Računalnikov Pregled STRAN

Cyan Magenta Yellow Black

ROČNI RAČUNALNIKI • GRAFIČNE KARTICE junij 2003 odgovor naAMD-jevo vodilo. vodilom, kisoga priInteluzasnovalikot sistemskim 800 MHz in procesorz osnovni plošči smo dve Preizkusili MHZ Z800 VODILO SISTEMSKO oprema ženavoljo. še nipovsemdorečen,je Čeprav standardza54Mb/s doma invpodjetjih. brezžične povezave omogočajo hitre dostopa, ki nekaj novihtočk Preizkusili smo MB/S 54 BREZŽIČNIH med seboj. nVidia neprestanotekmujeta paleto šest mesecev, vsakih ATI in se karvrstijo,izdelovalcipamenjajo bliskovito hitrorazvijajo–novimodeli letih sevzadnjihnekaj kartice Grafične KARTICE GRAFIČNE NA ZVEZI: O SUPERSTRUNAH, ČRNIH LUKNJAH INVSEM ČRNIHLUKNJAH NA ZVEZI:OSUPERSTRUNAH, STRAN

32 računalniškimi virusi. Strojna rešitevzabojz Appliance Antivirus Panda STRAN 62 STRAN 22 STRAN 24 Na dlani STRAN

26 brezžični ethernet. zapisovalnik DVD-jevin zaslon LCD, 17-palčninajvečji, kar Applov prenosnikima G4 17" PowerBook Apple računalnikov Pregled STRAN

31 ročnih računalnika. monitorju, tudibrez računalniškem gledanje televizijena Box3 omogoča Box3 AverTV Cena: 1100 SIT STRAN 44

Cyan Magenta Yellow Black VSEBINA JUNIJ 2003 44 Razburljivo življenje ročnih računalnikov Z majhnimi žepnimi napravami je dobilo mobilno računalništvo v zadnjih letih povsem nov zagon. Toda za razliko od mobilnih telefonov, ki so povsem preplavili svet, ročni računalniki še niso dosegli tolikšne kritične mase. Prodaja namreč zaostaja za pričakovanji, izdelovalcev in novih modelov pa je vendarle vse več. Močna je tudi konkurenca zmogljivejših mobilnih telefonov, ki po funkcijah in lastnostih pogosto močno spominjajo na ročne računalnike – prav zato smo v pregled uvrstili tudi te. Brez dvoma si bodo v prihodnje izdelovalci prizadevali, da v svojih sistemih ponudijo najrazličnejše dodatke, od digitalnih fotoaparatov in biometričnih naprav do drugih posebnosti, ki pa resnici na ljubo niso najbolj nujni dodatki – vendar so močan magnet za kupce. Pri sistemih, ki jih izdelovalci namenjajo predvsem poslovnim uporabnikom, lahko pričakujemo še več rešitev za povezovanje s poslovnimi informacijskimi sistemi, tako na strojni kot programski ravni. Čeprav sta pri ročnih računalnikih velikost in teža pomembni, ne moremo pričakovati, da se bodo te naprave še naprej manjšale in tanjšale – razlog je v velikosti zaslonov in velikosti akumulatorja. Za oboje velja nekakšna minimalna velikost, s katero jih še štejemo za uporabne.

Zlati Monitor ...... 45 Uporabniški vmesniki Symbiana ...... 46 Novosti pri Pocket PC ...... 48 Palmovske novosti ...... 50 Tudi Linux ...... 51 Opisi ročnih računalnikov ...... 53 Tabela ocen ...... 52 Tabela osnovnih podatkov ...... 60

62 Čedalje hitreje v treh razsežnostih Peter Šepetavc Grafične kartice so se v zadnjih nekaj letih bliskovito hitro razvijale. Novi modeli se kar vrstijo, družine izdelkov se menjajo vsakih šest mesecev, izdelovalci oziroma dva največja izdelovalca pa neprestano tekmujejo med seboj, kateri bo predstavil grafični procesor, ki bo konkurenco pustil daleč zadaj. Podjetji ATI in nVidia že kar nekaj let kraljujeta med izdelovalci grafičnih procesorjev in redki konkurenti jima s svojimi izdelki tako po tržnem deležu kot po zmogljivostih izdelkov ne sežejo niti do kolen. Kljub temu je na trgu tudi nekaj novosti drugih izdelovalcev, nekateri izdelovalci, ki so v preteklosti precej obljubljali, pa so se umaknili s tega trga.

Zlati Monitor ...... 64 Mobilna Grafika ...... 71 Kako smo preizkušali ...... 71 Tabela meritev ...... 72 Tabela osnovnih podatkov ...... 74

85 Najboljši izdelki Najboljši prenosni računalniki ...... 86 Najboljši brizgalni tiskalniki ...... 98 Tabele ...... 90 Tabele ...... 100 Novi opisi prenosnih računalnikov: Novi opisi brizgalnih tiskalnikov: Gericom Blockbuster ...... 86 Canon i450 ...... 98 Gericom Hollywood ...... 86 Lexmark Z65p ...... 98 IBM ThinkPad T40 ...... 87 Epson Stylus C42 plus ...... 100 Dell Latitude D600 ...... 87 IBM ThinkPad R40 ...... 88 Najboljši digitalni fotoaparati ...... 102 Tabele ...... 106 Najboljši laserski tiskalniki ...... 92 Novi opisi digitalnih fotoaparatov: Tabele ...... 95 Canon Powershot A300 ...... 102 Novi opisi laserskih tiskalnikov: Sony DSC-P8 ...... 102 IBM Infoprint Color 8 ...... 92 Canon EOS 10D ...... 103 Brother HL-7050DN ...... 92 Olympus C-720 Ultra Zoom ...... 104 Oki B4300 ...... 93 Oki C5100n ...... 93 Oki B6100n ...... 94 VSEBINA JUNIJ 2003 5

UVODNIK 6 Samurajev konec Samo Kuščer Glavni in odgovorni urednik Samo Kuščer 8 TEHNOMANIJA Pomočnik glavnega in odgovornega urednika Vladimir Djurdjič Uredništvo 10 NOVICE Uroš Mesojedec (Nasveti, Programer), Nikolaj Pečenko PREIZKUSI Vodja laboratorija Matjaž Klančar 22 Intel Pentium 4 3,0C Lektura 22 Gigabyte GA-8IK1100 Dora Mali 22 Gigabyte GA-8PENXP Oblikovanje, računalniška grafika in stavek Peter Gedei 24 Cisco AIR-AP1220B Tehnični urednik z modulom 802.11a Emil Novak 24 D-Link AirPro AB650 Fotografije Peter Gedei, fotoarhiv Monitorja 26 Apple PowerBook G4 17" Naslov uredništva 28 Cornea CT 1500 Monitor, Trubarjeva 79, 1000 Ljubljana, tel.: (01) 230 65 02, faks: (01) 230 65 43, 28 Creative Nomad Jukebox Zen e-pošta: [email protected] 29 D-Link DCS-1000W Monitor v spletu http://www.monitor.si. 30 Network Defender ND 100 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vrača- 31 AverTV Box3 mo. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Vse gradivo v reviji Monitor je last družbe 32 Panda Antivirus Appliance Mladina d.d. Kopiranje ali razmnoževanje je 33 Level One WAP-002 mogoče le s pisnim dovoljenjem izdajatelja. Revija Monitor posebej odličnim 34 Linksys WAP54G izdelkom pri svojih preizkusih po- deljuje priznanje »zlati Monitor«. 36 Spamkiller for Microsoft Exchange To je priznanje za konkretni izde- Small Business lek na konkretnem testu. Zato lahko uporablja zlati Monitor v propagandne namene vsako 37 Maxtor Personal Storage podjetje, ki ta izdelek trži, s tem da jasno 5000XT 250 GB navede, v kateri številki Monitorja je bil objavljen test in kateri izdelek je prejel priznanje. 38 PestPatrol 4.0 Izdajatelj 40 Sinhronizacija od koderkoli d.d., Trubarjeva cesta 79, 41 Programi za Palm 1000 Ljubljana, davčna številka: 83610405 Direktor 42 Programi za Symbian Andrej Klemenc Marketing Urška Gabrič, Dado Hamzič, Tomi Matič ODPRTA SCENA tel.: (01) 230 65 23 76 Kako sem presedlal na Linux e-pošta: [email protected] in preživel: Povezava v svet Naročnine in prodaja tel.: (01) 230 65 31, 77 Novice e-pošta: [email protected] 82 Mandrake Linux 9.1 ISO Tisk Delo Tiskarna d.d., Ljubljana, naklada: 10.000 izvodov NA ZVEZI Distribucija 108 O superstrunah, črnih luknjah Delo Prodaja d.d., Ljubljana in sploh vsem Naročanje na revijo Monitor Revijo Monitor lahko naročite tako, da plačate letno naročnino in jo od naslednje PROGRAMER številke naprej prejemate na želeni naslov. •Fizične osebe imajo 25 % popusta na 112 Gradnja paketov RPM polno ceno. •Naročite se lahko z naročilnico, ki je 113 Zvijače: Programiranje v javascriptu vpeta v vsako številko revije, po 119 Novice telefonu, po faksu, ali po elektronski pošti [email protected]. •Plačilo je mogoče tudi s plačilnimi MNENJA karticami. •Letna naročnina vključuje 11 številk od 120 Nezaželena pošta prve naročene. •Naročnina se plačuje enkrat letno. Če Vladimir Djurdjič naročnik ne zahteva odpovedi, se 122 Za Tajce & tajnice naročnina podaljša za naslednje obdobje. Nikolaj Pečenko •Odpoved je možna pisno ali po telefonu. •Vse dodatne informacije lahko dobite po 124 Je industrija programja mrtva? telefonu (01) 230 65 31 ali po Uroš Mesojedec elektronski pošti [email protected]. Poštnina za naročnike plačana pri pošti 126 Ali je slovenska informatika v krizi 1102, Ljubljana. V ceno je vštet 8,5 % DDV. in zakaj (še) ni?! ISSN 1318-1017 Andrej Kovačič

Seznam oglaševalcev ANNI ...... 27 EMA ...... 95 MICROSOFT ...... 15 PERFTECH ...... 49 ARES COMPUTERS ...... 31 ESCAPE ...... 125 MIKRO ING TRADE ...... 13 SI.SYSTEM INTEGRATION ...... 35 ACORD - 92 ...... OVITEK 2, 39, 67 AUTRONIC ...... 31 E-MISIJA ...... 33 MIKROPIS ...... 69 SIEMENS ...... 9 ADVERTUS ...... 43 AVM ...... 84 GRAFO ...... 51, 89 MOBITECH ...... 31 SOPHOS ...... 111 ALLDEA ...... 65 CANON ...... 7, 81 LASER COMPUTER ...... 31 MOBITEL ...... OVITEK 3 ŠPICA INTERNATIONAL ...... 36 ALLIED TELESYN ...... 19 CATI ...... 95 LIKO PRIS ...... 1 NIL ...... 3 TOYOTA ...... 2 ALTERNA INTERTRADE ...... 47 CHS ...... OVITEK 4 LUKVEL ...... 127 OLIMP ...... 95 TREND NET ...... 105 AMNESTY INTERNATIONAL ...... 99 CIKLUS ...... 37 MEDIS ...... 25 PANNA ...... 83 XENON - FORTE ...... 79 6 JUNIJ 2003 UVODNIK Samurajev konec Miran Kramberger. Ime, ki v slovenskih telekomunikacijah pomeni zelo veliko, morda največ. Vsekakor ime, ki je zelo tesno povezano z vzponom Telekoma v zadnjem desetletju. Po toliko letih nespornega vladanja telekomunikacijski sceni zdaj kaže, da ga bo spodnesla navadna anonimka.

nonimke so v Sloveniji precej razširjen pojav, karkoli resnično spornega, pa se kljub temu da je bila us- še posebej v zadnjem obdobju, ko se končuje tanovljena že skoraj pred letom dni, še največ ukvarja A faza divjega ropanja družbene lastnine. V is- sama s seboj in s »prilagajanjem evropskemu pravnemu tem času, ko je na dan prišla anonimka v zvezi s Teleko- redu«. Vse lepo in prav, vendar je bil ravno v zvezi s teleko- mom in Siolom, se je pojavila tudi anonimka v zvezi z munikacijami pred nedavnim v Sloveniji na obisku višji onesnaženim mlekom, ki grozi spodnesti kar lepo ekipo, evropski uradnik in je zelo jasno povedal, da je mogoče, s kmetijskim ministrom na čelu. Na nekoliko nižji ravni če je le politična volja, zelo hitro, tako rekoč čez noč, tele- smo lahko brali anonimko, ki prikazuje direktorja ljub- komunikacije spraviti v red. Če je le politična volja. ljanskega javnega podjetja Parkirišča, d.o.o., kot na- Seveda je imel gospod povsem jasno predstavo o tem, vadnega lopova in intriganta. Pa v zvezi z ljubljanskim kaj je politična volja. Politična volja je gonilna sila, ki v živalskim vrtom smo brali anonimko o tem, kako je di- predstavniški demokraciji deluje v javnem interesu. rektor s svojimi prijatelji streljal divjad in prirejal gosti- Take politične volje pri nas ni. Tam nekje sredi osemde- Samo Kuščer je, na katerih je ponudil meso »uplenjenih« živali. Tega setih let je je zmanjkalo, nadomestila jo je politična vo- glavni in odgovorni urednik direktorja je anonimka odnesla po hitrem postopku. Se lja lastnih trebuhov in žepov. bo to zgodilo tudi s Krambergerjem? V takem sistemu so razni Krambergerji nekaj povsem Anonimka je to, kar je, ker se njen avtor boji za po- naravnega. Povsem logične pa so tudi anonimke. sledice, če bi se vedelo, kdo je. Praviloma je avtor nekdo, Miran Kramberger, ljubkovalno (od prijateljev in so- ki zelo dobro pozna razmere, »insajder«. Pogosto gre za vražnikov) imenovan Krambi, dolga leta namestnik ge- nekoga, ki se čuti izigranega, prevaranega. Dolga leta neralnega direktorja Telekoma, zdaj pa direktor Siola, je na primer sodeloval pri vsem, kar očita v anonimki, je bil v prehodnem obdobju za Telekom nujen in vseka- potem pa ni povišan na položaj, ki si ga je obetal. Ali kaj kor koristen. Če ga ne bi bilo, bi si ga morali tako rekoč podobnega. V gnevu se odloči, da bo pač »vse povedal«. izmisliti. Bil je idealna kombinacija človeka s tehnično Če so ga njegovi bližnji tako rekoč izdali, jim pa že ne bo dovolj dobrim znanjem, da ga ni vsak srednješolec peljal ostal dolžan! žejnega čez vodo, hkrati pa mu je bila jasna ekonomika Druga možnost je, da nekdo iz notranjih krogov dobi telekomunikacij. Ob tem je treba seveda povedati, da je moralnega mačka – sam od sebe ali pa pod zunanjimi bil kot človek fizično impresiven, aroganten in zelo hiter pritiski. Vsi ljudje ne prenašajo enako nečednih poslov. z izjavami, zavračanji, zasmehovanji in (menda) celo Nekaterim so v zabavo, drugim je vseeno, tretji trpijo. resnimi grožnjami. Na svojem terenu je bil absolutist in Večinoma se slepijo, da držijo vrečo zaradi nekega (po- brezkompromisen vladar. V šahu je držal male ponudni- gosto nedoločljivega) večjega ali višjega dobrega. ke interneta, ministrstvo in agencijo, celo Arnes. Morda Skratka, zaradi višjih ciljev je dovoljeno, celo smiselno je to malo pretirano, a včasih se je zdelo, da slovenske in zaželeno omejen čas početi kaj nedovoljenega, prepo- telekomunikacije bolj ali manj pooseblja. vedanega, tako ali drugače spornega. Ali je bilo to dobro ali ne, je težko reči. Sproti je bilo Anonimke se najraje po- videti prej slabo, vsekakor s stališča malih ponudnikov javljajo v prekucniških ob- in odprtega trga. S stališča države in Telekoma je bil go- dobjih, ko se vrednote tako tovo koristen, kako pa je koristil ali škodil uporabni- Če je le politična volja, je rekoč iz dneva v dan spremi- kom, pa najbrž nikoli ne bo povsem jasno. mogoče zelo hitro, tako rekoč njajo, pravni red pa je le ne- Vsekakor pa je videti, da je »Krambijevo obdobje« pri čez noč, telekomunikacije kaj teoretičnega. Anonim- koncu. Ni rečeno, da ga bo spodkopala že kar prva ano- spraviti v red. ka, tudi če je njena vsebina nimka, če ga niso spodkopali niti frontalni napadi kon- še tako utemeljena, je v kurence – kolikor je je pač bilo. To, kar kaže na zaton pravno urejenem sistemu nepotrebna, kajti s preganja- njegove moči, je slutnja, da se ga politika odreka. Vsi njem nezakonitih in kako drugače spornih dejanj se uk- komentarji, tudi njegov lastni, zvenijo v tem tonu. Člo- varjajo čisto jasno določene ustanove s povsem jasnimi vek je opravil svoje, prihajajo drugi časi in treba se je pristojnostmi in postopki. V sistemih, v katerih je pravni upokojiti. V tem kontekstu sploh ni pomembno, ali so sistem močno politično obarvan in motiviran, politika pa očitki v anonimki resnični ali ne – in z anonimkami je je neformirana, roparska in deluje pretežno za ozke inte- praviloma tako. Gre le za uverturo v konec, tako rekoč rese posameznih skupin, pa na take ustanove računamo uvodni takt, ki pripravi gledalce na sklepni prizor. zaman. Razne agencije (na primer za telekomunikacije, Kot samuraj, ki je z mečem in pogumom zvesto služil radiodifuzijo in pošto) in uradi (na primer za preprečeva- do zadnjega – oziroma dokler gospodar ni ugotovil, da nje korupcije) so praviloma papirnati tigri, ustanovljeni meč ni več najbolj potrebno ali priljubljeno orožje – se predvsem zaradi videza, ne pa zaradi dejanske potrebe in bo moral Kramberger verjetno umakniti. Kar zadeva želje po preganjanju nepravilnosti in uvajanju reda. zgodovino slovenskih telekomunikacij, pa zna biti, da jo Agencija za telekomunikacije (in tako naprej) je se- bomo delili na tri obdobja: predkrambijevsko, Krambi- veda tista, ki bi morala stopiti na prste Telekomu, če je jevo in pokrambijevsko. 8 JUNIJ 2003 Tehnomanija

ntel s procesorji Itanium res nima sreče. Le ne- jona dolarjev. Zdaj sicer spreminja strategijo in naročni- kaj dni po tem, ko je Microsoft le objavil no veže na račune za mobilne telefone, zanimivo pa je, I končne različice operacijskega sistema Win- da je za prihodnost povsem po ameriškem vzoru vendar- dows za to 64-bitno podlago, so iz Intela sporočili, da so le optimist. Ali gre še za eno prehitevanje časa, ko po- v novih Itaniumih 2 odkrili električno napako, ki pov- nudniki ponudijo rešitev, še preden je dozorel trg zanjo? zroča, da se procesor »obesi«. Treba pa je priznati, da Se morda lahko kaj podobnega zgodi tudi v Sloveniji, gre za redko napako, ki nastane pri določeni kombina- kjer telekomunikacijski operaterji snujejo podobno po- ciji ukazov, in še to samo pri določenih procesorjih (mo- nudbo? deli s takti 900 MHz in 1 GHz). Sploh je zanimivo, da so • jo odkrili zdaj, ko so ti procesorji že skoraj leto dni v Ko smo že pri izgubarjih, ne moremo mimo podatka, rabi. Rešitev je seveda neuporabna – procesor naj upo- kaj se dogaja z Microsoftovo konzolo Xbox. To področ- rabniki poganjajo pri nižjem taktu, pa bo vse v redu. Se- je je za Microsoft čedalje večja črna luknja in vprašanje veda pa bodo okvarjene procesorje zamenjali tistim, ki je, do kdaj bo velikan iz Redmonda pri tem še vztrajal. so doslej do njih sploh prišli. Denarja za to sicer pri Microsoftu ne manjka. Oddelek Take napake pri novih procesorjih sicer niso prav nič za zabavno elektroniko, kamor sodi tudi Xbox, je ustva- redke, nekaj podobnega se je menda zgodilo s prvimi ril za 190 milijonov dolarjev izgube, kar je več kot dva- Sunovimi UltraSPARC-i III, vendar prihajajo za Intel v krat več kakor leto pred tem (izguba 97 milijonov do- nadvse neugodnem trenutku. Odzivi partnerjev so bili larjev). Enako je tudi s prometom. Medtem ko so pred Vladimir Djurdjič burni in marsikdo (recimo IBM) je že ustavil začetek letom dni na tem oddelku ustvarili za 943 milijonov do- prodaje prvih združljivih strežnikov. Vprašanje je, kako larjev prometa, je letos številka padla na 493 milijonov se bo tokrat Intel izvlekel iz te godlje in kako jo bodo iz- dolarjev. Pocenitve, ki so pogoj za tekmo s Sonyjem in koristili tekmeci na 64-bitni podlagi – IBM in Sun. Nintendom, so terjale svoje. Kaj pa bo z uporabniki, če si • Microsoft nenadoma premisli? AMD je medtem objavil najnovejšo različico proce- • sorja Athlon XP, ki nosi oznako 3200+ in prvič prinaša Za nami je buren mesec za področje digitalne glasbe. podporo sistemskemu vodilu s taktom 400 MHz. Po pr- Najprej je sodišče v Los Anglesu določilo, da izmenjava vih ocenah naj bi bil za okoli 15 % zmogljivejši od Pen- datotek med uporabniki ni nezakonito dejanje, kar je tiuma 4 s taktom 3 GHz, ki uporablja sistemsko vodilo s bila prava klofuta za dosedanja prizadevanja glasbene taktom 533 MHz (seveda pa imajo pri Intelu že P4 3,2 s industrije. Nato je Apple z novim servisom iTunes uspe- FSB pri 800 MHz). Ne glede na napredek pa bolj zbode šno dokazal, da se da glasbo vendarle učinkovito tudi v oči tiho izrečeni podatek, da je najbrž novi Athlon XP prodajati (več kot milijon skladb v prvem tednu). Le zadnji primerek svoje vrste. AMD namreč ne namerava malo zatem pa so pri istem Applu zgroženi ugotovili, da tega jedra prenašati na 90-nanometrski proizvodni pro- so hekerji v sistemu že našli možnost, kako glasbo brez- ces, ki čaka nasled- plačno ponuditi drugim. Skladbe sicer ni mogoče preko- nike. To bo seveda pirati na drugo lokacijo, vendar lahko drugi uporabniki 64-bitni Athlon 64, prek pretočnega zapisa poslušajo skladbe, ki so shranje- ki pa pride na vrsto ne v računalnikih legalnih kupcev. Zanimivo, da je mož- V novih Itaniumih 2 so odkrili šele jeseni, kar po- nost dejansko funkcija programa, vendar prikrita pred električno napako, ki povzroča, da meni, da bo imel In- uporabniki. Druga skupina hekerjev pa je že začela pro- se procesor »obesi«. Čeprav take tel zopet malo več jekt iCommune, ki bo omogočal tudi izmenjavo takih napake niso redke, prihaja ta za zatišja pred napadi datotek z drugimi uporabniki. Vse skupaj se je zgodilo v Intel v nadvse neugodnem poglavitnega tek- dveh tednih od začetka servisa iTunes. Dokaz, da za he- trenutku meca. Res pa je, da kerje ni ovir. Athlon XP kljub • svoji kakovostni za- Ko govorimo o digitalni glasbi, ne moremo mimo ini- snovi za AMD na koncu ni ravno tolikšen uspeh, kot so ciativ in tehnologij za učinkovit nadzor nad avtorskimi sprva načrtovali. Intel zopet nadzoruje skoraj šest petin pravicami (DRM – digital rights management). Micro- trga, delež pa se iz meseca v mesec povečuje. Čas je za softova z delovnim imenom Palladim je že dodobra raz- novo orožje. burila javnost saj se mnogi, zlasti v ZDA, bojijo krate- • nja osebnih pravic. Mnogi so zato že napovedali, da bi Brezžična omrežja Wi-Fi so zelo vroča tehnologija in lahko Microsoftova poteza v prihodnje še več ljudi us- mnogi ji pripisujejo lep uspeh tudi na področju javnih merila k rešitvam z odprto kodo, kjer doslej podobnih točk dostopa. Toda prve izkušnje operaterjev po svetu iniciativ ni bilo. Zato je še toliko bolj odmevala novica, niso tako rožnate. T-Mobile, ameriška podružnica da je Linus Torvalds, avtor Linuxa in glavni skrbnik nemškega telekomunikacijskega giganta, nikakor ne njegovega jedra, izjavil, da v operacijskem sistemu ni more pritegniti dovolj interesentov, kljub temu da imajo nobenih ovir za uporabo sistemov DRM. Hkrati se je si- nameščenih že okoli 2000 »vročih« točk. Pomagala ni cer distanciral od dajanja neposrednih izjav okoli tega, niti brezplačna ponudba, ki je pritegnila le nekaj navdu- ali mu je DRM osebno všeč ali ne, saj se, kot sam pravi, šencev. Nekatere ocene govorijo o tem, da T-Mobile noče iti politika. Ali to pomeni, da tudi Linux ne bo »pri- vsak mesec dobesedno vrže skozi okno od 1,5 do 2 mili- bežališče pregnanih«? 10 JUNIJ 2003

belo združenje WiMAX, v katerem so poleg In- tela še številna druga velika podjetja s področ- NOVICE ja računalništva in telekomunikacij, denimo Fujitsu, Nokia in Airspan Networks. http://www.intel.com Računalniške rezine mi vhodno/izhodnimi napravami (monitor, http://www.wimaxforum.org namesto osebnih tipkovnica,…) – še niso znane, vendar viri bli- računalnikov? zu HP trdijo, da naj bi HP izdelke predstavil še Pentium 4 s hitrejšim pred koncem leta. Videti je, da v Hewlett-Packardu pospeše- http://www.hp.com sistemskim vodilom in no razvijajo novo vrsto osebnih računalnikov, novim naborom tako imenovane računalniške rezine (blade Nov rod brezžičnih V Intelu so predstavili nov procesor Pen- desktop), ki so podobno kakor strežniške rezi- tium 4 s sistemskim vodilom s frekvenco 800 ne shranjene v omarah v računalniških cen- povezav MHz – tako so povečali prepustnost pretoka trih, končni uporabnik pa ima na svoji delovni Prav zdaj, ko so standard Wi-Fi sprejeli podatkov med jedrom, pomnilnikom in zuna- mizi le monitor, tipkovnico, miško in majhno tako izdelovalci kot kupci, so številna podjetja njo opremo. Doslej so v procesorje Pentium 4 priklopno postajo. Za razliko od lahkih odje- že napovedala podporo novemu standardu, ki malcev, ki breme obdelav podatkov in progra- bo omogočal še večjo pokritost z omrežjem in mov prav tako selijo v strežnike v računalniš- hitrejši prenos podatkov. kih središčih, imamo pri računalniških rezinah IEEE 802.16 naj bi zagotavljal pokritost v opraviti s popolnimi računalniki, kar pomeni, krogu s premerom do 45 kilometrov in preda bo vsak uporabnik imel na rezini svoj pro- pustnost podatkov do 70 Mb/s. Zato ne čudi, cesor, pomnilnik in disk, tako kot pri navad- da ga mnogi vidijo kot alternativo kabelskem nih računalnikih. dostopu do interneta in tehnologijam DSL, Taki računalniki se od klasičnih namiznih predvsem za manj naseljena območja. Opre- razlikujejo predvsem po tem, da je jedro računal- ma, usklajena s tem standardom, deluje v pro- niških rezin v posebnih omarah v računalniških stem frekvenčnem spektru med 2 in 11 GHz. centrih, kjer jih je moč precej preprosteje nadzi- Poglavitni podpornik standarda 802.16 je rati, vzdrževati, nadgrajevati in zamenjevati. družba Intel, ki je po predstavitvi vezja Centri- Podrobnosti o projektu – denimo način pono postala pomemben nosilec razvoja brezžič- vezave med računalniško rezino in oddaljeni- nih omrežnih vmesnikov. Za skladnost bo skr- vgrajevali vodilo z največjo frekvenco 533 MHz. Hkrati z novim procesorjem, ki bo sprva na voljo s frekvenco 3 GHz, so predstavili tudi nov sistemski nabor i875P, doslej znan pod Apple prodaja projektnim imenom Canterwood, ki podpira novo vodilo in prinaša še nekaj drugih novosti. digitalno glasbo Ena takih je podpora pomnilnikom DDR s frekvenco 400 MHz, kar je znatno več od do- Apple je nedavno predstavil nov rod žepnih predvajalnikov glasbe iPod, slej podprtih 266 MHz (tekmeci že nekaj časa obenem pa javno objavil začetek prodaja digitalne glasbe v spletni trgovini i- ponujajo več). Nabor 875P ponuja tudi na- Tunes Music Store. Apple skladbe v zapisu AAC prodaja po 99 centov, v mensko omrežno vodilo, ki temelji na arhitek- knjižnici pa že zdaj premore več kot 200.000 skladb, med njimi tudi neka- turi Communications Streaming Architecture, tere ekskluzivne, kot so pesmi Boba Dylana in skupine U2. Glasbo iz spletne prodajalne iTunes Music Store lahko uporabniki v navezi z novim gigabitnim omrežnim krmil- prenesejo v predvajalnike iPod, posnamejo na neomejeno število no- nikom Intel PRO/1000 CT Desktop Connec- silcev CD, do posamezne skladbe pa imajo po licenčni pogodbi do- tion pa podvoji pasovno širino, ki je na voljo v stop le trije računalniki Macintosh naenkrat (pesmi so dosegljive le današnjih rešitvah na vodilu PCI. uporabnikom okolja Dodatno nabor 875P obsega tudi podporo Mac OS X, Apple pa ne zah- vmesnikom AGP 8x, USB 2.0 in Serial ATA. teva posebne naročnine za storitev). Storitev v ce- Nabor zajema tudi dvojno neodvisno zvočno loti izkorišča zmožnosti programa iTunes 4, ki je na jedro, ki uporabniku omogoča, da med oprav- voljo za računalnike Macintosh. Različico za okolje ljanjem telefonskih klicev iz računalnika pred- Windows še pripravljajo, nared pa bo predvidoma vaja in posluša še digitalno glasbo. Za varno konec leta. delovanje mu je lahko dodana tudi podpora Apple je hkrati predstavil tudi nove predvajalnike iPod, ki so še tanjši in lažji kot doslej, drugačna diskovnim poljem RAID in podpora pomnilni- pa je tudi podoba s tipkami, ki zdaj niso več razpo- ku ECC. rejene v krogu. Novi iPodi so na voljo z diski, velikimi Procesorji Pentium 4 z delovno frekvenco 3 10 GB, 15 GB in 30 GB, v ZDA pa je zanje treba GHz in s sistemskim vodilom z 800 MHz bodo odšteti 300, 400 oziroma 500 dolarjev. Zmogljivej- v količinah po 1000 na voljo v kratkem, v še različice imajo povsem novo priklopno postajo, ki olajša priključitev predvajalnikov na računalnike Macin- ZDA pa bodo stali 417 dolarjev. Vezni nabor tosh in PC, novost pa je tudi zvočni izhod, ki olajša priključitev predvajalnika na glasbeni stolp. Intel 875P z integriranim programskim kr- http://www.apple.com milnikom RAID stane 53 dolarjev, brez dodat- NOVICE JUNIJ 2003 11 nega krmilnika pa 50 dolarjev – večji izdelo- pretvorbe v zapise HDTV, MPEG-2 IN MPEG- NA KRATKO valci osnovnih plošč pa ga že vgrajujejo v nove 4. Cena programa je 1000 dolarjev, za nad- izdelke. gradnje pa je treba odšteti 400 dolarjev. Brezžični ethernet do 320 Po mnenju prvih preizkuševalcev bo kom- Druga novost iz družbe Apple je program- Mb/s binacija novega Pentiuma 4, nabora i875 in ski paket Shake 3, ki ponuja izdelavo in ani- Čeprav se brezžični ethernet po standardu pomnilnika DDR400 zelo povečala zmoglji- macijo trirazsežnih prizorov, predvsem pa iz- IEEE 802.11g z deklarirano hitrostjo preno- vost osebnih računalnikov PC, toda kupci delavo učinkov v kombinaciji z video posnetki. sa podatkov 54 Mb/s šele uveljavlja, je bodo morali še nekoliko počakati. V Intelu so Program je prirejen za operacijski sistem Mac standardizacijska organizacija IEEE že usta- namreč takoj po predstavitvi v fazi proizvod- OS, pa tudi Linux in IRIX. Med novostmi je novila razvojno skupino za standard nje naleteli na napako, tako da so začasno us- predvsem podpora najzahtevnejšim projek- 802.11n, ki bo teoretično omogočal hitrosti tavili dobavo novih izdelkov. tom, pri katerih za senčenje in pripravo učin- prenosa od 108 Mb/s do 320 Mb/s. Hkrati http://www.intel.com kov lahko uporabimo gruče z večjim številom naj bi bilo brezžična omrežja s tem standardom znatno laže postavljati in upravljati. računalnikov, kot so PowerMac G4 in strežni- http://www.ieee.org IBM ThinkPad, tokrat G ki Apple Xserve. Številni učinki delujejo v realnem času in so zato uporabni tudi v tv odda- IBM je svojo paleto prenosnih računalni- jah, ki jih prenašajo v živo. Zmogljivostim in Intel: skromno, a pozitivno kov popestril z novim modelom – cenejši in ciljni skupini kupcev primerna je tudi cena – Prvo poslovno trimesečje se je za Intel kon- zmogljivejši prenosniki ThinkPad G so name- 5000 dolarjev stane različica za okolje Mac čalo za las bolje od že tako znižanih pričako- njeni rabi v majhnih podjetjih, ki načrtujejo za- OS X in 10.000 dolarjev za druge sisteme, pri- vanj, saj je prodaja čipov in pomnilnikov še vedno precej zadržana. Intel je v tem obdob- menjavo namiznih računalnikov s prenosniki. šteti pa je treba tudi 1500 dolarjev na leto za ju imel 915 milijonov dolarjev dobička, skup- V prenosnike nove vrste sta vgrajena Inte- vzdrževanje. ni prihodki od prodaje pa so se ustavili pri lov procesor Celeron ali Pentium 4 s frekven- Najširši množici uporabnikov je namenje- številki 6,75 milijarde dolarjev. Povprečna cami od 2 do 3 GHz, ter 14- ali 15-palčni zana tretja novost – program DVD Studio Pro 2, cena za Intelove procesorje se je med četrt- slon LCD. Računalniki, ki tehtajo približno ki omogoča polprofesionalno in profesional- letjem povečala, medtem ko je bilo dobav- 3,5 kilograma, sodijo med težje prenosnike, k no pripravo gradiva za plošče DVD. Programu ljenih izdelkov manj. standardni opremi pa sodijo brezžični omrežni so temeljito prenovili uporabniški vmesnik in http://www.intel.com vmesnik, disketni pogon, optični pogon in dve orodja za obdelavo. DVD Studio Pro 2 je tako vtičnici USB na prednji strani računalnika. postal idealen dodatek za urejevalnik videa Microsoftov požarni zid Najcenejši ThinkPad G40 bo v ZDA stal manj Final Cut Pro 4, s čimer kupec dobi popoln na- ima napake kot 1000 dolarjev. bor orodij za pripravo posnetkov, od snema- Microsoft je objavil popravek za svoj požar- http://www.ibm.com nja do izdelave nosilcev za množično distribu- ni zid ISA Server 2000. S popravkom lahko cijo. Program stane v ZDA 500 dolarjev. uporabniki odpravijo napako, ki bi morebitne- Apple prenavlja http://www.apple.com mu napadalcu omogočila, da s posebej obli- podporo videu kovano zahtevo blokira (DoS) delovanje mo- 23,3 GB na nosilec dula za streženje zahtevam DNS. Po takem Apple je predstavil kar tri nove programske napadu ISA Server ne bi več posredoval pa- opreme, ki zagotavljajo profesionalno obde- velikosti CD ketov DNS, edina rešitev pa bi bila vnovični lavo video posnetkov. Najpomembnejša no- Sony je izdelal optično enoto, ki lahko na zagon strežnika ISA. http://www.microsoft.com vost je četrta različica znanega paketa Final nosilec s premerom 12 centimetrov shrani do Cut Pro, ki je namenjena profesionalni monta- 23,3 GB podatkov, naprodaj pa bo konec leta. Univerzalni zapisovalnik ži video posnetkov z računalniki Apple Macin- Novi pogon, ki zapisuje s tehnologijo modrih Hitachi LG tosh. Različica 4.0 prinaša približno 300 no- laserjev, omogoča enkratno zapisovanje ali vosti, med katerimi je tudi prenovljen uporab- prepisovanje in brisanje podatkov in bo alter- Družba Hitachi LG Data Storage je predstavi- niški vmesnik, nova orodja za uporabo video nativa dosedanjim magnetno-optičnim zapi- la prvo enoto za zapisovanje vseh vrst op- učinkov v realnem času RT Extreme ter pod- sovalnikom, ki zagotavljajo zapisovanje do tičnih nosilcev, torej CD-R/W, DVD-R/W, DVD+R/W in DVD-RAM. Tudi drugi izdeloval- pora novim zapisom za profesionalno rabo, ki 9,1 GB podatkov na posamezen nosilec. ci zapisovalnikov so že predstavili enote, ki podatkov ne stiskajo. Final Cut Pro 4.0 zmorejo zapisovati na nosilce DVD-R/-RW in uporablja tudi novo knjižnico za obde- DVD+R/+RW, Hitachi LG pa je prva, ki zmo- lavo z 32-bitno plavajočo vejico za vsak re zapisovati tudi na DVD-RAM. GSA-4040B posamezni kanal videa, kar zagotavlja zmore zapisovati na nosilce DVD-R in hitro in natančno obdelavo posnetkov. DVD+R s 4-kratno hitrostjo, na nosilce DVD- Poleg osnovnega video urejevalnika so RAM s 3-kratno hitrostjo, na nosilce Final Cut Pro odslej priloženi tri povsem DVD+RW z 2,4-kratno hitrostjo, na nosilce novi moduli, in sicer Live Type za izde- DVD-RW z 2-kratno hitrostjo, na nosilce CD- lavo podnapisov, Soundtrack za obde- R pa s 24-kratno hitrostjo. V napravo je lavo in pripravo zvočne podlage ter vgrajenega 2 MB medpomnilnika. V Hitachi LG pričakujejo veliko povpraševanje, zato jih Compressor, ki skrbi za samodejno pre- nameravajo izdelati pol milijona na mesec. tvorbo in obdelavo zapisov v neinterak- Na voljo bo od junija. tivnem načinu. S programom je mogoče http://www.hitachi.co.jp izdelovati video posnetke s kakovostjo klasičnega filma, na voljo pa so tudi 12 JUNIJ 2003 NOVICE

NA KRATKO Načrtovalci napovedujejo visoko hitrost občutljiv za dotik, obenem je tudi najdražji. V zapisovanja – kar 9 MB/s (zapisovalniki DVD ZDA stane X630 2749 dolarjev, X632 3749 Izboljšani TCP/IP? trenutno omogočajo do 4,6 MB/s). Sony na- dolarjev, X632e pa 6569 dolarjev. črtujejo do leta 2005 razvoj enote z zmoglji- Predstavili so tudi dva namizna laserska ti- Internet danes deluje bolj ali manj samo vostjo 50 GB na nosilec in prenos do 18 MB/s. skalnika za rabo doma – v črnem ohišju izsto- prek protokola TCP/IP, ki ima veliko dobrih Zapisovalniki z modrimi laserji pa vsaj na pata E321 in E323 z zelo majhno porabo pro- lastnosti (predvsem robustnost), vendar začetku ne bodo prav poceni – sprva bo treba stora na mizi, z nizko ceno in po hitrosti tiska- tudi nekaj slabih. Ena od teh je precejšnja upočasnitev, če se na poti naredijo napake. odšteti približno 3000 dolarjev za pogon in 45 Raziskovalci na univerzi California Institute dolarjev za posamezen nosilec. Tudi podjetje of Technology razvijajo izboljšani protokol, Plasmon pa je pred nekaj meseci napovedalo imenovan FAST (Fast Active queue-mana- enote UDO (Ultra Density Optical), ki bodo gement Scalable TCP), prva poročila pa pra- zmogle na posamezen nosilec shraniti do 30 vijo, da so pri povezovanju laboratorijev prek GB podatkov in zapisovati s hitrostjo 8 MB/s. mednarodnih zvez dosegli kar 95-odstotno Tako kot Sony tudi Plasmon napoveduje na- učinkovitost. daljnji razvoj, ki bo pozneje prinesel zmoglji- http://www.caltech.edu vosti 60 GB in celo 120 GB na nosilec. http://www.sony.com Kartica WiFi z velikim http://www.plasmon.com dometom nja. V manjšega, E321, je vgrajeno 8 MB pomnilnika, tiska pa s hitrostjo do 20 strani na mi- Podjetje SMC Networks je predstavilo novo nuto. V ZDA stane celo manj kot 300 dolarjev. kartico za brezžični ethernet EliteConnect Lexmark s kopico novih E323 tiska hitreje, vanj je vgrajena tudi pod- High Power, ki z oddajnikom z močjo 200 tiskalnikov pora opisnemu jeziku postscript, za omrežno mW oddaja do 800 metrov daleč ter tako zagotavlja boljše storitve kakor običajne kar- Lexmark je predstavil vrsto novih laserskih podporo pa je treba poseči po tiskalniku tice WiFi. Poleg samih kartic bodo močnej- tiskalnikov – med njimi tri nove večfunkcijske E323n – oba tiskata z ločljivostjo 1200 IQ še oddajanje signalov podpirale tudi nove naprave (X630, X632 in X632e), ki omogoča- (600 pik na palec z dodatnim algoritmom), dostopne točke in druge brezžične naprave. jo tiskanje, kopiranje, faksiranje ter omrežno staneta pa 400 oziroma 600 dolarjev. Za bazno postajo High Power bo treba od- optično branje dokumentov, vse skupaj pa na Poslovnim uporabnikom je namenjena tro- šteti 78.360 tolarjev, za kartico na vmesni- jica T630, T632 in T634. Najmanj zmogljivi, ku PC Card 26.880 tolarjev, za Compact- T630, natisne do 35 strani na minuto, osnov- Flash pa 35.500 tolarjev. na različica pa stane v ZDA le 750 dolarjev. http://www.smc-europe.com T632 in T634 pa tiskata še po pet strani na Linux z napakami minuto več hitreje. Vsi trije podpirajo ločlji- vost 1200 pik na palec, dokupimo pa lahko Alan Cox, eden od razvijalcev prvotne kode niz dodatkov, tudi optični bralnik, ki jih pre- Linuxa, je na poštni seznam za razvijalce je- tvori v večfunkcijske naprave. Zmogljivejši na- dra Linux poslal sporočilo, v katerem je pravi se lahko pohvalita z zelo dolgim ciklom opozoril, da je tako v jedru 2.2 kot 2.4 na- brez menjave barvila (do 32.000 strani), sta- paka, ki lokalnemu uporabniku omogoča poln (root) dostop do sistema. Napaka je neta pa v osnovnih različicah 1000 oziroma skrita v razhroščevalnem programu ptrace. 1400 dolarjev. Dostop prek omrežja ni v nevarnosti. Popra- Edina barvna novost med množico črno- vek je že na voljo; tudi na straneh Coxove- belih laserjev je Lexmark C912. Tiska na papir ga delodajalca Red Hat. delovni mizi zasede razmeroma malo prosto- do velikosti A3, pri tem pa natisne do 28 strani http://www.redhat.com ra. Model X630 ima podajalnik za 25 listov, na minuto, tako črno-belo kot v barvah. fotokopira pa lahko s hitrostjo tudi do 35 Skupno zmogljivost predalov lahko povečamo Nforce 2 v velikosti µATX strani na minuto in natisne do 15 strani na mi- do impresivnih 5300 listov, na mesec pa je na- Danes je mogoče tudi razmeroma močno nuto. Vgrajen je faks, pripravljen pa je tudi za menjen tiskanju do 100.000 strani. Osnovni strojno opremo vgraditi v miniaturna ohišja uporabo v omrežjih. X632 je predvsem hitrejši, model stane 3500 dolarjev, najdražji, C912fn, velikosti µATX, kar je dokazalo podjetje ima pa tudi podajalnik za 50 dokumentov. v katerega so vgrajeni omrežni vmesnik, obra- Shuttle. Njihova matična plošča MN31N je X632e omogoča omrežno rabo in upravljanje čalnik listov, sortirnik in spenjalnik, pa stane zelo majhna, hkrati pa ima vse, kar potrebuje- in nadzor s krmilno konzolo z zaslonom, ki je zajetnih 9000 dolarjev. jo današnji povprečni in celo zahtevnejši uporabniki. Grafika podpira vodilo AGP 8x (z dvema priključkoma za monitor), podprt je dvokanalni pomnilnik PC3200, vgrajeni so vmesniki za omrežje 10/100 Mb/s, firewire, AmigaOne v Ljubljani nameščena pa je tudi podpora digitalnemu Računalniki Amiga so bili nekoč najbolj znani po grafičnih in zvočnih zmogljivostih, ki so v marsičem na- zvoku Dolby Digital. Grafični del matične ploš- rekovale razvoj sodobnih osebnih računalnikov. Čeprav zadnjih nekaj let o Amigah ni bilo veliko govor, pa so če (vezja Nforce 2) je dovolj močan, da se v podjetju Amiga Inc. že leta 2000 odločili za vnovični zagon razvoja – letos bodo predstavili novi računal- omogoča igranje večine modernih iger pri loč- nik AmigaOne, zasnovan s procesorjem PowerPC, in operacijski sistem Amiga 4.0. Amiga računalniški klub ljivosti 1024 × 768 pik in 32-bitnih barvah. Digital Amiga Dream bo v Bofu 7. junija ves dan predpremierno predstavljal novo AmigoOne in zmogljivosti si- http://www.shuttle.com stema 4.0. www.amiga-klub.si NOVICE JUNIJ 2003 13

V Lexmarku se sicer tudi s prenovljeno vr- klasično fotografijo z merami 13 × 10 centi- snih datotek WSDL (Web Services Description sto brizgalnih tiskalnikov trudijo povečati trž- metrov pa natisne v eni minuti. Tiska s hitrost- Language). ni delež na področju, na katerem z izdelki kra- jo 17 črno-belih in 10 barvnih strani na minu- Novi XML DataWindow omogoča razvijal- ljuje družba Hewlett-Packard. V ZDA je imel to, za povrh pa so vanj vgrajeni tudi bralniki cem neposredno uvažanje podatkov iz doku- HP lani več kot polovico trga z brizgalniki in za pomnilniške kartice CompactFlash, Me- mentov XML, lahko tudi ob pomoči predme- celo 52-odstotni delež pri večfunkcijskih na- mory Stick, MultiMediaCard, Secure Digital tov XLS – podatke lahko uvažamo tudi iz dru- pravah, Lexmark pa je bil na obeh področjih in SmartMedia. Kljub vsemu je cena za tiskal- gih programov in dokumentov, kot so doku- drugi (19 odstotkov pri brizgalnikih in 36 od- nik v ZDA zelo nizka – le 100 dolarjev, Z705, menti Acrobat PDF in MS Word. Priložen je stotkov pri večfunkcijskih napravah). Zato pa ki je brez bralnikov za kartice, pa stane 80 strežnik Sybase EAServer, vendar tako nareje- sta oba izdelovalca na področju teh dveh ka- dolarjev. Počasnejši Photo JetPrinter Z605, ki ni programi delujejo brez težav tudi v strežni- tegorij izdelkov dosegla izredne rezultate, saj tiska počasneje, stane le 50 dolarjev. kih Bea WebLogic in IBM WebSphere ter dru- se je kljub gospodarski krizi prodaja brizgalni- Predstavili so tudi tri nove večfunkcijske gih. Nove različice razvojnega orodja stanejo kov in večfunkcijskih naprav povečala za kar naprave – Lexmark X6170 tiska z ločljivostjo 3000 dolarjev, nadgradnje pa 1500 dolarjev. 172 odstotkov glede na 4800 × 1200 pik na palec 19 črno-belih http://www.sybase.com leto 2001 – prodali so in 15 barvnih strani na minuto. Vanj je kar 4,4 milijona na- vgrajen tudi podajalnik dokumentov, Corel Painter 8 prav. V analitični ki je v pomoč pri optičnem branju. V ZDA stane 250 dolarjev – za 50 dolarjev Kljub težkim finančnim razmeram v Corelu manj pa je na voljo X6150, ki je brez po- nadaljujejo predstavljanje novih programov. dajalnika. PrinTrio X1150 je najmanj Tokrat je na vrsti znameniti programski sli- zmogljiva večfunkcijska naprava, ki karski program Painter, ki so ga v Corelu ku- stane le 100 dolarjev. pili od podjetja Metatools – tokratna različi- http://www.lexmark.com ca pa je prva, ki je v celoti nastala pod Corelo- vim nadzorom. Sybase Prenovljeni uporabniški vmesnik je pre- glednejši, hkrati pa na zaslonu ne zasede toli- PowerBuilder 9.0 ko prostora kot doslej. Z novo paleto Tracker Podjetje Sybase je predstavilo imamo hitreje dostop do nazadnje uporablje- novo različico razvojnega orodja Power- nih nastavitev in orodij, kot so denimo digital- Builder, ki odslej podpira obe najpomembnejši ni čopiči. Paket vsebuje kar okoli 400 novih družbi Gartner ocenjujejo, da bo prodaja ti- podlagi – J2EE in .NET. Med novostmi je teh- čopičev, ustvarimo pa lahko tudi svoje – z no- skalnikov dobra tudi letos, ko naj bi predvido- nologija JavaServer Page Targets, ki omogo- vim orodjem Brush Creator. V pomoč je tudi ma že prodali 8 milijonov izdelkov. ča razvoj in pripravo programov, skladnih s okoli 30 vnaprej definiranih podlag in novo Med šestimi novostmi so trije klasični briz- tehnologijo JSP, pri čemer znaten del opravijo orodje za mešanje barv. Še učinkoviteje kot galniki. Photo Jetprinter P707 zmore tiskati z vgrajeni čarovniki za pripravo programov. Iz- doslej je mogoče narediti risbo, ki ima za pod- ločljivostjo 4800 × 1200 pik na palec, name- boljšali so tudi orodja za izdelavo spletnih sto- lago fotografijo – z orodji lahko tako predlo- njen pa je predvsem tiskanju digitalnih foto- ritev, pri čemer PowerBuilder 9.0 zdaj omogo- go hitro spremenimo v umetniški izdelek, ki grafij – v ta namen je vgrajena šestbarvna ti- ča samodejno gradnjo predmetov, potrebnih posnema voščenke, oglje ali akvarel. Poleg sa- skalna glava in možnost tiskanja do robov, za dostop do spletnih storitev na podlagi opi- modejnega načina je moč podrobnosti spremi- 14 JUNIJ 2003 NOVICE

NA KRATKO in program Outlook. Tako kot doslej bo Office 2003 Standard Norton AntiVirus zaščiten Edition na voljo tudi za malo- prodajo, poleg omenjenih pa je Najbolj priljubljeni protivirusni program, Nor- tu zajet še predstavitveni pro- ton AntiVirus, sodi med najbolj piratizirane gram PowerPoint. programe sploh, zato so v Symantecu uvedli protipiratsko zaščito. Več kot to, da Nekoliko obsežnejši bo Office Norton AntiVirus zdaj obsega še zaščito 2003 Professional Edition, ki bo pred kopiranjem, v Symantecu niso želeli obsegal tudi zbirko Access, pro- povedati. gram za namizno založništvo http://www.symantec.com Publisher in dodatek za Outlook, imenovan Business Contact Ma- Yahoo! izboljšal iskalnik nager for Outlook, ki bo oprav- Najbolj priljubljeni spletni imenik, Ya- njati ročno, kar daje celoti še boljši videz. ljal vlogo preprostega orodja za obvladovanje hoo.com, si skuša spet pridobiti tudi naziv Painter 8 kljub specifični zasnovi ohranja odnosov s strankami (CRM). Novi paket Offi- najboljšega iskalnika, ki je zadnja leta v ro- popolno združljivost z vodilnim programom ce 2003 Professional Enterprise Edition pa bo kah Google.com. Med poglavitnimi novost- na podlagi digitalne fotografije – Adobe Pho- zajemal še program za izpolnjevanje obrazcev mi so videz iskalnika, pomanjšane reklame toshopom. Združljivost pa se ne ustavi samo InfoPath. Slednji paket bo na voljo le skozi in dodatne možnosti iskanja, kot je iskanje na ravni datotek, temveč lahko med progra- količinske licence in ne bo naprodaj posamič- grafik, iskanje strani v določenih jezikih in is- moma izmenjujemo podatke o slojih, maskah no. Omeniti velja še različico Office 2003 kanje po posameznih domenah ali časovnih in barvnih kanalih. Small Business Edition, ki bo vsebovala vse kot obdobjih. Corel poleg tega ponuja zelo ugodne cene Standard Edition, poleg tega pa še programe http://www.yahoo.com za nadgradnje iz Photoshopa, pri čemer kupec Publisher in Business Contact Manager for plača le polovico cene, to je 300 dolarjev. Outlook. K tem moramo dodati še različice Philipsovi zapisovalniki http://www.corel.com Office Students and Reachers Edition, ki bo na DVD s pretočnim videom voljo za izobraževalne ustanove, in Office De- Philips je v referenčni model zapisovalnika Vse različice paketa veloper Edition za razvijalce. Ta bo vsebovala DVD Nexperia DVD+RW dodal podporo širo- razvojno orodje, imenovano Visual Studio kopasovni povezavi v splet in predvajanju Office 2003 Tools for Office. pretočnih video zapisov. Nov referenčni mo- Iz Microsofta so sporočili, da bo novi kom- S tem pa novosti še ni konec. Office 2003 del bo zaradi dodatnega procesorja za pove- plet pisarniških programov Office 2003 na vo- Professional Edition in Professional Enterprise zavo v splet in predvajanje posnetkov MPEG-4 (tudi Divx) stal 30 dolarjev več, na ljo v več različicah kot doslej. S tem želijo kup- Edition bosta vsebovali programe Word, Ex- voljo pa bo predvidoma prihodnje leto. cem ponuditi različne možnosti glede na de- cel, Outlook in PowerPoint, ki se bodo nekoli- http://www.philips.com janske potrebe. Osnovna različica bo zdaj no- ko razlikovali od tistih v drugih izvedbah pi- sila oznako Office 2003 Basic Edition, vendar sarniške zbirke. Dodane bodo funkcionalno- AMD le nekoliko bolje bo na voljo le z novimi računalniki. V komple- sti, kot je tehnologija Information Rights Ma- tu bodo urejevalnik Word, preglednica Excel nagement (IRM) za zaščito in overjanje doku- Izdelovalec procesorjev in pomnilnikov Flash RAM, podjetje AMD, je v prvem četrt- letju povečalo prodajo in zmanjšalo izgubo v primerjavi s prejšnjim četrtletjem. Kljub temu so poslovni rezultati bistveno slabši od tistih E-Business Suite v slovenščini pred letom dni. Podjetje je imelo 715 milijo- Oraclova rešitev poslovnega informacijskega sistema E-Business Suite bo odslej na voljo tudi v slo- nov dolarjev prihodkov od prodaje in 146 venščini. Trenutno sta v slovenščino prevedena modula za računovodstvo in materialno poslovanje, drugi milijonov dolarjev izgube – v istem obdobju moduli pa bodo postopoma v prihodnosti, glede na potrebe slovenskega trga. Pred prevodom jezikovnih lani je prodalo za 902 milijona dolarjev izdel- komponent modulov je bilo treba opraviti lokalizacijo, zlasti v modulu za računovodstvo, ki je zdaj prilagojen kov in imelo devet milijonov dolarjev izgube. slovenskim računovodskim standardom. Čeprav je prodaja procesorjev večja za 11 V Sloveniji bo uvajanje modulov E-Business Suite bolj ali manj prepuščeno partnerskim podjetjem, med odstotkov, je izguba večja. katerimi so najpomembnejši Select Technology, ki bo uvajal zlasti računovodski modul, Četrta pot, ki se je http://www.amd.com specializiral za modul za upravljanje človeških sredstev, KOPA, ki se je odločila za uvajanje modula za CRM in Maop. Referenčnih namestitev v Sloveniji še ni, v kratkem pa bosta prvi uporabnici Emona Obala Koper, Microsoft čaka na EU ki je sodelovala že pri lokalizaciji računovodskega modula, in Papirnica Vevče. Strokovnjaki iz generalnega direktorata za Moduli E-Business Suite pokrivajo prav vsa področja poslovanja podjetij, od osnovnih rešitev ERP do re- konkurenčnost pri Evropski komisiji so ugo- šitev za upravljanje odnosa s strankami in poslovnega poročanja. Na voljo so različice za posamezne indu- tovili, da Microsoft krši evropsko protimono- strijske panoge, na primer za državno upravo s posebnim modulom za področje obrambe, za inženirska in polno zakonodajo, nimajo pa še dovolj trdnih konstrukcijska podjetja, za farmacevtsko industrijo in številne druge. Temelj vseh modulov je enotni podat- dokazov, da bi šli s tožbo na sodišče in zah- kovni model, zaradi katerega uporabniki vidijo vedno natanko eno resnico in ni možnosti podvajanja podat- tevali, da mora Microsoft omogočiti vpogled kov ali za dvoumnosti. Skupaj je na voljo približno 120 različnih modulov. v svoje izdelke s strani konkurence. Evrop- Do konca letošnjega leta napovedujejo izdajo E-Business Suite za mala in srednje velika podjetja. Pri tej ska preiskava v zvezi z Microsoftom se izdaji se pričakuje krajši čas za implementacijo, čeprav naj ne bi bila vsebinsko okrnjena v primerjavi z izda- vleče že tri leta. jo za večja podjetja. Ocenjujejo, da je v velikih podjetjih čas za vpeljavo rešitve v uporabo približno 3 mesece http://europa.eu.int/comm za posamezno poslovno področje. www.oracle.com/si/ 16 JUNIJ 2003 NOVICE mentov, dodatne zmožnosti XML in orodja za Napredni zapisovalnik V Inspiron 500m je vgrajen Pentium M s nadzor dokumentov. Le omenjeni različici pa- frekvenco 1,3 GHz, 128 MB pomnilnika, disk keta Office 2003 bosta znali izdelati zaščitene PlexWriter Premium z 20 GB, pogon CD-ROM in 14,1-palčni za- dokumente, prebirati pa jih bodo znale vse Plextor je predstavil nov rod zapisovalni- slon – v ZDA je začetna cena 1200 dolarjev. Za različice. kov, ki zapisujejo s hitrostjo do 52-krat. Novi doplačilo si je mogoče omisliti brezžične vme- V Microsoftu bodo za novi Office spreme- PlexWriter Premium zapisuje plošče CD-R z snike in zmogljivejše pomnilniške enote. V pri- nili tudi licenčno shemo. Vsi paketi bodo omo- 52-kratno hitrostjo, CD-RW pa prav tako z merjavi z Inspironom 500m je Inspiron 600m gočali dve sočasni namestitvi paketa za oseb- doslej najvišjo izmerjeno hitrostjo – kar 32- no rabo (domači in službeni računalnik, pre- kratno. Priključimo ga na vodilo EIDE, vanj nosnik in namizni računalnik,…), le različica pa je vgrajeno 8 MB medpomnilnika. Povpreč- Students and Teachers Edition pa bo dovoljeni dostopni čas je 65 ms, ima pa tudi vse so- vala tudi do tri sočasne namestitve. Omeniti dobne tehnologije za nadzorovan in varen po- velja tudi to, da paket OneNote, namenjen tek zapisovanja. rabi v tabličnih računalnikih, ne bo del kom- Velika novost pa je poleg višje hitrosti zapi- pletov Office 2003, temveč ga bodo prodajali sovanja tudi zmožnost zapisovanja znatno posebej, tako kot programe FrontPage, Pro- večje količine podatkov od tiste, ki jo dekla- ject in Visio, ki tudi sodijo v širšo družino izdel- rativno spravimo na nosilec. S tehnolo- kov Office System. Cene seveda še niso znane. gijo, ki so jo poimenovali GigaRec, Novi Office 2003 bo na voljo letos jeseni, lahko na standardni nosilec z zmog- sprva pa so ga napovedovali že za poletje. Po- ljivostjo 80 minut zapišemo kar 1 GB glavitni razlog za zamik naj bi bile nove izbolj- podatkov (namesto 700 MB kot doslej). šave, ki jih načrtujejo kot rezultat uspešnega Podpira tudi nosilce z zvočno zmogljivostjo 99 preskusa javne razvojne različice Beta 2. Pred- minut, na katere lahko posnamemo celo do zelo podoben, vendar je vanj vgrajen zmoglji- stavniki podjetja ne želijo razkrivati podrobno- 1,2 GB podatkov. V Plextorju trdijo, da naj bi vejši grafični pospeševalnik družbe ATI, 256 sti izboljšav, vendar so obenem potrdili, da bili tako narejeni posnetki združljivi z večino MB pomnilnika, disk z zmogljivostjo 30 GB, bodo zagotovo pokazali še eno razvojno razli- današnjih optičnih enot, nekaj težav pa lahko enoto DVD-ROM in brezžični vmesnik, vse čico izdelka pred dokončno objavo paketa. skupaj po okoli 1400 dolarjev. Microsoft je razvojno različico Office 2003 Latitude D500 je za razliko od dveh Beta 2 razdelil približno 600.000 uporab- Inspironov lažja alternativa modelu nikom po vsem svetu, tako da gre za enega D600, prav tako pa ima Pentium M in največjih javnih preskusov doslej. 14,1-palčni zaslon LCD. V ZDA stanejo http://www.microsoft.com 1550 dolarjev in več. Ob uvedbi teh novosti so v Dellu obdržali le še dva izdelka iz Novi Mac OS X bo starega rodu – ultra lahki prenosnik X200 in mobilno delovno postajo Precision M50 osredotočen na – po nekaterih podatkih pa naj bi tudi ta uporabnike dva nadomestili z novima že v prvi polovi- »Uporabniki v središču« je sicer moto ci leta. snovalcev nadgradnje operacijskega siste- http://www.dell.com ma Mac OS X 10.3 – z delovnim imenom Pant- imajo s starejšimi enotami. Druga novost je her –, v katerem bodo še več pozornosti name- tudi tehnologija SecuRec, ki omogoča ščitenje Philips pripravlja digitalni nili uporabnikom in lažji rabi. Sistem bo pred- z geslom, brez katerega ne moremo do podat- vidoma na voljo septembra. kov na nosilcu. predvajalnik MP3 z Poenostavili bodo možnosti prilagajanja Novi PlexWriter Premium je na voljo v raz- diskom delovnega okolja in prenašanja uporabniških ličicah za vgradnjo (EIDE) in kot zunanja Trg predvajalnikov MP3, ki na diskih daje- profilov med različnimi sistemi Macintosh in enota (USB 2.0), stane pa 120 oziroma 200 jo prostor nekaj tisoč skladbam, bo kmalu do- drugimi napravami. Ena izmed novih je tudi evrov. bil novega tekmeca iz hiše Philips. Informacije možnost sinhronizacije imenikov med namiz- http://www.plextor.com iz krogov blizu podjetja govorijo o izdelku, ki nim Macintoshem in drugimi napravami. Po- bo najmanjši in najlažji na trgu, poleg tega pa leg tega bo novi Mac OS omogočal preklop V Dellu še naprej bo imel, glede na tekmece, vsaj eno poglavitno med uporabniki v sistemu – ne da bi moral pri- prednost – poleg predvajanja zvoka ga bo mo- javljeni uporabnik zapreti programe in tako prenavljajo prenosnike goče uporabljati tudi kot prenosni snemalnik prekiniti delo. Windows XP v računalnikih PC Kljub temu da so v družbi Dell pretekli me- zvoka. Poleg posnetkov MP3 bo znal predva- to že omogoča. sec predstavili cel niz novih prenosnikov, pre- jati tudi skladbe WMA (Windows Media Au- Ena bolj zanimivih novih možnosti pa naj nova še ni povsem končana. Tokrat so prišli na dio), vsaj na začetku pa bo na voljo z diskom z bi bila ponazoritev dokumentov v operacij- vrsto nekoliko manj zmogljivi in skromneje zmogljivostjo 15 GB. Za razliko od drugih sne- skem sistemu. Apple je namreč že pred dvema opremljeni modeli, ki imajo navadno največji malnikov bo v Philipsov izdelek vgrajen mi- letoma patentiral tako imenovane »skladov- delež v prodaji. V družini prenosnikov Inspiron krofon, kar bo olajšalo delo z napravo. V na- nice« dokumentov, ki naj bi olajšale brskanje sta novosti dve – Inspiron 500m in Inspiron pravo z imenom HDD 100 bo vgrajen vmesnik in iskanje po dokumentih. 600m, med prenosniki za poslovno rabo pa je USB 2.0, ki omogoča znatno hitrejši prenos http://www.apple.com nov Latitude D500. skladb kakor vmesnik USB 1.1. Predvidena sta NOVICE JUNIJ 2003 17 tudi daljinski upravljavec ter zaslon s pro- KONFERENCA OTS V MARIBORU gramsko nastavljivimi funkcijami. http://www.philips.com Že osmič zapored prireja mariborska univerza konferenco Objektna tehnologija v Sloveniji. Le- tos – 18. in 19. junija – bo poleg elektronskega poslovanja, spletnih storitev in sodobnih metod za razvoj programske opreme ponudila tudi predavanja o načrtovanju programskih rešitev z jezi- IBM vnovič pripravlja kom UML (Unified Modeling Language), katerega razvoj poteka pod okriljem OMG (Object Mana- svoj Office gement Group). Že dan pred konferenco pa bo profesor Bran Selic predaval o novi različici UML V IBM se pripravljajo na predstavitev nove- 2.0, ki šele nastaja. ga kompleta pisarniških programov, ki bo tekmoval s paketom Microsoft Office – vnovič seči, da bi izdelovalci velikih prenosnikov ne- Prednost Encora pred konkurenčnimi pro- se torej podajajo na trg, na katerem ima Mi- hali v njih uporabljati navadne Pentiume 4, grami so vsekakor možnosti za tesne povezave crosoft danes skoraj 90-odstotni delež. Toda namenjene namiznim računalnikom. z drugimi Adobovimi izdelki za urejanje videa, tokrat ne gre za neposredno tekmo, saj bo re- http://www.intel.com kot so Photoshop, After Effects in prej omenje- šitev podjetja IBM na voljo zgolj kot spletni ni Premiere. Encore DVD bo podpiral vse vrste program, dostopen prek spletnih dveri v pod- Tudi Adobe pripravlja zapisovalnikov DVD in tudi skrbel za samo- jetjih, pozneje pa morda tudi javno, prek dejno pretvarjanje video in avdio zapisov v strežnikov družbe IBM. Novi paket, ki za zdaj program za snemanje MPEG-2 in Dolby Digital, pri Adobu pa so tudi še nima imena, bo zagotovo obsegal urejeval- plošč DVD poudarili, da program ne bo omogočal kopi- nik besedil, preglednico in odjemalca za elek- Adobe je za poletje napovedal nov izdelek, ranja plošč DVD. tronsko pošto, najbrž pa še kaj. imenovan Encore DVD, ki bo namenjen ureja- http://www.adobe.com Izdelek naj bi dokončali do poletja 2003. nju video posnetkov za objavo na ploščah Za razliko od Microsoftovega paketa bo nova DVD. Za program bo treba odšteti 550 dolar- Omrežja za izmenjavo zbirka podjetja IBM namenjena tistim, ki ne jev – Adobe torej ne meri na navadne potrošni- datotek so legalna želijo ali ne potrebujejo vseh lastnosti, ki jih ke, temveč na navdušence in celo profesional- ponuja Microsoftov Office. Namesto tega me- ce, ki se ukvarjajo s produkcijo videa. Čeprav Zvezno sodišče v Los Angelesu je nepriča- rijo na preprostost rabe in nizko ceno lastniš- je na trgu že nekaj podobnih izdelkov, denimo kovano razsodilo, da so orodja in posledično tva – po zdajšnjih načrtih IBM novega progra- Pinnaclov Impression DVD Pro in Uleadov servisi za izmenjavo datotek v internetu po- ma ne bo prodajal samostojno. V kompletu s DVD Workshop, v Adobu računajo tudi na mi- vsem legalni. Sodnik je s tem zavrnil večino strežnikom WebSphere Portal Server naj bi lijon uporabnikov njihovega programa za ure- obtožb, naperjenih proti družbama Stream- namreč predvsem spodbudili prodajo te druži- janje video posnetkov Adobe Premiere. cast (avtorji programa Morpheus) in Grok- ne izdelkov. Pri razvoju sodeluje tudi oddelek podjetja IBM Lotus, ki namerava del rešitev uporabiti tudi v svojih novih izdelkih. http://www.ibm.com Slovenci smo povprečni Novi Pentiumi 4-M in uporabniki interneta Celeroni Po rabi interneta bomo kmalu v evropskem povprečju, slabe rezultate pa dosegamo po številu registrira- Po tem, ko so v Intelu predstavili nov rod nih internetnih domen. Tako bi lahko povzeli rezultate raziskav, ki so jih v začetku maja objavili na Fakulteti mobilnih izdelkov Pentium M/Centrino, so za družbene vede in jih je plačalo tudi ministrstvo za informacijsko družbo. naredili naslednji korak tudi pri dosedanjih Letošnja raziskava o rabi interneta v Sloveniji, ki so jo znova opravili na Fakulteti za družbene vede, pravi, procesorjih Pentium 4M in Celeron. Odslej da trenutno 642.000 Slovencev uporablja internet vsaj enkrat na mesec, 362.000 pa je vsakodnevnih uporabnikov. Z internetom se je »srečalo« najhitrejši procesor za prenosnike deluje s že približno 900.000 (45 %) Sloven- frekvenco 2,5 GHz, medtem ko Celeron zdaj cev, približno 38 odstotkov gospodinj- deluje s frekvenco 2,2 GHz. Intel je hkrati stev pa že ima dostop do interneta. Do predstavil tudi zelo varčni Celeron za mini pre- konca leta pa naj bi ga imelo 40 od- nosnike s frekvenco 1,26 GHz. Večina izdelo- stotkov gospodinjstev. Po besedah mi- valcev prenosnikov je že napovedala, da bo nistra Gantarja pa naj bi Slovenija dru- nove procesorje uporabila v svojih izdelkih. go leto, ob vstopu v EU, dosegala Cene se gibljejo od 107 dolarjev do 562 dolar- evropsko povprečje. jev za najzmogljivejši model. Zelo slabo gre Sloveniji pri enem od Kljub novostim pa je jasno, da bo Intel v kazalcev: na 100.000 prebivalcev smo prihodnje za običajne prenosnike močno pod- imeli januarja letos registriranih samo 612 strežniških domen, kar je bistveno slabše od najpogosteje omenjenih »tekmic«, kot so Estonija, Litva, Latvija Češka in Slovaška. Sicer pa je dve tretjini podjetij že uvedlo prl le kombinacijo Pentium M/Centrino. Za elektronsko poslovanje ali pa to načrtujejo. mobilne procesorje Pentium 4-M pa imajo dru- Po raziskavi sodeč, je najuglednejše računalniško podjetje pri nas še vedno Hermes Softlab, močno pa gačne načrte – imeli naj bi jih predvsem največji se povečuje ugled družbe Siol. Pri projektu RIS so ugotovili tudi, da je najbolj priljubljena spletna prodajalna prenosniki, ki jih uporabljajo uporabniki kot pri nas poštno-kataloško trgovina Neckermann, trdijo pa, da večina kupcev v spletu kupuje blago za manj od nadomestilo za namizne računalnike. V takih 100.000 tolarjev. izdelkih bo več poudarka na visoki zmogljivosti Pa še en zanimiv podatek so podali – Slovenci na mesec pošljemo 50 milijonov elektronskih poštnih in majhnem segrevanju kakor pa na skromni sporočil, od katerih je približno 10 milijonov nadležne oglasne pošte, to je 20 odstotkov. porabi energije. V Intelu skušajo tako tudi do- www.ris.org; mid.gov.si 18 JUNIJ 2003 NOVICE

ster, ki ponujata programsko opremo za izme- funkcionalnost jezika java skoraj nespreme- programerje, ki sicer uporabljajo razvojna njavo datotek. Sodnik je primerjal dejavnost njena vse od različice 1.1 naprej. V novi razli- okolja in jezike, kot je visual basic družbe Mi- podjetij s prodajalci videorekorderjev in foto- čici, imenovani Tiger, bodo dodali JSR (Java crosoft. kopirnih strojev, ki jih je mogoče v praksi upo- Specification Requests), kar naj bi predvsem http://java.sun.com rabiti za zakonite in nezakonite posle. Zago- poenostavilo delo na štirih področjih: zagoto- tovo pa prodajalci za to niso odgovorni. vilo enostavnejši razvoj, omogočilo pregled- 64-bitni Windows za nejšo kodo in optimiziralo lastnosti (v javan- procesorje AMD že na Sun bo izpustil Tigra skem navideznem stroju HotSpot JVM), zagotovilo boljšo podporo XML in podporo preizkusu Pred izidom nove različice platforme J2SE spletnim storitvam na uporabnikovi strani. Po tem, ko je Microsoft poslali v proizvod- 1.5 (Java 2 Standard Edition) prihodnje leto Dodatka JSRs 201 in JSRs 175 sta že v po- njo svojo prvo 64-bitno različico operacijske- je eden od ciljev družbe Sun predvsem povečati stopku sprejemanja v skupnosti programerjev ga sistema Windows za Intelove procesorje privlačnost in dostopnost programiranja z je- v javi (Java Community Process). Družba Sun Itanium, so iz Redmonda sporočili, da je tudi zikom java. Doslej je bila za programerje želi z novo funkcionalnostjo pridobiti tudi različica za 64-bitne modele AMD Opteron in

WINHEC 2003

Microsoft je v ZDA sklenil konferenco WinHEC (Windows Hardware Med novostmi, prikazanimi na konferenci, je tudi prototip računalnika Engineering Conference), na kateri je predstavil kar nekaj novosti v zvezi prihodnosti, ki bolje kakor doslej združuje funkcije računalnikov z različnimi z zdajšnjimi in bodočimi različicami okolja Windows. vrstami komunikacijskih sredstev. Računalnik z delovnim imenom Athens V New Orleansu, kjer je potekala konferenca, so prvič javno prikazali so razvili skupaj z družbo Hewlett-Packard, na prvi pogled pa spominja na tudi naslednjo veliko različico okolja Windows, ki ga imenujejo z delovnim velik (23-palčni) tablični računalnik, postavljen v vodoravni položaj. Kljub imenom Longhorn. Po zadnjih načrtih je novi sistem načrtovan za začetek majhni debelini računalnik ni namenjen prenašanju, osnovna plošča in nekate- leta 2005, prve razvojne različice pa bodo na voljo sredi in konec leta 2004. ri vmesniki pa so vgrajeni v ločeno škatlo, ki je z zaslonom povezana s po- Nova različica bo prinesla prenovljen grafični in uporabniški vmesnik, sebnim kablom (skupni prenos napajanja in podatkov). Sam zaslon ima na- ki bo s pridom uporabljal nove zaslone z večjo ločljivostjo kakor danes (go- mreč optično pomnilniško enoto in vmesnike za priključitev dodatnih naprav. vorijo o ločljivosti 120 pik na palec in več, danes pa imajo 17-palčni zaslo- Posebnost sta vsekakor telefonska slušalka in video kamera, ki stojita vsaka ni okoli 95 pik na palec). Poleg uporabniškega vmesnika, ki bo bolj slikov- na svoji strani zaslona in sta temelj za zvočno in video komunikacijo. V kom- no in večpredstavno usmerjen (govorijo tudi o izdatni uporabi videa in 3D pletu so tudi brezžična tipkovnica in miška. Athens za zdaj ostaja prototip, grafike), bodo z večjo ločljivostjo dosegli tudi boljšo upodobitev besedil. saj še ni konkretnih načrtov o morebitni velikoserijski proizvodnji. Ena najpomembnejših novosti, ki jih bo prinesel Longhorn, je nov da- Medtem pa je že skoraj nared nova platforma za varnost in digitalni totečni sistem, ki je zasnovan na zbirki podatkov z jedrom, enakim kakor nadzor vsebin, ki jo v Microsoftu imenujejo Next Generation Secure Compu- pri naslednji različici strežnika podatkov SQL Server »Yukon«. Poglavitni ting Base (NGSCB), bolj znana pa je pod prvotnim imenom Palladium. Win- HEC je bilo mesto, kjer so kazali prve izvedbe v skoraj dokončni strojni opremi, ne pa v posnemovalnikih kakor doslej. V prvi različico NGSCB bodo vgrajene štiri funkcije – tehnologija za izolacijo procesov, ki bo onemogoča- la vdore v sistem in spreminjanje varovanih programov; zaščitene pomnil- niške naprave, ki bodo omogočile varno hranjenje podatkov, pa tudi digitalni nadzor avtorskih pravic; varovane podatkovne povezave, ki bodo omogoča- le šifriranje podatkov tudi prek hitrih vmesnikov (recimo USB), ter sistem, ki bo omogočal samodejno izdelavo podatkovnih slik, s katerimi bo zago- tovljeno pravilno delovanje računalnikov PC. Za zdaj še ni znano, kdaj bodo končali razvoj, nekateri pa menijo, da lahko NGSCB pričakujemo v naslednjih 12–18 mesecih. Microsoft načrtuje tudi naslednje korak pri podpori različnim sedanjim in bodočim pomnilniškim nosilcem. Na WinHECu so sporočili, da bodo v prihodnje enako podprli vse večje standarde, kot so DVD+RW, DVD-RW in DVD-RAM, pričakujemo pa lahko tudi implementacijo tehnologije HighMAT, ki omogoča dostop do digitalnih vsebin na enak način v računalniku kot tudi napravah zabavne elektronike. Na slednjem področju je partner japon- razlog je možnost lažjega iskanja podatkov v datotekah, saj bodo te po- ski Panasonic, ki bo izdelal predvajalnike DVD, združljive s specifikacijo polnoma indeksirane. Sistem za zdaj imenujejo WinFS (Windows Future HighMAT. Na WinHECu so tudi prvič prikazali implementacijo tehnologije Storage), imel pa bo tudi nove mehanizme za doseganje večje varnosti Mt.Rainier v zapisovalnikih DVD+RW, ki bo na voljo še letos. in bolj učinkovitega shranjevanja podatkov. Še ena zanimiva funkcija, ki jo bomo srečali, kot kaže, že v okolju Win- Longhorn bo tudi imel vse večjo vlogo digitalnega centra za domačo dows XP, pa je možnost souporabe računalnika in okolja Windows med zabavo, pa naj gre za predvajanje video posnetkov, digitalne glasbe ali dvema uporabnikoma. Med tem, ko prvi dela na namizju in zaslonu, priklju- igranje iger. Tako kot doslej bo naslednja različica okolja Windows na vo- čenem na osebni računalnik, lahko drugi uporabnik neodvisno poganja pro- ljo v več različicah, od katerih bo vsaj ena namenja napravam, ki so bolj grame na ločenem pametnem zaslonu (Smart Display), ki je na računalnik podobne domači elektroniki kakor pa računalnikom, uporabljati pa jih bo priključen prek brezžičnih povezav. Ta zmožnost bo na voljo že s paketom mogoče prek domačega televizorja. Ta različica nastaja pod delovnim Service Pack 2 za Windows XP, ki ga bo Microsoft ponudil v drugi polovici imenom Harmony. leta. Za zdaj bo tehnologija omejena na delovanje zgolj z nekaterimi napra- Na srečanju WinHEC je Microsoft tudi predstavil nov prenosni protokol vami (kot so pametni zasloni), saj v Microsoftu s tem korakom nočejo za digitalno vsebino, imenovan Universal Audio Architecture, ki bo olajšal pre- zmanjšati prodaje osebnih računalnikov. nos glasbe med računalnikom in različnimi mobilnimi predvajalniki glasbe. http://www.microsoft.com NOVICE JUNIJ 2003 19

Athlon 64 že pri preizkuševalcih. Po zagotovi- je 15,6 odstotka, to je 5,7 odstotka manj, kot Sonyju zagotavlja več podjetij, med njimi tudi lih Microsofta bodo za 64-bitno platformo sta v istem obdobju lani dosegla HP in Com- RealNetworks, ki bo zagotovil predvajalnik AMD razvili tako Windows XP kot tudi novi paq skupaj. Celoten trg računalnikov naj bi se vsebin RealOne. Tudi sicer Sony in RealNet- Windows 2003 Server. Za zdaj preizkušanje v tem četrtletju povečal za 5,5 odstotka, saj je works precej sodelujeta, Sony pa ima v Realu poteka z izbranimi strankami, poleti pa naj bi po Gartnerjevih ocenah bilo izdelano 34,5 mi- tudi manjši lastniški delež. izdelek dobila na preizkus tudi širša javnost. lijona računalnikov. V podporo pretočnemu videu so v Sonyju AMD bo imel dotlej že pripravljen strežniški Za posebno presenečenje je poskrbela ja- skupaj s še osmimi japonskimi korporacijami procesor Opteron, na Athlon 64 pa bo predvi- ponska Toshiba, ki se je uvrstila med pet naj- (Matsushita, Toshiba, Sharp, Pioneer...) za- doma treba počakati do septembra. Kot je že večjih izdelovalcev računalnikov, čeprav so čeli razvijati specifikacije za povezavo televi- znano, bodo bodoči 64-bitni izdelki družb daleč največji del njihovega programa preno- zorjev v splet in predvajanje pretočnega videa, AMD in Intel povsem drugačni in ne bodo sniki. Toshiba se je uvrstila na četrto mesto, z nizozemskim Philipsom pa v skupnem pod- združljivi na ravni strojnih jezikov. pred NEC in za IBM. jetju Intertrust Technologies razvijajo pro- http://www.microsoft.com http://www.gartner.com gramsko opremo za zaščito avtorskih pravic, http://www.amd.com http://www.idc.com ki naj bi omogočala zaslužek s prodajo digitalnih vsebin prek spleta, hkrati pa ne bi ome- Dell prehitel HP, Toshiba z Sonyjevi smeli načrti s jevala uporabnikov. Altair naj bi bil Japoncem na voljo jeseni, v največjo rastjo televizorjem ZDA in Evropi pa šele naslednje leto. Družbi za raziskave Gartner in IDC sta ob- Japonski Sony pripravlja plazemski tele- http://www.sony.com javili podatke o prodaji osebnih in prenosnih vizor, ki bo omogočal tudi predvajanje pretoč- računalnikov ter strežnikov z Intelovimi pro- nega videa prek širokopasovnih povezav v Nadgradnje za vmesnike cesorji za prvo četrtletje 2003. Družbo Dell so splet. Televizor z razvojnim imenom Altair, ki znova postavili na prvo mesto – ob združitvi bo hkrati omogočal predvajanje televizijskih Serial ATA HP in Compaqa je namreč združeno podjetje programov prek antene, kabelske povezave, Zdaj, ko sta Seagate in Maxtor že začela za nekaj časa povedlo, zdaj pa je prvi spet satelitskega sprejemnika in spleta, naj bi bil prodajati prve diske, ki podpirajo novi vme- Dell. Na svetovnem trgu je Dell dosegel 16,9- Sonyjev osrednji večpredstavni portal in ne snik Serial ATA, so se na trgu pojavili razni do- odstotni tržni delež, kar je 24,4 odstotka več osrednji osebni računalnik, kakor so strategijo datki, ki povezujejo staro in novo tehnologijo. kakor v istem obdobju lani, tržni delež HP pa za prihodnost zastavili v Microsoftu. Podporo Podjetje Addonics je tako predstavilo pretvor- 20 JUNIJ 2003 NOVICE nik, ki omogoča, da nove diske z vmesniki Se- Via predstavila majhno podatke ob pomoči tankih plasti silicijevih rial ATA priključimo v računalnik, ki je kristalov. Izdelovalci teh pomnilnikov, ki jih opremljen z navadnim vmesnikom ATA osnovno ploščo uporabljamo v prenosnih telefonih in pomnil- (EIDE). Via je predstavila osnovno ploščo, ki ima niških karticah, se že nekaj časa spopadajo s Pretvornik priključimo neposredno na številne lastnosti in podobnosti z napravami tehnološkimi ovirami. Po mnenju predstavni- ploščati kabel za diske IDE, pri čemer moramo zabavne elektronike. Epia M10000 je dovolj kov družbe Motorola bi z novo tehnologijo žrtvovati nekoliko prepustnosti – prenos po- majhna, da jo je mogoče vgraditi v kompo- lahko za polovico zmanjšali velikost, oziroma datkov bo potekal s hitrostjo do 133 MB/s, nente, velike kakor predvajalnik DVD, hkrati za dvakrat povečali zmogljivosti. Pomnilniki medtem ko vmesnik Serial ATA zmore nekaj pa je vanjo že vgrajena podpora večpredstav- Flash sicer lahko shranjujejo podatke do deset več – 150 MB/s. Tak kabel omogoča med dru- let, delujejo pa tako, da so vrata tranzistorjev, gim tudi vročo zamenjavo diskov med samim ki delujejo kot mikroskopsko majhna stikala, delovanjem računalnika, za kar je bilo doslej izolirana s tanko plastjo stekla (silicijevega treba najprej izključiti računalnik. Odslej dioksida). bo torej lažje sestaviti učinkovita di- http://www.motorola.com skovna polja RAID, ki podpirajo vročo zamenjavo diskov, kar je bilo doslej Microsoft z 8 omejeno le na diske SCSI. Addonicsov pretvornik stane 35 dolarjev, za zunanje milijardami dolarjev naprave pa 60 dolarjev. v četrtletju http://www.addonics.com Kljub gospodarski krizi, ki še naprej močno omejuje uspešnost računalniške industrije, je Povečanje števila Microsoft dosegel še eno nadvse pozitivno če- trtletje. V prvih treh mesecih leta 2003 je pro- poskusov vdorov nosti, kot sta strojni dekodirnik MPEG-2 za dal za približno 7,84 milijarde dolarjev izdel- V podjetju za raziskovanje računalniške predvajanje plošč DVD in podpora petkanal- kov in storitev, kar je za 8 odstotkov bolje kot varnosti Internet Security Systems so v razi- nemu prostorskemu zvoku. Središče plošče je leto prej. Skupno je podjetje imelo 2,79 mili- skavi od začetka leta do konca marca ugoto- procesor Via C3 s taktom 1 GHz. jarde dolarjev dobička. Pri prodaji uporabniš- vili, da se je število sumljivih dogodkov in po- Zaradi možnosti rabe v dnevni sobi so v Vii kih programov je doseglo devetodsotno rast, skusov vdorov v letošnjem letu povečalo za 84 tudi znatno znižali porabo energije, glasnost pri strežnikih pa je prodalo kar za 21 odstot- odstotkov v primerjavi s koncem lanskega in segrevanje osnovne plošče – to so dosegli kov več izdelkov kakor leta 2003. V Microsof- leta. Po njihovih ocenah je vzrok za tako veli- predvsem z vgradnjo posebnih strojnih rešitev tu za naslednja četrtletja napovedujejo še več- ko povečanje predvsem v večjem številu črvov za določene funkcije (denimo dekodirnika jo rast, saj bodo začeli prodajati vrsto novih in programov za avtomatizirano napadanje MPEG-2), ki razbremenijo procesor. Via je v izdelkov. strežnikov in drugih računalnikov prek spleta. ploščo vgradila tudi strojni generator naključ- Hkrati so objavili poravnavo s skupino po- Raziskovalci ISS so podatke dobili ob po- nih številk, ki skupaj s primerno programsko trošnikov na Floridi, ki so pred časom proti moči 400 odjemalcev, ki spremljali spletni pro- opremo omogoča zaščito avtorskih pravic. družbi vložili tožbo zaradi domnevnega mo- met po vsem svetu, obdobje pa zajema tudi ene- http://www.via.co.tw nopolnega vedenja in zlorabe moči za nepra- ga največjih napadov, črv SQL Slammer, ki je vično obračunavanje licenčnin. Microsoft bo okužil 200 tisoč strežnikov po vsem svetu. Le 11 Motorola razvija manjše moral za poravnavo odšteti 202 milijona do- odstotkov vseh sumljivih dogodkov pa na bi larjev v kuponih za nakup računalniške opre- bilo dejanskih poskusov vdora. Največ sumlji- pomnilnike Flash me poljubnih izdelovalcev, to pa bodo razdeli- vega se je dogajalo ob petkih in za konec tedna. V družbi Motorola so izdelali primerke li med tožnike v tej državi. http://www.iss.net pomnilniških vezij Flash RAM, ki shranjujejo http://www.microsoft.com

OSMA KONFERENCA NT

Prvi teden maja je bila v Portorožu že osma konferenca Microsoft NT, ki je namenjen vnašanju in obdelavi podatkov, urejanju obrazcev in poveza- ki združuje predavanja o novih rešitvah in izdelkih iz Microsoftove hiše, vi Offica z zalednimi (backoffice) sistemi, ter OneNote 2003 za izdelovanje oziroma zgrajenih na njihovih platformah. Z več kot 1800 obiskovalci je zapiskov, podpira pa tudi prepoznavanje pisave, tako kot različica Windows letošnja konferenca presegla lansko, čeprav je bilo predavanj nekaj XP Tablet PC. manj. Večina predavanj se je osredotočala na nove izdelke, ki jih je Mi- Precej zanimanja je bilo tudi za rešitve, ki so jih na podlagi Microsofto- crosoft predstavil, oziroma napovedal za letos, v ospredju pa so bili vih izdelkov razvili v drugih podjetjih, denimo Pošti Slovenije, ki je bila letos strežnik Windows Server 2003, zbirka razvojnih orodij Visual Studio.NET tudi večji sponzor konference NT. Pošta je predstavila storitev elektronske- 2003 in zbirka pisarniških programov Office System 2003. Na konferen- ga plačevanja računov, ki bo omogočilo državljanom prejemanje položnic v ci so bila pomembna tudi predavanja o izboljšani podpori pomnilniškim nabiralnik elektronske pošte in z uporabo opisnega jezika XML ter visoke sistemom v novih strežniških izdelkih ter prihajajočih različicah strežniš- stopnje zaščite s pametno kartico tudi preprosto elektronsko plačevanje kih izdelkov, kot so Internet Information Services 2003, SharePoint teh računov. Domači in tuji strokovnjaki podjetja HP so predstavljali pred- 2003 ter posamezni gradniki po novem precej razširjenega Offica. vsem novosti na področju pomnilniških sistemov, ki jih pripravlja HP v po- Prav predavanja o Office System 2003 so pritegnila največ obisko- vezavi z novimi Microsoftovimi strežniškimi izdelki, ki imajo izboljšano pod- valcev, predavatelji pa so posebej izpostavljali nov uporabniški vmesnik poro pomnilniškim sistemom SAN in NAS ter protokolu iSCSI. programa za skupinsko delo Outlook in nova programa, InfoPath 2003, www.microsoft.si NOVICE JUNIJ 2003 21

vili DynaTAC 8000X, ki je bil plod petnajstlet- nega razvoja, ki je stal 100 milijonov dolarjev. Telekomunikacijske novice Telefon je stal 4000 dolarjev. http://www.motorola.com

Mobitel še bolj agresivno pa so zelo ambiciozni, saj namerava konkuri- Podatkovni prehod za rati drugim načinom plačevanja predvsem z Podjetje Planet 9, ki sta ga ustanovila Mo- vsepovsod navzočimi mobilnimi telefoni in bluetooth bitel in SiOL, bo skrbelo za vsebine na spletnih nižjimi cenami transakcij. V podjetju IXI Mobile so predstavili Perso- in mobilnih dverih, ki jih ponujata podjetji; www.mobitel.si nal Mobile Gateway (PMG), ki je namenjen torej na spletnih straneh www.siol.net, upravljanju povezav z več mobilnimi naprava- www.pinkponk.com, mobilnih dverih Planet Opera tudi na Series 60 mi prek povezave bluetooth. Mobilni telefon s Mobitel in Mobitelovi glasovni postaji. S to PMG bi lahko rabil kot osrednja naprava potezo sta največji operater mobilne telefonije Izdelovalec tretjega najbolj priljubljenega bluetooth, s katero bi se druge naprave pove- in ponudnik dostopa do interneta naredila še spletnega brskalnika, Opera, je predstavil zovale in se z njo usklajevale. PMG ima usmer- korak več na poti zbliževanja, ki sta jo začela s novo različico svojega paradnega izdelka za jevalnik, ki bi tako omogočal drugim napra- predstavitvijo skupnega projekta postavitve Symbianov uporabniški vmesnik Series 60, ki vam samodejno povezovanje v splet prek mo- WiFi točk NeoWLAN. Direktor podjetja Pla- jo uporabljata Nokii 7650 in 3650. Podobno bilnega telefona in strežnik, ki bi omogočal net 9 je Branko Čakarmiš, prej programski di- kakor Opera za uporabniška vmesnika Series drugim napravam povezovanje v načinu tan- rektor v Pro Plus. Med prvimi cilji podjetja je 80 (Nokia Communicator 9210) in UIX (Sony kih odjemalcev, torej z minimalno program- popestriti vsebino na Planetu Mobitel, v na- Ericsson P800) ima tudi ta različica Operino sko in strojno opremo. Preprost zgled koristne slednjih tednih bo predstavljen tudi prenovlje- napredno tehnologijo predelave za majhen rabe te tehnologije bi bila ročna ura, ki bi ob ni PinkPonk, sicer pa se bo podjetje v nasled- zaslon (SSR – Smal-Screen Rendering), ki klicu na mobilni telefon začela vibrirati in pri- njih mesecih ukvarjalo z razvojem in pripravo omogoča prikaz običajnih spletnih strani na kazala ime klicatelja. vsebin za prenos prek omrežja UMTS. majhnih zaslonih mobilnih telefonov in ročnih Prvi izdelek, ki vključuje PMG, je predstavi- V Mobitelu so sicer tudi zelo zadovoljni z računalnikov. lo podjetje Samsung – gre za mobilni telefon uspehom Planeta, saj se število rednih uporab- Brskalnik je brezplačen za 14-dnevno GSM SGH-X410, medtem ko so v Seiku napo- nikov giblje okrog 80 tisoč, kar je več kot 6 od- preizkušanje, polna cena pa je 20 evrov. vedali ročno uro, v InfoHandu digitalni fotoa- stotkov uporabnikov. V Evropi podobni stori- www.opera.com parat, v Game Parku pa mobilni igralnik. V tvi Vodafone Live! in i-mode doživljata precej IXI Mobile so povedali, da se dogovarjajo tudi počasnejši preboj, to pa je predvsem posledica Real vse bolj prisega na s številnimi drugimi izdelovalci mobilnih na- dejstva, da Planet Mobitel deluje z vsemi apa- prav in pričakujejo prve izdelke na trgu v Evro- rati z brskalnikom WAP, medtem ko i-mode mobilnost pi in Aziji v nekaj mesecih. in Vodafone Live! zahtevata posebne telefo- V ZDA je podjetje RealNetworks napove- http://www.ixi.com ne oziroma programsko opremo. Statistika dalo, da bo začelo uporabnikom mobilnih te- dostopov do posameznih vsebin Planeta Mo- lefonov ponujati novice in športne dogodke v Prvi mobilni telefoni z bitel je pokazala, da uporabnike najbolj za- pretočnih video in avdio zapisih. Vsebine bodo nimajo zabava in igre, pri novicah pa pred- pripravljale televizijske in radijske mreže, na milijoni pik vsem šport. voljo pa bodo pri operaterjih GSM AT&T Wi- Japonski mobilni velikan NTT DoCoMo je Poleg Planeta je Mobitel uvedel še nekaj reless, Cingural in T-Mobile pod imenom predstavil dva nova modela mobilnih telefo- zanimivih novih storitev, med katerimi izstopa RealOne Mobile Media Guide. Sprva bo stori- nov, ki imata digitalni fotoaparat z ločljivost- možnost plačevanja s službenimi mobilnimi tev na voljo zgolj za uporabnike Nokie 3650 in jo milijon slikovnih elementov in več. S tem so računi; uporabniki poslovnih paketov lahko različice predvajalnika RealOne za operacijski postali mobilni telefoni prvič uporabni tudi zdaj prejmejo račun za plačevanje prek a-, e- sistem Pocket PC, med letom pa bodo na voljo kot pravi fotoaparati, saj je taka ločljivost pri- ali posMonete na svoj domači naslov, ločeno tudi drugi aparati, ki bodo že podpirali pred- merljiva s tisto iz običajnih digitalnih fo- od podjetja. Tudi na področju GPRS gostova- vajanje pretočnega videa in zvoka. toaparatov. nja se je začelo končno premikati, saj je Mobi- Tudi sicer skuša RealNetworks postati po- Telefona sta izdelka družb Sony Ericsson in tel doslej omogočal to storitev le na Hrvaš- membno podjetje na področju mobilnih tele- Fujitsu, za pomnilniške kartice pa uporabljata kem, zdaj pa je podpisal pogodbo s še petimi komunikacij, saj je že podpisalo pogodbo z Memory Stick Duo oziroma nove kartice Mini operaterji iz Evrope in Hongkonga, do poletja Nokio in Ericssonom, ki sta integrirala plat- SD. Telefon Fujitsu obsega tudi čitalec prstih pa obljublja možnost gostovanja v še desetih formo za prenos pretočnega videa in zvoka odtisov, ki se lahko uporablja namesto kode državah, med drugim Nemčiji, Italiji, Veliki Helix v svoje omrežne rešitve za prenos več- PIN in za dostop do varnostnih nastavitev. Britaniji in Kanadi. predstavnih vsebin prek mobilnih omrežij. Oba telefona delujeta na japonskem sistemu Poleg ustanovitve podjetja Planet 9 je Mo- www.real.com drugega rodu PDC in bosta naprodaj na Ja- bitel ustanovil tudi podjetje skupaj z Novo ponskem v treh mesecih. Konkurenčni opera- kreditno banko Maribor. Skrbelo bo za mobil- 20 let mobilnega telefona ter J-Phone, ki sicer vodi na področju mobilnih no plačevanje oziroma dostop do transakcij- telefonov z vgrajenimi digitalnimi fotoapara- skih računov. Bolj natančno delovanje tega Motorola, drugi največji izdelovalec moti, je prvi telefon z milijoni pik napovedal za podjetja se bo pokazalo proti koncu leta, ko se bilnih telefonov, je te dni praznoval 20. oblet- maj, a ni predstavil še niti prototipa. bodo uveljavile prihajajoče spremembe na po- nico prvega mobilnega telefona, ki so ga raz- http://www.nttdocomo.co.jp dročju bančništva, načrti skupnega podjetja vili prav pri njih. Leta 1983 so namreč predsta- http://www.j-phone.co.jp 22 JUNIJ 2003 PREIZKUSI

V Monitorjevem laboratoriju za preizkušanje izdelkov uporabljamo naslednjo opremo: računalnik s procesorjem Pentium 4 2 GHz podjetja Intel; računalnik z Athlonom XP 2000+ in 512 MB RAM podjetja Power Plus, Ljubljana; dva računalnika s Pentiumom 4 2 GHz in 512 MB RAM podjetja PCX Computers, Ljubljana; računalnik s Pentiumom 4 1,7 GHz in 256 MB RAM podjetja Anni, Ljubljana; računalnik z Athlonom XP 2100+ in 512 MB RAM podjetja Comtron, Maribor; strežnik IBM Netfinity 5000 (Pentium III 500, 256 MB RAM) podjetja IBM Slovenija; prenosni računalnik Apple iBook podjetja EPL, Ljubljana; monitor NEC MultiSync LCD1850E podjetja Acord-92, Ljubljana; zapisovalnik Plextor 40/12/40A podjetja PCHand, Ljubljana; Palm Tungsten T podjetja CHS, Ljubljana; Compaq iPaq H3870 podjetja HP Slovenija, Ljubljana. Sistemsko vodilo z 800 MHz V Intelu so se odločili, da bodo pošteno prevetrili ponudbo procesorjev in sistemskih naborov. Pri procesorjih AMD je namreč dvokanalni dostop do pomnilnika DDR in 200 MHz zunanje vodilo povsem vsakdanje, nabori za Intelove procesorje pa zaostajajo. Z novimi izdelki naj bi zmanjšali oziroma izničili tudi to prednosti AMD. Intel Pentium 4 3,0C

INTEL PENTIUM 4 3,0C pri kupcih niso uveljavile, predvsem zato, ker Paleto sistemskih naborov so tako v Intelu Kaj: Procesor s podporo 800 MHz zunanjemu vodilu. prednosti pomnilnika RDRAM, predvsem nje- zasnovali povsem na novo. Prvi predstavljeni Zahteve: Osnovna plošča z naborom 875P ali 865PE/G. gova hitrost delovanja, niti približno ne od- nabor, ki naj bi nadomestil tako 845PE in Izdeluje: Intel, www.intel.com. tehtajo cene. Tak pomnilnik je namreč več ka- 7205 kot tudi 850E, namenjen pa je računal- Prodaja: Elkotex, www.elkotex.si, (01) 583 79 10. kor dvakrat dražji od pomnilnika DDR. Poleg nikom in delovnim postajam zgornjega razre- Cena: 124.800 tolarjev. tega so ob predstavitvi nabora uporabniki da, je 875P z razvojnim imenom Canterwood. imeli na voljo le pomnilnik SDRAM. Z uvelja- Z njim je Intel uresničil napovedi, da bo nehal Za: Zmogljivost, podpora hipernitnosti. vitvijo pomnilnika DDR in čedalje višjimi takti podpirati pomnilnik RDRAM, katerega po- Proti: Visoka cena. delovanja pomnilnika je RDRAM čedalje bolj glavitni zagovornik v preteklosti je bil prav In- GIGABYTE GA-8IK1100 izgubljal prednost, ki jo je imel v primerjavi z tel. Canterwood sestavljata severni most drugimi vrstami pomnilnikov. Med uporabni- 82875P in južni most 82801EB/R. 82875P je Kaj: Osnovna plošča z naborom 875P. ki in izdelovalci osnovnih so bili tako bolj pri- narejen v 0,25-mikronski tehnologiji (za pri- Izdeluje: Gigabyte, www.gigabyte.com.tw. ljubljeni sistemski nabori s podporo pomnilni- merjavo: nabor nForce za procesorje AMD je Prodaja: Elkotex, www.elkotex.si, (01) 583 79 10. ku DDR. Nabor 845PE se je na trgu zelo dobro narejen v 0,35-mikronski tehnologiji). Gre za Cena: 41.380 tolarjev. uveljavil, kljub temu pa je zaostajal za nabori, prvi Intelov nabor, ki podpira vodilo AGP 8X, Za: Zmogljivost, opremljenost, podpora novim vmesniki so jih izdelovalci ponujali za procesorje kar je še eno področje, na katerem so bili na- kom in tehnologijam. AMD. Najvišji takt pomnilnika je bil namreč bori drugih izdelovalcev v prednosti pred Inte- Proti: Procesorji s podporo 800-megaherčnemu vodilu 333 MHz (večina naborov za procesorje AMD lom. V Intelu so povsem na novo zasnovali do- so relativno dragi. podpira 400 MHz pomnilnik), poleg tega pa stop do pomnilnika: 875P ima tako do pom- GIGABYTE GA-8PENXP je imel do pomnilnika dostop le z enim kanalom, medtem ko so ga Kaj: Osnovna plošča z naborom 865PE. najzmogljivejši nabori za proce- Izdeluje: Gigabyte, www.gigabyte.com.tw. sorje AMD naenkrat lahko dose- Prodaja: JAE, www.jae.si, (01) 589 62 00. gali dvokanalno in s tem dvakrat Cena: 58.200 tolarjev. povečali hitrost prenosa podat- Za: Zmogljivost, opremljenost, podpora novim vmesnikov med pomnilnikom in proce- kom in tehnologijam. sorjem. Prvi Intelov sistemski na- Proti: Visoka cena, procesorji s podporo 800-mega- bor z dvokanalnim dostopom do herčnemu vodilu so relativno dragi. pomnilnika, 7205 oz. Granite Bay, se med kupci ni prijel, saj je ntel s svojimi izdelki sodi tudi med podpiral le 266 MHz pomnilnik daleč največje izdelovalce sistem- DDR, poleg tega so bile osnovne I skih naborov. Njegova ponudba je plošče z novim naborom zelo dra- že nekaj časa enaka. Najzahtevnejšim kupcem ge, razlika v hitrosti delovanja raje namenjen nabor 850E, ki podpira pomnil- čunalnika pa ni odtehtala naku- nik RDRAM. Osnovne plošče s tem naborom se pa dražjega izdelka. Intelova razvojna matična plošča z naborom 875P Intel Pentium 4 3,0C Gigabyte GA-8IK1100 Gigabyte GA-8PENXP PREIZKUSI JUNIJ 2003 23

nilnika, ki mora biti vrste DDR, dostop po tako da jih je zdaj podprtih največ osem. novo družino procesorjev, ki podpirajo 800 dveh kanalih, takt pomnilnika pa je lahko Intel je predstavil tudi družino naborov za MHz zunanje vodilo. Na voljo je že procesor s največ 400 MHz. Takt sistemskega vodila, ki manj zahtevne uporabnike s kodnim imenom taktom 3,0 GHz in podporo hipernitnosti, na- je bil pri 845PE, najzmogljivejšem Intelovim Springdale-865. 865PE je po lastnostih skoraj povedali pa so tudi že procesorje s takti 2,8, naborom za pomnilnik DDR, 133 MHz (pri povsem enak 875P, le da ne podpira tehnolo- 2,6 in 2,4 GHz. Vsi omenjeni procesorji (in se- čemer v Intelu ta takt označujejo s številko gije PAT, s čimer se v praksi zmanjša hitrost veda vsi novi nabori) bodo podpirali hipernit- 533 MHz, saj procesorji Pentium 4 v enem ur- prenosa podatkov med pomnilnikom in proce- nost, s čimer bo ta tehnologija prvič na voljo nem ciklu prenesejo štirikrat več podatkov po sorjem. Vse druge novosti, kot so dvokanalni tudi v procesorjih s taktom, manjšim od 3 GH- vodilu kot pri običajnem dostopu do pomnil- dostop do pomnilnika, AGP 8X in 800 MHz z. Procesorji se sicer po tehnologiji izdelave ne nika) se je tako povečala na 200 MHz (po In- vodilo, so podprte tudi v 865PE, medtem ko je bodo razlikovali od zdajšnjih, kot zanimivost telovi terminologiji 800 MHz). S tem so dose- južni most pri vseh novih naborih enak, tako pa omenimo, da je Intel prvič po novembru gli zelo hiter prenos podatkov med procesor- da so novosti, ki jih prinaša, na voljo na vseh 2000, ko je predstavil prve procesorje Pentium jem in pomnilnikom, ki pri 875P znaša največ osnovnih ploščah z novimi nabori. Predstavili 4, hkrati predstavil tako novo družino proce- 6,4 GB/s (845PE: 2,7 GB/s). Intel je spremenil so tudi različico nabora 865PE z integriranim sorjev kot sistemskih naborov. tudi način dostopa do pomnilnika, novo teh- grafičnim vmesnikom Intel Extreme Graphics, Preizkusili smo že tudi prve tri plošče z no- nologijo, ki jo pri tem uporablja, pa so njegovi ki se imenuje 865G. Grafični vmesnik ponuja vim sistemskim naborom. Prva je bila Intelova tržniki poimenovali PAT (Performance Acce- povsem zadovoljive zmogljivosti za pisarniško z naborom 875P, pri čemer je šlo za prototip, leration Technology). Ta omogoča hitrejši rabo, medtem ko bodo igričarji in vsi, ki pri ki ni namenjen prodaji, saj na plošči ni bilo na- dostop do pomnilnika tako, da pri tem pre- delu uporabljajo programe za delo s tridimen- meščenih nekaterih sestavnih delov, ki bodo skoči dva koraka. V primerjavi z drugimi na- zionalno grafiko, vseeno morali poseči po gra- nedvomno na voljo na končni različici plošče, bori je pri 875P spremenjena tudi podpora fični kartici. Najšibkejši med novimi Intelovi- kot je na primer zvočna kartica. Drugi dve omrežnemu vmesniku. Ta se zdaj povezuje s mi nabori je 865P. Ta prav tako podpira dvo- plošči, ki smo ju preizkusili, sta bili Gigabyto- severnim mostom, ne južnim, nov nabor pa se- kanalni dostop do pomnilnika, vendar s tak- vi, in sicer GA-8IK1100 z naborom 875P in veda podpira gigabitni omrežni vmesnik. tom vodila največ 533 MHz, medtem ko pom- GA-8PENXP z naborom 865PE. Preizkusili Južni most 82801EB/R brez dodatnih kr- nilnik DDR deluje s taktom do 333 MHz. smo ju v navezi s procesorjem Intel Pentium 4 s milnikov podpira vse vmesnike v današnjih Poleg novih naborov je Intel predstavil tudi taktom 3 GHz in podporo 800 MHz vodilu, osebnih računalnikih. Gre za prvi na- dvema 400 MHz pomnilniškima bor z vgrajeno podporo vodilu Serial- moduloma s po 256 MB in dvema ATA, pri čemer ima Intel na voljo dve diskoma Seagate Barracuda SATA različici južnega mosta: s podporo V z zmogljivostjo 120 GB, povezani- povezovanju diskov v diskovna polja ma v polje RAID 0. Za primerjavo RAID in brez. Nabor s podporo di- smo imeli 3 GHz procesor Pentium 4 skovnim poljem podpira tako RAID 0 na naboru 845PE in s 533 MHz si- (imenovan striping) kot RAID 1 stemskim vodilom. Pri meritvah s te- (mirroring ali zrcaljenje). Podpora stom Business Winstone se je izka- RAID 1 zaenkrat še ni vgrajena v zalo, da sta nova nabora v primerja- BIOS in naj bi bila na voljo z nasled- vi z 845PE kljub enakemu taktu njo nadgradnjo Biosa. V računalnik procesorja precej hitrejša. Pri plošči lahko tako priključimo do šest diskov z naborom 875P smo dosegli rezul- (štiri na vodilo ATA, dva na SATA), tat 78,3, medtem ko je plošča z na- pri čemer gre tudi za prvi nabor, ki borom 865PE dosegla skoraj enak omogoča zagon operacijskega siste- rezultat, 77,8, kar pomeni, da teh- ma z diska na vodilu SATA. Pri na- nologija PAT ne prinese občutnejše mestitvi sistema na disk na vodilu Gigabyte GA-8IK1100 prednosti pri hitrosti delovanja. Na- SATA, povezan v polje RAID, pa bor 845PE je na istem testu dosegel bomo potrebovali gonilnik za polja rezultat »le« 69,2, kar je 13 % manj. RAID na disketi (namestitev sistema Izmerili smo tudi hitrost prenosa po Windows lahko naloži dodatne gonil- pomnilniškem vodilu, ki je poglavitni nike le s pogona z oznako A, se pravi razlog za pohitritev delovanja: ta disketne enote), kar pomeni, da di- znaša pri 875P 6,27 GB/s, pri 865PE sketne enote, ki jih večina izdeloval- 6,21 GB/s, pri 845PE pa 2,52 GB/s. cev računalnikov v svojih izdelkih Intel je z novimi nabori in proce- opušča, še niso rekle zadnje besede. sorji postavil nove meje za zmoglji- Če bodoči sistemski disk ni del diskov- vost procesorjev in naborov. Seveda nega polja, gonilnika seveda ne popa tudi konkurenti ne bodo stali kri- trebujemo. Nabor omogoča tudi za- žem rok, tako da lahko kmalu priča- gon sistema z naprav USB, bodisi di- kujemo podobno zmogljive nabore skov, pogona ZIP ali pa v zadnjem ča- tudi od drugih izdelovalcev, tako za su priljubljenih pomnilnikov USB Intelove procesorje, kot tudi za Flash. V Intelu so dodali tudi podporo AMD-je. dvema dodatnima vmesnikoma USB, Gigabyte GA-8PENXP Peter Šepetavc 24 JUNIJ 2003 PREIZKUSI Cisco AIR-AP1220B z modulom 802.11a D-Link AirPro AB650 54 Mb/s tudi pri nas Ne dolgo po tem, ko so prišle na trg brezžične omrežne naprave 802.11b, ki so zmogle teoretično hitrost prenosa 11 Mb/s, so se v ZDA razmeroma dobro prijele tudi precej hitrejše naprave standarda 802.11a s teoretično zmogljivostjo 54 Mb/s.

CISCO AIR-AP1220B premore vse mogoče varnostne mehanizme Z MODULOM 802.11A (dinamična izmenjava ključev in torej poveza- Kaj: Brezžična točka dostopa standarda 802.11b in va s strežniki RADIUS), podporo QoS in VLAN je bilo zanimivo okusiti zares hitro brezžično 802.11a. in še marsikaj. Razlika je le v tem, da se lahko povezanost. Izdeluje: Cisco, www.cisco.com. nanjo priklapljajo tako »navadni« uporabniki s Prodaja: Avtera, (01) 585 34 11, www.avtera.si. karticami 802.11b kot »novi« uporabniki s kar- Tudi D-Link Cena: 377.755 tolarjev, kartica PC Card 61.000 tolarjev. ticami 802.11a. Taka dvojnost je pravzaprav Za: Zelo velika hitrost. Podpora standarda 11 in 54 nujna za premostitev vmesnega časa, ko upo- Tudi podjetje D-Link je pohitelo s podporo Mb/s. Velik poudarek na varnosti in na dodatnih rabnikov 802.11a ni veliko. standardu 802.11a, vendar nam je uspelo zmogljivostih, kot so omrežni most, podaljševanje do- meta, VLAN, QoS... Točko dostopa smo hitrostno preizkusili s preizkusiti le kartico PC Card (in ne točke do- Proti: V načinu 802.11a slab domet. Zelo visoka cena. Ciscovo kartico 802.11a. Uporabljali smo svoj stopa), ki pa je podpirala tako priklop na toč- program, ki prek protokola TCP prenaša po- ko dostopa 802.11a kot 802.11b. Kartica je D-LINK AIRPRO AB650 datke od strežnika do odjemalca (prenosni ra- (zunanji del) nekoliko debelejša kakor navad- Kaj: Kartica PC Card standarda 802.11b in 802.11a. čunalnik) in na koncu izpiše povprečno hitrost ne kartice 802.11b, delo z njo pa je popolno- prenosa, ki jo je dosegel. Hitrost smo merili na ma enako, kakor smo sicer vajeni. Razlika je le Izdeluje: D-Link, www.dlink.com. treh točkah, in sicer je bila prva v istem prosto- v tem, da kartica sama ugotovi, ali točka do- Prodaja: Kivi, (02) 883 94 00, www.kivi.si; ZAK, (01) 568 51 70, www.zak.si. ru kakor točka dostopa, druga v sosednjem prostoru, tretja pa je bila oddaljena 18 metrov Cena: 23.472 tolarjev. (shemo prostorov si lahko ogledate v Moni- Za: Zelo velika hitrost. Podpora standarda 11 in 54 Mb/s. torju 3/2003). Izkazalo se je, da je brezžična Proti: V načinu 802.11a slab domet. Visoka cena. povezava 802.11a v primerjavi s 802.11b na- ravnost izredno hitra, saj smo v istem prostoru azlog, zakaj take naprave že kar dosegli kar 19,3 Mb/s. Vendar pa je hitrost z nekaj časa prodajajo v ZDA, v Evro- razdaljo močno upadla, saj je v sosednjem R pi pa jih do nedavna ni bilo, je zelo prostoru znašala 14,1 Mb/s, na najbolj odda- preprost – za delovanje uporabljajo frekvenco ljeni točki pa le še 3,47 Mb/s. To, da višja frek- stopa omogoča hitrost 11 ali 54 Mb/s, in ko- 5 GHz (in ne 2,4 GHz kot 802.11b), ki načelo- venca pomeni krajši domet, je znano in če re- munikacijo ustrezno prilagodi. Hitrost deloma ni določena kot prosta. V ZDA so hitro pri- zultate primerjamo z 802.11b, je to očitno – vanja te kartice smo preizkusili s Ciscovo toč- dobili ustrezno dovoljenje od države, v Evropi ista Ciscova točka dostopa je v načinu ko dostopa in kot je bilo pričakovati, smo iz- pa je za vsako državo načeloma treba dobiti 802.11b na vseh treh merilnih mestih zmogla merili enake hitrosti delovanja kakor s Cisco- posebno dovoljenje. med 4,8 in 4,6 Mb/s. 802.11a je torej veliko vo kartico (ki pa ni »kombinirana«). Navse- Eden prvih izdelovalcev, ki je naprave stan- hitrejši standard, vendar za enako pokritje zadnje je »antena« kartice enako velika kakor darda 802.11a začel prodajati tudi v Evropi, je prostorov potrebujemo več točk dostopa. pri Ciscovi kartici. Cisco in tudi mi smo preizkusili njihovo opre- Glede na to, da pričakujemo (verjetno jese- Matjaž Klančar mo. V roke smo dobili skorajda enako točko ni) standard 802.11g, ki zmore enako teore- dostopa, kot smo jo preizkusili že za marčevsko tično hitrost 54 številko – model AIR-AP1220B, vendar s to raz- Mb/s, vendar na Hitrost šifriranega (WEP) prenosa podatkov v Mb/s liko, da sta bila vanjo vgrajena dva radijska od- prosti frekvenci 802.11a - hitrost v istem prostoru 19,31 dajnika; 2,4 in 5 GHz. 2,4 GHz radio (802.11b, 2,4 GHz (teore- 802.11a - hitrost v sosednjem prostoru 14,1 teoretična hitrost 11 Mb/s) ima le dva nastav- tično naj bi torej 802.11a - hitrost na najbolj oddaljeni točki 3,47 ka za koaksialni kabel (tja smo namestili dve imel enak domet 802.11b - hitrost v istem prostoru 4,82 anteni yagi, ki nista del paketa), 5 GHz kakor 802.11b), 802.11b - hitrost v sosednjem prostoru 4,66 (802.11a, teoretična hitrost 54 Mb/s) pa ima je pričakovati, da 802.11b - hitrost na najbolj oddaljeni točki 4,63 lastno ploščato anteno, veliko približno 10 × 802.11 v Evropi 10 cm). Po zmogljivostih je naprava enaka ti- nikoli ne bo zares 0 20 Opomba: tloris prostorov je objavljen v marčevski številki Monitorja. sti, ki smo jo že preizkusili, kar pomeni, da zaživel. Pa vendar 26 JUNIJ 2003 PREIZKUSI Apple PowerBook G4 17"

ključek za gigabitni ethernet (10/100/1000 Mb/s) in še en vtič USB. Družbo jim delata dva priključka firewire, klasični (prepustnost Sestradani orjak 400 Mb/s) in za izboljšani firewire (IEEE Eno največjih presenečenj januarske razstave Macworld Expo 1394.b), ki premore prepustnost kar 800 Mb/ s. Ta priključek je drugačne oblike kakor sta- je bila napoved novega Applovega prenosnika PowerBook z rejši in je združljiv s starejšimi napravami, če doslej največjim zaslonom med vsemi prenosnimi imamo primeren priključni kabel. Naprav, ki računalniki. Ta meri po diagonali kar 17 palcev. bi podpirale novi vmesnik, je zaenkrat na trgu le za vzorec. Slednjič sta na desnem boku še digitalni izhod za zunanji monitor (DVI) in iz- APPLE POWERBOOK G4 17" če bi zaslon imel večjo ločljivost. Kar nekaj 15- hod za video (S-out). Priložen je prilagojeval- Kaj: Prenosni računalnik s 17-palčnim zaslonom. Pro- palčnih prenosnikov iz pecejevskega sveta po- nik, prek katerega lahko s signalom DVI krmi- cesor PowerPC G4 1 GHz, 60 GB disk, 512 MB RAM, nuja ločljivost 1600 x 1200 pik, kar je sicer na limo tudi monitorje z analognim vhodom. GeForce4 440 Go, SuperDrive. robu sprejemljivosti za dolgotrajno vsakdanje Ob gigabitnem ethernetu in modemskem Izdeluje: Apple, www.apple.com. delo. Pri diagonali 17 palcev pa 1600 x 1000 priključku sta v prenosnik vgrajena še vmesni- Prodaja: E.P.L., (01) 256 13 20, www.epl.si. pik ne bi smelo biti prevelika težava za oči, saj ka bluetooth in airport extreme, najnovejša Cena: 1.061.640 tolarjev. bi delovno površino povečalo skoraj za četrti- različica Applovega brezžičnega omrežja et- Za: Razkošno namizje. Bogata strojna in programska no. Za prikaz kristalno čiste slike skrbi grafič- hernet. Ta omogoča pretok podatkov po spe- oprema. Razmerje med velikostjo in težo. na kartica nVidia GeForce 4 440 Go s 64 MB cifikaciji IEEE 802.11g (oz. začetnem pripo- Proti: Tipkovnica. Počasno zapisovanje nosilcev CD-R grafičnega pomnilnika. Zaslon je zaradi raz- ročilu le-te, kajti standard še ni dokončan), in CD-RW. merja širine in dolžine še posebej primeren za kar naj bi znašalo 54 Mb/s, seveda pa v praksi prikazovanje filmov na ploščah DVD, ki jih je doseže precej manj (izmerili smo največji pre- ovico je Applu uspelo skrivati vse do na tako velikem zaslonu res užitek gledati. nos 11,8 Mb/s, kar je še vedno dvakrat več ka- zadnjega trenutka, zato je bila pred- Vmesniki so razporejeni po obeh stranskih kor zmore klasično 11 Mb/s omrežje). Na le- N stavitev resnično zadetek v črno. Po ploskvah, kar je nekoliko manj elegantno ka- vem boku najdemo tudi režo za eno kartico PC mučnih težavah z dobavami so konec marca kor pri prejšnjih modelih PowerBook Tita- Card vrste II. Ob izvrstno opremljenem preno- kupcem le začeli pošiljati naročene modele. nium. Na levi strani so vtič USB (presenetljivo sniku kaj več niti ne potrebujemo. Prvi vtis o prenosniku, ki se ga ne moremo se je Apple odločil za starejši in počasnejši Razočarani smo bili nad tipkovnico, ki je otresti, je, da je prevelik. K temu prispeva tudi vmesnik USB 1.1) ter priključki za modem, kljub veliki površini prenosnika stlačena čisto razmerje med dolžino in širino (16 : 10), ki ni slušalke in mikrofon, na desni pa omrežni pri- pod zgornji rob. S tem dobimo sicer veliko klasično računalniško. Po drugi strani je debel le 2,5 cm, tako da spominja na podhranjene lepotice iz reklam. Ob tej debelini lahko prenosnik še zmeraj ocenimo kot primeren za pre- našanje. Ohišje je narejeno iz posebej obdela- ne aluminijeve zlitine in je kovinsko srebrne barve. Ker gre za polnokrvni prenosnik z vgrajeno optično enoto, teže niso mogli spraviti pod 3 kilograme. Le 100 gramov več pa je znatno manj, kot tehtajo preostali velikani (16-palčni) drugih izdelovalcev. Po zmogljivostih je novi PowerBook seveda prvak med žrebci iz Applovega prenosniškega hleva. Vgrajen je procesor PowerPC G4 s taktom 1 GHz. V osnovi ima računalnik 512 MB pomnilnika DDR, ki ga lahko nadgradimo do 1 GB. Za shranjevanje podatkov imamo na voljo disk z zmogljivostjo zajetnih 60 GB in raz- vpito optično enoto SuperDrive z režo za vstav- ljanje nosilcev. Z njo lahko shranjujemo podatke na nosilce CD-R (hitrost 8x), CD-RW (4x) in DVD-R (1x). Zapisovanje nosilcev CD-R in CD-RW je torej precej počasnejše kakor pri kombiniranih enotah DVD- ROM/CD-RW. Žal tisti, ki jih zapisovanje nosilcev DVD ne zanima, ne morejo namesto enote SuperDrive izbrati kombinirane enote. 17-palčni zaslon ponuja razkošno delovno površino, ki pa bi lahko bila še večja, JUNIJ 2003 27

prostora za zapestja, vendar traja nekaj časa, da se privadimo takemu načinu dela, ko celotno zapestje počiva na prenosniku. Tipke so enake kakor pri novem 12-palčnem Power- Booku. To pomeni, da so precej boljše kakor pri PowerBookih prejšnjega rodu. Prav gotovo pa bi morala biti vnosna tipka (Enter) širša, saj se pri pritisku nanjo mimogrede zmotimo. Tudi funkcijskim tipkam ne bi škodil dodaten milimeter višine, saj je prostora na pretek. Ap- plovi načrtovalci so poskrbeli za udobje pri tipkanju v slabših svetlobnih razmerah. Vgra- jena svetlobna senzorja pri zmanjšani osvetlje- nosti sprožita osvetlitev črk na tipkah, Hkrati se zmanjša osvetlitev zaslona. Jakost osvetlje- nosti tipk lahko spreminjamo s funkcijskimi tipkami. Žal slednje ne sodijo med osvetljene. Poleg zaslona so pri povečani velikosti prenosnika pridobili tudi zvočniki. V prejšnji iz- vedbi so zasedali res majhen prostor, novi zvočniki so večji. Kljub temu zvok še zmeraj zveni dokaj kovinsko, a vsekakor bolje kakor pri starih modelih. Vgrajeni akumulator naj bi po navedbah izdelovalca zadoščal za štiri ure in pol delovanja. To seveda ne drži. Naredili smo podoben preizkus kakor pri 12-palčnem PowerBooku (poganjanje programa Battery Mark v posne- manem okolju Windows) in za trajanje delovanja namerili 2 uri 13 minut. To je dokaj spodoben dosežek, saj je velikanski zaslon eden največjih porabnikov energije. Preizkušali smo tudi hitrost prenosnika. Po rezultatih se uvršča ob bok namiznemu PowerMacu G4 s taktom 1 GHz, hkrati pa se zdi precej hitrejši od nazadnje preizkušanega prenosnika PowerBook Ti- tanium G4 800 MHz. A rezultati niso popolnoma primerljivi, saj smo vsakič preizkušali s trenutno najnovejšo različico operacijskega sistema OS X (10.1 in 10.2.4). Prav okolje OS X pa je z vsako večjo nadgradnjo doživelo znatno pohitritev. Ob tako zmogljivem procesorju in obilnem pomnilniku tudi vsakdanje delo s prenosnikom poteka zelo hitro. Tu in tam pa kazalček miške za nekaj časa obstane ali sploh izgine in počakati moramo nekaj sekund, preden lahko nadaljujemo delo. Poleg okolja Mac OS X 10.2.4 je računalni- ku priložena pestra programska oprema. Sku- paj z operacijskim sistemom jo namestimo s priložene plošče DVD. Zastavlja se vprašanje, komu je ta prenosnik pravzaprav namenjen. Najbolj ga bodo veseli grafični oblikovalci in mojstri digitalnega videa, ki ga lahko uporabljajo celo kot glavni (edini) računalnik. Zelo primeren je tudi za predstavitve maloštevilčnemu občins- tvu, saj bo lastnik naredil vtis že s samim raču- nalnikom. Manj pa je primeren za prave cest- ne bojevnike, ki jih velikost prenosnika ovira. Vlado Robar 28 JUNIJ 2003 PREIZKUSI Creative Nomad Jukebox Zen Cornea CT 1500

Archosovi modeli Jukebox) pa takih omejitev ne pozna. Play Center, namenjen predvajanju in pre- Creative Nomad nosu glasbenih datotek, ni niti pregleden niti Jukebox Zen enostaven program. Res pa je, da tudi samo Nomad Jukebox Zen je zmogljiv predvajalnik MP3, ki skladbe shranjuje na 20 GB disk in jih z njega predvaja.

CREATIVE NOMAD JUKEBOX ZEN Z računalnikom se ne poveže kot navaden Kaj: Predvajalnik datotek MP3 in prenosni disk. zunanji pogon, temveč je treba naložiti poseb- Velikost: 20 GB. no programsko opremo, s katero ga lahko ra- Cena: 103.080 tolarjev. čunalnik prepozna. Skladbe so na disku loče- Prodaja: Eventus, (01) 200 35 00, www.eventus.si. ne od drugih podatkov, zato je treba za pre- Za: Disk je zmogljiv, predvaja kakovosten zvok. nos uporabljati različne programe – enega za prenašanje skladb (Play Center), dru- Proti: Namestitev diska ni standardna, krmiljenje je nerodno, skladbe so ločene od drugih podatkov. gega za prenašanje podatkov (File Ma- nager). Tako je uporaba naprave po ne- porabljati ga je mogoče tudi kot potrebnem zapletena – še posebej, če jo zunanji disk za prenos podatkov, z uporabljamo kot prenosni disk, saj je tre- U računalnikom pa komunicira prek ba ob priključitvi na drug računalnik na- hitre povezave USB 2.0. A žal ima Zen tudi ne- ložiti tudi programsko opremo. To je zelo kaj pomanjkljivosti. nerodno, večina konkurenčnih izdelkov (npr.

kotno vidljivostjo, vendar le pri pogledu od spodaj ali zgoraj, medtem ko pri pogledu od strani slika le nekoliko porumeni. Naj za ko- »Brezimno«, s nec omenimo še, da monitor premore zelo lepe in učinkovite nastavitvene menuje (ki pa jih pri monitorjih LCD tako ali tako zelo malo slogom uporabljamo). Upali bi si trditi, da za podjetje oz. blagovno znamko Kot rečeno, lepa zunanjost in nadpovpreč- na kakovost prikazane slike. Žal za nekoliko monitorjev LCD Cornea še niste slišali. Kot tudi ne za še kar več denarja, kakor bi za vendarle brezimni nekaj drugih blagovnih znamk monitorjev LCD, ki se v monitor pričakovali. zadnjem času pojavljajo v Sloveniji. Matjaž Klančar

CORNEA CT 1500 no cenen izdelek. Črno srebrno Kaj: 15-palčni monitor LCD. ohišje deluje lepo, vendar žal ne Izdeluje: Cornea, www.corneasystems.com. omogoča enostavnega spremi- Prodaja: Jovidan & Vidmar, www.jovidan-vidmar.si. njanja nagiba zaslona. Monitor Cena: 99.900 tolarjev. ima tudi zunanji napajalnik, Za: Lepa zunanjost in nadpovprečna kakovost prikaza- kar bo marsikoga motilo. ne slike. Mogoč je le analogen Proti: Težavno spreminjanje naklona zaslona. (VGA) priklop, kar je sicer pri cenejših modelih običajno, vendar avtomatska nastavi- azlog za pojavljanje je jasen – dose- tev sneženje na drobnih ganje kar najnižjih cen, ki naj bi vzorcih, ki je ponekod po- R kupce prepričale, da je napočil čas sledica take povezave, sko- za zamenjavo starega odsluženega (ali pa raj popolnoma odpravi. tudi ne) monitorja s katodno cevjo. Slika je lepo svetla, če- Za Corneo tudi mi še nismo slišali, pa ven- prav tudi za manj denar- dar smo bili kljub »brezimnosti« 15-palčnega ja najdemo modele, ki so monitorja, ki smo ga preizkusili, nad njim pri- še bistveno svetlejši (II- jetno presenečeni. V začetku nad njegovo zu- yama 3814), in zelo lepo nanjostjo in pojavo, ki ne kaže, da gre za rav- enakomerna. Nekaj težav je s D-Link DCS-1000W PREIZKUSI JUNIJ 2003 29

upravljanje naprave ni niti najmanj enostav- zanimivimi učinki EAX – tak je, denimo, SVM, pako v kodi), poizkušali pa smo na več raču- no. Menuji so namreč zapleteni, a zato omo- ki je nekakšen kompresor, ki sproti med pred- nalnikih z Windows XP (IE 6.0) in enem z gočajo marsikaj. Zanimivo in čudno, Zen na vajanjem izenačuje glasnost predvajanja Windows NT 4 (IE 5.5). D-Link v navodilih upravljalnem delu nima tipke »stop«, s kate- skladbe (to pride prav v bolj glasnem okolju). omenja, da je mogoče razviti tudi lastne pro- ro bi ustavili predvajanje, temveč le tipko za Spreminjamo lahko tudi hitrost predvajanja grame, ki uporabljajo zmogljivosti kamere, pavzo. Ob predvajanju omogoča igranje skladbe (brez spreminjanja višine zvoka), na vendar navodil za to (programskega vmesni- skladb z albuma, lahko predvajamo tudi voljo pa so tudi prostorski učinki in izravnalni- ka API) nismo našli. skladbe posameznega izvajalca, žanra ali iš- ki – naprave pa tudi sicer oddaja zelo dober Kamera omogoča zajemanje pri ločljivo- čemo določene skladbe in podobno. Ustvar- zvok. stih do 640 x 480 pik, pri čemer je kakovost janje predvajalnih seznamov je nerodno Daljinskega upravljalnika Zen v osnovni povprečna, nikakor pa ne vrhunska (čeprav za opravilo, saj je dodajanje skladb zamudno – različici nima, je pa ta na voljo kot dodatek, ki nadzor vendarle zadostuje). No, ogled žive sli- zato je sezname veliko bolje pripraviti pred- poleg tega omogoči tudi predvajanje radijskih ke pri tej ločljivosti (tako po brezžični kot oži- hodno, z računalnikom. postaj in preprosto snemanje zvoka. Predva- čeni 100 Mb/s povezavi) zmore le okoli 15 slik Skladbam lahko na želenih mestih dodaja- jalnik je sicer dokaj zmogljiv, a ima veliko na sekundo, medtem ko je slika tekoča le pri mo tudi zaznamke in te pozneje spet prikliče- čudnih rešitev – glede na zmogljivosti pa je nižji ločljivosti 320 x 240 pik. mo – tako lahko skladbe predvajamo od oz- tudi zelo drag. Izkaže se, da je kamera uporabna le v no- načenega mesta naprej. Zen se ponaša z nekaj Arnold Marko tranjih prostorih, saj smo, ko smo jo usmerili skozi okno, začudeni opazili, da prilagajanje svetlosti komajda deluje. Sončni dan si je s to kamero namreč nemogoče ogledovati – slika postane popolnoma bela. Nastavitvi svetlosti Nadzor brez žic in kontrasta žal ne pomagata. Kamere s toliko elektronike, da premorejo tudi spletni strežnik in jih torej lahko neposredno priklopimo v omrežje, že nekaj časa niso novost.

D-LINK DCS-1000W jetneje pritrditi nekam pod strop, kjer omrež- Kaj: Brezžična spletna kamera. ne vtičnice zelo verjetno nimamo. Izdeluje: D-Link, www.dlink.com. Da je namenjena nadzoru, je očitno ob Prodaja: Kivi, (02) 883 94 00, www.kivi.si; ZAK, (01) pogledu na zadnjo stran, kjer so vtičnice za 568 51 70, www.zak.si. zunanja tipala, ki jih lahko namestimo. Cena: 128.736 tolarjev. Tako lahko pritrdimo (posebej, v trgovini z Za: Enostavnost namestitve, možnost priklopa zuna- elektroniko kupljena) stikala, ki kameri njih tipal in pošiljanje zajetih slik po elektronski pošti. sporočijo, da so bila odprta določena Proti: Neuporabnost za snemanje zunaj zaprtih prosto- vrata, da je nekdo vstopil v pro- rov. Visoka cena. Težave z ogledovanjem prek vmesni- stor ali celo, da je tempera- ka ActiveX. tura v prostoru presegla dovoljeno vrednost; avsezadnje so nekatera podjetja z pač odvisno od razvojem takih kamer našla svojo vrste tipala. V N tržno nišo (npr. Axis) in od nje kar spletnem vme- dobro živijo. Posebnost pa so (zaenkrat) take sniku kamere kamere, ki za svoje delo ne potrebujejo niti ži- lahko potem ce – vanje je namreč vgrajen brezžični omrežni nastavimo, kaj vmesnik. se bo ob prejemu Taka je tudi D-Linkova kamera DCS- signala zgodilo. 1000W, ki jo premore tako ožičeni kot brez- Izbiramo lahko žični omrežni vmesnik. Ožičeni vmesnik je po- med pošiljanjem sebnost v toliko, da omogoča tudi neposreden zajete slike po elek- priklop na modem ADSL, saj lahko številko IP tronski pošti ali pa shrani- dobi tudi iz omrežja ADSL. Brezžični vmesnik tvi te slike v strežnik FTP. Kamera omo- je klasičen, kot ga poznamo iz brezžičnih vme- goča tudi stalno (časovno nastavljivo) snikov PC Card; vklopimo lahko do 128-bitno shranjevanje posnetkov (pod zaporednimi šifriranje WEP in to je bolj ali manj vse. Seveda imeni) ali pa ogledovanje živega video posnet- D-Link načeloma ponuja tudi različico ka- pa brezžičnost za sabo povleče predvsem bolj ka. Slednje je prek spletnega vmesnika omo- mere, ki nima brezžičnega vmesnika (temveč praktično delo s kamero. Taka kamera je na- gočeno v obliki javanskega programa ali samo ožičenega), vendar se ta model v Evropi vsezadnje najprej namenjena za nadziranje komponente ActiveX. Žal nam slednja nikakor ne bo prodajal. dogajanja, kar pomeni, da jo bo treba najver- ni delovala (Internet Explorer je sporočal na- Matjaž Klančar 30 JUNIJ 2003 PREIZKUSI Network Defender ND 100

Poglavitne storitve, ki jih zagotavlja ND (Networks Defender), so: požarni zid, protivi- rusna zaščita, navidezna omrežja, upravljanje Omrežni branilec pasovnih širin (QoS) in preverjanje vsebin. Kot Omrežni branilec je celovita strojna in programska rešitev za dodatne storitve, ki so namenjene predvsem manjšim uporabnikom, ponuja še poštni, krajevno omrežje. spletni in strežnik FTP, vgrajena pa je podpora NETWORK DEFENDER ND 100 Kaj: Zaokrožen omrežni strežnik s požarnim zidom, protivirusno zaščito in drugimi storitvami za podjetje. Cena: 499.000 tolarjev (v osnovni sestavi). Prodaja: TrendNet, www.trendnet.si, (03) 586 30 33. Za: Zmogljiv procesorski del, možnost nadgradnje zaradi uporabe standardnih komponent, protivirusni program. Proti: Nima podvojenih kritičnih delov sistema (napajalnik, disk), ni nastavitvenega programa, ki bi deloval prek serijskega vmesnika (konzole), naprava se dolgo zaganja.

nano je, da omogoča Linux vzpostavitev strežnika za vse strežniške Z potrebe v podjetju. Manj znano pa je, kako je mogoče vse te zmogljivosti »zapa- 1,7 GHz, do 2 GB pomnilnika DDR, z enim ali zbirki podatkov mySQL. Uporabnike lahko kirati« v ohišje (t. i. črno škatlo) in jih v enem dvema diskoma do 80 GB, od 2 do 5 vmesniki seveda dodajamo in jim tudi – po potrebi – paketu prodati uporabniku – tako, da bo lah- ethernet in serijskim vmesnikom, vse skupaj pa omejimo količino zasedenega prostora na di- ko vse zmogljivosti uporabljal tudi nekdo, ki je vgrajeno v standardno 19-palčno ohišje sku. Programsko opremo je mogoče z registra- ni linuxovski heker. Tudi na mednarodnem dvojne višine, narejeno po meri. Drugi stan- cijo izdelka samodejno nadgraditi. trgu se je take naloge lotilo prav slovensko dardni vmesniki niso dostopni, čeprav so vgra- Skoraj vse storitve, ki so na voljo uporabni- podjetje. jeni v matično ploščo. V napravi teče operacij- ku ob nakupu omrežnega branilca, so že del Naprava je standardni osebni računalnik s ski sistem Linux, ki pa so ga preimenovali v operacijskega sistema Linux ali pa so to pro- procesorjem Pentium 4 ali Celeron frekvenco NetDef OS, različica 1.2. sto dostopni programi. Dodaten bonbonček je

hranimo nekaj prostora. Podstavek bi lahko bil težji in bolj zaupanja vreden. Uporaba je sicer preprosta – v napravo s priloženima kab- Sprejemnik s loma »pripeljemo« video signal z grafične kartice in zvočnega iz zvočne, nato pa ju popelje- mo v monitor ali projektor in zvočnike, ki so pokončno držo bili prej priklopljeni na računalnik. Vgrajena Za marsikoga je računalnik naprava, s katero se popestri ima tudi dva kompozitna video vhoda in enega S–video, premore pa tudi kompozitni iz- preživljanje prostega časa. Igranje igric, raziskovanje spleta hod. Nadejali smo se, da Box3 omogoča tudi in učenje novih zanimivih programov so značilne dejavnosti, predvajanje slike z grafične kartice na televi- ki jih omogoča. Z nakupom TV tunerja pa na seznam lahko zorju, a žal to ne gre. dodamo še gledanje televizije. Prvo nastavitev opravimo hitro in preprosto – izbrati moramo ustrezno državo, s čimer pravzaprav določimo vrsto tv signala. Za nas AVERTV BOX3 unerji so lahko vgradne ali samo- je ustrezen izbor Italija. Nato poženemo iska- Kaj: Zunanji TV sprejemnik za gledanje programa na stojne enote – vgradni za delovanje nje vseh kanalov in jih po potrebi preštevilči- računalniškem monitorju. T potrebujejo vključen računalnik, a mo. Tako jih lahko imamo shranjene v istem Izdeluje: AverMedia, www.avermedia.com. večinoma zmorejo video tudi zajemati in shra- redu kot na televizorju. Nastavimo še uro in Prodaja: EC, www.ecdoo.si, (01) 434 15 40. niti na disk. Prednost zunanjih naprav pa je alarm, po želji tudi ločljivost za monitor. Cena: 36.000 tolarjev. neodvisnost od računalnika, saj za delovanje Sam tuner ima osnovne tipke za glasnost in Za: Veliko A/V vhodov, stoji pokonci, daljinec je upo- potrebujejo le monitor. Vendar na drugi strani izbiro programa ter video vhoda, a bolje je raben, za delovanje ne potrebuje računalnika, enostav- videa z njimi navadno ne moremo zajemati, uporabljati priloženi daljinski upravljalnik. Z na raba. jemljejo pa nam tudi prostor ob računalniku. njim lahko – poleg že omenjenih opravil – tudi Proti: Podstavek je prelahek, premostitvena kabla sta Napisano velja tudi za Box3, razen da ga preklapljamo z video signala in računalniško zelo kratka, videa ne moremo zajemati v računalnik. lahko postavimo leže ali pokonci in tako pri- sliko, pri čemer Box3 omogoča hkratni prikaz AverTV Box3 PREIZKUSI JUNIJ 2003 31

tudi nameščeni protivirusni program. Pregle- parametrov, kot jih je mogoče nastaviti prek duje paketke na vratih 21, 25 in 80 – preverja spletnega vmesnika. Zelo moteč je tudi zelo torej vsebino, ki se prenaša s protokoli FTP, počasen zagon naprave – traja namreč več kot SMTP in HTTP. Opise virusov lahko brezplač- 10 minut. Ker naprava poganja le malo spre- no nadgrajujemo pri uveljavljenih izdeloval- menjeni Linux, bi lahko sistem stekel v le nekaj cih. Podoben program v okolju Windows bi minutah. olajšal uporabnika za čedno vsoto denarja. Nekaj napak je tudi na samem ohišju in Spletni vmesnik za nastavitve je sestavljen lučkah, saj ne odsevajo pravega stanja napra- funkcionalno, saj za dostop do večine nastavi- ve. Moteča je odsotnost svetlobnih indikator- tev z miško ni treba klikniti več kakor dvakrat. jev na vmesnikih ethernet, ki bi lahko omrež- Sam vmesnik je pri določenih straneh precej nemu skrbniku hitro podali dodatno informa- počasen in nikoli ne ponudi povratne informa- cijo o samih povezavah, kadar pride do na- cije o tem, kaj se pravzaprav dogaja. Ponuja pak. Ker je naprava namenjena nepretrgane- zgolj vnos dejavnikov za določeno storitev, ne mu delovanju, ji manjka tudi podvojenost kri- omogoča pa čarovnikov, ki bi nas vodili pri tičnih delov sistema, kot sta napajalnik in nastavljanju delovanja. Če dovolj dobro poz- disk. Omenimo še, da smo v enem primeru ob nate OS Linux, vam ni treba uporabljati splet- nepredvidenem izklopu naprave (s pritiskom nega vmesnika za nastavitev parametrov – v na preveč viden gumb na sprednji strani) na sistem se lahko prijavite prek protokola telnet logični organizaciji diska povzročili tako ško- ali z varnim SSH. A v tem primeru uporabljate do, da se ji ob vnovičnem zagonu ni uspelo sa- ukazno vrstico, zato je nujno poglobljeno poz- modejno popraviti, ampak je bilo treba disk navanje programov, ki jih želite nastaviti. Tak odnesti v drug računalnik z Linuxom in težave način dela ne pozna čarovnikov in nastavitve- odpraviti tam. nih programov, ki bi uporabnika vodili po po- Izdelek je zanimiv za podjetja, ki si želijo stopku. zaokroženega paketa po nizki ceni in pri tem Največja pomanjkljivost naprave je prav- zahtevajo podporo s strani prodajalca. Tu do- zaprav pomanjkanje nastavitvenega progra- bijo strojno opremo z nameščeno programsko ma, ki bi tekel v ukazni vrstici. Na voljo so vsi opremo, zato se jim ni treba ukvarjati z iska- ukazi, ki so že del Linuxa. Neizkušen upravi- njem primernega računalnika za strežnik in telj naprave, ki ne pozna Linuxa, lahko tako nameščanjem primerne distribucije Linuxa. naredi več škode kot koristi. Ustrezen pro- Kot že rečeno, pa napravi manjka še nekaj »pi- gram bi lahko pred uporabnikom skril opera- ljenja« podrobnosti. cijski sistem in mu omogočil nastavitev istih Boštjan Mulej

računalniškega namizja in predvajanje zvoka s televizijskega kanala. Določimo lahko, čez AVerTV Box3 je zunanji tuner všečne obli- koliko časa naj se sprejemnik izključi, seveda ke, ki ga je enostavno uporabljati, ponuja šte- pa so tu tudi nastavitve za svetlost, kontrast in vilne A/V vhode in zna stati pokonci. Predva- barvno nasičenost predvajane slike. Funkcija jana slika je kakovostna, s funkcijo teleteksta za teletekst je preprosta in učinkovita. Med bomo našli iskane informacije, daljinec pa nas pregledovanjem ne slišimo zvoka tv progra- ne bo zbegal zaradi zapletene razporeditve ma, navigacija pa je zelo poenostavljena. tipk. Pomislili smo le, da bi morda komu prišel Tako, denimo, ne moremo izbrati ali ustaviti prav vgrajen zvočnik, vsekakor pa bi lahko podstrani, lahko pa uporabimo štiri barvne bila priložena avdio in VGA kabel daljša od tipke za hitro navigacijo, podobno kot jih enega metra. poznamo pri tv sprejemnikih. Primož Dolinar 32 JUNIJ 2003 PREIZKUSI Panda Antivirus Appliance

čajo z določeno končnico (npr.: .vbs, .scr, .pif ...). Izključimo lahko pregledovanje določenih datotek (npr: .jpg in podobnih) ter tako pohi- Strojni trimo delovanje. Tu pride prav tudi izklop pre- gledovanja datotek, večjih od določene ročno vpisane velikosti, kar napravo še dodatno raz- protivirusnik bremeni. Pri nastavitvah smo pogrešali še kak- Doslej smo se proti virusom bojevali predvsem s programskimi šno dodatno nastavitev proti neželeni pošti – denimo vsaj filtriranje prihajajoče pošte po paketi, ki smo jih namestili v določen računalnik ali strežnik. določenih merilih. A tokrat vam predstavljamo celovito rešitev, ki zajema strojno Pri ceni je treba upoštevati dvoje. Najprej in programsko opremo. število potrebnih naprav Panda Antivirus Ap- pliance, ki je odvisno od količine internetnega prometa. Ena naprava zadostuje za hitrost PANDA ANTIVIRUS APPLIANCE požarnim zidom in pred varovano napravo, da prenosa 4,5 Mb/s. Če je prometa več, poveže- Kaj: Samostoječa naprava za zaščito pred virusi iz in- viruse v elektronski pošti prestreže, še preden mo več naprav med seboj, da si obremenitev terneta. pridejo do strežnika. razporedijo med seboj (Load balancing). Vsa- Zahteve: Povezava v internet, računalniško omrežje. Po fizičnem priklopu naprave začnemo z ka dodatna naprava doda še 2 Mb/s. Nasled- Izdeluje: Panda Software, www.pandasoftware.com. nastavitvami prek računalnika, ki je priklju- nji omejitvi sta pri številu pregledanih poštnih Prodaja: Ribera d.o.o., (07) 346 10 20, www.ribera.si. čen v omrežje in ima nameščen internetni br- sporočil – največ 40.000 sporočil na uro – in Cena: 980.476 SIT za 50 uporabnikov, podaljšanje za skalnik (denimo Internet Explorer). Po uspe- številu hkratnih povezav, ki je 300 povezav eno leto 289.517 SIT. šni povezavi določimo nastavitve IP, da se lah- hkrati za eno napravo. Za: Hitra in enostavna namestitev, samodejno poso- ko naprava samodejno poveže z matičnim Druga postavka pri končni ceni je število dabljanje, zaščita celotnega internetnega prometa. strežnikom in prenese protivirusne posodobi- uporabnikov, ki bodo zaščiteni s Panda Anti- Proti: Velikost, način licenciranja, ni nikakršne zaščite tve. Prav tako je treba nastaviti ustrezno geslo virus Appliance, pri katerih lahko izbiramo proti. za dostop do naprave in po želji tudi vpisati med 50 pa do 50.000 uporabnikov. V osnovno nastavitve za pošiljanje ceno je zajeta anda Antivirus Appliance je raču- nalnik, vgrajen v ohišje višine 1U, P namenjen vgradnji v omaro s ko- munikacijsko opremo. Vgrajen je procesor Pentium III, 512 MB pomnilnika in disk, v osnovno ploščo pa sta že vdelana dva omrežna vmesnika. Disketna enota in CD-ROM nista vgrajena, prav tako so izdelovalci prekrili pri- ključke za monitor (grafični procesor je že na sporočil, ki jih Panda pošilja osnovni plošči), tipkovnico in miško. Ker je OS ob pomembnih dogodkih. Tako lahko nad- že nameščen, potrebujemo le še napajalni ka- zornik omrežja spremlja dogajanje po elek- cena za strojno in programsko opremo z licen- bel in dva omrežna priključka. Dva zato, ker tronski pošti, ne da bi bil nenehno priključen co za eno leto. Po enem letu moramo licenco naprava priključimo med požarni zid in na samo napravo. Panda ustvari tudi datoteke podaljšati za nadaljnje lete, saj bomo le tako omrežje – tako vsaj priporoča izdelovalec. z opisi dogajanja (LOG), da lahko preverjamo na tekočem z opisi novih virusov. Tako bo Antivirus Appliance preverjal ves in- dogajanje za nazaj. Vključimo lahko pošilja- Panda Antivirus Appliance je zanimiva re- ternetni promet, ki poteka v našem omrežju. nje dnevniških zapisov v drug računalnik – v šitev za protivirusno pregledovanje internet- Priporočajo, da poštni strežnik namestimo za katerem mora teči poseben program. nega prometa. Namestitev naprave je hitra in V programsko osnovo Microsoft enostavna, za uporabnike pa je pregledovanje Windows NT 4 SP5 (da, prav ste pre- popolnoma neopazno. Nekoliko motijo ome- brali) je nameščena Pandina protivi- jitve hitrosti prenosa, saj je danes, ko so poceni rusna rešitev, ki nadzoruje praktično tudi hitrejši dostopi do interneta (denimo ves internetni promet (in ne samo ADSL z 8 Mb/s), nakup za optimalno delova- elektronske pošte, kot to počnejo ne- nje precejšen strošek (po izračunu bi potrebo- katere cenejše naprave). V nastavi- vali tri naprave). Res pa je, da povezava s hi- tvah lahko izbiramo med protokoli, trostjo 8 Mb/s ni ves čas maksimalno izkoriš- ki jih želimo spremljati (HTTP, FTP, čena in bi tako lahko nekaj privarčevali. Za POP3, SMTP, NNTP, IMAP4, popolno zaščito pred virusi je še vedno treba SOCKS). S Pando spremljamo vse iz- namestiti tudi protivirusne programe krajevno brane protokole na standardnih vra- v vse računalnike v omrežju, saj preskušena tih – če pa želimo spremljati tudi do- naprava ne varuje računalnikov pred okužbo z datna vrata za določen protokol, jih disket in plošč CD-ROM ter drugih pomnilniš- lahko ročno dodamo na seznam. Na- kih enot. Zaščita na vsaj dveh ravneh pa je zelo stavimo lahko tudi samodejno brisa- priporočljiva. Izbira protokolov za pregledovanje nje vseh poštnih priponk, ki se kon- Matej Lekše Level One WAP-002 PREIZKUSI JUNIJ 2003 33 Tudi Level One z 22 Mb/s V prehodnem času pred uradno predstavitvijo – in s tem zelo verjetno tudi uveljavitvijo brezžičnega standarda 802.11g, ki bo zmogel teoretič- ne hitrosti do 54 Mb/s – je na trgu že kar nekaj izdelkov, ki se ponašajo z vmesno hitrostjo 22 Mb/s.

LEVEL ONE WAP-002 šali smo jo s kartico PC Card istega podjetja – Kaj: Brezžična točka dostopa. ki je naslednik modela WAP-001, katerega smo Izdeluje: Level One, www.level-one.com. že preizkusili. Takrat smo WAP-001 pograjali, ker nima zunanjih anten in je zato doseg slabši, Prodaja: Izid, (01) 242 83 40, www.izid.si in Digital Data, (02) 460 54 61, www.digital-data.si. kot ga zmorejo tekmeci. WAP-002 ima zunanje antene, vendar doseg ni nič boljši, po vsej ver- Cena: 46.441 tolarjev. jetnosti pa je za to krivo samo vezje Texas In- 11 Mb/s zmorejo le 128-bitne ključe), mož- Za: Teoretična prepustnost 22 Mb/s, zato relativno vi- struments. Tudi z D-Linkovo točko dostopa nost zaklepanja na podlagi strojnih omrežnih soka hitrost. Možnost postavitve mostu. Cena je ugodna. smo na naši standardni najbolj oddaljeni meril- naslovov (MAC), vgrajen je strežnik DHCP za ni točki (glej shemo v Monitorju 3/2003) ugo- samodejno dodeljevanje naslovov IP, z dvema Proti: Slab doseg. tovili, da tja sploh »ne nese«. Po drugi strani je napravama pa lahko postavimo tudi brezžični podatke v istem in sosednjem prostoru prenašal most in tako povežemo dve ožičeni omrežji. re za izdelke, ki temeljijo na vezju s hitrostjo dobrih 6 Mb/s, kar je za približno 30 Uporabniški vmesnik je preprost, vendar ne iz- podjetja Texas Instruments in ob- % več, kakor zmorejo izdelki s hitrostjo 11 Mb/ stopa. Če WAP-002 primerjamo z D-Linkovim G ljubljajo tudi nadgradnje na (spet s (in enako, kot je zmogel D-Link). Seveda smo modelom DWL-900AP+, ugotovimo, da ima teoretičnih!) 44 Mb/s. Preizkusili smo že D- tudi za WAP-002 ugotovili, da je združljivost s slednji še podporo varnostnemu standardu Linkove izdelke, tokrat pa smo imeli v rokah počasnejšimi modeli popolna. 802.11x, Level one pa ne. Cena pa je skorajda izdelek podjetja Level One. Točka dostopa WAP-002 ponuja varova- enaka... Gre za točko dostopa WAP-002 – preizku- nje z 256-bitnim ključem (standardni modeli Matjaž Klančar 34 JUNIJ 2003 PREIZKUSI Linksys WAP54G

tretji preizkusni točki (glej skico prostorov v marčevski številki) povezava sploh ni delovala, čeprav je Linksys WAP11 s prepustnostjo 11 54 Mb/s tudi Mb/s tam še deloval (vendar nekoliko poča- sneje). Resne težave pa so se začele, ko smo s toč- na 2,4 GHz ko dostopa povezali tudi enega odjemalca hi- Brezžična omrežja s hitrostjo prenosa do 11 Mb/s (po trosti 11 Mb/s – prenosnik z vmesnikom Fujit- standardu IEEE 802.11b) so končno našla pot med množice, pa vendar se že vsi strinjajo, da so prepočasna.

LINKSYS WAP54G potrdili do julija. Ker pa se je julij nekaterim Kaj: Brezžična točka dostopa po standardu 54G (nad- izdelovalcem zdel predaleč, so trgu ponu- gradljiva na 802.11g). dili brezžične izdelke, ki jih oglašujejo Izdeluje: Linksys, www.linksys.com. kot 54G ali celo »združljive z Prodaja: Xenya, www.xenya.si, (01) 514 06 10. 802.11g«. Načeloma naj bi taki Cena: 60.720 tolarjev, kartica PC Card 31.200 tolarjev. izdelki bili med seboj združljivi Za: Cena je ugodna, podpora tako hitrim odjemalcem in načeloma naj bi bili nad- 802.11g kot 802.11b. gradljivi na končno razli- Proti: Deluje zelo počasi, če so v omrežju tudi odjemal- čico standarda. ci 802.11b. Tako pravijo tudi v Linksysu, o, za brskanje enega ali dveh upo- kjer uporabljajo rabnikov po spletu ni težav, če pa je osnovno vezje pod- N uporabnikov več in bi radi imeli do- jetja Broadcom (ki stop tudi do datotek in zbirk podatkov v je delujoče izdelke omrežju, bo 11 Mb/s kmalu premalo. Še pose- 54G prikazalo že na bej, če pomislimo, da to pomeni v praksi naj- Comdexu), zagotoviti pa tega vendar- več 5 Mb/s. le ne morejo. Preizkusili smo Linksysovo točko Rešitev so omrežja s prepustnostjo 54 Mb/ dostopa WAP54G (z Linksysovo kartico PC su-Siemens ConnectBird USB. Že samo s tem, s, pri čemer imamo na voljo dvoje. Ena tehno- Card 54G), ki se le malce razlikuje od tiste z da je bil odjemalec »b« priklopljen (in podat- logija deluje na (večinoma ne prosti) frekven- zmogljivostjo 11 Mb/s, ki smo jo preizkusili na kov sploh še ni prenašal), se je hitrost prenosa ci 5 GHz (802.11a), druga izrablja običajno preizkusu brezžičnih omrežij v marčevski šte- zmanjšala na (povprečno) 14 Mb/s. Ko pa je frekvenco 2,4 GHz (kot 802.11b). Slednje ima vilki. Med običajnimi nastavitvami (šifriranje hkrati z odjemalcem »g« začel podatke prena- dolgoročno več možnosti za uspeh prav zaradi WEP, onemogočanje dostopa na podlagi na- šati tudi odjemalec »b«, se je prenos upočasnil uporabe proste frekvence, saj je združljivo za slovov MAC...) smo pogrešali le možnost pre- do neuporabnosti – prepustnost je bila le 1,5 nazaj (vanj se lahko priklopimo s »staro« kar- povedi priklopa s standardnim imenom Mb/s! Še huje, ob tem hkratnem prenašanju tico 802.11b) in tudi, ker ima načeloma večji »ANY«, a to bo verjetno popravila nadgradnja podatkov je bil sicer teoretično počasnejši od- doseg (višja frekvenca z enako močnim oddaj- programske opreme. Tudi zapisovanje dogod- jemalec »b« več kot dvakrat hitrejši (3,2 Mb/ nikom pomeni tudi manjši doseg). kov v dnevniško datoteko LOG ni bilo najupo- s). Samostojen odjemalec »b« (brez povezane Standard s prepustnostjo 54 Mb/s na frek- rabnejše (zapisan je ostal le priklop posamez- naprave »g«) je sicer dosegel čisto dostojen venci 2,4 GHz imenujemo 802.11g in – še ni ne postaje). Sicer pa naprava omogoča tudi rezultat – 4,3 Mb/s. standard! Trenutno je to predlog standarda, postavitev omrežnega mostu. Sklepamo, da ima Linksysova točka dosto- ki naj bi ga z malenkostnimi spremembami Najprej smo lahko razbrali že iz prvih pa še težave v »mešanih« okoljih. Po poročilih preizkusov, objavljenih v izdelovalcev osnovnih vezij naj bi se stanje sča- 25 spletu, potem pa smo tudi soma – z nadgradnjami strojne programske mi ugotovili, da se specifi- opreme – izboljšalo, predvsem pa naj bi imeli 20 kacija 54G še ni rešila vseh odjemalci »g« pri razdeljevanju pasovne širine otroških bolezni. Ko smo prednost pred odjemalci »b«. Večina izdelkov 15 merili hitrost prenosa med na trgu trenutno deluje po različici standarda točko dostopa in odjemal- 4.0 in 5.0, ki so ju definirali septembra lani, 10 cem 54G (Linksysovo kar- različica 6.1, ki so jo definirali januarja letos, tico PC Card), smo izmeri- pa v izdelke ravnokar prihaja. Kaže, da v 5 li hitrosti med 18 in 19 Linksysovo točko dostopa še ni vgrajena. Mb/s (preizkus smo vedno Omenimo še, da Linksys – poleg točke do- 0 ponovili petkrat). Šifrira- stopa izdeluje tudi že širokopasovni usmerje- 1 2 3 4 5 54G nje prenosa WEP ni upoča- valnik s točko dostopa in štirikratnim stika- 54G, hkrati priklopljen tudi 802.11b snilo, enako hitro pa je po- lom. Ta kombinirana naprava je le 4000 to- 54G, hkrati tudi 802.11b prenaša podatke 802.11b vezava delovala tudi iz so- larjev dražja od točke dostopa WAP54G. 802.11b, hkrati tudi 54G prenaša podatke sednjega prostora. Na Matjaž Klančar 36 JUNIJ 2003 PREIZKUSI Spamkiller Spamassassin v novem paketu Nezaželena pošta postaja vse resnejša nadloga uporabnikov interneta in e-pošte, predvsem poslovnim uporabnikom pa povzroča škodo, merljivo tudi v denarju.

SPAMKILLER FOR MICROSOFT vilih, ki jih Spamassassin za Unix že uporablja. EXCHANGE SMALL BUSINESS Žal se je izkazalo, da je izdelek bolj ali manj Kaj: Strežniški program za obrambo pred nezaželeno enak prejšnjemu okenskemu Spamassassinu – pošto. zato je namestitev in uporaba res enostavna, Zahteve: Microsoft Exchange 2000. žal pa program tudi ni tako zelo učinkovit. Izdeluje: McAfee, www.mcafee.com. Program namestimo v strežnik Exchange Prodaja: CHS, www.chs.si, (01) 280 66 00. 2000 (v različici 5.5 ne deluje, v razvojni razli- Cena: 5650 tolarjev za uporabnika (za več uporabnikov čici 2003 pa tudi še ne), upravljamo pa ga s je cena nižja), dodatno vzdrževanje 2260 tolarjev na leto. preprostim uporabniškim vmesnikom. Nastavi- Za: Zelo enostavna namestitev in raba. mo lahko, da najdena nezaželena sporočila Proti: Slaba učinkovitost. shranjuje v uporabniške imenike Junk mail, jim spremeni naslov (da jih uporabnik lahko preu- as, potreben za brisanje nezaželene smerja), dodamo lahko pošiljatelje, ki so vedno pošte in odpravljanje težav, ki lahko dovoljeni (»beli seznam«) in vedno prepoveda- Č nastopijo, ko z množico »packarij« ni (»črni seznam«). Vidimo lahko tudi množico pobrišemo tudi kakšno pomembno sporočilo, pravil, ki na koncu definirajo, katero je nezaže- je lahko vreden zelo veliko. leno sporočilo in katero ne, vendar popravlja- Če je med osebnimi obrambnimi programi nje teh ni dovoljeno. Lahko pa dodamo svoje (za Outlook 2000 in novejšega) na voljo zelo pravilo, če želimo. dober in zastonjski program Spamnet Za preizkus smo postavili nov strežnik Exc- (www.cloudmark.com), ki se je najbolje odrezal hange, ki je sprejemal pošto enega, z nezažele- tudi na našem preizkusu v februarski številki, no pošto najbolj obremenjenega uporabnika, je dobrih programov za strežnike malo. V uni- vanj namestili Spamkiller in sprožili čiščenje. xovskih strežnikih sicer kra- V treh dneh se je nabralo 470 ljuje Spamassassin, vendar je sporočil, od katerih je bilo kar njegov prenos v Okna vse prej 246 nezaželenih (hm, res je kot enostaven, pa tudi po tem težko življenje tega uporabni- je integracija z Microsofto- ka...). Spamkiller je pravilno vim strežnikom Exchange našel samo 155 od teh, kar je praktično nemogoča. Podjet- sicer slabo – pohvalno pa je, je Deersoft, ki je sicer avtor da je narobe označil samo dve (zastonjskega) Spamassassi- »pravi« sporočili. Uspešno smo na, je v ta namen razvilo torej očistili le 63 % nezažele- okensko različico Spamassas- nih sporočil, kar je še nekaj sin Enterprise 2003 (ki še zda- manj, kot je na našem preizku- leč ni bila več zastonj), nato Spamkiller deluje z množico su zmogel stari Spamassassin pa jih je pred nekaj meseci ku- zapletenih pravil, ki jih ne Enterprise 2003 (71,6 %). A pila družba Mcafee oziroma moremo spreminjati. Morda jih povedati moramo, da rezultati niti ne bi želeli spremeniti. Network Associates. Kupili so zaradi različnih sporočil lahko jih predvsem zaradi strežniške različice obram- odstopajo. Če bi kriterij za številčne ocene, s ka- be pred nezaželeno pošto, ki je Mcafee doslej ni terimi Spamkiller označi nezaželena sporočila, ponujal. Preizkusili smo njihov Spamkiller for poostrili, bi bil rezultat boljši, vendar bi se v tem Microsoft Exchange, ki pravzaprav temelji na primeru tudi število napačno označenih sporo- Spamassassinu. čil hitro povečalo. A tega si seveda ne želimo. Ker so pri Mcafeeju potrebovali kar nekaj Spamkiller torej še vedno ni »tisto pravo« mesecev, da so že narejeni program za Okna orodje za boj z nezaželeno pošto. Počakajmo preoblikovali v Spamkiller for Microsoft Exc- torej program Authority, strežniško različico hange, smo pričakovali popolnoma nov izde- Spamneta, ki je še vedno v beta preizkusni fazi. lek, ki bi morda celo temeljil na statističnih pra- Matjaž Klančar Maxtor Personal Storage 5000XT 250 GB PREIZKUSI JUNIJ 2003 37

in seveda obnovitev podatkov. Omogoča nastavitev ustvarjanja kopij vseh podatkov ali samo posodabljanja sprememb, vse postopke 250 GB pa je mogoče tudi preprosto avtomatizirati. Omogoča tudi kopiranje celotnih razdelkov, skupaj s tistim, na katerem trenutno teče OS varnostnih kopij Windows, pa podvajanje celotnih diskov ali Zunanji priklopni diski so načeloma primerni za prenašanje zgolj določenih datotek. Maxtorjev 250 GB disk se sicer obnese so- in shranjevanje podatkov, ko zmanjka prostora za vgradne lidno; zavrti se 5400-krat na minuto, vanj pa diske, pa lahko z njimi ustvarjamo varnostne kopije. je vgrajen 8 MB medpomnilnik. Preizkušanje je pokazalo, da je najboljše rezultate dosegal MAXTOR PERSONAL STORAGE tev gonilnikov in programske opreme nekoli- prek vmesnika firewire in z datotečnim siste- 5000XT 250 GB ko nenavadna – najprej namreč namestimo mom NTFS, z razdelitvenimi tabelami FAT32 Kaj: Zunanji disk z zmogljivostjo 250 GB in program- programsko opremo, nato priključimo disk, pa se je bolje izkazal, če je bil priključen prek sko opremo za varnostno kopiranje podatkov. potem pa moramo programsko opremo znova vmesnika USB 2.0. Ta rezultat je pravzaprav Izdeluje: Maxtor, www.maxtor.com. namestiti in izbrati možnost »Popravi name- zelo zanimiv, saj naj bi USB 2.0 načeloma do- Prodaja: Abis, www.abis.si, (01) 530 32 32. stitev«. Po vzpostavitvi osnovnih nastavitev, segal nekoliko boljše rezultate kakor firewire. Cena: 104.400 tolarjev. kot sta izbor razdelka, katerega varnostno Očitno igrajo vlogo pri tem gonilniki. V pri- Za: Preprosta namestitev in raba. kopijo želimo ustvariti, in cilj varnostne kopi- merjavi z drugimi zunanjimi diski je Maxtor- Proti: Nekoliko nerodno nameščen gumb za kopiranje, je, lahko sprožimo varnostno kopiranje siste- jev dosegel nadpovprečne rezultate, čeprav namestitev je nenavadna, naprava pa se preveč segreva. ma z gumbom na disku. Gumb je morda neko- zmore zgolj 5400 vrtljajev na minuto. Tudi liko preveč izpostavljen, saj ga v primeru pre- cena – stane več kot 100 tisočakov – se zdi vi- axtorjev zunanji disk z 250 GB mikanja diska lahko hitro nehote pritisnemo soka, vendar je treba upoštevati res veliko zmogljivosti je namenjen tudi arhi- in tako sprožimo dolgotrajen postopek. Pro- zmogljivost, priloženo programsko opremo in M viranju, saj je priložena program- gramska oprema za varnostno kopiranje, Re- tradicionalno nekoliko višje cene zunanjih diska oprema za ustvarjanje varnostnih kopij, trospect 5.6, je povsem zadovoljiv izdelek, ki skov. na disku pa je vgrajen tudi gumb, ki sproži omogoča tudi arhiviranje, podvajanje diskov Igor Harb varnostno kopiranje. Disk povežemo z računalnikom prek vmesnika USB 2.0 ali firewire, vendar je namesti-

Najboljši rezultati pri uporabi datotečnega sistema NTFS in vmesnika firewire

Maxtor Maxtor Personal Personal Storage 5000 Storage 5000

deklarirana zmogljivost 250 GB 250 GB tip vmesnika FireWire USB 2.0 hitrost vrtenja (vrt./min.) 5.400 5.400 deklariran povprečni čas dostopa (ms) 9,4 9,4

deklarirana največja notranja hitrost 400 Mbit/s 480 Mbit/s prenosa podatkov velikost medpomnilnika 8 MB 8 MB Winbench 99 - Business 8.810 10.000 Winbench 99 - HE 20.500 24.100 Winbench 99 - Transfer Rate (KB/s) 40.000 31.100 Winbench 99 - Access time (ms) 9,55 9,66 Winbench 99 - CPU Util. (%) 2,11 13,10 DBench32 - pisanje (MB/s) 29,669 24,359 DBench32 - branje (MB/s) 40,880 29,582 Winbench 99 - Business 9.140 8.720 Winbench 99 - HE 23.100 20.800 Winbench 99 - Transfer Rate (KB/s) 40.000 31.200 Winbench 99 - Access time (ms) 9,33 9,41 Winbench 99 - CPU Util. (%) 2,08 13,30 DBench32 - pisanje (MB/s) 30,279 24,332 DBench32 - branje (MB/s) 40,823 29,332 cena 104.400 SIT

FAT NTFS 38 JUNIJ 2003 PREIZKUSI PestPatrol 4.0

ne možnosti programa raztresene po velikem številu kartic in zato ne najlaže dosegljive. Najboljša možnost programa je obilna doku- Zatiralec mentacija, saj PestPatrol vsebuje natančne opise 12.000 različnih vsiljivcev. Vse skupaj program – tem trenutku – obvlada že skoraj škodljivcev 70.000 škodljivcev oziroma njihovih različic. Poleg virusov in neželene pošte je največja nevarnost, ki Obsežna dokumentacija omogoča, da se uporabnik o vsakem od odkritih nadležnežev po- ogroža »dobro« omrežene računalnike in podatke, tako drobno poduči in šele nato poskrbi za njegovo imenovana programska golazen. onemogočenje. Prvi korak k sorazmerno enostavni in hitri PESTPATROL 4.0 gled vsebine piškotkov prepriča, da gre za pre- namestitvi je temeljit pregled računalnikove Kaj: Program za odkrivanje in odstranjevanje vohun- cej bolj resno zadevo, kot si mislimo. Skrajna vsebine. PestPatrol poišče znane vsiljivce, skih programov, trojanskih konjev in drugih vsiljivcev. oblika vohljačev so opazovalci tipkovnice poda njihov opis, oceni nevarnost in ponudi Zahteve: Windows 98, Me, NT, 2000 ali XP, 32 MB (keylogger), ki si zapisujejo tipke, ki jih priti- način uničenja. Pri tem gre praviloma za bri- pomnilnika, 4 MB prostora na disku. skamo, in tako mimogrede pridejo celo do po- sanje ali prenos v karanteno. Slednje je še po- Izdeluje: PestPatrol, www.pestpatrol.com. datkov o uporabniških imenih in geslih. sebej primerno, kadar je golazen povezana s Prodaja: Dinamik, www.dinamik.si, (05) 389 60 40. Precej manj nevarni, a zato nič manj nad- programom, ki ga sicer želimo uporabljati. Cena: Od 3720 do 6960 tolarjev na licenco, odvisno ležni so oglaševalniki (adware), ki naključno Najbolj znan tak program je KaZaa, ki zaradi od števila licenc. ali ob določenem dogodku (recimo iskanju brezplačnosti svoje uporabnike bombadira z Za: Veliko število znanih škodljivcev, dobra dokumen- določenega izraza v spletu) uporabnika zasi- oglasi in jim podtakne program za oglaševa- tacija. pajo z oglasi. Ti programi poskrbijo za prenos nje. Proti: Ni povezave z namizjem. reklamnega gradiva, poleg tega pa oglaševal- PestPatrol omogoča pregled vseh ali samo ce pogosto obveščajo tudi o uporabnikovih izbranih datotek, prečeše lahko sistemski regi- re za – ponavadi – majhne in na vi- dejavnostih. Oglaševalniki pogosto spremljajo ster in vse kraje, ki omogočajo zagon progra- dez nepomembne programe, ki se brezplačne programe, saj z njimi avtorji delo- mov. Program poleg tega pregleda tudi vsebi- G praviloma brez opozorila namestijo ma pokrivajo stroške razvoja. Verjetno najbolj no pomnilnika in zazna programe, ki že v računalnik in nato po njem vohljajo, zbirajo nevarna navlaka pa so trojanski konji. Enako opravljajo svojo zlobno nalogo. Spopade se najrazličnejše podatke ter spoznavajo navade kakor njihov antični vzornik se prek na videz lahko z vsemi vrstami vsiljivcev, saj vsebuje uporabnikov. Zbrane informacije posredujejo popolnoma nedolžnega programa ali doku- orodja za odkrivanje oglaševalnikov, vseh vrst različnim posameznikom in podjetjem ali pa jim menta pritihotapijo v računalnik in nato skri- vohljačev in trojanskih konjev. Po namestitvi celo omogočijo dostop do vsebine računalnika. vaj odprejo njegova vrata. Tako lahko zlona- program ves čas deluje v ozadju in le občasno, mernim posameznikom v skrajnem primeru pravzaprav kar pogosto piskanje nas opo- omogočijo popoln nadzor nas sistemom in do- zarja, da je program odkril in prestregel vsi- stop do poljubnih, tudi na videz še tako varo- ljivca (še napogosteje gre za »zlonamerni« piš- vanih podatkov. kotek). Ena izmed dobrih lastnosti PestPatro- Vse večje število programske golazni je po- la je samodejno obnavljanje prek spleta, ki skrbelo za tržno nišo in uveljavilo kar nekaj skrbi, da je vedno pripravljen na najnovejše dobrih izdelkov. Osnovno varovanje pogosto mutacije škodljivcev. Žal pa je program v da- ponujajo že protivirusni programi, vendar pri našnjih časih kar nekoliko preveč samostojen. teh praviloma ne gre za kaj več kot zaznava- Vsekakor bi si želeli zlitje orodij za odkrivanje nje – omejenega števila – trojanskih konjev. virusov in škodljivcev, poleg tega pa bi moral – PestPatrol učinkovito zaznava in odlično opisuje Precej naprednejši so namenski programi, kot podobno kakor protivirusni programi – na vsiljivce. so Ad-aware (www.lavasoft.de), SpyBot S&D priročni menu namizja naseliti ukaz »poišči in Konec leta 2002 je po spletnih širjavah kro- (security.kolla.de) in PestPatrol (www.pest- odstrani vsiljivce«. žilo več kot 46.000 vsiljivcev, leta 1992 jih je patrol.com). Vsak izmed omenjene trojice ima Protivirusni program in požarni zid danes bilo »le« dobrih 1000 in leta 1982 manj kot sto svoje prednosti in slabosti (prva dva sta na vo- ne zadoščata več za internetno varovanje ra- (vir pestpatrol.com/stats/). Najpogostejše ljo celo brezplačno), najbolje pa za varnost v čunalnika oziroma njegovega uporabnika. oblike programske golazni so vohljači, opazo- tem trenutku poskrbi PestPatrol. Zaradi velikega števila in vedno večje zahrbt- valci tipkovnice, oglaševalniki in trojanski ko- PestPatrol je enostavno orodje, primerno nosti tako imenovane programske golazni v nji. Vohljači (spyware) spremljajo uporabni- tudi za manj spretne uporabnike računalni- računalnikih bolje obveščenih uporabnikov kove poteze (najpogosteje brez njegove ved- kov. Njegov uporabniški vmesnik je sorazmer- vedno pogosteje srečujemo orodja za njeno nosti) in jih posredujejo oglaševalcem in dru- no razumljiv, zaradi obilice možnosti pa tu in zaznavanje in odstranjevanje. PestPatrol je – gim zainteresiranim. Ponavadi se ti programi tam nekoliko manj pregleden. Predvsem manj poleg pazljivosti, predvsem pri nameščanju namestijo na skrivaj, včasih pa spremljajo ka- vešči uporabniki bi bili veseli kakega čarovni- brezplačnih programov – trenutno najprimer- terega od brezplačnih programov. Posebna ka, nekoliko pa spopadanje z njim olajša delo- nejši pesticid, ki hitro, učinkovito in varno od- oblika vohunskih programov so internetni piš- vanje na dveh ravneh (enostavno, zahtevno). strani neželene goste. Program je zanesljiv in kotki (cookie), ki spletiščem »pomagajo« zbi- Tako lahko večino dela prepustimo PestPatro- kljub obsežnosti in zmogljivosti dovolj prija- rati podatke o uporabniku in njegovih nava- lu ali pa »ročno« pregledamo posamezna legla zen tudi za manj spretne računalnikarje. dah na določeni spletni strani. Že bežen pre- vsiljivcev (register, piškotki ...). Žal so napred- Krištof Oštir 40 JUNIJ 2003 ROČNO RAČUNALNIŠTVO Sinhronizacija od koderkoli Ročni računalniki so z nami že kar nekaj let in že od prvih začetkov so bili zasnovani tako, da se jih je dalo povezati z osebnimi računalniki.

udi danes je polno zmogljivost roč- ces. Z omrežno sinhronizacijo (pogoj je pove- Hotsync (ki je po namestitvi priložene pro- nega računalnika, pa naj bo to zava VPN in nadzor službenega računalnika/ gramske opreme pognan v desnem kotu opra- T Palm ali PocketPC, moč v popolno- omrežja na daljavo) je težava trivialno rešlji- vilne vrstice) na seznamu podprtih povezav sti izkoristiti le ob povezovanju ali sinhroniza- va. odkljukamo tudi Network, nato pa izberemo ciji z računalnikom. Poleg tega, da tako vzdr- 2.) Smo na poslovnem potovanju na dru- Setup. Tam na seznamu Network odkljukamo žujemo rezervno kopijo podatkov in namešča- gem koncu sveta, s seboj pa imamo le prenosni ime Palma (morda jih imamo več?), ki naj si mo programe, s tem tudi vzdržujemo aktualen računalnik in Palm. Koledar sestankov nam v ta osebni računalnik zapomni kot »matični«. seznam opravil, zapiskov in sestankov (kole- podjetju sproti »polni« tajnica. Kako najeno- Potem Palm navadno sinhroniziramo, s čimer dar), kar je najpomembneje. Oba tabora roč- stavneje v Palm prenesti nove sestanke ali sin- se vanj prenese tudi podatek o tem, kateremu nih računalnikov omogočata sinhronizacijo hronizirati službeni koledar s Palmom? Spet – računalniku (njegovi IP številki) naj ob poiz- teh osebnih podatkov z najbolj priljubljenimi lokalna povezava s prenosnikom, vzpostavitev kusu omrežnega sinhroniziranja pošlje zahte- osebnimi organizatorji (MS Outlook, Lotus VPN do službenega omrežja in omrežna sin- vo po tem. Notes...), sinhronizacija pa dejansko pomeni, hronizacija. Nato lahko dejansko prestopimo na drug da je npr. koledar v ročnem računalniku izpol- njen z istimi podatki kakor v osebnem raču- Postopek nalniku. Sinhronizacija podatkov ponavadi poteka Kljub temu da je omrežna sinhronizacija prek žične (zaporedna, USB) povezave, lahko podprta že od Palmov III naprej, je pravza- pa tudi prek infrardeče povezave ali, z novejši- prav dokaj slabo dokumentirana. No, ko en- mi modeli, prek povezave bluetooth. Vedno pa krat zapopademo samo zamisel, je izvedba je sinhronizacija lokalna, v naš osebni raču- zelo enostavna. nalnik. Vendar pa vsaj v svetu Palmov to ni Za začetek moramo nujno, saj je tam že od nekdaj podprto sinhro- Palma »matičnemu« ra- niziranje prek omrežja. Kakršnegakoli: tele- čunalniku, torej tistemu, fonskega, interneta ali omrežja VPN. ki bo sprejemal omrežne zahteve, dopovedati, da Omrežna sinhronizacija je »glavni«. To storimo tako, da v programu Zamisel je preprosta in omogoča sinhronizacijo Palma s katerimkoli osebnim računal- V programu Hotsync tako nikom, ki je »viden« v našem omrežju. Palm lo- na matičnem kot prenosnem kalno povežemo z enim osebnim računalni- računalniku odkljukamo, da kom (žično ali brezžično), tam pa program želimo vzpostavljati (tudi) omrežno povezavo. Hotsync nastavimo tako, da zahtevo po sin- Na prenosnem računalniku bomo videli sporočilo, hronizaciji posreduje naprej drugemu raču- da se sinhronizacijska zahteva posreduje, na nalniku, v katerega je prav tako nameščen matičnem pa dejansko sporočilo o sinhroniziranju. Hotsync, in zahtevo dejansko izvede. Sliši se nekoliko čudaško, vendar je tako računalnik (zelo verjetno prenosnik), ki bo mogoče rešiti nekaj specializiranih težav, na uporabljen kot nekakšen most v naše lokalno katere lahko naletijo zahtevnejši uporabniki omrežje, kjer je »matični« računalnik. Tam Palmov. Npr.: bomo Palma zelo verjetno povezali prek in- 1.) Palm je redno sinhroniziran v službe- frardeče povezave (ali bluetooth, če imamo to nem računalniku. Kako nanj doma, čez konec možnost), zato v programu Hotsync odklju- tedna, namestiti nov program? »Sveža« lokal- kamo infrardečo vrsto povezave in spet – tudi na sinhronizacija (zelo verjetno prek počasne omrežno. Razlika od prejšnjega postopka je le infra rdeče povezave, saj je kabel USB v služ- v tem, da tu nobenega Palma ne smemo od- bi...) v domači računalnik bi za začetek v ra- kljukati kot »matičnega«, saj vendar hočemo, V matičnem računalniku moramo odkljukati, da je čunalnik pretočila vseh 16 MB (v novejših mo- to računalnik, ki bo sprejemal omrežne klice za da se zahteve posredujejo naprej. Ko smo to delih) podatkov, kar je zelo dolgotrajen pro- našega Palma. opravili, lahko že poženemo prvo omrežno Ročno računalništvo PREIZKUSI JUNIJ 2003 41 sinhronizacijo – poženemo program Hotsync, (Slaba) alternativa izberemo, da se želimo povezati prek infrarde- če povezave (ali BT), in poženemo sinhroniza- Alternativa omrežnemu povezovanju je cijo. Na zaslonu se pokaže sinhronizacijsko klicni dostop, ki ga Palmi tudi že od nekdaj okno, ki sporoči, da zahtevo posreduje naprej podpirajo. Prednost tega načina je očitna – računalniku, za katerega Palm »ve«, da je nje- povezujemo se lahko brez posredništva preno- gov matični. Če imamo dostop na daljavo snega računalnika in potrebujemo le palmov- (Remote Desktop v Windows XP) do matične- ski modem ali, kar je dandanes bolj običajno, ga računalnika, bomo videli, da se je podobno okno pokazalo tudi tam, le da je to tisto »pravo«, ki prikazuje tudi, kateri program ali zbirka podatkov se trenutno sinhronizira. Kot rečeno, zadeva je smiselna le, če to Modemsko povezovanje poteka neposredno s programom Hotsync. Njemu moramo povedati, počnemo na velike razdalje, kar pomeni, da kakšen modem imamo in kako je nameščen. moramo imeti vzpostavljeno povezavo VPN, ki bo prenosni in matični računalnik dejansko telefon GSM/GPRS. Slabost pa je prav tako povezala v isto krajevno omrežje. In če imamo očitna – cena takega klicanja s poslovnih po- to, lahko sinhroniziramo tudi z drugega kon- Povezujemo se lahko tudi neposredno ali tovanj (še posebej v tujini) je lahko kar viso- ca sveta... modemsko, vendar je to precej bolj nerodno. ka. Pri omrežnem povezovanju se vendarle

PROGRAMI ZA PALM

nosti. Ali smo pripravljeni dostop do našega računalnika prepustiti takemu Mobilefile 1.0 neuglednemu programčku, ki poleg vsega uporabniško ime in geslo prena- ša v prosti, besedilni obliki? Kaj: Program za izmenjavo datotek. Velikost: 218 KB. Izdeluje: Cutting Edge Software, www.ce- MMPlayer 0.1.3 sinc.com. Kaj: Večpredstavni predvajalnik za PalmOS5. Cena: 30 dolarjev. Velikost: 400 KB. Za: Enostavno delo. Izdeluje: David Janssens, www.mmplayer.com. Proti: Uporabnost bolj ali manj omejena le na datoteke Quickoffice. Težave z varnostjo. Cena: 30 dolarjev. Za: Omogoča predvajanje zvočnih in video datotek. Problem – smo nekje na poti, Palm imamo pri sebi, ključno datoteko Proti: Zaenkrat še zelo nestabilen. (dokument, program, karkoli) pa smo pozabili v domačem računalniku. Kako do nje? Rešitev – s programom Mobilefile. Program je vrste odjemalec strežnik, pri čemer strežniški del namestimo v svoj računalnik in s Z novim PalmOS 5 in »pripadajočimi« ročnimi računalniki se je Palm z tem sprožimo »deljenje« izbranih imenikov, odjemalec pa je palmovski vidika večpredstavnosti že zelo približal modelom PocketPC, pa vendar še program, ki ima do teh datotek dostop prek infrardeče povezave (če ima ne povsem. Manjka namreč spodoben predvajalnik video datotek. Predva- računalnik tak sprejemnik) ali pa, bolj uporabno, prek omrežja TCP/IP. jalniki MP3 so že popolnoma spodobni, video različice pa so še vedno ome- Strežniški del je preprost program (okenski), ki mu moramo določiti, jene na programe, ki predvajajo neke svoje formate datotek, kar pomeni, da kateri imenik želimo deliti, vpisati uporabniško ime in geslo, ki naj upo- je treba prej poseči po pretvorbi. Neposredno predvajanje MPG ali DivX s rabnika spusti do datotek, in to je vse. No, popravek – tudi našemu po- pomnilniških kartic torej odpade, in to kljub temu da je v novih Palmih pro- žarnemu zidu moramo dopovedati, naj prepušča vrata številka 9800, ki cesor načeloma dovolj močan za tako početje. jih program uporablja za komunikacijo. Edini predvajalnik, ki kaže, da bi lahko morda v kratkem postal upora- Odjemalec je program, ki na prvi pogled spominja na nekakšen dato- ben tudi za to, je MMPlayer, ki je zaenkrat na voljo v različici 0.1.3. Že tečni upravljalnik, pri čemer imamo v zgornjem delu datoteke v Palmu, v samo ta oznaka različice bo marsikomu jasno povedala, da za resno rabo spodnjem pa oddaljene datoteke, ki jih program dobi prek omrežja (vpisa- še ni zrel, pa vendar smo si ga z veseljem ogledali. ti moramo številko IP, uporabniško ime in geslo). Omrežje bomo seveda MMPlayer zaenkrat odlično predvaja datoteke MP3 (pri čemer premore najpogosteje zagotovili prek mobilnega telefona (GPRS). tudi preprost vizualizator in t. i. equilizer), trudi pa se tudi z datotekami Zadeva deluje, vendar je uporabna bolj ali manj le za prenašanje pi- MPEG 1, 2, 4 in celo DivX. Na preizkusu smo uspešno predvajali nekaj da- sarniških datotek, pa še to le, če imamo nameščen Quickoffice (da, av- totek MPEG-1, medtem ko se je poizkus predvajanja filma DivX (DixX 5) torji Mobilefila so hkrati avtorji Quickofficea). Pri prenosu datoteke DOC končal s »krešem«. No, tudi predvajanje datotek MPEG-1 je bilo daleč od se ta avtomatsko pretvori v format QuickWord in nasprotno. Enako velja optimalnega, saj sta tako slika kot zvok zelo opazno »cukala«. In nekaj za datoteke XLS in PPT. Res zelo praktično. Manj praktično pa je prena- sekund pozneje znova zagnala preskusni Tungsten T... šanje drugih datotek (npr. JPG), saj jih ne moremo shraniti na pomnilniš- Avtorji trdijo, da bodo vsak teden izdali novo različico, ki bo bolj stabilna ko kartico (te program sploh ne prepozna), kar pomeni, da so za večino in bo omogočala vedno več in več. Končni cilj je univerzalni predvajalnik programov neuporabne. zvočnih in video datotek. Bomo videli, ali jim bo uspelo. Poleg omejenosti na Quicoffice je, pogojno gledano, težava tudi v var- Matjaž Klančar

Opisane programe najlaže najdete na spletni strani www.palmgear.com. 42 JUNIJ 2003 PREIZKUSI Ročno računalništvo

nekje lokalno povežemo v splet, potem pa ve- katerega je nameščen modem in ima seveda moral uporabljati kar gonilnike v Okna na- like razdalje premostimo »omrežno« (VPN ), tudi svojo telefonsko povezavo. V Hotsyncu je meščenih modemov. pri klicnem dostopu pa velika razdalja (in treba izbrati, na katerih zaporednih vratih In povezovanje z osrednjim klicnim strežni- »velik« račun) odpade na telefonsko pove- (COM) je modem nameščen (USB ni podprt), kom (RAS), ki ga ima danes veliko podjetij, zavo. izbrati model (podprtih je natanko 7 (se- seveda odpade. Da o tem, da tak samostojni Vse skupaj pa ima še eno slabost, zaradi dem!) modemov, čeprav lahko čisto lepo sha- modem, ki bi ga v podjetju imel nameščenega katere bi si upali trditi, da je tak način povezo- jamo s standardno izbiro »Hayes«) in vpisati eden od uslužbencev, pomeni veliko razpoko v vanja le redkokdaj uporabljan. Povezujemo se morebitne dodatne ukaze AT. Skratka, gre za sistemu varnosti, niti ne govorimo. namreč lahko le z matičnim računalnikom, v Palmov relikt, saj bi tak sistem danes nujno Matjaž Klančar

PROGRAMI ZA OS SYMBIAN

Pametni mobilni telefoni so v zadnjih mesecih postali silno priljubljeni jemo mobilni telefon, ki ne sodi med najcenejše, poleg tega pa nenehno – predvsem tisti, ki temeljijo na operacijskem sistemu Symbian in Nokii- vključen digitalni fotoaparat porabi kar precej električne energije, zato bi nem uporabniškem vmesniku Series 60. Pri nas sta trenutno na voljo moral biti telefon vedno priključen na napajanje. dva taka mobilna telefona, Nokia 7650 in 3650, kmalu pa pričakujemo tudi Siemensov SX-1. Priljubljeni pa niso zgolj telefoni, temveč tudi pro- MP3GO 2.02 grami – in teh je že nekaj sto. Tu jih je nekaj za pokušino. Kaj: Predvajalnik datotek MP3. Ximplify SeleQ 1.50i Velikost: 259 KB. Izdeluje: m-internet, www.m-internet.com. Kaj: Upravitelj datotek in nastavitev. Cena: 45 dolarjev. Velikost: 142 KB. Za: Omogoča predvajanje MP3. Izdeluje: Ximplify, www.ximplify.com. Proti: Visoka cena, zahteva zmogljivo pomnilniško kartico. Cena: 18 dolarjev. Za: Omogoča zahtevnejši dostop do celotne napra- V Nokio 3650 je že nameščen predvajalnik pretočnega videa in zvoka ve. RealONE, žal pa nima vgrajenega predvajalnika datotek MP3, kar je vseka- Proti: Pravzaprav nič. kor precejšnja slabost. Program MP3GO omogoča predvajanje le-teh, a je nekoliko drag – ali pa se morda le zdi tako, ker smo vajeni brezplačnih OS Symbian ima v primerjavi z večino dru- predvajalnikov. Poleg tega pri Nokii 3650 nujno potrebujemo večjo pomnil- gih operacijskih sistemov veliko napako oziro- niško kartico (priložena ima zmogljivost zgolj 16 MB), pri modelu 7650, ki ma »odliko«, da uporabnika omeji pri dostopu ima le 4 MB pomnilnika, pa o MP3 tako ali tako nima smisla razmišljati. Po- do datotek in nastavitev naprave. To je sicer leg tega je za prenos glasbe v telefon zelo priporočena povezava bluetooth, narejeno z mislijo na manj zahtevne uporabni- saj je infrardeči vmesnik zelo počasen. Za poslušanje glasbe so sicer po- ke, ki jih ne zanimajo podrobnosti o napravi, trebne tudi slušalke. Program je enostavno namestiti in uporabljati, kar od temveč bi jo zgolj radi uporabljali. Kljub temu predvajalnika MP3 tudi pričakujemo. pa to postane problem, če denimo iz osebnega računalnika prenesemo datoteko, pa je potem v telefonu ne najdemo, ali pa, če želimo spremeniti katero od nastavitev, ki je razvijalci OS niso predvideli. SeleQ nam v Programi za Java 2 Micro Edition Symbianu omogoči vpogled v napravo, podobno kot Raziskovalec v Mi- crosoftovih Oknih. Tako lahko vidimo vse sistemske datoteke in celo do- WebViewer 3.0 ločimo vrsto dostopa do njih, hkrati pa nam omogoča spreminjanje sko- Kaj: V javi napisan spletni brskalnik. raj vseh nastavitev – tudi zaklepanja tipkovnice, ki ga pri Nokii tako po- Velikost: 45 KB. grešamo. Izdeluje: Reqwireless, www.reqwireless.com. Digia Imagespy Cena: 20 dolarjev. Kaj: Program, ki spremeni mobilni telefon v nadzor- Za: Možnost ogleda spletnih strani, deluje hitro in za- no kamero. sede malo pomnilnika. Velikost: 170 KB. Proti: Naprednejših spletnih strani ne zmore prikazati. Izdeluje: Digia, www.digia.com. Mobilni telefoni v glavnem nimajo nameščenega spletnega brskalnika, Cena: 15 dolarjev. čeprav je prenos podatkov prek paketne povezave GPRS dovolj hiter za do- Za: Preprosta raba, zanimiva zasnova. stop do spleta. Program WebViewer je napisan v javi, ki jo podpira že pre- Proti: Nekoliko nenavadna uporaba telefona. cej mobilnih telefonov, vendar je zaenkrat prirejen zgolj za dva uporabniška vmesnika – Nokia 6310 in Series 60. Namestitev javanskih programov je S programom Imagespy lahko spremenimo mobilni telefon v nadzor- celo bolj preprosta kakor pri Symbianu, saj se treba zgolj prenesti datoteki no kamero, ki zaznava gibanje in nas o tem obvesti. Obveščanje je ureje- .jar in .jad (lahko tudi prek WAP) – program nato najdemo v mapi Aplikacije no na več načinov – bodisi s kratkim sporočilom SMS ali večpredstav- (Applications). WebViewer se kot spletni brskalnik odreže zelo dobro, vsebi- nim sporočilom MMS, lahko pa se tudi sproži alarm. Telefon nas lahko no spletnih strani pa razbije na širino zaslona. Zato sicer ne prikaže vseh celo samodejno pokliče. Nastavitve in vklop programa so zelo preproste strani pravilno, grafično bolj razkošno opremljene in tiste z javanskimi skrip- in zavarovane z geslom. Natančnost zaznavanja gibanja in vidni kot sta ti ali animacijami Flash pa ne bodo delovale pravilno. A kljub temu si lahko seveda omejena z vgrajenim digitalnim fotoaparatom, a za manjši pro- tako ogledamo velik del spleta. Brskalnik deluje zelo hitro, tudi pri nalaganju stor zadostujeta. Čeprav naj bi bila rešitev dokaj uporabna in dejansko grafičnih elementov. deluje, pa vendarle morda ni najbolj smiselna, saj to pomeni, da potrebu- Igor Harb 44 JUNIJ 2003 ROČNI RAČUNALNIKI

Z majhnimi, žepnimi napravami je dobilo mobilno računalništvo v zadnjih letih povsem nov zagon. Toda za razliko od mobilnih telefonov, ki so povsem preplavili svet, ročni računalniki še niso dosegli tolikšne kritične mase. Prodaja zaostaja za pričakovanji, izdelovalcev in novih modelov pa je vendarle vse več.

Razburljivo življenje ročnih računalnikov ROČNI RAČUNALNIKI JUNIJ 2003 45

očni računalniki danes niso več red- na uspešnica najcenejši modeli, ki prinašajo nološki napredki nihajo med različnimi plat- kost, čeprav še zdaleč niso nekaj največji del prihodka izdelovalcev. Palm je formami in izdelovalci. Če smo še lani trdili, R vsakdanjega. Le razmeroma maj- tako ostal prvi skoraj zgolj zato, ker je v četrt- da je bil tabor PocketPC tisti, ki je prinesel več hen del uporabnikov računalnikov se odloči za letju poslal na trg okoli 850.000 najcenejši novosti, in je združba okoli Palma nekoliko nakup ročnega računalnika. Močna je tudi modelov Zire, ki se prodajajo po manj kot 100 »zaspala«, je bilo letos prav nasprotno. Na po- konkurenca zmogljivejših mobilnih telefonov, dolarjev. Tudi v HP je bila poglavitna uspešni- dročju ročnih računalnikov PocketPC smo vi- ki po funkcijah pa tudi lastnostih pogosto ca najcenejši model iPaq H1910, pa tudi Dell deli le omejene novosti, pri Palmu pa smo do- močno spominjajo na ročne računalnike. Prav si lahko prodor razlaga zlasti zaradi nizkih živeli splavitev novega operacijskega sistema zato smo v pregled uvrstili tudi te. cen (od 200 do 300 dolarjev). Sony in Toshiba PalmOS 5, čemur so sledili številni novi raču- Družba za tržne raziskave je v svojem zad- sta morda edini izjemi, saj prodata tudi lep de- nalniki tako s strani Palma kot tudi partner- njem sporočilu zapisala, da je prodaja ročnih lež dražjih modelov. jev. Mnogi pa šele prihajajo. računalnikov v zadnjem četrtletju močno Toda zdaj je že jasno, da to ne bo trajalo upadla, kar za 21 % glede na enako obdobje Minulo leto v zrcalu dolgo. Iz Microsoftovega tabora lahko priča- leta 2002, ko so bili ročni računalniki ena red- kujemo novo različico okolja PocketPC že le- kih kategorij v računalništvu, kjer je prodaja Če odmislimo spreminjajoče se poslovne re- tos poleti ali zgodaj jeseni, nedvomno pa še rasla. Razlogov je več, največji pa je ned- zultate, lahko minulo leto na področju ročnih bomo tedaj srečali tudi nove modele samih vomno ta, da se gospodarska kriza še vedno računalnikov označimo zgolj kot prehodno. strojnih izdelkov. Novosti lahko pričakujemo kaže v kupni moči potrošnikov, pa tudi podje- Čeprav novosti ni manjkalo, so bile nekoliko tudi pri drugih operacijskih sistemih, saj je tij, ki v ročnih računalnikih kljub vsemu ne vi- manj pomembne kakor v obdobju 2000– PalmOS 6 na vrsti predvidoma že konec tega dijo ključne vrednosti in zato sredstva raje 2002. Večinoma gre predvsem na izboljšave in leta, strojna oprema zanj pa v začetku leta preusmerjajo drugam. Kljub temu da so ročni konsolidacijo konkurence, katere ponudba je 2004. računalniki privlačne in uporabne naprave, danes med sabo predvsem bolj podobna kakor Jasno pa je, da sta v tem trenutku na po- kritičnih »morilskih« programov in storitev nekdaj. Tudi cenovne razlike med izdelki so se dročju ročnih računalnikov (v ožjem pomenu zanje preprosto še ni. Vsi čakajo na nekaj, kar zmanjšale, saj trg pač ne dovoljuje velikih eks- besede) le dva resna tekmeca, ki imata dovolj bi bilo samo po sebi poglavitni razlog za na- cesov. skritih orožij, da v naslednjih 6–12 mesecih ni kup ročnih računalnikov. Da je ročno računalništvo kljub vsemu še pričakovati kakih bistvenih sprememb. Lani V prvem četrtletju so torej izdelovalci pro- vedno mlado področje, pa dokazuje, da teh- smo sicer zelo spodbudno pisali o Linuxu v dali 2,45 milijona ročnih računalnikov proti 3,1 milijona leta 2002, kar je najbrž lahko ZLATI MONITOR razlog za zaskrbljenost pri izdelovalcih. Toda v isti sapi je treba povedati, da so to Med vrhunskimi ročnimi računalniki s PalmOS je trenutno odločitev za spoštovanja vredne številke, ki opravičujejo najboljšega zelo tesna. Na vrhu sta Sony Clié PEG-NX70V in Palm Tung- prizadevanja izdelovalcev, saj so predvideva- sten T (vsaj dokler tudi v Sloveniji ne bomo dočakali njunih nasledni- nja za prihodnost vseeno bolj svetla. Še več, kov), pri čemer imata oba svoje prednosti in slabosti, ki bodo prepričale različne kupce. Zlati Monitor pa smo podelili računalniku Palm Tung- namesto da bi prišlo do osipa, se je število po- sten T, saj je za poslovne uporabnike primernejši. Je majhen, z odlič- nudnikov ročnih računalnikov še povečalo, nim zaslonom, dobro opremljen (bluetooth, SD), izredno hiter in napro- vsi skupaj pa so v zadnjem letu domala po- daj po razmeroma ugodni ceni. Sonyjev NX70V ima po drugi strani vsem prenovili ponudbo računalnikov, ki smo večji zaslon, ima inovativno obliko, tipkovnico in fotoaparat (resda precej jo poznali lani. slaboten). Nima pa bluetootha in je precej dražji. Poglejmo, kaj natančneje pravijo tržni po- Uporabnikom, ki potrebujejo zgolj zmogljiv organizator, bo zadoščal Pal- datki – najboljše na svetu je še vedno podjetje mov Zire, ki se ponaša predvsem z nadvse ugodno ceno. Za manj kot Palm, ki pa obvladuje le 36 % trga, kar je le 30.000 tolarjev dobimo prijaznost Palmovega operacijskega sistema in majhen delež v primerjavi s preteklostjo, ko so vgrajenih programov (koledar, imenik, opravki, nadzorovali več kot tri četrtine trga. Na drugo zapiski), vse pa lahko povežemo tudi z orga- mesto se je prebil Hewlett-Packard z 18 % in s nizatorjem v računalniku. Med modeli PocketPC so razlike manjše kakor tem prehitel vse bolj prodorni Sony (16 %). Na med modeli s PalmOS, kljub temu pa je izbira kar velika. Trenutno najz- četrto mesto se je presenetljivo v rekordnem mogljivejši in najbolje opremljen je HP iPaq h5450, ki premore hiter času (svoje prve izdelke je namreč predstavilo procesor (400 MHz), bluetooth in Wi-Fi, vtičnico za kartice SD in šele v minulem četrtletju) povzpelo podjetje celo čitalnik prstnih odtisov. Po opremljenosti je ne daleč za njim Dell, ki obvladuje že 6,5 % trga. Za njim naj- Toshiba e740 Wifi, ki sicer nima bluetootha, ima pa Wifi in bralnik demo Toshibo s 3,6 % trga, a so s tem tudi po- kartic SD, pa tudi bralnik za Compact Flash. Glede na to, da je to danes vsem zadovoljni, saj se jim je prodaja povečala še vedno najbolj razširjena vrsta kartic, podatek ni zanemarljiv. za 306 % glede na enako obdobje pred letom Ker 140.000 tolarjev in več vendarle ni prav majhen denar, si bo dni. Handspring, ki je bil še pred letom dni marsikdo raje omislil kaj cenejšega, pa vendar še vedno zelo uporabne- tretji, je letos zdrsnil na 7. mesto s skupno 2,9 ga. Med takimi PocketPC je najboljši Toshiba e330. Dokaj tanek ročni % trga. Psion, ki je nekoč krojil svetovni trg, računalnik skriva v sebi 300 MHz procesor, 64 MB pomnilnika, zelo dober zaslon in ima razširitveno mesto za kartice SD. In hkrati stane pa se je medtem povsem umaknil s tega pomanj kakor 80.000 tolarjev, kar je za PocketPC zelo ugodno. Zelo dročja. ugodno ceno ima tudi Dell Axim X5. Procesor je enak, ima pol Zanimivo je tudi videti, kje je razlog za us- manj pomnilnika od Toshibe (32 MB), vendar zato poleg bralnika peh tistih, ki so prodajo računalnikov v zad- kartic SD tudi bralnik kartic Compact Flash. njem četrtletju povečali. Dejstvo je, da so edi- 46 JUNIJ 2003 ROČNI RAČUNALNIKI

ročnih računalnikih, toda v letu dni ni bilo na Razlog so stroški in na koncu cena. Gre za či- denimo, danes barvne zaslone, medtem ko so v tem področju narejeno nič pretirano spod- sto psihološki dejavnik. Večino namreč odvr- preteklosti izdelovalci varčevali predvsem pri budnega. Prav tako se je Symbian, ki je četr- nejo od nakupa modeli, ki imajo ceno enako tem delu. Tipična predstavnika te skupine iz- ti potencialni tekmec, za zdaj osredotočil ali celo višjo od namiznih računalnikov in celo delkov sta Palm Zire in Dell Axim X5. zgolj na hibridne naprave oziroma z računal- prenosnikov. Kot smo že omenili, pa je bila v Če smo pripravljeni plačati še malo več, niškimi funkcijami obogatene mobilne tele- zadnjem letu odločilna prav cena. lahko računamo tudi na to, da je ročni raču- fone, njihovi načrti o vstopu na področje »či- V prvo skupino ročnih računalnikov torej nalnik tudi ugodno lahek in tanek. Prav na stih« ročnih računalnikov pa so za zdaj za- lahko uvrščamo ročne računalnike, ki merijo spodnjem koncu teža in velikost nista prav mrznjeni. predvsem na kupce, ki si želijo prenosljive na- pri vrhu iskanih lastnosti. Zanimivo pa je, da prave za vodenje osebnih podatkov: beležke, lažji in tanjši računalniki po drugih lastno- Tri smeri imenika, koledarja in morda spletnega brskal- stih (vmesniki, sestavni deli) danes sploh ne nika ter odjemalca za elektronsko pošto. zaostajajo za obilnejšimi modeli, kar doka- Čeprav se na prvi pogled zdi, da so si vsi Skratka, klasični ročni računalnik, brez po- zuje, da je v zasnovi ročnih računalnikov še ročni računalniki funkcijsko zelo podobni, se sebnosti in »priboljškov«, ki jih najdemo v precej rezerv. Cena, ki jo plačamo, je nekoliko je že pred časom začelo, pri zadnjih modelih dražjih modelih. Pri teh modelih je moč priča- višja, računati pa moramo tudi na krajše delo- pa samo še okrepilo profiliranje izdelkov v eno kovati varčevanje pri nekaterih sestavnih de- vanje na baterije, saj so manjše mere delno za- od treh podskupin. S temi izdelovalci merijo lih, kot sta na primer velikost pomnilnika in gotovljene tudi po zaslugi manjših akumula- na specifične potrebe posameznih skupin upo- hitrost procesorja, zlasti pa pri naboru vgraje- torjev. rabnikov, saj se je tak pristop izkazal za bolj- nih vmesnikov in dodatkov. Toda varčevanja V drugem razredu ročnih računalnikov da- šega od izdelave »generičnih« ročnih računal- pri teh modelih je danes bistveno manj kakor nes najdemo razkošno opremljene modele, ka- nikov, ki zmorejo vse po vrsti, čeprav bi bilo nekdaj in kljub temu je že minimalna oprema terih skupna značilnost je predvsem bogata danes morda že to povsem tehnično izvedljivo. v praksi pogosto več kot dovolj. Prav vsi imajo, večpredstavna podpora. Gre za računalnike, ki imajo načeloma vsega dovolj, pogosto pa razen ene, a pomembne lastnosti – komunika- UPORABNIŠKI VMESNIKI SYMBIANA cijskih vmesnikov (zlasti brezžičnih omrežnih Operacijski sistem Symbian, ki ga razvija istoimensko podjetje v lasti največjih izdelovalcev vmesnikov in integracije z mobilnim telefo- mobilnih telefonov in opreme – Ericsson, Nokia, Motorola, Sony Ericsson, Matsushita Electric, Sie- nom). Zanje je značilno predvsem to, da ponu- mens, Samsung in Psion, se od konkurenčnih Palm OS in Pocket PC razlikuje tudi v pristopu do jajo tisto, česar cenejši ročni računalnike ne. uporabniškega vmesnika, ki pogojuje tudi programsko opremo. Le-ta je namreč spisana za določe- Zlasti gre za večje pomnilnike, dodatne pro- no ločljivost zaslona, torej je potrebna samostojna različica za vsak uporabniški vmesnik, ki pa ni grame in vmesnike. Ponekod, zlasti pri Sonyju, uniformen, temveč obstajajo trije, med katerimi se je zaenkrat samo eden začel uveljavljati. Bis- pa so šli še dlje, saj v tem razredu ponujajo na- tvena prednost standardiziranega uporabniškega vmesnika je seveda možnost uporabe iste pro- prednejše predvajalnike in snemalnike zvoka, gramske opreme na več napravah, kar znatno zmanjša stroške proizvodnje programov in poveča ponekod pa še digitalne fotoaparate, zmož- ponudbo. Z istim problemom se ubadajo tudi razvijalci javanskih iger za mobilne telefone, saj le nost predvajanja in snemanja video posnet- redke igre podpirajo vseh ducat ali celo več ločljivosti, ki jih imajo mobilni telefoni s podporo javi. kov, eden izmed modnih dodatkov pa je tudi Prva naprava s Symbianom je bil Nokiin Communicator 9210, ki ima zaslon z ločljivostjo 640 programska oprema, ki ročni računalnik spre- × 240 pik. 9210 so sledile še tri različice, za ameriški in azijski trg ter z dodano podporo MMS in javi, operacijski sistem pa je v vseh ostal Symbian 6.0 z uporabniškim vmesnikom Series 80. meni v priložnostni daljinski upravljalnik. Kot Communicator je predvsem ročni računalnik in šele nato telefon, vendar pa so se v Nokii odlo- nekakšen švicarski nož torej, ki je koristen na čili ubrati drugačen pristop z naslednjimi modeli, za katere so tudi razvili uporabniški vmesnik Se- različne načine in v različnih okoliščinah. ries 60. Trenutno sta na trgu dva telefona s tem uporabniškim vmesnikom, Nokii 7650 in 3650, V tretjo skupino ročnih računalnikov pa prihajata pa še Siemens SX1 in Samsung SGH-D700. Series 60 temelji na Symbian 6.1, ločlji- sodijo tisti, pri katerih je poglavitni poudarek vost zaslona pa je določena na 176 × 208 pik. Te naprave so predvsem mobilni telefoni, saj na mobilnih komunikacijah, glasovnih in po- omogočajo vnos podatkov zgolj prek številčnice, so tudi nekoliko manjše, med zahtevnimi stori- datkovnih. Čeprav je nekaj modelov, ki bi po tvami podpirajo predvsem tiste, ki so povezane z večpredstavnostjo in igrami; v vse so tudi vgra- teh lastnostih sodili vsaj delno tudi v prejšnjo jeni digitalni fotoaparati. skupino ročnih računalnikov, v resnici danes Tretji uporabniški vmesnik so razvili v Sonyju Ericssonu in ga poimenovali UIX. Ta deluje na še ne najdemo modela, ki bi ponujal vsoto Symbianu 7.0 z ločljivostjo zaslona 208 × 320 pik. Za razliko od Nokiinih uporabniških vmesni- obeh svetov – komunikacij in večpredstavno- kov UIX podpira tudi vnos podatkov s prepoznavanjem pisave in ima, podobno kakor Communica- tor, ambicije kot ročni računalnik. Zaenkrat je edina naprava z UIX Sony Ericsson P800, zato še sti. Razlogi so zopet različni – od visoke cene, tudi ni na voljo veliko programske opreme, a to se bo najverjetneje kmalu spremenilo. ki bi jo imele take naprave, do (pre)velike po- Med temi tremi uporabniškimi vmesniki kaže, da se bo najbolj uveljavil Series 60, predvsem rabe energije, ki je še vedno razlog, da se razvi- zato, ker ga bomo kmalu našli tudi v mobilnih telefonih nižjega razreda, veliko pa obeta tudi UIX, jalci raje ustavijo za zdaj na tej točki. Ko pa saj gre za zelo izpopolnjen uporabniški vmesnik, ki v marsičem prekaša Palm OS in Pocket PC. govorimo o komunikacijah, moramo ločiti več Communicatorjev uporabniški vmesnik Series 80 zaenkrat stagnira, saj ga že leta uporablja zgolj različnih načinov, s katerimi lahko ročne ra- ena naprava, in dejansko se postavlja vprašanje, ali ga bodo v Nokii še obdržali, čeprav govori v čunalnike povezujemo s svetom. Če odmislimo njegov prid precejšnja količina programske opreme. že zastarele infrardeče vmesnike, je danes naj- Kot zanimivost omenimo še četrti uporabniški vmesnik, ki ga uporablja aparat FOMA F2051 pogostejša podpora vmesnikom bluetooth, ki japonskega mobilnega operaterja NTT Docomo. F2051 izdeluje Fujitsu, gre pa za prvi telefon tretje nekako nadomestila slednje, zlasti kot na- jega rodu s Symbianom. Telefon deluje v Docomojevem omrežju FOMA, ki temelji na standardu čin povezovanja z ustrezno opremljenimi mo- W-CDMA, izdelovalec pa se je odločil uporabiti lasten uporabniški vmesnik. Glede na tradicionalne razlike med japonskimi in evropskimi mobilnimi telefoni se bo Fujitsujev uporabniški vmesnik naj- bilnimi telefoni. Druga skupina izdelkov po- verjetneje še pojavil v drugih telefonih, a zgolj na japonskem trgu. nuja brezžične omrežne vmesnike Wi-Fi, s katerimi se lahko priključujemo na ustrezne pri- 48 JUNIJ 2003 ROČNI RAČUNALNIKI

NOVOSTI PRI POCKET PC

Med napravami z operacijskim sistemom Pocket PC je v bližnji pri- iPaqom, ki so doslej edini imeli tolikšen zaslon. Poleg osnovnega pomnilnika hodnosti napovedanih kar nekaj novih modelov, največja novost pa bo (64 MB) pa bo e750 opremljen še z dodatnimi 32 megabajti pomnilnika vr- nedvomno nova različica operacijskega sistema. ste NAND, ki bo ohranil podatke tudi takrat, ko bo računalnik ostal brez na- Pocket PC 2003 bi sicer po prvotnih načrtih moral biti na voljo že ko- pajanja zaradi prazne baterije. nec maja, vendar je razvoj sistema očitno počasnejši od pričakovanj, HP je skupaj z modelom h5450 predstavili ročni računalnik iPaq h1910, tako da Microsoft še ni napovedal datuma izida novega operacijskega si- ki je v primerjavi z dosedanjimi ročnimi računalniki tega podjetja precej tanj- stema. V Pocket PC 2003, zaenkrat znanem še pod delovnim imenom ši in lažji in tako konkurira Toshibinemu e330 in NEC E200. Kljub skupni Ozone, bodo odpravljeni predvsem nekateri hrošči različice 2002 in imel predstavitvi na lanskem Comdexu je h1910 za pot do polic prodajalcev po- bo nekaj dodatnih zmožnosti. treboval nekoliko več časa. Najmanjši ročni računalnik HP je opremljen z Jedro bo temeljilo na Windows CE .NET 4.1 (pri Pocket PC 2002 te- 200-megaherčnim procesorjem XScale, ima 64 MB pomnilnika in razširi- melji na različici 3.0). Nova različica bo združljiva s starimi programi, tako tveno mesto Secure Digital. Debel je 1,3 centimetra, tehta pa manj kot da bo uporabnikom z novim sistemom že ob samem izidu na voljo veliko 120 gramov. Poleti pa naj bi HP predstavil svoj prvi ročni računalnik, ki ima programske opreme. Nova razvojna orodja bodo razvijalcem omogočila, poleg razširitvenega mesta za kartice Secure Digital tudi tako za Compact da bodo novi programi bolj prilagojeni procesorjem Intel XScale, ki jih naj- Flash. Ročni računalniki iz družine iPaq h2200 bodo predvidoma opremljeni z demo v večini današnjih ročnih računalnikov, resda pa programi s tako 200- in 400-megaherčnimi procesorji Intel XScale. Na voljo bodo različice s podporo ne bodo tekli na starejših različicah operacijskega sistema, tako 64 in 128 MB pomnilnika. Posodobitve naj bi bil deležen tudi model da lahko vsaj v začetku, dokler se različica 2003 ne uveljavi med izdelo- h5450. iPaq h5500 bo imel novi procesor XScale PXA255 in 128 MB pom- valci in uporabniki, pričakujemo, da bodo programi še vedno pisani tako, nilnika, sicer pa v primerjavi s predhodnikom, h5450, ne bo večjih spre- da bodo združljivi tudi s Pocket PC 2002. memb v zasnovi. Novi računalniki naj bi bili že ob izidu opremljeni z operacij- Microsoft se je odločil, da nekatere izmed novih tehnologij, ki naj bi skim sistemom Pocket PC 2003, tako da bo HP predstavil novosti šele ob bile sestavni del naslednje različice sistema, kot je prepoznavanje govo- izidu operacijskega sistema. ra in nadzor nad napravo z glasovnimi ukazi, opusti, oziroma jih prihrani Acer je na trg ročnih računalnikov vstopil šele pred kratkim. Njihov ročni za še naslednjo, s tehnologijo .NET združljivo različico operacijskega si- računalnik n20 je opremljen dokaj klasično. Procesor je Intel XScale s tak- stema za ročne računalnike, ki naj bi bila na voljo v dveh do treh letih. tom 400 MHz, medtem ko je pomnilnika 64 MB. S težo 180 gramov sodi Pocket PC 2003 bo na voljo tudi kot nadgradnja starih modelov, če bodo med težje tovrstne izdelke. Zaslon je 3,8-palčni (večina konkurentov ima za ti imeli dovolj pomnilnika ROM. 0,3 palca manjši zaslon). Posebnost Acerjevega modela je razširitveno me- Glede na to, da večina izdelovalcev z novimi modeli čaka na nov ope- sto za kartice MemoryStick, saj so bili doslej Sonyjevi ročni računalniki Clie racijski sistem, je napovedanih novosti v bližnji edini s takim razširitvenim mestom. Na voljo je tudi različica z oznako prihodnosti dokaj malo. Kljub temu pa je v tujini, n20w, v katero je vgrajen brezžični omrežni vmesnik in dvakrat kmalu pa bo verjetno tako tudi pri nas, na voljo zmogljivejša baterija, vendar je z debelino skoraj dva centimetra in kar nekaj ročnih računalnikov, ki so ali izboljša- težo 235 gramov ena največjih in najtežjih ročnih računalnikov na ne različice modelov, ki smo jih že preizkusili, trgu. Za Acerjeve ročne računalnike še ni znano, ali bodo na voljo ali pa povsem nove naprave. tudi na našem trgu. Toshiba je že pred časom napovedala po- Novost, ki smo jo že večkrat omenili, pa so tudi novi Intelovi pro- sodobitev svojih ročnih računalnikov. Mode- cesorji XScale. Procesorji z oznako PXA255 so popolnoma združljivi s la e350 in e750 WiFi bosta v začetku na vo- procesorji XScale PXA250. Intel je v primerjavi s starim modelom zvi- ljo poleg in ne namesto dosedanjih izdel- šal takt sistemskega vodila procesorja (200 MHz namesto 100 MHz), kov. Poglavitna razlika v primerjavi s stari- izboljšal pa je tudi upravljanje energije, tako da novi procesorji porabijo mi model je uporaba novega Intelovega do 60 % manj energije od starih. Takt novih procesorjev bo, tako kot pri procesorja XScale PXA255. Pri e750 bo starih modelih, 100, 200 in 400 MHz. Nove procesorje lahko pričakujemo večji tudi zaslon (3,8 palca namesto v večini bodočih ročnih računalnikih z operacijskim sistemom Pocket PC, 3,5), tako da se bo najzmogljivejši Toshi- prve izdelke z njimi pa je predstavilo že tudi nekaj izdelovalcev ročnih raču- bin model tudi s tem postavil ob bok HP Toshiba e750 WiFi nalnikov z Microsoftu konkurenčnimi operacijskimi sistemi.

ključne točke v omrežjih in v zadnjem času lastnosti ročnih računalnikov, h katerim sodi- ne plati so tudi pogosto manj zmogljivi in tudi na nekaterih javnih mestih. Res pa je, da jo Handspring Treo, Nokii 7650/3650 in Sony združljivi s tem, kar je na trgu. Tisti, ki jim te je takih izdelkov še razmeroma malo, uporab- Ericsson P800. Toda resnici na ljubo gre skoraj omejitve niso ovira, bodo najbrž prav s to ka- nost pa je zaradi majhne razširjenosti brezžič- vselej za izdelke, ki so specifični in se od drugih tegorijo izdelkov najbolj zadovoljni. Drugi pa nih omrežij (ki pa hitro raste) precej omejena. ročnih računalnikov precej razlikujejo. Še naj- bodo morali še nekoliko počakati – kajti jasno Tretji tip pa so mobilni telefoni (tipično s pod- manj Handspring, ki pa je v svoji tekmi za je, da bomo razmeroma hitro presegli tudi to poro GPRS), ki so vgrajeni kar v mobilni raču- združitev ročnega računalnika in mobilnega ovire. Vprašanje je le, kdo bo prvi – ročni raču- nalnik. Toda zaradi velike porabe energije je telefona trenutno kar precej zaostal. Še vedno nalniki s komunikacijskimi spodobnostmi mo- takih modelov razmeroma malo, čeprav se imajo le modele iz lanskega leta, ki so zasno- bilnih telefonov ali mobilni telefoni z lastnost- prav temu področju obeta najsvetlejša prihod- vani na starejših različicah operacijskega si- mi ročnih računalnikov. Čez leto ali dve bomo nost. Zanimivo pa je, da le redko najdemo dve, stema. Drugi izdelki pa so funkcijsko še ne po- najbrž govorili le še o enem tipu naprav. kaj šele tri od naštetih komunikacijskih tehno- vsem dorasli ročnim računalnikom – bodisi logij v istem računalniku. To sicer lahko dose- podpirajo zgolj lastno različico operacijskega Strojna oprema žemo z nakupom dodatnih kartic, vendar to ni sistema ali uporabniškega vmesnika bodisi ne povsem isto (cenovno in dimenzijsko). ponujajo enake funkcionalnosti (imajo, reci- Nenehne spremembe strojne opreme so ena V to, tretjo skupino sistemov bi lahko uvr- mo, pregledovalnike, ne pa urejevalnikov pri- izmed značilnosti celotnih računalniških iz- stili tudi mobilne telefone, ki imajo vse več ljubljenih računalniških dokumentov). S stroj- delkov, to pa še posebej velja za ročne raču- 50 JUNIJ 2003 ROČNI RAČUNALNIKI

nalnike, ki so za povrh še precej mlade napra- zato moramo navadno zmanjšati osvetlitev, demo pa še precej več. Bluetooth si vse bolj uti- ve. V minulih letih so se spremembe na tem po- za to pa je zelo hvaležen akumulator. ra pot tudi med cenejšimi modeli, medtem so dročju vrstile bliskovito, zato je za nekatere Kot smo že pri zaslonih, velja povedati, da njegovo mesto v vrhu ponudbe nadomestili vsekakor manjše presenečenje, da v preteklem so na tem področju sistemi s PalmOS naredili brezžični omrežni vmesniki Wi-Fi (IEEE letu to ni bilo tako izrazito. Seveda pa ne velja velik korak naprej. Po Sonyju je namreč tudi 802.11b). Pri tem vodijo predvsem sistemi to čisto povprek. Med računalniki z okoljem sam Palm sprejel kot standard (vsaj pri dražjih PocketPC, medtem se tudi Palmov položaj PalmOS je bilo sprememb kar nekaj, in to dra- modelih) zaslon z ločljivostjo 320 × 320 pik, krepi s tako ponudbo. Kot rečeno, pa le redko stičnih, medtem ko so izdelovalci ročnih raču- to je štirikrat več kakor pri dotlej uporabljenih najdemo v istem sistemu tako bluetooth kot nalnikov predvsem kovali uspeh s posodobi- izdelkih (160 × 160 pik). Slika je objektivno Wi-Fi. tvami že doslej znanih modelov. Ravno nas- celo boljša kot pri računalnikih PocketPC, viš- Ko govorimo o nadgradnjah osnovnih protno kot pred letom dni. ja ločljivost pa se še posebej lepo pozna pri ob- zmožnosti, ne moremo mimo razširitvenih Zanimiva podrobnost je vsekakor to, da liki črk. Sony pa pri tem ni čakal in je drugim kartic. Standard na tem področju so vse bolj smo bili z novimi modeli Palmov deležni, reci- ponudil nov izziv. Modela Clié PEG-NX70V in predvsem kartice Secure Digital (SD Card), ki mo temu »poenotenja« z nekaterimi ključnimi PEG-NZ90 imata namreč zaslone z ločljivostjo jih premorejo domala vsi aktualni modeli, lastnostmi konkurenčnih sistemov PocketPC. 320 × 480 pik, kar je na sploh rekord med roč- tako v taboru PocketPC kot tudi Palm (izjema Oba izdelovalca sta namreč posegla po ena- nimi računalniki. To si lahko predstavljamo je Sony). Pohvalno je predvsem to, da jih ima- kem procesorju, to pa je ARM. Prvi so po tem tudi tako – to je natanko polovica ločljivosti jo tudi najmanjši in najtanjši modeli, vse bolj gradniku posegli izdelovalci sistemov Pocket- VGA, ki smo jo še ped nekaj leti uporabljali pa tudi najcenejši. Zmogljivejši sistemi pa ima- PC (procesor Intel XScale), Palm pa je to storil kot privzeto pri namiznih računalnikih. Vse- jo danes praviloma dve razširitveni mesti (izje- pozneje s procesorji Tungsten (procesor Texas kakor dragocena novost, ki se na kakovosti ma je prav HP iPaq), od katerih je eno SD Instruments OMAP). Intelovi procesorji XS- dela s Sonyjem še kako pozna. Card, drugo pa navadno CompactFlash. Sled- cale trenutno delujejo s takti od 300 do 400 Ročni računalniki že dolgo niso več zaprte nje uporabljamo zlasti za dodatne vmesnike MHz, OMAP pa s 144 MHz. Oboji so v primer- naprave, ki jih nismo mogli razširjati. Prav (omrežna kartica, modem, GPS), pri čemer javi s prejšnjo generacijo ARMov (Intel vsak model ima vsaj infrardeči vmesnik, naj- nam ostaja še vedno prosto mesto za pomnil- StrongArm) in predvsem Motorolinih Dra- gonball hitrejši, predvsem pa energijsko varč- PALMOVSKE NOVOSTI nejši. Za izdelovalce ročnih računalnikov Poc- ketPC pomeni prehod zgolj nebolečo evoluci- Tungsten T je kot trenutno najnovejši Palm naprodaj že kar nekaj jo, za Palm pa pravo revolucijo, ki je prinesla časa, zato ne čudi, da so predstavljeni že boljši, novejši modeli. novo različico operacijskega sistema PlamOS Tungsten C, ročni računalnik, ki trenutno pomeni vrhunec palmov- in tudi novo programsko opremo. skih ročnih računalnikov in kakovostni skok tudi v primerjavi s Ena od stvari, ki se je spremenila predvsem Sonyjevimi modeli. Vanj je vgrajen kar 400 MHz procesor Intel XS- na področju sistemov Palm, je zagotovo veli- cale (kot ga imajo nekateri PocketPC), 64 MB pomnilnika (štirikrat kost glavnega pomnilnika. Medtem ko smo še več kakor drugi Palmi!) in podpora brezžičnemu omrežju Wi-fi (nima bluetootha). Seveda ima odličen zaslon 320 × 320 pik in podpira pred letom dni pri Palmu našli sisteme s kveč- zvok. Posebnost Tungstena C je vidna že na prvi pogled – name- jemu 16 MB RAM (tipično pa od 2 MB do 8 sto polja za vnos grafitov ima miniaturno tipkovnico v slogu MB), je v najnovejši model Tungsten C vgrajen Handspringovih Treov. Kljub temu je mogoče grafite vpisovati na kar 64 MB pomnilnik. To pa je hkrati tudi naj- samem zaslonu, za kar je Palm vgradil tehnologijo podjetja Hande- Palm Tungsten C večja velikost, ki jo bomo našli v današnjih ra. Vgrajen je tudi program za povezovanje VPN. Predvidena cena je ročnih računalnikih, ne glede na platformo. 500 dolarjev. Govor je sicer o prihajajočih sistemih, ki naj bi Omeniti velja še Tungsten W, ki sicer ni več kaka huda novost, vendar ga pri nas še ni, pa tudi imeli tudi po 128 MB, vendar se zdi, da bi v vprašanje, ali kdaj bo. Gre namreč za kombinacijo telefona in ročnega računalnika v slogu Treov, tem trenutku to preveč vplivalo na ceno in po- ki se večinoma prodaja v naročniških paketih. Predstavljen je bil že lani, ko je Palm že prestopil rabo energije. Namesto tega vsi izdelovalci na procesorje ARM, vendar je vanj vgrajen še stari Dragonball 33 MHz s 16 MB pomnilnika. Tudi raje ponujajo razširitve v obliki pomnilniških (barvni) zaslon ima ločljivost le 160 × 160 pik, za vnašanje podatkov pa je na voljo tipkovnica (kot pri Tungstenu C oz. Treu). kartic. Tudi Sony z novimi modeli ne spi. Najnovejši je Clie NZ90, ki je nekakšna nadgradnja modela Danes ni več dvoma – v vse sodobne ročne NX70V. Gre za še precej debelejši in okornejši ročni računalnik (ki se enako »školjčno« odpira), računalnike so vgrajeni barvni zasloni, na trgu v katerega sta vgrajena zmogljiv fotoaparat (2 milj. pik!) in bluetooth, ki pri NX70V nedvomno pa najdemo sivinske le kot ostanek starih za- manjka. Fotoaparat zna izdelovati fotografije do ločljivosti 1600 × 1200 pik, pomaga pa mu log. Zanimivo je tudi, da je velika večina vseh celo bliskavica. No, optičnega zooma vseeno ne premore. Nekoliko izboljšana in bolje obvladlji- sistemov opremljena z zasloni, ki imajo aktiv- va je tudi tipkovnica. Procesor je enak – Xscale 200 MHz, ločljivost prav tako (320 × 480 no matriko, pasivno pa najdemo le še pri ne- pik), vse skupaj pa je »zapakirano« v ohišje, veliko kar 7,6 × 14,2 × 2,3 cm in težko celih 292 katerih rahlo starejših modelih. Tako pri siste- gramov. mih PocketPC (iPaq) kot Palm (Tungsten) Model Clie TG50 ima prav tako procesor XScale 200 MHz in 16 MB pomnilnika (11 MB na najdemo še boljšo iteracijo zaslonov z aktivno voljo za uporabnika), vendar je računalnik nekoliko bolj običajne oblike kakor Clie iz serije NZ. matriko, takih, ki kombinirajo dnevno svetlo- Odličen zaslon ločljivosti 320 × 320 je »podložen« s tipkovnico, podobno kakor Tungsten C. Kljub temu je na voljo tudi vpisovanje grafitov, in sicer prek navideznega polja za vpis, ki se pri- bo z osvetlitvijo od zadaj (označujejo jih s sko- kaže po pritisku na ustrezno tipko. Vgrajen je tudi bluetooth, razširitve pa so omogočene prek vanko »transflective). S tem v praksi ponujajo vtičnice Memorystick (podpira tudi nove kartice Memorystick Pro). Omeniti velja še Sonyjevo precej svetlejšo sliko, to pa pride prav pred- standardno strojno podporo predvajanju MP3, čeprav slušalke v osnovi niso priložene (kar je za vsem pri rabi zunaj. V pisarni, še posebej pa v Sony čudno). temačnem prostoru, pa so že skoraj presvetli, ROČNI RAČUNALNIKI JUNIJ 2003 51 niške kartice. Tisti, ki imajo samo eno, morajo TUDI LINUX namreč v takih primerih skleniti kompromis – pomnilnik ali vmesnik. Sony, vsaj kar zadeva Sharp Zaurus SL-5500 pomnilniške kartice, vztraja pri svojem standardu Memory Stick. Cene so danes podobne Operacijski sistem: Embedix (Linux). drugim izdelkom, pa tudi prostor ni več ovira, Procesor: StrongARM SA-1110, 206 MHz. tako da ni več pomislekov glede rabe le-teh. Pomnilnik: 64 MB. Razen tega, da je zgornja meja zmogljivosti Zaslon: Barvni, 320 × 240 pik. kartic Memory Stick 128 MB, le redki ročni Drugo: Kartice SD in CompactFlash. računalniki pa že podpirajo Memory Stick Priloženi pisarniški program: Hancom Mobile Office. Pro, ki to omejitev odpravlja. Zanimivo, da ne- Cena: kateri Sonyjevi modeli podpirajo tudi kartice 173.650 tolarjev. CompactFlash, toda zato so se inženirji odlo- Prodaja: IPSeKOM, www.ipsekom.si, (01) 500 58 20. čili za ne prav priljubljeno potezo. V tak raču- Preizkušeno v: Monitor, 1/2003. nalnik lahko priključimo le kartice V/I Com- Čeprav pod pojmom ročni računalniki pactFlash, pomnilniških pa ne. To je rezervira- najprej pomislimo na tiste z operacijskim si- no le za Sonyjev Memory Stick. K sreči obsta- stemom PalmOS ali PocketPC (v zadnjem jajo neodvisni razvijalci, ki so že razvili gonil- času morda tudi že Symbian), je na trgu tudi nik, ki tudi v Cliéjih omogoča uporaba pom- nekaj drugačnih »padalcev«. Kar nekaj jih kot OS upo- nilniških kartic CompactFlash. Dobimo ga rablja Linux, med njimi pa je najbolj znan Sharpov Zaurus, čeprav lahko na www.eruwarestore.com, stane pa 27 navdušenci tako opremljajo tudi HP iPaqe. dolarjev. Mi smo že lani preizkusili Sharpov model SL-5500, ki temelji na še starejšem procesorju Po zgledu Handspringa, ki mu je z družino StrongARM SA-1110 (206 MHz), zdaj pa je naprodaj tudi že hitrejša različica z Intelovim proce- računalnikov Treo uspelo tudi zaradi vgrajene sorjem XScale. tipkovnice, so se za ta korak odločili tudi dru- Zaurus je posebnež na vsej črti. Po eni strani je uporaben poslovni izdelek, saj zmore obdelo- gi. Tako Palm kot Sony prodajata modele, ki vati pisarniške datoteke (DOC, XLS, PPT), delati z elektronsko pošto, deskati po spletu (Opera), ima vgrajeni koledar, imenik in opravila, sinhronizirana z osebnim računalnikom (Outlook). Po drugi imajo pod zaslonom miniaturno tipkovnico, strani pa gre za čistokrvni sistem Linux, ki premore terminal oz. lupino, standardne servise, kot je ki pa se v praksi izkaže za nadvse uporabno, FTP, z dodatnimi programi pa tudi Telnet, SSH, Apache web server (!!), programe za omrežno voh- pogosto celo bolj, kakor če bi vnašali podat- ljanje in še marsikaj. Te linuxovske posebnosti so tako dobro integrirane, da je najlaže prenesti ke z grafiti. Res je, da s tem zmanjšamo pro- podatke v Zaurusa kar s »ftpjanjem«. Za povrh je Zaurus tudi razmeroma dobro, pa vendar le po- stor za zaslon, toda to morda ni tako visoka lovično večpredstavno usmerjen. Predvajanje filmskih (MPEG-1 in MPEG-2) datotek mu ne povzro- cena. Tudi tu je Sony naredil nekaj več – Clie ča težav, prav tako zna predvajati datoteke MP3. Vendar nima vgrajenega zvočnika, oz. je ta na- PEG-NX70V in PEG-NZ90 imata namreč tip- menjen le »bipanju« (!). Za poslušanje moramo tako uporabiti slušalke. Enako tudi za snemanje kovnico vgrajeno na ločenem, prepogljivem zvoka (prek vhoda za slušalke!), in to kljub temu da je vgrajen program, ki lahko rabi kot diktafon. pokrovu, tako da ta v ničemer ne vpliva na ve- Kot rečeno – posebnež. Lahko ga uporabljamo za poslovne zadeve, veliko bolj verjetno pa je, likost zaslona. Zanimivo in uporabno, saj da si ga bodo privoščili navdušenci, ki hočejo imeti Linux povsod. Tudi na dlani. lahko tipkovnico skrijemo, ko je ne potrebujemo, hkrati pa je tudi nekakšna zaščita za zaslon, ker preprečuje poškodbe. Škoda, da Na področju akumulatorjev se zdi, da so sestavne dele (elektroniko), namreč niso dale teh korakov v svetu sistemov PocketPC za naredili izdelovalci korak nazaj – vendar v do- vselej želenih rezultatov in so pogosto uporab- zdaj nihče ne posnema. Najbrž pa se bo to brem smislu. Mnogi so se namreč vrnili h kom- nika pustile na cedilu. Mimogrede, poraba zgodilo, zlasti ko se bo povečala priljublje- binaciji izmenljivih akumulatorjev in dodat- energije pri novih modelih ni nič manjša in če nost uporabe elektronske pošte tudi na ročnih nih (»backup«) baterij. Rešitve s polimernimi upoštevamo še vse dodatke, kot so brezžični računalnikih. akumulatorji, vgrajenimi v samo ohišje med vmesniki, se je celo nekoliko zvišala. 52 JUNIJ 2003 ROČNI RAČUNALNIKI

Programska oprema Tabela ocen

velikost in oblika in kakovost programska Ročnih računalnikov ne moremo obravna- opremljenost avtonomija razširljivost te‘a videz zaslona oprema vati ločeno od pripadajočih operacijskih siste- Dell Axim X5 Standard 8 9 7,5 10 9 8,5 9 mov. Zato ti igrajo ključno vlogo pri značilno- Dell Axim X5 Performance 8 9 9 10 9 8,5 9 stih in vrednosti sistemov. Če pogledamo ta- Fujitsu Siemens Pocket Loox 600 8,5 9 9,5 9 8,5 8,5 9,5 bor sistemov PocketPC, bomo razočarani, od HP iPaq h3970 8 9 9 10 9 9 9,5 lani namreč ni nič novega. Osnova je še vedno HP iPaq h5450 8 9 9,5 10 9 9 9,5 sistem PocketPC 2002, ki bo kmalu star dve NEC MobilePro 200E 9,5 9 8,5 10 8,5 8,5 8 leti. Microsoft je objavil le nekaj popravkov, NEC MobilePro 300E 9 9 8,5 8,5 9 8,5 9,5 kar pa glede na tekmece (ne samo Palm, tudi Toshiba e330 9 9 8,5 9 9 8,5 8,5 Linux) ni dovolj. Zato mnogi nestrpno priča- Toshiba e740 WiFi 8 9 9,5 9 8,5 9 9,5 kujejo novo različico okolja, ki bo predvidoma Handspring Treo 90 9 9 9 8 9 7,5 9 nared že letos poleti (več o tem med novost- Handspring Visor Neo 8 7 7,5 7,5 8 7,5 8 mi). Zanimivo je tudi, da je medtem Microsoft naredil tudi izvedbo operacijskega sistema za Handspring Visor Pro 8 7,5 8 7,5 8,5 7,5 8 ročne računalnike z vgrajenimi telefoni, ven- Palm m515 9 9 8,5 9 9 8 8,5 dar se to ni prav prijelo. PocketPC 2002 Smart Palm Tungsten T 9 10 10 10 9 9 10 Phone Edition je na voljo le v redkih sistemih, Palm Zire 10 8 6 7 10 7 7 od katerih pa ni še nobeden na voljo v Sloveni- Palm Zire 71 9 10 9 10 9 8 10 ji. Tudi sicer je videti, da zanimanje za to iz- Sony Clié PEG-NX70V 7 10 10 10 9 10 10 vedbo nekoliko plahni. Sony Clié PEG-T675C 9 10 9 10 9 9 10 Precej več so naredili pri Palmu, kjer so v Handspring Treo 180 9 8,5 9 8 8,5 8,5 8 letu dni skoraj z vsemi sistemi (tekmeci in sam Handspring Treo 270 9 8,5 9 8,5 9 8,5 8 Palm) povsem prešli na novo različico opera- Nokia Communicator 9210i 6 6,5 8,5 9,5 8 8,5 8 cijskega sistema PalmOS 5, ki prinaša številne Nokia 7650 8,5 8,5 8 8,5 9 8,5 6 novosti tako s stališča sistemske podpore no- Nokia 3650 8 8,5 8,5 8,5 9 8,5 8 vim tehnologijam (vmesnik, večja ločljivost, Orange SPV 9 9 8 9,5 5 8,5 8,5 večpredstavnost) kot tudi izboljšave v uporab- Sony Ericsson P800 9 9 9 9,5 7,5 9 9 niških programih, od osnovnih do tistih za komuniciranje. Toda če bi šli primerjati lastnost nil prvotne načrte, to pa se je poznalo pred- da počakamo na večjo uveljavitev spletnih re- po lastnost, lahko kljub vsemu še vedno trdi- vsem pri zamujanju združljivih sistemov. Tudi šitev in komunikacijskih povezav, kar bo najmo, da Palm ni povsem ulovil okolja Windows za to platformo lahko zato še trdimo, da mora brž rešilo tudi težave ročnih računalnikov. Pri CE in PocketPC, čeprav je na pravi poti. Je pa svoj pravi potencial še dokazati, vsaj za ena- domači rabi ročnih računalnikov je precej bo- zato že napovedal različico PalmOS 6, ki bo kopravni boj z drugimi operacijskimi sistemi. lje, saj je ponudba tu že kar pestra in bogata. na voljo še letos, tako da ne bodo precej pos- Seveda pa operacijski sistemi in priloženi Z veseljem lahko tudi zatrdimo, da slovenš- pešili uvajanja novosti v primerjavi s tempom v programi pogosto niso edina orodja, ki jih želi- čina tudi na področju ročnih računalnikov ni preteklosti. Res pa je, da tudi tekmeci ne bodo mo uporabljati v ročnih računalnikih. K sreči je več problem. Izdelovalci PocketPC je sicer še čakali. še cela mala industrija izdelovalcev, ki ponuja- ne podpirajo sistemsko v svojih sistemih, toda Največji napredek je bil na področju opera- jo dodatne programe za najrazličnejša opravi- moč si je omisliti zanesljive in poceni dodatke, cijskih računalnikov za ročne računalnike vi- la, od zabave do poslovne rabe. Tako za plat- ki razrešijo tako prikaz, vnos kot tudi trans- den pri Linuxu. Zlasti pri različici, ki jo razvi- formo PocketPC kot Palm je na voljo obilo pro- formacijo (sinhronizacijo) podatkov s šumni- jajo in podpirajo pri Shrapu za njihove sisteme gramov, pri čemer je slednji še vedno nekoliko v ki. Težava je morda le v tem, da večina upo- Zaurus. Funkcijsko je ta OS morda celo popol- prednosti. Res je sicer, da je v zadnji različici rabnikov tega ne ve, uvozniki sistemov pa tega nejši od obeh bolj znanih tekmecev, pri tem pa Palm popolnoma spremenil operacijski sistem, marsikje niso rešili na tej ravni, tako da se so vendarle ohranili nekatere privlačne lastno- vendar zaradi vgrajene emulacije velika veči- mora vsakdo znajti sam. Stanje na področju sti Linuxa, kar odpira nove zmožnosti rabe in na starejših programov deluje brez težav. PalmOS je veliko bolje, saj uvoznik za Hands- poenostavlja razvoj nadaljnje programske Količina različnih programov pa seveda ne pringove izdelke prilaga program Piloc, ki opreme. Res pa je, da za zdaj Sharp še ni dose- more biti merilo za kakovost programov. Prav uporabniški vmesnik popolnoma posloveni, gel prave podpore izdelovalcev programske to je morda največja ovira za še nadaljnjo rast uvoznik za Palme in Sonye pa prilaga okrnje- opreme, pa tudi prodaja sistemov ostaja neka- prodaje ročnih računalnikov. Velika večina no različico Piloca, ki vseeno prinaša podporo ko obrobna. Druge izvedbe Linuxa na ročnih dodatnih programov je koristnih, niso pa za izris in vnos šumnikov. računalnikih so še bolj eksotične. esencialni. Manjka predvsem nekaj progra- Na tem mestu ne moremo mimo operacij- mov, ki bi bili tako koristni, da bi spodbudili V pričakovanju skega sistema Symbian, ki ga uporablja vse prodajo samih računalnikov. Omenimo lahko več pametnih telefonov. Danes ga podpirajo le dve področji, na katerih pravo ponudbo šele letnika 2004 domala vsi pomembni izdelovalci mobilne te- pričakujemo – elektronsko komuniciranje in Sredina leta je trenutek, ko se računalniška lefonije, zato je v njem velik potencial. Res pa poslovni programi. Brez teh dveh namreč po- industrija začenja ozirati po načrtih za konec je, da razvoj na tem področju potekal sila poslovni uporabniki ne vidijo prave prednosti leta oziroma po izdelkih z letnico 2004. Na časi in ga vse prej naštete platforme za zdaj ročnih računalnikov, saj z njimi ne morajo do področju računalnikov lahko pričakujemo zo- prekašajo. Symbian je tudi nekajkrat spreme- poslovnih informacij. Ena od rešitev je tudi ta, pet nov val novosti, zlasti iz tabora sistemov ROČNI RAČUNALNIKI JUNIJ 2003 53

PocketPC, pa tudi nekaj pomembnih novih pametnih telefonov, ki bodo mejnike med obema platformama najbrž povsem zabrisali. Dell Axim X5 Standard Prav integracija ročnih računalnikov s telefonijo bo najbrž najpo- membnejša smer razvoja v prihodnjih 12 mesecih. Prva dva, Palm in Operacijski sistem: PocketPC 2002. Hewlett Packard, bosta zagotovo še letos predstavila hibridne naprave, Procesor: Intel XScale PXA 250, ki bodo delovale tudi v omrežjih GSM/GPRS. Palm sicer že ima Tung- 300 MHz. sten W, vendar ga pri nas (še?) ni. Vsaj v naslednjem letu bodo taki mo- Pomnilnik: 32 MB. deli rezervirani predvsem za zgornji del ponudbe. Ob primernem pov- Zaslon: Barvni, 240 × 320 pik. praševanju po takih rešitvah pa lahko pričakujemo, da bodo komuni- Drugo: Razširitveni mesti SD in CF, kacijsko usposobljeni tudi cenejši modeli. Za slednje bo še vedno ostaja- vmesnik IrDA. la alternativa v obliki komunikacije prek mobilnih telefonov, zato bo Cena: 83.400 tolarjev. bluetooth postal vse bolj standarden del opreme vsakega modela. Prodaja: Alldea, www.alldea.si, 080 18 88, Brez dvoma si bodo izdelovalci prizadevali, da v svojih sistemih po- FMC, www.fmc.si, (01) 520 51 00. nudijo najrazličnejše dodatke, od digitalnih fotoaparatov prek biome- Preizkušeno: Monitor 4/2003. tričnih naprav in drugih posebnosti, ki pa resnici na ljubo niso najbolj nujni, so pa velik magnet za nakup. Pri sistemih, ki jih izdelovalci name- Dell je svoje ročne računalnike pred- njajo predvsem poslovnim uporabnikom, lahko pričakujemo še več reši- stavil šele pred kratkim, vendar je podjetje z dobro opremljenimi izdelki, predvsem pa z ugodno ceno poskrbelo za kar precejšen vr- tev za povezovanje s poslovnimi informacijskimi sistemi, tako na strojni vež tako med kupci kot med konkurenti. Axim X5 Standard je šib- kot programski ravni. kejši izmed dveh modelov tega izdelovalca. Gre za dokaj velik iz- Čeprav sta pri ročnih računalnikih velikost in teža pomembni, pa ne delek, ki spada med težje med preizkušenimi izdelki, vendar kljub moremo pričakovati, da se bodo te naprave še naprej manjšale in tanj- temu dobro sedi v roki, saj je ob straneh prevlečen z gumo. Oprem- šale – razlog je v velikosti zaslonov in velikosti akumulatorja. Za oboje ljen je s 300-megaherčnim procesorjem Intel XScale, pomnilnika pa je 32 MB, kar bo za zahtevnejše uporabnike premalo, za osnov- velja nekakšna minimalna velikost, s katero jih še štejemo za uporabne. no delo pa dovolj. Odlika računalnika je predvsem izvrsten od za- Drugo pa je neznanka. Denimo, ali bo Microsoftu uspelo s telefon- daj osvetljeni zaslon, ki mu med konkurenti skorajda ni para in mu sko platformo Smartphone, ki je sorodna okolju PocketPC. Ali pa, koli- lahko očitamo le nekoliko majhno diagonalo, pohvali pa se lahko ko se bodo na to področje podali Nokia, Sony Ericsson, Motorola in Sie- tudi z razširitvenima mestoma za kartice Compact Flash in Secure mens. Pa to, ali lahko navdušenje nad Linuxom z namiznih računalni- Digital. Izmed brezžičnih vmesnikov imamo na voljo infrardečega, za povezovanje z računalnikom pa je priložen kabel USB. Šibkejši kov in strežnikov pusti pečat tudi na tej platformi. Zagotovo pa je nekaj Axim se lahko pohvali še s tem, da gre za enega najcenejših ročnih – zanimivo bo. računalnikov z operacijskim sistemom PocketPC. Vladimir Djurdjič, Igor Harb, Matjaž Klančar, Peter Šepetavc

Dell Axim X5 Performance Fujitsu Siemens PocketLoox 600

Operacijski sistem: PocketPC 2002. Operacijski sistem: PocketPC 2002. Procesor: Intel XScale PXA 250, Procesor: Intel XScale PXA 250, 400 MHz. 400 MHz. Pomnilnik: 64 MB. Pomnilnik: 64 MB. Zaslon: Barvni, 240 × 320 pik. Zaslon: Barvni, 240 × 320 pik. Drugo: Razširitveni mesti SD in CF, vme- Drugo: Razširitveni mesti SD in CF, snika bluetooth in IrDA. vmesnik IrDA. Cena: 118.680 tolarjev. Cena: 119.880 tolarjev. Prodaja: Siemens Slovenija, www.sie- Prodaja: Alldea, www.alldea.si, 080 18 mens.si, (01) 474 61 00. 88, FMC, www.fmc.si, (01) 520 51 00. Preizkušeno: Monitor 9/2002. Preizkušeno: Monitor 4/2003.

Fujitsu Siemensov Pocket- Zmogljivejši Axim se od šibkejšega Loox 600 je prvi ročni računalnik tega modela na prvi pogled sploh ne razliku- podjetja, gre pa za model, ki je na voljo že neje. Razlike med obema postanejo očitne šele, ko si ogledamo kaj časa. Ob izidu je bil eden najbolje opremljenih tovrstnih izdel- opremljenost obeh modelov. Tako ima model Performance proce- kov, zato se s svojimi tehničnimi lastnostmi še danes brez težav sor Intel XScale s taktom 400 MHz, večji pa je tudi pomnilnik, ki meri s tekmeci. Loox sodi med debelejše ročne računalnike, kljub zdaj znaša 64 MB. Omeniti velja tudi, da ima zmogljivejši Dell na temu pa teža ni pretirana. V notranjosti najdemo procesor XScale voljo večji pomnilnik ROM za operacijski sistem (48 MB), tako da s taktom 400 MHz, pomnilnika pa je 64 MB. Zaslon je osvetljen s bo sistem mogoče nadgraditi na novejšo različico, ko ta izide. Po strani, zato je slika v primerjavi z nekaterimi konkurenti, ki imajo drugih lastnostih se računalnika med seboj ne razlikujeta. Tudi od zadaj osvetljene zaslone, malo slabša. Računalnik lahko razši- zmogljivejši model ima na voljo razširitveni mesti za kartice Com- rimo s karticami Compact Flash in Secure Digital, računalnik pa pact Flash in Secure Digital, za model, ki je v vrhu ponudbe podjet- ima na zadnji strani na voljo tudi razširitveno mesto za dodatne ja, pa bi morda pričakovali tudi katerega izmed vmesnikov blue- module. Za brezžično povezovanje je poleg infrardečega vmesnika tooth ali WiFi, vendar moramo zanje poseči po dodatnih razširi- na voljo tudi vmesnik bluetooth. PocketLooxu je priložena tudi tvenih karticah. Ob modelu Performance dobimo tudi priklopno priklopna postaja, ki jo lahko priključimo bodisi na zaporedni postajo, v kateri je mesto za polnjenje dodatnega akumulatorja, vmesnik bodisi na vmesnik USB. Gre za dobro opremljen računal- če ga seveda imamo. Tudi zmogljivejši Axim se lahko pohvali z nik, ki pa bi v boju z mlajšimi konkurenti potreboval malenkost ugodno ceno. boljši zaslon. 54 JUNIJ 2003 ROČNI RAČUNALNIKI

HP iPaq h3970 HP iPaq h5450

Operacijski sistem: PocketPC 2002. Operacijski sistem: PocketPC 2002. Procesor: Intel XScale PXA 250, 400 MHz. Procesor: Intel XScale PXA 250, 400 MHz. Pomnilnik: 64 MB. Pomnilnik: 64 MB. Zaslon: Barvni, 240 × 320 pik. Zaslon: Barvni, 240 × 320 pik. Drugo: Razširitveno mesto SD, vmesnika bluetooth in IrDA. Drugo: Razširitveno mesto SD, vmesniki bluetooth, WiFi in IrDA, čitalnik prstnih Cena: 145.605 tolarjev. odtisov. Prodaja: DISS, www.diss.si, (01) Cena: 185.760 tolarjev. 420 55 06. Prodaja: DISS, www.diss.si, (01) 420 55 06. Preizkušeno: Monitor 9/2002 (model h3950). Preizkušeno: Monitor 4/2003.

Compaqovi oziroma po novem HP iPaqi sodijo med najbolj Paradni konj med ročnimi računalniki HP je iPaq h5450. Gre razširjene ročne računalnike z operacijskim sistemom PocketPC. za izdelek, pri katerem že na prvi pogled opazimo sorodne obli- Priljubljeni so postali predvsem zaradi atraktivne oblike, ta pa je kovne poteze, če ga primerjamo z drugimi modeli HP, kljub temu pri modelu h3970 enaka tisti pri predhodnikih, se pravi, da gre za pa so določeni elementi spremenjeni. Osnova za novi model je kar lično oblikovan ročni računalnik, ki pa mu ne bi škodilo, če bi imel model h3970, saj se po temeljnih tehničnih lastnostih novinec ne kak gram manj. Opremljen je z Intelovim procesorjem XScale s razlikuje od predhodnika. Izstopa predvsem dokaj majhna štiri- taktom 400 MHz, za programe pa je na voljo danes že skoraj stan- smerna tipka, ki je morala del pri prejšnjih modelih njej namenje- dardni 64-megabajtni pomnilnik, ki ga lahko po potrebi razširimo nega prostora odstopiti čitalniku prstnih odtisov, s katerim po po- s karticami Secure Digital. Računalniki iz družine HP h3900 so bili trebi zaklenemo podatke v ročnih računalnikih. Čitalnik deluje prvi, ki so imeli zaslon osvetljen od zadaj, ta pa je še danes med odlično, saj je prepoznavanje odtisa zelo dobro. Druga razlika v najboljšimi med konkurenti. Posebnost modelov HP je infrardeči primerjavi s prejšnjim modeli, pa tudi v primerjavi s konkurenti, je vmesnik z dosegom do 15 metrov, tem računalnikom pa je priložen štrleča antena na vrhu računalnika. Namenjena je povezovanju v tudi program, s katerim lahko ročni računalnik uporabljamo kot brezžična omrežja po standardu 802.11b. Povezovanje nam je v univerzalni daljinski upravljavec. Opremljen je tudi z vmesnikom začetku povzročalo nekaj težav, po nekajkratnem poizkusu pa je bluetooth, kar je tudi edina razlika v primerjavi s predhodnikom, povezovanje potekalo brez težav. Zaradi večje porabe brezžičnega h3950, ki tega vmesnika ni imel. HP ročni računalniki niso nikoli vmesnika pa ima h5450 na voljo tudi izmenljiv akumulator, tako sodili med cenejše, to velja tudi za h3970. da ga lahko med delom na terenu tudi zamenjamo.

NEC MobilePro E200 NEC MobilePro E300

Operacijski sistem: PocketPC 2002. Operacijski sistem: PocketPC 2002. Procesor: Intel XScale PXA 250, Procesor: StrongARM SA1110, 200 MHz. 206 MHz. Pomnilnik: 64 MB. Pomnilnik: 64 MB. Zaslon: Barvni, 240 × 320 pik. Zaslon: Barvni, 240 × 320 pik. Drugo: Razširitveno mesto SD, Drugo: Razširitveno mesto SD, vmesnik IrDA. vmesnik IrDA. Cena: 109.900 tolarjev. Cena: 99.900 tolarjev. Prodaja: Acord.92, www.acord-92.si, Prodaja: Acord.92, www.acord- (01) 583 72 30. 92.si, (01) 583 72 30. Preizkušeno: Monitor 5/2003. Preizkušeno: Monitor 4/2003.

Ročni računalniki znamke NEC so pri nas na voljo dokaj malo Drugi med preizkušenimi ročnimi časa, poglavitna odlika teh izdelkov na tem področju pa naj bi bilo računalniki NEC, MobilePro E300, s svojo zasnovo kaže, da gre v predvsem ugodno razmerje med ceno in opremljenostjo. Model bistvu za starejši model od dvestotice, ne glede na ime izdelka. MobilePro E200 sodi med tanjše in lažje ročne računalnike s siste- Opremljen je namreč s procesorjem StrongARM s taktom 206 mom PocketPC, saj je debel le dober centimeter, tehta pa manj kot MHz, ki so ga pri novejših modelih drugi izdelovalci, pa tudi NEC, 130 gramov. Kljub temu po opremljenosti prav nič ne zaostaja za že opustili. Kljub starejšemu procesorju pa je razlika v hitrosti de- večino konkurentov. Procesor je Intelov XScale s taktom 200 MHz, lovanja neopazna, dokler ne poganjamo zahtevnejše programske računalnik pa je opremljen s 64 MB pomnilnika. Zaslon je 3,5- opreme. Računalnik je opremljen s 64 MB pomnilnika, ki ga po palčni, osvetljen od zadaj, tako da se lahko pohvali z izredno živo potrebi lahko nadgradimo s karticami Secure Digital. Na hrbtni in kontrastno sliko, dobro vidno tudi pri neposredni sončni svetlo- strani ima E300 na voljo razširitveno mesto za dodatne module, ki bi. Za razširitev zmožnosti je na voljo mesto za kartice Secure Digi- so jih v NEC poimenovali Rocketeer. Izmed vmesnikov za brezžič- tal, od tako tankega ročnega računalnika pa seveda ne moremo no povezovanje je na voljo le infrardeči, za usklajevanje z računal- pričakovati še dodatnega mesta za kartice Compact Flash. Za nikom pa je priložena priklopna postaja, ki se priključi na vmesnik brezžično povezovanje je na voljo infrardeči vmesnik, medtem ko USB. MobilePro E300 se lahko, kljub malo starejši zasnovi, enako- vmesnika bluetooth ali WiFi nima. Po E200 bodo segli vsi tisti, ki si vredno meri z večino tekmecev. S težo okoli 150 gramov sodi na- želijo čim manjši in tanjši ročni računalnik, ki se poleg tega lahko mreč med lažje računalnike, morebitne kupce pa bo pritegnila tudi pohvali tudi z dokaj ugodno ceno. zelo ugodna cena. ROČNI RAČUNALNIKI JUNIJ 2003 55

Toshiba e330 Toshiba e740 WiFi

Operacijski sistem: PocketPC Operacijski sistem: PocketPC 2002. 2002. Procesor: Intel XScale PXA 250, Procesor: Intel XScale PXA 250, 400 MHz. 300 MHz. Pomnilnik: 64 MB. Pomnilnik: 64 MB. Zaslon: Barvni, 240 × 320 pik. Zaslon: Barvni, 240 × 320 pik. Drugo: Razširitveni mesti SD in CF, Drugo: Razširitveno mesto SD, vmesnika WiFi in IrDA. vmesnik IrDA. Cena: 146.000 tolarjev. Prodaja: Inea, www.inea.si, Prodaja: Inea, www.inea.si, (01) 513 81 00. (01) 513 81 00. Cena: 79.000 tolarjev. Preizkušeno: Monitor 9/2002. Preizkušeno: Monitor 9/2002 (model e310).

Najprestižnejši Toshibin model med ročnimi računalniki ima Toshibin model e330 sodi med manjše in lažje ročne računalni- oznako e740. Na voljo je v dveh različicah: z vmesnikoma WiFi in ke z operacijskim sistemom PocketPC, saj je debel le 12 milimetrov bluetooth. Preizkusili smo različico z brezžičnim omrežnim vme- in tehta 140 gramov. Gre za naslednika modela e310, ki je nav- snikom. Gre za dokaj velik ročni računalnik, ki pa kljub temu ni zven enak, vendar ima šibkejši procesor in manj pomnilnika. V tako težek kakor nekateri konkurenčni modeli. Kot šibkejši model simpatično oblikovani napravi, ki je sicer dokaj oglata in se je zato je tudi e740 dokaj oglate oblike, vendar kljub temu dobro sede v treba navaditi na dejstvo, da nekoliko drugače sedi v roki kakor roko. Opremljen je s procesorjem Intel XScale s taktom 400 MHz bolj zaobljeni modeli, je vgrajen procesor XScale s taktom 300 in s 64 MB pomnilnika. Kot se za ročni računalnik večjih mer spo- MHz. Računalnik je opremljen s 64 MB pomnilnika, za razširitev dobi, ima kar dve razširitveni mesti za spominske kartice, tako da pa imamo na voljo tudi razširitveno mesto za kartice Secure Digi- lahko njegove zmožnosti razširimo tako s karticami Secure Digital tal. Za povezovanje z drugimi napravami skrbi infrardeči vmesnik, kot s karticami Compact Flash. Zaslon je osvetljen s strani, tako da sinhronizacija z osebnim računalnikom pa poteka prek priložene bodo imeli morebitni uporabniki nekaj težav pri branju v težjih priklopne postaje, ki se priključi na vmesnik USB. Drugi načini svetlobnih razmerah. e740 je s svojimi zmožnostmi povezovanja brezžičnega povezovanja (bluetooth, WiFi) so na voljo le z dodat- edini konkurent HP h5450, resda pa se moramo pri Toshibi pri na- nimi razširitvenimi karticami. Zaslon je 3,5-palčni, osvetljen s stra- kupu odločiti, katero brezžično omrežje bomo uporabljali. Ob tem ni. Vgrajeni akumulator bo po navedbah izdelovalca deloval do velja omeniti, da je model z vmesnikom bluetooth malenkost ce- deset ur. nejši, saj stane 138.000 tolarjev.

Handspring Treo 90 Handspring Visor Neo

Operacijski sistem: PalmOS 4.1. Operacijski sistem: PalmOS 3.5.2h. Procesor: Motorola Dragonball 33 MHz. Procesor: Motorola Dragonball 33 MHz. Pomnilnik: 16 MB. Pomnilnik: 8 MB. Zaslon: Barvni, 160 × 160 pik. Zaslon: Sivinski, 160 × 160 pik. Drugo: Razširitveno mesto SD, vmesnik IrDA. Drugo: Razširitveno mesto Springboard, Priloženi pisarniški program: /. vmesnik IrDA. Cena: 94.920 tolarjev. Priloženi pisarniški program: /. Prodaja: RAM2, www.ram2.si, (01) 586 27 00. Cena: 54.900 tolarjev. Preizkušeno: Monitor 12/2002. Prodaja: RAM2, www.ram2.si, (01) 586 27 00. Preizkušeno: Monitor 9/2002. Handspringov najnovejši ročni računalnik je pravzaprav »deri- Handspring je pred časom pri ročnih računalnikih sprožil pravo vat« pametnega telefona Treo malo revolucijo, saj je uporabnikom ponudil Palme po razmeroma 270. Je namreč podobne oblike dostopni ceni. Nižja cena je za sabo potegnila nekaj slabosti – (malo manjši), ima barvni zaslon, na- Handspringovi Visorji so veliki (kot prvotni Palm III), nimajo nad- mesto polja za vnašanje grafitov pa miniaturno tipkovnico. Manj- gradljivega pomnilnika ROM in v večino ni vgrajen akumulator, ka mu le telefonski del. temveč trošijo navadne baterije. Treo 90 je pravzaprav najmanjši barvni ročni računalnik na Danes se Handspring bolj ali manj osredotoča zgolj na pamet- trgu. Meri le 106 × 71 × 16 mm, težak pa je le 116 g. Poganja ga ne telefone, kljub temu pa je še na voljo tudi nekaj računalnikov. Dragonball 33 MHz (PalmOS 4.1), ima 16 MB pomnilnika, za po- Visor Neo je najstarejši med njimi in je pravzaprav starosta med vezavo uporablja USB, na voljo pa je tudi razširitveno mesto SD. preizkušenimi modeli. Ima 33 MHz procesor Dragonball, PalmOS Zaslon transflective STN je dober, vendar bistveno slabši kakor pri 3.5.2h, poganjata ga dve bateriji AA, za povezavo uporablja USB, Palmu m515, Tungstenu T ali Sonyju NX70V. Predvsem je nekoli- pomnilnika je 8 MB, zaslon je sivinski, za razširitve pa so na voljo ko neenakomerno osvetljen in slabo odziven (slabo za akcijske Handspringovi dodatki Springboard. igre...), je pa kljub temu lepo viden tudi na soncu. Za večino opravil je Visor Neo dovolj močan in tudi 8 MB pom- Tipkovnica je zelo drobna, a uporabna. Polja za grafite sicer nilnika je celo za pisarniške programe dovolj. Pravzaprav moti le ni, vendar si lahko pomagamo z zastonjskimi programi (npr. New- to, da je nekoliko velik in nima akumulatorja. In pa to, da je za- pen), ki omogočajo »pisanje« po samem zaslonu. slon nekoliko občutljiv za neonske luči, kjer nekoliko trepeta. 56 JUNIJ 2003 ROČNI RAČUNALNIKI

Handspring Visor Pro Palm m515

Operacijski sistem: PalmOS 3.5.2h. Operacijski sistem: PalmOS 4.1. Procesor: Motorola Dragonball Procesor: Motorola Dragonball 33 MHz. 33 MHz. Pomnilnik: 16 MB. Pomnilnik: 16 MB. Zaslon: Barvni, 160 × 160 pik. Zaslon: Sivinski, 160 × 160 pik. Drugo: Razširitveno mesto SD, Drugo: Razširitveno mesto Springboard, vmesnik IrDA. vmesnik IrDA. Priloženi pisarniški program: Docu- Priloženi pisarniški program: /. ments to go. Cena: 99.900 tolarjev. Cena: 98.736 tolarjev. Prodaja: RAM2, www.ram2.si, (01) 586 27 00. Prodaja: CHS, www.chs.si, (01) 280 66 00. Preizkušeno: Monitor 12/2001. Preizkušeno: Monitor 4/2002. Model Pro se od Visorja Neo razlikuje le za malenkost. Poleg tega, da nima prozornega ohišja in je že zato videti nekoliko bolj Palmov model m515 je naprodaj že eno leto in je zaradi novo- resno, ima 16 MB pomnilnika in vgrajen litijev akumulator (kot sti, ki so se zgodile v tem letu (novi modeli s procesorji ARM), že pravzaprav vsi drugi današnji ročni računalniki). In seveda, (pre- nekoliko zastarel. Kljub temu gre za odličen ročni računalnik, ki cej) višja je tudi cena. ima pravzaprav vse, kar bi si želel poslovni uporabnik, in še več. 16 MB pomnilnika pride prav, če imamo hkrati nameščenih več m515 je tanek in lahek, pritrjen ima zelo praktičen usnjen pokrov- programov, oz. če velikokrat nameščamo nove preizkusne progra- ček, vse skupaj pa lahko brez težav spravimo tudi v hlačni žep. me. Tudi za obdelavo več pisarniških datotek bo več pomnilnika Barvni zaslon (še »stare« ločljivosti 160 × 160 pik) je zelo sve- prav prišlo. tel in dobro viden tudi na soncu, za razširitev je na voljo vtičnica za Akumulatorji so seveda neprimerno bolj praktični od baterij. pomnilniške kartice SD/MMC, ki sprejme tudi kartice SDIO (npr. Čeprav baterije na sivinskih Palmih zdržijo zelo dolgo (tedne), je kartico bluetooth). Za povezavo z računalnikom je na voljo vme- dejstvo, da je redno kupovanje le-teh strošek, predvsem pa je ne- snik USB, za povezavo s telefonom pa infrardeča povezava. Pom- rodno. nilnika je 16 MB, kar pri računalniku, ki nima večpredstavnih Visor Pro je za današnje čase bolj ali manj zastarel izdelek, ki bi možnosti, popolnoma zadostuje. Večpredstavnih možnosti nima ga morda lahko priporočili, če bi imel ugodnejšo ceno. Tako pa tudi zato, ker je vgrajen še stari Motorolin procesor Dragonball menimo, da je za sivinski in celo nekoliko velik Palm 100.000 to- (33 MHz), ki pa za druga opravila zadostuje. Omeniti velja še vi- larjev enostavno preveč. bracijski alarm, ki pa je nekoliko šibak.

Palm Tungsten T Palm Zire

Operacijski sistem: PalmOS 5. Operacijski sistem: PalmOS 4.1. Procesor: TI OMAP 144 MHz (ARM). Procesor: Motorola Dragonball 16 MHz. Pomnilnik: 14 MB. Pomnilnik: 2 MB. Zaslon: Barvni, 320 × 320 pik. Zaslon: Sivinski, 160 × 160 pik. Drugo: Razširitveno mesto SD, vmes- Drugo: Vmesnik IrDA.. nika bluetooth in IrDA. Priloženi pisarniški program: / Priloženi pisarniški program: Docu- Cena: 26.400 tolarjev. ments to go. Prodaja: CHS, www.chs.si, Cena: 124.800 tolarjev. (01) 280 66 00. Prodaja: CHS, www.chs.si, (01) 280 66 00. Preizkušeno: Monitor 12/2002. Preizkušeno: Monitor 12/2002. Zire je osnovni model v Palmovi ponudbi in hkrati najcenejši roč- Tungsten T pomeni kakovostni skok v svetu Palmov - ima ni računalnik na trgu. Ima zelo dober in kontrasten sivinski zaslon, PalmOS 5, 14 MB pomnilnika in 144 MHz procesor OMAP (pod- povezavo USB in nekoliko počasen (le 16 MHz) procesor Dragon- jetja Texas Instruments), ki vsebuje jedro ARM, dodatno vezje DSP ball. In le 2 MB pomnilnika. Vseeno menimo, da za osnovna opravi- in krmilnike za USB, LCD in kartice SD. Procesor se izkaže za zelo la (koledar, imenik, zapiski) popolnoma zadostuje, saj omenjeni hitrega (za razliko od PocketPC, ki z novimi procesorji XScale hi- programi potrebujejo zelo malo pomnilnika in procesorske moči. trostno niso pridobili prav veliko)! Programi se odpirajo v hipu, tudi Kljub temu se ni mogoče izogniti vtisu, da so pri Palmu cene- tako kompleksni, kot so pisarniški (priložen je Documents to go), nost računalnika hoteli poudariti tudi z zunanjostjo. Če lahko ob- hitro je tudi delo s fotografijami. Zaslon ima ločljivost 320 × 320 likovanje (nekoliko podobno Applovemu predvajalniku MP3 i- pik in je zelo svetel in kontrasten, hkrati pa je vgrajen tudi zvočni Pod) pohvalimo, pa moramo pograjati nenavaden plastični po- podsistem, ki omogoča predvajanje glasbe (na voljo je nekaj pred- krov, ki ga bo marsikdo takojci odstranil. Varčevanje je vidno tudi vajalnikov MP3), videa in snemanje (le od blizu) in predvajanje zvo- po tem, da Zire nima osvetlitve zaslona (v mraku je neuporaben), ka (vgrajen je program za diktafon). Vgrajen je tudi bluetooth, za od drugih Palmov pa se razlikuje tudi po tem, da ima le dve tipki za nadaljnje razširitve pa je na voljo vtičnica SD/MMC (oz. SDIO). priklic vgrajenih programov namesto štirih. Vse to je shranjeno v kompaktnem ohišju, ki nam, ko ga raz- Vseeno menimo, da je Zire dosegel svoj namen – uporabnikom tegnemo, prikaže tudi polje za vnašanje grafitov. Edina slabost je za razmeroma malo denarja omogoča skok v svet ročnih računal- plastični pokrovček, ki je pravo nasprotje praktične usnjene rešitve nikov. Pisarniški programi na njem sicer ne bodo najbolje delovali, pri modelu m515. prav tako ne igrice, vsa ključna opravila pa brez težav. ROČNI RAČUNALNIKI JUNIJ 2003 57

Palm Zire 71 prikaže objektiv za fotoaparat z ločljivostjo 640 × 480 pik. Seveda nima bliskavice in zuma, kakovost posnetkov pa je nekje na ravni Sonyjevega modela NX70V. Vendar pa vgrajena programska opre- Operacijski sistem: PalmOS 5.2.1. ma fotoaparata ne zna uporabiti kot kamere, kar omenjeni Sony Procesor: TI OMAP 310 144 MHz (ARM). zna. Po drugi strani je pohvalno, da je končni posnetek vedno stan- Pomnilnik: 14 MB. dardna datoteka JPG, ki jo lahko shranimo tudi na pomnilniško Zaslon: Barvni, 320 × 320 pik. kartico. Očitno je razvoj tehnologije zaslonov LCD bliskovit, saj je v Zire Drugo: Razširitveno mesto SD, fotoaparat, 71 vgrajen transflektivni model, ki je neprimerno boljši od tistega (še vmesnik IrDA. vedno vrhunskega!) pri Tungstenu T. Je takoj pod zaščitnim steklom Priloženi pisarniški program: /. (ni »poglobljen«), zelo kontrasten in svetel. Predvsem pa je dobro vi- Cena: 99.500 tolarjev. den tudi pod nemogoče ostrim kotom in tudi na najmočnejšem opol- danskem soncu! Ločljivost zaslona je 320 × 320 pik, kar v palmov- Prodaja: CHS, www.chs.si, (01) 280 66 00. skem svetu očitno postaja standard. Preizkušeno: Novo. Novemu Zireu presenetljivo manjka bluetooth. Nenavadno, saj slednjega vendarle ne uporabljajo le poslovneži, temveč tudi zanese- Ko je lani na trg prišel Palm Zire, se je zdelo nekako očitno, da bo njaki doma. ime »Zire« rezervirano za najnižjo raven Palmovih ročnih računalni- V novi operacijski sistem PalmOS 5.2.1 je (zaradi licenčnih sporov kov. Z modelom Zire 71, ki smo ga dobili v roke kmalu po svetovni s Xeroxom) vgrajen drugačen sistem pisave, imenovan Grafitti 2. Iz- predstavitvi, je postalo očitno, da ne bo tako – Zire 71 je namreč vr- haja iz programa Jot, ki je že dolgo vgrajen v PocketPC. Priznati je hunski ročni računalnik, ki naj bi bil treba, da ima pred običajnimi grafiti tudi nekaj prednosti (npr. eno- namenjen »neposlovnim« uporabni- stavnejše pisanje velikih črk), vendar bodo »stari« uporabniki Pal- kom. mov tu in tam izgubljali živce, ko določenih črk nikakor ne bodo zna- Je lepe modre barve in približno li napisati (na primer črke T, ki je zdaj dvopotezna). tako velik kakor Tungsten T, zelo Med preizkušanjem smo našli kar nekaj programov, ki so bili pi- podobno pa je tudi strojno oprem- sani za Tungsten T, pa v Zire 71 (še?) ne delujejo, oz. novi Palm kar ljen. Poganja ga procesor TI spektakularno sesujejo. Večinoma so bile to igre, med njimi pa je bila OMAP310 144 MHz (ista frekven- »najučinkovitejša« Breakout, ki je povzročila tako zamrznitev, da ca, vendar drug model kakor pri smo morali Zire strojno na novo pognati in ga potem še enkrat sin- Tungsten T, hitrejši predvsem v gra- hronizirati. fiki), ima 14 MB prostega pomnil- Omenimo še, da Zireu 71 ni priložen noben pisarniški program, Vgrajeni fotoaparat je nika, razširitveno mesto SD in – fo- priložen pa je predvajalnik MP3 RealOne, ki deluje odlično, tudi v uporaben le v dobrih toaparat! Če vrhnji del računalnika ozadju. V primerjavi s Tungstenom T »manjka« tudi mikrofon oz. svetlobnih razmerah. odmaknemo, se na zgornji strani programski diktafon.

Sony Clié PEG-NX70V Sony Clié PEG-T675C

Operacijski sistem: PalmOS 5. Operacijski sistem: PalmOS 4.1. Procesor: Intel XScale 200 MHz (ARM). Procesor: Motorola Dragonball 66 MHz. Pomnilnik: 11 MB. Pomnilnik: 16 MB. Zaslon: Barvni, 320 × 480 pik. Zaslon: Barvni, 320 × 320 pik. Drugo: Razširitveno mesto Memorystick, fotoaparat, Drugo: Razširitveno mesto Memorystick, možnost CompactFlash Wi-Fi, vmesnik IrDA. vmesnik IrDA. Priloženi pisarniški program: Documents to go. Priloženi pisarniški program: Docu- ments to go. Cena: 173.043 tolarjev. Cena: 125.200 tolarjev. Prodaja: CHS, www.chs.si, (01) 280 66 00. Prodaja: CHS, www.chs.si, (01) 280 Preizkušeno: Monitor 3/2003. 66 00. Preizkušeno: V trenutno najmočnejši Monitor 3/2003. Sonyev ročni računalnik je vgrajen je 200 MHz procesor Model T675C je najmočnejši palmovski računalnik starega XScale (in PalmOS 5), na rodu. Ima namreč še stari PalmOS 4.1 in procesor Dragonball, voljo je 11 MB pomnilni- vendar ta deluje pri frekvenci 66 MHz, kar je dvakrat več kot pri ka, najprej pa pade v oči npr. Palmu m515. odličen zaslon. Svetel je Poleg tega procesorju pomaga posebno vezje za predvajanje in kontrasten in ima loč- glasbe MP3 (s kartic Memorystick), ki svoje delo opravlja odlično. ljivost kar 320 × 480 pik, pri Žal ni vgrajenega mikrofona, ki bi omogočal uporabo kot diktafon. čemer spodnjih 160 pik zaseda polje Zaslon ima ločljivost 320 × 320 pik in je zelo dober, vendar za vnos grafitov, ki pa ga lahko tudi »umaknemo«. In seveda prilo- slabši kot pri modelih NX70V in Tungsten T. Nestandardna ločlji- ženi večpredstavni programi, ki omogočajo gledanje in osnovno vost za PalmOS 4 pomeni, da morajo biti programi za njen polni obdelavo slik, snemanje zvoka in predvajanje glasbe MP3 (s karti- izkoristek posebej pisani, in pričakovati je, da bo takih vedno ce Memorystick) ter snemanje in gledanje video posnetkov. Da, manj. Trenutno vendarle lepo delujejo pisarniški programi (prilo- vgrajeni fotoaparat (z ločljivostjo 640 × 480 pik) zna izdelovati žen je Documents to go) in precej iger. tudi zelo tekoče video posnetke z ločljivostjo 160 × 120 pik. Fo- T675C je odličen računalnik, ki je nekoliko večji kot (primerlji- toaparat seveda nima bliskavice ali zooma, slike pa tudi niso preti- vi Palm m515), vendar ima večjo ločljivost, hitrost in boljše zvočne rano ostre. zmogljivosti. 58 JUNIJ 2003 ROČNI RAČUNALNIKI

Handspring Treo 180 Handpring Treo 270

Operacijski sistem: PalmOS 3.5.2h. Operacijski sistem: PalmOS 3.5.2h. Omrežja GSM: 900/1800, GPRS. Omrežja GSM: 900/1800, GPRS. Procesor: Motorola Dragonball 33 MHz. Procesor: Motorola Dragonball 33 MHz. Pomnilnik: 16 MB. Pomnilnik: 16 MB. Zaslon: Sivinski, 160 × 160 pik. Zaslon: Barvni, 160 × 160 pik. Drugo: Vmesnika IrDA in USB. Drugo: Vmesnika IrDA in USB. Cena: 74.900 tolarjev. Cena: 214.800 tolarjev. Prodaja: RAM2, www.ram2.si, Prodaja: RAM2, www.ram2.si, (01) 586 27 00. (01) 586 27 00. Preizkušeno: Monitor 9/2002. Preizkušeno: Monitor 9/2002. Treo 270 je pravzaprav le - Handspring je prvi razvil upo- barvni Treo 180. Zaslon bi sicer rabno mešanico ročnega računal- lahko bil bolj svetel in imel boljšo nika in mobilnega telefona – model odzivnost. Kljub barvnemu zaslonu Treo 180. Telefon podpira omrežji 900 je Treo 270 enako velik kakor sivinski in 1800 MHz, danes pa ob nakupu dobimo model, zelo dobra pa je tudi trajnost vgrajenih akumulatorjev. tudi zastonj nadgradnjo na GPRS. V osnovi sta na voljo dve različi- Po drugih značilnosti sta oba Trea skorajda enaka. Tudi model ci – s tipkovnico ali brez nje. Ker se je slednja zelo slabo prodajala, 270 poganja 33 MHz procesor, ima 16 MB pomnilnika, USB, tele- jo je moč dobiti le še zaradi čiščenja zalog. fonski del pa podpira delovanje v 900 in 1800 MHz omrežjih. Na Tipkovnica je namenjena vnašanju podatkov v »podatkovni« voljo je tudi povezovanje GPRS. Ima drobno tipkovnico, ki se je hi- del telefona in je enaka kot pri ročnem računalniku Treo 90. tro privadimo (kljub nekaterim čudno nameščenim tipkam), za Majhna, vendar uporabna, z nekaj nerodno postavljenimi tipka- vnos pa lahko uporabimo tudi grafite, če si namestimo dodaten mi. Delo s telefonskim delom poteka prek zaslona, na katerem program. Tipkovnica je, za razliko od Trea 180, tudi osvetljena in lahko naslovnike izbiramo iz imenika ali pa številko odtipkamo. tako uporabna v mraku oz. ponoči. Priložen je še program za brskanje po spletu in sprejemanje ter Telefonski del je praktičen in učinkovit, enako velja tudi za po- pošiljanje elektronske pošte (prek GPRS to deluje odlično). In še vezavo z računalniškim delom. Naslovnike lahko izbiramo iz pal- prednost Treov v primerjavi z drugimi pametnimi telefoni – pro- movskega imenika, po spletu lahko deskamo s priloženim brskal- gramske opreme je kot listja in trave, saj delujejo vsi palmovski nikom Blazer (če le strani niso preveč zapletene), pošiljamo in programi. Vanj ga prenesemo prek USB. sprejemamo lahko tudi elektronsko pošto.

Nokia Communicator 9210i Nokia 7650

Operacijski sistem: Operacijski sistem: Symbian 6.1, Platform 60. Symbian 6.0, Omrežja GSM: 900/1800, HSCSD, GPRS. Platform 80. Procesor: RISC ARM9, 52 MHz. Omrežja GSM: 900/ 1800, HSCSD. Pomnilnik: 4 MB. Procesor: RISC ARM9, Zaslon: Barvni, 176 × 208 pik. 52 MHz. Drugo: Vmesnika IrDA in bluetooth, digital- Pomnilnik: 40 MB. ni fotoaparat. Zaslon: Barvni, 640 × Cena: 248.080 tolarjev. 240 pik. Prodaja: Teleray, www.teleray.si, (01) Drugo: Razširitveno 476 08 00. mesto MMC, vmesnika IrDA in USB. Preizkušeno: Monitor 9/2002. Cena: 237.600 tolarjev. Prodaja: Teleray, www.teleray.si, (01) 476 08 00. Ta model je prvi »pametni Preizkušeno: Monitor 9/2001. telefon«, ki temelji na uporab- niškem vmesniku Series 60. V osnovi je veliko bliže mobilnemu telefonu kakor ročnem računalniku, saj je Communicator je že starosta med pametnimi telefoni, v najno- mogoče podatke vnašati zgolj prek številčnice, vendar podpira tako vejši inkarnaciji pa prinaša le nekaj sprememb. Naprava je enake nameščanje dodatne programske opreme, spisane za Series 60, kot oblike in skoraj enako velika kakor prva, ima pa barvni zaslon z vi- tudi napredno usklajevanje podatkov z Outlookom ali Lotus Notes. soko ločljivostjo, podporo hitremu prenosu podatkov HSCSD, po- Povezava z drugimi napravami je mogoča le prek infrardečega ali ganjati je mogoče javanske programe, vgrajena pa sta tudi brskal- bluetooth vmesnika, saj telefon ne omogoča povezave s kablom. nika za WAP in splet. Vnos podatkov še zmerom poteka prek tip- Posebnost je tudi vgrajeni digitalni fotoaparat, ki je namenjen kovnice QWERTY. Telefonske funkcije je mogoče uporabljati tudi, predvsem pošiljanju fotografij v večpredstavnih sporočilih MMS, saj ko je naprava zaprta, a je kljub temu nekoliko okorna in velika. To fotografije ne dosegajo več kot 35 KB. Slabost 7650 je tudi omeji- je pravzaprav največja hiba Communicatorja. tev pomnilnika na 4 MB, brez podpore pomnilniškim karticam. Prednosti, ki govorijo v prid Communicatorju, so predvsem v Splošno gledano, se Nokia 7650 solidno obnese kot mobilni te- programski opremi, saj vsebuje podporo omrežjem VPN in varne- lefon, lahko pa je tudi nadomestek za ročni računalnik, če le-tega mu internetnemu prometu IPSec. uporabljamo predvsem za pregledovanje podatkov in elektronske pošte. ROČNI RAČUNALNIKI JUNIJ 2003 59

Orange SPV na katerem so zbrane prav vse najpogosteje rabljene funkcije Operacijski sistem: Microsoft Windows Powered Smartphone. in iskane informacije. Klasični programi in orodja, kot so Windows Media Player, Koledar, Pošta in Internet Explorer, Omrežja GSM: 900/1800/1900, GPRS, HSCSD. so skoraj enaki kakor pri Pocket PC 2002, le predelani za Procesor: Texas Instruments OMAP 710, 132 MHz. rabo v telefonu. Posebej je treba pohvaliti program za spo- Pomnilnik: 32 MB. ročanje, ki zelo preprosto združi elektronsko pošto, kratka sporočila SMS in večpredstav- Zaslon: Barvni, 176 x 220 pik. na MMS. Drugo: IrDA, USB, SD/MMC. SPV je mogoče tudi povezati Cena: Pri nas (še) ni naprodaj. z računalnikom, bodisi prek in- frardečega vmesnika bodisi prek priloženega kabla USB. Priložen Glede na hude Microsoftove zamude in na je tudi program za usklajevanje dejstvo, da gre za edini evropski telefon, ki podatkov ActiveSync in Outlook ga izdeluje operater mobilne telefonije 2000, kar je povsem enako kot pri (pravzaprav ga izdeluje tajvansko podjetje Pocket PC. HTC, toda načrte zanj so naredili v Oran- Edina resna slabost SPV je traja- gu), so se analitikom začeli porajati dvomi nje delovanja, saj se odreže celo o Orange SPV, še preden je sploh prišel na znatno slabše kakor Sony Ericsson trg. A preprosto povedano, jih večina ni bila na P800. Že po navedbah izdelovalca namizje pametnega telefona mestu. zdrži zgolj poltretjo uro pogovora Orange SPV je po velikosti (11,6 x 4,8 x 2,2 cm) in teži (120 g) oziroma tri dni delovanja, a pri običajni rabi se je pokazalo, da ga primerljiv z Nokiinimi pametnimi telefoni, kar je predvsem posledica je treba polniti prav vsak dan, pri intenzivni pa najverjetneje več- velikega zaslona in 1000 mAh akumulatorja. Klasična oblika mobil- krat. nega telefona je nekoliko stilsko predelana, da je videti zaslon še več- Vsekakor pa je ena najbolj zanimivih strani naprave njena cena. ji, sicer pa ima na prednji strani poleg številčnice še štiri funkcijske Orange SPV stane v Veliki Britaniji ob podpisu pogodbe 70 funtov, gumbe in smerniške tipke s t. i. akcijsko tipko na sredini. Na gornji oziroma okrog 23 tisočakov; Nokia 7650 za primerjavo stane v isti strani je infrardeči vmesnik, na desni strani pa reža za kartice SD/ akciji kar 130 funtov, Sony Ericsson P800 pa 330. MMC. Orange SPV je tudi prvi mobilni telefon, ki podpira standard SDIO, kar pomeni, da lahko prek reže priključimo tudi naprave SDIO. Uporabniški vmesnik sicer ima prvine Pocket PC 2002, vendar je za svoje namene veliko bolj uporaben in zajema aktivno namizje,

Nokia 3650 Sony Ericsson P800

Operacijski sistem: Symbian 6.1, Platform 60. Operacijski sistem: Symbian 7.0, UIX. Omrežja GSM: 900/1800/1900, HSCSD, GPRS. Omrežja GSM: 900/1800/1900, HSCSD, GPRS. Procesor: RISC ARM9, 104 MHz. Procesor: RISC ARM9, 104 MHz. Pomnilnik: 4 MB + 16 MB MMC. Pomnilnik: 14 MB + 16 MB MemoryStick Duo. Zaslon: Barvni, 176 × 208 pik. Zaslon: Barvni, 208 × 320 pik. Drugo: Razširitveno mesto MMC, vmesnika IrDA in Drugo: Vmesniki IrDA, USB in bluetooth, digitalni fo- bluetooth, digitalni fotoaparat. toaparat. Cena: 126.600 tolarjev. Cena: 219.900 tolarjev. Prodaja: Teleray, www.teleray.si, (01) 476 08 00. Prodaja: Svema, www.svema.si, (01) 306 55 00.

Nokia 3650 je pravzaprav nadgradnja Trenutno najzmogljivejši »pametni modela 7650, saj se dejansko le malenkostno telefon« na trgu je resna konkurenca razlikujeta. 3650 je sicer namenjen mlajšim, saj omogoča izmenja- ročnim računalnikom, saj je skoraj vo ohišja, a je po strojni in programski strani prav tako zmogljiv tako zmogljiv kakor naprave s Palm kot 7650, dodano ima tudi možnost snemanja videa in razširitve- OS ali Pocket PC, hkrati pa polno no mesto za pomnilniške kartice MMC ter podporo vsem trem funkcionalen mobilni telefon in za povrh niti GSM frekvenčnim spektrom. Po taktu sicer za 100 odstotkov hi- ne pretirano velik. Podatke je mogoče vnašati prek tipkovnice ali s trejši procesor se pri dejanski rabi le malo pozna. Pomnilniška kar- posebnim pisalom, prepoznavanje znakov pa je na zelo visoki rav- tica je na nekoliko nenavadnem mestu, pod akumulatorjem, kar ni. Bistvena prednost v primerjavi s skoraj vsemi drugimi mobilni- pomeni, da moramo telefon izklopiti, če jo želimo zamenjati. mi napravami je vgrajeni prikazovalnik datotek Microsoft Word Vgrajenega pomnilnika je prav tako 4 MB, priložena pa je kartica in Excel, ki jih ni treba predhodno pretvoriti v računalniku (kot pri MMC z zmogljivostjo 16 MB. Sicer pa prav tako omogoča poveza- Pocket PC). Zaslon je velik in dobro osvetljen, vendar je zaenkrat vo prek infrardečega vmesnika in bluetootha, programska oprema edina naprava z uporabniškim vmesnikom UIX. Usklajevanje popa je pravzaprav enaka kakor pri 7650. datkov je mogoče prek bluetootha, IR ali USB vmesnika. Na zad- Po obliki je 3650 nekoliko večji od 7650, tipkovnico pa ima nji strani naprave je vgrajen digitalni fotoaparat, ki omogoča sne- razporejeno v krogu, kar je za vnašanje podatkov precej moteče in manje fotografij z ločljivostjo VGA v velikosti do okrog 90 KB, očiten znak, da je naprava namenjena le pregledovanju podatkov. podprto pa je tudi predvajanje MP3. Edina slabost je kratko trajanje delovanja, vsaj v primerjavi z drugimi napravami iz te skupine in običajnimi mobilnimi telefoni. 60 JUNIJ 2003 ROČNI RAČUNALNIKI

Tabela osnovnih podatkov

zvočnik/ število dodat- prenos operacijski mere (Š × masa z mikrofon/ pomnil- ločljivost diagonala barv ali na razširitveno vgrajen GSM podatkov procesor sistem V × D), cm akumula- priključek nik zaslona zaslona sivih osvet-- vmesniki mesto digitalni območja prek torji za (pik) (cm) odtenkov litev fotoaparat mobilnega slušalke omre‘ja

Intel Xscale Windows CE 8,1 × 12,8 240 × TFT, SD Card, Dell Axim X5 PXA 250, 3.0/PocketPC 196 g da/da/da 32 MB 8,9 65.536 da USB, IrDA Compact Flash / / / Standard 300 MHz 2002 × 1,8 cm 320 barv (vrsta II)

Intel Xscale Windows CE 8,1 × 12,8 240 × TFT, SD Card, Dell Axim X5 PXA 250, 3.0/PocketPC 196 g da/da/da 64 MB 8,9 65.536 da USB, IrDA Compact Flash / / / Performance 400 MHz 2002 × 1,8 cm 320 barv (vrsta II) SD Card (tudi Fujitsu Intel Xscale Windows CE TFT, zaporedni, SD IO), Siemens PXA 250, 3.0/PocketPC 8,2 × 13,2 175 g da/da/da 64 MB 240 × 8,9 65.536 da USB, IrDA, Compact Flash / / / Pocket Loox 400 MHz 2002 × 1,7 cm 320 barv bluetooth (vrsta II), 600 zunanji moduli (srajčke) SD Card (tudi Intel Xscale Windows CE 8,3 × 13 × 240 × TFT, zaporedni, SD IO), zunanji HP iPaq PXA 250, 3.0/PocketPC 190 g da/da/da 64 MB 9,7 65.536 da USB, IrDA, / / / h3970 1,5 cm 320 moduli 400 MHz 2002 barv bluetooth (srajčke)

Intel Windows CE TFT, zaporedni, SD Card (tudi XScalePXA 8,4 × 13,8 240 × USB, IrDA, SD IO), zunanji HP iPaq 3.0/PocketPC 206 g da/da/da 64 MB 9,7 65.536 da / / / h5450 250, 400 2002 × 1,6 cm 320 barv bluetooth, moduli MHz WiFi (srajčke) NEC Intel Xscale Windows CE TFT, PXA 250, 3.0/PocketPC 7,6 × 12,2 240 × 65.536 SD Card (tudi MobilePro × 1,1 cm 130 g da/da/da 64 MB 320 8,9 da USB, IrDA SD IO) / / / 200E 400 MHz 2002 barv

NEC StrongARM Windows CE 7,7 × 12,5 240 × TFT, SD Card (tudi MobilePro SA1110, 206 3.0/PocketPC × 1,5 mm 150 g da/da/da 64 MB 320 8,9 65.536 da USB, IrDA SD IO), zunanji / / / 300E MHz 2002 barv moduli

Intel Xscale Windows CE 8 × 12,5 × 240 × TFT, Toshiba e330 PXA 250, 3.0/PocketPC 140 g da/da/da 64 MB 8,9 65.536 da USB, IrDA SD Card / / / 300 MHz 2002 1,2 cm 320 barv SD Card (tudi Intel Xscale Windows CE 8 × 12,5 × 240 × TFT, USB, IrDA, SD IO), Toshiba e740 PXA 250, 3.0/PocketPC 185 g da/da/da 64 MB 8,9 65.536 da / / / WiFi 1,6 cm 320 WiFi Compact Flash 400 MHz 2002 barv (vrsta II)

Motorola 71 × 10,6 160 × STN, SD Card / Handspring Dragonball, PalmOS 4.1 116 g da/ne/ne 16 MB 8,1 4096 da USB, IrDA / / / Treo 90 33 MHz × 16 cm 160 barv MMC

Motorola PalmOS 7,6 × 12,2 160 × STN, Handspring Dragonball, 153 g da/da/ne 8 MB 8,6 da USB, IrDA SpringBoard / / / Visor Neo 33 MHz 3.5.2h × 1,8 cm 160 sivinski

Motorola Handspring Dragonball, PalmOS 7,6 × 12,2 162 g da/da/ne 16 MB 160 × 8,6 STN, da USB, IrDA SpringBoard / / / Visor Pro 33 MHz 3.5.2h × 1,8 cm 160 sivinski

Motorola TFT, 7,9 × 11,4 160 × SD Card / Palm m515 Dragonball, PalmOS 4.1 140 g da/ne/ne 16 MB 8,1 65.536 da USB, IrDA / / / 33 MHz × 1,2 cm 160 barv MMC TI OMAP TFT, Palm (ARM), 144 PalmOS 5 7,5 × 10 142 g da/da/da 16 MB 320 × 8,1 65.536 da USB, IrDA, SD Card / / / / Tungsten T MHz × 1 cm 320 barv bluetooth MMC

Motorola 7,3 × 11,1 160 × STN, Palm Zire Dragonball, PalmOS 4.1 85 g da/ne/ne 2 MB 8,1 ne USB, IrDA / / / / 16 MHz × 1,5 cm 160 sivinski TI OMAP TFT, da, 640 7,3 × 11,4 320 × SD Card / Palm Zire 71 310 (ARM), PalmOS 5 150 g da/ne/da 16 MB 8,1 65.536 da USB, IrDA × 480 / / 144 MHz × 1,7 cm 320 barv MMC pik Intel Xscale TFT, da, 640 Sony Clié PXA 250, PalmOS 5 7,1 × 13,7 226 g da/da/da 16 MB 320 × 9,9 65.536 da USB, IrDA Memorystick x 480 / / PEG-NX70V 200 MHz × 2,2 cm 480 barv pik Motorola TFT, Sony Clié Dragonball, PalmOS 4.1 7,2 × 11,8 140 g da/ne/da 16 MB 320 × 8,1 65.536 da USB, IrDA Memorystick / / / PEG-T675C 66 MHz × 1,2 cm 320 barv Motorola dvofrek- Handspring Dragonball, PalmOS 7,1 × 10,8 147 g da/da/da 16 MB 160 × 7,0 STN, da USB, IrDA / / venčni GPRS 4+1 Treo 180 33 MHz 3.5.2h × 2,1 cm 160 sivinski 900/1800 Motorola TFT, dvofrek- Handspring Dragonball, PalmOS 7,1 × 10,8 153 g da/da/da 16 MB 160 × 7,0 4096 da USB, IrDA / / venčni GPRS 4+1 Treo 270 33 MHz 3.5.2h × 2,1 cm 160 barv 900/1800

Nokia ARM9 - 52 Symbian 6.0 15,8 × 5,6 640 × TFT, SD Card / dvofrek- Communicator MHz s Series 80 × 2,7 cm 244 g da/da/da 40MB 240 11,2 4096 da USB, IrDA MMC / venčni HSCSD 9210i barv 900/1800

ARM9 - 52 Symbian 6.1 11,4 × 5,6 176 × TFT, IrDA, da, 640 dvofrek- HSCSD, Nokia 7650 154 g da/da/da 4 MB 6,4 4096 da / x 480 venčni MHz s Series 60 × 2,6 cm 208 barv bluetooth pik 900/1800 GPRS 3+1 TFT, da, 640 trifrekvenčni ARM9 - 104 Symbian 6.1 12,9 × 5,3 176 × IrDA, SD Card / HSCSD, Nokia 3650 130 g da/da/da 4 MB 6,4 4096 da x 480 900/1800/ MHz s Series 60 × 2,6 208 barv bluetooth MMC pik 1900 GPRS 3+1 Microsoft TI OMAP Windows 11,1 × 4,6 176 x TFT, SD Card / trifrekvenčni HSCSD, Orange SPV 710 - 132 Powered × 2,2 127 g da/da/da 48 MB 220 7,1 65.000 da USB, IrDA MMC ne 900/1800/ GPRS 4+1 MHz Smartphone barv 1900 TFT, da, 640 trifrekvenčni Sony Ericsson ARM9 - 104 Symbian 7.0 11,7 × 5,7 158 g da/da/da 14 MB 208 × 7,1 4096 da USB, IrDA, Memorystick x 480 900/1800/ HSCSD, P800 MHz z UIX × 2,7 320 barv bluetooth Duo pik 1900 GPRS 4+1 ROČNI RAČUNALNIKI JUNIJ 2003 61

število in tip navedena spletni naslov spletni naslov prilo‘ena oprema akumula- trajanje podpora slovenščini dodatki garancija cena prodajalec telefon torjev/baterij delovanja izdelovalca prodajalca

priklopni kabel, litijev, 1440 slovenska tipkovnica in razširitvene kartice, priklopni Alldea, www.alldea.si, 080 18 88, mAh, do 10 ur ročno pisanje z dodatnim 1 leto 83.400 SIT www.dell.com napajalnik, torbica izmenljiv prgramom (Interwrite) kabli, torbice FMC www.fmc.si (01) 520 51 00

priklopna postaja, litijev, 1440 slovenska tipkovnica in razširitvene kartice, priklopni Alldea, www.alldea.si, 080 18 88, mAh, do 10 ur ročno pisanje z dodatnim 1 leto 119.880 SIT www.dell.com napajalnik, torbica izmenljiv prgramom (Interwrite) kabli, torbice FMC www.fmc.si (01) 520 51 00

slovenska tipkovnica in razširitvene srajčke, priklopna postaja, litijev, 1520 do 10 ur ročno pisanje z dodatnim razširitvene kartice, priklopni 2 leti 118.680 SIT www.fujitsu- Siemens www.siemens.si (01) 474 61 00 napajalnik, torbica mAh prgramom (Interwrite) kabli, torbice, tipkovnice siemens.com Slovenija

priklopna postaja, litijev, 1400 slovenska tipkovnica in razširitvene srajčke, do 14 ur ročno pisanje z dodatnim razširitvene kartice, priklopni 1 leto 145.605 SIT www.hp.com Diss www.diss.si (01) 420 55 06 napajalnik, torbica mAh prgramom (Interwrite) kabli, torbice, tipkovnice

priklopna postaja, litijev, 1250 slovenska tipkovnica in razširitvene srajčke, mAh, do 10 ur ročno pisanje z dodatnim razširitvene kartice, priklopni 1 leto 185.760 SIT www.hp.com Diss www.diss.si (01) 420 55 06 napajalnik, torbica izmenljiv prgramom (Interwrite) kabli, torbice, tipkovnice

slovenska tipkovnica in priklopna postaja, litijev, 1000 do 8 ur ročno pisanje z dodatnim razširitvene kartice, priklopni 1 leto 109.900 SIT www.nec- Acord-92 www.acord-92.si (01) 583 72 30 napajalnik, torbica mAh prgramom (Interwrite) kabli, torbice, tipkovnice online.com

priklopna postaja, litijev, 1000 slovenska tipkovnica in razširitveni moduli, www.nec- mAh, do 10 ur ročno pisanje z dodatnim razširitvene kartice, priklopni 1 leto 99.900 SIT Acord-92 www.acord-92.si (01) 583 72 30 napajalnik, torbica izmenljiv prgramom (Interwrite) kabli, torbice, tipkovnice online.com

priklopna postaja, litijev, 1000 slovenska tipkovnica in razširitvene kartice, priklopni www.toshiba-- do 10 ur ročno pisanje z dodatnim 2 leti 79.000 SIT Inea www.inea.si (01) 513 81 00 napajalnik, torbica mAh prgramom (Interwrite) kabli, torbice europe.com Tohsiba PocketPC Expansion slovenska tipkovnica in priklopna postaja, litijev, 1000 ročno pisanje z dodatnim Pack (vmesnik VGA in USB), www.toshiba-- napajalnik, torbica mAh do 8 ur razširitvene kartice, priklopni 2 leti 146.000 SIT europe.com Inea www.inea.si (01) 513 81 00 prgramom (Interwrite) kabli, torbice

priklopna postaja, slovenski uporabniški www.hand napajalnik litijev NP vmesnik (PiLoc) pomnilniške kartice 1 leto 94.920 SIT spring.com RAM 2 www.ram2.si (01) 586 27 00

razširitveni moduli priklopna postaja, 2 x baterija do 2 slovenski uporabniški SpringBoard, telefon www.hand napajalnik AAA meseca vmesnik (PiLoc) VisorPhone, torbica, priključni 1 leto 54.900 SIT spring.com RAM 2 www.ram2.si (01) 586 27 00 kabli razširitveni moduli priklopna postaja, do 2 slovenski uporabniški SpringBoard, telefon www.hand napajalnik litijev meseca vmesnik (PiLoc) VisorPhone, torbica, priključni 1 leto 99.900 SIT spring.com RAM 2 www.ram2.si (01) 586 27 00 kabli priklopna postaja, napajalnik, litijev do enega slovenska tipkovnica in kabel USB, pomnilniške 1 leto 98.736 SIT www.palm. CHS www.chs.si (01) 280 66 00 Documents to go meseca ročno pisanje (PiLoc) kartice, torbica, tipkovnica com priklopna postaja, napajalnik, litijev en teden slovenska tipkovnica in kabel USB, pomnilniške 1 leto 124.800 SIT www.palm. CHS www.chs.si (01) 280 66 00 Documents to go polimer ročno pisanje (PiLoc) kartice, torbica, tipkovnica com

kabel USB, do 2 slovenska tipkovnica in www.palm. napajalnik litijev meseca ročno pisanje (PiLoc) torbica, tipkovnica 1 leto 26.400 SIT com CHS www.chs.si (01) 280 66 00

priklopna postaja, litijev slovenska tipkovnica in kabel USB, pomnilniške www.palm. napajalnik, torbica polimer en teden ročno pisanje (PiLoc) kartice, torbica, tipkovnica 1 leto 99.500 SIT com CHS www.chs.si (01) 280 66 00

priklopna postaja, napajalnik, litijev NP slovenska tipkovnica in torbica, tipkovnica 1 leto 173.043 SIT www.palm. CHS www.chs.si (01) 280 66 00 Documents to go polimer ročno pisanje (PiLoc) com priklopna postaja, napajalnik, litijev 10 dni slovenska tipkovnica in torbica, tipkovnica 1 leto 125.200 SIT www.palm. CHS www.chs.si (01) 280 66 00 Documents to go polimer ročno pisanje (PiLoc) com

priklopni kabel, do enega slovenska tipkovnica in www.hand napajalnik litijev meseca ročno pisanje (PiLoc) dodatni kabli, torbice 1 leto 209.880 SIT spring.com RAM 2 www.ram2.si (01) 586 27 00

priklopni kabel, do enega slovenska tipkovnica in www.hand napajalnik litijev meseca ročno pisanje (PiLoc) dodatni kabli, torbice 1 leto 239.880 SIT spring.com RAM 2 www.ram2.si (01) 586 27 00

do 10 ur litijev, 1300 (do 400 www.nokia. kabel mAh ur brez ne / 1 leto 237.600 SIT com Teleray www.teleray.si 01 / 47 60 800 telefona)

Li-Ion, 830 do 150 www.nokia. / mAh ur da / 1 leto 148.080 SIT com Teleray www.teleray.si 01 / 47 60 800

Li-Ion, 850 do 200 www.nokia. / mAh ur da / 1 leto 126.600 SIT com Teleray www.teleray.si 01 / 47 60 800

Li-Ion, 1000 do 100 www.orange. priklopna postaja mAh ur ne / / / com / / /

Li-Ion, 1000 do 400 www.sony priklopna postaja mAh ur ne / 1 leto 219.900 SIT ericsson.com Svema www.svema.si 01 / 306 55 00 62 JUNIJ 2003 GRAFIČNE KARTICE

Čedalje hitreje v treh razsežn GRAFIČNE KARTICE JUNIJ 2003 63

Grafične kartice so se v zadnjih nekaj letih katere nove tehnologije, ki so v zadnjem letu bliskovito hitro razvijale. Novi modeli se kar vrstijo, krojile razvoj grafičnih kartic. družine izdelkov se menjajo vsakih šest mesecev, izdelovalci oziroma dva največja izdelovalca pa neprestano tekmujejo Pomnilnik med seboj, kateri bo predstavil grafični procesor, ki bo Prenos podatkov med pomnilnikom in pro- konkurenco pustil daleč zadaj. cesorjem je že nekaj časa ozko grlo pri delovanju računalnika in podobno je tudi pri grafič- nih karticah. Kljub temu da takti grafičnih odjetji ATI in nVidia že kar nekaj izdelovalci računalnikov dolgoročnejše po- procesorjev ne dosegajo tistih pri centralnih let kraljujeta med izdelovalci gra- godbe z enim izmed obeh največjih izdeloval- procesnih enotah, imamo na grafičnih karti- P fičnih procesorjev in redki konku- cev. Njihove kartice so tako na voljo le v manj- cah že nekaj časa zmogljiva vodila, ki skrbijo renti jima s svojimi izdelki tako po tržnem de- ših količinah, omeniti pa velja tudi, da jih pri za to, da procesor čim manj časa čaka na po- ležu kot po zmogljivostih izdelkov ne sežejo nas zaenkrat še ni. datke iz pomnilnika. Povezava med procesor- niti do kolen. Kljub temu je na trgu tudi Nekdaj eden največjih izdelovalcev grafič- jem in pomnilnikom je pri sodobnih grafičnih nekaj novosti drugih izdelovalcev, ne- nih kartic, Matrox, je že pred leti zaspal na lo- procesorjih 128-bitna, najzmogljivejši imajo kateri izdelovalci, ki so v preteklosti vorikah (njihove kartice so bile med najhitrej- celo 256-bitno pomnilniško vodilo, tako da precej obljubljali, pa so se umaknili šimi pri pospeševanju 2D grafike) in do nedav- ima lahko v enem urnem ciklu procesor dostop s tega trga. na ni imel izdelka, s katerim bi konkuriral ATI do večjega števila podatkov. Veliki širini vodi- Med odmevnejše novice s in nVidii pri pospeševanju trirazsežne grafike. la primerna je tudi pomnilniška prepustnost: trga grafičnih procesorjev Podjetje se je tako usmerilo predvsem na proi- ta pri najzmogljivejših karticah dosega do 20 nedvomno sodi ta, da svo- zvodnjo grafičnih kartic za kupce, ki želijo na GB na sekundo, to je več kot štirikrat toliko, jih grafičnih procesorjev eno kartico priključiti več monitorjev, saj kot je pomnilniška prepustnost med procesor- ne izdeluje več podjet- Matrox na tem področju še danes ponuja naj- jem in pomnilnikom računalnika. Za dosega- je STMicroelectro- boljše rešitve. Seveda pa gre za dokaj omejen nje večje hitrosti delovanja se poleg takta pro- nics. Njihovi proce- trg z majhnimi prihodki, tako da se je podjetje cesorja viša tudi takt pomnilnika. Poleg tega sorji Kyro so bili še sredi lanskega leta znašlo v precejšnjih finanč- ima večina današnjih grafičnih kartic pomnil- pred dobrim letom pred- nih težavah, poznavalci pa so že odštevali nik vrste DDR, pri katerem lahko v enem ur- vsem na spodnjem delu trga precej dneve do trenutka, ko bo podjetje prevzel eden nem ciklu dosežemo do dvakrat toliko podat- konkurenčni, saj so ponujali dokaj zmogljivo izmed konkurentov ali pa bo šlo v stečaj. Mat- kov kakor v pomnilniku SDR, ki se je še do ne- pospeševanje trirazsežne grafike, ob tem pa rox se je na koncu izognil tako propadu kot davna uporabljal na grafičnih karticah, danes so bili na voljo po zelo ugodni ceni. Med raz- prevzemu, predstavil pa je tudi nov procesor, pa ga najdemo le še na izdelkih najnižjega ce- vojem novega rodu procesorjev, imenovane- imenovan Parhelia, s katerim pa, kljub dokaj novnega razreda. ga Kyro III, s katerimi naj bi dohiteli novosti solidnim zmogljivostim pospeševanja triraz- NVidia je s splovitvijo nove družine proce- obeh največjih konkurentov, pa so se v pod- sežne grafike, ne želi skakati v zelje obema sorjev, GeForce FX, predstavila tudi prvi izde- jetju odločili opustiti proizvodnjo grafičnih največjima izdelovalcema grafičnih kartic, lek, ki bo uporabljal nov tip pomnilnika, ime- procesorjev. temveč je z nekaterimi dodatki pritegnil pred- novan DDR II. Druga različica pomnilnika Za nasprotni korak se je odločilo podjetje vsem profesionalce, kartica pa je v osnovi še DDR se od prve razlikuje po tem, da pomnil- SiS. Eden največjih izdelovalcev sistemskih na- vedno namenjena predvsem prikazovanju niško jedro pri DDR II deluje štirikrat hitreje borov je že ponujal nabore z integriranim gra- dvorazsežne slike. od primerljivega pomnilnika SDR (običajni fičnim procesorjem, podjetje pa se je odločilo, Med igričarji, ki so daleč največji trg za pomnilnik DDR deluje pri dvakratni hitrosti). da se bo podalo v boj s konkurenti tudi pri sa- zmogljive grafične kartice, je tako izbor izde- Pri enakem taktu pomnilnika imamo tako mostojnih grafičnih procesorjih. Njihovi pro- lovalcev dokaj skrčen. Na voljo imajo ATI-jeve dvakrat oz. štirikrat večjo pomnilniško pre- cesorji, imenovani Xabre, podobno kakor in nVidiine izdelke. V prejšnjih letih smo bili pustnost, kot če bi uporabili pomnilnik DDR STM Kyri s procesorji znamk ATI in nVidia vajeni, da je nVidia postavljala standarde za ali SDR. Kartice s procesorjem GeForce FX, ki tekmujejo predvsem na spodnjem delu trga, zmogljivost in opremljenost grafičnih kartic, za dostop do pomnilnika uporablja 128-bitno resnici na ljubo pa SiS tudi tam ni pritegnil ve- medtem ko je ATI s svojimi izdelki bolj ali vodilo, imajo tako, zahvaljujoč pomnilniku liko kupcev, kljub temu da se po meritvah nji- manj uspešno sledil konkurentu. Zgodba se je DDR II, večjo pomnilniško prepustnost kakor hovi izdelki povsem enakovredno merijo s v zadnjem letu spremenila, saj je ATI s pred- ATI Radeoni 9700 oz. kartice z Matroxovim konkurenco. SiS namreč ni prodrl na zelo po- stavitvijo nove družine procesorjev, pa tudi z procesorjem Parhelia, ki imajo 256-bitno memben trg izdelkov OEM, saj imajo največji dokaj agresivno cenovno politiko na vseh po- pomnilniško vodilo, vendar uporabljajo pom- dročjih trga prehitel nVidio. Novi proce- nilnik DDR. sorji Radeon z oznakami od 9000 do 9800 so namreč zmogljivejši od Vodilo AGP 8x konkurenčnih nVidiinih izdelkov, večinoma pa so na voljo tudi po Vodilo AGP je v bistvu nadgradnja vodila nižji ceni. PCI, ki se še danes uporablja za priklapljanje Več o samem delovanju gra- razširitvenih kartic v osebnih računalnikih. Za fičnih procesorjev in grafičnih grafične kartice pa je običajno vodilo PCI, ki nostih kartic si lahko preberete v lanski deluje s taktom 33 MHz, prepočasno, zato so marčni številki, izpostavili pa bi ne- priklapljanju grafičnih kartic namenili vodilo 64 JUNIJ 2003 GRAFIČNE KARTICE

AGP, ki je v začetku delovalo s taktom 66 je več vrst, med sabo pa seveda niso združljive. like med »starimi« in novimi senčilniki pik. Ti MHz in tako ponujalo dvakrat večje hitrosti V osebnih računalnikih se uporabljata pred- lahko zdaj uporabljajo do 64 teksturnih uka- prenosa od vodila PCI. Sčasoma je tudi vodilo vsem dve: Microsoftova DirectX in OpenGL zov in do 64 barvnih ukazov na piki (v DirectX AGP postalo prepočasno, zato so ga izdeloval- podjetja SGI. Pri deležu programov in iger, ki 8.1 po osem). Spremenljivke so zdaj 128-bitna ci grafičnih kartic in sistemskih naborov že uporabljajo eno ali drugo, ima Microsoft veli- števila s plavajočo vejico, kar je občuten na- večkrat nadgradili. Povečuje se predvsem takt, ko prednost pred SGI in vsaka nova različica predek v primerjavi z 48-bitnimi celimi števili, pri katerem deluje vodilo, s čimer dosegajo če- DirectX dvigne precej prahu, tako med izdelo- ki jih uporabljajo programi, združljivi s prejš- dalje večjo pomnilniško prepustnost. valci grafičnih kartic in razvijalci programov njo različico DirectX. Vodilo AGP 8x (oz. AGP 3.0) deluje, kot in iger kot tudi med uporabniki. Druga velika novost devete različice Di- pove že ime, osemkrat hitreje od prvotnega Najnovejša različica DirectX – 9.0 – v pri- rectXa je izboljšana natančnost prikaza barv vodila AGP, kar pomeni, da je takt delovanja merjavi s prejšnjimi prinaša kar nekaj pomem- na zaslonu. Pri različici 8.1 je za prikaz barv v 533 MHz. Manjša je tudi napetost na vodilu, bnih novosti. Predvsem moramo omeniti nad- načinu RGB uporabljenih 8 bitov po barvi, ki zdaj znaša 0,8 V (za primerjavo: napetost gradnjo specifikacij za senčilnike oglišč in pik- medtem ko je zdaj barve mogoče prikazati s 16 vodila AGP 2x je 3,3 V, AGP 4x pa 1,6 V). Gle- slov, ki morajo biti pri procesorjih, združljivih ali celo 32 biti na barvni kanal. S tem je na- de na to, da gre za 32-bitno vodilo, lahko izra- z DirectX 9, popolnoma programabilni. Mi- tančnost prikazanih barv precej večja. Preslika- čunamo, da je največja pomnilniška prepust- crosoft je v ta namen predstavil tudi jezik va z zamikom (Displacement Mapping), ki jo nost novega vodila 2133 MB na sekundo. V pri- HLSL (High-Level Shader Language), ki teje razvil Matrox, pa omogoča bolj realističen merjavi s pomnilniško prepustnostjo med gra- melji na jeziku C, s katerim programiramo prikaz trirazsežnih objektov v prostoru. S po- fičnim procesorjem in pomnilnikom na grafični nove senčilnike. Senčilniki oglišč različice 2.0 sebnim »zemljevidom« v obliki nekakšne višin- kartici, ki je lahko tudi do desetkrat večja, je ta lahko zdaj izvedejo programe z največ 1024 ske karte lahko dvorazsežno teksturo preobli- vrednost še vedno dokaj omejujoča, tako da pri ukazi (prej 128) in pri tem uporabijo največ kujemo v trirazsežno sliko, pri čemer višina toč- grafičnih karticah, ki so opremljene s premalo 256 konstant (prej 96). V programih lahko ke nad neko ravnino ustreza zemljevidu, glede namenskega pomnilnika in v določenih progra- zdaj uporabljamo tudi funkcije za nadzor pona katerega preslikujemo posamezne pike. mih del podatkov zapisujejo in berejo iz glavne- teka izvajanja programa, se pravi, da lahko DirectX 9 tako prinaša nove učinke in zmož- ga pomnilnika, pride do občutnega upada hi- pri programiranju senčilnikov uporabljam nosti prikaza slike na zaslonu, ki jih bodo v pri- trosti delovanja. Grafične kartice so zato, zanke, skoke in podprograme, s katerimi lah- hodnosti s pridom izkoriščali predvsem razvi- kljub hitremu vodilu AGP, opremljene s čeda- ko dosežemo zahtevnejše in zanimivejše učin- jalci iger. Z njo pa želi Microsoft poseči tudi na lje več namenskega pomnilnika (tudi do 256 ke pri prikazu slike na zaslonu. Še večje so raz- področje »resnejšega« dela s trirazsežno grafi- MB), tako da se obeti, ki so se pojavljali ob predstavitvi vodila AGP, ko so izdelovalci pri- ZLATI MONITOR čakovali, da bo vsaj v spodnjem cenovnem razredu sistemski pomnilnik v navezi z vodi- Preizkusili smo precejšnje število grafičnih kartic, enainpetdeset, ki se med seboj zelo razliku- lom AGP nadomestil namenski pomnilnik na jejo po zmogljivostih, ceni, pa tudi namembnosti. Zato smo se odločili, da preizkušene izdelke raz- grafični kartici, niso uresničile. delimo v tri razrede: na kartice za manj zahtevne uporabnike, kartice z ugodnim razmerjem med V praksi se zato izkaže, da dvakratno po- ceno in zmogljivostjo in vrhunske kartice za najzahtevnejše uporabnike. V prvem razredu so kartice, ki stanejo do 32.000 tolarjev, večinoma pa so opremljene s pro- večanje takta delovanja vodila (v primerjavi z cesorji GeForce4 MX in Radeon 9000/9100. Pri njih smo pripisali največji pomen ceni, manj pa AGP 4x) ne prinese občutne pohitritve delova- 3D zmogljivostim posameznih izdelkov. Med njimi se je najbolje uvrstila Sparkle GeForce4 MX nja grafične kartice. AGP 8x tako postaja še 440SE 64 MB. Kartica se sicer ne odlikuje po zmogljivostih, je pa ena izmed tehnologij, ki se bo sicer uporablja- naprodaj po zelo ugodni ceni, dobro pa bo rabila tudi za poganjanje la v vseh novih računalnikih, vendar ne bodo grafično manj zahtevnih iger. Zahtevnejši uporabniki, ki za kartico prinesle nobenih občutnih prednosti v primer- kljub temu ne želijo odšteti preveč denarja, pa naj si izberejo kate- javi s tehnologijo, ki so jo nadomestile. Tudi v ro izmed kartic s procesorjem Radeon 9100, ki so zmogljivejše praksi se izkaže, da so razlike med grafično od najcenejših GeForceov, navadno imajo tudi izhod DVI, so pa kartico na vodilu AGP 4x in na vodilu AGP 8x tudi več kakor dvakrat dražje. minimalne, oziroma jih sploh ni (ob predpo- V srednjem razredu so kartice za zahtevnejše uporabnike, ki stavki, da sta kartici sicer enaki). Uporabniki so za grafično kartico pripravljeni odšteti od 30 do 65.000 tolarjev. Med njimi se je najbolje odrezala Inno3D GeForce4 Ti 4800SE prehoda na novi standard sploh ne bodo obču- 128 MB, ki je ena izmed najcenejših, pa tudi najhitrejših kartic v tili, saj so tako kartice AGP 4x in 8x kot tudi tem razredu. Na visoka mesta se uvrščajo tudi kartice s procesor- razširitvena mesta na osnovni plošči povsem jem GeForce4 Ti 4200, najzmogljivejše v tem razredu pa so karti- združljivi med sabo, tako da vsako novejšo ce s procesorjem Radeon 9500 Pro, vendar imajo zaradi višje kartico lahko vtaknemo v vsako razširitveno cene slabše razmerje med ceno in kakovostjo. mesto AGP, ne glede na to, ali to deluje po V najvišji razred so uvrščene kartice, ki stanejo več kot standardu 4x ali 8x. 80.000 tolarjev. Večinoma so opremljene s procesorji GeForce FX 5800 in Radeon 9700. Na njihovo oceno najbolj vpliva zmogljivost, cena pa dokaj malo. Kljub temu je zmagala ena cenejših DirectX 9 kartic v tem razredu, HIS Excalibur Radeon 9700 128 MB. Procesor Grafične knjižnice so nabor standardnih Radeon 9700 sodi med trenutno najzmogljivejše na trgu, kljub temu da tako konkurenca kot sam ATI ponujata tudi zmogljivejše izdelke, a so neprimerno dražji. Omeniti velja najzmogljivejšo karti- ukazov, ki jih lahko uporabljajo programerji co na našem preizkusu, Gainwardovo GeForce FX Ultra/1000 Plus, po kateri pa bodo zaradi zelo za prikaz slike na zaslonu. Grafične knjižnice visoke cene segli le redki. V poseben razred bi pravzaprav lahko uvrstili Matroxovo Parhelio, saj uporabljajo seveda predvsem igre in nekateri ne gre za igričarsko kartico, temveč izdelek za polprofesionalno in profesionalno rabo. programi za trirazsežno modeliranje. Knjižnic 66 JUNIJ 2003 GRAFIČNE KARTICE

ko, kjer je, drugače kot pri igrah, OpenGL ob- kaže svoj pravi obraz, saj se začne vrteti zelo meščen že serijsko, tako da kartico preprosto držal občuten tržni delež. Resnici na ljubo pro- hitro, da lahko poskrbi za odvajanje toplote, vtaknemo v razširitveno mesto, brez dodatne- gramov in iger, ki v celoti izkoriščajo nove ki se sprošča s procesorja pri polni obremeni- ga nameščanja hladilnika. zmožnosti, še ni, vendar so na voljo že prvi na- tvi. Težava novega hladilnega sistema je pred- Najbolj zagrizeni uporabniki in navijalci slovi (predvsem igričarski), ki izkoriščajo ne- vsem glasnost delovanja, saj je ventilator na pa bodo seveda posegli po vodnem hlajenju. katere izmed novosti, ki jih ponuja nova razli- grafični kartici pri polni hitrosti delovanja da- Pri takem hlajenju skozi vodni blok, nameščen čica DirectXa. Prednosti pa nove kartice pri- leč najglasnejši del računalnika, zvok pa zelo na procesorju, črpalka črpa vodo, ki je po ce- našajo tudi uporabnikom s programi, združlji- moteč. Dodatna težava je izpuh na zadnji veh speljana do rezervoarja s hladilnikom. Gre vimi s knjižnico OpenGL. Ob primerno napisa- strani, ki mora biti kar precej odmaknjen od za zelo učinkovit hladilni sistem, ki pa prinaša nih gonilnikih bodo lahko tudi v programih najbližje ovire ali stene, saj je zrak, ki ga odva- tudi nekaj težav in tveganja, saj je voda v bliži- OpenGL izkoriščali zmožnosti, ki jih ponuja ja hladilnik, zelo vroč, sam sistem hla- ni elektronskih na- strojna oprema, združljiva z DirectX. jenja pa ne bi bil dovolj učinko- prav vedno tvega- Kljub vsem prednostim nove knjižnice pa to vit, če kroženja zraka za raču- na. Kljub temu so ne pomeni, da morajo uporabniki svoje stare nalnikom ne bi bilo. NVidiin hla- (pa tudi nove) kartice, združljive z DirectX 8, dilnik učinkovito hladi procesor, Zalmanov hladilnik hladi procesor čim prej zamenjati s takimi, ki so strojno vendar zaradi glasnosti delova- brez ventilatorja. združljive z novo knjižnico. Nove igre in pro- nja ni primeren za uporabnike, grami bodo brez večjih težav tekli tudi na sta- rejši strojni opremi, verjetno pa bo predvsem prve take izdelke poleg specializiranih izdelo- pri najnovejših igrah treba pristati na kak valcev predstavili tudi izdelovalci grafičnih kompromis pri prikazu nekaterih podrobnosti kartic. Podjetje Gainward je prvi izdelovalec in učinkov na zaslonu, saj jih starejše kartice grafičnih kartic, ki je predstavil tudi lastno re- ne bodo podpirale. Kljub temu bodo v bližnji šitev vodnega hlajenja za grafične procesorje. prihodnosti taki izdelki dokaj redki, razlike pa Ime novega hladilnega sistema, CoolFX, pove, bodo tudi za tiste, ki imajo ostre oči, minimal- da je namenjen predvsem uporabnikom kartic ne in bodo motile predvsem perfekcioniste. Novi nVidiin hladilnik je med delovanjem precej glasen. Hlajenje grafičnih kartic ki si želijo čim tišje delovanje računalnika. Zaradi doseganja čedalje višjih taktov de- Korak v drugo smer je nakup dodatnega lovanja se grafični procesorji zelo grejejo, zato hladilnika, s katerim nadomestimo tistega, ki morajo biti opremljeni z zmogljivimi hladilni- ga je izdelovalec grafične kartice namestil na ki, ki odvajajo odvečno toploto. Če je bilo nek- grafični procesor. Nekateri izdelovalci hladil- daj za odvajanje toplote dovolj hladilno rebro, nikov za računalnike so že predstavili rešitve, s nameščeno na jedro procesorja, so danes kar- katerimi lahko tudi najzmogljivejše grafične Grafične procesorje lahko hladimo tudi z vodo. tice, pri katerih na rebra ni nameščen še venti- procesorje hladimo brez uporabe dodatnih lator, ki izboljša delovanje hladilnika, dokaj ventilatorjev. Eden izmed pionirjev na tem po- z nVidiinim procesorjem GeForce FX, ki se v redke. Ventilatorji pa še dodatno pripomorejo dročju je podjetje Zalman, ki je pred časom osnovni različici ponaša z zelo glasnim hladil- k že tako glasnemu računalniku, tako da so se predstavilo hladilnik ZM80A-HP, namenjen nikom. Kljub temu bodo verjetno po namen- nekateri izdelovalci hladilnikov, tudi v navezi hlajenju grafičnih procesorjev in pomnilnika skih rešitvah, namenjenih samo grafičnim z izdelovalci grafičnih kartic, začeli ozirati po na grafičnih karticah. Hladilnik je sestavljen karticam, posegli le redki, saj se namestitev drugačnih načinih hlajenja. iz dveh velikih hladilnih reber, ki skoraj po- vodnega hlajenja izkaže predvsem takrat, ko z Težave s hlajenjem procesorjev, ki jih pov- vsem prekrivata obe strani grafične kartice, njim hladimo tudi druge sestavne dele raču- zroča višanje taktov delovanja, so postale zelo med sabo pa sta povezani s toplotno prevodno nalnika, predvsem procesor, tako da bodo po očitne pri razvoju najnovejšega nVidiinega pro- cevjo, ki skrbi za hitro in enakomerno prena- rešitvah, kot je Gainwardova, posegli le redki. cesorja, GeForcea FX, saj je bil prav hladilni si- šanje toplote z zgornje strani, ki je zaradi ne- stem, ki so ga razvili nVidiini inženirji, eden po- posrednega stika s procesorjem bolj vroča, na ATI glavitnih krivcev za zamudo pri dobavljivosti spodnje hladilno rebro. Hladilnik je dovolj procesorja. Hladilnik, imenovan Flow FX zmogljiv za hlajenje najsodobnejših grafičnih Spodnjemu delu trga je ATI namenil gra- zasede prostor dodatnega razširitvenega mesta procesorjev, vendar za dobro delovanje potre- fične kartice s procesorji Radeon 9000 in v računalniku, da ima kartica na zadnji strani, buje ohišje z dobrim zračenjem. Če je zrak Radeon 9000 Pro. Oba temeljita na jedru poleg izhodov za priklop monitorja, izpuh za znotraj ohišja prevroč, hladilna rebra ne zmo- RV250, ki je deloma okleščena in deloma po- vroč zrak, saj bi v primeru, da bi ventilator zrak rejo odvajati dovolj toplote s procesorja. Na- sodobljena različica procesorja R200, osnove odvajal s procesorja v ohišje, lahko prišlo do mestitev neoriginalnega hladilnika na grafič- za Radeone 8500, paradnega konja prejšnje- pregrevanja drugih sestavnih delov računalni- no kartico seveda pomeni, da smo izgubili ga- ga rodu kartic ATI. Kljub temu da gre za naj- ka. Hladilnik ob poganjanju programov, ki ne rancijo za kartico. Ker se večina uporabnikov šibkejše grafične procesorje ATI, so njune potrebujejo zmogljivega grafičnega procesor- ni pripravljena odreči garanciji, pa tudi sama zmogljivosti dokaj dobre. Radeoni 9000 imajo ja, deluje v tako imenovanem tihem načinu, namestitev hladilnika je dokaj zapletena, namreč tako senčilnik pik kot tudi senčilnik pri katerem se ventilator na kartici vrti z predvsem za manj izkušene uporabnike, so ne- oglišč, tako da so kartice, ki temeljijo na tem zmanjšano hitrostjo. Ko pa poženemo grafič- kateri izdelovalci grafičnih kartic že začeli po- procesorju, združljive s knjižnico DirectX 8.1. no zahteven program ali igro, ventilator ponujati izdelke, pri katerih je novi hladilnik na- RV250 ima štiri cevovode s samo po eno tek- 68 JUNIJ 2003 GRAFIČNE KARTICE

sturno enoto na cevovod, tako da se procesor 9100 so bile dokaj omejene, saj zaloga starih bolj priljubljene pri izdelovalcih osebnih raču- pri igrah, ki hkrati uporabljajo večje število procesorjev ATI ni bila neomejena, poleg tega nalnikov, se kupci, ki si računalnik sestavljajo tekstur, ne obnese najbolje. se kartice, kljub boljšim zmogljivostim od Ra- sami, odločajo za kartice z najugodnejšim V primerjavi s prejšnjim rodom kartic ATI deonov 9000, med uporabniki nekako niso razmerjem med ceno in kakovostjo. Izmed pa so pri novih procesorjih izboljšani algoritmi prijele. Manj zahtevnim so povsem zadostova- kartic s procesorjem ATI se s tem naslovom za glajenje videoposnetkov, zmogljivejša ponašajo kartice s procesorji Radeon pa je tudi enota za obdelavo trikotnikov. 9500 in Radeon 9500 Pro. Gre za iz- Radeoni 9000 podpirajo tudi vodilo AGP delka, ki sta bila izmed procesorjev ATI, 8x. Razlika med običajno različico proce- ki so trenutno na trgu (če izvzamemo ne- sorja in tisto z oznako Pro je le v taktu de- načrtovani Radeon 9100), predstavljena lovanja. Radeoni 9000 tečejo pri taktu nazadnje, kupci pa so ju verjetno najteže 250 MHz, pomnilnik na karticah pa s tak- pričakovali. Oba procesorja temeljita na tom 400 MHz. Radeoni 9000 Pro so malo jedru R300, ki je osnova tudi za najz- bolj »naviti«: procesor ima takt 275 MHz, mogljivejši izdelek ATI, Radeon 9700 pomnilnik pa 550 MHz, če ga je 64 MB, (Pro), vendar je jedro v primerjavi z medtem ko na 128-megabajtnih karticah zmogljivejšima izdelkoma malo oklešče- pomnilnik teče s taktom 500 MHz. Connect3D Radeon 9500 128 MB no. Tako je pomnilniško vodilo, ki je bilo Kartice so lahko opremljene s 64 ali v osnovi 256-bitno, zoženo na 128 bitov. 128 MB pomnilnikom, omenimo pa še, Procesorja imata po štiri senčilnike da kartice z Radeonom 9000 ne potrebu- oglišč, različici 9500 in 9500 Pro pa se jejo aktivnega hlajenja. Za delovanje pro- med seboj razlikujeta po številu cevovo- cesorja je namreč dovolj le hladilno rebro dov: Radeon 9500 Pro jih ima osem, Ra- brez ventilatorja, tako da so te kartice deon 9500 pa pol manj, se pravi štiri. tudi prva izbira, ko sestavljamo računal- Vsak izmed cevovodov ima po eno tek- nik, kjer je najpomembnejša glasnost sturno enoto, ki zmore hkrati obdelati do (oziroma tihost) delovanja, medtem ko osem tekstur. Kartici sta združljivi s smo pri grafičnih zmogljivostih priprav- knjižnico DirectX 9. ljeni pristati tudi na kakšen kompromis. Takt delovanja procesorja in pomnil- Gigabyte Radeon 9000 Pro 128 MB Devettisočice podjetja ATI so tudi po- nika je enak tako pri Radeonu 9500 kot glavitno orožje tega podjetja na zelo pri različici Pro, z enakim taktom pa donosnem trgu OEM, saj te procesorje kartice delujejo tudi ne glede na količi- najdemo v kar precejšnjem številu raču- no nameščenega pomnilnika, ki ga je nalnikov velikih izdelovalcev. lahko 64 ali pa 128 MB. Procesor deluje Radeon 9100 je bil ob izidu prav- s taktom 275 MHz, medtem ko ima zaprav presenečenje, saj po prvotnih na- pomnilnik takt 540 MHz. Kljub temu da povedih ob prenovitvi ponudbe grafič- bi ob bežnem pogledu na tehnične znanih procesorjev ATI ta izdelek ni bil na- čilnosti, pa tudi na cene kartic z enim ali črtovan. Pri procesorju gre v bistvu za drugim procesorjem lahko sklepali, da nekakšno reklamno zvijačo, saj proce- gre pri Radeonu 9500 in 9500 Pro za sorji z oznako 9100 temeljijo na starem skoraj enaka procesorja, je predvsem pri jedru R200 in so tako povsem enaki Ra- HIS Excalibur Radeon 9700 128 MB najzahtevnejših igrah in grafičnih pro- deonom 8500LE. ATI je namreč ob izidu gramih prednost dvakrat večjega števi- nove družine procesorjev imel na voljo še la cevovodov občutna, tako da je Ra- večjo količino procesorjev R200, ob tem deon 9500 Pro postal zelo priljubljen pa ni hotel na trgu še naprej ponujati med kupci, navadna različica pa se ni kartic pod staro oznako 8500. Poleg najbolje prijela. tega pa so bile osemtisočpetstotice Najzmogljivejši procesorji ATI ta zmogljivejše od novih Radeonov 9000. hip imajo oznako Radeon 9700 in Procesorji so se tako znašli na sicer ena- Radeon 9700 Pro. Ob izidu Radeona kih karticah, a z novo oznako. 9700 Pro, ki je bil na voljo prej, je bil to R200 ima štiri cevovode, od katerih edini grafični procesor, ki je podpiral ima vsak po dve teksturni enoti, vsaka iz- knjižnico DirectX 9. Procesorja temelji- med njiju pa lahko hkrati obdeluje po tri Sapphire Atlantis Radeon 9500 Pro 128 MB ta na jedru R300, imata pa 256-bitno teksture. Radeoni 9100 so združljivi s pomnilniško vodilo. To je tudi poglavit- knjižnico DirectX 8.1, podprto pa je vodilo le zmogljivosti, ki so jih ponujali Radeoni na razlika, če oba procesorja primerjamo z AGP štirikratne hitrosti. Takt delovanja pro- 9000 in 9000 Pro, poleg tega so bili tudi cenej- Radeonom 9500 Pro. Po drugih lastnostih so cesorja je 250 MHz, takt delovanja pomnilni- ši. Zahtevnejšim kupcem pa je Radeon 9100 omenjeni izdelki namreč enaki. Tako imata ka pa je odvisen od količine pomnilnika: če ponujal premalo, poleg tega je to, da procesor 9700 in 9700 Pro po štiri senčilnike oglišč in ima kartica 64 MB pomnilnik, ta deluje s tak- temelji na sicer dobrem, a starem jedru, pri osem cevovodov s po eno teksturno enoto, vsa- tom 460 MHz, če pa je pomnilnik 128 MB, je marsikom zbujalo pomisleke. ka izmed njih pa zmore hkrati obdelati do njegov takt 400 MHz. Količine Radeonov Medtem ko so cenejše grafične kartice naj- osem tekstur. 70 JUNIJ 2003 GRAFIČNE KARTICE

Takt delovanja Radeona 9700 je 270 MHz, oglišč so različice 2.0, medtem ko so sen- medtem ko pomnilnik deluje pri 540 MHz. čilniki pik združljivi z DirectXom 8.1. Po- Različica Pro ima malo večje takte delovanja: sebnost Parhelie je tudi podpora hkratne- procesor deluje pri 310 MHz, pomnilnik pa pri mu prikazu slike na treh zaslonih, saj ima- 620 MHz. Kartice z Radeoni 9700 in 9700 Pro jo kartice s procesorjem Parhelia dodatno imajo 128 MB pomnilnik, čeprav so pri ATI vezje RAMDAC (v vse današnje grafične predvideli tudi različice z 256 MB. Današnje procesorje sta že vgrajeni vezji RAMDAC, igre namreč še ne potrebujejo tako velikega ki skrbita za prikaz slike na zaslonu). pomnilnika, saj so že igre, ki imajo hkrati za Barve procesor obdeluje v desetih bitih več kot 64 MB tekstur, dokaj redke. ATI je na barvni kanal (dva več kakor večina podporo večjemu pomnilniku vgradil pred- drugih), tako da je barvna pravilnost slike Matrox Parhelia 256 MB vsem z mislijo na profesionalne grafične karti- pri Parhelii večja kakor pri drugih proce- ce s procesorji FireGL, ki temeljijo na enaki os- sorjih. Matrox je razvil tudi zanimiv si- novi kakor Radeoni, na voljo pa so tudi z 256 stem glajenja robov na zaslonu. Med- MB pomnilnikom. tem ko druge kartice mehčajo robove z ATI je bil eden prvih izdelovalcev, pa še da- računanjem na celotnem zaslonu, pod- nes je med redkimi, ki imajo na voljo tudi gra- pira Parhelia tako imenovano glajenje fične kartice z vgrajenim tv sprejemnim de- na posameznih kosih slike (Fragment lom. Kartice ATI All in Wonder so daleč naj- Antialiasing, FAA), pri čemer kartica bolj priljubljen tovrstni izdelek. Kartica All in robove gladi samo na prehodih med Wonder 9000 Pro temelji na Radeonu 9000 teksturami. To počne s kar šestnajstimi Pro, ki ima dodatno nameščen Philipsov tv vzorci, tako da je videz prikazane slike sprejemnik. Zato, ker je kartica namenjena odličen, ob tem pa je zaradi tehnologi- prevsem delu z videom, ima tako kompozitni je FAA upad hitrosti pri glajenju robov Abit GeForce4 Ti4200 128 MB OTES kot S-video vhod in izhod. Grafične zmoglji- precej manjši kakor pri konkurentih, ki vosti kartice so primerljive s tistimi pri običaj- gladijo po celotnem zaslonu. nem Radeonu 9000 Pro. Zaradi zgoraj omenjenih lastnosti je Tv sprejemni del je zelo dober: slika je na- Parhelia hitro našla privržence med obli- mreč čista in dobro gledljiva. Kartica podpira kovalci, medtem ko je igričarji niso vzeli za tudi zajemanje videoposnetkov, bodisi televi- svojo, saj se kartica pri pospeševanju 3D zijskih bodisi prek katerega izmed video vho- programov in iger obnese slabše od konku- dov. Zmožnosti zajemanja in kakovost tako rence v istem cenovnem razredu. Procesor dobljenih posnetkov je zelo odvisna od drugih Parhelia ima sicer takt 220 MHz, pomnil- sestavnih delov računalnika, saj kartica nima nik s taktom 550 MHz pa je s procesorjem namenskih procesorjev za obdelavo posnetkov povezan prek 256-bitnega pomnilniškega pri snemanju, tako da skoraj vse breme zaje- vodila. Kartice Parhelia so opremljene s Albatron GeForce4 MX 440 64 MB manja signala in stiskanja signala v enega iz- 128 ali 256 MB pomnilnikom (v načrtu je med razširjenih formatov odpade na glavni bila tudi kartica s 64 MB pomnilnikom, procesor. V praksi se izkaže, da so tako pri- vendar so pri Matroxu to zamisel opustili). dobljeni posnetki vsaj pri nižjih ločljivostih do- Parhelia Matroxa ni vrnila med največ- kaj kakovostni, vendar bo za vsako resnejše je na področju grafičnih procesorjev in delo treba poseči po namenskih karticah za kartic, vendar je ne tako redkim privržen- zajemanje videa. Kartice All in Wonder pa cem Matrox dokazal, da še živi, grafično bodo kupili tisti, ki bi radi predvsem gledali te- pa so jo za svojo vzeli tisti, ki za svoje delo levizijo, ne pa tudi obdelovali videoposnetkov. ne potrebujejo dragih profesionalnih kartic, vseeno pa si želijo nekaj več, kakor Matrox ponuja povprečna grafična kartica. Gainward FX PP Pro 660 Kanadsko podjetje Matrox je ob predstavi- nVidia tvi procesorja in istoimenske kartice Parhelia poskrbelo za precejšen vrvež, saj je pred tem Najmanj zahtevnim kupcem so pri največ- podjetje že marsikdo uvrstil med odpisane. jem izdelovalcu grafičnih procesorjev namenili Parhelia je bil ob izidu vsaj na papirju najz- kartice s procesorjem GeForce4 MX 440SE. mogljivejši grafični procesor. Matrox ga je og- Gre za procesor, ki ima korenine v že prasta- laševal celo kot prvi 512-bitni grafični proce- rem GeForce2 MX, oznaka SE pa pomeni, da sor, opravičilo za to pa je našel v dejstvu, da so pri nVidii zmanjšali takt procesorja in pom- ima Parhelia štiri 128-bitne cevovode. Prav to- nilnika, če ga primerjamo z običajnim pro- liko je tudi senčilnikov oglišč. cesorjem MX 440, dodali pa so podporo za Kljub temu da so nekateri sestavni deli v največ 128 MB pomnilnika (prej največ 64). skladu s specifikacijami knjižnice DirectX 9, Zasnova procesorja je tako precej zasta- Parhelia ni povsem združljiva z njo. Senčilniki rela, saj je celotna družina procesorjev Ge- Sparkle GeForce4 MX 440SE 64 MB DDR GRAFIČNE KARTICE JUNIJ 2003 71

Force4 MX strojno združljiva s knjižnico Di- MOBILNA GRAFIKA rectX 7.1, kar pomeni, da procesor nima sen- čilnikov oglišč in pik. Kartice s tem procesor- Razvoj grafičnih procesorjev je sicer najhitrejši pri izvedenkah za namizne računalnike, boj jem podpirajo vodilo AGP 4x. Cevovoda sta med obema največjima izdelovalcema pa se bije tudi v mobilnem računalništvu. Večina prenosni- dva, s po dvema teksturnima enotama, vsaka kov ima grafični vmesnik vgrajen kar v sistemski nabor, pri izdelkih višjega cenovnega razreda, pa lahko v enem ciklu obdela do štiri teksture. pa tudi pri nekaterih cenejših prenosnikih, pa je vanj vgrajen namenski grafični procesor z lastnim pomnilnikom. Poglavitna tekmeca sta tudi na tem trgu ATI in nVidia. Procesor deluje pri taktu 250 MHz, takt pom- Če pri namiznih računalnikih ATI zaostaja za nVidio po tržnem deležu, je pri mobilnih grafičnih nilnika pa je 333 MHz. procesorjih ravno nasprotno. Procesorje ATI najdemo v precej večjem številu prenosnikov kakor Povezava med procesorjem in pomnilni- nVidiine. Razlog za to gre iskati predvsem v dejstvu, da je kanadski velikan eden prvih, ki so kom je 128-bitna, na voljo pa so različice s 64 sploh ponujali grafične procesorje za prenosne računalnike, v svoji prodajni paleti pa ima tako mo- in 128 MB pomnilnikom. Kartice s tem proce- dele za nezahtevne uporabnike kot procesorje, ki se lahko merijo z namiznimi procesorji višjega sorjem so na voljo tudi s pomnilnikom SDR, ki zmogljivostnega razreda. NVidia ima v svoji paleti izdelkov samo mobilne procesorje, ki bi jih v pa ga je večina izdelovalcev grafičnih kartic že svetu prenosnikov lahko šteli k tistim za zahtevnejše uporabnike. opustila, saj so kartice s tem pomnilnikom po- Svoje novosti na tem področju sta obe podjetji predstavili na letošnjem CeBitu. ATI je predstavil vsem nekonkurenčne, poleg tega pa zaradi Mobility Radeon 9600, ki temelji na istoimenskem namiznem procesorju. Procesor podpira knjižnico DirectX 9, na voljo pa bo v štirih različicah: od take, ki bo za prikazovanje slike na zaslonu uporablja- znižanja cen pomnilnika DDR ni prihranka pri la sistemski pomnilnik, do prave zverine, opremljene s 128 MB namenskega pomnilnika DDR. Za proizvodnih stroških kartice. Malenkost manj zahtevne je na voljo Mobility Radeon 9200, ki pa je v bistvu samo izpeljanka že uveljavljenega zmogljivejši je procesor GeForce 4 MX 440 Mobility Radeona 9000 in poleg podpore vodilu AGP 8x ne prinaša nikakršnih novosti. AGP 8x, ki ima, kot pove že ime, dodano NVidia je prav tako predstavila dva mobilna procesorja: GeForce FX Go5600 in Go5200. Tudi podporo vodilu AGP 8x. Sama zgradba proce- ta procesorja temeljita na istoimenskih namiznih različicah procesorjev. Oba podpirata knjižnico sorja je enaka GeForce-u 4 MX 440SE, le da je DirectX 9, razlika med njima pa je predvsem v upravljanju pomnilnika. V Go5200 je namreč takt delovanja procesorja in pomnilnika višji: vgrajen »stari« pomnilniški krmilnik, podedovan iz GeFoceov 4, v Go5600 pa je vgrajen pomnil- procesor deluje s taktom 275 MHz, pomnilnik niški krmilnik, ki je sestavni del namiznih procesorjev GeForce FX. pa s 512 MHz. Kartice s tem procesorjem ima- Novi procesorji, tako ATI kot nVidiini, bodo še zmanjšali prepad med namiznimi računalniki in prenosniki. V prihodnosti lahko pričakujemo, da bodo mobilne različice procesorjev napovedane jo lahko največ 64 MB pomnilnik. kar hkrati ali pa le malo za namiznimi različicami, lastniki prenosnikov pa bodo lahko tudi v svojih Precej zmogljivejši so nVidiini procesorji mobilnih mlinčkih poganjali najsodobnejše igre in grafične programe. srednjega in višjega razreda, ki imajo oznako Ti- tanium. Najšibkejši med njimi, GeForce4 Ti 4200 AGP 8x, je posodobljena različica Ge- Force FX 5200 je nVidiin odgovor podjetju NV30, na katerem temelji najzmogljivejši FX, Forcea4 Ti 4200. Dodana je podpora vodilu ATI za spodnji del trga. Procesor temelji na je- 5800. Takt jedra je 250 MHz, pomnilnik pa AGP 8x. Sicer gre za procesor, združljiv z Direct- dru NV34, ki je okleščena različica jedra deluje pri 400 megahertzih. Kljub temu da gre X 8.1. Ima dva senčilnika oglišč in štiri cevovode s po dvema teksturnima enotama na cevovod. KAKO SMO PREIZKUŠALI Vsaka teksturna enota v enem ciklu obdela naj- več štiri teksture. Takt procesorja je 250 MHz, Grafične kartice smo preizkusili v računalniku z osnovno ploščo MSI 845E MAX2 in procesorjem medtem ko pomnilnik deluje pri 500 MHz. Intel Pentium 4 s taktom 2 GHz. Računalnik je bil opremljen s 512 MB pomnilnika DDR, vodilo AGP Malo zmogljivejši je GeForce4 Ti 4600. na osnovni plošči pa je bilo različice 3.0 (AGP 8x). Grafične kartice smo preizkušali v okolju Win- Gre za grafični procesor, enak GeForceu4 Ti dows XP. Za vse kartice s procesorjem istega izdelovalca smo uporabili enake gonilnike. Za karti- 4200, se pravi, da je enak prej omenjenemu, le ce s procesorjem podjetja ATI smo uporabili gonilnike Catalyst 3.2, za kartice z nVidiinim procesorjem pa gonilnike Detonator različice 41.09, razen za kartice s procesorjem GeForce FX, ki smo jih preiz- da nima podpore vodilu AGP 8x (temveč le kusili z gonilniki Detonator 43.45. Pri kartici Matrox Parhelia smo uporabili gonilnike različice 1.3.0. 4x). Takt procesorja Ti 4600 je 300 MHz, Hitrost grafičnih kartic smo izmerili tako s testnimi programi kot tudi v nekaterih igrah. Testni medtem ko pomnilnik deluje pri 650 MHz. programi navadno pri meritvah vrnejo neko številsko vrednost, s katero kartice primerjamo med Tretji procesor z zasnovo GeForce4 Ti na sabo, v igrah pa izmerimo število sličic na sekundo, ki jih je kartica pri določeni ločljivosti sposob- našem preizkusu je GeForce4 Ti 4800SE. na prikazati. Kartice smo najprej preizkusili v testnem programu FutureMark 3DMark 2001SE, ki Procesorji z oznako 4800 so v bistvu malen- izmeri hitrost poganjanja knjižnice DirectX 8.x. Preizkusili smo jih v treh ločljivostih, pri čemer smo kostno posodobljeni glede na predhodnike, pri ločljivosti 1024 × 768 preizkusili še hitrost pri vklopljenem mehčanju robov z dvema in štirimi razlika pa je predvsem v podpori vodilu AGP vzorci. Za preizkus hitrosti poganjanja knjižnice DirectX 9 smo uporabili prav tako FutureMarkov 8x. 4800SE se po taktu delovanja uvršča med 3DMark 2003. V tem testnem programu smo kartice preizkusili samo pri ločljivosti 1024 × 768, saj gre za zelo zahteven testni program, ki ga nekatere izmed kartic spodnjega zmogljivostnega 4200 in 4600. Procesor deluje pri 275 MHz, razreda sploh ne uspejo pognati. Program CodeCreatures je še eden izmed testov, s katerimi me- takt pomnilnika pa je 550 MHz. Kartice iz dru- rimo hitrost pospeševanja programov, ki uporabljajo knjižnico DirectX 8.x. Program test zažene v žine GF4 Ti imajo lahko 64 ali 128 MB pomnil- treh ločljivostih in na koncu poda skupni rezultat za vse tri. Prednost pri testu CodeCreatures ima- nik DDR. Še do nedavna so bile to najzmoglji- jo kartice z več pomnilnika, saj program uporablja zelo veliko število tekstur. Na koncu smo vse vejše kartice, na trgu pa so zaradi zamud pri kartice preizkusili še v dveh igrah. Quake 3 Arena ima že dokaj dolgo brado, kljub temu pa ostaja predstavitvi nove družine procesorjev ostale ena izmed standardnih iger za preizkušanje hitrosti pospeševanja knjižnice OpenGL. Kartice smo precej dlje časa, kot so pri nVidii načrtovali, preizkusili s testom Demo001 pri dveh ločljivostih. Unreal Tournament 2003 je precej novejši iz- tako da so omenjeni procesorji, ki so bili ob delek. Uporablja knjižnico DirectX 8.x, kartice pa smo preizkusili s testom FlyBy Antalus, prav splovitvi daleč najzmogljivejši grafični pospe- tako pri dveh ločljivostih. Rezultati vseh meritev so zbrani v tabeli. V tabeli so zbrani rezultati za vse procesorje, ki so bili nameščeni na preizkušene grafične kar- ševalnik in praktično brez konkurence na vseh tice, pri čemer smo pri določenih procesorjih imeli na voljo različne količine pomnilnika, kartice pa delih trga, zaostali za novimi procesorji ATI. so v nekaterih primerih podpirale tudi različne izpeljanke vodila AGP (4x in 8x). Preizkusili smo Prevlado na trgu procesorjev si je nVidia vse kombinacije, ki so nastopale na preizkušenih izdelkih. želela povrniti s procesorjem GeForce FX. Ge- 72 JUNIJ 2003 GRAFIČNE KARTICE

Tabela meritev

vodilo št. št. teksturnih tekstur na pomnilniško hitrost prenosa zdru‘ljivost z pomnilnik izdelava takt procesorja takt pomnilnika senčilnikov enot na teksturno podatkov pomnilni različico knji‘nice AGP oglišč cevovodov cevovod enoto vodilo škega vodila DirectX

ATI Radeon 9000 64 MB DDR 8X 0,15-mikronska 200 MHz 400 MHz 2 4 1 6 128-bitno 6,4 GB/s 8.1

ATI Radeon 9000 128 MB DDR 8X 0,15-mikronska 200 MHz 400 MHz 2 4 1 6 128-bitno 6,4 GB/s 8.1

ATI Radeon 9000 Pro 64 MB DDR 8X 0,15-mikronska 275 MHz 550 MHz 2 4 1 6 128-bitno 8,8 GB/s 8.1

ATI Radeon 9000 Pro 128 MB DDR 8X 0,15-mikronska 275 MHz 550 MHz 2 4 1 6 128-bitno 8,8 GB/s 8.1

ATI Radeon 9100 64 MB DDR 4X 0,15-mikronska 250 MHz 460 MHz 2 4 2 3 128-bitno 7,4 GB/s 8.1

ATI Radeon 9100 128 MB DDR 4X 0,15-mikronska 250 MHz 400 MHz 2 4 2 3 128-bitno 6,4 GB/s 8.1

ATI Radeon 9500 64 MB DDR 8X 0,15-mikronska 275 MHz 540 MHz 4 4 1 8 128-bitno 8,8 GB/s 9.0

ATI Radeon 9500 128 MB DDR 8X 0,15-mikronska 275 MHz 540 MHz 4 4 1 8 128-bitno 8,8 GB/s 9.0

ATI Radeon 9500 Pro 128 MB DDR 8X 0,15-mikronska 275 MHz 540 MHz 4 8 1 8 128-bitno 8,8 GB/s 9.0

ATI Radeon 9700 128 MB DDR 8X 0,15-mikronska 275 MHz 540 MHz 4 8 1 8 256-bitno 17,6 GB/s 9.0

ATI Radeon 9700 Pro 128 MB DDR 8X 0,15-mikronska 325 MHz 620 MHz 4 8 1 8 256-bitno 19,2 GB/s 9.0

Matrox Parhelia 256 MB DDR 4X 0,15-mikronska 220 MHz 500 MHz 4 4 4 5 256-bitno 18,0 GB/s 8.0/9.0

nVidia GeForce 4 64 MB SDR 4X 0,15-mikronska 250 MHz 166 MHz 0 2 2 4 128-bitno 2,7 GB/s 7.1 MX440SE

nVidia GeForce 4 64MB DDR 4X 0,15-mikronska 250 MHz 333 MHz 0 2 2 4 128-bitno 5,3 GB/s 7.1 MX440SE

n4Vidia GeForce 128 MB DDR 4X 0,15-mikronska 250 MHz 333 MHz 0 2 2 4 128-bitno 5,3 GB/s 7.1 MX440SE

nVidia GeForce 4 64 MB DDR 8X 0,15-mikronska 275 MHz 500 MHz 0 2 2 4 128-bitno 8,8 GB/s 7.1 MX440

nVidia GeForce 4 64 MB DDR 8X 0,15-mikronska 250 MHz 500 MHz 2 4 2 4 128-bitno 8,2 GB/s 8.0 Ti4200

nVidia GeForce 4 128 MB DDR 8X 0,15-mikronska 250 MHz 500 MHz 4 2 4 2 128-bitno 8,2 GB/s 8.0 Ti4200

nVidia GeForce 4 128 MB DDR 4X 0,15-mikronska 300 MHz 650 MHz 2 4 2 2 128-bitno 10,4 GB/s 8.0 Ti4600

nVidia GeForce 4 128 MB DDR 8X 0,15-mikronska 275 MHz 550 MHz 2 4 2 2 128-bitno 8,8 GB/s 8.0 Ti4800SE

nVidia GeForce FX 128 MB DDR 8X 0,15-mikronska 250 MHz 400 MHz 3 2 2 8 128-bitno 6,4 GB/s 9.0 5200

nVidia GeForce FX 128 MB DDR II 8X 0,13-mikronska 400 MHz 800 MHz 3 8 1 8 128-bitno 12,8 GB/s 9.0 5800

nVidia GeForce FX 128 MB DDR II 8X 0,13-mikronska 500 MHz 1000 MHz 3 8 1 8 128-bitno 16,0 GB/s 9.0 5800 Ultra

za kartico spodnjega cenovnega razreda, je n- potrebujejo predvsem tih računalnik. Precej Ultra. V primerjavi s šibkejšim modelom ima Vidia v NV34 podprla knjižnico DirectX 9, se okleščen v primerjavi z drugimi izdelki iz druži- 5200 Ultra višji takt delovanja, saj procesor pravi, da so senčilniki pik in senčilniki oglišč ne FX je pomnilniški krmilnik, ki je enak tiste- deluje pri 325 MHz, pomnilnik pa celo pri različice 2.0 i tako programabilni. Procesor mu v GeForceih4 Ti. S tem so znižali proizvod- 650 MHz. Zaradi precej višjega takta ima FX ima štiri cevovode, kar je pol manj kakor ne stroške in zmanjšali fizično velikost jedra, 5200 Ultra bolj običajen hladilnik z ventila- zmogljivejši modeli iz te družine. vendar je procesor zaradi tega tudi precej manj torjem, saj se procesor med delovanjem precej Za razliko od drugih novih nVidiinih proce- zmogljiv. Kartice s tem procesorjem so lahko bolj greje. sorjev je za hlajenje FX 5200 dovolj pasivni opremljene s 64 ali 128 MB pomnilnikom. Paradni konj podjetja nVidia sta procesor- hladilnik brez ventilatorja, tako da bodo po nVidia ima tudi zmogljivejšo različico iste- ja GeForce FX 5800 in GeForce FX 5800 karticah s tem procesorjem segli tudi tisti, ki ga procesorja z oznako GeForce FX 5200 Ultra. Jedro NV30 je izdelano v 0,13-mikron-

Leadtek WinFast A300TD GFFX 128 MB MSI GeForce4 Ti 4800SE 128 MB GRAFIČNE KARTICE JUNIJ 2003 73

tako da lahko programerji pri programiranju senčilnikov uporabljajo večje število spre- 3D Mark 2001 SE 3D Mark Code- Quake3 Arena Unreal Tournament 2003 creatures 2003 menljivk in konstant, kot jih predvideva Flyby Flyby 1024 × 1024 × 1024 × 1280 × 1600 × 1024 × Official 1024 × 1600 × Antalus Antalus ocena za knjižnica. Ima osem cevovodov, vsak pa ima 768 768, 768, 1024 1200 768 score 768 1200 1024 × 1600 × hitrost 2×AA 4×AA 768 1200 po eno teksturno enoto, ki zmore v ciklu ob- 6875 4211 2069 5276 4107 1087 773 184,7 92,6 54,8 25,5 6,96 delati 16 tekstur. Procesor podpira skupek tehnologij IntelliSample, med katere sodijo 6687 4028 2018 5102 3943 1113 1105 167,1 78,6 50,3 23,6 6,96 stiskanje barvnih podatkov brez izgube ka- 7465 4826 2484 5971 4716 1221 823 200,0 112,9 62,1 29,0 7,18 kovosti v razmerju 4 : 1, napredno glajenje 7139 4454 2269 5612 4396 1244 1220 182,6 92,1 57,2 26,4 7,15 robov in dinamično popravljanje gama kri- 7424 4392 2000 5747 4470 1082 775 180,7 87,7 69,5 30,9 7,03 vulje.

7437 4385 2048 5812 4536 1197 1166 171,1 84,1 70,2 31,4 7,15 Najzmogljivejši GeForce FX ponuja trenutno najboljšo zmogljivost med grafičnimi pro- 9318 7892 6207 7058 5383 2381 1052 194,3 107,9 82,4 34,4 7,65 cesorji, vendar mu konkurenti že dihajo za 9114 7711 5827 6836 5214 2506 1534 191,2 105,5 78,4 32,7 7,77 ovratnik. Za zmogljivosti, ki jih ponuja, pa 10273 9014 7537 8741 7312 3429 2364 208,7 152,6 115,4 63,3 8,77 bodo morebitni kupci morali odšteti precejšen 10853 9879 8680 9592 8360 3885 2622 211,8 188,9 118,3 81,2 9,25 kup denarja, poleg tega bodo morali pristati 11195 10405 9409 10143 9111 4422 3042 211,3 196,6 120,9 93,2 9,62 tudi na nekaj kompromisov pri hrupu in gret-

6992 NP NP 5377 4077 808 1386 143,8 68,1 77,2 35,0 7,13 ju, ki ga povzroča računalnik. ••• 2243 962 566 1291 773 NP NP 52,5 17,8 18,8 6,3 6,00 Grafične kartice so tisti del osebnih raču-

5301 3357 1846 3992 2965 NP NP 152,0 68,2 51,0 22,8 6,32 nalnikov, ki se najhitreje razvija. Izdelovalci nenehno dosegajo pred kratkim še nepred- 5323 3417 1867 4036 3026 NP NP 154,6 69,8 52,0 23,3 6,33 stavljive hitrosti delovanja, novi izdelki se kar vrstijo, kupci pa so pogosto v dvomih, kaj 5198 3356 1977 3909 2871 NP NP 143,3 63,3 40,7 18,2 6,24 sploh kupiti, saj je izbira velika, razlike med 9733 7727 5157 7897 6440 1251 701 211,6 136,2 106,8 51,4 7,68 posameznimi izdelki pa pogosto skrite, ker so si imena in oznake procesorjev med sabo zelo 9944 8199 5650 8223 6795 1377 1962 213,3 148,3 110,3 55,7 8,20 podobne. V prihodnosti lahko pričakujemo,

10410 8779 6235 8848 7417 1591 2221 216,4 163,2 117,4 63,6 8,48 da se bo razvoj malo ustavil, saj težave nVidie pri izdelavi GeForcea FX kažejo, da tudi naj- 10115 8223 5625 8364 6961 1465 2056 214,3 150,0 113,5 57,5 8,27 večji ne zmorejo več slediti ritmu, ki so si ga zastavili sami. Zaradi visokih taktov delova- 7005 5166 3041 5376 4079 1400 976 197,7 93,2 63,1 28,7 7,17 nja imajo izdelovalci veliko težav pri hlajenju 10405 9156 8266 9338 8185 4170 2778 220,9 191,3 115,6 87,1 9,36 grafičnih kartic, vse večji in zmogljivejši hla- dilniki in ventilatorji pa povzročajo precejšen 10502 9392 8791 9491 8771 4956 3308 260,4 226,8 113,8 101,5 9,93 hrup, ki bo marsikaterega uporabnika odvrnil od nakupa najzmogljivejših izdelkov. Uporab- nikov, ki bi potrebovali vedno nove in vedno ski tehnologiji in ima 128 milijonov tranzi- Šibkejša različica ima malo nižji takt: boljše kartice, pa je vse manj, saj le redke igre storjev. Pomnilniško vodilo je le 128-bitno, procesor deluje pri 400 MHz, pomnilnik pa do konca izkoristijo zmogljivosti, ki jih ponu- vendar je nVidia zato uporabila pomnilnik pri 800 MHz. Zaradi tako visokih taktov de- jajo sodobni grafični pospeševalniki. Kljub DDR-II, ki je dvakrat hitrejši pri enakem taktu lovanja se kartice z novim procesorjem zelo temu bo boj za prestiž še vedno dovolj mam- od običajnega DDR, tako da je pomnilniška grejejo, tako da je nVidia razvila poseben si- ljiv, da bosta oba največja izdelovalca, ki se prepustnost tolikšna, kot bi bila ob 256-bit- stem hlajenja FlowFX. Procesor seveda pod- jima bo morda pridružil še kak konkurent, nem vodilu in pomnilniku DDR. Takt proce- pira vse nove tehnologije, kot so vodilo AGP tudi v prihodnosti skrbela za to, da bo število sorja je pri različici Ultra 500 MHz, medtem 8x in knjižnica DirectX 9. Pri nVidii so speci- sličic na sekundo čedalje večje. ko pomnilnik deluje pri enem gigahertzu. fikacije knjižnice DirectX 9 celo nadgradili, Peter Šepetavc

Innovision GeForce4 Ti 4800SE 128 MB Xelo GeForce4 Ti 4200 128 MB 74 JUNIJ 2003 GRAFIČNE KARTICE

Tabela osnovnih podatkov

prilo‘ena SKUPNA grafični pomnilnik vodilo vhodi/izhodi prilo‘eni kabli in cena prodaja telefon spletni naslov spletni naslov procesor AGP pretvorniki programska proizvajalca prodajalca OCENA oprema

Aobit Silur GeForce4 RGB, S-video - S-video, www.abit. www. GeForce4 MX 64 MB 8X kompozitni - kompozitni gonilniki 21.900 SIT Sun Rise (01) 524 02 88 7,20 440 64 MB MX 440 S-video com.tw sunrise.si Albatron GeForce4 RGB, www.albatron. www. S-video - kompozitni, gonilniki, WinDVD GeForce4 MX 64 MB 8X kompozitni - kompozitni 17.700 SIT Sun Rise (01) 524 02 88 7,55 440 64 MB MX 440 S-video com.tw sunrise.si Gainward GeForce4 DVI, RGB, www.gainward. www. GeForce4 64 MB 8X S-video - kompozitni gonilniki 26.715 SIT PC Hand (01) 530 08 00 6,93 Pro/600 MX 440 S-video com pchand.si

Gainward GeForce FX DVI, RGB, S-video - kompozitni, www.gainward. www. GeForce FX 128 MB 8X DVI - RGB gonilniki, WinDVD 27.990 SIT PC Hand (01) 530 08 00 7,44 Pro/660 5200 S-video com pchand.si Radeon RGB, www.gigabyte. www. Gigabyte Radeon 64 MB 8X S-video - kompozitni/S- gonilniki 18.350 SIT Elkotex (01) 583 79 10 7,72 9000 64 MB 9000 S-video video (dvojni izhod) com.tw elkotex.si

Radeon DVI, RGB, S-video - kompozitni/S- www.gigabyte. www. Gigabyte Radeon 64 MB 8X video (dvojni izhod), gonilniki, 25.090 SIT Elkotex (01) 583 79 10 7,39 9000 Pro 64 MB 9000 Pro S-video DVI - RGB PowerDVD, 3 igre com.tw elkotex.si Gigabyte Radeon Radeon DVI, RGB, S-video - kompozitni/S- www.gigabyte. www. video (dvojni izhod), gonilniki, 9000 Pro 128 128 MB 8X PowerDVD, 3 igre 29.250 SIT Elkotex (01) 583 79 10 7,37 MB 9000 Pro S-video DVI - RGB com.tw elkotex.si S-video - S-video, gonilniki, HIS Excalibur Radeon DVI, RGB, kompozitni - kompozitni, PowerDVD, www.hightech. Radeon 9000 128 MB 8X 31.680 SIT JAE (01) 589 62 00 www.jae.si 7,21 9000 Pro S-video S-video - kompozitni, PowerDirector, 7 com.hk Pro 128 MB DVI - RGB iger

Innovision GeForce4 RGB, gonilniki, WinDVD, www.inno3d. GeForce4 MX 64 MB 8X S-video - kompozitni Powerdirector 16.158 SIT Toptex (03) 562 52 50 www.toptex.si 7,67 440 64 MB MX 440 S-video com Innovision Radeon DVI, RGB, www.inno3d. www. S-video - kompozitni gonilniki, Radeon 9000 64 MB 8X PowerDVD 27.648 SIT E-misija (01) 830 35 30 7,17 Pro 64 MB 9000 Pro S-video com e-misija.si S-video - S-video, gonilniki, 3D GeForce4 DVI, RGB, www.msi. www. MSI GeForce4 64 MB 8X S-video - kompozitni/S- Desktop, 29.606 SIT E-misija (01) 830 35 30 6,81 MX 440 64 MB MX 440 S-video video (dvojni izhod), VirtualDrive, com.tw e-misija.si DVI - RGB WinDVD, 10 iger Sapphire Atlantis Radeon RGB, www.sapphire www. Radeon 9000 64 64 MB 8X S-video - kompozitni gonilniki 19.430 SIT PC Hand (01) 530 08 00 7,64 MB 9000 S-video tech.com pchand.si www. Sapphire Atlantis Radeon DVI, RGB, 29.900 SIT, Acord-92, (01) 583 72 30, www.sapphire acord-92.si, Radeon 9000 128 MB 8X S-video - kompozitni gonilniki 7,41 128 MB 9000 S-video 27.585 SIT PC Hand (01) 530 08 00 tech.com www. pchand.si

Sapphire Atlantis Radeon DVI, RGB, www.sapphire www. Radeon 9000 64 MB 8X S-video - kompozitni gonilniki 24.415 SIT PC Hand (01) 530 08 00 7,40 Pro 64 MB 9000 Pro S-video tech.com pchand.si www. Sapphire Atlantis Radeon DVI, RGB, S-video - kompozitni, gonilniki, 35.500 SIT, Acord-92, (01) 583 72 30, www.sapphire acord-92.si, Radeon 9000 128 MB 8X DVI - RGB PowerDVD 7,27 Pro 128 MB 9000 Pro S-video 30.155 SIT PC Hand (01) 530 08 00 tech.com www. pchand.si www. Ssapphire Atlanti Radeon DVI, RGB, 29.900 SIT, Acord-92, (01) 583 72 30, www.sapphire acord-92.si, Radeon 9100 128 MB 4X S-video - kompozitni gonilniki 7,50 128 MB 9100 S-video 26.895 SIT PC Hand (01) 530 08 00 tech.com www. pchand.si Sparkle RGB, GeForce4 64 MB www.sparkle. www. GeForce4 MX 4X S-video, S-video - S-video gonilniki 10.920 SIT Elkotex (01) 583 79 10 7,85 440SE 64 MB MX 440SE SDR com.tw elkotex.si SDR kompozitni Sparkle GeForce4 RGB, www.sparkle. www. GeForce4 MX 64 MB 4X S-video - S-video gonilniki 12.740 SIT Elkotex (01) 583 79 10 7,92 440SE 64 MB MX 440SE S-video com.tw elkotex.si Sparkle GeForce4 RGB, www.sparkle. www. GeForce4 MX 128 MB 4X S-video - S-video gonilniki 16.710 SIT Elkotex (01) 583 79 10 7,92 440SE 128 MB MX 440SE S-video com.tw elkotex.si Sparkle GeForce4 RGB, www.sparkle. www. GeForce4 MX 64 MB 8X S-video - S-video gonilniki 15.210 SIT Elkotex (01) 583 79 10 7,72 440 64 MB AGP MX 440 S-video com.tw elkotex.si 8× Sparkle GeForce4 DVI, RGB, www.sparkle. www. GeForce4 MX 64 MB 8X S-video - S-video, DVI - gonilniki 17.550 SIT Elkotex (01) 583 79 10 7,64 440 64 MB AGP MX 440 S-video RGB com.tw elkotex.si 8× DVI Xelo GeForce4 GeForce4 RGB, S- MX 440SE 64 64 MB 4X S-video - kompozitni gonilniki 15.048 SIT Izid (01) 242 83 40 www.xelo.net www.izid.si 7,75 MB MX 440SE video Radeon DVI, RGB, Xelo Radeon 64 MB 8X S-video - kompozitni gonilniki 30.168 SIT Izid (01) 242 83 40 www.xelo.net www.izid.si 6,95 9000 Pro 64 MB 9000 Pro S-video Radeon DVI, RGB, Xelo Radeon 64 MB 4X kompozitni gonilniki 23.400 SIT Izid (01) 242 83 40 www.xelo.net www.izid.si 7,44 9100 64 MB 9100 kompozitni

XFX GeForce4 GeForce4 RGB, www.pineusa. www. MX 440SE 64 64 MB 4X S-video - S-video gonilniki 14.746 SIT E-misija (01) 830 35 30 7,77 MB MX 440SE S-video com e-misija.si S-video - S-video, Abit Siluro kompozitni - kompozitni, GeForce4 Ti GeForce4 Ti DVI, RGB, gonilniki, WinDVD, www.abit. www. 128 MB 8X S-video - kompozitni/S- 1 igra 59.900 SIT Sun Rise (01) 524 02 88 7,98 4200 128 MB 4200 S-video video (dvojni izhod), com.tw sunrise.si OTES AGP 8× DVI - RGB Connect3D Radeon DVI, RGB, www. Radeon 9500 128 MB 8X / gonilniki 55.800 SIT Izid (01) 242 83 40 www.izid.si 7,96 128 MB 9500 S-video connect3d.com GRAFIČNE KARTICE JUNIJ 2003 75

prilo ena grafični vodilo ‘ spletni naslov spletni naslov SKUPNA pomnilnik vhodi/izhodi prilo‘eni kabli in pretvorniki programska cena prodaja telefon OCENA procesor AGP oprema proizvajalca prodajalca Gainward GeForce4 Ti DVI, RGB, www.gainward. www. VIVO, DVI - RGB gonilniki, GeForce4 128 MB 8X WinCinema, 1 igra 64.060 SIT PC Hand (01) 530 08 00 7,81 Ultra/750 4800SE S-video com pchand.si S-video - S-video, DVI, RGB, www.gigabyte. www. Gigabyte Radeon Radeon 9500 64 MB 8X kompozitni - kompozitni, S- gonilniki, 47.360 SIT Elkotex (01) 583 79 10 7,97 9500 64 MB S-video video - kompozitni, PowerDVD, 4 igre com.tw elkotex.si DVI - RGB S-video - S-video, gonilniki, HrIS Excalibu DVI, RGB, kompozitni - kompozitni, S- PowerDVD, www.hightech. Radeon 9500 Radeon 9500 128 MB 8X 52.800 SIT JAE (01) 589 62 00 www.jae.si 8,15 S-video video - kompozitni, PowerDirector, 7 com.hk 128 MB DVI - RGB iger gonilniki, HIS Excalibur DVI, AV Out, S-video - S-video, Radeon All-In- Radeon 9000 PowerDVD, www.hightech. 64 MB 8X AV In, kompozitni - kompozitni, AV PowerDirector, 7 45.960 SIT JAE (01) 589 62 00 www.jae.si 7,85 Wonder 9000 Pro Out, AV In, DVI - RGB com.hk Pro 64 MB antena iger

Innovision GeForce4 Ti DVI, RGB, S-video - kompozitni, gonilniki, WinDVD, www.inno3d. GeForce4 Ti 128 MB 8X DVI - RGB Powerdirector, 1 36.000 SIT Toptex (03) 562 52 50 www.toptex.si 8,77 4800SE 128 MB 4800SE S-video igra com DVI, RGB, Leadtek WinFast GeForce 4 Ti S-video, S-video - S-video, gonilniki, Cool 3D, www.leadtek. A280LE VIVO 128 MB 8X kompozitni - kompozitni, VideoStudio 6, 6 49.200 SIT JAE (01) 589 62 00 www.jae.si 8,42 128 MB 4200 zunanji VIVO, DVI - RGB iger com modul S-video - S-video, GeForce4 Ti DVI, RGB, kompozitni - kompozitni, S- www.leadtek. Leadtek WinFast 128 MB 8X gonilniki, 4 igre 54.360 SIT JAE (01) 589 62 00 www.jae.si 8,13 A280 128 MB 4800SE S-video video - kompozitni, com DVI - RGB S-video - S-video, S-video - gonilniki, 3D MSI GeForce4 Ti GeForce4 Ti 64 MB 4X DVI, RGB, kompozitni/S-video (dvojni Desktop, 48.384 SIT E-misija (01) 830 35 30 www.msi. www. 7,92 4200 64 MB 4200 S-video izhod), VirtualDrive, com.tw e-misija.si DVI - RGB WinDVD, 10 iger gonilniki, 3D GeForce4 Ti DVI, RGB, S-video - S-video. S-video - www.msi. www. MSI GeForce4 Ti 128 MB 8X kompozitni, VIVO, DVI - Desktop, 65.088 SIT E-misija (01) 830 35 30 7,86 4800SE 128 MB 4800SE S-video RGB VirtualDrive, com.tw e-misija.si WinDVD, 10 iger

S-video - S-video, S-video - www. Sapphire Atlantis DVI, RGB, 54.900 SIT, Acord-92, (01) 583 72 30, www.sapphire acord-92.si, kompozitni, kompozitni - gonilniki Radeon 9500 Radeon 9500 128 MB 8X kompozitni, 8,14 128 MB S-video 51.615 SIT PC Hand (01) 530 08 00 tech.com www. DVI - RGB pchand.si S-video - S-video, S-video - Sapphire Atlantis Radeon 9500 DVI, RGB, kompozitni, kompozitni - gonilniki, www.sapphire www. Radeon 9500 128 MB 8X 61.900 SIT Acord-92 (01) 583 72 30 8,13 Pro S-video kompozitni, PowerDVD tech.com acord-92.si Pro 128 MB DVI - RGB

Sapphire Atlantis www. Radeon 9000 DVI, AV Out, S-video - S-video, 45.500 SIT, Acord-92, (01) 583 72 30, www.sapphire acord-92.si, Radeon All-In- 64 MB 8X AV In, kompozitni - kompozitni, AV gonilniki, Pinnacle 7,86 Wonder 9000 Pro Out, AV In, DVI - RGB Studio 46.145 SIT PC Hand (01) 530 08 00 tech.com www. Pro 64 MB antena pchand.si Sparkle GeForce4 Ti www.sparkle. www. GeForce4 Ti 64 MB 8X RGB, S-video S-video - S-video gonilniki 34.190 SIT Elkotex (01) 583 79 10 8,18 4200 AGP 8× 64 4200 com.tw elkotex.si MB Sparkle GeForce4 Ti DVI, RGB, www.sparkle. www. GeForce4 Ti 128 MB 8X S-video - S-video, VIVO gonilniki, 41.880 SIT Elkotex (01) 583 79 10 8,61 4200 AGP 8× 4200 S-video PowerDirector com.tw elkotex.si 128 MB VIVO Sparkle gonilniki, GeForce4 Ti GeForce4 Ti 128 MB 8X DVI, RGB, S-video - S-video, VIVO, PowerDVD, DVD 46.280 SIT Elkotex (01) 583 79 10 www.sparkle. www. 8,44 4200 AGP 8× 4200 S-video SCART adapter, DVI - RGB Movie Factory, 9 com.tw elkotex.si 128 MB Platinum iger GeForce4 Ti DVI, RGB, Xelo GeForce4 Ti 128 MB 8X S-video kabel gonilniki, WinDVD 48.312 SIT Izid (01) 242 83 40 www.xelo.net www.izid.si 8,30 4200 128 MB 4200 S-video

Gainward GeForce FX DVI, RGB, FireWire, S-video - gonilniki, www.gainward. www. GeForce FX 128 MB 8X kompozitni, WinCinema, 1 igra 170.990 SIT PC Hand (01) 530 08 00 8,95 Ultra/1000 Plus 5800 Ultra S-video DVI - RGB, optični zvočni com pchand.si S-video - S-video, gonilniki, HIS Excalibur DVI, RGB, kompozitni - kompozitni, S- PowerDVD, www.hightech. Radeon 9700 Radeon 9700 128 MB 8X 82.680 SIT JAE (01) 589 62 00 www.jae.si 9,22 S-video video - kompozitni, PowerDirector, 7 com.hk 128 MB DVI - RGB iger S-video - S-video, gonilniki, HIS Excalibur Radeon 9700 DVI, RGB, kompozitni - kompozitni, S- PowerDVD, www.hightech. Radeon 9700 128 MB 8X 108.240 SIT JAE (01) 589 62 00 www.jae.si 9,20 Pro S-video video - kompozitni, PowerDirector, 7 com.hk Pro 128 MB DVI - RGB iger GeForce FX DVI, RGB, S-video - S-video, gonilniki, Cool 3D, www.leadtek. Leadtek WinFast 128 MB 8X kompozinti - kompozitni, VideoStudio 6, 2 113.880 SIT JAE (01) 589 62 00 www.jae.si 9,13 A300TD VIVO 5800 S-video VIVO, DVI-RGB igri com www.matrox. Martox Parhelia Parhelia 256 MB 8X DVI × 2 DVI - RGB, RGB - gonilniki, 172.080 SIT Izid (01) 242 83 40 www.izid.si 7,83 256 MB S-video, DVI - 2×RGB PhotoShop plugin com S-video - S-video, S-video - Sapphire Atlantis DVI, RGB, kompozitni, kompozitni - gonilniki, www.sapphire www. Radeon 9700 Radeon 9700 128 MB 8X 82.500 SIT Acord-92 (01) 583 72 30 9,15 S-video kompozitni, PowerDVD tech.com acord-92.si 128 MB DVI - RGB S-video - S-video, S-video - Sapphire Atlantis Radeon 9700 DVI, RGB, kompozitni, kompozitni - gonilniki, www.sapphire www. Radeon 9700 128 MB 8X 107.500 SIT Acord-92 (01) 583 72 30 9,16 Pro S-video kompozitni, PowerDVD tech.com acord-92.si Pro 128 MB DVI - RGB GeForce4 Ti DVI, RGB, Xelo GeForce4 Ti 128 MB 4X S-video kabel gonilniki, WinDVD 82.440 SIT Izid (01) 242 83 40 www.xelo.net www.izid.si 8,72 4600 128 MB 4600 S-video 76 JUNIJ 2003 ODPRTA SCENA

Kako sem presedlal na Linux in preživel (3. del) Povezava v svet V prejšnji številki sem preživel prvi korak in uspešno namestil Linux, tokrat pa me čaka naslednji – povezava v internet.

ako, Linux sem uspešno namestil in, verjeli mi zdi tole malce odveč, a po ali ne, tole zdaj pišem z Writerjem, urejeval- drugi strani bi se lahko tudi v T nikom besedil v brezplačni pisarniški zbirki Linuxu prijavil kot skrbnik, pa OpenOffice. Po prvih nekaj vrsticah je sicer še prezgo- se za vsak primer nisem. Tako je daj reči, kako se bo obnesel, a vsaj zaenkrat bolj kakor namreč manj možnosti, da bom zamenjavo urejevalnika občutim zamenjavo tipkovnice – Linux imam namreč nameščen v »pomožnem« V internet se povežemo tako, da povezavo aktiviramo. računalniku. Toda s pisarniškimi programi se bom podrobneje ukvarjal v enem od naslednjih nadaljevanj, tokrat me čaka povezava v internet.

Priklop v internet Dandanes je računalnik brez internetne povezave kar nekam gol in nebogljen in ker sem pri namestitvi Linuxa povezavo v internet pre- skočil, mi ne preostane drugega, kakor da pljunem v roke in se lotim dela. Še prej pa moram priznati, da sem pričakoval težave. Doma imam namreč priključek ADSL, na Siolovi spletni strani pa piše, da je za priklop treba imeti Okna. In ker tudi v dokumentaciji, ki sem jo dobil s pri- ključkom, Linux ni nikjer omenjen … A morebitne težave gor ali dol, odlašati ne morem več. Malce pobr- skam med nameščenimi programi in med sistemskimi orodji odkrijem čarodeja za priklop v internet (Internet Configuration Wizard). V upanju, da bo upravičil svoje ime, ga poženem in že kar takoj naletim na eno od na videz nadležnih, a načeloma koristnih posebnosti Linuxa. Vpisati moram namreč skrbniško oziroma korensko (root) geslo. Vajen Hura, internet deluje. dela v Oknih, kjer sem ves čas popoln gospodar svojega računalnika, se kaj pokvaril, vpis korenskega gesla pred tem ali onim korenitejšim po- segom pa je dobro opozorilo, da moram biti v nadaljevanju malo bolj previden. Odpre se torej čarodej, ki je videti kar prepričljiv. Na izbiro imam vse mogoče načine priklopa v internet, tudi ADSL. Pa poglejmo, če bo šlo. Izberem torej xDSL in v naslednjem koraku potrdim omrežno kartico, kar ni težko, ker imam tako ali tako samo eno, ki jo je Linux očitno pravilno prepoznal, ter vpišem še uporabniško ime in geslo. Potrdim od- ločitev in se znajdem v podrobnejših nastavitvah. Malce se razgledam naokoli in edini podatek, ki sem ga od ponudnika internetnih storitev dobil in bi ga tu lahko vpisal, sta glavni in pomožni naslov DNS, karkoli že to pomeni. V upanju na najboljše ju torej vpišem. V pogovornem oknu vidim, da je status moje omrežne povezave neaktiven in ker zraven vidim še gumb, na katerem piše aktiviraj, ga pač kliknem, pri čemer se počutim kakor Alica v čudežni deželi, ko je ugriznila v kolaček z napi- Pri priklopu v internet nam pomaga čarodej. som pojej me. Prehod na Linux ODPRTI PROGRAMI JUNIJ 2003 77

Povezava je postala aktivna, kar je vsekakor dobro znamenje, in najbolje, da kar takoj preizkusim, ali tudi deluje. Odprem torej še splet- Različni okusi Linuxa ni brskalnik, Mozillo, in vpišem prvi naslov, ki mi pade na pamet. V Če vas je zamikalo, da bi preizkusili Linux, vas moram opozoriti, da ozadju je sicer še vedno kljuval črviček dvoma, češ tako enostavno pač tu opisani postopki veljajo za različico Red Hat 9.0 z namizjem KDE. Li- ne more biti, a skrb je bila očitno odveč, kajti na zaslonu se je pokazala nux je namreč na voljo v več različnih oblikah, razlike pa niso samo le- spletna stran. Kakor da ne bi mogel verjeti, kliknem še nekaj povezav, potne. Poleg posameznih različic, učeno rečeno, distribucij, kot so Red toda ni kaj, internet deluje. Hat, Mandrake, SuSE, Debian in podobne, poznamo tudi različna namizja, med katerimi sta najbolj razširjeni KDE in Gnome. Razlika je v programih, orodjih in čarodejih, ki sestavljajo posamezno različico in namizje, zaradi Modemski priključek česar se na primer postopki za priklop v internet ali nastavitev e-poštne- Priključevanje v internet s širokopasovnim priključkom ADSL je šlo ga računa lahko tudi nekoliko razlikujejo od tu opisanih. kot po maslu, a ker ima večina naših bralcev vendarle še običajen modemski dostop do interneta, sem sklenil preizkusiti, ali bo tudi modemski priklop tako enostaven. Postopek je pravzaprav enak. V namestitvenem čarodeju sem namesto priklopa z ADSL izbral modemski priklop. Linux si s prepoznavanjem modema ni dal prav veliko opraviti in je US Roboticsov modem prepoznal kot običajen (generic) modem. Tudi prav, da bo le delovalo. Že v naslednjem koraku me je čakalo lepo presenečenje – nastavitve za večino slovenskih internetnih ponudnikov so že pripravljene in tako sem moral samo izbrati pravega ter vpisati uporabniško ime in geslo. Klik- nem še gumb za aktivacijo, modem začne piskati in računalnik se us- pešno poveže v internet. Katanec bi rekel, kapo dol. Tako enostavno menda še v Oknih ne gre. Naslednjič modemsko povezavo, tako kot pravzaprav tudi vse druge, najdem med omrežnimi povezavami (Network Device Control), zanjo pa ne potrebujem več upravljavskega dovoljenja. Ob koncu dela se je seveda treba odjaviti (torej deaktivirati povezavo), da bi po nepo- Namestitev modemske povezave nam olajša čarodej, ki pozna večino domačih trebnem ne plačevali telefonskih impulzov. ponudnikov internetnih storitev.

NANOVICE KRATKO

DARPA ne bo več podpirala je sam prepričan, da je to dobro, saj potem ne mo- pisarniškega paketa enakovredno razdeljeno OpenBSD rejo dokončati ene od uničevalnih raket«. med uporabnike okolja Windows in Linux. Ameriška vojaška agencija DARPA (Defense http://www.openoffice.org Advanced Research Projects Agency), ki je zasluž- OpenOffice z dodatkom za na tudi za nastanek interneta, je v enem od razvoj- razvijalce Znova razpoka v varnosti nih projektov v okviru razvoja OpenBSD umaknila Združenje OpenOffice.org je napovedalo izid Sambe svojo finančno podporo. Zato so organizatorji in programskega orodja, ki omogoča, da programerji V programu Samba, ki omogoča iz Linuxa in razvijalci odpovedali hackerski razvijalski maraton sami gradijo nove module za njihov pisarniški pa- Unixa dostop do datotek v sistemih z OS Win- – Hackathon, napovedan v Calgaryju za dva tedna, ket s prosto izvirno kodo OpenOffice.org. Kot je dows, so našli razpoko v sistemu varnosti, ki med 8. in 20. majem. Kljub temu je prvega maja znano, je OpenOffice alternativa pisarniškemu pa- omogoča hekerjem dostop do sistema, v kate- letos ugledala luč sveta nova različica operacijske- ketu Microsoft Office, saj uspešno bere in zapisuje rem teče Samba. To je že druga taka razpoka, ga sistema OpenBSD, 3.3. tudi Microsoftove dokumente. Z novim razvojnim ki so jo odkrili v Sambi v nekaj tednih – po po- DARPA je Univerzi v Pennsylvaniji, ki skrbi za orodjem lahko programerji dodajajo lastnosti, kot datkih avtorjev programa pa je bila v programu razvoj sistema OpenBSD, že ustavila finančni do- so na primer nove formule za preračunavanje po- že osem let, zato so jo nekateri hekerji že nekaj tok preostanka od 2,3 milijona dolarjev sredstev, datkov iz tabel. časa zlorabljali. Samba je sestavni del številnih namenjenih za razvoj sistema Portable Open-Sour- Kompletu so dodali zglede programske kode in operacijskih sistemov, skupaj z večino različic ce Security Enhancements, ki je bil del projekta z obsežna navodila z opisom vseh elementov, kot Linuxa, FreeBSD in Sunovim Solarisom. imenom Composable High Assurance Trusted so makro programi, ki samodejno predelajo bese- Razpoko so prvi odkrili v podjetju Digital De- Systems, iz katerih je bil plačan vodja projekta dilo, in standardni vmesniki, ki jih lahko uporabimo, fense, saj so opazovali strežnik, v katerega je Theo de Raadt in še trije razvijalci. Vodja projekta da dodatne module dodamo v paket OpenOffi- vdiral heker z zlorabo te razpoke. Takoj so ob- OpenBSD domneva, da se je DARPA iz projekta ce.org. Module lahko programiramo v jeziku java vestili The Samba Team, ki program razvija, obe umaknila zaradi njegovih protivojnih izjav, objavlje- ali C++, a s pomembno razliko, da moduli, napisa- podjetji pa sta nemudoma obvestili javnost. Pri nih v kanadskem časniku Globe & Mail of Toronto. ni v javi, delujejo v različnih operacijskih sistemih. tem je prišlo do neljube napake, saj je Digital V DARPI sicer zanikajo, da bi dotok sredstev Med najbolj zagretimi za novi pisarniški paket je Defense na svoji spletni strani poleg obvestila ustavili zaradi kazenskih ukrepov proti de Raadtu, prav družba Sun Microsystems, ki je leta 2000 tudi o razpoki v sistemu varnosti objavil tudi skript poudarjajo pa, da financiranja niso ustavili, temveč predala programsko kodo OpenOffice.org v prosto za omogočanje vdora v strežnike Samba. Skupi- zgolj preučujejo dogajanje. Obenem pa so tudi šte- rabo. Paket OpenOffice.org močno podpirata tudi na The Samba Team je že objavila popravek. vilni profesorji na Univerzi v Pennsylvanii, kjer pro- družbi Red Hat in SuSE, ki prodajata distribuciji Li- Namestitev popravka je nujna, saj ima najdeno jekt vodijo, izrazili nestrinjanje z de Raadtovimi izja- nux za poslovna okolja. Program OpenOffice.org de- razpoko vsak sistem s Sambo, starejšo od vami – za časnik je namreč povedal, da mu je ne- luje v okoljih Windows, Linux in Solaris, po zadnjih 2.2.8 (zadnja različica je 2.2.8a). prijetno jemati denar od ameriške vojske, vendar raziskavah pa je jasno, da je število uporabnikov http://www.samba.org 78 JUNIJ 2003 ODPRTI PROGRAMI Prehod na Linux

Prvi zaplet

Če bi na tem mestu končal povezovanje v internet, bi bralci dobili vtis, da je povezovanje v internet z Linuxom na moč enostavno. Saj načeloma je, le da lahko naletimo tudi na težave. Preizkusil sem namreč tudi priključevanje z vmesnikom ISDN, pri katerem bi verjetno prav tako vse šlo kakor po maslu, če bi le namestitveni čarodej prepoznal Zyxlov vmesnik ISDN. Vendar ga ni. Na seznamu podprtih vmesnikov ISDN ni bilo nič njemu podobnega in kolikor sem lahko ugotovil, so bili tam samo notranji vmesniki, se pravi taki, ki jih v računalnik vtaknemo kot kartico. Zdaj smo pa tam, sem si rekel, priklopil računalnik na ADSL in šel v splet na lov za rešitvijo problema. Kmalu sem ugotovil, da očitno nisem edini s tako težavo, in hitro našel tudi rešitev, ki pa je bila silno zapletena, zahtevala je vnovično prevajanje jedra, tako da nisem niti pomislil, da bi se je lotil. Raje sem še naprej brskal po spletu in na koncu izbrskal Tudi pri nameščanju e-poštnega računa nam pomaga čarodej. nekaj, čemur bi utegnil kot začetnik biti kos. Namesto čarodeja za namestitev internetne povezave sem moral Pri roki je treba imeti podatke, ki smo jih dobili od internetnega po- uporabiti program KPPP, ki sem ga našel med dodatnimi internetnimi nudnika – naslov strežnikov za pošiljanje in sprejemanje e-pošte, upo- orodji. Program je tako imenovani dialer, torej »klicalec«, nekaj takega rabniško ime in geslo. Vmes lahko označimo še nekaj malenkosti in se, kot omrežje na klic v Oknih. Nastavitev je načeloma enostavna, saj mi recimo, odločimo, da bi radi vso prihajajočo pošto ohranili tudi v e- pomaga čarodej, ki prav tako pozna slovenske ponudnike internetnih storitev, le dva ročna po- Ko se zalomi pravka sem moral narediti. Z me- Sodobne različice Linuxa so do uporabnika že zelo prijazne, a včasih nuja za izbiro modema sem moral se vendarle zgodi, da bo ta ali oni kos strojne opreme povzročil težave. namesto /dev/modem izbrati Rešitev bo morda razmeroma enostavna, kot je bila tista pri priključeva- dev/ttyS0 (ttyS0 v Linuxu pomeni nju v internet z vmesnikom ISDN, ali pa tudi ne. prvi zaporedni priključek, po do- Ko sem, navdušen nad enostavnostjo namestitve, z Linuxom opremil mače, COM1). Poleg tega sem še neki drug računalnik, sem ugotovil, da zvočna kartica (pravzaprav moral vpisati še inicializacijski niz zvočni sklop, vgrajen na matični plošči) ne deluje. Na začetku me to ni Zyxlovega vmesnika, AT&FB40, preveč skrbelo in sem se lotil iskanja navodil za rešitev težave ali morda pri čemer moram kar takoj priz- primernega gonilnika. Kmalu sem našel nekaj na videz primernega, a me je že branje navo- nati, da sem le slepo sledil navodi- dil za namestitev spravilo v slabo voljo. Navajen lagodnega okenskega lom, ki sem jih našel v internetu. življenja, v katerem zadošča, da novi gonilnik dvakrat kliknemo in se na- Nastavitev preverim s klikom mesti sam, sem ugotovil, da bo treba tipkati ukaze v ukazni vrstici. Am- Query Modem, torej preizkušanje Pri povezavi z ISDN sem moral uporabiti pak dobro, saj v resnici ni bilo tako strašno – sem pač prepisal tisto vr- program KPPP in nekaj nastavitev ročno modema, in kar precej sem si od- stico ali dve ukazov v ukazno lupino. A zaman, kajti namesto delujoče popraviti. dahnil, ko je računalnik prepoz- zvočne kartice sem lahko na zaslonu prebral le, da gonilnik ni primeren nal pravi Zyxlov vmesnik ISDN. za jedro mojega Linuxa. Kliknem torej še Connect in si še drugič oddahnem, kajti povezovanje v Seveda nisem kar vrgel miške v koruzo, temveč sem iskal naprej. In internet je uspelo. našel drug gonilnik, za katerega pa bi moral znova prevesti jedro Linuxa Linux je torej vendarle vsaj malo pokazal zobe, a če ne bo huje, bom – ali nekaj podobno groznega, vsaj če sem prav razumel dve strani na- menda preživel. Konec koncev mi je vseeno uspelo, in to brez pretiranih mestitvenih navodil. Skratka, hudo mogočen zalogaj za ubogega green- horna. težav, računalnik v internet priključiti na tri najpogostejše načine. Pri Ampak brez zvoka seveda računalnik ne more biti, še posebno, ker čemer vas moram, drage bralke in bralci, takoj opozoriti, da tole, kar si vsakdanjega računalniškega dela brez glasbene spremljave ne znam berete, pravzaprav niso navodila za rabo Linuxa, temveč neke vrste rea- predstavljati. Namesto namestitve novega gonilnika sem zato ubral dru- lity showa – življenjski opis prehoda na Linux, z vsemi možnimi napa- go pot – namestitev novega Linuxa. Kar se morda zdi rahlo drastičen po- kami, ki sem jih morda pri tem kot popoln linuxovski zelenec zagrešil. seg, a se je izkazalo za najlažjo rešitev zvočnega problema. Namesto Ali, z drugimi besedami, morda je za katerega od tu opisanih postopkov osme sem torej namestil najnovejšo, deveto različico Rdečega klobuka. na voljo tudi elegantnejši postopek, a zanj pač nisem vedel. Pozneje sem na istem računalniku preizkusil tudi SuSE 8.1, ki je prav tako pravilno prepoznal vse njegove sestavne dele, skupaj z zvočno kartico. Skratka, če imate smolo in Linux s tem ali onim sestavnim delom E-pošta vašega računalnika ne bo hotel sodelovati, je verjetno najenostavneje Opogumljen z uspešno namestitvijo internetnega dostopa, se hitro poizkusiti srečo z drugo, seveda čim novejšo različico Linuxa. Če tudi to ne pomaga, se boste morali spopasti z iskanjem in nameščanjem lotim še e-pošte. Najprej pogledam med nameščenimi programi, ali se gonilnikov in se sprijazniti s tem, da mu morda ne boste kos, vsaj ne kje morda ne skriva tudi čarodej za namestitev e-pošte. Ni ga, zato brez temeljitega poglabljanja v skrivnosti Linuxa. A naj vas to ne pre- poženem kar e-poštni program. V »rdečeklobučnem« Linuxu je to Xi- straši – začetniku, ki piše te vrstice, je zaenkrat uspelo, tako ali dru- mianov Evolution in, kot sem po tihem upal, se na začetku odpre čaro- gače, rešiti še vse težave in prav nobenega vzroka ni, da bi jih ne uspe- dej, pravzaprav druid, kot mu tu pravijo, za dodajanje e-poštnega lo rešiti tudi vam. računa. Zelo prijazno, še posebno, ker je v slovenščini. 80 JUNIJ 2003 ODPRTI PROGRAMI Prehod na Linux

podpira, med programi, ki sem jih namestil skupaj z Linu- xom, pa ne najdem nič takega, kar bi po imenu spominja- lo na news reader. Ne preostane mi drugega, kot da po- nižno pogledam v priročnik in izvem, da je branju no- vičarskih skupin namenjen program KNode. Najdem ga med internetnimi programi in ko ga poženem, se najprej odpre okno z nastavitvami. Vanj vpišem naslov novičarskega strežnika, svoj naslov, za katerega želim, da ga vidijo bralci mojih novičarskih prispevkov, in še nekaj drugih malenkosti. Skratka, znova nobenih težav. KNode, ki je, mimogrede, tudi e-poštni program in bi ga lahko uporabljal namesto Evolutiona, je na prvi pogled videti čisto spodoben novičarski bralnik, čeprav bom lahko kaj več povedal šele, ko ga bom bolje preizkusil. Si- cer pa je prav gotovo še precej drugih takih programov, a o njih morda kaj več drugič, kajti zdaj me čaka prva posodobitev Linuxa.

E-poštni program Evolution zelo spominja na Microsoftov Outlook. Prva posodobitev poštnem strežniku. S privzetimi nastavitvami se pošta namreč prenese v V opravilni vrstici sem namreč opazil velik utripajoč rdeč gumb s kli- domači računalnik, kar je tudi boljša izbira, saj se v nasprotnem prime- cajem, opozorilo, da so na voljo posodobitve. Kliknem ga torej in izvem, ru hitro zgodi, da se e-poštni predalček v strežniku zapolni in začne za- da se moram najprej registrirati pri Rdečem klobuku. Tudi prav, če le ne vračati prihajajočo pošto. bodo hoteli imeti številke kreditne kartice. Te ne potrebujejo, hočejo pa Lahko se odločimo tudi za samodejno pregledovanje e-poštnega predala, kar je koristno, če imamo računalnik ves čas priključen v internet. V nasprotnem primeru moramo namreč vedno ročno klikniti gumb za sprejem pošte. Malce me je sicer begalo, ker sem sicer lahko izbral preverjanje gesla ob prijavi v e-poštni strežnik, nikjer pa ni bilo polja, kamor bi geslo vpisal. Toda očitno gre za varnostni ukrep, kajti polje za geslo se je pokazalo, ko sem prvič ukazal prenos pošte, in takrat sem lahko izbral tudi pomnjenje gesla. Skratka, čarodej me je v nekaj korakih popeljal po nastavitvah in po kakih treh minutah sem že lahko poslal prvo e-pismo. In obenem ugotovil, da je Evolution neverjetno podoben Microsoftovemu Outlooku, saj obsega tudi osebni organizator z imenikom, koledarjem, rokovni- kom in seznamom opravil.

Novičarske skupine Internetni brskalnik in e-pošto sem torej usposobil in na vrsto so prišle novičarske skupine. Uporabljam jih še iz »predspletnih« časov, ko smo jim rekli konference Usenet, in zame so pomemben del interneta. Hmm, toda s katerim programom naj se jih lotim? E-poštni Evolution jih očitno ne Po namestitvi internetne povezave je prvi korak posodobitev operacijskega sistema.

imeti moj e-naslov. Naj jim bo, sicer pa imam, kot vsak izkušen ki- berščak, enega nalašč za take primere. Na seznamu posodobitev je cel kup stvari, za katere nisem še nikoli slišal, toda pri Linuxu menda ni re- klamnih in vohunskih programov, vsaj ne pri uradni posodobitvi, zato kar lepo vse potrdim in v nekaj minutah je Linux posodobljen. Čas je za kratek povzetek. Izkazalo se je, da je, podobno kakor namestitev, tudi priklop v internet enostavno opravilo, vsaj če nimate smole in ne naletite na nevzgojen modem, ki bi vam povzročal težave. A tudi te je mogoče očitno z malce truda ukrotiti, in to brez mojstrskega izpita. Naslednji mesec pa si preberite, ali je bilo tako enostavno tudi priključiti tiskalnik in namestiti slovensko različico brezplačne zbirke pisarniških programov. KNode je e-poštni program, ki podpira tudi delo z novičarskimi skupinami. Nikolaj Pečenko 82 JUNIJ 2003 ODPRTI PROGRAMI Mandrake Linux 9.1 ISO Linux po francosko Francosko podjetje MandrakeSoft se trenutno spopada s precejšnjimi finančnimi težavami, vseeno pa nadaljuje pot samostojno in objavlja nove različice svoje distribucije Linuxa.

reizkusili smo prosto, tako imeno- MANDRAKE LINUX 9.1 ISO ne opreme, v spletu pa Mandrake ponuja tudi vano različico ISO, ki obsega tri Kaj: Distribucija Linuxa. zbirko podatkov o združljivosti strojne opre- P plošče CD programske opreme. Na me. Še vedno pa ni povsem jasno, zakaj se pa- Izdeluje: Mandrakesoft, http://www.mandrake.com. voljo so sicer še obsežnejši paketi z literaturo in ket za podporo tiskalnikom dokončno name- Zahteve: Računalnik s procesorjem 386 in 8 MB RAM, komercialno programsko opremo, Mandrake- 80 MB prostora na disku, priporočeno 500 MHz prosti – sicer samodejno – šele ob prilagoditvi ti- Soft pa ponuja še storitev Mandrake Club, pri cesor in 64 MB RAM, 2 GB prostora na disku. skalnika, kljub temu da je po namestitvi že na kateri so uporabniki ob plačilu članarine de- Cena: Različica ISO brezplačna, komercialne različice disku. ležni dodatnih storitev in ugodnosti in je v zad- med 40 in 200 dolarjev. Večina programske opreme je navzoča v njem času pomemben vir dohodkov podjetja. Za: Sorazmerno preprosta namestitev, namenjena na- najnovejših različicah, saj je Mandrake že od Kljub skupnim koreninam je Mandrake že miznim uporabnikom, podpora slovenščini (prevede- nekdaj precej hitreje pograbil najnovejše razli- no nadzorno središče, dodatni menuji na namizju) je tradicionalno bolj usmerjen na namizje doma- dobra. čice kakor bolj konservativna Red Hat ali De- čih uporabnikov kakor na primer Red Hat, ki Proti: Namestitev ni prevedena, korake pri namestitvi je bian. To pomeni jedro 2.4.20, prevajalnik gcc meri na poslovna okolja. Temu primerna je tudi težje preklicati, dodatne pisave so le v naboru Latin1. 3.2.2 in še dokaj sveži KDE 3.1, ki je privzeta nekoliko bolj prijazna in pisana namestitev, pri izbira v Mandrake. GNOME (različica 2.2) je kateri pa jih je v zadnjem času dohitel SuSE, saj opravi namestitev v manj nekoliko bolje podprt kakor v SuSE. Distribucija obsega tudi Mozillo korakih. Mandrake trdi, da gre za distribucijo, ki je prevedena v največ 1.3 in OpenOffice 1.0.2, a ne slovenske različice. Za vse, ki bi radi vzpo- jezikov (delno celo v 60), in na začetku sicer lahko izberemo slovenšči- stavili strežnik, pa ne smemo pozabiti omeniti še Apache 2.0.44. Distri- no, a se izkaže, da je namestitev razen nekaterih gumbov (Nazaj/Na- bucija ustreza standardu LSB 1.2, iz osnovne različice pa so odstranili prej) večinoma neprevedena. Zato pa Mandrake pravilno nastavi tip- vse programe, ki niso ustrezali licencam odprte kode (npr. Netscape). kovnico, pisave in privzeti jezik (slovenščino) v KDE oziroma GNOME. Pri nameščanju programske opreme je Mandrake izbral srednjo pot Podobno kakor pri drugih distribucijah Linuxa je v celotni namesti- med pretirano poenostavljeno namestitvijo, pri kateri uporabnik ne tvi potreben le en sam vnovični zagon, uporabnik pa mora le slediti na- more izbirati ničesar, in načinom, v katerem je treba razen osnovnega vodilom na zaslonu. Pri tem si Mandrake zasluži kritiko, saj je posa- paketa izbrati vse druge (kot velja na primer za Debian). Tako imamo mezne korake težko preklicati, kar je nerodno, če se spomnimo, da smo vrsto izbir: večpredstavno, igralno, znanstveno in delovno postajo ter disk razdelili na neustrezne razdelke – v tem primeru je najbolje, da po- seveda strežnik. Paketi so za spoznavanje operacijskega sistema upo- stopek namestitve poženemo znova. Zato pa se izkaže pri razdelitvi di- rabni, izkušeni uporabniki pa si z njimi žal ne morejo pomagati veliko, ska, ki ga obvladujejo Microsoft Windows, saj je brez težav odrezal in saj niso podrobneje opisani, zato bodo raje posegli po ročni izbiri. Lep pretvoril prazen prostor na disku, ne da bi zahteval uporabo kakih as- zgled za to je razvojno okolje (»development workstation«), pri kate- ketskih orodij, kot je na primer fips. rem so bile izbrane nekatere starejše različice razvojnih orodij, s kateri- Pri prepoznavanju strojne opreme teže posežemo v postopek kakor mi pa nismo več mogli prevesti najnovejše razvojne različice KDE (bo- pri SuSE, kar je povzročalo nekaj težav s tv kartico (s katero pa je imel doči KDE 3.2). Manjkajoči paket autoconf 2.57 je del distribucije, a ga težave tudi SuSE). Predvsem število podprtih zaslonov je nekoliko je bilo treba namestiti posebej, saj je privzeto nameščen le autoconf manjše, a ker je šlo v tem primeru za zaslon LCD, je bilo dovolj, da smo 2.13. Izgradnja KDE je nato potekala brez težav. izbrali ločljivost. Sicer pa večinoma ni treba posegati v namestitev stroj- Namestitev se konča s prilagoditvijo prijave v sistem, ki jo lahko po- Mandrake Linux 9.1 ISO ODPRTI PROGRAMI JUNIJ 2003 83

brali slovenščino, slovenski prevodi naloženi samodejno. Razen spreme- njenih menujev, ki so tudi prevedeni in tako ne kvarijo poslovenjenega okolja kakor v nekaterih drugih distribucijah, in nove grafične teme, imenovane Galaxy, Mandrake obeh okolij ni spreminjal, saj se nam na pult poleg običajnih orodij namesti le še Mandrakovo nadzorno središ- če. V primerjavi z zadnjo preizkušeno različico (8.2) je precej bolj izpi- ljeno in se bolje prilagodi okolju, v katerem dela (KDE, GNOME). Iko- ne, to velja tudi za menuje, so zdaj bolj pisane in uporabnik se med njimi laže znajde kakor med množico vijolično sivih iz prejšnjih različic. Nadzorno središče ima nekaj novih modulov, na primer za namestitev tv kartice, ki pa le prilagodi module, ki jih bo naložilo jedro, in pože- ne xawtv. Ta je zelo asketski in s svojim uporabniškim vmesnikom ne- prijetno izstopa na sodobnih namizjih. Pogrešamo kak sodobnejši program, na primer KWintv (oziroma novejši QtVision) ali pa mplayer, ki ga ponujajo konkurenčne distribucije. Modul, ki ga v drugih distribucijah redkeje najdemo, je FontDrake, namenjen nameščanju pisav. Man- draku je v osnovi priloženih že precej pisav, a imajo za slovenske upo- drobno prilagodimo. Tu je skrita tudi past, saj lahko neuki uporabniki z rabnike precejšnjo hibo – razen osnovnih, ki so priložene že Xfree86 eno samo izbiro, ki je še preveč dostopna, izklopijo grafično prijavo in (Luxi, Nimbus in nekaj pisav fiksne širine), so skoraj vse druge name- ob naslednjem zagonu se bodo znašli v sicer pisani, z modro barvo pod- njene le kodnemu naboru Latin1 in nimajo šumnikov. Po obsegu pa se loženi konzoli, iz katere pa bo treba ročno pognati grafično okolje. nadzorno središče vseeno še ne more primerjati s SuSEjevim YaST, pred- Privzeta izbira je KDE, a nam Mandrakov čarovnik na prvem mestu povsem velja to za prilagajanje strojne opreme. nudi star slog, podoben Windows, namesto novega Keramika. Ta izbira Celoten vtis lahko strnemo v ugotovitev, da je distribucija res med je narejena očitno v želji, da bi čim bolj olajšali prehod uporabnikom najprijaznejšimi, na nekaterih mestih pa že skoraj preveč sledi Win- Microsoft Windows. Tudi druge nastavitve so prilagojene temu, kar dows. Konkurenca je to distribucijo Linuxa na nekaterih področjih že med drugim na primer pomeni, da moramo z miško marsikaj klikniti dohitela, posebej pri namestitvi, zato pa je Madrake izboljšal upravlja- dvakrat, vsi, ki smo se privadili enostavnejšemu slogu KDE, pa bomo nje. Škoda le, da ni prevedena tudi namestitev... morali možnost izklopiti. Zato pa so, če smo na začetku namestitve iz- Andrej Vernekar Najboljši

Novi preizkusi prenosnih izdelki računalnikov Gericom Blockbuster ...... 86 Gericom Hollywood ...... 86 IBM ThinkPad T40 ...... 87 Dell Latitude D600 ...... 87 IBM ThinkPad R40 (2681-K1G) 88 IBM ThinkPad R40 (2723-2FG) 88

Novi preizkusi laserskih tiskalnikov IBM Infoprint Color 8 ...... 92 Brother HL-7050DN ...... 92 Oki B4300...... 93 Oki C5100n ...... 93 Oki B6100n ...... 95

Novi preizkusi brizgalnih tiskalnikov Canon i450 ...... 98 Lexmark Z65p ...... 98 Epson Stylus C42 plus ...... 100

Novi opisi digitalnih fotoaparatov Canon Powershot A300 ...... 102 Sony DSC-P8 ...... 102 Canon EOS 10D ...... 103 Olmypus C-720 Ultra Zoom .... 104 PRENOSNI RAČUNALNIKI ri preizkusu vse prenosne računalnike, ki jih je ta hip mogoče dobi- žo, zgradbo in opremo, morebitne dodatke ter seveda ceno z garancijo in proti na slovenskem trgu, razvrščamo na lestvico. Vsak mesec po- dajnimi pogoji. P pravimo njihove cene, dodamo nove modele in zbrišemo tiste, ki Trenutno je na lestvici 52 prenosnih računalnikov, od tega 6 lahkih, 18 ce- niso več naprodaj. Na tej podlagi vedno znova izračunamo ocene, ki upošteva- nejših, 18 prenosnikov srednjega razreda in 11 vrhunskih. Vsak mesec objavi- jo hitrost, trajanje akumulatorja, kakovost zaslona in tipkovnice, velikost in te- mo tabelo s petimi najboljšimi iz vsake skupine.

Gericom Blockbuster Pohvalno je tudi, da so v Gericomu v prenosnik vgradili prav vse priključke, ki bi jih uporabnik lah- Mere: 32,8 × 27,8 × 3,8 cm, masa: 3,1 kg. ko potreboval – torej vzporednega, VGA, S-Video, Značilnosti: Intel Pentium 4-m, 2 GHz, 256 MB RAM, 40 PS/2, infrardečega, firewire in dva priključka USB GB disk, enota DVD-ROM/CD-RW. 2.0. Ob strani je še razširitveno mesto za kartice Zaslon: 15-palčni, aktivna matrika, 1400 × 1050 pik. PC Card, vendar le za eno kartico vrste 2. Trajanje delovanja: 3 h 42 min. Oblikovno Blockbuster bolj spominja na kakšne Hitrost: 40,4. Compaqove modele kakor na dosedanje Gerico- Skupna ocena: 8,17. me. Prenosnik je črne barve in ima masiven, a hkrati eleganten videz, čeprav ne skriva, da je pre- Cena: 429.900 tolarjev. cej velik. Na prednji strani najdemo posebnost, Prodaja: Anni, www.anni.si, (01) 583 99 99. predvajalnik digitalne glasbe (tudi MP3), ki lah- Za: Zaslon, tipkovnica, trajanje delovanja, programska oprema. ko deluje tudi, ko je prenosnik v mirovanju, saj ima lasten zaslon, na katerem prikazuje ime- Proti: Velikost, zmogljivost. na in trajanje pesmi. Posebej je treba pohvaliti kakovost tipkovnice, ki se uvršča med Prenosnik odlikuje zmogljiva strojna oprema, boljše, čeprav sicer Gericomovi prenosniki ne slo- dodane pa mu je tudi veliko programske opreme za vijo po vrhunskih tipkovnicah. obdelavo grafike in urejanje video posnetkov. Proce- Priložene je tudi precej programske opreme, ki tium 4 m s taktom 2 GHz, vgrajena grafična karti- sor je Pentium 4-M s taktom 2 GHz, pomnilnika je je pri drugih prenosnikih ni zaslediti, predvsem naj- ca je nVidia Geforce Go 440 s 64 MB pomnilnika, 512 MB, diska 40 GB, vgrajena je izmenljiva enota demo veliko programov za obdelavo grafike in vi- tu je še 256 MB pomnilnik, 40 GB disk, fiksno DVD-ROM/CD-RW, za prikaz grafike pa skrbi ATI Mo- dea; ti sicer ne sodijo v sam vrh ponudbe, so pa vgrajena pa je enota DVD-ROM/CD-RW. Med pri- bility Radeon 9000 s 64 MB lastnega pomnilnika. več kot dovolj dobri za vsakega navdušenca nad ključki najdemo vse tipične vmesnike (VGA, S-Vi- Kljub tako zmogljivi strojni opremi nas preno- videom. Prenosnik za ljubitelje bogatih vsebin, brez deo, 2 × USB, firewire in infrardečega), nekoliko snik ni prepričal z zmogljivostjo, saj ga rezultat katerih ne morejo niti na terenu. smo pogrešali edino PS/2 in predvsem digitalni iz- Igor Harb hod za zvok SPDIF, saj prenosnik tako ne omo- goča predvajanja pravega prostorskega zvoka, kar bi ob taki zasnovi vsekakor pričakovali. Na voljo je Gericom Hollywood tudi zgolj eno razširitveno mesto PC Card vrste 2. Mere: 35,2 × 26 × 3,1 cm, masa: 3 kg Po zmogljivosti se Hollywood uvršča v sam Značilnosti: Intel Pentium 4-m, 2 GHz, 256 MB RAM, 40 vrh trenutne ponudbe, kar pokaže tudi rezultat te- GB disk, enota DVD-ROM/CD-RW. sta Winstone 50,1, več kot odlično pa se je odre- Zaslon: 15,2-palčni, razmerje 16 : 10, aktivna matrika, zal tudi na drugih testih, razen 3DMark. Še pose- 1280 × 854 pik. bej je zanimiva primerjava s prenosnikom Blockbu- Trajanje delovanja: 2 h 45 min. ster, ki prihaja iz iste hiše in ga poganja enak pro- Hitrost: 50,1. cesor, a drug sistemski nabor (Intelov v primerjavi Skupna ocena: 8,01. s SIS), saj je Hollywood dosegel znatno boljši re- Cena: 459.900 tolarjev. zultat. Trajanje delovanja je z dvema urama in 45 Prodaja: Anni, www.anni.si, (01) 583 99 99. minut solidno, čeprav bi lahko bilo boljše, sploh ob Za: Širok zaslon, hitrost delovanja, oblika. dejstvu, da si brez napajanja ne moremo ogledati celotnega filma na plošči DVD. Meritve so namreč Proti: Tipkovnica, manjka izhod za digitalni zvok. opravljene za vsakdanje delo s prenosnikom, torej brez delovanja optične enote in nenehnega prika- Kot pove že samo ime, je Gericomov najno- zovanja grafike, to pa seveda znatno poveča pora- vejši model prenosnika Hollywood namenjen ljubi- bo energije. 40,4 na testu Business Winstone ne uvršča naj- teljem filmov, zato ima tudi širok zaslon z diagona- Zaslon je dobro vpet in enakomeren ter zelo više, med prenosnike s podobno strojno opremo. lo 15,2 palca in ločljivostjo 1280 × 854 pik. S dobro prikazuje sliko, seveda pa je široka ločljivost Zares dobro se je odrezal le na testu 3DMark, kar tem je prvi prenosnik z operacijskim sistemom lahko pri nekaterih programih nekoliko moteča, a pomeni, da je primeren za delo z grafično zahtevni- Windows v Evropi, ki ponuja tak zaslon, saj sta tega se uporabnik načeloma zaveda pred naku- mi programi. Zaslon ima diagonalo 15 palcev z vi- doslej take prenosnike predstavila zgolj Apple in pom, pozneje pa tudi hitro prilagodi. Majhno ra- soko ločljivostjo, 1400 × 1050 pik, in je ena ameriški izdelovalec Best Buy. zočaranje je tipkovnica, ki ni najbolj vpeta in je pre- boljših lastnosti računalnika. Dobra lastnost je tudi Tudi sicer se Hollywood obnese zelo dobro z cej glasna. Prenosnik je obarvan v trenutno precej trajanje delovanja, kar 3 ure 42 minut. različnih zornih kotov. Poganja ga procesor Pen- priljubljene srebrne barve, tipkovnica pa je bela, PRENOSNI RAČUNALNIKI JUNIJ 2003 87

kar nekako spominja na Applove modele, sicer pa mo na voljo tako sledilno ploščico kot krmilno pa- gre za izdelke, ki so dobro opremljeni z vmesniki za je Hollywood kljub širokem zaslonu še zmerom ličico, je pa T40 brez vmesnika PS/2, ki je moral povezovanje v omrežje. Dell Latitude D600 je po precej majhen in tanek prenosnik z maso le okoli svoje mesto odstopiti vmesniku USB. zunanjih merah dokaj majhen prenosnik, ki ga odli- 3 kilograme. Skoraj vsi priključki so na zadnji stra- Pri merjenju hitrosti se pokaže v najboljši luči ve- kuje tudi nizka teža. Gre za prvega izmed preno- ni, na prednji pa najdemo gumbe za upravljanje lika zmogljivost nove družine Intelovih procesorjev. snikov te družine, v katerih je Dell uporabil nove večpredstavnih predvajalnikov in priključke za Z rezultatom 57,2 v programu Business Winstone Intelove procesorje Pentium M. Ta ima v testnem zvok. Hollywood je znanilec prihodnosti, saj podob- se lahko T40 meri tudi z namiznimi procesorji s modelu D600 takt 1,4 GHz. Prenosnik je oprem- ne modele pripravlja še nekaj izdelovalcev. precej višjim taktom. Pohvalno je, da visok rezultat ljen še z 256 MB pomnilnikom, in 40 GB velikim I. H. dobimo tudi, ko prenosnik ni priključen na napaja- diskom, kot optična enota pa je vgrajen izmenljiv pogon DVD-ROM/CD-RW. Prenosniku je priložena tudi izmenljiva disketna enota, zraven pa dobimo IBM ThinkPad T40 tudi USB kabel, s katerim jo priključimo na note- Mere: 31,1 × 27,7 × 2,7 cm, teža 2,4 kg. snik, če je modularno razširitveno mesto že zase- Značilnosti: Pentium M 1,6 GHz, 512 MB RAM, 80 GB deno. disk, DVD-ROM/CD-RW. Zaslon novega modela Latitude je 14-palčen, z Zaslon: 14,1-palčni, aktivna matrika, 1400 × 1050 pik. ločljivostjo 1400 × 1050 pik. Grafični procesor je Trajanje delovanja: 5 h 36 min. ATI-jev Mobility Radeon 9000 z 32 MB pomnilni- Hitrost: 57,2. ka. Zaslon je zelo svetel, malo pa moti dejstvo, da Skupna ocena: 8,97. je na prenosnik pritrjen dokaj majavo, pa tudi slika ob robovih bi lahko bila bolj enakomerna. Vgrajena Cena: 844.094 tolarjev. tipkovnica ima zelo dober razpored tipk, slovenski Prodaja: DISS, www.diss.si, (01) 420 55 06. znaki pa so na tipke gravirani. Med tipkanjem se Za: Zmogljivost, mere, trajanje delovanja, tipkovnica. tipkovnica rahlo upogiba, vendar ne tako, da bi to Proti: Visoka cena. bilo preveč moteče, tako da je občutek pri tipkanju vseeno dober. Kljub temu pa to, poleg majavega IBM ThinkPad T40 je novi paradni konj med zaslona, ne meče najboljšo luč na kakovost izdela- prenosniki tega podjetja in bo postopoma nado- ve. Za premikanje kazalke po zaslonu sta na voljo mestil sicer zelo uspešni model T30. ThinkPad tako krmilna paličica kot sledilna ploščica. Obe do- T40 resda ne sodi med ultra lahke prenosnike, nje, kar pomeni, da bomo podobno (le nekaj odstot- bro opravljata svoje delo. vendar s svojimi merami in težo, predvsem pa kov slabšo) hitrost delovanja dosegli tudi pri delu Opremljenost z vmesniki je pri novem Dellu zmogljivostjo pomeni precejšen napredek v primerna terenu. Brez napajanja je T40 deloval dobrih pet odlična. Na voljo imamo zaporedni in vzporedni javi s predhodnikom. Tehta namreč le 2,4 kilogra- ur in pol, kar je prav tako odličen rezultat, vendar ob vmesnik, dva priključka USB 2.0, VGA in TV izhod, ma in je od T30 tudi občutno manjši. Opremljen je zelo zmogljivem akumulatorju tudi pričakovan. s trenutno najzmogljivejšim procesorjem za preno- T40 sodi med najbolje opremljene prenosnike, snike, Pentiumom M s taktom 1,6 GHz. Pomnilnik ki so trenutno na voljo, temu primerni pa so tudi je 512 MB, po potrebi pa ga lahko razširimo na 2 rezultati, ki jih dosega pri meritvah hitrosti in dejan- GB. T40 ima tudi kar 80 GB disk, kar je rekord ski rabi. Na žalost mesto najboljšega prinaša tudi med doslej preizkušenimi modeli. precej visoko ceno, ki bo odvrnila marsikaterega 14,1-palčni zaslon ima ločljivost 1400 × 1050, morebitnega kupca. Najbrž pa bo IBM ponudil tudi za prikaz slike na zaslonu pa skrbi procesor ATI Ra- manj zmogljive modele ThinkPad T40, ki bodo vse- deon 9000 z 32 MB pomnilnikom, kar prenosniku kakor cenejši. zagotavlja tudi dokaj solidne zmogljivosti v 3D pro- Peter Šepetavc gramih in igrah. Nabor vmesnikov je dokaj obse- žen: poleg vzporednega vmesnika, dveh vmesnikov USB različice 2.0 ter izhoda VGA in TV ima T40 tudi Dell Latitude D600 brezžični omrežni vmesnik po standardu 802.11b in Mere: 31,5 × 25,7 × 3,1 cm, teža 2,2 kg. bluetooth. Paleto brezžičnih vmesnikov zaokrožuje Značilnosti: Pentium M 1,4 GHz, 256 MB RAM, 40 GB infrardeči vmesnik, vmesniki pa so nameščeni ob disk, enota DVD-ROM/CD-RW. straneh prenosnika, saj večino zadnje strani zase- Zaslon: 14,1-palčni, aktivna matrika, 1400 × 1050 pik. da akumulator z zmogljivostjo kar 6600 mAh, Trajanje delovanja: 3 h 25 min. malo pa moti dejstvo, da del akumulatorja sega iz Hitrost: 48,3. ohišja računalnika. Kupiti je mogoče tudi prenosnik Skupna ocena: 8,42. z manjšim akumulatorjem, a temu primerno skrom- priključke za modem in zvočno kartico ter gigabit- Cena: 588.000 tolarjev. nejšim trajanjem delovanja. Za razširitve ima IBM ni omrežni vmesnik. Pisana je tudi paleta brezžič- Prodaja: Alldea, www.alldea.si, 080 18 88; FMC, na voljo režo PC Card, v katero lahko namestimo do www.fmc.si, (01) 520 51 00. nih vmesnikov. Tako ima prenosnik vgrajen vme- dve kartice vrste II ali eno kartico vrste III. Za: Zmogljivost, mere, tipkovnica, opremljenost. snik WiFi, ki podpira standarde 802.11b in Tipkovnica je, značilno za večino prenosnikov 802.11g, bluetooth in infrardeči vmesnik. Za do- Proti: Malo površna izdelava, trajanje delovanja. IBM, odlična, tako glede razporeditve tipk kot ob- datne zmogljivosti je na voljo razširitveno mesto PC čutka pri tipkanju. Nekateri bodo morda pogrešali Card, v katero lahko vtaknemo eno kartico vrste posebne tipke Windows, slovenski znaki pa so na Prenosniki iz Dellove družine Latitude so name- II. Tik pod njim pa je na voljo tudi posebnost – či- tipkovnico vgravirani. Za premikanje kazalke ima- njeni predvsem poslovnim uporabnikom, tako da talnik pametnih kartic. Izmed vmesnikov tako pre- 88 JUNIJ 2003 PRENOSNI RAČUNALNIKI

nosnik nima le priključkov PS/2, brez katerega je ka, so med njima zelo velike razlike. ga nabora vanj vgrajen tudi brezžični omrežni že večina novejših prenosnikov, in vmesnika fire- Prvi, R40 2681-K1G, je precej običajno zasno- vmesnik, in da se lahko s prenosnikom brez do- wire. van prenosnik. Opremljen je z navadnim procesor- datnih kartic povežemo v omrežja WiFi po standar- Pri meritvi hitrosti s programom Winstone se jem Pentium 4 s taktom 2,2 GHz. Pomnilnik je 256 du 802.11b. Če nam zmožnosti, ki jih ponuja pre- Latitude D600 odreže dokaj dobro. Z rezultatom MB, na disku pa je za 40 GB prostora. Zaslon, ka- nosnik, niso dovolj, ga lahko nadgradimo s kartico 48,3 sodi med hitrejše notesnike izmed terega značilnost je zelo svetla in kontrastna slika, preizkušenih in se brez težav kosa s prenosniki je 15-palčni, njegova ločljivost pa je le 1024 × s procesorji Pentium 4m s takti nad 2 GHz. Po- 768. Večina konkurentov pri tako velikih zaslonih grajali bi porabo energije. Kljub temu, da bo pre- ponuja večjo ločljivost. V modularnem razširitve- nosnik brez napajanja deluje solidne tri ure in pol, nem mestu je v osnovi nameščen kombiniran po- smo od modela s procesorjem Pentium M priča- gon DVD-ROM/CD-RW, ki ga po potrebi lahko nado- kovali, da bo brez napajanja deloval dlje, saj po- mestimo s kakšno drugo optično enoto, dodatnim dobno zasnovani modeli brez napajanja zdržijo dlje diskom ali pa dodatnim akumulatorjem. časa. Dell se je očitno odločil za šibkejši, a lažji Model R40 2723-2FG pa sodi med prenosnike, akumulator, da bi prihranil pri teži celotnega preno- ki so opremljeni z novim procesorjem Intel Pen- snika. Dell Latitude D600 je eden najbolje oprem- tium M (in kompletom Centrino), s taktom 1,3 GH- ljenih notesnikov na trgu, njegovo privlačnost pa z. Opremljen je še z 256 MB pomnilnikom, ki ga še povečuje zelo ugodna cena in tri leta garancije. lahko po potrebi razširimo na kar 2 GB. Le 20 GB Zamerimo mu lahko le malo površno izdelavo, ki disk in navadna enota DVD-ROM sta glavni razoča- malo skazi sicer odličen vtis. ranji tega prenosnika, saj imajo skoraj vsi novejši P. Š. modeli prenosnikov v tem cenovnem razredu zmogljivejšo opremo. Zaslon je pri tem modelu manjši, 14,1-palčni, ponuja pa isto ločljivost kakor IBM ThinkPad R40 drugi preizkušeni model, 1024 × 768. IBM ThinkPad R40 (2681-K1G) (2681-K1G) Grafični procesor je pri obeh prenosnikih ATI Radeon Mobility M6, ki sodi danes že med šibkej- Mere: 32,9 × 26,7 × 4,0 cm, teža 3,1 kg. še grafične procesorje in ima v obeh na voljo 16 PCMCIA vrste II ali vrste III. Pohvalili bi odlično tip- Značilnosti: Pentium 4 2,2 GHz, 256 MB RAM, 40 GB MB namenskega pomnilnika DDR. Kljub temu bo kovnico. Razporeditev tipk je zelo dobra, tudi obču- disk, enota DVD-ROM/CD-RW. tek pri tipkanju je med boljšimi. Slovenski znaki so Zaslon: 15-palčni, aktivna matrika, 1024 × 768 pik. vgravirani na tipke. Za krmiljenje kazalke imamo Trajanje delovanja: 3 h 28 min. na voljo tako krmilno paličico kot sledilno ploščico, Hitrost: 37,6. obe pa dobro opravljata svojo nalogo. Skupna ocena: 7,94. Pri meritvah so razlike med prenosnikoma ob- čutne. Kljub temu da sta opremljena z litijevim Cena: 576.678 tolarjev. akumulatorjem z zmogljivostjo 4000 mAh, bo mo- Prodaja: IBM, www.ibm.si, (01) 479 68 02. del s procesorjem Pentium 4 brez napajanja delo- Za: Trajanje delovanja, tipkovnica. val manj, slabe tri ure in pol (a to sploh ni slabo in Proti: Visoka cena. je celo pol ure več, kakor navaja izdelovalec), medtem ko bo model s procesorjem Centrino na terenu uporabniku na voljo kar dobrih pet ur. Pred- IBM ThinkPad R40 nosti novega procesorja so očitne tudi pri merjenju (2723-2FG) hitrosti s programom Business Winstone. R40 s Pentiumom 4 je namreč dosegel rezultat Mere: 31,3 × 25,4 × 3,9 cm, teža 2,7 kg. 37,6, kar ga uvršča nekje v povprečje med Značilnosti: Pentium M (Centrino) 1,3 GHz, 256 MB preizkušenimi modeli, od prenosnika z več RAM, 20 GB disk, enota DVD-ROM. kot dvogigaherčnim procesorjem pa smo Zaslon: 14,1-palčni, aktivna matrika, 1024 × 768 pik. morda pričakovali tudi malo boljši rezultat. Pentium Trajanje delovanja: 5 h 10 min. IBM ThinkPad R40 (2723-2FG) M se kljub precej nižjemu taktu odreže precej bo- Hitrost: 45,2. lje, z rezultatom 45,2 pa se R40 s tehnologijo Skupna ocena: 8,36. to za poslovno rabo dovolj. Prenosnika sta, kljub Centrino uvršča med hitrejše izmed preizkušenih razliki v velikosti in teži, opremljena z enakim na- prenosnikov. Očitno je novi procesor tudi v najšib- Cena: 537.888 tolarjev. borom vmesnikov, ki so na ohišju tudi enako raz- kejši, 1,3-gigaherčni različici povsem dovolj zmog- Prodaja: IBM, www.ibm.si, (01) 479 68 02. porejeni. ThinkPada sta tako opremljena z vzpored- ljiv za vse, razen najzahtevnejše uporabnike. Za: Hitrost, trajanje delovanja, zaslon, tipkovnica. nim vmesnikom (zaporednega ni), dvema vmesni- Novi ThinkPada R40 lepo zaokrožuje ponudbo Proti: Podpovprečna opremljenost, cena. koma USB 2.0, izhodom VGA in TV, opremljena pa IBM na srednjem delu trga, glede na opremljenost sta tudi z infrardečim vmesnikom, ki ga pri nekate- pa sta preizkusna modela morda nekoliko draga. Družina prenosnikov ThinkPad R podjetja IBM rih prenosnikih nižjega in celo srednjega cenovne- Pri modelu s tehnologijo Centrino bi si morda želeli je namenjena kupcem, ki si želijo ugodnega raz- ga razreda ni. večji disk in kombinirano optično enoto, pri modelu merja med ceno in kakovostjo. Preizkusili smo kar V model s procesorjem Pentium M so vgrajeni s 15-palčnim zaslonom pa pogrešamo malo večjo dva nova modela iz te družine, oba z oznako R40. vsi trije sestavni deli tehnologije Centrino, kar po- ločljivost. Kljub temu da gre v osnovi za isti model prenosni- meni, da je poleg novega procesorja in sistemske- P. Š. 90 JUNIJ 2003 PRENOSNI RAČUNALNIKI

Lahki prenosniki

uvrstitev ime računalnika preizkušeno skupna ocena cena (z DDV) poslovni indeks Winstone 2001 za proti

april 2003 88,38,38 664.440 SIT 338,08,0 Odličen zaslon, hitrost, V osnovi nima niti enote 1. IBM Thinkpad X30 opremljenost in prenosnost CD-ROM niti disketnika 51015 60 Zunanje enote so maj 2002 8,8,2929 625.524 SIT 3434,4,4 Hitrost, trajanje delovanja, priključene na računalnik 2. Dell Latitude C400 opremljenost, mere 51015 60 zgolj prek kabla Debelina, te‘a, kakovost Z-aslon, omejen nabor vmes Toshiba Portege junij 2002 8,8,1919 1.070.000 SIT 19,5 izdelave, tipkovnica, trajanje nikov, optična enota le prek 3. 2000 51015 60 delovanja vmesnika PC Card, cena M,ajhne mere, oblika, DVD-ROM Cena, hitrost, svetlost Toshiba Portege april 2002 8,8,1313 835.000 SIT 20,9 zelo dobra opremljenost, zaslona, kakovost krmilne 4. 4000 51015 60 trajanje delovanja palice

7,94 Malo pretemen zaslon, 5. Dell Latitude X200 februar 2003 7,94 499.900 SIT 2828,3,3 Mere, tipkovnica trajanje delovanja 51015 60

Cenejši prenosniki, primerni za domačo rabo

uvrstitev ime računalnika preizkušeno skupna ocena cena (z DDV) poslovni indeks Winstone 2001 za proti

Tiho delovanje, bogata Sledilna ploščica, 1. Dell Inspiron 2650 februar 2003 8,8,3535 371.880 SIT 3434,1,1 programska oprema, zaslon, pomanjkljiva opremljenost 51015 60 opremljenost z vmesniki, cena

37,8 Cena, nima nobenega 2. IBM ThinkPad R32 januar 2003 8,8,1818 495.780 SIT 37,8 Odlična tipkovnica, hitrost izmed hitrih vmesnikov 51015 60

Toshiba Satellite januar 2003 8,12 330.000 SIT 33,7 Ugodna cena, bogata Mere 3. 1410-303 8,12 33,7 programska oprema 51015 60

Fujitsu Siemens februar 2003 8,10 381.900 SIT 37,7 Zmogljivost, trajanje Grafična kartica v 4. Amilo A 8,10 37,7 delovanja, cena sistemskem naboru 51015 60

Gericom Webshox november 7,99 259.900 SIT 24,1 Cena, opremljenost Hitrost, trajanje delovanja 5. Per4mance 2002 7,99 24,1 51015 60

Srednji razred prenosnikov, primernih za poslovno rabo

uvrstitev ime računalnika preizkušeno skupna ocena cena (z DDV) poslovni indeks Winstone 2001 za proti

Zmogljivost, mere, tipkovnica, Malo površna izdelava, NOVO 8,41 588.000 SIT 448,38,3 1. Dell Latitude D600 8,41 opremljenost trajanje delovanja 51015 60 IBM ThinkPad R40 Hitrost, trajanje delovanja, Podpovprečna NOVO 8,34 537.888 SIT 4545,2,2 2. (2723-2FG) 8,34 zaslon, tipkovnica opremljenost, cena 51015 60 Zaslon, tipkovnica, trajanje 3. Gericom Blockbuster NOVO 8,8,1616 429.900 SIT 440,40,4 delovanja, programska Velikost, zmogljivost 51015 60 oprema Trajanje delovanja, Neroden dostop do Compaq Evo N800v maj 2003 8,8,1212 450.202 SIT 4040,6,6 4. opremljenost, te‘a vmesnikov na zadnji strani 51015 60 Širok zaslon, hitrost Tipkovnica, manjka izhod 5. Gericom Hollywood NOVO 8,8,0000 459.900 SIT 5050,1,1 delovanja, oblika za digitalni zvok 51015 60

Vrhunski prenosniki

uvrstitev ime računalnika preizkušeno skupna ocena cena (z DDV) poslovni indeks Winstone 2001 za proti

Zmogljivost, mere, trajanje NOVO 8,97 57,2 1. IBM ThinkPad T40 8,97 844.094 SIT 57,2 delovanja, tipkovnica Visoka cena 51015 60 Hitrost, trajanje delovanja, Acer TravelMate maj 2003 8,57 751.424 SIT 5454,4,4 opremljenost, te a in Visoka cena 2. 803LCi 8,57 ‘ 51015 60 dimenzije Odlična izdelava, tipkovnica, IBM Thinkpad T30 september 88,25,25 720.984 SIT 37,5 zaslon, opremljenost, hitrost, Cena 3. (2366-92G) 2002 37,5 51015 60 razšriljivost Hitrost delovanja, Visoka cena, v osnovi ni- Compaq Evo N800w januar 2003 88,11,11 984.000 SIT 446,66,6 ma brez‘ičnih vmesnikov 4. opremljenost, zaslon (glede na cenovni razred) 51015 60 Odlična izdelava, tipkovnica, IBM Thinkpad T30 september 37,4 2002 88,07,07 688.344 SIT 37,4 zaslon, opremljenost, hitrost, Cena 5. (2366-82G) razšriljivost 51015 60 Za merjenje hitrosti uporabljamo Winstone Business 2001 (1.0.2), za merjenje zmogljivosti akumulatorja pa BatteryMark 4.0. Programi Business Winstone, Content Creation Winstone in BatteryMark so zaščitene blagovne znamke podjetja Ziff Davis Publishing Holdings. PRENOSNI RAČUNALNIKI JUNIJ 2003 91

trajanje mere opremljenost značilnosti prodaja delovanja IBMov najmanjši ThinkPad je še vedno vzor za lahke 2:43 27 × 22,7 × 3 cm, 1,6 kg Intel Pentium III, 1,2 GHz, 256 MB RAM, disk 40 MB, 12" prenosnike, tako glede opremljenosti, zmogljivosti, kot IBM Slovenija, www.ibm.si, TFT zaslon, 1024 × 768 pik kakovosti. (01) 479 68 02 Alldea, www.alldea.si, 3:16 29 × 23,8 × 3 cm, 1,6 kg Intel Pentium III, 1,2 GHz, 256 MB RAM, disk 30 GB, Predvsem velika hitrost in zelo dobro trajanje delovanja, v (080) 18 88, FMC, www. zunanja enota DVD-ROM, 12,1" zaslon, 1024 × 768 pik čemer ne zaostaja za precej večjimi modeli. fmc.si, (01) 520 51 00 Intel Pentium III, 760 MHz, 256 MB RAM, disk 20 GB, za Najtanjši prenosnik na trgu, obenem pa tudi eden najbolj 6:13 28,9 × 22,9 × 1,49 cm, 1,2 kg doplačilo zunanja enota (vmesnik PC Card) CD-ROM, 12,1" elegantnih. Zmogljiva zasnova, izjemno trajanje delovanja Inea, www.inea.si, (01) 721 80 00 zaslon, 1024 × 768 pik ob uporabi prilo‘enih akumulatorjev. Pomanjšna različica najzmogljivejše Toshibe Tecra 9000 z Intel Pentium III, 750 MHz, 128 MB RAM, disk 20 GB, Inea, www.inea.si, 2:59 27 × 24,8 × 3,1 cm, 2,1 kg zelo bogato opremo in modularnim razširitvenim mestom v DVD-ROM, 12,1" zaslon, 1024 × 768 pik računalniku (01) 721 80 00

Intel Pentium III, 800 MHz, 256 MB RAM, disk 30 GB, Najmanjši in najla‘ji Dellov prenosnik doslej, dobro Alldea, www.alldea.si, 1:53 27,3 × 22,6 × 2,4 cm, 1,3 kg DVD-CD/RW, 12,1" zaslon, 1024 × 768 pik opremljen in s kvalietetno tipkovnico ter številnimi (080) 18 88, FMC, www. mo‘nostmi nadgradnje z zunanjimi dodatki fmc.si, (01) 520 51 00

trajanje mere opremljenost značilnosti prodaja delovanja Alldea, www.alldea.si, 2:25 32,8 × 27,4 × 3,7 cm, 3,3 kg Intel Pentium 4, 1,8 GHz, 256 MB RAM, disk 40 Dellov najmanjši model, z zelo dobrim razmerjem med (080) 18 88, FMC, www.fmc.si, GB, DVD-CD-RW, 15" zaslon, 1400 × 1050 pik ceno in zmogljivostjo (01) 520 51 00

Intel Pentium 4, 1,7 GHz, 256 MB RAM, disk 20 GB, IBM Slovenija, www.ibm.si, 3:01 31,3 × 25,8 × 3,8 cm, 2,7 kg DVD-CD/RW, 14,1" zaslon, 1024 × 768 pik Osnovni IBM-ov model z veliko kakovostjo izdelave. (01) 479 68 02

Intel Celeron 1,5 GHz, 256 MB RAM, disk 20 GB, Toshibin osnovni model z dobro zasnovo za zelo 2:19 327 × 286 × 455 mm, 3,4 kg ugodno ceno. Dokaj te‘ak računalnik, pa zato z velikim Inea, www.inea.si, (01) 513 81 15 DVD-ROM, 14,1" zaslon, 1024 × 768 pik zaslonom. Zmogljiv prenosnik z dobrim tranajem delovanja, ki Gorenje, www.gorenjegroup.com, 3:09 32,2 × 27,2 × 3,5 cm, 2,9 kg AMD Mobile Athlon ×P 1400+, 256 MB RAM, disk dokazuje da AMD zmore toliko, kot Intel. Dobro (03) 899 10 00, Liko Pris, 30 GB, DVD-ROM, 14,1" zaslon, 1024 × 768 pik razmerje med ceno in zmogljivostjo. www.likopris.si, (01) 750 64 00 Tipičen predstavnik v tem razredu, od tekmcev se 2:11 31,8 × 25,8 × 3,8 cm, 3 kg Intel Celeron 1,7 GHz, 256 MB RAM, disk 20 GB, razlikuje po nekoliko boljši opremi, vendar operacijski Anni, www.anni.si, (01) 583 99 99 DVD-ROM, 14.1" zaslon, 1024 × 768 pik sistem v osnovi ni vključen

trajanje mere opremljenost značilnosti prodaja delovanja Lahek in zmogljiv prenosnik, ki se lahko pohvali z zelo Alldea, www.alldea.si, (080) 18 3:25 31,5 × 25,7 × 3,1 cm, 2,2 kg Intel Pentium M, 1,4 GHz, 256 MB RAM, disk 40 GB, dobro opremljenostjo in ugodno ceno, lahko pa bi bil 88, FMC, www.fmc.si, DVD-CD/RW, 14,1" zaslon, 1400 × 1050 pik bolj kvalitetno izdelan. (01) 520 51 00 Srednji razred v IBMovi ponudbi, ki se lahko pohvali z 5:10 31,3 × 25,4 × 3,9 cm, 2,7 kg Intel Pentium M, 1,3 GHz, 256 MB RAM, disk 20 GB, najnovejšim procesorjem, a razmeroma skormno IBM, www.ibm.si, (01) 479 68 02 DVD-ROM, 14,1" zaslon, 1024 × 768 pik opremo, a zelo dobrimi zmogljivostmi Prenosnik z bogato opremo in prijetno obliko za 3:42 32,8 × 27,8 × 3,8 cm, 3,1 kg Intel Pentium 4, 2 GHz, 256 MB RAM, disk 40 GB, ljubitelje bogatih vsebin, brez katerih ne morejo niti na Anni, www.anni.si, (01) 583 99 99 DVD-CD-RW, 15" zaslon, 1400 × 1050 pik terenu Compaqov notesnik z odličnim razmerjem med ceno in 3:25 31,7 × 26,5 × 3,3 cm, 2,5 kg Intel Pentium 4, 1,8 GHz, 256 MB RAM, disk 40 GB, zmogljivostjo, katerega glavna odlika je dolg čas DISS, www.diss.si, DVD-CD/RW, 15" zaslon, 1400 × 1050 pik trajanja delovanja (01) 420 55 06

Intel Pentium 4, 2 GHz, 256 MB RAM, disk 40 GB, Prvi prenosnik z zaslonom širokega tipa, idealen za 2:45 35,2 × 26 × 3,1, 3 kg DVD-CD/RW, 15,2" zaslon, 1280 × 854 pik gledanje filmov DVD, ki se v vsem zgleduje po ponudbi Anni, www.anni.si, (01) 583 99 99 dru‘be Apple

trajanje mere opremljenost značilnosti prodaja delovanja Vrhunski IBM prenosnik, ki se lahko pohvali z visoko 5:36 31,1 × 27,7 × 2,7 cm, 2,4 kg Intel Pentium M, 1,6 GHz, 512 MB RAM, disk 80 GB, kakvostjo, nizko ceno, hitrim delovanjem in dolgim trajanjem DISS, www.diss.si, DVD-CD/RW, 14,1" zaslon, 1400 × 1050 pik delovanja. (01) 420 55 06

Intel Pentium M, 1,6 GHz, 512 MB RAM, disk 40 GB, Vrhunsko opremljen notesnik, namenjen najzahtevnejšim TrendNet, www.trendnet.si, 4:25 33,0 × 27,2 × 2,9 cm, 2,7 kg DVD-CD/RW, 15" zaslon, 1400 × 1050 pik uporabnikom. (03) 586 30 33

Intel Pentium 4, 1,8 GHz, 256 MB RAM, disk 40 GB, Lahek in tanek vrhunski prenosnik z bogato opremo, visoko IBM Slovenija, www.ibm.si, 2:54 30,5 × 24,9 × 3,5 cm, 2,6 kg DVD-ROM, 14,1" zaslon, 1400×1050 pik kakovostjo izdelave in vgrajenih delov. (01) 479 68 02

Vrhunski prenosnik iz dru‘ine Evo, opremljen z najsodob- Avtera, www.avtera.si, 2:43 32,8 × 26,7 × 3,5 cm, 2,7 kg Intel Pentium 4, 2,2 GHz, 1 GB RAM, disk 60 GB, nejšo tehnologijo, a hkrati dovolj lahek za vsakodnevno (01) 585 34 11, DISS, DVD-CD/RW, 15,1" zaslon, 1600 × 1200 pik prenašanje. www.diss.si, (01) 420 55 06

Intel Pentium 4, 1,8 GHz, 256 MB RAM, disk 40 GB, Lahek in tanek vrhunski prenosnik z zelo bogato opremo, IBM Slovenija, www.ibm.si, 2:59 30,5 × 24,9 × 3,5 cm, 2,5 kg DVD-ROM, 14,1" zaslon, 1024 × 768 pik veliko kakovostjo izdelave in vgrajenih delov. Za spoznanje (01) 479 68 02 cenejši od modela T30, ki ima vgrajeni ethernet. LASERSKI TISKALNIKI ri preizkusu vse laserske tiskalnike, ki jih je ta hip mogoče dobiti na kom, zgradbo, prijaznost in zmogljivost gonilnikov, ceno tiskalnika ter ceno od- slovenskem trgu, razvrščamo na lestvico. Vsak mesec popravimo tisa na papir. P cene tiskalnikov in potrošnega materiala, dodamo nove modele in Trenutno je na lestvici 96 tiskalnikov, od tega 25 osnovnih, 24 srednje zbrišemo tiste, ki niso več naprodaj. Na tej podlagi vedno znova izračunamo zmogljivih, 16 najzmogljivejših, 17 dražjih barvnih in 14 cenejših barvnih. ocene, ki upoštevajo kakovost tiskanja, hitrost, enostavnost dela s tiskalni- Vsak mesec objavimo tabelo, ki vključuje najboljše štiri iz vsake skupine.

IBM Infoprint Color 8 predvsem zelo ugodno ceno za barvni tiskalnik. A Brother HL-7050DN to je praktično tudi vse. Tiskalnik namreč že z vi- Velikost (razred): A4 (cenejši barvni). dezom razkriva, da gre za starejši model. Veliko in Velikost (razred): A4 (srednji). Ločljivost: 600 × 600 pik na palec. težko ohišje ima na vrhu globoko odložišče, ki Ločljivost: 1200 × 1200 pik na palec. Navedena hitrost: 8/8 strani na minuto (čb/barvno). sprejme do 250 listov A4, kot alternativa je na vo- Navedena hitrost: 25 strani na minuto (čb). ljo tudi možnost odlaganja izpisov na zadnji strani Tehnične lastnosti: 500 listov (predal) + 100 listov (več- Tehnične lastnosti: 2 × 500 listov (predal) + 100 listov namenski podajalnik); PCL 5c, postscript 3; 32 MB/ tiskalnika z licem navzgor, kar lahko v kombinaciji (večnamenski podajalnik); PCL 6, BR-Script3 (posne- 144 MB; vzporedni vmesnik. z večnamenskim podajalnikom papirja, ki sprejme tek postscripta 3), IBM Proprinter XL, Epson FX-850, HP-GL; 32 MB/288 MB; vzporedni, USB, zaporedni, Skupna ocena: 7,39. do 100 listov (sicer ponavadi uporabljamo predal omrežni vmesnik. Cena: 199.900 tolarjev. zmogljivosti do 250 listov) uporabimo za tiskanje Skupna ocena: 8,65. Cena natisnjene strani: 5,52 tolarjev (čb), 26,74 tolarjev po ravni poti papirja. Tiskalni mehanizem doseže- Cena:.495.600 tolarjev. (barvno). mo tako, da dvignemo masivni gornji del ohišja, Cena natisnjene strani: 2,93 tolarja. Prodaja: Mikropis, (03) 712 15 00, www.mikropis.si. pod njim pa naletimo na precej manjši, a urejen po- Prodaja: Medis, (01) 589 69 00, www.medis.si. Za: Cena. gon, ki so ga izdelali v podjetju Oki. Tiskalnik je Za: Opremljenost, hitrost, ločljivost, nizka cena izpisa. Proti: Počasen, slab izpis, ni gonilnikov za Windows opremljen z 32 MB pomnilnikom, razširiti pa ga je 2000 in XP. mogoče do 144 MB. Proti: Rastri na bitnih slikah, učinek moire na zahtev- Že uradna navedba hitrosti je za današnje raz- nih vzorcih. IBM Infoprint Color 8 je sicer že precej prileten mere skromna, saj znaša le 8 strani na minuto model barvnega tiskalnika s pogonom, ki tiska z tako v barvah kot tudi le ob tiskanju črno- enim prehodom, a je še vedno naprodaj in ima belih dokumentov. Počasen je tudi v praksi, tako da za 15 strani dolgo preizkusno besedilo potrebuje dve minuti in petnajst sekund, poročilo, popestreno z grafikoni (devet strani), pa je izpisal v minuti in 32 sekundah. Še slabše se obnese pri zahtevnih bitnih slikah, saj nima drugega vmesnika kot počasni vzporedni vmesnik (omrežni vmesnik je na voljo kot dodatek). 25 MB bitno sliko je tako natisnil v sedmih sekundah manj od treh minut, veliko časa pa so mu vzeli tudi vektorski dokumenti, saj je za izpis preizkusnega besedila potreboval kar minuto in pol. Dodajmo k temu še dejstvo, da za tiskalnik sploh ni gonilnikov za zadnje različice Oken (mislimo na različice 2000 in XP). Tako smo za preizkušanje morali uporabljati kar gonilnike za starejši Okijev model (Okipa- ge 8C), kar svetuje tudi IBM, pa čeprav ti ne delujejo stoodstotno zanesljivo in jih včasih preprosto »pobere«. Povejmo še, da je kakovost odtisov zelo slaba. Privzeta ločljivost je namreč že pri besedilih 2-kratna povečava le 300 × 300 pik na palec (večja pa tiskanje bis- 2-kratna povečava tveno upočasni), kar se pozna pri ostrini črk, pri barvnih dokumentih pa je stanje še slabše, saj so barve precej zgrešene in tudi število odtenkov, ki jih zmore ovekovečiti na papir, je zelo skromno. Vseka- kor tiskalnik za današnje čase zelo skromnih zmogljivosti, ki pa je naprodaj po zares zelo ugodni ceni. IBM Infoprint Color 8 To pa navsezadnje tudi nekaj šteje. Brother HL-7050DN LASERSKI TISKALNIKI JUNIJ 2003 93

Brother HL-7050DN je zelo dobro opremljen Oki B4300 je vzelo 34 sekund (tri kopije tega je izpisal v minu- predstavnik srednjega razreda laserskih tiskalni- ti in pol), 25 MB veliko bitno sliko pa je natisnil v kov visoke ločljivosti (1200 × 1200 pika na pa- Velikost (razred): A4 (nižji). petnajstih sekundah. Prav toliko je potreboval tudi lec), ki izpisuje dokaj hitro. Po uradnih podatkih na- Ločljivost: 1200 × 600 pik na palec. za dokument iz Pagemakerja, vektorski dokument mreč lahko natisne do 28 strani na minuto, čeprav Navedena hitrost: 18 strani na minuto (čb). iz Corela pa se je na papir prelil v vsega enajstih smo mu namerili le 25,5 strani na minuto (z ne- sekundah. Tehnične lastnosti: 250 listov (predal) + podajalnik za koliko zahtevnejšim besedilom, kot se sicer upo- posamezne liste; PCL 5e, PCL 6, IBM Proprinter, Ep- Po tej strani mu torej praktično nimamo kaj oči- rablja za določanje hitrosti pogona). To je kljub son FX; 16 MB/48 MB; vzporedni, USB 2.0. tati. Tudi kakovost, ki jo dosegajo gonilniki PCL 6, vsemu še zelo hitro, ob tem pa ima HL-7050DN Skupna ocena: 8,40. je dokaj dobra, čeprav ne popolna. Prelivi od bele tudi zelo kratek čas izpisovanja prve strani doku- Cena: 90.960 tolarjev. proti črni so namreč nekoliko prepočasni, pa tudi mentov. Za izpis prve strani petnajst strani dol- Cena natisnjene strani: 4,91 tolarjev. že kar vidno rastrirani, a ne preveč. Podrobnosti gega preizkusnega besedila je tako potreboval Prodaja: Mikroing, (01) 423 61 31, www.mikroing.si. so dobro vidne (tudi zaradi ločljivosti 1200 × 600 enajst sekund, s celotnim besedilom pa je opravil Za: Predal, hitrost, ločljivost, nizka cena izpisa. pik na palec), napak pa je vseeno nekaj. Na zapol- v vsega 44 sekundah. Petdeset strani dolgo be- njenih črnih površinah je opaziti kar nekaj težav s Proti: Nekaj vidnih rastrov in sledi na bitnih slikah. sedilo pa je izpisal v dveh sekundah manj kakor pokrivnostjo črne. Bitne slike so dobre kakovosti, dveh minutah. Za izpis poročila, popestrenega z čeprav so nekateri rastri kar opazni, pa tudi vodo- grafikoni, je potreboval 31 sekund in le minuto in Oki B4300 je novi predstavnik Okija v spod- ravne sledi mehanizma so opazne. Kljub vsemu gre sedem sekund, da je izpisal taisti dokument v treh njem cenovnem razredu: na videz še najbolj spomi- za enega boljših izpisov v tem razredu tiskalnikov, kopijah. nja na starejše tiskalnike HP iz serije Laserjet 2, ki ki je povsem uporaben za vse vrste namenov, ra- Tudi z bitnimi slikami ni imel težav. 25 mega- so jo v Okiju kar nekako nostalgično povzeli. Seve- zen morda za namizno založništvo. bajtov veliko bitno sliko je natisnil v 19 sekun- da pa nas bolj od videza zanima sama zmogljivost Tiskalnik se ponaša tudi s pravim pisarniškim dah, hiter pa je bil tudi z vektorskimi grafikami. tiskalnika in ta je za spodnji cenovni razred zelo predalom (kar sicer v tem razredu ni nujno pravilo), Preizkusni dokument se je iz Corela izpisal v vse- ugodna. Tako je deklarirana hitrost modela B4300 ki sprejme do 250 listov A4, ima pa tudi podajalnik ga 12 sekundah. Kakovost izpisov je dobra, če- kar 18 strani na minuto in to se je na preizkusu za posamezne liste, ki omogoča tudi tiskanje po prav je predvsem na izpisih bitnih slik kar nekaj tudi kar najbolj dokazalo. ravni poti papirja. Pri tem se papir odlaga na hrbtni napak, predvsem so nekateri rastri precej opazni, Tako je Oki B4300 dosegel najhitrejši čas izpi- strani tiskalnika (do 50 listov). Drugače se odlaga z na zahtevnejših vzorcih pa nastane tudi učinek sovanja na prav vseh preizkusih – seveda v svo- licem navzdol na vrhu tiskalnika, kjer je prostora za moire. Bistveno boljša je kakovost vektorskih jem razredu – in s tem postavil nov mejnik v hitro- največ 150 listov. Pomnilnika ima 16 megabajtov, grafik, ki so natančne, podrobne – le pri prelivih sti tiskalnikov s ceno manj kot 100 tisočakov. razširiti pa ga je mogoče do 144 MB. Poleg že nastane nekaj podobnih težav kot pri bitnih sli- Tako je za izpis petnajst strani dolgega besedila omenjenega opisnega jezika PCL 6 podpira še PCL kah. Kakovosti izpisa besedil nimamo kaj očitati, potreboval le 53 sekund, devet strani poročila mu 5e ter opisne jezike matričnih tiskalnikov IBM Pro- črke so ostre, pokrivnost črnila je dobra, printer in Epson FX, tako da tudi z združljivostjo s tako da so besedila kontrastna in starejšimi programi ne bi smelo biti težav. Za pove- čitljiva. zovanje z računalnikom imamo na voljo tako vzpo- Kot smo že omenili, je ti- redni kot tudi hitri vmesnik USB 2.0. Dodajmo k skalnik zelo dobro opremljen. temu še zelo ugodno ceno izpisa, ki je najnižja v Tako ima dva velika predala z tem razredu, saj je manj kot pet tolarjev. Torej zmogljivostjo 500 listov in še zares posrečena kombinacija zmogljivosti po večnamenski podajalnik z zelo ugodni ceni, kar model uvršča v sam vrh zmogljivostjo 100 listov. Model trenutne ponudbe poceni laserskih tiskalnikov. HL-7050DN ima poleg tega tudi enoto za tiskanje na obe strani, ki deluje precej nenavadno, saj se list Oki C5100n obrača na hrbtni strani, tam, kjer je si- Velikost (razred): A4 (cenejši barvni). cer odložišče za tiskanja z licem navzgor Ločljivost: 600 × 1200 pik na palec. (ki ga uporabljamo predvsem za tiskanje po Navedena hitrost: 20/12 strani na minuto (čb/barvno). ravni poti papirja), tako da ga pred obračanjem Tehnične lastnosti: 300 listov (predal) + 100 listov (več- vidimo. Deluje pa tiskanje na obe strani zaneslji- namenski podajalnik); GDI; 32 MB/288 MB; omrežni vo in tudi hitro. in vmesnik USB 2.0. Za povezovanje z računalniki so na voljo tako Skupna ocena: 8,26. omrežni kot tudi vzporedni, zaporedni in vmesnik Cena: 239.999 tolarjev. USB. Kot dodatna možnost je na voljo še infrarde- Cena natisnjene strani: 4,33 tolarja (čb), 32,17 tolarja či vmesnik. Pomnilnika je 32 megabajtov, razširiti (barvno). ga je mogoče do 288 megabajtov. Tiskalnik podpi- 2-kratna povečava Prodaja: Mikropis, (03) 712 15 00, www.mikropis.si. ra veliko število opisnih jezikov – tako pozna poleg Za: Cena čb izpisa, zasnova. »standardnih« PCL 6 in posnetka postscripta 3 Proti: Manjša hitrost pri nekaterih vrstah dokumentov, (BR-Script 3) tudi starejše standarde IBM Proprin- netočne barve. ter XL, Epson FX-850 in HP-GL. Za konec omenimo še zelo ugodno ceno izpisa strani, ki jo Brotherjev S serijo barvnih tiskalnikov LED 5xxx, ki upo- tiskalnik ponuja – z 2,93 tolarja na stran sodi med rabljajo tiskalni pogon z enim prehodom, so pri cenejše izpise sploh. Oki B4300 Okiju želeli ponuditi barvni model za manjše in 94 JUNIJ 2003 LASERSKI TISKALNIKI srednje velike pisarne, ki želijo svoje dokumente rišča vso vsebino kartuš (vsaj brez dodatne »po- Oki B6100n popestriti tudi z barvami, pri tem pa ne namerava- moči«). jo vlagati velikanskih sredstev v nakup. Cena Uradna hitrost tiskalnika je 20 strani na minu- Velikost (razred): A4 (srednji). preizkušenega modela 5100n, ki se, kot pove že to, če tiskamo le črne dokumente, oziroma 12 Ločljivost: 1200 × 1200 pik na palec. samo ime, ponaša tudi z omrežnim vmesnikom strani na minuto, če so ti popestreni tudi z barva- Navedena hitrost: 25 strani na minuto (čb). (poleg vmesnika USB 2.0), je tako povsem primer- mi. V praksi pa se je izkazalo, da ima tiskalnik Tehnične lastnosti: 550 listov (predal) + 100 listov (več- ljiva s cenami podobno zmogljivih enobarvnih ti- precejšnje težave z našim preizkusnim besedi- namenski podajalnik); PCL 5e, PCL 6, postscript 3; 64 skalnikov. lom. Za 15 strani nepretrganega besedila, ki ga MB/256 MB; vzporedni, USB 2.0, omrežni vmesnik. Tiskalnik je sicer bistveno manjši od večjih uporabljamo za merjenje hitrosti, je namreč potre- Skupna ocena: 8,72. Okijevih modelov A4 iz serije 7xxx, ima pa po- boval precej več časa, kot bi ga moral, in je s Cena: 287.520 tolarjev. dobno zasnovo ohišja, tako da do pogona pridemo časom minuto in 47 sekund (pri čemer je potre- Cena natisnjene strani: 3,73 tolarja. prek zgornjega dela ohišja, ki ga odpremo podob- boval 24 sekund za izpis prve strani) dosegel Prodaja: Mikroing, (01) 423 61 31, www.mikroing.si. no kakor pokrov avtomobilskega motorja. Pod po- kar za polovico slabši rezultat od pričakovanega Za: Hitrost, kakovost in cena izpisa. krovom je pregledno urejen mehanizem, menja- (le okoli 10 strani na minuto). Zanimivo, da je pri Proti: Nerodno upravljanje, nekaj napak na odtisih. vanje štirih majhnih kartuš z barvilom pa je nad- večini drugih besedil, ki smo jih izpisali (takih z vse enostavno. Uradna zmogljivost posameznih manjšo gostoto besedila), tiskal bistveno hitreje, barv je 5000 listov, čeprav so tiskalniku ob na- a je imel vendarle težave z nekaterimi vrstami Z novo serijo črno-belih tiskalnikov z oznako B kupu priloženi le taki z zmogljivostjo 1500 listov. besedil, ki jih gonilniki GDI očitno precej nepri- je Oki osvežil svojo ponudbo pisarniških modelov No, po pravici povedano, je nam s preizkusnim merno obdelajo, to pa se potem tudi pozna pri hi- tiskalnikov LED. Oki B6100n je tako namenjen modelom uspelo natisniti bistveno več strani, trosti. srednje velikim pisarnam, zaradi dokaj visoke loč- kot bi jih, če bi upoštevali »mnenje« tiskalnika, Precej hitreje pa je opravil z barvnimi preizku- ljivosti 1200 × 1200 pik na palec pa tudi tistim, da so kartuše prazne. Potem, ko nas je namreč že snimi dokumenti. Devet strani dolgo besedilo, ki potrebujejo boljši izpis. Po sami obliki spominja opozoril, da je kakšna kartuša prazna, nam je z popestreno z barvnimi grafikoni, je izpisal v mi- na Xeroxove laserske modele »N«, čeprav je njimi (tako da smo jih izvlekli in malo pretresli) nuti in treh sekundah, z bitno sliko pa je opravil upravni del precej bolj zmeden kot pri teh, saj sta uspelo natisniti skorajda še enkrat toliko izpisov, najhitreje v tem razredu sploh (izpisal jo je v le način upravljanja menujev in razporeditev tipk zelo kot bi jih sicer, kar kaže, da tiskalnik slabo izko- 24 sekundah). Res pa je, da pri barvah ni ravno nerodna. Sicer uporabnik tega večinoma tako ali blestel s točnostjo in dinamiko, saj so zahtevni tako ne potrebuje, pa vendar. barvni dokumenti dokaj rastrirani, barve pa precej Hitrost, ki jo navaja Oki za model B6100n, je odstopajo od realnih, a kakovost za večino pisar- 25 strani na minuto, na našem preizkusu pa je za niških namenov, ko ne potrebujemo vrhunskega barvnega odtisa, povsem zadostuje, za druge namene, kot je npr. predizpis pri grafič- nem oblikovanju, pa ne, pa čeprav se ponaša z dokaj visoko ločljivostjo, 600 × 1200 pik na palec. Kljub ugodni ceni pa se pri Okiju niso odpovedali niti preglednemu upravljalnemu delu na pred- njem vrhnjem delu ohišja, ki ima za upravljanje menujev vgrajen tudi majhen enobarvni zaslon LCD. Papir vstavljamo bodisi v predal zmogljivosti 300 listov pisarniškega papirja A4 bodisi v večnamenski podajalnik z zmogljivostjo 100 listov. Odložišče na vrhu sprejme 250 listov z licem navzdol, omogočeno je tudi tiskanje po ravni poti papirja, ob čemer se izpisi odlagajo z licem navzgor na hrbtni strani tiskalnika. Tako je mogoče tiskati tudi na debelejše medije. Posebnost Okijevih barvnih 2-kratna povečava tiskalnikov pa je tudi možnost tiskanja nekaj me- 2-kratna povečava trov dolgih izpisov. Pomnilnika je 32 megabajtov, razširiti pa ga je mogoče do največ 288 MB. Ti- skalnik je združljiv z Windows v različicah od 95 do XP, z drugimi pa ne, saj gre za tiskalnik GDI. Omenimo še zelo ugodno ceno črno-belega izpisa, ki je le 4,33 tolarja, barvni izpis s ceno več kot 30 Oki C5100n tolarjev pa je nekje v povprečju. Oki B6100n JUNIJ 2003 95

to navedbo zaostajal le za eno stran na minuto (pri čemer mi za preizkušanje uporabljamo nekoliko zahtevnejši dokument od tistih s 5 % pokritostjo). 15 strani dolgo preizkusno besedilo je tako natisnil v le 44 sekundah, pri čemer velja opozoriti, da je prvo stran izpisal v le 9 sekundah, to pa je zelo hitro. Devet strani dolgo poročilo z grafikoni je izpi- soval 31 sekund, je pa nekaj več časa porabil za 3 kopije tega (zaradi nekaterih prekinitev ob tiskanju), namreč minuto in 38 sekund. Ugoden čas 29 sekund je dosegel tudi pri tiskanju zahtevne 25 MB velike preizkusne bitne slike, ki kaže, kako uspešno uspe »požirati« večje količine podatkov. Za izpis vektorske grafike je potreboval le 13 sekund. S papirjem tiskalnik zalagamo prek velikega predala z zmogljivostjo 550 listov, dodatno pa ima nameščen tudi večnamenski podajalnik, ki sprejme do 100 listov pisarniškega papirja velikosti A4. Če to ne zadostuje, je mogoče dokupiti še dva predala po 550 listov. Papir se odlaga na globoko odložišče na vrhu tiskalnika, ki sprejme do 500 listov, 120 listov pa se lahko odloži na hrbtno stran tiskalnika, ki omogoča tudi tiskanje po ravni poti papirja, kar je primerno predvsem za debelejše nosilce. Valj in barvilo sta pri modelu B6100n v skupni kartuši, kar precej poenostavi menjavo le-te. Opremljenost s pomnilnikom je dobra, saj ima že v osnovi zajetnih 64 megabajtov, kar je za tiskalnik tega razreda zelo veliko, razširiti pa ga je mogoče do 256 megabajtov. Tudi podpora opisnim jezikom je dobra, saj podpira tako PCL 6 kot tudi nekoliko starejši PCL 5e, za kakovostne odtise pa razume tudi postscript različice 3. Kot pove oznaka »n« v imenu, je vanj vgrajen omrežni vmesnik, pa tudi USB 2.0 in vzporedni ne manjkata. Povejmo še, da je kakovost izpisov zelo dobra. Prelivi so dokaj zvezni, čeprav so sivinski odtenki nekoliko pretemni, napak na preizkusnem vektor- skem odtisu pa je ob uporabi postscriptnih gonilnikov razmeroma malo. Tudi bitne slike mu uspe natisniti kakovostno, pa čeprav so nekoliko pretem- ne (a to lahko popravimo), vidne pa so tudi vodo- ravne sledi tiskalnega mehanizma (a malo) in nekoliko pretirani rastri pri določenih odtenkih. Bese- dila so ostra, natančna in sploh odlična. Arnold Marko 96 JUNIJ 2003 LASERSKI TISKALNIKI

Osnovni čb tiskalniki uvrstitev ime tiskalnika preizkušeno skupna ocena cena cena strani za proti (z DDV)

Predal, hitrost, ločljivost, nizka cena Nekaj vidnih rastrov in sledi na bitnih 1. OKI B4300 NOVO 8,8,4040 90.960 SIT 4,91 SIT izpisa. slikah. 510

Minolta - QMS februar 2003 8,22 71.880 SIT 6,91 SIT Hitrost, kakovosten izpis, visoka Nima predala, slab pladenj, prilo‘ena 2. PagePro 1200W 8,22 ločljivost. kartuša le za 1.500 izpisov. 510

Canon Lasershot maj 2003 8,8,2222 59.988 SIT 8,78 SIT Tiho delovanje, zelo ugodna cena. Dra‘ji izpis, manjša hitrost, nima 2. LBP-1120 predala. 510

Premajhen pomnilnik za zahtevnejše 4. Lexmark E320 januar 2002 8,8,1919 85.000 SIT 7,54 SIT Preprosta namestitev, hitrost izpisa izpise, izpis rastrov, pladenj 510

Srednje zmogljivi čb tiskalniki cena uvrstitev ime tiskalnika preizkušeno skupna ocena (z DDV) cena strani za proti

Sunkoviti prehodi, neroden preklop med Kyocera Mita oktober 2002 8,8,7474 239.880 SIT 2,56 SIT Cena izpisa, ekološko prijazen, kakovost 1. FS 1900N PCL in PS 510

Nerodno upravljanje, nekaj napak na NOVO 8,72 2. Oki B6100n 8,72 287.520 SIT 3,73 SIT Hitrost, kakovost izpisa odtisih 510

Nashuatec februar 2003 8,8,7171 331.316 SIT 5,20 SIT Hiter pisarniški tiskalnik solidne Majhen predal, nima tiskanja po ravni 3. P7126N kakovosti, velikost A3 poti papirja 510

Brother 8,8,6565 495.600 SIT 2,93 SIT Opremljenost, hitrost, ločljivost, nizka Rastri na bitnih slikah, učinek moire na 4. HL-7050DN NOVO cena izpisa zahtevnih vzorcih 510

Najzmogljivejši čb tiskalniki cena uvrstitev ime tiskalnika preizkušeno skupna ocena (z DDV) cena strani za proti

Kyocera Mita FS- april 2002 9,27 1.343.220 SIT 1,10 SIT Hitrost tiskanja, kakovost izpisa, Ne najhitrejši izpis prve strani 1. 9500DN 9,27 razširljivost 510 Hitrost tiskanja, kakovost izpisa, 2. Lexmark W820n januar 2002 9,9,2525 985.559 SIT 2,79 SIT razširljivost Slabši gonilniki PCL 510

Xerox Docuprint november 9,9,2323 1.139.627 SIT 3,03 SIT Zelo hiter in kakovosten izpis, tiskanje Razpored tipk za menuje 3. N4525 2001 do roba 510

Hewlett Packard oktober 2001 9,23 1.439.000 SIT 3,30 SIT Hitrost tiskanja, enota za dvostranski Velikost, cena 3. Laserjet 9000DN 9,23 tisk, enostavnost dela 510

Dražji barvni tiskalniki cena uvrstitev ime tiskalnika preizkušeno skupna ocena (z DDV) cena strani za proti

Cena, te ave z zahtevnimi odtenki, Oki C9500dn februar 2003 8,8,8080 1.799.520 SIT 27,40 SIT Velika hitrost, dobra opremljenost ‘ 1. te‘ave s prekrivnostjo. 510 Glasno delovanje, dolge prekinitve med 2. Nashuatec DSc38 februar 2002 8,8,7575 1.381.215 SIT 31,83 SIT Hitrost, cena, cena čb izpisa tiskanjem večjega števila dokumentov 510 Manjši čas izpisa ene strani, slabša 3. Lexmark C910dn januar 2002 8,8,6767 1.735.421 SIT 29,04 SIT Hitrost, opremljenost, gonilniki, menuji kakovost prelivov, te‘ave z namestitvijo 510 v omre‘nem okolju

december Kakovost izpisa, hitrost, opremljenost, Xerox Phaser 8,62 2.079.392 SIT 32,18 SIT Počasna obdelava velikih bitnih slik 4. 7700DN 2001 8,62 pregledni menuji, gonilniki 510

Cenejši barvni tiskalniki uvrstitev ime tiskalnika preizkušeno skupna ocena cena cena strani za proti (z DDV)

Te‘ave samodejne korekcije barv pri 8,67 Velika hitrost, dobra opremljenost, nizka nekaterih odtenkih, te 1. Oki C7300n marec 2003 8,67 573.750 SIT 26,05 SIT cena izpisa. ‘ave s 510 prekrivnostjo Te‘ave samodejne korekcije barv pri 8,56 Dobra opremljenost, nizka cena izpisa, 2. Oki C7100 maj 2003 8,56 408.000 SIT 26,05 SIT ugodna cena. nekaterih odtenkih, te‘ave s 510 prekrivnostjo

Minolta-QMS MagiColor 2300 DeskLaser (z maj 2003 88,26,26 259.200 SIT 29,52 SIT Ugodna cena. Nima predala. 3. omre‘nim vmesnikom) 510

8,26 Manjša hitrost pri nekaterih vrstah 3. Oki C5100n NOVO 8,26 239.999 SIT 32,17 SIT Cena čb izpisa, zasnova. dokumentov, netočne barve. 510 LASERSKI TISKALNIKI JUNIJ 2003 97

hitrost tiska hitrost tiska tehnični podatki značilnosti prodaja besedila poročila A4, 18 str./min., 1200 × 600 pik/palec, 250 listov (predal) + podajalnik za posamezne liste, Mikroing Trade, 00:53 00:34 16 MB/48 MB, PCL 5e, PCL 6, IBM Proprinter, Epson FX; vmesniki: vzporedni, USB 2.0; Model, ki je prvi dosegel hitrost 18 strani na minuto v www.mikroing.si, gonilniki: Windows 9x, NT, Me, 2000, XP, MacOS. spodnjem cenovnem razredu tiskalnikov. (01) 423 61 31 Minolta Slovenija, 01:32 00:56 A4, 12 str./min., 1200 × 1200 pik/palec, 150 listov (večnamenski podajalnik), 8 MB, GDI; Tiskalnik nenavadne oblike, ki za precej ugodno ceno www.minolta.si, vmesniki: vzporedni, USB; gonilniki: Windows 9x, NT, 2000, XP. nudi dober in kakovosten izpis. (01) 568 05 00 A4, 10 str./min., 600 × 600 (2400 × 600 alg.) pik/palec, 125 listov (večnamenski podajalnik) Najmanjši HP je primeren za tiste, ki si ‘elijo Canon Adria, 01:48 01:10 + podajalnik za posamezne liste, 0,5 MB/0,5 MB, CAPT (GDI); vmesniki: vzporedni, USB 2.0; zanesljivost znamke, pri čemer je kakovost izdelka www.canon.si, gonilniki: Windows 9x, NT, Me, 2000. povprečna. (01) 530 87 10 A4, 16 str./min., 600 × 600 (1200 programsko) pik/palec, 150 listov (podajalnik) + podajalnik za Zelo hiter tiskalnik z relativno ugodno ceno, namenjen Alterna, 01:10 00:45 posamezne liste, 4 MB/64 MB, PCL 5e; vmesniki: vzporedni, USB; gonilniki: Windows 9x, Me, NT, zahtevnejšim domačim uporabnikom ali manjšim www.alterna-i.si, 2000, XP. pisarnam. (01) 585 58 00

hitrost tiska hitrost tiska besedila poročila tehnični podatki značilnosti prodaja

A4, 18 str./min., 1800 × 600 (2400 programsko) pik/palec, 500 listov + 100 listov (večnamenski Podoben model kot FS-1800+ z nekoliko Xenon forte, 01:03 00:42 podajalnik), 16 MB/264 MB , PCL6 + PJL, Postscript 2 (KPDL-2), Diablo 630, IBM Proprinter X24E, Epson www.xenon-forte.si, manjšo ceno in dra‘jim izpisom. LQ 850, Lineprinter; vmesniki: vzporedni, zaporedni, omre‘ni; gonilniki: Windows 9x, Me, NT, 2000, XP. (01) 548 48 00 A4, 25 str./min., 1200 × 1200 pik/palec, 550 listov (predal) + 100 listov (večnamenski podajalnik), 64 Mikroing Trade, Tiskalnik solidne zmogljivosti za srednje 00:44 00:31 MB/256 MB, PCL 5e, PCL 6, Postscript 3; vmesniki: vzporedni, USB 2.0, omre‘ni; gonilniki: Windows 9x, www.mikroing.si, NT, 2000, Me, XP, MacOS. velike pisarne. (01) 423 61 31 A3, 26 str./min., 1200 × 600 pik/palec, 250 listov (predal) + 100 listov (večnamenski podajalnik), 32 Precej dober pisarniški tiskalnik A3 z Vibor, 00:40 00:28 MB/96 MB, PCL 5e, RPCS, PCL 6, Postscript 3; vmesniki: vzporedni, omre‘ni; gonilniki: Windows 9x, NT, omre‘nim vmesnikom, ki je predvsem www.vibor.si, Me, 2000. zelo hiter in ponuja mnogo dodatkov. (01) 561 33 21 "A4, 28 str./min., 1200 × 1200 pik/palec, 2 × 500 listov (predal) + 100 listov (večnamenski podajalnik), 32 Medis, Zmogljiv in dobro opremljen Brotherjev 00:44 00:31 MB/288 MB, PCL 6, BR-Script3 (PostScript 3 posnetek), IBM Proprinter XL, Epson FX-850, HP-GL predstavnik srednjega razreda. www.medis.si, ; vmesniki: vzporedni, USB, zaporedni, omre‘ni; gonilniki: Windows 3.1x, 9x, NT, 2000, Me, XP, MacOS." (01) 589 69 00

hitrost tiska hitrost tiska besedila poročila tehnični podatki značilnosti prodaja A3, 50 / 26 str./min., 1800 × 600 (2400 × 600 alg.) pik/palec, 2 × 500 listov (predal) + 200 listov (večnamenski Vrhunski pisarniški tiskalnik zani- Xenon forte, 00:25 00:17 podajalnik), 32 MB/288 MB, PCL6, KPDL3 (Postscript 3); vmesniki: vzporedni, zaporedni, omre‘ni; gonilniki: mive oblike, z zanimivimi tehnič- www.xenon-forte.si, Windows 9x, NT, 2000, XP, Linux, OS/2, MacOS. nimi rešitvami in poceni izpisom. (01) 548 48 00 Alterna, 00:22 00:15 A3, 45 str./min., 600 × 600 (1200 alg.) pik/palec, 2 × 500 listov (predal) + 35 listov (večnamenski podajalnik), 64 Hitri Lexmarkov tiskalnik z www.alterna-i.si, MB/384 MB, PCL 6, Postscript 3; vmesniki: USB, omre‘ni; gonilniki: Windows 9x, Me, NT, 2000, XP. mnogo dodatki in poceni izpisom. (01) 585 58 00 A3, 45 str./min., 600 × 600 (1200 alg.) pik/palec, 2 × 500 listov (predal A3) + 50 listov (večnamenski Hitri Xerox predstavlja tehnično Panna, 00:27 00:17 podajalnik), 32 MB/192 MB, PCL5e, Adobe Postscript 3; vmesniki: vzporedni, USB, omre‘ni; gonilniki: Windows 9x, dovršen izdelek za kupce z www.panna.si, NT, Me, 2000, OS/2, MacOS, UNIX, Macintosh, Linux RedHat. visokimi zahtevami. (01) 429 20 00

A3, 50 str./min., 600 × 600 (1200 alg.) pik/palec, 2 × 500 listov (predal) + 100 listov (večnamenski podajalnik), Vrhunski izdelek, ki postavlja DISS, www.diss.si, 00:26 00:25 64 MB/384 MB, PCL 5, PCL 6, Postscript 3; vmesniki: vzporedni, omre‘ni; gonilniki: Windows 9x, NT 4.0, 2000, nove mejnike tako v hitrosti kot Me, MacOS , OS/2 , Linux , Novell NetWare 3.x, 4.x, 5.x, . v kakovosti. (01) 420 55 06

hitrost tiska hitrost tiska besedila poročila tehnični podatki značilnosti prodaja A3+, 37/30 str./min., 1200 × 1200 pik/palec, 550 listov (predal) + 100 listov (večnamenski podajalnik), 320 Oki je zares tehnično dovršen Mikroing, 00:38 00:28 MB/ 1024 MB, Adobe Postscript 3, PCL5c, Epson FX, IBM Proprinter; vmesniki: vzporedni, USB, omre‘ni; tiskalnik LED, z velikansko hitrostjo www.mikroing.si, gonilniki: Windows 9x, NT, 2000, XP, Mac OS, Linux, Unix. tiskanja in dobro kakovostjo. (01) 423 61 31 A3+, 38/28 str./min., 1200 × 1200 pik/palec, 2×500 listov (predal) + 100 listov (večnamenski podajalnik), 64 Vibor, MB/384 MB, PCL 5c, RPCS, Postscript 3; vmesniki: vzporedni, omre Nashuatecov model je "dirkalnik" www.vibor.si, 00:40 00:33 ‘ni; gonilniki: Windows 9x, Me, NT, 2000, med barvnimi laserskimi tiskalniki. MacOS, Unix. (01) 561 33 21 A3+, 29 / 29 str./min., 600 × 600 (2400 × 600 alg.) pik/palec, 2 × 550 listov (predal) + 100 listov Hiter LED tiskalnik, s katerim se je Alterna, 00:45 00:32 (večnamenski podajalnik), 64 MB/512 MB, PCL 6, Postscript 3; vmesniki: USB, omre‘ni; gonilniki: Windows 9x, izumitelj barvnega LED tiskanja vrnil www.alterna-i.si, Me, NT, 2000, XP. na ta trg. (01) 520 28 00 A3+, 22 / 22 str./min., 600 × 1200 dpi pik/palec, 500 listov (predal) + 150 listov (večnamenski podajalnik), Prvi barvni laserski tiskalnik, ki upo- Panna, 00:51 00:36 128 MB/512 MB, PCL 5c, Postscript 3; vmesniki: vzporedni, USB, omre‘ni; gonilniki: Windows 9x, Me, NT, 2000, rablja klasično lasersko tehnologijo www.panna.si, MacOS, Linux 5.2+, Sun OS 4.x Sun Solaris 2.4+, DEC, HP/UX 11.x, IBM AIX 4.2+, SGI, SCO, NetWare, NDPS. in tiska zoglj v enem prehodu. (01) 429 20 00

hitrost tiska hitrost tiska tehnični podatki značilnosti prodaja besedila poročila A4, 24/20 str./min., 600 × 1200 pik/palec, 530 listov (predal) + 100 listov (večnamenski podajalnik), Tehnično dovršen tiskalnik LED, ki po ceni Mikropis, www.mikropis.si, 00:51 00:36 64 MB/1024 MB, Adobe Postscript 3, PCL5c, Epson FX, IBM Proprinter; vmesniki: vzporedni, USB, spada med cenejše, po zmogljivosti pa je povsem primerljiv z dra‘jimi barvnimi (01) 568 05 00 omre‘ni; gonilniki: Windows 9x, NT, 2000, XP, Mac OS, Linux, Unix. tiskalniki.

A4, 24/16 str./min., 600 × 1200 pik/palec, 530 listov (predal) + 100 listov (večnamenski podajalnik), Najcenejši Oki serije C7xxx ima zelo Mikropis, www.mikropis.si, 01:00 00:51 64 MB/1024 MB, PCL5c, Epson FX, IBM Proprinter; vmesniki: vzporedni, USB; gonilniki: Windows 9x, ugodno ceno za zmogljivost, ki jo (03) 712 15 00 NT, 2000, XP, Mac OS, Linux, Unix. ponuja. Tiskalnik, ki je zanimiv predvsem Minolta Slovenija, A4, 16/4 str./min., 2400 × 600 pik/palec, 260 listov (večnamenski podajalnik), 32 MB/288 MB, GDI; 01:08 02:01 zaradi izredno ugodne cene, ob tem www.minolta.si, vmesniki: vzporedni, USB, omre‘ni; gonilniki: Windows 9x, Me, NT, 2000, XP. pa ima tudi dokaj kakovosten izpis. (01) 568 05 00 Barvni Oki za manjše in srednje A4, 20/12 str./min., 600 × 1200 pik/palec, 300 listov (predal) + 100 listov (večnamenski podajalnik), Mikropis, www.mikropis.si, 01:47 01:03 velike pisarne, ki je tudi eden prvih 32 MB/288 MB, GDI; vmesniki: omre‘ni, USB 2.0; gonilniki: Windows 9x, Me, NT, 2000, XP. modelov z vmesnikom USB 2.0. (03) 712 15 00 BRIZGALNI TISKALNIKI ri preizkusu vse brizgalnike, ki jih je ta hip mogoče dobiti na slo- kom, zgradbo, prijaznost in zmogljivost gonilnikov, ceno tiskalnika ter ceno od- venskem trgu, razvrščamo na lestvico. Vsak mesec popravimo ce- tisa na papir. P ne tiskalnikov in potrošnega materiala, dodamo nove modele in Trenutno je na lestvici 33 brizgalnikov, od tega 11 cenejših, 10 boljših in zbrišemo tiste, ki niso več naprodaj. Na tej podlagi vedno znova izračunamo 12 foto tiskalnikov. Vsi tiskalniki so formata A4. ocene, ki upoštevajo kakovost tiskanja, hitrost, enostavnost dela s tiskalni- Vsak mesec objavimo tabelo s tremi najboljšimi iz vsake skupine.

Canon i450 ima enake barvne kartuše kakor tiskalnike serije S200 in S300, vendar natančnejšo glavo (tudi 2 Skupna ocena: 8,55. pl) in drugačno, morda nekoliko bolj všečno zuna- Vmesniki: USB. njost. Tudi po oznaki je mogoče sklepati, da gre za Cena: 35.880 tolarjev. nov tiskalnik, ki naj bi sodil med trenutna modela i320 in i550. Izmerjena cena ČB odtisa: 37 tolarjev. Tiskalnik se izkaže kot zelo tih, vendar se kar Izmerjena cena barvnega odtisa: 84 tolarjev. pogosto sredi dela ustavlja in čisti glave. Ti- Prodaja: Avtera, www.avtera.si, (01) 585 34 11. skanje je razmeroma hitro, čeprav ne najhi- Za: Zelo dobra kakovost tiska tako na navaden kot po- trejše. Za pet strani besedila potrebuje mi- seben papir. nuto in 10 sekund, za devet strani dolgo Proti: Občasno ustavljanje zaradi čiščenja glav. poslovno poročilo pa nekaj manj od štirih minut. Fotografija najboljše kakovosti na Canonovi tiskalniki imajo za razliko od Hewlett- svetlečem papirju vzame nekaj več kot Packardovih ali Lexmarkovih ločene tiskalne glave dve minuti, fotografija velikosti A4 pa šest in posodice za črnilo, to pa v zadnjem času izkoriš- minut in 17 sekund. čajo še na nov zanimiv način. Razvijajo namreč Navdušeni pa smo bili nad kakovostjo tiska, nove tiskalnike, ki imajo sicer enake posodice za še posebej ker tiskalnik stane le 35.000 tolarjev. črnilo (z enakim črnilom), vendar drugačno, novej- Besedilo na navadnem papirju je zelo ostro, še šo tiskalno glavo. To se jim je dobro obneslo pri bolj to velja za besedilne podrobnosti (velikosti dveh modelu i850, ki ima novejšo in natančnejšo (zmo- pik) na posebnem papirju. Seveda so tudi poslovna re kapljice volumna 2 pl) tiskalno glavo od modela poročila, natisnjena z i450, videti zelo dobro. Foto- i550, zdaj pa so isto grafije so silno natančne, še posebej, če uporabimo pot ubrali tudi pri svetleč papir. V tem primeru jih po natančnosti (vi- modelu i450. dljivosti osnovnih pik) le težko ločimo od najboljših Canon i450 (in veliko dražjih) štiribarvnih brizgalnikov. Opazili smo le, da je slika nekoliko bolj rdečkasta, kot jo naredijo najboljši. 1200 dpi Za malo denarja kar precej »muzike«, bi torej lahko rekli. Odlična kakovost tiska, povprečna hitrost in standardne Canonove težave (občasno čiš- čenje glav).

Lexmark Z65p Lexmark Z65p Skupna ocena: 8,16. Vmesniki: USB. brez računalnika. Namestili so jim bralnik za različ- Cena: 72.056 tolarjev. ne pomnilniške kartice (ki jih uporabljajo digitalni fotoaparati), barvni ali sivinski zaslon LCD in upo- Izmerjena cena ČB odtisa: 52 tolarjev. rabnik je lahko fotografije natisnil hitro in brez muk Izmerjena cena barvnega odtisa: 102 tolarja. računalniške obdelave. Nekateri taki modeli so Prodaja: Alterna, www.alterna-i.si, (01) 520 28 00. zgled enostavnosti in praktičnosti, drugi so bolj ne- Za: Zelo hitro tiskanje poslovne grafike, pa tudi bese- rodni, vsi pa služijo namenu – uporabniku dati do- dila. Zelo natančne črno-bele podrobnosti na posebnem papirju. Dva podajalnika papirja. Samodejno pre- datno možnost, oz. tiskalnik ločiti od množice in ga poznavanje vrste papirja. prikazati kot »pravi« foto tiskalnik. Izmed »velikih Proti: Bralnik kartic ni povezan s tiskalnikom. Če zahte- štirih« le Lexmark v svoji ponudbi ni imel takega 1200 dpi vamo najboljšo kakovost, postane tiskanje zelo poča- modela. Do zdaj. sno. Slabo tiskanje besedila na navaden papir. Visoka cena tiskanja. Nima kasete za papir. Lexmark zadnje čase (tudi po lastnih besedah) ni usmerjen v razvoj vrhunskih tiskalnikov, temveč je osnovni cilj izdelava tiskalnikov, ki so cenovno Že kar nekaj časa je od tega, kar so izdeloval- ugodni in hkrati ponujajo vsaj povprečno kakovost ci brizgalnih tiskalnikov ocenili, da so lahko tiskal- tiska. V skladu s tem načelom je nastal tudi tiskal- Canon i450 niki tudi samostojne naprave, ki znajo tiskati tudi nik Z65p (p za Photo), ki ni nič drugega kakor črno 100 JUNIJ 2003 BRIZGALNI TISKALNIKI

črke), vendar je po drugi strani silno hitro (le minu- čevali (tiskalnik – 50.000 tolarjev, bralnik 12.000 to za 5 strani). Silno hitro je tudi tiskanje poslovnih tolarjev), je pa res, da bi za to porabili dve vtičnici poročil, kar je dokaz več, da je Z65p v osnovi bolj USB namesto ene. In tiskalnik ne bi bil črn... poslovni kakor foto tiskalnik. Tiskalnik je od Z65 podedoval tudi nekaj zelo dobrih lastnosti. Tako zna avtomatsko umeriti ti- Epson Stylus C42 plus skalne glave in prepoznati vrsto papirja (to znajo Skupna ocena: 8,20. samo še tiskalniki HP), na voljo pa sta dva poda- Vmesniki: USB. jalnika za papir (samodejno prepoznavanje deluje Cena: 21.558 tolarjev. Po vstavitvi kartice lahko delo nadaljujemo le z samo na enem). Izmerjena cena ČB odtisa: 20 tolarjev. računalnikom. Kako pa deluje tiskanje s pomnilniških kartic? Izmerjena cena barvnega odtisa: 103 tolarje. obarvan že znani tiskalnik Z65 z dodanim bralni- Na kratko, nikakor, oz. le z uporabo računalnika, Prodaja: Avtera, www.avtera.si, (01) 585 34 11. kom pomnilniških kartic (bere kartice SD/MMC, saj tiskalnik in bralnik sploh nista povezana. Ko v tiskalnik vtaknemo kartico, se na zaslonu pokaže Za: Zelo dober odtis fotografij in drugih barvnih izdel- Compact Flash, Memorystick in Smartmedia). To kov na posebnem papirju. pomeni, da ne gre za šestbarvni tiskalnik, kar je sporočilo, ali naj se fotografije odprejo v prilože- Proti: Počasnost. Glasnost dela. bilo včasih merilo za to, ali gre za foto tiskalnik ali nem programu, in šele iz njega lahko fotografije ne (tudi Canon ima že nekaj časa podoben štiri- tudi dejansko natisnemo. Če bi si kupili »navaden« barvni model). To se vidi tudi po kakovosti natis- tiskalnik Z65 in zunanji bralnik kartic, bi dosegli Tiskalnik Stylus C42 (v različicah SX in UX, ki njenih fotografij. Fotografije so sicer le za malen- popolnoma enak rezultat in hkrati še nekaj privar- se razlikujeta le po vrsti priklopnega vmesnika in kost zrnate (navsezadnje tiskalnik pljuva le 3 pl velike barvne kapljice), vendar jim manjka barvna globina, predvsem pa mehkoba barvnih prelivov (kot rečeno, enake težave ima Canonov štiribarv- ni S530D). Tudi hitrost tiskanja fotografij je med najnižjimi v konkurenci – tri minute in pol za naj- boljšo fotografijo, veliko 10 × 15 cm. Tiskanje besedila na navaden papir ni najboljše (nazobčane Razlaga večjih »ločljivosti«, kot si jih zamišljajo izdelovalci brizgalnikov.

Osnovni tiskalniki

uvrstitev ime tiskalnika preizkušeno skupna ocena cena za proti

Odlično tiskanje na navaden in poseben papir. Prepoznava- september 8,76 1. HP Deskjet 5550 2002 8,76 28.527 SIT noje vrste papirja, kaseta za papir. M ‘nost dokupa foto glave Zunanji napajalnik. 510s katero zmore odlične foto odtise. Nizka cena barvnega odtisa.

8,67 Dobra kakovost tiska, tudi na navadnem papirju. Hitrost Občasno ustavljanje zaradi 2. Canon i320 januar 2003 8,67 21.900 SIT tiska. Ugodna cena tiska. čiščenja glav. 510 Precej "plastično" ohišje in september 8,54 3. HP Deskjet 3820 2002 8,54 25.116 SIT Zelo dober odtis na navaden in poseben papir. Hitrost. kaseta za papir. Dokaj visoka 510 cena barvnega tiskanja. Opomba: Zaradi radikalnega znižanja cene smo tiskalnik HP Deskjet 5550 premaknili v drugo, cenejšo kategorijo, kjer je zaradi svojih zmogljivosti prevzel vodstvo.

Boljši tiskalniki

uvrstitev ime tiskalnika preizkušeno skupna ocena cena za proti

Ločene barvne kartuše, tiho in hitro delovanje. Zelo dober Občasno samodejno čiščenje 1. Canon i850 marec 2003 99,22,22 74.880 SIT črno-bel in barvni odtis. Najcenejši odtis. Mo‘nost tiskanja glav, nima prepoznavanja 510do roba. papirja, nima kasete za papir. Ločene barvne kartuše, tiho in hitro delovanje. Zelo dober Občasno samodejno čiščenje 2. Canon i550 januar 2003 99,03,03 49.920 SIT črno-bel in barvni odtis. Poceni odtis. Mo‘nost tiskanja do glav, nima prepoznave papirja, 510roba. nima kasete za papir.

november Vgrajen obračalnik za papir. Prepoznavanje vrste papirja. 3. HP Deskjet 6122 2002 88,91,91 48.682 SIT Zelo dober odtis na navaden in poseben papir. Kaseta za Dokaj drago tiskanje v barvah. 510papir, mo‘nost dodatne kasete.

Foto tiskalniki

uvrstitev ime tiskalnika preizkušeno skupna ocena cena za proti

Zelo hitro tiskanje tudi v najkakovostnejšem načinu. Občasno ustavljanje zaradi Canon i950 marec 2003 9,9,2323 139.920 SIT 1. Vrhunsko tiskanje fotografij. Mo‘nost tiskanja do roba. čiščenja glav. 510 Odlično tiskanje fotografij in barvnih prelivov. Zelo hitro tis- Epson Stylus julij-avgust Pri vrhunskem tiskanju je relativno 8,8,6868 191.880 SIT kanje besedil in poslovnih poročil. Mo‘nost tiskanja na nes- počasen. Za tiskanje na CD-ROM-e 2. Photo 950 2002 potrebujemo posebne plošče CDR. 510končni papir (z rezalnikom), mo‘nost tiskanja na CD-ROM-e. Kar tri tiskalne glave zato hitro in kakovostno tiskanje bese- V primerjavi s konkurenco zelo HP Photosmart januar 2003 8,43 80.620 SIT dila in hkrati odlično foto tiskanje. Zaslonček LCD in bralniki počasno foto tiskanje. Zelo 3. 7550 8,43 510kartic za samostojno delo. Prepoznavanje vrste papirja. visoka cena odtisa. BRIZGALNI TISKALNIKI JUNIJ 2003 101

ceni) je osnovni Epsonov brizgalnik. Že malo »v letih«, bi rekli, če bi imeli v mislih njegovo kakovost tiska in splošno delovanje. Čas za pomladitev, ki so se je v Epsonu lotili z modelom C42 Plus. Re- klamna brošura obljublja nekoliko hitrejše tiskanje (»do 12« namesto »do 11« strani na minuto) in dvakrat večjo loč- ljivost – namesto 1440 × 720 pik 1200 dpi ima tiskalnik ločljivost 2880 × 720 pik (ponekod navedeno kar kot »2880 dpi«). Tiskalnik ima nekoliko drugačen pokrov čez tiskalne glave, sicer pa se strojno čisto nič ne razlikuje od modela C42 UX. Ima vmesnik USB in ločeno črno Epson Stylus C42 plus in (tri)barvno glavo. Tudi gonilnik je enak oz. skupni in se imenuje kar »C42 series«. Kje je to- mal) razlike v hitrosti ni. Za pet strani besedila po- rej razlika in ali sploh je razlika? ke vedno potegnil nekakšno črto, ki je verjetno potrebuje tri minute in 25 sekund, za 9 strani poslov- Je – v delovanju gonilnikov. Ti prepoznajo sledica podajalnega mehanizma. Po drugi strani pa nega poročila pa nekaj več kot 9 minut. To pa je »drug« tiskalnik in vklopijo natančnejšo rasterizaci- se natančnejša rasterizacija izkaže za časovno še vedno najpočasneje med tiskalniki iz spodnjega jo končnega izdelka. Pike se v vodoravni smeri še nadvse zahtevno. Pri najnatančnejšem barvnem ti- razreda. bolj prekrivajo (glej skico), rezultat pa je, da so fo- sku je namreč C42 Plus več kakor trikrat poča- C42 Plus torej tiska popolnoma enako hitro tografije in izdelki vektorske grafike (predvsem snejši od predhodnika C42 (kljub temu da izdelo- (počasi) kakor njegov predhodnik, razen če vklopi- prelivi) bistveno boljši in natančnejši od tistih, ki jih valec navaja nekoliko hitrejše delovanje)! Tako za mo najvišjo kakovost tiska. Takrat tiska zelo do- natisne C42. Fotografije so zelo dobre, čeprav na- fotografijo, veliko 10 × 15 cm, potrebuje 7 minut bro, vendar tudi zelo počasi. V primerjavi s konku- tančno oko še vedno opazi posamezne pike. Po- in pol, za stran A4 pa celih 36 minut! Po drugi stra- renco je tudi precej glasen. skusni tiskalnik je kljub vsemu čez vso dolžino sli- ni pri tiskanju z izborom običajne kakovosti (nor- Matjaž Klančar

čas tiska 5 strani čas tiska 9 strani čas tiska cena ČB strani cena barvne strani besedila poročila fotografije tehnični podatki kontakt toplotni brizgalnik A4, 4800 × 1200 pik, 4 ali 6-barvni; Avtera, (01) 585 34 11, 39 SIT 66 SIT 01:31 04:33 01:48 vmesniki: vzporedni, USB; gonilniki: Windows www.avtera.si, DISS, (01) 9x/2000/XP, MacOS 280 66 10, www.diss.si

toplotni brizgalnik A4, 2400 × 1200 pik, 4-barvni; Avtera, (01) 585 34 11, 35 SIT 84 SIT 01:14 04:07 01:31 vmesniki: USB; gonilniki: Windows 9x/2000/XP, MacOS www.avtera.si

toplotni brizgalnik A4, 4800 × 1200 pik, 4-barvni; Avtera, (01) 585 34 11, 40 SIT 113 SIT 01:35 04:30 01:52 vmesniki: vzporedni, USB; gonilniki: Windows www.avtera.si, DISS, (01) 98/2000/XP, MacOS 280 66 10, www.diss.si

cena ČB strani cena barvne strani čas tiska 5 strani čas tiska 9 strani čas tiska tehnični podatki kontakt besedila poročila fotografije toplotni brizgalnik A4, 4800 × 1200 pik, 4-barvni; 20 SIT 59 SIT 00:53 02:21 01:13 vmesniki: vzporedni, USB; gonilniki: Windows Avtera, (01) 585 34 11, 9x/2000/NT/XP, MacOS www.avtera.si toplotni brizgalnik A4, 4800 × 1200 pik, 4-barvni; 22 SIT 64 SIT 00:56 02:49 00:59 vmesniki: vzporedni, USB; gonilniki: Windows Avtera, (01) 585 34 11, 9x/2000/NT/XP, MacOS www.avtera.si toplotni brizgalnik A4, 4800 × 1200 pik, 4-barvni; Avtera, (01) 585 34 11, 27 SIT 81 SIT 01:23 04:18 01:45 vmesniki: vzporedni, USB; gonilniki: Windows www.avtera.si, DISS, (01) 98/2000/XP, MacOS 280 66 10, www.diss.si

čas tiska 5 strani čas tiska bitne čas tiska cena ČB strani cena fotografije besedila slike A4 fotografije tehnični podatki kontakt

toplotni brizgalnik A4, 4800 × 1200 pik, 6-barvni; Avtera, (01) 585 34 11, 25 SIT 78 SIT 02:28 02:01 00:52 vmesniki: USB; gonilniki: Windows 9x/2000/XP, MacOS www.avtera.si

piezo brizgalnik A4, 2880 × 1440 pik, 6+1-barvni; 20 SIT 82 SIT 01:14 04:43 01:30 vmesniki: USB, vzporedni; gonilniki: Windows Avtera, (01) 585 34 11, 98/2000/XP, MacOS www.avtera.si toplotni brizgalnik A4, 4800 × 1200 pik, 6-barvni; Avtera, (01) 585 34 11, 39 SIT 156 SIT 01:51 06:16 02:30 vmesniki: USB; gonilniki: Windows 9x/2000/NT/XP, www.avtera.si, DISS, (01) MacOS 280 66 10, www.diss.si DIGITALNI FOTOAPARATI ri preizkusu vse digitalne fotoaparate, ki jih je ta hip mogoče dobiti toaparatom, kakovost zaslona LCD, dodatne tehnične rešitve, rmožnost razši- na slovenskem trgu, razvrščamo na lestvico. Vsak mesec popra- ritve in opremljenost. P vimo njihove cene, dodamo nove modele in izbrišemo tiste, ki niso Trenutno je na lestvici 57 fotoaparatov, od tega 31 manj zmogljivih, več naprodaj. Na tej podlagi vedno znova izračunamo ocene, ki upoštevajo 20 zmogljivih in 6 polprofesionalnih. zmogljivost, pravilnost geometrije, kakovost posnetkov, enostavnost dela s fo- Vsak mesec objavimo tabelo s petimi najboljšimi iz vsake skupine.

Canon Powershot A300 jakostjo 3,6, ki ustreza goriščni razdalji 33 milime- (kar lahko popravljamo s kompenzacijo osvetli- trov v formatu leica, za povečevanje izreza pa je tve). Barve so sicer precej natančne in žive, kak- Razred: Nižji (omejen ročni nadzor, povprečna zmoglji- na voljo le 5,1-kratni digitalni zum, ki pa seveda šnih posebnih sijočih učinkov, ki bi bili posledica vost). vpliva na samo kakovost posnetkov, tako da je za nenatančne optike, pa je le malo. Pogojno upora- Efektivna ločljivost tipala: 3,14 milijona pik. naknadno določanje manjših izrezov vseeno bolje ben je tudi makro način, ki lahko meri od razdalje Skupna ocena: 8,15. uporabljati kakšen urejevalnik slik. Kljub »trotl« za- 5 centimetrov naprej. Pogojno pravimo, ker je os- Tehnične lastnosti: Objektiv 33 mm (ekvivalent); svet- snovi ima A300 tipalo z zmogljivostjo 3,14 milijo- trenje sicer dobro, a je popačenost v položaju širo- lobna jakost 3,6; ostrenje 0,2 m–neskončno (od 5 cm na pik, torej je z ločljivostjo 2048 × 1536 pik kega kota že skoraj prevelika za preveč bližnje makro); čas od 1/2000 do 1 s; doseg bliskavice do 2 vseeno primeren tudi za nekoliko večje povečave, posnetke. V vsakem primeru pa je kakovost do- m; razpon ISO samodejna, 50, 100, 200, 400 ASA. pa tudi za določanje manjših izrezov. Ohišje apara- volj dobra za večino namenov, za katere bi bilo Cena: 59.900 tolarjev. ta je precej široko, objektiv pa je zaščiten s po- smiselno uporabljati aparat s tako zasnovo, kot jo Prodaja: Canon Adria, (01) 530 87 10, www.canon.si. mično ploščo, ki jo uporabljamo tudi za vklop na- ima A300. Ena boljših izbir za tiste, ki zahtevate Za: Dokaj zmogljiv za »trotl« kamero, kakovost foto- prave. Ta je dovolj trdno nameščena, da je mož- malo in tudi želite zapraviti le malo. grafij, ugodna cena. nost, da jo po pomoti odpremo ali zapremo, dokaj Arnold Marko Proti: Nepregledno upravljanje, krhko ohišje. majhna. Sicer samo ohišje ne deluje ravno trdno, tako da je priporočljivo biti pozoren na to, da na Canon je pred kratkim kot vstopni model v svo- aparat dovolj pazimo, da ga ne poškodujemo. Sony DSC-P8 jo sicer zelo raznoliko serijo digitalnih fotoaparatov Delo z napravo je precej enostavno, nastavitev Razred: Nižji (omejen ročni nadzor, nižja zmogljivost). predstavil model A300. Gre za digitalni fotoaparat je omejeno, kljub temu pa A300 ponuja tistih ne- Efektivna ločljivost tipala: 3,14 milijona pik. s preprosto zasnovo in manjšimi zmogljivostmi za kaj možnosti, ki pridejo precej prav za doseganje Skupna ocena: 8,00. boljših rezultatov pri fotografiranju. Sicer Tehnične lastnosti: Objektiv 39–117 mm (ekvivalent); je na osnovnem menuju le pet nastavi- svetlobna jakost 2,8–5,6; ostrenje 0,5 m–neskončno tev – tu vklapljamo ali izklapljamo sa- (makro 10 cm); čas od 1/2000 do 1/30 s; doseg bli- modejno ostrenje z iskanjem objektov skavice 0,5–3,8 m; ISO samodejno (100, 200, 400 ASA). na več področjih ali t. i. AiAF (uporablje- Cena: 129.990 tolarjev. nih je pet področij), določimo čas zaka- Prodaja: CHS, www.chs.si, (01) 280 66 00. snitve sprožilca (2 ali 10 sekund), izklapljamo dodatno osvetlitev ob ostre- Za: Zajemanje podrobnosti, dokaj hitro ostrenje. nju (uporabljena je vidna rdeča svetlo- Proti: Dokaj visoka cena, občutljivost za šum. ba) in določimo čas za ogled posnetka. Na dodatnih menujih je še nekaj dodat- DSC-P8 je kljub nizki številčni oznaki eden nih možnosti, med drugim lahko določi- zmogljivejših modelov nižjega razreda digitalnih fo- mo tudi zvoke za različna opravila ali jih izberemo toaparatov tega izdelovalca. Gre za fotoaparat s ti- iz tematskih prednastavitev. Niso pa to vse mož- palom efektivne ločljivosti 3,14 milijona pik in tri- uporabnike, ki se zanašajo na večinoma samodej- nosti, saj je nekaj nastavitev dosegljivih tudi prek kratno optično povečavo, pri čemer je goriščna no določanje nastavitev fotografije in ne potrebuje- tipke func, ki prikaže drug menu. Tu nastavljamo razdalja med 39 in 117 milimetri, s svetlobno jajo zmogljive optike. Vgrajen je namreč objektiv s stvari, kot so temperatura bele (samodejna, pet kostjo med 2,8 in 5,6. Fotoaparat je v kompakt- fiksno goriščno razdaljo 5 milimetrov in svetlobno prednastavitev in celo zajem z bele predloge), ob- nem ohišju, ki na otip deluje dokaj trdno, želeli pa čutljivost ISO (najmanj 50 in največ 400 ASA), bi si morda malo trdnejšega oprijema. Napajanje način merjenja svetlobe in kompenzacija osvetlje- poteka iz litijevega akumulatorja, eno polnjenje pa vanja (+-2EV v korakih po 1/3EV). Tako razporeje- zadošča za okoli 100–150 slik, odvisno od razmer, ne možnosti so kar nekoliko nepregledne in zahte- v katerih slikamo. Slike aparat shranjuje na kartice vajo več časa, da se navadimo, kje je katera. MemoryStick, kot vse novejše Sonyjeve naprave Tudi ta aparat ponuja možnost ustvarjanja pano- pa tudi P8 podpira nove kartice MemoryStick Pro, ramskih posnetkov tako v vodoravni kot navpični tako da lahko vanj vtaknemo kartice z zmoglji- smeri. vostjo do 1 GB. Na preizkusnih posnetkih je pri podrobnejšem Objektiv aparata ima trikratno optično poveča- ogledu mogoče opaziti nekaj šuma na zapletenih vo, kar bo zadoščalo za večino potreb. Zumiranje kontrastnih vzorcih, pa tudi učinek moire se izrazi je povprečno hitro. Samodejno ostrenje deluje do- na nekaterih vzorcih. Glede na to, da smo omejeni kaj dobro, čas med pritiskom na sprožilec in dejan- na samodejno merjenje svetlobe, je mogoče ugoto- skim slikanjem pa je večinoma zmeren, pred- viti, da je to dokaj natančno, a predvsem pri zelo vsem v zahtevnejših svetlobnih razmerah pa traja Canon Powershot A300 svetlih ozadjih hitro preveč zatemni celotno sliko tudi nekaj sekund. Pri nastavljanju slike smo ome- DIGITALNI FOTOAPARATI JUNIJ 2003 103

CANON EOS 10D

Kaj: Polprofesionalni digitalni fotoaparat z izmenljivi- mi objektivi. Ločljivost: 3072 × 2048, 2048 × 1360, 1536 × 1024. Tipalo: Efektivno 6,3 milijona pik. Velikost in vrsta tipala: 22,7 × 15,1 mm, CMOS. Izdeluje: Canon, www.canon.com. Prodaja: Avtera, www.avtera.si, (01) 585 34 11. Cena: Cena: 500.000 tolarjev. Za: Odpravljene pomanjkljivosti modela D60, kakovost posnetka, cena. Proti: Velikost tipala.

Ko je podjetje Canon pred tremi leti predstavilo digitalni fotoaparat EOS D30, je dodobra razburkalo tovrstni trg. Predstavilo je cenovno ugoden fotoaparat za ustvarjalne foto- grafe, ki je blestel s kakovostnimi posnetki. Kmalu zatem so prehiteli konkurenčna podjetja in izdelali naslednika D60 s tipalom, ki je imelo ločljivost 6 milijona pik, razumljivo pa je bilo, da model D60 ne bo prav dolgo sameval na trgu, saj razen tipala z višjo ločljivostjo izboljšav ni ponujal. Vendar pa je vse kmalu presenetila odločitev podjetja o umiku fotoaparata, ki so ga zamenjali z občutno izboljšanim modelom 10D, in to že na začetku letošnjega leta. Ime fotoaparata se zgleduje po profesionalnih »sorodnikih« 1D in 1Ds in prav gotovo prinaša dokončni pogled na polprofesionalno serijo podjetja Canon. cesor DiGiC, izboljšan pa je Najopaznejša je sprememba ohišja. Že sam občutek, ko držimo fo- tudi medpomnilnik, ki omo- toaparat, je boljši zaradi prevlečenega kovinskega ohišja, kakršno je tudi goča praktično nepretrgano pri modelih 1D in 1Ds. Zaradi razporeditve tipk na zgornjem delu je nad- fotografiranje do 9 slik za- zorni zaslon zdaj večji, dodana je tipka za osvetlitev. Na zadnjem delu je pored. Zdaj lahko kontrast, stikalo za vklop pri dnu, dodali pa so še tipko za izbor zadnje zabeležene ostrino, nasičenost barv in točke avtofokusa. Zaslon LCD na zadnji strani ostaja enako velik, a opaz- njihov zamik nastavljamo no svetlejši, kar lahko tudi nastavljamo. Pomanjkljivost starejšega mode- prek petih korakov, pove- la D60 je bil slab avtofokus in razmeroma dolg reakcijski čas prožilnega čali pa so tudi občutljivost gumba. Zdajšnji občutno hitrejši sedemtočkovni avtofokus deluje zanes- ISO vse do 3200. Šum na ljivo tudi v temačnih razmerah in na svetlobno nekontrastnih površinah. posnetkih je minimalen, Ker deluje zanesljiveje, bomo na ohišju zaman iskali pomožno lučko za neznaten je tudi pri ISO ostrenje. Reakcijski čas prožilnega gumba so pohitrili za približno 20 %, 1600 in dolgih osvetlitvah. medtem ko je čas zatemnitve okularja krajši kar za polovico. Fotoaparat lahko samodej- Veliko novosti je fotoaparat deležen tudi pri digitalnem delu, nekaj re- no obrne posnetek glede na šitev pa so prevzeli tudi od profesionalnih modelov 1D in 1Ds. Za manj- vodoravno ali navpično držo, posnetke pa si lahko med ogledom povečamo šo porabo energije ter bolj- do desetkrat. Dodan je tudi »bracketing« temperature beline. Visoka kako- šo in hitrejšo pre- vost posnetka nadaljuje tradicijo predhodnika D60. Slika je fotografsko tvorbo posnetkov mehka, barve pa verodostojne. skrbi novi pro- Canon Eos 10D kot naslednik priznanega modela D60 prinaša kopico novosti, ki bodo ob razumni ceni in kakovostnem posnetku gotovo prepri- čale vsakega fotografa. Če ne drugega, so zopet dokazali, da prav Canon prinaša tehnične novosti na trgu digitalnih fotoaparatov. Edina pomanjkljivost ostaja 1,6-kratna goriščna razdalja objektivov zaradi velikosti tipala. Nekatera podjetja so ponudila objektive, ki so taki velikosti tipal prilagojeni, Canon pa bo verjetno ubral drugo pot in se potrudil izdelati fotoaparat s tipalom velikosti filma Leica po razumni ceni. Bomo tako dočakali model 10Ds? Peter Gedei Canon EOS 10D je zunaj konkurence preostalih fotoaparatov v tej rubriki, Opazen je večji nadzorni zaslon s prerazporejenimi gumbi zato tudi ni uvrščen na lestvico. 104 JUNIJ 2003 DIGITALNI FOTOAPARATI jeni na osnovne nastavitve, od fotoaparata tega Olympus C-720 Ultra Večinoma C-720 UZ svoje delo opravlja ko- cenovnega razreda bi morda pričakovali tudi kak- rektno, ima pa v določenih okoliščinah tudi kar ne- šno nastavitev več. Sistem navigacije po menujih Zoom kaj težav z že omenjenim ostrenjem, pa tudi z zaje- je preprost in ga bodo hitro osvojili tudi začetniki, Razred: Srednji (ročni nadzor, solidna zmogljivost). manjem barv. V zahtevnih svetlobnih razmerah, kjer lastniki drugih Sonyjevih fotoaparatov pa se bodo Efektivna ločljivost tipala: 2,95 milijona pik. je veliko virov svetlobe različnih barv (recimo v gle- takoj znašli. Makro način slikanja omogoča slikanje Skupna ocena: 7,83. dališču ali na koncertu), namreč zajema barve zelo na fiksni razdalji od objektiva, ki znaša 10 cm. Sa- netočno in ustvarja čudne sijoče učinke in artefak- Tehnične lastnosti: Objektiv 40–320 mm (ekvivalent); modejno ostrenje fotoaparata sicer omogoča zaje- svetlobna jakost 2,8–3,4; ostrenje 0,6 m–neskončno te. Ti so sicer včasih celo prav »umetniški« in bodo manje posnetkov najmanj pol metra od objektiva. (10–60 cm makro); čas od 1/1000 do 8 s; doseg bli- komu nemara celo tako všeč, da bo s to pomanjklji- Fotoaparat omogoča tudi 3,2-kratno digitalno po- skavice do 4 m; ISO 100, 200, 400 ASA. vostjo zadovoljen, no, večinoma pa bi si vseeno bolj večevanje posnetkov, vendar bomo ob trikratni Cena: 156.000 tolarjev. želeli, da bi sliko zajel že v osnovi točneje in bi to- optični povečavi le redko segli po njem. P8 omo- Prodaja: Olympus Slovenija in Petra Marketing, (01) vrstne »učinke« ustvarjali pri poznejši obdelavi. Dru- 236 33 10 in (01) 423 45 10, www.petramarketing.si. goča tudi preprosto filmsko udejstvovanje, saj gače pa se je večinoma znašel precej bolje, barve omogoča zajemanje videoposnetkov v ločljivosti Za: Velika optična povečava, dober ročni nadzor. so lepe in natančne, je pa kar nekaj šuma tudi na VGA, pri čemer smo pri času trajanja snemanja Proti: Majhen široki kot, napačne barve v zahtevni svet- popolnoma belih površinah, pa tudi na barvnih po- lobi, sijoči učinki na odbojnih površinah, nenatančno omejeni le z velikostjo pomnilniške kartice. Prilože- ostrenje. vršinah, kar se izrazi pri večjih povečavah. Na kon- na 16-megabajtna bo zadostovala za 42 sekund trastnih prehodih so opazne sence. Fotografije so videa oz. za deset fotografij najvišje kakovosti. dokaj dobre, a ne popolne, a se to pri večini pre- Tudi pri DSC-P8 lahko pri ocenjevanju kakovo- Olympus C-720 Ultra Zoom (ali UZ) je sti fotografij opazimo nekatere značilnosti, ki jih sicer naprodaj že nekaj časa, vendar je najdemo tudi pri drugih Sonyjevih modelih nižjega še vedno eden izmed zanimivih izdel- cenovnega razreda. Tako ima fotoaparat kar nekaj kov tega podjetja. Predvsem zaradi težav s samodejnim nastavljanjem beline, prav velike optične povečave, ki jo ponu- tako je precej občutljiv za barvni šum. Bolje se ja. Med modeli Ultra Zoom je ta si- odreže pri zajemanju podrobnosti, ki so dobro raz- cer s faktorjem povečave 8 naj- ločne. manjša (drugi predstavniki te serije DSC-P8 je fotoaparat, ki s svojimi značilnostmi imajo desetkratno optično poveča- pri preskušanju naredi dokaj dober vtis. Skazi pa vo), a je v tele načinu zelo ugodnih ga razmeroma visoka cena, saj ob pregledu po- 320 milimetrov ekvivalenta leica nudbe na trgu opazimo, da bi fotoaparat tega ce- formata, to pa seveda pomeni, da je široki kot skromnih 40-milimetrski ekvivalent. Svetlobna jakost je dobra in sega od 2,8 do 3,4, ob- jekte pa lahko izostri do najmanj- še razdalje 60 centimetrov, v makro nači- nu pa le do 10 centimetrov. Žal ostrenje ne deluje optimalno, saj se predvsem v slabših svetlobnih razmerah ali pri zelo prostejših namenov rabe ne bo pretirano poznalo. izenačeni barvi objektov, ki jih slikamo, in Omenimo še, da aparat napajajo štiri baterije AA ozadja pogosto zgodi, da objektov ne izostri. (ali ustrezni akumulatorčki), da pa je C-720 UZ Slabo ostri tudi ob uporabi makro načina, saj ima precej »požrešen« aparat, tako da je vedno dobro novnega razreda moral imeti tudi kakšno dodatno veliko težav predvsem na razdaljah, manjših od 25 imeti še nekaj rezervnih bateriji. V vsakem primeru nastavitev in zmožnost ročnega nastavljanja neka- centimetrov. V svet »gleda« C-720 UZ s pomočjo je C-720 UZ v nas vzbudil dokaj mešane občutke, terih lastnosti. tipala, ki izkorišča 2,95 milijona pik, ločljivost slik predvsem po ugodni ceni ponuja veliko optično po- Peter Šepetavc je 1984 × 1488. To je solidno in zadostuje tudi za večavo in dober ročni nadzor, kaj več pa niti ne. malo večje izpise na papir. Slike se sicer shranju- A. M. jejo na pomnilniške kartice Smart Media, ki se po- časi že umikajo iz sveta digitalne fotografije, saj imajo največjo zmogljivost le 128 MB, tudi Olym- pus v novejših modelih že uvaja podporo karticam xCard. Priložena je kartica zmogljivosti 16 megabajtov. Največji čas odpiranja zaslonke je 8 sekund, najmanjši tisočinka, določiti je mogoče tudi občutljivost delovanja tipala, in sicer lahko izbiramo med 100, 200 ali 400 ISO. Svetlobo lahko meri tako, da bodisi primerja osrednje področje s celotno sliko (t. i. ESP) bodisi upošteva le osrednje področje ali središčno točko. Temperaturo bele lahko meri sam ali pa jo izberemo izmed petih prednastavitev, žal pa nima zajema temperature Sony DSC-P8 bele s predloge. Olmypus C-720 Ultra Zoom 106 JUNIJ 2003 DIGITALNI FOTOAPARATI

Manj zmogljivi fotoaparati

ocena za tehnično uvrstitev ime fotoaparata preizkušeno skupna ocena ocena za kakovost za proti zmogljivost

Dober ročni nadzor, Nenatančno samodejno Canon Powershot maj 2003 8,8,6161 8,8,4747 7,7,9696 1. A60 zmogljivost, dodatki. prilagajanje beline. 510510510

Dober ročni nadzor, Nenatančno samodejno Canon Powershot maj 2003 8,8,5555 9,9,0000 8,8,1919 2. A70 zmogljivost, dodatki. prilagajanje beline. 510510510

Stikalo za vklop, pretirana 8,37 8,91 8,50 Zasnova ohišja, enostavnost osvetlitev bliskavice, nima 3. Nikon Coolpix 3500 februar 2003 8,37 8,91 8,50 uporabe, kakovost slik. 510510510 optičnega kukala.

Ugodna cena, zajemanje Nima optične povečave, 4. Sony DSC-P32 maj 2003 8,8,2020 7,7,9191 7,7,6262 podrobnosti. občutljivost na šum. 510510510

Majhne mere in te‘a, trdna Te‘ave z moirejem, pokrov Minolta Dimage Xi januar 2003 8,8,1919 9,9,0000 8,8,0000 izdelava, nima zunanjih delov, akumulatorja, preveč na rob 5. hitro pripravljen za slikanje. postavljen objektiv. 510510510

Zmogljivi fotoaparati

ocena za tehnično uvrstitev ime računalnika preizkušeno skupna ocena ocena za kakovost za proti zmogljivost

Sunkovito zumiranje, Majhne mere, široko število počasnejši objektiv, za epni Nikon Coolpix 4300 februar 2003 8,8,3434 7,7,8888 8,8,2828 ‘ 1. mo‘nosti, mnogo dodatkov. model nekoliko nerodna 510510510 oblika.

Odporno in dokaj prenosljivo Preveč nastavitev v menujih, december 8,33 8,14 9,00 ohišje, veliko mo majhen zaslon LCD, nekoliko 2. Nikon Coolpix 4500 2002 8,33 8,14 9,00 ‘nosti in bolj občutljiv za šum, 510510510dodatkov. počasnejši objektiv.

Velika ločljivost, trdnost Nerodno upravljanje, Minolta Dimage maj 2003 8,8,2929 8,8,0707 8,8,1919 3. F300 izdelave, kakovost fotografije. neergonomska oblika. 510510510

Kakovost posnetkov, 8,20 8,25 8,90 kakovost objektiva, mnogo Objektiv zastira pogled skozi 4. Canon Powershot G3 marec 2003 8,20 8,25 8,90 kukalo. 510510510dodatkov, razpored tipk.

Minolta Dimage december 8,8,1919 7,7,3333 8,8,5555 Velika ločljivost, trdnost Nerodno in drseče ohišje, 5. F100 2002 izdelave, kakovost fotografije. stikalo na vrhu. 510510510

Polprofesionalni fotoaparati

ocena za tehnično uvrstitev ime računalnika preizkušeno skupna ocena ocena za kakovost za proti zmogljivost

Velika optična povečava, Razpored tipk, premajhen velika ločljivost, odličen Nikon Coolpix 5700 oktober 2002 88,65,65 8,8,3838 99,40,40 zaslon LCD, večkrat 1. nadzor nad nastavitvami, preosvetli posnetke. 510510510dobro zajemanje podrobnosti.

Hologramsko ostrenje, nočno december 8,63 9,08 9,40 IR snemanje, kakovost Nenatančna smerna tipka, 2. Sony DSC-717 2002 8,63 9,08 9,40 posnetkov, malo šuma, počasna obdelava, menuji. 510510510kakovosten objektiv.

Popačenje optike, še vedno FujiFilm FinePix 602 december 88,62,62 8,8,3434 8,8,5050 Velika optična povečava, nekaj šuma, višja občutljivost 3. Zoom 2002 kakovost posnetkov, oblika. 510510510 le pri manjši ločljivost.

Majhne mere, trdna izdelava, Zaslon LCD prenatlačen z informacijami, te‘ave z ostrenjem 8,60 7,90 9,50 velika ločljivost, odličen nad- 4. Nikon Coolpix 5000 julij 2002 8,60 7,90 9,50 zor nad nastavitvami, odlično v makro načinu, manjše te‘ave s 510510510 pokrovom objektiva, premajhna zajemanje podrobnosti. intenzivnost barv. Nepregledno ročno Velika optična povečava, 8,32 8,35 8,49 nastavljanje, občutljivost na Minolta Dimage 7Hi maj 2003 8,32 8,35 8,49 dober ročni nadzor, šum, slab makro način, nima 5. kakovostna optika. 510510510 dodatnih objektivov. DIGITALNI FOTOAPARATI JUNIJ 2003 107

efektivna ločljivost tipala mere osnovni podatki značilnosti cena (z DDV) prodaja v mil. pik

vrsta pomnilnika (prilo‘eno): Compact Flash (I) (16 MB); zaslon LCD: 38 mm; objektiv: 35 Modela A60 in A70 tudi v ni‘jem Canon Adria, 101 × 64 × 32 –105 mm (ekvivalent leica); svetlobna jakost: 2,8–4,8; čas osvetlitve: 1/2000–15 s; ISO: cenovnem razredu uvajata popolni 1,92 mm, 315 g samodejna, 50, 100, 200, 400; ostrenje: 0,46 m–neskončno; makro: 5–46 cm; belina: 69.900 SIT (01) 530 87 10, samodejna, prednastavitve (5), zajem; doseg bliskavice: 0,76–4,2 m; ročno nastavljanje ročni nadzor nad fotografijo in kup www.canon.si zaslonke/časa: da/da dodatnih mo‘nosti.

vrsta pomnilnika (prilo‘eno): Compact Flash (I) (16 MB); zaslon LCD: 38 mm; objektiv: 35 Modela A60 in A70 tudi v ni‘jem Canon Adria, 101 × 64 × 32 –105 mm (ekvivalent leica); svetlobna jakost: 2,8–4,8; čas osvetlitve: 1/2000–15 s; ISO: cenovnem razredu uvajata popolni 3,14 mm, 315 g samodejna, 50, 100, 200, 400; ostrenje: 0,46 m–neskončno; makro: 5–46 cm; belina: 99.900 SIT (01) 530 87 10, samodejna, prednastavitve (5), zajem; doseg bliskavice: 0,76–4,2 m; ročno nastavljanje ročni nadzor nad fotografijo in kup www.canon.si zaslonke/časa: da/da dodatnih moŤnosti.

vrsta pomnilnika (prilo‘eno): Compact Flash (I) (16 MB); zaslon LCD: 38 mm; objektiv: 38 Zelo svojevrstno oblikovan aparat, z 114 × 60 × 3,14 –114 mm (ekvivalent leica); svetlobna jakost: 2,8–4,9; čas osvetlitve: 1/3000–2 s; ISO: objektivom, ki ga vrtimo v okvirju 109.900 SIT Grafo, (01) 433 73 92 31,5 mm, 165 g samodejna (100–400); ostrenje: 0,3 m–neskončno; makro: 4 cm–neskončno; belina: samodejna; doseg bliskavice: 0,4–3 m; ročno nastavljanje zaslonke/časa: ne/ne ohišja.

vrsta pomnilnika (prilo‘eno): MemoryStick (Pro) (16 MB); zaslon LCD: 41 mm; objektiv: 33 101 × 58 × 33 mm (ekvivalent leica); svetlobna jakost: 2,8; čas osvetlitve: 1/2000 - 1/30 s Sonyjev osnovni model brez optične CHS, (01) 280 66 00, 3,14 mm, 217 g (prednastavitev za do 2s); ISO: samodejna (100, 200, 400); ostrenje: 0,1 m - neskončno; povečave in ročnega nadzora, a za 69.990 SIT www.chs.si makro: ne; belina: samodejna, prednastavitve; doseg bliskavice: 0,5 - 3,8 m; ročno relativno ugodno ceno. nastavljanje zaslonke/časa: ne/ne

vrsta pomnilnika (prilo‘eno): SD / MMC (16 MB); zaslon LCD: 38 mm; objektiv: 37–111 84,5 × 72 × 20 Izboljšani posebne‘ med ‘epnimi Minolta Slovenija, 3,14 mm (ekvivalent leica); svetlobna jakost: 2,8–3,6; čas osvetlitve: 1/1000–2 s; ISO: modeli, ki ima objektiv navpično 132.000 SIT (01) 568 05 00, mm, 155 g samodejna, 50, 100, 200, 400; ostrenje: 0,25 m–neskončno; makro: ne; belina: samodejna, prednastavitve; doseg bliskavice: 0,25–2,9 m; ročno nastavljanje zaslonke/časa: ne/ne vgrajen v ohišje (kot periskop). www.minolta.si

efektivna ločljivost tipala mere osnovni podatki značilnosti cena (z DDV) prodaja v mil. pik

vrsta pomnilnika (prilo‘eno): Compact Flash (I in II) (16 MB); zaslon LCD: 38 mm; objektiv: 95 × 69 × 52 38–114 mm (ekvivalent leica); svetlobna jakost: 2,6–4,9; čas osvetlitve: 1/1000–8 s + Nikonova ‘epna rešitev, ki ponuja 3,87 ročno (do 5 min); ISO: samodejna, 100, 200, 400; ostrenje: 0,3 m–neskončno; makro: 4 149.900 SIT Grafo, (01) 433 73 92 mm, 286 g cm–neskončno; belina: samodejna, prednastavitve, ročno, zajem; doseg bliskavice: 0,5–3 m; večino zmogljivosti večjih modelov. ročno nastavljanje zaslonke/časa: da/da

vrsta pomnilnika (prilo‘eno): Compact Flash (I in II) (16 MB); zaslon LCD: 38 mm; objektiv: Naslednik modelov serije 9xx prina 130 × 73 × 50 38–155 mm (ekvivalent leica); svetlobna jakost: 2,6–5,1; čas osvetlitve: 1/2300–8 s + 3,87 ročno (do 5 min); ISO: samodejna, 100, 200, 400, 800; ostrenje: 0,3 m–neskončno; makro: ša večjo ločlljivost in nekaj 199.900 SIT Grafo, (01) 433 73 92 mm, 374 g 2 cm–neskončno; belina: samodejna, prednastavitve, ročno, zajem; doseg bliskavice: 0,5–3 tehničnih izobljšav. m; ročno nastavljanje zaslonke/časa: da/da

vrsta pomnilnika (prilo‘eno): SD / MMC (32 MB); zaslon LCD: 38 mm; objektiv: 38–114 111 × 52 × 32 mm (ekvivalent leica); svetlobna jakost: 2,8–4,7; čas osvetlitve: 1/1000–4 s + ročno (do Minoltin visokoločljivostni kompaktni Minolta Slovenija, 4,92 mm, 220 g 15 s); ISO: samodejna, 64, 100, 200, 400; ostrenje: 0,5 m–neskončno; makro: 20–60 cm; ‘epni model ponuja zelo dobro 156.000 SIT (01) 568 05 00, belina: samodejna, prednastavitve (5), zajem; doseg bliskavice: 0,5–2,9 m; ročno kakovost za dokaj ugodno ceno. www.minolta.si nastavljanje zaslonke/časa: da/da

vrsta pomnilnika (prilo‘eno): Compact Flash (I in II) (32 MB); zaslon LCD: 46 mm; objektiv: Nalsednik zelo zmogljivega modela Canon Adria, 121 × 74 × 70 34–140 mm (ekvivalent leica); svetlobna jakost: 2–3; čas osvetlitve: 1/1250–15 s; ISO: 3,87 samodejna, 50, 100, 200, 400; ostrenje: 0,7 m–neskončno; makro: 6–70 cm; belina: G2 prinaša še izboljšano kakovost 219.900 SIT (01) 530 87 10, mm, 490 g samodejna, prednastavitve, zajem; doseg bliskavice: 0,7–4,5 m (ISO 100, široki kot); ročno snemanja in višjo ločljivost. www.canon.si nastavljanje zaslonke/časa: da/da

vrsta pomnilnika (prilo‘eno): SD / MMC (16 MB); zaslon LCD: 38 mm; objektiv: 38–114 111 × 52 × 32 mm (ekvivalent leica); svetlobna jakost: 2,8–4,7; čas osvetlitve: 1/1000–4 s + ročno (do Minoltin visokoločljivostni kompaktni Eurofoto, (04) 236 64 70, 3,87 15 s); ISO: samodejna, 100, 200, 400, 800; ostrenje: 0,5 m–neskončno; makro: 20–60 cm; ‘epni model ponuja zelo dobro 147.600 SIT mm, 185 g belina: samodejna, prednastavitve, zajem; doseg bliskavice: 0,5–2,9 m; ročno nastavljanje kakovost za dokaj ugodno ceno. www.eurofoto.si zaslonke/časa: da/da

efektivna ločljivost tipala mere osnovni podatki značilnosti cena (z DDV) prodaja v mil. pik vrsta pomnilnika (prilo‘eno): Compact Flash (I in II) (32 MB); zaslon LCD: 38 mm; objektiv: Zmogljiv digitalni fotparat z veliko 108 × 76 × 35–280 mm (ekvivalent leica); svetlobna jakost: 2,8–4,8; čas osvetlitve: 1/4000–8 s + optično povečavo in visoko ločljivostjo. 4,92 ročno (do 5 min); ISO: samodejna, 100, 200, 400, 800; ostrenje: 0,5 m–neskončno (od 3 329.900 SIT Grafo, (01) 433 73 92 102 mm, 480 g cm pri ročnem ostrenju); makro: 3 cm–neskončno; belina: samodejna, prednastavitve, ročno, Tudi prvi Nikon z elektronskim zajem; doseg bliskavice: 0,5–4 m; ročno nastavljanje zaslonke/časa: da/da iskalom.

vrsta pomnilnika (prilo‘eno): Memory stick (32 MB); zaslon LCD: 46 mm; objektiv: 38–190 mm Naslednik DSC-707 prinaša malo 120 × 67 × (ekvivalent leica); svetlobna jakost: 2–2,4; čas osvetlitve: 1/2000–30 s; ISO: samodejna, 100, novega (predvsem dodatno Medis, (01) 563 40 11, 4,92 148 mm, 659 g 200, 400, 800; ostrenje: 0,5 m–neskončno ; makro: 2–50 cm; belina: samodejna, odpravljanje šuma), a je še vedno zelo 342.000 SIT www.medis.si prednastavitve, ročna, zajem; doseg bliskavice: 0,3–4,5 m (ISO samodejni); ročno nastavljanje kakovosten digitalni aparat za zaslonke/časa: da/da zahtevnejše.

vrsta pomnilnika (prilo‘eno): SmartMedia + Compact Flash (I in II) (16 MB (SmartMedia)); zaslon 3,3 S tipalom SuperCCD tretje generacije Image & Information, 110 × 79 × 95 LCD: 46 mm; objektiv: 35–210 mm (ekvivalent leica); svetlobna jakost: 2,8–3,1; čas osvetlitve: prinaša izboljšano kakovost slike in delo- (6,03 Super 1/10000–15 s; ISO: 100, 200, 400 (do 1600 pri 1MP); ostrenje: 0,5 m–neskončno; makro: 10 235.000 SIT (01) 586 46 60, CCD) mm, 587 g –80 cm (navadni), 1–20 cm (super makro - brez povečave); belina: samodejna, prednastavitve, vanje z večjo občutljivostjo ob tem pa je www.fujifilm-slovenia.com zajem; doseg bliskavice: 0,2–4,7 m; ročno nastavljanje zaslonke/časa: da/da tehnično zmogljiv in cenovno ugoden.

vrsta pomnilnika (prilo‘eno): Compact Flash (I in II) (32 MB); zaslon LCD: 46 mm; objektiv: 101,5 × 81,5 × Kompaktni reporterski digitalni 28–85 mm (ekvivalent leica); svetlobna jakost: 2,8–4,8; čas osvetlitve: 1/4000–8 s + fotoaparat, ki je primeren za v ‘ep 4,92 67,5 mm, ročno (do 60 s); ISO: samodejna, 100, 200, 400, 800; ostrenje: 0,5 m–neskončno ; makro: 269.900 SIT Grafo, (01) 433 73 92 680 g 2 cm–neskončno; belina: samodejna, prednastavitve, ročno, zajem; doseg bliskavice: do 3 tistih, ki zahtevajo dober nadzor in m; ročno nastavljanje zaslonke/časa: da/da visoko kakovost fotografije.

vrsta pomnilnika (prilo‘eno): Compact Flash (I in II) (16 MB); zaslon LCD: 46 mm; objektiv: 117 × 91 × 113 28–200 mm (ekvivalent leica); svetlobna jakost: 2,8–3,5; čas osvetlitve: 1/4000–15 s + Najboljši Minoltin digitalni fotoaparat Minolta Slovenija, 4,92 mm, 650 g ročno (do 30 s); ISO: samodejna, 100, 200, 400, 800; ostrenje: 0,5 m–neskončno ; makro: velikih zmogljivosti a ‘al brez mo‘nosti 379.200 SIT (01) 568 05 00, 25–60 cm; belina: samodejna, prednastavitve, ročna, zajem; doseg bliskavice: 0,5–7,6 m dodatnih objektivov. www.minolta.si (ISO 800, širok kot); ročno nastavljanje zaslonke/časa: da/da 108 JUNIJ 2003

NA ZVEZI Nikolaj Pečenko O superstrunah, črnih luknjah in sploh vsem Sodobni dosežki teoretske fizike so razumljivi čedalje redkejšim, na srečo pa je veliko spletišč, kjer lahko na dovolj razumljiv način izveste, katere osnovne delce poznamo in zakaj to verjetno sploh niso delci, temveč drobne strune, da črne luknje niso povsem črne, zakaj kvantne mehanike nihče ne razume in ali se bližamo teoriji vsega.

Ramena velikanov kor osnovam namenjeni različnim fizikalnim spletišče, dokazuje tudi to, da si ga lahko po- zanimivostim, novim dosežkom in poljudnim leg angleščine ogledate še v desetih drugih je- Eden največjih fizikov vseh časov, Isaac prispevkom z različnih področij fizike. zikih, med katerimi pa žal ni slovenščine. Na- Newton, je dejal: »Če vidim dlje, je to zato, ker menjeno je tako tistim, ki o osnovnih delcih, stojim na ramenih velikanov.« To z drugimi razen tega, da menda obstajajo, ne vedo niče- besedami pomeni, da brez osnov ne gre, in Pustolovščina delcev sar, kot tistim, ki o njih že nekaj vedo, pa bi www.particleadventure.org zato, preden se posvetimo zahtevnejšim te- radi izvedeli še kaj več. mam, obiščimo nekaj osnovnih fizikalnih sple- Da atomi niso najmanjši delci, iz katerih je Pustolovščina delcev je oblikovana kot ne- tišč, kjer bomo lahko svoje že rahlo zarjavelo sestavljena snov, verjetno veste. Prav tako ste kakšna poljudnoznanstvena knjiga, ki se je in morda celo zastarelo znanje obnovili. verjetno že slišali za kvarke, fotone in še katere- lahko lotimo po vrsti, pri osnovah, ali pa kar ga iz zverinjaka osnovnih delcev. Toda ali ve- takoj skočimo na katerokoli od njenih pogla- ste, kakšna je razlika med bozoni in fermioni? vij, recimo na tistega o pospeševalnikih, ali Fizikom med našimi bralci so te stvari verjetno morda o antimateriji. Pa brez strahu, besedilo približno jasne, večina drugih pa bi se ob takem je napisano dovolj razumljivo, da bo razumlji- vprašanju znašla v zadregi. A naj vam nikar ne vo vsem, ki v osnovni šoli pri angleščini in fiziki bo nerodno, če ne veste, kaj je to gluon, saj je niso sedeli na ušesih. Če nam kaj vseeno ne bo celo slavni fizik Enrico Fermi nekoč dejal svoje- jasno, je pri roki tudi slovar znanstvenih izra- mu učencu in bodočemu nobelovcu, Leonu Le- zov, ki se odpre v posebnem oknu, da ga ima- dermanu: »Mladi mož, če bi si lahko zapomnil mo lahko vedno na zaslonu. imena vseh teh delcev, bi bil botanik«. Če se vam ne ljubi poglabljati v vse skrivno- Osnovnih delcev je res veliko in kot da jih že sti osnovnih delcev, si lahko ogledate kratek ne bi bilo dovolj, se fiziki še vedno od časa do povzetek našega znanja o osnovnih delcih in časa spomnijo kakšnega novega. Če bi radi o kratko zgodovino njihovega odkrivanja. Og- njih izvedeli več, je najboljši kraj za začetek ledate si lahko tudi zanimiv pregled vseh da- Physics Central, lepo urejene fizikalne dveri, so raziskovanja spletna stran Pustolovščina del- nes znanih osnovnih delcev in njihovih lastno- primerno izhodišče za izlet v fizikalne kotičke cev. Da je verjetno najbolj priljubljeno tako sti, ki si ga lahko, če želite, tudi odtisnete, saj spleta. je na voljo v obliki slike z visoko ločljivostjo. Začnete lahko pri Fiziki za začetnike Najbolj radovednim je namenjen novičar- (Physics for Begginers) na naslovu physics.web- ski oddelek, ki pa na žalost razkrije, da so plasma.com/physicstoc.html. Zanimivo fizikalno spletno stran očitno nehali obnavljati, saj bo spletišče za obnavljanje znanja ali pridobiva- zadnja novica kmalu stara dve leti. Ogledate nje osnov je tudi Fizzics Fizzle (hyperion.advan- si lahko še zanimiv seznam spletnih povezav, ced.org/16600/), kjer boste na enem mestu ki vas bodo vodile do zanimivih fizikalnih našli poljudno razloženo skoraj vse, od tiste spletišč. najosnovnejše newtonovske fizike prek optike, akustike in elektrike do teorije relativnosti in kvantne mehanike. Superstrune www.superstringtheory.com Zanimivi splošnofizikalni spletišči sta tudi Physics Central (www.physicscentral.com) in V Pustolovščini delcev boste izvedeli vse, kar ste si Osnovni delci so tako imenovani standard- Physics Web (physicsweb.org), ki pa sta bolj ka- kdaj želeli vedeti o osnovnih delcih. ni model, s katerim pa imajo fiziki že od vsega NA ZVEZI JUNIJ 2003 109

ko poenostavimo, v matematičnih formulah, NA KRATKOKRATKO IZ SPLETA ki jih v osnovnem pogledu ni. Ameriški knjižni založniki pravijo, da vsa- Kvarkadabra ka matematična formula v poljudnoznanstve- Zanimivo spletno stran, na kateri boste izni knjigi prepolovi prodajo, ker se pač more- vedeli marsikaj o osnovnih delcih, teoriji bitni kupci ustrašijo, da ne bodo ničesar razu- strun, črnih luknjah, kvantni mehaniki in po- meli. Na spletni strani se temu elegantno izog- dobnem, imamo tudi v slovenščini. Kvarka- nejo – kogar je formul strah, bo pač bral raz- dabra, časopis za tolmačenje znanosti, je Fiziki so čedalje bolj prepričani, da nas ne sestavljajo nedvomno najboljše domače poljudnoznans- osnovni delci, temveč drobne nihajoče strune. lage brez njih, bolj radovedni pa bodo kliknili še advanced in si ogledali, kaj se tam skriva. tveno spletišče. Posvečeno je vsem po- dročjem znanosti, od astronomije do zoologi- začetka hude težave. Večino pojavov sicer Na uradni strani teorije strun boste, po- je, urejajo ga in pišejo prispevke večinoma lepo opiše in se dobro sklada z različnimi meri- dobno kakor na malo prej predstavljeni splet- mladi znanstveniki, v uredniškem svetu pa tvami in poskusi, na nekaterih mestih pa po- ni strani o osnovnih delcih, našli vse ali vsaj ve- so nekateri najuglednejši domači profesorji. polnoma odpove. Predvsem gravitacija, kot čino tistega, kar vas utegne o strunah zanima- www.kvarkadabra.net ena izmed osnovnih štirih sil, mu povzroča ne- ti. Začnete lahko, recimo, s kratko zgodovino premostljive težave, zaradi česar fiziki s stan- teorije, v kateri boste izvedeli, da segajo njeni Cambridge Relativity dardnim modelom ne morejo zadovoljivo po- začetki že v dvajseta leta prejšnjega stoletja, ko Če vas zanima nastanek našega vesolja, vezati splošne teorije relativnosti in kvantne sta Kaluza in Klein, neodvisno drug od druge- veliki pok, črne luknje, kvantna gravitacija in mehanike. V računih se jim pojavljajo nega, ugotovila, da lahko povežeta gravitacijo in kar je še podobnih tem, si vsekakor oglejte skončnosti, to pa se seveda ne spodobi. Pa še elektromagnetno silo, če v račune vpeljeta te- spletno stran univerze v Cambridgeu o koz- prav eleganten ni, s kopico osnovnih delcev, sno zvito četrto dimenzijo prostora. Zares pa se mologiji in relativnosti. Vse je opisano zelo razumljivo, a brez nepotrebnega poenostav- standardni model, kar številne fizike tudi je začelo leta 1970 in vse od takrat je teorija ljanja in dovolj izčrpno tudi za nekoliko zah- moti, saj so prepričani, da bi morala biti strun tesno povezana s težko predstavljivim tevnejšega bralca. zgradba vesolja elegantnejša. številom prostorskih dimenzij. Nekaj časa se je www.damtp.cam.ac.uk/ Marsikateri fizik se sicer še vedno oklepa zdelo, da jih je potrebno celo 28, dandanes pa user/gr/public/index.html standardnega modela, a že dobrih 30 let poz- so fiziki zadovoljni »samo« z desetimi, pa če- namo tudi konkurenčno teorijo, ki marsikaj prav se jim niti sanja ne, kje se skrivajo. Stephen Hawking pojasni precej bolj elegantno. Namesto mno- Na spletni strani teorije strun boste izvedeli Na univerzi v Cambridgeu deluje tudi eden žice osnovnih delcev je v tej teoriji osnovni tudi, zakaj tem kvantnim strunam pravzaprav najbolj znanih fizikov današnjega časa, Step- hen Hawking. Na njegovi spletni strani si gradnik vsega drobcena struna. Struna lahko pravimo superstrune, kdo so znanstveniki, ki lahko preberete nekaj njegovih javnih preda- niha z različnimi frekvencami, vsaki od njih pa teorijo razvijajo, kako napreduje dokazovanje vanj, recimo o začetku časa, naravi prostora ustreza eden od osnovnih delcev standardnega te teorije, kakšen vpliv ima na naše razumeva- in časa, življenju v vesolju in kockanju modela. Ali, povedano drugače, vsak izmed nje zgradbe vesolja, zakaj je pomembna za bogov. Poleg poljudnih predavanj tu najde- osnovnih delcev ustreza enemu od tonov, zai- boljše razumevanje črnih lukenj, ali lahko pomo tudi nekaj njegovih univerzitetnih preda- granem na drobni kvantni struni. stane teorija vsega in še marsikaj zanimivega. vanj, recimo o kvantni kozmologiji. Vsekakor Najboljše izhodišče za spoznavanje teh sil- vredno obiska. no majhnih strun je kar »uradna« stran teorij Črne luknje www.hawking.org.uk/home/hindex.html strun – The Official String Theory Web Site. Teorija strun ne sodi ravno med najenostav- Črne luknje so nedvomno eden izmed naj- Space.com nejše stvari pod soncem, zato je zelo dobro- bolj nenavadnih pojavov našega vesolja. Teo- O črnih luknjah in nastanku vesolja si lahko došla njena dvolična zgradba. Pri večini po- retično so jih opisali že proti koncu 18. stolet- veliko zanimivega preberete tudi na verjetno najboljših astronomsko/vesoljskih dverih. glavij imate namreč na voljo dva pogleda – os- ja, ko so izračunali, da bi svetloba dovolj ma- Space.com se ukvarja z vesoljem na splo- novnega in naprednega. Razlika je, če nekoli- sivne zvezde ne mogla uiti težnosti te zvezde. šno, zato boste tu našli tudi številne zanimive prispevke o vesoljski tehnologiji, razisko- vanju planetov, teleskopih … TEORIJA VSEGA www.space.com Teorija strun se je doslej izmed vseh fizikalnih teorij najbolj približala svetemu gralu fizike, eni The Net Advance of sami splošni teoriji, s katero bi lahko razložili »vse«. Pri tem pa ta »vse« seveda ne pomeni, da bi Physics z njo lahko razložili nihanje delnic na borzi ali, recimo, vedenje pajkov, temveč vse štiri osnovne fi- Če se vam zdi, da so fizikalne spletne strani, zikalne sile (elektromagnetno, močno in šibko jedrsko ter gravitacijsko) ter z njimi povezano ki jih tokrat opisujemo, na prenizki ravni, ste zgradbo snovi, prostora in časa. Z njo naj bi tudi združili doslej nezdružljivi splošno teorijo relativ- verjetno fizik in tako ali tako dobro veste, kje nosti in kvantno mehaniko. S teorijo vsega se je začel prvi ukvarjati Einstein in iskanju svetega morate iskati zahtevnejše prispevke. A za grala fizike posvetil, neuspešno, zadnjih 30 let svojega življenja. vsak primer vseeno omenimo še spletišče, Hipotetični teoriji vsega, ki temelji na teoriji strun, pravijo tudi teorija M (M-theory) ali mati kjer boste našli povezave do številnih fizikal- vseh teorij, pri čemer si tisti M v imenu fiziki razlagajo različno. Nekateri pravijo, da pomeni mem- nih člankov. Pravzaprav gre le za abecedno bransko, ker se v tej teoriji strune spremenijo v nekakšne večrazsežne membrane, drugi navijajo kazalo člankov, ki so shranjeni v bogatem za matrično, tretji za mistično, skrivnostno (mystery), čarobno (magic) in morda še kakšno m-teo- internetnem arhivu znamenitega Državnega rijo. Kakorkoli že, fizikom še kar precej manjka do dokončne teorije vsega in nekateri celo menijo, laboratorija Los Alamos (xxx.lanl.gov). da taka univerzalna teorija obstaja le v željah fizikov, ne pa tudi v naravi. Več o njej si preberite Samo o teoriji M jih je, recimo, več kot 20. na spletnih straneh www.superstring-theory.com, www.mkaku.org/articles/article-m_theory. web.mit.edu/redingtn/www/netadv/ shtml ali, recimo, physics.syr.edu/research/fundamental_theory/Stringtheory/stringpage.html, 110 JUNIJ 2003 NA ZVEZI

NA KRATKOKRATKO IZ SPLETA Vendar pa so črne luknje postale zanimive za mernimi za otroke, do znanstvenih besedil, pol- znanost šele v dvajsetem stoletju, ko so ugoto- nih zapletenih matematičnih formul. S Al Jazeera vili, da bi tudi zares lahko obstajale, predvsem slednjimi se tu ne bomo ukvarjali, poljudne opi- Če ste dobili občutek, da zadnje čase neod- pa, da niso samo zelo masivne »pasti za svetlo- se pa najdete na naslovih antwrp.gsfc.nasa.gov/ visnega novinarstva ni več in da CNN, BBC, bo«, temveč imajo še cel kup na moč nenavad- htmltest/rjn_bht.html, arise.jpl.nasa.gov/arise/black- Reuters in kar je še novičarskih spletišč, nih relativistično-kvantnih lastnosti. Nekate- holes/blackholes.html, casa.colorado.edu/~ajsh/ skupaj trobijo v ameriško propagandno tro- ri, recimo, domnevajo, da bi lahko bile nekak- schw.shtml, space.about.com/cs/blackholes/ ali re- bento, lahko za protiutež obiščete angleško cimo xxx.lanl.gov/abs/astro-ph/9801252. spletno stran najbolj znane arabske televizijske postaje Al Jazeera. Če bo le dosegljiva, kajti angleška različica njihovega spletišča je Kvantna mehanika že vse, odkar se je konec marca pojavila, Eno izmed najbolj zanimivih, pa tudi najte- tarča hekerskih napadov, težave pa imajo že razumljivih področij fizike je kvantna me- tudi s ponudniki internetnih storitev. english.aljazeera.net hanika. Leta 1965 je znani fizik Richard Feynman Warblogs:cc prostodušno izjavil, da kvantne mehanike Okupacija Iraka seveda na široko odmeva pravzaprav nihče ne razume, pri tem pa ni tudi v spletu, na svoj račun pa so poleg ve- imel v mislih silno zapletenih matematičnih likih novičarskih spletišč, ki so večinoma formul, s katerimi fiziki opisujejo nenavadne obremenjena s tako ali drugačno uradno po- kvantne pojave, temveč pojave same. Kako bi litiko, prišli predvsem tako imenovani blo- le lahko razumeli delec, ki se obnaša kot valo- gerji, torej neodvisni pisci spletnih dnev- vanje. Ali prepleteni par delcev, ki vesta drug Velikanske črne luknje naj bi bile v središču nikov, ki na svojih blogih (web log - spletni za drugega, čeprav sta na različnih koncih ve- galaksij, tudi naše domače Rimske ceste. dnevnik) zbirajo in komentirajo novice o voj- solja. ni. Sedem najdejavnejših je svoje moči šni prehodi v druga vesolja ali na druge konce A naj vas to ne prestraši, kajti četudi ne bo- združilo v Warblogs:cc in tako kiberščakom našega vesolja. Stephen Hawking pa je ugoto- ste čisto vsega razumeli, se splača obiskati ne- olajšalo delo, saj vse njihove z vojno povezane prispevke najdemo na enem mestu. vil, da črne luknje sploh niso povsem črne, kaj- kaj spletnih strani, na katerih boste izvedeli, warblogs.cc ti zaradi nenavadnih kvantnih pojavov na nji- kakšen je kvantni pogled na naš svet. Poljud- hovih robovih nekaj fotonov odleti tudi stran nejše razlage kvantne mehanike boste našli na Anti-spam od črne luknje in se torej malo, ampak res zelo naslovih www-theory.chem.washington.edu/~tr- Julija letos naj bi število e-poštnih smeti malo, celo svetijo. stedl/quantum/quantum.html, theory.uwinnipeg.ca/ preseglo število normalnih e-pisem. Sredi Spletnih strani o črnih luknjah je veliko, od physics/quant/node1.html in recimo www. marca se je zato na prvem delovnem se- takih z zelo poenostavljenimi razlagami, pri- symonds.net/~deep/stuff/qp/. stanku zbrala skupina strokovnjakov, zbra- nih v Anti-Spam Research Group. Njihov cilj je ambiciozen – v dveh letih izkoreniniti smeti. Razmišljajo o različnih tehničnih postop- kih, pa tudi o tem, da bi morali za vsako poslano e-pismo plačati približno pol tolarja. Alternativci Povprečen uporabnik bi tako plačal zane- Imate občutek, da se na začetku 21. stolet- akcijah. Protest proti cirkusu ste sicer že za- marljivih 100 ali morda 200 tolarjev na mesec, e-poštni smetar, ki pošlje več sto ti- ja stvari ne odvijajo tako, kakor bi si človek mudili, a priložnosti za protestiranje bo še do- soč ali celo milijonov e-pisem, pa bi izgubil želel? Na zahodu se rojeva Imperij zla, z vzho- volj. Tu boste našli tudi povezave do sorodnih vse veselje. da preti epidemija, politiki nas silijo v vojaške domačih in tujih spletišč. www.irtf.org zveze, pa še ozračje se segreva. Za povrh fata- Bodi kritičen - bodi kreativen, pravijo pri listično ugotavljate, da na vse skupaj ne more- Premisli.org (www.premisli.org), spletišču slo- Apple iTunes te niti najmanj vplivati. Saj prav veliko verjet- venskega gibanja za globalno pravičnost in Utegne se zgoditi, da bo Applu uspel veliki no res ne morete storiti, a to ne pomeni, da kritičnih posameznikov ter aktivistov. Oprav- met tam, kjer ni nihče pričakoval – pri glas- morate kar takoj vreči puško v koruzo. Za zaka imamo s spletnim forumom, kamor lahko bi. Po odličnem prenosnem predvajalniku četek lahko, recimo, rečete dost je in obiščete zapišete svojo kritično misel ter seveda prebe- mp3 iPod so v začetku maja predstavili še spletno stran katerega od alternativnih gi- rete kritične misli drugih, si ogledate fotore- iTunes, spletno glasbeno trgovino, za zdaj žal banj. Tam se zbirajo ljudje, ki jih skrbijo po- portaže z različnih demonstracij in drugih ak- dostopno le lastnikom jabolčnih računalni- dobne stvari, le da ne sedijo križem rok, tem- tivističnih dogodkov, našli pa boste tudi kole- kov. V njej lahko zaenkrat izbiramo med prib- ližno 200.000 skladbami vseh petih velikih več poskušajo tudi kaj spremeniti. dar prireditev. Dost Je! glasbenih založnikov. Vsaka stane 99 cen- na naslovu www.dostje.org je pisa- Ste kritični in ustvarjalni, politika pa vas tov, kar je sicer kar precej, a enostaven nana zbirka alternativnih, predvsem protigloba- ne zanima. Glede na revijo, ki jo držite v ro- kup, dobra izbira in možnost snemanja na lističnih prispevkov, zapatističnih in protina- kah, pravzaprav povsem razumljivo. Potem plošče so očitno ključ do uspeha. Pri iTunes tovskih deklaracij, zraven pa še malo o begun- raje obiščite Kiberpipo (www.kiberpipa.org), so namreč že prvi dan prodali toliko glasbe cih in izbrisanih državljanov ter ščepec ekolo- kjer se alternativa dogaja predvsem okoli ra- kot vsa druga podobna spletišča v pol leta. gije. Ideološko blizu je AC Molotov (www.ac- čunalništva, interneta in tehnologije nasploh. www.apple.com/itunes/ molotov.org), kjer boste našli še novosti o doga- Poudarek je seveda na Linuxu, najde pa se tudi janju v avtonomni coni in obvestila o različnih dosti drugih zanimivosti. 112 JUNIJ 2003 PROGRAMER Gradnja paketov RPM Eden izmed potrebnih pogojev za to, da se je Linux razširil, je tudi enostavna namestitev programskih paketov. Ti so dandanes večinoma dostopni v obliki paketov RPM, ki jih je zelo preprosto namestiti. Na preprostem zgledu si ogledamo, kako lahko sami pripravimo paket RPM.

radicionalno je bila vsa pro- RPM PACKAGE MANAGER sl.html – v slovenskem prevodu je izšel v knjigi gramska oprema za Linux v ob- Kaj: Upravljalnik namestivenih paketov RPM. »Kako v Linuxu?« (Založba Pasadena, 2002) – T liki stisnjenih arhivov Tar, ki jih še podrobneje pa v knjigi »Maximum RPM« Ed- Zahteve: Linux (Sparc/Intel/PowerPC/Alpha/m68k/ je uporabnik odprl, prevedel in namestil SGI), OS/2, Solaris (Sparc/Intel), Solaris2.4 ali Solaris warda Baileyja, http://www.rpm.org/max-rpm/. prevedene programe, če je šlo za izvirno 8, Hewlett-Packard HP-UX 9.04 ali 10.20, SCO Open- Vsa imena datotek s paketi RPM imajo ena- Server 5.0.2, OSF 3.2, SunOS 4.1.3, sinix 5.42, AIX kodo, ali preprosto odprl in namestil, če je 3.2.5 ali 4.1.4, cygwin-B20, Cygwin, LynxOS 3.0.1, ko strukturo: šlo za prevedene programe. Šele sredi de- MachTen, IRIX, ncr-sysv4.3, FreeBSD, NetBSD, Mint, paket-različica-gradnja.arhitektura.rpm vetdesetih let so razvili prve paketne uprav- AmigaOS (z GeekGadgets), Beos (z GeekGadgets) Za zgled si oglejmo paket flip-1.0-2. ljalnike, ki naj bi poenostavili nameščanje Izdeluje: Red Hat, Inc., http://www.rpm.org/. i386.rpm. Ime paketa je »flip«, različica 1.0, gre in vzdrževanje programske opreme. Kaj je Cena: Brezplačno. za drugo gradnjo. Kakšna je razlika med različi- pravzaprav sploh narobe z arhivi Tar? Za: Preglednejše upravljanje nameščenega programja. co in gradnjo? Različica se nanaša na različico Marsikaj. Prvič, v njih ni shranjenega Proti: Paketi RPM niso prenosljivi med distribucijami. programskega paketa in se spremeni, ko za os- nobenega podatka o tem, katere druge novo paketa RPM vzamemo novejšo različico programe ali knjižnice program potrebuje za delo. Če gre za arhiv z iz- izvirnega programa. Če pa v isti različici programa kaj popravimo ali virno kodo programa, bo ta resda ob povezovanju protestiral, če manj- pokrpamo, se spodobi, da za eno povečamo številko gradnje. Arhitek- ka katera od knjižnic, ne pa tudi, če manjka kateri od programov. To tura i386 pomeni Intelove in z njimi združljive 32-bitne procesorje; dru- bomo ugotovili šele, ko jih bomo poskusili izvajati. Če je v arhivu že pre- ge arhitekture zajemajo še sparc, alpha ipd. »Arhitekturi« sta tudi src, ki vedeni program, bomo tudi na manjkajoče knjižnice opozorjeni šele, ko označuje paket z izvirno kodo, ter noarch, ki označuje paket z vsebino, jih bomo poskušali izvajati. Drugič, ko program enkrat namestimo – neodvisno od arhitekture. bodisi kot arhiv tar s prevedenimi programi ali z ukazom make install, Programske pakete namestimo z ukazom --install, odstranimo pa z je njegova odstranitev pravo detektivsko delo. Zelo potrpežljivo mora- ukazom --erase, denimo: mo bolj ali manj ročno poiskati vse datoteke, ki jih je namestil. Nekate- # rpm —install flip-1.0-2.i386.rpm re od njih morda uporablja še kak drug program, a to bomo najverjet- # rpm —erase flip neje ugotovili šele, ko bomo tega poskusili pognati. Tretjič, arhivi tar ne V prvem zgledu smo navedli ime datoteke s programskim paketom, poznajo nadgradnje. Vsebino arhiva pač stresemo po imenikih, in če v drugem pa je bilo dovolj navesti ime paketa. Če smo vključeni v inter- smo pri tem prek novejše izdaje programa zapisali starejšo, smo si sami net, zna Rpm sam sneti datoteke s podanega spletnega mesta in jih na- krivi. mestiti, denimo: Paketni upravljalnik, kot je Rpm (RPM Package Manager, do leta # rpm —install ftp://ftp.redhat.com/pub/contrib/libc5/i386/flip-1.0- 2000 znan kot Red Hat Package Manager), vodi evidenco o vseh name- 2.i386.rpm stitvah paketov. Vsako namestitev ali odstranitev paketa si upravljal- Namestitev je več kot le prepis prevedenih datotek na mesta, kjer jih nik Rpm zapomni, tako da lahko vselej preverimo, katero programsko zna ukazna lupina najti (imeniki /bin, /usr/bin, /usr/local/bin...) – opremo imamo nameščeno, kateremu paketu pripada posamezna da- Rpm obenem gradi in posodablja tudi zbirko podatkov o tem, kaj smo toteka, pa tudi odstranitev paketa je temeljitejša. Žal pa to velja le za namestili. programsko opremo, ki je bila nameščena kot paket Rpm. Če smo Kako pa izvemo, katere pakete imamo nameščene? Preprosto: upo- mimo sistema Rpm nameščali še kakšno programsko opremo, Rpm o rabimo izbiro --query --all ali, skrajšano, -qa, ki izpiše seznam vseh na- njej ne ve ničesar. meščenih paketov programske opreme. Ker zna biti ta izpis precej dolg, V članku se bomo najprej seznanili z osnovami dela s paketi RPM – ga je pametno preusmeriti na vhod programa more. Izbira --query zau- kako paket namestimo in kako odstranimo; kako vidimo, kaj je v njem; kaže rpm, naj opravi poizvedbo (angl. query), podizbira --all pa, da nas kako ugotovimo, katere druge pakete zahteva za svoje delovanje itd. – zanima izpis imen vseh (angl. all) nameščenih paketov. potem pa na zgledu spoznali, kako sami ustvarimo paket RPM. Le seznam nameščenih paketov nam ne pomaga kaj dosti, izvedeli bi radi tudi, katere datoteke so v posameznem paketu. Tu nam pomaga Najnujnejše o RPM podizbira --list, ki izpiše seznam (angl. list) vseh datotek v paketu. Denimo, da smo pri izpisovanju vseh nameščenih paketov ugotovili, da Na kratko si oglejmo nekaj najnujnejših ukazov RPM. Podrobneje je imamo nameščen paket file-3.39-8.7x, pa nas zanima, katere datoteke upravljanje paketov z RPM predstavljeno v spisu »Delo s paketi RPM« sodijo vanj: Donnieja Barnesa, http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/RPM-HOWTO- $ rpm —query —list file RPM Package Manager PROGRAMER JUNIJ 2003 113

/usr/bin/file ZVIJAČE PROGRAMIRANJE V JAVASCRIPTU /usr/share/magic /usr/share/magic.mgc Javascript je priljubljen programski jezik, ki se uporablja za izdelavo /usr/share/magic.mime dinamičnih spletnih strani, njegove izpeljanke pa najdemo v čedalje več /usr/share/magic.mime.mgc okoljih. V javascriptu (jscript) je mogoče pisati skriptno kodo za Okna, /usr/share/man/man1/file.1.gz različica javascripta (flashscript) krmili dinamične animacije Flash, šte- /usr/share/man/man5/magic.5.gz vilni programi ga uporabljajo za makro jezik… Oglejmo si nekaj zvijač. /usr/share/misc/magic Morda smo naleteli na paket Rpm, ki ga še nismo namestili, in zani- Parametrov po želji ma nas, katere datoteke bo namestil? Izbira --query --list oziroma, krajše, -ql, ki smo jo uporabili v prejšnjem zgledu, deluje samo, če je pa- Kako lahko napišemo funkcijo, ki sprejme spremenljivo število paket že nameščen. Če ni, moramo dodati še podizbiro -p, ki pove, da poi- rametrov? V javacriptu je to nekaj samo po sebi razumljivega, saj či- zvedujemo po paketu: sto vse funkcije omogočajo klic s poljubnim številom parametrov. Za njihovo izkoriščanje moramo poznati le pot do njih. $ rpm -qlp flip-1.0-2.i386.rpm V javascriptu lahko do parametrov pridemo na dva načina: prvega, /usr/bin/flip »klasičnega«, uporabimo pri znanem številu parametrov. Preprosto jih /usr/bin/toix naštejemo v glavi funkcije in na voljo so s simboličnimi imeni, ki smo /usr/bin/toms si jih izbrali. Drugi način je drugačen in precej bolj v duhu javascripta: /usr/man/man1/flip.1 parametri so zbrani v posebnem polju (array), ki je pravzaprav last- Včasih imamo nasprotne težave: naletimo na datoteko in zanima nost funkcije z imenom arguments. Ker so v javascriptu (kot tudi v nas, h kateremu paketu sodi. Tu si pomagamo s podizbiro --file, ki javi) polja posebni podatkovni tip, je njihova dolžina vedno znana, izpo- pove, da poizvedujemo, od kod prihaja datoteka (angl. file): stavljena je kot lastnost length. Kako bi bila potem videti funkcija, ki $ rpm —query —file /etc/cron.daily/makewhatis.cron prikaže opozorilo z vrednostjo vsakega posameznega parametra: man-1.5i2-0.7x.5 Če nas zanimajo podatki o paketu, na primer to, kdo je paket nare- // funkcija s poljubnim številom parametrov je // pravzaprav vsaka funkcija v js dil, kdaj je bil nameščen in podobno, uporabimo stikalo -qi. Seznam function ParametriPoZelji() datotek v paketu pa dobimo s stikalom -ql. { Če bi želeli preveriti, ali imamo nameščen določen paket in katero // parametre lahko beremo preko posebnega polja različico, pa bi uporabili kar izbiro -q brez podizbir: // tu ga bomo naslavljali s krajšim imenom: rpm -q imena_paketov var p = ParametriPoZelji.arguments; Rpm pozna odvisnosti med paketi in nam omogoča še eno pomembno poizvedbo. Pogosto nas zanima, kateri paketi morajo biti nameš- // p je torej “lastnost” funkcije, čeni, da lahko namestimo določen paket? Izbiri -q ob že znani podizbiri // sprehodimo se čez vse elemente p (poizvedba po paketu, ki še ni nameščen) tokrat pridamo še podizbiro for ( var i = 0; i < p.length; i++ ) R (angl. requires = potrebuje): alert ( p[i] ); $ rpm -qpR ispell-sl-0.1-3.i386.rpm } ispell >= 3.1.20 // klic za preizkus ParametriPoZelji ( 1, “dve”, 3.0, “štiri”); Koraki pri gradnji paketa Oglejmo si še en, malo bolj praktičen zgled uporabe poljubnega Zdaj znamo s paketom RPM, do katerega smo prišli tako ali druga- števila parametrov. Spodnja funkcija poskrbi za medpomnjenje vseh če, že napraviti nekaj stvari. Napravimo korak naprej in si oglejmo še, slik, katerih naslove smo posredovali kot parametre. Z njeno pomočjo kako sami ustvarimo paket. lahko npr. z enim samim klicem prednaložimo vse slike, ki jih bomo Za gradnjo paketa RPM potrebujemo vsaj dva gradnika: arhivsko potrebovali pri dinamični zamenjavi na spletni strani: datoteko s programskim paketom ter datoteko z navodili za gradnjo. Gradnja paketa poteka v več korakih: function preloadimg() • Priprava – Ustvarimo delovni imenik, v katerem gradimo, raz- { // bližnjica do predmeta document pakiramo arhivsko datoteko z izvirno kodo ter jo, če je treba, po- var d = document; krpamo. • Prevajanje – Paket prevedemo v delovnem imeniku. // samo, če je podprt predmet images • Poskusna namestitev – Paket poskusno namestimo v zača- if(d.images) snem imeniku. { • Zapis paketa z izvirno kodo – Zapišemo paket z izvirno // ustvarimo polje, ki medpomni slike kodo. // če morda še ne obstaja • Zapis paketa s prevedeno kodo – Zapišemo paket s preve- if(!d.pics) d.pics=new Array(); deno kodo, zgrajen za podano arhitekturo. // sprehodili se bomo skozi vse parametre in jih // dodali v polje medpomnilnika Zgled: Flip var i, j = d.pics.length, a = preloadimg.arguments; for(i=0; i

pretvori v znaka, ki ju uporablja DOS (\r\n) in nasprotno, in ga objavil ZVIJAČE PROGRAMIRANJE V JAVASCRIPTU v novičarski skupini comp.sources. Kljub temu da je mogoče isto doseči Nadaljevanje s prejšnje strani tudi z drugimi orodji (npr. tr -d ‘\015’), je Flip čisto uporaben pro- gramček in je nekakšen minimalni uporabni zgled, zato je bil pisec teh // ustvarimo novo sliko // in jo pripišemo v polje vrstic, ki ga na Flip vežejo nostalgični spomini, še posebej vesel, ko je vi- // postinkrement (j++) zagotavlja, del, da ga je John Peterson aranžiral v paket RPM. Vsi, ki bi radi sami // da bo j po koncu zančnega koraka poskusili, kar bomo povedali, lahko paket snamejo na naslovu ftp:// // povečan za ena in nared za ftp.redhat.com/pub/contrib/libc5/SRPMS/flip-1.0-2.src.rpm, gre pa za drobiž // morebitno novo sliko (19 kB). d.pics[j] = new Image; d.pics[j++].src = a[i]; Najprej si oglejmo datoteko z navodili za gradnjo, potem jo bomo } pokomentirali: } Summary: newline conversion utility } Name: flip Version: 1.0 Oglejmo si še primer klica funkcije. Ponavadi ga uporabimo kar v glavi spletne strani (med oznakama in ): Release: 2 Group: Utilities/Text preloadimg(“/img/aktivno/s1.gif”, “/img/aktivno/s2.gif”, “/img/ Copyright: GNU General Public License z.jpg”, “/img/gumb/tisk2.gif”); Packager: John C. Peterson Source: ftp://wuarchive.wustl.edu/usenet/comp.sources.misc/volume07/ flip Preverjanje sposobnosti brskalnika Patch: flip-1.0-linux.patch V dobrih starih časih je bilo zaznavanje sposobnosti brskalnika po- Buildroot: %{_tmppath}/%{name}-%{version-root} sebna obrt, s katero so se kalili najbolj izkušeni poznavalci javascripta. Danes gre na srečo veliko bolj preprosto, izkoristiti moramo le %description vgrajeno sposobnost javascripta, ki vsem neznanim elementom sa- flip is a utility for converting text files between the most common modejno priredi nedoločeno vrednost, ki se v kontekstu logičnega izraza ovrednoti kot neresnica. storage formats, namely LF terminated records, (used by UNIX), and CR Če torej ne vemo, ali brskalnik podpira metodo focus() ali ne, lah- LF ko njen klic ovijemo v pogojni stavek: terminated records, (used by OS/2, and systems infected with the drea- ded if (window.focus) { MS-DOS virus). Written by Rahul Dhesi, and posted to the USENET self.focus(); newsgroup comp.sources.misc. } %prep le, če je focus javascriptu znan simbol, ki je del vmesnika predme- %setup -c -T ta window, se bo klic self.focus() tudi dejansko izvedel. Podobno lah- # unpack shar file ko preverimo, ali brskalnik pozna dinamično delo s slikami: (sed ‘1,/^#\!/d’ $RPM_SOURCE_DIR/flip | /bin/sh) if (document.images) { %patch -p1 //... } %build make -f makefile.nix CC=”gcc -ansi” LD=”gcc -s” \ Ali pa prepoznamo posebnosti brskalnika Microsoft Internet Explorer: CFLAGS=”-O -DANSIPROTO -DSTDINCLUDE -DLINUX” flip

if (document.all) %install { rm -rf $RPM_BUILD_ROOT // koda, le za IE… install -d $RPM_BUILD_ROOT/usr/bin } install -d $RPM_BUILD_ROOT/usr/man/man1 install -m 755 -s flip $RPM_BUILD_ROOT/usr/bin/flip Načinov rabe te značilnosti javascripta je še cel kup. Za zgled si oglejmo še eno, ki znatno olajša uporabo obrazcev. Spletni obrazci na- ln -s /usr/bin/flip $RPM_BUILD_ROOT/usr/bin/toix mreč niso tako udobni kakor večina pogovornih oken v namenskih ln -s /usr/bin/flip $RPM_BUILD_ROOT/usr/bin/toms programih. Dostikrat moramo z miško klikniti vnosno polje, preden lah- install -m 644 flip.1 $RPM_BUILD_ROOT/usr/man/man1/flip.1 ko vanj kaj vnesemo. To je posledica dejstva, da vnosna polja na spletnih straneh najpogosteje niso v žarišču (nimajo »fokusa«) in zato %clean niso takoj občutljiva za vnos s tipkovnice. Spodnji zgled kode deluje z # remove build dir vsako spletno stranjo, pa če ta ima obrazec ali ne. Če ga ima, bo sa- rm -rf $RPM_BUILD_ROOT modejno postavila vnosno žarišče na prvi element prvega obrazca: %files // Postavi žarišče v prvi element, če je /usr/bin/flip function input_setfocus() /usr/bin/toix { /usr/bin/toms Nadaljevanje na naslednji strani /usr/man/man1/flip.1.gz RPM Package Manager PROGRAMER JUNIJ 2003 115

Glava ZVIJAČE PROGRAMIRANJE V JAVASCRIPTU

Prvi del datoteke z navodili za gradnjo – do vštevši značke %descrip- Nadaljevanje s prejšnje strani tion – je nekakšna glava. Prva vrstica (Summary:) je enovrstični opis pa- if ( document.forms ) keta. Sledi ime paketa (Name:), oznaka različice (Version:) in številka if ( document.forms[0].elements ) gradnje (Release:). Sledi hierarhična umestitev paketa v skupine if ( document.forms[0].elements[0] ) (Group:). Pri tisočih paketov, ki so na voljo, je nekakšna hierarhična if ( document.forms[0].elements[0].focus ) razvrstitev nujna. Tako lahko, denimo, ob namestitvi z eno potezo uka- document.forms[0].elements[0].focus(); žemo, naj se namestijo vsa razvojna orodja, igrice pa ne (ali pa nasprot- } no, kakor kdo :), po hierarhični razvrstitvi pa programe najlaže najdemo tudi v programih za nadzor paketov, denimo Kpackage (slika). Z verižnim preverjanjem smo se izognili neprijetnim sporočilom o Skupina Utilities/Text med drugim izdaja tudi, da gre za razmeroma napakah, ki bi nas lahko doletela, če dokument sploh nima obrazcev, star paket, saj se je razvrstitev medtem spremenila. Seznama skupin, v če obrazec morda nima elementov ali če prvi element prvega obrazca katere so razvrščeni paketi, tu ne bi naštevali; najdemo ga pri sebi v da- morda ne pozna metode focus(). Pravo mesto za klic omenjene funkcije je v oznaki : toteki /usr/share/doc/rpm-izdaja/GROUPS Če bi zgradili in izdali novo izdajo paketa (naslednja nova izdaja bi se imenovala, spomnimo se, 1.0-3), bi se spodobilo, da razvrstitev popravimo na Applications/Text. Klasifikacija paketov je nasploh ena iz- Povezano s časom med šibkih strani sistema Rpm, saj se različne distribucije, ki uporablja- Prvi uporabniki javascripta so bili najbolj navdušeni nad metodama jo Rpm, med seboj niso dogovorile za enotno hierarhijo. setTimeout() in clearTimeout(). Z njuno pomočjo lahko nastavimo in prekličemo časovno prožene dogodke. Taki dogodki so nujni sestavni del npr. animiranih prikazov. Z metodo setTimeout() določimo izraz, katerega vrednotenje se sproži čez vnaprej podano število milisekund. Takih izrazov lahko določimo več, vsakemu pripada identifikacijska vrednost, ki jo metoda vrne. Ker javascript podpira rekurzivno klicanje funkcij, lahko vrednotenje izraza prožimo v nedogled. Če tega ne storimo, se vrednotenje sproži samo enkrat. Večkratno vrednotenje izraza lahko zaustavimo programsko, z metodo clearTimeout(). Ta metoda lahko onemogoči tudi prvo (in edino) proženje, če jo pokličemo pred iz- tekom podanega časa. Za začetek si oglejmo preprost zgled: pojasnilo povezave v statusni vrstici, ki čez določen čas izgine:

programom) sta navadno navedena v priloženi dokumentaciji, pri pro- Monitor Naslovu vzdrževalca sledi polna internetna pot do vira (Source:). Sour- Če je paket sestavljen iz več izvirnih datotek, jih navedemo kot V tem primeru se dogodek sproži samo enkrat (čeprav vedno zno- ce0:, Source1: itd. Ob tem velja spregovoriti nekaj besed. Eno izmed va, ko uporabnik pokaže na oznako), zato ni prave potrebe, da bi si za- vodil pri zasnovi paketov RPM je bila sledljivost kode. Dostikrat je tre- pomnili identifikacijsko vrednost časovnega dogodka. Vrednost, ki jo ba paket z izvirno kodo, ki je temelj paketa RPM, nekoliko prilagodi- vrne metoda setTimeout(), preprosto zanemarimo, saj je nismo nika- ti, da se pravilno in optimalno prevede na izbranem sistemu. Zasnova mor priredili. Oglejmo si še primer nenehnega proženja, ki ga lahko paketov RPM nas navaja k temu, da jasno izpostavimo vse potrebne prekličemo s klikom gumba: popravke, ki smo jih uporabili pri pripravi prevedenega programa, in namesto razširjanja izvirne kode z našimi popravki zahteva razširjanje izvirne izvirne kode, ločeno (a seveda v istem paketu) pa še vse potrebne Utripanje popravke. %description -l sl Flip je pripomoček za pretvarjanje besedilnih datotek... Uporabnik, ki je izbral slovensko jezikovno okolje (LC_MESSAGES=sl_SI), bo zdaj z ukazom rpm -qi priklical slovenski opis

paketa. delovanje. Če pa naš paket uporablja ob standardnih knjižnicah se kak- šne, ki niso nujno nameščene v vsakem sistemu, je prav, da v glavi nave-

demo pakete, ki namestijo potrebne knjižnice, denimo: Require: libjpeg >= 6b V zgledu zahtevamo za delovanje paket libjpeg, različico 6b ali no- vejšo. Ob paketih, potrebnih za delovanje, je lahko tudi gradnja paketa V tem primeru ne gre za rekurzivno klicanje, ker se izmenično kli- odvisna od drugih paketov, ki niso nujno isti. Pogosti so primeri, ko pa- četa dve funkciji. Prva, sproži se že ob prikazu strani, za kar poskrbi ket pri gradnji potrebuje kakšno programsko orodje (npr. Autoconf ali ustrezni parameter oznake , besedilo prikaže, druga pa ga iz- Imake) ali tolmač za kak skriptni jezik (npr. perl), ki ga pozneje za de- briše. Neskončen ping-pong lahko pretrgamo s pritiskom na gumb, te- lovanje ne potrebuje več. Vse take pakete navedemo z vrsticami Build- daj se cikel pretrga s klicem metode clearTimeout(). Metoda zahteva Require:; namestiti jih morajo vsi, ki želijo sami zgraditi prevedeni pa- identifikacijsko vrednost, saj je lahko hkrati sproženih več časovnih ket iz paketa z izvirno kodo, medtem ko tistim, ki želijo zgolj namestiti dogodkov. V tem primeru smo morali za to identifikacijsko vrednost prevedeni paket, tega ni treba. pomniti v globalni spremenljivki timeoutID.

Utripaj Priprave za gradnjo Končali smo z opisom paketa, čas je, da opišemo, kaj je treba opra- Ker smo v zadnjem zgledu ponazorili delovanje časovno odvisnih izrazov prav skozi utripajoče besedilo, se je morda komu porodila za- viti, da ga zgradimo. Začnemo s pripravami za gradnjo, ki so opisane v misel, da bi ob pomoči javascripta omogočil delovanje oznake razdelku %prep. V tem in vseh naslednjih razdelkih lahko enostavno za- v Internet Explorerju. Malo zgodovine: oznako je pišemo ukaze ukazne lupine, podobno kot smo jih v datoteki Makefile. predstavil Netscape Navigator še v času, ko je bil prevladujoč spletni Pomagamo pa si lahko tudi z nekaj vgrajenimi makroukazi, ki jih po- brskalnik in je lahko vsiljeval lastne oznake vsemu svetu. Ob pomoči nuja sistem RPM. omenjene oznake je bilo mogoče del besedila označiti tako, da je utri- Prvi teh makroukazov je %setup. Brez dodatnih parametrov razpaki- pal. Če bi imeli spletni oblikovalci občutek za mero, bi bil pač »blink« ra arhiv z izvirno kodo in nas prestavi v imenik s pravkar razpakirano še danes del uporabnega nabora oznak, žal pa ni bilo tako in v silnem kodo. Na delovanje makroukaza lahko vplivamo z nekaj stikali: navdušenju so »blinkanje« uporabili celo za utripanje besedila celotne • -n ime – ime delovnega imenika izrecno nastavimo na ime name- spletne strani. Microsoft je zato v novejših različicah spletnega brskal- sto privzete vrednosti %{name}-%{version}. nika preprosto onemogočil utripanje. To niti ne bi bilo slabo, če bi IE • -c – delovni imenik ustvarimo, preden razpakiramo arhivsko da- podpiral vsaj enakovreden slog CSS, namreč »text-decoration: blink«, pa ga žal ne. Kaj torej storiti, če bi z res drobnim koščkom besedila toteko. • -b št – pred premikom v delovni imenik razpakiramo arhivsko Nadaljevanje na naslednji strani datoteko Sourcešt (št = 0,1…). RPM Package Manager PROGRAMER JUNIJ 2003 117

• -a št – po premiku v delovni imenik razpakiramo arhivsko dato- ZVIJAČE PROGRAMIRANJE V JAVASCRIPTU teko Sourcešt (št = 0,1…). • -T – onemogočimo privzeti način razpakiranja arhivske datoteke. Nadaljevanje s prejšnje strani • -D – delovnega imenika ne zbrišemo pred začetkom gradnje. To je kljub vsemu radi utripali, in to v večini priljubljenih spletnih brskalni- uporabno, kadar moramo razpakirati več kot eno arhivsko dato- kov? Odgovor je javascript, natančneje jscript, saj bomo izkoristili po- teko, sicer pa seveda želimo, da nas pri gradnji ne motijo sledovi sebnosti Microsoftovega narečja, kajti utripanje v Mozilli (prenovljeni prejšnjih gradenj. različici Netscape Navigatorja) še vedno veselo deluje. Nekam v glavo spletne strani postavimo naslednjo skriptno kodo: Opazimo lahko, da naš zgled navaja stikali -c in -T. Potrebni sta, ker je arhivska datoteka »nenavadne« oblike – %setup je pisan na kožo stis- // Blink, Blink, Blink... njenim arhivom Tar, kakršnih je, resnici na ljubo, res največ. Če gradi- function tag_blink() mo iz takega vira, lahko uporabimo %setup brez dodatnih stikal: { ... // uporabili bomo kar staro dobro oznako // potrebujemo polje vseh teh oznak Source: ftp://ftp.arnes.si/software/gnu/hello/hello-2.1.1.tar.gz var blink = document.all.tags(“BLINK”) for (var i=0; i < blink.length; i++) %prep // hitreje zapisano preklapljanje sloga %setup // ker IE ne podpira text-decoration:blink bomo // uporabili kar vidnost, slog visibility V navedenem zgledu se bo makroukaz %setup razrešil v zaporedje blink[i].style.visibility = ukazov: ( blink[i].style.visibility == “” ? “hidden” : “” ); cd /usr/src/redhat/BUILD } rm -rf hello-2.1.1 gzip -dc /usr/src/redhat/SOURCES/hello-2.1.1.tar.gz | tar -xvvf - // Požene ponavljajoče utripanje if [ $? -ne 0 ]; then function tag_startblink() { exit $? if (document.all) fi setInterval(“tag_blink()”,1000); cd hello-2.1.1 } cd /usr/src/redhat/BUILD/hello-2.1.1 chown -R root.root . Na spletni strani povsem običajno uporabljamo oznake . chmod -R a+rX,g-w,o-w . Poskrbeti moramo le še za »zagon« utripanja. Ustrezno mesto bo do- To je za navedeni zgled pravilno ravnanje, za naš pa ne. S stikalom -T godek onLoad oznake , ki se pripeti, ko je stran v celoti nalo- smo preprečili izvajanje ukazov gzip in tar, s stikalom -c pa smo »ročno« žena: ustvarili delovni imenik in se prestavili vanj. cd /usr/src/redhat/BUILD rm -rf flip-1.0 … Tole utripa mkdir -p flip-1.0 … cd flip-1.0 cd /usr/src/redhat/BUILD/flip-1.0 Uroš Mesojedec chown -R root.root . chmod -R a+rX,g-w,o-w . RPM IN DEBIANOVI PAKETI

Ob že uvodoma omenjenih stisnjenih arhivih tar se v svetu Linuxa ob ko različice zapisa, datoteke control.tar.gz z metapodatki ter datoteke paketih RPM uporabljajo še paketi s pripono .deb. Uvedla jih je distribuci- data.tar.gz z dejansko vsebino. ja Debian, po njej so jih povzele še nekatere iz nje izvedene distribucije, Dostopnost vsebine s standardnimi orodji je gotovo ena od prednosti npr. Corel Linux. Debianovega zapisa. V prid Debianu govori še nekaj stvari: ob paketih, ki so V krogih uporabnikov Linuxa se tu in tam razplamtijo razprave o pred- nujno potrebni za delovanje danega paketa, omogoča tudi navedbo pake- nostih in slabostih ene oblike arhivov v primerjavi z drugo, in tudi tu se ji tov, priporočljivih za namestitev, čeravno niso nujni. Debian dopušča tudi, ne moremo v celoti izogniti. Preden pa se spustimo v tehnične podrobnosti, da so prilagoditve pred namestitvijo ali po njej ali odstranitvijo prevedeni uvodoma pribijmo, da sta tako prvi kot drugi sistem zaradi vključenih meta- programi, medtem ko RPM zahteva lupinske skripte. Po drugi strani se krip- podatkov velikanska izboljšava glede na stisnjene arhive Tar, in da so v tografska overovitev paketov pri paketih RPM uporablja tudi v praksi, pri primerjavi z njim razlike med zapisoma RPM in Debian precej minorne. Debianovih paketih pa naletimo nanjo le redko, čeprav jo zapis načeloma RPM in Debianov arhiv sta naslednika vsak svoje veje programov za podpira. Zapis RPM za razliko od Debianovega zapisa podpira tudi navajanje arhiviranje, ki so bili razviti v Unixu: cpio in ar. Arhivi RPM so sestavljeni odvisnosti od posameznih datotek, ne le programskih paketov, poleg tega iz štirih delov: najprej je 96 bajtov dolga »magične« glava (ki jo prepozna pa omogoča tudi izrecno navajanje datotek z dokumentacijo, česar Debia- ukaz file), sledijo morebitni podpisi PGP ali MD5, tem sledi glava z me- nov zapis ne. Povedano bodi dovolj za občutek, za kakšne vrste razlike gre tapodatki o vsebini in soodvisnostih paketa, in na koncu sledi še vsebi- pri eni in drugi obliki zapisa. na arhiva v obliki stisnjenega arhiva Cpio. Skupaj s programom rpm pride Nazadnje omenimo še program Alien (http://www.kitenet.net/ tudi knjižnica, s katero lahko beremo ali zapisujemo arhive RPM iz svojih programs/alien/), ki zna pakete RPM pretvarjati v Debianov zapis in nas- programov. Debianovi arhivi so sestavljeni iz treh delov, do katerih ima- protno. Verjetno je odveč poudarjati, da je Alien na voljo tako v zapisu RPM mo dostop enostavno s programom ar: datoteke debian-binary z ozna- kot v Debianovem zapisu. 118 JUNIJ 2003 PROGRAMER RPM Package Manager

To je največ, kolikor nam lahko v tem primeru pomagajo vgrajeni Nameščanje makroukazi; izrecno pa moramo navesti, kako razpakiramo arhivsko datoteko: V tem razdelku nismo uporabili nobenih vgrajenih makroukazov – sed ‘1,/^#\!/d’ $RPM_SOURCE_DIR/flip | /bin/sh gre preprosto za zaporedje ukazov ukazne lupine, s katerimi namesti- Datoteke shar so skripti, ki jih preprosto »izvedemo« v ukazni lupini mo vse programe v paketu. No ja, gre pravzaprav za en sam program, (/bin/sh); z ukazom sed ‘1,/^#\!/d’ pa smo izpustili vse vrstice s poštno flip, nanj pa kažeta še dve simbolni povezavi, toix in toms, ki izkorišča- glavo in spremnim dopisom avtorja, začenši s prvo, pa do tiste, v kateri ta možnost Unixa, da sicer isti program prilagodi svoje delovanje temu, se zares začne skript. Slednjo prepoznamo po tem, da se začne z znako- kako je poimenovan. Če je toix, se obnaša kot flip, pognan z izbiro -u, ma #!. če toms, pa kot flip, pognan z izbiro -m. Arhiv smo uspešno razpakirali, sledi krpanje. Kaj sploh krpamo? Če bi bil pri naši datoteki Makefile naveden cilj install, ki bi opravil Program Flip je starejši od Linuxa – podpira UNIX System V Release 2, vse navedeno, bi lahko navedenih sedem vrstic nadomestili z eno samo, BSD UNIX 4.3 ter MS-DOS s prevajalnikom Turbo C. Če si ogledamo z makroukazom %makeinstall. datoteko s popravki, vidimo, da gre večinoma za popravke, s katerimi v programu nastavimo Linuxu primerne vrednosti sistemskih spremen- Higiena ljivk: ... Prav je, da pred začetkom gradnje paketa vedno zagotovimo, da za- diff -uNr flip-1.0.orig/flip.h flip-1.0/flip.h čenjamo v čistem imeniku, v katerem ni ostankov prejšnjih gradenj. Pri — flip-1.0.orig/flip.h Thu Jun 11 23:15:31 1998 tem si lahko pomagamo z makroukazom %clean. Za njim preprosto na- +++ flip-1.0/flip.h Sun Jun 14 23:44:00 1998 vedemo ukaze ukazne lupine, ki odstrelijo stari korenski imenik grad- @@ -99,6 +99,14 @@ nje. Spremenljivka RPM_BUILD_ROOT je, kadar izrecno ne zahtevamo dru- needed. For a description of nextfile() see turboc.c. gače, enaka vrednosti, navedeni v glavi (vrstica Buildroot:). */

+#ifdef __linux__ Inventura +#undef BSD Ostal nam je še nekoliko manj vznemirljiv opravek: popis vseh dato- +#undef SYS_V tek, ki jih v sistem namesti naš paket. O koristnosti takega seznama ni +#undef LINUX dvoma – če ne prej, ga potrebujemo ob odstranitvi paketa, prav pa pri- +#define LINUX de tudi, ko poizvedujemo (--query --file), h kateremu paketu spada +#undef TURBOC določena datoteka. Seznam datotek v razdelku %files moramo žal se- +#endif /* __linux__ */ staviti sami – RPM namreč ne more ugotoviti, kaj vse je, denimo, name- Tudi makroukazu %patch lahko podamo nekaj stikal: stil ukaz make install. • -P št – RPM pozna dve obliki skladnje, s katero zahtevamo izved- Navadno želimo ohraniti izvirno dokumentacijo, ki spremlja paket. bo popravka z navedeno številko. Eno smo že spoznali –%patch1, Vse datoteke z dokumentacijo navedemo v razdelku %files za makrou- tej enakovredna pa je oblika %patch -P 1. kazom %doc. • -p št – Argument se neposredno prenese istoimenskemu stikalu ukaza patch, tam pa pove število podimenikov, ki jih pri krpanju Gradnja in namestitev paketa izpustimo iz imena datoteke. V zgornjem zgledu vidimo, da sta datoteki – izvirna in popravljena – navedeni kot flip-1.0.orig/ Pri koncu smo in čas je, da paket, ki smo ga po dolgem in počez ogle- flip.h in flip-1.0/flip.h. Ker smo v zgledu že v delovnem imeniku, dali, poskusimo tudi sami zgraditi. del poti do vštevši prve (zategadelj »1« pri -p1) poševnice izpusti- Medtem ko pri paketih s prevedenimi programi ukaz rpm --install mo in krpamo datoteko z imenom flip.h. namesti datoteke na svoja mesta – programe navadno v imenik /usr/ • -b pripona – Izvirne datoteke ne prepišemo s popravljeno, temveč bin, navodila v /usr/man ipd. – ima isti ukaz pri paketih z izvirno kodo jo ohranimo z navedeno pripono. drugačen pomen: arhivsko datoteko in morebitne popravke zapiše v imenik /usr/src/redhat/SOURCES, datoteko z navodili za gradnjo paketa Prevajanje RPM pa v imenik /usr/src/redhat/SPECS. Prestavimo se torej v imenik /usr/src/redhat/SPECS in (kot skrbnik) Priprave so na tem mestu končane in čas je, da se lotimo razdelka zahtevajmo gradnjo paketa: %build – prevajanja. Pri programih iz projekta GNU, ki uporabljajo za # rpm -ba flip-1.0.spec samodejno nastavitev orodji Autoconf in Automake, je ta razdelek lah- Izbira -ba (angl. »build all«, zgradi vse) ni edina možnost. Paket lahko precej kratek: ko gradimo po stopnjah: %build • -bp – Izvedemo samo pripravljalno stopnjo (%prep) – arhivski pa- %configure ket razpakiramo in izvedemo morebitne popravke. make • -bl – Poleg pripravljalne stopnje preverimo tudi, ali so vse naštete datoteke na svojem mestu (npr. tiste, naštete v %doc). V našem zgledu namesto tega poženemo ukaz make in v datoteki ma- • -bc – Izvedemo pripravljalno stopnjo (%prep”) in prevajanje kefile.nix navedemo cilj flip. Ker se datoteka z navodili za gradnjo na- (%build), kar je navadno enakovredno učinku ukaza make. mesto privzetega imena Makefile imenuje drugače, smo morali progra- • -bi – Izvedemo pripravljalno stopnjo, prevajanje in namestitev v mu make s stikalom -f dopovedati, kje naj jo išče. Med imenom datoteke začasni imenik (%install), kar navadno ustreza učinku ukaza makefile.nix in ciljem pa smo definirali še kup spremenljivk okolja: ka- make install. teri prevajalnik uporabljamo (CC), kateri povezovalnik (LD) prevajamo • -bb – Po pripravljalni stopnji, prevajanju in poskusni namestitvi in s kakšnimi stikali (CFLAGS). zapišemo tudi paket (ali pakete) RPM s prevedenimi programi. RPM Package Manager PROGRAMER JUNIJ 2003 119

• -bs – Zapišemo zgolj paket RPM z izvirno kodo. Za konec • -ba – Zapišemo tako pakete RPM s prevedenimi programi kot paket z izvirno kodo; pred tem seveda opravimo vse potrebne Našteli smo prednosti nadzorovanega nameščanja programov v si- stopnje. stem in opisali najbolj razširjen upravljalnik paketov za sistem Linux, Rpm. Ogledali smo si strukturo datoteke z navodili za gradnjo paketa Povedano je uporabno, kadar gradimo in sproti preizkušamo nov RPM in spoznali nekaj njenih najpogostejših makroukazov. Vsi, ki se paket; če pa bi radi zgolj pripravili paket s prevedeno kodo iz paketa z bodo sami spoprijeli z gradnjo paketov RPM, bodo morali seveda poseči izvirno kodo, pa je na voljo bližnjica: rpm --rebuild. Enakovredna je napo zahtevnejšem branju; ob seznamu »Delo s paketi RPM« iz zbirke do- mestitvi paketa z izvirno kodo v imenik /usr/src/redhat/ in gradnji pa- kumentacijskega projekta (»Kako v Linuxu?«, Založba Pasadena, keta s prevedeno kodo (rpm -bb). 2002) je to predvsem knjiga »Maximum RPM«. Primož Peterlin PROGRAMERSKE NOVICE rim bi bilo mogoče hitro in večinoma tudi brez kodiranja zgraditi uporabniš- Predavanje o UML 2.0 ke vmesnike namenskih programov, ki so skladni z okoljem operacijskega Jezik za modeliranje UML (Unified Modeling Language), katerega raz- sistema. Razvijalci bi lahko zgradili uporabne programe celo brez uporabe voj poteka pod okriljem OMG (Object Management Group, http:// sistemskih klicev, zgolj s kodiranjem XAML in skript v njem. Skratka, razvoj www.omg.org/), bo v kratkem posodobljen in razširjen v različico 2.0. Pri namenskih programov za nova Okna bi bil podoben oblikovanju dinamične tem aktivno sodeluje tudi prof. Bran Selic iz podjetja Rational/IBM, ki bo spletne strani. v torek, 17. junija 2003, predaval o novostih v UML 2.0. Predavanje, ki S trenutnimi sistemskimi klici je silno težavno razviti program, ki izkoriš- bo potekalo v okviru osme konference OTS (Objektna tehnologija v Slo- ča vse zmožnosti lupine (Windows Shell), namenski programi za Longhorn veniji) v Mariboru, je zagotovo eden pomembnejših dogodkov s področja pa naj bi takoj podedovali vse sposobnosti uporabniškega okolja operacij- informatike v Sloveniji. skega sistema, brez ene same vrstice kode. Razvoj novih programov naj bi http://cot.uni-mb.si/ots2003/ še olajšal poseben vizualni urejevalnik vmesnikov XAML, ki bo del nove različice Visual Studia.net (»Whidbey«). Vse manj uporabnikov VB? Vse omenjene novosti naj bi dozorele v tehnični preizkusni različici Nedavna raziskava med severnoame- Longhorna, ki naj bi bila nared to jesen. riškimi raziskovalci, ki jo je opravila organi- Nova različica varnega BSD zacija Evans Data, nakazuje, da bi priljublje- nost najbolj razprostranjenega program- Med različicami unixa, ki nastajajo na skega jezika, visual basica (VB), znala podlagi prosto dostopne izvirne kode Uni- kmalu močno upasti. V množici 600 razvi- verze v Berkeleyju, velja za najvarnejšo jalcev je dobra polovica uporabljala VB 6.0, od teh pa je kar 43 % izjavi- OpenBSD, ki je nedavno izšel v izboljšani lo, da bodo kmalu zamenjali razvojno orodje. Med zamenjavami sta bila različici z oznako 3.3. Izboljšave je bolj najpogosteje omenjena Microsoftov C# in java, k vsakemu naj bi pristo- ali manj financirala ameriška obrambna pila približno tretjina sedanjih razvijalcev v VB. Zanimivo, da med zame- agencija (DARPA), ki pa je tik pred izdajo sveže različice umaknila svojo njavami ni pogosto omenjen novi VB.net, ki je pravzaprav namenjen upo- podporo. Uradni razlog sicer ni povsem jasen, vendar je pomenljivo, da je rabnikom VB 6, ki želijo izkoristiti novosti pobude .net. Očitno je razlika umik podpore neposredno sledil objavi izjave vodje projekta OpenBSD, Thea med VB in VB.net tolikšna, da je razvijalcem laže osvojiti C#, ki je prav de Raadta, ki je nasprotoval ameriški invaziji na Irak. gotovo najboljša izbira za programiranje ogrodja .net. Kakorkoli, nova različica je na srečo med nami in prinaša cel kup izbolj- Analitik pri Evans Data je kot poglavitni razlog za zamenjavo navedel šav, povezanih predvsem z varnostjo. Ena izmed njih je uporabljanje s skla- željo razvijalcev, da ujamejo korak s sodobnimi tehnologijami, kot so dom ProPolice, ki praktično onemogoči napadalcu, da bi zamenjal naslov, spletne storitve in brezžično povezovanje. na katerem se nadaljuje izvajanje programa po vrnitvi iz funkcije. Izjemna http://www.evansdata.com/n2/pr/releases/5_6_2003.shtml varnostna izboljšava je tudi nadzor pomnilniških naslovov, ki onemogoča, da bi se pomnilniški naslovi, katerih vsebino spreminjajo uporabniški pro- Pospravljanje programerskega vmesnika Oken grami, hkrati tudi izvajali. Tako naj bi npr. izkoreninili vse zlorabe s prekora- Microsoft načrtuje velike spremembe programerskega vmesnika v čitvijo medpomnilnika. Novosti so tudi pri delu z omrežjem, saj je izboljšano bodoči različici Oken, ki nastaja pod imenom »Longhorn«. Osnovni cilj filtriranje paketov, v OpenBSD pa je dodan tudi demon spamd, ki samodejno sprememb je poenostavitev vmesnika, zavrača nezaželeno pošto in hkrati obvešča pošiljatelja, zakaj je bilo sporo- ki naj omogoča čim hitrejši razvoj pro- čilo zavrnjeno. gramov, ki so čim bolj skladni z novim http://www.openbsd.org/ uporabniškim vmesnikom (»Aero«). Prvi del načrta je korenito zmanjšanje si- Peoplesoftu ugaja Linux stemskih klicev (API calls), ki naj bi z Po analizi povpraševanja strank se je okoli 76.000 upadlo na veliko bolj ob- PeopleSoft, eden najpomembnejših ponudni- vladljivih 8000. Vprašanje pa je, kaj to kov poslovne programske opreme, odločil pomeni za združljivost. Če jo bo Microsoft – kakor do zdaj – ohranil prak- za prenos praktično celotne palete svojih tično v popolnosti, bo sistemskih klicev pravzaprav 76.000 + 8000, če programov na Linux, vse skupaj naj bi jih bilo več kot 170. pa si bodo v Redmondu drznili narediti oster rez s preteklostjo, se zna Ključno vlogo pri prenosu bo igrala programska oprema IBM, predvsem življenje programerjem Oken res poenostaviti. Verjetno je marsikaj odvi- programski strežnik WebSphere s pripadajočimi razvojnimi orodji in podat- sno od uspešnosti pobude .net, ki je že prinesla mnogo boljše, prečišče- kovni strežnik DB2 Universal Database. Prvi izdelki naj bi bili gotovi do kon- no ogrodje za programiranje Oken in spletnih storitev, ki pa je zaenkrat le ca letošnjega leta, obsegali pa bodo izdelke za povezovanje, CRM, ERP, dodatek k Oknom. upravljanje človeških virov, finančno poslovanje in nadzor dobaviteljev. Druga zelo zanimiva novost pa je poseben označevalni jezik, narečje http://www.peoplesoft.com/ XML, poimenovano XAML (XML Application Markup Language), s kate- Uroš Mesojedec 120 JUNIJ 2003 MNENJA Nezaželena pošta Elektronska sporočila, ki jih pošiljajo bolj ali manj neznani pošiljatelji brez naše privolitve, so vsak dan večji problem. Razsežnosti tega pojava so že tolikšne, da se mu moramo odločno zoperstaviti. Kot da virusi, vdori in drugi napadi na računalniške sisteme niso dovolj. Naloga ni lahka, toda upajmo, da bo nadloge lepega dne konec.

zadnjih tednih se moj delavnik pra- Microsoft, AOL in druga. Razlog je preprost – viloma začenja tako, da kar nekaj če danes res že polovica elektronske pošte sodi V časa »ubijam« elektronska sporoči- v kategorijo »smetja«, to pomeni, da prav te la, za katera je že na prvi pogled očitno, da so- velike korporacije v svojih internetnih servisih dijo med smetje. Dokler sta bili taki eno ali dve polovico stroškov porabijo za financiranje ve- Vladimir Djurdjič, pomočnik gl. in odg. urednika sporočili na dan, mi to ni vzelo zelo veliko ča- likih pošiljateljev sporočil. sa. Toda količina take pošte se je hitro poveče- Zanimiv je tudi podatek, da večino nezaže- najboljša metoda. V takih primerih je zelo tež- vala in kmalu sem koristna sporočila dobesed- lene pošte v resnici proizvede le majhna pešči- ko ločiti zrno od plev. Sploh pa nad tem niso no luščil iz poplave čistih smeti ali pa sporočil, ca pošiljateljev in ne neskončno število »šaljiv- navdušeni ponudniki internetnih storitev, ki ki jih kljub čisto uporabni vsebini v bistvu ne cev«, kot se sprva zdi. Največji so sposobni od- pred sabo ne vidijo drugega kakor dvojno ko- želim prejemati. poslati na milijone sporočil na dan, saj so v ličino smetja. Seveda je kmalu sledila namestitev pro- tem početju našli nov poslovni model. Navad- Danes je že povsem jasno, da se zgolj s gramske opreme, ki uporablja nekaj metod za no gre za dogovore z neimenovanimi podjetji, pravnimi in drugimi postopki smetja ne bomo to, da odstranjuje (bolj rečeno, premešča) neki za vsako reklamo odštejejo kak cent. Seve- mogli ubraniti. Tu pa lahko zopet priskoči na zaželena sporočila. Toda vse kaže, da tudi to da pravi smetilci s tem početjem zaslužijo na pomoč tehnologija. Najperspektivnejše so meni povsem pravi način za boj proti tej nadlogi. kupe denarja. tode, ki bodo smetilce povsem zatrle že v kali Kaj hitro so sporočila začela zopet curljati Težava z elektronsko pošto pa je v tem, da ali pa jim zelo otežile delovanje. Največ se go- skozi, pa čeprav se program nenehno poso- je ta elektronski medij zelo poceni, če ne kar vori o vpeljavi dodatnih protokolov in algorit- dablja s seznami prepovedanih strežnikov, na- zastonj. Pošiljatelji imajo tako bistveno manj- mov, ki so povsem nemoteči za končne upo- slovov in celo besed. Sploh zato, ker »pipice«, še stroške, kot bi jih imeli z objavo enakih re- rabnike in siceršnje delovanje poštnih strežni- skozi katero zdaj curlja elektronska pošta, ne klam v papirni obliki (tisk, poštnina). Tudi kov, za velike pošiljatelje nezaželene pošte pa smem povsem zapreti. Kaj hitro se namreč iz- količina ni problem. Zato ni nobenih ovir, da so povsem nesprejemljivi. Denimo, da bi ciljni kaže, da s prehudimi omejitvami mimogrede ne bi bila taka elektronska sporočila vse večja. strežniki od pošiljatelja zahtevali potrdilo za ukinem tudi kako koristno ali celo pomembno Če zmnožimo vse večje število nezaželenih vsako poslano sporočilo. sporočilo. Resda je bolje kakor pred nekaj ted- sporočil in vse večjo velikost take vsebine, se Potrdilo bi bilo sestavljeno iz algoritma, re- ni, toda vnovična množitev smeti v mojem hitro primemo za glavo. Pa ne pozabimo še na cimo naključne matematične operacije, ki bi poštnem predalu me ne navdaja s pretiranim nekaj – elektronska pošta je že pregovorno jo moral pošiljatelj izvesti v potrditev verodo- upanjem. Seveda pa pri tem nisem sam. Nezaželena pošta je danes ena največjih težav v vseh omrežjih po svetu, ponekod so razmere že sko- Prav na pravni ravni so danes največje ovire za raj katastrofalne. Nedavna raziskava v ZDA je preprečevanje pojava, saj je težko potegniti ločnico med tako pokazala, da velika podjetja prejemajo že nezaželeno pošto in povsem običajnimi sporočili. več nezaželene elektronske pošte kakor tiste, ki je dejansko namenjena njim in njihovim zapo- slenim. Drugod ni nič bolje. Večina že uporab- kakor nalašč za širjenje elektronskih virusov, stojnosti. Pošiljateljem, ki pošiljajo na milijo- lja orodja za boj proti smetju, vendar navadno kar pomeni, da se nevšečnosti samo še večajo. ne sporočil, bi to dramatično podaljšalo čas, to iz zgoraj navedenih razlogov ne zaleže. Seveda pa uporabniki elektronske pošte ne potreben za obdelavo v računalnikih, oziroma Razmah nezaželene elektronske pošte se- sedijo križem rok. Najglasnejši in najbolj de- zvišalo stroške, povezane z nakupom primerne veda ni nič novega. V osnovi skoraj povsem javni so prav tam, kjer je to največji problem. opreme. Težava je v tem, da bi bilo treba v tem posnema model pošiljanja nezaželenih reklam Toda na neki način imajo v boju zvezane roke. primeru zamenjati strežniške programe (naj- in letakov, ki se je sprva razpasel v ZDA, pred Pri svojem početju namreč ne smejo drugim brž pa tudi odjemalce), to pa sploh ni tako leti pa (žal) tudi pri nas. Toda če se je količina onemogočati pravice do svobode govora, te preprosto. Toda najbrž bo to kljub vsemu prej papirnatih smeti v zadnjem času nekoliko ameriške (pa tudi vse bolj svetovne) svetinje, ali slej izvedeno, kajti še tako dovršeni progra- unesla ali vsaj umirila, pa se taka elektronska ki načelno zavrača vsakršno omejevanje, tudi mi za filtriranje sporočil težav na dolgi rok ne pošta množi, in to po podatkih raziskav s hi- če je zlorabljeno. Prav na pravni ravni so danes morejo rešiti zadovoljivo. trostjo, ki je že celo alarmantna. največje ovire za boj proti e-smetenju, saj je Žal lahko predvidevamo, da tudi za neza- Zanimivo, da se ljudje ne zavedamo, kako težko potegniti ločnico med nezaželeno pošto želeno pošto velja podobna ugotovitev kakor resna nevarnost je lahko elektronska pošta in in povsem običajnimi sporočili. Nič čudnega, za računalniške viruse – lopovi bodo še naprej kako težko jo je iztrebiti. Nič čudnega, če so se da je bilo doslej kaznovano le malo smetilcev. korak pred policaji. Najbrž to pomeni, da se tega zavedli predvsem tisti, ki morajo za Boj proti nezaželeni pošti je zato začel ubi- bomo morali v realnem življenju zadovoljiti z transport teh smeti na koncu plačati. V ZDA je rati nove poti. Mnogi so v protinapadu začeli delnimi rešitvami in se sprijazniti s tem, da je to poteka kar nekaj velikih tožb, v katerih »one- zasipati z brezzveznimi sporočili same pošilja- pač del sodobne, demokratične in civilizirane snaževalce« tožijo največja podjetja, kot so telje nezaželene pošte, a to seveda ni ravno družbe. Pa čeprav je smetenje vredno prezira. MNENJA JUNIJ 2003 121 Za Tajce & tajnice Linuxa se še kar drži sloves neprijaznega operacijskega sistema, neprimernega za rabo doma, a čedalje bolj neupra- vičeno. O tem se bo že kmalu prepričalo tudi nekaj milijonov Tajcev in Tajk.

a Tajskem so pravilno ugotovili, da družboslovce, telebane, začetnike, penzioniste na eni od vstopnic v razviti svet piše ..., a potem bi se moral opravičevati še njim. N računalniška pismenost, ko so se Povedati hočem le, da je Linux odličen opera- ozrli po svoji čudoviti deželi, pa so si morali cijski sistem za uporabnike, ki ne vedo natan- priznati, da so večinoma še nepismeni. To si- ko, kakšna je razlika med mapo in dokumen- cer nikogar, ki je že kdaj bival med gorskimi tom, ki jim ne pade na pamet, da bi se ukvar- plemeni v Zlatem trikotniku, ne bi smelo pre- jali z gonilniki, in še nikoli niso sami namestili Nikolaj Pečenko, urednik senetiti, a tajski minister za znanost, tehno- programa. Z urejevalnikom besedil bodo lah- logijo in informatiko je vseeno sklenil, da ko pisali, vnašali podatke v preglednico, ali in mu zanj ne bo nihče plačal, se ustavi takoj, tako ne gre več. kar že počno z računalnikom, popolnoma ko gonilnik deluje. Z dolgočasno izdelavo na- Maja so se lotili projekta, ki bi mu lahko enako enostavno, kot bi to počeli z okenskimi mestitvenega čarodeja ali prijaznega uporab- rekli kar »računalnik v vsako tajsko družino«. programi. Ker je v Linuxu odlično poskrbljeno niškega vmesnika, ki na delovanje ne vpliva, se Država je svojim računalnikov željnim držav- za varnost, pa se bo teže zgodilo, da bi pomo- pač ne bo ukvarjal, temveč se bo raje posvetil ljanom ponudila dve vrsti »ljudskih« računal- toma zbrisali pomembno datoteko, okužili naslednjemu programerskemu izzivu. nikov. Namiznega sestavljajo domača podjet- računalnik z e-pisemsko priponko ali naredili Vrnimo se tu k Tajcem. Milijon računalni- ja, Tajci pa si ga lahko, z monitorjem vred, kakšno drugo škodo. kov z Linuxom morda res ni dovolj za veliki omislijo za vsega 50 tolarskih tisočakov. Ti- Še največ preglavic utegnejo imeti z Linu- preobrat, a na Tajskem bo verjetno v kratkem stim, ki se jim tudi to zdi preveč, odobrijo še xom srednje izkušeni uporabniki, ki sicer radi zaživel trg dodatkov za ljudske računalnike. ugodno dveletno posojilo. Računalnik, ki ga vgradijo kak nov dodatek in pogosto na- Trgovci bodo ponujali cenene tiskalnike, pa poganja gigaherčni Celeron in ima 40-giga- meščajo različne programe, nimajo pa časa ali boljše grafične in zvočne kartice, igralne pali- bajtni disk ter modem, je kos vsem računal- veselja, da bi se poglabljali v skrivnosti opera- ce … In vsaka od teh naprav bo morala seveda niškim opravilom, le kakšna novejša igrica bo cijskega sistema, da ne govorimo o programi- takoj delovati v Linuxu, kar pomeni, da bodo morda tekla malo počasneje. Drugi v socialni ranju. morali poskrbeti tudi za gonilnike in enostav- ponudbi je Hewlett-Packardov prenosnik za Niso še tako daleč časi, ko je tak kaliber no namestitev. 100.000 tolarjev. Tajski e-minister pričakuje, uporabnikov imel težave tudi v Oknih. Name- V decembrski številki sem pisal o španski da bodo že v prvem mesecu prodali sto tisoč stili so novo zvočno kartico, potem pa ugoto- pokrajini Estremaduri, kjer so v državni upravi ljudskih računalnikov, v letu dni pa kar mili- vili, da se »tepe« z modemom in bodo morali začeli računalnike opremljati z Linuxom. Zdaj jon. Vsekakor lep dosežek, a Tajci so se tu spreminjati nekakšne prekinitve IRQ, kanale so se za Linux odločili Tajci, že jutri jim bo sle- znašli zaradi nečesa drugega. DMA in naslove I/O. To seveda ni ravno bla- dil še kdo. V indijski zvezni državi Madhja Pra- V obeh računalnikih bo namreč na- meščen Linux. Ne dvomim, da bi Microsoft za milijon tajskih ljudskih računalnikov z veseljem ponudil gromozanski popust, če ne Na Tajskem nameravajo v letu dni prodati milijon ljudskih bi Oken kar »velikodušno« podaril, z mislijo računalnikov z Linuxom. na poznejše posle seveda, a tajski strokovnjaki so se raje odločili za na videz drznejšo potezo. Linuxa se namreč še kar drži sloves ne- godejno vplivalo na prodajo dodatne deš so na primer nedavno 6000 šolskih prijaznega operacijskega sistema za hekerje in računalniške opreme, zato so izdelovalci hitro računalnikov opremili z Red Hatovim Linu- kako si torej predstavljajo, da mu bodo kos izumili »priključi & igraj«, dodali namestitve- xom, do konca leta pa naj bi bil v Indiji v kar množice običajnih, povprečnih tajskih upo- ne čarodeje in računalniško življenje je kar desetino novih osebnih računalnikov na- rabnikov? naenkrat postalo lažje. meščen Linux. To pomeni, da ni več daleč čas, Pozorni bralci ste prav gotovo opazili, da Linux na poti od zmogljivega operacijske- ko bo računalnikov z Linuxom toliko, da bodo se zadnje čase ukvarjam z Linuxom. Krepko bi ga sistema za strežnike do prijaznega opera- izdelovalci strojne opreme hkrati s podporo se zlagal, če bi rekel, da sem doslej v svetu Li- cijskega sistema za računalnike doma tega Oknom naredili tudi podporo Linuxu. Začara- nuxa naredil kaj več kot nekaj prvih previdnih zadnjega koraka še ni dokončal. Podjetja, ki ni krog premalo uporabnikov > premalo pod- korakov, a toliko sem ga že spoznal, da lahko ponujajo svoje različice Linuxa, so pov- pore > premalo uporabnikov bo pretrgan in trdim, da Tajci z njim ne bodo imeli nika- prečnemu uporabniku doma že prve korake v Linux po tudi v domačem okolju postal po- kršnih težav. Z namestitvijo se jim tako ali Linux zelo olajšala, zatika pa se pri izdeloval- vsem enakovreden tekmec Oknom. tako ne bo treba ukvarjati, izdelovalci bodo cih strojne opreme. To je seveda razumljivo, Uporabniki so lahko s takim razvojem do- poskrbeli, da bo podprta vsa vgrajena strojna saj velikansko večino grafičnih in zvočnih kar- godkov seveda samo zadovoljni, tudi tisti, ki oprema, raba programov pa je v Linuxu prav tic, tiskalnikov in sploh vse računalniške opre- nameravajo ostati zvesti Oknom. V Redmon- tako enostavna kakor v Oknih. me pokupijo lastniki pecejev z Okni. du namreč ne bodo mogli kar spati na lovori- Tu stopijo na prizorišče tajnice iz naslova. Ljubitelji Linuxa sicer hitro naredijo gonil- kah, temveč bodo tudi Okna po eni strani po- Pri tem se jim že vnaprej opravičujem, saj z nji- nik za vsako novo napravo, a zaplete se pri stajala čedalje cenejša, po drugi pa čedalje mi nisem mislil nič slabega. Lahko bi namesto enostavnosti rabe. To je prav tako razumljivo. boljša. njih omenil tudi direktorje, gospodinje, Programer, ki naredi gonilnik v prostem času Lahko pa se seveda tudi motim. 124 JUNIJ 2003 MNENJA Je industrija programja mrtva? Recesija, ki vlada v svetovnem gospodarstvu, je raztegnila tudi obraze vodilnih mož v industriji programske opreme. Nekateri celo trdijo, da je ta industrija mrtva.

e v času 8-bitnih hišnih mlinčkov, ko najmanjši skupni imenovalec je obdelava po- sem se tudi sam začel intenzivneje datkov in potreba po njihovi obdelavi je vsak Ž ukvarjati z računalništvom, je bilo dan večja. Nedvomno bodo odkriti še najraz- mogoče v računalniških revijah prebrati, da ličnejši postopki, kako določeno obdelavo po- »programska oprema še vedno ni dosegla datkov opraviti bolje, hitreje, učinkoviteje… Uroš Mesojedec, urednik stopnje industrializacije, ki bi omogočala se- To, kar vzbuja nelagodje vodilnim ponudni- rijsko izdelavo uporabnih namenskih progra- kom programske opreme, je prosta program- kjer so sposobnosti obdelave in izmenjave po- mov«. Z drugimi besedami: še vedno ni na vo- ska koda. Izdelki, ki so na voljo zelo poceni datkov dane praktično vsaki sodobni napravi- ljo zanesljivih, zamenljivih sestavnih delov in ali brezplačno, skupaj z vsemi načrti o njiho- ci, se odkrivajo povsem nove poslovne prilož- metod »tekočega traku«, s katerega bi padali vem notranjem delovanju, so vsak dan bolj nosti. Ali bo krasni novi svet hkrati tudi katali- delujoči in zanesljivi programi. enakopravni uveljavljenim izdelkom indu- zator za programsko industrijo, ki naj iz stop- Ko je programska oprema postajala čeda- strije in tudi med uporabniki čedalje bolj pri- nje »obrtnih delavnic« končno preraste v resno lje pomembnejši del življenja vseh nas, je ta re- ljubljeni. To, kar je pri prosti kodi še posebej industrijsko panogo? Zelo verjetno, kajti da- snica postajala vedno bolj očitna. Prav nobe- zanimivo, pa je učinek izpopolnjevanja, ki ga našnje slabosti programja so postale očitne nega dvoma ni, da bo nekoč res prišel dan, ko omogoča jasno razvidna notranja zgradba kritični masi potrošnikov. bo programe mogoče zanesljivo sestavljati iz izdelka. Ne glede na to, kako majhna je po- Prihodnosti brez programja si ni mogoče gotovih in preizkušenih sestavnih delov ali pa samezna izboljšava, vsaka prispeva k boljše- predstavljati. Zamislimo si življenje brez popra se bodo znali sestaviti kar sami. Žal pa bolj ko mu končnemu izdelku in če je možnost izbolj- in soli? Pa si lahko zamislimo, da bi trgovanje se zdi ta dan na dosegu tehnoloških zmožno- ševanja dana na voljo vsem uporabnikom, bo z začimbami ustvarilo bajne bogataše? Danes sti, bolj nas resničnost vsakdanjika prepričuje, rezultat prav gotovo zanesljivejša, kakovostne več, pred nekaj sto leti pa prav gotovo. In- da je do njega še daleč. Programerji, ki dan za nejša in preprosto bolje delujoča programska dustrija programja danes počasi izgublja sijaj dnem »izumljajo« postopke, ki so bili vsi po vr- koda. Industrija programske opreme je torej najnaprednejše tehnologije. Čedalje več se gosti že neštetokrat napisani in iztrebljeni hroš- pred velikim vprašanjem: skočiti na vlak in iz- vori o genetiki, biotehnologiji, nanoroboti- čev, so nad takim stanjem še posebej razoča- koristiti prednosti proste kode, pri tem pa tve- ki… Industrijska revolucija se je začela s par- rani. Ali pa morda tudi ne? Če je mogoče pro- gati izpad dohodka, ali se zapreti za okopi nim strojem ob angleških premogovnikih, se grame sestavljati z zlaganjem cenenih sestav- lastniške kode in patenti, ki onemogočajo zu- razširila na zahod in vzhod ter z izumom inte- nih delov, lahko to počne skoraj vsakdo in še nanjemu svetu, da bi bil karkoli več kot zgolj griranega vezja in tranzistorja povzdignila Si- ena industrija se bo preselila v delavnice nekam v jugovzhodno Azijo… Po drugi strani pa je industrija programske opreme v hudi poslovni stiski, saj se zdi, da je Zdi se, da v prihodnosti ni več prostora za prodajo obdobja neovirane rasti enkrat za vselej ko- programske opreme kot izdelka. nec. Celo Microsoft ne more več rasti toliko, kot mu je uspevalo do zdaj, pa čeprav se širi v številne pore »informacijske družbe«. Zdi se, potrošnik njihovega izdelka – programskega licijevo dolino v tehnološko prestolnico sveta. da v prihodnosti ni več prostora za prodajo paketa. A Silicijeva dolina je doživela že več zlomov, programske opreme kot izdelka. Programski Če je industrija programja mrtva, je mrtva podobnih »pika-komovskemu«. Konec 70. let paketi, ki smo jih kupovali ločeno od računal- prav pri slednjem – lastniških programskih pa- je Japonska prevzela pobudo pri mikročipih, nika, so zaznamovali vzpon osebnih računal- ketih. Zakaj toliko hrupa okrog novih pogojev pa se je Dolina pobrala, konec 90. let je s pro- nikov – prej jih pravzaprav niti nismo poznali rabe programske opreme (nova dovoljenja za gramskimi hišami začel pometati Microsoft, – dokler niso bile izčrpane ideje po koristnih uporabo, aktivacija izdelka…), spletnih stori- konec stoletja pa se je zlomilo na stotine pre- namenskih programih. Dokler si nekdo ne iz- tev, B2B, B2C? Išče se nov, stalen vir zaslužka napihnjenih internetnih podjetij. Kam se bo misli povsem novega načina uporabe računal- za dni, ko programskih paketov ne bo nihče preselilo središče tehnološkega razvoja ob nika, bomo lahko izbirali med najrazličnejši- več kupoval. Ali zato, ker ustrezen namenski novi industrijski revoluciji? Bo to znova Silici- mi oblikami spletnih brskalnikov, urejevalni- program že ima, ali pa zato, ker je na voljo jeva dolina, Redmond, Kitajska, Indija? kov besedila, preglednic, urejevalnikov slik, boljši, brezplačen izdelek, pri čigar razvoju Nova industrijska revolucija v resnici že po- predvajalnikov glasbe…, ki so vse cenejši, na lahko z ustreznim znanjem celo sam sodeluje. teka. Popolnoma bo preobrazila industrijo voljo pa so celo brezplačne različice, ki po ka- Seveda pa je še tretja možnost: programskega programske opreme, ima pa potencial, da kovosti zaostajajo čedalje manj, če sploh še. paketa ne bo nihče več kupoval, ker program- preobrazi tudi vse druge pore družbe. Hkrati je Programski paketi preprosto niso več zanimi- ski paket ne reši njegovega problema. spremenila tudi pojmovanje tehnološkega sre- va poslovna priložnost Obdelava podatkov in z njo povezana in- dišča. Kdo pa še potrebuje Silicijeve doline? Vendar so namenski programski paketi le dustrija programja se tako seli z izdelkov v Internetna revolucija omogoča, da je tehno- ena od usmeritev industrije programja. Njen svet storitev. V (brezžično) omreženem svetu, loško središče pravzaprav ves povezan svet. 126 JUNIJ 2003 AKADEMSKI GLAS Ali je slovenska informatika v krizi in zakaj (še) ni?! Ali sploh lahko govorimo o krizi panoge, v kateri se tudi pri nas obseg naložb in njihov absolutni in strukturni delež nenehno povečujeta? Pa čeprav resni svetovni analitiki in raziskovalci ugotavljajo, da v povprečju naložbe v informacijsko tehnologijo in rešitve nimajo neposrednega vpliva na dvig Andrej Kovačič konkurenčnosti in poslovne uspešnosti organizacij.

nake so tudi naše ugotovitve. Zakaj slovenska informatika nedvomno v krizi. Zla- so pripravljeni v to vlagati. Le okoli 14 % se so torej naročniki, podjetja in drža- sti pri ponujanju domačih in tujih celovitih re- zaveda pomena z informatiko podprte preno- E va, še vedno pripravljeni metati de- šitev se ponudniki sklicujejo na najboljšo ve poslovanja in uporabe informatike pri po- nar v tako brezno brez dna? Nekje mora biti prakso in neposreden prenos znanj, ki so v teh slovnem odločanju. Okoli 7 % jih ugotavlja, razlog. Morda beseda »v povprečju« zameg- rešitvah, v naša podjetja in poslovno okolje. da potrebujejo (in želijo) dodatna znanja s ljuje sliko oziroma dejansko uspešnost in Znanja in veščine ponudnikov in izvajalcev pro- tega področja. Menedžerji torej največkrat vplivnost naložb v informatiko. jektov so večinoma podhranjena na področju strateške odločitve, postopke izbire ter uvaja- V zadnjem desetletju sem se pri svojem po- strateškega načrtovanja in projektiranja infor- nja opreme in rešitev prepuščajo informati- klicnem delovanju na informacijski sceni po- matike ter prenove poslovnih procesov, pri- kom. Namesto da bi izrabili priložnost za ko- javljal v različnih vlogah. Kot naročnik, kot iz- manjkuje jim poslovnih znanj ter znanj in veš- renito prenovo poslovanja v smislu dviga uspe- vajalec in ponudnik informacijskih storitev in čin s področja vodenja projektov, pri tujih reši- šnosti in povezljivosti (e-poslovanje), infor- opreme, pa tudi kot pedagog in predavatelj, tvah pa tudi poznavanj možnosti, ki jih ponuja- matizirajo obstoječe, pogosto neurejene in za svetovalec in revizor informacijskih sistemov. jo take rešitve. Skratka: posledično je večina informatizacijo neprimerne poslovne procese. Ugotavljam, da je pri nas, podobno kakor projektov neuspešnih. Če bi rezultate takih pro- Tudi slepo zanašanje na najboljšo (tujo) drugod po svetu, večina (80 %) načrtovanih jektantov informatike primerjali s projektira- prakso in prenos novih znanj je pri nas nalete- projektnih dejavnosti v naložbenem in vsebin- njem v gradbeništvu, večina zgradb sploh ne bi lo na plodna tla. Začelo se je s po mojih podat- skem pogledu neuspešnih. Informacijski pro- bila do konca zgrajena, mnogo zgrajenih pa kih katastrofalnimi posledicami v nekaterih jekti so uspešni, če ob načrtovanih vsebinskih, bi podrl že potres prve stopnje. Na srečo pa največjih slovenskih bankah, nadaljevalo pa v časovnih in stroškovnih parametrih vplivajo ugotavljamo, da se stanje na strani ponudni- podjetjih in paradržavnih organizacijah z na dvig poslovne uspešnosti organizacije. kov izboljšuje. Vedno več je takih, ki zagotav- manj publiciranimi, a ponekod še bolj kata- Tega pa ne dosežemo z informatizacijo, tem- več z razmislekom o strateških usmeritvah in premikih glede kadrov, znanja, organizirano- sti, poslovnih procesov ... O neuspešnih in pa O neuspešnih in pa tudi o uspešnih projektih se pri tudi o uspešnih projektih se pri nas bolj malo nas bolj malo (premalo) govori. Dejansko stanje je (premalo) govori. Dejansko stanje je skrito v skrito v povprečju, tako kot pri »pošteni« delitvi povprečju, tako kot pri »pošteni« delitvi sege- segedin golaža. Nekaterim gredo zelje oziroma din golaža. Nekaterim gredo zelje oziroma stroški, drugim pa meso oziroma konkurenčna stroški, drugim pa meso oziroma konkurenč- prednost. na prednost. Trdim, da smo za tako razmerje sami krivi ali zaslužni, kakor želite. »Poštenost« delitve, ljajo načrtovane in obljubljene vsebinsko us- strofalnimi rezultati (zlasti nekateri projekti kljub pri nas v zadnjem času izrabljenemu trezne rezultate v dogovorjenih rokih in stroš- uvajanja celovitih rešitev – ERP). V nekoliko izrazu, je v informatiki dejanska in ustrezna. K kih oziroma ob minimalnih odstopanjih. bolj konkurenčnem okolju so tako izpeljani vzrokom za to trditev nas lahko pripeljeta na- Tudi naročniki nosijo svoj krivdni delež. projekti navadno celo usodni. Seveda del kriv- slednji dve vprašanji: »Ali pri nas prevladujejo Podatki kažejo, da naročniki največkrat ne de za neuspeh lahko pripišemo zavajajočim naročniki, ki vedo, kaj potrebujejo, in zakaj poznajo svojih informacijskih potreb ali pa se ponudnikom in informatikom, poglavitni de- ne?« ter »Ali so naši ponudniki informacijskih ne zavedajo možnosti in priložnosti sodobne lež krivde gre le pripisati menedžmentu. storitev poslovno korektni in usposobljeni in informacijske tehnologije in rešitev. Pobudni- Država oziroma uprava v širšem smislu je zakaj ne (vsi)?« ki informacijskih projektov so žal največkrat poseben primer »nesrečnega« naročnika. Gre Najprej se lotimo ponudnikov. Večinoma kar informatiki sami. Žal zato, ker so to tako za naročnika, ki si močno prizadeva za načr- ponudniki ugotavljajo, da se naročniki slabo največkrat parcialni, v področje učinkovitosti tovan sodoben pristop k načrtovanju, razvoju odzivajo na njihove »čarobne« proizvode, brez usmerjeni projekti. Vemo pa, da učinkovito in uporabi informacijske tehnologije. Spreje- katerih »se ne da poslovati«, ki pa, ustrezno lahko izvajamo tudi napačne stvari, zato taki tih ima množico dokumentov, ki se po obsegu uporabljeni, lahko dejansko vplivajo na dvig projekti ne prispevajo k »slovesu informatike«. in vsebini lahko merijo z vsemi evropskimi. Ne konkurenčnosti in poslovne uspešnosti. Če po- Žal ugotavljamo, da je med slovenskimi nazadnje je vlada ustanovila celo ministrstvo, tencialni naročniki tega ne uspejo razumeti, menedžerji relativno malo takih pobudnikov, ki sliši na informatiko. Gre za potencialno morata biti, po njihovem mnenju, Slovenija in ki bi razumeli strateški pomen informatike in največjega in za razvoj informacijske dejavno- AKADEMSKI GLAS JUNIJ 2003 127

sti pri nas najpomembnejšega naročnika. katerih pomembnežev sredi izvajanja ustavili dročja strateškega menedžmenta, organizaci- Ko govorim o nesrečnem naročniku, mislim enega od projektov prenove in informatizacije je ... Toda kaj to pomeni, če ne bomo presegli na (ne)udejanjanje vseh teh želja in potencia- poslovanja. Direktorju, ki je z dušo in srcem pri nas zakoreninjene doktrine o apriorni vse- lov v praksi. Rezultati so naslednji: Naročnik vodil ta projekt, so »privoščili« napredovanje mogočnosti tujega znanja in najboljše prakse. je na eni strani informacijsko najbolj podhra- na ministrski stolček. Nič nimam proti tujim rešitvam, prav nasprot- njen ter potreben informacijske tehnologije in Vendar, kot smo uvodoma ugotovili: krize no, sem pa pogosto razočaran nad odnosom storitev, na drugi strani pa pod stalnim priti- (še) ni. Ali je tudi ne bo, pa je odvisno od vseh njihovih uvajalcev (beri: prodajalcev). Le-ti skom raznovrstnih ponudnikov. Ker ima na- tančno izdelano zgolj formalno strategijo informatizacije, se brani pred ponudniki z neu- streznem sistemom javnih naročil, ki stavi Posledice takega pristopa so med drugim zgolj na pravno podlago. Skladnost vsebine vsebinsko neustrezno opredeljeni projekti in ponudbe s potrebami naročnika je navadno negativna selekcija »usposobljenih dobaviteljev« manj pomembna ali celo nepomembna. oziroma ponudnikov, katerih dosežene cene v Posledice takega pristopa so med drugim povprečju močno presegajo tržne. vsebinsko neustrezno opredeljeni projekti in negativna selekcija »usposobljenih dobaviteljev« oziroma ponudnikov, katerih dosežene nas, ki kakorkoli sodelujemo v tem procesu. zaradi svojih interesov in največkrat neznanja cene v povprečju močno presegajo tržne. Tako Najprej bo to odvisno od hitrosti pozitivnih z naročniki pri projektih ne ustvarijo partner- država oziroma njeni organi na področju in- sprememb v gospodarstvu, to je od števila skega odnosa v smislu prenove poslovanja ozi- formatike hote ali nehote izločajo boljše in podjetij in menedžerjev novega kova, ki bodo roma dviga poslovne uspešnosti. Ne nazadnje primernejše ponudnike. Tudi vplivni in spo- sposobni strateškega razmišljanja in števila se bo morala tudi država, ki se trenutno ubada sobni posamezniki, ki bi na tem področju lah- projektov, ki upoštevajo sodobna metodo- z oblikovanjem svoje sebi in drugim (Evropi) ko izboljšati stanje, so v svojem okolju pogo- loška izhodišča informacijske stroke. Naše fa- všečne podobe, začeti počasi ukvarjati s pravi- sto »moteči« in tako ali drugače onemogoče- kultete in visoke šole sicer vsako leto izobrazi- mi stvarmi in konkretnimi zadevami na po- ni. Strah nesposobnih in potreba privilegiran- jo vse več poslovnih informatikov novega pro- dročju informatike. cev (korupcije ne omenjam!) pogosto povzro- fila, ki pred odgovorom na vprašanje, »kako«, či njihovo zamenjavo, odstavitev ali pa celo razmišljajo o vprašanjih, »kaj in zakaj« infor- Dr. Andrej Kovačič je profesor na katedri napredovanje. Da, celo napredovanje. Še ne matizirati. Ob inženirskih znanjih so dobro za informatiko na Ekonomski fakulteti v dolgo nazaj smo na splošno zadovoljstvo ne- podkovani s poslovnimi znanji, znanji s po- Ljubljani. Pred desetimi leti

Revolucija, imenovana PDA jih za distribucijo programov. Ugotovili o namreč, da se to izpla- Že konec letošnjega leta naj bi trg preplavil nov tip računalnikov, ča že, če bi morali program po- ki jih označujemo z imenom PDA. Odlikovali se bodo po nizki ceni, sneti na deset disket ali več. majhnih dimenzijah, ter bodo v večini primerov krmiljeni s peresom. Mikromonitor Danes še ni povsem jasno, kje natančno so meje med temi napravami, notesi ter obsto- Prvi računalniki ječimi »napihnjenimi« računalniki, kakršna Pentium sta na primer Sharp Wizard ali HP 95LX. Kljub temu, da bo prva pošiljka junij 1993 Kljub temu se večina proizvajalcev program- svežih, vročih Pentiumov prišla ske opreme že sedaj zanima za to kategorijo iz Intelove tovarne šele sredi računalnikov. maja, je skorajda vse že vnaprej znano. Tržni analitiki in opazovalci Odstopanja od klasične zasnove računal- ter nekateri proizvajalci so družno raziskali, kakšno bo letos tržišče za nikov ter odsotnost formalnih standardov in prve Pentium PCje. operacijskih sistemov bodo softverskim Najbolj zanimiv je podatek, kako zelo si podjetja želijo novih, podjetjem povzročala še precejšnje pregla- zmogljivejših osebnih računalnikov. Anketirali so 500 vodij velikih vice. Mnogi menijo, da bo treba obstoječo programsko opremo popol- AOP enot in ugotovili, da nameravajo za nakup Pentium PCjev skupaj noma predelati, da bi na PDAjih prišla do izraza. Napovedujejo po- zapraviti kar 31 milijonov dolarjev. Vsaj 40 jih načrtuje, da bodo prvo novne »izume« programov, podobno, kot se je dogajalo v obdobju leto v ta namen potrošili več kot 100.000 dolarjev. prehoda z mini računalnikov na mikroračunalnike. Na takih napra- Vendar je vprašanje, ali bodo te načrte sploh lahko uresničili. In- vah uporabniki najbrž ne bodo uporabljali programov, kot so ureje- tel bo namreč do konca junija izdelal le 10.000 Pentiumov, do konca valniki besedil, baze podatkov ali ta- leta pa ne več kot 450.000. To so za tržišče, ki je lačno novosti, zelo bele, ampak predvsem programe za skromne številke. Morda se bodo zaradi nedavnih novosti pri konku- vodenje osebnih informacij (PIM) in renci (predvsem AMDju) vendarle odločili za večje količine, a proi- komunikacije. zvajalci morajo zaenkrat računati z zgoraj omenjenimi številkami. Mikromonitor Med čakajočimi so na prvih mestih podjetja IBM, Dell, Gateway 2000 in Compaq. 242 vprašanih še ni izbralo vira novih računalni- CD-ROM je kov. Računalniki spodnjega cenovnega in zmogljivostnega razreda dokončno tu teh proizvajalcev naj bi stali od 5000 do 7000 dolarjev, čeprav bo ve- Prvi proizvajalci že razmišljajo o čina prvih Pentiumov končala v datotečnih strežnikih. ploščah CD-ROM kot o glavnih medi- Mikromonitor V prihodnjih številkah

17-palčni monitorji LCD Še naprej pa boste lahko brali, Monitorji LCD z več kot 15-palčno diagonalo so bili še nedavno predragi za navadne smrtnike, saj so bili primerljivi mo- kako je Nikolaj Pečenko presedlal nitorji s katodno cevjo nekajkrat cenejši. A v zadnjem času na Linux – in preživel. so cene že povsem primerljive z dražjimi 19-palčnimi monitorji CRT, zato LCD-ji počasi odžirajo tržni delež katodni- kom. Poleg tega imajo LCD-ji čedalje manj motečih težav, Poletnemu Monitorju bo priložen kot so bile še pred kratkim slabša kotna vidljivost in dolg CD-ROM z brezplačno in odzivni čas. Preizkusili bomo monitorje z ločljivostjo 1280 preizkusno programsko opremo × 1024, z diagonalami od 16 do 19 palcev. ter sedemnajstimi številkami Monitorja (od januarja 2002 do Namizni optični bralniki junija 2003) v obliki PDF. Razvoj tehnologije optičnih bralnikov je v zadnjem času nekoliko zastal. Kljub temu izdelovalci predstavljajo vedno nove modele, lastnosti, ki smo jih še pred nekaj meseci občudovali pri dragih profesionalnih modelih, pa se selijo v bralnike za domačo rabo. Vmesnik USB 2.0 se je že dodobra uveljavil, tudi pri najcenejših modelih pa dodatki za branje prosojnih predlog niso več neobičajni. Pregledali bomo ponudbo poceni modelov za domačo rabo in tudi polpro- fesionalne modele, ki bodo svoje mesto najverjetneje našli v poslovnem okolju. Poletna številka izide Zavajanje potrošnikov 24. junija Uvajamo novo rubriko, v kateri bomo poskušali nazorno predstaviti različne načine za- vajanja (računalniških) potrošnikov – od napihnjenih ali zavajajočih številk do le navidezno obiščite nas tudi v spletu: visokih hitrosti delovanja naprav. Razkrivali bomo meglo (in prevleke), ki jo izdelovalci in prodajalci namerno ali nenamerno, hote ali po nesreči postavijo med tehnični izdelek in www.monitor.si uporabnika, da bi mu izdelek laže prodali.