45.000 let stare fosilne dlake jamskega medveda iz najdišča Divje babe I v Sloveniji

Ivan TURK, Franc CIMERMAN, Janez DIRJEC, Slavko POLAK in Jurij MAJDIČ

Izvleček Abstract

V paleolitskem najdišču in fosilnem brlogu jamskega medveda Imprints and fossilised remains of bear hair were found Divje babe I so bili najdeni poleg številnih kosti in zob tudi in a fossil den at the Palaeolithic site of Divje babe-I, in ad- odtisi dlak in njihovi fosilni ostanki, stari 45.000 let. Fosilizirane dition to a plethora of bones and teeth. The hairs from Divje dlake iz Divjih bab I so zaenkrat edinstven primer v jamskem babe-I are currently the only example of their kind found in sedimentacijskem okolju. cave deposits.

UVOD let (RIDDL 734,746, 759; Turke/al. 1989). Najbolj zanesljive datacije plasti z mousterienskimi najd- Dolgoletne raziskave v novejšem večplastnem bami so bile pridobljene na podlagi vzajemnih paleolitskem najdišču Divje babe I v dolini Idrijce vzorcev lesnega oglja in kostnega kolagena (RIDDL v severozahodni Sloveniji so pripeljale tudi do 739 + 745 in 746 + 759) iz zaključenih celot (kvadrat zanimivega in po svoje pomembnega odkritja fo- 1 x lm in reženj debeline 0,25 oz. 0,30 m), tako siliziranih ostankov dlak in njihovih odtisov. da različni materiali vzorcev niso dali statistično Najdišče Divje babe I je v slovenskem prostoru različne radiokarbonske starosti (P > 0,80) (cfr. pomembno predvsem zaradi nove skupine paleo- Taylor 1987, 125). litskih najdb in trenutno najbolj bogatih paleon- Sistematska izkopavanja v Divjih babah I so toloških in paleobotaničnih ostankov v arheolo- se začela leta 1980 in še trajajo. Ostanke dlak škem sklopu. Paleolitske najdbe pripadajo posebni smo odkrili leta 1994. To je plod obsežnih sedi- različici mlajšega mousteriena (5 horizontov, plasti mentoloških raziskav in zelo natančne terenske 3 - 14), za katero je značilen velik delež mlajše- metode, ki od leta 1990 temelji na spiranju vseh paleolitskih orodij, in zgodnjemu aurignacienu odkopanih usedlin na sitih s premerom luknjic (I horizont, plast 2) (neobjavljeno). Paleontološke 10, 3 in 0,5 mm. najdbe obsegajo več kot 50 različnih taksonov (neobjavljeno), med katerimi je z izredno velikim številom ostankov zastopan jamski medved (Ursus NAJDBE V SVOJEM NARAVNEM spelaeus Rosenmiiller in Heinroth 1794) (Turk SEDIMENTACIJSKEM OKOLJU et al. 1992). Paleobotanični ostanki so predstavljeni z najdbami peloda in lesnega oglja (Turk et al. Za vse usedline Divjih bab I so značilni sprimki 1988-1989; Šercelj, Culiberg 1985; 1991). Najdišče in kosi matične dolomitne kamnine, v kateri se je na podlagi značilnih paleolitskih najdb in ne- je v pleistocenu izoblikovala jama. Kosi dolomita objavljenih radiokarbonskih AMS datacij dobro so vseh velikosti, od melja do blokov, sprimki kronostratigrafsko opredeljeno. Pripada inter- pa samo manjši od ok. 10 mm. Njihovo število pleniglacialu zadnjega glaciala (wiirm) in je, vsaj narašča eksponencialno obratno sorazmerno z kar zadeva plasti 2-13, staro od 35.300 do 50.800 velikostjo frakcij. Plasti, 26 po številu, se med SI. /.-. Fosfatni sprimki v frakcijah 0,5 • 3,0 mm iz različnih plasti. Fig. 1: Phosphate aggregates, 0.5 mm to 3.0 mm fraction, from various layers. plast-i N enot

2p.d. -- -• 25

2+5b -- 166

3+4(+5a) -- -• 73

4 -- -- 54

-• 209 -H 1SD

fosfatna CL 99% -- 25 M

vol. teža (agregati) 100 105 110 115 120 125 130 135 140 145 g/ml

SI. 2: Standardne statistike volumenskih tež po plasteh. Fig. 2: Standard statistics of aggregate density by layers. seboj razlikujejo predvsem po gostoti sprimkov staro domnevo (Turke/al. 1989). Sprimki, izraženi (si. /), ki jo lahko enostavno merimo s prostor- s prostorninskimi težami frakcij 0,5 - 3,0 mm, so ninskimi težami (si. 2). Sprimki so krhki, bolj v negativni korelaciji z vsebnostjo fosforja v ali manj zaobljeni in pogosto razpokani (si. 3). usedlinah (r = - 0.497, P < 0.001, n = 176) in Razpoke so stare, saj so v njih madeži vivianita z maso fosilnih ostankov (r = - 0.300, P < 0.001, in dendriti. Oboje dobimo tudi na površinah n = 492). Slednji 99,9 % pripadajo jamskemu sprimkov, dolomitnih kosov in fosilnih kosti. Raz- medvedu. Vsebnost fosforja v usedlinah je v po- poke dokazujejo, da je bila snov, iz katere so zitivni korelaciji z maso fosilnih ostankov (r = sprimki, nekoč plastična, in da je razpokala pri 0.378, P < 0.001, n = 176). Vendar te zakonitosti strjevanu. Kemijska analiza (P in K) sprimkov ne veljajo za t. im. fosfatne plasti, ki vsebujejo je pokazala močno povečano vsebnost fosforja skoraj same sprimke in fosilne ostanke. Iz tega (10 - 23 % namesto 0,02 - 0,87 %, kot je običajno sledi, daje bil nastanek sprimkov z močno povečano za neposeljene jame in tla v bližnji okolici) in vsebnostjo fosforja (si. 10) pogojen predvsem s normalno vsebnost kalija. Zato smo jih imenovali prisotnostjo jamskega medveda v najdišču (Schmid fosfatni sprimki. Plasti, ki vsebujejo v drobnih 1958; 1961; Turk et al. 1989; Kunst 1992). Najdišča frakcijah skoraj same fosfatne sprimke in imajo brez jamskega medveda takih sprimkov nimajo, najvišjo vsebnost fosforja, pa smo imenovali drugi agregati pa ne nastopajo v tako velikem fosfatne plasti. Kemijska analiza frakcije usedlin, številu in v tako različnih velikostih. V najdiščih manjše od 1 mm, je potrdila iz pedološke prakse z množičnimi ostanki jamskega medveda lahko znano pozitivno korelacijo med obema elementoma torej, namesto običajnega razvoja usedlin, priča- (r = 0.443, P < 0.01, n = 48), čeprav v najdišču kujemo posebno fosfatogenezo. S tem pa dobimo ni nobenih ilovnatih usedlin, za katere je značilna tudi nov model za razlago nekaterih jamskih usedlin povečana vsebnost kalija (Limbrey 1975, 74). pri nas in drugod. Model lahko izpopolni danes Vrednosti kalija se spreminjajo v razponu, ki je že zastarel, a še vedno upoštevan Laisov model običajen za karbonatna tla. Ker so nekatere fos- (1941; Schmid 1958; Laville 1975). fatne spojine v tleh relativno najbolj obstojne, Od gostote sprimkov, njihove barve in inkrustacij kar še posebej velja za naša karbonatna (bazična) na dolomitnih frakcijah so odvisne barve sedi- jamska tla, smo vrednosti fosforja podrobneje mentov. Te so nam bile pomemben stratigrafski analizirali. Izsledki so zanimivi in potrjujejo našo kazalec. Za barvo so odločilni naravni pigmenti, majhne količine teh barvil so lahko različno obar- vale cele plasti (beri paleolitske horizonte), odvi- sno od tega, koliko so paleolitski prebivalci jamo onesnažili s svojimi barvili in od tega, kakšno je bilo vsakokratno sedimentacijsko okolje: reduk- cijsko (z vodo prepojene, drobnozrnate usedline) ali oksidacijsko (zračne, grobozrnate usedline). Tako lahko s še nepreizkušenim modelom antro- pogenih vplivov bolje razumemo celo paleto ci- klično se ponavljajočih barv v stratigrafskem ni- zu. Taka pestrost barv je značilna predvsem za mnoga paleolitska najdišča (cfr. Turk et al. 1989, tabla 2) in si jo težko razlagamo izključno z narav- nimi sedimentacijskimi in diagenetskimi procesi. Fosfatni sprimki vsebujejo različno količino dolomitnega peska in melja, zlepljenega s kalcije- vim fosfatom. Zelo homogeni sprimki so zgrajeni iz strjene želatinaste snovi z redkimi vključki, predvsem dolomitnih zrnc. Če take sprimke pre- lomimo, ugotovimo, da so v notranjosti prepreženi s številnimi mikroskopskimi kanalčki (si. 4 a). Prečni preseki teh kanalčkov so okrogli in ovalni, redkeje ledvičasti, premeri pa različnih dimenzij. Tanjši kanalčki imajo premere velikosti 0,05 - 0,09 mm (poprečje 0,067 mm), debelejši pa 0,11 - 0,22 mm (poprečje 0,135 mm). Meritve smo naredili z mikroskopskim merilcem. Podolžni preseki so ravni žlebiči z bolj ali manj gladkimi površinami brez posebne zgradbe. Samo izjemoma so na površini žlebičev vidni odtisi vlaken. Preplet SI. 3: Večji fosfatni sprimki. žlebičev in mineralizirana vlakna v kanalčkih smo Fig. 3: Larger phosphate aggregates. v enem primeru odkrili tudi na razpokani površini fosfatnega sprimka (si. 4 b). Da gre za staro predvsem železovi oksidi. Iz drugih najdišč vemo, površino, na katero seje nekaj odtisnilo, dokazuje da so jih v paleolitiku pogosto uporabljali v koz- značilna patina, kije sveži prelomi sprinikov nimajo, metične in higienske namene (Pilzs. a.). Relativno in zaobljenost vseh površinskih robov.

SI. 4: Fosfatni sprimek z luknjicami (odtisi dlak) v prelomu (a). Žlebiči (odtisi dlak) na površini fosfatnega sprimka (/>). Fig. 4: Phosphate aggregate with holes (imprints of hairs) along the fracture line (a). Grooves (imprints of hairs) on surface of phosphate grain (b).

»i » • |i i ' • , # 'l* I * > / * *

* - • ^ fL V + i

% 'i. s * % • . V v \ W % • k tŠ Db fosfatna Plast 8 9: 26 8 4 | šele pod elektronskim mikroskopom - je bila, da gre za odtise medvedjih dlak. Na to ne bi pomislili, če ne bi imeli v stanovanju psa, ki pušča za sabo polno dlak. Koliko dlak so morali v Divjih babah I natrositi šele vsi tisoči in tisoči velikanskih jam- skih medvedov, ki so se poleti hladili in pozimi prezimovali v njej! Od teh so poprečno najmanj trije, stari nad eno leto, poginili in strohneli v 1 m3 usedlin plasti 2 - 5 v 10.000 letih ! V plasteh 10 - 14 se je število poginulih na 1 m3 usedlin skoraj podeseterilo. Od vseh teh milijard dlak se jih je lahko v takšni ali drugačni obliki vsaj nekaj tisoč ohranilo do danes.

ODTISNJENE IN FOSILIZIRANE MEDVEDJE DLAKE, DA ALI NE ?

Divje babe I so značilen brlog jamskega med- veda. Podobni brlogi so bili že bolj ali manj na- tančno raziskani v Sloveniji in bližnji okolici (Brodar M. 1959; Rakovec 1967; Brodar in Brodar 1983; Broglio 1964; Malez 1986). Zanje je značilno veliko število fosilnih ostankov. Ti so neenako- merno razporejeni po plasteh, tako vertikalno kot lateralno (si. 8). Druge najdbe so veliko bolj omejene in redke. Ostanki zob in kosti pripadajo predvsem zelo mladim medvedkom, ki so poginili SI. 5: Vlakno (fosilna dlaka) v kanalčku v fosfatnem sprimku. v času menjave zobovja. Teh je v Divjih babah I Fig. 5: Fibre (fossil hair) in channel of phosphate grain. kar 40 - 86 %. Njihov delež se od plasti do plasti spreminja. Izolirani mlečni zobje in izolirani stalni zobje v fazi erupcije so po plasteh v močni pozitivni V posameznih kanalčkih tičijo daljša vlakna korelaciji (r = 0.359-0.567, P < 0,01 in < 0,001, okroglega preseka, ki so praviloma precej tanjša n = 54 - 166) To pomeni, da pripadajo enim in kot odprtina kanalčka (si. 5). Tako kanalčki kot istim osebkom, ki so poginili med prvim zimo- vlakna so zelo pogosti zlasti v sprimkih t. im. vanjem sami ali skupaj z materjo. Spolna sestava fosfatnih plasti, ki vsebujejo tudi precej fosil- fosilne populacije, ugotovljena na podlagi dimor- nih kosti in zob jamskega medveda. Pod elek- fizma stalnih zob, se spreminja skupaj s starostno tronskim mikroskopom smo pregledali 17 vlaken. strukturo ( Turk el al. 1992 ). To pomeni, da so Od teh smo jih 12 izolirali. Površina vlaken je enoletni in dvoletni mladiči prezimovali skupaj sestavljena iz različno debelih vzdolžnih niti, ki z materami in skupaj z njimi tudi poginili. Veliko so vidne tudi pri zelo veliki povečavi (si. 6 a-d). peloda žužkocvetk v sedimetih Divjih bab I, V enem primeru je površina obročasto nabrana katerega količina se spreminja skupaj s količino (si. 7 a2). Vlakna so, podobno kot kanalčki, raz- fosilnih ostankov jamskega medveda, dokazuje, ličnih debelin (0,035 - 0,115 mm, poprečje 16 da so se medvedi zadrževali v jami tudi poleti, vlaken je 0,054 mm). Vlakna se lahko proti enemu saj so nekatere žužkocvetke še vedno na jedilniku koncu tanjšajo, proti drugemu pa debelijo (si. 7 rjavega medveda. Jamski medvedje bil torej ne- b2). Pregledani prečni preseki so bili vsi bolj ali dvomno edini stalni uporabnik jame. Poleg člove- manj okrogli. Za nekatere je značilno, da so se- ka je bil hkrati glavni naravni onesnaževalec. Za- stavljeni iz nekakšne ovojnice in jedra (si 7 c/2), to lahko upravičeno domnevamo, da odtisnjena za druge zopet, da imajo v sredini luknjico (si. in fosilizirana vlakna, ki se pojavljajo množično, 7 c2). predstavljajo dlake jamskega medveda. Da gre Prva misel, ki se nam je utrnila pri naključnem za človeške lase, ki so po obliki in merah zelo odkritju opisanih oblik, predvsem kanalčkov in podobni medvedjim dlakam, je glede na število žlebičkov - fosilizirana vlakna smo dokončno odkrili paleolitskih ostankov in glede na popolno odsotnost SI. 6 a-d: Površine izoliranih vlaken (fosilnih dlak). Figs 6 a-d: Surfaces of isolated fibres (fossil hairs). skeletnih najdb, malo verjetno, ne pa izključeno. no trdnega, prožnega in odpornega proteina. Zu- Dlake ostalih naših večjih seslacev, po obliki pre- nanja zelo tenka plast - povrhnjica ali opna (ku- rezov in razponu velikosti prerezov, kanalčkom tikula) dlake je iz številnih poroženelih luskastih v fosilnih sprimkih ne ustrezajo. celic (si. 9 a). Pod povrhnjico je skorja (korteks). Rezultat več kot sto let trajajočih raziskav najdišč Sestavljajo jo celice, ki so pri človeku značilne in fosilnih ostankov jamskega medveda je zelo vretenaste oblike, in so vtkane v mrežo vlaknastih podrobno poznavanje te izumrle živalske vrste keratinskih omotov (si. 9b) (Corcuffe/ al. 1993). (Kurten 1976). Kljub temu nam ni znano, da bi Sredica (medula) dlake je iz mrtvih celic, ki so kdaj našli tudi fosilne dlake. Zagotovo pa taka različno vidne, in predstavljajo prehrambeni kanal najdba, tudi če se kje omenja, ni bila ustrezno napolnjen z zrakom ali organsko tekočino s pig- dokumentirana. Znana nam je navedba odtisov menti (si. 7cl). Zgradba dlake se v podrobnostih dlak jamskega medveda iz jame Fauzan v francoski razlikuje od ene seslaske vrste do druge in se ne pokrajini Herault (Gillet 1963-1965, 138). Odtisi spremeni niti pri prebavljanju, kar s pridom upo- so bili najdeni v fosilnem medvedjem ležišču rabljamo pri analizi prehrane plenilcev (Day 1966). ("gnezdu"), izkopanem v ilovico. Taka ležišča so Kožuh današnjega rjavega medveda (Ursus aretos precejšnja redkost. V Divjih babah 1 se niso ohra- Linnaeus, 1758) je podobno kot kožuh ostalih nila. Kjer so bila še najdena, se odtisi dlak ne naših večjih sesalcev sestavljen iz več vrst dlak. omenjajo (Barthe 1984; Malez 1988). V Divjih Osnovni sta daljša, krovna nadlanka in gostejša, babah 1 imamo poleg odtisov očitno ohranjene volnata podlanka. Obe se po obliki in zgradbi tudi fosilizirane dlake. Zato smo se odločili za močno razlikujeta. Vrstno in rodovno bolj značilne podrobno primerjavo z dlakami rjavega medveda, so dlake nadlanke. Dlake iz različnih delov kožuha ki je najbližji živeči sorodnik izumrlega jamske- so si zelo podobne razen kratkih dlak šap in smrčka ga medveda. (Debrot cl al. 1982; Teerink 1991). Pri zvereh Dlaka sesalcev je v pretežni meri sestavljena (carnivora) ni bistvene razlike med zimsko in letno iz drobnih nitk (mikrofilomentov) keratina, izjem- dlako, kot je to očitno pri prežvekovalcih (Debrot SI. 7: Recentne dlake rjavega medveda (aI-tli) in domnevne fosilne dlake jamskega medveda (a2-cl2). Na slikah 7a/, 7bl in 7dl je kutikula poškodovana z vodikovim peroksidom. Fig. 7- Contemporary brown bear hairs (tiI-dI) and likely fossilised hairs (a2-d2). Figs 7aI. 7bI and 7ill show cuticulas damaged by hydrogen peroxide. štev. kosov 0 10 20 30 40 50

SI. 8: Standardne statistike za pogostnost izoliranih zob jamskega medveda v delu stratigrafskega niza na enoto ( 1 m2 in reženj debeline 0,12 m). Fig. 8: Standard statistics for determining frequency of isolated cave bear teeth in stratigraphic series per unit (1 square metre, 0.12 m deep). et al. 1982). Za določevanje živalske vrste si po- dlake prehaja v mozaičen vzorec (Dziurdzik 1973; magamo z več značilnostmi dlake. Velikost, oblika Debrote/ al. 1982). Vrstno značilni sta tudi debeli- in vzorec lusk kutikule se spreminja glede na lego na korteksa glede na premer dlake in zgradba na dlaki. Pri rjavem medvedu je vzorec povrhnjice medule. Morfološko kaže sredica mnogo različnih transversalen, nepravilno valovit in pri korenu vzorcev, vidnost teh pa se lahko pri prebavljanju

SI. 9: Kutikula recentne dlake rjavega medveda (a). Kutikula in korteks človeškega lasu (/>) (Corcuff et al. 1993, Fig. 12). Fig. V: Cuticula of contemporary brown bear hair (a). Cuticula and cortex of human hair (/>)(Corcuff et al. 1993, Fig. 12). sploščene. Pri rjavem medvedu so dlake podlanke praviloma okrogle do rahlo ledvičastega preseka in premera 0,05 - 0,09 mm. Dlake nadlanke imajo obliko prečnega prereza od najpogostejše okrogle (Dziurdzik 1973) do eliptične in redkeje ledvičaste oz. vbočeno-izbočene. Premer dlake nadlanke se giblje od 0,11 do 0,20 mm. Najdebelejše dlake so v prerezu okrogle. Na podlagi zbranih analitskih podatkov lahko naredimo primerjavo med fosilnimi domnevnimi dlakami jamskega medveda in recentnimi dlakami rjavega medveda. Primerjavo otežujeta dejstvi, da so fosilizirane dlake ohranjene fragmentarno R ^fosiln« d 1 & k. e in da dlake ne variirajo samo med vrstami temveč CaK« tudi znotraj iste vrste. Kutikula se v večini primerov ni fosilizirala. Tam, kjer se je izjemoma ohranila, pa je močno spremenjena (si. 7 a2, d2). Domnevamo, da so različne kisline in baze med fosfatogenezo lah- P K. ko poškodovale povrhnjico dlak pred fosilizaci- jo. Zato smo nekaj recentnih dlak, prikazanih na si. 7, namočili v vodikov peroksid. Dobili smo podobne površinske vzorce kutikule, kot jih imajo ^7040, OB O i 74CNT B. 04KEV 10fV/ch R E D (=1X domnevne kutikule fosilnih dlak. V podobnem sedimentacijskem okolju, kot ga poznamo v Divjih R — sediment babah I, se je zelo dobro ohranila kutikula človeš- kih las, starih 10.000 let (Morell 1994). Korteks domnevnih fosilnih dlak je na splošno bolje ohranjen kot kutikula (si. 6). Kortikalna zgradba je bila med fosilizacijo večinoma spreme- njena. Vendar so se izjemoma lahko ohranili celo vlaknasti keratinski omoti okoli kortikalnih celic (cfr. si. 6 a in 9 b). Spremenjen je očitno tudi odnos med debelino korteksa in premerom fosilnih dlak. V plastičnih fosfatnih sprimkih so se lahko 'by'•" 'A"1 fri dlake pred fosilizacijo pod vplivom kislin in baz 67CNT B.04KEy 10cV/ch R E D FIX deformirale, tako da so odtisi večji, fosilizirani ostanki dlak pa manjši. Zato nam ti podatki niso v pomoč pri determinaciji na ravni vrste. S/. 10: Energijsko disperzijska X-žarkovna analiza (EDAX) recentne dlake rjavega medveda (a), fosilne dlake (b) in sprimka Medulo domnevnih fosilnih dlak smo odkrili (c). v dveh primerih (si. 7 c2). Je brez vzorca in za Fig. 10: Results of Energy Dispersion X-ray Analysis (EDAX) določanje vrste ne pride v poštev. Velikost premera of contemporary brown bear hair (a), fossilised hair (/>), and sredice fosilizirane dlake se dobro ujema s pre- aggrcgate(e). merom kanala recentne dlake rjavega medveda. Debeline in oblike presekov domnevnih fosil- spremeni, kot se to utegne zgoditi tudi pri fo- nih dlak so najbolj verodostojno ohranjene v odti- silizaciji. Rjavi medved ima mnogoceličen (multi- sih na površini in znotraj fosfatnih sprimkov. Obli- celuraren) mrežasti vzorec sredice (Debrot et al. ka in velikost manjših luknjic ustrezata dlaki po- 1982). dlanki rjavega medveda. Prav tako premeri večine Dlake nadlanke imajo v prečnem prerezu raz- fosiliziranih dlak. Večje luknjice v sprimkih so lično obliko, od okrogle do bolj zapletenih vzorcev. po obliki in velikosti bolj variabilne ter se povsem Oblika in premer prečnih rezov se pri dlakah ujemajo z razponom velikosti in obliko prečnih nadlanke vzdolž dlake bistveno spreminja, saj se presekov dlak nadlanke rjavega medveda. Zanimi- dlake od korena proti vrhu širijo in na konici vo je, da niso večje od debelin recentnih dlak zopet stanjšajo. Na najširšem delu so dlake običajno rjavega medveda. Na domnevnih fosilnih dlakah opažamo tudi za recentne dlake značilno tanjšanje fosfatnega sprimka z odtisi dlak, več kortikalnih oz. debeljenje v vzdolžni smeri (si. 7 b2). Dlake presekov in površin istih in različnih fosilnih dlak ostalih naših večjih sesalcev po obliki prerezov in kutikulo z delom korteksa recentne dlake rjavega in razponu premerov ne ustrezajo luknjicam v medveda. Pri vseh poizkusih smo dobili podobne fosilnih sprimkih. rezultate (si. 10). Korteks fosilnih dlak se kemijsko ne razlikuje od fosfatnih sprimkov. Sestavljen je predvsem iz fosforja (P) in kalcija (Ca). O žveplu SKLEP (S), ki je glavna sestavina recentnih dlak, ni sledi. Na podlagi tega sklepamo, da gre za prave fosile, Fosilne odtise in fosilizirana vlakna v fosfatnih ki so nastali v fosfatnem okolju med fosfatoge- sprimkih iz najdišča Divje babe I lahko z veliko nezo. verjetnostjo opredelimo kot ostanke dlak jamske- ga medveda. To so tako prve dokumentirane najd- Zahvale be fosilnih dlak te izumrle živalske vrste nasploh. Najdbe so radiokarbonsko zanesljivo datirane z Raziskavo so omogočili Ministrstvo za znanost AMS postopkom na podlagi vzajemnih vzorcev in tehnologijo R Slovenije, dr. Franc Dolinšek z lesnega oglja in kostnega kolagena jamskega Ministrstva za notranje zadeve R Slovenije, dr. medveda (RIDDL, neobjavljeno). Njihova pov- Erie Nelson (Simon Fraser University, Kanada) prečna radiokarbonska starost znaša 45.450 let. in naslednji podporniki: Kolinska, Ledis, Lju- Z njimi se odpira nova mikropaleontološka smer bljanske mlekarne, Luma, Olma, Petrol, Slove- v raziskavah pleistocenske sesalske favne in ostan- nica, Teol, Zidgrad, Kmetijsko gozdarska zadruga kov njenih tkiv, ki so se ohranili v povsem običajnih Idrija in Žito. Vsem iskrena zahvala. Za strokov- sedimentacijskih okoljih in pogojih fosilizacije no diskusijo smo hvaležni naslednjim kolegom za razliko od nekaterih izjemnih podobnih mlajše- različnih strok: dr. Narcisu Mršiču, prof. dr. Jer- pleistocenskih najdb drugih velikih sesalcev v neju Pavšiču, mag. Tomažu Prusu in mag. Tomažu posebnih okoljih (cfr. Kurten 1968, 137s, 143). Verbiču. Fotografije F. Cimerman. Povečave so bile na- rejene z navadnim in elektronskim mikroskopom. DODATEK

Z energijsko disperzijsko X-žarkovno analizo (EDAX) smo obdelali več točk na svežem prelomu

BARTHE, J.-M. 1984, LOursdescavernes. Ce familier mčconnu. aus dem Nixloch bei Losenstein - Ternberg (O. O.). - V: - Spelunca 16, 25 ss. Nixloch bei Losenstein - Ternberg, 83 ss, Wien BRODAR, M. 1959, Mokriška jama, nova visokoalpska KURTEN. B. 1968, Pleistocene Mammals of Europe. - Lon- aurignaška postaja v Jugoslaviji. - Razpr. 4. razr. SAZU 5, don. 417 ss. KURTEN. B. 1976, The Cave Bear Story. - New York. BRODAR, S. in M. BRODAR 1983, Potočka zijalka. Visoko- LAIS, R. 1941, Uber Hohlensedimente. - Quartar 3, 56 ss. alpska postaja aurignacianskih lovcev. - Dela 1. razr. SAZU LAV1LLE, II. 1975, Climatologie et chronologic dupaliolithique 24. en Pdrigord. Etude sedimentologique de depots en grottes et BROGLIO. A. 1964, Le industrie mousteriane della Grotta sous abris. - Etudes quaternaires 4. del Broion. - Mem. Mus. Civ. St. Nat. Ver. 12, 369 ss. LIMBREY.S. 1975, So/7 Science and Archaeology. - London, CORCUFF, P, P GREM1LLET, M. JOURLIN, Y. DUVAULT, New York. San Francisco. F LEROY in J.-L. LEVEOUE 1993, Reconstraction of human MALEZ, M. 1986, Kvartarni sisavci (Mammalia) iz Velike pečine hair by confocal microscopy. - Jour. Soe. Cosmet. C hem. na Ravnoj gori (SR Hrvatska, Jugoslavija). - Kad. Zav. znan. 44, 1 ss. rad JAZU 1, 33 ss. DAY, M. G. 1965, Identification of hair and feather remains MALEZ, M. 1988, Pečina Hrustovača kod Sanskog Mosta i in the gut and faeces of stoats and weasels. - Jour. Zool. njezino paleontoloSko značenje. - Naš krš 14, 69 ss. 148, 201 ss. MORELL, V. 1994, Pulling hair from the ground. - Science DEBROT, S., G. FIVAZ, C. MERMOD in J. M. WEBER 1982, 265, 741. Atlas ties 1'oils de Mammifires d'Europe. - Neuchatel. PILZ, W. s. a.. Kosmetik in der Friihgesehichte des Menschcn. DZIURDZIK, B. 1973, Key to identification of hairs of mammals - Haarmann A Reimer Contact 42, 27 ss. from (v poljščini). -Acta Zool. Crucoviensia 18, 73 RAKOV EC, 1. 1967, Jamski medved iz MokriSke jame v ss. Savinjskih Alpah. - liazpr. 4. razr. SAZU 10, 119 ss. GILLET, J.-C. 1963-1965, L Ours des cavernes. - Les chercheurs RIDDL, Radio-Isotope Direct Detection Lab, Simon Frascr dela Wallonie. Speleologie-preliistoire. Diffusion scientiflque University. 19, 124 ss. SCI IM11), E. 1958, Hiililenforschung und Sedimentanalyse. - KUNST, G. K. 1992, Hoeh- und Spatglaziale Cirosssiiugcrreste Basel. SCHMID, E. 1961. Neue Ausgrabungen in (Ebenalp, TURK, L. J. DIRJEC in M. CULIBERG 1988-1989, Divje Kt. Appenzell), 1958/59. - Ur-Schweiz 25, 4 ss. babe I - novo paleolitsko najdišče in skupinsko grobišče ŠERCELJ, A. in M. CULIBERG 1985, Rastlinski ostanki v jamskega medveda. Poskus tafonomske analize na podlagi paleolitskih postajah v Sloveniji. - Por. raz. pal. neol. Slov. vzorcev iz dveh sedimentnih in arheoloških kompleksov. - 13, 53 ss. Ari i. vest. 39-40, 13 ss. ŠERCELJ, A. in M. CULIBERG 1991, Palinološke in antra- TURK, L, J. DIRJEC, D. STRMOLE, A. KRANJC in J. CAR kotomske raziskave sedimentov iz paleolitske postaje Divje 1989, Stratigraphy of Divje babe I. Results of excavations babe I. - Razpr. 4. razr. SAZU 32, 129 ss. 1980 - 1986. - Razpr. 4. razr. SAZU 30, 161 ss. TAYLOR. R. E. 1987.Radiocarbon dating. An archaeological TURK, L, J. DIRJEC, I. DEBELJAK in D. HUBER 1992, perspective. - Orlando etc. Divje babe I - poskus uporabe statistične analize množičnih TEERINK, B. J. 1991, Hair of West-European Mammals. At- živalskih ostankov v paleolitski arheologiji. IV. Posamično las and identification key. - Cambridge. najdeni zobje jamskega medveda. - Arh. vest. 43, 29 ss.

Fossilised cave bear hairs from 45,000 years ago found at Divje babe-I in

Translation

INTRODUCTION cave shaped during the Pleistocene. The fragments of dolo- mite are of various sizes, ranging from silt to boulders. The Years of investigation at the multilayer Palaeolithic site aggregates are of a smaller size, less than 10 mm in diameter of Divje babe-I, located in the Idrijca river valley in north- on average. Their number rises exponentially in inverse pro- western Slovenia have yielded the interesting and important portion to their size. The 26 layers differ mostly with regard discovery of certain fossilised remains of hairs and their im- to the density of aggregates (fig. I), which is easily measured prints. in terms of weight per volume (fig. 2). Aggregates are fragile, With the recent group of Palaeolithic finds and the richest more or less rounded, and often fractured (fig. 3). The great palaeontological and palaeobotanical remains found to date age of these fractures is evident from traces of vivianite and in Slovenia, the Divje babe-I site is of considerable regional dendrites. Both are also found on the surface of the aggre- significance. The Palaeolithic finds belong to the early Aurigna- gates, the dolomite fragments, and the fossil bones. The fis- cian period ( 1 horizon, layer 2), and a specific assemblage sures show that the material constituting the aggregates was within the late Mousterian period (5 horizons, layers 3 to 14), once plastic, and later fractured in the process of solidifica- characterised by a high percentage of Upper Palaeolithic tools tion. Chemical analysis (P and K) of the aggregates showed (unpublished). The palaeontological finds cover more than a high phosphorus content (10% to 23% compared to the 0.02% 50 different species of mammals (unpublished), with the cave to 0.87% range characteristic of sediments of uninhabited bear (Ursttsspelaeus, Rosenmuller and Heinroth 1794) being and the soil in the vicinity) and a normal potassium content, responsible for the largest number of remains (Turke/ al. 1992). which led them to be named phosphate aggregates or grains. The palaeobotanical remains include pollen and charcoal (Turk Layers whose smaller-sized fraction consist almost exclusively et al.1988-1989; Šercelj, Culiberg 1985; 1991). The typical of phosphate grains and which have the highest phosphorus Palaeolithic remains and the unpublished results of radiocar- content were named phosphate layers. bon dating using the AMS method provide a good chrono- Phosphate aggregates contain varying quantities of dolo- stratigraphic picture of the site. It belongs to the Interplenigacial mite silt and sand within a calcium phosphate matrix. Very of the Last Glacial period (Wiirm) and, at least with regard homogeneous aggregates are made of solidified gelatinous to layers 2 to 13, dates from between 35,300 and 50,800 years material, with small quantities of dolomite particles. When ago (RIDDL 734, 746, 759; Turk et al. 1989). The most reli- such aggregates fracture a network of microscopic interior able dating of the layers that contain Mousterian finds is based channels is revealed (Jig. 4a). The cross-sections of these channels on reciprocal samples of charcoal and bone collagen (RIDDL are circular or oval, or very occasionally reniform, of various 739 + 745 and 746 + 759) from two individual units (1 square diameters. Thinner channels have diameters ranging from 0.05 metre, split 0.25 m to 0.30 m deep). The radiocarbon dating mm to 0.09 mm (average diameter 0.067 mm), while wider of different sample materials did not yield a statistically sig- channels range between 0.11 mm and 0.22 mm in diameter nificant (P > 0.80) difference in age (Canada) and our Slovenian sponsors. Kolinska, Ledis, Lju- thickening characteristics of contemporary hairs (fig. 7bl-b2). bljanske mlekarne, Luma, Olma, Petrol, Slovenica, Teol, Zidgrad, The hair of other larger mammals in the region does not match Kmetijsko gozdarska zadruga Idrija and Žito, without whom the shape or diameter of the holes in the fossil aggregates. the research could not have taken place. We are sincerely grateful to all of them. We would also like to express our thanks to Slovenian colleagues from various fields who contributed to CONCLUSION discussions: Dr Narcis Mršič, Dr Jernej Pavšič, Tomaž Prus and Tomaž Verbič. The fossilised imprints and fibres in the phosphate aggre- Photographs by F. Cimerman using optical and electron gates from Divje babe-I may be identified, in all probability, microscope. as remains of cave bear hairs, the first documented discovery

Ivan TURK Slavko POLAK Inštitut za arheologijo Notranjski muzej Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU Ljubljanska 10 Gosposka 13 SI-66230 Postojna SI-61000 Ljubljana Jurij MAJDIČ Mag. Franc CIMERMAN Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije Palcontološki inštitut Ivana Rakovca Štefanova 2 Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU SI-61000 Ljubljana Gosposka 13 SI-61000 Ljubljana

Janez DIRJEC Inštitut za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU Gosposka 13 SI-61000 Ljubljana