Zgodovina Slovenske Akademije Znanosti in Umetnosti
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
1 2 Željko Oset Zgodovina Slovenske akademije znanosti in umetnosti Prizadevanja za ustanovitev Akademije, ustanovitev in njena prva leta 3 Željko Oset Zgodovina Slovenske akademije znanosti in umetnosti Prizadevanja za ustanovitev Akademije, ustanovitev in njena prva leta Uredniški odbor Peter Štih, Kajetan Gantar, Alojz Kralj, Matija Gogala, Niko Grafenauer, Marjan Kordaš Glavna in odgovorna urednika Andrej Kranjc, Peter Štih Jezikovni pregled Tina Praček Izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani Logotip Ranko Novak Oblikovanje in prelom Matija Jemec Ljubljana, 2013 Elektronska izdaja URL povezava http://www.sazu.si/publikacije.html CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 001.32(497.4)(091)(0.034.2) OSET, Željko Zgodovina Slovenske akademije znanosti in umetnosti [Elektronski vir] : prizadevanja za ustanovitev Akademije, ustanovitev in njena prva leta / Željko Oset. - Elekronska izd. - El. knjiga. - Ljubljana : Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013 Način dostopa (URL): http://www.sazu.si/publikacije.html ISBN 978-961-268-030-5 (pdf) 1. Slovenska akademija znanosti in umetnosti 270694912 4 Kazalo vsebine 9 Nekaj misli knjigi na pot 15 Akademija in njen pogled na zgodovino 27 Simboli, ki jih je skozi čas uporabljala (Slovenska) Akademija znanosti in umetnosti 31 Prizadevanja za ustanovitev Akademije Zgodovinski spomin na Academio operosorum 35 Ustanovitev Slovenske matice, prvega slovenskega znanstvenega društva 42 Ustanovitev Univerze v Ljubljani 48 Od ustanovitve Znanstvenega društva za humanistične vede do praznovanja desetletnice Univerze v Ljubljani 63 Po uvedbi kraljeve diktature (6. januar 1929) 68 Ustanovitev Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani 101 Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani med drugo svetovno vojno Od ustanovitve Ljubljanske pokrajine do kapitulacije Italije Akademija v letu 1941 108 Sodelovanje z italijanskimi akademijami 110 Okrepitev pritiska na Akademijo in volitve predsednika ter glavnega tajnika 116 Izdaja Letopisa 5 Kazalo vsebine 120 Od kapitulacije Italije do konca druge svetovne vojne Akademija pod Rupnikovo civilno upravo 129 Akademija pod Vrhovnim komisarjem za operacijsko cono Jadransko primorje v Trstu 131 Akademija ob koncu druge svetovne vojne 132 Seznam pomembnejših dogodkov 136 Seznam virov in literature Arhivski viri 137 Časopisni viri Internetni viri 138 Uradni listi Literatura 146 Imensko kazalo 6 Zgodovina Slovenske akademije znanosti in umetnosti Seznam kratic AJ Arhiv Jugoslavije ALEX avstrijska digitalna baza pravnih in zgodovinski tekstov, s katero upravlja Avstrijska nacionalna knjižnica ARS Arhiv Republike Slovenije AZU Akademija znanosti in umetnosti COBISS Kooperativni online bibliografski sistemi in servisi CK ZKS Centralni komite Zveze komunistov Slovenije FLRJ Federativna ljudska republika Jugoslavija HAZU Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti IS SRS Izvršni svet Socialistične republike Slovenije JAZU Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti JDS Jugoslovanska demokratska stranka JNS Jugoslovanska nacionalna stranka JRZ Jugoslovanska radikalna zajednica Kraljevina SHS Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev LRS Ljudska republika Slovenija NAS Narodni akademijski savez NSS Narodna socialistična stranka NRS Narodna radikalna stranka NVS Narodna vlada Slovenije OF Osvobodilna fronta PEN mednarodno združenje književnikov, pesnikov, esejistov in pisateljev (Poets-Essayists-Novelists) RSS Raziskovalna skupnost Slovenije R-R vlada vlada, ki so jo tvorili člani Narodne radikalne stranke in pristaši Hrvaške seljačke stranke oziroma njenega vodje Stjepana Radića RK SZDL Republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva SANU Srpska akademija nauka i umetnosti SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti SFRJ Socialistična federativna republika Jugoslavija SL KBU Službeni list Kraljevske banske uprave SLS Slovenska ljudska stranka SNOS Slovenski narodnoosvobodilni svet SNZ Slovenska novejša zgodovina SUZUP Savezna uprava za unapradjivanje proizvodnje UL LRS Uradni listi Ljudske republike Slovenije ZDA Združene države Amerike ZRC SAZU Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti 7 8 Zgodovina Slovenske akademije znanosti in umetnosti Nekaj misli knjigi na pot »Ko se je sedaj z ustvaritvijo Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, te najvišje narodnokulturne institucije, za kar naj je še enkrat izrečena naša globoka zahvala visokemu vodstvu naše države in vsem drugim, ki so tako ali drugače pri- spevali k temu, uresničilo dolgoletno stremljenje našega naroda po izgraditvi po- polne narodnokulturne organizacije, je jasno, da naš narod tudi pričakuje od nas plodonosne sadove našega truda in dela, s katerimi ga bomo dostojno zastopali v krogu drugih, četudi večjih in bogatejših kulturnih narodov. A to bomo dosegli, o tem sem preverjen, ako bomo složno zastavili svoje moči in v skupni lepi enoduš- nosti ter bratski harmoniji gradili svojo idealno stavbo. Jaz sem za to pripravljen. Vi gotovo tudi. V to pomozi Bog!« V govoru je Rajko Nahtigal, dolgoletni predsednik Znanstvenega društva za humanistične vede, januarja 1939 na prvi glavni skupščini, potem ko ga je regent na predlog ministra za prosveto v Beogradu imenoval za predsednika Akademije, opredelil poslanstvo novoustanovljene institucije, ki je predstavljala uspešen za- ključek slovenskih prizadevanj za najvišje kulturne in znanstvene institucije (Uni- verza in Akademija) od marčne revolucije dalje. Nahtigal je bil predstavnik gene- racije, ki se je po prvi svetovni vojni vrnila v domovino in na ljubljanski univerzi dvignila slovensko znanost na evropsko raven. To je tudi generacija, ki je po drugi svetovni vojni, potem ko je Akademija bila postavljena v ospredje pri sistemski razširitvi znanosti, ustanovila raziskovalne inštitute. Prav zaradi tega današnja struktura inštitutov, ki jih je ustanovila SAZU, odseva strukturo članstva neposred- no po drugi svetovni vojni. Izjema v tem pogledu je Inštitut za raziskovanje krasa, ki ga je Akademija prevzela po uveljavitvi pariške mirovne pogodbe jeseni 1947, s katero je Postojna, kjer je bil sedež inštituta, postala del Jugoslavije. Generacija akademikov, ki ji je pripadal Nahtigal in je članstvo pridobila pred drugo svetovno vojno in neposredno po njej, je postavila trdne temelje slovenski znanosti. Poskrbela je za »nacionalizacijo« svojih raziskovalnih mrež, ki so bile usmerjene predvsem v srednjeevropski prostor, čeprav so bili slovenski znanstve- niki del Jugoslavije. S tem pa sta se oblikovali tradicija vpetosti in prevladujoča smer kulturnega transferja, ki je bila seveda zelo kompleksna in se je spreminjala glede na mednarodnopolitični položaj Jugoslavije. Ključni cilj je bil nedvomno ra- zvoj slovenske znanosti, s čimer se je izoblikovala uspešna strategija za omejeva- nje centralizacijskih pobud tako v »prvi«, kot »drugi« Jugoslaviji. Slovenska znanost in njene institucije so igrale v zgodovini 20. stoletja različ- ne vloge. Zaradi neugodnega razpleta mejnega vprašanja po prvi svetovni vojni, 9 Nekaj misli knjigi na pot zlasti po vzpostavitvi rapalske meje, ki je povzročala veliko zaskrbljenosti in veliko žalosti, so narodnoreprezentativne institucije (Univerza in Akademija) predstav- ljale svetilnike upanja za slovenske zamejce. Po ugodnejšem razpletu mejnega vprašanja po drugi svetovni vojni in bistveni spremembi notranjih in mednaro- dnopolitičnih razmerij predstavljajo slovenske institucije institucionalni okvir za mednarodno primerljivo znanstvenoraziskovalno delo. Akademija je tako ob ugodnejših pogojih za delo predstavljala tisto organizacijo, ki je s svojimi člani in z uradnimi dogovori skrbela za mednarodno sodelovanje in prenos znanja, kar je bil tudi ključni argument za ohranitev raziskovalnih inštitutov pod okriljem SAZU, torej za jugoslovansko in mednarodno sodelovanje. Monografija temelji na podlagi obsežnega arhivskega gradiva, ki je v pretežni meri prvič uporabljeno v slovenskem zgodovinopisju; pri tem mislim predvsem na uporabljeno gradivo Arhiva Jugoslavije in Arhiva Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Upoštevana pa je tudi strokovna literatura, ki je za določena obrav- navana časovna obdobja dostopnejša in obsežnejša kot za nekatera druga. Pričujoča monografija predstavlja prvi del pregleda zgodovine Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Drugi del, ki bo obravnaval njeno zgodovino po drugi svetovni vojni, bo za tisk pripravljen v naslednjem letu. Obe knjigi temeljita na doktorski disertaciji, ki sem jo zagovarjal julija 2012 na Oddelku za zgodovi- no Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, seveda dopolnjeni z novimi izsledki. Torej gre za rezultat večletnega raziskovalnega dela in prizadevanj. Ko sem se oktobra 2007 zaposlil na Inštitutu za novejšo zgodovino, sem začel izvajati razi- skovalni program, ki ga je pripravil raziskovalni mentor dr. Ervin Dolenc. Njegov cilj je bila razčlenitev vprašanja oblikovanja »slovenske znanosti«. Težišče načr- tovane raziskave je bilo tako v obdobju Kraljevine SHS/Jugoslavije, ki v tem oziru z ustanovitvijo Univerze predstavlja preskok v smeri institucionalizacije znanosti na Slovenskem. Zaradi razpršenosti gradiva sem ugotovil, da je v prvi fazi zanes- ljivejša in lažja pot do gradiva s preučevanjem znanstvenih ustanov, v drugi fazi pa s preučevanjem intelektualnih mrež slovenskih znanstvenikov v evropskem komunikacijskem prostoru in pri vključevanju slovenskih znanstvenikov v jugo- slovansko znanstveno okolje v nastajanju. Gre za izjemno zanimiva raziskovalna vprašanja, ki so