15. REDNA

SEJA

OBČINSKEGA SVETA

OBČINE SV. JURIJ V SLOV.

GORICAH

15/16

Jurovski Dol, 24.11.2016

Jurovski Dol, 16.11.2016 Zadeva: 900-1/2015-

Na podlagi 2. odst. 22. člena Poslovnika Ob činskega sveta Ob čine Sv. Jurij v Slov. goricah (Medob činski uradni vestnik, št. 16/10), sklicujem

15. redno sejo Ob činskega sveta Občine Sv. Jurij v Slov. goricah, ki bo v četrtek, 24.11.2016 ob 17. uri v sejni sobi ob čine Sv. Jurij v Slov. goricah, Jurovski Dol 70/B.

PREDLOG DNEVNEGA REDA: 1. Ugotovitev sklep čnosti in potrditev dnevnega reda 2. Potrditev zapisnika 14. redne seje 3. Odlok o razglasitvi nepremi čnih kulturnih spomenikov lokalnega pomena na obmo čju Ob čine Sv. Jurij v Slov. goricah – prva obravnava 4. Odlok o prora čunu Ob čine Sv. Jurij v Slov. goricah za leto 2017 – prva obravnava 5. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljiš ča v Ob čini Sv. Jurij v Slov. goricah – prva obravnava 6. Pobude in vprašanja članov ob činskega sveta 7. Razno

Prosim za zanesljivo udeležbo ob napovedanem času!

Ob čina Sv. Jurij v Slov. goricah Peter Škrlec Župan

Vro čiti: - članicam in članom ob činskega sveta, - predsednici in članoma Nadzornega odbora, - Sre čko Štajnbaher, vodja Zavoda za varstvo kulturne dediš čine Slovenije, Obmo čne enote Maribor, - predstavnikom medijev, - k zadevi.

2.

POTRDITEV

ZAPISNIKA

14. REDNE SEJE

OBČINSKEGA SVETA

Predlagatelj: Župan Ob čine Sv. Jurij v Slov. goricah Gradivo pripravil: Ob činska uprava Nosilec gradiva: Jasna Senekovi č, univ. dipl. prav.

PREDLOG SKLEPA: č č č Na podlagi 32. l. Poslovnika Ob inskega sveta (Medob inski uradni vestnik, št. 16/10) je Ob činski svet Ob čine Sv. Jurij v Slov. goricah na svoji ___ . redni seji, dne ______, sprejel zapisnik 14. redne seje, kot je bil zapisan.

Številka: 900-1/2015- Datum: 21.10.2016

Z A P I S N I K

14. redne seje Ob činskega sveta Ob čine Sv. Jurij v Slov. goricah, ki je bila v četrtek, 20.10.2016.

Seja je potekala v sejni sobi Ob čine Sv. Jurij v Slov. goricah, Jurovski Dol 70/b, 2223 Jurovski Dol.

Sejo je vodil župan Ob čine Sv. Jurij v Slov. goricah, Peter Škrlec.

Na seji so bili navzo či članice in člani Ob činskega sveta Ob čine Sv. Jurij v Slov. goricah: Alojz Andrej č, Miroslav Breznik, Jožefa Kurnik, Barbara Lorber, Gregor Nudl, Dušan Ribi č in Tanja Škrlec (v nadaljevanju: člani sveta).

Opravi čeno odsotni člani ob činskega sveta: Roman Črn čec.

Novoizvoljeni član Ob činskega sveta: Branko Lorbek.

Vabljeni gostje: Simona Bauman, predsednica Ob činske volilne komisije Ob čine Sv. Jurij v Slov. goricah in Beno Matjaši č, pomo čnik komandirja Policijske postaje Lenart.

Ob činska uprava: Franc Bele, Simona Črn čec, Samo Kristl in Jasna Senekovi č.

Zainteresirane javnosti ni bilo.

Seja se je pri čela ob 17. uri.

AD 1. UGOTOVITEV SKLEP ČNOSTI IN POTRDITEV DNEVNEGA REDA Župan Peter Škrlec je uvodoma pozdravil vse prisotne na seji, opravi čil odsotnost člana sveta Romana Črn čeca in ugotovil sklep čnost Ob činskega sveta, saj je bilo prisotnih sedem članov ter predlagal razširjeni dnevni red, glede na posredovanega z vabilom, in sicer s Sklepom o razrešitvi člana in imenovanju nadomestnega člana v Svet zavoda JVIZ in VVZ OŠ Jožeta Hudalesa.

Razprave ni bilo. PREDLOG SKLEPA: Na podlagi 4. odst. 33. čl. Poslovnika Ob činskega sveta Ob čine Sv. Jurij v Slov. goricah (Medob činski uradni vestnik, št. 16/10) je Ob činski svet Ob čine Sv. Jurij v Slov. goricah na 14. redni seji, dne 20.10.2016, sprejel predlagano razširitev dnevnega reda.

Navzo čnost je priglasilo 7 članov sveta.

ZA je glasovalo 7 članov sveta. PROTI je glasovalo 0 članov sveta.

Sklep št. 103 Sklep je bil sprejet.

Župan Peter Škrlec je članom sveta v nadaljevanju predlagal naslednji razširjeni dnevni red ob činskega sveta: 1. Ugotovitev sklep čnosti in potrditev dnevnega reda 2. Potrditev zapisnika 13. redne seje 3. Poro čilo o izidu nadomestnih volitev v Ob čini Sv. Jurij v Slov. goricah 4. Sklep o imenovanju mandatne komisije za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve mandata nadomestnemu članu Ob činskega sveta 5. Sklep o potrditvi mandata nadomestnemu članu Ob činskega sveta Ob čine Sv. Jurij v Slov. goricah 6. Pregled varnostne situacije na obmo čju Ob čine Sv. Jurij v Slov. goricah v prvem polletju leta 2016 7. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v Ob čini Lenart za obmo čje Ob čine Sv. Jurij v Slov. goricah – skrajšani postopek 8. Pobude in vprašanja članov ob činskega sveta 9. Sklep o imenovanju nadomestnega člana Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja 10. Sklep o imenovanju nadomestnega člana Statutarno – pravne komisije Ob čine Sv. Jurij v Slov. goricah 11. Sklep o razrešitvi člana in imenovanju nadomestnega člana v Svet zavoda JVIZ in VVZ OŠ Jožeta Hudalesa Jurovski Dol 12. Sklep o pridruženju Ob čine Sv. Jurij v Slov. goricah k skupini TTIP – Free Zone – ob čina brez tajnih sporazumov 13. Sklep s stališ čem Ob čine Sv. Jurij v Slov. goricah o vpisu pravice do pitne vode v Ustavo RS 14. Razno

Razprave ni bilo.

PREDLOG SKLEPA: Na podlagi 33. čl. Poslovnika Ob činskega sveta Ob čine Sv. Jurij v Slov. goricah (Medob činski uradni vestnik, št. 16/10) je Ob činski svet Ob čine Sv. Jurij v Slov. goricah na 14. redni seji, dne 20.10.2016, sprejel dnevni red, kot je bil predlagan.

Navzo čnost je priglasilo 7 članov sveta.

ZA je glasovalo 7 članov sveta. PROTI je glasovalo 0 članov sveta. Sklep št. 104 Sklep je bil sprejet.

AD 2. POTRDITEV ZAPISNIKA 13. REDNE SEJE OB ČINSKEGA SVETA OB ČINE SV. JURIJ V SLOV. GORICAH

Župan Peter Škrlec je predstavil sklepe, sprejete na 13. redni seji Ob činskega sveta in o zapisniku odprl razpravo.

Razprava: Gregor Nudl je opozoril na napa čen zapis pobude, ki jo je podal Roman Črn čec in predlagal popravek: »od Lorberja do odcepa ceste proti Vajngerlu«.

PREDLOG SKLEPA: Na podlagi 32. čl. Poslovnika Ob činskega sveta (Medob činski uradni vestnik, št. 16/10) je Ob činski svet Ob čine Sv. Jurij v Slov. goricah na svoji 14. redni seji, dne 20.10.2016, sprejel zapisnik 13. redne seje, s predlaganim popravkom.

Navzo čnost je priglasilo 7 članov sveta.

ZA je glasovalo 7 članov sveta. PROTI je glasovalo 0 članov sveta.

Sklep št. 105 Sklep je bil sprejet.

AD 3. PORO ČILO O IZIDU NADOMESTNIH VOLITEV V OB ČINI SV. JURIJ V SLOV. GORICAH

Predsednica Ob činske volilne komisije, Simona Bauman, je predstavila poro čilo o izidu volitev za nadomestnega člana Ob činskega sveta v 4. volilni enoti, ki so bile 18.09.2016.

AD 4. SKLEP O IMENOVANJU MANDATNE KOMISIJE ZA PREGLED PRISPELIH PRITOŽB IN PRIPRAVO PREDLOGA POTRDITVE MANDATA NADOMESTNEMU ČLANU OB ČINSKEGA SVETA

Župan Peter Škrlec je članom sveta predlagal, da imenujejo mandatno komisijo v sestavi: 1. Miroslava Breznik, predsednik, 2. Jožefa Kurnik, članica in 3. Dušan Ribi č, član.

Razprave ni bilo. PREDLOG SKLEPA: Na podlagi 15. b čl. Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno pre čiš čeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12-ZUJF in 14/15-ZUUJFO) in 2. odst. 10. čl. Poslovnika Ob činskega sveta Ob čine Sv. Jurij v Slov. goricah (Medob činski uradni vestnik, št. 16/10) je Ob činski svet na 14. redni seji Ob činskega sveta Ob čine Sv. Jurij v Slov. goricah, dne 20.10.2016 sprejel Sklep o imenovanju mandatne komisije za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve mandata nadomestnemu članu Ob činskega sveta, kot je bil predlagan na seji.

Navzo čnost je priglasilo 7 članov sveta.

ZA je glasovalo 7 članov sveta. PROTI je glasovalo 0 članov sveta.

Sklep št. 106 Sklep je bil sprejet.

Župan Peter Škrlec je sejo zaradi dela mandatne komisije prekinil za nedolo čen čas.

AD 5. SKLEP O POTRDITVI MANDATA NADOMESTNEMU ČLANU OB ČINSKEGA SVETA OB ČINE SV. JURIJ V SLOV. GORICAH

Miroslav Breznik je podal poro čilo mandatne komisije za potrditev mandata nadomestnemu članu Ob činskega sveta.

Razprave ni bilo.

PREDLOG SKLEPA: Na podlagi 15.b člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno pre čiš čeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10 in 40/12 - ZUJF), 11. čl. Poslovnika Ob činskega sveta (Medob činski uradni vestnik, št. 16/10), poro čila Ob činske volilne komisije o izidu nadomestnih volitev za člana Ob činskega sveta Ob čine Sv. Jurij v Slov. goricah in poro čila mandatne komisije za pregled pritožb in pripravo predloga potrditve mandata nadomestnemu članu ob činskega sveta, je Ob činski svet Ob čine Sv. Jurij v Slov. goricah na 14. redni seji, dne 20.10.2016 sprejel Sklep o potrditvi mandata nadomestnemu članu Ob činskega sveta, Branku Lorbku.

Navzo čnost je priglasilo 8 članov sveta.

ZA je glasovalo 8 članov sveta. PROTI je glasovalo 0 članov sveta.

Sklep št. 107 Sklep je bil sprejet.

AD 6. PREGLED VARNOSTNE SITUACIJE NA OBMO ČJU OB ČINE SV. JURIJ V SLOV. GORICAH V PRVEM POLLETJU LETA 2016

Beno Matjaši č, pomo čnik komandirja Policijske postaje Lenart je predstavil varnostno situacijo na obmo čju Ob čine Sv. Jurij v Slov. goricah v prvi polovici leta 2016.

Razprave ni bilo.

AD 7. ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJIH V OB ČINI LENART ZA OBMO ČJE OB ČINE SV. JURIJ V SLOV. GORICAH – SKRAJŠANI POSTOPEK

Samo Kristl je predstavil predlagano spremembo oz. dopolnitev Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v Ob čini Lenart za obmo čje Ob čine Sv. Jurij v Slov. goricah.

Razprava: Tanja Škrlec.

PREDLOG SKLEPA: Na podlagi 11. člena in 61.a člena v povezavi s 96. členom Zakona o prostorskem na črtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP, 43/11-ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 – sklep US, 76/14 – odlo čba US in 14/15 – ZUUJFO) ter 16. člena (Medob činski uradni vestnik, št. 16/10) je Ob činski svet Ob čine Sveti Jurij v Slovenskih goricah na svoji 14. redni seji dne 20.10.2016 sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v Ob čini Lenart za obmo čje Ob čine Sv. Jurij v Slov. goricah, kot je bil predlagan.

Navzo čnost je priglasilo 8 članov sveta.

ZA je glasovalo 8 članov sveta. PROTI je glasovalo 0 članov sveta.

Sklep št. 108 Sklep je bil sprejet.

AD 8. POBUDE IN VPRAŠANJA ČLANOV OB ČINSKEGA SVETA Alojz Andrej č je vprašal, kako napreduje zadeva zaš čite elektri čne napeljave v Jurovskem Dolu in ali je že vzpostavljen kontakt s pristojnimi ter kako kaže s krožiš čem v Sp. Gasteraju.

Župan Peter Škrlec je povedal, da je kontakt z Elektro Maribor že vzpostavljen, glede krožiš ča pa je povedal, da je na ob čini že projekt za izgradnjo krožiš ča, projektantska vrednost znaša okrog 144.000,00 EUR brez DDV. Vrednost popisanih del s strani izvajalca znaša okrog 121.000,00 EUR z DDV. Za omenjen znesek se lahko obnovi cca 1,5 km dolgo cesto, zato se zastavlja vprašanje ali ne predstavlja krožiš če prevelikega stroška. V kolikor se odlo čimo za izvedbo krožiš ča je potrebno vedeti, da se obnova cesta proti križu ne bo nadaljevala.

Alojz Andrej č je menil, da se mora najprej urediti cesta, sicer se bo med gradnjo krožiš če uni čilo.

Peter Škrlec je povedal, da visoko ceno pri izgradnji krožiš ča predstavlja voziš čna konstrukcija, ki je ocenjena na 72.000,00 EUR.

Dušan Ribi č je povedal, da je vse odvisno od tega, kaj je zapisano v projektni dokumentaciji.

Samo Kristl je povedal, da je krožiš če na črtovano tako, da bo v sredini tlakovano, voziš čna konstrukcija pa predstavlja dolžino 200-300 metrov vezano v vse štiri krake, ki vodijo v krožiš če. Krožiš če je na črtovano kot poravnano, zato bo potrebno veliko navoza.

Peter Škrlec je bil mnenja, da se krožiš če lahko uredi tudi za manjši strošek.

Tanja Škrlec je opozorila na ob čanko, ki živi v skoraj že nevarnih razmerah za življenje in vprašala ali se ji lahko uredi domsko varstvo. Dodala je, da ob čanka prav tako nima kurjave za zimo.

Peter Škrlec je povedal, da je ob čina s primerom seznanjena, saj je bilo gospe urejena ponovna priklju čitev elektri čne energije in voda. Glede urejanja domskega varstva pa je pristojen Center za socialno delo Lenart, ki pa prav tako primer pozna.

Branko Lorbek je opozoril na slabe življenjske razmere ob čana v Zg. Gasteraju.

Jožefa Kurnik se je zahvalila za postavljeno ogledalo na cesti na Vardi in podala pobudo, da se uredi držalo pri kulturnem domu, in sicer pri stopnicah, ki vodijo od plo čnika proti vhodu.

Dušan Ribi č je vprašal, kdo je predlagal postavitev table omejitev 30 na cesti od Športnega parka Jurovski Dol proti Gasteraju? Dodal je, da je bilo ogledalo v Zg. Partinju pri Krauti ču postavljeno, ogledala pri Toplaku pa še ni.

Samo Kristl je povedal, da je bila omejitev postavljana na predlog Odbora za komunalno in gospodarsko, varovanje okolja in urejanje prostora, saj je križiš če nepregledno in je omejitev 50 bila premalo.

Peter Škrlec je povedal, da se postavitev ogledala pri Toplaku še preu čuje.

Dušan Ribi č je predlagal, da se brežina pri telovadnici pokrije s filcem, ki je bil odstranjen s tekaške steze in opozoril na pas blata ob igriš ču ter vprašal ali tam trava ni bila posajena.

Peter Škrlec je povedal, da je izvajalec del Roman Kraner, ki bo v nadaljevanju poleg vsega navedenega uredil še sedeže na tribunah, uredile pa se bodo tudi stopnice proti šoli.

Miroslav Breznik je povedal, da se strinja s predlagano omejitvijo 30, o kateri se je govorilo, saj prispeva k ve čji varnosti v prometu. Dodal je, da je trenutno stanje na parkiriš ču pri šoli urejeno, kar pa še ne pomeni, da se stvari ne morejo urediti druga če. Še zmeraj podpira ureditev parkiranja z omejitvijo časa parkiranja in spremenjeno prometno signalizacijo. Opozoril je na težave pri obra čanju avtobusa pri šoli in predlagal upoštevanje stališ ča Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.

Peter Škrlec je povedal, da bo časovno omejitev na parkiriš ču, v kolikor bo potrebna, uredil ravnatelj, po besedah slednjega, pa dodatna parkiriš ča pri gozdu niso potrebna.

Peter Škrlec je člane sveta seznanil s projektom, ki je v izdelavi za legalizacijo klubskega objekta in izgradnjo tribune na nogometnem igriš ču ter dodal, da se pripravlja pogodba o ustanovitvi stavbne pravice z Župnijo Sv. Jurij v Slov. goricah.

Dušan Ribi č je opozoril na dolg interval semaforja pri sanaciji plazu v Jurovskem Dolu in predlagal, da se zmanjša.

Gregor Nudl je povedal, da so žlebovi na šoli polni raznega materiala, zato je predlagal, da se naro či nekoga z dvigalom, ki bi žlebove o čistil.

Peter Škrlec je člane sveta seznanil, da je oddajnik na Vardi pri čel oddajati tudi signal za Mobitel in dodal, da podjetje GVO d.o.o. že polaga opti čni kabel po Vardi in Partinju ter delu Jurovskega Dola. Peter Škrlec je povedal še, da je Direkcija RS za infrastrukturo pri čela s sanacijo prvega od treh plazov, in sicer s sanacijo plazu pri Križanu. V naslednjem letu bosta izvedeni še sanaciji pri Želu in lovskem domu.

Miroslav Breznik je predlagal, da se v sklopu sanacije zaradi videne precejšne koli čine vode, izvede že priklju ček Križana in ostalih tamkajšnjih gospodinjstev na čistilno napravo. Dodal je, da bi bilo dobro, da bi se v okviru ureditve tribune uredilo tudi streliš če. Podal je pobudo, da se kot oder na trgu zgradi dvignjena ploš čad med cerkvijo in kulturnim domom.

Samo Kristl je povedal, da je bil takšen oder na trgu vklju čen v projekt, vendar ga je Zavod za varstvo kulturne dediš čine izlo čil.

Župan Peter Škrlec je v nadaljevanju člane sveta seznanil, da se je že pri čelo z izdelavo projektne dokumentacije za ureditev prometne varnosti v centru Jurovskega Dola, da se v Gasteraju zaklju čuje projekt Ureditev gasterajskih cest - II. faza, da se v letu 2017 na črtuje nadaljevanje omenjenega projekta v dolžini 2100 metrov in da se je cesta od križa do Vajngerla uredila s t.i. surface dressingom, s katerim se bo v nadaljevanju uredila tudi cesta od Jurovskega križiš ča do Rotarja. Dodal je, da se po obmo čju ob čine že izvaja krpanje ob činskih cest in zalivanje razpok, da je prebarvana fasada pošte, postavljen uli čni zbiralnik in da je Jurovski Dol s Hajn čovo potjo prejel 2. priznanje Turisti čne zveze Slovenije v kategoriji trških jeder.

Gregor Nudl je podal pobudo, da se z g. Leva čičem že vnaprej dogovori glede izgradnje ceste v Sp. Gasteraju, saj pri njem nastane ozko grlo.

AD 9. SKLEP O IMENOVANJU NADOMESTNEGA ČLANA KOMISIJE ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE IN IMENOVANJA

Gregor Nudl je predstavil predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, in sicer da se kot nadomestni član Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, imenuje Branko Lorbek.

Razprave ni bilo.

PREDLOG SKLEPA: Na podlagi 24. in 28. čl. Statuta Ob čine Sv. Jurij v Slov. goricah (Medob činski uradni vestnik, št. 16/10) in 67. čl. Poslovnika Ob činskega sveta Ob čine Sv. Jurij v Slov. goricah (Medob činski uradni vestnik, št. 16/10) je Ob činski svet Ob čine Sv. Jurij v Slov. goricah na 14. redni seji, dne 20.10.2016, sprejel Sklep o imenovanju nadomestnega člana Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Ob čine Sv. Jurij v Slov. goricah, kot je bil predlagan.

Navzo čnost je priglasilo 8 članov sveta.

ZA je glasovalo 8 članov sveta. PROTI je glasovalo 0 članov sveta.

Sklep št. 109 Sklep je bil sprejet.

AD 10. SKLEP O IMENOVANJU NADOMESTNEGA ČLANA STATUTARNO – PRAVNE KOMISIJE OB ČINE SV. JURIJ V SLOV. GORICAH

Gregor Nudl je predstavil predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, in sicer, da se kot nadomestni član Statutarno – pravne komisije, imenuje Branko Lorbek.

Razprave ni bilo.

PREDLOG SKLEPA: Na podlagi 25. in 26. čl. Statuta Ob čine Sv. Jurij v Slov. goricah (Medob činski uradni vestnik, št. 16/10) in 67. čl. Poslovnika Ob činskega sveta Ob čine Sv. Jurij v Slov. goricah (Medob činski uradni vestnik, št. 16/10) je Ob činski svet Ob čine Sv. Jurij v Slov. goricah na 14. redni seji, dne 20.10.2016, sprejel Sklep o imenovanju nadomestnega člana Statutarno – pravne komisije Ob čine Sv. Jurij v Slov. goricah, kot je bil predlagan.

Navzo čnost je priglasilo 8 članov sveta.

ZA je glasovalo 8 članov sveta. PROTI je glasovalo 0 članov sveta.

Sklep št. 110 Sklep je bil sprejet.

AD 11. SKLEP O RAZREŠITVI ČLANA IN IMENOVANJU NADOMESTNEGA ČLANA V SVET ZAVODA JVIZ IN VVZ OŠ JOŽETA HUDALESA JUROVSKI DOL

Gregor Nudl je predstavil predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, in sicer da se kot nadomestni član v Svet zavoda JVIZ in VVZ OŠ Jožeta Hudalesa Jurovski Dol, imenuje Branko Lorbek.

Razprave ni bilo.

PREDLOG SKLEPA: Na podlagi 29. čl. Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 – ZPDZC in 127/06 – ZJZP), 23. čl. Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno - izobraževalnega in vzgojno - varstvenega zavoda Osnovne šole Jožeta Hudalesa (Medob činski uradni vestnik, št. 27/07, 30/09, 6/16 in 17/16) in 16. čl. Statua (Medob činski uradni vestnik, št. 16/10), je Ob činski svet na 14. redni seji, dne 20.10.2016 sprejel Sklep o razrešitvi člana in imenovanju nadomestnega člana v Svet JVIZ in VVZ OŠ Jožeta Hudalesa, kot je bil predlagan.

Navzo čnost je priglasilo 8 članov sveta.

ZA je glasovalo 8 članov sveta. PROTI je glasovalo 0 članov sveta.

Sklep št. 111 Sklep je bil sprejet.

AD 12. SKLEP O PRIDRUŽENJU OB ČINE SV. JURIJ V SLOV. GORICAH K SKUPINI TTIP – FREE ZONE – OB ČINA BREZ TAJNIH SPORAZUMOV

Peter Škrlec je predstavil predlagani sklep, katerega so nekoliko spremenjenega člani sveta prejeli pred samo sejo.

Razprava: Miroslav Breznik.

PREDLOG SKLEPA: Na podlagi 16. čl. Statuta Ob čine Sv. Jurij v Slov. goricah (Medob činski uradni vestnik, št. 16/10), je Ob činski svet Ob čine Sv. Jurij v Slov. goricah na 14. redni seji, dne 20.102.016 sprejel Sklep o razglasitvi Ob čine Sv. Jurij v Slov. goricah za TTIP Free Zone - ob čino brez tajnih sporazumov, kot je bil predložen na seji.

Navzo čnost je priglasilo 8 članov sveta.

ZA je glasovalo 8 članov sveta. PROTI je glasovalo 0 članov sveta.

Sklep št. 112 Sklep je bil sprejet.

AD 13. SKLEP S STALIŠ ČEM OB ČINE SV. JURIJ V SLOV. GORICAH O VPISU PRAVICE DO PITNE VODE V USTAVO RS

Peter Škrlec je predstavil predlagani sklep.

Razprave ni bilo.

PREDLOG SKLEPA: Na podlagi 16. čl. Statuta Ob čine Sv. Jurij v Slov. goricah (Medob činski uradni vestnik št. 16/10) je Ob činski svet Ob čine Sv. Jurij v Slov. goricah na 14. redni seji, dne 20.10.2016 sprejel Sklep s stališ čem Ob čine Sv. Jurij v Slov. goricah o vpisu pravice do pitne vode v Ustavo RS, kot je bil predlagan.

Navzo čnost je priglasilo 8 članov sveta.

ZA je glasovalo 8 članov sveta. PROTI je glasovalo 0 članov sveta.

Sklep št. 113 Sklep je bil sprejet.

AD 14. RAZNO

Nih če ni imel predlogov pod to čko razno.

Seja je bila zaklju čena ob 19.00 uri.

Zapisnik pripravila: Jasna Senekovi č Višji svetovalec Ob čina Sv. Jurij v Slov. goricah Peter Škrlec Župan

3.

ODLOK

O RAZGLASITVI

NEPREMI ČNIH KULTURNIH

SPOMENIKOV LOKALNEGA

POMENA

NA OBMOČJU OB ČINE SVETI

JURIJ V SLOVENSKIH GORICAH

(prva obravnava)

Predlagatelj: č Župan Ob ine Sv. Jurij v Slov. goricah Gradivo pripravil: Zavod za varstvo kulturne dediš čine Slovenije, OE Maribor in Ob činska uprava Nosilec gradiva: Sre čko Štajnbaher, vodja enote in Jasna Senekovi č, univ. dipl. prav.

PRVA OBRAVNAVA: Na podlagi 21. in 29. čl. Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno pre čiš čeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO), 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediš čine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11, 30/11-odl. US, 90/12, 111/13, 32/16), 16. člena Statuta (Medob činski uradni vestnik št. 16/10) je Ob činski svet Ob čine Sv. Jurij v Slov. goricah na ___ redni seji, dne ______, sprejel

ODLOK O RAZGLASITVI NEPREMI ČNIH KULTURNIH SPOMENIKOV LOKALNEGA POMENA NA OBMO ČJU OB ČINE SVETI JURIJ V SLOVENSKIH GORICAH

1. člen Z namenom, da se ohranijo kulturne, zgodovinske, arheološke, urbanisti čne, etnološke in umetnostno – zgodovinske vrednote ter zagotovi njihov nadaljnji obstoj Ob čina Sveti Jurij v Slovenskih goricah (v nadaljevanju: ob čina) s tem odlokom razglaša kulturne spomenike lokalnega pomena na obmo čju Ob čine Sveti Jurij v Slovenskih goricah.

2. člen Nepremi čni kulturni spomeniki so opredeljeni na osnovi strokovnih podlag Zavoda za varstvo kulturne dediš čine Slovenije, Obmo čna enota Maribor (v nadaljevanju: zavod).

Vsak opis spomenika vklju čuje: - identifikacijo spomenika; - opis lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik, - varstveni režim spomenika, - vplivno obmo čje, pri čemer so upoštevane zgodovinske, funkcionalne in vizualne lastnosti ter pomen spomenika.

3. člen Za kulturne spomenike lokalnega pomena se razglasijo naslednje enote dediš čine:

A) Arheološka najdiš ča

EŠD: 7082

Ime enote: Jurovski Dol - Rimskodobno gomilno grobiš če

Lokacija : parc. št. 444/8, 444/9 k.o. Jurovski Dol

Utemeljitev Severozahodno od vasi in severno tik ob cesti Jakobski Dol – Jurovski razglasitve: Dol, je na vzhodnem pobo čju grebena v gozdu pet delno prekopanih gomil s premeri od 8 do 15 m in višinami od 0,60 do 1,7 m. Gomile so glede na starejše poro čilo iz leta 1923 in danes izgubljene najdbe verjetno anti čne, vendar neraziskane, zato je časovna opredelitev negotova. Gomile so ozna čene, predstavljajo zna čilnost krajine in pomenijo arheološki spomenik v prvotni legi.

Opis varstvenega Za spomenik velja varstveni režim, ki dolo ča: režima: - varovanje arheoloških ostalin v zemljiš čih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno prou čevanje; - zemljiš ča se ohranjajo v obstoje čem stanju, z gozdom se gospodari na tradicionalni na čin, na obmo čju gomil je prepovedana gradnja novih gozdnih cest in vlak, na obmo čju gomil je prepovedano izkopavanje panjev in skal; - v zemljiš ča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega prou čevanja ali v primeru druge javne koristi, če so iz črpane vse druge možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo; - prepovedano je nepooblaš čenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe; - v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vklju čiti v okolje ter v turisti čno promocijo kraja.

Merilo: 1:2880

EŠD: 1024

Ime enote: Spodnji Gasteraj - Gomilno grobiš če

Lokacija : parc. št. 58/9 k.o. Spodnji Gasteraj

Utemeljitev Severovzhodno od naselja sta v gozdu severno tik nad cesto med razglasitve: Spodnjim Gasterajem in Žicami, na terasasti ravnici severnega pobo čja Gasterajskega grebena delno prekopani gomili s premerom 18 oziroma 7,5 m in višine 1,8 oziroma 0,5 m. Gomili sta neraziskani in zato časovno še neopredeljeni. Gomili kljub poškodovanosti predstavljata arheološki spomenik v prvotni legi.

Opis varstvenega Za spomenik velja varstveni režim, ki dolo ča: režima: - varovanje arheoloških ostalin v zemljiš čih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno prou čevanje; - zemljiš ča se ohranjajo v obstoje čem stanju, z gozdom se gospodari na tradicionalni na čin, na obmo čju gomil je prepovedana gradnja novih gozdnih cest in vlak, na območju gomil je prepovedano izkopavanje panjev in skal; - v zemljiš ča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega prou čevanja ali v primeru druge javne koristi, če so iz črpane vse druge možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo; - prepovedano je nepooblaš čenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe; - v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vklju čiti v okolje ter v turisti čno promocijo kraja.

Merilo: 1:2880

EŠD: 7084

Ime enote: Srednji Gasteraj - Rimskodobno gomilno grobiš če

Lokacija : parc. št. 46/3 k.o. Srednji Gasteraj

Utemeljitev Severno od naselja so v gozdu, na ploskem delu vzhodnega pobo čja razglasitve: Gasterajskega grebena tri delno prekopane gomile s premeri od 8 do 10 m in višinami od 0,60 do 1 m. Gomile so verjetno anti čne, vendar neraziskane, zato je časovna opredelitev negotova. Gomile kljub poškodovanosti predstavljajo arheološki spomenik v prvotni legi.

Opis varstvenega Za spomenik velja varstveni režim, ki dolo ča: režima: - varovanje arheoloških ostalin v zemljiš čih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno prou čevanje; - zemljiš ča se ohranjajo v obstoje čem stanju, z gozdom se gospodari na tradicionalni na čin, na obmo čju gomil je prepovedana gradnja novih gozdnih cest in vlak, na obmo čju gomil je prepovedano izkopavanje panjev in skal; - v zemljiš ča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega prou čevanja ali v primeru druge javne koristi, če so iz črpane vse druge možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo; - prepovedano je nepooblaš čenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe; - v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vklju čiti v okolje ter v turisti čno promocijo kraja.

Merilo: 1:2880

B) Stavbe

EŠD: 3050 Ime enote: Jurovski Dol – Cerkev sv. Jurija

Lokacija: severni del parc. št. 1/3, 1/4 k.o. Jurovski dol

Utemeljitev Cerkev sv. Jurija se nahaja sredi vaškega jedra. Njeno tlorisno zasnovo razglasitve: sestavlja pravokotna cerkvena ladja, ki ima na zahodu mogo čen zvonik. Ob zvoniku je prizidano stopniš če. Severno in južno stran ladje členita baro čni kapeli s polkrožnim zaklju čkom, na vzhodu jo zaklju čuje petosminsko oblikovan gotski prezbiterij z zakristijo na jugu. Strehe so dvokapne. Zvonik s čebulasto streho je sestavljen iz gotsko renesan čnega spodnjega dela in klasicisti čnega zgornjega dela, ki sta lo čena z žlebljenim profilom. Členi ga zelo kvaliteten in pri nas redek renesan čni portal z letnico 1532. Desno zgoraj od portala se nahaja letnica 1528, tik pod žlebljenim profilom pa še letnica 1541. V osi portala je simbol rodbine Trauttmannsdorf (rozeta), levo od njega pa vinska trta – simbol sv. Jurija, zaš čitnika kmetov, vinogradnikov in vini čarjev. Zgornji del zvonika ima polkrožno zaklju čene dekorirane line, fasade so členjene s pilastri. Fasade obeh kapel so poudarjene z lizenami. V notranjš čini pokriva ladjo mrežasti obok, pod zvonikom in pevsko emporo, slone čo na štirih poznogotskih okroglih stebrih, ki prehajajo v šilasti lok, pa je obok križno rebrasti. V obeh kapelah sta oltarja s kvalitetnimi plastikami Jožefa Holzingerja iz okoli leta 1760. Cerkev sv. Jurija se prvi č omenja leta 1388. Od te stavbe ni ni česar ohranjenega. Sedanja cerkev je v osnovi iz leta 1528-32. Konec 17. ali v za četku 18. stoletja so ji prizidali severno kapelo. Med leti 1760 in 1773 so prenovili in povišali zvonik, prizidali južno kapelo in pove čali zakristijo. Cerkev sv. Jurija predstavlja kakovosten primer raščene cerkvene arhitekture, ki je posledica ve čstoletne postopne organske rasti, katera jo je pripeljala do izjemno harmoni čne, čeprav stilsko raznolike celote, katero dodatno zaokroža bogata notranjš čina.

Opis varstvenega Za spomenik velja varstveni režim, ki dolo ča: režima: - varovanje kulturnih, arhitekturnih, umetniških in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; - podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; - strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po na čelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, pojavnosti, materialov, opreme, poslikav in okrasja; - posebno varovanje zunanjš čine, gradbene substance, posameznih arhitekturnih detajlov, tlorisne zasnove, likovnih detajlov, stavbnega pohištva in notranje opreme; - omogo čanje predstavitve celote in posameznih zaš čitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanje spomenika in ne moti v njem (ob njem) odvijajo če se dejavnosti; - na spomenik in ob njem je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam; - pri kakršnih koli posegih v tla objekta ali teren ob njegovi zunanjš čini, so obvezne predhodne arheološke raziskave.

Opis vplivnega Cerkev s pokopališ čem je sestavni del zavarovanega vaškega jedra. obmo čja Varuje se tudi veduta cerkve in prostor okoli nje. spomenika: Vplivno obmo čje okoli cerkve so vse stavbe in prostor okoli cerkve, ki vplivajo na dominantni položaj cerkve v vaškem jedru.

Parc.št. *106, *109, *2/1, *2/3, *3, *7, *90, *98, 1/1, 1/2, 1/3, 1/4, 1/5, 17/1, 17/2, 17/3, 17/4, 17/5, 18, 19/1, 19/2, 19/9, 3/1, 3/2, 3/3, 367/1, 367/2, 369/1, 369/4, 369/5, 369/7, 369/8, 371/10, 371/11, 371/12, 371/3, 371/5, 371/7, 371/9, J del 372/1, 372/2, 373/2, 374, 376/1, 376/2, 378/1, 378/2, 379/2, 379/3, 379/4, 379/5, 380/1, 380/2, 380/3, 380/4, 381, 382/2, 384/4, 383/1, 4/1, 5/1, 5/2, 5/3, 5/4, V del 528/1, S del 538, S del 541/. J del 543/1, 543/10, 543/11, 543/8, 543/, 543/9 k.o. Jurovski dol

Opis varstvenega Niso dovoljeni posegi, ki bi s svojo velikostjo, obliko ali funkcijo režima za vplivno lahko negativno vlivali na zaš čitene funkcionalne in vizualne obmo čje: elemente spomenika. Vsi dovoljeni posegi v vplivnem obmo čju se morajo podrejati veduti spomenika.

Merilo: M = 1: 2880

EŠD: 25525 Ime enote: Srednji Gasteraj – Doma čija Šenekar

Ulica: Srednji Gasteraj Hišna številka: 14

Lokacija: parc.št. *15, *16/2, jugozahodni del 192/3, 50, 53/1, J del 61/3, 62/1, 62/2, 62/3, zahodni del 62/4 k.o. Srednji Gasteraj

Utemeljitev Hiša z gospodarskimi poslopji Šenekarjeve doma čije stoji v severnem razglasitve: delu razloženega naselja. Vsa poslopja pokrivajo strme, dvokapne ope čne strehe. Hiša je pritli čna, podkletena z sedem osno vhodno fasado. Zatrepni fasadi sta troosni, v čelih sta nameš čeni zra čni rozeti. Vhod v hišo je v srednji osi skozi kamnit pravokotno zaklju čen portal z dvokrilnimi kasetiranimi vrati, ki so opremljena s starim okovjem in kljuko. Okna so dvojna, dvokrilna, deljena s pre čkami ter zaš čitena z oblikovanimi kovanimi mrežami. Fasado členi profiliran podstrešni zidec in s pilastri poudarjen vhodni, osrednji del hiše. Notranjš čina hiše z ohranjenim stavbnim pohištvom ima tipi čno razporeditev: v centralni osi sta obokana veža in kuhinja, levo in desno pa sobe in shramba. V bivalni sobi »hiši« z lepo izdelanim lesenim tramovnim stropom stoji krušna pe č, ki z delom sega še v izbo. Hiša je podkletena z obokano kletjo. Ve čje, zidano dvoetažno gospodarsko poslopje s hlevi in senikom, ki ima na eni strani odprti hodnik z oblikovanimi stebri je v čelnem zatrepu prevotleno z ope čnimi mrežami. Manjši gospodarski poslopji, poslopje preše in lanišnica sta leseni. Hiša z gospodarskimi poslopji je primer v celoti ohranjene ve čje doma čije iz 19. stoletja.

Opis varstvenega Za spomenik velja varstveni režim, ki dolo ča: režima: - varovanje vseh kulturnozgodovinskih, etnoloških, arhitekturnih, likovnih, krajinskih in drugih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; - strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin hiše in gospodarskih poslopij po na čelu ohranjanja tlorisne zasnove, gabaritov, lege, materialov, gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih detajlov ter notranje opreme; - podrejanje vsake rabe in vseh posegov v stavbe, fasade, strehe, gabarite ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti; - v obmo čju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in za časnega zna čaja, vklju čno z nadzemno in nadometno infrastrukturo ter nosilci reklam,

Merilo: M = 1:2880

EŠD: 1094 Ime enote: Spodnji Gasteraj – Doma čija Horvat

Lokacija: parc.št. 47, 282/2, 283, jugozahodni del 287/1 k.o. Spodnji Gasteraj

Utemeljitev Hiša z gospodarskim poslopjem Horvatove doma čije stoji ob cesti v razglasitve: razloženem naselju. Hiša, krita s strmo ope čno, čopasto dvokapnico je pritli čna, z sedem osno vhodno, cestno fasado. Vhod je v srednji osi, skozi kamnit polkrožno zaklju čen portal, ki je datiran z letnico 18 . . v temenskem sklepniku. Okna so dvokrilna, deljena s pre čkami ter zaš čitena z bidermajersko oblikovanimi kovanimi mrežami.. Fasado členijo bogate okenske obrobe s cofki in volutami, lizene med okenskimi osmi, gladke čelne obrobe in profiliran podstrešni zidec. Na severni zatrepni fasadi je v bogati obrobi freska svetega Florjana. Notranjš čina hiše z ohranjenim stavbnim pohištvom ima tipi čno razporeditev: v centralni osi sta obokana veža in obokana kuhinja, levo in desno pa ve čji sobi, izba in shramba. V »hiši« z lepo izdelanim lesenim tramovnim stropom stoji krušna pe č. Hiša je podkletena, kleti so obokane. Ob hiši stoji ve čje gospodarsko poslopje z odprtim hodnikom, ki je v zatrepu prevotleno z zna čilnimi prezra čevalnimi ope čnimi mrežami. Hiša je primer ohranjene arhitekture iz prve polovice 19. stoletja, neko č bogatejše kmetije.

Opis varstvenega Za spomenik velja varstveni režim, ki dolo ča: režima: - varovanje vseh kulturnozgodovinskih, etnoloških, arhitekturnih, likovnih, krajinskih in drugih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; - strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin hiše in gospodarskega poslopja po na čelu ohranjanja tlorisne zasnove, gabaritov, lege, materialov, gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih detajlov ter notranje opreme; - podrejanje vsake rabe in vseh posegov v poslopja, fasade, strehe, gabarite ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti; - v obmo čju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in za časnega zna čaja, vklju čno z nadzemno in nadometno infrastrukturo ter nosilci reklam,

Merilo: M = 1:2880

EŠD: 1095 Ime enote: Spodnji Gasteraj – Hiša Spodnji Gasteraj 39

Lokacija: parc.št.*118 k.o. Spodnji Gasteraj

Utemeljitev Hiša neko č ve čje doma čije leži v nižini razloženega naselja. Pri razglasitve: prenovi doma čije pred nekaj leti so porušili gospodarsko poslopje, na hiši pa izvedli novo neustrezno streho. Fasada hiše s celotno notranjš čino je ostala nepoškodovana. Fasada je poznobaro čno členjena z bogatimi okenskimi obrobami in cofki, pilastri med okenskimi osmi in polkrožno zaklju čenim podstrešnim zidcem. Vhodna stran hiše s širokim napuščem je pet osna. Vhod v hišo vodi skozi kamnit, polkrožno zaklju čen portal, poudarjen s temenskim sklepnikom. Vrata so lesena, kasetirana. Dvokrilna okna so deljena na polja in opremljena z bidermajerskimi kovanimi mrežami in lesenimi polkni. Notranjš čina ima tipi čno razporeditev prostorov z vežo in kuhinjo v srednji osi ter sobami levo in desno z bogato ohranjeno štukaturo in poslikavo. Hiša je podkletena. Obokano klet podpirajo slopi. Stanovanjska hiša iz prve polovice 19. stoletja govori o neko č bogati kmetiji.

Opis varstvenega Za spomenik velja varstveni režim, ki dolo ča: režima: - varovanje vseh kulturnozgodovinskih, etnoloških, arhitekturnih, likovnih, krajinskih in drugih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; - strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin stavbe po na čelu ohranjanja tlorisne zasnove, gabaritov, lege, materialov, gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih detajlov ter notranje opreme; - podrejanje vsake rabe in vseh posegov v stavbo, fasade, strehe, gabarite ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti; - v obmo čju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in za časnega zna čaja, vklju čno z nadzemno in nadometno infrastrukturo ter nosilci reklam,

Merilo: M = 1:2880

EŠD: 25530 Ime enote: Varda – Hiša Varda 14

Lokacija: severovzhodni del parc. št. *170/2 k.o. Varda

Utemeljitev Hiša stoji ob slemenski cesti v osrednjem delu razloženega naselja. razglasitve: Lesena, podkletena hiša, krita z ope čno, dvokapno streho ima stanovanjski del, prostor z leseno prešo in vinsko klet. Vhoda v stanovanjski del hiše in prostor s prešo, ki se nadaljuje v nizu sta na podolžni strani stavbe pod širokim strešnim napuš čem. V klet se gre po zunanjih stopnicah, ki so nameš čene ob hiši prav tako pod napuš čem in se zapirajo z dvokrilno loputo. Konzole strešne konstrukcije so tesarsko dekorativno oblikovane. Stavba je v celoti ometana in pobeljena. Notranjš čina je tradicionalno razporejena. V srednji osi sta veža in kuhinja z zidanim štedilnikom in kuriš čem za krušno pe č, levo in desno so sobe. V bivalni sobi »hiši« stoji krušna pe č, na osrednjem tramu lesenega stropa je vrezana letnica 1787. Vinska klet ima kamnit banjast obok. Ohranjena so stara okna s polkni in vsa stara vrata. V hiši je staro pohištvo in oprema iz 19. in za četka 20. stoletja. Z ohranjeno notranjo opremo hiša predstavlja redek primer tipi čne podeželske arhitekture iz konca 18. stoletja.

Opis varstvenega Za spomenik velja varstveni režim, ki dolo ča: režima: - varovanje vseh kulturnozgodovinskih, etnoloških, arhitekturnih, likovnih, krajinskih in drugih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; - strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin stavbe po na čelu ohranjanja tlorisne zasnove, gabaritov, lege, materialov, gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih detajlov ter notranje opreme; - podrejanje vsake rabe in vseh posegov v stavbo, fasade, strehe, gabarite ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti; - v obmo čju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in za časnega zna čaja, vklju čno z nadzemno in nadometno infrastrukturo ter nosilci reklam,

Merilo: M = 1:2880

EŠD: 7125 Ime enote: Zgornje Partinje – Hiša Zgornje Partinje 27

Lokacija: severozahodni del parc. št. *70/1 k.o. Partinje

Utemeljitev Nekoliko v pobo čju nad lokalno cesto stoji hiša neko č ve čje doma čije. razglasitve: Zidana, visokopritli čna hiša z dvokapno, ope čno streho ima sedem osno vhodno fasado. Na zatrepni fasadi, kjer je vhod v klet je pritli čje troosno. Kletni portal je lesen, segmentno zaklju čen. Vhod v hišo poudarja stebrasto stopniš če z dvokapno strešico in kamnitimi stopnicami. Vhodni portal je kamnit, pravokotno oblikovan in datiran z letnico 18.. na prekladi. Stara vrata, ki so bila lesna, kasetirana in okrašena z geometrijskimi vzorci so nadomeš čena z novimi, neustreznimi. Razporeditev notranjš čine je tradicionalna, veža in kuhinja v srednji osi, levo in desno sobe. Okna, neko č deljena na polja ter zaš čitena s križi in polkni so odstranjena in nadomeš čena z novimi, enokrilnimi, plasti čnimi okni. Odstranjeni so tudi križi in lesena polkna. Hiša je tipi čna kme čka arhitektura 19. stoletja.

Opis varstvenega Za spomenik velja varstveni režim, ki dolo ča: režima: - varovanje vseh kulturnozgodovinskih, etnoloških, arhitekturnih, likovnih, krajinskih in drugih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; - strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin stavbe po na čelu ohranjanja tlorisne zasnove, gabaritov, lege, materialov, gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih detajlov ter notranje opreme; - podrejanje vsake rabe in vseh posegov v poslopje, fasade, strehe, gabarite ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti; - v obmo čju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in za časnega zna čaja, vklju čno z nadzemno in nadometno infrastrukturo ter nosilci reklam,

Merilo: M = 1:2880

EŠD: 25536 Ime enote: Zgornje Partinje – Hiša Zgornje Partinje 40

Lokacija: osrednji del parc. št. 389/5 k.o. Partinje

Utemeljitev Hiša nekdanje Koroš čeve doma čije stoji v rahlem pobo čju nekoliko razglasitve: nad cesto v razloženem naselju. Hiša, krita s strmo ope čno dvokapnico, je visokopritli čna, podkletena stavba z sedem osno vhodno fasado. Vhod v hišo je v srednji osi s stebrastim, kamnitim stopniš čem, kritim z dvokapno strešico. Kamniti, polkrožno zaklju čeni portal je opremljen s kasetiranimi dvokrilnimi vrati. Fasado členijo podstrešni venec, vogalni kvadratni robovi in okenske obrobe. Okna s polkni so novejša. Notranjš čina hiše, ki je v celoti ohranjena ima tipi čno razporeditev: v centralni osi sta obokana veža in obokana kuhinja, levo in desno pa shramba in sobe. V »hiši« z lepo izdelanim lesenim tramovnim stropom stoji krušna pe č. Neko č črna kuhinja ima ohranjeno veliko napo, ki zavzema polovico prostora. Hiša je podkletena z obokano kletjo. Zunanji kletni portal je kamnit in vodi v kletni predprostor. Od tod pridemo skozi kamnit baro čni portal v veliko klet, kjer je bil neko č vodnjak. Hiša, neko č bogatejše kmetije je primer ohranjene arhitekture iz 19. stoletja, ki izvira v osnovi iz 18. stoletja.

Opis varstvenega Za spomenik velja varstveni režim, ki dolo ča: režima: - varovanje vseh kulturnozgodovinskih, etnoloških, arhitekturnih, likovnih, krajinskih in drugih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; - strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin stavbe po na čelu ohranjanja tlorisne zasnove, gabaritov, lege, materialov, gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih detajlov ter notranje opreme; - podrejanje vsake rabe in vseh posegov v stavbo, fasade, strehe, gabarite ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti; - v obmo čju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in za časnega zna čaja, vklju čno z nadzemno in nadometno infrastrukturo ter nosilci reklam,

Merilo: M = 1:2880

EŠD: 29122 Ime enote: Zgornje Partinje – Hiša Zgornje Partinje 79

Lokacija: severovzhodni del parc. št. 240/10 k.o. Partinje

Utemeljitev Hiša je enonadstropna, podkletena, pravokotno oblikovana stavba s razglasitve: strmo dvokapno streho. Stoji ob cesti slemenskega naselja. Poslopje, nekdanjo zidanico sestavljajo bivalni prostori v pritli čju in nadstropju, ve čji prostor z leseno prešo, ki je datirana z letnico 1854 in velika obokana vinska klet. V vinsko klet vodi iz prostora z leseno prešo kamnoseško izdelan, pravokotno oblikovan portal z robom posnetim na ajdovo zrno in datiran z letnico 1559. Prostori v pritli čju so obokani. Ohranjena je črna kuhinja s kuriš čem. V nadstropje vodijo stopnice preko zunanje lesene stebriš čne verande. Razen tega vodi v nadstropje še notranje stopniš če iz prostora s prešo. Stavba, zna čilna, neko č vinogradniška stavba, ki stoji ob cesti v naselju je z ohranjeno vinsko kletjo, poznogotskim kamnitim kletnim portalom, leseno prešo in črno kuhinjo izjemna kulturna dediš čina.

Opis varstvenega Za spomenik velja varstveni režim, ki dolo ča: režima: - varovanje vseh kulturnozgodovinskih, arhitekturnih, etnoloških umetnostnih, krajinskih in drugih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; - strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin stavbe po na čelu ohranjanja tlorisne zasnove, gabaritov, lege, materialov, gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih detajlov ter notranje opreme; - podrejanje vsake rabe in vseh posegov v stavbo, fasade, strehe, gabarite ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti; - v obmo čju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in za časnega zna čaja, vklju čno z nadzemno in nadometno infrastrukturo ter nosilci reklam,

Merilo: M = 1:2880

EŠD: 25065 Ime enote: Zgornje Partinje – Senekovi čev štok Ulica: Zgornje Partinje Hišna številka: 134 Lokacija: parc.št. *166/1 k.o. Partinje Utemeljitev Zidanica stoji na rahlem pobo čju na zahodnem delu razloženega razglasitve: naselja. Enonadstropna, pravokotno zasnovana, podkletena zidana stavba s pet osno glavno fasado je krita z ope čno dvokapnico s celostranskimi čopi. Ima zna čilno razporeditev vinogradniških stavb: bivalne prostore, prostor s prešo in obokano vinsko klet z osrednjim čokatim slopom. Skozi glavni vhod v zidanico s kamnitim portalom in dvokrilnimi lesenimi kasetiranimi vrati, pridemo v osrednji prostor. Tu stoji velika lesena preša, na prešpanu datirana z letnico 1852 in ozna čena z imeni Jakob und Johana Spitzy. Iz njega vodijo stopnice skozi kamniti portal v obokano vinsko klet, ter zavite stopnice v bivalno nadstropje. Na desni strani sta v pritli čju dva prostora, v enem stoji krušna pe č. V bivalnem nadstropju so zanimiva kuhinja z veliko napo, sobi z dekorativno stropno in stensko poslikavo ter lon čena pe č. Fasado členita podstrešni in mejni zidec ter okenske obrobe. Na zadnji strani zidanice je v nadstropju lesen gank. Gosposka zidanica ima v celoti ohranjeno zunanjš čino in notranjš čino. Kvalitetno ohranjeni prostori, kamniti elementi, stavbno pohištvo in oprema izvirajo iz 19. stoletja. Opis varstvenega Za spomenik velja varstveni režim, ki dolo ča: režima: - varovanje vseh kulturnozgodovinskih, etnoloških, arhitekturnih, likovnih, krajinskih in drugih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; - strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin zidanice po na čelu ohranjanja tlorisne zasnove, gabaritov, lege, materialov, gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih detajlov ter notranje opreme; - podrejanje vsake rabe in vseh posegov v stavbo, fasade, strehe, gabarite ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti; - v obmo čju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in za časnega zna čaja, vklju čno z nadzemno in nadometno infrastrukturo ter nosilci reklam,

Merilo: M = 1:2880

EŠD: 25522 Ime enote: Zgornje Partinje – Šabedrov štok Ulica: Zgornje Partinje Hišna številka: 97 Lokacija: zahodni del parc. št 1127/5 k.o. Partinje Utemeljitev Zidanica stoji ob slemenski cesti v zahodnem delu razloženega naselja. razglasitve: Enonadstropna, delno pritli čen, izrazito podolžno zasnovana zidana stavba, je krita z ope čnima dvokapnicama. Ima zna čilno razporeditev vinogradniških stavb: stanovanjski del, osrednji prostor, kjer je neko č stala lesena preša in obokana vinska klet. Prostor, namenjen prešanju zavzema osrednji del stavbe, levo iz prostora vodijo stopnice skozi kamniti portal, posnet na ajdovo zrno, v obokano vinsko klet, desno iz prostora pa stopnice v bivalno nadstropje. V osrednji prostor, kjer je še pred nekaj leti stala lesena preša, vodita vhoda skozi kamnita poznogotska portala, ki sta posneta na ajdovo zrno. Zanimiv detajl je ohranjen kamnit izlivnik vode v nadstropju stanovanjskega dela stavbe. Vhodna vrata v stanovanjski del so že nova, neustrezna. Tipi čno vinogradniško stavbo, ki izvira iz druge polovice 16. stoletja združuje enonadstropni stanovanjski del ter pritli čni gospodarski del z vinsko kletjo. Nekdanja gosposka zidanica je kljub nekaterim manjšim posegom v notranjš čini in menjavi vhodnih vrat ter oken v pritli čju v osnovi kvalitetna arhitektura, ki jo odlikuje obokana vinska klet in ohranjeni kamniti poznogotski portali iz druge polovice 16. stoletja ter kamniti izlivnik vode. Opis varstvenega Za spomenik velja varstveni režim, ki dolo ča: režima: - varovanje vseh kulturnozgodovinskih, etnoloških, arhitekturnih, umetnostnih, likovnih, krajinskih in drugih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; - strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin zidanice po na čelu ohranjanja tlorisne zasnove, gabaritov, lege, materialov, gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih detajlov ter notranje opreme; - podrejanje vsake rabe in vseh posegov v stavbo, fasade, strehe, gabarite ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti; - v obmo čju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in za časnega zna čaja, vklju čno z nadzemno in nadometno infrastrukturo ter nosilci reklam,

Merilo: M = 1:2880

C) Spominski objekti ali kraji

EŠD: 7118 Ime enote: Jurovski Dol – Kužno znamenje

Lokacija: Parc. št. severni del 411 k.o. Jurovski dol Utemeljitev Kužno znamenje se nahaja v neposredni bližini doma čije Grager. razglasitve: Stebrasto znamenje na trikotni osnovi na dveh poudarjenih pravokotnih bazah ima na vrhu tabernakljasti nastavek s plitvimi, polkrožno zaklju čenimi nišami. Na vrhu strme kamnite, piramidaste strešice je polomljen križ. Poznobaro čno slopno znamenje je bilo postavljeno leta 1676, kar izpisuje letnica na stebrastem delu znamenja. Kužno znamenje predstavlja kvaliteten primerek obrtniškega mojstrstva, ki združuje likovne, estetske, prostorske in zgodovinske vrednote, saj je bilo postavljeno kot pomnik na epidemijo kuge, ki se je v tistem času razširila tudi v Slovenske gorice.

Opis varstvenega Za spomenik velja varstveni režim, ki dolo ča: režima: - varovanje kulturnih, arhitekturnih, umetniških in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; - podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; - strokovno vzdrževanje, varovanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin znamenja po na čelu ohranjanja izvirnih oblik, lege, pojavnosti, materialov in okrasja; - omogo čanje predstavitve celote in posameznih zaš čitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanje spomenika in ne moti v njem (ob njem) odvijajo če se dejavnosti; - na spomenik in ob njem je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam; - pri kakršnih koli posegih v tla objekta ali teren ob njegovi zunanjš čini, so obvezne predhodne arheološke raziskave.

Merilo: M = 1: 2880

D) Naselja in njihovi deli

EŠD: 7088 Ime enote: Jurovski Dol – Vaško jedro Lokacija: Parc.št. *106, *109, *2/1, *2/3, *3, *7, *90, *98, 1/1, 1/2, 1/3, 1/4, 1/5, 17/1, 17/2, 17/3, 17/4, 17/5, 18, 19/1, 19/2, 19/9, 3/1, 3/2, 3/3, 367/1, 367/2, 369/1, 369/4, 369/5, 369/7, 369/8, 371/10, 371/11, 371/12, 371/3, 371/5, 371/7, 371/9, J del 372/1, 372/2, 373/2, 374, 376/1, 376/2, 378/1, 378/2, 379/2, 379/3, 379/4, 379/5, 380/1, 380/2, 380/3, 380/4, 381, 382/2, 384/4, 383/1, 4/1, 5/1, 5/2, 5/3, 5/4, V del 528/1, S del 538, S del 541/. J del 543/1, 543/10, 543/11, 543/8, 543/, 543/9 k.o. Jurovski dol

Utemeljitev Naselje Jurij, kot ga še danes ljudje imenujejo, je razpotegnejo v dolini razglasitve: potoka Globovnice v severovzhodnem delu Slovenskih goric. Gru často jedro naselja se je razvilo ob cerkvi sv. Jurija z nadstropnimi stavbami župniš ča, Slomškove hiše - prve šole, kulturnega doma in gostilne Špingler, ki oblikujejo trg ter s pritli čnimi stavbami nekdanje Vrglezeve gostilne in trafike, gospodarskega poslopja župniš ča ter danes propadajo če hiše nekdanje gostilne Krajnc in trgovine Bauman, ki se vrstijo ob cesti, ki obkroža trg na zahodni strani. Niz zaklju čuje enonadstropna šola. Dominanta naselja je gotska cerkev z mogo čnim zvonikom, renesan čnim portalom in baro čnima kapelama z oltarji J. Holzingerja. Vzhodno od cerkve je staro pokopališ če, obdano s kamnitim obzidjem. Gru často jedro naselja je kvalitetna vaška aglomeracija župne cerkve, namenskih objektov trškega videza in kme čkih doma čij. Cerkev izvira iz 16. stoletja, ostala poslopja so iz 18.,19. in 20. stoletja.

Opis varstvenega Za spomenik velja varstveni režim, ki dolo ča: režima: - varovanje kulturnozgodovinskih, urbanisti čnih, arhitekturnih, etnoloških, umetnostno zgodovinskih in krajinskih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti; - strokovno vzdrževanje in ohranjanje vseh neokrnjenih urbanisti čnih prvin: ohranjanje zna čilne tlorisne zasnove in parcelacije, zazidalni raster, tlorisne in višinske gabarite, histori čno obliko stavb in streh, nepozidane in zelene površine; - podrejanje vsake rabe in posegov v spomeniško obmo čje, v fasade, strehe in tlorise stavb ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti in spomeniške pri čevalnosti obmo čja; - novogradnje, nadzidave in adaptacije so dovoljene le z namenom sanirati in rekonstruirati spomeniško obmo čje in njegove dele; - sestavni del urbanisti čne zasnove zavarovanega obmo čja so tudi zelene površine, ki se morajo ohranjati v nespremenjenem obsegu in obliki - možno je redno vzdrževanje in nadomestne saditve; - posegi v zaš čiteno namembnost, tlorise in gabarite so možni zgolj v okviru vzdrževalnih posegov, ki pa morajo biti enotno zasnovani in izvedeni.

Merilo: M = 1:2880

4. člen Spomeniki se ozna čijo v skladu s Pravilnikom o ozna čevanju nepremi čnih kulturnih spomenikov, razen arheoloških in naselbinskih spomenikov.

5. člen Za vsako spremembo funkcije spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljiš če, so potrebni predhodni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje pristojnega zavoda.

6. člen Podrobnejše pogoje za raziskovanje, na čin vzdrževanja, pogoje za posege, fizi čno varovanje, pravni promet, na čin upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti ter posamezne druge ukrepe dolo ča zakon.

Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico na spomeniku le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.

7. člen Pravni status nepremi čnega kulturnega spomenika se zaznamuje v zemljiški knjigi kot zaznamba na podlagi tega odloka.

Pristojno sodiš če po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi status kulturnega spomenika na parcelnih številkah, navedenih v 4. členu tega odloka.

8. člen Meje obmo čij kulturnih spomenikov in njihovih vplivnih obmo čij so vrisane na digitalnem katastrskem na črtu v merilih 1:1000 in 1:2880, prav tako so prikazane v preglednem katastrskem na črtu v merilu 1:5000.

Izvirnike na črtov, ki so sestavni del tega odloka, hranita zavod in ob čina.

9. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja inšpektor, pristojen za kulturno dediš čino.

10. člen Z dnem veljavnosti tega odloka preneha Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov v Ob čini Lenart (Uradni list RS, št. 14/92 in 13/98) v delu, ki se nanaša na obmo čje Ob čine Sveti Jurij v Slovenskih goricah.

11. člen Ta odlok za čne veljati naslednji dan po objavi v Medob činskem uradnem vestniku.

Številka: 622-1/2012- Jurovski Dol, 24.11.2016

Ob čina Sv. Jurij v Slov. goricah Peter Škrlec Župan

Obrazložitev:

Kulturno dediš čino predstavljajo obmo čja in kompleksi, grajeni ali druga če oblikovani objekti, predmeti ali skupine predmetov oziroma ohranjena materialna dela kot rezultat ustvarjalnosti človeka in njegovih razli čnih dejavnosti, družbenega razvoja in dogajanj, značilnih za posamezna obdobja v slovenskem in širšem prostoru, katerih varstvo je zaradi njihovega zgodovinskega, kulturnega in civilizacijskega pomena v javnem interesu. Dediš čina, katere zna čilnosti so po strokovnih merilih posebnega pomena za ožje in širše lokalno okolje, pa lahko dobi status spomenika lokalnega pom ena. Namen razglasitve kulturnih spomenikov je ohranjanje kulturnih, zgodovinskih, arheoloških, urbanisti čnih, etnoloških in umetnostno- zgodovinskih vrednot ter zagotovitev njihovega nadaljnjega obstoja.

Zakon o varstvu kulturne dediš čine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13 in 32/16) v 13. členu dolo ča, da se spomenik lokalnega pomena razglasi z odlokom predstavniškega organa ob čine – aktom o razglasitvi.

Ob čina Sv. Jurij v Slov. goricah podro čja varovanja nepremi čne kulturne dediš čine še nima urejene z lastnim predpisom, ampak v skladu s statutarnim dolo čilom, uporablja Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov v Ob čini Lenart (Uradni list RS, št. 24/92 in 13/98).

Zavod za varstvo kulturne dediš čine Slovenije, Obmo čna enota Maribor je tako za obmo čje ob čine v letošnjem letu pripravila Strokovne podlage za razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena za Ob čino Sv. Jurij v Slov. goricah. Le-te so osnova za sprejem odloka o razglasitvi nepremičnih kulturnih spomenikov lokalnega pomena.

V času med 27.05.2016 in 27.06.2016 so bile izdane strokovne podlage javno razgrnjene, 22.06.2016 pa je potekala tudi javna obravnava, na kateri so bile strokovne podlage dodatno obrazložene s strani predstavnika Zavoda za varstvo kulturne dediš čine in na katero so bili vabljeni vsi lastniki nepremi čnin, za katere strokovne podlage predvidevajo, da bodo razglašene kot kulturni spomenik.

Na sami javni obravnavi so nekateri lastniki nepremi čnin nasprotovali razglasitvi njihovih nepremi čnin za spomenik lokalnega pomena in o tem podali tudi pisne pripombe. V zvezi s slednjimi je Zavod za varstvo kulturne dediš čine podal mnenja in predlagal, da se dve nepremi čnini izlo čita iz pripravljenih strokovnih podlag (doma čija Rotar, Malna 43 in hiša Zg. Partinje 139), za ostale (Senekovi čev štok, Zgornje Partinje in hiša Varda 14) pa svojega mnenja zavod ni spremenil in jih torej še zmeraj umeš ča v strokovne podlage za razglasitev kulturnega spomenika lokalnega pomena.

4.

ODLOK

Č O PRORA UNU

OBČINE SV. JURIJ V

SLOV. GORICAH

ZA LETO 2017

(prva obravnava)

Predlagatelj: Župan Ob čine Sv. Jurij v Slov. goricah Gradivo pripravil: Ob činska uprava Nosilec gradiva: Simona Črn čec, dipl. ekon.

PREDLOG SKLEPA št. 1 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 -uradno pre čiš čeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12-ZUJF in 14/15 – ZUUJFO), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno pre čiš čeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZfisP in 96/15 – ZIPRS1617 ) in 16. člena Statuta Ob čine Sv. Jurij v Slov. goricah (Medob činski uradni vestnik, št. 16/10) je Ob činski svet Ob čine Sv. Jurij v Slov. goricah na _____. redni seji, dne, ______sprejel Odlok o prora čunu Ob čine Sv. Jurij v Slov. goricah za leto 2017 v prvi obravnavi.

PREDLOG SKLEPA št. 2 Na podlagi 4. odst. 88. čl. Poslov nika Ob činskega sveta (Medob činski uradni vestnik, št. 16/10) je Ob činski svet Ob čine Sv. Jurij v Slov. goricah na ___. redni seji, dne ______, sprejel Sklep, da se o predlogu prora čuna Ob čine Sv. Jurij v Slov. goricah za leto 2017 opravi javna razprava.

5.

ODLOK

O NADOMESTILU

ZA UPORABO STAVBNEGA

ZEMLJIŠ ČA V OBČINI SV.

JURIJ V SLOV. GORICAH

(prva obravnava)

č Predlagatelj: Župan Ob ine Sv. Jurij v Slov. goricah č Gradivo pripravil: Ob inska uprava č Nosilec gradiva: Samo Kristl, dipl. uprav. org. in Jasna Senekovi , univ. dipl. prav.

PREDLOG SKLEPA: Na podlagi 29. čl. Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno pre čiš čeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 - ZUUJFO), 58. čl. Zakona o izvrševanju prora čunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 (Uradni list RS, št. 96/15, 46/16), prve in tretje alineje 41. čl. ter dolo čb VI. poglavja Zakona o stavbnih zemljiš čih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 – popr. in 33/89 ter Uradni list RS, št. 24/92-odl. US, 29/95 – ZPDF, 44/97 – ZSZ in 27/98 – odl. US, v nadaljnjem besedilu ZSZ), 218. člena, 218.a člena, 218.b člena, 218.c člena, 218. č člena in 218. d člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno pre čiš čeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – Zrud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13-ZDavNepr, 110/13 in 19/15) in 16. čl. Statuta (Medob činski uradni vestnik, št. 16/10) je Ob činski svet Ob čine Sv. Jurij v Slov. goricah na ____ redni seji, dne ______sprejel Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljiš ča v Ob čini Sv. Jurij v Slov. goricah v prvi obravnavi.

PRVA OBRAVNAVA: Na podlagi 29. čl. Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno pre čiš čeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 - ZUUJFO), 58. čl. Zakona o izvrševanju prora čunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 (Uradni list RS, št. 96/15, 46/16), prve in tretje alineje 41. čl. ter dolo čb VI. poglavja Zakona o stavbnih zemljiš čih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 – popr. in 33/89 ter Uradni list RS, št. 24/92-odl. US, 29/95 – ZPDF, 44/97 – ZSZ in 27/98 – odl. US, v nadaljnjem besedilu ZSZ), 218. člena, 218.a člena, 218.b člena, 218.c člena, 218. č člena in 218. d člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno pre čiš čeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – Zrud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13-ZDavNepr, 110/13 in 19/15) in 16. čl. Statuta (Medob činski uradni vestnik, št. 16/10) je Ob činski svet Ob čine Sv. Jurij v Slov. goricah na ____ redni seji, dne ______sprejel

ODLOK

O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠ ČA

V OB ČINI SVETI JURIJ V SLOVENSKIH GORICAH

I. SPLOŠNE DOLO ČBE

1. člen

S tem odlokom se ureja pla čevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljiš ča (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo).

2. člen

Nadomestilo se pla čuje od zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča.

Kot zazidana stavbna zemljiš ča se štejejo tista zemljiš ča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljiš ča, na katerih se je na podlagi dokon čnega gradbenega dovoljenja za čelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Kot zazidano stavbno zemljiš če se štejejo čiste tlorisne površine stanovanj (sobe, hodniki v stanovanju, predsobe, kuhinja, kopalnica, shramba in drugi zaprti prostori stanovanja – mišljeni so samo bivalni prostori v katerih stanujejo ljudje oziroma služijo neposredno za bivanje) in garaže za osebne avtomobile.

Če dolo čena stavba gradbene parcele še nima dolo čene, se do njene dolo čitve za zazidano stavbno zemljiš če šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljiš če.

Poslovna površina je čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom. Za poslovne površine se po tem odloku štejejo tudi nepokrita skladiš ča, parkiriš ča, delavnice na prostem, gostinski vrtovi, peskokopi, glinokopi, površine za obratovanje bencinskih servisov, avtocesta, površine za dejavnosti ob avtocesti, odlagališ ča odpadkov in druge površine namenjene za opravljanje poslovne dejavnosti. Za nezazidana stavbna zemljiš ča štejejo tista zemljiš ča, za katere je z izvedbenim prostorskim aktom dolo čeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.

3. člen

Nadomestilo je dolžan pla čevati neposredni uporabnik zemljiš ča oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora).

II. OBMO ČJA ZA PLA ČEVANJE NADOMESTILA

4. člen

Nadomestilo se pla čuje na celotnem obmo čju Ob čine Sv. Jurij v Slov. goricah.

Nadomestilo se ne pla čuje, če zazidano stavbno zemljiš če ni opremljeno z vodovodnim in elektri čnim omrežjem.

III. MERILA ZA DOLO ČANJE NADOMESTILA ZA ZAZIDANA STAVBNA ZEMLJIŠ ČA

5. člen

Za dolo čitev višine nadomestila se upoštevajo naslednja merila:

1. lega stavbnega zemljiš ča;

2. opremljenost stavbnega zemljiš ča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami in možnosti priklju čitve na te objekte in naprave;

3. vrsta dejavnosti oziroma namen uporabe stavbnega zemljiš ča;

4. izjemne ugodnosti v zvezi z ustvarjanjem dobi čka v gospodarskih dejavnostih.

6. člen

Glede na lego se stavbna zemljiš ča razdelijo na 2 obmo čji:

Prvo obmo čje obsega: ureditveno obmo čje naselja Jurovski Dol, kot je dolo čeno v prostorskih sestavinah veljavnih planskih aktov Ob čine Lenart za obmo čje Ob čine Sv. Jurij v Slov. goricah.

Drugo obmo čje obsega: ves ostali prostor Ob čine Sv. Jurij v Slov. goricah, ki ni zajet v prvem obmo čju.

7. člen

Opremljenost stavbnega zemljiš ča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami individualne in skupne rabe in možnosti priklju čka na te objekte in naprave se ovrednoti z naslednjimi to čkami:

1. a) cesta v asfaltni oziroma protiprašni izvedbi 20 to čk b) cesta v makadamski izvedbi 10 to čk 2. kanalizacija 20 to čk 3. javni vodovod 10 to čk 4. elektrika 10 to čk 5. telekomunikacijsko omrežje 15 to čk

Šteje se, da ima stavbno zemljiš če možnost priklju čka na javno kanalizacijo, vodovod in elektriko, če je sekundarno omrežje, na katerega se je možno priklju čiti, oddaljeno od meje stavbnega zemljiš ča najve č 50 m in obstaja tudi dejanska možnost priklju čevanja in koriš čenja teh komunalnih objektov in naprav.

To čka 1 se ocenjuje samo po enem kriteriju, kriterija a) in b) se ne seštevata.

Pri telekomunikacijskem omrežju se upošteva dejanska priklju čenost objekta na omrežje.

8. člen

Glede na vrsto dejavnosti oziroma namen uporabe so stavbna zemljiš ča po tem odloku razvrš čena:

A – na stavbna zemljiš ča za stanovanjske namene;

B – na stavbna zemljiš ča za poslovne namene gospodarskih dejavnosti, obrtnih dejavnostih in obrti podobnih dejavnosti, vsa vrsta trgovine;

C – na stavbna zemljiš ča, ki služijo kmetijskim dejavnostim in pomožni objekti za kmetijske dejavnosti (hlevi, silosi, lope, garaže za kmetijsko mehanizacijo itd.);

D – na stavbna zemljiš ča za poslovne namene ban čništva, poštnih in telekomunikacijskih storitev, upravne dejavnosti, odvetništvo, notarstvo, zavarovalništvo, menjalnice, leasing prodaja ...

E – na stavbna zemljiš ča za poslovne namene ostalih dejavnosti;

F – na stavbna zemljiš ča za po čitniške objekte.

9. člen

Vrsta dejavnosti oziroma namen uporabe zazidanega stavbnega zemljiš ča se ovrednoti s to čkami po naslednji tabeli:

Lega zemljiš ča Namen uporabe z obmo čja A B C D E F

1. obmo čje 75 400 20 750 300 800 2. obmo čje 50 300 10 500 200 800

10. člen

Pri posameznih dejavnostih se pri uporabi stavbnega zemljiš ča upošteva izjemne ugodnosti v zvezi z ustvarjanjem dobi čka v gospodarskih dejavnostih. Dodatne to čke za vrednotenje nadomestila za izjemne ugodnosti se obra čunavajo za naslednje vrste dejavnosti:

------Šifra iz SKD Dodatno število to čk/m2 ------G Posredništvo in trgovina (G/50, G/51) 750 I/64 Poštne in telekomunikacijske storitve 1800 J Finan čno posredništvo 2000 K Poslovanje z nepremi čninami, druge poslovne dejavnosti, najem in poslovne storitve 500 H Gostinstvo, kme čki turizmi, vinoto či in trgovine (G/52) 500

IV. MERILA ZA DRUGA ZAZIDANA STAVBNA ZEMLJIŠ ČA

11. člen

Parkiriš ča, nepokrita skladiš ča, gostinski vrtovi, delavnice na prostem, peskokopi, glinokopi, površine potrebne za obratovanje bencinskih servisov in odlagališ ča odpadkov, ki niso del gospodarske javne infrastrukture, se to čkujejo po naslednji tabeli:

Vodna zajetja, Bencinski servis Parkiriš ča, glinokopi, nepokrita odlagališ ča skladiš ča, odpadkov, ki vrtovi, niso del javne delavnice na gospodarske prostem infrastrukture

100 t/m 2 4000 t/m 2 200 t/m 2

Površina za normalno rabo bencinskega servisa predstavlja celotno funkcionalno zemljiš če bencinskega servisa, kjer se opravlja to čenje goriva.

Površine odlagališ ča predstavljajo celotno funkcionalno zemljiš če odlagališ ča.

12. člen

Druga zazidana stavbna zemljiš ča iz 11. člena se to čkujejo po kriterijih iz tega člena brez upoštevanja to čk za komunalno opremo iz 7. člena tega odloka.

V. MERILA ZA NEZAZIDANA STAVBNA ZEMLJIŠ ČA

13. člen

Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljiš ča se odmeri za nezazidana stavbna zemljiš ča, ki imajo zagotovljen dostop do javnega cestnega omrežja in je zanje možno izvesti priklju čke na javno vodovodno, javno elektroenergetsko in javno kanalizacijsko omrežje oziroma je dovoljena gradnja greznic ali malih čistilnih naprav.

Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljiš ča se za zemljiš ča, navedena v prvem odstavku tega člena, odmeri po naslednjih kriterijih:

------Lega zemljiš ča Stanovanjski Po čitniški Poslovni Obmo čje namen namen namen ------1. obmo čje 40 200 150 2. obmo čje 20 200 100 ------Pri nadomestilu za uporabo stavbnega zemljiš ča se to čkuje celotna površina zemljiš ča namenjena za gradnjo, ne to čkuje pa se komunalna opremljenost zemljiš ča po 7. členu tega odloga.

Zavezanec za pla čilo nadomestila je lastnik nezazidanega stavbnega zemljiš ča.

VI. OPROSTITEV PLA ČILA

14. člen

Nadomestilo se ne plačuje: − za zemljiš če, ki se uporablja za potrebe obrambe, − za objekte tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje, − za objekte mednarodnih ali meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu druga če dolo čeno, − za stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost in bivanje, − za sakralne objekte in za objekte, ki imajo status kulturnega spomenika lokalnega pomena, − poslovne prostore ob činskih organov, − objekte ali prostore, ki jih uporablja javni zavodi, katerih ustanoviteljica je ob čina, − za prostore, ki jih uporabljajo humanitarne organizacije in društva, ki delujejo v javnem interesu, − za prostore, ki jih uporabljajo kulturna, športna in druga društva, ki se financirajo iz ob činskega prora čuna.

Pla čila nadomestila so oproš čeni ob čani, ki so kupili novo stanovanje ali zgradili, dozidali ali nadzidali družinsko stanovanjsko hišo, če so v ceni stanovanjske hiše ali neposredno pla čali stroške urejanja stavbnega zemljiš ča po dolo čbah zakona o stavbnih zemljiš čih. Oprostitev pla čevanja nadomestila za čne te či od dneva vselitve v stanovanje oz. v stanovanjsko hišo. Oprostitev traja 5 let in se uvede na zahtevo ob čana.

Če ob čani prejemajo denarni dodatek ali denarno pomo č kot edini vir preživljanja so oproš čeni pla čila nadomestila. Pri oprostitvi se upoštevajo merila in pogoji, ki jih dolo ča zakonodaja na podro čju socialnega varstva.

15. člen

Pisno zahtevo za oprostitev pla čila ter dokazila (pogodba o nakupu, odlo čba o odmeri stroškov komunalne opreme, potrdilo socialne službe,...) za oprostitev pla čila nadomestila mora zavezanec vložiti najkasneje do 31.01. za teko če leto na Ob čino Sv. Jurij v Slov. goricah.

O oprostitvi pla čila nadomestila odlo či Ob činska uprava Ob čine Sv. Jurij v Slov. goricah.

V kolikor je bila odlo čba s strani finan čne uprave že izdana je možna pritožba skladno s pravnim poukom v izdani odlo čbi.

VII. DOLO ČANJE VIŠINE NADOMESTILA

16. člen

Višina nadomestila po merilih iz 7., 9., 10., 11., 12. in 13. člena tega odloka se dolo či tako, da se skupno število to čk pomnoži s stanovanjsko ali poslovno površino zavezan čevega objekta oziroma s površino zavezan čevega nezazidanega stavbnega zemljiš ča in z vrednostjo to čke za izra čun nadomestila.

17. člen

Odlo čbo o odmeri nadomestila izda zavezancu Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Finan čna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju: pristojni urad).

Pristojni urad za čne postopek za odmero nadomestila na podlagi prijave zavezanca ali na podlagi podatkov o stavbnem zemljiš ču, ki jih posreduje pristojnemu uradu Ob činska uprava Ob čine Sv. Jurij v Slov. goricah.

Za vse postopke v zvezi z odmero, pobiranjem, vra čanjem, izterjavo, odpisom zaradi neizterljivosti, zastaranja in pla čila obresti v zvezi z nadomestilom se uporabljajo dolo čbe zakona o dav čnem postopku.

Obveznost se odmeri letno s tem, da pravne osebe pla čujejo nadomestilo mese čno, do 15. v mesecu za pretekli mesec. Fizi čne osebe pla čujejo nadomestilo v dveh obrokih.

18. člen

Vrednost to čke za izra čun nadomestila na obmo čju Ob čine Sv. Jurij v Slov. goricah sprejme do konca leta za naslednje leto Ob činski svet Ob čine Sv. Jurij v Sov. goricah s sklepom. Če ob činski svet Ob čine Sv. Jurij v Slov. goricah ne sprejme sklepa o vrednosti to čke za naslednje leto, se vrednost to čke s 1. januarjem teko čega leta revalorizira z indeksom cen življenjskih potrebš čin, za preteklo leto.

Za leto 2017 se dolo či vrednost to čke v višini 0,002419 EUR.

19. člen

Za izra čun nadomestila se uporabljajo podatki iz uradnih evidenc Geodetske uprave RS in prostorskih aktov, ki veljajo na obmo čju Ob čine Sv. Jurij v Slov. goricah.

Podatke o zavezancih in stavbnem zemljiš ču lahko pridobiva ob činska uprava na podlagi prijave neposrednega uporabnika stavbnega zemljiš ča, od upravnega organa, pristojnega za izdajo dovoljenja za posege v prostor ter iz uradnih evidenc. Če ob činska uprava ugotovi, da je podan razlog za izra čun nadomestila, za katerega pa ni dobila prijave, pri čne postopek po uradni dolžnosti.

Ob čina Sv. Jurij v Slov. goricah lahko zavezance na krajevno obi čajen na čin pozove, da ji posredujejo vse potrebne resni čne podatke za izra čun nadomestila. Zavezanci so dolžni v 15 dneh po sprejemu obvestila oziroma poziva sporo čiti potrebne podatke za odmero nadomestila.

Če ob činski organ, ki vodi evidence za odmero nadomestila, ugotovi, da podatki, ki so jih posredovali zavezanci, odstopajo od podatkov iz uradnih evidenc ali če kako druga če ugotovi, da so podatki neresni čni, lahko odmeri nadomestilo na podlagi podatkov, ki jih ob činski organ pridobi iz uradnih evidenc ali na drug na čin. Ob činski organ je dolžan v tem primeru o tem obvestiti zavezanca za pla čilo nadomestila. Na tak na čin pridobljeni podatki se lahko tudi uvrstijo v uradne evidence.

Zavezanci so dolžni prijaviti Ob činski upravi Ob čine Sv. Jurij v Slov. goricah nastanek obveznosti pla čila nadomestila po tem odloku in vse spremembe, ki vplivajo na odmero nadomestila, in sicer v 30 dneh po nastanku obveznosti oz. po nastali spremembi.

Če nastane obveznost za pla čilo nadomestila po tem odloku ali sprememba med letom, se le-ta upošteva od prvega dne v mesecu, v katerem je sprememba nastala.

Zavezancem za pla čilo, ki ob činskemu organu ne sporo čijo ustreznih podatkov, se odmeri nadomestilo od površin, ki so na razpolago v uradnih evidencah. Če teh podatkov ni, se lahko odmeri nadomestilo na podlagi uradnih podatkov, do katerih ima dostop ob činska uprava.

VIII. KAZENSKE DOLO ČBE

20. člen

Z globo 850 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki ne posreduje podatkov v 15 dneh po prejemu obvestila oziroma poziva (tretji odst. 19. čl.).

Z globo 650 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena kaznuje samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.

Z globo 250 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe.

Z globo 150 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznik.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka vrši ob činski organ.

IX. PREHODNI IN KON ČNI DOLO ČBI

21. člen

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljiš ča v Ob čini Lenart (Uradni list RS, št. 65/99 in 5/04) za obmo čje Ob čine Sv. Jurij v Slov. goricah.

22. člen

Ta odlok za čne veljati naslednji dan po objavi v Medob činskem uradnem vestniku, uporabljati pa se za čne s 01.01.2017.

Jurovski Dol, 24.11.2016 Zadeva: 422-4/2016-

Ob čina Sv. Jurij v Slov. goricah Peter Škrlec Župan

Obrazložitev:

Ob čina Sv. Jurij v Slov. goricah zara čunava nadomestilo za uporabo stavbnega zemljiš ča v skladu s statutarnim dolo čilom na podlagi Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljiš ča v Ob čini Lenart (Uradni list RS, št. 65/99 in 5/04).

Zaradi na črtovane uvedbe davka na nepremi čnine, katerega so vsako leto znova napovedovali kot davek, ki bo sistemsko uredil obdav čitev nepremi čnin in dejstva, da ob čina še prav tako nima sprejetih novih prostorskih aktov, se za spremembe oz. nov odlok v dosedanjem času nismo odlo čili. Po tem, ko je bil konec leta 2013 sprejet Zakon o davku na nepremi čnine (Uradni list RS, št. 101/13, 22/04-odl. US) in z njegovo veljavo razveljavljeni vsi ob činski odloki ter nato, ko je bil v mesecu marcu 2014 z odlo čbo Ustavnega sodiš ča, omenjen zakon razveljavljen, ob činski odloki pa vrnjeni v uporabo, pa so se za čela zastavljati številna vprašanja, tudi glede sprejetih sklepov o višini vrednosti to čke za izra čun nadomestila za uporabo stavbnega zemljiš ča, izoblikovalo se je ve č pravnih mnenj, zato so ob čine želele dolo čnejša pojasnila. Tako smo letos konec septembra prejeli sistemska priporo čila za izboljšanje sistema za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljiš ča.

V zvezi s pripravo omenjenih priporo čil je bil ustanovljen Projektni svet, ki je v okviru oblikovanja izhodiš č in smernic glede obdav čitve nepremi čnin pregledal tudi nekaj analiz in poro čil obstoje čega sistema NUSZ. Rezultati teh analiz so nakazali potrebo po nekaterih spremembah in izboljšavah sistema NUSZ, na podlagi katerih bi ob čine lahko pove čale priliv prihodkov v ob činske prora čune ter hkrati poskrbele za ve čjo stabilnost lastnega financiranja iz tega vira. Ob tem pristojna ministrstva poudarjajo, da je NUSZ posebna oblika rente oz. taksa, ki jo dolo či posamezna ob čina in s katero ob čine odmerjajo NUSZ, merila za to pa so s predpisi jasno dolo čena (komunalna opremljenost, lega in namembnost, smotrna uporaba stavbnega zemljiš ča, izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka, ve čje motnje). Poleg tega iz predpisov tudi izhaja da obra čun NUSZ ni prosta izbira posamezne ob čine, ampak se, skladno z dolo čili Zakona o stavbnih zemljiš čih, pla čuje na obmo čju mest in naselji, na obmo čjih, ki so dolo čena za stanovanjsko ali druga čno kompleksno graditev, na obmo čjih, za katera je sprejet prostorski izvedbeni na črt in na drugih obmo čjih, ki so opremljena z vodovodnim, kanalizacijskim in elektri čnim omrežjem.

Iz sistemskih priporo čil izhaja, da ob čine, odlokov, ki so bili razveljavljeni z Zakonom o davku ne nepremi čnine in so na podlagi odlo čbe Ustavnega sodiš ča, z dne 21.03.2014, vrnjeni v uporabo, ne spreminjajo ali dopolnjujejo, lahko pa v povezavi z 58. členom Zakona o izvrševanju prora čunov RS za leti 2016 in 2017, sprejemajo nove odloke.

ZIPRS1617 (Uradni list RS, št. 96/15) 58. člen (sprejemanje ob činskih odlokov)

Kot uporaba prve in tretje alineje 41. člena ter dolo čb VI. poglavja Zakona o stavbnih zemljiš čih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 – popr. in 33/89 ter Uradni list RS, št. 24/92 – odlo čba US, 29/95 – ZPDF, 44/97 – ZSZ in 27/98 – odlo čba US; v nadaljnjem besedilu: ZSZ) ter uporaba 218. člena, 218.a člena, 218.b člena, 218.c člena, 218. č člena in 218.d člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno pre čiš čeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC- B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odlo čba US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odločba US in 57/12) se šteje tudi sprejemanje ob činskih odlokov v skladu s VI. poglavjem ZSZ.

Tako smo se odlo čili, da ob čina sprejme svoj lasten odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljiš ča, ki bo po svoji vsebini (to čkovanje in posledi čno višina odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljiš ča) enak odloku iz Ob čine Lenart, pri čemer bodo spremenjena dolo čila, ki so v sedaj veljavnem odloku že nekoliko zastarela in se v praksi ve č ne uporabljajo.

Pri pripravi odloka so bile uporabljene naslednje pravne podlage: - Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno pre čiš čeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 - ZUUJFO), - 58. čl. Zakona o izvrševanju prora čunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 (Uradni list RS, št. 96/15 in 46/16), - prva in tretja alineja 41. čl. ter VI. poglavja Zakona o stavbnih zemljiš čih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 – popr. in 33/89 ter Uradni list RS, št. 24/92-odl. US, 29/95 – ZPDF, 44/97 – ZSZ in 27/98 – odl. US, v nadaljnjem besedilu ZSZ), - Dogovor o usklajevanju meril za dolo čanje obmo čij, na katerih se pla čuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljiš ča in meril za dolo čanje višine tega nadomestila (Uradni list SRS, št. 19/86), - 218. člen, 218.a člen, 218.b člen, 218.c člen, 218. č člen in 218. d člen Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno pre čiš čeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – Zrud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13-ZDavNepr, 110/13 in 19/15), - Odlo čba Ustavnega sodiš ča št. U-I-286/04-46, z dne 26.10.2006.

V skladu s sistemskimi priporo čili, smo tako Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljiš ča v Ob čini Sv. Jurij v Slov. goricah spremenili v naslednjih vsebinah:

- pridobivanje podatkov: ob čina trenutno za izra čun nadomestila za uporabo stavbnega zemljiš ča uporablja podatke, ki so jih zavezanci prijavili še v prejšnji skupni Ob čini Lenart. Slednji so novelirani v smislu prijave novih zavezancev v primerih prodaje oz. nakupa zemljiš č ali v primeru smrti zavezancev. V nadaljevanju pa se bo ob čina pri pridobivanju podatkov opirala na podatke iz uradnih evidenc s strani Geodetske uprave RS, to so kataster stavb, zemljiški kataster, register nepremi čnin. V kolikor podatki niso pridobljeni iz uradnih evidenc, pa morajo ob čine izvesti seznanitev zavezancev o pridobljenih ali posodobljenih podatkih ter omogo čiti zavezancem pravico do dajanja pripomb, v skladu z dolo čili Zakona o evidentiranju nepremi čnin (sprememba dosedanjega 20. člena, v predlaganem odloku pa 19. člen).

- oprostitve: sistemska priporo čila navajajo, da ob čine v ob činskih odlokih ne dolo čajo oprostitev, za katere ni ustrezne zakonske podlage. V obstoje čih predpisih so oprostitve pla čevanja NUSZ taksativno naštete in jih je potrebno dosledno upoštevati, te so: po uradni dolžnosti so pla čevanja NUSZ oproš čeni za zemljiš če, ki se uporablja za potrebe obrambe, za objekte tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje, za objekte mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje in za stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost. Druga vrsta oprostitve je mogo ča na podlagi zahteve lastnika ob nakupu novega stanovanja kot posameznega dela stavba ali za gradnjo, dozidav, nadzidavo družinske stanovanjske hiše, in sicer za dobo petih let, če so bili v ceni pla čani stroški za urejanje stavbnega zemljiš ča. Zakon o stavbnih zemljiš čih pa dovoljuje tudi oprostitev pla čila NUSZ za ob čane z nižjimi dohodki. Sicer pa priporo čila še dodajajo, da sistem NUSZ ni ukrep socialne politike, pa č pa primarno orodje za pridobivanje lastnih finan čnih prihodkov ob čin. Ob čine oprostitev ne smejo dolo čati mimo pravnih podlag oz. zakonsko dolo čenih oprostitev z ob činskimi odloki ne smeji zmanjševati ali celo ukiniti (nov 14. člen in izbris starega 15. in 16. člena).

Sicer je predlagan odlok spremenjen tudi v delu, ki se nanaša na obmo čje Ob čine Sv. Jurij v Slov. goricah, in sicer 4. in 6. člen, ki izlo čata eno obmo čje in dolo čena obmo čja, ki so bila zajeta z dolgoro čnim planom Ob čine Lenart za kompleksno gradnjo, ki ga na obmo čju naše ob čine ni.

Predlagani 7. člen spreminja opremljenost stavbnega zemljiš ča iz prejšnjega PTT v telekomunikacijsko omrežje in ve č ne vsebuje odstavka, ki se glasi: »Vodovod in kanalizacija se to čkujeta samo tam, kjer z njima upravlja komunalno podjetje ali je v upravljanju vaš čanov – tako imenovani skupni vodovod, na katerega je priklju čeno 5 in ve č gospodinjstev.«, saj je za odmero NUSZ zahtevan zgolj javni vodovod.

11. člen, ki dolo ča merila za druga zazidana stavbna zemljiš ča ve č ne zajema pla čila NUSZ za avtoceste in odlagališ ča nevarnih odpadkov, saj jih na obmo čju naše ob čine ne zaznavamo in predvidevamo, zato so nepotrebna.

13. člen podrobneje dolo ča pla čilo NUSZ za nezazidana stavbna zemljiš ča. Le to se odmeri zemljiš čem, ki imajo zagotovljen dostop do javnega cestnega omrežja in je zanje možno izvesti priklju čke na javno vodovodno, javno elektroenergetsko in javno kanalizacijsko omrežje oziroma je dovoljena gradnja greznic ali malih čistilnih naprav, kot je to dolo čilo Ustavno sodiš če z odlo čbo št. U-I-286/04-46, z dne 26.10.2006.

V nadaljevanju odlok ureja še izdajo odlo čb o odmeri NUSZ, ki jih izdajo pristojni finan čni uradi in postopek glede odmere. Pla čilo bodo fizi čne osebe kot do sedaj pla čevale v dveh obrokih, pravne osebe pa mese čno.

Dosedanji 20. člen ureja vsebino, ki se s predlaganim odlokom opredeljuje v 19. členu in ureja pridobivanje podatkov iz uradnih evidenc. Za izra čun nadomestila se bodo tako uporabljali podatki iz uradnih evidenc Geodetske uprave RS in prostorskih aktov, ki veljajo na obmo čju Ob čine Sv. Jurij v Slov. goricah. Podatke o zavezancih in stavbnem zemljiš ču lahko pridobiva ob činska uprava na podlagi prijave neposrednega uporabnika stavbnega zemljiš ča, od upravnega organa, pristojnega za izdajo dovoljenja za posege v prostor ter iz uradnih evidenc. Če ob činska uprava ugotovi, da je podan razlog za izra čun nadomestila, za katerega pa ni dobila prijave, pri čne postopek po uradni dolžnosti. Ob čina Sv. Jurij v Slov. goricah lahko prav tako zavezance na krajevno obi čajen na čin pozove, da ji posredujejo vse potrebne resni čne podatke za izra čun nadomestila. Zavezanci so dolžni v 15 dneh po sprejemu obvestila oziroma poziva sporo čiti potrebne podatke za odmero nadomestila.

Če ob činski organ, ki vodi evidence za odmero nadomestila, ugotovi, da podatki, ki so jih posredovali zavezanci, odstopajo od podatkov iz uradnih evidenc ali če kako druga če ugotovi, da so podatki neresni čni, lahko odmeri nadomestilo na podlagi podatkov, ki jih ob činski organ pridobi iz uradnih evidenc ali na drug na čin. Ob činski organ tako ne more ve č samovoljno dolo čati površine stavbiš č oz. zemljiš č, kot je to bilo dolo čeno z dosedanjim odlokom (»Zavezancu, ki podatka ne prijavi, pristojni dav čni urad odmeri nadomestilo 200 m2 za stanovanjske površine, 100 m2 površine za po čitniško dejavnost in 500 m2 za poslovno dejavnost.«).

6.

POBUDE IN

VPRAŠANJA

ČLANOV

OBČINSKEGA SVETA

Predlagatelj: Župan Ob čine Sv. Jurij v Slov. goricah

7.

RAZNO

Predlagatelj: Župan Ob čine Sv. Jurij v Slov. goricah

BELEŽKE:

______

3.

PORO Č ILO

O IZIDU NADOMESTNIH

VOLITEV

V OB ČINI SVETI JURIJ V

SLOVENSKIH GORICAH

Predlagatelj: Župan Ob čine Sv. Jurij v Slov. goricah Gradivo pripravil: Ob činska volilna komisija Nosilec gradiva: Simona Bauman, univ. dipl. prav.