DOCSLIB.ORG

Načrt Ribiškega Upravljanja V Notranjsko- Ljubljanskem Ribiškem Območju Za Obdobje 2017- 2022

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Načrt Ribiškega Upravljanja V Notranjsko- Ljubljanskem Ribiškem Območju Za Obdobje 2017- 2022 ZAVOD ZA RIBIŠTVO SLOVENIJE SPODNJE GAMELJNE 61 A, 1211 LJUBLJANA-ŠMARTNO NAČRT RIBIŠKEGA UPRAVLJANJA V NOTRANJSKO- LJUBLJANSKEM RIBIŠKEM OBMOČJU ZA OBDOBJE 2017- 2022 Sp. Gameljne, september 2016 NAČRT RIBIŠKEGA UPRAVLJANJA V NOTRANJSKO-LJUBLJANSKEM RIBIŠKEM OBMOČJU ZA OBDOBJE 2017-2022 Pripravila: Miha Ivanc, univ. dipl. biol. Marko Bertok, univ. dipl. biol. Sodelavci: Matej Ivenčnik, univ. dipl. biol. Rok Hamzič, dipl. inž. grad. Direktor: Dejan Pehar, spec. Datum: september 2016 Kazalo 1 Uvod ................................................................................................................................... 7 2 Pravna ureditev .................................................................................................................. 8 3 Splošni opis ribiškega območja ....................................................................................... 11 3.1 Ribiški okoliši in vode posebnega pomena notranjsko-ljubljanskega ribiškega območja ............................................................................................................................................ 11 3.2 Opis hidroloških, hidrogeoloških ter drugih značilnosti površinskih voda v notranjsko – ljubljanskem ribiškem območju ................................................................................................. 14 3.3 Opis oziroma ocena biološke produktivnosti ................................................................... 18 3.4 Seznam vrst in njihova razširjenost ................................................................................. 19 3.5 Ocena naseljenosti in dinamike rasti ................................................................................ 21 3.6 Podatki o drstiščih .............................................................................................................. 22 3.7 Podatki o ribogojnih obratih za gojitev rib za poribljavanja ........................................ 25 4 Analiza izvajanja ribiškega upravljanja v preteklem obdobju načrtovanja .................. 27 4.1 Pregled in presoja uplena .................................................................................................. 27 4.2 Pregled in presoja vlaganj ................................................................................................. 31 4.2.1 Vlaganja v ribolovne revirje .......................................................................................................... 32 4.2.2 Vlaganja in odlovi v gojitvenih revirjih ........................................................................................ 34 4.3 Pregled realizacije načrtovanih ukrepov ......................................................................... 35 4.4 Ocena ustreznosti postavljenih usmeritev in ukrepov .................................................... 35 5 Temeljne usmeritve za ohranitev in trajnostno rabo rib ................................................ 36 5.1 Cilji in ukrepi za ohranjanje populacij domorodnih vrst rib ........................................ 36 5.1.1 Potočna postrv ............................................................................................................................... 37 5.1.2 Sulec .............................................................................................................................................. 40 5.1.3 Lipan ............................................................................................................................................. 42 5.1.4 Podust ............................................................................................................................................ 43 5.1.5 Platnica .......................................................................................................................................... 44 5.1.6 Linj ................................................................................................................................................ 45 5.1.7 Ščuka ............................................................................................................................................. 46 5.1.8 Druge domorodne vrste ................................................................................................................. 47 5.1.9 Tujerodne vrste .............................................................................................................................. 48 6 Varstvo rib, potočnih piškurjev in rakov območij Natura 2000 .................................... 53 6.1 Sulec .................................................................................................................................... 54 6.2 Pohra ................................................................................................................................... 55 6.3 Platnica ............................................................................................................................... 55 6.4 Navadna nežica................................................................................................................... 56 6.5 Zlata nežica ......................................................................................................................... 56 6.6 Velika nežica ....................................................................................................................... 56 6.7 Kapelj .................................................................................................................................. 56 6.8 Blistavec .............................................................................................................................. 57 6.9 Pezdirk ................................................................................................................................ 57 III 6.10 Činklja ................................................................................................................................. 57 6.11 Potočni piškurji .................................................................................................................. 58 6.12 Navadni koščak .................................................................................................................. 58 6.13 Ukrepi v delih ribiškega območja, ki imajo v skladu s predpisi o ohranjanju narave poseben status .................................................................................................................................. 58 6.13.1 Območja, ki imajo v skladu s predpisi o ohranjanju narave poseben status ............................. 59 7 Usmeritve za trajnostno rabo rib..................................................................................... 65 7.1 Načela posegov v populacije rib ........................................................................................ 65 7.1.1 Ribolov in obseg ribolova posameznih vrstah rib ......................................................................... 65 7.1.2 Usmeritve za ribolovni režim ........................................................................................................ 66 7.1.3 Drugi posegi .................................................................................................................................. 67 7.2 Usmeritve za poribljavanje in gojitev rib ........................................................................ 68 7.2.1 Poribljavanja ribolovnih revirjev................................................................................................... 68 7.2.2 Vrsta in obseg sonaravne gojitve................................................................................................... 69 7.2.3 Odvzem spolnih celic .................................................................................................................... 69 7.3 Spremljanje stanja prehranske ustreznosti vodnih organizmov ................................... 70 8 Viri ................................................................................................................................... 71 9 Pripombe javne obravnave .............................................................................................. 73 10 Priloge .............................................................................................................................. 74 10.1 Priloga 1: Seznam revirjev ribiških okolišev v notranjsko-ljubljanskem ribiškem območju glede na dosedanjo rabo (seznami so narejeni na podlagi veljavnih RGN za obdobje 2006 – 2010) ..................................................................................................................................... 74 10.2 Priloga 2: Razširjenost posameznih v uplenu najpogosteje zastopanih vrst rib .......... 82 10.3 Priloga 3: Seznam drstišč v notranjsko-ljubljanskem ribiškem območju .................... 93 IV Kazalo slik Slika 1: Ribiški okoliši in revirji v notranjsko-ljubljanskem ribiškem območju .................................................... 13 Slika 2: Ocena ekološkega stanja vodnih teles v notranjsko-ljubljanskem ribiškem območju (podatki monitoringa ARSO, obdobje 2009-2015) .................................................................................................................................. 16 Slika 3: Ekomorfološka spremenjenost vodotokov v notranjsko-ljubljanskem ribiškem območju (podatki za obdobje 1994-2002 z dopolnitvami 2015) ............................................................................................................. 17 Slika 4: Drstišča v notranjsko-ljubljanskem ribiškem
Load more

Recommended publications
  • Uvodna Pojasnila
    Občina Postojna Proračun za leto 2011 UVODNA POJASNILA Državni zbor Republike Slovenije je sprejel Zakon o stvarnem premoženju države pokrajin in občin (Ur. list RS, št. 14/07, v nadaljnjem besedilu ZSPDPO), ki ureja ravnanje s stvarnim premoženjem države, pokrajin in občin (v nadaljnjem besedilu samoupravnih lokalnih skupnosti). Zakon je stopil v uporabo 3.9.2007. Na podlagi 39. člena ZSPDPO je Vlada Republike Slovenije sprejela Uredbo o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Ur. list RS, št. 84/2007 94/2007, 55/2009 Odl.US: U-I- 294/07-16, 100/2009, 49/2010). Uredba podrobneje ureja postopke ravnanja s stvarnim premoženjem države, pokrajin in občin. Z dnem uveljavitve le-te je prenehala veljati Uredba o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Ur. list RS, št. 12/03 in 77/03) ter členi Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02-ZJU, 110/02-ZDT-B, 127/06-ZJZP, 14/07-ZSPDPO, 109/2008, 49/2009, 38/2010- ZUKN) navedeni 37. členu ZSPDPO, ki so urejali ravnanje s stvarnim premoženjem države in občin. Letni načrt pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem samoupravnih lokalnih skupnosti, v katerega so vključena zemljišča in stavbe, sprejme svet samoupravne lokalne skupnosti na predlog organa pristojnega za izvajanje proračuna samoupravne lokalne skupnosti Letni načrt pridobivanja in letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem se lahko med letom tudi dopolnjuje (3. točka 15. člena Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin, Ur. list RS št. 84/2007, 94/2007, 55/2009 Odl.US:U-I-294/07-16, 100/2009, 49/2010).
    [Show full text]
  • Prenos Pdf Različice Dokumenta
    OKTOBER 2019 100 LETNIK 13 Franka, Mateja, Vojko in Janez so gonilna sila Turističnega društva Pudgura pri organizaciji tradicionalne Gobarske nedelje. Tudi letos so v svoje vrste povabili domačina Jožeta Podboja, terminatorja, ki svoje znanje o gobah z veseljem deli z obiskovalci. Prireditev z izobraževalnim in družabnim značajem je že šestnajstič odlično uspela. Pod kozolcem toplarjem v Belskem je bilo na ogled 200 vrst gob. Nekaj je bilo tudi takšnih sort, ki ne smejo nikoli pristati v gobarjevi košari. Iz vsebine: 4 tema meseca: Pripravljeni? Nova znanja, nova spoznanja 11 Končujemo že deseti mesec tega leta. Pred vrati so že prve počitnice za osnovnošolce in dijake. Trgovine nam že ponujajo prve novoletne okra- ske in nam dajejo vedeti, da se december hitro približuje. Pa vendar ne smemo tako hitro naprej in prehitro spustiti oktobra iz rok, saj nam je dal ogromno novega znanja. Začeli smo z rožnatim okto- tu živimo: brom, dobili nove nagrajence akcije Postojna v cvetju, priča smo bili naj- večjemu dogodku v Sloveniji s področja zaščite in reševanja – Bogataje- vim dnevom zaščite in reševanja, ki so za nekaj dni Postojno spremenili v najbolj varno mesto v državi. Ob tem nas je obiskal celoten slovenski KS Slavina politični vrh, Postojna pa se je še enkrat izkazala kot odlična gostiteljica velikega dogodka državnega pomena. Občina Postojna pa v teh dneh ni v najboljši luči le na domačih tleh, temveč tudi v tujini. Na prvem mednarodnem vrhu Otrokom prijaznih Unicefovih mest smo bili mednarodnim delegacijam predstavljeni kot 12 primer dobre prakse. Podobna zgodba se je odvila le nekaj dni za tem v Beirutu, kjer je bila na konferenci Akt now Postojna postavljena za zgled pri delu z mladoletnimi migranti brez spremstva.
    [Show full text]
  • VR Postojna 15. 3. 2021
    Posebni in javni linijski vrsta prevoza Lohača-Belsko-Gorenje-Predjama-Postojna-Postojna OŠ A.Globočnik-Postojna naziv linije 1 Postaje, 2 3 Š postajališča Š Š Postojna AP 13:50 14:46 07:20 Lohača 13:36 14:32 07:23 Strmica/Postojni 13:33 14:29 07:27 Studeno/Postojni 13:29 14:25 07:33 Belsko 13:25 14:19 07:36 Gorenje/Bukovju 13:22 14:16 07:38 Bukovje/Predjami 13:20 14:14 07:41 Predjama 13:17 14:11 07:44 Bukovje/Predjami 13:14 14:08 07:51 Zagon 13:06 14:01 07:52 Risovec 13:05 14:00 07:53 V.Otok 13:04 13:59 07:59 Postojna OŠ A.Globočnik 12:58 13:53 08:02 Postojna AP (peron 8 ali 9) 12:55 13:50 Prevoz se izvaja z redno linijo Postojna-Zagon-Postojna OŠ A.Globočnik-Postojna naziv linije 1 Postaje, Š km postajališča 07:41 Postojna AP 07:50 Belsko Kozolec toplar 07:53 Zagon 07:54 Risovec 07:55 V.Otok 08:01 Postojna OŠ A.Globočnik 08:04 Postojna AP (peron 8 ali 9) Dodatni avtobus Šmihel pod Nanosom - Goriče - V.Brda - Hruševje - Studenec - Postojna naziv linije 1 Postaje, Š postajališča 07:25 Šmihel pod Nanosom 07:28 Landol 07:32 Fara 07:35 Dilce (smer Hruševje) 07:37 Goriče 07:44 Velika Brda 07:47 Hruševje 07:50 Bolk 07:53 Studenec ! Hrašče 07:58 Mali Otok 08:02 Postojna AP 08:05 Postojna OŠ A.Globočnik 08:08 Postojna AP Ob 7:47 uri v Hruševju, učenci samo izstopajo.
    [Show full text]
  • Slovenija 1-3. Stanovi Prema Godini Izgradnje I Kvalitetu
    SLOVENIJA 1-3. STANOVI PREMA GODINI IZGRADNJE I KVALITETU Godina izgradnje stanova Opremljenost stanova instalacijama Stanovi Stanovi Stanovi Stanovi s u zgradama od Naselje-opština Ukupno stanova elektri=na sa otvorenim s podom do 1918 • 1919-1945 1946-1960 posle 1960 elektri=na kupatilom ognjištem od zemlje instalacija i vodovod materijala SOCIJALISTI<KA REPUBLIKA SLOVENIJA AJDOVŠ<INA AJDOVŠ<INA 1 186 329 134 284 408 1 105 81 740 1 186 BATUJE a? 71 4 6 4 77 9 21 87 BELA 7 2 3 l 1 6 1 3 7 BRJE 11« 58 10 33 10 20 92 2 12 114 BUOANJE 164 116 10 15 13 129 35 21 164 CESTA 69 10 2 52 5 66 3 32 69 COL 110 50 20 31 9 19 90 1 12 110 CRNICE 114 97 8 2 5 91 13 9 25 114 DOBRAVLJE 118 60 14 18 25 98 18 1 34 118 DOLENJE 29 17 3 2 7 22 7 4 29 DOLGA POLJANA 71 35 13 6 5 62 8 14 71 DUPLJE 47 18 15 6 8 43 4 9 47 ERZELJ 25 22 1 2 5 2C 1 25 GABRJE 73 61 5 5 2 11 62 5 73 GOCE 84 63 4 6 5 64 1" 1 9 84 GDJACE 70 35 12 U 11 53 13 15 70 4 GOZO 25 16 2 4 2 24 25 GRADI ».CL PRI VIPAVI 54 25 4 8 16 46 7 15 54 GRIVCE 17 12 1 1 3 15 2 3 17 KAHNJE 104 71 9 10 13 63 41 25 104 KOVK 40 22 5 8 5 1 37 2 1 40 KRIZNA GORA 12 7 1 3 12 12 LOKAVEC 244 100 29 47 62 209 35 71 244 LOZICE 58 45 12 l 17 40 1 16 58 1 LCZE 57 45 1 3 8 43 14 5 57 MALE ZARLJE 84 65 6 4 9 64 19 U 84 MALO POLJE 34 18 3 5 6 9 23 1 2 34 MANCE 29 14 4 7 4 24 5 10 29 NANOS 7 1 6 1 6 7 OREHOVICA 41 24 4 7 6 39 2 13 41 OTLICA 103 48 12 27 14 3 89 11 103 PLACE 47 36 2 2 7 38 9 9 47 PLANINA 101 73 8 U 5 22 79 8 101 P@DBRFG 42 19 5 12 6 37 3 10 42 PODGRIC 17 5 2 6 3 12 5 2 17 POOKRAJ 110 69 19 2 5 84 23 2 24 110
    [Show full text]
  • Naravne Vrednote Na Vrhniškem
    NARAVNE VREDNOTE NA VRHNIŠKEM Seminarska naloga Avtorica: Ana Kreft Mentorica: dr. Jana Vidic Vrhnika, september 2015 »Kraj ravni pod gozdom, pod temnim mogočnim Raskovcem sedi jata golobov; bele peroti se leskečejo v soncu. Tam je Vrhnika. Čez bore, čez hoje, od tihega Krasa, od morja šumi burja, plane v ravan, postane, vztrepeče, osupla in utolažena ob toliki lepoti. Bela kakor nevesta se sveti na holmu sveta Trojica, razgleduje se po sončni ravni, po tihem sanjajočem močvirju, do Žalostne gore in do Krima.« Ivan Cankar, Aleš z Razora KAZALO: 1 NARAVNE VREDNOTE ..................................................................................................... 1 2 ZVRSTI NARAVNIH VREDNOT ........................................................................................ 3 3 OBČINA VRHNIKA ............................................................................................................ 5 4 SLAPOVI ............................................................................................................................ 6 5 DREVESA .......................................................................................................................... 6 6 IZVIRI ................................................................................................................................. 6 7 POTOKI, REKE .................................................................................................................. 8 8 DOLINE, VRTAČE ............................................................................................................
    [Show full text]
  • Priporočila in Nasveti Uporabnikom Poročilo O Nadzoru Pitne Vode V Letu
    Priporočila in nasveti uporabnikom Seznam naselij v oskrbovalnih območjih (OO) Javna oskrba - varovanje zdravja 1. OO Osrednji del: Pitna voda je eno od najpomembnejših živil. Zanesljiva, varna in strogo nad- Belsko, Bukovje, Čepno, Drskovče, Dolnja Košana, Gorenje, Gornja zorovana oskrba s pitno vodo je ključnega pomena za zdravje in kakovost življenja. Priključitev stavb na javni sistem oskrbe s pitno vodo je obvezna Košana, Gradec, Grobišče, Jurišče, Kal, Klenik, Koče, Lohača, Mala povsod, kjer je ta na voljo. Pristava, Mali Otok, Matenja vas, Nadanje selo, Narin, Neverke, Nova Soodgovornost upravljavca in uporabnikov Sušica, Orehek, Palčje, Parje, Petelinje, Pivka, Postojna, Predjama, Pre- Kot upravljavec javnega vodovodnega sistema imamo veliko odgovornost. V stranek, Rakitnik, Selce, Slavina, Slovenska vas, Stara Sušica, Stara vas, javnem podjetju Kovod Postojna, d.o.o. svojim uporabnikom stalno zagota- Strmca, Studenec, Studeno, Šmihel, Trnje, Velika Pristava, Veliki Otok, vljamo pitno vodo glede na njihove potrebe. Posebno pozornost namenjamo prepoznavanju in odpravljanju morebitnih tveganj, ki bi lahko ogrozila zdra- Volče, Zagon, Zagorje, Žeje. vstveno ustreznost pitne vode in tako predstavljala potencialno nevarnost za 2. OO Strane – Hruševje – Šmihel: zdravje. Tveganja nadziramo na celotni poti pitne vode, od vira do uporabnika. Brezje pod Nanosom, Dilce, Goriče, Hrašče, Hrenovice, Hruševje, Lan- Tveganja za zdravje uporabnikov se lahko pojavijo tudi na delu vodovodnega dol, Mala Brda, Rakulik, del Razdrtega, Sajevče, Slavinje, Strane, del omrežja, ki ni v pristojnosti upravljavca javnega vodovodnega omrežja, ampak v pristojnosti lastnika oziroma upravljavca stavbe. Vzroki tveganja so različni, Šmihela pod Nanosom, Velika Brda. zato so v nadaljevanju podani nasveti uporabnikom glede ravnanja s hišnim 3. OO Planina: vodovodnim omrežjem.
    [Show full text]
  • 3408-05-2107-C901/14-1
    Datum: 26. 5. 2014 Št.: 3408-05-2107-C901/14-1 Zavod za gozdove Slovenije po obmo čni enoti POSTOJNA Krajevna enota POSTOJNA Vojkova 9, 6230 Postojna (v nadaljevanju: Zavod) izdaja po uradni dolžnosti na podlagi prvega odstavka 29. člena Zakona o gozdovih (Ur. list RS, št. 30/93, 13/98-odl. US, 56/99-ZON, 67/02, 110/02-ZGO-1, 115/06-ORZG40, 110/07, 8/10-ZSKZ-B, 106/10, 63/13, 101/13-ZDavNepr in 17/14) in 19. člena Zakona o ukrepih za odpravo posledic žleda med 30. januarjem in 10. februarjem 2014 (Ur. l. RS, št. 17/14) lastnikom gozdov na obmo čju Krajevne enote Postojna, gozdnega revirja Hraš če v katastrskih ob činah Zagon, Hraš če, Studenec, Hrenovice, Velika Brda, Hruševje, Rakulik, Orehek, Rakitnik in Zalog v upravni zadevi sanitarne se čnje in preventivnih varstvenih del v gozdovih, naslednjo ODLO ČBO O DOLO ČITVI VARSTVENIH DEL ZA ODPRAVO POSLEDIC ŽLEDA 1. Lastniki gozdov morajo v svojih gozdovih, katere je prizadel žled, na obmo čju Krajevne enote Postojna Zavoda za gozdove Slovenije v katastrskih ob činah Zagon, Hraš če, Studenec, Hrenovice, Velika Brda, Hruševje, Rakulik, Orehek, Rakitnik in Zalog opraviti sanitarno se čnjo in preventivna varstvena dela ali zagotoviti njihovo izvedbo. Pri tem morajo posekati in izdelati vsa izruvana, odlomljena, prelomljena, mo čno nagnjena drevesa in drevesa z mo čno poškodovanimi krošnjami zaradi žledoloma oz. snegoloma ter les izpeljati iz gozda. Vzpostaviti je treba gozdno higieno. To je pospravilo polomljenih vrhov iglavcev v primerih, ko posek dreves brez vrhov ni potreben, ter pospravilo mo čno poškodovanih tanjših dreves iglavcev.
    [Show full text]
  • Monitoring Kakovosti Površinskih Vodotokov V Sloveniji V Letu 2006
    REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE MONITORING KAKOVOSTI POVRŠINSKIH VODOTOKOV V SLOVENIJI V LETU 2006 Ljubljana, junij 2008 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE MONITORING KAKOVOSTI POVRŠINSKIH VODOTOKOV V SLOVENIJI V LETU 2006 Nosilka naloge: mag. Irena Cvitani č Poro čilo pripravili: mag. Irena Cvitani č in Edita Sodja Sodelavke: mag. Mojca Dobnikar Tehovnik, Špela Ambroži č, dr. Jasna Grbovi ć, Brigita Jesenovec, Andreja Kolenc, mag. Špela Kozak Legiša, mag. Polona Mihorko, Bernarda Rotar Karte pripravila: Petra Krsnik mag. Mojca Dobnikar Tehovnik dr. Silvo Žlebir VODJA SEKTORJA GENERALNI DIREKTOR Monitoring kakovosti površinskih vodotokov v Sloveniji v letu 2006 Podatki, objavljeni v Poro čilu o kakovosti površinskih vodotokov v Sloveniji v letu 2006, so rezultat kontroliranih meritev v mreži za spremljanje kakovosti voda. Poro čilo in podatki so zaš čiteni po dolo čilih avtorskega prava, tisk in uporaba podatkov sta dovoljena le v obliki izvle čkov z navedbo vira. ISSN 1855 – 0320 Deskriptorji: Slovenija, površinski vodotoki, kakovost, onesnaženje, vzor čenje, ocena stanja Descriptors: Slovenia, rivers, quality, pollution, sampling, quality status Monitoring kakovosti površinskih vodotokov v Sloveniji v letu 2006 KAZALO VSEBINE 1 POVZETEK REZULTATOV V LETU 2006 ........................................................................................ 1 2 UVOD .......................................................................................................................................
    [Show full text]
  • Caöuris ZA ZGODOVINO in NARODOPISJE Review for History and Ethnography
    INiTITUT Zfl N0VEJ40 ZGODOVINO R dp <ZN '• ' ' 1998 39 • • n i. 119980130,1 COBISS CAöuriS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Review for History and Ethnography *% <ASOPIS LETNIK C9 STR. MARIBOR '¿A ZGODOVINO NOVA VRSTA 34 t-196 1 IN NARODOPISJE 1998 Na naslovnici: Pogled na Maribor sredi XVII. stoletja (detajl): jugozahodni del mesta z Ži=kim dvorom in minoritskim samostanom, (Olje, Štajerski deželni arhiv Gradec.) Izvle=ke prispevkov v tem =asopisu objavljata "Historical - Abstract" in "America: History and Life" Abstracts of this review are included "Historical - Abstract" and "America: History and Life" <ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Review for History and Ethnography l.ctnik (i!i Nnv.i vi-sla .'H 1 /,vc/i'k IÍÍW IZDAJATA I;NIV[-;RZA VMAJüBOKI; IN ZCOIIOVINSKO DRUšTVO V MAKIBOKI MARIBOR 1998 <ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOSLOVJE REVIEW FOR HISTORY AND ETHNOGRAPHY IZDAJATA UNIVERZA V MARIBORU IN ZGODOVINSKO DRUŠTVO V MARIBORU ISSN 0590-5966 Uredniški odbor - Editorial Board dr. Janez Cvirn, dr. Darko Friš, Miroslava Graši=, Jerneja Hederih, dr. Janez Marolt, dr. Jože Mlinaric dr. Franc Rozman, mag. Vlasta Stavbar, dr. Janez Sumrada, dr. Igor ¿iberna in dr. Marjan Znidari= Glavni in odgovorni urednik - Chief and Responsible Editor dr. Darko Friš Pedagoška fakulteta p.p. 129 SI-2001 Maribor telefon: (062) 22 93 6558 fax:(062) 28 180 e-pošta: d ar ko. fri s & uni -m b. s i Za znanstveno vsebino odgovarjajo avtorji. Ponatis =lankov in slik je mogo= samo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira. IZDANO Z DENARNO POMO<JO Ministrstva za znanost in tehnologijo Republike Slovenije Ministrstva za kulturo Republike Slovenije Mestne ob=ine Maribor <ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE - LETNIK fii)/34, LETO 1998, ŠTEVILKA 1 KAZALO - CONTENTES Jubileji -Anniversaries Jože Curk, ZASLUŽNI PROFESOK DR.
    [Show full text]
  • 079/2012, Uredbeni
    Republike Slovenije Št. 79 / 19. 10. 2012 / Stran 8043 3107. 666 66!!"#$$#"#%M'()*+*#%"#,%#"*#M -/--0!"**M1)2$"*$"*M-/--)34*56(6-!#"#$4 (6(6-**5,#* !" 666 7'(/8/(9(5+8 * 6(64 6(66(6- 6;/(-46%0"*#,#"*#**#"*#*#"** 6 66(64 -6<=6(6- 77-8>8>+87/(-(97?'8 ! '=6<[=622)7#**46<6 '*#,"**6; F***?)6E<6F**#?)6E F**6<6E<6F**!#*6<6E F**!##6<6E<6F**!#6<66 E F*0#-DE<6F*0*-*0-DE 0 '!<6<<<F1E<<<6<; F"D<6<66D DEE<1<( 6E(6=<<E< "$E<D6<E<D EE<<=DE 6 '<6FE6F66E 5 '!6<6 +; F%4'(6-66D<<6 666D6666 4(6666 4<< ,46D6D66 66<<D-6< D6D6-6 6=D6<6 6 6 6 < D E= 6 *#4 - 6D D 6 6D 6D 6 <66-6 <D666DE $ '056; F<<(--6<6 6<<-*-<6 **E Stran 8044 / Št. 79 / 19. 10. 2012 Republike Slovenije /; F(-)-7-6<66<< enoto ali podenoto urejanja prostora v Prilogi 1 in Prilogi 2 in skupni prostorski i<66*!6E % '0$6666;F5,"#$ *$"#%4E= , '0,; FMEE *# #; *6F6<6<6<E 6F<E<66; F-<6<66D<6D E ** '6<66+ ; F9D6<=6D<D6E * '*<; FM=<<<66E *! '6!666FE<6;F 66E *0 0; F-6E6666<6<< 6[E<=-6D6D6 66<6<6DD <66E ,0*#<; F(6<66<66=E **0=<6; F+E66DD<DD<D6 6D66*HE-E<DD DED6D6<D66 67<6ED<6D<DD"6DE '*60666FE<6F<<E6;FDD D6E *<+D; F(6D;66(6 ED(6D6<666D<DD6 6 6D66666=<<MD 0#M04=MD=!#4<6<6 D6<6=6D8-<66<<D -=6D8-<66<<D6 666<<<<<66 <E * '6666;F16 <<*#56<D< <<*#<DE *5 '56FEFDE *$ %; *6F0##2%##2E<;F6D0##2%##2 in v 6D15##2E <F<E6F<6DE !=;F<6D6< kol<E Republike Slovenije Št.
    [Show full text]
  • Postojna AP (Peron 8 Ali 9) 12:55 13:50 Prevoz Se Izvaja Z Redno Linijo
    AVRIGO d.o.o. Nova Gorica Posebni linijski Prevoznik vrsta prevoza Postojna-Postojna OŠ A.Globočnik - Planina/Rakeku vas - Postojna naziv linije 1 2 Postaje, Š Š postajališča 12:57 13:52 Postojna AP 13:00 13:55 Postojna OŠ A.Globočnik 13:08 14:03 Postojna Raubarkomanda 3 13:09 14:04 Postojna Raubarkomanda K 13:12 14:07 Mačkovec/Postojni 13:19 14:14 Planina/Rakeku 13:21 14:16 Planina/Rakeku vas 13:24 14:19 Planina/Rakeku Š 13:35 14:30 Postojna AP Veljavnost voznega reda : 01.09.2016 - 24.06.2017 Režimi : Š Vozi v dneh šolskega pouka AVRIGO d.o.o. Nova Gorica Posebni in javni linijski Prevoznik vrsta prevoza Lohača-Belsko-Gorenje/Bukovju-Predjama-Postojna-Postojna OŠ A.Globočnik-Postojna naziv linije 1 Postaje, 2 3 Š postajališča Š Š Postojna AP 13:50 14:47 07:15 Lohača 13:36 14:33 07:18 Strmica/Postojni 13:33 14:30 07:22 Studeno/Postojni 13:29 14:26 07:28 Belsko 13:25 14:20 07:31 Gorenje/Bukovju 13:22 14:17 07:33 Bukovje/Predjami 13:20 14:15 07:36 Predjama 13:17 14:12 07:39 Bukovje/Predjami 13:14 14:09 07:47 Zagon 13:06 14:01 07:48 Risovec 13:05 14:00 07:49 V.Otok 13:04 13:59 07:55 Postojna OŠ A.Globočnik 12:58 13:53 07:58 Postojna AP (peron 8 ali 9) 12:55 13:50 Prevoz se izvaja z redno linijo Veljavnost voznega reda : 01.09.2016 - 24.06.2017 Režimi : Š Vozi v dneh šolskega pouka AVRIGO d.o.o.
    [Show full text]
  • Effects of the Vadose Zone On
    COBISS 1.01 EFFECTS OF THE VADOSE ZONE ON GROUNDWATER FLOW AND SOLUTE TRANSPORT CHARACTERISTICS IN MOUNTAINOUS KARST AQUIFERS – THE CASE OF THE JAVORNIKI–SNEŽNIK MASSIF (SW SLOVENIA) VPLIVI NEZASIČENE CONE NA ZNAČILNOSTI TOKA PODZEMNE VODE IN PRENOSA TOPNIH SNOVI V GORSKIH KRAŠKIH VODONOSNIKIH - PRIMER JAVORNIŠKO - SNEŽNIŠKEGA MASIVA (JZ SLOVENIJA) Metka PETRIČ1, Janja KOGOVŠEK1 & Nataša RAVBAR1 Abstract UDC 556.34(497.471) Izvleček UDK 556.34(497.471) Metka Petrič, Janja Kogovšek & Nataša Ravbar: Effects of the Metka Petrič, Janja Kogovšek & Nataša Ravbar: Vplivi ne- vadose zone on groundwater flow and solute transport char- zasičene cone na značilnosti toka podzemne vode in prenosa acteristics in mountainous karst aquifers – the case of the Ja- topnih snovi v gorskih kraških vodonosnikih - primer Javor- vorniki–Snežnik massif (SW Slovenia) niško - Snežniškega masiva (JZ Slovenija) Tracer tests are rarely applied in mountainous karst aquifers due Sledilni poskusi sodijo med metode, ki neposredno prikazujejo to difficult or limited basic data acquisition, problems of access značilnosti toka podzemne vode. Zaradi oteženih ali omejenih and expected strong tailing effects in tracer breakthrough. They dostopov do osnovnih podatkov, zahtevnosti terenskega dela in are, however, a straightforward method for learning about the pričakovanega dolgotrajnega podaljšanja pojavljanja sledila se characteristics of underground water flow. The main aim of this sledilni poskusi v gorskih kraških vodonosnikih redko izvajajo. study was to better understand the processes of flow and storage Glavni namen te študije je bil boljše razumevanje procesov toka in the karst aquifer and its unsaturated (vadose) zone, which is in skladiščenja v kraškem vodonosniku in njegovi nezasičeni several hundreds of metres thick.
    [Show full text]