Glasilo Slamnik November 2019

6 VELIKI INTERVJU 8 TEMA MESECA 33 AKTUALNO ZDENKA KATKIČ, PREDSEDNICA DOMŽALSKI KIPI IN MOZAIK PATRA MARKA DRUŠTVA ŠOLA ZDRAVJA SPOMINSKA OBELEŽJA IVANA RUPNIKA

glasilo občine domžale

29. november 2019 | letnik lix | številka 11 | izdaja kulturni dom franca bernika domžale | cena 1,09 eur www.kd-domzale.si/glasilo-slamnik.html V objemu življenja MGC Bistrica upihnil sedem svečk

V Medgeneracijskem centru Bistri- ca Domžale je bil 13. november 2019 prav poseben dan, saj so praznovali sedmo obletnico odprtja doma, ki so jo obeležili z bogatim kulturnim programom, po katerem je sledilo še skupno druženje. Center je v teh sedmih letih postal pravi medgeneracijski center, ki je vsekakor upravičil svoje ime. Zelo dobro je vpet v okolje, sodelujejo s številnimi lokalnimi organizacijami in društvi, saj se skozi vse leto v njihovem centru prepletajo vezi med vsemi generacijami, obenem pa s skupnimi močmi poskrbijo, da se v tem centru vedno kaj dogaja in da ni nikoli dolgčas. Prireditev, na kateri je bilo mo- žno slišati marsikaj o življenju v MGC Bistrica, o dogodkih, anekdotah in lepih spominih, je vodila animatorka v MGC Bistrica Petra Petravič. V kulturnem programu so sodelovali Senožeški tamburaši z umetniško vodjo Darjo Dukarič, pevka Diana Mironova ter njihov Foto: Miro Pivar stanovalec Leopold Šalamon na harmoniki. Ker praznovanje ne sme miniti brez posladka – torte, je bilo seveda poskrbljeno tudi za to. 13 Prenovljena Galerija Domžale ROK ZA ODDAJO Naslednja številka Slamnika izide v ponedeljek, 23. decembra 2019. Darilo domžalskim likovnim umetnikom in ljubiteljem likovne umetnosti Rok za oddajo prispevkov je v ponedeljek, 9. decembra 2019, do 12. ure. o nekajmesečnih prenovi- bistveno izboljšali pogoji za razstav- Galerije so dandanes prostori, ki Bernarda Zajec. Umetnikom so želeli Pri vsakem prispevku mora biti jasno tvenih delih je konec no- no dejavnost, v okviru katere je letno privabljajo zlasti tiste, ki se v teh noro z novimi prostori omogočiti predsta- razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa in komentar k vembra z odprtjem razstave pripravljenih sedem razstav domačih hitrih in plehkih časih želijo za trenu- vitev v domačem okolju in tako so že fotografiji. del kiparja Boštjana Kavčiča in gostujočih akademskih likovnih tek ustaviti in podoživeti nekaj lepe- v prvih letih razstavljali med drugim: P Prispevke lahko v času uradnih ur vrata ponovno odprla Galerija Dom- umetnikov, možnost razstavljanja pa ga, vsebinsko sporočilnega – likovno Urša Žajdela, Črtomir Frelih, Ida Re- oddate v Kulturnem domu Franca žale, ki deluje v okviru dejavnosti dobijo tudi številni drugi likovni lju- umetnino. O poslanstvu razstavne bula, Štefka Košir Petrić, Majda Lu- Bernika Domžale, zunaj uradnih ur Kulturnega doma Franca Bernika bitelji. Organizirana razstavna dejav- dejavnosti so prav gotovo razmišljali žar, Bogoslav Kalaš, Vera Terstenjak, v nabiralniku na stavbi ali na naš Domžale. Z obnovo prostorov, ki je nost ima v občini Domžale že dolgo že leta 1987, ko je takratna Kulturna Jože Stražar, Mario Petrić, Janez Pra- e-naslov. potekala v sklopu prenove vhoda v tradicijo, saj je bila prva razstava v skupnost Domžale na zanimivi loka- protnik, Vinko Železnikar, Andrej Gi- V skladu z Odlokom o javnem športno dvorano pod okriljem Občine predhodnem Likovnem razstavišču ciji v središču mesta obnovila prostor randon, Jurij Smole, Marjan Vojska, glasilu Občine Domžale Slamnik nenaročeni prispevki ne bodo Domžale, je bilo urejeno ogrevanje, v Domžale postavljena v decembru za likovno dejavnost. Likovno življe- fotografinja Andreja Peklaj, pa tudi honorirani, končno odločitev o celoti zamenjano stekleno pročelje in 1987, Galerija Domžale pa pod okri- nje se je v tistem obdobju v domžalski ljubiteljski ustvarjalci, takrat združe- objavi prispevkov in njihovi dolžini talna keramika ter sistem osvetlitve, ljem Kulturnega doma Franca Berni- občini močno razmahnilo, saj je delo- ni v Likovnem društvu Petra Lobode. pa sprejema uredništvo. Za vsa omogočena je tudi souporaba sani- ka deluje od leta 2000 – v naslednjem valo več kot 20 akademskih slikarjev Večkrat so se na skupinskih razstavah vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu: tarij in dostopnost vode (nujne ob iz- letu bomo tako proslavili njeno 20. in kiparjev. Prva razstava je potekala predstavile tudi domžalske likovne [email protected] vedbi likovnih delavnic). S tem so se obletnico. v decembru 1987, slike je razstavljala umetnice. 30

AKTUALNO GLAS MLADIH KULTURA

Prvi festival Prostovoljno delo Lara Jankovič in Matej podjetništva v Grčiji Mijatović

Domžale so prva slovenska občina, ki Evropska solidarnostna enota je Ne rečemo zaman, da so moški z Mar- bo aktivno pristopila k spodbujanju program Evropske unije, ki mladim sa in ženske z Venere. To se dokazuje upokojencev, da znova poženejo po omogoča, da se v tujino odpravijo vedno znova. A ko nekdo uspe to ener- žilah podjetniško kri. Občina Domžale po prve delovne izkušnje. Krite ima- gijo obeh spolov, vsa ta nasprotja, pa NAGRADNA je podprla prizadevanja Obrtne zbor- jo stroške poti, bivanja in prehrane, tudi skupne točke, o katerih ne govo- nice Domžale, ki je 1. festival podje- hkrati pa prejmejo tudi žepnino. Ker rimo pogosto, ubesediti na tako zaba- tništva, ta je potekal prvi teden v no- gre za edinstveno priložnost, smo se z ven način … in najde osebo, ki to tudi IGRA vembru, v celoti namenila generaciji udeleženci – Tjašo, Žigom, Tomom in odigra tako, kot si je zamislil, dobimo v tretjem življenjskem obdobju. Odziv Matejem – pogovarjali o tem, zakaj so monokomedijo Poredna Vivi. Matej OSVOJI upokojencev na ponujene aktivnosti se odločili za sodelovanje na projektu, Mijatović je bil tisti, ki je poredni Vivi je nad pričakovanji, so nam povedali kaj je bilo najbolj zanimivega, kaj naj- zlezel pod kožo, jo ubesedil in posta- ascenter.si na zbornici. Gostili so tudi dvajset iz- manj in ne nazadnje, ali bi se še en- vil na oder. Tam je nalogo prevzela SKUTER branih slovenskih podjetniških men- krat odločili za sodelovanje v projektu edinstvena Lara Jankovič, ki je liku torjev. 2 in ga priporočili ostalim. 23 dala pridih, kot si ga zasluži. 24 2 | slamnik številka 11 | november 2019 | letnik lix aktualno [email protected]

Drage bralke, dragi bralci, Prvi festival podjetništva presegel vsa tokratna naslovnica Slamni- pričakovanja ka nas vabi v Galerijo Dom- žale, ki je po nekajmesečnih prenovitvenih delih konec novembra z odprtjem razstave Domžale so prva slovenska občina, ki bo aktivno pristopila k spodbujanju upokojencev, da znova del kiparja Boštjana Kavčiča poženejo po žilah podjetniško kri. Občina Domžale je podprla prizadevanja Obrtne zbornice ponovno odprla svoja vrata. Domžale, ki je 1. festival podjetništva, ta je potekal prvi teden v novembru, v celoti namenila Organizirana razstavna dejavnost ima v občini Domžale generaciji v tretjem življenjskem obdobju. Odziv upokojencev na ponujene aktivnosti je nad že dolgo tradicijo, saj je bila pričakovanji, so nam povedali na zbornici. prva razstava v predhodnem Likovnem razstavišču Dom- a uvod so gostili dvajset iz- žale postavljena v decembru branih slovenskih podjetni- 1987, Galerija Domžale pa ških mentorjev, s katerimi pod okriljem Kulturnega Zso iskali rešitve in modele, doma Franca Bernika deluje kako pomagati starejšim, da podje- od leta 2000 – v naslednjem tniško zaživijo. Praviloma se zadnja letu bomo tako proslavili leta vsa prizadevanja usmerjajo na njeno 20. obletnico. mlade start-upe, modra in izkuše- na generacija pa je na tem področju prezrta. Mellanie Grudniik, vodja V Temi meseca smo se spraše- podjetniških projektov na zbornici, vali, zakaj v Domžalah nima- in Karolina Kalan, direktorica Obr- mo spomenikov in kipov, ki bi tne zbornice Domžale, sta mentorje predstavljali spomin na posa- spodbudili k razmisleku, kako po- meznike, ki so zaznamovali magati k reaktivaciji ljudi v tretjem naše mesto. Raziskovali smo, življenjskem obdobju. kdo in zakaj bi si v Domžalah Drugi festivalski dan so na dom- žalski obrtni zbornici, ki postaja pra- zaslužil spominsko obeležje in vo podjetniško stičišče, pripravili de- kako to delajo drugje. lavnico na temo Kako dodatno zaslu- Nad odzivom starejših, da so pri- ložnosti zahvalil Občini Domžale in Ob deseti obletnici Društva pravljeni sodelovati in biti aktivni še sodelavkam na zbornici. Šola zdravja, smo se v Veli- naprej, je bila navdušena podžupa- Zadnji dan se je izbrana delegaci- kem intervjuju pogovarjali z nja mag. Renata Kosec, ki je dejala, ja udeležila Gospodarskega sejma v hr- njihovo predsednico Zdenko da s tem lahko veliko pridobimo vsi, vaških Križevcih, s tem pa se je 1. festi- Katkič, ki pravi, da je cilj saj se mlajši na ta način lahko veliko val podjetništva zaključil. Vendar z na- naučijo od starejših in obratno. »Ve- povedjo Karoline Kalan, direktorice društva pripeljati jutranjo seli me, da je Obrtna zbornica Domža- Obrtne zbornice Domžale, da bo juni- telovadbo v vsak kraj, vas le ena izmed prvih, ki je v obliki pod- ja 2021 potekal kot vseslovenski festival in naselje v Sloveniji. To jim jetniškega festivala našla priložnost, podjetništva z medgeneracijsko noto, uspeva zelo dobro, saj dan kako aktivne starejše privabiti v svoj ko bodo v Domžale povabili vse od šol- za dnem svoj dan z jutranjo krog.« Z uspešno izvedbo 1. festiva- skih skupin do upokojencev na delavni- telovadbo začne že več kot la podjetništva je bil zadovoljen tudi ce, usposabljanja in druge aktivnosti, ki 4500 članov v 205 skupinah Zoran Poljšak, predsednik Obrtne bodo trajale nepretrgoma kar osem dni. po vseh slovenskih regijah v zbornice Domžale, ki se je ob tej pri- Besedilo in foto: Miha Ulčar 82 občinah. Na kulturnih straneh pa sta bila naša gosta igralka Lara Jankovič in režiser Matej Mijatović, ki sta spregovorila do- o čutnosti in prepletu moške žiti v penziji?. Skoraj sedemdeset ude- • za aktivno generacijo Akademijo in ženske energije. ležencev je najprej prisluhnilo nasve- podjetnosti, datni tom, kako narediti ‘biznis’ v tretjem • za starejše pa medgeneracijske 31. december življenjskem obdobju, v drugem delu podjetniške projekte. kon- Posebno pozornost smo pa še, kakšno pravno oziroma formal- Ti projekti bodo po besedah Karoli- cert! ob 20. 30 tokrat posvetili tudi mozaiku no obliko izbrati, da jih ne bi udari- ne Kalan, direktorice Obrtne zbornice umetnika svetovnega formata. li po žepu morebitni davki ali celo Domžale, potekali pod sloganom Pod- Trg pred domžalsko cerkvijo zmanjšanje pokojnine. Praktični de- jetništvo je doma v Domžalah: »Vsi Marije Vnebovzete je svojo lavnici je sledilo še druženje, na kate- vemo, da podjetništvo je doma v Dom- končno podobo po obnovi rem so upokojenci dobili besedo tudi žalah. Tisti, ki tukaj živimo, imamo to namreč dobil z mozaikom na temo, s kakšnimi storitvami se jim v genih, in to žlahtno tradicijo ter pre- kLeMen lahko približa obrtna zbornica. poznavnost želimo nadaljevati in širiti jezuita patra Marka Ivana Ru- Tretji festivalski dan bil namenjen tudi na nacionalni ravni.« SLakonJa pnika. Domžale se tako lahko dogajanju v knjižnici, kjer je tudi pod- Mellanie Grudniik, vodja podjetni- pohvalijo z delom umetnika, županja mag. Renata Kosec skupaj ških projektov na Obrtni zbornici Dom- ki trenutno velja za enega z udeleženci iskala rešitve, kako sli- žale, je dejala, da so 1. festival podje- z bendoM vodilnih krščanskih ustvar- šati glas starejših, slednjim pa so se tništva posvetili generaciji v tretjem ži- jalcev. Njegov mozaik krasi pridružili zmagovalci letošnje sezo- vljenjskem obdobju, s čimer so zaora- Ni da ni paviljon na trgu pred cerkvijo na Štartaj Domžale ter srkali nasvete li ledino na tem področju, saj tega ni in mu daje vsebino, smisel in in modrosti (nekdanjih) podjetnikov, naredil še nihče. Po njenih besedah ki so jih opozarjali na morebitne po- evropske raziskave kažejo, da bo leta globino. slovne pasti. 2030 vsak tretji Evropejec starejši od V okviru 1. festivala podjetništva 65 let, kar pomeni, da se bo treba na to Želim vam prijeten praznični se je odvijala še skupna novinarska pripraviti in spremeniti tudi poslovne mesec, ki naj vas ne potegne konferenca Občine Domžale in Obrtne modele: »Prav zaradi tega smo pri na- v potrošniško mrzlico, raje ga zbornice Domžale, na kateri so Zoran črtovanju 1. festivala podjetništva želeli obogatite z iskrenimi, toplimi Poljšak, predsednik Obrtne zbornice testirati, če imajo starejši interes aktiv- odnosi. Domžale, Karolina Kalan, direktori- no sodelovati pri soustvarjanju podje- ca Obrtne zbornice Domžale, mag. Re- tništva še naprej oziroma, če želijo biti nata Kosec, podžupanja Občine Dom- tako nekdanji obrtniki in podjetniki kot žale, in Mellanie Grudniik, vodja pod- zaposleni aktivni še naprej. Pokazalo se jetniških projektov na Obrtni zbornici je, da imajo volje, energije in želja za to Domžale, predstavili potek prvega fe- dovolj. Prav tako možnosti za to, da bi stivala podjetništva ter razkrili ambici- bili aktivni v tretjem življenjskem obdo- ozne načrte. Ker je podjetništvo doma bju obstajajo, vendar se bo treba na to www.kd-domzale.si v Domžalah, bodo prav tu uvedli nekaj pripraviti in obenem povezati vse akter- T (01) 722 50 50 novih nacionalnih projektov: je. Takšno povezavo bi omogočala po- • za šolajoče podjetniško bralno sebna platforma, kar si bomo v priho- značko in dneve podjetništva, dnosti prizadevali tudi vzpostaviti.«

SLAMNIK, GLASILO OBČINE DOMŽALE, ISSN 2536-4030, IZHAJA V NAKLADI 13 500 IZVODOV IN GA PREJEMAJO VSA GOSPODINJSTVA BREZPLAČNO. Ustanoviteljica glasila je občina Domžale. Izdajatelj: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, zanj direktorica Cveta Zalokar / Odgovorna urednica: Špela Trškan / E-naslov: urednistvo.sla- [email protected] / Trženje oglasnega prostora: Nataša Gliha, 041 654 695, [email protected]./ Oblikovna zasnova: Mojca Bizjak, Klemen Gabrijelčič / Prelom in priprava Špela Trškan, za tisk: Zavod Zank / Jezikovni pregled: Primož Hieng / Tajnica: Tina Kušar, tel.: (01) 722 50 50, faks.: (01) 722 50 55, [email protected], Ljubljanska cesta 61, Domža- le / Uradne ure: od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob sredah tudi od 15. do 17. ure / Tisk: Delo d.d., Dunajska 5, 1509 Ljubljana/ Uredništvo si pridržuje pravico do odgovorna urednica krajšanja prispevkov. letnik lix | november 2019 | številka 11 slamnik | 3 [email protected] aktualno

Dobrodelni Karitasov koncert združil ljudi Uživajte v pravljičnem decembru dobrega srca Zveza prijateljev mladine Domžale je v Tednu otroka, katerega tema je letos bila Naše pravice, organizirala Športna dvorana Domžale je v petek, 8. novembra, gostila tradicionalni dobrodelni različne prostočasne in razvedrilne programe za otroke, koncert Župnijske Karitas Domžale, katerega namen je združiti vse ljudi dobrega srca, da obeležili pa so ga tudi vrtci in šole. s skupnimi močmi pomagajo vsem, ki so pomoči potrebni. zpm domžale November je bil v zna- V sodelovanju s Kulturnim domom menju priprav na tabor socialnih ve- Franca Bernika Domžale si bodo tako ščin, ki so se ga udeležili učenci od 7. najmlajši lahko ogledali plesno pravlji- do 9. razreda iz osnovnih šol Venclja co Žabji kralj, za malce starejše bo pri- Perka, Domžale, PŠ Ihan, Dob, Rodi- meren obisk animirane pustolovščine ca, Trzin, in Janka Kersnika Brdo. Kot Slavna medvedja zasedba Sicilije; še za je povedala predsednica ZPM Domža- malce starejše bodo v kulturnem domu le Karlina Strehar, je bila tema: Moja zavrteli družinsko komedijo Sune in Su poklicna prihodnost in pravzaprav ne, vse otroke pa vabimo na ustvarjalno priprava na medobčinski otroški par- delavnico izdelovanja novoletnih vo- lament, največ besed pa je bilo name- ščilnic pod mentorstvom Brede Podbev- njeno podpori razvoja veščin, ki jih šek in Sabine Osolin 10. decembra 2019 zahtevata sodobna družba in družba od 17.00 do 18.30 v Knjižnici Domžale. prihodnosti. Vse prireditve so za otroke brezplačne. Zveza prijateljev mladine Domžale »Pridružite se nam in veselo vstopa je posebno skrb namenila tudi pri- pite v novo leto!« vabi vse otroke Zve- pravi programov, s katerimi bi v pra- za prijateljev mladine Domžale in jim vljičnem decembru razveselila vse želi resnično pravljični december. otroke in jih tako srečne in nasmejane Vera Vojska popeljala do novega leta. Foto: arhiv KD FB

Če se z istim namenom združi več lju- krovitelj prireditve, podžupana Mar- svojo dobroto v okviru različnih ak- di, je lahko pomoč veliko izdatnejša, jan Ravnikar in mag. Tomaž Deželak, tivnosti in programov nudijo konkre- pomaga pa se lahko veliko več lju- Jože Kern, generalni tajnik Škofijske tno pomoč brezdomcem, posamezni- dem, ki potrebujejo pomoč. In Karita- Karitas Ljubljana in domžalski žu- kom in družinam, ki same ne zmorejo sov dobrodelni koncert ima ravno ta pnik mag. Klemen Svetelj. reševati stisk, ki ji ni konca. »Vsi sku- namen, zato je tudi slogan koncerta V imenu Občine Domžale in župa- paj smo prostovoljcem in prostovolj- Skupaj na poti. na Tonija Dragarja je zbrane pozdra- kam Župnijske Karitas neizmerno hva- Povabilu, da nastopijo na letoš vil podžupan Marjan Ravnikar, ki ležni za vse, kar iz dneva v dan prispe- njem dobrodelnem koncertu Župnij- je v uvodu svojega govora izpostavil vajo v življenje in delo občine, ki jim pri ske Karitas Domžale, so se odzvali pomoč sočloveku in sodelovanju pri tem skuša pomagati,« je poudaril Rav- številni glasbeniki, ki so poskrbeli, tem, saj z nudenjem pomoči in pove- nikar, ki se je v imenu vseh prejemni- da je zagorel plamen prav v vsakem zovanjem izkažemo solidarnost, tako kov v tem večeru zbrane pomoči iskre- obiskovalcu koncerta. Poleg glasbe, pa lahko bolje in lepše živimo: »Sam no zahvalil za dar, in vsem nastopajo- dobre volje in aplavzov je v dvora- bi si želel, da bi geslo današnje priredi- čim, ki so kakorkoli prispevali k prije- ni še posebej odmevala beseda hva- tve Skupaj na poti veljalo tudi za druge tnemu dobrodelnemu večeru. la. Beseda, ki v nas premaguje sebič- priložnosti, da bi z roko v roki znali in Obiskovalce koncerta je pozdravil nost, kar je v uvodu prireditve še po- zmogli pomagati drug drugemu – da- in nagovoril tudi škof dr. Anton Stres, sebej izpostavil voditelj Blaž Lesnik, nes in jutri ...« ki je dejal, da se moramo zavedati, kaj ki je spretno krmaril prireditev in po- V nadaljevanju je Ravnikar dejal, vse dolgujemo Bogu in kaj vse nam je skrbel, da je imela rdečo nit. Za pri- da je ponosen, da je občina Domžale bilo podarjeno brez naših zaslug. Po jetno glasbeno obarvani večer so to- občina s številnimi društvi in organi- njegovih besedah se žal velikokrat na- krat poskrbeli Uroš in Tjaša, ansam- zacijami, v katerih se združujejo pro- vadimo na toliko dobrih stvari in jih je- bel Roka Žlindre, Andrej Šifrer, Poče- stovoljci, ki vsem občankam in obča- mljemo samoumevno, v resnici pa niso ni škafi, Jera Hrovat, Tomaž Hostnik, nom lepšajo življenja. Med slednje or- samoumevne: »S tem se oropamo za Ansambel Gregorja Kobala, Martin ganizacije spada tudi Župnijska Kari- tisto čudovito razpoloženje in čustvo, Kozjek in Komorni zbor Limbar. Do- tas Domžale, ki že precej več kot dve hvaležnosti, občudovanja in navduše- brodelnega koncerta so se udeleži- desetletji s svojim poslanstvom, pred- nja nad tem, kar nam je bilo dano. Če li tudi številni gostje, med njimi je vsem pa prostovoljnim delom bla- je to čustvo živo, potem ne moremo tega bil škof dr. Anton Stres, ki je bil sku- ži stiske socialno najbolj ogroženih v ohraniti samo zase, ampak želimo to paj z Občino Domžale tudi častni po- naši občini. Ob tem je poudaril, da s deliti z drugimi, zato se hvaležnost nujno preliva v radodarnost, v dobroto.« V nadaljevanju je dr. Stres izpostavil pomen besede karitas. Po njegovih besedah moramo biti ljudje dobri in človekoljubni na vsakem koraku, z vsakim pogledom, vsako naklo- njeno besedo in vsakim prijaznim nasmehom. Pridejo pa tudi trenutki, ki zahtevajo od nas več. To pa je takrat, ko srečamo človeka v stiski. »So pa tudi trenutki, ko se soočamo s takšni- mi stiskami, ko čutimo svojo nemoč. Ko ne morem nič ali pa malo. To, česar ne zmorem storiti sam, pa lahko storim skupaj z drugimi. In prav zaradi tega je potrebna dobrodelna organiziranost. Karitas je eden izmed takšnih načinov, takšnih organizacij in dejavnosti, ki je za našo cerkev bistvena in nepogre- šljiva. Zaradi tega, ker združuje voljo in dobroto mnogih ljudi, lahko naredi veliko več in izdatno pomaga številnim ljudem,« je poudaril dr. Stres ter se zahvalil vsem sodelavcem in prostovoljcem Župnijske Karitas Domžale, vsem izvajalcem in vsem obiskovalcem, ki so se udeležili dobrodelnega koncerta. Zaželel jim je, da bi se veselili v ži- vljenju in ostali skupaj v dobrem. Miha Ulčar Foto: Karin Božič Zupančič 4 | slamnik številka 11 | november 2019 | letnik lix iz urada župana [email protected]

Tradicionalni slovenski zajtrk Čiščenje dveh razbremenilnih na OŠ Roje kanalov Pšate V petek, 15. novembra, je v vrtcih in šolah v občini V okviru protipoplavnih ukrepov je Občina Domžale Domžale tako kot po vsej državi tudi letos potekal skupaj z Direkcijo RS za vode z državnim koncesionarjem tradicionalni slovenski zajtrk, s katerim smo obeležili dan Hidrotehnik uredili dva razbremenilna kanala. slovenske hrane, ki ga je vlada razglasila že leta 2012.

Vsako leto je tretji petek v novembru ki Reichman in Svetlani Makarovič, ki razglašen za dan slovenske lokalno sta v tem letu praznovali 80 let. Sledi- Hana naj sveti pridelane hrane. Letošnji zajtrk je la je gledališka predstava o dečku Rojč- vsem potekal pod sloganom: Hvala za naš ku, ki je rad jedel nezdravo hrano, za- Z vami želim deliti ganljivo super zajtrk! Raziskava Nacionalne- radi katere sta ga bolela trebuh in zob. zgodbo, s pomočjo katere smo ga inštituta za javno zdravje (CINDI, S pomočjo sonca, gospodinje, sadjarja, Čiščenje kanala Pšate v Jaršah od meje Razbremenilnik Pšate v dolžini nadeli ime naši letošnji novole- 2016) spodbudno kaže, da se pove- čebelarja in peka je prišel do spoznanja, z občino Mengeš do sotočja s Kamniško približno 200 metrov se nahaja pri- tni jelki sredi Domžal. Zgodilo čuje delež ljudi, ki vsakodnevno uži- da so zdrave in domače jedi še bolj oku- Bistrico v občini Domžale (slika 1) in či- bližno 150 metrov dolvodno od Ber- se je povsem nepričakovano. vajo zelenjavo in ki redno zajtrkujejo, sne in prijazne za njegovo telo. Prijeten ščenje razbremenilnika Pšate v naselju gantovega mlina. Zgrajen je bil okoli zmanjšuje pa se delež prebivalcev, ki obisk je podžupanja v družbi ravnatelji- Pšata pri Bergantovem mlinu (slika 2). leta 1978 z namenom razbremenjeva- Vsako leto ob Tednu otroka uživajo sladkane pijače. ce Andreje Škrlj na koncu zaključila s Visoke vode so brežine kanala Pša- nja visokih voda Pšate ozirma za od- (prvi teden oktobra) sprejmem te od meje z občino Mengeš-železnica vod vode na kmetijske površine, s či- učenke in učence domžalskih Ljubljana–Kamnik pa do akvadukta mer se prepreči vdor poplavnih vod v osnovnih šol. Posedem jih v z mlinščico obložile s približno 70 cm stanovanjske in gospodarske objekte. našo sejno sobo, kjer največkrat debelo oblogo, s tem pa so tudi moč- Dimenzioniran je bil na pretočnost 27 zaseda občinski svet, predsta- no zmanjšali prevodnost kanala. Na m3/s. Predviden je za pretok srednjih vim delo sveta in občine ter jih posameznih mestih se je v kanalu na- in visokih voda in je večji del leta suh. izzovem k debati o naši občini. hajala tudi manjša zarast. Opaziti je Na vtoku v razbremenilnik je izveden Z veseljem odgovorim na vsa bilo tudi manjše poškodbe na zaščiti prelivni objekt iz lomljenca v betonu. zastavljena vprašanja in s še brežin (zdrs plošč). Med mostovoma v Dolvodno od preliva je na dolžini pri- večjim veseljem prisluhnem Jaršah je bilo treba v dolžini dvajsetih bližno 50 metrov dno tlakovano, nato njihovim predlogom o praktič- metrov očistiti levi in desni breg. Za- pa do izliva v Pšato izvedeno kot ze- nih malih rešitvah in drugačnih rast med mostovoma pri visokih vodah meljski kanal. Brežine razbremenilni- pogledih na svet. je zmanjševala pretok. Od železniške- ka so blage v naklonu 1:4. Razbreme- Med učenkami in učenci ga mostu do akvadukta so bile brežine nilnik je bil potreben čiščenja, saj so je sedela tudi prikupna in obložene z naplavinami. Od akvaduk- bile v dnu odložene naplavine, po ce- izjemna sedmošolka Hana, ki je ta dolvodno do sotočja s Kamniško Bi- lotnem pretočnem profilu pa so se raz- postavila vprašanje: »Kako bo strico so bile brežine zaščitene s skalo- rasli trava in grmovje ter predvsem na pa letos ime naši novoletni jelki metno oblogo, na kateri ni bilo vidnih izlivnem delu tudi drevesa. sredi Domžal?« Vprašanje ne oblog. Na tem delu je bilo treba odstra- Občina Domžale bi bilo nič posebnega, če ga ne niti grmovje in nekaj malega naplavin. Oddelek za investicije bi postavila prav punca, ki ima hudo okvaro vida. Vidi le 3 %, a zase pravi, da ni slepa. Po pri- povedovanju podravnateljice OŠ Dragomelj Maje Kaučič je Hana odlična učenka, ki z neverjetno lahkoto usvaja učno snov. Njen kritični um in izražanje svojega mnenja brez dlake na jeziku vse na šoli vedno znova navduši. Najraje bere. Na šoli zatrjujejo, da je prava enciklopedija podat- Podžupanja mag. Renata Kosec se je tipičnim zajtrkom z domačim kruhom, kov, saj si v večini zapomni vse, na povabilo učencev, učiteljic in ravna- slovenskim maslom in medom ter neka- kar prebere. Zapomnil sem si teljice OŠ Roje udeležila njihovega tra- terimi dobrotami, pripravljenimi na tra- jo že z obiska v prvem razredu, dicionalnega slovenskega zajtrka. Na dicionalni način. ko je recitirala abecedo. In to šoli so pripravili kratke poučne predsta- S svojim obiskom so vsi podali ja- nazaj! Večina nas pride le do Z. vitve o prehranjevalnih navadah zajtr- sno sporočilo, kako pomemben je Hana je športnica. Udeležila se kovanja nekoč in danes. Otroci so pred- zdrav zajtrk iz domačega okolja. Spo- stavili kmečke in meščanske tipe zajtr- znali so zajtrkovalne navade osnovno- je že oviratlona za otroke, bila kov, raziskali prehranjevalne navade šolcev. Čeprav je večini otrok najljub- med boljšimi na družinskem Slovencev ter učenk in učencev na nji- ša jed za zajtrk čokolino, pa jih kar ne- maratonu Franja, lani se je hovi šoli. Ugotovili so, da kar 60 odstot- kaj od njih prisega na med, maslo, naučila tudi smučati. Je adrena- kov Slovencev ne zajtrkuje, tisti pa, ki mleko in jabolko. linska navdušenka in obožuje prisegajo na zajtrk, pa najraje posega- Ob odhodu je podžupanja preje- Občina Domžale in Godba Domžale vodne tobogane – na sprejemu jo po kosmičih. Anketa učenk in učen- la še natisnjeno zgodbo Rojček in tra- je tudi postavila vprašanje, če cev OŠ Roje je pokazala, da imajo otroci dicionalni slovenski zajtrk ter kuhal- bo po prenovi domžalskega ba- za zajtrk najraje čokolino. V predstavi- nico, otrokom pa zaželela dober tek. vabita na zena tobogan ostal. Na Hanino tev ob tradicionalnem slovenskem zaj- Prav v veselje jih je bilo opazovati, vprašanje o imenu letošnje jelke trku se je pridružila tudi njihova knji- kako z užitkom jedo domače dobrote. sem ji odgovoril z vprašanjem, žnica, ki je ob tej priložnosti prebrskala Občina Domžale, Urad župana praznični koncert Godbe Domžale ali bi želela prav ona z mano knjižnično gradivo na temo hrane in zo- in NIJZ prižgati lučke na novoletnem žila izbor na dve literarni slavljenki, Jel- Foto: Vido Repanšek ob dnevu samostojnosti in enotnosti drevesu. Najprej sploh ni dojela, da mislim njo, kmalu pa je z ter božično-novoletnih praznikih, iskrenim nasmehom na obrazu potrdila ter vsem nam v sejni sobi privabila posebno vzdušje Razstava Izgubljeni slamnik v četrtek, 26. 12. 2019, ob 19. uri, tihega pričakovanja in neizmernega veselja. Misel, da lahko Od 2. decembra 2019 do 5. januarja 2020 v Športni dvorani Domžale. z majhnim dejanjem izpolnim Vabljeni na odprtje razstave Izgubljeni slamnik. Večer bosta obogatila nepričakovano željo, je ogrela avtorja razstave: ilustratorka Anka Kočar in fotograf Luka Daksko- Vstop prost! moje srce. Hana je postala nav- bler, ki je ujel nekaj neprecenljivih emocij navdušenih otrok, ki so se dih vsem nam, ki nimamo težav, podali na misijo iskanja izgubljenega slamnika na Pravljičnem Šum- in vse prepogosto tarnamo brez berku. Razstava obiskovalcu ponuja vpogled v zelo posebno celoto razloga. ustvarjalnega izraza in doživetja, ki odraža doslej še neraziskano moč Skupaj s Hano vas lepo ilustracije in bralne kulture znotraj produkta družinskega turizma. vabiva to nedeljo, 1. decembra, Organizatorji: Zavod Škrateljc, TIC Domžale in Knjižnica Domžale ob 17. uri v središče Domžal, Datum dogodka: ponedeljek, 9. 12. 2019, ob 18:00 da prižgemo tisoč lučk na Lokacija dogodka: Knjižnica Domžale najlepšem drevesu in poskrbimo za začetek prazničnega objema čarobnosti. Naj Hana zablesti, naj nam pričara lepe trenutke in naj sveti vsem nam v najbolj čarobnem mesecu leta!

Župan Občine Domžale Toni Dragar letnik lix | november 2019 | številka 11 slamnik | 5 [email protected] iz urada župana

Martinovanje s prijatelji iz Koprivnice ter vinarji iz Slovenije Na tržni prostor v Domžale so na pred martinovanjem letos spet prišli prijatelji iz Koprivnice iz sosednje Hrvaške.

Letošnje martinovanje je bilo tradi- Miklavzev cionalno, že osmo leto zapored, ki je vedno zadnjo soboto v oktobru. In to je bilo prvo (pred) martinovanje v Slo- vecer veniji z obveznim krstom mošta, ki ga je uprizoril na njegov svojstven način Konrad Pižorn-Kondi. Da je tovrstna prireditev res dobro- došla v Domžalah, kaže že sam obisk te prireditve, saj se je v soboto, 26. oktobra 2019, dopoldne na domžalski tržni- ci zbralo veliko število obiskovalcev, ki so imeli poleg stalne dnevne ponudbe na voljo tudi stojnice, kjer se je s svojo ponudbo predstavilo kar nekaj kmetij in vinogradnikov. Na domžalsko-ko- privniškem martinovanju so s svojo ponudbo sodelovali vinogradniki iz vseh vinorodnih dežel Slovenije. Gostje iz pobratene občine Koprivnica in njihovi gasilci so kuhali svinjski vrat, s seboj pa so pripeljali mošt iz vinogradov

Bilogore in seveda mnogo sladkih do- v nakup, pa so bili z različnimi tekoči- zek, ekološka kmetija Peteh, je ponu- brot, ki so jih napekle njihove ‘vatro- mi in trdimi dobrotami: Anton Hočevar dila razne sire in mesnine. Atrij klet iz gaske’. Za dobro razpoloženje so igra- iz Mokronoga je ponujal divjačinske Domžal so kuhali pomurski bograč ter li tamburaši Dravski pajdaši in ansam- klobase in salame, zadišali so Ivanki- ponudili več vrst vina. Vina Mramor so bel Viharnik. Poskrbljeno je bilo tudi za ni krofi in flancati ter potice, Janez -Pe bila tudi odlična, točili pa so tudi mošt. ponudbo slovenskih kulinaričnih po- trtetič iz Gadove peči je imel odličen Za predstavitev občine Koprivnica cetrtek, 5. december sebnosti. Dogodek je bil na tržnem pro- cviček in seveda kuhane klobase s hre- so poskrbeli gasilci Gasilske skupno- storu, kjer so svoj prostor našle stojnice nom, pečen kostanj in še veliko drugih sti mesta Koprivnica z že omenjenimi ponudnikov dobrot ter mize s klopmi dobrot, Mesarija Abram je ponudila svinj-skimi specialitetami. Seveda je ga- ob 17. uri za obiskovalce, ki so s pridom sprejeli pečenega odojka in jagenjčka, Vinar- silce iz Koprivnice vodil naš dolgoletni ponujene dobrote. Občina Domžale je stvo Komatar iz Gadove peči je ponudi- prijatelj in predsednik Gasilske skupno- namreč s Koprivnico pobratena več kot lo odličen cviček in klobase s hrenom. sti mesta Koprivnica Ivan Golubić, ki štirideset let, Gasilska zveza Domžale Sama cvičkova Princesa pa je sveto- je skupaj z županom Tonijem Dragar- pa z Gasilsko skupnostjo mesta Kopriv- vala obiskovalcem pri njihovi stojnici, jem in z Vidom Repanškom spregovo- Sportna dvorana nica (Vatrogasno zajednico grada Ko- Bio posestvo Montis so imeli v ponud- ril nekaj besed o odličnem sodelovanju privnica) več kot petintrideset let. Ga- bi odlična istrska vina v ličnih lesenih med mestoma Koprivnica in Domžale silci iz Koprivnice so priredili pravi žur, zabojčkih, Pivičan Kosi, izletniška kme- ter seveda o sodelovanju gasilcev obeh Domzale saj so imeli s seboj kar nekaj svinjskega tija vinotoč, so imeli v ponudbi odlič- občin. Srečanja se je udeležilo kar nekaj mesa, klobas in zelenjave, ki so jih ku- na vina, vložene vrtnine, bučno olje in domžalskih gasilcev. hali v velikih pekačih. suhe mesnine. Vinska klet Vidmar Pr Ja- Sledil je krst mošta v vino, ki ga je Tako so obiskovalci ob odlični glas- net iz Domžal je ponudila odlična prina svojstven način predstavil Konrad bi Dravskih pajdašov in ansambla Vi- morska vina, mošt in joto, rezali pa so Pižorn-Kondi, tokrat oblečen v ško- harnik lahko okušali podravske speci- tudi pršut. Vinarstvo Plemenič z odlič- fa Martina, po krstu pa je skupaj z Iva- alitete, ki so jih pripravili gasilci iz Ko- nimi belimi vini, Čebelarstvo in kmeti- nom Golubićem iz Koprivnice ter z žu- privnice in gasilci DVD Novačka, ter ja Kerin so ponudili sirupe iz slamnika panom Občine Domžale Tonijem Dra- morskimi specialitetami, ki so jih pri- ter medene dobrote, Pekarna Omar iz garjem poizkusil novega ‘Divjaka’, kotMIKLAVŽ - oglas Slamnik.indd 1 15.11.2019 13:44:05 pravili v gostilni Ribič iz Izole, ki so Rankovec pri Tišini, ki je tudi v registru so rekli mlademu vinu. Prireditev je vo- stalni gostje ob petkih in sobotah s svo- Pristno Pomursko, je ponudila dobrote, dila Tanja Vidic Goršak, za ozvočenje jo ponudbo na tržnem prostoru. Ostali kot so krapci, prekmurske gibanice, re- pa je poskrbel Primož Košak. ponudniki, ki so ponudili svoje izdelke taši, domači kruh in pecivo. Vučji Ogri- Besedilo in foto: Miro Pivar

Vse najboljše, stara dama – Mesto Koprivnica praznuje 663. rojstni dan V ponedeljek, 4. novembra 2019, je pobratena Koprivnica iz Hrvaške praznovala občinski praznik (Dan grada).

V Domu mladih so gostitelji pripravili slavnostno sejo ob občinskem prazniku ter podelili nagrade in priznanja zaslužnim Koprivničanom in Kopriv- ničankam. Župan Toni Dragar se je ob tej priložnosti srečal s tamkajšnjim županom (op. p. gradonačelnikom) Mišelom Jakšićem in njegovima podž- upanjama (op. p. zamjenice gradona- čelnika) Melito Samoborec in Ksenijo Ostriž ter predstavniki hrvaške in ko- privniške gasilske zveze. Občina Domžale, Urad župana Foto: Vido Repanšek 6 | slamnik številka 11 | november 2019 | letnik lix veliki intervju [email protected] NE DEŽ NE MRAZ NE SNEG NIS0 OVIRA PRI JUTRANJI TELOVADBI ZDENKA KATKIČ, PREDSEDNICA DRUŠTVA ŠOLA ZDRAVJA Njihov prepoznavni znak sta oranžna barva in skupinska jutranja telovadba na prostem, ki poteka vsako jutro v vseh letnih časih in ob vsakem vremenu, razen ob nedeljah in praznikih. Govorimo o jutranji telovadbi Društva Šola zdravja, ki je bilo pred desetimi leti ustanovljeno z namenom širjenja jutranje telesne dejavnosti na prostem.

Miha Ulčar to ni bilo pomembno. Odmeven je bil Foto: Iztok Dimc tudi članek v reviji Vzajemnost, ki ga je napisala Vanda Klopčič. Na podlagi teh dveh objav so ljudje začeli priha- ilj društva je pripeljati jut- jati z vseh koncev občine Domžale in ranjo telovadbo v vsak kraj, tudi iz sosednjih občin. Nekaj dni so vas in naselje v Sloveniji. telovadili z nami, nato so me prosili, CTo jim uspeva zelo dobro, naj pridem tudi k njim in jih naučim saj dan za dnem svoj dan z jutranjo te- tisoč gibov. Z veseljem sem se odzvala lovadbo začne že več kot 4500 članov in se vozila tja, od koder so prihajale v 205 skupinah po vseh slovenskih re- pobude in vabila. Posebna prelomni- gijah v 82 občinah. Jutranja telovadba, ca za ustanovitev je bila odločitev dr. ki jo vodijo usposobljeni prostovoljci, Nikolaja Grishina, da se vrne v Mo- poteka po metodi tisoč gibov, ki jo je skvo. Vseh enajst skupin, ki je delo- pripravil dr. Nikolaj Grišin, idejni vod- valo takrat, se je od njega poslovilo v ja Društva Šola zdravja. Na oranžnem Piranu. Ta dogodek je bil poln čustev, zemljevidu boste našli tudi sedem a je bila vsem skupna želja, da njego- domžalskih skupin, kjer telovadci svoj vo idejo nadaljujemo. Postalo je jasno, dan začnejo z razgibavanjem. da se moramo organizirati. Za vsako uspešno organizacijo, kar Društvo Šola zdravja vsekakor Vam pa je bilo zaupano vodenje je, stojijo določeni posamezniki, ki društva … so srce in motor organizacije. V Dru- Do takrat sem ustanovila že šest sku- štvu Šola zdravja je to Zdenka Katkič, pin. Ker sem bila dvajset let mlajša od predsednica, ki ji energije in želje po drugih, se je name vsul plaz predlogov, zdravem gibanju ne manjka. S svojo da naj prevzamem in naprej vodim pro- zagnanostjo in predanim delom od jekt Šola zdravja. Sebe do takrat nisem samih začetkov skrbi, da se oranžna videla v tej vlogi, saj smo vsi pričako- zgodba po Sloveniji širi kot plamen. Za vali, da bodo glavno besedo imeli Ema svoje prizadevno delo na tem podro- Perkovič in vadeči na Obali. Takrat smo čju je Zdenka prejela več priznanj in pohval, med njimi je lani prejela naziv zgodba iz dneva v dan, iz tedna v teden brem počutju. Že v osnovni šoli smo Ste bili kaj presenečeni nad takšno Ankete so pokazale, naj mentorice prostovoljcev, ki ga po- in iz meseca v mesec prodira v nove pri telesni vzgoji imeli možnost spo- udeležbo in to že prvi dan? da več kot 70 odstotkov deljuje Slovenska filantropija, leta 2015 kraje širom po Sloveniji. znavanja različnih športnih panog, od To je bilo zame veliko presenečenje, pa je od Občine Domžale prejela še kolektivnih do individualnih športov. obenem je bilo pa še zimsko megleno udeležencev pride na bronasto plaketo za prizadevno delo v Prekipevate od energije in želje Kot otrok sem dobila veliko pozitivnih jutro. Pozneje nas ne dež ne mraz ne jutranjo telovadbo zaradi Šoli zdravja. Z Zdenko smo se pogovar- po zdravem gibanju. Kakšni so zgledov pri TVD Partizanu, Narodnem sneg pri tem niso ovirali. Bolezni nas druženja. Zjutraj vstaneš jali nekaj dni po jubilejni prireditvi ob bili vaši začetki na rekreativni in domu v Ljubljani, kjer sem bila čla- niso nadlegovale, bili smo zdravi kot 10-letnici delovanja njihovega društva, športni poti? nica deset let. Oni so mi privzgojili dren. Všeč nam je bilo, da se dobimo s postelje, greš v naravo, ki ima sedež v Domžalah, deluje pa na Pri meni se je že od nekdaj izražala veselje do športa in gibanja, ki je po- vsako jutro, brez časovnih in prostor- se razgibaš in nadihaš nacionalni ravni, saj njihova oranžna potreba po druženju, zabavi in do- stalo del mene. Sem živ primer, kako skih omejitev, da telovadimo v stiku je prav rekreativni šport koristen za z naravo ob Kamniški Bistrici. Redno svežega zraka, obenem pa otroke: nauči jih samoorganiziranja, nas je prihajalo dvanajst do sedem- si v družbi, kjer je vedno vcepi jim vztrajnost in disciplino. Po- najst. Prvi mesec sem vaje vodila prisotna dobra volja. skrbeli pa so tudi za motivacijo, kar je sama, a zaradi službe nisem mogla zelo pomembno, saj smo tisti, ki smo prihajati vsak dan. Na mojo prošnjo, sobota, 21. december ob 19.00 redno hodili k telesni vzgoji, lahko da si razdelimo vodenje vaj, sta se odšli na letovanje v Premanturo. Po odzvali Mica Flerin in Jana Debevc, ki koncu srednješolskega izobraževanja sta obenem po Domžalah naredili še sem bila zaposlena v večjih podjetjih, veliko reklamo za jutranjo telovadbo. se dogovorili z Emo Perkovič in Nikola- kjer smo imeli možnost udeležbe pri Skupina je rasla, kmalu za njo pa so jem Grišinom, da ustanovimo društvo KATRINAS različnih rekreativnih vadbah (igrala nastajale še druge skupine po dom- Šola zdravja, kar se je tudi uradno zgo- sem odbojko, namizni tenis, kegljala, žalski občini. Omeniti moram še to, dilo 23. oktobra 2009. Zaradi tehničnih streljala, obiskovala aerobiko oziro- da je takrat med nami krožil na roko in logističnih zadev smo se odločili, da �imski �eče� ma, kar je bilo takrat aktualno). Časi napisan seznam vaj, saj knjige ali ka- bo sedež društva v Domžalah. se spreminjajo in prav tako ponudba kšne druge primerne literature ni bilo. organizirane vadbe. V zasebnih pod- Vaša osnovna dejavnost je jutranja jetjih, kjer sem delala od leta 1995, teh Kako je pa prišlo do nastanka telovadba? priložnosti in možnosti ni bilo. društva? Tako je. Najbolj prepoznavni smo po ju- Pred domžalsko skupino so že obsta- tranji telovadbi, ki poteka po metodi ti- Za Društvom Šola zdravja je jale štiri skupine. Prva je nastala v soč gibov. Pri tem gre za nekaj koristne- že 10 let delovanja. Kako se je Celju (februarja 2006), kjer je takrat ga, kar ljudje potrebujejo za vsakdanje pravzaprav začela ta zgodba? živel Nikolaj Grišin, po poklicu nevro- življenje in ohranitev zdravja. Rezultati Ko sem se leta 2005 preselila z Vrhnike log in manualni terapevt. V letu 2007 so pokazali, da med ljudmi obstaja po- v Domžale, sem začela iskati različne se je preselil v Piran, kjer sta z Emo treba po vadbi na prostem v neposre- možnosti, da bi nadaljevala razgibani Perkovič začela telovaditi na pomolu. dni bližini doma, nekaj, kar ne zahteva način življenja. Prvič v življenju sem Tretja je bila skupina v Izoli in po- posebne opreme ali prevoza. Odziv lju- zaradi dvoizmenske službe imela več zneje so počasi nastajale skupine na di mi je potem dal pogum in vztrajnost, časa v jutranjih in dopoldanskih urah. Obali, ki sta jih skupaj krojila Ema in da idejo in delo nadaljujem. Ljudje se Nekaj let sem bila članica društva Nova Nikolaj. Spomladi 2008 je na Livadi v radi gibljejo, ne da bi tekmovali ali se akropola, kjer sem obiskovala različna Ljubljani začela ustanavljati skupino sramovali napačnih korakov. Jutranja predavanja. Tam sem spoznala tudi Jožica Černič, ki se je vaj naučila pri vadba, ki jo vodijo usposobljeni pro- Metko Šink in povabila me je na preda- Emi v Piranu. Skupine so nastajale stovoljci, poteka po priročniku. Vsaka Nastopajo: vanje Nikolaja Grišina, ki ga je spozna- na podlagi poznanstev. Odzvali smo skupina pa ima od tri do pet vaditeljev. Tercet Katrinas la v Piranu. V začetku jeseni 2008 sem se na potrebo, ki je obstajala že ves Pomembno je, da vaditeljica s svojim prvič poslušala njegovo predavanje in čas, a je nihče ni prej zaznal. Vendar primerom pokaže pravilen postopek Godalni kvartet Feniks zelo me je navdušil s svojo vizionarsko takrat še nismo bili društvo. Spomladi oziroma izvedbo, potem pa se vsak idejo, s projektom Šola zdravja. Pova- 2009 nas je z Občine Domžale obiska- sam usklajuje in poskuša narediti vajo bili smo Nikolaja Grišina, da nam je 7. najbolje kot lahko. Poleg vadbe dru- Soorganizacija: la Vera Vojska in za časopis Slamnik decembra 2008 v domžalski knjižnici o nas napisala prvi članek, ki je bil štvo organizira tudi poučna predavanja Katrinas predstavil vaje po metodi tisoč gibov. zelo odmeven, saj je bilo v skupini in praktične delavnice, ki jih izvajajo www.kd-domzale.si To je bila prva priložnost za Domžal- kar naenkrat trideset ljudi. Takoj po- strokovnjaki z različnih področij, saj T (01) 722 50 50 čane, da mu prisluhnemo. Dan po tem tem smo bili deležni vprašanj, zakaj je namen Šole zdravja posameznikom predavanju je na vadbo v drevored 88 nismo registrirani kot društvo. S tem dati osnovne napotke, kako dosegati lip prišla skoraj polovica slušateljev. se takrat nismo ukvarjali, ker za nas čim boljše in zdravo življenje. letnik lix | november 2019 | številka 11 slamnik | 7 [email protected] veliki intervju

Kakšen je pomen jutranje telovadbe, kader ne dela zastonj. Dejstvo je, da mladih, ki rekreacijo opravijo pred ki jo izvajate na prostem? bi naše društvo rabilo vsaj štiri zapo- službo. Kar se mi zdi krasno. Moram povedati, da ima jutranja slene, in sicer, da bi se eden ukvarjal Pogoje za šport in rekreacijo ima- telovadba veliko širši pomen, in sicer s prostovoljci, drugi z razpisi, tretji pa mo v Domžalah zelo dobre in zelo so ankete pokazale, da več kot 70 od- s financami. Vodenje društva, ki de- veliko na tem naredi Zavod za šport stotkov udeležencev pride na jutranjo luje nacionalno, pa lahko izvaja samo in rekreacijo Domžale. Edino, kar telovadbo zaradi druženja. Zjutraj profesionalec, ker je veliko organiza- me malce moti, je to, da najdemo vstaneš s postelje, greš v naravo, se cijskega dela. Žal pa si z obstoječim recimo 20.000 evrov za fitnes na- razgibaš in nadihaš svežega zraka, financiranjem tega ne moremo privo- prave, ne najdemo pa 1000 evrov za obenem pa si v družbi, kjer je vedno ščiti, saj smo odvisni od sofinancira- strokovni kader, se pravi za človeka, prisotna dobra volja. Povedo si raz- nja. Ker izvajamo brezplačno telovad- ki bi ljudem pokazal, kako se na teh lične zgodbice, izmenjajo informacije bo in delujemo na nacionalni ravni, napravah telovadi. Brez ustrezne in tudi nasvete. Najpomembneje pa nas podpira Ministrstvo za zdravje, za organizacije in človeka, ki bi to spe- je to, da je vse spontano. Prav zaradi kar smo jim hvaležni, po drugi strani ljal, takšne naprave nič ne pomenijo. tega so v skupinah vedno prisotni pa imamo težave na Ministrstvu za Čeprav so pogoji za športno in rekrea- dobra volja in smeh ter seveda tudi izobraževanje, znanost in šport, saj cijsko udejstvovanje dobri, pa moram pesem. Skoraj vsaka skupina ima inšpektorji od naših vaditeljev zahte- povedati, da za starostnike še vedno svojo himno, ki jo vsakokrat zapojejo. vajo telovadno licenco. To pomeni, da naredimo premalo. Predvsem mislim Skupine združujejo in povezujejo ljubi morali 70-letnike poslati na izobra- na rekreaciji za starejše. V občini di, ki bi bili drugače doma, mnogi pa ževanja za licenco, ki zajema 120 ur Domžale živi več kot 5393 oseb, ki so še celo osamljeni. seminarja, po drugi strani pa takšno starejše od 65 let. Mislim pa, da jih re- V večini primerov gre za staro- izobraževanje ni poceni. Vsa se izva- dno telovadi manj kot 10 odstotkov. stnike, saj je povprečna starost naših jajo v Ljubljani, mi pa imamo skupine Najboljše stvari so najbolj pre- članov 69 let, od tega je 90 odstotkov po celotni Sloveniji. proste. Pri naši jutranji telovadbi je žensk in 10 odstotkov moških. Kot Včasih je odnos uradnih ustanov sproščeno, vsak dela, kakor zmore. zanimivost naj povem, da je v našem do nevladnih organizacij nerazumeva- Glavna poanta pa je, da je telovadba registru 507 oseb s starostjo nad 80 joč, kdaj poskušajo zmanjšati pomen vsak dan. Po določenem obdobju let in 11 oseb s starostjo nad 90 let. naših dosežkov, a tega, da tisto, kar vsak opazi rezultate, opazno je boljše delamo, delamo s srcem, nam ne mo- počutje, dobra volja … Da delate dobro in s pravim rejo vzeti. Mi smo na terenu dokazali, namenom, kažejo tudi številke kaj se da narediti, brez odvečnega Oktobra ste v Kulturnem domu vašega članstva in pa število lokacij, teoretiziranja in strokovnjakov, ki jim Franca Bernika praznovali kjer poteka vsako jutro jutranja pogosto manjka praktičnosti in odloč- 10-letnico delovanja društva. Lahko telovadba. Se pravi, da postajate nosti, da svoje znanje prenesejo v pra- poveste nekaj o tem? čedalje bolj množično gibanje v kso. Želimo si skupnega sodelovanja Na isti dan (23. 11.), ko smo iz uprav- Sloveniji? in povezovanja, da v tem, kar počne- ne enote prejeli sklep o registraciji Če pogledam na sam začetek, so mo, vsak odigra svojo vlogo. Smo kot društva, smo praznovali 10-letnico bili takrat ljudje iz lokalnega okolja deli skupne slike, mozaika, in največ delovanja. Sprva smo na praznovanje pomemben faktor, ki je prispeval k lahko dosežemo v skupnem delova- želeli privabiti čim več ljudi, ampak širjenju članstva društva, saj takrat nju. Tega si v prihodnje najbolj želim. je vse povezano s stroški. Zato smo se nismo imeli nobenih sredstev, da bi Želim si tudi, da bi država prepoznala odločili, da povabimo vse tiste, ki so jih vložili v reklame ali medijske kam- naš prispevek na področju preventive, z nami od leta 2009. Tako nas je bilo v panje. Danes pa naši člani vračajo ta saj naši člani, ki vsako jutro telova- Kulturnem domu Franca Bernika 160, dolg svojemu lokalnemu okolju in se dijo, na ta način ohranjajo zdravje in večinoma iz obalnih občin, Domžal, prek Šole zdravja udeležujejo raznih vitalnost, kar je izrednega pomena za Kamnika, Trzina in Ljubljane, kjer so prireditev ali jih celo organizirajo. Ta vsakdanje življenje. Iščemo strokov- najprej začele delovati skupine. Za pra- pretok idej in akcij med posamezniki njake, da nam bodo pomagali izraču- znovanje smo pripravili zelo razgibano in družbo je velikega pomena za urav- nati, kakšna preventiva je Šola zdravja prireditev, saj se vedno trudimo, da so noteženo in človeku prijazno življenje. za državo in kaj ima država od tega. naše prireditve podkrepljene s prezen- Kar neverjetno je, ko se zdaj spomi- tacijami, videi, animacijo in kulturnim njam začetkov, kako težko je bilo ljudi Kako poteka sodelovanje programom, ki so ga popestrili naši pripraviti za jutranjo vadbo. Zato smo z lokalnimi skupnostmi? člani. V naših telovadnih skupinah je danes toliko bolj ponosni, da se je Občine so zelo zaprle razpise, kar je namreč res pisana paleta ljudi z različ- Društvo Šola zdravja tako lepo prijelo razumljivo, saj imajo na voljo manj nimi znanji in interesi. Zato je idej in v Sloveniji in se še širi v smislu naše sredstev. Druga stvar pa je, da tudi, pobud vedno zelo veliko. Na podlagi ideje – z vadbo priti v vsako vas, kraj, če se na posamezni občini prijavimo tega so nastale številne pohodne sku- občino. Kar bi rada izpostavila, je na razpis, ne dobimo nič, ker nima- pine, plesne skupine, pevski zbori … stalno izobraževanje naših vaditeljev. mo prijavljenega sedeža v njihovi Ne smem pozabiti omeniti, da so naša Zdi se mi pomembno, da se znanje ne- občini. Če pa prijavimo podružnico, posebnost himne. Večina skupina ima prestano izpopolnjuje in nadgrajuje. se pa pojavi vsebinski problem. Ne- svojo himno, ki jo zapoje vsako jutro. katere občine ob tem najdejo rešitev Kot mi je znano, vašo idejo o tako, da naredijo nov razpis, da lahko Vaš moto je, da bi jutranjo zdravem gibanju širite tudi v dobimo kakšna finančna sredstva, telovadbo pripeljali v vsako vas delovno okolje? običajno je to od 100 do 500 evrov. in vsak kraj. Kakšni so načrti za Jutranja telovadba ni samo pomembna Imamo pa v začetku prihodnjega leta prihodnost? investicija v zdravje ljudi v tretjem ži- v načrtu izvesti sestanke z občinami, Za naslednji 10 let smo si zadali cilj, vljenjskem obdobju, ampak je tudi do- kjer delujemo, da skupaj ugotovimo, da osvojimo 90 odstotkov slovenskih bra investicija v kader, če podjetja in- kje smo in kam želimo priti. Je pa res, občin. Seveda pa, kot sem že omenila, vestirajo v zdravje pri delu. Uspešnost da je vse to kratkoročno, saj mene za- potrebujemo kader, ki bo strokovno podjetja je namreč odvisna tudi od nima dolgoročno sofinanciranje. To je delal na različnih nivojih. Društvo zdravstvenega stanja in zadovoljstva namreč rešitev, saj drugače ne bomo je zelo živ organizem in večina dela zaposlenih. Tudi v pisarni lahko vsako- preživeli. Če bi imeli v društvu štiri poteka s ‘človeškimi viri’. Veliko dela dnevno izvedemo nekaj vaj in učinek ali pet zaposlenih, bi lahko ustanovili je treba nameniti prostovoljcem, ki jih na dolgi rok bo sigurno dosežen. V tisoč skupin. V krajih, kjer skupine je treba motivirati, redno izobraževati času, ko zračimo pisarno, lahko izvaja- že delujejo, zelo dobro sodelujemo z in organizirati. Naš projekt je narav- mo različne vaje. Začetki so zmeraj naj- vrtci, šolami, zdravstvenimi domovi, nan trajnostno, zato želimo rešiti težji in zato je pomembno, da vse pote- domovi starejših in ostalimi društvi. problem rednega financiranja. Dobro ka z majhnimi koraki. Naj povem, da je sodelovanje z ministrstvi, občinami in Društvo Šola zdravja že zelo uspešno Kaj pa sodelovanje z Občino lokalnimi skupnostmi lahko prispeva sodelovalo z nekaj podjetji. Skupna iz- Domžale? k skrbi za zdrav življenjski slog za vse vedba vaj 1000 gibov je velik navdih in Na začetku smo imeli nekaj težav, generacije. motivacija za zaposlene, kar se pozna v potem se je uredilo. Pohvaliti moram delovnem okolju. Deset ali 15 minut, ki župana Tonija Dragarja in Uroša Kri- Kaj bi za konec sporočili našim si jih vzameš zase, je investicija v ves žaniča, direktorja Zavoda za šport in bralcem? dan, ki je veliko lepši in produktivnejši. rekreacijo Domžale, ki imata posluh Svetovna zdravstvena organizacija in Le poskusiti je treba. Ko vadimo skupaj za naše delovanje in naše predloge. Ministrstvo za zdravje priporočata 30 z zaposlenimi, je takoj vidno, kdo skrbi Lahko rečem, da so Domžale neka minut gibanja na dan, ki naj jih posa- za svoje zdravje in kdo ne. specifična občina, saj z vsemi dobro mezniki prilagodijo glede na letni čas. sodelujemo in nam pridejo nasproti. Naša vadba ni samo za upokojence, Omenili ste mi, da se soočate tudi saj k nam hodijo tudi zaposleni v z ‘boji z mlini na veter, sploh kar Imamo po vašem mnenju v dvoimenskih službah, brezposelni ste tiče na področju sodelovanja z Domžalah dovolj možnosti in študentje. Ne smem pozabiti, da državnimi ustanovami? za rekreativno in športno telovadimo tudi ob sobotah. V lastno Od leta 2011 imamo status društva v udejstvovanje? zdravje je treba investirati, česar se javnem interesu, ki nam ga je dodelilo Večina domžalskih lokacij, kjer telo- ljudje premalo zavedajo. Predvsem Ministrstvo za izobraževanje, znanost vadimo, je ob rekreacijski poti ob Ka- pa si je treba vzeti čas. Občanke in in šport. Že dve leti poskušamo prido- mniški Bistrici. Ljudje, ki uporabljajo občane bi tudi povabila, da podprejo biti status humanitarne organizacije. rekreacijsko pot, nam pogosto rečejo, naše društvo in nam namenijo 0,5 % Pri prijavah na razpise ministrstev da na njih delujemo zelo motivacij- dohodnine, saj delujemo na področju imajo z nami pogosto težavo, kam nas sko. Če se spomnim naših začetkov, javnega interesa. Več informacij o uvrstiti, saj glede na vsebinsko delo- zjutraj ob rekreacijski poti ni bilo tem najdete na naši spletni strani vanje pokrivamo tri resorje. Od nas videti veliko sprehajalcev in tekačev, https://solazdravja.com/ tudi zahtevajo strokovni kader, kar pa danes pa je ta zgodba čisto obratna. Naj bo ZDRAV DUH v ZDRAVEM nam predstavlja težavo, saj strokovni Čedalje več jih je, med njimi veliko TELESU. ❒ 8 | slamnik številka 11 | november 2019 | letnik lix [email protected] tema meseca DOMŽALSKI KIPI IN SPOMINSKA OBELEŽJA, KI JIH (ŠE) NI Med Domžalčani velikokrat slišimo, da pri nas pa nimamo spomenikov, kipov, nimamo spomina na posameznike, ki so zaznamovali naše mesto. Nekaj Domžalčanov je res splošno znanih, če ne drugega, ker se po njih imenujejo stavbe, ulice in podobno. A še vedno obstajajo številni, ki jih večina Domžalčanov morda niti ne pomni več, so pa dali velik doprinos našemu kraju in si zaslužijo vidnejše mesto v zgodovini.

Mateja A. Kegel Foto: osebni arhiv

o smo se odpravili v ‘razisko - vanje’ oziroma po poti znanih Domžalčanov, smo naj- Kprej obiskali spletno stran visitdomzale.si, ampak naleteli na razočaranje. Vsebina, kjer bi izvedeli več o znanih Domžalčanih, je bila prazna oziroma nas je pa pričakal napis: »Podstran »Znani Domžalčani« dopolnjujemo z vsebinami, saj imamo v našem prostoru zadovoljnih ljudi veliko število posameznikov in posa- meznic, ki so ter še zmeraj dosegajo vrhunske rezultate na vseh področjih in ki so veliko storili za naš kraj. Če imate predlog, koga bi še lahko dodali, nam skupaj z obrazložitvijo posreduj- te na [email protected] in zadevo bomo obravnavali.« A že v naslednjem trenutku smo to videli kot priložnost, da vse Dom- žalčane povabimo, da ‘pobrskajo’ po spominu, in informacije o ljudeh, za katere menijo, da bi si zaslužili prostor na spletu, kjer se predstavljajo soobčani, ki so deli pečat kraju, po- sredujejo. Torej – vabljeni! Nekaj smo jih medtem zbrali tudi mi. Je pa tako, da če informacij ne dobimo na enem, se ponje odpravimo Po svetu obeležujejo različne dogodke, ali znamenite osebnosti, ki so zaznamovale kraje in države, včasih pa je že obisk nekdanjega ameriškega predsednika dovolj, da dogodku na drugi konec. V Kulturnem domu postavijo spomenik. Zagotovo pa je največji užitek spočiti oči na vsakdanjih zgodbah, ki jih pripovedujejo kipi. Franca Bernika imajo številne zanimive informacije, med drugim tudi Sloveniji prav na tem področju. Doc. tudi, da bi bilo bolje, da se preseli na Drugi slovenski kraji imajo … žar, Vili Majhenič, Domžale je nekoč nekaj brošur o Domžalčanih, kot so mag. Jurij Smole je avtor mednaro- kakšno drugo lokacijo. Morda v park Jurij Smole kot strokovnjak v Domža- obiskala tudi Alma Karlin, k nam na seveda Franc Bernik, pa Janez Vrečar, dnih nagrad, ki je izdelal portrete šte- skulptur? lah sicer vidi nekaj spomenikov, ker Goričico pa je prihajal po trenutke lju- Vili Majhenič in drugi. Nekateri imajo vilnih znanih Slovencev, je predavatelj nas pač spominjajo, pravi in pa ve- bezni tudi naš največji pesnik France svoje spomine v beležkah, nekateri na Akademiji za likovno umetnost in Park skulptur v Domžalah? liko kipov. »Tu mislim na kvalitetno Prešeren in še bi lahko naštevali. celo knjigah. oblikovanje, kjer se ukvarja s konser- Vse pogosteje, predvsem v kulturnih likovno produkcijo, ki ustreza sodob- Kaj pa dogodki? »Kuga iz leta 1348, viranjem in restavriranjem likovnih krogih, namreč naletimo na idejo, da nim potrebam ljudi.« Kaj pa njegove izgradnja železnice, prva stavka delav- Po idejo čez mejo … del ter poučuje predmete kiparjenje bi v Domžalah postavili park skulptur stvaritve, najbolj izvirna dela in kaj cev v slamnikarstvu, neskončno dolgo A ker tokrat ni bil cilj raziskovanja, in materiali. Pri nas pa vodi Galerijo oziroma spomenikov. Seveda nas je bi recimo izdelal za Domžale, za lažjo trajajoča pijanost v bifeju Vatikan …« kako ‘spraviti na eno mesto’ vse po- Domžale. Povprašali smo ga, kakšna zanimalo, če imamo za to ustrezno predstavo? »Moj zanimiv produkt so dodaja Smole zanimive dogodke naše membnejše občane naše zgodovine, je po njegovem mnenju domžalska lokacijo. Poleg Slamnikarskega parka bili kamniti kipi na temo risank o pro- preteklosti. se posvetimo temi, ki smo jo v resni- kultura na področju spomenikov, ki- ob občini, se je omenjal tudi Češmi- fesorju Baltazarju, pa vrteči kamni, za Lahko pa bi preprosto v novem kri- ci želeli preveriti. Kdo in zakaj bi si v pov, skratka, spomina na ljudi in do- nov park, kaj dosti več pa ni bilo sliša- Domžale pa bi izdelal kip – atraktor, ki žišču, ki naj bi zaživelo v Domžalah, Domžalah zaslužil spominsko obelež- godke v tej obliki. Je namreč človek, ti. Kaj pa o tem pravi Jurij Smole? bi našo skupnost postavil na zemljevid le-to obogatil velikanski slamnik, po- je in kako to delajo drugje? ki veliko potuje, ki se s tem področje »Park spomenikov je lahko neka- krajev, ki imajo kaj pokazati. Kaj pa je dobno kot radomeljsko križišče mlin- Vsi tisti, ki se od časa do časa od- ukvarja profesionalno in ima splošno kšen geto za odlaganje spomeniške na- to, pa ne povem ...« ostaja skrivnosten. ski kamni. S tem bi težko zgrešili. pravimo izven meja našega kraja, primerjalni vpogled v tematiko. vlake, lahko ga postavimo tudi tako, da Ravno prav, da bi ga odgovorni lahko predvsem v tujino, nas po svetu spre- »Stanje spomenikov v Domžalah nam nekaj pomeni ali pa je atraktor za pobarali, da morda skupaj razkrijemo Morda prenovljena mljajo številne znamenite skulpture, je en velik nič, čeprav jih imamo kar prebivalstvo in turiste. Predvsem pa: to skrivnost. Kolodvorska ulica? kipi, spomeniki. Nekatere nas nasme- nekaj v mestnem jedru (če temu lah- kipe in spomenike je pametno postaviti Kaj pa drugi slovenski kraji, ki se Seveda pa bi se lahko lotili tudi obe- jijo, nekatere nam pokažejo utrip me- ko tako rečemo): spomenik NOB ob po mestnem tkivu. Prisotnost umetnin že lahko pohvalijo s spomeniki, po ležitve drugačnih dogodkov naše pre- sta, nas spomnijo na pomembne ljudi pošti; spomenik NOB 40 metrov stran v prostoru namreč dokazano pomemb- katerih bi se lahko zgledovali in na teklosti, recimo prihodnje leto obele- skozi zgodovino, ki so zaznamovali ob vstopu na Kolodvorsko; v parku ob no vpliva na dobro počutje prebivalcev. ta način pripovedujejo zgodbe skozi žujemo 100 let nogometa v Domžalah, kraj ali državo, morda celo svet. občini propadajoča fontana, ki se je Park kipov običajno nastane, kadar bi desetletja? Že večkrat smo se ozr- na športnem področju smo imeli zelo Kraji ohranjajo spomin nanje, sku- zamašila in pokvarila še pred odpr- radi na enem mestu predstavili, kaj vse li proti Velenju, ki se je tudi na tem aktivne tudi Sokole, imamo vrhun- paj z njimi in upodobitvami krepijo tjem; spomenik talcem pri mostu čez je nekoč že stalo v mestu in je bilo iz ta- področju lahko pohvali, da še vedno ske športnike, ki si zaslužijo spomine, utrip kraja in gradijo zgodovinska Kamniško Bistrico, spomenik ustrelje- kih ali drugačnih vzrokov odstranjeno skrbi za postavljanje kipov in spome- morda v športnem mestu, kot so Dom- obeležja. Nekaj, na kar smo v Dom- nim talcem pod Šumberkom; kvazi lito- in pozabljeno. Poznam več pomembnih nikov. Potem pa so tukaj še Novo me- žale tudi v obliki kipov in spomenikov. žalah, vsaj tako se zdi, kar malce po- punktura v Češminovem parku in tako avtorjev, ki bi za simboličen honorar sto, Ljubljana, Koper, Grosuplje … in Lahko pa bi se preprosto šli sprehod po zabili. Pozabili smo, da je odnos do dalje … če ne že kar konec. Večina na- podarili svoje opuse v celoti, samo da še kakšen kraj bi se našel. Upamo, da upodobitvah slamnikarskih Domžal. preteklosti, do ljudi, ki so razvijali naš štetega je bolj ali manj vzdrževanega. bi jih postavili med ljudi – ker so zanje nekoč tudi Domžale. Morda je obnovljena Kolodvorska kraj, pomemben. Torej spominjamo se nasilno ubitih in narejeni.« ulica v Domžalah priložnost za ta tako A da ne bomo delali krivice, ni res, umorjenih v vojni, kar smo seveda dol- A vseeno smo želeli izvedeti, če Kdo bi si zaslužil kip in kateri iskani prostor. Tam na klopci, name- da v vsej občini Domžale ni nobenega žni. Ne spominjamo pa se pozitivnih morda v našem mestu kje vidi prostor, dogodki spomenike v našem sto da samevajo, bi posedel kak Dom- spominskega obeležja – imamo re- oseb našega mesta, ki so v življenju po- kjer bi tak park, ki je želja kar nekaj mestu? žalec v obliki kipa, morda bi upodobi- cimo Gostiča v Homcu, pa spomenik membno doprinesli k Domžalam, naj ljudi, obstajal. »Domžale na žalost Če morda ni ideje, katere so osebe in li slamnikar’ce oziroma pletice kit ali dr. Antona Breznika v Ihanu. V Rado- si bo v umetnosti, inženirstvu, vzgoji nimajo lokacije za park kipov (pa bi dogodki, ki bi v Domžalah zaslužili pa … idej je veliko, le nekdo jih mora mljah imamo mlinske kamne. Imamo ali kakih drugih konstelacijah, kjer so jo lahko imele), to pa zato, ker nismo spomenik, pa jih je tukaj le nekaj: uresničiti. tudi nekaj spominskih obeležij na bili izjemni. Tudi dogodkov, ki so nas zmožni temeljnega strateškega premi- France Bernik, ki je usodno vplival na Za konec pa … morda ideja, ki jo pretekle vojne, potem pa se počasi določili in zgradili, se ne spominjamo.« sleka o naši bližnji prihodnosti, niti o razvoj Domžal; skladatelj in župnik nekdo oživi. Živi kipi. Kdor potuje, zaključi zgodba. Kar pogrešamo, je, Kot pravi, bi si tudi v Domžalah lahko sedanjosti. Veste, mesta se razvijajo Matija Tomc, pianist Aci Bertoncelj, to zagotovo pozna. Včasih kakšnega da v samih Domžalah lahko vidimo, predstavljali zanimive, izvirne spome- tako, da se hkrati in soodvisno načr- glasbenik in ravnatelj Stane Habe (pri- srečamo tudi v središču Ljubljane ali začutimo, zatipamo te ljudi. Četudi v nike, ki beležijo utrip našega kraja. tuje komunalno logistiko, rezidenčne hodnje leto praznujemo 100-letnico kakega drugega glavnega mesta. Živi hladnem ‘kamnu’. Strokovnjak omenja propadajo- dele in infrastrukturo, ki jo zahtevajo, njegovega rojstva), kipar France Ah- kipi. Žive skulpture, ki vsaj za nekaj ur čo fontano, ki je na ogled sredi Sla- ter nadgradnjo, ki zadovoljuje estetiko čin, borec, provokator, terorist Savo, popestrijo utrip kraja in ljudem obu- V Domžalah imamo mnikarskega parka, in resnično ni v in kulturo bivanja,« pa je dal strokov- neverjetni podjetnik Tone Okršlar, dijo spomine na čase, ko so se po tem strokovnjaka za to področje stanju, v kakršnem je bilo prvotno njak še eno upravičeno lekcijo ‘stra- slikar Fugger, športni delavec Zajc, ‘ta mestu dejansko sprehajale zgodovin- Imamo pa v Domžalah osebo, ki je mišljeno, da bo bila. Gre za skulpturo, teškim’ načrtovalcem razvoja našega velka mama’ Jožkova Polona, Cenka, ske osebnosti. Torej, tudi v Domžalah eden pomembnejših strokovnjakov v ki propada, med ljudmi pa smo slišali mesta. Tone Hace, Nenad Jovičič, Stane Stra- nekega dne kot kulturni dogodek? ❒ letnik lix | november 2019 | številka 11 slamnik | 9 [email protected] občinski svet Občinski svet o stališčih KPK

Domžalski občinski svetniki so se v četrtek, 21. novembra 2019, sestali na 8. redni seji Občinskega sveta Občine Domžale, ki pa je imela tokrat samo dve točki dnevnega reda. Poleg standardne točke Vprašanja, pobude in predlogi so se svetniki seznanili s stališči Komisije za preprečevanje korupcije RS in pobudi za razrešitev predstavnikov Občine Domžale v svetu javnega Zavoda za šport in rekreacijo Domžale.

Miha Ulčar Foto: Vido Repanšek

omisija za preprečevanje korupcije RS je v mnenju, ki ga je posredovala Občini Dom- Kžale, ugotovila nasprotje interesov občinskih svetnikov pri odlo- čanju v postopku imenovanja predstavnikov Občine Domžale v svet javnega Zavoda za šport in rekreacijo Domžale. Že pred sejo sta dva člana sveta tega zavoda, oba tudi občinska svetnika, podala pisni odstopni izjavi, so pa svetniki na seji razrešili še druga dva člana iz vrst predstavnikov Občine Domžale v tem svetu zavoda. na občinskem svetu iz povsem načel- organov in javnih podjetij, ki so bili Občina Domžale je v septembru nih razlogov, so podali pobudo, da imenovani s strani Občine Domžale. prejela obvestilo Komisije za prepre- Občinski svet Občine Domžale spre- Iz svetniških vprašanj, pobud in predlogov Sklepi, ki jih je predlagal Heferle, na čevanje korupcije RS (KPK), ki je ugo- jeme sklepe, s katerimi se svetniki Vprašanja, pobude in predloge svetnikov so bili podani na prejšnji seji Ob- glasovanju niso bili sprejeti, saj niso tovila, da so v postopku imenovanja seznanijo s stališči Komisije za pre- činskega sveta Občine Domžale, saj so odgovori vedno podani z gradivom ob prejeli zadostne večine podpore. predstavnikov Občine Domžale v svet prečevanje korupcije RS v zvezi z ugo- sklicu nove seje občinskega sveta. Svetniki so glasovali tudi o sklepih, javnega Zavoda za šport in rekreacijo tavljanjem nasprotjem interesov ob- ki jih je predlagala občinska uprava: Domžale pri glasovanju o določanju činskih svetnikov pri odločanju v po- VPRAŠANJE: Več občanov me je vprašalo, kdaj bodo tudi v Domžalah na 1. Občinski svet Občine Domžale se predstavnikov Občine Domžale v svet stopkih imenovanja predstavnikov razpolago kolesa za izposojo (tako navadna kot tudi na električni pogon) je seznanil s stališčem Komisije zavoda ter pri razpravi in glasovanju o Občine Domžale v svet javnega Za- podobno kot imajo to že v Kamniku. Vprašanje je posredoval Peregrin za preprečevanje korupcije RS v amandmajih k proračunu občine sve- voda za šport in rekreacijo Domžale, Stegnar (NSi). zvezi z ugotovljenim nasprotjem tniki Občinskega sveta Občine Domža- razrešijo občinske predstavnike v sve- interesov občinskih svetnikov pri le delovali v nasprotju interesov, kot to tu tega zavoda ter pozovejo vse svetni- PRIPRAVLJAVEC ODGOVORA: ŽUPAN odločanju v postopku imenovanja določa zakon o preprečevanju korup- ške skupine, da komisiji za mandatna Občina Domžale ima namen v naslednjih mesecih preučiti tovrstne predstavnikov Občine Domžale v cije (12. in 13. točke 4. člena ZlinPK). vprašanja, volitve in imenovanja do možnosti sistemov izposoje koles ter na podlagi tega preveriti dejanski svet javnega Zavoda za šport in re- Vsebina se nanaša na občinskega 2. decembra 2019 predlagajo nove interes pri naših občanih, ali bi uporabljali tovrstni sistem izposoje ko- kreacijo Domžale. svetnika Mateja Oražma in deloma kandidate za svet tega javnega zavo- les za prevoz po naši občini. Če bi se izkazalo, da je interes dovolj velik, 2. Občinski svet Občine Domžale ugo- na občinsko svetnico Damjano Koro- da, komisijo pa občinski svet zadolži, potem bomo tudi v Domžalah v prihodnosti imeli podobno storitev. tavlja, da sta zaradi ugotovljenega šec. V smislu integritete dela organov da do naslednje seje pripravi predlog nasprotja interesov pisno odstopno Občine Domžale je občinska uprava kandidatov oziroma kandidatk. izjavo podala predstavnika Občine predlagala, da se o tem primeru opra- Predsednica komisije za manda- Domžale v svetu javnega Zavoda za vi razprava na seji občinskega sveta. tna vprašanja, volitve in imenovanja da je namreč že poleti sprejel sklep, s nadaljevanju predstavil pobudo žu- šport in rekreacijo Domžale Damja- Pri tem pa je občinska uprava tudi Andreja Pogačnik Jarc je v uvodu de- katerim župana poziva, da poda so- panu, da ugotovi, da je seznanil obna Korošec in Matej Oražem. opozorila, da je nekaj občinskih svet jala, da je na komisiji potekala živah- glasje k razrešitvi direktorja, ki ga pa činski svet z določbami ZintPK o dol- 3. Občinski svet Občine Domžale raz- nikov, ki so tudi člani komisije za man- na razprava, zakaj razrešiti vse štiri župan ni podal, saj je bila zahteva za žnem izogibanju nasprotju interesov rešuje predstavnika Občine Domža- datna vprašanja, volitve in imenova- predstavnike občine v svetu zavoda. razrešitev podana brez osnov in doka- (10., 12. in 13. točka 4. člena , 37. in 38. le v svetu javnega Zavoda za šport nja, na problematiko nasprotja intere- Pri tem je poudarila, da je komisija že zov o kakršnih koli nepravilnostih. V člen ZintPK ) ter sistemskim načelnim in rekreacijo Domžale Tomaža Jarca sov opozarjalo že v sami začetni fazi na začetku mandata ob predlaganju tistem času je bil naročen in opravljen mnenjem komisije in pa, da je občin- in Miho Šetino. postopka imenovanja, na seji občin- kandidatov za omenjeni svet zavo- tudi nadzor, ki pa ni pokazal nobenih ski svet seznanil z odstopno izjavo 4. Dosedanji predstavniki Občine skega sveta pa je na to opozoril tudi da opozorila na to, da bi bilo lahko kršitev oziroma nepravilnosti. Damjane Korošec in Mateja Oražma z Domžale v svetu javnega Zavoda za župan, vendar so bila njihova opozo- imenovanje predlaganih kandidatov V razpravi je sodeloval tudi Bran- mesta člana sveta Zavoda za šport in šport in rekreacijo Domžale svojo rila preslišana. Za mnenje o obstoju sporno. Dva izmed kandidatov, ki sta ko Heferle (LMŠ), ki je dejal, da je z rekreacijo Domžale. funkcijo opravljajo do imenovanja nasprotja interesov je bila zaprošena bila takrat v svet zavoda izvoljena s zanimanjem prebral stališče Komi- Heferle je v nadaljevanju občinske- novih predstavnikov Občine Dom- Komisija za preprečevanje korupcije strani Občine Domžale, sta že pred sije za preprečevanje korupcije RS mu svetu predlagal v sprejem sklepe, žale v svet javnega Zavoda za šport RS, ki je izdala mnenje. tem v svet zavoda kandidirala s strani in njihovo načelno mnenje. Glede da pozove svetniški skupini, Listo Me- in rekreacijo Domžale. V gradivu za točko dnevnega reda športnih društev, ki pa nista bila izvo- dolžnega izogibanja nasprotju inte- toda Marčuna in Listo Tonija Dragar- 1. Občinski svet Občine Domžale po- je občinska uprava zapisala, da so ljena. Po njenih besedah se komisiji resov nima nobenih pripomb, ima pa ja, da komisiji za mandatna vpraša- ziva vse svetniške skupine, da ko- mnenja, da je zaradi vloge Mateja Ora- že takrat ni zdelo korektno, saj imajo nekaj pomislekov glede predlaganih nja, volitve in imenovanja predlagata misiji za mandatna vprašanja, vo- žma kot športnega direktorja Nogome- predstavniki športa možnost priti v sklepov občinske uprave in pa, da nova predstavnika Občine Domžale litve in imenovanja najkasneje do tnega kluba Domžale in sočasne vloge svet zavoda preko volitev. Zato je ko- je razlog za odstop zgolj in izključno v svet Zavoda za šport in rekreacijo 2. decembra 2019 predlagajo nove člana sveta zavoda vgrajen trajni kon- misija pred to sejo predlagala razre- ugotovitev nasprotje interesov. Pri Domžale, da komisija pripravi pred kandidate oziroma kandidatke za flikt interesov, ki ga Občina Domžale šitev vse članov sveta zavoda s strani tem je izpostavil člana sveta Tomaža log kandidatov za imenovanje nado- predstavnike Občine Domžale v ne bi smela dopustiti. Zato so svetni- Občine Domžale. Jarca in Miho Šetino, ki oba priha- mestnih članov sveta zavoda ter, da svet javnega Zavoda za šport in re- kom predlagali, da se Mateja Oražma Župan Toni Dragar je svetnike jata iz vrst športa, imata pa ogromno pozove župana, da na Komisiji za pre- kreacijo Domžale. razreši kot člana sveta zavoda. Prav seznanil, da sta člana sveta javnega izkušenj na tem področju. Ob tem je prečevanje korupcije RS preveri ob- Vsi predlagani sklepi so bili na tako so mnenja, da je bil namen od- Zavoda za šport in rekreacijo ter ob- vprašal, kaj je z njima narobe, da ju stoj nasprotja interesov vseh članov glasovanju potrjeni z večino prisotnih loka o ustanovitvi javnega Zavoda za činska svetnika Damjana Korošec in bo občinski svet razrešil. Heferle je v v svetih javnih zavodov, nadzornih svetnikov. ❒ šport in rekreacijo Domžale interesno Matej Oražem pred sejo občinskega skupino športnih organizacij in dru- sveta podala pisni odstopni izjavi. štev uokviriti v vlogi dveh predstav- Svojo utemeljitev odstopne izjave, da nikov, za katere se izvedejo volitve, odstopa z mesta člana sveta Zavoda štirje predstavniki Občine Domžale za šport in rekreacijo Domžale je ob- USTANOVA Metoda Rotarja pa bi predstavljali neobremenjeno od razložil Matej Oražem (LMM), ki je de- parcialnih športnih interesov izključ- jal, da iz samega mnenja Komisije za Vabimo vas na ni širši, javni interes in interes Občine preprečevanje korupcije RS ni razbral dobrodelni koncert Domžale kot ustanoviteljice. V tem nobene prisile, da bi moral odstopiti, delu sestava predstavnikov Občine je pa svojo odločitev, da odstopi, ute- Domžale v svetu zavoda ne sledi temu meljil v pisni odstopni izjavi. Dejal je, KLIC SRCA, namenu. Dva predstavnika Občine da se z ugotovitvami KPK ne strinja, Domžale sta v lokalnem okolju bolj jih pa sprejema, čeprav da poročilo ki bo prepoznana kot aktivista atletskega in še ni dokončno. Po njegovih besedah košarkarskega kluba kot pa predstav- kaže na to, da KPK ocenjuje, da se z v ČETRTEK, Nastopajoči: Godba Domžale, Modrijani, nika občine. Tako kot opisuje KPK v njegovim delovanjem v svetu Zavoda 12. DECEMBRA 2019, ob 18. uri Ansambel Spev, Čuki, Ansambel Zaka pa ne, svojih stališčih, morajo biti institucije za šport in rekreacijo Domžale ustvar- Ansambel bratov Poljanšek, Elda Viler, javne uprave podkrepljene z zaupa- ja videz, da bi lahko zasebni interes v ŠPORTNI DVORANI DOMŽALE. Dejan Vunjak, Humorist gasilec Sašo njem po svoji neodvisnosti od parcial- vplival na njegovo delo in odločitve nih interesov. v okviru delovanja sveta tega zavo- Vstopnice po 10 evrov bodo na voljo od 18. novembra 2019 dalje na prodajnih mestih Eventim. Število vstopnic je omejeno. Zaradi tega se je v javnosti poja- da. Oražem je kot poglavitni razlog Izkupiček koncerta je namenjen Ustanovi Metoda Rotarja za družine poškodovanih ali umrlih gasilcev v intervencijah. vil dvom v neodvisnost sveta zavoda za odstop navedel ignoriranje župa- VLJUDNO VABLJENI! in posledično v vse odločitve tega na in občinske uprave glede opozoril telesa. Ker so bili zaradi neizločanja in pozivov sveta Zavoda za šport in Medijski pokrovitelj: ‘okuženi’ vsi postopki imenovanja, rekreacijo Domžale glede delovanja že na nivoju KMVVI in v nadaljevanju direktorja Uroša Križaniča. Svet zavo- 10 | slamnik številka 11 | november 2019 | letnik lix novice [email protected]

Pokal in zlata medalja na Rdeči križ Domžale še vedno vabi k akciji: Lepo je Brainobrain tekmovanju v Dubaju deliti

Tudi letos je med 1. in 8. novembrom po- so tudi sredstva v Tednu Rdečega kri- V Rdečem križu Slovenije nimajo tekal Teden solidarnosti Rdečega kri- ža, zbrana v maju. Ta sredstva omo- dovolj sredstev, da bi pomagali vsem, ža Slovenije, ko so bile na vseh poštah gočajo takojšnjo pomoč prizadetim v s pomočjo donatorjev pa bodo vsaj ne- ter železniških in avtobusnih postajah nesrečah. katerim med njimi naredili lepši svet, v Sloveniji v prodaji doplačilne elek- Zelo pomembna akcija Rdečega kot ga vidijo zdaj. tronske znamke oziroma doplačilne križa Slovenije je Lepo je deliti, s ka- V preteklih letih je RKS dobrosrč- vozovnice, zbrana sredstva so se zbra- tero pomagajo vsem najbolj ranljivim. nost 66.000 darovalcev delil z mnogi- la v skladu solidarnosti RKS in so na- Poleg zagotavljanja osnovnih živil s mi, in pomagali ogroženim, o katerih menjena takojšnji pomoči ljudem ob pomočjo prehranskih paketov druži- številu govorijo naslednji podatki: Ta naravnih in drugih nesrečah večjega nam in posameznikom pomagajo re- trenutek v Sloveniji pod pragom tve- ganja revščine živi 268.000 prebivalcev, 89.000 upokojencev in 45.000 V ‘mestu presežkov’, Dubaju, je 19. ok- Dogodek pa ni bil namenjen le tek- mladoletnih otrok. tobra potekalo 5. mednarodno tekmo- movanju, temveč, kot poudarjajo or- Če bi tudi vi radi pomagali, prispe- vanje v abakus mentalni aritmetiki. ganizatorji, gre za festival in druženje. vate lahko s poslanim SMS na 1919 z Brainobrain je program mentalnega Tako smo imeli možnost spoznati bra- besedo SKUPAJ (1 evro) ali SKUPAJ5 in osebnega razvoja otrok, s katerim inobrainovce iz različnih svetovnih dr- (5 evrov) ali z nakazilom na naš teko- razvijajo koncentracijo, vizualizacijo, žav in ugotovili, da si sploh nismo tako či račun: spomin, vztrajnost, motivacijo in kre- zelo različni ter da nas druži ista stvar: SI56 0310 0111 1112 208, prejemnik: ativnost ter se učijo postavljati osebne strast do računanja s pomočjo mental- Rdeči križ Slovenije, Mirje 19, 1000 cilje, pridobijo pa tudi izvrstne mate- ne aritmetike. Zavzeto smo si ogledali Ljubljana, koda namena: CHAR, na- matične veščine. demo prikaze računanja otrok iz višjih men: Lepo je deliti, referenca: SI 00 Tekmovanja sta se skupaj s šestimi stopenj programa: nekateri zmorejo vi- 96837 tekmovalci iz Slovenije udeležila tu- zualizirati tudi do šest abakusov naen- V imenu vseh, ki jim boste poma- di tekmovalca iz Brainobrain centra krat, drugi pa so nas navdušili z ‘mul- gali, iskrena hvala! Domžale, Kaja in Jaka. Konkurenca je titaskingom’: računanjem po nareku Ob koncu poglejmo še na vselej bila ogromna, saj je tekmovalo 2000 med branjem, petjem ali ukvarjanjem pestre in množične aktivnosti Rde- otrok iz 16 držav. Kaja in Jaka sta do- s športom. Otroci so imeli čast spozna- čega križa Domžale. V Tednu soli- kazala, da se lahko uspešno kosata tu- ti tudi oba ustanovitelja programa Bra- darnosti so med drugim pripravili na di s hudo mednarodno konkurenco, inobrain, ki sta osebno čestitala vsem Osnovni šoli Roje delavnice za oživlja- saj sta osvojila dve najvišji priznanji: dobitnikom priznanj. Ostalo nam je še nje, kar 12 otrok iz RK Domžale je pri- Kaja pokal in Jaka zlato medaljo! Na nekaj dni za kopanje v toplem morju, obsega. Nastaja namreč velika gmotna ševati tudi druge stiske. Akcija pote- jetno preživelo krompirjeve počitni- naša tekmovalca smo izjemno pono- obisk puščave in ogled modernih zna- škoda, ponekod so ponesrečeni tudi ka, zaključila pa se bo 15. decembra. ce v Mladinskem zdravilišču in leto- sni, saj Brainobrain za uspeh zahte- menitosti Dubaja, nato pa smo s poka- ljudje, ki nujno potrebujejo pomoč, v Rdeči križ Slovenije namreč ugotavlja, višču RKS Debeli rtič. Območno zdru- va ogromno vztrajnosti, koncentracije lom v rokah in zlato medaljo okrog vra- primeru poškodb tudi oskrbo. Tedaj se da se pri nas v primerjavi z nekaterimi ženje RKS Domžale pa bo v decembru in vsakodnevni trening mentalne arit- tu ponosno odleteli domov. posebej izkaže solidarnosti med lju- drugimi državami revščina le še pove- 2019 poskrbelo tudi za brezplačno le- metike. Tanja Logar, Brainobrain Domžale dmi, ki izpostavijo občutek za pomoč čuje in danes stiska tudi zaposlene in tovanje socialno in zdravstveno ogro- in solidarnost kot družbeno vezivo. posameznike, ki so delali tri ali celo ženih starejših. Tako bodo na prijeten Nudenje pomoči je pogosto spontano, štiri desetletja, vendar njihova po- morski teden napotili 13 starostnikov, saj tedaj mnogi čutijo, da je njihova kojnina po plačilu položnic hitro izgi- ki jim želimo, da bi si nabrali novih dolznost podpreti in ščititi ljudi v stine. Nekaterim še prej, kot so plačane moči in s prijetnimi spomini na leto- Vrtnice kot del kulturne ski. Tedaj je zelo pomembno, da je ta- vse položnice. Samo v lanskem letu je vanje začeli novo leto. koj dostopen finančni vir, ki pomaga prejelo pomoč Rdečega križa Sloveni- Vera Vojska dediščine na Slovenskem urejati razmere. V omenjenem skladu je več kot 121.500 ljudi. Foto: Foto: RKS

Vrtnice obstajajo, odkar obstaja civi- ne. Marsikje jim še danes rečejo gar- lizacija. Število sort nenehno raste, trože ali gautrože, kar izvira iz nem- okoli 910 jih je letos cvetelo tudi v Ar- ške besede gartenrose. Pravzaprav je boretumu Volčji Potok. Zakaj veljajo bila nekdaj ‘roža’ sinonim za vrtni- Namestitev oznak visokih voda v Domžalah za simbol ljubezni, da so bile pri nas co, od tu tudi poimenovanje rožnik za nekdaj del nevestine dote, katere so mesec junij, ko so vrtnice v najlepšem Agencija Republike Slovenije (ARSO) mo. Dve njihovi pesmi lahko prebere- Na Agenciji Republike Slovenije za najpogostejše napake ljubiteljev vr- cvetju, in tudi za rožno olje. Nihče na- za okolje je v sodelovanju z Zvezo te na fotografijah. okolje so v zvezi z nameščanjem pre- tnic in o vrsti drugih zanimivosti so mreč ne reče vrtnično olje. Vrtnica še geografov Slovenije, Občino Dom- V. d. generalnega direktorja ARSO prostih oznak o višinah rek na objek- obiskovalci dogodka Srečanja pod sla- vedno velja za rožo ljubezni, prestiža žale in Osnovno šolo Domžale v pe- mag. Lilijana Kozlovič je izpostavila te povedali, da z njimi sporočamo, ka- mniki izvedeli v izčrpnem pogovoru z in razkošja. tek, 18. oktobra 2019, ob Kamniški odgovornost za skrbno prostorsko na- kšno moč in dinamiko imajo naše reke. Matjažem Mastnakom, ki se je izkazal In za konec enkratnega večera, v Bistrici namestila 56. oznako viso- črtovanje, ki mora upoštevati dejstvo, Sodelovanje lokalne skupnosti pri na- za pravo vrtničarsko enciklopedijo. katerem so obiskovalci izvedeli veliko kih voda. Dogodka, oznako visokih da si bo voda občasno zase vzela pro- meščanju pa je lahko začetek vključe- Srečanja pod slamniki so v Slamni- o vsej zgodovini vrtnic, je Matjaž Ma- voda so namestili ob Kamniški Bist stor, ki ga imamo ljudje za svojega. vanja javnosti v proces odločanja o pri- karskem muzeju v Domžalah potekala stnak na vprašanje, kaj mora vedeti rici v Domžalah, v neposredni bližini Predstavnik občine Jure Košutnik hodnji rabi in urejanju prostora. Akcija v sredo, 20. novembra, pogovor pa je vsak ljubitelj vrtnic, dejal: »Prva stvar, Srednje šole Domžale, so se udeleži- je potrdil, da je potrebno prilagajanje poteka od leta 2014. Do zdaj so v sode- li v. d. generalnega direktorja ARSO rabe prostora naravno-geografskim lovanju z mnogimi inštitucijami in po- mag. Lilijana Kozlovič, vodja oddelka značilnostim, torej tudi visokim vo- samezniki namestili že prek 50 oznak za okolje in prostor na Občini Dom- dam. Za poplavno varnost občina so- – v povprečju skoraj vsak mesec eno. žale Jure Košutnik, dr. Peter Frantar deluje z državnimi institucijami pri Za namestitev tablice na stanovanj- (ARSO), Jani Jeraj iz Centra za zaščito umeščanju objektov in opredeljeva- ski objekt so vedno pridobili soglas- in reševanje Domžale ter učenke in nju rabe prostora v občini Domžale. je lastnika objekta. S takim dovolje- učenci petega razreda Osnovne šole Dr. Peter Frantar (ARSO) je predsta- njem sami prebivalci poplavno ogro- Domžale. vil celotno akcijo postavljanja oznak ženih območij pomagajo ozaveščati Učenci petega razreda Osnovne visokih voda, mag. Marjan Bat (ARSO) in prevzemati odgovornost v odnosu šole Domžale so v kulturnem progra- pa je opisal pretoke reke Kamniške Bi- do voda. Akcija ima tudi mednarodni mu, ki so ga pripravili s profesoricami strice, ki segajo od enega kubična me- značaj. Pri postavitvi oznak na mejnih Lauro Čepelnik, Mirjano Tušek in Na- tra na sekundo do 366 kubičnih me- vodotokih Muri in Sotli so sodelovali z tašo Grom, opozorili, da je človeško ži- trov na sekundo. Jani Jeraj iz Centra za društvi in mednarodnimi komisijami vljenje odvisno od vode, da pa je lju- zaščito in reševanje Domžale je zbra- sosednjih držav ter Podonavja. dje tudi ogromno, ogromno porabi- nim opisal delo gasilcev ob poplavah. Besedilo in foto: Miha Ulčar vodila Cveta Zalokar. Matjaž Mastnak ki je pomembna, je ta, da je vrtnice tre- poleg službe svetovalca za dendrolo- ba saditi na sončne in prevetrene dele gijo v Arboretumu Volčji Potok veliko vrta. Pomembno je tudi, da jih posadi- predava, piše knjige in odmevne član- mo v spočito zemljo. Kjer je ena vrtni- ke. Lani je na srečanju pod slamniki ca umrla, na isto mesto več let ne sme- predstavil družino Souvan, letos pa mo posaditi nove, saj ne bo uspevala. je govoril o vrtnicah. Predstavljene so Tretje pravilo pa je, da čudeže dela mo- bile zanimivosti o razvoju gojenja vr- tika. Vrtnica, ki je okopana, bo mnogo tnic na Slovenskem od srednjega veka bolj zdrava kot tista, ki se nekje v senci naprej, kar je gost večera podkrepil s druži s plevelom. Narobe je, ker jih lju- slikovno prezentacijo na projekcijsko dje pogosto premalo obrezujejo. Pred- platno. Pogovor se je začel s kralje- vsem ženske so včasih preveč rahloču- vsko uredbo, ki je predpisala sajenje tne in se spomladi bojijo poprijeti za gartrož na naših tleh, in se pomudili vrtnarske škarje. Vrtnica, ki ni poreza- pri vrtnici iz najstarejše trubadurske na, se slabo obnavlja. Z dobro rezjo pa pesmi v slovenščini. Postali smo pri jo lahko res dolgo časa ohranimo v do- opisu prve zbirke vrtnic in prvih bota- bri kondiciji. Kako to narediti, se je naj- ničnih ilustracijah pri nas. Pregleda- bolj podučiti na kakšni delavnici. Vr- li, kako se bere zgodovina vrtnic s slik tnice res potrebujejo naš čas. In s tem iz zbirke Narodne galerije. In osve- ljubezen, kot radi rečemo. Treba jih je tlili, kako so se mrtvim Burbonom negovati, okopavati, rezati … pa tudi le na Kostanjevici nad Gorico pridruži- opazovati, saj nam bodo same poveda- le žive burbonke. Vrtnice so pomem- le, kaj jim najbolj ustreza.« ben del kulturne in narodne zgodovi- Besedilo in foto: Miro Pivar letnik lix | november 2019 | številka 11 slamnik | 11 [email protected] novice

S Sašo Roškar o dediščini gora Zahvala dragi Kresnički Binci

Tokratna gostja Boruta Peršolje, ki v ščina je za nas zelo pomembna, pri tem imenu Planinskega društva Domžale pa bi morali ob planinskih kočah več in v sodelovanju s Knjižnico Domžale pozornosti nameniti tudi planinskim imenitno vodi gorniške večere ter z za- potem – pomembnemu delu naše teh- nimivimi gosti odstira tančice z različ- nične dediščine. nih tem, povezanih z gorami, je bila Sa- S sogovornikom Borutom Peršoljo ša Roškar (1974). Domžalčanka, mama sta se vrnila tudi v njune planinske za- treh sinov, živi sicer v Ljubljani, je pa četke, obudila sta spomine na mladin- Domžalčanom dobro znana zaradi svo- ski odsek, na skupno knjigo Gremo sku- jega zanimanja in znanja o zgodovini paj v hribe, na zelo pomembno veliko slamnikarstva, o čemer je univ. dipl. zaupanje mladim vodnikom, ki so ga etnologinja in kulturna antropologinja kretne podatke o zgodovini posame- izkazovali starši najmlajših planincev, napisala tudi tri knjige: Mesto Domžale zne planine, običajih, navadah ipd. Iz- ko so odhajali na tabore, na njune po- – sprehod skozi prostor in čas, Zgodba postavila je tudi pomembnost odnosov zitivne izkušnje s planinskimi vodniki, o slamnikih na Domžalskem in Sprehod z lastniki območij, kjer raziskuje dedi- skupaj pa sta ugotovila, da je bilo delo med tovarnami slamnikov v Domžalah. ščino. Svoje delo ima rada, posebno na v mladinskem odseku tudi del šole za Tesno pa je s Planinskim društvom planinah, ki jih dobro pozna. Opravlja starše, dragocene izkušnje so pomemb- Domžale, ki drugo leto praznuje 70. ga z veseljem pa tudi strahospoštova- ne in jih lahko s pridom izkoristiš tudi v rojstni dan, povezana že od leta 1982, je njem, v posebno zadovoljstvo in uži- vsakdanjem življenju. Nekaj več smo iz- pa tudi vodnica PZS. Za začetek je pove- tek pri delu na terenu pa ji je prever- vedeli o Saši – fotografinji, ki pa nas je dala, da ji prav njena ljubezen in tesna janje zgodovinskih ugotovitev. Sogo- opozorila, da je to le spremljajoča dejav- povezanost s planinstvom in izkušnje z vorniku in obiskovalcem je posredo- nost, malce sta pokritizirala tudi drža- obiskovanja gora pomagajo pri njenih vala tudi nekatere statistične podatke, vo, ki temu področju namenja premalo osnovnih delovnih zadolžitvah. Saša kot npr. da je v register dediščine vpisa- skrbi – beri finančnih sredstev, vse preje namreč od leta 2006 konservatorka, nih 90 planin, nekaj več pa smo izvede- več pa je tudi vpliva politike. Dotakni- ki z velikim veseljem dela v Zavodu za li tudi o konkretnem delu na posame- la sta se tematskih poti, tudi naše pra- varstvo kulturne dediščine Slovenije, zni planini, kjer je izpostavila tudi po- vljične poti Šumberk. Po njunem mne- območna enota Kranj, kjer pokriva ob- membnost skupinskega dela. Opozori- nju bi morale tematske poti več prosto- močje Triglavskega narodnega parka. la nas je tudi na neprecenljivo dedišči- ra pustiti domišljiji obiskovalcev in mo- To območje je po njenem najlepši teno bohinjskih planin, ki bo našla me- rebitnemu ljudskemu izročilu. ren, ki ga je mogoče raziskovati, pose- sto v bogato ilustrirani monografiji, ki Ob koncu smo izvedeli, da ima Saša Res je težko izbrati besede zahvale za no sliko. Vrednote solidarnosti, spo- bej pa je izpostavila Zgornjo Gorenjsko jo pomaga urediti kustosinji Mateji No- Roškar še veliko načrtov – tako na po- vloženi trud, ljubezen in izvirnost, štovanja, predvsem pa odgovorno- z Bohinjem, Kranjsko Goro, Bledom, Ži- vak. Omenjena knjiga bo bralcem po- klicnem področju kot pri predstavlja- ki je reciklirano podarjena števlinim sti se izmikajo na vseh ravneh. Trud, rovnico, Jezerskim in drugimi kraji ter globljeno predstavila to problematiko. nju slamnikarstva, kjer je bila del sku- pravljično lepim otrokom iz cunj, ki ki ga vlagamo v otroke, mlade, druži- planinami. Kot konservatorka ob razi- Sodelovanje med Zavodom za kulturno pine za ureditev Slamnikarskega mu- jih draga Binca Lomšek ali Kresnička ne in vse ljudi, ki ne krivi pa tudi ne skovanju dediščine namenja posebno dediščino Kranj in Triglavskim naro- zeja. Pri vseh njenih načrtih ji želimo Binca ustvarja za otroke. Tiste, ki ne dolžni živijo odmaknjeni od dostojne- skrb arhitekturni dediščini, ob njej pa dnim parkom je ocenila kot kolegional- še naprej veliko veselja in uspehov. živijo spodbudnega in varnega ter ga in zdravega življenja, pa je v vseh vsej drugi, ki je povezana z njo. V pono dobro in tesno, opozorila je na do- Planinsko društvo Domžale – dru- lepega otroštva. Tiste, ki v neenako- nas neizmerljiv. Ker ga uresničujemo moč so ji podedovani rezultati pred njo bre rezultate raziskovalnih teamov ter štvo po meri gora pa vas v decembru sti izgubljajo svoja dana področja in slehrni trenutek dni, tednov, mesecev opravljenih raziskav dediščine, kjer jo sodelovanj s fakultetami in naravovar- vabi na jubilejni 80. Gorniški večer, na sanje o enakih možnostih. In tiste, ki in let. posebej veselijo nova spoznanja, pri- stveniki, nekaj več pa smo izvedeli tudi katerem bo gost Boruta Peršolje Uroš prav z Binčino pravljično lepo punčko In trud naše drage Bince, ki je merjave ali nadgradnja že ugotovljene o gradnji na suhem na Krasu in v Istri, Macerl, pogovarjala pa se bosta o vre- iz cunj dobijo pravega prijatelja. Saj vtkan v vsako podarjeno deklico ali dediščine, pa tudi srečanja z ljudmi, od del le-te pa je prisotne tudi na alpskem dnotah aktivizma. so z njim v objemu omogočene sanje o dečka, je svetel kamenček v mozaik katerih dobiva nova znanja. Tudi kon- območju. Gorništvo kot kulturna dedi- Vera Vojska lepem in dobrem. Kajti energije, ki jih družbeno dobrega. Umetniški izdel- Ajde, Sonje, Julije, Benjamini, Petri in ki Kresničke Bince v tokratni donaci- številni drugi otroci iz cunj ponašajo ji predstavljajo velik prispevek druž- med otroke, so ena sama ljubezen. beni enakosti otrok, mladih in dru- In če smo v preteklih letih te lepe žin vse Slovenije, ki prejemajo celo- Čebelice so mi prinesle veliko srečo lutke podarjali otrokom ob njihovih stno podporo in pomoč v projektu Ve- rojstnih dnevih in za tolažbo kot za- riga dobrih ljudi, ki jo goreče uresni- Jure Andrejka, 23-letni čebelar z Rodi- številni kostanji in gozd, ne manjka Seveda pa bo tudi v prihodnje če- res izvirno darilo, so tokratne deklice čuje Zveza prijateljev mladine Ljublja- ce, je ponovno dobil potrditev, da pa tudi cvetja. V letu 2018 ga je Čebe- belarstvo ostalo pomemben del njego- in dečki namenjeni tistim dobrim lju- na Moste Polje. njegov med po kvaliteti spada med larska zveza za Gorenjsko nagradila z vega življenja, in pričakujemo lahko, dem, ki bodo z nakupom deklice po- In Binca Lomšek je s svojimi unika- najkvalitetnejše – ne le v Sloveniji, zlatom za kostanjev in srebrom za cve- da bo svojo prijetno delovno sobo lah- magali otrokom v družinah, ki se uta- tnimi lutkami postala trden člen Veri- temveč tudi na mednarodni ravni, tlični med. Na AGRI – mednarodnem ko okrasil še s kakšnim pomembnim pljajo v revščini, boleznih in obupu. ge dobrih ljudi, ker je dober človek. saj je pred kratkim na mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu so mu za priznanjem oziroma nagrado. Še kako je res, da smo prav vsi od- Hvaležnih objemov in dobrih želja. tekmovanju v Semiču prejel kar tri enega najkvalitetnejših medu podeli- Vera Vojska govorni za šibkejše od sebe. Toda Anita Ogulin, predsednica ZPM priznanja: dve zlati za kostanjev in li zlato (kostanjev med), srebro pa si je Foto: osebni arhiv vsakdan nam izraža bistveno drugač- Ljubljana Moste Polje gozdni med, hkrati pa je postal med- zaslužil z gozdnim medom. narodni podprvak (2. mesto) v kosta- Mladi čebelar je član Čebelarskega njevem medu, in za naslov prvič pre- društva Domžale, čebelari z dušo in jel tudi pokal. srcem ter rad pove, da so čebele zanj Srčni mladi čebelar ki se s čebe- najboljše učiteljice in prijateljice, ki larstvom ukvarja od leta 2014, se je so mu priznanja prinesle tudi na 18. že doslej lahko pohvalil z več prizna- mednarodnem ocenjevanju medu, ki nji predvsem za gozdni in kostanjev se je zaključilo 20. oktobra v Kultur- med, ki mu ga pridne čebelice pride- nem centru v Semiču s podelitvijo pri- lujejo v čebelnjaku v Kresnicah, neda- znanj in pokalov. Na letošnjem med- leč od babičine domačije, kjer je tako narodnem ocenjevanjem medu so or- zelenjavni kot sadni vrt, v bližini pa ganizatorji prejeli 167 vzorcev, ki jih je poslalo 107 čebelarjev iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Črne gore, ZDA in Nove Zelandije. Jure An- drejka je v Semiču prvič prejel dve zlati priznanji za kostanjev in gozdni med ter postal mednarodni podprvak (2. mesto) v kostanjevem medu, za kar TERME DOBRNA, OD LETA 1403 je prejel tudi prvi pokal v življenju. O odličnih uvrstitvah nagrajenec pove: Jesenska razvajanja »Zelo sem bil vesel in srečen. Kljub le- tošnji zelo slabi čebelarski letini so mi Senior oddih 10 % POPUST Jesenski oddih čebelice prinesle veliko sreče.« 24. 11. - 29. 12. 2019. 20. 11. - 22. 12. 2019. Jure Andrejka je absolvent visoke 5 x polpenzion, že od 205,00 € 184,50 € 1 x polpenzion, že od 40,90 € 36,80 € strokovne šole gozdarstva. Pripravlja na osebo za 5 noči, v Hotelu Park na osebo za 1 noč, min. bivanje 2 noči, v Hotelu Park diplomo in tudi v njej poskuša uve- BREZPLAČEN PREVOZ OD DOMA NEOMEJENO KOPANJE V ljaviti svoje znanje o čebelah in če- DO TERM DOBRNA IN NAZAJ BAZENIH S TERMALNO VODO belarstvu, predvsem pa svojo ljubezen do narave, ki ji namerava nameniti vse svoje življenje. V diplomski na- logi tako že preverja uporabnost inva- zivnih rastlin v čebelarstvu. V njej bo ob uporabi številne domače in strokovne literature zanesljivo našel nove rešitve, predvsem pa praktične mo- žnosti za uporabo medovitih invaziv- nih rastlin za čebelarstvo in s tem tudi možnost novih vrst medu. Načrtuje tudi vpis na magisterij, za svoje delov- • 080 22 10 www.terme-dobrna.si ne priložnosti, v katerih vidi tudi mo- žnost skrbi za narave, pa upa, da bo našel v Zavodu za gozdove. 12 | slamnik številka 11 | november 2019 | letnik lix novice [email protected]

Pletenje kit – tradicija naših krajev Socialna aktivacija –

Pletenje kit je skoraj vse stoletje za- opisuje in na fotografijah prikazuje, medgeneracijsko druženje pri znamovalo kraje med Domžalami in kako so Krašnjanke in Krašnjani obu- Trojanami. Slamo, ki je ostala od žita, dili staro obrt in jo predstavljali doma predsedniku Pahorju so spretne pletice preoblikovale v in v tujini ter zanjo motivirale šolsko dolge verige kit, iz katerih je domžal- mladino. V zadnjem delu knjige je V Zavodu GeRI za območje Domžal umetnici obogatili z glasbeno pred- ska industrija izdelovala slamnike in strokovno besedilo Matjaža Brojana in Kamnika izvajamo projekt za opol- stavo. Po programu smo si ogledali druge izdelke. S prodajo kit se ni veli- o pletenju kit. nomočenje dolgotrajno brezposelnih pisarno predsednika in ostale prosto- ko zaslužilo, kljub temu pa so pridne Vsebina knjige je bila predstavlje- oseb za lažjo vrnitev na delo ter kre- re, v katerih deluje urad predsedni- ženske roke s tem prinesle pomemben na na zanimiv način, ko so se na za- pitev njihovih socialnih, funkcional- ka. V avli smo bili priča razstavljenim delež v družinsko denarnico. Ker se slonu vrstile podobe pričevalcev, nji- nih in delovnih kompetenc. Druženje darilom, ki jih predsednik prejme na je pred drugo svetovno vojno pletlo hove besede pa so doživeto povzele udeležencev socialne aktivacije s sta- svojih obiskih v tujini oziroma mu jih zvečer ob petrolejkah, ki so bile draga bralke in bralec. Avtorica je razloži- novalci Doma upokojencev Domžale prinesejo tudi voditelji na obisku v razsvetljava, so se pletice zbirale v eni la, da bo pletenje kit zaživelo tudi v li- pomembno prispeva h krepitvi soci- Sloveniji. hiši ob eni svetilki. Zato je bilo zbira- kovnem ustvarjanju slikark. Ob koncu nje pletic tudi družabno srečanje, med so se Veri Beguš zahvalili in ji čestitali katerim so se ohranjale in prenašale iz za izjemen prispevek k ohranjanju naroda v rod zgodbe, legende in pripo- rodnega spomina. Županja Olga Vran- vedke ter krajevna zgodovina in ljud- kar je izpostavila pomen prenašanja ski običaji. Včasih so se ob zaključku običajev na mlado generacijo v šoli. pletenja ženskam pridružili moški in Matjaž Brojan je nanizal spomine na Vodja domžalske izpostave Javne- godec, da se je zaplesalo. prijetno druženje v Krašnji, Vera Beguš ga sklada za kulturne dejavnosti Ma- Pletenje kit je bilo tudi v Krašnji pa potek nastajanja knjige od zamisli do tej Primožič je predlagal društvu, da natisa. zelo živo. Zato so že pred dvajsetimi v knjižno obliko prenesejo še kakšne leti Krašnjani zbrali vaščane, ki so še je sofinancirala Evropska unija. Na krajevne običaje. Matjaž Brojan je poznali in vedeli, kako se žanje žito in skoraj sto straneh domoznansko delo vedal nekaj anekdot o tem, kako se je odstrani slama, da bi bila čim bolj ka- predstavlja pričevanja žanjic, koscev učil ustvarjati kite pri pleticah v Kra- kovostna in nepoškodovana; kako se in pletic kit; opisuje kmečka dela in šnji. Za pristen zapis v knjigi je tehni- slama obdela, da se čim bolje pletejo opravila, ki jih je bilo treba opravi- ko in postopke pletenja želel čim bo- kite in kako je treba stikati posamezna ti, da je iz slame nastala kita; doda- lje razumeti, da bi jih čim bolj verodo- stebla, da kita čim hitreje raste pod ja tudi pričevanje moža, ki je kite zbi- stojno prenesel v knjigo. spretnimi prsti. Delo in besede so za- ral in oddajal industriji. Osrednji del Besedilo in foto: Igor Lipovšek beležili v zapisih in fotografijah, Foto- -kino-video klub Mavrica iz Radomelj pa je posnel tudi film. Letos pa je Kul- S predsednikom Borutom Pahorjem v avli predsedniške palače turno-umetniško društvo Fran Maselj Center za socialno delo Osrednja Podlimbarski natisnilo bogato ilustri- Slovenija-vzhod, enota Domžale, alnih kompetenc udeležencev, zato Udeleženci programa Točka SoDE- rano in informativno knjigo Pletemo že več kot 20 let izvaja projekt soci- smo se organizirali za skupni obisk LOVANJA, štirje stanovalci Doma upo- kite. Gradivo zanjo je zbrala, izbrala alnega učenja, imenovanega Uče- predsednika Pahorja in predsedni- kojencev Domžale in njihova spre- in uredila Vera Beguš. V spremni be- nje za življenje. Projekt je vzposta- ške palače. Strokovni sodelavci smo mljevalka, so predsedniško palačo sedi je Dušica Kunaver zapisala, da je vljen kot odziv na različne potrebe z udeleženci programa in stanovalci obiskali prvič, druženje s predsedni- dragocenost knjige v tihem sporoči- predvsem najšibkejših v naši druž- Doma upokojencev Domžale ter nji- kom Pahorjem pa je bil zanje edin- lu današnji mladini, da je tudi v skro- bi, zato vabimo vse, ki ste pripra- hovo spremljevalko 25. oktobra obi- stven dogodek, ki jim bo zagotovo mnosti in trdem delu veliko veselja; vljeni sodelovati kot PROSTOVOLJ- skali predsedniško palačo, kjer nas ostal še dolgo v lepem spominu. tako kot včasih ob druženju, smehu CI za pomoč otrokom, da pišejo na je sprejel predsednik Borut Pahor. Dr. Barbara Grintal in in pesmi ob petrolejki in pletenju kit. [email protected] pokličejo Najprej smo se udeležili slovesnosti dr. Peter Seljak, Uradna predstavitev knjige je bila na številko 01 724 63 70. vročitve državnih odlikovanj reda za GeRI, Izvajalca projekta 25. oktobra v Krašnji. Na začetku pri- zasluge, katerega program sta mladi Foto: Tamino Petelinšek STA jetnega srečanja je urednica predsta- Veseli bomo vsakega novega prostovoljca, ki ga bomo opremili z zna- vila zamisel za nastanek knjige, ki jo njem in z izkušnjami s področja dela z otroki. Praznik buč v Preserjah

Lenart Zajc o Agenciji, Američanki in Delcih Narava nam jeseni ponuja najrazlič- sno prinesejo na razstavo svojo stvari- nejše plodove, da iz njih naredimo tev, za katero so mlajši od 10 let še po- svetlobe hrano zase in za druge. Veliko tega sebej nagrajeni. Tudi starejši radi po- tudi predelamo in shranimo za priha- kažejo, kaj vse se da narediti iz buč. Ve- Slovenski pisatelj, občan Domžal in ka in njegovo preživetje, posamezni- V pogovoru sta se pisatelj Lenart jajočo zimo. Med sadeži so tudi buče černi mrak pa že vabi prve obiskoval- kolumnist glasila Slamnik Lenart Zajc ka v soočenju z družbo in družbenimi Zajc in moderatorka Cveta Zalokar do- vseh vrst: jedilne, okrasne, za hrano ce, saj je izrezljane buče najlepše vide- je letos izdal dva romana: Američan- normami. Z avtorjem se je pogovarjala taknila tudi romana Američanka, ki je živalim in tiste za bučno olje. ti v temi z osvetlitvijo svečke. Vaška uli- ka in Delci svetlobe. Z moderatorko Cveta Zalokar. Pogovor je nanesel na roman današnjega časa. Lenart Zajc V Preserjah pri Radomljah je Špor- ca v samem jedru vasi je nato ves večer Cveto Zalokar sta se pogovarjala o kar tri dela, ki jih je v zadnjem času je obiskovalcem v pogovoru razkril, tno društvo Preserje v sodelovanju s polna obiskovalcev od vsepovsod. Le- njegovih zadnjih treh delih, saj so napisal Lenart Zajc, o Agenciji, Ameri- da s tem romanom nadgrajuje temo, Krajevno skupnostjo Preserje pripra- tos je to že osemnajsto leto zapored. Vr- večinoma avtobiografska. Ponujajo čanki in Delcih svetlobe. ki jo je razvijal v prejšnjih romanih in vilo razstavo buč in kostanjev piknik. hunec večera pa je, ko tričlanska komi- zelo nazoren vpogled v njegova sta- Pred nekaj leti izdana knjiga slo- zgodbah, zlasti v Agenciji, torej o po- Letos se je to dogajalo 12. oktobra, na sija izbere najbolj domiselne izdelke in lišča in razmišljanja. Pogovarjala sta venskega avtorja, tudi vstajnika Le- ložaju generacije, ki je v družbeno ži- prelepo toplo soboto, ki nam jo je po- njihovim ustvarjalcem podeli nagrade, se tudi o tem, kako je bilo odraščati v narta Zajca, nosi preprost in na prvo vljenje vstopila v času neoliberaliz- darilo babje poletje. Pravzaprav se je ki so jih prispevali sponzorji prireditve hiši znanega očeta, njegov oče je bil črko nezavajajoč naslov Agencija. Ro- ma. Zgodba govori o bogatem ameri- vse skupaj začelo že nekaj dni prej, ko in donatorji športnega društva. Vsem škem paru oziroma njegovi ženi, ki si vlogo najde v manjšem ljubljanskem gledališču, ki je tik pred finančnim zlomom. Kot je dejal Lenart, ima pripoved odlike kriminalnega romana, govori o prevari in denarju pa tudi o novodobnem preživetju v kulturni- kov v kulturi. Slovenski pisatelj Lenart Zajc se nam z letošnjim letom predstavlja tudi z znanstveno-fantastičnim romanom Delci svetlobe – dejstvo, ki bi presenetilo marsikaterega bralca, ki ga pozna po lahkotnejših in manj družbeno moralno angažiranih teks- tih Američanka in Agencija, a je Le- nart Zajc ljubezen do tovrstne žanr- ske zvrsti nakazal že v leta 2002 izda- nih kratkih zgodbah Zgodbe iz teme so nadebudni ustvarjalci, predvsem ti- se najlepše zahvaljujemo. Za vse obi- in delno tudi v leta 2004 izdanem He- sti z otroki, kupovali buče in razmi- skovalce ves večer skrbijo prizadevni vimetalu. Da mu je zvrst blizu in da z šljali, kaj bi ustvarili, da bi bilo vre- člani športnega društva, ki so pripravi- veliko vnemo prevprašuje načelnost dno ogleda in bi si mogoče prisluži- li in postregli s pečenim kostanjem, ča- in moralnost vse večjega in intenziv- li tudi kakšno nagrado. Glavne delav- jem in kuhanim vinom. Za sladkosne- namreč Dane Zajc, poleg tega pa je man Agencija prinaša vpogled v ži- nega prepleta našega sveta s program- nice so potekale predvsem v petek zve- de pa so vaške gospodinje spekle do- gost večera delil tudi nekaj nasvetov, vljenje in delo zavarovalniških agen- skim, mrežnim in računalniškim, do- čer po domovih, saj se je marsikje zbra- mače pecivo najrazličnejših vrst in v kako se lotiti pisanja in kako najti za- tov ene izmed slovenskih zavaroval- kazuje Zajc tudi v romanu Delci sve- la vsa družina s prijatelji pri skupnem nekaterih je bil tudi pridih kostanja in ložnika. nic in tudi v bedni vsakdan njihovih tlobe, ki je postavljen v današnji čas ustvarjanju. Lepo je videti svoje otroke buč. Vse to je najlepše doživeti v živo, V sklopu dogodkov Srečanja z strank. Branje, ki bi lahko bilo trpko in lokalni ljubljanski prostor, saj nas ali vnuke, ko odložijo telefone in tabli- nekaj utrinkov tega praznika pa lahko ustvarjalci, ki je potekal v ponedeljek, in dolgočasno, a to nikakor ni. Lenart že s prvo stranjo in vsemi poznejšimi ce; zdaj pa rezljajo, barvajo, oblikujejo, najdete v galeriji na naši spletni strani: 4. novembra, v Knjižnici Domžale, so Zajc sicer skozi svoje romane pred uvodi v posamična poglavja zasuje s sestavljajo in ustvarjajo svoj domišljij- www.preserje-pri-radomljah.si gostili slovenskega pisatelja Lenarta očmi bralca ne le odrašča, tudi raste, strokovnimi, tehničnimi, programer- ski svet. In potem pride težko pričako- Predsednik ŠD Preserje Zajca, ki v osrčje svojega literarnega a ostaja zvest svojim pripovedim o na- skimi in računalniškimi podatki. vani sobotni večer, ko otroci, nekateri Viktor Marinšek zanimanja postavlja sodobnega člove- vadnih ljudeh, o nas. Besedilo in foto: Miro Pivar sami, drugi v spremstvu staršev, pono- Foto: Mirko Vidic letnik lix | november 2019 | številka 11 slamnik | 13 [email protected] novice | starejši

Trije spomini: Med Hajfo, Alepom in Ljubljano Vse najboljše, jubilant Mihael

Trije spomini pripovedujejo zgodbo v migrantski skupnosti v AT Rog. »Ko sprejmemo druge ljudi in jih poskuša- Barbič sirskega pesnika Mohamada Al Mu- sem napisal svoj prvi članek o njem, je mo razumeti, dobimo vsi nov prostor nema in njegove palestinske družine, bila jezikovna pregrada še precej ve- za mišljenje. Denimo o tem, da vzho- Član Društva vojnih invalidov Mihael najboljše, veliko zdravja in kljub zdra- njene sreče, nesreče in skoraj neverje- lika. Ker še ni znal dobro angleško ali da in zahoda v resnici sploh ni,« pravi Barbič je oktobra 2019 dopolnil 97 let v vstvenim težavam veliko prijetnih tre- tnih dramatičnih obratov usode. slovensko, jaz pa ne arabsko, sva se avtor knjige Andraž Rožman. Domu upokojencev v Domžalah, kjer je nutkov tudi ob branju, saj še vedno rad V času, ko se je postavljala žica na sporazumevala bolj z rokami,« se An- Nekaj besed je v angleškem jezi- po nekajletnem bivanju v drugih domo- pogleda kakšen časopis ali knjigo. slovenskih mejah, je v Slovenijo po ne- draž Rožman z nasmehom spominja ku povedal tudi Mohamad Al Munem. vih upokojencev našel svoj drugi dom. Člani nekdanjega domžalskega dru- varni sredozemski poti prišel in v njej njunega spoznavanja, ki ni prineslo Mohamad je govoril o svojem življe- Po pripojitvi domžalskega društva štva vojnih invalidov se aktivno vklju- nepričakovano tudi ostal sirski zalo- samo prijateljstva, temveč tudi knji- nju. O svojem palestinskem izvoru in vojnih invalidov k zasavskemu dru- čujejo v Društvo vojnih invalidov Zasav- žnik in pesnik Mohamad Al Munem. go Trije spomini: Med Hajfo, Alepom dvojnem begunstvu. O svojem duhov- štvu je ostal naš član in je verjetno naj- je, kjer v vodstvu sodelujejo Vida Ro- Pesnik iz Alepa je bil kot begunec že in Ljubljano. nem očetu Mahmudu Darvišu, naj- starejši v DVI Zasavje in tudi med va- sulnik, Ciril Rogelj in Jože Novak. Člani rojen, njegova zgodba, zapisana v Treh Tako v pogovoru izvemo, da je An- večjem palestinskem pesniku in gla- rovanci v Domu upokojencev Domža- društva radi sodelujemo v različnih ak- spominih, ni le zgodba živahnega inte- draž Rožman želel s svojo družbeno su vsaj dveh arabskih generacij. Ne- le. Redno ga obiskujejo člani društva, tivnostih, srečanjih in prireditvah. Vsi lektualnega dogajanja v Alepu, temveč največkrat Vida Rosulnik in Janez Ce- skupaj želimo Mihaelu Barbiču vse naj- sega v čas pred rojstvom, ko sta iz Pale- rar. Vseh obiskov je zelo vesel. Tudi ob boljše, veliko zdravja in veliko prijetnih stine morala pobegniti njegova oče in letošnjem 97. rojstnem dnevu ga je obi- dni do njegovega 100. rojstnega dne. mati, je zgodba begunske družine, nje- skala Vida Rosulnik in mu zaželela vse Jože Novak ne sreče, nesreče in skoraj neverjetnih dramatičnih obratov usode. To je tudi knjiga o prijateljstvu z novinarjem An- dražem Rožmanom, ki ga je skozi šte- vilne pogovore spoznaval, se od njega 80-letnica zakoncev Grošelj učil in končno postal pisatelj knjige, ki so jo 21. oktobra predstavili v Knjižni- V avgustu in septembru sta praznovala pikadu, družabnih igrah in telesni vad- ci Domžale. Na prvem jesenskem do- častitljiv jubilej, 80-letnico, dva člana bi. Udeležujeta se naših izletov in vedno godku Srečanja z ustvarjalci je knjižni MDI Domžale, Štefan in Milka Grošelj. sta pripravljena za akcijo pri organiza- prvenec novinarja Andraža Rožmana V zakonu sta že 54 let. V Radomljah ciji srečanj in dogodkov v društvu. Kot iz Mengša prišlo poslušat lepo števi- sta si zgradila dom. Imata dva otroka in poverjenika z veseljem obiskujeta naše lo obiskovalcev, v knjigi pa je zgodba tri vnuke, ki jima popestrijo dneve. Čla- člane. Z dobro voljo in optimizmom jim sirskega pesnika Mohamada Al Mune- na našega društva sta že od leta 1994 in pomagata pri premagovanju tegob in ma in njegove palestinske družine, nje- v društvu smo ponosni, da sta s svojim jim polepšata vsaj kakšen dan. ne sreče, nesreče in skoraj neverjetnih nesebičnim in dolgoletnim delom vzor Hvala vama za lepe trenutke, ki jih de- dramatičnih obratov usode. Pogovor z vsem članom. V tem času sta sodelo- limo z vama. Želimo vama zdravja in ve- Andražem Rožmanom in njegovim pri- vala v izvršnem in nadzornem odboru. selja, da bi še dolgo ostala v naši družbi! jateljem Mohamadom je vodila Cveta angažirano pisavo opozoriti, da pro- kaj besed je namenil tudi o svojem Tudi na športnem področju sta vsa leta Zdenka Novak Zalokar. To je res knjiga spominov na ces integracije ni enosmeren, ampak Alepu, strastnem, pametnem, preme- sodelovala pri tekmovanjih v balinanju, prostovoljka MDI Domžale tri mesta, biografija nekega učitelja in dvosmeren. Mohamad je zelo komuni- tenem, večnem mestu, ki ga je vojna roman o poslušalcu, ki postaja pisatelj. kativen, hitro je vzpostavil precej sti- razpolovila, razdrobila, a ne ugonobi- »Z Mohamadom Al Munemom sva kov tukaj, s svojimi pesmimi je bralce la. Ni manjkalo besed o vojni, o izgu- se spoznala aprila 2016 na Prešerno- pritegnil na več nastopih. »Naša druž- bah, o družini, o prijateljih. Povedal je vem trgu, ko sem za Dnevnik pripra- ba ni nepremična gmota, v katero bi tudi nekaj besed o svoji založbi, kjer je vljal članek o skupini dijakov, ki so bili se moral nekdo, denimo tujec, samo med drugim na skrivaj izdal tudi Sa- zelo aktivni na področju begunskega vključiti. Vedno gre za interakcijo, ki tanske stihe, kakšno kalvarijo je doži- vprašanja,« razlaga Andraž Rožman. pripelje do solidarnosti.« V prijatelj- vljal med begom v Slovenijo, o otrocih Ker imata podobne poglede na svet, stvu z Mohamadom je tudi sam dobil in ženi in seveda o upanju. Obiščite Addiko Express sta veliko časa preživljala skupaj tudi priložnost za osebnostni razvoj. »Ko Besedilo in foto: Miro Pivar poslovalnico, kjer do V objemu življenja: MGC Bistrica upihnil sedem 7.000 EUR dobite takoj. svečk

13. november 2019 je bil za Medgenera- ški tamburaši z umetniško vodjo Dar- ši regiji, želijo pa si še, da bodo naj- cijski center Bistrica v Domžalah prav jo Dukarič, pevka Diana Mironova boljši v vsej Sloveniji, kar bodo s pra- poseben dan, saj so praznovali sedmo ter njihov stanovalec Leopold Šala- vim delom in pristopom tudi uresniči- Od 2. decembra na novi obletnico odprtja doma, ki so jo obele- mon na harmoniki. Ker praznovanje li. »Začeli smo z malimi koraki, ki smo žili z bogatim kulturnim programom, ne sme miniti brez posladka – torte, jih nadgrajevali, kar delamo še danes, po katerem je sledilo še skupno dru- je bilo seveda poskrbljeno tudi za to. in se bomo trudili še naprej. Delo z lju- lokaciji: Mercator center ženje. Medgeneracijski center Bistrica Primož Cimerman, direktor MGC Bi- dmi je poslanstvo. Zato hvala vsem in Domžale je v teh sedmih letih postal strica, je v svojem govoru povedal, da vsakemu posebej za pomoč pri delova- pravi medgeneracijski center, ki je vse- ko se ozrejo nazaj, ugotovijo, da jim je nju naše hiše, saj nam drugače ne bi Domžale, Cesta talcev 4. kakor upravičil svoje ime. Zelo dobro ta čas sedmih let minil zelo hitro: »Na uspelo. Z veseljem in velikim spoštova- je vpet v okolje, sodelujejo s številnimi začetku je bila hiša nova in moderno njem se zahvaljujem tudi vsem zapo- lokalnimi organizacijami in društvi, opremljena, v njo pa je bilo treba prine- slenim, ki skrbijo in se trudijo, da delo saj se skozi vse leto v njihovem centru sti še živahnost, ki so jo s seboj prinesli teče brez težav, da so stanovalci zado- prepletajo vezi med vsemi generacija- naši stanovalci. Danes pa je hiša polno voljni, nasmejani in urejeni,« je še povedal Cimerman. Maksimilijana Rogina, prva zaposlena v MGC Bistrica, je dejala, da ko je pred sedmimi leti prvič prestopi- la prag doma, je začutila, da bo to zanjo ena velika in lepa preizkušnja, ki bo za vedno spremenila njeno življe- nje. Prihajati so začeli prvi stanovalci in varovanci, prvi zaposleni in skupaj so v teh sedmih letih poustvarili veliko za dobrobit zaposlenih in stanoval- cev. Trudijo se po najboljših močeh, da če že starostniki ne morejo ven, jim življenje v dom prinesejo zaposleni in prostovoljci. Nekaj besed o vizi- ji in prihodnosti je podala Irena Štrus, vodja socialnega programa, ki je med drugim poudarila, da strokovno delo ne zadošča vedno, saj je potrebno veliko več: »Zbranost, potrpežljivost, po- moč in ljubezen do starejših in bolnih. Tista srčnost in občutek do sočloveka pri njihovem delu ne smeta izostati.« V domu želijo prebuditi domačnost, mi, obenem pa s skupnimi močmi po- zasedena in nikoli ni dolgčas, saj se ve- nasmeh in toplino. V ponos jim je, da skrbijo, da se v tem centru vedno kaj dno kaj dogaja. V tem času smo prebro- jim to že uspeva, saj s svojci združuje- dogaja in da ni nikoli dolgčas. dili marsikatere težave, saj ugotavljamo, jo moči in sodelujejo pri številnih ak- Prireditev, na kateri je bilo možno da se ves čas učimo. Še vedno se spozna- tivnostih za dobro počutje stanoval- slišati marsikaj o življenju v MGC Bi- vamo, prilagajamo drug drugemu, saj cev in oskrbovancev doma. Njena vi- express addiko.si strica, o dogodkih, anekdotah in le- želimo biti hiša prijaznih ljudi, ki živi kot zija za prihodnost je, da bi skupaj še pih spominih, je vodila animatorka v velika družina.« naprej poustvarjali in bili kot ena ve- MGC Bistrica Petra Petravič. V kultur- V nadaljevanju je Cimerman dejal, lika družina. nem programu so sodelovali Senože- da je MGC Bistrica najboljši dom v šir- Besedilo in foto: Miro Pivar 14 | slamnik številka 11 | november 2019 | letnik lix društva [email protected] društva

Starejši za starejše Kronika Za ljubitelje ljudskih glasbil domžalskih Tudi občina pomaga poklicnih Društvo Lipa – Univerza za tretje življenjsko du domžale Projekt Starejši za sta- nije, prispevkov dopolnilnega zdrav- obdobje Domžale bo organizirala skupino gasilcev rejše v Društvu upokojencev Domža- stvenega zavarovanja ali stanovanj - le že prinaša prve rezultate. Kot je po- skih stroškov (elektrika, komunalne ljubiteljev ljudskih glasbil. Poklicni gasilci Centra za zašči- vedala Marija Radkovič, že prejemajo storitve, ogrevanje, upravljanje, na- to in reševanje Domžale smo v posamezne klice za pomoč – poseb- jemnina, ipd.). Enkratna denarna so- V ta glasbila spadajo instrumenti, ki jih lahko z malo improvizacije preteklih štirih tednih opravili 31 no po odhodu bolnikov iz bolnišnic, cialna pomoč se upravičencu dodeli sami izdelamo: razne piščali, trstenke, igranje na glavnik, bršljanov posredovanj, torej nekaj več kot zlasti če so doma brez sorodnikov. V enkrat letno. Vloge za dodelitev en- list, preprosta tolkala, igranje na uglašene steklenice oziroma kozarce, eno na dan. Žal se posredova- okviru možnosti jim društvo pomaga. kratne denarne socialne pomoči se za itd. Pri tem skoraj ni omejitve, saj se glasbila lahko izdelajo tudi iz ra- nja ne razporedijo enakomerno, Pogosti pa so tudi klici starejših, ki tekoče koledarsko leto oddajajo naj- znih odpadnih materialov, plastičnih cevk itd. saj so dnevi s tudi več kot tremi si želijo le kakšen nasvet, sprašujejo kasneje do vključno 30. 11. tekočega Muziciranje se seveda lahko nadgradi z nekaterimi glasbili, ki jih posredovanji, včasih pa tudi več za pomoč, si želijo le malo družbe. leta. lahko kupimo v glasbenih trgovinah: ksilofoni, okarine, piščali na po- dni zapored številka 112 ne zapi- V prejšnji številki ste lahko brali o Izredna denarna socialna pomoč teg, kalimbe, lončeni bas, orglice, razna tolkala in podobno. V takšni ska. Dnevne izmene so opravile pomočeh starejšim in socialno ogro- se lahko, ne glede na dohodke in pre- skupini bi se tudi kaj zapelo in po potrebi vse skupaj podprlo s kakšnim s 24 intervencijami, nočne pa s ženim, ki živijo na robu revščine in moženjsko stanje, dodeli upravičen- uveljavljenim glasbilom, kitaro, citrami itd. sedmimi. Največkrat je šla na pot si tudi z različnimi pomočmi skušajo cem, če so se le-ti znašli v izjemno Vse ljubitelje tovrstnih glasbil vabimo na predstavitev, ki bo v prva izmena – kar dvanajstkrat, zagotoviti primerne pogoje za življe- težkih razmerah, na katere sami niso petek, 6. decembra 2019, ob 10. uri v prostorih društva Lipa na Lju- druga sedemkrat, tretja in četrta nje. Nekateri si pomagajo tudi s po- mogli vplivati (predvsem naravna bljanski 58, Domžale. pa sta šli po šestkrat. močmi humanitarnih organizacij, ki nesreča, težka bolezen ali drugi izje- Predsednik društva V opisanem obdobju smo do- jih v naši občini ni malo in zelo dobro mni primeri), izkoristili pa so vse za- Lipa – Univerza za tretje življenjsko obdobje Domžale segli še en svojevrsten mejnik. opravljajo humanitarno poslanstvo, konske možnosti za rešitev iz social- Marjan Ravnikar Zgolj dve intervenciji lahko uvr- danes pa v pogovoru z Marijo Radko- ne stiske. stimo med požare. Na Homcu je zaradi napake na električni peči zagorelo v garaži, a je lastnik uspel pogasiti ogenj še pred na- Ponosni, da so veterani šim prihodom. Preklic poziva na požar v Novi ulici v Domžalah 23. srečanje gasilcev veteranov Gasilske zveze Domžale pa smo prejeli že med vožnjo na lokacijo. Če je statistika požarov na sre- gasilska zveza domžale Leto- go v uspešnih zgodovinah posame- čo precej pod povprečjem, so nas šnji oktober je bil kot mesec požarne znih društev, kjer danes pomagajo s pa precej bolj zaposlile prometne varnosti namenjen zvišanju požarne svojimi izkušnjami, znanjem in mo- nesreče. Kar dvanajst se jih je pri- varnosti v večstanovanjskih stavbah. drostjo, še vedno pa radi tudi tekmu- petilo na lokalnih cestah, ki jih Seveda se je tudi v naši občini temu jejo. Po pozdravih preostalih gostov pokrivamo domžalski poklicni segmentu varnosti namenilo posebno so se pod vodstvom Marjana Smolni- gasilci. V njih se je poškodovalo skrb, ob tem pa smo ugotavljali, da karja ekipe veterank in veteranov po- deset oseb, nekatere kar precej smo že pred leti ob požaru v enem od merile v navezovanju ročnika, spaja- hudo. Če omenimo le najhujše: večstanovanjskih poslopij v našem nju cevi na trojak in metanju torbi- na nezavarovanem železniškem mestu ugotavljali zelo dobro usposo- ce v cilj. Čeprav je bilo tekmovanje prehodu v Jaršah je vlak trčil v bljenost in pripravljenost vseh naših v sproščenem vzdušju, so ekipe po- osebno vozilo, v katerem sta osta- enot. kazale veliko zavzetost, izkušnje pa li ukleščeni in hudo poškodovani Po številnih aktivnostih vseh na- tudi požrtvovalnost, ki jih spremljajo dve osebi. V semaforiziranem ših prostovoljnih društev je Gasilska vse življenje. Ob močni podpori pri- križišču na Želodniku je motorist zveza Domžale, komisija za vetera- sotnih je med ženskimi ekipami zma- trčil v osebno vozilo in se poško- ne, ki jo vodi Franc Pirnat, poskrbe- gala ekipa PGD Rova pred dvema eki- doval. Huje se je poškodoval tudi vič, predsednico komisije za socialna Plačilo oziroma doplačilo v krila tudi za tradicionalno srečanje vete- pama PGD Jarše - Rodica. Med 15 eki- traktorist, ki je s traktorjem zape- vprašanja pri Društvu upokojencev znem centu, zavodu, stanovanjski rank in veteranov v domu krajanov v pami veteranov je prvo mesto osvoji- ljal s ceste v Preserjah pri Zlatem Domžale, na kratko predstavljam po- skupini, v varni hiši oziroma drugi Žejah. Tudi letos so prišli in bili prijelo PGD Jarše - Rodica, pred PGD Dob Polju in se ustavil med drevesi moči, ki jih v skladu z odlokom o de- obliki namestitve izven javne mre- tno presenečeni nad prireditvijo, ki je in PGD Ihan. Vsi člani in članice naj- dobrih 15 metrov pod cesto. narnih socialnih pomočeh dodeljuje že – upravičena je oseba, ki se je zna- mnoge od njih spomnila na mladost boljših ekip so prejeli čestitke in me- Na avtocesti smo posredovali Občina Domžale, kjer je za to podro- šla v trenutni stiski glede nastanitve in njihovo požrtvovalno delo v gasil- dalje. Po tradiciji je predsednik komi- štirikrat. V dveh naletih vozil, v čje zadolžen oddelek za družbene ter je po mnenju pristojnega centra za skih društvih, kjer so s svojimi izku- sije za veterane pri GZ Domžale Franc prvem primeru dve tovorni vozi- dejavnosti. socialno delo upravičena do navede- šnjami pomemben most med gene- Pirnat, ki je prireditev tudi sprošče- li, v drugem dve osebni vozili in Sogovornica je povedala, da Obči- nega plačila oziroma doplačila, plači- racijami, ki spoštujejo njihovo delo no vodil, na oder povabil najstarej- tovorno. Zaradi neprilagojene hi- na Domžale v skladu s sprejetim odlo- lo oziroma doplačilo njegove oskrbe in so jim hvaležne za pomoč. Dvora- še navzoče veterane: Naceta Rodeta, trosti se je pri Ločici poškodova- kom dodeljuje naslednje denarne po- oziroma cena namestitve v javni mre- na doma krajanov je bila polna za- Janeza Štebeta in Draga Mrdjenoviča, lo še eno osebno vozilo. Okvara moči, za katere lahko zaprosijo tudi ži. Višina plačila oziroma doplačila je dovoljnih veteranov, med katerimi so med veterankami pa so bile najstarej- na motornem delu tovornjaka je starejši: odvisna od materialnih pogojev upra- bili tudi gostje: Marjeta Kristan, pred- še: Cilka Mrdjenovič, Helena Golob povzročila veliko dima, a resne • enkratna denarna socialna pomoč, vičenca in dejansko nastalih obve- sednica, in Anton Pavlič, podpredse- in Ela Smolnikar, ki jih bo na prijetno nevarnosti k sreči ni bilo. V no- • izredna denarna socialna pomoč, znosti do namestitve izven javne mre- dnik Gasilske zveze Domžale, Marjan srečanje spominjala medalja in prak- beni od omenjenih nesreč ni bilo • plačilo oziroma doplačilo v kriznem že in se ugotavlja po določilih predpi- Slatnar, častni predsednik, in Janez tično darilo. Organizatorji niso poza- poškodovanih. centru, zavodu, stanovanjski skupi- sov, ki določajo oprostitev pri plačilu Breceljnik, častni poveljnik GZ Dom- bili niti na življenjska jubileja Štefa- Preostalih 14 intervencij uvr- ni, varni hiši oziroma drugi obliki socialno varstvenih storitev. žale, Janez Vidic, predsednik komi- na Rožiča in Janeza Breceljnika, ki ščamo med tehnično pomoč. Dve namestitvi izven javne mreže. O pravici do denarne socialne po- sije za veterane Regija Ljubljana 3, so jima zapeli navzoči zapeli Vse naj- prijavi sta se nanašali na onesna- Za dodelitev katerekoli pomoči je v moči, ki so v glavnem namenjene ob- in predstavnik GZ Moravče. Vsem je boljše, v zahvalo za opravljeno delo ženje okolja – opaženi so bili ma- odloku posebej zapisano, kako se dode- čanom in občankam s stalnim prebi- Franc Pirnat, tudi v imenu gostiteljev pa so pozornost namenili tudi Marja- stni madeži na Mlinščici in pena ljuje, v pogovoru sva zajeli le najpo- vališčem v Občini Domžale, po tem od- – PGD Žeje - Sveta Trojica, zaželel pri- nu Slatnarju. na ribniku v Dobu. Oljne madeže membnejše. Tako je enkratna denar- loku odloča občinska uprava v skla- jeten večer in poudaril, da je tradicio- V kulturnem programu so nasto- smo locirali, a so bili premajhni, na socialna pomoč namenjena pre- du z določili zakona, ki ureja splošni nalno srečanje ena izmed oblik krepi- pili recitatorka Karmen Ravnikar ter da bi jih s pivniki lahko učinko- mostitvi trenutne materialne ogrože upravni postopek. tve medsebojnih vezi in pripadnosti, harmonikarja Jaka Smolnikar in Žiga vito odstranili. Pena na ribniku je nosti socialno ogroženih posamezni Sicer pa delo v Društvu upokojen priložnost za druženje in izmenjavo Novak, namesto pevskega zbora pa bila posledica naravnih procesov kov ali družin: nezmožnost plačila cev Domžale poteka po sprejetem pro mnenj. Spomnil je na pobudnike to- so zapeli kar obiskovalci. v zemlji. kurjave, hrane, oblačil, obutve, zdra- gramu. Tako so pred kratkim kar z dve- vrstnih srečanj, Aleksandra Rihtarja, 23. srečanje veteranov in veterank Štirikrat smo pomagali reše- vstvenih storitev, ortopedskih ali teh- ma avtobusoma obiskali Prekmurje. V Marjana Ručigaja in Marjana Slatnar- Gasilske zveze Domžale je tudi le- valcem NMP Domžale pri preno- ničnih pripomočkov, ki jih ne krije Za- Ižakovcih so seveda obiskali znameni ja, pozabil pa ni niti na nekdanjega tos pokazalo, kako prijetno je lahko su poškodovanih oziroma obole- vod za zdravstveno zavarovanje Slove- ti Babičev mlin in se zapeljali do Brežne predsednika domačega PGD Žeje - Sv. v družbi prijateljev in sodelavcev, ki lih oseb. Trikrat je bilo treba tudi hiše, kjer je na ogled stalna razstava Trojica Janeza Marna. Po minuti mol- so vedno dobrodošli med člani in čla- predhodno vlomiti v stanovanje. Büjraštvo na reki Muri. Naslednja njiho- ka v hvaležen spomin na umrle gasil- nicami PGD Žeje - Sveta Trojica, ki so Dvakrat so nas poklicali na pova postaja – obisk Tropskega vrta v Do- ce je prisotne pozdravila predsedni- se tudi letos pokazali kot odlični or- moč, ko se je v osebno vozilo za- brovniku, je očaral vse. Prijeten dan so ca GZ Domžale Marjeta Kristan, ter se ganizatorji. klenil otrok. Rešili smo tudi mla- zaključili z obiskom Ormoža. jih zahvalila za opravljeno požrtvo- Vera Vojska dega mačka iz motornega dela »Čestitamo našim pevkam Ženske- valno delo in izpostavila njihovo vlo- Foto: Domzalec.si osebnega vozila. ga pevskega zbora Stane Habe za pr- V stanovanju na Ljubljanski vih 40 let lepega petja in se veselimo cesti 65 smo posredovali zaradi z njimi njihovih uspehov,« pa je po- iztekanja vode – ob spremstvu vedal Ferdinand Starin, predsednik Policije smo odprli vrata in zaprli društva. ventil. Nekoliko višje na Ljubljan- Društvo upokojencev Domžale vabi ski cesti pa je pri delu z bagrom vse člane in članice, ki še niste porav- prišlo do pretrganja plinovodne nali članarine za leto 2019, da jih čim- cevi. Spet smo v sodelovanju s prej obiščete. V prostorih društva na Policijo zavarovali območje in Ulici Simona Jenka 11 v Domžalah vas celo evakuirali dve stanovanjski pričakujejo v času uradnih ur – vsak hiši. Pretrgano cev smo za silo ponedeljek in petek med 9. in 11. uro. zatesnili. Dežurni plinar pa je po- Ob obisku društva lahko dobite vse in- zneje dokončno ustavil uhajanje formacije o delu društva. plina. Vera Vojska Najstarejši veterani in veteranke v družbi z Marjeto Kristan, predsednico, in Francem Foto: arhiv Eko muzej Ižakovci Pirnatom, predsednikom Komisije za veterane pri Gasilski zvezi Domžale letnik lix | november 2019 | številka 11 slamnik | 15 [email protected] društva

Dobrodelno druženje homških gasilk uspelo Dan suverenosti – 25. oktober v vseh pogledih Dan suverenosti praznujemo v spomin na dan, ko je v Zbrali skoraj tono hrane z daljšim rokom. pristanišču Koper leta 1991 še zadnji vojak agresorske JA (jugoslovanske armade) zapustil naše ozemlje. pgd homec Peto zaporedno dobro- mnik, ta pa jo bo v obliki prehranskih kšen praznični utrip doživelo čim več delno druženje homških gasilk, ki je v paketov podarili družinam v stiski in ljudi, so tudi letos poskrbele gasilke soboto, 16., in ne-deljo, 17. novembra, je jim tako polepšali praznične dneve. PGD Homec, saj so tretji novembrski ponovno uspelo. Zbrale so skoraj tono Prihaja praznični december, čas dru- vikend v prostorih gasilskega doma hrane z daljšim rokom uporabe. Gasil- ženja z najbližjimi, in čas, ko so na mina Homcu pripravile dobrodelno dru- ke jo bodo podarile Anini zvezdici Ka- zah praznične dobrote. Da bi prav ta- ženje ob čaju in pecivu, na katerem so zbirale hrano z daljšim rokom uporabe za Anino zvezdico Kamnik. Odziv ljudi na njihovo akcijo je bil tudi letos več kot odličen, saj so zbrale skoraj tono hrane z daljšim rokom uporabe. Nad odzivom ljudi in ob zbrani hrani so bile homške gasilke na koncu več kot zadovoljne, saj se zavedajo, da bo imela marsikatera družina v stiski zaradi vseh, ki so se odzvali na dobrodelno akcijo, polepšane praznične decembrske dni. Z dobrodelno akcijo so homške gasilke pokazale, da ni treba veliko, da je svet lahko veliko lepši. Samo dobro voljo je treba pokazati in pa stopiti skupaj! Miha Ulčar

Suverenost pomeni, da je država po- Da smo iz naroda postali nacija, je polnoma neodvisna in suvereno odlo- že res, a je treba za svojo državo ne- ča o pravilih, po katerih se bo ravnala. nehno skrbeti, da jo bomo tudi obdr- Vpisani na Unescov seznam dediščine Resnici na ljubo smo bili popolnoma žali. Na žalost je stalno na preizku- suvereni od 25. oktobra 1991 pa do šnji naša gospodarska suverenost, ki Med številnimi oblikami dela, ki jih srečamo v Univerzi za tretje življenjsko obdobje – sprejetja v Evropsko unijo oziroma v nam počasi polzi iz rok. Torej pazimo, društvo Lipa Domžale, je zelo aktivna tudi klekljarska skupina Slamice, ki vsako leto, vojaško povezavo NATO. Nekako se da ne postanemo narod hlapcev. Osre- podrejamo in sprejemamo zakone EU, dnja prireditev ob državnem prazniku skupaj z drugimi pridnimi ročnodelkami, pripravi nepozabno razstavo ročnih del. ki nam večina niso ravno pisani na – dnevu suverenosti je bila na Vrhni- kožo, a očitno smo s tem zadovoljni. ki, kjer je bil slavnostni govornik dr. lipa – univerza za tretje živ ne kulturne dediščine, ki ga vodi Mi- Več bi morali imeti svojih predlogov Dušan Plut, nekdanji član predsed- ljenjsko obdobje domžale Na- nistrstvo za kulturo. V register sta med znotraj EU, in ne vedno biti ubogljivi stva RS. vadno so te tematsko obarvane, vse- 72 enotami tudi veščini klekljanja v in upogljivi, kot da se še vedno ne za- Janez Gregorič lej pa deležne veliko občudovanja in Sloveniji in suhozidne gradnje, ki sta vedamo svoje samobitnosti. Foto: Janez Gregorič pohvalnih besed. Lani smo tako lahko bili novembra 2018 vpisani na Unes- občudovali čipkaste kapnike, še prej cov reprezentativni seznam kulturne so dekleta čipke dopolnjevala z dru- dediščine človeštva. Gre za mednaro- gimi elementi, vselej pa tej slovenski dni seznam, ki odraža raznolikost ne- kulturni dediščini namenjajo veliko snovne kulturne dediščine, osvešča o Bralni večeri v Društvu za pozornosti in ljubezni. njenem pomenu in spodbuja dialog, Zato je bilo tako za klekljarice kot rija Rupert – mentorica sekcije (krož- ki spoštuje kulturno raznolikost. študije kontemplativnih tradicij Univerzo za tretje življenjsko obdobje ka) klekljanja, ki je to veščino v društvo Marjan Ravnikar, predsednik Uni- prijetno presenečenje povabilo Ministr- vpeljala in jo že od vsega začetka uspe- verze za tretje življenjsko obdobje V Društvu za študije kontemplativnih tradicij iz Radomelj stva za kulturo, ki je društvu Lipa pode- šno vodi. Domžale, krožku in voditeljici Mariji lilo Listino o vpisu na Unescov repre- Ob tem poglejmo še malce v zgodo- Rupret ter vsem dekletom iskreno če- smo v oktobru odprli nov krog bralnih večerov, na zentativni seznam nesnovne kulturne vino: Slovenija je leta 2008 ratificirala stita za uspeh, s katerim so ime Lipa katerih se bomo posvetili branju in pogovoru o izbranih dediščine človeštva, namenjeno nosil- Unescovo konvencijo o varovanju ne- ponesle v svet, ter želi tudi v prihodnje cem enote Klekljanje čipk v Sloveniji. snovne kulturne dediščine, istega leta uspešno delo in veliko izvirnih idej. odlomkih iz Aristotelove Nikomahove etike. Za društvo Lipa je bila povabljena Ma- je začel nastajati tudi register nesnov- Vera Vojska društvo za študije kontempla lija. Za nov cikel smo izbrali Aristote- tivnih tradicij Branje je povezano lovo Nikomahovo etiko, ki predstavlja z osnovnim poslanstvom društva, in s svojimi osrednjimi pojmi pomemben sicer s študijem in raziskovanjem kon- mejnik v razvoju etične misli, ki ni za- Ne pozabimo se spominjati templativnih tradicij. Beseda kontem- znamoval le antike, temveč vse do da- placija prihaja iz latinske besede con- nes spodbuja vedno nove premisleke Krajevna organizacija za vrednote narodno-osvobodilnega boja Dob, Krtina je tudi templari, s katero se je prevajalo grško tem, zajetih v tem delu, npr. vrline, besedo theoria, zrenje. Zrenje lahko razsodnost, mera, srečnost … letos ob dnevu spomina na mrtve pripravila dve spominski slovesnosti, na katerih. pojmujemo kot zadnjo stopnjo v pro- Smoter etike je v Nikomahovi etiki Spomnili smo se padlih v drugi svetovni vojni in obudili spomine tudi na druge žrtve cesu spoznavanja, v katerem se giblje- premišljen kot razvijanje vrlin v njih mo od zunanjega pogleda na predmet samih zaradi njih samih, ne pa zaradi naše zgodovine, pozabili pa se nismo spominjati niti umrlih članov naše organizacije. spoznavanja k neposrednemu uzrtju. doseganja nekega zunanjega cilja. Vr- Študij kontemplativnih tradicij po- line imajo smoter same v sebi. Do njih ko za vrednote nob dob, krtina ne na dogajanja v juniju 1944 v vaseh nosni in hvaležni vsem, ki so dali svo- kaže tudi načine vnašanja ustreznih pridemo po presoji, ki pokaže pravi- Obe komemoraciji sta bili tudi prilo- Škocjan in Studenec ter se spomnili, da ja življenja za svobodo in samostojnost praks oziroma vaj v vsakdanje življenje. len odnos med preveč in premalo kot žnost za obuditev spominov tudi na je smrt Stanka Kovača našla svoje me- naše domovine. Z minuto molka smo se Primeri so počasna in ritmična hoja, po- srednjo mero. Na prvem bralnem ve- naše umrle domače, prijatelje, sodelav- sto tudi v drami Staneta Stražarja Brato- tudi tokrat spomnili vseh umrlih, in pri- globljen premislek (meditacija), izpra- čeru smo predstavili Aristotelovo raz- ce in znance. Že pred spominskima slova kri in kratkem filmu Foto kino video trdili reku, da kogar se spominjamo, ne ševanje samega sebe, zbrano branje be- likovanje med srednjo mero glede na vesnostma smo uredili spominska obe- kluba Mavrica. Ob tem smo se spomni- umre, ostaja v naših srcih in spominih. sedil, ki umirijo misli in jih osredotočijo stvar in srednjo mero glede na nas s ležja, položili cvetje in prižgali svečke. li tudi vseh drugih žrtev druge svetovne V kulturnem programu so na obeh na bistvena vprašanja življenja. pomočjo izbranih primerov iz Niko- Prva spominska slovesnost je bila vojne v KS Krtina. slovesnostih zapeli pevci in pevke Me- V društvu kultiviramo poglobljeno mahove etike. kot ponavadi v Krajevni skupnosti Kr- Spominsko slovesnost smo pripravi- šanega pevskega zbora Turistično re- in s samorefleksijo povezano branje Tudi v današnjem času se sreču- tina, kjer smo se poklonili spominu na li tudi v Dobu, kjer smo se zbrali pred kreativnega društva Turnše, Češenik s klasičnih filozofskih del ter v sodelo- jemo s potrebo po etičnem premisle- Stanka Kovača, ki so mu sošolci ob Po- spomenikoma padlim v prvi in drugi čudovitim izborom občuteno zapetih vanju z javnimi knjižnicami tovrsten ku, zato vas k skupnemu poglablja- letnem gledališču Studenec leta 1962 svetovni vojni. V nagovoru je predse- partizanskih in drugih pesmi pod vod- pristop poskušamo približati tudi šir- nju in razmišljanju ob pomoči Niko- postavili spominsko tablo z napisom: dnica spomnila na verze Karla Destov- stvom pevovodje Aleša Fariča. Z recita- ši javnosti. Pretekla štiri leta so npr. v mahove etike prijazno vabimo na na- Na tem mestu je okupator 23. junija leta nika Kajuha: Veš, mama, lepo je žive- cijama Karla Destovnika Kajuha in To- Knjižnici Janeza Trdine Mengeš enkrat slednji bralni večer, ki bo v četrtek, 12. 1944 mučil in sežgal 14-letnega mladin- ti, a za kar sem umrl, bi hotel še enkrat neta Pavčka sta sodelovala Lara in Tim mesečno potekali bralni večeri, v ka- decembra 2019, od 19.00 do 20.30 v KD ca Staneta Kovača. Obudili smo spomi- umret, in poudarila, da moramo biti po- Kolenko, učenca Osnovne šole Dob, terih smo se poglabljali v besedila sto- Radomlje v Kodrovi dvorani. ki ju je za nastop pripravila mentorica iških filozofov Seneke in Marka Avre- Nevenka Kovač in Regina Bokan Mateja Križman Jesenovec, prisluhnili pa smo tudi pesmim Jožeta Lončarja. Obe spominski slovesnosti za kra- ZDRAVSTVENA NEGA STOPAL jevno organizacijo borcev za vrednote NOB Dob, Krtina pomenita v celo- Pančur d.o.o. 031/353 347 ti uresničeni program za leto 2019. ki smo ga v novembru dopolnili tudi s številčnim ogledom partizanskega filma Preboj. V kratkem bomo na seji vodstva sprejeli okvirni program za leto 2020, sestanek pa bomo izkoristili tudi za srečanje jubilantov, naših članov in članic, ki so v letošnjem letu praznovali okrogle življenjske jubileje. skrbimo za zdravje vaših stopal Vera Vojska 16 | slamnik številka 11 | november 2019 | letnik lix društva [email protected] društva

Tudi ekskurzija in obisk čebelarske poti sta lahko učna ura Konec oktobra je Univerza za tretje življenjsko obdobje – društvo Lipa Domžale svoje učne ure preselila na prosto, saj so se njeni slušatelji udeležili strokovne ekskurzije v Celje, katere vsebino je pripravila Anica Justinek, prijeten pa je bil tudi sprehod po domžalski čebelarski poti in obisk Centralne čistilne naprave Domžale - Kamnik. univerza za tretje življenjsko larski poti pod vodstvom Čebelarskega obdobje domžale Prijetna dneva društva Domžale. Hvala Andreju Jusu in sta bila polna novih znanj o zgodovini, Niki Pengal za zanimivo vodenje in kvali- arhitekturi, kulturi, naravni in kulturni tetno razlago o življenju čebel, Centralni dediščini, varstvu narave, ne nazadnje čistilni napravi Domžale - Kamnik pa za tudi rekreacije, predvsem pa prijetnega prikaz delovanja čistilne naprave in pri- druženja, obogatenega z novimi znanji srčen sprejem.« o skrivnostih nekdanjega in zdajšnje- Pa še povabilo! Ste ljubitelj glasbe ga Celja, ki so jih bili deležni s strani in ste si vedno želeli igrati katerega od prijaznih vodnikov, ter številnih novih preprostih ljudskih glasbil in zvočil, ki znanj in koristnih nasvetov, povezanih jih lahko z malo improvizacije sami iz- s čebelarstvom in varovanjem narave. delamo: razne piščali, trstenke, igra- Za začetek so se podali na sprehod nje na glavnik, bršljanov list, prepro- po Celju – od znamenitosti do zanimi- sta tolkala, igranje na uglašene stekle- vosti, ki jih kar zmanjka in so povezane nice oziroma kozarce, ali na glasbila, tako z zgodovino kot z legendami, ki se ki jih jer mogoče kupiti v glasbenih tr- med seboj prepletajo. Tako so izvedeli govinah: ksilofoni, okarine, piščali na marsikaj zanimivega o Celjskem domu, poteg, kalimbe, lončeni bas, orglice, mestni hranilnici, hotelu Evropa, Muze- razna tolkala in podobno. ju novejše zgodovine, Marijini cerkvi, pa Če ste odgovorili z DA, pokličite 031 o Narodnem domu, Prothasijevem dvor- 379 276 ali 031 444 750 ali pojdite na cu. Knežjem dvoru in Stari grofiji. Še internetno stran Univerze za tretje živ posebno zanimiv je bil obisk in voden ljenjsko obdobje – društvo Lipa Domža- ogled Pokrajinskega muzeja z razsta- le in uresničite svojo željo. Dobrodošli! vami, o katerih je Marjan Levstek med Vera Vojska drugim zapisal, da je bila posebno za- Foto: Marjan Levstek nimiva razstava o življenju Alme Karlin. Člani in članice društva Lipa – Uni- so poslušali pripoved o čebelah, njiho- odpravili še na ogled Centralne čistilne verze za tretje življenjsko obdobje Dom- vih pridelkih, pomenu čebel za člove- naprave Domžale - Kamnik, kjer jih je žale pa skrb namenjajo tudi domačim kovo zdravje, čebelar Andrej Jus pa jim s svojimi sodelavci sprejela direktorica zanimivostim. Tako so se v novembru je predstavil tudi zgodovino čebelarje- dr. Marjeta Stražar Girandon. Po ogle- Kitajska veščina Qigong ima odločili za obisk Domžalske čebelarske nja v naših krajih. Ob koncu poti v Štu- du kratkega filma in čistilne naprave se poti in se od učnega čebelnjaka v par- di, pri novo postavljenem čebelnjaku je prijetno dopoldne zaključilo. Predse- blagodejen vpliv na učence ku pod Močilnikom skupaj s predsedni- ČD Domžale, jim je Nika Pengal razloži- dnik društva Lipa Marjan Ravnikar je o kom Čebelarskega društva Domžale An- la pomen in zdravilne učinke apiterapi- prijetnem dopoldnevu povedal: »Lahko V začetku oktobra je v Olimju potekala mednarodna drejem Jusom sprehodili po pet kilome- je. S tem pa prijetnega dopoldneva še ni se pohvalimo, da smo bili člani društva trov dolgi urejeni čebelarski poti. Vmes bilo konec, saj so se polni novih znanj Lipa prvi, ki smo se sprehodili po čebe- konferenca Mindfulness, na katero smo bili že drugo leto vabljeni tudi vodje društva za kakovost življenja Leteča želva.

društvo za kakovost življenja zičnega telesa, preoblečena v vadbene leteča želva Poleg izvedenih delav- enote, ki so prilagojene novodobnemu nic smo predstavili študijo, ki smo jo (pre)zaposlenemu človeku, za ljudi raz- v preteklih dveh šolskih letih izvajali ličnih starosti in fizičnih predispozicij, na OŠ Preserje pri Radomljah. Namen kar pomeni, da jo lahko vadi vsakdo. Ot- Slovenska proizvodnja študije (Učinkovitost Zhineng Qigonga roci, starostniki, zdravi, bolehni, ljudje kakovostnih vzmetnic pri zmanjševanju čustvenih in vedenj- s poškodbo, invalidi, atleti, nosečnice ... skih težav v šolskem okolju: rezultati V društvu Leteča želva smo se od- in ležišč od leta 2001. raziskave z dvosmernim mešanim na- ločili, da pogumno stopimo na pionir- črtom) je bil raziskati dobrobiti vadbe sko pot raziskovanja in pripomoremo Qigong na učence tretjega razreda. k rasti Zhineng Qigong znanosti tudi v Qigong je starodavna naravna meto- Sloveniji. Povezali smo se s psihologi- da uravnovešanja telesa in urjenja čuječ- njo dr. Uršo Mars Bitenc iz Univerze na VZMETNICE • LATEKS LEŽIŠČA nosti, ki se je tekom stoletij razvijala na Primorskem - Fakulteta za matematiko, Kitajskem, danes pa jo vadimo povsod znanost in informativne tehnologije, ki LETVENE MREŽE • POSTELJE • VZGLAVNIKI po svetu. Znano in dokazano je, da veja nam je pomagala pri izboru vprašal- Zhineng Qigong, ki spada med veje me- nikov za učence, starše in učitelje, ter dicinskega Qigonga krepi telo in umske nam nudila vso podporo pri strokov- sposobnosti. Z redno vadbo razvijamo ni analizi podatkov. Rezultati so poka- Podari svojim najbližjim najboljše! koordinacijo, fino motoriko ter ravnotež- zali, da vadba Zhineng Qigong ima bla- je, poleg tega pa precizno izostrimo fo- godejen vpliv na učence v razredu, ven- ežalna p l ov kus, podaljšujemo osredotočenost in iz- dar pa so potrebna nadaljnja raziskova- na r d š i in boljšujemo spomin. In zelo pomemben nja za podrobnejše rezultate in trdnejša m a a r del vadbe, ki podpira, kar otroci (in od- dokazila. Študija je dokazala majhen do i P rasli) dandanes potrebujemo – nauči srednji padec vedenjskih in emocional- nas umirjanja, ohranjanja tišine, prepo- nih težav, hiperaktivnosti, težav med vr- znavanja čustev, potrpežljivosti in empa- stniki, ter povečanje prosocialnega ve- tičnosti. Čeprav sloni na vzhodno-azij- denja. skih temeljih, vadba Zhineng Qigong ni Zavedamo se, da nas čaka še veliko 1 s 0 k 0 e religiozno usmerjena in jo mnogi zaradi izpopolnitev in stopnic na poti razisko- % at naravni l eksotičnega imena in nepoznavanja vr- vanja, a ker delamo s srcem, nas izzivi P a žejo v koš novodobnih ‘main streem’ teh- motivirajo. Želimo pa si, da bi šolstvo in ra ek lna prevl nik. Vendarle ne gre pozabiti, da gre za starši podprli tovrstne projekte, ki lah- vadbo, ki temelji na starodavnih modro ko konkretno podprejo mlade pri razvi- stih in je pozitivno ovrednotena s stra- janju in ohranjanju vrednot in veščin, ni mnogih raziskav zdravstva in šol- ki v dobi tehnike in telekomunikacije stva, izvedenih od poznih 80. let pa vse pešajo in bledijo. do danes. Je tehnika kultivacije psihofi- Društvo Leteča želva

O 1 N 0 V 0% RA NA

Marko Peterka s.p., prodaja in proizvodnja kakovostnih izdelkov za zdravo in udobno spanje Salon: Ihan, Breznikova 78, 1230 Domžale (poleg Gasilskega doma) T: 01 721 12 18, G: 041 925 625, E: [email protected] www.marsen.si

Igra zaupanja in sodelovanja za učitelje in učence (Foto: Stane Jurjevčič) letnik lix | november 2019 | številka 11 slamnik | 17 [email protected] društva

Domžalski veterani prek Pivke in Brkinov do 21. Jegličev pohod na Rašico Golega otoka Lepa oktobrska sobota je bila kot nalašč za druženje in Tokrat smo si za strokovno ekskurzijo vzeli dva dneva, najprej pa smo obiskali Park obujanje spomina na prezgodaj preminulega alpinista vojaške zgodovine v Pivki. Janeza Jegliča - Johana.

td jarše - rodica TD Jarše - Rodica žete stene, je kljub močnemu viharju že 21. leto zapored organizira pohod odločno in s pokončno dvignjeno gla- na Rašico. Na poti so nas spremljavo zakorakal proti najvišji točki. Nupt- le čudovite barve listja, ki jih narava se ga je prevzel in vzel. Je bil to trenu- deli v tem letnem času. Zjutraj nas je tek slabosti … kdo ve? Janez Jeglič je spremljala megla, ki pa je sredi poti že ostal med gorami, ki jim je posvetil ži- izginila, v nadaljevanju poti pa nas je vljenje. grelo toplo sonce. Hitro smo prispeli do Dobenskega TD Jarše - Rodica se vsako leto po- hrama, kjer smo bili postreženi z bo- kloni velikemu alpinistu Janez Jegli- gato obloženimi krožniki. Toda to ni ču. Leta 1979 se je v alpinistično šolo odtehtalo vse lepote narave in spreho- AO Domžale vpisal mlad fant, ki je da po svežem zraku v neokrnjeni na- prekipeval od energije. Kmalu je bilo ravi. Vzpon na Rašiški stolp pa nam je vsem jasno, da bo postal alpinist z veliko začetnico. S svojo voljo, vztrajno- stjo in fizično močjo je s prijatelji do- kazal, kako močen je slovenski al- pinizem. Lepota in krutost patagon- skih gora sta Johana popolnoma prevzeli. Skupaj s svojimi soplezalci, Ka- rom, Svetičičem in Knezom je premi- kal meje slovenskega alpinizma vse višje in višje. Poleg vseh vzponov, ki jih je naredil, pa je bil vrsto let tudi Še zadnji pozdrav z Golega otoka načelnik AO Domžale, član GRS, vzo- ren učitelj mladim alpinistom ter odli- pokazal lepote Slovenije od Triglava Pred časom smo tam že bili, a se ve- Na Zlatem otoku (Krku), kakor so začeli oglašati posamezniki, ki so za- čen oče in mož. 30. oktobra 1997 se je do Snežnika in Kuma. dno najde kaj novega in zanimivega, mu že v antiki dali ime, smo prespali por preživeli, kajti v prejšnjem režimu na Nuptseju poslovil v svojem slogu. Lepo smo se imeli in odšli vsak tako da sta dve uri minili zelo hitro. na skrajnem jugu v prijetnem mestecu se niso upali in smeli, da se ne bi po- Ko je preplezal dva km njegove nevar- svojim usodam naproti. Pot smo nadaljevali do gradu Prem, Baška. Po večerji in glasbeni spremlja- novno znašli na kraju neizmernega tr- ne in z vsemi mogočimi pastmi pre- Vida Strajnar ki se je bahavo nastavljal soncu. Na vi in nočnem počitku smo se na Krku pljenja. Proti koncu (1958) so med njih dvorišču nas je čakalo presenečenje v vkrcali v izredno udobno ladjo. Zaplu- pomešali še najhujše kriminalce. obliki veterana, domačina Janka Ru- li smo proti Golemu otoku, ki je še ve- Z otoka smo po dvournem ogledu tarja, ki je svojo prešernost prenesel dno nekakšna skrivnost današnjega plovbo nadaljevali na otok Grgur, kjer tudi na nas, ko nam je govoril o letu časa in nas spominja in opominja na je bil v tistem času politični zapor za Pred koncem 2019 še občni 1991 in o rodnih Brkinih ter vse skupaj krute čase po drugi svetovni vojni. ženske. Po ogledu smo si nekateri pri- podkrepil z obloženo mizo in degusta- Na otoku je bilo naenkrat okoli tri voščili plavanje v izredno čistem in zbor in novoletno srečanje cijo brkinskih žganic. tisoč političnih zapornikov, ki so v po- dokaj toplem morju (19 do 20 stopinj Po kosilu smo pot nadaljevali pro- manjkanju in bedi zgradili vse, kar je C). Dan je bil malce vetroven, a dokaj Kot že vrsto let doslej se je tudi letos program Društva ti Astronomskemu centru na Reki, kjer še danes vidno, le da zob časa neu- topel za to obdobje. Na koncu, ko smo izgnancev Domžale zaključil z obiskom praznika kakijev smo obnovili znanje o celotnem sonč- smiljeno spodkopava kamnite zgrad- se vračali v pristanišče, smo z ostan- nem sistemu in planetih, ki ga sesta- be in jih sesuva same v vase. Neka- ki hrane nakrmili še galebe ter sebi in v Strunjanu. vljajo. Ogledali smo si še film s poseb- teri so si res morda zaslužili ‘počitni- njim popestrili dan. nimi efekti o nastanku Zemlje. Poseb- ce’ na tem otoku, a večina je bila žrtev In kaj nam je ostalo? Morda prije- nost ogleda filma je, da so sedeži skoraj krute usode, kot jo je takrat nareko- ten občutek ob lepem koncu tedna in v ležečem položaju in da štirje digital- vala udba, tajna služba v rokah teda- spoznanje, da še vedno ne vemo vsega ni projektorji projicirajo le-tega na ku- nje oblasti. Štiristo zapornikov si je v o polpretekli zgodovini, torej jo bo tre- polo nad dvorano. Za tistega, katerega času bivanja na otoku vzelo življenje, ba še bolj temeljito raziskovati. je bila tematika malce prezahtevna, pa ker niso zdržali pritiska, ki se je izvajal je okrepčilni dremež prišel ravno prav. nad njimi. Šele v zadnjem času so se Janez Gregorič

Šivankarice predelujemo oblačila in tekstil, ki se kopiči v domačih omarah V medgeneracijskem društvu Sinica bomo na tečajih predelovali oblačila, ki jih ne uporabljamo več: iz jopic, puloverjev, šalov bomo sešili nova oblačila, krila, trenirke, kape, rokavice, odeje. Iz srajc, bluz in poletnih oblačil bomo sešili nove prevleke za društvo izgnancev domžale Če- Občni zbor društva, povezan s tra- prav je bilo vse dni sredi novembra dicionalnim novoletnim srečanjem, blazine in odeje ter nakupovalne vrečke. Iz odsluženih hlač bomo skrojili torbe za vsak deževno in so iz dneva v dan obetali bo 20. decembra ob 12. uri v gostišču dan, nahrbtnike za šolo, torbe za na plažo, posteljna pregrinjala in druge izdelke za slabše vreme, smo v soboto, 16. no- Frfrav v Krašcah, kamor že zdaj vabi- vembra vendarle našli obetaven dan, mo vse naše člane in članice ter nji- dom po željah tečajnic. ki nam je v Strunjanu postregel celo hove prijatelje. Srečanje bo tudi pri- s soncem, in še enkrat več smo po ložnost za plačilo članarine in Vestni- Na tečaju bodo udeleženci osvojili te- rejši, ki so brezposelni ali pa so že pre- skoraj treh desetletjih ugotavljali: ko ka, katerega višina ostaja enaka kot v orijo in praktična znanja o tehnikah jemniki pokojnin, osebe s posebnimi gremo na izlet izgnanci, nas vedno vseh dosedanjih letih. Dobrodošli! kopiranja in risanja krojev, krojenja, potrebami – z okvaro sluha. spremlja sonce. Hkrati obveščamo, da so v decem- ročnega in strojnega šivanja, spoznali Vse tečajnice in tečajniki iz ranljive Prijetna vožnja do Strunjana, kjer bru in januarju uradne ure vsak po- šivalni stroj, tehnike šivanja, navijanje skupine ob mesečni predložitvi potr- nas je presenetilo majhno število obi- nedeljek med 9. in 10. uro v prostorih in napeljevanje sukanca ter menjave dil si podaljšajo mesečno brezplačno skovalcev, je minila v prijetnem po- domžalskih krajevnih skupnosti – na šivank. Program vam nudi možnost, da udeležbo na tečaju. govoru, nato pa vsak zase. Nekateri dvorišču Domžalskega doma. Tu lah- usvojite znanja, ki bodo povečala vaše Popravila oblačil: Po naročilu so se najprej založili s kakijem, dru- ko plačate članarino in Vestnik ter do- možnosti za delno samooskrbo pri prevzemamo popravila oblačil ter tudi gi so se seznanili s ponudbo v šoto- bite informacije o delu društva. Ob tej predelovanju in izdelovanju oblačil in predelamo oblačila in tekstil v nova ru, kjer ni manjkalo tudi glasbe, pri- priložnosti se domžalskim krajevnim drugih uporabnih izdelkov iz tekstila. oblačila in izdelke za dom. morskih lokalnih pridelkov pa tudi skupnostim najlepše zahvaljujemo za Tečaj traja dva meseca (dvakrat te- Vabljeni na tečaje, z veseljem pa znancev, ki so se, tako kot mi, odloči- pomoč pri zagotavljanju prostora za densko štiri ure), v eno skupino pa vam bomo popravili vaša oblačila ali li, da obiščejo Strunjan. Večina se je z uradne ure, Občini Domžale pa za fi- sprejmemo do šest udeležencev. jih predelali v kaj novega po vaši želji, vlakcem popeljala ob morju, nekate- nančno pomoč. Termini v decembru 2019 in janu- da skupaj pripomoremo k zmanjševa- ri so se udeležili strokovnega spreho- Prijeten december – in se vidimo! arju 2020 bodo: Brezplačna udeležba na tečajih nju odpadkov in dolgoročno prispeva- da po solinah, tudi center Krajinskega Vera Vojska • od 8.30 do 12.30, šivanja je za ranljive skupine: ude- mo k varovanju našega okolja. parka Strunjan so si ogledali, se pov- • od 16.00 do 20.00. leženke in udeleženci, ki obiskujejo Prijave in dodatne informacije na zpeli do bližnje cerkve ali uživali v ba- Vsi tečaji potekajo v šivalnici v Dra- katerega izmed programov socialne telefonski številki 068 602 136, e-na- zenu bližnjega hotela. Del prijetne- gomlju 101, Občina Domžale. V bližini aktivacije, brezposelne osebe in nji- slov [email protected] in sple- ga dneva pa smo namenili tudi prije- (približno tri minute hoje) je končna hovi družinski člani, rejniške družine tnem naslovu fb: Društvo za medge- tnim trenutkom ob morju, ki se je tudi avtobusna postaja proge 12D Ljubljan- in njihovi člani, enostarševske druži- neracijsko povezovanje Sinica. v Strunjanu zelo približalo kopnemu. skega potniškega prometa. ne in njihovi člani, mladi, ki so opu- Naše delo sponzorirajo: Občina Vožnja domov je minila v pogovorih Cena dvomesečnega tečaja za za- stili šolanje, osnovnošolci, srednje- Domžale in Slamnik, glasilo Občine o zaključku leta in občnem zboru ter poslene tečajnice je 240 evrov, za štu- šolci, dijaki in študentje, ki so oziro- Domžale. tradicionalnem novoletnem srečanju, dente in upokojence je samo 190 evrov ma so njihovi starši upravičeni do po- Joži Kokalj, ki za večino članov in članic pomeni in za osnovnošolce 100 evrov. moči na Centru za socialno delo, sta- predsednica društva tudi prijetno slovo od starega leta. 18 | slamnik številka 11 | november 2019 | letnik lix društva [email protected]

Na kraterju poslednjega Prihodnost je dostopna slovenskega vulkana Mednarodni dan invalidov je vsako leto osredotočen na drugo temo. Letošnje geslo se glasi: Prihodnost je dostopna. Jesenska ekskurzija na Goričko medobčinsko društvo invali dov, ki pokriva pet občin in šteje 1290 vicah invalidov, ki jo je sprejela ge- dov domžale Združeni narodi so članov delovnih invalidov in 350 pod- neralna skupščina Združenih naro- oktobra 1992 z resolucijo razglasili pornih članov. Društvo ima zelo raz- dov in katere namen je invalidom za- 3. december za mednarodni dan in- gibano prostovoljsko mrežo in prav gotoviti polno in enakopravno uživa- validov. Resolucija je bila sprejeta z tako razvejena so naselja, kjer se in- nje vseh človekovih pravic in temelj- namenom, da širši družbi spodbudi validi nahajajo. Samo v občini Dom- nih svoboščin, smo še daleč od reali- boljše razumevanje problematike, žale pokrivajo 43 vasi, iz katerih pri- zacije. Invalidi so del družbe in se jih povezane z invalidnostjo. Republi- hajajo člani. ne sme pustiti na stranskem tiru. Dru- ka Slovenija je resolucijo ratificirala Njihov največji cilj je skrb za inva- štvo si bo še naprej prizadevalo za izleta 2008. Kot ocenjuje Ministrstvo lida. Vsi prostovoljci imajo status in- boljšanje stanja invalidov tako na lo- za delo, družino, socialne zadeve in valida, zato lahko invalida razumejo, kalni kot državni ravni, predvsem na enake možnosti, ima v Sloveniji sta- mu prisluhnejo in se z njim pogovori- področju financiranja. Finančna sred- tus invalida približno 170.000 ljudi, jo o težavah. Tako projekte, ki jih iz- stva, ki so namenjena za invalide sko- kar predstavlja osem odstotkov pre- vajajo, lahko združimo pod sloganom zi razpise, naj jim bodo resnično do- bivalstva. Mednarodni dan invalidov invalidi za invalide. Največje težave deljena. Družba, v kateri živimo, je je vsako leto osredotočen na drugo pri invalidih so, da jih zapušča zdrav- dolžna poskrbeti za dostojanstvo in- temo. Letošnje geslo se glasi: Priho- je, so osamljeni in socialno ogroženi. validov in pri tem upoštevati veljavno dnost je dostopna. Člani MDI Domžale so bili zaposle- zakonodajo.

du naš dom dob Na tradicionalni je- po lavini cevi do Olijeve votline, nato senski izlet smo se odpeljali po štajer- pa skozi 3D-stereoskopski film spo- ski avtocesti mimo Trojan in Maribora znali nastanek vesolja in življenja na do vasi Otovci na Goričkem, kjer smo Zemlji ter doživeli izbruh goričkega se ustavili na bio kmetiji Sončni gaj vulkana. Popeljali pa smo se tudi s tu- Smodiš. Tu so nas postregli z odličnim rističnim vlakcem po čudoviti hribo- bogračem in jabolčnim zavitkom, mo- vski pokrajini. žen pa je bil nakup tudi domačih bio Vulkanija je res vredna ogleda, saj pridelkov, kot so jabolka, česen itd. smo premnogi člani DU prvič slišali za Nadalje nas je pot vodila do krajin- ta ugasli vulkan. skega parka do vasi Grad, kjer smo si Pozno popoldne smo se ustavili pod vodstvom vodičev ogledali grad. še na kosilu na izletniškem turizmu Danes je v gradu sedež Javnega zavo- Breznik, kjer nas vedno gostoljubno da Krajinski park Goričko. Obnovlje- sprejmejo. ni prostori so namenjeni predstavitvi Tatjana Gregorin naravne in kulturne krajine ter zgo- dovinske in etnološke dediščine Go- ričkega. Glavni cilj našega izleta pa je bil Medobčinsko društvo invalidov ni v tovarnah, kot so Induplati, Toko, Vrata društva so odprta glede na po- obisk Doživljajskega parka Vulkanija, Domžale je eno izmed društev, kjer se Univerzale itn., kjer so pustili zdrav- trebe in želje invalidov. Invalidi potre- ki stoji na kraterju poslednjega vulka- trudijo, da bo prihodnost res dosto- je, zdaj pa nimajo polne pokojninske bujejo pomoč, ko je nastal problem, ki na na območju Slovenije, ki je zadnjič pna. V društvu, ki 44 let skrbi za naj- dobe in imajo zelo nizke pokojnine. ga ne zna rešiti. Že tako je težko spreje- bruhal pred tremi milijoni let. bolj ranljivo skupino in skozi celotno V društvu jim pomagajo, jih vključu- ti invalidnosti, zlasti če si mlad in veš, Pred Vulkanijo nas je pričakal kr- leto izvajajo posebne socialne progra- jejo v posebne socialne programe, jih da ne boš več enakovreden član družbe. tek Oli, ki nas je prijazno povabil v me pod vodstvom strokovno usposo- informirajo, predvsem pa invalidom Sesuje se ti svet. Sam nisi sposoben re- svoj podzemni svet. Sprehodili smo se bljene osebe, so se določili, da spre- največ pomeni obisk, stisk roke in po- šiti vseh problemov, ki nastanejo z inva- govorijo tudi o invalidih. Poslušajo, govor. lidnostjo. A k sreči so v društvu opazili, kako se ustanavljajo društva, ki naj bi Ob mednarodnem dnevu invalida invalidnost odkrije v nas nove talen- skrbela za starejše, velikokrat pa po- dov bi v MDI Domžale želeli opozo- te, ki jih kot zdravi nismo prepoznali. zabijo na invalide, ki še kako potrebu- riti, da invalidi še vedno niso enako- Naj se ne spomnimo na invalide jejo, da se jim prisluhne in da sprego- pravno obravnavani, da so diskrimi- samo ob mednarodnem dnevu inva- vorijo o težavah. MDI Domžale je dru- nirani in premalo informirani o svojih lidov, temveč skozi vse leto. Vsem in- štvo, kjer znajo prisluhniti invalidom. pravicah. Čeprav je Republika Slove- validom pa čestitke ob tem prazniku. Je med najštevilnejšimi društvi invali- nija ratificirala tudi konvencijo o pra- Nejc Lisjak za MDI Domžale

10. obletnica oranžnih v Ihanu Mesec oktober je za ihanske telovadke čas veselja, ponosa in praznovanja.

šola zdravja domžale, ihan Da, to je praznovanje desete obletnice telovadbe Šole zdravja v Ihanu. Po- nosni smo, saj telovadbo obiskuje še vseh osem telovadk, ki so se davnega leta 2009 prvič udeležile telovadbe v Športnem parku v Ihanu. Znano je, da v naši skupini ni aktivna samo telovadba, ampak tudi druge aktivnosti: druženje ob kavici, pizza srečanja, vsakoletno nabiranje gob na Pokljuki in še izleti po naši prelepi domovini. Spomnimo se, kako smo organizirale srečanje telovadk z obveznim pokriva- lom – slamnikom. Pa druženje, ko je bila obvezna nekdaj obleka ženskega spola – v krilih. Mogoče res nič posebnega, vendar pa za zdajšnji čas kar zabavna dogodivščina. Za izvajanje naših dodatnih ak- besede, ki sta nam jih ob tem prazno- tivnosti nam pomaga več krajanov, vanju namenila. ki podpirajo naše aktivnosti. Ob pra- Hvala vsem, ki ste se nam ta dan pri- znovanju smo se tudi mi spomnili na- družili in kot piše v pesmi naše skupine: ROK ZA ODDAJO nje in jih povabili na naše praznova- Deset let smo skupaj, zato ne obupaj, Naslednja številka Slamnika izide v ponje. Vsem se ponovno zahvaljujemo, glej, da prihodnjič še več nas bo tukaj. nedeljek, 23. decembra 2019. še posebno Zdenki Katkič, vodji Šole V novo desetletje stopamo z mno- Rok za oddajo prispevkov je v ponede- zdravja Domžale, in predsedniku KS go optimizma, veselja in novimi ele- ljek, 9. decembra 2019, do 12. ure. Ihan Branku Sojerju za spodbudne menti telovadbe. Helena Rode letnik lix | november 2019 | številka 11 slamnik | 19 [email protected] društva

Kam nas bo peljala pot v neznano? kolumna • medsebojni odnosi LIDIJA BAŠIČ JANČAR Polni pričakovanj, kam gremo na izlet v neznano, smo se na čudovito sobotno jutro NE-NAVEZANOST 19. oktobra 2019 spraševali člani MOD Sožitje občin Domžale, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin. Dandanes ljudje iščejo zadovoljstvo in srečo na mod sožitje občin domžale, ko različne načine. menda, lukovica, mengeš, mo ravče in trzin Zbralo se nas je 58, odobni čas je poln izzivov, povedo, kaj se v nas dogaja, kako doži- od tega 32 oseb z motnjo v duševnem tempo pa dostikrat ubijal- vljamo druge, skratka, nas usmerjajo. razvoju. Fani in Tatjana sta bili skriv- ski. Zahteve do samih sebe Če bi dosegli ne-navezanost, nirvano, nostni, obljubili pa sta, da se bomo S in družbe do nas so velike osvoboditev od drugih … bi bili mar v imeli zelo lepo. In res! Pot nas je peljala in marsikdo se v tem kaosu ne znajde. tej samozadostnosti zadovoljni in sreč- v smeri Dolenjske in že kmalu smo se Opažamo, da je veliko oziroma čedalje ni? Ali morda osamljeni? ustavili v Ivančni Gorici, kjer smo imeli več tesnobnih stanj, depresij, izgorelo- Danes zagotovo vemo, da se člove- bogat zajtrk v gostilni Krjavelj. Zadišal sti in drugih psihosomatskih obolenj. ški možgani v polnosti razvijajo le ob nam je domač kruh in z užitkom smo In bolj kot kdaj koli prej se na trgu poja- sočloveku. Nevroznanost je dokazala, ‘pospravili’ obaro z žganci. Dobro pod- vljajo različne ponudbe za pomoč, kako da navezovalno vedenje povezujemo z krepljeni smo se odpravili na pot. najti samega sebe, kako priti v stik s odvisnostno zorenja desne hemisfere V Mirni Peči smo se najprej ustavili seboj, se umiriti v sebi, si vzeti čas zase dojenčka/otroka ob materinih socialnih v župnijski cerkvi sv. Kancijana, lepo itn. Kot da smo nekaj najbolj naravnega možganih. Od rojstva pa vse do smrti ohranjeni pozidavi iz 15. stoletja, pr- izgubili in zdaj s polno paro to iščemo. vsak izmed nas potrebuje drugega, da votna cerkev pa naj bi bila iz 12. sto- li video. Prijazna vodička nam je po- Dobro razpoloženi in polni lepih vti- Veliko tehnik imamo na voljo in te- poskrbi za nas, da se ob njem počutimo letja. Cerkev je bila v prvi svetovni voj- vedala zanimivosti o Lojzetu Slaku, sov smo naš izlet zaokrožili z dobrim žava je, da so ljudje pri izbiri med števil- varni in nam daje razlog za življenje. ni obnovljena in tudi danes zelo lepo o njegovem bogatem življenju in nje- kosilom v gostilni Jaklič v Šentrupertu, nimi ponudbami zmedeni in ne vedo, Ne glede na leta odnosi ljudi povežejo, ohranjena. Od tam smo se odpeljali v govi tesni povezanosti s krajem in pe- kjer smo tudi zaplesali ob zvokih har- kaj bi jim zares pomagalo in v čem bi se kar sproži graditev, razvoj in spremem- muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka snikom Tonetom Pavčkom, ki je svoje monike. Preživeli smo res lep dan in se našli. Tako imamo ljudi, ki stalno pre- be znotraj možganov. Povezanost med v Mirni Peči. Muzej je postavljen v spo- otroštvo preživel v bližnjem Šentjuriju že danes veselimo novih doživetij s čla- izkušajo nekaj novega, nepreverjenega, dvema človekoma vzpostavi možgan- min dvema znamenitima in priljublje- in bil vse življenje povezan s krajem, ni našega društva. Hvala Fani in Tatjani včasih celo čudaškega. Da, žal so zlora- sko aktivacijo, kar omogoča čustveno in nima občanoma tega kraja in vseh Slo- kar je opeval v svojih pesmih. Krajani za super organizacijo, zato, da smo se be na teh področjih kar pogoste. Marke- socialno polnost. Stalna odnosna živost vencev. Uživali smo ob igranju harmo- smo mu v zahvalo postavili dom v ro- imeli res lepo in kmalu na svidenje! ting psihološko vpliva na potrebe ljudi in iskanje stikov ter medčloveški izzivi nike, lahko smo zapeli in celo posne- dnem Šentjuriju. Marjana Plaznik in se tako usidra v samo jedro ranljivega ponujajo občutek polnosti v odnosih in človeka. Tam ima moč. občutek pomembnosti za sočloveka in Ne motijo me ponudbe, tudi ne pri- družbo. To daje možganom impulze, da hod različnih tehnik z različnih koncev so ves čas aktivni in odprti (open mind). sveta. Če komu nekaj pomaga, mu po- Šahovsko društvo Domžale Tajfun z novim maga, s tem ni nič narobe. Ne vem pa, Človek je bitje odnosov vodstvom kaj točno me včasih pri vsem tem moti in po odnosih hrepeni vse … včasih se mi zdi, da različne tehnike, življenje; kar je logično in ki pripadajo določenemu delu sveta, Na občnem zboru v začetku oktobra so člani ŠD Domžale Tajfun razrešili dosedanje narodu ali skupnosti, pač ne ustrezajo najbolj naravno, saj se v vodstvo in izvolili nove organe društva. kar vsem po vrsti ali po istem vzorcu. odnos rodi. Navezanost je Pogost izraz, ki ga določene tehnike najbolj naraven odziv človeka zagovarjajo, je ne-navezanost. Oblju- na sočloveka, in to, da je v šahovsko društvo domžale od osnovnošolskih krožkov do tekmo- nizaciji različnih drugih šahovskih do- blja svobodo, mir in moč. Obljublja raz- tajfun Predsedovanje je prevzel valnih ekip v najvišjih državnih ligah, godkov, ki naj bi potekali bodisi v la- svetljeno življenje, enost. Slišati je celo, človeka vrojena, je vidno že Dušan Kosanovič, v upravni odbor pa omogočanje udeležbe članov na vsako- stni režiji ali pa v sodelovanju z ostali- da ne-navezanost osvobodi človeka ču- ob rojstvu. so bili poleg njega izvoljeni še Dušan vrstnih uradnih in tekmovalnih šaho- mi šahovskimi društvi, Šahovsko zve- stvenih spon in ponuja polno življenje. Borštar kot podpredsednik, zadolžen vskih dogodkih doma in v tujini, obe- zo s Slovenije in po potrebi tudi s spon- Človek je bitje odnosov in po odno- za popularizacijo šaha in sodelovanje nem pa tudi nadaljevanje aktivnosti na zorji. Zlasti s slednjimi je ŠD Domžale sih hrepeni vse življenje; kar je logično s sponzorji, Špela Orehek kot sekretar- področju razvoja mladinskega šaha, na Tajfun že v preteklosti uspelo najti raz- in najbolj naravno, saj se v odnos rodi. Pomanjkanje povezanosti, ponavljajoče ka, Lan Turek kot blagajnik, zadolžen katerem je bilo že v preteklosti dobro meroma močan skupen interes pri orga- Navezanost je najbolj naraven odziv člo- se rutine in človeška izoliranost pa na- tudi za razvoj mladinskega šaha, in opravljenega veliko dela. Novo vodstvo nizaciji šahovskih dogodkov, ki koristi- veka na sočloveka, in to, da je v človeka rekujejo možganom, da je vsaka člove- Jure Plaskan, zadolžen za tekmovalni namerava na koledarju prireditev ohra- jo tako podjetjem, lokalnim skupnostim vrojena, je vidno že ob rojstvu. Opazo- ška reakcija otežujoča, kar vodi v občut- šah in vodenje tekmovalnih ekip. niti vse tačas že uveljavljene šahovske in seveda tudi šahistom. vali so novorojenčke takoj po rojstvu ke praznine, izpraznjenosti in vsesplo- V nadzorni odbor so bili izvoljeni dogodke, poudarek pa bo tudi na orga- DB in analizirali njihovo početje, namreč šno umanjkanje življenjske energije. akad. prof. dr. Ivan Bratko kot dolgo- vedno se obračajo proti obrazu matere, Dober primer tega so rezultati raz- letni član prve tekmovalne ekipe, nek- roke stegujejo proti mami, obračajo gla- iskave, v katero so bili vključeni posa- danji svetovni prvak v dopisnem šahu vo za materinim glasom in tako že takoj mezniki z varnim stilom navezanosti, ki Marjan Šemrl in Bojan Osolin kot za- iščejo ter vzpostavljajo stik. Tako lahko se ne le uspešneje soočajo s stresom v služen dolgoletni član in nekdanji rečemo, da je stik v človeka vrojen, po odnosih, temveč so tudi močneje moti- predsednik društva. Vsi imenovani njem hrepeni in ga išče vse življenje. virani za vzdrževanje odnosa in so pri bodo s svojimi izkušnjami in avtorite- Opazovanja otrok v starosti pol leta tem uspešnejši. Prav v tem kontekstu je to nedvomno lahko upravnemu odbo- in pozneje enega leta so pokazala, da namreč tudi dokazano, da se ne-varna ru v veliko pomoč pri doseganju zasta- je otrok zelo aktiven v iskanju stika in navezanost v varnem in trajnem odno- vljenih ciljev. je pravzaprav tisti, ki ga bo vedno želel su na podlagi človekove zavestne volje Med zasedanjem občnega zbora vzpostaviti. Velika odgovornost mame lahko spremeni v varno navezanost. so bili prisotnim članom med drugim pa je, ali se bo s tem stikom uglasila Torej odnosi le imajo globlji pomen za predstavljeni dosedanji uspehi dru- in ga v ritmu otrokovih potreb tudi človekov obstoj, saj nam vedno znova štva, od uspešnih nastopov mladin- vzpostavljala. Glede na odziv mame na ponujajo mnogotere možnosti izgraje- skih, ženskih in članskih ekip v držav- otroka se vzpostavlja navezanost, ki je vanja varne navezanosti. nih in nižjih ligah, uvrstitve mladega temelj vseh poznejših odnosov. Človek Kaj je pravzaprav varna navezanost? šahista Rudija Olenika Čampe v mla- je vedno navezan, varno ali pa ne-var- Odrasla oseba z varnim stilom naveza- dinsko državno reprezentanco za na- no, odvisno od tega, kakšne modele od- nosti je posameznik, ki si želi tesnih, stop na evropskem prvenstvu, uspe- zivanja na svoje iskanje stika je dobival zaupnih odnosov, v njih išče ravnovesje šno opravljenem izpitu Špele Orehek vrnjene: ustrezne oziroma varne, izo- med bližino in avtonomnostjo. Redko za sodnico FIDE in drugih, pa vse do gibajoče ali tesnobne. Te stile najdemo dvomi o sebi, doživlja druge kot do- uspešne izvedbe odmevnejših šaho- tudi v vseh odraslih odnosih, še poseb- bronamerne, prepozna stisko pri sebi vskih dogodkov ob izboljšani organi- no intimnih. in drugih. Močna negativna čustvena ziranosti in zagotavljanju finančnih Lahko sicer zožimo, da navezanost stanja razrešuje konstruktivno. Njegovi sredstev prek rednega financiranja in v življenju človeka povzroča težave, starši so bili topli in naklonjeni. sponzorstev v minulem obdobju. No- in če bi bil človek ne-navezan, bi imel Spremembe, izgube, dosežki, po- voizvoljeni predsednik je predstavil dosti manj težav – ne bi bilo bolečine, slanstva so del življenja. Temu se ne svoj program in vizijo delovanja dru- razhodov, ločitev, razočaranj, odvisno- moremo izogniti. Osebnostna rast nam štva v prihodnje, kar je bilo za vse pri- Družabne igre za odrasle so lahko zelo zabavne. sti, hrepenenj itn., oziroma se človek ne ne bo pomagala kaj dosti, če je ne more- sotne povsem sprejemljivo. Obenem je bi soočal s čustvi, ki s tem pridejo. Pa mo preizkusiti v odnosih, med ljudmi. predlagal sodelavce, na katere računa, Preizkusite se v različnih namiznih družabnih igrah, ki vendar, če čustva imamo in so nam bila Izkušnja rodi izkušnjo in se zapiše kot da mu bodo pomagali uresničiti zasta- nudijo obilo smeha in nepozabnih trenutkov druženja. dana, verjetno imajo svoj namen. Kot delček momenta v človekovo življenje, vljene cilje, za uresničevanje nekaterih imamo roke in noge ter druge dele tele- ki prinaša trenutke povezanosti in sti- konkretnih projektov pa bodo v priho- sa, ki nam služijo in jih potrebujemo, da ka. Takrat pa se ljudje počutimo lepo in dnje po potrebi imenovane ad hoc pro- V čudoviti svet iger vas bo vpeljala živimo, imamo tudi čustva zato, da nam ljubljeni. ❒ jektne skupine. Mateja Učakar. Upoštevajoč doslej doseženo in ob zagotovilu, da se bo sodelovanje s spon- Kolumna: medsebojni odnosi – stiska ali izziv je namenjena zorji tudi v prihodnje nadaljevalo in po osvetlitvi izzivov v odnosih in podajanju novih pogledov ali rešitev za možnosti še okrepilo, si je novo vod- dvorana Knjižnice Domžale vsakodnevne situacije. Lidija Bašič Jančar je terapevtka zakonske in družinske stvo ob izvolitvi lahko zadalo nekaj po- terapije pri Študijsko-raziskovanem centru za družino in nosilka programa membnejših in prioritetnih ciljev, ki se četrtek, 5. in 12. december 2019, od 10.00 do 11.30 Naj noben otrok ne izostane – takojšnja psihosocialna pomoč otrokom in nanašajo predvsem na zagotovitev pro- mladostnikom iz ogroženih družin, ter Šole za družino v Domžalah, ki ju storskih in drugih možnosti za popula- sofinancira Občina Domžale, ter predstavnica LAS-a (Lokalna akcijska skupina rizacijo šaha med vsemi generacijami, za boj proti zasvojenosti). E-pošta: lidijabjancar.com

koledar dogodkov na

| 15. 15. decembra ponedeljek 2019

pošljite do | Promocijskogradivo Za vse delavnice se prijavite na: december, torek december, [email protected]. 11 januarju 2020 Perica Jerković in Aleš Novak: Slovenec in pol Kulturni dom Vir pri Domžalah, 30. decembra Izobraževanja 30. 31. Razstave naslov: * Dogodki, ki niso kulturne narave, so objavljeni prvih ni dovolj. samo v primeru, če Knjižnica Domžale Knjižnica OTROCI in varno pametna raba Varna pametnih telefonov, obnašanje na internetu, kaj je res in kaj ni res - za de- na pridi in KUL Bodi letom. 13. in 6. med otroke mami hvaležen, bo ti telefon pametni Tvoj lavnico. in oči pa še bolj. NAJSTNIKI Digitalni najstniki med 14. in 17. letom vabljeni na bullying, seksting, delavnice: svetovalne workshop zasvo- ji, sel° chatting, aming, ± cyberhate, trolling, primeri, rešitve. zaupanje, pogovori, ... Kul jenost STARŠI Analogni zbegani starši in digitalni otroci: delavnice za starše, ki bi radi izvedeli osnove: kaj moj otrok dela na spletu, kje so meje, mu pomagati. nadzor in kako kako ohraniti SENIORJI 1) Brezplačni računalniški (osnovna tečaj uporaba za računalnika 2) začetnike Brezplačni in nadaljevalni interneta). kjer računalniški boste tečaj, spoznali facebook pametni ... telefon, e-pošto, ali 01 724 12 04. [email protected] Koledar dogodkov Zbral in uredil: MatijaKralj Fotogra ije: Koledar kulturnih prireditev izhaja v glasilu Sla- mnik. Za točnost informacij odgovarja prijavitelj dogodka. Uredništvo ne odgovarja za spremembe programov in si pridržuje pravico do krajšan- ja prispelih informacij. Informacije o v dogodkih COBISS – Virtualna knjižnica Slovenije in za izobraževanje Brezplačno mlade: otroke vsa- 01 724 12 04. Prijave: med 12. in 14. uro. sredo ko Predstavitev aplikacij V Knjižnici Domžale vam lahko po pokažemo delo- vojka. Prijave: ... Biblosa DomLiba, mCOBISSa, vanje [email protected] ali [email protected]. Prva računalniška pomoč brez- 14.00 in 12.00 med mesecu v petek drugi Vsak 01 plačna pomoč pri uporabi računalnika. Prijave: Dolinšek). Janez Jesihar, (Gorazd 724 12 04 Mestni kino Domžale 10.00 |VOHUNI POD KRINKO + DELAVNICA opis pod 26. december. Glej 18.00 | PARAZIT opis pod 6. december. Glej 20.30 | LAST CHRISTMAS opis pod 2. december. Glej Kulturni dom Vir pri Domžalah 19.30 | PERICA JERKOVIĆ IN ALEŠ NOVAK: SLOVENEC IN POL Komedija / režija Uroš Kuzman v in 678 811 051 vstopnic: prodaja / sodelovanju BTC Teatrom SiTi s [email protected] / prevzem vstopnic: evrov. 15 / cena: predstavo pred eno uro Mestni kino Domžale 10.00 | LEDENO KRALJESTVO II + DELAVNICA opis pod 1. december. Glej KD Franca Bernika 18.00 in 20.30 | KLEMEN SLAKONJA Z BENDOM »NI NI« DA Silvestrski koncert / nastopajo: Klemen Slakonja (vokal), Igor Leonardi (kitara), Tadej Kampl (bas), Janez Gabrič (bobni) / vsak koncert bo trajal dve za penino. z odmorom uri, skupaj DOMAČIJA MENAČENKOVA O KMEČKO§OBRTNIŠKI DRUŽINI AHČIN IN KIPARSKA DEL POSTAVITEV FRANCETA AHČINA Stalna razstava SLAMNIKARSKI MUZEJ 300 LET SLAMNIKARSTVA NA SLOVENSKEM Stalna razstava. DOMŽALETOKO in KO(včkov) TO(rbic) – Tovarna leta 2019. bo odprta do konca Razstava DOMŽALE GALERIJA ŠTEFKA KOŠIR PETRIĆ: IZBOLJŠEVALKA SVETA bo Razstava na ogled od 19. decembra do 9. januarja 2020. KNJIŽNICA DOMŽALE ŠKRATELJCZAVOD (AVTORJA: ANKA KOČEVAR, LUKA DAKSKOBLER): IZGUBLJENI SLAMNIK NA PRAVLJIČNEM ŠUMBERKU Razstava ilustracij j in bo fotogra° na ogled od 2. decembra do 5. januarja 2020. DRUŠTVO UPOKOJENIH PEDAGOŠKIH DELAVCEVSLOVENIJE SEKCIJA– DOMŽALE: RADI PIŠEMO Z ROKO Razstava inicialk in rokopisnih do 10. decembra. ogled izdelkov je na UDELEŽENCI LIKOVNE DELAVNICE KD VERA TERSTENJAK: PRIZORI IZ BOŽIČNEGA IN NOVOLETNEGA ŽIVLJENJA decembra. 31. do 11. od ogled na bo ilustracij Razstava KRISTINA GALUN: PODOBE GRADU BRDO PRI LUKOVICI DANES Fotografska razstava bo na ogled od 2. do 14. decembra. LIMBAR KID Razstava bo na ogled od 16. decembra do 4. januarja 2020. nedelja ponedeljek , 17. decembra, 17. torek december, sobota december, četrtek december, december, nedelja december, sreda december, december, petek december, Pripovedovalski večer: Ptica vseh ptic ... Knjižnica Domžale 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. Knjižnica Domžale Knjižnica | BRIHTARIJE:17.00 ZVEZDE ŽELJA Brihtologi & Brihtarije / družinske delavnice / povezovanje z lokalnim okoljem / spodbujanje bra- nja / kakovostno knjižnično gradivo / sodelujejo ob- / otrokom osnovnošolskim enim vsaj z družine vezna spletna / prijava mag. org.: Katarina Peterc, Knjižnica Domžale. Mestni kino Domžale 15.00 | SLAVNA MEDVEDJA ZASEDBA SICILIJE opis pod 7. december. Glej | VOJNA ZVEZD:17.00 VZPON SKYWALKERJA opis pod 18. december. Glej 20.00 | PARAZIT opis pod 6. december. Glej Mestni kino Domžale 18.00 NI BILO | MEDTEM VAS KO opis pod 13. december. Glej 20.00 | KORPORACIJA opis pod 5. december. Glej Mestni kino Domžale | LAST CHRISTMAS17.00 opis pod 2. december. Glej Mestni kino Domžale 16.00 | LEDENO KRALJESTVO II opis pod 1. december. Glej 18.00 | CATS Domišljijski glasbeni spektakel / 106’ priredba / legendarnega lmska muzikala Andrewa Lloyda ° Webbra. | NOŽ V HRBET20.15 opis pod 5. december. Glej Mestni kino Domžale ZIMSKE RADOSTI IN MAT: 10.00 | PAT Animirana družinska komedija / 73’ / brez besed, sredi bosta tokrat akciji, v znova sta Mat in Pat / 5+ okraski krasilapraznova- hišo in zime božičnimi z leta. la konec 15.00 | VOHUNI POD KRINKO Animirana komična pustolovščina / vohun Lance in znanstvenik ne Walter bi mogla biti bolj različ- morata v nevarnosti, združiti sile. svet je na, a ko | VOJNA ZVEZD:17.00 VZPON SKYWALKERJA opis pod 18. december. Glej 20.00 | CATS lej opis pod 25. december. G Športna dvorana Domžale 19.00 | PRAZNIČNI KONCERT Praznični koncert Godbe Domžale ob dnevu samostojnosti in enotnosti ter božično-novoletnih praznikih prost. / vstop Mestni kino Domžale 10.00 | PLAYMOBIL FILM + DELAVNICA opis pod 7. december. Glej KD Franca Bernika JAVŠNIK: STRIPTIZ19.00 | MATJAŽ Komedija / ženske, ne veselite se prehitro in mo- ški, brez skrbi – Matjaž se ne bo slekel, v komediji vsemi z Slovenke, in Slovence nas vse razgalil le bo našimi posebnostmi in navadami. Športna dvorana Domžale 20.00 | 49. NOVOLETNI KONCERT Simfonični orkester Domžale - Kamnik, dirigent Slaven Kulenović, solista Mateja Potočnik in Gre- gor Ravnik / tokrat v znamenju glasbe iz operet in plesov v simfoničnih preoblekah ruskih skladateljev / vstopnina 10 evrov v predprodaji, na dan evrov. 15 koncerta klub Blunout 20.00 | LUSTERDAM Koncert / band, ki ga lmarji, sestavljajo se sami ° z romantike svet zasanjan post-rockovsko v podaja besedili. izrazito izpovednimi Mestni kino Domžale 10.00 | VOHUNI POD KRINKO opis pod 26. december. Glej 15.30 | LEDENO KRALJESTVO II opis pod 1. december. Glej | VOJNA ZVEZD:17.30 VZPON SKYWALKERJA opis pod 18. december. Glej 20.30 | CATS opis pod 25. december. Glej Mestni kino Domžale ZIMSKE RADOSTI IN MAT: 10.00 | PAT opis pod 26. december. Glej 16.00 | SLAVNA MEDVEDJA ZASEDBA SICILIJE opis pod 22.Glej december. 18.00 | CATS opis pod 25. december. Glej NI BILO | MEDTEM VAS 20.15 KO opis pod 13. december. Glej ponedeljek december, petek december, sreda december,

četrtek december, sobota december, torek december, Predstava: Gusarski zaklad Kulturni dom na Močilniku Dob, 15. decembra 16. 17. 18. 19. 20. 21. K K D / Domžale Knjižnica BOŽIČ: DUDOŽER18.00 IN | KATJA JAKOVA DUDA Predstavitev slikanice / sodelujeta: ilustratorka Ksenija Konvalinka in specialna pedagoginja Kri- stina Zupančič / vabljeni starši in otroci / Božič, Knjižnica Domžale. Katja / org.: prost vstop KD Franca Bernika 20.00 | IZTOK HRASTNIK IN DUNAJSKI FILHARMONIKI MODRI in IZVEN koncertni Abonma Koncert / program: Sperger, Mozart, Strauß, Ros- sini / nastopajo: Petra Kovačič (violina), Robert Bauerstatter (viola), Primož Zalaznik (violončelo), Hrastnik Iztok (kontrabas). Domžale Knjižnica 9.30 | IGRALNE URICE opis pod 3. december. Glej 19.00 | IRENA CERAR: PTICA VSEH PTIC IN DRUGE SOLSTICIJSKE PRAVLJICE Pripovedovalski večer / pravljice / sodeluje: Glas- Cerar, Irena org.: / prost vstop / Domžale šola bena Knjižnica Domžale. Krajevna knjižnica Ihan | PRAVLJIČNA17.00 URICA Z OBISKOM BOŽIČKA urica 08/ Božiček Pravljična / predhodna prijava: knjižnica Ihan. Krajevna / org.: 205 01 73 / 4+ Mestni kino Domžale | PARAZIT17.00 in za IZVEN SREBRNO PLATNO lmski Abonma opis pod 6. december. Glej 20.00 | WOLFGANG AMADEUS MOZART: ČAROBNA PIŠČAL opera, Metropolitanska / predstave operne Posnetek v angleščini. se predvaja / 112’ posnetek York New Domžale Knjižnica 9.30 | CIKCAK SREČE lma / tragikomedija / vstop prost / Cikel ruskega ° org.: Mednarodni klub slovanskih rojakov Ruslo, knjižnica, Knjižnica Domžale. Slovanska 19.00 | KID LIMBAR org.: / prost vstop / predstavijo se društva Kulturna Domžale, Knjižnica Domžale. JSKD Krajevna knjižnica Ihan | BRALNE17.00 TAČKE Beremo / / 08 kužku 4+ predhodna 205 prijava: 01 Krajevna nasmeha, Ambasadorji Društvo org.: / 73 knjižnica Ihan. Mestni kino Domžale 18.00 | LAST CHRISTMAS opis pod 2. december. Glej 20.00 | VOJNA ZVEZD: VZPON SKYWALKERJA Predpreimera Akcijski domišljijski spektakel / 155’ člani / odpora preživeli se soočijo Prvim redom v o Skywalkerjih. sage poglavju zadnjem Domžale Knjižnica 10.00 | USTVARJAMO Z MASIMM Ma- / vodi: zvezde / božične delavnica Ustvarjalne rija Radkovič s članicami kreativne skupine Ma- simm / prijave: [email protected] ali 01 724 12 04 / org.: Marija Radkovič, Sonja Juriševič, Knjižnica Domžale. PISMO | BOŽIČKOVO 17.00 (obisk Božička) S pravljico po svetu / pravljična urica z obiskom / si / brezplačne vstopnice 4+ Božička / zagotovite Knjižnica Domžale. org.: Domžale Galerija 19.00 | ŠTEFKA KOŠIR PETRIĆ – IZBOLJŠEVALKA SVETA Odprtje / razstave po razstavi nas bo popeljal Jurij Smole. KD Franca Bernika VIDEMŠEK,20.00 | BOŠTJAN EMIL ZATOPEK: LAU(F)STORY in IZVEN PRVI scenski glasbeno Abonma v Fa- Univerza Ljubljani, Anton Podbevšek Teater, kulteta za šport / / 75’ gledališko-glasbeno-plesna Matjaž Pograjc. / režija: predstava KD Franca Bernika VIDEMŠEK,20.00 | BOŠTJAN EMIL ZATOPEK: LAU(F)STORY in IZVEN DRUGI scenski glasbeno Abonma december. opis pod 19. Glej KD Franca Bernika 10.00 | ZLATOLASKA IN TRIJE MEDVEDI matineja / za IZVEN otroška Sobotna Lutkovna predstava / 35’/ 2+ / Lutke Fru-Fru / re- žija: Irena Rajh, Ajda Rooss / igrata: Irena Rajh, Povše. Katja 19.00 | KATRINAS IN GODALNI KVARTET FENIKS S HARFO Zimski raz- / Koncert sprehod skozi glasbeni večer lične glasbene žanre; od klasike, tradicionalnih glasbe. skladb do zabavne Domžale Galerija 10.00 | MINIGALERIJA Ustvarjalna delavnica ob kiparski e razstavi Šte¾ galerija@kd-domzale. na prijave / 3+ / Petrič Košir prost si / 90 min vstop sobota december, četrtek december, nedelja december, petek december, sreda december, Razstava: Podeželje in prosta tema KD Radomlje, 9. decembra 11. 12. 13. 14. 15. 17.0018.30 | PRAZNIČNA USTVARJALNICA Ustvarjalna delavnica za otroke / vodita: Podbevšek Breda in Sabina Osolin / vstop prost / org.: ZPM Domžale, Knjižnica Domžale. Domžale Knjižnica 10.00 | MOJCA KURENT: MASAŽA DOJENČKA Biba leze … srečanje za starše z dojenčki / vstop prost / org.: Mojca Kurent, Simona Glavan, Knji- žnica Domžale. 16.00 | USTVARJALNE ROKE: PLETENJE NOGAVIC Delavnica ročnih del / vodijo: Branka predhodna / Moravče centra Bizjan Rokodelskega članice in 01 prijava: 724 12 04, 041 664 912 / Hri- Cveta org.: bernik, Knjižnica Domžale. 19.00 VSE | JASNA BARVE TUTA: POLINEZIJE Potopisno predavanje / vstop prost / org.: Jasna Knjižnica Domžale. Tuta, Mestni kino Domžale | JUDY 17.30 opis pod 2. december. Glej 20.00 | JAZ SEM FRENK lma z ekipo + pogovor premiera Domžalska umrlem po dediščina nepričakovana / 98’ / Drama nje- in upornikom Frenkom, med spor sproži očetu bratom Branetom, tajkunom. govim Domžale Knjižnica 10.0011.30 | DRUŽENJE OB DRUŽABNIH IGRAH opis pod 5. december. Glej | HANINA17.00 BOŽIČNA ŽELJA po / S urica svetu pravljična pravljico / je obvezna Knjižnica Domžale. / org.: / 4+ prijava predhodna Krajevna knjižnica Ihan | IZDELOVANJE VOŠČILNIC17.00 Ustvarjalna delavnica / delavnico vodi: Gordana org.: / 73 01 205 08 prijava: predhodna / 4+ / Bajuk knjižnica Ihan. Krajevna Bajuk, Gordana 19.00 | ROČNA DELA za delavnica odrasleUstvarjalna vodi: / delavnico Erika Omejec / vstop prost / org.: Erika Omejec, knjižnica Ihan. Krajevna KD Franca Bernika 18.00 | BOŽIČNO§NOVOLETNI KONCERT GLASBENE ŠOLE DOMŽALE Domžale šola / Glasbena Koncert Kulturni dom Radomlje, dvorana Kodrova 19.00 | BRALNI VEČER Branje in pogovor o izbranih stotelove Nikomahove odlomkih etike / iz Društvo Ari- za študije tradicij kontemplativnih / za več informacij: dskt. [email protected] Domžale Knjižnica | NOVOLETNI17.00 OKRASKI Ustvarjalna delavnica / za otroke med 4. in 8. letom / obvezna je predhodna prijava / org.: Nives Knjižnica Domžale. Podmiljšak, Mestni kino Domžale 18.00 | PARAZIT opis pod 6. december. Glej 20.30 NI BILO | MEDTEM VAS KO človečnostjo in lucidnostjo z se lm ° / 100’ Drama/ loti še enega perečega problema sodobne družbe: prekarnega dela in njegovega pogubnega vpliva življenje. na družinsko klub Blunout 20.00 | FLIRRT Koncert / bendovski večer s kantavtorskimi primesmi / Blunout je eden redkih klubov pri nas, ki je dobesedno kanvas za risanje občutkov vsakega izvajalca. Mestni kino Domžale 16.00 | LEDENO KRALJESTVO II opis pod 1. december. Glej 18.00 | SUNE in SUNE družinska komedija / 89’ / podnapisi, 8+ / v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Domžale / Na prvi dan razreda četrtega fanta po imenu Sune presenečenje neljubo pričaka 20.00 | AERONAVTA opis pod 6. december. Glej KD Franca Bernika 15.00 | ELA PEROCI: MUCA COPATARICA z predstava obiskom dedka Lutkovna Mraza / Lut- / 30’ / kovno Fru-Fru gledališče primerno za 2+ / z vašo pomočjo pa poskrbimo tudi za darila / obve- na zna telefon je 01 prijava vnaprejšnja 722 50 50 / vstopnina je za 7 mlajše evrov, od 7 let je obvezna prisotnost odraslih. Kulturni dom na Močilniku Dob 16.00 | GUSARSKI ZAKLAD in izven abonma Za gusarski iščejo in palačinke pečejo morju ob Otroci k pri- obali res presenečenje na zaklad, njihovo ko in prijaznost,ljubeznivost / … ladja gusarska pluje dobrota so prava pot do prijateljstva / gostuje gle- dališka skupina KD Bohinjska Bela / informacije 420 610. 041 in rezervacije: Mestni kino Domžale 18.00 | AERONAVTA opis pod 6. december. Glej 20.00 | JAZ SEM FRENK opis pod 11. december. Glej nedelja ponedeljek torek december, december, petek december, december, sobota december, Razstava: Pravljica v glini Menačenkova domačija, 3. decembra 6. 7. 8. 9. 10. 20.30 | KORPORACIJA Leon inšpektor policijski / 90’ drama/ Kriminalna Gall (Primož Vrhovec) raziskuje sumljivo gradnjo stavbnega kompleksa v depriviligirani soseki, v odraščal. je kateri klub Blunout 20.00 | GORAN BOJČEVSKI FT. ALEKSANDRA ILIJEVSKI Koncert / Goran Bojčevski, klarinetist in skladatelj, utemeljitelj glasbenega sloga Balkan Nuevo, se je tokrat odločil popestriti svoj program z ne- žnim ženskim vokalom. muzej Slamnikarski | NOVOLETNI17.30 OKRASKI IZ SLAME okraskov božično-novoletnih izdelovanja Delavnica Prek- iz Jakob Jani in Bertamojstra vodita: / slame iz kot začetnikom tako prilagojena bo izdelava / murja udele- število / delavnice lanske nadaljevalcem tudi omejeno. je žencev Mestni kino Domžale 18.00 | AERONAVTA lm / Pustolovski 101’ akcijski ° / napeta, vizualno osupljiva, pravljično navdahnjena in po resnični posneta pustolovščina. dogodkih 20.00 | PARAZIT PETEK in za IZVEN lmski Abonma Komična drama, triler / 132’ / nepredvidljiva dru- žinska tragikomedija o in tistimi, ki nimajo. med tistimi, ki imajo, neizogibnem iktu kon± klub Blunout 20.00 | KOKR JOE BAND Koncert | zasedba sedmih Joea legendo preverjenih rokovsko na spomin da želi, si ki glasbenikov, ne bi zbledel. Cockerja Plesni klub Miki 10.00 | PO MOTIVIH GRIMM: BRATOV ABJI KRALJ Ž Plesna pravljica / 35’ / primerno za 3+ / v sodelo- ija: rež / Domžale mladine prijateljev Zvezo z vanju a Cimperman Eminič / Saš nastopajo: plesalke in Miki. kluba plesalci Plesnega Mestni kino Domžale 16.00 | PLAYMOBIL FILM Animirana pustolovščina / 99’ / sinhronizirano, 6+ / ko njen mlajši brat Charlie izgine da Playmobila, bi ga v se vrnila moradomov, Marla vesolje igrač. in čudaški svet v nenavadni potopiti 18.00 | SLAVNA MEDVEDJA ZASEDBA SICILIJE Animirana pustolovščina / 82’ / podnapisi / 6+ / v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Domža- le / za tiste, ki imajo radi smeh, solze, legende in dogodivščine. 20.00 | NOŽ V HRBET opis pod 5. december. Glej Mestni kino Domžale 15.00 | LEDENO KRALJESTVO II opis pod 1. december. Glej ANIMATEKA PO ANIMATEKI (6+) | 17.00 Projekcija bo mladim ljubiteljem animacije pred- lmov iz Tekmoval- izbor stavila najlepših kratkih ° nega programa Slon, med katerimi bo tudi preje- Slon žirije mnik nagrade otroške 19.00 | LAST CHRISTMAS opis pod 2. december. Glej 21.00 | ANIMATEKA PO ANIMATEKI z lmov ° animiranih kratkih sodobnih izbor Jagodni vsega sveta, ki so na Animateki pobrali vse lovori- občinstvo kot žirije festivalske tako navdušili in ke, / program je namenjen odraslim, pa sestavljajo ga drugje. našli kje težko lmi, ki jih boste ° edinstveni Park Martina Krpana (Ten-ten) | MAVRIČNA17.30 VILA Pohod na Šumberk, kjer nas obišče Mavrična vila iz Športno atletskega društva Mavrica / medgene- dru- otrok, obdarovanje / racijskilučkami z pohod zabava. ženje, Domžale Knjižnica 18.00 | IZGUBLJENI SLAMNIK NA ŠUMBERKU PRAVLJIČNEM Odprtje razstave / pogovor z in Kočevar fotografom Dakskoblerjem / Luko org.: ilustratorko Anko TIC Domžale, Knjižnica Domžale. Škrateljc, Zavod KD Radomlje, dvorana Kodrova 18.00 | PREGLEDNA KLUBSKA RAZSTAVA: PODEŽELJE TEMA IN PROSTA Odprtje razstave s projekcijo sprejetih in j ora nagra- / in jenih Podeželje, favna fotogra° ± / FKVK Radomlje. Mavrica Mestni kino Domžale 18.00 | ZGODBE IZ KOSTANJEVIH GOZDOV opis pod 1. december. Glej 20.00 | PARAZIT PONEDELJEK in za IZVEN lmski Abonma opis pod 6. december. Glej Domžale Knjižnica 9.30 | IGRALNE URICE opis pod 3. december. Glej 10.00 | S KNJIGO IN V LEPŠI KAVO DAN: ZALOŽBA ZALA o klepet / založbe predstavitev / knjig Predstavitev Založba Zala, Knji- org.: / kavi ob izbranihknjigah žnica Domžale. sreda december, ponedeljek december, četrtek december, torek december, nedelja december, Animirani ° Animiranilm: Ledeno kraljestvo ° II Mestni kino Domžale, 1. decembra 1. 2. 3. 4. 5. slamnik ... D Mestni kino Domžale 16.00 | LEDENO KRALJESTVO II Animirana družinska pustolovščina / sinhronizirano, 6+ / sestri Elza in Ana se bosta skupaj Krištofom, s Olafom in Svenom podali na nevarno v gozd. globoko potovanje 18.00 | ZGODBE IZ KOSTANJEVIH GOZDOV Drama / 81’ / sanjska pripoved o razpadu majhne meji. na jugoslovansko-italijanski skupnosti 20.00 | IZZIVALCA Biografska drama / 152’ / resnična zgodba valstvu med o Fordom in Ferrarijem ri- za zmago v Le Mansu leta 1966. Domžale Knjižnica 18.00 | NINA HROVAT MAV Srečanja z ustvarjalci / pogovor vodi: Cveta Zalo- kar / vstop prost / org.: Cveta Zalokar, Knjižnica Domžale. Mestni kino Domžale 18.00 | LAST CHRISTMAS Romantična komedija / 102’ / Kate (Emilia Clarke) sovraži svojo službo in nič ji ne gre po maslu, do- božičnimi pred tik se katerim s Toma, sreča ne kler prazniki na glavo. vse obrne 20.00 | JUDY Biografska glasbena drama / 118’ / glasbena drama o zadnjem koncertnem nastopu velike igralke upodobila vrhunsko je jo ki Garland, Judy pevke in Zellweger. Renée Domžale Knjižnica 9.30 | IGRALNE URICE Za predšolske otroke od 2. leta skrbnike, dedke in dalje babice / prijava na ter oddelku za starše, Knjižnica Domžale. in mladino / org.: otroke 11.00 | KAJ SPLOH JE TO? Bralni klub / gosta: Ivan Mitrevski in Tina Bilban / vodi: Nives Podmiljšak / Ta veseli dan kulture / sodelujejo: učenci OŠ Dragomelj / vstop prost org.: / MIŠ založba, Nives Domžale. Podmiljšak, Knjižnica | MAMICA,17.00 KJE SI? Otroška predstava / za otroke od 2. leta dalje / Ta veseli dan / kulture si pravočasno brez- zagotovite plačne vstopnice / org.: Društvo Pravljična frtina, Knjižnica Domžale. 19.00 | UROŠ MACERL: VREDNOTA AKTIVIZMA Bo- Domžale, PD org.: / prost vstop / večer Gorniški Knjižnica Domžale. rut Peršolja, muzej Slamnikarski 10.0012.00 VESELI KULTURE DAN | TA muzej. v Slamnikarski vstop Prost VESELI KULTURE DAN | TA 17.0019.00 muzej. v Slamnikarski vstop Prost domačija Menačenkova 18.00 | SABINA KREMŽAR PANČUR: PRAVLJICA V GLINI Odprtje razstave v okviru Ta veseli dan kulture razstava jaslic / in ročno izdelane ter poslikane lon- čevine / kulturni program: prost. vstop / učenci 12. 21. do odprta bo Glasbene razstava / Domžale šole Mestni kino Domžale 18.00 | ZGODBE IZ KOSTANJEVIH GOZDOV opis pod 1. december. Glej 20.00 | IZZIVALCA opis pod 1. december. Glej Krajevna knjižnica Ihan | PRAVLJIČNA17.00 JOGA otroke za / Klemen Monika izvaja: / otroke za Vadba od 3. do 6. leta / predhodna prijava: 08 205 01 73 / knjižnica Ihan. Klemen, Krajevna Monika org.: Mestni kino Domžale | JUDY 17.00 opis pod 2. december. Glej 19.30 | iOTOK Domžalska premiera + pogovor z Matetom Dolen- in Miho Čelarjem cem dokumen- transmedijski / 90’ / lm ° Dokumentarni tarec o zadnjih trinajstih prebivalcih kultnega ja- dranskega otoka Biševo, ki se borijo za preživetje skupnosti. otoške Domžale Knjižnica 10.0011.30 | DRUŽENJE OB DRUŽABNIH IGRAH Za odrasle / namizne družabne igre / druženje / vstop prost / vodi: Mateja Učakar / org.: Knjižnica Domžale. Učakar, Mateja | JEŽEK17.00 ŠPIKEC S po / pravljico svetu urica pravljična / je obvezna Knjižnica Domžale. / org.: / 4+ prijava predhodna IN19.00 ROK | KATARINA HOČEVAR: OD BOLIVIJE DO VENEZUELE – 9 MESECEV V JUŽNI AMERIKI Katarina org.: / prost vstop / predavanje Potopisno Knjižnica Domžale. Hočevar, in Rok Športna dvorana Domžale | MIKLAVŽEV17.00 VEČER Tradicionalna predstava Kulturnega društva Mi- prost. / vstop in prihod Miklavža Škocjan ran Jarc Mestni kino Domžale Ž V HRBET 18.00 | NO pisate- priznanega / črna ko komedija Misteriozna lja kriminalk (Christopher Plummer) najdejo mr- detektiv radovedni raziskovati začne primer tvega, Benoit Blanc (Daniel Craig). letnik lix | november 2019 | številka 11 slamnik | 21

[email protected] koledar dogodkov na

| 15. 15. decembra ponedeljek 2019

četrtek december, sobota december, torek december, Predstava: Gusarski zaklad Kulturni dom na Močilniku Dob, 15. decembra 16. 17. 18. 19. 20. 21. K K D / Domžale Knjižnica BOŽIČ: DUDOŽER18.00 IN | KATJA JAKOVA DUDA Predstavitev slikanice / sodelujeta: ilustratorka Ksenija Konvalinka in specialna pedagoginja Kri- stina Zupančič / vabljeni starši in otroci / Božič, Knjižnica Domžale. Katja / org.: prost vstop KD Franca Bernika 20.00 | IZTOK HRASTNIK IN DUNAJSKI FILHARMONIKI MODRI in IZVEN koncertni Abonma Koncert / program: Sperger, Mozart, Strauß, Ros- sini / nastopajo: Petra Kovačič (violina), Robert Bauerstatter (viola), Primož Zalaznik (violončelo), Hrastnik Iztok (kontrabas). Domžale Knjižnica 9.30 | IGRALNE URICE opis pod 3. december. Glej 19.00 | IRENA CERAR: PTICA VSEH PTIC IN DRUGE SOLSTICIJSKE PRAVLJICE Pripovedovalski večer / pravljice / sodeluje: Glas- Cerar, Irena org.: / prost vstop / Domžale šola bena Knjižnica Domžale. Krajevna knjižnica Ihan | PRAVLJIČNA17.00 URICA Z OBISKOM BOŽIČKA urica 08/ Božiček Pravljična / predhodna prijava: knjižnica Ihan. Krajevna / org.: 205 01 73 / 4+ Mestni kino Domžale | PARAZIT17.00 in za IZVEN SREBRNO PLATNO lmski Abonma opis pod 6. december. Glej 20.00 | WOLFGANG AMADEUS MOZART: ČAROBNA PIŠČAL opera, Metropolitanska / predstave operne Posnetek v angleščini. se predvaja / 112’ posnetek York New Domžale Knjižnica 9.30 | CIKCAK SREČE lma / tragikomedija / vstop prost / Cikel ruskega ° org.: Mednarodni klub slovanskih rojakov Ruslo, knjižnica, Knjižnica Domžale. Slovanska 19.00 | KID LIMBAR org.: / prost vstop / predstavijo se društva Kulturna Domžale, Knjižnica Domžale. JSKD Krajevna knjižnica Ihan | BRALNE17.00 TAČKE Beremo / / 08 kužku 4+ predhodna 205 prijava: 01 Krajevna nasmeha, Ambasadorji Društvo org.: / 73 knjižnica Ihan. Mestni kino Domžale 18.00 | LAST CHRISTMAS opis pod 2. december. Glej 20.00 | VOJNA ZVEZD: VZPON SKYWALKERJA Predpreimera Akcijski domišljijski spektakel / 155’ člani / odpora preživeli se soočijo Prvim redom v o Skywalkerjih. sage poglavju zadnjem Domžale Knjižnica 10.00 | USTVARJAMO Z MASIMM Ma- / vodi: zvezde / božične delavnica Ustvarjalne rija Radkovič s članicami kreativne skupine Ma- simm / prijave: [email protected] ali 01 724 12 04 / org.: Marija Radkovič, Sonja Juriševič, Knjižnica Domžale. PISMO | BOŽIČKOVO 17.00 (obisk Božička) S pravljico po svetu / pravljična urica z obiskom /si / brezplačne vstopnice 4+ Božička / zagotovite Knjižnica Domžale. org.: Domžale Galerija 19.00 | ŠTEFKA KOŠIR PETRIĆ – IZBOLJŠEVALKA SVETA Odprtje / razstave po razstavi nas bo popeljal Jurij Smole. KD Franca Bernika VIDEMŠEK,20.00 | BOŠTJAN EMIL ZATOPEK: LAU(F)STORY in IZVEN PRVI scenski glasbeno Abonma v Fa- Univerza Ljubljani, Anton Podbevšek Teater, kulteta za šport / / 75’ gledališko-glasbeno-plesna Matjaž Pograjc. / režija: predstava KD Franca Bernika VIDEMŠEK,20.00 | BOŠTJAN EMIL ZATOPEK: LAU(F)STORY in IZVEN DRUGI scenski glasbeno Abonma december. opis pod 19. Glej KD Franca Bernika 10.00 | ZLATOLASKA IN TRIJE MEDVEDI matineja / za IZVEN otroška Sobotna Lutkovna predstava / 35’/ 2+ / Lutke Fru-Fru / re- žija: Irena Rajh, Ajda Rooss / igrata: Irena Rajh, Povše. Katja 19.00 | KATRINAS IN GODALNI KVARTET FENIKS S HARFO Zimski raz- / Koncert sprehod skozi glasbeni večer lične glasbene žanre; od klasike, tradicionalnih glasbe. skladb do zabavne Domžale Galerija 10.00 | MINIGALERIJA Ustvarjalna delavnica ob kiparski e razstavi Šte¾ galerija@kd-domzale. na prijave / 3+ / Petrič Košir prost si / 90 min vstop sobota december, četrtek december, nedelja december, petek december, sreda december, Razstava: Podeželje in prosta tema KD Radomlje, 9. decembra 11. 12. 13. 14. 15. 17.0018.30 | PRAZNIČNA USTVARJALNICA Ustvarjalna delavnica za otroke / vodita: Podbevšek Breda in Sabina Osolin / vstop prost / org.: ZPM Domžale, Knjižnica Domžale. Domžale Knjižnica 10.00 | MOJCA KURENT: MASAŽA DOJENČKA Biba leze … srečanje za starše z dojenčki / vstop prost / org.: Mojca Kurent, Simona Glavan, Knji- žnica Domžale. 16.00 | USTVARJALNE ROKE: PLETENJE NOGAVIC Delavnica ročnih del / vodijo: Branka predhodna / Moravče centra Bizjan Rokodelskega članice in 01 prijava: 724 12 04, 041 664 912 / Hri- Cveta org.: bernik, Knjižnica Domžale. 19.00 VSE | JASNA BARVE TUTA: POLINEZIJE Potopisno predavanje / vstop prost / org.: Jasna Knjižnica Domžale. Tuta, Mestni kino Domžale | JUDY 17.30 opis pod 2. december. Glej 20.00 | JAZ SEM FRENK lma z ekipo + pogovor premiera Domžalska umrlem po dediščina nepričakovana / 98’ / Drama nje- in upornikom Frenkom, med spor sproži očetu bratom Branetom, tajkunom. govim Domžale Knjižnica 10.0011.30 | DRUŽENJE OB DRUŽABNIH IGRAH opis pod 5. december. Glej | HANINA17.00 BOŽIČNA ŽELJA po / S urica svetu pravljična pravljico / je obvezna Knjižnica Domžale. / org.: / 4+ prijava predhodna Krajevna knjižnica Ihan | IZDELOVANJE VOŠČILNIC17.00 Ustvarjalna delavnica / delavnico vodi: Gordana org.: / 73 01 205 08 prijava: predhodna / 4+ / Bajuk knjižnica Ihan. Krajevna Bajuk, Gordana 19.00 | ROČNA DELA za delavnica odrasleUstvarjalna vodi: / delavnico Erika Omejec / vstop prost / org.: Erika Omejec, knjižnica Ihan. Krajevna KD Franca Bernika 18.00 | BOŽIČNO§NOVOLETNI KONCERT GLASBENE ŠOLE DOMŽALE Domžale šola / Glasbena Koncert Kulturni dom Radomlje, dvorana Kodrova 19.00 | BRALNI VEČER Branje in pogovor o izbranih stotelove Nikomahove odlomkih etike / iz Društvo Ari- za študije tradicij kontemplativnih / za več informacij: dskt. [email protected] Domžale Knjižnica | NOVOLETNI17.00 OKRASKI Ustvarjalna delavnica / za otroke med 4. in 8. letom / obvezna je predhodna prijava / org.: Nives Knjižnica Domžale. Podmiljšak, Mestni kino Domžale 18.00 | PARAZIT opis pod 6. december. Glej 20.30 NI BILO | MEDTEM VAS KO človečnostjo in lucidnostjo z se lm ° / 100’ Drama/ loti še enega perečega problema sodobne družbe: prekarnega dela in njegovega pogubnega vpliva življenje. na družinsko klub Blunout 20.00 | FLIRRT Koncert / bendovski večer s kantavtorskimi primesmi / Blunout je eden redkih klubov pri nas, ki je dobesedno kanvas za risanje občutkov vsakega izvajalca. Mestni kino Domžale 16.00 | LEDENO KRALJESTVO II opis pod 1. december. Glej 18.00 | SUNE in SUNE družinska komedija / 89’ / podnapisi, 8+ / v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Domžale / Na prvi dan razreda četrtega fanta po imenu Sune presenečenje neljubo pričaka 20.00 | AERONAVTA opis pod 6. december. Glej KD Franca Bernika 15.00 | ELA PEROCI: MUCA COPATARICA z predstava obiskom dedka Lutkovna Mraza / Lut- / 30’ / kovno Fru-Fru gledališče primerno za 2+ / z vašo pomočjo pa poskrbimo tudi za darila / obve- na zna telefon je 01 prijava vnaprejšnja 722 50 50 / vstopnina je za 7 mlajše evrov, od 7 let je obvezna prisotnost odraslih. Kulturni dom na Močilniku Dob 16.00 | GUSARSKI ZAKLAD in izven abonma Za gusarski iščejo in palačinke pečejo morju ob Otroci k pri- obali res presenečenje na zaklad, njihovo ko in prijaznost,ljubeznivost / … ladja gusarska pluje dobrota so prava pot do prijateljstva / gostuje gle- dališka skupina KD Bohinjska Bela / informacije 420 610. 041 in rezervacije: Mestni kino Domžale 18.00 | AERONAVTA opis pod 6. december. Glej 20.00 | JAZ SEM FRENK opis pod 11. december. Glej nedelja ponedeljek torek december, december, petek december, december, sobota december, Razstava: Pravljica v glini Menačenkova domačija, 3. decembra 6. 7. 8. 9. 10. 20.30 | KORPORACIJA Leon inšpektor policijski / 90’ drama/ Kriminalna Gall (Primož Vrhovec) raziskuje sumljivo gradnjo stavbnega kompleksa v depriviligirani soseki, v odraščal. je kateri klub Blunout 20.00 | GORAN BOJČEVSKI FT. ALEKSANDRA ILIJEVSKI Koncert / Goran Bojčevski, klarinetist in skladatelj, utemeljitelj glasbenega sloga Balkan Nuevo, se je tokrat odločil popestriti svoj program z ne- žnim ženskim vokalom. muzej Slamnikarski | NOVOLETNI17.30 OKRASKI IZ SLAME okraskov božično-novoletnih izdelovanja Delavnica Prek- iz Jakob Jani in Bertamojstra vodita: / slame iz kot začetnikom tako prilagojena bo izdelava / murja udele- število / delavnice lanske nadaljevalcem tudi omejeno. je žencev Mestni kino Domžale 18.00 | AERONAVTA lm / Pustolovski 101’ akcijski ° / napeta, vizualno osupljiva, pravljično navdahnjena in po resnični posneta pustolovščina. dogodkih 20.00 | PARAZIT PETEK in za IZVEN lmski Abonma Komična drama, triler / 132’ / nepredvidljiva dru- žinska tragikomedija o in tistimi, ki nimajo. med tistimi, ki imajo, neizogibnem iktu kon± klub Blunout 20.00 | KOKR JOE BAND Koncert | zasedba sedmih Joea legendo preverjenih rokovsko na spomin da želi, si ki glasbenikov, ne bi zbledel. Cockerja Plesni klub Miki 10.00 | PO MOTIVIH GRIMM: BRATOV ABJI KRALJ Ž Plesna pravljica / 35’ / primerno za 3+ / v sodelo- ija: rež / Domžale mladine prijateljev Zvezo z vanju a Cimperman Eminič / Saš nastopajo: plesalke in Miki. kluba plesalci Plesnega Mestni kino Domžale 16.00 | PLAYMOBIL FILM Animirana pustolovščina / 99’ / sinhronizirano, 6+ / ko njen mlajši brat Charlie izgine da Playmobila, bi ga v se vrnila moradomov, Marla vesolje igrač. in čudaški svet v nenavadni potopiti 18.00 | SLAVNA MEDVEDJA ZASEDBA SICILIJE Animirana pustolovščina / 82’ / podnapisi / 6+ / v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Domža- le / za tiste, ki imajo radi smeh, solze, legende in dogodivščine. 20.00 | NOŽ V HRBET opis pod 5. december. Glej Mestni kino Domžale 15.00 | LEDENO KRALJESTVO II opis pod 1. december. Glej ANIMATEKA PO ANIMATEKI (6+) | 17.00 Projekcija bo mladim ljubiteljem animacije pred- lmov iz Tekmoval- izbor stavila najlepših kratkih ° nega programa Slon, med katerimi bo tudi preje- Slon žirije mnik nagrade otroške 19.00 | LAST CHRISTMAS opis pod 2. december. Glej 21.00 | ANIMATEKA PO ANIMATEKI z lmov ° animiranih kratkih sodobnih izbor Jagodni vsega sveta, ki so na Animateki pobrali vse lovori- občinstvo kot žirije festivalske tako navdušili in ke, / program je namenjen odraslim, pa sestavljajo ga drugje. našli kje težko lmi, ki jih boste ° edinstveni Park Martina Krpana (Ten-ten) | MAVRIČNA17.30 VILA Pohod na Šumberk, kjer nas obišče Mavrična vila iz Športno atletskega društva Mavrica / medgene- dru- otrok, obdarovanje / racijskilučkami z pohod zabava. ženje, Domžale Knjižnica 18.00 | IZGUBLJENI SLAMNIK NA ŠUMBERKU PRAVLJIČNEM Odprtje razstave / pogovor z in Kočevar fotografom Dakskoblerjem / Luko org.: ilustratorko Anko TIC Domžale, Knjižnica Domžale. Škrateljc, Zavod KD Radomlje, dvorana Kodrova 18.00 | PREGLEDNA KLUBSKA RAZSTAVA: PODEŽELJE TEMA IN PROSTA Odprtje razstave s projekcijo sprejetih in j ora nagra- / in jenih Podeželje, favna fotogra° ± / FKVK Radomlje. Mavrica Mestni kino Domžale 18.00 | ZGODBE IZ KOSTANJEVIH GOZDOV opis pod 1. december. Glej 20.00 | PARAZIT PONEDELJEK in za IZVEN lmski Abonma opis pod 6. december. Glej Domžale Knjižnica 9.30 | IGRALNE URICE opis pod 3. december. Glej 10.00 | S KNJIGO IN V LEPŠI KAVO DAN: ZALOŽBA ZALA o klepet / založbe predstavitev / knjig Predstavitev Založba Zala, Knji- org.: / kavi ob izbranihknjigah žnica Domžale. sreda december, ponedeljek december, četrtek december, torek december, nedelja december, Animirani ° Animiranilm: Ledeno kraljestvo ° II Mestni kino Domžale, 1. decembra 1. 2. 3. 4. 5. slamnik ... D Mestni kino Domžale 16.00 | LEDENO KRALJESTVO II Animirana družinska pustolovščina / sinhronizirano, 6+ / sestri Elza in Ana se bosta skupaj Krištofom, s Olafom in Svenom podali na nevarno v gozd. globoko potovanje 18.00 | ZGODBE IZ KOSTANJEVIH GOZDOV Drama / 81’ / sanjska pripoved o razpadu majhne meji. na jugoslovansko-italijanski skupnosti 20.00 | IZZIVALCA Biografska drama / 152’ / resnična zgodba valstvu med o Fordom in Ferrarijem ri- za zmago v Le Mansu leta 1966. Domžale Knjižnica 18.00 | NINA HROVAT MAV Srečanja z ustvarjalci / pogovor vodi: Cveta Zalo- kar / vstop prost / org.: Cveta Zalokar, Knjižnica Domžale. Mestni kino Domžale 18.00 | LAST CHRISTMAS Romantična komedija / 102’ / Kate (Emilia Clarke) sovraži svojo službo in nič ji ne gre po maslu, do- božičnimi pred tik se katerim s Toma, sreča ne kler prazniki na glavo. vse obrne 20.00 | JUDY Biografska glasbena drama / 118’ / glasbena drama o zadnjem koncertnem nastopu velike igralke upodobila vrhunsko je jo ki Garland, Judy pevke in Zellweger. Renée Domžale Knjižnica 9.30 | IGRALNE URICE Za predšolske otroke od 2. leta skrbnike, dedke in dalje babice / prijava na ter oddelku za starše, Knjižnica Domžale. in mladino / org.: otroke 11.00 | KAJ SPLOH JE TO? Bralni klub / gosta: Ivan Mitrevski in Tina Bilban / vodi: Nives Podmiljšak / Ta veseli dan kulture / sodelujejo: učenci OŠ Dragomelj / vstop prost org.: / MIŠ založba, Nives Domžale. Podmiljšak, Knjižnica | MAMICA,17.00 KJE SI? Otroška predstava / za otroke od 2. leta dalje / Ta veseli dan / kulture si pravočasno brez- zagotovite plačne vstopnice / org.: Društvo Pravljična frtina, Knjižnica Domžale. 19.00 | UROŠ MACERL: VREDNOTA AKTIVIZMA Bo- Domžale, PD org.: / prost vstop / večer Gorniški Knjižnica Domžale. rut Peršolja, muzej Slamnikarski 10.0012.00 VESELI KULTURE DAN | TA muzej. v Slamnikarski vstop Prost VESELI KULTURE DAN | TA 17.0019.00 muzej. v Slamnikarski vstop Prost domačija Menačenkova 18.00 | SABINA KREMŽAR PANČUR: PRAVLJICA V GLINI Odprtje razstave v okviru Ta veseli dan kulture razstava jaslic / in ročno izdelane ter poslikane lon- čevine / kulturni program: prost. vstop / učenci 12. 21. do odprta bo Glasbene razstava / Domžale šole Mestni kino Domžale 18.00 | ZGODBE IZ KOSTANJEVIH GOZDOV opis pod 1. december. Glej 20.00 | IZZIVALCA opis pod 1. december. Glej Krajevna knjižnica Ihan | PRAVLJIČNA17.00 JOGA otroke za / Klemen Monika izvaja: / otroke za Vadba od 3. do 6. leta / predhodna prijava: 08 205 01 73 / knjižnica Ihan. Klemen, Krajevna Monika org.: Mestni kino Domžale | JUDY 17.00 opis pod 2. december. Glej 19.30 | iOTOK Domžalska premiera + pogovor z Matetom Dolen- in Miho Čelarjem cem dokumen- transmedijski / 90’ / lm ° Dokumentarni tarec o zadnjih trinajstih prebivalcih kultnega ja- dranskega otoka Biševo, ki se borijo za preživetje skupnosti. otoške Domžale Knjižnica 10.0011.30 | DRUŽENJE OB DRUŽABNIH IGRAH Za odrasle / namizne družabne igre / druženje / vstop prost / vodi: Mateja Učakar / org.: Knjižnica Domžale. Učakar, Mateja | JEŽEK17.00 ŠPIKEC S po / pravljico svetu urica pravljična / je obvezna Knjižnica Domžale. / org.: / 4+ prijava predhodna IN19.00 ROK | KATARINA HOČEVAR: OD BOLIVIJE DO VENEZUELE – 9 MESECEV V JUŽNI AMERIKI Katarina org.: / prost vstop / predavanje Potopisno Knjižnica Domžale. Hočevar, in Rok Športna dvorana Domžale | MIKLAVŽEV17.00 VEČER Tradicionalna predstava Kulturnega društva Mi- prost. / vstop in prihod Miklavža Škocjan ran Jarc Mestni kino Domžale Ž V HRBET 18.00 | NO pisate- priznanega / črna ko komedija Misteriozna lja kriminalk (Christopher Plummer) najdejo mr- detektiv radovedni raziskovati začne primer tvega, Benoit Blanc (Daniel Craig). 22 | slamnik številka 11 | november 2019 | letnik lix iz naših vrtcev in šol [email protected]

Večletno sodelovanje oskrbovancev Doma upokojencev Domžale in učencev 1. razreda OŠ Venclja Perka Domžale Oskrbovanci Doma upokojencev Domžale in prvošolci OŠ Venclja Perka prijateljujemo že vrsto let. oš venclja perka Sem vzgojiteljica činoma skoraj nimajo več priložnosti Igramo se družabne igre in igre spo- in zavedam se, da tisto, kar je učitelju stopati v stik z najstarejšo generacijo. mina. Medsebojno se obdarujemo s blizu, kar čuti s srcem in dušo, tisto Prav tako je lažje individualizirati pri- prisrčnicami, izdelanih lastnoročno. s srcem in dušo predaja tudi svojim stop do starih. Vsak otrok prvega razreda je že tudi učencem. Odraščala sem v prepro- Vsako leto učence 1. razreda na vzgojil cvetico, ki smo jih potem posa- stem kmečkem okolju, v času, ko novo uvajamo v medgeneracijska sre- dili v vrtu doma upokojencev. smo otroci bili še popolnoma vpeti v čanja. Otroke opomnimo, da bomo vsi V letošnjem šolskem letu so pred vsakdan odraslih; pri delovnih opra- enkrat stari, če le bomo imeli to srečo. nami spet novi prijetni izzivi. Obisko- vilih in po njih, pri ‘likofu’, pri vaških Pogovarjamo se o naravnih življenj- vali se bomo v popoldanskem času, v dogodkih in različnih praznovanjih. skih zakonitostih. Človek se rodi, de- času podaljšanega bivanja. Naše otro- Moja primarna družina je vsako spro- luje, ustvarja, se stara in na koncu ke so gospe v domu upokojencev že ščeno druženje pospremila s pesmijo. umre. Opozorimo jih, da starost in bo- naučile zašiti gumb. Ko je eden od Ni čudno, da je v meni ostalo ve- lezni na človeškem telesu pustijo sle- otrok vzel šivanko in sukanec v roke, liko spoštovanje do ohranjanja ljud- di. Otroci se lahko prestrašijo starih spodje iz doma upokojencev ob kon- Spet celoletno skupno delo: razdeli- je zajavkal: »Pa to je nemogoče!« Am- ske zapuščine. Dom upokojencev je zgubanih obrazov, ljudi na vozičkih, kretnih prikazih in predstavitvah do- li smo si dela, pripravo scene, rekvizi- pak s pomočjo gospe je postalo mogo- prostor, kjer je na enem mestu zbra- morda brez noge ali roke, apatičnih bijo občutek, da se nekdo zanima za- tov, kostumov, glasbene opreme, raz- če. nih kup ljudi, ki so še pristni posre- ali žalostnih ali trpečih izrazov ipd. nje. Veselijo se, da svoja znanja, spo- delili smo vloge idr. Vaje smo imeli iz- Skupnost učencev naše šole je le- dovalci slovenskega ljudskega blaga. Vendar jih vzpodbujamo, da prema- mine in praktične veščine posreduje- menično v domu in pri nas v šoli. Dra- tos predlagala, da bi vsa šola v de- Tudi zato imam rada stare ljudi. Željo gujejo strahove in da sproščeno stopa- jo mladini. matizacija je svojo izvedbo dožive- cembrskem času delovala dobrodel- po ohranjanju in podoživljanju prete- jo v stik s starimi ljudmi. Že tradicionalno je postalo med- la večkrat v šoli in domu upokojen- no. Pripravili bi darilne paketke in klosti z velikim veseljem prenašam na Običajno iz šole peljemo v dom generacijsko druženje v času šolske- cev, celo v Cankarjevem domu v Lju- prav naši prvošolci bi jih v praznič- moje prvošolce. okrog 15 učencev. Tam se razdelimo ga sejmarjenja. Vsako leto naši učenci bljani v okviru Festivala za 3. življenj- nem času odnesli v dom upokojencev. Sprva so srečevanja otrok iz prve- v dve skupini v dveh nadstropjih, v prodajajo lastnoročne izdelke, katerih sko obdobje. Takrat so prvošolci naše Z otroki načrtujemo predpraznično ga razreda naše šole in starostnikov iz vsaki skupini pri aktivnosti pomagata izkupiček gre v šolski sklad. Pridruži- šole skupaj z oskrbovanci doma izde- koledovanje v domu in obenem še po- Doma upokojencev Domžale potekala ena delovna terapevtka in ena učite- jo se nam oskrbovanke Doma upoko- lali skupni likovni izdelek, ki je bil iz- pestritev z darilci. Koledovanje je star bolj kot nastopi mlajših za starejše. To ljica, da nam gre lažje pri načrtovanih jencev Domžale, uredijo stojnico svo- bran kot najboljši v natečaju festivala. ljudski običaj, ko so koledniki, obleče- so sicer vedno prijetni dogodki, otro- aktivnostih. Pomoč potrebujejo tako jih čudovitih izdelkov ter ob druženju Nekoč smo se lotili izdelave lutk. ni v svete tri kralje, hodili od hiše do ci pripravijo kulturni program, poka- učenci kot starejši, in to jim je skupno. z učenci in njihovimi starši družabno Prvčki so sešili lutke, gospe v domu hiše ter voščili srečo, obilja in zdrav- žejo vse, kar se naučijo, zapojejo, za- Podobni so si tudi v tem, da imajo kra- preživijo popoldan. Odzivi prisotnih pa so zanje spletle oblačilca. Verja- ja. Te dobrine starim ljudem zares pri- plešejo, zaigrajo kakšno dramatizaci- tek čas koncentracije, zato pazimo, da so vedno pozitivni, saj je tako lepo vi- mem, da ima še zdaj marsikateri otrok voščimo. jo. Vendar smo si sčasoma zaželeli več naša druženja niso predolga. deti stare ljudi v mladostnem vrvežu. tiste generacije doma to ljubko igračo, V Domu upokojencev Domžale aktivnosti z obeh strani. Začeli smo Bila so leta, ko smo se srečevali en- Eno lepših doživetij je bilo, ko smo saj je bilo veselje ob zaključku dela imamo vsa leta prijazno podporo de- razmišljati o dejavnostih, v katerih krat mesečno, in mentorice smo se skupaj z oskrbovanci doma pripravili neizmerno. Ta medgeneracijski pro- lovne terapevtke Silve Demšar, zadnje bi stari in mladi združevali moči, da morale kar ‘vzeti skupaj’, da smo vsa- kulturno-etnološko prireditev, na ka- jekt smo prikazali celo na Mednaro- čase ji pridno sledita Jerneja Bernot in bi drug drugemu predstavljali vzpod- kič pripravile raznolike aktivnosti, v teri smo obujali slovensko glasbeno dni konferenci tehničnih učiteljev v Tjaša Kobol z vsemi pomočnicami, ki budo in bi skupaj tudi kaj ustvarili. katerih so bili dejavni tako otroci kot dediščino. Vse leto smo otroke vozi- Portorožu. priskočijo, ko je treba. Njihovo delo je Velika množica otrok staremu člove- stari ljudje. Poskušamo izbirati kar se li v dom upokojencev na skupne pev- Naša druženja vedno spremlja- neprecenljivo. ku lahko predstavlja precejšen stres, da povezovalne aktivnosti in v teh le- ske vaje in prvošolci so se naučili prejo pogovori in zlasti petje, petje ljud- Mnogo lepih srečanj je nastalo v zato smo počasi prešli na način, da tih se jih je nabralo že mnogo. Loteva- nekatero staro, že pozabljeno pesem. skih pesmi. Nastajajo skupne likovne zadnjih letih. Mnogih ljudi ob obiskih smo formirali manjše skupine otrok, mo se zlasti vsebin, prek katerih učen- Na koncu smo z dvema koncertoma, v razstave z izdelki iz jesenskih plodov, ne srečamo več … Prihajajo pa novi ki so se tekom leta menjavale, in vsak ci dobijo vpogled v stare čase, to pa je šoli in domu, razveselili starše in oskr- drevesa iz volnenih cofkov, pa pra- prvošolci in novi oskrbovanci v dom otrok je tako dobil možnost, da je ak- tudi tisto, kar stari srčno radi prika- bovance doma. znične voščilnice, risbice v parih sta- upokojencev. Tako se svet vrti. tivno prisoten in dejaven v druženju žejo, saj se obenem v spominih poda- Prav poseben je spomin na ustvar- rih in mladih. Pripovedujejo se zgod- Janja Vidic, s starimi ljudmi. Današnji otroci ve- jo v mlade srečne dni … Gospe in go- janje dramatizacije Muce Copatarice. be iz starih časov in berejo pravljice. vzgojiteljica v OŠ Venclja Perka

V vrtcu spoznavamo dobrodelnost Tri tisoč kilometrov do konca sveta Odkrivali možnosti medsebojne pomoči Srednja šola Domžale na Islandiji

vrtec dominik savio Že tradicio- le in delujoče skupine v njej. Spoznali nalno je november mesec dobrodelnih smo, da ljudje v teh skupinah deluje- dejavnostih, zato smo v Vrtcu Dominik jo prostovoljno in svoj prosti čas radi Savio skupaj z otroki odkrivali različne namenjajo za dobro vseh. Tudi v vrtcu možnosti medsebojne pomoči. V zase radi pridružujemo dobrodelnim ak- četku meseca smo gostili predstavnika cijam in tako skupaj z otroki, starši in srednja šola domžale Skoraj 400 gradiranih območjih. Ker je Islandi- valnici, kjer smo med drugim posluša- ustanovitelja našega vrtca, gospoda kolektivom pomagamo ljudem in dru- km do Dunaja, več kot 4 ure na leta- ja slabo poseljena in poraščena, se li slovensko strokovnjakinjo za degra- župnika Klemena Svetelja, ki nam je žinam, ki so pomoči potrebni. lu do Keflavika in nato še več kot 400 degradirana območja skoraj izgubi- dirana območja dr. Barbaro Lampič. predstavil svoje delo v župniji Domža- dipl. vzg. Barbara Likovič km na avtobusu do Akureyrija – po 20 jo. Na občini so nam pokazali, kako Ob popoldnevih smo lahko spo- urah na poti smo trije učitelji in štirje z zgoščevanjem poselitve prepreču- znavali Akureyri z bližnjo okolico, si- dijaki Srednje šole Domžale prispeli jejo preveliko rabo neposeljenih ze- cer pa smo videli lep del enega najve- na cilj, dvorišče pred šolo Lundarsko- mljišč. Enodnevna ekskurzija pa nas čjih fjordov na Islandiji, ob katerem li v drugem največjem poselitvenem je ponesla na območje jezera Myvatn, leži Akureyri in v katerem plavajo tudi območju Islandije, v mestu Akureyri, kjer smo spoznavali pojave kot krater- kiti. Nekateri trdijo, da smo imeli sre- prestolnici severa, manj kot 100 km je, navidezne kraterje, fumarole, po- čo z vremenom – le en dan je deževalo od Arktičnega kroga. Dijaki so se tu lja lave, tektonsko prelomnico, ter- ves dan, ob našem odhodu pa so bili spoznali s svojimi gostitelji, učitelji pa malne izvire in slapove, poleg tega pa bližnji vršaci pobeljeni! Otok, velik so se namestili v najetem stanovanju v tudi sledove človeške dejavnosti, npr. za pet Slovenij, je na nas naredil ve- starem delu mesta. zaradi izkoriščanja žvepla. V ostalih lik vtis s svojo naravo, nikakor pa ne Izmenjava v okviru našega druge dneh smo dopoldneve preživljali za bi mogli tako zlahka dobiti vpogleda ga Erasmus+ projekta Degradirana računalniki, kjer so dijaki obdelova- v islandski vsakdanjik, kot nam ga je območja je bila namenjena predvsem li slike, oblikovali plakate in se učili omogočil ta Erasmus+ projekt. IKT delavnicam in predavanjem o de- uporabljati eTwinning, ali pa v preda- Marko Majce letnik lix | november 2019 | številka 11 slamnik | 23 [email protected] iz naših vrtcev in šol | glas mladih

Teden otroka na Osnovni šoli Mladi Domžalčani na Preserje pri Radomljah V letošnjem Tednu otroka smo 9. oktobra na Osnovni prostovoljnem delu v Grčiji šoli Preserje pri Radomljah organizirali raznovrstne delavnice za učence od 1. do 5. razreda. pokazali pravi obraz solidarnosti oš preserje pri radomljah Na šolo smo povabili različna društva in Center za mlade Domžale je tudi letos štirim mladim iz Domžal in okolice ustanove. Skoraj vsi so se odločili za omogočil, da so poleti en mesec preživeli v Grčiji. sodelovanje v akciji NVO gre v šolo. Društva so se učencem predstavila na poučen, zabaven, zanimiv in prakti- dpravili so se na prosto- izkušenj na samem festivalu. Kako Žiga: Kako se organizirati za delo, čen način. Prek različnih delavnic so voljsko delo, kjer naj bi težko je bilo sprejeti to odločitev? aktivnost, saj smo morali vse to nare- učencem prikazovali svoje dejavnosti pomagali pri organizaciji Tom: Neurje/hurikan, priznam, je diti sami s pomočjo naših vodij. in poslanstvo. Učenci so se seznanili s Oin izvedbi medkulturne- bila zelo nenavadna in zanimiva izku- Matej: Največja izkušnja je spozna- prostočasnimi dejavnostmi, hkrati pa ga festivala, a jim je vmes zagodlo šnja, ki jo je težko opisati. Po konča- nje, koliko različnih stvari lahko doži- se je razvijalo medgeneracijsko sode- vreme in so morali organizatorji pro- nem razdejanju je bilo mesto v žalova- viš, če se le potrudiš in greš ven iz svo- lovanje in prostovoljstvo. Migali smo gram prilagoditi. Tako so v skladu s nju, saj je veliko ljudi umrlo, na sre- jega ‘varnega območja’. Neznanih lju- s športnimi in rekreativnimi društvi: programom Evropske solidarnostne čo med njimi ni bilo prostovoljcev. Ta- di okoli sebe se ni treba bati, treba jim ŠD Tigers Domžale, ŠD Sonček, Karate enote, prek katere je bil financiran krat nam je bilo najpomembnejše, da je le prisluhniti in jih poskušati razu- klub Domžale, Plesni klub Impuz, PŠ projekt, poprijeli za roke in solidarno smo izkazali podporo prebivalcem in meti. Miki, ŽNK Radomlje, Ženski košarkar- pomagali pri čiščenju okolice. namesto pomoči na festivalu prijeli za ski klub Domžale, ŠD Sovice, Joga v Evropska solidarnostna enota je metle in vrečke ter pospravili in poči- Bi se še enkrat odločil/a za vsakdanjem življenju Domžale, HK program Evropske unije, ki mladim stili del soteske. sodelovanje na tem projektu? Slavija Junior in PK Šinšin. prednikov, protiturški tabor s cerkvijo om ogoča, da se v tujino odpravijo po Tjaša: Mislim, da nas je večina ve- Razmišljaš morda o dolgoročnem Medgeneracijsko smo se družili sv. Nikolaja, pa so nam predstavili čla- prve delovne izkušnje, ob tem imajo dela, da bo festival odpovedan že prej, projektu? predvsem s člani društva Šole zdrav- ni TD Tabor. Zelo so se nas dotaknile krite stroške poti, bivanja in prehra- kot so to seznanili, saj smo videli, kaj se Tom: Seveda. Nekoliko bolj me zani- ja iz Radomelj. Na zabaven in pou- življenjske zgodbe invalidov iz Dnev- ne, hkrati pa prejmejo tudi žepnino. je dogajalo med neurjem in bi bilo tež- majo kratkoročna prostovoljna dela čen način smo znanstveno raziskova- nega centra za mlade, gibalno ovira- Ker gre za edinstveno priložnost, ki je ko nadaljevati s festivalom. Težje, kot in tudi gledam, če se ponudi kakšno li z Zavodom 1-2-3. Osnove gledališke ne iz Kamnika. mladim na voljo povsem brezplačno, sama odločitev, je bilo spremljati me- delo iz mojega področja. igre smo spoznavali z Zavodom Azum. Dopoldne je zelo hitro minilo in ve- smo se z udeleženci – Tjašo, Žigom, Odkrivali smo življenje čebel in njihov selimo se novih dogodivščin v Tednu Tomom in Matejem – pogovarjali o pomen za naravo in človeka s čebelar- otroka v naslednjem šolskem letu. tem, zakaj so se odločili za sodelova- jema, zakoncema Skok. Na praktičen Mentorici šolske skupnosti: nje na projektu, kaj je bilo najbolj za- način smo dobili vpogled v podzemni Barbara Črnak Rešek in nimivega, kaj najmanj in ne nazadnje, svet Županove jame. Zapuščino naših Monika Pogačar ali bi se še enkrat odločili za sodelovanje v projektu in ga priporčili ostalim.

Zakaj si se odločil/a za sodelovanje v Evropski solidarnostni enoti? Kaj Lepo je biti varen! te je prepričalo? Tom: Na eni izmed mladinskih izme- Na Osnovni šoli Roje v oktobru veliko pozornosti namenimo njav, ki sem se je udeležil septembra gasilcem ter ostalim enotam zaščite in reševanja. lani, sem spoznal organizacijo in njene člane ter se z njimi zelo dobro ra- zumel. Skozi leto smo ohranjali stike oš roje Tako smo 16. oktobra že obi- pa žalost tistih manj uspešnih ne bi bila in ko je prišla možnost za enomeseč- skali Center za zaščito in reševanje prevelika, smo poskrbeli, da so nagrade ni ESE, nisem razmišljal, temveč se Domžale, 23. oktobra pa je sledil glavni dobili prav vsi tekmovalci, le po veliko- samo prijavil in upal, da bom izbran. dogodek meseca požarne varnosti na sti so se malce razlikovale glede na uvr- Tjaša: Za prostovoljno delo sem se sto in organizatorje, kako so zaskrblje- Tjaša: Verjetno na ta projekt ne bi naši šoli – Tehniški dan: Varnost pred stitev. S pomočjo velikodušnih donator- začela zanimati že po svojem prvem Era- ni glede dogajanja in vsega, kar je pri- šla več, saj mislim, da sem izpolnila naravnimi in drugimi nesrečami. jev smo učencem pripravili lepe daril- smus+ projektu. Ko sem poslušala izku- neslo neurje. Bi pa vseeno zelo pohva- svojo željo po znanju na tem podro- Letos smo se znova odločili za iz- ne pakete. Darilo za nas pa so bili široki šnje lanskoletnih udeležencev, pa se je lila organizatorje, saj so želeli vsak dan čju. Bi se pa z veseljem udeležila krat- vedbo kviza, ki smo ga prvič organizi- nasmehi naših tekmovalcev. Poleg daril ta želja po sodelovanju le še povečala. popestriti z različnimi dejavnostmi. koročnega projekta iz svoje smeri štu- rali pred tremi leti. Dan se je začel s pri- pa so domov odnesli tudi cel kup zna- Žiga: Odločil sem se, ker imam ab- Matej: Samo neurje je bilo zagoto- dija. Trenutno o dolgoročnem projek- dobivanjem praktičnega in teoretične- nja. Vsakič znova nas presenečajo, ko- solventsko leto in sem hotel izkusiti vo velika nesreča, ki je pustila nekaj tu ne razmišljam. ga znanja. V zbornici je potekalo preda- liko so se sposobni naučiti v enem sa- nekaj novega. Prepričalo me je, na pr- grenkega priokusa, saj sem se res ve- Žiga: Zdaj malo bolj razmišljam, ker vanje o preventivi in osveščanju o raz- mem dnevu, če jih uspemo za sodelova- vem mestu lokacija – Grčija in da gre selil festivala in dela z drugimi. Neur- sem dobil vpogled v prostovoljstvo. ličnih naravnih in drugih nesrečah ter nje dobro motivirati. za kratkoročno prostovoljstvo. je je spremenilo tako ljudi kot okolico. Matej: Za sodelovanje bi se za- enotah zaščite in reševanja. Nekaj po- Seveda dogodek ne bi bil tako uspe- Matej: Najbolj me je prepričal sam Kljub temu pa mi bo festival še vedno gotovo še enkrat odločil, o dolgoroč- zornosti smo namenili tudi skrbi zase, šen najprej brez gospe Majde in gospo- program in način dela z mladimi, ki je ostal v lepem spominu, zato bi udelež- nem projektu pa zaenkrat še ne razmi- za svoje zdravje in za lastno in tujo var- da Mihe, in pa brez donatorjev, ki so drugačen od tistega, ki smo ga vajeni bo na njem priporočil vsakomur, ki bi šljam. Se je pa s pridružitvijo Evropski nost v prometu. Nato sta nas v telovad omogočili, da smo otroke bogato obda npr. v šoli. si želel spoznati grško kulturo. solidarnostni enoti odprlo veliko no- nici pričakala gosta, Miha Žargi iz PGD rili. Nagrade za kviz so prispevali: Upra- vih možnosti za nadaljnja sodelova- Mengeš in Majda Mernik iz Območne- va RS za zaščito in reševanje, Gasilska Kakšni so bili prvi občutki ob Program je bil kljub temu zelo nja pri različnih programih. ga združenja Rdečega križa Domžale. zveza Slovenije, Nacionalni inštitut za prihodu v neznano okolje? Je bilo pester. Katere aktivnosti so ti bile Gospod Žargi nam je predstavil gasil- javno zdravje, Agencija RS za okolje, lažje, ker vas je potovalo več skupaj najbolj všeč in kaj najmanj? Kaj bi svetoval/a mladim, ki se še sko zaščitno opremo in orodje, ki ga pri Agencija RS za varnost prometa, Slo- in ste se pred odhodom poznali? Tom: Vsaka aktivnost je bila zanimi- odločajo za sodelovanje v Evropski delu uporabljajo gasilci, gospa Merni- venska Karitas, Rdeči križ Slovenije – Tom: Okolje tistega predela Grčije sem va po svoje, meni najljubša pa so bile solidarnostni enoti? kova pa je pri učencih osvežila znanje OZRK Domžale, Zavarovalnica Triglav in že nekako poznal, vendar sem še vedno učne urice grščine. Tom: Vsem mladim bi priporočil, da temeljnih postopkov oživljanja in upo- Center za zaščito in reševanje Domžale. ostal brez besed ob jutranjem pogle- Tjaša: Najbolj so mi bile všeč grške gredo vsaj enkrat skozi to izkušnjo. rabe defibrilatorja. Pri obeh gostih so Da so bila darila lično zapakirali, pa so du na morje in sončni vzhod. Z ostali- urice, saj je zame to predstavljalo ve- Ne bo jim žal in mogoče jih bo to pre- prikazano lahko učenci tudi preizkusili. nam vrečke darovali: Občina Domžale mi prostovoljci je bilo dobro to, da smo lik izziv, najmanj pa komunikacija z pričalo in so bodo pozneje odločili za Po malici se je v telovadnici odvil ter podjetji Tomat, d. o. o., in POT, d. o. o. se že nekateri poznali iz prejšnjih izme- voditelji festivala, saj so za predajo in- dolgoročni ESE projekt. glavni del dejavnosti, in sicer kviz z na- Vsem, ki so pripomogli k organizaci- njav. Z drugimi smo se takoj ‘žaštekali’. formacij rabili veliko časa. Matej: Svetoval bi jim, naj se ji pri- slovom Lepo je biti varen. V njem so so- ji tega lepega dogodka, se še enkrat is- Tjaša: Lani sem bila na mladinski Žiga: Od aktivnosti sem najbolj družijo, saj s tem ne le širijo kroga lju- delovali prav vsi učenci šole, ki so bili kreno zahvaljujemo. Veseli smo, da z izmejavi pri organizaciji You in Euro- užival v peki na žaru, učenju grščine di, pripravljenih pomagati drugim, med seboj pomešani in razdeljeni v eki- vašo pomočjo vsakič znova dokazuje- pe, v sosednjem mestu. Nisem imela in na vodnih športih. Nisem imel no- pač pa tudi spoznajo sebe in najdejo pe. Tako se je pokazala tista prava soli- mo, da naši učenci nimajo le posebnih strahov pred neznanim, saj sem vede- bene neljube aktivnosti. odgovore na vprašanja, ki jih mogo- darnost, ko so sposobnejši učenci lahko potreb, ampak tudi posebne in izjemne la, da je organizacija zelo v redu. Matej: Zelo so mi bile všeč spoznav- če do zdaj še niso našli. Ta program je pomagali tistim, ki so za sodelovanje še talente in sposobnosti. Hvala vam! Žiga: Prvotni občutki so bili meša- ne igre in ostale aktivnosti, ki so bile namenjen mladim in njihovemu spo- premajhni. Vprašanja niso bila lahka in Mesec požarne varnosti zaključuje- ni, saj sem v apartma prišel v zgodnjih namenjene spoznavanju naše skupi- znavanju sveta, zato bi vsakemu sovr- učenci so se pri odgovorih res izkazali. mo z gasilskim pozdravom: Na pomoč! jutranjih urah, vendar sem se hitro ne. Prav tako mi je bil všeč obisk mu- stniku predlagal vključitev. Nekdo pa je vendarle moral zmagati. Da Ajda Lalić, OŠ Roje navadil na novo okolje. Gotovo je bilo zeja ribištva in filmski večer. Kot naj- Programi Evropske solidarnostne lažje, da smo se kot skupina poznali, težje se je izkazalo učenje grškega je- enote so raznoliki. Kratkoročno/sku- tako si poznal vsaj nekoga iz celotne zika, saj sam nisem nadarjen za jezike. pinsko prostovoljstvo je le eden od skupine prostovoljcev. njih. Poleg tega se lahko v tujino od- Matej: Prvi občutki so bili pozitivni, Kaj bi ocenil/a, da je največja praviš na celoletno prostovoljstvo ali saj se je okolica izkazala za zanimivo, izkušnja, ki si jo odnesel/la s si poiščeš pripravništvo/zaposlitev. raznovrstno, predvsem pa polno prilo- prostovoljnega dela? Če te mikajo te priložnosti ali druge žnosti za raziskovanje. Ker sem se pr- Tom: Največja izkušnja je bila prav mednarodne aktivnosti, kot so deni- vič udeležil takšnega programa, mi je ta z orkanom, ki se je izkazala za najmo mladinske izmenjave, se oglasi bilo vsekakor lažje potovati skupaj z boljšo aktivnost za povezovanje pro- v prostorih Centra za mlade Domža- drugimi prostovoljci, ki so že imeli več stovoljcev med seboj. le ali jim piši na info@czm-domzale. izkušenj in so radi priskočili na pomoč. Tjaša: Ta izkušnja je bila nekaj nesi. Več informacij lahko izveš tudi na verjetnega in se ne more primerjati z mednarodni kavarni, ki bo potekala Zaradi neurja so morali ostalimi, saj tukaj na koncu ni šlo samo 21. novembra 2019, ob 18. uri v Cen- organizatorji program spremeniti. za projekt prostovoljstva, ampak tudi za tru za mlade Domžale. Mednarodna Večji del festivala je zato odpadel, s samo povezanost, bodrenje drug druge- kavarna je namenjena mladim do 30 tem pa tudi priložnost za nabiranje ga in spodbujanje po samem neurju. let in je brezplačna. ❒ 24 | slamnik številka 11 | november 2019 | letnik lix kultura [email protected] ČUTNOST ŽENSKE IN MOŠKE ENERGIJE …

LARA JANKOVIČ IN MATEJ MIJATOVIĆ Ne rečemo zaman, da so moški z Marsa in ženske z Venere. To se dokazuje vedno znova. A ko nekdo uspe to energijo obeh spolov, vsa ta nasprotja, pa tudi skupne točke, o katerih ne govorimo pogosto, ubesediti na tako zabaven način … in najde osebo, ki to tudi odigra tako, kot si je zamislil, dobimo monokomedijo Poredna Vivi.

konkretne igralke v mislih? Lara, Mateja A. Kegel kaj to pomeni za vas, da nekdo napiše igro za vas? atej Mijatovič je bil tisti, Lara: To pomeni, da sem važna kot ki je poredni Vivi zlezel marela (smeh)! Da, Matej je nekako pod kožo, jo ubesedil in pisal z mislijo na tip igralke, kot sem Mpostavil na oder. Tam jaz. Temperamentna, polnokrvna, neje nalogo prevzela edinstvena Lara posredna, simpatična, duhovita, is- Jankovič, ki je liku dala pridih, kot krena – vsaj taka je Vivi. To vseka- si ga zasluži. Kako jima je to uspelo, kor ponuja tekst in jaz sem seveda to kakšni so izzivi in kako je videti pre- maksimalno izkoristila v svojem stilu. takanje moško-ženske energije, sta Menim, da je tudi moja ideja, da vse nam zaupala v zabavnem pogovoru. skupaj prevedem v svoj ajdovski dia- lekt, še dodala k žlahtnosti in sočno- Oder je prostor, kjer … izživimo sti, vsaj po odzivih sodeč. Potem je tu svoje sanje, želje, kjer postanemo še kup likov, ki jih preigravam tudi v nekdo drug. Ali je lahko tudi prostor, drugih narečji, ki jih je Matej res do- kjer smo točno tisto, kar smo v miselno napisal, in poskrbijo za do- resnici, pa si morda ne upamo bro uro nore zabave. Če je bilo napi- povedati na glas? sano z mislijo name, res ne smem raz- Lara: Oboje. Vsekakor je zame posve- očarati! čeni prostor, kjer smo lahko vse, kar Matej: Nisem je sicer pisal prav za nismo, bi želeli biti, in morda res v Laro, ker niti nisem vedel, ali bo že- kaki vlogi izživimo tisto, kar si ne dr- lela igrati. Sem jo pa imel takoj v mi- znemo biti. Oder je ta prostor, kjer je Prizor iz monokomedije Poredna Vivi (foto: Iztok Kurnik) slih za to vlogo. Videl sem njene dru- pravzaprav dovoljeno vse. Ko stopiš ge predstave in v vsaki je bila odlična. nanj, nisi več ti, ampak nekdo drug. odzivu občinstva, ki se ves čas kro- ritve ne izdajajo računov … so ugle- v tem smislu ni, da bi živela po pri- So bile tudi druge opcije, ampak Lara Lahko živiš like in svetove, ki jih ni- hota, je očitno, da smo zadeli pravo dne gospe, ki imajo fine može, ki po- čakovanjih drugih. Ta svobodomisel- to resnično fenomenalno odigra. kjer drugje ne moreš. Zato je zame kombinacijo ženske koketnosti in mo- tem s strašno nefinimi potrebami pri- nost marsikoga moti. Škoda. Ker, to je oder tudi terapija. škega humorja. Glede na temo vedno dejo k meni …« v resnici svoboda. Pa vendar to ni vajino prvo Matej: V življenju običajno vemo, hodiš po tankem robu sprejemljive- Matej: Vivi si pravila svojega posla sodelovanje, kajne? kaj smo, ne vemo, pa kaj vse bi lahko ga, ampak predstava ni niti malo vul- razlaga po svoje in kdor pride k njej, Matej, od kod pa vaš občutek za Lara: Pravzaprav je prvo resno sode- bili ... Sicer je pa ves svet oder in ves garna ali žaljiva, in tudi to ljudje do- jih mora sprejeti, tu ni pardona. Kar ji ženski lik, ki ste ga ubesedili v tej lovanje. Imela sva enkrat skupni kon- čas vsi igramo razne vloge. Na odru je stikrat izpostavijo po ogledu, da jim ni všeč, ne bo delala. Ko v predstavi monokomediji? cert, kjer je vsak prepeval svoje šan- razlika ta, da se ti ni treba skrivati. je všeč. našteva, česa vse ne počne, se vpra- Matej: Ne vem, če imam prav pose- sone. Žensko-moški pristop k ljube- šaš, zakaj bi potem stranka sploh že- bej občutek za ženske like, pa tudi s zni. Pa zelo lepo in plodno sodelova- Kakšna je razlika, ko se v žgečkljivi Vivi je prostitutka, ki se je za lela k njej, ampak prav v tem je vic, ti- prostitutkami se nisem nikoli družil nje je bilo, ko me je predlagal na Ra- glasbeni monokomediji znajde svoj poklic odločila iz praktičnih stega, česar ne moremo dobiti, po ti- (smeh). Čeprav sem imel idejo, da bi diu 1, da bi delala več radijskih re- ženska in kako bi bilo, če bi se razlogov. Lahko bi postala karkoli stem najbolj hrepenimo. se, preden sem začel pisati igro, s ka- klam za izdelke Teta Violeta, sam pa moški? drugega, vendar delo najrajši kšno dobil, da bi iz prve roke izvedel je napisal vse te igrane oglase, ki si Lara: V vsakem primeru žgečkljivo opravlja leže in od doma. Za dobro Lara, se na katerikoli točki igre za razne anekdote z njihovimi stran- jih je seveda zamislil v primorščini, in (smeh)! Žgečkljivo po moško ali po plačilo je vedno pripravljena lahko najdete tudi sami? Ste kami. Tako da moj občutek je bolj sva, neskromno rečeno, zažgala! To je žensko, to je razlika. Tako kot pra- sodelovati, ima pa svoje principe, drzni, ko pride do situacij, kjer stvar radovednosti in opazovanja sve- bilo nekaj res drugačnega, drugačne vijo, da smo ženske z Venere in mo- od katerih ne odstopa. Kakšni so ti bi lahko bili? Pa ne govoriva o ta okoli sebe. reklame, kot smo jih vajeni. ški z Marsa, tako se to tudi pozna pri principi? adrenalinskih parkih in podobno. moškem in ženskem principu žgeč- Lara: Vivi se je naučila, kako si po- Če da, kje? Monokomedija je zagotovo Lara, če se vrneva na odrske deske, kljivega. Morda bi bilo zanimivo vi- staviti pravo ceno. So pač stvari, ki Lara: Obe z Vivi nimava dlake na je- svojevrsten izziv. Tam se pred kje raje igrate v resnejših igrah deti moškega, ki igra žigola in pri- jih kot prostitutka ne počne, ima svo- ziku in poveva stvari take, kot so. Sva gledalci ne da skriti, niti si ali (za gledalce) lahkotnejših poveduje svoje žgečkljive izkušnje. je meje, ve pa, kje so njeni atribu- iskreni in imava svojo filozofijo v ži- pomagati s soigralci. Pa vendar vsebinah? Morda bo pa Matej še to plat obde- ti. Je poštena, pošteno dela in pošte- vljenju, ki večinoma temelji na izku- se igralci pogosto odločate za Lara: Iskreno rečeno, pogrešam re- lal. (smeh) no plačuje davke. Ali kot sama pravi, šnjah. Verjetno je to že drznost in tve- monokomedije. Kako je v resnici – sne igre, drame, izzive, kjer v sebi od- Matej: Mislim, da bi bilo perfek- »nikogar ne varam, razen vseh in mi ganje, da si nakoplješ zamere ali neo- lažje ali težje? krivaš še neodkrita ali skrita področja tno, če bi se v ženski vlogi znašel mo- nima kdo kaj očitat«. Ne sramuje se dobravanje. Resnicoljubnost in iskre- Lara: Pri nas se mi zdi, da monoko- sebe, kompleksnejše vloge. To je mo- ški. Tudi za to predstavo sem premi- svojega poklica, ker meni, da je v re- nost sta tako vrlina kot slabost. V da- medija ni preveč cenjena, je podce- goče v institucionalnem gledališču, šljeval, da bi bilo zabavno, če bi jo snici bolj iskrena in poštena kot mar- našnji zlagani družbi marsikdo tega njena. A monodramo je vsekakor tež- kjer sem ‘odraščala’ kot igralka, se odigral moški. Sicer pa so v teatru sikdo. In še prav ima. V naši druž- ne mara. Raje nosi maske in se dela je igrati. Dobro uro moraš sam držati razvijala in to tudi je najbolj moj svet. včasih igrali samo moški, tako da to bi je ogromno sponzorirank ali žen- to, kar ni. Vsekakor se močno trudim pozornost gledalca, to ni mačji kašelj! Obožujem tudi komedije, a tiste res ne bi bilo nič novega. V resnici spol sk, ki jim materialno stanje partner- živeti v skladu s seboj, vrednotami in Monokomedija je še težja, saj moraš žlahtne, zahtevnejše, inteligentnejše, ni važen, važno je, da je igralec dober. ja pomeni več kot sam odnos ali kot prepričanji, zato moje življenje nika- biti tisto dobro uro še prepričljivo du- ki si jih spet lahko privoščiš v insti- In če delaš z igralcem, kot je Lara, te bi rekla Vivi: »Gospe, ki za svoje sto- kor ni konvencionalno. V veliki meri hovit. Moram pa tu omeniti eno razli- tuciji. Trg in družba sta postala tako ne sme biti strah, da predstava ne bi ko. Zdaj je trend, da skoraj vsak stan- plehka in površinska, nevsebinska, bila dobra. dupar ali zabavljač dela še monoko- samo instant, poceni zabava, da me medije, kjer večinoma ‘igra’ sebe in kar v duši stiska, ko moram kdaj kot Pa vendar se v tokratni predstavi stresa svoje šale. Popolnoma nekaj profesionalka za preživetje spuščati Poredna Vivi pretakata moška in drugega so monokomedije, ki jih dela nivo ustvarjanja in konkurirati ama- ženska energija – ženska na odru igralec, ki zares ustvari lik in njegov terjem na trgu, namesto da bi ljudem v igri, ki jo je sestavil moški. Kako lik, ki ne igra sebe ali svojega teksta. lahko večkrat ponudila bolj kako- oba doživljata ta projekt? To je umetnost. Morda se je tudi zato vostno kulturo, ko vidim, da ljudem Lara: Moram priznati, da mi je zelo monokomedija razvrednotila, vsaj v manjka in bi od tega preživela. Publi- všeč, da je to napisal moški. Dasirav- profesionalnih krogih. ka niti najmanj ni neumna, samo več no sem zdrava emancipiranka in zago- Matej: Meni se zdi monoigra za priložnosti potrebuje, da vidi kakovo- varjam ženske. A zanimivo mi je, kako igralca nekaj najboljšega. Tako ali stne stvari, saj se le tako lahko nauči moški, ki ima občutek za žensko in si- tako si vsi želijo biti ves čas na odru ločiti zrnje od plevela. tuacije, spiše te zadeve. Saj ženske in v monodrami imajo ves oder, tekst drugače gledamo same nase. To ne in gledalce samo zase. Poleg tega lah- Matej, kaj pa vi rajši ustvarjate? pomeni, da bi ženska to slabše naredi- ko pokažejo vse svoje razkošno zna- Matej: Rad se igram s težkimi tema- la, vendar mi je zanimiv moški princip nje, ki ga za takšno stvar morajo ime- mi, ob katerih ljudje rajši zamižimo dojemanja ženskih zadev, in to nosi ti. Običajno je treba odigrati več vlog in jih prikažem na zabaven način. Če svoj čar. Je pa Matej napisal veliko in med njimi preklapljati v hipu, kar si sposodim citat: V umetnosti je lepo stvari, ki bi jih tudi sama, na način, ki je seveda izredno težko. tisto, kar hkrati tudi boli, kar je lepo mi je blizu in se ob tem sila zabavam. in ne boli, je navadno kič. Poleg tega Matej: V redu je, da je v predstavi Predstavo ste Matej napisal za Laro. je prava umetnost tista, ki te prema- oboje: ženska in moška energija. Po Lara Janković (foto: Urska Premik) Matej Mijatović (foto: Darja Stravs Tisu) Je bilo lažje, kot če bi pisali brez kne in razburka tvoj intimni svet. ❒ letnik lix | november 2019 | številka 11 slamnik | 25 [email protected] kultura

izbr@no v knjižnici domžale Izbral in uredil: Janez Dolinšek

knjige za odrasle Moč različnosti avtorica izzove prevladujoče poglede na duševne motnje in pokaže, kako lahko tovrstne težave predstavljajo celo prednost za posameznika in Richard H. Thaler okolje. Nerazumno vedenje; razvoj vedenjske knjige za otroke in mladino ekonomije UMco, 2019 Maria Parr

Avtor, ki velja za utemeljitelja Golmanka in morje vedenjske ekonomije, za kar Mladinska knjiga, 2019 si je leta 2017 prislužil celo Nobelovo nagrado, v tej avto- Pisateljica Maria Parr velja biografsko obarvani knjigi obširno opisuje svojo znan- za eno najbolj priljubljenih stveno pot in sintezo nove ekonomske discipline. Tako norveških pisateljic za otro- se lahko prepričamo, da je vedenjska ekonomija zrasla ke. Mladi bralci so že imeli na ščepcu spoznaj drugih ved in uvidu, da so bili eko- priložnost spoznati njeni nomisti, ki so svoje teorije gradili na predpostavki, da se knjigi Tonja iz Hudega brega in slehernik, vselej odloča racionalno v skladu z maksimi- Vafljevi srčki. V novo prevedeni ranjem svojih ekonomskih koristi, v veliki zmoti. Če jo knjigi Golmanka in morje spet spremljamo glavna junaka, je Obama dobil za mir in Dylan za literaturo, zakaj je ne ki ju poznamo iz prejšnjih knjig. Lena in Trile sta sedaj bi še ekonomist za ugotovitev, da človek ni le racionalno stara dvanajst let. Lena je zelo živahna deklica, ki strastno bitje. Knjiga je dokaj povprečen tekst, po ameriško poln ljubi nogomet, a njeno golmansko kariero ogrozi nov tre- anekdot, ki pokaže, da je ekonomija pogosto preveč vase ner. Trile se trudi očarati novo sošolko. Spremljamo njune zagledana in z ideologijo prepojena veda. vsakdanje, a razburljive pustolovščine, pa tudi njuno dru- žinsko življenje, dedka, ki se stara, Trile dobi novo sestrico, Lena si želi novega družinskega člana … Na preizkušnji Elli H. Radinger pa je tudi njuno prijateljstvo. Knjigo odlično dopolnjujejo imenitne ilustracije Jureta Engelsbergerja. Modrost volkov: kako razmišljajo, načrtujejo in skrbijo drug za drugega Tad Hills Mladinska knjiga, 2019 Kako se je Roki naučil Elli H. Radinger je postala raz- brati iskovalka, ki je več desetletij Grafenauer, 2019 prebila v odročnih krajih, kjer še živijo volkovi. Za to je pustila Pes Roki se rad igra, grize pali- svojo pravniško stroko in udob- ce, drema … Nekega dne ga preno pisarniško službo. Vztrajno je proučevala volčje življe- budi učiteljica – rumena ptička. nje, njihove navade in modrost. Tako je iz čiste ljubezni Zvabi ga v svojo učilnico in mu začne brati zgodbe. Ker do teh socialnih bitij nastala fascinantna knjiga, ki bi jih Roki zelo rad posluša, ga uči abecede, da si jih bo morala odstreti tančice skrivnosti, kaj volkovi pravzaprav lahko tudi sam bral. Jeseni ptička odleti v tople kraje. V pomenijo za naravo, gozdove, skupnost. Razbliniti zmote tem času Roki ponavlja abecedo in vadi pisanje črk. Pri- in laži, ki so nam jih že davno podtaknili ‘gospodarji’. Ra- haja pomlad. Se bo ptička vrnila in bo kuža spet lahko zumeti ta skrivnostna bitja pomeni razumeti prijateljstvo, užival ob poslušanju zgodb? Slikanica je opremljena s pomen družine in potomstva, drugačnost, igro, mladost, prikupnimi ilustracijami. ljubezen, sodelovanje, pogum, bolezen, ranljivost in smrt. Kako znajo živeti v simbiozi z drugimi vrstami in bi- tji! Kako ljubeče znajo poskrbeti za nemočne! Kako znajo Ana Kalin biti prilagodljivi in igrivi! Knjiga bi morala biti najmanj obvezno branje, če ne kar učbenik! Tako bi ne prihajalo Nala do nesmiselnega naključnega odstrela (kvote) posame- Mladinska knjiga, 2019 znih pripadnikov tropa. Nerazumevanje prinaša razbi- janje njihovih družin, to pa pomeni, da tropi razpadajo. Slikanica iz kultne knjižne Posledično se zmedeni posamezni volkovi razseljujejo in zbirke Čebelica pripoveduje napadajo najlažji plen – človekovo živino. Človek sam za- zgodbo posvojene deklice radi nevednosti ustvarja začaran krog gorja in žalosti. Nale iz Kenije. Nala je nekega dne še posebno radovedna in mater vpraša, če je bila tudi ona v njenem trebuhu. Ko ji mati odvrne, da ne, Andrej Mašera Nala vpraša, če je potem prišla iz očetovega trebuha. Nato ji oba starša ljubeče razložita, da nista mogla Dolomiti po dolgem in imeti svojih otrok, zato sta se jo odločila posvojiti. Nje- počez na mati v Keniji namreč ni imela pogojev, da bi lahko Planinska zveza Slovenije, dobro poskrbela zanjo. Nala dobro sprejme razlago, 2019 ampak kljub temu že naslednji dan začne navijati za bratca ali sestrico … Čudovite ilustracije Maše Kozjek še Vodnik prinaša izbor zanimi- dodatno prispevajo h kvaliteti slikanice, ki bo marsika- vih, najbolj obiskanih poti na teremu staršu pomenila dobrodošlo pomoč pri razlagi dolomitske vrhove. Andrej otrokom o tej temi. Mašera, izkušen poznavalec in zaljubljenec v to čudovito medioteka gorsko pokrajino z značilnimi strmimi stolpi in navpični- mi stenami, vpisano tudi na Unescov seznam naravne in kulturne dediščine, je izbral večinoma ture po zavarova- DVD nih plezalnih poteh, tudi pri nas vedno bolj priljubljenih 150 miligramov feratah. Najdemo pa v vodniku tudi nekaj lažjih tur, med njimi spektakularen sprehod okoli znamenitih Treh Cin, (La Fille de Brest) ki ga zmorejo tudi otroci, ter nekaj najzahtevnejših, že kar Fivia, 2019 alpinističnih vzponov. V opisih, ki se berejo kot literatura, avtor izpostavlja najboljše, kar te poti lahko ponudijo. Francoska biografska drama je posneta po knjigi, napisani po resničnih dogodkih. Opisuje Gail Saltz neustavljiv boj žvižgačke, ki se še do danes ni pustila zlomiti Moč različnosti: vez mogočnemu pogonu farma- med duševno motnjo, cevtskega lobija. Še vedno nadarjenostjo in deluje, pomaga in se posveča genialnostjo žrtvam, ki so jih prizadeli pohlep in brezvestnost proi- UMco, 2019 zvodnje in predpisovanja smrtonosnih zdravil manj kot desetletje nazaj. Kaj vse je prestajala celotna uporniška V svetu tesnobne privlačnosti skupina, koliko energije je morala zbirati dan za dnem, nenehne spremembe težko koliko groženj in strahu jih je spremljalo in koliko biro- udejanjamo spoštovanje dru- kratskih pravil se je pojavljalo na trnovi poti. A najdejo gačnosti. Dokler je le-ta sveža in nam godi, jo opeva- se tudi nepogrešljivi poštenjaki, ki potihem iz ozadja mo, ko pride v navzkriž z našim ugodjem, jo s pomočjo podpirajo pravičen boj. Poklon vsem žvižgačem sodob- stereotipov in predsodkov kaj hitro odrinemo. V knjigi nega časa. 26 | slamnik številka 11 | november 2019 | letnik lix kultura [email protected] kolumna • odtis človečnosti LENART ZAJC Amart 2019 – veliki irski večer Glasbeno-literarni dogodek na temo dežele izjemnih naravnih danosti, ki jo krasi NA MLADIH SVET STOJI slikovita, gričevnata pokrajina z značilno zeleno vegetacijo, visoki klifi pa jo ščitijo pred krutim severno atlantskim morjem. Otok. Irska. Poleg značilne glasbe in plesa je to dežela bogate kulturne dediščine, srednjeveške arhitekture, čudovitih mest in vasi Niti ne tako dolgo nazaj, konec poletja je bilo, ter kamnitih hiš, ki se tako lepo zlijejo s krajino. Zgodba Ircev je tudi zgodba odprtosti, ko sem bral prispevek o brezbrižnosti mladih do slovenskega jezika. svetovljanstva in izseljevanja. Z okna poglej dekle zlatih las … Z verzi še kako lepo zvenele. Z odra so se po- družilo 14 plesalcev Šole irskega ple- ač, nekaj v smislu, da je vsa- razredni boj le malenkostni drobiž v Jamesa Joycea, irskega romanopisca slovile ob odlični izvedbi balade Only sa. In ko so ob zaključni The Wild Ro- ka tretja beseda v pogovoru primerjavi z mračno usodo, ki nam jo in pesnika, ob skrbno pripravljeni dia- Woman’s Heart irske pevke Mary Black. ver na oder pristopili vsi nastopajoči, najstnikov angleška ali pa počasi vendar zanesljivo pošilja nara- projekciji ter s pozdravnim nagovorom Irci veljajo za narod izjemno na- druženja še ni bilo konec. V preddver- Ppopačenka, pripeljana k nam va. Pred usodo, ob kateri bomo morali irskega veleposlanika g. Mylesa Geira- darjenih pripovedovalcev zgodb, mi- ju je bila pripravljena pokušina irskih iz angleščine. Po avtorju prispevka bo, povsem spremeniti civilizacijske nor- na se je v Kulturnem domu Franca Ber- če bo šlo takole naprej, slovenščina v nika v Domžalah 16. novembra 2019 roku nekaj generacij popolnoma iz- Zadovoljni smo, da začel že 5. veliki irski večer – Amart ginila. Sicer v resnici drži, da mladi, so takšni, kot so, in vse 2019. Nastopajočih je bilo veliko, od še zlasti tisti najstniki z nižjo samo- to rentačenje o njihovi vrhunskih domačih glasbenikov do zavestjo in šibko bralno kulturo, v nekaterih tujih, mednarodno uvelja- resnici lomastijo s čudno, večinoma nesposobnosti je le vljenih imen. nesmiselno in napačno uporabljeni- nezadovoljstvo nad našo Vokalna skupina Muze pod vod- mi angleškimi besedami v sicer slo- lastno nemočjo ob situaciji, stvom akademske glasbenice Uršu- venskem pogovoru. Verjamem, da se v kateri smo. Pač, ko je le Jašovec je za ta večer pripravila tri marsikomu ob tem ježijo lasje in se irske pesmi. Naprej smo v izjemnem prime za glavo. Sam sem se sicer pri odraščala moja generacija, troglasju slišali uglasbenega Joycea, svojih domačih najstnicah zatekel k smo pokopavali svetovni nato pa so se triu pridružili violinistka nekoliko hecni metodi: če v moji bliži- socializem, danes, ko Katarina Zupan, flavtistka Ana Resnik ni zalomastita v čudaško izrazoslovje odraščajo oni, crkuje in Tomaž Cerar na tradicionalnem ir- angleškega izvora, morata za vsako skem bobnu, imenovanem bodhran. uporabljeno angleško besedo našteti kapitalizem. Sledili sta dinamični, s temperamen- vsaj tri slovenske sopomenke in jih tnim ritmom podprti Spanish Lady ter uporabiti v stavku. Ne boste verjeli, v irščini Nil Se’n La. deluje! V moji bližini se nekako trudi- Mednarodna zasedba Wild Strings ta vztrajati pri slovenščini, ko pa ju jaz Trio je s slovaško jazz violinistko, fran- ne slišim, pa pač klepetata kot klepe- coskim klasičnim čelistom ter sloven- tata, če ne slišim, me ne moti, sploh še skim etno kitaristom ob avtorskih aran- tov in legend, le-te predstavljajo po- koktejlov in drugih napitkov. A tudi tu toliko manj, ker vem, da bi, ko bi ho- žmajih razvila izrazit in prepoznaven memben del njihove kulture. »Nekoč, ni šlo brez glasbenikov in plesalk, saj teli znali govoriti tudi lepo, pogovorno ritem, ki preseneča, navdušuje in nav- pred davnimi časi je na Irskem živel so Beer Belly obiskovalcem podarili še slovenščino. Te metode se nisem spo- dihuje občinstva po vsej Evropi. Po ok- kralj Lir, ki je imel štiri otroke«. Tako se nekaj dodatnih ritmov. mnil sam, pač pa se je je moja praba- me in navade, ko kapitalistični dobi- tobrski 14-dnevni kitajski turneji, z za- je začela zgodba ene od najbolj zna- Večer kot ga še ni bilo. »Enkratno, bica, kadar je, tedaj mlada, še babica ček ne bo pomenil nič, in ko se bomo ključnim koncertom v Pekingu, je sku- nih irskih legend Lirovi otroci, ki jo je navdihujoče, to se mora ponoviti,« so pretirano zalomastila v uporabo nem- morali običajni ljudje zadovoljiti z bi- pina s tremi značilnimi irskimi jigi/ree- za letošnji dogodek izbrala, pripravila ponavljali vsi v en glas. Morda. Ob ških popačenk. Saj veste: ašenpehar, stveno manj, kot smo vajeni zdaj. Pred li nastopila tudi na domžalskem odru. in priredila Špela Bešter. letu osorej. raufnk, šporget, šefla in tako naprej. usodo, po kateri gre lahko le v dve Tinkara Kovač, slovenska pev- Skupina Beer Belly je že stalni- Glasbeno-literarni dogodek je bil Uporaba te vzgojne metode v tistem smeri: ali se spametujemo in naučimo ka, kantavtorica in flavtistka, je občin- ca na Amartovih irskih večerih, saj v organiziran v sodelovanju s Kultur- času pa kaže na dejstvo, da jo je upo- živeti zmerno drug z drugim in nara- stvo popeljala v območja zelenega oto- program vnesejo veliko pravega pu- nim domom Franca Bernika ter s pod- rabljala moja prababica sicer za nem- vo, ali pa nas bo odneslo po poti, ki je ka s svojim vokalom in flavto. In ko sta bovskega ritma. Že ob prvi, Kelly the poro Občine Domžale, Veleposlani- ški jezik, ki je bil tedaj kljub razpadu znana iz filmov o apokalipsah, kot je vokal, kitaro in tolkala dodali še Julija Boy from Killane, se je začelo potresa- štva Irske in drugih sponzorjev. Avstro-Ogrske monarhije nekako tako recimo Pobesneli Max. Fajhtinger ter Nastja Vovk so pop sklad- vanje stolov, kaj šele ob Molly Macgui- Rado Likar popularen kot danes angleščina. In če No in v tej točki so se mladi širom be skupin The Corrs, Cranberries in U2 res. Ali potem, ko se jim je na odru pri- Foto: Iztok Končina nato pomislim na svojo generacijo, se sveta, po iniciativi Švedinje Grete lahko spomnim, da je bila vsaka tretja Thunberg, bili sposobni izpostaviti beseda srbizem oziroma hrvatizem. in artikulirati, kje tiči edini resničen Katerakoli mlada generacija Sloven- problem človeštva. Seveda so bile cev že, je očitno, da so mladi Slovenci reakcije nekaterih starejših na to pre- Nova pesniška zbirka Zlatke Levstek: Sem vedno nagnjeni k uporabi besed iz je- bujanje mladine histerične, celo ko- zikov, ki so popularni v času njihove mične. Kako obupano so se določeni Pesnica Zlatka Levstek, ki pri Univerzi za tretje življenjsko obdobje – društvu Lipa mladosti. Če k temu prištejem še dej- krogi trudili dokazati, da mladi niso stvo, kako nekateri ljudje moje gene- sposobni doseči ničesar, Greti pa oči- Domžale že več kot dve desetletji vodi literarno delavnico, je pred kratkim izdala racije ali starejši, radi mlade dajejo v tali vse mogoče, da bi jo le prikazali 15. knjigo z naslovom Sem poezija. nič, me za slovenščino, vsaj zastran kot poosebljenje zla! Vrhunec nerazu- mladih sploh ne skrbi. mevanja ne mladih ne resnosti situa- Pač, na vsakem koraku posluša- cije, pa je seveda izkazal kar gospod Namenila jo je življenjskemu jubileju in usmeril na literarno pot. Literarno de- koč me ne bo in pod vsakim naslo- mo o pasivnosti mladih, o njihovi Janez Janša, ki jo je nerodno označil jo predstavila v imenitnem kulturnem lavnico je obiskovala štiri leta, uživala vom objavila 25 pesmi – ob 75. roj- nedejavnosti, pomehkuženosti in za novodobnega malika, prispevek večeru, h kateremu je največ prispevala tristo na uro, pesnila in spoznala haiku- stnem dnevu. podrejanju vsemu, kar se jim zapo- človeštva na okoljsko krizno situacijo pesnica sama, ob pomoči iskrene prije, ki so postali pomemben del ustvar- /sem vzklila v zgodnjo pomlad/še ve. Torej, ko doma ubogajo in iz šole pa je po njegovo zanemarljiv. Se pravi, jateljice Janke Jerman, literatk Marije janja, med njimi tudi imeniten najkrajši zelena/sem vzbrstela/v mlado sonce/ nosijo dobre ocene, so pridni in super, itak pred tem, kar prihaja, ne moremo Dodič, Mire Smrkolj in Mije Stupica ter haiku: Molčeči kamen ve. Najbrž je k pi- močno rumena/sem zacvetela v tvoj ko se gredo v svojo sobo igrati igrice nič. Ko sem prebral to, sem postal sre- pesmih Ženskega pevskega zbora Soli- sanju prvih knjig, namenjenih otrokom, pogled rdeča sredi poletja/zdaj venim/ z računalnikom, sicer nimajo pojma, čen, da je bila usoda človeštva vedno darnost Kamnik s pevovodjem Markom prispevalo krasno otroštvo, pozneje pa zlata v jesen/zimi naproti/je ena izmed kaj je življenje, pa vendar bolje, da na mladih. Pač, bolje so opremljeni z Tiranom, v katerem je Zlatka pela nekaj srečanje z modrimi očmi bodočega 25 pesmi iz prvega razdelka in vsaka s počno to, kot bi šli s tovarišijo ven, v znanjem in razumevanjem situacij, ki let. Večer je bil fleten, kot je bila fletna moža in njuni trije sončki. Pesnica se je seboj prinaša košček Zlatkinega življe- družbo ali celo posegli po alkoholu. izbruhnejo v času njihove mladosti, prva pesem Na Gorenjskem je fletno kar nekaj let spogledovala s slikanjem, nja in sveta okoli nje, saj ob njihovem Priznajmo si, kot starši smo presrečni, in razumevanjem tehnologij svojega in kot na ogrlici nanizani spomini na tudi sama ilustrirala knjige, tudi Sem. prebiranju izvemo, kaj je spoznala, sli- da te generacije niso takšne, kot smo časa. šala, čutila, opazovala, videla, smela, bili tisti, ki smo odraščali v čudovitih Za konec pa naj se spet vrnem k razprla, odkrušila. V drugem razdelku osemdesetih v času panka, ali pa, da slovenščini: mladi dejansko v času potrjuje: /predem/od kar vem zase/zju- bi kot njihove babice in dedki romali nerodnih najstniških let in zadnje faze traj svetlo/sončno predivo/opoldne/ži- v hipijevske komune, recimo na Su- odraščanja in osamosvajanja upo- vahno/ljubeče zvečer toplo/umirjeno/ sak. Zadovoljni smo, da so takšni, kot rabljajo čudno govorico, pa vendar, še sukam prejo/le počasneje/. V Nekoč so, in vse to rentačenje o njihovi ne- tako je bilo in tako verjetno bo. Ko pa me ne bo pa pesem pove vse /ko se bom sposobnosti je le nezadovoljstvo nad odrastejo, pa jih večina začne govori- preselila v nebo/bo tiha tišina tiho jo- našo lastno nemočjo ob situaciji, v ti običajno pogovorno slovenščino s kala/nema tišina bo šepetala/moje ime kateri smo. Pač, ko je odraščala moja primesmi tega ali onega dialekta. Bi- v miren večer/prazna tišina bo zvenela/ generacija, smo pokopavali svetovni stveno bolj zaskrbljujoče z vidika sa- nasmehov besed pa ne bo. socializem, danes, ko odraščajo oni, mostojnosti in samobitnosti je, da bi Nekoč, draga Zlatka, ampak do tedaj crkuje kapitalizem. Bistvena razlika je nekateri najbolj izobraženi Slovenci rojstvo, zaznamovano z bombnim na- V pesmih velikokrat potrjuje, da je ži- misli na besede Silve Mizerit, avtorice bila, da sta se takrat, v naših mladih želeli dopustiti angleščino kot drugi padom na Maribor. »Če si preživel to, vljenje ena sama ljubezen, ki jo občuti spremne besede in lektorice, ki ti jih je letih, zdela kapitalizem in demokra- jezik slovenskih fakultet, ob čemer potem te nobena stvar na tem svetu ne prav vsak dan. V zadnjem času je njeno namenila pod naslovom Danes sem cija kar dobra zamenjava socializmu. tako z lahkoto pozabljamo, kako tež- more presenetiti,« se je spomnila Zlatka literarno ustvarjanje zaznamovalo sre- sončen dan: »Zlatka bo še pisala pesmi, Se pravi, prihodnost je bila še vedno ko smo prišli do slovenske univerze in povedala, da je »zadovoljna z majh- čanje s črno gospo, ko je občutila, kako svoje drobne prijazne biserčke in jih tro- odprta, nove možnosti so bile na ob- in slovenske besede v njej. Da o tem, nimi stvarmi, optimistična, vesela, dare- je, da danes si, jutri pa te več morda ni. sila med ljudi in ostala bo srečna, ljube- zorju. Danes tega ni. Opotekamo se kako tuji jeziki od angleščine, nem- žljiva, dobrovoljna, flegmatična – taka »sem prišla/na sončno svetlobo/ ča. Zlatka pač. Upajmo, da bo še dol- iz krize v krizo. Gospodarstvo je ves ščine do francoščine postajajo kar v kot sem, vesela v družbi štirih sester.« Ko med eksplozijo vojne/sem rasla/med go dolgo tako,« ter dobre želje Marjana čas na točki preloma med kapitalisti, obvezni redni rabi v mnogokaterem sta se s sogovornico sprehajali po njeni sestrami v mestu/v svobodi v pesmi/ Ravnikarja in Metke Zupanek ter vseh, ki želijo večje dobičke na eni strani, podjetju na naših tleh! Tu nastaja bi- življenjski in delovni poti, smo izvede- sem našla/metulje sanje dom/med ki ti iskreno čestitamo za Sem in ti želi- in zaposlenimi, ki si želijo znosnejše stveno večja škoda, s katero se bodo li, da je za njen pravi pesniški začetek sončki pod Alpami/, so verzi, ki za- mo vse dobro. delovne pogoje in dostojno plačilo primorane soočati generacije mladih kriva oddaja Malo vi malo vi, najbolj pa znamujejo knjigo, SEM, ki jo je razde- Vera Vojska na drugi strani. Pa vendar je ves ta Slovencev. ❒ srečanje z Lojzetom Kovačičem, ki jo je lila na tri dele: Sem videla, Sem, Ne- Foto: Marjan Levstek letnik lix | november 2019 | številka 11 slamnik | 27 [email protected] kultura

Fotografska razstava mlinov pod Šmarno goro V cENTRU ZA MLADE V rojstni hiši triglavskega župnika Jakoba Aljaža v Zavrhu pod Šmarno goro ima svoje prostore Kulturno-umetniško društvo JaReM. DECEMBRA DOGAJA fkvk mavrica Tesne vezi ima tudi TEČAJI TUJIH JEZIKOV - ZAČNEMO JANUARJA z radomeljskim društvom, zato je FKVK Mavrica 22. oktobra pripravil v FRANCOŠČINA, TORKI, 17:00 - 18:30 Aljaževi domačiji, ki je eno pomemb Parlez vous francais? nejših kulturnih središč v občini Med- Razpisujemo začetni in nadaljevalni tečaj. Izvedel se bo tisti, za katerega vode, fotografsko razstavo o mlinih. bomo prijeli več prijav. Slovesno odprtje razstave je napol- Vodi: Tanja Manigoda Stanojevic, dipl. prof. francoskega jezika in književnosti nilo dvorano, poleg sporočilnih fo- tografij pa je obiskovalce navdušil kulturni program, ki so ga pripravili ŠPANŠČINA, srede, 18:00 - 19:30 gostitelji. V CZM bomo znova jezikali po špansko! Predsednik domačega društva Ro- man Veras je spregovoril o sodelova- Razpisujemo prijave za začetni in nadaljevalni tečaj. Izvedel se bo tisti, za katerega nju med društvoma. Z ubesedeno no- bomo prijeli več prijav. stalgijo po delovanju mlinov in žag Vodi: Irena Grmek, uni. dipl. hisp. in soc. kulture. ter času, ki so ga označevali, se je Tečaji so namenjeni mladim med 15. in 30. letom. Razstavo sta odprla Roman Veras in Janez Kosmač, predsednika društev JaReM in sprehodil po razstavi. Zgodbo o poti Mavrica. Tečaj obsega: 30 ur / 15 srečanj do mlina, ki je postregla z mnogimi Cena: 45 € ob minimalno 6 udeležencih skrivnostmi in zapleti, je z doživetim je na 50-letno delovanje društva, ki petimi leti, ko je začel s filmskega tra- interpretiranjem prebral Matej Ciga- je vzniknilo iz fotografske dejavnosti ku v digitalno obliko prenašati nje- le. Jurij Marussig je predstavil venec ter želo uspehe na razstavah in pro- ne dokumentarne, igrane in animira- MEDGENERACIJSKA PEKOVSKA DELAVNICA: PARKELJNI poetičnih haikujev o vodi, mlinih, jekcijah od Japonske do Argentine in ne filme, ter jih umestiti v Slovenski ponedeljek, 2. 12., 17:00 - 20:00 mletju in občutju. od Grčije do Švedske, Francije in Švi- filmski arhiv. V veliki dvorani Sloven- V Centru za mlade Domžale bo dišalo! Delavnico bo vodil pekovski mojster, Pavle Za gostoljubje se je JaReMovcem za- ce. Posebno spoštljivo in častitljivo se ske kinoteke je pripravil tudi projek- Kancilija. Cena: 10 €, mladi do 30 let 5 €. Obvezne predhodne prijave! hvalil Janez Kosmač, predsednik Mav- je zahvalil pokojnemu Janezu Megli- cije izbranih Mavričinih filmov. Zato rice. V svojem zapisu je predstavil Ra- ču – profesionalnemu baletniku in sta predsednika obeh društev odkrila domlje, njihovo umeščenost med gozd vrhunskemu filmskemu delavcu, ki je spominsko tablo, na kateri je zapisa- in plodno ravnino, ki sta z žitom in le- svoj prosti čas namenjal tudi ljubitelj- no, da je razstava posvečena spominu DELAVNICA NARAVNE KOZMETIKE: 9. 12. 2019, 18:00 - 20:00 som narekovala postavljanje žag in ski kulturi. Bil je med ustanovitelji Ja- na Janeza Megliča. Vabljeni na decembrsko delavnico naravne kozmetike, na kateri si boste lahko mlinov ob Kamniški Bistrici. Ozrl se ReMa, z Mavrico pa se je povezal pred Besedilo in foto: Igor Lipovšek izdelali balzam za ustnice. Delavnico vodi Anja Vrhovec, dipl. kozmetologinja. Delavnica je namenjena mladim med 15. in 30. letom in je brezplačna. Video studio Mavrice praznuje 20 let Foto-kino-video klub Mavrica Radomlje so spočele pred pol stoletja ljubiteljska fotografska, filmska, dramska in izobraževalna dejavnost. PREDNOVOLETNI DOBRODELNI BOLJŠJAK od ponedeljka 2. 12., od 14. ure do četrtka 5. 12. do 20. ure foto-kino-video klub mavrica jih objavlja tudi nacionalna televizija mora biti največje kakovosti, so zah- Vsi prispevki bodo namenjeni Maticu, ki je v prometni nesreči izgubil nogo, za radomlje Z nastopom videa pred – naj gre za posnetke iz Cankarjevega tevna snemanja v filharmoniji ali Go- nakup športne noge, s katero bo lahko nadaljeval s svojo športno aktivnostjo. tridesetimi leti je društvo kupilo pr doma, Slovenske filharmonije ali naj- stičevih dni v homški cerkvi.« Potem je vo elektronsko kamero. Posnetke so večjih športnih dvoran. sprožil predvajanje filma, ki je prika- V času Bolšjaka bo potekala tudi montirali ali pa sploh ne, primitiv- Dvajsetletni jubilej svojega studia zal polstoletno delovanje Mavrice, 30 PRODAJNA RAZSTAVA UNICEFOVIH PUNČK IZ CUNJ, no – na videorekorderju. Kmalu so je Mavrica proslavila 20. oktobra. Naj- let video dejavnosti in 20 let studia. ki jih izdelujejo prostovoljke pri društvu Lipa Domžale in sicer od ponedeljka od dokupili majceno, a drago napravo prej so se na dvourni delovni akci- Spomnil se je tudi nekdanjih zvestih 12:00 do četrtka do 18:00. za pisanje naslovov in odjavnega be- ji zbrali člani. Naredili so inventu- članov, ki so že pokojni. sedila na koncu filma. Montiranje je ro, pregledali so opremo in jo razvr Sekciji je čestital predsednik Ma- bilo zamudno, ker se napak ni dalo stili po delovnih sobah in skladiš vrice Janez Kosmač: »Kot predsednik popravljati, ampak je bilo treba film čih, posodobili so mobilni studio v sem zelo hvaležen in vesel, da video- ponovno sestavljati od začetka. Ka- kombiju. Nato so pripravili priložno- sekcija ostaja in se razvija kot čvrst Zbiramo praholovce sete so se pogosto zataknile, zmeč- stno slovesnost, na katero so pova- steber Mavrice. Pri tem gre zahvala de- Imate doma stvari, na katerih se vam nabira prah in jih ne potrebujete več a so še kale, strgale in nepopravljivo ter za bili predstavnike organizacij, za ka- setini najbolj zvestih članov, njihovim primerne za darila? Zbiramo praholovce za bolšjak. Za več informacij nas lahko vedno uničile posnetek. Mavrica je tere največ snemajo, in sorodnike, družinam in podpornikom.« pokličete na 040 255 568 ali pišete na [email protected]. začela dogodke v občini beležiti na ki jim snemalci zaradi sobotnih, ne- Vsestranski in dolgoletni kulturni kasete in jih shranjevati v domžal- deljskih in večernih snemanj mar- delavec Lojze Stražar je z Mavrico po- ski knjižnici; sodelovala je s kabel- sikdaj pokvarijo družinske načrte. vezan že skoraj pol stoletja. Prvo te- skimi operaterji ter jim zagotavljala Na ogled so postavili tudi razstavo snejše sodelovanje je bilo filmsko sne- posnetke s terena in intervjuje. Vse stare in nove opreme. manje drame Staneta Stražarja Brato- več je bilo naročil za snemanje ohce- Anton Mueller, predsednik video va kri, ki so jo uprizorili na Studencu. ti, birm, obhajil in propagandnih sekcije, je v pozdravnem nagovoru Pozneje so bili igralci KUD Mirana Jar- filmov za uveljavljena podjetja in za orisal razvoj video dejavnosti v Ma- ca še večkrat ujeti na filmih Mavrice. FOTOGRAFSKA RAZSTAVA POGLED 2019 mlade zagonske firme, ki so si po- vrici. Povedal je, da se največ posnet- Lojze Stražar je podpiral Mavrico kot V četrtek, 28. 11. 2019, je potekalo odprtje razstave s podelitvijo nagrad skušale izboriti prostor na tržišču. kov naredi na kulturnih, šolskih, ver- predsednik Zveze kulturnih društev in vseslovenskega mladinskega fotografskega natečaja Pogled 2019. Letos je Pred dvajsetimi leti so se pojavile skih in političnih prireditvah ter do- Javnega sklada za kulturne dejavno- sodelovalo 252 avtorjev s skupno 1900 fotograﬁjami. montažne mize, ki so omogočale soča- Fotograﬁje si lahko ogledate v živo v prostorih Centra za mlade Domžale sni sprejem slikovnega signala iz dveh (Ljubljanska cesta 58, Domžale) do sredine januarja. Lepo vabljeni! kamer ter zvokovnega iz štirih mikro- fonov. Tudi snemalni videorekorderji so toliko napredovali, da so omogoča- li naknadno vstavljanje posnetkov na PILATES: torki 18:00-19:00 Vodi: Maša Saksida, inštruktorica pilatesa in maserka trak, ne da bi se pri tem slika zatresla JOGA: srede, 19:00-20:00 Vodi: Maja Maselj, učiteljica joge ali pokvaril zvok. Takrat je dozorela FOTO DELAVNICE ZA OTROKE: 18:00 Vodi: Klemen Brumec, fotograf zamisel, da bi si video sekcija ustva- rila lastni studio. Ker v Radomljah ni FOTO DELAVNICE ZA MLADE: 18:00 Vodi: Klemen Brumec, fotograf bilo prostora, so ga uredili v Mengšu – USTVARJALNE DELAVNICE: srede, 14:30-20:00 Vodi: Mateje Absec oktobra 1999. Nastajati je začela čisto SVETOVALNICA ZA MLADE: po predhodnem dogovoru prava TV Mavrica, ki je lahko hkrati snemala s štirimi kamerami, ki so bile UČNE URICE KEMIJE: ponedeljki, 15:45 (8. razred), 16:30 (9. razred) s 50-metrskimi kabli povezane z reži- jo, ki je sproti montirala sliko in zvok in prek povratnega zvočnega signala usmerjala snemalce. Snemati so začeli kulturne prireditve, nove maše, konference, video- -spote pevcev, skupin, zborov in an- Praznovanje je Mavrica obeležila tudi z razstavo tehničnega razvoja videa. samblov, politična zborovanja in seje. Pred petnajstimi leti so kupili rabljen dal: »Najbolj pa smo ponosni na to, da sti. Ustvarjalno pa z video sekcijo so- kombi, v katerem so naredili premič- nas vabijo na snemanja najbolj zahtev- deluje pri snemanju kulturnih priredi- ni studio. Vanj gre pol tone potrebne nih in najmnožičnejših prizorišč. Gala tev v poletnem gledališču: »Hvaležen opreme in šest članov snemalne eki- koncert Radia Ognjišče v Cankarjevem sem, da so naše prireditve vedno tako Na vse dogodke obvezne predhodne prijave. pe, kar je Mavrici omogočilo, da lah- domu pokrijemo s sedmimi kamerami; kakovostno posnete, da posnetke lah- Center za mlade Domžale, Ljubljanska cesta 58, Domžale ko snema kjer koli v Sloveniji ali za- posnetek predvaja tudi nacionalka. Iz- ko ponudimo vsemu slovenskemu ob- 040/255-568, 01/722-66-00; mejstvu. Zadnje desetletje so posnet- ziv je vsakoletno snemanje kulturnih činstvu. Mavrica nam je vedno na vo- www.czm-domzale.si, [email protected] ki Mavrice tudi tehnično tako kako- predstav v Poletnem gledališču na Stu- ljo.« vostni, da so skladni z zahtevami, da dencu. Zaradi zvočnega snemanja, ki Besedilo in foto: Igor Lipovšek 28 | slamnik številka 11 | november 2019 | letnik lix kultura [email protected]

V svet najzabavnejših šal na temo šole ... V Grobljah gostili Oblo in oglato ... s profesorjem Urošem Kuzmanom mlajšim, edinim slovenskim komikom z Oblo in oglato je tema letošnjega razpisa za državno doktoratom iz matematike. likovno razstavo, ki ga je izvedel Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. kd vir Po dvo ali trimesečnem premo- nas izvleče največ – smeha. Občin- ru od aktivnosti v osnovni šoli, srednji stvo, lačno smeha, je le-tega dobilo v šoli ali na fakulteti smo znova sedli v izobilju. Prenekaterega gledalca so po kulturni dom groblje Da pa se od takrat sodobnega fauvizma, ki je te- šolske klopi. Srečali smo stare sošolce, predstavi bolele vse smejalne mišice. ljubiteljski likovniki uvrstijo na držav- meljil na močnih izraznih barvah, ter pridobili nove … odvisno seveda od tega, Temo svoje predstave črpa iz svo- no razstavo, je potrebna prejšnja uvrsti- stopila k raziskovanju prostora in objek- v katerem razredu ali letniku smo. jega življenja. Živo smo si predstavlja- tev na regijsko razstavo, ki so jo za go- tov v njem. Nov način prikaza je omogo- Zdaj ste bili tako učenci, dijaki, li dirko med dvema šolskima avtobu- renjsko regijo organizirali v Domžalah. čil sočasni vpogled iz različnih zornih ko- študentje kot tudi njihovi starši, stari soma na ozki lokalni cesti. Peripetije v Odprtje razstave z 32 izbranimi deli, je tov,« je obrazložila Bučanova. starši, sosedje, prijatelji … pripravlje- srednji šoli, kjer je bil njegov oče rav- potekalo v torek, 12. novembra 2019, v Glede samega razpisa za regijsko ni, da vas Uroš Kuzman popelje v svet natelj. Življenje s starši in sorojenci, Kulturnem domu Groblje. razstavo Gorenjske je povedala, da je najzabavnejših šal na temo šole – in ter zdaj, ko ima svoje otroke. On, pro- nas je. Kdaj? V soboto, 12. oktobra, v fesor na začetku svoje poti. Skuša pri- dvorani KD Vir pri Domžalah na Šara- ti študentom naproti in jim pravi, da novičevi 19 na Viru. ga lahko vprašajo karkoli, in študent Uroš, edini slovenski komik z dok- ga vpraša: »G. profesor, kakšen zve- toratom iz matematike, je bil v tej kro- zek potrebujemo pri vašem predmetu? hotanja in hihitanja polni blok uri Karo ali črtast?« … Skratka, v praktič- profesor, ki smo si ga vsi vedno žele- no polni dvorani ni bilo nikogar, ki bi li: sproščen, duhovit in ga je bolj kot ob tem lahko ostal ravnodušen. golo predavanje zanimalo to, da iz Besedilo in foto: Tanja Tekavc

Matej Primožič, vodja JSKD območ- nanj prispelo prek 60 del. Od tega je kot ne izpostave Domžale, je ob tematski re- selektorica v ožji izbor in tako na ogled gijski razstavi povedal, da je bilo v maju izpostavila 32 likovnih ustvarjalcev, ki 49. novoletni koncert Simfoničnega orkestra izvedeno strokovno predavanje držav- so se temi približali na način, ki ga je nega selektorja Janeza Zalaznika, ki je od njih zahteval razpis: »Vsi seveda niso Domžale - Kamnik na razpisano temo Oblo in oglato pri- našli svojega izraza v strogo kubističnem pravil in s pomočjo JSKD izdal priročnik izročilu, vendar so se prenekateri v tej Tradicionalni novoletni koncert simfonikov tokrat v znamenju glasbe iz operet in z istim naslovom. »Na podlagi razpisa- zares zahtevni smeri preizkusili in v svo- ne teme in pogojev se je na razpis prija- jem delu tudi zelo dobro uspeli pričarati simfoničnih plesov ruskih mojstrov. vilo veliko ustvarjalcev – članov likovnih borbo oblih in oglatih linij in zelo težavno društev in posameznikov iz celotne Go- slikanje z več očišč.« Regijska razstava je Tudi v letošnjem letu bo program Ča domala v celoti namenjen operni glas- Koncert bo uvedla uvertura k Stra- renjske, ki so v začetku septembra svo- odskočna deska za izbrane, ki se potem robnega decembra, ki bo že tretje leto bi s poudarkom na glasbi Giuseppa ussovi zimzeleni opereti Netopir, v na- ja dela tudi oddali. Strokovna spremlje- udeležijo velike državne razstave, po zapored potekal pod okriljem Turi- Verdija in Giacoma Puccinija, letošnji daljevanju bodo sledili še Straussova valka Saša Bučan jih je med njimi izbra- besedah Bučanove pa je tokrat pod na- stično-informacijskega centera Dom- pa bo posvečen karakterno raznoli- Egipčanska koračnica, valček Zgodbe la 32, ki so vključena v razstavo in v pri- slovom Oblo in oglato na razpis prispe- žale, popestril novoletni koncert Sim- kim operetnim melodijam Johanna iz dunajskega gozda ter Lehárjev pra- čujoči katalog,« je povedal Primožič, ki lo zares presenetljivo število dobrih in foničnega orkestra Domžale - Kamnik, Straussa mlajšega, Franza Lehárja in znično obarvan valček Zlato in srebro, se je ob tej priložnosti zahvalil vsem so- tudi (ali pa predvsem) izvirnih del. in sicer v petek, 27. decembra 2019, ob Emmericha Kálmána ter eksotičnim vmes pa se bo zvrstilo tudi nekaj ope- delujočim, strokovni spremljevalki Saši Razstavo je odprla podžupanja Ob- 20. uri v Športni dvorani Domžale. plesom v mojstrskih simfoničnih pre- retnih arij, v katerih se bosta kot solista Bučan ter KD Groblje in njenemu pred- čine Domžale mag. Renata Kosec, ki je Spored lanskoletnega koncerta je bil oblekah ruskih skladateljev. predstavila dva izstopajoča mlada pev- sedniku Antoni Košenini za pomoč pri vsem razstavljavcem čestitala za njiho- ca – Mateja Potočnik in Gregor Ravnik. izvedbi in postavitvi razstave. va dela in slikarski talent, ki ga razvi- Mateja Potočnik, v Slovenj Grad- O temi, kaj vse se skriva v oblem in jajo sami, v okviru društev ter s podpo- cu rojena sopranistka, je lani z odliko oglatem – okoli nas, še več v rokah naše ro JSKD. »Takšni talenti niso vsakdanji. zaključila magistrski študij iz operne- domišljije in zmožnosti analiziranja in Danes ste vsi zmagovalci. Nadaljujte na- ga petja na visoki šoli za glasbo Han- razstavljanja, in o tem, kako ju je po- prej, saj to, kar delate, ni samo ustvarja- ns Eisler v Berlinu in bo svoj tempe- svojil kubizem, je po besedah strokov- nje in tekmovanje na regijski ali držav- rament pokazala v ariji Silve iz Kál- ne spremljevalke Saše Bučan, Janez Za- ni ravni, ampak je to predvsem druženje mánove operete Kneginja čardaša. laznik napisal obsežen priročnik. »Ku- med vami, sproščanje, popotovanje v vaš Vse bolj opazen v slovenskem glas- bizem, kot smer v umetnosti, je na pra- domišljijski svet in vaše razmišljanje. V benem prostoru je tudi primorski te- gu 20. stoletja prvi nakazal in pokazal čast in ponos mi je, da lahko danes sku- norist Gregor Ravnik, član ansambla pot v novo umetnost, kjer ni več prosto- paj z vami odprem to čudovito razstavo,« SNG Opera in balet Ljubljana, ki sku- ra za mimetično posnemanje realnega. je še povedala podžupanja, ki je vsem paj z Matjažem Robavsom in Aljažem Prav ta smer tudi pozneje odpre pot šte- zaželela srečno ter uspešno ustvarjanje Farasinom tvori pevski trio Vivere in vilnim novim -izmom in razmislekom ter še naprej. se bo na decembrskem koncertu pred- raziskovanju znotraj umetnosti same. V kulturnem programu na odprtju stavil kot princ Sou-Chong iz Lehárje- Kubizem velja za enega najpomembnej- razstave je sodeloval Ženski pevski zbor ve operete Dežela smehljaja. ših gibanj. Odločilna predstavnika za to Moj spev pod vodstvom Nataše Banko. Zvoki eksotike po rusko – tako lah- slikarsko raziskovanje sta Pablo Picasso Miha Ulčar ko označimo drugi del 49. novole- in Georges Braque, ki sta se odmaknila Foto: Miro Pivar

SIMFONIČNI O RKESTER tnega koncerta, saj boste lahko sliša- DOMŽALE-KAMNIK li Ples perzijskih sužnjev iz opere Ho- vanščina Modesta Musorgskega, Ajšin ples iz baleta Gajane Arama Hačatur- jana in yablochko – znameniti Ples ruskih pomorščakov iz baleta Rdeči mak Reinholda Glièra. Za celovito praznič- no decembrsko vzdušje bo poskrbela še glasba Petra Iljiča Čajkovskega, in sicer Pas de deux iz baleta Hrestač ter odlomki iz baleta Labodje jezero. Pri- 49. srčno vabljeni! Novoletni Mihael Kozjek Ljudske pevke koncert KD Domžale z Maro Vilar

Simfonični orkester Vabimo vas

na koncert Domžale – Kamnik ob 40-letnici delovanja in izidu tretje zgoščenke, ki bo

v petek, 13. 12. 2019, v petek, 27. decembra 2019, ob 20. uri, ob 18. uri v kulturnem domu v Grobljah.

v Športni dvorani Domžale Vljudno vabljeni, da skupaj proslavimo naš jubilej! letnik lix | november 2019 | številka 11 slamnik | 29 [email protected] kultura

Tovarna TO(rbic) in KO(včkov) – TOKO Domžale (4. del)

Nadaljujemo zgodbe nekdanje usnjeno-galanterijske tovarne TOKO Domžale. Do konca letošnjega leta je v Slamnikarskem muzeju odprta razstava z naslovom TOKO DOMŽALE – Tovarna TO(rbic) in KO(včkov), ki prvič obsežneje obravnava dediščino te pomembne in priznane domžalske tovarne. Neizpovedana je ostala še marsikatera zgodba iz tovarniških dni, zato vam jih želimo predstaviti tudi v časopisu Slamnik.

dveh desetletjih po povoj- davi in TOZD Torbarstvo Maribor. Prva tivnosti, ki so omogočale racionalno ni ustanovitvi se je TOKO je nastala je leta 1979, ko je v Domža- in sodobno opravljanje blagovnega Domžale razvilo v eno naj- lah začelo primanjkovati delavcev in prometa, zlasti raziskave trga, kupne V večjih galanterijskih to- je bila zaključena prva faza investicije moči ter potrošnih navad, uvajanje varn, ne le na slovenskem in jugoslo- na območju občine Lendava. Proi- novih proizvodov, promocija. vanskem trgu, temveč tudi v Evropi. zvodni program je obsegal izdelavo TOZD Usnjarna se je ukvarjal s pro- Zaradi stalnega posodabljanja teh- vseh vrst drobne galanterije in torbic. izvodnjo vseh vrst usnja in krzna. Leta nološkega procesa, odpiranja novih Zaposlenih je bilo okoli 80 delavcev. 1981 je bila proizvodnja ukinjena, ostal proizvodnih obratov ter trgovin izven Druga enota je bila ustanovljena leta je le manjši obrat za proizvodnjo usnja, Domžal in gradnje nove proizvodne 1979 po združitvi TOKO z Obrtnim torki se je pripojil k TOZD Galanterija. hale okrog leta 1980, se je podjetje barstvom Maribor. Nadaljevala se je Celostne naloge v podjetju – upra- hitro širilo. že vzpostavljena proizvodnja izdelkov vljanje, razvoj novih proizvodov, plan- V upravljanju tovarne je v 70. letih za prosti čas in šport, potovalnih torb, sko-analitska služba, finančno-raču- nastopila pomembna prelomnica, ko aktovk in map. Zaposlenih je bilo oko- novodska služba, splošno-kadrovska je morala tudi usnjarsko predelovalna li 60 delavcev. služba, služba za napredek poslova- industrija prilagoditi svojo organiza- TOZD Maloprodaja je bila trgovin- nja s pripravami na AOP (avtomatska cijsko podobo načelom združenega ska dejavnost tovarne, ki je opravlja- obdelava podatkov), vzdrževanje stro- dela s preoblikovanjem posameznih Nova poslovalnica (Kidričeva) v sklopu nove proizvodne hale, kjer je bila poleg Tokove la funkcijo končne prodaje artiklov jev, naprav, zgradb in okolice – pa so proizvodnih obratov v tozde. V tovar usnjene galanterije kupcem na voljo tudi druga tekstilna galanterija. (Vir: arhiv KDFBD) galanterijske proizvodnje. Njena na- opravljale Skupne strokovne službe. niškem glasilu Indikator iz leta 1978 loga je bila pospešena prodaja TOKO (se nadaljuje) beremo predstavitev takratnega di- odgovorno opravljalo svoje naloge…«.V izdelkov ter razširitev lastnih poslo- Katarina Rus Krušelj rektorja Franca Sladiča: »Treba je reči, novi organizaciji so prva oblikovali valnic v Sloveniji in na vsem jugoslo- da nobena, še tako strokovno popol- štiri tozde in jih nato razširili na šest: vanskem trgu. Prva poslovna enota je Literatura: GORNIK–KUGLER Marija: na organizacija dela sama po sebi ne TOZD Galanterija z izdelavo vseh bila ustanovljena že leta 1963, ko se Kadrovska politika in planiranje ka- daje nobenih rezultatov. Vedno je le vrst kovčkov, potovalnih torb, aktovk, je TOKU pripojilo Trgovsko podjetje drov v DO Toko. Diplomsko delo. Lju- človek, delavec, tisti, ki dobro gospo- torbic, pasov in drobne galanterije Novost Ljubljana. Leta 1973 je posta- bljana: FSPN, 1983; PRINČIČ Jože: Pre- dari in ustvarja dohodek, ali pa slabo (listnice, denarnice, mape, rokavice, la samostojna enota TOZD s šestimi lomnice v razvoju slovenske usnjarske dela in povzroča izgubo… Tisto, kar etuiji itd.). Obrat je deloval na dveh poslovalnicami in 23 zaposlenimi. V industrije v času druge jugoslovanske je bistvenega pri dobri organizaciji, je lokacijah, in sicer v Obratu 1 je bila dobi intenzivne širitve so načrtovali države (1945–1991). V: Miran Aplinc to, da omogoča čim bolj učinkovito in proizvodnja usmerjena predvsem v odprtje ene poslovalnice na leto. Leta (ur.), Usnjarstvo na Slovenskem: Zbor- usklajeno delo različnih proizvodnih potovalne izdelke in izdelke iz plasti- 1981 je imel TOKO že 15 poslovalnic s nik referatov 4. simpozija o kulturni enot ter strokovnih služb, da so stroški ke. Izdelovali so mehke in trde kovč- 40 zaposlenimi. dediščini s področja usnjarstva na Slo- proizvodnje čim manjši in da so kupci ke, šolske aktovke, varjene izdelke, TOZD Commerce oziroma Trgovina venskem. Šoštanj: Muzej Velenje, Mu- kvalitetno in pravočasno postreženi. V novi Tokovi industrijski hali, po 1980. mape in pasove. V Obratu 2 so izde- je prevzel funkcijo opravljanja bla- zej usnjarstva na Slovenskem, 2015, (Vir: Indikator). Novo proizvodno halo in Vsaka organizacija je lahko zatorej le trgovinski salon pri Obratu I je projektiral lovali drobno galanterijo, torbice in govnega prometa za vse proizvodne 167–183; Indikator: glasilo delavcev sredstvo za takšno delitev dela, ki omo- Biroja 71, ki je za ta uspešni arhitekturni izdelke iz reptilij. Pridruženi sta bili še obrate – na notranjem in zunanjem delovne organizacije Toko 1 (5), maj– goča, da bo čim več ljudi kvalitetno in projekt prejel Prešernovo nagrado. dislocirani enoti: TOZD Žižki pri Len- trgu. Tu so bile združene vse tiste ak- junij 1978.

Mi ptičca zapoje v:MUZEJU December ‘19 MENAČENKOVA DOMAČIJA Ženski pevski zbor Staneta Habeta praznoval prvih 40 let ljubezni do prepevanja AHČINOVO LETO Torek, 3. december 2019, ob 18. uri Odprtje ženski pevski zbor staneta ha iz Kulturnega društva Groblje, ki ga vo-i Ženski pevski zbor Stane Habe se je Dan odprtih vrat slovenske kulture beta Večnamenski prostor Osnovne Peter Pogačar. Fantje prepevajo šele tri nato predstavil z odlično zapeto ljudsko šole Domžale, katere vodstvo vedno leta, pa so se že uveljavili in tudi tokrat Čuk se je oženil, vsi skupaj smo prisluh- SABINA KREMŽAR rado odstopi prostor pevkam Ženskega jih je občinstvo za njihovo ubrano pe- nili čestitkam Tatjane Horjak, predse- pevskega zbora Stane Habe Domžale tje; Večerni ave (A. Foester), Zdravlji- dnice sveta OI JSKD Domžale, ki je po- PANČUR za njihove koncerte, je bil skoraj pre- ca (U. Vrabec, F. Prešeren) in Na Vipa- delila Gallusove značke: Prejele so jih: PRAVLJICA V GLINI majhen za vse, ki so želeli s pevkami vskem (R. Simoniti, L. Zorzut) nagradi- bronaste: Marija Cilenšek, Danica Razstava | 3. – 21. december 2019 in pevovodkinjo Mariko Haler ter gosti lo z gromkim aplavzom. Tega je bil de- Grčar, Ema Modrijan in Ave Roškar; Vstop prost. praznovati 40 let petja – vsakoletne ra- ležen tudi Otroški pevski zbor Osnov- srebrne: Alma Bizjak, Sonja Gotar, SLAMNIKARSKI MUZEJ sti kvalitete, raznovrstnosti programa, ne šole Domžale s pevovodkinjo Petro Antonija Kovač, Marija Prvinšek, Jelka Torek, 3. december 2019 številnih nastopov in ljubezni do petja. Colnetič ter Anžetom Stoparjem, kitara, Zalokar, Nevenka Zupančič; Dan odprtih vrat slovenske S prvo pesmijo Mi ptičca zapoje smo zlate: Marija Drašček, Lila Ga- se preselili v začetke zbora, saj je bila to brič, Darinka Klun, Lidija Konda, Bet- kulture prva pesem, ki so jo dekleta zapela pred ka Kralj, Martina Savkovič, Inge Skok, Slamnikarski muzej odpira vrata od štirimi desetletji, ko je bil zbor ustano- Slavka Vidic, Olga Zalokar; 10. do 12. ure ter od 17. do 19. ure. vljen na pobudo Ivana Redenška, DU častne: Metka Avsec, Jelka Dušak, Vstop prost. Domžale, in Staneta Habeta, velikega Marika Haler, Ilonka Šarc. Čestitamo! 20. - 30. december 2019 domžalskega glasbenika, častnega ob- Pevke so se razveselile voščila Ma- Čarobno mesto v čana ter soustanovitelja in člana vod- teja Primožiča, tajnika OI JSKD Domža- stva Tabora pevskih zborov v Šentvi- le, v imenu Občine Domžale jim je česti- Slamnikarskem parku du. V zahvalo za vso pomoč, saj je veliki tal in zaželel vse dobro podžupan Obči- Muzej odprt od 17. do 20. ure. Domžalčan kar dve desetletji zbor tudi ne Domžale Marjan Ravnikar, v imenu Vstop prost. vodil, se je, na pobudo Ilonke Šarc, zbor Društva upokojencev Domžale pa pred- SLAMNIKARSKI MUZEJ leta 1998 preimenoval v Ženski pevski sednik Ferdinand Starin, vse dobro sta Petek, 6. december 2019, ob 17.30 zbor Staneta Habeta v okviru Društva jima voščila Tomaž Habe in povezoval- Delavnica: upokojencev Domžale, prav od omenje- ka Vera Vojska. Potem ko smo prisluh- nega leta pa ga vodi Marika Haler. Pred nili pesmima Tam sem jaz doma (B. Ko- NOVOLETNI OKRASKI pesmijo Staneta Habeta Kaj ti je Mojca, in Pruso Matvoz, kohon, ki so nas raz- vačič, G. Strniša, prir. T. Habe), Mrazek IZ SLAME ki so jo in jo še prepevajo vse generacije veselili z modernejšimi ritmi: Življenje (M. Tomc, M. Kunčič), so si pevke ob Vodita Berta in Jani Jakob. zbora, so se pevke spomnile še dolgole- je lepo (T. Domicelj), To mi je všeč (N. spremljavi citrark zaželele rož – s pe- 2 uri / kotizacija: 5 eur (odrasli) in 3 eur (otroci) / število tne predsednice Francke Baloh, zavze- Pušlar) in Moja pesem (Alya). Pevke so smijo Prinesi mi rože, so jih z vrtnica- udeležencev omejeno / obvezne prijave sprejemamo do 3. decembra na e-naslov [email protected] ali 01-722 te arhivarke Marije Robida, sodelavcev bile zelo vesele odločitve, da zbor premi in pesmijo Snoč pa dav je slanca pa- 50 50 (KDFBD) Pavla Pevca in Drage Jeretina Anžin ter peva na jubilejnem koncertu in so se ob dla presenetili pevci Moškega pevskega Društva upokojencev Domžale. Pesem tej priložnosti zahvalile OŠ Domžale za zbora Janez Cerar, ki leta 2020 praznu- SLAMNIKARSKI MUZEJ Teče voda Bistrica je bila namenjena vso pomoč pri pripravi koncertov. je 60-letnico. 22. maj - 31. december 2019 spominu na velikega skladatelja Mati- Po treh pevskih zborih smo prisluh- Po še nekaj čestitkah in pozdravih TOKO DOMŽALE je Tomca, ki je po prvem koncertu zbora nili Citrarski skupini Marjanke iz Uni- ter tradicionalnim skupnim petjem, Razstava o nekdanji pomembni usnjeno- pevke ocenil kot prikupne in z lepo pri- verze za tretje življenjsko obdobje Vele- kjer za konec ni manjkala Prelepa je galanterijski tovarni v Domžalah hodnostjo, zadnjo pesem v prvem delu nje, za katerimi je že več kot 150 nasto- domžalska fara, smo se od prijaznih Vstop prost. nastopa Rdeče rože pa so pevke name- pov. Skupina je naša ušesa pa tudi srca pevk in njihove pevovodkinje Marike nile zvestemu prijatelju in sodelavcu prijazno pobožala z vrsto znanih melo- Haler ter gostov poslovili v upanju, da Menačenkova doMačija Cankarjeva ulica 9, 1230 Domžale, menacenk@ Tomaž Habetu, ki je pesem na besedi- dij: Tri planike, Zalina pesem, Zvonikar- se spet vidimo – če ne prej pa čez leto. kd-domzale.si | Odprta v ≠asu razstav od tor. do pet. od 10.00 do 12.00 in od lo Neže Maurer napisal posebej zanje in jeva, Šopek jasmina in Tudi ti nekoč boš Do tedaj pa, pevke, srečno in hvala za 17.00 do 19.00, ob sob. od 10.00 do 12.00; ob praznikih, ned. in pon. zaprto. jim za odlično izvedbo tudi čestital. mamica postala, in nas spomnila, da so čudovit pevski večer. SlaMnikarSki Muzej doMžale Kajuhova 5, 1230 Domžale (domuje v Godbenem domu Domžale), [email protected] | Odprt od tor. Sledilo je prepevanje prvih gostov citre tudi pri nas postale zelo priljubljen Vera Vojska www.kd-domzale.si do pet. od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sob. od 10.00 do 12.00; pevcev Vokalne skupine Adam Ravbar instrument. Foto: Domžalec.si T: 01/722 50 50 ob praznikih, ned. in pon. zaprto. 30 | slamnik številka 11 | november 2019 | letnik lix kultura [email protected]

Več kot 30 let izjemno pestre razstavne dejavnosti

Galerija Domžale – od Likovnega razstavišča Domžale do danes

alerije so dandanes pro- rov uprave Kulturnega doma. stori, ki privabljajo zlasti V tem času so bili razstavni progra- tiste, ki se v teh noro hitrih mi obogateni tudi z vodenimi ogledi, Gin plehkih časih želijo za pogovori z likovnimi ustvarjalci ter iz- trenutek ustaviti in podoživeti nekaj jemno pomembnim novim programom lepega, vsebinsko sporočilnega – li- – organiziranjem kulturno-vzgojnih pro- kovno umetnino. gramov in delavnic za mlajše občinstvo, ki jih je od leta 2011 vodila Katarina Likovno razstavišče Domžale Rus Krušelj. v letih 1987–1999 O poslanstvu razstavne dejavnosti so v Galerija Domžale v letih 2014– Domžalah prav gotovo razmišljali že 2019 leta 1987, ko je takratna Kulturna skup- S sezono 2014/2015 je na pobudo nove nost Domžale na zanimivi lokaciji v direktorice Cvete Zalokar oblikovanje centru mesta obnovila prostor za likov- programa in strokovno vodenje Galerije no dejavnost. Obiskovalci so lahko spo- Domžale prevzel domačin, akademski Na odprtju razstave sta spregovorila predsednik Kulturne skupnosti Jernej Lenič in Tajnik Kulturne skupnosti Domžale Pavel znavali tudi vrhunska dela slovenske predsednik Skupščine Občine Peter Primožič Pevec in slikarka Bernarda Zajc v pogovoru kipar in profesor na ALU Jurij Smole, ki likovne umetnosti, saj so se v tem obdo- ob odprtju prve razstave v Likovnem jo usmerja tudi danes. Ponovno so bili v bju v LRD med drugim predstavili Janez razstavišču Domžale decembra 1987 letu 2014 uvedeni pogovori z razstavlja- Boljka, Franc Novinc, Nikolaj Omersa, jočimi umetniki ob odprtju razstave, s Štefan Planinc, Dušan Lipovec, Klavdij da Galerija Domžale javnosti prikaže standardnim in prepoznavnim vpraša- Tutta, Avgust Černigoj in mnogi drugi dosežke v izoblikovanju stalne zbirke njem slehernemu razstavljavcu: KAJ JE … Odmevna in velikopotezna razstava sodobne slovenske likovne umetnosti UMETNOST. Pogovore, ki so svojevrstni se je zgodila v letu 1988 s slikarji Hle- in s tem indirektno vpliva na potrebo, da dokumenti vsakokratne razstave, obe- binske naive v sodelovanju s pobrate- se (žal neuspešno) poišče nov, primernem pa zanimivi vpogledi v razmisle- no občino Koprivnica. To je bila precej nejši galerijski prostor za njihovo širšo ke posameznih avtorjem, si je mogoče dragocena razstava in je organizatorjem predstavitev. Pri tem je bilo z današnje- ogledati v arhivu na spletni strani Kul- povzročala veliko skrbi glede zavarova- ga vidika pomembno dejstvo, da so dalj- turnega doma. nja in tatvin dragocenih umetnin, pa še obdobje, zlasti v prvih letih delova- V tem času so med drugim razstavljali tudi obiskovalcev se je trlo v majhnem nja, uspeli odkupovati po eno delo sle- Kamničan Dušan Sterle, Metod Frlic, Jo- razstavnem prostoru. V razstavišču je hernega razstavljavca, kar pa se je v fi- žef Muhovič, med domačini pa omenimo leta 1989 prvič v Domžalah razstavljal nančno bolj zapletenih časih žal zmanj- Vojka Aleksića, Vero Terstenjak (2016), domačin France Ahčin, izseljenski šalo na zgolj eno oziroma dve deli letno. fotografinjo Anko Ažman, Jurija Smole umetnik, ki je svojo kiparsko zbirko po- ta. Posebne pozornosti sta bili deležni daril Občini Domžale. To leto je prvič in Milan Marinič, nekdanji direktor Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, Galerija Domžale med letoma zanimivi razstavi Cankar v stripu (ilustra- in akademski slikar Andrej Jemec na odprtju razstave, februar 2013. zadnjič razstavljal v svojem domačem 2009 in 2014 torji Damjan Stepančič, Tanja Komadi- kraju, saj je po vrnitvi v Argentino še je bil razstavni prostor delno preurejen Arctur iz Nove Gorice je izdelalo spletno Od jeseni 2009 naprej se je poudarjeno na in Igor Šinkovec; december 2017) ter istega leta umrl. Danes je zbirka razsta- in naziv spremenjen v Galerijo Domžale, predstavitev slikarja in njegovega dela pristopilo k avtorskemu oblikovanju skupinska razstava Srednji svet (Brun, vljena v Kulturnem domu Franca Berni- hkrati pa je bil zastavljen strateški cilj, v kar štirih jezikih skozi več sto ume- programa razstav, ki ga je vodila umet Kopecka, Loitzl, Tutta, Šubic, 2018). ka Domžale in Menačenkovi domačiji. da prostor postane galerija v pravem po- tnin, kar smo lahko sproti opazovali na nostna zgodovinarka, kustosinja in kri- V jeseni 2014 je z delom začela tudi Iz prvega obdobja omenimo še prodajno menu besede. Program Galerije Domža- velikem platnu v galeriji. Kar nekajkrat tičarka Mojca Grmek, ki je oblikovala Galerija na potepu, v okviru katere so razstavo likovnih del številnih umetni- le je oblikoval programski svet, ki ga je so v Galeriji razstavljali tudi tuji ume- tudi program razstav za sezonah 2012/ ljubitelji likovne umetnosti povabljeni kov za družino ponesrečenega alpinista vodil grafik in likovni pedagogČrtomir tniki, naj posebej omenimo razstavo 2013 in 2013/2014. Naloge kustosa posa- na oglede pomembnejših likovnih raz- Janeza Jegliča-Johana, ki je leta 1998 iz- Frelih. Čeprav je v Galerijo Domžale naj- Sing of the Time iz leta 2004, umetni- meznih razstav v spomladanskem de- stav s strokovnim vodenjem, tako v do- gubil življenje na himalajskem sedem- večkrat zahajala manjša in izbrana dru- ški tandem angažiranih avtorjev Josefa lu leta 2013 je opravljal umetnostni zgo- movini (Ljubljana, Kostanjevica …) kot tisočaku Nuptseju. LRD je po začetkih žba umetnikov in ljubiteljev umetnosti, Bergerja in Roberta Premiga iz Avstrije dovinar in kurator Vasja Nagy. V tem bližnji okolici (Dunaj, Verona, Zagreb, v okviru Kulturne skupnosti leta 1989 je vodstvu galerije uspelo izpeljati veli- (2005), in bosanskega umetnika Ad- času so v GD med drugim razstavljali Benetke). Do konca leta 2019 je bilo tako prešlo pod okrilje Knjižnice Domžale, ke načrte. Med drugim so v tem obdobju mina Mujkića (2008). Spremne besede tudi Klavdij Tutta, Silvester Plotajs Si- pripravljenih že 28 potepanj, pri kate- takrat že samostojnega zavoda, med razstavljali domačini Jože Tönig, Vera v zloženkah – katalogih so prispevali coe, Emerik Bernard, Andrej Jemec in rih v sodelovanju s turistično agencijo drugim so jo v teh letih vodili direktorji Terstenjak, Črtomir Frelih, Bogoslav Ka- uveljavljeni kritiki, kot so Judita Krivec številni umetniki mlajše generacije, na Galerija Domžale poskrbi za strokovno Knjižnice Domžale Pavel Pevec, Cveta kaš, Mojca Vilar, Janez Praprotnik, Štef- Dragan, Aleksander Bassin, Vladimir primer Vesna Bukovec. vodenje. Minigalerija oziroma Sobotna Zalokar in Marjan Gujtman. ka Košir Petrić … pa tudi slovenski umet- P. Štefanec, Nives Marvin, Jana Mlakar, Leta 2013 je izšel še drugi katalog družinska ustvarjalna delavnica, ki je niki Rudi Skočir, Miha Maleš, Herman Anamarija Stibilj-Šajn, Nelida Nemec, umetniških del stalne zbirke Paleta 2 s namenjena otrokom in mladim kot tudi Galerija Domžale med letoma Gvardijančič, Žarko Vrezec, Franc No- Dejan Mehmedovič in drugi. predstavitvijo 32 novih del in njihovih njihovim staršem, redno poteka ob so- 2000–2009 vinc, Ivo Mršnik … Med zanimivejšimi Leta 2003 je bil prvič v katalogu z na- avtorjev. Še dandanes, ko Umetniška botah dopoldne, ob posameznih razsta- Galerija Domžale v okviru Kulturnega omenimo razstavo slikarja in grafikaTo- slovom Paleta predstavljen lastni fond zbirka šteje že več kot 70 odkupljenih vah od leta 2017 dalje pa jih vodi likov- doma Franca Bernika Domžale, ki ga ma Vrana (leta 2000), zlasti zaradi za- odkupljenih del priznanih slovenskih likovnih del, te umetnine neprecenljive na pedagoginja Lučka Berlot. je do leta 2014 vodil dolgoletni direktor nimivega odprtja, ko je bila prvič pred- umetnikov iz Umetniške zbirke Gale- vrednosti še vedno niso našle uglednej- Cveta Zalokar Milan Marinič, deluje od leta 2000, ko stavljena novost: računalniško podjetje rije Domžale. Takrat je že nastopil čas, šega mesta, kot so stene kletnih prosto- Foto: Andraž Gregorič

Boštjan Kavčič: Minevanje Nekoliko z zamudo in s preložitvijo prve, v oktobru napovedane razstave Gregorja Štefka Kokalja, se je v prenovljeni Galeriji Domžale začela nova razstavna sezona.

koŠir galerija domžale Pod taktirko strokovnega sodelavca Jurija Smoleta, dom- Petrić žalskega akademskega kiparja in vodi- telja priljubljenega galerijskega spre- mljevalnega projekta Galerija na pote- IZBOLJŠEVALKA pu, se bo zvrstilo osem razstav s predstavitvijo aktualne slovenske (evrop- SVETA ske) likovne in vizualne umetnosti. 19. 12. 2019 Uvod je kiparski z veliko začetnico, do 9 .1. 2020 saj se domžalskemu občinstvu predstavlja akademski kipar Boštjan Kavčič. S kamnitimi skulpturami je v galerijskem lječe na zakonitosti popolnega skladja Za zaključek še nekaj besed o ume- Vabimo vas na odprtje prostoru ustvaril celostno postavitev, ki oblik v naravi. Že ob misli, da je kamen tniku. Boštjan Kavčič se je leta 1973 rodil razstave, ki bo v ≠etrtek, pripoveduje o vzporednem kroženju le- eden najbolj trdih in trdnih oblik nara- v Šempetru pri Novi Gorici. Na Akade- 19. decembra 2019, ob 19. uri tnih časov in življenjskih ciklov člove- ve, se zdi skoraj nemogoče ustvariti pe- miji za likovno umetnost in oblikovanje v Galeriji Domžale. ka. Vsebinska celota se zaključi z inter resno lahke mehke in zračne in skulptu- v Ljubljani je študiral kiparstvo in med aktivnim objektom v obliki peščene ure re. Zagotovo so za avtorja odločilne pre- študijem prejel univerzitetno Prešerno- Po razstavi nas bo iz kamna in lesa – od tod tudi simbo- mišljene oblike, pravilne izbire vrste kavo nagrado. Na akademiji je tudi magi- popeljal Jurij Smole. lična naslovitev s poudarkom na večni mnov, poznavanje zakonitosti materia- striral iz videa. Ob kiparstvu je razvijal bitki z minevanjem časa in opominu na la in vešče rokovanje z orodjem – poleg tudi družbeno angažirane projekte in se minljivost človeškega življenja. klasičnega kiparskega orodja tudi so- kot eden prvih slovenskih umetnikov Kar pozornega gledalca preseneti ob dobne električne naprave za obdelavo ukvarjal s snovanjem enostavnih robo- pogledu na kipe, je avtorjeva izredna spo- kamna. Poleg oblih in razgibanih notra- tov. Predstavil se je na številnih samo- sobnost mehkega oblikovanja kamna. njih oblik posamezne skulpture, tudi is- stojnih in skupinskih razstavah ter se Razstavljeni kamniti kipi izhajajo iz več- kanja polnih in praznih prostorov zno- udeležil mednarodnih simpozijev. Živi www.kd-domzale.si letne serije ORG(anizmi), ki spominjajo traj nje, je za avtorja nadvse pomembna in ustvarja v Beli krajini. 01 722 50 50 na organske oblike iz narave. To so pre- površinska obdelava – od gladkih fini- Katarina Rus Krušelj proste in čiste oblike, bolj ali manj teme- šev do popolnih spiralnih struktur. Foto: Miro Pivar letnik lix | november 2019 | številka 11 slamnik | 31 [email protected] kultura | politične stranke

Obiskal nas je Pokljuški zdravnik Jesenski pozdrav Kulturno društvo Jožef Virk Dob je v letu 2019 kar Kulturni dogodek v paviljonu Slamnikarskega parka nekajkrat poskrbelo za smeh. DRAGI OTROCI, VABIMO VAS v Domžalah NA PRAZNIČNE DOGODKE kulturno društvo jožef virk KAJ? zveza kulturnih društev obči- si prislužili z vselej popularno Zeleni dob Največ ga je bilo v poletnih mese- Plesna pravljica: ne domžale je izkoristila prijetno gozd ter valčkom in polko. cih, ko smo v okviru večerov pod zvez- Žabji kralj (PŠ Miki) oktobrsko vreme, ki je ponujalo obi- Folklorno društvo Groblje, Domžale dami lahko doživeli kar vikend kome- KJE? lo priložnosti za prireditve v naravi že 12 let ohranja in poustvarja folklor- dij, nič manj pa tudi v oktobru, ko je KD Franca Bernika in v enem od lepih zgodnjih večerov no izročilo. Z obiski v vrtcih in šolah de- Kulturni dom na Močilniku obiskal Po- KDAJ? pripravila kulturni dogodek Jesenski diščino prenašajo na mlado generacijo, kljuški zdravnik v izvedbi Kulturno- Sobota, 7. 12. 2019, ob 10.00 pozdrav. s plesi v domovih starejših pa polepša- umetniškega društva Kamot Zasip. Ak- ZA KOGA? Ob povezovalcu Nejcu Lisjaku, pred- jo vsakdan. Odlikujejo jih predvsem av- Za otroke od 3. do 10. leta tualna vsebina komedije, ki jo je napi- ∙ ∙ ∙ ∙ ∙ sedniku Zveze kulturnih društev Občine tentični plesi, za katere poskrbi ume- sala Lucija Vidic, je opozorila na proble- KAJ? Domžale, so nastopili: Moški pevski zbor tniška vodja Nevenka Unk Hribovšek. matiko, ki ni znana le Gorenjski, tem- animirana pustolovščina: Radomlje, Ženska klapa Kamelije, Dom- Tokrat so navdušili z Gorenjskimi ple- več se z njo srečujemo tudi na našem Slavna medvedja žalski rogisti, Folklorna skupina Grob si. Glasnega aplavza so bili deležni tudi koncu. Igralci Aljaž Vidic, Urša Bizjak, zasedba Sicilije lje, Domžale ter gostje, Folklorna skupi- gostje, Folklorna skupina Trzinka iz Tu- Meta Vodnjov, Gašper Peterman, Ana KJE? na Trzinka iz Trzina. rističnega društva Kanja Trzin, ki s ple- Hlebanja, Mark Džamastagič, Sara Gra- KD Franca Bernika Moški pevski zbor Radomlje pod vod- si sebi in ljubiteljem folklorne dedišči- celj, Domen Ivanšek in Andrej Gracelj na z umorom uradnice, propade, saj KDAJ? stvom Primoža Leskovca stopa proti zla- ne lepšajo življenja že 12 let, tokrat so se so v veseloigri predstavili probleme, ki ni nihče dovolj pogumen za njen uboj, Sobota, 7. 12. 2019, ob 18.00 temu jubileju, saj je bil ustanovljen leta predstavili z Dolenjskimi plesi. ZA KOGA? spremljajo predvideno gradnjo super vsi pa so dovolj pogumni, da bodo ze- Za otroke stare 6 let in več 1970. S pestrim programom slovenske Jesenski pozdrav pa je bil posebej na- obvoznice, ki naj bi povezala dva slo- mljo za dober denar prodali, veteri- ∙ ∙ ∙ ∙ ∙ narodne in umetne pesmi, najdemo pa menjen dr. Franciju Hribovšku, ki se je venska bisera Bled in Bohinj. Ker trasa nar bo vzel za ženo uradnico, eden od KAJ? tudi druge, ves čas bogati predvsem ži- poslovil kot plesalec. Folklorno društvo obvoznice poteka tudi ali predvsem po upornih kmetov zaljubljeno Sonjo in Družinska komedija: vljenje v Radomljah in okolici. Uspešno Groblje, Domžale, vodi in v njem ple- kmečki zemlji, je glavni zaplet veseloi- konec je dober in potem je vse dobro Sune in sune so nastopali tudi v tujini, so pa tudi stal- še vse od ustanovitve, nekaj časa pa je gre pravi upor kmetovalcev, ki zemlje … Pa je in ni, saj čisto na koncu izve- KJE? ni gostje različnih pevskih revij. Tudi to- bil tudi umetniški vodja folklorne sku- nikakor ne bodo dali – razen za dober mo, da so v vasi srečni, ne nazadnje KD Franca Bernika krat so s petjem navdušili. pine iz Moravč. O njegovem prizadev- denar, zato so pripravljeni na vse, tudi tudi zato, ker super obvoznice, kot je KDAJ? Ženska klapa Kamelije iz Domžal nem delu so spregovorili kar njegovi so- umor osovražene uradnice Žvine, ki naj navadno, po dvajsetih letih še ni. Sobota, 14. 12. 2019, ob 18.00 z umetniškim vodjem Primožem Le- delavci in mu izrekli zahvalo za opra- bi izpeljala posel, čemur se lokalni pre- Aktualna veseloigra nas je prijetno ZA KOGA? skovcem z nastopi, ki so povezani tudi vljeno delo, za srčnost in prijateljstvo, Za otroke stare 8 let in več bivalci seveda uprejo. nasmejala – tudi zato, ker smo v njej na- ∙ ∙ ∙ ∙ ∙ z dalmatinsko glasbo, vselej popestri kar vse je pripomoglo k uspešnosti da- Pokljuški doktor – veterinar je tisti, šli kar nekaj aktualnosti sedanjosti, ki KAJ? dogodke in ogreje srca obiskovalcev. našnje skupine. Bil je tudi pobudnik ki jih mora pomiriti, hkrati pa poskr- smo jim bili priča tudi na našem koncu. Izdelovanje Tudi tokrat so se dekleta predstavila z nekaterih tradicionalnih prireditev in beti tudi za mamo in zapeljivko Sonjo, Ljubitelji komedije smo bili z go- prazničnih voščilnic dvema dalmatinskima pesmima, ob uspešnega sodelovanja s skupinami ki bi ga na vsak način rada zase, upi- stovanjem Pokljuškega zdravnika zelo KJE? spremljavi citer pa zapela znano Pri- iz domovine in tujine. Podpredsednik rati pa se mora tudi občinskemu sve- zadovoljni, zanesljivo pa so še bolj kot V knjižnici Domžale nesi mi rože. društva Franci Strle mu je izročil brona- tniku, ki bi z obračališčem preprečil mi zadovoljni otroci, ki si v okviru KDAJ? Domžalski rogisti se že pripravljajo sto plaketo in ga skupaj s plesalci pova- povezavo med Bohinjem in Bledom, otroškega abonmaja skoraj vsak me- Torek, 10. 12. 2019, OD 17.00 na praznovanje 30-letnice uspešnih vaj, bil, naj v prihodnje še vodi društvo. do 18.30 težave pa mu povzroča tudi vaški žu- sec lahko ogledajo čisto svojo pred- številnih nastopov in mnogih zlatih ro- Nocoj je ena luštna noč … so ob kon- ZA KOGA? pnik z reševanjem kapelice, ki naj bi stavo. Za otroke stare 6 let in več gov z mednarodnih tekmovanj v tujini, cu zapeli vsi nastopajoči, in takšnih si jo povozila super obvoznica. Skoraj Vera Vojska nastopili pa so tudi na evropskem pr- še želimo. usklajena rešitev, da bo zadeva reše- Foto: KUD Kamot Zasip venstvu na Poljskem. Glasen aplavz so Vera Vojska

lmm / matej oražem, občinski svetnik lmš / lo domžale Reševanje vojaka Uroša V novo leto brez pokanja

Ni važno kakšen je, samo da je naš! Izrek dobiva Največji problem Občine Domžale Pokanje kot oblika praznovanja je del mnogih kul- Prepričani smo, da bi s takšno zadnjem obdobju v Domžalah nov pomen. Kljub smo očitno tisti, ki zahtevamo, da tur po svetu, saj so nekoč tako odganjali zle duhove. gesto, da se odpovemo ognjemetom številnim nepravilnostim in očitkom, ki segajo naši javni zavodi poslujejo v korist Ognjemet in pokanje drugih pirotehničnih sredstev in ostalim pirotehničnim sredstvom, od neudeležbe na občinskih sejah, nenamen- je v naše kraje prišlo pozneje, z iznajdbo smodni- ske porabe sredstev do kršitev pravil o javnem občank in občanov, njihovi direktorji ka, ki so ga veliki raziskovalci pripeljali iz Kitajske Domžale postale mesto še bolj naročanju in oškodovanja javnih sredstev tako pa dosledno izvajajo svoje obveznosti v Evropo, s svojim truščem in hrupom pa je precej zadovoljnih ljudi, predvsem pa bi vsi mi župan kot (pod)županja odločno podpirata di- in dolžnosti. ironično služil za obeleževanje prihoda miru. postali občani, ki jim je mar za okolje in rektorja Zavoda za šport Uroša Križaniča. Tako Danes, ko je pirotehnika dostopna vsakomur in nebogljene živali, ki pokanje še toliko odločno, da sta pripravljena iti pri reševanju sploh ne govorimo. Tudi obširnejša razprava o na vsakem koraku, je tak način proslavljanja, pred- svojega ‘vojaka’ celo preko trupel, tudi iz la- novi 10-milijonski investiciji v Zdravstveni dom vsem v novoletnem času, postal del skoraj vsakega težje prenašajo. stne svetniške skupine. Tako je občinski svet na in pripadajoči parkirni hiši ne bi bila odveč, saj gospodinjstva. Odločitev, da nekdo vrže petardo ali predlog župana razrešil celotni svet ZŠRD, ki je so informacije in odločanje o tem projektu za pripravi ognjemet, je seveda odločitev vsakega iz- v preteklih mesecih jasno in glasno opozarjal zdaj rezervirane samo za posvečene. In to kljub med nas. Pa vendar se ob tej silni količini pokanja je silvestrska noč vse preveč polna glasnega pona nepravilnosti pri vodenju ZŠRD in na neza- slabim izkušnjam s parkirno hišo strahov … Naj- in raznobarvnega lesketanja neba postavlja resno kanja in dima, ki na koncu zamegli pogled na to, konito delovanje Križaniča, ter župana pozval večji problem Občine Domžale smo očitno tisti, vprašanje o smiselnosti ognjemetov, ki jih v decem- da so v adventnem času Domžale predvsem me- z argumentiranim pisnim pozivom, da poda ki zahtevamo, da naši javni zavodi poslujejo v bru, izdatno podprte z denarjem iz občinske denar- sto, ki se veseli prihoda nečesa novega. soglasje za njegovo razrešitev. Župan je poziv korist občank in občanov, njihovi direktorji pa nice, organizira Občina Domžale. Ob zavedanju, V stranki LMŠ smo kljub vsem zakonskim vehementno zavrnil z enim stavkom, ne da bi dosledno izvajajo svoje obveznosti in dolžnosti. da z ognjemetom in drugo uporabo pirotehničnih omejitvam namreč prepričani, da je prav zgled podal stališča do ugotovljenih nepravilnosti. Zanima pa me, kaj bodo porekli in kdaj se sredstev ne škodimo samo okolju in našemu zdrav- tisti, ki vleče. Prepričani smo, da bi s takšno ge- Še več - nemudoma je sklical sejo občinskega bodo oglasili tisti, ki so pred volitvami obsojali in ju, temveč ob tem trpijo tudi naši hišni ljubljenčki, sto, da se odpovemo ognjemetom in ostalim piro- sveta z edino točko dnevnega reda – razrešitvijo svarili ‘nenačelno koalicijo’ SDS in SD, ki sta zdaj smo v svetniški skupini Lista Marjana Šarca župa- tehničnim sredstvom, Domžale postale mesto še celotnega sveta ZŠRD. To po pomembnosti prena zelo zanimiv način vsaka posebej dobili svoje- nu dali pobudo, da se letos in vsa prihodnja leta bolj zadovoljnih ljudi, predvsem pa bi vsi mi po- kaša vse: sprejem proračuna za naslednje leto, ga podžupana, ter tisti županovi in LTD podpor- ob novoletnih prireditvah odpovemo ognjemetu in stali občani, ki jim je mar za okolje in nebogljene ureditev dnevnega varstva za starejše, ureditev niki, ki so svarili pred SDS, saj je zdaj, drugič v trošenju drugih pirotehničnih sredstev. živali, ki pokanje še toliko težje prenašajo. Želi- katastrofalnega stanja prometa v občini, da o zadnjih treh mandatih, zelo trdno v koaliciji tako Na nas so se obrnili predvsem občani, ki živijo mo si, da bi veseli december pokal od veselja, do- velikih obljubah LTD o bazenu in ureditvi SPB z županom Dragarjem kot s (pod)županjo. v središču Domžal, s katerimi delimo mnenje, da bre volje in pričakovanja začetka nečesa novega.

nsi / ljudmila novak, evropska poslanka Svoboda, demokracija in zapuščina leta 1989

Letos novembra mineva že 30 let od padca leta 1991. Evropska unija (EU) je skupnost enakih genske meje, zato je, na mojo pobudo, večina slo- ... dvomim, da je Hrvaška berlinskega zidu. Dogodki prelomnega 9. vrednot ali pa je ni. venskih poslancev Evropskega parlamenta podpi- trenutno sposobna varovati zunanje novembra 1989, ki so pripeljali do propada In ena od najpomembnejših vrednot je zagoto- sala izjavo o vstopu Hrvaške v schengen. schengenske meje, zato je, na železne zavese, veljajo za enega največjih vo varnost. Vstop Hrvaške v schengen je v interesu V njej smo poudarili, da mora Evropska komi- dosežkov moderne evropske zgodovine. Slovenije, vendar bo država, ki ima toliko neureje- sija o ustreznosti vstopa Hrvaške v schengensko mojo pobudo, večina slovenskih Temeljni vrednoti tedanjega obdobja pa sta nih zunanjih meja, težko varovala zunanjo schen- območje odločiti na podlagi objektivne strokovne poslancev Evropskega parlamenta zagotovo demokracija in svoboda. gensko mejo. Na meji med Slovenijo in Hrvaško je ocene tehnične in varnostne usposobljenosti in ne podpisala izjavo o vstopu Hrvaške v Padec berlinskega zidu je bil začetek konca av- bilo do septembra odkritih več kot 12.000 nezako- na podlagi sprejetih političnih obljub. schengen. toritarnih režimov, katerega del je tedaj bila tudi nitih prestopov državne meje. Slovenija je na Hrva- Letos je tudi 30. obletnica sprejetja Konvencije Slovenija. Dogodki v Berlinu so namreč dali izje- ško vrnila 10.000 nelegalnih migrantov, Hrvaška v o otrokovih pravicah v OZN. Konvencija služi kot men pospešek procesu demokratizacije na Balka- BiH pa le tisoč. Sprašujem se, kje so ti migranti, ki navdih EU pri spreminjanju zakonodaje in praks nu, ki je posledično pripeljal do klavrnega propa- so nelegalno prečkali najprej mejo med BiH in Hr- delovanja, ki danes zagotavljajo spoštovanje pra- sreče, ljubezni in razumevanja, če želi biti pripra- da socialistične Jugoslavije. vaško in nato mejo med Hrvaško in Slovenijo. vic evropskih otrok, ne glede na njihovo državljan- vljen na samostojno življenje v družbi in vzgojen v Našo skupno prihodnost moramo graditi na Slovenija bo imela koristi, ko bo Hrvaška del stvo, starost ali veroizpoved njihovih staršev. duhu miru, dostojanstva, strpnosti, svobode, ena- demokratičnih svoboščinah, ki si jih je Evropa iz- schengenskega območja, vendar dvomim, da je Hr- Otrok mora za poln in primeren razvoj svoje kosti in solidarnosti, česar se dandanes premalo borila tistega veličastnega leta 1989 in Slovenija vaška trenutno sposobna varovati zunanje schen- osebnosti odraščati v družinskem okolju, v ozračju zavedamo. 32 | slamnik številka 11 | november 2019 | letnik lix politične stranke [email protected]

zeleni slovenije / gregor horvatič, občinski svetnik nsi / peregrin stegnar, občinski svetnik Stavka zaposlenih v podjetju JKP Še o proračunih Občine Domžale Prodnik za leti 2020 in 2021

Zeleni Slovenije smo šokirani nad popolno igno- Dne 19. 9. 2019 sta sindikat JKP Spodbuda za to pisanje mi je članek v okto- Ob tem bi se tudi dotaknil naših ranco do zaposlenih v JKP Prodnik, kot da se Prodnik ter Sindikat komunale, brskem Slamniku, ki ni zajel vseh razprav o parkirišč v Domžalah, ki so vedno sploh nič ni zgodilo. Zeleni Slovenije smo jih pri varovanja in poslovanja z odloku proračunov za leto 2020 in 2021. Po njihovih zahtevah javno podprli. Kot občinski polna. Tu naj bi vsak dobro razmislil, nepremičninami Slovenije izvedla razpravi na zadnji seji sem poslal naše pisne svetnik se seveda zavedam, da sem v Občinskem predloge za predloga proračunov. Poleg tega, ali je res vsak obisk centra Domžal svetu Občine Domžale novinec, a ‘vlečenja za opozorilno stavko. da podpiramo projekt dozidave k zdravstve- potrebno opraviti s svojim avtom. nos’ imam preprosto dovolj. nemu domu, se zavzemamo še za manjše, a To tudi ekološko ni sprejemljivo, Stavka, ki na žalost ni zanimala nobenega Ob videnih stavkovnih zahtevah imam nekaj nič manj pomembne projekte za ureditev ali zato bi lahko uvedli, kot to že imajo lokalnega medija, je resen razlog za prevetritev vprašanj, ki sem jih postavil tudi na 6.seji Občin- dopolnitev naše občine. ‘komunale’, iz katere že močno ‘zaudarja’ po skega sveta Občine Domžale, a do danes odgovo- Naj predstavim nekaj naših predlogov. Treba v Kamniku, tudi kolesa za izposojo ... spornih zadevah. rov še nisem prejel! je predvideti sredstva za spremljanje onesnaže- Dne 19. 9. 2019 sta sindikat JKP Prodnik ter Sin- Kdo so člani občinskih organov, ki jih obsojajo vanja zraka in hrupa zaradi letalskega prometa, objektov, npr. zaščita Jelovškovih fresk v gradu dikat komunale, varovanja in poslovanja z nepre- za javno izrečene žaljive in neresnične izjave? Kdaj ki se vsak dan pojavlja nad našimi glavami. To Češenik in spodbuda pri obnovi gradu Črnelo, mičninami Slovenije izvedla opozorilno stavko. in kje so bile izjavljene? Kakšen odgovor na to ima- zavezo so sklenile že občine v okolici letališča, sredstva za zaščito neokrnjene narave, obeleže- Stavkovne zahteve: ta občinska uprava in župan? Kdo pod 1. točko zah- kar bo pripomoglo, da se bodo uporabljala letala vanje zaščitenih dreves, itd. To bi pripomoglo k 1. javno obsodbo javno izraženih žaljivih in ne- teve naj bi ustvarjal negativno mnenje o podjetju z manj hrupa in manj onesnaževanja. Prav tako večji prepoznavnosti občine in turistični zanimi- resničnih izjav članov občinskih organov, ki JKP Prodnik in njihovih zaposlenih? Kakšne bodo je treba misliti naprej, in kot vemo, imamo žele- vosti. Prav tako je treba zagotoviti še več sred- ustvarjajo negativno mnenje o podjetju in sankcije v primeru potrditve izrečenih žaljiv in ne- zniško progo, ki preseka Domžale na dvoje. Zato stev za protipoplavno zaščito ob vodotokih in njegovih zaposlenih resničnih izjav? Ali se stavkovna zahteva iz 2. točke bi bilo treba rezervirati sredstva za sodelovanje čiščenje njihovih strug. 2. zaveza za ohranjanje ustreznih delovnih raz- zahtev nanaša tudi na organe Občine Domžale in v tem projektu pri nacionalni modernizaciji že- Pomembno vprašanje so tudi prevozi starej- mer in spoštljivega delovnega okolja. upravo JKP Prodnik? Zakaj na protestu ni bilo pod- leznic in pri prenovi predlagati vkop proge vsaj ših, onemoglih in invalidov, ki se sami ne morejo 3. podporo pri prizadevanju za enakopravno po- pore pri njihovih zahtevah s strani občinske uprave skozi Domžale, saj bi s tem rešili problem preho- pripeljati k zdravniku ali na urade. Domači so ob vračilo stroškov prehrane Občine Domžale in uprave JKP Prodnik? dov in hrupa. delavnikih dolgo v službah in za take primere bi Zavzemamo se za sredstva za spodbujanje in bilo smiselno imeti organiziran javni prevoz iz od- pomoč pri obnovah kulturnih in zgodovinskih daljenih krajev, kar bi lahko občina spodbujala. sds / mag. tomaž deželak, podžupan, predsednik oo Delo v krajevni skupnosti – neprecenljiv lista reza / rok učakar grašič, generalni sekretar trud in entuziazem 60 v 20 ali 20 v 60?

V letu 2019 smo v dobri veri, da bi zagotovili traj- Krajevne skupnosti predstavljajo V začetku meseca sem se mudil na Norveškem. 60 kilometrov v 20-ih minutah? nostni razvoj Domžal, podpisali dogovor o so- osnovno celico delovanja občine. Natančneje: udeležil sem se gospodarske dele- Kdor je vajen Slovenije, bi prej delovanju med SDS in LTD (dogovor). Dogovor Zavedati se moramo, da je delo v gacije v to pompozno skandinavsko državo. In rekel obratno: 20 kilometrov med drugim določa: »Podpisnici sporazuma se moj primarni cilj? Poleg turističnega raziskova- strinjata, da so krajevne skupnosti pomembne pri njih večinoma odlično opravljeno, nja sem si želel ustvariti mnenje o najrazvitejši v 60-ih minutah. Za Slovenijo aktivnostih in razvojnih projektih občine. Podpisnici predvsem pa volontersko. državi na svetu. nepredstavljivo, za Oslo in Norveško bosta v tem mandatu pripravili spremembo odloka, Na prvi pogled je specifična. Popolnoma sa- le del vsakdanjika. ki bo na novo uredil delovanje krajevnih skupnosti. mosvoja primestna arhitektura jo dela čudovito Podpisnici se bosta zavzemali, da se bo krajevnim stavljajo osnovno celico delovanja občine. Zaveda- že na pogled z aviona. Za nameček pa so ljudje – Komfortni sedeži, ekspresna vožnja in do- skupnostim namenilo več sredstev za njihovo delo- ti se moramo, da je delo v njih večinoma odlično za razliko od podnebja – izjemno topli. Prijazni, stopna oblika javnega prevoza. Vozovnica me je vanje. Podpisnici bosta pri tem upoštevali dolgoroč- opravljeno, predvsem pa volontersko. S svojo pre- čeprav Skandinavce kar stereotipno doživljamo stala – reci, piši – 9,60 €. V Sloveniji je to razda- no razvojno strategijo Občine Domžale, predvsem v danostjo in požrtvovalnostjo velikokrat pomenijo kot zaprte in celo vzvišene. lja npr. med Ljubljano in Novim mestom, ki te z segmentu razvoja krajevnih skupnosti.« Ker se leto prvi stik občanov z občinsko upravo. Predsedniki Po mrazu, ki mi je v tunelu od letala do le- železnicami stane 6,59 €, zanjo pa porabiš uro in bliža h koncu, je smiselno, da naredimo rezime. in člani odbora KS pri svojem delu kažejo izredno tališča že uspel zlesti pod kožo, me je pričakalo pol. Brutalno, vem, ampak resnično. Ob upoštevanju vidika najbolj znanega slovensko- pozitiven pristop k reševanju lokalnih težav in stre- nadvse pozitivno presenečenje. Izvedel sem, da Po prepričanjih vodstva Slovenskih železnic -ameriškega zeta smo bili fantastični, po domače mijo k pragmatičnosti svojega dela. Dejstvo pa je, prav z letališča do središča Osla vozi hitri vlak, so naši vlaki že sedaj polni. In v času konice tudi pa lahko rečemo, da imamo še priložnosti za izda jim pri svojem delu velikokrat ni lahko, saj se in si brž kupil vozovnico. so. Glavnino zapolnimo mladi, delavcev ravno boljšanje. Ne bi želel izgubljati besed, ki se nana- srečujejo s pravnimi in računovodskimi izzivi. Zato Ob tem nisem pomislil na povezljivost ... Tr- ne mrgoli. Infrastruktura je močno zastarela in šajo na oblikovanje proračuna, težave Zavoda za menim, da jim moramo stopiti naproti in jim v naj- dno sem upal, da mi ne bo treba kako uro ali postaja vse manj privlačna. Smešno je, da lahko šport, tržnice, garažne hiše … Z vami bi rad delil krajšem možnem času zagotoviti dodatno podporo več čakati na −5 °C. Kmalu me je pomirilo dej- isto razdaljo prepotuješ podobno hitro z vlakom, predvsem drugo izkušnjo. V okviru podžupanskih s strani občine, ki bi jim bila ponujena kot dopol- stvo, da vlak pelje vsakih 10 minut. »Super,« ki ima svojo progo, in avtobusom, ki se gnete (po- zadolžitev imam srečo in priložnost srečevati mno- nilna strokovna pomoč na navedenih področjih. sem si rekel, »ne bom zmrznil.« In res je po tirih časi preriva) po cestah. Če to vemo, je popolnoma žico čudovitih ljudi, ki se v krajevnih skupnostih Da povzamem: hvala vsem, ki delate v KS, vaš trud pridrvel vlak. Glej, no glej, čez 20 minut sem bil jasno in predvidljivo, da nam trda prede. Izbolj- (KS) trudijo izboljšati življenje vsem nam. KS pred- je za vse nas neprecenljiv. v centru Osla. 60 kilometrov v 20-ih minutah? šanj pa – če ne štejemo projekta 21. stoletja: dru- Kdor je vajen Slovenije, bi prej rekel obratno: gega tira in uvedbe Wi-Fija – ni na vidiku. 20 kilometrov v 60-ih minutah. Za Slovenijo ne- Pa srečno na vlaku! predstavljivo, za Oslo in Norveško le del vsak- nsi / tadeja šuštar, poslanka danjika. Na željo avtorja prispevek ni jezikovno pregledan. Zakaj delati v Sloveniji, če se ne splača? sd Zelena je nova rdeča Konec oktobra je bilo v DZ obravnavanih precej Za NSi je delo vrednota. Ljudem odmevnih zakonov. Eden izmed njih je bil tudi se mora splačati delati. Plača mora Zavedamo se, da ukrepi in predlog zakona, ki je predlagal odpravo dodatka omogočati dostojno življenje. Nihče, Socialni demokrati smo stranka z najdaljšim, za delovno aktivnost (v nadaljevanju DDA) kot neprekinjenim delovanjem v Sloveniji. Že od prilagajanje na krizo niso in ne bodo ki dela, ne sme biti reven. Ne želimo, dodatek denarne socialne pomoči. Zdajšnje sta- samega nastanka na začetku 20. stoletja se bo- enostavni, še manj lahki. Občutil jih nje je namreč takšno, da upravičenec do denar- da so ljudje odvisni od socialnih rimo proti moči kapitala nad človekom ter za bomo vsi v naši družbi, pa vendar ne socialne pomoči in DDA doseže skupaj skoraj transferjev. V resnici pa pomoči prevlado vrednot humanizma nad kopičenjem socialni demokrati ne bomo pustili, 90 odstotkov minimalne plače. Takšna ureditev ne pridejo do tistih, ki jih resnično bogastva posameznika. Slednje gre vedno in dejansko povišuje tveganje za neaktivnost in je izključno v škodo drugih. Ves čas je v središču da bi tisti, ki so krizo s kopičenjem potrebujejo in ne morejo sami delati – v nasprotju že z imenom dodatka, ki naj bi spod- našega delovanja dobrobit in kvaliteta življenja lastnih dobičkov povzročili, preložili na primer zaradi invalidnosti. bujal delovno aktivnost. V praksi se je ugotovilo slehernika, pri čemer opozarjamo, da slednje ne vse breme njenega reševanja zgolj na veliko število zlorab DDA, predvsem upravičen- pomeni brezglave potrošnje in kopičenja bolj ali cem, ki opravljajo prostovoljska dela v prosto- Na glasovanju sem predlog zakona podprla, manj dragih stvari. Nasprotno, potrošniška mi- običajne prebivalce. voljskih organizacijah. Obstajajo osebe, ki so na zakon pa je s 34 glasovi dobil večino. Državni svet selnost je ravno tista, proti kateri nastopamo, saj Zavodu RS za zaposlovanje uveljavljale začasno je na zakon dal veto in smo o zakonu na zadnji seji je našo civilizacijo in človeštvo na sploh pripe- lahki. Občutil jih bomo vsi v naši družbi, pa nezmožnost za delo, obenem pa so samodejno DZ ponovno glasovali. Predlog zakona potrebnih ljala na rob velike preizkušnje, ko prihodnost ni vendar socialni demokrati ne bomo pustili, da bi prejemale DDA zaradi opravljanja prostovoljske- 46 glasov na žalost ni dobil. Ne vem, kakšna je več samo po sebi umevna, obenem pa omogočila tisti, ki so krizo s kopičenjem lastnih dobičkov ga dela. Zaznane so nepravilnosti pri ustanavlja- strategija vladajočih strank. Ampak glede na nji- nerazumno kopičenje življenjskih sredstev v ro- povzročili, preložili vse breme njenega reševanja nju društev, za ustanovitev katerega so potrebne hova glasovanja se zdi, da jim je v interesu, da smo kah enega odstotka najbolj pohlepnih posame- zgolj na običajne prebivalce. Nasprotno, potru- samo tri (!) osebe, samo z namenom pridobivanja vsi doma, se priklopimo na socialne transferje in znikov, ostalo človeštvo pa pahnila v bedo. dili se bomo, da bo reševanje našega planeta DDA za opravljanje prostovoljskega dela. S pre- smo popolnoma odvisni od države. Očitno se ne Novonastala situacija seveda zahteva takoj- najmanj prizadelo najšibkejše v naši družbi. dlogom proračuna bi se sredstva, ki so bila zdaj zavedajo, da državno blagajno polnimo vsi, ki pla- šnjo reakcijo, in socialno demokratska stranka Zavedamo se, da tisti, ki nikoli niso pristajali na namenjena za DDA, prenesla v sklad javnih del, čujemo prispevke od našega zaslužka. Kaj bo, ko je na zadnjem kongresu dokazala, da je takšne družbeno pravično prerazporejanje bogastva, in s tem zares spodbudila ljudi k aktivnejšemu bo državni proračun prazen? Namesto da bi v času reakcije sposobna. Prisluhnili smo milijonom nikoli ne bodo pristali na zmanjševanje lastnih iskanju zaposlitve. Statistika namreč kaže, da je blagostanja izvajali ukrepe za znižanje davkov in mladih, ki so masovno pokazali, da se zaveda- dobičkov. Imamo le en planet in če tega dokonč- vključevanje ljudi na trg dela prek sistema javnih posledično za zvišanje plač, da bi ljudje z veseljem jo kritičnosti situacije. Zavzeli smo se za takoj- no uničimo, prihodnosti za nas ni več. Za pri- del precej uspešno, saj se je zaposlilo pri deloda- delali. Zdajšnja koalicija spodbuja nedelo in izko- šnjo razglasitev podnebne krize ter upoštevanje hodnost se bomo brezkompromisno borili, ker jalcu več kot 30 odstotkov ljudi, ki so javna dela riščanje države, prednost ima tisti, ki se znajde. opozoril in navodil znanstvenikov pri pripravah človeštvo potrebuje možnost! Naš boj je skupen opravljali vsaj pol leta, oziroma 42 odstotkov lju- V NSi pa pravimo: zdravi ljudje potrebujejo nanjo. Zavedamo se, da ukrepi in prilagajanje boj vseh, ki se zavedamo resnosti situacije: dom- di, ki so bili eno leto vključeni v javna dela. delo, ne pa socialnih pomoči. na krizo niso in ne bodo enostavni, še manj [email protected]! letnik lix | november 2019 | številka 11 slamnik | 33 [email protected] aktualno Trg pred domžalsko cerkvijo krasi mozaik patra Marka Ivana Rupnika

Trg pred domžalsko cerkvijo Marije Vnebovzete je svojo končno podobo po obnovi dobil z mozaikom jezuita patra Marka Ivana Rupnika. Domžale se tako lahko pohvalijo z delom umetnika svetovnega formata, ki trenutno velja za enega vodilnih krščanskih ustvarjalcev. Njegov mozaik krasi paviljon na trgu pred cerkvijo in mu daje vsebino, smisel in globino.

Tadeja Kreč Foto: Iztok DImc

rostor ob domžalski cerkvi je zdaj vesel kraj srečeva- nja, povezovanja ljudi, ki Pprihajajo iz cerkve, pa tudi tistih, ki vanjo ne vstopijo, kraj dru- ženja, praznovanja po porokah ali kar tako. Rupnik je z mozaikom po- skušal pokazati prav to, a je hkrati želel, da prinaša tudi pomembno svetopisemsko in družbeno sporo- čilo. Mozaik upodablja svatbo v Kani Galilejski Mozaik nosi podobo prvega Jezuso- tam se razodeva in spoznava Bog, ki med staro in novo zavezo, med zapo- zapovedi in prepovedi, se bo posuši- prejel mednarodno nagrado Beato vega čudeža na svatbi v Kani Gali- je ljubezen. Ljubezen pa naj bi bila vedmi in usmiljenjem, ki je prišlo s la v ideološkem moralizmu, človeku Angelico. Pater Marko Ivan Rupnik lejski. Levo prikazuje žalostna mla- temelj vsakega srečanja, je podobo Kristusom. Le prepovedi in predpisi ne bo dala življenja, okusa življenja, je tudi Prešernov nagrajenec in pre- doporočenca, ki jima je zmanjkalo mozaika pojasnil p. Rupnik. namreč niso vera, ampak okostenela ne bo ga napolnila z veseljem. Vino jemnik Častnega znaka svobode Re- vina, na drugi strani pa Jezusa, ki Odnos med Bogom in človekom, religija. »Zato je odnos med Bogom in pa vedri srce kot Kristus. publike Slovenije za prepoznavnost mu ob strani stoji Marija. Pod njimi prikazan v mozaiku, ponazarja od- človekom žalosten, v njem ni veselja, Na vrhu mozaika je upodobljen slovenske likovne umetnosti v svetu, služabnik naliva vino iz šestih vrčev, nos med Bogom in Adamom, ki je bil ni življenja, ni ljubezni, saj samo lju- Sveti Duh, ki človeštvo spremlja sko- a hkrati tudi izjemno cenjen preda- v katerih je voda, ki jo je Jezus v svo- z grehom porušen, a nato z ljubezni- bezen daje življenje in veselje. To ža- zi celotno zgodovino po Kristusu. vatelj in avtor. V prihodnjih letih se jem prvem čudežu spremenil v vino. jo, s katero se je Kristus daroval za lost v mozaiku predstavlja voda, ki pa »Pri sveti maši sad zemlje in delo člo- bo skupaj s svojo ekipo odpravil na Ženinu in nevesti je na svatbi nas, spet zgrajen. Bog je Oče in člo- jo je Kristus po svoji besedi spremenil veških rok (kruh) ter sad trte in delo jug Brazilije, kjer bo ustvarjal 17.500 zmanjkalo vina, Jezus pa je po Ma- vek v Jezusu Kristusu je njegov Sin. v vino – ljubezen in veselje,« poja- človeških rok (vino) po Svetem Duhu kvadratnih metrov velik mozaik rijinem prigovarjanju ‘Vina nimajo’ Odnos med njima je ljubezen in ta snjuje Rupnik, ki se močno opira na razodeneta Kristusovo telo. Kristuso- bazilike v Aparecidi, ki je brazilsko služabnikom na svatbi dejal, naj šest ljubezen je v Kristusu dovršena in mi Sveto pismo. Sveti Pavel piše, da če vo telo smo pravzaprav mi z našimi narodno svetišče in drugo največje kamnitih vrčev napolnijo z vodo. smo je deležni s krstom in jo živimo bi mi imeli postavo, ki bi lahko dala delom, skupaj s kruhom, vinom, stvar- katoliško svetišče na svetu. »Rupnik Strežniki so vedeli, da so zajeli vodo, v Kristusu. življenje, ne bi bilo potrebno, da bi stvom, trto, vso zemljo. Ne več kot ni le tisti, ki bi predaval, pisal knjige, ko pa so pri mizi nalivali svatom, je prišel Kristus. Postava je pripravila posamezniki, ampak smo občestvo. ampak ravno preko umetnosti skuša priteklo vino. Jezus je s tem ženina Trg, ki bo kraj veselja in teren. (prim. Gal 3,21) Služabnik torej Zraščeni v ljubezni znotraj človeškosti to posredovati tudi drugim ljudem. in nevesto rešil sramote in žalosti ter ljubezni začudeno gleda v vrče, ker ve, da je Jezusa Kristusa. Za ta prostor se mi Pri mnogih umetnikih, znanstvenikih tedaj napravil prvi čudež. Dogodek Hkrati mozaik na svojevrsten način zajel vodo, naliva pa vino. Iz posta- zdi izbira motiva svatbe v Kani Gali- ali kateremu koli drugemu profilu ljuje bil tudi začetek Jezusovega javne- odgovarja tudi na očitke Cerkvi, da je ve, ki jo ponazarja voda, ne more pri- lejski izredno primerna, saj je trg kraj, di lahko opažamo, da so strokovnjaki ga delovanja. »Jezus tam šele vstopa vera predvsem kup predpisov, zapo- ti do ljubezni, ljubezen pride iz Boga. kjer se ljudje lahko zbirajo. Zbirajo se na svojem področju, le redki pa so, v javnost. Tudi trg je takšen vstop v vedi in prepovedi, saj kaže tudi odnos Religija, ki je postavljena na postavi ljudje, ki prihajajo iz cerkve, zbirajo ki svojo strokovnost znajo posredo- javnost, saj je odprt vsem ljudem. Je se tisti, ki v cerkev ne vstopijo. Celotna vati tudi na preprost in širši javnosti prostor srečevanj za vse ljudi, name- podoba nam kaže, da kjerkoli je ljube- razumljiv način. Tudi duhovnost pri njen je vsem, ne samo vernim. Jezus zen, tam se razodeva Bog. Kjerkoli je tem ni izjema, saj mnogi avtorji ra- želi biti med nami, skupaj z Marijo, ljubezen, tam se spoznava Boga, ki je zna duhovna vprašanja razlagajo na z mladoporočencema. Ne pušča ju ljubezen. Temelj, osnova vsakega sre- tak način, da so razumljiva le majhni samih. Mozaik je v neposredni bližini čanja je Jezus Kristus, ki je združil člo- skupini ljudi. Sodobna umetnost je pokopališča. Tudi v trenutkih bole- veštvo z Bogom, ki je Oče,« je v svoji velikokrat nerazumljiva v svoji spo- čine, trpljenja, smrti nas Kristus ne razlagi motiva mozaika zapisal pater ročilnosti, pater Marko Ivan Rupnik pusti samih, je vedno z nami. Ko pri- Marko Ivan Rupnik. pa skuša s prepletanjem starodav- hajamo k Njemu v trenutkih veselja ali nih tehnik (kar mozaik gotovo je) ob trenutkih žalosti in trpljenja, Jezus »Rupnikov mozaik je lahko v ljudem približati temeljno sporočilo je vedno z nami,« je o vsebini mozai- ponos celotnemu kraju« evangelija: Bog je ljubezen. Mozaik ka dejal domžalski župnik Klemen Mozaik je Rupnik skupaj z enajstimi je umetniško delo, ki ga mora člo- Svetelj. sodelavci iz različnih držav postavil vek nekaj časa gledati, opazovati, v dnevu in pol, a so nekatere podo- se mu pustiti nagovoriti. Potem bo v Globoko sporočilo umetnine be že prej pripravili v ateljeju. Prva njem našel tisto skrito, a hkrati zelo Podoba mozaika po razlagi patra Ru- stran mozaika je bila dar anonimne- preprosto sporočilo. Ne samo zaradi pnika razodeva Kristusa kot stvarni- ga donatorja iz domžalske župnije. avtorja svetovnega formata, tudi zaka in odrešenika. Kot tistega, ki vino Delo enega vodilnih umetnikov radi same sporočilnosti mozaika smo iz vode vsako leto ustvarja v stvar- in teologov v krščanstvu, ki je avtor lahko ponosni in veseli te umetnine in stvu, kot ga je ustvaril že na samem več kot sto mozaikov po vsem svetu, je to lahko v ponos celotnemu kraju,« začetku. Ko človek sodeluje z Bogom, je za Domžale izjemnega pomena, je izpostavil domžalski župnik. se ta čudež dogaja vsako leto zno- saj so njegova dela izjemno zažele- Ideja za mozaik se je porodila na va: dežuje, voda gre v trte, trta rodi na. Rupnik po svojem načelu, da je srečanju članov gospodarskega sveta grozdje, grozdje stisnejo in dobimo resnica konkretna, ne abstraktna, župnije, sama izbira tematike moza- mošt, ki dozori v vino. V naravi se upodablja enostavne figure in se ika pa je sad skupnega iskanja patra to zgodi enkrat na leto, v Kani Gali- naslanja na čisto umetnost prvega Rupnika in domžalskega župnika. lejski pa je Kristus to časovno skrčil tisočletja krščanstva. Vsak detajl Običajno na Rupnikove mozaike na- in z besedo ustvaril vino. Mladopo- njegovih mozaikov ima svoj pomen, ročniki čakajo kar nekaj let (pet let ročencev ni zapustil, ampak je bil z njegova dela pa zaznamuje močna ali več), v Domžalah pa se je stvar njima in jima pomagal, da sta se lah- barvitost. Uporablja kamne iz različ- odvila izredno hitro. ko veselila dalje. V modrostnih knji- nih koncev sveta, pa tudi marmorje, Prvi pogovori s patrom Rupnikom gah Stare zaveze vino pomeni okus granite in steklene koščke, izdelane so potekali februarja, konec septem- življenja, izvor življenja – ljubezen. posebej za ustvarjanje mozaikov. bra pa je bil mozaik že narejen. Da se Modri Sirah v Svetem pismu piše: Najbolj znane umetnikove mozai- je pater Rupnik odločil za sodelova- kaj je človeku življenje brez vina? ke najdemo v Rimu, Lurdu, Fatimi, nje in je mozaik naredil tako hitro, Človek brez ljubezni nima smisla, mnogi mozaiki Centra Aletti, ki ga je pravzaprav neobičajno in velika nima okusa, nima življenja (prim. Sir vodi pater Rupnik, krasijo cerkve in sreča. 31,27). Življenje obstaja zgolj kot lju- kapele v domovini, pa tudi na primer Vsakdo, ki bo uporabljal novi trg, bezen. Hkrati je vino tudi simbol za v Siriji in Združenih državah Ameri- prišel na ogled mozaika ali pa o njem veselje, ki ga skupaj z ljubeznijo med ke. Po naročilu papeža Janeza Pavla le bral, je povabljen, da sooblikuje ženina in nevesto ter vsakogar izmed II. je izdelal tudi papeško osebno skupnost ljubezni in veselja. Ne le v nas prinaša Kristus. Ponazarja Boga, kapelo Odrešenikove matere. Za svo- župniji, ampak v celotnih Domžalah ki je ljubezen. Saj, kjer je ljubezen, Domžalski župnik Klemen Svetej je umetniško delovanje v Evropi je in tudi širše. ❒ 34 | slamnik številka 11 | november 2019 | letnik lix šport [email protected]

Poraženi, a ponosni Daleč od pričakovanj, daleč od Evrope Mladi domžalski nogometaši na povratni tekmi drugega Nogometaši Domžal tudi po menjavi trenerja, potem ko je vajeti septembra v svoje roke kroga mladinske lige prvakov niso zdržali naleta branilca prevzel Andrej Razdrh, niso zavili na zmagovite tirnice. Zimski premor se zato zdi kot naslova Porta. naročen, da se spiše novo zgodbo sezone 2019/20 in poišče zadnjo priložnost, da se podajo v lov na Evropo. nk domžale Pred domačimi gledalci Pišek, ki je v 98. minuti šokiral domače so izgubili z 0:3 ter izpadli iz nadaljnje- s prostega strela. Optimizem je bil zato nk domžale Izjemno priložnost za ga tekmovanja. Z dvignjeno glavo, saj pred povratnim obračunom 27. novem- korakanje proti primarnemu cilju klu- so se dvakrat pogumno zoperstavili ak- bra na mestu, čeprav so se vsi zaveda- ba, uvrstiti se tudi v prihodnji sezoni tualnemu prvaku, ki je v prejšnji sezoni li veličine podviga, pred katerim so se v evropska tekmovanja, je domžalska tega elitnega mladinskega tekmovanja v znašli. Vrednosti mladih portugalskih ekipa zapravila v četrtfinalu Pokala finalu premagal angleški Chelsea s 3:1. nogometašev, ki igrajo tudi že za B eki- Slovenije, ko je proti Muri nesrečno »Odlična tekma, takšna, kakršnih po Porta, dosegajo milijonske odkupne izpadla po streljanju enajstmetrovk. bi si želel čim več za mlade nogometa- klavzule, kar pove ogromno o prepreki, Na prvi tekmi pred domačimi gledalci še v Sloveniji. Na našo žalost jo je pre- pred katero se je znašla domžalska se- so Domžalčani slavili s 3:2, potem ko lomil že prvi strel Porta, ko je z mojstro- lekcija U19. In bila je previsoka. Po tem so drugi zadetek prejeli v peti minuti vino zadel Sousa. Na drugi strani je naš ko so domžalski mladinci v prvem kro- sodniškega dodatka. Za Muro je bil to evrogol Markuša preprečil njihov vratar, gu pred nabito polnimi tribunami izlo- zadetek, ki je spremenil marsikaj. Tudi kar bi zagotovo spremenilo potek sreča- čili Viitalur (na prvi tekmi v Romuni- v Murski Soboti so rumeni vodili z 2:1, nja,« se je enega ključnih trenutkov do- ji je bilo 0:0, doma pa so Domžalčani nato pa domačim pustili do izenačenja taknil Juninho Xavier, pomočnik glav- po zadetkih Svetlina in Tiana Pantelića in v 90. minuti še do tretjega zadetka, nega trenerja selekcije U19 Darka Birju- slavili z 2:0), je v drugo zmanjkalo vse- ki je prinesel podaljške in na koncu kova in nekdaj ljubljenec domžalskega ga po malo – sreče, izkušenj, tudi ščep- strele z bele točke. Tragični junak je bil občinstva. ca kakovosti. Domžalsko mrežo je na- Senijad Ibričić, ki je zgrešil sploh prvo enajstmetrovko v domžalskem dresu. Ravno takrat, ko se mu to ne bi smelo Domžalčani imajo za seboj težko jesen, a predaje ni! Veliko bosta pred spomladanskim pripetiti. In vrata v Evropo so se pošte- delom povedali tudi zadnji dve decembrski tekmi. no priprla. Razlog gre iskati tudi (ali pa pred- dnjih osmih prvenstvenih tekmah in padu ima domžalsko moštvo izjemen vsem) v luknjičasti obrambi, ki tek- še dveh pokalnih! potencial v podobi 21-letnega novinca mecem pušča preveč svobode in s tem Nekaj škripa. Štirje zadetki Alumi- Arnela Jakupovića, ki je s hat-trickom do priložnosti, ki so v veliki meri ka- nija in Maribora na začetku novem- sam nadigral Triglav, prebuja se tudi znovane. Kaznovane tako, da Dom- bra ob porazih z 2:4 in 1:4 to potrju- prvi strelec v zgodovini kluba Slobo- žalčani po polovici prvenstva – po 18 jejo. Ob takšnih porazih in neumnem dan Vuk, čaka se na preboj Dejana La- odigranih kolih – zasedajo šesto me- izpadu iz pokala, ko si dvakrat držal zarevića … ter številnih novincev, ki sto, debelih 20 točk za vodilno Olim- vse niti v svojih rokah, pa nato vse za- so rumeni dres oblekli v zadnjih me- pijo in tudi 13 za četrto Muro. Do zdaj pravil, tudi domači zmagi konec okto- secih. Ko bodo še oni dodali svoj ko- so prejeli 36 zadetkov, pet več kot v bra proti Bravu z 2:0 ter zadnja proti šček, bomo lahko znova pisali o mo- celotnih sezonah 2015/16 in 2017/18. Triglavu s 3:0, delujeta kot mali obliž zaiku, ki obeta. Bolje tako, kot pa o iz- Še pred tem so v sezoni 2014/15 za- na rano. Rano, ki jo bo potrebno prek gubljeni sezoni 2019/20 in neuresniče- klenili svoja vrata in na 36 tekmah zime pozdraviti in z granitno obram- nih evropskih željah. Popotnica za domžalske mladince čel Alfonso Sousa v šesti minuti s stre- tekmecem dovolili vsega 22 zadet- bo, kakršno so domžalski nogometa- Domen Jarc je bila sicer izjemna. Na prvi tekmi v lom z razdalje, tekmo pa je v 77. minu- kov. Toliko so jih letos prejeli na za- ši že kazali, pričakati leto 2020. V na- Foto: nkdomzale.si Portu so 6. novembra iztržili zelo ugo- ti s pomočjo vratnice dokončno prelo- dnih 2:2, za kar sta z zadetki poskrbe- mil Rodrigo Valente, Moreira pa je pet la Tamar Svetlin, ki je v 61. minuti za- minut pozneje le zapečatil domžalsko del z bele točke za vodstvo z 1:0, in Jošt usodo. Sunsi nepremagljivi v tesnih končnicah Tudi v zadnjem mesecu dni košarkarji Helios Suns nadaljujejo z odličnimi predstavami, Zmaga Modrih iz Doba tako da so morali premoč pod obročema priznati le vodilnima ekipama domačega prvenstva in lige ABA 2. Ob dve porazih so vknjižili šest zmag in dokazali, da so kljub Članska ekipa NK Roltek Dob je v 16. krogu 2. SNL v prevetritvi ekipe pred sezono zadeli v polno! Športnem parku Dob pri Domžalah gostila ekipo NK Fužinar in jo ugnala z ‘minimalnih’ 1:0. kk helios suns V slovenskem pr- jemne tretje četrtine, ki so jo dobili z kaj sreče, a srečo si je treba na parketu venstvu so sklonjenih glav tako za- 20:6, premagali Krko sredi Novega me- tudi zaslužiti,« je bil na svoje fante upra- puščali le na srečanju proti lanskemu sta s 73:66. Z 20 točkami in šestimi sko- vičeno ponosen Jakara. prvaku Koper Primorski, ki je v Dom- ki je napadu poveljeval Blaž Mahkovic. Dramatičnim končnicam pa s tem žalah konec oktobra slavil s 78:60 in Še veliko bolj tesno je bilo nato v ni bilo konca, saj so se Sunsi ‘speci- tako kot edini tudi po sedmih krogih Polzeli, kjer so domžalski košarkarji alizirali’ za infarktne zadnje minu- prvenstva ostaja neporažen. Helios je po pravi drami slavili le za točko. Hop- te, ki gledalce ne pustijo ravnodušne. z razmerjem petih zmag in dveh pora- si so padli s 87:86, potem ko je ob za- Na zadnji oktobrski dan so sicer pre- zov na četrtem mestu, zgolj točko za ključku tekme dva prosta meta za do- pričljivo nadigrali Slobodo iz Tuzle z Krko in Rogaško, ki imata tudi tekmo mačo zmago zgrešil Sandi Čebular. 91:73, nato pa v novembru zabeležili in poraz več na svojem računu. Hopsi so na začetku zadnje četrtine tri zmage in težak poraz proti Čačku Domžalčani so v obdobju zadnjega vodili za devet, a so jih Sunsi vztrajno s 55:101. A zmage proti sarajevskemu meseca najprej nadigrali Terme Olimia lovili ter po dveh zaporednih trojkah Sparsu z 71:70, MZT Skopju z 78:76 in Podčetrtek z 80:53, sledil je poraz pro- Mahkovica, drugi 54 sekund do kon- ne nazadnje še Sutjeski s 83:82 doka- ti Primorski, ki pa so se enakovredno ca, povedli s 85:83. Domači so vrnili s zujejo, da ima ekipa srce. In ne zgolj kosali v prvem polčasu (32:32), a so go- trojko, a je odločilni in zadnji koš na sreče. Šest zmag na devetih tekmah stje v nadaljevanju potrdili vlogo favo- tekmi dosegel Radovčić. »Tokrat so šli jih trenutno uvršča na visoko drugo rita. A varovanci Dejana Jakare so se fantje v tekmo z ogromno željo po bor- mesto na lestvici lige ABA 2. na zmagovite tire v ligi Nova KBM vr- bi, dokazovanju in konec koncev tudi Na prvi tekmi proti Sparsu je imel nili že v novembru, ko so po zaslugi iz- zmagi. V zaključku tekme smo imeli ne- mirno roko s 16 točkami prvi strelec Domžalčanov Davor Konjević, ki je mi- nk roltek dob Za zmago Modrih ‘Paco’ ni dal ugnati in do konca tekme nuto in 19 sekund pred koncem zadel iz Doba je zadel Denis Petrovič. Pri- se rezultat ni več spremenil. oba prosta meta, domači pa na drugi čakovano sta obe ekipi prikazali trdo Sodniška trojka je imela na sreča- strani le enega, ob tem pa v zadnjih 13 igro in boj za vsako žogo po celotnem nju precej dela, glavni sodnik Alen sekundah ob dobri obrambi Heliosa igrišču ter si priigrali številne prilo- Bubek je pokazal kar šest rumenih zgrešili še dva meta za zmago. Kakšen žnosti. Pri Dobljanih se je z izjemni- kartonov, štiri pri Dobljanih in dva pri las manj so imeli navijači ‘domžalskih mi obrambami z neposredne bližine gostih z Raven. sonc’ tudi po srečanju s Skopjem. Va- izkazal vratar Matic Čretnik, ki mu Domači trener Nenad Toševski je rovanci Jakare so v zadnjih devet mije tudi uspelo ohraniti domačo mrežo na tekmi opravil vse tri menjave, tako nut srečanja vstopili s 13 točkami na- nedotaknjeno. so v igro vstopili še Domen Jugovar, skoka, a to ni bilo dovolj za dramo v Enako se je godilo gostom, le da Tibor Gorenc Stankovič in Klemen izdihljajih tekme. Ob izmenjavanju v je vratarju Fužinarja Urošu Poljancu Kunstelj. vodstvu v zadnjih dveh minutah je za to uspelo samo v 1. polčasu, ohraniti Gostujoči trener Anton Tomažič je tisto najpomembnejše zadnje vodstvo mrežo nedotaknjeno, namreč, saj so na tekmi opravil ‘le’ dve menjavi, v na tekmi poskrbel Radovčić, gostje so Dobljani z borbeno igro uspeli prema- igro pa sta vstopila Nik Fasfald in Nejc zapravili napad za zmago, ki jo je s črte gati gostujočega vratarja. To jim je si- Plaznik. prostih metov le še potrdil Mahkovic. cer uspelo v 61. minuti tekme, svojega Informacije o tekmah, igralcih in Slednji je nato 26. novembra s trojko v šestega gola v tej sezoni pa se je sku- ostalih dogodkih lahko spremljate zadnji sekundi prek rok tekmeca zadel paj s soigralci veselil naš super napa- tudi na klubski uradni spletni stra- še zmagovito trojko za zmago proti Su- dalec Denis Petrovič. niwww.nkdob.si in na naši uradni fa- tjeski s 83:82. Novo slavje v dvorani se Po vodstvu Dobljanov z 1:0 so go- cebook ter twitter (@NkRoltekDob) je lahko začelo … stje z Raven na Koroškem zaigrali še strani. Domen Jarc bolj napadalno, a se jim domači vratar Gregor Horvatič Zadnje zmage potrjujejo, da ima ekipa pogum, kakovost pa tudi srečo in predvsem srce! Foto: KK Helios/Gašper Papež letnik lix | november 2019 | številka 11 slamnik | 35 [email protected] šport

Nuša Mali šesta mladinka sveta Otroška šola varnega padanja V izdihljajih atletske sezone je za enega vrhuncev uspešnega leta 2019 za Atletski klub Ob Tednu otroka je Judo klub Domžale po uspešni Domžale poskrbela gorska tekačica Nuša Mali, ki je na svetovnem prvenstvu v gorskih izvedbi na OŠ Rodica izpeljal delavnico otroška šola tekih v Argentini osvojila odlično šesto mesto med mladinkami. varnega padanja tudi na OŠ Venclja Perka. atletski klub domžale Nuša, ki judo V brezplačni projekt predsta- je bila že lani s 24. mestom najhitrejša vitve tehnik varnega padanja je bilo slovenska mladinka na svetovnem pr- vključenih 133 otrok, starih od šest venstvu v Andori, je tokrat na drugem do osem let. V času pouka pri športni koncu sveta potrdila svoj potencial in vzgoji so učenci pridobivali znanje o poskrbela za eno najboljših slovenskih pomenu varnega padanja in obvla- mladinskih uvrstitev v tej disciplini. Od- dovanja telesa v prostoru, kar bodo lično je izkoristila odsotnost afriških lahko vnovčili kot prevencijo pred po- tekačic in dokazala, da so jih tudi zah- škodbami pri igri v prostem času. tevni tereni – blatna trasa, speljana tu- Prijateljski turnir za najmlaj- di prek hudournikov, in dež – pisani na še – na tekmovanje po pogum: Ko- kožo. S časom 39:35 sekunde je na sla- nec oktobra se je 19 osnovnošolcev, ki bih sedem kilometrov dolgi progi, ki spoznavajo judo v Judo klubu Dom- je bila speljana gor/dol za manj kot 50 žale, udeležilo Prijateljskega turnirja sekund zaostala za bronom, zmaga je Judo Golovec za najmlajše v Ljublja- prepričljivo odšla v Italijo (Angela Mat- ni. Za večino otrok je bilo to tekmova- tevi/37:12). S tem dosežkom je skoraj nje prvo in je minilo z nabiranjem iz- izenačila najboljšo mladinsko uvrstitev kušenj v prijetnem in prijateljskem Suzane Mladenović, ki je leta 2005 kot vzdušju. Na tekmovanjih otroke prek se bodo domžalski judoisti udeleži- članica AK Domžale na svetovnem pr- med pionirji drugi v tem seštevku. Le- v ženski konkurenci osvojila Maja Per. judo vrednot in filozofije te borilne veli tradicionalnega judo turnirja Ka- venstvu v gorskih tekih v Novi Zelandiji tos je zablestel na Olimpijskem festi- Na daljši deset kilometrov dolgi progi ščine učimo premagovanja najrazlič- gami Biraki v Ljubljani. Kagami bira- osvojila peto mesto, o obeh dosežkih pa valu evropske mladine v Bakuju, kjer je deveto mesto osvojil Simon Štebe. nejših strahov: strahu pred nastopom, ki je ritual, ki temelji na japon- seveda lahko govorimo samo pohvalno. je osvojil 11. mesto, in verjamemo, da Dva tedna pred tem je v Ljublja- strahu pred množicami, pred zadovo- ski tradiciji, ko se v judu spominja- Kot (malo) češnjo na torti izje- bo prihodnje leto, ko ostaja v tej staro- ni potekal slovenski tekaški praznik – ljitvijo pričakovanj staršev ali učiteljev mo mejnikov preteklega leta ter ob- mne sezone je v novembru prejel tudi stni kategoriji, še boljši. Cilj je držav- Ljubljanski maraton. Martin Ocepek je ali strahu pred porazom. Z udeležbo novimo svojo predanost judo nače- odlični metalec kladiva Jan Emberšič. ni rekord v metu 5 kilogramov težkega maratonsko razdaljo pretekle v času na tovrstnih turnirjih otroci osebno- lom in vrednotam, kot so znanje, po- Iz pionirskih voda je zmagovito sko- kladiva, ki ima že kar 30-letno brado. 2:44:50 kot osmi najhitrejši Slovenec. stno napredujejo in se razvijajo in so gum, vztrajnost, prijaznost, prijatelj- čil tudi v mlajšo mladinsko kategori- Od tekaške sezone pa so se nekate- Nuša Mali in Jakob Mali sta izboljšala zato tudi nagrajeni. Organizatorji tur- stvo, spoštovanje in družbena odgo- jo in v letu 2019 ostal neporažen na ri poslovili 9. novembra v sami bliži- osebne rekorde v teku na deset kilome- nirja so poskrbeli za stimulativno na- vornost. Na turnirju bodo učenci OŠ slovenskih tleh. V glasovanju za Naj ni, na 6. Teku občine Mengeš. Na pet- trov, Nuša je bila z 39:16 deveta, Jakob grajevanje poguma najmlajših in za- Venclja Perka poleg borb nastopili atleta leta (v anketi sodelujejo trener- kilometrski razdalji je prepričljivo sla- s časom 34:34 tako kot pred dvema le- gotovili maskote Svetovne Judo zveze tudi s točko v uradnem otvoritvenem ji, atletski funkcionarji in klubi iz vse vil Jakob Mali, letos tudi članski dr- toma 25. (International Judo Federation). programu organizatorja. Slovenije) je v kategoriji mlajših mla- žavni prvak v teku na 3000 metrov z Domen Jarc Decembra tradicionalni turnir Špela Lampe dincev osvojil četrto mesto. Lani je bil zaprekami, tretje mesto je na isti progi Foto: wmrch2019.com.ar Kagami Biraki: Tudi letos decembra Foto: Judo klub Domžale

Palačinke, zabava in košarka. Kaj je boljšega? Turnir selekcij U8 in U9 na Viru V soboto, 9. novembra, je v Domžalah potekal 1. turnir Annamarie Prezelj v sklopu Športno društvo Vir je 21. septembra 2019 organiziralo projekta Šola košarke Annamaria Prezelj pod okriljem Ženskega košarkarskega turnir, na kateremu se je pomirilo kar 17 ekip. kluba Domžale, ki poteka na številnih osnovnih šolah v Domžalah in njegovi okolici (OŠ Venclja Perka, OŠ Trzin, OŠ Preserje pri Radomljah, OŠ Jurija Vege Moravče, OŠ Vrhpolje in OŠ Janka Kersnika Brdo).

žkk domžale Annamaria Prezelj je si lahko izdelal košarkarske cofke, bila na izredno visokem nivoju. S tem profesionalna slovenska košarkarica, žogo iz papirja ali pa pobarval košar- bi se zahvalila klubu ŽKK Domžale za ki igra v klubu PWSZ Gorzów Wielko- karsko pobarvanko. Dekleta so imela odlično organizacijo. Vesela sem, da je polski na Poljskem in zastopa barve možnost tudi lakiranja nohtov in za- projekt končno zaživel in se o njem tudi Slovenije, trenutno prav na kvalifika- časnih tattoojev. Gledalci so na tribu- odmevno govori. To pa je šele začetek, cijah za EuroBasket. nah navijali za dekleta, privoščili pa za prihodnost je še veliko novih idej in ciljev, ki smo si jih zastavili. Hvala vsem za podporo.« Nad razpletom turnirja je bilo za- dovoljno tudi vodstvo kluba ŽKK Domžale, še posebno predsednik kluba Bojan Dremel. »V Ženskem košar- karskem klubu Domžale smo veseli in ponosni na zaupanje Annamarie Pre- zelj, da skupaj z nami gradi prvovr- športno društvo vir Vreme nam tudi finančno pokril. Za konec še va- sten projekt šole košarke v Sloveniji. Iz- je vrhunsko postreglo s sončnimi žar- bilo za nove člane. Starši, vljudno va- jemen odziv deklet že na prvem turnir- ki, tako da so se imeli naši mali no- bljeni, da pripeljete vaše otroke, ki si ju je pokazal, da Annamaria ni samo gometaši in starši odlično. Prve štiri želijo druženja z vrstniki v popoldan- odlična košarkarica, ampak tudi izje- ekipe so dobile pokale, prav vsi tek- skem času v športni park Vir, kjer vam mno pozitivna osebnost, pravi magnet movalci pa tudi medalje. bodo trenerji posredovali vse potreb- za mlade košarkarice. Zahvaliti pa se Zahvala gre staršem, trenerjem in ne informacije, kako se nam pridru- moram tudi vodji šole košarke Maji vsem prostovoljcem, ki kakorkoli po- žiti. Grintal za super organizacijo, izjemni magajo klubu, in seveda vsem spon- Grega Stanek ekipi trenerjev in drugih sodelujočih na zorjem, ki so omogočili, da se je turnir Foto: ŠD Vir dogodku, ter sponzorjem, ki so naredili dogodek tako odličen.« V prihodnosti lahko pričakujemo še veliko tovrstnih dogodkov in s tem POIŠČITE NAS TUDI tudi širitev znanja in bolj bistveno, ši- ritev ljubezni do košarke na domžal- skih tleh. NA FACEBOOKU

Maja Grintal Foto: Katja Kač glasilo občine domžale

Turnirja se je udeležilo približno so si tudi brezplačne 10-minutne ma- 50 učenk od 1. do 7. razreda. Dekleta saže izpod rok maserke Sare. Vsi obi- so se pomerila v košarki, med tekmam skovalci dogodka pa so lahko svoje br- pa so potekala različna nagradna tek- bončice umirili z okusnimi palačinka- movanja, za katere sta nagrade priskr- mi Čokočinke. bela sponzorja dogodka Picerija Pipca Annamaria Prezelj je po turnirju iz- in Fintess center Ložar. V družinskem javila: »Izredno sem zadovoljna in ve- tekmovanju je bilo še posebno nape- sela s tem, kako se je turnir iztekel. Pre- to, vendar je na koncu zmago odnesla senečena sem bila nad številom ljudi, domov družina Kokalj. ki so nas na prvem turnirju tudi obi- Poleg košarkarskega dela so pote- skali. Nad tem sem tudi zelo počašče- kale tudi ustvarjalne delavnice, kjer na. Celotna organizacija dogodka je 36 | slamnik številka 11 | november 2019 | letnik lix šport [email protected]

Iskrene čestitke za izredno Namiznoteniški uspehi se nadaljujejo borbenost Tudi tokrat lahko poročam o uspeh naših namiznoteniških igralk in igralcev.

Tradicionalno tekmovanje Slovenija Open, najstarejše nts mengeš Vseh je toliko, da jih niti kickboxing tekmovanje, je tudi letos v Zagorje privabilo ne morem zajeti v tem prispevku. Če bi bili tudi vi radi del naše uspešne številne tekmovalce in tekmovalke iz Slovenije, Avstrije, namiznoteniške zgodbe (kot igralec Italije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Makedonije. oziroma igralka ali sodnik oziroma sodnica), se nam pridružite – nikoli ni prepozno. klub borilnih veščin domžale Odlično nadaljevanje svoje uspe- Tokratne tekmovalne uspehe za- »Iskrene čestitke vsem nastopajočim za šne športne poti je tudi v Zagorju po- čenjam z letošnjega 1. odprtega tur- izjemno borbenost,« je ob koncu 26. kazala Gaja Šalamun, saj je v konku- nirja RS za mladince in mladinke, ki WAKO mednarodnega PRIX kickboxing renci KL-kicklighta med mladinkami je potekal v Cirkovcah. Nastopilo je 98 turnirja Slovenija Open v Zagorju, na in članicami - 65 kg osvojila prvo me- igralk in igralcev iz slovenskih nami- katerem se je pomerilo blizu 450 tekmo- sto, na kar jo bo še dolgo spominjal znoteniških klubov, od tega osem iz valcev in tekmovalk, uspešne uvrstitve zlati pokal. V konkurenci starejših ka- našega kluba NTS Mengeš. Tara Ko- Kluba borilnih veščin Domžale pohvalil detinj +60 kg je Žana Hribar osvojila betič je na koncu osvojila 3. mesto predsednik kluba Marjan Bolhar ter če- tretje mesto, z enakim uspehom pa se pri mladinkah, še bolje se je odrezal stital prav vsem za pogum in borbenost, lahko pohvali v konkurenci PF-point Aljaž Goltnik z osvojenim 2. mestom ki sta tudi rezultat pridnih treningov in fighta, med mladinkami in članicami pri mladincih. želje tako tekmovalcev kot tekmovalk, +65 kg v KL-kicklightu Gaja Hribar. Na Rakeku je potekal 2. odprti tur- da na tekmovanjih pokažejo čim več Med dečki +32 kg konkurence PF- nir RS za kadete in kadetinje. Med 125 pridobljenega znanja in izkušanj. -point fighta je Mark Patrik Keržan udeleženci je bilo tudi devet predstav- Tekmovalci iz Kluba borilnih ve- osvojil 5. do 8. mesto. Čestitamo in že- nikov iz našega kluba, najboljši je bil ščin Domžale so prvo soboto v novem- limo veliko borbenosti tudi v priho- David Grad, ki je pri kadetih osvojil 3. bru v Zagorju uspešno nastopili, saj se dnje! Naše predstavnice so takole dobre volje zapuščale turnir v Puconcih in se veselile mesto. odličnih dosežkov. lahko pohvalijo s tremi medaljami in Vera Vojska V Puconcih je potekal 1. odprti tur- pokalom. Foto: KBV nir RS za mlajše kadete in kadetinje. govalec postal Rok Trtnik, tretje mestom: Jan Kromar ter Timotej Jeretina Udeležilo se ga je 92 tekmovalcev in sto je osvojil Aljaž Frelih, 5. do 8. je bil v eni in Andraž Maček ter Nel Savšek tekmovalk iz namiznoteniških klubov Nejc Erjavec. Pintarič v drugi ekipi. Pri mladincih širom Slovenije, iz NTS Mengeš tokrat Na Muti je potekal 2. odprti turnir pa je naša ekipa (Rok Grad, Mitja Za- šest. Neža Pogačar Žun je prijetno pre- RS za člane in članice. Nastopilo je de- vec) delila 5. do 8. mesto. senetila s 1. mestom pri mlajših kade- vet naših igralcev in igralk. V močni Naš tekmovalec Luka Trtnik je po- tinjah, podobno tudi Maruša Vrhov- konkurenci je pri članih najdlje prišel stal državni prvak v para namiznem nik s tretjim mestom. Pri mlajših ka- Andraž Avbelj, osvojil je 5. do 8. me- tenisu (NT za invalide oziroma tekmo- detih je bil naš najboljši Luka Jokić z sto. Pri članicah je Ana Tofant osvoji- valce s posebnimi potrebami). Zmagal osvojitvijo 5. do 8. mesta. la tretje mesto, Katarina Stražar je bila je v svoji kategoriji (7) in še v absolu- V Logatcu je potekal 2. odprti turnir 5. do 8. tni kategoriji. RS za mladince in mladinke. Nastopi- V Varaždinu je potekal 15. memo- Za svoje dosežke na evropskem pr- lo je 91 udeležencev, od tega enajst iz rial Mirka Abramoviča. Med udele- venstvu do 23 let (Finska), ko je osvo- NTS Mengeš. Pri mladinkah se je naj- ženci tega mednarodnega tekmova- jil dve srebrni medalji, pa je dobil pri- bolje odrezala Tara Kobetič z osvoje- nja je bilo tudi osem naših predstavni- znanje Olimpijskega komiteja Slove- nim tretjim mestom, pri mladincih pa kov, ki so tekmovali v ekipnih katego- nije. Aljaž Goltnik, delil je 5. do 8. mesto. rijah. Pri mlajših kadetih je drugo me- V soboto, 14. decembra, se začne- V Puconcih je potekal tudi letošnji sto osvojil Luka Jokić (skupaj z igral- jo ligaška tekmovanja pri članih (1., 2. 1. odprti turnir RS za mlajše člane in cem Majom Murnom iz ŠD SU), pri ka- in 3. namiznoteniška liga). Vabljeni v članice (U-21). Nastopilo je 54 igral- detinjah je prvo mesto med ekipami našo namiznoteniško dvorano v Men- cev in igralk, šest jih je bilo iz našega osvojila Neža Pogačar Žun (skupaj s gšu (poleg slaščičarne Flere) na ogle- kluba. Pri mlajših članicah je Katarina sotekmovalko Polono Horvat iz NTK de tekem elitne, 1. slovenske nami- Stražar osvojila drugo, Ana Tofant pa Fužinar Interdiskont), pri kadetih pa znoteniške lige. tretje mesto. Pri mlajših članih je zma- sta bili dve naši ekipi med 5. in 8. me- Besedilo in foto: Janez Šahovsko društvo Domžale Tajfun se vrača v elitno družbo Državni turnir Tretji vikend v oktobru se je domžalski šah po dolgih letih igranja v nižjih ligah uspel povrniti v druščino Šolsko leto se je šele dobro začelo, naše karateiste pa je že čakala pomembna tekma, najmočnejših šahovskih ekip v Sloveniji. državni turnir.

šd domžale tajfun S prvim me- Osolin, Lan Turek, Marjan Karnar, Ivan sankukai karate klub domžale fantje razdeljeni glede na višino pasu Lepe rezultate so karateisti dose- stom v zahodni skupini prve članske Bratko, Marjan Šemrl in Jože Skok. Eki- Pod vodstvom trenerjev so se pridno in težo. Med rumenimi pasovi do 35 kg gli tudi v kategorijah starejših dečkov državne lige in z zmago v zadnjem pa je praktično ves čas, torej v obdobju pripravljali, nato pa so se na tekmo- je Ažbe Zobec Kimovec osvojil brona- in deklic. Urh Brodar si je s svojo bor- kolu nad favorizirano ekipo ŠD Po- vseh osmih kol, odigranih v treh viken- vanju pomerili v borbah ter v izvaja- sto medaljo, na najvišjo stopničko pa benostjo prislužil bronasto medaljo, v sočje v neposrednem medsebojnem dih, delovala homogeno ter dosledno in nju kat in ippon kumiteja. Vsak izmed je stopil Žiga Brnot. Med oranžnimi hudi konkurenci pa se ni dal Anže Ža- dvoboju se je ŠD Domžale Tajfun po praktično brez večjih spodrsljajev za- tekmovalcev je imel svoje upe in cilje, pasovi si je v kategoriji do 40 kg dru- lec, ki je na koncu slavil zmago. Odlič- dolgih letih spet uvrstilo v najvišjo dr- sledovala priložnost osvojitve prvega najboljši pa je bil v vsaki kategoriji se- go mesto priboril Tai Teslić, v kate- no se je odrezala tudi Lija Rozalija Ce- žavno ligo, v kateri v desetih moštvih mesta, kar si je pred začetkom tekmo- veda lahko samo eden. V Karate klu- goriji nad 40 kg pa je Borut Stojano- rar, ki je osvojila kar dve bronasti me- igrajo praktično vsi vrhunski sloven- vanja sicer precej previdno in potihoma bu Domžale smo na naše karateiste vič naredil še korak dlje in osvojil zla- dalji, eno v borbah in drugo za izva- ski šahisti vključno z velemojstri. zastavila za cilj. Vsi igralci, so svoje par- tokrat še posebno ponosni, saj so se to medaljo. Dobro so se odrezali tudi janje kat. Za ekipo ŠD Domžale so poleg vele- tije odigrali odgovorno in na visoki ka- več kot odlično odrezali. Skupno smo zeleni pasovi. Tretje mesto sta si pri- Piko na i sta dodala še kadet Do- mojstra Firata Buraka in mednarodnega kovostni ravni, ekipa pa je delovala do- osvojili kar 16 medalj, od tega tudi pet služila Andraž Vodlan in Tian Olfacio, men Cvar, ki je v borbah osvojil drugo mojstra Mladena Milenkoviča nastopili volj močno in homogeno, da se je lah- prvih mest. srebrno medaljo pa je domov odnesel mesto in kadetinja Zoja Kokalj Osol- vsi dolgoletni standardni člani domžal- ko zbrala in nadaljevala svoje poslan- Prvo zlato medaljo si je z natanč- Žak Deželak. Za fanti dekleta vseka- nik, ki se je veselila bronaste medalje. ske prve ekipe: Jure Plaskan, ki je poleg stvo tudi v težjih in manj prijetnih v si- nim prikazom ippon kumite tehnik kor niso zaostajala. V katah je na tre- Vsem tekmovalcem iskreno česti- svojih partij imenitno odigral tudi vlo- tuacijah, ki se jim je na takih tekmova- med mlajšimi dečki prislužil Tilen Do- tjo stopničko stopila Eva Pudjak, na- tamo in jim želimo na njihovi karatej- go kapetana ekipe, Špela Orehek, Bojan njih praktično nemogoče izogniti. vžan. Zgledu mlajšega karateista so slov aktualne državne prvakinje pa je ski poti še naprej veliko uspeha! Dosežen uspeh je velika nagra- sledili tudi starejši, ki so se pomerili s ponovnim prvim mestom potrdila da vsem igralcem in vodstvu društva v borbah. V kategoriji dečkov so bili Mojca Požek. Tjaša Š. Savšek za vložen trud in prizadevanja, na kar smo seveda ponosni vsi člani ŠD Dom- ROK ZA ODDAJO žale Tajfun. Uvrstitev domžalske član- ske ekipe v elitno skupino najboljših v Naslednja številka Slamnika izide v ponedeljek, 23. decembra 2019. državi poleg tja že uvrščene ženske in Rok za oddajo prispevkov je v ponede- mladinske ekipe namreč vrača domžal- ljek, 9. decembra 2019, do 12. ure. ski šah in njegov ugled na mesto, ki mu Pri vsakem prispevku mora biti jasno v Sloveniji glede na tradicijo pripada. razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis V Sloveniji je namreč na prste ene roke fotografa in komentar k fotografiji. mogoče prešteti društva, iz katerih bi v Prispevke lahko v času uradnih ur najvišjih ligah lahko igrale ekipe iz vseh oddate v Kulturnem domu Franca naštetih kategorij šahistk in šahistov. Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v Vsekakor pa ta uspeh zdaj terja tudi nabiralniku na stavbi ali na naš e-naslov. temeljit razmislek glede tega, kako to V skladu z Odlokom o javnem glasilu težko priborjeno vlogo ŠD Domžale Občine Domžale Slamnik nenaročeni prispevki ne bodo honorirani, končno Tajfun obdržati tudi v prihodnje. Prav odločitev o objavi prispevkov in njihovi to slednje bo za vodstvo, igralce in osta- dolžini pa sprejema uredništvo. Za le člane društva vsekakor predstavljalo vsa vprašanja smo vam na voljo na precejšen izziv, s katerim se bo treba e-naslovu: [email protected] spoprijeti že v bližnji prihodnosti. db letnik lix | november 2019 | številka 11 slamnik | 37 [email protected] objave

Je čas, ki da, Odšla si kot sončen dan, Naj bo spokojen, sladek spanec tvoj, je čas, ki vzame, ostal le v srcu je sanj ... prinese blaženega naj miru, je čas, ki celi rane. Poljubi mi še na ustih gore ... v srcih nosili bomo te s seboj, In je čas, ki nikdar ne mine, spominjali se bomo dni, ko bil si tu. ko zasanjaš se v spomine. zahvala zahvala zahvala Mnogo prezgodaj nas je v 60. letu starosti 25. oktobra 2019 je za vedno prenehalo biti zlato srce ljube zapustil naš dragi sin, mož, ati, dedi, brat in stric žene, mami, babi, tašče, tete, svakinje in prijateljice V miru je zaspala naša Anton Urbanija Slavke Komar iz Radomelj roj. Perne, upokojene učiteljice iz Domžal 1942–2019 Enčka Mežan Belšak Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče, Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in cvetje in svete maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. znancem za izrečena sožalja, izkazano sočutje, darovano cvetje Hvala gospodu župniku Janezu Jarcu za lepo opravljen in sveče. Hvala vsem, ki ste se prišli od nje poslovit in ste jo Od nje smo se poslovili v petek, 8. novembra 2019, pogrebni obred ter pevcem Moškega pevskega zbora Radomlje, pospremili na njeni poslednji poti. Srčno se zahvaljujemo gospe na pokopališču v Domžalah. citrarki Tanji Zajc Zupan in pevki Teji Saksida za ganljivo Mimi Cotman Zupanc in gospodu Slavku Hrenu za čustven in glasbeno spremljavo. Prav tako se zahvaljujemo Pogrebni ganljiv govor ob slovesu. službi Vrbančič za opravljeno pogrebno storitev in cvetličarni Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in ste bili del njenega življenja. Na ovinku za lepe cvetlične aranžmaje. Neizmerno te pogrešamo! Vedno boš ostal v naših srcih! Žalujoči: mož Ivo, hči Neli, sin Sandi, vnuki Blaž, Jošt, Žalujoči: mož Niko ter otroci Martina, Stojan in Irena z Sabina in Klemen, zet Sašo ter ostali sorodniki družinami Vsi tvoji

Tako, tiho, skromno si živela, Nosimo te v srcih, takšno tudi si življenje imela, v nas naprej živiš, zahvala zdaj rešena vseh si bolečin, tudi ti nikoli nas ne izgubiš. za teboj ostal bo lep, a boleč spomin. zahvala V 70. letu se je od nas poslovil brat zahvala Za vedno je odšla naša mami, V 91. letu je za vedno zaprla babica in prababica – mami Meti Janez Marčun utrujene oči naša draga teta z Rov

Metka Grčar Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in Ivanka Pestotnik Brgantova iz Doba rojena Resnik znancem za podarjene svete maše, cvetje, sveče, denarno 22. 10. 1925–10. 10. 2019 z Vira pomoč ter besede tolažbe in vzpodbude. Hvala tudi dr. Zajčevi, medicinski sestri Marti, patronažni sestri Marjeti in bratu Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem za Hvaležni smo vsem, ki ste našo mami poznali in jo v času Martinu ter prijatelju Vladu Učakarju za nesebično pomoč pri izrečena sožalja in sveče. Hvala cvetličarni Na ovinku za lepo njenega življenja spoštovali in jo imeli radi ter ji to, in tudi nam prevozih, gospodu župniku za lepo opravljen obred, Pogrebni okrasitev vežice s cvetjem in g. župniku Aleksandru Ureku vsem, izkazali na njeni zadnji zemeljski poti. Hvala vsem, ki ste službi Vrbančič, gospodu Pečniku, gospe Viki in osebju za ganljive besede ob slovesu. Zahvaljujemo se tudi Pogrebni jo spremili na pot večnega življenja le nekaj dni pred njenim 94. urološkega kliničnega centra. službi Vrbančič, pevcem, trobentaču in praporščakom. rojstnim dnem. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči: nečak Drago z družino in ostalo sorodstvo Vsi njeni Žalujoči: brat Miroslav in ostalo sorodstvo

Ti ne veš, Vekovečna drugih je bližina. Kot ajda na polju je naše življenje, kako pogrešamo te mi, Smrt je le združitev na večer. od cvetja do zime korak je samo, spočij si trudne zdaj oči, Zemlja skupno je pribežališče v žalost obrne se vsako veselje, za vse še enkrat hvala ti. in poslednji cilj vseh nas je mir. a vendar živeti je lepo ... (Mila Kačič) (Ivan Sivec) zahvala zahvala zahvala Svojo življenjsko pot je v 69. letu sklenil naš dragi V 73. letu se je od nas poslovil Svojo življenjsko pot je v 77. letu sklenil Albin Dečman iz Domžal Dušan Peterlin Janez Kosec iz Domžal iz Preserij pri Radomljah Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem znancem in vsem, ki ste ga poznali, za izrečena sožalja, Ob njegovem slovesu se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter darovane sveče in cvetje. Iskrena hvala g. župniku za lepo prijateljem in sodelavcem za izrečena sožalja, darove za cerkev, pevcem za ganljivo zapete pesmi, kakor tudi vsem, ki ste ga opravljen obred, Pogrebni službi Vrbančič, PGD Tosama in dr. sveče, cvetje in svete maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. pospremili na njegovi zadnji poti. Tomažu Mušiču. Hvala g. župniku Gašperju Mauku za lepo opravljen obred in Posebna zahvala Prostovoljnemu gasilskemu društvu Domžale Hvala vsem, ki ste z nami delili spomine nanj in ga pospremili sveto mašo. in podjetju BTC, d. d., Ljubljana. na njegovi zadnji poti na pokopališču v Domžalah. Vsi njegovi Vsi njegovi Žalujoči vsi njegovi november 2019

Prazen dom je in dvorišče, Spomini so kakor sanje, naše oko zaman te išče, v spomin ki pod pepelom tlijo, ni več tvojega smehljaja, a ko pepel razbrišeš, le delo tvojih rok ostaja. spet tiho zažarijo. 6. novembra je minilo dvajset let, odkar nas je zapustila naša draga v spomin v spomin 28. novembra bosta minili dve leti, odkar nas je zapustil naš dragi oče, mož in tast Marija Hribar Triindvajsetega novembra je minilo rojena Kaplja dvajset let, odkar se je od nas poslovila naša draga Janez Lončar z Vira po domače Senčarjev Janez Štefka Smolnikar iz Prevalj pri Lukovici Hvala vsem, ki se je spominjate in jo ohranjate v lepem z Vira spominu. Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu Hvala vsem, ki jo skupaj z nami ohranjate v lepem spominu. in prižigate sveče. Vsi njegovi Hči Marjana in sin Sandi z družinama Vsi njeni 38 | slamnik številka 11 | november 2019 | letnik lix objave [email protected]

�� Pred Tabo klečim, Gospod OBČINA DOMŽALE in svoj molk Ti prinašam zahvala kot darilo ljubezni … Na topel oktobrski dan, zlato obsijan z OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU jesenskim soncem, smo se v Šentpavlu pri ZA SOFINANCIRANJE ŠPORTNIH IN zahvala Dragomlju, poslovili od Svojo življenjsko pot je v 71. letu sklenil naš REKREATIVNIH PROGRAMOV V OBČINI dragi mož, oči, dedi, pradedi, brat in stric Dani Kaplja DOMŽALE ZA LETO 2020 – Buričeve Dani, kot so jo vsi poznali. Dne Zdravko Kokalj 15.oktobra je v spanju prešla na drugo stran in se mirno poslovila Vso zainteresirano športno javnost obveščamo, da Občina iz Domžal od bitke z rakom, ki jo je bila kar nekaj let. Dani je bila borka, Domžale na svoji spletni strani www.domzale.si v zavihku 13. 12. 1948–11. 11. 2019 je v žalnem sporočilu napisala njena onkologinja dr. Unkova. »Objave/ javni razpisi, naročila, objave / aktualni« objavlja Jav- In res je bila, z boleznijo se je borila neustrašno in po svoje, ni razpis za sofinanciranje športnih in rekreativnih programov Iskreno se vam zahvaljujemo za sočustvovanje in izkazano predvsem pa skoraj do konca ni pustila, da bi ji spremenila v občini Domžale za leto 2020. Rok za prijavo je možen do 9. pozornost. Naše hvaležne misli naj dosežejo vse sorodnike, njen stil življenja – ta je bil energičen in vedno v stiku z ljudmi. januarja 2020. prijatelje, sošolce, bivše sodelavke Emona Merkur Vir, sosede in Najrajši je imela delo v gostilni, rada je bila med ljudmi. Pa rože, sovaščane iz Srednjih Jarš za vse objeme in stiske rok. ki so vedno pisano cvetele okrog doma in gostilne, saj je imela Številka: 6710-82/2019 Hvala za darove, ki ste mu jih namenili. stil in eleganco prav tako rada kot delo z ljudmi. Dani je imela Datum: 29. 11. 2019 Občina Domžale Hvaležni smo osebni zdravnici dr. Mojci Zajc Kraševec, njeni med. vedno besedo in pomoč za druge. Znala jim je prisluhniti in Župan Toni Dragar sestri Tini Šlibar in patronažni sestri gospe Romani Pirnat za vso nikoli ni odvrnila pomoči tistemu, ki jo je potreboval. Zato smo �� oskrbo. Posebna zahvala velja Urgentni službi Domžale za hitro se odločili, da prosimo vse, ki so se želeli posloviti od nje, da pomoč. Zahvala g. župniku Klemenu Svetelju za sočutno opravljen ZAVOD ZA ŠPORT IN REKREACIJO DOMŽALE namesto rož in cvetja darujejo društvu Rdeči noski, ki prinaša obred poslovitve in pevcem cerkvenega zbora za lepo petje. smeh in upanje v vsakdan obolelih za rakom. Verjamemo, da Posebna zahvala velja tudi gospe Magdi Šalamon za lep RAZPIS bi ji to bilo všeč, še bolj, če bi vedela, da se je za dober namen poslovilni govor, Pogrebni službi Vrbančič in pozavnistu Blažu zbralo kar 410 evrov, ki so že nakazani društvu. Od srca se ŠPORTNIK LETA OBČINE DOMŽALE Kozjeku. Vsem, tudi neimenovanim, iskrena hvala. zahvaljujemo vsem, ki ste darovali za dober namen, in vsem, ki V LETU 2019 Žalujoči: žena Pavelca, hčerke Urška, Kristina in Marija z ste se na topel oktobrski dan skupaj z nami poslavljali od nje. družinami ter ostalo sorodstvo Hvala! V začetku leta 2020 bomo podelili priznanja na področju športa v občini Domžale. Priznanje je nagrada in javno priznanje uspešne- mu delu, mnogokrat tudi odrekanjem, vendar smo prepričani, da za tem stoji predvsem ljubezen do športa in dela, ki ga opravljate. Pri tem pa, poleg športnic in športnikov, ne gre pozabiti tudi na Vsa leta si delal, pošteno živel, ljudi iz ozadja. To so ljudje, ki so vedno prisotni in si zaslužijo zahvala potem pa z boleznijo hitro zaspal. Srce je onemelo, dih je zastal, priznanje za svojo aktivnost, ki vpliva na vse nas. a spomin nate bo večno ostal. S ciljem javno predstaviti te osebnosti in društva, objavljamo raz- V 89. letu nas je zapustila draga mami, Spočij zdaj trudne si oči, pis za posredovanje predlogov za najboljše športnice, športnike mama in tašča za vse še enkrat hvala ti! in športne delavce ter društva, na podlagi katerih bodo izbranim na zaključni slovesnosti v Športni dvorani Domžale ob bogatem zahvala kulturnem programu podeljena priznanja. Ivanka Smolnikar Prepričani smo, da je v množici uspešnih domžalskih športnic in iz Domžal Svojo življenjsko pot je v 69. letu starosti sklenil naš dragi športnikov ter članic in članov domžalskih športnih društev tudi 12. 1. 1931–19. 10. 2019 letos mogoče izbrati tiste, ki so v minulem obdobju največ prispevali k promociji športa, ne samo na občinskem, ampak tudi na dr- Mirko Štrajhar žavnem in svetovnem nivoju. Strokovni svet bo sprejel končne od- Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in iz Nožic znancem za izrečena sožalja, cvetje in sveče. ločitve za podelitev priznanj tistim, ki so zaznamovali leto 2019. Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, Zahvalo izrekamo osebju DEOS, Center starejših Gornji Grad Te športnike in športnice ter športne delavce zagotovo najbolj pozna- gasilcem iz PGD Homec, sošolcem in nekdanjim sodelavcem za skrb in pozornost v času bivanja, Pogrebni službi Vrbančič s te sami, zato je pred vami odgovorna naloga, da jih prepoznate. Če je za izrečena sožalja, podarjene sveče, darove za svete maše in pevci za lepo opravljen pogrebni obred in Cvetličarni Omers za potrebno, se odločite za izbor potencialnih kandidatov za prejemni- finančno pomoč. Hvala tudi Duši Zupančič in Andreju Ulčarju krasne cvetne aranžmaje. ke priznanj ter jih vpišete na prijavni obrazec, ki ga lahko najdete iz PGD Homec za ganljive besede slovesa ter g. župniku, Hvala vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu! na spletni strani Zavoda za šport in rekreacijo Domžale: www.sport- pevcem, trobentaču in Pogrebni službi Vrbančič. -domzale.si. Na spletni strani zavoda boste našli tudi celotni razpis, smernice in merila za izbor ter datum, do kdaj je treba oddati prijave. Žalujoči: sin Tone, vnuk Grega in snaha Anica Vsi njegovi Zavod za šport in rekreacijo Domžale ��

SPREJEM ZAHVAL Zahvale in v spomin sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, v sredo pa tudi med 15. in 17. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti [email protected].

NAGRADNA IGRA: ANSAMBEL KOVINARJI Pravilni odgovor: Kovinarji so obiskovalce prireditev zabavali 19 let. Zgoščenko s skladbami Borisa Kopitarja prejmejo: Klavija Usenik, Domžale Danica Juvan, Škofja Loka Roman Učakar, Domžale 3. december MALI OGLASI 18.00 Taxi Domžale - prevozi oseb - Brezplačen odvoz vseh ko- brezplačne spremstva starejših – najceneje. vinskih predmetov, pralnih t: 040 608 421 strojev, odsluženih koles, vstopnice plinskih jeklenk in akumula- Inštrukcije, najcenejše: angle- torjev. ščina, fizika, matematika. t: 040 780 078 t: 051 775 200 Bistro Kiwi, Depala vas nudi Nudimo vam razrez cistern za prostor za zaključene družbe. kurilno olje Možen najem samega prostora. t: 040 872 078 t: 040 872 078

Male oglase sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, v sredo tudi med 15. in 17. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti: [email protected] letnik lix | november 2019 | številka 11 slamnik | 39 [email protected] pisma bralcev | nagradna križanka

prekladalnih strojev in kamionov, ki imajo kovinske kesone, se Vendar imamo ključno vlogo za nastajanje odpadkov predvsem ob stresanju odpadkov v industrijske zabojnike vsak delovnik od ljudje, ki nastopamo v vlogi potrošnikov. Večje povpraševanje pisma bralcev ranega jutra do popoldneva pojavlja hrup, predvsem udarni, ki ima za posledico večjo proizvodnjo in s tem obdelavo raznih su- močno presega zakonsko dovoljene ravni hrupa. Ob tem se dvigu- rovin, ki pripeljejo na koncu verige do samega izdelka in kupa Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, je strupen rjast prah in odtekajo onesnažene izcedne vode. ovojnin ter embalažnin, ki niso samorazgradljive. Z uporabo do- krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaro- brin ni sicer nič narobe, če bi končni uporabnik razmišljal tudi o čenih prispevkov, v skladu s svojo uredniško politiko in Sosedje mejaši so s peticijo župana že opozorili na nepravilnosti primernem odlaganju embalaže in iztrošenega izdelka po koncu prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki in z njimi povezane težave ter ga zaprosili za vključitev občinske njegove življenjske dobe. objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posamezni- uprave v reševanje problema. Odgovor, da občina za to ni pristoj- kovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Prispevki na, je napačen in zavajajoč. Gradbeni zakon v 8. členu izrecno Vsako leto se po lokalnih skupnostih odstranjujejo nevarni in neza rubriko Pisma bralcev morajo biti opremljeni s polnim določa, da v delu, ki se nanaša na skladnost s prostorskimi iz- nevarni odpadki iz gospodinjstev. Pri tradicionalnem kosovnem imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v pri- vedbenimi akti in drugimi predpisi občine v okviru izvirne pri- odvozu postavijo občani ob cestišče najrazličnejše uporabne in meru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter kon- stojnosti občine opravljajo nadzor občinski inšpektorji. Občina je neuporabne predmete, ki so nekoč služili svojemu namenu, da- takt, na katerem je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. dolžna, da se aktivno vključi v odpravljanje nepravilnosti. Če želi nes pa, zaradi nemodernosti, poškodovanosti, neekonomičnosti imeti občina to, za okolje sporno dejavnost na svojem območju, popravila, cenejšega in dostopnejšega nakupa enostavno niso več naj skupaj z lastnikom zbiralnice odpadkov poišče od naselja bolj uporabni in so primerni le za na odpad. Smisel takega početja je oddaljeno lokacijo in poskrbi za vse ukrepe varovanja okolja pred večplasten, predvsem, da se doma znebimo navlake, ki je ne potre- nedovoljenimi emisijami v naravo. Prizadeti stanovalci imajo vso bujemo več, in želimo, da se jo z občinsko javno službo odstrani na Hrup – okoljsko breme pravico to zahtevati. za to predvideno mesto. Ali je mogoče določene izdelke enostavno Jože Nemec, Domžale reciklirati, druge uporabiti, tretje pa uničiti, nas ne zanima več. Povsod prisoten hrup ni samo moteča nadloga. Nevropsihiatri November 2019 bodo pritrdili, da je zdravju škodljiv. Če smo nekoč živeli ob zvo- Vendar nekatere razvite zahodne države ugotavljajo, da je mogo- kih žuborenja voda, šelestenja dreves v vetru, petju ptic in cvr- če nameniti posebno pozornost trajni uporabi rabljenih potrošnih čanju murnov v naravi ter zvonjenju cerkvenih zvonov, je danes dobrin (angl. Sustainable reuse of second-hand goods). Na Fin- hrup povsod prisotna zvočna obremenitev okolja. skem je ustanovljenih 10 neprofitnih trgovin, ki po ugodnih cenah Ravnanje z odpadki in ponujajo rabljeno in obnovljeno pohištveno opremo, oblačila, Glavni izvor hrupa v naseljih je vseh vrst motorni promet, delo z igrače, knjige, športno opremo, gospodinjsko opremo idr. Tudi motornimi napravami in orodji na javnih in zasebnih krajih brez zamisel o javnem prostoru Nova Zelandija je primer, kjer si vlada prizadeva zmanjšati število časovne omejitve, preglasna glasba iz zvočnikov na raznih prire- naraščanja odpadkov s takšnim pristopom. V Veliki Britaniji s tem ditvah ter prednovoletno norenje s petardami in raketami. z uporabnim namenom modelom zagotavljajo t. i. ‘krožno gospodarstvo’, s čimer zadržu- jejo izdelke čim dlje v uporabi, da izkoristijo iz njih vso vrednost, Prekomeren hrup bi bilo možno omejiti oziroma preprečiti z bolj V Sloveniji imamo v skladu s sprejeto okoljsko zakonodajo in na nato jih, če se le da, ob koncu življenjske dobe obnovijo in ponov- omejevalnimi določbami predpisov o varstvu pred hrupom, kakr- podlagi uredb EU relativno ustrezno urejeno ločevanje in odlaganje no ponudijo v uporabo, sicer gredo v razgradnjo. šne smo v preteklosti že imeli, kot tudi z zamenjavo hrupnih mo- raznoraznih odpadkov. Kljub temu pa Agencija RS za okolje ugota- tornih naprav z električnimi oziroma akumulatorskimi. V naseljih vlja, da nastane pri nas letno nekaj več kot 7 milijonov ton odpad- Ali bi bilo mogoče kaj podobnega izvesti tudi v Sloveniji? Da. Na bi morali izločiti težak motorni promet. kov. Povečuje se predvsem raba snovi na prebivalca (posameznik primer samo na lokalni ravni bi lahko občina ponudila za tak pridela letno približno 450 kg smeti). Ker količine odpadkov vsako namen javni prostor, kamor bi zavedni občani zastonj pripeljali Stanovalcem hiš v strnjenih naseljih, kjer so z odlokom o OPN leto naraščajo, tako z domačo proizvodnjo kot z uvozom različnih še uporabne izdelke, ki jim ne služijo več in potrebujejo morebiti dovoljene samo mirne poslovne dejavnosti, hrupne in okoljsko izdelkov in surovin, je po podatkih agencije predelava komunalnih minimalni servisni poseg, drugi, ki jih to zanima, pa bi te izdelke moteče pa so opredeljene kot nedopustne, pristojne občinske kot odpadkov dosežena le v 30 odstotkih, seveda ob pogoju, da so ti brezplačno prevzeli in jih uporabili za svoje potrebe. To bi bilo tudi državne službe ne omogočajo uveljavljanje njihovih, tudi z odloženi v ustrezne centre za ravnanje z odpadki. Naraščajo količi- veliko bolje, kakor da vse kosovne izdelke le zmečemo na kup in ustavo zagotovljenih pravic do zdravega življenjskega okolja. ne odpadne embalaže, odpadne električne in elektronske opreme, jih komunalno podjetje v rinfuzi odpelje na deponijo. Ko bomo opreme iz gospodinjstev, industrije in drugih sektorjev. Večina teh ozavestili trajnostno uporabo dobrin, bomo našemu planetu za- Za bivalno okolje nedopustno obremenjujoča dejavnost zbiranja, odpadkov je obdelanih v Sloveniji, preostali pa poslani v obdela- gotovo zmanjšali tudi svoj ogljični odtis. sortiranja in strojnega prekladanja odpadkov pretežno kovinske- vo v druge države. Država si torej prizadeva zagotoviti višji delež ga izvora je sredi stanovanjskih hiš v Dobu. Pri obratovanju težkih predelanih odpadkov predvsem z vidika varovanja naravnih virov. dr. Tomaž Lavrič nagradna križanka 10 nagradna križanka 11 Nagrajuje Kulturni dom Nagrajenci, ki so pravilno rešili Marijana Kralj iz Dola pri Ljubljani Nagrade podarja: Rešitev križanke je: Franca Bernika Domžale križanko v glasilu Slamnik (2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem Kulturni dom Franca Bernika PAVLIHA Nagrade: št. 10-2019: domu Franca Bernika za sezono 2019/2020) Domžale, Ljubljanska cesta 61, Trikrat po dve vstopnici za 1230 Domžale ogled filma v KD Franca Bernika Janez Tomc iz Domžal (2 vstopnici za Pavla Kmetič iz Domžal (2 vstopnici za Domžale za sezono 2019/2020 ogled filma v Kulturnem domu Franca ogled filma v Kulturnem domu Franca Ber- Bernika za sezono 2019/2020) nika za sezono 2019/2020) Pravilno geslo križanke nam lahko pošljete do ponedeljka, 13. 12. 2019, na naslov: Uredništvo Slamnika, Kulturni dom Ljubljanska c. 61, 1230 Domžale. nagradna Franca Bernika, p. p. 2 Imena in priimki ter kraj izžrebanih križanka 11 1230 Domžale dobitnikov nagrad bodo objavljeni v naslednji številki. 40 | slamnik številka 11 | november 2019 | letnik lix okolje [email protected] kolumna • kam greš, človek? anton komat SISTEMSKA SLEPOTA – SLEP JE, KDOR NE VIDI CELOTE

Ekosistem planeta in človeška družba sta medsebojno izjemno prepletena in hkrati preveč zapletena, da bi ju lahko pojasnil človekov premočrtni (linearni) um, na katerem temelji znanost.

ajbrž poznate budistično posredovanje v mreži življenja, kar če pridela več. Toda večji pridelek v gienskimi standardi’, ki so povezani veli ‘borci’ proti poplavam in dodatno zgodbo o slonu in petih vedno povzroči škodljive posledice, ta- tržni ekonomiji niža cene, kar majhne z ‘obveznimi’ tehnološkimi standardi zabetonirali vodotoke. Zamejena reka slepcih. Pet slepih mož so koj ali kdaj pozneje. In prav sistemska pridelovalce uniči, preživeli pa morajo in strojnim embaliranjem, kar v konč- pa pospešuje pretok vode, ki z erozijo Nvprašali, kakšen je vide- slepota povzroča krize, ki nas vodijo pridelati vedno več, če želijo obstati. ni posledici onemogoči dostop malih poglablja strugo. Posledica hitrejšega ti slon. Prvi je otipal slonovo nogo in v zaton civilizacije. Če slepec slepca Kmetje postanejo ujetniki v sistemsko kmetij do polic supermarketov. pretoka je, da vstopi v veljavo Berno- rekel: »Slon je kot steber.« Drugi se je vodi, se oba zvrneta v jamo! past, v začarani krog – circulus vitio- ullijev zakon, po katerem začne reka dotaknil trebuha in vzkliknil: »Takšen Ljudje si ne želijo, da bi povzročali sus, v katerem morajo postati ‘veliki’, Ljudje si ne želijo, da srkati vodo iz pokrajine, zato upade je kot zid!« Tretji je zatipal njegovo uho revščino, lakoto, onesnaženje ali da bi ali pa propadejo. Tu vstopijo politiki, ki bi povzročali revščino, nivo talne vode, prekine se kapilarni in bil prepričan, da je slon nekakšna iztrebljali druga živa bitja, in le redki želijo rešiti problem. Toda, namesto da lakoto, onesnaženje ali dvig vode v tleh in pojavi se kmetijska cunja. Četrti slepec ga je prijel za rep podpirajo nasilje, vojne in terorizem. bi storili edino stvar, s katero bi ohra- suša. Rezultat ‘borbe’ proti poplavam in slona opisal kot kos vrvi. Peti, ki ga Vendar te grozote nenehno proizvaja nili male kmetije – omejevanje rasti da bi iztrebljali druga živa je kmetijska suša. Vodno obilje odte- je prijel za rilec, pa je slona prepoznal človeška družba, sistem kot celota. velikih kmetij – zagotovijo subvencije, bitja, in le redki podpirajo ka, zato se pojavijo zahteve po nama- kot debelo gumijasto cev. Potem so se Tako sprevrženo stanje je posledica katerih posledica je, da velikim omogo- nasilje, vojne in terorizem. kanju, ki bi še bolj izpraznilo vodoto- vsi začeli prepirati, kakšen je v resni- tega, da velika večina ljudi, vključno čijo še večjo rast. Ta čas v EU 20 odstot- Vendar te grozote nenehno ke. Zdaj imamo izmenično poplave in ci videti slon. Zgodba je pomenljiva z oblastjo, ne zna razmišljati celovito, kov velikih kmetij pobere 80 odstotkov suše. Poruši se vodni režim pokrajine, za sedanji čas, če slona spremenimo torej sistemsko. vseh subvencij; malim, ki predstavljajo proizvaja človeška družba, dežela se znajde v vodnem stresu in v ekosistem planeta, pet slepih mož Znanost je s specializacijo razpadla 80 odstotkov celotnega števila kmetij, sistem kot celota. potem odgovorni blebetajo, da je to pa v predstavnike petih znanstvenih na mnoštvo ‘strok’, ki proizvajajo ‘stro- pa dodelijo zgolj 20 odstotkov denar- posledica globalnih klimatskih spre- disciplin. Dodajmo slovenski rek: »Če kovnjake’ za vse bolj ozka področja, nega kolača. Spirala propadanja je memb. Politiki si kot Pilat umijejo roke slepec slepca vodi, se oba zvrneta v pre- tako specializirana, da za medsebojno sprožena, vedno več družinskih kmetij V Slovenji se neznanje sistemskega in ‘nemočni’ kažejo v nebo. Ob tem si pad.« in nam postane jasno, zakaj se v sporazumevanje potrebujejo slovar- propade in preživele so vse večje po pogleda kaže tudi na ‘uravnavanju’ vo- manejo roke ‘borci’ proti poplavam, ki svetu vse bolj kopičijo nerešljivi pro- je metafor, ki jih uporabljajo. Čeprav površini. Propadanje vse večjega šte- dotokov, ki se zagovarja kot ‘boj’ proti so poplave povzročili. Torej nimamo blemi, ki nas bodo zvrnili v evolucijski volja po rešitvi določenih problemov vila kmetij pritegne politike v ‘reševa- poplavam. Začelo se je z zasipava- opravka z naravnimi nesrečami, am- propad. obstaja, praviloma manjka celovito ra- nje’ kmetijstva, kar povzroči povečanje njem ‘nekoristnih’ močvirij, stranskih pak s sistemsko slepoto. Svet ni mehanična ura, ki jo po- zumevanje, kako se sistemi dejansko zneska za subvencije in tako naprej, rokavov rek in poplavnih gozdov, s Iz teh žalostnih zgodb lahko po- pravi urar, niti ne deluje po zakonih obnašajo, v nasprotju s tem, kakor si dokler ne ostanejo samo še ogromne katerimi naj bi pridobili nove kmetij- vzamemo, da dobri nameni niso do- Newtonske mehanike, po kateri fizik mi želimo, da bi se obnašali. Zato veči- industrijske farme. Nastalo stanje po- ske površine. Hkrati so bili regulirani volj, in storiti tisto, kar je videti logič- napove pozicijo planetov v času. Svet na problemov sodobnega sveta ostane litiki nato opravičujejo kot neizogibno zgornji deli povirij in hudourniki, ki so no, ni vedno najboljše ukrepanje. Ko je kaotičen sistem, kjer odpovedo vse nerešenih in ne samo to, brezupen je posledico tržnih zakonitosti, ki ‘pove- se izlivali vanje. Visoke vode so kot po doživimo, da sistemi porazijo naše naše ambicije o napovedljivosti priho- tudi ves trud, usmerjen v njihovo re- čujejo konkurenčnost in produktiv- toboganu zdrvele dolvodno in povzro- poenostavljene modele in izničijo vsa dnjih dogodkov. Zato ni mogoče, da bi ševanje. Tako stanje vodi v posebno nost’. Skratka, obstoječi sistem kmetij- čile poplave. Takrat so vstopili ‘reše- prizadevanja, da bi jih uklonili člove- svet razložili z mehanicistično znan- obliko norosti, ki se kot vsaka norost skih subvencij zagotavlja zmagoslavje valci’ poplav in zabetonirali ustrezne kovi volji, se zavemo, da v sebi skriva- stveno metodo. Kar mehanicistični um kaže s tem, da nenehno ponavljamo industrijskega kmetijstva, kar je točno dele vodotokov. Poplavni val je udaril jo globok nauk. Meje sistema nečemu prepozna in napade kot problem, eko- nesmiselne in neumne stvari. S tem pa tak izid, kakršnega so hoteli preprečiti. nižje in temu je sledilo novo betonira- služijo in imajo svojo funkcijo. Ko gre sistemski um dojema povsem drugače. le še zaostrujemo probleme, ki bi jih Začetno nevednost zaplete še profitni nje rečnih bregov. Potem se je zgodi- za sisteme, omejitve niso ovire, ki jih Ekosistemski pogled sprejema dejstvo, morda celo želeli rešiti. interes korporacij. Njim je sedanji me- la barabija, da je oblast na lobiranje je treba podirati, temveč razmejitvene da so vse prvine nekega sistema tam Poučen je primer sistemske slepo hanicistični način kmetijstva pisan na gradbincev opustila obvezno vodno- črte, cone prehoda, ki jih je treba spo- z razlogom in da stranskih učinkov ne te, ki povzroča tragedijo propadanja kožo, zato so tiho ali pa ga poskušajo gospodarsko soglasje in s tem sprosti- štovati in upoštevati. Rešitev je le ena, smemo ločevati od izbranih. Z ekosis- malih kmetij. V Sloveniji jih je v zad- z lobiranjem še pospeševati. Načinov la gradnje na bregovih rek. Toda reke, konstituiranje javne politike na ekosi- temskega pogleda vsako poenostavlja- njih desetih letih propadlo 16.000, je več, recimo tisti s standardiziranjem neukrotljive trmoglavke, so zalile te stemskih znanjih. Do takrat bo slepec nje vodi v nepremišljeno, premočrtno štiri na dan. Zakaj? Kmet je uspešen, in egaliziranjem pridelkov, taki s ‘hi- spomenike pohlepa in spet so pridr- slepca vodil vsem v pogubo. ❒