Izve[Taj Za Strategiska Ocena Na @Ivotnata Sredina

IZVE[TAJ ZA STRATEGISKA OCENA NA @IVOTNATA SREDINA

URBANISTI^KI PLAN ZA SELO LABUNI[TA, OP[TINA STRUGA

N A C R T I Z V E [ T A J

Juni, 2019 godina

So cel navremeno da se sogledaat mo`nite negativni vlijanija vrz ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto, kako i socio - ekonomskite aspekti od realizacija na UP za s. Labuni{ta, op{tina Struga, soglasno ~len 65, stav 2 od Zakonot za ìvotna sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 53/05, 81/05, 24/07, 159/08, 83/09, 48/10, 124/10, 51/11, 123/12, 93/13, 187/13, 42/14, 44/15, 129/15, 192/15, 39/16 i 99/18), se naloì potrebata za sproveduvawe na Strategiska ocena na ìvotnata sredina. Izve{tajot za Strategiska ocena e potpi{an od Ekspert za Strategiska ocena na vlijanieto vrz ìvotnata sredina (videno od Kopija na potvrda, dadeno vo prilog). Vo podgotovkata na Izve{tajot za Strategiska ocena na vlijanie vrz ìvotnata sredina u~estvuvaa: Emil Stojanovski, dipl. in`. po za{tita na ìvotna sredina, Qup~o Avramovski, dipl. ekonomist. Navedeniot izve{taj za strategiska ocena na ìvotnata sredina soglasno ~len 66 stav (5) od Zakonot za ìvotna sredina e potpi{an od lice koe e vklu~eno vo listata na eksperti za strategiska ocena na vlijanieto vrz ìvotnata sredina koja ja vodi Ministerstvototo za ìvotna sredina i prostorno planirawe. Kako dokaz za istoto vo prilog na izve{tajot e dadena kopija na Potvrdata so broj 07-10997/2 od 26.12.2012 godina dadena od strana na Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe.

Enviro Resursi, DOO Skopje Upravitel Emil Stojanovski

Koga se koristi ovoj dokument kako koristena literatura treba da se citira kako {to sledi: KD Enviro Resursi DOO Skopje, Nacrt Izve{taj za strategiska ocena na `ivotna sredina za UP za s. Labuni{ta, op{tina Struga. Dokumentot ne smee da se pe~ati i prezentira vo celina ili vo delovi bez soglasnost na KD Enviro Resursi DOO Skopje.

Imaj}i predvid potrebata od izrabotka na Izve{taj za strategiska ocena vrz `ivotnata sredina za UP za s. Labuni{ta, op{tina Struga kako i odredbite od Zakonot za `ivotna sredina donesuvam:

R E [ E N I E

Za opredeluvawe na ekspert za izrabotka na Izve{taj za strategiska ocena na `ivotnata sredina

Emil Stojanovski, diplomiran in`ener, se opredeluva za ovlasten Ekspert za izrabotka na strategiska ocena na `ivotna sredina za UP za s. Labuni{ta, op{tina Struga.

Obrazlo`enie:

Emil Stojanovski, diplomiran inèner po za{tita na ìvotna sredina, gi ispolnuva uslovite propi{ani so ~len 68 stav (3) od Zakonot za ìvotna sredina na Republika Makedonija so toa {to ima poloèn ispit za Ekspert za strategiska ocena na ìvotnata sredina kako i e vklu~en vo Listata na eksperti za strategiska ocena vrz ìvotnata sredina {to ja vodi Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe.

Enviro Resursi, DOO Skopje Upravitel ______Emil Stojanovski

Sodr`ina:

Voved ...... 12 1. Celi na Planskiot dokument ...... 15 1.1 Celi na za{tita na ìvotnata sredina ...... 21 1.2 Specifi~ni celi na Strategiskata ocena ...... 23 1.3 Upotrebena metodologija ...... 25 1.4 Zakonodavna ramka ...... 27 1.5 Institucionalna ramka ...... 28 1.6 Sodrìna na Izve{tajot za Strategiska ocena na ìvotnata sredina ...... 30 1.7 Rezime ...... 31 2. Pregled na planskiot dokument ...... 32 2.1 Planski opfat ...... 32 2.1.1 Geografska i geodetska mestopolo`ba ...... 33 2.2.2 Namena na upotreba na zemji{teto ...... 35 3. Kratok opis i obrazloènie na planskite re{enija za izgradba na komunalna i soobra}ajna infrastruktura...... 36 3.1 Komunalna infrastruktura ...... 36 Karakteristiki na prostorot i sega{na sostojba so 4. ìvotnata sredina ...... 41 4.1 Karakteristiki na prostorot ...... 41 4.1.1 Soobra}ajna povrzanost ...... 41 4.1.2 Reqefni uslovi, naklon i ekspozicija na terenot ...... 42 4.1.3 Seizmolo{ki karakteristiki na terenot...... 43 4.1.4 Hidrotehni~ka struktura ...... 44 4.1.5 Klimatski i mikroklimatski uslovi na regionot...... 45 4.1.6 Naselenie ...... 47 4.1.7 Stopanstvo ...... 48 4.1.8 Hidrotehni~ka infrastruktura ...... 48 4.1.9 Kulturno nasledstvo ...... 49 Opis na sega{nata sostojba so ìvotna sredina vo planskiot 4.2 opfat ...... 50 Sega{na sostojba so ìvotnata sredina vo i okolu 4.3 planskiot opfat ...... 53 5. Sostojba bez implementacija na planskiot dokument ...... 55 6. Alternativi i ~initeli za izbor na alternativa ...... 56 Pretpostaveni vlijanija vrz mediumite na ìvotnata 7. sredina ...... 57 8. Merki za za{tita, namaluvawe i neutralizirawe na zna~ajnite vlijanija vrz ìvotnata sredina od implementacija na planskiot dokument ...... 63 9. Plan na merki za monitoring na ìvotnata sredina ...... 72

10. Netehni~ko rezime ...... 74 11. Prilozi ...... 87 Dodatok ...... 90 Koristena literatura ...... 94

Voved

Podatocite koi se sobiraat zaradi potrebata od podgotovka na planskiot dokument, me|u koi, informacii za sostojbata so po~vata, vozduhot, vodata i klimatskite faktori na analiziranoto podra~je, sostojbata so naselenieto i socio-ekonomskite sostojbi, sluàt kako osnova za postavuvawe na nekolku alternativi za realizacija na planskite re{enija. So rana identifikacija na potencijalnite problemi koi bi se sozdale pri realizacija na sekoe od alternativnite re{enija se pravi optimalen izbor na najpovolnata alternativa koja }e ima minimalno negativno vlijanie vrz naselenieto zasegnato od realizacijata na planskiot dokument, minimalno negativno vlijanie vrz ìvotnata sredina i e istovremeno ekonomski najisplatliva. Ocenata na vlijanieto na opredeleni strategii, planovi i programi vrz ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto e postapka so koja se procenuvaat vlijanijata vrz ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto od sproveduvaweto na predloènite planski dokumenti, so cel potencijalnite negativni vlijanija da bidat zemeni vo predvid u{te vo najranata faza na donesuvaweto na odluki povrzani so planiraweto na prostorot. Sproveduvaweto na Strategiskata ocena na vlijanijata na planskiot dokument vrz ìvotnata sredina obezbeduva kreirawe na merki za za{tita na ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto vo procesot na podgotvuvawe i donesuvawe na planskite dokumenti preku ekspertska procenka i vklu~uvawe na javnosta pred donesuvawe na istite, a so cel donesuvawe na odr`livi planski re{enija. Podgotovkata na planskiot dokument gi definira i jasno gi utvrduva osnovnite, a so tek na vreme i realnite celi i pravci vo domenot na zemjodelstvoto, {umarstvoto, energetikata, industrijata, turizmot, upravuvawe so otpadot, upravuvawe so vodite, prostornoto i urbanisti~ko planirawe i koristewe na zemji{teto, kako i Nacionalniot akcionen plan za ìvotna sredina i lokalnite akcioni planovi za ìvotna sredina koi ja nalaga potrebata soglasno ~len 65 od Zakonot za ìvotna sredina od sproveduvawe na Strategiskata ocena na vlijanieto na ìvotnata sredina na ovie planski i programski re{enija i celi. Strategiskata ocena na na vlijanieto na ìvotnata sredina se sostoi od nekolku fazi na planirawe: – proverka; – opredeluvawe na opfat; – osnovni podatoci na ìvotnata sredina; – ocena; – podgotovka na izve{tajot za ìvotna sredina; – konsultacija so zasegnatata javnost; – prifa}awe na strategijata, planot ili programata i – monitoring.

Pri opredeluvawe na obemot i detalnosta na informaciite vo Izve{tajot za ìvotna sredina, op{tina Struga e dol`na da pobara mislewe od organite koi se zasegnati od realizacija na planskiot dokument. Isto taka, spored Arhuskata Konvencija i Uredbata za u~estvo na javnosta vo tekot na izrabotkata na propisi i drugi akti, kako i planovi i programi od oblasta na ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 147/08 i 45/11) ~len 8, op{tina Struga e dol`na da go vklu~i u~estvototo na javnosta preku: – }e treba da se utvrdi dinamikata i rokovite {to }e bidat realni za efikasno u~estvo na zasegnata javnost; – nacrt-pravilata }e treba da bidat javno raspolo`livi, i – na javnosta }e treba da i se ovozmoì da dade komentar. Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe jasno gi definira osnovnite, a so vreme i ostvarlivite celi i pravci na razvojot, osobeno vo pogled na neophodnite kvalitativni strukturni promeni i za niv relevantni i adaptibilni re{enija i opcii. Neposrednata povrzanost i me|usebnata uslovenost pome|u planskiot opfat i vlijanieto na ìvotnata sredina nametnuva ednovremen, integralen tretman na prostorot i definirawe na dolgoro~na strategija za ureduvawe, opremuvawe i koristewe na prostorot i efikasna za{tita na ìvotnata sredina, prirodata i kulturno-istoriskoto nasledstvo vo regionot. Posebno vnimanie e posveteno na karakteristikite na koristewe na zemji{teto. Pravnata i administrativna ramka, koja gi opfa}a osnovnite

13 zakoni, strate{ki planovi i standardi na ìvotnata sredina, kako i procedurite za Strategiska ocena na ìvotna sredina obraboteni se vo posebno poglavje od ovoj Izve{taj. Analizata na alternativite koi se opfateni so ovoj izve{taj ukaùva na potrebata od neminovno sproveduvawe na Strategiskata ocena na vlijanieto vrz ìvotnata sredina vo procesot na planirawe zaradi pravilna i poefikasna izbrana alternativa. O~ekuvanite rezultati vrz ìvotnata sredina, preporakite i merkite za namaluvawe na vlijanijata, kako i planot za monitoring se prikaàni i objasneti vo posebni segmenti od ovoj Izve{taj.

1. Celi na planskiot dokument

Izrabotkata na planskata dokumentacija UP za s. Labuni{ta, op{tina Struga, pretstavuva kontinuitet na urbaniot razvoj vo ramkite na op{tinata. Urbaniziraweto odnosno uslovite za izgradba i ureduvawe na prostorot od aspekt na potrebite za razvoj vo ramkite na planskiot opfat, pretstavuva pojdoven element vo metodolo{kiot pristap pri izrabotka na Urbanisti~ki plan za selo Kali{ta, op{tina Struga. So izrabotka na UP za s. Labuni{ta, op{tina Struga za period od 2019 do 2029 godina }e se dobijat odgovori na niza pra{awa od koi zavisi dobrata organiziranost na prostorot, odnosno negovo vklopuvawe i aktivirawe vo mo`nostite za funkcionalnost, komplementarnost, atraktivnost, komunikativnost i fleksibilnost kako fragment od urbanata struktura. Seloto Labuni{ta administrativno pripa|a na op{tina Struga. Soglasno ~len 7 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 199/14, 44/15, 193/15, 31/16 i 163/16 i 64/18), ureduvaweto i koristeweto na prostorot vo ramki na planskiot opfat na seloto se vr{i so Urbanisti~ki plan za selo. Podra~jeto koe e predmet na razrabotka so ovoj urbanisti~ki plan prethodno bil predmet na razrabotka na slednata dokumentacija;  Op{t Akt za selo Labuni{ta, Op{tina Struga (usvoeno na Sovetot na Op{tina Struga so Odluka br. 07-4511/21 od 10.12.2015 god.). Za predmetniot planski opfat relevanten planski dokument koj gi dava osnovnite vlezni parametri i nasoki pri planirawe na prostorot pretstavuvaat Uslovite za planirawe na prostorot. Za izrabotkata na Urbanisti~kiot plan za selo Labuni{ta se izraboteni Uslovi za planirawe na prostorot koi proizleguvaat od Prostorniot plan na RM od strana na Agencijata za planirawe na prostorot so tehn. br. Y12818 od Oktomvri 2018 god., a za koi od Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe e izdadeno Re{enie so br. UP1-15 1482/2018 od 22.11.2018 god. Izrabotkata na UP za s. Labuni{ta, op{tina Struga, ima za cel postavuvawe na urbanisti~ki koncept za organizacija na prostorot vo granicite na planskiot opfat, a vo isto vreme pretstavuva kontinuitet vo razvojot na podra~jeto na planskiot opfat, usoglasuvaj}i go planskiot dokument so postavkite i parametrite dadeni so Uslovite za planirawe na prostorot koi proizleguvaat od Prostorniot plan na RM kako i so odobrenata Planska programa za ovoj plan. Za izrabotka na ovoj Urbanisti~ki plan za selo primenuvani se aktuelnite zakonski i podzakonski akti i toa:  Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 199/14, 44/15, 193/15, 31/16 i 163/16 i 64/18);  Pravilnikot za pobliskata sodr`ina, forma i na~in na obrabotka na generalen urbanisti~ki plan, detalen urbanisti~ki plan, urbanisti~ki

plan za selo, urbanisti~ki plan von naseleno mesto i regulaciski plan na generalen urbanisti~ki plan, formata, sodrìnata i na~inot na obrabotka na urbanisti~ko-planski dokumentacii i arhitektonsko- urbanisti~kiot proekt i sodrìnata, formata i na~inot na obrabotka na proektot za infrastruktura („Sl. Vesnik na RM” br. 142/15);  Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 142/15, 217/15, 222/15, 228/15, 35/16, 99/16, 134/16, 33/17 i 86/18). Istraùvaj}i gi mo`nite na~ini za organizacija i postavuvawe na planski koncept za ureduvawe na prostorot vo granicata na planskiot opfat, primeneti se nekolku principi:  Po~ituvawe na postavkite na Uslovite za planirawe na prostorot koi proizleguvaat od Prostorniot plan na RM;  Implementacija na Planskata programa so definirawe na edinici na grade`no zemji{te za organizacija i izgradba na objekti so predloènata namena;  Po~ituvawe na postojanata planska i proektna dokumentacija i nadovrzuvawe na istata;  Primenuvawe na standardite i normativite za urbanisti~ko planirawe;  Definirawe na optimalen procent na izgradenost i koeficient na iskoristenost na zemji{teto;  Definirawe na optimalen kapacitet na sistemite na komunalnata infrastruktura i suprastruktura. UP za s. Labuni{ta, op{tina Struga se izrabotuva za planski period od 10 (deset) godini odnosno za period od 2019 do 2029 godina. Predloènata planska koncepcija na UP za s. Labuni{ta, op{tina Struga, se bazira na:  Analiza na postojnata sostojba i mo`nostite za razvoj;  Po~ituvawe na zaklu~nite sogleduvawa na Uslovite za planirawe na prostorot koi proizleguvaat od Prostorniot plan na RM;  Implementacija na Planskata programa i re{avawe na zacrtanite celi i zada~i;  Racionalno i ekonomi~no iskoristuvawe na grade`noto zemji{te;  Nadograduvawe na sozdadenite vrednosti;  Dosledna primena na zakonskata regulativa. Granicata i sodrìnata na planskiot opfat se utvrdeni so Planskata programa za izrabotka na UP za s. Labuni{ta, op{tina Struga izrabotena i donesena od strana na op{tina Struga. Distribucijata na sodrìnite vo planskiot opfat se determinirani od pove}e zadadenosti na prostorot koi uslovuvaat odredeni soobra}ajni re{enija i modusi na povrzuvawe na poedinite delovi od planskiot opfat. Vo odnos na namenskite zoni, dominantna e klasata na nameni A1 - domuvawe vo stanbeni ku}i. Toa vo zna~itelen del pretstavuva potvrduvawe

16 na postoe~kata izgradena struktura i logi~no nadovrzuvawe kon postoe~kata sostojba. Planirani se sodrìni od javen karakter, verski objekt, objekti so komercijalna i delovna namena, zona za sport i rekreacija i memorijalni prostori, proizvodstvo distribucija i servisi, koi treba da odgovorat na barawata na postoe~kite i novite korisnici. Od istraùvaweto na postojnata sostojba i uvidot na teren e grade`no izgradeno zemji{te, dodeka ostanatiot del od planskiot opfat go so~inuvaat komunalna infrastruktura i neizgradeno zemji{te. Pokraj objekti za domuvawe, vo ramki na seloto ima realizirano i objekti za zadovoluvawe na osnovnite potrebi na naselenieto, kako {to se osnovno u~ili{te, mali i komercijalni dejnosti, lesna i nezagaduva~ka industrija, verski objekt - xamija i grobi{ta. Spored dostavenite podatoci od Ministerstvoto za kultura na RM - Uprava za za{tita na kulturnoto nasledstvo (17-109/2 od 18.01.2017 god.), vo ramkite na planskiot opfat na UPS Labuni{ta se nao|a dobro za koe osnovano se pretpostavuva deka pretstavuva kulturno nasledstvo Crkva Sv. Petka, kako i dva arheolo{ki lokaliteta „Gorno Selo“-srednovekovna naselba i Kaj Crkvata-srednovekovna naselba i nekropola, koi se nao|aat vo blizina na seloto. Do podra~jeto na planskiot opfat na selo Labuni{ta moè da stigne od slednite pravci: Niz seloto minuva:  postoe~ka trasa na regionalniot pat R29276 (vrska so R1201- Labuni{ta-Borovec), Spored podatocite dobieni od JP Dràvni pati{ta niz predmetniot planski opfat pominuva regionalniot pat R29276 za koj vo planovite na Javnoto pretprijatie ne e predvideno pro{iruvawe nitu menuvawe na sega{nata trasa. Vo ramki na podra~jeto na planskiot opfat vo delovite kade{to postoi izgraden gradeèn fond, realizirana e uli~na mreà. Vo najgolem del stanuva zbor za asfaltirani ulici so promenlivi profil. Soglasno ~len 40 od Zakonot za javni pati{ta („Sl. Vesnik na RM” br 84/08, 52/09, 114/09, 124/10, 23/11, 53/11, 44/12, 168/12, 163/13, 187/13, 39/14, 42/14, 166/14, 44/15, 116/15, 150/15, 31/16 i 71/16) zadolìtelno da se po~ituva za{titniot pojas na regionalniot pat. Za postojnata hidrotehni~ka infrastruktura vo ramki na planskiot opfat, pobarani se podatoci od MJP „Proakva - Struga, no ne se dobieni podatoci za postoe~ka izvedena vodovodna mreà. Spored podatocite dobieni od EVN Makedonija KEC - Struga od elektro-energetskata mreà i objekti, vo ramki na planskiot opfat evidentirani se: - srednonaponski nadzemni vodovi (10kV); - transformatorski stanici (10/0.4kV).

Spored podatocite od AD MEPSO, niz planskiot opfat pominuvaat postoe~ki 110kV Dalnovod. Spored podatocite dobieni od Makedonski Telekom AD - Skopje i Agencijata elektronski komunikacii vo ramki na planskiot opfat pominuvaat trasi na elektronska komunikaciska infrastruktura.

DEMOGRAFSKA ANALIZA Soglasno Popisot na naselenieto, doma}instvata i stanovite vo Republika Makedonija od 2002 godina, vo seloto Labuni{ta bile registrirani vkupno 8935 ìteli od koi 1073 se deca na vozrast do 14 godini (12% od vkupniot broj na ìteli). Prirastot na naselenieto za period od 15 godini (od 2002 god. do denes) e podatok do koj {to moè da se dojde preku metod na aproksimacija izveden so koristewe na podatocite od Popisot na naselenieto, doma}instvata i stanovite vo Republika Makedonija od 2002 godina i analiza na postoe~kata sostojba odnosno sublimacija na inventariziraniot gradeèn fond i pretpostaveniot broj na doma}instva. Vo opfatot na selo Labuni{ta inventarizirani se okolu 1822 objekti za domuvawe. Pretpostavuvame deka vo sekoj objekt za domuvawe ima prose~no 1,5 semejstva so prose~no 3,5 ìteli, i so ovoj metod dobivame okolu 6377 ìteli. Neto povr{inata za domuvawe koja e angaìrana od objektite iznesuva 73.26ha. Od tuka moè da se dobie podatok za postoe~ka gustina na naselenost, pa taka, postoe~kata bruto gustina na naselenost iznesuva 35.35 `/ha, a postoe~kata neto gustina iznesuva 87.04 `/ha. Povr{inata za domuvawe vo planskiot opfat se zgolemuva od 73.26ha (povr{ina na postoe~ka zona), na 147.02 ha, odnosno za 73.76ha. Vkupniot planiran broj na ìteli vo planskiot period od 2019 do 2029 godina se predviduva da iznesuva 12796 ìteli. Planiranata prose~na bruto gustina na naselenost iznesuva 70.95 `/ha, dodeka planiranata prose~nata neto gustina na naselenost iznesuva 87.03 `/ha. Planiraniot broj na ìteli vo planskiot period pretstavuva vlezen parametar za planirawe na komunalnata infrastruktura koja treba da se izgradi i da ja optimizira i nadogradi postoe~kata vo selo Labuni{ta. Brojot na ìteli e relevanten podatok i pri opredeluvawe na namenata na povr{inite koi teba da odgovorat na potrebite za objekti od javen interes kako {to se osnovni u~ili{ta, gradinki, potoa objekti za sport i rekreacija i sl., a soglasno ~len 23 od Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 142/15, 217/15, 222/15, 228/15, 35/16, 99/16, 134/16, 33/17 i 86/18).

ZELENILO Vo nasoka na obezbeduvawe na povisok standard na domuvawe, kvalitet na rabotnata sredina i ovozmo`uvawe na na~eloto na odr`liv razvoj, so urbanisti~kiot plan za selo se dadeni nasoki za obezbeduvawe na minimalni povr{ini so zelenilo vo ramki na edinicite na grade`no zemji{te -

18 blokovi i grade`ni parceli koi }e se formiraat so urbanisti~ko-proektni dokumentacii vo sledna faza. Povr{inite za zelenilo pretstavuvaat obvrska za realizacija i vo ramki na namenskite zoni od drugite klasi na nameni, vo dvornite mesta na objektite, so minimalen procent koj {to treba da se zadovoli pri formirawe na grade`nite parceli, odnosno, pri realiacija na gradbite. Taka, vo grade`nite parceli koi }e se formiraat so namena A1 - domuvawe vo stanbeni ku}i, prose~niot procent na zelenilo iznesuva 20%, odnosno, 15% vo parcelite do 1000 m2 i 25% vo parcelite so povr{ina nad 1000 m2; vo grade`nite parceli koi }e se formiraat so namena B5 - hotelski kompleksi, V1 - obrazovanie i nauka; V5 - verski institucii; vo grade`nite parceli koi }e se formiraat so namena D3 - sport i rekreacija iznesuva 30%.

Spored toa, se doa|a do pokazatel za 3,41 m2 povr{ina na zelenilo po glava na ìtel vo ramki na planskiot opfat, od koi 0,0 m2 po glava na ìtel od javno zelenilo i 3,41 m2 na ìtel od ostanato zelenilo. Planskiot opfat na Urbanisti~ki plan za selo Labuni{ta, op{tina Struga opfa}a zemji{te koe vo osnova e definirano kako:  edinici na grade`no zemji{te - blokovi; izemji{te za op{ta upotreba - sekundarna uli~na mreà i za{titno zelenilo. Namenskata upotreba na zemji{teto i gradbite e uredena na nivo na namenski zoni.

Namenska zona e ograni~ena povr{ina od grade`noto zemji{te so ista namenska upotreba na zemji{teto. Ureduvaweto na namenata na zemji{teto vo urbanisti~kiot plan za selo Labuni{ta se vr{i so sistemot na klasi na nameni kako instrument so koj se vr{i klasifikacija na dejnostite i aktivnostite vo planskiot opfat. Soglasno celite definirani so Planskata programa kako i Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 142/15, 217/15, 222/15, 228/15, 35/16, 99/16, 134/16, 33/17 i 86/18), so ovaa planska dokumentacija se vr{i ureduvawe na namenskite zoni so slednite oznaki: A1 - domuvawe vo stanbeni ku}i; B1 - mali komercijalni i delovni dejnosti; B1 - obrazovanie i nauka; B2 - zdravstvo i socijalna za{tita; B4 - dràvni institucii; V5 - verski institucii; G2 - lesna i nezagaduva~ka industrija; G4 - stovari{ta; D3 - sport i rekreacija; D4 - memorijalni prostori; E1 - komunalna infrastruktura (soobra}ajna infrastruktura) E2 - komunalna suprastruktura (trafostanica i benzinska pumpa) Celokupnata povr{inata na planskiot opfat na UPS Labuni{ta e podelena na edinici na grade`no zemji{te - blokovi. Vo ramki na opfatot predvideni se 26 bloka, taka {to sekoj blok e so granici koi se sovpa|aat so granicata na planski opfat ili osovini na ulici. Spored zaklu~ocite od analizata na postojnata sostojba, Planskata programa i postavkite i nasokite dadeni so Uslovite za planirawe na prostorot koi proizleguvaat od Prostorniot plan na RM, mo`nostite za prostoren razvoj treba da se dviàt vo slednite nasoki:  Usoglasuvawe na UPS so postavkite na Prostorniot plan na RM definirani vo Uslovite za planirawe na prostorot;  Racionalno iskoristuvawe na grade`noto zemji{te;  Definirawe na edinici na grade`no zemji{te so urbanisti~ki parametri vo soglasnost so namenata, prostornite mo`nosti na terenot i planskiot koncept;  Definirawe na soobra}ajnata mreà i nejzino optimizirawe, kako i na soobra}ajot vo miruvawe (parkirawe i garaìrawe);  Optimalno dimenzionirawe i doizgradba na vodovodna infrastruktra;  Optimalno dimenzionirawe i izgradba na kanalizaciona fekalna i atmosferska infrastruktura;  Optimalno dimenzionirawe i izgradba na elektro-energetskata infrastruktura;

 Optimalno dimenzionirawe i izgradba na telekomunikaciskata infrastruktura;  Definirawe na za{titni koridori na infrastrukturnite vodovi;  Racionalno koristewe na zemji{teto i gradbite so implementacija na uslovi za za{tita i spasuvawe i za{tita na ìvotnata sredina. Evidentiranite sostojbi na terenot i na~inot na realizacija na postoe~kiot gradeèn fond ukaùvaat na gusta izgradenost na grade`niot fond i pristapite koi ne se vo celost vklopeni vo pravilni~kite normativi soglasno vaè~kata zakonska regulativa, pa inkorporiraweto na postoe~kite sostojbi pretstavuva dopolnitelen predizvik vo planiraweto i determiniraweto na uslovite za prostoren razvoj na predmetniot planski opfat. Proekcijata na potrebniot stanben prostor vo planskiot period treba da se zasonova na normativite zacrtani vo PPRM i toa: 20-25m/ìtel stanbena povr{ina, 40-80m/stan (optimalna golemina), 100% opremenost na stanot so instalacii i potpolno elminirawe, odnosno zamena na substandarniot stanben fond. Pri organizacija na javnite funkcii za selo Labuni{ta, pojdoven element pretstavuva postojnata mreà na javnii funkcii pod pretpostavka deka idniot razvoj na ovie funkcii }e bide vo soglasnost so ekonomskite, institucionalnite i drugi promeni koi se vo tek. Bitna alatka vo kreiraweto na razvojnite nasoki na seloto Labuni{ta pretstavuvaat i demografskite pokazateli, odnosno, planiraniot broj na ìteli i minimalnite povr{ini koi treba da se obezbedat za nepre~eno odvivawe na ìvotot i rabotata na site korisnici na prostorot vo planskiot period. Urbanisti~kiot plan so dosledna primena na aktuelnata zakonska i podzakonska regulativa, treba da predloì razvoj {to }e ovozmoì podobar stepen na iskoristenost na grade`noto zemji{te i podobra komunalna infrastruktura, kako i nepre~ena realizacija na planskite odredbi.

1.1 Celi na za{tita na `ivotnata sredina

Za{titata na ìvotnata sredina podrazbira mnoèstvo na razli~ni postapki i merki koi go spre~uvaat zagrozuvaweto na ìvotnata sredina. Pod za{tita na ìvotnata sredina se podrazbira ne samo za{tita na ~ovekot tuku i za{tita na bilnata vegetacija i ìvotinskiot svet. Celite na za{titata na ìvotnata sredina se za{tita na zdravjeto na lu|eto, kvalitetot na ekosistemite, za{tita na rastitelniot i ìvotinskiot svet i kulturni dobra ~ij tvorec e ~ovekot, za~uvuvawe na ramnoteàta i ekolo{kata stabilnost na prirodata, racionalno i adekvatno koristewe na prirodnite resursi. Deklaracijata za ìvotnata sredina e donesena na Svetskata konferencija na Obedinetite dràvi vo 1972 godina. Stokholmskata konferencija za ~ovekovata sredina, odràna 1972 godina ja razbudila svesta i go ozna~ila po~etokot na ekolo{kata era i istovremeno ja inicirala Pariskata konvencija na Pretsedateli na Dràvi i Vladi na

21 zemjite od Evropskata ekonomska zaednica, odràna istata godina. Vo usvoenata deklaracija kako osnovna cel na ekolo{kiot razvoj se naveduva smaluvawe na rizikot vo pogled na uslovite na ìvot, podobruvawe na kvalitetot na ìveewe i da se vo ostvaruvawe na ovie celi posebno vnimanie obrati na za{titata na ìvotnata sredina. Spored toa, Evropskoto zakonodavstvo koe go ima usvoeno Sovetot na Evropskite ekonomski zaednici se naglasi garancijata na pravoto na sekoj gra|anin na ~ista i zdrava ìvotna sredina. Vo tekot na 1992 godina vo sila stapi Bazelskata Konvencija, ~ija {to cel e smaluvawe na supstanciite odredeni kako opasen otpad. Vo Maj 2004 godina stapi vo sila i Stokholmskata konvencija za perzistentni organski zagaduva~i, so koi gi definira 12 ekstremno otrovni organski zagaduva~i, baraj}i nivna redukcija ili nivno celosno eliminirawe. Me|unarodnata pravna za{tita na ìvotnata sredina se sveduva vo najgolem del na me|unarodno - pravna akcija protiv zagaduvaweto. Sepak, me|unarodnata regulativa vo oblasta na ìvotnata sredina seu{te ne dostignala na nivo koj bi ovozmoìl miren ìvot na site ìvi su{testva na na{ata planeta. Se donesuvaat razni protokoli, konvencii, deklaracii i dr. Republika Makedonija, vo ramkite na evrointegraciskite procesi vo ìvotnata sredina ima potpi{ano golem broj na me|unarodni konvencii, bilateralni dogovori i protokoli i koi zaedno so nacionalnite propisi ja so~inuvaat pravnata ramka koja go ureduvaat upravuvaweto so mediumite na ìvotnata sredina. Vo procesot na aproksimacijata na EU zakonodavstvo od oblasta na ìvotnata sredina preku transponirawe Republika Makedonija gi ima doneseno slednite zakoni:  Zakon za ìvotna sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 53/05, 81/05, 24/07, 159/08, 83/09, 48/10, 124/10, 51/11, 123/12, 93/13, 187/13, 42/14, 44/15, 129/15, 192/15, 39/16 i 99/18);  Zakon za kvalitet na ambientniot vozduh („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04, 92/07, 35/10, 47/11, 100/12, 163/13, 10/15 i 146/15);  Zakon za upravuvawe so otpadot („Sl. Vesnik na RM” br. 68/04, 71/04, 107/07, 102/08, 143/08, 124/10, 51/11, 123/12, 163/13, 51/15, 146/15, 156/15, 192/15 i 39/16);  Zakon za upravuvawe i pakuvawe i otpad od pakuvawe („Sl. Vesnik na RM” br. 161/09, 17/11, 47/11, 136/11, 6/12, 39/12, 163/13, 146/15 i 39/16);  Zakon za upravuvawe so baterii i akumulatori i otpadni baterii i akumulatori („Sl. Vesnik na RM” br. 140/10, 47/11, 148/11, 39/12 i 163/13);  Zakon za elektri~na i elektronska oprema i otpadna elektri~na i elektronska oprema („Sl. Vesnik na RM” br. 6/12 i 136/13);  Zakon za za{tita od bu~avata vo ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 79/07, 124/10, 47/11, 163/13 i 146/15);  Zakon za za{tita na prirodata („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04, 14/06, 84/07, 35/10, 47/11, 148/11, 59/12, 13/13, 163/13, 41/14, 164/15, 63/16 i 113/18) i dr.

Procesot na usoglasuvawe so zakonodavstvoto na EU i vo sega{no vreme e vo tek, posebno vo tehni~kite barawa dadeni vo aneksite na EU Direktivite. Listata na relevantni zakoni i relevantni EU Direktivi i me|unarodni dogovori se dadeni vo to~kata 11 od ovoj Izve{taj. Site obvrski {to proizleguvaat od ovie zakonski i nacionalni strate{ki dokumenti, bea analizirani i zemeni vo predvid pri definirawe na osnovnite celi za za{tita na ìvotnata sredina vo planskiot opfat pri izgotvuvawe na ovoj Izve{taj. Kako generalni celi utvrdeni po ovie zna~ajni osnovi se slednite: - Obezbeduvawe na preventivni merki na za{tita na vodnite resursi- podzemnite vodi od mo`nite zagaduva~ki emisii na materii od realizirawe na planskiot opfat; - Iskoristuvawe na solarnata energija - kako ~ista energija, preku implementirawe na konceptot po~ista sredina; - Vospostavuvawe na permanenten monitoring na kvalitetot na vodata, po~vata i vozduhot; - Zbogatuvawe na {umskiot fond preku zasaduvawe na pojas od soodvetni drvni rastenija; - Vospostavuvawe na permanentna sorabotka vo sledeweto na sostojbite vo oblasta na kvalitetot na vodata, po~vata i drugite mediumi vo ìvotnata sredina od strana na lokalnite i Republi~kite zdrastveni institucii od aspekt na so~uvuvawe na zdravjeto na naselenieto; - Vklu~uvawe na javnosta vo procesot na monitorirawe na sostojbite i donesuvawe na odluki za mediumite vo ìvotnata sredina; - Vospostavuvawe na baza na podatoci za sostojbata vo sekoj medium vo ìvotnata sredina po principot (dviè~ka sila-pritisok-sostojba na ìvotnata sredina-vlijanie-odgovor) na lokalno i regionalno nivo. Vo ovoj proces se predlaga pocelosno implementirawe na gore navedenite celi preku realizirawe sistem na predlog merki za za{tita, odbegnuvawe, namaluvawe, neutralizirawe ili kompenzacija na negativnite vlijanija od realizacija na predvidenite sodrìni soglasno urbanisti~kiot plan. Za taa cel vo ponatamo{niot tekst na sodrìnata na ovoj dokument se predlagaat:  Tehni~ki merki koi treba da se prevzemat za vreme na sproveduvawe na planot;  Preporaki za podgotvuvawe, donesuvawe i dopolnuvawe na planovite i programite vo ramkite na sproveduvaweto na zakonskite obvrski vo ìvotnata sredina.

1.2 Specifi~ni celi na Strategiskata ocena

Specifi~nite celi na Strategiskata ocena na `ivotnata sredina se definirani soglasno nacionalnata i me|unarodnata legislativa i se prika`ani preku statusot na biolo{ka raznovidnost, naselenieto, zdravjeto na lu|eto, materijalnite dobra, kulturnoto nasledstvo i predelot:

 Realizacijata na planskoto re{enie da obezbedi za{tita na ìvotnata sredina, podobruvawe na ekonomskite uslovi i zgolemuvawe na ìvotniot standard na naselenieto;  Pravilno upravuvawe so prostorot zaradi odrùvawe na vidoviot biodiverzitet na flora i fauna i za{tita na zasegnatite, retki i endemi~ni vidovi;  Obezbeduvawe na za{titno zelenilo vo opfatot, so formirawe na hortikulturni nasadi;  Podobruvawe na kvalitetot na vozduhot;  Za~uvuvawe na kvalitetot na vodata;  Integrirano upravuvawe so otpadot preku iscrpuvawe na site mo`nosti za negovo iskoristuvawe kako sekundarna surovina i odloùvawe na inertniot otpad na deponija;  Minimizirawe na pojavite od nesre}i i havarii;  Za~uvuvawe na kulturnoto nasledstvo;  Za~uvuvawe na karakteristikite na predelot i ìvotnata sredina. Site aktivnosti vo prostorot treba da se usoglasat so nasokite na Prostorniot plan na dràvata, osobeno zna~itelnite i onie koi se odnesuvaat na planiraweto i izgradbata na;  dràvni infrastrukturni sistemi (pati{ta, èleznici, vozdu{en soobra}aj, telekomunikacii);  energetski sistemi, energovodi i pogolemi vodostopanski sistemi;  grade`ni objekti va`ni za Dràvata;  stopanskite kompleksi i onie koi se odnesuvaat na pogolemi koncentracii (slobodni ekonomski zoni);  kapacitetite za koristewe na prirodnite resursi. Prostornite planovi na regionite i podra~jata od poseben interes i urbanisti~kite planovi i proekti se usoglasuvaat so Prostorniot plan na Republikata, osobeno vo odnos na slednite elementi:  namenata i koristeweto na povr{inite;  mreàta na infrastruktura;  mreàta na naselbi;  za{titata na ìvotnata sredina. Nasokite na Prostorniot plan na Republikata vo odnos na namenata i koristeweto na povr{inite se odnesuvaat na zalo`bata pri izrabotkata na urbanisti~kite planovi i proekti, povr{inite za site urbani sodrìni treba da se baraat isklu~ivo na povr{ini od poslabi bonitetni klasi (nad IV kategorija). Posebni merki i aktivnosti za ostvaruvawe na racionalnoto koristewe i za{tita na prostorot, kako i posebni interesi na prostorniot razvoj se: 1. Obezbeduvawe na sproveduvawe na postojnite zakoni i propisi so koi se za{tituva prostorot, resursite i nacionalnoto bogatstvo i se organizira i ureduva prostorot so cel za vkupen razvoj.

2. Racionalno koristewe na podra~jata za gradba i nivno pro{iruvawe ili formiraweto na novi vrz baza na kriteriumite za izgotvuvawe na soodvetna planska dokumentacija. 3. Nasokite i kriteriumite za ureduvawe na prostorot nadvor od grade`nite podra~ja treba da se utvrdat so pomo{ na stru~ni osnovi i upatstvata od resorite na zemjodelstvoto, vodostopanstvoto, {umarstvoto i za{titata na `ivotnata sredina. 4. Sozdavawe na uslovi za locirawe na mali stopanski edinici. Celite na ovoj planski dokument se kompatibilni so celite na slednite strate{ki dokumenti: Upravuvawe so otpad;  Urban razvoj i prostorno planirawe. Za{tita na biodiverzitetot;  Upravuvawe i koristewe na prirodnite resursi;  Da se za~uva biolo{kata ramnote`a na ekosistemite;  Podigawe na ekolo{ka svest;  Primena na alternativi (obnovlivi izvori na energija). Programa za razvoj na jugozapaden planski region 2010-2015 godina. Glavna strate{ka cel na programata za razvoj na Jugozapaden planski region za periodot 2010-2015 godina e:  Konkurenten planski region vo nacionalni i me|unarodni ramki {to se karakterizira so brz, dinami~en i odr`liv razvoj. Planskata dokumentacija e vo soglasnost, isto taka so:  Nacionalna strategija za razvojot na turizmot 2009 - 2013 godina (Vlada na R. Makedonija, 2009 godina);  Nacionalna strategija za upravuvawe so otpad na Republika Makedonija (2008 - 2020 godina). Implementacijata na planskata dokumentacija }e bide vo korelacija so lokalnite, regionalnite, nacionalnite i me|unarodni dokumenti so cel da bidat postignati celite i nivnite barawa.

1.3 Upotrebena metodologija

Pri podgotovkata na Izve{tajot za Strategiska ocena se kreira{e metodologija kompatibilna na karakteristikite na prostorot opfaten so planskiot dokument, planskata zada~a, dostapnite strategii i dokumenti. Pri sproveduvawe na postapkata etapno bea prevzemeni slednite ~ekori: – Primarno bea definirani celite za za{tita na `ivotnata sredina utvrdeni vo strate{kite dokumenti na lokalno, nacionalno i me|unarodno nivo; – Se ostvari sredba so pretstavnik na izrabotuva~ot na planskiot dokument i se realizira razgovor za celite na investicionite aktivnosti i sodr`inite koi }e bidat opfateni vo prostorot i nivnata razmestenost;

– Se napravi prvi~en uvid na sega{nite sostojbi vo ìvotnata sredina vo analiziraniot planski opfat, negovata okolina i po{iroko; – Podetalno se prou~ija sodrìnite {to se predvideni da se lociraat vo planskiot opfat, urbanisti~kiot proekt, kako i prostornata dokumentacija, namenata i kategorijata na zemji{teto; – Detalno se razgledaa tehni~kite re{enija predvideni za realizacija na proektnata zada~a; – Uvid na postojnata realizirana urbanisti~ka sostojba na podra~jeto definirano so planskiot opfat (bespravna gradba, soobra}aen pristap i sl.); – Sogleduvawe na mo`nite negativni vlijanija po ìvotnata sredina od realizacija na sodrìnite predvideni so urbanisti~kiot proekt; – Nadminuvawe na negativnite vlijanija po ìvotnata sredina od realizacija na sodrìnite predvideni so urbanisti~kiot proekt; – Predlagawe na preventivni i korektivni merki za ublaùvawe od negativnite vlijanija po ìvotnata sredina; – Vklu~uvawe i zapoznavawe na site zainteresirani strani vo procesot na izgotvuvawe na dokumentot i utvrduvawe na sostojbite vo ìvotnata sredina so realizacija na planot.

Pri izgotvuvawe na planskiot dokument koristena e stru~na literatura od ovaa oblast, EU Direktivite, nacionalnite strate{ki dokumenti, relevantna zakonska regulativa, me|unarodni dogovori, prostorni i urbanisti~ki planovi i drugi relevanti za izrabotka na dokumentot.

1.4 Zakonodavna ramka

Izve{tajot za Strategiska ocena na `ivotnata sredina za UP za s. Labuni{ta, op{tina Struga e izraboten soglasno postojnata zakonska regulativa vo `ivotnata sredina i prirodata vo Republika Makedonija:

Zakon za @ivotna sredina Zakon za `ivotna sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 53/05, 81/05, 24/07, 159/08, 83/09, 48/10, 124/10, 51/11, 123/12, 93/13, 187/13, 42/14, 44/15, 129/15, 192/15, 39/16 i 99/18).

Strategiska ocena na ìvotnata sredina 1. Uredba za kriteriumite vrz osnova na koi se donesuvaat odlukite dali opredeleni planski dokumenti bi moèle da imaat zna~itelno vlijanie vrz ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto („Sl. Vesnik na RM” br. 114/07); 2. Uredba za sodrìnata na izve{tajot za strategiska ocena na ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 153/07); 3. Uredba za strategiite i programite, vklu~uvaj}i gi i promenite na tie strategii, planovi i programi, za koi zadolìtelno se sproveduva postapka za ocena na nivnoto vlijanie vrz ìvotnata sredina i vrz ìvotot i zdravjeto na lu|eto („Sl. Vesnik na RM” br. 153/07 i 45/11); 4. Uredba za u~estvo na javnosta vo tekot na izrabotkata na propisi i drugi akti, kako i planovi i programi od oblasta na ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 147/08 i 45/11); 5. Pravilnik za formata, sodrìnata i obrazecot na Odlukata za sproveduvawe, odnosno nesproveduvawe na strategiska ocena i na formularite za potrebata od sproveduvawe, odnosno nesproveduvawe na strategiska ocena („Sl. Vesnik na RM” br. 122/11).

Za{tita na prirodata Zakon za za{tita na prirodata („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04, 14/06, 84/07, 35/10, 47/11, 148/11, 59/12, 13/13, 163/13, 41/14, 146/15, 63/16 i 113/18).

Zakon za kvalitet na ambientniot vozduh Zakon za kvalitet na ambientniot vozduh („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04, 92/07, 35/10, 47/11 i 100/12-pre~isten tekst, 10/15 i 146/15).

Zakon za urbano zelenilo („Sl. Vesnik na RM” br. 11/18).

Upravuvawe so otpadot Zakon za upravuvawe so otpadot („Sl. Vesnik na RM” br. 68/04, 71/04, 107/07, 102/08, 143/08, 124/10, 51/11, 123/12, 147/13, 163/13, 51/15, 146/15, 192/15 i 39/16).

Za{tita od bu~ava Zakon za za{tita od bu~ava vo `ivotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 79/07, 124/10, 47/11, 163/13 i 146/15).

Zakon za vodi („Sl. Vesnik na RM” br. 87/08, 6/09, 161/09, 83/10, 51/2011, 44/12, 23/13, 163/13, 180/14, 146/15 i 52/16).

Nacionalna strategija za upravuvawe so otpad (2008-2020) Nacionalen plan za upravuvawe so otpad (2009-2015)

Zakon za za{tita i spasuvawe Zakon za za{tita i spasuvawe („Sl. Vesnik na RM” br. 36/04, 49/04, 86/08, 124/10, 18/11, 41/14, 129/15, 71/16, 106/16 i 83/18).

Prostorno planirawe Prostoren plan na Republika Makedonija („Sl. Vesnik na RM” br. 39/04).

Zakon za prostorno i urbanisti~ko planirawe Zakon za prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 199/14, 44/15, 193/15, 31/16, 163/16, 64/18 и 168/18).

Pravilnik za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 142/15, 217/15, 222/15, 228/15, 35/16, 99/16, 134/16, 33/17 i 86/18). Pravilnikot za pobliska sodr`ina, razmer i na~in na grafi~ka obrabotka na urbanisti~ki planovi („Sl. Vesnik na RM” br. 142/15).

1.5 Institucionalna ramka

Zakonot za organizacija i rabota na organite na dràvnata uprava („Sl. Vesnik na RM” br. 58/00, 44/02, 82/08, 167/10 i 51/11) gi definira slednite nadle`nosti na Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe:  sledeweto na sostojbata na ìvotnata sredina;  za{titata na vodite, po~vata, florata, faunata, vozduhot i ozonskata obvivka od zagaduvawe;  za{titata od bu~ava, radijacija, za{titata na biodiverzitetot, geodiverzitetot, nacionalnite parkovi i za{titenite oblasti;  restavracijata na zagadenite delovi od ìvotnata sredina;  predlagaweto merki za tretman na cvrst otpad;  prostornoto planirawe;

 prostorniot informativen sistem;  nadzorot od negova nadle`nost i  vr{i i drugi raboti utvrdeni so zakon. Zakonot za organizacija i rabota na organite na dràvnata uprava vo ova nasoka na Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe mu dava klu~na uloga, vo procesot na kreirawe na politikata za za{tita na ìvotnata sredina. Odredeni nadle`nosti vo upravuvaweto so ìvotnata sredina imaat i drugi organi na dràvnata uprava i lokalnata samouprava kako {to se:  Ministerstvo za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo;  Ministerstvo za transport i vrski;  Institutot za javno zdravje;  Ministerstvo za zdravstvo;  Hidrometerolo{ki Zavod, i  Edinicite na lokalnata samouprava. Zna~ajna uloga vo procesot na donesuvaweto na zakonite od oblasta na ìvotnata sredina ima i Sobraniskata komisija za transport vrski i ekologija.

Vo procesot na Strategiska ocena na ìvotnata sredina, Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe ima odredeni nadle`nosti propi{ani so Zakonot za ìvotnata sredina, kako {to se:

 podgotovka na re{enie vo onie slu~ai vo koi ne se soglasuva so odlukata za sproveduvawe, odnosno nesproveduvawe na SOV@S ili so opredeleniot obem na SOV@S vo odlukata;  podgotovka na re{enie za soodvetnosta na izve{tajot na SOV@S za planskiot dokument, i  vospostavuvawe i aùrirawe na listata na eksperti za SOV@S. Organi na dràvnata uprava/edinicite na lokalna samouprava koi gi podgotvuvaat-usvojuvaat planskite dokumenti soglasno Zakonot za ìvotnata sredina imaat obvrska za:  podgotovka na izve{tajot za SOV@S;  objavuvawe na informacii za otpo~nuvaweto na podgotvuvaweto na planskite dokumenti i za u~estvo na javnosta vo procesot na konsultacii;  objavuvawe na informacii za nacrt planskiot dokument koj se podgotvuva i za predlog izve{tajot za SOV@S;  podgotovka na izve{tajot od konsultacijata so javnosta vrz osnova na dobienite komentari i mislewa od javnite konsultacii;  kompletirawe na izve{tajot za SOV@S i na planskite dokumenti so dobieni mislewa i komentari, i  monitoring na vlijanijata od implementacijata na planskiot dokument i vo slu~aj na negativni efekti i informirawe na M@SPP. Vo ovoj proces Ministerstvoto za nadvore{ni raboti e odgovorno za sproveduvawe na prekugrani~ni konsultacii za SOV@S vo odnos na dostavuvawe na izvestuvawe do sosednata dràva, koja moè da bide zasegnata od podgotovkata na planskiot dokument ili koga Republika Makedonija moè da bide zasegnata od podgotovka na planski dokument vo sosedna dràva.

1.6 Sodr`ina na Izve{tajot za strategiska ocena na `ivotnata sredina

Sproveduvaweto na Strategiskata ocena na ìvotnata sredina e interaktiven proces koj treba da se sprovede paralelno so razvojot na planot ili programata. Strategiskata ocena na ìvotnata sredina e proces za da se osigura deka zna~itelen efekt vrz ìvotnata sredina {to proizleguvaat od politiki, planovi i programi se identifikuvaat, ocenuvaat i namaluvaat. Vaèn instrument za da im se pomogne vo postignuvawe na odr`liv razvoj i kreirawe na politikata e Strategiskata ocena na ìvotnata sredina. Posebni beneficii vo Strategiskata ocena vklu~uvaat: – Poddr{ka na odr`liviot razvoj; – Da se podobrat dokazite kako dobra osnova za strate{kite odluki;

– Da se konsultiraat site zainteresirani strani vo procesot na izgotvuvawe na dokumentot i utvrduvawe na sostojbite vo ìvotnata sredina so realizacija na planot; – Da se naso~at na drugi procesi, kako {to se vlijanieto vrz ìvotnata sredina na ocenkite vrz oddelni razvojni proekti. Strategiskata ocena sledej}i gi odredbite za sodrìnata na ovoj Izve{taj, gi obrabotuva slednite sodrìni: – Karakteristiki na ìvotnata sredina vo oblastite koi bi bile zna~itelno zasegnati; – Problemi od oblastite koi se od posebno zna~ewe za ìvotnata sredina, a osobeno od aspekt na za{tita na divite ptici i habitatite; – Celite na za{tita na ìvotnata sredina, odredeni na nacionalno ili me|unarodno nivo, koi se relevantni za planskiot dokument i na~inot na koj ovie celi i site aspekti na ìvotnata sredina se zemeni vo predvid za vreme na nivnite podgotovki; – Verojatnite zna~ajni vlijanija vrz ìvotnata sredina vo celina, vklu~itelno i vrz biodiverzitetot, zdravjeto na lu|eto, florata, faunata, vodata, vozduhot, po~vata, klimatskite faktori, kulturnoto nasledstvo, pejsaòt i materijalnite pridobivki. Ovie vlijanija vklu~uvaat sekundarni, kratkoro~ni, dolgoro~ni, trajni i privremeno pozitivni i negativni efekti; – Rezime/kratok pregled na pri~inite na alternativite, opis za toa kako e napravena procenkata, vklu~uvaj}i gi site pote{kotii (kako {to se tehni~kite nedostatoci ili nedostigot na know-how) do koi se do{lo pri sobiraweto na potrebnite informacii; – Opis na predvidenite merki koi se odnesuvaat na monitoringot vo soglasnost so zakonskite obvrski; – Ne-tehni~ko rezime na informaciite dadeni vo soglasnost so barawata navedeni vo prethodnite to~ki.

1.7 Rezime

Re{enijata koi }e proizlezat od strategiskata ocena na vlijanieto na planskiot dokument UP za s. Labuni{ta, op{tina Struga, vrz `ivotnata sredina, }e bidat vmetnati vo planskata dokumentacija, zaradi {to istata e prifatliva za implementacija.

2. Pregled na planskiot dokument 2.1 Osnovi na planskiot dokument

Planskiot koncept e izraboten soglasno so usvoenata Planska programa, podatocite i informaciite dobieni pri analizite na predmetniot planski opfat, a uslovena od merkite za za{tita na ìvotnata sredina i prirodata, za{tita na kulturnoto nasledstvo i za{titata i spasuvaweto. Osnovna cel na ovoj plan e preku:  racionalno koristewe na zemji{teto;  po~ituvawe i valorizacija na kulturnoto i graditelskoto nasledstvo  maksimalno vklopuvawe ni infrastrukturata so terenot;  po~ituvawe i za{tita na pravoto na ~ovekot na rabota;  po~ituvawe i nadgraduvawe na pejsa`nite vrednosti;  oformuvawe kulturen pejsa`;  vgraduvawe propratni sodrìni na osnovnata namenska upotreba na zemji{teto; podignuvawe humanosta vo prostorot i nepre~eno dvièwe na hendikepiranite lica;  vgraduvawe na merki za za{tita na prirodata i ìvotnata sredina;  vgraduvawe merki za za{tita i spasuvawe;  po~ituvawe na zakonskite propisi, standardi i normativi vo planiraweto; Pojdovnata premisa na modelot e globalnata ekonomska paradigma postavena na principite i zakonitostite na pazarnata ekonomija, slobodna konkurencija, privatnata sopstvenost i vlijanijata na globalnite me|unarodni ekonomski tekovi, so respektirawe na odr`liviot razvoj i za{tita na ìvotnata sredina. Realizacijata na urbanisti~kiot plan }e ovozmoì otpo~nuvawe na kapitalni investicii za aktivirawe na pove}e funkcii predvideni so Planot, pred se infrastrukturni, koi }e imaat isklu~itelno zna~aen razvoen potencijal za unapreduvawe na lokalnata ekonomija preku ureduvawe na zemji{teto. Realizicijata na gradbite predvideni so predmetniot urbanisti~ki plan, }e predizvika ekonomski efekti vo neposrednoto opkruùvawe od aspekt na privlekuvawe na pogolemi investicii i zgolemuvawe na stepenot na uredenost na prostorot. Od lokaciski aspekt, idnite investicii vo planskite re{enija soglasno urbanisti~kiot plan se determinirani od konfiguracijata na terenot, od infrastrukturnite komponenti: soobra}ajna infrastruktura, vodovodnata, kanalizaciskata infrastruktura, elektro- energetskiot i telekomunikaciskite sistemi. Vakvite ekonomski vloùvawa treba da ovozmoàt produkcija na visoko-kvalitetni uslugi so cel zadovoluvawe na specifi~nite barawa i potrebi na idnite korisnici na prostorot.

2.2 Planski opfat 2.2.1 Geografska i geodetska mestopolo`ba

Od najsevernata to~ka na planskiot opfar, granicata na planskiot opfat se dviì kon istok spovpa|aj}i se so severnite granici na KO 92/2, KP 92/1 i KP 92/3, se dviì kon jug sovpa|aj}i se so isto~nite granici na KP 92/3, KP 94/1 i KP 103/1 i tuka stignuva do najisto~nata to~ka na planskiot opfat. Od najisto~nata to~ka na planskiot opfat, granicata na planskiot opfat se dviì vo juèn pravec po ju`nata granica na KP 103/1, se sovpa|a so isto~nite granici na KP 105/5, KP 105/3, KP 106, se sovpa|a so isto~nata granica na KP 110/2, se dviì po severnata granica na KP 112, se sovpa|a so isto~nata granica na KP 112, minuva niz KP 114, se dviì po ju`nata granica na KP 114, se dviì po zapadnata granica na KP 114, se sovpa|a so isto~nite granici na KP 116, 123/2, 121/8,129/2, minuva niz KP 127, minuva niz KP 136, se sovpa|a so isto~nite granici na KP 142/1, KP 143/1, se dviì po juju`nata granica na KP 143/1, se dviì po severnata granica na KP 314/1, se sovpa|a so isto~nite granici na KP 315, KO 317/1, se dviì po isto~nata granica na KP 317/1, se sovpa|a so severnata i isto~nata granica na KP 318, se sovpa|a so isto~nite granici na KP 319, KP 317/2, se sovpa|a so isto~nata i ju`nata granica na KP 322, se sovpa|a so isto~nite granica na KP 340, se dviì po isto~nata granica na KP 339, mminuva niz KP 734, se sovpa|a so isto~nata, ju`nata i zapadnata granica na KP 321/2, se dviì po isto~nata granica na KP 734, minuva niz KP 448, se sovpa|a so isto~nata granica na KP 462/, minuva niz KP 736, se dviì po isto~nata granica na KP 736, se sovpa|a so ju`nata granica na KP 442, se sovpa|a so isto~nata i ju`nata granica na KP 441/1, se dviì po ju`nata granica na KP 445/4, se dviì po isto~nata granica na KP 506/1, se sovpa|a so isto~nata granica na KP 506/1, se dviì po isto~nata granica na KP 506/1, se sovpa|a so isto~nata i ju`nata granica na KP 506/2, se dviì po isto~nata granica na KP 737, se sovpa|a so isto~nata i ju`nata granica na KP 519, se dviì po isto~nata granica na KP 737, dviì kon istok i se sovpa|a so severnite granici na KP 526/5, KP 526/3, KP 526/6, KP 526/8, KP 526/10, se spu{ta kon jug sovpa|aj}i se so isto~nite granici na KP 526/10, KP 526/2, KP 526/9, KP 526/7, se dviì kon istok po severnata granica na KP 527, se sovpa|a so severnata, isto~nata i ju`nata granica na KP 534, se sovpa|a so isto~nite granici na KP 528/9, KO 528/12, KP 528/13, se sovpa|a so ju`nite granici na KP 528/13, KP 528, KP 528/15, KP 528, KP 528/26, se sovpa|a so isto~nite na KP 528/5, KP 528/16, KP 593/4, se sovpa|a so severnite granici na KP 593/1, KP 600/34, KP 600/17, se spu{ta kon jug i se sovpa|a so isto~nite granici na KP 600/17, KP 600/26, KP 600/27, KP 600/28, KP 600/29, KP 600/22, KP 599, minuva niz KP 596/17, se sovpa|a so isto~nata granica na KP 596/15, se sovpa|a so ju`nite granici na KP 596/15, KP 596/14, KP 596/14, se sovpa|a so isto~nite granici na KP 596/6, KP 596/4, se sovpa|a so ju`nite granici na KP 596/5, KP 596/2, se spu{ta kon jug i se sovpa|a so isto~nite granici na KP 602/1, KP 602/8,

KP 602/9, KP 603, se dviì kon zapad sovpa|aj}i se so ju`nata granica na KP 603 i tuka stignuva do najju`nata to~ka na planskiot opfat. Od najju`nata to~ka na planskiot opfat, granicata na planskiot opfat se dviì kon sever i se dviì po zapadnata granica na KP 602/7, minuva niz KP 737, se dviì po zapadnata granica na KP 737, se sovpa|a so ju`nata granica na KP 570/4, KP 554/1, se sovpa|a so zapadnata granica na KP 554, se dviì po ju`nata granica na KP 555, se sovpa|a so zapadnata granica na KP 555, minuva niz KP 556, se sovpa|a so severnata granica na KP 553/2, dviì po zapadnata granica na KP 737, minuva niz KP 552/2, se dviì po severnata granica se dviì po isto~nata granica na KP 737, se dviì vo zapaden pravec i se dviì po ju`nata i zapadnata granica na KP 503, se sovpa|a so zapadnata granica na KP 502, se sovpa|a so ju`nata granica na KP 498/1, minuva niz KP 439/1, se dviì kon sever po zapadnata granica na KP 733/1, se sovpa|a so zapadnata granica na KP 407/1, minuva niz KP 408/1 i KP 732, se dviì po ju`nata i zapadnata granica na KP 177 i tuka stignuva do najzapadnata to~ka na planskiot opfat. Od najzapadnata to~ka na planskiot opfat, granicata na planskiot opfat se dviì so zapadnata granica na KP 177, se sovpa|a so severnata granica na KP 177, se dviì po zapadnata i se sovpa|a so severnata granica na KP 172/2, se sovpa|a so severnata granica na KP 212, se dviì po zapadnata granica na KP 213, se sovpa|a so zapadnata granica na KP 217, minuva niz KP 164, se sovpa|a so zapadnite granici na KP 163/1, KP 162, KP 161, se dviì kon istok i minuva niz KP 725/2, se dviì po nejzinata isto~nata granica, se sovpa|a so severnite granici na KP 157, KP 156, se sovpa|a so isto~nata granica na KP 156, se dviì po severnata granica na KP 728, se dviì po zapadnata granica na KP 132, se dviì po ju`nata granica na KP 133, se sovpa|a so zapadnata i severnata granica na KP 133, se dviì po severnata granica na KP 132, se sovpa|a so zapadnata i severnata granica na KP 84/2, se dviì po zapadnata granica na KP 121/5, se sovpa|a so zapadnite granici na KP 121/4, 121/3, KP 121/2, KP 121/1, KP 119, se sovpa|a so severnata granica na KP 119, se dviì po severnata granica na KP 120, se sovpa|a so zapadnata granica na KP 117/2, se sovpa|a so severnata granica na KP 117/2, se sovpa|a so zapadnata granica na KP 101/2, se dviì po ju`nata granica na KP 98/7 i KP 98/1, se sovpa|a so zapadnata granica na KP 98/1 KP 89/10, KP 89/11, se dviì kon istok sovpa|aj}i se so severnite granici na KP 89/11, KP 89/1, KP 89/2, KP 89/3, KP 89/4, KP 89/5, KP 89/6, KP 89/7, KP 89/8, KP 89/9, KP 90, KP 91/1 i tuka stignuva do najsevernata to~ka na planskiot opfat. Povr{inata na planskiot opfat vo ramki na opi{anite granici iznesuva 180,35 ha.

2.2.2 Namena na upotreba na zemji{teto

Sintezen plan za UP za s. Labuni{ta, op{tina Struga

3.Kratok opis i obrazlo`enie na planskite re{enija za izgradba na komunalna i soobra}ajna infrastruktura

3.1 Komunalna infrastruktura

Soobra}aen plan Planiraweto na uli~nata mreà vo planskiot opfat na Urbanisti~ki plan za selo Labuni{ta, op{tina Struga e izvr{eno vrz osnova na aktuelnata zakonska i podzakonska regulativa i postojnata sostojba, odnosno izgradniot gradeèn fond, i izgradenata soobra}ajna patna infrastruktura. Soobra}ajnata infrastruktura vo lokalitetot ja so~inuvaat: PRIMARNA SOOBRA]AJNA MRE@A: - magistralna ulica niz naseleno mesto - selo - ul. 1. SEKUNDARNA SOOBRA]AJNA MRE@A: - servisni ulici ul. 2, ul. 3, ul. 4, ul. 5, ul. 6. - stanbeni ulici ul. 7,ul. 8, ul. 9,ul. 10, ul. 11,ul. 12,ul. 13, ul. 14. Regionalniot pat R1208 - (Ohrid - vrska so R1301 - Podmoqe- vrska so A3 - Struga - Rado`da) pretstavuva glavna oska na povrzuvawe na naselenoto mesto - selo Kali{ta na sever so grad Struga i na jugozapad so selo Rado`da. Vo ramki na planskiot opfat istiot ima tretman na primarna soobra}ajnica, odnosno na magistralna ulica niz naseleno mesto - selo. Profilot na ulicata (ul. 1) pokraj kolovoz so {irina od vkupno 6.5m, sodrì i dva trotoari od po 2m. Vkupnata {irina na profilot iznesuva 10.5 m.

Stacionaren soobra}aj Re{avaweto na stacionarniot soobra}aj, odnosno parkiraweto na motornite vozila vo ramkite na planskiot opfat zavisi od defininiranata namena na zemji{teto i se utvrduva soglasno normativite od ~len 58 i ~len 59 od Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 142/15, 217/15, 222/15, 228/15, 35/16, 99/16, 134/16, 33/17 i 86/18). Za grade`nite parceli parkiraweto e predvideno da se re{ava vo ramkite na sekoja grade`na parcela pooddelno, nadzemno ili podzemno. Parkirawe na javni parking prostori e mo`no edinstveno dokolku se obezbedat javni parking prostori na nivo na blok so prethodna razrabotka na urbanisti~kiot plan za selo pri {to }e se utvrdi to~niot broj na parking mesta koj se obezbeduva na javnite parkinzi i za ~ii potrebi, odnosno, za koi grade`ni parceli se odnesuvaat. Brojot na potrebni parking mesta zavisi i od izborot na kompatibilnite nameni vo grade`nata parcela koi treba da se zemat vo

36 predvid pri izrabotka na proektnata dokumentacija za gradbite, vrz osnova na koja se izdava odobrenie za gradewe. Osnoven uslov za izgradba na planiranata povr{ina za gradewe, maksimalna visina i katnost e obezbeduvawe na potrebniot broj na parking mesta.

Hidrotehni~ka infrastruktura Planiraniot razvoj za vodosnabduvawe i odvodnuvawe na fekalnite otpadni i atmosferski vodi vo planskiot opfat na Urbanisti~ki plan za selo Labuni{ta, Op{tina Struga, se bazira na podatocite za postojnata mre`a dobieni od nadle`nite institucii, nasokite i zaklu~nite sogleduvawa od Uslovite za planirawe na prostorot koi proizleguvaat od Prostorniot plan na Republika Makedonija i analizata na mo`nostite i prirodata na terenot vo ramki na planskiot opfat.

Vodosnabduvawe

Atmosferska kanalizacija

Za planskiot opfat nema podatoci za postoe~ka vodovodna mreà. Ne se dozvoluva prekumerna eksploatacija na podzemnite vodi poradi {to bi do{lo do poremetuvawe na reìmot na podzemnite vodi. Isto taka, potrebni se ispituvawa so koi }e se utvrdi kvalitetot na vodata, odnosno dali fizi~ko - hemiskite i bakteriolo{kite karakteristiki na vodata odgovaraat na zakonskite propisi i normi. Dinamikata na koristeweto mora da bide usoglasena so baraweto za dolgoro~na eksploatacija, bez vlo{uvawe na kvalitetot i da se bazira na izvr{eni hidrogeolo{ki ispituvawa i eksploatacioni istra`ni raboti so koi }e se definira reìmot na hranewe na bunarite i }e se utvrdi nivnata izda{nost i kapacitet.

Odveduvawe na otpadni i atmosferski vodi Vo ramki na planskiot opfat na selo Labuni{ta ne postoi izvedena fekalna i atmosferska kanalizacija. Za prifa}awe i odvodnuvawe na otpadnite vodi se predviduva izgradba na sistem na fekalna kanalizacija so pre~istitelna stanica, a za odveduvawe na atmosferskite vodi se predviduva izgradba na sistem na atmosferska kanalizacija.

Fekalnata i atmosferskata kanalizacija se so trasi vo koridorite na soobra}ajnicite i gi sledat podol`nite padovi na planiranite ulici. Tehni~kite detali }e se re{avaat vo sledna faza so osnovni proekti i proekti za infrastruktura. Fekalnata kanalizacija zavr{uva vo planirana pre~istitelna stanica nadvor od opfatot na selo Labuni{ta.

Tehni~koto re{enie za povrzuvawe na kanalizacionata mreà nadvor od planskiot opfat karakteristiki }e bidat tretirani so Proekti za infrastruktura i Osnovni proekti so ogled na toa {to pravnoto dejstvo na ovoj UPS e isklu~ivo vo ramki na granicite na planskiot opfat. Minimalniot profil koj e usvoen za novoplaniranite kraci na fekalna kanalizacija e F250. Za atmosferskata kanalizacija usvoen e minimalen presek od F300. Otpadnite vodi se prifateni od fekalnata kanalizaciona mreà se ispu{taat vo sistemot. Pritoa, kvalitetot na otpadnata voda mora da bide vo soglasnost so Uredbata za kategorizacija na vodotecite, ezerata, akumulaciite i podzemnite vodi, odnosno kvalitetot na otpadnata voda ne smee da bide ponizok od kvaltitetot na recipientot. Povrzuvaweto na korisnicite so infrastrukturnata kanalizaciona mreà za odveduvawe na otpadnite vodi se predviduva da se izvede preku priklu~na {ahta (armiranobetonska, so propisen kapak na otvorot), postavena na presekot so osovinata na primarniot odvoden kanal. Trasite na komunalnata hidrotehni~ka infrastruktura za planskiot opfat na Urbanisti~ki plan za selo Labuni{ta, op{tina Struga, se planirani na zemji{te za op{ta upotreba.

Elektro-energetska infrastruktura So Urbanisti~ki plan za selo Labuni{ta, Op{tina Struga, so povr{ina na planski opfat od 180,35 ha, analizirana e elektro-energetskata mre`a za planski period od 2019 do 2029 godina. Potrebite za elektri~na mo}nost vo planskiot opfat se definirani so koristewe na slednite koeficienti: - A - domuvawe: 1 kW/`itel - B - komercijalni i delovni nameni: 193 kW/ha - V - javni institucii: 193 kW/ha - G - proizvodstvo, distribucija i servisi: 293 kW/ha - D - zelenilo, sport, rekreacija i memorijalni prostori: 15 kW/ha - E - infrastruktura: 15 kW/ha

Potrebite za elektri~na mo}nost vo ramki na planskiot opfat za planski period od 2019 do 2019 godina iznesuvaat 14959,73 kW. Spored podatocite dobieni od AD MEPSO, niz planskiot opfat pominuva postoe~ki 110kV dalekovod, pri razrabotka na urbanisti~kiot plan za selo Labuni{ta, e predviden za{titen pojas od 12m levo i desno od osovinata na dalekuvodot.

Elektronska komunikaciska infrastruktura Spored podatocite dobieni od Makedonski Telekom AD - Skopje i Agencijata za elektronski komunikacii vo ramki na planskiot opfat pominuvaat trasi na telefonski instalacii: bakarni kabli i opti~ki kabli. So cel da se opsluàt povr{inite koi za prv pat se tema na urbanizacija so ovoj plan, planirana e i nova elektronska komunikaciska mreà koja se nadovrzuva so postojnata. Telekomunikaciskite koridori za novata infrastruktura se planirani da se postavuvaat vo povr{inite na trotoarite. Razvojot na telefonskata mreà se planira da se izvede prete`no kako kablovska vodena vo zemjeni rovovi i delumno vo telefonska kanalizacija do sobirno raspredelitelni ormani so definiran manipulativen prostor so dimenzii 1,0m h 0,5m. Brojot i mestopolo`bata na ovie infrastrukturni objekti }e bide definirana soglasno razvojnite potrebi na mreàta, vo koridorot na trotoarot ili nadvor od koridorot na trotoarot (vo zavisnost od konkretnata situacija i uslovi na terenot), a vo sorabotka so stru~nite slu`bi na nadle`nata institucija. Priklu~okot na site telefonski pretplatni~ki mesta }e bide vo najbliskata avtomatska digitalna centrala. Brojot na potrebnite linii }e bide definiran vo narednata faza i istiot ne e limitira~ki.

4.Karakteristiki na prostorot i sega{na sostojba so `ivotnata sredina 4.1 Karakteristiki na prostorot

Na krajniot jugo-zapad od Republika Makedonija se protega Ohridsko- Stru{kata kotlina, smestena pome|u planinite Jablanica, Beli~ka Planina i Mokra na zapad; Gali~ica, Petrina, Pla}enska i Ilienska Planina na istok; Stogovo i nejziniot ogranok Karaorman na sever i rid~estiot predel Gora na jug. Kotlinata zafa}a povr{ina od 103.407 ha. Struga se nao|a na 698 m nadmorska viso~ina.

4.1.1 Soobra}ajna povrzanost

Iako, opkolena so visoki planini, Struga, odnosno Ohridsko- Stru{kata kotlina e dobro povrzana so sosednite oblasti i voedno dobro pristapna. Od Skopje do Struga moè da se pristigne preku Ki~evo i preku Bitola - Resen - Ohrid na severo-zapad soobra}ajno povrzana so Debarskata Kotlina. Na zapad preku prevalecot ]afasan i dolinata na [kumba e povrzana so Albanija. Vo blizina na op{tina Struga se nao|a i Internacionalen aerodrom. Struga se nao|a vo jugo-zapadniot del na Republika Makedonija i e povrzana so soobra}ajniot sistem na dràvata preku razvien sistem na patni mreì. Op{tinata e povrzana so patnite pravci prema vnatre{nosta so Ohrid, Debar i kon R. Albanija grani~niot premin ]afasan. Site selski 41 naselbi se povrzani so gradot, pogolemiot del se so asfaltirani lokalni pati{ta, a ostanatite se neasfaltirani zemjeni pati{ta (Malesija i Drimkol). Grade`nite zafati se izvedeni pred podolg vremenski period i istite se so nedovolna {irina na kolovozot i vo golema mera o{teteni.

4.1.2 Reqefni uslovi, naklon i ekspozicija na terenot

Smestena e vo podno`jeto na planinata Jablanica, vo Ohridsko- Stru{kata kotlina, na severniot breg od Ohridskoto Ezero, neposredno na mestoto kade se izliva rekata Crn Drim od Ohridskoto ezero. Se smeta deka u{te od staro vreme postoela mala naselba pod imeto Enhalon, od staro gr~kiot zbor {to vo prevod zna~i jagula. Podocna naselbata go dobiva imeto Struga, {to zna~i re~en rakav, pritoka i toa na mesto za ribolov. Stru{kata op{tina zafa}a povr{ina od 5073 ha ili 1/3 od vkupnata bregova linija na ezeroto t.e. polovina od vkupnata povr{ina na kotlinata. Na ovaa povr{ina se nao|a gradot Struga i 50 naseleni mesta (Misle{evo, Draslajca, Moroi{ta, Lo`ani, Bixevo, Vrani{ta, Dolna Belica, Zagra~ani, Kali{ta, Mali Vlaj, Radoli{ta, Rado`da, Frangovo, [um, Oktisi, Vi{ni, Gorna Belica, Drenok, Modri~, Globo~ica, Lukovo, Nerezi, Bezevo, Jablanica, Lakaica, Priskup{tina, Burinec, Zb`di, Lokov, Prisovjani, R'`anovo, Selci, Br~evo, Bogojci, Toska, Delogo`di, Koro{i{ta, Livada, Mislode`da, NovoSelo, Poum, Xepin, Borovec, Labuni{ta, Podgorci, Ta{maruni{ta, Vele{ta, Gorno Tate{i, Dolno Tate{i, Dobovjani).

Ohridskoto podra~je ja preìvealo ezerskata faza. Ezerskiot basen vo namalen obem se zadràl i do deneska. Iako so splasnuvaweto ezeroto e dosta namaleno se u{te e vo poln ìvot. Pri~ina za toa e toneweto na grebenot {to prodolùva i deneska, a so {to moè da se objasni golemata dlabo~ina na ezeroto (286 m) poradi {to e edno od najdlabokite ezera vo Evropa. Reqefnite karakteristiki vlijaat vrz teritorijalniot raspored na naselbite, sodrìnite i dejnostite vo niv, proektiraweto na soobra}ajnicite, rasporedot na pejsaòt, razmestenosta na rastitelnite zaednici, pa zatoa pri planiraweto na prostorot treba da se ima predvid zna~eweto na reqefot vo celina.

4.1.3 Seizmolo{ki karakteristiki na terenot

Teritorijata na Stru{ko-Ohridskiot region po svoite seizmi~ki geolo{ki i in`enersko geolo{ki svojstva e dosta heterogena. Taa se nao|a vo zonata na aktivno dejstvo na zemjotresi. Krajbre`niot prostor na Ohridskata kotlina e vo sostav na seizmi~ka aktivnost na regionalniot rased na zapadnata padina na Gali~ica, kako i na seizmi~ki dejstva od lokalnite i podale~nite epicentralni `ari{ta (Prespa, Bitola, Ki~evo, Elbasan - Libra`di, Berti, Kor~a i dr.) koi imaat vlijanie na ovoj prostor, so intenzitet na zemjotresi od 7-9° po MCS skala. Krajbre`niot prostor e seizmi~ki najaktiven vo ju`niot del, a oslabuva kon sever. Maksimalniot intenzitet iznesuva 9° za jugozapadniot i 8° po MCS za isto~niot i

43 severoisto~niot del. Vo sklop na ovoj seizmi~ki region zonata na ezeroto se karakterizira so pojava na silni i slabi zemjotresi so sopstveno lokalno `ari{te. Spored izvr{enite presmetki i makro seizmi~kata reonizacija se pretpostavuva deka vo ovoj prostor mo`ni se zemjotresi so maksimalen intenzitet od 10° vo jugoisto~niot i 9° po MCS skalata vo isto~niot i severoisto~niot krajbre`en del, poradi {to se prepora~uva pri planiraweto na grade`nite aktivnosti da se predvidi soodvetna seizmi~ka za{tita.

4.1.4 Hidrotehni~ka struktura

Na teritorijata na Ohridsko•- Stru{kata kotlina se sre}avaat pove}e vidovi vodi. Edni se podzemni vodi, izvori i vrutoci, drugi prote~ni vodi, a treti prirodni (tektonski i ledni~ki) i ve{ta~ki ezera.

Ohridskoto Ezero e smesteno vo Ohridskata kotlina me|u varovitata Gali~ica na istok i Jablani~ka i Mokra Planina na zapad. Dene{nato nivo na ezeroto se nao|a na 695 nadmorska viso~ina, odnosno ponisko od prvobitnoto za 265 metri. Ezeroto ima izdol`ena forma. Najdolgo e vo pravec sever - jug, od Struga do Sv. Naum. Okolu 40% od povr{inata na dnoto na ezeroto se nao|a pod 200 m dlabo~ina. Ezeroto se snabduva so voda preku podzemnite kanali niz Gali~ica od vodite na Prespansko Ezero. Najbrojnite i najbogatite izvori (okolu 80 izvori) se nao|aat me|u Sv. Naum R. Makedonija i Tu{emi{ta, R. Albanija, na dol`ina od 5 km.

Vo basenot na Ohridskoto Ezero ima okolu 50 milijardi m3 voda, a ezeroto ima povr{ina od 348 km2. Rekata Crn Drim e edinstveniot istek na Ezeroto. Crn Drim e regulator na nivoto na vodata vo ezeroto. Vo dolinata na Ohridsko Ezero ima dve ve{ta~ki ezera: Globo~ica i Debarsko ezero. Od drugite hidrografski resursi pogolemo zna~ewe imaat: Crn Drim, Sateska, Globo~i~koto Ezero, Glacijalnite ezera na planinata Jablanica, Gorno Beli~kite i Vev~anskite izvori i vreloto [um.

4.1.5 Klimatski i mikroklimatski uslovi na regionot

Spored geografskata polo`ba na Struga, klimata, odnosno temperaturite, moème slobodno da kaème deka Struga ima suptropska klima, no vlijanije ima so svoite vozdu{ni strui i kontinetalnata klima. Zaokruèna so planinski predeli na zapad se nao|a Jablanica, na severo•istok Karaorman i na jugo-istok Gali~ica, kako i otvorenosta na Stru{koto Pole po dolinata na rekata Crni Drim i Sateska kon sever, uslovile poniski godi{ni temperaturi.

Maksimalnite vozdu{ni temperaturi vo mesecite juli i avgust mo`at da variraat od 280C - 330C. Vo letnata sezona, odnosno mesecite juli i avgust, temperaturata na vodata mo`e da dostigne duri 26,40C. Prose~niot broj na denovi so letna temperatura na vozduhot povisoka od 25 stepeni i na povr{inskiot del na vodata od ezeroto od 20 stepeni, iznesuva od 73-78 denovi, so najgolem intenzitet vo juli i avgust. Vo zimskiot period od godinata sredno mese~nite temperaturi se nad nulata. 45

Vo planiskite delovi nad 1600 mnv temperaturite poniski od 0 stepeni zapo~nuvaat od dekemvri do krajot na mart. Insolacijata vo Struga i stru{kiot region e mo{ne visoka. Vo razli~nite godi{ni periodi Struga ima razli~en son~ev sjaj. Taka na primer, od mesec dekemvri do mesec avgust son~eviot sjaj e podolg, a obratno e od mesec avgust do mesec dekemvri. Vo mesecite juli i avgust prose~nata insolacija stignuva od 10 do 12 ~asa, so {to pozitivno vlijae vo op{tata klima na gradot Struga. Statisti~kite podatoci poka`uvat deka vo Struga i stru{kata kotlina obla~nosta e najgolema vo dekemvri i iznesuva do 7,2 ~asa, a najmala vo avgust koga se spu{ta 1,4 ~asa. Vrne`ite od do`d vo Stru{kata kotlina se siroma{ni. Prose~nata koli~ina na do`d iznesuva 600-700 mm, a na okolnite planini dostignuva od 2000-2500 mm do`d. Toj primer e planinata Jablanica. Vo stru{kata kotlina godi{no ima 96 vrne`livi denovi vo godinata, so minimum na letnite meseci.

Geografskata polo`ba na Struga, otvorenosta na stru{kata kotlina, planinite okolu gradot kako i blizinata na ezeroto, ovozmo`uvaat vo Struga da duva vetar od site strani. Vetrovite se delat na postojani i lokalni. Vo postojanite vetrovi spa|aat vetrovite {to doa|aat od jug i od sever. Vetrovite od sever obi~no doa|aat po dolinata od rekata Crn Drim i nosat sve`ina, gi ima niz celiot period na godinata, no naj~esto vo zima. Ju`niot veter duva obi~no vo mart i april, a po•retko vo maj. Ju`niot veter e pogoden za lov na jagula, pla{ici, grunec. Lokalnite vetrovi se proizvod na neednakvoto zagrevawe na kopnoto i ezerskata vodena masa. Karakteristi~en veter za Ohridskoto Ezero e veterot Strmec. Doa|a od

46 okolnite planini i zatoa e studen, duva preku cela no} do izgrejsonce so tivok veter i poln bran. Analizata na klimatskite scenarija pokaùva deka srednogodi{nata temperaturata vo ovaa refugijalna zona za 50 godini }e se poka~i vo prosek za 2,0oC. Pri toa zimskite temperaturi }e se zgolemat re~isi isto kako prosekot (2,0 za 50 godini), {to vaì i za letnite sezoni. Godi{nite sumi na vrneì }e se namalat za 3% (50 godini). Pri toa vrneìte }e se namalat samo vo tek na letnata, proletnata i esenskata sezona, dodeka zimskite vrneì }e se zgolemat. Vrneìte vo jugozapadniot region nema da se namalat zna~itelno kako vo centralnite i ju`nite delovi na Makedonija. Ovoj region se karakterizira i so najmali temperaturni promeni vo odnos na cela Makedonija, {to ukaùva na zna~eweto na ezerata vo regulirawe na temperaturata vo regionot. Klimatskite priliki, poradi prisustvoto na Ohridskoto i Prespanskoto Ezero, kako i klisurata na Crn Drim se prili~no konstantni. Pod vlijanie na regionalnite klimatski promeni vo Ohridsko-prespanskata refugijalna zona }e nastanat zna~itelni promeni vo vertikalniot gradient na faunata so razli~na biogeografska pripadnost. Pri toa, najgolemi pomestuvawa se o~ekuvaat vo odnos na mediteranskata fauna, koja }e izvr{i silen prodor na terenite so pomala nadmorska viso~ina.

4.1.6 Naselenie

Spored podatocite od Popisot na naselenie sproveden 2002 godina, vo op{tina Struga imalo 63376 ìteli. Stapkata na natalitetot vo 2004 godina e 10,2% (na 1000 ìteli), a stapkata na op{tiot mortalitet iznesuva 7,5% (na 1000 ìteli). Stapkata na smrtnost kaj doen~iwata iznesuva 10,6‰ promili. Prirodniot prirast vo brojka e 101, vo promili e 2,7. So ovie podatoci op{tinata e pod prosekot na Republikata.

Migracionoto saldo vo 2004 godina e 6. Priotoa, kako doseleni se registrirani vkupno 223 lica, od koi 152 se doseleni gra|ani vo ramki na RM. Karakteristi~no e deka od vkupno otselenite gra|ani najgolem broj (113) se od `enski pol, a naj~estite pri~ini za preseluvawe se sklu~uvaweto brak.

Strukturata po pol za op{tina Struga e 31743 (50%) `eni i 31633 (50%) ma`i. Prose~nata starost na naselenieto, spored Popisot od 2002 godina, iznesuva 33,1 godini. U~estvoto na mlado naselenie do 20 godi{na vozrast iznesuva 36,2%, najgolemo u~estvo vo vkupnoto naselenie ima naselenieto so starost pod 40 godini 67,2%, dodeka procentot na naselenie nad 60 godini e 11.7%.

4.1.7 Stopanstvo

Spored poslednite lokalni statistiki op{tina Struga vo 1995 godina u~estvuvala vo op{testveniot proizvod na Republikata so 1,4%, dodeka po ìtel ostvaruvala 43,5% od prosekot na Republikata. Zna~i, vo po~etokot na devedesetite godini od minatiot vek (po~etniot period na tranzicijata) strukturata na ekonomijata bila sledna: industrijata i rudarstvoto 46%, zemjodelstvoto i ribarstvoto so 18%, grade`ni{tvoto so 2,7%, trgovijata so 14,8%, ugostitelstvoto i turizmot so 7,1%, zanaet~istvoto i li~nite uslugi so 2,2%, stanbeno-komunalnata dejnost so 4, 4%, zdravstvoto i socijalnata za{tita so 1, 5 i site ostanati oblasti so 3, 3%. Denes, vo nedostig na lokalni ekonomski statistiki, grubi ocenki moàt da se pravat samo vrz osnova na komparacii na osnovnite ekonomski pokazateli vo odnos na nacionalnata ekonomija i regionot na koj pripa|a op{tinata. Taka, prose~nata stapka na rast na BDP za periodot 1998-2002 godina za Republikata iznesuva samo 5,2%, a za regionot vo koj pripa|a op{tinata (Jugo-zapaden region) rastot iznesuva samo 2,8%. Isto taka, za regionot, BDP po ìtel iznesuva 4192 amerikanski dolari i kako takov e ponizok od prosekot na zemjata za 39%, {to e osobeno zna~ajno prose~nata godi{na stapka na dodadena vrednost od ne•finansiskiot sektor vo periodot 1998-2002 godina e negativna i iznesuva•1,1% vo sporedba so republi~kiot prosek od 3%. Poegzaktni analizi za lokalnata ekonomija moàt da se vr{at samo vrz baza na podatocite za brojot na delovnite subjekti spored vidot i sektorite na dejnost i spored podatocite za vrabotenosta vo op{tinata.

4.1.8 Hidrotehni~ka infrastruktura

Na teritorijata na op{tina Struga ima edna HEC Globo~ica koja e sostaven del na Akcionersko Dru{tvo za proizvodstvo na elektri~na energija vo dr`avna sopstvenost Elektrani na Makedonija Skopje. Osnovna dejnost na podru`nicata e proizvodstvo na elektri~na energija. HEC Globo~ica e izgradena vo periodot 1961-1965 godina i gi koristi vodite od slivot na rekata Crn Drim preku akumulacijata Globo~ica. Ma{inskata zgrada vo koja se smesteni agregatite, komandnata prostorija, pomo{nite pogoni i razvodnite postrojki se nao|a na okolu 30 km od Struga.

Vodosnabduvawe Vodosnabduvaweto na gra|anite na op{tina Struga, odveduvaweto na urbanite i industriskite vodi i pre~istuvawe na tie vodi vo pre~istitelna stanica za otpadni vodi gi vr{i me|u-op{tinskoto Javno Pretprijatie Proakva. Vkupnata dolìna na vodovodnata mreà iznesuva 120.000 m i 8 rezervoari so vkupna zapremnina od 2.210 m3. Snabduvaweto so voda se vr{i so zafa}awe na pove}e izvori smesteni vo pazuvite na planinata Jablanica. Ovie izvori raspolagaat so zdrava i kvalitetna voda za piewe. Za sanitarnata ispravnost na vodata se griì ekipa na Proakva koja vr{i permanentna dezinfekcija na vodata so gasovit i te~en hlor. Kontrola na ispravnosta na vodata za piewe vr{i Republi~kiot zavod za zdravstvena za{tita od Ohrid.

4.1.9 Kulturno nasledstvo

Kako najzna~ajni vo grupata na antropogenite turisti~ki motivi se kulturno-istoriskite turisti~ki motivi. Za kulturnata istorija na Struga i Stru{ko se sretnuvaat tragi u{te od neolitot. Otkrienite arteofakti vo krajbeìeto na rekata Drim i na samoto krajbreìe na ezeroto, pokaùvat deka od neolit navamu Struga bila naselba. Od podocne`niot period, za gr~ko-rimskata epoha podatocite pokaùvat deka vo Struga i Stru{ko se razvivalo intenziven kulturen ìvot odbeleàn so ostatoci na delovi od poznatata Rimska trgovska komunikacija Via Ignacija. Od ranohristijanskiot period od posebno zna~awe se bazilikite vo s. Radoli{ta i s. Oktisi, a od predrimskiot period nekropolata vo s. Delogo`da. Interesni i dosta retki se i pe{terskite crkvi koi gi ima vo Stru{kiot region. Kulturniot ìvot koi se odvival vo turskiot period isto taka ostavil svoi tragi vo Struga i Stru{ko. Vo Struga ima islamski svetovni i religiozni arhitektonski gradbi, izgradeni za vreme na Otomanskata Imperija vo Makedonija. Vo grupata na kulturno - istoriski motivi pokraj spomenative, treba da se spomenat i spomenicite na kulturata i spomen obele`jata, instituciite od oblasta na kulturata, muzeite, galeriite, kulturnite manifestacii, literaturnite, muzi~kite i umetni~kite tvorbi. Pri Centarot za kultura Bra}a Miladinovci vo Struga raboti i Narodnata Biblioteka Bra}a Miladinovci. Zna~ajni kulturni institucii se Spomen ku}ata na Bra}ata Miladinovci, Umetni~kata galerija na Vangel Koxoman, Prirodno Nau~niot Muzej Dr. Nikola Nezlobinski. Najpoznata manifestacija e Svetskiot festival Stru{ki Ve~eri na poezijata koj tradicionalno se odrùva sekoja godina od 25-29 avgust.

Negovite po~etoci se od 1961 godina po povod 100 godi{ninata od smrtta na Bra}ata Miladinovci koga e izdaden i nivniot Zbornik. Od ostanatite kulturni manifestacii pozna~ajni se: Stru{ka Muzi~ka esen, Revija na narodni nosii, Kengejeho, Gocevi denovi, Makedonski Duhovni Konaci koi tradicionalno se odr`uvaat sekoja godina. Podra~jeto na katastarskata op{tina Labuni{ta, koe e predmet na analiza ima evidentiran nedvi`nen spomenik na kulturata: 1. Arheolo{ki lokalitet Gradi{te-Kale, s. Labuni{ta, sreden vek, utvrduvawe.

4.2 Opis na sega{nata sostojba so `ivotnata sredina vo planskiot opfat

Osnoven preduslov za identifikacija na problemite so ìvotnata sredina i postavuvawe na strate{ki celi za nadminuvawe i unapreduvawe na istite e identifikacijata i ocenata na sega{nata sostojba so mediumi na ìvotnata sredina (vozduh, voda, otpad, po~va, biodiverzitet, bu~ava), kako i so koristeweto na zemji{teto i prirodnite resursi vo op{tinata. So ogled na toa {to vo planiraniot prostor do sega ne se vr{eni merewa, sledewa i istraùvawa na osnovnite vitalni komponenti vozduhot, vodata, tloto, bu~avata i tvrdiot otpadok, poremetuvawata vo ekosistemot vo celost ne moàt da se otkrijat, a ocenkata za sostojbite proizleguva isklu~ivo od dejstuvaweto na ~ovekot i negovite aktivnosti vo ovoj prostor.

Kvalitet na vozduhot

Kvalitetot na vozduhot e eden od pova`nite ~initeli na koi treba da se vnimava pri planirawe na prostorot zaradi spre~uvawe na degradacija na istiot so implementacija na planskiot dokument. Sanitarnata sostojba na

50 vozduhot ne e naru{ena bidej}i vo analiziraniot prostor ne postojat izraziti zagaduva~i. Sepak, pri analiza na sostojbata na kvalitetot na vozduhot vo op{tina Struga zemeni se vo predvid raspolo`livite podatoci za potro{uva~kata na energija vo industrijata, doma}instvata, javnite i komercijalnite objekti, sostojbata na soobra}ajot - zastarenosta na vozniot park, avionskiot soobra}aj, podatocite od nacionalnata mreà za sledewe na kvalitetot na vozduhot, vlijanieto vrz ~ovekovoto zdravje i merkite {to se prevzemaat za namaluvawe na zagaduvawata. I pokraj toa {to konstatiranata sostojba so kvalitetot na vozduhot e na zadovolitelno nivo, sepak e potrebno postoewe na monitoring stanici, locirani na teritorijata na op{tinata za sledewe na emisiite od zagaduva~ki materii vo vozduhot, so {to navremeno bi se reagiralo dokolku dojde do zgolemuvawe na nivnite koncentracii nad dozvolenoto, a vo soglasnost so sodvetniot i potencijalen industriski razvoj i zgolemuvawe na avionskiot soobra}aj vo op{tinata vo slednite godini. Zagaduvaweto na vozduhot doa|a kako rezultat na emisii na zagaduva~ki supstancii od stacionarnite i mobilnite izvori, preku odvivawe na hemisko-tehnolo{kite procesi, bio-hemiskite procesi i procesite na sogoruvawe na gorivata. Distribucija na zagaduva~kite supstancii vo okolinata i pojava na zgolemuvawe na nivnata koncentracija so tek na vreme vo vozduhot i vlijanieto na kvalitetot na vozduhot vrz ìviot svet se isto taka va`ni ~initeli vo odreduvaweto na sostojbata na kvalitetot na vozduhot. Vo sega{ni uslovi, osnovni zagaduva~i se: zastareniot vozen park na naselenieto i pravnite subjekti vo op{tinata, kako i zagaduvaweto od koristewe na naftata, nejzinite derivati i drvoto kako energetski resursi vo doma}instvoto. Imaj}i gi vo predvid brojot, tipot i kapacitetot na zastapenata industrija i drugite delovni subjekti vo op{tina Struga, kako i brojot na vozila i intenzitetot na patniot i avionskiot soobra}aj, kako i upotrebata na naftata, nejzinite derivati kako energetski resursi, generalno moè da se kaè deka aerozagaduvaweto e vo ramki na dozvolenite koncentracii na zagaduva~ki supstancii vo vozduhot.

Kvalitet na vodite

Vodosnabduvaweto na gra|anite na op{tina Struga, odveduvaweto na urbanite i industriskite vodi i pre~istuvawe na tie vodi vo pre~istitelna stanica za otpadni vodi gi vr{i me|u-op{tinskoto Javno Pretprijatie Proakva. Vkupnata dol`ina na vodovodnata mre`a iznesuva 120.000 m i 8 rezervoari so vkupna zapremnina od 2.210 m3. MJP Proakva im ispora~ala na gra|anite na op{tina Struga 1 569 212 m3 voda i toa na pretprijatija 413296 m3, a na doma}instvata 1155916 m3. Snabduvaweto so voda se vr{i so zafa}awe na pove}e izvori smesteni vo pazuvite na planinata Jablanica. Ovie izvori raspolagaat so zdrava i kvalitetna voda za piewe. Za sanitarnata

51 ispravnost na vodata se griì ekipa na Proakva koja vr{i permanentna dezinfekcija na vodata so gasovit i te~en hlor. Kontrola na ispravnosta na vodata za piewe vr{i Republi~kiot zavod za zdravstvena za{tita od Ohrid. Otpadnite vodi koi se sozdavaat vo doma}instvata i industrijata so sekundarni kanalizacioni mreì se ispu{taat vo primarniot kolektor i doa|aat vo pre~istitelna stanica za otpadni vodi kade se pro~istuvaat do odreden stepen i se ispu{taat vo rekata Crn Drim. Na podra~jeto na op{tina Struga ima edna zbirna pre~istitelna stanica i {est pumpni stanici vo vkupna mreà od 14 km. So kolektorskiot sistem ne e pokrien samo potegot od naselbata Elen Kamen do selo Rado`da. Zbirnata pre~istitelna stanicata moè da prifati i opsluì 40 000 m3 voda na den. So primarniot kolektor vo pre~istitelnata stanica za otpadni vodi se transportiraat 941566 m3 otpadni vodi godi{no. Kvalitetot na ispu{tenite vodi se sledi vo laboratorija smestena na pre~istitelnata stanica i odgovara na standardite propi{ani od Evropskata Unija za kvalitet na pre~isteni otpadni vodi koi se ispu{taaat vo prirodni vodoteci. Vkupnata dolìna na kanalizacionata mreà iznesuva 1.268.553 m3. So kanalizacija se odveduvaat 872950 m3 godi{no ili 55,6% od plasiranata voda i toa na pretprijatija 297562 m3, a na doma}instvata 575389 m3. Seloto Labuni{ta, op{tina Struga, se nao|a vo vodostopanskoto podra~je Ohridsko - Stru{ko koe go opfa}a slivot na Ohridsko Ezero od makedonska strana i slivot na rekata Crn Drim od istekot na Ohridsko Ezero do profilot na HE Globo~ica.

Otpad

Otpadot od op{tina Struga organizirano se podiga od slu`bite na JP Komunalno. Vo selskite naselbi otpadot samoinicijativno se odlaga pri {to se sozdavaat divi deponii. Op{tina Struga nema postojana deponija kade bi se deponiral otpadot. Postoi samo privremena deponija koja se nao|a vo neposredna blizina na gradot. Privremenata deponija ne gi zadovoluva elementarnite sanitarni standardni propisi. Deponijata ja nema potrebnata infrastruktura (voda, elektri~na energija) i nema sredstva za dezinfekcija i jama za uginati `ivotni. Industriskiot i medicinskiot otpad isto taka se deponira vo privremenata deponija. Otpadot nema nikakov tehni~ki tretman tuku samo se nivelizira i zatrupuva so zemja i pesok.

Rastitelen i `ivotinski svet

Na podra~jeto na op{tina Struga, {umskiot fond e zastapen na relativno golemi povr{ini. Vkupnata drvna masa na {umite vo op{tina Struga se procenuva na 1.962160 m3, so vkupen godi{en prirast od 38947 m3. JP Makedonski [umi-[S Jablanica stopanisuva so vkupno povr{ina od 23787 ha, od koi 21511 ha ili okolu 90,5% se nao|aat vo dr`avna sopstvenost, dodeka 2276 ha ili 9,5% se vo privatna sopstvenost. Vo odnos na kvalitetot, okolu 30,4% od {umite so koi stopanisuva [S Jablanica-Struga se 52 visokosteblesti, a 69,9% se nisko steblesti. Spored namenata 100% od {umite se od stopanski karakter.

Bu~ava

Vo Stru{kiot region izvorite na sozdavawe na bu~ava ne se od takov vid da ovoj problem vo ìvotnata sredina pretstavuva zna~itelna zakana za zdravjeto na lu|eto. Problemot na bu~avata na prostorot na op{tinata ne e izrazito prisuten, osven za vreme na turisti~kata sezona. Do sega ne e napravena analiza na vlijanieto na bu~avata vrz ìvotnata sredina vo op{tina Struga i ne se vospostaveni indikatori za sledewe na istata zaradi {to i ne moè da se napravi analiza na trendot na promeni vo izminatiot period. Bu~avata proizleguva od urbanite aktivnosti i toa: – Soobra}aj; – Proizvodni i delovni procesi; – Bu~ava od enterierno poteklo (stambeni zgradi, trgovsko delovni centri i sl). Bu~avata ne prestavuva seriozen problem vo op{tinata.

4.3 Sega{ni problemi so `ivotnata sredina vo i okolu planskiot opfat

Problemite so ìvotnata sredina vo op{tina Struga i predmetniot opfat, bea identifikuvani preku analiza na postoe~kata sostojba so ìvotnata sredina kade se evidentirani klu~nite problemi i predloèni se merki vo oblik na Akcionen plan za nivno nadminuvawe.

Najosetlivi elementi na `ivotnata sredina vo predmetniot opfat (Elementi na SO@S) Klimatski Materijalni Vodi Vozduh Otpad Naselenie faktori dobra

Problemite so generirawe na otpadot se razgleduvaat kako vlijanie vrz povr{inskite i podzemnite vodi, vlijanie na zagaduvaweto na po~vite i indirektno kako vlijanie vrz kvalitetot na vozduhot i po~vite i sozdavaweto na stakleni~ki gasovi (klimatski promeni). Vrz osnova na evidentirawe na najosetlivite elementi na ìvotnata sredina vo planskiot opfat koi se narekuvaat i elementi na Strategiska ocena na ìvotnata sredina (Elementi na SO@S) se vospostavuvaat celi na strategiska ocena na ìvotna sredina (Celi na SO@S) i se definirani mo`ni indikatori za sekoja cel. Vo procesot na Strategiska ocena na vlijanie na planskiot dokument vrz ìvotnata sredina va`no e da se vidi kako, na koj na~in, so koja ja~ina i

53 intenzitet celite na planskiot dokument vlijaat vrz celite na SO@S so cel da se predvidat merki za spre~uvawe na vlijanijata i da se predloì soodveten plan za monitoring na indikatorite za sekoja cel na SO@S. Na slednata tabela se prikaàni sega{nite problemi so elementite na ìvotnata sredina:

Elementi na Relevantno Strategiskata Problem opften ocena na `ivotna sredina problem Naru{en kvalitet na vozduhot od postoewe na intenzivna emisija od h upotreba na drva i nafta kako agens za Vozduh zatopluvawe, zgolemen soobra}aj Ne koristewe na obnovlivi izvori na h energija Naru{en kvalitet na podzemnite vodi od h postoewe na septi~ki jami Voda Nedovolno planirawe na promenite vo h namenata na zemji{teto Otpad Postoewe na divi deponii h Naru{en kvalitet na po~vata kako rezultat za istalo`uvawe na h Po~va aerosedimenti Degradacija na po~vite h h Predel Degradirani predeli

Pojava na migracija h Naselenie Nevrabotenost h Koristewe na ogrevno drvo za Klimatski faktori zatopluvawe h Ne koristewe na obnovlivi izvori na energija h

Sega{nite problemi so elementite na `ivotnata sredina

5. Sostojba bez implementacija na planskiot dokument

Pri podgotovka na Planskata dokumentacija za UP za s. Labuni{ta, op{tina Struga, se razgleduva opcijata bez da se sprovede planska aktivnost, odnosno rabotite da ostanat vo prvobitnata polo`ba. Vo konkretniov slu~aj dokolku ovoj plan ne se sprovede, se o~ekuvaat slednive posledici:  Pojava na nekompatibilni dejnosti;  Zemji{teto i ponatamu }e ostane zemji{te so pomala ekonomska vrednost;  Ograni~en razvoj na op{tinata;  Nekontrolirana izgradba na bespravni objekti;  Naru{uvawe na kvalitetot na mediumite vo `ivotnata sredina;  Intenzivno zagaduvawe so otpadni materii (cvrst, komunalen i drugi vidovi otpad) i sozadvawe na divi deponii;  Intenzivno zagaduvawe na podzemnite vodi i po~vata;  Namaleni prihodi vo op{tinskiot buxet;  Otsustvo na finansiski investirawa {to bi se dovelo do slab ekonomski razvoj na stopanstvoto;  Porast na migracija;  Namalen `ivoten standard;  Nerealizacijata na planskiot opfat }e se ispu{ti mo`nosta od idni potencijalni investicii za ekonomski-odr`liv razvoj. Dokolku ne se realiziraat predvidenite re{enija vo ramki na planskiot opfat }e se ispu{ti mo`nosta za ekonomski-odr`liv razvoj.

6. Alternativi i ~initeli za izbor na alternativa

Realizacijata na UP za s. Labuni{ta, op{tina Struga e od osobeno zna~ewe za realizirawe namenski sodrìni i funkcionalna operacionalizacija za razvoj na planskiot opfat i op{tinata. So izrabotkata na planskite re{enija od Urbanisti~kata planska dokumentacija prostorot dobiva nova mo`nost za urbanisti~ka razrabotka i realizacija. Pri podgotovkata na planskoto re{enie e razgleduvana alternativata za nesproveduvawe na planskoto re{enie so {to sostojbata vo ìvotnata sredina bi ostanala pod vlijanie samo na prirodnite faktori. Vo ovoj slu~aj se o~ekuva momentalnata sostojba na terenot voop{to da ne se promeni, a ekonomskata pasivnost i ponatamu da prodolì. Vo slu~aj na nerealizirawe na planskiot opfat se o~ekuva da:  Socijalno-ekonomskiot status na naselenieto }e inicira pogolema stagnacija;  Prodolùvawe na trendot migracija;  Nevrabotenosta nema da se namali;  Namaluvawe na vrednosta na zemji{teto;  Uzurpacija na prostorot so divogradbi i drugi neplanski i nekompatibilni sodrìni;  Neplansko i neorganizirano ureduvawe na prostorot so {to negativno }e se odrazi vrz mediumite vo ìvotnata sredina;  Iskoristuvawe na slobodni zemjodelski povr{ini. Vo slu~aj na realizirawe na planskiot opfat se o~ekuvaat nekolku pozitivni aspekti: - Povolna geografska polo`ba; - Dobri mikroklimatski uslovi; - Odli~na dispozicija vo odnos na soobra}ajnata povrzanost; - Obezbeduvawe na novi vrabotuvawa; - Zajaknuvawe na mo`nostite za odr`liv ekonomski i socijalen razvoj na regionot; - Zapirawe na ekonomskata migracija; - Razvoj na lokalnata samouprava preku pla}awe na danoci, komunalii i drugi dava~ki; - Zgolemuvawe na vrednosta na zemji{teto; - So predvidenite sodrìni }e ovozmoì ostvaruvawe na funkcii so direktni ili indirektni ekonomski efekti. Aktiviraweto na ovoj prostor }e ovozmoì odr`liv razvoj na pove}e dejnosti, koi }e produciraat ekonomski efekti ne samo vo oblasta na turizmot i ugostitelstvoto, tuku i vo ostanatite dejnosti neposredno povrzani so izrabotkata i efektuiraweto na urbanisti~ki re{enija i toa: proektiraweto, grade`ni{tvoto, komunalnite dejnosti, trgovijata, soobra}ajot, zanaet~istvoto, javnite funkcii i dr.

7. Pretpostaveni vlijanija vrz mediumite na `ivotnata sredina

Implementacijata na planskite re{enija od UP za s. Labuni{ta, op{tina Struga, moè da ima negativno, odnosno pozitivno vlijanie vrz ìvotnata sredina. Izve{tajot za Strategiska ocena gi zema vo predvid vlijanijata vrz vodata, vozduhot i po~vata, biodiverzitetot, predelite i nivnite pejza`ni vrednosti, prirodnoto i kulturnoto nasledstvo, kako i vlijanijata vrz socio-ekonomskata sostojba i zdravjeto na lu|eto vo op{tina Struga. Izve{tajot za Сtrategiska ocena ne vklu~uva detalna analiza na poedine~nite razvojni proekti, tuku gi analizira vlijanijata vrz mediumite i oblastite vo ìvotnata sredina vo po{irok kontekst. Vo Izve{tajot e napravena procenka na potencijalnite vlijanija vrz ìvotnata sredina i socio-ekonomskite aspekti, dodeka, vo podocne`nite fazi, preku Studiite za ocena na vlijanie vrz ìvotnata sredina ili Elaboratite za za{tita na ìvotnata sredina, koi proizleguvaat kako zakonska obvrska na osnova na ukaànite potencijalni negativni vlijanija se pravat detalni analizi i preporaki. Soglasno Zakonot za ìvotna sredina i Uredbata za opredeluvawe na kriteriumite vrz osnova na koi se utvrduva potrebata za sproveduvawe na postapkata za ocenka na vlijanijata vrz ìvotnata sredina potrebno e da se utvrdi potreba za sproveduvawe na postapka za ocenka na vlijanieto na proektot vrz ìvotnata sredina. Potrebata od ocena na vlijanijata vrz ìvotnata sredina ja donesuva Organot na dràvnata uprava nadleèn za rabotite od oblasta na ìvotnata sredina. Soglasno Zakonot za ìvotna sredina, kako i Zakonot za za{tita na prirodata, pravnite ili fizi~kite lica koj vr{at dejnosti ili aktivnosti koi ne spa|aat vo proektite za koi se sproveduva postapka za ocena na vlijanieto vrz ìvotnata sredina se dol`ni da izgotvat Elaborat za za{tita na ìvotnata sredina, so cel da se oceni vlijanieto na dejnostite ili aktivnostite vrz ìvotnata sredina, pred da zapo~nat so sproveduvawe na proektot i istiot da go dostavat do organot nadleèn za odobruvawe na sproveduvaweto na proektot.

Vlijanie vrz demografskiot faktor

Realizacijata na planot }e pretstavuva pozitiven stimul za demografskiot razvoj. Isto taka, }e ima pozitivni vlijanija na dolgoro~na osnova i na zgolemuvawe na natalitetot, kako u{te eden pozitiven element na demografskiot razvoj. Ova od pri~ina {to investicionite vloùvawa za realizacija na ovaa planska sodrìna }e zna~i otvorawe na novi rabotni mesta i zgolemuvawe na ìvotniot standard i kvalitetot na ìveewe.

Vlijanie vrz ~ovekovoto zdravje

Zaradi namenata na objektite predvideni za izgradba ne se o~ekuva impementacijata na planot da predizvika negativni vlijanija vrz zdravjeto na lokalnoto naselenie. Emisijata na pra{ina i izduvni gasovi od motornite vozila i te{kata mehanizacija }e se poka~at dokolku ima izveduvawe na grade`ni aktivnosti. Obezbeduvaweto na parkovsko i za{titno zelenilo i ostanato hortikulturno ureduvawe na prostorot }e bide vo funkcija na podobruvawe na zdravjeto na lu|eto {to e opfateno i so planskata sodrìna vo planskiot opfat kade }e se implementira planot. Podetalna analiza od eventualnite vlijanija vrz ~ovekovoto zdravje }e se razgledaat vo ponatamo{nite fazi preku izrabotkata na studiite za Ocenka za vlijanieto na ìvotnata sredina ili elaboratite za za{tita na ìvotnata sredina {to se zakonska obvrska.

Vlijanie vrz socio-ekonomskata sostojba

Implementacijata na planskite re{enija definirani so ovoj plan }e ima pozitivno vlijanie vrz socio-ekonomskiot razvoj na op{tinata, otvarawe na novi rabotni mesta, zgolemuvawe na stapkata na ekonomski rast, stimulirawe na razvojot na ostanatite dejnosti, proektiraweto, komunalnite dejnosti, grade`ni{tvoto, trgovijata, podobruvawe na na~inot na `ivot, zgolemuvawe na prihodite na lokalnata samouprava, podobruvawe na komunalnata infrastruktura i uredenost na prostorot i sl.

Vlijanie vrz kvalitetot na ambientniot vozduh

Odredeni kratkoro~ni vlijanija vrz kvalitetot na vozduhot se o~ekuvaat vo vreme na gradba-izvedbata na zemjeni i grade`ni raboti pri {to se o~ekuva pojava na pra{ina, kako fugitivna emisija na najsitni ~esti~ki na pra{ina i pesok. Vo vreme na grade`nata faza treba da se o~ekuvaat, pred se:  Povremeno zagaduvawe na vozduhot od mestata na izvedba na grade`nite aktivnosti, od grade`nite materijali koi }e se koristat i od vidot na transportot na grade`nite materijali;  Celata grade`na mehanizacija za vreme na podgotovkata na terenot }e ima negativno vlijanie vrz kvalitetot na vozduhot;  Glaven zagaduva~ na vozduhot za vreme na grade`nite aktivnosti }e bide pra{inata predizvikana od kopawe, nabivawe na tloto, odnosno zemjenite raboti. Eventualnite vlijanija od ovoj vid }e bidat detalno analizirani pri izrabotkata na studiite za ocenka za vlijanieto na ìvotnata sredina ili elaboratite za za{tita na ìvotnata sredina od site aspekti na ìvotnata

58 sredina, {to e i zakonska obvrska, koja treba da se realizira vo fazata na dobivawe na odobrenieto za gradba.

Vlijanie vrz klimatski promeni

So ogled na lokacijata na koja se predviduva realizacijata na ovaa planska sodr`ina ne se o~ekuva deka }e ima klimatski promeni. Postoi opcija od iskoristuvawe na obnovlivi izvori na energija, solarnata energija kako energetski resurs koi bi gi koristele objektite.

Vlijanie predizvikano od zgolemena bu~ava

Vo faza na implementacija na planiranite aktivnosti za infrastrukturno opremuvawe na planskiot opfat i izgradba na infrastrukturnata mreà treba da se o~ekuva zgolemena bu~ava. Kako izvori na bu~ava }e se javi grade`nata mehanizacija. Na opfatot vo ovaa faza ne se predvideni sodrìni koi bi moèle da bidat izvori na {tetna bu~ava. Dokolku pri implementacija na planskiot opfat se primenat merkite definirani soglasno Сtrategiskata ocena na vlijanijata vrz ìvotnata sredina od sekoja posebna aktivnost }e se namalat o~ekuvanite efekti od zgolemena bu~ava i }e se svedat na dozvolenite nivoa, vo soglasnost so Zakonot za bu~ava.

Vlijanie od vibracii

Pri izvedba na grade`nite aktivnosti mo`e da se o~ekuvaat vibracii, no toa }e bidat so so ograni~en intenzitet i vremetraewe.

Vlijanie vrz kvalitetot na vodite

Ako nepravilno se upravuva so otpadnite vodi moè negativno da vlijaat vrz povr{inskite i podzemnite vodi i da go zagrozat kvalitetot na okolnoto zemji{te. Planskite re{enija za komunalnata infrastrukturna mreà i odveduvaweto na fekalnite i atmosferskite vodi od objektite nema da dozvolat istite nekontrolirano da se ispu{taat, odnosno istite }e se tretiraat vo ovoj planski opfat dokolku za toa ima potreba. Naru{uvaweto na kvalitetot na vodite moè da bide rezultat od nepravilno upravuvawe so otpadot. Vlijanijata vrz vodite vo operativnata faza se ocenuvaat kako mo`ni negativni vlijanija. Podetalna analiza od eventualnite vlijanija vrz kvalitetot na vodite }e se razgledaat vo ponatamo{nite fazi preku izrabotkata na studiite za ocenka za vlijanieto na ìvotnata sredina ili elaboratite za

59 za{tita na `ivotnata sredina {to se zakonska obvrska i vo taa nasoka }e se predvidat posebni merki soglasno zakonskata regulativa.

Vlijanie vrz po~vata

So implementacija na ovoj plan }e se ostvari racionalno koristewe na zemji{teto, odnosno celokupnata povr{ina }e se osmisli so namenska sodrìna koja }e rezultira so ve}e spomenatite pridobivki. Eventualnite vlijanija vrz po~vata moè da proizlezat od nesoodvetno upravuvawe so sanitarnite vodi, generiraniot otpad, izduvnite gasovi od prevoznite sredstva i sl. Zna~ajni vlijanija vrz po~vata ne se o~ekuvaat, bidej}i vo Planot za izgradba }e se predvidat merki i re{enija za komunalnata infrastrukturna mreà, upravuvawe so otpadnite vodi i otpadot koj }e se generira vo objektite. Indirektno, negativno vlijanie na po~vata kako rezultat na izduvnite gasovi od vozilata i emisiite od planiraniot opfat vo planskiot opfat se procenuvaat kako ne mnogu zna~ajni so ogled na predvidenite za{titni zeleni zoni i prirodata na predvidenite objekti.

Vlijanie vrz predelot

Pri izgradba na objektite mo`e da se predizvikaat negativni vlijanija vrz predelot kako rezultat na iskopuvaweto na zemji{teto i deponiraweto na vi{okot zemja na nesoodvetni lokacii. Vakvite vlijanija se o~ekuva da se tretiraat kako negativni vlijanija so ograni~en intenzitet i vremetraewe.

Vlijanie vrz kulturnoto nasledstvo

Kulturnoto nasledstvo na regionot e simbioza na neprocenlivi materijalni i duhovni vrednosti vo edna urbanisti~ko-arhitektonska celina so~inuvaj}i neraskinlivo edinstvo na tradicionalni i umetni~ki vrednosti i kni`evni, dokumentacioni fondovi, po~nuvaj}i od praistorijata do denes. Dokolku pri realizacija na zemjanite aktivnosti na teren se naide na arheolo{ko nao|ali{te, treba da se postapi soglasno odredbite od ~len 65 od Zakonot za za{tita na kulturnoto nasledstvo („Sl. Vesnik na RM” br. 20/04, 115/07, 18/11, 148/11, 23/13, 137/13, 164/13, 38/14, 44/14, 199/14, 104/15, 154/15, 192/15, 39/16 i 11/18).

Vlijanie vrz biodiverzitetot (flora i fauna)

Predmetnata lokacija pripa|a na Zona Jablanica so utvrdeni 11 turisti~ki lokaliteti i e del od prostori koi{to imaat me|unarodno turisti~ko zna~ewe, a samoto selo Labuni{ta se nao|a vo nepsoredna blizina na akumulacijata Globo~ica. Kompleksnata turisti~ka ponuda na ovoj lokalitet dava mo`nosti za razvoj na pove}e vidovi turizam kako {to se: ezerski (Labuni{ki ezera), ruralen i eko-turizam. Potencijalni vlijanija mo`at da se javat kako rezultat na prekumernata urbanizacija, lo{ata komunalna infrasturktura, nesoodvetnoto deponirawe na otpadni materii i sl. Na po{irokoto podra~je ne stanuva zbor za endemi~ni i retki vidovi biodiverzitet, t.e. ne pretstavuva naru{uvawe na biodiverzitetot.

Vlijanie vrz materijalnite dobra

Implementacijata na planot }e ja zgolemi ekonomskata vrednost na zemji{teto vo planskiot opfat i po{iroko.

Vlijanie po odnos na generirawe na otpad

Pri realizacijata na planiranata investicija vo planskiot opfat za o~ekuvawe e generirawe na gradeèn i zemjen otpad i toa pri izveduvaweto na dovod na elektri~na energija, kanalizaciona mreà i vodosnabduvawe. So planskiot dokument treba da bide predvideno otpadot pri gradbata da se sobira i prevzema od strana na javnoto komunalno pretprijatie ili drug praven subjekt. Primarnata selekcija na otpadot treba da se predvidi kako kontinuirana aktivnost. Ova }e bide predmet vo ponatamo{nite fazi i prevzemawe na soodvetni merki preku izrabotka na studii ili elaborati za za{tita na ìvotnata sredina.

Vlijanie od nesre}i i havarii

Mo`ni nesre}i i havarii koi bi nastanale od implementacijata na ovoj planski opfat e pojava na poàr, elementarni nepogodi i drugi havarii. Za analiziraniot planskiot opfat se razraboteni merki za za{tita na ~ovekot, materijalnite dobra i ìvotnata sredina od prirodnite katastrofi. Za uspe{no funkcionirawe na za{titata od nesre}i i havarii predvideni se merki za za{tita od poàri, odnosno objektite da bide pristapni za poàrnite vozila, a {irinata na pristapot ne smee da bide

61 pomala od propi{anata so {to }e se ovozmoùva lesna podgotovka i stavawe vo dejstvo na potrebnata oprema za borba protiv poàrot i spasuvawe na lu|eto. Planiraweto i izrabotkata na tehni~kata dokumentacija treba da e vo soglasnost so Zakonot za za{tita na poàr. Detalnata analiza na ovie vlijanija }e bide so Studiite ili Elaboratite soglasno Zakonot i se obvrska da se izgotvat vo podocne`nite fazi na realizacija na investicijata.

8. Merki za za{tita, namaluvawe i neutralizirawe na zna~ajnite vlijanija vrz `ivotnata sredina od implementacijata na planskiot dokument

So Zakonot na ìvotna sredina („Sl. Vesnik na RM” br53/05, 81/05, 24/07, 159/08, 83/09, 48/10, 124/10, 51/11, 123/12, 93/13, 187/13, 42/14, 44/15, 129/15, 192/15, 39/16 i 99/18) kako i ostanatite zakoni i podzakonski akti vo oblasta na za{tita na ìvotnata sredina se uredeni pravata i dol`nostite na Republika Makedonija i na op{tina Struga, kako i pravata i dol`nostite na pravnite i fizi~kite lica, vo obezbeduvaweto uslovi za za{tita i za unapreduvawe na ìvotnata sredina, zaradi ostvaruvawe na pravoto na gra|anite na zdrava i ìvotna sredina. Ovoj Izve{taj, koj se bazira na relevantni podatoci od Prostorniot plan na Republika Makedonija, Nacionalniot Ekolo{ki Akcionen Plan, sektorskite studii, za odredeni oblasti, kako i podatoci utvrdeni na samiot opfat, predviduva i merki za za{tita na ìvotnata sredina od vlijanijata koi se o~ekuva da proizlezat od implementacijata na re{enijata utvrdeni so planskata dokumentacija. Za realizacija na sistemot za za{tita na ìvotnata sredina potrebno e da se po~ituva: – Selektirano i organizirano deponirawe na komunalniot otpad na deponija; – Ozelenuvawe na dvornite povr{ini; – Za~uvuvawe na ambientalnite, estetskite i rekreativnite potencijali na prostorot; – Izgradba na sovremena infrastruktura; – Zagaduva~ot e dolèn da gi nadomesti tro{ocite za otstranuvawe na opasnosta od zagaduvawe na ìvotnata sredina, da gi podnese tro{ocite za sanacija, kako i da ja stavi vo funkcija ìvotnata sredina vo sostojba kako pred o{tetuvaweto; – Dosledno sproveduvawe na planot. Vo pogled na ozelenuvaweto, da se planiraat soodvetni profili na drvoredi pokraj soobra}ajnicite, kako i pokraj drugite infrastrukturni objekti koi moàt negativno da vlijaat na kvalitetot na ìvotnata sredina. Izborot na zelenilo treba da se usoglasi so uslovite za za{tita i negova namena. Dispozicijata na visokite drvja da bide usoglasena so trasite na podzemnite instalacii, dodeka izborot na vidot na ozelenuvaweto da bide vo soglasnost so uslovite vo rabotnata sredina, odnosno sposobnosta na pove}e apsorpcija na {tetni gasovi i koi nemaat poseben tretman za odrùvawe. Niz planskiot opfat na seloto Labuni{ta minuva koridorot na planiraniot naftovod AMBO. Koridorot na naftovodot AMBO e usvoen na sednica na vlada na RM na 24.05.2004 god. a e vnesen so godi{niot izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na Republika Makedonija vo 2005 godina.

Toa e predlo`en koridor, a to~nata trasa na naftovodot }e bide definirana so urbanisti~ko-planska i proektno-tehni~ka dokumentacija. Niz planskiot opfat na seloto Labuni{ta, Op{tina Struga minuva postojniot 110kV dalnovod [piqe-Glabo~ica, zaradi {to pri izrabotka na urbanisti~kata i proektna dokumentacija treba da se po~ituva: Pravilnik za tehni~ki normativi za izgradba na nadzemni elektroeenergetski vodovi so nominalen napon od 1kV do 400kV.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz demografskiot faktor

Implementacijata na planskiot dokument pozitivno }e vlijae na demografskiot razvoj i zatoa ne se prepora~uvaat merki za za{tita. Realizacija na planskata dokumentacija }e vlijae vo nasoka na namaluvawe na ekonomskata migracija na lokalnoto naselenie i }e pretstavuva pozitiven stimul za demografskiot razvoj kako i zgolemuvawe na natalitetot na dolgoro~na osnova. Investicionite vloùvawa za realizacija na ovaa planska sodrìna }e zna~at zgolemuvawe na ìvotniot standard i kvalitetot na ìveeweto, kako i privlekuvawe na novi investicii od strana na biznis sektorot. Spored toa, moè da se kaè, deka implementacijata na planot }e ima pozitivni dolgoro~ni vlijanija vrz razvojot na demografskite karakteristiki na op{tina Struga i po{iroko.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz ~ovekovoto zdravje

Integralnata realizacija na predloènite merki vo site fazi na investicioniot ciklus e vo nasoka na namaluvawe na mo`nite negativni vlijanija vrz ìvotnata sredina koi moè na direkten ili indirekten na~in da se reflektiraat vrz zdravjeto na lu|eto. Cvrstiot otpad {to bi se javil vo ramkite na planiraniot opfat e potencijalna opasnost. Zatoa se predlaga (integrirano upravuvawe), organizirano sobirawe i transportirawe do mestoto nameneto za otpad. Kanalizacionata otpadna voda potrebno e soodvetno da se postapuva soglasno planskata dokumentacija. Doslednoto sproveduvawe na planskite re{enija, }e dovede do direktna za{tita na ~ovekovoto zdravje. Primenata na site merki }e ovozmoì eliminirawe na eventualnite negativni vlijanija vrz ìvotnata sredina koi moè da se reflektiraat na direkten ili indirekten na~in vrz zdravjeto na ~ovekot.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz socio-ekonomskata sostojba

Realizacijata na planskiot dokument pozitivno }e vlijae na socio- ekonomskata sostojba na naselenieto, }e go podobri kvalitetot na `iveeweto i }e go zgolemi standardot na naselenieto. So planskiot prostor

}e se zgolemi ekonomskiot rast i }e se namali brojot na nevraboteni vo regionot.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz ambientniot vozduh

Vozduhot e eden od osnovnite elementi za ~ista i zdrava ìvotna sredina, pa za negov kvalitet neophodno e site zagaduva~i, odnosno site objekti koi ispu{taat {tetni materii da koristat uredi za pre~istuvawe. Pri proektirawe i realizacija na objektite potrebno e da se primenat sovremeni tehniki koi go za{tituvaat vozduhot od zagaduvawe. Objektite od aspekt na ekolo{ka za{tita ne smeeat da ja naru{at postojnata ekolo{ka ramnoteà i istite e potrebno da bidat izvedeni soglasno site standardi i normativi od vakov vid. Se pretpostavuva deka zagaduvaweto {to }e bide predizvikano od na~inot na greeweto na objektite, nema da pretstavuva zagriùva~ka opasnost po zagaduvaweto na ìvotnata sredina. Za namaluvawe na vlijanijata vrz kvalitetot na ambientniot vozduh od implementacijata na UP za s. Labuni{ta, op{tina Struga se predlagaat slednite merki:  Koristewe na sovremeni transportni sredstva i mehanizacija pri vr{ewe na grade`nite raboti, soglasno standardite na EU;  Izbegnuvawe na koristeweto na drvata i fosilnite goriva kako energetski resurs;  Koristewe na mali kotli za zagrevawe so najsovremeni gorilnici i upotreba na gorivo so mala sodrìna na sulfur, koristewe na elektri~na energija kako energens za zatopluvawe pri {to nema da ima nikakvi zagaduva~ki emisii, ili sozdavawe mo`nost za iskoristuvawe na obnovlivi izvori na energija;  Koristewe na obnovlivi izvori na energija kako energetski resursi koi {to se vo direktna nasoka na podobruvawe na kvalitetot na ambientniot vozduh;  Podigawe na zeleni zoni na nisko i visoko zelenilo okolu grani~nata linija na planskiot opfat;  Pri planiraweto i izgradbata na objektite prioritet da se dava na najdobro dostapnite tehniki i instalacii;  Za podobruvawe na kvalitetot na vozduhot vo opfatot, na site slobodni povr{ini da se predvidat zeleni povr{ini, odnosno da se predvidi formirawe na pojasi so za{titno zelenilo, nisko i sredno, so dolg vegetaciski period se so cel nivno funkcionalno razvivawe kako i dodatno namaluvawe na eventualnoto aerozagaduvaweto.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz klimatskite promeni

So ogled na lokacijata na koja se predviduva realizacijata na ovaa planska sodr`ina ne se o~ekuva deka }e ima naru{uvawe na kvalitetot na vozduhot na mikro plan i po{irokiot region ili klimatski promeni. 65

Merkite za namaluvawe na vlijanijata se primena na dejnosti so primena na sovremeni tehniki i instalacii, upotreba na obnovlivi izvori na energija, upotreba na ekolo{ki goriva za prevoznite sredstva, podigawe na za{titni zeleni pojasi vo i okolu krugot na opfatot.

- Merki za za{tita od bu~ava

Pra{aweto za namaluvawe na problemite so bu~avata treba da se re{ava so obezbeduvawe na linearno zelenilo. Isto taka, vo opfatot da se predvidat za{titni zeleni pojasi i formirawe na hortikulturni nasadi za dodatno smaluvawe na aerozagaduvaweto i bu~avata. Pri planiraweto na objektite e potrebno da se predviduvaat tehnologii i tehniki koi }e doprinesuvaat za redukcija na zagaduvaweto so bu~ava i doveduvawe na istoto vo zakonski dozvolenite parametri. Dokolku vo vremeto na implementacija na planot se uvidi potreba od voveduvawe na dopolnitelni merki na za{tita od bu~ava, istite }e se sprovedat.

- Merki za namаluvawe na vlijanijata od vibracii

Implementacijata na planskata dokumentacija nema da predizvika zna~itelni vibracii poradi {to nema da se vovedat posebni merki.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz po~vata

Erozijata na podlogata e priroden proces, koj {to egzistira niz geoistorijata i najgolem osvrt se dava na t.n. zabrzana erozija, kade {to intenzitetot na normalnata (geolo{ka) erozija e nekolku pati zgolemen poradi humanite aktivnosti. Erozijata na po~vata e ozna~ena kako najzna~aen, najopasen i najra{iren tip na degradacija na po~vata i e limitira~ki faktor za odr`livo koristewe na zemji{teto. Po~vata moè da bide erodirana poradi dejstvo na veter i voda. Ovoj izve{taj ne e vo mo`nost da dade detali za protiverozivnite i protivporojnite merki za sodrìnata vo opfatot. Detalniot obem na merki i aktivnosti, nivnata precizna lokacija i povr{inska postavenost vo prostorot, }e bidat definirani so osnovni-izvedbeni proekti, vrz osnova na detalni geodetski, geotehni~ki i drugi terenski snimawa i prospekcii. Za namaluvawe na vlijanijata vrz po~vata se predlagaat slednite elementi: - pred zapo~nuvawe na investicijata, investitorot da organizira sobirawe na grade`niot otpad, negovo deponirawe ili iskoristuvawe vo investicionite aktivnosti; - integrirano upravuvawe so komunalniot otpad i negova selekcija; - povrzuvawe na kanalizaciona mreà.

Doslednata primena na planskite re{enija od strana na investitorot }e bide dovolna garancija za eventualnite vlijanija (zagaduvawe i erozija) da bidat svedeni na minimum.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz florata i faunata

Za{titata na prirodata se ureduva preku za{tita na biolo{kata i predelskata raznovidnost i za{tita na prirodnoto nasledstvo, vo za{titeni podra~ja, nadvor od za{titeni podra~ja kako i za{tita na prirodnite retkosti. Vo sovremenoto planirawe na prostorot, merkite i aktivnostite za za{titata na prirodata se naso~eni kon aktivno ureduvawe i za{tita na prirodata i sredinata vo koja ~ovekot ìvee i raboti. Soglasno Studijata za za{tita na prirodnoto nasledstvo, izrabotena za potrebite na Prostorniot plan na Republika Makedonija predmetnata lokacija za koja se izrabotuva Urbanisti~kiot plan za selo Labuni{ta, Op{tina Struga, nema registrirano nitu evidentirano prirodno nasledstvo. Dokolku pri izrabotka na lokalnata urbanisti~ka planska dokumentacija ili pri ureduvawe na prostorot se dojde do odredeni novi soznanija za prirodno nasledstvo koe bi moèlo da bide zagrozeno so urbanizacijata na ovoj prostor, potrebno e da se predvidat merki za za{tita na prirodnoto nasledstvo:  Utvrduvawe na granicite i ozna~uvawe na site objekti koi bi moèle da bidat predloèni i proglaseni kako prirodno nasledstvo;  Zabrana za vr{ewe na kakvi bilo stopanski aktivnosti koi ne se vo soglasnost so celite i merkite za za{tita utvrdeni so pravniot akt za proglasuvawe prirodnoto dobro ili Prostorniot plan za podra~je so specijalna namena;  Magistralnata i ostanatata infrastruktura (nadzemna i podzemna) da se vodi nadvor od objektite so prirodni vrednosti, a pri pomali zafati potrebno e nejzino estetsko vklopuvawe vo prirodniot pejza`;  Vospostavuvawe na monitoring, permanentna kontrola i nadzor na objektite so prirodni vrednosti i prezemawe na stru~ni i upravni postapki za sanirawe na negativnite pojavi;  Vospostavuvawe na stru~na sorabotka so soodvetni institucii vo okruùvaweto;  Po~ituvawe na na~elata za za{tita na prirodata soglasno Zakonot za za{tita na prirodata („Sl. Vesnik na RMˮ br. 67/04, 14/06, 84/07, 35/10, 47/11, 148/11, 59/12, 13/13, 163/13, 41/14, 146/15, 63/16 i 113/18). Dokolku pri izrabotka na planskata dokumentacija od ponisko nivo se dojde do odredeni novi soznanija za prirodno nasledstvo koe moè da bide zagrozeno so realizacija na planot, potrebno e da se prevzemat merki za za{tita soglasno so Zakon za za{tita na prirodata.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz predelot

Implementacijata na planot }e ima pozitivno vlijanie na predelot, }e deluva kako edna osmislena urbanizirana celina vo koja pokraj objektite treba da se predvidat zeleni povr{ini so hortikulturno ureduvawe.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz materijalnite dobra

Pri sproveduvawe na strategija za organizacija i koristewe na prostorot za ekonomski aktivnosti, re{enijata vo prostorot treba da ovozmo`at pogolema atraktivnost, za{tita na prirodnite i sozdadenite resursi i bogatstva, soobra}ajno i informati~ko povrzuvawe, lokaciska fleksibilnost i po~ituvawe na objektivnite faktori na razvojot. Implementacijata na planskiot dokument ima pozitivno vlijanie vrz materijalnite dobra i zatoa ne se prepora~uvaat merki.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz kulturnoto nasledstvo

Soglasno Zakonot za za{tita na kulturnoto nasledstvo („Sl. Vesnik na RM” br. 20/04, 115/07, 18/11, 148/11, 23/13, 137/13, 164/13, 38/14, 44/14, 199/14, 104/15, 154/15, 192/15, 39/16 i 11/18) vo prostornite i urbanisti~ki planovi, vrz osnova na dokumentacijata za nedvi`noto kulturno nasledstvo, zadolìtelno se utvrduvaat planski merki za za{tita na spomenicite na kulturata, kako i nasoki za opredeluvawe na reìmot na nivnata za{tita. Dokolku pri izveduvawe na zemjanite raboti, a zaradi izgradba na predvidenite sodrìni vo opfatot, se naide na arheolo{ki artefakti, odnosno dojde do otkrivawe na materijalni ostatoci so kulturno-istoriska vrednost, potrebno e vedna{ da se zapre so otpo~natite grade`ni aktivnosti i da se izvesti nadle`nata institucija za za{tita na kulturnoto nasledstvo. Soglasno Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe kulturnoto nedvi`no nasledstvo vo prostornite i urbanisti~ki planovi treba da se tretira na na~in koj }e obezbedi negovo uspe{no vklopuvawe vo prostornoto i organizaciono tkivo na gradovite i naselenite mesta ili po{irokite podra~ja i potencirawe na negovite grade`ni, oblikovni i estetski vrednosti.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata od upravuvawe so otpad

So planskata dokumentacija treba da bide predvideno selektirawe na otpadot. Razgleduvaweto na alternativnite mo`nosti za selektirawe na istiot zaradi negova pove}ekratna upotreba treba da se doveri na pravni subjekti koi poseduvaat soodvetna dozvola za taa namena. Za sobirawe na cvrstiot otpad treba da se postavat kontejneri za otpad, da se opredelat punktovi za sobirawe na otpadot i poplo~eni mesta za postavuvawe na

68 kontejnerite. Ostanatiot otpad, komunalniot otpad, organizirano treba da se sobira i da se odloùva na deponija. Soglasno Zakonot za upravuvawe so otpad („Sl. Vesnik na RM” br. 68/04, 71/04, 107/07, 102/08, 143/08, 124/10, 51/11, 123/12, 147/13, 163/13, 51/15, 146/15, 192/15 i 39/16), sozdava~ite na otpad se dol`ni vo najgolema mo`na mera, da go izbegnat sozdavaweto na otpad i da gi namalat {tetnite vlijanija na otpadot vrz ìvotnata sredina, ìvotot i zdravjeto na lu|eto. Sozdava~ot i/ili poseduva~ot na otpadni materii i emisii gi snosi site tro{oci za sanacija na eventualno predizvikanite naru{uvawa vo ìvotnata sredina. Po zavr{uvaweto na grade`nite aktivnosti potrebno e da se proceni mo`nosta za povtorno iskoristuvawe na otstranetata po~va od terenot pri izveduvawe na zemjanite raboti, a so cel da se izbegnat dopolnitelnite ekonomski tro{oci zaradi potrebata od nejzina dislokacija. Isto taka, po zavr{uvawe na grade`nite aktivnosti potrebno e da se obezbedi vegetaciski pokriva~ na po~vata okolu novoizgradenite sodrìni.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz kvalitetot na povr{inskite i podzemnite vodi

Pri realizacijata na planot da se vnimava da ne dojde do iskoristuvawe na zemji{teto na na~in i obem so koj bi se zagrozile negovite prirodni vrednosti, kvalitetot i koli~inata i re`imot na povr{inskite i eventualno prisutnite podzemni vodi. Pri realizacija na aktivnostite na teren da se izbegne gubewe, modifikacija i fragmentacija na prirodnite `iveali{ta i prekumerno iskoristuvawe na biolo{kite resursi, so cel da se namalat ili celosno eliminiraat negativnite posledici vrz stabilnosta na ekosistemite.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata od nesre}i i havarii

Za namaluvawe na mo`nite vlijanija predizvikani od nesre}i i havarii se prepora~uva implementacija na merkite dadeni vo planskata dokumentacija, vo fazata na izgradba, {to }e ovozmo`at minimizirawe na eventualnite pojavi za nesre}i i havarii vo operativnata faza.

- Merki za za{tita i spasuvawe

Prostorot koj e predmet na analiza se nao|a vo region so visok stepen na opasnost od voeni razurnuvawa, {to nametnuva potreba od primena na soodvetni merki za za{tita, odnosno zadolìtelna primena na normativno- pravna regulativa, so koja se uredeni postapkite, uslovite i barawata za postignuvawe na tehni~ki konzistenten i ekonomski odr`liv stepen na za{tita. Zaradi mo`nite direktni voeni vozdu{ni udari na infrastrukturnata mreà i gradbite, i nivno o{tetuvawe, planskiot koncept i predvidenata uli~na mreà so svoite patni planirani elementi,

69 nejzinata postavka, naklonite i {iro~inite na profilite, ovozmo`uvaat nepre~ena intervencija zaradi brza i nepre~ena evakuacija na lu|eto, brz pristap na ekipite za spasuvawe i nivnite specijalni vozila, so cel {tetite da se svedat na minimum a posledicite da bidat brzo sanirani. Drugite elementi za za{tita od voeni razurnuvawa, da se utvrdat so osnovniot plan, posebno za sekoja gradba.

- Merki za za{tita od po`ar

Zaradi navremena za{tita od poàr potrebno e da se obezbedi dovolno prostor so cel da se obezbedi brz i nepre~en pristap vo uslovi na poàr. So soobra}ajnoto re{enie vo planskata dokumentacija e predvideno re{enie koe vo uslovi na poàr obezbeduva pristap na protivpoàrno vozilo od pove}e strani. Vo gradot Struga koj }e go opsluùva kompleksot so protivpoàrna za{tita, ima protivpoàrna ednica, koja e opremena so protivpoàrni vozila i so obu~eni lica za dejstvuvawe vo slu~aj na poàr, vo sklop na servisnite dejnosti. Vo ponatamo{nata razrabotka na planot, potrebno e da se utvrdi gromobranska instalacija so cel da nema pojava na zgolemeno poàrno optovaruvawe. Drugite elementi za protivpoàrna za{tita }e se utvrdat so posebnite elaborati za protivpoàrna za{tita kako sostaven del na Osnovnite proekti za sekoj objekt poodelno. Pri podgotovkata na planskata dokumentacija po~ituvani se propi{anite merki za za{tita od poàri, soglasno Zakonot za za{tita i spasuvawe („Sl. Vesnik na RM” br. 36/04, 49/04, 86/08, 124/10, 18/11, 41/14, 129/15, 71/16, 106/16 i 83/18) i Zakonot za poàrnikarstvo („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04, 81/07, 55/13 i 158/14), kako i Pravilnikot za su{tinskite barawa za za{tita od poàr na grade`nite objekti („Sl. Vesnik na RM” br. 94/09), Pravilnikot za tehni~kite normativi za hidrantska mreà za gasewe na poàri („Sl. Vesnik na RM” br. 31/06) i drugi pozitivni propisi so koi e regulirana ovaa problematika.

- Merki za za{tita od prirodni katastrofi

Za{titata od urnatini kako preventivna merka se utvrduva vo urbanisti~kite planovi vo tekot na planiraweto na prostorot. Pri podgotovka na planskite re{enija vo UP za s. Labuni{ta, op{tina Struga e napravena procenka na utvrdeniot stepen na urnatini, nivniot odnos prema slobodnite povr{ini i stepenot na proodnost na ulicite, vrz osnova na {to e izraboteno i planskoto re{enie. Vo slu~aj na eventualni razurnuvawa, planiranite re{enija na uli~nata mre`a predvideni so planskata dokumentacija obezbeduvaat brza i nepre~ena evakuacija na lu|eto, brz pristap na ekipite za spasuvawe i nivnite specijalni vozila, nepre~ena intervencija vo krugot na katastrofata, a se so cel {tetite i eventualnite posledici da bidat svedeni na minimum.

Kako posebna merka za za{tita od silni vetrovi pretstavuva izborot na vegetacijata. Zaradi konfiguracijata na terenot i blizinata na ezeroto, mo`no e svlekuvawe na zemji{teto, poradi {to e potrebno da se izgotvi elaborat za izvr{eni geomehani~ki, geolo{ki i hidrotehni~ki ispituvawa. Spored postojnite analizi i dobienite rezultati za seizmi~nost na mesnoto podra~je spored o~ekuvanite zemjotresi vo idnina, osnoven stepen na seizmi~ki itenzitet vo podra~jeto iznesuva 8° po MCS. Definiraweto na seizmi~ki hazard vsu{ost pretstavuva definirawe na ekonomsko-tehni~ki kriteriumi za prifatlivo nivo na bezbedenost na grade`nata konstrukcija za razli~ni materijali na objektite. Za da se izbegne seizmi~kiot hazard potrebno e gradbata da se gradi spored parametrite i kriteriumite za aseizmi~ka gradba, so pomala koli~ina na grade`en materijal i relativno pomali te`ini. Drugite elementi za za{tita od zemjotresi, kako prirodna katastrofa, da se utvrdat so posebniot elaborat za aseizmi~na gradba vo delot na statikata i dinami~ka analiza na gradbite, kako sostaven del na Osnovniot plan.

9. Plan na merki za monitoring na `ivotnata sredina

Za izrabotka na efektiven plan za upravuvawe, neophodno e najnapred da se sprovede ocena na statusot na site prirodni vrednosti vklu~uvaj}i go i zdravjeto na ~ovekot. Vo sledniot ~ekor se opredeluvaat celi i prioriteti za upravuvawe. Dali prevzemenite merki i aktivnosti gi davaat posakuvanite rezultati se utvrduva preku kontinuiran monitoring. Podatocite od monitoringot }e bidat osnova za izrabotka na sledniot plan za upravuvawe. Spored toa, monitoringot e sostaven del od kru`niot proces na planirawe na upravuvaweto. Pri sproveduvawe na planskite re{enija se vospostavuva monitoring, so cel da se utvrdi trendot na promeni vo ìvotnata sredina predizvikani od realizacija na donesenite planski re{enija. Planot za monitoring na sostojbite vo ìvotnata sredina ima za cel da dade informacii povrzani so:  Kvalitetot na ìvot i ìvotniot standard na lokalnoto naselenie;  Sostojbata vo ìvotnata sredina preku eventualni promeni vo kvalitetot na vozduhot, vodite i po~vata od sproveduvaweto na planskite re{enija;  Odloùvawe na otpadot na deponija, reciklirawe na istiot i/ili stepenot na negovo iskoristuvawe kako sekundarna surovina;  Za{tita na endemi~nite i retki vidovi prisutni na analiziranoto podra~je;  Stepenot na sproveduvawe na predvidenite merki za za{tita na prirodnoto nasledstvo i  Efikasnosta na predvidenite merki vo slu~aj na prirodni nepogodi i havarii. Sledeweto na trendot na promeni vo ìvotnata sredina i efikasnosta vo sproveduvaweto na predvidenite merki za za{tita sluì kako osnova za eliminacija ili minimizirawe na negativnite vlijanija od sproveduvaweto na planskite re{enija vo idnina. Nau~nite istraùvawa vo ovaa problematika imaat za cel da gi opi{at procesite koi se odvivaat vo ekosistemite, interakcijata pome|u komponentite na ekosistemot i nivnoto odnesuvawe vo uslovi na nadvore{ni vlijanija. Prou~uvaweto na procesite vo ìvotnata sredina se sproveduva preku posledovatelni merewa na prethodno utvrdeni indikatori kako pokazateli na promenite vo ekosistemot. Analizata na podatocite sluì kako osnova za utvrduvawe na trendot na promeni i kreirawe na poefikasni merki za ublaùvawe ili namaluvawe na vlijanijata. So sekoj predlog merki za za{titata na ìvotnata sredina potrebno e da se izgotvi plan za monitoring na predloènite merki i monitoring na ìvotnata sredina. Vo sovremenoto planirawe na prostorot, za{titata na ìvotnata sredina i prirodata se ostvaruva preku kreirawe na planski re{enija koi sodràt merki za za{tita na mediumite i oblastite vo

ìvotnata sredina, prirodnoto nasledstvo, predelskata i biolo{kata raznovidnost, so cel navremeno da se namalat site potencijalni negativni vlijanija od sproveduvaweto na planot. Dopolnitelno na toa, se predviduvaat i merki za eliminirawe na posledicite vrz ìvotnata sredina vo uslovi na prirodni nepogodi ili havarija i vra}awe na ìvotnata sredina vo prvobitnata sostojba. Dokolku pri izrabotkata na urbanisti~ko planskata dokumentacija ili pri ureduvawe na prostorot se dojde do odredeni novi soznanija za prirodno nasledstvo koe bi moèlo da bide zagrozeno so urbanizacijata na ovoj prostor, potrebno e da se prezemat merki za za{tita soglasno Zakonot. Planot na monitoring predviduva sledewe na slednite parametri vo ìvotnata sredina: – Sledewe na kvalitetot i kvantitetot na vodite; – Sledewe na kvalitetot na vozduhot; – Sledewe na kvalitetot na po~vata; – Sledewe na bu~avata. So ovoj plan }e se ovozmoì:  Potvrda deka dogovorenite uslovi pri odobruvawe na proektot se soodvetno sprovedeni;  Upravuvawe so nepredvideni vlijanija i promeni;  Potvrda deka vlijanijata vrz mediumite na ìvotnata sredina se vo ramkite na predvideni ili dozvoleni grani~ni vrednosti;  Potvrda deka so primena na merkite se vr{i za{tita na ìvotnata sredina, odnosno namaluvawe na negativnite vlijanija.

10. Netehni~ko rezime

Vo Strategiskata ocena za ìvotna sredina zemeni se detali od planot, programite i strategiite, kako i informaciite koi se utvrdeni pri izgotvuvaweto, a se od osobeno zna~ewe za mo`nite vlijanija za ìvotnata sredina. Izve{tajot na ovoj planski dokument gi opfa}a podatocite za:  Postojnata sostojba na planskiot opfat;  Potencijalnite vlijanija vrz naselenieto, zdravjeto na lu|eto, florata, faunata, po~vata, vozduhot, vodata, klimatskite faktori, materijalnite dobra, kulturnoto nasledstvo i dr.  Merkite za za{tita i namaluvawe na vlijanijata;  Kratok pregled za pri~inite vrz osnova na koj se odvivaat alternativite;  Sostojbata na ìvotnata sredina bez implementacijata na planot;  Plan za monitoring na ìvotnata sredina. Izrabotkata na planskata dokumentacija UP za s. Labuni{ta, op{tina Struga, pretstavuva kontinuitet na urbaniot razvoj vo ramkite na op{tinata. Urbaniziraweto odnosno uslovite za izgradba i ureduvawe na prostorot od aspekt na potrebite za razvoj vo ramkite na planskiot opfat, pretstavuva pojdoven element vo metodolo{kiot pristap pri izrabotka na Urbanisti~ki plan za selo Kali{ta, op{tina Struga. So izrabotka na UP za s. Labuni{ta, op{tina Struga za period od 2019 do 2029 godina }e se dobijat odgovori na niza pra{awa od koi zavisi dobrata organiziranost na prostorot, odnosno negovo vklopuvawe i aktivirawe vo mo`nostite za funkcionalnost, komplementarnost, atraktivnost, komunikativnost i fleksibilnost kako fragment od urbanata struktura. Seloto Labuni{ta administrativno pripa|a na op{tina Struga. Soglasno ~len 7 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 199/14, 44/15, 193/15, 31/16 i 163/16 i 64/18), ureduvaweto i koristeweto na prostorot vo ramki na planskiot opfat na seloto se vr{i so Urbanisti~ki plan za selo. Podra~jeto koe e predmet na razrabotka so ovoj urbanisti~ki plan prethodno bil predmet na razrabotka na slednata dokumentacija;  Op{t Akt za selo Labuni{ta, Op{tina Struga (usvoeno na Sovetot na Op{tina Struga so Odluka br. 07-4511/21 od 10.12.2015 god.). Za predmetniot planski opfat relevanten planski dokument koj gi dava osnovnite vlezni parametri i nasoki pri planirawe na prostorot pretstavuvaat Uslovite za planirawe na prostorot. Za izrabotkata na Urbanisti~kiot plan za selo Labuni{ta se izraboteni Uslovi za planirawe na prostorot koi proizleguvaat od Prostorniot plan na RM od strana na Agencijata za planirawe na prostorot so tehn. br. Y12818 od Oktomvri 2018 god., a za koi od Ministerstvoto za

ìvotna sredina i prostorno planirawe e izdadeno Re{enie so br. UP1-15 1482/2018 od 22.11.2018 god. Izrabotkata na UP za s. Labuni{ta, op{tina Struga, ima za cel postavuvawe na urbanisti~ki koncept za organizacija na prostorot vo granicite na planskiot opfat, a vo isto vreme pretstavuva kontinuitet vo razvojot na podra~jeto na planskiot opfat, usoglasuvaj}i go planskiot dokument so postavkite i parametrite dadeni so Uslovite za planirawe na prostorot koi proizleguvaat od Prostorniot plan na RM kako i so odobrenata Planska programa za ovoj plan. Za izrabotka na ovoj Urbanisti~ki plan za selo primenuvani se aktuelnite zakonski i podzakonski akti i toa:  Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 199/14, 44/15, 193/15, 31/16 i 163/16 i 64/18);  Pravilnikot za pobliskata sodrìna, forma i na~in na obrabotka na generalen urbanisti~ki plan, detalen urbanisti~ki plan, urbanisti~ki plan za selo, urbanisti~ki plan von naseleno mesto i regulaciski plan na generalen urbanisti~ki plan, formata, sodrìnata i na~inot na obrabotka na urbanisti~ko-planski dokumentacii i arhitektonsko- urbanisti~kiot proekt i sodrìnata, formata i na~inot na obrabotka na proektot za infrastruktura („Sl. Vesnik na RM” br. 142/15);  Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 142/15, 217/15, 222/15, 228/15, 35/16, 99/16, 134/16, 33/17 i 86/18). Istraùvaj}i gi mo`nite na~ini za organizacija i postavuvawe na planski koncept za ureduvawe na prostorot vo granicata na planskiot opfat, primeneti se nekolku principi:  Po~ituvawe na postavkite na Uslovite za planirawe na prostorot koi proizleguvaat od Prostorniot plan na RM;  Implementacija na Planskata programa so definirawe na edinici na grade`no zemji{te za organizacija i izgradba na objekti so predloènata namena;  Po~ituvawe na postojanata planska i proektna dokumentacija i nadovrzuvawe na istata;  Primenuvawe na standardite i normativite za urbanisti~ko planirawe;  Definirawe na optimalen procent na izgradenost i koeficient na iskoristenost na zemji{teto;  Definirawe na optimalen kapacitet na sistemite na komunalnata infrastruktura i suprastruktura. UP za s. Labuni{ta, op{tina Struga se izrabotuva za planski period od 10 (deset) godini odnosno za period od 2019 do 2029 godina. Predloènata planska koncepcija na UP za s. Labuni{ta, op{tina Struga, se bazira na:  Analiza na postojnata sostojba i mo`nostite za razvoj;

 Po~ituvawe na zaklu~nite sogleduvawa na Uslovite za planirawe na prostorot koi proizleguvaat od Prostorniot plan na RM;  Implementacija na Planskata programa i re{avawe na zacrtanite celi i zada~i;  Racionalno i ekonomi~no iskoristuvawe na grade`noto zemji{te;  Nadograduvawe na sozdadenite vrednosti;  Dosledna primena na zakonskata regulativa. Granicata i sodrìnata na planskiot opfat se utvrdeni so Planskata programa za izrabotka na UP za s. Labuni{ta, op{tina Struga izrabotena i donesena od strana na op{tina Struga. Distribucijata na sodrìnite vo planskiot opfat se determinirani od pove}e zadadenosti na prostorot koi uslovuvaat odredeni soobra}ajni re{enija i modusi na povrzuvawe na poedinite delovi od planskiot opfat. Vo odnos na namenskite zoni, dominantna e klasata na nameni A1 - domuvawe vo stanbeni ku}i. Toa vo zna~itelen del pretstavuva potvrduvawe na postoe~kata izgradena struktura i logi~no nadovrzuvawe kon postoe~kata sostojba. Planirani se sodrìni od javen karakter, verski objekt, objekti so komercijalna i delovna namena, zona za sport i rekreacija i memorijalni prostori, proizvodstvo distribucija i servisi, koi treba da odgovorat na barawata na postoe~kite i novite korisnici. Od istraùvaweto na postojnata sostojba i uvidot na teren e grade`no izgradeno zemji{te, dodeka ostanatiot del od planskiot opfat go so~inuvaat komunalna infrastruktura i neizgradeno zemji{te. Pokraj objekti za domuvawe, vo ramki na seloto ima realizirano i objekti za zadovoluvawe na osnovnite potrebi na naselenieto, kako {to se osnovno u~ili{te, mali i komercijalni dejnosti, lesna i nezagaduva~ka industrija, verski objekt - xamija i grobi{ta. Spored dostavenite podatoci od Ministerstvoto za kultura na RM - Uprava za za{tita na kulturnoto nasledstvo (17-109/2 od 18.01.2017 god.), vo ramkite na planskiot opfat na UPS Labuni{ta se nao|a dobro za koe osnovano se pretpostavuva deka pretstavuva kulturno nasledstvo Crkva Sv. Petka, kako i dva arheolo{ki lokaliteta Gorno Selo-srednovekovna naselba i Kaj Crkvata-srednovekovna naselba i nekropola, koi se nao|aat vo blizina na seloto. Do podra~jeto na planskiot opfat na selo Labuni{ta moè da stigne od slednite pravci: Niz seloto minuva:  postoe~ka trasa na regionalniot pat R29276 (vrska so R1201- Labuni{ta-Borovec), Spored podatocite dobieni od JP Dràvni pati{ta niz predmetniot planski opfat pominuva regionalniot pat R29276 za koj vo planovite na Javnoto pretprijatie ne e predvideno pro{iruvawe nitu menuvawe na sega{nata trasa.

Vo ramki na podra~jeto na planskiot opfat vo delovite kade{to postoi izgraden gradeèn fond, realizirana e uli~na mreà. Vo najgolem del stanuva zbor za asfaltirani ulici so promenlivi profil. Soglasno ~len 40 od Zakonot za javni pati{ta („Sl. Vesnik na RM” br 84/08, 52/09, 114/09, 124/10, 23/11, 53/11, 44/12, 168/12, 163/13, 187/13, 39/14, 42/14, 166/14, 44/15, 116/15, 150/15, 31/16 i 71/16) zadolìtelno da se po~ituva za{titniot pojas na regionalniot pat. Za postojnata hidrotehni~ka infrastruktura vo ramki na planskiot opfat, pobarani se podatoci od MJP „Proakva - Struga, no ne se dobieni podatoci za postoe~ka izvedena vodovodna mreà. Spored podatocite dobieni od EVN Makedonija KEC - Struga od elektro-energetskata mreà i objekti, vo ramki na planskiot opfat evidentirani se: - srednonaponski nadzemni vodovi (10kV); - transformatorski stanici (10/0.4kV). Spored podatocite od AD MEPSO, niz planskiot opfat pominuvaat postoe~ki 110kV Dalnovod. Spored podatocite dobieni od Makedonski Telekom AD - Skopje i Agencijata elektronski komunikacii vo ramki na planskiot opfat pominuvaat trasi na elektronska komunikaciska infrastruktura. DEMOGRAFSKA ANALIZA Soglasno Popisot na naselenieto, doma}instvata i stanovite vo Republika Makedonija od 2002 godina, vo seloto Labuni{ta bile registrirani vkupno 8935 ìteli od koi 1073 se deca na vozrast do 14 godini (12% od vkupniot broj na ìteli). Prirastot na naselenieto za period od 15 godini (od 2002 god. do denes) e podatok do koj {to moè da se dojde preku metod na aproksimacija izveden so koristewe na podatocite od Popisot na naselenieto, doma}instvata i stanovite vo Republika Makedonija od 2002 godina i analiza na postoe~kata sostojba odnosno sublimacija na inventariziraniot gradeèn fond i pretpostaveniot broj na doma}instva. Vo opfatot na selo Labuni{ta inventarizirani se okolu 1822 objekti za domuvawe. Pretpostavuvame deka vo sekoj objekt za domuvawe ima prose~no 1,5 semejstva so prose~no 3,5 ìteli, i so ovoj metod dobivame okolu 6377 ìteli. Neto povr{inata za domuvawe koja e angaìrana od objektite iznesuva 73.26ha. Od tuka moè da se dobie podatok za postoe~ka gustina na naselenost, pa taka, postoe~kata bruto gustina na naselenost iznesuva 35.35 `/ha, a postoe~kata neto gustina iznesuva 87.04 `/ha. Povr{inata za domuvawe vo planskiot opfat se zgolemuva od 73.26ha (povr{ina na postoe~ka zona), na 147.02 ha, odnosno za 73.76ha. Vkupniot planiran broj na ìteli vo planskiot period od 2019 do 2029 godina se predviduva da iznesuva 12796 ìteli. Planiranata prose~na bruto gustina na naselenost iznesuva 70.95 `/ha, dodeka planiranata prose~nata neto gustina na naselenost iznesuva 87.03 `/ha.

Planiraniot broj na ìteli vo planskiot period pretstavuva vlezen parametar za planirawe na komunalnata infrastruktura koja treba da se izgradi i da ja optimizira i nadogradi postoe~kata vo selo Labuni{ta. Brojot na ìteli e relevanten podatok i pri opredeluvawe na namenata na povr{inite koi teba da odgovorat na potrebite za objekti od javen interes kako {to se osnovni u~ili{ta, gradinki, potoa objekti za sport i rekreacija i sl., a soglasno ~len 23 od Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 142/15, 217/15, 222/15, 228/15, 35/16, 99/16, 134/16, 33/17 i 86/18). ZELENILO Vo nasoka na obezbeduvawe na povisok standard na domuvawe, kvalitet na rabotnata sredina i ovozmoùvawe na na~eloto na odr`liv razvoj, so urbanisti~kiot plan za selo se dadeni nasoki za obezbeduvawe na minimalni povr{ini so zelenilo vo ramki na edinicite na grade`no zemji{te - blokovi i grade`ni parceli koi }e se formiraat so urbanisti~ko-proektni dokumentacii vo sledna faza. Povr{inite za zelenilo pretstavuvaat obvrska za realizacija i vo ramki na namenskite zoni od drugite klasi na nameni, vo dvornite mesta na objektite, so minimalen procent koj {to treba da se zadovoli pri formirawe na grade`nite parceli, odnosno, pri realiacija na gradbite. Taka, vo grade`nite parceli koi }e se formiraat so namena A1 - domuvawe vo stanbeni ku}i, prose~niot procent na zelenilo iznesuva 20%, odnosno, 15% vo parcelite do 1000 m2 i 25% vo parcelite so povr{ina nad 1000 m2; vo grade`nite parceli koi }e se formiraat so namena B5 - hotelski kompleksi, V1 - obrazovanie i nauka; V5 - verski institucii; vo grade`nite parceli koi }e se formiraat so namena D3 - sport i rekreacija iznesuva 30%. Spored toa, se doa|a do pokazatel za 3,41 m2 povr{ina na zelenilo po glava na ìtel vo ramki na planskiot opfat, od koi 0,0 m2 po glava na ìtel od javno zelenilo i 3,41 m2 na ìtel od ostanato zelenilo. Planskiot opfat na Urbanisti~ki plan za selo Labuni{ta, op{tina Struga opfa}a zemji{te koe vo osnova e definirano kako:  edinici na grade`no zemji{te - blokovi; izemji{te za op{ta upotreba - sekundarna uli~na mreà i za{titno zelenilo. Namenskata upotreba na zemji{teto i gradbite e uredena na nivo na namenski zoni. Namenska zona e ograni~ena povr{ina od grade`noto zemji{te so ista namenska upotreba na zemji{teto. Ureduvaweto na namenata na zemji{teto vo urbanisti~kiot plan za selo Labuni{ta se vr{i so sistemot na klasi na nameni kako instrument so koj se vr{i klasifikacija na dejnostite i aktivnostite vo planskiot opfat. Soglasno celite definirani so Planskata programa kako i Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 142/15, 217/15, 222/15, 228/15, 35/16, 99/16, 134/16, 33/17 i 86/18), so ovaa planska dokumentacija se vr{i ureduvawe na namenskite zoni so slednite oznaki:

A1 - domuvawe vo stanbeni ku}i; B1 - mali komercijalni i delovni dejnosti; B1 - obrazovanie i nauka; B2 - zdravstvo i socijalna za{tita; B4 - dràvni institucii; V5 - verski institucii; G2 - lesna i nezagaduva~ka industrija; G4 - stovari{ta; D3 - sport i rekreacija; D4 - memorijalni prostori; E1 - komunalna infrastruktura (soobra}ajna infrastruktura) E2 - komunalna suprastruktura (trafostanica i benzinska pumpa) Celokupnata povr{inata na planskiot opfat na UPS Labuni{ta e podelena na edinici na grade`no zemji{te - blokovi. Vo ramki na opfatot predvideni se 26 bloka, taka {to sekoj blok e so granici koi se sovpa|aat so granicata na planski opfat ili osovini na ulici. Spored zaklu~ocite od analizata na postojnata sostojba, Planskata programa i postavkite i nasokite dadeni so Uslovite za planirawe na prostorot koi proizleguvaat od Prostorniot plan na RM, mo`nostite za prostoren razvoj treba da se dviàt vo slednite nasoki:  Usoglasuvawe na UPS so postavkite na Prostorniot plan na RM definirani vo Uslovite za planirawe na prostorot;  Racionalno iskoristuvawe na grade`noto zemji{te;  Definirawe na edinici na grade`no zemji{te so urbanisti~ki parametri vo soglasnost so namenata, prostornite mo`nosti na terenot i planskiot koncept;  Definirawe na soobra}ajnata mreà i nejzino optimizirawe, kako i na soobra}ajot vo miruvawe (parkirawe i garaìrawe);  Optimalno dimenzionirawe i doizgradba na vodovodna infrastruktra;  Optimalno dimenzionirawe i izgradba na kanalizaciona fekalna i atmosferska infrastruktura;  Optimalno dimenzionirawe i izgradba na elektro-energetskata infrastruktura;  Optimalno dimenzionirawe i izgradba na telekomunikaciskata infrastruktura;  Definirawe na za{titni koridori na infrastrukturnite vodovi;  Racionalno koristewe na zemji{teto i gradbite so implementacija na uslovi za za{tita i spasuvawe i za{tita na ìvotnata sredina. Evidentiranite sostojbi na terenot i na~inot na realizacija na postoe~kiot gradeèn fond ukaùvaat na gusta izgradenost na grade`niot fond i pristapite koi ne se vo celost vklopeni vo pravilni~kite normativi soglasno vaè~kata zakonska regulativa, pa inkorporiraweto na postoe~kite sostojbi pretstavuva dopolnitelen predizvik vo planiraweto i

79 determiniraweto na uslovite za prostoren razvoj na predmetniot planski opfat. Proekcijata na potrebniot stanben prostor vo planskiot period treba da se zasonova na normativite zacrtani vo PPRM i toa: 20-25m/ìtel stanbena povr{ina, 40-80m/stan (optimalna golemina), 100% opremenost na stanot so instalacii i potpolno elminirawe, odnosno zamena na substandarniot stanben fond. Pri organizacija na javnite funkcii za selo Labuni{ta, pojdoven element pretstavuva postojnata mreà na javnii funkcii pod pretpostavka deka idniot razvoj na ovie funkcii }e bide vo soglasnost so ekonomskite, institucionalnite i drugi promeni koi se vo tek. Bitna alatka vo kreiraweto na razvojnite nasoki na seloto Labuni{ta pretstavuvaat i demografskite pokazateli, odnosno, planiraniot broj na ìteli i minimalnite povr{ini koi treba da se obezbedat za nepre~eno odvivawe na ìvotot i rabotata na site korisnici na prostorot vo planskiot period. Urbanisti~kiot plan so dosledna primena na aktuelnata zakonska i podzakonska regulativa, treba da predloì razvoj {to }e ovozmoì podobar stepen na iskoristenost na grade`noto zemji{te i podobra komunalna infrastruktura, kako i nepre~ena realizacija na planskite odredbi. Planskiot koncept e izraboten soglasno so usvoenata Planska programa, podatocite i informaciite dobieni pri analizite na predmetniot planski opfat, a uslovena od merkite za za{tita na ìvotnata sredina i prirodata, za{tita na kulturnoto nasledstvo i za{titata i spasuvaweto. Osnovna cel na ovoj plan e preku:  racionalno koristewe na zemji{teto;  po~ituvawe i valorizacija na kulturnoto i graditelskoto nasledstvo  maksimalno vklopuvawe ni infrastrukturata so terenot;  po~ituvawe i za{tita na pravoto na ~ovekot na rabota;  po~ituvawe i nadgraduvawe na pejsa`nite vrednosti;  oformuvawe kulturen pejsa`;  vgraduvawe propratni sodrìni na osnovnata namenska upotreba na zemji{teto; podignuvawe humanosta vo prostorot i nepre~eno dvièwe na hendikepiranite lica;  vgraduvawe na merki za za{tita na prirodata i ìvotnata sredina;  vgraduvawe merki za za{tita i spasuvawe;  po~ituvawe na zakonskite propisi, standardi i normativi vo planiraweto; Pojdovnata premisa na modelot e globalnata ekonomska paradigma postavena na principite i zakonitostite na pazarnata ekonomija, slobodna konkurencija, privatnata sopstvenost i vlijanijata na globalnite me|unarodni ekonomski tekovi, so respektirawe na odr`liviot razvoj i za{tita na ìvotnata sredina.

Realizacijata na urbanisti~kiot plan }e ovozmoì otpo~nuvawe na kapitalni investicii za aktivirawe na pove}e funkcii predvideni so Planot, pred se infrastrukturni, koi }e imaat isklu~itelno zna~aen razvoen potencijal za unapreduvawe na lokalnata ekonomija preku ureduvawe na zemji{teto. Realizicijata na gradbite predvideni so predmetniot urbanisti~ki plan, }e predizvika ekonomski efekti vo neposrednoto opkruùvawe od aspekt na privlekuvawe na pogolemi investicii i zgolemuvawe na stepenot na uredenost na prostorot. Od lokaciski aspekt, idnite investicii vo planskite re{enija soglasno urbanisti~kiot plan se determinirani od konfiguracijata na terenot, od infrastrukturnite komponenti: soobra}ajna infrastruktura, vodovodnata, kanalizaciskata infrastruktura, elektro- energetskiot i telekomunikaciskite sistemi. Vakvite ekonomski vloùvawa treba da ovozmoàt produkcija na visoko-kvalitetni uslugi so cel zadovoluvawe na specifi~nite barawa i potrebi na idnite korisnici na prostorot. Od najsevernata to~ka na planskiot opfar, granicata na planskiot opfat se dviì kon istok spovpa|aj}i se so severnite granici na KO 92/2, KP 92/1 i KP 92/3, se dviì kon jug sovpa|aj}i se so isto~nite granici na KP 92/3, KP 94/1 i KP 103/1 i tuka stignuva do najisto~nata to~ka na planskiot opfat. Od najisto~nata to~ka na planskiot opfat, granicata na planskiot opfat se dviì vo juèn pravec po ju`nata granica na KP 103/1, se sovpa|a so isto~nite granici na KP 105/5, KP 105/3, KP 106, se sovpa|a so isto~nata granica na KP 110/2, se dviì po severnata granica na KP 112, se sovpa|a so isto~nata granica na KP 112, minuva niz KP 114, se dviì po ju`nata granica na KP 114, se dviì po zapadnata granica na KP 114, se sovpa|a so isto~nite granici na KP 116, 123/2, 121/8,129/2, minuva niz KP 127, minuva niz KP 136, se sovpa|a so isto~nite granici na KP 142/1, KP 143/1, se dviì po juju`nata granica na KP 143/1, se dviì po severnata granica na KP 314/1, se sovpa|a so isto~nite granici na KP 315, KO 317/1, se dviì po isto~nata granica na KP 317/1, se sovpa|a so severnata i isto~nata granica na KP 318, se sovpa|a so isto~nite granici na KP 319, KP 317/2, se sovpa|a so isto~nata i ju`nata granica na KP 322, se sovpa|a so isto~nite granica na KP 340, se dviì po isto~nata granica na KP 339, mminuva niz KP 734, se sovpa|a so isto~nata, ju`nata i zapadnata granica na KP 321/2, se dviì po isto~nata granica na KP 734, minuva niz KP 448, se sovpa|a so isto~nata granica na KP 462/, minuva niz KP 736, se dviì po isto~nata granica na KP 736, se sovpa|a so ju`nata granica na KP 442, se sovpa|a so isto~nata i ju`nata granica na KP 441/1, se dviì po ju`nata granica na KP 445/4, se dviì po isto~nata granica na KP 506/1, se sovpa|a so isto~nata granica na KP 506/1, se dviì po isto~nata granica na KP 506/1, se sovpa|a so isto~nata i ju`nata granica na KP 506/2, se dviì po isto~nata granica na KP 737, se sovpa|a so isto~nata i ju`nata granica na KP 519, se dviì po isto~nata granica na KP 737, dviì kon istok i se sovpa|a so severnite granici na KP 526/5, KP 526/3, KP 526/6, KP 526/8, KP 526/10, se spu{ta kon jug sovpa|aj}i

81 se so isto~nite granici na KP 526/10, KP 526/2, KP 526/9, KP 526/7, se dviì kon istok po severnata granica na KP 527, se sovpa|a so severnata, isto~nata i ju`nata granica na KP 534, se sovpa|a so isto~nite granici na KP 528/9, KO 528/12, KP 528/13, se sovpa|a so ju`nite granici na KP 528/13, KP 528, KP 528/15, KP 528, KP 528/26, se sovpa|a so isto~nite na KP 528/5, KP 528/16, KP 593/4, se sovpa|a so severnite granici na KP 593/1, KP 600/34, KP 600/17, se spu{ta kon jug i se sovpa|a so isto~nite granici na KP 600/17, KP 600/26, KP 600/27, KP 600/28, KP 600/29, KP 600/22, KP 599, minuva niz KP 596/17, se sovpa|a so isto~nata granica na KP 596/15, se sovpa|a so ju`nite granici na KP 596/15, KP 596/14, KP 596/14, se sovpa|a so isto~nite granici na KP 596/6, KP 596/4, se sovpa|a so ju`nite granici na KP 596/5, KP 596/2, se spu{ta kon jug i se sovpa|a so isto~nite granici na KP 602/1, KP 602/8, KP 602/9, KP 603, se dviì kon zapad sovpa|aj}i se so ju`nata granica na KP 603 i tuka stignuva do najju`nata to~ka na planskiot opfat. Od najju`nata to~ka na planskiot opfat, granicata na planskiot opfat se dviì kon sever i se dviì po zapadnata granica na KP 602/7, minuva niz KP 737, se dviì po zapadnata granica na KP 737, se sovpa|a so ju`nata granica na KP 570/4, KP 554/1, se sovpa|a so zapadnata granica na KP 554, se dviì po ju`nata granica na KP 555, se sovpa|a so zapadnata granica na KP 555, minuva niz KP 556, se sovpa|a so severnata granica na KP 553/2, dviì po zapadnata granica na KP 737, minuva niz KP 552/2, se dviì po severnata granica se dviì po isto~nata granica na KP 737, se dviì vo zapaden pravec i se dviì po ju`nata i zapadnata granica na KP 503, se sovpa|a so zapadnata granica na KP 502, se sovpa|a so ju`nata granica na KP 498/1, minuva niz KP 439/1, se dviì kon sever po zapadnata granica na KP 733/1, se sovpa|a so zapadnata granica na KP 407/1, minuva niz KP 408/1 i KP 732, se dviì po ju`nata i zapadnata granica na KP 177 i tuka stignuva do najzapadnata to~ka na planskiot opfat. Od najzapadnata to~ka na planskiot opfat, granicata na planskiot opfat se dviì so zapadnata granica na KP 177, se sovpa|a so severnata granica na KP 177, se dviì po zapadnata i se sovpa|a so severnata granica na KP 172/2, se sovpa|a so severnata granica na KP 212, se dviì po zapadnata granica na KP 213, se sovpa|a so zapadnata granica na KP 217, minuva niz KP 164, se sovpa|a so zapadnite granici na KP 163/1, KP 162, KP 161, se dviì kon istok i minuva niz KP 725/2, se dviì po nejzinata isto~nata granica, se sovpa|a so severnite granici na KP 157, KP 156, se sovpa|a so isto~nata granica na KP 156, se dviì po severnata granica na KP 728, se dviì po zapadnata granica na KP 132, se dviì po ju`nata granica na KP 133, se sovpa|a so zapadnata i severnata granica na KP 133, se dviì po severnata granica na KP 132, se sovpa|a so zapadnata i severnata granica na KP 84/2, se dviì po zapadnata granica na KP 121/5, se sovpa|a so zapadnite granici na KP 121/4, 121/3, KP 121/2, KP 121/1, KP 119, se sovpa|a so severnata granica na KP 119, se dviì po severnata granica na KP 120, se sovpa|a so zapadnata granica na KP 117/2, se sovpa|a so severnata granica na KP 117/2, se sovpa|a so zapadnata granica na KP 101/2, se dviì po ju`nata granica na KP 98/7 i KP 98/1, se sovpa|a so zapadnata granica na KP 98/1 KP

89/10, KP 89/11, se dviì kon istok sovpa|aj}i se so severnite granici na KP 89/11, KP 89/1, KP 89/2, KP 89/3, KP 89/4, KP 89/5, KP 89/6, KP 89/7, KP 89/8, KP 89/9, KP 90, KP 91/1 i tuka stignuva do najsevernata to~ka na planskiot opfat. Povr{inata na planskiot opfat vo ramki na opi{anite granici iznesuva 180,35 ha. Planiraweto na uli~nata mreà vo planskiot opfat na Urbanisti~ki plan za selo Labuni{ta, op{tina Struga e izvr{eno vrz osnova na aktuelnata zakonska i podzakonska regulativa i postojnata sostojba, odnosno izgradniot gradeèn fond, i izgradenata soobra}ajna patna infrastruktura. Soobra}ajnata infrastruktura vo lokalitetot ja so~inuvaat: PRIMARNA SOOBRA]AJNA MRE@A: - magistralna ulica niz naseleno mesto - selo - ul. 1. SEKUNDARNA SOOBRA]AJNA MRE@A: - servisni ulici ul. 2, ul. 3, ul. 4, ul. 5, ul. 6. - stanbeni ulici ul. 7,ul. 8, ul. 9,ul. 10, ul. 11,ul. 12,ul. 13, ul. 14. Regionalniot pat R1208 - (Ohrid - vrska so R1301 - Podmoqe- vrska so A3 - Struga - Rado`da) pretstavuva glavna oska na povrzuvawe na naselenoto mesto - selo Kali{ta na sever so grad Struga i na jugozapad so selo Rado`da. Vo ramki na planskiot opfat istiot ima tretman na primarna soobra}ajnica, odnosno na magistralna ulica niz naseleno mesto - selo. Profilot na ulicata (ul. 1) pokraj kolovoz so {irina od vkupno 6.5m, sodrì i dva trotoari od po 2m. Vkupnata {irina na profilot iznesuva 10.5 m. Re{avaweto na stacionarniot soobra}aj, odnosno parkiraweto na motornite vozila vo ramkite na planskiot opfat zavisi od defininiranata namena na zemji{teto i se utvrduva soglasno normativite od ~len 58 i ~len 59 od Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 142/15, 217/15, 222/15, 228/15, 35/16, 99/16, 134/16, 33/17 i 86/18). Za grade`nite parceli parkiraweto e predvideno da se re{ava vo ramkite na sekoja grade`na parcela pooddelno, nadzemno ili podzemno. Parkirawe na javni parking prostori e mo`no edinstveno dokolku se obezbedat javni parking prostori na nivo na blok so prethodna razrabotka na urbanisti~kiot plan za selo pri {to }e se utvrdi to~niot broj na parking mesta koj se obezbeduva na javnite parkinzi i za ~ii potrebi, odnosno, za koi grade`ni parceli se odnesuvaat. Brojot na potrebni parking mesta zavisi i od izborot na kompatibilnite nameni vo grade`nata parcela koi treba da se zemat vo predvid pri izrabotka na proektnata dokumentacija za gradbite, vrz osnova na koja se izdava odobrenie za gradewe.

Osnoven uslov za izgradba na planiranata povr{ina za gradewe, maksimalna visina i katnost e obezbeduvawe na potrebniot broj na parking mesta. Planiraniot razvoj za vodosnabduvawe i odvodnuvawe na fekalnite otpadni i atmosferski vodi vo planskiot opfat na Urbanisti~ki plan za selo Labuni{ta, Op{tina Struga, se bazira na podatocite za postojnata mreà dobieni od nadle`nite institucii, nasokite i zaklu~nite sogleduvawa od Uslovite za planirawe na prostorot koi proizleguvaat od Prostorniot plan na Republika Makedonija i analizata na mo`nostite i prirodata na terenot vo ramki na planskiot opfat. Za planskiot opfat nema podatoci za postoe~ka vodovodna mreà. Ne se dozvoluva prekumerna eksploatacija na podzemnite vodi poradi {to bi do{lo do poremetuvawe na reìmot na podzemnite vodi. Isto taka, potrebni se ispituvawa so koi }e se utvrdi kvalitetot na vodata, odnosno dali fizi~ko - hemiskite i bakteriolo{kite karakteristiki na vodata odgovaraat na zakonskite propisi i normi. Dinamikata na koristeweto mora da bide usoglasena so baraweto za dolgoro~na eksploatacija, bez vlo{uvawe na kvalitetot i da se bazira na izvr{eni hidrogeolo{ki ispituvawa i eksploatacioni istra`ni raboti so koi }e se definira reìmot na hranewe na bunarite i }e se utvrdi nivnata izda{nost i kapacitet. Vo ramki na planskiot opfat na selo Labuni{ta ne postoi izvedena fekalna i atmosferska kanalizacija. Za prifa}awe i odvodnuvawe na otpadnite vodi se predviduva izgradba na sistem na fekalna kanalizacija so pre~istitelna stanica, a za odveduvawe na atmosferskite vodi se predviduva izgradba na sistem na atmosferska kanalizacija. Fekalnata i atmosferskata kanalizacija se so trasi vo koridorite na soobra}ajnicite i gi sledat podol`nite padovi na planiranite ulici. Tehni~kite detali }e se re{avaat vo sledna faza so osnovni proekti i proekti za infrastruktura. Fekalnata kanalizacija zavr{uva vo planirana pre~istitelna stanica nadvor od opfatot na selo Labuni{ta. Tehni~koto re{enie za povrzuvawe na kanalizacionata mreà nadvor od planskiot opfat karakteristiki }e bidat tretirani so Proekti za infrastruktura i Osnovni proekti so ogled na toa {to pravnoto dejstvo na ovoj UPS e isklu~ivo vo ramki na granicite na planskiot opfat. Minimalniot profil koj e usvoen za novoplaniranite kraci na fekalna kanalizacija e F250. Za atmosferskata kanalizacija usvoen e minimalen presek od F300. Otpadnite vodi se prifateni od fekalnata kanalizaciona mreà se ispu{taat vo sistemot. Pritoa, kvalitetot na otpadnata voda mora da bide vo soglasnost so Uredbata za kategorizacija na vodotecite, ezerata, akumulaciite i podzemnite vodi, odnosno kvalitetot na otpadnata voda ne smee da bide ponizok od kvaltitetot na recipientot.

Povrzuvaweto na korisnicite so infrastrukturnata kanalizaciona mreà za odveduvawe na otpadnite vodi se predviduva da se izvede preku priklu~na {ahta (armiranobetonska, so propisen kapak na otvorot), postavena na presekot so osovinata na primarniot odvoden kanal. Trasite na komunalnata hidrotehni~ka infrastruktura za planskiot opfat na Urbanisti~ki plan za selo Labuni{ta, op{tina Struga, se planirani na zemji{te za op{ta upotreba. So Urbanisti~ki plan za selo Labuni{ta, Op{tina Struga, so povr{ina na planski opfat od 180,35 ha, analizirana e elektro-energetskata mreà za planski period od 2019 do 2029 godina. Potrebite za elektri~na mo}nost vo ramki na planskiot opfat za planski period od 2019 do 2019 godina iznesuvaat 14959,73 kW. Spored podatocite dobieni od AD MEPSO, niz planskiot opfat pominuva postoe~ki 110kV dalekovod, pri razrabotka na urbanisti~kiot plan za selo Labuni{ta, e predviden za{titen pojas od 12m levo i desno od osovinata na dalekuvodot. Spored podatocite dobieni od Makedonski Telekom AD - Skopje i Agencijata za elektronski komunikacii vo ramki na planskiot opfat pominuvaat trasi na telefonski instalacii: bakarni kabli i opti~ki kabli. So cel da se opsluàt povr{inite koi za prv pat se tema na urbanizacija so ovoj plan, planirana e i nova elektronska komunikaciska mreà koja se nadovrzuva so postojnata. Telekomunikaciskite koridori za novata infrastruktura se planirani da se postavuvaat vo povr{inite na trotoarite. Razvojot na telefonskata mreà se planira da se izvede prete`no kako kablovska vodena vo zemjeni rovovi i delumno vo telefonska kanalizacija do sobirno raspredelitelni ormani so definiran manipulativen prostor so dimenzii 1,0m h 0,5m. Brojot i mestopolo`bata na ovie infrastrukturni objekti }e bide definirana soglasno razvojnite potrebi na mreàta, vo koridorot na trotoarot ili nadvor od koridorot na trotoarot (vo zavisnost od konkretnata situacija i uslovi na terenot), a vo sorabotka so stru~nite slu`bi na nadle`nata institucija. Priklu~okot na site telefonski pretplatni~ki mesta }e bide vo najbliskata avtomatska digitalna centrala. Brojot na potrebnite linii }e bide definiran vo narednata faza i istiot ne e limitira~ki. Za realizacija na sistemot za za{tita na ìvotnata sredina potrebno e da se po~ituva: – Selektirano i organizirano deponirawe na komunalniot otpad na deponija; – Ozelenuvawe na dvornite povr{ini; – Za~uvuvawe na ambientalnite, estetskite i rekreativnite potencijali na prostorot; – Izgradba na sovremena infrastruktura; – Zagaduva~ot e dolèn da gi nadomesti tro{ocite za otstranuvawe na opasnosta od zagaduvawe na ìvotnata sredina, da gi podnese

tro{ocite za sanacija, kako i da ja stavi vo funkcija ìvotnata sredina vo sostojba kako pred o{tetuvaweto; – Dosledno sproveduvawe na planot. Vo pogled na ozelenuvaweto, da se planiraat soodvetni profili na drvoredi pokraj soobra}ajnicite, kako i pokraj drugite infrastrukturni objekti koi moàt negativno da vlijaat na kvalitetot na ìvotnata sredina. Izborot na zelenilo treba da se usoglasi so uslovite za za{tita i negova namena. Dispozicijata na visokite drvja da bide usoglasena so trasite na podzemnite instalacii, dodeka izborot na vidot na ozelenuvaweto da bide vo soglasnost so uslovite vo rabotnata sredina, odnosno sposobnosta na pove}e apsorpcija na {tetni gasovi i koi nemaat poseben tretman za odrùvawe. Niz planskiot opfat na seloto Labuni{ta minuva koridorot na planiraniot naftovod AMBO. Koridorot na naftovodot AMBO e usvoen na sednica na vlada na RM na 24.05.2004 god. a e vnesen so godi{niot izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na Republika Makedonija vo 2005 godina. Toa e predloèn koridor, a to~nata trasa na naftovodot }e bide definirana so urbanisti~ko-planska i proektno-tehni~ka dokumentacija. Niz planskiot opfat na seloto Labuni{ta, Op{tina Struga minuva postojniot 110kV dalnovod [piqe-Glabo~ica, zaradi {to pri izrabotka na urbanisti~kata i proektna dokumentacija treba da se po~ituva: Pravilnik za tehni~ki normativi za izgradba na nadzemni elektroeenergetski vodovi so nominalen napon od 1kV do 400kV. Koga stanuva zbor za monitoring za ìvotnata sredina se dava mo`nost za ispituvawe, ocenuvawe i sistemsko nabquduvawe na zagaduvaweto i sostojbata na mediumite vo ìvotnata sredina kako i identifikacija i registracija na izvorite na zagaduvawe. Planot na monitoringot pretstavuva alka pome|u site vklu~eni strani i pretstavuva osnova za nadle`nite institucii vo koj }e go kontroliraat procesot na sproveduvawe na zakonskata regulativa i da donesuvaat odluki. Najgolem benefit vo sproveduvaweto na strategiskata ocena na ìvotnata sredina e vo vklu~uvawe na aspektite od poleto na socijalata, ekonomijata i ìvotnata sredina, me|usebnata sorabotka, razvoj na regionalnite celi i celite za odr`liv razvoj i za{tita na ìvotnata sredina i lu|eto.

11. Prilozi

Lista na nacionalna zakonska regulativa

1. Zakon za ìvotna sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 53/05, 81/05, 24/07, 159/08, 83/09, 48/10, 124/10, 51/11, 123/12, 93/13, 187/13, 42/14, 44/15, 129/15, 192/15 i 39/16); 2. Uredba za opredeluvawe na proektite i za kriteriumite vrz osnova na koi se utvrduva potrebata za sproveduvawe na postapkata za ocena na vlijanijata vrz ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 74/05); 3. Pravilnik za sodrìnata na barawata {to treba da gi ispolnuva studijata za ocena na vlijanieto na proektot vrz ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 33/06); 4. Uredba za strategiite, planovite i programite, vklu~uvaj}i gi i promenite na tie strategii, planovi i programi, za koi zadolìtelno se sproveduva postapkata za ocena na nivnoto vlijanie vrz ìvotnata sredina i vrz ìvotot i zdravjeto na lu|eto („Sl. Vesnik na RM” br. 153/07); 5. Uredba za sodrìnata na izve{tajot za strategiska ocena na ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 153/07); 6. Pravilnik za vospostavuvawe na listata na eksperti za SO@S, procedurata za sproveduvawe na ispitot za eksperti za SO@S, vospostavuvawe komisijata za ocenka na znaeweto na ekspertite za SO@S („Sl. Vesnik na RM” br. 129/07); 7. Uredba za kriteriumite vrz osnova na koi se donesuvaat odlukite dali opredeleni planski dokumenti bi moèle da imaat zna~itelno vlijanie vrz ìvotnata sredina i vrz zdravjeto na lu|eto („Sl. Vesnik na RM” br. 144/07); 8. Uredba za u~estvo na javnosta vo tekot na izrabotkata na propisi i drugi akti, kako i planovi i programi od oblasta na ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 147/08); 9. Zakon za prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 199/14, 44/15 i 193/15); 10. Zakonot za kvalitet na ambientniot vozduh („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04, 92/07, 35/10, 47/11 i 100/12-pre~isten tekst, 10/15 i 146/15); 11. Pravilnik za kriteriumite, metodite i postapkite za ocenuvawe na kvalitetot na ambientalniot vozduh („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04); 12. Zakon za vodi („Sl. Vesnik na RM” br. 87/08, 6/09, 161/09, 83/10, 51/2011, 44/12, 23/13, 163/13, 180/14, 146/15 i 52/16); 13. Uredba za klasifikacija na vodite („Sl. Vesnik na RM” br. 18/99); 14. Uredba za kategorizacija na vodotecite, ezerata, akumulaciite i podzemnite vodi („Sl. Vesnik na RM” br. 18/99 i 71/99); 15. Uredba za klasifikacija na vodite („Sl. Vesnik na RM” br. 18/99); 16. Zakon za otpad („Sl. Vesnik na RM” br. 68/04, 71/04, 107/07, 102/08, 143/08, 124/10, 51/11, 123/12, 147/13, 163/13, 51/15, 146/15, 192/15 i 39/16); 17. Lista na otpadi („Sl. Vesnik na RM” br. 100/05); 87

18. Zakon za za{tita od bu~ava vo `ivotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 79/07, 124/10, 47/11, 163/13 i 146/15); 19. Odluka za utvrduvawe vo koi slu~ai i pod koi uslovi se smeta deka e naru{en mirot na gra|anite od {tetna bu~ava („Sl. Vesnik na RM” br. 64/93); 20. Zakon za za{tita na kulturnoto nasledstvo („Sl. Vesnik na RM” br. 20/04, 115/07, 18/11, 148/11, 23/13, 137/13, 164/13, 38/14, 44/14, 199/14, 104/15, 154/15 i 192/15); 21. Zakon za za{tita na prirodata („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04, 14/06, 84/07, 35/10, 47/11, 148/11, 59/12, 13/13, 163/13, 41/14, 146/15 i 63/16); 22. Zakon za blagosostojba na `ivotnite („Sl. Vesnik na RM” br. 113/07); 23. Zakon za blagosostojba na rastenijata („Sl. Vesnik na RM” br. 25/98; 06/00); 24. Zakon za za{tita na rastenijata („Sl. Vesnik na RM” br. 25/98; izmeni 06/00); 25. Zakon za bezbednost i zdravje pri rabota („Sl. Vesnik na RM” br. 92/07, 136/11, 23/13 i 25/13); 26. Zakon za energetika („Sl. Vesnik na RM” br. 63/06 i 36/07); 27. Zakon za eksproprijacija („Sl. Vesnik na RM” br. 33/95, 20/98, 40/99, 31/03, 46/05 i 10/08).

Lista na relevantni EU direktivi

Direktivi na EU ipfateni vo Nacionalna strategija za aproksimacija vo `ivotnata sredina (2008). Relevantni se i nivnite izmeni i dopolnuvawa:

1. Ramkovna direktiva za otpad (2006/12/ES) 2. Ramkovna direktiva za kvalitet na ambienten vozduh (96/62/ES), dopolneta so Regulativata (ES) 1882/2003 3. Direktiva za informirawe na korisnici (1999/94/ES) dopolneta so Direktivata 2003/73/ES 4. Ramkovna Direktiva za voda (2006/60/ES) dopolneta so Odlukata 2455/2001/ES 5. Direktiva za urbani otpadni vodi (91/271/EES) dopolneta so Direktivata 98/15/ES i Regulativata (ES) 1882/2003 6. Direktiva za voda za piewe (98/83/ES) dopolneta so Regulativata (ES) 1882/2003 7. Direktiva za ispu{tawe na opasni supstancii vo vodite (76/464/EES) dopolneta so Direktivata (91/692/EES i 2000/60/ES) e bide otpovikana so Ramkovnata direktiva za vodi (2000/60/ES) od 22.12.2007, osven ~len 6, koj be{e otpovikan na 22.12.2000. 8. Direktiva za merewe na kvalitetot na vodata za piewe (79/869/EES) dopolneta so Direktivite 81/855/EES, 91/692/EES, i Regulativata (ES) 807/2003 }e bide otpovikana so Ramkovnata direktiva za vodi (2000/60/ES) od 22.12.2007)

9. Direktiva za podzemni vodi (80/68/EES) dopolneta so Direktivata 91/692/EES 10. Direktiva za voda za ribi (78/659/EES) dopolneta so Direktivata 91/692/EES i Regulativata (ES) 807/2003 11. Direktiva za Strate{ka ocena na `ivotna sredina (2001/42/ES) 12. Direktiva za pristap na informacii za `ivotnata sredina (2003/4/ES)

DODATOK

KORISTENA LITERATURA

 Prostoren plan na Republika Makedonija, 2004;  Planska dokumentacija za UP za s. Kali{ta, op{tina Struga;  Pregled na za{titeni podra~ja vo RM (2008) i Izve{taj na me|unaroden konsultant za za{titeni podra~ja vo ramki na UNDP/GEF/M@SSP proektot: Zajaknuvawe na ekolo{kata, institucionalnata i finansiskata odr`livost na sistemot na za{titeni podra~ja vo Makedonija;  Nacionalna strategija za odr`liv razvoj, 2009;  Vtor Nacionalen izve{taj za klimatski promeni, 2008  Vtor Nacionalen Ekolo{ki akcionen plan na RM, 2006  Nacionalna strategija za biolo{ka raznovidnost, 2004;  Strategija za upravuvawe so otpad vo RM 2008-2020;  Nacionalna transportna strategija za patniot prevoz, 2007-2017;  Strategija za demografski razvoj na RM 2008-2015;  Nacionalna programa za usvojuvawe na pravoto na EU (NPPA II, 2007);  Nacionalna strategija za monitoring na ìvotnata sredina, 2004;  Strategija za upravuvawe so ìvotnata sredina, 2005;  Strategija za podigawe na javnata svest vo ìvotnata sredina, 2005;  Strategija i akcionen plan za implementacija na Arhuskata konvencija, 2005;  Nacionalen zdrastveno-ekolo{ki akcionen plan (NZEAP), 1999;  Direktiva za ìveali{ta (92/43/EES);  Ramkovna direktiva za voda (2000/60/ES);  Ramkovna direktiva za kvalitet na ambienten vozduh (96/62/ES);  Ramkovna direktiva za otpad (2006/12/ES);  Ramkovna direktiva za bu~ava (2002/49/ES);  Direktiva za ocenka na vlijanieto vrz ìvotnata sredina (85/537/EES);  Direktiva za strategiska ocena na ìvotna sredina (2001/42/ES);  EU [estiot Akcionen Plan za ìvotna sredina (2001/42/ES);  Direktivata na sovetot 96/61/ES od 24.09.1996 god. za integrirana kontrola i prevencija od zagaduvaweto;  Dostapni iskustva i praktiki.