Gledališki trg 5, 3000 Celje Sezona 2009/2010
Mag. Tina Kosi, upravnica Dr. Borut Smrekar, pomočnik upravnice Janez Pipan, režiser Tatjana Doma, dramaturginja Miran Pilko, tehnični vodja Jože Volk, lektor Jerneja Volfand, vodja programa Telefon +386 (0)3 4264 214 Faks +386 (0)3 4264 220 E-naslov [email protected] Barbara Herzmansky, vodja marketinga in odnosov z javnostmi Telefon +386 (0)3 4264 205, +386 (0)51 651 821 E-naslov [email protected] Urška Zimšek, blagajničarka Telefon +386 (0)3 4264 208 E-naslov [email protected] (Blagajna je odprta vsak delavnik od 9.00 do 12.00 in uro pred predstavo.) Gledališki list Tajništvo Slovenskega ljudskega gledališča Celje Janja Sluga, poslovna sekretarka Letnik 59, sezona 2009/10, številka 4 Telefon +386 (0)3 4264 202 Izdaja Slovensko ljudsko gledališče Celje. Faks +386 (0)3 4264 220 Vse pravice pridržane. Centrala +386 (0)3 4264 200 E-naslov [email protected] Cena te številke je 2 EUR. Spletna stran www.slg-ce.si V skladu s 13. točko prvega odstavka 26. člena Zakona o DDV davek ni obračunan. Ustanovitelj SLG Celje je Mestna občina Celje. Za izdajatelja mag. Tina Kosi Program gledališča finančno omogoča Ministrstvo za kulturo RS. Urednica Tatjana Doma SVET SLG CELJE Lektor Jože Volk Tatjana Doma, Miran Gracer, Zdenko Podlesnik (predsednik), Fotograf Damjan Švarc Stane Seničar, mag. Anton Šepetavc Prevajalka Tina Mahkota Oblikovanje Alten10 ČLANI STROKOVNEGA SVETA SLG CELJE Naklada 1.000 izvodov Milena Čeko Pungartnik, Marijana Kolenko, prof. dr. Radko Komadina, Minca Lorenci, Barbara Medvešček, dr. Katja Mihurko Poniž Celje, Slovenija, februar 2010 (predsednica)
(Höstsonaten) Prva slovenska uprizoritev
Prevajalka Sara Grbović Režiser Janez Pipan Scenograf Marko Japelj Kostumografinja Bjanka Adžić Ursulov Avtor glasbe Aldo Kumar Lektor Jože Volk Oblikovalec luči Andrej Hajdinjak Klavirska svetovalka Mojca Krajnc Svetovalka za angleški jezik Tina Mahkota Filmska projekcija Režiser Janez Lapajne Snemalec Mitja Ličen Slikovna obdelava Jaka Kovačič Sinhro Boštjan Kačičnik Asistent ekipe Rok Biček Produkcija Triglav film Igralci Viktor Bojan Umek Eva Pia Zemljič Charlotte Lučka Počkaj Helena Barbara Medvešček Igra je uprizorjena po dogovoru z Josef Weinberger Limited, London, ki zastopa Ingmar Bergman Foundation. Za pomoč pri snemanju filma se zahvaljujemo Slovenskim železnicam in Zlatarni Celje. Za pomoč pri uprizoritvi se zahvaljujemo Hotelu Evropa. Klavir Katarina Tominec Glasba posneta v studiu Alfred. Vodja predstave Anže Čater/Zvezdana Kroflič Štrakl • Šepetalka Simona Krošl • Lučni mojster Mitja Ščuka • Tonski mojster Uroš Zimšek • Video projekcija Drago Radaković • Rekviziter Anton Cvahte • Dežurni tehnike David Vitez • Šivilje Dragica Gorišek, Marija Žibret, Ivica Vodovnik • Frizerki Maja Zavec, Marjana Sumrak • Garderoberke Melita Trojar, Mojca Panič, Zdenka Premiera 5. februarja 2010 Anderlič • Odrski mojster Gregor Prah • Tehnični vodja Miran Pilko • Upravnica mag. Tina Kosi
Pokrovitelj predstave je Riko d. o. o. Pia Zemljič in Lučka Počkaj (delovni posnetek) Ingmar Bergman – kronološki pregled življenja in ustvarjanja
1918 14. julija se v Uppsali na Švedskem materi Karin Bergman, rojeni Åkerblom, in očetu Eriku Bergmanu, luteranskemu pastorju, rodi sin Ernst Ingmar Bergman. Deležen je stroge religiozne vzgoje, starša ga vzgajata v strahu pred grehom in kaznijo. Ingmar ima še starejšega brata Daga, rojenega 1914, in mlajšo sestro Margareto, rojeno 1922. Njegov oče je neizprosno strog, mati hladna, nežnost pokaže le ob bolezni otrok, zato je Ingmar pogosto bolan. Njegov brat je poskušal narediti samomor, sestra pa je morala, da ne bi osramotila družine, narediti splav. Ingmar zelo hitro ugotovi, da lahko z lažmi veliko dosežeš, in ker ima izredno domišljijo, postane izvrsten lažnivec.
1927 Zbirko kositrnih vojakov zamenja za staro laterno magico, predhodnico današnjih projektorjev, ki mu spremeni življenje. S pomočjo nove pridobitve si ustvari popolnoma svoj svet, v katerem se zelo dobro počuti. Izdeluje lutke, scenografije, ustvarja svetlobne efekte in uprizarja lutkovne predstave Strindbergovih iger, v katerih sam odigra vse vloge.
1934 V okviru poletne študentske izmenjave preživi poletje v Nemčiji. Udeleži se nacističnega zborovanja v Weimarju, kjer vidi Adolfa Hitlerja in ga pozdravlja s 'heil'. Za rojstni dan od svojih nemških prijateljev dobi Führerjevo sliko.
1938 Krajši čas, dvakrat po pet mesecev, služi obvezno vojaško službo. Vpiše se na univerzo v Stockholmu na študij umetnosti in književnosti. Večino svojega časa posveti študentskemu gledališču, začne režirati in postane
Bojan Umek (delovni posnetek) 5 pravi filmski »zasvojenec«. Študija ne petletnem zakonu se jima rodijo štirje Bergman ustvaril mojstrovino in z njim možno opaziti bistvene značilnosti njegovih konča, napiše več iger, opero in postane otroci: filmska režiserka Eva Bergman zapušča Göteborg.« kasnejših mojstrovin. asistent režiserja v gledališču. (1945), filmski režiser Jan Bergman (1946–2000) in dvojčka Mats in Anna Leta 1949 se vrne v Stockholm, odzove se V filmih Žeja (Törst, 1949) in Sreči naproti 1940 Bergman, oba igralca in filmska režiserja povabilu Lorensa Marmstedta in začne (Till glädje, 1949) se osredotoči na temo Začne delati na oddelku za scenaristiko pri (1948). režirati v njegovem gledališču Intima zakona oziroma na odnos med možem in Svensk Filmindustri kot 'skript doktor' – Teatern, ki odpre svoja vrata z Bergmanovo ženo. Legendarni švedski režiser Victor pisec in popravljalec scenarijev. Poroči se s 1946–1950 postavitvijo Brechtove Opere za tri groše Sjöström, ki bistveno vpliva na Bergmana, v plesalko in koreografinjo Else Fisher, istega Krstna uprizoritev Rekviema nove švedske 17. oktobra 1950. Bergman tokrat filmu Sreči naproti nastopi v stranski vlogi. leta se jima rodi hčerka Lena Bergman, ki drame Björna-Erika Höijerja (premiera 6. edinokrat v svoji karieri režira Brechta. postane igralka. marca) je njegova deveta in zadnja režija v Leta 1950 se loči od Ellen Lundström. Mestnem gledališču v Hälsingborgu. Na mali Leta 1946 posname svoj prvi film Kriza 1944 sceni Mestnega gledališča v Malmöju zrežira (Kris), ki doživi svojo premiero 26. februarja. 1951 Po njegovem scenariju režiser Alf Sjöberg eno svojih zgodnjih iger Rachel in vratar v Govori o dekletu, ki niha med svojo pravo V švedski filmski industriji zavlada kriza. posname film Mučenje (Hets). To je prvi kinu (Rakel och biografvaktmästaren) s in adoptivno materjo. V naslednjih dveh letih Bergman posname film Poletne igre film, pri katerem sodeluje Bergman (tokrat premiero 12. septembra. posname še štiri filme: Dežuje na najino (Sommarlek), režira serijo reklamnih filmov kot scenarist). Igralec Gunner Björnstrand, ki ljubezen (Det regnar på vår kärlek, 1946) za milo Brist, v enem izmed njih nastopi kasneje igra v Bergmanovih pomembnejših Jeseni začne delati kot hišni režiser v – v manjši vlogi nastopi Erland Josephson, takrat petnajstletna Bibi Andersson, in filmih, v filmu nastopi v manjši vlogi. Mestnem gledališču v Göteborgu pod budnim ki kasneje večkrat igra v Bergmanovih filmih radijsko igro Mesto. očesom direktorja Torstena Hammaréna. in z njim sodeluje pri pisanju dveh scenarijev, S šestindvajsetimi leti postane umetniški Mestno gledališče v Göteborgu je začelo Ladja na poti v Indijo (Skepp till Indialand, Poroči se z novinarko Gun Grut, ki že ima za vodja Mestnega gledališča v Hälsingborgu delovati 29. septembra 1934 in je veljalo za 1947), Glasba v temi (Musik i mörker, 1948) sabo ločitev, istega leta se jima rodi Ingmar in začne zbujati pozornost širše gledališke tehnično najbolj moderno in izpopolnjeno in Pristanišče (Hamnstad, 1948). Scenariji za Bergman ml., ki postane letalski častnik. javnosti. V prvi sezoni zrežira lokalno ljudsko gledališče v Evropi. te filme nastanejo kot priredbe gledaliških komedijo Aschebergskan på Widtskövle Brite del. Kritik John Russell Taylor izjavi, da ti 1952 Horn in Else Collin (premiera 21. septembra), Za svojo otvoritveno predstavo v gledališču filmi »ne vzbujajo nobene pozornosti«. Postane umetniški vodja v Mestnem freudovsko satiro Kdo sem jaz? (Hvem er si izbere Camusevo Kaligulo (premiera 29. Bergmanovi zgodnji filmi govorijo o težavah gledališču v Malmöju, kjer preživi šest Jeg?) danskega dramatika Carla Erika Soye novembra 1946), ki požanje velik uspeh. V mladih ljudi, to pa je tema, ki jo v tem času izredno kreativnih let. (premiera 10. oktobra), ki jo je Bergman že glavni vlogi nastopi Bergmanov prijatelj iz Bergman zelo dobro pozna. Nadaljuje s eno leto prej postavil na oder študentskega študentskega gledališča Anders Ek in se pisanjem scenarijev za druge režiserje, izmed Začne razmerje s Harriet Andersson. gledališča, in Shakespearovega Macbetha takoj uvrsti med vodilne švedske teh velja omeniti scenarija za filma Ženska kot protinacistično dramo (premiera 19. gledališke igralce. Bergman ostane v brez obraza (Kvinna utan ansikte, 1947) in 1953 novembra). Mestnem gledališču v Göteborgu do leta Eva (1948), ki ju na filmski trak posname Posname film Poletje z Moniko (Sommaren 1949 in tam zrežira 10 predstav. Poslovi se režiser Gustaf Molander. med Monika), v vlogi Monike prvič v 1945 z izvrstno uprizoritvijo Tramvaja Poželenje Bergmanovem filmu nastopi Harriet Loči se od Else Fischer in se julija poroči s Tennesseeja Williamsa (premiera 1. marca Prvi film, posnet po Bergmanovem lastnem Andersson. Film vzbudi veliko pozornosti koreografko in filmsko režiserko Ellen 1949). V časopisu Stockholm-Tidningen izvirnem scenariju, je film Zapor (Fängelse, in šokira z natančnimi posnetki igralke. S Lundström, ki že ima za seboj ločitev. V zapišejo: »S Tramvajem Poželenje je Ingmar 1949), ki je finančni polom. V filmu je že tem filmom Bergman zaokroži obdobje svoje 6 7 ustvarjalnosti, v katerem ga zanimajo z največjimi Shakespearovimi komedijami predvsem čutni in spolni problemi mladih (Sen kresne noči). ljudi, za katere je prepričan, da se v svetu odraslih srečujejo z nerazumevanjem in Konča razmerje s Harriet Andersson in sovražnostjo, poleg tega pa méni, da mladi začne razmerje z Bibi Andersson.
Pia Zemljič (delovni posnetek) ljudje lahko najdejo pot do osebne sreče šele v konfliktu s svetom odraslih in 1956 pogosto tudi v konfliktu z družbo in okolico. Nasmeh poletne noči mu prinese mednarodno priznanje in svetovno slavo, Harriet Andersson Bergman opazi v filmu ko dobi nagrado za »najboljši poetični Izzivanje. Zanjo izjavi, da je rojena Monika humor« v Cannesu. Film prodajo in in da v švedskih filmih ne prej ne kasneje predvajajo na vseh koncih sveta. Ta uspeh ni bilo igralke, ki bi izžarevala tako naravno prinese Bergmanu več umetniške svobode. erotično privlačnost. 1957 Posname še film Noč klovnov (Gycklarnas Bergman si zagotovi in utrdi mesto med afton), ki ga mnogi označujejo kot njegovo mednarodno filmsko elito z dvema prvo zrelo delo. V filmu prikaže najtemnejše umetninama – s Sedmim pečatom (Det plati zakona med moškim in žensko. Tema sjunde inseglet), ki dobi posebno nagrado ponižanja in skrb za umetnikovo mesto v žirije v Cannesu, in Divjimi jagodami svetu povezujeta film in igro, ki jo Bergman (Smultronstället). V obeh filmih nastopi izbere za otvoritev svoje prve cele sezone Max von Sydow, ki kasneje odigra številne umetniškega vodje v Malmöju, Pirandellovo večje vloge v Bergmanovih filmih, posnetih Šest oseb išče avtorja (premiera v v sedemdesetih. Igralec Victor Sjöström v eksperimentalnem studiu gledališča 21. vlogi Isaka Borga zadnjič pred svojo smrtjo novembra). leta 1960 nastopi v Bergmanovem filmu.
Loči se od Gun Grunt. S filmom Sedmi pečat postane eden vodilnih in najbolj prepoznavnih svetovnih 1955 filmskih režiserjev. Osrednja tema niso več Posname svoj šestnajsti film Nasmeh odnosi med moškim in žensko, ampak poletne noči (Sommmarnattens leende), človekov odnos do Smrti in Boga. Film je brezhibno mešanico komedije in drame, alegorija, ki temelji na enodejanki, bridke duhovitosti in poetične domišljije, ki napisani dve leti pred nastankom filma, in temelji na Bergmanovem prepričanju, da je prikazuje šahovsko partijo, ki jo vitez (Max vsaka stvar, na katero pomisli, povezana z von Sydow) po vrnitvi s križarskega vsem, o čemer razmišlja. Film je pohoda odigra s Smrtjo. Tuji kritiki o filmu Bergmanov veliki uspeh, primerjajo ga celo pišejo kot o »filmu, ki govori o sedanjosti, 9 je apokaliptičen in napoveduje atomsko profesor na poti na Univerzo v Lund, kjer 1963) in Molk (Tystnaden, 1963) in prvi film, Na oder Kraljevega gledališča postavi eno katastrofo«. Bergman njihovo mnenje mu bodo podelili častni doktorat. Zgodba ki je v celoti posnet na otoku Fårö. Filmi se pomembnejših uprizoritev svoje gledališke potrdi in izjavi, da Sedmi pečat »govori o se začne s profesorjevimi sanjami in se med seboj precej razlikujejo, igralci, ki kariere Ibsenovo Heddo Gabler (premiera strahu pred smrtjo in da mu je ta film nadaljuje z njegovim izpraševanjem vesti. nastopajo v njih, pa so v glavnem isti. 17. oktobra). pomagal, da se je znebil lastnega strahu pred njo«. Po scenariju Ulle Isaksson posname film Film Onkraj zrcala prejeme oskarja za 1965 Na pragu življenja (Nära livet), v katerem najboljši tuji film. Na začetku leta zboli za virusno infekcijo z Izjavi, da je »obstoj gledališča zanj popolnoma oriše štiriindvajset ur iz življenja treh žensk, nenavadnimi spremljevalnimi bolezenskimi pomirjujoč, delo v gledališču pa zanj ki ležijo na porodniškem oddelku. Film Rodi se mu sin Daniel Bergman, filmski režiser. pojavi, zaradi katerih je več mesecev skoraj predstavlja popoln užitek« in še vedno prejme več nagrad na festivalu v Cannesu. popolnoma negiben. neumorno režira v gledališču. Na velikem 1963 odru Mestnega gledališča v Malmöju ustvari Sledi film Obraz (Ansiktet) o iluzionistu iz Drugi film trilogije Obhajanci razkriva Začne razmerje z Liv Ullmann. pomembni in uspešni uprizoritvi svoje sredine devetnajstega stoletja, ki je popoln pastorjevo duhovno krizo. Bergman ga kariere – Ibsenovega Peer Gynta (premiera polom, za katerega pa so mnogi prepričani, kasneje pogosto označi kot svoj najljubši 1966 8. marca) in Molièrovega Ljudomrznika da je najbolj pristen avtorjev avtoportret. film. Ozadje filma Molk, tretjega iz trilogije, je Posname Persono, prvi večji film po Molku (premiera 6. decembra). V vlogi Peer Gynta vojna. Osnovna tema trilogije je vera in dvom in prvi film, v katerem nastopi Liv Ullmann. in Alcesta nastopi Max von Sydow. 1959 v Boga, Bergman pa se ukvarja z vprašanji Film je v precejšnji meri povezan z njegovim Konča razmerje z Bibi Andersson in se poroči »Ali Bog obstaja?«, »Če obstaja, kakšen delom ravnatelja v Kraljevem dramskem 1958 z ločeno koncertno pianistko Käbi Laratei. je?« in »Kako naj se obnašamo do njega?«. gledališču. Za film izjavi, da mu je rešil Zrežira zadnje tri predstave v Mestnem Ob več priložnostih Bergman izjavi, da je z življenje, preden bi potonil v brezsmiselnem gledališču v Malmöju: že drugič v karieri V razmerju z Ingrid von Rosen se mu rodi Molkom zaključil obdobje, ko je v ospredje birokratskem delu v gledališču. V filmu postavi na oder Legendo Hjalmarja Bergmana hčerka Maria von Rosen, pisateljica. svojih filmov postavljal religiozna vprašanja. popolnoma neobremenjeno in svobodno (premiera 12. aprila), drzno reinterpretacijo raziskuje skrivnosti molka, ki jih lahko na Goethejevega Urfausta (premiera 17. oktobra) 1960–1961 Bergman postane ravnatelj Kraljevega plan prinese le film. Zelo pomembno za in ljudsko igro iz devetnajstega stoletja Ljudje Po scenariju Ulle Isaksson posname film dramskega gledališča v Stockholmu, kar ga za Bergmana je, da se prvič v karieri ne iz Värmlanda (premiera 19. decembra). Deviški vrelec (Jungfrukällan). Scenaristka je približno dve leti odvrne od snemanja filmov. obremenjuje z mislijo, ali bo film publiki v sodelovanju z Bergmanom v scenariju Prvo sezono ravnateljevanja odpre s svojo všeč ali ne. Označi ga za eno svojih Zaposlijo ga kot glavnega režiserja Kraljevega obdelala švedsko balado iz trinajstega stoletja postavitvijo Albeejeve Kdo se boji Virginie najpomembnejših stvaritev. Čeprav je film dramskega gledališča v Stockholmu Törejeva in Vängeina hči. Pod fotografijo se Woolf? (premiera 4. oktobra), ki je velik izredno eksperimentalen in prejme malo (Dramaten, Stockholm), kljub temu pa se v podpiše Sven Nykvist, ki posname vse komercialen uspeh. »Pretresljivo duhovno nagrad, ga mnogi razglasijo za Bergmanovo naslednjih dveh letih posveti skoraj izključno Bergmanove filme do leta 1984. Za Deviški razgaljanje in močna kritika civilizacije,« o mojstrovino, film pa je uvrščen na lestvico snemanju filmov. vrelec prejme oskarja za najboljši tuji film. predstavi zapiše Ove Sandell v Arbetet. New York Timesa med 1000 najboljših filmov vseh časov. Dobi zlatega leva na beneškem filmskem Sledi mu film Onkraj zrcala (Säsom i en 1964 festivalu za Divje jagode, ki velja za enega spegel), ki ga posveti svoji takratni ženi Käbi Bergman posname svojo zadnjo komedijo V začetku leta odstopi z mesta ravnatelja njegovih najboljših filmov. Tako kot v Sedmem Laratei, komorna igra za štiri igralce. To je in svoj prvi barvni film Zgodbe o ženskah Kraljevega dramskega gledališča v pečatu je dogajanje omejeno na štiriindvajset prvi film Bergmanove trilogije skupaj s (För att inte tala om alla dessa kvinnor). Stockholmu, še vedno pa tam obdrži svojo ur. Glavni lik je oseminsedemdesetletni filmoma Obhajanci (Nattvardsgästerna, pisarno. V gledališče se vrne kot režiser s 10 11 kontroverzno uprizoritvijo Molièrove Šole Poroči se z vdovo Ingrid von Rosen. Njuna (Ansikte mot ansikte), naredi tudi skrajšano 1978 za žene (premiera 20. novembra), ki dobi hčerka Maria von Rosen se je rodila dvanajst verzijo za mednarodno distribucijo za Z Liv Ullmann in Ingrid Bergman v Oslu uničujoče kritike. let pred njuno poroko. kinematografe. posname film Jesenska sonata (Höstsonaten). V tem filmu Ingrid Na otoku Fårö zgradi hišo. Umre mu mama. 1972–1973 Med vajo v Kraljevem dramskem gledališču Bergman v vlogi svetovno znane pianistke Loči se od Käbi Laretei. V razmerju z Liv Bergman s filmsko študijo o procesu za Strindbergov Smrtni ples ga 30. 1. 1976 Charlotte edinokrat igra v Bergmanovem Ullmann se mu rodi hčerka, pisateljica Linn umiranja Kriki in šepetanja (Viskningar och aretirajo zaradi suma davčne utaje. Po treh filmu. Ullmann. rop, 1972) in s Prizori iz zakonskega mesecih opustijo vse obtožbe, ker naj bi šlo življenja (Scener ur ett äktenskap, 1973) za nesporazum. Bergman doživi hud Premiera njegove druge uprizoritve v 1967 zaključi niz velikih filmskih mojstrovin, ki psihični šok in je hospitaliziran. Priseže, da nemščini, provokativna interpretacija Ponovno uprizori Pirandellovo igro Šest ga je slavnostno začel s Persono. Prizore ne bo nikoli več posnel filma na Švedskem. Čehovovih Treh sester v Residenztheatru v oseb išče avtorja, tokrat v Nationaltheatret posname kot televizijski film v šestih delih Odloči se za prostovoljno izgnanstvo, ki Münchnu (premiera 22. junija). Vaje za v Oslu (premiera 1. aprila). To je njegova za Švedsko televizijo (299 minut, traja devet let. Zapre svoj studio na otoku predstavo so trajale kar petnajst tednov. prva gledališka režija izven Švedske, s predvajajo jih tedensko od 11. aprila do 16. Fårö in odpove dva filma. Naseli se v Nemčiji, katero začne vrsto gostovanj kot režiser maja 1973), v kinematografe pa pride v Münchnu, kjer režira v gledališču in V Kraljevem dramskem gledališču v po različnih evropskih gledališčih. skrajšana verzija (169 minut). Prizori snema filme. Zaprtje studia in odpoved dveh Stockholmu avgusta spet začne z vajami za doživijo mednarodni uspeh. Vplivali naj bi filmskih projektov po oceni takratnega Strindbergov Smrtni ples, ki jih je leta 1976 1968–1969 na povečanje ločitev v evropskih državah direktorja Švedskega filmskega inštituta prekinila policija, vendar vaje spet prekinejo Na otoku Fårö posname tri velike in in spodbudijo ljudi, da množično pišejo povzroči takojšnjo izgubo desetih milijonov zaradi bolezni igralca Andersa Eka. pomembne filme – Volčja ura (Vargtimmen, Bergmanu, naj jim svetuje glede njihovega švedskih kron in izgubo dela za več sto ljudi. 1968), Sram (Skammen, 1968) in Strast (En zakona. Praznuje šestdeseti rojstni dan in ima za passion, 1969) – in prvega izmed dveh Ob prejetju Goethejeve nagrade v Frankfurtu seboj neverjetno produktivno kariero – okrog dokumentarcev o življenju in reji ovac na V Kraljevem dramskem gledališču v avgusta izjavi, da ne more več živeti v deželi, petinšestdeset velikih odrskih postavitev in otoku Fårö – Dokument Fårö (Fårö-dokument, Stockholmu zrežira Ibsenovo Divjo račko kjer so javno in krivično umazali njegovo čast. štirideset filmov v štiriintridesetih letih 1969). (premiera 17. marca 1972), ki velja za profesionalne umetniške kariere. njegov mojstrski gledališki izdelek. 1977 Režira Büchnerjevega Woyzcka (premiera V Münchnu posname svoj drugi in hkrati 1979 12. marca), v času vaj za predstavo uvede 1975 zadnji film v angleščini Kačje jajce (verzija Posname drugi dokumentarec o otoku Fårö javnosti odprte vaje. Posname Čarobno piščal (Trollflöjten), različico v švedščini Ormens ägg, nemška verzija Dokumet Fårö (Fårö-dokument). Mozartove opere, ki jo predvajajo na Švedski Das Schlangenei) v koprodukciji Zahodne 1970 televiziji in v kinematografih po svetu. Nemčije in ZDA. To je njegov Švedska vlada se mu javno opraviči za Umre mu oče. Konča razmerje z Liv Ullmann. devetintrideseti film in prvi, ki ga v celoti aretacijo zaradi suma davčne utaje. Stockholmska univerza mu podeli častni naredi izven Švedske. 1971 doktorat. V Kraljevem gledališču v Stockholmu Posname svoj prvi film v angleščini Dotik Strindbergova Sanjska igra je Bergmanova obnovijo predstavo Dvanajsta noč ali Kar (Beröringen, verzija v angleškem jeziku The 1976 prva gledališka režija v nemškem jeziku v hočete, kar je po štirih letih prva Touch), ki ga predvajajo na berlinskem Posname halucinatoričen, psihoanalitičen Residenztheatru v Münchnu (premiera 19. Bergmanova uprizoritev, ki jo lahko vidi filmskem festivalu. televizijski film v štirih delih Iz oči v oči maja). švedska publika. 12 13 1980 1983 Njegova uprizoritev Hamleta (premiera 20. Najboljših namenov za predvajanje v Posname svoj zadnji film v Nemčiji Iz Film Fanny in Alexander izide v ZDA. Med decembra) sproži plaz burnih polemik v kinematografih v tujini (181 minut). življenja marionet (Ur marionetternas liv/ božičnimi prazniki na Švedski televiziji švedskih medijih. Aus dem Leben des Marionetten). prikažejo celotno, peturno verzijo Fanny in 1995 Alexandra. 1987 Za televizijo posname Zadnji izdihljaj (Sista 1981 Izide Laterna magica, v kateri razkrije svoje skriket). Nora in Julija, Bergmanova sočasna 1984 zasebno življenje, zelo podrobno spregovori uprizoritev Ibsenove Hiše lutk in Fanny in Alexander prejme kar štiri oskarje o svojem otroštvu in odnosu s starši. Za rakom na želodcu umre njegova žena Strindbergove Gospodične Julije v in zlati globus za najboljši tuji film. Ingrid. Residenztheatru v Münchnu (premiera 30. 1988 aprila). Tako kot zadnji del »trilogije« isti Posname komorni televizijski film Po vaji Uprizoritev Dolgega dne potovanje v noč 1996 večer doživi premiero še njegova odrska (Efter repetitionen) o življenju režiserja v ob stoletnici rojstva Eugena O'Neilla Liv Ullmann režira televizijsko miniserijo priredba Prizorov iz zakonskega življenja v gledališču, ki je premierno predvajan 9. (premiera 16. aprila) je Bergmanova Osebne izpovedi (Enskilda samtal) po bližnjem Theater im Marstall. aprila na Švedski televiziji. osemdeseta velika gledališka režija. scenariju Ingmarja Bergmana, ki se osredotoča na odnos njegovih staršev iz 1982 Po letu 1975 prvič režira v Kraljevem 1989 Najboljših namenov, snemalec je Sven Začasno se vrne v domovino, kjer za gledališču v Stockholmu, in sicer Ob prejetju prestižne danske nagrade Nykvist, v stranski vlogi pa nastopi Max Švedsko televizijo posname enega svojih Shakespearovega Kralja Leara (premiera Sonning v Köbenhavnu izjavi: »Ne bojim se von Sydow. najbolj ambicioznih projektov, televizijski 9. marca). staranja. Hitreje se utrudiš, imaš pa tudi film v štirih delih (312 minut) Fanny in jasnejšo vizijo. Vsako jutro, ko se zbudim, 1997 Alexander (Fanny och Alexander), filmska 1985 sem še vedno radoveden.« Posname zadnjo v seriji dram, ki se naslanja verzija je dolga 189 minut. V vlogi Carla Po devetih letih se za stalno vrne v na osebno in družinsko zgodovino, V Ekdahla nastopi Börje Ahlstedt, v vlogi domovino. S »švedsko oživitvijo« 1990 prisotnosti klovna (Larmar och gör sig till). Fanny Ekdahl pa Pernilla Allwin, ki Strindbergove Gospodične Julije decembra Junija dokonča drugo avtobiografijo Podobe odigrata večje vloge v Bergmanovih zaznamuje svojo uradno vrnitev v Kraljevo (Bilder), ki izide štiri mesece kasneje. V Na filmskem festivalu v Cannesu prejme naslednjih filmih. Bergman je zelo gledališče v Stockholmu kot režiser. knjigi se osredotoči na svoje filmsko »palmo vseh palm«, nagrado za nezadovoljen s krajšo filmsko verzijo ustvarjanje. Gre za zbirko avtorjevih najboljšega režiserja vseh časov. nadaljevanke, ki vseeno prejme številne 1986 razmišljanj o lastnih filmih. pohvale in ugodne kritike. Televizijski film Blaženi (De två saliga) po 2000 scenariju Ulle Isaksson in dokumenatrec O 1991–1992 Napiše scenarij za film Nezvesta (Trolösa), Bergman izjavi, da ne bo več snemal snemanju Fanny in Alexandra (Dokument Napiše dva scenarija, ki se naslanjata na ki ga režira Liv Ullmann. filmov in se bo posvetil samo še Fanny och Alexander). zakon njegovih staršev in njegovo zgodnje gledališču, kljub temu pa s Fanny in otroštvo, danski oskarjevec Bille August 2003 Alexandrom začne pisati niz dram, kjer se Po poletju nemotenega pisanja na otoku režira šesturno televizijsko dramo v štirih Posname televizijski film Sarabanda tematsko naslanja na svojo osebno in Fårö 25. septembra dokonča svojo delih (325 minut) o težavnem zakonu njegovi (Saraband) v novi HDTV tehnologiji, družinsko zgodovino, in jih nekaj posname avtobiografijo Laterna magica. staršev Najboljši nameni (Den goda viljan), nadaljevanje Prizorov iz zakonskega za televizijo v naslednjih petnajstih letih. Bergmanov sin Daniel pa film Nedeljski otroci življenja, kjer v vlogi Marianne spet igra Liv (Söndagsbarn). Izide tudi filmska verzija Ullmann, v vlogi Johana Erland Josephson, 14 15 poleg njiju pa še Börje Ahlstedt, ki je odigral Jure Simoniti več vlog v Bergmanovih filmih. Jesenska sonata kot anti-drama Decembra tega leta se dokončno poslovi od snemanja filmov.
2006 Po operaciji kolka le s težavo okreva. Verjetno je šlo za koketiranje, ko se je Bergman od časa do časa razglasil v prvi
2007 LučkaPočkaj Bojan in Umek(delovniposnetek) vrsti za gledališkega režiserja in šele potem Umre mirno v spanju 30. julija, na isti dan za filmskega – vendarle je svetovno slavo kot italijanski filmski velikan Michelangelo dosegel kot cineast in si je pridevnik Antonioni, 18. avgusta pa ga v ožjem bergmanovski zaslužil prek filmov kot so družinskem krogu pokopljejo na otoku Fårö. Molk, Sedmi pečat ali pa Kriki in šepetanja z njihovo ogolelo, metafizično in nespravljivo Pripravila Tatjana Doma podobo sveta. Kljub temu je zrežiral več predstav kot filmov (seznam njegovih gledaliških režij je naravnost osupljivo dolg) in je odrskim deskam v svojem življenju posvetil več časa kot filmski kameri. Proti koncu kariere pa je celo v svojem filmskem delu počasi začel opuščati slavne režijske Viri: inovacije, ki so odlikovale Persono ali Divje Marker, Lise-Lone in Marker, J. Frederick. A jagode, ter pisati vse bolj dialoške, Life in the Theater, Cambridge University Press, 1992. konverzacijske scenarije, ki so jim kritiki Töenqvist, Egil. Between Stage and Scree včasih očitali statičnost, nekoliko tezen (Ingmar Bergman Directs), Amsterdam jezik in nasploh pretirano odrskost. Na stara University Press, 1995. leta je napisal nekaj scenarijev, ki jih niti ni Shargel, Raphael, ur. Ingmar Bergman, več zrežiral sam – veliki avtor frontalno Interviews, University Press of Mississippi/ osvetljenih obrazov brez senc, redukcije Jackson, 2007. reza iz naracije ter arhaiziranega filmskega Macnab, Geoffrey. Ingmar Bergman, The Life jezika, torej filmar par excellence, je postal and Films of the Last Great European Director, scenarist in dramatik, čeprav njegovo pisanje I. B. Tauris & Co Ltd, London, New York, 2009. po kvaliteti gotovo ne dosega njegove filmske Bergman, Ingmar. Slike, Prometej, Novi Sad in umetnosti. Eden teh filmov, ki so prav toliko Jugoslovenska kinoteka, Beograd, 1996. če ne celo bolj scenaristični kot režijski, je http://bergmanorama.webs.com Jesenska sonata (podobno kot Prizori iz http://www.ingmarbergman.se zakonskega življenja in njihovo nadaljevanje,
16 Renato Jenček 17 njegov zadnji film, Sarabanda), zato ne instinkta. Mati je predstavljena kot tista, ki preseneča, da živi svoje precej uspešno onemogoča besede drugim: življenje tudi kot dramski tekst, ki ga uprizarjajo povsod po svetu. »… ampak še zmeraj nisem mogla reči nič,« ji očita Eva, »ker nisem imela nobenih besed, Vendar pa Jesenska sonata ni bühnentauglich zato ker si ti poskrbela za vse besede pri nas le iz formalnega razloga, da bolj ali manj doma. … tvojim besedam nisem verjela. dosledno upošteva pravilo enotnosti kraja, Instinktivno sem vedela, da nikoli nisi mislila časa in dejanja, temveč tudi na ravni vsebine: tistega, kar si rekla. (…) Tvojih besed nisem gre v eminentnem smislu za dramo o razumela, niso se skladale z izrazom v tvojih besedah, katere zastavek je določen prikaz očeh ali s tonom tvojega glasu. (…) Kadar si odnosa med izrekljivim in neizrekljivim. Že očka sovražila, si ga klicala 'moj dragi prijatelj', v prologu Viktor, Evin mož, svoj uvodni kadar si me imela dovolj, si mi rekla 'draga nagovor konča z naslednjo ugotovitvijo: moja deklica'. Nič ni šlo skupaj.« »Včasih bi ji rad povedal, da je brezpogojno ljubljena, ampak tega ji ne znam povedati Paradigmatično pa je razlika med besedami, tako, da bi mi verjela, manjkajo mi prave ki so vse, kar junak še ima, ter nesposobnostjo besede.« Drama o besedah in za besede se njihove artikulacije predstavljeno skozi obe lahko prične. Seveda se junak, ki pove, da sestri, Evo in Heleno, ki v svoji diferenciaciji mu manjkajo besede, vnaprej onemogoči glede na govor in nemost igrata vlogo kot dramska oseba, za katero nekako a nosilnega kontrapunkta Bergmanove teze o priori velja sentenca Goethejeve Ifigenije: besedah: Eva uprizori dramo dolgo zamolčanih »Ich habe nichts als Worte«, »Nimam nič in sedaj v celoti in brez zadržkov na plan drugega kot besede.« Ravno na tej meji privrelih očitkov, Helena pa je zaradi bolezni med besedami ter njihovim umanjkanjem izgubila dar govora in ves čas zgolj momlja je Bergman zasnoval svoje štiri junake, in grgra. Teorija izrekljivosti in neizrekljivosti Viktorja, Evo, Charlotte in Heleno. Viktor, se tako vzpostavlja med besedami, ki so Evin mož, govori malo, že vnaprej pojasni, da končno našle svoje mesto, ter obnemelostjo nima pravih besed, in se podreja psihičnemu in obupnimi, na neuspeh obsojenimi poskusi življenju svoje žene; je le pomožna oseba v izgovorjave ene same besede. drami matere in hčere. Charlotte, svetovno slavna koncertna pianistka in mati Eve in Toda to dialektiko Evinega verbalnega Helene, je, nasprotno, emfatično človek besed, klimaksa in Helenine nemosti je potrebno le da besede niso več, kot pri Ifigeniji in Toasu, pravilno razumeti. Vse prehitro bi nas lahko tisto še edino preostalo sredstvo, ki omogoča zavedlo, da bi v Jesenski sonati videli dramo o stik dveh duhov, temveč so se že osamosvojile neizrekljivem, o nemoči besed, o nezadostnosti od reference in postale prazna forma govora in večni nesposobnosti, biti slišan s materinega neuničljivega preživetvenega strani drugega, za tekst, ki je blizu kakemu
18 Barbara Medvešček in Lučka Počkaj (delovni posnetek) simbolizmu Maeterlinckovega ali modernizmu bergmanovski –, namreč v tistem, kar se Hofmannstahlovega tipa. Kot bomo skušali zgodi po tem glasnem in strastnem pokazati v tem kratkem besedilu, Bergmanu spopadu (tako rekoč v razsnovi). Ključni ne gre za povzdigovanje neizrekljivega, za trenutek drame ni v tem, da hči materi ne Cankarjevo tožbo iz Lepe Vide, da je beseda bi znala povedati, kaj jo muči, da očitkov le za vsako deveto reč, za najbolj boleče pa ne bi znala adekvatno izraziti. Na ravni je ni, temveč za nekaj drugega: gre za prikaz, izrekljivosti se vse zgodi natanko tako, kot kako med resnično in lažno, uspelo in se mora, verbalni spopad med materjo in neuspelo, adekvatno in neadekvatno, dobro hčerjo je primer uspelega psihoanalitičnega zadeto besedo in besedo, ki je obtičala v grlu, soočenja, ob katerem bi zaigralo srce vsakemu ni nobene razlike. Bergman je tako rekoč avtor družinskemu terapevtu ali zastopniku indiference prisotnosti in odsotnosti besed Habermasove teorije komunikacije. A kljub – to je verjetno glavni nauk Jesenske sonate. uspelosti govora in pravilnosti besed se zgodi – kaj? To, da se ne zgodi nič. Hči materi Težko bi rekli, da Bergmanovi Evi manjka izpove svoje zamere, mati uvidi svoje napake pravih besed; kvečjemu imamo občutek, in hčeri ne oporeka, prevzame krivdo, zanjo da je besed celo preveč, da vse pravilno celo ponudi razlago (tudi sama je imela izrazijo njeno notranje čustveno stanje ter hladne starše, ki je niso nikoli ne pobožali navsezadnje vse tudi padejo na plodna tla ne udarili). Vsi pogoji za končno spravo pri naslovniku, materi. Bergman se v svojem družinskih razprtij, kot smo je vajeni iz prikazu soočenja matere in hčere, v izbruhu dram Tennesseeja Williamsa in Arthurja zamolčanih očitkov starih celo življenje, morda Millerja, so tukaj. A natanko tega koraka ne izkaže za najbolj prefinjenega psihologa, Bergman ne stori. Bergman ni dramatik saj besede funkcionirajo kot direktne, preveč družinskega življenja, temveč dober analitik spsihologizirane, analizirane, preveč papirne, tistega v značaju, kar preživi vsako obliko predobro odmerjene strelice, ki znajo zadeti intersubjektivnih relacij, zamer, sporov in svoj cilj in ki dajo čutiti nekoliko okorno roko nazadnje celo sprav, ter iz njih izide scenarista. Zato ni napak, da natančno nespremenjen. Na verbalni ravni smo v določimo, kaj je ključni trenutek te drame. Jesenski sonati priča dejanski spravi med materjo in hčerjo, toda v naslednjem Na prvo žogo bi ga lahko videli v osrednjem trenutku Charlotte po telefonu že organizira dejanju, vrhu dramatske zgradbe, v končni svoj odhod. In temu sledi tisti ključni prizor, konfrontaciji hčere in matere neke nespečne ki Bergmana pokaže v najboljši luči noči, kjer prej vljudni hčeri pod rahlim vplivom dramaturške spretnosti: tu namreč prekrši alkohola popusti strah in si materi naposled pravilo enotnosti kraja, mater postavi na upa povedati vse, kar jo je težilo od otroštva vlak, hči pusti doma, in izmenjaje kaže naprej. Toda Bergman je močnejši v nekem Charlotte v pogovoru s prijateljem Paulom, drugem momentu – in šele tu je specifično kako se distancira od vseh poskusov zbližanja
Bojan Umek in Barbara Medvešček (delovni posnetek) 21 s hčerjo, kako si želi, da bi druga, bolna hči umrla, kako že govori o svoji karieri in ugotavlja, da dom ni tisto, po čemer hrepeni, Eva pa medtem nadaljuje s svojim življenjem, skrbjo za bolno sestro in nesrečnega moža. Ključni trenutek celotne drame ni trenutek soočenja, temveč trenutek 'križne montaže' matere in hčere, ki vsaka nadaljujeta svoje rutine in tako kažeta veliko mero indiference do vsega, kar se je v dramskem smislu zgodilo prej, predvsem indiference do vendarle Bojan Umek in Lučka Počkaj (delovni posnetek) izpeljane razrešitve dramskega konflikta.
Bergman ne trdi, da nam vselej manjkajo besede in sprava nikoli ni mogoča, temveč nekaj precej bolj mučnega: čeprav do sprave lahko pride, čeprav so besede povsem primerno sredstvo komunikacije in ni potrebno predpostavljati, da nekaj vselej ostane zamolčano, obstaja v njegovih junakih nekaj, kar preživi vsako možnost stika z drugo osebo, nekaj, kar jih naredi za nedotakljive za kakršnekoli dramske učinke in posredovanje besed. Eva na začetku svojega očitanja materi reče: »Saj je vseeno. Tvoje besede veljajo v tvoji resničnosti, moje besede v moji. Če zamenjava besede, postanejo brez pomena.« Ta izjava pove več, kot hoče povedati, in lahko v njej vidimo nekakšen moto Bergmanove dramaturgije: besede ne veljajo v resničnosti medsebojnega soočenja junakov, torej eminentno v prostoru drame in odra, temveč veljajo za vsakega le v njegovem, monološkem svetu. Tudi če se junakinji zavesta svojih napak in opravičita, bosta svoje življenje nadaljevali, kot da opravičila in sprave nikoli ni bilo – kot da nista dramski junakinji. Ključni moment 22 Jesenske sonate zato ni ne trenutek konflikta, besed (kar naj bi drama po definiciji bila) To pa ni kritika, nasprotno, tu je Bergman temveč v nespremenljivi površini njene ne trenutek sprave, temveč nadaljevanje ne proizvede nobenega učinka. Realnost najboljši. Tukaj zasnuje tisto figuro, ki bi mu sposobnosti preživetja, v njenem nenehnem življenja, kot da vseh besed pred tem ne bi Bergmanovega dramskega sveta se ne lahko upravičeno rekli Bergmanov subjekt, reproduciranju dobre volje, v njeni svetli in bilo. Dramskemu vrhu sledi antiklimaks dveh vzpostavlja iz besed, temveč, paradoksno, njegov glavni reprezentant v tem tekstu neumrljivi nedotakljivosti. Tu, v zasnovi ločenih svetov, dveh ločenih vrst besed, ki kot prostor imunosti na besede. pa je Charlotte, neuničljiva dramska anti- nesmrtne, nedomačne, na eksistencialna v ničemer ne vplivajo ena na drugo. junakinja. Opozoriti je namreč potrebno na vprašanja nedovzetne matere, ne pa v Zato bi lahko Jesenski sonati rekli tudi neko nevarnost mistifikacije Bergmanovega prikazu prizadete, naivno in 'realno' trpeče Če je smoter dramskega dejanja običajno to, anti-drama. Ta izraz je za svoj teater absurda opusa, ki zgreši njegovo temeljno poanto. hčere, se Bergman izkaže za najboljšega da osebe spravi na isti kraj ob istem času in uporabljal Ionesco, vendar se Bergmanu ni Bergman ima sloves še zlasti temačnega in psihologa, in tu zapiše verjetno najsijajnejše v konfliktu pokaže njihovo pravo naravo, je potrebno zatekati k učinkom absurda, nedoumljivega avtorja, njegovi junaki naj bi vrstice tega besedila: smoter Bergmanove dramaturgije v tem, temveč vselej ostaja na tleh povsem realne bili še posebno težki in mračnjaški, nesposobni da prikaže irelevantnost vseh dramskih psihologije. Jesenska sonata izgleda kot užitka, polni neizživetih hrepenenj in »Ne živim, nikoli se nisem rodila, iztisnili so momentov, medtem ko resnica junakov poskus dramatike v maniri Ibsena, Čehova neizpovedanih besed. Ravno Charlotte je me iz materinega telesa, to se je zaprlo in se stopi na dan šele v mediju ločenih svetov, v ter Američanov 20. stoletja. V osnovi njihove čisto nasprotje teh predikatov in predstavlja takoj obrnilo k očetu, ne obstajam. Včasih izrecni kršitvi pravila enotnosti kraja, tako dramske tehnike še vedno prepoznamo vero, nekakšen obrat običajnih opredelitev sem premišljevala, če je tako za vse ljudi, ali rekoč v momentu suspenzije dramskega da konfrontacija dramskih oseb igra neko eksistencialističnega junaka. Vzemimo pa imajo nekateri ljudje večji dar za življenje učinka. To morda tudi bolje pojasni funkcijo bistveno vlogo v njihovi konstituciji, kar enostaven primer: če so nemara tipični kot drugi. Če nekateri ljudje nikoli ne živijo, druge hčere, neme Helene, ki v drami ne nazadnje pripelje do neke realne spremembe strahovi človeške eksistence občutje ampak samo so.« In nekaj kasneje: »Nikoli uprizarja vsega dozdevnega bogastva (čeprav običajno ne do srečnega konca): sin nesmisla ob bolezni, staranju ter smrti, nisem odrasla, moj obraz in moje telo se neizrekljivega, temveč zgolj relativira celotno prosi mater, naj ga odreši muk, češnjev vrt potem Charlotte namesto bolezni kaže starata, pridobivam spomine in izkušnje, množico izrekljivega, ki ga predstavlja Eva. Z je požagan, trgovski potnik lahko umre. strašljivo zdravje (»Oh, saj me nikoli ni bilo ampak brez teh očitnih stvari sem tako nemostjo Helene Bergman ni hotel povedati, Dramatiko pač označuje minimalna vera v strah bacilov,« pove. »Nazadnje sem bila rekoč nerojena.« da obstaja še nekaj več, kar ne najde poti učinkovitost besed. Junaki, postavljeni v prehlajena pred dvajsetimi leti.«), namesto do besed, temveč da je, glede na materino dramatične situacije, prek njih uprizorijo staranja se zdi, da ostaja vselej ista (»Se ti Tako kot je imel Platon mit o hermafroditu, končno brezbrižnost do vsega izrečenega, nekakšen prelom, dozorevanje ali vsaj zlom zdi, da sem se precej spremenila v teh sedmih Freud mit o Ojdipu, Lacan o lameli, ima tudi povsem vseeno, ali jo soočamo z molkom lastne subjektivnosti, in tako absolvirajo letih, odkar se nisva videli?« vpraša hčer Bergman neki veliki mit svojega filmskega ali besedami. nekakšno, čeprav negativno Bildung. Pri uvodoma. »No, barvam si lase, seveda, imaginarija: mit o nerojenosti (pri Krikih in Bergmanu pa drama ni več prikaz konstitucije Leonardo me ni hotel gledati sive, drugače šepetanjih nam rdeče stene dajejo občutek, da Če je dramatika umetnost nekakšne dramskih oseb prek izrečenih in slišanih pa sem enaka, se ti ne zdi?«), namesto se zgodba dogaja v notranjosti maternice). 'osebotvornosti' besed, dejstva, da izrečene besed, temveč prikaz njihove nedotakljivosti smrti izkazuje neko nelagodno dolgoživost, Nerojenost je verjetno simptom nevere v lastno besede junake subjektivirajo, vzpostavljajo, in indiferentnosti glede na vse, kar utegne kot vsi veliki Bergmanovi junaki iz njegovih smrt in strahu pred lastno nesmrtnostjo. vmeščajo v neko socialno situacijo ter biti izrečeno. Osebe so anti-junaki ne v filmov, ter precejšnjo imunost na smrt drugih Razumemo jo lahko kot samoiluzijo subjekta, nazadnje bistveno tudi preobrazijo, so pri moralnem, temveč v povsem dramsko- (»Zdaj bom oblekla svojo rdečo obleko in to ki je že zavzel distanco do svoje osebne Bergmanu, nasprotno, vse besede tu zato, tehničnem smislu: kot junaki se ne iz čiste zlobe,« si reče, nesposobna žalovanja, zgodovine, ki si ni sposoben zastavljati da pokažejo, kako na konstitucijo dramskih vzpostavljajo skozi situacije, v katere jih »zato ker Eva misli, da bi morala nositi kaj eksistencialnih vprašanj o izvoru in oseb nimajo nikakršnega vpliva. Kot koncizno postavlja dramaturgija, temveč kažejo le bolj primernega tako hitro po Leonardovi prihodnosti, o smrti in tem, kaj sledi, temveč pove Eva, besede vsakega veljajo le v njegovi svojo rezistenco glede na potek dramskega smrti.«) Strahotnost materinega značaja ni zna le reproducirati neuničljivost svojega resničnosti, medtem ko kakršnokoli križanje konflikta. v eksistencialnih globinah njene osebnosti, obstoja. Charlotte sicer ugotavlja, da se ji 24 25 obraz in telo starata, da njeni možgani pred lastno hčerjo, saj je ta v očeh matere zapisujejo vase izkušnje in spomine, a gre ob smrti svojega otroka rešila »uganko le za nepomembno odtiskovanje realnega sveta, kjer se skrivajo odgovori na vsa sveta v njeno notranjost, kar se nikakor ne vprašanja.« Tudi Eva lahko na trenutke dotakne njenega površinskega bistva, ki iz nasproti Charlotte zasede vlogo strašljive vsake dramatične situacije izide enak kot matere.) Tako kot ima Charlotte kariero, prej in ki je tako neprebojen, da se od njega ima Eva mater kot svojo večno fiksacijo, besede lahko vselej zgolj odbijejo. Charlotte zato jo lahko Viktor opazuje le od daleč in se misli kot nerojeno ne le zato, ker je ve, da z besedami nikoli ne bo mogel seči nezmožna stika z drugimi, ljubezni, do nje. Če Eva materi očita, da je pred njo sprememb, bodisi goethejevske Bildung ali ostala brez besed, saj je ona »poskrbela za pa tragičnega propada, temveč tudi zato, vse besede pri nas doma«, lahko natanko ker ji je nekako strukturno onemogočen isto Viktor očita Evi. Ko svoji tašči reče: vpogled v lastno notranjost. Eksistencialist »Za razliko od tebe in Eve sem jaz difuzna (kak Camusov ali Sartrov junak) je rad in negotova oseba«, se očitno tudi sam žrtvoval svoje življenje, da bi prišel do zaveda, da je Eva enaka kot njena mati. spoznanja o sebi, medtem ko Charlotte Charlotte zato ni le določena oseba z svoj proti-eksistencialistični testament določenim značajem, temveč reprezentant zapečati z naslednjimi besedami: »Dobro se subjektivnosti kot take, model vseh oseb v imam, včasih je malo melanholično, seveda, Bergmanovi psihologiji. Ves bergmanovski tega ne morem zanikati, ampak obenem je svet je tako poseljen s čustveno labilnimi, občutek dober, briga me za neko veliko ponižujočimi se, vročičnimi hčerami s spoznanje o sebi, še naprej živim.« kompleksom nedoumljive matere, ki obenem same v isti osebi v odnosu do Nazadnje pa je potrebno povedati še to: drugih ljudi zasedajo funkcijo nerojenih ter Jesenske sonate ne smemo brati kot zato tudi neumrljivih mater. Eva v nekem karakterne študije o določeni osebi, o trenutku svojega moža obupano vpraša: težavni koncertni pianistki, okoli katere »Ali nikoli ne prenehaš biti mati in hči?« S trpi nedolžna družina, temveč Bergman prej tem ne izrazi le svojega odnosa do 'realne' pokaže, kako je struktura te osebe aplikabilna matere, temveč hkrati tudi svojo notranjo na vsako drugo osebo njegovega univerzuma, psihično strukturo. predvsem, in presenetljivo, kar na Evo samo. Morda se gledalcu Eva zdi uboga in vredna sočutja, a taka je le v razmerju do matere, medtem ko v odnosu do moža tudi sama zavzema vlogo nedotakljive, nespremenljive, neumrljive osebe. (Pa še to ni povsem natančno: tudi mati čuti nenehen strah 26 Barbara Medvešček in Lučka Počkaj (delovni posnetek) Tatjana Doma »Veste kaj je snemanje filmov? Osem ur vednosti vzela Heleno iz sanatorija, kamor garanja vsak dan, da dobiš tri minute filma. jo je namestila mati. Napetost med Jesenska sonata, komorni film In v teh osmih urah je le deset do dvanajst materjo in hčerjo narašča, saj je Charlotte minut, če imaš srečo, resnične kreacije. ljubosumna, ker je Helena bolj navezana Mogoče pa tudi ne. In potem se moraš na sestro Evo kot nanjo, Eva pa živi v pognati v naslednjih osem ur in moliš, da bolečini zaradi popolnega pomanjkanja boš tokrat dobil svojih dobrih deset minut. materine ljubezni. Napetost doseže Vse in vsi na snemanju morajo biti uglašeni, vrhunec neke noči, ko se v pogovoru Švedski filmski in gledališki režiser, Ampak prikazovanje seksualnosti je zelo da najdejo tiste minute resnične razkrijejo dogodki, ki so bili leta pokopani scenarist, dramatik in producent Ingmar pomembno, posebno zame, ker si ustvarjalnosti. Igralce in sebe moraš držati in se o njih v družinskem krogu ni govorilo. Bergman (1918–2007) je eden predvsem ne želim delati samo v nekem začaranem krogu. Zunanja najpomembnejših filmskih mojstrov z intelektualnih filmov. Želim, da gledalci prisotnost, čeprav čisto prijateljska, je v »Francoski kritik, ki je pisal o mojem filmu izjemnim vplivom na razvoj čutijo in občutijo moje filme. To je zame bistvu tuja intimnemu procesu, ki se tam Jesenska sonata, je izjavil, da je 'Gospod kinematografije. V svoji več kot šestdeset pomembnejše kot njihovo razumevanje odvija.«2 Bergman posnel bergmanovski film.' Tega let dolgi karieri je posnel več kot šestdeset mojih filmov.«1 ni mislil kot kompliment. Nasprotno! filmov, za katere je scenarije večinoma Bergman je scenarij za Jesensko sonato Kakorkoli, mislim, da je njegova pripomba napisal sam, in zrežiral več kot sto Bergman je ob sebi zbral stalno skupino napisal kmalu po aretaciji zaradi suma pametna in ostra in me je zadela v živo, ker sedemdeset gledaliških predstav. V svojih švedskih igralcev, ki so nastopali tako v davčne utaje. Po aretaciji je javno izjavil, da sem točno vedel, kaj misli. Popolnoma prav umetniških stvaritvah je raziskoval globine njegovih filmih kot v predstavah. Igralci Max ne bo več posnel filma na Švedskem, zato je imel. Temu se mora režiser izogibati za človeške duše, seciral odnos med žensko von Sydow, Bibi Andersson, Harriet je Jesensko sonato posnel v zastarelih in vsako ceno. Fellini je naredil nekaj in moškim, razgaljal skrivnosti zakonskega Andersson, Erland Josephson, Ingrid Thulin, preprostih studiih na obrobju Osla, fellinijevskih filmov, pravzaprav ne veliko. življenja, se spraševal in dvomil o obstoju Gunnar Björnstrand so se pojavili v vsaj petih zgrajenih v začetku dvajsetega stoletja. Ni živel dovolj dolgo, da bi jih naredil več. Boga, ponavljajoče teme v njegovem njegovih filmih. Norveška igralka Liv Poglejte pa Andreja Tarkovskega. Zanj je opusu so smrt, bolezen, izdaja, kazen, Ullmann, ki se je Bergmanovi skupni igralcev Scenarij se začne s prologom, ki mu sledi bilo to, da je zapustil Sovjetsko zvezo, krivda in duševna motenost. V svojih filmih priključila zadnja, leta 1966 s filmom osemnajst prizorov in epilog. Družinska popolna umetniška katastrofa. Vzemite se je ukvarjal z eksistencialnimi vprašanji Persona, je igrala v devetih Bergmanovih drama Jesenska sonata je študija odnosa Žrtvovanje. Ta film je čista zguba. /…/ Po umiranja, osamljenosti in vere. Eden izmed filmih in enem televizijskem filmu. Izjavil je, med materjo in hčerjo. Charlotte je drugi strani pa mi je Tarkovski dal eno pogostih leitmotivov njegovih filmov je da je film njegova zahtevna ljubica. Nekatere svetovno znana pianistka, ki je družinsko najboljših in nepozabnih izkušenj v življenju zapletena, prepletena, neizpovedana ali izmed velikih Bergmanovih igralk so v resnici življenje in srečo otrok žrtvovala na račun in v kinu.«3 zavrnjena ljubezen. Stalnica vseh njegovih postale njegove ljubice, saj je bilo njegovo svoje umetniške kariere. Charlotte po filmov ne glede na temo je poželenje in zasebno življenje neločljivo prepleteno z smrti ljubimca po sedmih letih obišče hčer V filmu ni šlo le za konflikt med materjo in vprašanje seksualnosti. Njegovi ženski liki, njegovim ustvarjanjem. S snemalcem Evo (Liv Ullmann). Ne ve, da je tam tudi hčerjo, pač pa tudi za konflikt med ki so ponavadi bolj v stiku s svojo Svenom Nykvistom sta stalno sodelovala od njena druga hči Helena (Lena Nyman), ki je različnima generacijama igralk z zelo seksualnostjo kot njegovi moški liki, si jo leta 1953. bolna in skoraj nesposobna artikulirane različnimi pogledi na film. Srečali Ingrid upajo izraziti. V intervjuju s Cynthio Garnier komunikacije. Eva je brez materine Bergman, ki je poosebljala hollywoodsko za Playboy je leta 1964 izjavil: »Dolga leta sem bil zelo plašen in konvencionalen pri 1 Aghed, Jan. Encounter with Ingmar Bergman. V: Ingmar 2 Macnab, Geoffrey. Ingmar Bergman, The Life and Films 3 Aghed, Jan. Encounter with Ingmar Bergman. V: Ingmar Bergman Interviews, Conversation with Filmmakerts, of the Last Great European Director, I. B. Tauris, London, Bergman Interviews, Conversation with Filmmakerts, prikazovanju spolnosti v svojih filmih. University Press of Mississippi, 2007, str. 197. New York, 2009, str. 203. University Press of Mississippi, 2007, str. 197. 28 29 Pia Zemljič in Barbara Medvešček (delovni posnetek) velik vpliv na njegovo ustvarjanje. V enem enem V ustvarjanje. njegovo na vpliv velik imela je ki glasbe, klasične do strast veliko sonata Jesenska filma. še pripomoglo k daobčutku, je ona središče je le nekaj let kasneje umrla za rakom, je le Charlotte ena zadnjih vlog Ingrid Bergman, ki sloves in uspeh. Dejstvo, da je bila vloga sodelovanja z njim doseglo mednarodni iz njegove skupine pa je ravno zaradi ponavadi ni snemal z zvezdniki, nekaj igralcev kot njegov režijski delež. Ingmar Bergman Bergman bila, dal filmu enako močan pečat je nastop velike zvezde, kot je Ingrid redkost v Bergmanovem filmskem opusu, saj pri filma. ustvarjanju je tekom snemanja uspelo najti skupen jezik režiserjem in igralko zelo napet, vendar jima bolna. Na snemanjazačetku je bil odnos med platnu, saj je bila že v času snemanja hudo vloga je bila njena zadnja vloga na velikem za oskarja (oskarja je prejela dvakrat). Ta je Ingrid Bergman prejela sedmo nominacijo sodeloval z veliko zvezdo. Za vlogo Charlotte Bergman je Brownovi pisal, da bi izredno rad ko sta imela isto agentko Katherine Brown. zgodnjih letihšestdesetih prejšnjega stoletja, Svojo željo, da bi delal z njo, je izrazil že v ena največjih zvezd povojnega Hollywooda. njegovem filmu nastopila Ingrid Bergman, končno izpolnila dolgoletna želja, da je v V filmu likov. svojih negotovosti in vdvome vživljanjem naturalističnim študioznim, ssvojim Ullmann, Liv in vfilmu, nastopu ozvezdniškem idejo Jesenska sonata odraža Bergmanovo Bergmanovo odraža Jesenska sonata se je Bergmanu je ga moral poznati, da si to sprejel. brez razloga, v eni sekundi, in zelo dobro si je lahko bil zelo ljubeč in zelo jezen, kar tako in da ga ne smeš mehčati. Tudi on (Bergman) Rekel je, da je Beethoven nežen in krut hkrati ni. Krut je. Grozen je. Tisto je bila lekcija. hočem ga narediti mehkejšega, lepšega. Pa meni in me spraševal, kaj vendar počnem – Zadnji stavek se začne ostro. Pritekel je k 5 4 Bergman je » nasvet. podoben dal njej Bergman je kako spominja, se pianistka, koncertna Laratei, 1969Käbi čustvi » da Evi, reče Charlotte glasbe. izvajanje na pogled Bergmanov odzvanja nasvetih njenih v Chopina, igrati in čutiti mora kako Evi, razlaga Charlotte kjer prizorov, izmed intelekta. preko ne direktno, dotakneta čustev naših se Oba glasba. kot filmom s skupnega » kamere«, kjer slednja igra štiri inštrumente. je izjavil, da je film neke »sonatavrste komorna vzasedba klasični glasbi. Bergman godalnemki kvartetu, je najbolj prominentna lahko predstavljajo v štiri inštrumente komorni film. V igri nastopajo štirje liki, ki Vadila sem Beethovnovo Chopin ni sentimentalen, ampak nabit s nabit ampak sentimentalen, ni Chopin Rekel bi, da nobena umetnost nima toliko toliko nima umetnost nobena da bi, Rekel Difrects Tönqvist, Egil. Tönqvist, York, 2009, str. 203. the Last Great European Director Macnab, Geoffrey. Geoffrey. Macnab, «. Njegova žena med leti 1959 in leti med žena Njegova «. , Amsterdam University Press, 1995, Press, University , str.Amsterdam 160. « 5 Between Stage and Screen, Ingmar Bergman Jesensko sonato Ingmar Ingmar Bergman , I. B.New Tauris, London, Apasionato , označil za The Life and Films of « 4 . 31 V Charlottini popolni predanosti karieri in Charlotte v Jesenski sonati reče Evi, ki je umetnosti se gotovo skriva Bergmanova ravnokar odigrala Chopinov preludij št. 2 v avtobiografska nota. Kot je sam priznal, ga a-molu, da mora biti pri igranju mirna, družinsko življenje ni dosti zanimalo in zanj ostra in jasna, kar izzveni kot njen v resnici ni imel interesa. Priznal je, da si ni življenjski moto. Bergman v času mogel zapomniti rojstnih dni in letnic nastajanja Jesenske sonate ni bil v takem Pia Zemljič (delovni posnetek) rojstev otrok, natančno pa je vedel vse razpoloženju, temveč je bil jezen, datume, ki so bili povezani z njegovim razočaran in nekako osamljen zaradi delom. Datume rojstev svojih otrok je svojega življenja v izgnanstvu. izračunal glede na dogodke v svojem profesionalnem življenju. Bergman je svoje delo vedno postavljal pred družino, zato mu je bil Charlottin egoizem nekaj povsem normalnega.
Charlottino umetniško ustvarjanje in njeno zasebno življenje sta v obratno sorazmernem odnosu: zelo je uspela kot umetnica, njeno zasebno življenje, predvsem odnos do hčera, pa je čista polomija. Umetnost zanjo postane nadomestilo za resnično življenje.
Po hudem sporu, v katerem poskušata mati in hči razčistiti s preteklostjo, se naslednje jutro razideta brez slovesa. Obe sta na začetku srečanja napeti in v pričakovanju, kaj se bo med njima po toliko letih zgodilo, ko pa se med njima Viri: končno nekaj zgodi, ko uspeta nekako Macnab, Geoffrey. Ingmar Bergman, The Life razčistiti ali vsaj jasno izraziti zamere in and Films of the Last Great European Director, I. B. Tauris, London, New York, 2009. bolečine, ki izvirajo iz njunega odnosa, se Tönqvist, Egil. Between Stage and Screen, zdi, kot da se ni nič zgodilo. Življenje se Ingmar Bergman Difrects, Amsterdam vrne v stare tire, Charlotte spet zapusti University Press, 1995. hčeri in se vrne v svoje življenje. Eva pa se, Ingmar Bergman, Interwievs. University Press tako kot na začetku, zateče k pisanju, saj of Mississippi/Jackson, 2007. se zdi, da lahko le preko pisem in ne z Bergman, Ingmar. Slike, Prometej, Novi Sad in govorom izrazi svoja prava čustva. Jugoslovenska kinoteka, Beograd, 1996. 32 Intervju z FJM V smislu pretiranega psihološkega nemara je celo najpomembnejši. Glasba je poistovetenja igralca z vlogo? neizmerno velik vir moči. In večina igralcev je Ingmarjem Bergmanom IB Da. To je neke vrste ... neke vrste muzikalnih. Včasih tega niti ne vedo, in v samozadovoljevanje. Da se razumemo, takem primeru moraš pač uriti njihovo čisto nič nimam proti samozadovoljevanju, zmožnost. Nemški igralci, na primer, so na toda ko naletiš nanj v gledališču in vidiš, splošno tako zelo vajeni igrati svoje vloge kako sedijo tam in samozadovoljujejo svoje sami, izolirani, da jih ne zanima prav preveč, duše, se mi pa to zdi ... da bi poslušali soigralce. Preprosto ne znajo poslušati. Seveda poslušajo, ne vedo pa, kako LLM Samozagledanost? naj poslušajo. Kadar igraš vlogo, nisi več jaz, IB Natanko tako. Ne, prav res moram reči, temveč si zmeraj ti. Ne smeš se osredotočiti da sploh nimam nikakršne metode. nase, temveč na soigralce. In to moraš početi ves čas, tudi ko nisi na odru. Igralci ne smejo LLM Toda če bi morali svetovati mlademu odtavati v interni bife, ostati morajo na odru. igralcu, kaj bi mu rekli? Kakšne vrste Igralcem ponavadi rečem, naj ostanejo na šolanja bi mu priporočili? Ali pa bi mu odru, in si prizadevam, da je scena tako Intervju Lise-Lone Marker (v nadaljevanju LLM) in Fredericka J. Markerja nemara rekli, naj se sploh ne šola? preprosta, da odrski delavci ali električarji ali (v nadaljevanju FJM), avtorjev knjige Življenje v gledališču (A Life in the Theater), IB Ne. Ko delamo skupaj − ko delam z mladimi kdo drug sploh niso potrebni. Kajti vsakič, ko z Ingmarjem Bergmanom (v nadaljevanju IB) je eden redkih pogovorov v igralci oziroma s slehernim igralcem −, odnesejo del scene, odnesejo s seboj nekaj angleščini, ki je nastal po daljših intervjujih iz leta 1979 in 1980, kjer je Ingmar poskušamo zelo počasi odkriti pomen drame; več. Zato se trudim, da jih sploh ne vključujem, Bergman podrobno spregovoril o svoji filozofiji gledališča in naravi gledališke kaj bomo mislili v določenem trenutku; kaj in da poiščem rešitev, ki bo tako zelo preprosta, komunikacije. bomo čutili v določenem trenutku. Zelo da odrskih delavcev ne potrebujemo. natančno. In naše gibanje se mora do FJM Nazadnje pa je tu še najzanimivejši problem od vsega, in sicer celotno potankosti ujemati s čustvi in ritmom teh LLM Kaj pa pravite svojim igralcem glede vprašanje vaše metode dela z igralci. Kadar koli so vas v preteklosti vprašali, trenutkov. Vse v življenju je ritem, in kadar publike? Se vaši igralci zavedajo publike katera metoda vodenja igralcev vam je najljubša, ste brez izjeme odgovorili: ustvarjamo umetnost, moramo odkriti tudi ali naj se njene navzočnosti med »Moja lastna.« Vašemu slogu se zdi povsem tuje naporno psihološko motiviranje, ritem tistega, kar poskušamo doseči. To mora predstavo sploh ne bi zavedali? Zavisi to značilno za precejšen delež ameriškega načina igre, na primer. Ustvarili ste svojo biti torej osnova. Najprej pomen drame; potem bolj ali manj od vsake drame posebej? osebno metodo, ki je povsem neodvisna od konvencij katere koli igralske šole. pa to, da natančno vemo, in to v vsakem IB Mislim, da se mora vsak igralec publike IB Da, da, seveda je neodvisna. In sicer zato, ker sam nikoli nisem igral, oziroma sem igral trenutku, vsako sekundo, kaj naj bi mislili, kaj stoodstotno zavedati, in to v vsakem zelo, zelo malo. Kadar pa sem igral, je bila to zelo dobra izkušnja, saj me je naučila, kako čutili − gibanje, melodija, tonaliteta, ritem. trenutku, pa četudi se zdi, da se je ne. Niti za ranljiv je igralec in kako skrajno odvisen je od osebe, ki obstaja zunaj njega samega − enako trenutek ne sme pozabiti na publiko, kajti če kot ima baletni plesalec ogledalo in glasbenik magnetofon. Igralec potrebuje nekoga, ki ga LLM Izrazi, ki jih uporabljate, dajejo slutiti, se to zgodi, se odmakne v neke vrste zasebno gleda zelo objektivno, toda zelo naklonjeno. da bi se vam zdelo skoraj nemogoče osamo. In potem je vsega konec, veste, vse delati z igralcem, ki ni muzikalen. skupaj postane popolnoma nezanimivo. Zato FJM Vi na primer zelo močno nasprotujete Stanislawskemu in njegovi metodi, mar ne? IB Glasba je zame od nekdaj enako življenjsko se pri vsem, kar počnemo, zmeraj trudimo, da IB Stanislawski mi je malo mar. Stanislawski je bil zelo dober za rusko gledališče, menim pa, pomembna kot hrana in pijača. Glasba sodi najdemo pot do publike − da odkrijemo, kako da so ga Lee Strasberg in drugi popolnoma napačno razumeli ... med najpomembnejše temeljne navdihe, se bo odzvala na to ali ono. 34 35 LLM Če se igralci navzočnosti publike bi hitro propadli, če bi poskušali to pravilo obiti. ves čas zavedajo, ali se med To pa zato, ker je funkcija gledalca − če predstavo torej prilagajajo njenim govorimo o idealnem gledalcu, ki gleda idealno odzivom? Ali pa se vam morda zdi, predstavo − ta, da je nenehno podvržen da to niti ni pomembno? Ali igralci spremembam razpoloženja, spremembam dejansko nadzirajo odzive publike? zbranosti. Od tega, da je v nekem trenutku IB Da, mislim, da jih. Ko se igralec prvič usede popolnoma udeležen, do tega, da se že v na oder, začnejo delovati njegovi živci. Toda naslednjem trenutku zave, da je v počasi se naučijo obvladovati oboje − svoje gledališču. In da je v naslednjem trenutku živce pa tudi publiko. Igralec si mora ves čas zopet udeležen, povsem udeležen, tri Prvič v SLG Celje prizadevati, da publiki v nobenem trenutku ne sekunde pozneje pa je spet nazaj v gledališču. dovoli, da bi postala pasivna, temveč ostaja In to vse je del tega − in sicer zelo, zelo Andrej Hajdinjak, oblikovalec svetlobe aktivna. pomemben del tega, da je gledalec udeleženec foto:Darko Šebrek rituala. Zato je tisti izraz, Verfremdung Andrej Hajdinjak se z oblikovanjem svetlobe ukvarja od leta 1994. V letih od 1996 do 2006 je bil FJM Toda gledano s stališča publike je (potujitev), popoln nesporazum. Gledalec je vodja Oddelka scenske razsvetljave v Cankarjevem domu. Od 2005 do 2006 je bil član projektne učinek, ki ga ustvari pristop, kakršen je vedno udeležen in je vedno zunaj, oboje v skupine za pripravo poklicnih standardov za nacionalne poklicne kvalifikacije RS za poklic osvetljevalec in oblikovalec osvetljave. Na pot samostojnega ustvarjanja se je podal leta 2006, neprekinjena vidna navzočnost igralcev enem in istem trenutku. ko je s strani Ministrstva za kulturo pridobil status samozaposlenega v kulturi. na odru, zelo odločilen. IB O, seveda. LLM Gledališče se v tem pogledu zelo Kot oblikovalec svetlobe je sodeloval pri več kot 150 dramskih, plesnih, baletnih, opernih, razlikuje od filma, kajne? koncertnih ter komercialnih produkcijah doma in v tujini ter se podpisal pod številne priznane FJM Če se drugače izrazim: pravite, da IB Da, seveda. Pri filmu, veste, je gledalec projekte z uveljavljenimi ustvarjalci, med drugimi pod operi Renske nimfe in Julie v režiji Manfreda to počnete v dobro igralcem in da je to hipnotiziran − zato, ker je v položaju Schweigkoflerja, opero Tosca v režiji G. H. Seebacha, opere Lakmé, Hofmanove pripovedke in Knez Igor v režiji Plamna Kartaloffa, balete Arhitektura tišine, Radio and Juliet in Pret-a-Porte v način, s katerim vzdržujete njihovo hipnotiziranca. Hipnotizer zelo pogosto koreografiji Edwarda Cluga, opero Carmen v režiji Charlesa Roubauda, opero Don Kihot v režiji udeleženost. Gledano s stališča publike uporablja majhno svetilko ali snop svetlobe in Thomasa Schulte-Michelsa, opero Faust v režiji Alessia Pizzecha, razstavo Jesen Zima Alana pa to ustvarja zelo zavestno teatralizirano vam reče: »Sledite svetlobi z očmi.« (Pokaže.) Hranitelja, opero Tri oranže v režiji Vita Tuferja, balet Vojček v koreografiji Staša Zurovaca, proslave izkustvo. Nato usmeri snop nekam gor, v strop − in ob dnevu državnosti RS, podelitve Prešernovih nagrad ... reče, poglejte, in vi se osredotočite na to. Pri LLM Se vam zdi, da s tem sredstvom filmu je natanko tako. Vi udobno sedete, vsaj Je občasni zunanji sodelavec Theatra Comunale Bolzano, Nacionalne Opere in Baleta Sofija, SNG − da so igralci med predstavo ves čas upam, pred vami, v temi, zelo tiho, zelo Opere in baleta Ljubljana, SNG Opere in baleta Maribor, Mladinskega gledališča, Jugoslovanskega dramskega gledališča (JPD), Plesnega teatra Ljubljana, Hrvaškega narodnega gledališča (HNK) na odru − publiko prisilite, da se bolj daleč od drugih ljudi, pa je svetloba. Rijeka, Slovenskega ljudskega gledališča Celje, Koreodrame, Betontanca idr. osredotoči na oder, ali imate morda občutek, da je učinek ravno nasproten Prevedla Tina Mahkota V letih od 2004 do 2009 je sodeloval na turnejah večjih produkcij, kot so Lakamé (Afrodita Paphos in služi temu, da distancira publiko in jo Odlomek intervjuja iz knjige Lise-Lone Marker Festival – Ciper, Osaka Festival Dvorana – Osaka, Aichi Prefectural Art Theater – Nagoya, Tokyo in Fredericka J. Markerja A Life in the Theater, Bunka Kaikan – Tokio), Arhitektura tišine (Esplanada Theatre, Singapure Arts Festival – Singapur), nenehno opominja, da gleda predstavo? Cambridge University Press, 1992. (Dolga pavza.) Renske nimfe (St. Poelten – Avstrija, Winterthur – Švica, Bolzano – Italija) … IB Pravo gledališče zmeraj opominja − prava Leta 2004 je prejel eno najpomembnejših domačih nagrad na področju gledališkega ustvarjanja gledališka stvaritev mora publiko zmeraj – Borštnikovo nagrado za oblikovanje luči v gledališki predstavi Iskanje izgubljenega časa v opominjati, da gleda predstavo. Menim, da režiji Dušana Jovanoviča. 36 37 - 2007, Molière, Plemeniti meščan (Lucija), režiser Vito Taufer, Drama SNG Maribor; - 2007, N. Coward, Intimna komedija (Sybil Chase), režiser Zvone Šedlbauer, Drama SNG Maribor; - 2005, B.-M. Koltès, Marš (Zaročenka), režiser Ivica Buljan, Riječke ljetne noći; Nova članica SLG Celje - 2004, W. Shakespeare, Rihard III. (Lady Ana), režiser Eduard Miler, Drama SNG Maribor; - 2004, A. Miller, Smrt trgovskega potnika (Gdč. Forsythe), režiserka Mateja Koležnik, Pia Zemljič, igralka Drama SNG Maribor; - 2004, B. Brecht, Dobri človek iz Sečuana (Šuj Ta), režiserka Ivana Vujić, Drama SNG Pia Zemljič se je vpisala na študij dramske igre in umetniške besede na AGRFT Maribor; leta 1997 v letnik mentorjev Borisa Cavazze in Jožice Avbelj. Študij je zaključila - 2003, A. T. Linhart, Ta veseli dan ali Matiček se ženi (Nežka), režiser Matjaž Latin, Drama z diplomsko predstavo T. Dylana in D. Sariča Pod mlečnim gozdom leta 2001 SNG Maribor; (Deklica, Gospa Dai Bred druga in Gossamer Beynon). Sodelovala je z različnimi - 2003, C. Goldoni, Sluga dveh gospodarjev (Beatrice), režiser Vinko Möderndorfer, Drama slovenskimi gledališči, tako institucionalnimi kot neinstitucionalnimi, ustvarila SNG Maribor; več vidnih filmskih vlog in nastopila v različnih televizijskih nadaljevankah in - 2002, N. Silver, Debeluhi v krilcih (Pamela, Popo Martin), režiser Samo M. Strelec, Drama nanizankah (Naša mala klinika, Pod eno streho, Peta hiša na levi …). Od leta 2001 SNG Maribor; do 2008 je bila članica Drame SNG Maribor. - 2002, T. Walser, King kongove hčerke (Meggie), režiser Jaša Jamnik, Drama SNG Maribor; - 2002, U. Betti, Zločin na kozjem otoku (Silvia), režiser Jernej Lorenci, SSG TRST; Prejela je naslednje nagrade: zlata paličica za vlogo Male morske deklice (2009), - 2002, D. Dukovski, Drakula (Mina), režiser A. Popovski, Drama SNG Maribor; igralka leta, nagrada revije Stop za vlogo Bronje v filmu Petelinji zajtrk (2007), - 2001, M. Ravenhill, Shopping & Fucking (Lulu), režiser Matjaž Latin, Drama SNG Maribor; nagrada Veljka Maričiča na Festivalu komornih odrov na Reki za vlogi Pamele - 2000, W. Shakespeare, Hamlet (Ofelija), režiser Vito Taufer, SNG Nova Gorica; in Popo Martin v Debeluhih v krilcih (2004), nagrada hrvaškega Novega lista - 1999, I. Welsh, Trainspotting (Alja), režiser Ernst M. Binder, SNG Drama Ljubljana. za najboljšo igralsko kreacijo za vlogi Pamele in Popo Martin v Debeluhih v krilcih (2004), satir za vlogi Pamele in Popo Martin v Debeluhih v krilcih na Pomembnejše filmske vloge: festivalu SKUP Ptuj (2003) in študentska Prešernova nagrada za več vlog - 2009, Marko skače (Evica), režiser Boris Jurjaševič, tv film, RTV SLO; (Deklica, Gospa Dai Bred druga, Gossamer Beynon) v diplomski predstavi - 2009, Tolažnik (Glavanova), režiser Uroš Zavodnik, kratki film, RTV SLO; Pod mlečnim gozdom. - 2008, Morje v času mrka (Albina Nevers), režiser Jure Pervanje, tv film, RTV SLO; - 2007, Vučko, režiser Matevž Luzar, kratki film, AGRFT; Pomembnejše vloge v gledališču: - 2007, Petelinji zajtrk (Bronja), režiser Marko Naberšnik, igrani film; - 2009, A. Rozman, D. Božič, Neron (Popeja), režiser Matjaž Zupančič, SNG - 2005, Temna stran lune (Učiteljica), režiser Franc Arko, tv film, RTV SLO; Drama Ljubljana; - 2003, Kaj pa gospod Bach? (Mira), režiserka Polona Sepe, igrano-dokumentarni tv film, - 2009, H. C. Andersen, Mala morska deklica (Mala morska deklica), režiser RTV SLO; Ivica Buljan, Mini Teater; - 2002, Varuh meje (Žana), režiserka Maja Weiss, igrani film; - 2008, M. Luzar, Ona + On (Ona, Petra), režiserji Matevž Luzar & Co, Gustav film; - 1998, Kaj bi še rad? (Andreja), režiser Martin Srebotnjak, diplomski kratki film, AGRFT. 38 39 Nagrade 6. Slovenskega festivala komornih uprizoritev SKUP '09 Strokovna žirija v sestavi Janez Bermež, gledališki igralec in dobitnik Borštnikovega prstana – predsednik žirije, Mojca Kreft, dramaturginja in teatrologinja, in Branka Bezeljak, režiserka in gledališka pedagoginja, je podelila naslednje nagrade:
Anica Kumer, satir za igro za vlogo v predstavi Milana Jesiha Triko v izvedbi Slovenskega ljudskega gledališča Celje. Anica Kumer, žlahtna komedijantka, je v tkanju jesihovske trikojskosti preigravanja situacij razpoznavala estetska razpoloženja v igri v sozvočju z režijskim videnjem sodobnega branja besedilne predloge. V številnih premenah, preobratih in transformacijah upodobljenih likov in v mreženju uprizoritvenih preskokov je žarel poseben erotičen odnos do igralskega poklica, virtuoznost uprizarjanja, saj je njena igralska radost in uživanje v preigravanju igrarij pomenila prikazovanje ustvarjalnega zanosa različnih stilov igre. Njen pretanjen igralski habitus, ki je do gledalca »prihajal« kot Jesihov ludizem in ga je pesnik našega časa zapisoval že v preteklem stoletju, je prepričal, da je ta čas še vedno tukaj in zdaj.
Luka Martin Škof, satir za režijo predstave Milana Jesiha Triko v izvedbi Slovenskega ljudskega gledališča Celje. Luka Martin Škof, obetajoč predstavnik mlade generacije slovenskih režiserjev, je igro Milana Jesiha Triko razumel kot izziv današnjemu času, čeprav je igra podnaslovljena kot burka. Z igralskim ansamblom celjskega gledališča je uspel uprizoriti raznotere vsebinske, humorne in pesniške dimenzije te igre. Razplastil jo je v njenih izraznostih, parafraziranju in duhovitih medčloveških odnosih. Režiser je s svojim izvirnim in sodobnim pristopom razumevanja/branja dramskega besedila dokazal, da je Jesihova igra še vedno aktualna, prepoznavna in za ugledališčenje vselej znova izvrstna dramska poezija, ki opredeljuje naše bivanje. 40 LOGOTIP
Glavni medijski pokrovitelj
Pantone Black 6 C Pantone Cool Gray 3C
C: 60 M: 50 Y: 50 K: 100 C: 0 M: 0 Y: 0 K: 40 KORPORATIVNI LOGOTIP LAŠKO • SIVINSKI LOGOTIP BELA PODLAGA Z MEDALJAMI S KOZLOM NAD LOGOTIPOM
Pokrovitelj predstave Pripravljamo David Mamet Romanca (Romance) od 19. februarja do 14. marca 2010 Komična drama Prva slovenska uprizoritev ABONMA Tekmovalni program spremljevalni program Petek, 19. 2., ob 19.30 Nedelja, 21. 2., ob 17.00 Prevajalec Zdravko Duša OTVORITEV FESTIVALA Tadej Toš ZapufanPIKAsn Režiser Matjaž Zupančič Marko Bratuš Krpan vs. Brdavs Stand up komedija Režiser Marko Bratuš, Kulturni zavod KULT Esejist, dramatik, scenarist in filmski režiser David Mamet je eden najboljših Nedelja, 28. 2., ob 17.00 sodobnih ameriških avtorjev. Je izvrsten pisec natančnih, inteligentnih, ostrih, Sobota, 20. 2., ob 19.30 Lutz Hübner Marjetka, str. 89 včasih vulgarnih dialogov, polnih nenadnih in nepredvidenih preobratov. Dario Fo, Franca Rame Svobodni zakon Režiser Samo M. Strelec, MG Ptuj Režiser Samo M. Strelec, Narodni dom Maribor, Novi ZATO. Mamet v ostri satirični drami Romanca ne razkrije, česa natančno je Nedelja, 7. 3., ob 17.00 Petek, 26. 2., ob 19.30 Obtoženec obtožen in zakaj v resnici v procesu sploh gre, pač pa farso Iztok Mlakar Duohtar pod mus! poteka sodnega postopka uporabi, da si brez dlake na jeziku privošči sodni Andrej Rozman Roza, Davor Božič Neron Režiser Vito Taufer, SNG Nova Gorica, Gledališče Koper Režiser Matjaž Zupančič, SNG Drama Ljubljana sistem, politiko, homoseksualnost, pedofilske duhovnike in religiozne predsodke. Vse to so teme, ki so v začetku 21. stoletja v ameriškem Sobota, 27. 2., ob 19.30 družbenem in političnem življenju zelo aktualne. Mamet odločno napade Milan Jesih Triko Vpis abonmaja etnične, religiozne in seksualne stereotipe. Sporočilo, ki se skriva pod vsemi Režiser Luka Martin Škof, SLG Celje od 9. do 12. februarja 2010 kletvicami in žaljivkami, pa je, da vse mirovne konference in pogajanja za Petek, 5. 3., ob 19.30 svetovni mir ne bodo rešili ničesar, dokler ne bomo sposobni mirno in z med 9. in 12. uro občutkom za sogovornika v kultiviranem dialogu rešiti vsakodnevnih Marius von Mayenburg Grdoba Režiser Boris Kobal, MGL nestrinjanj in različnih pogledov na življenje. Častni pokrovitelj festivala Dnevi komedije 2010 Sobota, 6. 3., ob 19.30 je predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk. V kafkovsko bizarnem sodnem procesu, ki se odvija v senci mirovne konference za mir na Bližnjem vzhodu, se pokaže popoln razpad sistema, Ettore Petrolini Chicchignola Častni pokrovitelj Režiser Boris Cavazza, Gledališče Koper vrednot in demokracije. V odlični farsi se Mamet obregne ob politično korektnost na izrazito nekorekten in duhovit način. Sodnik se ukvarja v Petek, 12. 3., ob 19.30 glavnem s svojimi alergijami in ne s primerom, Tožilec ima težave s svojim Carlo Goldoni Nenavadna prigoda fantom, Branilec brani Obtoženega, ki se ukvarja s svojim židovstvom ... Režiser Luka Martin Škof, SNG Nova Gorica Glavni medijski pokrovitelj Vseh šest nosilcev zgodbe je šest grotesknih značajev, polnih najrazličnejših Sobota, 13. 3., ob 19.30 predsodkov od homofobije do antisemitizma, od korupcije do konzerva- Nikolaj Vasiljevič Gogolj Revizor tizma. Z neposrednim in duhovitim dialogom Mamet odkriva vso praznost Režiserka Mateja Koležnik, PG Kranj pravnega sistema kot temelja zahodne demokracije. Medijski pokrovitelj Nedelja, 14. 3., ob 19.30 ZAKLJUČEK FESTIVALA Ken Ludwig Ti nori tenorji Premiera 19. marca 2010 Režiser Jura Rudolf, Narodno gledališče Kikinda O pening 5 February 2010 February 5 pening Triglav Film Triglav by Produced Biček Rok Assistant Production Kačičnik Boštjan Editor Sound Kovačič Jaka Technician Imaging Ličen Mitja Cinematographer L Janez by Directed F Language Assistant for English Krajnc Mojca Instructor Piano Hajdinjak Andrej Designer Lighting Volk Jože Consultant Language Kumar Aldo Composer Ursulov Adžić Bjanka Designer Costume Japelj Marko Designer Set Pipan Janez Director Grbović Sara Translator First SloveneProduction Barbara Medvešček Barbara Helena C E Umek Bojan Viktor Ca IL Pia Zemljič Pia va Lučka Počkaj Lučka harlotte (Höstsonaten) AUTUMN SONATA M CLI s t P S apajne Tina Mahkota
Pia Zemljič, Barbara Medvešček in Lučka Počkaj and were never discussed openly in the family circle. family the in openly discussed never were and years for buried lay that events exposes which conversation a nightly during culminates tension her. The to than Eva to attached more is Helena that fact the over jealousy Charlotte’s to due slowly up builds Eva and Charlotte between tension The Eva. with way (and in communicate by Charlotte) aninplaced iswas articulate living an institution discovers that her other daughter, Helena, who is physically impaired and almost unable to Charlotte arrival, Upon Eva. daughter her visits she years many After daughters. two her life is her career, and who has for years neglected her family, especially the relationship with Autumn Sonata is a family drama about world famous pianist Charlotte, whose priority in priority whose is a pianist Charlotte, world familyabout famous drama Druženje v foyerju SLG Celje Spoštovani obiskovalci in prijatelji gledališča! Želimo si, da bi gledališče postalo prostor druženja, kjer lahko poleg gledaliških užitkov, ki vam jih nudijo naše predstave, uživate tudi v družbi prijateljev in znancev. Vabimo vas v foyer SLG Celje, kjer lahko v bifeju poklepetate in izmenjate vtise o predstavah. V sodelovanju s Hotelom Evropa bife v foyerju SLG Celje obratuje eno uro pred predstavo, med odmorom in eno uro po predstavi. Vljudno vabljeni!