REVIJA ZA LJUBITELJE GORA ŽE OD LETA 1895

TEMA MESECA Upadanje  ledenikov INTERVJU februar 2012 februar Jasna in Andrej Pečjak, plezalca zaledenelih slapov  ,  EUR Z NAMI NA POT Pokljuka Gore nad kočo Sadnighaus Planinski vodnik Kamniško-Savinjske Alpe Vrhovi, lepi razgledi in planinske poti nas kar vabijo v svoja naročja. Da jih boste lažje in varneje obiskovali, smo vam pripravili planinski vodnik Kamniško- Savinjske Alpe, ki je dostopen po zares ugodni ceni. Dela se je na novo lotila skupina avtorjev pod vodstvom Vladimirja Habjana, ki je sam pripravil zasnovo celotnega vodnika in podrobno obdelal skupine Storžiča, Grintovca in Krvavca, Andrej Stritar je opisal skupino Planjave, Ojstrice in Krofičke ter skupino Mrzle gore in Bab, Jože Drab je predstavil skupine Velike planine, Menine in Dobrovelj, Andraž Poljanec pa je obdelal skupine Dobrče, Rogatca in Raduhe. Gorovje je predstavljeno na 296 straneh, kjer najdemo praktične napotke, navodila za uporabo vodnika, izhodišča, koče, prehode, vrhove. Želimo vam obilo lepih potepov s pomočjo naših planinskih vodnikov, varen korak in vabljeni k nakupu. Seveda vas vabimo, da se sprehodite tudi skozi ostalo bogato INFORMACIJE in NAROČILA: ponudbo Planinske založbe PZS in zase ali za prijatelje poiščete Planinska zveza Slovenije, Planinska založba primeren planinski zemljevid, leposlovno knjigo, priročnik, najnovejši - po pošti: Dvorakova ulica 9, p. p. 214, SI-1001 Ljubljana planinski vodnik itd. - po telefonu 01/43 45 684 ali faksu 01/43 45 691 - e-naročila: [email protected] - preko spletne trgovine PZS V času od sredine februarja do sredine marca 2012 lahko vodnik kupite po akcijski, 50 % nižji Slovenski planinski muzej - po pošti: Triglavska cesta 49, 4281 Mojstrana ceni: 10,85 EUR* (redna cena: 21,70 EUR*). - po telefonu 08/380 67 30 ali faksu 04/589 10 35 *DDV je obračunan v ceni. Stroške poštnine plača naročnik. - e-naročila: [email protected] Foto:Oton Naglost UVODNIK Zgodbe iz pozabe a levi malo nad sabo smo sredi popolne teme opazili drobno luč. Da ne sveti tisti, ki ga iščemo? Morda oddaja svetlobne znake? Sicer je Nčisto pri miru, a kar sveti in sveti. Marjan (Kregar) se je javil po postaji našim v dolini. Pozorni bodo in spremljali bodo dogajanje v smeri, ki jo je opisal. Čez čas smo vsi trije vsak sam pri sebi spoznali, da je bilo tisto, kar smo gledali, zvezda. Človek bi težko svetil brez prekinitve. Pa sprva ni bilo tako videti. Potem sem malo niže videl bolj rdečo in malce večjo luč. Da ne bivakira kje tam? Spet je Marjan poklical našo bazo, a so povedali, da so zakurili ogenj. Običajno bi se temu glasno nasmejali, a tokrat se nismo. V popolni temi, kjer komajda dobro svetiš pod svoje noge, je težko določiti še smeri neba, tako si slabo orientiran. Pot je postajala vedno bolj trda, zmrznjena in slabše vidna. Marjan je naznanil, da bo nataknil dereze. Midva z Ireno sva jih tudi. Ravno Vladimir Habjan prav, ker za naslednjim ovinkom poti ni bilo več, svet pa se je spremenil v popolno drsalnico. Čisto zmrznjena poledenela zemlja. Po sprednjih zobeh derez smo morali popikati, da smo prišli čez. In to po zemlji, ne po snegu! Nič kaj prijetno. Brez derez ne bi šlo več varno. Še nekaj izpostavljenih prečk, nekaj poplezavanja po skalah in združili smo se s trojico, ki je šla po drugi poti. Našli so sledi iskanega, ki smo jim sledili še naprej. Tako je bil videti delček zadnje nočne gorske reševalne akcije. Ta se je končala ob petih zjutraj, ko je bil iskani že varno v dolini (več na spletni strani GRS). Zgodbo sem opisal zaradi več razlogov. Eden je zima brez snega oziroma z manj snega, kot smo ga vajeni. Kdo ve, zakaj ga letos (še) ni, morda je uplahnil, tako kot so ledeniki, o katerih pišemo v temi meseca. A zime brez snega niso nekaj novega. Dobro se spominjam treh podobnih zim okoli leta 1990, starejši od mene pa bi gotovo segli še dlje nazaj. Gorski svet brez snega je drugačen. Višje še gre, ko je snega več in smo gibanja vajeni, v sredogorju pa je povsem drugače. Zemlja je zaradi mraza tako trda, da je hoja precej bolj zahtevna. Tam, kjer bi normalno hodili, moramo skorajda plezati. Če tega nismo vajeni ali nimamo dovolj izkušenj (kilometrov), nam lahko trda prede, hitro lahko pride do zdrsa in nesreča je tu. Za serijo tovrstnih napotkov je v uvodniku premalo prostora, ga pa toliko več občasno namenjamo v t. i. izobraževalnem (zadnjem) delu. Naš glavni namen je seveda posredovati bralcem čim več znanja, da bi bili čim bolj varni. Takole razmišlja eden od piscev redne vzgojne rubrike, s katerima se bomo pogovarjali naslednji mesec: "Prepričan sem, da smo s prispevki pritegnili nekaj bralcev. Tudi tistim, ki niso usmerjeni samo v plezanje, smo nekoliko razjasnili pojme, čeprav je tematika precej specifična. Poskusila sva jo prikaza- ti v nekem širšem okvirju in jo zaporedno nekako logično razporediti. Upava, da sva s tem komu razširila obzorja in skrajšala turo." Če sem že začel z reševalsko zgodbo, pa naj s to temo še končam. Letošnje leto je za nas reševalce nekaj posebnega. Leta 2012 namreč praznujemo stoletnico organiziranega reševanja v gorah! Glavnina dogodkov se bo sicer odvijala junija (16. junija 1912 je bila ustanovljena prva "Rešilna ekspedicija podružnice SPD Kranjska Gora"), vendar se mi zdi prav, da je praznovanje celoletno. Potrudili se bomo, da bomo o tem pisali več kot običajno, vam pa tudi "piham na dušo", da kakšno zgodbo, vtise, izkušnje z reševanj ali s tem povezane vržete na papir in nam jih pošljete. Zgodbe z reševanj so pogosto čustveno izredno močne in zlepa ne gredo iz spomina. Obudimo jih torej!

|1|

UVODNIK Z NAMI NA POT Z NAMI NA POT – OPISI TUR 1 Zgodbe iz pozabe 41 Turnosmučarski REVIJA ZA LJUBITELJE GORA 33 Mrežce, 1955 m, IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK: od Šport hotela Vladimir Habjan biseri Planinska zveza Slovenije Gore nad kočo Sadnighaus 33 Debela peč, 2015 m, ISSN 0350-4344 UPADANJE LEDENIKOV Mitja Peternel Izhaja petnajstega v mesecu. s planine Javornik Planinski vestnik objavlja izvirne prispevke, 4 Večinoma krotke ki še niso bili objavljeni nikjer drugje. 35 Viševnik, 2050 m, ČRNOGORSKE GORE ledene pošasti 112. letnik z Rudnega polja 44 Durmitor v snegu 35 Veliki Draški vrh, 2243 m, Ledeniki – zanimivi naravni NASLOV UREDNIŠTVA: pojavi gorskih pokrajin Zimski vzpon na Čvorov Planinska zveza Slovenije z Rudnega polja Uredništvo Planinskega vestnika Miha Pavšek Bogaz, 2152 m Dvorakova ulica 9, p. p. 214 37 Mohar, 2605 m Vlado Vujisić SI-1001 Ljubljana T: 01 434 56 87, F: 01 434 56 91 37 Hilmersberg, 2670 m UPADANJE LEDENIKOV E: [email protected] 39 Stellkopf, 2852 m 10 Od ledeniške krnice VELIKANI KLASIČNEGA www.planinskivestnik.com ALPINIZMA 39 Rotwandeck, 2715 m do čelne morene ODGOVORNI UREDNIK: 48 V gore brez vodnika Vladimir Habjan Ledeniki – dinamične Ludwig Purtscheller UREDNIŠKI ODBOR: tvorbe, ki spreminjajo dr. Andrej Stritar (namestnik odgovornega urednika), Zemljino površino (1849–1900) Emil Pevec (tehnični urednik), Janez Turk mag. Marjan Bradeško, Marta Krejan, Mateja Ferk in Miha Pavšek dr. Andrej Mašera, Zdenka Mihelič, dr. Irena Mušič Habjan, dr. Mateja Pate, Dušan Škodič UPADANJE LEDENIKOV ODPRAVA NA ACONCAGUO 1982 ZUNANJA SODELAVCA: 14 Ledena območja – Tina Leskošek, Gorazd Gorišek 54 Alpinistovi spomini LEKTORIRANJE: naš naravni Obletnica uspešne Mojca Volkar Trobevšek, Mojca Stritar, termostat primorske odprave Katarina Marin Hribar Pogovor z Gregorjem Igor Škamperle OBLIKOVANJE: Vertačnikom Boris Jurca 57 Kako mine trideset let GRAFIČNA PRIPRAVA IN TISK: Irena Mušič Habjan Schwarz print, d. o. o. Ivan Rejc INTERVJU NAKLADA: 6300 izvodov 58 O odpravi Prispevke, napisane z računalnikom, pošiljajte 18 Čez 20 let bomo v po elektronskem mediju na naslov uredništva Peter Podgornik ali na elektronski naslov. Poslanih prispevkov ne Sloveniji verjetno vračamo. Uredništvo si pridržuje pravico do objave težko še plezali ANKETA ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s svojo po slapovih 59 Goram se zaradi uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Mnenje avtorjev ni tudi nujno mnenje uredništva. Z Jasno in Andrejem otrok ni treba Kopiranje revije ali posameznih delov brez privolitve Pečjakom o lednem plezanju izdajatelja ni dovoljeno. odpovedati! Naročanje: Mateja Pate Po pošti na naslov: Planinska zveza Slovenije, Rezultati ankete med Dvoržakova ulica 9, p. p. 214 SI-1001 Ljubljana, družinami, ki zahajajo v ZGODOVINA PLANINSKIH po elektronski pošti na naslov: [email protected] ali po gore z majhnimi otroki telefonu 080 1893 24 ur na dan. POTI IN OBJEKTOV 22 Pozabljene poti Boštjan Hauptman nad Trento VARSTVO NARAVE Številka transakcijskega računa PZS je 05100-8010489572, odprt pri Abanki, d. d., Stara Kugyjeva pot 62 Zimsko štetje ptic Ljubljana. Naročnina 34 EUR, 58 EUR za tujino, in Direttissima posamezna številka 3,40 EUR. Članarina PZS za člane Vodne ptice A vključuje naročnino. Reklamacije upoštevamo dva Dušan Škodič meseca po izidu številke. Ob spremembi naslova Dušan Klenovšek navedite tudi stari naslov. Upoštevamo samo pisne SPOMINI odpovedi do 1. decembra za prihodnje leto. MINIATURA Program informiranja o planinski dejavnosti 26 Vojna je sranje 63 Tolmun sofinancirajo Ministrstvo za šolstvo in šport RS, Vse pa nas druži Fundacija za financiranje športnih organizacij v RS in ljubezen do gora Toliko je moj kot njen Javna agencija za knjigo RS. Danilo Vidič Gregor Gornik 64 NOVICE IZ VERTIKALE FOTOGRAFIJA NA NASLOVNICI: Špik v hudi zimi Z NAMI NA POT Foto: Oton Naglost 28 Planota za vse 64 NOVICE IZ TUJINE 65 USPEHI V PRETEKLEM LETU Uredništvo Planinskega vestnika skrbno letne čase preverja vse članke in točnost v reviji Pokljuka 67 PISMA BRALCEV objavljenih opisov poti, ki praviloma Janja Lipužič vključujejo opozorila na nevarnosti in možne 67 LITERATURA pasti obiskovanja gora. Žal pa je vsak opis vedno subjektiven, poleg tega se objektivne 70 PLANINSKA ORGANIZACIJA težave na terenu lahko spreminjajo iz dneva v dan, celo iz ure v uro. Zato uredništvo revije in Ogromne razpoke med seraki na Planinska zveza Slovenije ne moreta prevzeti nobene odgovornosti za morebitne poškodbe ali ledeniku Bossons nad Chamonixom Vsebine vseh Planinskih vestnikov materialno škodo, ki bi jih utrpel kdorkoli zaradi Foto: Klemen Gričar od leta 1895 do danes na www.pvkazalo.si. hoje po gorah po navodilih iz te revije. |3| UPADANJE LEDENIKOV Večinoma krotke ledene pošasti Besedilo: Miha Pavšek1 Ledeniki – zanimivi naravni pojavi gorskih pokrajin

edeniki – le kdo še ni slišal zanje, velik del ajbližje so nam v alpskem sosedstvu, o njih pa izvemo Lhribolazcev pa jih lahko spozna in vidi Nmarsikaj tudi takrat, ko spre- mljamo podvige naših himalajcev, tudi od blizu. V zadnjem času jih vse pogosteje andinistov, pamiristov in drugih "plezalistov", ki se podajajo na najviš- omenjamo v zvezi s podnebnimi spremembami, je in pogosto težko dostopne vrhove saj bodo pod našimi najvišjimi vršaci verjetno širom po svetu. Po drugi strani pa prav kmalu izginili tudi njihovi zadnji ostanki. 1 Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU.

Krčenje Triglavskega ledenika v letih 1952–2003

|4| Planinski vestnik | FEBRUAR 2012 vidimo sledove delovanja ledenikov Ledeniški brevir ledenim pokrovom. Že res, da so tudi tik pred domačim pragom, vendar so Nastanek ledenikov omogočata sneg in pri nas najvišji grebeni in deli gora med ti precej manj očitni kot prej omenje- mraz, zato jih najdemo le visoko v gorah nekdanjo poledenitvijo moleli iznad ni, saj gre večinoma le za ledeniško nad snežno mejo (bližje ekvatorju smo, ledenega pokrova, zato pa je ta segal še preoblikovano površje. Najrazličnejši višje so ledeniki) in v visokih geograf- daleč naprej na območja večjih kotlin in obiskovalci gora se zanimamo za skih širinah. Vztrajajo ali rastejo le tam, predgorskih nižin, ki jih lahko označi- ledenike v glavnem iz dveh razlogov: kjer je dovolj obojega. Danes se večino- mo kot alpsko "preddverje". prvi je občudovanje, drugi pa spošto- ma povsod krčijo, saj imamo opravka Ogromne površine Zemlje v višjih ge- vanje. Oba sta neločljivo povezana in z vse višjimi temperaturami zraka in ografskih širinah in na gorskih masivih bi morala biti v neposrednem sosled- čedalje večjim deležem padavin v pa so še vedno pod stalnim snežnim in ju, katerega neupoštevanje nas lahko obliki dežja. Geološko še ne tako dolgo ledenim pokrovom (približno 3 %). Z v gorah stane tudi življenja. Gibanje nazaj, pred nekaj več kot 10.000 leti, njihovim delovanjem se neprenehoma po ledeniškem površju pač ni dolin- smo imeli pri nas snežno mejo na okrog spreminjata oblika in podoba površja, ski sprehod, vendar je tudi na takem 1300 metrih, medtem ko je danes ta že snežne in ledene mase pa imajo območju možen sorazmerno varen več kot dva kilometra višje. Zemljino pomemben vpliv na podnebje in živi vzpon ali prečenje. Kadar nam to podnebje v svoji več milijard let dolgi svet teh območij. Ledene gmote so bile dopuščajo razmere, pa se lahko takim zgodovini ni bilo vedno tako toplo, saj nekdaj mnogo obsežnejše. Današnje so delom poti tudi izognemo. Višje smo, je bil v zadnjem milijonu let naš planet le ostanek nekdanjih ledenih dob, ki so manj je možnosti za to oziroma manj sorazmerno veliko časa prekrit z ledom. se nizale v zadnjih dveh milijonih letih je zasilnih izhodov, zato je prav, da to- V naših, to je zmernih geografskih vse do nekaj več kot deset tisoč let pred vrstne ture načrtujemo še bolj skrbno širinah najdemo iz teh obdobij številne in preudarno. Ledeniki pa so tudi pomnike zlasti v goratih območjih. prinašalci najrazličnejših informacij Geološko gledano je nekaj manj kot Vse, kar je ostalo od nekdaj obsežnega ledenika iz preteklosti, tako o podnebju kot desetina površja Slovenije povezana z nad Triglavskimi podi, je danes le še manjša tudi o nekdanjih prebivalcih danes ledeniki, približno enak je tudi delež ledeniška zaplata pod kratkim ostenjem poledenelih delov planeta. svetovnega površja, ki je danes pod Malega Triglava. Foto: Oton Naglost

|5| Ledenik Aletsch je 2 največji evropski, Baltoro Podatki o treh alpskih in enem himalajskem ledeniku. pa svetovni ledenik. Ime ledenika Država Dolžina (km) Površina (km2) stopinjo višja od današnje. Za nas zelo pomembna je mala ledena doba, ki je Aletsch Švica 22,7 86,6 zajela Evropo v sredini 14. in je ni zapusti- Gorner Švica 13,5 59,7 la vse do sredine 19. stoletja, torej več kot Mer de Glace Francija 12 32 400 let kasneje. Višek je dosegla v letih Baltoro Pakistan 62 520 1645–1715, kar sovpada z zmanjšanjem aktivnosti izbruhov na Sončevi površini. 2 Schweizerischen Gletschermessnetz, Neue Zürcher Zeitung On-Line. Povprečna temperatura je bila "le" stopi- njo nižja, kot smo je vajeni danes. Vtem našim štetjem. Še v zadnji je bila pole- času sta najverjetneje nastala tudi oba denela površina na kopnem približno naša ledenika, danes le še majhni lede- trikrat večja od današnje. Zdaj je večina niški zaplati pod Triglavom v Julijskih in ledu na Antarktiki, Arktiki, Grenlandiji pod Skuto v Kamniško­-Savinjskih Alpah. in drugod v višjih geografskih širinah. Nam bližja so gorska območja, kjer pa Ledeniki v izbranih številkah in besedah jih je le nekaj odstotkov. Če se omejimo na evropski poledeneli Današnji ledeniki imajo le malo sku- prostor (Alpe, Islandija, Skandinavija in pnega z geološkimi ledenimi dobami, Kavkaz), lahko ugotovimo, da je površi- saj so večinoma povezani s podnebjem ne pod ledom približno za nekaj več, kot zadnjih stoletij. Tudi za to obdobje je zna- je velika Slovenija. Večina alpskih pole- čilno menjavanje toplejših in hladnejših denelih območij je v Švici, Avstriji, Italiji obdobij. Najbolj znana sta srednjeveško in Franciji, pri nas so le ledeniški vzorci. toplo obdobje in temu sledeča mala Skupna prostornina več kot 1500 lede- ledena doba. Gre za pojava svetovnih nikov na tem prostoru je skoraj 400km 3. razsežnosti, zato nista bila omejena le Obseg in debelina večine alpskih na evropsko in severnoameriško celino. ledenikov v zadnjem četrtstoletju močno V srednjeveškem toplem obdobju (800– upadata. V tem času se je njihova skupna 1300) je bila povprečna temperatura za površina zmanjšala skoraj za tretjino. Letna vsota novozapadlega snega (ne višina, saj se sneg seseda) v Alpah je tudi Okno na ledeniku pod Skuto, v ozadju Velika do 20 metrov, kar omogoča večmetrski Baba, Ledinski vrh in Storžek Foto: Miha Pavšek letni prirast debeline ledeniškega ledu. Pot od snega do ledeniškega ledu je z Preglednica 1: Triglavski ledenik – Preglednica 2: Ledenik pod Skuto – vidika našega gostovanja na tem planetu površina ledenika 1900–2011 površina ledenika 1946–2011 sorazmerno dolga in trnova. Za meter debelo plast ledeniškega firna (njegova Leto Površina (ha) Leto Površina (ha) gostota je večja od 500 kg/m3), ki je konec 19. stoletja prek 40 1946–1954 2,5–3 hkrati predzadnja stopnja preobrazbe 1900 30 1950 2,8 snežne odeje v ledeniški led, mora pasti 1946 15 1989 1,1 okoli 6–8 metrov snega in preteči 3–5 1995 3,0 1997 1,5 let. Za nastanek enako debele plasti ledeniškega ledu na jugovzhodnem 1999 1,4 2003 0,7 robu Alp, kjer imamo opravka z robnimi 2003 0,7 2007 1,1 razmerami, pa je potrebnega še precej 2005 1,1 2008 1,4 več časa – od nekaj desetletij do skoraj 2007 0,6 2009 1,8 celega stoletja. Posebno in precej manj 2008 1,1 2010 1,8 raziskano poglavje ledeniške zgodbe pa so nekdanji ledeniki na območju 2009 2,9 2011 1,7 dinarskega sveta, saj so njihovi sledovi 2010 2,5 Vir: Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. bolj redki in skriti ter po velikosti in 2011 2,4 oblikah precej skromnejši od svojih alpskih sosedov. Zanimivo je tudi poimenovanje lede- nikov po posameznih alpskih državah: nemško Gletscher (splošni izraz) inKees ter Ferner (regionalna izraza), angleško in francosko glacier (drugačna je izgo- vorjava), italijansko ghiacciaio, rusko in tudi srbsko lednik (ледник) in islandsko jökull. Slovencem, ki zahajajo v bližnje

Geodetska izmera Triglavskega ledenika Foto: Miha Pavšek (arhiv Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU)

|6| Planinski vestnik | FEBRUAR 2012 Ledenik v krnici med Rinkama in Skuto na DEDI-ju, enciklopediji naravne Foto: Robert Logar in kulturne dediščine na spletnem naslovu http://www.dedi.si/). Oba sta med najbolj jugovzhodno ležečimi ledeniške gore, je dobro znan ledenik ledeniki v Alpah. Ker ležita na soraz- Pasterca/Pasterze pod 3797 metrov merno nizki nadmorski višini, sta zelo visokim Großglocknerjem/Veliki Klek občutljiva na podnebne spremembe. v Avstriji. Projekt opazovanja obeh ledenikov je med najstarejšimi in najdaljšimi znan- Že šest in pol desetletij dolg niz meritev stvenoraziskovalnimi projekti pri nas. Sodelavci Geografskega inštituta Do sredine devetdesetih let prejšnjega Antona Melika ZRC SAZU že več kot stoletja so potekale meritve s klasično šest desetletij, natančneje od leta metodo, to je z odčitavanjem spre- 1946, opazujejo Triglavski ledenik in membe dolžine (debeline) ledenika na ledenik pod Skuto (več o obeh najdete posameznih točkah. Takrat so začeli s

Triglavski smuk s Kredarice in lovski veleslalom na Ledinah Napeto na večnem snegu je bil naslov članka avgusta 1976 v časopisu Delo, kjer so poročali o dvodnevni smučarski tekmi, ki jo je na Triglavskem ledeniku organiziral smučarski klub iz Radovljice. Omenjena tekma je bila sicer naslednica precej bolj znanega triglavskega smuka, ki je potekal na relaciji Kredarica–Krma, torej nekoliko stran od ledenika. Med priprvavami na triglavski smuk maja 1946 je eden od udeležencev v megli nevede zavil z ledenika in zapeljal čez rob Triglavske severne stene. Nepoškodovan je pristal 96 metrov nižje blizu izstopa Slovenske smeri. Sicer pa so si tudi številni drugi smučarji na njem vse do sredine osemdesetih let 20. stoletja pogosto privoščili poletno ali v posameznih letih celo zgodnjejesensko smuko. Na ledeniku pod Skuto, natančneje na pozno spomladi ali včasih tudi še v zgodnjem poletju povezanih snežiščih Ledin v vpadnici ledenika pa Vrtanje s plinskim parnim vrtalnikom na poteka tudi vsakoletni tradicionalni lovski veleslalom. Konec maja leta 2011 je bil na ledeniku pod Skuto ob koncu talilne sezone sporedu že osemnajstič, udeležilo pa se ga je kar 62 tekmovalk in tekmovalcev. leta 2006 Foto: Miha Pavšek

|7| sodobnejšimi fotogrametričnimi meri- leta 2003. Tudi lanskoletni jesenski opazuje zadnje ostanke domačih in tvami (laserski teodolit), ki omogočajo podatek o površini ledenika pod Skuto nekaterih sosednjih, manjših ledeni- prostorsko zaznavanje in kasnejšo (1,7 ha) kaže, da se je v primerjavi s kov na območju jugovzhodnih Alp, vse predstavitev rezultatov. Od leta 1976 prejšnjim letom nekoliko zmanjšal, resničnejše. Kar sama se ponuja ugoto- snemajo ledenik tudi s posebnim sicer pa se je tudi njegova površina vitev, kako malo manjka do njunega re- panoramskim fotoaparatom, podatki o med letoma 1997 in 2003 prepolovila sničnega izginotja – po vsej verjetnosti obeh ledenikih pa gredo tudi v medna- (preglednica 2). Ko pridemo do obeh bo zadostovalo že nekaj zelenih zim, ki rodno izmenjavo. ledenikov, še posebej do tistega pod jim sledi pretoplo poletje. Ob koncu 19. stoletja, ko je Triglavski Skuto, ki je izrazito krniškega tipa ledenik segal še do roba Stene, je (s treh strani obdan z ostenjem), nas Radarsko in vrtalno določanje meril več kot 40 hektarjev. Ob začetku bolj kot njegovo krčenje zbode v oči debeline obeh domačih ledenikov natančnejših meritev (preglednica 1) naglo tanjšanje. Lanskoletna podpov- S krčenjem ledenikov je povezano in opazovanj je bila velikost njegove prečna snežna sezona in kasnejša tudi njihovo tanjšanje. V letih s pod- površine 15 hektarjev, pol stoletja zelo topla talilna doba sta odnesli ves povprečno snežno sezono in z nad- kasneje pa le petino tega. V zadnjem pridelek predhodnih let. Podnebne povprečnimi temperaturami v talilni desetletju se je zmanjšal še za tretjino, razmere meteoroloških letnih časov v dobi se lahko naša ledenika stanjšata tako da je bila njegova površina v letu 2011 in zima 2011/12 so še naprej tudi za več kot meter. Če se Triglavski tem tisočletju že dvakrat manjša od presuhe ter večinoma pretople. Zato se ledenik predvsem manjša, pa se njegov hektarja (jeseni 2011 je meril 2,4 ha), zdijo napovedi klimatologov, da smo vzhodni sosed pod Skuto v glavnem najmanjša pa rekordno vročega v resnici zadnja generacija, ki še lahko tanjša. Metod za ugotavljanje debeline Domače ledeniške nesreče Ledeniški svet pomeni vse kaj drugega kakor trdna tla, kar smo že spoznali na primeru nesreče leta 1946 s srečnim koncem. Poleg zdrsov, vendarle smo na ledu, se največ tovrstnih nesreč konča s padcem v ledeniško razpoko. Na naših ledeniških krpah jih ni ali pa so tako ozke, da lahko stopimo čeznje. Drugod v Alpah in na območjih s še aktivnimi in obsežnimi ledeniki pa so lahko razpoke več metrov široke in še bolj globoke. Zato se v ledeniškem svetu vedno gibamo v navezi. Tudi če pademo v navezi in nas varujoči hitro zaustavi, se bomo brez tuje pomoči težko privlekli na površje. Ledenika pod Skuto in Triglavom skrivata kar nekaj zgodb, najbolj tragični pa sta dve. Julija 1913 se je 15-letni Janko Petrič iz Šiške pri Ljubljani, takrat dijak druge državne gimnazije, na jamarskem izletu z drenovci ponesrečil med grebenskim prečenjem Kranjska Rinka–Skuta. Pri tem je omahnil na ledenik pod Skuto, kjer so ga tri dni kasneje našli v zadnji razpoki na sredini ledenika. Razpoke so bile globoke od 10 do 15 metrov. Nenavadnejša je bila nesreča na Triglavskem ledeniku. Med slabim vremenom maja 1989 je v ostenje Malega Triglava nad ledenikom trčilo športno letalo iz Nemčije, v katerem so preminuli vsi štirje potniki, člani bavarske družine. Nekaj ostankov tega letala so pred leti našli tudi sodelavci Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU med rednimi letnimi meritvami ledenika.

|8| Planinski vestnik | FEBRUAR 2012 ledeniških plasti je več. Leta 1999 so več kot 50 kilometrov medsebojno majhnosti obeh in velike spremenljivo- na Triglavskem ledeniku tovrstne oddaljeni ledeniški krpi. Medtem ko sti meteoroloških kazalcev pa se lahko meritve opravili s pomočjo georadarja. ima bolj znana pod Triglavom povr- v prihodnje ta razmerja hitro spreme- Največja izmerjena debelina je bila šinski primat, ima druga pod Skuto nijo. Tudi "megasnežna" zima, kakršni 9,5 metra, povprečna pa 4–5 metrov prostorninskega. smo bili priča v gorah v snežnih (ocenjena prostornina je znašala sezonah 2005/06 in 2009/10, verjetno 20.000 m3). Sedem let kasneje, leta Vse je v rokah naravnega ne bo preprečila njunega izginotja, ga 2006, so pod Skuto uporabili poseben dinamičnega ravnovesja bo pa vsaj za nekaj let odložila. In prav parni vrtalnik. Rezultati so pokazali, Čeprav imamo Slovenci še dva ta spremenljivost in nepredvidljivost da je bila takrat povprečna debelina le- ledeni(č)ka, ki merita skupaj le za pol- narave sta dva njenih glavnih čarov. denika nekaj več kot 7 metrov, največja drugo nogometno igrišče, pa je v naših Vprašanje je, ali se bosta naša ledenika skoraj 12 metrov, najmanjša pa le 4,5 visokogorskih osojah še precej drugih kdaj sploh v celoti stalila, saj ju pri tem metra. Prostornino ledenika so ocenili snežišč. Videti je, da je z globalnim ovirajo gruščnati nanosi, pod katerimi na okrog 80.000 m 3. Tako blizu, a tako segrevanjem ozračja vse pomembnejša ostane fosilni ali ujeti led. Morda pa se različni, bi lahko dejali za naši, le nekaj senčna lega posameznega ledenika. bo na mestu nekdanjih ledenih gmot Pri tem ima očitno precej nižje ležeča odprlo z ledeniško erozijo in korozijo krniška ledeniška krpa v zatrepu Ledin agresivne vode preoblikovano površje, Nešteto ledeniških potokov se izpod ledenika v Kamniško-­Savinjskih Alpah prednost nič manj zanimivo od tega, kar je bilo Feegletscher pod Allalinhornom steka v dolino pred pobočno pod ostenjem Malega na njem nekaj stoletij prej, ko je bilo Saastal. Foto: Vladimir Habjan Triglava v Julijcih. Zaradi sorazmerne pod ledenim pokrovom. m

|9| UPADANJE LEDENIKOV Od ledeniške krnice do čelne morene Ledeniki – dinamične tvorbe, ki spreminjajo Zemljino površino

Besedilo: Mateja Ferk in Miha Pavšek1

sak ljubitelj vzpetega sveta se na svoji gorniški poti prej Vko slej sreča z ledeniki, pred tem pa (praviloma …) vsaj z osnovami gibanja v ledeniškem svetu in ledeniško vrvno tehniko. Čeprav že pred tem beremo, vidimo in izvemo marsikaj o njih, pa je vse drugače, ko se srečamo z njimi v živo. Med vzponom na gorske vršace je vedno dovolj časa za razmišljanje, pa ne samo o tem, zakaj, s kom in s čim smo tam, temveč tudi o nastanku in značilnostih ter dinamiki naravnih pojavov, ki nas obkrožajo. Eno od zanimivejših zgodb o gorskem svetu nam pripovedujejo ledeniki, in to vse od dolinskega parkirišča pa do znamenja na vrhu gore. Njihova zgodba pa je v resnici ravno obrnjena, saj se prične tam, kjer je naša šele malo čez polovico, v krnicah pod visokogorskimi vršaci …

Ledene dobe pa vemo, da je bilo teh obdobij precej Ledenik Baltoro v Karakorumu je Ledeni pokrovi in ledeniki prekrivajo več. Trenutno smo v obdobju intergla- največji na svetu. Foto: Marko Prezelj okoli desetino površja našega planeta ciala, imenovanega holocen, ki se je in zadržujejo približno več kot 30 začel pred okoli 10.000 leti, še zmeraj milijonov km3 sladke vode, kar je okoli pa v kvartarni dobi. Nenehno prostor- prekrivajo zlasti celino in niso pod tri četrtine vse sladke vode na Zemlji. sko širjenje in krčenje obsega polede- močnim vplivom oblikovanosti V preteklih geoloških dobah je obseg nitve sta z odnašanjem kamninskega podlage) ter alpsko poledenitev poledenelega površja precej nihal. gradiva z enih ter odlaganjem tega (ledeniki nastanejo v gorskih V zemeljski zgodovini so strokovnjaki materiala na drugih območjih izrazito območjih, od koder se v nižine do sedaj prepoznali vsaj pet večjih preoblikovala velik del površja. Zaradi stekajo po dolinah). Gledano z vidika ledenih dob, najbolj znana in raziska- velikosti, raznolikosti in slikovitosti jugovzhodne Evrope lahko določimo na pa je zadnja oziroma najmlajša, teh oblik spadajo ledeni pokrovi in še tretji, to je dinarski tip poledenitve kvartarna ledena doba. V njej se je ledeniki ter ledeniško preoblikovane (na dinarskih kraških planotah so bili zvrstila serija hladnejših obdobij, pokrajine med najzanimivejše na oblikovani zlasti ledeniški pokrovi in imenovanih glaciali ali stadiali, med Zemlji. Ker gre v največji meri za krniški ledeniki, v nižje predele pa so njimi pa so bila toplejša obdobja, ime- vzpeti svet, so ta območja deležna se spuščali odtočni ledeniki). novana interglaciali ali interstadiali. pogostega obiska najrazličnejših V pleistocenu sta bila na območju V preteklosti so omenjali zgolj obiskovalcev gora. Slovenije razvita alpski (Julijske Alpe, štiri ohladitvene faze, imenovane Karavanke, Kamniško-Savinjske po rečicah na severnem obrobju Alp Raznolikost ledenikov Alpe in Pohorje) ter dinarski tip po- (Mindel, Günz, Riss in Würm), danes Glede na geografsko pojavljanje ledenitve (Snežnik, Trnovski gozd). ločimo dva osnovna tipa polede- Oblika ali morfologija posameznih 1 Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. nitve: celinsko (ledeniški pokrovi ledenikov sta odvisni od lokalnih

|10| Planinski vestnik | FEBRUAR 2012 podnebnih razmer in izoblikovanosti v dolini, ki nam pogosto razkrijejo rastejo in se talijo, spreminjajo obliko podlage. izvorno območje posameznih lede- in smer premikanja, delujejo mehan- Vsak posamezni ledenik je glede nikov. Ne smemo pa pozabiti, da se sko na kamninsko podlago ter pre- na obliko in lokacijo edinstven. Prav tudi precej raje krušijo na mestih, kjer meščajo velike količine kamninskega zaradi tega obstaja vrsta različnih jih je nekdaj prekrival ledeni pokrov, gradiva različnih velikosti, ob tem pa tipov ledenikov, ki jih glede na značil- zato velja biti tam toliko pozornejši na se sproščajo tudi ogromne količine no zgradbo in oblike združujemo v tri padajoče kamenje. vode, ki odteka izpred njih. večje skupine: ledeniške pokrove in Posamezni ledenik na ta način kape, ledenike, odvisne od izobliko- Spreminjanje ledenikov vzpostavlja energetsko in snovno vanosti podlage, ter morske ledenike. Osnovna pogoja za nastanek ledeni- ravnovesje med območjem kopičenja Procese in oblike, ki so povezani z kov sta dovolj nizka temperatura in ledu in območjem njegovega izteka. delovanjem ledenikov in ledu, obrav- zadostna količina snežnih padavin. Nekaj takega ravnovesja in obilo izku- nava veda o ledenikih ali glaciologija. Takšne razmere so najznačilnejše za šenj ter spretnosti potrebujemo tudi Ledeniške ali glacialne procese v visoke geografske širine in visokogor- vsi, ki bi se radi seznanili z ledeniškimi splošnem delimo na erozijske, kjer je, kjer je tudi v današnjih podnebnih značilnostmi od blizu ali pa le prečkali prevladuje odnašanje kamninske razmerah še omogočen obstoj lede- njihovo slikovito površje. podlage, akumulacijske, kjer prevla- nikov. Naraščanje ali zmanjševanje duje odlaganje erodiranega gradiva, količine ledu sta odvisna od razmerja Nastanek krnic in dolin ter fluvialne (posredno ledeniške), med dotokom snežnih mas in njiho- Tisti del, kjer se kopiči sneg in dela ki so posledica delovanja vodotokov, vim taljenjem. Zaradi teh značilnosti nov led, ledenik pa raste, imenujemo odtekajočih izpod ledenikov. Ravno so ledeniki dinamične tvorbe, ki se erozijski del ledenika ali redišče. kamenine so tiste, še posebej če so tik neprestano spreminjajo in prilagajajo Zaradi naraščanja debeline snega pod vrhovi gora drugačne kot spodaj okoljskim spremembam; ledeniki in ledu se v odvisnosti od naklona

|11| jih prečkamo čim višje. Na njihovi Prečni prerez ledenika površini prevladujejo podolžne krnica razpoke, ki se pahljačasto raztekajo proti čelu ledenika. To predstavlja ledeniške razpoke najnižjo točko oziroma območje, do srednja morena koder seže ledenik. Pod ravnovesno mejo na območju čelo ledenika ledeniške akumulacije se ob ledeni- čelna morena kih, pod njimi in pred njimi kopiči nesortirano kamninsko gradivo ali til, ki ga ledeniki nosijo s seboj. Dokler ledeniki v zgornjem delu (redišče) še rastejo, se ledene gmote premikajo. Njihovo delovanje lahko ponazorimo z delovanjem tekočih stopnic. Vse gradivo, ki ga nosijo s seboj, se na območju taljenja ledenika odlaga iz enostavnega razloga – ko se led enkrat Skica iz učbenika stali, ni več transportnega sredstva, Obča geografija ki bi nosil gradivo naprej, saj voda, ki (za 1. letnik gimnazije), odteka izpred ledenika, nima tolikšne Založba Modrijan, Ljubljana, 2002. moči, da bi lahko sproti odnašala vse gradivo. Dlje kot ledeniki vztrajajo na istem mestu, kar je odvisno tudi od kamninske podlage in pritiska stranske ledeniške ali obvisele doline. ustaljenih podnebnih razmer, večje so zgoraj ležečih ledeniških plasti Voda, ki priteka iz obviselih dolin, količine tila, ki se nabira ob njih. začne ledena gmota premikati. Na pogosto pada v slikovitih slapovih v Najznačilnejše akumulacijske strmejših pobočjih se ledenik začne glavno dolino. oblike tila so morene. Ob robovih premikati že pri debelini ledu okoli 15 Zdaj veste, zakaj moramo včasih oziroma bokih ledenikov se obliku- metrov. V povprečju obsega redišče na poti iz gorskih dolin pod najvišje jejo bočne morene, pred koncem skoraj dve tretjini površine celotnega vrhove – zadnji del vzpona nanje je oziroma čelom ledenika pa čelne. ledenika. Debelina ledu in pritisk po navadi najbolj strm – že v srednjem Grbine iz tila, ki ostanejo po dnu premikajoče se ledene gmote na delu poti gristi kolena bolj, kot smo ledeniške doline po umiku ledenikov, podlago povzročata na tem delu le- pričakovali ob načrtovanju ture … imenujemo talne morene. Hitrejše in denika učinkovito in globoko erozijo Kamninski material, ki ga ledenik enakomernejše kot je umikanje lede- kamninske podlage. odtrga s podlage, ter gradivo, ki pade nikov, manj izrazite so čelne morene, Z vtekanjem vode v razpoke v na ledenik z okoliških pobočij ali ga ki ostanejo za njimi. Če se ob umiku kamninski podlagi in njenim zmrzo- prinese veter, se premikata skupaj s ledenika pojavi daljše obdobje sta- vanjem se pod vplivom zmrzalnega tokom ledenika do konca območja gnacije čela ledenika oziroma ta dlje preperevanja od podlage lomijo, redišča, kjer se začne ledeniška časa vztraja na istem mestu, imamo trgajo in luščijo kamninske gmote akumulacija. opravka s čelnimi morenami, ki so različnih velikosti in oblik. Odlomlje- Mejo med rediščem in tališčem znak umikalnih stopenj ali stadijev ni kamninski kosi nato zamrznejo v ledenika predstavlja ravnovesna meja ledenika. ledenik in postanejo del tovora, ki ga ali ELA (izraz izhaja iz začetnic poi- V primeru, da se umikanje ledenika nosi s seboj. Ker prenašajo ledeniki menovanja v angleščini: equilibrium ustavi in začne ledenik ponovno v sebi velike količine kamninskega line altitude) oziroma tista nadmorska rasti, se sledi prejšnjih akumulacij, gradiva, ne deluje na podlago samo višina, nad katero led v glavnem predvsem umikalnih stadijev, zabri- led, temveč jo drgne in brusi tudi nastaja, medtem ko pod njo večinoma šejo. Zato talne morene in umikalni kamninski tovor. Drobni delci zdro- izginja. V grobem jo lahko za določen, stadiji vedno predstavljajo le razmere, bljene kamnine delujejo na podlago sicer manjšinski tip ledenikov v ki so vladale ob zadnji poledenitvi. kot brusni papir in jo "spolirajo". zmernih geografskih širinah enačimo Kadar vode talečega se ledenika Kadar je v spodnjem delu ledenika za- s snežno mejo. Pred desetletji je bila zastajajo za čelno moreno, ker mrznjen večji kamninski blok, lahko na območju Alp še tik pod našimi naj- nimajo kam odteči, imamo opravka ta na podlagi pusti črtasto drsno sled višjimi gorami, danes pa je že krepko z ledeniškim jezerom, kakršna sta v obliki ledeniških raz. prek 3000 metrov. po nastanku tudi naše Bohinjsko in Po umiku ledenikov se v zgornjem Blejsko jezero. delu najpogosteje razkrijejo velike Odlaganje kamninskega gradiva polkrožne kotanje, imenovane Območje ledeniške akumulacije se Odtekanje vode izpod ledenikov krnice, ki se prek pragov in okrešljev imenuje tališče ali območje taljenja Ledeniki se v čelnem delu neprestano nadaljujejo v globoke in široke lede- ledenika. To pomeni, da je akumula- talijo, zato izpred njih odtekajo velike niške doline, katerih prečni prerez cija snega in ledu manjša od taljenja, količine vode z značilno mlečno ima obliko črke U. Če so se v glavno zaradi česar se prostornina ledu na barvo (ledeniška voda ali lednica), ki ledeniško dolino stekali še manjši, letni ravni zmanjšuje. V tem delu so ji rečemo proglacialni tok. S seboj od- stranski ledeniki, imamo po umiku ledeniki mnogo bolj razčlenjeni z našajo mnogo kamninskega gradiva ledenikov nad glavno dolino še višje, razpokami, zato je priporočljivo, da in njihovo mehansko delovanje

|12| Planinski vestnik | FEBRUAR 2012 (erozija) na rečno strugo takoj pod ogromne količine vode, ki je bila zaje- podrobnim raziskovanjem dogajanja ledeniki je zelo izrazito. Proglacialni zena z ledom ali čelno moreno. V tem v preteklosti in razumevanjem pro- tokovi so pogosto oblikovali globoke primeru se stali ledena zapora ali pa cesov lahko pravilno razumemo tre- soteske in korita. Ob koncu sotesk, zaradi povečanega pritiska akumuli- nutne podnebne razmere na Zemlji kjer se doline razširijo ali preidejo rane vode pride do predrtja moren- in poskušamo predvideti, kakšni so v širše kotline, pa so tovrstni tokovi skega nasipa. Ob tem lahko nastane podnebni trendi za prihodnost. nasuli obsežne vršaje iz fluvioglaci- poplavni val, ki odnese vse pred seboj Ob opazovanju ledenikov in ledeni- alnega gradiva (ledeniško gradivo, ki in material odloži daleč vstran ter ško preoblikovanega sveta se tudi lju- ga je preložila tekoča voda). V vršajih mnogo nižje v dolini ali kotlini. Nekaj bitelji gora zavedamo svoje minljivosti pod ledeniki so včasih odloženi tudi podobnega so skušali preprečiti tudi in hkrati enkratnosti, zato se s toliko ogromni zaobljeni kamninski bloki, lansko poletje nad Chamonixom na večjim veseljem vsakič znova vračamo ki po dimenzijah daleč presegajo ledeniku Tete Rousse, kjer je pred 120 med gore ter ledeniško preoblikovane velikost običajnega fluvioglacialnega leti že prišlo do ledeniškega izbruha, nižje vzpetine in doline. Morda šele proda. ki je terjal 175 življenj. tam dodobra občutimo vso mogoč- Transport in akumulacijo takšnih Z geomorfološkim proučevanjem nost planeta, na katerem živimo in se velikih blokov so omogočili tako ime- sledi poledenitev v preteklosti ne nam tako velikodušno razdaja, mi pa novani ledeniški izbruhi. To je pojav, prepoznavamo le učinkov ledu smo včasih do njega prav mačehovski. ko se iz ledenika naenkrat sprostijo na morfološko preoblikovanje Ledeniki nas postopoma že zapušča- pokrajine, ampak nam značilnosti jo, le koliko časa bo imela potrpljenje poledenitve, predvsem hitrost z nami naša mati Zemlja? Morda smo Do table na fotografiji je še pred 30 leti napredovanja in umikanja ledenikov, prav v tem oziru vsi, ki zahajamo v segal znameniti ledenik Pasterza pod razkrivajo dragocene podatke o pod- gorska nedrja, njeno zadnje ali pa Großglocknerjem . Foto: Bojan Erhartič nebnih spremembah nekoč. Samo s morda celo edino upanje … m

|13| UPADANJE LEDENIKOV Ledena območja – naš naravni termostat Pogovor z Gregorjem Vertačnikom Besedilo: Irena Mušič Habjan

Foto: Manca Volk regorja Vertačnika bralci Planinskega vestnika poznate Gkot soavtorja prispevkov o vremenu v naših gorah, tokrat pa smo se z njim pogovarjali o ledu in snegu, to je t. i. kriosferi. Podnebne spremembe, o katerih v zadnjih letih veliko beremo in slišimo, imajo, kakor boste lahko prebrali v nadaljevanju, izredno negativen vpliv na ledena območja po svetu, tudi na ledenike v alpskem svetu v Evropi, pri čemer te spremembe lahko opazimo tudi pri nas.

|14| Planinski vestnik | FEBRUAR 2012 Kakšen namen in vlogo imajo manjših temperaturnih spremembah, poledenela območja (ledeniki, na primer za eno stopinjo Celzija, v Osebna izkaznica Arktika, Antarktika, Grenlandija)? časovnem obdobju nekaj desetletij Končal študij na Fakulteti za Zemlja je bila večji del svoje zgo- opazno povečajo ali zmanjšajo. matematiko in fiziko, smer dovine popolnoma brez ledu, zato je meteorologija. Zaposlen na Agenciji sedanje obdobje nekaj desetih milijo- Katero ledeno območje je nov let nenavadno. Ledeniki so kljub najbolj raziskano? republike Slovenije za okolje (ARSO) nekaterim negativnim platem (poplave Pred stotimi oz. dvestotimi leti so kot sodelavec oddelka za klimatologijo. iz ledeniških jezer, težavno prečenje najbolj preučevali Alpe, nato pa so z Meteorologija in klimatologija sta ledenikov …) za človeštvo pomembni, boljšo tehnologijo začeli raziskovati dejavnosti, s katerima se ukvarja tudi ker v sušnih obdobjih in v poletnem tudi manj dostopne kraje, npr. Skalno v prostem času, v zadnjem času pa času predstavljajo vir oziroma zalogo gorovje v ZDA in Kanadi, Ande in tudi s podnebnimi spremembami in z pitne vode na številnih območjih na Himalajo. Dandanes skorajda ni skritih svetu (Peru, Bolivija, Himalaja, deloma kotičkov, kamor človeška noga še ni raziskovanjem mrazišč. nekatera območja v Alpah). Kriosfera stopila, zato je precej raziskav opravlje- Z Umanotero v letu 2010 sodeloval kot ledeno in snežno območje v celoti nih na Antarktiki ter na skrajnih sever- pri pripravi razstave Slovenija, 50+ na Zemlji deluje kot nekakšen naravni nih območjih Grenlandije in Arktike. (http://www.slovenija50plus.si/). termostat. S svojo belo površino odbija Na najbolj neprijaznih območjih Član neformalnega združenja večino sončnih žarkov in preprečuje, Antarktike in skrajnih severnih širinah da bi se Zemlja bolj segrela, kot del gre predvsem za znanstveno delo, ki je v vremenskih entuziastov Slovenskega podnebnega sistema pa je najbolj ob- zadnjem času vse bolj povezano s pod- meteorološkega foruma, ki se aktivno čutljiva in se že na majhne spremembe nebnimi spremembami in ekologijo. Na ukvarja z raziskovanjem mrazišč. burno odzove. Ledeniki se zato ob Arktiki in na območjih severne Kanade in Rusije preučujejo življenje ljudstev, meritve težnosti nad posameznimi ki živijo na teh območjih, in način, s deli Zemlje. Z njimi smo dobili otipljiv katerim se spopadajo s podnebnimi dokaz, da se masi obeh ledenih spremembami. Vemo, da so nekatera pokrovov kopenske Grenlandije in območja, kjer živijo Inuiti (Eskimi), že Antarktike kar hitro zmanjšujeta. prizadeta zaradi tega. Znan je primer otoka Shishmaref na Aljaski, kjer so So v tem času odkrili kaj, česar začeli s preseljevanjem ljudi, saj je vse niso ravno pričakovali? toplejše vreme povzročilo zmanjševa- Eno od precej presenetljivih nje količine ledu v okoliškem morju, ki odkritij so številna jezera, ki ležijo je otok doslej uspešno ščitil pred erozijo pod ledenim pokrovom Antarktike. valov zaradi jesenskih viharjev. V eno teh jezer, jezero Vostok, naj bi se to poletje (na južni polobli) končno Znanstveniki opravljajo različne prebili do gladine, ki leži skoraj štiri meritve. Do kakšnih zaključkov kilometre pod ledom. Nedotaknjeno so v zadnjem času prišli? in izolirano od zunanjih dejavnikov, Nabor meritev je pester. Za meteo- to je zraka, je staro približno deset mi- rologe je seveda najbolj pomembna lijonov let. (Sovjetski znanstveniki so temperatura. Vrtine v debelo ledeno 8. februarja 2012 prebili ledeni pokrov skorjo Grenlandije in Antarktike so nad jezerom Vostok. Op. ur.) omogočile vpogled v podnebno Tudi v Alpah poznamo nekaj prime- zgodovino teh območij in deloma tudi rov, ko se je v ledeniku nabralo jezero Zemlje kot celote v preteklih nekaj sto in je občasno prišlo do t. i. ledeniških tisoč letih. Nedvoumno so pokazale poplav zaradi nenadne porušitve ključno povezanost med temperaturo stene jezera. Najbolj znan primer se je Zemljinega površja in toplogrednimi zgodil v Franciji leta 1892, ko je voda plini v ozračju. Znanstveniki so že izpod ledenika Tete Rousse poplavila konec 70. let začeli sistematično meriti dolino Saint Gervais. obseg morskega ledu na Arktiki in An- tarktiki, v zadnjih letih pa so se začele Ali so ledena območja ali ledeniki za neposredne in zelo natančne satelitske obstoj ljudi in narave nujno potrebni? Ledeniki so nekakšen termostat za Zemljino podnebje. Z odstrani- Mogočno stičišče ledenikov v montblanškem tvijo večine ledu in snega se poveča pogorju. Ledenik Talèfre (spodaj) se izliva v absorpcija sončnega obsevanja, ledenik Leschaux, ki je nadaljevanje ledenika temperaturi Zemljinega površja in Mont Mallet izpod Grandes Jorasses (levo). ozračja narasteta. Kdaj točno se bo to Izpod Mont Blanca (desno) se ledeniku Leschaux zgodilo oz. za koliko se mora planet pritakne ledenik Tacul, ki nastane z združitvijo segreti, da ves led ali večina izgine, ne ledenikov Periades, Géant in Vallée Blanche. vemo natančno, podatki iz preteklosti Vsi skupaj se spuščajo v dolino reke Arve kot pa nam kažejo, da je dovolj že nekaj veliki ledenik Mer de Glace. Foto: Marko Prezelj stopinj Celzija. Nekateri ledeniki so že

|15| Klimatološki modeli napovedujejo, da naj bi se Arktika v 21. stoletju od vseh območij na svetu najbolj segrela, tj. za okrog 5 stopinj Celzija. Segrevanje naj bi bilo večje pozimi kakor poleti, močno ogrevanje naj bi imelo velik vpliv na videz in ekosisteme v tistem območju.

v obliki ledenih skladov nahaja na morskem dnu. Obsežno sproščanje metana lahko pričakujemo tudi pri taljenju permafrosta. Sproščeni metan, ki naj bi ga bilo po nekaterih ocenah ogromno, bi lahko povzročil, da bi se Zemlja še dodatno segrela za nekaj stopinj. Morda se je to že zgodilo pred 55 milijoni leti v t. i. paleocensko- eocenskem temperaturnem višku.

Kje so vidni ti sledovi? Sledovi množičnega izumrtja so Pogled na Arktiko in okolico 11. julija 2011. Vidimo belo Grenlandijo in morski led na sredini, levo Rusija, najbolj vidni v morskih usedlinah, zgoraj Evropa, spodaj Kanada in desno Atlantik. Vir:http://earthobservatory.nasa.gov/. ki kažejo na nenadno in obsežno spremembo podnebja, ogljikovega začeli izginjati ali so v zadnjih desetle- povezav rastlinskega in živalskega cikla in življenja v tistem času. tjih celo izginili. Eden bolj odmevnih sveta to še vedno uganka. Tu seveda primerov je ledenik Chacaltaya v bo- ne smemo pozabiti na permafrost, Pri nekaterih ledenikih v Alpah so livijskih Andih, ki je izginil leta 2009 v naravi stalno zamrznjena tla spremembe že vidne. Kakšne so po 18.000 letih obstoja in je bil še okoli severnih predelov Rusije in Severne posledice taljenja ledenikov? leta 1940 po velikosti dokaj primerljiv Amerike. Zemlja še nekaj časa ne bo Na najmočnejšem udaru so zlasti s Triglavskim ledenikom. popolnoma brez ledu, ker nekatera manjši ledeniki. Pri nas sta taka gorovja segajo tako visoko, da bo ledenika Skuta in Zeleni sneg, ki se Ali obstajajo simulacije, ki bi tam temperatura ostala globoko pod komajda ohranjata pri življenju. Pri- prikazovale, kako bi izginotje ledenikov ničlo, četudi se vsa Zemlja segreje za zadeti pa so tudi večji alpski ledeniki, spremenilo podobo planeta? deset ali več stopinj Celzija. Lahko med njimi Aletsch v Švici in Mer de Nekaj simulacij je bilo že narejenih, pa bi stalitev morskega ledu močno Glace v Franciji. Nekateri od teh so se v vendar pa je zaradi kompleksnih pripomogla k uhajanju metana, ki se zadnjih 100 letih stanjšali za okoli 100

Levo: Petermannov ledenik (v sredini slike) na severu Grenlandije pred odlomom ledene gore v letu 2010 Desno: S Petermannovega ledenika na severu Grenlandije se je v začetku avgusta 2010 odlomila zelo velika ledena gora (v sredini slike). Takšni in podobni dogodki (razpadanje ledenih polic) postajajo na polarnih območjih zaradi globalnega segrevanja vse pogostejši. Vir: http://earthobservatory.nasa.gov/.

|16| Planinski vestnik | FEBRUAR 2012 metrov. Izginotja večjih ledenikov ne Kako, če sploh, lahko preprečimo Poledenitev Antarktike se je začela pričakujemo pred koncem 21. stoletja, taljenje ledenikov? pred približno 30 milijoni let, bolj vendar bodo manjši ledeniki, in takih V Alpah in na Grenlandiji so je večina, verjetno izginili do sredine potekali poskusi, da bi zaustavili oz. obsežna poledenitev Grenlandije pa tega stoletja. vsaj upočasnili tanjšanje ledenikov. se je začela pred 2 ali 3 milijoni let, ko Ledeniki soustvarjajo alpsko Prekrili so jih z belo plastično folijo, se je podnebje še bolj ohladilo. pokrajino, ki smo je vajeni. Zaradi da bi preprečili oziroma zmanjšali manjšanja ledenikov se bo podoba izmenjavo toplote med ledenikom tisoč let ali celo nekaj milijonov let. Alp precej spremenila, poleg tega se in ozračjem ter neposredno izposta- Hitro spreminjanje podnebja je je zaradi visokih temperatur začel od- vljenost ledenika sončnemu sevanju največja težava za živalstvo in rastlin- tajevati permafrost, kar je bilo najbolj v poletnem času. Opazili so ugodne stvo, ki se marsikje na svetu ne more vidno poleti leta 2003 pri nekaterih rezultate, je pa seveda tak projekt na pravočasno prilagoditi. najvišjih alpskih vrhovih. Takrat so večjem območju negotov oziroma V 18. in 19. stoletju nihče ni razmi- poročali o povečanem krušenju neizvedljiv. Taljenje ledenikov lahko šljal, da lahko človek tako hitro in teh vrhov. Ko se bo ozračje še bolj najbolj omilimo z zmanjšano količino bistveno spremeni ne samo sestave segrelo, bo tega vse več. Seveda se bo izpustov toplogrednih plinov, zlasti ozračja, ampak celo podnebje. Vsa povečala tudi nevarnost pri obisku ogljikovega dioksida, v ozračje. tehnologija, ki jo potrebujemo za teh vrhov. Z izginotjem ledenikov se ublažitev ali ustavitev podnebnih bodo spremenili rečni režimi zlasti Zakaj v zadnjem času toliko govorimo sprememb, je sedaj že na voljo. manjših rek in potokov, ki izvirajo o podnebnih spremembah? Vprašanje pa je, ali to lahko uresni- prav v Alpah, kar bo vplivalo tudi na Posledice podnebnih sprememb so čimo, saj je ukrepanje pri problemu, uporabo pitne vode. Temu se bomo se zlasti v zadnjih 20–30 letih začele ki obsega ves svet in praktično vse morali prilagoditi. kazati po svetu. V tem času so razvili gospodarske panoge, povezano z inercijo celotnega sistema. Stvari V septembru leta 2007 je prišlo do nenavadno močnega taljenja arktičnega gredo po mnenju znanstvenikov morskega ledu. Minimum v obsegu ledu oziroma v pokritosti Arktičnega oceana še vedno veliko prepočasi, da bi s tem ledom je bil bistveno manjši kakor v letih pred tem. Sateliti merijo obseg dosegli zastavljene cilje. Najbolj znan cilj je ta, da se Zemlja ne sme tega ledu od leta 1979. Pokritost morja z morskim ledom v zadnjih letih na Arktiki segreti za več kakor dve stopinji nad se je glede na 80. in 90. leta v septembru zmanjšala za približno tretjino in celo tisto temperaturo, ki je bila značilna bistveno bolj, kakor so to napovedovali klimatološki modeli. Kljub vsej tehnologiji za predindustrijsko dobo (tj. 17. in in napredku znanosti nekaterih procesov še vedno ne razumemo dovolj dobro. 18. stoletje). Bojimo se, da bi v bližnji prihodnosti lahko prišlo do nepredvidljivih in nenadnih Kaj lahko sami ali kot družba sprememb v nekaterih elementih podnebnega sistema, recimo na Arktiki ali naredimo, da omilimo, morda celo Antarktiki. Da so nenadne spremembe možne, dokazujejo podatki iz ledenih preprečimo te spremembe? vrtin na Grenlandiji. Deset tisoč in več let nazaj, med zadnjo ledeno dobo, je prišlo Kot posamezniki na najlažji in naj- do močnih skokov temperature na območju severnega Atlantika in Grenlandije. hitrejši način lahko delujemo tako, Zalivski oz. severnoatlantski tok se je hitro spreminjal, kar je bistveno vplivalo na da zmanjšamo porabo energije – var- prenos toplote z ekvatorja proti polu. Ugotovili so, da so te hitre spremembe za čujemo pri porabi električne ener- gije in uporabi fosilnih goriv tako nekaj stopinj Celzija lahko potekale v zelo kratkem časovnem obdobju nekaj let do za ogrevanje kakor za prevoz. Samo nekaj desetletij, zato nas seveda upravičeno skrbi, da bi do česa podobnega prišlo to pa ne bo rešilo problema zaradi tudi sedaj, ko se podnebje na globalni ravni hitro spreminja. številčnosti prebivalstva na Zemlji, hitrega razvoja in vse večjega one- Glavna posledica taljenja ledenikov tudi računalniške modele, s katerimi snaževanja v nerazvitem delu sveta. in obeh polarnih kap pa je višanje lahko povemo, da je za te spremembe Treba bo poseči po novih tehnolo- morske gladine. Trenutno ves taleči se odgovoren človek. Glavna težava gijah. Katere in v kakšnem obsegu led prispeva približno en milimeter pri podnebnih spremembah, ki bodo, je nehvaležno napovedovati, na leto, ta prispevek pa se bo verjetno jih trenutno doživljamo, je njihova vsekakor pa je dejstvo, da bo treba močno povečal. Če bi se stalil ves izjemna hitrost. Zaenkrat sam veli- prenehati uporabljati fosilna goriva led, bi se morje dvignilo za okoli 70 kostni red spremembe temperature v tako velikem obsegu, zmanjšati metrov. Ob koncu zadnje ledene Zemljinega površja in zraka pri tleh, porabo bencina in dizelskega goriva dobe je bilo kopenskega ledu precej ki je trenutno približno osem dese- v prometu, premoga pri kurjavi in več kakor sedaj, morje je bilo zato tink stopinje Celzija v zadnjih stotih zemeljskega plina. Čeprav zemeljski kar 120 metrov nižje od današnje letih, ni nekaj izjemnega. Vendar pa plin številni prištevajo med ekološka ravni. Takrat je bilo globalno le kakih se je to zgodilo v kratkem obdobju. goriva, sprošča velikanske količine 5 stopinj Celzija hladneje kakor v Če to primerjamo s podatki, ki smo ogljikovega dioksida, poleg tega se zadnjih tisočletjih, v holocenu. To jih pridobili iz zapisov iz morskih pri njegovem prevozu in črpanju kaže na zelo velik odziv gladine sedimentov in večnega ledu na iz tal v ozračje sproščajo precejšnje morja na podnebne razmere; segretje Grenlandiji in Antarktiki, pa lahko količine metana, ki povzroča segre- ozračja za 1 stopinjo Celzija lahko ugotovimo, da so take spremembe v vanje ozračja. Povečana količina dolgoročno (v nekaj stoletjih ali tisoč- Zemljini zgodovini izjemno redke. metana v ozračju je drugi najpo- letjih) dvigne morsko gladino za več Spremembe, kakršne se odvijajo membnejši razlog, zakaj se podnebje kakor 10 metrov. sedaj, trajajo po navadi vsaj nekaj v zadnjih desetletjih spreminja. m

|17| INTERVJU Čez 20 let bomo v Sloveniji verjetno težko še plezali po slapovih Z Jasno in Andrejem Pečjakom o lednem plezanju

Besedilo: Mateja Pate

asna in Andrej Pečjak sta … Jmultipraktika. Uspešna podjetnika in ekološko osveščena inovatorja, ki sta se nekoč vozila v avtomobilu na domač biodizelski pogon, danes pa za to uporabljata elektriko, in ki svojo hišo neprestano spreminjata v energetsko varčnejše in samooskrbno domovanje. Alpinista, navdušena ledna plezalca, izdelovalca oz. Lahko za začetek pojasnita, kako Pa se ti plezanje s kladivom ni priskutilo? izpopolnjevalca alpinistične sta se začela ukvarjati z lednim Tudi sama sem prve slapove preplezala opreme, soorganizatorja plezanjem? Zakaj ravno led? s kladivom, pa potem nekaj časa nisem Slovenskega pokala v lednem Andrej: Ker sva bila preslaba v hotela slišati za ledno plezanje … skali. (smeh) Takrat je bilo ledno Jasna: Še tri mesece po končani plezanju (SPLP), sodnika na plezanje še v povojih, sva se pa sezoni sem imela otečene vse členke, domačih in mednarodnih družila z nekaterimi, ki so bili v ledu potem pa mi je Andrej začel kriviti tekmah v lednem plezanju, zelo dobri – Kozjek,1 Johan,2 Silvo.3 ročaje. Poznanstvo z njimi in nekimi fran- Andrej: Pri tem sem dobil neke alpinistična funkcionarja (Jasna coskimi alpinisti (ti so nama prinesli ideje, ker je dejansko dobro mahala je načelnica Alpinističnega ledne vijake, ki so šli kar "sami" noter; s tistim lahkim grivelom. Za ženske odseka Domžale in načelnica takrat je Jasna ugotovila, da lahko je lahko cepin malo lažji; obtežiš mu Podkomisije za tekmovalno pleza tudi naprej) nama je odprlo pot glavo in nabrusiš okel, ki je lahko v vertikalo. Jaz sem bil vedno močan zgolj 3-milimetrski in gre z manjšim ledno plezanje pri Komisiji in štorast, kar je bilo takrat, ko se udarcem noter. za alpinizem PZS), skrbnika tankega ledu še ni plezalo, prednost; Jasna: Ogromno sem se naučila spletne strani o lednem sem zabil, razbil, pa šel naprej. V fri- od Johana. On je bil zelo sistematičen kariji sem takoj videl, da me skala ne človek. Če je šel na tekmo, je hotel plezanju (http://www.ad- mara, led me je pa kar držal. V prvih zmagati. In če je hotel zmagati, je pecjak.si/ice/) … Rekli bi lahko, nekaj slapovih sem imel dva cepina, vedel, da mora trenirati. da ju je povsod dosti. Odprta, kot moški, ki si je priboril boljše Andrej: V zvezi z najinim lednim stvari, Jasni sem dal pa en cepin in plezanjem lahko omenim dva družabna in gostobesedna eno ledno kladivo. preloma. Prvi je bil, ko je Johan rekel, sogovornika brez dlake Jasna: V levi roki sem imela da bo iz Jasne naredil silno ledno na jeziku, ena redkih, ki v kladivo, v desni pa en star grivel, ki plezalko. Skoraj sem se zadušil od sta ga imela Johan in Silvo v Patagoni- smeha. Trikrat na teden sta hodila pogovoru uporabljata dvojino. ji in je bil zelo lahek, čez ročaj je imel trenirat. Enkrat smo šli v Bohinj Pod Z njima smo se pogovarjali o samo kolesarsko zračnico. skal‘co, takrat je tam še zmrzovala tekmovalnem lednem plezanju, voda. Na levi so bili previsi in gobe in 1 Pavle Kozjek. na prvem sem se zvrnil, pristal na tleh disciplini, ki ima v Sloveniji že 2 Janez Jeglič. na riti in se blazno razjezil. Rekel sem, skoraj dvajsetletno tradicijo. 3 Silvo Karo. da tega ne zleze nihče razen Johana.

|18| Planinski vestnik | FEBRUAR 2012 Levo: Jasna in Andrej na vrhu Mt. Allaudina, 4237 m, v Fanskih gorah, Tadžikistan Foto: Eroll Altay Desno: Jasna v Gajstnem slapu v v Logarski dolini Foto: Andrej Pečjak

Nakar je Jasna to preplezala. In takrat mi je čisto dol padlo. (smeh) Drugič je bilo pa v Tamarju. Desni slap je bil bolj slabo narejen. Zaženem se vanj, po kakih petih metrih obupam, zavijem vijak in se spustim dol. No, saj tega vijaka ni škoda, rečem, jaz ne grem, to je katastrofa. Potem je šla pa Jasna in je zlezla čez. Takrat sem priznal enakost žensk v lednem plezanju – ampak za to sem potreboval skoraj eno sezono …

No, saj to je bilo pa zelo hitro … Andrej: Ja, to je v primerjavi s tistimi, ki že 30 let tega ne morejo dojeti, res hitro … (smeh)

Slovenija ima dolgoletno tradicijo tekmovanj v lednem plezanju. Začelo se je v Bohinju, nadaljevalo v Solčavi, v sezoni 2002/2003 je bil prvič organiziran Slovenski pokal v lednem plezanju (SPLP). Kako je prišlo do tega, kdo so bili protagonisti? S kakšnimi težavami se najpogosteje srečujete organizatorji? Jasna: V Solčavi sva spoznala Branča.4 Tekma v Solčavi nama je bila izredno všeč in beseda je dala besedo: če imamo tri ali štiri tekme na leto, bi to lahko bil že pokal. Z organizatorji tekme v Solčavi (s Čifom,5 Dolfo6 pa s Pajom7 iz Mojstrane) smo se dogo- vorili, da gremo v to. Je pa s tekmami tako: ogromno prostovoljnega dela na mrazu je, potrebuješ tudi nekaj denarja, ki ga je vedno težje nabrati, in ljudje po dveh, treh letih obupajo – delajo zastonj, pride pa pet tekmoval- cev ... Večina jih namreč pride zmagat. Če vedo, da ne bodo mogli zmagati, da se je prijavil nekdo, za katerega mislijo, da je boljši, raje ne pridejo. Andrej: Zgodilo se je enako kakor v drugih državah: število tekmovalcev je padlo, kakovost tistih, ki so še ostali, pa je narasla. Včasih so na tekme hodili ledni plezalci, alpinisti; ker pa je bilo teh tekem vse več in so nastali pokali, so se eni specializirali samo za tekme in od takrat klasičen plezalec tam "nima več za kruh". Na prvih solča- vskih tekmah je bilo po 40, 50 tekmo- valcev, potem pa le še 10, ampak tistih hudih, in drugi niso hoteli iti zraven.

4 Branka Ivaneka. 5 Antonom Pavličem. 6 Blažem Navršnikom. 7 Pavlom Skumavcem.

|19| Andrej v slapu Sosung/Soroksan v Južni Koreji Foto: Kim

Danes torej na tekmovanja po večini hodijo ljudje, ki se ukvarjajo izključno s tekmovalnim lednim plezanjem? Jasna: Na začetku so bili vsi alpini- sti blazno veseli, da nekdo organizira karkoli – vseeno, ali se temu reče tekma ali ledno srečanje, samo da smo se lahko družili. Potem pa je specializacija pripeljala do tega, da so bile razlike očitne. Andrej: Ne pomagajo ti Luciferji, ti moraš predvsem trenirati na umetnih grifih, na lesu, pa v kakšnih miksih.8 Klasičnega zabijanja v ledu ali ledne vertikale je zelo malo. Jasna: Glede na to, kakšen fenome- nalen napredek se je zgodil pri opremi in tehniki plezanja, v ledu ne moreš več narediti dovolj težkih problemov za nekoga, ki malo trenira. Vedno več je drajtulinga.9 Andrej: Med najboljšimi v sve- tovnem pokalu so posamezniki, ki v svojem življenju niso plezali po slapu Glede na to, da so prizorišča tekmovanj Andrej: Samo tam so finance. naprej. Posebej ruskih lednih ple- za SP po vsem svetu, predstavlja Nihče ne bo zastonj treniral reprezen- zalcev, ki so na tekmah zelo pri vrhu, ukvarjanje s tekmovalnim lednim tance. Švicarji, Rusi in Korejci imajo to nikoli ne vidiš v naravnih razmerah; plezanjem pomemben finančni kar razdelano in so trenutno najmoč- trenirajo samo na plastiki. Izvirajo iz zalogaj. Kdo skrbi za naše tekmovalce nejše sile, prebujajo pa se tudi druge vrst športnih plezalcev in slapu niso po finančni in organizacijski, ne azijske države. V državah, kakršna je videli ne od blizu ne od daleč. nazadnje pa tudi po športni plati? npr. Koreja, ki ima ogromno bazo, je to Jasna: Po drugi strani pa omenimo Jasna: Od Komisije za alpinizem drugače, pri nas je malo težje. Tako da brata Simona in Samuela Anthamatte- dobimo 2500 evrov, kar je primerljivo niti ne pričakujem, da bi se pri nas ta na, Švicarja, ki sta bila najprej frikota,10 z zneskom, ki ga dobijo Čehi ali Hrvati. šport še kaj dosti razvil, najbrž je svoje potem sta hodila na ledne tekme, To porabimo za približno pokrivanje že dosegel. sedaj pa sta odlična alpinista in gorska stroškov tako imenovane reprezen- vodnika. Obstaja torej tudi obratna tance, s tem se delno pokrije stroške Koreja ima ogromno bazo pot. za evropski del turneje. Brez lastnih lednih plezalcev? stroškov ne gre. Reprezentanca naj bi Andrej: V Južni Koreji so že v Slovenci smo imeli uspešne zastopnike se oblikovala glede na rezultate v SPLP. sedemdesetih letih plezali po slapovih na mednarodnih tekmovanjih v lednem V glavnem pa ne gre toliko za formalni in ledno plezanje je bilo bolj razvito plezanju, npr. Janeza Jegliča, Klemena izbor kakor bolj za to, kdo si to sploh kakor pri nas. Ker pa so bolj zaprta Premrla, Aljaža Anderleta ... Kako te lahko privošči. Za treninge ne skrbi družba, se za to ni vedelo. Najtežji slap uspehe nadgrajuje mlajša generacija? nihče, vsak se trudi po svoji presoji. ima 130 metrov vertikale v enem šusu. Andrej: Naši so dobri, ampak za to, Andrej: Tako rekoč nemogoče je To so prosto preplezali že konec se- da bi bili najboljši, jim manjka to, da bi dobiti sponzorja. Včasih smo jih imeli, demdesetih let, medtem ko smo mi še se morali na nek način profesionali- sedaj pa so taki časi, da prodajalci alpi- kline zabijali v Luciferja. Presenečena zirati, kar je pa težko, sploh v kriznih nistične opreme ne vedo, kako bodo sva bila, kako težke slapove imajo v časih. Saj se lepo uvrščajo, pridejo v svojim zaposlenim dali plače. Tako ni Koreji. Po tleh padeš, ko to vidiš. To polfinale; za finale, za najboljša mesta, nikogar, ki bi lahko to podpiral. Kljub je previs na previs, sistem gigantskih pa tako kakor pri športnem plezanju temu manjši prodajalci nekaj dajo, gob. Slap mora imeti oceno vsaj 5+, potrebuješ po štiri ure treninga na dan kadar imamo tekme, čeprav vem, da sicer ni slap. Sami nimajo ocen, ampak pet dni na teden. Ker se od tega ne da nimajo veliko. opise zelo težko, težko in srednje živeti, tudi starši to težko prenašajo. Jasna: Težava je tudi, da nimamo – to je recimo naša Sušica. Ledu z Pravzaprav jih občudujem, da so prišli podmladka. Pri manj kakor petnajstih nižjo oceno ne plezajo. Na tekmah tako daleč, kakor so. letih s tistimi orodji nimaš kaj praskat. državnega prvenstva je po 300, 400 Pogoji za trening … drajtularskih ple- tekmovalcev. Pri njih je to nekakšen zališč sicer nekaj je, ampak če si star 16 nacionalni šport. 8 V kombiniranih smereh. let, te mora nekdo voziti tja. Trenerjev 9 T. i. suhega orodjarjenja, plezanja s cepini po skali ni, tu še malo tipamo. Daleč najbolj Od 2000 poteka tudi svetovni pokal v oz. (na tekmah) po umetnih oprimkih. razvit trening imajo Rusi, deloma lednem plezanju, od 2002 pod okriljem 10 Športna plezalca. Švicarji in Korejci. UIAA. Pravila tekmovanj so strogo

|20| Planinski vestnik | FEBRUAR 2012 za sodnika, ki ga organiziramo po Andrej: Ali pa prihajajo iz potrebi … držav, ki podpirajo udeležbo na Jasna: Če kdo želi, naj se kar prijavi! tekmovanjih. Andrej: Samo ne jemljemo ljudi, Jasna: Azerbajdžanska planinska ki ne poznajo lednega plezanja, zveza je zelo podprla to panogo in v fino je tudi, da malo živijo z lednimi Kirov poslala moško in žensko ekipo. tekmami. Če hoče nekdo postati med- Punce so prilezle, kamor so prilezle, narodni sodnik, mora opraviti tečaj, ki navijanje je bilo bučno, imele so se je organiziran vsako leto, in nekajkrat fajn, naučile so se ogromno … zastonj pomagati na mednarodnih Andrej: Videti je bilo malo tekmah, da dobi status. Če je več kakor smešno, ampak pred sedmimi, dve leti neaktiven, dobi status neak- osmimi leti so bili tudi prvi korejski tivnega sodnika, kar pomeni, da mora tekmovalci videti malo smešno, opraviti obnovitveni tečaj. sedaj pa osvajajo prva mesta. V Aziji se dogaja. Trenutno se za primat v Kdo je lahko postavljavec lednem plezanju bojujeta dve veliki smeri na tekmovanjih? sili: Rusija in Koreja. Čez par let bosta Jasna: V SPLP je zadeva dovolj mogoče zraven Kitajska in Japonska, enostavna, ve se, kdo je dober … Evropa pa bo najbrž nekje zadaj. Andrej: Na svetovnem prvenstvu Jasna: Boš pa vedno našel kakšne- pa je težko postavljati. Po navadi je to ga "padalca" vmes, kakršen je npr. kateri od tekmovalcev, ki tisto leto ne Marcus Bendler. On je pustil službo, tekmuje. se posvetil samo temu in se prigrebel Jasna: Na tečaj za postavljavce se do svetovnega prvaka. nikoli nihče ne prijavi, se pa rekrutira- jo iz odcvetelih tekmovalcev; najprej Lednemu plezanju se menda obeta začnejo pomagati in tako skozi delo uvrstitev na olimpijske igre (OI). določena v obsežnem pravilniku. dobijo kvalifikacije. V program OI v Sočiju leta 2014 naj bi bilo V katerih disciplinah se tekmuje? Andrej: Obstaja tudi tečaj za uvrščeno kot demonstracijski šport. Andrej: V hitrosti in težavnosti, pravila, ampak kvalifikacije dobijo Andrej: Ja, prišli bomo v Soči, težavnost pa se deli na t. i. boulder11 skozi delo. Ni treba, da postavljavec ampak pri zadnjih vratih. Če bi si in lead.12 Bolderce imajo vsi najrajši, prepleza celo smer, mora pa narediti kateri šport zaslužil uvrstiti na OI, ampak v svetovnem pokalu jih sploh posamezni gib, pa čeprav z lestve. Ne- bi bilo to športno plezanje, ki je ni več, ker so predrage. Pravila so pa kateri imajo toliko smisla, npr. neki veliko bolj razvito kakor kakšni konec koncev še premalo komplek­ ruski postavljavec, ki je na sceni že eksotični športi, ki "strašijo" na OI in sna. Vmes so jih želeli poenostaviti. 30 let, da vedo, kam priviti oprimek jih ne gleda nihče, razen tistih deset Skrčili so jih na dve strani, ampak in speljati smer, ne da bi jo preplezali. tekmovalcev. Ampak na poletne potem je tekma skoraj propadla, ker Seveda pa imajo predtekmovalce, ki OI skoraj ne moreš priti. Tu imamo so se sprli med seboj. Če ni vse zajeto, morajo biti sposobni smer preplezati, pa srečo, ker je organizator OI v si nekdo izmišljuje, kaj bo v zadnjem da jo preverijo in da se jo popravi, če Sočiju osebni prijatelj Rusov, ki or- trenutku naredil, in potem pride do je to potrebno. Jasno je, da celotne ganizirajo ledne tekme, in bo ledno "spopadov". finalne smeri ne more preplezati plezanje dal kot kulturni program. Jasna: Pri nas težko vsako leto nobeden od teh, ki jo postavljajo; Organizator ima namreč pravico dati speljemo SPLP. V Mojstrani se da če bi jo, bi šli med tekmovalce in eno tekmovanje po svoji izbiri v kul- hitrostno tekmo speljati vsako leto, zasedli prva mesta. Zelo fino je, da turni program. Naslednje OI bodo v samo našim tekmovalcem ne diši postavljavci vedo, kdo bo v boju za Koreji, kjer mislim, da bomo zgodbo najbolj. Za težavnostno tekmo pa prva mesta, ker tako poznajo njihove ponovili. In ob tem računamo, da je toliko več dela, toliko ur je treba slabosti in naredijo zanje "pasti", take bodo pristojni ugotovili, da gre za vložiti v konstrukcijo, da tudi Trži- gibe, za katere vedo, da jim delajo zelo atraktiven šport. čani, ki se sicer zelo zavzamejo, tak težave. Tako lahko naredijo zanimiv zalogaj zmorejo bolj na dve leti. Lani boj. Še kakšna misel za konec? smo imeli mednarodno udeležbo, Andrej: Vodni led v Sloveniji zelo so pohvalili bolderco, samo to je Ženske so manj številčno zastopane na izginja, število dni, ko lahko plezaš zelo komplicirano organizirati, veliko tekmovanjih, tako pri nas kakor v tujini … po slapovih, se zmanjšuje. Iz najine ljudi je treba angažirati. Andrej: Na neki tekmi smo jih imeli evidence je razvidno, da smo iz 80 do celo 13 ali 14. Z ženskami je tako: ali jih 100 dni nekoč prišli na 20 do 30 dni, Kdo lahko postane sodnik za je armada ali pa ni nobene. kakšno leto pa je bilo mogoče plezati tekmovanja v lednem plezanju, Jasna: Ker se dogovorimo in gremo samo dan, dva. kako poteka izobraževanje? "čredno" na tekmo. Na tekmah jih je Jasna: Saj so nihanja, ampak v 20 Andrej: Če hoče nekdo postati pol manj kakor moških. Je pa med letih se je sezona zelo skrčila. sodnik, nekajkrat pomaga soditi njimi blazna razlika. Tistih osem ali Andrej: Ampak od vseh težav, ki na naših tekmah, nato gre na tečaj deset v finalu je močnih, da ne moreš nam jih bodo prinesle podnebne verjeti. Primerljivo z moškimi. En del spremembe, bo ta, da ne bomo mogli 11 Balvanska tekma. je pa tistih padalk, ki pridejo "samo plezati po slapovih v Sloveniji, še daleč 12 Plezanje naprej. poskusit". najmanjša. m

|21| ZGODOVINA PLANINSKIH POTI IN OBJEKTOV

Pozabljene poti nad Trento Stara Kugyjeva pot in Direttissima

Besedilo: Dušan Škodič

|22| Planinski vestnik | FEBRUAR 2012 Razglednica Trente, ki so jo izdale italijanske vojaške oblasti, v detajlu alpini v Direttissimi. Arhiv Lojzeta Budkoviča o sem pisal o nastanku ničesar, čeprav so še danes med nami poti nad trentarsko ljudje, ki so jo v prvih povojnih letih s K pridom uporabljali ... dolino Zadnjico, se je kmalu izkazalo, da manjka še kakšno Stara Kugyjeva pot nadaljevanje. Zanimivi in Prebiranje planinskih spisov, ki jih je v letniku 1904 objavil trentarski župnik drzni poti čez Komar in Skozi Josip Abram - Trentar, nam ne razloži rižo sta namreč le cvetki, ki zgolj glavnega razloga za gradnjo poti čez Komar na Dolič, ki je bil posledica skozi zgodovino nista oveneli angažiranosti slovenskih planincev in se danes pustita poduhati v tekmi z Nemci; utreti lastno pot na gorskim estetom. Še mnogo Triglav. Iz njih lahko lepo razberemo, da je bil Komar za tedanjega planinca več pa je pozabljenih poti, tudi dejansko potreben. Za pojasnitev ki jih je narava vrnila v bo najbolje, če se na hitro preselimo prvotno stanje, saj noga v jasno oktobrsko jutro 1903, ko sta Abram in njegov vodnik Andrej trentarskega lovca ali pastirja Komac - Mota stala v zatrepu Zadnjice že dolgo ni stopila nanje. in se odpravljala na novo zgrajeno pot (uradno odprto avgusta 1904): "Tu, tik pod mogočnimi stenami se časih je dovolj bežen pogled cepi ena pot proti Luknji čez Skok na na stare planinske zemljevide, Dolič, ta pa, prav zdaj dovršena, se vije Vda vnese zmedo v misli celo naravnost gori proti Doliču. Omenjam dobrim poznavalcem, ki jim v naravi še tretjo pot na Triglav, takozvano katera od vrisanih poti naenkrat "hodi Kugyjevo pot, ki se razhaja na Skoku viška". Tudi domačini še vedo s prstom ter se vzpne po velikih meliščih in pokazati in povedati, kje so nekoč čez skale naravnost na Zelenico in za predniki našli prehode na drugo stran Planjo pod vrh Triglava. Ta pot je bila gorskih grebenov, na sodobnih kartah do sedaj najkrajša, a uživa ime pot po pa so tam le prazne lise. Čas je, kot krivici, saj ni niti zaznamovana niti vemo, tisti, ki prej ko slej zabriše še tako nadelana." opazno delo človeških rok, če se te vsaj O potrebi po novi poti nas skuša občasno ne ukvarjajo z njim in ga ohra- prepričati tudi Anton Stres, ki je janu- Strogo in ponosno poziranje dveh graničarjev njajo pri življenju. Še posebno to velja za arja 1901 objavil članek z naslovom Kraljevine Jugoslavije pred Aljaževim stolpom, poti in objekte, ki so v visokogorju izpo- Iz Baumbachove koče na Triglav. posneto okoli 1930. Arhiv Petra Mucka stavljeni stalnemu delovanju naravnih Baumbachova koča je nekoč stala sil. Danes seveda nima smisla objoko- Na Logu, v bližini sedanjega infor- vati ali le zaradi nostalgije na silo skušati macijskega centra, Stresa in prijatelja, uresničila le deloma, saj so Trento oteti pozabi poti, ki jim ni mogoče ki ga je spremljal, pa je motila slaba petnajst let kasneje anektirali slediti v naravi, sploh če gre za take, ki povezava z Doličem. Pove nam, da je Italijani. V kratkem času je bila na pri- so jih zaradi izpostavljenosti tudi nekoč prelaz Luknja iz Zadnjice dostopen bližni trasi stare poti zgrajena široka uporabljali le redki domačini.1 po obeh straneh razbitih Korit; leva je mulatjera na Dolič, ki se je pogumno Tokrat bom obrisal prah pozabe težko sledljiva in pod pobočji Pihavca zagrizla v Skok, tako da je postal z dveh poti nad Zadnjico. Izvirata vodi mimo planine Zajavor, desna pa pristop po njej časovno primerljiv iz dveh različnih časovnih obdobij, nevarna predvsem zaradi kamenja, ki poti čez Komar, vendar bistveno bolj obe sta bili svoj čas označeni in ga s strmali proži pasoča se trentarska varen in udoben. zavarovani ter med gorniki relativno drobnica. Od nje se odcepi steza proti Po opisih sodeč se je stara Kugyjeva dobro obiskani. Nekoč je bila njuna Doliču, ki pelje naokoli mimo Skoka, nekoč začela nižje pri Skoku, kamor kombinacija celo eden od možnih je mestoma izpostavljena in zelo dolga se izpod Vrha Zelenic izteka široka pristopov iz Trente na Triglav, ki se ter zato neprivlačna za planince, ki naj in plitva zagruščena grapa. Kasneje le bežno dotakne današnjih poti. bi se poslej raje posluževali nove ozna- je bil ta vstop pozabljen, saj se je bilo Starejšo, med poznavalci znano pod čene in zavarovane poti čez Komar. Ta na pot mnogo lažje priključiti četrt imenom Stara Kugyjeva pot, najdemo je pot na Dolič skrajšala za kar dve uri, ure višje – z mulatjere, pri razvalini omenjeno v Vestnikih iz začetka prej- pa še planinci se niso več izgubljali – postaje tovorne žičnice. šnjega stoletja in le bežno v planinski tako kot Stres, ki ugotavlja, da sta imela Kugy se ni nikoli zavzemal, da bi literaturi. O drugi, mlajši italijanski s prijateljem precej sreče, da sta se po pristope na vršace, ki jih je v spremstvu ferati, pa ni zapisanega praktično nekaj urah iskanja prehodov vendarle domačih vodnikov odkril svetu, znašla na Doliču. "popackali z barvo" in nanje spravili 1 Planinski vestnik, april 2011. množice (čeprav se je to mnogokrat Iz enih poti nastanejo zgodilo). Tudi iskanje prehoda iz Za- ceste, druge izginejo dnjice na Triglav je bilo zgolj osvajalska Več kot 2000 m visoko pobočje Triglava Abramova želja o porastu obiska ideja, ki sta se jo 8. avgusta 1881 name- nad Zadnjico Foto: Oton Naglost Triglava s primorske strani se je nila uresničiti z mladostno močjo in

|23| Impozantne serpentine mulatjere na Dolič v področju Skoka Foto: Dušan Škodič poletom nabita 23-letni Kugy in pet let starejši vodnik Andrej Komac, ki sta se nato v gorah družila naslednjega četrt stoletja. Tistega dne sta se nad Skokom, kjer je takrat še stala pastirska bajtica, usmerila pod Vrh Zelenic in na Zapla- njo2 pod masiv Triglava, od tam pa po melišču do rdečkaste Bovške škrbine in na vrh, kakor nas danes vodijo markaci- je. Moža sta turo opravila v enem kosu, njuni nasledniki pa so njen zgornji del označili in zavarovali za množice, a spodnjega prepustili pozabi. Abramovemu mnenju, da Kugyjeva pot ni niti zaznamovana niti nadela- na, kljub njeni pretežni pozabljenosti, ne morem pritrditi. Na skalah lahko grebensko karto, kakršne je risal pri- barantanjem, saj je znano, da je na še opazimo sled obledelih oznak znani planinski delavec in kartograf lahek način pridobljene stvari v življe- (rdečih črt), na njenem koncu pod Vilko Mazi. nju najtežje obdržati. Plemenicami pa naletimo na dve Leta 1920 ali 1921 je bil na Zaplanji stari, še uporabni jeklenici. Iz česa Italijanska Direttissima na Triglav postavljen lesen objekt, ki pa je bil le so pred stoletjem izdelovali tako Dveh desetletij med prvo in drugo sve- predhodnica velike kasarne Morbegna obstojno barvo za označevanje, pa tovno vojno, ko je Primorska pripadala (Capanna Morbegno, 2520 m, poime- je vprašanje, na katerega si današnji Italiji, se ne spominjamo radi, preteklo- novana po kraju Morbegno na itali- markacisti ne znamo odgovoriti. sti pa tudi ne moremo ubežati. Zavze- jansko-švicarski meji). Kasarna je bila Staro Kugyjevo pot najdemo tost Italije, s katero je v zelo kratkem končana leta 1922, delovni vrvež vojske vrisano v Brilejevem Priročniku za času zgradila kvalitetne objekte in gradbenih delavcev, ki so v kratkem planince iz leta 1951. Gre za značilno komunikacije na anektiranih tleh, je vidna še danes. Prav mogoče, da je bila 2 To staro ime v zadnjih letih počasi izriva izraz zavzetost tudi posledica slabe vesti ob Najverjetnejši potek Direttissime na Triglav Zahodna triglavska planota. pridobitvi tujega ozemlja s političnim Foto: Dušan Škodič

|24| Planinski vestnik | FEBRUAR 2012 času uspeli postaviti tako veliko od Bovške škrbine, po katerem se razbrati. Čeprav je nekaj desetletij kamnito zgradbo, pa si še pri današnji danes vzpenjajo planinci z Doliča ali mlajša od stare Kugyjeve poti in so še tehnologiji kar težko predstavljamo. preko Plemenic. Italijansko armadno vedno živi ljudje, ki so se v petdesetih Oskrba bataljona vojakov na tej poveljstvo iz Vidma je v dvajsetih letih letih vzpeli po njenih klinih na naš višini je terjala izgradnjo mreže oskr- izdalo razglednico z motivi Trente, najvišji vrh, danes o ferati praktično bovalnih poti, tudi omenjene mulatjere Triglava in v enem detajlu alpíne, ki ni ne duha ne sluha. Določiti traso po čez Skok in mimo Doliča, za zimski čas se vzpenjajo po Direttissimi. Morda spominu je nekdanjim pristopnikom pa nujno potrebno tovorno žičnico gre dejansko za posnetek z opuščene težko, saj je bila že okoli leta 1960 in telefonsko povezavo z dolino. ferate. Moralo pa je biti v tistih letih kar zaradi potrganih jeklenic in izpuljenih Serpentine mulatjere, po kateri poteka zanimivo videti, kadar so se italijanski klinov prehodna le z alpinističnim planinska pot, so impozantne in ob alpíni s fazanjimi peresi za klobuki varovanjem, kasneje pa se je ni nihče poti še lahko sledimo mestoma popol- prekobalili na vrh – naravnost pod več posluževal. noma ohranjenemu, z žičnim plaščem noge mrkogledim jugoslovanskim Po pomoč sem se obrnil na zaščitenemu komunikacijskemu kablu. graničarjem, s šajkačami na glavah, Alojzija Žaklja,4 ki uporablja preure- Med domačini je živ spomin, da se je ovijačami namesto nogavic in s jeni italijanski bunker ob ruševinah oficir na motorju občasno odpravil v puškami z nasajenimi bajoneti. Meja Morbegne5 kot svoj drugi dom že od kontrolo iz doline do kasarne pod Tri- je bila zarisana tako, da je Aljažev stolp leta 1977 in ima svojo bližnjo okolico glavom, potem pa spet nazaj, po vseh ostal na jugoslovanski strani. priložnost raziskovati tudi po več kot tistih vrtoglavih ovinkih nad večstome- Začetek te zelo zahtevne in, kot tri mesece na leto. Po Direttissimi se v trskimi prepadi nad Zadnjico. Gotovo se spodobi, s klini ter jeklenicami sedemdesetih ni več dalo, zato pa so mu ni bilo lahko, ko je vmes enkrat ali zavarovane poti je potekal naravnost bili v njej še zelo dobro vidni ostanki dvakrat ustavil težki moto guzzi in s z melišč, najbližjih Morbegni, slabih varoval – seveda, če je komu sploh pobeljenimi prsti od stiskanja krmila sto metrov levo od vstopa današnje padlo na pamet, da bi oprezal za njimi. nastavljal dovod zraka v uplinjač, ker poti. Skala je v tem delu slaba. Rumena Lojz si je te ostanke nekoč mnogokrat motor z naraščajočo višino ni več tekel barva razkriva veliko krušljivost in ogledoval, a po zadnjem opravljenem tako, kot bi moral ... obenem veliko nevarnost padajočega ogledu stene z močnim daljnogledom kamenja. sva bila oba razočarana, saj sva odkrila Čemu še ena pot na Triglav? le še eno v steni visečo jeklenico, Zakaj je prišlo do gradnje Direttis- Potek izginule ferate vse ostale pa je potrgane in ležeče v sime, ni težko uganiti. Alpíni3 so Na prej omenjeni Mazijevi grebenski dnu grap že prekril grušč kamenja in potrebovali "svoj" dostop na vrh, saj karti najdemo vrisano tudi to Diret- pozabe. m sta bili dve tretjini gore še vedno na tissimo, v priročniku pa naletimo naši strani, prav tako pristop dalje na zelo skromen opis, a kaj dosti več 4 Intervju Planinski vestnik, september 2007. od podatka, da je potekala iz smeri 5 O nenavadno hitrem propadu te kasarne smo pisali 3 Italijanski vojaki, izurjeni za operacije v gorah. kasarne naravnost na vrh, ne moremo septembra 2011.

INFORMACIJE Stara Kugyjeva pot Mulatjera se slikovito vzpne na vrh Skoka, kjer se teren usmeri proti severovzhodu. Prečimo lahko zagruščeno položi v prijeten macesnov gozd. Še pred mestom, kjer pobočje, nato po polici okoli skrotastega roba do stene, Izhodišče: Parkirišče v Zadnjici. se mulatjeri z desne priključi pot čez Komar, levo zgoraj kjer se usmerimo levo čez plaz in nato navzgor po Opis: Od izhodišča po pol ure hoje po markirani poti opazimo razvaline nekdanje postaje tovorne žičnice njegovem levem delu. Če smo pazljivi, lahko ves čas dosežemo zatrep doline. Nadaljujemo čez kamnit (lokacijo domačini imenujejo Pri Jolandi). sledimo obledelim rdečim oznakam. Višje je potrebna most in po markirani mulatjeri proti Doliču in Luknji. Nad ruševinami nadaljujemo navzgor po slabo sledljivi pozornost, kajti pot nenadoma zavije pod pravim Višje se pot razcepi, nadaljujemo desno v smeri Doliča. stezici med redkim drevjem in rušjem, teren nas sam kotom v levo in navzgor, kjer je prehod. Že od spodaj opazimo tudi jeklenico. Takoj nad njo dosežemo še drugo in znajdemo se na nekoliko izpostavljeni polički, ki pripelje v strm travnat svet. Tu se pot izgublja v travah, iščemo primerne prehode in napredujemo v smeri Plemenic, preko katerih pripelje plezalna pot z Luknje (nekoč Bamber- gova pot), na katero se priključimo takoj za tem, ko se ta osvobodi zadnjih klinov. Do začetka zavarovane poti na Triglav je še pol ure. Zahtevnost: Pot tehnično ni zahtev- na, težavna pa je orientacija. Hodimo praktično po brezpotju, oznake so zelo obledele. V slabi vidljivosti turo odsvetujemo. Časi: Zadnjica–Zaplanja–Triglav 6 ur Zemljevid: Triglav, 1 : 25.000.

|25| SPOMINI Vojna je sranje Vse pa nas druži ljubezen do gora Besedilo: Danilo Vidič

eta 1970 so me primorski prija- zame začel popolnoma nov, do takrat telji povabili na večdnevno turo, nepoznan, a prelep svet. Bilo je jasno, Lkatere cilj je bil Triglav. Vabilo sončno jutro in korakali smo mimo sem prav rad sprejel, saj je pohod drugega jezera. Na levi divje Lepo obetal veliko lepih in zanimivih doži- Špičje, na desni ostenja Tičarice in vetij, pa tudi Triglav je bil zame želen Zelnarice. Jezerska voda je bila bistra cilj. Načrtovali smo petdnevno turo. in mirna kakor zrcalo, v njej se je ogle- Določili so me, da bom nosil zalogo dovala množina planinskega cvetja. kruha, kar pet velikih štruc ga je bilo. Prikorakali smo v osrčje planinskega Začeli smo po dolini Tolminke, sveta, najbrž v tisti najbolj pravljični prešli Hudičev most, ki se pne čez del, in v spominu mi je oživela otroška vrtoglava korita ob sotočju z divjo pripoved o Zlatorogu in belih ženah. Zadlaščico, šli mimo Dantejeve jame, skozi osvežilno prho in na planino Srečanje z Nemcema Razor. Naslednji dan nas je čakala ena Že večkrat sem v naših gorah začutil in najdaljših poti, na Krn. Okrog deset prišel do spoznanja, da so v primerjavi ur smo potrebovali za pot od roba s tujim gorskim svetom nekaj posebne- doline Tolminke, pod Peski, mimo še ga. Bleščeče bela skala, temno zeleno vidnih prizorišč soške fronte in čez ruševje, ki prekriva vznožja prav do razdrapano Batognico na meni zelo sten, in sinje modro nebo. Vse troje je drag, ponosen vrh – Krn. Ta gora, ki se čudovito sozvočje, ki ga pozna le, kdor ponaša tudi z veličastnim razgledom, je hodil v lepem vremenu med našimi Skrivnostna podoba očaka v je meni še posebno ljuba, ker mi je vršaci in doživel to očarljivo lepoto. Luninem siju Foto: Dan Briški kot mlademu fantiču stari oče pripo- Pri tretjem jezeru sta našo peterico vedoval, kaj vse je doživel tam v času dohitela za nas mladce priletnejša pla- začetnih bojev v obrambi pred Italija- ninca. Možaka, že čez abrahama, sta Moja skrita slabost je, da me ni leta 1915. Tretji dan smo se spustili za svoja leta kar hitro in čvrsto ubirala zanimajo novi, nepoznani ljudje in do skrivnostnega Krnskega jezera in korake. Na ozki stezi smo jima naredili sem rad zgovoren. Danes bi rekli, da nato dalje po prijetni mulatjeri proti prosto pot in prijazno pozdravili. Ker sem komunikativen, in ker mi tuji Komni, kjer smo ponovno prenočili. nisem pričakoval, da sta tujca, sem jeziki niso delali težav, sem ju, čeprav Zgodaj zjutraj smo se podali na pot bil nekoliko presenečen, ko sta po je bilo videti, da imata rada bolj hitro po Dolini Triglavskih jezer. Tu se je nemško odzdravila z "Grüß Gott". hojo, nagovoril z nekaj besedami in vprašanji. Spomniti moram, da je bil to čas slabih trideset let po vojni in v takratni Jugoslaviji so bila čustva do nekaterih tujcev precej drugačna, kar sta moža morda tudi občutila. Zamisel o današnji združeni Evropi je bila še zelo daleč. Nekoliko začudena sta upočasnila korake. Eden od njiju je imel majhno kamero. Sklonil se je in snemal gorske rožice. Objektiv je počasi usmerjal čez jezero, v bleščečo belino skalovja, nad katerim je sijalo sinje nebo. Z obraza sem mu razbral, da je prav posebno vzhičen nad tem, kar je pravkar ove- kovečil in kar bo z veseljem odnesel v domovino. Nepričakovano se je razgovoril in dejal: "Veste, bila sva že v prenekaterih gorah; v naših, nemških Alpah, v švicarskih, francoskih in

Most čez Tolminko Foto: Dan Briški

|26| Planinski vestnik | FEBRUAR 2012 italijanskih, tudi v Avstriji, vendar tega, pa sta srečno dočakala konec vojne, ki Zanimiva poštna znamka kar vidim pri vas, še nisem doživel. je terjala toliko gorja. Za poslano fotografijo se je nemški Zares edinstveno, očarljivo gorsko Nato je zamišljeno dejal: "Krieg ist "planinski znanec" lepo zahvalil, za lepoto imate." scheiße," kar pomeni "vojna je sranje". božično-novoletne praznike je poslal Morda je tudi ta dva moža prevzela Menil sem, da ima možakar zelo prav voščila in kot filatelist priložil še prelest, ki zmore v srcu prav potiho in da sta v tem kratkem stavku zaobse- raznovrstne znamke. Tako so vsako spregovoriti to, o čemer France Avčin žena kruta resnica in bistvo vsega, kar leto romala voščila in znamke še pravi: "Kjer tišina šepeta." je napisano v zgodovinskih knjigah in dokaj let v obe smeri. Čeprav se nismo zapisih o vojnah. več videli, Herr Albert rad vzdržuje Spomini na vojno Te tri besede izražajo hkrati pohlep to znanstvo. Bliža se devetdesetim in Ker moji prijatelji niso bili vešči nem- in poraz; trpljenje in smrt; nesmisel, mi še vedno spoštljivo vošči ter zbira ščine, so le slutili, o čem pripovedujeta, žalost in kes ter upanje in strah. znamke. Lani sem tako med njego- meni pa je srce igralo s posebno melo- Razumno sem mu pritrdil in o tem se vimi znamkami našel tudi zanimivo dijo. Tudi jaz sem ta raj doživel prvič, nismo več menili. posebnost – nemško znamko iz časov, a so mi tujčeve besede raznežile srce, Vsak s svojimi mislimi in čustvi, ko je "Dolfe" svoj rajh razširil celo čez navdale so me s ponosom in bil sem nelepimi pa tudi lepimi, smo se vzpe- naš Triglav in ga postavil na Koroško – vesel, da sta tako navdušena nad našo njali proti Doliču in dalje k Planiki in Kärnten. Od presenečenja sem ostal gorsko lepoto. Kredarici. Pred kočo brez besed. Da bom kdaj Drugi Nemec je nenadoma rekel: smo z znancema Žalosten spomin nekega časa ugledal znamko, na kateri "Sem prav začuden, ker ste prijazni z naredili še posnetek je Aljažev dom v Vratih s Tri- nama. Saj veste, zaradi zadnje vojne in za spomin z obljubo, glavom v ozadju z napisom ker sva Nemca, sem pričakoval, da nas da jima ga pošljem. "Triglav – Kärnten", spodaj sovražite." Po večerji smo skupaj pa "Deutsches Reich", si Bil sem presenečen, da je možak popili vrček piva nisem nikdar predstavljal. tako odprl svojo nemško dušo, in in zapitek sta želela Da je bilo to nekoč v odvrnil sem: "Da, mi vemo za zgo- poravnati gosta, kar poštnem obtoku, pa še dovino in grozote, ki so se dogajale ni najbolj značilno toliko manj. med vojno, toda sedaj ne sovražimo za šparovni nemški Menim, da veliko gor- nikogar, če je le iskren in spoštljiv do značaj. nikov za to zgodovinsko nas." Naslednje, peto posebnost ne ve, in Še bolj sta se odprla in pripovedo- jutro smo se povzpeli verjamem, da bo v veliko vala. Eden je bil med vojno poslan na očak in se po začudenje in presenečenje na rusko fronto, drugi je preživel naužitju širnega razgleda ob stolpu še zlasti prenekateremu mlajšemu pla- zavezniško invazijo v Normandiji, oba poslovili. nincu, alpinistu in ljubitelju gora. m

|27| Z NAMI NA POT Planota za vse letne čase Pokljuka Besedilo: Janja Lipužič

akor je Indija Koromandija prispodoba pravljične dežele Kblagostanja, kjer dobrote nikoli ne presahnejo, tako je Pokljuka, največja planota naših Julijskih Alp, sinonim za tuzemne lepote narave in neizčrpen vir navdiha svojim obiskovalcem. Le kje drugje lahko v enem samem dnevu doživite takšno krajinsko pestrost, sprostite dušo in telo skozi toliko aktivnosti in s seboj odnesete vznemirljive vtise! Kolobarjenje letnih časov vse te možnosti le še pomnoži, saj je na Pokljuki sezona ves čas na vrhuncu.

Nad ledeniškimi dolinami ob so nekakšen zaščitni znak Pokljuke, robu triglavskega pogorja vendar tam ne koreninijo od nekdaj. Dvajset kilometrov široko in približno Zasadili so jih šele potem, ko so za toliko dolgo pokljuško planoto potrebe intenzivnega oglarjenja omejujejo doline: na severovzhodu večino nekdaj prevladujočega Radovna, na severozahodu Krma, na bukovega gozda posekali. Macesen in zahodu dolina Voje z reko Mostnico, rušje rasteta v višjih legah, na barjih pa na jugu in jugovzhodu teče Sava najdemo posebno (izbirčno) rastlin- Bohinjka, med Pokljuko in Uskovnico sko vrsto, mesojedo rosiko. Venec vrhov nad planino Javornik. Z leve: pa se zajeda tanka soteska Ribnice. Čeprav smo daleč od primorskega Viševnik, Mali Draški vrh, Veliki Selišnik in Triglav. Južna in vzhodna meja tečeta skoraj Krasa, stojimo na izrazito kraških tleh, Foto: Peter Strgar vzporedno z mejo Triglavskega naro- zaznamovanih s številnimi vrtačami, dnega parka. brezni – tisto pri Medvedovi konti Njen osrednji del sega od 1.000 do se nadaljuje v največjo podzemno vrhovi dostopni in poznani širokemu 1.500 metrov visoko in je večinoma dvorano v Sloveniji, široko več kot 150 krogu planincev. Sredogorje s Klečico poraščen s smrekovimi gozdovi, ki metrov –, kontami, dolinami in barji, in Stresenico zaključuje greben od nastalimi kot posledica zakrasevanja Debele peči proti severu, Rjava, Brato- in delovanja ledenikov.1 Ti so oblikova- vlja in Kamnikova peč pa obrobljajo li tudi značilne grbinaste travnike in za planoto nad dolino Radovne. V sre- seboj pustili obsežne morene. Podze- dnjem delu se dviga nekaj osamelcev, mne zaloge vode so velike, a je zaradi kot sta Mesnovec in Javorov vrh, ki specifične lastnosti poroznih kamnin je tako kot Galetovec2 na skrajnem na površju skoraj ni najti. Izjema so vzhodu imeniten razglednik. barja, nastala iz nekdanjih ledeniških jezerc, in soteske ob vznožju. Življenje na Pokljuki nekoč in danes Ob geološki prelomnici na severo- Pokljuko si delijo občine Bled, Gorje zahodnem robu se dviguje Pokljuško in Bohinj, od koder pripeljeta tudi pogorje, ki onstran prepada v dolino obe asfaltirani cesti, ki sta pozimi obi- Krme. Vzhodne meje Julijskih Alp čajno spluženi. Razvejeta se v mrežo branijo zadnji dvatisočaki od Debele gozdnih cest in kolovozov. Iz dolin do peči, Brd, Viševnika do Malega in Veli- Mrzlega studenca je z obeh strani pri- kega Draškega vrha. Zaradi razvejane bližno dvajset kilometrov, naslednjih mreže planinskih poti so vsi našteti šest pa se konča na Rudnem polju, 1350 m, ki predstavlja športni center Pokljuke. Pozimi živi v znamenju 1 Na spletni strani http://www.gore-ljudje.net/ novosti/61296/ si lahko ogledate film o gibanju Kip Valentina Vodnika v Koprivniku velikega bohinjskega ledenika, ki je nekoč segal 2 Več o tem v članku: Na obronkih gorenjskih planot. Foto: Janja Lipužič tudi na Pokljuko. Planinski vestnik 4/2011, str. 41.

|28| Planinski vestnik | FEBRUAR 2012 smučanja v vseh svojih različicah, Zaradi skledaste oblike Pokljuka deluje kot mrazišče z močno izraženimi poleti pa v ritmu prvih korakov, ki jih dnevno-nočnimi temperaturnimi razlikami in toplotnimi inverzijami. Z višjih leg pohodniki zastavijo na svoji dolgi pot se v zaprte konte spušča težak hladen zrak in se tam zadržuje mnogo dlje kot na proti Triglavu. Rudno polje je uveljavljen gostitelj enakih višinah v okolici. Rudno polje je najhladnejša točka, kjer je temperatura biatlonskih tekem na najvišji svetovni pogosto celo nižja kot na Kredarici. Iz vasi Goreljek proti nižje ležečemu ravni. Biatlon je čedalje popularnejša Koprivniku lahko ponoči piha tako močan veter, da je nekoč celo poganjal mlin. in tudi za gledalce zelo zanimiva zimskošportna disciplina, v kateri slovenski tekmovalci dosegajo vidne rezultate. Sestavljen je iz smučarskega teka in streljanja v tarče v ležečem in stoječem položaju, pri čemer je rezultat odvisen od hitrosti teka in natančnosti streljanja, kar ustvarja napetost vse do konca tekme. Nekoč popularno smučišče Zatrnik je že dolgo opuščeno in pogled na rjaveče žičniško železje ni, milo rečeno, nič kaj privlačen. Najživahnej- ša zaselka na Pokljuki sta Goreljek in Uskovnica, kjer stoji tudi planinska koča. Oba imata povsem počitniško- -turistični značaj, stalno naseljene so le vasi Podjelje, Koprivnik in Gorjuše, ki sodijo med najvišje ležeče vasi v Sloveniji. V nekdanji Avstro-Ogrski so Gorjuše slovele po pipah ali fajfah, kot jim pravijo domačini. Izdelane Lipanca pozimi Foto: Janja Lipužič

|29| Na Malem Draškem vrhu. Z leve: precej nižja Ablanca, košati Tosc in ošiljeni Veliki Draški vrh. Foto: Janja Lipužič so bile iz hruškovega lesa in bile so bogato okrašene. Prodaja čader je šla za med in je štela nekaj tisoč kosov letno, danes izdelke te pozabljene obrti najdemo le še v etnografskih ali zasebnih zbirkah. V baročni cerkvi v Koprivniku je konec 18. stoletja kaplanoval pesnik Valentin Vodnik. Le sprehodite se kdaj skozi minule čase do rokodelskega mojstra, ki svojega znanja nima več komu predati, med trmasto ponosni- mi kmečkimi hišami, razseljenimi na osojnih terasah planote, po kolovozih nasproti sončnim jasam ali kar počez čez senožeti, in sedite na klopco na Vodnikovem razgledniku, 1017 m, 15 minut hoje nad Koprivnikom.

Tematske poti skozi zgodovino Bohinj je v antični dobi in srednjem veku veljal za središče železarstva, o čemer pričata imeni Stara fužina in Rudnica. Za potrebe tamkajšnjih in blejskih fužin so železovo rudo, ime- novano bobovec, kopali v celotnem zaledju alpskega sveta, tudi na Pokljuki. Sledi te dejavnosti najdemo na širšem območju Rudnega polja, planinah Klek in Zgornja Brda, nad Lipanco in še marsikje drugod, kjer so tla prekopana s plitvimi jamami. Vidni so tudi ostanki spiralnic rude in tlakovane poti, po katerih so jo tovorili v dolino.

Sprehod do Hudičevega mosta je bil med obveznimi liki poletnih počitnic moje rane mladosti, ki smo jih preživljali v Bohinju. Majhno dete, ki samo še ni videlo prek roba kamnite ograje, so odrasli dvignili na rame: »Poglej, kakšen lep prepad,« in od strahu pred mračnimi globočinami me je vsakokrat res skoraj vzel hudič. No, še sem tu, ampak pred časom, ko sem hodila mimo, je, glej ga zlomka, iz dna korit priplezala pojava z ostrimi krempeljci na nogah in dvema kavljema v podaljšku rok. Obstala sem kot vkopana, ko se je prikazala še druga (tako je, ko imajo ta bajeslovna bitja mlade) in proti zamolklemu glasu, ki ga je bilo slišati spodaj, zalučala svoj dolgi rep. Nak, tretjega pa nisem več čakala! Rudno polje na Pokljuki - idealno izhodišče za izlete Foto: Janja Lipužič

|30| Planinski vestnik | FEBRUAR 2012 INFORMACIJE Kako do izhodišča: Do Bleda se pripeljemo z juga po gorenjski avtocesti, ki jo zapustimo na izvozu za Bled, nadaljujemo skozi Spodnje in Zgornje Gorje do Krnice, kjer se prične cesta proti Pokljuki. Prometni gneči se lahko izognemo tako, da se zapeljemo do izvoza Lipce in nadaljujemo mimo Blejske Dobrave do Gorij. Iz Jereke v Zgornji Bohinjski dolini pelje asfaltirana cesta skozi Koprivnik in Gorjuše do priključka s cesto z Bleda. S severne strani se do Bleda ravno tako pripeljemo po gorenjski avtocesti, jo zapustimo na izvozu za Bled in nadaljujemo po zgoraj opisani poti. Planinske koče: Blejska koča na Lipanci, 1630 m, telefon 051 621 021, 051 633 769, odprta in oskrbovana celo leto. Planinska koča na Uskovnici, 1154 m, telefon 031 341 814, 04 572 3213, odprta v poletni in glavni zimski sezoni. V sezoni je odprtih še nekaj okrepčevalnic in dva hotela. Vodniki: Vladimir Habjan: Zimski vzponi v slovenskih gorah. Sidarta, 2003; Tine Mihelič: Julijske Alpe, Bohinjske gore. Sidarta, 2001; Tine Mihelič: Julijske Alpe. Planinska založba, 2009; Andraž Poljanec: Turni smuki. Planinska založba, 2003; Andrej Stritar: Gore Slovenije. Kibuba, 2011; Stanko Klinar: Sto slovenskih vrhov. Prešernova družba, 1991; Jelena Justin: Pozdravljene gore. Gorenjski glas, 2008. Viri: http://obcina.bohinj.si/index.php?id=9; http:// geo2.ff.uni-lj.si/pisnadela/pdfs/dipl_200705_katja_ zemva.pdf (in ostali dostopni podatki na svetovnem spletu). Zemljevidi: Julijske Alpe, vzhodni del, PZS, 1 : 50.000; Triglavski narodni park, PZS, 1 : 50.000; Julijske Alpe, Sidarta, 1 : 50.000; Triglav, PZS, 1 : 25.000; Bled z okolico, PZS, 1 : 50.000.

Znameniti Hudičev most čez Mostnico planini Meja dolina in na Mrzlem stu- planine poseljene že v prazgodovini. so leta 1777 po navodilih barona Žige dencu, kjer je v bližini mogoče videti Med izkopavanji na planini Klek so Zoisa zgradili prav v ta namen. Imenu značilno oglarsko bajto kožarico. našli ostanke lončenih posod in fibul je botrovala ljudska legenda o hudiču, Zanimiva sta tudi obhod 7,5 kilo- iz pozne antike in zgodnjega srednjega ki je v zameno za trdno grajen most metrov dolge Pokljuške poti in obisk veka, na pobočjih Mrežc pa bodalo iz zahteval človeško dušo. Učne poti na barju Goreljek. Drugi dve bronaste dobe. Triglavski narodni park je v sode- visoki pokljuški barji sta Šijec in Veliko Na blejski strani lahko iz hladnega lovanju z Gorenjskim muzejem na Blejsko barje, obe ležita ob cesti proti zavetja soteske Ribščice, bolj poznane Pokljuki uredi Železno pot, ki sodi v Bohinju. pod imenom Pokljuška soteska, okvir mednarodnega projekta Iron nadaljujete dolg pohod proti plani- Route. Njegov namen je poglobljeno Po naravnih prehodih nam Meja dolina in Klek, 1556 m, za raziskovanje in predstavitev več kot Ob vznožju Pokljuke je voda ustvarila Lipanco drugi najvišje ležeči planini 2.500 let starih tradicij železarstva, nekaj naravnih prehodov v osrednji del na Pokljuki. Krajši je dostop iz Srednje rudarstva in pašništva. Pot ima poleg planote, kjer ležijo slikovite pokljuške Radovne skozi Streseno dolino, po pokljuškega še štiri druge odseke, več planine in razgledne vzpetine. Upo- kateri ovinkari strma gozda cesta, o tem lahko izveste v Muzeju Tomaža rabljali so jih pastirji in rudarji, danes in naprej po neoznačenih stezah. Godca v Bohinjski Bistrici. pa se na cvetočih travnatih blazinicah Ko ste že na tistem koncu, stopite še S taljenjem rude je tesno povezano poleg živine radi pasemo tudi številni do roba prepadne vzpetine Bratovlje tudi oglarstvo, zaradi katerega se je, izletniki. Že pred stoletji so se pašne peči, 1493 m, s pogledom na Radovno kot že omenjeno, močno spremenil srenje dogovorile, kateri pripada in Mežaklo. O možnostih dostopa z značaj pokljuških gozdov. Oglje so posamezna planina, in marsikje je avtom zagovorniki čistega okolja raje kuhali v kopah, od tod tudi drugo tako še danes. Planšarsko stavbarstvo molčimo, zgrizenim kolesarjem pa ime za oglarje, kopiščarji. Živeli so v z značilnimi stanovi na kobilah sodi namignimo, da gozdne ceste z Mrzlega zelo skromnih bivališčih; zadnji večji v etnološko dediščino. Arheološke studenca prek Kranjske doline pripe- naselbini v prejšnjem stoletju sta bili na najdbe pričajo, da so bile najstarejše ljejo prav blizu.

|31| Nad Srednjo vasjo v Bohinju so ji do Konjske doline in naredite še Vzpon proti Studorskemu prevalu, v ozadju korita Mostnice priljubljen izletniški ovinek do razgledne točke na Javo- Viševnik Foto: Janja Lipužič cilj. Soteska se izteče v široko in rovem vrhu, 1482 m. V gozdu so skriti sončno dolino Voje in zaključi z lepim ostanki nekdanje partizanske bolnišni- slapom. Iz Voj na Pokljuko vodita dve ce. Sestopite neposredno z naslednje označeni poti, prva je strašno dolga in planine Jelje ali pa po cesti z Goreljka. gre preko Studorskega prevala, druga Giro di pokljuške planine ni kakšna pa se od zahoda priključi Uskovnici. nova kolesarska dirka, ampak namig, Kaj in zakaj WGS84 Dotično nekateri viri prištevajo k da po gozdnih cestah vse omenjene Že nekaj časa pri opisih tur v naši Pokljuki, drugi spet odštevajo od nje, planine in še kakšno zraven (ali manj) reviji objavljamo tudi navidez čuden meni je strašno ljuba, zato bo kar ostala povežete v imeniten kolesarski izlet. podatek, ki se začne s kratico WGS84 zraven. Poleg izleta na Uskovnico, Pokljuški dvatisočaki se pogosto (npr. WGS84: 46,954828, 12,961022). kamor se – ampak tega niste slišali od znajdejo na meniju pohodnikov, ki Vedno ga pripišemo k opisu izhodišča mene – lahko pripeljete tudi z avtom, šele vstopajo v resnejši gorski svet. za turo. Domnevamo, da vas je že veliko lahko obiščete še planino Konjščico, Prvega ne pozabiš nikoli, pravijo, takih, ki ta podatek znate uporabiti. 1437 m. Pod vznožjem Viševnika in in kje je lepše krstiti svoj prvi dvati- Ostalim pa želimo pojasniti, da je to zapis Slemena, kjer se poleti dobi lonček sočmetrski vzpon kot na vrhu Debele zemljepisnih koordinat kraja, o katerem kislega mleka izpod domače krave peči ali Viševnika! V prilogi opisanim pišemo. Pomaga nam lahko pri navigaciji z (in kak kravjak na podplate!), izvira zimskim turam mirne duše dodajte modernimi pripomočki. Ribnica, največji stalni vodotok Poklju- še sosednje kope Debelega vrha, Če imate v svojem avtomobilu navigacijsko ke. Žal ji ne moremo slediti v dolino ali Okrogleža, Brd ali Vrh Razora. Več napravo, vam naš podatek lahko močno obratno: iz Srednje vasi je dostopen le gorniških spretnost terjajo brezpotja poenostavi pot do izhodišča. Na svoji spodnji del soteske do dveh 15 metrov Malega in Velikega Selišnika, 1952 m, napravi s pomočjo menijev poiščite visokih slapov, više pa ni prehodna. kjer je mestoma treba malo poplezati, možnost, s katero lahko nastavite cilj poti Na planine južnega dela Pokljuke zato raziskovanje prehodov raje odlo- tako, da vpišete zemljepisno koordinato iz Zgornje Bohinjske doline pripelje žite na kopni čas. Tudi označena pot na (običajni način je sicer vpis naslova, s toliko poti in kolovozov, da je za pravo Mali Draški vrh, 2132 m, je zahtevnejša, čimer si pa v hribih seveda ne moremo smer včasih dobro vprašati kakšnega posebej pozimi, ko vzpon nanj šteje za pomagati). Ko vpišete našo WGS84 domačina. Iz vasi Podjelje, naj bo alpinistično turo. koordinato kot cilj, bo vaša naprava sama Spodnje ali Zgornje, jo mahnite do Kdaj na Pokljuko? Kadarkoli, jaz izračunala najprimernejšo pot do tja in vas Zajamnikov, 1257 m. Podoba te planine najraje pozimi. Zvoki in vonji, oblike med vožnjo tudi skrbno vodila. krasi naslovnico zemljevida Julijske in barve gorske narave so se potuhnili Druga možnost je tudi iskanje lokacije na Alpe, vzhodni del, v naravi pa je njih pod puhasto odejo, njihova odsotnost sodobnih digitalnih zemljevidih. Če ne krasota še mnogo večja. Na Zajamnike umiri vse čute. Tu smo le modro nebo, veste, kje točno je izhodišče naše ture, prek planine Praprotnica, poznane moje stopinje in tvoje smučine ter tu in vpišite WGS84 koordinate v Googlove ali po zdravilnem energetskem središču, tam kakšna drobna sled, poskakljana kake druge zemljevide na spletu in hitro pripelje tudi gozdna cesta z Uskovnice prek deviškega pobočja, pa še te bodo boste videli, kam vas želimo zvabiti. oziroma Rudnega polja, ki se v drugo kmalu polizali sončni žarki prihajajoče Andrej Stritar smer nadaljuje proti Goreljku. Sledite pomladi. m

|32| Planinski vestnik | FEBRUAR 2012 Mrežce, 1955 m, od Šport hotela SLO Julijske Alpe Mrežce so neizrazita vzpetina ko se tristo metrov višje pot škrbina, ki jo je v kopnih razme- Koča: Blejska koča na neposredno nad planino izvije iz macesnovega gozda, ni rah ob pomoči nekaj varoval Lipanci,1630 m, telefon 051 Lipanca, ki ne dosega magičnih več dvoma, zakaj je vrh Mrežc mogoče preplezati in tako v 621 021, 051 633 769, odprta in 2.000 metrov. Če bi imeli za opis pojem planinskih doživetij – poljubni smeri krožno povezati oskrbovana celo leto. tega izleta na voljo le tri besede, lepotam naokrog ni konca ne oba ali več vrhov tega območja. Časi: Šport hotel–planina bi uporabili malo obrabljeno, kraja. Gledano od daleč se zdi, Pozimi je to zahteven gorniški Lipanca 1.30–2 uri a resnično krilatico: kratko in da sta z deset metrov višjim podvig, ki ga neizkušenim Planina Lipanca–vrh 1 ura sladko. Po spletu gozdnih cest sosedom Lipanskim vrhom odsvetujemo, sicer pa vzpon na Sestop 2 uri se lahko pripeljemo pičle pol neločljiva in marsikdo ju ima za Mrežce priporočamo vsakomur Skupaj 4.30–5 ur ure hoda od Blejske koče in isto goro. V resnici je med njima z nekaj kondicije. Sezona: Vsi letni časi. Vodnik: Tine Mihelič: Julijske Zahtevnost: Nezahtevna Alpe, Bohinjske gore. Sidarta, zimska tura. Zimski vzpon 2001. poteka v območju označene Zemljevidi: Julijske Alpe, letne poti. Nekaj odsekov je vzhodni del, PZS, 1 : 50.000; bolj strmih, drugih posebnih Triglavski narodni park, PZS, nevarnosti ni. 1 : 50.000; Oprema: Zimska gorniška Julijske Alpe, Sidarta, 1 : 50.000; oprema, cepin, dereze. Triglav, PZS, 1 : 25.000; Višina: 1955 m Bled z okolico, PZS, 1 : 50.000. Višina izhodišča: 1300 m Višinska razlika: 655 m Izhodišče: Šport hotel na Pokljuki. Z blejske ali bohinjske strani pridemo mimo Mrzlega studenca, nato zavijemo levo do parkirišča pri hotelu. WGS84: 46,341355, 13,961777. Mrežce in Lipanski vrh nad Lipanco Foto: Janja Lipužič



Debela peč, 2015 m, s planine Javornik SLO Julijske Alpe Debeluška, kot ji ljubkovalno pobočja, prek katerih vodi tudi Streseno dolino in neoznačene 13,934891). Kadar gozdne ceste pravijo, je najvzhodnejša dva- običajen zimski vzpon. Čeprav stezice pod Klečico. niso prevozne, parkiramo pri tisočakinja Julijcev, ki najbolj nas globočine Krme, iz katere Šport hotelu (glej opis Mrežce, impresivno podobo kaže iz na drugi strani kvišku kipi Zahtevnost: Nezahtevna WGS84: 46,341355, 13,961777). doline Krme. Pogled v navpik mogočna Rjavina, navdajajo zimska tura. Zimski vzpon Koča: Blejska koča na Lipanci, postavljene pečine odbija s strahospoštovanjem, prav poteka v območju označene 1630 m, telefon 051 621 021, 051 vsako misel na njeno osvojitev, od tam na Lipanska vratca letne poti. Rahlo izpostavljeno 633 769, odprta in oskrbovana a kakor ima vsaka zgodba dve pripelje strma, a ne pretirano je prečenje zahodnih pobočij celo leto. plati, tako ima tudi Debela peč izpostavljena Kovinarska Okrogleža. Vrh je širok, vendar Časi: Planina Javornik–planina svojo blago stran. S pokljuške pot. Zanimiva je tudi pot s na eno stran prepaden. Lipanca 1 ura planote se dvigujejo njena planine Klek, manj poznani pa Oprema: Zimska gorniška Planina Lipanca–vrh 1.30 ure zaobljena, lahko prehodna so dostopi iz Radovne skozi oprema, cepin, dereze. Sestop 2 uri Višina: 2015 m Skupaj 4.30–5 ur Višina izhodišča: 1300 m Sezona: Vsi kopni letni časi. Višinska razlika: 715 m Vodniki: Vladimir Habjan: Izhodišče: Z Bleda ali Bohinja Zimski vzponi v slovenskih se pripeljemo na Pokljuko in gorah. Sidarta, 2003; nadaljujemo po glavni cesti do Tine Mihelič: Julijske Alpe, Mrzlega studenca, kjer zavijemo Bohinjske gore. Sidarta, 2001; desno na gozdno cesto. Peljemo Andrej Stritar: Gore Slovenije. mimo planine Kranjska dolina Kibuba, 2011. naravnost (desno Medvedova Zemljevidi: Julijske Alpe, konta) do parkirišča na robu vzhodni del, PZS, 1 : 50.000; planine Javornik (WGS84: Triglavski narodni park, PZS, 46,363245, 13,949477). Približno 1 : 50.000; en kilometer naprej je pri spo- Julijske Alpe, Sidarta, 1 : 50.000; meniku na Rupah drugo možno Triglav, PZS, 1 : 25.000; izhodišče (WGS84: 46,366045, Bled z okolico, PZS, 1 : 50.000. Debela peč Foto: Janez Stražišar |33| Mrežce, 1955 m, od Šport hotela SLO Julijske Alpe Opis: Vrnemo se do križišča z glavno cesto, tam levo do prve gozdne ceste in po kolovozu na prostrano planino Javornik z opuščenimi pastirskimi stanovi. Z nje vidimo celoten niz kopa- stih vrhov od Mrežc do Debele peči. Na drugi strani planine prečkamo cesto (parkirišče, WGS84: 46,363245, 13,949477) in se zložno vzpenjamo skozi gozd. Višje še enkrat prečimo cesto, na izrazitejših ovinkih se nato prva priključi naši poti pot iz smeri Rudnega polja (parkiri- šče Pri Rupah) in kasneje pot od Medvedove konte. Malo pod kočo na planini Lipanca se svet odpre, tu je križišče številnih poti. Nadaljujemo levo mimo koče najprej zložno, nato teren postane bolj strm (levo vodi bolj položna pot, ki zahodneje od naše prav tako pripelje na greben in se nadaljuje proti Srenjskemu prevalu in Višev- hodimo proti desni do najvišje pobočjih spustimo še malo gozdni poti vrnemo na planino niku; možnost sestopa). Zadnji točke. nižje proti jugozahodu do stika Lipanco. Pot v dolino že del je manj naporen; iz gozda Sestop: Sestopimo po poti z grebensko potjo. Nad dolinico poznamo. stopimo na gola pobočja, kjer vzpona, lahko pa se po vršnih se obrnemo levo in po označeni Janja Lipužič



Debela peč, 2015 m, s planine Javornik SLO Julijske Alpe Opis: Od planine Javornik gremo naravnost po označeni poti v smeri severozahod, višje prečimo cesto, na izrazitejših ovinkih se nato prva priključi naši poti pot iz smeri Rudnega polja (parkirišče Pri Rupah) in kasneje pot od Medvedove konte. Malo pod kočo na planini Lipanca se svet odpre, tu je križišče številnih poti. Od koče se usmerimo desno proti severnemu robu planine. Pot zavije v macesnov gozd, levo se odcepi steza proti Lipanskemu vrhu. Malo naprej zagrizemo v krajšo strmino, nad katero je novo razpotje: proti zahodu pelje pot na Lipanska vrata, 1898 m, in Brda, 2009 m, kmalu zatem se nam z desne priključi steza s planine Klek. Zmerno strma, poleti z rušjem porasla pobočja pripeljejo na uravnavo pod Brdi, kjer se razgled odpre celo rahlo spusti in obide vrh Sestop: Vrnemo se po poti deset minut oddaljena Brda. in na koncu valovitega grebena Okrogleža, 1965 m. Zaključni vzpona. Mimogrede lahko Oba odcepa sta označena. proti desni zagledamo naš cilj. vzpon je ponovno strmejši, a ni stopimo na bližnji Okroglež ali Janja Lipužič Pot pelje proti severu, vmes se težaven.

|34| Viševnik, 2050 m, z Rudnega polja SLO Julijske Alpe

Viševnik vlada gozdovom seve- Bohinjske gore/Peči ne gre združita na Srenjskem prevalu peljemo do konca asfaltirane rozahodno od Rudnega polja, zanemariti. Mnogi nadobudni med Viševnikom in Malim ceste pri vojašnici in novem pomaknjen nekoliko stran od planinci si Viševnik izberejo Draškim vrhom. Predvsem športnem centru, kjer je veliko glavnega pokljuškega grebena. za svoj prvi dvatisočak, kar pozimi je ta pristop primeren parkirišče. WGS84: 46,345329, Ključ njegove izjemne popular- velja tako za kopno kot zimsko le za izurjene gornike. Južna 13,92392. nosti tiči v razmeroma kratkem sezono, ko se pohodnikom pri- pobočja so strma. Ob njegovem Koče: Na poti ni nobene koče. in enostavnem dostopu, četudi družijo številni turni smučarji. vznožju mimo planine Konjšči- Na Rudnem polju je hotel, obeta čudovitih razgledov na Drugi dve poti preko Jezerc ca teče glavna prometnica proti poleti deluje okrepčevalnica Triglav, Karavanke in Spodnje oziroma okoli Kačjega roba se triglavskemu pogorju. Jurček. Časi: Rudno polje–vrh 2 uri Zahtevnost: Nezahtevna Sestop 1.30 ure zimska tura. Zimski vzpon Skupaj 3.30 ure poteka v območju označene Sezona: Vsi letni časi. letne poti. V zahtevnih snežnih Vodniki: Vladimir Habjan: in vremenskih razmerah je Zimski vzponi v slovenskih potrebna večja previdnost, gorah. Sidarta, 2003; posebej tik pod vrhom, kjer Tine Mihelič: Julijske Alpe, je strmina največja. Vršna Bohinjske gore. Sidarta, 2001; pobočja so plazovita, greben Andrej Stritar: Gore Slovenije. pa izpostavljen in pogosto Kibuba, 2011. spihan ali pomrznjen. Zemljevidi: Julijske Alpe, Oprema: Zimska gorniška vzhodni del, PZS, 1 : 50.000; oprema, cepin, dereze. Triglavski narodni park, PZS, Višina: 2050 m 1 : 50.000; Višina izhodišča: 1340 m Julijske Alpe, Sidarta, 1 : 50.000; Višinska razlika: 710 m Triglav, PZS, 1 : 25.000; Izhodišče: Rudno polje na Bled z okolico, PZS, 1 : 50.000. Pokljuki. Z Bleda ali Bohinja se Viševnik Foto: Robert Klančar



Veliki Draški vrh, 2243 m, z Rudnega polja SLO Julijske Alpe Veliki Draški vrh leži na Lazu, sicer pa moramo na Studorskega prevala proti ceste pri vojašnici in novem skrajnem jugozahodnem Pokljuki zlesti kar visoko, da vrhu. Začetni del skozi rušje športnem centru, kjer je veliko delu pokljuškega visokogorja. ugledamo njegova pobočja, in prek kratke skalne stopnje parkirišče. WGS84: 46,345329, Z divjo severno steno, ki jo saj ga zakrivajo Mali Draški vrh, je malo siten, višje ni težav. 13,92392. zmorejo premagati le alpinisti, Viševnik in greben Slemena. Pozimi Veliki Draški vrh velja za Koče: Na poti ni nobene koče. meji na dolino Krme. Eden Nanj ne pripelje označena pot, enega najlepših turnih smukov Časi: Rudno polje–vrh 3.30 ure lepših pogledov na njegovo vendar je dostopen vsakomur v Julijskih Alpah, planinci pa Sestop 2.30 ure značilno vršno piramido se z nekaj občutka za orientacijo. običajno sledijo smeri vzpona Skupaj 6 ur odpira pri spomeniku trem V kopni sezoni je uhojena turnih smučarjev, ki ga bomo Sezona: Vsi letni časi. srčnim možem v Ribčevem steza po južnem grebenu od opisali v nadaljevanju. Vodniki: Vladimir Habjan: Zimski vzponi v slovenskih Zahtevnost: Zahtevna gorah. Sidarta, 2003; zimska tura. Zimski vzpon do Tine Mihelič: Julijske Alpe, Studorskega prevala poteka v Bohinjske gore. Sidarta, 2001; območju označene letne poti, Andrej Stritar: Gore Slovenije. nadaljevanje pa je odvisno od Kibuba, 2011. snežnih razmer. Vršni del je Zemljevidi: Julijske Alpe, pogosto spihan ali pomrznjen. vzhodni del, PZS, 1 : 50.000; Dolina pod Studorskim preva- Triglavski narodni park, PZS, lom je plazovita. 1 : 50.000; Oprema: Zimska gorniška Julijske Alpe, Sidarta, 1 : 50.000; oprema, cepin, dereze. Triglav, PZS, 1 : 25.000; Višina: 2243 m Bled z okolico, PZS, 1 : 50.000. Višina izhodišča: 1340 m Višinska razlika: 900 m Izhodišče: Rudno polje na Pokljuki. Z Bleda ali Bohinja se peljemo do konca asfaltirane Veliki Draški vrh (levo) in Triglav z Malega Draškega vrha Foto: Janja Lipužič |35| Viševnik, 2050 m, z Rudnega polja SLO Julijske Alpe

Vzpon: S parkirišča, kjer stoji velik smerokaz, gremo po gozdni cesti do vlečnice in zložno ob njej do njene zgornje postaje, kjer zavijemo levo. Pobočje (na njem vlečnica) postaja bolj strmo, višje se zoži in preide v grapo. Sledi položnejši del, kjer se pri Zlatih vodah odcepi pot proti Debeli peči, Lipanci oziroma Srenjskemu prevalu. Od tu se že vidijo vršna pobočja Viševnika. Krajša strmina se izteče na izravnavi pod Plesiščem, kjer se razgledi končno odprejo. Pot se obrne levo na sleme, po njem kmalu dosežemo vznožje golih jugozahodnih pobočij. Sledi strmejši vzpon do grebena, ki mu sledimo vse do vrha. Raz- gledi so čedalje širši in lepši, a ker je zadnjih nekaj metrov bolj izpostavljenih, se jim posveti- mo, šele ko stopimo na vrh. Ta ni prostoren, zato previdno. Sestop: Sestopimo po poti vzpona. Janja Lipužič



Veliki Draški vrh, 2243 m, z Rudnega polja SLO Julijske Alpe Vzpon: S parkirišča gremo ob tekaških stezah v smeri Uskovnice in na Razpotju za- vijemo desno na kolovoz proti planini Konjščica, 1438 m, ki po jugozahodni strani obide širok gozdni hrbet. Pot se zoži in na- daljuje nad potokom Ribnica. Na planino lahko pridemo tudi po krajši varianti, tako da gremo z Rudnega polja proti vlečnicam in od tam sledimo oznakam proti Triglavu ter se na Konjščico rahlo spustimo (nadaljevanje pod plazovitimi pobočji Viševnika je lahko nevarno). Po dolini gremo nekaj časa položno, potem pa se strmeje vzpnemo na rob široke slikovite izravnave na Jezercih. Desno se dvigata Viševnik in Mali Draški vrh, med njima leži Srenjski preval. Mi se obrnemo levo in gremo proti Studorske- mu prevalu, 1892 m. S prevala sledimo naravnim prehodom slemenu med Velikim in Malim Sestop: Sestopimo po poti ali malo pod njim zavijemo v severni smeri. Vzpenjamo se Draškim vrhom. Pod vršno vzpona. S Konjščice na Rudno desno na vzhodna pobočja bolj ali manj vzporedno z ozna- streho se obrnemo proti vrhu, polje se vrnemo po eni od Velikega Draškega vrha in čeno letno potjo, ki pelje proti ki ga dosežemo od vzhoda. opisanih možnosti. Janja Lipužič |36| Visoke Ture, Mohar, 2605 m A skupina Goldberg Mohar se dviga med dolinama v gorski skupini odmaknjen na ju- celo značilno obliko Antelaa v pripelje do koče. Pred njo je urejeno Astental na jugovzhodu in Mölltal gozahod, je z njega najlepši pogled Dolomitih. večje parkirišče. na zahodu. Zaradi nezahtevnega na Großglockner na nasprotni strani Koča: Koča Sadnighaus, 1876 m, dostopa je eden izmed najbolj obi- doline Mölltal. V lepem vremenu Zahtevnost: Turni smuk z Moharja je telefon 0043 4825 20050, e-pošta skanih vrhov nad kočo Sadnighaus, je z vrha lep pogled na celotno kratek in sodi med nezahtevne turne [email protected], spletna stran saj je do vrha le 800 višinskih metrov skupino Goldberg, v kateri na severu smuke. Ob veliki količini novozapa- www.sadnighaus.at. Odprta je tudi dokaj položnega terena. Smučanje izstopa Rauriser Sonnblick z veliko dlega snega so strma vršna pobočja v času turnosmučarske sezone od po prostranih pobočjih gore, ki meteorološko postajo na vrhu, na nekoliko izpostavljena snežnim pla- začetka decembra do velikonočnih pozimi pogosto postreže z mehkim vzhodu nas v daljavi pozdravlja Ho- zovom, zato moramo biti še dodatno praznikov. pršičem, je nepozabno. Zaradi pre- chalmspitze, na jugu pa pogled seže previdni. To velja tudi za orientacijo v Časi: Vzpon 2.30 ure težno travnate podlage so pobočja v do najvišjih vrhov Karnijskih Alp in megli ali slabem vremenu. Spust 0.30–0.45 ure spodnjem delu spomladi že zgodaj Dolomitov. Če je ozračje čisto, lahko Oprema: Za varno izvedbo ture Skupaj 3–3.15 ure kopna. Ker je Mohar od ostalih vrhov daleč proti jugozahodu opazimo zadostuje osnovna turnosmučarska Sezona: Najprimernejši čas za obisk oprema. Ne smemo pozabiti na Moharja je v času koledarske zime, plazovno žolno, lopato in sondo. torej med decembrom in marcem. Nadmorska višina: 2605 m Če je snega veliko, sezono lahko Višina izhodišča: 1876 m podaljšamo do aprila. Višinska razlika: 800 m Vodniki: Mitja Peternel: Najlepši turni Izhodišče: Koča Sadnighaus (WGS smuki avstrijske Koroške. Sidarta, 2011; 84: 46,954983, 12,960917). Do sem Manfred Korbaj: 1. Kärntner Schito- se iz Ljubljane pripeljemo po avto- urenführer (Band 1). H. Weishaupt cesti skozi karavanški predor mimo Verlag, 1990; Beljaka in Spittala in jo zapustimo na Rudolf & Siegrun Weiss, Kurt Schall: izvozu za Lendorf. Skozi Obervellach Schitouren-Atlas Südtirol & Österrei- in Winklern se pripeljemo do ch Süd. Schall-Verlag, 2009; Mörtschacha. Tu zavijemo desno v Günter & Luise Auferbauer: Schitou- dolino Astental. Skozi kraja Vordere ren Paradies Österreich. Styria Verlag, in Hintere Asten nadaljujemo po ozki 2003. Proti vrhu Moharja Foto: Mitja Peternel asfaltirani in zaviti cesti, ki nas po Zemljevid: Gasteiner Tal Goldber- levem, zahodnem pobočju doline ggruppe, Kompass 40, 1 : 50.000.  Visoke Ture, Hilmersberg, 2670 m A skupina Goldberg Hilmersberg je precej neznan vrh v strani, na severovzhodno stran Zahtevnost: Turni smuk s Koča: Koča Sadnighaus, 1876 m, gorski skupini Goldberg in s svojo pa pada s strmo steno. Položna, Hilmersberga spada med kratke in telefon 0043 4825 20050, e-pošta višino sodi med najnižje vrhove v enakomerno strma pobočja so najpri- nezahtevne turne smuke. Zaradi [email protected], spletna stran vencu gora nad kočo Sadnighaus. mernejša za prve samostojne zavoje širokega pobočja je pri orientaciji v www.sadnighaus.at. Odprta je tudi Zanimivo je, da najvišja točka gore, turnosmučarskih novincev. Vendar megli ali slabem vremenu potrebna v času turnosmučarske sezone od s katere poteka tudi naš smuk, ga tudi ostali smučarji z veseljem dodatna previdnost. Še posebej začetka decembra do velikonočnih pravzaprav ni glavni vrh. Ta čast obiščejo, predvsem kadar so njegova če se odločimo za prečenje proti praznikov. pripada vrhu, ki leži severozahodno pobočja prekrita s primerno količino glavnemu vrhu, ki je pogosto ovešen Časi: Vzpon 2.30–3 ure od našega cilja in je visok 2658 m, v pršiča ali pa zgodaj spomladi, ko se z velikimi in nevarnimi opastmi. Spust 0.30–1 uro dolino Kleines Zirknitztal pa pada s pršič predela v srenec. Poleg tega Oprema: Za izvedbo ture je dovolj Skupaj 3–4 ure strmo trikotno steno. Hilmersberg je bomo na vrhu uživali v enkratnem osnovna turnosmučarska oprema. Sezona: Najprimernejše obdobje od koče Sadnighaus najlažje dosto- razgledu na preostale vrhove skupine Seveda pa ne smemo pozabiti na za obisk Hilmersberga je v času pen vrh. Dosegljiv je po dolgem in Goldberg in na Großglockner na plazovno žolno, lopato in sondo. koledarske zime. položnem pobočju na jugovzhodni drugi strani doline Mölltal. Nadmorska višina: 2670 m Vodniki: Mitja Peternel: Najlepši Višina izhodišča: 1876 m turni smuki avstrijske Koroške. Višinska razlika: 800 m Sidarta, 2011; Izhodišče: Koča Sadnighaus Manfred Korbaj: 1. Kärntner Schito- (WGS 84: 46,954983, 12,960917). Do urenführer (Band 1). H. Weishaupt sem se iz Ljubljane pripeljemo po Verlag, 1990; avtocesti skozi karavanški predor Rudolf & Siegrun Weiss, Kurt Schall: mimo Beljaka in Spittala in jo Schitouren-Atlas Südtirol & Österrei- zapustimo na izvozu za Lendorf. Skozi ch Süd. Schall-Verlag, 2009; Obervellach in Winklern se pripeljemo Günter & Luise Auferbauer: Schitou- do Mörtschacha. Tu zavijemo desno ren Paradies Österreich. Styria Verlag, v dolino Astental. Skozi kraja Vordere 2003. in Hintere Asten nadaljujemo po ozki Zemljevid: Gasteiner Tal Goldber- asfaltirani in zaviti cesti, ki nas po ggruppe, Kompass 40, 1 : 50.000. levem, zahodnem pobočju doline Široka pobočja nas spremljajo pri vzponu na Hilmersberg. Foto: Mitja Peternel pripelje do koče. Pred njo je urejeno večje parkirišče. |37| Visoke Ture, Mohar, 2605 m A skupina Goldberg Opis: S parkirišča pred kočo Sadnighaus nadaljujemo v se- verovzhodni smeri po poti proti planini Sitschalm. Tu zavijemo levo in v severni smeri mimo lično urejenih hišk nadaljujemo proti uravnavi Astner Böden ter naprej na planino Gratzer Alm, 2172 m. Na planini zavijemo levo proti zahodu v smer sedla Göritzer Törl, 2458 m. Pod sedlom nas na višini 2350 m lepa, široka grapa v jugozahodni smeri pelje proti širokemu gorskemu hrbtu, kjer med večjimi skalami poiščemo najustreznejši prehod do velike- ga skalnega možica na vrhu. Spust: Smučamo lahko po poti vzpona, vendar je širok hrbet, po katerem smo pristopili na vrh, zelo izpostavljen vetru, deloma skalnat in posledično manj zasne- žen. Zato se ob ugodnih snežnih razmerah z vrha lahko spustimo na jugovzhodno stran in po strmem pobočju odsmučamo do uravnave Astner Boden, od tam pa po poti vzpona do koče Sadnighaus. Mitja Peternel  Visoke Ture, Hilmersberg, 2670 m A skupina Goldberg Opis: Nad kočo Sadnighaus natakne- mo smuči in po široki poti nadaljujemo proti severovzhodu do planine Innere Blasl, 1950 m. Pri smerokazu zapustimo pot, ki se nadaljuje proti planini Kröll Alm, 1961 m, in se usmerimo levo. Hodimo proti severu v smeri uravnave Astner Böden. Na desni, vzhodni strani nas vseskozi spremlja strmo pobočje vrha Stellhöhe, 2815 m, na naši levi pa se dviga Mohar, 2605 m. Na planini Gratzeralm, 2172 m, se levo odcepi pot proti sedlu Göritzer Törl, 2458 m. Nad zadnjimi kočami sledi najprej kratek položni del, ki se proti vrhu postavi bolj pokonci. Kmalu se znajdemo na vršni uravnavi, pravzaprav zimskem vrhu, ki je celo nekoliko višji od pravega vrha. Proti severozahodu lahko sicer nadaljujemo po ravnem grebenu na glavni vrh, ki pa ni smučarsko zanimiv, saj nas nazaj grede čaka približno 650 dolžinskih metrov napornega prečenja brez smučarskih užitkov. Spust: Smučamo po poti vzpona. Širna jugovzhodna in južna pobočja nam ob dobrih snežnih razmerah ponujajo različne možnosti spusta. Mitja Peternel |38| Visoke Ture, Stellkopf, 2852 m A skupina Goldberg Stellkopf velja za najpomembnejši razgled na Großglockner in na plazov, ki se lahko sprožijo z Koča: Koča Sadnighaus, 1876 m, turnosmučarski cilj v vencu gora nad sosednje vrhove, ki so v polkrogu vzhodnega pobočja Stellhöhe. Vršni telefon 0043 4825 20050, e-pošta sa- kočo Sadnighaus, čeprav ga po višini nanizani nad dolino Astental: Mohar greben je nekoliko izpostavljen, [email protected], spletna stran www. prekaša Rote Wand, 2855 m. Zato je in Hilmersberg zahodno ter Rote zato od nas terja nekaj dodatne pre- sadnighaus.at. Odprta je tudi v času vrh med decembrom in začetkom Wand, Rotwandeck, Magernigspitz vidnosti. V megli je orientacija nad turnosmučarske sezone od začetka aprila, ko je najprimernejši čas za in Sadnig vzhodno od njega. V vencu izhodiščem ter nad planino Ruden decembra do velikonočnih praznikov. smučarski obisk, precej oblegan. okoliških gora se nam razkrivajo Alm zelo zapletena, zato je bolje, da Časi: Vzpon 3–4 ure Turnosmučarski poznavalci smuča- prelepa pobočja, ki večinoma pri- se vzpona lotimo v lepem vremenu. Spust 0.45–1.15 ure nje s Stellkopfa po lepoti upravičeno padajo najlepšim turnosmučarskim Oprema: Za varno izvedbo ture nam Skupaj 3.45–5.15 ure primerjajo s spusti z vrhov Roma- ciljem na avstrijskem Koroškem. zadošča osnovna turnosmučarska Sezona: Najprimernejši čas za obisk tespitze, Sonnblicka ali Hocharna. oprema. V nahrbtniku pa ne smejo Stellkopfa je v času koledarske zime, Široka južna pobočja nam v mehkem Zahtevnost: Stellkopf sodi med manjkati plazovna žolna, lopata in torej med decembrom in marcem. pršiču, predvsem pa v spomladan- srednje zahtevne turne smuke. sonda. Če je snega veliko, sezono lahko skem srencu, ponujajo nepozaben Nad planino Kröllalm moramo biti Nadmorska višina: 2852 m podaljšamo do aprila. užitek. Z njegovega vrha je izjemen posebno pazljivi zaradi morebitnih Višina izhodišča: 1876 m Vodniki: Mitja Peternel: Najlepši Višinska razlika: 1000 m turni smuki avstrijske Koroške. Izhodišče: Koča Sadnighaus (WGS Sidarta, 2011; 84: 46,954983, 12,960917). Do sem Manfred Korbaj: 1. Kärntner Schito- se iz Ljubljane pripeljemo po avto- urenführer (Band 1). H. Weishaupt cesti skozi karavanški predor mimo Verlag, 1990; Beljaka in Spittala in jo zapustimo na Rudolf & Siegrun Weiss, Kurt Schall: izvozu za Lendorf. Skozi Obervellach Schitouren-Atlas Südtirol & Österrei- in Winklern se pripeljemo do ch Süd. Schall-Verlag, 2009; Mörtschacha. Tu zavijemo desno v Günter & Luise Auferbauer: Schitou- dolino Astental. Skozi kraja Vordere ren Paradies Österreich. Styria Verlag, in Hintere Asten nadaljujemo po ozki 2003; asfaltirani in zaviti cesti, ki nas po Robert Zink: Schitouren in den Südal- levem, zahodnem pobočju doline pen II. Carinthia Verlag, 2007. pripelje do koče. Pred njo je urejeno Zemljevid: Gasteiner Tal Goldber- Vršno pobočje Stellkopfa Foto: Mitja Peternel večje parkirišče. ggruppe, Kompass 40, 1 : 50.000.  Visoke Ture, Rotwandeck, 2715 m A skupina Goldberg Rotwandeck je še eden izmed skoraj dve uri hoje. Ker je dostop Zahtevnost: Tura kondicijsko in Koča: Koča Sadnighaus, 1876 m, priporočljivih turnosmučarskih ciljev iz doline Fraganttal zaradi dolžine tehnično ni zahtevna. Še največ po- telefon 0043 4825 20050, e-pošta sa- v bogati ponudbi gorske skupine kondicijsko razmeroma naporen, se zornosti moramo nameniti strmemu [email protected], spletna stran www. Goldberg. Vrh se dviga severno nad na Rotwandeck udobneje povzpne- pobočju pod planino Burgstalleralm, sadnighaus.at. Odprta je tudi v času sedlom Schobertörl, preko katerega mo od koče Sadnighaus. Najvarneje kjer je povečana nevarnost proženja turnosmučarske sezone od začetka poteka najlažja povezava med kočo je vrh obiskati proti koncu zime, v snežnih plazov. decembra do velikonočnih praznikov. Fraganter Hütte v istoimenski dolini marcu ali aprilu, ko so strma pobočja Oprema: Za varno izvedbo ture nam Časi: Vzpon 3 ure na vzhodu in Sadnighaus nad dolino Magernigspitza, pod katerim poteka zadošča osnovna turnosmučarska Spust 1 ura Astental na zahodu. Od obeh koč je vzpon, že splazena. Z malce sreče oprema. V nahrbtniku pa ne smejo Skupaj 4 ure do vrha približno enako dolg in zah- in ob ustrezni časovni izbiri ture manjkati plazovna žolna, lopata in Sezona: Rotwandeck je najbolje teven vzpon, razlika je le v tem, da nas med spustom pričaka najboljši sonda. obiskati proti koncu zime, torej v se do koče Sadnighaus pripeljemo, pomladanski srenec. Nadmorska višina: 2715 m marcu ali aprilu. do Fraganter Hütte pa nas čakata Višina izhodišča: 1876 m Vodniki: Mitja Peternel: Najlepši Višinska razlika: 900 m turni smuki avstrijske Koroške. Izhodišče: Koča Sadnighaus (WGS Sidarta, 2011; 84: 46,954983, 12,960917). Do sem Manfred Korbaj: 1. Kärntner Schito- se iz Ljubljane pripeljemo po avto- urenführer (Band 1). H. Weishaupt cesti skozi karavanški predor mimo Verlag, 1990; Beljaka in Spittala in jo zapustimo na Rudolf & Siegrun Weiss, Kurt Schall: izvozu za Lendorf. Skozi Obervellach Schitouren-Atlas Südtirol & Österrei- in Winklern se pripeljemo do ch Süd. Schall-Verlag, 2009; Mörtschacha. Tu zavijemo desno v Günter & Luise Auferbauer: Schitou- dolino Astental. Skozi kraja Vordere ren Paradies Österreich. Styria Verlag, in Hintere Asten nadaljujemo po ozki 2003; asfaltirani in zaviti cesti, ki nas po Robert Zink: Schitouren in den Südal- levem, zahodnem pobočju doline pen II. Carinthia Verlag, 2007. pripelje do koče. Pred njo je urejeno Zemljevid: Gasteiner Tal Goldber- večje parkirišče. ggruppe, Kompass 40, 1 : 50.000. Nad sedlom Schobertörl v daljavi uzremo vrh Rotwandecka. Foto: Mitja Peternel |39| Visoke Ture, Stellkopf, 2852 m A skupina Goldberg Opis: Od koče Sadnighaus sledimo položni poti v severovzhodni smeri, kjer mimo lično urejenih počitniških hišk nadaljujemo proti planini Kröl- lalm, 1961 m. Preden jo dosežemo, se pot celo malo spusti. Nad planino zavijemo levo in v severni smeri nadaljujemo po dnu široke doline, ki jo na obeh straneh obdajajo precej strma, plazovita pobočja. Više se pobočje postavi bolj pokonci in nas pelje proti planini Ruden Alm, 2405 m, ki jo obidemo po levi strani. Tu se svet povsem položi. Po lepem kotanja- stem svetu gremo levo proti sedlu Butzentörl, 2714 m, ki leži severno od značilnega skalnatega vrha z imenom Stellhöhe, 2815 m. Na sedlu zavijemo desno, do vrha pa nas loči le še nekoliko strmejše pobočje. Po njem dosežemo položen, vendar kratek greben, ki je proti vrhu nekoliko izpo- stavljen. Na najvišji točki je postavljen jeklen križ zanimive oblike. Spust: Smučamo po poti vzpona. Pro- strana južna pobočja nam ponujajo veliko različnih možnosti, med kateri- mi sami izberemo najprimernejšo. Mitja Peternel

 Visoke Ture, Rotwandeck, 2715 m A skupina Goldberg Opis: S parkirišča se odpravimo v severovzhodni smeri do velike in položne planine Astner Moos, kjer nas na sončni strani doline pozdravijo lično urejene hiške. Po urejeni tekaški progi sledimo markacijam, ki nas usmerijo proti sedlu Schobertörl, 2360 m. Po strmem pobočju se v ključih vzpnemo proti koči na planini Burgstalleralm, 2116 m, ki je vidna že od daleč. Nad njo po dnu doline nadaljujemo v isti smeri proti sedlu Schobertörl. Na sedlu se obrnemo levo proti severu in gremo po sprva položnem, vendar razgibanem svetu do začetka širokega vršnega pobočja, ki se proti vrhu postavi bolj pokonci. Po njem v loku proti levi dose- žemo neizrazit vrh Rotwandecka. Spust: Če si želimo turo popestriti, lahko po presmučanem vršnem pobočju zavijemo desno in v zahodni smeri dosežemo široko uravnavo planine Ruden Alm, 2405 m. Tu zavijemo proti jugu in po široki dolini odvijugamo proti planini Kröllalm, 1961 m, od koder nas do izhodišča čaka le še položno prečenje do koče Sadnighaus. Mitja Peternel

|40| Z NAMI NA POT Turnosmučarski biseri

Gore nad kočo Sadnighaus Besedilo: Mitja Peternel

muči počasi drsijo skozi mehko površino nedotaknjene raziskujem venec gora nad kočo in beline. Oble konice orjejo sveži pršič. Z lahkoto se odkrivam smučarske cilje, ki sem jih S doslej poznal le s fotografij. Prvič sem pomikam proti svojemu današnjemu cilju, kljub temu v tem koncu Visokih Tur in kar žal mi da mi novozapadli sneg otežuje napredovanje. Misel na je, da tega območja nisem obiskal že nepozabno nizanje zavojev me še dodatno motivira in žene prej. A v preteklosti nas je pot vedno vodila proti najvišjemu vrhu Avstrije dalje. Na snežni podlagi se mali kristali lesketajo v soncu. in preostalim tritisočakom v njegovi Za trenutek obstanem ter nemo opazujem. Lepo je. okolici. Za obisk manj pomembnih, a smučarsko zagotovo povsem enako- vrednih ciljev nad kočo Sadnighaus Tako lepo, da bi najraje ustavil čas in kombi. Pozna se, da sem se na turo pa je doslej vedno zmanjkalo časa. do neskončnosti užival v minljivem odpravil sredi tedna. Zgodaj je še in Pod tanko plastjo novozapadlega trenutku. Vendar pa je vrh vedno prvi sončni žarki so pravkar ožarili snega so vidni ostanki plazovine, ki bliže, zato me še bolj vabi k sebi. vrhove nad kočo. Ker je snega sredi so se sprožili s strmega vzhodnega Počasi nadaljujem z vzponom. Novega marca še veliko, si smuči nataknem pobočja Stellhöhe v času zadnje snega je z višino vse več in smuči se na noge poleg avtomobila in počasi odjuge. Ker pa je danes mrzel zimski vedno bolj pogrezajo vanj. Zato koraki sledim sledem predhodnikov, s kateri- dan, za plazove ni nevarnosti. postanejo krajši, saj se mišicam že mi smo si očitno izbrali isti cilj. Široka Nekoliko bolj strm zaključek doline pozna manjša utrujenost. Do križa in položna pot se vije med skrbno me pripelje na prostrano uravnavo, me loči le še kratek greben. Pogled na urejenimi lesenimi hišicami. Nebo je nad katero se prvič prikaže moj cilj. okoliške vršace me z mislimi vrača v po prehodu vremenske fronte temno V položnem vzponu dosežem sedlo preteklost. Koliko zgodb je povezanih modro in brez oblačka. Pokrajinskih Butzentörl, s katerega je do temena z njimi in koliko imenitnih dogodi- motivov, ki jih vestno beležim s fotoa- gore le še nekaj korakov. Poleg križa vščin še ostaja za prihodnost … paratom, mi nikakor ne zmanjka. Pod mi vrh ponudi izjemen razgled planino Kröllalm dohitim skupino z na sosednje vrhove Visokih Tur. Prvič pri koči Sadnighaus lokalnim gorskim vodnikom. Vljudno Na prostornem parkirišču pred kočo si izmenjamo nekaj besed o snežnih Sadnighaus poleg oskrbnikovega pogojih in odpravim se dalje. Ob uti- Značilna podoba prvaka Visokih Tur z vrha terenskega vozila sameva le vodniški ranju gazi v mehak sneg s pogledom Hilmersberga Foto: Mitja Peternel

|41| V daljavi prepoznam najbolj značilne smučeh nadaljujem proti planini Na Mohar s prijateljema vrhove Julijskih Alp, za Karnijskimi Innere Blasl. Tu zapustim že znano Med tednom je v Visokih Turah zopet Alpami pa v nebo kipijo prvaki pot proti planini Kröllalm ter korak zapadlo nekaj centimetrov novega Dolomitov. Počitek vrh gore namenim usmerim proti prostranemu vrhu z snega in čas je, da na prijetno turo razmišljanju o prihodnji smučarski imenom Hilmersberg. Sneg se je v povabim še svoje prijatelje. Boštjan pustolovščini. tednu dni popolnoma preobrazil in in Žiga mi prepustita izbiro cilja in Misel na prihajajočo smuko me ponoči globoko pomrznil, zato je odločitev ni težka. Gremo na Mohar, nemudoma vrne v sedanjost. Skrbno vzpenjanje nenaporno. Smučarske katerega vrh so Avstrijci vključili tudi se pripravim na spust ter previdno sledi mnogih predhodnikov mi omo- v svoj projekt sedmih vrhov Visokih naredim prvih nekaj zavojev. Začetno gočajo lagodno hojo in brezskrbno Tur z imenom Seven Summits. Konec negotovost nadomesti moj občutek se lahko posvetim opazovanju. Ker tedna je in parkirišče pred kočo je smučanja in za seboj puščam enako- je moj cilj izmed vseh vrhov nad kočo že zjutraj polno avtomobilov. Precej merno sled na prostranem pobočju z Sadnighaus najmanj zahteven, ga turnih smučarjev je namenjenih v nedotaknjenim pršičem. hitro dosežem. Takoj se pripravim na našo smer. Na turo se nismo odpravili spust, saj ima marčevsko sonce sredi najbolj zgodaj, zato so nam sled utrli Tokrat na Hilmersberg dneva že dovolj energije, da trd sneg naši predhodniki. Jutranja visoka Od prvega obiska koče Sadnighaus hitro spremeni v smučarju neprijeten oblačnost se proti poldnevu počasi ni minil niti teden dni. Tokrat moram gnilec. Prijetno vijuganje preko širnih trga in skozi oblake vse bolj prodira avtomobil pustiti pred spuščeno planin se tokrat zaključi malo pod sonce. Na nasprotni strani doline zapornico nad zaselkom Hintere kočo Sadnighaus in zadnji del poti do se nam odkriva Sadnig. Na Sadnigu Asten. Vzrok za zaporo ceste so avtomobila moram opraviti peš. Pred je bil posnet tudi zaključek filma napovedane visoke temperature zapornico me pričaka neprijetno Sedem let v Tibetu z Bradom Pittom sredi dneva in posledična povečana presenečenje – plaz mokrega snega, v glavni vlogi. Na srečo pa se obisk nevarnost snežnih plazov s strmega ki se je v času moje odsotnosti sprožil gore zaradi igralčevega imena ni nič jugovzhodnega pobočja Moharja. čez cesto. Na srečo imam vozilo povečal. Z vrha so prvi smučarji že Po asfaltirani cesti se moram tako parkirano niže, zato se lahko brez zarisali svoj niz enakomernih vijug. peš povzpeti do koče, nato pa na zapletov odpeljem domov. Ko prispemo do ličnega skalnatega

|42| Planinski vestnik | FEBRUAR 2012 Vzpon preko širokega prostranstva planine Okolica koče Sadnighaus poleg Ruden Alm, zadaj Makernigspitze (levo) opisanih smukov ponuja še nekaj in Sadnig Foto: Mitja Peternel lepih smučarskih ciljev, ki so morda manj obiskani, vendar nič manj zani- mivi. Oskrbniška ekipa v koči je zelo Ker so pobočja Hilmersberga in prijazna do turnih smučarjev, zato Moharja obrnjena proti soncu, je povabilo na daljše bivanje v koči ne snega ostalo le še za vzorec, pa tudi bo odveč. Naj vam opisani turnosmu- Stellkopf je pod planino Kröllalm čarski cilji razširijo vaše smučarsko že kopen. Naš cilj v spodnjem delu obzorje, predvsem pa ponudijo obilo kaže precej klavrno podobo, saj so nepozabnih in varnih smučarskih bile padavine v zadnjem obdobju zavojev. m redke. Vendar pa je nad planino Bur- gstalleralm snega še dovolj. Zaradi INFORMACIJE oblačne noči so bile temperature precej visoke in je ponoči pomrznila Kako do izhodišča: Do koče Sadnighaus se iz Ljublja- le tanka plast snežne odeje. Ob ne pripeljemo po avtocesti skozi karavanški predor vzponu proti sedlu Schobertörl smo mimo Beljaka in Spittala in jo zapustimo na izvozu za se še lahko gibali po njeni površini, Lendorf. Skozi Obervellach in Winklern se pripeljemo saj tura poteka v senci skalnatega do Mörtschacha. Tu zavijemo desno v dolino Astental Magernigspitza. Na sedlu nas je skozi ter skozi Vordere in Hintere Asten nadaljujemo po ozki koprenasto oblačnost ogrelo še sonce asfaltirani in zaviti cesti, ki nas po levem, zahodnem in nas dodatno motiviralo za zaključ- pobočju doline pripelje do koče. Pred njo je urejeno ni del vzpona. Sprva položna planjava večje parkirišče. se proti vrhu strmo vzpne, zato smo Koča: Koča Sadnighaus, 1876 m, telefon 0043 zadnji del zaradi pomrznjene povr- 4825 20050, e-pošta [email protected], spletna šine snega opravili bolj previdno. Na stran www.sadnighaus.at. Odprta je tudi v času neizrazitem vrhu brez običajnega zna- turnosmučarske sezone od začetka decembra do menja nas je pričakal travnat otoček, velikonočnih praznikov. Ker je ciljev v okolici dovolj, ki je nakazoval konec smučarske nam koča lahko služi za prenočevanje ob koncu tedna sezone. S spustom nismo odlašali, saj ali pa celo za daljši turnosmučarski dopust. Zaradi smo se že ob vzponu nekoliko preveč velike zasedenosti koče ob koncih tedna je predhodna zamudili. Prvi zavoji na strmini so rezervacija zelo priporočljiva. bili resnično prijetni, saj je bil sneg Vodniki: Mitja Peternel: Najlepši turni smuki rahlo odpuščen le na površini. Tudi avstrijske Koroške. Sidarta, 2011; na prostranem, a položnem pobočju Manfred Korbaj: 1. Kärntner Schitourenführer v smeri trikotnega Magernigspitza se (Band 1). H. Weishaupt Verlag, 1990; je še dalo narediti nekaj lepih zavojev. Rudolf & Siegrun Weiss, Kurt Schall: Schitouren-Atlas znamenja vrh gore, nebo prekriva le Pod sedlom Schobertörl pa skorja Südtirol & Österreich Süd. Schall-Verlag, 2009; še prosojna koprenasta oblačnost. ni več vzdržala in ob vsakem zavoju Robert Zink: Schitouren in den Südalpen II. Carinthia Prve zavoje z vrha zaradi štrlečih si se pogreznil globoko v razmočen Verlag, 2007; skal opravimo bolj previdno, nato sneg. S planine Burgstalleralm smo le Günter & Luise Auferbauer: Schitouren Paradies pa se prične poezija vijuganja v še iskali zaplate snega, po katerih bi Österreich. Styria Verlag, 2003. svežem pršiču. Razmere so odlične se pripeljali čim bliže parkiranemu Zemljevid: Gasteiner Tal Goldberggruppe, in Boštjana z Žigom prepričava še v avtomobilu. Kompass 40, 1 : 50.000. obisk sosednjega vrha z imenom Klu- idhöhe. Vriskanje ob spustu se poleže šele v spodnjem delu, kjer je toplo sonce snežno površino že prijetno omehčalo. V gostišču Petersbrünnl zaključimo uspešno turo.

Turnosmučarska sezona se zaključuje Konec aprila se z Borutom, Branetom in Jurijem ponovno odpeljemo proti Visokim Turam. Sezona se v tem delu Visokih Tur počasi zaključuje, a svoj trojček nad kočo Sadnighaus bi rad dopolnil še z Rotwandeckom, katerega prostrano vršno pobočje mi je padlo v oči ob vzponu na Stellkopf.

Koča Sadnighaus, izhodišče za turne smuke nad dolino Astental Foto: Mitja Peternel

|43| ČRNOGORSKE GORE Durmitor v snegu Zimski vzpon na Čvorov Bogaz, 2152 m Besedilo: Vlado Vujisić

okojni Branislav Cerović, in najveličastnejšo podobo pokaže enega njegovih vrhov. Kmalu se mi je človek, ki je najzaslužnejši pozimi, okovan v sneg in led. Zimske- ponudila priložnost. Izbral sem vrh v Pza razcvet planinstva na mu obiskovalcu se zdi, da je v svoji središčnem delu pogorja, s katerega Durmitorju, za pisanje o njem, ledeno-snežni odeji veliko višji, kot se odlično vidijo vsi glavni in najvišji risanje zemljevidov in markiranje je v resnici. Zato ga ljubkovalno rad vrhovi Durmitorja, Čvorov Bogaz, planinskih poti po pogorju, je dejal, imenujem "Himalajski Durmitor". 2152 m. Čeprav ne spada med najviš- da "predstavlja Durmitor najlepšo in je, je prav gotovo eden izmed najbolj najbolj zanimivo gorsko celoto v Črni Željo je pomagal uresničiti Mina prikladnih vrhov za zimski vzpon v gori". To vsekakor drži. V pogorju Neštetokrat sem hodil po Durmitorju, Durmitorju. Durmitorja je 48 dvatisočakov, od križaril po njegovih stezah, dolinah, Zimsko dogodivščino sem hotel teh jih je kar 27 višjih od 2200 metrov. prelazih, kotlinah, vrhovih, jezerih deliti še z nekom, zato sem prosil Durmitor očara s svojo lepoto v vseh in soteskah in vendar dolgo nisem prijatelja Mino Šamšala iz Žabljaka, letnih časih, vendar pa najsurovejšo okusil pravega zimskega vzdušja krajevno legendo in izvrstnega tega veličastnega gorstva. Zato sem poznavalca Durmitorja, člana dur- Mogočni Međed z vzpona na Čvorov Bogaz se odločil, da se ob prvi ugodni mitorske GRS, da se mi pridruži. Z Foto: Vlado Vujisić vremenski napovedi povzpnem na veseljem se je odzval mojemu vabilu.

|44| Planinski vestnik | FEBRUAR 2012 Mina izhaja iz zelo znane črnogorske Pogled s Čvorovega Bogaza na vitki Minin družine smučarjev Šamšal. Eden Bogaz (levo) in prvaka gorstva Bobotov kuk najbolj znanih vrhov v Durmitorju, Foto: Vlado Vujisić Minin Bogaz, je celo poimenovan po Mininem dedu, ki se je tudi imenoval Mina. Z Mino sva se domenila, da obraz Međeda. Okovan v sneg in naslednje jutro kreneva proti Čvoro- led je spominjal na velikane Alp. vemu Bogazu. Ta prizor me je še bolj spodbudil, da sem lažje gazil in premagoval Po deviškem snegu proti vrhu višino. Malo više se je odprl pogled Zbudila sva se v prekrasno jutro, ki na Terzin Bogaz in njegov razbrazdan je obetalo čudovit sončen dan. Iz Ža- zaledeneli obraz, ki me je pustil brez bljaka sva krenila proti Ivan Dolu, od sape. Po dveh urah vzpona sem že koder se je odprl prekrasen pogled čutil rahlo utrujenost, Mina pa me je na durmitorsko pogorje: Savin Kuk, kot pravi gorski vodnik spodbujal: Šljeme, Međed, Minin Bogaz in "Samo naprej, jaz se lažje vzpenjam, na oba kopasta vrhova Čvorovega kot spuščam." Bogaza. Sneg je bil kompakten, zato je bila hoja lahka, brez utrudljivega vdiranja. Hitro sva prišla do Mlin- Kako do Žabljaka? skega potoka, od tam pa levo, sledeč Žabljak, 1450 m, je turistično mestece z okrog pet markacijam proti dolini Lokvice in tisoč prebivalci. Je planinski in smučarski center pod Bobotovemu Kuku. Po uri vzpenjanja Durmitorjem. V mestu je nekaj hotelov, restavracij in sva prišla iz gozda. Pred nama se je bifejev, pošta, pekarna, supermarket, internet cafe, odprla širna zimska panorama durmi- možno si je izposoditi kolo, veliko možnosti pa je tudi torskih vrhov. V kopnih razmerah bi za najem zasebnih apartmajev in sob. Pod Savinim morala nadaljevati po markirani poti Kukom in Šljemenom se nahaja tudi smučarski proti dolini Lokvice, od tam pa zaviti center. do Ledene peći in Oble Glave, od koder vodi pot na Čvorov Bogaz. Kot Prevoz do Žabljaka izvrsten poznavalec Durmitorja pa se Z avtomobilom ali avtobusom: je Mina raje odločil za nemarkirano Podgorica–Nikšić (55 km)–Šavnik (47 km)–Žabljak pot, ki je tudi najkrajši vzpon na ta (37 km): 139 km. vrh. Podgorica–Kolašin (71 km)–Mojkovac (21 km)– Kmalu sva z markirane steze proti Žabljak (67 km): 159 km. Lokvicam zavila desno in se začela Z letalom: Ljubljana–Podgorica, nato z avtomo- počasi vzpenjati po širokih snežnih bilom ali avtobusom od Podgorice do Žabljaka. pobočjih. Mina je gazil naprej, jaz Z letalom do letališča Ćilipi pri Dubrovniku, nato sem mu sledil. Kmalu sva na desni z avtomobilom ali avtobusom do Žabljaka preko strani zagledala mogočen zahodni Nikšića in Šavnika ali preko Podgorice.

|45| Nadaljevala sva po spodnjih pobo- sem se mu pridružil še jaz. Prevzelo bodo v trajen spomin na moj prvi čjih Čvorovega Bogaza proti vrhu in me je neverjetno zadovoljstvo. Zaradi zimski vzpon v Durmitorju. gazila sneg okoli vrtač na levi in desni te nepopisne deviške, a divje lepote Z vrha Čvorovega Bogaza sem strani. Kadarkoli sva prišla do kakšne sem se skoraj smejal in jokal obenem. lahko občudoval skoraj vse glavne manjše vzpetine, se mi je zazdelo, da Takrat sem začutil velik privilegij, da vrhove Durmitorja. Vsi so se mi zdeli vidim vrh, vendar pa je bil vedno še me je Durmitor velikodušno sprejel blizu, kot bi bili na dosegu rok. Z leve nekoliko višje. Še kakšna ura gaženja! v svoje snežno kraljestvo. Na vrhu strani, nad dolino Lokvice, so se vrstili Vzpenjala sva se že tri ure in pol, ko se nama je postalo jasno, da tukaj Međed, 2287 m, Terzin Bogaz, 2303 m, je z leve vedno bolj odpirala zahodna že dolgo ni bilo nikogar in da sva Šljeme, 2455 m, Milošev Tok, 2426 m, stran Međeda in Terzinega Bogaza v tem delu pogorja čisto sama, kar Bandijerna, 2409 m, nad Valovitim s sedlom Velika Previja med njima. so izdajale najine stopinje v snegu. Dolom pa impresivni Minin Bogaz, Ko sva se objela in si čestitala, mi je 2387 m, Bobotov Kuk, 2523 m, Bezi- Zimska pravljica na vrhu Mina rekel: "Tako lepega Durmitorja meni vrh, 2487 m, in Velika Rbatina, Po nadaljnjih petinštiridesetih pozimi nisem doživel v vseh svojih 2401 m. Proti severu sva lahko videla minutah sva končno zagledala vrh petdesetih letih vzponov nanj." Ta dan Oblo Glavo, 2303 m, in Crveno Gredo, Čvorovega Bogaza že zelo blizu. Ob je bil menda najlepši dan tiste zime, je 2175 m, v daljavi pa planoto mesteca končnem vzponu proti vrhu se je pri- zatrdil Mina. Na vrhu je pihal precej Žabljak. Za planoto se je kazal zgornji kazala vzhodna navpična stena Velike močan veter, kar mi je povzročalo rob kanjona reke Tare. Rbatine in Bezimenega vrha za njo. težave pri fotografiranju. Nekako mi Za doživetje Durmitorja v vsem Prvi je na vrh stopil Mina, kmalu nato je le uspelo narediti posnetke, ki mi veličastju zimske idile je Čvorov

|46| Planinski vestnik | FEBRUAR 2012 INFORMACIJE Čvorov Bogaz – zimski vzpon Severna stran kopastega Čvorovega Bogaza, 2152 m, se dviga približno 750 metrov nad planoto Žabljaka in bližnjega Crnega jezera, jugovzhodna stran pa nad dolino Lokvice, medtem ko se strma južna skalnata stran dviguje nad ledeniško krnico Biljegovega Dola. Zaradi svoje centralne lege v gorstvu je Čvorov Bogaz najbolj zanimiv in najbolj privlačen vrh za zimski vzpon v Durmitorju. Blaga pobočja brez izpostavljenih odsekov so idealna za turno smuko. Višinska razlika: Okoli 750 m od mesteca Žabljak do vrha Čvorovega Bogaza. Izhodišče: Kamp Ivan Do. Opis vzpona: Turo pričnemo v kampu Ivan Do, trideset minut vožnje po asfaltni cesti iz Žabljaka. Iz Ivan Dola nas stezica vodi v gozd in nas kmalu pripelje do bele hišice oziroma mlina, ki ga poznajo pod imenom Mlinski potok. Pred mlinom se na levi odcepita poti za Bobotov Kuk in Lokvice, na desno pa poti do Ališnice in Planinice. Nadaljujemo po stezi na levo za Bobotov Kuk in dolino Lokvice, ki se postopoma dviga skozi listnati in iglasti gozd. Po približno uri vzpona pridemo iz gozda in pred nami se razkrije široka panorama vrhov Durmitorja: zahodna stena Međeda na levi, Minin Bogaz za njim in pobočja zaobljenega Čvorovega Bogaza na desni. Ne nadaljujemo po markirani stezi v smeri Lokvic, temveč zapustimo markirano stezo v desno proti Čvo- rovemu Bogazu. Sledi enakomeren vzpon po njegovih prostranih pobočjih. Po treh urah in pol prispemo pod vršna pobočja. Čvorov Bogaz ima dva vrhova, od katerih je desni višji. Zato se pri vzpenjanju orientiramo proti njemu. Kmalu pridemo do mesta, kjer lahko na desni vidimo severno steno Velike Rbatine, 2401 m, in Bezimenoga Vrha, 2487 m, za njo. Od tod do vrha je še deset minut vzpona. Vrh nas nagradi z veličastno panoramo Durmitorja. Sestop: Sestopimo po smeri vzpona. Časi: Žabljak–Ivan Do 30 min Ivan Do–konec gozda 1 ura Konec gozda–vrh Čvorovega Bogaza 3 ure Sestop 2.30 ure Skupaj vzpon 4 ure Skupaj 6.30 ure Bogaz res pravi cilj. Ta vzpon pa Međed, Sljeme in Terzin Bogaz nad Sezona: Od januarja do aprila. Zaradi daljšega dneva, je tudi najmanj nevaren vzpon v dolino Lokvice Foto: Vlado Vujisić boljših vremenskih pogojev in kompaktnega snega je zimskih razmerah v Durmitorju, brez najboljši mesec marec. nevarne izpostavljenosti plazovom in Težavnost: Tehnično nezahtevna tura, brez izposta- nevarnih pobočij. veliko kasnejših zimskih vzponov vljenih detajlov in nevarnih odsekov. Zaradi dolžine je Po pol ure počitka na vrhu sva tudi v tem prekrasnem pogorju. nekoliko naporna. Vzpona se lotimo ob dobri vidljivosti, zaradi močnega vetra začela sestopati ker je v megli skoraj neizvedljiv. po poti vzpona. Seveda je bil spust Kaj pomeni izraz bogaz? Gorska vodnika: Član GSS Durmitor Batrić Grbović, bistveno manj naporen in hitrejši od Bogaz je turcizem in pomeni ožino, GSM +382 67 572 351, in član GSS Durmitor Mina vzpona in Mini je bilo žal, da s seboj žrelo, neprehodno pot. V krajih okoli Šamšal, GSM +382 69 497 625. ni vzel turnih smuči. Blaga in obla Durmitorja se je beseda uporabljala Vodnik: Branislav Cerović: Durmitor i kanjon Tare, pobočja so namreč idealen teren za za lovsko prežo na divjad. V Durmi- Beograd 2003. turno smuko. Po dveh urah sva prišla torju so trije vrhovi z imenom bogaz: Zemljevida: Branislav Cerović: Durmitor, planinska do Ivan Dola, od tam pa kar hitro Minin Bogaz, poimenovan po Mini karta, 1 : 25.000; do Žabljaka. Zvečer sva občudovala Šamšalu, Terzin Bogaz, po nekemu Magic Map: Crna Gora, 1 : 370.000. fotografije belih lepot zimskega Dur- Terziji Tmušiću, ter Čvorov Bogaz po mitorja. Tudi v tem primeru je zame Čvoru Baraninu. Osebe, po katerih so plemenitega srca. Te odlike so v obveljal pregovor, da prve ljubezni ne poimenovani trije vrhovi, so bili čisto preteklosti zelo cenili in ljudi, ki so jih pozabiš nikoli. Moj prvi zimski vzpon običajni domačini, dobri gostitelji in krasile, izjemno spoštovali ter jim na- na Durmitor me je navdahnil še za znani lovci, znani pa tudi kot junaki menjali posebno mesto v skupnosti. m

|47| VELIKANI KLASIČNEGA ALPINIZMA V gore brez vodnika

Ludwig Purtscheller (1849–1900) Besedilo: Janez Turk

|48| Planinski vestnik | FEBRUAR 2012 azvoj sodobnega gorništva in lotevali v spremstvu gorskih vodni- Le redki pa so bili tisti, ki so si na alpinizma sega v 19. stoletje, ko kov – domačinov. Slednji so seveda težavne vrhove upali povzpeti sami, Rso ljudje zgolj iz raziskovalnih gore zelo dobro poznali in so skrbno brez pomoči vodnikov. Prvi alpinist in pustolovskih vzgibov začeli zahaja- pazili na varnost svojih "gospodov". samohodec v Vzhodnih Alpah je ti v gore, tudi na zahtevnejše vrhove. Spremstvo vodnikov je koristil tudi bil brez dvoma naš Valentin Stanič Obiskovalci vrhov v visokogorju so vsem nam dobro znani rojak, sicer (1774–1847). Bil je prvopristopnik na bili takrat večinoma "turisti" oziroma vzgojen v nemškem duhu, dr. Julius Watzmann, 2713 m, leta 1800, Prama- mestni ljudje, ki so se teh podvigov Kugy. ggiore, 2478 m, Clapsavon, 2462 m,

Ludwig Purtscheller (vir: Italo Zandonella Callegher, 2003)

leta 1826 ali 1827 in na številne druge vrhove. Za njim je nastopila nekakšna praznina, minilo je pol stoletja, preden so s svojimi gorskimi dejanji začeli izstopati Ludwig Purtscheller ter brata Otto in Emil Zsigmondy. Skupaj so opravili številne težke alpi- nistične ture po Alpah, običajno brez spremstva vodnikov. Po njihovem zgledu se je samohodstvo v Alpah počasi razmahnilo. Vsi trije so bili Kugyjevi tesni prijatelji, njihove zna- čajske poteze je Kugy v svojih knjigah natančno opisal.

Začetki v slovenskih gorah Ludwig Purtscheller se rodil leta 1849 v Innsbrucku. Ker je bil doma iz skromne družine, je le s težavo pre- pričal starše, da so ga poslali v šole, najprej v Innsbruck, nato v Rovereto vzhodno od Gardskega jezera (to področje je bilo takrat del avstro- -ogrske monarhije). Tam se je odlično naučil italijanskega jezika, ki ga je tudi zelo vzljubil. S šestnajstimi leti je odšel s trebuhom za kruhom, pot ga je pripeljala v Beljak. Zaposlil se je v

Elferkofel/Cima Undici, 3092 m. Purtscheller in brata Zsigmondy so preplezali vse špice v grebenu od desne proti levi. Foto: Matija Turk

|49| plajberškem rudniku in se podrobno Alpah, torej so bile prav slovenske 2802 m, Hohe Gaisl, 3146 m, Sass seznanil z geologijo, predvsem mine- gore tiste, ki so začrtale njegovo Maor, 2814 m, v Dolomitih, Ortler, ralogijo. V tistem času se je povzpel nadaljnjo življenjsko pot. 3905 m, Monte Rosa čez vzhodno na svojo prvo goro – Dobrač. Ker je Počasi so začele prihajati na steno, prečenje Matterhorna, 4478 m, bil izobražen, je v rudniku opravljal vrsto vse težje ture in leta 1875 prvi grebena La Meije, 3984 m, in Biet- predvsem pisarniška (trgovska) dela, tritisočak Hochalmspitze (3360 m). schorna, 3934 m, itd. Purtscheller vendar je ljubil svež zrak in neokr- Seznanil se je z bratoma Zsigmondy se je drugi vzpel preko 1800 metrov njeno naravo. Bil je atletske postave in postali so nerazdružljivi prijatelji, visoke vzhodne stene Watzmanna, in odločil se je za poklic učitelja družil pa se je tudi s Karlom Blodi- 2713 m. telovadbe, za katerega se je izšolal v gom, Karlom Schulzom in Heinri- Udejstvoval pa se ni le v Alpah. Leta Gradcu. Pri 23 letih je leta 1872 prišel chom Hessom – urednikom glasila 1889 je skupaj s Hansom Meyerjem v Celovec, kjer je ostal dve leti, nato nemškega planinskega društva opravil prvi pristop na najvišji pa se je ustalil v Salzburgu. V času (Mittheilungen des Deutschen und vrh Afrike Kilimandžaro, 5895 m. bivanja v Celovcu se je začel resneje Österreichischen Alpenvereins). Na njegovo teme je stopil prav na svoj zanimati za gore. Prva gora, na katero štirideseti rojstni dan. Leta 1891 je se je tedaj povzpel, je bil Obir, sledile Podvigi v Alpah in prvenstveni prišla na vrsto ekspedicija v Kavkaz, so Kepa in številne druge gore v Ka- vzpon na Kilimandžaro tedaj se je povzpel na Elbrus, 5642 m, ravankah. Nato je splezal na številne Purtscheller in brata Zsigmondy najvišji vrh Evrope. pomembne vrhove v Karavankah, so kot prvi brez pomoči vodnikov Skupaj s Hessom sta napisala Kamniško-Savinjskih in Julijskih opravili vzpone na številne težavne vodnik po gorah Vzhodnih Alp vrhove, kot so Mala Cina, 2857 m, Der Hochtourist in den Ostalpen. Croda da Lago, 2709 m, Zwölferkofel, Po njegovi smrti pa mu je Hess posve- Barre des Ecrins, 4101 m, nad ledenikom Blanc 3094 m, Elferkofel, 3092 m, Dreisc- til knjigo z naslovom Über Fels und Foto: Vladimir Habjan husterspitze, 3152 m, Monticello, Firn (V skalah in ledu).

|50| Planinski vestnik | FEBRUAR 2012 Purtscheller se je v Alpah povzpel pa zvesti pomagač in čuvar varnosti upoštevamo, s kakšno borno opremo na več kot 40 vrhov, višjih od 4000 naveze. Nekatere njihove smeri so so plezali, velikokrat v težkih razme- metrov, stal je na vrhovih 1700 različ- skoraj neponovljive, kot na primer rah (megla, mraz, v krušljivi skali, nih gora. Še za današnje čase je takšen tista na gori Elferkofel/Cima Undici, Alpe so bile pred sto leti veliko bolj dosežek nekaj izjemnega. Njegovo 3092 m, v Dolomitih, na katero so se zasnežene kot danes), brez varovanja življenje je bilo pač posvečeno goram. kot prvi povzpeli brez vodnika leta ali s slabim varovanjem, kot je bilo v 1882. V hudi megli so zgrešili normal- tistih časih in razmerah običajno. Elferkofel in Zwölferkofel ni pristop, ki ga je tri leta prej odkril Na sestopu z Elferja jih je ujela Purtscheller in brata Otto ter Emil sloviti gorski vodnik iz Sextna Michel noč. Naslednje jutro, po mrzlem in Zsigmondy so bili v svojem času Innerkofler in je do tedaj predstavljal vlažnem bivakiranju visoko nad verjetno najboljša plezalska naveza. edino smer na vrh. Gora je nekakšen dolino, je neutrudni in hudomušni Skupaj so opravili nekatere izjemno oster greben, ki ga tvorijo številni nav- Purtscheller s prstom pokazal na težke ture. Bili so tudi izredno dobri pični, močno krušljivi stolpi in špice. sosednjo goro Zwölferkofel/Croda prijatelji, kar je gotovo pomembno Ker zaradi megle niso vedeli, kateri dei Toni in predlagal: "Ali se sedaj kar vplivalo na njihove plezalne uspehe. stolp je najvišji, so preplezali prav takoj povzpnemo še nanj? Saj vendar Zanimivo, saj je bila med njimi kar vse, dokler niso dosegli najvišjega z nismo utrujeni!" Na Zwölferkofel, ki krepka razlika v letih: Purtscheller nezgrešljivim kamnitim možicem. je eden izmed najtežavnejših tritiso- je bil kar deset let starejši od Otta in To in še nekatera druga njihova čakov v Dolomitih, so se res povzpeli dvanajst od Emila. Kugy piše, da so dejanja bi danes lahko imeli za dva dneva kasneje, ponovno v megle- se odlično dopolnjevali. Emil je bil neodgovorna. Vendar moramo nem vremenu. drzen načrtovalec podvigov in pri razumeti, da je bila omenjena trojica izvrševanju plezalnih ciljev odločen po sposobnostih daleč pred svojim ter tudi neustrašen, Purtscheller je bil časom. Le redko kateri sodobni alpi- Tako so plezali Purtscheller in brata Zsigmondy. silno izkušen, jekleno trd garač, Otto nist bi jim lahko sledil, še posebno če (vir: Italo Zandonella Callegher, 2003)

|51| Nekaj dni kasneje, 26. julija, je trojica pokopališče v kraju Saint Christophe, skupine Grossvenedigerja in v dolinah opravila prvi vzpon na Monticello, kjer je še danes njegov grob. na severu Visokih Tur najdemo veliko 2803 metrov visoko in izredno težko Otto Zsigmondy, ki je po bratovi krajevnih imen slovenskega izvora, dostopno goro v Marmarolah. Sestop smrti prenehal s težkimi turami, je gre za imena krajev, gora, planin, je potekal v dežju in mrazu. V tistih o Purtschellerju zapisal: "Bil je zelo potokov ter za hišna imena. časih vremenskih napovedi seveda ni skrben do drugih, vedno je bedel nad Purtschellerja njegovi prijatelji bilo, vreme pa se v gorah, še posebno šibkejšimi soplezalci in jim odstopil opisujejo kot izredno skromnega, v Dolomitih, hitro spreminja. vodo ter podobno. Pri bivakiranju v radodarnega in preprostega človeka. gorah in počitkih v strmih stenah je Njegova skromnost je bila že prego- Tragedija na La Meije in drugim odstopil boljša mesta, sebi pa vorna, imel pa naj bi tudi izjemen čut konec trojne naveze določil slabša." za revne. Znani alpinist Karl Blodig, Kasneje se je Purtscheller skupaj z ki se je prvi povzpel na vse evropske bratoma Zsigmondy osredotočil na Veliki alpinist s toplim srcem štiritisočake, je o njem zapisal, da je Zahodne Alpe in Dauphinejo. Povzpe- Med bivanjem v Beljaku in Celovcu vsakemu človeku še tako neznatno li so se na Barre des Ecrins, 4101 m, ter na turah po slovenskih gorah se je uslugo hotel obilno poplačati, tudi z in opravili prvo prečenje La Meije, Purtscheller po vsej verjetnosti dobro denarjem. Po njegovem pisanju sodeč, 3984 m, brez spremstva vodnika. seznanil tudi s Slovenci in njihovim je bil tudi Purtscheller vse prej kot Skupna pot te izredne in nerazdružlji- jezikom. V enem izmed svojih člankov, premožen. Zelo verjetno je večino ve trojice se je končala leta 1885, ko kjer razlaga toponime v Visokih Turah, prisluženega denarja porabil za pot do so se poskušali na La Meije povzpeti se še posebno razpiše o prebivalcih gora, za kakšne druge stvari v življenju še z južne strani. Emil Zsigmondy se tamkajšnjih dolin in o slovanskem ga niti potreboval ni. Gore in svoboda, je pri svojih rosnih, še nedopolnjenih izvoru mnogih krajevnih imen. ki jo je doživljal v njih, so bile tisto, kar 24 letih na tej turi tragično ponesrečil Tako poudarja, da je bila vzhodna mu je v življenju pomenilo največ. in odšel med legende, spomin nanj je Tirolska v 7. stoletju poseljena s Kugy je v svojih spominih na dobil kar mitske razsežnosti. Zvesti karantanskimi Slovani. Svoje sledi so Purtschellerja zapisal, da mu je ta kar Purtscheller se je po svojega mrtvega pustili predvsem v Pustriški dolini in nekako zavidal njegov način gorništva prijatelja vrnil leto kasneje in ga v dolinah Zillertal, Inntal in Wipptal. s spremstvom gorskih vodnikov – skupaj s petimi ljudmi prinesel na V vzhodnem in južnem delu gorske domačinov: "Kako vam zavidam vaš

|52| Planinski vestnik | FEBRUAR 2012 Veličastni Ortler, 3905 m, je bil nekoč najvišji vrh Zwölferkofel/Croda dei Toni, 3094 m, samega sebe. Kljub izredni zmoglji- avstro-ogrskega cesarstva. v večerni zarji. Foto: Matija Turk vosti je ostal zmeraj ves skromen." Foto: Vladimir Habjan Nadalje piše: "V nas je živelo prepriča- nje, da ne more pasti." Purtscheller je lahko padel zgolj zaradi napak drugih, način hoje. Ko bi jaz tako mogel, bi tudi gorskih vodnikov. Želeli so se povzpeti kar se je na koncu tudi pripetilo. jaz tako storil. Toda z denarjem, ki ga na težavni Aiguille du Grand Dru, V njegov spomin nosi ime koča vi porabite za eno turo, opravim jaz 3754 m, v skupini Mont Blanca. Eden (Purtschellerhaus, 1692 m) pod goro zlahka tri ali štiri ali še več!" izmed vodnikov je na ledu zdrsnil in za Hoher Göll, 2522 m, v Severnih apneni- Gore so zanj pomenile nekakšen seboj potegnil še trojico v navezi. Padli ških Alpah. Zanimivo, prav Stanič je bil ideal, v gorskem okolju naj bi človek so več metrov globoko v ledeniško prvi na njenem vrhu. Po Purtschellerju duhovno dozoreval in postajal boljši. razpoko, pri čemer se je Purtscheller se imenuje tudi več drznih skalnih Vanje je zahajal z velikim občutkom močno poškodoval – zlomil si je roko. ostric v Alpah in pot na Schafberg, za preudarnost in z odgovornostjo Uspelo jim je sestopiti v dolino, kjer 1783 m, pri Salzburgu. do sebe in drugih. Močno je zavračal so Purtschellerja za silo oskrbeli in Purtschellerja ne označujejo za miselnost tistih, ki so na gore gledali nato poslali v bolnico v Bern. Tu se je enega izmed velikanov klasičnega kot na kulise za športno udejstvovanje zdravil kar pol leta. Tik preden se je alpinizma zgolj zaradi alpinističnih in kot okolje, kjer bi alpinisti iskali oslabel nameraval vrniti v domačo dejanj, temveč morda še bolj zaradi zgolj nevarnosti in samopreizkušanje nego k svoji ženi in mali hčerki, pa ga zgleda, ki ga je dal svojim sodobnikom človeških meja. V teh naziranjih je bil je napadla huda vročina; kmalu zatem in prihodnjim rodovom, njegove močno podoben svojemu sodobniku je umrl, verjetno zaradi pljučnice. moralne drže in velike odprtosti Kugyju. Kugy se spominja: "Nikoli si ne bi bil do vseh ljudi. Iz njegovih del lahko drznil svariti Purtschelerja [nasprotno sklepamo ne samo, da je bil prijazno Nesreča na turi z vodnikom je nesrečnega Emila Zsigmondyja razpoložen do Slovencev, temveč da Leta 1899 je Purtscheller pri 49 letih velikokrat posvaril pred pretiranim je slovenski jezik celo dokaj dobro opravil svojo zadnjo gorsko turo. izpostavljanjem v gorah]. Saj tudi ni poznal. Tudi zaradi tega si zasluži Neobičajno in hkrati usodno zanj je bilo treba. Bil je popoln, moder gornik. svoj prostor v spominu slovenskega bilo, da se je v gore odpravil v družbi Nikoli ni poznal izzivanja usode ali gorništva. m

|53| ODPRAVA NA ACONCAGUO 1982 Alpinistovi spomini

Obletnica uspešne primorske odprave Besedilo: Igor Škamperle

sta, požrtvovalno in zavzeta za skupno stvar, ostala in skrbela vodja odprave Žarko Trušnovec in zdravnik Jože Andlovic. Natančna in skrbna priprava je obrodila želene sadove. Ne nazadnje je šlo tudi na simbolni ravni za poskus, da se pri zahtevnejših vzponih v gorah ob bok alpinistom, ki so pri nas dotlej izhajali iz Ljubljane in z Gorenjske (Kranj, Kamnik, Tržič, Mojstrana), postavimo tudi primorski ljubitelji gora. Nekatere naveze so v tistih letih opravile zahtevne vzpone in tako smo se zbrali gorniki in plezalci iz Idrije, Tolmina, Nove Gorice, Krasa in Postoj- ne, kateri sem takrat, čeprav Tržačan, pripadal tudi sam. Podviga smo se lotili pogumno in samozavestno. Pri organizaciji nam je pomagal gospod Murovec iz Idrije. Plezalne zahtevnosti južne stene Aconcague so bile seveda neznanka, kar me je, vsaj osebno, močno vznemirjalo in tudi plašilo. Brata Podgornik sta v tistem času pri nas in v Alpah opravila nekaj zahtev- nih, vrhunskih vzponov tako poleti anuarja letos je minilo trideset let, Primorska odprava v južno steno kot pozimi. Naj priznam, da sta, kljub kar je odšla na pot Prva primorska Aconcague leta 1982 Foto: Dani Felc povezovalni vlogi, ki jo je opravil vodja Jalpinistična odprava z namenom, Žare Trušnovec, zavzet in s pomočjo da bi se povzpeli na najvišjo goro vedno prisoten na vseh področjih, ki obeh Amerik, Aconcaguo, 6.975 m, ki dveh navezah, želeli preplezati novo spremljajo takšno pot, bila prava duša se pne v Andih na meji med Argentino smer. Ekipi odprave so se pridružili odprave brata Podgornik. Z izkušnjo in Čilom. Celoten načrt je bil resen alpinisti, ki so imeli "skromnejši" cilj, alpinista in darom za komunikacijo in lotili smo se ga na star način, to se povzpeti se na glavni vrh po Poljski sta že pred samim odhodom vlivala pravi z vsestransko pripravo, dogo- smeri, ki se vije po manj zahtevnem zaupanje in podzavestno krepila moč, vori, dokaj zapleteno organizacijo, pa vzhodnem pobočju gore. da se mi je zdelo, da zmoremo vzpon seveda z zavzeto telesno in psihično in preko stene splezati na visoko goro. pripravo, saj nas je čakala gora, ki je Uspeh nihče od nas ni neposredno poznal, Odprava, ki je januarja 1982 odšla na Neizkušen mladenič s svojo višino in zahtevnostjo pa je v pot, se je po dobrem mesecu vrnila Bil sem mlad, star devetnajst let, in s svetu uživala visok ugled. Njena tri domov vsestransko uspešna. Navezi prijateljem Bogdanom resnejših izku- tisoč metrov visoka južna stena, v (Ivan Rejc, Pavel in Peter Podgornik, šenj v velikih stenah nisva imela. Opra- kateri se stikajo skalni odseki, sneg Zlatko Gantar) sta v dolgotrajnem vila sva nekaj spodobnih vzponov in strma ledišča, ledni slapovi in vzponu preplezali zelo zahtevno, v domačih stenah, se navdušila in veliki seraki, ki se občasno premikajo hudo strmo in resnično drzno smer po spoznala plezanje v lednih slapovih, in lomijo, preden klade, velike kot stebru na južni vrh. S tem je bil rešen zmogli smo priti čez Triglavsko steno mestna hiša, zgrmijo v prepad, nam je glavni "problem" te mogočne stene. pozimi, preplezala sva ledno smer v bila plezalni cilj, ki je takrat za večino Drugi dve navezi (Milan Černilogar, steni Les Courtes v Zahodnih Alpah, od nas presegal izkušnje, kakršne smo Miroslav Svetičič, Bogdan Biščak in vse skupaj pa je bila le skromna imeli dotlej. Preko mogočne stene se je jaz) smo razmeroma hitro zmogli bera vzponov v primerjavi z goro, v osrednjem delu vila le ena, Francoska preplezati Francosko smer in se po v katero smo odhajali. V Trstu sem smer, ki jo je preplezal tudi Messner štirih dnevih bivanja in plezanja v steni kupil Messnerjevo knjigo Stene sveta in smo jo nekateri želeli ponoviti. z vrha spustili na položnejšo severno in v njej prebral, da sodi južna stena Po vitkem stebru, ki se v neposredni stran. Kolegi, namenjeni po Poljski Aconcague med velikanke, ki zaradi bližini pne naravnost na skoraj enako smeri, so prav tako prišli na vrh in se svojih mer in višine pripada drugačni visok južni vrh, pa so prijatelji, v eni ali uspešno vrnili v bazni tabor. V njem skupini, kakor znameniti gorski biseri

|54| Planinski vestnik | FEBRUAR 2012 v Alpah. Visoka je tri tisoč metrov in široka več kilometrov, začenja pa se na višini, kjer se Eiger ali Matterhorn končata. Poleg tega jo zapolnjujejo bobnenje lednih skladov, vetrovi, velika osamljenost sredi pustinj in gorske puščave, kar ustvarja posebno vzdušje. Kljub temu da je s severne strani lahko dostopna, nudi plezanje v njeni južni steni veličastno in pristno gorsko izkušnjo, izzivalno za vrhunske alpiniste, kajti vzpon zahteva plezalno odličnost, veliko izkušnjo in mnogo navdušenja.

Priprave Takšne in podobne opise sem prebiral v Messnerjevi knjigi, se veselil odhoda in hkrati tudi malo trepetal. Kaj pomeni plezati čez serake? Kako je videti, če moraš ostati v steni tri ali štiri dni? Se vzpenjati, a tudi spati in kaj pojesti na snegu in v svoji spalni vreči? Vse, kar ohranja življenje, moraš imeti pri sebi, razen snega, ki daje vodo. Največ misli pa smo namenjali plezalnim težavam v skali in ledu. Bom zmogel? Tisto jesen (1981) sem prišel na študij v Ljubljano in kmalu navezal stik z osebami, ki so spremljale alpinistično dogajanje. Franci Savenc me je sam poiskal in me naredil za svojega sode- lavca. Iz Trsta sem mu lahko prinesel kopije člankov, ki so izšli v slovenskih revijah v Argentini, ki se jih v Sloveniji takrat ni dalo dobiti, vsebovali pa so kakor le osebno veselje nad lepoto v Plezalec v snežnem metežu poročila o plezalnih vzponih naših gorah in željo posameznika, da bi se Foto: Peter Podgornik rojakov, Arka, Bertonclja in drugih, uveljavil. Meni, takrat mladeniču, so ki so po vojni odšli z emigracijo in bile to pomembne in tudi prijetne ugo- se zgosti, zdi se omejen na izbrani ohranjali visoko kakovost alpinistične tovitve, ki so me spodbujale v pripravah cilj, goro, ki ždi nad tabo, in na svojo dejavnosti. Bolj kot zgodovinska doku- na vzpon. Resno sem treniral, tekal na notranjo duševno dinamiko; toda v tej mentacija me je takrat presenetila, me Šmarno goro in Rožnik. Z Bogdanom zgoščenosti ima človek občutek, da je krepila in dajala pogum velika pozor- sva novembra in decembra opravila ves veliki svet zdaj doživljajsko zgoščen nost, ki so jo nekoliko starejše osebe pri nekaj spodobnih kondicijskih tur: po prav tu. Vse drugo je nebistveno. Spre- nas namenjale alpinizmu, razčlenjenost Tschadovem stebru čez steno Travnika, meni se tudi zaznava časa; ta se nekako dejavnosti in dokumentarna skrb. Tudi sestop na Vršič in potem še isti večer upočasni. Zdaj, po tridesetih letih, se ti prijazni stiki s kolego Savencem, ki na Bivak I. Na Oltar pa na Ponce nad mi zdi, da smo tam, v taboru pod steno, sva jih ohranila do danes, priložnostno Tamarjem, kjer sva, malo za šalo in prebili zelo dolgo, skoraj eno celo srečanje v živo s Tonetom Škarjo, precej zares, preizkusila, kako je spati življenje. Ritem dogodkov pa sam od Alešem Kunaverjem, ki mi je pustil vtis v vreči na snegu pri minus petnajstih sebe zdrsne na mala in skoraj obredna dostojanstvenega gospoda, pri katerem stopinjah. opravila; motrenje, klepet, priprava pa si takoj začutil, da ve, kaj pomeni biti hrane, skrb za vodo, popoldanski čaj, v steni, pa s takrat zame legendarnim Odhod topla skodelica, ki ogreje prste na rokah Stanetom Belakom - Šraufom, ti prvi in Potem smo odšli. Prvič sem letel z in nadomesti vir gretja. Tam zgoraj ni le bežni, a vendar živi stiki so mi dali letalom in zdelo se mi je kar prav, da to več grmovja niti drv, da bi lahko kurili. vtis, da mnogi ljudje, tudi starejši od ni "kar nekaj", ampak pravi polet čez Vsi vtisi se zelo zgostijo. V takšnem mene in resnejši, poznajo, cenijo in ocean. V Argentini je bilo poletje, rojaki položaju začutiš tudi ritme in glasove spoštujejo plezalne dejavnosti v gorah. so nas zelo lepo sprejeli, naše misli pa okolja, predvsem gore, ki ima prav Dobil sem vtis, da zahtevni vzponi so bile, hočeš nočeš, vendarle usmer- tako svoj urnik (ko se lomijo seraki, resnično nekaj pomenijo: niso le jene skoraj izključno v goro in steno, sprožajo plazovi), kakor bi prihajal v sprotni športni rezultat trenutnih želja, ki nas je čakala. Ko smo se po peščeni stik z globokim dremežem velikega ampak jih širša skupnost vrednoti kot moreni in dolini potoka Horcones pov- bitja narave. Kdor hodi v gore, pozna ta znak vztrajnosti, spretnosti in poguma; zpeli do ledenika pod steno in postavili občutek. Danes, ko smo ujeti v mrežo zreli in razumni ljudje jim polagajo tabor, se je začela tista prava zgodba, nenehnih šumov in komunikacijo, se pozornost in pomenijo torej nekaj več, ko si rečeš: tako, zdaj sem tu. Prostor mi zdi izkušnja "odmika" in prisluha

|55| tišini, ki nas edina zares nauči slišati tudi telesno. Zdelo se mi je, da se lahko navzoča tudi ženska anima. Ves čas je utrip naravnega bitja, toliko bolj drago- skoraj vživim v odlome granita in kose bila živo prisotna, v Tamarini podobi, cena in potrebna. Gore in njihov svet so ledu, ki bivajo tam zgoraj. neodvisno od tega, kaj in koliko smo se resnično učna pot, za vse življenje. skupaj pogovarjali. Še isto poletje, po Že prve dni, ko smo s prvimi izvi- Prijatelji naši vrnitvi, sta s Pavletom umrla v steni dnicami in sprehodi v svojih glavah in Nekaterih prijateljev, s katerimi smo Malega Koritniškega Mangarta. Tik občutjih zarisali široki zatrep doline in delili napore, utrujenost in pričakova- pod vrhom stene ju je po celodnevnem okoliške grebene, smo začeli z aklima- nja, danes ni več med nami. Poleg zdrav- plezanju v dežju konec junija ujela noč z tizacijskimi turami. To je zelo pomemb- nika Andlovica mislim na Miroslava ohladitvijo s snegom, v kateri sta od izčr- no. Ko smo v manjši skupini odšli na Svetičiča - Slavca ter Pavla Podgornika panosti podlegla. Nekaj tednov po tem bližnje sedlo, nekje do višine pet tisoč in Tamaro Likar. S Tamaro, ki je bila leto žalostnem dogodku sva z Bogdanom metrov, sem doživel pravi šok in skoraj ali morda dve starejša, sva se na poteh v obupal. Napor je bil tolikšen, da nisem gorah večkrat srečala, izmenjala nekaj bil za nikamor. Zadihanost drugih me besed, pogledov in bil sem vesel, da je Smeri v južni steni Aconcague v letu 1982: je tolažila, da morda nisem le jaz kriv. z nami na odpravi. Kakor vsi, ki resno 1. Francoska smer (1954) – prva smer v steni Razumni Peter se je smejal in povedal, plezajo, je bila tudi ona do sebe stroga, 2. Argentinsko-avstrijska smer (1966) da je to normalno na prvi aklimatizaciji. asketska in primerno ambiciozna. 3. Argentinska smer (1966) Po vrnitvi in odmoru v taboru smo Alpinist je podoben polarni živali, ki se 4. JV greben (1966) vzpon, tokrat v večji skupini, ponovili in prilagodi ostremu okolju; če ni takšen, 5. Messnerjeva – Tirolska varianta Francoske se povzpeli na bližnji Mirador, 6089 m. se takšne dejavnosti sploh ne more smeri (1974) Tokrat je šlo bistveno lažje. Na njego- iti. Zdelo se mi je dobro, da je Tamara 6. Japonska izstopna varianta Francoske smeri (1981) vem vrhu smo nekateri kar prespali. z nami, kakor bi podzavestno čutil, 7. Slovenska vstopna varianta Francoske smeri (1982) Naslednja učna lekcija: neverjetno, kaj da je poleg moških kretenj, skalne 8. Jugoslovanska – Slovenska smer (1982) vse človek zmore in kako je to naše morene, visokih hladnih vrhov tja do Vrisi: Peter Podgornik človeško bitje prilagodljivo. Miselno in neba, črnih skal in belih ledenikov Foto: Jože Andlovic

|56| Planinski vestnik | FEBRUAR 2012 preplezala bližnjo Cozzolinovo smer. stene. Drugi štirje, Podgornika, Gantar se. Zdi se mi, da je v resnici vedel, da V vrhnjem delu sem plezal naprej in in Rejc, so isti dan vstopili v južni steber. bivakiramo pod njegovimi tacami, malo slučajno, malo pa iz radovednosti Ko stvar enkrat steče, je pravzaprav a je bil prizanesljiv in nas je pustil. me je po neki zajedi zaneslo v desno in lažje. Ves velikanski kamen tesnobe Naslednji dan sta me jutranji mraz in prišel sem v zgornji del Piussijeve smeri, in pričakovanja splahni, v ospredje veter zmedla, da me je zaneslo v slepo, kjer sta Pavle in Tamara obnemogla in stopijo konkretni in majhni, izmerljivi tako sta Milan in Slavko našla primeren preživela svojo zadnjo noč. V skali je bil koraki; trenutni raztežaj, naslednjih prehod in smo se po nekaj raztežajih prisoten del njune vrvi, od katere so ju deset metrov, pravkar zabiti klin, vozel v strmem ledu izvili čez pregrado iz helikopterja odvezali, v klinih pa sem na vrvi, vreme, ki zaenkrat še drži. Nova serakov. Nad velikim zgornjim snež- našel dve vponki, eno z vrezano črko P, lekcija (za vse življenje): kako človek iščem, krepko nad 6.000 metri, smo drugo z vrezano črko T. Prvo sem dal ne more drugače in kako je tudi prav, si uredili bivak in v steni prebili tretjo Bogdanu, drugo pa ohranil. Ko se pri da znamo in zmoremo, ali pa se tega noč. Nad seboj smo imeli še manjšo svojem delu s študenti znajdemo pri priučimo, popolno, neizmerno in "tisto skalno, deloma mešano zaporo, potem pojmu relikvije, ki so jo ljudje v mnogih skoraj neskončno" zajeti in si ga pri- pa snežišče do vrha stene. V takšnih tre- kulturah in religijah pobožno hranili in svojiti v nečem izmerljivem, končnem, nutkih življenje, zato da preživi, zahteva spoštovali, tudi iz lastne izkušnje vem, dostopnem. Kljub težkim nahrbtnikom večino miselnih in vseh drugih moči kaj to pomeni. smo se naglo in varno vzpenjali. Tu in zase. Kljub temu sem pomislil, da to tam so bile v skalah že stare vrvi, ki so noč v vsej Ameriki nihče ne spi oziroma V steni ostale od prejšnjih odprav. Brez težav drema tako visoko, kakor mi. Glede na Naposled so prišli dnevi odhoda. smo zmogli preplezati skalno zaporo zimski letni čas (na severni polobli) pa To smo želeli in na to čakali, pa čeprav in drugi dan zvečer prišli do velike morda celo na vsej Zemlji. ne brez treme in skrbi. Namreč odhod pregrade serakov. Tik pod njimi smo v steno. V navezi štirih smo s prvo prebili drugo noč. Na tiho smo upali, da Gora te spremeni zoro po svoji novi varianti vstopili v se ledeni kuščar, ki vsake toliko potrese Tudi naslednji dan je bil lep in sončen, Francosko smer, ki se vije po sredini hrbet, ne bo prebudil ravno to noč. Ni orkanskih vetrov, ki pogosto viharijo

Kako mine trideset let Besedilo: Ivan Rejc Kaj predstavlja trideset let v zgo- me spreleti misel – ne nostalgija, le hitro celi, samo malo zafliki, pa bo." dovini vesolja? En blisk morda. Kaj misel – kakšno neizmerno bogastvo Plaz, ki je naenkrat zgrmel mimo je trideset let v zgodovini Zemlje? En nam je dano, ko se med vzponom nas po ozebniku Hasegawa in nas s vzdih morda. A v zgodovini posame- predamo gibanju v vertikali in pri tem svojim silnim pišem oplazil – Peter,5 ti znika predstavlja dobršen del pogače, ne mislimo na nič drugega. si ga snemal do zadnjega hipa, ko nas ki jo hočeš nočeš nekega dne poješ. Za Smo po tridesetih letih še isti? Kaj je zajela tema. In ta predzadnji bivak nekoga je pogača lahko tudi feferon. se je v nas spremenilo, kaj je še ostalo? pod skalno bariero, skopan v led, na Kaj sem, kaj smo v teh tridesetih Dokler imaš prijatelja, ki mu lahko komaj za rit široki polici, medtem letih ustvarili, kaj dobrega in lepega zaželiš, naj vedno ostane ena gora v ko so noge visele navzdol v globino. doživeli, vemo najbolje vsak zase, vsak njegovih sanjah, je vredno biti, žrtvo- Ponoči je za pest velik kamen švignil pa bi rad pustil za seboj sled – kakršno- vati se, pustiti nečimrnost ob strani. skozi platno šotora med glavami. "Hej, koli že. In nekoč bo morda na mojem Saj ni treba, da vzamem v roke tiste a je luknja?" smo se smejali. In Zlate, ko grobu pisalo: "Saj je bil kar v redu, stare, zaprašene diase, sila spomina si splezal čez zadnjo skalno pregrado, samo hodil je po robu," kakor poje je dovolj močna, da prizori med ki je kakor giljotina visela nad nami, ko Janez Zmazek. vzponom po mogočni steni Acon- smo prilezli vsi čez in že čutili, vohali Ja, trideset let je minilo, odkar sem cague še niso zbledeli. Vidim Pavla,1 vrh stene nekje blizu nad nami, nam kupil kosilnico BCS dizel in kljub kako s posebnim žarom vrta luknjo je tistih zadnjih 400 metrov strmega vsem pokošenim hektarom še vedno za edini spominski svedrovec na snežišča izpilo še preostalo kri, tako da brezhibno poje – le kosec je v tem času tretjem bivaku pod seraki. Ah, Pavle, smo se na vršnem grebenu opotekali postal možakar bolj sivih las. In tudi ki si svojo dušo dal za to steno, kako kakor pijanci. Take si nas, Peter, tudi trideset let je že minilo, odkar smo pre- sem nekega junijskega dne tistega leta posnel za arhiv. Potem pa smo šli samo plezali veliko južno steno Aconcague. z bolečino izvedel, da te ni več, da si še navzdol z zavestjo, da je minilo, da je Medtem je Soča neustavljivo tekla in skupaj s Tamaro2 za vedno ostal tam, opravljeno, da smo zunaj. Saj smo bili s seboj odnašala tudi prah spomina, v svojem ljubem Malem Koritniškem na nek način ujetniki stene, zavedali tiste lepe in manj lepe trenutke, a Mangartu. Pa Zlate,3 kako si po idrijsko smo se, da ni povratka nazaj, da ostaja tistih najpristnejših ni odnesla. Ti so "pošiljal v oštjo" tisti kos ledu, ki ti je samo ena pot – navzgor. No, to smo še vedno živi, tlijo kot iskre v pepelu priletel v obraz. Kako te je naš dohtar tudi hoteli. in nekega dne privrejo na dan. Tudi Jože4 potolažil: "Ne skrbi, saj se gobec Nekje v nekem predalu se še skriva marsikatero lepo smer smo medtem tisti odkrušeni kamen, ki sem ga še preplezali in vsaka je zgodba zase. prinesel z južnega vrha Aconcague. Ko roka poboža oprimek v južni steni 1 Pavel Podgornik. Komu mar, nekega dne ga bo nekdo Jerebice, ko pogled zaplava prek 2 Tamara Likar. vrgel proč … njenih prepadnih stebrov in zajed, 3 Zlatko Gantar. ožarjenih v poznojesenskem soncu, 4 Jože Andlovic. 5 Peter Podgornik.

|57| čez Aconcaguo in smo se jih bali, pa ni bilo. Fantom v južnem stebru je šlo počasneje, kar je razumljivo, saj so imeli zahtevnejše plezanje. Bili smo utrujeni, vendar človek vztraja in bližnji rob stene se nam je nasmihal. Dobesedno, saj je nanj žarela svetloba nizkega sonca in kovinskega neba, ki se ga tam zgoraj resnično skoraj dotikaš. Toda čas teče in na vrh smo se prekobalili šele pozno popoldne v megli. Izčrpani, zmedeni, malo v drugem stanju. Po grebenu smo stopili na sam vrh, nato pa že v temi malo nižje, na severni strani, ki je bila večinoma kopna, med skalami poiskali prostor za bivak. Mraz je bil

Pod serakom Foto: arhiv Igorja Škamperleta

O odpravi Besedilo: Peter Podgornik

Cilji odprave na Aconcaguo so bili kilometrov daleč do Cruz de Canja, del opreme, spravljene pod smerjo, je ponoviti Francosko smer v južni steni, v koči andinista Fernanda Grahalesa delo te ekipe resno ogrozil. Tovariška splezati po novi smeri po južnem pripravili tovore in prespali. Naslednje pomoč in stara oprema pod steno ter stebru na južni vrh, ponoviti Poljsko jutro smo začeli s pristopom pod v spodnjem delu Francoske smeri sta smer v vzhodni steni in pristopiti na južno steno do Plaza Francia, 4200 m, delno nadomestili izgubljeno. Takrat vrh po severni strani. Plezalci so bili in naslednji dan postavili bazni tabor. smo novo smer imenovali Jugoslo- zbrani iz večine primorskih odsekov, Pridruženi član odprave Janez Aljančič vanska, toda v večini literature in v odpravo je vodil Žarko Trušnovec, je odšel sam pod severno stran gore na medijih se je smeri po južnem stebru Jože Andlovic pa se je odprave udele- Plaza de Mulas, 4300 m, in v naslednjih prijelo ime Slovenska. V Argentini so žil kot zdravnik. Odprava je trajala od dneh opravil vzpon po severni strani za smer imeli svoje ime, in sicer Diret- 2. 1. 1982 do 5. 2. 1982. (Ruta Norte) na vrh Aconcague. tisima Sur-Sur. Ekipa Borut Slapernik, Dani Felc, 29. 1. smo sestopili v civilizacijo, v Potek odprave Marjan Olenik, Miro Škapin in Tamara Buenos Airesu so nas spet gostili izse- Od 2. 1. do 3. 1. smo potovali iz Likar je 15. 1. odšla z vso potrebno ljenci, domov pa smo se vrnili 5. 2. Zagreba preko Züricha v Buenos opremo iz baze pod južno steno preko Aires. Tam so nas prisrčno sprejeli sedla Relincos, 5100 m, in sestopila Aconcagua pozneje in gostili slovenski izseljenci kluba pod vzhodno steno. Njihov vzpon V poznejših letih so slovenski plezalci Triglav. Kasneje smo bili v Mendozi je potekal preko neskončno dolge v tej mogočni steni preplezali še štiri obveščeni o novi Japonski smeri vzhodne stene, čez Poljski ledenik nove, zelo zahtevne smeri: (Tsuneo Hasegawa – solo), preple- na glavni vrh Aconcague, kamor so - Slovensko smer, kombinacijo zani pozimi leta 1981 po centralnem stopili 23. 1. V dolino so sestopali po različnih smeri s prvenstvenimi ozebniku med obema vrhovoma severni strani gore na Plaza de Mulas deli (Dani Tič in Milan Romih, Aconcague, o vzponu so poročali tudi in po dolini Horcones do Confluecie. 18.–23. 2. 1986); njihovi mediji. Da je takrat prišlo do Ekipa Bogdan Biščak, Igor Škam- - Sončno linijo – jugozahodni greben neljube pomote, smo odkrili šele pred perle, Milan Černilogar in Miroslav (Milan Romih spodnji del in Miro- dvema letoma, ko je ameriški plezalec Svetičič - Slavc je v dneh od 19. 1. do slav Svetičič - Slavc, 10.–12. 1. 1988). preplezal novo smer po centralnem 22. 1. ponovila Francosko smer v južni Slavc je po opravljenem vzponu ozebniku. Hasegawa je tam zares steni gore. Vstopili so po novi vstopni v desetih urah z vrha sestopil po poskusil, a se je zaradi objektivnih ne- varianti, nadaljevali po Francoski Francoski smeri v južni steni; varnosti umaknil v Francosko smer in smeri in izstopili po Messnerjevi - Ruleto (Milan Romih in Miroslav takrat torej opravil zimsko ponovitev izstopni varianti na sedlo, od koder Svetičič - Slavc, 31. 1.–2. 2. 1988); le-te. Bralec bo lahko v naših takratnih so dosegli glavni vrh in sestopili na - Johanovo smer – Mobitelovo lastov- prispevkih opazil omenjeno Japonsko severno stran gore. ko (Aleš Koželj in Tomaž Humar, smer po centralnem ozebniku. Ekipa Ivan Rejc, brata Pavel in Peter 17.–21. 12. 2003). V Mendozi smo nakupili vse Podgornik ter Zlatko Gantar je v dneh Zadnje veliko dejanje je v tej potrebno skupaj z andinistom Luisom od 20. 1. do 28. 1. preplezala novo smer mogočni steni opravil ameriški Albertom Parrajem, ki je s svojo turi- po južnem stebru na južni vrh Aconca- plezalec Chad Kellog. V dneh od 22. stično agencijo organiziral pot naprej gue in sestopila na severno stran gore. do 24. 12. 2009 je po centralnem ozeb- proti goram. 6. 1. smo odpotovali 180 Plaz, ki je 18. 1. ponoči odnesel velik niku preplezal novo smer Medicine

|58| Planinski vestnik | FEBRUAR 2012 ANKETA strupen, grizel je prav vsako minuto in proti jutru bi me že skoraj pojedel. Prijatelji so bili že nižje spodaj in so Goram se zaradi otrok me klicali … Ko sem začel sestopati in me je nižje ujelo sonce, so iz ledenih paličic na roki počasi spet nastali prsti. ni treba odpovedati! Milan in Slavc sta našla svoj rovtarski, idrijsko-cerkljanski humor. Sestop je Rezultati ankete med družinami, bil še dolg, dva dni, toda vračali smo se 1 v svet. V tisti navadni, običajni svet, ki ki zahajajo v gore z majhnimi otroki ga imamo tudi radi. Ko smo naslednji dan zvečer prišli zdravi in srečni v Besedilo: Boštjan Hauptman bazni tabor, pa čeprav utrujeni, da se to ne da povedati, smo najbrž bolj er nisem ravno izpod planin hojo v gore z najmanjšimi. Še več – ta tema kakor kdaj prej spoznali še eno lekcijo: doma, sem lepote naših gora je tudi pri zdravnikih in pediatrih pogosto po uspešni zahtevni turi v gorah Kzačel spoznavati šele v študent- precejšen tabu. se človek v dolino vrne drugačen, skih letih. A sem jih vzljubil in kaj hitro V zadnjih letih lahko opazimo porast kakor je bil prej. Obogaten in morda so postale del mojega življenja. Tam gori števila staršev, ki aktivno preživljajo prosti tudi močnejši, vendar skromnejši sem spoznal tudi ženo. Kmalu je na svet čas s svojimi otroki v gorah. Z razvojem pri- in strpnejši. m privekal prvi otrok. Takrat so mi prijatelji merne opreme se je tudi starost, ko otroke

Buddha (približno tam, kjer naj bi avgusta 1981 plezal Hasegawa).

Dolgovi in … Dolgo mi ni dal spati markanten steber levo od naše smeri. Leta 1989 sva se pozimi tja odpravljala s prija- teljem Alojzom Fonom - Huljem. Žal sem si par mesecev pred odhodom zlomil nogo. Dve leti pozneje sva imela rezervirane že letalske karte, ko je zaradi nesreče umrl Huljo. Iskal sem soplezalca in v Mendozi se mi Lačni ptički - igra in zabava v gorah Foto Boštjan Hauptman je priključil prijatelj Pavle Kozjek. Z okrog sto kilogrami opreme in hkrati s čestitkami hudomušno pripo- prvič vzamemo s seboj, spustila močno hrane sva se v zimski idili prebijala minjali: "Nič več ne bo tako, kot je bilo! pod prvo leto. Čeprav smo med večino pod južno steno, dan pred bazo pa Na hribe pa kar pozabi za naslednjih gornikov lepo sprejeti, pa se najdejo tudi je Pavle zbolel za pljučnico in morala nekaj let!" takšni, ki obsojajo naše početje: "Kaj pa ima sva nazaj. Steber še kar čaka … A skušnjava je bila prehuda, da bi otrok od tega? Jih samo mučite in izposta- dolgo zdržali v zavetju doma. Že po nekaj vljate nevarnostim!" Zmoti jih otroški jok Spomini mesecih smo se s hčerko sredi zime odpra- ali pokakana plenička. Slabih pet mesecev po povratku vili na Vogar. In potem vsakič malo višje … Ker sem želel svoje trudoma pridobljeno odprave sta v junijski nevihti Kaj kmalu smo v hribe hodili še pogosteje, znanje deliti z drugimi, sem pred časom ugasnili življenji brata Pavla in praviloma vsa družina, čeprav se je od napisal sestavek o naših izkušnjah z prijateljice Tamare Likar. Nesreča se takrat povečala še za štiri člane. družino v gorah.2 A da tokrat ne bi opisoval je zgodila med plezanjem v severni Na začetku je bilo precej vprašanj, zgolj lastnih izkušenj ter prepričeval samo steni Malega Koritniškega Mangarta. dvomov in negotovosti, včasih tudi malo s svojimi pogledi in argumenti, sem z Sredi poletja leta 1995 je med pleza- strahu božjega, predvsem zaradi pomanj- anketo raziskal razmišljanje staršev, ki se njem nove, izredno zahtevne smeri kanja ustrezne literature in informacij. gorništva lotevajo z vso družino, pogosto v zahodni steni Gašerbruma IV na Večina knjig, ki se ukvarjajo z otroki v začenši s še ne enoletnimi otroki. višini 7150 metrov za vedno zaspal gorah in s predlogi izletov, je namenjena V anketi, ki sem jo izvedel preko spleta, neumorni plezalec in ljubitelj gora otrokom, starim nekaj let, ki so že sposob- je bil cilj spoznati razmišljanje staršev, Miroslav Svetičič - Slavc. Skoraj tride- ni samostojno premagovati predvideno zbrati njihove izkušnje in ideje. Anketo je set let po uspešni primorski odpravi pot. Nikjer pa ni moč zaslediti nasvetov za izpolnilo 147 družin. sta starost in bolezen ugnali našega dragega dohtarja. Jože Andlovic, 1 Prispevek smo napovedali v novembrski številki zdravniška legenda mnogih odprav (PV 11/2011) kot "podaljšek" teme meseca 2 Sestavek Vse o nahrbtnikih za nošenje otrok je o alpinističnem in gorniškem starševstvu. v tuja gorstva, nam je na poti v Ande v obliki pdf datoteke možno najti na različnih Objavljamo ga z zamudo zaradi preobilice gradiva spletnih mestih. V pripravi je nova, posodobljena stal ob strani kot angel varuh. m in omejenih prostorskih možnosti revije, zaradi verzija, ki bo vključevala izkušnje in ideje več česar se avtorju opravičujemo. aktivnih družin.

|59| Zakaj zahajate v hribe z otroki, gorniško celo aktivnejše kot prej. Glede Kako prisotnost otroka vpliva na izbiro v čem vidite smisel? na pogostost obiskovanja gora je 33 % tur in opreme, kako vpliva vreme? Večini staršev gorništvo pomeni rekreaci- družin takih, ki tja zahajajo zelo pogosto Starši so bili enotnega mnenja, da mora biti jo, ki se ji ne odpovedo niti po rojstvu otrok (večkrat mesečno), 45 % pogosto (vsaj vsak težavnost ture prilagojena najmlajšim. in v kateri se udejstvuje vsa družina. Med mesec oziroma desetkrat letno) in 22 % Vendar na podlagi odgovorov ugotavljam, pogosteje navedenimi vzroki za tovrstno občasno (le nekajkrat na leto). da starši zelo različno dojemajo, kaj naj bi obliko preživljanja prostega časa so spro- Zahtevnost tur z družino je precej pomenilo prilagojena. Tako imamo starše, stitev, svež zrak, nabiranje kondicije manjša. Večdnevne ture so zamenjale katerih otroci, ki jih celotno pot nosijo v oz. zdravje in mir, vse to pa starši želijo enodnevne, večurne poti pa krajše, običaj- nahrbtniku, skorajda ne vplivajo na izbiro posredovati svojim najmlajšim. no nekajurne in manj izpostavljene. ture v smislu kamor pride očka, bo prišel Gorništvo je kot pomemben način Na lažje dostopne točke se je že odpra- tudi otrok, pa naj so to celodnevne ture, učenja in vzgoje otrok izpostavila dobra vilo 95 % družin, prvič pa gredo, ko je otrok visokogorje, zavarovane plezalne poti ali polovica staršev. Hribi jim predstavljajo star povprečno sedem mesecev in pol. zimske razmere. Na drugi strani obstaja prostor, kjer lahko otrokom skozi igro pri- Najmlajšega so v ruti prinesli na Smrekovec prav tako velika skupina staršev, katerih bližajo naravo – rastline, živali in naravne že pri treh tednih. Pri tem starši uporabljajo otroci morajo obvezno spati ob določeni uri pojave, kjer se lahko učijo o ohranjanju vozičke (11 %; Tamar, Krnica, Kofce; pov- (ne v nahrbtniku), pot zaradi njih ne sme biti narave in pomenu ekologije. Otroci pri- prečna starost tri mesece), kengurujčke oz. ozka in prepadna, z malo višinske razlike. dobivajo kondicijo, gibčnost in spretnost, podobne pripomočke3 (35 %; povprečna Te razlike se pri nekajletnih otrocih, odpornost, naučijo se vztrajati do cilja, izku- starost štirje meseci), nahrbtnike (53 %; ki že hodijo, še poglobijo. Medtem ko sijo kakšno hudo uro – mraz ali dež. Narava povprečna starost deset mesecev), eden pa nekateri starši spodbujajo otroke, da že pri ponuja tudi prostor za igro in dogodivščine. je šel prvič v gore peš, a šele pri štirih letih. dveh letih in pol prehodijo celotno pot, Skozi vse navedeno se oblikujejo pozitiv- V sredogorje (z nekaj urami hoje) se je dolgo celo do štiri ure hoje v eno smer in z ne navade in značaj otrok. doslej odpravilo 67 % anketiranih družin, višinsko razliko do 800 metrov, pa imamo Četrtina družin kot pomemben vidik prvič pri povprečni otrokovi starosti leto starše, ki otroke pri štirih letih na isti poti še navaja druženje in povezovanje, še in dva meseca. Najmlajši je imel samo dva vedno nosijo del poti ali celo vso pot. Prav posebej znotraj same družine. Pogosto jim meseca, mamica ga je nesla z Vršiča na tako si nekateri želijo že nekaj jeklenic in klinov na poti pri triletnem otroku, ker mu to predstavlja dodatno motivacijo, nekateri starši petletnih otrok pa se nad takšnim početjem celo zgražajo. Ker je bilo nemogoče določiti glavne značilnosti pri izbiri tur, povzemam tiste odgovore, ki jih je navedlo vsaj nekaj staršev. Pri dostopu je zaželeno, da se del poti lahko prevozi z avtom. Za nekatere je pomembno tudi, da so ture blizu doma in je vožnje čim manj. Starši izbirajo poti, ki so primerne sposobnostim naj- mlajšega pohodnika, ne prestrme, z manj višinske razlike in varne (ne prepadne, krušljive). Med zahtevnejšimi turami se od- Doživetje - spoznavanje narave ob mravljišču Foto Boštjan Hauptman ločajo predvsem za predhodno poznane poti. Ko otrok začne hoditi, upoštevajo, da predstavlja edino možnost po napornem Slemenovo špico v ruti. Kengurujčki in se lahko čas hoje podaljša do dvakrat glede tednu, ko si lahko vzamejo čas zase, brez podobni pripomočki so bili uporabljeni na običajno trajanje. Ob poti so zaželene hrupa, gospodinjskih in ostalih obveznosti v 9 % (povprečna starost štirje meseci), naravne znamenitosti (predvsem ali nepričakovanih obiskov. nahrbtniki v 79 % (povprečna starost voda – potoki, jezera, slapovi ter jame in enajst mesecev), 12 % družin pa se je prvič soteske), s čimer dodatno navdušujejo Kdaj začnete zahajati z otroki v odpravilo v hribe, ko so otroci že samostoj- otroke, na cilju pa koča, ki omogoča naravo in kako pogosto? no hodili (povprečna starost tri leta in dva zavetje pred slabim vremenom, topel Ker gre za vzorec družin, katerih starši meseca). obrok in previjanje (še posebej v zimskem zahajajo v hribe (oz. so zahajali pred Delež družin, ki so bili s predšolskimi času). Nekateri starši bi na cilju privoščili rojstvom otrok), ni presenetljivo, da je bilo otroki že tudi v visokogorju (nad 2000 svojim otrokom celo razna igrala. le osem takšnih, ki po rojstvu še niso šli v metri), je le še 22 %. Najmlajši med njimi je Pri vremenu in letnih časih so bili hribe, razlogi pa so predvsem zdravstveni. bil petmesečnik na Kredarici, na vrhu Tri- odgovori manj raznoliki. Lepega, jasnega Nihče med njimi ni omenil, da se mu zdi to glava pa še ne šestmesečni otrok – v obeh in sončnega vremena si želijo vsi, 51 % neprimerno ali celo nevarno. Pri preostalih primerih v nahrbtniku. V 80 % vzponov v družin je takšnih, ki zahajajo v hribe v vseh 139 družinah sem analiziral, kako je visokogorje so bili uporabljeni nahrbtniki letnih časih, 35 % od pomladi do jeseni prihod novega člana vplival na pogostost (povprečna starost leto in pol meseca), oz. v kopnih in ne premrzlih razmerah, zahajanja v hribe. 20 % otrok pa je prvič že hodilo (povpreč- le 14 % pa samo v glavni, poletni sezoni. Po naraščaju gre 45 % staršev v hribe na starost štiri leta). Pozimi izbirajo krajše ture, previdnejši so redkeje kot pred rojstvom otrok. Pogo- pri vremenu, pomembno jim je tudi, da so stost se kljub novim družinskim članom koče odprte, da se lahko pogrejejo. 3 V to kategorijo pripomočkov za nošenje poleg ni spremenila v povprečju pri 38 % kengurujčkov sodijo še štorklje, trakovi, rute z Priprave na turo z otroki zahtevajo nekaj družin, 17 % pa je takšnih, ki so po rojstvu obroči, vreče in mehke nosilke. več časa. Za dojenčke so potrebne plenice,

|60| Planinski vestnik | FEBRUAR 2012 vlažilni robčki, nekateri vzamejo s seboj mlade gornike motivirati in jim pomagati. prevedriti. Po potrebi se posušijo v koči. tudi previjalne podloge. Starši vzamejo Enotnega pristopa ni, vsak otrok je malo Nekaterim otrokom je takšna izkušnja za otroka tudi več rezervnih in toplejših drugačen, odvisno je tudi od trenutne pomenila zanimivo dogodivščino, če le oblačil. Ko se otrok še nosi, uporabljajo situacije. Več staršev je izpostavilo, da mora starši niso pokazali, da jih to skrbi. Več prevelika oblačila, ki otroku kljub sedenju biti otrok na turo pripravljen – da je spočit staršev je izpostavilo, da bi si za otroke prekrivajo okončine. Potem so tu še kapa in se je veseli. Velik pomen dajo tudi na želeli primerna vodoodbojna oblačila, in rokavice, tudi poleti, kajti mirujočega izbiro same ture – da je ob njej potoček a je tako majhne velikosti težje dobiti. otroka precej hitro shladi. Pred dežjem in ali slap, mostiček ali soteska, na cilju igrala Pogosto presenetita veter in hladen zrak. vetrom ga zaščitijo s pokrivalom, ki ga po- ali mogočen stolp … Če s seboj nimajo rokavic, si pomagajo z veznejo preko celotnega nahrbtnika. Tisti, Ker otroci radi posnemajo odrasle, jim rezervnimi nogavicami, za podkapo pa ki otroka nosi, pogosto uporablja pohodne priskrbijo nahrbtnik, vodni meh in palice uporabijo majico ali pulover. Najmlajše v palice, da varuje svoja kolena in mirneje (lahko odlomljene ob poti). Otrokom so prenaša otroka. Navedeni pripomočki in velika motivacija tudi sovrstniki, ker oprema so še ropotuljice, plišaste igračke lahko z njimi tekmujejo, ali domači pes, ali knjižice, odeje, celo poseben šotorček ki ga je treba loviti. Starši si pomagajo z za spanje dojenčka se je znašel med odgo- raznimi škrati, ki med potjo nastavljajo vori. Ko otroci hodijo, potrebujejo dodatna bonbončke in na cilju skrijejo kakšen oblačila ali obutev – zaradi dežja ali pa sladek zaklad, z zgodbami o gorskih vilah ker radi čofnejo v vodo ali stopijo v sveže in ostalih pravljičnih junakih, ki se skrivajo kravje blato. ob poti, ali pa se pogovarjajo o vsakdanjih stvareh, ki so otrokom trenutno všeč. Čas Prehrana za otroke izkoriščajo tudi za učenje pesmic in za Večina staršev pri izbiri in pripravi hrane uganke. Pogosto so starši ob koncu dneva za najmlajše ne komplicira, pozornejši so utrujeni predvsem od – govorjenja. le na tople in preko dneva enakomerno Potem ko se družina poveča še za enega porazdeljene obroke. Ko se otrok še doji, člana, dobijo starši nov izziv – usklajeva- je dovolj prisotnost mamice, le tu in tam nje želja in sposobnosti vseh otrok, Mali pohodnik - s palicami je bolj zanimivo. kdo vzame še umetno mleko in vročo da ne bi bili starejši zdolgočaseni in mlajši Foto Boštjan Hauptman vodo v termovki (bolj za rezervo). Dojenje preobremenjeni. Čeprav se je treba prila- pogosto dopolnjujejo s kašicami (zanimi- gajati najšibkejšemu, so starši našli precej kengurujčku večkrat skrijejo kar za svojo vo, da jih pogosteje pripravljajo doma iz možnosti. Za hitrejše napredovanje gre jakno, da jih ogrejejo. Neredko se zgodi, da svežega sadja, kot pa kupijo že pripravlje- eden od staršev s starejšim naprej, medtem otroku premoči plenička, zato so obvezna ne), mlečnimi izdelki (jogurti in skutice) ter ko mlajšemu pustijo nekaj časa, da sam rezervna oblačila. sadjem (pretežno banane, jabolka). Dobra hodi, in ga nato nesejo del poti, da ujamejo Na drugem mestu nevšečnosti je trma desetina staršev jemlje s seboj topel obrok hitrejša. Če ima starejši na vrhu še dovolj otrok. Ni drugega, kot da se ustavijo in mu za otroka, npr. juhe in mineštre v termo energije, eden od staršev z njim podaljša prisluhnejo ali pa enostavno počakajo, da posodi ali mleko in čokolino. turo, npr. s Kriške gore na Tolsti vrh. Drug ga mine. V poštev pridejo tudi predhodno Pri malo starejših otrocih se dopolnjuje pristop za upočasnitev starejšega je, da mu omenjene igre in triki za motivacijo. prehrana še z raznimi namazi za kruh, dajo med hojo kakšno nalogo, npr. da kot Marsikomu se je že pripetilo, da ni imel z oreški in s suhim sadjem, čokoladami, izkušen gornik pomaga mlajšemu bratcu dovolj hrane in pijače ali pa je bila koča energijskimi tablicami in vitaminskimi po nevarni poti ali z njim opazuje stvari zaprta. V tem primeru starši prepuščajo bonboni, slednjimi že deloma zaradi ob poti, npr. kako mravlje nosijo hrano svoj delež hrane otrokom. Ko tudi to poide, motivacije. Za otroke, starejše od enega in gradijo mravljišče. Se pa zgodi, da v pa ne gre drugače kot priti čim prej na cilj. leta, pripravljajo praktično isto hrano kot takšno igro ob poti posrka vso družino in zase – sendvič, sadje, sladke priboljške, na koncu niti ne pridejo do zastavljenega Za zaključek vodo, sok in čaj v termovki. Kar 32% staršev cilja. Starši vmes na kakšni planoti pustijo Starši, ki z družino aktivno zahajajo v je navedlo, da redno jedo z otroki v kočah, otrokom tudi prosto, da se po milji volji gore, opažajo pri otrocih veliko pozitivnih če so le na poti. Po pripovedovanju staršev natekajo. Na otroška pričakovanja se pri- učinkov. Že kot dojenčki, ki jih samo nosijo, marsikateri otrok v koči je tudi hrano, ki je pravijo vnaprej tako, da že doma načrtujejo so po turah bolj umirjeni, spijo mirneje doma ne bi niti poskusil, npr. joto ali žgance. turo skupaj z njimi, si ogledajo fotografije in so odpornejši. Čeprav ne vedo, kje so Otroci, ki že hodijo, zelo radi sami nosijo poti na spletu in se pogovorijo, kaj bodo bili, jih bodo družinske fotografije čez svojo malico, pa čeprav samo kaj sladkega. lahko počeli. 13 % staršev z več otroki čas ozavestile, da so zahajali v hribe že od Nekaj družin je izpostavilo, da je za otroka se občasno odloči, da mlajšega pustijo nekdaj. Otroci, ki hodijo, so manj prepirlji- nadvse zanimiva izkušnja jesti na prostem. nekomu v varstvo in gredo samo s starej- vi, tolerantnejši do drugih, lažje navezujejo Vsekakor pa si pri načrtovanju prehrane šim ali pa gre s starejšim eden od staršev ali stike, znajo vztrajati in so manj dovzetni velja zapomniti priporočilo enega izmed starih staršev. za stres. Pridobljena znanja in izkušnje jim staršev: "Lačen ali žejen otrok je – siten bodo lepa popotnica za življenje. otrok." Kako reševati nepričakovano? Predsodki, da so otroci nebogljeni, da Navkljub skrbnim pripravam tu in tam se bodo prehladili, da ne zmorejo hoditi Motivacija za hojo, usklajevanje med stvari ne potekajo tako, kot bi želeli. navkreber, naj nam ne bodo za izgovor! otroki, kombiniranje z ostalimi športi V anketi najpogosteje izpostavljene ne- Ne razmišljajmo, za kaj smo zaradi njih Šele ko otroci shodijo tudi v hribih všečnosti so povezane s spremenljivim prikrajšani, ampak kaj vse lahko počnemo (nekje okoli dveh let in pol), postanejo ture vremenom. Starši zaščitijo pred dežjem s toliko starimi otroki. Zagotavljam vam, resnično počasne. Da bi skupaj zmogli več otroke, ki se nosijo v nahrbtniku, z dežnim da boste prijetno presenečeni nad njimi in in hitreje, se starši zatekajo k trikom, kako prekrivalom, s starejšimi pa poskusijo kje seboj! m

|61| VARSTVO NARAVE

Povodni kos (Cinclus cinclus) Foto: Ivan Esenko

poznanim kosom. Bolj kot je potok žuboreč in voda čista, večja je verje- tnost, da ga opazimo. Sicer jih poleti zaradi številčnosti in navajenosti na ljudi verjetno najlažje opazujemo v Vintgarju, a tudi pozimi ni težav. Ob prečkanju potokov preko mostov pa poglejmo pod njih – mogoče uzremo značilno gnezdo, iz mahov umetelno zgrajeno kroglasto tvorbo s stranskim vhodom. Siva pastirica je podobna bolj poznani beli pastirici, od katere jo zlahka ločimo po rumenem obarvanju. Za razliko od povodnega kosa, ki hrano išče pod vodo, pasti- rica drobne žuželke pobira ob njej. Prepoznamo jo tudi po za pastirice značilnem otresanju z repom. Mogoče se kdo vpraša, ali s svojo radovednostjo škodimo pticama, ki Zimsko štetje ptic sta tako kot večina ptic v Sloveniji zavarovani. A lahko smo brez skrbi.

1 Le v času gnezdenja raje ne bodimo Vodne ptice Besedilo: Dušan Klenovšek preveč radovedni, ko opazimo gnezdo. Prijatelju, ki je pogledal a konec tedna, ki je najbližji nepregledani. Med njimi tako rekoč vanj, so pred leti iz gnezda v strahu sredini januarja, v mnogih vsi hribovski in gorski potoki. Res, poskakali še negodni kosovi mladiči Ndržavah severne poloble že da na njih ni veliko vodnih ptic, a in komaj je vse vrnil nazaj. vrsto let poteka zimsko štetje vodnih nekaterim vrstam so ti vodotoki Naj služi ta prispevek tudi kot ptic International Waterbird Census edini življenjski prostor. Prvi med motivacija, da se nam naslednje leto (IWC). V Sloveniji smo z akcijo njimi sta povodni kos (Cinclus pridružite. Predhodno poznavanje ni začeli leta 1988, od leta 1996 pa cinclus) in siva pastirica (Motacilla potrebno, saj vas bodo koordinatorji organizirano poteka na vseh večjih cinerea). Verjetno bi bilo skupno naučili vsega potrebnega. Lahko pa vodnih telesih. Akcijo koordinira število opaženih osebkov precej se najprej za leto ali dve pridružite Društvo za opazovanje in proučeva- večje, če bi bili pregledani vsi ti izkušenejšim popisovalcem. Vsakega nje ptic Slovenije (DOPPS). Glavni vodotoki. Povodni kos je naša edina med vami bomo veseli in prepričan koordinator Luka Božič z mrežo ptica pevka, ki se zna potapljati in sem, da boste z nestrpnostjo pričako- lokalnih koordinatorjev poskrbi, da plavati, sicer pa ni v sorodu z nam vali naslednje štetje. m so s popisovalci, ki jih je približno 250, pokrita vsa večja vodna telesa. V času pisanja še nisem imel na voljo rezultatov letošnjega štetja, je pa zanimiv podatek, da smo lansko leto našteli preko 60.000 ptic in kar 63 različnih vrst. Vsa leta prevladujejo race mlakarice (približno 45 %) pred liskami in rečnimi galebi. In kakšen je namen popisa? Ker poteka v tako velikem obsegu, nam skozi desetletja daje vpogled v stanje posameznih vrst in trende v populacijah. To pa so pomembni podatki za pravilno upravljanje z vodnimi površinami. Toda kljub velikemu trudu so še vedno mnogi manjši vodotoki

1 Kozjanski park.

Siva pastirica (Motacilla cinerea) Foto: Dragana Stanojević

|62| Planinski vestnik | FEBRUAR 2012 MINIATURA Tolmun Toliko je moj kot njen

Besedilo: Gregor Gornik

rijetno utrujen je po brezpotju sestopal v dolino. Misel na Ppravkar osvojeni vrh ga je nav- dajala z ravno pravšnjo mero ponosa. Na turo je krenil skorajda sredi noči, saj se je obetal eden izmed tistih s poletno vročino in sončno pripeko prebogatih dni. Nekoliko ga je že žejalo, a bo nižje doli zavil k potoku in se osvežil. To je bil prav poseben potok, ki je v skale vklesal več skritih tolmunov in korit. Ni posvečal večje pozornosti vedno glasnejšemu žuborenju, dokler kar nekaj težav, da ni zašel v njeno njegov sluh ni zaznal nenavadnega osebno območje. šuma, ki je motil to monotono pesem Nadaljevala sta s pogovorom, ki potoka. Na primernem mestu je skozi se je vedno bolj razvijal v prijetno rušje pogledal v strugo, prizor ga je za kramljanje o tem in onem. Da ga je hip osupnil. V tolmunu pod navpično navdušil nedavni koncert znane, skalo je čofotalo žensko bitje. Že je že nekoliko ostarele rokovske hotel neopazno oditi dalje, ko ga je skupine in podobno. Sicer pa, kje prešinila hudomušna misel: tolmun lahko dandanes še najdeš mladega je ravno toliko njegov kot njen! Na rokerja? Oh, ti mladi so tako ali tako primernem mestu se je nato strmo nekaj čisto posebnega. Mogoče pa spustil proti cilju. sta onadva že malce v letih, sta se Iz grla se ji je izvil pritajen krik, ko vprašala – in se zraven samozavestno ga je zagledala. Njemu pa so strmina, nasmehnila. Tako se namreč nista niti rušje in pajčevina, ki jo je spotoma, najmanj počutila. ne namenoma, z glavo snel z grma, Povedala je, da v hribe sicer ne hodi pripomogli k vtisu, da jo je zagledal prav pogosto, pozna pa pot do teh tol- šele sedaj. V opravičilo je izustil nekaj munov in občasno pride sem prebrat narejeno zmedenih besed. S hitrimi kako knjigo ali samo sanjarit. Pa še kretnjami leve roke si je skušal daleč ni do sem gor. Nekatere njene odstraniti pajčevinaste niti z obraza. besede pa tu in tam kak naglas so izda- A se je morda ujel v past, mu je za jali severovzhodno poreklo, sicer pa trenutek šinilo skozi možgane. je bilo očitno, da že dolgo časa živi v Nato je izrekel nekaj oguljenih fraz okolici glavnega mesta. Zaupala mu je o vremenu pa čudoviti naravi in da je nekaj zanimivosti iz svojega življenja. žejen. To je tudi razlog, da je zavil sem V mlajših letih jo je navduševal ples, dol. Njen odziv ga je opogumljal, zato ukvarjala pa se je tudi z atletiko. je s pogovorom nadaljeval in jo ne- Ko jima je v tolmunu postalo vsiljivo opazoval. Imela je graciozno hladno, sta se zleknila na bližnje postavo, česar tudi rahlo valovanje skale in se predala božanju sončnih vode ni moglo prikriti. Ni bila več žarkov. Sonce je bilo še vedno visoko rosno mlada, a tudi on jih je štel že na nebu, ko je rekla, da bo treba krepko čez štirideset. v dolino. Bolj zaradi vljudnosti je Če se ji lahko pridruži, je nato v vprašal, če jo lahko pospremi. Sko- primernem trenutku izstrelil. Priku- bacala sta se na noge, se zazrla drug pnemu nasmehu in rahlemu priklonu drugemu v oči in nato še malo bolj glave je sledil oster pogled: "Lahko, če diskretno v druge dele telesa pa spet boš priden." v oči in nato s kančkom sramežljivosti Smuknil je za bližnji grm, se na povesila pogled ter se odpravila vsak hitro znebil cunj in nato zdrsnil v k svojemu kupu obleke. tolmun. Voda je bila prav prijetno Ampak pot v dolino je bila potem hladna. Bilo je manj prostorno, še dolga in tja sta prispela, ko je bil že kakor se je zdelo od zunaj, in imel je pozen mrak. m

|63| Žumer (AO Radovljica). Uspešno in cepini pa se težave hitro mestih (v vsej vršni steni in še v NOVICE IZ in brez večjih težav sta smer povzpnejo na M5. Zgornji del enem raztežaju nekoliko nižje) VERTIKALE preplezala in mimogrede iz nje z zmrznjeno travo in dobrimi izbila vse svedrovce, ki jih je pobrala zatič, ki je v steni čakal razpokami je nekoliko lažji in pred 42 leti tam zavrtal Maestri. Nekaj vzponov 14 dni – od prejšnjega poizkusa. bolj uživaški. Čez tri tedne se Maestrijeve smeri, kakršno je Centralna smer je poleti sicer Smer sicer ne sodi med najtežje jima je pridružil še Matej Flis (AK poznal plezalski svet, torej ni sorazmerno dobro obiskana, je pa vsekakor lepo uplezavanje Ravne na Koroškem) in opravili več. Če sta Kennedy in Kruk pozimi pa zatrep pod Velikim pred naslednjimi težjimi vzponi. so prvo zimsko ponovitev smeri pričakovala pohvalo plezalne Špičjem ni deležen pretiranega Nadaljevanje je sledilo tri Pajek (IV+, A0/III–IV), v Veliki srenje, sta se pošteno zmotila. obiska, če seveda izvzamemo tedne kasneje, ko sta Nejc Raduhi. Grega pravi, da težji del Prvi odzivi namreč kažejo turne smučarje. Nejc in Rok Marčič (AO Radovljica) in Luka smeri, ko v njej zatikaš dereze in ravno obratno. Plezalci sicer Kurinčič (oba Soški AO) sta v Stražar v Zadnji Mojstrovki cepine, zasluži oceno M6. odobravajo njun vzpon na čisti nedeljo, 25. 12. 2011, preplezala opravila zimsko ponovitev V torek, 27. 12. 2011, je način, izbijanje Maestrijevih omenjeno smer. Vse skupaj ni Stebra revežev (V-/IV+, 500 m). Andrej Erceg sam preplezal svedrovcev pa obravnavajo bilo tako lahko, kot kaže ocena Razmere sta zaznamovala suha Črni graben (V/IV, 600 m) v kot pomanjkanje spoštovanja (IV+/III, 500 m). Že na dolgem skala in nesprijet sneg, vse Storžiču. Kljub tretjemu obisku do zgodovine Cerro Torreja dostopu sta se nagarala med skupaj pa so popestrile številne ga je še vedno presenetila in zgodovine (patagonskega) gaženjem debele snežne prečke. Smer je v spodnjem delikatnost smeri predvsem plezanja. odeje, kar je turo naredilo še delu res nekoliko lažja, zato pa nad najtežjim raztežajem. bolj naporno. Tako sta bila na zgornji del postane precej bolj Bolj ali manj ves čas vzpona je vstopu v smer šele nekaj pred strm in izpostavljen. pod snegom iskal uporabne Prvi na vseh drugih poldnevom. Razmere v smeri Že pred to smerjo so v nedeljo, razčlembe za cepine in dereze, Na začetku letošnjega leta je niso bile najboljše, sneg je bil 8. 1. 2012, Nejc Marčič (AO tako da je resnično užival šele južnotirolski alpinist Hans Kam- povečini pokrit s tanko skorjo, Radovljica), Luka Stražar in na vrhu, ob sončnem zahodu. merlander postal prvi človek, tako da ga je bilo potrebno Nejc Breščak (Akademski AO), Novice je pripravil Peter Mežnar. ki se je povzpel na vse druge neprestano čistiti. Kljub temu preplezali Sekločevo smer v najvišje vrhove celin. Marsikdo sta relativno hitro napredovala Debeli peči. Dostop do stene bi malo zavil z očmi, češ še en in po osmih urah plezanja ju je zahteval nekaj gaženja, smer NOVICE izmed posiljenih rekordov – pa je noč ujela v zgornji, izstopni pa veliko plezanja. Trave so IZ TUJINE ni čisto tako. Vsaj pri drugih zajedi. Prvotno načrtovani bile zmrznjene, sneg napihan, najvišjih gorah na svetu je sestop preko Prehodavcev vse skupaj pa je nudilo dobro Odmeven vzpon skoraj "pravilo", da so tehnično sta zamenjala s sestopom po plezanje. Zadnji raztežaji so se ali kako drugače zahtevnejše od Tumovi smeri (II–III, 300 m). odvijali že v soju lune v popol- in nova polemika prvakov po višini. V ponedeljek, 26. 12. 2011, sta nem romantičnem vzdušju. na Cerro Torreju Takšna je npr. K2 (8611 m), razmere za plezanje v Sever- Andrej Gradišnik (AK Ravne na Cerro Torre v Patagoniji je že s katero je Kammerlander leta nem razu (III+, 500 m) Moj- Koroškem) in Grega Lačen (AO od nekdaj povezan s čudnimi, 2001 začel svoj projekt. Tudi strovke našla tudi Luka Stražar Črna na Koroškem) sta v pravih komaj verjetnimi in težko razu- Mount Kenya (5199 m) v Afriki je (Akademski AO) in Martin zimskih razmerah na božično mljivimi plezalskimi zgodbami. tehnično precej težji zalogaj kot nedeljo opravila prosto pono- Prva kontroverzna zgodba sega Kibo (Kilimandžaro), da o Dych- vitev smeri ZZ (IV+, 125 m) v v leto 1959, ko naj bi Cesare tauu (5204 m) v Kavkazu v pri- V centralni smeri Velikega Špičja Raduhi. Smer je poleti zabavno Maestri s Tonijem Eggerjem merjavi z Elbrusom in klimatsko Foto: Rok Kurinčič uplezavanje, pozimi z derezami preplezal severno steno te zoprnem in oddaljenem Mount gore. Tudi drugo "zgodbo" Loganu (5959 m) v Severni leta 1970 je zakuhal Maestri z Ameriki niti ne govorimo. Še na vzponom v območju JV raza, ko Puncak Trikora (4730 m), ki velja je uporabil več sto svedrovcev, za drugi najvišji vrh Oceanije, na vrh pa ekipa pod njegovim je menda težko priti in tako je vodstvom ni prišla. Pred nekaj izjema pravzaprav samo Ojos leti je dvignil prah mladi David del Salado (6893 m), ki menda Lama z dodajanjem novih ni dosti zahtevnejša gora od svedrovcev za potrebe svoje Aconcague v Južni Ameriki. snemalne ekipe, ki je snemala Kammerlander je končal svojo njegov poskus prostega vzpona zbirko z vzponom na Mount v Maestrijevi smeri. Zdaj je na Tyree (4852 m) na Antarktiki. obzorju nova polemika. Ta se Kot zanimivost povejmo, da je najprej začela s priznanjem je s prijatelji opravil šele osmi Haydnu Kennedyju in Jasonu vzpon na to goro, zadnjič pa so Kruku, ki sta januarja letošnjega alpinisti stali na njenem vrhu leta preplezala Maestrijevo pred petnajstimi leti. smer brez uporabe svedrovcev Danes 55-letni Hans Kammer- za napredovanje (kasneje se lander je sicer izjemen alpinist s je izkazalo, da sta jih na nekaj skoraj neverjetno bero vzponov varovališčih vseeno uporabila). v svoji dolgoletni karieri. Bolj Oba plezalca sta se kasneje še znan je postal, ko se je še v pohvalila, da sta na ključnih prvi polovici osemdesetih let

|64| Planinski vestnik | FEBRUAR 2012 pridružil Reinholdu Messnerju pod vodstvom legendarnega pri njegovih zadnjih vzponih na Poljaka Arturja Hajzerja in še ena osemtisočake. Nadaljeval je s španska odprava. Pod Nanga hitrimi vzponi na alpski način v Parbatom je medijsko morda Himalaji in z alpinističnim smu- še najbolj razvpita, a hkrati naj- čanjem povsod po svetu. Prvi je manjša odprava, ki jo sestavljata smučal z vrha Everesta, na kate- Kazahstanec Denis Urubko in rega se je po severnem grebenu Italijan Simone Moro (skupaj sta povzpel na alpski način in brez se pozimi povzpela na Makalu dodatnega kisika v izjemnem in Gašerbrum 2, Moro pa je bil času 16 ur in 40 minut, a je moral tudi na Šiša Pangmi), ki skušata zaradi pomanjkanja snega na preplezati goro z zahodne, severnem grebenu dobršen diamirske strani. A tudi onadva del poti smuči navzdol tudi nista sama pod "golo goro", saj nositi. Kljub vsemu se je v bazni jima v sosednji Kinshoferjevi tabor vrnil v manj kot 24 urah. smeri (Moro in Urubko sta se Na svojem seznamu ima tudi odločila za Messnerjevo smer več kot 60 težkih solo vzponov iz leta 2000) delajo družbo še v dolomitskih stenah, vmes pa Poljaki. O živahnem zimskem si je kdaj izmislil tudi kakšen dogajanju v Pakistanu bomo predvsem kondicijsko zahteven seveda še poročali. projekt. Pred dvajsetimi leti Novice je pripravil Urban Golob. sta tako z Diegom Welligom v 24 urah preplezala vse štiri grebene na Matterhorn, s Han- PISMA spetrom Eisendlom pa sta v 24 BRALCEV urah najprej preplezala severno steno Ortlerja (TD, 1200 m), Tolminska dežela, prekolesarila 246 kilometrov do Treh Cin in tam nato preplezala bodi in ostani še Comicijevo smer. vsaj taka in še Kammerlander je stal na lepša, kakor si trinajstih od štirinajstih osem- tisočakov. Manjka mu samo Tolminska ima polno naravnih še tehnično ne najzahtevnejši lepot in vojaških anekdot, ki so Manaslu. Z vzponom nanj je navzoče na slehernem koraku sicer poskušal, a se zaradi ne- v naravi. Po sredini te deželice nadnega poslabšanja vremena teče Soča v svojo smer na zahod komaj rešil. Ker sta na tej gori v praznični barvi. Ko sva z ženo umrla njegova dobra prijatelja zadnjič hodila po stezi ob njej, in soplezalca Karl Grossru- je bila še posebno lepe zeleno batscher (padec) in Friedl modre barve, kakor da bi vedela: Mutschlechner (udar strele), se naslednji dan je bila nedelja. je Hans Kammerlander svojemu Marsikaterega človeka in ribiča zadnjemu osemtisočaku že "privabi" k sebi, da ujame ribico, pred leti preprosto odpovedal. jo poljubi in izpusti v njen vodni svet. V dežju spreminja svojo podobo, kakor bi bila jezna Zimske odprave valovitih premikov, ki jih je doživljala med prvo vojno, saj so v Pakistanu granatni izstrelki prav nad reko V letošnji zimi si je kar nekaj hiteli navzgor proti Mrzlemu močnih himalajskih odprav vrhu in Krnu. Navzdol pa rdeča zadalo cilj, da se povzpnejo kri, da je Soča tekla krvava, kakor na pakistanske osemtisočake. ji je bil napovedal poet Simon Seveda gre za tiste vrhove nad Gregorčič. Kaj je bilo tega treba, 8000 metri, na katerih pozimi samo zato, ker so pohlepni še ni stal noben človek. Močna ljudje hoteli vedno več in več … ruska odprava se je utaborila Rožnati mesec majnik leta 1915 pod K2, njihovi skorajda sosedi se je tako spremenil v "žalujoči pod vodstvom Avstrijca Gerfri- mesec" krvavih solzic vojakov, eda Goschla pa so se odločili za mater in očetov slovenske in vse poskus na Gašerbrum 1. Tam bo svetovne morije. nastala prava gneča, kajti pod goro prihajata tudi odprava Nadaljevanje na strani 67

|65| Uspehi v preteklem letu Raziskovalni (Komisija za odprave v tuja (v Xuelian North East in v K7 spominu smer Bellavista (8c, gorstva PZS), Urban Golob ter West)." 500 m) v Zahodni Cini (Italija). pristop alpinistov Matej Kladnik in Miha Habjan Najuspešnejša alpinistka v letu Najperspektivnejši alpinist za Priznanja najuspešnejšim (oba iz Komisije za alpinizem 2011 je Anastasija Davidova 2011 Luka Stražar je bil zelo alpinistom in športnim PZS). Ob vseh dosežkih naših al- (AO Ljubljana-Matica). Naj­ zadovoljen in vesel prejete plezalcem za leto 2011 pinistov v letu 2011, ki jih je bilo uspešnejši alpinist v letu 2011 je nagrade, ki pa mu pomeni Na Alpinistično plezalnem zares obilo, je imela komisija Luka Krajnc (AO Celje-Matica). predvsem veliko spodbudo za večeru v Kulturnem domu zahtevno delo. Najperspektivnejši alpinist nadaljnje delo. "Cilji za naprej Franca Bernika v Domžalah Načelnik Komisije za alpinizem v letu 2011 je Luka Stražar zagotovo vključujejo tudi so 24. januarja 2012 Planinska PZS Miha Habjan je med (Akademski AO). odpravo v Himalajo," je povedal zveza Slovenije, Komisija za al- drugim dejal: "Pohvaliti velja Podelili so tudi nagrade za Luka, kam točno, pa zaenkrat pinizem in Komisija za športno raziskovalni pristop posame- posebne dosežke v alpinizmu, ostaja še skrivnost. plezanje PZS podelile priznanja znih alpinistov, ki plezajo nove prejeli so jih: Neda Podergajs najuspešnejšim alpinistkam in smeri, opravljajo prve ponovi- (AO Ljubljana-Matica), Tina Di alpinistom ter športnim ple- tve v sezoni, mnogokrat tudi Batista (AO Ljubljana-Matica), Najuspešnejši v letu zalkam in športnim plezalcem na račun dnevnega neuspeha. Matic Obid (AO Nova Gorica), za leto 2011. Številne prisotne Takih alpinistov je bilo lani kar Nejc Marčič (AO Radovljica), 2011 v športnem na razglasitvi najuspešnejših nekaj in mnogo smeri je bilo Andrej Grmovšek (APD Kozjak plezanju je na začetku pozdravil pod- preplezanih na visoki ravni (npr. Maribor), Tomaž Jakofčič Komisija za športno plezanje predsednik PZS Borut Peršolja. Triglav – Sanjski Joža, Široka (Akademski AO), in člani PZS je izbrala športne plezalce V nagovoru je zbrane povabil peč – Zimska direktna itn.). odprave Xuelian Feng za in plezalke, ki so s svojimi v navezo Planinske zveze, ki Zlasti omenjeni smeri kažeta vzpon v Xuelian North East doseženimi uspehi izstopali iz združuje tako planince, turne nov pristop sodobnega vrhun- (člani odprave so prejeli povprečja. Med dekleti in fanti kolesarje, pohodnike različnih skega zimskega alpinizma v skupno nagrado) Aleš Holc sta bila vnovič izbrana lanska starosti, ljubitelje gora, vse za- naših stenah in potrjujeta, da (AO Kamnik), Igor Kremser najuspešnejša športna plezalca. sanjane iskalce gorskih lepot in se ni treba izgovarjati na zimske (Akademski AO) in Peter Juvan Mina Markovič ima za sabo doživetij, markaciste, vodnike ... razmere ter da se da s pravim (Akademski AO). zares vrhunsko sezono, ki jo je kot tudi alpiniste in športne pristopom preplezati marsikaj. O zadovoljstvu nad prejetim začela in končala z zmago, je plezalce. Mnogi alpinisti prenašajo visok priznanjem in svojo sezono zmagovalka svetovnega pokala športnoplezalni nivo v najtežje 2011 je najuspešnejša alpinistka v težavnosti in kombinaciji, bro- alpske smeri, iščejo nove linije Anastasija Davidova oz. Nastja, nasta s svetovnega prvenstva v Najuspešnejši v letu za nove smeri ali iščejo smeri kot jo kličejo, povedala: "Zelo kombinaciji, državna prvakinja še brez prostih ponovitev. sem zadovoljna z letom 2011, v težavnosti in balvanih, ob 2011 v alpinizmu Vsekakor zelo spodbudno. s preplezanimi smermi in koncu leta pa je preplezala še Strokovno komisijo za izbor Stopnička najtežje skalne alpi- izbiro smeri. Mislim, da sem smer z oceno 8b na pogled. najboljših in najperspektiv- nistične smeri se je lani dvignila si postavila ravno prav težke Med dosežki plezalcev pa sta nejših alpinistov so sestavljali: na visokih X+/XI- (8c). S tem izzive in jih uspela uresničiti. izstopali srebrni medalji s tekem Andrej Štremfelj, Boris Loren- je bil postavljen nov mejnik Seveda ostajajo tudi kakšni ne- svetovnega pokala v balvanih čič, Milan Romih, Peter Mežnar, v slovenskem alpinističnem izpolnjeni izzivi – kakšne težje Klemna Bečana, bron pa mu je Rok Blagus, Tadej Debevec, skalnem plezanju. Odpravarski smeri. Najbolj mi je ostalo v pripadel v končnem seštevku Tanja Grmovšek, Tone Škarja izkupiček v najvišja gorstva sta spominu plezanje v Dolomitih svetovnega pokala v kombina- zaznamovali predvsem dve in El Capitanu, kjer je plezanje ciji. Izvrstno formo je potrdil v odpravi, Xuelian Feng (Kitajska) zares nekaj posebnega. Naj- plezališčih. Je tudi prvi slovenski Nastja Davidova, Klemen Bečan, in Charakusa (Pakistan). ljubša lanska smer pa mi je Raz plezalec, ki je preplezal smer z Mina Markovič in Luka Stražar Na obeh je bila preplezana kortinških veveric (VIII+, 500 m) oceno 8c na pogled. Foto: Zdenka Mihelič vrhunska prvenstvena smer v Zahodni Cini (Italija)." Najuspešnejša športna plezalka Luka Krajnc, najuspešnejši v letu 2011 je Mina Markovič alpinist za 2011, ki je ob koncu (PK 6b Ptuj). leta skupaj z Maticem Obidom Najuspešnejši športni plezalec zelo uspešno plezal na odpravi v letu 2011 je Klemen Bečan v Venezueli, je po prejemu (ŠPO Tržič). nagrade dejal: "S svojo lansko Priznanja za vrhunske dosežke sezono sem zelo zadovoljen, na tekmovanjih in za vzpone v uspel sem uresničiti skoraj vse naravnih plezališčih so prejeli: svoje cilje, ki sem si jih zadal. To Natalija Gros (AO Kranj), Jernej je najlepše za športnika. En mali Kruder (ŠPO Celje), Urban cilj mi ni uspel, a na neuspehih Primožič (PK Škofja Loka), Katja se učimo, pomembni so, saj Vidmar (PK Škofja Loka) in Maja sicer ne bi znali ceniti uspehov." Vidmar (PK Škofja Loka). Svoje življenje je popolnoma Priznanja perspektivnim za podredil plezanju, iz lanskega rezultate na svetovnem mladin- leta pa mu je najbolj ostala v skem prvenstvu in v evropski

|66| Planinski vestnik | FEBRUAR 2012 Uničili so državo, ki je bila med da ni prejšnje rimsko številčenje strani pa so ravno ti zapisi tisti, Slovenci spoštovana. Italija je dočakalo tako dognanih kriteri- ki pomagajo promovirati to bila slaba mačeha ljudem – jev. Dobrodošle pa so dodatne dejavnost in ohranjati podatke mladinski seriji ter za vzpone s tujo laško govorico ter lažnimi, informacije ob oceni (stopinje, za zgodovino, ohranjajo pa tudi v naravnih plezališčih pa so obljubljenimi besedami, ki pa izpostavljenost). spomin na ljudi in dogodke, da prejeli: Martin Bergant (PK niso bile nikoli uresničene ... Zanimivo bi bilo enkrat opraviti se ne izgubijo v pozabi. Škofja Loka), Sergej Epih (PK Negujemo naše okope, steze anketo (morda s pomočjo Pla- Ob osemdesetletnici svojega Škofja Loka), Katja Kadič (ŠPK in zgodovino slovenske pripa- ninskega vestnika ali/in spletne delovanja je konec lanskega Andreja Kokalja), Rebeka dnosti. Spoštujemo "pravičnost, strani PZS) med alpinističnimi leta drugi zbornik izdalo Kamin (ŠPO Domžale), Julija domoljubnost in človeštvo smučarji, kateri način ocenjeva- Društvo GRS Celje (prvega je Kruder (ŠPO Celje), Jera Lenar- dobre volje", da nam bo lepo, nja jim je ljubši. izdalo ob petdesetletnici leta dič (AO Kranj), Anže Peharc nekoč bolje in najbolje do tedaj, Andraž Poljanec 1981). Lično publikacijo na 174 (ŠPO Tržič), Gašper Pintar ko ko bodo poniknili hudobija, straneh trde vezave zanimive- (PK Škofja Loka), Jure Raztre- pohlep in mržnja do drugače ga formata (21,5 x 24,5 cm) in sen (PK Škofja Loka), Domen mislečih ljudi. Srečne poti naj visoke naklade (500) sta uredila Škofic (ŠPO Radovljica), Tim nam kažejo pravo smer v novo LITERATURA odgovorni urednik Ivč Kotnik in Unuk (PK Laško), Gregor leto, ki prihaja. Kronika delovanja glavni urednik Marko Gabrov- Vezonik (AK Ravne) in Izidor Slomšek je napisal: šek ob sodelovanju sedemčlan- Zupan (ŠPO Celje). "Bogat ni, kdor veliko celjskih reševalcev skega uredniškega odbora. Že Mina Markovič, naša najboljša poseduje, 80 let GRS Celje. Zbornik takoj na začetku nam padejo tekmovalka v športnem ple- srečen je, kdor malo 1931–2011. Uredila Ivč Kotnik, v oči medlisti s pesmimi z zanju in vnovič najuspešnejša potrebuje." Marko Gabrovšek. Celje, večinoma gorsko tematiko športna plezalka leta je o ciljih Janko Mlakar Društvo GRS Celje, 2011. (žal ne poznamo povsod v letu 2012 povedala takole: imena avtorja/ice) in lepe "V lanski sezoni smo že zelo fotografije, kjer izstopa Hans veliko pokazali in težko je še Alpinistično (Ivo Avberšek). Po uvodnih poz- kaj dodati, rezultati govorijo dravih predsednika društva, sami zase. Naj povem, da v smučanje predsednika GRZS in celjskega plezanju še vedno zelo uživam Navdušen sem bil nad januar- župana Bojana Šrota (ki je in vidim še precej možnosti, sko številko – ne samo zaradi ak- bil, zanimivo, en mandat tudi kje ga lahko še izpopolnim. In tualne teme, tudi nekaj drugih načelnik postaje) sledijo pou- to me žene naprej – dvigniti člankov je krasnih – predvsem darki iz zgodovine slovenske osebni nivo plezanja, kjer pa se sem pa res z užitkom prebral in celjske GRS postaje, ki nam mi zdi, je meja neskončna. Če Strme smučine. Najprej čestitke predstavijo prelomne dogodke bo šlo vse po načrtih, se obeta in zahvale vsem avtorjem za za- po posameznih letih. Posebno še ena zelo uspešna sezona nimivo in izčrpno predstavitev mesto so kronisti namenili dol- tako v težavnosti kot v bal- alpinističnega smučanja. Miru V okviru prostovoljnega goletnemu načelniku postaje vanih." S treningi so že začeli, mi ne da edino članek o oce- delovanja je izdaja knjige Stanetu Veninšku (med letoma in sicer z lahkotnimi vzponi, njevanju; ker sem svoje mnenje ali zbornika ob pomembni 1954 in 1987), ne morem pa kot pravi Mina, v Španiji, kjer podal že spomladi (PV 6/2011), obletnici planinskega društva, tudi mimo omembe izjemnega je preplezala enajst smeri na se ne bom ponavljal, zato samo alpinističnega odseka ali Tineta Orla, ki je bil eno leto pogled. Trenirala bo kot do nekaj pomislekov. Navedba postaje oz. društva gorske reše- (1948) tudi načelnik celjske sedaj pod vodstvom trenerja stare ocene III- za Jalovčev valne službe vedno dogodek, postaje. Romana Krajnika. ozebnik je nepopolna – manjka ki ga pospremimo s čestitkami. V poglavju Dogajalo se je pisci O dosežkih v športnem "v zgornjem delu S3+", kar je za Publicistična dejavnost ni ravno predstavijo različne dejavnosti plezanju na tekmovanjih dve tretjini več in dokaj realno. prioriteta teh organizacij, zato reševanja, od pomoči zdravni- je najuspešnejši športni Pri novih ocenah pač pogrešam je ob rednem delu potrebnega kov in prve pomoči do vloge plezalec za leto 2011 Klemen posebno oceno najtežjega veliko časa, zbiranja podatkov, inštruktorjev in helikopterja. Bečan povedal: "Sezona je odseka, ob pogledu na tabelo tudi priganjanja, preden pride V poglavju Vzponi je zbran bila uspešna, čeprav sem nove lestvice pa se mi zdi škoda, do izida publikacije. Po drugi kolaž več prispevkov, od pričakoval še več, v svetov- nem pokalu mi je zmanjkalo do stopničk v težavnosti. A pred nami je nova sezona, na katero smo se že začeli pripravljati." Klemenovo uspešno plezanje v naravnih plezališčih z novo preplezano smerjo z oceno 8c na pogled pa zagotovo napoveduje še uspešnejšo letošnjo sezono. Alpinistično plezalni večer je organiziralo Društvo za gorsko kulturo. Zdenka Mihelič

|67| pomembnih vzponov celjskih svoje druge publikacije so oskrbnikov vrta in vseh, ki vrt, da bi morda še sam odkril alpinistov (prvenstvene smeri ponovno opozorili na svoje imajo radi gorsko cvetje. Izraža kakšno posebnost. Ob tem v domačih gorah, v tujini pa nesebično in humanitarno delo, navdušenje vseh, ki jih kakšna pa navedimo še besede Cirila vzponi na osem-, sedem- in obenem pa obudili tudi spomin roža po več letih brez cvetenja Jegliča, ki jih avtorica dodaja na šesttisočake idr.), sodelovanja na mnoge posameznike, ki so v vrtu preseneti z enim samim konec vodnika: "Noben vrt ni s tujino, raznih tekmovanj v časih, ko tehnika še ni imela skromnim cvetom in pripravi nikoli dokončno urejen. Obliko (Memorial Staneta in Marka idr.) tolikšne vloge, kot jo ima danes, do vznesenosti. Dejansko je iz in vsebino mu daje človek, a do zdravniških in drugih zgodb, pomembno prispevali k razvoju opisov najpomembnejših rož, žive rastline se v njem razvijajo pri čemer nas gotovo najbolj reševanja in celjske postaje GRS. ki rastejo v Juliani, mogoče izve- predvsem po svojih prirojenih pritegnejo zanimive in tudi Izdaja zbornika je gotovo spod- deti obilo zanimivega, da človek navadah." tragične reševalske zgodbe. buda tudi za druga društva/ res težko ostane ravnodušen. In Odlična knjiga – vodniček po Zadnji del zbornika (poglavje postaje GRS po Sloveniji, po prav te zanimivosti, te zgodbice, Juliani – pa seveda v prvi vrsti Članstvo postaje GRS Celje) je drugi strani pa odlično gradivo želim izpostaviti kot največjo odraža vso predanost Nade pomemben del za zgodovino, za prihodnje generacije. vrednost vodnika. Praprotnik, ki vrt strokovno vodi kjer Celjani predstavljajo svoje Vladimir Habjan V prvem delu vodnika nam že od leta 1975. Ni čudno, če legende, vse načelnike in člane Nada Praprotnik predstavi sam nam lahko postreže s tako za- (med njimi najdemo mnoga vrt, njegov nastanek, zgodovi- nimivimi zgodbami. Še kakšno, znana imena iz alpinizma, Presunljiva no, ljudi, ki so z njim povezani, in prosim! Celjani pa imajo tudi prvo okvirno razporeditev vrta. Prav Marjan Bradeško inštruktorico GRS v Sloveniji), lepota Trente tu pogrešam pregledni zemlje- prav tako pa v nekrologih na Nada Praprotnik: Alpski vid, saj tisti na strani 4 označuje kratko povzemajo biografije botanični vrt Juliana. le nekatere dele vrta, slovitih Zapiski iz Male Boke posameznikov, ki so zaznamo- Ljubljana, Prirodoslovni Kugyjevih gredic nisem našel. Andrej Fratnik et. al.: Zapiski vali delovanje postaje. Sledi muzej Slovenije, 2011. 136 str. Sicer pa je vodnik pisan zelo o Mali Boki: kronologija še pregled vseh nesreč, ki jih lepo, enostavno, tako da lahko jamarskih raziskav 1968– imajo v evidenci. Ponekod je bralec gre kar na sprehod z njim 2007. Uredil Dejan Ristić. podatkov več, drugje manj. po gredicah Juliane – in tako je Tolmin, Planinsko društvo Celjska postaja GRS ima dolgo avtorica tudi naslovila osrednji Tolmin, 2011. zgodovino, na katero so lahko del vodnika. V njem ob čudovi- brez dvoma ponosni, saj tih fotografijah Cirila Mlinarja segajo začetki organiziranega spoznamo najpomembnejše delovanja na tem območju že v cvetje Juliane. Spet pa bi prišla leto 1931 (Kranjska Gora – 1912, prav približna označitev mesta, Kamnik – 1922, Jesenice – kjer je v vrtu določeno cvetlico 1924), v času delovanja pa se mogoče najti. lahko pohvalijo z zglednim Sicer pa – kot sem že omenil – pokrivanjem dokaj velikega in bogastvo vodnika so prav tiste raznolikega območja. Z izdajo podrobnosti, tako rekoč bota- nične skrivnosti, "cvetke" z vrta. "Tako je, kot da bi se vsa Denimo to, zakaj je dišeči volčin Mladinska knjiga Trgovina presunljiva lepota Trente zbrala poimenovan "jožefica" – ker Slovenska 29, Ljubljana prav tukaj, da bi gorskemu cveti na god Jožefa Delavca. Pa T: 01 2410 656, vrtiču nudila primeren okvir," razlaga o poimenovanju novih Jamarska sekcija PD Tolmin E: [email protected] je o Juliani zapisal Julius Kugy vrst – ko včasih vrsta dobi ime (JSPDT) je edini jamarski klub v (v knjigi Delo, glasba, gore). In po tistem, ki se je prvi zmotil Sloveniji, ki deluje pod okriljem Pestra izbira knjig s področja to misel lahko vzamemo tudi za (npr. Wulfen je našel "celolistni kakega planinskega društva. gorništva, alpinizma, iztočnico predstavitve vodnika jeglič", ki pa to ni bil, in danes Pridružujeta se mu le še zamej- fotomonografij in potopisov po alpskem botaničnem vrtu roža nosi ime Wulfenov jeglič). ska jamarska kluba v SPD Trst in Juliana v Trenti. Tudi avtorica Ste vedeli, da na slovenskem Gorica. V vseh primerih gre za Andrian Hendroff: Nada Praprotnik pri tej, prav- etničnem ozemlju obstaja kar določeno dolgoletno tradicijo, From High Places: A Journey zaprav že kar četrti različici 120 izrazov za narciso? Posebej v tolminskem pa tudi za dedi- Through Ireland's Great vodnika, ni mogla mimo Kugyja zanimive pa so zgodbe o moči ščino ilegalnega Planinskega Mountains in njegovih vznesenih besed narave. Blagajev volčin v vrtu kluba Krpelj. The o vrtu – saj tako začenja kot nikakor ni hotel uspevati tam, Najbolj trajno so jamarji, ki so History zaključuje vodnik z besedami kamor so ga posadili, in se je leta 2011 praznovali 40 let de- Press; poeta Julijskih Alp. Vodniček preprosto preselil na drugo lovanja, svoje delo ovrednotili december 2010 sam je posvetila pokojnemu mesto v vrtu. Še huje je bilo s v zborniku Zapiski o Mali Boki, dr. Tonetu Wrabru, "učitelju, hladnikovo buniko – iz vrta je ki ga je uredil Dejan Ristić - Rile, botaničnemu sopotniku in kar izginila. Ko so že mislili, da in predstavlja dokumentiran (trda vezava; 240 strani; barvne prijatelju,“ ki je svojo strokovno je odmrla, so jo našli, v velikih prikaz več kot tridesetletnega fotografije; cena 23,38€) pot začel prav v tem "vrtu količinah in bujno cvetočo, na raziskovalnega dela v nedrjih rojenic". drugi strani ograje. Prav pred- Kanina. V njem se zato zrcali Bela knjiga s simbolom vrta, stavitev vrta skozi take drobne tudi pomemben del zgodovine zoisovo zvončico na naslovnici, zanimivosti je tisto, kar pritegne JSPDT, del zato, ker so medtem odseva vso ljubezen botanikov, bralca vodnika in ga povabi v delovali še na drugih lokacijah.

|68| Planinski vestnik | FEBRUAR 2012 Omeniti velja predvsem razi- zamahu. Zaključek poglavja privlačen zaključni Fotografski še kaj? Morda bodo nekateri skave v Tolminskem Migovcu, Zapiski predstavlja še opis raz- pogled od vhoda do izhoda. Tu najbolj neustrašni in zvedavi ki tu niso opisane. Dogajanja v iskovanj Male Boke po odkritju se srečamo z značilnimi kontrasti prav po zaslugi te knjige stikali najbolj intenzivnem obdobju povezave z breznom BC4 v letih fotografije v podzemnem svetu: za novimi skrivnostmi, ki jih obleganja Male Boke je 2005–2007. Pomembno doku- na eni strani intenzivna tema, Kanin ponuja za vse, tostran in prevevala silna želja, da bi našli mentarno in tudi mednarodno na drugi pa tople barve, nastale onstran meje. Naj ta zbornik povezavo z enim izmed brezen težo Zapiskom dajejo zabeležke v prepletanju soja jamarskih preseže prislovično skromnost zgoraj na Kaninskih podih. italijanskih jamarjev iz Brescie, svetilk in bliskavk. Ne gre za vr- vedoželjnih raziskovalcev Kasneje se je izkazalo, da gre ki so odigrali pomembno vlogo hunske umetniške ambicije, bolj kraških lepot in naj bo prilo- za brezno BC4. Kljub temu da v nekaterih čisto plezalskih za ilustrativni pogled, namenjen žnost za promocijo njihovih imamo opravka s čisto razisko- detajlih, in poročilo poljskih tistim, ki se niso še nikdar podali dosežkov! valnimi cilji, nas zbornik skozi kolegov Sekcje Taternictwa v globine. Žarko Rovšček pripoved oziroma dnevniške jaskiniowiego iz Krakowa, ki Posebna poslastica je tudi spominske zapiske posame- so delovali predvsem v breznu priložen načrt sistema Mala Detektivka znikov dokaj lahkotno vodi v BC4, torej s Kaninskih podov Boka–BC4 v velikem formatu v Loški steni globine kraškega podzemlja. navzdol. s tlorisom in iztegnjenim Tadej Golob: Zlati zob. Zbirka Lahkoten je le stil pisanja, ki naj- Osrednji del zbornika se sicer profilom, ki bo gotovo dobro- Sinji galeb. Urednica Alenka večkrat ne razkriva naporov, ne začne z nagovorom bralcem došel predvsem prihodnjim Veler. Ilustriral Ciril Horjak. ocenjuje posameznih etapnih oziroma retoričnim vprašanjem raziskovalcem. Mladinska knjiga, 2011. 314 dosežkov na strogo znanstveni o tem, ali so v knjigi zbrani Prevod celotnega dela v kate- strani. 24,94 EUR. način in je velikokrat nabit s zgolj spomini glavnih akterjev rega od tujih jezikov bi svetovni preprostimi čustvenimi doži- obleganja kaninskih globin javnosti pomembno približal vetji. Teh je pri takem početju, ali nam morda knjiga ponuja raziskovanja v Kaninu, navse- v zvesti jamarski tovarišiji, polni kaj več. O tem, da gre v resnici zadnje so se nam v raziskavah optimizma in pričakovanja za nekaj več, nas prepriča kar Male Boke pridružili tudi tujci, neznanega, vedno na pretek. To nekaj poglavij, npr. naslednje vendar bi bil to za skromne žepe velja vsaj za osrednje in najbolj z naslovom V kraljestvu Kanina tolminskih jamarjev prehud obsežno poglavje zbornika, in vizualno opredeljenim zalogaj. Kljub temu so opravili imenovano Zapiski. V njem geografskim položajem Kanina. ogromno delo (ob njem so se številni posamezniki, ki kot Andrej Fratnik, ki je raziskoval v glavnemu uredniku pridružili marljiva stonoga vztrajno rinejo osrčju Kanina skoraj od začet- številni sotrudniki, navedeni na naprej, vsak na svoj, včasih tudi kov do današnjih dni, ocenjuje koncu knjige) in se zaenkrat bolj šaljiv način, opisujejo svoje raziskovanja s perspektive treh zadovoljili "le" z angleškim pre- Mladostniki Tina, Tomaž in Peter dosežke. Kronološko resnost desetletij. Sledijo prispevki o vodom slovenskega povzetka. se odpravijo plezat Tumovo tega poglavja ali dokumentar- zgodovini jamarskih raziskav s Ne moremo mimo nekaj smer v Loški steni. Po raznih nost pa vendarle označujejo pogledom nekaterih nesmrtnih sklepnih misli. Dela, kakršno dogodivščinah se le pripeljejo naslovi posameznih delov in avtoritet, dr. Tume in dr. Kugyja, predstavljamo, so vzpodbuda v Log pod Mangartom pod podnaslovi z datumi, kot npr. pa še zapis o Mali Boki z mitolo- tistim, ki se z novimi raziskoval- veličastno Loško steno. Na večer Začetki ponovnega odkrivanja škega vidika. nimi podvigi podajajo v nove pred vzponom v gostilni Mangrt Male Boke od leta 1974 do 1986, Najbolj znanstveni del zbornika izzive v nepreglednem kraškem spoznajo nonota, starega "ponovnega" zato, ker so prvo- je združen v zadnjem poglavju podzemlju. So pričevanje o za- Komaca, ki jim v pogovoru ob pristopniki našli vhod v jamo že pod naslovom Mala Boka v vzetem raziskovalnem delu, po kozarcih vina razkrije skrivnost daljnega leta 1968. Po Dejanu podatkih in številkah. V njem katerem bo moral seči vsakdo, skritega zlata v votlini Zlati zob Ristiću je to prvo dejanje. Lahko sladokusci najdejo marsikaj o ki ga bo hotel poglobljeno tik pod vrhom Briceljka, kjer naj bi mu rekli tudi prolog, saj so geologiji Kaninskega pogorja. nadaljevati. So dokument, ki bi strašil njegov pokojni rudarski naslednja, bolj strnjena odkritja Če uporabimo znan rek, "kjer je umešča tolminske in druge kolega Mlekuž. Naslednji dan v jami začeli nizati šele po letu volja, tam je pot", ki je sicer velja- slovenske jamarje v svetovno se sredi Tumove smeri res 1974. Naslednje etape označuje ven tudi za jamarje, pa je zanje še jamarsko srenjo. Mediji so o tem nekaj zasvetlika iz smeri, kjer naslov Navzgor proti Kaninu bolj pomembno in preizkušeno po svoje, bučno in senzacio- naj bi bil skriti zaklad. Tomažu leta 1989–2000. Oddelek, dejstvo, da je prava pot tam, kjer nalno, v trenutkih kratkotrajne in Petru misel na to ne da miru, imenovan Pomembno odkritje je močan prepih. S tem fenome- slave že poročali, pred nami pa zato se odločita, da bosta skrajnih točk Male Boke od nom, ki je bil stalno vodilo, vir je bolj obsežno delo, vredno poskušala do tja splezati. Čez leta 2001–2005, razkriva po- optimizma in navdiha jamarjem, številnih raziskovalnih naporov čas se vrneta pod steno in po membno spoznanje, da morajo da so vztrajno iskali pot navzgor, in štiridesetletnega jubileja dveh dneh težavnega plezanja tolminski jamarji za hitrejše na- se ukvarja poseben prispevek. tolminskih jamarjev. prvenstvene in zahtevne smeri predovanje v Kaninu močneje O tem, kako so nastajali načrti, Neskončni prehodi, ki povezu- tik pred nevihto res priplezata pritegniti tudi kolege iz drugih in o statistiki piše Zdenko jejo BC4 in Malo Boko, nenado- do votline. Ko se že zdi, da jima jamarskih klubov v Sloveniji Rejec, ki podrobno predstavlja ma oživijo na straneh zbornika, bo uspelo, pa se izkaže, da nista pa tudi iz tujine. Zavedali so razsežnosti Male Boke v metrih. z njimi pa skozi neštete kaplje edina, ki ju zanima zaklad … se veličine tega projekta in Kljub temu da nam zbornik znoja tudi osebnosti, številni Prvi mladinski roman kresniko- svoje nemoči. Končno pridemo na 147 straneh postreže s udeleženci akcij, ki so neomaj- vega nagrajenca Tadeja Goloba skozi pripoved do Povezave kakimi 90, večinoma barvnimi no sledili skupnim ciljem. Je je izšel konec leta 2011, načrtoval brezna BC4 z Malo Boko leta fotografijami, s številnimi dalje od zapletenih rovov in pa ga je že dlje časa. Gre za 2005, kjer je opisano tudi skicami in nekaj grafikoni, pa je meandrov, ki jih je ta številna pravo hribovsko detektivko z prvo prečenje sistema v enem za povprečne bralce še posebej tovarišija raziskovalcev odkrila, zapletom, vrednim same Agathe

|69| Christie. Od začetnega lahko- odkrila zlato žilo), vodi namreč koristnimi informacijami in je v hitrosti zasedel odlično tnega popotovanja iz Ljubljane več kilometrov dolg rudniški podatki. Planinska založba PZS tretje mesto. v Log si dogodki sledijo v posto- rov, skozi katerega so se dolga je konec januarja izdala novi Komisija za športno plezanje pnem naraščanju napetosti, z leta domačini vozili na delo. Vodnik po Karnijskih feratah je objavila razpis za izpite vrsto vmesnih zapletov (tudi lju- Golobu se vidi, da je vešč avtorjev Bineta in Nade Mlač. in program usposabljanj, bezenskih), z množico zanimivih pisanja, beseda mu teče tekoče, Vodnik poleg opisa tur vsebuje Komisija za alpinizem pa razpis in igrivih dvogovorov s primesmi da je branje pravi užitek. Zlati tudi praktične podatke o za seminar in izpite za alpini- klenega domačega jezika (»Ku je zob, čeprav pisan za mladino, vremenu v Karnijskih Alpah, stične inštruktorje. Alpinistične fajn«, Bc – Bovec, čeča – dekle), bo gotovo obvezno branje vseh logistiki, vrednotenju (ne)zava- kolektive so obvestili o potrebni vmesnimi refleksijami posame- tistih, tudi starejših, ki jih gore rovanih planinskih in plezalnih registraciji za 2012, vse alpiniste znih akterjev (v poševnem tisku), zanimajo v besedi. Z Zlatim poti, nasvete glede opreme pa o zbiranju gradiva za zbornik vse do roba stene, kjer se zgodba zobom je Golob svoj ne prav za Karnijske gore, možnosti za Slovenski alpinizem 2011. Obe razplete z ne prav predvidljivim skromni pisateljski opus (gorni- prenočitev, nakup hrane, oskrbo komisiji, za alpinizem in športno koncem. ške knjige, kratke zgodbe, avto- z vodo in parkiranje ... plezanje, sta skupaj s krovno Čeprav napetost dogajanja biografije, roman) dopolnil še z Planinska zveza je na temo Planinsko zvezo povabili na temelji na sami fabuli, se vseeno odličnim mladinskim romanom članarine PZS 2012 za vodstva Alpinistično-plezalni večer, zdi, da je vendarle temelj in se še bolj zasidral med planinskih društev v začetku podelitev priznanj najboljšim al- romana plezanje, alpinizem, pomembne sodobne slovenske januarja pripravila dva dobro pinistom in športnim plezalcem pri čemer ga spoznavamo z pisatelje mlajše generacije. obiskana posveta, in sicer v v letu 2011. vidika dveh mladih in zagnanih Avtor je knjigo posve- Ljubljani in Žalcu. Na posvetu so Iz Venezuele sta se z uspešne alpinističnih začetnikov. Tako til spominu na Dušana planinskim društvom predstavili odprave vrnila Matic Obid in začutimo utrip ferajna (alpinistič- Polenika - Duša, krasijo pa jo novosti in spremembe članarine Luka Krajnc, ki sta preplezala kar nega odseka), katerega člana lepe ilustracije Cirila Horjaka. PZS za letošnje leto, zavarovanja sedem smeri, eno prvenstveno sta Tomaž in Peter, spoznamo Še tole: naj vas ne zmoti pod- članov PZS, odgovore na najpo- in tri prve ponovitve. Športni mlada zaljubljenca v gore, ki vojen list na strani 288–289, gre gostejša vprašanja (objavljena plezalci, tudi najmlajši, pa so imata pred sabo le en cilj: čim namreč za tiskarsko napako, ki tudi na spletni strani Planinske uspešno plezali v Španiji. Tim prej plezati čim težje smeri. pa ne vpliva na vsebino. zveze), novo spletno aplikacijo – Unuk je najmlajši Slovenec s To jima tudi uspe s preplezanim Vladimir Habjan portal za planinska društva za preplezano smerjo z oceno 8c, Peharjem (Ašenbrener v steni vodenje evidence članstva, tokrat je v Italiji preplezal že Travnika), a na račun graje in pri katerem je Planinska zveza drugo. grožnje z izgonom z odseka sta- PLANINSKA tudi sicer ponudila pomoč pri Vodniška komisija je pozvala rejših alpinistov, ki se še predo- ORGANIZACIJA uvajanju, odgovorili pa so tudi vse vodnike k registraciji, rok je bro zavedajo, da sta fanta sicer na vprašanja udeležencev. 28. februar. sposobna, vendar tudi nevarna, Dejavnosti Planinske Predstavili so reprezentanci Mladinska komisija je skupaj s ker ne moreta poskrbeti za svojo v tekmovalnem turnem soorganizatorji pripravila 23. lastno varnost, saj niti klinov ne zveze Slovenije smučanju in tekmovalnem državno tekmovanje Mladina in znata dobro zabijati. Planinska zveza Slovenije je lednem plezanju. Turni smučarji gore (glej poseben prispevek) Zlati zob pa ni le zgodba o malo pred božičem prejela so se med drugim dobro od- in mlade povabila v šolo za plezanju, pač pa tudi zgodba o razveseljivo novico, da je rezali na ekstremni preizkušnji načelnike, v kateri bodo spozna- prijateljstvu, iskrenosti in zaupa- podpredsednica PZS Slavica Mountain Attack v Avstriji, kjer vali vsebinske in zakonodajne nju: noč na izpostavljeni polici Tovšak postala članica novo- smo dobili državnega prvaka okvire v mladinski organizaciji, nad tisočmetrsko steno je kraj, ustanovljenega Sveta Vlade v vzponu – to je postal naš veščine dela z ljudmi in iskanje kjer ni prostora za zlaganost, RS za spodbujanje razvoja najboljši tekmovalec v turnem finančnih virov. Nekdanja pač pa za zbližanje in tesnejše prostovoljstva, prostovoljskih in smučanju Nejc Kuhar. Povabili Mladinska priloga Obvestil spoznavanje. Posebno pozor- nevladnih organizacij. Ljubitelje so tudi na državno prvenstvo PZS, sedanja revija Gremo pod nost avtor daje brez dvoma tudi gora so povabili k možnosti, (posamezno) in na 15. memorial objem gora!, je zaživela še na Loški steni, v kateri so lovci in da namenimo del dohodnine Luke Karničarja in Rada Markiča spletni strani. pastirji že davno iskali prehode, našim goram, ne da bi nas to kaj na Jezersko. Ledni plezalci so Komisija za varstvo gorske stena pa ima zaradi prvinskosti stalo. Ob božično-novoletnih svetovni pokal v tekmovalnem narave se je pripravljala na (strme trave, primerne le za praznikih so objavili seznam lednem plezanju UIAA 2012 Zbor delegatov Komisije za gamse) in mogočnosti (1700 planinskih koč, ki so bile odprte začeli v Cheongsongu v Južni varstvo gorske narave PZS metrov do roba stene) med v tem času, vsem pa voščili med Koreji, kjer sta slovenske barve (Ig, 4. februar). plezalci posebno mesto – tudi drugim tudi, da bi jih v letu lepo zastopala Tjaša Kosič in Za vse obiskovalce gorskega pri avtorju, ki je v njej pustil svoje 2012 vodile le prijazne poti ne- debitant na tekmah svetovnega sveta pozimi je Planinska zveza sledi. V zgodbo pa so vpleteni skončnih razgledov in varnejših pokala Janez Svoljšak. Druga pripravila nasvete in priporočila tudi ljudje in kraji pod steno. Že korakov, z mislijo na varovanje in tekma svetovnega pokala v o varnejši hoji, opremi itd. v iz predgovora je zaznati, da je ohranjanje narave. tekmovalnem lednem plezanju gorah pozimi, skupaj z Gorsko avtorju zaselek Log s potokom Konec leta je izšla decembrska, UIAA v švicarskem Saas Feeju, reševalno zvezo pa opozorila Koritnico kot nekakšen drugi zadnja lanskoletna številka kjer so nastopili Tjaša Kosič še na uporabo pravilne opreme dom, da so mu tukajšnji ljudje glasila Planinske zveze Slovenije ter dvojčka Jernej in Matevž v visokogorju. Ljubitelje gora blizu. V romanu ima pomembno Obvestila PZS. Izdali so tudi pre- Vukotič, je Sloveniji prinesla in narave je Planinska zveza mesto tudi rudarska dejavnost. novljeni planinski koledarček, velik uspeh. Matevž Vukotič, že obvestila o letošnji akciji Do Rablja v sosednji dolini, kjer zdaj imenovan Planinski kažipot zmagovalec skupnega svetov- Očistimo Slovenijo za lepši svet!, so nekdaj kopali svinec in cink 2012, ki je oblikovno in vse- nega pokala v tekmovalnem ki se bo pridružila svetovnemu (in kjer sta Komac in Mlekuž binsko prenovljen z mnogimi lednem plezanju v hitrosti 2008, očiščevalnemu projektu

|70| Planinski vestnik | FEBRUAR 2012 24. marca, do takrat pa bodo lahko sodelovali pri iskanju Priložnost za obujanje spominov na preteklost divjih odlagališč. Posredovala Meddruštveni odbor PD Podravja se predstavi je povabilo na raziskovalni V četrtek, 5. januarja 2012, je v je ogledalo veliko ljudi že v Moj- pustijo sledove tudi nizke vzpeti- odpravi 2012, in sicer na najvišji Rušah potekala slovesnost ob strani, prispela v Ruše. Tu je bila nice, zato se ne čudim, da je v tem, vrh Evrope Elbrus in na kitajski odprtju razstave Meddruštveni zibelka planinstva v Podravju, geografsko razgibanem svetu, Muztagh Ata. Planinska društva odbor PD Podravja se predstavi. zato si želim, da si jo ogleda čim nastalo toliko planinskih društev. s kočami so obvestili o natečaju Razstavo so si imeli obiskovalci več Rušanov in članov drugih Vanje vstopajo ljudje, ki se ne za- Uredite si športne projekte po priložnost ogledati že v sep- PD. Mislim, da nobena dejavnost dovoljijo s potrošništvom, ampak svoje, ki sta ga razpisala Helios tembru in oktobru 2011, ko je ne daje toliko za dušo in telo kot znajo opazovati naravo in narediti in Olimpijski komite Slovenije. bila predstavljena javnosti v ravno planinstvo. V mali Sloveniji nekaj zase. Na razstavi sem našla Za vsa planinska društva je bil Slovenskem planinskem muzeju imamo raznoliko podobo: Julijce, svoje korenine: kar štiri genera- odprt javni razpis Zavoda za (SPM) v Mojstrani. Predstavila Karavanke, Kamniške Alpe, cije nazaj so v družini Meškovih šport RS Planica Hura, prosti čas. so se PD meddruštvenega sredogorski svet, Pohorje in še povezani s planinstvom. Ob Zdenka Mihelič odbora Podravja, hkrati pa je kaj. Prav je, da imamo razstave, gledanju fotografij in pisem med bil to poklon praznovanju 110. saj ena sama ne more pokazati mamo Erno in Tinetom Orlom, se obletnice ustanovitve Podravske bogastva našega sveta in truda povrne bogastvo spominov. Moji Novi varuhi podružnice. Zbrano je bilo planincev. V Podravski podru- starši, zlasti mama, so, čeprav so arhivsko gradivo in muzealije žnici je bila zbrana intelektualna živeli na podeželju, širili planinsko gorske narave skoraj vseh 34 PD na območju elita tistega časa, bila se je bitka misel, ki je vzklila na ormoškem Jeseni 2011 je bilo izvedeno tega MDO. Vsakemu društvu sta za slovenski jezik. Od začetkov območju. Ves prosti čas staršev deveto usposabljanje za varuhe avtorica razstave Slavica Tovšak pa je planince povezovala rdeča in moje mladosti je bil namenjen gorske narave pod vodstvom in soavtorica Elizabeta Gradnik nit – prostovoljstvo. Spominjam goram, po vrnitvi z vršacev smo Marjete Keršič Svetel in Marte namenili nekaj predstavitvenih se pionirskih taborov pred Ruško leto za letom živeli od spominov. Bašelj. Tečaja se je udeležilo besed na panojih, v vitrinah kočo na Arehu, množičnosti Spominjam se očeta Maksa, ki je sedemnajst kandidatov iz pa je bilo razstavljeno različno včlanjevanja v PD, saj nas je bilo vzel v roke orglice, zaigral in kazal trinajstih planinskih društev. Prvi gradivo, kot so muzealije, včasih 1200 in več. Nikoli ni bil imena vrhov na planinskih turah. septembrski konec tedna smo zborniki, pisma, spominski dnev- problem udarniško delo, iz pogo- V hribe hodijo drugačni ljudje, kot se zbrali na Blegošu. Z vrha smo niki, fotografije. Razstavo so rišč na Pohorju smo gradili koče, jih srečaš v dolini, ob njih bogatiš." v jasnemu vremenu opazovali popestrile umetniške fotografije čutili smo pripadnost društvene- Olga Malec, članica UO PD Ruše: onesnaženost naših krajev z pokrajine, avtorici pa sta dodali mu življenju. Ko za društvo nekaj "S to razstavo PD Ruše simbolično nočno razsvetljavo ter spozna- ščepec mladostnih utrinkov. narediš, si ponosen in društvo zaključuje praznovanje 110 vali živalstvo v gorskem svetu, Iz fotografij je dihala igrivost postane del tvojega življenja." let organiziranega planinstva. projekt Natura 2000 in zaščitena ob tabornem ognju, mladi so Vinko Caf, vodnik PZS, član UO Praznovali smo vse leto: z akcijo območja in naravne parke. Dva prikazali likovno upodobitev PD Ruše: "Razstava mi je zelo osvojitve stotih vrhov, s svečano tedna pozneje smo na Grohatu doživljanja narave in brezskrbno všeč, saj je med drugim dobro akademijo, septembra smo pri pod Raduho iskali zadnje življenje na planinskem taboru. prikazana razvojna pot ruškega Arehu odprli obnovljeno Čandro- jesenske cvetove in gozdne Razstavo so finančno podprli planinstva. Leta 1901 ustanovlje- vo kočo. Hvala podpredsednici sadeže, v teoretičnemu delu MDO PD Podravja, Planinska na podružnica SPD je omogočila PZS Slavici Tovšak, ki je dala idejo pa smo spoznavali gozdove in zveza Slovenije, SPM oziroma samostojno društveno pot po za razstavo in jo postavila, in njihovo varovanje, rastlinstvo in Gornjesavski muzej Jesenice in letu 1920. Ves čas je bila pla- predsedniku MDO Antonu Purgu, zaščitene rastlinske vrste, Alpsko PD Ruše. Na otvoritveni slove- ninska dejavnost zelo aktivna, ki je idejo podprl." konvencijo ter zakonske predpi- snosti je bilo veliko obiskovalcev; tudi zahvaljujoč industrijskemu Miro Eržen, vodja Slovenskega se o varstvu narave v gorah. Prvi to je bila hkrati tudi priložnost okolju v Rušah. Zlasti Tovarna planinskega muzeja v Mojstrani: oktobrski konec tedna nam je za medgeneracijsko srečanje dušika je finančno podprla več "Veseli nas, da je razstava našla direktor TNP v Bavšici predstavil planincev, načrtovanje, obujanje akcij, tudi gradnjo planinskih svoje mesto tudi v okolju, kjer problem onesnaževanja in uni- spominov. Kulturni program so objektov. Dobro poznam so vsi pomembni dogodki, ki jih čevanja gorske narave ter vpliv izvajali učenci OŠ Janka Glazerja zgodovino, saj sem član PD že prikazuje, nastajali. Zbiranje po- množičnega obiska v gorah. v Rušah, o razstavi in dogodkih od leta 1955, planinski vodnik datkov in postavitev je zahtevno Seznanili smo se tudi z aktualno pred 110 leti je spregovoril pa od leta 1989. Danes imamo v delo, zato v imenu SPM izražam problematiko varovanja gorske- predsednik PD Ruše Iztok Urlavb, Rušah 20 vodnikov, kadrovsko se iskreno zahvalo planincem MDO ga sveta v zavarovanih obmo- MDO je predstavil predsednik ves čas krepimo, skrbimo tudi za Podravja, še posebej pa Slavici čjih, s sistemom varstva narave Anton Purg. Razstavo, ki sta ji mlade. Urejeni društveni prostori Tovšak za vložen trud. Razstava na državnem nivoju, geologijo prisostvovala tudi vodja SPM omogočajo dejavnost na vseh ni pomembna samo zaradi gorskega sveta ter kulturno Miro Eržen in Elizabeta Gradnik, področjih, tudi varovanje pisne kronološkega pregleda razvoja, krajino. Usposabljanje smo za- je odprla podpredsednica PZS kulturne dediščine, ki je nastajala pač pa so planinci Podravja ključili s preverjanjem znanja, s Slavica Tovšak. O razstavi smo desetletja." upravičeno ponosni na vse, kar so čimer smo pridobili naziv varuh povprašali nekaj ruških planin- Benjamina Jurič Meško, članica storili na področju planinskega gorske narave. Čakala nas je še cev in vodjo SPM. Ob vtisih tega PD Ruše: "Ogledala sem si razsta- gospodarstva, odnosa do narave priprava seminarske naloge. dne je misel segla tudi nazaj, v vo v Mojstrani in v Rušah. Veliko in vzgoje mladih ter ostalih Značke in izkaznice nam je na čas, ko so bile razmere za razvoj je zbranih podatkov, posebej so društvenih dejavnosti. To pa so Kozjanskem 10. 12. 2011 razdelil planinstva drugačne. me prevzele fotografije Pohorja vrednote, ki jih sporoča razstava Milan Naprudnik, domačini pa Rafael Razpet, član PD Ruše od in motivi gričev, ki jih varujeta in ki bodo dajale zagon mladim so nam razkazali naravne in leta 1947, predsednik PD 25 let: Boč in Donačka gora. Tako kot generacijam." kulturne spomenike ob poti od "Vesel sem, da je razstava, ki si jo napolnijo dušo vrhovi, tako Slavica Tovšak

|71| podružnične šole v Kostrivnici planinsko društvo in osnovna tematiki – o zgodovini vzponov pripravljali skrbno, v poglavja mimo planinskega doma na šola zmagovalcev prejšnjega v številnih smereh, vseh priza- smo se poglobili že pred časom, Boču do planinske koče Veliko- leta. Tokratno državno tekmo- devanjih novih navez in o Sfingi. svoje znanje pa nadgrajujemo nočnica, ki jo oskrbuje PD Boč vanje so pripravili v kraju ekipe V času po testih so si ogledali že več let. Udeležujemo se Kostrivnica. Med udeleženci Božjih šteng, saj je lansko leto dokumentarni film Sfinga, ki ga planinskih izletov, pohodov, so se stkala nova poznanstva drugič zapored zmagala ekipa je predstavil glavni gost tega taborov in vrsto let tudi planin- in prijateljstva. Obljubili smo iz Slivnice pri Celju in zato orga- dne Tine Marenče, idejni oče skih orientacijskih tekmovanj. si, da bomo te vezi ohranjali še nizacijo predala ekipi za sabo. tega zelo uspešnega in večkrat Zadnji teden pa smo si večkrat naprej, saj nam bo s skupnimi Osnovna šola Janka Glazerja nagrajenega filma. Organizator ogledali film Sfinga." močmi lažje ohranjati našo lepo Ruše in Planinsko društvo Ruše je poskrbel tudi za družabno Med finalom so razglasili tudi in pestro deželo. sta tako zavihala rokave in pri- srečanje in spoznavanje kraja. najboljše ekipe na likovnem Darinka Gaberščik pravila odlično tekmovanje in Najboljših šest skupin po natečaju Alpinizem nekoč in prireditev. Soorganizatorja sta pisanju testov se je uvrstilo v danes. Zmagala je ekipa Šokci iz bila še Zavod za šport RS Planica popoldanski finale, ki je potekal Semiča, drugi so bili Štrki iz PD Planšarji najboljši in Ministrstvo RS za šolstvo in v obliki kviza. Za naslov držav- Matica Murska Sobota, tretje pa 23. državno tekmovanje šport. nih prvakov so se potegovale Flosarke z OŠ Ljubno ob Savinji. Mladina in gore Ko so učenci pisali teste, so ekipe Slivniški svizci (OŠ Slivnica Vse tekmovalce in mentorje ter organizatorji pripravili srečanje pri Celju, PD Slivnica pri Celju), seveda organizatorje je predse- V soboto, 14. januarja 2012, je mentorjev, na katerem je član Planinske muhe (OŠ Idrija, PD dnik Planinske zveze Slovenije na OŠ Janka Glazerja v Rušah organizacijskega odbora Idrija), Nepredvidljivi (OŠ Bra- Bojan Rotovnik pohvalil, jim če- potekalo že 23. državno tekmo- tekmovanja Uroš Kuzman vodil slovče, PD Dobrovlje Braslovče), stital ter jim za popotnico med vanje Mladina in gore. Največ pogovor o analizi testov regij- Loka (OŠ Loka Črnomelj, PD drugim dejal: "Letošnje državno znanja so pokazali tekmovalci skih tekmovanj in prenovljenih Črnomelj), Bergmandlci (OŠ tekmovanje je bilo izvedeno v ekipe Planšarji z Vranskega programih Mladi planinec in Idrija, PD Idrija) in Planšarji (OŠ Rušah, ki je zibelka planinstva in prepričljivo zmagali. 24. Ciciban planinec, kustosinja Vransko Tabor, PD Tabor). Plan- na Podravskem in kjer je državno tekmovanje Mladina in pedagoginja Neli Štular je šarji z Vranskega so z odličnim planinstvo zelo dobro vpeto v in gore drugo leto bo torej na predstavila pedagoški program znanjem zasluženo zmagali. življenje mesta. To se je tudi iz- Vranskem. Slovenskega planinskega Težak boj pa se je nato bil še za kazalo z odlično organizacijo in V Rušah se je na tokratnem muzeja, predstavnik Mladinske- nadaljnja mesta, od drugega pristnim planinskim vzdušjem. državnem tekmovanju Mladina ga odseka PD Ruše Lovro Bačun do petega. Najboljše tri ekipe Zahvaljujem se organizatorjem in gore pomerilo 24 najboljših pa je predstavil vsakoletno (Planšarji, idrijski Bergmandlci za odlično opravljeno delo, skupin mladih planincev, akcijo, gradnjo pohorskih bajt in tretjeuvrščeni Nepredvidljivi) vsem ekipam čestitam za uvr- osnovnošolcev od 6. do 9. in planinskih koč iz snega na bodo za nagrado poleti užili stitev na državno tekmovanje, razreda iz vse Slovenije, ki so se Arehu. gorniški nagradni tabor v posebne čestitke za zmago pa na regijskih tekmovanjih 12. no- Državno tekmovanje Mladina Bavšici v organizaciji Mladinske gredo mladim planincem in vembra 2011 najbolj izkazale. in gore je bilo tokrat v komisije PZS. njihovi mentorici na Vransko." Tekmovanje Mladina in gore je znamenju Severne triglavske Zmagovalci so bili presrečni. Koordinatorka tekmovanja vedno organizirano pod okri- stene in Sfinge, saj so morali Nina Dolar, Tjaša Pikl, David Mladina in gore Brigita Čeh ljem Mladinske komisije PZS, mladi planinci poleg znanja Pavlič, Žan Dolar in mentorica je ob koncu vse povabila na soorganizatorja zaključnega, Planinske šole pokazati svojo Zlatka Bukovec so ob tem regijska tekmovanja. državnega tekmovanja pa sta domiselnost in znanje tudi o tej dejali: "Na tekmovanje smo se Zdenka Mihelič

nismo mogli verjeti ali pa nismo Skupaj smo se veselili skoraj- Življenje je potovanje, za katero hoteli verjeti, saj je bilo srečanje šnjega dokončanja doma ... Po- nihče ne dobi zemljevida. V SPOMIN pred novim letom optimistično vezanost s planinskim svetom Vsakdo potuje po svoje in in kazalo je, da se mu zdravje ga je bogatila in ker mu je ob si sproti riše svoj zemljevid. Jože Godnov vrača. Takrat smo se veseli in strani stala žena, sta mnogokrat Njegove poti so bile prepletene 1936–2012 dobre volje poslovili. Planinsko složno uživala na različnih z našimi, za kar se njemu in društvo Tržič je z njegovim poteh, ki sta jih delila z drugimi njegovim najožjim družinskim odhodom izgubilo praporšča- planinskimi sopotniki ali pa članom ob slovesu iskreno ka, ki še zdaleč ni bil le nosilec kar sama ... Večkrat sem bila zahvaljujemo. Verjamemo, prapora, ampak mnogo več. prijetno presenečena, kako sta da nas bodo spomini, katerih Ob 90-letnici PD Tržič je prevzel z navdušenjem pripovedovala tančica se bo začela iz dneva novi prapor, kar ga je navdajalo o svojih dogodivščinah, o novih v dan bolj odkrivati, še dolgo s ponosom in zavestjo, da ga bo poteh in tudi o tistih, ki sta jih že ohranjali v veri, da se nekoč še bolj skrbno varoval. Doma mnogokrat prehodila. in nekje spet snidemo. Vsem mu je namenil častni prostor. Bil Ponosni smo na to, da je bil del najbližjim v imenu PD Tržič in v je popolnoma predan nalogam, naše skupnosti, ki jo je dopol- svojem imenu iskreno sožalje. ki jih je prevzel in vestno opra- njeval in bogatil. Vrednote pri Jože, počivaj v miru, obkrožen vljal ob vseh žalostnih pa tudi njem niso bile vprašanje, ampak z vencem tržiških hribov, in naj Na pragu novega leta nas je pre- veselih dogodkih. Zadnji tak je se je zdelo, da so samoumevne. ti bo slovenska zemlja mehka senetila vest, da je Jože odšel na bil dan gorenjskih planincev v Tudi zato spoštujemo tako odeja … dolgo pot brez vrnitve ... Sprva začetku julija 2011 na Zelenici. njega kakor njegovo družino. Erna Anderle, PD Tržič

|72| Planinski vestnik | FEBRUAR 2012 Nalepko PODPORNIK 2012 dobite na društvih/ V E[E ALN postajah GRS ali R A Planinski vestnik A K Z V v pisarni GRZS v S E

R tudi v oddaji Dobro jutro Z

O A Kranju. Donacija G od posamezne na TV Slovenija S E nalepke v Sklad L O V E N I J Okrešelj je 5 EUR. Nahrbtniki vrhunske oblike in kvalitete!

Factory store d.o.o., Griže 125, 3302 Griže • Tel: 03 710 36 86•E - mail: [email protected]•www.factorystore.si