Pod lupo: Google AdWords • IT oddelek za nove čase? • Pametna telefonija • Upravljanje s kakovostjo podatkov • Predstavljamo: Amazon AWS • Intervju: Boštjan Bregar, direktor podjetja Marg

NOVE TEHNOLOGIJE ZA POSLOVNI SVET Pomlad 2013 / 5,90 € www.monitorpro.si

Razvoj programske opreme Vsi, ki se že dolgo ukvarjamo s programsko opremo, vemo iz izkušenj vemo, da ogromno projektov nikoli ne zaključi faze integracije, saj je bolečina povezana z integracijo nove programske opreme v obstoječo okolje velikokrat preprosto prevelika. Kaj je narobe?

01/13 BESEDA UREDNIKA

Samo naprej! Včasih se zdi, kot da Slovenci nimamo mere. Ni dovolj, da smo se znašli plačevali drage ure programerjev. O njih v intervju- v skupini držav, ki jih je ekonomska kriza najbolj prizadela. Ne, da je vse ju med drugim spregovori Boštjan Bregar, prav tako skupaj težje rešljivo, smo si omislili krizo na političnem in še na kakšnem eden tistih, ki so se s poslom pogumno napotili prek področju. meja domovine. Tudi on ugotavlja, da odličen izdelek ako stanje traja že malone pet let, gospodar- še ne pomeni denarja v žepu. Treba je namreč navdu- stvo pa se medtem opoteka in čaka, da bodo šiti uporabnike in ga znati prodati. tisti, ki so za to izvoljeni in plačani, končno že Zato smo pod drobnogled vzeli najhitreje rasto- ustvarili razmere, da izvlečemo voz iz blata. či trg oglaševanja, Googlov AdWords. Kaj se izplača PaT ga ne. Kot kaže, še vedno nismo dosegli tistega dna, in kako se pri tem čim bolj izogniti brcam v meglo? kjer bi končno spregledali, da bo treba začeti znova. Ker vemo, da so naša podjetja majhna, da si večina Na novih temeljih, tako ekonomskih kot tistih člo- ne more privoščiti pomoči plačanih strokovnjakov in veških. Večina nas ima dovolj korupcije, nepotizma, imajo prav zato nekoliko strahu pred novotarijami. sprenevedanja in sploh posameznikov, ki so v politiki Pa še temeljit pregled projektnih orodij v oblaku, našli primerno zatočišče za svoj finančni in karierni agilnih in klasičnih, obširen članek o zagotavljanju razcvet. kakovosti podatkov ter o tem, kako iz okostenelega Mi smo zato številko raje napolnili z znanji, ki so IT-oddelka izcediti sodobno službo, ki bo odigrala potrebna za zagon projektov. Tokratno temo smo po- svojo nalogo in ustrezno podprla procese v podjetju.

» Mi smo zato številko raje napolnili z znanji, ki so potrebna za zagon projektov.«

svetili razvoju programske opreme, dejavnosti, za ka- Med tehnologijami smo kronološko pregledali do- tero lahko trenutno mirno rečemo, da smo Slovenci gajanje, povezano s kot švicarski sir luknjičavo Javo, v njej zelo uspešni. Tudi zato, ker so v naši sredini po za tiste, ki se vsak dan srečujejo z administratorsko tiho zrasla mala podjetja, ki pri svojem delu upora- prakso, pa smo pripravili pregled orodij za upravlja- bljajo sodobne metode. Zato je tema obarvana neko- nje popravkov. liko bolj agilno. Skratka, medtem je v naravi napočila pomlad. Sti- Na drugi strani imamo še vedno nekaj okorelih snimo zobe in se posvetimo poslu. Potem bo zago- podjetij, ki čakajo, da se vrnejo stari časi debelih krav. tovo napočila tudi na drugih, uvodoma omenjenih Tistih, v katerih so razvijalci vdano programirali za dr- področjih. 6 žavne naročnike, ti pa so dolga leta iz naših denarnic Dare Hriberšek

Kolofon Odgovorni urednik: dare HriberšeK / STROKOVNA UrednikA: Robert Sraka, Vladimir Djurdjič / Lektura: Simona Mikeln / Oblikovanje: Zvone Kukec / Prelom: www.insist.si / Fotografije: / Miha Fras, Bojan Zemljič Nenad Vučić, iStockphoto.com / Ilustracije: / Maja B. Jančič / Naslov uredništva: MonitorPro, Mladina d.d., Dunajska 51, 1000 Ljubljana / tel.: (01) 230 65 00 / faks: (01) 230 65 10 / e-pošta: [email protected] / WWW: www.monitorpro.si / Izdajatelj: Mladina d.d., Ljubljana / PREDSEDNICA UPRAVE: Denis Tavčar Oglasno trženje tel.: (01) 230 65 24 / e-pošta: [email protected] Naročnine in prodaja tel.: 080 98 84, (01) 230 65 30 / e-pošta: [email protected] Tisk: Schwarz d.o.o., Ljubljana / Distribucija: Izberi d.o.o., Ljubljana / naklada: 2.000 izvodov / ISSN: 1855-9476

Kopiranje ali razmnoževanje je mogoče le s pisnim dovoljenjem izdajatelja. Oglasna besedila so objavljena takšna, kot smo jih od naročnikov prejeli. V uredništvu jih vsebinsko in jezikovno nismo spreminjali.

POMLAD 2013 I MonitorPro I 1 MNENJE

V tej strategiji postajajo mobilne rešitve in naprave ključnega pomena, tudi zato, ker poslovno odločanje Mobilnost, v realnem času zahteva, da poslovne procese in do- godke procesiramo kadar koli in kjer koli. Ekstremne razmere v poslovanju pač ne poznajo ločnice med sodelovanje poslovnim in zasebnim življenjem. Po drugi strani pa bodo prav mobilne naprave omogočile, da program- ske rešitve poenostavimo, izluščimo in prikažemo, pa in odločanje v čeprav le na zaslonu žepnega telefona. Ko smo že pri ločnici med poslovnim in zasebnim, bo ta po eni plati ostala še vedno prisotna oziroma se realnem času bo celo povečala - tedaj ko govorimo o varnosti in za- ščiti poslovnih informacij. Podjetja in prek njih ponu- dniki rešitev bodo naredili vse, da bo poslovni interes V današnjih gospodarskih razmerah čas za odločanje, spremembe poslovne stra- zaščiten v vsakem trenutku. tegije in prilagajanje trgu postaja srhljivo kratek. Občutno krajši, kot je bil še pred To se začenja kazati v vse večjem naboru poslovnih nekaj leti, in na žalost brez možnosti popravnega izpita. V ospredje zato še bolj rešitev na mobilnih napravah, pa naj gre za tablice ali kot do zdaj prihajajo informacijske in druge rešitve, ki lahko pomagajo slediti telefone. Tudi največji svetovni ponudniki, kot so HP, temu hitremu tempu. Namesto besed sistematičnost in celovitost danes precej IBM, SAP in Oracle, v svojih najnovejših izdelkih go- pogosteje govorimo o prilagodljivosti ter iznajdljivosti. Tudi na področju IT. vorijo predvsem o mobilnosti, tako z vidika aplikacij kot tudi upravljanja dostave, hrambe in dostopa do Vladimir Djurdjič poslovnih podatkov. Nič več ne bo prepuščeno sluča- ju ali zgolj volji, vestnosti uporabnika. edavno sem prebral analizo, v kateri razi- Če bi sodili po dogajanju na nedavni konferenci skovalci postavljajo napoved, po kateri naj MWC, posvečeni mobilnim napravam, se nam bližajo bi že leta 2016 okoli 70 odstotkov najdobič- časi telefonov z dvema osebnostnma, ki bosta strogo konosnejših podjetij uporabljalo poslovne ločeni ena od druge. Del telefona bo upravljalo pod- Nrešitve za odločanje v skoraj realnem času. V jetje in dostop iz zasebnega dela ter zasebnih aplika- ozadju bodo seveda potekale analize velikih cij ne bo mogoč. Nadzor nad tem delom bo vsakem količin podatkov (big data) tako rekoč, med- trenutku v domeni upraviteljev podjetja in ga bo po tem ko nastajajo, ogromno poslovnih odlo- potrebi mogoče tudi hitro in učinkovito »ukiniti«. Ra- čitev bo temeljilo na algoritmih za poslovno zloge si lahko zamislite tudi sami. napovedovanje. Koncept BYOD seveda predvideva, da imamo lahko Toda to je le končni del kopice spre- na službenem telefonu tudi prostor za zasebni del in memb, ki se bodo hitro dogajale v na- obratno. Na ta način računalniška industrija, podjetja slednjih letih. Programi za podporo in uporabniki priznavajo, da mobilne naprave po- poslovnim procesom, kot jih pozna- stajajo ključnega pomena v obeh vidikih življenja, za mo danes, se bodo morali močno končne uporabnike pa poenostavitev in zanašanje na spremeniti, da bodo lahko držali ko- enega, a ključnega digitalnega asistenta. rak s hitrim tempom. Postopki, kot Obvladovanje poslovnih procesov ne bo izraženo sta paketno procesiranje in periodič- več v monolitnih programih, ki jim ohlapno danes no poročanje, bodo postali del prete- pravimo ERP, temveč v nizu precej bolj ohlapno po- klosti, saj ne bodo zmogli zagotavljati vezanih programov, spletnih storitev in najrazlič- pravočasnih odgovorov. nejših naprav. Medsebojno povezljivost med njimi » Če bi sodili po dogajanju na nedavni konferenci MWC, posvečeni mobilnim napravam, se nam bližajo časi telefonov z dvema osebnostnma, ki bosta strogo ločeni ena od druge.«

Še bolj kot do zdaj se bodo okrepila orodja začenjamo definirati prav v današnjih časih. Kakšna za skupinsko sodelovanje in predvsem postopki, bo končna podoba, ta hip še ni jasno, zagotovo pa ne povezani z njimi. Nekateri temu že pravijo eks- bo centralizirana in v domeni zgolj enega podjetja ali tremno sodelovanje, ki je nekakšna mešanica se- ponudnika. danjih dokumentnih sistemov, portalov, orodij za Pot do novega ustroja poslovnih informacijskih re- družabno mreženje in trenutno sporočanje. šitev še zdaleč ni jasna, definirana in brez pasti, toda Toda hkrati bodo tovrstne rešitve morale poeno- tudi napake je potrebno delati, da na koncu uberemo staviti nekatere stvari. Zagotovo bo treba zmanj- pravo pot. Morda je rešitev v tem, da pred naslednjim šati količino ključnih podatkov, ki vplivajo na korakom naredimo analizo tveganj. Če so koraki do- poslovno področje, in na tak ali drugačen način volj majhni, so tudi tveganja sprejemljiva. Prav nov izluščiti tiste, ki so najrelevantnejši. Ne naza- ustroj programov, ki jih prinašajo mobilne naprave, dnje so poslovni uporabniki le ljudje, ki lahko njihova preprostost, so lahko razlog, da cilje doseže- naenkrat kakovostno procesirajo le omejeno mo morda prej, kot bi pričakovali. 6 količino informacij.

2 I MonitorPro I POMLAD 2013 KAZALO

Pod Lupo: Spletno oglaševanje ni več tabu V precej široko zastavljeni anketi, na katero se je odzvalo 23 podjetij iz različnih panog, smo izvedeli, da vsi uporabljajo spletno oglaševa- nje pri svojih marketinških aktivnostih, velika večina pa tudi možno- sti oglaševanja preko Googla – predvsem z AdWords.

32 Google AdWords

Domača IT- oddelek za nove Razvoj programske IT- apokalipsa čase opreme Vladno varčevanje je krepko zarezalo v pro- Vprašanje je, ali IT- oddelki, organizirani in Vsi, ki se že dolgo ukvarjamo s programsko račune domačih računalniških podjetij, in delujoči po načelih, ki izvirajo izpred več opremo, vemo iz izkušenj vemo, da tudi IT branža IT se je pridružila nekaterim desetletij, še lahko kakovostno izpolnjujejo ogromno projektov nikoli ne zaključi drugim, kjer je težko najti prosto zaposlitev. svojo vlogo, ki jo imajo v današnjem faze integracije, saj je bolečina povezana Poglejmo, kakšno je trenutno stanje in kako času. Zanj so značilne hitre spremembe z integracijo nove programske opreme kaže za naprej. poslovnega okolja, zaostrene konkurenčne v obstoječo okolje velikokrat preprosto razmere, globalizacija in tudi siceršnje prevelika. Kaj je narobe? zaostrovanje gospodarskega okolja.

12 I Trendi 19 I Menedžment 41 I Tema številke

4 I MonitorPro I POMLAD 2013 KAZALO

V današnjih časih rešitev za takšno ali drugačno telefoniranje zagotovo ne primanjkuje. Toda v odvisnosti od tega, kje TRENDI smo, kako in s kom se 06 Novice pogovarjamo, so lahko stroški komunikacij 11 Dogodki med številnimi 12 Domača IT- apokalipsa rešitvami drastično 14 Intervju: Peter Hajdu, generalni različni. direktor Cisca za jugovzhodno Evropo 15 Pametna telefonija

MENEDŽMENT Podjetja morajo imeti ažurne in 19 IT- oddelek za nove čase pravilne podatke 23 Orodja za projekte v oblaku o svojih strankah, 26 Upravljanje s kakovostjo podatkov dobaviteljih, izdelkih in storitvah, če želijo učinkovito izvajati PRAKSA marketinške akcije 30 Igra zadetkov in učenja na napakah in komunicirati z 31 Kampanja, kako? vsemi vpletenimi v poslovne procese. 35 Spletno oglaševanje ni več noben tabu V vse hitrejšem poslovnem 38 Poslovni primer: Nova bančna okolju smo pod stalnim shramba pritiskom izdelati bolje, hitreje in – če se da – še 41 Tema: Nič več izgovorov ceneje. Rešitev je v agilnih 43 Tema: Izkoristimo notranje rezerve metodah. 45 Kako naprej? 48 Poslovni primer: Energija na spletu

LJUDJE 50 Čez deset let bomo povsem drugačni 54 Portret: Tomaž Poznič 55 Pomladno prebujanje 56 Branje 58 Obilica znanja s kančkom zabave

TEHNOLOGIJA Boštjan Bregar je 60 Upravljanje popravkov mlad poslovnež, a kljub temu star maček 62 Zastonjski pomočniki slovenske IT-scene. 64 Velike ideje za mala podjetja Trenutno dela v 66 Knjigarnar prevzema tudi največje Londonu, kjer poskuša prodreti z lastno IT-posle vizijo družabnega 70 Zapravljajmo! poslovanja. 72 Zbogom, orodje

Oglasi

ADC OVITEK 2 / MLADINA 3, OVITEK 3 / PASADENA 18 / FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO 37 / BIRING BIRO 69 / ANNI OVITEK 4

POMLAD 2013 I MonitorPro I 5 TRENDI I NOVICE

Raziskava o ranljivostih Oracle in MSU sta se poravnala Število varnostnih lukenj, ki prežijo na podatke uporabnikov Montclair State University in Oracle sta razrešila spor, ki ga je za- Oken, se je lani povečalo za pet odstotkov, krivci pa so v veliki ve- netila draga in domnevno zanič implementacija njihove rešitve čini aplikacije, ki ne prihajajo iz Microsoftovih programerskih ERP. Podrobnosti poravnave ostajajo skrivnost. delavnic.

Tako pravi raziskava podje- Montclair State University tja Secunia, ki je v letu 2012 (MSU) je sicer z okoli 18.000 zabeležilo 9.776 varnostnih študenti druga največja uni- vrzeli v izdelkih 421 različnih verza v ameriškem New Jer- ponudnikov. Petina teh ran- seyju, ki si je pred leti zaže- ljivosti nosi oznako kritičnih lela zamenjati več kot četrt ali celo visoko kritičnih, torej stoletja star administrativni pomenijo resno nevarnost sistem. Na razpisu je zmagal za uporabnike. Oracle s svojim PeopleSoft Secunia raziskavo izvaja ob ERP, pogodba pa je bila težka pomoči svoje aplikacije Per- okoli 20 milijonov ameriških dolarjev. 4,3 milijone so odšteli za li- sonal Software Inspector cence, za 15,7 milijona pa je bila ocenjena sistemska integracija, ki (PSI), s katero so tudi ugotovili, da je na povprečnem računalniku bi jo v 25 mesecih opravil prav tako Oracle. naloženih 72 programov, pri čemer prevladujejo Microsoftovi. Med Implementacija se je začela leta 2009 in se že čez leto dni zaustavi- prvih petdeset naloženih programov je njihovih v povprečju kar 29. la po celi seriji sporov in prekoračenih rokov, dokler ni sodu izbila Kljub temu pa ti zakrivijo le 14 odstotkov varnostnih ranljivosti, pre- dno zahteva Oracla, da MSU doplača še osem milijonov dolarjev. ostanek pa odpade na druge ponudnike. In kdo so ti? Ker univerza tolikšnega zneska ni želela poravnati, so Oraclovi lju- Googlov Chrome je v letih 2011–2012 zabeležil kar 291 ranljivosti, dje preprosto odkorakali s prizorišča. Univerza je tožila, v tožbi so Mozilla Firefox 257, Apple iTunes 243, sledi pa Flash Player s 67, Java omenjene precej grde stvari, kot so, denimo, pogodbena prevara, s 66 in Adobov Reader s 43. velika malomarnost, izsiljevanje za milijone dolarjev in podobno. Poročilo je sicer v tem delu nekoliko sporno, saj predstavniki Secu- Oracle pa je predlani sprožil nasprotno tožbo, v kateri predstavnike nie niso preveč zadovoljivo pojasnili nekaterih posebnosti v meto- univerze obtožuje, da premalo razumejo tehnologijo in korake, ki dologiji. Ena takih je, ali napaka, za katero je kriv Flash, šteje tudi za bi pripeljali do uspešnega zaključka projekta. napako v spletnem brskalniku. V šali lahko še navržemo, da bo Java Prevare in malomarnosti je bil Oracle lani sicer oproščen, še vedno v poročilu za prihodnje leto najverjetneje pridobila kako mesto ali pa se je podjetje moralo zagovarjati zaradi nespoštovanja določil dve. pogodbe. Se pa, spodbudno, izboljšuje čas, v katerem ponudniki tovrstne Zdaj sta se stranki, kot rečeno, poravnali, del sporazuma pa je tudi luknje pokrpajo. Spoštljivih 80 odstotkov jih je imelo ustrezen po- dogovor o molčečnosti, zaradi česar podrobnosti nobena stran ne pravek na voljo že isti dan, ko je javnost za ranljivost izvedela. Pri želi razkriti. Znano pa je, da bo MSU po novem namenil dodatno tem naj bi bili – tako predstavniki Secunie – še posebej prizadevni vsoto, od 10 do 20 milijonov dolarjev, da bi projekt dokončali ob razvijalci spletnih brskalnikov. pomoči zunanjega sistemskega integratorja. secunia.com www.oracle.com

XenMobile MDM za iOS in Android Podjetje Citrix je izdalo programsko opremo MDM (Mobile device management), pravzaprav preimenovan, prenovljen in dopolnjen izdelek podjetja Zenprise, ki so ga prevzeli lanI.

Pri Citrixu sicer pravijo, da so z aplikacijami ter enoten app store za delom šele na začetku, saj počasi, oskrbo z aplikacijami. košček za koščkom, integrirajo Zen- Mobile Solutions Bundle dalje odlikuje prisove tehnologije s svojimi. Že zdaj dejstvo, da za varne povezave ne pa bodo lahko mobilni uporabniki potrebuje več omrežij VPN, saj je vanj varno dostopali do Citrixovih aplika- vgrajen varen spletni brskalnik, ki delu- cij WorkMail email app, XenDesktop, je prek protokola SSL, tako za Applove GoToMeeting, ShareFile in Podio. naprave kot za Android. To Citrixu Podoben dostop pa bodo imeli tudi omogoča strežniški Nestscaler, ki je do ključnih aplikacij podjetja, razvi- prav tako v njihovi lasti in ob pomoči tih pri drugih ponudnikih, denimo katerega lahko po želji vzpostavijo na SAP-ovih in Microsoftovih. tisoče povezav SSL. Kajpada so vsi po- XenMobile MDM skuPaj s CloudGa- datki, do katerih dostopajo zaposleni teway tvori paklet Mobile Solutions prek XenMobile MDM, šifrirani, in to na Bundle, ki podjetjem omogoča pri- način, da lahko šifrirni ključ velja le za lagodljivo upravljanje tako službenih kot zasebnih mobilnih naprav, prvo branje dokumenta ali pa deluje le, ko se uporabnik zadržuje v upravljanje identitet z enotnim vpisom (t. i. single sign-on), varno podjetju. elektronsko pošto, brskalnik, deljenje datotek, nadzor nad mobilnimi www.citrix.com

6 I MonitorPro I POMLAD 2013 NOVICE

Zaposleni v strahu za zasebnost Amazon še z oblačnim podatkovnim skladi- Raziskava na temo trenda BYOD kaže potrebo po boljšem ščem ozaveščanju uporabnikov in po vpeljavi inteligentnejših varnostnih politik. Osemdeset odstotkov zaposlenih na- Podatkovno skladišče z imenom Redshift je le še ena od storitev na mreč meni, da nadrejeni tako ali drugače vdirajo v njihovo Amazon Web Services (AWS), ki jo je mogoče najeti po potrebi na zasebnost. zahtevo. Raziskavo je opravila družba Harris, in sicer po naročilu pod- Pri Amazonu kajpak računajo – tako kot pri vseh drugih svojih storitvah –, jetja Fiberlink, izsledki pa kažejo, da bo do konca letošnjega da bodo stranke privabili z zmogljivostjo storitve in zlasti z nižjim stroški, leta 65 odstotkov globalnih podjetij vpeljalo nekakšno obli- predvsem začetnimi, kot bi jih pomenila vzpostavitev lastnega podatkov- ko politike BYOD, samo 11 odstotkov pa jih takih načrtov v nega skladišča na lokaciji. To namreč običajno pomeni precejšen naložbe- bližnji prihodnosti nima. Toda, kot kaže raziskava, pri izbiri ni zalogaj za podjetje, drago pa je tudi kasnejše upravljanje skladišč. rešitve je potrebna določena mera previdnosti. Nekatere re- Najetje zmogljivosti pri AWS pa naj bi po besedah predstavnikov Amazona šitve MDM (Mobile Device Management) namreč ponujajo stalo le desetino take investicije, administracija oblačnega skladišča pa se tudi lokacijsko sledenje naprav, kar 82 odstotkov vprašanih izvaja samodejno. uporabnikov ocenjuje kot nedopusten vdor v zasebnost. Stranke imajo na voljo različne modalitete najema, tako lahko skupaj z Prav tako so zaskrbljeni poslovni uporabniki, saj naj bi nad- AWS Management Console dobijo najmanj 2 TB veliko podatkovno skladi- rejeni spremljali spletne strani, ki jih obiskujejo, pa čeprav šče, lahko pa tudi gručo 16 x 2 TB oziroma 16 x 16 TB, pomnilnik pa je moč po delovnem času, 86 odstotkov pa je zaskrbljenih zaradi najemati v apoenih po 15 ali 120 GB. neavtoriziranega brisanja njihovih zasebnih podatkov, kot Najcenejša izvedenka podatkovnega skladišča bo tako stala 85 dolarskih so fotografije, glasba in elektronska sporočila z njihovih mo- centov na uro, z rezervacijo in s še nekaterimi drugimi ugodnostmi pa bilnih naprav, in zato, ker bi nadrejeni imeli vpogled v name- naj bi bilo moč ceno znižati pod 1000 ameriških dolarjev na terabajt na ščene aplikacije. leto, kar utegne biti ob dejansko zagotovljeni varnosti in zanesljivosti (vsi Prav zato pri Fiberlinku opozarjajo, da morajo biti podjetja podatki naj bi se sproti kopirali na Amazonov Simple Storage Service) enako zaskrbljena za zasebnost svojih uporabnikov, kot so za mamljivo za marsikatero podjetje, ki razmišlja o vzpostavitvi lastnega varnost svojih poslovnih podatkov. Nekatera že uporabljajo podatkovnega skladišča. rešitve MDM, ki omogočajo natančne nastavitve zasebnosti, Redshift lahko uporablja strojno podprto šifriranje AES-256 tako za osnov- a kljub temu v podjetju ugotavljajo, da so taki ukrepi v praksi no skladišče kot tudi za njegove varnostne kopije, podatke v tranzitu pa so še precejšnja redkost. zavarovani z enkripcijo SSL. www.harris.com Pri Amazonu so se lotili tudi problema nalaganja velikih količin podatkov. Te je moč v oblak spraviti na več načinov, denimo prek njihovega zasebne- ga omrežja AWS Direct Connect, ki omogoča prenose do hitrosti 1 Gbps. bo povezal in Lync aws.amazon.com V San Diegu so na prvi konferenci Lync predstavili termin- ski načrt za to komunikacijsko platformo.

Poglavitna novica je se- Salesforce rekordno veda sprega Skypa, na- Oblačni velikan je na letni ravni presegel mejnik treh milijard ameri- menjenega domači rabi, ških dolarjev prihodkov in krepko presegel pričakovanja borznih po- in Lynca, ki je namenjen srednikov. poslovnim okoljem, kar je resnici na ljubo javnost že Fiskalno leto so zaključili pri 3,05 mi- dlje časa pričakovala, vsaj lijarde dolarjev in tako za 35 odstot- od izida Lync Serverja 2013 kov izboljšali lanskoletni izid. To pa še oktobra lani. Med obema ni vse: tudi prihodki zadnjega četrtle- odjemalcema bo tako mogoče deliti prisotnost stikov, hitra tja, 835 milijonov dolarjev, niso bili od sporočila in glasovne pogovore, vse to naj bi delovalo že letos muh. Lani jih je bilo v istem obdobju junija. Možnost medsebojnih video pogovorov pa bo morala za 632 milijonov, kar je 32-odstotni počakati še nekaj časa, pri Microsoftu pravijo, da približno skok in obenem največja rast med poldrugo leto. Pred časom so v podjetju dokončali tudi reor- ameriškimi velikimi podjetji. To se je ganizacijo, po kateri je ekipa, ki razvija Lync, podrejena tisti, seveda nemudoma poznalo na ceni njihove delnice, ki je ob novici po- ki stoji za Skypom. skočila za pet odstotkov, s 169,22 dolarja na 177 dolarjev. V zadnjem kvar- Druge s tem povezane pomembnejše novosti so še izid Lync talu so tako delničarji na delnico zaslužili 51 centov, kar je 11 centov več, 2013 mobile apps za Windows Phone in iOS, različica za An- kot so predvidevali borzni analitiki. droid pa naj bi bila nared nekaj pozneje. Nekje sredi priho- Tudi obeti jim za zdaj še ne kažejo črnih oblakov: prihodki v naslednjem dnjega leta naj bi bila nared nova različica Lync Server 2014, četrtletju naj bi se dvignili na 887 milijonov (+28 odstotkov), celoletni pa do takrat pa naj bi tudi Lync Online (Microsoftova oblačna naj bi se povzpeli na 3,87 milijarde dolarjev (+27 odstotkov). različica Lync Serverja) opremili s podporo za glasovno spo- Predsednik uprave in izvršni direktor Salesforcea Marc Benioff je dosežke ročanje za velika podjetja. Mimogrede, kljub popularnosti pospremil z željo, da podjetje čim prej doseže štirimilijardno znamko, že oblaka ima trenutno še vedno okoli 90 odstotkov uporabni- kratkoročno pa imajo za cilj deset milijard. Da posebnih težav na poti kov Lynca tega nameščenega na lokaciji podjetja. do cilja ne bodo imeli, pove podatek, da so samo v zadnjem četrtletju Na konferenci so še povedali, da bodo že v bližnji prihodnosti sklenili 150 novih pogodb, od katerih je vsaka vredna najmanj milijon Microsoftovi partnerji – med njimi tudi Polycom – ponudili dolarjev. Devet pogodb pa je bilo celo osemmestnih, je novinarjem še poslovne konferenčne sisteme naslednje generacije z že vgra- izdal Benioff. jenim Lyncom, poimenovane Lync room system. www.salesforce.com www.microsoft.com

POMLAD 2013 I MonitorPro I 7 TRENDI I NOVICE

Na voljo je predogled Windows 8 Embedded Ugledna nagrada že drugič podjetju Nišni OS za inteligentne sisteme Windows 8 Embedded je vstopil v razvoj- NIL no fazo »relase preview«. V polni različici naj bi bil na voljo v prvi polovici Družba NIL je na januarski konferenci Cisco Global letošnjega leta. Learning Partner v mehiškem Cancunu že drugič za- pored prejela priznanje za inovativnost na področju Čeprav ne gre za izdelek, ki izobraževalnih rešitev. bi žel množično zanima- nje, so Okna Embedded že Nagrajene so bile njihove rešitve Technology-Led Trai- 15 let pomemben del raz- ning (TLT), Skills Application Tools ter Advanced Engi- ličnih industrijskih naprav, neer Program, običajno pa tovrstne nagrade dobijo par- ki jih v našem vsakdanu tnerji, ki se ponašajo z najboljšimi rešitvami na trgu in verjetno najpogosteje sre- so s svojim delom zgled znotraj panoge. Pri ocenjevanju čujemo v podobi blagajn in pridejo zlasti v poštev inovativnost pri razvoju rešitev, terminalov POS. Skratka, uspešnost sodelovanja s Ciscom ter z drugimi partnerji, govora je o segmentu, kjer dobri poslovni izidi ter seveda sama kakovost izvajanja je zanesljivost delovanja tečajev. najpomembnejša premisa. Pri NIL so ob tem povedali, da je nagrada sad večletnih OS bo na voljo v treh okusih, in sicer Windows Embedded 8 Standard, ki naložb in razvoja njihovega portfelja izobraževalnih je modularna različica običajnih Oken z nekaj dodatnimi tehnologijami za rešitev. »NIL se je vedno trudil za najnaprednejše izo- različne potrebe industrijskih naprav. Gre pravzaprav za platformo, na ka- braževalne rešitve, podprte z odlično vsebino in vrhun- teri Microsoftovi partnerji gradijo ekosistem aplikacij za tovrstne naprave. skimi inštruktorji. Nagrajene rešitve so tako le zadnje v Windows Embedded 8 Pro je primerljiva s polno različico Oken, le da bo vrsti inovacij, ki smo jih ustvarili v dvajsetletni zgodovini na prodaj prek drugega, »embedded« prodajnega kanala. Windows Embed- našega članstva v programu Cisco Learning Partner,« je ded 8 Industry pa je rešitev s prednastavljenimi konfiguracijami in je bila do pojasnil Marjan Bradeško, vodja razvoja izobraževalnih zdaj poznana pod imenom Embedded POSReady product. Kot so povedali vsebin v družbi NIL. pri Microsoftu, so ime spremenili, ker nov operacijski sistem daleč presega NIL je namreč Ciscov partner na področju izobraževal- zgolj področje Point-Of-Service naprav in naj bi ga v prihodnje pogosteje nih storitev že 20 let in ima znotraj programa najvišji na- srečevali tudi drugod. ziv Cisco Specialized Learning Partner. Podjetje zato po Novosti se nanašajo zlasti na uporabo pri zaslonih na dotik. Tudi tukaj bo lastnih besedah uživa zaupanje vodilnih svetovnih pod- uporabniška izkušnja bogatejša za zaznavanje več dotikov, gest in drugih jetij na področju informacijskih tehnologij – poleg Cisca novosti iz običajnih Oken, dodane so Plug and Play možnosti, ki bodo olaj- so med njimi še EMC, VMware, Microsoft, IBM, HP, RSA, šale razvoj perifernih naprav, morda najpomembnejša pa je izboljšana po- IronPort, PHD Virtual in VCE –, svoj prodajni portfelj pa vezljivost naprav navzven, zlasti z morebitno infrastrukturo podjetja v obla- dopolnjujejo še s ponudbo sodobnih infrastrukturnih ku. rešitev in storitev v oblaku. www.microsoft.com www.nil.si

HP Converged Storage tudi v Sloveniji V podjetju Hewlett-Packard so še za naš trg predstavili novosti pri svojih rešitvah za shranjevanje podatkov.

Med ključne novosti v ponudbi sodijo rešitve HP 3PAR StoreServ mala in srednje velika Storage, HP StoreAll Storage in HP StoreOnce Backup, prav tako pa podjetja ter geografsko je novo tudi poenotenje do zdaj različnih linij za različne velikostne ločene poslovne enote. razrede podjetij pod eno samo arhitekturo. HP StoreVirtual Storage HP 3PAR StoreServ 7000 Storage je srednje zmogljiva platforma s 4130, ki zasede pol manj štirimi kontrolerji, na voljo v različici HDD ali SSD ter kombinirani, ki prostora kot njen pred- je sposobna opraviti 320.000 vhodno-izhodnih operacij na sekundo hodnik, a ima podvojeno – kar je po zatrjevanju predstavnikov podjetja kar 2,4-krat več, kot kapaciteto diskovnih zmorejo konkurenčni izdelki podobnega cenovnega razreda. Cene pogonov, je na voljo od za HP StoreServ 7200 se začno pri 20.000 evrih, za HP StoreServ 7.500 evrov dalje. 7400 pa pri 28.000 evrih. Pri HP napovedujejo Novost je tudi HP StoreAll Storage, prilagodljiva platforma za do- veliko zanimanja za stop do podatkovnih gradnikov in datotek, ki zmanjšuje potrebo po novosti, kar utemeljujejo administratorskem osebju in strojni opremi ter omogoča poenosta- s podatki iz raziskav, po vljeno upravljanje velikih količin podatkov in podatkov v oblaku. HP katerih veliko podje- StoreAll Storage je na voljo s ceno okoli 0,90 evra za GB podatkov. tij porabi tudi do 70 HP StoreOnce 2000 in 4000 Backup, združena s programsko opremo odstotkov svojih IT-proračunov za kapacitete, ki nato v praksi ne HP StoreOnce Catalyst (licenca stane od 380 evrov dalje), pa zagota- shranjujejo podatkov, administratorji pa izgubljajo čas z usklajeva- vljata učinkovito migracijo podatkov in visoko zmogljivo deduplika- njem in upravljanjem desetin nezdružljivih shranjevalnih sistemov. cijo. StoreOnce 2000 Backup sistem svojo tržno pot začenja pri ceni Posledica tega so rigidne IT-infrastrukture, ki podjetja silijo v škodlji- 7.500 evrih, model 4000 pa pri 17.000 evrih. ve kompromise med funkcionalnostjo in cenovno dostopnostjo. Novost je tudi HP StoreVirtual Storage, razširljiva platforma za shranjevanje podatkov v virtualiziranih okoljih. Optimizirana je za www.hp.com

8 I MonitorPro I POMLAD 2013 NOVICE

BizTalk Server 2013 že aprila? XLAB v skupnem boju proti botnetom Microsoft bo najverjetneje aprila izdal BizTalk Server 2013, pogla- Slovensko podjetje XLAB bo skupaj s še 28 partnerji iz 14 evropskih vitna novost pa naj bi bil nov model licenciranja. držav sodelovalo v boju proti t. i. robotskim omrežjem oziroma, kot jih imenujemo še drugače, botnetom. Licenciranje naj bi bilo po novem vezano na procesorska jedra in ne več na število procesorjev, kot je to veljalo v dosedanji različici 2010, Po zadnjih ocenah naj bi kar vsak peti računalnik prek okužbe postal kljub temu pa to naj ne bi dvignilo stroškov uporabnikom, razen v del takega zlonamernega omrežja, ki ga napadalci pogosto uporabijo nekaj skrajnih primerih. Nekateri analitiki celo menijo, da bodo pri za pošiljanje neželenih elektronskih sporočil, za prikrivanje identitete Microsoftu za BizTalk uporabili kar model, ki ga uporabljajo pri zara- pri spletnih napadih ali pa se kako drugače okoristijo z oddaljenim čunavanju SQL Serverja 2012. dostopom do naprav članov takega omrežja. Novica sicer prihaja iz dobro obveščenih virov blizu Microsofta, po- Februarja je v Frankfurtu potekal uvodni sestanek partnerjev, ki sode- trdili pa so jo tudi že nekateri njihovi partnerji, denimo poljski Mul- lujejo pri novem evropskem projektu Advanced Cyber Defence Center tishoring.info, ki se ukvarja s poceni zunanjim izvajanjem storitev za (ACDC). Projekt sofinancira Evropska unija in je prva tovrstna inici- podjetja v Evropi. ativa s področja evropske spletne računalniške varnostne strategije. Pri Microsoftu za zdaj ostajajo skrivnostni, razen da so konec lanskega Projekt bo koordiniralo nemško Združenje podjetij spletne industrije, leta najavili skorajšnji prihod beta različice BizTalk Serverja 2013. Za z njim pa naj bi razvili paleto storitev za izboljšanje spletne varnosti. zdaj je še znano, da bo različico 2013 moč namestiti strežniško, na Med poglavitnimi cilji projekta sta razvoj sistema za hrambo in ob- lokaciji podjetja, druga opcija pa je najemanje kot storitev v okviru veščanje (t. i. Clearing House) ter posredovanje podatkov o potenci- Windows Azure. Prav tako naj bi kupci obeh različic, Standardne in alnih računalniških nevarnostih. Sistem bo ob pomoči agentov, ki jih Enterprise, s SA (Software Assurance) licenco dobili tudi neomejene bodo razvili partnerji, prejemal poročila o potencialnih nevarnostih pravice do virtualiziranja programske opreme. na omrežju in na podlagi tega obveščal končne uporabnike. www.microsoft.com Proračun pilotnega projekta ACDC znaša 16 milijonov, vse skupaj pa naj bi predvidoma delovalo vsaj prihodnji dve leti in pol. www.xlab.si Mingle, novo družabno orodje Podjetje Infor bo aprila izdalo povsem novo orodje za družabno- -sodelovalno delo, ki bo med sabo povezovalo tudi različne plat- SRC v finalu Contactless & Mobile Awards forme. 2013 Domače podjetje SRC se je med več kot stoterico prijavljenih uvr- Infor, ki je zadnje čase zaslovel tudi z odmevnimi prevzemi, je stilo med finaliste za nagrado Contactless & Mobile Awards. Mingle oklical kar za orodje nove generacije. Kot so sporočili, ga bo mogoče namestiti na lokaciji podjetja ali pa uporabljati kot storitev Na tekmovanju sicer sodelujejo z v oblaku. Zadeva naj bi bila posebna v tem, da ne bo povezovala rešitvijo NFC s področja mobilnih samo običajnih poslovnih aplikacij na isti platformi, kot so koledar, tehnologij v kategoriji Customer opomnik, Google apps in drugo, pač pa bo z njimi povezala tudi za- Experience. Skupaj s SRC so v fi- ledne sisteme v podjetju. To naj bi po izjavah predstavnikov podjetja nalu tudi znana podjetja, kot je povsem spremenilo dosedanjo družabno paradigmo, ko so bili ljudje Casino/Think&Go, zmagovalci povezani z drugim zaposlenimi, niso pa bili povezani s podatki. letošnjega MWC v Barceloni, ter Pri Inforju so Mingle v popolni tajnosti razvijali zadnji dve leti in globalne korporacije, kot sta Sony in Watchdata. pol, temelji pa na njihovem programskem ogrodju (framework), Pri SRC so v sporočilu za javnost še zapisali, da odlična uvrstitev imenovanem ION, ki je do zdaj predstavljal tudi njihov najdobičk- njihove rešitve dokazuje, da uporabniško vrednost njihovih izdelkov onosnejši izdelek. Gre za izjemno prilagodljivo orodje, ki z uporabo poleg strank visoko vrednotijo tudi strokovnjaki s področja mobilnih industrijskega standarda XML med sabo povezuje različne poslovne rešitev. sisteme v podjetju. Podelitev nagrad bo 30. aprila v Londonu. www.infor.com www.src.si

Gartner: Letos za IT 3,7 bilijona USD rasla v povprečju za 4,5 odstotka na leto. Številko so v zadnjem če- Napoved globalne potrošnje, kot jo vidi analitska hiša, bi bila od trtletju nekoliko popravili navzdol, saj se je ocena prodaje tabličnih lani potemtakem višja za 4,2 odstotka, ko je znašala 3,6 bilijona računalnikov nekoliko znižala, zaradi prihoda cenovno ugodnejših dolarjev. androidnih naprav, kar je v povprečju močno znižalo cene. Poslovna programska oprema naj bi po podatkih Gartnerja letos Tako pravi njihov indikator Gartner Worldwide IT Spending Forecast, navrgla 296 milijard dolarjev, kar je 6,5 odstotka več kot lani, trg pa ki spremlja trende na področju strojne in programske opreme, IT- bodo zlasti poganjala področja, kot so varnost, upravljanje shranje- -storitev in na telekomunikacijskih trgih. Tokratno raziskavo so po- vanja podatkov, programska oprema CRM (Customer Relationship spremili s komentarjem, da se v svetu počasi izteka obdobje s krizo Management) ter seveda vseprisotne velike količin podatkov (big povzročenih negotovosti in pesimizma, ki sta kot dejavnika zadnja data) in druga podatkovna orodja. leta najbolj negativno vplivala na rast. Prav zato naj bi se ta že letos Največji IT-trg po obsegu (lani 1,6 BLN USD) ostaja trg telekomuni- povečevala hitreje kot do zdaj. Kljub temu pa bo nezanemarljiv del kacij, kljub temu pa bo v tem segmentu grafikon rasti še nekaj na- letošnje povečane porabe posledica tečajnih razlik med valutami slednjih let pretežno vodoraven. To je posledica upadanja prihodkov držav proizvajalk in dolarja – številka bi bila sicer manjša za 0,3 od- na področju fiksne in mobilne telefonije, kar ponudniki pokrivajo stotne točke. z zaslužki iz podatkovnega prometa. Ta je lani znašal 22 odstotkov Za naprave (sem štejejo računalniki, tablice, mobilni telefoni in ti- celotnega trga telekomunikacijskih storitev, do leta 2016 pa naj bi skalniki) naj bi tako letos porabili 666 milijard ameriških dolarjev, dosegel že tretjinski delež. kar je 6,3 odstotka več kot lani. Do leta 2016 naj bi prodaja naprav www.gartner.com

POMLAD 2013 I MonitorPro I 9 TRENDI I NOVICE

SAP-ovi načrti za prihodnost HP-jev prevzem Autonomyja v preiskavi Nova družina Dellovih strežnikov bo zasnovana na enakih temeljih Potem ko so preiskavo že pred časom začeli preiskovalni organi kot Stampede, desetpetaflopni superračunalnik, ki bo na University v ZDA, se je zdaj zanjo odločila tudi britanska agencija za resne of Texas v Austinu dokončan prihodnje leto. poneverbe.

Za družbo je dvanajst zaporednih četrtletij z dvoštevilčno rastjo; stroj- Že novembra lani pa je 8,8 no opremo še naprej prepuščajo partnerjem, dobre možnosti za rast milijarde dolarjev vredno vidijo v e-poslovanju. tožbo začel sam HP, potem Nedavno prevzeto podjetje Ariba z lastnim omrežjem za e-poslova- ko je za enak znesek leta nje je tisto, v katero v družbi SAP polagajo upe za prihodnjo rast, vsaj 2011 prevzel britansko pod- tako, kot jo je do zdaj zagotavljala pomnilniška platforma HANA, na jetje Autonomy, ki je v svo- kateri lahko po novem tečejo vse aplikacije, ne le analitične njihove jih računovodskih izkazih Business One suite. skrivalo domnevno precej Eden od obeh izvršnih direktorjev družbe, Jim Hagemann Snabe, je »sfrizrane« številke. ob tem povedal, da čeprav HANA zahteva posebno strojno opremo, Ustanovitelj podjetja, Mike Lynch, sicer zanika vse obtožbe. S tem podjetje za zdaj še ne bo zašlo v hardverske posle, pač pa bodo uba- v zvezi je konec lanskega leta vodstvu HP poslal odprto pismo, v danje s tem še naprej prepuščali partnerjem, ki pa delajo po njihovih katerem jim očita zlasti, da se, preden so obtožbe prišle v javnost, natančnih specifikacijah. niso z njim niti posvetovali. Ariba naj bi predstavljala SAP-ov odgovor na trend povezanosti. Po Predstavniki HP so še poudarili, da dejavno sodelujejo s preisko- njihovih podatkih namreč med sabo povezana podjetja za polovico valnimi organi v obeh državah. Prav v času izida revije bo potekala lažje povečujejo prodajo in druge poslovne kazalnike. Aribino omrežje tudi letna skupščina delničarjev HP, na kateri naj bi prav zaradi pre- med sabo povezuje milijon partnerjev v 190 državah, ki na ta način av- šibkega nadzora v primeru Autonomy zahtevali »glavi« dveh članov tomatizirajo številne procese prodaje in s tem prihranijo pri stroških. upravnega odbora ter zamenjavo revizorske hiše Ernst & Young, ki Podjetje je v zadnjem četrtletju pred prevzemom s transakcijami v po njihovem mnenju ni delovala neodvisno. Taka so, denimo, stali- svojem omrežju zaslužilo 47,3 milijona, z naročninami na storitve pa šča naložbene družbe CtW Investment Group, ki prek pokojninskih še 95 milijonov ameriških dolarjev. skladov posredno zastopa interese več kot šest milijonov članov Pri SAP pa še niso zaključili prevzemov, saj nameravajo v kratkem ku- ameriških sindikatov. piti kanadsko podjetje Camilion, ki izdeluje zavarovalniško program- Za zabelo dogajanja je poskrbela še postranska novica, da prav bri- sko opremo. V družbi menijo, da so številne zavarovalnice po svetu v tanska agencija za resne poneverbe, ki primer preiskuje, za upra- položaju, ko še vedno vztrajajo pri tradicionalnih sistemih, ki ne doha- vljanje dokumentov uporablja programsko opremo, ki jo je razvil jajo več sodobnih potreb, zato bodo Camilionove izdelke zdaj vključili Autonomy. Predstavniki agencije so to v sporočilu za javnost sicer v svoj paket Business All-in-One for Insurance ERP, ki bo tovrstnim potrdili, a tudi zagotovili, da to ne more vplivati na njihovo nepri- ustanovam ponudil možnost, da modernizirajo svoje poslovanje. stranskost v preiskavi. www.sap.com www.hp.com

HP s strežniškima novostma V podjetju zatrjujejo, da nova rezina ProLiant WS460c Gen8 ob pomoči izboljšane virtualizacije namizij zniža opera- tivne stroške in poveča učinkovitost sistema. Obenem so predstavili tudi ohišje BladeSystem c7000 Platinum.

Tako je morda najpomembnejša delijo prek več GPU in CPU. značilnost novih rezin podpora kar V rezine je vgrajen Intelov procesor štirikrat večjemu številu virtualnih na- Xeon E5-2600, strežniki pa podpirajo mizij, po katerih je vse več povpraše- do osem grafičnih procesorjev. Pod- vanja, odkar uporabniki vse pogosteje prti so nVidia Quadro 3000M, 1000M, uporabljajo mobilne naprave in želijo 500M ter Quadro 6000 in 5000. tudi prek njih dostopati do poslovnih Obenem so pri HP predstavili tudi informacij. Večje število virtualnih na- novo ohišje BladeSystem c7000 mizij na strežnik pa preprosto pomeni Platinum, ki naj bi prek prenovljene- tudi do 60 odstotkov nižje stroške na ga omrežja in vodil omogočalo večji enega virtualnega odjemalca, zatrju- pretok podatkov. Uporabniki bodo jejo pri HP. zraven prejeli še HP Systems Insight Sodelovanje s podjetjem nVidia pa je Manager server management, orodje, na drugi strani rodilo boljši izkoristek ki administratorjem omogoča hitro grafičnega procesorja, ki omogoča prostorsko identifikacijo določenega prenos slike visoke ločljivosti na strežnika v podatkovnem centru. oddaljene odjemalce, pri čemer se GPU še posebej dobro odreže pri The HP ProLiant WS460c Gen 8 blade je že na prodaj, in sicer od izvajanju kompleksnih večnitnih večpredstavnostnih in inženirskih 5.037 ameriških dolarjev dalje, medtem ko se cene za BladeSystem aplikacij. nVidia pri tem razvija tehnologijo VGX, pri kateri se virtu- c7000 Platinum začno pri 4.999 dolarjih.

alizirajo grafična jedra in na ta način se lahko posamezni procesi www.hp.com

10 I MonitorPro I POMLAD 2013 DOGODKI I TRENDI

Ne spreglejte!

8.-10. april Samit100, Arandželovac, Srbija www.samit100.org

15.-17. april Dnevi slovenske informatike 2013, Porto- rož, Slovenija www.dsi2013.si

23.-25. april Microsoft NT konferenca, Bled, Slovenija www.ntk.si

14.-16. maj PCIM Europe 2013, Nürnberg, Nemčija www.mesago.de/en/PCIM Fujitsu Lifebook4Life, februar, Trakoščan Prav tako je poslovnežem namenjena ta- blica Stylistic Q572, z diagonalo zaslona 10'' Obilo novosti pri Fujitsuju in težo le 820 gramov. Da gre za poslovno 15.-17. maj Fujitsu je partnerjem in novinarjem v napravo, kaže cela vrsta varnostnih me- SIRikt 2013, Kranjska Gora, Slovenija Hrvaškem Trakoščanu že kakšen teden dni hanizmov, od bralnika prstnih odtisov do www.sirikt.si pred sejmom CeBIT predstavil svoje novo- modula TPM (Trusted Platform Module) in sti na področju strojne opreme. šifriranja celotnega trdega diska. Druga skupina novosti se nanaša na kon- 21.-23. maj Gre predvsem za prenosnike, tablice ceptno linijo Fujitsu X Line, kjer je nova po- CIO Europe Summit 2013, Kilkenny, Irska www.ciosummiteu.com in osebne računalnike all-in one, ki bodo nudba sestavljena iz vse-v-enem osebnega predstavljali konico njihove poslovne po- računalnika, tankega odjemalca Futro X in nudbe. Eden od posebnežev je LifeBook zaslona X23T-1 HL. Naprave so namenjene 4.-8. junij T902, preklopni prenosnik z diagonalo 14'' zlasti tistim, ki jih pesti prostorska stiska. Computex 2013, Tajpej, Tajvan na dotik občutljivega zaslona, ki ga je moč Vse troje povezuje 23-palčni zaslon LED www.computextaipei.com.tw obračati v vse smeri. Stylisic Q702 je hibrid, polne HD-ločljivosti, po želji na dotik. torej naprava, ki jo lahko uporabljamo bo- Peščici novinarjev so na dogodku prika- disi kot prenosnik ali tablični računalnik, zali tudi nekatere še povsem prototipne no- 5. junij saj je 12-palčni zaslon mogoče po potrebi vosti, ki bodo že v bližnji prihodnosti ople- IDC Cloud Leadership Forum, Ljubljana, ločiti od tipkovnice, nanj pa je mogoče pi- menitile Fujitsujevo poslovno linijo. Slovenija sati s prsti ali s priloženim pisalom. Odli- Dare Hriberšek idc-cema.com/eng/events kuje ga izjemna lahkost, saj brez tipkovnice tehta le 850 gramov. 5.-6. junij Diggit 2013, Ljubljana, Slovenija www.diggit.si Agito, Izzivi današnjega poslovanja, desetih letih gonilo sprememb štirje glavni januar, Ljubljana trendi, in sicer mobilnost, družabno povezo- vanje, oblak in velike količine podatkov ozi- 9.-13. junij roma t. i. big data tehnologije. 26. Blejska konferenca, Bled, Slovenija Pripravljeni na vse Mišo Brus iz podjetja Agito je prikazal na- bledconference.org/index.php/eConferen- Nadvse aktualna vprašanja, kako trenu- čin vzpostavitve korporativnega portala, ki ce/2013 tne gospodarske razmere vplivajo na poslo- naj bi podjetju zagotovil platformo za boljšo vanje, kateri so poslovni izzivi prihodnosti komunikacijo in sodelovanje zaposlenih, po- ter kako izboljšati komunikacijo in sode- skrbel za večjo urejenost informacij in ure- 10.-13. junij lovanje zaposlenih, so bile teme tridnevne jeno poročanje ter za pregled in upravljanje Cloud Expo 2013, New York, ZDA konference v organizaciji podjetja Agito. vsebin, dokumentov, poslovnih procesov in www.cloudcomputingexpo.com projektov. Podjetje, sicer specializirano za razvoj pro- Omenimo še Andreja Miheliča iz podjetja gramske opreme, je sicer tudi prvo sloven- Akrapovič, ki je predstavil primer uspešne Na spletni strani www.monitorpro.si sko podjetje, ki se je uvrstilo med finaliste uvedbe celovite poslovne rešitve, ki je pove- najdete aktualni koledar dogodkov in svetovnega izbora najboljših Microsoftovih zala vse poslovne procese na področju od- izobraževanj, ki ga lahko prenesete v svoj partnerjev. nosov s partnerji (B2B) in strankami (B2C). osebni koledar. Že prvi dan je Biljana Weber iz slovenske V podjetju so namreč želeli v petih letih po- Pripravljate dogodek, ki ga vodilni podružnice Microsofta udeležencem pred- večati prihodke za približno 100 odstotkov, v informatiki in njihovi sodelavci ne smejo stavila ključne izzive, kot jih vidi Microsoft. svojo partnersko mrežo pa vključiti več tisoč zamuditi? Glede na dogajanje v tehnološki panogi novih partnerjev. Pošljite nam podatke o tem pravočasno na Microsoft ocenjuje, da bodo v naslednjih Bojan Zemljič naslov: [email protected].

POMLAD 2013 I MonitorPro I 11 TRENDI I KAM PIHA VETER?

Domača IT-apokalipsa

Vladno varčevanje je krepko zarezalo v proračune domačih računalniških podjetij, še posebej tistih, ki so se specializirala za razvoj informacijskih rešitev za državne organe. Čeprav se večina še drži »nad vodo«, so mnoga že odpustila del zaposlenih in tudi branža IT se je pridružila nekaterim drugim, kjer je težko najti prosto zaposlitev. Poglejmo, kakšno je trenutno stanje in kako kaže za naprej.

Dr. Simon Vavpotič

e lani smo v naši reviji ob pomo- či spletne aplikacije Supervizor (http://supervizor.kpk-rs.si) raz- krili podjetja, ki so v največji meri odvisnaŽ od dobave storitev ter strojne in programske opreme državi in njenim insti- tucijam. Tokrat smo na spletni strani Ajpe- sa pregledali njihova zadnja letna poročila, da bi ugotovili, kolikim od njih je uspelo za svoje rešitve poiskati nove trge in v letu 2011 povečati dobiček. Žal poročil za 2012 v času nastajanja članka še ni bilo na voljo. Večje dobičke so imela večinoma le podjetja z manj kot 50 odstotnim deležem letnih pla- čil iz državnih organov. Iz podatkov o finančnih transakcijah državnih organov zasebnim sektorjem v preteklih desetih letih smo poiskali naj- večje dobavitelje računalniške strojne in programske opreme ter storitev. Na prvih treh mestih so SRC, d. o. o., S&T, d. d., in IBM Slovenija, d. o. o. Pri vseh lahko v letu 2011 glede na leto 2010 zaznamo od 25- do 50-odstotni upad dobička, ki se sicer nana- ša na vsa področja njihovega poslovanja. Denimo, SRC, d. o. o., je od države prejel za 28 odstotkov manj plačil, kar je sicer okle- Graf plačil, kot ga prikaže spletna aplikacije Supervizor. stilo njegov dobiček, kljub temu pa so letos že na novo zaposlovali. Podobno so pri IBM Slovenija lani že iskali visoko usposobljen ri odnesli še slabše. Denimo, SIMT je že 23. čanje dobička v primerjavi z letom poprej. kader. Je pa res, da to večinoma niso službe novembra 2010 v stečaju. Temu primerna je tudi njihova politika za- za tiste, ki so ravno zaključili študij in še ni- Krizne razmere terjajo odločno ukrepa- poslovanja. majo veliko delovnih izkušenj. Nekaj je tudi nje, še preden podjetje zaide v spiralo sta- S poglabljanjem gospodarske krize v Slo- ponudb za študentsko delo. gnacije, iz katere ni več izhoda, vendar je veniji se spreminja tudi struktura iskanih le malo vodilnih pripravljenih na korenite poklicev v računalništvu. Namesto tehnolo- Nekateri se znajdejo, drugi spremembe poslovanja. Pogosto je razlog gov, analitikov in vodij projektov zdaj pod- ne strah pred neznanim in bojazen, da bi z no- jetja raje iščejo samo programerje z višjo ali Med dvajsetimi največjimi dobavitelji vimi razvojnimi projekti v času krize pora- visoko stopnjo izobrazbe s področja raču- programske opreme velja izpostaviti tudi bili še tiste kapitalske rezerve, ki naj bi jim nalništva ter z nekaj leti delovnih izkušenj ZZI, d. o. o., ki je po podatkih iz Supervizorja pomagale prebroditi najhujša krizna leta. prek študentskega dela. Vlogo vodenja pro- v letu 2010 prejel kar 73 odstotkov držav- Nekateri lastniki so se zato že pred leti jektov prevzema višji menedžment, vloge nih plačil glede na vse prihodke. V letnem odločili, da svoja podjetja prodajo tujcem s analitikov in tehnologov pa programerji. poročilu za 2011 je ZZI izkazal za več kot širšo prodajno mrežo. Nizozemski ComTra- četrt milijona evrov izgube in je bil v letu de Group B. V. je maja 2008 za 32 milijonov Delovna mesta 2012 prisiljen odpuščati. Graf nadaljnjih evrov prevzel Hermes Softlab, d. o. o., (da- Medtem ko ulica politikom vpije »Gotof državnih plačil za lani kaže, da je ZZI prejel nes ComTrade, d. o. o.), ki uspešno posluje si!«, številna prej cvetoča slovenska računal- še skoraj 27 odstotkov manj plačil kot leta predvsem zaradi projektov za tuje trge. V niška podjetja znižujejo plače in odpuščajo 2011. Med največjimi »igralci« so jo nekate- letu 2011 je beležil skoraj desetkratno pove- zaposlene. Mnogi brezposelni diplomanti

12 I MonitorPro I POMLAD 2013 KAM PIHA VETER?

in mladi strokovnjaki poskušajo odpreti gotovljen, bo verjetno raje najelo samostoj- študijem računalništva in psihologije na lastno podjetje ali postati samostojni pod- nega svetovalca, ki ga bo kasneje morebiti Harvard Collegeu izdelal svojo prvo spletno jetniki. Za veliko izmed njih je še posebej celo zaposlilo. aplikacijo Facemesh, ki je študentom omo- zanimiv program enkratne državne po- gočala glasovanje o relativni učinkovitosti moči v znesku 4.500 evrov. Zanj lahko, ob S trebuhom za kruhom? svojih kolegov. Vendar ga prvi neuspeh, ko predložitvi poslovnega načrta, kandidirajo Mnogi menijo, da je v času hudega po- so pristojni v nekaj dneh aplikacijo prepo- tisti, ki so na Zavodu Republike Slovenije manjkanja služb edina možnost zaposlitev vedali, njega pa disciplinsko kaznovali, ni za zaposlovanje prijavljeni kot brezposelni v tujini. V EU imajo diplomanti precej mo- odvrnil od nadaljnjega dela. Dobra zami- vsaj tri mesece in opravijo izobraževanje žnosti za zaposlitev v nemško govorečih sel je prinesla tudi odlične poslovne izide za samostojne podjetnike. Vendar se mno- državah, predvsem Nemčiji in Avstriji. Eden in pri 23 letih je postal milijarder, danes pa gi ne zavedajo, da bodo morda morali del izmed zaposlitvenih pogojev je zato pogo- vrednost njegovega premoženja ocenjujejo prejetega denarja vrniti, če njihov s. p. ne bo deloval vsaj dve leti. Bolj bi se morali osre- diniti na to, da bodo s svojimi izdelki, sto- ritvami ali prihodki iz kapitala zagotavljali redne prihodke za svoj mesečni dohodek in Veliko uspelih zamisli in veliko zastonjskih aplikacij prispevke. Znesek 4.500 evrov ob zviševa- nju prispevkov za socialno, zdravstveno in za mobilne telefone prihaja tudi iz slovenskih logov in pokojninsko zavarovanje pokrije stroške za ustvarjalcem že prinašajo redne dohodke. manj kot eno leto. Zato se samo zastavlja vprašanje, ali bodo podjetja poslej namesto zaposlovanja nove delovne sile raje najemala podizvajalce. »One-man-bands«, kakor nekateri radi ime- sto aktivno znanje nemškega jezika. Znanje na 9,4 milijarde dolarjev. Facebook je ostal nujejo samostojne podjetnike, predstavlja- tega ob po poplavi kandidatov pogosto zah- za uporabnike zastonj, dobiček pa še vedno jo potencial za veliko cenejše vzdrževanje tevajo tudi slovenski delodajalci, saj večina prinašajo oglaševalci. obstoječih programskih rešitev, saj nima- posluje z nemško govorečimi državami. Take in podobne poslovne modele sicer jo administracije, njihov mesečni strošek Drugi so prisiljeni iskati delo zunaj EU. poznamo že vsaj od začetkov zastonjskih za računovodske storitve pa je minimalen Možnosti za zaposlitev v Veliki Britaniji so spletnih iskalnikov, kakršen je Google. Sto- (okoli 50 evrov). Vendar taka oblika zaposli- pičle, saj tudi njihovi diplomanti s težavo ritve so za uporabnike zastonj ali neverjetno tve nudi veliko manjšo stopnjo varnosti kot najdejo delo. Med najzanimivejšimi drža- poceni, saj mora ponudnik pridobiti veliko redna zaposlitev. Njihov delovnik ni omejen vami za emigracijo sta Avstralija in Kanada, uporabnikov, da lahko živi samo do obja- na 40 ur tedensko, ampak je odvisen le od vendar ne smemo pričakovati, da bomo ve oglasov. Premajhen obseg uporabnikov trenutne količine dela in pogodbenih rokov. tam zlahka našli delodajalca, ki nam bo pri- je lahko poguben. Mnogi se še spomnimo, Tudi daljša bolezen je lahko vzrok za izgubo pravljen sponzorirati delovno vizo. Večina kako je popularna brezplačna slovenska poslov in posledično prenehanje dejavnost. visoko izobraženih iskalcev zaposlitve si jo spletna stran za elektronsko pošto, www. Kaj pa kakovost projektne dokumentaci- mora zagotoviti prek posebnih programov email.si, leta 2009 prenehala delovati, upo- je? Številni samostojni podjetniki tu ne vi- za migracijo, v katere lahko vstopijo le, če rabniki pa so zato izgubili veliko shranjenih dijo dodane vrednosti. Vse delo opravljajo prej opravijo mednarodni izpit iz aktivnega sporočil in hkrati tudi svoj poštni predal. sami, zato dobro poznajo svoje projekte. znanja angleškega jezika, IELTS (eno opra- Veliki ponudniki storitve elektronske pošte, Hkrati ne želijo, da bi izgubili posel. Slabša, vljanje stane okoli 200 evrov), in plačajo kot so Google, Yahoo in MSN, so se brez te- kot je dokumentacija, ki jo predajo naroč- pristojbine (npr. za Avstralijo okoli 2.400 žav obdržali, saj so morebitno izgubo lahko niku, toliko manj je verjetno, da bo lahko evrov). K temu je treba dodati, da ima de- financirali tudi drugih prihodkov. Podobno njihov posel prevzel kdo drug. Pogosto je lovna viza pogosto omejen rok trajanja, vlo- velja tudi za slovenske internetne opera- pomembna le »lepa fasada« oziroma funk- ženih sredstev za pridobitev pa ni mogoče terje, ki so storitev varnih poštnih predalov cionalnosti, ki jih uporabnik vidi na zaslo- povrniti, tudi če vize ne izkoristimo. vključili v ceno plačljive storitve dostopa do nu, zadaj pa je lahko kakršna koli koda, tudi Čeprav se iskanja dela v tujini lahko lo- interneta. taka, ki jo je zelo težko in drago vzdrževati. timo tudi od doma, je treba vedeti dvoje. Vseeno ni vse tako črno. Veliko uspelih Tudi podjetja niso imuna za tovrstne Prijava na delovno mesto v tuji državi brez zamisli in veliko zastonjskih aplikacij za prakse. Predvsem tista s slabo notranjo or- delovne vize bo praviloma neuspešna. Ne- mobilne telefone za popularni operacijski ganizacijo pogosto delujejo skoraj kot cehi kateri tuji delodajalci niso pripravljeni prve- sistem Android prihaja iz slovenskih logov. računalniških mojstrov. »Mojstrom« je po- ga pogovora opraviti prek videokonferenč- Res je, da še zdaleč ne dosegajo Facebooka, gosto skupno le to, da so zaposleni pri istem ne povezave (npr. Skype), ampak si želijo kljub temu pa ustvarjalcem že prinašajo delodajalcu. In bog ne daj, da bi kdo od njih osebni razgovor. Najverjetneje bomo zato redne mesečne dohodke. A je vseeno malo prekoračil meje svojega aplikacijskega »vr- zaposlitev dobili, če se z veljavno delovno takih, ki lahko od objave oglasov ob pomoči tička«. Ta bo prvi izgubil službo, saj bodo vizo preselimo v tujo državo in se vključimo take programske opreme živijo. njegov »vrtiček« ostali mojstri uničili z ne- med tamkajšnje iskalce zaposlitve. A to po- prestanim nagajanjem. meni dokaj visok začetni strošek, ki znaša Negotovost Vsekakor je treba poudariti, da obstajajo vsaj 1.000 evrov na mesec na osebo, odvisno Ostaja upanje, da bo gospodarska kriza tudi svetle izjeme. Samostojni strokovnjaki pač od tega, koliko časa bomo iskali zapo- prinesla očiščenje in na koncu nov razcvet z veliko izkušnjami, predvsem svetovalci, so slitev. slovenske računalniške industrije. V na- lahko v veliko pomoč podjetjem pri zagonu sprotnem se lahko zgodi, da bomo Slovenci ali vodenju zahtevnih projektov. Podjetje, ki Sprva zastonj, potem za samo še prevajali tujo programsko opremo na nekem področju še ni poslovalo z državo, denar v lastni jezik, razvoj pa bo omejen le na iz- se bo težko prijavilo na razpis, če si prej ne Še ne 29-letni Mark Zuckerberg, eden od delavo vmesnikov za povezavo z obstoječi- zagotovi ustrezne strokovne pomoči. Ker pa petih soustanoviteljev spletnega mesta za mi informacijskimi sistemi in butično stroj- uspeh na razpisu nikoli ni stoodstotno za- družabno mreženje, Facebook, je že med no opremo. 6

POMLAD 2013 I MonitorPro I 13 TRENDI I KAJ MENIJO

Internet stvari bo največja sprememba odkar poznamo internet

Oblak, mobilnost in video so trendi, ki trenutno najbolj vplivajo na razvoj informatike in informacijskih rešitev. Peter Hajdu, generalni direktor Cisca za jugovzhodno Evropo, meni da bosta velik pečat pustila tudi nova generacija delovne sile ter internet stvari. Prav zato bodo podjetja potrebovala novo informatiko, ki bo preprosto boljša.

Miran Varga

Sodobna informatika se spreminja, posta- Cisco je eno izmed podjetij, ki pogosteje matike je namreč izreden, še posebej zdaj, ja vse bolj storitveno orientirana. Kako na kot drugi omenja internet stvari. Kako bo ko storitve ustvarjajo čedalje več prihodkov te spremembe gledate v Ciscu? ta vplival na naša življenja? podjetij. Direktor informatike kar naenkrat Danes tako pri poslovnih kot domačih Internet stvari prinaša največjo spre- ni več odgovoren le za IT-operacije, temveč uporabnikih največ šteje le uporabniška membo, odkar se nam je zgodil internet. Šlo bedi tudi nad obvladovanjem podatkov in izkušnja. IT postaja vse bolj seksi, skratka bo za pravo revolucijo. Danes je komunika- iskanjem vrednosti v njih. privlačen v očeh uporabnikov, zato se lažje cija med napravami in stroji šele v povojih, uveljavlja v poslovnem svetu. Največjo spre- 99 odstotkov stvari še ni povezanih, tiste, ki Poslovni izidi družbe kažejo, da vas upad membo v prid rasti storitev je prineslo prav pa so, so omejene na nekakšne otočke. Naše gospodarske aktivnosti v Evropi in svetu računalništvo v oblaku. Oblak ni več le pri- napovedi ocenjujejo, da bo do leta 2020 v ni zmotil. Kako ste se soočili z izzivi, ki sta vlačna nova beseda, s katero bi se prodajala splet in med seboj povezanih kar 50 milijard jih prinesli finančna in gospodarska kriza? stara tehnologija, temveč pomeni evolucij- naprav. Po zaslugi nepredstavljivih milijard V Ciscu smo ponosni na dejstvo, da smo ski korak pri prenosu sodobnih tehnologij senzorjev, vgrajenih v te naprave, se bo obli- ena redkih globalnih korporacij, ki v teh ča- v poslovna in domača okolja. Danes tako kovala nova dimenzija inteligence, in to na sih še vedno beleži rast. Danes nikomur v v informatiki ne potrebujemo več »škatel«, skoraj vseh področjih – bolje bomo razu- poslu ni lahko. Veliko vlagamo v razvoj, saj temveč nam zadostuje že dostop do njih. V meli naravo, zdravila in medicino, morebiti verjamemo, da le stalno inoviranje in izbolj- Ciscu nismo sledilci sprememb, saj nam ta nas bodo tudi avtomobili vozili sami. Vsa ševanje prinašata uspehe. Postali smo tudi vloga ne ustreza. Nove trende v industriji in ta inteligenca pa bo prikladno shranjena v bolj osredotočeni, v ospredje smo postavili gospodarstvu nasploh poskušamo prepo- podatkovnih zbirkah in uporabna za najra- svoj posel, inovacije ter uporabnike. Vsak znati, še preden se dejansko uveljavijo in se zličnejše stvari. naš zaposleni danes razume, kaj želi korpo- nanje pripraviti, biti vodilni, jih narekovati racija narediti oziroma ustvariti. Osredinili in soustvarjati. Informatika torej postaja vse pomembnej- smo se na pet področij, kjer vidimo svojo ša. Zakaj pa vendarle še ne dosega prepo- prihodnost, in sicer na podatkovne centre, Kateri trendi pa bodo po vašem mnenju znavnejše vloge v vseh podjetjih? video, sodelovanje, mreženje ter poslovne najbolj preoblikovali industrijo IKT? Pogled na informatiko v poslu se spremi- arhitekture. Tudi v času gospodarske krize Prvi je vsekakor računalništvo v oblaku. nja počasi. Vedeti morate, da je informatika nismo zmanjšali naložb v razvojne projekte. Če morebiti menite, da se je že danes večina več desetletij v očeh lastnikov kapitala pa Če se ne motim, smo lani za razvoj namenili podatkov in IT-storitev preselila v velike po- tudi direktorjev veljala zgolj za stroškovni okoli šest milijard ameriških dolarjev, kar je datkovne centre, vam lahko povem, da naše center ali pa podporno službo. Šele danes okoli 14 odstotkov prihodkov podjetja. In to ocene kažejo, da bo čez tri leta v oblakih kar se podjetja začenjajo zavedati, da postaja se nam vedno znova obrestuje. pet- do šestkrat več informatike kot danes. omogočevalec novih poslov. V globalnem Pravzaprav bo takrat »oblačne« že več kot svetu, prepredenem z e-poslovanjem in raz- Vsako leto poskrbite tudi za kakšen odme- polovica svetovne računalniške moči. vijajočim se m-poslovanjem postaja IT eno ven nakup drugega tehnološkega podjetja. Eden večjih trendov je tudi video, ki je redkih področij, kjer je moč doseči opaznej- Kakšno sestavljanko pravzaprav sestavlja- pravzaprav »glavni krivec« za vse te ogro- šo konkurenčno prednost. te? mne količine podatkov, ki se danes pretaka- Kupujemo le podjetja in rešitve, ki ustre- jo po omrežjih in strežnikih. Vsem so nam V zadnjem desetletju so številna podjetja zajo naši viziji celovite ponudbe rešitev in blizu bogate vsebine, a le malokdo pomisli, ustvarila tudi mesto direktorja informati- storitev. Lani smo za podjetje Meraki odšteli da njihovo ustvarjanje in distribucija zahte- ke. Je danes njegova vloga kaj manj podre- 1,2 milijarde ameriških dolarjev, a smo s tem vata ogromno zmogljivosti. Ste morda vede- jena? nakupom prejeli pomembne tehnologije in li, danes vsega nekaj gospodinjstev porabi Vsekakor. Danes CIO ni več zgolj vodja rešitve za upravljanje tako omrežij oblakov več pasovne širine kot so jo včasih porabila ekipe tehnikov, ki bi skrbel, da bodo IT-in- kot tudi programsko opremo za enostavnej- velika podjetja? frastruktura ter z njo povezane storitve delo- ši pregled in upravljanje omrežij. Za podje- Potem imamo še mobilnost. Mobilni vale brezhibno. Vloga sodobnega direktorja tje NDS, ki premore vrhunske tehnologije promet raste, vse odkar obstajajo mobilna informatike se spreminja – vse več podjetij in rešitve s področja videa, smo odšteli celo omrežja in nič ni videti, da bi se zaustavil, pričakuje, da bo čez noč postal nekakšen pet milijard zelencev. Za vsemi nakupi je se- prej nasprotno. direktor inovacij. Potencial sodobne infor- veda premišljena poslovna strategija, ven-

14 I MonitorPro I POMLAD 2013 KAJ MENIJO I TRENDI

darle nakupujemo le na fokusnih področij in še to le rešitve in tehnologije, za katere bi potrebovali (pre)več časa za razvoj, tako pa lahko strankam in partnerjem hitreje ponu- dimo občutne konkurenčne prednosti.

Pomudiva se še malce v domačih logih. Mesto Ljubljana prav te dni postavlja naj- večje mestno brezžično omrežje WiFree, za katerega je pomembne gradnike prispeval tudi Cisco. Kako je projekt WiFree videti skozi vaše oči? Ljubljanski WiFree je zgleden pilotski projekt, za katerega sem prepričan, da bo hitro dobil posnemovalce v različnih evrop- skih mestih. Veliko mest namreč spremlja ta projekt brezplačnega mestnega brezžičnega omrežja, sodobna mesta pa se, podobno kot podjetja in države, potegujejo za pozornost, vlagatelje, turiste itd. Obenem bi se mo- rala lokalna skupnost zavedati, da je tako omrežje velika priložnost za številna doma- ča podjetja, da na njem zgradijo svoje stori- tve in jih ponudijo uporabnikom.

Lokalna Cisco pisarna je v zadnjih letih občutno napredovala. Čemu pripisujete največ zaslug za rast? Uspehi družbe Cisco Slovenija temeljijo na dobrem delu celotne slovenske ekipe, ki tako kot korporacija na prvo mesto posta- vlja stranke in reševanje njihovih poslov- nih ter tehničnih izzivov. V zadnjih letih smo opravili tudi občutno reorganizacijo, prav z namenom kakovostnejše podpore strankam. Zaznali smo, da velik delež naših strank, tudi podjetij iz Slovenije, ni prisotnih zgolj lokalno, temveč delujejo v različnih dr- žavah regije. In ta si želijo enako kakovostne podpore in rešitev povsod, kjer so aktivna. Danes v Ciscu partnerje pokrivamo z enega mesta in celovito. S tem so veliko pridobi- la predvsem podjetja, ki imajo manjše eki- pe tehničnega osebja in manj tehnoloških znanj, saj na ta način, ko svoje specialiste pošiljamo na pomembne projekte v celi re- giji, tudi širimo znanje.

V preteklosti so podjetja Ciscove projekte in rešitve pobliže spoznavala na dogodku Cisco Expo. Ta z letošnjim letom postaja regijsko srečanje. Kakšne novosti si lahko obetamo od večjega dogodka? Drži, dogodek, poimenovan Cisco Con- nect, bo nasledil Cisco Expo. Gre za medna- rodno konferenco, ki sledi naši ideji regijske širitve. Prepričan sem, da bomo skupaj s strankami in partnerji poskrbeli, da si bodo udeleženci prvi Cisco Connect, ki se bo med 20. in 22. majem odvijal v Dubrovniku, za- pomnili po kakovostni izmenjavi znanj, predstavitvah najboljših tehnologij in pro- jektov. Ne nazadnje bomo na njem predsta- vili več regijskih zgodb o uspehu ter prime- rov najboljših praks. 6

POMLAD 2013 I MonitorPro I 15 TRENDI I POSLOVNE KOMUNIKACIJE

Pametna telefonija

V današnjih časih rešitev za tako ali drugačno telefoniranje zagotovo ne primanjkuje. Toda v odvisnosti od tega, kje smo, kako in s kom se pogovarjamo, so lahko stroški komunikacij med številnimi rešitvami drastično različni. Zdaj ko vsi dobro poznamo mobilne telefone in se večinoma zavedamo, kako visoke stroške lahko ustvarimo z njimi, je izbira pravilnega načina še kako pomembna. To še posebej velja za poslovno rabo, kjer so v večini podjetij omejitve vedno strožje. Žal popolne rešitve ni, se ji pa lahko s premišljeno izbiro precej približamo.

Vladimir Djurdjič

elefonski pogovori, vse bolj pa tudi drugi načini medsebojnih komuni- kacij, kot sta trenutno sporočanje in video povezave, predstavljajo Tnepogrešljiv, čeprav včasih tudi nadležen del našega vsakdanjika. Tako v poslovnem kot zasebnem življenju. Sodobni pametni telefoni so postali še precej več kot zgolj telefoni. Uporabljamo jih kot nadomestne računalnike, fotoaparate, večpredstavne predvajalnike in še marsikaj drugega. Brez zadržkov jim lahko rečemo kar sodobni di- gitalni pomočniki. Toda ob vsem tem ne smemo pozabiti, da so prvenstveno telefoni, čeprav v obili- ci možnosti včasih skoraj že pozabimo na to. Po nekaterih ocenah je na svetu že več kot šest milijard naročnin na mobilne tele- fonske storitve. To je seveda srhljivo velika številka, če jo primerjamo s številom prebi- valcev na svetu. Bližamo se torej točki, kjer bo skoraj vsak na tem planetu imel tudi svoj mobilni telefon. A telefon ni zgolj koristen pripomoček, temveč pogosto tudi visok strošek. V dana- šnjih časih in ob vseh subvencijah ponudni- kov sicer ne več toliko kot začetna investicija v strojno opremo, temveč kot ponavljajo- či se mesečni strošek, ustvarjen z uporabo teh istih mobilnih telefonih, pa tudi raču- storitev. Statistike kažejo, da v povprečnem nalnikih in celo nekaterih drugih napravah, Nižji stroški in večji učinki življenjskem ciklu nekega naročniškega raz- uporabljajo alternativne poti za medseboj- Na današnjih mobilnih napravah in merja (denimo dve leti) porabimo bistveno no komunikacijo. To je predvsem mogoče osebnih računalnikih najdemo kar široko več za naročnine, kritje porabe in druge sto- zato, ker živimo v časih, kjer je podatkovna paleto različnih orodij, ki omogočajo vzpo- ritve kot za samo opremo. internetna povezava ali dostop do omrež- stavitev govorne povezave prek internetne Pretirana poraba utegne biti zelo boleča ja Wi-Fi cenejša od mesečnega računa za povezave. Še več, večina storitev že lep čas za posameznika, vse bolj pa je občutljiva (mobilne) telefonske storitve. presega mejo internetne rabe in omogoča tema tudi za podjetja, ki bi v teh časih raje Govorimo o alternativnih storitvah, ki klice v navadna telefonska omrežja. Pravi- investirala kam drugam kot v kritje (ne) omogočajo skoraj vse, kar telefonski pogo- loma proti plačilu, vendar je to precej nižje potrebnih telekomunikacijskih stroškov. vori prek rednih telefonskih povezav, a za od ekvivalentnih stroškov pri gostovanju v Kdor potuje iz matične države in se sooča z bistveno nižjo ceno. Zdi se, da je to pravza- tujih omrežjih mobilne telefonije. mednarodnimi klici v gostovanju, zagotovo prav prihodnost telefonije, naslednja evo- Kako zelo se je razširil ta internetni fe- ve, da lahko visok račun spravi na kolena še lucijska stopnja, ki smo jo že pred časom nomen, priča kar nekaj podatkov. Če vza- tako premožne ali brezbrižne. Ne glede na začeli imenovati poenoteno komunicira- memo že samo najbolj znamenito storitev to, da EU z ukrepi nenehno sili operaterje k nje (UC, unified communications). Če pa na tem področju, Microsoftov Skype, lahko zniževanju tarif. doma ali v službi še malo izračunamo in opazimo, da jo srečamo skoraj na vsakem Zato ni čudno, da so uporabniki začeli storitve uporabljamo z zdravo pametjo, bi koraku: telefonih, tablicah, računalnikih, hitro iskati in uporabljati alternative, ki na temu lahko rekli tudi pametna telefonija. sodobnih televizorjih in še bi lahko našte-

16 I MonitorPro I POMLAD 2013 POSLOVNE KOMUNIKACIJE

vali. Po nekaj manj kot dve leti starih po- izplača, še posebno kadar kličemo iz doma- morda vendarle. Pomembno je predvsem datkih Skype uporablja že več kot 600 mi- če države v tujino. to, da lahko danes z gostovanjem v oblaku lijonov uporabnikov. Po statistiki družbe Tretja zelo priljubljena možnost je stan- začnemo takoj, brez začetne investicije in Wolfram Research (iskalnik Alpha) Skype dardizirana telefonija IP, kakršno, denimo, čakanja. vsak dan uporablja 9,2 milijona ljudi, na zagovarjajo Cisco, Avaya in podobni ponu- Seveda je to le del storitev, ki so na voljo. mesec pa skupno nekje okoli 280 milijonov dniki. Tudi v teh primerih lahko telefonske Ne smemo pozabiti na Google Voice ali pa, ljudi. To pomeni, da večina uporabnikov ra- pogovore opravljamo s priključitvijo prek denimo, domači Vox.io. Toda upam si trditi, čun v tej storitvi nima zgolj kar tako, temveč internetne povezave, denimo točke Wi-Fi da so te rešitve manj razširjene v poslov- ga redno uporablja. v okolju, kjer se nahajamo. Tovrstni nabor nem svetu in zato manj privlačne. Manj kot Skype seveda ni edini, je pa brez dvoma rešitev seveda predvideva, da se priključu- se je treba prilagajati sogovornikom, hitreje največji, če upoštevamo tako zasebno kot jemo na eno od klicnih central (call mana- lahko vzpostavimo komunikacije. poslovno rabo. Pri tej storitvi je nenavadno ger), kar je po eni strani velika prednost, po predvsem to, da je obenem ena najbolj oso- drugi pa slabost. Prednosti in slabosti vraženih storitev pri tistih, ki morajo skrbe- Prednost je zagotovo to, čeprav je v takih Seveda ima vsaka od teh rešitev predno- ti za komunikacijsko in drugačno varnost primerih treba precej investirati v strojno sti in slabosti. Če se jih zavedamo, lahko v podjetjih. Uporabo Skypa je namreč raz- in programsko opremo, da je za možnost pogosto slabosti omejimo ali presežemo meroma težko omejiti, hkrati pa v osnov- klica iz internetne povezave na zunanje, in s tem še bolj uživamo v prednostih. Pri ni (brezplačni) storitvi skoraj ne omogoča navadne telefonske številke poskrbljeno programih, kot so Skype, Viber in podobne nadzora, denimo za preprečevanje zlorab že v osnovi. S tem postanemo združljivi z storitve, je pač glavna težava to, da to niso curljanja podatkov iz podjetij. vsemi potencialnimi sogovorniki, ne glede standardne telefonske storitve. Uporablja- Po drugi strani je moč opaziti, da v za- ena način povezave. Slabost je seveda ta, da mo jih lahko le s tistimi, ki imajo račun pri dnjem letu prav uporaba Skypa v poslov- je treba na začetku v tovrstne rešitve precej isti storitvi. Res pa je, da vse te storitve za nem svetu strmo narašča. Kot da so krizni vložiti, medtem ko so vsaj v osnovni izvedbi doplačilo nudijo dodatne možnosti. De- nimo Skype Out in Skype In, s katerima iz programa Skype ustvarimo most v navadno telefonijo, s klici iz ciljne države. Drugače Čeprav se marsikomu zdi tovrstni način komunikacij povedano, s temi storitvami imamo stroške klica, kot bi jih imeli v državi, kjer je sogo- še vedno nekoliko tuj, po nekajkratni uporabi večina vornik. Pravzaprav je presenetljivo, zakaj se to ne uporablja še več. običajno hitro opazi, da so bili zadržki nepotrebni, in se Druga pomanjkljivost je naslavljanje osredotoča na vsebino komunikacij, ne pa na opremo in uporabnikov. Kar naenkrat imamo potrebo po hrambi celega niza naslovov, medtem ko način. pri telefoniji zadostuje telefonska številka. To je lahko frustrirajoče, še posebej če se pogovarjamo s številnimi in pogosto novi- mi sogovorniki. Še najbliže idealni rešitvi je, časi spodbudili poslovneže k razmišljanju spletne govorne storitve brezplačne. V tem kot rečeno, Viber, ki podatke o uporabnikih in samovarčevalnim ukrepom. Iz osebne primeru, če ne drugega, ni treba prepriče- samodejno zbira v ozadju. izkušnje: v zadnjem času skoraj ni poslov- vati lastnega podjetja o prednosti tovrstnih Uporaba lastnih, zaprtih protokolov, kot nega sogovornika, in to v zelo različnih investicij. Vsekakor velja omeniti, da je da- je Skypov, v primerjavi s standardi, kot sta državah, ki ne bi imel in ponudil povezave nes za tovrstne rešitve VoIP na pametnih SIP in H.323 (denimo za videokonference), prek Skypa. Morda je čas, da sprejmemo telefonih dovolj odjemalcev, da je uporab- je dodatna težava, ko želimo poklicati ne- modrost množic in raje poskrbimo za nad- niška izkušnja enako transparentna kot pri koga, ki ima na drugi strani izdelek drugega zor tistega, kar je pač treba nadzirati. Mi- navadnih telefonskih klicih. ponudnika ali proizvajalca. To se še pose- mogrede, Skype že dalj časa ponuja pakete Med bolj znanimi rešitvami za poslovne bej kaže pri videokonferencah in pri klicih, za mala in ne tako mala podjetja, s katerimi komunikacije velja omeniti tudi Micro- kjer v pogovoru sodeluje več uporabnikov/ lahko del tega nadzora spet dobimo v vajeti. softov Lync, kot naslednika družine Com- lokacij. V današnjih časih je z nekaj razisko- Kot že rečeno, pa Skype ni edini. V za- municator. Pomemben je predvsem zato, vanja in nastavljanja mogoče pogosto (a ne dnjem času je vse več govora o neposre- ker je zelo tesno povezan z Microsoftovim vedno) odpraviti tudi tovrstne težave, ven- dnem tekmecu, ki sliši na ime Viber. Gre za poslovnim ekosistemom, na primer s pisar- dar v podjetjih uporabniki po navadi nima- zanimiv izdelek izraelskega izvora, ki deluje niško zbirko Office in strežniki (Exchange, jo časa, volje in potrpljenja, da bi omejitve skoraj na vseh mobilnih platformah. Ker je SharePoint, Dynamics …). Po začetnih ko- na ta način presegli. Posledica tega je, da račun vezan na obstoječo telefonsko šte- rakih, ko je izdelek uporabljalo le majhno mnogi odnehajo tik pred ciljem. vilko uporabnika, so avtorji razvili zanimiv število podjetij, se je v zadnjem letu upo- Seveda ne moremo mimo glavne predno- sistem samodejnega posodabljanja stikov. raba začela zelo hitro širiti, zlasti v velikih sti tovrstnih komunikacij: cene pogovorov. Čim se naš znanec, katerega telefonsko šte- podjetjih, ki uporabljajo to kot notranji, vse Zlasti tam, kjer imamo časovno dolge po- vilko hranimo v mobilniku pojavi v storitvi, bolj pa tudi zunanji standard. govore (sestanke) z enim sogovornikom ali ga bo Viber samodejno zaznal in posodobil Zelo pomemben pospešek je Lync dobil več v različnih državah, postane ta prednost seznam. S tem so razrešili glavno pomanj- s tem, ko je postal dosegljiv v okviru paketa hitro očitna. Zanimivo, da so menedžerji v kljivost Skypa in drugih podobnih progra- Office 365. Za podjetja (še posebej manjša) podjetjih hitro pristali na tovrstno rabo, mov, saj nam internetnih naslovov naših je prednost v tem primeru predvsem ta, da ko so se zavedeli prihranka, ki jih tovrstne znancev ni treba več iskati. Seveda pa še za uporabo Lynca ni treba investirati v raz- rešitve prinesejo. Celo njim neposredno. V naprej ostaja glavna prednost to, da lahko meroma drage strežnike. Vsaj ne za osnovni splošnem velja, da je uporaba internetnih telefonske pogovore opravimo prek pove- ali tipičen način rabe, za napredno in po- komunikacij, če le ne uporabljamo pogosto zave Wi-Fi ali 3G. Da, včasih se tudi slednje polno integracijo s poslovnim okoljem pa gostovanja 3G v drugih državah, bistveno

POMLAD 2013 I MonitorPro I 17 TRENDI I POSLOVNE KOMUNIKACIJE

cenejša od običajnih telefonskih klicev. Ve- va le za govorne pogovore in kramljanje, na opremo in način rabe, ki je pred njimi. lja pravilo, da poskušamo na lokaciji najti kasneje pa menda tudi za videokonference. Ker je vse to mogoče danes tudi z mobilni- brezplačno (lahko pa tudi plačljivo, ker so Zdi se, da bi to utegnil biti dokončni korak, mi telefonom, lahko pričakujemo, da se bo tarife nižje kot pri telefoniji) povezavo Wi- ki bi sprostil uporabo Skypa tudi v poslov- uporaba povečevala hitreje kot do zdaj. -Fi in že smo na konju. nem okolju. Na tem področju prav pametni telefoni V podjetjih, zlasti večjih, komunikacijske najhitreje razvijajo nove oblike pametnega povezave sodijo pod okrilje korporativne Ne samo govor komuniciranja. Verjamem, da bo bodo prav politike. To pomeni, da niso vse tovrstne Ko govorimo o pametni telefoniji, se aplikacije in storitve na mobilnih napravah komunikacije dovoljene ali zaželene. V pre- ne moremo več omejiti zgolj na govorne, v bodoče narekovale tudi način rabe v pi- teklosti je veljalo, da imajo prednost »pro- torej »telefonske« komunikacije. Ostale sarnah in drugih okoljih. Lepo pa bi bilo, fesionalne« rešitve, pri katerih ima nekdo prednosti, ki ji nudijo sodobni odjemalci, da bi k skupnim standardom stremeli tudi (IT, varnost) nadzor nad komunikacijskimi so prav tako vse bolj pomembne. Denimo proizvajalci samih naprav, ki na nekaterih tokovi. Vsaj to, da beležijo centralni dnev- zdaj že vsem znana prisotnost (presence), področjih še vedno preveč »solirajo«. nik kdo je koga kam in kdaj klical. V resnici ki jo nudijo izdelki, kot so Skype, Lync in Tudi na strani uporabnikov, v tem prime- podjetja pogosto s tem že skoraj pretiravajo drugi. Prav zmožnost hitrega ugotavljanja, ru podjetij, je mogoče še marsikaj postoriti. in celo posegajo na področje kršenja pravic ali je sogovornik pripravljen za pogovor, je Predvsem je pametno, da poslovnim upo- do zasebnosti, a to je že tema za drug čla- boljša kot naključno klicanje na telefonsko rabnikom podjetje pomaga pri izboru in nek. K sreči so mnoga podjetja v zadnjem številko. Pa tudi bolj prijazno do tistega, ki pripravi pomembnih komunikacij, ne pa času začela to področje obravnavati bolj ga kličemo, v primeru, da je ta zaseden ali da jih preprečuje. Morda je smiselno upo- racionalno, uporabljati kompromise in odsoten. števati ugotovitev mnogih, da pač pri eni uporabnikom ponujati storitve, ne pa jih Zaradi varčevalnih ukrepov narašča upo- sami storitvi in sistemu morda ni smiselno preprečevati. raba konferenčnih sistemov, tako zvočnih vztrajati, še posebej, če se podjetje (in nje- Sploh pa se utegne to v prihodnjih mese- kot video. Ne samo med posamezniki, tem- govi zaposleni) želi prilagoditi strankam, cih, morda letih dokončno urediti. Če vza- več med skupinami in različnimi lokacija- ne pa obratno. Tu gre za miselni preskok, ki memo samo Skype, ki je v lasti Microsofta, mi. Čeprav se marsikomu zdi tovrstni na- ga pogosto odločevalci ne zmorejo, ker so bo smiselno spremljati integracijo izdelka v čin komunikacij še vedno nekoliko tuj, po pač vajeni preteklih časov, strahov in vzor- ostale storitve velikana. Za letošnje poletje nekajkratni uporabi večina običajno hitro cev razmišljanja iz preteklosti. Toda živimo je napovedana prva faza povezljivosti med opazi, da so bili zadržki nepotrebni, in se v časih, ko je treba o tovrstnih zadržkih še do zdaj ločenimi izdelki Skype in Lync. Spr- osredotoča na vsebino komunikacij, ne pa enkrat premisliti. 6

18 I MonitorPro I POMLAD 2013 DELAJMO DRUGA»E I MENEDŽMENT

IT-oddelek za nove čase V prejšnji številki smo pisali o tem ali IT-oddelki, organizirani in delujoči po načelih, ki izvirajo izpred več desetletij, še lahko kakovostno izpolnjujejo svojo vlogo, ki jo imajo v današnjem času. Zanj so značilne hitre spremembe poslovnega okolja, zaostrene konkurenčne razmere, globalizacija in tudi siceršnje zaostrovanje gospodarskega okolja.

Davor Hvala

rav zato smo postavili tezo, da tega dali, kaj je potrebno, da IT-oddelek, ki delu- izplača začeti. Prave alternative temu prav- najverjetneje ne bodo zmogli za- je še »po starem«, spremenimo v sodobno zaprav ni. dovoljivo izpolniti, če se ne prila- organizacijo, ki bo ne samo zagotavljala po- godijo spremenjenemu okolju, če trebno podporo poslovnemu delu organiza- Novo proti staremu Pne spremenijo načina svojega delovanja in cije, ampak bo tudi pobudnik in promotor Vsi oddelki IT, ki jih lahko označimo za organiziranosti ter ne posvojijo vsaj nekate- sodobnih načel delovanja. »stare«, imajo nekaj skupnih značilnosti. rih od sodobnih načel izvajanja poslovnih Kot bomo videli v nadaljevanju, so za to, Sem spadajo razdeljenost na tehnološke procesov. da oddelek IT uspešno preoblikujemo iz silose, toga in hierarhična organiziranost, Taki IT-oddelki slej ko prej postanejo ovi- »starega« v »novega«, potrebne precej kore- formalizirana in ovirana komunikacija tako ra pri doseganju ciljev širše organizacije, saj nite in zahtevne spremembe. Upoštevajoč znotraj oddelka, še zlasti pa z drugimi po- onemogočajo hitre prilagoditve poslovanja, to, se kar samo od sebe postavi vprašanje, dročji znotraj organizacije, potem pa še ter s tem – upravičeno ali ne – tudi glavni ali se to sploh izplača začeti. Ali pa ne bi premajhna povezanost med dosežki zapo- krivec za njeno neuspešnost ali celo zaton. morda le zakrpali najbolj zevajoče luknje, slenih in nagrado ter končno kultura »iska- Da bi torej oddelek IT lahko zadovoljivo ostalo pa pustili bolj ali manj nedotaknjeno, nja krivcev«. Vse te značilnosti običajno pri- opravljal svoje naloge, se mora spremeniti v upanju, da bodo stvari tekle vsaj približno vedejo do stanja, v katerem IT-oddelek ne in prilagoditi novim pričakovanjem. V to- dobro še nekaj časa, potem pa bo že kako? more več izpolnjevati zahtev in pričakovanj kratnem sestavku si bomo podrobneje ogle- Prepričani smo, da se spremembe vsekakor poslovnih področij, ki so njegovi naročniki,

POMLAD 2013 I MonitorPro I 19 MENEDŽMENT I DELAJMO DRUGA»E

začne se utapljati v lastnih težavah in nepo- bilo, da bi bila želja po spremembah pri pričakovanja in zahteve sodobnega okolja. polnostih in slej ko prej postane vir težav, vseh vsaj približno enako močno izražena, S tem seveda nikakor ne mislimo reči, namesto da bi bil bistveni člen pri njihovem saj bodo sicer težave pri motiviranosti in za- da tehnična specializacija ni več potrebna. reševanju. Pojavi se nezadovoljstvo, tako vzetosti sodelujočih. Nikakor ne, še vedno bodo potrebni stro- znotraj oddelka kot tudi pri naročnikih, kar Vodstvo je prvi pomemben deležnik, brez kovnjaki za računalniška omrežja, sistemski sproži spiralo, iz katere ni preprostega izho- katerega o spremembah ni niti smiselno administratorji, administratorji podatkov- da. razmišljati. Po eni strani gre za vodstvo or- nih zbirk, razvojniki in drugi profili, vendar Stanje, ki si ga želimo, je ravno nasprotno ganizacije, ki mora podpreti željo po spre- je pomembno, da so organizirani tako, da od zgoraj naštetih značilnosti. Sodobni IT- membah znotraj IT-oddelka (ali katerega ne bodo zaprti v svoj mali vrtiček, ograjeni -oddelek naj bo prožno organiziran, z malo koli drugega) in tudi zagotoviti potrebne od vsega ostalega. Notranja organiziranost hierarhičnimi ravnmi. Notranja in zunanja vire, ki naj jih omogočijo. Po drugi strani pa oddelka IT naj bo taka, da bo omogočila in komunikacija morata biti tekoči in neo- gre za vodstvo IT-oddelka samega, od kate- zagotovila aktivno sodelovanje med različ- virani. Sistem nagrajevanja naj nagrajuje rega je v veliki meri odvisna uspešnost izva- nimi profili, odprto komunikacijo in neo- dobro delo in doseganje načrtovanega ter sankcionira slabo delo. Prevladovati mora zavedanje, da se vsi trudimo za doseganje istega cilja in smo zanj zaslužni vsi, kadar Odprtost v komunikaciji je treba gojiti na vseh ravneh, ga dosežemo, oziroma vsi odgovorni, kadar ga ne. Delovanje in razmišljanje morata biti hkrati s tem pa tudi preprečevati kulturo »kazanja usmerjeni v IT-storitve in ne več v tehnolo- s prstom«, saj ta predstavlja smrt za vsako pravo ške silose. Na prvi pogled je morda videti, da razlike inovativnost, motiviranost in samoiniciativnost niso velike in da jih bo lahko preseči. Vendar pa videz vara – v resnici gre za precej glo- zaposlenih. boke spremembe, ki zahtevajo veliko truda in energije od vrste udeležencev, pri čemer za njihovo uspešnost ni nikakršnih vnaprej- šnjih zagotovil. Tako je predvsem zato, ker je janja začrtanih sprememb. Je že tako, da sa- mejeno medsebojno sodelovanje. za to, da bi lahko oddelek IT začel delovati moregulacija v sistemih, v katerih so ključni Univerzalnega recepta, kako to izpolniti, na novih temeljih, treba spremeniti njego- dejavnik ljudje, običajno ne deluje dobro, ni, saj se okolja razlikujejo med seboj, zato ve »mehke« značilnosti. Spremeniti je treba zato sta vodenje in usmerjanje bistvene- je treba poiskati take rešitve, ki bodo kar način, kako oddelek deluje, torej njegove ga pomena. To pa je ravno vloga vodstva najbolje prilagojene konkretnemu stanju. notranje procese in razmerja, predvsem pa oddelka, ki mora usmerjati in kanalizirati Veliko se da narediti že s tem, da ustrezno je treba spremeniti način, kako sodelavci in energijo ter aktivnosti zaposlenih. prilagodimo procese IT, tudi če še ne spre- drugi deležniki razumejo položaj in vlogo Zaposleni v IT-oddelku so naslednji po- menimo razdeljenosti v posamezne oddel- oddelka IT znotraj širše organizacije. Tudi memben deležnik, brez katerega uspeha ne ke. Tudi izbira vodij posameznih enot in tukaj namreč velja, da so najtežje tiste spre- bo. Po eni strani so zaposleni lahko vir neza- oddelka IT kot celote je pomembna, saj so membe, ki zadevajo ljudi, njihovo razmi- dovoljstva s trenutnim stanjem, iz katerega ravno ti ljudje tisti, ki lahko uveljavijo nova šljanje, njihova pričakovanja in strahove. lahko, če je pravilno usmerjano, pridobimo načela delovanja. ogromno energije za izvajanje sprememb. Sprememba miselnosti Po drugi strani pa so zaposleni lahko tudi Uvedba ITIL Bistvenega pomena za uspeh sprememb, tisti člen, na katerem se zlomi vsako začeto Velikokrat je ovira pri preoblikovanju od- ki so potrebne za to, da se IT-oddelek bo- prestrukturiranje, če ga ne podpirajo v za- delka IT v storitveno organizacijo to, da si lje prilagodi zahtevam sodobnega časa, je dostni meri. pravzaprav nihče prav dobro ne predstavlja, sprememba miselnosti. Potrebna je resnič- Tudi ostali zaposleni v širši organizaciji kako naj bi bilo vse skupaj videti, ali pa so te na in globoka sprememba miselnosti pri morajo k spremembam prispevati svoj de- predstave pri posameznih ključnih odloče- ključnih deležnikih, saj brez nje nikoli ne bo lež. Redke so namreč spremembe, ki osta- valcih tako različne, da ni moč doseči sku- mogoče začeti delovati na drugačen način. nejo omejene le na IT-oddelek. Večina se pnega imenovalca. Da se izognemo takim Vsako stanje, ki ga srečujemo, je namreč jih dotika tudi drugih, saj od njih zahteva položajem, je lahko zelo koristna pomoč v vedno optimalno za »povprečni« miselni spremenjene načine delovanja, večje anga- obliki kolektivnega znanja in izkušenj dru- horizont tistih, ki ga aktivno soustvarjajo in žiranje, morda bolj formalizirane postopke. gih, ki so se morda s takimi izzivi že uspe- ki ga edini lahko tudi spremenijo. Seveda se Ker je odpor do sprememb ena od glav- šno spoprijeli. Vsi, ki razmišljajo o pretvorbi v vsaki organizaciji najdejo ljudje, ki z dolo- nih značilnosti človeške narave, je to treba oddelkov IT v storitvene organizacije, imajo čenimi zadevami niso zadovoljni in ki si jih upoštevati tudi tukaj, in preden začnemo srečo, saj ravno na tem področju taka po- želijo spremeniti, a dokler to ni prevladujoč uvajati obsežnejše ali globlje sprememb, te moč obstaja, in sicer v obliki okvirja, ki po- občutek pri večini, s spremembami ne bo predstaviti tudi širše, ne samo znotraj od- daja dobre prakse in izkušnje. Seveda gre nič. Ne samo da jih ljudje, ki so v veliki meri delka IT, ter doseči njihovo razumevanje in tu za ITIL (IT Infrastructure Library), nabor zadovoljni s trenutnim stanjem, ne bodo strinjanje. praks in usmeritev, ki že nekaj desetletij na- sprožili, ampak jih bodo tudi bolj ali manj staja in raste na osnovi praktičnih izkušenj aktivno zavirali, če jih bo začel nekdo drug. Sprememba organiziranosti z vsega sveta. Sprememba razmišljanja, ki bo privedla do Da bi oddelek IT preoblikovali v pravo Kot vemo, ITIL ni predpis ali standard, gre spoznanja, da trenutno stanje ni več dovolj storitveno organizacijo, bo zelo verjetno tre- za skupek vodil in priporočil, ki bodo pripe- dobro in da ga je treba spremeniti, je torej ba izvesti tudi notranjo reorganizacijo. Silo- ljala do želenega cilja. Ta okvir je precej fle- nujna, če naj bomo uspešni v težnjah po sna organiziranost, ki je značilna za starejše ksibilen, in ne samo da ga je mogoče prila- novem. oddelke IT, ni več primerna za sodobni čas, gajati konkretnemu stanju v nekem okolju, Ključnih deležnikov, ki pri tem igrajo po- zato je treba razmisliti tudi o tem, kako bi tako prilagajanje je celo zaželeno. Najboljši membno vlogo, je seveda več. Zaželeno bi jo lahko spremenili, da bi bolje izpolnjevali dokaz, da deluje, je ravno v tem, da ga vse

20 I MonitorPro I POMLAD 2013 DELAJMO DRUGA»E

več in več organizacij uporablja kot pripo- katerih pridemo med postopkom, in morda komunikacijske poti. Ko se torej lotevamo moček pri lastnem prestrukturiranju, kar tudi prilagoditi katerega od ukrepov, vendar aktivnosti, ki naj izboljšajo delovanje od- seveda še dodatno prispeva k njegovemu pa moramo izvesti načrt v celoti, saj le tako delka IT in ga približajo zahtevam sodob- izboljševanju. lahko računamo na želene rezultate. Tudi nega časa, je zelo smiselno, da pridobimo O ITIL smo v tej reviji že veliko pisali in zato je še kako pomembno, da preden se tudi soglasje poslovnih področij. Največkrat verjamemo, da bomo v prihodnosti še, zato sploh česa lotimo, pripravimo dober načrt bo dovolj, če komunikacija o tem poteka z naj bo to za ta sestavek dovolj. Velja le po- ukrepov, skupaj z načrti za merjenje rezul- vodji teh področij, ki bodo potem informa- udariti, da je ITIL pripomoček, ki bo precej tatov in popravljalnimi prijemi. cije prenesli do svojih sodelavcev, hkrati pa izboljšal možnosti za uspeh, če se lotevamo so ravno oni tisti, ki se morajo zavezati, da sprememb v oddelku IT, zato velja o njegovi Ključno je vodstvo bodo izvedli svoj del nalog. uporabi dobro razmisliti. Ne bomo se preveč ušteli s trditvijo, da v V primerih, ko spremenjeni poslovni veliki večini primerov pobuda (ali bolje zah- procesi zahtevajo spremembe v delovanju Uveljavljanje sprememb teva) za spremembe pride od vodstva orga- vseh ali vsaj večine zaposlenih, pa seve- Uveljavljanje sprememb, ki naj pripeljejo v novo stanje in omogočijo izboljšano delo- vanje oddelka IT, naj bo postopno, a hkrati tudi odločno. Predpogoj, da se jih lotimo, je seveda v tem, da sploh vemo, kaj bi radi Ključni so ljudje. Ti so tisti, ki operativno izvajajo naredili. Ko je to enkrat znano, je koristno spremembe, ki so za njih velikokrat težke, in ker načrtovane spremembe napovedati in jih »skomunicirati« na vseh ravneh, za katere posegajo v njihovo »cono ugodja«, se jim pogosto ocenimo, da bi bilo to koristno. Vsekakor to velja za zaposlene v oddelku IT, vodstvo zavedno ali nezavedno upirajo. organizacije in vodje drugih oddelkov, ki jih spremembe zadevajo. Tudi tu velja, da eno- tnega recepta za to, kako komunicirati o na- črtovanih spremembah, ni. Treba se je pač prilagoditi položaju, v katerem smo. nizacije, redkeje od vodstva oddelka IT, še da ne bo dovolj, da se o tem pogovarjamo Pri uvajanju sprememb imamo v splo- redkeje pa od zaposlenih. Zato sprememba samo z vodstvi poslovnih področij. Takrat šnem na voljo dva pristopa. Prvi je posto- miselnosti vsaj pri vodstvu organizacije naj- je treba računati tudi na to, da bo treba pen, ko spremembe uvajamo korakoma, večkrat ni težava, se pa večkrat zaplete pri pripraviti nova navodila za delo ali morda skladno z načrtom, ki ga moramo seveda zagotavljanju potrebnih virov, brez katerih tudi izvesti določena usposabljanja. Ne- pripraviti vnaprej. Pri drugem pristopu pa na uspešnost sprememb ne moremo raču- pripravljeni zaposleni namreč lahko na- uvedemo vse naenkrat, po principu »veli- nati. Prevečkrat se namreč najvišje vodstvo merno ali nenamerno zrušijo vsake še tako kega poka«. Vsak od teh dveh pristopov ima niti noče ukvarjati z umazanimi podrob- dobro zamišljene spremembe, saj če jih ne svoje prednosti in slabosti, ki so odvisne od nostmi in misli, da je dovolj, če določene sprejmejo v svoje vsakdanje delo, o uspešni okolja, v katerem delujemo. Velja jih dobro stvari le ukaže. uvedbi pač ne moremo govoriti. O tem, ka- pretehtati, preden izberemo enega od obeh. Vodstvo oddelka je že večji izziv, saj vse kšna komunikacija je potrebna in smiselna, Ne glede na to pa bo verjetno boljša pot, prevečkrat deluje ne kot pobudnik spre- je treba razmisliti vnaprej, ko načrtujemo da se pri uvajanju sprememb, s katerimi memb, ampak kot ovira pri njihovem uve- spremembe, v to pa je treba vključiti vodje želimo oddelek IT spremeniti v storitveno ljavljanju. Vsekakor bi bilo zaželeno tako oddelkov. Nihče namreč nima rad, če drugi orientirano organizacijo, odločimo za po- stanje, v katerem bi bilo vodstvo oddelka IT mimo njega komunicirajo z njegovimi po- stopno uvajanje. Uvedba vsega naenkrat glavni pobudnik sprememb in rasti, vendar drejenimi. namreč pomeni tako velik šok za ljudi in pa tako stanje le redko tudi dejansko dose- Poslovna področja v organizaciji so to- organizacijo ter prinese toliko potencialnih žemo. Velikokrat je ravno to vodstvo tisto, ki rej ključnega pomena za to, da bodo lah- težav, da je izbira tega pristopa preprosto se upira spremembam, bodisi zaradi nezna- ko spremembe, ki jih uvajamo v delovanje preveč tvegana. nja in iz strahu pred neznanim, bodisi zato, oddelka IT, uspešne. V praksi pa največkrat Spremembe naj bodo torej postopne, ker ne želi kvariti sistema, ki vsaj navzven ni težko pridobiti soglasja in podpore teh vendar pa je treba zagotoviti, da je uvedba dobro deluje, pa četudi z njim pravzaprav področij, saj so velikokrat ravno ona tista, odločna. Ena od večjih nevarnostih posto- nihče ni prav zadovoljen. Dejstvo pa je, da ki dajo zahtevo po spremembah. Ena od pnega spreminjanja je namreč ravno v tem, lahko brez aktivne udeležbe in vodilne vlo- temnih plati usode tako rekoč vsakega od- da bodisi zaradi težav, ki jih prinesejo prvi ge vodstva oddelka IT na kakršne koli spre- delka IT je namreč ravno ta, da so ostala koraki, bodisi zaradi upada motiviranosti, membe, ki naj spremenijo oddelek IT v sto- področja v organizaciji latentno nezado- sčasoma želja po spremembah uplahne in ritveno organizacijo, kar pozabimo. Vodje voljna z njihovim delom, zato so običajno lahko tudi v celoti poide. To ima za posle- so tisti, ki morajo poskrbeti za načrtovanje zelo zainteresirana za spremembe, treba pa dico, da se spremembe izvedejo le deloma, in operativno izvedbo ukrepov, in to skupaj je zagotoviti, da se z njimi o tem odkrito in kar pa seveda nikakor ne more prinesti z drugimi zaposlenimi v oddelku. celovito komunicira. učinkov, ki smo jih želeli. Še več, taka del- na izvedba sprememb po eni strani poruši Drugi oddelki Sodelavci v oddelku IT staro zgradbo, ki morda ni delovala idealno, Ker oddelek IT seveda ni sam sebi namen, Zaposleni so običajno glavna ovira za je pa vsaj delovala, po drugi strani pa je ne ampak s svojim delovanjem podpira ostala spremembe. Še zlasti v starejših, utečenih nadomesti z novo, zato je končni izid lahko poslovna področja, se bo velika večina spre- organizacijah, kjer tudi prevladuje starejša celo veliko slabši od izhodiščnega položaja, memb, ki jih uvedemo v delovanje IT-oddel- populacija, vsaka sprememba pomeni ruše- kar je seveda voda na mlin tistih, ki so bili ka, dotaknila tudi drugih poslovnih podro- nje običajnega, poseg zunaj »cone udobja«, tako in tako že ves čas proti spremembam. čij. Tudi oni bodo morali uvesti spremembe temu pa se ljudje upiramo. Nagnjenost k Spremembe torej uvajajmo odločno. Se- v utečenem delovanju, prilagoditve svojih spremembam se razlikuje od posameznika veda se je treba odzvati na ugotovitve, do poslovnih procesov in morda drugačne do posameznika, zato ne smemo vseh so-

POMLAD 2013 I MonitorPro I 21 MENEDŽMENT I (P)OSTANIMO VIDNI

delavcev metati v isti koš. Morajo pa vodje upoštevati pri pripravi sprememb in člove- namika odnosov, zaradi katere je tim vedno razumeti, da je to ena od človeških značil- škemu vidiku posvetiti veliko pozornosti. več kot le skupek članov. Tovrstno dinamiko nosti, zato jo je najbolje izkoristiti v svoj Ob tem pa nezmožnost nekaterih posame- je treba prepoznati, jo razumeti, previdno prid. Poiskati morajo tiste posameznike, ki znikov, da se prilagodijo, ne sme biti ovira, usmerjati in spodbujati. si sprememb želijo in jih morda celo aktiv- ki bi preprečila uvedbo dobro premišljenih Pri tem je seveda najpomembnejša vloga no iščejo, ter jih pridobiti na svojo stran. S sprememb. Taki morajo pač oditi. vodstva oddelka IT, zato morajo biti v njem tem, ko jih bodo pridobili za načrtovane ljudje, ki te koncepte razumejo in so sami spremembe, bodo dobili v njih zaveznike, Kako ostati konkurenčen? sposobni delovati na načine, ki jih želijo pri ki bodo tudi v neformalnih strukturah, ka- Za konec namenimo nekaj besed temu, drugih. Biti morajo vodje, ki svoje podreje- kršne vedno najdemo v delovnih okoljih, kako naj oddelek IT, ki se je uspešno reorga- ne aktivno vodijo k zastavljenim skupnim delovali v prid sprememb, s svojim zgledom niziral in začel delovati drugače, ostane tak ciljem, ne pa le suhoparni menedžerji, ki prepričevali bolj rezervirane sodelavce in in nadaljuje po začrtani poti. Vedno namreč postavljajo pravila in predpise ter jih meha- jih spodbujali k delovanju. Nasprotno pa obstaja nevarnost, da se ljudje vrnejo na nicistično vsiljujejo drugim. Dobre vodje je se je treba s tistimi posamezniki, ki se spre- stara pota, po katerih so hodili leta ali mor- težko najti, zato so toliko bolj dragoceni. memb bojijo in se jim morda celo upirajo, da desetletja, ne glede na to, če so uspešno Četudi je to zunaj dosega vodstva oddelka več ukvarjati, se z njimi pogovarjati o na- previharili zahtevno reorganizacijo. IT, pa je zaželeno, da s svojim zgledom po- črtovanih ukrepih, jim pojasnjevati razloge Spremembe, ki so bile izvedene med pri- skušajo nove načine delovanja vsaj v nekem zanje in jasno predstaviti vizijo, ki jo zasle- lagajanjem novim paradigmam, je treba omejenem obsegu prenesti tudi na druga dujemo. Ob takem pristopu bo le malokdo obdržati in jih še nadgrajevati. Za to pa je področja v organizaciji. Neizogibno bodo ostal trdno nepremičen na svojih domačih nujno, da predvsem vodstvo budno spre- namreč informatiki sodelovali v mešanih okopih. mlja dogajanje, identificira odmike in se ekipah s sodelavci drugih profilov, ki morajo Odpor do sprememb je lahko različno in- pravočasno odzove. Če reakcija ne bo hitra, ravno tako vsaj do neke mere razumeti kon- tenziven. Velika večina ljudi se sprememb le bo lahko odmik segel predaleč in trud, ki ga cept storitev in prijeme, s katerimi si lahko boji in se jih zato ne upa med prvimi spre- bo treba vložiti za popravek stanja, bo zato- pomagamo pri doseganju zastavljenega. To jeti. Namesto tega raje čakajo in opazujejo, rej večji. ni lahka naloga, a zgledi vlečejo in slej ko prej tu in tam morda malo zavrejo, a na koncu Usmerjenost v storitve, ki je po uspe- se bodo dobre prakse razširile po podjetju. le popustijo in se pridružijo novi smeri. Po- šnem procesu reorganizacije v središču Zadnji, a nikakor ne najmanj pomemben gosto pa se najdejo tudi posamezniki, ki se delovanja, je treba imeti v mislih pri vsem, dejavnik, ki vpliva na uspešno ohranitev na upirajo prav vsaki spremembi, še zlasti če menijo, da bodo zaradi nje sami kaj izgubi- li. Pri takih običajno ne gre za strah, pač pa za branjenje lastnih pozicij, velikokrat tudi Uveljavljanje sprememb, ki naj pripeljejo v novo stanje neupravičeno pridobljenih. Taki so veliko nevarnejši, saj lahko svoj odpor do spre- in omogočijo izboljšano delovanje oddelka IT, naj bo memb pripeljejo celo tako daleč, da začno postopno, a hkrati tudi odločno. sabotirati ne samo spremembe, pač pa tudi dotedanje utečeno delovanje, da bi s tem v slabo luč postavili tiste, ki želijo spremembe uvesti. Vodja mora biti na take ljudi še pose- bej pozoren, saj mu lahko povzročijo hude kar se v oddelku počne, tudi pri kadrovanju. novo pridobljenih znanj in delovanja, pa težave, tako pri drugih ljudeh kot pri vsako- Pridobivati je treba take kadre, ki bodo tak je komunikacija. Ta mora biti odprta, tako dnevnem delovanju oddelka. način delovanja s svojim znanjem in ve- med ljudmi kot tudi med timi in različnimi Vseeno znova poudarimo, da težave niso ščinami podpirali in ga krepili, ob tem pa oddelki. Odprtost v komunikaciji je treba le v nižjih ravneh hierarhije. Kot smo poja- tudi vplivali na starejše sodelavce, ki jim to gojiti na vseh ravneh, hkrati s tem pa tudi snili, je enako ali morda še bolj problema- morda predstavlja večjo težavo. Tudi uspo- preprečevati kulturo »kazanja s prstom«, saj tično stanje takrat, kadar vodstvo ne razu- sabljanje in izobraževanje zaposlenih naj ta predstavlja smrt za vsako pravo inovati- me dogajanja. bosta načrtovana tako, da bosta omogočala vnost, motiviranost in samoiniciativnost pridobivanje in krepitev novih znanj o teh- zaposlenih. Vzpostaviti in ohraniti je treba Ključni so ljudje nologijah, procesih in orodjih, ki podpira- ozračje, v katerem napake same po sebi niso Ko ugotavljamo, kdo vse je pomemben jo storitveno usmerjenost. Doseči je tudi nič slabega, če se iz njih kaj naučimo, ozra- za uspešno izvedbo sprememb, ki jih želi- treba, da bo spremljanje razvoja na tem čje, v katerem prevladuje občutek skupnih mo uvesti, ne smemo pozabiti na eno po- področju vtkano v vsakdanjik vsakega za- ciljev in skupnega ponosa na doseženo, to- membno dejstvo. Pri tem nimamo opraviti poslenega, saj bodo le tako lahko tudi kot rej razumevanje, da sta tako uspeh kot mo- z oddelki, z neosebnimi, objektivnimi struk- posamezniki ostali konkurenčni in učinko- rebitni neuspeh odvisna od vsakega člana turami, ki delujejo po objektivno predvidlji- viti. v timu. Šele potem bo tim resnično deloval vih načelih. Ne, opraviti imamo z ljudmi, Bistveno za uspeh vsake sodobne organi- timsko in dosegel tisto nekaj, kar ga ločuje z vsemi njihovimi strahovi, željami, upi in zacije je timsko delo. Prerasti je torej treba od zgolj skupka ljudi, ki pač nekaj počno drugimi lastnostmi, ki nas delajo človeške. preveč hierarhično in preveč specialistično skupaj. Ne smemo torej pozabiti na to, da so za delitev po silosih, namesto tega pa spod- Kot vidimo, so naloge zahtevne, potrebni vsakršno spreminjanje utečenih vzorcev bujati pravi timski duh in sodelovanje. Timi vložki veliki, jamstva za uspeh ni, a kot smo delovanja ključni ljudje. Ti so tisti, ki ope- niso samo skupine ljudi, ki sodelujejo pri ugotovili že zgoraj – tudi alternative ni. IT- rativno izvajajo spremembe, ki so za njih skupnih nalogah, ampak jih sestavljajo lju- -oddelki se morajo prilagoditi sodobnim velikokrat težke, in ker posegajo v njiho- dje, med katerimi se vzpostavijo taki odno- časom, novim zahtevam in pričakovanjem vo »cono ugodja«, se jim pogosto zavedno si, ki sami po sebi dodajajo vrednost vsemu, poslovanja, postati morajo ne samo »ena- ali nezavedno upirajo. Strah pred novimi kar člani počnejo. Timski duh je treba načr- bler«, pač pa gonilna sila napredka in razvo- pristopi, pomanjkanje znanja in izkušenj, tno gojiti, za time je torej treba skrbeti. Zna- ja. To so v časih informatizacije že bili, zato vse to privede to stresnih stanj. To je nujno no je, da se v dobrih timih vzpostavi taka di- ni razloga, da ne bi postali ponovno. 6

22 I MonitorPro I POMLAD 2013 OBLAK I MENEDŽMENT

Orodja za projekte v oblaku Če bi želeli narediti seznam vseh programskih orodij za projektno vodenje, ki jih najdemo na spletu, bi se številka ustavila visoko nad dvesto, če ne še veliko više. Tudi če se omejimo le na tiste, ki so dostopni kot storitev, jih zlahka naštejemo nad sto. Če bi za nalogo izbrali opis vseh, nam v tej seriji člankov ne bi uspelo, saj bi nam prej zmanjkalo strani v reviji, bralcem pa potrpljenja.

Marko Čibej

ilj, ki smo si ga zastavili, je bolj stop pa pričakuje tudi od uporabnika. Ne gantogramov in poročanju. Izvajanje nalog uresničljiv, za bralce pa, upamo, le pričakuje, temveč mu na vsakem koraku sicer lahko zabeležimo in podrobno spre- bolj koristen kot golo naštevanje k temu pomaga z nasveti, s čarovniki in z mljamo, kje smo glede na načrt, vendar aplikacij in njihovih lastnosti. Že namigi. Pri tem pa na zapade v togost, past, bomo dejanske vrednosti morali vnesti roč- zadnjič smo ugotavljali, da upo- ki se ji marsikateri konkurent ne izogne. Če- no. Zavihek Timesheet, kjer lahko člani pro- Crabniki besedo projekt razumejo zelo raz- prav imamo za opis vsakega elementa na jektne skupine vnesejo svoje porabljene ure, lično. V teh člankih zato gledamo na orodja primer na voljo bogastvo parametrov, pa sicer obstaja, a to vrednost moramo potem s stališča različnih skupin uporabnikov in lahko program uporabljamo tudi, če jih pu- ročno prenesti v načrt. ugotavljamo, kako se različne skupine orodij stimo prazne. Nasploh lahko rečemo, da Cobalt Projectu prilagajo njihovemu načinu dela. Eno od področij, ki jih v tradicionalnih manjka ena stopnja zrelosti, in računamo, V tej številki bomo orodja razporedili na metodologijah rešujemo drugače kot v agil- da bo čez leto ali dve znatno boljši, kot je os med dvema poloma, agilnim in klasič- nih, je obvladovanje projektnih tveganj. Tudi danes. Po drugi strani pa je treba povedati, nim. S tem smo se do neke mere osredinili tu Artia ponuja dokaj celostno rešitev. Tve- da se razvijalci tega očitno zavedajo in ne na informacijske projekte, saj so agilne me- ganja lahko nadzorujemo kvantitativno ali spijo na lovorikah. Med preizkušanjem smo tode zrasle v informatiki natanko zato, ker kvalitativno, si zanje pripravimo rezervo v jih namreč opozorili na nekaj napak, ki so se je klasično mrežno načrtovanje za razvoj proračunu, jim priredimo projektne naloge jih odpravili v nekaj urah in se zraven še lepo softvera izkazalo za nezadostno. Vendar to in o njih poročamo. opravičili. še ne pomeni, da agilni pristopi niso upo- Nasploh lahko v Artii bogato povežemo rabni tudi na drugih področjih. Čeprav sam projektne elemente: tveganja z nalogami, te Celoxis agilni manifest izrecno govori o programih, z opisi uporabniških zahtev, osebe s spletni- Na prvi pogled se vidi, da Celoxis cilja više, je osnovna logika enako uporabna pri vsa- mi stranmi in tako naprej. Na voljo imamo na »večje« stranke in na strateški vidik pro- kem projektu, kjer je kompleksnost velika, tudi splošen mehanizem, kjer lahko preko jektnega vodenja. Poleg običajnih funkcij cilji pa spremenljivi. URL povežemo kar koli s čimer koli v pro- načrtovanja in spremljanja projektov lahko A tudi klasično projektiranje še ni povsem gramu. v Celoxisu sledimo tudi celotnemu projek- zastarelo. Odvisno od vrste projekta, od or- Komu je torej namenjena Artia? V osnovni tnemu portfelju in ga analiziramo po para- ganizacijske kulture, od izkušenosti ekipe inačici jo lahko uporabljamo brezplačno in metrih, ki so relevantni na tej ravni: pričako- in še od česa je lahko kaskadna metoda naj- je zato primerna za manjše projekte do ne- vani dobičkonosnosti, skladnosti s poslovno primernejša, mrežno načrtovanje pa edini kaj ljudi oziroma mesecev. Če kupimo ene- strategijo in tako naprej. Tovrstna analiza pa uspešen pristop. Zato bomo tokrat začeli pri ga od profesionalnih paketov pa ne bi smeli postane zanimiva šele takrat, ko imamo vsak pregledu programov, ki prisegajo na ganto- imeti težav tudi pri projektih z nekaj deset trenutek vsaj deset potencialnih projektov, grame, funkcionalne specifikacije in zahtev- člani projektne skupine in več sodelujočimi med katerimi se moramo odločati, ter pro- ke za spremembe. K tem bomo kot zrcalno podjetji. jektno pisarno, ki jih spremlja in o njih redno sliko postavili zbirko rešitev, ki o gantogra- poroča. Takih podjetij je v Sloveniji malo. mih nočejo niti slišati, navdušene pa so nad Cobalt Project Vendar, če smo iskreni, ta strateška raven uporabniškimi zgodbami in tablami kanban. Če smo v prejšnji številki pri programju, ki tudi v Celoxisu ni težišče funkcionalnosti, poudarja komunikacijo, opisali Copper Pro- ampak jo najdemo bolj na obrobju, pred- ject, se tokrat po periodni tabeli premakne- vsem med poročili. Glavnina uporabnosti se Klasični pristopi mo za dve skupini v levo. Cobalt Project sodi vrti okrog vsakdanjega dela projektnega vod- v skupino spletnih nadomestkov za Micro- je in članov projektne ekipe in to je del, ki je Artia soft Project. Tisti, ki so vajeni dela s tem pro- podprt izvrstno. Aplikacije, ki tečejo v brskal- Artia se na prvi pogled zdi nekako drugač- gramom, ne bodo potrebovali prav veliko niku, so še vedno marsikdaj počasne, pred- na. Sicer nič posebnega, le tu in tam kakšna uvoda, saj so se avtorji očitno potrudili, da vsem kadar je delitev dela med strežnikom in beseda je drugače postavljena, kot smo va- bi se približali prav tej skupini. Pri tem bi uporabniškim vmesnikom slabo zasnovana. jeni, in kakšen meni je na nepričakovanem pričakovali, da bo uvoz in izvoz datotek MS Teh težav Celoxis nima, odzivnost sistema je mestu, vse skupaj je malo bolj barvito, lah- Project deloval brezhibno, a ni tako. brezhibna, navigacija pa pregledna. kotno ... brazilsko. Pri vsej gospodarski in To seveda pomeni, da smo pri delu s ko- Cenovno je Celoxis v istem razredu kot tehnološki moči Brazilije v uporabniškem baltom obsojeni tudi na večino pomanj- Cobalt, vendar imamo na voljo tudi mo- svetu presenetljivo redko srečamo njihove kljivost MS Projecta. Predvsem ne smemo žnost, da kupimo licenco in ga namestimo rešitve, Artia pa je svetla izjema. pričakovati, da bi nam program pomagal na lastne strežnike. Za tiste, ki svoje podatke No, če odmislimo zunanji videz je Artia pri nadzorovanju izvajanja programa. Na- še neradi zaupajo oblaku, je to lahko zani- zelo klasično zasnovano orodje, urejen pri- menjen je mrežnemu načrtovanju, izdelavi miva možnost.

POMLAD 2013 I MonitorPro I 23 MENEDŽMENT I OBLAK

Ime Spletna stran Na kratko Priporočamo Uporabnost ga pomembno prispeva k porabi »aspirina«. Uporabniške zahteve, ki so se na začetku AgileZen www.agilezen.com Osnovna kanban tabla Majhni skupini, ki ne Zelo dobra uporablja formalnih zdele samoumevne, sčasoma postanejo metod. nerazumljive, težko je ugotoviti, čemu so Gravity www.gravitydev.com Nabor orodij za agilne Skupini, ki šele Srednja namenjene, kako smo ocenjevali njihovo projekte začenjajo agilni kompleksnost in kdo je zanje odgovoren. Pri pristop. tem nam lahko pomaga 100efforts. Kanbanery www.kanbanery.com Osnovna kanban tabla Majhni skupini Zelo dobra 100efforts ni za vsakogar – če ne veste, za- in posamezniku s solidnim tehničnim kaj bi morali za primere uporabe poleg oce- znanjem ne truda izračunati tudi standardno devia- OnTime www.ontimenow.com Popolna orodjarna za Velikim urejenim Zahtevna cijo, potem vam tega verjetno res ni treba. Scrum IT-podjetjem ali IT- Če pa je to le ena od stvari, ki vam ne da spa- oddelkom ti, pa vam utegne 100efforts olajšati spanec. PivotalTracker www.pivotaltracker.com Tabla z dodatnimi orodji, Razpršenim ekipam Dobra dovolj fleksibilnosti in malo pravili Kaj izbrati? Orodij je seveda še veliko, na hitro smo Planbox www.planbox.com Seznam nalog z nekaj Ekipam, ki se ne držijo Srednja jih opisali le nekaj. V spodnji tabeli smo jih dodatne funkcionalnosti natančno določenih metodologij. zbrali še nekaj in dopisali osnovni vtis, ki so ga pustila. Pred odločitvijo pa jih boste se- ScrumDo www.scrumdo.com Celovit nabor orodij za Utečenim ekipam, ki Dobra Scrum obvladajo Scrum. veda pregledali sami, saj vsa ponujajo brez- plačno poskusno uporabo. ScrumWise www.scrumwise.com Osnovni nabor orodij za Tistim, ki bi radi Scrum Srednja Scrum preizkusili, a niso prepričani, da je to zanje. … in še agilno Yodiz www.yodiz.com Vse, kar potrebujete za Tehnično podkovanim Dobra agilno delo. ekipam z utečenim Primerjava med klasičnimi in agilnimi načinom dela. metodami je nekako taka kot primerjava Planning Poker www.planningpoker.com Samo to, kar pove ime. Tistim, ki vedo, da to Dobra med konfucianizmom in taoizmom. Eden potrebujejo. poudarja pravila, drugi domišljijo, prvi stro- Pointing Poker www.pointingpoker.com Zelo podobno prejšnjemu Enako Enako go hierarhijo, drugi svobodno izbiro. Tako niti ni čudno, da je med agilnimi programi ta potrebujemo. Ko se z miško zapeljemo čez kar nekaj takih, ki v imenu omenjajo Zen. Easyprojects enega od tistih, na videz preprostih grafičnih No, ta primera se začne krhati, ko se spo- Še en program s podobnimi cilji je Ea- elementov, se okrog njega odprejo orodja za mnimo, da zen in tao sploh nista isto, pov- syprojects. Po funkcionalnosti bi ga umestili urejanje, in ko že mislimo, da smo izčrpali sem pa se podre, ko pomislimo, da je scrum med Cobalt in Celoxis, s tem da namenja ve- možnosti preprostega orodja, najdemo nove. pravzaprav tehnika prerivanja pri ragbiju. lik poudarek podpori uporabnikovega dela. No, za projekte z nekaj deset ljudmi in leti Orodij je seveda še veliko, na hitro smo Na dnu strani imamo na primer vedno pri- dela Gantto res ni, a za take, kjer se obseg jih opisali le nekaj. V tabeli smo jih naniza- kazan gumb »walk me thru« – s pravopisno meri v tednih in mesecih, je lahko povsem li še nekaj in dopisali osnovni vtis, ki so ga napako vred –, ki odpre kontekstno pomoč. dovolj. pustila. Pred odločitvijo pa jih boste seveda Če se z miško samo zapeljemo prek levega pregledali sami, saj vsa brez izjeme ponuja- roba okna, se odpre okno za pogovor s klic- Project Manager jo brezplačno poskusno uporabo. nim centrom in tako naprej. Vse to je lahko Če smo do zdaj nekajkrat govorili o sple- koristno za začetnika, ki se šele uči uporabe tnih nadomestkih za MS Project, pa moramo Agile Zen sistema, a že po nekaj urah uporabe postane pri Project Managerju to zapisati s klicajem. Ne le po abecedi, tudi po pristopu je Agi- nadležno. Ne le da mu je funkcionalno malodane enak, le Zen program, ki si ga je vredno ogledati Nasploh je videti, da so se načrtovalci tudi vizualno ga povsem posnema. Brez po- prvega. Tako kot klasičnega programske- osredotočili predvsem na to, da se uporab- mislekov lahko torej potrdimo: če ste vajeni ga orodja ne moremo jemati resno, če se v nik udobno počuti, ko se s programom spo- dela s Projectom, potem vas Project Manager njem kje ne pojavi gantogram, je za agilne- znava, in manj na kasnejšo produktivnost. ne bo pustil na cedilu. ga obvezna kanban tabla. Pri Agile Zenu so Prav posebnega priporočila torej ne zasluži, Vendar ponuja precej več. Prednost sple- to načelo pripeljali do skrajnosti, saj se vse čeprav ni mogoče zanikati, da gre za povsem tnih orodij je seveda v komunikaciji in sode- začne in konča na tabli. Za projekt, ki ga soliden izdelek. lovanju, česar MS Project sam, brez Project ustvarimo, sistem najprej sestavi začetni Serverja, ne more podpreti. Tako imamo na proces v petih korakih – Backlog, pripravlje- Gantto voljo poročanje o času in stroških za člane no, v delu, končano in arhiv ‒, kar lahko po- Kaj pa, če potrebujemo nekaj preprostej- projektne skupine, forume, skupne doku- ljubno preuredimo. šega? Če moramo res samo narediti načrt, mente in še kaj. Potem pa kot običajno – nove uporabni- izrisati gantogram in ga deliti s sodelavci ter ške zgodbe dodajamo v backlog in jim sle- pripraviti kakšno preprosto poročilo, potem 100efforts dimo, ko se selijo od leve na desno in kon- je Gantto prava rešitev. Za konec si oglejmo še nekaj precej dru- čajo v arhivu. Posameznim fazam lahko, kot Priznati moramo, da smo bili prvi trenutek gačnega. V nasprotju s prej opisanimi orodji se spodobi, omejimo število zgodb, sistem skeptični. Grafično na prvi pogled deluje ne- se 100efforts ne trudi biti vseobsežno orodje nam izračuna osnovne mere, kot sta hitrost kako preveč preprosto in otročje, človeku se za načrtovanje in vodenje projekta, ampak se in povprečna dolžina cikla, to pa je v glav- zazdi, da se bodo zdaj zdaj od nekod pojavili posveti samo eni projektni nalogi: vodenju nem tudi vse. telebajski. A videz vara, kajti tik pod površino funkcionalnih zahtev. Agile Zen bi lahko označili za preprosto se skriva vse tisto, kar pri načrtovanju – in do Vsak, ki je že kdaj sodeloval pri večletnem kanban tablo za začetnike, zelo nazorno za neke mere spremljanju – preprostega projek- projektu, ve, da ta, na videz preprosta, nalo- uporabo, a funkcionalno zelo omejeno.

24 I MonitorPro I POMLAD 2013 OBLAK

Ime Spletna stran Na kratko Priporočamo Uporabnost projekti držijo. Na voljo imamo integracijo z 100efforts 100efforts.com Specialistično orodje za Specialistom Dobra razvojnimi orodji in repozitoriji, razvijemo ocenjevanje in spremljanje lahko lastne module ali pa sistem preko API uporabniških zahtev povežemo, na primer, s svojim CRM in raču- Artia app.artia.com Klasično orodje za načrtovanje Projektnim vodjem z vsaj Dobra novodskim sistemom. in spremljanje projektov osnovnim znanjem OnTime Scrum je impresivno orodje, ki Celoxis www.celoxis.com Izbrušeno orodje za zahtevnejše Vodjem projektov ali celo Zelo dobra lahko v pravih rokah in v pravem okolju ve- projektne vodje manjšim projektnim pisarnam liko prispeva k uspešni izvedbi projektov. A Clarizen www.clarizen.com je tako kot velik bager: izvrsten za gradnjo Cobalt Project www.cobaltpm.com Hitro se razvijajoče orodje, Tistim, ki bi se radi preizkusili. Srednja avtoceste, vrta pa z njim ni priporočljivo Manager namenjeno predvsem okopavati. načrtovanju Dooster.net dooster.net Nekaj vmes, orodje brez pravega Projektnim vodjem, ki se nočejo Srednja Yodiz mrežnega načrtovanja, a z ali ne morejo držati togih Le malo manj zapleten od OnTima je Yodiz. obilico uporabnih funkcij metodologij, potrebujejo pa dober nadzor. Tudi tu bi težko našli manjkajočo funkcional- nost in tudi tu je pomembno, da o agilnih Easy Projects www.easyprojects.net Solidno orodje za načrtovanje Tistim, ki med delom Dobra potrebujejo spodbudo. projektih nekaj vemo, preden se lotimo upo- rabe. Vendar je precej manj tog, zahteva manj Gantto www.gantto.com Orodje za risanje gantogramov s Svetovalcem in izobraževalcem, Zelo dobra skritimi dodatnimi funkcijami ki morajo neizkušenim administracije in deluje bolj, no, bolj agilno. poslušalcem na hitro prikazati Če si dovolimo prispodobo: OnTime bi izbral smisel projektnega načrta. tehnično podkovan predsednik uprave, da Plan.io plan.io Predvsem orodje za upravljanje Hierarhičnim organizacijam z Srednja bi izboljšal izvajanje projektov, medtem ko dokumentov, kjer iz nalog, zahtevnim dokumentnim tokom povezanih z dokumentom, bi Yodiz z enakim namenom izbrali najboljši nastane projektni načrt. razvijalci in prepričali upravo, da ga kupi. Project Projectmanager.com Spletni nadomestek za MS Tistim, ki želijo delati z MS Dobra Yodiz se res strogo drži paradigme table. Manager Project Server Project, a bolj fleksibilno in Ne le da imamo kanban tablo za uporabniške znatno ceneje. zgodbe (ki jih moramo razdeliti na naloge, TeamGantt teamgantt.com Orodje za risanje gantogramov s Vodjem manjših projektov, ki ne Dobra preden lahko začnejo potovati skozi projek- funkcijami za sodelovanje potrebujejo formalnih metod, a tni proces), ampak imamo posebno tablo želijo imeti pregleden načrt. za epe ter še eno, na kateri načrtujemo ite- WebPlanner app.webplanner.com Polna klasična metodologija, Relativnim začetnikom, ki se Dobra racije, dodatno za hrošče in še kakšna bi se podprta s čarovniki in lotevajo zahtevnega projekta. šablonami na vsakem koraku našla. Orodje se načelno drži metodologije scrum, tako da na primer zahteva uporabo Zilicus zilicus.com Obseg zelo podoben Izkušenim projektnim vodjem ki Zelo dobra WebPlannerju, le da je potrebujejo vsa orodja. sprintov, česar kanban ne. Vendar pri tem ni primernejši za izkušene zelo strogo, saj lahko na primer med itera- uporabnike. cijo samo dodajamo naloge, česar v scrumu Zoho projects.zoho.com Projektni del znane Zohove Uporabnikom drugih Zohovih Mešana ne smemo. A izkušene projektne ekipe že od spletne pisarne orodij samega nastanka kombinirajo različne agilne metodologije in jih prilagajajo stanju, znanju vse vidike scrum metodologije in ki jo mora- in projektom. Kanbanery mo začetniškim ekipam, posebej takim brez Komu torej priporočiti Yodiz? Izkušeni Še vedno smo na Japonskem in še vedno projektne pisarne, toplo odsvetovati. projektni skupini, ki želi svoje znanje in na- pri preprostih rešitvah. Kanbanery ponuja za Če pa ste večje podjetje, ki ima natančno čin dela razširiti, ga posredovati novim čla- odtenek manj zena in za odtenek več funk- zastavljene poslovne procese in več sočasnih nom in drugim, manj izkušenim ekipam. cionalnosti, predvsem na področju analiz in agilnih projektov, potem boste težko našli poročanja, še vedno pa gre v osnovi za pre- kaj boljšega. Če smo pri prejšnjih orodjih Pivotal Tracker prosto kanban tablo. Tako kot pri Agile Zenu ugotavljali, da so podatkovno preprosta, je tu Zaradi popularnosti v svetu odprtoko- je najmanjša, a tudi največja enota uporab- stanje nasprotno. Vsak zapis, ki ga vnesemo, dnih projektov ne smemo spregledati Pivo- niška zgodba. Delitev na naloge, združevanje moramo opredeliti v nekaj različnih dimen- tal Trackerja. Le za odtenek manj tehnično v epe, posebna proga za odpravljanje napak, zijah, preden ga spustimo v sistem. Uporab- usmerjen od Yodiza, vendar še precej pre- vse to presega njegove cilje. niška zgodba ni le preprosta kartica, ampak prostejši za uporabo. Če bi Yodiz priporočili Bolj tehnični uporabniki – kar pomeni ve- je lahko funkcionalna, tehnična, lahko gre za utečeni ekipi, pa je Pivotal prej namenjen čina – bodo zadovoljni, da Kanbanery zlahka napako ali pa za kaj drugega. Od zvrsti je od- prostovoljcem, ki se komaj poznajo in na ta integriramo z GitHub in ga pripravimo do visno, s katerim procesom in s kakšno prio- način usklajujejo svoje delo. Metodologija, tega, da sam spremlja vpise izvorne kode riteto jo bomo reševali, komu bo vidna, kako ki jo podpira Pivotal, je zato bolj kanban kot ter jih poveže za aktivnostmi pri posamezni bomo šteli z njo povezane stroške in tako scrum, a tudi tu so pravila zelo sproščena. nalogi. Tudi nekaj več nastavitev imamo na naprej. Enako sofisticirano moramo opisati Pivotal se, kot se za tako orodje spodobi, voljo, a zaključek se ne spremeni: Kanbanery tudi vsak drug element projekta. razvija zelo hitro. Pomanjkljivosti, ki so nas je primeren za posameznike in majhne sku- Seveda je treba v uporabo takega orodja motile, ko smo si ga ogledovali pred nekaj pine, ki delajo pri preprostih projektih. investirati kar precej truda, a za nagrado do- meseci, so ob zadnjem pregledu večinoma bimo izvrstno nadzorovan proces. Ne le da odpravljene. Obenem se pri razvoju trdno OnTime Scrum za vsako nalogo vemo, v katerem sprintu bo držijo agilnega načela, da mora stranka po- OnTime pa je iz drugega sveta. Tu ni več prišla na vrsto, kaj bomo z njo dosegli, in če vedati, kaj hoče, zato se na forumu o novih govorjenja na približno, scrum in kanban ni- se to ne zgodi, kaj je vzrok odstopanj. Dolo- in spremenjenih funkcionalnostih resno sta več dva izraza za isto stvar in postopkov čamo lahko tudi svoje, prilagojene procese, razpravlja, sodeluje pa lahko prav vsak. No, se je treba držati do pike in vejice. OnTime je analiziramo njihovo učinkovitost, definira- Pivotal v tem ni edinstven, zelo podobno se kompleksna, celovita rešitev, ki pokriva prav mo dobre prakse in zagotavljamo, da se jih odzivajo tudi razvijalci Kanbaneryja. 6

POMLAD 2013 I MonitorPro I 25 PRAKSA I KAKOVOST PODATKOV

Upravljanje kakovosti podatkov Podjetja morajo imeti ažurne in pravilne podatke o svojih strankah, dobaviteljih, izdelkih in storitvah, če želijo učinkovito izvajati marketinške akcije in komunicirati z vsemi vpletenimi v poslovne procese. Kakovostni podatki so potrebni tudi za učinkovito analizo podatkov in poslovno obveščanje.

Maja Ferle

podjetjih se zavedajo, da so podat- poslovni uporabniki možnost vplivati na na tudi pri vseh drugih vrstah podatkov v ki lahko tudi netočni ali nepopolni. procese pri upravljanju kakovosti podatkov, podjetju, na primer pri izdelkih, poslovnih Zaradi hitrega tempa naraščanja saj je v njihovem interesu, da so podatki partnerjih, transakcijah ali enotnih šifran- količin podatkov, ki se kopičijo v in- pravilni. Ne nazadnje bi morali biti rav- tih. formacijskihV sistemih, je možnost napak v no poslovni uporabniki tisti, ki bi vodili in Zagotavljanje kakovosti podatkov bi bilo podatkih vedno večja in zato postaja vedno usmerjali napore pri zagotavljanju kakovo- treba vgraditi v celoten proces - od pridobi- bolj pomembno, da podjetja usmerijo del sti podatkov. vanja podatkov ob izvoru do njihove nadalj- energije v upravljanje kakovosti podatkov. Resnica je, da trenutno še vedno največje nje uporabe v informacijskih sistemih pod- Poslovni uporabniki morajo zaupati v breme upravljanja kakovosti podatkov pre- jetja in sistemih za poslovno obveščanje. kakovost podatkov, zato da jih lahko ne- vzema osebje v oddelkih IT. Najpogosteje se Dogaja se, da imajo podjetja več silosov ozi- moteno in suvereno uporabljajo. Včasih se kakovost podatkov enači s točnostjo imen roma nepovezanih informacijskih sistemov, podatkom namenoma odrečejo, če dvomijo in kontaktnih naslovov strank, vendar pa je saj zaradi hitrega tempa poslovanja vsak o njihovi točnosti. Prav tako morajo imeti to le del celotne slike. Kakovost je pomemb- oddelek dela nekaj na hitro zase. Zato lah-

26 I MonitorPro I POMLAD 2013 KAKOVOST PODATKOV

ko nastane več različic resnice in tako lahko Pri prevzemu tovrstnih podatkov bi bilo tre- pri vnosu, seveda, kjer je to mogoče. Kadar ugotavljamo, da se kakovost podatkov, na- ba prav tako vnesti vhodne kontrole, kakor gre za ročni vnos, je treba izobraziti vnašal- mesto da bi se izboljševala, le še poslabšuje. pri ročnem vnosu podatkov. Postavlja pa se ce, saj ti včasih nekaj slepo odtipkajo, brez Podjetja se vedno bolj usmerjajo v enotno vprašanje, kaj narediti, če vhodna kontro- razmišljanja, da preverijo, ali so podatki obravnavo strank prek vseh kanalov, zato la ugotovi, da je podatek iz zunanjega vira smiselni. Pri tem je koristno sodelovanje prihaja enotno upravljanje kakovosti podat- napačen, pomanjkljiv ali nesmiseln. Takih poslovnih uporabnikov, saj prav ti definirajo kov na ravni podjetja bolj v ospredje. podatkov praviloma ne smemo spreminjati, vhodne kontrole in vedo, zakaj je potrebno, lahko pa jih označimo, kadar so sumljivi in da so podatki točni. Vzroki za slabo kakovost jih morda izločimo pri analizah. Ko so podatki že vneseni v informacijskih podatkov sistemih in zbirkah podatkov, se lahko nji- Nihče ne prizna rad, da ima podatke sla- Vidiki kakovosti podatkov hova smiselnost in pravilnost preveri tudi be kakovosti ali da ti vsebujejo napake in Čeprav se upravljanje kakovosti podatkov kasneje, na primer pred prenosom v podat- netočnosti. Seveda vemo, da se napake do- mnogokrat navaja kot enotno področje, ga kovno skladišče ali pa kar tako, kot del re- gajajo, včasih povsem nenamerno. Človeške v resnici združuje skup več različnih pristo- dnega vzdrževanja. Primer takega postop- napake so vedno prisotne, na primer nekdo pov in tehnik. Najlažje bi bilo, če bi imeli ka je lahko tudi čiščenje šifrantov, kadar se se lahko pri posredovanju ali pri vnosu po- metodologijo upravljanja kakovosti podat- pokaže, da se odpira preveč novih šifer, brez datkov zmoti. A to seveda ni edini ali glavni kov, ki bi jo prikrojili svojemu okolju in ji določenega reda. vzrok za slabo kakovost podatkov. sledili kakor kuharskemu receptu. A takih Podatke, ki so zastareli, na primer, kadar se nekdo preseli, spremeni status ali umre, mnogo teže prepoznamo, če nam oseba spremembe ni sporočila. Čeprav so podatki Resnica je, da trenutno še vedno največje vneseni povsem smiselno in konsistentno, v takih primerih niso ažurni, kar tudi vpliva breme upravljanja kakovosti podatkov prevzema na kakovost analiz podatkov in seveda na osebje v oddelkih IT. vzpostavljanje stikov. Včasih lahko z anali- zo podatkov ugotovimo, da se je obnašanje neke stranke spremenilo, in na osnovi tega sklepamo, da je prišlo do določene spre- membe pri njenem statusu. Tu nam lahko Vzrok za slabo kakovost podatkov je lah- standardov oziroma priporočenih metodo- pomaga osebni pristop, na primer s stran- ko pomanjkanje časa, saj se vedno mudi, logij ni. ko neposredno stopimo v stik prek klicne- pri čemer lahko prihaja do napak oziroma Problem kakovosti podatkov je širši pro- ga centra, ali osebna obravnava, na primer izpuščanja potrebnega nadzora. Vzrok je blem kompleksnosti poslovanja, iz ka- prek zastopnika ali osebnega bančnika, zato lahko tudi pomanjkanje sredstev pri razvoju terega morda izluščimo posamezne tipe da pridobimo posodobljene podatke. programskih rešitev, zaradi česar se morda problemov, s katerimi se lahko ukvarjamo Razen preverjanja samih podatkov lah- prepovršno implementira tisti del program- posamično. Najlažje in najbolj razumljivo ko občasno pregledamo tudi podatkovni ske rešitve, ki bi se posvetil zagotavljanju je uvesti standardizacijo podatkov, kar po- model informacijskega sistema, v katerem kakovosti podatkov oziroma smiselnim meni, da poskusimo vsak podatek, kjer je se podatki nahajajo in se pogovorimo z nadzorom podatkov ob vnosu. to smiselno, povezati z vnaprej definiranim načrtovalci modela, ali so definicije podat- Ne nazadnje je vzrok za slabo kakovost šifrantom. Če nimamo definiranih vseh ši- kovnih polj ustrezne in ali vneseni podatki podatkov lahko tudi nerazumevanje pome- frantov, lahko morda uporabimo industrij- ustrezajo definiciji. Primer take preveritve na in smisla zagotavljanja kakovosti podat- ske standarde ali zunanje vire podatkov, na bi lahko bil, ali neki znesek predstavlja neto kov. To ima lahko za posledico, da vodstvo primer za naslove, poklice, valute, države in ali bruto količino. V praksi se včasih dogaja, podjetja področju ne zagotovi dovolj stra- podobno. da se neko polje v zbirki podatkov uporabi teške podpore. Včasih poslovni uporabniki Upravljanje kakovosti podatkov nekate- za drugačen namen, kakor je bilo prvotno ne znajo dobro definirati zahtev za kakovost ri enačijo tudi z odkrivanjem in zlivanjem definirano. Zato je smiselno z načrtovalci podatkov, učinkovitih nadzorov ob vnosu in podvojenih podatkov, ki izvirajo iz več ne- podatkovnega modela in razvijalci poslovne tega ne prenesejo na razvijalce in vzdrževal- odvisnih sistemov, zbirk podatkov ali ka- rešitve preveriti, kako so posamezna polja ce programskih rešitev ter zbirk podatkov. nalov, prek katerih stranke, izdelki, doba- tolmačena in ali so pravilno izpolnjena. Če je v podjetju več nepovezanih informa- vitelji in drugi podatki prihajajo v podjetje. Skoraj vedno se kakovost podatkov ome- cijskih sistemov, pa so podatki lahko podvo- Tu je treba najprej ugotoviti, kateri zapisi nja pri polnjenju podatkov v podatkovno jeni ali med seboj nekonsistentni, kar prav so podvojeni, se odločiti, ali gre res za opis skladišče, saj je tam čiščenje teh lahko del tako poslabša njihovo kakovost za nadaljnjo iste stvari (na primer če oče in sin z ena- procesa polnjenja. Ker običajno ne odkrije- uporabo. kim imenom in priimkom živita na istem mo vseh netočnosti ali nekonsistentnosti v Pri drugi skrajnosti je vzrok za slabo ka- naslovu, ali se lahko zanesljivo odločimo, podatkih ob polnjenju, se te lahko opazijo kovost podatkov lahko tudi obsedenost s da gre za eno osebo ali dve), in jih nekako tudi kasneje v procesu analize podatkov. V kakovostjo v tolikšni meri, da se definirajo odpraviti izvornem sistemu ali v sistemu za takih primerih se je treba vrniti k izvoru in nadzori podatkov, ki so prestrogi in neži- upravljanje matičnih podatkov ali v siste- nepravilnosti ustrezno odpraviti. vljenjski. Zato se lahko zgodi, da nekaterih mu za poslovno obveščanje ali v rešitvah za podatkov ni mogoče vnesti, ker programska upravljanje odnosov s strankami. Zaželeno Ali lahko kakovost podatkov rešitev javlja napako. Take težave mnogo- je, da se ob združevanju podvojenih zapisov izmerimo? krat rešujejo tako, da odstranijo nadzor, kar obdrži revizijska sled, tako da je podatkom Če se že sprijaznimo, da podatki niso ve- nazadnje povzroči, da se podatki vnašajo mogoče natančno slediti od izvora do njiho- dno točni, ker tega pač ne moremo zagoto- poljubno, nenadzorovano, kar spet odpira ve uporabe. viti, saj je preveč virov napak, se vprašamo, široko pot vnosu napak. Za odpravljanje posameznih napak na ali obstaja način, da izmerimo, do kolikšne Vir za slabo kakovost podatkov je lahko vstopnih točkah, prek katerih podatki pri- mere so točni. Ali lahko torej kvantitativno tudi prevzem podatkov iz zunanjih virov. hajajo v sistem, je smiselno uvesti nadzor izrazimo, kolikšna je kakovost podatkov?

POMLAD 2013 I MonitorPro I 27 KAKOVOST PODATKOV

Kot eno od možnosti za merjenje kako- dobiti šifrante, na primer matične številke kov in da upravljanje kakovosti postane del vosti podatkov lahko izberemo dimenzijo in nazive podjetij, nazive valut in tako dalje. procesa. kakovosti (angl. Quality Dimension), ki jo Deduplikacija nam pomaga, da odstra- Celovito upravljanje kakovosti podatkov opisuje Ralph Kimball in za katero svetu- nimo podvojene zapise. Pri tem je včasih na ravni podjetja bi moralo poskrbeti za je, da jo vgradimo v podatkovno skladišče, potrebna mehka logika, saj podvojeni zapi- povezavo poslovnih področij, enotno vzdr- obravnavamo pa jo pri procesu polnjenja si niso vedno točno enaki, ampak so lahko ževanje definicij poslovnih pravil podatkov, podatkov. Preverimo lahko na primer, ali so skoraj enaki, z drobnimi razlikami v posa- skrbeti za upravljanje matičnih podatkov in vsi obvezni podatki pri zapisu izpolnjeni, meznih podatkih. Orodje mora določiti, podobne dejavnosti na ravni podjetja. ali so podatki konsistentni med različnimi ali je ujemanje dveh kandidatnih zapisov Pri podatkovnih skladiščih zasledimo, sistemi v podjetju, ali ustrezajo poslovnim dovolj dobro, da ju je treba zliti v enega, pri da je ena od vlog oseb v projektni skupini pravilom in nadzoru pri vnosu, ali ustrezajo tem pa tudi pametno izbrati, kateri izmed tudi t. i. data stevard. To je oseba, ki dobro šifrantom in podobno. obeh je tisti, ki je bolj veljaven. Glede na pozna podatke, njihov pomen in smisel, jih Po vsakem preverjanju zabeležimo izid količino podatkov, ki so kandidati za dedu- zna pravilno tolmačiti in ve za vire podat- v obliki številčne vrednosti. Končno oceno kakovosti podatkov zapišemo v dimenzijo kakovosti, s katero so povezani zapisi v po- Največja ovira pri implementaciji upravljanja datkovnem skladišču. Končni uporabniki se lahko potem pri poročanju in analizah od- kakovosti podatkov je v miselnosti. Namreč ne gre ločijo, ali bodo izločili zapise s slabšo kako- vostjo podatkov od zaželene. za metodologijo, saj ta ne obstaja, čeprav so že bili Pri merjenju kakovosti podatkov si lah- poskusi, da bi jo izdelali. ko pomagamo tudi s poročili oziroma poizvedbami. Na primer v poljih z diskre- tnimi podatki lahko izpišemo distribucije frekventnosti posameznih vrednosti in roč- plikacijo, in glede na čas, ki ga imamo na kov v podjetju, kadar se išče izvor nekega no pregledamo tiste, ki najbolj izstopajo. Pri voljo, se lahko odločimo, ali bomo prepusti- podatka. A ta vloga se v praksi pravzaprav datumih si lahko morda pomagamo z mi- li orodju, da samodejno zlije zapise, ali jih ni preveč obnesla. Pri upravljanju kakovosti nimalnimi in maksimalnimi vrednostmi in bomo raje pregledali in uredili ročno. Funk- podatkov pa so osebe s to vlogo spet bolj spet ročno pregledamo ali označimo tiste, cionalnost deduplikacije se pri večini orodij potrebne, saj imajo celovit vpogled v vse ki so sumljivi. za upravljanje kakovosti podatkov najbolj podatkovne vire podjetja. omenja, zato jo nekateri kar enačijo s celo- Orodja za upravljanje tnim upravljanjem kakovosti podatkov. Ovire kakovosti podatkov Kakovost podatkov lahko nadziramo z Največja ovira pri implementaciji upra- Orodja za upravljanje kakovosti podatkov občasnimi preverjanji podatkov in profili- vljanja kakovosti podatkov je v miselnosti. so se bolj množično začela pojavljati šele v ranjem. Spremljamo lahko tudi trende skozi Namreč ne gre za metodologijo, saj ta ne zadnjih letih, zato jih mnoga podjetja nima- čas in preverjamo odstopanja. Orodja nam obstaja, čeprav so že bili poskusi, da bi jo iz- jo. Največkrat uporabljajo lastne rešitve za pri tem pomagajo tako, da izdelajo značil- delali. Gre bolj za filozofijo, za razumevanje. upravljanje kakovosti podatkov, predvsem na poročila in primerjajo trende v različnih Tu pa ne moremo nič na silo premakniti, saj v obliki nadzora pri vnosu podatkov in pri časovnih obdobjih. Orodja nam lahko tudi se tega ne da kupiti in implementirati. Treba prenosu v podatkovno skladišče. pomagajo vzorčiti podatke, zato da izvede- je spremeniti način razmišljanja, do tega pa Orodja za upravljanje kakovosti podat- mo podrobnejša preverjanja smiselnosti in lahko pride šele takrat, ko se podjetje zač- kov, ki so na voljo na trgu, v splošnem po- točnosti na manjšem vzorcu. ne zavedati, koliko koristi lahko prinesejo nujajo podobne funkcionalnosti, med kate- Pojavljajo se predlogi, da bi posamezne dobri podatki oziroma koliko škode lahko rimi najdemo profiliranje, standardizacijo, tehnike upravljanja kakovosti podatkov povzročijo slabi. čiščenje, deduplikacijo in nadzor kakovosti uvedli kot storitve, ki bi jih lahko priklicali Žal sem že večkrat naletela na stanje pri podatkov. iz različnih aplikacij, orodij, zbirk podatkov implementaciji podatkovnega skladišča ali Profiliranje podatkov izvedemo na začet- ali sistemov za upravljanje poslovnih proce- sistema za podporo odločanju, kjer smo ku, zato da podatke pregledamo, jih bolje sov, a te je treba šele definirati tako, da bodo pri prenosu in čiščenju podatkov ugoto- razumemo, ugotovimo, ali so relevantni za splošno veljavni in ponovno uporabni. vili, da je neki podatek napačen. A ko smo namen, za katerega jih bomo uporabili, in na to opozorili poslovne uporabnike, so ti dobimo vpogled, kako dobro ustrezajo pri- Upravljanje kakovosti hladnokrvno vztrajali, če je tak podatek pri silnim predpisom ali standardom industrij- podatkov izvoru, potem ga ne smemo spremeniti, pa ske panoge. Orodja nam pomagajo izdelati Upravljanje kakovosti podatkov ne bi tudi če gre za nesmisel ali očitno napako pri značilna poročila o podatkih, izpišejo lahko smelo biti le naloga oddelka IT, ampak bi vnosu. Največkrat se sklicujejo na varnost tudi trende oziroma odstopanja od trendov moralo biti predpisano v poslovnih proce- podatkov oziroma izrazijo zaskrbljenost in druga statistična poročila. To je prilo- sih, pri katerih bi se vsi vpleteni zavedali nad poseganjem v podatke. Raje dovolijo, žnost, da dobimo celovit vpogled v stanje pomena kakovostnih podatkov za uporabo da se podatki ohranijo, četudi je jasno, da so kakovosti podatkov in začnemo razmišljati pri poslovanju. Nikakor ne gre le za uvedbo napačni. To je primer nerazumevanja po- o korakih, potrebnih za izboljšanje kakovo- orodja za upravljanje kakovosti podatkov, trebe po kakovostnih podatkih. sti. kakor nas hočejo prepričati nekateri proda- Ovira je lahko tudi zatiskanje oči pred re- Z orodji lahko podatke standardiziramo jalci tovrstnih orodij. snico, ko je pač treba vztrajati, da so podatki tako, da jim pripišemo šifrante. Največkrat Podjetje se lahko odloči za najem zu- čisti, ker nihče noče priznati, da niso. Zmo- se podjetja na začetku lotijo standardizacije nanjih svetovalcev, ki opravijo odkrivanje tno pa je tudi prepričanje, da bo upravlja- naslovov, kjer lahko uporabijo šifrante ulic, netočnosti in čiščenje napak v podatkih. nje kakovosti podatkov rešeno z nakupom centroide, poštne številke in podobno. Po- Lahko pa tudi najame svetovalce, ki poma- orodja. Res je, da je orodje v pomoč, a ne leg naslovov pa lahko standardiziramo tudi gajo urediti poslovne procese, da so ti bolj bo nič pomagalo, če ne razumemo, zakaj ga vse druge podatke, za katere je mogoče pri- naklonjeni zagotavljanju kakovosti podat- potrebujemo. 6

28 I MonitorPro I POMLAD 2013 KAKOVOST PODATKOV I PRAKSA Kako je z upravljanjem kakovosti podatkov v Sloveniji?

O tem, kako upravljajo kakovost podatkov, smo se pogovarjali s predstavniki nekaterih večjih podjetij v Sloveniji. V nadaljevanju je povzetek njihovih izkušenj.

Maja Ferle

Mercator: »Pravila Jure Velikonja podrobneje pojasnjuje, da njihove kakovosti so podatki o naslovih. IT upravljanja kakovosti v banki obravnavajo dve vrsti podatkov, in je vzpostavil centralni informacijski sistem podatkov smo uredili z sicer osebne in poslovne. V banki stremijo k in predpisal proces ter pravila, ki se pri za- delovnim navodilom« visoki kakovosti le-teh, ne nazadnje tudi za- gotavljanju kakovosti podatkov naslovov Mag. Robert Sintič, direktor sektorja za radi zakonskih zahtev. S kakovostjo podatkov upoštevajo. informacijsko podporo odločanju in e-po- se ukvarja več organizacijskih enot. Upravlja Za spremljanje kakovosti podatkov v neka- slovanju ter izvršno področje informatike in jih posebno področje za kakovost znotraj terih primerih zadoščajo že najpreprostejše telekomunikacij v Mercatorju ocenjuje, da je marketinga, ki se najbolj osredinja na oseb- orodje za poizvedbe SQL in seveda perio- v njihovih zbirkah podatkov kakovost podat- ne podatke. Tu se občasno pojavljajo napačni dično preverjanje podatkov ter ukrepanje v kov dobra. Občasno se sicer pojavijo posa- kontaktni podatki o strankah, ki so pogosto primeru odkritih anomalij. V nekaterih se- mezni incidenti, ki pa so posledica napačnih posledica sprememb naslovov, česar jim gmentih uporabljajo modul Data Quality v vnosov v sistemih za upravljanje matičnih stranke ne sporočijo takoj ob selitvi. Omenje- orodju Informatica, sicer pa imajo narejena podatkov ali napačnih knjiženj v informacij- no vpliva predvsem na vzpostavljanja stikov poročila, s katerimi uporabnikom zagotavlja- skih sistemih maloprodaje ter veleprodaje. z njimi. jo informacijo o anomalijah v transakcijskih Vpliv napačnih podatkov se pokaže v poro- Ne uporabljajo posebnih orodij za upra- sistemih. čevalski verigi oziroma pri prenosu podatkov vljanje kakovosti podatkov, ampak kakovost Da bi zagotovili kakovost podatkov, so po- v analitične sisteme. Tam se lahko na primer spremljajo z orodji za poslovno obveščanje, skrbeli za dodatna pravila v informacijskih napačna cena pomnožena s prodajno koli- ki so se izkazala kot koristna pri ugotavljanju sistemih, za spremembo procesa nastajanja čino izkaže kot velika napaka v vrednosti, ki odstopanj. Pri osebnih podatkih strank ima- in vzdrževanja podatkov ter veliko discipline. zamegli vsebino poslovnega dogodka. jo glavno vlogo osebni bančniki, ki v stiku s Pri polnjenju podatkovnih skladišč ustrezno Pravila upravljanja kakovosti podatkov so stranko pridobijo nove/prave podatke. označijo tiste podatke, ki jih prepoznajo kot uredili z delovnim navodilom. Ta zagotavlja anomalije, da jih uporabniki v poročilnem ažurnost in točnost podatkov v podatkovnem Telekom Slovenije: »Če sistemu zaznajo in jih nato v transakcijskih skladišču. Večino napak v podatkih odkrijejo podatki ne ustrezajo sistemih popravijo. pri polnjenju podatkovnega skladišča, dolo- standardom kakovosti, čene vsebinske napake pa se opazijo šele pri se izločijo iz obdelave Pozavarovalnica Sava: analitiki. Večinoma napake odpravljajo s po- podatkovnega skladišča« »Napake se pojavijo, zato pravki pri izvoru podatkov, lahko pa se zgodi, V Telekomu Slovenije ocenjujejo, da so imamo v načrtu čiščenje da je problem rešljiv le v analitičnih sistemih, glede na poslovne potrebe s kakovostjo po- podatkov« na primer zaradi računovodskih pravil. datkov zadovoljni, vendar verjamejo, da so Tom Lipovž, direktor Službe za IT v Pozava- Posebnih orodij za upravljanje kakovosti vedno možnosti za izboljšave. Kakovost po- rovalnici Sava pravi, da so s kakovostjo podat- podatkov ne uporabljajo, izkoriščajo pa funk- datkov vpliva na celotno verigo od izvora kov relativno zadovoljni, imajo pa v načrtu či- cionalnosti obstoječih sistemov v poslovnem podatkov do izhodnih poročil za nadzorne ščenje. Trenutno jim težave zaradi podatkov okolju in v podsistemih polnjenja podatkov organe in regulatorje. Enostavno povedano: slabe kakovosti povzročajo podvojeni podat- v podatkovno skladišče in analitike. Skrbniki »Garbage in, garbage out!« Ali v prevodu: ki v nekaterih tabelah, saj onemogočajo pra- navedenih sistemov in IT Help Desk izvajajo »Smeti, ki pridejo noter, gredo tudi ven.« vilno agregiranje. funkcije nadzora, analize, reševanja napak in Pogosti primeri napak v podatkih so dupli- Z upravljanjem kakovosti podatkov se pri obveščanja uporabnikov. kati v informacijskih sistemih, ki v realnem njih delno ukvarja organizacijska enota la- življenju predstavljajo isti objekt, na primer stnikov podatkov, delno pa služba za IT. Pri Banka SKB: »Pomagamo naročnika, naslov, proizvod, storitev, omrežni tem ne uporabljajo posebnih orodij, name- si z različnimi orodji in element in podobno. Problemi, ki iz tega iz- njenih spremljanju in zagotavljanju kakovo- spremljamo kazalnike virajo, so tako poslovni kot tehnični. Poslovni sti podatkov, niti jih še niso začeli iskati. Pre- kakovosti« problemi so lahko težave pri izterjavi dolgov, pričani pa so, da so tovrstna orodja koristna. Sodelavci iz sektorja Marketing in segmen- napačna ocena naročnikove plačilne disci- Za kakovost podatkov poskušajo poskrbeti tno vodenje v banki SKB se zavedajo, da so pline, napačen obseg storitev, ki jih ima na- že v osnovnih informacijskih sistemih, ven- podatki bistvenega pomena za poslovanje ročnik, ali zakasnitev pri dobavi storitev. Na dar se zaradi verjetne nedoslednosti uporab- banke. Zbiranje, osveževanje in preverjanje tehnične probleme pa naletijo ob integraciji nikov in spreminjajočih se razmer v poslova- podatkov zahtevajo stalen, sistematičen in različnih sistemov ali ob izdelavi poslovnih nju napake vseeno pojavijo, zato jih običajno dobro organiziran pristop, kar je razlog, da so poročil. dejansko opazijo šele v podatkovnem skladi- omenjene aktivnosti del utečenih procesov v Zato so v Telekomu Slovenije že zelo ve- šču. Ker uporabniki poznajo vsebino, lahko v banki. Ti so transparentni in jasno definirani liko energije vložili v zbiranje podatkov, ki podatkovnem skladišču večinoma popravijo v poslovnih strategijah, izvajajo pa se na raz- enolično določajo posamezne objekte. Prvi napako, vendar imajo v načrtu tudi temeljito ličnih ravneh in v različnih delih banke. primer pravilnega upravljanja podatkov in čiščenje podatkov.6

POMLAD 2013 I MonitorPro I 29 POD LUPO I GOOGLE ADWORDS

Igra zadetkov in učenja na napakah

Gospodarska kriza v Evropi in krhka rast v ZDA še naprej negativno vplivata na marketinške proračune, spreminjajo pa se tudi deleži vloženih sredstev v različne oglaševalske formate. Po podatkih PwC in družbe Interactive Advertising Bureau se delež digitalnega oglaševanja vztrajno povečuje v primerjavi s tradicionalnimi formati in v svetovnem merilu že dosega petino celotnega oglaševalskega kolača.

Igor Drakulič

elevizijsko oglaševanje drži okrog so napredni oglasni in video formati, zelo brez tega, da je za pritegnitev potrošnikove 40-odstotni delež, mobilno oglaše- priljubljena pa so postala tudi družabna pozornosti potrebna kreativnost. »Mediji in vanje pa je doseglo petodstotni de- omrežja. Veliko podjetij se vsaj poskuša lo- oglaševanje bodo še naprej igra zadetkov in lež v okviru digitalnega marketinga tevati tudi tovrstne komunikacije s svojimi zgrešenih potez, pri čemer bodo podatki in Tin en odstotek v celotni porabi za oglaševa- kupci. Ali in kako uspešna so pri tem, pa je analize postali ključno orodje in vir, odlo- nje. Kaj je torej tako drugačnega v digital- že druga zgodba ... V tujini vedno večji po- čilno vlogo pri pridobivanju strank pa bodo nem svetu oglaševanja? Poglejmo primer: men dobivata video oglaševanje in »vsebin- imeli ideje, vrednosti, blagovne znamke in Kateri digitalni oglas bi kliknili, če bi iskali ski« marketing. produkti. Največji zmagovalci bodo tisti, ki fotoaparat z osmimi milijoni slikovnih točk? Raziskovalno-analitska družba Gartner bodo podatke najuspešneje pretvorili v zna- 1. Spletna trgovina s fotoaparati … www. je leta 2011 ugotavljala, kako med seboj nje in navdih, s tem pa spremenili vsebino v example.com … Prodajamo vodilne znam- tekmujejo tradicionalni in digitalni oglaše- komercialni uspeh,« poudarjajo Gartnerjevi ke … Odlične cene! valski formati v različnih medijih. Gartner- strokovnjaki. 2. Fotoaparati z 8 mio. slikovnih točk … jevi strokovnjaki so ugotovili, da se poraba www.example.com … 10 odstotkov popusta za oglaševanje zmanjšuje na vseh ravneh. Čarobne paličice ni na digitalne fotoaparate … Brezplačna do- Eden najbolj razvpitih primerov tovrstnega V oglaševanju torej še vedno največ šte- stava. Kupite še danes! obnašanja je bila odločitev velikana P&G, ki jejo ideje in ustvarjalnost. Čarobne tehno- Precej več možnosti za klik ima dru- se je pred letom dni odločil za zmanjšanje loške paličice ni, se pa v tej smeri verjetno gi oglas, kajne? Vsebuje več informacij in oglaševalskega proračuna za deset milijard najbolj trudi Google, ki pobere največji de- ključnih besed, obljublja pa tudi popust in dolarjev. Marsikdo je pričakoval, da bo digi- lež digitalnega oglaševalskega kolača. Goo- dobro storitev. Gre za kratke oglase, ki nas talno oglaševanje zapolnilo to vrzel, a dol- gle ponuja tri osnovne vrste oglaševanja: spremljajo praktično povsod po spletu, na- goročni obeti niso tako predvidljivi. AdWords, oglaševanje na iskalniku z zaku- govarjajo pa nas v slovenščini, tudi če kr- pom izbranih ključnih besed v iskalnem marimo po tujih spletnih straneh. Večino Nepredvidljiva prihodnost omrežju, prikazno oglaševanje na spletnih tega oglaševalskega kolača pobere Google, Odgovor na to vprašanje naj bi dali podat- medijih, ki so vključeni v Googlovo prika- ki spremlja naša iskanja in nam posreduje ki. Medtem ko oglaševalci in marketinške zno mrežo, imenovano AdSense, ter prika- oglase s podobno tematiko. Najbolj raz- agencije postopoma odkrivajo moč velikih zno oglaševanje znotraj mobilnih aplikacij širjeno orodje za oglaševanje prek Googla zbirk podatkov in naprednih analitičnih v povezavi z globalno oglaševalsko mrežo se imenuje AdWords. »Oglasne besede« so metod, s čimer lahko ocenjujejo učinko- AdMob. torek kratki oglasi z največ 95 znaki. Krea- vitost marketinških strategij in taktik do Google AdWords zajema širše upravlja- tivnost je bila vedno doma v oglaševalski take mere, kot še nikoli doslej, sta vse bolj nje kampanj tako na iskalnem kot tudi industriji in nič drugače ni v digitalnem v ospredju ustrezno plasiranje prvovrstnih prikaznem omrežju. Oglaševanje Google marketingu. vsebin in kreativno oglaševanje velike vre- AdWords (torej iskalno omrežje) je t. i. »pull« dnosti. Če bodo oglaševalci našli alternativ- oglaševanje, kar pomeni, da z njim posku- Stanje ne načine za doseganje svojih ciljev, bodo šamo doseči uporabnike, ki so za naš izde- Pri primerjavi slovenskega trga digital- lahko največ izgubili tradicionalni mediji, lek/storitev že pokazali zanimanje ali pa že nega marketinga z zahodno Evropo in ZDA na spolzkih tleh pa so tudi novi mediji. To razmišljajo o njem. Gre torej za uporabnike, so občutne razlike. Če je internet v Veliki je postalo jasno, ko je Facebookov vstop na ki sami že aktivno iščejo informacije in so, Britaniji že pred nekaj leti prehitel TV-ogla- delniški trg pokazal, kako zelo ekonomsko če gledamo nakupni proces, že vsaj v za- ševanje, pri nas (še) ne dosegamo niti dvo- odvisen je Facebook od oglaševalskih pri- četnem stanju v fazi iskanja. Obstaja tudi mestne številke. In enako velja za iskalni hodkov, s čimer se bistveno ne razlikuje od orodje Google AdWords Express, ki je na- marketing. Ta v ZDA poleg video oglaše- svojih digitalnih prednikov, kot sta Yahoo menjeno predvsem lokalnim podjetjem, kot vanja v vseh raziskavah po navadi dosega in AOL, ali starejših konglomeratov, kot so so restavracije, bari, nakupovalni centri ..., prva mesta in mu tudi še naprej pripisujejo Viacom, Disney in News Corp. Tudi Google, saj se njihovi oglasi prikazujejo hkrati med visoko rast. Kar se tiče ostalih marketinških katerega oglaševalski prihodki so zgrajeni iskalnimi zadetki in znotraj storitve Google orodij, je v ospredju prikazno oglaševanje, ki na učinkovitosti, je z zmanjševanjem števila zemljevidi (Google Maps). Poleg tega pod- ga podjetja danes koristno uporabljajo. Prav klikov na oglase razkril svoje slabosti. Nav- jetja za oglaševanje ne potrebujejo svoje tako veliko raje kot včasih uporabljajo na- kljub vsem tehničnim prebojem, pohodu spletne strani. Storitev v Sloveniji sicer (še) predne oblike prikaznega oglaševanja, kot »big data« in analitike pa še vedno ne gre ni na voljo. 6

30 I MonitorPro I POMLAD 2013 GOOGLE ADWORDS I POD LUPO

Kampanja, kako? Oglaševalske kampanje z Google AdWords se je treba lotiti po korakih. Prvi korak je vsekakor pregled obstoječega stanja ter analiza trga in konkurence.

Igor Drakulič

e podjetje za to najame agencijo, ta pripravi predlog ključnih besed za zakup, oceni obseg iskanja in sezonskost iskanj. Vse pridobljene Čpodatke uskladijo z naročnikovimi željami, razpoložljivim proračunom ter s strateškimi usmeritvami, na podlagi tega pa oblikujejo seznam ključnih besed, ki jih oglaševalec v prvi fazi zakupi na iskalniku. Podjetje, ki želi oglaševati z AdWords, mora vedeti, kaj upo- rabniki že iščejo in kaj na tem področju dela konkurenca, pomembna pa je tudi spletna stran podjetja. Drugi korak je priprava stra- tegije z naborom ključnih besed, določitvijo proračunov, s pripravo oglasov in pregledom oziroma pripravo pristajalne spletne strani. Oglaševalec mora vsekakor zagotoviti, da bodo uporabniki na pristajalni spletni strani res dobili dodatne informacije, ki jih ogla- šuje. Agencija poleg strategije nastopa na Googlu svetuje tudi pri nastavitvi izbranih ciljev v Google Analytics. Če oglaševalec še ni uporabljal Googlovih sistemov, se najprej posvetijo oglaševanju znotraj iskalnika in šele potem predlagajo druge rešitve. »Ogla- ševalske akcije se lahko med seboj bistveno razlikujejo prav zaradi svojih ciljev, zato je treba dobro razumeti vsakega oglaševalca in vsako oglaševalsko akcijo, preden se loti- mo priprave digitalne strategije,« dodajajo v

bej pozoren na nabor ključnih besed, izbiro pristajalne strani in besedilo oglasa. Če oglaševalec na internetu nima vsebine, potem je vsak Oglaševalci pogosto naredijo (pre)ozek nabor ključnih besed in izbirajo le tiste, ki poskus nagovarjanja uporabnikov zaman. Samo lupina se navezujejo na konec nakupnega procesa. brez vsebine pri uporabnikih ne zaleže več. S tem nagovorijo le potencialne kupce, ki o podjetju in njegovih izdelkih že močno raz- mišljajo in imajo že precej izdelano mne- nje o tem, kaj bodo kupili. Zaradi tega ne Ipromu, podjetju za načrtovanje in izvedbo Na različnih spletnih straneh in forumih ustvarjamo novega povpraševanja, ki bi ga komunikacijskih akcij v digitalnih medijih. pišejo, da ni preprosto postaviti uspešne lahko. Poglejmo konkreten primer: nekdo, Google Adwords ponuja orodja, s kate- oglaševalske kampanje z Googlovimi orod- ki v iskalnik vpiše ključno besedo »vzme- rimi lahko ocenimo tudi okvirno ceno na ji. V Ipromu se s tem strinjajo in dodajajo, da tnica« ali »jogi«, je že v nakupnem procesu klik, poleg obsega iskanj z izbranimi ključ- delo niti približno še ni končano takrat, ko za njen nakup. Če pa nekdo vpiše v iskalnik nimi besedami. Ob pomoči teh metrik lah- se začne oglaševalska akcija znotraj Google besedo »spanje«, najbrž o sami vzmetni- ko določimo proračun, ki bi pokrival celo- AdWords. Akcijo je treba sproti spremljati in ci še ne razmišlja, morda pa ima težave s ten obseg iskanj. jo optimizirati. Pri tem je treba biti še pose- spanjem in išče rešitve. Tak potencialni ku-

POMLAD 2013 I MonitorPro I 31 POD LUPO I GOOGLE ADWORDS

pec je za oglaševalca lahko zelo dragocen, spletni trgovini. Za tistega, ki je vpisal v is- pri doseganju različnih ciljev podjetja, ki seveda, če ga znamo na primeren način kalnik 'spanje', pa konverzija ne more biti sta povečanje prepoznavnosti ter več pri- nagovoriti ‒ z oglasom ali s spletno stranjo nakup vzmetnice, pač pa, na primer, vpis v hodkov iz prodaje blaga in storitev. Veli- ‒ in počasi pripeljati do tega, da potrebuje našo zbirko e-naslovov. Rečemo lahko, da ko pa je treba narediti še pri uporabniški vzmetnico, in to ne katere koli, pač pa od je to nekakšen sklenjen krog ključnih be- izkušnji, ko spletni obiskovalec pride do določenega oglaševalca. sed, oglasov in pristajalne spletne strani, ki oglaševalčeve spletne strani in je tam ve- Oglaševalsko akcijo na iskalniku je torej ga moramo nujno stalno nadzirati in opti- likokrat razočaran zaradi neprofesionalne treba dobro členiti po kategorijah ključnih mizirati, gre pa za nikoli končan proces,« ali amaterske predstavitve. Seveda velja besed, saj se namen uporabnika, ki vpiše poudarjajo v Ipromu. tudi obratno – delež tovrstnih razočaranj se generično ključno besedo, zagotovo precej Podjetje se mora pred začetkom digital- zmanjšuje, saj se podjetja vse bolj zavedajo, razlikuje od tistega, ki vpiše specifično, s ne oglaševalske kampanje odločiti, ali se da morajo na svojih straneh pripraviti čim produktom povezano ključno besedo. Ve- bo tega lotilo samo, ali ob pomoči zunanjih boljšo predstavitev. lik del optimizacije ključnih besed je vezan strokovnjakov. Velika podjetja z digitalnim Google Adwords je le eden od kanalov tudi na njihovo ujemanje. Če oglaševalec oddelkom, znotraj katerega je strokovnjak komuniciranja in oglaševanja, ki ga lahko zakupi besedo s širokim ujemanjem, mora pri tem paziti, da se oglas ne prikazuje ob nerelevantnih iskanjih. Morda na začetku res pripravimo take, ki so najbolj »logične« Digitalni marketing je preplet številnih možnosti in so namenjene tistim, ki so že na koncu nakupnega procesa, potem pa, čez čas, ko nagovarjanja potencialnih kupcev in Google Adwords si naberemo že nekaj kilometrine in izku- je zgolj eden, sicer pomemben, element v digitalni šenj, poskusimo širiti nabor in iskati tudi besede, ki se morda na prvi pogled zdijo prisotnosti oglaševalca. daleč od tega, kar prodajamo, pa vendar ugotovimo, da z njimi pridobivamo stran- ke, ki jih sicer ne bi. Drugi pomemben element, ki je neposre- za iskalni marketing, se tega dela po navadi uporabljamo na spletu. In kot tak je tudi dno povezan s prvim, je izbira pristajalne lotevajo v lastni režiji, občasno pa si lahko zelo učinkovit, saj oglase prikaže uporab- strani, kamor uporabnika pelje določen pomagajo z zunanjimi podjetji, specializi- nikom, ki iščejo tisto, kar ponuja določen oglas na izbrano ključno besedo. Če se ranimi za iskalni marketing. Srednja pod- oglaševalec. Vendar brez dobre uporabni- spet navežemo na prej omenjeni primer: jetja običajno najemajo zunanje izvajalce, ške izkušnje, preprostega procesa naroča- nekoga, ki že išče novo vzmetnico, lahko majhna pa po navadi poskušajo sama, če- nja, nakupovanja, prijave na e-novice in pripeljemo na produktno spletno stran in prav ne vedno najbolj uspešno. Če podjetja kontaktiranja ne gre. Uporabniki pa so na mu na njej prikažemo razlike med našo in nimajo zaposlenega ustreznega specialista, slovenskih spletnih mestih prevečkrat iz- konkurenčnimi blagovnimi znamkami. Če je smiselno, da najamejo enega od številnih postavljeni spletnim mestom, ki o tem ne na to isto stran pripeljemo uporabnika, ki je ponudnikov za digitalni marketing, pri tem razmišljajo in kjer so glavni postopki preveč v iskalnik vpisal »spanje«, ga bomo zagoto- pa morajo biti pozorna na to, kako jim za- zapleteni. Na takih spletnih mestih se vidi, vo izgubili. Takega uporabnika je treba od- računavajo za izvajanje oglaševalskih aktiv- da podjetja niso premislila, kdo so njiho- peljati, na primer, na »svetovalno« spletno nosti znotraj iskalnikov. vi uporabniki, kaj so glavni cilji spletnega stran, kjer mu najprej svetujemo, kako bolje Pri oglaševanju znotraj iskalnika, torej mesta in kako bi olajšali delo uporabni- spati, ga pripraviti do tega, da se naroči na pri zakupu posameznih ključnih besed, gre kom. »Podjetja se še ne zavedajo dovolj, da naše e-novice in podobno. za zakup po ceni na klik, kar pomeni, da je spletno mesto samopostrežno okolje, v Besedilo oglasov je tretji element, ki oglaševalci plačajo zgolj za klike na njihove katerem uporabnik izbira, kar mu je na vo- vpliva na uspešnost oglaševalske kampa- oglase, prikazi pa se v tem primeru ne za- ljo; da je uporabnik zelo nestrpen in ne želi nje. Oglaševalci so pri pisanju oglasov zelo računavajo. Podjetja, ki ponujajo tovrstno preveč svojega dragocenega časa pustiti v omejeni, saj imajo na voljo zgolj 95 znakov, oglaševanje, po navadi zaračunavajo na neoptimiziranih postopkih in da je uporab- kar pomeni, da morajo biti pri tem početju dva načina: ali naročniku svojo provizijo nik le klik oddaljen od konkurence,« opo- izredno kreativni in domiselni. Z njimi na- zaračunajo znotraj cene na klik, zaradi če- zarjajo v podjetju E-laborat, ki se ukvarja z mreč pridejo do visokih ali nizkih razmerij sar je ta nekoliko višja, ali si provizijo za- uporabnimi znanji za spletno poslovanje. med prikazi in kliki. računavajo glede na velikost proračuna, ki Brez dobre, torej primerne, spletne strani, ga naročnik nameni oglaševanju znotraj is- ki bo uporabniku ponudila točno to, kar Nikoli dokončan proces kalnika. Pri tem pa se lahko hitro zgodi, da mu v oglasu obljubljamo, je ves naš trud Merilo za uspešnost kampanje so vedno bo prvim v interesu dvigovanje cen za klike, zaman in mečemo denar skozi okno. Gre doseženi zastavljeni cilji in konverzije. Ci- drugim pa, da bi povečevali celoten prora- za povezano verigo ključnih besed, oglasa lji so lahko dejanski nakupi v spletni trgo- čun, seveda brez dejanskih potreb za en ali in pristajalne spletne strani, pri katerem vini, naročila na e-novice, prenos e-knjige drug dvig. Poleg tega je slabost prve različi- en element nujno vpliva na drugega. In če ali preprosto čas, ki ga uporabnik preživi ce ta, da je s tem cena na klik nepregledna, eden ne deluje, potem nič ne deluje, kot bi na strani. Merila za uspešnost kampanj saj naročnik ne dobi dejanskega vpogleda v moralo. moramo redno vrednotiti in prilagajati ter to, koliko ga stane posamezna ključna be- temu primerno optimizirati tudi kampanje seda. V Ipromu zagovarjajo metodo, da se Napake pri soliranju Google Adwords. »Te kampanje so odvisne naročnik in ponudnik dogovorita za provi- Podjetja, ki se sama lotevajo kampanj z od ključnih besed. Če se spet navežemo na zijo, ki se ne spreminja. S tem ima naročnik Google Adwords, delajo pri tem številne na- primer vzmetnice: če nekdo v iskalnik vpiše jasen vpogled v svoj račun Google Adwords, pake, ki po navadi izhajajo iz pomanjkanja točno blagovno znamko vzmetnice, potem ponudnik pa nima interesa povečevati pro- znanja in izkušenj s tega področja. Napak je je v zaključni fazi nakupa. Za take uporab- računov ali višati cene na klik brez potrebe. kar nekaj - od nepravilnega do premajhne- nike je lahko konverzija dejanski nakup v Google Adwords je samo en od korakov ga nabora ključnih besed, slabo napisanih

32 I MonitorPro I POMLAD 2013 GOOGLE ADWORDS

Prednosti in slabosti Google AdWords

Po mnenju naših sogovornikov iz podjetij E-laborat, Enaa. Ni težko dobiti obiskovalcev. Konec koncev, več ko plačaš, več com, Iprom in Sonce.net spada med glavne prednosti Google obiskovalcev dobiš. Težava, s katero se soočajo oglaševalci, je AdWords zajem obstoječega povpraševanja ‒ s potrošnikom se konverzija obiskovalcev v kupce. Po razpoložljivih podatkih je srečamo v trenutku, ko je v nakupnem procesu, saj bodisi zbi- odlična že konverzija okrog 1,7 odstotka, nekateri strokovnjaki ra informacije bodisi že izbira blago ali storitev. Ostale predno- pa pišejo celo o povprečju okrog 0,2 odstotka. Že če je za enega sti so možnost nagovarjanja potencialnih strank za doseganje kupca treba plačati 50 klikov, se to zdi precej, če pa je za en nakup višjih konverzij, pojavljanje na vrhu med iskalnimi zadetki in treba plačati 500 klikov, potem je to zelo draga izkušnja. dejstvo, da ni potrebna stalna optimizacija spletne strani (SEO). Google Adwords ni in ne sme biti edino orodje v digitalnem Upravljanje računov je za izkušene uporabnike preprosto in pre- komuniciranju, saj ne omogoča vsega, kar lahko na spletu počne gledno, povprečna cena je le nekaj centov na klik, kampanje je oglaševalec in s čimer lahko nagovarja svoje ciljno občinstvo. Gre zelo preprosto pripraviti in upravljati, objave oglasov so hitre; na za različne kanale in če jih uporabimo usklajeno, potem lahko voljo so številne povratne informacije pa tudi navodila, ki skoraj dosežemo boljše sinergijske učinke, ki jih eno samo orodje ne onemogočajo sestavo slabega oglasa. Za zdaj je to oglaševanje še more dati, pa naj bo to Google Adwords, e-poštni marketing ali vedno učinkovito, predvsem če naredimo vse omenjene korake, katero koli drugo orodje. Enako velja za oglase. Z njimi ima ogla- pravilno merimo rezultate in jih umestimo v strategijo poslova- ševalec edinstveno priložnost, da nagovori potencialnega kupca nja podjetja. Prednost oglaševanja na spletu je prav v tem, kako do te mere, da klikne, in s tem doseže po eni strani večja razmerja preprosto je mogoče preizkusiti vizualne elemente, besedila, med prikazi in kliki oglasa, po drugi strani pa, da oglas res kli- oglasne pasice, ključne besede in pristajalne strani. V nekaj mi- knejo zgolj tisti, ki so najbolj potencialni kupci. Oglas mora biti nutah lahko testiramo učinkovitost dveh oglasov, vidimo, kateri napisan jasno in nedvoumno, s tem pa že sam izloča uporabnike. deluje bolje, in ohranimo boljšega ter na ta način izboljšamo iz- Ena od slabosti je tudi ta, da naj bi uporabniki zavestno ignorirali koristek vsakega evra, ki ga pustimo v sistemu Google Adwords. sponzorirane iskalne rezultate. V zvezi s tem je bilo opravljenih Tudi slabosti je kar nekaj. Na spletu je veliko število konku- nekaj raziskav, vendar se ni nikoli izkazalo, da bi uporabniki to renčnih oglaševalcev, uporabniki raje klikajo rezultate iskanja počeli do te mere, da bi zato lahko kar rekli, da je Google Adwords kot oglase, sto ljudi, ki klikne oglas, pa ni sto novih kupcev. »Še neuporaben in da ne dosega rezultatov. nihče ni obogatel zgolj zato, ker je oglaševal z Google Adwords. Slabost Google Adwords je tudi zloraba klikov. Obstajajo na- Skratka, še nihče se ni tega naučil dovolj dobro,« poudarja Aljoša mreč posebne hekerske spletne strani, ki ciljano klikajo na ogla- Domijan. Nekaj možnosti Google Adwords, ki so v tujini sicer že se in s tem pobirajo provizijo. Včasih v ta namen najamejo tudi na voljo, v Sloveniji še ni dostopnih, med slabostmi pa moramo slabo plačane ljudi v tretjih državah. Po mnenju naših sogovor- omeniti tudi razlike pri velikosti trgov. Google Adwords ni enak nikov v Sloveniji nimamo večjih težav z zlorabami klikov. Google povsod, na različnih trgih pa se razlikujeta tudi dostopnost in za- Adwords ima namreč varovalke, ki v največji meri onemogoča nesljivost podatkov. škodoželjno klikanje konkurentov. Kot večina sistemov za servi- Potrebno je precej znanja in izkušenj, da je oglaševalska akcija ranje oglasov tudi Google Adwords izloča klike, ki niso značilni uspešna. Google Adwords kljub preprosti uporabi zahteva profe- za povprečnega potrošnika, in jih ne zaračuna. Sistem Google sionalce, ki ga dnevno uporabljajo in spremljajo vse spremembe. Adwords uporablja samodejni in ročni nadzor, s katerima v kar Pravi strokovnjaki postanemo šele čez čas, ko si naberemo dovolj največji meri preprečuje neveljavne klike, jih izloča in kaznuje izkušenj. Najprej potrebujemo osnovno teoretično znanje, brez tovrstna početja. Aljoša Domijan pa opozarja na problem majh- katerega niti ne moremo začeti uporabljati programa za Google nosti. V Sloveniji je v celotni strukturi klikov nadpovprečno šte- Adwords, vendar pa šele s poskusi, velikokrat tudi slabimi, dobi- vilo tistih, ki so jih naredili konkurenčni ponudniki pri pregledo- mo pravi občutek za to, kaj deluje in kaj ne. vanju, kaj se dogaja na trgu. Ti kliki lahko dejansko že do 10. ure Nizek strošek daje lažen občutek, da je mogoče uspeti ne gle- dopoldne povzročijo umik določenega oglasa, ker je pač dnevna de na to, kaj delaš. Zanka, v katero se lahko ujame oglaševalec, poraba dosežena. Slovenija zaradi svoje majhnosti zagotovo ni je relativno nizka cena na klik in majhen proračun oglaševanja. najboljši vzorec za Google Adwords, še dodaja Domijan.

oglasov do pristajalnih spletnih strani, ki ne opravičijo investicije,« razlaga Patricia Google Adwords, pa je to, da ne povezujejo uporabnikov ne nagovorijo, ampak jih pe- Cucin iz podjetja Sonce.net, agencije za di- oglaševanja z dejanskimi prodajnimi re- ljejo stran od podjetja; napake se pojavljajo gitalni marketing. zultati, čeprav Google to omogoča,« meni tudi pri nastavitvah kampanj Adwords. Podjetja, ki se sama lotevajo oglaševanja z Aljoša Domijan iz Enaa.com, ene vodilnih Pri izbiri zakupljenih besed se pojavlja- Google Adwords, najprej preizkušajo. To po- slovenskih spletnih trgovin. jo težave pri zakupu presplošnih besed in meni, da za poskus namenijo malo sredstev »Podjetja se velikokrat lotijo oglaševal- nepoznavanju sopomenk, ki jih upora- in običajno potem ne dobijo pravih rezulta- skih akcij na Google Adwords z neustre- blja sistem Google Adwords. Oglejmo si to tov. Rezultatov, ki se jih dobi s kampanjo za znim premislekom, premalo narejenih ana- ob primeru »varstva« in »zavarovanja«, ki sto evrov, namreč ni mogoče množiti s pet, liz in raziskav trga in s preslabo izdelanim sta za Google Adwords sopomenki. Iščete če nekdo namerava na primer v kampanjo načrtom,« razlagajo v podjetju E-laborat. »varstvo mačk na domu« in dobite oglas vložiti 500 evrov. Podjetja sama le izjemoma Postavitev oglaševalske akcije je namreč za zavarovanje avta. »Nepremišljeno izbra- vedo, katere so ustrezne ključne besede za najlažji del, pred tem moramo narediti ne ključne besede in napačno opredeljene njihovo ponudbo, zato se običajno odločajo še vsaj naslednje korake: analizo ključnih pristajalne strani negativno vplivajo na za najdražje. »Največja napaka, ki jo pogo- besed, ki jih uporabljajo naše potencialne uporabniško izkušnjo, puščajo slab vtis in sto delajo tudi agencije, ki ponujajo storitve stranke; pripraviti oglase in jih preizkusiti;

POMLAD 2013 I MonitorPro I 33 POD LUPO I GOOGLE ADWORDS

potreben je premislek, kako, v kateri fazi lažje, hitreje in po navadi tudi ceneje krat- zelo jasno definirajo oglaševani izdelek ali nakupa vstopajo uporabniki v stik z nami koročno dosežemo najvišje pozicije znotraj storitev, računajo le na zelo majhno število in na podlagi tega pripraviti celotno stra- iskalnikov prav z Google Adwords. zadetkov. Če bi na primer oglaševali točno tegijo; pripraviti je treba pristajalne strani Cucinova iz agencije Sonce.net meni, določen televizor ali serijo televizorjev, bi z jasnimi pozivi k akciji (»call to action«); da so investicije v Google Adwords kratko- bilo zadetkov premalo, zato potem vsi za- pripraviti pa je treba tudi matriko in način ročno po navadi manjše kot v SEO, zato se kupijo kombinacije z besedo televizor, ki jo merjenja učinkovitosti oglaševanja. »Ko podjetja prej odločijo za Google Adwords išče precej več uporabnikov. Žal tako dobi- je oglaševalska akcija objavljena, pa pod- kot za SEO. SEO je lahko ovira, ker je za iz- mo precej neustreznih zadetkov, ki pa jih jetje čaka šele pravo delo, saj nam Google peljavo optimizacije potrebna vpletenost moramo kljub vsemu plačati. No, načelno Adwords omogoča natančno in učinkovito tržnikov in tehnične ekipe. Poznavanje sis- velja za Google Adwords enako kot za vsako optimizacijo naših akcij. Brez preizkušanja tema Google Adwords pripomore k temu, oglaševanje: izplača se, če imaš izdelek ali in učinkovitega merjenja podjetje nikakor da SEO in Google Adwords potekata vzpo- storitev z dovolj velikim zaslužkom, ki po- ne bo uspešno izkoristilo vsega potenciala, redno, tako kot sta tudi mišljena, še dodaja krije stroške oglaševanja, dodaja Domijan. ki se skriva v tem oglaševalskem kanalu,« Cucinova. Zavedanje o pomenu oglaševanja na dodajajo v E-laboratu. Googlu je vsako leto večje, pa ugotavljajo Nekatera podjetja se zavedajo, da je kam- Izkušnje v E-laboratu. Ker je vstop za podjetje pre- panja Google Adwords le en element v upo- Sogovornike smo vprašali še, kakšne so prost in ni povezan s previsokimi stroški, je rabniški izkušnji, to je pa spet precej odvi- njihove izkušnje iz prakse. Zanimalo nas tudi vedno več podjetij, ki vsaj preizkusijo sno od tega, kako dobro podjetja poznajo digitalni marketing. Lahko bi kdo rekel, saj imamo Google Adwords, drugega ne potre- bujemo, pa to sploh ni res. Kot že zapisano, Načeloma velja za Google Adwords enako kot za vsako Google Adwords je »pull« oglaševanje, z njim pa težko pridobimo povsem nove potencial- oglaševanje: izplača se, če imaš izdelek ali storitev z ne stranke. Za to, da nekomu povemo, da dovolj velikim zaslužkom, ki pokrije stroške oglaševanja. naš izdelek sploh potrebuje, potrebujemo t. i. »push« oglaševanje, kamor na primer spadata prikazno in video oglaševanje. Ker pa je internet medij, kjer uporabniki vse bolj je, kaj deluje in kaj ne, kako dobro poznajo oglaševanje na Googlu. Uspešnost oglaše- izražajo svoja mnenja skozi različne kanale, slovenska podjetja Google Adwords in kako vanja pa je že druga stvar, saj je povezana kot so forumi, blogi in družabna omrežja, uspešno uporabljajo to orodje. z več dejavniki. To so izbor ključnih besed, moramo biti prisotni tudi tam. »Danes se V Ipromu opažajo, da pri nastopu na is- priprava besedila oglasov in pristajalne vse več govori o vsebinskem marketingu kalniku ni enotne strategije za vsa podjetja. strani, treba pa se je tudi zavedati, da cilj (Content Marketing), kar pomeni, če ogla- Pri nekaterih lahko deluje nekaj, pri drugih ni samo en (prodaja), temveč je potreben ševalec na internetu nima vsebine, potem pač ne. Pri vseh pa mora biti skupno ustre- tudi zajem elektronskih stikov obiskoval- je vsak poskus nagovarjanja uporabnikov zno segmentiranje ključnih besed in prila- cev, ki jih v nadaljevanju »obdeluje« prodaj- zaman. Samo lupina brez vsebine pri upo- gajanje relevantnih oglasov s pristanki pa na služba. Pri obiskovalcih v zadnjem času rabnikih ne zaleže več,« razlagajo v Ipromu. relevantnih straneh. Google Adwords ima v opažajo trend, da se ne odločijo takoj za na- Omeniti je treba tudi mobilno oglaševanje Sloveniji še velik potencial, saj se srečujemo kup, temveč vsak nakup temeljito premisli- in e-poštni marketing, ki sta spet poglavji s številnimi podjetji, ki jim Google Adwords jo, pregledajo splet, pregledajo komentarje zase. Digitalni marketing je preplet številnih ni blizu. Na drugi strani pa poznamo zelo in ocene drugih ljudi, se posvetujejo s pri- možnosti nagovarjanja potencialnih kupcev dobre primere prakse, kjer podjetja uspe- jatelji in z družino ter se šele nato odločijo in Google Adwords je zgolj en, sicer pomem- šno uporabljajo Google Adwords kot enega za nakup. Veliko obiskovalcev, ki pridejo na ben, element v digitalni prisotnosti oglaše- glavnih kanalov oglaševanja. spletno mesto prek Googlovega oglaševa- valca. Cucinova dodaja, da je obveščenost o nja, se zato izgubi, saj podjetja učinkovito- Google Adwords velika. Pogojena je z vi- sti oglaševanja ne merijo pravilno. Adwords vs. SEO soko stopnjo uporabe iskalnika Google in Med strokovnjaki se krešejo različna s promocijskimi kuponi Google Adwords, Kako torej? mnenja o tem, ali Google Adwords zmanj- dejansko poznavanje delovanja sistema Za koga je Google Adwords torej prime- šuje pomen optimizacije za iskalnike (SEO). pa je manjše. Primeri uspešne uporabe so, ren? Odgovor: za vsako podjetje in blagov- Naši sogovorniki iz E-laborata, agencije vendar so večinoma agencije tiste, ki uspe- no znamko. Če je pred desetimi leti velja- Sonce.net in Iproma se s tem ne strinjajo, šno upravljajo račune naročnikov. lo, da ne obstajaš, če nimaš spletne strani, Aljoša Domijan pa meni, da se obe zgodbi Aljoši Domijanu se zdi, da o kakšni po- potem je danes tako z iskalniki. Če te ni na dopolnjujeta, a pravil pravzaprav ni. V Ipro- sebni obveščenosti o Google Adwords ver- iskalniku, potem za uporabnika ne obsta- mu dodajajo, da gre za dve po eni strani jetno ne moremo govoriti. Na prvi pogled jaš. V preteklosti se je dogajalo, in se še tudi ločeni, po drugi pa zelo prepleteni zadevi. o tem vedo vsi vse. Stane malo. Rezultati so danes, da so se posamezna podjetja sama SEO je pomemben del vsake spletne stra- merljivi. Uporablja ga množica podjetij, ki lotila Google Adwords brez predhodnega ni in ga moramo stalno izvajati, da smo temu namenijo mogoče samo po kakšnih znanja ali pa so svoje oglaševanje zaupala na Googlu stalno kar najviše pozicionira- sto evrov na leto in se jim ne zdi potrebno, agenciji, ki ni imela pravega pristopa. Zara- ni med organskimi zadetki. Marketing na da bi o tem vedeli kaj več. Seveda obstajajo di tega so v podjetjih doživeli razočaranje iskalnikih, torej Google Adwords, pa nam tudi podjetja, ki prek Google Adwords iz- in so postali prepričani, da oglaševanje z omogoča, da smo kar se da visoko pozicio- vajajo močnejše oglaševalske kampanje in Google Adwords ni zanje. To ni res, Google nirani med sponzoriranimi zadetki. Če do- imajo zato več izkušenj predvsem o ustvar- Adwords je primeren za vsakega, res pa je, sežemo oboje, potem smo zmagali. Res pa janju sinergije z drugimi oblikami oglaše- da brez znanja, izkušenj in stalnega nadzo- je, da je optimizacija spletne strani za mar- vanja. Slovenska podjetja imajo težavo, da ra ter optimizacije ne bo pravih učinkov in sikoga velik izziv in tudi visol strošek, zato lahko takrat, ko izberejo ključne besede, ki želenih rezultatov. 6

34 I MonitorPro I POMLAD 2013 GOOGLE ADWORDS I POD LUPO

Spletno oglaševanje ni več noben tabu

V precej široko zastavljeni anketi, na katero se je odzvalo 23 podjetij iz različnih panog, smo izvedeli, da vsi uporabljajo spletno oglaševanje pri svojih marketinških aktivnostih, velika večina pa tudi možnosti oglaševanja prek Googla – predvsem z AdWords.

Igor Drakulič

ri tem velja omeniti Zavarovalnico Večina anketiranih podjetij pri kampa- ja pripravlja izvedbo in optimizacijo, sami Maribor, kjer sicer aktivno upora- njah z AdWords v celoti sodeluje z zuna- pa se ukvarjajo predvsem s spremljanjem bljajo in spremljajo Googlove mo- njimi specializiranimi agencijami, je pa izvedene optimizacije, vzdrževanjem ak- žnosti analitičnega ocenjevanja nekaj izjem. Merkur ima lastno ekipo sple- tualnosti objavljenih oglasov ter rednim Pučinkovitosti svojih spletnih mest, vendar tne trgovine in komuniciranja. V družbi nadgrajevanjem in izrabo novih možnosti, do zdaj v posameznih produktnih akcijah Sava Turizem so se do zdaj sami ukvarjali ki jih ponuja Google AdWords. Pri pripravi, niso uporabljali Google AdWords. » Zaveda- s spletnim oglaševanjem, v prihodnje pa izvedbi in optimizaciji obsežnejših akcij Za- mo se, da bomo za posamezne produktne načrtujejo sodelovanje z zunanjo agencijo, varovalnice Triglav, ki so del celovitih ogla- akcije v bližnji prihodnosti tovrstni način specializirano za spletno komuniciranje. V ševalskih kampanj, jim pomaga zunanja oglaševanja aktivno uporabljali in vklju- banki SKB pripravljajo ključne besede in agencija, manjše trženjske akcije pa izva- čevali v marketinške načrte,« razlaga mag. oglase sami, vzpostavitev kampanje Google jajo tudi sami. V Poslovni šoli IEDC z Bleda Evgen Likl, izvršilni direktor marketinga v AdWords pa poteka prek zunanje agencije. uporabljajo AdWords že več let, s pridoblje- Zavarovalnici Maribor. V Telekomu Slovenije jim zunanja agenci- nimi izkušnjami pa oglaševanje z AdWords

POMLAD 2013 I MonitorPro I 35 POD LUPO I GOOGLE ADWORDS

bolj usmerjeno uporabljajo pri različnih ta, da je oglaševanje dražje, če so določene oglasi in proračunom. Dodatne prednosti oglaševalskih akcijah, bodisi takih, ki jih besede preveč generične ali pogoste. so tudi intuitiven uporabniški vmesnik, vodijo sami, bodisi da jih izvajajo skupaj z V Hypo Alpe Adria poudarjajo, da je s preprosta priprava poročil in avtomatizaci- oglaševalskimi agencijami. pravo izbiro besed mogoče doseči želeni ja poročilnega sistema. V Telemachu, Zava- cilj, ki je maksimalen doseg ciljne skupine rovalnici Triglav in Skupini Tuš poudarjajo Izplen in uspešnost ob primerni oglaševalski investiciji. »Sla- ciljano komunikacijo, zelo natančen izbor Anketirana podjetja so zadovoljna z iz- bost je omejitev ciljanja ‒ enega uporabnika ciljne publike, stroškovno učinkovitost, plenom, ki so ga dosegla z Google AdWords. lahko zadenemo večkrat, kar postane mo- nadzor nad stroški in merljivost uspešno- V Hypo Alpe Adria poudarjajo, da je uspeh teče zanj, mi pa ob tem trošimo zakupljene sti, v banki UniCredit pa prilagodljivost pri odvisen tudi od izbire pravih besed za ciljno prikaze,« dodaja Tomaž Krajnčič, direktor upravljanju storitve v vseh mogočih ozirih skupino, v družbi Sava Turizem pa dodaja- Marketinga in komuniciranja v Hypo Alpe in sprotno prilagajanje proračuna kampanj jo, da je izplen odvisen ne le od kakovostne Adria. glede na trenutne potrebe pri promociji po- zasnove in upravljanja Google AdWords, »Prednosti Google AdWords so v tem, da sameznih produktov in storitev. ampak tudi od pravilno zastavljenih ciljev, je podjetje ali blagovna znamka ob pravem V IEDC ugotavljajo, da za uspešno izvede- ki jih za Google AdWords določijo po posa- času na pravem mestu s tistimi informaci- no akcijo ni dovolj le povečan obisk njiho- mičnih trgih, ponudbi in strukturiranosti jami, ki jih uporabnik išče. Slabosti največ- vega spletnega mesta, ki ga generira dober spletne strani, ki usmerja k nakupu. V Tele- krat nastajajo pri nepravilnem upravljanju oglas AdWords, temveč je treba skrbno na- komu so z Google AdWords zelo zadovolj- sistema: da se podjetje ne ukvarja z anali- črtovati in optimizirati ciljne spletne strani, ni, zato nameravajo to orodje vedno bolj zami, da ne spremlja iskalnih navad upo- omogočiti preprost in pregleden način od- uporabljati, v Telemachu pa s tem orodjem rabnikov in da ni aktivno. Posledica je ne- daje povpraševanja, spremljati odzivnost pridobivajo obisk na svoji spletni strani. V učinkovitost investicij v iskalni marketing,« in motiviranost prodajne ekipe ter sproti Zavarovalnici Triglav so zadovoljni, hkra- razlaga Erik Renko iz službe za digitalno analizirati in optimizirati vse faze oglaše- ti pa se zavedajo, da so rezultati lahko še komuniciranje v Mercatorju. Za Merkur valske akcije od vsebine oglasa do obrazca boljši, zato precej časa namenjajo analizi in je prednost ta, da lahko potrošniku ponu- za oddajo povpraševanja. »Po naši oceni optimizaciji. V Zvezi bank so se do zdaj le dijo natanko tisto, za kar se zanima in kar se agencije, ki ponujajo pomoč pri oglaše- enkrat lotili spletnega oglaševanja z Google išče. Oglaševanje prek Google AdWords je vanju Google AdWords, premalo zavedajo AdWords, a ker niso pridobili nobenega no- zelo funkcionalno in neposredno, dodaja- potreb podjetij po svetovanju zunaj zavetja vega uporabnika, te storitve ne uporabljajo jo v Merkurju. Slabost bo morda prišla, ko AdWords, zato smo skoraj vedno primora- več. se bodo vsi usmerili na ta kanal in bodo ni zaupati lastnim instinktom v največjem Med merili za uspešnost oglaševalske cene zrasle. Nekateri potrošniki morda tudi in najpomembnejšem delu trženjske akci- kampanje z Google AdWords so anketiranci zavestno spregledajo tovrstne oglase, saj je, to je zbiranju povpraševanja,« poudarja največkrat omenili povečan obisk spletnih imajo izkušnje iz preteklosti, da jim spon- Gorazd Planinc, vodja IT v IEDC. strani in relevantnost teh obiskov, ki se zorirana povezava ni ponudila tistega, kar kažejo v realizaciji poslov, času, prebitem so iskali. Kolikšen proračun? na spletni strani, in prihodkih iz spletne V Petrolu vidijo samo prednosti ‒ cenov- Večina anketiranih podjetij ni želela go- prodaje. V Amisu je merilo za uspešnost no ugodno oglaševanje, segmentacijo cilj- voriti o tem, kolikšen del oglaševalskega strošek na konverzijo, v Si.mobilu pa spre- ne javnosti, geografsko določitev področja kolača namenijo kampanjam z Google mljajo predvsem odziv na prikazane ogla- oglaševanja, možnost hitre vzpostavitve AdWords v sklopu spletnega oglaševanja. se s kazalnikom CTR (clic-through rate), kampanje in lahko merjenje učinkovitosti. Od tistih, ki so se odločili za razkritje podat- stroške (CPC – cost per clic), strošek vple- Za Pošto Slovenije so prednosti merlji- kov, je na prvem mestu Merkur, ki namenja tenosti (CPE ‒ cost per engagement), kjer vost oglaševanja, prilagodljivost in interak- Google AdWords približno tri četrtine vsega je smiselno, pa merijo tudi strošek nakupa tivnost, morebitne slabosti pa zasičenost z stroška za spletno oglaševanje. Slednje si- (CPA – cost per acquisition). V banki UniC- oglasi in vsiljivost oglasov. Tudi v Sava Turiz- cer znotraj celotnega oglaševalskega kolača redit je merilo za uspešnost konverzija, ki mu vidijo prednosti v preprosti merljivosti v Merkurju še vedno predstavlja manjši del. se pri njih izraža v številu oddanih zahtev- uspešnosti in hitri vzpostavitvi oglaševal- Sledijo Amis z dobro četrtino, Hypo Alpe kov za organizacijo poslovnega sestanka v skih kampanj, slabosti pa po mnenju Ane Adria s petino, banka UniCredit z deset, poslovni enoti, v družbi Krka pa doseganje Praprotnik, direktorice marketinga, izhajajo banka SKB pa s pet odstotki vseh sredstev, ključnih kazalnikov poslovanja (KPI), ki si predvsem iz nerazumevanja sistema Goo- ki jih namenjajo spletnemu oglaševanju. jih postavijo za posamezno državo in bla- gle AdWords in nepravilne postavitve me- Gospodarsko razstavišče namenja Google govno znamko. trik, po katerih se meri uspešnost kampanj. AdWords le en do dva odstotka od celotne- David Rozman, vodja oddelka za digital- ga proračuna, načrtujejo pa povečanje teh Prednosti ne rešitve v Si.mobilu vidi ključno prednost sredstev. Podjetja vidijo v kampanjah z Google predvsem v bolj ciljni komunikacij, s ka- V Zavarovalnici Triglav so z oglaševanjem AdWords predvsem prednosti, najpogostej- tero lažje nagovorijo uporabnike, ki imajo prek Google AdWords začeli šele lani, zato še pa so ciljana komunikacija, merljivost mogoče že nekoliko bolj izraženo nakupno v celotnem oglaševalskem kolaču predsta- uspešnosti in nadzor nad stroški. Za Amis odločitev oziroma zanimanje za neki pro- vlja še zelo majhen delež, na podlagi dobrih so prednosti predvsem velik doseg, prepo- dukt ali storitev. Prednost so tudi spreje- rezultatov pa načrtujejo, da bodo svoj an- znavnost in nizki stroški, slabosti pa nena- mljivi stroški zakupa, preprosta sledljivost, gažma v tem segmentu v prihodnje krepili. tančno segmentiranje obiskovalcev, omeje- sproten nadzor in prilagajanje kampanj ter V Mercatorju in Pošti Slovenije namenjajo ni oglasni formati in pomanjkanje nadzora integracija z Google Analytics za izdelavo kampanjam z Google AdWords vsako leto vsebine. Elektro Gorenjska med prednost- bolj poglobljenih analiz in poročil, dodaja več sredstev, v družbi Sava Turizem pa je mi omenja možnost sprotnega prilagaja- Rozman. V Telekomu trdijo, da je prednosti delež za Google AdWords različen na po- nja kampanje za doseganje boljše učinko- vsekakor več kot slabosti. Največjo pred- sameznih trgih. Za letos so določili zgornjo vitosti, Gospodarsko razstavišče pa ciljano nost zanje predstavlja Google AdWords kot mejo vložka v Google AdWords, ki ga med oglaševanje (lahko tudi za nižje stroške) in kanal, s katerim na preprost način dosegajo letom premikajo med trgi in kampanjami povečanje obiska spletnih strani. Slabost je široko ciljno populacijo z nadzorom nad glede na rezultate posameznih kampanj. 6

36 I MonitorPro I POMLAD 2013 TEMA ŠTEVILKE I POSLOVNI PRIMER

Nova bančna shramba Podatkovna infrastruktura je zaradi velike količine podatkov, ki jih podjetja dandanes obvladujejo, vse pomembnejša. To velja še posebej za tiste institucije, kjer se poleg izziva, povezanega s količino podatkov, spopadajo tudi z izzivi hranjenja občutljivih podatkov. To s seboj prinese še dodatne potrebe po tem, da podatkovna infrastruktura podjetja deluje brezhibno. S takimi izzivi se v prvi vrsti zagotovo spopadajo prav banke.

Tina Schweighofer

ato so se tudi v UniCredit Banki Slo- prostoru, »active-active« gručo z delitvijo vi- najbolj prepričal, pomembno vlogo pri od- venija, d. d., pred kratkim lotili pre- rov, replikacijo logičnih enot (LUN) na razda- ločitvi pa so imele tudi izkušnje kolegov iz nove svoje podatkovne infrastruktu- lji najmanj šest pa vse do petdeset kilometrov, Italije, kjer se nahaja sedež skupine UniCre- re. Med ponudbami, ki so jih prejeli, želeli pa so tudi, da ima shramba vse kompo- dit. V matični enoti imajo namreč veliko in- Zse je kot najprimernejši kandidat izkazal di- nente zgrajene redundantno ter na ta način stalacijo, kjer imajo v gruči okoli 50 NetApp skovni sistem proizvajalca NetApp, ki ga je v omogoča zamenjavo teh brez prekinitve sis- sistemov, od katerih jih je 30 del tako imeno- banko vpeljal NetApp partner Our Space Ap- tema. Pri izbiri je bila pomembna tudi mo- vanega »MetroClustra«, ki ob pomoči pripa- pliances, d. o. o.. Del pestrega in razgibanega žnost nadgradnje sistema. Ob vzpostavitvi dajoče programske opreme zagotavlja visoko bančnega trga v Sloveniji, je tudi UniCredit so namreč želeli 20 terabajtov razpoložljivega razpoložljivost in okrevanje po katastrofi brez Banka Slovenija, d. d., del skupine UniCredit, spletnega prostora, ki pa ga bodo kasneje, v izgube podatkov. Rešitev NetApp so sloven- vodilne komercialne banke z močnimi kore- roku petih let, nadgradili na vsaj 600 terabaj- skim kolegom priporočili, kasneje pa so jih ninami na področju Evrope. tov. V UniCreditu so želeli enostaven izdelek, podprli tudi pri pogajanjih s ponudnikom in Kot v vseh sodobnih podjetjih tudi v ban- s preprostim uporabniškim vmesnikom. Ta jim ponudili tehnično podporo. ki UniCredit zaposleni pri svojem delu upo- ni smel biti prezapleten niti za posamezni- Ponudbo za diskovni sistem NetApp je rabljajo sodobno IT-opremo in storitve. Za ka, ki nima poglobljenega znanja s področja banki ponudilo podjetje Our Space Applian- njihovo pravilno delovanje skrbi enota za IT- informacijske tehnologije. Ker UniCredit za ces, d. o. o., ki je največji NetApp ponudnik -infrastrukturo, pri čemer njihovo delo pokri- nadzor celotne IT-infrastrukture uporablja v Sloveniji. Podjetje je NetApp Authorized va vzdrževanje celotne infrastrukture IT - od izdelke iz družine Microsoft System Center, je Professional Services Partner (APSP) in pre- komunikacijskih kanalov, mreže bankomatov bila ena od pomembnih zahtev tudi podpora jemnik naziva Platinum partner. V podjetju pa vse do podatkovne infrastrukture. vključitve strojne opreme v obstoječi sistem imajo zaposlenih šest certificiranih strokov- upravljanja banke. njakov za NetApp diskovne sisteme, ki so s Odločitev za zamenjavo svojim znanjem in izkušnjami sodelovali tudi Prav v povezavi s podatkovno infrastruktu- Izbira med ponudniki pri vpeljavi sistema v UniCreditu. ro so sodelavci ekipe za infrastrukturo IT po- Ponudbo je banki UniCredit pripravilo se- gosto zašli v posamezne situacije, ki so jim na dem ponudnikov, med katerimi so se trije, na Vpeljava in naprej pot postavile številne izzive. Pred prenovo so osnovi zahtevanih kriterijev, uvrstili v drugi Vpeljave so se tako pri naročniku kot pri v UniCreditu uporabljali diskovni sistem IBM krog odločanja. V drugem krogu so ponudni- izvajalcu lotili s postopkom načrtovanja. Pri DS4800. Sistem je bil takrat v uporabi že peto ke najprej čakali praktični preizkusi testne vpeljavi so sodelovali člani enote za IT-infra- leto, in ker diski več niso bili pod garancijsko opreme. strukturo v UniCreditu in trije certificirani zaščito, so bili stroški podpore in vzdrževanja Na osnovi opravljenih preizkusov in pri- NetApp strokovnjaki iz podjetja Our Space dokaj visoki. Zelo kompleksna je bila tudi ad- dobljenih mnenj so v UniCreditu iz množice Appliances. Takoj po prejemu sistema so za- ministracija, pri čemer je bilo za nadgradnjo izbrali produkt proizvajalca NetApp. Ta jih je čeli v njem objavljati testne podatke, in ker strojne programske opreme na krmilnikih glede na njihove potrebe in podane zahteve so stvari delovale, kot je bilo predvideno, je in diskih treba vnaprej načrtovati čas preki- nitve sistema. Težava se je pokazala tudi pri NA KRATKO prostoru. Kljub temu da so uporabljali le 60 odstotkov kapacitete shrambe, nezasedenega Vpeljava NetApp diskovnega sistema prostora v njej ni bilo več. Doživeli pa so tudi v UniCredit Banki Slovenija, d. d. dva s shrambo povezana incidenta, ki sta jim povzročila nekaj manjših nevšečnosti. Vse Naročnik: UniCredit Banka Slovenija, d. d. našteto je pripomoglo h končni odločitvi o posodobitvi podatkovne infrastrukture z na- Izvajalec: Our Space Appliances, d. o. o. kupom novega diskovnega sistema. Skupno trajanje: Projekt vpeljave je trajal okoli dva meseca in pol. Želje po izboljšani shrambi V UniCreditu so v okviru postopka iskanja Finančni obseg: Finančnega obsega projekta naročnik ni razkril. ponudnika navedli nekaj ključnih funkcio- nalnosti in lastnosti, ki jih mora nova shram- Posebnost: UniCredita je, kot ena prvih strank, v NetApp strukturo namestil diske ba izpolnjevati. Želeli so podporo tehnologije SATA. Iz uspešnega projekta pa se je razvila organizacija, ki združuje »thin provisioning«, ki zmanjša potrebo po skupino uporabnikov NetApp opreme v Sloveniji – NUGOS. električni energiji, hranjenju in sistemskem

38 I MonitorPro I POMLAD 2013 POSLOVNI PRIMER

IZJAVA NAROČNIKA Matjaž Žnidar, vodja enote za infrastrukturo IT, Vpeljava NetApp diskovnega sistema v UniCredit Banki UniCredit Banka Slovenija, d. d. Slovenija, d. d.

»Zamenjava ali nadgradnja omrežnega prostora Ozadje ni samo velik finančni zalogaj, ampak predvsem Obstoječi diskovni sistem v banki UniCredit je zaposlenim v enoti za IT-infrastrukturo prinašal precejšen infrastrukturni podvig. Preden se na kar nekaj izzivov. Sistem so uporabljali že kar nekaj časa, zato ta več ni bil pod garancijsko za- novo opremo prestavi produkcijske podatke, je ščito, kar pa je s seboj prineslo visoke stroške vzdrževanja in podpore. Kompleksna je bila tudi treba biti povsem prepričan o njenem zanesljivem administracija, doživeli pa so tudi dva incidenta, povezana s shrambo, ki sta jim povzročila delovanju ter o tem, da nova oprema omogoča nekaj nevšečnosti. zmogljivosti, ki jih naše okolje zahteva. Skozi ves Naloga čas postavitve in prehoda v produkcijo smo od V banki UniCredit so želeli prenoviti svojo podatkovno infrastrukturo na osnovi postavljenih Our Space Appliances, d. o. o., imeli popolno pod- zahtev in pričakovanj. V postopku so na osnovi prejetih prijav izbirali med sedmimi ponudni- poro. Zdaj lahko rečem, da smo z opremo izredno ki, ki so bolj ali manj izpolnjevali njihove zahteve in pričakovanja. Na koncu so izbrali produkt zadovoljni, in predvsem, da administratorji pora- proizvajalca NetApp, ki jih je med prispelimi ponudbami najbolj prepričal. Naloga izvajalca je bijo bistveno manj časa za upravljanje infrastruk- nato bila uspešna vpeljava izbranega izdelja v okolje banke UniCredit. ture SAN, zato lahko tako svoj čas posvetijo dru- Zahteve gim nalogam. Izpostavim naj tudi, da smo največji Za diskovni sistem so postavili nekaj osnovnih zahtev, med katerimi so najpomembnejše prihranek pri času opazili predvsem pri testih BCP podpora tehnologiji »thin provisioning«, »active-active« gruča z delitvijo virov, replikacija (80 odstotkov), kar pomeni, da v primeru odpove- logičnih enot ter redundantno zgrajene komponente shrambe. Pomembni sta bili tudi di enega od centrov IT z lahkoto dosežemo zahte- možnost nadgradnje shrambe in enostavnost, povezana predvsem z uporabniškim vmesni- ve RTO naših uporabnikov.« kom. Ne nazadnje pa je bila pomembna zahteva tudi vključitev strojne opreme diskovnega sistema v obstoječi sistem upravljanja, ki ga uporabljajo v UniCreditu. Izvajalci kmalu za tem sledil prenos produkcijskih UniCredit Banka Slovenija, d. d., je na podlagi prijav izbrala izdelek proizvajalca NetApp. Vpe- podatkov. Pri tem so začeli izvajati tudi prve ljavo sistema v banki je opravilo podjetje Our Space Appliances, d. o. o., ki je največji NetApp preizkuse zmogljivosti sistema. Danes na sis- ponudnik v Sloveniji. Podjetje je NetApp Authorized Professional Services Partner (APSP) in temu teče celotna produkcija in zmogljivosti prejemnik naziva Platinum partner. sistema so zadovoljile njihove potrebe ter pri- Tehnologija čakovanja. Diskovno strukturo ima UniCredit postavljeno v obliki »MetroClustra«, na dveh lokacijah. V S podpisano pogodbo imajo v UniCredi- njihovem primeru se nahajata pet kilometrov narazen. Na postavljeni gruči imajo namešče- tu za vpeljani produkt petletno garancijsko nih kar nekaj storitev, med najpomembnejšimi je virtualizacija, pri čemer ena teče na stre- dobo in podporo. V pogodbi so določili tudi žniku Microsoft Hyper-V, druga pa na strežniku IBM AIX. Dodatno na gruči tečejo še strežniki izobraževanje administratorjev diskovnega SQL, datotečni sistemi, sistemi za elektronsko pošto ter drugi manjši sistemi. Banka UniCredit sistema, ki so ga izvedli po implementaciji. je bila tudi ena od prvih strank, ki so v strukturo NetApp MetroCluster namestile diske SAS in V tem času so zaposleni iz enote za IT-in- SATA namesto predhodnih diskov FC. frastrukturo v UniCreditu pridobili dovolj Izid znanja in izkušenj, da lahko NetApp sistem Diskovni sistem NetApp je podjetje Our Space Appliances v banki UniCredit uspešno vpeljalo. upravljajo sami, Our Space Appliances pa jim Pri tem so NetApp strokovnjaki enoti za IT-infrastrukturo v UniCreditu pomagali in svetovali. priskoči na pomoč le pri večjih stvareh, kot je G. Žnidar dodaja še, da so se v času sodelovanja s podjetjem Our Space Appliances dobro na primer nadgradnja sistema. ujeli. Skupaj z njimi so oblikovali tudi koncept preizkušanja nove različice NetApp sistema OnTap. Pri tem so od proizvajalca NetApp dobili podporo in se vključili v njihov beta pro- Pridobitve gram. Na ta način so jim omogočili testiranje novega sistema različice 8.2 na NetApp testnem Kljub temu da so bile ponujene rešitve med sistemu. seboj dokaj podobne, je produkt NetApp ne- Dosežki koliko izstopal. Po besedah Matjaža Žnidarja Vsekakor je NetApp olajšal in pohitril delo vsem zaposlenim v UniCreditu. Projekt se je ima NetApp nekaj posebnosti, po katerih se uspešno končal, pri tem pa so vsi pridobili pomembne izkušnje. Banka UniCredit je bila ena loči od drugih podobnih izdelkov. Prva izmed od prvih strank, ki so v NetApp strukturo namestile diske SATA v kombinaciji z diski SAS, teh posebnosti je njegov način priklapljanja namesto predhodnih diskov FC. Prav zaradi tega je bila implementacija v banki UniCredit diskov na krmilnik. To naredi tako, da ima v posebnega pomena, saj diski SATA v okviru večjih diskovnih sistemov tudi med konkurenco ozadju, za krmilnikom, še dodatno optično še niso široko razširjeni. Izkušnje pa so pridobili tudi pri izvajalcu. Kot pravi g. Miklavčič, je bila povezavo, ki omogoča, da so diski vezani na tudi za Our Space Appliances implementacija NetApp produkta v UniCreditu zelo pomemb- eno ali drugo stran »MetroClustra«, ne glede na izkušnja, saj v bančnem okolju tako kompleksne implementacije še niso opravili. na to, na kateri strani se fizično nahajajo, pri tem pa se obnašajo kot lasten disk posame- zne strani. Lastnost je dobrodošla predvsem v primeru odpovedi katerega izmed ključnih hiter način. Space Appliances in UniCredita dogovorili in delov sistema, saj lahko sistem nemoteno ustanovili skupino, katere namen so izmenja- deluje naprej. Kot dodaja Marko Miklavčič Rojstvo skupine va izkušenj, predstavitev tehničnih novosti in iz podjetja Our Space Appliances, se tukaj Projekt se je uspešno zaključil, tako na stra- izmenjava najboljših praks v povezavi s siste- pokaže bistvena prednost NetApp rešitev, saj ni naročnika kot tudi izvajalca. Oboji dodaja- mi NetApp, ki si jih sodelujoči izmenjujejo na je njegova arhitektura enostavnejša, a hkrati jo, da so se pri tem veliko naučili, prav tako pa srečanjih vsakih nekaj mesecev. Namen sku- učinkovitejša od konkurenčnih rešitev. Še ena izpostavljajo tudi vzpostavljene dobre odno- pine je, kot pravi Matjaž Žnidar, da se stranke prednost NetApp rešitve je podpora avtoma- se. Iz uspešnega projekta pa se je rodila tudi med seboj pogovarjajo, pri tem dodaja še, da tizaciji opravil. Ob pomoči orodij Powershell neformalna organizacija, ki združuje skupi- se je v okviru skupine stkalo tudi že kar nekaj je omogočeno izvajanje določenih samodej- no uporabnikov NetApp opreme v Sloveniji vezi in poznanstev z ostalimi uporabniki Ne- nih akcij na eleganten in predvsem izjemno – NUGOS. Po vpeljavi so se sodelavci iz Our tApp sistemov v Sloveniji. 6

POMLAD 2013 I MonitorPro I 39 TEMA ŠTEVILKE I RAZVOJ PROGRAMSKE OPREME Nič več izgovorov RAZVOJ PROGRAMSKE OPREME

40 I Nič več izgovorov 43 I Izkoristimo notranje rezerve 45 I Kako naprej?

Vsi, ki se že dolgo ukvarjamo s programsko opremo, iz izkušenj vemo, da ogromno projektov nikoli ne zaključi faze integracije, saj je bolečina povezana z integracijo nove programske opreme v obstoječo okolje velikokrat preprosto prevelika. Kaj je narobe?

Dušan Omerčevič

časih smo programsko opremo raz- vorniki agilnega manifesta, so potrebovali za naročnike. Vsi pa smo verjetno slišali vijali v treh fazah. V prvi fazi, ki smo skoraj dve desetletji, da so vsem vpletenim grozljive zgodbe, kjer naročnik ni želel pla- ji rekli razvoj, smo razvili vse funkci- razložili, da razvoj programske opreme ni čati računa, dokler ni bila razvita še zadnja onalnosti po specifikaciji, ki je bila definiran proces, kjer bi si posamezne faze funkcionalnost po specifikaciji, ne glede na Vtemeljito pripravljena še pred začetkom sledile kot reka, ki pada po slapu, ampak to, kako nekoristna je bila funkcionalnost projekta. Velikokrat so se že med fazo razvo- empiričen proces, ki zahteva nenehno pre- za naročnika. Zagovorniki agilnih pristopov ja poslovne potrebe tako spremenile, da je verjanje in popravljanje stanja v sodelova- zato priporočajo, da se pogodbe z nespreje- kar tretjina programske opreme postala ne- nju z naročnikom in s končnimi uporabniki mljivimi funkcionalnimi zahtevami, ceno in potrebna, še preden se je dokončal njen ra- programske opreme. roki nadomesti s prilagodljivejšimi določ- zvoj. V drugi fazi, ki smo ji rekli integracija, Uspeh razvoja programske opreme je to- bami. smo poskušali razvito programsko opremo rej neločljivo odvisen od tega, ali ima pro- Funkcionalne zahteve je tako mogoče prilagoditi dejanskim potrebam in okolju, jektna ekipa zagotovljeno sodelovanje na- razdeliti na obvezne, zaželene in dobro- v katerem naj bi delovala. Nazadnje smo v ročnika in dostop do končnih uporabnikov. došle, pri čemer ima naročnik možnost tretji fazi, ki smo ji rekli vzdrževanje, iz ne- To velja tako za interne projekte, projekte za spreminjati zahteve tudi med projektom v uporabne programske opreme v mesecih in znanega naročnika kot za projekte name- skladu s protokolom, določenim v pogodbi. letih naredili nekaj, kar je bilo dejansko ko- njene široki uporabi. Dober projektni vodja Ceno je mogoče razdeliti na fiksni in varia- ristilo končnim uporabnikom. Samo tretji- zato nameni ogromno energije vzpostavitvi bilni del ter vnaprej določiti strošek razvoja na začetih projektov preživi dovolj dolgo, da preide v fazo vzdrževanja in tako dejansko povrne stroške razvoja. Prej se je več kot štiri desetletja naivno pričakovalo, Učna leta Na srečo se je način razvoja programske da je programsko opremo mogoče načrtovati tako kot opreme v zadnjih desetih letih temeljito arhitekt načrtuje zgradbo, to je, ne da bi si umazal roke spremenil. Razvijalci programske opreme smo se namreč končno sprijaznili z dvema z malto in betonom. dejstvoma. Prvič, da razumemo komple- ksnost problema šele, ko ga poskušamo pretvoriti v programsko kodo, in drugič, da uporabniki vedo, kakšno rešitev želijo, šele in negovanju stika s predstavniki naročni- enote dodatne funkcionalnosti, pri čemer ko jo imajo že pred seboj. Prej se je več kot ka ter z bodočimi uporabniki programske funkcionalne zahteve, ki so specificirane štiri desetletja naivno pričakovalo, da je pro- opreme. in ovrednotene v pogodbi, lahko služijo kot gramsko opremo mogoče načrtovati tako Dobri projektni vodje, ki so zgradili ustre- merilo za ocenjevanje kompleksnosti novo kot arhitekt načrtuje zgradbo, to je, ne da bi zno zaupanje z naročnikom, so že od nekdaj dodanih funkcionalnih zahtev. In končno, si umazal roke z malto in betonom. Ljudje, znali ustrezno prilagoditi projektni načrt, roke in mejnike je mogoče postaviti tako, kot so Kent Beck, Ward Cunningham, Ken da so namesto nepotrebnih funkcionalno- da se spodbudi čimprejšnja izvedba najbolj Schwaber, Jeff Sutherland in ostali zago- sti raje razvili stvari, ki so dejansko koristne vrednih in najbolj kritičnih funkcionalnosti,

POMLAD 2013 I MonitorPro I 41 TEMA ŠTEVILKE I RAZVOJ PROGRAMSKE OPREME

medtem ko se »likanje in ličenje« pustita za ljito pripravo in analizo ciljnega trga, agilni podsisteme in so lahko neki specialisti delali konec. pristopi priporočajo, da se produkt čim prej neodvisno od specialistov druge vrste. Npr. in čim večkrat predstavi ciljnim uporabni- razvoj spletne trgovine se je razbil na razvoj Osnove kom. uporabniškega vmesnika, razvoj zalednega Kot rečeno, je tudi pri projektih razvoja V ZDA se danes že več kot 80 odstotkov sistema in postavitev podatkovne zbirke. programske opreme za interne potrebe bi- vseh projektov razvoja programske opreme Programerji velikokrat težko razumemo, stveno sodelovanje naročnika in končnih vrši na agilen način s tesnim sodelovanjem z da je za končnega uporabnika pomembna uporabnikov. Pri internih projektih se red- naročnikom projekta in s končnimi uporab- samo celovito razvita funkcionalnost in mu kokdaj določi zahteve, stroške in roke tako niki programske opreme. Kot glavno pred- posamezni tehnološki podsistem pomeni natančno, kot če programsko opremo raz- nost agilnih pristopov uporabniki navajajo manj kot nič. Na drugi strani agilni pristopi vija zunanji izvajalec. Velikokrat to vodi v boljše obvladovanje sprememb v zahtevah, temeljijo na transparentnosti, ki je na voljo nesporazume ter konflikte in tedaj pride v večjo produktivnost in bolj jasen vpogled v naročniku, zato zahtevajo, da mora biti re- ospredje ena bistvenih lastnosti agilnih pri- dejansko stanje projektov. V zadnjih nekaj zultat vsake iteracije oziroma mejnika celo- stopov, to je transparentnost izvajalca, ki je letih se ta trend uspešno širi tudi v Sloveniji vita funkcionalnost, ki je neposredno upo- na voljo naročniku. in čedalje pogosteje slišimo za naročnike, ki rabna za končne uporabnike. Če razvojni oddelek v podjetju transpa- želijo imeti programsko opremo dostavljeno rentno predstavi svoje razvojne prioritete, je inkrementalno in samo z okvirnim projek- Posledice novih trendov veliko lažje razložiti ostalim oddelkom, za- tnim načrtom. Pristaši agilnih pristopov smo Agilni pristopi ne pomenijo velikih spre- kaj njihovi projekti ne pridejo na vrsto. Lju- se že pred leti povezali v skupino »skram. memb samo za programerje, ampak še v ve- dje zelo slabo sprejemamo »ne«, medtem ko si« in si večkrat letno izmenjujemo izkušnje čji meri za projektne vodje. Posebej najbolj lahko hitro razumemo, zakaj je en projekt na skupnih srečanjih. Prav tako čedalje bolj razširjen agilni pristop imenovan skram za podjetje pomembnejši kot drug. Podob- tesno sodelujemo z združenjem za projek- (ang. scrum) skoraj ne pozna več vloge pro- no je veliko bolj konstruktivno obravnavati tni menedžment PMI Slovenija, ki tudi sam jektnega vodja v tradicionalnem pomenu, nove ali spremenjene funkcionalne zahteve vedno bolj posvaja agilne in vitke pristope. to je nekoga, ki analizira naloge in razpore- naročnika v kontekstu ostalih zahtev v pro- Lani je bila organizirana tudi prva konferen- ja delo, bedi nad tehnično izvedbo in skrbi jektnem načrtu. Namesto da se o priorite- ca Agile Slovenia. Množična udeležba na tej za komunikacijo z naročnikom. Te in druge tah razvoja arbitrarno odloča razvojni od- konferenci je nazorno pokazala, da se agilni naloge klasičnega projektnega vodje se v delek, interni naročnik dobi priložnost, da pristopi tudi v Sloveniji čedalje bolj uvelja- skramu porazdelijo med lastnika produkta, sam določi, kaj je zanj pomembno in kaj ne. vljajo tako med izvajalci kot naročniki pro- mojstra skrama in programersko ekipo. La- Nadalje je pri razvoju programske opreme jektov razvoja programske opreme. stnik produkta (angl. product owner) je tako za interne potrebe velikokrat precejšen iz- zadolžen za analizo funkcionalnih zahtev, ziv, da naročnik oziroma končni uporabniki Železni trikotnik njihovo prioritizacijo in validacijo s konč- zagotovijo dovolj svojega časa za sodelova- Trojica, skrčena v »čas-denar-obseg«, je nimi uporabniki, mojster skrama (angl. nje z razvojno ekipo. dejstvo, pred katerim so si projektni vodje scrum master) je zadolžen za organizacijo Običajno se namreč želi avtomatizirati predolgo zatiskali oči. Od treh kotov žele- procesa, delo z ljudmi in zagotavljanje ko- najbolj kritične procese oziroma razbreme- znega trikotnika je mogoče res dobro dolo- munikacije med vsemi deležniki projekta, niti najbolj obremenjene ljudi, ki so že pol- čiti in preverjati samo dva - časovne roke in medtem ko se od programerske ekipe pri- no zasedeni z opravljanjem tekočih opravil. stroške. Tretji kot - kaj je treba narediti - je čakuje veliko več samoiniciativnosti in sa- Zato je za uspeh internega projekta izre- v projektih razvoja programske opreme de- mostojnosti pri razporejanju dela znotraj dnega pomena, da se že ob zagonu projekta jansko določen šele, ko je projekt dokončan. ekipe in sprejemanju tehničnih odločitev. natančno določi, koliko časa končnih upo- Bistveno spoznanje agilnih pristopov je to- Čeprav se mogoče na prvi pogled zdi najbolj rabnikov bo imela razvojna ekipa na voljo, rej, da sta primarni nalogi projektnega vod- smiselno, da tradicionalni projektni vodje da skupaj z njimi analizira zahteve in pre- je izbor in prioritizacija funkcionalnosti, ki ob prehodu na agilni način dela po metodi veri izvedene rešitve. Vendar mora razvojna naj jih programska oprema omogoča. Pro- skram prevzamejo vlogo mojstra skrama, se ekipa in predvsem projektni vodja na drugi jektni vodja, ki se tega drži, skoraj ne more to velikokrat izkaže kot napačna odločitev. strani poskrbeti, da je čas končnih upo- zamuditi rokov, prekoračiti stroškov ali raz- Projektni vodje so namreč pogosto nava- rabnikov dobro izrabljen. Le redki končni viti obsežnega računalniškega sistema, ki jeni voditi projekte na avtoritativen način, uporabniki namreč uživajo ob poslušanju ne bi bil koristen za končne uporabnike. medtem ko skram ne daje mojstru skrama programerjev, ki se prepirajo, ali je najustre- Na napakah se (m)učimo skoraj nobene avtoritete. Če projektni vodja znejša podatkovna zbirka Oracle ali Micro- Pri tradicionalnih pristopih k razvoju pro- izhaja iz programerskih voda, je velikokrat soft SQL. Če končni uporabniki začutijo, da gramske opreme je projektni vodja na začet- najboljša možnost, da se spet pridruži pro- na sestankih z razvojno ekipo izgubljajo čas, ku projekta glede na funkcionalne zahteve gramerski ekipi in vpliva na potek projekta z hitro najdejo načine, kako se jim izogniti. določil potrebe po specialističnih znanjih. močjo svojih argumentov in ne več z avtori- Npr. razvoj nove spletne trgovine potrebuje teto svojega položaja. Enako dobra možnost Vzpon agilnosti štiri programerje uporabniške vmesnika, tri je tudi, da projektni vodja prevzame vlogo Verjetno je za razvijalce najbolj prijeten programerje zalednega sistema, enega stro- lastnika produkta. To še posebej velja, če razvoj programske opreme za širšo upo- kovnjaka za podatkovne zbirke in dva pre- projektni vodja zelo dobro razume področje rabo. V tem primeru izvajalec sam odloča, izkuševalca. Projektni vodja je potem nekaj dela in zahteve naročnika. V vlogi lastnika katerim željam potencialnih uporabnikov dni ali tednov preživel v programu Microsoft produkta bo imel nekdanji projektni vodja bo prisluhnil in katere bo zanemaril. Vendar Project, dokler ganttovega diagrama ni pri- več časa za delo s produktom, z naročnikom se pri tem pojavi velika nevarnost, da raz- lagodil tako, da so bili vsi strokovnjaki čim in s končnimi uporabniki, saj bo mojster vita programska oprema ustreza premalo bolj polno obremenjeni med celotnim tra- skrama prevzel odgovornost za proces in uporabnikom in je zato produkt neuspešen. janjem projekta. Posledica takega pristopa ekipo, medtem ko bo programerska ekipa Medtem ko so tradicionalni pristopi k ra- je bilo skoraj vedno dejstvo, da se je tudi ra- prevzela odgovornost za tehnično izvedbo zvoju programske opreme poudarjali teme- zvoj celotnega projekta razbil na tehnološke in razporeditev dela. 6

42 I MonitorPro I POMLAD 2013 RAZVOJ PROGRAMSKE OPREME

Izkoristimo notranje rezerve V vse hitrejšem poslovnem okolju smo pod stalnim pritiskom izdelati bolje, hitreje in – če se da – še ceneje. Ta pritisk je še posebej prisoten v industriji razvoja programske opreme in pri implementacijah kompleksnejših programskih rešitev. Četudi uporaba vedno več virov, tako človeških kot materialnih, ne pomeni cenejše izvedbe, pa podjetja – zlasti kadar se mudi - pogosto počnejo prav to.

Zvonimir Križ

ri tem zavestno preslišijo notranji vič uporabila pri razvoju programske opre- glas, ki jih opozarja, da bodo stroški me. Poleg tega, da so ti principi v teh knjigi zaradi tega še narasli, vse to v upa- definirani zalo konkretno, sta obenem zelo nju, da jih bo končni dobiček le pre- jasno prikazala povezave med lean princi- segel.P Na žalost ima ta notranji glas še kako pi in agilnimi načini razvoja programske prav, pravzaprav je v resnici še veliko huje: opreme, kar je kasneje povzročilo, da smo si več osebja in denarja ne pomeni nujno, da danes vsi edini, da sta lean in agilni razvoj bomo projekt zaključili prej in tudi nobene najboljša, kadar se uporabljata skupaj. De- kompleksne rešitve najverjetneje ne bomo finicije, ki sta jih postavila Mary in Tom, se implementirali nič hitreje. Zakaj? Vzrok leži glasijo takole … v zapletenosti teh opravil, ta pa se še po- Odstranite nepotrebno. Kot nepotrebno večuje, ko v delovno skupino vključujemo pri razvoju programske opreme pojmuje- dodatne ljudi. Verjamem, da je med vami mo: nepotrebno kodo in nepotrebne funk- nekaj takih, ki ste že bili v takem položaju, cionalnosti, zamujanje v razvoju, nejasne in zdaj, ko to berete, prikimavate z glavo. zahteve, premalo preizkušanja, birokracijo Moj znanec ima navado reči, da je razvoj in počasno notranjo komunikacijo. programske opreme nekaj med kirurgijo in Več učenja. Razvoj programske opreme kiparstvom. Verjamete, do bi štirje kirurgi Lean principi je pravzaprav nikoli končan proces učenja, hitreje izpeljali operacijo slepega črevesa, Lean je poslovna filozofija, po kateri večjo zato je najboljši način za napredovanje oko- kot pa jo zaključi en sam? Zdi se, da bi ute- učinkovitost dosegamo z osredinjanjem na lice, v kateri razvijamo programsko opremo, gnili biti celo še počasnejši. Pri kiparstvu je tisto, kar prinaša neko dodano vrednost, pri učenje. Na prvi pogled ni samoumevno, precej podobno. Koliko kiparjev je smiselno tem pa ves čas pridno odstranjujemo vse, ampak med učenje sodi tudi preizkušanje zaposliti za izdelavo enega kipa? No, verje- kar ne prinaša nobenega dobička. Čeprav se izdelka v čim bolj zgodnji fazi, eksperimen- mite, podobno je pri programski opremi. to sliši malce enostavno, se je prav okoli teh tiranje s prototipi rešitev in izdelkov, sodelo- Raziskave kažejo, da je idealno število čla- preprostih predpostavk sčasoma razvilo ve- vanje z uporabnikom z uporabo praktičnih nov ekipe med pet in devet. Vse, kar je več, je liko število metod in orodij, ki na konkreten modelov in podobno. neproduktivno. Vsa ta dejstva so pomemb- način pomagajo prenašati vse te principe Odločajmo se čim kasneje. Ker je razvoj na za razumevanje nekaterih principov, ki v realnost. Začetke tovrstnega razmišljanja programske opreme povezan z nekaj nego- jih nameravamo razložiti v nadaljevanju. najdemo že v 18. stol, ko je Benjamin Fran- tovosti, se boljši izidi dosegajo z odlašanjem klin ugotovil, da se da z rezanjem nepotreb- odločitev na čim kasnejšo fazo, ko jih bomo Dobro, slabo nih stroškov zaslužiti več kot s povečeva- lahko sprejemali na podlagi dejstev in ne V tem zapisu ne nameravam prinašati njem prodaje. Kljub temu pa se za začetek zgolj predpostavk. Ekipe, ki uporabljajo to samo slabih, temveč tudi dobre novice. Ena »lean dobe« danes označuje vstop japonske pravilo, v zgodnjih fazah razvoja uporabni- od dobrih je, da se da postopke pohitriti in avtomobilske industrije na ameriški trg leta kom ponudijo več različnih mogočih rešitev. delati kakovostneje ter z nižjimi stroški, pri 1988. Tedaj je prav lean razmišljanje Japon- Na ta način odlagajo pomembne odločitve, tem pa izvesti samo nekatere organizacijske cev tej panogi v ZDA zadalo udarec, po ka- dokler uporabnik na podlagi preizkušanja spremembe, brez povečevanja števila ljudi terem se še do danes ni pobrala. več opcij ne sprejme kakovostnejše odlo- in virov. Vem, da se to sliši kot poceni rekla- Zdaj pa se, tako za vajo, poskušajte sami čitve. ma s pisanega letaka, ki ga najdete v svojem spomniti delovnih opravil preteklega tedna. Izročajte čim hitreje. Danes ne preživijo nabiralniku po prihodu z dela, ampak težko Ste? V redu. Zdaj pa poskušajte oceniti, za največji ampak najhitrejši. Če ste sposob- se je domisliti bolj neposrednega načina, katere rezultate teh opravil so vaše stranke ni hitro izdajati nove različice programske da to povemo. Avtorjeva osebna izkušnja pripravljene kaj plačati. Ste našli kaj ne- opreme, seveda s še sprejemljivo kakovo- iz začetka leta 2010 je, da smo na ta način potrebnega? Tak višek Japonci imenujejo stjo, se boste na nekem položaju znašli prej, storilnost povečali za 300 odstotkov. Seveda muda oziroma odpadek. Če se boste pri zato boste prej imeli povratne informacije, ni nobenega zagotovila, da bo reč delovala delu odločili vedno odstraniti vse nepotreb- ki vam bodo pomagale pri izdelavi še boljše v taki meri povsod, toda verjemite, da se s no, potem boste lahko rekli, da ste začeli naslednje verzije. Na ta način sprožimo po- pravimi prijemi da doseči izredne rezultate. uporabljati lean metodo. zitivni domino efekt. Torej, bolje je pogoste- Dovolj nakladanja, prehajamo h konkre- Zakonca Mary in Tom Poppendieck sta je izdajati različice z manj novostmi, kot pa tnim podatkom. Za začetek nas bodo zani- leta 2003 napisala knjiga Lean Software jih izročati redkeje, ampak s kopico novih mali … Development, v kateri sta načela lean pr- uporabnih možnosti.

POMLAD 2013 I MonitorPro I 43 TEMA ŠTEVILKE I RAZVOJ PROGRAMSKE OPREME

Dajte ekipam moč. V tradicionalnih or- število ekip, namesto povečevanja števila žljivo iskati zaveznike, ki vam bodo pri vsem ganizacijah so bile delovne ekipe samo izvr- članov v eni sami ekipi. tem pomagali. Taka tranzicija je proces, ševalci naročila, v obsegu, načinu in časov- Ekipe sestavljamo tako, da bodo čim več ki se dejansko nikoli zares ne konča, ker je nem okviru, kot je to določil menedžment. zadanega dela sposobne opraviti samo- eden glavnih principov prav ta, da vedno Lean pristop predpostavlja, da se ekipam stojno, s čim manj odvisnosti od preostalih stremimo k novim izboljšavam. oziroma njihovim članom prepusti odgo- ekip. Treba jim je dati občutek pomembno- Glavni izziv pri tem so potrebne spre- vornost za opravila, v katerih so najkompe- sti in odgovornosti. Ob polnem zaupanju v membe organizacijske kulture in zamenja- tentnejši. To se običajno nanaša na način njihovo tehnično znanje jim ne sme nihče va načina razmišljanja z novim. K sreči se implementacije in čas, ki bo za to potreben. govoriti, kako naj svojo nalogo opravijo niti prvi sadovi teh sprememb pokažejo že zelo Če prav pomislimo, ima vse skupaj zares koliko dela naj opravijo v nekem časov- hitro, zato se podjetja, ohrabrena s pozitiv- neki smisel. Čemu sicer izkušeni in spretni nem obdobju, ampak naj te odgovornosti nimi dosežki, lažje odločajo za vztrajanje programerji, ki ji obenem tudi drago plaču- določajo sami. Tako organizirane ekipe pri spremembah. Preden začnete zares, naj jemo, če od njih ne bi pričakovali sprejema- prebudijo entuziazem in profesionalno od- vam navržemo še nekaj nasvetov. nja odločitev? govornost pri članih, na ta način pa ekipe Kot prvo, v tako avanturo se nikar ne spu- Vgradite integriteto. Dobri načini do- postanejo gonilni motorji našega projekta. ščajte brez izkušenega vodnika. Najdite do- seganja kakovostne integralne arhitekture Namesto »big bang« izročitve izdelka na brega svetovalca, ki vam bo pri tem poma- so refaktoriranje, popoln in avtomatiziran koncu projekta pri agilnem razvoju izdelek gal. Bodite previdni. Iščite nekoga z resnimi build proces, obstoj testov in podobno. Vedno glejte celoto. Treba se je zavedati, da je kompleksnost današnjih projektov na- rasla do te mere, da ne govorimo več samo o skupku posameznih delov, pač pa tudi o interakcijah med temi delci celote. Najboljši Drži, da so lean in agilne metode zelo enostavne za izdelki niso nujno napravljeni iz najboljših komponent, pač pa je celota, da služi svo- razumevanje, obenem pa zelo težke za obvladovanje. jemu namenu, v veliki meri odvisna tudi od načina in kakovosti interakcij med kompo- nentami. Lahko bi rekli, da je lean pristop ena od obeh rok, ki vam bosta pomagali izpolniti tisto, kar smo obljubili v uvodu. Zdaj pa je dostavljamo naročniku po malem, a v po- praktičnimi izkušnjami, ker prebrane knjige čas, da pobliže spoznamo še drugo roko. Ti- gostih in enakih časovnih razmikih, denimo in pridobljeni certifikati v tem primeru po- sto, ki bo vaše ekipe zelo konkretno in ope- vsaka dva tedna ali tri ali štiri tedne, pač po magajo, sami po sebi pa ne zadostujejo. rativno napravila učinkovite. dogovoru. Na koncu vsake take mini izroči- Ob dobrem svetovalcu boste potrebovali tve so našemu izdelku dodane nove funkci- tudi podporo menedžmenta. Najdite tiste, Agilni razvoj onalnosti, ki jih lahko pokažemo naročniku ki so idejo sprejeli pozitivno, in jih aktivno Čeprav o agilnem razvoju v naši reviji in bodočim uporabnikom. Na ta način se vključite v tekmo. Naj ne bodo samo gle- pišemo pogosto, na hitro preglejmo nje- lažje odzovemo na spremembe, denimo na dalci, pač so lahko tudi sodniki, prosite jih, gove značilnosti. Agilni razvoj programske nenadne spremembe na trgu, in že v zgo- naj pomagajo potegniti zavoro, ko se jim bo opreme se najbolj razlikuje od t. i. Waterfall dnjih fazah projekta spoznamo težave, zato zdelo to potrebno. modela, ki je v razvoju programske opreme jih lahko rešujemo precej manj boleče. Seveda brez odpora ne bo šlo. Nekaterim prevladoval dolga desetletja. Še več, agil- Vsi ti pristopi so konkretizirani skozi raz- niti odlični dosežki ne bodo zadostovali, ni razvoj se tu in tam zelo razlikuje tudi od lične agilne metode, kot je Scrum, Kanban zato odpor vsekakor pričakujte. Vedno pa se osnovnih principov, ki so nam jih vsadili na ali XP (extreeme programming), vse pa po- potrudite pojasniti osnovne principe, tako fakulteti, kjer so nas naučili, da je vse treba vezujejo enaki, prej navedeni temelji. da bo vsem jasno, zakaj v spremembe. Toda podrobno načrtovati, potem implemen- Nekaterim se bo vse skupaj zdelo eno- vse ima svoje meje. V nekem trenutku boste tirati in na koncu veselo razbiti steklenico stavno, drugi bodo prepričani, da je v njiho- spoznali, da obstajajo ljudje, ki se ne želijo šampanjca na našem izdelku in ga v veliko vem podjetju to neizvedljivo. Zato naj takoj spremeniti, ki se aktivno upirajo in trošijo veselje naročnika potisniti v proizvodnjo. jasno povemo: mogoče je in dokazano pri- precejšnjo količino vašega časa. Ne trošite Ko bi vsaj bilo tako. Če bi bilo tako, tega naša pozitivne učinke. Na spletu je moč naj- ga več. Osamite jih in delajte s tistimi, ki to članka danes ne bi brali, ker zdravilo, ki ga ti nič koliko raziskav, ki to tezo podpirajo, a želijo. opisujemo, sploh ne bi bilo potrebno. Z kaj takega presega namen tega pisanja. Raje Nasvetov za tranzicijo boste v knjigah in uporabo metode Waterfall smo se na zelo si poglejmo, kaj vse vas čaka, če se boste od- člankih našli še, kolikor hočete, toda zgodi- težak način naučili, da se vsega pač ne da ločili izboljšati delovanje svojega podjetja. lo se ne bo prav nič, dokler vsega skupaj ne načrtovati, da stalne spremembe motijo preizkusite v praksi. Če se boste odločili sto- tako načrtovanje, da težko dohajamo dogo- Tranzicija piti na to pot, obstaja velika verjetnost, da se vorjene roke, in - najhujše -, da naš izdelek Drži, da so lean in agilne metode zelo vam bo to izplačalo. V nasprotnem primeru le redko tako zelo navduši uporabnike, kot enostavne za razumevanje, obenem pa pa se vam utegne primeriti, da vas prehitijo smo jim to zagotavljali na začetku projekta. zelo težke za obvladovanje. Njihovo pravo tekmeci. Če se še vedno sprašujete, ali po- Agilni razvoj rešuje prav te težave. Poglej- razumevanje se začne šele, ko jih začnemo trebujete lean in agilni pristop, potem naj še mo vse skupaj malo drugače. Bistvo agilno- uporabljati v praksi. Žal se lean in agilnega povemo, da ne govorimo o neki novotariji. sti so timi z največ devetimi člani. Že slišim, razvoja ne da kupiti. Ne gre, da bi samo pre- Govorimo o main streamu globalnih raz- kako kdo ugovarja, kako deveterici ni mogo- imenovali vodje projektov v scrum masterje sežnosti, saj so vsa najuspešnejša svetovna če zaupati kakega velikega projekta, toda v in nato pričakovali napredek. Novi način IT-podjetja, velika in mala, že davno odšla v takem primeru se preprosto uporabi večje dela je treba potrpežljivo graditi in potrpe- tej smeri. Greste tudi vi? 6

44 I MonitorPro I POMLAD 2013 RAZVOJ PROGRAMSKE OPREME

Kako naprej? Kljub temu da smo usvojili agilne metodologije, je pri uspešnosti projektov razvoja programske opreme še vedno veliko rezerve. Kateri so izzivi projektov IT in kje lahko iščemo izboljšave? Si lahko pri tem pomagamo z izkušnjami zrelejših panog, ki so se razvijale skozi tisočletja?

Klemen Šavli

T je relativno mlada panoga. Še poseb- no pride mladost do izraza, ko jo po- stavimo ob bok zrelim panogam, kot so gradbeništvo, rudarstvo, trgovina, in Iostale. Mladost je v veliki meri povezana s pomanjkanjem izkušenj in zato je v pano- gi IT majhen tudi delež uspešnih projektov, predvsem projektov razvoja programske opreme. Kje smo danes Na temo uspešnosti projektov razvo- ja programske opreme je bilo opravlje- nih veliko raziskav, vse meni dostopne pa ugotavljajo, da ostaja veliko prostora za izboljšave, in to ne glede na projektno me- todologijo. Kljub temu smo izvajalci ob za- četku projekta prepričani o uspehu le-tega. Streznitev pride največkrat šele kasneje, ko je dogovorjeni rok za zaključek projekta zelo blizu, in to je trenutek, ko se praviloma šele začne kakovostna komunikacija med na- ročnikom in izvajalcem. V zadnjih letih se govori večinoma o agil- nih metodologijah kot izboljšavi obstoječe- ga stanja v panogi IT in dejstvo je, da se je z uporabo teh izboljšala predvsem uspešnost projektov, vseeno pa nam ostaja še precej rezerve. Agilnost, kaj potem? Ob vsej popularnosti agilnih metodologij ne moremo več računati na to, da je razvoj po agilnih metodologijah konkurenčna Slepo sledenje načrtom dokazal, da ljudje pogosto enostavno sledi- prednost izvajalcev. Če smo skočili na vlak Ena izmed štirih vrednot agilnih je »Odziv mo postopkom in se ne oziramo na lastno agilnosti v zadnjih nekaj letih, moramo na spremembe pred togim sledenjem na- razmišljanje. V njegovem eksperimentu je pravzaprav nadoknaditi zaostanek za tisti- črtom« in s tem se na drugi strani strinjajo »postopek« obsegal kaznovanje (domnev- mi, ki po teh metodologijah delajo že dalj tudi uspešni IT-strokovnjaki, ki so sledili no ljudi) z električnimi šoki, katerih moč se časa. slapovnemu (waterfall) načinu razvoja pro- je stopnjevala od manjšega do največjega Jeff Sutherland, eden izmed izumiteljev gramske opreme. Še vedno pa se sprašu- (smrtnega). Kar 65 odstotkov preizkušancev scruma, na podlagi intervjujev trdi, da več jemo, zakaj v projektu vztrajamo pri prvo- je »po postopku« uporabilo tudi maksimal- kot polovica ekip, ki se okliče za agilne, tnem načrtu tudi po tem, ko že ugotovimo, no, smrtonosno jakost električnega šoka, nima v kratkih intervalih delujoče različice da je prišlo do sprememb oziroma prvotni in to še po tistem, ko se kaznovani že na programske opreme, kar je predpogoj za načrt ne ustreza več potrebam stranke. Za- predhodni jakostni ravni električnega šoka agilne metodologije razvoja. Še en kazalnik, kaj ne ukrepamo? ni več oglasil. Ugotovitve so bile za takratni da je od ideje do dejanske izvedbe dolga in Stanley Milgram z univerze Yale je že v čas šokantne, vendar se še danes popolno- težavna pot. 60-ih letih prejšnjega stoletja znanstveno ma ne zavedamo, koliko je v nas črednega

POMLAD 2013 I MonitorPro I 45 TEMA ŠTEVILKE I RAZVOJ PROGRAMSKE OPREME

nagona. Ta človeška lastnost je mogoče bila štva, in sicer pri gradnji družinske hiše. Pri najmanjše podrobnosti. Treba se je zaveda- potrebna za preživetje v preteklosti, danes pogovorih z arhitektom in tudi kasneje do ti, katera tveganja si lahko privoščimo ozi- pa nas med drugimi ovira pri projektih ra- podpisa pogodbe z izvajalcem nismo eks- roma koliko nas lahko stanejo. Pri tem nam zvoja programske opreme. plicitno omenili, da želimo v hiši tudi okna lahko pomaga izkušen svetovalec, ki svetuje Torej ni izziv ugotoviti, da se je treba pri- in kanalizacijo. Ob predaji hiše to ugotovi- pri zajemu uporabniških zahtev. lagajati potrebam strank, izziv je ustvariti mo in čaka nas draga ter zamudna prenova, Ljudje smo si različni. Nekateri lažje razu- okolje, v katerem bodo IT-strokovnjaki de- brez katere težko uporabljamo hišo. Naše mejo skice oziroma diagrame, drugi pisano lili svoje znanje in zagovarjali svoje mne- uporabniške zahteve se dejansko niso spre- besedo, pri tretjih najenostavneje uporab- nje. Tako kritično razmišljanje v ekipi lahko menile. Že pred začetkom projekta smo ve- niške zahteve predstavimo v živo. To je treba spodbudi dober vodja, ki zna zaposlene pri- deli, da potrebujemo okna in kanalizacijo. upoštevati in v uporabniških zahtevah na merno voditi in se zaveda njihove dodane Akumulirano znanje v panogi nas rešuje, da različne načine opisati pomembne točke, vrednosti. Po drugi strani pa s takim nači- so nekatere zadeve samoumevne. kjer si ne moremo privoščiti različnih razu- nom vodenja vodja povzroči, da so njegove Tudi v gradbeništvu se nam lahko pripeti, mevanj. odločitve in dejanja toliko bolj izpostavlje- da se uporabniške zahteve spremenijo. Če na kritiki. ste sami že gradili, vas sprehod po nepre- O ocenah porabe časa mičnini mogoče opomni, da bi bilo dobro Ena izmed ovir, da bi lahko IT-panoga Komunikacija kaj spremeniti v primerjavi s prvo različico delovala na višji ravni, so notorično slabe Razmislek o tem, kolikšen delež izo- načrta. In to se zgodi kljub izkušnjam, ki jih ocene porabe časa razvojnikov. Scrum, de- braževanja vložimo v izboljševanje veščin komuniciranja, je na mestu. Praviloma je delež pri IT-strokovnjakih blizu nič in obi- čajno smo prepuščeni učenju iz napak ob neuspešnih projektih. Kot že omenjeno, je Morda ni naključje, da je v gradbeništvu arhitektura spoznanje le prvi korak. Kako naprej? Treba si je vzeti čas, literature je veliko na voljo, ločen projekt od gradnje. Za kakovostno izpeljavo so prav tako ponudnikov tovrstnih izobraže- vanj. Poleg tega imamo tudi v Sloveniji klub namreč zanju potrebni različni profili strokovnjakov. neprofitne izobraževalne organizacije z imenom Toastmasters (www.toastmasters. si), ki pomaga članom izboljšati veščine jav- nega nastopanja, komunikacije in vodstva. Kot zanimivost, klubov te organizacije je v je gradbeništvo pridobilo v tej dolgi zgodo- nimo, ocene v časovnih enotah zamenja s Švici na desetine. vini. Sicer panoga trenutno ni na najbolj- točkami, kar nam pomaga le za primerjavo V našem podjetju veščino komunikacije šem glasu v Sloveniji, vendar nas to ne sme zahtevnosti nalog med seboj. Dobre ocene pri izbiri razvojnikov preverjamo z vpraša- zmesti, saj nas zanima le strokovni del gra- porabe časa v časovnih enotah pa potrebu- njem »Kaj ste razvijali in kaj so s tem prido- dnje. Zelo malo gradbenih projektov se na- jemo pri odločitvah, kaj je smiselno infor- bile vaše stranke?«. Običajno je bolj malo mreč ob otvoritvi zruši ali deluje okrnjeno, matizirati. razumljivih odgovorov, kar potrjuje, da bi česar pa žal še ne moremo reči za projekte Vsekakor lahko zmožnost ocenjevanja z izboljšavo komunikacije panoga IT pre- razvoja programske opreme. zahtevnosti nalog izboljšamo. Najprej se cej pridobila, in sicer učinkovitost in torej Priprava kakovostnih uporabniških zah- moramo zavedati naše trenutne točnosti uspešnost pri projektih. tev je izziv tako za naročnike kot za izvajal- ocen. Primeren preizkus za oceno naše ka- ce. Zajem uporabniških zahtev je vsekakor kovosti ocene je test Tima Richardsa »Self- Muhasti uporabniki ena izmed storitev, ki jo lahko ponudijo iz- -test of Overconfidence«, ki ga bralec najde Praviloma slišimo, da so spremembe vajalci razvoja programske opreme. Zajem na spletu. V osnovi je to vprašalnik z dese- uporabniških zahtev krivec za največ težav uporabniških zahtev je lahko tudi storitev, timi splošnimi vprašanji, na katera je treba pri projektih razvoja programske opreme. ki jo izvede zunanji izvajalec, nepovezan odgovoriti z intervalom, za katerega meni- Še posebej, če se spremembe ugotovijo z naročnikom ali izvajalcem. Pri takem so- mo, da je v njem odgovor. Interval odgovora pozno. Na podlagi osebnih izkušenj pri delovanju pridobimo, sicer ob določenem mora biti tako širok, da smo 90-odstotno projektih razvoja pa bi težko trdil, da se strošku, izdelek, ki nam pomaga pri po- prepričani, da se pravilen odgovor nahaja v uporabniške zahteve dejansko spremenijo. nudbah izvajalcev. Kakovostne uporabniške njem. Vprašanj so splošna, npr. dolžina reke Še več, malokrat se zgodi, da bi se uporab- zahteve praviloma znižujejo cene razvoja. Nil, premer Lune itn. Glede na to, da je vpra- niške zahteve dejansko spremenile med iz- Razlog je, da ob kakovostnih uporabniških šanj deset in da smo 90-odstotno prepričani vajanjem projekta. Dogaja pa se redno, da zahtevah razvojniki lažje podajo oceno po- o pravilnem odgovoru, računamo na devet se do dejanskih uporabniških zahtev eno- rabe časa in tako ni potrebe po veliki rezervi pravilnih odgovorov. Z 99,9-odstotno verje- stavno ne dokopljemo, namesto tega se zelo v oceni. Izvajalcem namreč ni treba raču- tnostjo računamo, da bo vprašani imel vsaj hitro sprijaznimo z nepopolnimi. V dobre nati na kasnejše dodelave sistema, ki bi jih šest pravilnih. Rezultati testiranja pa poka- uporabniške zahteve je namreč treba vlo- morali opraviti, da obdržijo dobro ime. žejo popolnoma drugačne izide, še pose- žiti nekaj energije in znanja, kar pa pomeni Pri pripravi uporabniških zahtev ne sme- bej pri razvojnikih. Preizkus je primeren za čas in stroške pred začetkom projekta. Iz že mo pozabiti, da je računalniški program ugotovitev zmožnosti ocenjevanja pri prvih omenjene človeške pomanjkljivosti slepega najbolj rigorozen zapis poslovnih pravil. projektih ali še bolje pred prvim projektom. sledenja načrtom kasneje razvojniki pravi- Razvojnik mora ob pisanju programa na- Nadalje je smiselno uporabiti porabo loma nadaljujejo razvoj, da bi ujeli dogo- mreč odgovoriti na vse mogoče scenarije. časa za naloge, ki jih je ocenil razvojnik ali vorjeni rok (npr. konec sprinta pri scrumu Program ne dopušča dvoumnosti, zato lah- ekipa. Povratna informacija nato spreminja ali rok celotnega projekta pri tradicionalnih ko razvojnikom pomagamo z natančnim naše ocene v prihodnje. Počasi se približa- metodologijah). zapisom poslovnih pravil. mo, da so ocene tudi v časovnih enotah bli- Vzemimo namišljen primer iz gradbeni- Seveda pa ni smiselno opisati vsega do zu dejansko porabljenemu času.

46 I MonitorPro I POMLAD 2013 RAZVOJ PROGRAMSKE OPREME

Transparentnost v praksi

V podjetju Zemanta, kjer sem zaposlen in kjer večinoma razvijamo programsko opre- mo za široko uporabo, vidimo kot enega iz- med naših glavnih izzivov, kako meriti od- ziv ciljnega trga. Dolgo časa smo se pri tem ravnali predvsem po mnenjih in občutkih članov razvojne ekipe, kar je privedlo do razvoja funkcionalnosti, ki so bile slabo sprejete pri končnih uporabnikih in niso prinesle preboja našega izdelka na trgu. Da bi presegli tako stanje, smo najprej začeli opravljati pogoste uporabniške intervjuje, ki so takoj in zelo plastično pokazali, kje so šibke plati našega izdelka in kje so pri- ložnosti za izboljšave. Poleg kvalitativnega merjenja odziva uporabnika smo začeli tudi temeljito kvantitativno spremljati ve- denje uporabnikov. To v našem produktu zdaj spremljamo na nekaj sto mestih, pri čemer najpomembnejše metrike prikazu- jemo tudi na stenskih prikazovalnikih, ki so obešeni v naših pisarnah. Na ta način ima- jo razvijalci, v skladu z vrednotama agilnih pristopov - to je transparentnosti in povra- tne informacije -, stalen vpogled v to, kako naše odločitve in delo vplivajo na sprejem našega izdelka med končnimi uporabniki. Dušan Omerčevič

Nauki zrelejših panog? varja. V IT-projektu bi nam prišel prav izku- kode. Tako se tudi lažje ubranimo odvisno- Vsekakor ni smiselno neposredno kopira- šen razvojnik oziroma arhitekt rešitev, ki bi sti od izvajalca, kar trenutno marsikje po ti metodologij iz drugih panog, škoda pa bi redno pregledoval programsko kodo. Na ta nepotrebnem viša stroške IT. bilo ne učiti se od tistih, kjer se s podobno način bi lahko opozarjal izvajalca na me- Ideja o prenosu znanja iz gradbeništva v problematiko ukvarjajo že tisočletja. sta v sistemu, ki odstopajo od minimalne IT je vsekakor nenavadna. Preden jo »napa- V gradbenem projektu nastopajo štiri bolj kakovosti. Obenem se s tem izvaja prenos dete«, ji prijazno naklonite pet minut raz- ali manj neodvisne skupine, v primerjavi znanja, večinoma v smeri od nadzornika do misleka. z IT, kjer sta praviloma samo naročnik in izvajalcev, na primer o tem, kaj so to tran- izvajalec. V gradbeništvu v projektu nasto- sakcije v podatkovni zbirki. Nekaj znanja pa Za na pot pa še nadzorna funkcija (gradbeni nadzor, bi se preneslo tudi v obratni smeri. Od take- Agilne metodologije zahtevajo redni stik električni nadzor, strojne inštalacije). Po ga sodelovanja pričakujemo, da se zmanjša naročnika z izvajalci projekta, kar je velika izvedenem projektu pa je treba opraviti še verjetnost, da se nam bo »hiša« podrla ob obremenitev za naročnika. Naročniki se tehnični pregled, kjer ugotovimo morebitne otvoritvi ali kmalu po tem. Med drugim ima praviloma ukvarjajo s svojim poslom in po- pomanjkljivosti. Srečamo se še s termini, naročnik tako tudi sproten vpogled v real- trebujejo programsko opremo za podporo kot so gradbeno dovoljenje, lokacijsko do- no stanje projekta. IT-strokovnjak, ki naredi le-temu. IT-panoga mora poiskati način, voljenje, gradbeni dnevnik, popis del itn. zajem uporabniških zahtev in nam svetu- kako s čim manj nepotrebnega obremenje- Deluje tudi inženirska zbornica, ki zagotovi, je, je pravzaprav arhitekt rešitve. Morda ni vanja naročnika dobaviti željen sistem. Ko da praviloma inženirji izvedejo največ en naključje, da je v gradbeništvu arhitektura bo to dosegla, bo projektov več, saj bo vlo- neuspešen projekt. ločen projekt od gradnje. Za kakovostno žek v projekt na strani naročnika manjši. To Na prvi pregled precej bolj zapleteno kot izpeljavo so namreč zanju potrebni različni je mogoče doseči z boljšim zajemom zahtev v IT. Za vsak del pa sklepamo, da je bil do- profili strokovnjakov. in s svetovanjem na začetku. dan z razlogom. V primeru neodvisnega nadzornika pro- Ne pozabimo pa, da ne razvijamo pro- Nadzornik je neodvisni strokovnjak, ki jekta bi po uspešnem projektu lažje na- gramske opreme, ampak informatiziramo spremlja projekt. Nadzornik je na primer daljevati in dopolnjevati sistem z drugim oziroma avtomatiziramo poslovne procese tisti, ki fizično preveri količino in postavitev izvajalcem. Nadzornik bi bil zadolžen za naročnikov. Sama programska oprema ni armature pred betoniranjem. In za to odgo- minimalno raven kakovosti programske cilj, cilj je rešen izziv naročnika. 6

POMLAD 2013 I MonitorPro I 47 TEMA ŠTEVILKE I POSLOVNI PRIMER

Energija na spletu V današnji družbi, ko nas informacijska tehnologija spremlja skoraj že na vsakem koraku, od vseh pomembnih akterjev, pa naj z njimi sodelujemo poslovno ali zasebno, pričakujemo, da imajo svoje mesto na svetovnem spletu, četudi to ponuja le dostop do informacij ali pa je prek njega omogočena tudi izvedba različnih spletnih storitev. Prav spletno mesto danes velikokrat predstavlja prvi stik s podjetjem, zato je pomembno, da je to primerno urejeno, oblikovano ter uporabnikom ponudi ustrezne vsebine. Tega se zavedajo tudi v družbi Petrol, d. d., Ljubljana, zato svojemu spletnemu mestu v zadnjih letih posvečajo posebno pozornost. Pri tem sodelujejo s podjetjem D.Labs (Domenca Labs, d. o. o.). V okviru sodelovanja so spletno mesto najprej temeljito preuredili, zdaj pa s skupnimi močni skrbijo za aktualni in atraktivni videz spletnega mesta Petrol.si.

Tina Schweighofer

e slovenska podjetja razporedimo pri izvajalcu pridobili skozi zgodovino po- lov družbe ter mu dodati izrazito poslovno po različnih kriterijih, družbo Pe- slovanja. Podjetje D.Labs je namreč običaj- funkcijo. Čeprav je bil proces dolgotrajen, trol, d. d., Ljubljana velikokrat naj- no delovalo na področju spletnih aplikacij. je bil izid natanko tak, kot so ga pričako- demo na vodilnih mestih. Družba Pri tem so se ukvarjali s predstavitvenimi vali. Dodobra so spoznali in razumeli vse Čglede na velikost zaseda prvo mesto, kot spletnimi stranmi, ki so jim dodajali razne potrebe družbe Petrol in njenih oddelkov. največja slovenska energetska družba, je dodatne aktivnosti, pomembne za poslov- Potrebe in pričakovanja so znali tudi pravil- tudi največji slovenski uvoznik, eno najve- no aktivnost podjetja. Izkušnje so jih tako no uravnotežiti ter se s tem izogniti morebi- čjih slovenskih podjetij po prihodkih, uvr- naučile, da je za uspešno poslovanje treba tnim konfliktom, do katerih bi lahko prišlo šča pa se tudi med eno največjih slovenskih zelo dobro razumeti poslovne procese, zato med realizacijo projekta. trgovskih družb. Družba Petrol, d. d., Lju- je bil brez dvoma prvi korak sodelovanja s bljana je visoko na lestvici tudi po kriteriju Petrolom temeljita analiza njihovih poslov- S polno paro naprej čistih prihodkih od dobička ter po številu nih zahtev in procesov. Pri tem so poskušali Takoj po končani analizi so se v podje- zaposlenih in delničarjev. skupaj z družbo ugotoviti, kateri so tisti po- tju D.Labs lotili dela. Na nadaljnje delo je Glede na velikost in položaj družbe je slovni motivi, ki bi jih posamezni Petrolovi močno vplivala odločitev, ki so jo v podjetju pomembno, da je primerno zastopana tudi oddelki želeli na spletu realizirati. sprejeli nekaj časa pred začetkom sodelo- na svetovnem spletu. Tega se zelo dobro V okviru analize so opravili okoli 30 in- vanja s Petrolom. Takrat so namreč sprejeli zavedajo tudi sami. Vedo, da je uspešno tervjujev s Petrolovimi vodilnimi kadri s pomembno strateško usmeritev, da bodo spletno mesto veliko več kot le predstavitev posameznih področij ter pri tem poskušali opustili razvoj lastnih platform in se bodo osnovnih podatkov na spletu in da mora ugotoviti, kakšni so njihovi cilji in pričako- tako raje osredinili na implementacijo ter biti urejeno ter uporabnikom ponujati do- vanja, povezana s Petrolovo spletno stranjo. integracijo obstoječih odprtih tehnologij. bro izkušnjo pri uporabi. Za svoje spletno Glavni cilj pogovorov in analize je bil, po S tem so želeli doseči konkurenčno pred- mesto skrbijo s podporo podjetja D.Labs, d. besedah gospoda Travnika, vodje projektne nost in oblikovati dovršene produkte. Po o. o., pri čemer se kot ekipa trudijo, da bi ga pisarne v podjetju D.Labs, poskus pretvor- temeljitem raziskovanju so identificirali tri na najboljši mogoči način približali svojim be Petrolovega spletnega mesta iz »ekrani- platforme, na katerih so začeli graditi re- uporabnikom. zirane brošure« v enega od prodajnih kana- šitve svojih strank. Ena od teh platform je

Začetek sodelovanja z NA KRATKO analizo D.Labs je podjetje, ki združuje ekipo sple- Prenova, urejanje in upravljanje spletnega mesta Petrol.si tnih veteranov, produktnih strokovnjakov ter razvijalcev, ki prisegajo na agilne me- Naročnik: Družba Petrol, d. d., Ljubljana tode razvoja. Skozi leta svojega obstoja so številnim strankam pomagali širiti njihovo Izvajalec: D.Labs (Domenca Labs, d. o. o.) poslovanje z izgradnjo uspešnih spletnih produktov. S tem pa so pred nekaj leti na Skupno trajanje: Projekt poteka vse od leta 2010 naprej. pomoč priskočili tudi družbi Petrol. Podje- tji D.Labs in Petrol sta sodelovati začeli leta Finančni obseg: Finančnega obsega naročnik in izvajalec nista razkrila. 2010 in to traja še danes. Sodelovanje in s tem prenova spletnega Posebnost: Gre za projekt, ki se je začel s prenovo, nadaljuje pa se s stalnim urejanjem mesta sta se začela s kompleksno uvodno in upravljanjem spletnega mesta Petrol.si. Uspešno sodelovanje je analizo, ki jo je podjetje D.Labs izvedlo v potrdila tudi prestižna nagrada Netko 2010. Projekt predstavlja primer Petrolu. Uvodna analiza je bila opravljena tesnega sodelovanje med naročnikom in izvajalcem. na podlagi predhodnih izkušenj, ki so jih

48 I MonitorPro I POMLAD 2013 POSLOVNI PRIMER

tudi Drupal (http://www.drupal.org), ki so jo tudi uporabili kot osnovo za izgradnjo Prenova, urejanje in upravljanje spletnega mesta Petrol.si spletnega mesta Petrol.si. Platforma Drupal se je kot najprimernej- Ozadje ša platforma kazala iz različnih razlogov. Spletno mesto Petrol.si je zelo pomembno za predstavitev družbe Petrol na spletu, ki je Med pomembnejšimi je bila integracija, dandanes vse pomembnejši komunikacijski kanal. Zato je pomembno, da je spletno mesto za katero so že v začetku projekta vedeli, oblikovano pregledno, ustrezno in privlačno ter v skladu z dobrimi praksami. Na ta način bo da bo pri razvoju spletnega mesta močno mesto privlačno za uporabnike, hkrati pa jim bo ponudilo vse potrebne informacije kar prek prisotna. Spletno mesto Petrol.si se namreč spleta, prav tako pa omogočilo tudi opravljanje različnih spletnih storitev, ki so dandanes integrira z najrazličnejšimi viri. Na eni stra- nuja za zagotavljanje konkurenčnosti podjetja. ni so prisotne trivialne integracije, ki ponu- Naloga jajo različne javne objave in informacije, Izvajalec, podjetje D.Labs je takoj po začetku sodelovanja s Petrolom spletno mesto prenovi- interno pa se spletno mesto integrira tudi lo, zdaj pa nadaljuje njegovo upravljanje in urejanje. Pri tem tesno sodeluje z družbo Petrol, s podatkovnimi viri, ki ponujajo cene goriv, predvsem z vodji in s predstavniki oddelkov, s katerimi sodelujejo pri pripravi aktualnih ki jih nato prikazujejo tudi v grafični obliki. vsebin spletnega mesta. Spletno mesto se prav tako integrira s siste- Zahteve mi za pošiljanje novic, primer integracije pa Spletno mesto Petrol.si je oblikovano v skladu s podatki in z navodili, pridobljenimi med je tudi modul Povej Petrolu. Uporabo plat- obsežno analizo poslovnih zahtev. V okviru analize so poskušali ugotoviti, kateri so tisti po- forme Drupal so tako po tehtnem razmisle- slovni motivi, ki bi jih posamezni Petrolovi oddelki želeli na spletu realizirati. V okviru analize ku predlagali Petrolu. Njihova IT-služba je so opravili okoli 30 intervjujev s Petrolovimi vodilnimi kadri z različnih področij ter pri tem odločitev potrdila, saj je bila platforma tudi poskušali ugotoviti njihove cilje in pričakovanja, povezana s Petrolovo spletno stranjo. Glavna z vidika infrastrukture ustrezna, in tako se cilja sta bila pretvorba Petrolovega spletnega mesta iz »ekranizirane brošure« v enega od je izgradnja spletnega mesta Petrol.si lahko prodajnih kanalov družbe ter predstavitev Petrola kot odprtega podjetja, ki rado komunicira začela. s svojimi uporabniki in kupci. Zelo pomembna pri nadaljnjem razvo- Izvajalci ju je bil tudi modul Povej Petrolu, ki so ga Izvajalec projekta je podjetje D.Labs (Domenca Labs, d. o. o.), ki pri svojih aktivnostih, poveza- predhodno razvili znotraj Petrola. Gre za nih s spletnim mestom Petrol.si tesno sodeluje z naročnikom, družbo Petrol, d. d., Ljubljana. interni sistem, ki sprejema vprašanja upo- Tehnologija rabnikov in jih skozi Petrolov sistem posre- Spletno mesto Petrola se nahaja na spletnem strežniku, ki gostuje na virtualni instanci Pe- duje do odgovornih ljudi, od njih pridobi trolove infrastrukture za virtualizacijo. Gre za strežnik z ustreznimi specifikacijami, ki prenese odgovore in jih nato skupaj z odgovori obja- tudi do 500 simultanih uporabnikov. Do takega obiska navadno pride ob izidu Petrolovega vi na spletnem mestu. Storitev so ponudili kataloga ugodnosti. V okviru spletnega mesta uporabljajo kombinacijo tehnologij predpo- obiskovalcem spletnega mesta, pri čemer je mnjenja, spletni strežnik NginX in tako na razpoložljivi infrastrukturi zagotavljajo ustrezne bila pomanjkljivost obstoječe komponente zmogljivosti. Na področju varnosti družba Petrol upošteva strogo varnostno politiko, ki jo predvsem ta, da je bila na spletni strani zelo upoštevajo tudi v okviru svojega spletnega mesta. skrita. Kljub temu da je storitev interno do- Izid bro zaživela, pa v Petrolu vsebin niso upo- Spletno mesto Petrol.si so skupaj uspešno prenovili, uspešno pa opravljajo tudi storitve rabili kot komunikacijsko orodje navzven. upravljanja in nadgradnje vsebin. Ob pomoči platforme Drupal so oblikovali privlačno Za boljši izkoristek obstoječe komponente spletno mesto s t. i. čistim oblikovanjem, ki privablja uporabnike. Na spletnem mestu ima so tako pri prenovi opravili dodatno imple- vsak oddelek družbe Petrol predstavljene želene stvari in svojim uporabnikom ponuja želene mentacijo v obliki kontekstualnega prikaza spletne storitve. odgovorov na spletnem mestu, kar je pove- Dosežki čalo dojemanje odprtosti podjetja, na drugi Obisk spletnega mesta Petrol.si je vse večji. Ob zadnji prenovi Petrolovega spletnega mesta strani pa ponudilo tudi ogromno količino se je število obiskovalcev na strani kar potrojilo. Največ obiskovalcev hkrati spletno mesto za uporabnike pomembnih vsebin. obišče ob izdaji Petrolovega kataloga ugodnosti, takrat se število simultanih uporabnikov Vsak Petrolov oddelek so v okviru preno- povzpne na približno 500. V Petrolu pa uspešno dosegajo tudi drugi cilj prenove spletne- ve želeli na nastajajočem spletnem mestu ga mesta, ki je predstavitev družbe Petrol kot odprtega podjetja, kar jim je v veliki meri primerno predstaviti in realizirati, za kar so pomagala doseči tudi prenovljena storitev Povej Petrolu. Družba Petrol je za svoje spletno ustrezne mehanizme iskali že v okviru za- mesto prejela tudi nagrado Netko 2010 v kategoriji Predstavitve podjetij s področij industrije, četne analize. Vse skupaj so nato povezali v storitev, trgovine in financ. celoto in izoblikovati interaktivno spletno mesto, ki so ga so želeli veliko bolj odpre- ti za uporabnike. Prav predstavitev družbe Petrol kot odprtega podjetja, ki rado ko- municira s svojimi uporabniki in kupci, pa terem poteka natančno načrtovanje nadalj- Kot dodatek spletnemu mestu Petrol je bila tudi eden od glavnih ciljev prenove njega dela. Pri tem določijo, katere funk- svojim uporabnikom ponuja tudi mobilno spletnega mesta. cionalnosti bodo implementirali, katere aplikacijo, ki je je prav tako produkt pod- vsebine so pomembnejše od drugih, ter na jetja D.Labs. V okviru mobilne aplikacije Trenutne dejavnosti ta način organizirajo nadaljnje delo. D.Labs svojim uporabnikom ponujajo prikaz raz- Razvoj spletnega mesta Petrol.si v pod- je družbi Petrol pomagal tudi pri oblikova- ličnih informacij in podatkov, večinoma jetju D.Labs primerjajo z razvojem tradi- nju uredniške politike in uredniškega siste- podobnih tistim na spletnem mestu. Kljub cionalnega spletnega produkta, pri čemer ma spletnega mesta. Organizirajo različne podobni vsebini pa so z mobilno aplikacijo uporabljajo skupek agilnih metod razvoja. uredniške sestanke, kjer je prisotnih nekaj v Petrolu naredili še en korak k uporabni- Vsakih 14 dni se tako srečajo sodelujoči pri deset ljudi, ki zastopajo različna področja kom, predvsem z vidika vseprisotnosti in projektu, tako predstavniki družbe Petrol družbe Petrol in sodelujejo pri ustvarjanju dostopnosti, ki sta eni izmed glavnih zna- kot predstavniki podjetja D.Labs. Takrat ter objavi aktualnih vsebin spletnega me- čilnosti mobilnih aplikacij. 6 izvedejo obsežen skupen sestanek, na ka- sta.

POMLAD 2013 I MonitorPro I 49 LJUDJE I INTERVJU

Čez deset let bomo povsem drugačni

Boštjan Bregar je mlad poslovnež, a kljub temu star maček slovenske IT-scene. Svojo pot je začel v že pokojnem programskem gigantu Hermes Softlab, pred osmimi leti pa se je pridružil takrat komaj ustanovljenemu podjetju Marg, ki ga zdaj vodi. Trenutno dela v Londonu, kjer poskuša prodreti z lastno vizijo družabnega poslovanja.

Dare Hriberšek, foto: Miha Fras

Imam dobro podjetniško idejo. Sem pa Slo- nologijo, od česar imajo na koncu zelo malo. tebi, ampak zato, da se ne piše.« venec in kajpak nimam kapitala. Kam bi me To je zelo zanimiv fenomen. Ko sem prišel v Da, tudi tokrat smo se zelo vestno lotili usmerili, če vas s temi besedami ustavim na podjetje, smo zato izbrali slogan »Nova gene- zadeve. Margova spletna stran ni bila preveč ulici? racija povezanega poslovanja«, to je bilo, kot dobra. Rekel bi, da ravno toliko, da smo jo Če imaš res dobro idejo in res verjameš rečeno, leta 2005. Ampak te mantre se vse- imeli. Z BC Social je pa malce drugače, ker je vanjo, imaš v Sloveniji na voljo nekaj ventu- skozi držimo, tudi danes. globalen produkt, in ravno zdaj pripravljamo re skladov, ki pravzaprav iščejo take zadeve, Do lanskega leta smo bili v Sloveniji zago- načrt, kako bomo zadevo z angleško ekipo Sam poznam RSG Kapital, Meta Group, še tovo med prvimi, ki družabne tehnologije promovirali. Že aprila bo na voljo tudi nova posebej slednji išče ideje, ki so v t. i. seed ponujajo, imeli smo prvo generacijo produk- spletna stran , ki bo precej boljša, kot je tre- (ang. seme) fazi. To pomeni, da več od ne- ta, ki ga danes imenujemo Business Connect nutna. Marg pa bo dobil svojo reinkarnacijo. kakšne ideje ljudje še nimajo v rokah. Če je Classic in ga ponujamo tudi v oblaku – ta se podjetnik torej v tej fazi, naj gre do teh nekaj imenuje Business Connect Social - ter pred- Kako pa gre v prodajo družabno poslova- skladov in predstavi svojo idejo. Že iz tega se stavlja nadaljevanje Clasicca. Brez slednjega nje? lahko nekaj nauči in ugotovi, ali je ta ideja nekaj, kar je treba raziskovati naprej, in ko- liko možnosti ima, da sploh kdaj pade na plodna tla. »Hočem top ljudi in tu ne gre za vprašanje, ali se izplača Skladi, ki so v Sloveniji, so že kar dobro razviti, imajo kapital in ekipe, ki znajo precej investirati v človeka, ker dober delavec lahko že v dobro ocenjevati te zadeve. Podjetju, ki je v enem dnevu prinese veliko dobička, slab pa tudi v treh fazi seeda, bi svetoval, naj najprej pogleda, kaj je na voljo v industriji v krogu 500 kilome- mesecih ničesar.« trov okoli njega. Za začetek v poslu je znano, da je ta 500-kilometrski krog zelo pomem- Boštjan Bregar ben. To še ni posel, ki ga delaš na daljavo. No, zdaj se je sicer tudi to začelo dogajati … Če pa gledamo zgodovinsko, pa so bile osnovne investicije vedno narejene v tem krogu 500 ne bi nikoli prišli niti do tega, da bi lahko sa- Hja, v Sloveniji je nekaj težav, prav zato isti kilometrov od kraja, kjer je matično podjetje, njali in dobili kapital, tako pa nam je dal tisto produkt glede na ciljne javnosti promovira- ki išče kapital. osnovno platformo, na kateri smo kasneje mo različno. V Sloveniji danes glasno izrečeš nadaljevali naše znanje. »social business«, pa te vsi čudno gledajo, ker Vi ste dobili milijon evrov kapitala, imate je to pač trend, ki se je šele začel, ampak tu- odprto pisarno v Londonu, če se ne motim, Vidim, da vse karte stavite na BC Social. Ko- kaj ob njegovi omembi vsi pomislijo, da jih zbrali ste ekipo, pod svojo znamko pa ste municirate strogo usmerjeno, spletne stra- hočeš spraviti na Facebook, kar seveda ni res. začeli v Sloveniji. ni Marga ni več. Ali je samo še BC Social? Zato je danes tako, da imaš isto platformo, Mi nismo čisto pravi start-up, mi smo v Prihajam iz Hermesovih krogov, zato ni- isti produkt, prodajaš pa na tri različne nači- Sloveniji pravnoformalno začeli leta 2004. sem brez izkušenj. Že na samem začetku, ne, različnim ciljnim skupinam. Zato mi, ki Ustanovitelji so bili Andrej Kuščer, Branko tudi ko še nismo stavili na BC Social, je bila prihajamo v slovensko okolje prodajat BC Šaletič in Andrej Marčič, sam sem se pridru- prva stvar, ki sem jo pripravil za lastnike in Social, ne pridemo z zgodbo družabnega po- žil kasneje, leta 2005. Začeli smo neko pot, člane upravnega odbora, medijski načrt. V slovanje. To smo poskušali na začetku, zdaj ki pa je še danes zelo premočrtna. Jaz sem njem sem natančno predvidel, kako je treba pa prihajamo z malo drugačnimi zgodba- prišel iz okolja, kjer smo implementirali SAP, komunicirati, pa, denimo, koliko denarja bo mi družabnosti. V osnovi je zelo popularno in tam sem spoznal, da je najbolj zanimiv za to potrebno. Za medklic - tedaj mi je eden brezpapirno poslovanje. Gre za celovito di- problem v tem našem poslovnem IT-svetu, od takratnih lastnikov rekel: »V Sloveniji je z gitalno poslovanje, a tudi družabno, ker vse da navadni ljudje zelo veliko vlagajo v teh- mediji drugače, ti ne plačaš zato, da se piše o procese nadgrajuje z vidikom človeka. Če

50 I MonitorPro I POMLAD 2013 INTERVJU

priti do nekega položaja na angleškem trgu, nato pa lahko začnemo iskati nov denar za globalno širitev, nekih dodatnih pet do deset milijonov. Moja prvotna ideja je bila, da takoj napa- demo globalno, ampak z investitorjem smo se dogovorili, da gremo najprej na angleški trg in se nato širimo na ameriškega. Ljudje me sprašujejo, kako je kaj z družino v Angliji, jaz pa pravim, da je to samo začasno, ker pri- hodnje leto bomo bodisi živeli v ZDA ali pa se selimo nazaj v Slovenijo. Trenutno nam gre vse po načrtih, imamo prve angleške stranke, ki so zelo zadovoljne, imamo veliko partnerjev, ki si želijo sodelo- vati z nami. Produktno gledano nam dajejo oceno A+, kar je zelo dobro. Imamo zelo do- ber produkt, vzpostaviti moramo še marke- ting in prodajo.

Se vam zdi, da se pogosto dogaja, da imamo dober produkt, pa ga ne znamo promovira- ti in tržiti? V tem trenutku, časovno gledano, nam Slovencem zelo primanjkuje tržno komuni- kacijskih prodajnih znanj. Ko v Angliji zbi- ramo ekipo, vidim nekatere lastnosti pri lju- deh, ki jih pri nas nisem videl. S tem mislim na izkušnje v komuniciranju, pri delu na trgu in podobno. Je pa res, da opažam, da se za izdelek ne trudijo toliko, imajo slabše produkte in zato verjamem, da smo lahko tudi boljši. Ampak tam se vsi koncentrirajo bolj na trg. Pri nas ljudje v Sloveniji verjamejo, da je to tisto, kar Druga taka anekdota je, da v Sloveniji, smo se prej 80 odstotkov časa pogovarjali o potrebujejo, jim bomo ponudili brezpapirno kamor koli prideš, vsi začnejo iz procesa li- izdelku in 20, kako ga prodati , zdaj pa je rav- poslovanje. kvidacije računa. Menijo, da bodo tako opti- no obratno. Lahko povem anekdoto. V Sloveniji se v mizirali poslovanje. No, saj razumem, da je Ko bodo ljudje v podjetjih ugotovili, da je poslu vsi trudijo, kako neke stvari, ki jih poč- treba tudi te postopke optimizirati. Ampak, trg vse, se bo tudi znanje začelo počasi razvi- no, zapreti, skriti, kako poskrbeti, da nihče ne najprej, večina računov, ki pride v podjetje, jati in čez desetletje bo vse drugače, ker nas bo tega videl. Pri vsakem projektu je najprej je posledica nekega dogodka, ki se je zgodil bo trg v to prisilil. S tem imaš v poslu nena- treba imeti skupine, med njimi je vse zaprto, prej, ko je podjetje bodisi nekaj naročilo, in doma ogromno dela, namreč svojo zgodbo šele nato se postopoma odločamo za vsak se je s tem pravzaprav že zavezalo k plačilu. moraš spraviti na trg in obenem tudi jasno primer posebej, kdaj kaj odpirati navzven. Optimiziramo torej neki proces, ki je že po- povedati, kaj je v tvoji zgodbi drugače, kot je Izkušnja v Angliji je bila povsem drugačna. sledica nečesa. v zgodbi nekoga drugega. Že prva stranka, ki smo jo dobili, je od nas že- V Angliji jih nasprotno zanima, kako iz- Podjetje mora imeti svojo rdečo nit in se lela funkcionalnost odprtih skupin. Oni so že hajati iz vsega, kar je zunaj podjetja, kako se je držati, ampak v osnovi se mora že spletna od samega začetka 80-odstotno razkriti nav- povezovati s strankami, kako poskrbeti, da je stran podrejati posamezniku, ki jo obišče. zven, potem pa se sproti odločajo, kaj zapre- pri razvijanju nečesa novega prisotnih čim Danes lahko izdelamo profil posameznika, ki ti. Gre za dva različna temelja, ki zelo dobro več ljudi, zato da lahko vsak prispeva nekaj obišče stran in se identificira. Ponudimo mu definirata dve državi. Tudi mi smo šest let novega. lahko povsem drugačno stran kot nekomu z stvari delali po principu, naj od zunaj nihče Mi se osredinjamo bolj na procese, ki delu- drugačnim profilom. Z izkušnjo se prilagaja- nič ne vidi. Zdaj pa je tudi pri nas 80 odstot- jejo v zalednih službah, v Angliji pa je pozor- mo ozadju in tipu obiskovalca. kov skupin odprtih in to, o čemer diskutirajo nost obrnjena proti trgu in jih zaledne zade- med sabo, želijo pokazati tudi drugim, češ, ve ne zanimajo toliko. Vse je bolj usmerjeno Mislite, da imamo pri trženju še kaj rezer- naj čim več ljudi vidi, da lahko tudi sami kaj k povezovanju s strankami, da je več sodelo- ve, recimo odkrivanje evropskega načina prispevajo, če želijo. vanja z njimi, da se izkristalizirajo še boljše trženja? V IT smo popolnoma prevzeli ame- rešitve. riškega. Dogodke, z živahnim škricem na Mislite, da je povezano z nacionalnim ka- odru, ki krili z rokami in stresa presežnike. rakterjem? Kako vam gre pridobivanje strank? Merim na razlike, kot so pri filmih in v glas- Mislim, da ne. Gre za ogledalo našega ob- V pogodbi imamo, če dosežemo 800 novih bi. našanja v nekem trenutku. Nacionalno je uporabnikov na mesec, da bo to neke vrste Zelo se strinjam tem. Slovenci sploh zelo nekaj, kar nastaja dolga stoletja. Mislim, da mejnik, ki nam omogoča vstop na drugo radi pogledamo, kako to delajo Američani, bomo tudi mi precej drugačni čez deset let. raven financiranja. Ni torej pogoj, ki ga mo- morali pa bi se pogosteje pogovarjati, kakšen Menim, da imajo vse majhne države sveta ramo izpolniti, če ne, me bodo vlagatelji za- je evropski način. podobne izkušnje z zapiranjem. menjali, pač pa gre za to, da moramo najprej V večini okolij, v katera pridemo z BC Soci-

POMLAD 2013 I MonitorPro I 51 LJUDJE I INTERVJU

al, so prej uporabljali . In prav oni so uporabnike obdelali s stalnim ponavljanjem, da jim bodo pomagali rešiti svet, nato pa po mesecu dni zadeve nihče več ni uporabljal. Zdaj so spoznali naš izdelek in nam razlaga- jo, da je to to. Američani vedno govorijo o konkurenci in pri tem uporabljajo industrijsko govorico. Evropski način, ki ga tudi sam podpiram, pa je, da se je treba ozirati na uporabnike oziro- ma jih zadovoljiti. V Sloveniji imamo na vseh platformah dnevno aktivnih deset tisoč upo- rabnikov, ki uporabljajo našo programsko opremo in praktično vsem dnevno pomaga- mo, da bolje in učinkoviteje delajo. Yammer ima v statistiki pet milijonov re- gistriranih uporabnikov, dnevno pa 80 tisoč. Mi bi se s tem sicer lahko hvalili naokoli, pa bi potem vsi ugotovili, da je to samo statistika. Razlika je v tem, da smo mi z uporabnikom ena na ena, ameriški način pa je bolj usmer- jen v: »Mi smo najboljši, najlepši in sploh …« recimo, storiti prodajalec. Za slovenske raz- lahko že v enem dnevu prinese veliko dobič- Trdim, da mi znamo ne samo obljubljati, mere imamo stvari zelo dobro pripravljene, ka, slab pa tudi v treh mesecih ničesar. ampak tudi dobro izpeljati. To je naša kon- da bi pa postali resen globalen igralec, je to kurenčna prednost. Mi v osrednji Evropi, ki šele začetek. V kakšnem odstotku Marg posluje z drža- smo nekako mešanica Balkana in german- vo? Se še drenjate pred ministrstvi? skega inženiringa, imamo neverjetno spo- Zanima me, kako izbirate ljudi. Na vašem Če delaš v slovenskem prostoru, je neka- sobnost improviziranja, pri čemer zmoremo blogu smo brali, da se zanašate na t. i. head ko 60 odstotkov prostora na trgu še vedno obenem delati še povsem resen inženiring. hunterje in da ste jih pripravljeni tudi pre- državnega. Nap največji naročnik je zagoto- Po mojem mnenju pri nas manjša ekipa na- cej zasoljeno plačati. vo ministrstvo za obrambo, saj imamo tam redi več kot v Ameriki velika. Zato pravim, da Vsak dober head hunter, ki ga najameš, 4.000 uporabnikov. Tako da lahko rečem, ve- je evropska zgodba zgodba o uporabnikih. hoče najprej ugotoviti tvoj način vodenja. čino, kar je povezanega z državo, imamo na Uporabnika osrečujemo in ga znamo prej Moj je ta, da dobim dobro ekipo, pri čemer obrambnem ministrstvu, nekaj malega ima- osrečiti kot tipično ameriško podjetje, ki že, pazim, da je vsak na svojem področju bolj- mo še na zavodu za zaposlovanje, vse drugo preden sploh utegne zadostiti uporabniku, ši, kot sem sam, torej iščem talentirane ljudi, pa smo pridobili na trgu. Vprašanje pa je, ali izgubi ves svoj zagon. kar je zelo težko. Zato sem vedno verjel v ka- delamo za državo, če, denimo, poslujemo z drovske strokovnjake, ki so mi pomagali priti Vzajemno. Kakšen tim ljudi je potreben za to? do nekakšnega izbora, da lahko vidim, kaj je Svoj izdelek z veseljem ponudimo tudi v V Londonu imamo šest ljudi z mano vred. sploh na voljo, da lahko kandidate med sabo Sloveniji tistemu, ki izrazi željo po sodob- Lahko imaš veliko število nekoliko slabšega primerjam, da lahko na neki način izbiram. nem poslovanju. Vedno se bomo prijavljali kadra, a mi smo se odločili za majhno števi- V Angliji sem taki headhunterki predsta- na razpise, kjer bodo želeli urediti pisarniško lo zelo dobrih ljudi. Imamo dva prodajalca, vljal izziv, ker nisem iskal ljudi po funkcijah, poslovanje v oblaku, torej enotno uporabni- enega malce usmerjamo v bolj kadrovsko ampak po značaju, pač želim take in take ško izkušnjo nad različnimi silosi. Tradicio- področje, ker verjamemo v kadrovsko tran- lastnosti. Na podlagi tega mi je pripeljala nalni projekti, kot je, recimo, E-zdravje, kjer zicijo v vsakem podjetju in smo prav zato določeno število ljudi. Ampak to, da mi je so veliki infrastrukturni razpisi in bo potem zaposlili nekoga, ki je delal v kadrovskem pripeljala toliko dobrih ljudi v razmeroma nekdo naročal modul za modulom, pa nas sektorju. Potem smo vzeli žensko, ki je zelo kratkem času, je bilo vredno vsakega evra. ne zanimajo. uspešna v segmentu malih in srednjih pod- Prave težave sem imel pri izbiranju. Sploh pa jetij, ker tudi v ta segment verjamemo. Potem me je navdušilo, da ni bilo tako, kot je običaj- Pa saj, zadnje čase je veliko govora o tem, da imamo produktnega vodjo, ki je Anglež in bo no, da ti najprej pripeljejo deset zanič ljudi, je država postala najslabša stranka. Vaš ko- več delal za Slovenijo, zato da veriga do ekipe da si potem nad enajstim navdušen. Tukaj so lega iz podjetja SRC.Si nam je pred pol leta v Sloveniji ne bo povsem slovenska. Imamo bili vsi kandidati kakovostni. Res pa je, da nas v intervjuju povedal zgodbo o prisilnem Damjana Slaparja, Slovenca, ki je CTO in je je ta ženska stala toliko, kot stane tisti razvpi- manjšanju vrednosti že sklenjenih pogodb, tudi glavni evangelist zadeve. Za področje ti avto, ki si ga je kupil direktor NLB. po načelu vzemi ali pusti. Kakšne so vaše marketinga pa še izbiramo žensko, ki bo tudi Poslovanje našega podjetja že zdaj me- izkušnje? odgovorna za spletno uporabniško izkušnjo, sečno stane 50-60 tisoč evrov in vsak mesec, To, da je država trd pogajalec, mi vemo že torej od trenutka, ko nekdo dostopa do nas ko nimam polne ekipe, ki bi prodajala, šteje zadnja tri leta, odkar delamo z njo, čeprav še do trenutka, ko postane zadovoljen uporab- kot tek v prazno, zato se mi izplača vlagati v enkrat, nimamo veliko poslov z njo. Mogoče nik. kadrovsko pomoč, ker se mi bo to hitro po- bo kdo iz industrije rekel, da gledam napak, Imamo okoli osem razredov uporabnikov. vrnilo. Sam bi potreboval leto dni, da bi tu- ampak sam trdim, da je naša država v prete- Od tistih, ki so pasivni, do uporabnika, ki je kaj sestavil dobro ekipo, v tem letu bi me pa klosti naredila veliko napak, v osnovi pred- aktiven, in tistega, ki je samo prijavljen, pa moja razvojna ekipa, katere sadov nihče ne vsem to, da je vse delala projektno. Z IT-in- vse do onega, ki je angažiran za plačilo. Za bi prodajal, stala 700-800 tisočakov. dustrijo v Sloveniji se zato lahko zgodi zelo vsakega imamo pripravljeno posebno skrip- Hočem dobiti top ljudi in tu ne gre za vpra- podobno, kakor se je z gradbeniki. to, načelno se tudi ve, kaj morajo zanj napra- šanje, ali se izplača investirati v človeka. Sam Vsi smo nekako živeli v pravljici, ko nekdo viti v marketingu in kaj mora v zvezi z njim, raje nekoliko več plačam, ker dober delavec pride in pove, da ti bi zanj delal neki projekt,

52 I MonitorPro I POMLAD 2013 INTERVJU

in si delal to rešitev, ki si jo razvijal naslednjih pa večinoma niso bili prav uspešni. najboljšimi petimi mediji in jih prosil, naj o deset let. Poslušal si vsakega, ki si je izmi- Ja, veliko ljudi v industriji je poskusilo ideji pišejo pozitivno, kar je poudaril tudi Jeff slil kakršno koli novo funkcionalnost, ker ti nekaj novega, problem pa je, da po mojem Hoffman, in sicer, da moramo na svojo stran je naročnik pač plačal vse tiste ure, ki si jih mnenju niso dovolj dolgo vztrajali. Poleg pridobiti medije, ki bodo pisali pozitivno. opravil. tega so bili vsi prepričani, da gredo nekam, Poznam to zadevo, ker sem delal v Hermes kjer je najlaže uspeti, v bistvu pa ni bilo tako, Vi govorite o družabnem podjetju in o mre- Softlabu, ko smo v bistvu podjetje zgradili iz ravno obratno, pravzaprav. Slovenci imamo ženju, mi pa sami o sebi radi rečemo, da tega. Ta model je bil zelo uspešen v devetde- sloves, da znamo stvari dobro narediti, in če- smo bolj narod za betoniranje. setih in potem še nekaj let kasneje. Zdaj pa prav s slabšim marketingom, ki nas potegne Dejstvo je, da so vse male države bolj za- tega več ni, industrija mora spoznati, da so malce navzdol. Če bi bili bolj samozavestni, prte. Ne gre za to, da smo zdaj mi majhni in se stvari spremenile, problem države pa je, mislim, da imamo na razvitem zahodu veliko zato odpisani. Kulturološko gledano smo bili da se zdaj ne zna odločiti za neko drugo pot. možnosti. vedno pod neko tujo silo in zato nismo rav- Pravijo, da to, kar je, je zanič, niso se pa Pa poglejte mlajše podjetnike, ki s svoji- no tako samozavestni kot neka velika država, še izjasnili, ali bi šli v oblak ali bi vse zaupali mi start-upi uspevajo v ZDA. To je pač nova raje se držimo bolj za sebe. zunanjim izvajalcem ali morda ne prav vsega doba. Ti ljudje vedo, da morajo oditi tja, torej Zdaj smo prvič na svojem, to je pač sto- … Torej nimamo nove strategije, v tem mi- z globalnim produktom na globalno raven. V pnja odraslosti, tako kot tudi za otroka ne slim, da je problem. Velikih projektov pa več nekem trenutku ni več dovolj, da se s pisar- moreš pričakovati, da bo takoj samozave- ni, ker država nima več toliko denarja, in če no prestaviš zgolj za 400 kilometrov, torej do sten. Sam mislim, da imamo veliko kvalitet. V se industrija ne bo prilagodila novi situaciji, Beograda. To je lahko ena pisarna, ne pa vsa Sloveniji je sicer težko prodajati družabnost, bo imela enake težave, kot jih imajo grad- strategija prodora. Mi se trenutno pogovar- ampak stvari se premikajo. Dam za primer beniki. Velikih projektov ni več. Pika. Zato jamo z nekim investitorjem, ki bi nam odprl malega slovenskega gradbenika, ki je done- se boš moral kot menedžer počasi odločiti, pot na Poljsko, pa kasneje v Rusijo, ampak to davna s sabo še prenašal kupe papirjev, zdaj ali želiš iti v smer, kot jo je ubral S&T, in boš je eden tistih trgov, kjer moraš kljub enake- pa posluje prek BC Social. Pač prepričal sem implementator s 500 milijoni letnega pro- mu produktu nastopiti specifično. ga, da si je kupil še iPad, in danes brez tega meta ter nekakšen Mercator v IT. Lahko pa se več ne bi zmogel, pravi. Tako je, da se stežka odločiš za specializacijo, da boš najboljši na Katere poteze bi morala vlada najbolj nuj- spremenimo, če ni nuja zadosti velika. Nova enem področju in boš potem s tem znanjem no potegniti v Sloveniji? generacija je dokaz, da se bomo spremenili, poskušal uspeti globalno. Takole bom povedal. Pred kratkim je bil vprašanje časa je le, ali čez deset let ali čez tri v Sloveniji Jeff Hoffman, on je bil eden od leta. Takih podjetij je, se mi zdi, pri nas malo, saj ustanoviteljev podjetja Priceline.com., in je so ravno, kakor ste dejali, devetdeseta in še dal najboljši predlog, kar sem jih kdaj slišal. Katera pot se vam zdi prava – gradualistič- kasnejša leta povzročila nekakšno spanje, Slovenci, plačajte Ljubljanski grad, pripeljite na, postopna ali bi bilo treba zarezati s ka- zaradi česar vsa slovenska IT-podjetja ni- najboljše podjetnike iz Beograda, Kosova, kšnim bolj libertarnim pristopom? majo tistega elana, ki bi jih poganjal naprej Makedonije, torej najboljše mogoče talente, Moj pristop je konstantno orkestriranje. v tržni tekmi. in jim omogočite, da tam živijo zastonj do- Moja ekipa je kot orkester, ki ga je treba ves Sam imam ta privilegij, da sem to krizo, že ločen čas. čas po malem uglaševati. V tem pogledu de- sredi let »dva tisoč«, doživel v Hermes Softla- Za povrhu jim dajte neki kapital, naredite lujem bolj kot gradualist kot pa po principu bu. Nam je takrat mednarodni trg strmogla- torej vse, da bodo prišle kakšne res dobre »z danes na jutri«. vil, imeli smo 15 milijonov manjši promet. ideje. Ko začnejo prihajate dobre ideje, jim Ugotovil pa sem, da je treba v tem orkestru To pomeni, da imaš kar v hipu nekaj sto ljudi dajte še davčne spodbude, da tu ostanejo. spoštovati individualnost. V to zelo verja- preveč, in potrebna je transformacija, in to Res zelo konkreten predlog. Danes se govori, mem in večina direktorjev uspešnih velikih hitra. Transformacija se pa dela tako, da imaš kako vsi odhajajo v svet. Zakaj ne bi za spre- podjetij – Krka, Luka Koper in drugi pri nas menedžment, ki ve, da se to da, in zato stvari membo poskušali dobrih ljudi pripeljati v - je imela »bossovski« pristop, torej način vo- malce porine naprej. Slovenijo? denja od vrha navzdol. Ne gre za to, da je na slovenskem prizori- Slovenija je super država za živeti, vsakdo, Sam si prizadevam za to, da vsakega spo- šču kaj drugače kot drugod. Menedžment v ki pride sem, je povsem navdušen. Torej daj- štujem oziroma spoštujem, kar posameznik Sloveniji preprosto še ni šel skozi take proce- mo narediti neko okolje, kamor lahko pripe- hoče, in to spraviti v skupni kontekst ekipe. se, in ker ni mednarodnih izkušenj, se niti ne ljemo najboljše ljudi, da bodo kot svoj domi- Traja dlje, ampak verjamem v ta način. zavedajo, da morajo skozi to. Sam sem imel cil videli Ljubljano, ne Silicijeve doline. Še to, Obenem mislim, da pri nas ni tako grozno. to srečo, da sem to doživel. Takrat smo sicer neki profesor v Ameriki mi je rekel: »A vi ve- Vidim, da imamo dobre avte in imamo veliko preživeli, dobili smo nekaj prask, ampak vsi ste, da je mednarodna oznaka Slovenije, torej prostega časa, šolstvo je zastonj, res dobro ži- smo na koncu imeli neko novo znanje. SI, obenem tudi kemijski znak za silicij?« vimo. Moramo se le dogovoriti, kako naprej. Če pa v tej situaciji gledam državo, pa me- Končno je res, če nam bo na našem obmo- Eni bi šli levo, drugi desno in potem se kre- nim, da bi se morala usmeriti v oblak, ker teh čju uspelo zbrati top podjetnike, bodo nato gamo, v katero smer iti. Sam nisem pristaš ljudi, kolikor jim imamo v javni upravi, je rav- tudi tisti najboljši, ki so iz Slovenije odšli v prehajanja iz ene skrajnosti v drugo, kar se no dovolj za en dober oblak. Zdaj, ali ga bodo tujino, videli, da se pri nas nekaj dogaja, in se v Sloveniji dostikrat zgodi, ampak sem za to, naredili s tehnologijo Microsofta, IBM, SRC bodo potem morda raje vračali. da ves čas po malem popravljamo smer. Smo ali z nami, je povsem vseeno, ampak morali še najmanj zadolženi glede na BDP, imamo bi to narediti. Ne pa da pišejo strategije, eno Prepričan sem, da bi potem obsojali pre- še vedno enega najboljših zdravstvenih sis- smo imeli pred petimi leti, drugo pred tremi, mierja, da omogoča delovna mesta tujcem, temov, davke imamo sicer nadpovprečne, in ves čas poskušajo nekaj na novo zagnati, namesto domačim delavcem. ampak imamo še vedno veliko podjetnikov, pa jim nikakor ne uspe. Tudi v Angliji imajo polno izgovorov, za- ki jim tu uspe poslovati, tako da še niso vsi kaj bi potrebovali koga drugega in ne mene, pobegnili. Dejansko nam ni treba prav veliko Kako pa to, da ste se odločili za zahod? Pri Slovenca. No, vprašali ste me, kaj bi v Slove- narediti, moramo se edino manj ukvarjati s nas so zadnja leta vsi raje odpirali podjetja niji kot premier najprej naredil, in odgovar- preteklostjo in se odločiti, kaj bomo naredili na jugu, v nekdanjih republikah SFRJ. No, jam, da bi napravil točno to. Sestal bi se z za prihodnost. 6

POMLAD 2013 I MonitorPro I 53 LJUDJE I PORTRET

Tomaž Poznič Direktor oddelka IT in komunikacij v Raiffeisen Banki d. d.

Primer, ko je IT najbolj koristil ciljem vaše poslovne organizacije? Izdelki, ki jih podjetja ponujajo, danes temeljijo na IT-sistemih. Vloga IT je zato v podjetju nadvse pomembna, saj igra tako razvojno kot podporno funkcijo poslovanju. Najpomembnejši IT-projekt, pri katerem ste sodelovali? Projektov na področju IT, s katerimi sem se ukvarjal, je kar nekaj in vsak mi pomeni obogatitev znanja in izkušenj, ki sem jih prek projektov pridobival. Če bi moral kar koli izpostaviti, so to gotovo projekti preoblikovanja ali transformacije IT v našem podjetju, kjer sem se ukvarjal s strateškimi, z organizacijskimi, vodstvenimi in seveda s tehnološkimi vidiki upravljanja IT in z njegovo učinkovito umestitvijo v poslovno okolje. Kako kot informatik gledate na uporabnost IT? Mnogi mi pravijo, da nisem tipičen informatik. Mogoče tudi zato, ker poskušam informatiko vedno umestiti v vlogo podporne ali svetovalne funkcije, z namenom podjetju ali okolju, v katerem deluje, dati dodano vrednost in ustvarjati konkurenčne potenciale. S tega vidika je lahko IT ena ključnih funkcij sodobnega podjetja. Treba ga je le znati pravilno izkoristiti. Kje najdete največ informacij, kje največ navdiha za delo? Vedno poskušam gledati na svoje delo z očali odjemalca ali naročnika storitev, ki jih nudim. Trudim se imeti odprte oči in biti pripravljen sprejemati ideje ter predloge sodelavcev in okolja. To je neusahljiv vir informacij in znanja. Veliko izkušenj in navdiha pa sem vedno dobival iz mednarodnega okolja in mednarodnih podjetij, v katerih sem deloval. Kdo je najbolj vplival na vašo profesionalno kariero? Ne morem izpostaviti posameznika, sem se pa zagotovo od vsakega, s katerim sem kdaj sodeloval, nekaj naučil. Kaj na vašem delovnem mestu ne sme manjkati? Izzivi. Če mi manjka izzivov, potem težko opravljam svoje delo. Kaj ste počeli zadnjo soboto? Menim, da je za učinkovito delo potrebna tudi kondicija. Ker sem ljubitelj tenisa, sem si med drugim nekaj časa vzel tudi za to. Tehnologija, ki bo po vašem mnenju najbolj spremenila svet? Sem bi uvrstil vse ekološko prijazne tehnologije. 6

54 I MonitorPro I ZIMA 2010 DRUŠTVA I LJUDJE

Pomladno prebujanje

Krepko smo že zakorakali v leto 2013. Narava se počasi prebuja iz zimskega spanja, torej je čas, da postanemo aktivni tudi mi. Spomladi se odvijajo številni zanimivi dogodki, predavanja in izobraževanja, ki jih svojim članom in nečlanom ponujajo različna društva in združenja. Za vas smo prebrskali pestro dogajanje na njihovem področju.

Slovensko društvo Informatika ISACA www.drustvo-informatika.si www.isaca.si

Slovensko društvo Informatika v mesecu, ki prihaja, natančneje od Slovenski odsek ISACA (Information Systems Audit and Control 15. do 17. aprila 2013, pripravlja že 20. konferenco Dnevi sloven- Association) tudi za pomlad pripravlja številne dogodke. Zaintere- ske informatike. Odvijala se bo v Portorožu, v Kongresnem centru sirane vabijo na različne pripravljalne seminarje, namenjene izpi- Grand hotela Bernardin. Letos bo konferenca še posebej jubilejna, tom ISACA. Potekali bodo seminarji CISM, CRISC in CISA, prijava saj gre za njeno že dvajseto ponovitev. Jubileju pa je primeren tudi nanje je že mogoča. V mesecih, ki sledijo, pripravljajo tudi nekaj njen slogan, ki se glasi »Dvajset let pozneje«. Na spletni strani kon- zanimivih brezplačnih izobraževanj. V mesecu aprilu bo potekalo ference so organizatorji že objavili preliminarni program, kjer so izobraževanje z naslovom Pomen revizije IS kot dela revizije raču- navedena vsa predavanja, predstavitve, okrogle mize ter drugi do- novodskih izkazov, ki ga bosta vodila Katarina Kadunc, pooblašče- godki, ki bodo potekali v okviru konference. Na Dnevih slovenske na revizorka, in Uroš Žust, CISA in CISM. Meseca maja pripravlja- informatike bo podeljena tudi nagrada za najboljši informacijski jo predavanje z naslovom Varnost razvoja mobilnih aplikacij, ki ga projekt leta 2013. Rok za oddajo prijav je do 3. aprila. Vse informa- bo vodil Tadej Vodopivec, CISA, CISSP in CBCP. Objavljajo pa tudi cije, povezane z tekmovanjem, vključno z razpisom, so navedene že obvestilo o 21. Konferenci o revidiranju in nadzoru informacij- na spletni strani Slovenskega društva Informatika in spletni strani skih sistemov, ki jo pripravljajo v letošnjem letu. 6 konference. 6

IEEE Društvo poslovnih žensk www.ieee.si www.drustvo-fam.si

IEEE (Institute of Electrical and Electronics Engineers) Sekcija Slovenija vabi na konferenco IEEE EUROCON 2013, ki bo po- Društvo poslovnih žensk FAM, bo aktivno tudi v pomladnih me- tekala od 1. do 4. julija v Zagrebu na Hrvaškem. Konferenca bo secih. V aprilu pripravljajo srečanje v Steklarni Hrastnik, kjer bodo obravnavala področje informacijskih in komunikacijskih tehno- obravnavali temo dneva, ki bo gospodarsko naravnana in prila- logij, področje vezij in sistemov za obdelavo signalov ter področje gojena trenutnim razmeram na tem področju. Poleg strokovnih virov napajanja in sistemov. Na spletni strani konference je že ob- srečanj je društvo aktivno tudi pri pripravi različnih dogodkov, javljen tudi preliminarni program, kjer so predstavljeni dogodki namenjenih druženju njihovih članic. V okviru tega, za družab- po posameznih dnevih. 6 no bogato pomlad, organizirajo srečanje in predavanje na temo Načrtovanje in ureditev okolice hiše in vrtov, ki se bo odvijalo v Domžalah. 6

Elektrotehniška zveza EESTEC Slovenije eestec-lj.org www.ezs-zveza.si Evropsko združenje študentov elektrotehnike in računalništva Elektrotehniška zveza Slovenije (EZP) kot prostovoljno, samostoj- (EESTEC) deluje tudi v Sloveniji, kjer je aktiven njihov odsek, EE- no in nepridobitno združenje povezuje območna ter specializi- STEC Ljubljana. Za pomlad napovedujejo nekatere delavnice, ki rana strokovna društva na območju Slovenije. V mesecu aprilu in jih pripravljajo odseki drugih držav. V maju LC Cosenza organi- maju,organizirajo še nekaj začetnih in obnovitvenih seminarjev zira delavnico GECO (Green Engineering COmputing), na kateri ter preizkus usposobljenosti kandidatov za varno delo v eksplozij- se bodo predstavili predavatelji, ki se ukvarjajo s tehnologijami sko ogroženih prostorih. Usposabljanje je namenjeno podjetjem, zelenega računalništva, gostili pa bodi tudi nekaj uspešnih start- drugim organizacijam in posameznikom. Hkrati vabijo tudi k so- -up podjetij z omenjenega področja. Istega meseca LC Belgrade delovanju na 29. delavnici VITEL, ki bo potekala 27. in 28. maja na pripravlja delavnico World Beyond Tomorrow, na kateri bodo so- Brdu pri Kranju. Delavnica je organizirana na temo Infrastruktura delujoče pospremili skozi običajen družinski dan čez dvajset let in za izpolnitev Digitalne Agende in kaj po tem – Primer Slovenije. pri tem predstavili za tisti čas nujno potrebno in vsakdanjo, a za Objavljajo pa tudi Call For Papers za konferenco ICIN 2013 (In- današnji čas popolnoma novo in inovativno tehnologijo. 6 ternational Conference on Intelligence in Next Generation Net- works), ki se bo odvijala v Benetkah. 6

POMLAD 2013 I MonitorPro I 55 LJUDJE I BRANJE

10 NAJ PRODAJANIH Barnes&Noble: Računalništvo

Hamster Revolution: How to Manage Your Email Befo- re It Manages You A: Mike Song, Vicki Halsey in Tim Burress Z: Berrett-Koehler

Uspeti Hacking: The Art of Exploi- tation drugače A: Jon Erickson Z: No Starch Press Tony Hsieh: Delivering Happiness: A Path to Profits, Passion, and SharePoint 2010 For Dum- Purpose mies A: Vanessa L. Williams Z: Wiley, John & Sons Pred nami je življenjska zgodba – in sporočilo, ki se kar ne bi moglo bolje prilegati trenutku, v katerem Adventures of an It Leader živimo. Da je moč uspeti tudi tako, A: Robert D. Austin, Richard L. Nolan in Shannon da na poti k vrhu sledimo predvsem O'Donnell samemu sebi. Z: Harvard Business Review Press

Emails from an Asshole: Dare Hriberšek Real People Being Stupid A: John Lindsay Z: Sterling appos je podjetje – sicer spletna oddelek za pomoč strankam pa je postal kar prodajalna čevljev –, ki ga je Hsieh podjetje v celoti. Profitabilnost in vse drugo, Security+ Guide to Network k uspehu popeljal na nenavaden kar učijo na MBA, sta bila zanj postranske- Security Fundamentals način, s spremembo organizacijske ga pomena; bolje je stranko presenetiti z A: Mark Ciampa Zkulture. Leta 2009 je Fobes Zappos razglasil dostavo v nekaj urah ali pa k naročenemu Z: Cengage Learning za 25. najbolj zaželenega delodajalca, istega primakniti še neobičajno darilce. Skratka leta pa je podjetje nato prevzel Amazon, in recept za uspeh je temeljil na delu kot zaba- Mastering Microsoft Win- sicer za bajnih 1,2 milijarde ameriških ze- vi, kančku odštekanosti ter krepkem oglaše- dows Server 2008 R2 lencev. vanju svojih telefonskih številk s sloganom: A: Mark Minasi, Aidan Finn, Sreča? Kje pa, Hsieh je svojo podjetniško »Pokličite nas, želimo vam pomagati!« Za- Darril Gibson, Wendy Hen- pot začel že kot šolar, vodila pa ga je prek ppos je z letnimi prihodki od prodaje že ry in Byron Hynes stojnice z limonado, farme črvov, prodaje kmalu presegel milijardo dolarjev. Z: Wiley, John & Sons pic v študentskem kampusu, do podjetja Obenem je Hsieh neobičajna figura, taka, LinkExchange, ki ga je leta 1999 ‒ ko mu ki jo pri sebi radi povzdignemo v idola. je bilo komaj 24 let ‒ prodal Microsoftu za Upornik, ki so ga bolj kot šolanje zanima- iPhone 4S All-in-One For okroglih 260 milijonov dolarjev. Že kot otrok li biznis, poker in rave zabave, obenem pa Dummies je v svoji sobi staršem skrivaj predvajal po- nepoboljšljiv optimist, ki, po vsem sodeč, A: Joe Hutsko, Barbara Boyd snetek svoje vaje na inštrument, da bi lah- nikoli ni slabe volje. Z: Wiley, John & Sons ko v tem času počel kaj pametnejšega. Ne, Skratka, gre za podjetniški priročnik, raz- gre za posebneža, ki je med drugim delal v burljivo avtobiografijo, obenem pa na neki odlično plačani službi pri Oraclu, a jo je za- način tudi povsem filozofsko knjigo. V času, Nmap Network Scanning pustil, ker med delovnim časom ni imel kaj ko je podjetništvo postalo malone že sim- A: Gordon Lyon početi. bol za izkoriščanje delavcev in nategovanje Z: Insecure.Com V Zappos je prišel kot svetovalec in na- strank, se prileže prebrati tudi izpoved ne- ložbenik, a je podjetje hitro postalo njegov kakšnega lunija, ki je iz principa ubral prav osebni eksperiment. Poglavitno načelo po- nasprotno pot in lastnikom kljub temu pri- We Are Anonymous: Inside slovanja je postalo, da se morajo zaposleni posloval nezaslišane dobičke. 6 the Hacker World of LulzSec v vsaki interakciji s stranko potruditi, da bi A: Parmy Olson ta doživela »wow« efekt, kot pozitivnemu Tony Hsieh je poslovnež, investitor, vizionar, še Z: Little, Brown & Company presenečenju rečejo Američani. Odnos do vedno pa tudi izvršni direktor podjetja Zappos. kupcev je postal osrednje vodilo v podjetju,

56 I MonitorPro I POMLAD 2013 BRANJE

Iz prve bojne črte

Henrik Kniberg: Lean from the Trenches

Kako podjetjem z obsežnimi softverskimi projekti pomagati, da pri delu uvedejo agilne metode in postanejo učinkovitejša? S še eno knjigo o scramu ali kanbanu? Knjiga »Lean from the Trenches« je prava osvežitev, saj nas avtor popelje skozi zgodbo konkretnega velikega projekta. Katere tehnike so uporabili in katerih niso. Kaj je delovalo in kaj ni. Iz prakse, iz prve roke.

Robert Sraka

epa lastnost agilnih metodologij je, lotska raba sistema, v manj kot dveh letih so takoj začeli reševati in ti se niso uvrstili da so dejansko preproste in logične. pa je sistem uveden v vseh policijskih vozi- na seznam. Če pa hrošč ni bil bloker, so se Scrum lahko opišemo v nekaj stav- lih v državi. V prvi fazi je projekt štel deset vprašali, ali je pomembnejši od katerega od kih: kako razdelimo delo, organizi- ljudi, pred začetkom pilotske rabe sistema tridesetih hroščev na seznamu. Če je bil, po- Lramo ekipo in čas. Vse delo, ki ga je treba se je povečal na 30 ljudi, v poznejših fazah tem je nadomestil enega od teh, sicer pa so opraviti, razdelimo v majhne, konkretne implementacije pa na dobrih 60. Kako orga- ga ignorirali. Na ta način so se izognili dol- naloge in jih uredimo glede na poslovno nizirati tako velik tim in tako velik projekt? gim sestankom za pregledovanje seznama vrednost za naročnika. Organizacijo razde- Kniberg pojasni, kako in zakaj. Kako so hroščev, za katere najbrž nikoli ne bi bilo limo v majhne samoorganizirajoče se time, »razrezali« slona na manjše dele in kako so časa, da bi jih odpravili. Hkrati so zmanjšali od katerih ima vsak lastnika produkta, ki strukturirali time. Kako so reševali komu- tudi nerealna pričakovanja uporabnikov, ki skrbi za vizijo in poslovne prioritete, ter t. nikacijske težave, ki so nastajale ob rasti pričakujejo, da bodo »njihovi« hrošči hitro i. scrum mojstra, ki skrbi za stalno izboljše- števila sodelujočih, in zakaj so kot glavno odpravljeni – hrošč, ki se ne uvrsti v »top vanje tima in odpravljanje ovir. Čas pa raz- orodje uporabili projektne table po sistemu 30« pač ni dovolj pomemben, da bi se njim delimo na kratke, navadno od dva- do štiri- kanban. Pravzaprav celo poglavje nameni ukvarjali. tedenske iteracije (sprinte). Tim se ob vsaki temu, zakaj so uporabljali le fizične kanban Prava vrednost knjige je v pragmatičnem iteraciji odloči, koliko nalog iz vrha seznama table in ne elektronskih. V njem opiše, kako pogledu na uporabo različnih agilnih me- bo izdelal v eni iteraciji, na koncu iteracije so s časom in z rastjo projekta spreminjali tod. Kniberg tako pojasni, zakaj pri projektu pa ima izdelano novo različico produkta, ki strukturo tabel in način zapisovanja nanje niso uporabljali točkovanja zgodb pri spre- ima za naročnika uporabno vrednost. Kot ter kako so prav fizične table omogočile mljanju hitrosti priprave novih funkcional- piše Kniberg: namesto velikih skupin sode- učinkovito sodelovanje timov ob vsako- nosti, pač pa so jih zgolj šteli. Ali pa, zakaj so lavcev, ki porabijo veliko časa za gradnjo ve- dnevnih jutranjih kratkih sestankih. kumulativni diagrami poteka v praksi neu- likih stvari, imamo pri scrumu majhen tim, Tako velik projekt in veliko število sodelu- porabni. »V teoriji sta teorija in praksa ena- ki v kratkem času izdeluje majhne stvari, a jočih sta zahtevala posebno disciplino tudi ki. V praksi nista,« citira Yogija Berro. Knjiga jih v rednih intervalih sestavlja, da se vidi pri obvladovanju dela v teku (WIP – work pa ima še eno dobro lastnost – bolj kot knji- celota. in progress). Tako so pri projektu striktno ga je knjižica, ki jo prebereš na dušek. Vse- Ampak to je teorija, Knibergova knjiga omejili dolžino različnih seznamov opravil. kakor zelo priporočljivo branje za vsakogar, pa je zgodba o praksi – o velikem projektu Mogoče najradikalnejši pristop je bil, da so ki se ukvarja s softverskimi projekti. 6 švedske policije, s katerim je v vsako policij- omejili število hroščev na trideset. Kako je sko vozilo uvedla računalnik z mobilno in- to mogoče? Uvedli so preprost postopek, O avtorju: Henrik Kniberg je svetovalec in tre- ternetno povezavo in dostopom do večjega ki je deloval takole: ko se je pojavil hrošč, ner, ki softverskim ekipam pomaga uvajati števila specializiranih sistemov ter registrov, so se najprej vprašali, ali je »bloker«. To so agilne metode, kot so scrum, kanban in XP. Na da bi omogočili učinkovitejše delo policistov hrošči, ki so tako hudi, da onemogočajo pre- svojem blogu pravi, da »razhroščuje«, restruk- in skrajšali postopke. Taki projekti navadno dajo nove funkcionalnosti v rabo oziroma je turira in optimizira IT-podjetja. trajajo vsaj nekaj let, cilj projektne skupine bolj pomembno, da se odpravijo, kot pa da pa je bil, da se v dobrem letu dni začne pi- se razvija nova funkcionalnost. Take hrošče

POMLAD 2013 I MonitorPro I 57 LJUDJE I IT SKUPNOST

Obilica znanja s kančkom zabave

Prvi znanilci pomladi niso samo zvončki ter regratova solata, pač pa kopica dogodkov, ki jih podjetja pripravijo za prve pomladne tedne.

Na Trakoščanu nas je razgibavala hrvaška TV voditeljica Renata Sopek.

HP Store Everything, januar, Ljubljana

Vesna Matko (S&T) in Janez Groznik (NUK) Borut Pohar, Bojan Fele Aleš Kodrič (Lancom), Boštjan in Sašo Grm (vsi ZZZS) Kosi (HP)in Miro Gruden (SRC.Si)

Iztok Vrhovnik (Elektronček) in Janez Groznik (NUK) Martin Kalin (Lektrika)in Miro Gruden (SRC.Si)

58 I MonitorPro I POMLAD 2013 IT SKUPNOST

Izzivi današnjega poslovanja, Agito, januar, Ljubljana

Robert Ašenberger in Svetlana Robert Požun, Tomaž Aleš Sedej in Petra Lazovič (oba Hiša znanja) in Ploj in Gregor Androjna Ličen (oba UniCredit) Martina Sever (TSmedia) (vsi GEN-Energija)

Fujitsu Lifebook4Life, marec, Trakoščan

Ivan Leko (Fujitsu), Renata Sopek in Aleš Kos (PC H.And) Franc Trtnik (Fujitsu) in Renata Pivk (Gluhicom) Darko Kodrič (Kres PSI) in Matej Kukec (Fujitsu)

Optimum IT, marec, Ljubljana

Hrvoje Šegudovič (Infogo IS), Rok Planinšec (MLM) in Nataša Rehar (Business Solution), Dušan Igor Maravič (Adria data) in Albert Korošec (Talum) Himerlajh (Unistar LC) in Matjaž Škoda (Maksus) Diana Južnič (Fiduro)

Tine Kejžar (Everte) in Diana Južnič (Fiduro) Miha Anžur (Fasecor) in Brigita H. Pirc (BNI Adria)

POMLAD 2013 I MonitorPro I 59 TEHNOLOGIJA I PREIZKUSILI SMO Upravljanje popravkov

V sodobnih sistemih IT sta odločilnega pomena pravočasno ugotavljanje, kje so luknje v sistemu ali aplikacijah, ter seveda njihova čimprejšnja odprava. Obilica različne programske opreme, ki je v podjetjih v uporabi, zahteva različne pristope pri krpanju varnostnih lukenj. Ena od tihih želja vsakega direktorja IT je centralizirano upravljanje tega segmenta. V tokratni številki smo se zato lotili pregleda programske opreme, ki bolj ali manj uspešno rešuje tovrstne zagate.

Benjamin Martinčič

niverzalnega orodja za razporeja- Za nameščanje Microsoftovih popravkov pravkov: System Center Configuration Ma- nje in nameščanje popravkov za je WSUS idealen, saj je brezplačen in deluje. nager. Izdelek iz strežniške družine System vsakovrstno programje žal ni, ob- Za kaj več pa bo treba izbrati katerega izmed Center je skozi evolucijo, najprej kot System stajajo pripomočki za bolj pogoste spodaj opisanih programov. Management Server (SMS), že prišel v šte- Uin razširjene programe. Kaj pa z ostalimi? vilna podjetja kot osnovni pripomoček za Rešitev je več, vsaka pa je pisana na kožo ne- GFI LanGuard poenoten nadzor računalnikov. Prek Acti- katerim ciljnim skupinam. Nekje je dovolj, LanGuard zna poleg nameščanja po- veSync protokola pa omogoča še nadzor in da se programska oprema virtualizira, in pravkov tudi opraviti popolno inventuro nameščanje programov na mobilne naprave tako krpamo samo eno različico, kar prinese omrežja in naprav. Naredi seznam strojne z operacijskimi sistemi Symbian, Windows kar nekaj prihranka časa, predvsem v orga- in programske opreme, preveri pa tudi, ka- CE, , Windows Phone, IOS nizacijah, kjer je veliko odjemalcev. Drugje, tera vrata so odprta na posamezni napravi. in Android. posebej v manjših podjetjih, te zadeve rešu- LanGuard se zna integrirati tudi z WSUS in Namestitev je precej bolj kompleksna kot jejo ročno, pri vsakem odjemalcu posebej. uporabiti njegov repozitorij, če je popravek pri drugih orodjih in terja kar nekaj brskanja Časovno dokaj potratna operacija, vendar še že v njem. po spletu, še posebej, če je SCCM nameščen vedno cenejša od vpeljave nove programske Namestitev in delo z LanGuardom sta pre- na en sam strežnik, kar sicer Microsoft od- opreme ali namenske virtualizacije. prosti opravili, za repozitorij pa potrebuje svetuje. V trenutni različici SQL 2012 stre- Seveda se vsi strinjamo, da varnostne ran- nekaj 100 MB prostora na diskih, kar je pred- žnik ni v celoti podprt, ne delujejo, denimo, ljivosti v operacijskih sistemih počasi izpo- vsem odvisno od sistemov, na katere želimo poročila, bo pa ta anomalija odpravljena v drivajo ranljivosti v uporabniških programih samodejno nameščati popravke. prihajajočem prvem servisnem paketu v na- ali ogrodjih (framework), saj so proizvajalci Ker LanGuard že takoj po namestitvi prei- slednjih tednih. operacijskih sistemov skozi leta in nove razli- šče vse naprave, je treba že med namestitvijo Ko je enkrat nameščen, pa SCCM svojo čice svojih programov kar dobro poskrbeli za vpisati uporabniško ime in geslo, s katerima nalogo opravi odlično. Vsak, ki je že upora- varnost, denimo, taka je Microsoftova inicia- ima pravico dostopa do vseh računalnikov. bljal prejšnje različice SCCM, zlasti 2007, se tiva Trustworhy Computing, medtem ko lah- Iskanje je temeljito, zbirka znanja in doku- je verjetno že srečal s težavnimi agenti, ki ko dnevno spremljamo odkritja ranljivosti v mentacija pri popravkih pa pomagata admi- kar niso delovali tako, kot je bilo pričakova- Javi, Adobovih pregledovalnikih, pisarniških nistratorju, da se odloči, katere popravke bo no. Teh težav zdaj ni več, saj vse deluje, kot programih in pri drugih. namestil in kdaj. je treba. SCCM povezuje uporabnike in nji- LanGuard podpira nameščanje poprav- hove naprave ter omogoča, da se te nadgra- Microsoft WSUS (Windows kov za Applove Itunes, Quicktime in Safari, jujejo v skladu z uporabnikovim delovnim Server Update Services) brskalnike Mozilla, Adobove bralnike pdf in časom, ki ga je moč individualno spremi- Microsoftov WSUS je močno orodje za kreatorje, Flash predvajalnike in Adobe air, njati. Prav tako SCCM zazna, ali uporabnik krpanje varnostnih lukenj in nameščanje Foxit, Pdfforge in PDF-Xchange pregledoval- uporablja terminalski dostop do aplikacij popravkov programske opreme. Podpira nike, Javo, WinRar, Winzip in druge. Seveda ali pa so aplikacije naložene na njegovih vse aktualne Microsoftove izdelke, z nekaj obstaja nekaj omejitev, vendar pri izrecno napravah, in pri tem posodobi bodisi samo iznajdljivosti pa se lahko z njim posodablja podprtih izdelkih nismo naleteli na nobene bližnjice ali pa celotne aplikacije. Namešča- tudi Javo, Adobe Flash in drugo programsko težave. nje aplikacij je omogočeno na več načinov: opremo. WSUS deluje kot podaljšek sple- LanGuard se dobro razume z Windows, od navadnega .msi paketa, prek naprednih tnega mesta Microsoft Update, in sicer tako, Mac in Linux odjemalci in lahko dela z agen- skript, virtualizacijskih paketov in mobilnih da vse posodobitve prenese lokalno, kjer jih ti, nameščenimi na odjemalce, ali brez njih. .cab namestitvenih datotek. S SCCM lahko administrator bodisi potrdi ali zavrne, ter Prednosti agentov bodo cenili tisti, ki imajo nameščamo posodobitve tudi za aplikacije, jih distribuira po omrežju do odjemalcev. Z veliko odjemalcev zunaj podjetja in na sla- ki niso Microsoftove, uporaben pa je tudi za večanjem velikosti paketov ‒ pri Windows 8 bih internetnih povezavah, brez agentov pa paketno nameščanje večine drugih aplika- so lahko nekateri paketki s posodobitvami bodo shajali tisti, ki ne želijo nameščati do- cij na odjemalce. Podprti so odjemalci na večji od 100 MB ‒ podjetja z WSUS kar resno datnih programov na odjemalce in jim način Suse, Redhat, Mac in Solaris platformah, zmanjšajo porabo pasovne širine, ki bi jo brez agentov zadostuje za običajno delo. za ostale distribucije pa je potrebno malce uporabili sistemi zgolj samo za posodobitve. ročnega dela. Za delovanje WSUS so potrebni delujo- Microsoft System Center SCCM je uporaben tudi za migracijo od- ča domena, Internet Information server ter Configuration Manager jemalcev na novejše operacijske sisteme. S podatkovna zbirka SQL Express ali Windows (SCCM) kombinacijo SCCM in User State Migration Internal Database ter veliko prostora na dis- Za več kot 290 tisoč namiznih računalni- Tool (USMT) lahko administratorji zelo hitro ku, saj se vse posodobitve najprej prenesejo kov in prenosnikov skrbijo pri Microsoftu nadzorovano premeščajo večje število ope- lokalno. kar s svojim orodjem za nameščanje po- racijskih sistemov.

60 I MonitorPro I POMLAD 2013 PREIZKUSILI SMO

ManageEngine Desktop noma integriran z njim. Integrira pa se tudi računalnike prek WoL (Wake on Lan) in jih Central z Microsoftovim System Configuration Ma- po uspešni posodobitvi tudi ugasniti, kar Desktop Central je orodje za nameščanje nagerjem. Podpira nameščanje aplikacij in pripomore k manjši porabi električne ener- popravkov, aplikacij, inventuro in izdelavo popravkov za aplikacije, ki niso Microsofto- gije v podjetjih. poročil. Sestavljen je modularno in moduli ve, prav tako pa lahko z njim nameščamo Nameščanje popravkov deluje v okoljih se aktivirajo z različnim tipom licenc. Omo- posodobitve sistemskih gonilnikov in strojne Windows, Mac, Unix in več različicah Linuxa, goča integracijo z drugima dvema izdelkoma opreme. medtem ko so druge zaščitne funkcije veči- istega proizvajalca, Service Desk Plus in OS Poleg standardnih možnosti nameščanja noma podprte le za sisteme z operacijskim Deployer, kar bo prišlo prav tistim, ki upora- aplikacij in popravkov pa Patch Manager sistemom Windows. Zbirko bi priporočili bljajo katerega od teh programov. Omogoča omogoča tudi oddaljeno vklapljanje raču- tistim, ki bi želeli imeti celoten nadzor nad nameščanje aplikacij s paketki .msi, .exe, .iss nalnikov, osvežitve skupinskih politik na cilj- odjemalci v enem centralnem sistemu, saj se in prek naprednih skript ter tudi odstranitev nih računalnikih, nadzor delovanja servisov z lahkoto integrira tudi s protivirusnim mo- programske opreme, ki je ne potrebujemo in aplikacij, poizvedbe WMI in nadzor ter še dulom ter moduloma za zaščito naprav in več in imamo zanjo namestitven program veliko drugega. aplikacij pred zlonamernimi vdori. v paketu .msi, .exe ali prek skript. Poleg na- Kot nekateri drugi tudi Patch Manager prednega načina nameščanja Microsoftovih podpira zagon različnih skript pred dejansko Novell ZENworks Patch popravkov omogoča Desktop Central tudi namestitvijo popravkov, kar omogoča admi- Management nameščanje popravkov za Adobe, Javo, Mo- nistratorjem, da ustavijo potrebne procese Novellovo orodje Patch Management je zillo in še nekaj drugih. in jih po namestitvi spet zaženejo ter s tem lahko nameščeno samostojno ali pa kot del Za morebitno ročno namestitve poprav- omogočijo namestitev, ki bi sicer bila zaradi večje nadzorne zbirke ZENworks. Od testira- kov ali odpravo kakšne napake pa je na voljo uporabe programa preprečena. Podpira tudi nih programov je bil za nameščanje bolj te- tudi konzola za oddaljen dostop do namizja, različne različice Linuxa, Solarisa in Maca žaven le Microsoftov SCCM, saj zahteva kar ki je v skladu s smernicami HIPAA za zaščito OS. nekaj ročnih posegov v operacijski sistem, podatkov na oddaljenih računalnikih. Do- Ker je Patch manager integriran z Micro- preden se zadovolji z infrastrukturo. datek Mobile Device Management (MDM) soft WSUS ima tudi nekaj orodij, ki jih lahko Patch Management se razume z okolji omogoča nadzor in nameščanje aplikacij uporabimo za diagnostiko, če so vsi odje- Windows, Netware, Mac, AIX, Solaris in zgolj tudi na mobilne naprave oziroma naprave, malci pravilno nameščeni (Diagnostic Tool s strežniškimi različicami Redhat in Suse di- ki niso del infrastrukture podjetja, uporabni- for WSUS Agent). Kot večina programov za stribucij Linuxa. Od Linuxovih delovnih po- ki pa jih uporabljajo (BYOD). nameščanje popravkov ima tudi ta možnost staj je podprta samo Suse Workstation. Na- Agenti lahko komunicirajo tudi preko po- podrobnega pregleda računalnikov in mo- čina, kako nameščamo popravke, sta dva, in vezav WAN, kar omogoča nadzorovanje ter žnost spreminjanja sistemskih nastavitev. sicer »vulnerabilities« in »packages«. Paketki nameščanje popravkov na naprave, ki niso vsebujejo skupine popravkov, že prej testi- vedno v podjetju, ter s tem pomaga ohranjati Lumension Endpoint rane pri Novellu, ki omogočajo optimalno integriteto informacijskega sistema. Kup do- Management and Security nameščanje popravkov z minimalnimi po- datnih orodij omogoča spreminjanje nasta- Suite (LEMSS) novnimi zagoni odjemalcev, medtem ko pri vitev ciljnega računalnika na daljavo, vklop, Zbirka LEMSS zajema celotno zaščito od- načinu ranljivosti namešča popravke klasič- če je izključen in ima podporo za Wake up jemalcev. Del nje je tudi Patch and Remedi- no. Aplikacija deluje z agenti, ki jih je treba On Lan (WOL), izklop računalnikov po urni- ation modul, s katerim nameščamo varno- prej prek skript ali aktivnega imenika name- ku, izdelavo poročil o prijavah na različne ra- stne popravke. Odlikuje ga dobra podpora stiti na odjemalce. čunalnike in domenske strežnike ter še kup aplikacijam, ki ne prihajajo iz Microsoftovih Patch Management pa premore tudi orod- različnih opravil, ki jih tako opravimo cen- logov. Poleg nameščanja popravkov zna tudi ja za zrcaljenje diskov, kar omogoča name- tralno, ne da bi za to uporabljali namenska sam izklopiti samodejno posodabljanje Jave, stitev ali migracijo operacijskih sistemov na Microsoftova orodja in prijave na posame- Adobovih pregledovalnikov, Quicktima in nove računalnike. zne računalnike ter strežnike. drugih s preprečevanjem zagona njihovih Omenimo še, da je program ZENworks lastnih posodobitvenih skript. dokaj težaven za namestitev, prav tako mu Solarwinds Patch Manager Ker pri Lumensionu ponujajo tudi ce- lahko hladnokrvno očitamo piškavo podpo- Podjetje Solarwinds je znano po kakovo- lovita okolja za zaščito infrastrukture IT, ro Linux odjemalcem. Drži pa, ko je enkrat stni programski opremi za različne namene se Patch and Remediation gladko integri- nameščen in pravilno konfiguriran, deluje v podatkovnih centrih IT. Patch manager za ra z njimi kot dodaten modul. Svoje delo gladko in brez težav. svoje delovanje potrebuje nameščena SQL program opravlja ob pomoči agentov, ki in Microsoftov strežnik WSUS, saj je popol- delujejo brez težav. Zna zagnati ugasnjene Kaj izbrati? Za izbiro pravega programa za nameščanje popravkov si je treba vzeti čas in v testnem okolju v miru pogledati, kaj nam kateri nudi. Nekateri ponujajo samo enostavne možnosti Microsoft WSUS in posodabljanje aplikacij, ki niso posodabljanja programske opreme, drugi še Microsoftove migracijo računalnikov, različne namestitve Z uporabo prirejenih skupinskih politik GPO (Group Policy Objects), SCUP (System Center nove programske opreme, zaščito odjemal- Update Publisher), WSUS in WSUS Self-Cert lahko nameščamo tudi popravke, ki jih WSUS v cev in še in še. Sami moramo objektivno ugo- privzetem, »out of the box«, načinu ne pozna. toviti, kaj v podjetju želimo in s kakšno kom- Predpogoj je, da je celoten sistem popravkov in certifikatov distribuiran prek skupinskih binacijo programske opreme bomo dobili politik. Z uporabo SCUP pripravimo namestitvene pakete za distribucijo prek WSUS. Ko največ za svoj denar ter morebiti rešili še ka- so enkrat v sistemu, jih je treba le še potrditi in uporabniki jih bodo že videli med nujnimi teri drug problem. Predvsem pa je zaželeno, posodobitvami v okencu Windows update. Do težav lahko pride v primeru, da so datote- da imamo čim bolj centralizirano okolje, saj ke, ki jih želimo posodobiti, v uporabi, denimo Java.exe, saj bo v tem primeru namestitev s tem drastično zmanjšamo stroške, obenem popravka spodletela. Še to, za uporabo SCUP je potrebna licenca System Center. pa povečamo hitrost in odzivnost na najdene nove ranljivosti v programski opremi. 6

POMLAD 2013 I MonitorPro I 61 TEHNOLOGIJA I PRIRO»NO

Zastonjski pomočniki Vsak sistemski administrator jih ima in prisega nanje. Na kaj že? Na zastonjske programčke, s katerimi si olajša vsakodnevna opravila ali ponavljajočo se rutino.

Benjamin Martinčič

odisi zato, ker nimamo časa ali se v domeno in še veliko drugih naprednih Tiskalniki nam ne da napisati svojih power- funkcionalnosti. Pretočite si ga iz http://co- Že res, da so tiskalniki kar malce zane- shell cmdletov, ali pa morda v pisa- reconfig..com/. Ker pa CoreConfig marjeno področje, vendar so po navadi nju skript nismo najbolj domači ali ne zna delati z najnovejšim strežnikom iz stroški z njimi kar visoki, še posebej pri paB zato, ker je to že nekdo enkrat naredil in Microsoftove družine, 2012, so ga nadobu- neavtorizirani uporabi. Papercut s svojimi ne želimo odkrivati tople vode. V tej številki dni programerji malce predelali in nastal je funkcionalnostmi te stroške zniža le na nuj- smo se omejili na orodja za strežniška oko- CoreFig z enakim naborom funkcionalnosti no potrebne, saj z uporabo kvot, spremlja- lja Windows, saj je skoraj v vsakem podjetju kot njegov predhodnik, le da ima podporo nja tiskanja po uporabnikih in aplikacijah vsaj en strežnik, na katerem teče ta opera- za Server 2012. ter preprečevanja neavtoriziranega kopira- cijski sistem. corefig.codeplex.com nja znižuje stroške tiskanja. www.papercut.com Oddaljeni dostop Multipraktik Vsi vemo, kako zoprno je dostopati do WSSC ali Windows System Control Cen- Brez žice oddaljenih strežnikov, do vsakega s svojo ter je na enem mestu zbrana zbirka orodij Res je, da je namestitev brezžičnega konfiguracijo in nastavitvami. Remote De- podjetij Microsoft, Nirsoft in . omrežja dokaj trivialno opravilo, vendar v sktop Connection Manager ali skrajšano Ker gre za obsežno zbirko, vsaj nekaj oro- poslovnih zgradbah z veliko različnimi pod- RDCMan pomaga organizirati oddaljena dij pa verjetno večina pozna, te zbirke ne jetji ta trditev skoraj ne drži več, pri malo bolj namizja, shraniti zna tudi gesla v kriptira- bomo posebej opisovali. Trenutno celotna zapletenih brezžičnih omrežjih pa sploh ne. ni obliki, omogoča hkratno prijavljanje na zbirka obsega 264 programov, ki so razde- Interferenca z drugimi dostopnimi točkami celo skupino strežnikov, uporabo Terminal ljeni v sklope, da jih lažje poiščemo. WSSC in prekrivanje kanalov oddajanja lahko hi- Services Gateway storitve in vse funkcional- podpira namestitev na ključek USB oziroma tro povzročita slabše delovanje. Da se temu nosti, ki jih ima običajni odjemalec za od- CD/DVD brez nameščanja programov na izognemo, je na voljo inSSIDer. Program, daljeno namizje. Na voljo je brezplačno na sistem, ker so vsi iz tako imenovane »live« ki zna preiskati celoten spekter oddajanja Microsoftovi strani. distribucije. Zelo uporabno za vse, ki potre- brezžičnih omrežij, preveri naprave, ki od- www.microsoft.com/en-us/download/ bujete različna orodja na več računalnikih, dajajo signal, njihovo moč in kanale, na details.aspx?id=21101. na katere ne želite nameščati ničesar. katerih delujejo. Lahko ga pustimo delovati www.kls-soft.com/wscc/downloads.php nekaj časa, da si ustvarimo celostno sliko, Analiza omrežja kako deluje okolica, in na podlagi analize, Wireshark. To je pravi odgovor, ko nam Datotečni sistem in pravice ki nam jo ponudi, namestimo svoje omrežje Microsoftov Network Monitor ne zadostuje Včasih potrebujemo popoln popis upo- tako, da bomo imeli kar najmanj težav. več. Ker za svoje delovanje Wireshark potre- rabnikov in njihovih pravic na datotečnih www.metageek.net buje omrežno kartico, delujočo v t. i. promi- strežnikih. Solar Winds Free Permissions skuitetnem načinu, bo v poštev prišel le na Analyzer for omogoča prav Varnost fizičnih strežnikih ali pa na tistih virtualnih, to. Filtriranje po skupinah ali uporabnikih Metasploit Explorer ogrodje je name- ki tečejo na Hyper-V 3.0 in imajo omrežno pa hitro prinese odgovore na vprašanja, za- njeno iskanju ranljivosti. Ogromna zbirka povezavo konfigurirano kot promiskuite- kaj neke datoteke ne moremo odpreti ali pa, trenutno odkritih ranljivosti omogoča kar tno. Med namestitvijo se namesti še dodaten denimo, popraviti. precej natančen vpogled, kakšno je varno- WinPcap gonilnik, ki omogoča zajemanje www.solarwinds.com stno stanje našega sistema. Seveda pri vsaki paketkov v realnem času. Ob pomoči filtrov, ranljivosti ponudi tudi povezavo s spletno logičnih operatorjev in barvnih oznak lahko Včasih pa potrebujemo bodisi zaradi stranjo proizvajalca, kjer se navadno nahaja hitro zajamemo del omrežnega prometa, ki pravnih zadev ali pa samo zaradi narave popravek za odkrito ranljivost. Kajpak, vča- nas zanima in ga podrobneje analiziramo. podatkov informacije, kdo je dostopal do sih popravka še ni, in če je ranljivost kritič- www.wireshark.org datotek, kdo jih je spreminjal, odpiral ali na, je treba razmisliti o uporabi aplikacije pa kopiral. Tu nam pomaga Netwrixov File ali servisa s to ranljivostjo, dokler težave ne Grafično upravljanje Server Server Change Reporter. V brezplačni iz- odpravimo. Core ali Hyper-V namestitev vedbi manjka nekaj funkcionalnosti, ven- Orodje je zanimivo tudi za osnove tako Windows 2008 R2 in 2012 dar z njegovo uporabo hitro zaidemo na imenovanega »penetration preizkusa«, s ka- Core Configurator (CoreConfig) omogoča področje pravno vprašljivega. Seveda lahko terim lahko dokaj hitro razkrijemo kritične administratorjem, ki jim PowerShell še ni orodje uporabimo tudi za spremljanje inte- luknje v sistemu. Seveda za resen Penetra- prav domač, napredno konfiguracijo osnov- gritete dokumentov, saj se pogosto zgodi, tion test raje najemimo strokovnega zuna- nih namestitev (Core) strežnika Windows da kakšen virus ali druga nadlega spremeni njega izvajalca, saj se pogosto izkaže, da no- Server 2008 R2. Omogoča dajanje datotek izvorni dokument oziroma mu doda makro tranja služba nezavedno spregleda nekatere in map v skupno rabo, konfiguracijo omre- ali skrito povezavo. pomanjkljivosti. žnih nastavitev, požarnega zidu, dodajanja www.netwrix.com www.metasploit.com 6

62 I MonitorPro I POMLAD 2013 VARNOST I TEHNOLOGIJAHYPER-V

Afera »Java« V začetku letošnjega leta se je po spletu začela širiti informacija o velikem varnostnem tveganju v programskem jeziku Java 7. A pomanjkljivost so v trenutku, ko je javnost zanjo izvedela, nepridipravi že na široko izkoriščali. Kljub temu pa se odgovornim pri Oraclu ni prav mudilo s krpanjem vrzeli.

Marko Hölbl

e nekaj dni za tem, ko je prve dni V začetku februarja je na spletu začel kro- leta po spletu zakrožila novica o žiti dodatek (t. i. modul) za znano hekersko resni varnostni pomanjkljivosti v ogrodje Metasploit, ki zna izkoristiti ranlji- okolju Java 7 Update 10, so različ- vost v Javi 7 Update 11. Tudi za ogrodji Cool neŽ organizacije in podjetja Javo preprosto EK in Popads sta na voljo dodatka, ki izkori- blokirali v svojih izdelkih ali pa uporabnike ščata isto ranljivost kot Metasploit. pozivali k izklopu vtičnika za Javo v spletnih brskalnikih. Mozilla je tako v svojih brskal- Trenutno stanje nikih Firefox od različice 17 naprej privzeto Prvotno je bila zadnja in ključna poso- deaktivirala Javo, podobno je v istem dnevu dobitev načrtovana za 19. februar, a je bil storil tudi Apple v svojih izdelkih. Oracle zaradi resnosti varnostne luknje pri- Ustvarjeno namizje zlonamerne Oglasila se je tudi nemška zvezna agen- moran pohiteti. Vsem uporabnikom Jave so programske opreme cija za informacijsko varnost (Bundesamt svetovali čim hitrejšo namestitev posodobi- für Sicherheit in der Informationstechnik tev, kar naj bi omogočalo varno brskanje po – BSI), ki je svetovala celo popolno odstra- januarja, odkril izkoriščevalsko programsko spletu. Vsebuje 50 popravkov, med katerimi nitev Jave z vseh naprav. Nekaj dni kasneje opremo (t. i. Exploit) za do tedaj nepozna- je 26 takih, ki imajo, sodeč po mnenju Ora- je tudi ameriški center za posredovanje pri no varnostno vrzel v Javi. Ranljivost se je clovih inženirjev, najvišjo prioriteto. Omeni- omrežnih incidentih (US Computer Emer- izkazala kot nadvse resna: varnostnemu mo še, da je bilo od odkritih 50 varnostnih lu- gency Response Team – US-CERT) svetoval strokovnjaku podjetja AlienVault je prav z kenj kar 49 takih, ki jih je mogoče izkoriščati blokado vtičnika za Javo za brskalnike ali njo uspelo v računalnik, ki je bil sicer po- na daljavo. V času nastajanja članka so na odstranitev Jave z naprav. Zanimivo je, da sodobljen in odlično vzdrževan, namestiti voljo tudi posodobitve za vse operacijske sis- slovenski SI-CERT na svojih spletnih stra- zlonamerno programsko opremo. Stanje teme Windows, Mac OS in Linux. Za lastnike neh uporabnikov ni obvestil o omenjenem je bilo še slabše, saj so že v času, ko je »ka- Applovih računalnikov z nameščenim Mac tveganju, enako velja tudi za Arnes. feine« odkril izkoriščevalsko kodo, kiber- OS X 10.6.8 (Snow Leopard) je posodobitev Nato se je 14. januarja Oracle odzval in kriminalci izkoriščali omenjeno ranljivost na voljo kot »Java for Mac OS X 10.6 Update s popravkom poskušal ranljivost odpraviti, in jo uspešno tržili. Znana izkoriščevalska 12« in jo je mogoče namestiti prek posodobi- vendar je nekaj dni kasneje US-CERT po- programa (ang. Exploit-Kits) Black Hole in tve operacijskega sistema. Prav tako je na vo- novno odsvetoval uporabe Jave tudi v zadnji Nuclear Pack sta že vsebovala module, ki so ljo posodobitev za Javo 6 Update 39. Seveda različici Update 11. omogočali izkoriščanje te varnostne luknje. pa pri tem ni odveč omeniti, da je namestitev Po nekaj dneh je varnostni strokovnjak Sodeč po testu, ki so ga opravili na spletni posodobitev zelo priporočljiva tudi za tiste s Adam Gowdiak razkril še dodatne varno- strani Joe Security LLC – News, je škodlji- starejšimi različicami Jave. stne pomanjkljivosti v Javi. Gowdiak je v va programska oprema, ki izkorišča ome- Po vseh peripetijah okoli popravkov in letu 2012 odkril zajetnih 49 varnostnih po- njeno varnostno luknjo, precej napredna. odkrivanj novih ranljivosti se je Apple odlo- manjkljivosti v Javi, po splavitvi Oraclovega Pred namestitvijo na gostiteljski računalnik čil, da bo izdal kar svoje popravke za Javo za popravka pa je vendarle našel še dve, ki ju preveri, ali je gostiteljski računalnik morda OS X. Lastniki Applovih računalnikov bodo je poimenoval »Issue« 51 in 52. Oracle se je navidezni stroj, in če je, se sploh ne name- tako ob posodobitvi svoje sistema samodej- odzval in izdal že trinajsti popravek Jave, se- sti oziroma se izbriše. Enako se odzove, če no deležni tudi posodobitve Jave. veda pa drame še ni bilo konec. Zadnji po- zazna, da se izvaja v peskovniku ali da se na pravek za Javo tako nosi naziv Java 7 Update gostiteljskem računalniku izvaja program Na svidenje v naslednji vojni 15, objavljen pa je bil konec februarja. Ta za beleženje mrežnega prometa Wireshark. Veliki ponudniki, v tem primeru Oracle, naj bi pokrpal vse odkrite varnostne luknje, Če so vsi pogoji izpolnjeni, se zlonamerna pogosto ne opravijo svoje naloge. Od njih tudi tiste v zadnjih različicah Jave. Vendar se programska oprema namesti znotraj pro- bi namreč pričakovali hitrejšo in odločnejšo zgodba s tem še ni končala. Po zadnjem po- cesa svchost.exe oziroma spremeni dele reakcijo, sploh pa večjo doslednost pri vzdr- pravku je Adam Gowdiak znova odkril nove omenjenega procesa in se tako »ugnezdi« ževanju in posodabljanju svojih izdelkov. varnostne luknje oziroma pomanjkljivost, na neviden način. Nato pobriše svojo pr- Tokrat lahko mirno rečemo, da je vse sku- ki jih je poimenoval z zaporednima številka- votno datoteko, pobriše vnose v »Windows paj nad vodo obdržalo zanimanje strokov- ma 54 in 55, o čemer je obvestil tudi Oracle. safeboot« in doda v register vnose, da se ob nih medijev in posameznikov, ki so najbolj A dvomimo, da je zgodbe s tem res konec. naslednjem zagonu Windowsov samodejno zaslužni za zajezitev napadov in prepreče- zažene. Na koncu ustvari novo namizje, ob- vanju njihovega širjenja. Hkrati pa smo se Resno varnostno tveganje stoječe pa skrije. V primerku, ki so ga pre- na lastne oči prepričali, kako brezbrižni so Varnostni strokovnjak, znan pod psev- izkusili na spletni strani, uporabniku nato lahko do svojega ugleda priznani globalni donimom »kafeine«, je na spletu, prav tako prikaže novo namizje namesto običajnega. velikani programske opreme. 6

POMLAD 2013 I MonitorPro I 63 TEHNOLOGIJA I NE SPREGLEJTE

Velike ideje za mala podjetja Tokrat smo se odločili preveriti, kaj je v zadnjem času prinesel razvoj tehnologij IKT malim podjetjem, ki so - še posebej v kriznih časih - pogosto spoznana za enega izmed pomembnejših dejavnikov gospodarskega razvoja. Dejstvo je, da nekatera mala podjetja še zmeraj prepogosto uporabljajo naprave iz t. i. consumer segmenta, ki pa ne zmorejo zadovoljiti vseh njihovih potreb. Seveda pa so na drugi strani naprave, ki so namenjene večjim podjetjem, za mala podjetja enostavno predrage kot tudi neprimerne za uporabo.

Bojan Zemljič

Canon imageFORMULA DR- stranico enostavno sneti kot tudi ponovno C125W namestiti ter da ob tem ne boste potrebovali Canon je predstavil izredno hiter namizni posebnega orodja. Prav tako je mogoče pre- optični bralnik, ki prebere kar do 25 strani v ko vmesnika USB priključiti dodaten zunanji minuti. Ponaša se z vgrajenim modulom Wi- disk ali zagotoviti neprekinjeno napajanje -Fi, ki omogoča povezavo tako z namiznimi prek UPS. Namestitev je dokaj enostavna, saj računalniki kot tudi z mobilnimi naprava- zadošča, da zgolj priključite omrežni kabel in mi. Širok spekter operacijskih sistemov, na prek proizvajalčeve spletne strani povežete katerih temeljijo različne naprave, običajno NAS v omrežje (če vaše namestitve to seveda predstavlja skoraj nepremostljivo oviro v tudi dopuščajo). Programska oprema omo- povezljivosti, kar pa naj ne bi veljalo v tem goča tudi uporabo »zasebnega oblaka«, tudi primeru, saj ustvari DR-C125W svoj hotspot, zunaj pisarne. Ob shranjevanju podatkov seveda pa ga je mogoče tudi neposredno boste lahko ob pomoči nastavitev zagotovili povezati v obstoječe brezžično omrežje. Žal tudi samodejno izdelavo varnostnih kopij z je realnost glede enostavne povezljivosti ne- drugih naprav (mogoča je uporaba tudi kot koliko drugačna, kot bi si mnogi želeli, saj so Time Machine za Apple računalnike), upo- skoraj nujno potrebne ročne nastavitve in rabniki storitev nekaterih javnih oblakov pa krajše obdobje privajanja na napravo. Seve- bodo lahko poskrbeli tudi za varnostne ko- da je na voljo tudi vmesnik USB, vendar tega pije teh podatkov. Zagotovo StorCenter ix2 ni najverjetneje nihče ne bo niti iskal, glede na najhitrejši NAS za manjše pisarne, vendar še dejstvo, da se je odločil za nakup predstavni- ne zmanjša hitrosti delovanja. Ta znaša15 zmeraj dovolj hiter (16,5 Mbps zapisovanje, ka prve generacije Canonovih optičnih bral- strani v minuti ob 600 dpi in 24-bitni barvni 16,8 Mbps branje). Na napravo je mogoče nikov z brezžično tehnologijo. ločljivosti. Priložen paket programske opre- priklopiti tudi do pet kamer IP, vzpostavi- Njegove dokaj majhne dimenzije zagota- me ControlCenter4 vključuje najpotrebnej- tev video nadzora pa omogoča programska vljajo, da se bo zanj našel prostor na še tako še aplikacije za uporabo optičnega bralnika, oprema, ki je na voljo na proizvajalčevi sple- zapolnjeni delovni mizi, mogoča pa je tudi poskrbljeno pa je za uporabnike Macov kot tni strani. Seveda je mogoče nastaviti alter- uporaba v vodoravni legi, ki sicer zahteva tudi za uporabnike naprav, ki temeljijo na nativne omrežne protokole (FTP, HTTPS, nekoliko več prostora. Ta način uporabe platformah Android ter iOS. WebDav, Windows DFS in Bonjour) ali omo- prinaša tudi možnost skeniranja papirja z gočiti Active Directory in SNMP. Prav tako večjo debelino oziroma gramaturo (do 209 Iomega StorCenter ix2 je mogoče napravo (kot iSCSI) uporabiti v g), kot to dopušča pokončen način uporabe Že v uvodu lahko zapišemo, da gre - kljub povezavi s strežnikom (v primeru podpore (do 128 g). Posledica majhnih dimenzij je majhnim dimenzijam in nevpadljivi obliki virtualizacije VMWare vSphere, Windows tudi skromna kapaciteta samodejnega po- - za hiter NAS z dvema pogonoma in funk- Server in XenServer). dajalca papirja, ki sprejme zgolj do 30 listov. cijami, ki bodo osrečile predvsem manjše pi- Omogočena je tudi možnost obojestranske- sarne. Na voljo so modeli z že vgrajeni trdimi Viewsonic VSD220 ga skeniranja oziroma t. i. duplex, ki skoraj diski (do 6 TB) ali brez. Če boste sami vgra- Tehnologija zaslonov, občutljivih na dotik, jevali diske (SATA II), se boste nedvomno je že popolnoma zasidrana na področju mo- Canon imageFORMULA razveselili dejstva, da je mogoče sprednjo bilnih naprav. Pametni telefoni, tablice in v DR-C125W Kaj: optični bralnik Iomega StorCenter ix2 Viewsonic VSD220 Izdeluje: www.canon.com Kaj: omrežni disk Kaj: hibrid med zaslonom in tablico Cena: 625 € Izdeluje: www.iomega.com Izdeluje: www.viewsonic.com Cena: od 105 USD (brez diskov) Cena: 420 € ✓ majhne dimenzije, hiter duplex, podpora za mobilne naprave ✓ hitrost, številne funkcije ✓ možnost samostojne uporabe ✗ zapleteno brezžično povezovanje ✗ ni možnosti nadgradnje ✗ zmogljivost

64 I MonitorPro I POMLAD 2013 NE SPREGLEJTE

zadnjem času tudi prenosniki, ki jih je mo- goče uporabljati tudi kot tablice, so postali del naše vsakdanjosti. Z operacijskim sis- temom Windows 8 smo seveda začeli iskati tudi namizne naprave, ki podpirajo omenje- no tehnologijo, čeprav še nismo popolnoma prepričani, ali to dejansko tudi potrebujemo. Nekateri ob tem sicer prisegajo na nekoli- ko bolj preizkušene sisteme in tak je tudi Viewsonic VSD220, ki dejansko združuje 22palčni zaslon na dotik in tablico, ki temelji na platformi Android 4.0. Napravo je namreč mogoče uporabljati povsem samostojno, kar omogočajo 8 GB spomina (z možnostjo nadgradnje s spominsko kartico MicroSD), trije priključki USB in brezžična povezljivost, ali zgolj kot zaslon, na katerega priključimo namizni računalnik. Za priklop tega je sicer komunikacijske naprave. Za izboljšanje za- omrežnega kabla, seveda pa lahko uporabi- potreben pretvornik DVI-v-HDMI. Zaslon nesljivosti in zaščito občutljivih poslovnih mo tudi priloženi polnilnik. podpira polno visoko ločljivost (1920 x 1080), podatkov podpira naprava protokol WPA2, Če vam je bilo všeč, kar ste videli pri mo- kontrast 1000 : 1 ter hitrost osveževanja 5 ms, ki kodira celotno brezžično omrežje z zmo- delu WAP321, vendar ne želite seči tako njegova svetleča površina pa ne skrije pr- gljivim šifriranjem. Preverjanje pristnosti globoko v žep, hkrati pa se lahko odpoveste stnih odtisov. 802.1X RADIUS pomaga onemogočati vdo- nekaterim funkcijam, potem bo pravšnja re nepooblaščenih uporabnikov, kljub temu izbira model WAP121. Naprava tokrat ne Cisco WAP321 Wireless-N pa boste lahko še zmeraj odobrili gostom podpira več dveh kanalov, ampak se boste Selectable-Band in Cisco varen dostop z avtentikacijo. Namestitev in morali zadovoljiti zgolj z enim, omrežni WAP121 Wireless-N Access uporaba sta hitri in povsem enostavni, kar priključek podpira zgolj hitrosti 10/100, na- Point omogoča konfiguracija ob pomoči intuitiv- prava pa je tudi skoraj za polovico manjša Cisco je z modelom WAP321 ponudil do- nega čarovnika. Že prek ene dostopne točke od večjega brata, še zmeraj pa dopušča šte- stopno točko, ki je v prvi vrsti namenjena v omrežju so omogočeni pregled celotnega vilne možnosti montaže. Naprava je najpri- majhnim podjetjem. Ponuja možnost izbire brezžičnega omrežja ter kopiranje nastavi- mernejša za priklop do 10 zaposlenih, večjo dveh kanalov ob pomoči brezžične tehnolo- tev in tudi upravljanje vseh dostopnih točk. pokritost in priklop dodatnih uporabnikov gije 802.11n, ki zagotavlja visoko prepustnost Zaradi notranje antene se naprava ponaša pa lahko zagotovimo s povezavo do štirih in razširitev pokritosti po vsej pisarni. Na tak s kompaktno obliko, ki dopušča številne takih naprav. Seveda je tudi v tem primeru način lahko povežemo do 20 uporabnikov, možnosti montaže, lahko pa jo uporabimo ob pomoči tehnologije PoE omogočeno na- mogoče pa jo je tudi razširiti, da lahko sprej- tudi za nadgradnjo že obstoječega omrežja. pajanje kar prek omrežnega kabla ali zgolj me dodatne uporabnike ob spreminjajočih Tehnologija PoE podpira napajanje kar prek uporabiti priložen polnilnik. 6 se potrebah podjetja. Tehnologija QoS omo- goča nastavitev prednosti prometa, kar služi predvsem v podporo aplikacijam, ki zahte- Cisco WAP321 Wireless-N Cisco WAP121 Wireless-N Access vajo širokopasovno povezavo, kar boste lah- Selectable-Band Access Point Point ko izkoristili predvsem v primeru, če želite Izdeluje: Cisco, www.cisco.com Izdeluje: Cisco, www.cisco.com prek brezžičnega omrežja uporabljati tudi Prodaja: RRC Business Telecommunications, www.rrc-bt.com Prodaja: RRC Business Telecommunications, www.rrc-bt.com Cena: 240 € Cena: 134 € govorno telefonijo. Prav tako lahko WAP321 med seboj poveže tudi druga žična omrež- ✓ zmogljivost ✓ cena ja, s podporo SSIDs, ki omogoča ločevanje ✗ cena ✗ zmogljivost prometa za različne oddelke, uporabnike in

POMLAD 2013 I MonitorPro I 65 TEHNOLOGIJA I AMAZON AWS Knjigarnar prevzema tudi največje IT-posle

Družba Amazon ne potrebuje posebne predstavitve, saj je v vsega nekaj letih iz spletne knjigarne zrasla v enormno spletno trgovino s tisoči izdelkov in z milijoni kupcev. Amazonova odločitev, da svoj zaslužek vloži v najsodobnejšo tehnologijo in predvsem poslovnim uporabnikom ponudi napredne IKT-storitve računalništva v oblaku, je bila očitno pravilna. Dve milijardi ameriških zelencev težka naložba je namreč podjetju prinesla vrsto novih prihodkov, predvsem pa poslovnih strank, ki ga bodo zaradi obsega uporabe storitev težko zapustile.

Miran Varga

godba gre nekako takole: nekega dne so se v Amazonu zavedeli, da njiho- va informacijska arhitektura ni niko- li polno izkoriščena, še več, želene Zučinkovitosti ni dosegala niti močno predi- menzionirana rešitev za hrambo podatkov. A to je odgovorne motiviralo k iskanju inova- tivnih rešitev. Po skrbnem pregledu možno- sti so se odločili za ponudbo storitev raču- nalništva v oblaku vsemu svetu. Velikanska naložba v prenovo infrastrukture je podjetju prinesla ne le boljši nadzor nad samo infra- strukturo, temveč tudi možnost ponujanja spletnih in oblačnih storitev najzahtevnej- šim strankam na trgu. Rodile so se storitve Amazon Web Services (krajše AWS), za kate- rimi stoji enaka računalniška infrastruktura, Primer naročila relacijske podatkovne baze kot jo podjetje uporablja za svojo ogromno spletno trgovino in jo pogosto krasijo pridev- niki, kot so skalabilen, zanesljiv ter varen. S predstavitvijo storitev Simple Storage Server (S3) ter Elastic Computing Cloud (EC2) je Amazon poskrbel tako za lastne tehnološke potrebe kot tudi potrebe zahtev- nejših strank. Te so nove storitve računalni- štva v oblaku kaj hitro (p)osvojile, saj jim je bila po razumni ceni ponujena najnovejša tehnologija, pri čemer je veliko prednost predstavljala tudi odsotnost naložb v obsto- ječo IT-infrastrukturo podjetij. Pri Amazonu so preprosto zakupile toliko računskih zmo- gljivosti in prostora za hrambo podatkov, kolikor so jih pač potrebovale. Dostopnost Amazon Web Services je re- snično preprosta – po enostavni spletni pri- javi se podjetje/uporabnik odloči za želene storitve in seznani z njihovo ceno. Storitev temelji na poslovnem modelu dejanske uporabe, zato ne zahteva nikakršnega pla- čila vnaprej, in tudi sicer uporabnik plača le toliko, kolikor porabi. Storitev Simple Sto- rage Servers (S3) ponuja prav to, kar pravi Primer naročila strežnikov EC2 v oblaku njeno ime – »neomejeno« spletno hrambo podatkov, ki velja za zanesljivo in prilago- dljivo. Uporabnikom vsekakor daje vtis, da imenom Amazon Elastic Compute Cloud zličnejše namene, navadno pa na njih pod- je neomejena, prek preprostega spletnega (EC2) pa se skriva infrastruktura virtualnih jetja poganjajo ključne spletne aplikacije, ki vmesnika pa je dosegljiva kadar koli. Za strežnikov, ki jih lahko izkoristimo za najra- potrebujejo visoko zanesljivost delovanja in

66 I MonitorPro I POMLAD 2013 AMAZON AWS

razpoložljivost. Lepota zakupljenih storitev računalništva v oblaku se v očeh končnega uporabnika kaže v tem, da mu v nobenem Ko se zalomi velikanu trenutku ni treba skrbeti za samo infra- strukturo, torej strežnike in diske, saj vse Amazonov oblak ima občasno tudi kakšne motnje. Oktobra lani je tako storitev Elastic Block vzdrževanje popolnoma neopazno opravlja Store (EBS), ki je del izjemno priljubljenega Elastic Compute Cloud (EC2), doživela daljšo Amazon. prekinitev. To je seveda za več ur delno ali v celoti ohromilo delovanje številnih spletnih strani, ki uporabljajo Amazonovo spletno platformo. Med najbolj prizadetimi so bile spletne Naročniki dveri Reddit, Imgur ter razvijalska spletna meka Heroku. Ko je Amazon pred leti prvič ponudil svoje EC2 sodi med ponudbo infrastrukturnih storitev (IaaS), saj uporabnikom po hitrem postop- spletne storitve javnosti, je meril predvsem ku ponudi računalniške zmogljivosti in pasovno širino, ki jih ti s pridom uporabljajo za po- na neodvisne razvijalce programske opre- stavitev spletnih strani ter spletnih aplikacij vseh mogočih razsežnosti (od tod tudi oznaka me ter manjša podjetja, ki niso imela dovolj »elastičen« v imenu storitve). Veliko spletnih strani Amazonov EC2 uporablja za gostovanje finančnega zaledja, da bi zgradila lastno delov ali vseh podatkov in aplikacij, saj ta storitev predstavlja hitro in cenovno učinkovito IT-infrastrukturo. A so se pošteno ušteli. pot v oblak. EBS pa lahko enačimo z velikimi količinami prostora, ki jih relativno enostavno Danes so največje stranke AWS, tako po ab- dodamo EC2, in je zelo uporabna predvsem takrat, ko moramo obla(č)ku EC2dodati večjo solutnem številu kot po količinah zakuplje- količino prostora. Seveda sta tako EC2 kot EBS, ki sta del paketne ponudbe Amazon Web nih zmogljivosti in prostora, najrazličnejše Services, zasnovana z vrsto redundančnih ukrepov, a včasih se stvari zalomijo. In v teh pri- banke, farmacevtska podjetja ter druge ve- merih nas oblak jasno »opomni«, da gre še vedno zgolj za strežnike v podatkovnih centrih. like korporacije. Mnoge med njimi prizna- Čeprav se vsi ponudniki storitev v oblaku prizadevajo, da bi tega uporabniki nikakor ne po- vajo, da so storitve AWS najprej preizkusile vezovali s fizično infrastrukturo, na kateri gradi, pa je zanesljivost storitev še vedno odvisna kot začasen projekt, a nato od njih postale od zanesljivosti strojne in programske opreme ter omrežja, na katerih storitev poteka. dobesedno odvisne, saj jim ponujajo zmo- Kljub temu lahko zapišemo, da Amazon še vedno velja za enega najzanesljivejših ponudni- gljivost, zanesljivost in prilagodljivost, ki kov. Pred lanskim oktobrom sta jo namreč storitvi EC2 in RDS uporabnikom na vzhodni oba- je hišni oddelki IT navadno niso zmogli. O li ZDA pošteno zagodli še 21. aprila 2011. Tudi takrat so bile glavni krivec za upad storitev tem, kako zanesljiv partner je Amazon, zgo- težave z grozdi in vozlišči storitve EBS. vorno priča tudi naslednji primer: celo sam Microsoft uporablja storitev Simple Storage Servers, in sicer predvsem z namenom po- hitritve prenosa datotek programske opre- programsko opremo, temveč le poklikajo Ciljne stranke me, ki jih na spletu klikajo uporabniki. svoje zahteve, že naslednji trenutek pa jim je Kot rečeno, je Amazon ob splavitvi svo- na voljo hitra, preprosta in skalabilna hram- jih infrastrukturnih oblačnih storitev meril Prednosti ba podatkov, ki jo odlikuje 99,99-odstotna predvsem na novoustanovljena (t. i. star- Storitve Amazon Web Services v očeh zanesljivost delovanja. Oblak EC2 uporablja tup) in mikro podjetja, kaj hitro pa so jih za uporabnikov ponujajo največ prednosti Amazonove strežnike, ki so zasnovani z mi- svoje vzela predvsem večja podjetja in kor- predvsem po zaslugi svoje prilagodljivosti in slijo na poganjanje zahtevnih aplikacij v re- poracije. Danes Amazon svoje storitve pred- enostavnosti uporabe. Storitev S3 uporabni- alnem času, zato so kos ogromnemu številu stavlja kot »primerne za podjetja vseh veli- kom omogoča enostavno spreminjanje ob- uporabnikov. Neodvisni razvijalci aplikacij kosti«, pri čemer AWS s pridom uporabljajo predvsem poslovni subjekti, ki svoje prilo- žnosti zaslužka vidijo v oblikovanju rešitev spletnega trgovanja v segmentu prodaje Amazon Web Services so klasičen primer nižanja končnim uporabnikom (B2C). Poleg e-trgo- vin med Amazonovimi strankami za storitve skupnih stroškov lastništva rešitev (TCO) na skoraj infrastrukture iz oblaka najdemo predvsem številne neodvisne razvijalce programske absolutno ničlo. opreme, digitalne agencije in razvijalce ter založnike računalniških iger, ki se v zadnjih letih pospešeno selijo v spletno okolje. sega in zahtevnosti aplikacij (skalabilnost), lahko platformo EC2 s pridom izkoristijo v Ocena poslovnega modela brez vnaprejšnjih stroškov. Poslovni model razvojne in testne namene, manjša podjetja AWS plačila po dejanski uporabi je tudi eden pa s tovrstnim gostovanjem rešijo vse težave Prav nobenega dvoma ni, da storitve glavnih »krivcev« za uspeh, saj skupaj z re- upravljanja strežnikov in omrežja, na katere Amazon Web Services podjetjem lahko po- lativno cenovno ugodnostjo (Amazon EC2 sicer navadno naletijo v lastnem okolju. nudijo zanimive poslovne priložnosti. Veli- ponuja računske zmogljivosti že od nekaj kost podjetja pri tem resnično ne igra vloge. evrocentov na uro) predstavlja alternativo, Slabosti V nadaljevanju si bomo podrobneje ogleda- ki ji je finančno le stežka kos kakšna lastna Poleg številnih prednosti uporabe storitev li sestavo poslovnega modela z vidika zmo- IT-infrastruktura sodobnih podjetij (pred- Amazon Web Services z najzahtevnejšimi gljivosti, razširljivosti ter stroškov, podobno vsem zaradi majhne dejanske učinkovitosti poslovnimi aplikacijami pa obstaja tudi ka- kot bi morala podjetja sestaviti svoj seznam in izkoriščenosti). Pot do uspeha oblaka AWS kšen minus. Tako se, denimo, velja zavedati želja in zahtev ter ugotoviti, ali je AWS pra- tako tlakuje predvsem dejstvo, da uporabnik dejstva, da Amazon ne ponuja člena pogod- všnji zanje. storitve plačuje le takrat, ko oblak dejansko be (SLA), s katerim bi uporabnikom jamčil kaj počne, če pa je zgolj »v pripravljenosti«, povračilo škode v primeru morebitne kata- Načrtovanje kapacitet ga to ne stane nič. strofe. Pesimisti postavljajo tudi velik vpra- Amazonove spletne storitve imajo v ozad- Naslednja velika odlika teh storitev je šaj nad celotno virtualizirano infrastrukturo ju ogromno IT-infrastrukturo, razvito s stra- njihova preprostost. Uporabniki za njihovo in dvomijo, da bo Amazonova platforma kos ni Amazona, ki ne skrbi le za potrebe njiho- rabo ne potrebujejo naložb v strojno in/ali hitri rasti strank in njihovih zahtev. ve gigantske spletne trgovine temveč tudi za

POMLAD 2013 I MonitorPro I 67 TEHNOLOGIJA I AMAZON AWS

storitve se lahko znatno razlikujejo. Google Amazon za »startup« podjetja App Engine in Microsoftov Azure ponujata Amazon podjetjem, ki šele začenjajo svojo poslovno pot, ponuja različne spodbude. Ena skoraj enako funkcionalnosti kot Amazon najbolj prepoznavnih je t. i. AWS Start-Up Challenge, letno tekmovanje, namenjeno novim EC2. Razvijalci lahko izdelajo in implemen- podjetjem in spletnim rešitvam. Najboljše sveže rešitve, ki tečejo na AWS, prejmejo nagrado tirajo lastne aplikacije na teh platformah, ki v višini sto tisoč ameriških dolarjev, enakovredno porazdeljenih med denarno nagrado in v nekaterih pogledih nudita celo bogatejšo kredit, ki ga podjetje porabi za plačilo Amazonovih storitev. Za leto 2012 so pri Amazonu funkcionalnost. V praksi velja, da je Win- nagrado za najboljša nova podjetja podelili v štirih kategorijah, in sicer velike količine dows Azure nekoliko prijaznejši do razvi- podatkov in zahtevno računalništvo, poslovne aplikacije, potrošniške aplikacije ter igre. Več jalcev na področju storitveno orientirane podrobnosti o tekmovanju AWS Start-Up Challenge si lahko preberete na povezavi: aws. arhitekture (SOA), medtem ko se Goolge amazon.com/startupchallenge/ App Engine prikupi z (naj)enostavnejšo ad- ministracijo rešitev in storitev ter v primeru manjših (manj zahtevnih) aplikacij tudi z določeno kvoto brezplačnih virov. Razpoložljivost Razpoložljivost virov je še ena ključna la- stnost katere koli storitve, še posebej sple- tne. Veliki ponudniki infrastrukture v obla- ku (Amazon, Google, Microsoft ...) so pri tem v prednosti, saj njihovi ogromni centri, razpredeni po vsem svetu, lahko jamčijo skoraj absolutno stalno dostopnost storitev in aplikacij. Ocene o 99,9-odstotni razpolo- žljivosti vsekakor niso iz trte izvite. Plačilni model Amazon ponuja plačilni model plačila storitev po dejanski uporabi. Podobno velja tudi za neposredne konkurente storitvam AWS, drži pa, da se cene posameznih sto- ritev lahko precej razlikujejo, zato jih velja sproti preverjati. Je pa Amazon ravno v za- četku marca letos znatno pocenil svoje sto- ritve EC2 za stranke, ki v njegovem okolju Primer nepredvidljivega okolja poganjajo platforme Linux/UNIX, Red Hat Enterprise Linux ter SUSE Linux Enterpri- potrebe številnih strank po svetu. Glede na frastrukture prispeva tudi k hitrejši povrni- se Server. Cene gostovanj na Amazonovih to, da se podjetje lahko pohvali z enimi naj- tvi Amazonove naložbe, saj storitve nudi po evropskih (natančneje irskih) strežnikih, večjih podatkovnih centrov na svetu (poleg ceni, ki je nad lastnimi nominalnimi stroški. bržkone najbolj relevantnih za uporabnike Googlovih farm strežnikov), je tudi planira- Potencialni uporabniki na Amazonovi stra- storitev iz Slovenije, so se znižale od 10 in 28 nje kapacitet relativno enostavno – uporab- ni najdejo tudi informativni kalkulator stro- odstotkov, daljši in obsežnejši (paketni) za- niki pač izberejo, kar potrebujejo, izbira se škov, povezanih z rabo storitev AWS, kjer kupi zmogljivosti pa so lahko cenejši tudi do zdi skoraj neskončna. dobijo precej natančno oceno, koliko jih neverjetnih 65 odstotkov. Pri tem je Amazon stanejo posamezne storitve ali sklop stori- strankam izdal tudi priporočila o najbolj Razširljivost tev. Omenjeni kalkulator pohvalno podpira »ekonomični« rabi storitev, saj jim glede na Ena najboljših in hkrati najpomembnej- tudi različne (poljubno nastavljive) scenari- obremenjenost strežnikov/aplikacij pripo- ših lastnosti AWS je njegova prilagodljivost je rasti zahtev po infrastrukturi ter različne roča uporabo naslednjih paketov: oziroma - kot ji sami pravijo – elastičnost. vzorce rabe (umirjen, dinamičen, nepredvi- • obremenjenost strežnika do 15 Skalabilnost storitev je res zgledna – upo- dljiv ...). odstotokov - storitev On-Demand rabnik lahko v vsakem trenutku spletni apli- • obremenjenost strežnika med 15 kaciji ali hrambi podatkov doda več zmo- Konkurenca in 40 odstotoki - storitev Light Uti- gljivosti, če ugotovi, da jih pač potrebuje, in Uspešna splavitev Amazonovih oblačnih lization to z vsega nekaj kliki v spletnem vmesniku. storitev seveda ni bila prezrta. V nekaj letih • obremenjenost strežnika med 40 se je nabralo več konkurentov, ki ponujajo in 80 odstotki - storitev Medium Skupni stroški lastništva oblačne storitve infrastrukture s podobno Utilization Amazon Web Services so klasičen primer enostavnostjo implementacije in rabe. Če • obremenjenost strežnika med 80 nižanja skupnih stroškov lastništva rešitev naštejemo le najpomembnejše konkurente in 100 odstotki - storitev High Uti- (TCO) na skoraj absolutno ničlo. Amazo- in njihove storitve (po abecednem vrstnem lization nove stranke namreč nimajo stroškov z na- redu), so to AT&T Synaptic Hosting, GoGrid, kupom železnine (beri: strojne opreme) ter Google App Engine, Joyent SmartMachine, Z zadnjim znižanjem cen svojih oblačnih njenim vzdrževanjem in s posodabljanjem OpSource, Rackspace Cloud, Terremark infrastrukturnih storitev je Amazon razhu- – za vse to skrbi Amazon sam. Izdatke, ki Enterprise Cloud, 3Tera, Vmware in Win- dil predvsem vodilne v podjetju VMware, jih podjetja plačujejo za storitve iz Amazo- dows Azure. Izbire je torej vsaj na prvi po- ki so med vrsticami že priznali, da kljub novega oblaka, pa preprosto uvrstijo med gled veliko, a se kaj hitro izkaže, da manjši ugledu, ki ga uživajo v IT-industriji, na tem tekoče operativne stroške poslovanja. Na ti- ponudniki nudijo navadno precej manj področju vse težje tekmujejo s »knjigarnar- soče strank AWS pa poleg k učinkovitosti in- funkcionalnosti in tudi cene za posamezne jem«. Seveda pa pri tem niso edini. 6

68 I MonitorPro I POMLAD 2013 OGLASNA STRAN

Z Biring Birojem tiskate manj! Matej Drašček, direktor, Biring Biro, d. o. o

Biring Biro začenja povsem novo poslovno pot. Kakšni so vaši načrti? Naši načrti so podjetje Biring Biro, ki je v zadnjem času doživelo celovito prenovo, po- staviti nazaj na mesto, ki mu pripada - to je na prvo mesto pri prodaji pisarniške in in- formacijske opreme pri nas. V zadnjem času smo podjetje reorganizirali in ponovno nor- malizirali poslovanje. Ostali smo zastopniki dveh znamk, in sicer za Sharp kot ekskluzivni zastopnik za Slovenijo, in Canon, pri katerih si želimo še dodatno okrepiti že zdaj močen položaj na trgu . Še vedno smo tudi poobla- ščeni serviser podjetja Hewlett-Packard in tudi tukaj želimo ostati na vrhu ponudnikov, saj že leta kakovostno skrbimo za servise pre- nosnikov, tiskalnikov in strežniških sistemov. Za tiste, ki poslujejo z občutljivimi podatki, papirno poslovanje kot trend dobiva svoj raje stavimo na spremembe v vedenju. Ima- pa imamo tudi ponudbo podjetja Ideal. Gre prostor, a povsem brez papirja najverjetneje mo tridesetletne izkušnje s t. i. psihologijo za različne uničevalnike nosilcev podatkov, nikoli ne bo šlo. Biring Biro se v tem pogledu tiskanja, kjer z različnimi pristopi dosežemo za katerega smo tudi ekskluzivni zastopnik. vrača h koreninam, k vzdrževanju in servisi- precej večje učinke. Pravzaprav gre pri psi- Ponujamo celovit spekter blagovnih znamk, ranju, s tem da to dejavnost postopoma širi- hologiji tiskanja za upravljanje sprememb v predvsem pa hočemo nuditi našim strankam mo na vso področje strojne opreme. podjetju, na kar v kolektivih IT pogosto poza- blagovne znamke, ki so kakovostne in vodil- A smo tudi posebni: v nasprotju z našimi bljamo. Seveda učinki niso takojšnji. Običaj- ne v svetovnem merilu. Še vedno stremimo konkurenti stranke spodbujamo k manjši no namreč uvajanje takih mehkih sprememb k novostim in tako poskušamo našim stran- uporabi tiskanja. To se morda komu zdi maj- traja nekaj let, po naših izkušnjah lahko tudi kam nuditi, česar ne ponuja nihče. hen anahronizem, a ravno v tem je naša stra- tri ali štiri. Danes smo v Biring Biroju dozoreli, da si tegija. Želimo, da stranke same ugotovijo, ka- ne prizadevamo več za to, da bi bili največji kšni so njeni dejanski stroški tiskanja, mi pa Kdo so vaše ciljne stranke? po prihodkih, pač pa smo se osredotočili na nato našo storitev popolnoma prilagodimo Predvsem uspešna srednja in mala sloven- kakovost ponudbe in seveda dobičkono- njihovim potrebam in na ta način omogoči- ska podjetja. Kajpak tudi velika, se pa ven- snost podjetja. mo znižanje stroškov poslovanja. darle želimo bolj usmeriti na tista podjetja, ki do zdaj niso bila deležna dovolj pozornosti, Tehnologije s tiskanjem so bile pomemben Ukvarjate se tudi z vedenjem posamezni- zlasti pa tista, ki delajo na mednarodnih tr- del vašega programa, kako je s tem zdaj? kov, ko gre za tiskanje? gih, so uspešna in cenijo kakovost izpisa ter Industrija tiskanja od časov Gutenberga Da, v Biring Biroju sicer ponujamo različ- želijo z nami skleniti dolgoročno sodelova- večjih pretresov ni doživela, jih pa doživlja ne oblike programske opreme, ki pomenijo nje. To je pomembna garancija za dolgoroč- zdaj in je dolgoročno v upadanju. Seveda nadzor nad zaposlenimi, vendar menimo, no obojestransko zadovoljstvo. bomo stvari še vedno tiskali, četudi brez- da to ne prinaša dolgoročnega uspeha. Mi Imamo pa stranke tudi v javnem sektorju, tu gre predvsem za izobraževalne inštitucije, osnovne in srednje šole, kjer zaradi testov in drugih potreb tiskanje ostaja pomemben del poslovnih procesov.

Kje so največje prednosti Biring Biroja? Tradicija in vrednote, ki smo jih letos po- novno postavili v ospredje, in sicer: sodelova- nje, strokovnost in poštenost. S tremi dese- tletji delovanja smo najstarejši v Sloveniji na področju vzdrževanja. Šli smo skozi vse spre- membe, ki jih je v tem času doživela tehno- logija tiskanja, in naše osebje ima veliko širši pogled na stvari kot delavci drugih podjetij. Če k temu dodamo še poštenost in profesio- nalnost naših zaposlenih, odločitev za Biring Biro ne more biti prav težka. 6 Naročnik oglasa je Biring Biro, d. o. o

POMLAD 2013 I MonitorPro I 69 TEHNOLOGIJA I NAPRAVE

Zapravljajmo! Če smo včasih zdržali samo z osebnim računalnikom, moramo danes s sabo tovoriti vsaj še pametni telefon, tablico, cele kupe postranske šare in še nekaj kablov. Pa ste zadovoljni? Seveda, niste. Dolgo zimo prežene samo dober nakup, zato brž pripravite spisek potreb in pisani kos plastike.

Dare Hriberšek

Prenosni zvočnik

Izboljšajmo si hendikep

Nikon Laser Rangefinder Coolshot AS Brezžični zvočniki FoxLv2 aptX Golfisti so prav posebna oblika organizmov, takih, ki ko- Naprava z zares čudnim imenom sodi med kakovostnejša maj čakajo, da kupu opreme dodajo še kakšen nov »gadget«. predvajala zvoka, taka, ki se s predvajalnikom povežejo prek Tole je digitalni daljinomer, namenjen tistim, ki želijo zares povezave Bluetooth. Vgrajena tehnologija foxLv2 naj bi pred- izbrusiti svoj udarec. Poleg oddaljenosti prikaže tudi naklon stavljala enega boljših standardov, ki premikajo membrane v in višinsko razliko med uporabnikom in želeno točko ter prenosnih zvočnikih. Druga taka tehnologija je aptX, kompre- kombinacijo obojega. Naprava je obenem tudi vodotesna do sijski podatkovni kodek, ki ga uporabljajo novejše mobilne na- enega metra globine, kjer se lahko z njo brez škode zadržuje- prave bolj nobel proizvajalcev, denimo Samsungove in Applo- te celih deset minut. Ker pa resnici na ljubo pod gladino z da- ve. Zvočnik poganjajo akumulatorji, ki z enim polnjenjem po ljinomerom zares ni kaj pametnega početi, je funkcionalnost obljubah proizvajalca zmorejo približno 12 ur predvajanja bržkone bolj namenjena trenutkom, ko vas na igrišču zajame glasbe. pomladna ploha, ki bi sicer zagotovo uničila 470 evrov vre- Kljub majhnosti škatlice naj bi vse skupaj pomenilo solidno dno napravo. glasbeno izkušnjo, menda tudi predvajanje izrazito nizkih to- nov, kar pa od škatlice, ki na Amazonu stane 160 evrov, nekako tudi gre pričakovati.

70 I MonitorPro I POMLAD 2013 NAPRAVE

Slušalke Level 10 M Pred časom smo že pisali o sodelovanju inženirjev podjetja BMW Group Designworks in onih, ki jih zaposluje Thermaltake, ki so sku- paj zasnovali izjemno miško. Zdaj so se lotili slušalk, ki so – če ne drugega – izjemno oblikovane. Poleg tega so zasnovane tako, da uporabnika zvočno povsem izo- lirajo od okolice. Ker je ogrodje iz aluminija, pomeni, da jih ne boste kar tako uničili. Za nameček skrivajo tudi zložljiv mikrofon in imajo vgrajene ventilatorje, za lažje prenašanje vročine na ušesih. Kupiti Mercedes med slušalkami? jih bo moč že meseca maja, stale pa naj bi 120 evrov. Nekoliko ka- sneje naj bi na trg prišla še različica slušalk 5.1 s podporo standardu DTS, ki naj bi se prodajala za dodatnih 40 evrov.

Breathometer Tale izdelek utegne enkrat za vselej napraviti konec zakonskim prepirom, kdo je na zabavi globlje pogledal v kozarec, saj bo pred odhodom v posteljo moč tudi precej natančno izmeriti stanje. Bre- athometer preprosto priključite na vhod za slušalke na napravi An- droid ali iOS in na njej odčitate raven alkohola v krvi. Napravica je zares majhna, tako da gre zlahka v žep ali služi kot obesek za ključe. Avtorji se trenutno še borijo za certifikat ameriške agencije za hrano in zdravila, razvijajo pa tudi aplikacijo, ki bo v primeru pre- hude vinjenosti uporabniku kjer koli na svetu pokušala priskrbeti taksi. Še zanimivost, avtorji zadevo razvijajo prek t. i. crowdfundin- ga, prek katerega boste za 20 ameriških dolarjev postali nekakšen sonaložbenik, konec tega ali v začetku prihodnjega leta pa boste Natančen alkotest Breathometer prejeli tudi po pošti.

Impecca bambusova tipkovnica Kaže, da gredo tudi nekatere tehnične igračke po poteh avto- mobilov. Ko zmanjka svežih tehnologij, zaradi katerih bi se izdelki ločili od drugih, je potreba poseči po naravnih materialih. Tale tip- kovnica je namenjena široki paleti mobilnih naprav (iOS, Android, Windows, Kindle, Nexus … ), pogoj je le, da imajo vgrajen vmesnik Bluetooth. Kakor koli že, utegne biti zares prijetneje dlani položiti na topel naraven les kot pa na hladno plastiko ali kovino, kakor smo bili pretežno vajeni do zdaj. Impecca sicer s svojo zeleno linijo, v kateri so, denimo, že zvočni- ki iz bambusa, etui za Ipod in kalkulator, meri predvsem na okolj- sko ozaveščene potrošnike, ki imajo nekoliko več pod palcem. Ali pa tudi ne, tipkovnico dobite na njihovi spletni strani že za dolarskega stotaka. Samo najboljše za konice prstov

USB Self Destruction Button Opazili ste že, da zadnjo napravo v tej rubriki običajno zaznamu- je posebna lastnost: neuporabnost, a kljub temu nezemeljska pri- vlačnost. Tole je pravcata konzola, kot jo poznamo iz hoolywood- skih filmov, z dvema stikaloma, varnostno ključavnico in s smrtno zaresnim gumbom za samouničenje. Zadeva sicer služi kot razde- lilnik za štiri vmesnike USB, pritisk na usodni gumb pa žal spro- ži samo zvočni signal na računalniku. Ne dvomimo, da bo z nekaj malega programiranja zmogel še vse kaj drugega. Na spletu za okoli 50 evrov.

Veličastno, a neuporabno

POMLAD 2013 I MonitorPro I 71 TEHNOLOGIJA I KOLUMNA

legitimen način, pa si jih zaradi zakonske zmede ne upajo rabiti. Zakonodajalci so kratkovidno spregleda- Zbogom, orodje li tudi to, da so s tem otežili učinkovit varnostni nad- zor nad lastnim državnim omrežjem, in tako na širo- Si predstavljate vrtnarja brez motike, mesarja brez noža, kemika brez kemikalij, sis- ko odprli vrata prav svojim napadalcem. S hekerskim temskega administratorja brez računalnika? Ali pa, da vam lastništvo motike, noža, orodjem je pač tako kot z orožjem: prepovejmo ga in kemikalije ali računalnika prepovedo, saj da so nevarni in lahko z njimi morda komu imeli ga bodo ravno napačni ljudje. kaj naredite? To staro zgodbo pogrevam zato, ker smo na poti, da se nam ta kapitalna napaka ponovi, a tokrat na Stanka Šalamun področju EU. Minilo bo namreč leto, odkar je Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) v Evropskem parlamentu po nemškem avnega leta 2007 so v Nemčiji malo po do- vzoru poskušal predlagati podobno zakonodajo in mače sprejeli zakonodajo, ki prepoveduje razburil strokovno javnost. Na srečo se je predlog za- proizvodnjo, nameščanje in razpečevanje taknil pred zaprtimi vrati parlamenta, a strah, da ga hekerske opreme. Podobno ureditev imajo spustijo naprej v natanko tej obliki, ostaja. Če pro- Dtudi v Veliki Britaniji, na Poljskem in še kje. Na prvo blem prenesemo v fizični svet, gre za to, da z zako- žogo deluje ukrep koristno, saj so se spravili na grde nom prepovedujejo izgradnjo, last, posredovanje ali kriminalce, ki uporabljajo digitalno orožje, v praksi uporabo katere koli stvari, s katero bi morebiti lah- pa je, če se dosledno držimo črke zakona, že v osnovi ko koga poškodovali – recimo lopat, krampov, rezil, naivno (ali pa tudi ne?) kriminaliziral ogromno ljudi, strupov, zidakov, stolov, opek in podobnega. Kar je saj marsikatera orodja, ki jih vsakodnevno uporablja- seveda absurd. Mesar, ko kupi nož za svoje delo, ni v jo povsem miroljubno ali celo v obrambne namene, skrbeh, da bo moral namen svojega nakupa zagovar- padejo v mehko zapisano obliko hekerskega orodja. jati na sodišču; varnostni strokovnjak ali sistemski Bistvo problema je pravzaprav v tem, da težko jasno administrator, ko namesti orodje za iskanje znanih določimo, kaj je hekersko orodje in kdaj neko orodje, ranljivosti, pa lahko pričakuje tudi to. Tisto, kar tu res ki ga uporabljamo za več stvari, postane tudi orod- šteje, je zloraba takih orodij pri izvajanju kriminalnih je za vdiranje – torej digitalno orožje. Recimo spletni dejanj, to pa je zgodba, ki je zakonsko primerno po- brskalnik, ta nepogrešljivi kos skoraj vsake delovne krita drugje. ali igralne računalniške postaje, je lahko v veščih ro- In ker je za vdiranje v računalniške sisteme primer- kah odlično orodje za vdiranje. Pa ste zaradi tega, ker nih veliko naprav in programske opreme, smo po- posedujete spletni brskalnik, po tovrstnih zakonih že tencialni kandidati za kriminalce pravzaprav skoraj kar kriminalec? Kdo bi vedel? In to je problem. vsi. Kevin Mitnick je bil pri svojih vdiralskih podvigih Nasprotniki, ki jih ni malo, zakonu očitajo, da je znan po izvirni uporabi telefona – tako je lahko vsak slab in da se bodo posamezniki ter podjetja le stežka proizvajalec, prodajalec ali lastnik telefona potenci- uskladili z njim. V zapisih besedil sicer alno škodljiv heker. Veliko ljudi ima, tudi nevede, na omenjajo, da je pomemben namen računalnikih telnet odjemalec, krasno orodje za poši- uporabe, a strokovnjake, ki de- ljanje napadalskih zahtev. Prek elektronske pošte pa lajo s potencialno »heker- so se že dogajali nevarni napadi. Torej, če uporablja- skimi« orodji, skrbi, da te elektronsko pošto, pozor. Seveda pri teh primerih jih lahko hitro obtožijo pretiravam, a zakoni so za zdaj zapisani tako, da upo- kriminalnih dejanj rabnika postavljajo v položaj, da se zaradi takih stvari samo zato, ker imajo lahko kdaj znajde na sodišču v vlogi obtoženca. na sistemih orodja za Na srečo je bilo primerov, ko so se ljudje morali dvojno uporabo (du- zagovarjati zaradi hekerskih orodij, zelo malo, saj so al-use). Če jim hoče se po uvedbi zakonodajalci opravičevali, da njihov kdo povzročiti težave, namen ni bil kriminaliziranje aktivnosti za izboljše- je dovolj, da se jim očita vanje varnosti računalniških sistemov. A del škode je lastništvo teh, potem pa že storjen in poskrbeti moramo, da tega kozla s še ve- naj se naprej sami mučijo z čjim kalibrom ne ustrelimo še enkrat. Odločitev o tem, upravičevanjem legitimnosti ali je neko orodje hekersko ali ne, ne sme biti v rokah uporabe. Še posebej so na uda- strokovno neusposobljenega sodnika, ki ima o podro- ru tehnični skrbniki računalniških čju le toliko laičnega pojma, kot ga lahko razume iz

» Če problem prenesemo v fizični svet, je tako, kot bi z zakonom prepovedali vse stvari, s katerimi bi morebiti lahko koga poškodovali – recimo lopate, krampe, rezila, strupe, opeke, stole in podobno.«

sistemov in varnostni strokovnjaki, ki za svoje delo razlag prišepetovalcev. Taki zakoni so ne samo odveč, nujno potrebujejo znana in preizkušena orodja, kot temveč tudi škodljivi, saj se z njimi - namesto da bi so nmap, netcat, Metasploit, Wireshark, iskalnike izkoreninjali digitalno orožje – za zdaj le poslavljamo znanih ranljivosti ipd., in jih uporabljajo na povsem od učinkovitih orodij. In to je povsem narobe. 6

72 I MonitorPro I POMLAD 2013