP

V okviru delavnice projekta Habit-Change, ki je potekala 5. in 6. oktobra v Informacijskem središču Triglavska roža na Bledu, je predaval interpretator svetovnega slovesa John Veverka iz ZDA. Interpretacija je oblika komunikacije, ki je stara toliko kot človeški rod, interpretacija naravne in kulturne dediščine pa eno od ključnih orodij za ohranjanje te dediščine. Osnovna načela interpretacije so vzbuditi pozornost in zanimanje pri ljudeh, povezati vsebino z vsakdanjim življenjem, razumevanje oziroma odgovor na izziv in celovitost sporočila. Ekipe in mentorji iz PGD Gorje, PGD Koprivnik in PGD Bohinjska Češnjica. Foto: PGD Bohinjska Češnjica Interpretacija bo uspešnejša, če bo spodbujala ljudi k aktivnemu sodelovanju, če bo vključevala čim več čutov in posredovala čim bolj jasna komunikacijska sporočila. Dokazano je, da si ljudje zapomnimo 10 ekip, ki so se potegovale za nastop na državnem tekmovanju. Fantje s odstotkov tega, kar slišimo, 30 odstotkov tega, kar preberemo (na in- Koprivnika so zasedli šesto, dekleta iz Češnjice pa tretje mesto in so formacijski tabli naj ne bi bilo več kot 100 besed), 50 odstotkov tega, kar tako le za las zaostale za napredovanjem – naprej gredo namreč le prvo opazujemo in 90 odstotkov tega, kar sami počnemo. in drugo uvrščeni v vsaki kategoriji. Sicer je vseh šest ekip GZ Bled-Bo- Pri interpretaciji klimatskih sprememb v narodnih parkih so za hinj v svoji skupini doseglo vidne uvrstitve med prvih šest. Po zimskem obiskovalce potrebne izkušnje iz prve roke, ki jasno predstavljajo spre- počitku gasilsko mladino čakajo novi izzivi spomladi, ko bo na vrsti z membe (npr. slika Triglavskega ledenika danes in pred petdesetimi leti). G veščinami obarvan orientacijski tek. Potrebna je predstavitev, kaj klimatske spremembe sploh so, kaj narodni park dela v tej smeri, kaj lahko naredijo obiskovalci in ostali deležniki ter katere koristi so zanje. Srenjski folkloristi lahkih nog naokrog Na posvetu smo izvedeli veliko novosti in koristnih nasvetov s po- Urška Odar dročja interpretacije. Pridobljeno znanje in izkušnje pa nam bodo ko- ristile pri prihodnjem delu na tem področju. G Po lanskoletni vroči turneji po Turčiji z njeno zanimivo kulturo smo v začetku novembra okusili čisto nasprotje. Praga - mrzlo, starodavno evropsko mesto s starimi mestnimi hišami, z mogočnimi cerkvami, Zahvaljujejo se za vso pomoč polno enosmernih ulic, z metroji, tramvaji, ljudmi od vsepovsod na ži- Petra Lotrič Ogrin vahnih mestnih ulicah, meglo, na glavnih trgih pa vonj po kuhanem vinu in sladkih dobrotah. Družina Petrović iz Podjelja, ki sta ji konec julija pogorela hiša in hlev, se zahvaljuje Občini Bohinj, Župniji Srednja vas in Policijski postaji Bled ter vsem občankam in občanom Bohinja, ki so na kakršen koli način, ﬁnančno in tudi drugače pomagali pri obnovi hiše in hleva. Z vašo pomočjo je družini do sedaj uspelo popraviti oba objekta do 4. gradbene faze, kar pomeni, da sta obe stavbi že pod streho in tudi inštalacije so že nameščene. Do trde zime name- ravajo in si želijo v novi kuhinji vzidati okna in jo urediti za nor- malno življenje. Akcija zbiranja prostovoljnih prispevkov pa še ni končana, tako da lahko še vedno pomagate. G

Žalna komemoracija v Ukancu TD Bohinj

Turistično društvo Bohinj je tudi letos ob prazniku vseh svetih orga- Folkloristi KUD Triglav v Pragi. Foto: KUD Triglav niziralo komemoracijo v počastitev spomina na pokopane vojake in vojne ujetnike na pokopališču v Ukancu. Vsi zbrani se zavedamo, da mora spomin živeti naprej in da nas vse opominja, kako lep je mir in da V sredo, 2. novembra, zvečer smo se folkloristi KUD Triglav iz Sred- mora ostati tako tudi v prihodnje. nje vasi odpravili na celonočno vožnjo z avtobusom, ki nas je pripeljala Slovesnost se je začela z evropsko, slovensko in kot novost tudi bodo Prage. Vsi neprespani, pa vendar dobre volje, smo si šli pogledat to hinjsko himno, ki so jo izvedli pihalci Glasbenega društva, kasneje pa prelepo mesto s svojimi znamenitostmi in zaključili večer v eni izmed so zapeli tudi pevci Pevskega društva Franc Urbanc. Prisotne je nago- mestnih pivnic. V Pragi smo se udeležili mednarodnega festivala folk- voril župan Občine Bohinj Franc Kramar. Za blagoslov vencev in grobov lornih skupin, ki je potekal v luksuznem praškem hotelu. Festivala se je poskrbel župnik Ivan Jagodic. G je udeležilo 54 skupin iz 15 držav. Na festivalu smo bili edini slovenski predstavniki in smo ob vseh prisotnih balkanskih narodih kar malo izstopali in popestrili dogajanje s Zahvala prikazom naših pesmi, plesov, glasbe in oblačilne kulture. Ljudje so si z zanimanjem ogledovali gorenjsko nošo in se z nami slikali. Metka Žnidar Zadnji dan smo si ogledali še praški živalski vrt in spili poslednji vrček piva v znani češki pivnici, kamor je v svojih vojaških letih zelo Zahvalila bi se vsem, ki ste se udeležili dobrodelnega koncerta rad zahajal dobri vojak Švejk. Udeleženci festivala upamo, da se nam bo »NEŠTETO RAZLOGOV ZA ŽIVLJENJE«. S tem ste prispevali svoj kmalu spet ponudila priložnost, da ponesemo našo pesem, glasbo in delež za izboljšanje pogojev in zdravljenja bolnikov z rakom na G ples v tuje kraje. G Onkološkem inštitutu Ljubljana. 25 IZ NAŠIH KRAJEV IN ŠPORT

Ko smo končno prispeli v Ljubljano, nas je pričakal resnično lep sta- Zgrajene mrliške vežice dion in skupaj z okoli 2.000 nogometnimi privrženci smo videli prav Petra Lotrič Ogrin vse, kar nogomet lahko ponudi. Pred tekmo smo doživeli tudi topel pozdrav glavnega napovedovalca na stadionu našemu klubu, nato pa lepi zadetki, prekrasen stadion in lepo vzdušje, ki so navdušili prav vse, in upamo, da se bodo naši mladi nogometaši z užitkom spominjali za nekatere sploh prve prave nogometne tekme. Po tekmi smo razglasili zmagovalce našega nogometnega kviza in zadovoljni odšli proti Bohinju. Hvala vsem staršem za spremstvo otrok, še posebej pa Branku Pret- narju za idejo in pomoč pri organizaciji izleta. Zahvaljujemo se tudi NK Olimpija Ljubljana za vstopnice in lepo nogometno popoldne. Fotoga- lerijo z izleta si lahko ogledate na spletni strani NK Bohinj: www.nkbohinj.si. G

Halti maraton Bohinja za pokal SLOSKI SD Bohinj, Turizem Bohinj in TD Bohinj

Tudi letos je na naše veliko veselje Bohinj pridobil rekreativno tek- Foto: Petra Lotrič Ogrin movanje v smučarskih tekih. Člani Smučarskega društva Bohinj so vložili veliko truda, da je Bohinj obdržal mesto na zemljevidu tekaških prireditev. Halti maraton Bohinj bo 2. januarja 2011 s štar- Ob pokopališču v Srednji vasi so bile v začetku jeseni dokončane mr- tom v Bohinjski Bistrici ob 10. uri. Vabimo tekmovalce na 0,5 km, 5 liške vežice. Zanje je v proračunu Občine Bohinj za letošnje leto predvi- km in 21 km, da ne zamudijo tega prekrasnega dogodka. Prav tako denih 33.300 evrov, 27 tisočakov za novogradnjo in 6.000 za si želimo, da bi tekmovalci imeli karseda veliko spodbude, zato si investicijski nadzor. V predlogu proračuna za prihodnje leto pa je na želimo obiska navijačev in vseh, ki želijo preživeti lep dan v G postavki 5.000 evrov za notranjo opremo - pohištvo. smučarsko tekaškem raju. G Na nogometno tekmo v Stožice Andrej Kovačič, NK Bohinj Tekači tik pred začetkom zimske V NK Bohinj dajemo največjo pozornost našim mladim nogome- tašem. Tako smo se odločili, da po napornem jesenskem delu prvenstva sezone popestrimo dogajanje v klubu z izletom naših mlajših selekcij na ogled SD Bohinj, biatlonsko-tekaška sekcija prave nogometne tekme na našem največjem in najsodobnejšem stadionu v Stožicah. Ogledali smo si tekmo 1. SNL med ekipama NK Konec meseca oktobra je potekala še zadnja tekma na suhi podlagi, Olimpija Ljubljana in NK Mura. in sicer državno prvenstvo v letnem biatlonu, ki je potekalo v notranj- Naš trud je bil poplačan že na zbornem mestu, saj smo popolnoma skem Ložu. Tekma je potekala v krosu s streljanjem. napolnili avtobus in tako se je 50 nogometa željnih Bohinjcev podalo Naša dva tekmovalca sta se odrezala izvrstno, saj sta oba postala na pot proti Ljubljani. Vzdušje je bilo odlično že v avtobusu, kjer smo državna prvaka. Blaž Debeljak med mlajšimi, Luka Plahuta pa med pripravili za vse udeležence nogometni kviz, ki nam je krajšal pot do starejšimi dečki. Ljubljane. Na vprašanja, ki niso bila enostavna, so naši najmlajši odgo- V prvi polovici novembra smo trenirali še na suhem, v drugi polovici varjali z odliko in tako dokazali, da odlično poznajo nogometno igro, pa smo začeli tudi s snežnimi treningi, saj so na Pokljuki temperature njena pravila, zvezdnike, klube. omogočale izdelavo umetnega snega. Med 21. in 27. novembrom smo na Pokljuki izvedli tudi zadnje društvene priprave pred prvimi tekmami, ki se začnejo ta vikend, 3. in 4. decembra, ter tako poskušali ujeti prvi vrhunec forme za prve tekme, ki bodo kvaliﬁkacijske za mladinske olimpijske igre v Innsbrucku. Tudi mlajši člani opravljajo že prve treninge na snegu, ki se kombinirajo s telovadnico in krosi, oz. pohodi. Društvo je imelo v novembru tudi delovno akcijo, na kateri smo pripravili tekaško progo za smučarski tek. Očistili smo grmovje po vsej trasi od Bohinjske Bistrice do jezera. Zadnji vikend novembra pa je v avli osnovne šole potekal tudi že tradicionalni smučarski sejem. G

Jesenski del sezone Andrej Kovačič, NK Bohinj

Po več kot dveh mesecih tekem in treningov se je v NK Bohinj za- ključil jesenski del sezone 2011/2012. V tekmovanju pod okriljem No- gometne zveze Slovenije sodelujemo s kar sedmimi moštvi v prav vseh starostnih kategorijah, razen pri selekciji U8, kjer se ekipa formira na novo in bo s tekmovanjem začela spomladi. Letos je novost, da smo v prav vseh kategorijah združeni z No- gometnim klubom Bled, kar poprej ni veljalo za člansko ekipo. Namen Mladi bohinjski navijači. Foto: NK Bohinj te združitve je bil ustvariti ekipo, ki bo v naslednjih letih ponovno naskakovala naslov 1. GNL in s tem uvrstitev v 3. SNL. Tako letos v ŠPORT 26

1. GNL nastopata kar dve članski ekipi. Glede na to, da sta ekipi formi- rani na novo, rezultati še niso najboljši, ampak prav gotovo spomladi pričakujemo vzpon na lestvici. Tako naša »udarna« ekipa na lestvici zaseda 8. mesto z majhnim zaostankom za tretjim mestom. Druga ekipa, ki je večinoma sestavljena iz mladih fantov, ki še igrajo ali pa so komajda prišli iz mladinskih vrst, pa zaseda 11. mesto v 12-članski ligi. Ekipi mladincev in kadetov prav tako nastopata v 1. GNL in zasedata na lestvici 3. mesti. Prav tako zasedajo 3. mesto na skupni lestvici mladinskih in kadetskih ekip, ki šteje za uvrstitev v višji rang tek- movanja. Ta se nam je v zadnjih dveh letih obakrat za las izmuznila, tako da upamo, da nam v letošnji sezoni uspe. Ekipa dečkov starih do 14 let prav tako zelo solidno nastopa v ligi in zaseda 4. mesto. Tudi za to ekipo velja, da imajo tako kot lani možnost napredovanja po lestvici in s tem uvrstitve v kvaliﬁkacije za nastopanje v 1. SNL v prihodnji sezoni. Resnično nas je le nekaj nesrečnih porazov oddaljilo od vrha lestvice, tako da upamo, da nam bo spomladi na- klonjena tudi boginja sreče. Ekipi dečkov do 12. leta starosti in do 10. leta nastopata v okviru Gorenjske nogometne zveze v najvišjih ligah in se kljub pomanjkanju igralcev držita zelo solidno. Poudarjamo, da pri teh ekipah rezultat ni Ta pa je bila posneta na klubski tekmi na Laškem Rovtu. Na sliki skrbi več v ospredju, pač pa je v ospredju druženje, sklepanje prijateljstev, za start Franc Repinc – Cerkovnikov, na start pa je pripravljen Tone veselje ob igri. Kot že omenjeno, pa smo našo najmlajšo ekipo sestavili Tišov – Kramparjev. popolnoma na novo in ti mladi fantje že pridno vadijo in se pripravljajo To je samo utrinek spominov na tekaško tradicijo, ki se je nadaljevala G na njihove prve nastope v dresu NK Bohinj. po II. svetovni vojni. Vadba za vse mlajše selekcije se sedaj seli v dvorano Danica, kjer se bomo čimbolje pripravili na nadaljevanje prvenstva. Vsi, ki se nam želite priključiti pri vadbi, dobite razporede trenigov in kontaktne osebe na naši spletni strani www.nkbohinj.si. Tam lahko izveste tudi vse aktu- Svetovni pokal v telemarku alno dogajanje našega kluba. OK WTC Bohinj 2012 Naj za konec povabim še vse nogometa željne privržence, da si pridejo pogledat zanimive dvoboje Zimske lige v nogometu, ki jo že Tudi v letošnji zimi bodo najboljši tekmovalci v telemarku gostje tradicionalno prireja NK Bohinj in poteka vsako soboto popoldne v dvo- Srednje vasi. Vabimo vse, da si pridejo ogledat trening, tekmo- rani Danica. Vabljeni k ogledu in športni pozdrav. G vanja ter zabavne prireditve. Organizatorji se bomo kot vedno potrudili, da pripravimo dogodek na ravni svetovnega pokala. Po- droben program bomo predstavili v januarski številki naših Bohinj- skih novic. G Se jih še spominjate Tone Tišov Zaključek poletne sezone z državnimi prvenstvi SSK Bohinj

Oktobra so po vsej Sloveniji potekala državna prvenstva za poletno sezono 2011, udeleževali so se jih tudi naši tekmovalci in nekateri dosegli odlične rezultate. Najbolje je na DP nastopila Agata Stare in os- vojila 3. mesto, tik pod stopničke je v svoji kategoriji poletel Kristijan Ravnik (4. mesto), isto mesto je osvojil tudi v dve leti starejši kategoriji, na 5. mestu pa je v svoji kategoriji pristal Aljaž Plahuta. Konec oktobra so se naši starejši tekmovalci in tekmovalka odpravili na krajše priprave v Ramsau in Bischoshofen, kjer so nekateri popravili svoje osebne rekorde in opravili 40 skokov na devetdeset- metrski skakalnici. Zadnjo soboto v oktobru pa je skakalce čakalo te- stiranje na Fakulteti za šport, kjer so testirali svojo kondicijsko pripravljenost. Za zaključek poletne sezone so v Kranju priredili revialno tekmovanje, na katero smo bili povabljeni tudi Bohinjci. Na tekmi so bili celo gosti iz nemških klubov, naši pa so v svojih kategorijah zopet Zgornja fotograﬁja je nastala za Becom; takrat se je odvijalo gorenj- blesteli: Anja Repinc in Katra Komar sta osvojili najvišjo stopničko, na sko prvenstvo. Na sliki od leve proti desni: Lovro Vojvoda, Franc Tišov, 2. mestu je bil Mitja Arh, Aljaž Repinc pa je osvojil 4. mesto. Tudi ostali Lovro Strgar, Stanko Pintar, Milena Čelik, Tone Mencinger, Tone Tišov tekmovalci so se odlično odrezali. in kleči Tine Rozman – Pogačnikov. Na sliki je del tekmovalcev SK Bo- S tekmami na plastičnih skakalnicah smo tako za letos uspešno za- hinj. Klub je poskrbel za opremo – oblačila, dobili smo nove dokolenke, ključili, tudi treningi na plastiki se za to leto počasi iztekajo. Na Poljah tekaške čevlje, izdelane po meri, doma v Bohinju v čevljarstvu Triglav, nas sedaj čaka priprava skakalnic za zimo. Vsi pa že nestrpno pričaku- hlače pa je izdelalo krojaštvo, ki je delovalo v Bohinjski Bistrici pri Kosu jemo prve skoke na snegu. G pri Becovem mostu. Za vse to pa je skrbel Franc Repinc – Cerkovnikov – takratni predsednik SK Bohinj. 27 PREGLED LETA

Obletnice, prenove in novosti Petra Lotrič Ogrin

Leto 2011 je bilo v naši občini zaznamovano z visokimi obletnicami, prenovami in novostmi. Častitljivih obletnic je bilo kar veliko, a žal v tem pregledu za vse ne bo prostora, kar pa ne pomeni, da so kaj manj vredne. Ko sem pregledovala Bohinjske novice za vse leto, sem se odločila, da bi vas ob koncu leta ponovno spomnila na naslednje dogodke. Pred vami je mozaik fotograﬁj.

Podjetje MPM Engineering d.o.o. je lani decembra seznanilo občinski svet Sredi avgusta sta župan Franc Kramar in županja Občine Stari Grad na in s tem tudi javnost z drzno idejo o gradnji novega smučišča v Bohinjski Hvaru Đurđica Plančić na slavnostni seji občinskega sveta, ki poteka na dan Bistrici. Smučišče bo povezano tudi s smučiščem na Soriški planini in bo sv. Roka, zaščitnika mesta, podpisala sporazum o sodelovanju med obči- tako eno največjih v širši okolici. Smučišče bo Bohinju prispevalo veliko nama. S tem sta se občini zavezali, da bosta v okviru svojih zmožnosti ust- boljšo ponudbo nastanitvenih kapacitet za goste, kot jo ima Bohinj sedaj, saj varjali in razvijali medsebojne odnose s ciljem in željo vzajemnega so sedanja med seboj nepovezana smučišča premajhna konkurenca velikim spoznavanja in razvijanja prijateljskih odnosov. Foto: arhiv Občine Bohinj. smučarskim centrom v sosednjih državah. Foto: MPM Engineering.

Oplenova hiša je letos praznovala 20. obletnico obstoja kot muzej na V juniju je bila dokončno asfaltirana kolesarska pot, ki poteka od Bohinj- prostem. Hiša je bila zgrajena v začetku 19. stoletja, do 1970. leta pa so v ske Bistrice do Stare Fužine in naprej do Srednje vasi. Istočasno s kolesarsko njej živeli. Danes je Oplenova hiša muzej bivalne kulture s konca 19. in za- potjo sta bila narejena tudi vodovod in kanalizacija med Bohinjsko Bistrico četka 20. stoletja. Muzej je dobro obiskovan, v njem pa vsako leto potekajo in Brodom, kar je bil začetek gradnje primarnega voda po Spodnji Bohinjski tudi različne dejavnosti, kot na primer muzejska noč. Pobudo za vz- dolini. Položeni pa so bili tudi vodi za kabelsko televizijo. Poleg kolesarske postavitev muzeja je dal Zavod za kulturno in naravno dediščino, restavra- poti so počivališča, nekatera tudi s posebnimi dodatki – smerokazi, zavetišče torska dela pa je vodil Vladimir Kniﬁc. Foto: Petra Lotrič Ogrin. pred dežjem ... Foto: Petra Lotrič Ogrin

Ob praznovanju 90. obletnice prvega slovenskega rekorda v smučarsih V začetku septembra je svojo častitljivo 110. obletnico delovanja prazno- skokih, ki se je zgodil na prvenstu leta 1921 v Bohinju, je na novih plas- valo Čebelarsko društvo Bohinj. Ob tej priložnosti so predali v uporabo učni tičnih skakalnicah na Poljah potekala otvoritvena tekma v smučarskih čebelnjak, ki ga uporabljajo osnovnošolci, člani čebelarskega krožka. Pred- skokih. V plastiko so odete 10-, 15- in 30-metrske skaklnice. Originalna stavili so zbornik o čebelarjenju v Bohinju in na Slovenskem. Za dolgoletno Hansenova, ki je 50-metrska in ima rekord 54 metrov, pa bo obnovo uspešno delovanje pa je Čebelarsko društvo Bohinj iz rok predsednika Če- doživela v prihodnjih letih. Glede na srčnost vseh vpletenih v smučarsko belarske zveze Slovenije Boštjana Noča prejelo tudi priznanje Antona Janše skakalni šport v Bohinju, jim bo zagotovo uspelo. Foto: Petra Lotrič Ogrin I. stopnje. Foto: Petra Lotrič Ogrin. PREGLED LETA, OGLASI - 040/202 384 28

Ogla{ujte v Bohinjskih novicah 040/202 384

Knoflnov stan na Goreljku na Pokljuki stoji že več kot 150 let. Letos ga je Občina Bohinj, ki je lastnica stanu že od leta 2005, dala temeljito obnoviti. Sre~no 2012! Sre~no 2012! Stan je ena zadnjih pastirskih stavb na Goreljku, ki ima ohranjene še vse kakovostne prvine tradicionalnega ljudskega stavbarstva. Stan čaka še na drugo fazo prenove, in sicer notranjosti. Želijo si, da bi Knoflnov stan postal GUMAGUMA SERVISSERVIS KEMPERLEKEMPERLE muzej na prostem, kjer bodo obiskovalci lahko izkusili dan v življenju planšarja. Foto: Petra Lotrič Ogrin. Alojz Kemperle, s.p. Vesel boì~! Sre~no 2012! Srednja Vas v Bohinju 125, tel.: 5723 652, gsm: 041/347 488 AVTOMEHANI^NA DELA VULKANIZERSTVO

Junija in julija so na območju Bohinja urejali, asfaltirali in obnavljali lokalne in krajevne ceste pa tudi odseke državnih cest – med Studorjem in Srednjo vasjo, Srednjo vasjo in Češnjico ter del ceste na Vogar. Sanirana in razširjena je bila cesta skozi Korita. Z asfaltom preplasteni pa tudi deli cest pred žago v Češnjici in od cerkve sv. Janeza do Stare Fužine. Preplasteno pa je bilo tudi glavno križišče v Bohinjski Bistrici, za katerega je del sredstev zagotovila tudi Občina Bohinj. Foto: Petra Lotrič Ogrin.

Youth Hostel Pod Voglom je v začetku junija svečano prevzel certifikat High Quality in tako postal edini hostel v Sloveniji, ki se z njim ponaša. HIQ je edini certifikat na svetu, ki je specializiran prav za Youth Hostle, pomeni pa, da gostje točno vedo, kakšna ponudba jih čaka v hostlu s tem certi- Vesel boì~ in sre~no 2012! fikatom, kjerkoli na svetu že so. Certifikat je podelil vodja nadzora kakovosti v Youth hostlih Iddan Kroll. Foto: Petra Lotrič Ogrin. 29 OGLASI - 040/202 384

PENSION o`i~

Rib~ev Laz 42, Bohinjsko Jezero, tel.: 04/5723 393, fax: 04/5746 111, e-mail: rozic@ siol.net http://www.penzion-rozic.com

Pestra izbira daril Vesel boì~ in sre~no novo leto 2012! Odprto vsak dan! www.bohinj-info.com OPTIKA MESEC OÊSNA AMBULANTA Cesta m. Tita 31, 4270 Jesenice, tel.: 583 26 63, www.optika-mesec.com TEKSTIL - OBUTEV Vesna Ravnik s.p. Sre~no 2012! Pre~na 1 b, 4264 Bohinjska Bistrica, tel.: 04 572 14 10 NOVOLETNI POPUST ob pla~ilu z gotovino bunde -10% zadnji kosi do -40% Kdor ho~e videti, Zvestim strankam se zahvaljujemo mora gledati s srcem. Kdor ho~e dobro videti, za nakup ter èlimo vesel boì~ naj obi{~e dobrega optika. in sre~no 2012! Odprto: 8 - 19, sobota 8 - 12 OGLASI - 040/202 384 30

Vesel boì~ in sre~no novo leto! SS toplinotoplino najnaj vasvas boì~boì~ greje,greje, novonovo letoleto papa najnaj prineseprinese sre~o,sre~o, zdravjezdravje inin du{evnidu{evni mir.mir. ObenemObenem sese vsemvsem svojimsvojim strankamstrankam zahvaljujemzahvaljujem zaza dosedanjedosedanje zaupanje.zaupanje. Odprto: pon., ~et. 13 - 20, tor., sre. 8 - 15, pet. in sob. po dogovoru

Sre~no novo leto!

MODRIN TEHNI^NA TRGOVINA Holzbauer Erik s.p. ? Pre~na ulica 2, 4264 Bohinjska Bistrica ? Zoisova 1, T/F: +386 4 572 12 37, G: +386 41 543 480, email: erikholzbauer@ gmail.com Bohinjska Bistrica, ? ? ? ? ? ? ? ? ? Zvestim kupcem ? Spo{tovanimSpo{tovanim strankamstrankam ? iskrena hvala za sese? iskrenoiskreno zahvaljujemozahvaljujemo? zaupanje ter ? ? èlimo vesele zaza zvestobozvestobo vv preteklempreteklem ? ? letu,letu, vv prihajajo~emprihajajo~em? praznike in ? ? sre~no novo leto! ? letuletu papa jimjim èlimoèlimo? ? ? ? obiloobilo osebnegaosebnega miru!miru! ? ? ? ? ? ? Delovni ~as: od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 13. ure 31 OGLASI - 040/202 384 BohinjkaBohinjka Trgovina z obla~ili Bohinjska Bistrica, tel.: 04/5721 483 Odprto: pon. - pet. 9.00 - 18.00, sobota 9.00 - 12.00 Od 12. 12. - 9.1. AKCIJA

VSAK DRUGI NAJCENEJ[I IZDELEK -50% Sre~no 2012!

Vesel bo`i~! Sre~no 2012! praznenje greznic ~i{~enje in snemanje odto~nih cevi ter kanalizacij popravilo cevi brez prekopa izdelava kanalizacij- skih priklju~kov vgradnja hi{nih ~istilnih naprav - ~rpali{~ rezkanje tujkov v cevnih sistemih

ME@AN, komunalne storitve d.o.o. G 041 654 188 W www.komunala-mezan.si TE04 574 26 50 info@ komunala-mezan.si

Optika Berce d.o.o., Titova 50, Jesenice Optika Berce d.o.o., Titova BREZPLA^NI PREGLED VIDA

LESCE, torek: 15-17 telefon: 04 531 89 34 JESENICE, ~etrtek: 15-18 telefon: 04 586 24 16 potrdila za vozni{ki izpit zdravni{ka spri~evala zdravljenje o~esnih bolezni predpisovanje o~al kontaktne le~e

Pogodbeni dobavitelj Sre~no 2012! medicinsko-tehni~nih pripomo~kov Vsak ~etrtek in petek specialisti~ni okulisti~ni pregledi! www.optika-berce.si ZADNJA STRAN 32

Trgovina z ribi{ko opremo Bohinjska Bistrica, tel.: 04/572 14 87 Odprto: pon. - pet. 8 - 19, sob., ned. 8 - 13 PIROTEHNIKA

Prodaja od 3. decembra, 31. decembra do 19. ure Sre~no 2012! ZELO UGODNO