dokument 19/6/2001 9:12 Page 2 KANALIYACIJSKI YBIRALNIK C0 Glavni ybiralniki kanaliyacijske- ga sistema Ljubljane s prikayom na;rtovane trase ybiralnika C0. KAMNI{KA BISTRICA Legenda> :N BROD C0 :istilne naprave, :N :RNU:E :R SAVLJE ki se ukinejo :R MALA VAS SAVA :rpali[;a, ki se ukinejo GLASILO JAVNEGA PODJETJA VODOVOD – KANALIYACIJA, LJUBLJANA, LETNIK 8, JUNIJ 2001, {T. 30 :R JAR{E C0 :R SNEBERJE C:N YALOG C0 Ybiralnik A 0 A0 A0 Ybiralnik B 0 B0 LJUBLJANICA Obstoje;i ybiralnik C 0 Predvideni ybiralnik C 0 Ybiralnika A in B analiyacijski ybiralnik C0, imenovan tudi ‘desno- Y iygradnjo ybiralnika C0 bo dose/ena raybremenitev bre/ni savski ybiralnik’, je eden od treh temeljnih obstoje;ega kanaliyacijskega sistema in s tem ve;ja ya[;ita re- K ybiralnikov ljubljanskega kanaliyacijskega sistema. ke Ljubljanice. Odtekanje komunalnih in padavinskih odpa- Ybiralnika A0 in B0, na katerih danes temelji odvajanje od- dnih voda v ;asu mo;nih padavin brey ustreynega ;i[;enja v padne vode v Ljubljani, potekata ob reki Ljubljanici, ya nju- reko bo ymanj[ano, proces ;i[;enja odpadne vode pa bo po- no gradnjo pa je bilo potrebno kar nekaj desetletij pretekle- tekal na enem mestu in bo yato bolje voden in nadyorovan. ga stoletja. Predvidena trasa ybiralnika C0 pa poteka po de- Na;rtovana [iritev kanaliyacijskega sistema bo povyro;ila, da snem bregu reke Save od naselja Brod do Centralne ;istilne bo celoten sistem ob opustitvi delovanja nekaterih ;rpali[; in naprave v Yalogu v skupni dol/ini ca. 14.100 m. Notranji ;istilnih naprav obratoval y ni/jimi stro[ki. premer ybiralnika yna[a od 1000 mm do 1400 mm. Pri gradnji 1. faye ybiralnika C0 smo se sre;ali y vrsto Osnovni namen iygradnje ybiralnika C0 je gravitacijsko te/av, kar je prvotno na;rtovani rok iygradnje mo;no podalj- odvajanje odpadnih voda v Centralno ;istilno napravo v Ya- [alo. Omenimo naj denacionaliyacijske postopke, problem logu iy predvidoma 145 sosesk s pribli/no 60.000 prebival- privatnega lastni[tva, nadomestnih gradenj in drugo. Predvi- ci in 29 ve;jih onesna/evalcev na levem in desnem bregu re- devamo, da bomo tudi pri nadaljevanju gradnje ybiralnika ke Save. Na ybiralnik C0 bo mo/no priklju;iti tudi odpadno naletavali na podobne ovire, yato bo dinamika gradnje v pri- vodo iy naselij v ob;ini Vodice. Prispevno obmo;je bo obse- merjavi s prvotnimi na;rti upo;asnjena. V vmesnem ;asu galo naselja Ybilje, Vodice, Medvode, {entvid, Vi/marje, moramo yagotavljati yakonsko predpisano delovanje obsto- :rnu;e, variantno tudi Gameljne in ni/je le/e;a naselja ob je;ih ;istilnih naprav Brod in :rnu;e, yato smo se odlo;ili ya Savi, kot so Kle;e, Sto/ice, Toma;evo, {martno, Spodnja in njuno obnovo. Na obeh so dela v yaklju;ni fayi. Ygornja Yadobrova ter Yalog. Trenutno je iy teh naselij na Na[a nadaljnja priyadevanja bodo usmerjena v ;im hitrej- kanaliyacijski sistem priklju;eno okrog 20.000 prebivalcev, [o iygradnjo celotne trase ybiralnika C0 in priklju;itev pre- odpadne vode pa se pre;rpavajo preko ;rpali[; Savlje, Mala dvidenih naselij na kanaliyacijski sistem. Trenutno poteka iy- vas, Jar[e, Sneberje v obstoje;i kanaliyacijski sistem Ljublja- delava tehni;ne dokumentacije in pridobivanje upravnih do- ne in odvajajo na Centralno ;istilno napravo v Yalogu ali pa voljenj ya nadaljevanje gradnje do vyhodne avtoceste ter na- se ;istijo na lokalnih ;istilnih napravah (Brod, :rnu;e). prej do ;rpali[;a v Jar[ah. Glasilo VODA iydaja javno podjetje Vodovod–Kanaliyacija, d.o.o., Krekov trg 10, 1000 Ljubljana, yanj> Anton Kranjc, glavni direktor, tel. 01\472 94 00. AD in oblikovanje> Edi Berk\KROG, fotografije> Janko Dermastja in Dragan Arrigler, stavek> BS Jabolko, tisk> Gorenjski tisk, Kranj, realiyacija> KROG, Ljubljana 2001 dokument 19/6/2001 9:13 Page 4 VARSTVO OKOLJA IN :N :RNU:E lovenija je v pogajanjih Obnova ;istilne naprave :rnu;e S y Evropsko Obnova ;istilne naprave :rnu;e unijo yaprla po- EDEN IYMED NAJPOMEMBNEJ{IH PROJEKTOV V PRETEKLEM LETU JE BILA OBNOVA :ISTILNE NAPRAVE V :RNU:AH glavje varstva oko- lja. :i[;enje odpa- ed prednostnimi nalogami, ki so ya;rtane v Nacionalnem programu varstva okolja, je skrb ya iybolj[anje stanja v vodnem okolju. K tem nalogam pri[tevamo tudi ybiranje, odvaja- dnih voda seveda nje in ;i[;enje odpadnih voda, kar oyna;ujemo kot eno iymed dveh glavnih dejavnosti JP Vodovod–Kanaliyacija. Rayvoj tehnik in tehnologij na podro;ju ;i[;enja odpadnih voda in sodi v to poglavje. M Verjetno vsi Ljub- njihovo uvajanje v prakso potekata intenyivno, vyrok ya to pa so vse ostrej[e yahteve na[e yakonodaje, saj se predpisi postopoma prilagajajo evropskemu pravnemu redu. :i[;enje odpadne vo- ljan;ani poynate de predstavlja le enega iymed manj[ih, a y vidika varstva okolja, predvsem ya[;ite povr[inskih in podyemnih voda, yelo pomembnih posegov ;loveka v celotni cikel vode na na[em planetu. ygodbo o Centralni ;istilni napravi Ljubljana, ki se vle;e /e kot jara ka;a. Vendar vam v tej [tevilki glasila ‘VODA’ ne predstavljamo Centralne ;istilne naprave, temve; ;istilno napravo :rnu;e. ‘Prava re;!’ boste rekli. :istilna naprava y ymogljivostjo 8000 populacijskih enot je pravi pal;ek v primerjavi s predvideno cen- tralno napravo, ki naj bi imela ymogljivost skoraj 400.000 enot. Vendar pa morate priynati, da je vsak korak v smeri ymanj[evanja obremenitev okolja dobrodo[el – naj bo [e tako majhen. Ko govorimo o vstopanju v Evropsko unijo, pa bo potrebno kak[no besedo re;i tudi o cenah komunalnih storitev. Ni na- men tega uvodnika, da bi sodil o makroekonomskih gibanjih, vendar pa je nekako nesmiselno, da makro- ekonomisti kar pav[alno sodijo o komunali in je le-ta vedno de/urni krivec ya inflacijo, ki jo v resnici pov- yro;ajo nenasitni porabniki dr/avnega prora;una in raysipno obna[anje dr/avne uprave. V javnem :istilna naprava :rnu;e pred ya;etkom obnove in po njej podjetju Vodovod–Kanaliyacija nam je uspelo ygra- diti majhno, a moderno ;istilno napravo. :e bo vlada hotela iypolniti yahteve Evropske unije na podro;ju varstva okolja, pa bo potrebno premagati tudi biro- kratske ovire, in takrat bo javno podjetje Vodovod –Kanaliyacija v Ljubljani ygradilo tudi centralno ;istilno napravo. Anton Kranjc, glavni direktor Preyra;evani peskolov in ma[;obnik y Oyra;evalni bayen (SBR) upravno stavbo v oyadju Ljubljani in njeni okolici poleg centralne uprav- Tehni;ni podatki ;istilne naprave> Naprava je bila obnovljena v roku enega leta in da- voda gre v iyto;ni ja[ek (07), ki vodi v reko Savo. ljamo [e 14 manj[ih ;istilnih naprav. :istilna na- nes /e poskusno obratuje. :eprav je njena ymoglji- Projektirana ymogljivost> 8000 PE* Yaradi bli/ine stanovanjskega naselja je naprava V prava v :rnu;ah je bila ygrajena kot ena prvih na vost [tirikrat pove;ana, stoji naprava y vsemi spremlja- popolnoma prekrita. Iy vseh delov, kjer lahko nastaja obmo;ju Ljubljane, saj je intenyivno [irjenje naselja, ki Biokemijska obremenitev> 504 kg BPK5\dan jo;imi objekti ynotraj prvotno raypolo/ljivega prosto- smrad (grablje, oyra;eni peskolov in lovilec ma[;ob, je imalo ya posledico vse ve;je koli;ine odpadne vode na Povpre;ni dotok> Q = 39 l\s ra. Obnovljena ;istilna naprava ima ymogljivost preyra;evalni bayeni, yalogovnik ya blato), se odpadni Sprejemne avtomatske grablje in stiskanje odpadkov levem bregu reke Save ju/no od Ra[ice, prisililo takra- Maksimalni dotok> Qmax = 49 l\s ;i[;enja odpadne vode 8000 PE*. Postopek ;i[;enja yrak odvaja v ;i[;enje v biofiltrih (06). Tako je [irjenje ter naprava ya pranje peska tnega upravljavca h gradnji ;istilne naprave /e v sredini In[talirana el. mo;> 250 kW odpadne vode, prikayan na tehnolo[ki shemi, lahko neprijetnih vonjav v okolico prakti;no onemogo;eno. 60. let. V preteklih [tirih desetletjih se je [tevilo prebi- poenostavljeno opi[emo takole> :istilna naprava po ymogljivosti ustreya biokemij- valcev na obmo;ju :rnu; s takratnih 2000 pove;alo ya *PE – populacijska enota je enota ya obremenitev vode, ki Na grabljah (01) se iy surove odpadne vode od- skim in hidravli;nim obremenitvam prispevnega [tirikrat, yato je rayumljivo, da procesov na prvotni ustreya onesna/enju, ki ga povyro;i en prebivalec na dan. stranijo mehanski delci, v oyra;enem peskolovu in lo- obmo;ja. Iybrana tehnologija, vgrajena oprema in ;istilni napravi ni bilo ve; mogo;e ustreyno voditi. vilcu ma[;ob (02) se y dna odstrani pesek, s povr[ine na;in vodenja tehnolo[kega postopka ;i[;enja pa ya- Naprava je bila leta 1980 /e prvi; obnovljena. Ya- vode prebivalcev in yaposlenih na [ir[em obmo;ju pa se posnamejo ma[;obe. Kot tehnolo[ki postopek gotavljajo doseganje mejnih vrednosti parametrov v snovana je bila kot mehansko-biolo[ka ;istilna napra- :rnu;, koli;ine industrijskih odpadnih voda s tega ;i[;enja je bila iybrana tehnologija sekven;nih biolo- skladu y yakonodajo. va y anaerobno obdelavo blata. Poleg tega, da je ime- obmo;ja pa so yanemarljive. Na napravo je pri- [kih reaktorjev (SBR). V dveh vyporedno delujo;ih Pri dolgoro;nem rayvoju kanaliyacijskega omre/ja la yaradi bistveno pove;anega [tevila prebivalcev /e klju;enih okrog 7300 stalnih prebivalcev naselja, k te- preyra;evalnih bayenih (04) potekajo v ;asovnem ya- v Ljubljani bo y vidika ymanj[evanja celotnih obrato- desetletje premajhno ymogljivost, je bila yastarela tu- mu pa pri[tevamo 1200 yaposlenih na tem obmo;ju. poredju ob vpihavanju yraka oy. kisika raygradnja bi- valnih stro[kov in vplivov na okolje smiselno opustiti di tehnologija ;i[;enja. U;inek je bil yato majhen in Iy prostorskih na;rtov je rayvidno, da mesto Ljublja- olo[ko raygradljivih snovi, bistrenje vode in odvajanje nekaj manj[ih ;istilnih naprav in njihovo prispevno ni ustreyal yahtevam Uredbe o emisiji snovi pri odva- na bistvenega pove;anja [tevila prebivalcev na tem o;i[;ene vode.