Časopis prebivalcev občine Ivančna Gorica Številka 4, letnik 17, maj 2011

4. Ivankin sejem še zadnji korak Domovina, kdo bo tebe ljubil? do občinske tržnice V naslednjem mesecu, vse tja do poletnih do- pustov, bomo občanke in občani, državljanke in državljani lahko praznovali skupaj z našo občino Ivančno Gorico in z našo domovino Slovenijo. Različne slovesnosti ob občinskem prazniku in 20-letnici slovenske države bodo v nas budile ču- stva, ki bodo skušala prevladati nad slabim razpo- loženjem, ki nas je obsedlo. V minulih velikonočnih in prvomajskih praznikih se je ta čudaški odnos do skupnosti, v kateri ži- vimo, izražal v naši okolici tudi z nestrpnostjo in nespoštovanjem državnih simbolov. Oskrunjena državna in občinska zastava vsekakor nista dober obet za prihodnost. Na zadnji referendumski dan nas je skladno s takim odnosom odšla na volišča le tretjina občank in občanov. Bi naredili enkrat izjemo in izkoristili pravico, ki pripada sleherne- mu polnoletnemu državljanu? Nova priložnost je že zelo blizu. Praznujmo torej z občino, v kateri živimo, in z dr- žavo, ki nam je domovina. Bogat program prire- ditev nam zagotovo lahko polepša kakšno urico. Na Krki, kjer bodo imeli novo šolo in vrtec, so se krajani združili v eno veliko družino, ki bo vesela slehernega obiska. Odzovimo se in praznujmo! mš

Premierna izvedba višnjanskega pasijona

150-letnica slikarja Ferda Vesela 2 KLASJE | Ivančna Gorica, maj 2011 Obcinaˇ

Sočasne prireditve ob občinskem prazniku 20. 5. ob 16.30 9. srečanje čebelarjev Slovenije (predstavitev zbornika, odprtje razstave ter odkritje doprsnega kipa in spominske plošče Emilu Rothschützu - Raveneggu v Višnji GoriI 21. 5. ob 11.00 Osrednja slovesnost ob 9. srečanju čebelarjev Slovenije v OŠ v Ivančni Gorici 25. 5. ob 18. uri Predstavitev knjige Leopolda Severja v Ivančni Gorici 26. 5. ob 19.30 Letni koncert pevskih zborov Srednje šole Josipa Jurčiča v SŠ Josipa Jurčiča v Ivančni Gorici 28. 5. ob 9. uri Odprtje tržnice v Ivančni Gorici 28. 5. ob 10. uri Odprtje otroškega igrišča v Ivančni Gorici 29., 30. 5. Ex tempore na Jurčičevi domačiji na Muljavi 3. 6. ob 19. uri Koncert MPZ Vidovo z gosti v Šentvidu pri Stični 4. 6. ob 19. uri Koncert Stiškega kvarteta z gosti ob 20. obletnici delovanja na Gradišču nad Stično 5. 6. 13. kolesarski maraton treh občin (Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje) 5. 6. ob 17. uri Produkcija plesne skupine Guapa na Muljavi 10. 6. Koncert ob 10. obletnici Ansambla Krjavelj v Šentvidu pri Stični Vse najboljše ob prazniku občine želim! 11. 6. 2011 ob Tradicionalno popotovanje s kolesi po rimski cesti (Ivančna Go- 9.30 rica-Dvor) Občina Ivančna Gorica bo konec tivnimi izkušnjami Ivankinega sejma, maja praznovala občinski praznik. Le- smo uspeli pripraviti vse potrebno 11. 6. ob 17. uri Občinsko tekmovanje v košnji na Lučarjevem Kalu tos ga bomo praznovali na Krki in bo za začetek obratovanja tržnice, ki 11. 6. Pozdrav domovini, koncert v Ivančni Gorici še posebej slovesen. Podelili bomo bo vsako soboto dopoldne delovala 11., 12. 6. Evropsko prvenstvo v motokrosu v Šentvidu pri Stični občinska priznanja in nagrade najbolj pri kulturnem domu na Sokolski uli- 12. 6. Razstava Pavle Jakopič v Primči vasi zaslužnim posameznikom in skupi- ci. Prednost pri prodaji bodo seve- nam ljudi, ki so k razvoju in ugledu da imeli kmetje in drugi ponudniki 17. 6. Koncert Folklorne skupine Vidovo v Šentvidu pri Stični občine prispevali več, kot bi lahko raznovrstnih izdelkov in pridelkov 18., 19. 6. 42. Tabor slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični od njih pričakovali. Eno od najvišjih iz območja občine Ivančna Gorica, 24., 25. 6. ter 1., Uprizoritve Jurčičevega dela Deseti brat v letnem gledališču na nagrad bo dobil tudi pododbor Po- seveda pa se bomo potrudili zagota- 2., 8. in 9. 7. Muljavi licijskega veteranskega združenja vljati čim bolj raznovrstno in kakovo- 24. 6. Prireditev ob dnevu državnosti v Valični vasi Sever iz Ivančne Gorice. Ob 20. stno ponudbo tudi s ponudniki izven letnici slovenske države se želimo s občine, če bo to potrebno. Vem, da 24. 6. 2011 Kulturno dogajanje na predvečer dneva državnosti v Ambrusu tem priznanjem zahvaliti vsem polici- je vsak začetek težak. Verjetno bo 25. 6. Osrednja občinska prireditev ob dnevu državnosti na Polževem stom, ki so Slovencem, skupaj s člani tudi naša tržnica naletela na začetne vodov od Višnje Gore in Vira pri Stič- Združenja veteranov vojne za Slove- težave, ki pa jih bomo gotovo lažje in ni do Ivančne Gorice, skupaj s krajev- nijo (ti so enako priznanje že prejeli), hitreje prebrodili, če jo boste za svo- nimi skupnostmi se pripravljamo na Prireditve ob odprtju šole in vrtca na Krki priborili uresničitev tisočletnih sanj jo vzeli tako ponudniki kot potrošniki začetek gradnje poslovilnih objektov Datum organizator dogodka prireditev in kraj o samostojni državi Sloveniji. Vsem oziroma kupci. V soboto, 28. maja v Šentvidu in na Muljavi ter njegovo 19. 5. ob 17.30 Vrtec Ivančna Gorica Lutkovni predstavi Zajček Uh (Vrtec drugim prejemnikom priznanj in na- 2011, ob 9. uri vas torej vabim na od- dokončanje in odprtje pokopališča v ) in Zajček Pedajček (vzgojite- grad iskreno čestitam in se zahvalju- prtje tržnice v Ivančni Gorici. Ivančni Gorici. Objavljeni so razpisi ljice Vrtca Ivančna Gorica) jem za opravljeno delo. Priznanja naj To pa še ni vse za ta dan. Samo uro za številna gradbena in vzdrževal- 20. 5. ob 18. uri OŠ Stična - PŠ Dve gledališki predstavi vam bodo vzpodbuda za delo v sku- kasneje bomo slabih 100 metrov na dela pa razpisi za delo društev in 21. 5. od 9. ure ŠD Krka in ŠDM Krka Turnir v malem nogometu - odprto pno dobro tudi v prihodnje. stran odprli novo otroško igrišče, ki drugih združenj, ki so sofinancirana iz naprej prvenstvo občine Ivančna Gorica Drugi razlog za slavje pa bo nedvo- bo gotovo popestrilo marsikatero občinskega proračuna. mno odprtje novih prostorov šole urico ivanškim otrokom in njihovim Intenzivno pripravljamo potrebne 21. 5. ob 20. uri KD Gledališče Krka Gledališka predstava: F. S. Finžgar, in vrtca na Krki. Nova zgradba, ki je staršem. Igrišče bo namenjeno vsem podlage za čimprejšnji sprejem ob- Razvalina življenja pravzaprav zelo posrečeno in teme- predšolskim otrokom in tistim malo činskega prostorskega načrta. Smo 22. 5. ob 19. uri Mešani in otroški pevski M i g r a d i m o p r i j a t e l j s t v o ljito prenovljena tekstilna tovarna, je starejšim iz nižjih razredov osnovne sredi izdelave dolgoročnega razvoj- zbor Krka Gosti: Šentviški slavčki, Eva Kovačič, gotovo velika pridobitev. Ne samo šole. nega načrta občine na področju Ansambel Povratniki za krške otroke in starše, temveč za Naštete aktivnosti bodo, skupaj s gospodarstva, kmetijstva, turizma, 23. 5. ob 17. uri ŠDM Krka Turnir v badmintonu celotno krajevno skupnost, saj je pre- številnimi dogodki in prireditvami družbenih dejavnosti in, kar velja še 24. 5. ob 15. uri ŠD Krka Turnir v namiznem tenisu - odprto novljena tudi večnamenska dvorana po celotni občini, svečano obeležile posebej poudariti, področju skrbi za prvenstvo občine Ivančna Gorica v družbenem centru, lepo urejena občinski praznik in praznik slovenske starejše in medgeneracijskega sode- 25. 5. ob 17. uri Šahovsko društvo Krka Šahovski turnir okolica pa bo skupaj z obnovljenim države. Seveda pa v letošnjem letu lovanja. Hvaležen sem vsem, ki sode- športnim igriščem gotovo postala ne bomo samo praznovali, temveč lujete pri pripravi razvojnih načrtov in 26. 5. ob 17. uri Tarok sekcija Krka Turnir v igranju taroka center družabnega življenja na Krki. bomo skušali čim več postoriti za svoje znanje, ideje in energijo vlagate 27. 5. ob 18. uri LD Krka Prireditev ob 65-letnici Lovske dru- Zahvaljujem se vsem, ki ste kakorkoli skupno dobro vseh občank in obča- v naše skupno dobro. Vse tiste, ki bi žine Krka prispevali k novi pridobitvi na Krki, nov. Dogajanje na občini je pestro in morebiti želeli sodelovati pri obliko- LD Krka Lovska razstava, sejna soba KS vse občanke in občane pa vabim, da delovno. Občinski svet je opravil že vanju naše skupne prihodnosti, pa vas 27. 5., ob 15. Gobarsko društvo Što- Gobarska razstava, novi prizidek DC se nam 28. maja pridružite na Krki. sedem sej in prav vse so bile izjemno moje vabilo še ni doseglo, vabim, da uri rovke Kot uvod v praznovanje bomo istega delavne in učinkovite. V občinski mi pišete na elektronski naslov du- 28. 5., od 12. Čebelarsko društvo Kr- Čebelarska razstava, novi prizidek dne dopoldne odprli tržnico v Ivanč- upravi intenzivno pridobivamo doku- [email protected] . ure do 20. ure; ka-Zagradec DC ni Gorici. Opogumljeni z zelo pozi- mentacijo za gradnjo kanalizacijskih Na območju občine Ivančna Gorica nedelja, 29. 5., Slikarsko-fotografska Milena Bregar, Matjaž Jurca, Valentina so bili rojeni ali pa so delovali številni od 14. ure do pomembni posamezniki in organiza- razstava krajanov Krke Vodenšek, Adrijana Vlašič: fotografije; 19. ure; pone- Barbara Mušič: slike, dvorana DC Prispevke za naslednjo številko cije, ki so obilo pripomogli, da smo se deljek, 30. 5., Kolofon sprejemamo do 6. junija. Slovenci ohranili kot narod, da ima- od 11. do 13. Akademski slikar France Slikarska razstava Franceta Slane, mo svoj jezik, kulturo in zgodovino. ure; torek 31. Slana preddverje DC Klasje - Glasilo prebivalcev občine Ivančna Gorica Ponosni smo na njih in z veseljem 5., od 11. do KKK Krka Razstava KKK Krka (kajakaši), gledali- Ustanovitelj časopisa: Občinski svet Občine Ivančna Gorica ohranjamo spomin nanje. Prepričan 13. ure ški oder DC Sedež uredništva: Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica, pa sem, da bi bili tudi oni ponosni na Jamarsko društvo Krka Jamarsko društvo Krka, avla DC telefon: 781 21 30, faks: 781 21 31, e-pošta: [email protected], vas, spoštovane občanke in občani. Turistično društvo Krka Turistično društvo Krka, avla DC spletna stran: www.klasje.net Kljub ne ravno lahkim in prijaznim Uredniški odbor: časom, v katerih živimo in jim še ni 28. 5. Društvo podeželskih Stojnice s ponudbo žena Ivančna Gorica Matej Šteh - v. d. glavnega in odgovornega urednika videti konca, vsakodnevno dokazuje- Leopold Sever - Kratkočasnik, Siva in Severna stran te, da so medsebojna pomoč, solidar- 28. 5. od 12. PGD Krka, Stična, Ko- Predstavitev dejavnosti Simon Bregar - Šport nost in delo v skupno dobro še vedno ure do 16. ure rinj, Jamarsko društvo Milena Vrhovec - Kmetijstvo tiste vrednote, ki nas držijo skupaj in Krka Nataša Ž. Erjavec - Gospodinjska stran ki so jamstvo, da skupaj lahko za naše 28. 5. ob 16. uri Občina Ivančna Gorica, Osrednja prireditev ob občinskem Maja Ficko skupno dobro v prihodnje še veliko OŠ Stična PŠ Krka, KS prazniku z odprtjem šole in vrtca na Sonja Maravič storimo. Krka Krki Gregor Štrubelj 28. 5. ob 19. uri Ansambel Povratniki Pričetek zabavnega večera Želim vam torej prijetno, ponosno in Lektoriranje: Simona Zvonar 28. 5. ob 20. uri ŠD Krka Razglas rezultatov športnih tekmovanj Oblikovna zasnova: Flamus, Nataša Ž. Erjavec korajžno praznovanje 29. maja, pra- znika občine Ivančna Gorica. 28. 5. ob 21. uri Festival Krka Ansambel Zasavci - nadaljevanje Priprava za tisk: AMSET, d. o. o.; Tisk: Špes & Co. d.n.o. zabavnega večera Časopis KLASJE izhaja v 5.800 izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini 29. 5. ob 11. uri KKK Krka Spust po reki Krki brezplačno. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Vaš župan Dušan Strnad Obcinaˇ 2011 maj, Ivančna Gorica | KLASJE 3 4. Ivankin sejem še zadnji korak do občinske tržnice V petek, 15. aprila, je Občina Ivančna Gorica v sodelovanju z društvi in posamezniki uspešno izvedla že četrti velikonočni Ivankin sejem. Sejem, ki je poimenovan po Ivanki iz legende, ki govori o nastanku imena Ivančne Gorice, je potekal tradicionalno na cvetni petek, na Sokolsko ulico v središču Ivančne Gorice pa je privabil množico obiskovalcev. Letos se je na več kot 30 stojnicah predstavljalo rekordno število ponudnikov in razstavljavcev. Predstavili so se pevci DU Šentvid pri Stični Sončni žarek, pevski zbor KD Harmonija, Pevci ljudskih pesmi Studenček, Vokalna skupina Šentviški slavčki in folklorni skupini iz Stične in Šentvida. Ob koncu je za dobro raz- položenje poskrbel ansambel Povra- tniki. Za dodatno gostinsko ponudbo so skrbeli lokali, ki delujejo na Sokol- ski ulici, še posebej pa s svojo stojnico Gostilna na Sokolski. V prostorih poslovne stavbe Žolnir so si obiskovalci lahko ogledali tudi likovno razstavo KD likovnikov Fer- da Vesela Šentvid pri Stični. Prava atrakcija sejma pa je bil nastop čla- nov TD Ivančna Gorica, ki so v so- delovanju s Konjerejskim društvom Letošnjo sejemsko ponudbo so pred- stvo Maver, izdelovalec savinjskega in KZ Stična pripravili stavljali kmetija Erjavec (suho sad- želodca Mlinar Jože, Knjižnica Ivanč- prikaz starega kmečkega orodja na je in drugi izdelki), kmetija Bregar na Gorica in Jarina, zadruga za razvoj lojtrniku. Predstaviti so želeli bogato (ekološko pridelano sadje in žita), podeželja. kulturno-etnološko dediščino v naši kmetija Zabukovec (mlečni izdelki), Učenci OŠ Stična so na svoji stojni- občini, pri čemer velja poudariti, da Društvo podeželskih žena Ivanjščice ci slikali na panjske končnice, dejav- se z zbiranjem in restavriranjem to- (domače dobrote, ponudba kmečkih nost Lokalne akcijske skupine Sožitje vrstnih predmetov ukvarja kar nekaj turizmov), Čebelarski društvi Stična med mestom in podeželjem, v kate- naših občanov. in Krka-Zagradec (med in različni ro je vključena tudi naša občina, pa Na sejmu so svojo najnovejšo prido- čebelarski izdelki), Grad Barle Oti- je predstavljal Zavod za razvoj pode- bitev, sodobno gasilsko vozilo GVC lija (zelišča), Meta Maček (zelišča), želja CIZA. Občina namreč v okviru 16/25, predstavili tudi člani PGD kmetija Plavica (zdravilni čaji), Mar- LAS-a vsako leto prijavlja projekte Ivančna Gorica. jeta Baša (umetnostno lončarstvo), za razvoj podeželja iz EU programa Udeleženci sejma so zadovoljno oce- Henrik Perko (ročno kovaštvo), Ci- Leader. nili, da je sejemski dan uspel in da ril Sadar (stavbno mizarstvo), Franc Sočasno s sejemskim dogajanjem so podobne prireditve v bodoče še Perko (pleteni izdelki), Ivan Rus (ple- je potekal tudi pester kulturni pro- dobrodošle. Rezultat tovrstnega raz- teni izdelki), Nose (pletene gram, v katerem so sodelovale do- mišljanja pa je tudi skorajšnji začetek košare), Anton Černivec (žganjeku- mače pevske in folklorne skupine. delovanja tržnice na Sokolski ulici. ha), Anica Klavs (izdelovanje zobo- Matej Šteh trebcev), Sonja Ceglar in Marjetka Meglen (izdelovanje butaric), Štefan Nose (etnološka zbirka), Danica Jerkovič (delavnica za upočasnitev Ivančna Gorica bo imela svojo tržnico časa). Svojo dejavnost so predstavljali tudi Turistično društvo Ivančna Go- V soboto, 28. maja, odprtje podeželske tržnice na Sokolski ulici v Ivančni Gorici rica (predstavitev slovenske kultur- ne dediščine), Krajevna organizacija RK Ivančna Gorica, Unithing, d.o.o. (filter za vodo), Kmetijska zadruga Stična, Slaščičarstvo Kovačič, Mesar-

Za mlado občino, kot je Ivančna Go- rica, ki ima skoraj 16.000 prebivalcev, se spodobi, da ima tudi svojo tržnico. O tem so tudi v občinski upravi raz- • upravljavec tržnice ter seveda mišljali že nekaj časa. V občino se iz • primerna lokacija, ki ga obči- leta v leto priseljujejo mlade družine, na odredi za tržni prostor, ki je ki želijo svoj prosti čas preživeti v opremljen s pitno vodo, sanitari- zdravem okolju, ki jim ponuja viso- jami in elektriko. ko kvaliteto življenja. Seveda ni do- Na podlagi ankete, ki jo je opravila Ja- volj, da imamo do svojega domačega rina, z.o.o., smo prišli do spodbudne praga speljano asfaltirano pot, teleko- ugotovite, da se poleg potrošnikov osnovni pogoj, da se investitor sploh munikacijsko povezavo, vodo iz pipe zanimajo za vzpostavitev podežel- loti projekta. Potrditev, da je inve- ter elektriko. ske tržnice tudi ponudniki, kar pa je stitor na pravi poti, je tudi bogata Ljudje sodobnega časa si želimo več. ponudba in množičen obisk kup- V zadnjem času zelo poudarjamo cev na zadnjem Ivankinem sejmu zdravo prehranjevanje. Na podlagi pred velikonočnimi prazniki. pobud občanov, kupcev kakovostne Zato vas v imenu Občine Ivančna Go- Novo otroško igrišče v Ivančni Gorici bo odprto v soboto, 28. maja 2011, ob 10. uri. hrane iz lokalnega okolja, se je občina rica, ki bo prevzela upravljanje pode- Igrišče bo obratovalo vsak dan od 9. do 19. ure. Namenjeno bo predšolskim otro- v sodelovanju z Jarino, z.o.o., odločila želske tržnice, vljudno vabimo, da kom in otrokom nižjih razredov šole, v spremstvu staršev. investirati v vzpostavitev lokalne se nam pridružite kot ponudnik podeželske tržnice. Priprave za na tržnici ali kot obiskovalec oz. Občina Ivančna Gorica sporoča vzpostavitev že tečejo. Podeželska potencialni kupec lokalnih pro- Občina Ivančna Gorica sporoča, da je dne 23. 5. 2011 objavila na spletnih tržnica bo delovala na Sokolski duktov. straneh Občine, na naslovu www.ivancna-gorica.si javno objavo za zasedbo ulici ob kulturnem domu v sa- Zainteresirani ponudniki nas (Ja- prostega strokovno-tehničnega delovnega mesta: mem centru Ivančne Gorice. rina, Zadrugo za razvoj podeže- Osnovni pogoji za vzpostavitev lja, z.o.o., Kidričeva 1, 1270 Litija) VZDRŽEVALEC IV-II v pisarni župana tržnice so: lahko pokličite na št. 01 897 21 04 • interes ponudnikov lokalnih pro- ali 051 213 730, da se dogovori- Občine Ivančna Gorica duktov, ki želijo ponuditi svoje mo o sodelovanju. Rok za prijavo prične teči naslednji dan po objavi, to je 25. 5. 2011. Vsi tržne viške, zainteresirani lahko v roku 8 dni vložijo pisne prijave na naslov: Občina • interes potencialnih kupcev lo- Za Jarino, z.o.o., pripravila Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica. kalnih produktov, Mojca Hauptman 4 KLASJE | Ivančna Gorica, maj 2011 Obcinaˇ Spoštovani občanke in občani! Aktivni v pripravi V naši občini živi že 16.000 ljudi, saj je razvoja občine s širšim družbenim kon- jenih razvojnih politik tako, da bo do- občina prijetna za bivanje in so posle- senzom. Verjameva, da smo sposobni kument tudi dobra podlaga za črpanje lokalnega razvojnega dično demografski trendi ugodni. Tako preseči kakršnekoli delitve pri določa- nepovratnih sredstev različnih skladov priselitveni prirast kot tudi naravni nju smernic za prihodnost in v ta na- EU. prirast sta nad povprečjem Republike men želiva vključiti v pripravo strategije Poleg vizije, poslanstva in strateških programa Slovenije. Občina je tako skupaj z lju- vse, ki lahko in želijo tvorno prispevati. ciljev pa je namen tudi oblikovanje iz- dmi, ki jo naseljujejo, prerastla okvirje V mesecu maju tako potekajo delavni- vedbenih ciljev s pripadajočimi projekti, V aprilu je Občina Ivančna Gorica v sodelovanju s Centrom prvotne vizije, ki je vsebovala predvsem ce, na katere vabimo predstavnike raz- izvedljivimi v mandatu 2010–2014. Pri za razvoj Litija pričela s pripravo svojega lokalnega razvoj- načrte razvoj potrebne infrastrukture ličnih inštitucij, društev, podjetij in tudi pripravi strategije razvoja občine Ivanč- nega programa, ki bo začrtal razvojne usmeritve občine za za življenje in delovanje. Čeprav je še političnih strank. Delavnice potekajo na Gorica stremimo k uporabnemu iz- potrebno razvijati in dograjevati, vodo- pod vodstvom izkušenih moderatorjev delku, ki ne končal v kakšnem predalu, prihodnje sedemletno obdobje, torej do leta 2018. vod, kanalizacijo, ceste, razsvetljavo, z ustreznimi referencami. Poleg delav- ampak se bo skozi letne proračune tudi Lokalni razvojni program je temeljni programski in izvedbeni doku- objekte družbenega pomena, ... pa je nic bo širša javnost vključena tudi z realiziral in temu primerno tudi kori- ment na lokalni ravni. Njegov dolgoročni cilj je doseganje skladnega razvoja potrebno razmišljati tudi o nadgradnji anketiranjem preko občinskega glasila giral. Verjameva, da z vključitvijo šir- celotne občine za zagotavljanje kakovosti življenja njenih prebivalcev na vseh in ciljih, ki jih želimo doseči v prihodno- in spletne strani občine Ivančna Gorica. še javnosti in različnih političnih opcij področjih: družbeno področje, gospodarstvo ter okolje, prostor in infrastruk- sti. Zavedamo se, da nismo osamljen, sa- ustvarjamo skupno vodilo za prihodnost tura. Veliko nas je in med seboj smo različ- mozadosten otok in da imajo na naše ne glede na to, kdo bo imel dolžnost in ni, tako po starosti, spolu, socialnemu cilje vpliv odločitve, sprejete v širšem privilegij upravljati občino. Mnenja sva, stanu, politični pripadnosti. Imamo okolju, bodisi na nivoju sosednjih ob- da moramo preseči različne delitve in različne interese in cilje, nekaj pa nam čin ali regije bodisi na nivoju države in v sodelovanju razvijati dobre ideje ne je skupnega. IMAMO SKUPNO PRIHO- Evropske unije. Tako smo se povezali s glede na predlagatelja. DNOST. partnerjem, ki ima izkušnje pri pripravi Dušan Strnad, župan V ta namen želiva sprejeti strategijo strategij, skladno s smernicami nadre- Tomaž Smole, podžupan Starostnikom prijazna občina in medgeneracijsko sožitje

Skladno z obljubami in dogovorom na občinskem svetu je Občina Ivančna Gorica Za pripravo kakovostnega in predvsem »življenjskega« dokumenta je bistveno pristopila k iskanju najboljše rešitve za vprašanja, povezana s staranjem prebivalstva sodelovanje vseh ključnih akterjev v občini: župana in delavcev občinske upra- ve, strokovnih sodelavcev, javnih institucij, predstavnikov gospodarstva, NVO in tudi širše. V zadnjem času je namreč problem staranja zelo izpostavljen. V zvezi sektorja pa tudi vse zainteresirane javnosti. Na ta način bo dokument odražal s tem je Svet Evrope 2005 izdal Zeleno knjigo o demografskih težavah in nalogah z dejanske želje, namere in potrebe prebivalcev občine, s tem pa omogočal tudi naslovom Odziv na demografske spremembe: Nova solidarnost med generacijami. kasnejšo izvedbo opredeljenih programov in projektov oziroma realizacijo ra- zvojnega programa. Slovenija se je 2006 odzvala z Resolucijo o nacionalnem programu socialnega var- V začetku maja smo izvedli prvi delavnici, na katerih so sodelovali zaposleni v stva. Iz teh dokumentov izhaja, da je potrebno problematiko obravnavati širše in občinski upravi, župan, podžupan, predstavniki krajevnih skupnosti ter pred- tudi, da je dom ostarelih samo del rešitve, skrajna možnost. stavniki ključnih institucij in podjetij v občini (Zdravstveni dom Ivančna Gorica, Javno komunalno podjetje Grosuplje, Kmetijska zadruga Stična, Mladinski svet Pri iskanju odgovorov smo se srečali antropologijo, psihologijo, sociolo- Ivančna Gorica, Osnovna šola Stična, Srednja šola Josipa Jurčiča, Vrtec Ivanč- tudi z Inštitutom Antona Trstenjaka, gijo, zdravstvene vede, pedagogiko na Gorica, Urbanistični inštitut, Armex armature, d.o.o., Hiša grafike idr.). ki je tudi nacionalni koordinator Slo- in andragogiko, ekonomijo, pravo, Namen delavnic je bil opredeliti vizijo, poslanstvo, vrednote in strateške cilje venske mreže starosti prijaznih mest informacijske in druge vede, ki so občine, kar smo dosegli z dinamičnim delom po skupinah ob moderiranju pri- in občin. Predvsem pa je zelo dejaven pomembne za delovna področja in- znane strokovne sodelavke mag. Violete Bulc iz podjetja Vibacom. na področju problematike staranja in štituta. Javno delovanje Inštituta je medgeneracijskega sožitja in se lah- intersektorsko; povezano je z resorji ko pohvali z vzpodbudnimi rezultati. znanosti, družine, socialnega varstva Dogovorili smo se za sodelovanje in in dela, vzgoje in izobraževanja, zdra- rezultat tega je bilo delovno srečanje, vstva, kulture in drugih relevantnih ki je potekalo 9. maja 2011. Udeležili resorjev za posamezno delovno po- so se ga občani, predstavniki društev dročje in naloge. upokojencev in drugih društev, ki se Dr. Jože Ramovš je opisal principe ukvarjajo s problematiko staranja – starosti prijazne občine in potrebo pa tudi predstavniki Mladinskega sve- po medgeneracijskem sožitju in soli- ta in političnih strank. darnosti. Nakazal je možnost rešitve Da je ta problematika aktualna, je po- z manjšimi enotami medgeneracijskih trdil tudi obisk predavanja, saj se je centrov po krajevnih skupnostih, ka- odzvalo okoli 40 udeležencev. mor bo vključena tudi skrb za osta- Nagovoril nas je predstojnik inštitu- nje in za sožitje med ljudmi postala rele in onemogle. V tem kontekstu ta izr. prof. dr. Jože Ramovš in nam njegova tretja soustanoviteljica in od je opisal tudi primer dobre prakse v predstavil svoje bogate izkušnje, stali- takrat se imenuje Inštitut Antona Tr- svetovnem merilu iz Bielefelda, kjer V nadaljevanju bodo potekale delavnice po treh glavnih področjih: družbeno šča in poglede ter tudi primere dobre stenjaka za gerontologijo in medge- so programi za oskrbo starejših v kra- področje, gospodarstvo ter okolje, prostor in infrastruktura, in sicer: prakse. neracijsko sožitje. jevnem okolju med najbolje razvitimi • v sredo, 18. maja 2011, od 9. do 14. ure: POSLANSTVO: Poslanstvo Inštituta in delujejo z najcenejšimi stroški. INŠTITUT vabljeni predstavniki društev, šolstva, zdravstva, sociale je znanstveni in strokovni razvoj soci- Sodeč po odzivih udeležencev, so • v petek, 27. maja 2011, od 12. do 17. ure: ANTONA TRSTENJAKA alnih, psiholoških in drugih antropo- dobro sprejeli predstavljena stališča. vabljeni podjetniki, gospodarstveniki, obrtniki, kmetje, turistični delavci, ZGODOVINA: Inštitut za psiholo- loških ved; njihovih teoretičnih osnov Zato smo se tudi zlahka dogovorili • v torek, 31. maja 2011, od 12. do 17. ure: vabljeni predstavniki podjetij ter gijo, logoterapijo in antropohigieno in metodičnih postopkov ter njihova za sodelovanje pri raziskavi potreb, strokovnjaki, ki se ukvarjajo z razvijanjem in upravljanjem prostora. je bil ustanovljen 16. junija 1992 v uporaba na področju medčloveškega zmožnosti in stališč prebivalstva ob- Predstavnike posameznih področij in vse druge zainteresirane občane vabimo, Ljubljani kot prvi nevladni znanstve- sožitja, kakovostnega staranja, pre- čine Ivančna Gorica, da bi imeli trdno da se delavnic udeležijo in s svojim aktivnim prispevkom sooblikujejo razvojno ni, izobraževalni in svetovalni zavod prečevanja in reševanje osebnih in osnovo za občinski načrt in ukrepanje zgodbo občine Ivančna Gorica! v samostojni Sloveniji za področje socialnih težav, vzgoje, človeškega na področju staranja in sožitja med Zaradi organizacije delavnic prosimo, da prihod najavite v tajništvo medčloveških odnosov, krepitve oblikovanja in poglabljanja, krepitve generacijami. Raziskava vključuje an- občinske uprave Ivančna Gorica na tel.: 01 781 21 00 oz. na e-naslov: zdravja ter reševanja osebnih in dru- zdravja ter osebne in socialne klenosti ketiranje reprezentativnega vzorca [email protected] žinskih stisk. Pobudnik za ustanovitev posameznikov, družin in drugih sku- občanov, ki jih bodo v sodelovanju z Saša Ceglar, Center za razvoj Litija je bil Jože Ramovš, soustanovitelja pa pin ter skupnosti. V svojem delovanju inštitutom in občinsko upravo izvedli Tomaž Smole, podžupan občine Ivančna Gorica Ksenija Ramovš in Anton Trstenjak, je Inštitut posebej pozoren na izvirno prostovoljci društev, ki delujejo na po katerem se je nekaj let pozneje človeško razsežnost v smislu antro- tem področju. zmožnosti Občine Ivančna Gorica na Udeleženci so postavili kar nekaj tudi poimenoval. Leta 1995 je postala poloških spoznanj Antona Trstenjaka, Inštitut bo podatke znanstveno ob- področju staranja in medgeneracij- vprašanj in so izrazili zadovoljstvo njegova soustanoviteljica Slovenska eksistencialne analize in logoterapije delal ter dal Občini dva izdelka: a) skega sožitja, ki bo narejen na teme- nad takšnim pristopom. Dva izmed akademija znanosti in umetnosti. Leta Viktorja Frankla ter preventivne an- osnovni rezultati obdelanih odgovo- lju podatkov raziskave in sodobnega njih pa se bosta konec maja udeležila 2004 je Vlada Republike Slovenije za- tropohigiene Jožeta Ramovša. rov na vsa vprašanja, ki služijo Občini znanja in možnosti na tem področju. tudi strokovne ekskurzije v Bielefeld, radi doseženih znanstvenih in prak- DELOVANJE: Delovanje Inštituta pri orientaciji načrtovanja in spreje- Izsledki raziskave bodo vključeni tudi da preverita, kako se opisani koncep- tičnih strokovnih uspehov Inštituta na je znanstveno in strokovno interdi- manja razvojnega načrta za to podro- v Strategijo razvoja občine, ki se tudi ti uresničujejo v razvitejših okoljih. področju skrbi za kakovostno stara- sciplinarno; vključuje socialno delo, čje, b) elaborat z analizo potreb in pripravlja v tem obdobju. Tomaž Smole, podžupan Obcinaˇ - Referendum 2011 maj, Ivančna Gorica | KLASJE 5

6. seja Občinskega sveta Glasovali bomo 3x PROTI: Največ o vzletišču Šentvid PROTI 3 slabim zakonom, PROTI slabi vladi in PROTI uničevanju Slovenije in domu v Gorenji vasi V nedeljo, 5. junija 2011, bomo glasovali proti trem slabim zakonom Pahorjeve vlade – Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ter Zakonu o spremembah in dopol- Aprilska seja, ki jo je župan Dušan Strnad sklical v tednu pred veli- nitvah Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter Arhivih. Za to imamo tehtne razloge: konočnimi prazniki, je bila zaznamovana predvsem z obravnavanjem 1. Zaslužena pokojnina je naša pravica – smo PROTI pokojninskemu zakonu: stališč do nekaterih večjih posegov v prostor, ki so predvideni v Ob- - ker pokojninski zakon ne uvaja osebnega pokojninskega računa. činskem prostorskem načrtu, Občinski svet pa se je seznanil tudi z - ker vlada rešuje svoje lahkomiselno zadolževanje na plečih upokojencev. nekaterimi poročili javnih zavodov in zvez. - ker ne bomo dovolili vladnega ustrahovanja – če je denar za Grčijo, je tudi za nova delovna mesta. V zvezi s postopkom sprejemanja Občinskega prostorskega načrta (OPN) 2. Mi nimamo česa skrivati – smo PROTI zaprtju arhivov: je najbolj spodbudna novica ta, da se je v zadnjih mesecih zgodilo nekaj po- - ker Pahorjeva vlada že od avgusta 2010 nezakonito zapira arhiv nekdanje UDBE, s čimer ne ščiti interesov državlja- membnih sestankov in delovnih srečanj med predstavniki občine in različnimi nov, ampak interese svojih nekdanjih in nekaterih sedanjih političnih akterjev. državnimi institucijami. V postopku priprave načrta je bilo na vrsti tudi to- - ker bomo z glasom »proti« zakonu to področje uredili tako, kot so ga uredile vse države nekdanjega socialističnega kratno opredeljevanje do nekaterih večjih posegov v prostor in na kmetijska bloka. zemljišča. Občinski svet je podprl načrtovano prometno ureditev v Ivančni - ker danes zapirajo arhive, jutri pa bodo drugače misleče. Gorici z vzpostavitvijo zahodne obvoznice in novega križišča na Marofu (soča- sno z ureditvijo zemljišča nekdanje farme), prav tako pa tudi prometno ure- 3. Ne vrag, le sosed bo mejak! – smo PROTI omejevanju medsosedske pomoči: ditev v Šentvidu pri Stični in v Višnji Gori. Podprta sta bila tudi načrta bodoče - ker pomoč soseda sosedu ni delo na črno. ureditve dirkališča za motokros v »Culkarjevi dolini« (Dolina pod Kalom) in - ker si moramo sosedje pomagati, ne pa da nas država v času krize za to kaznuje. rekreacijskega območja v Zagradcu, obsežna razprava pa je potekala pri izo- - ker smo proti kaznovalni politiki vlade – naj kaznuje tajkune, ne pa sosedov. blikovanju mnenja do predloga za novo lokacijo vzletišča Šentvid in doma za Ker si zaslužimo dostojno pokojnino, želimo dobre medsosedske odnose, in ker si zaslužimo resnico o oskrbo starejših v Gorenji vasi. naši preteklosti, bomo 5. junija zavrnili vse tri slabe zakone! Letalski klub Šentvid zaradi dolgoročnega razvoja svoje dejavnosti načrtuje prestavitev vzletne steze in pripadajočih objektov iz sedanje lokacije na drugo 5. junij je za Slovenijo zelo pomemben dan, saj bomo državljanke in državljani na refe- stran železniških tirov, ob t. i. dobsko hosto v smeri proti Radohovi vasi. Na- rendumu odločali o treh zakonih. Najpomembnejši za našo prihodnost pa je prav zakon črtovana sprememba je pri krajanih krajevne skupnosti Dob povzročila pomi- o pokojninski reformi. sleke, saj bi se z večjimi posegi v ta prostor korenito spremenile tudi poplavne Na referendumu ne bomo odločali o prihodnosti vlade oz. koalicije, ki je zakon predlagala, odločali razmere Doba in okolice. Dejstvo je, da so se z izgradnjo avtoceste poplavne bomo o svoji prihodnosti. Ker se starostna meja viša, danes za enega upokojenca dela eden in pol razmere tu močno spremenile, to se je ne nazadnje dobro videlo ob lanskih zaposleni, v prihodnosti se bo ta številka še povišala. Ta problem se ne pojavlja samo v Sloveniji, septembrskih poplavah. Bojazen krajanov, da bi se z morebitnim zasutjem temveč v celotni Evropski uniji. Zato so v večini držav članic EU ta zakon že sprejeli, prav tam, kjer požiralnikov na novi lokaciji vzletišča te razmere še dodatno poslabšale, je ga niso, na Portugalskem in Irskem, imajo zelo velike težave. Ker pa je Slovenija kot članica EU še med finančno stabilnimi upravičena. Svoje nestrinjanje s predlaganim posegom so krajani izrazili tudi s državami, bi bilo škoda, da ta ugled zgubimo in pademo v finančno krizo, še huje bi bilo, da pademo v sistemsko krizo. podpisi, ki so bili pred sejo posredovani županu. Pokojninska reforma, ki jo predlaga koalicija, je najbolj omiljena med vsemi državami članicami EU. Večina ekonomistov V razpravi so se izoblikovala različna mnenja in argumenti za in proti. Razu- govori, da bi morali še bolj poostriti zakon. Da bi dolgoročno ohranili vzdržnost pokojninske blagajne, je treba postopo- mljiva sta tako bojazen krajanov kot tudi želje in načrti članov letalskega kluba, ma (zato zakonu tudi rečemo reforma!) dvigniti upokojitveno starost tudi v Sloveniji. Večina držav članic EU je ta ukrep ki že 15 let uspešno opravlja svojo dejavnost. Občinski svet je sicer podprl doslej že sprejela – in nobena med njimi ni takih zakonov potrjevala na referendumih! Tako so 65 let kot upokojitveno načrte za novo lokacijo, pri čemer pa je bil sprejet tudi sklep, da se za to novo starost pri moških in ženskah doslej z zakonom uvedle že Belgija, Ciper, Danska, Nemčija, Portugalska, Finska, Švedska, lokacijo pridobi dodatne hidrološke in hidravlične študije, v postopku spreje- Luksemburg, Nizozemska, Španija in Irska. manja OPN-ja pa se ohrani v obravnavi tudi sedanja lokacija, saj tudi ta nima V primeru, da pokojninska reforma pade, bo Slovenija izgubila bonitetno oceno, kar pomeni višanje obrestne mere, ustreznih prostorskih dokumentov. Glede na to, da je predsednik KS Dob višanje davkov, denar enostavno postane dražji za Slovenijo. To pa je zelo slabo za podjetnike, obrtnike in druge državne Jože Polončič aktiven tudi v organih LK Šentvid, je pričakovati, da bosta obe ustanove. V Slovenijo bo zato priteklo še manj denarja, s tem še manj konkurenčnosti in s tem nižje zaposlovanje, spet strani našli skupen jezik. bo zmanjkalo za upokojence danes in v prihodnosti. Svetniki in svetnice so dalj časa razpravljali tudi o pobudi zasebnika, družbe O pozitivni strani pokojninske reforme govori prav to, da jo podpirajo upokojenska društva, ki se očitno zelo dobro Bomax z Muljave, o gradnji doma starejših občanov pri Gorenji vasi. Pobuda zavedajo ohranitve polne pokojninske blagajne. je bila v Klasju že podrobno predstavljena in tudi Občinski svet jo pozna, kljub Na referendumu 5. junija bomo odločali o dolgoročnosti finančne stabilnosti, zato bomo v SD Ivančna Gorica temu, da je med člani sveta veliko novih svetnikov in svetnic. Očitno pa jih ta zakon podprli, na lističu bomo obkrožili ZA pokojninsko reformo! projekt ni prepričal, saj je prevladovalo mnenje, da ima Občina za potencialno Ekonomisti, ki pokojninsko reformo podpirajo: dr. Tine Stanovnik, dr. Janez Malačič, dr. Igor Masten, dr. Bogomir gradnjo že rezervirano zemljišče v Šentvidu, poleg tega pa bo najprej potreb- Kovač, dr. Dušan Mramor, dr. Mojmir Mrak, dr. Sašo Polanec, Maks Tajnikar, dr. Jože Mencinger, dr. Boris Majcen, dr. Matej Lahovnik. Pokojninsko reformo podpirajo še: Mateja Kožuh Novak – ZDUS, Ivo Boscarol – podjetnik, Janez no pripraviti načrt obravnavanja problematike oskrbe starostnikov v občini. Potočnik – evropski komisar. Prav v tej strategiji bo projekt za Gorenjo vas moral iskati svoje mesto, saj za OO SD Ivančna Gorica vabi volivke in volivce, da se udeležimo referenduma in podpremo Zakon o prepre- zdaj v sedanjem postopku sprejemanja OPN-ja ni dobil zadostne podpore v čevanju dela in zaposlovanja na črno in Zakon o spremembah in dopolnitvah o varstvu dokumentarnega in Občinskem svetu. arhivskega gradiva ter arhivih. Občinski svet se je na tokratni seji seznanil tudi s poročili Zdravstvenega doma OO SD Ivančna Gorica Ivančna Gorica, Zveze športnih organizacij Ivančna Gorica, OŠ Stična in OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični ter JKP Grosuplje. Vsa poročila so objavljena tudi na spletni strani občine Ivančna Gorica na naslovu www.ivancna-gorica.si . Za Zakon o pokojninskem in ZD Ivančna Gorica v tokratni številki Klasja, na strani 18, objavlja nekaj doda- tnih pojasnil v zvezi z razpravo ob njihovem poročilu. invalidskem zavarovanju Matej Šteh Na referendumu 5. junija bomo v Občinskem odboru Zares Ivančna Gorica pokojninsko reformo podprli, saj bo le na ta Gradiva, videoposnetki in fotogalerije s sej Občinskega sveta so objavljeni način zagotovljena visoka socialna varnost vsem generacijam. Zaradi staranja prebivalstva trenutni Zakon o pokojnin- na www.ivancna-gorica.si . skem in invalidskem zavarovanju ne more več zagotavljati vzdržnosti pokojninskega sistema, predvsem pa ne more zau- Zaradi zaključka redakcije majske številke Klasja bo prispevek o 7. seji Ob- staviti trenutnega zniževanja pokojnin. Novi zakon to slabost odpravlja in nove pokojnine viša ter posledično zagotavlja činskega sveta, sklicani 19. maja 2011, objavljen v junijski številki Klasja. človeka dostojno življenje. Z višjo odmero pokojnin bodo pokojnine, ob dve do tri leta daljši pokojninski dobi, ob koncu prehodnih obdobij višje od 5 do celo 19 odstotkov. Novi zakon predvideva ustrezna prehodna obdobja vse do leta 2025, ob čemer upošteva tudi zgodnje zaposlovanje industrijskih delavcev, ki jim ne bo potrebno delati do 65. leta. Tako se bodo ženske v letu 2011 upokojile pri 55 letih starosti in 38 letih pokojninske dobe, moški pa pri 58 letih in 41 letih pokojninske dobe. Sodelujmo, stopimo skupaj! Zaradi podaljševanja pokojninske dobe smo ustrezno povišali tudi leta vplačevanja prispevkov iz dosedanjih zaporednih najugodnejših 18 let na 30 let (-3 najslabša), vendar se podaljševanje uvaja postopno. Izgradimo kanalizacijo z evropskimi sredstvi Višina pokojnine po starem in novem zakonu na primeru moškega s povprečno plačo: Leto ZPIZ-1 (stari) v EUR ZPIZ -2 (novi) v EUR Živimo in delamo v težkih časih. Z željo, da izboljšam kakovost življenja obča- 2011 565,36 583,92 nov v občini Ivančna Gorica, sem kandidiral in bil izvoljen. Pomembno vlogo 2016 589,19 644,7 pri dvigu kakovosti življenja imajo osnovne stvari, med katerimi je tudi infra- 2020 611,4 697,84 struktura. V ta namen pripravljamo tudi vloge, s katerimi bomo projekte iz- 2024 633,98 755,36 gradnje kanalizacije prijavili na razpis za nepovratna sredstva. Tega ne moremo Zakon predvideva preglednejši pokojninski sistem, saj smo izločili vse pravice, ki nimajo podlage v vplačanih prispevkih, s storiti brez soglasij in služnosti, ki jih pridobivamo v teh dneh. Na tem mestu čimer ščitimo solidarnost med zavarovanci. se zahvaljujem vsem lastnikom zemljišč, ki ste že podpisali notarsko overjene Eden izmed vodilnih ekonomistov in veliki poznavalec evropskih socialnih modelov Andre Sapir opozarja na grožnjo, ki pogodbe. sledi ob starajoči se populaciji: »Dobro je, da ljudje živijo dlje, vendar imamo hkrati manj otrok. In če živimo dlje, Hkrati pa naprošam vse, ki tega še niste storili, za čimprejšnji podpis – za so- si želimo spodobne pokojnine, saj si nihče ne želi revnih starejših ljudi, vsi želimo, da imajo naši starši primer- delovanje, s ciljem, da zagotovimo vse potrebne podlage za prijavo in črpanje ne pokojnine in ustrezno zdravstveno nego. To je zelo dobro, vendar če želimo, da bo tudi v prihodnje tako, sredstev. Za VAS gre. Želimo izboljšati pogoje bivanja ZA VAS. Sprejmite to, moramo sprejeti ukrepe.« prosim, kot poziv, da stopimo skupaj in poskušamo pridobiti nepovratna sred- Novi zakon je korak naprej, saj sledi osnovnim ciljem vzdržnosti sistema in preprečuje padanje pokojnin. S podporo stva, ki bodo sicer šla drugam, mi pa bomo le stežka realizirali vse potrebne zakonu na referendumu se bo Slovenija sposobna pravočasno prilagajati na spreminjajoče se demografske in fiskalne projekte samo z lastnimi sredstvi. S sodelavci občinske uprave vas pozivam: razmere in ustrezno poskrbeti tudi za naše najmlajše. »Stopimo skupaj – sodelujmo.« Zato GLASUJTE ZA pokojninsko reformo! Dušan Strnad, župan Aleš Tomažin, OO Zares Ivančna Gorica 6 KLASJE | Ivančna Gorica, maj 2011 Referendum

Republika Slovenija OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA GROSUPLJE Zakonodajni referendumi volilna enota, 3. volilni okraj Številka: 042-7/2011- 11 (10) 5. junija 2011 Datum: 29. 4. 2011 Državni zbor Republike Slovenije je razpisal tri Odloke o razpisu zakono- Na podlagi 38. in 41. člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/07 – uradno prečiščeno dajnih referendumov, in sicer: zakonodajni referendum o Zakonu o pre- besedilo) ter Odloka o razpisu zakonodajnega referenduma o Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno prečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki je objavljen v Uradnem listu RS, (Uradni list RS, št. 28/2011), Odloka o razpisu zakonodajnega referenduma o Zakonu o pokojninskem in invalidskem št. 28/2011, zakonodajni referendum o Zakonu o pokojninskem in invalid- zavarovanju (Uradni list RS, št. 30/2011) in Odloka o razpisu zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in skem zavarovanju in zakonodajni referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (Uradni list RS, št. 30/2011) je Okrajna dopolnitvah Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter o volilna komisija Grosuplje sprejela naslednji arhivih, ki sta objavljena v Uradnem listu RS, št. 30/2011. S K L E P Vprašanja, ki se dajejo na referendum, se glasijo: O DOLOČITVI VOLIŠČ IN NJIHOVIH OBMOČIJ 1) »Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o preprečevanju dela in za- poslovanja na črno (ZPDZC-1), ki ga je Državni zbor sprejel 29. Za izvedbo zakonodajnega referenduma o Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, zakono- marca 2011?« dajnega referenduma o Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in zakonodajnega referendu- 2) »Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o pokojninskem in invalid- ma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter o skem zavarovanju (ZPIZ-2), ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne arhivih, ki bodo v nedeljo, 5. junija 2011, je Okrajna volilna komisija Grosuplje na korespondenčni seji dne 29. 4. 2011 23. decembra 2010?« določila naslednja volišča in njihova območja: 3) »Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah in dopolni- tvah Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter zap. oznaka ime volišča sedež volišča območje volišča arhivih (ZVDAGA-A), ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 4. št. volišča februarja 2011?« KULTURNI Sokolska ulica 4, Ivančna 31. 403032 DOM IVANČNA Ivančna Gorica Gorica Za dan glasovanja na referendumu je za vse tri referendume določena ne- GORICA I. delja, 5. junija 2011. Glasuje se tako, da se obkroži besedo »ZA« ali besedo Gorenja vas, Malo Črnelo, , KULTURNI »PROTI«, ki bosta navedeni na levi oziroma na desni strani glasovnice. Sokolska ulica 4, Ivančna Mleščevo, Mrzlo Polje, , 32. 403033 DOM IVANČNA V primeru, da volivec izrazi zahtevo, da glasuje samo na enem oziroma Gorica Stranska vas ob Višnjici, Škrjanče, Veliko GORICA II. dveh referendumih, se v volilnem imeniku v rubriki »opombe« vpiše, ka- Črnelo, Vrhpolje pri Šentvidu tere glasovnice je volivec zahteval od volilnega odbora in katerih ne. Vpis , Leščevje, , Male KULTURNI DOM Vrhe, , Muljava, , Potok pri v volilni imenik v rubriko »opombe« se opravi, preden se volivec 33. 403034 Muljava 20 MULJAVA Muljavi, Sušica, Trebež, , podpiše. Pravico glasovati na referendumu imajo državljani RS, ki imajo pravico voliti KULTURNI DOM Gabrje pri Stični, , Stična, Vir 34. 403035 Stična 27a v Državni zbor, to so volivci, ki bodo najpozneje 5. junija 2011 dopolnili 18 STIČNA pri Stični let starosti. Ne glede na prejšnji stavek pa pravice glasovanja nima drža- Debeče, Dobrava pri Stični, Mala Goričica, vljan RS, ki je dopolnil 18 let starosti, a mu je bila zaradi duševne bolezni, GASILSKI DOM Mekinje nad Stično, , , Osredek 35. 403036 Metnaj 2 zaostalosti ali prizadetosti popolnoma odvzeta poslovna sposobnost ali po- METNAJ nad Stično, Planina, Poljane pri Stični, Pristava daljšana roditeljska pravica staršev ali drugih oseb čez njegovo polnoletnost nad Stično , Peščenik, Podsmreka, Polje pri ter ni sposoben razumeti pomena, namena in učinkov volitev in je sodišče MESTNA HIŠA Višnja Gora, Mestni trg 36. 403037 Višnji Gori, , Stari trg, Velika posebej odločilo o odvzemu volilne pravice. VIŠNJA GORA 21 Dobrava, Višnja Gora, Ne glede na navedeno pa imajo pravico glasovati osebe, ki jim je bila pred GASILSKI DOM Kriška vas, Nova vas, Pristava pri Višnji Gori, 9. avgustom 2006 zaradi duševne bolezni, zaostalosti ali prizadetosti s 37. 403038 Kriška vas 10 KRIŠKA VAS Zavrtače pravnomočno sodno odločbo popolnoma odvzeta poslovna sposobnost ali GASILSKI DOM podaljšana roditeljska pravica staršev ali drugih oseb čez njihovo polnole- , , Leskovec, 38. 403039 VRH PRI VIŠNJI Vrh pri Višnji Gori 2 tnost, če sodišče po 9. avgustu 2006 ni posebej odločilo o odvzemu pravice Sela pri Višnji Gori, Vrh pri Višnji Gori GORI voliti in biti voljen. KULTURNI DOM Griže, Petrušnja vas, , Šentvid pri Na referendumu se lahko glasuje na voliščih, ki jih je določila Okrajna 39. 403040 Šentvid pri Stični 70 ŠENTVID I. Stični volilna komisija za območje, v katerega je volivec vpisan v splošni volilni Artiža vas, Glogovica, Grm, Male Češnjice, imenik, v nedeljo, 5. junija 2011, od 7. do 19. ure in v posebnih primerih, Mali Kal, Radohova vas, Selo pri Radohovi KULTURNI DOM ki jih odloča zakon: 40. 403041 Šentvid pri Stični 70 vasi, Šentpavel na Dolenjskem, Velike ŠENTVID II. • po pošti, če je volivec, ki bo na dan glasovanja na zdravljenju v bolni- Češnjice, , Veliki Kal, Zaboršt pri šnici ali zdravilišču, v zaporu ali priporu, v domu za ostarele občane in Šentvidu , , Dob pri Šentvidu, nima prijavljenega stalnega prebivališča v domu, tako, da najpozneje GASILSKI DOM 41. 403043 Dob pri Šentvidu 8 , Podboršt, , Rdeči Kal, 10 dni pred dnevom glasovanja sporoči Okrajni volilni komisiji, da želi DOB Sad, , Škoflje glasovati na tak način, GASILSKI DOM • na predčasnem glasovanju na posebnem volišču na sedežu Uprav- 42. 403044 20 Hrastov Dol, Lučarjev Kal, Trnovica HRASTOV DOL ne enote Grosuplje, Taborska cesta 1, II. nadstropje, v torek, 31. 5., , , Bukovica, sredo, 1. 6., in v četrtek, 2. 6. 2011, med 9. in 17. uro, Čagošče, , Male Dole DOM KRAJANOV • na domu na dan glasovanja 5. 6. 2011, če bo volivec najpozneje tri dni 43. 403045 Temenica 2a pri Temenici, Praproče pri Temenici, Pungert, TEMENICA pred dnevom glasovanja, to je do vključno 2. 6. 2011, sporočil Okrajni Šentjurje, Temenica, Velike Dole pri Temenici, volilni komisiji Grosuplje na tel. št. 781 09 17 in 781 09 10, da želi KULTURNI DOM Ambrus, , , Kal, Kamni Vrh glasovati na tak način, 44. 403046 Ambrus 56 • na volišču, določenem za glasovanje volivcev, ki nimajo stalnega AMBRUS pri Ambrusu, Primča vas, Višnje prebivališča na območju okraja (OMNIA) s sedežem na Upravni , Češnjice pri Zagradcu, enoti Grosuplje, Taborska cesta 1, II. nadstropje, na dan glasovanja Dečja vas pri Zagradcu, Fužina, Gabrovka pri GASILSKI DOM Zagradcu, Grintovec, , Kuželjevec, 5. 6. 2011. Da želi volivec glasovati na tak način, mora do 2. 6. 2011 45. 403047 Zagradec 11 ZAGRADEC , , Marinča vas, to pisno sporočiti Okrajni volilni komisiji, kjer ima volivec prijavljeno Tolčane, Valična vas, , Veliko stalno prebivališče (obrazec vloge je na voljo na spletni strani Državne Globoko, Zagradec volilne komisije), Gabrovčec, Gradiček, Krka, Krška vas, DRUŽBENI , , , • na diplomatsko konzularnih predstavništvih in po pošti iz tu- 46. 403048 Krka 1d jine, če to sporočijo Državni volilni komisiji najpozneje do 21. maja CENTER KRKA Podbukovje, Ravni Dol, , Velike 2011, Lese, , • volivci – invalidi, ki bodo ocenili, da njihovo redno volišče ni dostopno II. invalidom, bodo lahko glasovali na volišču, ki je dostopno invalidom Okrajna volilna komisija Grosuplje določa tudi posebna volišča, in sicer: (to volišče je določeno v Družbenem domu Grosuplje, Taborska cesta • Volišče št. 901 za predčasno glasovanje dne 31. 5, 1. 6. in 2. 6. 2011 s sedežem na Upravni enoti Grosuplje, 1), vendar morajo namero, da bodo glasovali na takem volišču in ne Taborska cesta 1, Grosuplje v I. nadstropju, na volišču za območje, za katerega so vpisani v volilni imenik, sporočiti • Posebno volišče, dostopno invalidom, št. volišča 403010 oziroma (950) s sedežem: DRUŽBENI DOM GRO- Okrajni volilni komisiji (tri dni pred dnem glasovanja). SUPLJE, Taborska cesta 1, Grosuplje, Volilna opravila vodijo in izvajajo volilni organi, ki vodijo volitve v Državni • volišče št. 970 – OMNIA za volivce, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja, in sicer s sedežem na zbor, to je Državna volilna komisija, volilne komisije volilnih enot in okrajne volilne komisije. Glasovanje na voliščih in ugotavljanje izida glasovanja na Upravni enoti Grosuplje, Taborska cesta 1, Grosuplje v I. nadstropju. voliščih vodijo volilni odbori. III. OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA GROSUPLJE Ta sklep se posreduje Upravni enoti Grosuplje, Državni volilni komisiji in objavi v lokalnih časopisih. 4. volilna enota, 3. volilni okraj Sedež: Taborska cesta 1, Grosuplje, tel. št. 781 09 17, 781 09 10, faks: 781 09 19 Polona Marjetič-Zemljič, univ. dipl. prav. Tajnik OVK Grosuplje: Andrej Struna PREDSEDNICA OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE GROSUPLJE Stranke 2011 maj, Ivančna Gorica | KLASJE 7 Razvoj da – vendar ne na račun Ali smo lahko še boljši? varnosti občanov! Seveda smo lahko! Na 6. seji občinskega sveta smo se • ureditev nekdanje farme Stična, Ob dnevu Zemlje smo v Slovenski demokratski mladini svetniki svetniške skupine SDS v se- • zahodna obvoznica Ivančne Go- stavi: Janez Mežan, Jernej Lampret, rice, organizirali okroglo mizo z gosti, bili pa smo tudi pobu- Irena Brodnjak, Janko Zadel, Ignacij • nova prometna ureditev v Šent- dniki akcije zbiranja plastičnih pokrovčkov. Kastelic, Vera Hribar, Alojz Šinkovec, vidu pri Stični, Naš prvi gost je bil doc. dr. Simon Muhič, Andreja Miše in Tomaž Smole sezna- • nova prometna ureditev v Višnji ki je pobudnik projekta izgradnje sončne nili z letnimi poročili zdravstvenega Gori. elektrarne na OŠ Stična. Vso poklicno doma, osnovnih šol in Javnega komu- Glede na slabe izkušnje prebivalcev kariero se že ukvarja z energetiko in ob- vanje prebivalcev v postopek, ki naj nalnega podjetja Grosuplje. Doba ob gradnji avtoceste so le-ti novljivimi viri energije kot podjetnik in Prav tako smo preizkusili nov raču- pripravili izjavo, s katero nasprotujejo bo voden na tak način, da bo varnost tudi kot visokošolski učitelj (docent na nalniško podprt glasovalni sistem. Po premikanju vzletišča. Menijo, da ka- na prvem mestu. Stanje na zadevnem področju strojništva). Na tem področju sodeluje z velikimi slovenskimi podje- manjših zapletih smo osvojili način kršen koli poseg v prostor, predviden območju pa je potrebno sanirati ne tji in vidnejšimi strokovnjaki ter znanstveniki. Kot občan občine Ivančna Gorica dela, ki bo v prihodnje poenostavil za novo vzletišče, bistveno vpliva na glede na načrte, povezane z letali- se je v skrbi za trajnostni razvoj občine še posebej zavzel za možnost izkori- način spremljanja dela in glasovanja poplavno varnost Doba in okoliških ščem. ščanja obnovljivih virov energije. občinskih svetnikov. vasi. Razvila se je razprava, v kateri Presenetljivo pa podpore ni dobil Naslednja naša gostja je bila prof. dr. Marina Pintar, zaposlena na Biotehni- Skladno s sklepi občinskega sveta v so sodelovali tudi predstavniki pre- projekt Dom ostarelih Gorenja vas. ški fakulteti v Ljubljani in vodja Katedre za urejanje kmetijskega prostora in prejšnjem mandatu je delovna sku- bivalcev in ponovno predstavili svo- Verjetno je to posledica najavljene agrohidrologijo. Poleg tega, da že nekaj let študentom predava o melioracijah, pina za pripravo OPN (občinski pro- je mnenje. Kljub burni razpravi je strategije Starostnikom prijazna obči- namakanju in urejanju kmetijskih zemljišč, je dejavna tudi na področju varova- storski načrt) skupaj z družbo ACER občinski svet podprl, da se predlog na in medgeneracijska solidarnost, ki nja kmetijskih zemljišč. Sodelovala je pri sestavi Apela proti pozidavi kmetij- predstavila nekaj večjih posegov v upošteva pri nadaljevanju postopkov skih zemljišč in je idejni vodja razstave Zemlji na kožo pisano v Jakopičevem prostor, da se do njih opredeli občin- za sprejem OPN, župan pa je jasno bo nakazala, kateri projekti in investi- cije so smiselni in ekonomsko vzdr- sprehajališču v Ljubljani, ki je organizirana v podporo ohranjanju kmetijskih ski svet. Predstavljenih je bilo osem povedal, da če dvomi v poplavno zemljišč. žni. Naslov strategije obeta celovito posegov, in sicer: varnost ne bodo odpravljeni v nada- Gostili smo tudi Anžeta Pratnemerja, mladeniča z nezavidljivo osebno izku- rešitev in svetniška skupina SDS se bo • steza za motokros v Culkarjevi ljevanju, predloga ne bo podprl. Tudi šnjo. Pred tremi leti je bil udeležen v prometni nesreči, v kateri je izgubil dolini (Dolini pod Kalom), svetniška skupina SDS je zavzela sta- zavzemala, da se tako tudi uresniči. nogo. Z zbiranjem zamaškov in seveda s pomočjo vseh dobrih ljudi, ki so se • nova lokacija vzletišča Šentvid, lišče: razvoj da – vendar ne na račun mu pridružili, se je zbralo dovolj denarja, da si bo lahko privoščil protezo, kot • dom ostarelih Gorenja vas, varnosti občanov. V nadaljevanju se Janez Mežan si jo zasluži fant v teh letih s tako poškodbo. Slišali pa smo tudi nekaj napotkov • rekreacijsko območje Zagradec, bomo zavzemali za dodatno vključe- vodja svetniške skupine SDS glede zbiranja zamaškov, npr. kakšen mora biti zamašek, iz kakšnega materia- la, kam jih lahko dostavimo ... Poleg uspešno izpeljane okrogle mize smo torej zbrali cel kup plastičnih po- 6. seja Občinskega sveta Ivančne krovčkov, ki bodo nekomu pomagali do boljšega življenja. Vsi, ki pridno zbirate plastične pokrovčke, si lahko na spletni strani www.za- masek.si ogledate vse lokacije, kjer se odvija organizirano zbiranje zamaškov, Gorice in svečanost ob dnevu upora ali pa se zglasite v pisarni SDS po predhodni najavi na e-naslov: brigita.primc@ sds.si Brigita Primc proti okupatorju ter 70 let OF SDM Ivančna Gorica Na seji občinskega sveta, ki je pote- so bili izraženi o novi vzletni stezi v kala 20. aprila 2011, je bila osrednja Šentvidu, saj se krajani Doba bojijo Daruj kri in pomagaj! točka opredeljevanje svetnikov do posledic, ker so na poplavnem ob- predloga župana do samega razvoja močju. Prišlo je tudi do zavrnitve po- Imaš v četrtek, 26. maja 2011, nekaj prostega časa? Želiš narediti nekaj občine in s tem do večjih posegov v bude glede gradnje doma za starejše koristnega? sklopu priprav Občinskega prostor- občane v Gorenji vasi. Slovenska demokratska mladina vas vabi, da se pridružite krvo- je v nagovoru poudaril zgodovinski skega načrta občine Ivančna Gorica. Na seji so bila predstavljena poročila pomen OF za slovenski narod, ki se dajalski akciji, ki bo v četrtek, 26. maja 2011, v Srednji šoli Josipa Pozdravljamo pobudo in sprejetje, šol, športne zveze in zdravstva v naši je z uspešnim narodnoosvobodilnim Jurčiča od 7. do 13. ure in tako skupaj prispevamo svoj delež za da dobijo športniki sodoben športni občini, direktor Zupančič pa je podal bojem postavila na stran protifašistič- pomoč sočloveku prostor v Dolini pod Kalom in da na- načrte za preureditev zdravstvenega nih zaveznikov. Krvodajalstvo je človekoljubna dejavnost, ki se izvaja prostovoljno in ano- daljujejo uspešno športno pot v mo- doma v Ivančni Gorici. OF ima v naši zgodovini neizbrisan nimno, temeljni pomen darovanja krvi pa je medčloveški odnos in solidar- tokrosu. Sprejete so bile tudi pobude pečat, pomemben za našo samostoj- nost med ljudmi. za rekreacijsko območje v Zagradcu, V soboto, 23. 4. 2011, smo na pro- nost in državnost. Slovenci smo na Krvodajalec je lahko vsak, ki je zdrav, star med 18 in 65 let in tehta vsaj 50 ureditev prostora nekdanje farme slavi v Radohovi vasi počastili spomin ta del zgodovine lahko ponosni, kot kg. Ženske lahko darujejo kri vsake štiri mesece, moški pa na tri mesece. Stična, zahodne obvoznice v Ivančni na usmrtitev prvih talcev v Ljubljanski smo in moramo biti ponosni na odlo- Na dan darovanja se morate počutiti zdravi, jesti morate zgolj nemastno Gorici in nova prometna ureditev v pokrajini leta 1942 in 70-letnico OF. čitev za samostojno državo Slovenijo. hrano. Za jutranji zajtrk pred našim organiziranim darovanjem tako pripo- Višnji Gori in Šentvidu. Slavnostni govornik je bil poslanec ročamo kruh z marmelado, čaj, sadni sok ali kavo. Pomisleki in bojazen krajanov pa državnega zbora Anton Anderlič, ki Janez Vodenšek Na 6. seji Občinskega sveta občine Ivančna Gorica o večjih prostorskih posegih

Tokratna seja občinskega sveta je načrtovalcem. V praksi je moja stran ministrstvi, ki bodo na koncu dala so- Posegi, ki so bili obravnavani, so sle- občanov že kupljeno, vendar pa to potekala v znamenju predstavitev in stran načrtovalca. Delovna skupina je glasja za sprejem dokumenta. Pred- deči: steza za motokros v Culkarjevi ni razlog za zaviranje drugih sorodnih opredelitev do posameznih večjih bila imenovana z namenom, da sode- časna obravnava večjih posegov je dolini (Dolini pod Kalom), nova loka- projektov. Zakaj pa bi moral biti take posegov v sklopu priprave Občinske- luje in usklajuje ter pomaga pripraviti torej faza, za katero je naša skupina cija vzletišča Šentvid, dom ostarelih vrste oskrba samo v Šentvidu? Tudi ga prostorskega načrta, predstavljena OPN do faze sprejetja. Pri obravnavi menila, da je pravilna, saj bo na koncu Gorenja vas, rekreacijsko območje drugje so ugodne lokacije za take vr- pa so bila tudi poročila inštitucij, kate- večjih posegov v prostor naše obči- koncev ta isti občinski svet spreje- Zagradec, ureditev nekdanje farme ste dejavnosti, saj je naša občina še rih soustanoviteljica je občina. ne smo bili pri tistih, ki so bili pred- mal OPN vključno z obravnavanimi Stična, zahodna obvoznica Ivančna kako bogata z naravnimi danostmi, stavljeni na seji, v dilemi, ali naj jih Gorica, nova prometna ureditev v Veliko polemik se je pojavljalo o ra- posegi. Ta obravnava pa je bila tudi v ki že zdaj omogočajo visoko kvalite- podpremo ali ne. Vsak večji poseg, Šentvidu pri Stični in nova prome- zlogih za predstavitev večjih posegov izogib obtožb o jemanju pravice od- to bivanja. Ne smemo pa spregledati ki je bil predstavljen, je imel vsaj eno tna ureditev v Višnji Gori. Vsi posegi ločanja delovne skupine o večjih po- dejstva, da se celotno prebivalstvo, in opredeljevanja do njih že sedaj. ali več omejitev, kot so: omejitve za- so bili pozitivno izglasovani z izjemo segih. Težave so se pojavile tudi med ne samo naše občine temveč celotne Razlogov je več. Novembra lani je radi posegov na najboljša kmetijska doma za starejše v Gorenji vasi, pri župan imenoval delovno skupino, odločanjem. Vsak izmed posegov je države, stara, potrebe po tovrstni zemljišča, omejitve zaradi naravnih katerem je tudi močno nasprotova- oskrbi so zato vse večje. V ta namen ki spremlja aktivnosti na področju danosti, kulturne dediščine, poplavne imel določene probleme, ki so oteži- la civilna iniciativa. Zanimivo je, da Občinskega prostorskega načrta (v le odločitve. Odločili smo se, da pod- smo se odločili, da projekta zato ne ogroženosti, izrazito nasprotovanje ravno ta izmed vseh projektov ni bil ovržemo prehitro, temveč ga ponov- nadaljevanju OPN), katere članica krajanov, nepopolno izdelane stro- premo in naknadno preverimo tudi sprejet. V občinskem svetu smo se no obravnavamo v sklopu Strategije sem tudi sama. Glede na to, da de- kovne podlage ipd. Menili smo, da tiste posege, za katere bo potrebno svetniki namreč dolgo časa borili za varstva starejših, ki se bo izdelala v lam na področju prostorskega načr- je opredelitev občinskega sveta gle- izdelati dodatne strokovne podlage in dom starejših občanov, saj nam tovr- prihodnosti. tovanja, mi je ta funkcija predstavljala de posegov pomembna za nadaljne o katerih bomo ponovno odločali, ko stnih dejavnosti v naši občini močno izziv, saj sem se prvič znašla v vlogi aktivnosti, saj ima občina na ta način bo javno razgrnjen dopolnjen osnu- primanjkuje. Res je, da je zemljišče v Barbara Mušič usklajevalnega telesa med občino in podlago za usklajevanja s pristojnimi tek OPN. Šentvidu za gradnjo doma starejših Svetnica OS Ivančna Gorica 8 KLASJE | Ivančna Gorica, maj 2011 Kmetijstvo Občni zbor stiških zadružnikov V začetku aprila smo se stiški zadružniki sestali na rednem občnem zboru v gasilskem domu v Šentvidu. Kljub krizi smo s poslovanjem zadruge v letu zelo pomembna. Župan je tudi obljubil, da bo 2010 zadovoljni. Iz poročil predsednika Cvet- občina z ustreznimi mehanizmi pomagala na- ka Zupančiča, predsednika nadzornega odbora šim kmetom, glavno potezo pa mora narediti Marka Kastelica, direktorice in računovodkinje država. je razbrati, da smo poslovali pozitivno. Veseli Veliko za naše kmetijstvo se lahko naredi tudi s smo, da smo precej povečali odkup živine in da sprejetjem prostorskih načrtov, ki so v fazi spre- nam odkupljene količine mleka ne padajo. Tudi jemanja. Župan je med drugim povedal tudi, prodajo v trgovskem delu smo povečali. da bo občina Ivančna Gorica odprla tržnico v Konec leta 2010 smo začeli z uvedbo novega Ivančni Gorici, na kateri bodo tisti naši kmetje, informacijskega sistema, od katerega si obeta- ki bodo imeli za to pogoje, lahko prodajali svoje mo bolj racionalno in pregledno delo. Zadruga pridelke in izdelke. Zelo pomembno vlogo bo tudi nima hipotekarnih bremen in ni zadolžena. imela tudi lokalna samooskrba v vrtcih, šolah in Trenutno je v zadrugi zaposlenih 46 delavcev. drugih ustanovah. Pred nekaj leti smo za naše kmetovalce uvedli Ob prijetnemu klepetu in kozarčku smo po zadružno kartico, na podlagi katere na koncu občnem zboru nadaljevali druženje skupaj z žu- leta nagrajujemo naše zveste kupce. panom in ugotavljali, kaj bi lahko še postorili za Zavedamo se, da bo leto 2011 še bolj krizno, skupno dobro nas vseh. vendar smo si kljub temu zastavili kar obsežen Milena Vrhovec investicijski program, ki ga že izvajamo. Dokon- čali bomo uvedbo informacijskega sistema, ob- novili bomo trgovino v Radohovi vasi, zamenjali kar nekaj kritine po naših zgradbah in izvajali manjša sprotna investicijska dela, ki jih je pri na- ših dejavnostih vedno veliko. Veseli smo bili, da se občnega zbora udeležil tudi župan naše občine Dušan Strnad. V poz- dravnem nagovoru je našim zadružnikom po- vedal, da mu je problematika kmetijstva po- znana, saj tudi sam skupaj z družino kmetuje. Občina Ivančna Gorica pripravlja strategijo razvoja kmetijstva, ker je ta panoga za občino Prodaja živil na kmetiji brez registracije dopolnilne Obvestilo Lovske družine Krka dejavnosti Lovska družina Krka obvešča lastnike kmetijskih zemljišč in gozdov s svojega območja, da ško- Živila rastlinskega izvora (UL RS, št. – do 52 GVŽ letno (zakol obvezen v odobre- do, ki jo napravi divjad, pisno prijavijo najkasneje v treh dneh od opažene škode na naslov: 79/2006) nem obratu). Živali morajo biti na kmetiji od Lovska družina Krka, Znojile 21, 1301 Krka. Na kmetiji se lahko prodajajo doma pridelana rojstva ali vsaj tri mesece. Ob prijavi prosimo, da obvezno navedete številko parcele in katastrsko občino (KO). živila (npr. vrtnine, sadje, zelenjava, žita, zelišča, V obeh primerih je potrebno obrat prijaviti – gobe …) neposredno končnemu potrošniku priglasiti na OU VURS (Območni urad veteri- Lovska družina Krka ali lokalnim maloprodajnim podjetjem, ki jih narske uprave republike Slovenije), prodaja pa Milan Žgajnar, starešina neposredno dobavljajo končnemu potrošniku je omejena samo na končnega potrošnika (UL telefon: 041 723 272 na lokalnem območju. Lokalni trg pa je celotna RS, št. 117/2004) – registriran obrat. Slovenija. Primarna proizvodnja živil rastlinske- Vsako klanje živali oziroma proizvodnjo živil tako lahko brez registracije DD prodajo samo ni mlečne kvote za neposredno prodajo mleka. ga izvora je pridelava kmetijskih proizvodov živalskega izvora je potrebno najpozneje 24 ur gostu na krožniku, suhomesnate izdelke ostalih Uradni list št. 51, 18. 5. 2006 oziroma živil v nepredelani obliki, ki so name- pred začetkom izvedbe prijaviti uradnemu ve- parkljarjev in kopitarjev – omejitev tudi do 12 Obrazec Vloga za vpis v register obratov za njena za uživanje ljudi. terinarju. GVŽ letno, ki pa so bili zaklani v odobrenem proizvodnjo živil živalskega izvora Pridelava živil vključuje enostavno obdelavo Zakol, razkosavanje in prodaja mesa je do- obratu. (žetev, čiščenje, pakiranje, shranjevanje, prevoz voljena samo iz lastne reje. Surovo mleko: dovoljena prodaja največ 30 l na 3. Prodaja predelane primarne kmetijske od kraja proizvodnje do obrata oddaje ali do Če se prodaja meso na kmetiji, je potrebno dan oz. 10.000 l letno. proizvodnje ob priložnostnih aktivnostih kmetije), skladiščenje in ravnanje s kmetijskimi imeti prostor za prodajo, ki je enostavno do- Konzumna jajca: največ 200 kosov na dan ali na lokalnih prireditvah etnološkega znača- pridelki na kmetiji. stopen za stranke, in hladilnico ali hladilnik, ki 70.000 letno. ja, predstavitve raznih društev, dobrodel- Vsi, ki živila rastlinskega izvora pridelajo na omogoča hlajenje svežega mesa parkljarjev in Prodaja surovega mleka preko mlekomatov: ne predstavitve – v manjšem obsegu. svojem kmetijskem gospodarstvu in jih oddajo kopitarjev na stalno temperaturo +7 °C, dro- potrebna le registracija na OE VURS, in sicer Uredba št. 852/2004/ES opredeljuje, kaj so v prodajne distribucijske verige, zadruge, pre- bovine na +3 °C, mesa kuncev in perutnine pa prodaja surovega mleka, seveda mora imeti priložnostne aktivnosti: npr. šolske prireditve, delovalno industrijo ali oddajo v mlin, pa mora- na +4 °C. kmetija tudi kvoto za neposredno prodajo na predstavitve raznih društev, priložnostne prire- jo registrirati obrat primarnih proizvajalcev Prodaja mesa na tržnici? domu. ditve v dobrodelne namene ipd., ki ne izkazuje- živil – ne pa dopolnilne dejavnosti – na upravni DA, če so pri prevozu od doma do tržnice za- Uplenjena divjad: največ 20 odstotkov letnega jo stopnje organiziranosti, potrebne za živilsko enoti (UE). Zahtevek za registracijo primarnih gotovljeni pogoji hlajenja svežega mesa do +7 odstrela. O odstrelu se je potrebno dogovoriti dejavnost (bodisi stalno ali sezonsko). V okviru proizvajalcev živil se pošlje na naslov Ministr- ºC ter prevozno sredstvo s hladilnico. Prevo- z lovsko družino. te uredbe je dovoljena prodaja preko različnih stvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, zno sredstvo mora biti registrirano na VURS-u. Ribolov: do 50 kg rib na dan ali 15.000 kg oči- društev, vendar samo prodaja peciva in kruha Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana, s pripisom Meso mora biti že razkosano in razrezano na ščenih rib na leto. ob določenih lokalnih prireditvah (lokalni trg »za Register primarnih proizvajalcev«. prodajne kose, na tržnici manipulacija z mesom Med, matični mleček cvetni prah in propolis se je celotna Slovenija). Prodaja drugih oblik pre- ni dovoljena. lahko proda neposredno končnemu porabniku, delave kmetijskih pridelkov, kot so mesni in 2. Pravilnik o obratih na področju živil ži- Turistične kmetije lahko brez registracije (pri- vse doma pridelane količine. mlečni izdelki, suho sadje, sok, kis, žganje …, ni valskega izvora (UL RS, št. 51/2006) dovo- glasitve) dopolnilne dejavnosti zakoljejo 12 Kmet se mora uradno registrirati z registra- dovoljena. Za to je potrebna registracija dejav- ljuje brez priglasitve dopolnilne dejavnosti GVŽ (prašiči, drobnica) – meso in tudi suhome- cijo za primarne proizvode (UL RS, št. nosti na UE, prijava na DURS in AJPES. Predela- na UE: snate izdelke pa lahko ponudijo gostom samo 51/2006), če prodaja presega zgoraj navedene vo živil živalskega izvora je potrebno registrirati - Zakol, razkosavanje, konfekcioniranje in pro- na krožniku (UL RS št. 51/2006, št. 66/2007, količine kmetijskih pridelkov ali če želi pridelke še na OU VURS, predelavo živil rastlinskega iz- dajo mesa perutnine, kuncev, jagnjet, kozličev št. 27/2009). prodajati tudi na tržnici, prodajalnam, ki proda- vora pa na IRSHGH. Za turistične kmetije pa je in odojkov (do teže 20 kg) – do 77 GVŽ letno. Druge oblike prodaje mesa niso dovoljene. jajo končnemu potrošniku, lokalnim menzam, potrebna prijava na OE ZIRS. Živali morajo biti na kmetiji od rojstva ali vsaj Obrat (prostori) za klanje pa morajo biti prigla- gostinskim obratom, šolam, vrtcem, bolnišni- en mesec. šeni na OU VURS – registriran obrat. Pogoj cam … Prav tako morajo biti registrirane vse Barbara Lapuh, univ. dipl. inž. agr. - Razkosavanje, konfekcioniranje in prodaja je lastna reja. Kmetija mora imeti primerno ure- kmetije, ki oddajajo mleko mlekarni, seveda pa kmetijska svetovalka – koordinatorka za kmečko mesa parkljarjev in kopitarjev ter gojene divjadi jene prostore, ki zagotavljajo varnost živil. Prav morajo imeti tako za prodajo doma kot mlekar- družino in razvoj dopolnilnih dejavnosti Okolje 2011 maj, Ivančna Gorica | KLASJE 9 Poročilo o učinkovitosti čiščenja odpadnih vod na območju občine Ivančna Gorica v letu 2010 Na območju občine Ivančna Gorica delujeta dve čistilni napravi v upravljanju Javnega komunalnega podjetja Grosuplje, in sicer Komunalna či- stilna naprava Ivančna Gorica in Mala komunalna čistilna naprava Šentvid pri Stični. Komunalna čistilna naprava trebe po kisiku (BPK5). V spodnji preglednici so prikazani po- vseh uporabnikov tako pri porabi pi- niki, ki odpadne vode odvajajo preko Ivančna Gorica KČN Ivančna Gorica leži in zajema datki o meritvah na vtoku in iztoku iz tne vode kot tudi pri odvajanju odpa- greznic in malih komunalnih čistilnih MKČN Šentvid pri Stični. dnih voda. Čistilna naprava Ivančna Gorica je odpadne vode iz prispevnih obmo- naprav, pa lahko k varstvu okolja pri- čij, ki so opredeljena kot občutljiva komunalna čistilna naprava (KČN). Naziv Mejna Št. vzorčenja spevate z rednim čiščenjem usedal- območja, in sicer kot občutljivo ob- nikov blata in sodelovanjem z Javnim Zgrajena je bila leta 1985. Kanalizacij- parametra vrednost 1 2 močje reke Krke, hkrati pa vodno komunalnim podjetjem, ki zagotavlja ski sistem, ki vodi do čistilne naprave Temperatura dotok / 13,2 10,5 Ivančna Gorica, je mešan. To je na- območje Donave. Uredba o emisiji obvezno občinsko gospodarsko jav- °C iztok 13,0 10,1 prava z zmogljivostjo 15.000 popula- snovi pri odvajanju odpadnih voda iz no službo varstva okolja. pH dotok / 7,7 7,4 cijskih enot (PE) in je na občutljivem komunalnih čistilnih naprav predvi- Za več informacij vabljeni na spletno območju. Čistilna naprava obratuje deva prilagoditev čiščenja odpadnih iztok 7,5 7,5 stran Javnega komunalnega podjetja s primarno in sekundarno stopnjo vod tako, da parametri komunalne KPK dotok / 196 32 čiščenja (mehanska in biološka sto- odpadne vode ne presegajo mejnih (mg/l) iztok 150 40 27 Grosuplje, http://www.jkpg.si. vrednosti za terciarno čiščenje, t. j. pnja). (%) učinek 80 16 postopek čiščenja odpadne vode, s Prispevno območje so naselja Gabr- BPK dotok / 88 10 Javno komunalno podjetje Grosuplje katerim se dosega eliminacija dušika 5 je pri Stični, Stična, Ivančna Gorica, (mg/l) iztok 30 10 10 Škrjanče, Malo Hudo, Stranska vas in fosforja. Če upoštevamo tudi te Sandi Hribar zahteve, čistilna naprava okolje čez- (%) učinek 89 0 ob Višnjici, Mrzlo Polje, Vir pri Stični, vodja sektorja za varstvo okolja Mleščevo, Zgornja Draga. merno obremenjuje tudi pri parame- Iz preglednice je razvidno, da sta bili V letu 2010 se je na KČN Ivančna tru celotnega dušika in celotnega fos- V čim večji meri je potrebno zmanj- med letom izvedeni dve od dveh Gorica očistilo 545.000 m3 odpadnih forja. KČN Ivančna Gorica terciarne ševati obremenjevanje tal z različnimi Namig: predpisanih meritev. Parametra ke- voda. Poleg tega je bilo sprejetih in stopnje čiščenja še nima. Za dogradi- onesnaževali na vseh področjih, kot mijska potreba po kisiku (KPK) in bi- očiščenih tudi 1.155 m3 odpadnih tev oz. rekonstrukcijo čistilne napra- so kmetijstvo, promet, urbanizacija, ološka potreba po kisiku (BPK5) sta Za učinkovito delovanje vod in gošč iz greznic oziroma malih ve je že izdelan projekt in pridobljeno industrija. Veliko pa lahko prispeva- bila na iztoku iz čistilne naprave pod komunalnih čistilnih naprav (MKČN). gradbeno dovoljenje. mo tudi k zmanjšanju onesnaževanja čistilnih naprav, greznic in zahtevano mejno vrednostjo, kar iz- voda pri vsakodnevnih gospodinjskih varstvo okolja lahko poskr- kazuje ustrezno delovanje čistilne opravilih tako, da zmanjšamo porabo V spodnji preglednici so prikazane Mala komunalna čistilna naprave. bite predvsem tako, da v podatki o meritvah na vtoku in iztoku čistilnih sredstev ter z vestnim loče- naprava Šentvid pri Stični Letni povprečni učinek čiščenja straniščne školjke in druge iz KČN Ivančna Gorica. vanjem odpadkov. Na tak način na Čistilna naprava Šentvid pri Stični MKČN Šentvid pri Stični je bil: čistilno napravo in njen vodonosnik odtoke NE mečete, kar tja Naziv Mejna Št. vzorčenja Povprečna ne sodi. To so: parametra vrednost 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 vrednost • razne krpe in tkanine, Temperatura dotok / 6,7 9,5 11,0 15,1 15,2 17,4 19,5 20,1 17,7 16,0 12,9 9,6 14,2 • osvežilni robčki (ki v iztok 6,4 10,0 13,2 14,9 15,6 19,2 21,2 23,2 18,7 16,6 14,2 7,8 15,1 vodi ne razpadejo), pH dotok / 7,8 7,7 7,7 7,9 7,7 7,6 7,8 7,9 7,7 7,9 7,7 7,8 7,8 • palčke za ušesa, iztok 7,9 7,9 8,1 7,7 7,6 8,1 7,7 8,3 7,9 7,7 7,6 7,8 7,9 • damski vložki in tampo- Neraztop. Sn. dotok / 222 936 378 200 634 723 353 294 920 393 493 657 516,9 ni, (mg/l) iztok 35 10 13 14 10 13 10 10 15 28 10 10 10 10,2 • lasje, Amonijev dušik dotok / 43,5 35,4 55,2 48,5 18,2 48,0 55,5 32,9 34,9 54,9 40,2 20,4 40,63 • razni drugi odpadki, (mg/l) iztok 10 9,7 12,6 41,7 7,5 14,1 31,3 2,4 1,2 11,4 1,3 1,0 2,1 11,35 • jedilno in drugo olje (od- KPK dotok / 715 1175 1060 605 725 1110 825 480 1595 875 885 865 910 dajte ga v CERO Špaja (mg/l) iztok 110 65 77 140 34 57 58 24 51 112 32 57 32 62 dolina ali ob organizira- (%) učinek 91 93 87 94 92 95 97 89 93 96 94 96 92,96 nem zbiranju nevarnih

BPK5 dotok / 450 410 580 370 300 510 470 300 690 420 440 350 441 odpadkov v vašem kra- (mg/l) iztok 20 10 22 19 13 17 10 10 14 11 LOD LOD 10 11 ju), (%) učinek 98 95 97 96 94 99 99 95 98 100 100 98 97,19 • ostanki hrane (oddajte Celotni fosfor dotok / 10,9 11,6 17,4 12,1 7,4 9,0 11,2 14,8 16,6 13,8 9,8 5,7 11,69 jih v zeleni zabojnik za (mg/l) iztok 9,2 6,7 5,9 1,5 2,7 4,6 2,8 8 7,7 5,7 3,5 1,9 5,02 biološke odpadke), (%) učinek 16 42 66 88 64 49 75 46 54 59 64 67 56,78 • razna čistila in dišave Celotni dušik dotok / 60 64 79 58 32 73 71 49 63 70 55 33 58,9 (uporaba naj bo v zmer- (mg/l) iztok 25 17 47 10 17 35 14 17 26 27 20 10 22,0 nih količinah ali se jim (%) učinek 58 73 41 90 47 52 80 65 59 61 64 70 61,42 celo odpovejte), Usedljive sn. dotok / 6,0 25 12 4,5 22 84 6 26 21 11 12 42 22,63 • strupi. (ml/l) iztok 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,4 1,9 0,1 0,1 0,2 0,23

je mala komunalna čistilna napra- - po KPK 73,4 %, ne bo prispelo, kar tja ne sodi, posle- Straniščna školjka ni Iz preglednice je razvidno, da je bilo va (MKČN). Projektna zmogljivost - po BPK5 84,5 %. dično pa bomo izboljšali tudi stanje koš za smeti! med letom izvedenih vseh dvanajst naprave je 1950 populacijskih enot Glede na novozgrajene kanalizacijske površinskih in pitnih voda. Uporab- predpisanih meritev. Meritve kažejo, (PE). ČN Šentvid pri Stični je zgra- odseke se bodo na čistilno napravo da je prišlo do prekoračitve para- jena kot mehansko-biološka čistilna priklopili novi uporabniki. metrov na iztoku. Prekoračitev se je naprava v kompaktno armiranobe- Uporabnikom, ki niso priključeni na pokazala pri parametrih amonijeve- tonskem bloku, namenjena čiščenju sistem javne kanalizacije, je bilo v letu ga dušika, kemijski potrebi po kisiku komunalne odpadne vode. Naprava 2010 zagotovljeno izvajanje obvezne (KPK), biološke potrebe po kisiku deluje po principu zaporednih faz občinsko gospodarsko javne službe (BPK5). procesov v ciklu, t. i. SBR-tehnologiji. varstva okolja na področju odpa- Letni povprečni učinek čiščenja KČN Kanalizacijski sistem, ki vodi do dnih voda. Odpadne vode in gošče Ivančna Gorica je bil: MKČN Šentvid pri Stični, je mešan. teh uporabnikov, ki imajo greznice - po KPK 93,00 %, Prispevno območje so naselja Šentvid ali male komunalne čistilne naprave - po BPK5 97,2 %, pri Stični in Petrušnja vas, Šentpavel (MKČN), se je prevzelo in očistilo - po celotnem fosforju 56,80 %, na Dolenjskem, Velike Češnjice, ka- na KČN Ivančna Gorica, ki ima spre- - po celotnem dušiku 61,40 %. terih del je že priklopljen na kanaliza- jemnico grezničnih gošč. To storitev cijsko omrežje. se je zagotavljalo tudi uporabnikom Naprava je obremenjevala okolje V letu 2010 se je na MKČN Šentvid občine Grosuplje in Dobrepolje, ki čezmerno zaradi preseganja para- pri Stični očistilo 98.000 m3 odpa- nimata tovrstne sprejemnice. metrov, amonijevega dušika, kemijski dnih voda. Pri zagotavljanju kakovosti voda se potrebi po kisiku (KPK), biološke po- pričakuje in računa na sodelovanje 10 KLASJE | Ivančna Gorica, maj 2011 Iz krajevnih skupnosti Premierna izvedba Vaška luža obnovljena višnjanskega pasijona tudi s sredstvi Na zadnjo januarsko nedeljo je vi- šnjanski župnik pri maši presenetil evropskega programa z napovedjo, da bomo za letošnjo veliko noč uprizorili pasijon in da bo pri tem velikem projektu sodelovalo Leader okrog 70 nastopajočih in več deset Velikonočni ponedeljek je zadnja leta zaznamovan z različnimi prireditvami, drugih sodelavcev. Ker je bila nede- po krajevni skupnosti Dob pa je letos na ta dan potekal tradicionalni pomla- lja še zelo hladna in največji krščanski danski pohod. Cilj letošnjega pohoda je bil v Hrastovem Dolu, kjer je ob tej praznik takrat precej oddaljen, si ve- priložnosti potekala slovesnost ob dokončanju obnove vaške luže in vodnjaka. čina s tem obvestilom ni preveč belila KS Dob je projekt obnove vaške luže in vodnjaka v Hrastovem Dolu prijavila glave. na razpisu Lokalne akcijske skupine Sožitje med podeželjem in mestom, ki Dnevi pa so hiteli naprej. Na obvesti- preko Ministrstva za kmetijstvo in prehrano omogoča pridobitev evropskih lo nas je večina pozabila, a priprave sredstev za razvoj podeželja iz programa Leader. Po odobritvi projekta je bil na prireditev so tekle skoraj potihem, ustanovljen vaški gradbeni odbor, ki je s prvimi deli začel že v letu 2009. Na a vedno intenzivneje. Šivilje so šiva- podlagi idejnega arhitekturnega načrta, ki ga je pripravil Dejan Fortuna, so le številna različna oblačila, podobna nje in smrt Jezusa Kristusa. Pasijona Veliko posameznikov je prispevalo se že stoletja na najrazličnejše načine svoj pomemben delček k prireditvi, bili izdani kulturnovarstveni pogoji, saj je šlo pri načrtovanih delih za poseg tistim, ki so jih nosili pred 2000 leti, v dve registrirani enoti nepremične kulturne dediščine (Hrastov Dol – vas in spet drugi so pripravljali kulise, več lotevajo številni umetniki v mnogih kakršne po mnenju podpisanega naša deželah. Z veliko verjetnostjo lahko višnjanska srenja doslej še ni doživela. Hrastov Dol – kulturna krajina). Pri obnovi je bila pomembna ugotovitev, da odrov, križe in ostalo sceno, nabavlja- voda odteka zaradi dotrajane meteorne kanalizacije. Prav zamenjava cevi za rečemo, da gre za največkrat predva- Naj omenimo le nekaj odličnih pro- li so čelade rimskih vojščakov, meče, kanalizacijo je kasneje predstavljala eno glavnih del pri obnovi luže. Poleg tega jano ali prikazano delo v svetovni kul- tagonistov: Jezusa je doživeto igral izdelovali opanke in številne druge so vaščani uredili njeno okolico in očistili njene bregove, da bi dosegli čistejšo turni umetnosti. Največji skladatelji, Janez Koščak, Pilata suvereno Jure različne rekvizite, ki so potrebni pri vodo, pa so vzpostavili tudi sistem kroženja oz. zračenja vode. Očiščen in slikarji, kiparji, pesniki in pisatelji so Omahen, Velikega sodnika odločno taki predstavi. Travnik za župniščem obnovljen je bil tudi vaški vodnjak, ki stoji na vodnem izviru. Marjan Adamič, nastop v dveh pov- je počasi pridobival obliko dramskega in še obravnavajo v svojih vrhunskih sem različnih vlogah Heroda in raz- prizorišča. Celoten prostor, ki so ga delih to pretresljivo zgodbo. Pasijon bojnika Barabe se je izvrstno posrečil pripravili številni prostovoljci, je bil prikazujejo tudi številni bolj ali manj Janezu Hribarju, Judo je na izviren posut s svežimi lesnimi sekanci. umetniško naslikani križevi poti po način prikazal Gašper Primc. Posebej Zahtevno delo pa je bila tudi sama vseh cerkvah. Prvi pasijon v sloven- je treba omeniti vlogo matere, ki jo izbira nastopajočih in določitev posa- skem jeziku je bil napisan in uprizor- je tragično pretresljivo odigrala Jožica meznih vlog. Ni mačji kašelj pridobiti jen pred 290 leti. V Sloveniji je najbolj Omahen, pri čemer pa ni spregovori- 70 igralcev. Pod vodstvom župnika znan Škofjeloški pasijon, ki se odvija la niti ene same besede! Boštjana Modica se je pričela daljša po ulicah tega starodavnega gorenj- Ponovitve pasijona so bile nato še 24. posamezna priprava nastopajočih. skega mesta. aprila in 25. aprila, ko je dež nekako Za višnjanski pasijon je vzel za dram- na sredini predstave prekinil nastop, sko predlogo delo pisatelja Wilhelma Na veliki petek, 22. aprila, je bila vi- in na željo številnih gledalcev še pre- Hunermanna. Na petih skupnih vajah šnjanska pasijonska praizvedba. Bilo teklo soboto, 14. maja. Skupno si je smo se spoznavali z zamislimi reži- je prav veličastno, z vmesnimi veli- pasijon ogledalo dobrih 2000 gledal- serja, svetlobnimi in glasbenimi efekti kopetkovimi obredi nekaj zelo po- cev. in ne nazadnje tudi z za današnje čase sebnega, globoko občutenega in do- Režiserju in »očetu« prireditve g. Bo- nenavadnimi oblačili. živetega. Okrog 600 gledalcev je bilo štjanu Modicu gre vse priznanje za Kaj pa si predstavljamo pod pojmom nad celotno predstavo navdušenih, uresničitev resnično enkratnega do- »pasijon«? Pasijon je evangelijska pri- navdušeni in ponosni pa smo bili tudi godka, ki se je močno dotaknil tako poved, katere glavna tema je trplje- vsi nastopajoči. gledalcev kot sodelujočih. Vsem nam je lahko v zadovoljstvo in ponos izje- mna izvedba pasijona, dramska upri- zoritev biblijske zgodbe s še vedno sodobnimi temami, kot so krivice, zloba, vojne, izdajstva, revščina ... Upajmo, da se bo višnjanski pasijon V spomin na čase, ko so k luži hodile perice in je bila luža tudi glavni vodni vir odvijal tudi prihodnja leta. Lepo bi za vas, so obnovili tudi perilni kamen, okrog ekološkega otoka pa postavili bilo, da bi ta izredni dogodek postal lično izdelano leseno ograjo in klop. Vsak obiskovalec Hrastovega Dola se bo tradicionalen, nas duhovno in kultur- na tem mestu lahko odpočil in si na informativni tabli prebral o zanimivostih in no bogatil ter povezoval tudi v priho- zgodovini te lepe vasice. dnje. V kratki otvoritveni slovesnosti je potek obnove zbranim predstavil vodja Pavel Groznik, v pasijonu nastopajoči projekta mag. Dušan Štepec. Zbrane pohodnike sta nagovorila tudi podžu- kot svetopisemski Jonatan pan občine Ivančna Gorica Tomaž Smole in predsednik KS Dob Jože Polončič. Foto: Miha Trpin Vrhunec dogodka je bil, ko so vsi navzoči stopili okrog luže, si podali roke in sklenili okoli nje živi obroč. Prijetno praznično popoldne je minilo ob prigrizku, za katerega so poskrbe- le gospodinje in gasilci. Povsem na mestu pa je bila ugotovitev predsednika 8. pomladanski pohod po KS Dob Občinske turistične zveze Pavla Groznika, da si Hrastov Dol zasluži posebno mesto med slovenskimi vasmi – in ne bo čudno, če se ta vasica letos pojavi Na velikonočni ponedeljek, 25. aprila 2011, se je na cesti proti cestninski postaji v med sodelujočimi v tekmovanju Turistične zveze Slovenije, ki izbira tudi naj- Dobu zbralo skoraj sto pohodnikov, ki smo se odzvali povabilu na 8. pohod po KS lepše slovenske vasi. Dob. Matej Šteh Po krajšem nagovoru organizatorjev koj potem smo preizkusili, ali nas je vem Dolu in vsem, ki so nas sprejeli smo z rahlo zamudo, malo po deseti dovolj, da naredimo živi obroč okrog in pogostili na poti, ter seveda tudi uri, krenili na pot. Start je bil seveda luže. Vsi pohodniki in še nekaj doma- Krajevni skupnosti Dob za finančni skupinski, hodimo namreč v skupini činov smo z roko v roki sklenili obroč prispevek. Letos prvič pohoda za- po neoznačeni poti. Okvirno je pot in objeli vaško znamenitost. Kdor je radi prilagajanja drugim dejavnostim določena, vmes pa lahko krenemo želel, je lahko vstopil tudi v cerkev nismo izpeljali v nedeljo. Kljub temu tudi po raznih bližnjicah. sv. Andreja, kjer smo slišali nekaj po- je bila udeležba rekordna in tudi vre- Letos nas je pot vodila malo izven drobnosti o nastanku in življenju te me smo imeli zelo lepo. Upamo, da naše krajevne skupnosti v sosednjo zgradbe. naslednje leto v tem letnem času v občino. Po prehodu lepo razgledne Sledila je še skupna malica v gasilskem nedeljo ali ponedeljek vse ponovimo, jase smo stopili na gozdno pot. Po šti- domu, ki so jo s pomočjo KS Dob z istim začetkom in z drugo traso in ri urah hoje samo se, seveda z vme- pripravile domače gospodinje. Rahlo drugim ciljem ter seveda z isto mero snimi postanki, vrnili na letošnji cilj v utrujeni, saj pot letos ni bila predolga, dobre volje. Nasvidenje prihodnje Hrastovem Dolu. Tu so domačini pri- smo nato odhajali vsak v svojo smer leto! pravili krajšo prireditev ob zaključku proti domu. del ob sanaciji kanalizacije okoli vaške Zahvaliti se želimo vsem prijaznim in luže in čiščenju vaškega vodnjaka. Ta- gostoljubnim domačinom v Hrasto- Silvo Škrabec Iz krajevnih skupnosti 2011 maj, Ivančna Gorica | KLASJE 11

Svečanost ob Velikonočni sejem v Ambrusu V nedeljo, 17. aprila, je na ploščadi župnišča v Ambrusu potekal že tretji velikonočni dnevu upora proti sejem. Kulturno društvo Ambrus nam je tako na cvetno nedeljo tudi tokrat pričaralo pravo velikonočno vzdušje. okupatorju in Tudi letos se je na sejmu predstavilo več kot deset rokodelcev in izdelo- valcev domače in umetnostne obrti. 70-letnici OF S svojimi izdelki so se predstavili tako domači rokodelci kot gostje iz okoli- Kot vsako leto doslej je KO ZB za vrednote NOB Šent- ških krajev. Za ogled in nakup so bili vid pri Stični skupaj z Združenjem borcev za vredno- med drugim na voljo doma izvezeni prtički, pletene košare, slike, različni te NOB Grosuplje in ZKD Ivančna Gorica pripravila bioizdelki, sir, med in medica, veliko- proslavo ob prazniku upora proti okupatorju in letos nočne voščilnice otrok OŠ Ambrus in tudi jubilejni 70-letnici OF. glineni izdelki članov ustvarjalnih de- lavnic. Istočasno si je bilo v učni sobi V soboto, 23. aprila 2011, je bil jasen, sončen in tudi malce vetroven dan. župnišča moč ogledati razstavo veli- Spomenik padlim talcem in borcem v Radohovi vasi je bil okrašen s cvetjem konočnih jedi in keramike domačinke in ob plapolanju zastav je pričakal prve udeležence slovesnosti v spomin Marije Perko. in zahvalo zavednim in pogumnim domoljubom, ki so po sovražni zasedbi Velikonočnega sejma se je udeležilo Slovenije organizirali samoohranitveni in osvobodilni odbor. Slovenci smo lepo število krajanov, predvsem po prav po njihovi zaslugi, tudi za ceno življenj premnogih, obstali kot narod obeh nedeljskih mašah. Sprehodu in zgradili svojo državo. med razstavnimi izdelki in klepetu s če gospodinje, pa je bilo naklonjeno žil tudi župan občine Ivančna Gorica Ob 10. uri, ko je bil prireditveni prostor že zapolnjen, je prihod praporašev prijatelji ob kozarčku medice, kave ali tudi prijetno spomladansko vreme. Dušan Strnad z družino. iz vseh bližnjih krajevnih organizacij ZB in prihod častne čete pripadnikov čaja ter pecivu, ki so ga spekle doma- Sejma v Ambrusu se je tokrat udele- Karmen Hrovat Slovenske vojske naznanil pričetek proslave. Slavnostni govornik je bil po- slanec državnega zbora RS Anton Anderlič. Program so izvedli učenci in učenke OŠ Ferda Vesela iz Šentvida pri Stični, Javno komunalno podjetje Grosuplje MPZ Harmonija iz Ivančne Gorice in ŽPZ Lastovke iz Grosuplja pod vod- vabi k sodelovanju stvom Mojce Intihar in ob spremljavi harmonikarja Luke Žitnika. Program je povezovala prof. Nuša Volkar. DELAVCE ZA ZBIRANJE, ODVAŽANJE IN Srečanje je zaključila naslednja misel: »Vzgajajmo prijateljstvo še naprej in bodimo veseli, ker smo del tistih poštenih ljudi, zaradi katerih se naš planet RAVNANJE S KOMUNALNIMI ODPADKI še zmeraj vrti v pozitivno smer.« Ob koncu pa še stiski rok, veseli nasmehi bork in borcev ter iskrice v živahnih očeh, ki so izražale željo, da se čez Delo ravnanja z odpadki spada med težka fizična dela, ki se opravljajo v vseh vremenskih razmerah, zato morajo biti leto zopet srečamo. kandidati zdravi in v dobri fizični kondiciji. Zaželeno je, da imajo kandidati vozniški izpit C-kategorije. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas enega leta s polnim delovnim časom, z možnostjo podaljšanja po- Tatjana Zadel godbe. KO ZB za vrednote NOB Kandidate vabimo, da pošljejo svoje prošnje s kratkim življenjepisom do 7. 6. 2011 na naslov: Javno komunalno Šentvid pri Stični podjetje Grosuplje, Cesta na Krko 7, 1290 Grosuplje. Zahvala Bilo je vroče petkovo popoldne. Kar naenkrat je pri nas zagorelo. Hiša, ki jo gradimo že leta, je bila v trenutku v plamenih. Ogenj je požiral hišo in naše delo. Sesuval se nam je svet. V tistem trenutku pa so prihiteli ljudje dobre volje in pokazalo se je vse tisto, čemur pravimo sosedska pomoč.

Zahvaljujemo se PGD Stična, PGD Šentvid pri Stični in PGD Ivančna Gorica za hitro in učinkovito posredovanje. Lepa hvala tudi delavcem Zdravstvenega doma Ivančna Gorica ter vsem sorodni- kom, sosedom in vsem ljudem, ki ste nam nesebično priskočili na pomoč tako z delom kot z materialom, hrano, pijačo, denarjem in tolažilno besedo. V tako težkem trenutku spoznaš, da je sosedska pomoč še kako potrebna, in upamo, da ne bo nikoli zamrla med nami. HVALA VAM! Družina Staneta Kastelica iz Stične Mali oglasi • Kupim motokultivator s priključki, lahko v okvari. (Informacije: 041 323 530) • Kupim osebni avto do vrednosti 7000 evrov. (Informacije: 031 683 101) • V Ivančni Gorici na dobri lokaciji oddamo večnamenski prostor, velik 100 m2. (Informacije: 040 359 150) 12 KLASJE | Ivančna Gorica, maj 2011 Iz krajevnih skupnosti Na občnem zboru občinske gasilske Florjanova maša na zveze tudi predsednik Gasilske Muljavi Muljavski gasilci vsake štiri leta pripravijo Florjanovo mašo za sektor Stična, ki zveze Slovenije ga sestavljajo PGD Stična, PGD Ivančna Gorica, PGD Metnaj in PGD Muljava. Maša se je odvijala prvo nedeljo po godu sv. Florjana. Letos je mašo v cerkvi 29. aprila je v prostorih PGD Stična potekal občni zbor Gasilske zveze Ivančna Gori- Marijinega vnebovzetja na Muljavi daroval duhovnik Tone Pahulje. Parada pa se ca. Letnega zbora članov gasilske zveze so se udeležili predstavniki 17 prostovoljnih je odvijala po taktih Godbe Stična. gasilskih društev, ki delujejo v občini Ivančna Gorica. Med gosti pa sta bila tudi pred- sednik Gasilske zveze Slovenije Anton Koren in župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad. Iz poročil o delu zveze, ki sta jih po- dala predsednik GZ Ivančna Gorica Lojze Ljubič in poveljnik GZ Ivančna Gorica Lovro Markovič, so razvidne aktivnosti zveze in njenih društev v minulem letu. V 50 različnih inter- vencijah je sodelovalo 150 gasilcev in gasilk, posebej pa je potrebno izpo- staviti aktivnosti v času septembrskih poplav. Izmed številnih akcij je najbolj odmevala akcija članov PGD, v kateri so reševali krajana, ki je s traktorjem Slavnostnega sprevoda, ki je štel okoli 80 gasilcev, sta se udeležila tudi pred- zapeljal v visoko vodo. Za reševanje sednik Gasilske zveze Ivančna Gorica gasilski tovariš Lojze Ljubič in župan človeškega življenja so udeleženi ga- občine Ivančna Gorica Dušan Strnad, ki tudi sam gasilec. Kip sv. Florjana je silci prejeli najvišje priznanje za hra- od kulturnega doma pa do cerkve ponesel predsednik društva tovariš Srečko brost. Na tokratnem občnem zboru Godec. Po sveti maši in paradi smo se zbrali v kulturnem domu ob skromni pa jo je naknadno prejel iz rok pred- pogostitvi in krajšem druženju, razšli pa smo se z željo po ponovnem snidenju sednika GZS Luka Rojec. čez štiri leta. Posebej omembe vredna je tudi opre- Od lani se z novimi vozili ponaša- Predsednik GZS Anton Koren je ob Zahvaljujemo se udeležencem parade in vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri mljenost in strokovna usposobljenost jo gasilci na Muljavi in v Dobu, prav tej priložnosti lahko opravil tudi pri- slovesnosti. naših operativnih enot, ki delujejo po tako pa, sicer z nekaj let rabljenim jetno dolžnost. Ravno v tistih dneh je Aleš Tomažin posameznih društvih. Poleg izobraže- vozilom, gasilci iz PGD Radohova predsednik GZ Ivančna Gorica Lojze PGD Muljava vanj se enote različnih starostnih ka- vas. Podvozje za ta čas najsodobnejši Ljubič prejel odločbo o visokem na- tegorij udeležujejo tekmovanj, kvizov gasilski vozili v občini sta lani nabavili predovanju, zato mu je predsednik in drugih aktivnosti. Posebej je po- PGD Ivančna Gorica in PGD Stična, Koren je ob tej priliki podelil čine za membno tudi delo z mladino, aktivna pri čemer so ivanški gasilci novo vozi- visokega gasilskega častnika I. sto- Žegnanje na Gradišču … je tudi skupina veteranov. lo že nadgradili in dodatno opremili. pnje. Prva nedelja po veliki noči, imenovana tudi bela nedelja, je za Gradišče nad Spodbudne besede je svojim gasil- Šentvidom in celotno podružnico sv. Miklavža slovesen dan, saj je ta dan po- skim sotovarišem spregovoril tudi družnično žegnanje. Letos je praznik sovpadal z državnim praznikom dela. župan Dušan Strnad, ki gasilsko de- Pester program, ki so ga pripravili vaščani podružnice sv. Miklavža in PD Šent- javnost kot član PGD Kriška vas do- vid pri Stični, pa je to nedeljo privabil na Gradišče lepo število obiskovalcev. bro pozna. Poudaril je delo gasilskih Mnogi izmed njih so se udeležili žegnanjske maše, ki ji je sledilo družabno enot, ki so v povezavi s štabom civil- dogajanje pod šotorom. Zapeli so Šentviški slavčki in Šentjurski fantje, obisko- ne zaščite nepogrešljiv člen pri zago- valci, med katerimi so bili tudi udeleženci Romanovega pohoda, ki je potekal tavljanju varnosti občanov, še posebej ta dan, pa so lahko poskušali dobrote gospodinj in si ogledovali razstavljena ob naravnih nesrečah. Kot je dejal, pa dela kiparja Vlada Cencla ter članov in članic Društva likovnikov Ferda Vesela je njihova velika odlika tudi sodelova- Šentvid pri Stični ter likovnega krožka Univerze za tretje življenjsko obdobje nje pri delu in življenju posameznih Ivančna Gorica. Dogodek so spremljali s pritrkavanjem na miniaturne zvonove vasi, saj so ravno gasilci marsikje go- tudi pritrkovalci iz Šentvida. nilna sila dogajanja v kraju. Ker se pa bliža čas poletja, pa zago- tovo ne bo manjkalo priložnosti za … in Florjanova maša v obisk kakšne izmed številnih gasilskih Predsednik Lojze Ljubič je prejel napredovanje za visokega gasilskega častnika prve veselic. stopnje. Matej Šteh Velikih Češnjicah

Presenetila nas je smrt našega dobrega prijatelja in ga- Teden dni kasneje pa je bila nedelja po prazniku sv. Florijana, zavetnika gasil- silca Janeza Klavsa iz Grintovca. Janez se je rodil 12. cev. Svojemu zavetniku so se priporočili tudi člani in članice gasilskih društev 5. 1960. Med gasilske vrste je vstopil leta 1976. Bil je šentviškega gasilskega sektorja; poleg članov PGD Šentvid še člani PGD Dob, naš dolgoletni član in ves čas zelo dejaven na podro- PGD Hrastov Dol, PGD Temenica in PGD Sobrače. Pridružili so se jim tudi čju gasilstva. Začel je z delom tajnika in nadaljeval kot številni vaščani podružnice sv. Ane in drugi farani šentviške župnije. podpoveljnik. Sprevod izpred kapelice pri Jerumovih je do cerkve sv. Ane krenil ob spremlja- V izgradnjo novega doma je vložil ogromno truda in vi godbe iz Vodic, v spremstvu gasilskih praporov pa so gasilci nesli bandero s svojega prostega časa. Pri tem je za seboj potegnil vso podobo svetega Florjana in Florjanov kip iz češnjiške cerkve. družino in marsikaterega posameznika, ki z vso preda- Pri cerkvi je potekala maša na prostem, tudi s sodelovanjem navzočih gasilcev nostjo skrbijo za dom. in Moškega pevskega zbora Prijatelji. Za veselo druženje in prigrizek po maši Podpiral je mlade gasilce in jih vpeljeval v delo, tek- pa so poskrbeli prizadevni domačini. movanja in v sam razvoj v gasilstvu. Bil je mentor Matej Šteh veteranom in jih spodbujal na tekmovanjih. Veliko svojih veteranov in prijateljev je pospremil na zadnjo pot. Njemu pa kot premlademu gasilcu še ni uspelo tekmovati med veterani, saj je njegovo srce prehitro ugasnilo. Tudi pri veselih dogodkih je bil vedno prisoten, zato ni brez njega minila nobena gasilska veselica. Po njegovi dolgoletni želji smo letos nabavili novo mo- torno brizgalno. V mesecu aprilu smo jo na Grilčevi domačiji pri sveti Marjeti prvič preizkusili, kot sedanji poveljnik jo je prvi ponosno zagnal. Težko je pričakoval 25. junij, ko bomo blagoslovili našo motorno brizgalno, na kar se je še posebej pripravljal. Janez je bil velik človek z velikim srcem in ohranili ga bomo še dolgo v lepem spominu. Darja Košak PGD Zagradec Iz krajevnih skupnosti 2011 maj, Ivančna Gorica | KLASJE 13 Srečanje mladih v PGD Višnja Gora Delavnica izdelovanja butaric Tudi letošnje leto smo člani KUD Janeza Ciglerja na dan pred cvetno nedeljo v Na mladih svet stoji! Stari ljudski rek, tom Grosom v soboto, 26. marca, moško ekipo: ČLANI A, župnijski dvorani izdelovali tradicionalne bršljanove butarice. Iz naravnih ma- ki zagotovo še vedno drži. Mlad člo- priredili topel sprejem, ki smo ga po- • Miha Marinčič 9-člansko žensko terialov, leskovih palic, bršljana, rese, forzicije, brinja, oljčnih in sadnih vejic, vek, poln energije, v svojem iskrivem imenovali Srečanje mladih. Srečanja ekipo: ČLANICE A, smo izdelali veliko lepih butaric. Vsaka je bila nekaj posebnega, saj smo želeli obdobju raziskuje na najrazličnejših se je udeležilo kar nekaj sedaj aktivne • Miha Slapničar in Urban Zajec pa biti pri ustvarjanju čimbolj izvirni. Z udeležbo na delavnici smo bili zadovoljni, mladine, veseli pa smo bili tudi odziva 19-člansko mešano ekipo STA- področjih družbenega življenja, na saj smo imeli ob sebi tako mlajše kot tudi starejše župljane. Vse to je seveda katerih išče samega sebe. Pri tem širi tistih, ki se v PGD Višnja Gora sedaj REJŠIH PIONIRJEV in 12-član- pripomoglo tudi k prijetnemu klepetu, izmenjavi izkušenj in medsebojni po- svoj krog prijateljev, sprejema težke po obdobju mirovanja zopet vključu- sko mešano ekipo MLAJŠIH PI- moči. izzive, si zadaja visoke cilje in navse- jejo. ONIRJEV. Miha Slapničar, KUD Janeza Ciglerja zadnje pri vsem tem, preprosto re- Na srečanju mladih smo mentor- • Oblikovana je tudi ekipa MLA- čeno, uživa. Vse te stvari pa ga skozi ji podali refleksijo minulega dela, na DINCEV. obdobje mladostništva oblikujejo v katero smo ponosni, saj smo dosegli Vsaka ekipa posebej si je že zastavi- zrelega in odgovornega državljana. kar nekaj uspehov. Vsak novi član je la cilje, ki jih bo po svojih najboljših Ob tem želim poudariti področje ga- prejel diplomo, ki je kot vzpodbudo močeh tudi uresničevala. Sproščeno silstva, ki v Višnji Gori pridobiva mla- vsebovala še simbolično gasilsko dari- ozračje in prijateljske vezi bomo kre- do moč, na kar smo vsi zelo ponosni. lo. Sledilo je skupinsko fotografiranje, pili na obgasilskih dejavnostih, orga- Vsako leto se nam namreč pridružijo nato pa pogostitev. nizirali bomo gasilski vikend pa tudi novi mladi člani. Tako smo letos pri- Da bo gasilstvo v Višnji Gori še živelo, različne izlete, ki bodo krepili telo in dobili 13 novih članov: 5 mlajših in 8 vam lahko potrdim, saj smo oblikovali duha. starejših pionirjev. Za vse nove člane kar nekaj močnih ekip: Miha Slapničar smo mentorji v sodelovanju z Jože- • Matic Podržaj bo vodil 9-člansko predsednik komisije za mladino 19-letna tradicija Romanovega pohoda po stiških hribih

starejšega pohoda v občini Ivančna Gorica. Turistično društvo Polževo je Vreme je bilo kot nalašč za hojo, bilo je suho in sončno, a ne preveč toplo. imelo občni zbor Uvodni takti Godbe Stična so na pot pospremili prek 140 pohodnikov. V nedeljo, 20. marca 2011, je imelo v gasilskem domu v Nekateri pohoda ne zamudijo niko- Kriški vasi redni letni občni zbor TD Polževo, najštevilč- li, vsakokrat pa smo veseli tudi novih obrazov. nejše turistično društvo v občini Ivančna Gorica. Veselo je bilo. Predvsem na postan- Kot vsako leto se nas je zbralo lepo število članov in povabljenih gostov: novi kih, kjer smo kramljali ob kakšnem predsednik Turistične zveze Slovenije Peter Misja, župan občine Ivančna Go- okrepčilu, ki so nam ga nudili doma- rica Dušan Strnad, ki je tudi član našega društva, predsednik KS Višnja Gora čini ob poti. Seveda ni manjkal zaklju- Luka Šeme, svetnik v KS Višnja Gora Jože Zupančič, predsednik OTZ Ivančna ček na Lavričevi koči na Gradišču, Gorica Pavel Groznik, predsednik PGD Kriška vas Jože Virant, predsednik TD kjer so se rojevale tudi nove ideje Višnja Gora Jurij Groznik, predsednik ŠK Polževo Janez Erjavec in predsednica za obogatitev že sedaj privlačne pri- KUD Janeza Ciglerja iz Višnje Gore Barbara Bobnar. Občni zbor sta popestrila reditve. Ob tej priložnosti vas že se- harmonikar Marko Gnidovec in kitarist Žiga Jevnikar. daj povabim na pohod tudi naslednje leto, ko bo na vrsti jubilejni, že kar V družini Tratar nadaljujemo planin- vedno tudi letos na praznik dela, 1. 20. Romanov pohod. sko tradicijo in tako smo letos pri- maja. Tudi letos smo se držali že do- redili že 19. Romanov pohod, kot bro utečenega programa in trase naj- vodnik PZS Roman Tratar V Višnji Gori praznovali materinski dan Mesec marec ostane v naših mislih lonico Kaja Zupančič in miško Nika bara in Klara Kocmur ter Patricija po najrazličnejših dogodkih. Zagoto- Jaklič. Celotno zgodbo je povezovala Germ, kulturno pa sta ga obarvali re- vo pa je med najpomembnejšimi tudi in vodila Irena Virant. Obiskovalci so citatorki Sara Čoš in Klavdija Germ. Pregledali in ocenili smo delo društva v letu 2010 in sprejeli program dela za dan staršev. Na ta dan, ki ga praznu- lahko uživali tudi ob klavirskem na- Na koncu smo vse naše starše razve- leto 2011, v katerem so opredeljene številne naloge. Dolgoletni predsednik jemo 25. marca vsako leto, se otroci stopu Tine Žirovnik in Neže Pajek, selili še z ročno izdelanimi cvetlicami, društva Miloš Šušteršič je izpostavil štiri velike akcije, ki so bile izpeljane v spomnimo svojih staršev. V znak spo- na prečno flavto pa nam je zaigrala ki jih je pripravila Zdenka Koščak, in preteklem letu in pri katerih je TD Polževo sodelovalo oziroma jih izpeljalo štovanja staršema poklonimo cvetli- Maja Marolt. jim tako pokazali, da jih imamo radi. v celoti samo. Največja akcija je bila postavitev Gozdne učne poti od Višnje co ali ročno izdelano voščilo. Ob tem Dogodek je popestrila plesna skupina Gore do Polževega, imenovane »Po sledeh višnjanskega polža«, sodelovanje naj jih ne bi pozabili objeti in poljubiti. Rožice, v kateri so zaplesale Kaja in Miha Slapničar pri izvedbi Jurčičevega pohoda in pri organizaciji proslave dneva samostojno- Vse to ohranja in krepi naše družin- Nika Zupančič, Lucija Jevnikar, Bar- KUD Janeza Ciglerja sti ter izvedba tradicionalnega Krevsovega teka po Kriško-polževski planoti. ske odnose. Ne smemo namreč »po- Najprizadevnejši člani društva pa so sodelovali tudi pri številnih drugih akcijah, zabiti na družino«, iz katere izhajamo, kot so pridobivanje članstva s kartico ugodnosti Turistične zveze Slovenije, zato je prav, da se na tak dan staršem pri ohranjevanju kulturne in naravne dediščine, pri urejanju in olepševanju ter zahvalimo za vse dobro. varstvu okolja, pri organizaciji in izvedbi različnih prireditev, pri promocijski Prav v ta namen so člani KUD Janeza in informativni dejavnosti, pri oblikovanju turističnih izdelkov in turistični po- Ciglerja 25. marca pripravili priredi- nudbi kraja. Društvo pa je sodelovalo tudi z drugimi organizacijami in društvi tev za naše starše, ki je potekala v v naši krajevni skupnosti. Posebej dobro že vsa leta sodelujemo s PGD Kriška župnijski dvorani v Višnji Gori. Prisr- vas, ki nam vedno priskoči na pomoč pri vseh akcijah, za kar se jim še posebej čen program, ki so ga pod vodstvom zahvaljujemo. Barbare Bobnar in Irene Virant pri- Delo društva je pohvalil tudi predsednik TZS Peter Misja in poudaril, da je pravili naši najmlajši, je bil zelo pe- potrebno uspešna društva še bolj kot v preteklosti finančno in organizacijsko ster. Zaigrali so zgodbo, v kateri so podpreti. Župan nam je predstavil načrte občine za leto 2011. Najprizadev- nastopale živali. Vsaka izmed njih je nejši člani so za svoje delo prejeli simbolične nagrade v obliki lončenega polža. imela težavo, ki jo je deklica Irena Zadovoljni smo se po uradnem delu občnega zbora še prijetno družili ob do- znala rešiti. V nekakšno zameno za brotah, ki so jih pripravile nekatere članice društva. Zaželeli smo si, da bo tudi pomoč so ji živali svetovale, kaj naj leto 2011 vsaj tako uspešno, kot je bilo leto 2010. Predvsem si želimo, da bi sedaj podari svojima staršema za njun se v društvo vključilo več mladih družin, ki so si na Kriško-polževski planoti praznik. Metuljčico je igrala Patricija ustvarile svoja domovanja. Germ, mucka Valter Germ, pikapo- Peter Miklič, TD Polževo 14 KLASJE | Ivančna Gorica, maj 2011 Iz krajevnih skupnosti Črno odlagališče odpadkov pod Čiščenje naše okolice Ponikvarjem na Peščeniku končno sanirano Gasilci PGD Dob smo v soboto, 9. aprila 2011, v sodelovanju s KS Dob čistili svojo okolico. Počistili smo obcestni pas in nekaj gozdnih poti. V akciji je so- Kot vsako leto so tudi letos v pomla- delovalo skoraj 40 prostovoljcev, tako starejših kot mladine. Nabrali smo poln danskem času v občini Ivančna Gori- zabojnik raznih smeti, ločeno pa še veliko avtomobilskih delov in bele tehnike. ca potekale čistilne akcije. V KS Višnja Javno komunalno podjetje Grosuplje je poskrbelo za takojšen odvoz zabojni- Gora je akcija potekala v soboto, 7. ka, mi pa za odvoz ločenih odpadkov, predvsem z namenom, da se količina 5. 2011. To čistilno akcijo si bodo smeti ne bi povečevala. najbolj zapomnili vaščani Peščenika, saj je bilo očiščeno eno večjih črnih odlagališč, ki se je nahajalo pod Po- nikvarjevo domačijo na Peščeniku. Izvedene sanacije črnega odlagališča pa smo se razveselili tudi vaščani Male Loke pri Višnji Gori, saj tik pod saniranim črnim odlagališčem leži vo- dovodno zajetje za vas Mala Loka pri Višnji Gori. V imenu Krajevne skupnosti Žalna in vaščanov Male Loke pri Višnji Gori se iskreno zahvaljujem organizatorjem čistilne akcije, Občinama Ivančna Go- korkoli pripomogli k izvedbi sanacije Danijela Pirman, rica in Grosuplje ter vsem, ki so ka- črnega odlagališča. predsednica sveta KS Žalna

Zadnja leta se količina odpadkov ob cesti zmanjšuje, bistveno pa se povečuje H konjerejcem v zamejstvo količina odpadkov, ki se jih odloži ob gozdnih poteh. Čistilno akcijo smo izpeljali v dobrih dveh urah in jo zaključili z malico na dvo- V zadnjih desetletjih se je konjereja rišču gasilskega doma. pri nas močno razmahnila. Največji Upajmo, da bomo podobne akcije izpeljali tudi naslednja leta, le da bo smeti konjerejski središči sta v okolici Ra- vsako leto manj. dohove vasi in Višnje Gore, pa tudi drugod konji na svojevrsten način po- Silvo Škrabec magajo ohranjati kulturno krajino, ki so jo zastavili naši predniki. Tako konjarji vedno moč- neje posegajo v gospodarsko in dru- Očistili Zagradec žabno življenje v občini in dlje, celo v zamejstvo. Višnjegorski ljubitelji teh V soboto, 16. 4. 2011, smo imeli v naši krajevni skupnosti čistilno akcijo. Pridni stasitih živali so 7. maja organizirali in prizadevni krajani vedno bolj cenijo čisto okolje, za katerega skrbijo vse leto. prijateljski obisk h kolegom na Trža- Nekaj naših krajanov pa se je ta dan lotilo ureditve zelenice v središču Fužine. ško. To je bil že njihov drugi obisk »na S prispevkom KZ Stična in Turističnega društva Zagradec smo malce polepšali tujem« – lani so namreč gostovali pri naše krajevno središče za vse naše krajane in tudi tiste, ki se samo peljejo slovenskih konjerejcih na avstrijskem skozenj. Koroškem. Vzpostavljanje stikov Vsem vam, ki ste pridno pobirali smeti in urejali okolico, pa seveda vsem, ki ste z enako čutečimi sonarodnjaki »za kakorkoli prispevali k ureditvi, se zahvaljujem za trud in pomoč. mejo« je vsekakor hvalevredno, ker vzajemno krepi občutke narodne pri- Biljana Gartner padnosti in še kaj. KS Zagradec Tržaško konjerejsko društvo »Šku- adra uoo«, po naše bi se smiselno nekako reklo »Konjenica postoj«, se je formiralo v vaseh tržaškega Krasa Predsednika obeh konjeniških klubov, Ugo Simčič in Peter Zajc, s prikupnima dru- s središčema v Devinu in Vižovlju. žicama, kot se za poglavarje spodobi. Prva je Lara, druga pa Marinka. Mimogrede Šteje nekaj manj kot štirideset čla- še tole: Peter, doma je z Gornjega Brezovega, po številu konj daleč prekaša druge nov, večinoma slovenskega porekla, rejce. Ob zadnjem štetju so jih naračunali okoli 80. Fant bo s konji še daleč prišel. ki imajo na skrbi okoli sedemdeset konj. Obe števili, člansko in konjsko, pokrajini in opominjajo, kako nesmi- političnih, ekoloških in gospodarskih se stalno povečujeta. selno je bilo to početje. Od naravnih razmerah na Tržaškem, zlasti v po- Predsednik tržaških »škvadristov« zanimivosti so vzbudili našo pozor- vezavi s Slovenci, vmes pa veliko o Ugo Simčič nas je v spremstvu žene nost veličastni izviri reke Timave, ki konjih, »alora«. Malo kasneje, med Lare počakal že v Sežani in nas po- dobiva močo z naše Notranjske. Pri južino, ga je v mnogočem dopolnila tem varno pripeljal v tržaško zaledje. timavskih izvirih stoji starosvetna cer- še hči Tanja, ki je strokovnjakinja za To je tja, kjer je pred nepolnimi sto kev svetega Ivana z množico zanimi- doberdobski Kras in njegovo vključe- leti divjala prva svetovna vojna, zato vih antičnih in srednjeveških reliktov. vanje v ekološke in pedagoške pro- je velik del naše pozornosti veljal Poleg predsednika Uga nam je bil pri jekte. nekdanjemu bojišču. Zunanji sledovi ogledih v veliko pomoč tudi konjenik Dušo smo si temeljito privezali na vojne vihre sicer postopoma izginja- Adriano Vižintin, ki nas je med vožnjo osmiški kmetiji Perharčič, ki je tudi pridelke in izdelke. Piva torej ni bilo – raztegnil meh, iz katerega so letele jo, selijo se v številne muzeje po vsej temeljito informiral o zgodovinskih, konjerejska. Osmica je neka zvrst vino, mesnine, kruh in sladice pa kot same domače. kmečkega turizma, ki sme 34-krat na iz rajskega vrta. Razpoloženje je še Na koncu vselej pride konec. In tedaj leto gostom ponuditi samo domače povečal 18-letni Enriko, ko je krepko kar ni bilo konca povabil in zagotovil, da se bomo še srečali, tokrat na Vi- šnjanskem, kjer je prav tako kaj videti in poskusiti. Bog daj, da bi se obeti uresničili. Najbrž je odveč praviti, da nas je med potjo v obe smeri Groznikov Pavel temeljito in duhovito informiral o vseh Višnjanih do tretjega kolena, ki so živeli ali še živijo med Višnjo Goro in Doberdobom. Pavel je bil tudi sicer »spiritus agens« celotnega podviga.

Po modernih in starodobnih cestah nas je z avtobusom varno cijazil voz- nik Niko. Bogu hvala! Motiv s prijazne Perharčičeve pristave v Vižovljah. V ozadju so obsežne konjske Del konjenikov s Tržaškega, ki so prišli pozdravit naše odposlanstvo. obore in pašniki. Leopold Sever Iz krajevnih skupnosti 2011 maj, Ivančna Gorica | KLASJE 15 Pomladansko »kurbljanje« Vsak kilometer več je starodobnikov na Lučarjevem Kalu preveč Vsi ljubitelji starodobnih vozil vsako Od 22. aprila do 1. maja 2011 smo se v vseslovensko leto nestrpno pričakujejo prve lepe spomladanske dneve, da lahko svoje preventivno akcijo Hitrost – počasneje je varneje vključi- jeklene konjičke prebudijo iz zim- li tudi člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Ivančna skega spanja in se popeljejo na izle- Gorica. te po prebujajoči se naravi. Seveda pa prebujanje po dolgi zimi zahteva pravi pristop in svoj čas in tako je tudi letos prav s tem namenom or- ganizirano pomladansko »kurbljanje« starodobnikov na Lučarjevem Kalu. Organizacije sta se spet družno lotila Klub ljubiteljev klasičnih in športnih vozil Codelli iz Ljubljane in TD Grča materialom o njem in njegovi življenj- z Lučarjevega Kala. ski poti je pripravil Miha Vrhunc, sam Prireditev se je odvijala v soboto, 16. velik ljubitelj tehniške dediščine in aprila 2011, v popoldanskih urah pri urednik ter avtor zanimivega bloga o koči Turističnega društva Grča na Lu- starodobnih vozilih (http://miha-kla- čarjevem Kalu. Letošnja prireditev je sik.blogspot.com). bila namenjena tudi spominu na naše- Ludvik Starič – Leteči Kranjec Vreme je letos organizatorjem pona- ga rojaka Ludvika Stariča – Letečega gajalo, saj je zaradi močne plohe od- Kranjca, ki je bil rojen v Mirni Peči in šega slovenskega avto-moto športni- padel del programa. Ni pa odpadlo Z akcijo smo udeležence v cestnem prometu opozarjali na neprimerno oziro- velja še vedno za daleč najuspešnej- ka. Zanimivo predavanje s slikovnim tekmovanje v metanju gume in obve- ma neprilagojeno hitrost vožnje, ki je eden poglavitnih dejavnikov prometnih zen prigrizek z žara ter pripadajoča nesreč. Osveščali smo jih, da lahko za varnost največ storijo sami in da ce- osvežitev po napornem dnevu, za kar stnoprometnih predpisov ne upoštevajo zaradi policistov, ampak zaradi lastne znajo vedno odlično poskrbeti člani varnosti, varnosti bližnjih in drugih udeležencev v cestnem prometu. TD Grča. Udeležba je od lanskega Združenje šoferjev in avtomehanikov Ivančna Gorica se je aktivno vključilo v leta narasla in letos je bilo na sreča- akcijo tako, da je 29. aprila od 12. do 18. ure sodelovalo s Policijsko postajo nju že več kot 20 starodobnih vozil, Grosuplje pri kontroli prometa na območju občine Ivančna Gorica. Voznikom, ki so tudi častitljivih starosti. Najsta- ki so jih policisti ustavili, so naši uniformirani člani razdeljevali informativne rejše vozilo je bil motocikel Vikotrija »kolutke«, na katerih so bile prikazane hitrosti, reakcijska in zavorna pot. nemške izdelave iz leta 1937, najsta- Vozniki so z zadovoljstvom sprejemali napotke in prepričani smo, da smo s to rejši avtomobil pa francoski citroen iz akcijo pripomogli k večji varnosti na naših cestah. leta 1949. Veliko zanimanja so poželi Alojz Markovič tudi štirje miniji. »Kurbljanje«je bilo ZŠAM Ivančna Gorica uspešno, saj so vsa vozila domov prišla brez pomoči vlečne službe. Tako udeleženci kot tudi organiza- VABILO NA TEKMOVANJE KOSCEV torji in obiskovalci pa smo se strinjali, da nam je takšna prireditev všeč in bomo »kurbljanje« organizirali zopet naslednje leto. Del udeležencev srečanja Jurij Curk Moto klub Fire Group na blagoslovu TURISTIČNO DRUŠTVO GRČA Z LUČARJEVEGA KALA VAS VABI NA TRADICIONALNO TEKMO V KOŠNJI S KOSO, motoristov v Mirni Peči KI BO TOKRAT Kot vsa leta do sedaj se je tudi letos Vsem pa ob taki množici vseh tipov manjkale pa seveda niso niti dobrote nekaj članov Moto kluba Fire Group in znamk motorjev zagotovo poskoči našega prijatelja »lepega« Mihe; nje- V SOBOTO, 11. 6. 2011, na velikonočni ponedeljek udeležilo srce. govi čevapčiči so res zakon. Cvička je OB 17. URI NA LUČARJEVEM KALU. tradicionalnega blagoslova motori- Letos se je na blagoslov odpravilo bilo v sodih sicer dovolj, smo ga pa stov v Mirni Peči. Mirno lahko reče- deset članov našega moto kluba. Po zgolj poskusili, ker smo se odločili za PO TEKMOVANJU BO VESELO DRUŽENJE OB ZVOKIH ANSAMBLA mo, da je to največja prireditev te prijetno preživetem dopoldnevu v vožnjo z 0,0 »maligani« v krvi. Po pri- NEMIR. vrste v Sloveniji, saj se je ob primer- družbi naših prijateljev iz vse Slove- jetnem martinčkanju na soncu smo se PRIZADEVNI ČLANI GRČE PA BODO POSKRBELI TUDI ZA DOBRO nem vremenu udeleži okrog 10.000 nije smo se po prireditvi odpravili še še malo zapeljali naokoli in kakor je HRANO IN PIJAČO. motoristov. Veliko je tudi simpatizer- v zidanico našega člana Dejana. Tam običajno, ko se organizirano vozimo VLJUDNO VABLJENI! jev motorizma, pa tudi tistih, ki so seveda niso manjkale velikonočne – ujela nas je še manjša ploha. Pa nič bili v preteklosti zagreti motoristi, pa dobrote, vključno s čudovito poti- ne de – to je bilo zato, da je bil dan zaradi različnih razlogov to niso več. co, ki jo je pripravila Dejanova žena, popoln, saj je bilo vsega ravno prav. Na koncu bi vas opozorili še na dve Društvo delovnih invalidov Grosuplje vabi prireditvi, ki jih tradicionalno pripra- vlja Moto klub Fire Group. Tekma, Naše društvo vabi k programom druženja in programom za ohranjanje ki šteje za državno prvenstvo v spre- zdravja: tnostni vožnji, bo 26. junija v Stični. • 21. maj 2011: kopalni dan – Bioterme Mala Nedelja (plača se samo Vabljeni vsi vozniki motorjev in koles prevoz) z motorji, tudi veterani so več kot • 31. maj 2011: kopalni dan v Izoli dobrodošli. Tekma je namenjena pro- • 18. do 25 junij 2011: rehabilitacijski program – letovanje Žusterna mociji varne vožnje in spretnosti na Koper (cena je 245 evrov, plačati je potrebno do 1. junija 2011) motorju, ki ji dajemo prednost pred • 26. junij 2011: tradicionalno srečanje invalidov Dolenjske in Bele kra- hitrostjo. jine v Črnomlju Prireditev, ki jo mnogi že težko ča- • 1. julij 2011: obisk letnega gledališča na Muljavi (organiziran prevoz) kajo, pa je naš tradicionalni moto • 14. julij 2011: kopalni dan Izola – Milje (tudi za težje invalide) zbor. Letos smo datum prireditve • 6. avgust 2011: planinski dan invalidov na Kopah premaknili na toplejše dneve, 22. in • 4. do 11. september 2011: letovanje Mali Lošinj (cena je 160 do 210 23. julija. Upamo, da ne bo za spre- evrov – akontacija 50 evrov) membo tokrat prevroče. Program pa bo vsekakor zanimiv – tako kot je bil Vse informacije in prijave v pisarni društva ali na telefon 041 799 998. vedno do sedaj. Dobrodošli vsi, ki bi K našim programom vabljeni tudi, če niste člani našega društva. se radi sproščeno zabavali. Z motorji ali brez. Socialna komisija DI Grosuplje Zvonko Zupančič 16 KLASJE | Ivančna Gorica, maj 2011 Iz krajevnih skupnosti

Ali starejši potrebujemo računalnik? 2. pomladni pohod Mnogih starejših je računalnika strah, čeprav je ta že v vsaki hiši. Otroci in vnuki težko zberejo potrebno potrpežljivost za poučevanje, zato je dobrodošla možnost, da OZVVS Grosuplje starejši pomagajo starejšim. Gre za idejo »Znaš, nauči drugega«, ki lahko premaga Bila je nedelja, 16. aprila 2011, ko smo se veterani strah in začetne težave pri uporabi računalnika. Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Moja izkušnja da že pišemo krajše tekste. Inštruk- ba miške in tipkovnice je za naše že Grosuplje zbrali pred Osnovno šolo Šmarje - Sap, da Že kar dolgo časa sem si želela, da bi torica je zelo prijazna in potrpežljiva, nekoliko otrdele prste pravi podvig, bi se skupaj odpravili na naš že drugi pomladni po- tudi jaz znala uporabljati računalnik. tako da ponavljamo vaje toliko časa, navodila je treba ponavljati mnogo- Želja po tovrstnem znanju in brska- dokler jih ne obvladamo. Učimo se krat, potrpežljivo, prijazno, vseskozi hod. nju po spletu je bila zelo velika, zato tisto, kar nas zanima in kar bomo tudi nas je treba bodriti in hvaliti. To mladi Na pohod, ki ga organizira naše združenje, smo povabili tudi učence višjih sem si dejala, da je kljub letom po- uporabljale. Učenje nas nič ne stane, le težko zmorejo, saj naših težav eno- razredov OŠ Šmarje - Sap in Grosuplje ter učitelje obeh šol. Povabili smo trebno iti s časom naprej. Iskala sem ker je zastonj. stavno ne razumejo. tudi Janeza Tomažina, predsednika krajevne skupnosti Šmarje - Sap, ki je priložnost, kako in kam bi se vključi- Zelo zadovoljna in srečna bom, ko Tako se je rodila ideja »Znaš, nauči bila tako kot prejšnje leto pokroviteljica pohoda ter je pokrila stroške za la, da bi se čim lažje in hitreje naučila. bom končno sama znala brskati po drugega«. Gre za samopomoč starej- malico. Krajevni skupnosti in gospodu Tomažinu se za to še posebej zahva- Ponudbe so bile različne, vendar se internetu, saj si bom tako pridobila ših pri osvajanju računalniških znanj ljujemo. Prav tako se zahvaljujemo Pekarni Grosuplje in podjetju Mercator, nisem odločila za nobeno, saj zame gradiva, ki me zanimajo. Sedaj mo- na tak način, da starejši, ki zna, uči d. d., Ljubljana, ki sta nam z donacijo svojih prodajnih artiklov omogočila, niso bile najbolj ugodne, pa tudi strah ram za to še prositi svoje bližnje. starejšega, ki ne zna. Dejavnost je da je bil pohod še lepši. me je bilo začeti, ker nisem znala še Menim, da starejši še kako potrebu- prostovoljna, torej zastonj. Edino Dan je bil lep, zato je bila tudi udeležba množična. Pohoda se je udeležilo ničesar. jemo znanje za delo z računalnikom, plačilo je zadovoljstvo obeh udele- 68 pohodnikov, od tega 35 šolskih otrok. Pohoda se je udeležilo tudi 16 Za prvo pomoč sem prosila svojo saj je že sedaj velik del informacij do- žencev, ko »učenec« premaga svoje pohodnikov OZVVS Kočevje, česar smo bili posebno veseli, saj z njimi že vnučko Enjo, ki je imela še največ po- stopen samo na internetu. strahove in računalnik sprejme za dolgo sodelujemo. Pohodnike sta pred odhodom pozdravila predstavnik trpljenja, da me nauči osnov. Zadevo svojega prijatelja. Učenje v parih ali v združenja veteranov Grosuplje Stane Žvegla, ki je bil tudi vodja pohoda, in je resno vzela v svoje roke in me v majhnih skupinah ima prednost zato, predsednik krajevne skupnosti Šmarje - Sap Janez Tomažin. nekaj urah naučila toliko, da sem ra- »Znaš, nauči drugega« ker ne gre za vnaprej predviden pro- Dobre volje smo se okoli osme ure odpravili na pot, ki nas je vodila iz čunalnik sama znala vključiti in napi- Med starejšimi so cele generacije, ki gram, ki ga je treba predelati, temveč Šmarja - Sapa skozi Zacurek, Pleše, Povšar do Repč, kjer smo se ustavili in sati nekaj vrstic. Šele po tem sem si se pri svojem aktivnem delu z raču- se udeleženci učijo samo tisto, kar nekoliko okrepčali, nato pa nadaljevali pot proti Brezju pri Lipoglavu, Po- upala razmišljati, kam in kako na pravi nalnikom nismo srečale, saj za to ni bodo uporabljali. Strah, da bi drugi všniku do Malega Lipoglava, kjer so nam na kmečkem turizmu Pri Jakopcu računalniški tečaj. bilo niti možnosti niti potrebe. Časi videli njegovo nerodnost, je odveč, postregli z okusno malico. Na občnem zboru Društva upoko- pa se spreminjajo mnogo hitreje, kot zato je vzdušje bolj sproščeno in uče- Kmalu smo se odpravili na pot, ki nas je vodila z Malega Lipoglava skozi jencev Ivančna Gorica je predsednica nam je ljubo, in zahtevajo znanje, o nje hitrejše. Zgornjo Slivnico na Magdalensko goro, kjer nam je Miloš Šonc na kratko Ljuba Štrubelj objavila, da bo v pro- katerem se nam niti sanjalo ni. Med Društvu upokojencev sem zelo hva- orisal delovanje takratne Teritorialne obrambe pri osamosvajanju Slovenije storih društva na društvenem raču- tem je tudi uporaba računalnika, in ležna za ponujeno možnost in vabim na tem območju. nalniku možno računalniško opisme- tako je računalniško opismenjevanje tudi druge, da se ojunačite in se nam Učenci obeh šol pa so nam orisali zgodovino Magdalenske gore. Povedali njevanje članov. Ker je bilo to zame starejših postala priljubljena tema. pridružite. Tudi tale prispevek sem so nam veliko zanimivega, česar marsikdo od nas ni vedel. Učenci očitno zelo blizu in ugodno, sem se tako sama napisala na računalnik in ga s zelo dobro poznajo zgodovino Magdalenske gore in okoliških krajev. Nav- lažje odločila za vključitev in se se- Problem nastane pri poučevanju, pomočjo inštruktorice po elektronski zoče je pozdravil tudi predsednik OZVVS Kočevje in se zahvalil za povabilo daj veselo računalniško izobražujem. saj starejši potrebujemo drugačen pošti poslala uredništvu Klasja. na pohod. Srečujemo se enkrat tedensko in pristop kot mladi, ki so se z raču- Nadaljevali smo pot mimo Hrastja in Paradišča proti Šmarju - Sapu in s tem počasi obvladujemo računalnik, tako nalnikom srečali že v vrtcu. Upora- Lojzka Sever tudi koncu pohoda. Prijetno utrujeni, vendar dobre volje smo se poslovili in si obljubili, da se čim prej spet srečamo na prijetnem pohodu in tako obudimo spomin na Projekt Starejši za starejše čase, ki so bili tako pomembni za našo domovino Slovenijo. Jelka Janežič višnjegorskih upokojencev Daljnega leta 2005 je Društvo upokojencev Višnja Gora na letni skupščini sklenilo, da se pridruži tedaj še redkim društvom upokojencev v Sloveniji, ki so izvajali vsesloven- ski projekt Starejši za višjo kakovost življenja doma. Projekt poteka pod pokrovitelj- stvom ZDUSA in Slovenske filantropije, prostovoljci pa se zavzemamo predvsem za boljšo kakovost življenja starejših od 69 let na njihovih domovih. Letna skupščina društva, izleti in dru- da stopimo skupaj in starejšim po- kot nujno zlo. Vendar h kvaliteti ži- ge oblike druženja so za mnoge prije- darimo s svojim obiskom nekaj lepih vljenja starejših oseb lahko bistveno tni dogodki, ki se jih še dolgo spomi- trenutkov, ko bomo z njimi obujali prispevamo tudi mi sami s krepitvijo njamo. To so druženja nas starejših, prijetne, pa tudi težke spomine na prostovoljnega dela na raznih podro- ki jih naša generacija nujno potrebuje. mladostne dni, ki tako radi pridejo čjih ter tako pomagamo graditi boljši Naše prostovoljke ob svojih obiskih na dan ob takih srečanjih. Naši »ta jutri sebi in mlajšim rodovom. in kramljanjih s starejšimi ugotavljajo, mladi« največkrat nimajo časa ali pa Do konca leta 2010 je bilo v Sloveniji da je kar veliko ljudi zelo osamlje- tudi ne čuta, da bi poslušali utrinke v projekt Starejši za starejše vključe- Ljubljani. Teh je 11 do 12 letno. Za ti samo pri številkah, pač pa nam bi nih – predvsem tistih, ki se več ne naših misli iz preteklosti. Pa jim tega nih že 221 društev in zajetih 107.177 koordinatorja projekta so vsako leto družba morala omogočiti, da bi se te morejo ali se ne želijo udeleževati ne smemo preveč zameriti, saj smo starejših od 69 let. Tudi v naši krajevni obvezna tudi najmanj tri celodnevna številke pretvorile v dobra dejanja ce- srečanj in prireditev. Tarejo jih tudi jih sami vzgajali v takem času, ko smo skupnosti, ki obsega 18 okoliških vasi izobraževanja o projektu ter računal- lotnega družbenega sistema. zdravstvene težave. Osamljenost je želeli ustvariti dobre življenjske po- in mesto Višnja Gora, vsaj enkrat ali niško izobraževanje o programu za Ob tej priložnosti se želim kot ko- zelo kruta usoda marsikaterega sta- goje zase, za svoje hčere in sinove ter večkrat letno obiščemo povprečno obdelavo vseh projektnih podatkov. ordinatorka projekta zahvaliti vsem rostnika in je hujša od bolezni, saj se še kar za naslednje rodove. Tako se 270 oseb, starejših od 69 let. V tem Ob svojih obiskih prostovoljke ugo- svojim prostovoljkam za vse njihovo v njegov dom prikrade prav takrat, danes naši mlajši generaciji zdi samo- projektu se naše društvene prosto- tavljajo, da nekateri starostniki zaradi dosedanje požrtvovalno delo pri pro- ko sam ne zmore ali ne želi stikov z umevno, da je pač moralo in še mora voljke trudijo – od leta 2005 do konca svojih bolezenskih stanj živijo v zelo jektu. Želim jim veliko zdravih in lepi zunanjim svetom. Starejši zato ne do- tako biti. Pa žal ne samo generaci- leta 2010 so opravile skupaj kar 2.338 hudih in težkih razmerah. V te teža- trenutkov, naj bo naše sodelovanje v ve so vključeni tudi njihovi svojci, za pustite, da vam usoda kroji življenje ji, celotni naši družbi, ki jo vodi naš obiskov, kar znaša približno 4.000 ur, projektu še uspešnejše. Prav tako pa oboje pa žal naša družba še vedno in vas trga iz okolice, kamor spadate. mlajši rod, ki nam v času krize težko preživetih na obiskih ali priložnostnih želim tudi vsem krajanom starejše nima dovolj posluha, da bi pospe- Vsi se moramo potruditi po svojih prizna, da svojih aktivnosti v našem srečanjih s starejšimi. Prav tako so in mlajše generacije, da bi bili skupaj najboljših močeh, da se ne zapremo tretjem življenjskem obdobju ne iz- naše prostovoljke opravile kar 293 šila ureditev dobre zakonodaje in ob vsakodnevni bitki za svoj kruh in v svoj svet, kjer nam ne more nihče vajamo le v svojem interesu, temveč obiskov pri materialno ogroženih, jim tako omogočila izboljšanje socialnih boljši jutrišnji dan čim bolj uspešni. pomagati, niti svojci in prijatelji niti v interesu vseh prebivalcev našega delile pomoč s hrano, ki smo jo preje- in zdravstvenih razmer za starejšo Predvsem pa želim, da bi imeli več prostovoljke. kraja, naše občine in naše države. li v ta namen od RK Slovenije. K temu generacijo. Zaradi zaprisežene mol- Vsem nam, ki delamo pri projektu, Vsi – mladi in starejši – se moramo delu prostovoljk moram prišteti še čečnosti nas, ki delamo pri projektu, posluha za nas »ta stare« in nam po- je zelo hudo, ko ne moremo kaj več zavedati, da brez medgeneracijskega svoje delo koordinatorke, saj moram vam ne morem razkrivati primerov skušali omogočiti, da bomo lahko storiti za tiste, ki pri premagovanju sožitja nobena družba ne more priča- letno opraviti najmanj 100 ur vnosa s terena, za katere bi družba mora- čim dlje uživali na svojih domovih, osamljenosti najbolj potrebujejo po- kovati uspešnega razvoja. Ne smemo podatkov v računalniški program in la takoj poskrbeti in jim nuditi dobro kjer nam bo družba lahko nudila vso moč. Vsi imamo prijatelje, sosede in dovoliti, da bo naša družba v tej hudi izdelati mesečna poročila za ZDUS zdravstveno in socialno pomoč ter zdravstveno in socialno nego – in le v znance, med katerimi so tisti, ki ne krizi še kar naprej zapostavljala nas o opravljenih obiskih prostovoljk ter varstvo. To so samo podatki, izraženi skrajnih primerih v domovih za sta- najdejo ali celo ne želijo stika z oko- starejše in nas pri spremembah pred- se udeleževati rednih mesečnih se- s številkami in so merilo našega dela rejše, ki pa naj bodo v domačih krajih. lico. Prostovoljke prosimo krajane, vsem socialnega varstva predstavljala stankov pokrajinske koordinacije v v tem projektu. Ne bi pa smeli osta- Anica Zupančič Iz krajevnih skupnosti 2011 maj, Ivančna Gorica | KLASJE 17 Prvič na Ivankinem sejmu Zdravstveno letovanje V petek, 15. aprila 2011, je potekal že četrti Ivankin sejem, na katerem otrok na Debelem rtiču se je letos po prijaznem povabilu ob- čine Ivančna Gorica predstavila tudi Območno združenje Rdečega križa Grosuplje organizi- Krajevna organizacija Rdečega križa Ivančna Gorica. ra zdravstveno letovanje šolskih otrok v starosti od 6 do Med obiskovalci je bilo kar nekaj za- 15 let na Debelem rtiču od 20. 7. do 30. 7. 2011. nimanja za naše delo, še bolj pa so se Število mest je omejeno na 80 otrok iz občine Grosuplje, 25 iz občine Dobre- za nas zanimali občani, ki ne živijo v polje in 80 iz občine Ivančna Gorica. Če se bo prijavilo več otrok, kot imamo Ivančni Gorici. Upamo, da to pome- prostih mest, bodo imeli prednost tisti, ki pogosteje obolevajo, o čemer bomo ni, da so krajani Ivančne Gorice do- odločali na osnovi mnenja, ki ga bo izdal otrokov izbrani zdravnik. kaj dobro seznanjeni z našim delom. Če otrok niste pravočasno prijavili v šoli, lahko še naknadno dobite prijavnice Odbornice so obiskovalcem razdelile za letovanje na sedežu Rdečega križa, Taborska 6, Grosuplje, lahko pa vam jo nekaj propagandnega gradiva o delu pošljemo tudi po elektronski pošti. Rdečega križa, same pa smo pripra- Ekonomsko ceno letovanja bomo tudi letos poravnali iz sredstev, ki jih bomo vile zvitke priložnostnih misli in pre- v ta namen dobili od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter iz pro- govorov. računa občin. Starši bodo plačali razliko do polne cene. Ta znaša 100,00 evrov. Že po končanem sejmu smo se odlo- veliki družini. Življenjska pot jo je po Otroci, ki jim bo letovanje odobreno, bodo dobili na dom položnice do 10. 6. čile, da se tudi naslednje leto udeleži- vojni odpeljala v Ljubljano, kjer je bila 2011, prispevek staršev pa bo potrebno nakazati do 20. 6. 2011. Kdor ne bo mo sejma, morda v sodelovanju še s zaposlena. Po upokojitvi se je prese- upošteval roka plačila, bomo smatrali, da je odstopil od prijave. kakšno organizacijo. lila nazaj v domače kraje, kjer še ve- Za dodatne informacije smo vam na voljo na tel. 781 16 30 ali 051 380 351 ali dno obdeluje svoj vrtiček. na e-naslovu: [email protected]. Slavljenka je bila obiska zelo vesela 90 let in nas je lepo pogostila. Še poseb- Območno združenje Rdečega križa Grosuplje no smo bile vesele, da nam je gospa Anica Smrekar Jožefe Podobnik Pepa kljub svojim letom sama spekla 10. aprila 2011 je praznovala svoj ži- odličen jabolčni zavitek. vljenjski jubilej gospa Jožefa Podob- Po prijetnem klepetu smo se poslovi- Razpis za voditelje in pedagoškega nik. Slavljenko smo dan po njenem le in obljubile, da se še kdaj oglasimo, prazniku obiskale tudi odbornice saj je gospa polna spominov na pre- vodjo na zdravstvenem letovanju otrok Rdečega križa Ivančna Gorica. Doma- hojeno življenjsko pot in zanimivih či, prijatelji in sosedje jo kličejo Pepa. na Debelem rtiču podrobnosti iz življenja v naših krajih. Povedala nam je, da najraje vidi, če jo Gospa Pepa, še enkrat vse najboljše kličemo kar s tem imenom. Gospa Območno združenje Rdečega križa Grosuplje organizira desetdnevno za vaš visoki jubilej. Pepa se je rodila v Veliki Dobravi nad zdravstveno letovanje otrok na Debelem rtiču od 20. 7. do 30. 7. 2011. Stanka Pajk Stično za nas že daljnega leta 1921 v Za vodenje skupin otrok v starosti od 6 do 15 let vabimo k sodelovanju KO RK Ivančna Gorica prostovoljce/ke. Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - starost najmanj 20 let, Skupščina Območnega združenja - študentje pedagoške, zdravstvene ali druge smeri, - izkušnje pri delu z otroki, Rdečega križa Grosuplje - znanje osnovnih plavalnih veščin. mljenih. Poleg tega pa želimo medna- zadeval si bo, da bo tudi v bodoče v Pisne prijave zbiramo do 31. 5. 2011 na naslovu: Območno združenje Zbrali smo se 28. 3. v gostilni SLA- rodno leto prostovoljstva obeležiti s občinskem proračunu dovolj sredstev Rdečega križa Grosuplje, Taborska 6, 1290 Grosuplje, e-pošta: grosuplje. -MA-R v Šmarju - Sapu. S ponosom pridobivanjem mladih prostovoljcev, za delovanje humanitarnih organizacij [email protected], dodatne informacije pa na tel. št. 781 16 30 ali 051 380 gledamo na delo preteklega leta, saj zato bomo imeli več predavanj o delu in za zdravstveno letovanje otrok, ki 351. smo se dobro odzivali na različne Rdečega križa v osnovnih šolah, ker ga sofinancirajo tudi občine. Želi si, stiske in potrebe ljudi. Razdelili smo si želimo, da bi zaživeli krožki RK z da bi načela Rdečega križa – delati v Območno združenje Rdečega križa Grosuplje 33.363 kg hrane iz intervencijskih osnovnošolskimi ekipami prve po- dobro vseh ne glede na narodnost, zalog Evropske unije (mleko, teste- moči. raso, spol, jezik, vero, politično ali nine, moko, sladkor in riž), 1.148 drugačno prepričanje – uresničevali prehranskih paketov in enako število Vse prisotne je pozdravil podžupan na vseh področjih javnega življenja. 3-kilogramskih vrečk pralnega pra- občine Grosuplje Iztok Vrhovec. Ker Anica Smrekar ška, v Mercatorjevi trgovini v Grosu- sam izhaja iz gasilstva in Karitas, tudi Območno združenje Rdečega križa pljem pa so ljudje darovali še 257 kg dobro pozna prostovoljno delo. Pri- Grosuplje hrane v vrednosti 400 evrov. Zbrali in razdelili smo 6.255 kg oblačil, od tega samo za oškodovane v poplavah OBMOČNO ZDRUŽENJE 2.500 kg, pa tudi nekaj rabljenega po- RDEČEGA KRIŽA hištva in gospodinjskih aparatov. Za G R O S U P L J E pomoč pri nakupu šolskih potrebščin smo porabili 1.327 evrov, za plačilo položnic 37 posameznikom in druži- vabi na nam pa dobrih 3.000 evrov. Na brez- plačno letovanje na Debeli rtič smo napotili 35 otrok in tri starostnike iz KRVODAJALSKO AKCIJO socialno šibkih družin, zdravstvene- ga letovanja pa se je udeležilo 176 otrok. Iz sredstev, zbranih v tednu solidarnosti, smo poplavljenim raz- • V ČETRTEK, 26. 5. 2011, OD 7. DO 13. URE V SRE- delili 24.921 evrov pomoči, za druži- DNJI ŠOLI JOSIPA JURČIČA V IVANČNI GORICI no iz Ivančne Gorice, ki se je znašla v hudi stiski, pa smo zbrali 13.493 • V PETEK, 27. 5. 2011, OD 7. DO 12. URE V OSNOVNI evrov pomoči. Veseli smo, da je šte- ŠOLI DOBREPOLJE, VIDEM - DOBREPOLJE vilo krvodajalcev naraslo s 1.045 v letu 2009 na 1.431 v letu 2010. Tudi • V PONEDELJEK, 30. 5. 2011, OD 7. DO 13. URE V število aktivnih prostovoljcev se je s 138 povečalo na 170. Pri posameznih OSNOVNI ŠOLI LOUISA ADAMIČA V GROSUPLJEM akcijah pa sodeluje še mnogo drugih • V TOREK, 31. 5. 2011, OD 7. DO 11. URE V OSNOVNI ljudi dobre volje. ŠOLI FERDA VESELA, ŠENTVID PRI STIČNI Seveda bomo tudi v tem letu nada- ljevali z vsemi rednimi aktivnostmi. S seboj prinesite osebni dokument s fotografijo. Še naprej bomo izvajali medsosedsko pomoč in srečanja ter obiskovanje SKUPAJ REŠUJMO ŽIVLJENJA! starejših, bolnih, invalidnih in osa- 18 KLASJE | Ivančna Gorica, maj 2011 Iz krajevnih skupnosti

Iz poročila občinskemu svetu

Občinski svet naše občine je na zadnji seji obravnaval tudi poročilo ZD Ivančna Gorica o delu v minulem letu. Za občanke in občane smo pripravili zapis odgo- vorov na nekatera svetniška vprašanja, ki so bila zastavljena na seji. ZD Ivančna Gorica izvaja promocijo zdravja za vse občane občine Ivančna Gorica, in sicer v okviru programa CINDI. Osebni zdravniki izvajajo preven- Finančno poročilo in zahvala tivne preglede svojih pacientov, na podlagi katerih se potem paciente napo- Vsem, ki ste s svojimi donacijami, Sledijo: STROŠKI ti na zdravstvenovzgojne delavnice. Na preventivni pregled se vabijo ženske nastopi, materialnimi vložki in s sto- Primož Gliha 1. Stroški banke 48,66 v starostnem obdobju od 45 do 70 let in moški, stari od 35 do 65 let. Na ritvami omogočili realizacijo projekta Armex armature, d.o.o. 2. Zavarovanje prireditve Adriatic podlagi izvedenih preventivnih pregledov izvajamo brezplačne zdravstveno Odprimo srce za otroški nasmeh, Liberalna demokracija Slovenije Slovenica 193,95 vzgojne delavnice, in sicer Zdrav življenjski slog, Dejavniki tveganja, Gibanje, enotedenske počitnice na morju, se Palača sprostitve 3. Nina Pušlar (honorar) 150,00 Šola hujšanja, Test hoje na 2 km. Delavnic Odvajanje od alkohola in Odvajanje iskreno zahvaljuje 40 šolarjev, na- Elvez, d.o.o. 4. Osnovna šola Stična (najemnina od kajenja ne izvajamo, ker ni interesa pacientov, vendar pa smo za izvajanje ših otrok, in ustanovni odbor akcije. Trunkelj Marko, s.p. dvorane) 65,88 tudi teh brezplačnih delavnic vedno na voljo. Sodelujemo tudi s skrbnikom na Gradišču, ki organizira vzpone na Gradišče, tu smo že v mesecu maju izvajali Hvala tudi tistim, ki zaradi takega ali Hribar Jure 5. Fotokopiranje, znamke, kuverte, analizo telesne sestave in merjenje krvnega pritiska s svetovanjem. To name- drugačnega vzroka niso aktivno so- Livar, d.d. papir, položnice 210,48 ravamo organizirati tudi v mesecu juniju in septembru. V »Zelenem vikendu« delovali, veliko je, da so o tem pozi- Sadar Milan, s.p. 6. Gasilski kombi (nafta) 46,34 v mesecu avgustu predvidevamo tudi predstavitev programa SVIT. Sicer pa so tivno razmišljali. Lekan transport Lekan Boštjan, s.p. 7. Banka (zapiranje računa) 20,00 delavnice, ki jih izvajamo, dostopne vsem občanom, datumi srečanj so obja- Z vašo pomočjo bo štirideset otrok, ------vljeni v občinskem glasilu Klasje in na naši spletni strani ter na oglasnih deskah ki še niso videli morja, prijetno biva- Potem pa: SKUPAJ 735,31 evrov lo na Debelem rtiču v mladinskem Ustanovni odbor Otroški nasmeh v zdravstvenem domu. Delavnice so dokaj dobro obiskane, predvsem Šola hujšanja in Test hoje na 2 kilometra, kar tudi večkrat poročamo v občinskem zdravilišču in letovišču. Evidentiranje Miša, d.o.o., Krka Na računu ZŠO Ivančna Gorica je ves glasilu. Vsi zaposleni smo pripravljeni izvajati tudi različna predavanja o zdra- po šolah poteka in kot smo obljubili, Vrhovec Silvo, s.p. potreben denar za plačilo letovanja bomo izbrali otroke iz vsake KS v ob- Rotary klub Grosuplje vstvenovzgojnih vsebinah za posamezna društva, v katerih občani delujejo. Debeli rtič po pogodbi in št. rezerva- Čakalnica v otroškem dispanzerju je pregrajena na dva dela, in sicer za bolne čini Ivančna Gorica in pri tem zajeli Miklavž Anžlovar, s.p. cije: 537480 z dne 19. 4. 2011. celotno občino. Letovanje bo pote- Street, d.o.o. in zdrave otroke, kar je tudi napisano v posameznem prostoru. Dogaja pa se, Posebna zahvala tudi vsem, ki ste s da se starši s svojimi otroki ne ločujejo med seboj in so bolni in zdravi otroci kalo od 28. 7. 2011 do 4. 8. 2011. Mici Maver, s.p. storitvami ali materialom omogočili Zjutraj bodo otroke prevzeli vzgoji- Prevozi Dušan Strah, s.p. v istem prostoru. Zaradi prostorske stiske nimamo ločenih vhodov, vendar pa izvedbo akcije. Tudi brez vas ta akci- ločeni prostori ustrezajo inšpekcijskim zahtevam. telji, se z njimi namestili na avtobus Avto-moto center Janez Kocjančič, ja ne bi uspela. Na prvem mestu je pred Osnovno šolo Stična in se od- s.p. V ZD Ivančna Gorica vsako leto izvajamo anketiranje, s katerih ugotavljamo Radio Zeleni val, ki nas je medijsko zadovoljstvo pacientov. Pri anketiranju uporabljamo anketne vprašalnike, ki so peljali na Debeli rtič pri Ankaranu. Unithing, d.o.o. podprl, posnel reklamo, nudil lastno določeni v dokumentu Ugotavljanje zadovoljstva pacientov, naročnikov stori- V mladinskih domovih bodo bivali in Gostilna pri Obrščaku, Katja Ilovar ozvočenje in dal ogromno nasvetov tev in zaposlenih, ki je usklajen s standardom ISO 9001. spali. Imeli bodo polni penzion: zaj- Vidic, s.p. ter napotkov. Posebna zahvala Občini Anketiranje pacientov smo v ZD Ivančna Gorica izvedli drugi polovici decem- trk, kosilo, večerjo, dopoldansko in KS Ivančna Gorica Ivančna Gorica in županu Dušanu Str- bra 2010. Anketiranje je potekalo dva tedna, od 13. 12. do 31. 12. 2010. popoldansko malico, napitke med Klub tajskega boksa, Ivančna Gorica nadu, Bomax, d.o.o., Amset, d.o.o., Pri anketiranju pacientov smo imeli vzorec 300 anketirancev. Skupaj smo pre- obroki. Kopali se bodo v notranjem Toplar, d.o.o. Foto Travnik, Palača sprostitve, Pipo, jeli 276 ali 92 odstotkov izpolnjenih anketnih vprašalnikov. Anketne vprašalnike in zunanjem bazenu z morsko vodo, Flirt bar - Lampret Ecetera, PGD Krka in PGD Stična, smo razdelili po posameznih ambulantah in službah (splošna ambulanta, otro- naučili se bodo plavati. Na razpolago Gostišče na Pajčni, Martin Murn, Mobitel, d.d., umetnikom – slikarjem: ška in šolska ambulanta, ginekološka ambulanta, zobna ambulanta, patronaža bodo imeli športne površine in igrišča s.p. Francetu Slani, Janezu Kastelicu, Šte- in laboratorij), in sicer v vsako službo ali ambulanto 50 anketnih vprašalnikov. v lepem parku. Program bodo po- Kocjančič Janez, s.p., Zagradec fanu Horvatu, Mileni Vrenčur, Tonetu Oceno zadovoljstva pacientov smo ugotavljali z anketiranjem odjemalcev. Po- pestrili animacije in zabavni večeri: Drabu in likovnemu krožku Univerze dana je številčna ocena, pri čimer je 1 najnižja možna ocena in 5 najvišja. ustvarjalne delavnice, športne igre, in vsi drugi: za tretje življenjsko obdobje Ivančna Tabela prikazuje zadovoljstvo po posameznih ambulantah: zabavni večer, plesi in izlet z ladjo. V Leban Nataša Gorica, ki ga vodi gospa Adela Petan, času bivanja je zagotovljeno 24-urno Lamas, d.o.o. Ambulanta zadovoljstvo (ocena) 2010 za podarjene slike in možnost izved- spremstvo vzgojiteljev in 24-urna Gostilna in pizzerija Krjavelj splošne ambulante 4,2 be licitacije. zdravstvena pomoč. Perpar Janez, s.p. otroški in šolski dispanzer 4,3 Še enkrat iskrena hvala vsem nasto- Bivanje bo stalo skupaj 8.840,00 Pustne maškare ginekološka ambulanta 4,5 pajočim in drugim sodelujočim v pro- evrov, vključen je tudi avtobusni pre- Polet Trgopromet, d.o.o. zobna ambulanta 4,2 jektu. Hvala tudi voditelju prireditve voz v obe smeri s spremstvom, za Cugelj PVC okna Ignac Cugelj, s.p. patronažna služba 5,0 Sašu Hribarju. katerega je posredoval župan Dušan Studio Markelj, Markelj Franc, s.p. laboratorij 4,9 Veseli smo, da je dobrodelna akcija, Strnad. Okrepčevalnica pri Frenku, Franc skupna ocena ZD Ivančna Gorica 4,5 dobrodelni športno-zabavni program Zaprli smo bančni račun »Otroški Srebernjak, s.p. in licitacija slik naših umetnikov sli- Naročanje pacientov je bilo že večkrat objavljeno v občinskem glasilu Klas- nasmeh«. Kot smo obljubili, prikazu- Miloš, d.o.o. je, prav tako je objavljeno tudi na naši spletni strani, v ZD so navodila pred jemo celoten obračun prihodkov in Grim Grega karjev uspela in je zastavljeni cilj do- okenčkom. Imamo kombinirano naročanje: po telefonu in s kartončki za tiste, stroškov ter predstavljamo vse do- KS Višnja Gora sežen. Končno mora biti vse name- ki se ne morejo naročiti po telefonu. Težave z naročanjem se pojavijo pred- natorje. Agrograd, d.o.o. njeno otrokom, ker ti predstavljajo KS Krka prihodnost in nepokvarjenost sveta. vsem takrat, ko so zdravniki dalj časa odsotni. Vsakodnevno imamo urejeno Pikel, d.o.o., Hinje tudi nadomeščanje odsotnega zdravnika, ki je prav tako objavljeno na vidnem Posebej moramo izpostavi- Cementni izdelki Anton Rojec, s.p. Morda pa se bo prihodnjič porodila mestu v ZD. ti največje donatorje: Globmont, d.o.o. še drugačna ideja, bomo videli! Zdravnik v splošni ambulanti ZD Zagradec dela 2-krat tedensko, kar trenutno Prodane vstopnice prireditve Dnevni bar Glorija Lekan Feliks, s.p. zadostuje potrebam. Večkratno delo splošne ambulante trenutno ne bi bilo Licitacija slik Brigita Tratnik Ustanovni odbor OTROŠKI NASMEH rentabilno. Akrapovič, d.d. Dušan in Nataša Lukman, V ZD Ivančna Gorica imamo sicer 85 odstotkov amortiziranih sredstev, ven- Komunalne gradnje, d.o.o. Skupaj je bilo zbrano 9.576,00 Sašo Langus, dar je ta oprema še vedno v uporabi in brezhibno delujejo. Občina Ivančna Gorica evrov. Janez Vodenšek in Miro Volkar Marta Praznik Ob rojstvu vašega prvorojenca – 1. del Ob srečnem dogodku vam čestitam ki ga boste obiskovali ob pregledih, niki, ker se boste lažje organizirali. črpalki. Čeprav je danes v trgovinah in želim veliko sreče in obilico veselja boleznih, sistematskih in preventiv- Že prvi mesec, pri prvem otrokovem izbira zelo pestra, je za otroka stvar v času, ki je pred vami. V času otro- nih pregledih. Otrok ima izbranega sistematskem pregledu, si lahko pedi- malo drugačna. Stvari, ki jih potrebu- kovega odraščanja boste imeli veliko zdravnika do 18. leta. V nekaterih atra izberete. Za ta obisk je potrebno je otrok, ne dobimo vsepovsod. Pri radosti in srečnih trenutkov, obenem zdravstvenih domovih (ZD) je lahko imeti s seboj potrebno dokumentaci- pripravi stvari za otroka morate biti pa tudi skrbi in veliko odgovornost. organizacija zdravstvenega sistema jo, in sicer: obe odpustnici iz poro- bolj pozorni. V šoli za starše ste iz- Zavedati se morate velike spremem- drugačna in ob vstopu v šolo izbi- dnišnice, otrokov rojstni list z EMŠO vedeli, kaj vse potrebujete za nego uporablja sistem naročanja, nikoli ne be v vašem življenju. To ne pomeni, rate šolskega zdravnika. K izbrane- in potrdilo o osebnem zdravstvenem vašega otroka. Ko z otrokom odidete veste, koliko dolgo boste čakali. Po- da se morate odpovedati svojim sa- mu pediatru in šolskemu zdravniku zavarovanju. Počasi pa začnite urejati iz hiše, na izlet ali k pediatru, naj bo mislite na to, da bo otrok lahko lačen njam. Morate jih le prilagoditi in v njih se vedno obračate, ko potrebujete zdravstveno zavarovanje za novoro- torba založena z vsemi potrebščina- ali žejen. V primeru, da dojite z na- vključiti tudi novega člana vaše dru- pregled, zdravila, napotnice, bolniški jenčka. Vse potrebne pripomočke za mi, ki jih potrebujete za vašega otro- stavkom, tega ne pozabite. Če ima žine. Ne komplicirajte in ne zagreni- stalež, … Skratka vse, kar potrebuje- otroka morate pripraviti in jih nosili s ka. V primeru, da se je otrok podelal, vaš dojenček dudko, potem jo imej- te življenja svojemu otroku, sebi in te za svojega otroka, se dogovarjate seboj. Na primer, če gremo na izlet, potrebujete rezervno plenico, robč- te v torbi za vsak slučaj. Če je otrok vsem okoli vas. z njim, ker pozna vašega otroka. V vzamemo potrebna oblačila za toplo ke za enkratno uporabo, s katerimi hranjen s prilagojenim mlekom, ne Čeprav boste deležni kopice nasve- primeru daljše odsotnosti vašega pe- oz. hladno vreme, pripravimo torbo, ga boste umili, in zaščitno negovalno pozabite vseh pripomočkov, ki jih tov, morate za otroka skrbeti vi, in to diatra oziroma šolskega zdravnika je v katero damo hrano, pijačo, plenice, kremo. Ne pozabite na podlogo, na potrebujete. tako, da bo v veselje vam in vašemu organizirano nadomeščanje. Priporo- papirnate robčke ... Če zase pozabi- kateri ga boste previjali. Vzemite tudi otroku. Za dojenčka morate izbrati čam vam, da se v svojem ZD pozani- mo kakšno malenkost, to največkrat tetra plenico in rezervna oblačila. Bernarda Horvat, tudi osebnega zdravnika – pediatra, mate, kako delajo posamezni zdrav- nabavimo v prvi trgovini ali bencinski Čeprav večina zdravstvenih domov prof. zdrav. vzgoje Iz krajevnih skupnosti 2011 maj, Ivančna Gorica | KLASJE 19 Teden vseživljenjskega učenja 2011 Mladinski svet občine Društvo Objem – društvo za kakovost življenja organizira od 10. 5. do 31. 5. Teden vseživljenjskega učenja v občini Ivančna Gorica. Ivančna Gorica krepi Teden vseživljenjskega učenja je pro- ra izboljšanje kakovosti življenja vsem Prva skupina starejših občanov končuje jekt Andragoškega centra Slovenije, generacijam, zlasti z medgeneracijskim tudi z usposabljanjem za preprečeva- svoje aktivnosti katerega namen je spodbujanje izobra- povezovanjem. Na tem področju že nje padcev v starosti. Pred začetkom ževanja in pridobivanja znanj zlasti pri delujeta dve medgeneracijski skupini, tečaja so za vsa društva upokojencev v Mladinski svet je v občini Ivančna Go- udeleževal tudi koordinacij Mladinske- tistih generacijah, ki niso več vključene ki ju trenutno sestavljata predvsem občini organizirali na isto temo preda- rica ustanovljen že dobra štiri leta, ga sveta Slovenije. Tako je MS Ivanč- v formalno izobraževanje; srednji ge- srednja in starejša generacija. Namen vanje, ki ga je vodil dr. Božidar Voljč, ki bolj dejaven pa je zadnji dve leti, ko je na Gorica konstruktivno sodeloval pri neraciji in starejših. Skupaj z različnimi ustanovitve medgeneracijske skupine je tudi idejni vodja projekta, ter prof. mesto predsednika prevzel Rok Zu- raznih resolucijah in pripravi ključnih organizacijami iz vse Slovenije letos že je bil predvsem izboljšanje kakovosti dr. Jože Ramovš, predstojnik Inštituta pančič. 5. 4. 2011 je potekal redni letni usmeritev za delo lokalnih Mladinskih šestnajstič pripravljajo sklop brezplač- življenja in širjenje boljšega razumeva- za gerontologijo in medgeneracijsko občni zbor Mladinskega sveta, na kate- svetov. nih izobraževanj in delavnic o različnih nja med generacijami, preprečevanje sožitje (Inštitut dr. Antona Trstenjaka), rem smo obravnavali poslovanje in ak- V letošnjem letu smo že pričeli s svoji- tematikah, projekt pa je po svoji razšir- socialne izolacije starejših in izboljšanje ki je udeležencem predaval o »Bilefe- tivnosti za leto 2010, obenem pa smo mi aktivnostmi. Prva naloga, ki smo si jenosti in obiskanosti lahko samo zgled odnosov med generacijami ter prena- ldskem modelu« organiziranja skrbstva si zastavili kar obsežen program dela jo zadali, je sprememba statuta, pred- predhodnim in novejšim različicam šanje izkušenj in znanj iz starejše na za starejše ljudi. za prihajajoča leta. Občni zbor je bil vsem v točki, ki se nanaša na naziv Mla- evropskih festivalov učenja. V občini mlajšo generacijo, pa tudi obratno, na tudi volilni, izvolili smo novo vodstvo dinskega sveta, in točki, ki opredeljuje Ivančna Gorica predavanja in delavnice kar prevečkrat pozabljamo. Posebno V okviru Tedna vseživljenjskega uče- oziroma potrdili starega predsednika članstvo, saj smo v delovanju MS glede pripravlja Društvo za kakovost življenja pozornost posvečamo temam: kako nja je društvo Objem v lanskem letu Roka Zupančiča. S svojo prisotnostjo na zakonsko podlago ugotovili nekate- Objem, ki na Tednu vseživljenjskega ustvariti in gojiti lepo pogovorno kul- ponudilo štiri delavnice, letos pa so sta nas počastila Tomaž Smole, podž- re pomanjkljivosti na tem področju. učenja sodeluje že drugič. turo v skupini, kako gojiti lepe med- ponudbo nekoliko razširili in bodo upan občine Ivančna Gorica, in Tadej Občina Ivančna Gorica nas je povabi- Društvo Objem s sedežem v Stični človeške odnose, zaupanje med člani organizirali naslednje dogodke, ki lah- Beočanin, podpredsednik Mladinskega la k sodelovanju pri pripravi strategije je bilo ustanovljeno z namenom, da s skupine in ne nazadnje – imeti se lepo ko obogatijo znanje in socialno mrežo sveta Slovenije, ki sta nam ponudila še razvoja in pripravi strategije medgene- svojimi aktivnostmi omogoči in podpi- in uživati v druženju. vseh generacij: tesnejše sodelovanje z občino in MSS. racijskega sožitja. Aktivnosti se redno PROGRAM PRIREDITEV V TEDNU VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA 2011 V OBČINI IVANČNA GORICA Mladinski svet je organizacija, ki vklju- udeležujemo, saj želimo, da je tudi NASLOV / TEMA DAN DATUM NAČIN IZVEDBE IZVAJALEC KRAJ IZVEDBE čuje mladinske organizacije s področja mladina dejavno vključena v pripravo 10. 5. 2011 5 jezikov ljubezni – za združitev Društvo Objem, občine Ivančna Gorica. Cilj združe- načrtov za prihodnost ter da se pri torek od 18.00 do 19.00 predstavitev z razpravo Mateja Kovačič generacij Stična 50a vanja organizacij v Mladinski svet je tem upošteva tudi mnenje mladih. ure vzpodbujanje sodelovanja med orga- 13. 5. 2011 Kaligrafija in umetnost ročnega Društvo Objem, petek od 18.00 do 20.00 predstavitev z delavnico Kaja Bahor nizacijami in med mladimi, usklajeva- V letošnjem letu želimo okrepiti svoje pisanja Stična 50a ure nje mladinskih aktivnosti in krepitev članstvo z novimi organizacijami člani- 17. 5. 2011 Cvetana in Nikolaj Društvo Objem, mladinske politike. Eno glavnih vodil je cami, saj opažamo, da nekatere članice Preprečevanje padcev v starosti torek predavanje z razpravo od 9.00 do 11.00 ure Erjavec Stična 50a tudi omogočanje sodelovanja mladine ne izkazujejo več interesa po sodelo- 17. 5. 2011 Branje za vse generacije/branje Društvo Objem, pri odločanju o pomembnih vprašanjih vanju, druge pa ne ustrezajo več po- torek od 18.00 do 20.00 predstavitev z razpravo Tilka Jamnik za življenje Stična 50a za skupnost, še posebej pa omogoča- gojem za članstvo v MS. Vse mladinske ure Kako ostati čimdlje samostojen nje soodločanja mladine pri vprašanjih, organizacije, ki se želite aktivno vklju- 18. 5. 2011 Cvetana in Nikolaj Društvo Objem, in neodvisen od mlajših generacij/ sreda predavanje z razpravo ki se neposredno dotikajo mladinskih čiti v aktivnosti na področju mladinske od 9.00 do 11.00 ure Erjavec Stična 50a sožitje generacij aktivnosti in njihove avtonomije. Mla- politike, pozivamo, da se nam pridru- 18. 5. 2011 Ljudska umetnost na panjskih delavnica z razstavo, Društvo Objem, dinski svet se trudi prispevati k obli- žite. Če imate voljo in izpolnjujete po- sreda od 18.00 do 20.00 Marija Tratar končnicah spremljajoča dejavnost Stična 50a kovanju okolja, ki omogoča mladim goje za članstvo, vas bomo z veseljem ure 18. 5. 2011 razvoj v odraslega človeka, kakršnega sprejeli medse. Okvirni pogoji za član- Društvo Objem, Naj um sprosti telo sreda od 20.00 do 21.00 predavanje z delavnico Nikolaj Erjavec družba potrebuje. stvo, opredeljeni s statutom MSLS, so Stična 50a ure V letu 2010 je Mladinski svet izvajal naslednji: 19. 5. 2011 Spolne bolezni – kako jih Društvo Objem, aktivnosti v skladu s programom in • sedež na območju občine Ivančna četrtek od 18.00 do 20.00 predavanje z razpravo Irena Kalar prepoznati in kam po pomoč Stična 50a dogovorom kolegija MSLS. V začetku Gorica, ure 20.5., 27.5 in leta 2010 smo uspešno kandidirali na • izvajajo mladinske aktivnosti (iz- Društvo Objem, Veščine komunikacije petek 3.6.2011 od 18.00 do modularni seminar Ajda Erjavec državnem razpisu Urada za mladino, vajajo lokalne in prepoznavne ak- Stična 50a 20.00 ure na katerem smo z dobrim programom tivnosti najmanj leto dni ali pa so Tehnologija je orodje / mediji v 21. 5. 2011 predavanje z Društvo Objem, sobota Klemen Bartolj prišli do finančne spodbude za finan- izvedli vsaj tri lokalne prepoznav- podporo učenju od 9.00 do 11.00 ure demonstracijo Stična 50a ciranje naših projektov v zelo močni 24. 5. 2011 ne mladinske projekte), Aktivno reševanje življenjskih Društvo Objem, torek od 18.00 do 20.00 moderirana delavnica Cvetana Erjavec konkurenci vseh lokalnih Mladinskih • najmanj 90 odstotkov članov in kriz Stična 50a ure svetov iz celotne Slovenije. 70 odstotkov vodstva organizaci- 26. 5. 2011 Cvetana in Nikolaj Društvo Objem, MS je na pobudo svojih članov orga- Medgeneracijsko druženje četrtek predstavitev z razpravo je je starih med 15 in 29 let, od 9.00 do 11.00 ure Erjavec Stična 50a niziral odmevnejšo prireditev ob za- • niso organizacijska enota ali del 28. 5. 2011 Društvo Objem, ključku šolskega leta ter pred vstopom druge članice MSLS OIVG. Uspešno iskanje zaposlitve sobota od 18.00 do 20.00 predavanje z razpravo Cvetana Erjavec Stična 50a v vroče poletne dni. Organizacijsko Organizacije, ki se želite včlaniti, po- ure 31. 5. 2011 zelo zahtevne prireditve smo se lotili šljite vlogo za pridobitev članstva naj- Društvo Objem, Konflikt – zlo ali priložnost? torek od 18.00 do 20.00 delavnica Ajda Erjavec z veliko pozitivne energije in resnim kasneje do 27. maja 2011 na naslov: Stična 50a ure pristopom. Poskrbeli smo za odličen MSLS občine Ivančna Gorica, Sokol- Podrobnejšo vsebino posameznih de- verjamejo, da je povezovanje generacij [email protected] ali po telefonu 031 zabavni program, skupaj je nastopi- ska 8, 1295 Ivančna Gorica. Vloga lavnic si lahko ogledate na spletni strani v solidarnosti, izobraževanju in druže- 585 333 ali 031 817 902, saj je število lo sedem glasbenih skupin oz. posa- mora vsebovati osnovne podatke o Andragoškega centra Slovenije: http:// nju prava pot do harmonične skupnosti mest za posamezno delavnico omeje- meznikov ter humorist. Med njimi je organizaciji, ki kandidira za članstvo, tvu.acs.si/koledar/iskanje/) prihodnosti. Poslanstvo društva je širiti no. največ pozornosti požela domačinka in dokaze o izpolnjevanju zakonskih Več informacij pa lahko najdete tudi v zavest o pomenu sožitja in podpirati Nina Pušlar, ki je pripravila odličen in statutarnih pogojev za članstvo. Za skupnem programu mreže izvajalcev v posameznike in skupine, ki v skupnosti Vrata društva Objem so vedno odprta koncert za svoje domače občinstvo. več informacij lahko kontaktirate Roka koordinaciji Kariernega centra: http:// želijo prispevati – s svojim znanjem, ta- za nove obiskovalce in člane ter pobu- Odlična popestritev pa je bila tudi no- Zupančiča na naslov rok.zupancic. www.kariernicenter.si/tvu/ lentom, humorjem, poslušanjem ... de in dejavnosti, ki spodbujajo kako- gometna tekma slovenske reprezen- [email protected]. Navedene dejavnosti ter vsi projekti in Vse, ki bi se želeli udeležiti katere od vost življenja. tance na svetovnem prvenstvu, ki smo zamisli, ki jih društvo Objem pripravlja, delavnic, društvo naproša, da se pri- Nikolaj Erjavec jo prenašali na velikem platnu. Jernej Strnad so namenjeni vsem posameznikom, ki javijo po e-pošti na naslov drustvo. Društvo Objem MS Ivančna Gorica se je v letu 2010 tajnik Mladinskega sveta Policija svetuje vrečki ali torbici. Povzročena ma- • Nikoli ne puščajte ključa v kon- • zunanjosti in notranjosti vozila se terialna škoda bo v tem primeru taktni ključavnici, tudi če zapustite ne dotikajmo, saj lahko uničimo večja, kot je vrednost odnesenih vozilo le za hip. sledi storilca; predmetov. • natančno opišemo ukradene Vlomi v vozila • Prtljago naložite v vozilo tik pred Kaj storiti, če vam vlomijo v vozilo? predmete; potovanjem. Ne puščajte prtljage Vaša varnost je najpomembnejša, zato • povejmo tudi, če smo pri tatvini V pomladnem času se nam pokaže več vam svetujemo: na strehi avtomobila. nikoli ne poskušajte vlomilca prijeti zalotili storilca. • Upoštevajte samozaščitne ukre- dela na njivah, vrtovih in gozdovih, je • Če je le mogoče, ne puščajte klju- sami, zlasti če je fizično močnejši ali Če je vlomilec že vlomil v vaše vozilo, pe. čev v avtomobilu brez nadzora celo oborožen. TAKOJ POKLIČITE pa to tudi čas za izlete in rekreacijo, nemudoma pokličite policijo. Do nje- • Torbic, kovčkov in drugih pred- (avtopralnice, servisi). Preprečili POLICIJO. kamor se pogosto odpravimo z av- nega prihoda ničesar ne premikajte in tomobili. Vozila puščamo ob cestah, metov ne puščajte na policah, se- boste ponareditev ključev in tatvi- Lahko pa nam pri izsleditvi vlomilca ve- dežih ali na drugih vidnih mestih. ne pospravljajte, da ne boste uničili ko- na travnikih, gozdovih ali pa na ne- no vozila. liko pomagate, če si dobro zapomnite Ti predmeti so vaba za tatove, • Ko zapuščate vozilo, zaprite vsa ali takoj zapišete predvsem: ristnih sledov, ki bi lahko pomagali pri zavarovanih parkirnih mestih. To pa varneje bodo shranjeni v prtljažni- okna in vrata ter obvezno zakle- • osebni opis sumljivih oseb (spol, odkritju storilca. je priložnost za tatove in vlomilce. Ti ku. Zlatnina, denar, kreditne kar- nite vozilo, prtljažnik in pokrov starost, velikost, obleka, posebne priložnost izrabijo in vlamljajo v naša tice, čeki in dokumenti ne sodijo v posode za gorivo. značilnosti obraza, hoje, govora in Želimo vam, da bi imeli čim manj ne- vozila. Za vlom običajno potrebujejo predale vozila. • Če imate možnost, izvlecite avto- drugo); prijetnih izkušenj. zelo malo časa, včasih tudi manj kot 10 • Predmeti v vrečki ali torbici, ki si- radio ali odstranite prednjo plo- • registrsko številko, barvo, znam- Damijan Mišigoj sekund. cer niso dragoceni, so lahko vaba ščico, ki je ne puščajte v vozilu. ko in tip vozila; vodja policijskega okoliša Da bi se izognili neprijetnim situacijam, za storilce, saj ti ne vedo, kaj je v • Vključite alarmno napravo. • smer pobega vlomilcev; Ivančna Gorica 20 KLASJE | Ivančna Gorica, maj 2011 Šolstvo

Osnovna šola Ferda Vesela »Jaz ne ocenjujem slike po velikosti, Šentvid pri Stični Šentvid 46 1296 Šentvid pri Stični temveč po tem, koliko je mene v njej.« tel.: 01 78 87 802 Ferdo Vesel fax: 01 78 87 805 V petek, 6. maja 2011, se je v OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični odvijala slovesnost E-mail: [email protected] ob 150-letnici rojstva Ferda Vesela, slikarja, čigar ime nosi naša šola. Povabilo k izvajanju interesnih programov Prisotne je nagovoril tudi župan Ob- Šolsko leto se izteka, zato na naši šoli že načrtujemo številne interesne čine Ivančna Gorica Dušan Strnad. dejavnosti za naslednje šolsko leto. Ponosni smo na letošnji obsežen in pe- Kulturni program so oblikovali učenci ster izbor interesnih dejavnosti, ki ga želimo še obogatiti. Vabimo društva Glasbene šole Grosuplje, Podružnica in posameznike, da bi se v čim večji meri vključili v naš razširjeni program Ivančna Gorica in vokalna skupina dela in na ta način delili svoja znanja z našimi učenci. Stiški kvartet. Šolska avla je žarela v Če imate znanja, sposobnosti in željo po delu z osnovnošolci, nam svojo blišču umetniških originalov – slike ponudbo posredujte na naslov šole. Ponudba naj vsebuje vsebino, s katero Ferda Vesela in slik Franceta Slane. želite sodelovati z nami oziroma našimi učenci, ter starost učencev. Nave- Slikar France Slana je šoli za razstavo dite tudi okvirni čas in ime strokovnega delavca, ki naj bi izvajal dejavnost. posodil originalno sliko Dekle ume- Strokovni delavec mora imeti vsaj srednješolsko izobrazbo in mora biti tnika Ferda Vesela in svoje umetnine. usposobljen za izvajanje programa. Obiskovalce so sprejeli učenci in jim podarili obesek za ključe v obliki sli- Najem šolskih prostorov karske palete, z odra pa je osvetlil Društva, zasebnike in posameznike, ki želite najeti šolske prostore za iz- življenje in delo Ferda Vesela pred- vajanje različnih dejavnosti (športne, plesne, pevske, igralske, likovne …), stavnik Narodne galerije iz Ljubljane vabimo, da nam posredujete vlogo za najem prostorov. Prosimo, da v vlogi dr. Ferdinand Šerbelj. Ob izjemnem pomembnih osebnosti Šentvida ter maja, ko je učence pričakal drugačen navedete: dogodku za kraj je šola pripravila zgo- pomembnih dogodkov. pouk. Likovna ustvarjalnost je zajela • vsebino, ki jo nameravate izvajati, dovinski in geografski prikaz kraja, Dan šole se je nadaljeval v soboto, 7. vse razrede, ki so svojo skupinsko na- • prostor (učilnico, avlo, športno dvorano, plesno dvorano, prostor z logo izvajali pod mentorstvom ume- nizko plezalno steno), ki ga želite najeti, tnikov in ustvarjalcev: Toneta Draba, • dan in uro izvajanja dejavnosti. Lovra Lampreta, Vlada Cencla, mag. Ponudbe pošljite na naslov šole. Po končanem zbiranju ponudb bomo po- Ljubomira Zidarja, Bojana Štine in vabili vse ponudnike in se dogovorili o vseh podrobnostih našega sodelo- Katje Adamlje. vanja. Mentorica 9. razredov in idejna sno- Vodstvo OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični valka celotne dvodnevne prireditve je bila profesorica likovne pedagogike gospa Jelka Rojec. V rokah je budno prepletala niti organizacije. Projekt je vodila od idejne zasnove do udejanje- nja in skupaj z ostalimi učitelji in gosti umetniki pripravila izjemen kulturni dogodek za šolo, kraj in občino. Marta Orel Pozdrav pomladi v Temenici Na pobudo Krajevne skupnosti Te- menica smo učenci Podružnične šole Temenica v četrtek, 24. 3. 2011, pripravili kulturno prireditev v tam- kajšnjem kulturnem domu. Starši in drugi krajani so se povabilu odzvali v velikem številu. Učenci so se pred- stavili s petjem, plesom, recitacijami, igranjem na inštrumente in zabavno igrico Ježek Špikec. Pokazali smo del tega, kar smo se naučili v šoli, kaj po- leg učenja še počnemo v času pouka. Po spodbudnem ploskanju navzočih je začetna trema hitro izginila. Sreča- nje je bilo zelo prijetno. Ker je bilo le dan pred materinskim dnevom, smo klopi karkoli prispevali. Zahvaljujemo imamo zelo urejene športne površine vse predstavnice nežnejšega spola se gospodu Tonetu Kastelicu za po- v naši okolici, ki nam jih dovolijo upo- obdarili s pomladnimi priponkami. darjeni les, gospodu Nacetu Kastelicu rabljati. Za novo asfaltirano dvorišče Na prijeten način smo pozdravili pri- za prevoz, gospodu Janezu Medvedu pred šolo pa gre zahvala podjetju hod pomladi, ki smo jo vsi že težko pa za izdelavo. Kepa. Vsem še enkrat iskrena hvala. pričakovali. To pa ni edina pridobitev šole v tem Mojca Kravcar Glavič šolskem letu. Po zaslugi krajanov Mojca Kravcar Glavič Krajani temeniški Malčki z velikim šoli podarili nove klopi srcem Sodelovanje temeniške podružnične Otroci in starši vrtca Sonček iz Zagradca so pokazali, da imajo veli- šole in krajevne skupnosti je res na ko srce. Že od oktobra namreč pridno nosijo plastične zamaške, ki zelo dobri ravni. Krajani imajo posluh bodo punčki Mii pomagali do potrebne operacije oči v tujini. za naše želje in potrebe, za kar smo Akcija se je začela jeseni in otroci ter starši so takoj pokazali izjemno jim šolarji zelo hvaležni. Ponovno so zanimanje. Pomagali so jim tudi dedki in babice ter drugi sorodniki. nas razveselili, ko so nam ob šoli po- Mia potrebuje 100 ton plastičnih zamaškov. Z našo akcijo smo pri- stavili dve krasni klopi iz hrastovega spevali k njeni ozdravitvi s svojimi 40 kilogrami. Sedaj smo tudi mi lesa, ki smo si jih želeli. Na klopi pred delček njene sreče in smo na to zelo ponosni. Mia je sedaj zbrala šolo bomo lažje čakali na avtobus, na dovolj zamaškov za operacijo, mi pa z zbiranjem ne bomo preneha- klopi ob igralih pa med sproščeno li, saj je še kar nekaj pomoči potrebnih otrok. Zato nam ne bo težko igro malo počivali in si nabirali novih tudi naprej: namesto da zamašek vržemo v smeti, ga ločimo v drugo moči za učenje in šolsko delo. Iskre- škatlo in nato prinesemo v vrtec. Eden za vse, vsi za Mio! no se zahvaljujemo vsem, ki ste za Tjaša Gioahin Šolstvo 2011 maj, Ivančna Gorica | KLASJE 21 Dvakrat zlato priznanje Peti Jurčičev memorial na Srednji za Srednjo šolo Josipa šoli Josipa Jurčiča Jurčiča Ivančna Gorica 'Prosim za dar božji, bodem molil za duše v vicah.' Že ta prošnja je naznanjala vsakdanje- Dijakinje Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica smo že od oktobra 2010 ga berača. Bil je star, porasel in sivolas pridno pripravljale projekt Ob rimski cesti Jerneja Plečnika. Projekt predsta- mož dobrega, zelo nabranega obraza vlja obnovitev rimske ceste, ki je nekdaj potekala skozi Dobrepolje do Ivančne in velikih, še vedno živih oči. Hodil je Gorice. Pripravljale smo gradivo in počasi je nastajala turistična naloga. ob kljukasti palici in je bil še precej snažno opravljen. 'Daj mu tisto vino, kar ga je še v čuta- ri, daj! Saj ga imava že dovolj za zdaj,' pravim Blažu Pumprehtu. Ali on odkimava z glavo, poželjivo ogleduje čutaro in pravi: 'Škoda ga je …'

navdušenju, ki lahko premika meje mladi pisateljici gotovo odkrila nove samozadostnosti. Zbrane je na za- svetove in ideje za ustvarjanje. četku pozdravil in nagovoril ravnatelj Istočasno je potekal likovni Jurčičev srednje šole Milan Jevnikar, program memorial, ki si je pod navdihom is- pa prijetno dopolnila glasba izvajalcev tega literarnega odlomka za geslo Idejo za nalogo je dala profesorica Ana Godec, ki je članica Turističnega dru- Glasbene šole Trebnje. Osrednji gost postavil temo Umetnost iz beračeve štva Dobrepolje. Celo šolsko leto smo se ukvarjale z raziskovanjem rimske prireditve, pisatelj Ivan Sivec, ki je popotne torbe. Mentorica likovnega zgodovine. Pripravile smo ideje za turistični projekt, ki bo vseboval primere velik ljubitelj zgodb, je na svojevrsten Jurčičevega memoriala je akadem- rimske kulinarike, glasbe, plesa, nakita, rimskih kovancev, mozaikov … Na- način predstavil svojo ustvarjalno pot, ska kiparka in profesorica likovne učile smo se tudi nekaj latinskih izrekov. Prvotno idejo za obnovitev rimske še posebej popotovanje v Kanado, ki umetnosti na naši šoli Anja Šmajdek. ceste je prispeval Edi Zgonc, ki mu gre velika zahvala za pomoč, za pomoč je postalo navdih za njegovo knjigo. Projekte, ki so prispeli na razpis, so se zahvaljujemo tudi kostumografki Sonji Imerovič, ki nam je sešila čudovite Ker se k zgodbam najlepše poda si udeleženci treh šol medsebojno kostime, članicam Društva podeželskih žena Dobrepolje-Struge, ki so nam glasba, je večer obogatila še pevsko- predstavili na umetniškem simpozi- spekle rimski kruh, ge. Viktoriji Zidar, ki nam je pomagala pri izdelavi kalupov S tem odlomkom iz Jurčičevega -instrumentalna skupina Mlada zarja ju v sredo, 23. marca. V sklopu tega za rimske kovance, Turističnemu društvu Dobrepolje in Občini Dobrepolje. Nemškega valpta sta Maja Zajc Ka- iz Račne. Tako ravnateljica Glasbene druženja so bila tudi podeljena pri- 20. aprila smo se udeležile 8. mednarodnega festivala Več znanja za več tu- lar in Mojca Saje Kušar, profesorici šole Trebnje kot mentorica mladih znanja, memorial pa tokrat ni bil tek- rizma v Sežani, ki ga organizira Turistična zveza Slovenije. Sodelovalo je 33 angleščine na Srednji šoli Josipa Jur- pevcev iz Račne sta z veseljem pri- movalnega značaja. šol iz vse Slovenije in tujine. Dosegle smo odličen rezultat. Dobile smo dve čiča, nagovorili dijake tretjih in četr- spevali svoj kamenček v mozaiku leta Srednja šola Josipa Jurčiča je torej zlati priznanji, za projekt ter za najboljšo stojnico. Nagrajene smo bile tudi z tih letnikov slovenskih srednjih šol, prostovojstva in dobrodelnosti ter s prava zakladnica umetniških idej. enodnevnim izletom na Obalo, ki ga podarja Turistična agencija Mondial. Vsi, da v letu dobrodelnosti razmišljajo o svojimi glasbenimi virtuozi sodelovali Z Jurčičevim memorialom zaključu- ki vas zanima rimska kultura in si želite ogledati naše delo, pridete na 2. do- solidarnosti in odnosu do sočloveka. na Jurčičevem memorialu, ki je imel jemo sklop prireditev v letu solidar- brepoljsko vandranje, ki bo 8. oktobra 2011, program za to prireditev pa bo Letošnji že peti Jurčičev memorial je tudi dobrodelno noto: prostovoljni nosti in dobrodelnosti. Ozaveščati objavljen v katalogu izletov Turistične agencije Mondial. postregel z bogato in pestro paleto prispevki obiskovalcev gredo v sklad mlade in manj mlade o pomenu po- Janja Perovšek, 2. f angleških esejev s skupnim naslovom za obnovo šolske predavalnice. Tako moči bližnjemu je v vzgojnem siste- He that has no charity, deserves no bo kulturno dogajanje na Srednji šoli mu nujno. In s svojim obiskom nam je mercy. Na razpis je prispelo triintri- Josipa Jurčiča lahko še bogatejše. pritrdila tudi predstavnica Slovenske deset esejev z zanimivimi zgodbami, Višek večera je seveda predstavljala filantropije Nevenka Alja Gerl, ki je OŠ Stična sodelovala osebnimi pripovedmi in doživljanjem podelitev priznanj in nagrad nagra- kot gostja obiskala prireditev in na- sveta. Na poseben način sta se tako jencem Jurčičevega memoriala ter govorila zbrane. Tako je tudi Srednja prepletli Jurčičeva stvarnost 19. sto- njihovim mentorjem. Druga in tretja šola Josipa Jurčiča sodelovala v vse- na 21. nacionalnem letja in iskanja sodobnega časa. nagrada sta ostali pod domačo stre- slovenski akciji Dan za spremembe Podelitev priznanj in nagrad naj- ho, prva nagrada pa je letos pripadla 26. marca. Naj bo vsak nov dan prilo- boljšim ustvarjalcem je potekala na dijakinji celjske gimnazije. Nuša Sta- žnost za spremembo na bolje! otroškem parlamentu Srednji šoli Josipa Jurčiča 23. marca mejčič, dijakinja I. gimnazije v Celju, 2011. V prijetnem vzdušju pomla- je v izrazno bogatem eseju predsta- Dragica Šteh Zame je bil parlament vedno prostor, kjer so poslanci raz- dnega večera, ki so ga ob bližnjem vila junaka, ki navkljub nerazumeva- pravljali o pomembnih stvareh, to pa so v živo prenašali po materinskem prazniku prisrčno po- nju vztraja v skromnosti in pomoči televiziji. Občasno so ga pokazali v poročilih, nikoli pa ni pri- pestrili šopki za obiskovalce, se je šol- sočloveku. Prepričljivo razmišljanje tegnil moje pozornosti. Bil je eden izmed tistih prostorov, za ski prireditveni prostor polnil z gosti, mlade avtorice je oplemenitilo včasih profesorji, dijaki in drugimi obiskoval- hladno realnost brezbrižnosti. Prave katere sem bila prepričana, da ne bom nikoli stopila vanje. ci. Scenarij in vodenje programa sta mojstrovine mladih literatov zaslu- A sem se motila. prevzeli mentorici Jurčičevega me- žijo vse priznanje. Ravnatelj Srednje V sredo, 9. 2. 2011, je v prostorih dan, sva se z mentorico Bojano Kri- moriala in tako je ob izbranih bese- šole Josipa Jurčiča Milan Jevnikar je z Osnovne šole Ferda Vesela potekalo žman odpravili na regijski otroški par- dah tekla misel o današnjem človeku, velikodušnostjo in naklonjenostjo do občinsko srečanje otroškega parla- lament v Novem mestu. Izvolili smo o njegovem posluhu za stisko bližnje- mladih umetnikov tudi letos presene- menta. Udeležilo se ga je petnajst mla- delovno predsedstvo, v katerem sem ga, o drobnih lepotah, ki jih tako zlah- til prvo nagrajenko – potovanje v Be- dih parlamentarcev s šole gostiteljice bila tudi jaz. Sledila je razprava, ki je ka spregledamo, in o mladostnem netke, nagrada za izreden esej – bo ter enajst z Osnovne šole Stična. Raz- potekala pod štirimi različnimi naslo- pravljali smo o vplivu družbe in medi- vi. Po burni debati so potekale tajne regije še enkrat zbrali in določili, v žavnega zbora pred predsednikom RS jev na razvoj mladostnika. Ob koncu volitve za delegacijo dolenjske regije. katerih od petih skupin bomo sode- dr. Danilom Turkom, predsednikom srečanja so potekale še volitve, na ka- Med 30 prisotnimi delegati sva s Petro lovali. Državnega zbora dr. Pavlom Gantar- terih sem bila izvoljena za predstavni- Mišica iz OŠ Črnomelj prejeli največ V ponedeljek, 21. 3. 2011, je nastopil jem, ministrom za šolstvo dr. Igorjem co naše občine na regijskem otroškem glasov in tako je bila izvoljena 7-član- dan, ki ga nihče od nas zagotovo ne Lukšičem, pred varuhinjo človekovih parlamentu v Novem mestu. ska delegacija dolenjske regije za 21. bo nikoli pozabil. Odpravili smo se v pravic dr. Zdenko Čebašek Travnik, V sredo, 2. 3. 2011, na moj rojstni nacionalni otroški parlament. veliko dvorano državnega zbora, kjer ministrico za kulturo Majdo Širca in Do 21. marca me je čakala še dolga se nas je zbralo 105 mladih parlamen- pred predsednikom ZPMS mag. Fran- pot. Kot predstavnica dolenjske regije tarcev iz vse Slovenije. Sledila je deba- cem Hočevarjem, ki so nas na začetku sem bila 7. 3. 2011 s koordinatorico ta v petih različnih skupinah o skupni pozdravili in nagovorili. Nato je sledil OP za Dolenjsko Vladko Škof na pri- temi Vpliv družbe in medijev na obli- še zaključek in izvolitev nove teme pravljalnem sestanku v Ljubljani, kjer kovanje mladostnika. Kot predstavni- za prihodnje leto: Junaki našega časa, smo se s predstavniki posameznih re- ca pete skupine s podnaslovom Vpliv kdo so in zakaj? gij iz vse Slovenije dogovorili o poteku mladih na družbene procese in sporo- Trenutki, ki sem jih doživela, mi bodo in vodenju 21. nacionalnega otroškega čila družbe mladim sem imela težko zagotovo še dolgo ostali v spominu, parlamenta. Pred zasedanjem v Lju- nalogo, saj sem morala po razpravi saj je bilo to res nepozabno doživetje. bljani smo se predstavniki dolenjske poročati o naši debati v dvorani dr- Kaja Zupančič 22 KLASJE | Ivančna Gorica, maj 2011 Podlistek

OŠ Stična Na dan Zemlje smo se spomnili na človeško ribico Človeška ribica je z našimi kraji nelo- nekaj za naše človeške ribice. Spo- mlje (22. 4. 2011), smo šli v akcijo! čljivo povezana, saj so prve žive mla- znali smo njihove značilnosti in izve- Učenci in učiteljice od 1. do 3. razre- diče odkrili prav v Stični, natančneje deli, kako zelo je za njih pomembno da smo okolico naše šole očistili vseh na Viru pri Stični. Čeprav je od prve- čisto okolje. Da bi si človeške ribice nemarno odvrženih odpadkov. Na- ga odkritja do danes minilo že mnogo še bolje predstavljali in si jih približali, brali smo kar šest velikih vreč sme- let, so se človeške ribice ohranile vse nam je gospod Habjan izdelal čudovi- ti. V spomin na našo dobro voljo in do današnjih dni. Ker pa je njihovo to leseno maketo, ki smo jo imeli za uspešnost pri čiščenju okolice smo se preživetje odvisno tudi od nas in na- navdih pri naši čistilni akciji. Pripravili na koncu z nabranimi smetmi, plakati šega odnosa do narave, smo se na OŠ smo plakat, s katerim smo na našo in človeško ribico še fotografirali. Stična na pobudo očeta naše učenke akcijo opozorili tudi druge. odločili, da na dan Zemlje naredimo V tednu, ko smo praznovali dan Ze- Branka Emeršič in Sandra Šparl

4. del

Danes usnjar šentviški in nikdar več med drugo svetovno vojno skrivoma dobavljal usnje za potrebe brigad in čevljarskih delavnic na osvobojenem ozemlju v Beli krajini. Partizane je podpiral tudi s precejšnjimi denar- nimi sredstvi. Od 8. 9. 1943 do 5. 5. 1944 je bil aktivno zaposlen pri Glavnem štabu NOV in PO. Pomagal je tudi svojim delavcem, zaposlenim v skladišču na Rudniku. Takoj ko so mu zgradili barako, jim je naročil, naj jo spet podrejo. Tako so imeli zašči- to, delo in plačo. Dokler je bil Šentvid pod italijansko okupacijo, je usnjarna obratovala v nezmanjšanem obsegu. Manjša ita- Lavričeva usnjarna po bombardiranju in požaru, last Anton Krašovec, Šentvid lijanska posadka je usnje zahtevala »Poglejmo še kratko po naši lepi glavnem se to vrši na tri načine: z za potrebe svoje vojske. Partizani so domovini. S kožnega stališča gleda- navadnim soljenjem, soljene kože, z prav tako potrebovali usnje za obu- no imamo pri nas malih kož preveč, navadnim sušenjem na zraku, suhe tev, poleg tega so hoteli zapleniti ita- Lavričev nemški potni list med vojno, last Tehniški muzej Slovenije, donacija dr. Ana Ravnik velikih pa premalo. Ovčje in kozje kože, in s soljenjem in naknadnim lijanske topove, shranjene v prosto- kože stalno izvažamo in so kvalita- sušenjem, kar imenujemo suho-sla- rih tovarne. Tomšičeva in Gubčeva ka Ericha Schumacherja in elitni do- no, kjer si je najprej ogledal prostore tivno dobre. Govejih kož pa nimamo ne kože. Bistvo vseh treh načinov brigada sta v noči na 14. januar 1943 mobranski bataljon pod vodstvom na Rudniku, 13. aprila pa še obrat v zadosti za domačo porabo in je kva- je, da se koži odtegne voda oziroma tovarno napadli in jo požgali. Zgo- poveljnika Dušana Meničanina, bo- Šentvidu in dal navodila za delo. Po- liteta silno različna. /…/ V svinjskih vlaga in s tem prepreči gnitje.« (La- rela je tudi hiša posestnika Kar(o)la sanskega Srba, rojenega v Sloveniji. tem se je moral vrniti v taborišče, od kožah pa ima naša ožja slovenska do- vrič, 1940) Grdena, ki je stala blizu italijanske V Šentvidu so za sedež poveljnikov koder se je dokončno vrnil 15. maja movina za enkrat svetovni monopol, Za nemoteno proizvodnjo sta v po- komande. Lavrič je tovarno hitro in vojaških posadk izbrali prostorno 1945. Na prigovarjanje Borisa Kidri- saj jih izvažamo tako strojene, kakor gosti Lavričevi odsotnosti skrbela obnovil. Italijani so poslej vojaško in trdno grajeno Lavričevo hišo. ča je tovarno deloma – do tri četrti- tudi surove malone po vsem svetu. delovodja in ekonom. Njegova de- posadko okrepili in jo nastanili v šol- Lavriča so 5. maja 1944 aretirali in ga ne – obnovil in celo nekoliko razširil. Z usnjarskega stališča pa moremo sna roka je bila Pavla Kobal, sicer skem poslopju. Takoj po kapitulaciji poslali v zapor v Begunje in naprej v En del je ostal neometan. Konec leta ugotoviti, da je naša država z usnjar- izučena trgovka, ki je kot pisarniška Italije, v noči z 8. na 9. september Mauthausen. Usnjarna je prišla pod 1945 je tovarna še vedno obratovala sko obrtjo in industrijo nasičena v delavka opravljala vsa administrativ- 1943, sta italijanska vojska in belo- sekvester. Uradno določen začasni s četrtino kapacitete. toliki meri, da so obrati izkoriščeni na in knjigovodska dela. Imela je celo gardistična posadka zapustili Šentvid. upravitelj je od 3. 6. 1944 do 24. Breda Zupančič za domačo potrebo samo s ca. 50 vozniški izpit in je po potrebi vozila Oblast so za nekaj časa prevzeli par- 7. 1945 zelo natančno vodil dnev- %. Ko bi se pri nas vodila boljša ek- avto ali tovornjak. Kasneje je Lavriču tizani, ilegalci in simpatizerji Osvo- nik o gospodarjenju s skladiščem na Viri: sportna politika, bi naši usnjarji mogli tudi gospodinjila. bodilne fronte. Spomladi 1944 sta Rudniku in s tovarno, mehanično in Cvetko Budkovič, 1998: Ljudska šola mizarsko delavnico ter posestvom v prav znatno pripomoči k aktivnosti V Dolenjskem listu z dne 23. septem- del Dolenjske in Suhe krajine zasedla v Šentvidu pri Stični (1934–1945). naše plačilne bilance.« (Lavrič, 1940) bra 1950 piše, da je tovarnar Lavrič nemška vojska pod vodstvom stotni- Šentvidu pri Stični. 18. avgusta 1944 Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Go- V usnjarni v Šentvidu je med vojna- je imenoval domačina Jožeta Kri- rica, Dobrepolje 20: gospodarska, kul- ma redno delalo okoli šestdeset do štofa »za polno odgovornega vsega turna in zgodovinska kronika. osemdeset ljudi, občasno več kot gospodarstva tvrdke J. Lavriča v Št. Josip Lavrič, 1940: Nekaj o usnju in sto, še leta 1941 sto pet. Lavrič je Vidu« ter mu zagotovil mezdo z me- kožah. Trgovski tovariš XXXVII, 3/4. prodajal in izvažal usnje, največ v sečno nagrado, hrano in stanovanje v 56–60. Nemčijo. Njegov največji konkurent Lavričevi hiši. Sekvester je podrobno je bila usnjarna v Šmartnem. Zaradi popisoval težave, ki so grozile z zau- Franci Stric, 1975: Dogodki in podobe poslov je bil velikokrat odsoten, po- stavitvijo šentviškega obrata. Tovar- iz NOV: Tomšičevci v grosupeljski ob- gosto je potoval v tujino, tudi z la- na Indus je začela prisilno odvzemati čini. Zbornik občin Grosuplje, Ivančna stnim avtom. surove kože, kasneje tudi polizdelke Gorica, Dobrepolje 7: gospodarska, »Glavna tržišča kož so v velikih in strojila, skladišče in hišo na Rudni- kulturna in zgodovinska kronika. evropskih lukah kakor Hamburg, ku pa so zasedli oficirji nemške obo- arhiv Tehniškega muzeja Slovenije, London, Rotterdam, Antwerpen, Le rožene sile. Ljubljana, donacija dr. Ana Ravnik Havre in Marseille. /…/ Nad vse za- Šentviško usnjarno so 1. marca 1945 nimive so te prekomorske pošiljke, bombardirala zavezniška letala iz Informatorji: vsaka drugače embalirana, drugače baze v Italiji in je ponovno pogorela. Miroslav Krašovec, Anton Krašovec, konservirana, drugače izdelana in Lavrič je dobil dovoljenje za prestop Milka Hrovat, Marija (Mara) Klemen- odrta. Da so mogoči tako dolgi tran- meje zaradi zavarovanja porušenih čič, vsi Šentvid pri Stični, Ana Ravnik, sporti, je treba kože konservirati. V Notranjost nekdanjega Lavričevega vrta pred leti, last podjetje Iskra TELA, PE Šentvid objektov. 5. aprila je prispel v Ljublja- Ljubljana Domoznanska galerija 2011 maj, Ivančna Gorica | KLASJE 23

avstroogrske monarhije. Na razstavi je prejel Baron Emil Rothschütz (Rožič) Ravenegg (1836 – 1909) tudi prestižno srebrno medaljo. Družina Rotschütz je pri nas že pred skoraj 150 leti delovala po današnjih pojmih čisto ČEBELAR Z GRADU PODSMREKA PRI VIŠNJI GORI globalno, saj je natisnila prodajne kataloge v skoraj neverjetnih 300.000 izvodih. Katalo- ilustrirani čebelarski obrat in Čebelarske raz- gi so bili objavljeni v nemškem, francoskem, glede, strokovni list za čebelarjenje. Oboje in poljskem, češkem, madžarskem in hrvaškem še veliko drugega je izhajalo v Višnji Gori. Pisal jeziku. Čebelarji po vsem svetu so s pridom je v nemškem jeziku, zelo dobro pa je govoril uporabljali Emilove napotke za čebelarjenje tudi slovenščino. Domačini so ga imenova- in postajali vedno bolj konkurenčni v svojem li kar baron Rožič. Zavedal se je, da je treba okolju. Stroški prevoza paketov s čebelarskim Kranjce navdušiti za čebelarstvo in jih o tem orodjem in čebelami iz Podsmreke v druge tudi izobraževati. K čebelarstvu je zato najprej dežele pa so postali ob vedno močnejši kon- skušal pritegniti duhovščino in učiteljstvo, ki kurenci preveliki za nadaljnje uspešno finanč- je imelo na prebivalstvo največji vpliv. Emil no poslovanje. je bil leta 1873 eden od treh ustanoviteljev Pozornosti in razgledanosti Janeza Zupančiča, Kranjskega društva za umno čebelarstvo in zidarskega mojstra in kmeta iz Starega trga tudi njegov prvi predsednik. Druga dva usta- pri Višnji Gori, se moramo zahvaliti, da se je novna člana sta bila župnik Jožef Jerič, doma ohranil del Emilovega čebelarskega orodja, z Gradišča nad Stično, in ljubljanski odvetnik opreme in tiska. Malo pred pričetkom druge in posestnik dr. Razlag. Pripravili so društvena svetovne vojne je Janez Zupančič za novega pravila, ki jih je 20. aprila 1873 potrdila kranj- lastnika graščine opravljal razna vzdrževalna dela na grajskih zgradbah. Med ostalimi naro- čili je dobil tudi nalogo, da pospravi in uniči vse v zvezi z nekdanjo čebelarsko dejavno- stjo. Namesto tega je veliko te čebelarske dediščine prepeljal na svoj dom in jo shranil Grad v Podsmreki meno von Lichtenberg. Lichtenbergi so imeli na podstrešju. Zob časa je del tega izjemne- O gradu Podsmreka, ki je od Višnje Gore od- v lasti poleg drugih gradov tudi graščino Pra- ga zgodovinskega gradiva sicer močno načel, daljen dober streljaj proti vzhodu, je v svoji preče in grad v Podsmreki, ki ga je nevestin a je od nekdanje slavne višnjanske čebelarske Slavi vojvodine Kranjske pisal leta 1689 že Ja- oče prepustil mladoporočencema. Kmalu po dejavnosti še vedno ostalo toliko, da bi lahko nez Vajkard Valvasor. Grad in vas z istim ime- sinovi poroki se je Filip vrnil v Nemčijo, grad Janezovi potomci uredili manjšo čebelarsko nom je zapisal v nemškem jeziku: Schmreckh Zavrh pa prepustil sinu Emilu in snahi - muzejsko zbirko. unter Weixberg. Grad je pogosto menjal lastni- ji. Zakonca sta Zavrh po desetih letih lastni- ska deželna vlada. V pravilih je bilo poleg dru- ke. Dobrega pol stoletja, od 1859 do 1910, štva prodala in živela v Podsmreki. V zakonu gih določb zapisano, da društvo izdaja svoje O spomeniku in knjigi je bil dom najbolj znanih kranjskih čebelarjev, se jima je rodilo deset otrok, trije sinovi so glasilo v nemški in slovenski različici: Die Krai- Spomin na našega krajana Emila izpred do- družine Rothschütz, in sedež njihovega podje- se skupaj s staršema s čebelarstvom ukvarjali ner Biene in Slovenska čebela. Zaradi denarnih brih sto let in čebelarsko družino Rothschütz tja Kranjski trgovski čebelnjak – Krainer Han- bolj ali manj uspešno. zadreg, najbrž pa tudi zaradi vedno močnejše je ohranjen v knjigi oz. zborniku z naslovom delsbienenstand. V tem obdobju je postal grad Leta 1908 je šlo družinsko podjetje Krainer slovenske samozavesti, je društvo kmalu skle- Obstaja pa ena pridna in utrjena čebela, taka je Podsmreka po zaslugi čebelarjev Rothschütz Handelbienenstand v Podsmreki v stečaj. Na nilo prenehati izdajati glasilo v nemškem jezi- kranjska, ki je bil predstavljen 17. maja 2011, nenadoma svetovno znan, potem pa je prav začetku leta 1909 je grad in celotno imetje ku. Zaradi te odločitve je Emil nato protestno na simpoziju na Brdu pri Lukovici. Z zname- tako hitro potonil v pozabo. Zaradi neureje- kupil veletrgovec Majdič. Mesec dni za tem je odstopil kot predsednik društva. nitim izrekom, naslovom zbornika, je rodbina nega sedanjega lastništva gradu oziroma ne- Emil od žalosti in bolezni na gradu Podsmreka Baron Emil je bil zaradi svojega čebelarskega promovirala to pridno čebelico. dokončanega postopka denacionalizacije je umrl. Čez dva dni, 21. februarja, so ga poko- znanja priljubljen udeleženec številnih čebe- grajsko poslopje v zelo slabem stanju. pali na višnjanskem pokopališču. Natančno larskih posvetov in prireditev širom po Evro- mesto njegovega groba ni znano, ker je bilo pi. Sodeloval je s čebelarskimi strokovnjaki po pred 73 leti ob gradnji novega pokopališča vsem svetu. Posebej odločilen je bil znameniti Rodbina in delo opuščeno večje število grobov na starem po- čebelarski strokovnjak dr. Avgust Pollmann Emil Rothschütz se je rodil 1836. leta v Aa- kopališču. Emilova družina se je odselila. Vdo- z univerze v Bonnu, ki je tudi pripomogel k chnu v Nemčiji kot edinec s polnim imenom va se je z dvema hčerkama naselila priznanju kranjske čebele, ki jo je baron Emil Nikolaj Avgust Emil. Družina se je preselila v v Ljubljani, ostali člani pa so odšli v Gradec in Slovenijo, takratno Kranjsko. Ko je bilo Emi- druge avstrijske kraje. lu dvajset let, je njegov oče Filip kupil gradič Zavrh v Dolah pri Litiji, kjer je imel Valvasor lovski dvorec. Emilov oče Filip je že leto po Emilova čebelarska dediščina nastanitvi na Kranjskem v nemški čebelarski Baron Emil, zelo razgledan in izobražen človek reviji Bienen-Zeitung objavil članek z naslovom in hkrati odličen organizator, ima nedvomno Aus Unterkrain – Iz Dolenjskega, v katerem je največ zaslug za priznanje kranjske čebele, za njeno širjenje, čebelarjenje, izpopolnjeval pa je tudi pripomočke, orodja in stroje, ki so potrebni pri čebelarskem delu. Sestavil je več tipov čebeljih panjev, med njimi tudi prvi li- poimenoval Apis mellifera carnica. Kranjska stovni panj na 16 ali 24 satov v podolžni legi. čebela je bila z Emilovim znanstvenim poime- V Podsmreki je imel velik čebelnjak z okrog V Višnji Gori pa je bil 20. maja na pročelju Me- novanjem in predvsem po njegovi zaslugi uvr- 1000 panji in veliko delavnico za izdelavo če- stne hiše odkrit doprsni kip baronu Emilu in ščena v sistematiko medonosnih čebel. belarskega orodja, opreme in pripomočkov: spominska plošča z napisom: Pri delu je bila Emilu v veliko podporo žena pred 150 leti je tam upravljal pravo čebelar- Antonija, ki mu je še posebej pomagala pri sko tovarno, saj je stalno zaposloval okrog 40 EMIL ROTHSCHÜTZ /ROŽIČ/ RAVENEGG pisanju knjig in člankov o čebelarstvu. Veliko ljudi. 1836–1909 pozornosti je namenila raziskovanju uporabe Leta 1868 je baron ustanovil Kranjski trgovski Čebelarski strokovnjak, pisec in trgovec s čebeljih izdelkov. Leta 1893 je izdala kuharsko pisal o čebelarjenju v naših krajih in našo čebe- čebelnjak, tedaj glavno čebelarsko središče kranjsko čebelo knjigo Die erprobte Honig-Köchin – Izkušena lo poimenoval Die Krainische Biene – kranjska na Kranjskem. Trgovina s kranjskimi čebelami Temeljni prispevek k vsestranski prepoznav- kuharica in kuhanje z medom. Knjige in števil- čebela. Danes Nemci našo čebelo imenujejo je zaslovela po vsem svetu. Na začetku se je nosti kranjske čebele ne publikacije, ki sta jih Emil in žena Antonija Krainer Biene, v angleško govorečih deželah moral spopasti s prevozniki, najprej poštnimi, Soustanovitelj (1873) in prvi predsednik v glavnem izdajala v samozaložbi, bogatijo šte- pa Carniolan Bee. Kranjska čebela je po trdi- nato še železniškimi, ko je mimo gradu konec Kranjskega društva za umno čebelarstvo vilne ugledne univerzitetne in druge knjižnice tvah strokovnjakov najbolj mirna čebela od 19. stoletja stekla železna cesta, in končno Ustanovitelj prvega Kranjskega trgovskega po vsem svetu. Zakonca sta imela na gradu vseh pasem in je tudi najbolj medonosna. V tudi z ladjarji, ki so se upirali, da bi prevažali čebelnjaka na gradu Podsmreka (1868) tudi bogato knjižnico s čebelarskimi knjigami članku Filip govori o uspešnem čebelarstvu po pakete z živimi čebelami in orodjem. Kranjske in revijami. Del te njune zbirke, 56 knjig, je metodi čebelarskega strokovnjaka Dzierzona. čebele niso prodajali in izvažali samo po Evro- Viri: v sedanji čebelarski knjižnici. Emil Rožič je Filip se je prvi na Slovenskem pričel ukvarjati s pi, temveč tudi v Ameriko in celo v oddaljeno Obstaja pa ena pridna in utrjena čebela, taka je kranjska, upravičeno užival sloves enega najpomemb- 2011. prodajo čebel na veliko. Novo Zelandijo. nejših svetovnih čebelarskih strokovnjakov. Različni članki v Slovenski čebeli v letih 1873–1882. Filipov edinec Emil je od svojega očeta pode- Baron Emil pa ni bil samo umen čebelar, pač Debevec: O našem prvem čebelarskem društvu, 1944. To potrjuje tudi njegovo sodelovanje na prvi doval veliko znanja in veselja za čebelarstvo, pa tudi izjemno ploden pisec številnih del o Slovenski čebelar, 2010, 2011. svetovni razstavi v Parizu leta 1978 v okviru strokovno pisanje in trgovanje. Pri 23-ih letih čebelarstvu. Naj omenimo vsaj Rothschütz Il- V Višnjo Goro, 1998. predstavitve največjih gospodarskih dosežkov se je poročil z grofico Antonijo Cecilijo Filo- lustrierter Bienenzuchtsbetrieb – Rothschützov Pavel Groznik 24 KLASJE | Ivančna Gorica, maj 2011 Kultura Že sedmi SloFolk v Slavčki tokrat gostili Šentvidu pri Stični prijatelje z Obirskega Večer 29. aprila je bil v Kulturnem domu Šentvid pri Stični praznik plesa, pesmi, narodnih noš ter izvirnih glasbil – obiskal nas je že sedmi mednarodni folklorni festival SloFolk. Gostitelj večera je bila domača Folklorna skupina Vi- dovo, svoje bogato ljudsko izročilo pa so tokrat pred- stavile folklorne skupine iz Nemčije (skupina Danzdeel Salzkotten iz Salzkottna), Slovaške (Folklore Ensemble TORYSA iz Prešova), Romunije (Poienita Folk Ensem- ble iz mesta Brasov) ter iz Črne gore (folklorna skupina Korak iz Nikšiča). Prisotne je v imenu občine Ivančna Gorica pozdravil župan Dušan Strnad, ki je poudaril, da je skrb za ohra- nitev jezika, narodovih običajev in kulturne dediščine glavni pogoj za ohranitev naroda. Obiskovalci so lahko uživali tako v izvrstni predstavitvi posameznih plesov in Folklorna skupina »Torysa« iz Slovaške pesmih gostujočih skupin kot tudi v v zanimivih naro- dnih nošah posameznih narodov. Na koncu večera se Šentviški slavčki so letošnji že peti Slavčkov pozdrav pomladi pripravili 9. aprila je gostujočim skupinam zahvalil tudi predsednik Kul- v dvorani kulturnega doma v Šentvidu pri Stični. Pestremu programu so tudi turnega društva Vidovo Franjo Čuček. letos dodali svoj pečat gostje, ki so jih Slavčki povabili medse. Letos so bili to Mednarodni folklorni festival pripravljajo in gostijo Fol- člani Moškega pevskega zbora SPD Valentin Poljanšek z Obirskega na avstrij- klorno društvo Kres iz Novega mesta, Kulturno dru- skem Koroškem. Z njimi so se Slavčki prvič srečali na lanskoletnem Taboru štvo Vidovo iz Šentvida pri Stični, Folklorna skupina slovenskih pevskih zborov, KUD France Prešeren iz Račne pri Grosupljem in KUD saj so pevci z Obirskega na Otona Župančiča iz Artič. Nastal je z namenom pove- koncertu zamejskih zbo- zovanja folklornikov iz različnih evropskih držav. Omo- rov zastopali našo kultur- gočal naj bi seznanjenje s kulturami evropskih narodov no zelo aktivno manjšino v in pomagal premagovati jezikovne pregrade, priredite- Avstriji. S svojo izrazito do- ljem pa ga je uspelo vpisati med festivale mednarodne moljubno-ljubezensko te- organizacije folklornih festivalov Conseil International matiko so koroški prijatelji des Organisations de Festivals de Folklore et d'Arts navdušili šentviško publiko Traditionnels. tudi na letošnjem Slavčkov- em pozdravu pomladi. Mateja D. Murgelj S svojo violino pa je večer polepšal tudi mladi glasbe- Foto: Franc F. Murgelj KUD »Koraci« iz Črne gore nik Gašper Kastelic. Gašper je učenec enote Glasbene šole Grosuplje, ki deluje 15 let Folklorne skupine Zagradec v Ivančni Gorici. S svojim mojstrstvom in tudi z do- Ali se vam je že uspelo sprehoditi po celotni Sloveniji v enem večeru? Nam je to sežki na raznih tekmovanjih uspelo! Združili smo znanje in izkušnje, ki smo jih nabrali v 15 letih plesa, ter pokazali dokazuje, da so poleg talenta in pridne vadbe pomembne tudi korenine, ki jih Gašper s staršema in Slavčkoma Tanjo in Tomažem nedvomno ima. publiki, da se da, če se hoče. Slavčki so za tokratno priložnost pripravili tudi nekaj slovenskih zimzelenih Ob 15-letnici Folklorne skupine melodij in pesmi popularnih dalmatinskih klap. Skupaj z njimi sta zaigrala in Zagradec smo folklorniki pripravili zapela tudi Andrej in Tone Zupančič, izkušena glasbenika iz ansambla Mi trije program, bogat s plesom in petjem. pa še en. Uspelo nam je predstaviti kar štiri Prijeten kulturni dogodek, ki se je udeležil tudi naš župan Dušan Strnad, je različne plesne splete, obenem pa minil že v pričakovanju naslednjega projekta. Slavčki so bili namreč tudi letos tudi štiri različne regije in štiri različ- izbrani za sodelovanje na festivalu Marijafest. Kako uspešni so bili 14. maja na ne noše – gorenjsko, dolenjsko, pre- Ptujski Gori s svojo avtorsko skladbo Moč odpuščanja, pa v naslednji številki kmursko in belokranjsko. Z dolenj- Klasja. skim spletom pa smo se predstavili Tudi peti Slavčkov pozdrav pomladi so omogočili: Krajevna skupnost Šent- tudi na letošnji območni reviji. Prebili vid, Župnija Šentvid, Občina Ivančna Gorica, OI JSKD Ivančna Gorica, ZKD smo se naprej na regijsko tekmova- Ivančna Gorica, Mesarstvo Marinček Šentvid, Cvetličarna Zvonček Šentvid, nje, ki bo 29. 5. 2011 v Logatcu. Proefekt vizualne komunikacije Samastur Šentvid, Zlatarstvo Tadina Ivančna Gorica. Za dosedanje uspehe gre največja zahvala naši mentorici Nataši Hribar. Matej Šteh Seveda pa so plesalke in plesalci tisti, brez katerih ne bi šlo. Med nami je nekaj takih, ki so temelj folklorne skupine in sodelujejo že od samega Pozdrav pomladi tudi v Ivančni Gorici začetka. Tem je bilo podeljeno zlato priznanje. Za pet let udejstvovanja pa V soboto, 14. maja, je v Kulturnem domu Ivančna Gorica Krajevna orga- je bilo podeljenih tudi nekaj bronastih nizacija Rdečega križa Ivančna Gorica v sodelovanju s Pevci ljudskih pe- priznanj. smi Studenček pripravila koncert Pozdrav pomladi, ki je bil namenjen Da se večer ne bi prehitro končal, našim starejšim in bolnim članom. smo folklornice in folklorniki pripra- Poleg naših »studenčkov« so za dobro voljo poskrbeli gostje iz KŠD Predgrad vili nekaj dobrot, s katerimi so se go- ob Kolpi, ki so s seboj prinesli pridih obkolpskih krajev. Koncert je povezovala stje lahko okrepčali. Nuša Volkar. Veseli smo, da so se nam pridružili tudi podžupan občine Ivančna Za udeležbo se zahvaljujemo zagra- Gorica Tomaž Smole, predsednik OZRK Grosuplje Franc Horvat in odbornice škemu moškemu pevskemu zboru, KORK Grosuplje in Dobrepolje. ki je popestril celoten program, Jav- V veliko veselje nam je, da se je koncerta udeležila tudi gospa Marija Funda, ki je nemu skladu RS za kulturo, ker je 18. aprila dopolnila 91 let. Žal nam je, da se povabilu niso odzvali vsi, mogoče jih podelil priznanja, nekdanjim folklor- bo gospa Marija s svojimi leti spodbudila, da se nam pridružijo naslednje leto. Po nicam in folklornikom, ki so včasih koncertu je sledilo družabno srečanje, ki je bilo prežeto s prijateljstvom, dobro aktivno predstavljali našo skupino, voljo in petjem, nekateri pa so se ob zvokih harmonike tudi zavrteli. Naslednjo Folklorni skupini Vidovo iz Šentvida, pomlad pa se zopet srečamo. županu Dušanu Strnadu ter drugim Zahvaljujemo se vsem prostovoljkam in prostovoljcem, ki so nam pomagali pri- udeležencem, ki so si vzeli čas in se praviti koncert, predvsem Ireni in Milanu, ter vsem pridnim rokam, ki so poma- udeležili prireditve. gale okrasiti dvorano in spekle odlično pecivo. Hvala tudi Jani Žurga iz Cvetmar- keta Ivančna Gorica ter Gostilni na Sokolski, ki nam je posodila termo posode. Stanka Pajk, KORK Ivančna Gorica Brigita Primc Kultura 2011 maj, Ivančna Gorica | KLASJE 25

Praznovanje 20-letnice Moškega Filmski blišč in glamur v Stični V petek, 6. maja 2011, je stiški kulturni dom postal prava pevskega zbora Ambrus slavnostna dvorana. Po stopnicah se je vila rdeča pre- V soboto, 7. maja 2011, se je v ambruškem kulturnem domu zopet prepevalo; 20-le- proga, vse je kar dišalo po glamurju, srečneže z vsto- tnico delovanja je namreč s slavnostnim koncertom obeležil Moški pevski zbor Am- pnicami pa so na vhodu pričakale bliskavice fotoapara- brus. tov. Ne, k nam ni prišla smetana hollywoodskih igralcev, Koncert se je pričel s smehom, in si- temveč še bolje – svoj samostojni koncert je že drugo cer s skečem Zadnja vaja pred kon- leto zapored pripravil Mešani pevski zbor Zborallica. certom. Nato pa so na vrsto prišli slavljenci s svojim razpoznavnim re- pertoarjem. Njihove izvedbe pesmi Slovenec sem, Oj, Triglav, moj dom in Na vrtu so ambruškemu občinstvu že dobro poznane, pa vendar še vedno marsikomu sežejo v srce. Slovenske ljudske in umetne pesmi so tudi tiste, ki že vrsto let predstavljajo večji del repertoarja zbora. Ambruški pev- ci tako svoje znanje, sposobnosti in ljubezen do petja že 20 let kažejo na najrazličnejših proslavah, koncertih, zunaj meja Slovenije, saj so dvakrat in predstavnica sveta omenjenega pevskih revijah ter drugih priložno- gostovali v pobrateni občini Hirscha- sklada Nuša Volkar sta za 15-letno stih. id, kjer so bili zelo toplo sprejeti. Z udejstvovanje v ljubiteljski glasbeni Začetki Moškega pevskega zbora različnimi skupinami pa so sodelovali dejavnosti podelili srebrno jubilejno Ambrus segajo v maj leta 1991, ko se tudi po Sloveniji. V spomin se jim je Gallusovo značko sedmim članom je osem domačinov odločilo, da bodo najbolj vtisnil nastop na reviji pevskih zbora. Za več kot 25-letno udejstvo- svojo ljubezen do glasbe in petja po- zborov skupaj s Šentjurskim okte- vanje v ljubiteljski glasbeni dejavnosti Zborallica pod taktirko zborovod- programu smo tako lahko slišali pe- nesli dalje. Tako so osnovali skupino tom, s katerim so tudi pozneje veliko sta podelili tudi tri zlate Gallusove je Janje Omejec sedaj že drugo leto smi iz filmov Titanik, Gospodar- pr pod vodstvom Cirila Hočevarja, ki sodelovali. Ob 15-letnici delovanja so značke, in sicer Cirilu Hočevarju, veselo prepeva ter s svojimi nastopi stanov, Sreča na vrvici, Kekec, Poletje zbor vodi še danes. Do konca leta spomladi 2006 pripravili slavnostni Stanislavu Zupančiču ter Tonetu Žni- popestri marsikatero prireditev v naši v školjki … Vsaka skladba pa je bila 1993 so zbor imenovali Ambruški koncert, ki so ga ponovili na Veliki daršiču. Predstavnici Zveze kulturnih občini. Že prejšnje leto so junija orga- napovedana z odigranim prizorom iz oktet. Njihov prvi nastop izven do- planini. Ta je zadnja leta postala tudi društev Ivančna Gorica Tatjana Lam- nizirali svoj prvi samostojni koncert, pripadajočega filma. No, seveda v in- mačega kraja je bil v Taborski jami pri njihova tradicionalna postojanka v pret in Marta Omejec pa sta Moške- letos pa so to storili malce prej in ga terpretaciji Zborallice in režiji enega Grosupljem na občinski reviji manjših poletnih mesecih, glede na dober od- mu pevskemu zboru Ambrus podelili poimenovali Večer filmske glasbe. V in edinega, Klemna Janežiča, tako da pevskih skupin. Z vključitvijo novih ziv pa bo verjetno ostala tudi v pri- priznanje ob visokem jubileju. znamenju filma pa ni bil le samo glas- smeha ni manjkalo niti ob utapljajo- pevcev se je Ambruški oktet leta hodnje. Koncert naših slavljencev so pope- beni repertoar, temveč so se potrudi- čem paru iz nesrečne čezoceanke Ti- 1994 preimenoval v Moško vokalno Kot pravijo pevci sami, se je v dvajse- strili tudi pevci Mešanega pevskega li, da so z vsako najmanjšo podrobno- tanic. S tem so naši pevci dokazali, da skupino Ambrus, nekaj let kasneje pa tih letih »zgodilo« veliko pevskih vaj, zbora Ambrus ter najmlajši Otroški stjo poskušali pričarati vzdušje prave nimajo le glasbenega talenta, temveč v današnji Moški pevski zbor Ambrus. zamenjalo se je tudi precej pevcev. In pevski zbor Ambrus. filmske premiere. Obiskovalci so se v da se odlično znajdejo tudi kot igralci. Od leta 1994 zbor sodeluje na Tabo- prav vsak je na svoj način pripomogel, dvorano sprehodili po rdeči preprogi, Ker aplavz po končanem rednem ru slovenskih pevskih zborov v Šent- da je zbor rastel, živel in ustvarjal. Do Hrane, pijače, predvsem pa prije- karte sta pregledovala uglajena var- delu programa seveda kar ni pojenjal, vidu pri Stični, leta 1997 so pripravili sedaj so imeli blizu 450 nastopov. tnega vzdušja ni manjkalo niti po nostnika, na vsakem koraku so stali so imeli pevci na veliko zadovoljstvo svoj prvi koncert, od novembra 1999 Na jubilejnem koncertu ob 20-letnici koncertu, ko se je začela prava roj- fotografi, kulise, dvorana …vse je vseh pripravljena še dva prava glas- pa tudi letni koncert, ki je postal tra- delovanja je pevce in zbrane pozdra- stnodnevna zabava. Za presenečenje bilo dovršeno do potankosti. In obi- bena in igralska posladka, ki sta bila dicionalen. vil župan občine Ivančna Gorica Du- – trebušne plesalke in torto – pa so skovalci so bili res srečneži. Ne samo res češnja na torti večera. Vse skupaj Zbor je za svoje uspešno delo leta šan Strnad. Vodja Javnega sklada za poskrbela dekleta Mešanega pevske- zaradi tega, ker jim je uspelo pravo- primerljivo s predstavami na najbolj 2000 prejel priznanje Občine Ivančna kulturne dejavnosti območna izpo- ga zbora Ambrus. časno kupiti karte, saj je bil koncert znanih odrih. Gorica. Svoje petje so predstavili tudi stava Ivančna Gorica Barbara Rigler Karmen Hrovat popolnoma razprodan že dan pred Seveda pa je po končanem koncer- samim dogodkom, temveč tudi zato, tu sledil še nemetaforični posladek, ker so bili deležni pravega glasbenega saj so pevci in pevke za obiskovalce pa tudi igralskega spektakla. pripravili manjšo pogostitev in večer Znana primorska slikarka Mira Ličen Krmpotić Ob spremljavi priložnostnega ban- se je tako ob smehu, glasbi, plesu in da so mladi pevci z ubranimi glasovi druženju nadaljeval dolgo v noč. v Muzeju krščanstva na Slovenskem spomnili na nekatere največje tuje Kaja Bahor pa tudi domače filmske uspešnice. V Foto: Tina Rus Muzej krščanstva na Slovenskem, ki deluje v Stični, je Od srede maja do konca avgusta vas vabimo na ogled državni muzej, ki s svojimi zbirkami, razstavami, publika- zgodovinske razstave Reformacija v Prekmurju, ki smo jo cijami in z drugo muzejsko dejavnostjo daje sodobnemu pripravili v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Murska človeku odgovore na vprašanja o sakralni dediščini na Sobota. Dobrodošli! www.mks-sticna.si Slovenskem, o tradiciji krščanstva na Slovenskem, njegovi mag. Nataša Polajnar Frelih, vpetosti v eno največjih svetovnih religij, o njegovem po- direktorica menu za družbo, o krščanskem izročilu in ljudski pobo- žnosti. Krščanstvo je slovenska tla zaznamovalo že v prvih stoletjih in nam zapustilo pomembne kulturne spomeni- ke, nesporna pa je tudi njegova vodilna vloga pri oblikova- nju, razvoju in prepoznavanju slovenske omike, kulture in narodove biti od sredine 8. stoletja pa do danes. Sakralna dediščina in z njo povezana zgodovina slovenskega naro- da je v muzeju predstavljena na dveh stalnih razstavah: na razstavi Zgodovina krščanstva na Slovenskem in na razstavi Življenje za samostanskimi zidovi. Na občasnih razstavah predstavljamo ožje, specifične teme in se odzi- vamo na aktualne dogodke.

Na letošnji prvi občasni razstavi Via dolorosa, ki je bila v Muzeju krščanstva na Slovenskem na ogled od 7. aprila do 15. maja 2011, je bil predstavljen izbor sakralnih likovnih del znane primorske slikarke in restavratorke Mire Ličen Krmpotić. Poleg nekaterih slikarkinih znanih umetnin je bilo na razstavi v Stični prvič na ogled njeno najnovejše delo, križev pot, ki ga je inspiriralo besedilo praškega nadškofa msgr. Miloslava kardinala Vlka. Kardinal Vlk je meditacijo napisal leta 1992 za papeža Janeza Pavla II., za njegovo molitev križevega pota v rimskem Koloseju na veliki petek. Ob razstavi smo izdali tudi katalog Mira Ličen Krmpotič: Via dolorosa, ki ga lahko še dobite pri nas ali pa v knjigarnah. 26 KLASJE | Ivančna Gorica, maj 2011 Kultura Rajski vrt v Galeriji Kresnička Slike iz čarobnega V prijetnem ambientu Galerije Kre- snička na Jurčičevi domačiji na Muljavi podzemlja je bila 6. maja odprta razstava Rajski vrt likovne pedagoginje Melite Gar- V mesecu maju je okviru projekta Zgodba v sliki na ogled vas iz Višnje Gore. Jurčičeva domačija je bila zopet me- zopet nova razstava. Stene knjižnice v Ivančni Gorici so sto prijetnega kulturnega dogodka. ta mesec popestrile jamske fotografije avtorja Leopol- Po uvodnem nagovoru gospe Tatjane da Bregarja. Tokratna razstava, ki se imenuje Čar podze- Lampret so igralke in igralci Kultur- nega društva Janeza Ciglerja iz Višnje mlja, je zopet razred zase in za zanimivimi fotografijami Gore razstavo Melite Garvas pospre- se skriva še bolj zanimiva zgodba in oseba. mili z recitalom njenih pesmi, ki jih pogosto zapiše, ko zaključi kakšno od svojih likovnih del. Dela pod imenom Rajski vrt so, kot pravi umetnica, samosvoja, iskriva in radostna podoba njene humorne, Izbrana dela so narejena na platnu, v dodana pa so tudi starejša dela, ki so feministične ženske narave. Skupna tehniki kolaža, uporablja akrile, pesek, prispevala k razvoju ideje in tehnike. tema vseh del je dilema med pričako- lepilo, voščene pastele, oglje in svinč- Mateja D. Murgelj vanji in lastnimi hotenji. nik. Večina del je nastala v letu 2009, Foto: Franc F. Murgelj

Melita Garvas je odraščala v Višnji Gori, diplomirala je iz kipar- stva pri prof. dr. Dragici Čadež na Pedagoški fakulteti v Ljublja- ni, smer likovna pedagogika. Leta 2006 je zaključila speciali- stični študij pomoči z umetnostjo, smer drama in likovnost. Že v srednješolskem času je poleg prostovoljnega dela z otroki in mladostniki prevzela vodenje gledališke skupine v Višnji Gori. Leopold Bregar je triintridesetletni »osvetljevalce«, ki motiv osvetljujejo Med študijem je sodelovala z Zvezo društev za cerebralno pa- mladenič iz Muljave, ki je jamarstvu z bliskavicami in lučmi. Kmalu je se- ralizo Sonček in s Centrom za socialno delo Grosuplje. Izvajala posvetil že dobršen del svojega življe- veda poleg slik za fotodokumentacijo je gledališke, likovne in plesne delavnice. Po diplomi se je leta nja. Po izobrazbi strojnik, po duši pa pri popisih naredil tudi kakšno bolj 1998 zaposlila kot vzgojiteljica – kulturna animatorka v Vzgoj- športnik in velik ljubitelj narave, ima »umetniško«, slikal kakega kolega, no-izobraževalnem zavodu Višnja Gora. torej precej zanimiv, a tudi zahteven kakšen posebno lep motiv … In tako in nevaren hobi. Vse, kar je povezano si je do danes že dodobra izostril z jamami, ga je zanimalo že od male- oko, da nastajajo čudovite fotografije. ga, aktivno pa se je z jamarstvom za- Leopold je v svoji aktivni jamarski ka- čel ukvarjati pred sedmimi leti. Takrat rieri do sedaj popisal in izrisal že več Nebo skozi objektiv Petrinega sta z bratom spoznala ekipo jamarjev kot 50 jam in tako se je nabralo tudi in se včlanila v Jamarski klub Novo že lepo število slik, izmed katerih je fotoaparata mesto, opravila vse potrebne tečaje bilo kar težko izbrati tistih nekaj za ter začela aktivneje obiskovati jame. razstavo v knjižnici. Na ogled je tako Kasneje so se s skupino zagretih ja- V občini Ivančna Gorica se skriva veliko umetnikov in talentov, vendar se nekateri postavil vsakega malo: nekaj vhodov marjev odločili, da ustanovijo svoj v jame, slikanih od spodaj navzgor, pa nikoli ne razkrijejo, saj nimajo poguma ali priložnosti. Gotovo pa ima tako eno kot klub in sedaj se Leopold lahko po- nekaj brezen, slikanih v obratni sme- drugo mlada fotografinja Petra Kuplenk, ki je v petek, 1. 4. 2011, odprla svojo prvo hvali, da je soustanovitelj Jamarskega ri, par motivov iz posebej lepih jam kluba Krka, ki deluje že od leta 2006. razstavo. S tem je vstopila v svet fotografov, ki poskušajo v svoj objektiv ujeti osuplji- po Sloveniji, nadvse rad pa slika tudi Sam je eden izmed najaktivnejših čla- fosile, ki se sicer nahajajo le v visoko- nov in ponavadi glavni pobudnik za ve trenutke, ki gredo mimo nas, ne da bi jih zares opazili. gorskih jamah. večino raziskovalnih akcij. ti grško, hrvaško in slovensko nebo. Čeprav so odprave v jame včasih ne- Jamarstvo pa ni le plezanje, spušča- Največ fotografij je jasno posvetila varne in že tako ali tako je potrebno s nje v brezna in občudovanje podze- svojemu domačemu kraju, Velikim seboj nesti veliko opreme, Leopold v mnega sveta; glavni del je predvsem Češnjicam, in Bizeljskemu, kjer ima podzemni svet nikoli ne gre brez svo- odkrivanje novih jam ter njihovo do- njena družina vinograd in vikend. jega fotoaparata. Pravzaprav ga sedaj kumentiranje. Sploh slednje je precej Pogled je zares veličasten. Kot vsak vzame s seboj kamorkoli že gre, ker zanimivo ter naporno delo, ki zah- pravi Slovenec se je tudi ona že od- mu je fotografija povsem zlezla pod teva veliko podatkov, natančnosti, pravila proti Triglavu, kjer se vrhovi znanja ter tudi časa. S tem se določi kožo. Zato bi se v umetnosti fotogra- gora dotikajo neba, kar je navdušilo točna lokacija jame za vpis v katastr- firanja tudi rad izpopolnil, saj je bil do tako njo kot njen objektiv. ski načrt, njena oblika, število in sme- sedaj namreč popoln samouk. Prizna- Torej lahko vidimo vse. Gorsko, mor- ri rovov, globina, naklon … In kot je va pa, da začrtane poti glede izobraz- sko in podeželsko nebo. Vsako dru- znano vsem, slika pove več kot tisoč be nima in se prepušča toku življenja, gačno, a lepo in posebno. Vsako nosi besed, zato je pri izdelavi zapisnikov ki ga vodi samo. svojo zgodbo in mikavnost. Nekateri za dokumentiranje jam vedno dobro- Jamarstvo zna biti res nevarno in ga opazijo, drugi gredo enostavno došlo tudi čim več slikovnega gradiva. marsikdo ga sprašuje, zakaj sploh Čeprav je prvi april dan lažnivcev, pa katne podobe neba, ki jih je moč vi- mimo. Vendar je tam in vsaj kdo se Ker je Leopold že od nekdaj ob najra- hodi »tja dol«, a on kljub temu še ne Petrin uspeh ni nikakršna izmišljoti- deti samo enkrat. Niti dve fotografiji ustavi in ga občuduje. zličnejših priložnostih rad poprijel za razmišlja, da bi ta svoj hobi opustil. na. Knjižnica Grosuplje namreč vodi nista enaki, pa čeprav je na njih ista Petri čestitamo za njeno prvo samo- fotoaparat in ker skoraj nihče drug od Dela pač tisto, kar mu ustreza, in v projekt Zgodba v slikah, s katerim podoba. Tako kot je Heraklit ugoto- stojno razstavo in ji želimo še veliko članov kluba ni kazal posebnega za- tem uživa, čeprav priznava, da zna daje priložnost mladim umetnikom, vil, da ne moremo stopiti dvakrat v priložnosti, da pokaže svoj talent in nimanja za fotografiranje, je to začel biti taka zapolnitev prostega časa tudi ki hočejo pokazati svoj talent in svojo isto reko, je tudi Petra s svojimi foto- sanje. Le pogumno naprej! opravljati on. Kupil si je malce boljši precej naporna. Za vse, ki pa nismo ljubezen do umetnosti. Med drugimi grafijami dokazala, da je ista pokrajina Nina Strah fotoaparat in z delom začel prido- kot Leopold in raje ostajamo gori na je bila izbrana tudi Petra in končno ob sicer različnih dnevih, a vendar bivati izkušnje. Največjo težavo pri svetlem, pa je razstava jamske foto- je prišel njen dan, ko ji je knjižnica enakih urah, popolnoma drugačna. jamski fotografiji seveda predstavlja grafije izvrstna priložnost, da vidimo, v Ivančni Gorici ponudila prostor in Noben sončni zahod ni enak prej- primerna osvetlitev, zato ekipo ko- kaj pravzaprav zamujamo. Vabljeni na priložnost, da jo spoznajo tudi drugi. šnjemu. Vsak ima svoj čar, ki ga je legov, s katerimi se skupaj odpravijo razstavo! Razstava je nosila naslov Obale neba, Petra zelo dobro ujela v svoj objektiv. v temni podzemni svet, zaposli kot Kaja Bahor saj njene fotografije prikazujejo uni- Na fotografijah je mogoče občudova- S fotografijo sem prvi stik navezala že v otroštvu, ko sem lahko prve fotografije posnela z očetovim aparatom. Vendar pa je moj interes po fotografiranju ostal le skrita želja, ki se je začela izpopolnjevati lansko leto. Takrat še nisem imela svojega fotoaparata, vendar sem v fotografiranju uživala, kar je najpomembne- je. Moje navdušenje so opazili tudi starši. Z njihovo pomočjo zdaj mojo foto- grafsko torbo krasi Nikon D5000. Ko sem v časopisu Klasje brala o razstavah, sem se odločila, da pripravim tudi jaz svojo. Imela sem kar nekaj fotografij in med vsemi sem izbrala najboljše. Tako je nastala moja Zgodba v sliki z naslovom Obale neba. Rada bi se zahvalila vsem obiskovalcem razstave in vsem tistim, ki me pri mo- jem delu še posebej podpirajo. Petra Kuplenk Kultura 2011 maj, Ivančna Gorica | KLASJE 27

Knjižnica v Ivančni Gorici Sprejemni preizkusi Glasbene Enota Ivančna Gorica KRAJEVNE KNJIŽNICE šole Grosuplje za vpis v Cesta II. grupe odredov 17 Četrtkovi popoldnevi so namenjeni njihovi odprtosti, in sicer: 1295 Ivančna Gorica Višnja Gora: od 13. do 15. ure (788 45 88) šolskem letu 2011/2012 tel. št.: 787 81 21 Stična: od 13. do 15. ure (051 236 436) [email protected] Šentvid: od 16. do 18. ure (051 236 436) IZOBRAŽEVALNI PROGRAM GLASBA V glasbeno šolo se lahko vpišejo otroci, ki uspešno opravijo sprejemni pre- PREDSTAVITEV NOVE, ŽE OSME KNJIGE LEOPOLDA SEVERJA izkus in so v okviru priporočene starosti (glej spletno stran). Ker je število Ob občinskem prazniku vas vljudno vabimo na domoznanski literarni večer, ki bo po- prostih mest omejeno, se sprejme kandidate z boljšimi rezultati. tekal v knjižnici v sredo, 25. maja 2011, ob 18. uri. Naš gost bo profesor, raziskovalec Prednost bodo imeli otroci, ki bodo izrazili željo po učenju deficitarnih in pisatelj Leopold Sever. Tokrat se bo predstavil z zbirko 88 kratkih dogodivščin Vedre inštrumentov, in sicer: dogodivščine na kako …, ki so dragoceno etnološko in duhovno blago pripovedovalcev • trobila (trobenta, rog, bariton, tuba, pozavna), iz naših krajev. Literarni večer bo popestril bogat kulturni program, uvodoma pa bo • klarinet in saksofon, spregovoril župan Dušan Strnad. Vabljeni! • oboa, fagot, • violončelo, PROJEKT ZGODBA V SLIKI se počasi zaključuje. Ker je naletel na izreden odmev, ga bomo verjetno nada- • klavirska harmonika, ljevali z novim letom. Vendar ni še konec! Letos se bosta v knjižnici predstavila s svojo zgodbo še Leopold Bregar • petje. in Dejan Vrhovec. Naj vas spomnimo, projekt Zgodba v sliki smo pričeli zato, da smo privabili dijake, študente in mlade ustvarjalce, da povejo svojo zgodbo skozi fotografijo, hkrati pa smo na otvoritvah privabili v knjižnico tudi Sprejemni preizkus obsega: petje pesmi po lastni izbiri, posnemanje rit- njihove prijatelje, mentorje itd. Jernej Jager se je predstavil s popotniško fotografijo, Barbara Pajk z umetniško, Tina mičnih in melodičnih motivov, razvitost glasbenega spomina, primernost Rus s koncertno, Eva Čampa nam je predstavila svoje delo z interieri, Nejc Puš z eksperimentalno fotografijo, Petra fizičnih predispozicij in zdravstvenega stanja. Kuplenk fotografira nebo itd. Vsak od njih je bogatil naš prostor s svojo energijo in novim, svežim sporočilom, pred- vsem pa smo zadovoljni, ker so njihove zgodbe navdihujoče tudi za druge. Verjeli smo, da je treba mladim dati vsaj Za šolsko leto 2011/2012 bodo sprejemni preizkusi v soboto, 21. in 28. košček prostora za to, da se lahko izrazijo. V mesecu maju si lahko ogledate še razstavo Čar podzemlja, ki je delo jamarja Leopolda Bregarja, v juniju pa se bo maja 2011, od 9. do 12. ure na vseh podružnicah. Sprejemni preizkusi kot mladi umetnik oblikovanja zlata predstavil Dejan Vrhovec. Gre za razstavo z naslovom Naravno: eksperimen- bodo potekali na naslednjih lokacijah: talni zlatarski izdelki motivov iz narave. Vabljeni. • Grosuplje: Glasbena šola Grosuplje, Partizanska cesta 5, 1290 Gro- suplje, • Dobrepolje: Jakličev dom, Videm 32, 1312 Videm - Dobrepolje, AKCIJA KNJIŽNIČAR PRI VAS bo tudi letos potekala po krajevnih knjižnicah v začetku počitnic. V vseh • Ivančna Gorica: Srednja šola Josipa Jurčiča, Cesta II. grupe odredov 38, knjižnicah si lahko v tem času po mili volji naberete gradivo, ki ga lahko imate doma oba počitniška meseca brez 1295 Ivančna Gorica, zamudnine. Pričakujemo vas v naslednjih dneh: VIŠNJA GORA: torek in sreda, 28. in 29. junija, od 11. do 18. ure • Škofljica: Osnovna šola in vrtec Škofljica, Klanec 5, 1291 Škofljica. ŠENTVID PRI STIČNI in STIČNA: četrtek in petek, 30. junija in 1. julija, od 11. do 18. ure Predhodna prijava ni potrebna. O rezultatih sprejemnih preizkusov in datu- mu vpisa boste pisno obveščeni na vaš domači naslov do 6. junija.

KULTURA PROSTORA: predpoči- tniški festival mladih bo potekal 20. juni- IZOBRAŽEVALNA PROGRAMA PREDŠOLSKA GLASBENA ja od 9. do 12. ure v kulturnem domu v VZGOJA IN GLASBENA PRIPRAVNICA Ivančni Gorici. Pričakujemo 100 osnov- Predhodnega preizkusa razvitosti glasbenih sposobnosti ni potrebno opra- nošolskih otrok prve triade, vabljeni vljati. Izpolnite le vpisni list, ki ga na dan sprejemnega preizkusa oddate tudi drugi. Naše mladinske knjižničarke vodji podružnice. v sodelovanju in v organizaciji JSKD OI Predšolska glasbena vzgoja je skupinski pouk za otroke, stare 5 let. Pouk Ivančna Gorica pripravljajo dejavnosti, poteka enkrat tedensko po 60 minut. Program traja eno leto. ki temeljijo na priljubljeni slikanici naše pisateljice Ele Peroci: Stara hiša, št. 3. Glasbena pripravnica je skupinski pouk za otroke, stare 6 let. Pouk prav Z dejavnostmi, kot so ura pravljic, gle- tako poteka enkrat tedensko po 60 minut in traja eno leto. V glasbeno dališka delavnica, izdelovanje cvetličnih pripravnico se lahko vključijo tudi otroci, ki pred tem niso obiskovali pred- lončkov, okrasitev okolice itd. bomo oži- šolske glasbene vzgoje. vili zgodbico Ele Peroci tako, da se bomo Urniki skupinskega pouka bodo znani konec avgusta (glej spletno stran). skozi igro učili, da tudi stare prostore lahko oživimo le ljudje in kako je kultura Glasbena šola Grosuplje pravzaprav širok pojem. Dejan Telič Zavašnik, ravnatelj

jimi prispevki na temo mednarodne- Besedila razpisov in prijav- ga leta gozdov ali s posodabljanjem nice so na voljo na spletni in prirejanjem slovenskih pesnikov. Zaključno srečanje bo potekalo v strani ivanške izpostave: Knjižnici Ivančna Gorica, ki je soorga- nizatorka projekta. www.kultura-ustvarjanje.si Napoved Skladovih Odprti razpisi in natečaji prireditev TEKST V PODOBI sodelovali s KD Ferda Vesela Šentvid mi prijavijo do 20. avgusta 2011. Sre- Razpis za območno razstavo odraslih pri Stični. Tudi ta razpis je odprt do čanje, ki bo strokovno spremljano, MAJ likovnikov 2011 je odprt do petka, petka, 24. junija. Ob razstavi bo izšel bo potekalo v torek, 20. septembra 24. junija 2011. Razpis poteka na dr- spremni katalog z zapisom umetno- 2011. Druženje bo priložnost, da se EX-TEMPORE MLADIH TREH OBČIN žavnem nivoju in omogoča vsem pri- stne zgodovinarke Maruše Markovčič z različnimi tematikami predstavite sreda, 18. maja 2011, ob 9. uri, Višnja Gora, Mestna hiša javljenim likovnikom, da sodelujejo in reprodukcijami vseh razstavljenih literarni srenji treh občin, predvsem Tradicionalni ex-tempore mladih vsako leto gostuje na novem kulturno in li- na območni razstavi ter hkrati v sis- del. pa, da se preizkusite v novi tematiki kovno prepoznavnem področju. Z menjavo lokacij želimo obeležiti raznoliko temu strokovne selekcije za regijski Na oba razpisa prijavljena likovna in formalnih zahtevah razpisa. dediščino, ki bogati posamezno območje. Letošnji ex-tempore pa se bo pri- nivo. Strokovni spremljevalec Todor- dela bodo na ogled v Domu kulture družil tudi dvodnevnemu praznovanju čebelarskega praznika v občini Ivančna če Atanasov bo posamezne sodelujo- v Šentvidu pri Stični. Odprtje skupne NATEČAJ IN RAZPIS ZA OB- Gorica. Dopoldansko delavnico bosta vodili Marjeta Baša in Helena Crček. razstave bo v sredo, 14. septembra če ustvarjalke in ustvarjalce usmeril v MOČNO SREČANJE MLADIH Mladi bodo s svojimi izdelki na temo čebel in čebelarstva dekorirali naravno in nadaljnje likovno delovanje ter hkrati 2011. urbano okolje ivanške občine. pripravil izbor za regijsko razstavo. LITERATOV RAZPIS ZA OBMOČNO SRE- Območno srečanje se bo letos že drugič odvilo pod naslovom Bližina 4. REGIJSKO TEKMOVANJE OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEV- PAJČEVINA POTEZ FERDA ČANJE LITERATOV SENIOR- misli. K udeležbi in prijavi na natečaj SKIH ZBOROV ZAGORJE 2011 VESELA JEV in srečanje so vabljeni mladi literarni četrtek, 19. maja 2011, ob 14. uri, Zagorje ob Savi, Delavski dom Z razpisom se pridružujemo prazno- Na tradicionalno območno srečanje ustvarjalci od 12. do 35. leta. Letošnji Na regijsko tekmovanje so se lahko prijavili tisti otroški in mladinski pevski vanju 150-letnice rojstva velikega sli- literatov seniorjev se lahko ustvarjalci temi literarnega natečaja in razpisa zbori, ki so bili v lanskoletni ali letošnji sezoni predlagani za regijski nivo. Iz- karja Ferda Vesela. Pri razstavi bomo s svojimi proznimi besedili ali pesmi- sta dve. Mladi lahko sodelujejo s svo- med prispelih prijav je bila že vnaprej narejena selekcija, in ta izbor pevskih 28 KLASJE | Ivančna Gorica, maj 2011 Kultura zasedb se bo lahko predstavil pred ivanške izpostave na regijskem nivoju naslovom Stara hiša, številka 3. Izhodišče pravljice je mi- van z dvema tradicionalnima prireditvama. Na predvečer strokovno žirijo v Zagorju. Iz ivanške upamo, da se bo državnega srečanja sel, da lahko tudi stare prostore oživimo s kulturnim udej- Tabora bodo nastopili zamejski pevski zbori, ki delujejo izpostave sta se prijavila dva izredno udeležila tudi katera izmed naših sku- stvovanjem. Festival bodo oblikovale različne dejavnosti: izven Slovenije. Na glavni prireditvi v nedeljo pa bodo na- kvalitetna zbora in oba sta bila uvr- pin. Držimo pesti! ura pravljic, gledališka delavnica, izdelovanje cvetličnih stopili pevski zbori iz različnih slovenskih krajev; ženski, ščena v program. Tako bo v Zagorju lončkov, predvsem pa bo oživel prostor starega ivanške- moški in mešani zbori in male pevske zasedbe. Dirigent nastopil Otroški pevski zbor Mulja- REGIJSKO SREČANJE ODRA- ga kulturnega doma. va OŠ Stična pod vodstvom Bojane Tabora bo ponovno Igor Švara, ki se je z zborovodkinjami Mulh in Otroški pevski zbor Adamčki SLIH FOLKLORNIH SKUPIN in zborovodji že predhodno, na dveh jesenskih seminar- OŠ Louisa Adamiča Grosuplje pod OSREDNJE SLOVENIJE TABOR SLOVENSKIH PEVSKIH ZBOROV jih, natančno dogovoril o izvedbi letošnjega programa. V vodstvom Andreje Bolkovič. nedelja, 29. maja 2011, Logatec, sobota in nedelja, 18. in 19. junij 2011, OŠ Ferda bodoče bi si želeli večje udeležbe domačih pevskih zbo- Narodni dom Vesela Šentvid pri Stični rov, saj jih na Taboru med več kot tridesetimi delujočimi ROCK VIZIONARJI Regijsko srečanje odraslih folklor- Tabor slovenskih pevskih zborov bo tudi letos zaznamo- zasedbami na področju treh občin sodeluje le peščica. nih skupin v Logatcu bo predstavilo sobota, 21. maja 2011, ob 19.30, najbolj kvaliteten prerez letošnje Nova Gorica, ploščad pred novo- čanje Osrednje Slovenije z naslovom odrasle folklorne produkcije Osre- goriško knjižnico Škratov oder je bilo izbranih dvanajst dnje slovenske regije. Izmed devetih Mavrična kultura V letošnjem letu je bila pri predstavi- predstav. Na prvem delu v Medvo- folklornih skupin bodo nastopile kar tvi mladinskih gledaliških skupin uve- dah je nastopila vrtčevska skupina tri iz ivanške izpostave. Med drugimi REGIJSKO LUTKOVNO SREČANJE ŽE dena novost. Poleg izbranih skupin s Mravljice Vrtca Rožle Grosuplje pod si bomo lahko ogledali nastop Mla- področja gledališča se bodo namreč DRUGIČ V IVANČNI GORICI vodstvom mentoric Jožice Bambič in dinske folklorne skupine Račna pod predstavile tudi rokovske zasedbe. Marte Vidmar s predstavo Zelo lačna vodstvom Urške Berdajs, Folklorne Na ta način bo Festival Vizije dobil gosenica. Naslednji dan pa so v Hra- skupine Zagradec, ki jo vodi Nataša novo dimenzijo ter s tem povezal dve stniku publiko in strokovno spremlje- Hribar, in Folklorno skupino Stična zvrsti kulturnega ustvarjanja, glasbo valko Majo Gal Štromar v gledališkem pod vodstvom Irene Zadel. in gledališče. Na festivalu Rock vizio- smislu presenetili mladi igralci Gleda- narji se bosta med drugimi predstavili lišča Hiška KD Teater Grosuplje. Z tudi glasbeni skupini BTK in Freeway JUNIJ mentorico in režiserko Ireno Žerdin Machine iz Stične, ki delujeta na po- so zaigrali predstavo Peter Pan. Obe dročju ivanške območne izpostave. MIGAM, REGIJSKA REVIJA naši predstavi sta navdušili gledališke ljubitelje s prepričljivo igro, dobro PLESNIH USTVARJALCEV zasnovano predstavo, jasnim gledali- LINHARTOVO SREČANJE OSREDNJE SLOVENIJE, 2. škim jezikom, kostumi in glasbo. Ve- 2011 – REGIJSKO SREČANJE DEL seli nas pa tudi, da sta obe predstavi ODRASLIH GLEDALIŠKIH četrtek, 2. junija 2011, ob 17. uri, izbrani za državno srečanje otroških Dobrepolje, Jakličev dom Regijsko srečanje lutkovnih skupin je v sredini aprila potekalo na Vrhniki in v gledaliških skupin Slovenije in bosta SKUPIN Ivančni Gorici. Na srečanju v Ivančni Gorici so nastopile štiri lutkovne zased- nastopili konec maja v Ljubljani. Svetniki, GGNeNI KD Teater Skupine in plesalci, izbrani na območ- be različnih starosti. V kulturnem domu v Ivančni Gorici je zbrane lutkarje in Grosuplje, sobota, 21. maja 2011, nih revijah na področju Osrednje Slo- številne mlade gledalce pozdravil ivanški podžupan Tomaž Smole. Srečanje je 18. uri, Pirniče, kulturni dom venije, imajo možnost predstavitve IZREDNA KVALITETA REGIJ- potekalo pod naslovom V deželi lutk. Po lutkovni deželi sta prireditev suvere- Na srečanju se bodo predstavile štiri na regijski reviji, ki je letos ponovno no vodila mlada napovedovalca Vid Kavšek in Karin Kovaček. Na srečanju sta SKE OTROŠKE FOLKLORNE odrasle gledališke zasedbe. Regijsko v organizaciji ivanške izpostave. Stro- nastopili tudi Otroška lutkovna skupina Vrtca Ivančna Gorica Enota Muljava PRODUKCIJE srečanje bo strokovno spremljano. kovni selektor bo izbral najboljše ple- (Barbara Kavšek, Sija Urška Ivančič) na Vrhniki in Odrasla lutkovna skupina Na regijskem srečanju otroških fol- Srečanje bo potekalo dva dni in na sne produkcije in jih uvrstil na držav- no revijo. Vrtca Ivančna Gorica Enota Marjetica (Suzana Kocmur) v Ivančni Gorici. klornih skupin koordinacije Osre- dveh lokacijah, v kulturnem domu v dnja Slovenija, ki je v začetku maja Pirničah in v kulturnem domu v Med- PODELITEV MAROLTOVIH vodah. Iz Grosupljega je bila za re- PREDSTAVITEV POLJSKEGA PRIZNANJ DOLGOLETNIM gijski nivo izbrana gledališka skupina PREVODA KOZLOVSKE SOD- GGNeNi, ki deluje v okviru KD Tea- FOLKLORNIM PLESALCEM BE V VIŠNJI GORI ter Grosuplje. Nastopili bodo s pred- FOLKLORNE SKUPINE ZA- stavo Svetniki, ki jo je režirala Renata torek, 7. junija 2011, ob 19. uri, Vidič. Podelitev državnih priznanj za Vrhnika, Cankarjev dom GRADEC Maroltova priznanja so prejeli fol- sodelujoče skupine bo potekala v ne- Poljski prevod Jurčičeve Kozlovske klorni plesalci za dolgoletno udej- deljo, 22. maja, v kulturnem domu v sodbe v Višnji Gori bo izšel ob pred- stvovanje v folklornih skupinah. Medvodah. sedovanju Poljske Evropski uniji in ob 20-letnici slovenske neodvisnosti. Podeljena so bila zlata in bronasta Predstavitev bo potekala v Cankarje- priznanja. Zlata Maroltova priznanja DRŽAVNO SREČANJE LUT- vem domu na Vrhniki, hkrati z odpr- so prejeli Andrej Jernejčič, Boštjan KOVNIH SKUPIN SLOVENIJE tjem razstave likovnih del – ilustracij Košak in Simonca Barle Krese. Kot je torek, 24. maja 2011, Ljubljana, Joanne Zajac Slapničar. Na ogled pa v navadi, sta jih na prireditvi podelili Španski borci – center kulture v bodo tudi plakati z besedili in ilustra- vodja ivanške skladove izpostave in OI Trbovlje. Strokovni spremljevalec potekalo v Ribnici, se je predstavilo Mostah cijami že izvedenih prevodov Jurčiče- Nuša Volkar, predsednica sveta, ki dogodka je bil Matjaž Vehovec, ki je devet skupin. Poleg sedmih najbolj- Državno srečanje lutkovnih skupin vega dela. sta vsem prejemnikom tudi čestitali v razgovoru z zborovodkinjami in ših skupin, po izboru Nine Luša, so vseh starosti bo potekalo v Španskih za njihovo udejstvovanje na področju zborovodji poudaril velik pomen, ki v Športnem centru kot gosti nastopili ga ima vokalna glasba v šolskem sis- domačini, OFS Lončki s postavitvijo borcih v Ljubljani. Izbor za področje ZAKLJUČNA RAZSTAVA ljubiteljske kulture. Osrednje slovenske regije je pripravi- temu. Matjaž Vehovec je zarisal pot Pojdemo po jajčika in OFS iz Brežic. MALE ŠOLE RISANJA Z JUDI- in predstavil vizijo delovanja posame- Republiški svetovalec za folkloro na la Jelena Sitar Cvetko. OTROŠKA ZBORA IVANŠKE TO RAJNAR znih šol v smislu razvijanja tovrstnih JSKD RS Bojan Knific je bil s priredi- sreda, 8. junija 2011, Grosuplje, IZPOSTAVE GOSTOVALA V dejavnosti. Hkrati je vsem udeleže- tvijo in prikazanimi nastopi zelo zado- DRŽAVNO SREČANJE OTRO- kulturni dom HRASTNIKU nim ponudil svojo brezplačno pomoč voljen in je srečanje poimenoval kot ŠKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN Mladi likovniki, ki so se izobraževa- Na območni reviji otroških in mla- pri postavitvi zborov in njihovem na- »malo državno srečanje otroških fol- SLOVENIJE li v Mali šoli risanja za otroke pod dinskih pevskih zborov v Hrastniku predovanju. Foto: SZ klornih skupin«. Vse štiri naše skupi- sreda in četrtek, 25. in 26. maja vodstvom Judite Rajnar, bodo imeli se je v sredini aprila predstavil Otro- ne, iz Dobrepolja, Račne in Šentvida 2011, Ljubljana, Španski borci – priložnost predstavitve svojih del v ški pevski zbor Muljava OŠ Stična GLEDALIŠKO PRESENEČENJE pri Stični, so odlično predstavile svoje pod vodstvom Bojane Mulh, hkrati z odrske postavitve, ki sta jih pohvalili center kulture v Mostah Kulturnem domu Grosuplje. Drugi NA ŠKRATOVEM ODRU Maja Gal Štromar, državna selekto- semester male likovne šole je potekal Otroškim pevskim zborom Adamč- obe državni strokovni spremljevalki, V aprilu je v organizaciji izpostav rica za srečanje otroških gledaliških v spomladanskem času. Udeležilo se ki pod vodstvom Andreje Bolkovič. Petra Nograšek in Majda Nemanič. JSKD Ljubljana okolica in Trbovlje skupin Slovenije, je iz ivanške izpo- ga je 14 otrok, ki so spoznavali osno- Revija je potekala v prenovljeni dvo- potekalo regijsko srečanje otroških stave za državno srečanje izbrala kar ve risarskega jezika. Vsi bodo imeli rani Delavskega doma v Hrastniku v gledaliških predstav. Za regijsko sre- PODELITEV GALLUSOVIH organizaciji ZKD Hrastnik in JSKD dve otroški gledališki skupini. V Špan- priložnost predstaviti svoje izdelke PRIZNANJ NA KONCERTU skih borcih se bosta predstavili skupi- na zaključni razstavi v avli Kulturnega na Mravljice iz VVZ Kekec Grosuplje doma Grosuplje. OB OBLETNICI AMBRUŠKE- in Gledališče Hiška iz OŠ Louisa Ada- GA MOŠKEGA PEVSKEGA miča in KD Teatra Grosuplje. KULTURA PROSTORA, PRED- ZBORA POČITNIŠKI FESTIVAL MLA- Ob 20-letnici Moškega pevskega zbo- RINGARAJA – DRŽAVNO ra Ambrus sta vodja ivanške izposta- DIH 2011 ve in predsednica sveta Nuša Volkar SREČANJE OTROŠKIH FOL- ponedeljek, 20. junija 2011, ob 9. podelili sedem srebrnih Gallusovih KLORNIH SKUPIN uri, Ivančna Gorica, kulturni dom priznanj in tri zlate. Zlata priznanja za sobota, 28. maja 2011, Laško, Festival je postal že tradicionalni 25-letno udejstvovanje na področju kulturni dom uvod v počitniško ustvarjanje na po- ljubiteljske vokalne glasbe so prejeli Na državnem srečanju se bodo pred- dročju Ivančne Gorice. Z njim želimo Ciril Hočevar, Stanislav Zupančič in stavile izbrane otroške folklorne sku- v sodelovanju s Knjižnico Ivančna Tone Žnidaršič. pine. Glede na veliko zastopanost Gorica obuditi pravljico Ele Peroci z Pripravila Simona Zorko Šport 2011 maj, Ivančna Gorica | KLASJE 29

RK SVIŠ Pekarna Grosuplje Ivančna Gorica Zabava z Ansamblom Lani četrti, letos tretji, Krjavelj in nov naslednjo sezono … motokrosistični Vijolični rokometaši so z visoko zmago proti Ajdovščini končali odlično sezono, in sicer na tretjem mestu lestvice 1. B DRL s 33 točkami. Želeno drugo mesto je pripa- praznik v Šentvidu dlo Izoli, ki je na eni zadnjih tekem sezone na svojem parketu premagala Ivančane. Po besedah trenerja Gorazda Potočnika je bil nasprotnik tedaj pač premočan. Člani Letošnja motokrosistična sezona je že v polnem teku, bliža se tudi prvi letošnji vrhunec za AMD Šentvid pri Stični. Drugi junijski konec tedna, od SVIŠ-a PG so v letošnjem letu sicer kar 15-krat zmagali, trikrat remizirali in štirikrat petka, 10. junija, do nedelje, 12. junija, bo na sporedu obsežen program, izgubili, od tega le enkrat v dvorani OŠ Stična. ki ga bo poleg dirke za evropsko prvenstvo zaznamoval tudi koncert ob 10-letnici Ansambla Krjavelj. V nedeljo boste ljubitelji dirk lahko uživali še v Trener Potočnik pa je z njihovim pravem spektaklu, ki ga bo pripravil Aleš Rozman, mojster t. i. quad free- delom v letošnjem letu zadovoljen: stayla, povedano drugače, letenja s štirikolesnikom po zraku! »Letos smo dosegli kar 9 točk več Na dirko evropskega prvenstva kategorije EMX 85 je prijavljenih več kot kot lani. Gre za velik napredek, pred- 40 voznikov iz 15 evropskih držav. vsem v gosteh smo se izkazali. Žal pa nam je na koncu malo zmanjkalo. Da nismo prišli v prvo ligo, pa tudi ni no- Program: bena katastrofa. Bomo pač še enkrat poskusili naslednje leto.« Ivančani bodo do konca meseca še Petek, 10. junij, ob 19. uri pridno trenirali, nato pa bodo odšli Koncert ob 10-letnici na zaslužen dvomesečni počitek. Kaj napovedujejo za naslednjo sezono, Ansambla Krjavelj pa nam trener ni želel izdati: »Najprej Sodelujejo še: se moramo pogovoriti z vsemi igral- • Ansambel Ceglar ci, kaj si želijo oni. Ali želijo ostati ali Aplavz za uspešno sezono članov in mladincev pa morda oditi. Če bo kdo želel od- ne posvečamo toliko, kot bi se jim le malo je manjkalo do uvrstitve med • Ansambel Dolenjski zvoki iti, bomo morali poiskati zamenjavo. sicer. Tisti mladinci, ki igrajo s člani, najboljše v Sloveniji. Naslednje leto • Ansambel Šrangarji Nekaj imen že imamo v glavi, kaj več so od lanskega leta zelo napredovali, bodo ponovno odšli v boj za preboj • Ansambel Povratniki pa še ne želimo razkriti.« na primer Jernej Marinčič in Klemen v prestižno ligo in takrat bodo potre- • Ansambel Petra Finka Letošnje leto je bilo zelo pomembno Sašek. Drugi mladinci pa se bodo tudi bovali podporo navijačev. Datumi te- • Šentviški slavčki za mladince. V prvi mladinski ligi so še našli v članski ekipi. Sicer pa je de- kem in druge novice SVIŠ-a pa bodo osvojili deveto mesto, kar je najboljša veto mesto v državi zelo solidna uvr- objavljene na njihovi strani http:// • Sašo Balant mladinska uvrstitev nasploh v zgodo- stitev,« je dosežek mladincev pohvalil www.svis-klub.si/ ali pa na njihovi fa- • Zlatko Dobrič vini SVIŠ-a. »To, da mladinci trenirajo njihov trener Potočnik. cebook strani Sviš Press. s člani, ima tako pozitivne kot nega- Sezona 2010/11 je tako za nami. Čla- Barbara Meglen tivne posledice. Problem je, da se jim ni so se odrezali več kot odlično in Foto: Primož Šuntajs Sobota, 11. junij • Trening in kvalifikacije za evropsko prvenstvo EMX 85 Mlajše ekipe RK SVIŠ Pekarna • Dirka za državno prvenstvo Grosuplje Ivančna Gorica uspešne v MX 50 junior in MX 65 junior Nedelja, 12. junij • Dirka za evropsko prvenstvo letošnji sezoni državnega prvenstva EMX 85 Tudi mlajše ekipe RK SVIŠ Pekarna • Dirka za državno prvenstvo Grosuplje Ivančna Gorica tako kot MX veterani člani in mladinci zaključujejo rokome- tno sezono v slovenskem državnem prvenstvu, ki jo lahko ocenimo kot Med odmorom – quad freestayle show zelo uspešno. Še nikoli v zgodovini kluba se namreč ni zgodilo, da bi se Aleša Rozmana kar tri najmlajše ekipe (od skupno petih ekip) uvrstile v polfinale držav- nega prvenstva, kar je uspelo le red- kim ekipam v Sloveniji. Predvsem je presenetila najmlajša ekipa dečkov B letnika 1999 in mlajši, ki je pod vod- stvom trenerja – članskega igralca Ekipa mlajših dečkov B (Foto: Primož Šuntajs) Aleksandra Polaka zasedla 13. mesto zabeležili 11 zmag, 10 porazov in en vpisom in vadbo v našem klubu. v Sloveniji med kar 40 sodelujočimi neodločen izid. Rokometna sezona se bo v mesecu ekipami. Presenetila je predvsem za- Starejši dečki A letnik 1996 in mlajši maju zaključila, vendar bodo ekipe radi tega, ker so pred to sezono tre- bodo igrali za 17.–20. mesto med 31 trenirale do konca šolskega leta. Po nirali le štirje igralci navedene ekipe, sodelujočimi. V sezoni so odigrali 14 koncu le-tega bodo najmlajše ekipe na začetku in med sezono pa se jim je tekem, od tega petkrat zmagali, se- (letnik 1997 do 2001) konec mese- pridružilo kar 16 novih mladih igral- demkrat izgubili in dvakrat igrali ne- ca junija odšle na rokometni kamp cev, ki so pod strokovnim vodstvom odločeno. Za 17.–20. mesto med 35 Celjske rokometne šole v Izoli, kjer pridno trenirali in pridobili veliko ro- sodelujočimi se bodo potegovali tudi bodo trenirale in uživale ob sloven- kometnega znanja. kadeti (fantje letnik 1994/95), ki so v skem morju. Ekipe bodo s treningi Sezona že pod 13. mesto med 33 sodelujočimi je sezoni odigrali 16 tekem, pri čemer pred novo sezono pričele v mesecu zasedla tudi ekipa mlajših dečkov A so dosegli osem zmag, sedem pora- avgustu, ko se bodo v okviru priprav letnika 1998 in mlajši, ki je v sezoni zov in en neodločen izid. Zelo pono- udeležile tudi kakšnega močnega polnimi obrati odigrala 16 prvenstvenih tekem in sni smo tudi na najmlajše miniroko- mednarodnega turnirja. Skratka, z Po dveh mesecih sezone 2011 je za motokrosisti že kar nekaj dirk, poleg dveh zabeležila osem zmag in prav toliko metaše, saj je šest šolskih ekip (OŠ iztekajočo sezono mlajših ekip smo v za državno prvenstvo tudi tri v seriji pokalnega prvenstva. Kot vedno tudi letos porazov, pri čemer ji je v polfina- Šentvid pri Stični, OŠ Stična I in II ter RK SVIŠ Pekarna Grosuplje zelo za- nekatere dirke kroji vreme. Člani AMD Šentvid pri Stični so do sedaj največ lu zmanjkal kanček sreče, da bi bila podružnične šole Ambrus, Zagradec dovoljni, pri čemer že sedaj vabimo uspeha dosegli v kategoriji MX 65 junior, v kateri Jan Pancar zaseda trenutno kakšno mesto višje. 15. maja se bo in Višnja Gora) igralo minirokomet v vse fante letnika 1998 in mlajše, ki drugo mesto v državnem in pokalnem prvenstvu, ter med veterani, kjer je ekipa starejših dečkov B letnika 1997 lokalni ligi, kjer je bilo odigranih šest imajo radi žogo in šport, da se nam Igor Pancar drugi v državnem prvenstvu ter prvi v pokalnem prvenstvu. Med in mlajši na zaključnem turnirju po- turnirjev. Otroci so se pod vodstvom pridružijo in se tako preizkusijo na veterani nad 50 let pa je vodilni na lestvici Branko Kavšek. V elitni kategoriji tegovala za 9.–12. mesto v Sloveniji svojih mentorjev naučili osnov roko- tekmah slovenskega rokometnega MX Open je najvišje Borut Koščak na četrtem mestu v pokalnem prvenstvu in med 27 sodelujočimi ekipami, pri če- meta ter se pri tem zabavali, kar ne- prvenstva. na sedmem v državnem prvenstvu. V kategoriji MX 125 R1 Rok Virant zaseda mer so v sezoni odigrali 22 tekem in kaj pa jih je svoje znanje nadgradilo z Boštjan Košir peto mesto, v kategoriji MX 125 R2 pa je Aljaž Lampret trenutno deseti.(mš) 30 KLASJE | Ivančna Gorica, maj 2011 Šport

OBČINSKA LIGA V MALEM NOGOMETU Brez poraza le še Mizarstvo Trunkelj Krka Nogometna šola Ivančna Gorica in ŠD Ambrus vabi v svoje vrste nove mlade fante Letošnja občinska liga v malem nogometu se je začela zelo zanimivo. Tako v prvi kot v drugi ligi zaenkrat kaže na to, da bo v boj za vrh poseglo več ekip, kot je bilo pričakovati. V prvi ligi, v kateri sta najbolje startali ekipi iz Krke (pri- in dekleta čakovano) in iz Ambrusa (dokaj nepričakovano), so se trem ekipam iz Krke, Stične in Višnje Gore v boju za vrh nekoliko nepričakovano pridružili igralci Pred kratkim smo izdali novo zloženko, s katero smo želeli predstaviti svoje delo ekipe ŠD Ambrus, ki so lani v prvi ligi zasedli celo zadnje mesto. A letos so vsem zainteresiranim z namenom, da se nam pridružijo. Zloženko lahko dobite v presenetili vse in pod mentorstvom Sebastjana Šinkovca igrajo kot prerojeni. klubskih prostorih. Ekipe Mizarstvo Perko-ŠDM Krka (novinci v ligi), FSK Mafijozi (povratniki v prvo ligo) in Bar pr Livarni bodo očitno krojile sredino lestvice, o zadnjem V zadnjem obdobju se nam je že dosegli dve zmagi in en poraz. in trenutno zasedajo tretje mesto mestu pa bosta po vsej verjetnosti odločili ekipi ŠD Temenica-Agroservis Vode priključilo kar nekaj novih obrazov, Selekcija U-9 nastopa v skupini 5 in v med sedmimi ekipami. ter Bencinski servis Zagradec. temu primerno pa smo okrepili tudi konkurenci ekip Brinje, Dragomer in V tem članku je vsekakor treba ome- V drugi ligi ni več neporaženih ekip, kdo pa bo na koncu pristal na vrhu, je v trenerske vrste tako, da z vsako se- Dolomiti Dobrova prav tako zaseda niti, da bo 25. maja na našem stadi- tem trenutku nemogoče napovedati, saj so ekipe izjemno izenačene. lekcijo praviloma delata vsaj dva tre- drugo mesto. onu v Ivančni Gorici odigrano finale Omeniti je potrebno tudi, da nas je po dolgih letih zapustil sodnik Slavko nerja. Selekcija U-10 nastopa v skupini D in ženskega nogometnega pokala Slove- Randjelović - Šerif. Namesto njega zaenkrat delo dobro opravlja Brane Pavlič. Novost v letošnjem letu bo tudi po- med devetimi ekipami zaseda tretje nije, v katerem se bosta pomerili eki- letna nogometna šola, o kateri pa vas mesto. Pohvalno je, da so v spomla- pi Jevnice in Krke iz Novega mesta. Med strelci v prvi ligi z osmimi zadetki prepričljivo vodi Kristjan Čož (Mi- bomo podrobneje obvestili malo po- danskih štirih krogih ravno tolikokrat Krka bo takrat naskakovala že četrti zarstvo Gnidovec Sp. Brezovo), pet zadetkov pa so dosegli njegov soigralec zneje. Sicer naše selekcije večinoma zmagali. zaporedni pokalni naslov in skupno Ermin Skenderovič, Sebastjan Šinkovec (ŠD Ambrus) in Tadej Jankovič (Stična zelo uspešno nastopajo v poletni ligi Selekcija U-12 oz. mlajši dečki nasto- šesti. Pred to tekmo bo dopoldne še točka Bar Jama). MNZ Ljubljana, zato si kar poglejmo, pajo v drugi kvalitetni ligi (od štirih tekmovanje deklic U-12 in U-14. V drugi ligi s petimi zadetki vodi Gregorčič (Bar na Postaji), s štirimi mu kako jim gre v zadnjem obdobju. lig) in zasedajo deseto mesto med 12 Več o nas in o aktualnih dogodkih si sledijo: Borut Svetin (FT Krka), Rale Bosnić (Gostilna na Sokolski) in Peter Najmlajša selekcija U-8 nastopa v 6. ekipami z realnimi možnostmi, da se lahko ogledate na naši spletni strani Nose (Pizzerija Toplar). skupini, v kateri v konkurenci ekip prebijejo tudi više. www.ns-ivancnagorica.si Šentjernej B, Brinje B in Kolpa zase- Starejši dečki U-14 pa nastopajo v Lestvica po 4. krogu: da drugo mesto. V zadnjem krogu so drugi kvalitetni ligi v skupini za izpad Simon Bregar Prva liga: Ekipa: T Z R P DG PG GR TO 13. kolesarski maraton treh občin 1. Miz. Gnidovec Sp. Brezovo 4 3 0 1 19 6 +13 9 Pravila in navo- 15. leta, ki se maratona lahko udeleži 2. Mizarstvo Trunkelj Krka 3 3 0 0 13 2 +11 9 dila udeležen- samo v spremstvu odrasle osebe, 10 3. Stična točka Bar Jama 4 3 0 1 16 6 +10 9 evrov. Skupine z deset in več udele- cem ženci 12 evrov, kar velja tudi za ime- 4. Športno društvo Ambrus 3 3 0 0 14 7 +7 9 Udeleženci leto- tnike olimpijske kartice. Pristojbina 5. Mizarstvo Perko-ŠDM Krka 4 1 1 2 7 10 -3 4 šnjega kolesarskega za pohodnike znaša 5 evrov. maratona treh občin Štart za udeležence na 92, 80 in 56 6. FSK Mafijozi 4 1 0 3 13 12 +1 3 boste lahko izbirali km bo ob 9. uri. Petnajst minut ka- med tremi v celoti sneje bo štart družinskega maratona. 7. Bar pr Livarni 3 1 0 2 6 11 -5 3 asfaltiranimi progami Udeležencem maratona s plačano 8. ŠD Temenica-Agroservis Vode 3 0 1 2 6 15 -9 1 in četrto, delno ma- štartnino bodo ob progah na voljo kadamsko: okrepčila, potujoče servisne delavni- 9. Bencinski servis Zagradec 4 0 0 4 4 29 -25 0 • 92-kilometrska ce in druga spremljevalna vozila. Na proga z zelo razgibanim terenom in vzponom na 600 m visok Korinj je križiščih bo poskrbljeno za usmerja- Druga liga: namenjena dobro pripravljenim rekreativcem; nje kolesarjev. • 80-kilometrska proga je ista, le brez vzpona na Korinj; Ekipa: T Z R P DG PG GR TO • 56-kilometrska proga, OPOZORILO: maraton bo potekal 1. Flirt bar 4 3 0 1 10 4 +6 9 • 20-kilometrska proga, namenjena družinam, manj pripravljenim kole- v normalno odvijajočem prometu sarjem, predvsem tistim, ki želijo uživati v neokrnjeni naravi. Ustavili se ob upoštevanju cestnoprometnih 2. Bar na postaji 4 3 0 1 11 7 +4 9 bomo na Radenskem polju in zadrževalniku Bičje. Proga je delno maka- predpisov, navodil in opozoril orga- 3. Gostilna na Sokolski 4 3 0 1 11 9 +2 9 damska in ni primerna za cestna kolesa. nizatorja. Udeleženci bodo vozili na Za spremljevalce, ki ne bodo kolesarili, bo organiziran voden pohod na Mag- lastno odgovornost. Nekateri spusti 4. Pizzerija Toplar 4 2 1 1 13 8 +5 7 dalensko goro. so zelo strmi, zato bo treba hitrost 5. Futsal team Krka 4 2 0 2 11 8 +3 6 vožnje prilagajati razmeram na cesti. NOVO Posebna pozornost bo potrebna pri 6. Gradbeništvo Glavan Muljava 4 2 0 2 10 9 +1 6 Štart in cilj sta prestavljena v center Grosuplja na Kolodvorsko cesto (drevo- vključevanju na prednostne ceste. 7. ŠD Temenica 4 2 0 2 9 9 0 6 red pred nekdanjo upravno enoto). Organizator bo prijave sprejemal od 730 Otroci do 15. leta starosti smejo vo- ure dalje v štartno-ciljnem prostoru. Štartnina znaša 15 evrov. Za mladino do ziti samo v spremstvu odrasle osebe, 8. Raja 4 1 0 3 6 9 -3 3 ekipe šol pa v spremstvu učiteljev ali staršev. Za vse udeležence je obve- 9. Kekčevo moštvo 4 1 0 3 5 15 -10 3 VODEN OGLED KRŠKE JAME zna uporaba zaščitne čelade. Organi- 10 Gostišče Krka 4 0 1 3 6 14 -8 1 zator ne prevzema odgovornosti za Simon Bregar Jama je odprta od meseca aprila do meseca ok- škodo, ki bi jo udeleženci povzročili tobra. sebi ali drugim. Ogled za skupine (najmanj 10 obiskovalcev) je možen le s turističnem vodičem ob predhodnem Na cilju bo vsak udeleženec ob pre- naročilu. Vodič vas sprejme pred vhodom v jamo. dložitvi štartne številke prejel spo- minsko darilo, deležen bo malice, Individualni ogledi so možni ob sobotah, nedeljah ter praznikih med 11. in žrebanja praktičnih nagrad – glav- 15. uro. Individualni ogledi izven urnika za dve ali več oseb se zaračunajo na nagrada je kolesarski GARMIN dvojno. EDGE 800 HR – in veliko zabave. Posebna priznanja bodo prejeli naj- Brezplačni individualni ogledi so mogoči le za predšolske otroke! starejši udeleženci, skupine in najšte- vilčnejša skupina. Za dodatne informacije in dogovor ogleda nas pokličete na tel. št.: Dodatne informacije so na voljo na STANE: 041 276 252 SABINA: 041 552 701 tel. 031 206 745 po 16. uri. DARINKA: 041 597 700 URŠKA: 041 553 702 Več na http://wwww-kolesarsko- -drustvo-grosuplje.si VLJUDNO VABLJENI! Anton Kogovšek Naš vrt 2011 maj, Ivančna Gorica | KLASJE 31

Če je majnika lepo, je dobro za kruh in seno. Solatnice Solato in njene sorodnice lahko upravičeno štejemo za slovensko vrtnino številka ena. Značilno je, da z njimi nimamo veliko dela, imajo kratko rastno dobo in z njimi lahko zapolnimo prazne gredice, ki ostanejo, ko poberemo vrtnine. Solata (Lactuca sativa) nih pripravkov za zaščito. Ne potrebuje po- Je počasi rastoča enoletna vrtnina. Znanih je veliko različnih sort. Je ra- sebnega gnojenja, poleti zadošča, kar ostane stlina hladnih predelov, zelo dobro uspeva pri 10 °C do 20 °C. Pri višjih v tleh od predhodnice, spomladi pa ga oko- temperaturah je nagnjena k prezgodnjemu cvetenju. Zahteva rodovi- pljemo in zrahljamo tla okoli njega tna tla, ki zadržujejo vodo. Solata vsebuje zmerne količine grenčin in citronove kisline, ki pospešujejo tek in prebavo. Bogata je z vitamini C, Načrtovanje sajenja B in E, od mineralov pa vsebuje kalcij, železo, magnezij, natrij in kalij. Izredno pomembna je izbira in poznavanje sort, saj na njihovo kakovost zelo vplivajo Endivija (Cichorium endivia) mikroklimatski pogoji na posameznem vrtu. Botanično gledano je endivija v sorodu s cikorijo. Zeleni listi naredijo Zato si je vedno potrebno zapomniti sorte, napol zaprto, bolj ali manj polno glavo z rumeno srčiko. Grenčična ki smo jih sejali. Avtohtone sorte, kot so lju- snov inulin, ki se nahaja v mlečnem soku endivije, daje tej vrsti solate bljanska ledenka, ljubljanski motovilec, bistra rahlo trpek, grenak okus. Vsebuje 94 odstotkov vode, precej surovih in vse domače sorte, imajo veliko predno- beIjakovin, manj surovih maščob, zelo malo ogljikovih hidratov, a veli- sti – so zelo skromne in potrebujejo veliko ko balastnih snovi. Največ ima kalija, enake količine kalcija in fosforja, manj hranil za kakovosten pridelek. Solato manj pa magnezija in žvepla. Med vitamini je v njej največ vitamina C, sejemo spomladi med paradižnik in papri- nato karotena ali provitamina A in precej vitaminov iz skupine B. ko, poleti pa v senco sladke koruze. Dobri sosedje solate so še blitva, bučke, cvetača, Motovilec (Valerianella locusta L.) čebula, črna redkev, črni koren, drobnjak, fižol, grah, kolerabica, kumare, ohrovt, pa- Nekdaj so ga gojili kot zelišče, katerega izvlečke svežih korenin so na stinak, por, repa, redkvica, sladki komarček, deželi uporabljali za zdravilo. Danes je predvsem znan kot okusna ze- zelena, zelje, meta, špinača, korenček in ja- lenjava za pripravo prve spomladanske solate. Vsebuje visoko kvalite- gode. Ne sodi poleg peteršilja. Dobri sosedi tne hranilne snovi ter veliko vitaminov in mineralov. Majhne rozete z endivje so brokoli, bučke, fižol, grah, kitajski gladkimi lističi prijetnega okusa, ki so bogati z vitaminom C in železom, pobiramo od novembra do marca, saj je motovilec odporen na niz- kapus, kolerabica, por, zelje, koper, ne mara ke zimske temperature. Najboljši čas za setev je od srede avgusta do pa se z radičem. srede septembra, v kolobarju za vrtninami ali poljščinami, ki jih takrat poberemo. Po setvi površino rahlo prekrijemo z zemljo in do kalitve Sajenje na prosto skrbimo za enakomerno vlažnost. Kasneje rastline v vrsti redčimo na Da bodo solatnice enakomerneje, hitreje in razdaljo 10 do 20 cm. Glede podnebja in tal motovilec ni zahteven, saj bolje kalile, jih po setvi zalijemo z rmanovim mu tudi temperature do -15 °C ne škodujejo, da so le zmrznjeni listi čajem, če pa jih sejemo v hladnih obdobjih zavarovani pred soncem. V zelo mrzlih zimah brez snega ga je koristno leta, poleg rmanovega uporabimo tudi čaj iz prekriti z agrokopreno ali smrečjem. baldrijanovih listov in cvetov. Solato lahko sejemo naravnost na stalno me- Radič (Cichorium intybus L.) sto. Uspešno kali že pri zelo nizkih tempe- Radič je sorodnik cikorije in endivije. Zaradi svojega prijetnega, inten- raturah zemlje: tudi pri zivnega okusa in dekorativne rdečebele barve listov je vsestransko pri- dveh do treh stopinjah ljubljena solatnica. Med rastjo temperatura ne sme pasti pod 10 °C, Celzija. Hkrati jo pri sicer se glava ne razvije popolnoma. Zaradi tega radič gojijo predvsem kaljenju zelo ovira višja v deželah z blagimi zimami. Vsebuje predvsem minerale fosfor, železo, temperatura, to je nad kalij, kalcij, provitamin A, vitamin C ter hranilno, fiziološko pomemb- dvajset stopinj, zato je no grenčično snov intibin. Ta grenčična snov se nahaja v belih rebrih potrebno vse poletne listov in daje radiču njegov močan trpko-grenek okus. Zaradi prijetno- direktne setve zasen- -krepkega okusa hrustavih listov je postal radič iskana in priljubljena čiti. solatnica. Radič ima lepo barvo in rahlo grenak okus, zato je čudovit v Endivijo vzgajamo z di- kombinaciji z drugimi solatnimi zelenjavami. rektno setvijo na stal- no mesto, vendar je za razliko od solate bolj Gnojenje priporočljiva vzgoja sa- Solatnice so rastline, ki za rast in razvoj potrebujejo dušik, v začetku dik s koreninsko grudo rasti tudi fosfor, za odpornost in kakovost pa kalij. Vendar je pretirano in presajanje na prosto. gnojenje z dušikom, da bi pridelali čim večje glave, povsem napačno. V vročini setev resnično Solatnice ga namreč kopičijo v listih za rezervo v slabih časih, in sicer zasenčimo, ker endivijo v obliki nitratov, ti pa se (posebej ob daljšem skladiščenju, prevozu sejemo v času, ko so ali ugodnem vremenu) tudi na prostem, predvsem pa v rastlinjakih, lahko temperature že spremenijo v zelo škodljive nitrite. Zato je nujno, da je gnojenje zelo zelo visoke, kar lahko zmerno, predvsem pa ne uporabljamo mineralnih oblik dušika. Če jih kaljivost semena močno gnojimo in negujemo preveč, bomo dosegli nasprotni učinek, rastline zmanjša. Sejemo febru- ne bodo uspevale. arja ali marca, nato spet Endivijo pognojimo samo z domačim kompostom ali lesnim pepelom. junija. Majske setve nam Tla vzdržujemo rahla. Motovilec sejemo vedno v vrste, saj je tako ve- pogosto uidejo v cvet. liko lažje delo z njim. S spomladanskim rahljanjem zemlje takoj, ko se Radič lahko sejemo na- dovolj osuši, naredimo več kakor z gnojenjem ali celo uporabo kemič- ravnost na stalno me- sto, takrat je nujno več- kratno, a pravočasno redčenje. Še bolje pa je vzgojiti sadike s kore- ninsko grudo. Glavnate poletne sorte sejemo od začetka do konca junija, lahko še v prvem tednu julija. Prezimne sorte za siljenje sejemo konec junija in v začet- ku julija, medtem ko jih za prezimljanje in silje- nje na prostem sejemo junija ali julija.

Irena Ihan, dipl. ing. agr. in hort. 32 KLASJE | Ivančna Gorica, maj 2011 Zahvale

V srcih kljuva bolečina, ki jo odhod povzroča tvoj, Vse življenje si garal, v njih prisotna je tišina, vse za dobro si nam dal. ki zdaj ostaja za teboj. V naših srcih ti naprej živiš, Mama, tako hitro si zaspala, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš. da nismo mogli reči niti hvala. Zdaj med nami ostala je praznina, v srcih naših bolečina. ZAHVALA ZAHVALA

Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, starega očeta in strica ZAHVALA

JOŽEFE POTOKAR Nepričakovano nas je zapustila mami, mama in tašča po domače Rapasove Pepce iz Velikih Češnjic IGNACIJA MIKLIČA (8. 10. 1929 – 14. 4. 2011) Kovačevega iz Bakrca 2 (1929–2011) JOŽEFA BERČON Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prija- iz Bukovice 31 teljem in znancem za izrečena sožalja, tolažilne besede, da- se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, va- (16. 5. 1945 – 25. 4. 2011) rovano cvetje, sveče, svete maše ter za spremstvo na njeni ščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani, zadnji poti. Hvala vsem, ki ste jo v času bolezni obiskali in ji s izrekli sožalje, darovali sveče, cvetje in ga tako množično Ob boleči izgubi naše mame se iskreno zahvaljujemo vsem svojimi besedami vlivali upanje v ozdravitev. pospremili na zadnji poti. sorodnikom, sosedom in znancem za darovane maše, sveče, rože in izrečena sožalja. Še posebno se zahvaljujemo družini Posebej se zahvaljujem osebju Doma starejših občanov Gro- Posebna zahvala župniku Urošu Švarcu ter ambruškemu Mikelj, pogrebnemu zavodu Perpar, g. kaplanu za opravljen suplje, gospodu župniku Jožetu Grebencu za lep obred, po- pevskemu zboru, patronažni sestri Simoni ter Pogrebnemu obred ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. grebnemu zavodu Perpar ter pevskemu zboru Prijatelji. zavodu Novak, delavcem Rašice in Društvu upokojencev Vsi njeni Ivančna Gorica za lepe in ganljive besede ob slovesu. Žalujoči sin Ivan z družino Ko življenje tone v noč, Žalujoči vsi njegovi še žarek upanja išče pot. Ostala pa je bolečina Mimo tokrat tretjič že obrača se leto, in tiha solza večnega spomina. A v naju plamen spomina še vedno gori – Minljivosti vsak dan v njen obraz je šteto, Prišel je tih nemiren čas, Iskrica v srcu vročem nikdar ne zatemni. ko tiho Jaka si odšel od nas, zaman iščejo te solzne oči, pa tudi zven kladiva pod rokami tvojimi ZAHVALA se več ne oglasi. Ostala nam je le globoka bolečina žalosti Tiho se je poslovil in odšel od nas dragi mož, oče in brat in vedno živ spomin na te, ki v večnosti naj spremlja te. RAJKO ŽURGA V SPOMIN Debeče 2 JANJI PRIMC ZAHVALA (14. 8. 1947 – 12. 4. 2011) (1959–2008) Ob prezgodnji izgubi našega očeta, moža, dedija, brata in Zahvaljujemo se vsem, ki ste bili ob njem in mu pomagali v zeta času bolezni ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala Iskrena hvala vsem, ki se jo še vedno spominjate in njen grob za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. okrasite s cvetjem ali osvetlite s svečami. Naprej bo živel v naših spominih. JAKOBA SMOLETA Vsi njegovi iz Bukovice 5, Šentvid pri Stični Neža in Janez se z bolečino v srcu in z iskreno hvaležnostjo zahvaljujemo Vsi, ki radi jih imamo, vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem, sode- nikoli ne umrejo, lavcem za topel stisk rok, za izrečena sožalja ter izkazano le v nas se preselijo Spomini so kot iskre, čustveno in moralno podporo v najtežjih trenutkih slovesa. in naprej živijo ... ki pod pepelom tlijo Hvala vsem za cvetje, sveče, za vse vaše molitve, darove za Ostala je tvoja dobrota, a ko jih razgrneš, sv. maše in dobre namene, za vsa vaša dobra dela in nesebič- a v naših srcih bolečina. vedno znova zažarijo. no pomoč ob slovesu našega dragega – naj Bog vse bogato poplača. (J. W. Goethe) Zahvaljujemo se dežurnemu zdravniku dr. Ladislavu Golou- ZAHVALA hu in medicinskemu tehniku, reševalcem nujne medicinske pomoči Ljubljana in vsemu zdravstvenemu osebju CIT v V 86. letu starosti se je od nas poslovil dragi mož, ata, dedek V SPOMIN UKC Ljubljana za trud in prizadevanje ter vso zdravstveno in pradedek oskrbo ter bolnišničnemu župniku Miroslavu Šlibarju za po- delitev svetega maziljenja. Aprila je minilo letno dni, odkar je potihoma od nas odšla Posebej se zahvaljujemo tudi pogrebnemu zavodu Perpar za HENDRIK HROVAT stilsko ureditev poslovilnega prostora doma in za organiza- Kal pri Ambrusu AMALIJA KRALJ – JAKLIČ cijo pogreba. (27. 10. 1924 – 8. 4. 2011) Zadnjo uro slovesa je polepšal domači cerkveni pevski zbor (1933 – 2010) Prijatelji z ubranimi, ganljivimi pesmimi ob poslovilnem Mirno, spokojno in tiho se je poslovil ter v krogu družine, obredu in pogrebni sveti maši, ki jo je daroval župnik Jože njegovih najdražjih, zatisnil oči. Zahvala vsem, ki jo še vedno ohranjate v lepem spominu in Grebenc ob somaševanju dušnih pastirjev, gospoda Jožeta Ob boleči izgubi našega ata se zahvaljujemo vsem sorodni- obiskujete njen grob. Koželja in Mateja Jakopiča – tudi njim izrekamo vso hvale- kom, prijateljem, sosedom, vaščanom in znancem, ki ste žnost in vse dobro. z nami delili žalost, bolečino, nam izrekali sožalje, darovali Tudi izvajalcu žalostinke Tišina, ki je pokojnega pospremila k cvetje, sveče in za svete maše. Iskrena hvala vsem, ki ste ga Sorodniki večnemu počitku, iskrena hvala. pospremili v njegov drugi dom in ste zanj molili. Posebna zahvala gospodu župniku Jožetu Koželju za sprejem Globoko zahvalo namenjeno osebju Zdravstvenega doma in molitev ob prihodu našega dragega v naš dom. Ivančna Gorica. Iskreno se zahvaljujemo župniku za lepo Hvala tudi gospodu Danijelu Nograšku za pesem cerkvenih pogrebno sveto mašo in za skrbno izbrane tolažilne besede. zvonov in gospodu Karlu Mostarju za poslovilno molitev na Najlepša hvala domačemu moškemu in mešanemu pevske- domu in popotnico v večnost. mu zboru za petje. Hvala vsem gasilcem, ki ste ga pospremili Zahvala tudi turistični kmetiji Fajdiga iz Temenice za prijazne na zadnji poti in za poslovne besede ob grobu. Zahvala tudi in kvalitetne gostinske storitve. pogrebnima zavodoma za vso pomoč.

Hvala tudi vsem, ki ste nam kakor koli pomagali, pa vas v Hvala vsem, ki ste z našim atom delili radost življenja, se zahvali nismo posebej imenovali. veselili z njim, ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem spo- minu. Žalujoči njegovi najbližji Žalujoči Hrovatovi 2011 maj, Ivančna Gorica | KLASJE 33

Gospodinjsko stran pripravlja: Nataša Erjavec

Biftek z zelenim poprom Sestavine: 4 zrezki dobro uležane Francoska kuhinja pljučne (goveje ali žrebičkove) po Besedi hrana in Francija sta skoraj sinonima. V nobeni dru- prib. 20 dag, 3 žlice zelenega popra, gi državi na svetu kuhanje nima take mistike. Dobra hrana žlička moke, žlica konjaka, 3 žlice je v bistvu del vsakdanjika, najbolj zaželene, znane jedi so sladke smetane, 1 dcl juhe – lahko skromnega izvora. Na primer podeželske paštete, dišeča tudi iz kocke, ali voda, 10 g masla, 4 zelišča, česen in žganje, bogate enolončnice, izvrstne juhe žlice navadnega olja, sol in deserti, narejeni s slivami, češnjami, jagodami – produkti Priprava: Zelen poper zdrobimo lastnih sadovnjakov in vrtov. Francoska vina in francoski siri v možnarju (ali pa z vilicami), nekaj so sestavni del francoske kuhinje kot celote, v katerih se ga prihranimo za okras. uporabljajo kot sestavine in spremljava. Francija je znana po Na vročem olju na hitro spečemo biftke tako, da so notri še rahlo krvavi. Meso svojem širokem izboru vin in sirov. preložimo na krožnike in ga posujemo s polovico popra. Olje od peke odstra- Vsako področje ima svojo tradicionalno kuhinjo: nimo, zalijemo z juho, dodamo maslo, smetano in preostali poper. Ko zavre, • kuhinja na vzhodu, zaznamovana z nemškimi vplivi, ima solimo in poprašimo z moko, dodamo še konjak. Počakamo, da se malo zgosti rada svinjsko meso (slanino), klobase, kislo zelje in pivo, in omako zlijemo poleg mesa. • kuhinja na severozahodu uporablja maslo, jabolka in smetano, Solata nicoise ali niška solata • kuhinja na jugozahodu uporablja maščobo gosjih jeter, Sestavine za preliv: 3 žlice balza- • kuhinja na jugovzhodu je zaznamovana z italijanskimi mičnega kisa, 2 žlici dijonske gorčice, vplivi, uporablja oljčno olje, zelišča, česen in paradižnik, 1 strok česna, sol, poper, oljčno olje, • kuhinja na severu je zaznamovana s flamskimi vplivi, bazilika, peteršilj uporablja krompir, svinjino, endivijo in pivo. Sestavine za solato: 6 mladih Poleg teh petih glavnih regionalnih površin je še veliko dru- krompirjev, 200 g stročjega fižola, gih lokalnih kuhinj, kot so kuhinja Loire Valley (znana po 100 g mešane zelene solate, 3 ku- svojih ribah v belem vinu), baskovsko kuhanje (prevladujeta mare, 4 paradižniki, 4 jajca, 150 g paradižnik in poper) ali kuhanje v Alpah, kjer so sir, krompir črnih oliv, 200 g tunine iz pločevinke in meso sveti. Priprava: Sestavine dobro pre- Francoska kuhinja je zanimiva zaradi svoje raznolikosti, ki mešamo v veliki skledi. Na koncu se odraža v sami geografski barvitosti. Vsaka pokrajina po- solato obložimo z redkvicami in jo prelijemo s pripravljenim prelivom. Postre- nuja svoje specialitete. Za pripravo različnih jedi uporablja- žemo s svežim črnim kruhom in belim vinom. jo širok spekter sestavin. Delikatesa francoske kuhinje so Zajtrk predstavlja lažji obrok dneva. Navadno je to croissant žabji kraki in polži. – rogljiček s skodelico kave ali čaja. Nebeški creme brulee ... Naravnost iz francoske kuhinje. Ena največjih francoskih kulinaričnih tradicij. Juha Sladica, ki se ji nihče ne more upreti. Vsak tradicionalni jedilnik se začne z juho. Nekatere od najbolj znanih francoskih juh so: čebulna juha (soupe a l'oignon), fižolova juha (potée dauphinoise), bučna kremna juha (soupe de courge a la creme) in avignonska juha iz sladkega janeža (potage au fenouil a l'Avignon).

Beluševa kremna juha s po- pečenim kruhom Sestavine: 50 dag belušev, 15 g masla, 20 g moke, 1 dl kisle smetane, 1 jajče- vec, sol, poper, muškatni orešček, svež peteršilj Priprava: Beluše operite, olesenele dele odrežite ter jih od spodaj nav- zgor olupite. Mehke dele narežite na koščke ter jih skuhajte v osoljeni vodi. Na maslu svetlo prepražite moko ter jo razredčite z nekaj vode, v kateri ste kuhali beluše. Dodajte skuhane belu- še, razen nekaj vršičkov, ki jih prihra- Sestavine: 6 rumenjakov, 2 žlici sladkorja, 1 žlica medu, 1 strok vanilje, 250 ml nite za kasneje. Vse skupaj temeljito smetane, 1 pest rjavega sladkorja zmeljite s paličnim mešalnikom. Pri- Priprava: Vanilijev strok podolžno prerežemo. Zmešamo s smetano in me- lijte še preostalo vodo ter dosolite in dom. Zavremo. Ko zavre, postavimo na stran in pustimo, da se kuha. popoprajte po okusu. Rumenjake zmešamo s sladkorjem, pri čemer moramo paziti, da se masa ne Razžvrkljajte kislo smetano in jajce ter začne peniti oz. da ne nastanejo mehurčki. mešanico vlijte v juho. Dodajte prihranjene vršičke, začinite s ščepcem muškatnega oreščka ter segrevajte, da se zgosti. Vanilijev strok vzamemo iz lonca in počasi primešamo maso iz jajca in sladkor- Opecite rezine kruha, položite v primerne skodelice, prelijte z juho in potresite s sirom. ja. Premešamo in vlijemo v keramične skodelice. Keramične skodelice posta- vimo v pekač, ki smo ga napolnili z vročo vodo. V predhodno segreti pečici pečemo na 90 °C približno 60 minut. Po peki skodelice vzamemo iz pečice in Vino jih postavimo na hladno. V Franciji se v vinu združujejo mnoge značilnosti posameznih regij: ustroj in sestava tal, lega in Sladico po vrhu potresemo s kristalnim sladkorjem. Damo nazaj v pečico (naj- naklon zemljišča, število sončnih dni, količina padavin, mraz, vročina in veter. Na kakovost vina ne bolje, če je malo pod grelno palico) in pustimo, da karamelizira. Postrežemo toplo ali hladno. vpliva samo delo v vinogradu, ampak je izjemno pomembno tudi kletarstvo. Vino govori o človeku, ki ga prideluje. Orisuje njegov značaj, njegovo kulturno in zgodovinsko dediščino, njegovo filozofijo Ocvrti sirčki in etiko. Nekatere od najbolj znanih francoskih vinskih regij so: Bordeaux, Burgundija, Beaujolais, Sestavine: 2 kosa sira (camembert, gavda ali bel pease), 1 jajce, 4 žlice moke, Côtes du Rhône in Provansa. drobtine, 1 žlica maka, 1 ščepec soli, olje za cvretje Priprava: Jajce ubijemo v skodelico in ga dobro razvžvrkljamo z vilicami, so- Telečja jetrca v vinski omaki limo in še enkrat dobro premešamo. V drugo skodelico stresemo moko in v Sestavine: 50 dag telečjih jetrc, 1 rdeča čebula, moka, 1 žlička mlete sladke paprike, 1 dl suhega belega vina, peteršilj, tretjo dodamo drobtine, ki jih zmešamo z makom. nekaj lističev žajblja, 4 dag masla, sol. Camembert najprej dobro povaljamo v moki, nato v jajcu in na koncu še v Priprava: Rezine jetrc oplaknemo in 10 minut pustimo na cedilu. Grozdje operemo in osušimo s kuhinjskim papirjem. drobtinah. Na koncu paniran sir med dlanmi stisnemo skupaj, da se drobtine Nekaj žlic moke zmešamo s ščepcem soli. Na maslu popražimo na kolobarje narezano čebulo. dobro oprimejo sira. Enako naredimo tudi z drugim kosom sira. V kozici do- Dodamo žajbelj, vino in papriko ter nekaj minut dušimo. Dodamo rezine jeter. bro segrejemo olje, paziti moramo, da se ne začne kaditi. Paniran sir cvremo 3 Kuha naj se še dobrih 10 minut, vmes meso obrnemo. Dosolimo, potresemo s peteršiljem in postrežemo. minute na vsaki strani in ga odcedimo v papirnatih brisačkah. Serviramo takoj, da se sir ne strdi in ostane okusen in svež. 34 KLASJE | Ivančna Gorica, maj 2011

Lahka križanka z geslom

Kaj nam ima povedati? Povedala nam bo, kaj je da- jalo utrip nekdanjim vaškim središčem na podeželju. Odgovor boste našli v tretjem navpičnem stolpcu.

Vodoravno: 1. krmna dvoletnica, 2. silak z imenom Peter, 3. vznik, 4. fevdalec, 5. prispevek za lažje premagovanje težave.

Če ne vem, pa poizvem (DOMAČ KVIZ) 1. Katera beseda je po zvočnosti 7. Kdo od znanih Slovencev je najbliže naravnemu izvoru? Nobelov nagrajenec? a) trska a) Jožef Stefan b) solnica b) Friderik Pregl c) klobasa c) Jurij Vega d) Friderik Baraga 2. Lob (leb, lub) je bil nekoč zelo razširjen izraz za: 8. Krtu je evolucijsko najbližja: a) visoko goro a) poljska miš b) podolgovato dolino b) voluharica c) zaobljen grič c) rovka

3. Kdo je spravil turjaško Roza- 9. Kateri od naših Kalov leži naj- mundo pred Ostrovrharjem v ne- bolj južno? prijetno počutje? a) Rdeči a) teta b) Lučarjev b) stric c) ambruški c) babica 10. Koga kaže podoba? 4. Koliko atomov gradi molekulo propana?

5. Kaj je camboh? a) posoda b) velikonočna jed c) oprema za konja

6. Čez koliko let pregovorno vse prav pride? Če bo kakšna težava, malo poglejte naokoli!

Nekaj burkarije

Slaba odločitev nje: »Povejte, ste imeli v mladosti ka- »Od danes naprej. V šolo je prišel nov Zajetna in nerodna Tonka se je za kšno vročo željo, ki se vam kasneje v učitelj, ki je prej delal pri policiji in se pusta našemila v raco in šla naokoli. življenju ni izpolnila?« »Seveda, kdo pa hvali, da odlično prepoznava prstne Po vrnitvi je potožila prijateljici: »Ne nima neizpolnjenih želja,« zagrenjeno odtise.« vem, kako so me mogli takoj vsi pre- pojasni vprašani, »jaz, na primer, sem poznati – kar naprej sem slišala: glej, si neizmerno želel postati razbojnik!« Temeljito slovo glej, saj hodi ko Kramarjeva Tonka!« »Odkar je žena odšla, zelo slabo Previdnost ni odveč spim,« tarna Gašper pred prijateljem Sinko pride iz šole in se zaupno skloni Poldetom. »Kako to,« se čudi Polde, Uganka šaljivka Neizpolnjena mladostna želja k očetu: »Ati, odslej mi boš pisal do- »kaj nisi stalno govoril, kako si želiš v Kakšna je razlika med jamo in luknjo? Novinar intervjuva novodobnega taj- mače naloge v rokavicah!« hiši ljubega miru?« Odgovor: Jama ima dno, luknja ga pa nima! kuna, iščoč podatke za življenjepis, na »Od kdaj pa to?« je na moč za- »Že res,« odvrne Gašper, »toda žena Ha, ha, ha, kajne, da je dobra? Če ne verjamete, pa preizkusite!

Rešitve: 1. a, 2. c, 3. 4. enajst, 5. 6. sedem, 7. b, 8. 9. 10. generala Maistra. koncu pa postavi še posebno vpraša- č u d e n n e p o s r e d n i p r e d n i k . je s seboj odnesla tudi posteljo!« 2011 maj, Ivančna Gorica | KLASJE 35

Srhljiva železna »trnuljčica«

Pravkar mineva 70 let, ko se je tudi za nas začela druga svetovna vojna. Teda- France Ceglar nja Kraljevina Jugoslavija je pod močnim udarom nemških sil hitro kapitulirala. Nemci so jo k temu prisilili predvsem z močnimi letalskimi napadi na nekatera mesta in na pomembnejše komunikacije. Enajstega aprila 1941 so poslali eska- driljo bombnikov tudi nad dolenjske prometne zveze. Ob tej priliki je nemški bombnik odvrgel težko letalsko bombo na križišče železniške proge in držav- Spomini na drugo svetovno vojno ne ceste, ki iz Radohove vasi pelje proti Velikemu Gabru in naprej proti Treb- njemu. Vendar je težko eksplozivno telo za nekaj metrov zgrešilo cilj in udarilo (5. nadaljevanje) v mehko zemljo med obema komunikacijama, kar je verjetno povzročilo, da se bomba ni raztreščila. Alojz Demec iz Stične, ki je bil tedaj tam blizu doma, V belgijski kasarni, kjer je bilo zbirali- je s pomočjo ostalih vaških fantinov celo zlezel v rov, ki ga je zvrtala orjaška šče odgnanih, smo ostali do 27. julija. bomba. Za vsak primer so ga navezali na vrv, da bi ga potegnili ven, če bi se Tega dne so nas nagnali na kasarniško bil kje zataknil. Po mnenju gospoda Alojza je srhljiva naprava še vedno ondi. dvorišče. Tam so nas klicali po imenih Prav lahko bi se speča »trnuljčica« pod vplivom tresljajev težkih vozil na lepem in pri tem moške zbrali v posebno prebudila in z sedemdesetletno zamudo opravila svoje poslanstvo. Zato bi bilo skupino. Nadeli so nam verige in nas prav, da bi strokovnjaki področje raziskali in »trnuljčico« za vedno uspavali. v pare povezali s ključavnicami. Tako Leopold Sever opremljene so nas gnali na železniško postajo. Tistim, ki smo bili zvezani, je pripadla »čast«, da smo koračili spre- daj, za nami pa ženske z otroki in sta- rejši moški. Zvezani smo imeli »pro- tekcijo« tudi na vlaku, kamor so nas potisnili na železniški postaji: dobili smo potniške vagone z zagrnjenimi zavesami, ostali pa navadne živinske Artiža vas v letih po drugi svetovni vojni vagone. Ko je žalostni sprevod krenil, se ni ustavil vse do Postojne. V Po- stojni so se Italijani očitno čutili do- mače, saj je bilo po njihovem mnenju to že staro italijansko ozemlje, zato so odgrnili zavese in odprli okna za- radi zračenja. Tedaj sta z obeh stra- ni našega vlaka pripeljala transporta Gospod Demec iz Stične je stopil tja, kjer po njegovem leži nevarna naprava. Pre- italijanskih vojakov, morda so šli na več pa se nisva upala tacati tam naokoli, ker sva oba bolj težka; saj veste – da ne rusko fronto. Ti so nas radovedno bi kaj póčilo. Če bi pirotehnike zanimalo, bi šel Alojz tudi njim pokazat »kraj (ne) ogledovali in vzklikali: »Tudi komuni- srečnega imena«. sti, tudi banditi.« Tedaj so nekateri od naših dvigni- li roke in pokazali, da so v verigah. Očitno je to pri italijanskih vojakih Stara novica vzbudilo sočutje, pa so nam skozi okna začeli metati zavojčke cigaret. Predhodno pojasnilo Nekako do konca srednjega veka je bil precejšen del slovenskega narodnega oze- Nazadnje jim je nekdo s kretnjami mlja pod cerkveno (delno tudi posvetno) oblastjo oglejskega patriarha. Ta osebno uspel dopovedati, da nimamo s čim Ena izmed »nabiralnih akcij« v ljubljanski pokrajini za koncentracijska taborišča ni prihajal pregledovat oddaljenih župnij, pač pa je tja pošiljal svoje škofe in še te prižgati, nakar so v naš vagon vrgli vž- v Italiji. poredko. Tako se je primerilo, da so prišli k birmi tudi petdeset in šestdeset let igalice in še več cigaret. To je bila pra- na Reki, ki so jo Italijani imenovali Fi- najnujnejšo potrebo. Za okrepčilo so stari ljudje. va poslastica za kadilce, toda pozneje ume. Tam so nas nagnali na ladjo, ki je nam dali samo vodo. Pred izkrcanjem Leta 1485 je prišel na Koroško patriarhov odposlanec škof Pietro Carli s sprem- se je izkazalo, da je bilo ravno kajenje odplula proti otoku Rabu. Šele na lad- so nam spet nadeli verige in nas gnali stvom, v katerem je bil tudi zelo sposoben pisar Paolo Santonino, ki je nenavadno za mnoge usodno. ji so nas odvezali, da smo si vsaj malo v koncentracijsko taborišče, ki so ga vešče v latinščini opisal dogodke s potovanja. Med drugim je zapisal tudi naslednje: Potem je vlak potegnil in nas iztovoril odpočili roke, se razgibali in opravili tedaj še gradili. »Enajstega oktobra je škof v Orehovju posvetil cerkev svete Helene, popoldne pa so v cerkvi imeli sveto birmo. Priliko je izkoristil goriški grof in dal birmati Nekaj špasov iz starih časov svoje številno spremstvo. Ko je videl, da škof njegove spremljevalce le narahlo udarja po licu, se je razjezil, rekoč: »Nicht gut, Bischof.« (Ni dobro, škof.) Po- tem je stopil za škofom in birmance še sam z vso močjo čofnil po licu. Kmalu nato je grof s spremstvom odjezdil, ne da bi se poslovil od škofa.« (Odlomek) Krilatim pevcem HUMOR PRED STO LETI Santoninov potopis po Koroškem leta 1485 RADIVOJ MIKLAVČIČ - HUJSKI Ugodno priporočilo je ugotovil, da je droben pesek me- Stara »novička« Sonce svetlo gre k zatonu, Gospa je dala oglas, na katerega se hanizem povsem uničil. Lastnik se z je javila gospodinjska pomočnica. urarjevo razlago ni strinjal, zato mu Radovedna opica ptički v gozdu to vedo. je zabrusil: »O, mene pa ne boste Da bi ugotovila njene kvalitete, je »V neki ameriški družini imajo hišna Najprej vsak se sam oglasi, farbali. Sem slišal za peščeno uro, ki poklicala gospo, pri kateri je po- ljubljenca: psa dogo in opico iz vr- je bila polna peska, pa menda prav nato v zboru zapojo. močnica prej delala: »Zanima me, ste orangutanov. Obe živali sta že lepo teče!« kakšna je punca, ki je doslej služila od mladih nog velika prijatelja. Slika V zboru jasno kosa slišim, pri vas – je dovolj umirjena?« kaže, kako pes pusti opici raziskovati »Uh, zelo umirjena, celo prah pusti vmes kraljiček žvrgoli. njegova usta. Za opico je zlasti zani- pri miru,« se je glasil odgovor. miv jezik. Tu se dobesedno udejanja Ko povzamejo še drugi, ljudski rek: prijela ga je za jezik.« pesem krasna zadoni. Razširjeno obzorje Žena: »A tako, že spet greš od Ilustrirani Slovenec, junij 1929 doma? Pred poroko si mi zatrjeval, Ljudska primerljivka Oj, prijateljčki krilati, da ti pomenim ves svet!« le zaspite sen noči. Mož: »Veš, od takrat se mi je znanje Jutri pridem spet poslušat zemljepisa precej povečalo.« Se drži kot oskuben in dan bo lep ko prejšnje dni. Verodostojen dokaz Gospoda roparju: »Roke gor, sicer petelin! Popotnik se je vrnil iz puščave in streljam!« ugotovil, da ima pokvarjeno žepno Zataknjen ropar: »Saj jih imam gor, Ho, ho, ho, kajne, da je dobra? Kaj uro. Odnesel jo je k urarju in le-ta le gledajo dol!« ne bo, saj je oskubena. 36 KLASJE | Ivančna Gorica, maj 2011 Severna stran

Kako so Podgorci državo CXLVIII. rekord okoli prinašali Zajetna glava V Podgorju je bilo pred vojno vele- Se ve, da so ga ubogali. sena kot na drugih. posestvo, ki je imelo najboljšo zemljo Ko je bilo vse na vozovih, je Lojz spo- Tako smo končno razkrinkali krivce brez klobuka v vasi. V duhu splošne kolektivizaci- štljivo zbudil zadružnika, ki je na licu za neuspeh sicer obetajočega sociali- Glave navadno rabijo pokriva- je je bila domačija po končani vojni mesta potrdil, da je vse pošteno kot stičnega gospodarstva – kriv ni nihče la. Te, o katerih bomo govorili pretežno podržavljena in vključena v m e d b r a t i . drug kot težke ženske – preveč so danes, pa živijo brez njih. Gre tako imenovano obdelovalno zadru- Pozoren opazovalec bi bil kajpak za- tlačile. Kdor ne verjame, naj pa še en- kajpak za zelnate glave, ki so go. Zadružniki so se nekaj let »pehali« čuden, zakaj nekateri konji težko vle- krat prebere! poleg buč najbolj spoštovanja za večjo proizvodnjo, ki bi pokazala čejo, drugi pa letijo, kot bi vlekli pe- Leopold Sever vredne – tudi zategadelj, ker so nesmiselno vztrajanje v zasebnem resce: na prvih je bilo še enkrat več nekoliko »človekaste«, vsaj kar kmetijstvu, a ni in ni šlo. Končno so se zgornjega dela tiče. Med naj- obupali in zemljo ponudili vaščanom boljše mojstrice za zelnate glave na spolovino – polovico pridelka vi, vsekakor spada Jožefa Zajc z polovico mi. Malega Globokega. Jožefa vsako Tako so se v zgodnjem poletju Pod- leto pridela spoštovanja vredne gorci, željni dobre košnje, z vso ihto primerke glav. Predlani je glava s kosami zagnali na državne travni- z njenega vrta rahlo presegla 15 ke in nakosili, da se jim je kar samo kilogramov. Letošnja, vidimo smejalo. Suho seno je nakladala vsa jo na fotografiji, je precej skro- vaška srenja po načelu: prvi voz za mnejša, a je navzlic temu dose- nas, drugi za zadrugo in tako naprej gla na tekmovanju prvo mesto. v tem zaporedju. Lojz, spoštovan va- Prve orjakinje dandanes kajpak ščan, je zastopniku zadruge prinesel ni več, zato smo se odločili, da liter vina, ki ga je funkcionar v senci jo odlikujemo posthumno, leto- požulil in potem zadremal, nakladal- šnjo pa v živo, pa bo volk sit in Jožefa Zajc z dvema glavama: za cem pa je starešina priporočil: »Na rekord cel. Jožefa vsako leto iz spodnjo je dobila rekord, za zgornjo pa naših vozovih naj seno tlačijo debele zelnatih glav naredi kislo zelje. spoštovanje. babe, na zadružnih pa suhe punčare!« V letošnjem, ki je še posebej dobro uspelo, je tudi zelnata prvakinja iz tekmovanja. Uspešni gojiteljici želimo, da bi tudi v prihodnje pridelovala tako zajetne kapusnice in da bi ji Tičnica pri Krušnem Vrhu zelje še naprej tako dobro kisalo. Za zaslužen Klasjev rekord ji gredo, se Očitno je bilo v starejši železni dobi ve, iskrene čestitke. Letos pa spet v neizprosen boj za prvenstvo. ozemlje med Trebnjem, Velikim Ga- Leopold Sever brom in Dobrničem živahno pose- ljeno. Številne materialne in imenske zapuščine namreč kažejo, da so imeli Iz zakladnice naših domov naši predniki ondi več sorazmerno močnih gradiških občin. Ena od teh Pred nami je »nov« izdelek domače se je raztezala na območju Krušnega kovaške obrti. Na sliki je v naravni ve- Vrha, Male vasi, Selc, Občine in Knežje likosti, torej meri v dolžino okoli deset vasi. Zanesljiv kažipot v svet davnine je centimetrov. Vaša domača naloga se daleč naokoli znana Tičnica nad Malo glasi: kako so rekli temu pripomočku vasjo. Takoj na začetku naj povem, da in kje so ga uporabljali. Izdelek je lepo se je v tej vasi, tik pod Tičnico pred oblikovan in funkcionalno izdelan, kar slabega četrt tisočletja rodil znameniti pomeni, da je izšel iz rok izkušenega slovenski škof Baraga. Tičnica je skupaj z drugim imenskim bogastvom zapisana tudi na kovaškega mojstra. Vaše domače nalo- Tičnica pri Krušnem Vrhu ima prese- turistični informativni tabli v Mali vasi. Najdemo jo tudi v Atlasu ge bom pregledoval od sredine aprila netljivo dobro ohranjene sledi davne- Slovenije. do sredine decembra, ko se bo leto ga rituala. Obredni plato je sicer ne- začelo obračati. koliko manjši kot drugod, vendar očitno izstopa iz podlage in razločno kaže, da so ga nekoč oblikovale človeške roke. Potrudite se, da bo ocena odlična. Si- Na njem dandanes rastejo gabri, ki so bili načrtno posajeni in ustvarjajo videz nekakšnega zapuščenega parka. Tudi osta- cer pa velja načelo: pomembno je so- le prvine povsem ustrezajo značilnostim slovenskih tičnic: nenaseljena, pretežno porasla z gozdom in bogato obdana delovati in storiti kaj proti pozabi. z arhaičnimi imenskimi ostalinami. Med temi so najzgovornejši: Krušni Vrh, Korenitka, Knežja vas, Pljuska, Roženpelj, Leopold Sever Luža in Občine. Nedaleč proč je tudi Babna Gora, ki pa je zanesljivo spadala v drugo gradiško skupnost. To pričajo med drugim Tičnica pri Babni Gori in druga znamenja. Več znamenj govori, da je bil varovalni sistem zgrajen na Krušnem Vrhu – natančneje na vzpetini, ki je dala tej vasi ime. Ime Krušni Vrh etimološko neposredno ni vezno na kruh, kot bi utegnili pomisliti. Nasilnikov konec Pač pa sta ob izraza v homologiji, temelječi na fizikalnem pojavu krušenja, drobljenja – lastnost, ki jo imata kruh in Letošnji sušec je štel zadnje dneve, ko sem zvedavo hodil ob potoku Bu- kamnine na Krušnem Vrhu. Te so namreč sestavljene iz limonitnih glinencev in tufov. Ti sorazmerno hitro preperevajo kovici. Naenkrat sem začutil, da bolšči vame srep pogled večje živali. Ko in se krušijo. Med produkti preperevanja so tudi ostanki stare žlindre, ki nastaja pri pridelovanju železa, kar dopušča sem se ovedel, sem stopil bliže in videl, da tik ob vodi leži orjaški kragulj z misel na davno železarstvo. razpetimi krili. Z dolgo šibo sem ga nekoliko podrezal in ugotovil, da je mr- Leopold Sever tev. Šele potem sem si ga v miru ogledal. Imel je značilno varovalno (bolje rečeno skrivalno) barvo, ko britev ostre kremplje in strašljiv kljun. Meter je pokazal, da žival čez krila meri dobrih 120 centimetrov – popolnoma raz- pet pa bi zagotovo meril poldrugi meter. Kaj je orjaka pognalo v smrt, lahko le ugibamo. Po vsej verjetnosti je omagal od starosti ali pa ga je pokončala kakšna bolezen. Nehote sem pomislil, koliko različnih živali je končalo pod njegovimi kremplji in kljunom, končno pa se je moral ukloniti smrti tudi sam. Bil je pač krut, vendar nujen člen v svojem ekosistemu. Morda so tudi v člove- ški družbi nujni svoje- vrstni nasilniki, ki po- skrbijo, da se ljudje ne bi preveč pomehkužili. Morda, pravim; nekaj Na Tičnico me je prijazno pospremil znan ljubi- znamenj v zadnjem teljski vinogradnik iz ne preveč oddaljenega Lisca, času že kaže na to. Jernej Lampret. Stoji sredi dobro ohranjenega Leopold Sever obrednega platoja. Lep pogled na Tičnico izpred doma Friderika Barage v Mali vasi.