Prenesi Datoteko Prenesi
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
YU ISSN 0350-5774 [jgjS 949.712(05) ZGODOVINSKI ČASOPIS HISTORICAL REVIEW ИСТОРИЧЕСКИИ ЖУРНАЛ LETNIK 38 LETO 1984 IZDAJA ZVEZA ZGODOVINSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE LJUBLJANA ZGODOVINSKI ™£ 949.712(65) ČASOPIS HISTORICAL REVIEW ИСТОРИЧЕСКИРКЖУРН YU ISSN 0350-5774 GLASILO ZVEZE ZGODOVINSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE Uredniški odbor : dr. Ferdo Gestrin dr. Bogo Grafenauer dr. Vasilij Melik (glavni in odgovorni urednik) Janez Stergar dr. Miro Stiplovšek dr. Peter Vodopivec dr. Fran Zwitter To številko je tehnično uredil Peter Süh Za znanstveno vsebino prispevkov so odgovorni avtorji. Ponatis člankov in slik je mogoč samo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira. Redakcija tega zvezka je bila zaključena 15,10.1984 Izdajateljski svet: dr. Ferdo Gestrin, dr. Milica Kacin-Wohinz, Zdravko Klanj- šček, dr. Jože Koropec, dr. Vasilij Melik, dr. Darja Mihelič, Albina Nečak-Luk, dr. Janko Pleterski, Janez Stergar, Prvenka Turk, dr. Peter Vodopivec, dr. Fran Zwitter Prevodi : Lidija Berden (angleščina), dr. Ernst Brückmüller (nemščina), dr. France M. Dolinar (nemščina), Daniela Milotti (italijanščina), Madita Šetinc (nemščina), Janez Zor (ruščina) Zunanja oprema: Neta Zwitter Upravnica revije: Majda Čuden Sedež uredništva in uprave: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, YU-61000 Ljubljana, Aškerčeva 12/1, tel.: (061)332-611, int. 209 Letna naročnina: za nečlane in ustanove 1300 din, za difi štvene člane 840 din, za društvene člane-upokojence 630 din, za društvene člane- študente 420 din (vse cene za letnik 38/1984) Cena te številke v prosti prodaji je 680 din Tekoči račun: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 50101-678-49040 Sofinancirajo: Raziskovalna skupnost Slovenije Kulturna skupnost Slovenije Izobraževalna skupnost Slovenije Znanstveni inštitut Filozofske fakultete v Ljubljani Tisk: Tiskarna Slovenija, Ljubljana, marec 1985 Naklada: 1600 izvodov ZGODOVINSKI ČASOPIS, LETNIK 38, LETO 1984, ŠTEVILKA 1-2 KAZALO — CONTENTS — СОДЕРЖАНИЕ RAZPRAVE — STUDIES — СТАТБИ Jurij Pcrovšek. Oblikovanje programskih načrtov o nacionalni samoodločbi v slovenski politiki do ustanovitve Neodvisne delavske stranke Jugoslavije (December 1922—april 1423) •...." 5—27 Making of Political Directions Programms about the National Self— Determination in the Slovene Politics until the Foundation of the lndcpendet Worker's Party of Yugoslavia (December 1922—April 1923) Формированис программнмх проектов o националБном самоопределении в сло- венскои политике до основании Независимои рабочеи партии НЗгославии (декабрБ 1922—anpejib 1923) Ernst Bruck ni Qllcr. Habsburški absolutizem in narod dvornih svetnikov 29—47 The Habsburg Absolutism and the Nation of Court — Councillors Габсбургскии абсолготизм и народ придворнмх советников Ivo J u v a n č i č . Križarska vojna proti Kobaridcem 1331 49—55 The Crusade against the Population of Kobarid Region in 1331 Крестовои поход против жителеи Кобарида 1331 r. France Martin D o I i n a r . Letopisi lavantinsko-mariborske škofije kot zgodovinski vir. .. 57—66 The Annuals of the Lavantin-Maribor Diocese as a Historical Source-, Летрписи лавантинско-мариборскои епископии как историческии источник PROBLEMI IN DISKUSIJA — PROBLEMS AND DISCUSSION — ПРОБЛЕММ И ДИСКУССИЛ Še enkrat o selitvi Langobardov leta 568: odgovor Ivu Pirkoviču (Peter Štih) 67—68 Once Again on the Migration of the Langobards in 56S: the Answer to Ivo Pirkovič Ente o пересслепии Лангобардов в 568 г.: агвет Иво Пирковичу Evangelićani in Kalvinci v Prekmurju (Miroslav K o k o I j ) 68—72 Evangelists and CaKinists in Prckmurje Протестантм и калБВИииств! в ПрекмурБе Odmev na oceno zbornika »Koroški Slovenci v Avstriji včeraj in danes« (Pavle Ž au ce r ) .. 72 Resounding of the Review of the Miscellany "Carinthian Slovenes in Austria Yesterday and Toclav" Exo peueuiiui сборника „Кариитские Словенцм в Австрии вчера и сегодни IN MEMORIAM — IN MEMORIAM — B ПАМЛТБ Prof. dr. Peter Petru (Jasna Horvat) • 73—74 Professor Dr. Peter Petru Профсесор д-р Петер Петру BIBLIOGRAFIJA — BIBLIOGRAPHY — БИБЛИОГРАФИЛ Olga Janša-Zorn. Bibliografije slovenske zgodovine VII (Publikacije iz let 1973—1977) Г 75—132 Bibliography of the Slovene History VII (Publications of the years 1973—1977) Библиографии цловенскои истории VII (Публикации в годах 1973—1977) DRUŠTVENO ŽIVLJENJE. KONGRESI IN SIMPOZIJI — SOCIAL LIFE CONGRESSES AND SYMPOSIA — ОБ1ЦЕСТВЕННАЛ ЖИЗНБ. СТ.ЕЗДБ1 И СИМПОЗИУМБ1 Počastitev devetdesetletnice rojstva profesorja dr. Milka Kosa. Nova Gorica. 12. decembra 1982. (Branko M a r u š i č ) 133 Honouring of the 90th Anniversary of Birth of Professor Dr. Milko Kos. Nova Gorica. December 12th. 1982 Празднование девлпостои годовидинм co дни рождетш профессора д-р Милко Koca (Нова Годица, 12 дeкaбp^ 1982) Govor dr. Boga Grafcnauerjaob 90-letnici rojstva in K).-obletnici smrti dr. Milka Kosa . 133—138 Speech of Dr. Bogo Grafenauer on the Occasion of the 90th Anniversary of Birth and 10th Anniversary of Death of Dr. Milko Kos Peu, проф. д-р Boro Графенаузра no поводу 90-ои годовш,иш>1 co дни рождении и 10-ои годовидинБ! co днн смерти профессора Милко Koca Nagovor Branka Marušiča 13g j 4y Allocution of Drago Marušič Обрагдение Бранко Марушича Delovanje Zgodovinskega društva Ljubljana od 14. aprila 1983 do 7. junija 1984 (Darja M i h c 1 i č ) 139 [4i Activities of the Historical Association Ljubljana from April 14th 1983, until June 7th, 1984 ДелтелБноств Исторического обшества Лкзбллна с апрелл 1983 г. no 7-ое икши 1984 r.—Отчет с отчетно-вмборнои конферснции Mednarodno znanstveno posvetovanje »Italija in jugoslovanske dežele ob koncu srednjega veka. (14.—15. stoletje). Beograd 7.—K), junija 1984. (Ferdo Gestrin) 141—142 International Scientific Conference Italv and Yugoslav Countries at the End of Middle Ages (14th—15th century). Belgrade. June 7th— 10th, 1984 Международное научное совегцание „Италга и гогославскиепровинции под консц Средних веков (14—15 вв.), Белград 7—10 икшл 1984 V. mednarodni kongres o povezavah med obema jadranskima obalama: I rapporti culturali ed artistici. Vasto, San Salvo, Ortona, Chieti, Termoli. 23.—25. junija 1984. (Ferdo Gestrin) ' 142—145 V. International Congress on Linkages between Both Adriatic Coasts: I rapporti cultu rali ed artistici У МеждународнБШ конгресс o контактах между обоими берегами Адриатики: -I rapporti culturali ed artistici OCENE IN POROČILA — BOOK REVIEWS AND REPORTS — РЕЦЕНЗИИ И ОБЗОРБ1 Darja Mihelič. Najstarejša piranska notarska knjiga, 1281—1287/9 (Fcrdo Gestrin) ... 145—146 Klaus Jaitner, Die Hauptinstruktionen Clemen's VIII. für die Nuntien und Legaten an den europäischen Fürstenhöfen 1592—1605 (France, Martin Dolinar) . 146—148 Redovništvo na Slovenskem: benediktinci, cistereijani, kartuzijani. I. (Stane G randa) ... 148—149 Acta Ecclesiastica Sloveniae 6 (Stane G r a n d a ) '. 149 150 Stefano Kociančič (1818—1883), un ecclesiastico al servizio della cultura fra Sloveni e Friulani (France Martin Dolinar) 150 15 1 Marjan Drnovšek, Arhivska zapuščina Petra Grassellija 1842—1933 (Vasilij M e I i k ) ... 151 — 153 Jože Pogačnik, Jernej Kopitar; Jože Pogačnik, Bartholomäus. Kopitar. Leben und Werk; Kopitarjev zbornik (Vasilij M e 1 i k ) 153 157 Jurij Beltram, Tukaj je Jugoslavija. Goriška 1945—1947 (Metka G o m b a č ) ' 157 OBVESTILA — INFORMATIONS — ИЗВЕ1ЦЕНИИ Obvestilo o izhajanju Zgodovinskega časopisa (Janez Stergar) 15S IZVLEČKI — ABSTRACTS — ИЗВЛЕЧЕНИЛ Izvlečki iz razprav in člankov v Zgodovinskem časopisu 38. 1984. 1—2 I [I ZGODOVINSKI ČASOPIS 38 • 1984 • 1—2 • 5—27 •», (L . Jurij Perovšek '?" *"* OBLIKOVANJE PROGRAMSKIH NAČRTOV O NACIONALNI SAMOODLOČBI V SLOVENSKI POLITIKI DO USTANOVITVE NEODVISNE DELAVSKE STRANKE JUGOSLAVIJE (DECEMBER 1922 — APRIL 1923) Med vprašanji, ki so označevala politično in družbeno stvarnost prve skupne države jugoslovanskih narodov, je poleg najbolj perečega — nerazrešenih socialnih protislovij, ki jih je kopičila kapitalistična družbena ureditev — v zaostreni obliki izstopal tudi problem samoodločbe narodov. Ze v letih neposredno po zedinjenju jugoslovanskih narodov se je pričel živo kazati skozi nacionalno vprašanje in med nacionalne odnose v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ti odnosi so se izražali in potrjevali skladno z interesi vladarske hiše Karađorđevićev v izraziti prevladi hegemonistiČnega velikosrbskega meščanstva na vseh področjih družbenopolitičnega in gospodarskega razvoja kraljevine. Izkazalo se je, da nastanek skupne države jugo slovanskih narodov ni zagotovil enakopravnosti in rešitve nacionalnih vprašanj ne- srbskih narodov. V jugoslovanski državi je sicer bila razbremenjena večina prej za tiranih narodov dotedanjega nacionalnega tlačenja. Kljub temu pa je pomenil njen nastanek za nesrbske narode le novo razvojno stopnjo njihovih trajnih in zgodo vinsko utemeljenih prizadevanj, da bi dosegli (ali pa obnovili) svojo nacionalno, politično, gospodarsko in kulturno enakopravnost ter samostojnost. 1 Tudi Slovenci so bili med tistimi nesrbskimi narodi, katerih nacionalno vpra šanje v skupni državi jugoslovanskih narodov ni bilo rešeno. Položaj slovenskega naroda v tej državi namreč ni bil tak, da bi predstavljal uresničenje pričakovanj, ki jih je izražalo slovensko nacionalno gibanje ob zlomu Avstro-Ogrske monarhije in so bila novembra. 1918 za kratek čas uresničena znotraj Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. V prvi jugoslovanski državni skupnosti niso zavzeli Slovenci enakoprav nega mesta, »ki so si ga želeli in za kar so.se borili njihovi najnaprednejši ljudje.«1 Njihov položaj je seveda bil »relativno neprimerno boljši kakor v okviru stare avstro-ogrske monarhije«,