DOCSLIB.ORG

Junij 2001, {T

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text

Load more

dokument 19/6/2001 9:12 Page 2 KANALIYACIJSKI YBIRALNIK C0 Glavni ybiralniki kanaliyacijske- ga sistema Ljubljane s prikayom na;rtovane trase ybiralnika C0. KAMNI{KA BISTRICA Legenda> :N BROD C0 :istilne naprave, :N :RNU:E :R SAVLJE ki se ukinejo :R MALA VAS SAVA :rpali[;a, ki se ukinejo GLASILO JAVNEGA PODJETJA VODOVOD – KANALIYACIJA, LJUBLJANA, LETNIK 8, JUNIJ 2001, {T. 30 :R JAR{E C0 :R SNEBERJE C:N YALOG C0 Ybiralnik A 0 A0 A0 Ybiralnik B 0 B0 LJUBLJANICA Obstoje;i ybiralnik C 0 Predvideni ybiralnik C 0 Ybiralnika A in B analiyacijski ybiralnik C0, imenovan tudi ‘desno- Y iygradnjo ybiralnika C0 bo dose/ena raybremenitev bre/ni savski ybiralnik’, je eden od treh temeljnih obstoje;ega kanaliyacijskega sistema in s tem ve;ja ya[;ita re- K ybiralnikov ljubljanskega kanaliyacijskega sistema. ke Ljubljanice. Odtekanje komunalnih in padavinskih odpa- Ybiralnika A0 in B0, na katerih danes temelji odvajanje od- dnih voda v ;asu mo;nih padavin brey ustreynega ;i[;enja v padne vode v Ljubljani, potekata ob reki Ljubljanici, ya nju- reko bo ymanj[ano, proces ;i[;enja odpadne vode pa bo po- no gradnjo pa je bilo potrebno kar nekaj desetletij pretekle- tekal na enem mestu in bo yato bolje voden in nadyorovan. ga stoletja. Predvidena trasa ybiralnika C0 pa poteka po de- Na;rtovana [iritev kanaliyacijskega sistema bo povyro;ila, da snem bregu reke Save od naselja Brod do Centralne ;istilne bo celoten sistem ob opustitvi delovanja nekaterih ;rpali[; in naprave v Yalogu v skupni dol/ini ca. 14.100 m. Notranji ;istilnih naprav obratoval y ni/jimi stro[ki. premer ybiralnika yna[a od 1000 mm do 1400 mm. Pri gradnji 1. faye ybiralnika C0 smo se sre;ali y vrsto Osnovni namen iygradnje ybiralnika C0 je gravitacijsko te/av, kar je prvotno na;rtovani rok iygradnje mo;no podalj- odvajanje odpadnih voda v Centralno ;istilno napravo v Ya- [alo. Omenimo naj denacionaliyacijske postopke, problem logu iy predvidoma 145 sosesk s pribli/no 60.000 prebival- privatnega lastni[tva, nadomestnih gradenj in drugo. Predvi- ci in 29 ve;jih onesna/evalcev na levem in desnem bregu re- devamo, da bomo tudi pri nadaljevanju gradnje ybiralnika ke Save. Na ybiralnik C0 bo mo/no priklju;iti tudi odpadno naletavali na podobne ovire, yato bo dinamika gradnje v pri- vodo iy naselij v ob;ini Vodice. Prispevno obmo;je bo obse- merjavi s prvotnimi na;rti upo;asnjena. V vmesnem ;asu galo naselja Ybilje, Vodice, Medvode, {entvid, Vi/marje, moramo yagotavljati yakonsko predpisano delovanje obsto- :rnu;e, variantno tudi Gameljne in ni/je le/e;a naselja ob je;ih ;istilnih naprav Brod in :rnu;e, yato smo se odlo;ili ya Savi, kot so Kle;e, Sto/ice, Toma;evo, {martno, Spodnja in njuno obnovo. Na obeh so dela v yaklju;ni fayi. Ygornja Yadobrova ter Yalog. Trenutno je iy teh naselij na Na[a nadaljnja priyadevanja bodo usmerjena v ;im hitrej- kanaliyacijski sistem priklju;eno okrog 20.000 prebivalcev, [o iygradnjo celotne trase ybiralnika C0 in priklju;itev pre- odpadne vode pa se pre;rpavajo preko ;rpali[; Savlje, Mala dvidenih naselij na kanaliyacijski sistem. Trenutno poteka iy- vas, Jar[e, Sneberje v obstoje;i kanaliyacijski sistem Ljublja- delava tehni;ne dokumentacije in pridobivanje upravnih do- ne in odvajajo na Centralno ;istilno napravo v Yalogu ali pa voljenj ya nadaljevanje gradnje do vyhodne avtoceste ter na- se ;istijo na lokalnih ;istilnih napravah (Brod, :rnu;e). prej do ;rpali[;a v Jar[ah. Glasilo VODA iydaja javno podjetje Vodovod–Kanaliyacija, d.o.o., Krekov trg 10, 1000 Ljubljana, yanj> Anton Kranjc, glavni direktor, tel. 01\472 94 00. AD in oblikovanje> Edi Berk\KROG, fotografije> Janko Dermastja in Dragan Arrigler, stavek> BS Jabolko, tisk> Gorenjski tisk, Kranj, realiyacija> KROG, Ljubljana 2001 dokument 19/6/2001 9:13 Page 4 VARSTVO OKOLJA IN :N :RNU:E lovenija je v pogajanjih Obnova ;istilne naprave :rnu;e S y Evropsko Obnova ;istilne naprave :rnu;e unijo yaprla po- EDEN IYMED NAJPOMEMBNEJ{IH PROJEKTOV V PRETEKLEM LETU JE BILA OBNOVA :ISTILNE NAPRAVE V :RNU:AH glavje varstva oko- lja. :i[;enje odpa- ed prednostnimi nalogami, ki so ya;rtane v Nacionalnem programu varstva okolja, je skrb ya iybolj[anje stanja v vodnem okolju. K tem nalogam pri[tevamo tudi ybiranje, odvaja- dnih voda seveda nje in ;i[;enje odpadnih voda, kar oyna;ujemo kot eno iymed dveh glavnih dejavnosti JP Vodovod–Kanaliyacija. Rayvoj tehnik in tehnologij na podro;ju ;i[;enja odpadnih voda in sodi v to poglavje. M Verjetno vsi Ljub- njihovo uvajanje v prakso potekata intenyivno, vyrok ya to pa so vse ostrej[e yahteve na[e yakonodaje, saj se predpisi postopoma prilagajajo evropskemu pravnemu redu. :i[;enje odpadne vo- ljan;ani poynate de predstavlja le enega iymed manj[ih, a y vidika varstva okolja, predvsem ya[;ite povr[inskih in podyemnih voda, yelo pomembnih posegov ;loveka v celotni cikel vode na na[em planetu. ygodbo o Centralni ;istilni napravi Ljubljana, ki se vle;e /e kot jara ka;a. Vendar vam v tej [tevilki glasila ‘VODA’ ne predstavljamo Centralne ;istilne naprave, temve; ;istilno napravo :rnu;e. ‘Prava re;!’ boste rekli. :istilna naprava y ymogljivostjo 8000 populacijskih enot je pravi pal;ek v primerjavi s predvideno cen- tralno napravo, ki naj bi imela ymogljivost skoraj 400.000 enot. Vendar pa morate priynati, da je vsak korak v smeri ymanj[evanja obremenitev okolja dobrodo[el – naj bo [e tako majhen. Ko govorimo o vstopanju v Evropsko unijo, pa bo potrebno kak[no besedo re;i tudi o cenah komunalnih storitev. Ni na- men tega uvodnika, da bi sodil o makroekonomskih gibanjih, vendar pa je nekako nesmiselno, da makro- ekonomisti kar pav[alno sodijo o komunali in je le-ta vedno de/urni krivec ya inflacijo, ki jo v resnici pov- yro;ajo nenasitni porabniki dr/avnega prora;una in raysipno obna[anje dr/avne uprave. V javnem :istilna naprava :rnu;e pred ya;etkom obnove in po njej podjetju Vodovod–Kanaliyacija nam je uspelo ygra- diti majhno, a moderno ;istilno napravo. :e bo vlada hotela iypolniti yahteve Evropske unije na podro;ju varstva okolja, pa bo potrebno premagati tudi biro- kratske ovire, in takrat bo javno podjetje Vodovod –Kanaliyacija v Ljubljani ygradilo tudi centralno ;istilno napravo. Anton Kranjc, glavni direktor Preyra;evani peskolov in ma[;obnik y Oyra;evalni bayen (SBR) upravno stavbo v oyadju Ljubljani in njeni okolici poleg centralne uprav- Tehni;ni podatki ;istilne naprave> Naprava je bila obnovljena v roku enega leta in da- voda gre v iyto;ni ja[ek (07), ki vodi v reko Savo. ljamo [e 14 manj[ih ;istilnih naprav. :istilna na- nes /e poskusno obratuje. :eprav je njena ymoglji- Projektirana ymogljivost> 8000 PE* Yaradi bli/ine stanovanjskega naselja je naprava V prava v :rnu;ah je bila ygrajena kot ena prvih na vost [tirikrat pove;ana, stoji naprava y vsemi spremlja- popolnoma prekrita. Iy vseh delov, kjer lahko nastaja obmo;ju Ljubljane, saj je intenyivno [irjenje naselja, ki Biokemijska obremenitev> 504 kg BPK5\dan jo;imi objekti ynotraj prvotno raypolo/ljivega prosto- smrad (grablje, oyra;eni peskolov in lovilec ma[;ob, je imalo ya posledico vse ve;je koli;ine odpadne vode na Povpre;ni dotok> Q = 39 l\s ra. Obnovljena ;istilna naprava ima ymogljivost preyra;evalni bayeni, yalogovnik ya blato), se odpadni Sprejemne avtomatske grablje in stiskanje odpadkov levem bregu reke Save ju/no od Ra[ice, prisililo takra- Maksimalni dotok> Qmax = 49 l\s ;i[;enja odpadne vode 8000 PE*. Postopek ;i[;enja yrak odvaja v ;i[;enje v biofiltrih (06). Tako je [irjenje ter naprava ya pranje peska tnega upravljavca h gradnji ;istilne naprave /e v sredini In[talirana el. mo;> 250 kW odpadne vode, prikayan na tehnolo[ki shemi, lahko neprijetnih vonjav v okolico prakti;no onemogo;eno. 60. let. V preteklih [tirih desetletjih se je [tevilo prebi- poenostavljeno opi[emo takole> :istilna naprava po ymogljivosti ustreya biokemij- valcev na obmo;ju :rnu; s takratnih 2000 pove;alo ya *PE – populacijska enota je enota ya obremenitev vode, ki Na grabljah (01) se iy surove odpadne vode od- skim in hidravli;nim obremenitvam prispevnega [tirikrat, yato je rayumljivo, da procesov na prvotni ustreya onesna/enju, ki ga povyro;i en prebivalec na dan. stranijo mehanski delci, v oyra;enem peskolovu in lo- obmo;ja. Iybrana tehnologija, vgrajena oprema in ;istilni napravi ni bilo ve; mogo;e ustreyno voditi. vilcu ma[;ob (02) se y dna odstrani pesek, s povr[ine na;in vodenja tehnolo[kega postopka ;i[;enja pa ya- Naprava je bila leta 1980 /e prvi; obnovljena. Ya- vode prebivalcev in yaposlenih na [ir[em obmo;ju pa se posnamejo ma[;obe. Kot tehnolo[ki postopek gotavljajo doseganje mejnih vrednosti parametrov v snovana je bila kot mehansko-biolo[ka ;istilna napra- :rnu;, koli;ine industrijskih odpadnih voda s tega ;i[;enja je bila iybrana tehnologija sekven;nih biolo- skladu y yakonodajo. va y anaerobno obdelavo blata. Poleg tega, da je ime- obmo;ja pa so yanemarljive. Na napravo je pri- [kih reaktorjev (SBR). V dveh vyporedno delujo;ih Pri dolgoro;nem rayvoju kanaliyacijskega omre/ja la yaradi bistveno pove;anega [tevila prebivalcev /e klju;enih okrog 7300 stalnih prebivalcev naselja, k te- preyra;evalnih bayenih (04) potekajo v ;asovnem ya- v Ljubljani bo y vidika ymanj[evanja celotnih obrato- desetletje premajhno ymogljivost, je bila yastarela tu- mu pa pri[tevamo 1200 yaposlenih na tem obmo;ju. poredju ob vpihavanju yraka oy. kisika raygradnja bi- valnih stro[kov in vplivov na okolje smiselno opustiti di tehnologija ;i[;enja. U;inek je bil yato majhen in Iy prostorskih na;rtov je rayvidno, da mesto Ljublja- olo[ko raygradljivih snovi, bistrenje vode in odvajanje nekaj manj[ih ;istilnih naprav in njihovo prispevno ni ustreyal yahtevam Uredbe o emisiji snovi pri odva- na bistvenega pove;anja [tevila prebivalcev na tem o;i[;ene vode.
Recommended publications
  • 90/2005, Uradne Objave

    90/2005, Uradne Objave

    Uradni list Republike Slovenije Uradne objave Internet: http://www.uradni-list.si e-pošta: [email protected] Št. Ljubljana, ponedeljek ISSN 1318-9182 Leto XV 90 10. 10. 2005 podlagi prvega odstavka 32. člena Zakona Ustanovitelji: PRIVOŠNIK JANEZ, Do- o finančnem poslovanju podjetij (Ur. list RS, brteša vas 32, 3311 ŠEMPETER, osnovni Sodni register št. 54/99 in 110/99) izdalo sklep o izbrisu vložek: 2.100.000 SIT, ne odgovarja, vstop: gospodarske družbe iz sodnega registra. 12. 11. 1998. Pravni pouk: Zoper sklep je dopustna pri- Obrazložitev: Ker proti sklepu o začetku Sklepi o izbrisu po 33. členu tožba v roku 30 dni, ki začne teči: – za izbrisa ni bil vložen ugovor, je sodišče na ZFPPod gospodarsko družbo od vročitve sklepa o podlagi prvega odstavka 32. člena Zakona izbrisu – za družbenika oziroma delničarja o finančnem poslovanju podjetij (Ur. list RS, gospodarske družbe ali upnika gospodar- št. 54/99 in 110/99) izdalo sklep o izbrisu CELJE ske družbe od objave sklepa o izbrisu v gospodarske družbe iz sodnega registra. Uradnem listu RS. Pritožba se vloži v dveh Pravni pouk: Zoper sklep je dopustna pri- izvodih pri tem sodišču. O pritožbi bo od- tožba v roku 30 dni, ki začne teči: – za Sr-26906/05 ločalo višje sodišče. gospodarsko družbo od vročitve sklepa o OKROŽNO SODIŠČE V CELJU je s izbrisu – za družbenika oziroma delničarja sklepom Srg št. 2005/01936 z dne 3. 10. Sr-26908/05 gospodarske družbe ali upnika gospodar- 2005 pod št. vložka 1/06934/00 vpisalo v OKROŽNO SODIŠČE V CELJU je s ske družbe od objave sklepa o izbrisu v sodni register tega sodišča sklep o izbrisu sklepom Srg št.
  • Abstract Template

    Abstract Template

    Acta hydrotechnica 28/49 (2015), Ljubljana Open Access Journal ISSN 1581-0267 Odprtodostopna revija UDK/UDC: 551.311.211:556.536(497.4) Prejeto/Received: 05.04.2016 Pregledni znanstveni članek – Review scientific paper Sprejeto/Accepted: 07.07.2016 THE SAVA RIVER CHANNEL CHANGES IN SLOVENIA SPREMEMBE STRUGE REKE SAVE V SLOVENIJI Matjaž Mikoš1,*, Peter Muck2, Vlado Savić3 1 Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Univerza v Ljubljani, Jamova cesta 2, 1000 Ljubljana, Slovenija 2 Zaboršt pri Dolu 76A, 1262 Dol pri Ljubljani, Slovenija 3 Agencija Republike Slovenije za okolje, Ministrstvo za okolje in prostor, Vojkova 1b, 1000 Ljubljana, Slovenija Abstract Large alluvial rivers are often subject to changes in their planform, channel form (cross sections), and longitudinal profile of their channels; also due to human interventions such as river navigation and flood protection works. We have shown such temporal changes in two severely modified reaches of the gravel-bed river Sava, the largest river in Slovenia (11,735 km2). The Ljubljanska Sava has significantly changed since the 19th century until today and this is largely due to long-term regulation of its channel, and later due to construction of hydroelectric power stations upstream of this section. The Lower Sava River, downstream of the confluence with the Savinja River, is severely modified due to regulation works and in the last years due to hydro power plants, in the reach at the Nuclear Power Plant Krško also due to the Krško weir. This study contributes to the understanding of fluvial processes when assessing the Sava River sediment budget, especially at the cross section with the Republic of Croatia.
  • JULIAN ALPS TRIGLAV NATIONAL PARK 2The Julian Alps

    JULIAN ALPS TRIGLAV NATIONAL PARK 2The Julian Alps

    1 JULIAN ALPS TRIGLAV NATIONAL PARK www.slovenia.info 2The Julian Alps The Julian Alps are the southeast- ernmost part of the Alpine arc and at the same time the mountain range that marks the border between Slo- venia and Italy. They are usually divided into the East- ern and Western Julian Alps. The East- ern Julian Alps, which make up approx- imately three-quarters of the range and cover an area of 1,542 km2, lie entirely on the Slovenian side of the border and are the largest and highest Alpine range in Slovenia. The highest peak is Triglav (2,864 metres), but there are more than 150 other peaks over 2,000 metres high. The emerald river Soča rises on one side of the Julian Alps, in the Primorska re- gion; the two headwaters of the river Sava – the Sava Dolinka and the Sava Bohinjka – rise on the other side, in the Gorenjska region. The Julian Alps – the kingdom of Zlatorog According to an ancient legend a white chamois with golden horns lived in the mountains. The people of the area named him Zlatorog, or “Goldhorn”. He guarded the treasures of nature. One day a greedy hunter set off into the mountains and, ignoring the warnings, tracked down Zlatorog and shot him. Blood ran from his wounds Chamois The Triglav rose and fell to the ground. Where it landed, a miraculous plant, the Triglav rose, sprang up. Zlatorog ate the flowers of this plant and its magical healing powers made him invulnerable. At the same time, however, he was saddened by the greed of human beings.
  • Kaj Ogroфa Vire Pitne Vode V Ljubljani?

    Kaj Ogroфa Vire Pitne Vode V Ljubljani?

    Promet na meteorno neurejenih prometnicah in nevarnost havarij - poπkodb prevoznih sredstev med prevaæanjem tovora po cestah, katerih trase potekajo prek vodovarstvenih obmoËij (Obvozna in ©martinska cesta ter severna in zahodna ljubljanska obvoznica). Kaj ogroæa vire pitne vode Naselitev, kadar je ta povezana z neurejenim odvajanjem komunalnih, v Ljubljani? tehnoloπkih in padavinskih odpadnih voda (uniËena javna kanalizacija zaradi korozivnih odpadnih voda iz Nelegalni posegi v prostor (divja industrijske in obrtne dejavnosti, odlagaliπËa, odkop gramoza in proda, pretoËne greznice itd.). nedovoljeni odvzemi podzemne vode za namakanje, ogrevanje ali sanitarno vodo itd.). Kmetijska dejavnost z neustrezno ali prekomerno uporabo rastlinskih hranil in pesticidov (sredstev za zatiranje insektov, plevela, gliv itd.). Neurejena skladiπËa nevarnih in πkodljivih snovi ter cisterne za kurilno olje s preteËeno æivljenjsko dobo. Industrija, obrt in storitvena dejavnost (uporaba, skladiπËenje in neprimerno Malomarno vedenje posameznikov odstranjevanje nevarnih snovi, kot so (zlivanje nevarnih snovi - lahkohlapnih lahkohlapni klorirani ogljikovodiki, Nepravilna raba sredstev za zatiranje organskih topil iz Ëistilnic v zemljino). πest-valentni krom itd.). plevela v zasebni rabi, ob prometnicah in na meteorno neurejenih povrπinah (na primer parkiriπËa, obraËaliπËa). “Voda, brez okusa si, brez barve, brez vonja, ne moremo te doloËiti; okuπamo te, pa te ne poznamo. Æivljenju nisi potrebna: ti si æivljenje.” SAUVAGE de Saint Marc »ista voda = zdravje = kakovostno æivljenje... LjubljanËanke in LjubljanËani pijemo danes S to zloæenko, prvo v nizu gradiv o zaπËiti virov Ëisto, zdravstveno ustrezno, naravno pitno pitne vode v Ljubljani, æelimo predvsem vodo, ki je ni treba umetno preËiπËevati. Prav prispevati k razumevanju obËutljivosti virov zdrava voda, ki nam priteËe iz pipe, govori o pitne vode in poiskati odgovore na nekatera kakovosti naπega æivljenja, dolgoroËno pa celo o temeljna vpraπanja, na katera se odgovori naπem obstoju.
  • Public Transport in the Ljubljana Urban Region 1 Contents

    Public Transport in the Ljubljana Urban Region 1 Contents

    Public transport in the Ljubljana Urban Region 1 Contents Address of Zoran Janković, President of the Council of the Ljubljana Urban Region and Mayor of Ljubljana 9Mayors of the Ljubljana Urban Region on public transport Lilijana Madjar: Yes, it is time for sustainable mobility in the Ljubljana Urban Region 15 Interview with Stephen Atkins by Jurij Kobal – Public transport is a key component 21 in the self-esteem of every European capital Views of the members of the select project group on public transport 25 Omega consult d. o. o.: ‘Expert guidelines for the regulation of regional public transport’ (a summary) 41117 Priority projects of the Ljubljana Urban Region 2 Zoran Janković Address of the president of the Council of the Ljubljana Urban Region and Mayor of the Municipality of Ljubljana Transport significantly contributes to contemporary development, as it overcomes distances and connects people. Apart from its indispensable role in everyday life, its long-term impact on society and the environment increasingly calls for attention. Functional, quality and professional transport management determines the development path both of the region and the State. Hence the project ‘Expert guidelines for the regulation of regional public transport’ is an excellent foundation for the regulation and establishment of quality public passenger transport on the principles of sustainable mobility by 2027. At the Municipality of Ljubljana we have set out a long-term programme for public transport and designed activities needed for its implementation. What are the most important projects through which we wish to achieve greater efficiency and safety in public transport, and the use of alternative fuels, as well as encourage cycling and walking? · By closing the city centre to traffic, newly re-designed public spaces such as Prešeren Square (Prešernov trg) and the Three Bridges (Tromostovje), Ciril-Metod Square (Ciril Metodov trg), Breg, Krakovo Embankment (Krakovski nasip), Špica and Trnovo Quay (Trnovski pristan) are intended for pedestrians and cyclists.
  • Sofinanciranje Programov Strokovnega Dela Lokalnih Društev Kmetijskih Pridelovalcev, Ki Pospešujejo Razvoj Kmetijskih Dejavnosti in Podeželja

    Sofinanciranje Programov Strokovnega Dela Lokalnih Društev Kmetijskih Pridelovalcev, Ki Pospešujejo Razvoj Kmetijskih Dejavnosti in Podeželja

    1. PODROČJE - sofinanciranje programov strokovnega dela lokalnih društev kmetijskih pridelovalcev, ki pospešujejo razvoj kmetijskih dejavnosti in podeželja V zadevi Javnega razpisa za sofinanciranje programov strokovnega dela lokalnih društev kmetijskih pridelovalcev, ki pospešujejo razvoj kmetijskih dejavnosti in podeželja ter za sofinanciranje organizacije prireditev s strokovnimi vsebinami na podeželju v letu 2006 (Uradni list RS, št. 4/06) se: I. IZBERE programe strokovnega dela lokalnih društev kmetijskih pridelovalcev, ki pospešujejo razvoj kmetijskih dejavnosti in podeželja z naslednjimi vsebinami: izobraževanje in seznanjanje z novimi tehnološkimi dosežki na področju pridelave, dodelave in predelave kmetijskih pridelkov ter dopolnilnih dejavnosti, pridobivanje strokovnih in tržnih informacij, zastopanje članov na predstavitvah združenja in promocijah njihovih dejavnosti, programi s področja oblikovanja organiziranosti, programi medsosedske pomoči, programi ohranjanja etnološke dediščine - domača obrt in običaji: Obdobje Zap. sofinanciran DODELJENO PREJEMNIK PROGRAM št. ja (SIT) (v letih) KULTURNO TURISTIČNO DRUŠTVO Strokovno delo 96.574,00 ČEŠNJICA-ZAGRADIŠČE, lokalnega društva 1. 1 ČEŠNJICA 7, kmetijskih pridelovalcev 1261 LJUBLJANA -DOBRUNJE (opis pod I. točko) DRUŠTVO KMETIC TER ŽENA IN Strokovno delo 108.071,00 DEKLET NA PODEŽELJU JEŽICA, lokalnega društva 2. 1 JEŽICA 16, kmetijskih pridelovalcev 1113 LJUBLJANA (opis pod I. točko) SADJARSKO IN VRTNARSKO Strokovno delo 148.022,00 DRUŠTVO V LJUBLJANI lokalnega društva 3. 1 CANKARJEVO NABREŽJE 1 kmetijskih pridelovalcev 1000 LJUBLJANA (opis pod I. točko) ČEBELARSKO DRUŠTVO Strokovno delo 162.106,00 LJUBLJANA –CENTER, lokalnega društva 4. 1 LINHARTOVA 13, kmetijskih pridelovalcev 1000 LJUBLJANA (opis pod I. točko) DRUŠTVO KMETIC TER ŽENA IN Strokovno delo 31.905,00 DEKLET NA PODEŽELJU lokalnega društva 5. 1 MEDVODE, CESTA OB SORI 11, kmetijskih pridelovalcev 1215 MEDVODE (opis pod I.
  • Zadobrova, Poročilo

    Zadobrova, Poročilo

    POROČILO o predhodnih arheoloških raziskavah na lokaciji Sneberska cesta 122, (parc. št. 60/1 in 60/18 k.o. Zadobrova) Naročnik Senad Vehabovič Rusjano trg 2, 1000 Ljubljana Izvajalec Arhej d.o.o. Drožanska 23 8290 Sevnica Kulturnovarstveno soglasje Št: 62240 – 455/2010/2 Nosilec naloge Matjaž Novšak, univ. dipl. arheol. Avtor Samo Hvalec, univ. dipl. arheol. Odgovorni konservator Boris Vičič, univ. dipl. arheol. konservator Ljubljana, Februar 2011 ARHEJ d.o.o. POROČILO O PREDHODNIH ARHEOLOŠKIH RAZISKAVAH na lokaciji Sneberska cesta 122, (parc. št. 60/1 in 60/18 k.o. Zadobrova) 10. 2. 2011 Izdelali Samo Hvalec, univ. dipl. arheol. dr. Tomaž Verbič, univ. dipl. geolog Robert Erjavec, univ. dipl. arheol. Iris Bekljanov Zidanšek, absolv. arheol. Ljubljana, februar 2011 KAZALO UVOD ....................................................................................................................................2 GEOGRAFSKI IN ZGODOVINSKI ORIS OKOLICE OBMOČJA RAZISKAV ...................4 METODOLOGIJA DELA IN NJEGOV POTEK ...................................................................6 Opis območja in delovni pogoji ..........................................................................................6 Delovni postopki ................................................................................................................7 Potek dela ...........................................................................................................................7 OPIS SOND ...........................................................................................................................8
  • Rekreacijsko Športne Igre Upokojencev Ljubljanske

    Rekreacijsko Športne Igre Upokojencev Ljubljanske

    POKRAJINSKE ŠPORTNE IGRE MZU Ljubljana - OSZDU 2014 MESTNA ZVEZA UPOKOJENCEV LJUBLJANA Osrednja slovenska zveza društev upokojencev Komisija za šport, rekreacijo in gibalno kulturo Ulica Janeza Pavla II. 4, 1000 Ljubljana Telefon: 01 430 44 10 e-mail: [email protected] Faks: 01 430 44 14 Internet: www.mzu.si BILTEN POKRAJINSKIH ŠPORTNIH IGER MZU LJUBLJANA - OSREDNJE SLOVENSKE ZVEZE DRUŠTEV UPOKOJENCEV 2014 1 POKRAJINSKE ŠPORTNE IGRE MZU Ljubljana - OSZDU 2014 MAREC – MAJ 2014 ORGANIZATOR Mestna zveza upokojencev Ljubljana, Osrednja slovenska zveza društev upokojencev, Komisija za šport, rekreacijo in gibalno kulturo. TEKMOVALNE PANOGE 1. Šah 2. Namizni tenis 3. Pikado 4. Streljanje z zračno puško 5. Kegljanje 6. Lov rib s plovcem 7. Balinanje PRIZORIŠČA TEKMOVANJ Šah Šahovski dom Ljubljana Namizni tenis Športna dvorana Krim, Ljubljana Pikado Podcerkev pri Starem trgu Streljanje z zračno puško Centralno strelišče Ljubljana Kegljanje Kegljišče Bežigrad, Ljubljana Lov rib s plovcem (2 tekmi) Ribnik Straža-Sava, Ribnik Šmartno pod Šmarno Goro Balinanje Balinarsko športno društvo Šiška, Ljubljana VODSTVA TEKMOVANJ Šah Miro Troha sodnik: Marko Ribičič Namizni tenis Dragutin Stanković sodnik: Dragutin Stanković Pikado Darko Ožbolt sodnik: Brane Baraga Streljanje z zračno puško Franc Škrubej sodnici: Joži Vršaj, Marija Škrubej Kegljanje Drago Cenčič sodnik: Roman Hočevar Lov rib s plovcem Jožef Simerl sodnik: Daniel Magdič Balinanje Anica Mejač sodnik: Milan Djukić Koordinacija Stane Tomšič PODELITEV PRIZNANJ Po končanih posameznih tekmovanjih so bili razglašeni rezultati in podeljeni pokali najboljšim ekipam. Podeljene so bile tudi medalje najboljšim v posamezni konkurenci ter članicam in članom najbolje uvrščenih štirih ekip v balinanju. Pokali najuspešnejšim OZDU, v seštevku rezultatov vseh športnih panog, so bili podeljeni 3.
  • HIKING in SLOVENIA Green

    HIKING in SLOVENIA Green

    HIKING IN SLOVENIA Green. Active. Healthy. www.slovenia.info #ifeelsLOVEnia www.hiking-biking-slovenia.com |1 THE LOVE OF WALKING AT YOUR FINGERTIPS The green heart of Europe is home to active peop- le. Slovenia is a story of love, a love of being active in nature, which is almost second nature to Slovenians. In every large town or village, you can enjoy a view of green hills or Alpine peaks, and almost every Slove- nian loves to put on their hiking boots and yell out a hurrah in the embrace of the mountains. Thenew guidebook will show you the most beauti- ful hiking trails around Slovenia and tips on how to prepare for hiking, what to experience and taste, where to spend the night, and how to treat yourself after a long day of hiking. Save the dates of the biggest hiking celebrations in Slovenia – the Slovenia Hiking Festivals. Indeed, Slovenians walk always and everywhere. We are proud to celebrate 120 years of the Alpine Associati- on of Slovenia, the biggest volunteer organisation in Slovenia, responsible for maintaining mountain trails. Themountaineering culture and excitement about the beauty of Slovenia’s nature connects all generations, all Slovenian tourist farms and wine cellars. Experience this joy and connection between people in motion. This is the beginning of themighty Alpine mountain chain, where the mysterious Dinaric Alps reach their heights, and where karst caves dominate the subterranean world. There arerolling, wine-pro- ducing hills wherever you look, the Pannonian Plain spreads out like a carpet, and one can always sense the aroma of the salty Adriatic Sea.
  • Mesta in Urbano Omrežje V Sr Sloveniji Značilnosti Njihovega Razvoja in Družbenogospodarskega Pomena S Posebnim Ozirom Na Mala Mesta

    Mesta in Urbano Omrežje V Sr Sloveniji Značilnosti Njihovega Razvoja in Družbenogospodarskega Pomena S Posebnim Ozirom Na Mala Mesta

    MESTA IN URBANO OMREŽJE V SR SLOVENIJI ZNAČILNOSTI NJIHOVEGA RAZVOJA IN DRUŽBENOGOSPODARSKEGA POMENA S POSEBNIM OZIROM NA MALA MESTA (Z 20 KARTAMI IN GRAFIKONI V TEKSTU, S 3 BARVNIMI KARTAMI V PRILOGI, S 47 TABELAMI V GLAVNEM TEKSTU IN 12 TABELAMI V ANGLEŠKEM POVZETKU) THE TOWNS OF SLOVENIA SOME CHARACTERISTICS OF THEIR DEVELOPMENT AND SOCIOECONOMIC SIGNIFICANCE AND OF THE URBAN NETWORK (WITH 20 FIGURES AND GRAPHS IN TEXT, WITH 3 COLOURED MAPS IN ANNEX, 47 TABELS IN TEXT AND 12 TABELS IN ENGLISH SUMMARY) IGOR VRISER Osnova razpravi je raziskovalna naloga »Mala mesta v SR Sloveniji«, ki jo je financiral Sklad Borisa Kidriča na podlagi pogodbe, sklenjene med njim in Inštitutom za geografijo Univerze v Ljubljani z dne 15. avgu- sta 1967. Njen nosilec je bil dr. Igor V r i š e r, izredni profesor Filozofske fakultete v Ljubljani, pri njej pa je sodelovala prof. Mira L o j k, so- delavec inštituta. Risbe je izrisal Ciril Vojvoda, kartograf. Podatke o številu in strukturi zaposlenih v mestih, o njihovih osebnih dohodkih in o ustvarjenem družbenem proizvodu in narodnem dohodku v mestih SR Slovenije je zbral Zavod za statistiko v Ljubljani. Inštitut za ekonom- ske raziskave v Ljubljani je zbiranje nekaterih zgoraj naštetih podatkov posebej finančno podprl. Prvotna razprava je bila pred predajo v tisk, januarja 1973, dopol- njena in delno predelana. Predvsem so upoštevani predhodni rezultati popisa prebivalstva iz 1. 1971 glede urbanizacije, velikosti mest in mest- nega prebivalstva, medtem ko so podatki o zaposlenih, družbenem pro- izvodu, narodnem dohodku in osebnih dohodkih zaposlenih ostali ne- spremenjeni in veljajo za leto 1966.
  • Ocena Ogroženosti Mol Zaradi Poplav

    Ocena Ogroženosti Mol Zaradi Poplav

    Mestna obcina Ljubljana Mestna uprava Oddelek za zašcito, reševanje in civilno obrambo v OCENA OG R OZEN OS TI v MESTNE OBCINE LJUBLJANA ZARADI POPLAV za uporabo v sistemu zašcite, reševanja in pomoci MOL Dokument št: 842-8/2009 Avtorica: Mina Dobrave Ljubljana, 2003,2007 Za uporabo v sistemu zašcite, reševanja in pomoci MOL odobril Robert Kus, nacelnik Ljubljana, 3. 9. 2009 OSNOVNI PODATKI O PROJEKTU Naslov projekta: OCENA OGROŽENOSTI MESTNE OBČINE LJUBLJANA ZARADI POPLAV in OCENA OGROŽENOSTI MESTNE OBČINE LJUBLJANA ZARADI PLAZOV Naročnik projekta: Mestna občina Ljubljana Oddelek za zaščito, reševanje in civilno obrambo Linhartova cesta 13, Ljubljana Celotna vrednost pogodbe: 268.142,00 SIT Številka pogodbe: 146-105/2003, podpisana dne 7. 10. 2003 Dokončano: 4. 11. 2003 Avtorica: Mina DOBRAVC univ. dipl. geografinja PRIMOŽIČEVA ULICA 1, 1000 LJUBLJANA OSNOVNI PODATKI O PROJEKTU Naslov projekta: Prilagoditev, dopolnitev, izdelava ocen ogroženosti, model JGS po vzoru Nizozemske, kartografski material za Elaborat o organiziranosti in opremljenosti gasilskih enot v javni gasilski službi Mestne občine Ljubljana ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč ter za Program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami Naročnik projekta: Mestna občina Ljubljana Oddelek za zaščito, reševanje in civilno obrambo Zarnikova ulica 3, Ljubljana Celotna vrednost pogodbe: 1330,09 EUR Številka pogodbe: 100-945/2007-1, Dokončano: 31. 10. 2007 Avtorica: Mina DOBRAVC univ. dipl. geografinja PRIMOŽIČEVA ULICA 1, 1000 LJUBLJANA 3 KAZALO 1. UVOD .....................................................................................................................................6
  • Report on the Energy Sector in Slovenia for 2014 Contents

    Report on the Energy Sector in Slovenia for 2014 Contents

    LETNOREPORT POROČILO ON AGENCIJETHE ENERGY ZA ENERGIJO SECTOR IN SLOVENIAZA LETO FOR 20142014 CONTENTS 1 FOREWORD BY THE DIRECTOR ������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 4 2 DEVELOPMENT OF THE ENERGY MARKET AND THE MAIN ACTIVITIES OF THE REGULATOR ��������������������������������������������������� 6 2.1 The basic details regarding the markets for electricity and natural gas in Slovenia ������������������������������������������� 7 2.2 The development in the electricity market �������������������������������������������������������������������������������������������������� 8 2.3 The development in the natural gas market ������������������������������������������������������������������������������������������������ 9 2.4 The main areas that involved the regulator ������������������������������������������������������������������������������������������������10 3 ELECTRICITY �����������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������12 3.1 General information �������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������13 3.2 The regulation and regulated activities �����������������������������������������������������������������������������������������������������17 3.2.1 General information ������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������