H Kvartarni Geomorfogenezi Ozemlja Med Postojnskim, Planinskim in Cerkniškim Poljem

Geografski vestnik. Ljubljana, ХХХУП (1965)

Ivan Gams

(Inštitut za raziskovanje krasa SAZU)

H KVARTARNI GEOMORFOGENEZI OZEMLJA MED POSTOJNSKIM, PLANINSKIM IN CERKNIŠKIM POLJEM

Uvod

Ozemlje med Postojnskim in Cerkniškim poljem je največja podzemeljska sovodenj v Sloveniji. Tu so naše najdaljše in teritorialno najbolj zgoščene vodne jame Mala Karlovica (1,3 km), Velika Karlovica (3,5 km), Zelške jame (2,7 km), Tkalca jama (0,55 km, Planinska jama (5 km) in Postojnske jame (15,3 km).. Če k njim prištejemo še Predjamo (5,78 km), dve jami na odtočni strani Planinskega polja (Logarček 2,2 km, Najdeno jamo, 3, 2 km) ter Križno jamo (7 km), na dotočni strani Cerkniškega polja, znaša skupna dolžina rovov 46 km. Te jame so oddaljene največ 27 km med seboj. Slabo izrabljeni znatni vodni viri, jame in skoraj popolna zarašče- nost z gozdom usmerjajo bodoči gospodarski razvoj v turizem in vodno gospodarstvo. Znaki tega so venomer se obnavljajoči načrti za ureditev Cerkniškega jezera in Planinskega polja ter zajetja kraških voda izpod Javornikov za primorski vodovod. Manj načrtovanja kot vodno gospodarstvo je doživel turizem, ki ima na voljo bolj zgoščene prirodne objekte kot drugod na krasu (v. Vrišer, 1965). K omenjenim jamam se namreč pridružujejo kot turistični objekti še presihajoče Cerkniško jezero, Rakov Škocjan in Planinsko polje. Ni pretirana trditev, da je na tem majhnem ozemlju kras bolj izrazit kot kjer koli drugod v Jugoslaviji ali v Evropi. K intenzivnejšemu raziskovanju tega predela pa ne silijo samo zgornji činitelji, temveč tudi dejstvo, da so omenjeni kraški pojavi našli svoje mesto že v svetovni kraški literaturi in da je neraziskanost Pivke med Postojnsko in Planinsko jamo vedno bolj boleča. Kot v zadnjem stoletju bo treba tudi v bodoče širiti turistične kapacitete Postojnskih jam. Za odkopavanje novih rovov pa je potrebno znanje o morfološkem in speleološkem dogajanju v zadnji geološki dobi. Iz teh nagibov smo se v Inštitutu za raziskovanje krasa SAZU 1. 1963 s skromnimi sredstvi lotili geološke, geomorfološke, speleološke in hidrološke raziskave tega ozemlja v okviru teme, ki so jo podprli

61 Ivan Gams

Sklad Borisa Kidriča, ELES ter Zavod Postojnske jame. Iz elaborata, oddanega financerjem, so tu povzeti rezultati z geomorfološkega in speleogenetskega področja, ki so na koncu osvetljeni z domačimi in tu- jimi teoretskimi dosežki.

Kvartarni razvoj reliefa in jam v območju Postojnskih vrat

Y Postojnskih vratih je najnižji prehod iz Mediterana preko severnega alpsko-dinarskega gorovja od Francoskih Alp do moravsko- vardarskega razvodja. Zato je bila ena od poglavitnih nalog raziskovanja, da razloži izredno znižanost reliefa med Postojnskim in Planinskim poljem ter med Javorniki in Planinsko goro. Novejše geološko raziskovanje (Pleničar, 1961, Gospodaric, 1965) je pokazalo, da vzrokov za to ne moremo iskati predvsem v tektonskem znižanju. Geološko-tektonska zgradba javorniške grude se v glavnih obrisih nadaljuje v Postojnskih vratih, kjer se prav tako vrstijo v smeri proti jugozahodu vedno mlajši kredni apnenci. Najstarejši, spodnje- kredni, cenomanski skladi so južno od Planine, nakar si sledita turon in senon. Osrednji rovi Postojnske jame so še v turonu, krajni južni, zahodni in severni pa že v senonu. Robni kredni apnenci so ob Po- stojnski kotlini nagubani v dinarsko usmerjeno postojnsko antiklinalo, ki prehaja proti SV v vzporedno studenško sinklinalo. Ker so s postojn-

Fot. 1. Nižja jugozahodna stopnja Postojnskih vrat, kjer so rovi Postojnske jame. Krčevina desno v sredi je Ravberkomanda, v ozadju Nanos. Kvartarna korozija je bistveno preoblikovala »robno ravnino« v gričevnat kras, ki obkroža Postojnsko kotlino. The lower south-western part of Postojna Gap with the galleries of the Postojna Grottoes underneath. Quarternary corrosion has essentially transformed the primary fluvial border level (Randebene) round the Postojna basin into a hilly relief.

62 H kvadratni geomorfogenezi ozemlja med Postojnskim, Planinskim in Cerkniškim poljem

ske antiklinale severno od Postojne erodirani senonski apnenci, je doka- zano močno erozijsko znižanje reliefa, ki je bilo tu zato toliko izdat- nejše, ker se samo tu prelivajo preko niza robnih notranjih kraških planot vode s primorskega flišnega pasu Vipavska dolina — Pivka — Brkini. Sicer pa je že Melik (1951) zastopal stališče, da odtok s pivškega področja nikoli ni bil usmerjen proti Vipavi, kot je to zagovarjal K o s s m a t (1916, 565), ali z zgornje Pivke proti Reki, kot je menil Krebs. Melik se je pri tem naslanjal na upravičeno domnevo, da je kvartarna erozija hitreje zniževala flišne prevale na jugu in zahodu kotline kot pa severno apneniško obrobje, ki je zato najvišje. Vendar je sporno Melikovo sklepanje, da je zato tudi današnji relief fluviatilen. Pri tem se Melik sklicuje na suhe doline, ki jih navaja ob Tolstem vrhu, kjer je tekel potok iz Rakovega Škocjana čez Ravberkomando in od tu proti severu na Planinsko polje, nadalje v podnožju Hruščice čez Belsko, Studeno in Strmico. Tretja suha dolina naj bi potekala med Studenim, Pivko jamo in železnico (Melik, 1951, 28 — 29). Z Melikovimi ugotovitvami se skladajo Michlerjevi rezultati raziskovanja med Studenim in Postojno, kjer je vrsta nekdanjih ponorov. Vhodi teh jam so v n. v. 551 — 592 m, le pri Čednikovi kašči v n. v. 623 m. Vodoravni rovi v njih so med 541 in 587 m (Michler — F. Hribar, 1962/63, št. 8, 203-204). Poglejmo suhe doline, ki jih omenja Melik. Najbolj značilna je tista, po kateri poteka avtomobilska cesta Postojna—Planina. Njen za- četek je v pomolu fliša, ki sega na postojnskem mestnem ozemlju na sever do vojašnice. Ker v pomolu fliš normalno transgredira na senon, je verjetno segal prvotno še dalje proti severu. Novejše geološko kar- tiranje (Gospodaric, 1965) je ugotovilo v suhi dolini čez Ravber- komando in ob železnici proti kotlini Rakovega Škocjana več krajših vzdolžnih prelomnic. Bolj je verjetno, da so bile te prelomnice osnova za nastanek tega dela suhe doline, ki vodi proti SV. Zakaj, če bi ga ustvaril Rak, bi moral napraviti dolg in nepriroden ovinek, če naj bi bil tekel, kakor meni Melik, proti Planinskemu polju čez Ravberko- mando. Od te do Planinske koliševke poteka suha dolina po stiku med cenomanom in turonom. Njene precejšnje poglobljenosti v oko- liško višavje in strma pobočja najbrž res ne moremo drugače tolmačiti kot da poteka njena zasnova iz rečne doline. Kraški procesi pa so fluviatilni relief tudi že močno zabrisali. Dno ni več najvišje severno od Postojne, temveč tik pred spustom proti Planinskemu polju. Od vrtač so posebno globoke tiste pri Mačkovcu, ki segajo do 30 m pod zvegano dno. Razmeroma nižji svet čez Studeno, Strmico in Planino (glej fotografijo 2), kjer se cesta pred Strmico dvigne na 660 m, nima značaja suhe doline. Podoben nižji svet na stiku med dolomitom, apnencem in flišem je običajen pojav. Pri Strinici je dolomitno pobočje amfiteatralno vbo- čeno, pod njim pa je majhno polje na dolomitni podlagi. Njegov rahli nagib in gladko pobočje brez grap pričata, da je bila poleg korozije na krajevno bolj zdrobljenih dolomitih ploskovna denudacija pogla-

63 Ivan Gams

vitni činitelj nastanka miniaturnega kraškega polja, kii mu manjka le kotanja na apnencu, pa bi ga lahko uvrstili v serijo kraških depresij, nastalih ob enakem kontaktu med apnencem in dolomitom med Loškim in Planinskim poljem. Dolomitno naplavino pa so potočki s Strmiškega polja naplavili še na robne senonske apnence, ki so tu

Fot. 2. Relief in izraba tal na področju predjamske prelomnice od Strmškega polja v ospredju, nastalega z amfîteatralnim odmikom dolomitnega pobočja, do Nanosa v ozadju. Izza naselja Belsko bolj razgibani flišni relief, levo od od naselja suha dolina Za piatovi. Levi, kredni apnenci so področje gozda. Relief and land use along the Predjaina fault from the Strmica piedmont level, originated by retreating dolomitic slopes, to Mt. Nanos in the background. Behind the village of Belsko the more dissected flysh area. The Cretaceous limestone on the left is completely covered with wood. uravnani tako kot drugod v podobnih legah. Kotanjasti relief pri Stude- nem je povzročila močnejša erozija fliša in raztekanje potokov na robne apnence, ki jih je tako (imenovana »robna korozija« znižala in površje uravnala. Tretja Melikova suha dolina, ki jo imenujem nižinski pas Pivke jame, je na severnem krilu postojnske antiklinale in je en kilometer široka ulegnina, ki jo proti Postojnski kotlini omejuje niz vzpetinic in v celem nekoliko višji relief. Reliefna depresija se začenja že obakraj Postojnskih vrat, v območju Planinske gore nad Studenim med hribom Sv. Lovrenca (1019) in Lipovcem, v Javornikih pa ob Volčjem vrhu. Pri Ravberkomandi se navezuje na Mačkovsko suho dolino ob

64 RAZVOJ POSTOJNSKIH JAM - DEVELOP M E IN T OF CAVES OF POSTOJNA

Gams

\ H kvartarni geomorfogenezi ozemlja med Postojnskim, i. л Planinskim in Cerkniškim poljem \ARX, • I (priloga)

K \ -Y

Glavni rovi Main channels 1. Velika dvorana 2. Glavni rov 3. Rov Biospeleološke postaje 4. Rov starih podpisov 5. Kristalni rov 6. Brezimni rov 7. Pisane jame 8. Jama za Veliko goro 9. Velike jame 10. Gornji Tartar 11. Dolnji Tartar 12. Otoška jama 13. Ruski rov 14. Lepe jame 15. Črna jama 16. Pivka jama 17. Jama podzemeljske Pivke 18. Jama Koliševke 19. Perkov rov 20. Vilharjev rov 21. Matevžev rov 22. Magdalena jama

Koliševke Collapsed dolinas SA — Stara apnenica JD— Jeršanove doline VD — Vodni dol MD — Mrzli dol

Slepe doline Bliric[ valleys P — Postojnska R — Risnik Š — Spile

V 111 IV

SUHI R0VI K0TLINSK0 DN0 fT:K0LIŠEVKA Г—3 VODNI RÓVI ГГ^ ГПТП 1 5 trf^ WATER CHANNELS P^I DRY CHANNELS LLUU POLIE BOTTOM ^ " «*/ COLLAPSED DOLINE

H kvadratni geomorfogenezi ozemlja med Postojnskim, Planinskim in Cerkniškim poljem cesti Postojna—Planina, na SZ pa na nižji relief pri Studenem. Kot celoto je ni mogoče šteti med doline. Pač pa dobimo vtis 1,5 km dolge suhe doline, če opazujemo tisti njen del, ki je med kotami 618, 658 in 607 m ter med sklenjeno višjim reliefom na črti Ravberkomanda—Stu- deno (glej fotografijo št. 3.). Med omenjenimi vzpetinicami je ta suha

Fot. 3. Suhi dolini podobna depresija med železnico in Vodnim dolom, od jugovzhoda. Thy dry-valley -like depression between railway and Vodni dol, seen from SE. dolina povezana z ostalim južnim nižavjem. Od vsega nižinskega pasu Pivke jame ima ta odprta suha dolinica najnižje dno in sicer v n. v. 560 — 570 m. To zastavlja vprašanje, od kod bi vanjo pritekala voda. Dohod do nje preko Mačkovske suhe doline je visok 590 m. Od nižavja pri Studenem jo loči nižja reliefna pregrada med Suhim vrhom in Bukovcem, kjer je najnižji prehod v n. v. 583 m. Čez Pivko jamo in Risnik se površje sicer ne dvigne bistveno, toda nima značaja suhe doline. Če bi vztrajali na tem, da je sedanji relief nespremenjeni rezultat rečnega preoblikovanja, potem bi morali predpostavljati, da so potoki iz Postojnske kotline na poti do nižinskega sveta Pivke jame predhodno ponikali, ali pa je kasneje tektonika ozemlje neenako pre- maknila. Toda za nobeno od teh hipotez ni argumentov. Če bi potoki iz Postojnske kotline ponovno ponikali na črti Ravberkomanda—Stu-

5 Geografski vestnik 65 Iran Gams

deno, bi ponikalnice tamkajšnji breg razčlenile v slepe doline. Teh ni in kratka zajeda izza Vodnega dola nima takega značaja. Če bi nižavje zaostalo v splošnem tektonskem dvigu, ne bi bilo tolikšnih vmesnih vzpetin. Ostane edina in najbolj sprejemljiva hipoteza, da izvira se- danju oblikovanost tu kot tudi v ostalih Postojnskih vratih iz korozije padavinske vode, ki je zabrisala Tluviokraške oblike. Vendar se je nehala fluviatilna faza v južnem delu ozemlja znatno kasneje kot na severnem. Za to govori relief, ki je v južnem delu, imenovali ga bomo postojnska stopnja, v celoti nižji kot v severnem, ki bi ga imenovali planinska stopnja. Meja med- njima poteka ob dinarski črti Ravberkomanda— Studeno. Postojnska stopnja se uvršča v pas gričevnatega sveta na robu flišne kotline, ki je najširši na vzhodni strani pod Javorniki. V neogenu je imel značaj tako imenovane robne ravnice (Randebene, v smislu Le h m a n n a , 1956, Louisa, 1956 in Roglića, 1958). Kasnejša selektivna korozija jo je razčlenila v kopaste griče. Nastanek prvih jam sega v dobo poniiranja potokov iz Postojnske koltinë na širokem ponornem področju postojnske stopnje. Z jamami vred so se mogle ohraniti tudi flišne naplavine. Zakaj potem, ko so postale jame suhe, more skozi strop pronicajoča voda jamske usedline le še zasigati. Ker jamsko okolje sedimente konservira, flišni sedimenti v jamah ne dokazujejo njihove mladosti (glej I. Michler — F. Hri- ba r , 1959/60, 1962/63). Pred presahnitvijo so pustili potoki okoli ponikev nedvomno znatne flišne naplavine. Ko je sledeča korozija površje kraško razčlenila, naplavine niso mogle biti več površinsko odnešene in debelejše frakcije voda tudi nli mogla sprati v votlikavo kraško notranjost, čeprav se je skalna osnova neprekinjeno zniževala. Iz teh razlogov najdbe naplavljenega silikatnega in drugačnega ne- karbonatnega proda in peska še ne nakazujejo smeri nekdanjih potokov. Ohranili so se zares tudi po pobočjih (glej Gospodaric, 1965). Prav tako niso nikaki indikatorji starosti površja. Dokazujejo le fluviokraško fazo, v kolikor niso in situ ter izvirajo iz odstranjene krovnine. Potem ko je prenehal odtok z območja sedanje Postojnske kotline po suhi dolini čez Mačkovec in ko je prestalo ponikanje v postojnski stopnji, so začele vode ponikati v robne apnence na sedanjem, dinarsko potekajočem stiku med flišem in kredo. V primerjavi z razmerami drugod (Gams, 1962) pa je v Postojnski kotlini na tem stiku malo slepih dolin, kli jih izdela dolgotrajno poniranje in katerih razsežnost zivisi od vodnatosti in agresivnosti ponornice ter starosti. Vzrok pomanj- kanja je v pogostem menjavanju ponorov, na kar kažejo slepe doline: 1. Fliš Postojnske kotline se v obliki klina vrinja v severno apne- niško obrobje na obeh krajih, na zahodu pri Studenem in na vzhodu na ozemlju Postojne. Pol kilometra široka reliefna depresija med Pečnim bregom in Sovičem se v tej zajedi kmalu razcepi. Proti severu se nadaljuje Mačkovska suha dolina, zahodno ob Soviču pa sega nižji svet preko stika med flišem in apnencem, ki je v n. v. okoli 750 m, proti severozahodu še okoli 3/4 km. Čeprav nima tipične oblike slepe doline,

66 H kvadratni geomorfogenezi ozemlja med Postojnskim, Planinskim in Cerkniškim poljem

je le verjetno, da je nastal ob ponorih potoka, ki je prej tekel po Mačkovski suhi dolini. Na to kaže tudi Brezimni rov Postojnske jame, ki moli v to smer, in flišno sleme, na katerem je južno od Soviča razpo- stavljena Postojna ob Tržaški cesti. To sleme je seveda skromna po- dedovana oblika nekdanjega razvodnega slemena. 2. Severno od Zagona se zajeda v apneniško viišavje med griči Kreški vrh na zahodu in Mali Otovec na vzhodu okoli 200 m široka in kakih 300 m dolga vrzel, ki ji domačini pravijo Spile. Severno od avtomobilske ceste se v njej vrtačasto dno počasi dviguje nad 545 m, vendar tako, da sta opazna dva ravnejša odseka z vmesno stopnjo v n. v. blizu 560 m. Na severnem koncu Špil je v višinah nad 580 m strm breg in mestoma celo prepadno skalovje (t. m. Čednikov skedenj). Spile sicer nimajo tipične oblike slepe doline, ker je vrzel kratka in široka ter nima več ravnega dna. Vendar je odmaknjenost apne- niškega brega tolikšna, da jo moremo razložiti z nekdanjimi ponori. Za to govori tudi flišno sleme, ki se začenja pri Špilah ob severnem apneniškem bregu in se v meridionalni smeri nadaljuje proti jugu. Na njem je razložena vas Zagon. Ob slemenu je plitva dolinica, ki se pred Špilami končuje z Jezerci, kjer se na stiku z apnencem odpira manjše brezno. Dolinica bi mogla biti ostanek širše doline, po kateri je nekdaj tekel potok proti ponorom v Špilah. Za streljaj od Špil proti vzhodu je apneniško višavje odmaknjeno še pri hiši Mandrhe (tu je avtobusna postaja), toda le za nekaj deset metrov. Za hišo je na majhni polici v n. v. blizu 550 m malo polje in nad njim se zajeda v breg krajša dolinica. Verjetno je tukaj ponirala manjša voda, potem ko so presahnili ponori v Špilah. 3. Najizrazitejša slepa dolina je pri cerkvi Sv. Andreja SZ od Velikega Otoka. V njenem začetku se odcepi avtomobilska cesta za Pivko jamo od ceste Postojna—Bukovje. Zahodni in najbolj tipični del doline imenujejo domačini Risnik (tudi Risovnik). Izrazit je zlasti njen zahodni in severni breg, visok blizu 30 m, medtem ko se proti jugovzhodu površje počasneje dviguje. V severni smeri je Risnik dolg blizu 300 m, nato pa zavije dolina proti vzhodu in sega še blizu 400 m daleč v končno kotanjo pri Otoški jami. Čeprav je v apnencu, je dno doline v pravem Risniku ravno. Je pravzaprav nadaljevanje flišne ravnice v višini 525 m. V vzhodnem nadaljevanju se uveljavijo, zlasti v kraju, ki ga imenujejo V dolinah, udorne vrtače in od tu se dno počasi dviguje. Vhod v Otoško jamo je v n. v. malo pod 531 m, vendar je malo zahodneje dno slepe doline pregrajeno z nekaj metrov višjim skalnim hrbtom. Končni del slepe doline pri Otoški jami je posebna kotanja, v kateri je dno zasuto z debelo ilovico in je kakih pet metrov nižje od jamskega vhoda. Sivorjava ilovica V dolinah je delno vododržna. Po hudih nalivih, v preteklosti češče kot zadnje čase, pritekajo izpod severnega pobočja vodice po plitvih jarkih in se zlivajo v vrtače, kjer voda zastaja in se javljajo česti ugrezi.

5« 67 Ivan Gams

Že S. Brodar (1951a, 205) je spoznal Risnik za slepo dolino, v kateri je ponikala Nanoščica. Njen nastanek je razložil s podiranjem jamskega stropovja. Ker pa je dolina široka do 150 m, to je mnogo več kot so široke jame, so morali pri nastajanji! sodelovati tudi procesi

Fot. 4. Slepa dolina Risnik s poljem v dnu. Izza ceste se začenja flišna Po- stojnska kotlina. Drevesa v ospredju zakrivajo nadaljevanje doline v levo do Otoške jame. The blind valley Risnik. Behind the trees in the foreground the hidden conti- nuation of the valley as far as the entrance to the Otok Cave (a part of the Postojna Grottoes). Behind the bright road the flysh area of the Postojna basin.

odmikanja nekdanjih jamskih sten. Še živahnejše kot podiranje jamskega stropovja je bilo krušenje kamenja v navpični steni nad ponorom in pa seveda agresivnost ponirajoče vode, ki je odkrušeno kamenje korodirala. O živahnosti krušenja navpične vhodne jamske stene se lahko prepričamo na vhodu v Planinsko jamo, kjer se pozimi naberejo na snegu vedno novi kupčki grušča. Ob sončnih opoldanskih in popoldanskih urah, ko posije pozimi na steno sonce, je vhod v jamo celo nevaren. Še intenzivnejše krušenje moramo predvidevati v glacialnih dobah, ko je postojnsko okolico zaraščal redek kriofilni gozd (Šercelj, 1963, 390-391). Po živalskih ostankih sodijo celo na tundrsko klimo ( R a k o v e c , 1951, Î952).

68 H kvadratni geomorfogenezi ozemlja med Postojnskim, Planinskim in Cerkniškim poljem

Na nasprotni strani slemena s cerkvijo Sv. Andreja je miniaturna slepa dolina. Začenja se v višini avtomobilske ceste v n. v. blizu 530 m in nima ravnega dna. Podobno kot Risnik zavije tudi ta dolinica v viš- jem. končnem delu proti vzhodu in se končuje med udornimi vrtačami. Y eni je dihalnik (Anelli, 1938; Crestani - Anelli, 1939). Golice pod slemenom s cerkvijo Sv. Andreja so 1. 1963 razkrivale grušč. Ker ponika Crni potok nedaleč vstran v jami Lekinki, je verjetno, da je to slepo dolinico izoblikoval predhodnik Črnega potoka, ki je imel, ko je bila pretočena ponikalnica Risnika, skraja nedvomno več vode. Višja, mnogo starejša in naknadno močneje preoblikovana slepa dolina Spile je podobna Risniku v tem, da je nedaleč vstran še miniaturna slepa dolina in da je izza njih kopica brezen in jam (glej morfo- loško karto). Morda je ta obilica jam priklicala cerkvico, ki je v slepi dolini (sv. Jerneja v Špilah) ali ob njej (Sv. Andreja). Ob obeh dolinah sta ostanka razvodnih slemen. Na enem je vas Zagon v n. v. blizu 550 m, na drugi pa Veliki Otok nekaj nad 530 m. 4. Na kraju sedanjega ponora Pivke je apneniško pobočje Po- stojnske kotline manj umaknjeno kot pri prej imenovanih slepih dolinah. Od strika s flišem pa ni najbolj odmaknjeno pri sedanjem ponoru Pivke, kjer je breg spremenjen za stavbo jamske uprave, temveč vzhodneje, za jamskimi delavnicami. Ze to dejstvo navaja k domnevi, da so bili nekdanji ponori vzhodno od sedanjih. V kraju največje odmaknjenosti sta Jama brez imena s flišnimi usedlinami od 541 do preko 535 m (Brodar, 1951 a, 223), in Hauptmanov kevder (543 m). Vzhodnejše pobočje Soviča je vse do začetka Jamske ceste v mestu Postojni nenavadno strmo.* Verjetno je pod njim ponikal potok, ki je razširil holocensko ravnico v obliki klina med hribom in flišnim slemenom, na katerem je mesto. Če izvzamemo postojnsko slepo dolino (n. v. 470 m), nas vedno nižje nadmorske višine dna slepih dolin v smeri od severozahoda proti jugovzhodu navajajo k mišljenju, da se je v tej smeri prestavljal glavni vodni odtok iz Postojnske kotline. Še prej je tekel v zgornje etaže Predjame, katere velike votline, ki segajo v horizontih do n. v. 490 m (Brodar, 1952, 45), je mogla izdelati samo večja reka kot je sedanja Lokva. V času, ko je glavni odtok iz kotline tekel še proti SZ, so nastale terase v n. v. 530 m. ki so posebno dobro razvite okoli Orehka. Prestavljanje glavnega odtoka proti JV pa še ne zanika možnosti, da so istočasno ponikali v vse slepe doline manjši robni potočki, ki so zapadli pretočitvi glavne reke. Večjo pretočitveno sposobnost vzhodnih potokov je moglo povzročiti zniževanje flišnega dna kotline, zaradi katerega je pričelo pritekati izpod Javornikov vedno več kraške vode, ki je zdaj ob visokih vodah poglavitni viiir Pivke, medtem ko se v Postojnsko jamo ob nizki vodi zliva le voda s fliša.

* Na najstarejših podobah Postojne je tu v bregu Soviča prav taka skalna stopnja kot je nad sedanjim ponorom Pivke.

69 Ivan Gams

Obilna literatura o Postojnskih jamah vsebuje le redke in frag- mentarne navedbe o razvoju jam. Vse se strinjajo v tem, da je suho etažo Postojnske jame izoblikovala Pivka. Glede smeri njenega toka pa ni enotnega mišljenja. Po P e r k u (1910,' G. A. Perco-Gra- d e n i g o , 1942, 99) je Pivka, ki je tekla po Glavnem rovu od Velike dvorane proti Veliki gori, sprejemala dva desna pritoka, iz Brezimne jame in iz Pisanega rova. Ta bi bil potemtakem pritočni kanal. V Veliki gori je bilo sotočje potokov, ki so pritekali iz Jame za Veliko goro, iz Lepih jam in Glavnega rova. Odtod je tekla Pivka po Perkovem naziranju po Ruskem rovu proti Črni in Pivki jami. Podor Velike gore je preusmeril Pivko proti Otoški jami, nadaljnji podori pa so jo pri- silili k izdelavi nižje, še sedaj aktivne vodne etaže. Po navedbah I. Michlerja — F. Hribarja (1959/60) in R. G o - spodariča (1962) je Pisani rov najstarejši odtočni rov podzemeljske Pivke. Po mnenju prv.ih dveh raziskovalcev je tekla Pivka skozi Jamo za Veliko goro, Črno jamo in od nje proti Vodnemu dolu. Udor Jerša- novih dolin je prekinil zvezo med Pisanim rovom in Jamo za Veliko goro, tako da je začel nastajati vmesni Glavni rov kot bližnjica. Po Michler — Hribarju je po Velikih jamah pritekal k podzemeljski Pivki levi pritok. Prvotna dotoka v Črno jamo sta Perkov in Vilharjev rov. Od tu je tekla Pivka proti Vodnemu dolu. Poglavitna značilnost I. Michler — F. H r ib a r - jevega (1959/60) naziranja je razvoj v ne povsem utemeljeni obliki pentelj. Po Brodarju (1951 a, 1952) je tekla v Otoško jamo pred udorom Stare apnenice Nanošoica, ki se je v Veliki gori pridružila Pivki. V literaturi je torej sporno, ali je skozi Pisano jamo voda pritekala ali odtekala. Neenotno tolmačijo vodno funkcijo Jame za Veliko goro, Lepih in Velikih jam. Ker je bil vsak vodni rov samo del tedanjega odtočnega sistema, ni mogoče spreminjati mišljenja o smeri toka v poedinih rovih, ne da bi s tem izvrednotili ves odtočni sistem. Zato in pa ker ni pojasnjen nastanek nekaterih stranskih rovov (Kristalnega, Rova s. starimi podpisi, dvoranice ob Koncertni dvorani), je bilo treba zastaviti študij nastanka skalnih rovov na novo. Opiral se je na naslednje kriterije: a) Absolutne in relativne višine jamskega stropa ter nagnjenost rova. Že Brodar (1952, 44) je izrazil mišljenje, da je v starejših jamah z debelo nasutino in naplavino jamski strop boljši indikator, v kateri višini se je pretakal prvotni vodni tok, kot pa dno. Zoper to, da bi mogle služiti absolutne in relativne višine ter nagnjenost rova kot opora pri sklepanju o višini in smeri ter starosti odtoka, govori dejstvo, da imajo današnji ponori potokov, ki tečejo iz Postojnske kotline, različne višine. Pivka ponira v n. v. 511 m, Lokva v Predjami 460 m in Sajevščica 460 — 470 m. Višinska razlika je torej do 50 m. Potemtakem ne bi bilo mogoče trditi, da so nižji ponori mlajši od višjih. Toda če prezremo krajevne činitelje, pomeni nižji ponor le večjo gravitacijsko moč njegove ponornice, kar pride v daljši geološki dobi do veljave v pretočitvi sosednjih potokov.

70 H kvadratni geomorfogenezi ozemlja med Postojnskim, Planinskim in Cerkniškim poljem

Proti opiranju na omenjene činitelje govori tudi obstoj sifonov v katerih se strop zniža. Toda ti so v jamah, v katere tečejo ponornice, ki prinašajo s površja pesek in prod, le krajevno omejeni (glej Veliko in Malo Karlovico, Logarček). Take jame imajo v jelem le izravnane strmce dna ter stropa in vidno nagnjenost V določeno smer (Gams, 1963, str. 73). Teh lastnosti nimajo jame, skozi katere tečejo potoki kap- niško nabrane vode. Ponornice s prodom zasipavajo sifonska kolena, zaradi česar se pretočni kanali laže razvijajo v vodoravni kot v navpič- ni smeri. V speleologiji in kraški morfologiji se že več desetletij obnavlja diskusija, ali so jame razvite v etažah in ali lahko te vzporejamo s terasami na površju. To je povezano s spornim vprašanjem o vlogi vododržnega okoliškega jezu za vodni pretok v krasu in preoblikovanje podzemlja (freatične in vadozne teorije). Sodeč po razmerah pri nas oblikujejo etažne jame, ki jih je mogoče povezovati s terasami, samo potoki, ki prenašajo prod in pesek. Freatično oblikovanje je lastnost iz pronicajoče vode nabranih potokov. V tem elaboratu navedeni višinski podatki za Postojnsko jamo so povzeti po načrtih Postojnske jame v merilu 1 : 500, narejenih po geo- detskih meritvah v času med obema svetovnima vojnama. Nagnjenost stropa prikazujejo zlasti jamski preseki v merilu 1 : 2500. b) Določevanje po razsežnosti rovov. Ce izločimo pri jamah z ero- zijskim prečnim profilom ostale'činitelje, zavisi širina vodnega rova od pretočne količine in višina od trajanja pretoka. Dno Glavnega rova*, ki so ga izravnali najprej za peš pot in kasneje za železniški tir, je pri vhodu v n. v. 529,5 m, po dokaj enako- mernem zniževanju pa doseže pred Veliko goro 522 m, kar daje skupni strmec 4,5 %o. Za primerjavo naj navedem, da ima Pivka na 5078m dolgi podzemeljski poti (I. Michler — F. Hribar, 1959, 161), 5,8 %o strmca, ko se zniža od 511 m pri vhodu na 477 m pri ponoru v Pivki jami. Strop v vhodnem rovu do Velike dvorane je v višinah okoli 537 m. Onstran Velike dvorane je pri Prižnici višji in tam se Glavnemu rovu pridružijo rovi Biospeleološke postaje. Na njihovem južnem koncu so stalaktiti pri stropu raščeni poševno in imajo hrapavo

* Pri opisu rovov Postojnske jame se v glavnem držim imen, ki so sedaj v navadi. Množinsko ime Postojnske jame označuje približno to, kar nekateri imenujejo Postojnski jamski sistem. V suhih etažah so glavni rovi Glavni rov, po katerem poteka železnica do Velike gore in ki ima naslednje stranske rove: Rov Biospeleološke postaje, Rov starih imen, Kristalni rov, Brezimni rov, Pisani rov, Male jame z odcepkom — Ozkim rovom. Na novo je uvedeno ime Velike Jame za rov od Velike gore preko Koncertne dvorane do razce- fišča Zgornjega in Spodnjega Tartarja, ki sta po svoje tudi del Velikih jam. er se ni uveljavilo nobeno skupno ime, nekateri posplošujejo ime Tartar, toda tako so prvotno imenovali le dve udorni dolini na koncu Zgornjega Tar- tarja (glej S ehm idi, 1854, 94). Ker Tartar vsebinsko ne označuje lepo zakapanega rova, je primernejše ime Velike jame zaradi največjih razsežnosti, ki jih dosežejo rovi v Postojnskih jamah, in za razliko od sosednjih Malih jam. Namesto Velikega doma je uporabljeno ime Velika dvorana.

71 Ivan Gams površino, njihov novejši nastavek pa je navpičen. Y zgornjem delu so oblikovno taki, kakršni rastejo v vetrovnih vhodnih rovih (glej fotogr. 5). Tako že oblika teh kapnikov dokazuje evoječasno neposredno povezavo rova s površjem. To je končno dokazala gradnja predora za krožno progo 'pozimi 1964/65, ki je presekala z gruščem zatrpani podaljšek rova Biospeleološke postaje. Skozi ta rov je prihajal pra- človek do Slonove glave in do Plesne dvorane, kjer so bili najdeni artefakti (glej Brodar, 1951). Skozi sedanji vhod ni mogel priha- jati, ker bi moral splezati v Veliki dvorani najprej do Pivke in nato od nje do zgornje etaže. V to je dospel šele 1. 1818 Luka Čec. Pred Slonovo glavo se strop zniža mestoma na 551 m in so ga morali umetno zvišati za promet. Nato se skokovito dvigne pri Gotski dvorani,

Fot. 5. Zgornji poševni in hrapavi deli stalaktitov na koncu slepega Rova Biospeleološke postaje (Postojnska jama) so .zrasli v času direktne povezave s površjem, kar je bilo še v wiirmu, ko je ta vhod uporabljal pračlovek. Navpični nastavki so holocenski. The upper inclined and rough parts of the stalactites at the end of the blind channel of the Biospelaeological station (the Postojna Cave), developed in the time of direct connexion with the surface (still in the last glacial time), while the vertical additions are of the Holocene.

72 H kvadratni geomorfogenezi ozemlja med Postojnskim, Planinskim in Cerkniškim poljem ki je umaknjena v desno. Dvorana je le del višjega, po vsem sodeč starejšega, bolj zakapanega in bolj razrušenega rova, ki poteka vzhodno od rova z železniškim tirom več ali manj sklenjeno preko Snežnika do Plesne dvorane. Udori skal so spremenili dno in strop. Po redkih ravnejših odsekih stropa je soditi na njegovo prvotno višino okoli 536—540 m. Na južnem koncu tega starejšega rova je slepi rov, ki bi ga bilo treba odkopati. Dvodelni Glavni rov med Gotsko in Plesno dvorano je učinek dveh faz razvoja Postojnske jame. Y starejši fazi je pritekala voda skozi neznane višje ponore. Verjetno sta ostanka ponorne jame Hauptmanov kevderc v n. v. 543—545 m in Jama brez imena, imenovana tudi Ciganska luknja (539—540 m). Obe kratki jami sta nad poslopjem jamske delavnice. Tu, kjer je apneniško obrobje kotline bolj odmaknjeno kot pri sedanjem ponoru, so bili verjetno ponori Pivke še v mlajši dobi. Domačini vedo povedati, da je obdobni potoček, ki priteka pod Jamsko cesto iz mesta, svoj čas ponikal pod Sovičem. Odkar v potoček spirajo nečistočo, se je ponikev zamašila. Ob hudih nalivih iz nje celo priteka potok. Pred leti je izbruh vode naplavil dva proteja. Iz Velike dvorane sega pod upravno poslopje Zavoda Postojnske jame razsežen, a kratek rov, ki je zadelan z gru- ščem. Tudi to je stari dotočni rov. Vzhodno od ponora Pivke so bili torej trije ali štirje ponorniški rovi, ki so zasuti. Podoben splet pritočnih rovov je na primer še danes razkrit v ti- stem delu Velike in Male Karlovice, ki poteka v smeri SV—JZ. Tako kot na odtočni strani Cerkniškega polja ponori v roju tudi tu niso pospeševali rasti slepe doline, ker se je pobočje frontalno odmikalo. V prvih 180 m Brezimnega rova je ravno dno 3—5 m višje kot je v Glavnem rovu. Strop celo rahlo visi v notranjost. Podorno dno in strop pa se pričneta hitro dvigovati globlje v notranjosti. V končnem delu dosežeta 554 m. Od tod je manj kot pol kilometra do postojnske slepe doline severno od Soviča, ki ima konec v n. v. 580—590 m. Po tej legi in po nagnjenosti končnega dela je soditi, da je Brezimni rov pritočni rov potoka, ki je ponikal v postojnski slepi dolini. Nagnjenost stropa v začetnem delu rova dopušča domnevo, da se je potok prvotno odtekal od srede rova naravnost proti Pisanemu rovu, ki semkaj moli z daljšim slepim rovom. Pisani rov, ki je tudi po mnenju I. Michler j a in F. Hri- barja (1959/60, 197) ter R. Gospodarica (1962) najstarejši odtočni rov Pivke, ima v vhodnem, 140 m dolgem delu 5—9 m višje akumulacijsko dno kot je v Glavnem rovu. Strop in dno sta najvišja približno sredi začetnega dela. Nadaljni strop pa je zelo neenako- merno visok in šele v končni, Beli dvorani je 65 m ravnega stropa v n. v. 537—38 m, ki dovoljuje trdnejše sklepanje. Zgornji Tartar in nadaljne Velike jame imajo iste absolutne višine stropa in sicer med 535 in 537 m. Po mišljenju S. B r o d ar j a (1951 a, 205) in drugih je pritekala pred udorom Stare apnenice v Zgornji Tartar Nanoščica iz Otoške jame. Toda ta jama je dvodelna. Strop pri sedanjem, v prejšnjem stoletju izpod grušča odkopanem vhodu

73 Ivan Gams ima komaj okoli 533 m in se sredi vhodnega rova zniža pod 529 m, kar je manj kot v Tartarju. Pač pa moremo Zgornji Tartar po višini stropa vzporejati s Kalvarijo v Otoški jami. Ta dvorana je del rova, ki je vzporeden z vhodnim rovom. V njej je strop zaradi krušenja sicer višji kot v Tartarju, med 545 m in 550 m. Nadaljevanje rova Kalvarije, ki se slepo konča, moremo iskati pod severnim pobočjem Risnika. Avtomobilska cesta za Pivko jamo razkriva vzhodno od Vid- marjeve hiše na severnem pobočju Risnika kompleks breče, ki ima primešano prst in torej ni primarni vložek med apnenci. Breča je verjetno zatrpala vhod v večjo jamo. Vendar je vprašanje, ali je tekla skozi njo voda proti Otoški jami ali proti severu. Zakaj dobrih tri sto metrov severneje je vhod v Jamo Koliševko, ki je blizu 200 m dolg nekdanji vodni rov (I. Michler — F. Hribar, 1959, 169). Nagnjen je proti JV, to je proti Otoški jami. Po obstoječih načrtih sega rov na JV v n. v. 527—530 m, kar je niže kot je Otoška jama. Jama Koliševka pa ni edina, ki poteka prečno na vodni rov sedanje podzemeljske Pivke. Magdalena jama ima dve etaži. Zgornja se nahaja med vhodnim breznom in Kapniško dvorano v n. v. 540—550 m. Vhodno brezno je nastalo kasneje. O tem pričajo številni stalagmiti, ki se jim tam, kjer se pozimi zadržuje skozi vhodno brezno pritekajoči mrzli zrak, siga kroji v luske. Nastajali so torej preden se je jama odprla na površje. Proti vzhodu usmerjena zgornja etaža pa se morebiti nahaja tudi na koncu Martelove dvorane, kjer se visoko v steni nad Zveznim rovom začenja še neraziskani rov. 250 m vzhodneje od Magdalene jame se začenja Matevžev rov. Vhod iz Črne jame je v n. v. 525 m. Rov je dokaj vodoraven. I. Mich- hier — F. Hribar (1963/64, 51) domnevata, da je skozenj tekla voda proti zahodu, za kar pa ne navajata dokazov. Nastaja vprašanje, ali se je v omenjenih višjih etažah nad sedanjo jamo podzemeljske Pivke voda pretakala proti vzhodu ali obratno. Ce upoštevamo splošno hidrološko omrežje s ponikvami v postojnski slepi dolini, starost Pisane jame, razsežnost Velikih jam in ponikve v Špilah ter pri Studenem, je verjetnejše odtekanje v vzhodni smeri, ki je tudi bolj prirodno glede na lego Planinskega polja. Po tem naziranju bi bile jame med podzemeljsko Pivko in Špilami ostanki dotočnih kanalov k zgornjim etažam Postojnske jame. Ker so odkrite le v drobcih, potekajo v raznih smereh. V Medvedji jami zahodno od Magdalene gore je blizu 100 m dolg nekdanji vodni rov v smeri S—J. Slabih 300 m od konca dinarsko usmerjene Jame Koliševke je vhod v Ledeno jamo pod Magdaleno goro, v kateri je v globini 30 m manjši rov. Zapisnik v jamskem katastru (Arhiv) navaja, da iz jame občutno piha. Od šte- vilnih jam na severnem obrobju Spil segajo do nekdanjih odtočnih kanalov domnevno tri brezna v predelu Mejame, zagotovo pa Cedni- kova kašča, v kateri je nad sto metrov dolg, delno s flišno ilovico zapolnjen fosilni vodni rov v n. v. 620 — 625 m (I. Michler — F.

74 H kvadratni geomorfogenezi ozemlja med Postojnskim, Planinskim in Cerkniškim poljem

Hribar, 1961/62, 204) v smeri S—J. Najrazsežnejši fosilni vodni rov je Ankotova jama (štev. 1608). Nad pol kilometra dolgi vodoravni rov dinarske smeri v n. v. 560 — 570 m spominja po širinah in višinah na Postojnsko jamo in daje po svojem položaju videz, da je bil zbirni kanal ponikalnic v bližnjih Špilah. Tak značaj ima danes podzemeljska Pivka med ponorom in Otoško jamo. Po Michler -— Hribarju (1961/62, 204) je delček teh vodnih kanalov tudi takoimenovani »Rov E Črne jame« v n. v. 567 m nedaleč od Črne jame. Neravni strop Velikih jam med Koncertno dvorano in Veliko goro je v n. v. med 537 in 540 m in se zniža pred Veliko goro na 533 — 537 m. Od rovov, ki se stekajo v dvorano Velike gore, ima te višine na daljšo razdaljo Jama za Veliko goro, ki se v notranjosti razveji. Desni večji krak moli proti JV. Iste višine stropa so tudi V Beli dvorani na koncu Pisanega rova, kar bi kazalo, da sta se oba rova v bližini prvotno zdru- žila. To je bilo v območju Jeršanovih dolin, ki so stara koliševka brez prepadnih sten. Močno zakapani končni rov Pisane jame in Jama za Veliko goro imata v vsej Postojnski jami najbolj razrušene kapnike. Verjetno je to posledica potresa ob udoru bližnjih Jeršanovih dolin. Po udoru je pričela Pivka odtekati in širiti kanal od začetka Pisanega rova naravnost proti Veliki gori ter od tam skozi Lepe jame. Glavni rov ima pred Veliko goro iste višine stropa kot Lepe jame, to je med 529 in 532 m. Lepe jame so usmerjene in nagnjene proti Črni jami. Že I. Mi- chler — F. Hribar, 1959/60, 193, sta rove Črne jame uvrstila v hidrografsko suho cono in cono hidrografskega prehoda. Osrednja dvorana ima strop v višini blizu 528—530 m, ploščad 517 m, kar dovoljuje sklepanje na neposredno zvezo z Lepimi jamami. Višina stropa pa ne dovoljuje vzporejati zgornjih rovov Črne jame s Pivko jamo. V tej je strop pri pritočnih sifonih v višinah okoli 500 m, pred končnim odtoč- nim sifonom pa komaj okoli 490 m, kar daje na razdaljo 600 m 16,6 %o strmca. Podobne strmce ima tudi dno. Take razmere podpirajo Michler- jevo — Hribarjevo mišljenje o prvotnem odtoku iz Črne jame proti Vodnemu dolu. V tej dvodelni koliševki je zahodna kotanja starejša. Da pa je tudi vzhodna preživela najmanj eno ledeno dobo, pričajo obsežna pogozdena melišča pod stenami, ki so mogla nastati samo v brezgozdni dobi. Vendar se je moral del ponorniške vode pretakati izpod udrte kotanje še dolgo, saj sicer dno ne bi moglo segati do n. v. 493 m (glej karto št. X. pri Crestani — Anelli, 1939), kar je 18 m niže od ponora Pivke. Jama je bila pred udorom verjetno skoraj tako poglobljena kot je danes v sosednji Pivki jami. Omenjena je že bila dvodelnost rova med Gotsko in Koncertno dvorano, kjer je ob vzhodnem starejšem rovu nastal mlajši nižji rov, ker se je potok umikal podornim kupom. Malo pred Glavo je podobno izpodjedena vzhodna, od tu do Razpotja pa spet zahodna stena. Dvo- delnost rova je opazna tudi v nadaljevanju, vendar so tu parobki skalnih sten višji kot na začetku Glavnega rova. Do Plesne dvorane so

75 Ivan Gams okoli i m nad izravnanimi tlemi, tu pa skoraj dva metra. Y najširšem delu Glavnega rova, med Pisanim rovom in Yeliko goro, parobkov ni. Na zadnjem ovinku pred Goro je v severni, odmaknjeni steni v kolenu rova vhod v kake dva metra visok, z ilovico zasut rov, ki je tam usmerjen proti vzhodu. Nakazuje možnost, da je tu odtekala voda, ki je izdelala že omenjene parobke. Onstran Yelike gore ne odgovarjajo tem parobkom več Lepe jame, temveč nižji deli Jame za Veliko goro in Ruski rov. V isti fazi moramo, po višinskih razmerah sodeč, predvidevati na- stajanje Malih jam. Y začetnem delu za Razpotjem so v njih visoki prostori, skozi katere se je voda prelivala bržkone po danes neznanih poteh že v starejši fazi. V nadaljevanju se rov zniža. Strop doseže pri Dvorani briliantov 521 m, dno pa celo 518 m. Od tu se začne špranjasti rov spet dvigati, zlasti strop, ki preseže 531 m. Jama je bila še sredi preteklega stoletja na sredi zatrpana. Odkopavali so jo z obeh strani. Vtis je, da so abakraj pustili neodkrite višje rove. Male jame so bile bližnjica potoku, ki je tekel od Razpotja do Velike gore. Nadaljujejo se v votline vzhodno od Koncertne dvorane. Bržkone je potok, ki je tekel skozi nje, prečkal Velike jame med Veliko goro in Koncertno dvorano ter tekel ob podoru Velike gore v Ruski rov ali pa po bližnjici ob Koncertni dvorani naravnost v zgornji Ruski rov. Za to, da je Ruski rov le zvezni rov prečnih, danes zasutih kanalov, govori proti severu se dvigajoče dno. Do podobne razlage je privedla proučitev Spodnjega Tartarja, ki visi proti Pivki. Prečne rove najdemo že v najnižjem rovu pred Pivko. Med končnim Tartarom in Jamo podzemeljske Pivke sta dva zvezna rova, eden više v južni steni, drugi blizu vodne gladine Pivke, ki je v n. v. 504 — 505 m. Pivka teče tu više kot so ilovnati jaški v podnožju Velike gore. Med Koncertno in Veliko goro se dno spusti na 506 m, najnižji jašek v Ruskem rovu pa ima koto 492,2 m. Toda med Pivko in Veliko goro se dno pri stiku Gornjega in Dolnjega Tartarja dvigne na 519 m. Zato je manj verjetno, da bi Pivka kdaj tekla skozi Sp. Tartar ali skozi vzporedne neznane kanale proti Veliki gori. Več je verjetnosti, da je Spodnji Tartar zvezni kanal prečnih rovov. Od vzhod- nega slepega rova pred tunelom v Spodnjem Tartarju je do srede Malih jam, ki so tam najnižje, le dobrih dve sto metrov. Če predvide- vamo zvezo, si moremo pojasniti čudno nagnjenost Malih jam in Sp. Tartarja. Globoki jami v Gornjem Tartarju, od katerih doseže prva 515 m, druga pa 513 m, sta mogli nastati z udorom akumulacijskega dna, ki je sedem metrov višje kot v Velikih jamah. Skalno dno pod akumula- cijskim dnom Gornjega Tartarja najbrž ni višje kot v Velikih jamah in je gotovo znatno nižje kot na vhodu v Otoško jamo. Skozi Gornji Tartar je torej morala teči voda v še znatno mlajši fazi kot v Otoško jamo. Da je koliševka Stara apnenica, ki je prekinila vodno zvezo, mlad udor, govorijo njene prepadne stene. Podobni udori v akumula- cijskem dnu so tudi v Otoški jami, kar daje misliti, da sta bili obe jami povezani še v nižjih etažah kot je vhod v Otoško jamo. V grebenu

76 H kvadratni geomorfogenezi ozemlja med Postojnskim, Planinskim in Cerkniškim poljem med obema udoroma v Gornjem Tartarju je fluviatilno sortiran grušč. Mogla ga je izpod podora Stare apneniee nanesti voda, ki je tekla proti Veliki gori. Verjetno je bila to predhodnica Črnega potoka. Po udoru Stare apneniee se je preusmerila proti Črni jami. V svoje nove kanale je pretočila podzemeljsko Pivko. V sistemu suhe Postojnske jame imajo absolutno najnižji strop razmeroma majhen Rov starih podpisov, Kristalni rov in njegovo prekinjeno nadaljevanje Ozki rov. Kristalni rov se začenja v Glavnem rovu v n. v. okoli 524 m in se razmeroma hitro znižuje proti končnemu, odkopanemu delu s stropom v n. v. okoli 519 m. To je tudi višina začetka Ozkega rova, ki se konča v Malih jamah v bližini najnižjih tal. 70 m severneje je v Malih jamah v zahodni steni kratek slepi rov, ki je prvotno vodil domnevno proti Dolnjemu Tartarju. Kristalni rov, katerega nadaljevanje vzhodno od Glavnega rova smemo iskati v zasutem rovu pri Ladji, je preozek za ves rečni tok. ki je izoblikoval Postojnske jame. Zato se je preostala voda verjetno istočasno odtekala skozi Rov starih podpisov, ki je v istih višinah. Višine na začetku so med 519 in 522 m, le proti koncu se rov hitreje zniža do 516 m. Verjetno je bil prvotno v zvezi s slepim rovom, ki se začenja v zračni oddaljenosti 400 m od Velike dvorane pod stropom Jame podzemeljske Pivke. Hkrati se je začel razvoj vodne jame, po kateri teče Pivka danes med Veliko dvorano in Pivko jamo. Na začetku pri Veliki dvorani je strop v n. v. blizu 520 m, to je približno tako visoko kot je Rov starih podpisov. Sledovi preteklega dogajanja se odražajo tudi v razsežnosti jame podzemeljske Pivke. Do Otoške jame je podobnih razmer kot so večji rovi suhe etaže, od tu do Martelove dvorane pa je mnogo manjša. Me- stoma je le razširjena razpoka brez izrazitega gravitacijskega profila. Da je tekla Pivka prvotno skozi Perkov in Vilharjev rov v Črno jamo, sta zapisala že I. Michler — F. Hribar (1955/56). Razvojne faze skalnih rovov, imenovane po najbolj značilnih rovih, so naslednje: Višina stropa na začetku Postojnske jame faza I — Pisana jama 539 — 545 m faza II — Lepe jame 537 m faza III — Male jame ? faza IV — Kristalni rov 519 — 522 m faza V — Jama podzemeljske Pivke 520 m

Skokovito znižanje vodnega pretoka je bilo po drugi fazi. Zato bi mogli razlikovati le dve glavni fazi s petimi podfazami. Izrazito dvofaznost izkazuje dno, ki je pri prvih treh fazah skoraj v istih višinah. Splošna razvojna smer pri površinskem odtekanju iz Postojnske kotline je v skoncentriranju ponikev ob zahodnem robu kotline, pri

77 Ivan Gams

podzemeljskem odtekanju pa odmik proti zahodu, kar je istočasno vedno večje prilagajanje na smer skladov in zmanjševanje pomena razpok smeri S—J in SSY—JJZ. Y nasprotju s številnimi slepimi dolinami v Postojnski kotlini je ena sama zatrepna dolina na dotočni strani Planinskega polja, kjer izvirajo pivške vode. Ta zatrepna dolina pred Planinsko jamo pa je le del večje doline, ki se na dotočni strani polja zajeda v kredne apnence na meji z dolomiti. Severno od Malnov je široka kakih 600 m, pred Malim gradom pa le še 180 m. Iz nje molijo štiri doline, hasberška, inalenška, planinsko-jamska in cvingerška. Zadnji dve deli sleme, na katerem je Mali grad. Planinsko-jamska je dolga 450 m in je najbolj strma in izrazita. Zatrepna dolina zahodno od Malega gradu, kjer so travniki imenovani po nekdanjem obrambnem obzidju Cvingerju, je dolga le kakih 130 m in široka manj kot sto metrov. Njeno pobočje je strmo le pod Kačjo vasjo, skalna stena pa je samo pod Škrljevo hišo. Pod steno je meliščni grušč. Pod njim izvirata ob višji in srednji vodi dva studenca. Ob precej visoki vodi priteka iz malo višje luknje med skalami tako imenovani Izvir pod Škrljevo hišo, ob katastrofalnih vodah pa privre voda tudi iz talnega grušča šest metrov nad dnom. Po pripovedovanju domačinov se to zadnja leta vedno redkeje dogaja. Take vodne razmere so tipične za delno zasute izvire za večjimi vod- nimi jamami (n. pr. v Malnih), ki se jim je udrlo stropovje na vhodu. Cvingerja in jame pod Škrljevo hišo pa ni mogla izdelati v neposrednem zaledju zbrana voda, ker taka voda ni agresivna. Tako moč imajo le ponornice. Zahodno od Cvingerja je sleme, po katerem je speljana avtomobilska cesta iz Planine za Kačjo vas in naprej v »ride«. Med njim in Planino pa je suha dolinica z domačini imenom Rupa, ki se vijuga približno na meji med dolomitom in apnencem v podnožju Planinske gore. Nekoč je bila vodnata in je stal v njej mlin. Zdaj priteče po njej voda le še ob izrednih deževjih. Pač pa pritekata stalna potočka v njen zgornji konec po t. im. Velikem in Koritnem dolu. Južno od Kačje vasi je obrobje Planinskega polja vbočeno v obliki deformirane suhe doline. Zložnejši strmec izkorišča cesta, ki se v >kač- jih ridah« dviguje proti Mačkovski suhi dolini in Postojni. Vrtačasto dno, ki visi proti Planini, je do okoli 540 — 550 m vidno poglobljeno v okolico. Čeprav ob sedanjem poznavanju ni mogoče zatrdno pojasniti nastanka te dolinaste oblike, je verjeten razvoj iz zelo stare zatrepne doline. Povprečno 20 m visoki Pivški rokav Planinske jame dovoljuje sklepanje, da se je samo skozenj pretakala voda, ki je v Postojnskih jamah izdelala pet etaž v višinskem razmaku okoli 30 m. Onstran naj- večje dvorane — Golgote je ravnejši strop v n. v. okoli 475 m, med podornimd dvoranicami na koncu rova pa nekaj nad 480 m. (Vodna v Planinsko jamo. Udor koliševke je po teh računih moral dvigniti vodno gladino ob visokih vodah tudi v Postojnski jami. Ker ima koli-

78 H kvadratni geomorfogenezi ozemlja med Postojnskim, Planinskim in Cerkniškim poljem gladina se na razdaljo 1,5 km zniža ob srednji vodi s 463,5 m na 459 m — 15 %o strmca)*. Vendar tudi Pivški rokav ni brez sledov etažnosti. V zračni oddaljenosti 270 m od vhoda v Planinsko jamo se v Veliki dvorani odpira v zahodni steni Tiha jama. Prvotno je imela zvezo z kratkim rovom, ki se začenja nad sotočjem Raka in Pivke v severni steni pri izstopu iz tunela. Zdaj sta oba rova na koncu zatrpana z delno flišno ilovico. Med največjo dvorano Pivškega rokava — Golgoto in mostom čez Pivko je v dnu jame podorno skalovje. Pod škarpo, po kateri je speljana steza od severnega na južni kraj jame, leži večji kapnik. Značil- ne police izdajajo, da je zrasel kot stoječi kapnik in ne kot stalaktit. Više v steni zares izdajajo parobki skale obstoj stropa med nižjo in višjo etažo. Segajo vse do Golgote. Pri Golgoti zavije jama v ostrem kotu iz severne v jugo-jugovzhodno smer. Tak zavoj ni prirođen in vzbuja domnevo, da je udor zatrpal severno nadaljevanje do pol kilometra oddaljene zatrepne doline v Cvingerju. K takemu mišljenju navaja tudi z ilovico zatrpani slepi rov, ki je v severni steni Golgote na vrhu podornega grušča. S tem je nakazana verjetnost, da sta se Pivka in Rak prvotno izlivala na Planinsko polje v ločenih jamah, oddaljenih v končnem delu le 200 —- 400 m. Nakazana etažnost pa govori za že stare zvezne rove. Dvoetažnost Pivškega rova je opazna na več krajih tudi globlje v vodni jami. Skalnih, navadno že zasiganih polic se poslužuje med obema vojnama izgrajena steza, ki je preko številnih lesenih mostov prehajala z vzhodne strani na zahodno in obratno vse do blizu Paradiža. Strop vodne jame se v isti višini nadaljuje v Paradiž, čeprav je njegovo dno na začetku 13 m nad vodno gladino. Dno sestoji iz drob- nega fluviatilno sortiranega grušča, ki je naplavina izpod podora v Planinski koliševki. Sodeč po razmerah na vhodu v Paradiž in po globokih udrtinah v flišni ilovici pod sigovo skorjo ter v grušču na koncu rova skalno dno ni znatno nižje kot je v vodni jami. Povprečna višina drugotnega dna v Paradižu je 478 m. To se pravi, da je udor koliševke dvignil vodni pretok ob visokih vodah najmanj do te višine, to je vsaj kakih 28 m nad gladino sedanje Pivke pri dotočnem sifonu ševka visoke prepadne stene, je sklepati, da se je udrla v bližnji geološki dobi.

*Pivka med ponorom v Postojnsko jamo in odtočnim sifonom v Pivki jami ima v zračni razdalji 2,5 km 26 %0 strmca, med slednjim in pritočnim sifonom v Pivški rokav Planinske jame pa 5,7 %0 strmca v zračni razdalji 2350 m. V neznanem podzemlju teče bolj ravno ali z manjšini strmcem ali oboje. Manjši strmec pomeni manj podorov, ki zajezujejo vodo. Manj podorov pa verjetno ni zaradi manjše jame, temveč zaradi debelejšega stropa v višji, planinski stopnji Postojnskih vrat. Jama, nad katero se je udrla Planinska koliševka, je bila prav tako visoka kot Pivški rov. Geodetsko izmerjena višinska razlika med cesto (604,7 m) in dnom koliševke (553,2 m) je 49,5 m. Približno tolika je tudi višinska razlika med dnom in stropom na koncu Paradiža. Vendar je višinska razlika med koncem Paradiža (484,9 m) in dnom koliševke še vedno 68,3 m.

79 Ivan Gams

K poznavanju starosti jamskih usedlin in s tem mlaj- šega dogajanja med Postojnskim in Planinskim poljem so največ pri- spevala arheološka raziskovanja. Po Brodarju (1948/49, 1951, 1951a, 1952, 48) so v staropleistocenski erozijski fazi nastale jame do današnjih višin ali celo niže. Epigenetsko grezanje in morebitni udori so povzro- čili akumulacijo flišnih ilovic in peskov v Postojnski jami do 519 m, v Otoški jami do 527 m, v Jami brez imena do 541 m (v Parski golobini pa do 554 m). Glede na najdbo kosti povodnega konja in trditev o predriškem jezeru v Postojnski kotlini (R a k o v e c , 1954), ki ga Me- lik (1953) predvideva zatrdno do 540 — 545 m, mogoče pa celo do 576 — 580 m višine in s katerim računajo študije I. Michlerja — F. Hribarja (1959/60, 1962/63), datirajo flišni zasip v Postojnski jami v jezersko fazo ali to vsaj dopuščajo. Sledila je faza erozije flišnih ilovic ter nato akumulacija rdečih ilovic, gruščev in sige, katerih starost je paleontološko in arheološko izpričana za zadnjo, wiirmsko ledeno dobo. Večino rdečkastih ilovic v Otoški jami je po Brodarju (1951a, 226-228) odložila Pivka ob poplavah, ki so nastopale še v post- wiirmski dobi. Brodarjevi zaključki so modificirali trditve Bat- taglie (1933, 205) o samo dvojni, erozijski in sledeči akumulacijski fazi. Poznavanje starosti jamskih usedlin je pomanjkljivo iz več ozirov. Ne vemo za trdno, kdaj je bila Postojnska kotlina ojezerjena in če je sploh bila. Trditve o jezerskih flišnih usedlinah v jamah na severnem obrobju so nelogične, ker obstoj jezera izključuje naplavljanje flišnih potokov, ki bi svoje breme odložili že v delti na nasprotni strani jezera. Po izkušnjah v drugih jamah (na primer v Logarčku, v Naj- deni jami) prihaja do močne akumulacije ilovice in peska v tistih rovih, ki jih ponornica zaliva le še ob visokih vodah, ko nižji mlajši kanali še ne zmorejo vsega pretoka. Del flišnih usedlin v Postojnskih jamah mora zato nujno izvirati iz časa prvotnega prestavljanja vodnega pretakanja v nižje etaže. Kolebanje piezometriČnega nivoja more ob katastrofalnih vodah zajeti več starejših faz. Gladina podzemeljske Reke n. pr. koleba nad sto metrov, voda v Logarčku nad 17 m, Pivka v Martelovi dvorani nad 10 m. Še večje kolebanje moramo predvidevati v ledenih dobah, ko je ves sneg skopnel v kratki poletni dobi. K podnebnim vplivom povečanega kolebanja in iz tega izhajajoče akumulacije jamskih usedlin se pridružujejo še učinki udorov stropovja v podornih dvoranah, udorov koliševk in udornih dolin. Flišne naplavine utegnejo torej izvirati iz zelo dolgega razdobja. Skladno z najdbo kosti snežne miške (Brodar, 1951, 220) so ugo- towtve, da so na površju Postojnskih vrat, posebno vzhodno od Otoške jame, kjer visi površje proti zahodu, fosilni kotliči s še ohranjenimi navpičnimi stenami, ki govorijo o brezgozdni ledenodobni vegetaciji. Gozdna meja pa je tudi približna meja med sigotovorno in agresivno kapnico. Hidrokemične raziskave kapnice v Postojnski jami, ki še čakajo na objavo, so našle agresivno kapnico le na izredno redkih

80 H kvadratni geomorfogenezi ozemlja med Postojnskim, Planinskim in Cerkniškim poljem

mestih. Toda številni korozijsko izdolbeni kamini pričajo o svoječasni agresivnosti večine kapnice zaradi korozije mešanja (B ö g 1 i, 1964) ali pa zaradi tundrskega podnebja. Za zadnjo možnost govorijo mehke sige, ki so v Alpah v jamah na meji med sigotvorno in agresivno kapnico (Gams, 1962/63) in ki so jih našli v wiirmskih sedimentih (Bro- dar, 1931a, 224) med trdimi sigami. Redka vegetacija je nedvomno pospešila navpično spiranje prsti in z njo vred tudi delcev kremena, sljude in drugih s fliša naplavljenih mineralov. Zato po njih ne kaže sklepati, da jih je med rdeče ilovice naplavila Pivka, kot to meni Brodar (1951a). Rdeče ilovice im grušči, ki s sigo vred zastopajo drugi, vrhnji zasip v Postojnskih jamah, so v Otoški jami vsi iz würmske dobe. Po ana- logiji bi sklepali, da so podobne usedline pustile za sabo v suhih jamah tudi prejšnje ledene dobe. Če jih ni razkritih v večjih količinah, se vsiljuje mišljenje, da je v prejšnji ledeni dobi še vladala rečna faza z usedanjem sivih flišnih naplavin ali pa, da takrat suhih jam sploh še ni bilo. Y »Starih jamah« so ostale sive, pretežno flišne ilovice in peski, delno nastali z razpadanjem prodnikov, predvsem pod podori, ki so jih zaščitili pred erozijo (n.pr. v Glavnem rovu pri vhodu v Kristalni rov, severno od Podrtega stebra). Ker erozija ni zajela stranskih, slepih rovov, so v njih sive in rjave ilovice v prvotni debelini, to je do 2,5 — 5 m nad dnom v Glavnem rovu (vhod v Brezimni rov). Tam. kjer doseže turistična steza v Ruskem rovu najnižjo točko v jami, 506 m, so na stropu 3 — 4 m nad lijakom temni korodirani stalaktiti z ostanki ilovice vred. Tik zraven so novejši svetlejši kapniki^ nastali po fazi erozije. Više v Ruskem rovu, kjer se začenja steza dvigovati, moli kakih 4 — 5 m nad stezo preko zasiganega pobočja sigova kopa, ker je bila izpodkopana ilovica, na kateri je prvotno ležala. Na spodnji strani kope so manjši stalaktiti, ki so v spodnjih delih korozijsko razžrti. Iz tega sledijo te-le razvojne faze: akumulacija ilovice, tvorba sigove kope, erozija ilovice, rast stalaktitov, korozija stalaktitov v narastli vodi ali v naplavljeni ilovici, upad vodne gladine ali erozija ilovice. V Postojnski jami gradnje niso razkrile pod rdečimi ilovicami in podori ter pod sivimi naplavinami kaj več sig in kapnikov, ki bic nastajali zlasti v medledenih dobah. To nakazuje verjetnost, da so zgornje etaže Postojnske jame postale dokončno suhe večinoma šele v zadnji medledeni dobi. Nekateri kapniški stebri in stalagmiti v Glavnem rovu so izpodje- deni v višini nekdanjih tal ali malo nad njimi. Lep primer je v Plesni dvorani pri električni kabini, v Pralnici, na Razpotju (Taborišče) in pri končni železniški postaji pred Veliko goro, kjer pa so stebri im stalagmiti obžrti v višini 1,5 — 2 m. Pri večini navedenih primerov gre za fosilne kapniške tvorbe. Ker pa izpodžrtost ni splošna, ni gotovo, ali jo je povzročil novejši obnovljeni pretok ponornice.

6 Geografski vestnik 81 Ivan Gams

H kvartarnemu dogajanju na ozemlju med Cerkniškim in Planinskim poljem

Zahodni rob Cerkniškega polja je razčlenjen v tri »zalive«, v Jam- skega, pri Zelšah in severno od Podskrajnika. Odtočno vlogo je obdržal samo prvi, ker je druga dva obsežni vršaj Cerkniščice odrezal od jezerskih odtokov. Za naše ozemlje zanimiva izboklina polja pri Zel- šah ni mogla nastati samo z denudacijo dolomita, ker bi se v tem primeru en kilometer dolgo ravno dno, ki je le meter, dva višje kot v Jamskem zalivu, hitreje dvigovalo proti zahodu.* Med Zelšami in hribčkom s cerkvijo (570 m) je dolinasta vrzel v n. v. 550 — 560 m. Usmerjena je proti predjamskemu prelomu in je mogla nastati le ob večjih ponorih. Unška uvala spada med najbolj suhe večje kraške depresije na Slovenskem. Preseneča, da je njeno dno vkljub odsotnosti potokov ravno. Po tem, da ne priteka vanjo noben potok in v njej tudi ne ponika, je sorodna znatno manjšemu Bločiškemu polju. Od drugih kotlin okoli javorniško-snežniške kredne grude (Pivške odn. Postojn- ske kotline, Babnega, Loškega, Cerkniškega in Planinskega polja) se razlikuje ne samo po tem, da nima površinskih vodnih tokov, temveč tudi po tem, da navidezno ni na meji med dvema kameninama. Ta izjemnost otežuje razlago o nastanku. Možnost, da bi ga prepoglobila lokalno pospešena korozija, odpade, ker se enako zdrobljen dolomit nadaljuje še proti Cerkniškemu polju. Ker je polje še brez debelejše naplavine in je torej ravna tudi skalna osnova, odpade razlaga, da bi ga izravnavala debela vododržna preperelina. Pri navpičnem pretaka- nju padavinske vode pa ravna površina ne more nastati. Naslednja opažanja pričajo, da je bila uvala nekoč prav tako vodnata kot druge večje kraške depresije v sosedstvu. Na jugovzhodnem kraju uvale so globoki useki za železniško progo razkrili geološke razmere ob predjamskem prelomu na razdaljo skoraj dveh kilomet- rov. Zaplate dolomita in apnenca so zaradi tektonskega pritiska vri- njene druga med drugo in zato stik med dolomitom in apnencem na površju ni raven. Ponekod segajo apneniške luske dalje proti severu in prav tam se končujejo suhe dolinice, ki so razvite v južnem dolomitnem robu kraške uvale. Predno dosežejo predjamsko prelomnico, se navadno na dolomitu razvejijo. Najdaljša je suha dolina v jugovzhodnem oglu uvale. Domačini ji pravijo Zupenca. Od roba uvale (glej fotografijo 6) sega proti stiku dolomita z apnencem, ki pa ga ne doseže, ker se prej razveji. Po hudem deževju, zlasti po kopnenju snega, priteče po njej majhna vodica.

*Bolj kameniti in goli dolomitni hrib s koto 615 m nad Zelšami ima ime Kras, kar je v skladu z mnenjem, da je ta beseda prvotno pomenila bolj golo kamenito površje vobče. Streljaj od tod je na krednih apnencih zares pravi kras, kjer pa ni najti tega topografskega imena, ker je bilo kamenje bolj zakrito z gozdom.

82 H kvadratni geomorfogenezi ozemlja med Postojnskim, Planinskim in Cerkniškim poljem

Hrib Trijak loči Zupenco od zahodnejše doline, ki ima bolj ravno dno. Končuje se na apnencu pod železniško progo v podobi večje kotanje z vrtačami na dnu. Tukaj je dno celo nižje kot na dolomitu. Podoben primer je južno od vasi Slivice, kjer sega s polja krajša suha dolinica do kotanje na apnencu. Tudi v njej so globlje vrtače. V dolini so tla le kakih 2 m višja kot je bližnje polje. Manjša zatrepna

Fot. 6 Suha dolina Župenca na jugovzhodnem koncu Unške uvale z Rakekom v ozadju. Dolina je v dolomitu, ki je bil v času pleistocenskega perinafrosta vodonepropusten. The Župenca valley in the SE corner of the Unec uvala, with the village of Rakek in the background. The valley developed in semi-permeable dolomite which has been impermeable through the pleistocene permafrost (tjäle) times. dolinica je tudi južno od vasi Unec. Konča se v kompaktnejšem dolomitu, vendar je streljaj više v pobočju zaplata apnenca. Vse kaže, da je ta zaplata razgaljena apneniška talnina, ki sega ob predjamskem prelomu pod dolomit. Omenjene doline so tako značilne, da si moremo njihov nastanek tolmačiti samo z dotoki iz podzemlja, ki so izoblikovali tudi samo Unško uvalo. Ker je voda prihajala, podobno kot priteka danes na primer Kolpa iz 72 m globokega brezna, navpično iz podzemlja in ne iz vodoravnih jam, se zatrpane doline niso podaljševale v zaledje tako, kot je to primer na Planinskem polju ali v Rakovem Škocjanu.

»* 83 Ivan Gams

Ko je vodni tok presahnil, je zatrepne doline preplavil dolomitni grušč s pobočij. Iz Unške uvale so vode odtekale prvotno na Planinsko polje, preden se je to poglobilo ob ponorih v robnih apnencih. Uvala je bila tedaj le izboklina polja. Morebiti sta sedanji plitvi dolinici, v katerih se cesta iz Unca za Planino dvigne na 523 m, za Ivanje selo pa na 513 m, podedovani obliki iz te dobe. Vendar ravno dno uvale danes ne visi več proti zahodu, temveč proti severu in tja proti ponoru Bratni dol se danes ob izredno hudih deževjih odtekajo talne vode. Za tem ponorom je severno pobočje celo dolinasto izjedeno in v njem je, čeprav v dolomitu, nekaj brezen in manjših jam, kar daje vtis miniaturne slepe doline. Nastaja vprašanje, od kod je pritekala voda na Unško polje. Če bi pritekala iz Javornikov, bi morala prečkati Rakov Škocjan, ki pa je dinarsko usmerjen in že samo s to smerjo priča, da so ga izobliko- vale vode, tekoče s Cerkniškega polja proti Planinskemu. Več verjetnosti je, da je pritekala podzemeljsko ob predjamskem prelomu s Cerk- niškega polja v času, ko je jezernica ponikala še pri Zelšah. Drugod ob predjamskem prelomu so nastale na večjih sotočjih enotne večje kotline na robnem apnencu in dolomitu. Starejše geomor- fološko proučevanje Cerkniškega polja* je dovedlo do prepričanja, da je polje začelo nastajati z zraščanjem vzporednih, dinarsko usmer- jenih dolin na robnem dolomitu in apnencu. Na ozemlju med Cerkniš- kim in Planinskim poljem pa sta se ločeni dolini dedovali v obliki dveh kraških kotanj še v sedanjost; vendar je kraška vodna žila obglavila sosednjo na dolomitu. Šerkova (1948/49, 198) geomorfološka karta zanikuje naziranje, ki ga je zastopal P. George (1948), da bi kotlina Rakovega škocjana v celoti nastala z udiranjem jamskega stropovja. Šerko opisuje ob- sežno teraso v n. v. 510 -520 m, ki je obakraj Raka. Podobne višine se nadaljujejo obakraj Velikega ravnega mosta še en kilometer proti SZ, le da tu površje zelo razčlenjujejo vrtače in koliševke. Že Šerko je označil to teraso za fluviatilno tvorbo. V to teraso je Rak poglobil dolinasto kotanjo z ravnico v dnu v n. v. okoli 500 m, torej okoli 12-20 m niže terase. To pa je tudi približno enaka višina kot je med zgornjo in spodnjo etažo na začetku Postojnske jame in v Planinski jami. V času tvorbe zgornje jamske etaže je bil Rakov Škocjan okoli 2,5 km dolgo kraško polje. Proti vzhodu v podnožje Javornikov usmerjeni izrastek terase v Cerkniških lazih nakazuje, kjer naj iščemo te- danje podzemeljske pritoke iz Jamskega zaliva na Cerkniškem polju. Že Me lik (1951, 27) je dolinasto obliko, v kateri je več koliševk v Lazih ti/k pod vbočenim gladkim pobočjem Javornikov, označil za suho dolino. V novejši fazi se dolina ob Raku širi s podori na obe strani. Tako je nastal kanjon pred Zelškimi jamami, ki sega do bližine izvira Prun- kovca, ter pred Velikim naravnim mostom in med njim ter Zatočno

*I. Gams, Morfologija Cerkniškega polja. Tipkopis. Geološki zavod v Ljubljani.

84 H kvadratni geomorfogenezi ozemlja med Postojnskim, Planinskim in Cerkniškim poljem

jamo. Na pritočni strani se daljša v Zelške jame, nad katero je stropovje udrto že na osmih krajih. Drugo dotočno mesto je bilo na kraju udornih dolin Hlače in Globoščaka, ki ju je že Šerko (1949, 199, 200) označil za udor nad pod- zemeljskim pritokom v Rakov Škocjan. Obe sta v že močno zabrisani zatrepni dolini, ki je usmerjena proti SSV in nakazuje verjetnost, da

Fot. 7. Na pritočni strani Planinskega polja so od desne proti levi vidne naslednje zatrepne doline: deformirana zatrepna dolina Kačjih rid, kjer se vije cesta proti Postojni; v kotanji izza Malega gradu pred Planinsko jamo (št. VI); levo od nje prepadne stene doline Malnov (VII), ki se bo ob nadaljnem rušenju sten v geološki bodočnosti .združila z lepo vidno Unško koleševko (št. 7). Ob levem robu slike deformirana dolina Hasberga (št. VIII). Izza nje na robu dolomitne Unške uvale Rakek in nad njim Slivnica (1114 m). Med njo in Javorniki Cerkniško polje. Izza gozdnatega hriba Počivalnik (725 m) in pod Javorniki kotlina Rakovega Škocjana. Area among the karst poljes of Planina and Cerknica. On the affluent side of the Planina polje (in the middle) old and recent affluent valleys, due to the collapse of the cave celiling, can be seen from the right to the left: a transformed valley with a meandering road ascending to Postojna; in the wood behind the white tower of Mali grad the valley before the entrance to the Planina Cave (No. VI); in the wood, on the left, rock walls of the Malny valley which after some further collapse of the rock walls, will be connected whith tha collapsed dolina called Unška koleševka (no. 7). On the left, the transformed old valley at Hasberg (VIII). Behind it, on the border of a dolomitic uvala, the village of Rakek and behind, Mt. Slivnica (1114 m). Between it and Mt. Javorniki (on the right side) the Cerknica polje. In the middle, in the wooded area below the Javorniki, the basin of Rakov škocjan.

85 Ivan Gams je tukaj izvirala voda, ki je pritekala ob predjamskem prelomu s severnega dela Cerkniškega polja. Zelške jame imajo na začetku proti SZ usmerjeni suhi rov (t. m. Zadnje jame), ki je nastal verjetno ob zadnjih dotokih iz te vodne žile. Zajeda Planinskega polja pri Hasberku je najmanj značilna zatrepna dolina. Med ruševinami gradu in Windischgrätzovo grobnico se dno pregane; ta pregib v n. v. 460 — 470 m med nižjimi travniki in višjimi njivami je ne le kulturna, ampak tudi pedološka meja. Višje dno pokriva dolomitni grušč, nanešen na apneniško podlago s severnega dolomitnega pobočja. Po pripovedovanju domačinov je v preteklosti ob posebno hudih povodnjih Malenščica izvirala celo med grajskimi stavbami in pri sedanji grobnici Windischgrätzov, torej do na- kazanega pregiba. Izviri Škratovke se ob naraščanju vode razmaknejo ne samo v širino, ampak tudi v višino. Ker leže najnižji više kot izviri Malenščice, so često suhi. Vode, ki pritekajo v Škratovki ob višji vodi, si ob nizki vodi poiščejo nižje kanale, ki so v zaledju. Okoli 800 m dolga zatrepna dolina v Malnih je med najbolj tipič- nimi na Planinskem polju. Južnovzhodni breg je na začetku visok 50 m, na kraju okoli 80 m, severovzhodni pa okoli 24 do 70 m. Nekako do srede, kjer so izviri Malenščnice, je dno dokaj ravno, potem pa se vedno hitreje dviga proti končnemu amfiteatru, ker se melišča v podnožju sten vedno bolj strnejo. Melišča so že bistveno znižala stene, ki molijo nad nje le še nekaj deset metrov visoko. Do kakih 50 m debela melišča govorijo o znatni starosti zatrepne doline, ki je preživela najmanj eno ledeno dobo. Voda, ki ob zelo visokih vodah — zadnji čas vedno bolj redko — izvira v Laškarjevem kotu več deset metrov više od stalnih izvirov, dokazuje, da vlada takrat še vedno močan vodni pritisk v zaledju, kjer se dvigne piezometrični nivo. Unška koliševka ima prepadne stene in je očitno mlajša od Malnov. Natala je potem, ko se je vodni tok — Rak — zaradi udiranja v Malnih usmeril proti Rakovemu rokavu Planinske jame. Nad dotočni- mi kanali proti Rakovemu rokavu je nastala koliševka Mrzli dol. Ne- daleč vstran od nje smo 1. 1964 v Rakovem rokavu med drugim jezerom in Vodnim rovom našli vhod v ogromen, toda do vrha z naplavino in gruščem zasut rov, ki je usmerjen proti Mrzlemu dolu. Zatrepna dolina pred Planinsko jamo je do žage širša in nekoliko drugačne smeri kot v nadaljevanju pred jamo. Onstran skalnatega pomola, ki za žago utesni dolino, je nasprotno skalno pobočje odmaknjeno, kar pa ne pride do večjega izraza, ker je odmik zakrilo veliko melišče. Videz je, da sta se nekoč tukaj stikala dva kraka jame. Kak- šne zveze bi lahko imel ta zasuti rokav z vodno jamo, nad katero sta se udrla Mrzli dol in kasneje Unška koliševka, pa morebiti s slepim rovom, ki se tik za vhodom v Planinsko jamo odcepi proti severu, je težko ugotoviti. Iz navedenega sledi, da je vodotok iz Rakovega Škocjana pritekal na Planinsko polje prvotno skozi Malne. Premočno rušenje stropovja in sten iztočne jame odnosno zatrepne doline ga je odklonilo v Rakov

86 H kvadratni geomorfogenezi ozemlja med Postojnskim, Planinskim in Cerkniškim poljem rokav Planinske jame. Y sedanji fazi Maini spet obnavljajo prvotno funkcijo, toda pritočni kanali ob strani te zatrepne doline premorejo komaj nizke vode (glej N. Čadeževa 1955/56). Ko se bodo razširili, bo postal Rakov rokav trajno suh. Kot poglavitno ugotovitev geomorfološkega proučevanja je smatra- ti dokaze o razmeroma hitrem spreminjanju in prestavljanju slepih in zatrepnih dolin. Y njih so namreč razkrite prepadne stene, ki so zapadle močnejšemu mehaničnemu pleistocenskemu preperevanju, tako značilnem za visokogorski goli svet. Zaradi premeščanja ponorov v Postojnski kotlini je nastal cel splet delno prehodnih odtočnih jam, ki se, čim globlje v notranjosti, tem bolj združujejo. Krušenje sten v slepih in zatrepnih dolinah je povzročilo, da se je v neposrednem zaledju razvil splet kanalov, skozi katere si je zajezena voda iskala novih vtokov in iztokov. Pivški rokav Postojnske jame med ponorom in Magdaleno jamo, Ankotova jama kot preostali del odtočnega sistema za Špilami in povezani rovi Male Karlovice, Zveznega rova in Velike Karlovice (glej geomorfološko karto) osvetljujejo v speleologiji še ne dovolj vred- noteni pojem zbirnega kanala v neposrednem odtočnem zaledju kraških polj. Zbirni kanal, ki sprejema vodne odtoke s polja, izravnava piezo- metre in usmerja vodo v nadaljne pretočne kanale, je posebno lepo ohranjen na odtočni strani Cerkniškega polja, saj spremlja ves rob polja v dolžini nad 2 kilometra. V obeh primerih je prišlo do istosmernosti odtočnega rova in roba polja verjetno zaradi iste slemenitve skladov. Kratka Svinjska jama daje slutiti, da je sistem zbirnih kanalov rudi- mentarno razvit tudi na jugozahodni strani Cerkniškega polja. Zaradi nenehnega korozijskega zniževanja površja in čedalje intenzivnejšega rušenja vedno tanjšega stropa nastajajo nad zbirnim kanalom koliševke in iz njih jarek. Ob takih procesih je verjetno nastala osnova Zadnjega kraja, kjer je predvidevati prvotno osredotočenje odtoka z nastajajoče- ga Cerkniškega polja. Danes je trajni odtočni rob le še od Nart do Zelš. V tem območju se je polje najbolj razširilo v Jamskem zalivu, "kjer so bili glavni odtoki v jame, nad katerimi se je v podnožju Javornika udrla serija koliševk z Globočakom. Na ostalem apneniškem obodu Cerkniškega polja dokazujejo estavele menjavo odtočnosti s pritoč- nostjo. Na isti način si lahko razložimo nastanek suhe doline, ki je jugovzhodno od Vodnega dola med omenjenimi vzpetinami in sklenjeno višjo severno stopnjo Postojnskih vrat (glej stran 3).

Zaključni pregled

Novejša dognanja sicer govore v prid naziranju, da je relief Po- stojnskih vrat izredno znižan predvsem zaradi dolgotrajnega površin- skega odtekanja s Pivke proti Ljubljanici. Toda študij današnjih površinskih kraških oblik, zlasti »suhih dolin«, je dokazal, da je fluatil- ni relief že povsem zabrisalo mlajše zniževanje površja zaradi korozije padavinske vode. Za koliko je ta znižala v povprečju površje v kvartarni

87 Ivan Gams dobi, dolgi en milijon let, moremo predvidevati po današnji korozijski intenzivnosti. Po še neobjavljenih podatkih ima kapnica, ki priteka skozi senonske in turonske apnence v Postojnsko jamo, v povpreč- ju 170 do 200 mg/CaC03/l. Letnih padavin je okoli 1600 mm. Če jih odteče 10 dm, znaša letna korozija 68 do 86 m3/km2 apnenca na leto. Ob sedanji intenzivnosti bi se površje v kvartarni dobi znižalo za 68 do 80 m. Y glacialnih dobah je bil odtočni količnik zaradi nižjih temperatur večji, toda bilo je manj padavin in v pretežno tundrskem podnebju so celokupne trdote voda znatno nižje. Zato je bilo dejansko korozijsko znižanje površja za okoli polovico manjše kot ga moremo izračunati po sedanjih razmerah. Čeprav obstajajo drobne razlike, moremo sedanje korozijsko zniževanje le označiti za dokaj enakomerno porazdeljeno po vsej površini (Gams, 1963). Toda v glacialnih pleistocenskih dobah je predvidevati mnogo večje krajevne razlike. Zal manjka v svetovni geomorfološki literaturi drobnih študij o intenzivnosti korozije v podobni klimi, kot je bila ob viških ledenih dob na obravnavanem ozemlju, kjer je vladala v višinah tundrska, v niži- nah pa stepsko-gozdna zarast. Predvsem je pogrešati poznavanje tam- kajšnjega vpliva vegetacije in stalno zamrznjenih tal (permaforst, merzlotâ, tjäle) na kraške procese. Sodeč po ugotovitvi »Meritve vsebnosti apnenca in pH dozdevno kažejo, da so najbolj agresivne vode tiste, ki prihajajo z močvirja, nato tiste s travnikov in končno tiste, ki so tekle pod gozdno odejo« (Corbel, 1957, 457), je vladala na našem ozemlju intenzivnejša korozija na nižjem, bolj močvirnem svetu. Permafrost je odvrnil vtekanje vode v apneniško podlago skozi debele stalno zmrznjene prsti in jo usmeril na mesta tanjše prsti, obenem pa je pospešil odtekanje padavinske vode po zamrznjenih tleh po pobočjih. Zato so bile depresije mesta večjega poniranja padavinske agresivne vode in zategadelj področje hitrejšega zniže- vanja. To so tudi osnove, zakaj smatrajo subarktični kras za kras brezen Jn vrtač (glej tudi Corbel, 1957). Denudacija prsti je kopičila prst s pobočij v depresijah, s čimer se je povečala biokemična korozija, zlasti ker je vladala tukaj močnejša zarast kot v okoliških gorah nad gozdno mejo. Z meritvami pa je bilo mogoče dokazati, da vode, ki pritekajo z negozdnatih višin na pokriti kras, tu pospešeno korodirajo (Gams, 1957). Vzroki za nastanek kraških polj so verjetno v raznih predelih različni. Če jih nahajamo tudi v tropskem podnebju, je jasno, da klimatski činitelji niso edini. Toda že opisani periglacialni procesi so tvorbo kraških polj nedvomno pospešili, ako ne celo omogo- čili. Zakaj tudi na slovenskem krasu vodijo najnižji prehodi iz kraških polj le neka j deset metrov iznad dna, največkrat okoli 30—50 m, kar so opazili proučevalci tudi drugod (glej Louis, 1956) v submedite- tanski klimi. Taka dokaj enaka poglobljenost polj v okoliški teren govori za njihov istočasni, klimatsko pogojeni začetek nastajanja. Kvartarno starost notranjskih kraških polj je zagovarjal tudi Cor- bel (1956). Dolomit je v sedanjih razmerah krajevno neenako vodopro- pusten, v celem pa ga le moremo označiti za polpropustnega, ker se vode

88 H kvadratni geomorfogenezi ozemlja med Postojnskim, Planinskim in Cerkniškim poljem

po hudem deževju odtekajo v precejšnji meri površinsko, nizke vode pa kraško. Ker pokriva dolomitno osnovo sklenjena ruša in ker se do nje od spodaj navzgor ne odpirajo tako pogoste špranje kot na apnencih, je računati s skoraj popolno vododržnostjo dolomitnih terenov v dobi permafrosta. Padavinska voda, ki ni prišla v stik s karbonatno osnovo, se je po pobočjih prelivala v Notranjskem po- dolju do stika z apnencem, na katerem je na bolj razčlenjeni površini bilo manj soliflukcije in se zato ponori niso toliko zatrpavali. Ob pred jamskem prelomu je ob stiku dolomita in apnenca prišlo do pospešene korozije, ki je bolj zniževala površje in pripomogla k pre- točitvi dolomitnih potokov, ki so se prej bolj severno prelivali proti Logaškemu polju (primer: obglavljenje Cerkniščice na Blokah in na Cerkniškem polju. Prej je tekla po Logaškem ravniku — glej Melik, 1928, 70—71). Zato se je ob takem sotočju, kjer vlada pospešena korozija (Gams, v tisku, 1964), razvila na kontaktu med dolomitom in apnencem serija kotanj, kot so Bloško, Bločiško, Loško, Cerkniško, po naših raziskavah tudi Unško, Planinsko in Logaško polje ter, v miniaturi, Strmško polje, kjer pa je deloval samo en proces širjenja, povečano denudacijsko odmikanje pobočja, ne pa toliko korozijsko širjenje dna ob večjem vodnem sotočju. Kraška polja na omenjenem stiku pa so zasnovana tudi v paleo- hidrologiji in hidrogeoloških razmerah širše okolice. Kaže, da je flišni jez v sinklinalnem področju Pivška dolina—Pivka—Ilirska Bistrica trdnejši jez za podzemeljske vode v kredni javorniški grudi kot pa dolomit ob predjamskem prelomu. Ko proti severu usmerjene podzemeljske vode tega dosežejo, drsijo ob njem površinsko in podzemeljsko od Loškega polja do Planinskega polja, kjer so predrle dolomitno pregrajo. Zato je to polje sovodenj za vso javorniško grudo in dolomitne vode, ki se zbirajo ob značilnem stiku. Zato je tudi relief v Planinskem polju v vsem dolomitnem pasu najnižji. Za presojo makroreliefa, ki je v osnovah nastal v neogeni tropski ali subtropski klimi, nedvomno drži, da pogrešamo primerjalnih študij iz tropskega krasa, kar je podčrtal Melik (1961, 353). Toda spo- znanje, da je sedanji kraški relief predvsem kvartarne starosti, po- stavlja v prvo vrsto potrebo po primerjalnih študijah subarktičnega krasa. Predvsem pogrešamo poznavanje hidroloških in geomorfoloških razlik med flišem, apnencem in dolomitom v območju subarktične klime. Kajti ob stiku s temi kameninami je na slovenskem krasu največ kraških depresij. Kaže, da na krednem krasu Notranjske ni prišlo do večje soliflukcije prsti po pobočjih vzpetin, prej po pobočjih vrtač. Pač pa so znaki intenzivnejšega krušenja dolomitov, v katerih je najti nekaj primerov psevdo-vršajev. Te oblike v slovenski literaturi še niso bile omenjene. Na obravnavanem ozemlju nastopajo v Planinski gori nad cerkvijo v Planini in nad Belskim. Y ovršju gore je zbirna grapa, ki preide navzdol v enotni žleb. Ta se razširi v vzbočeno ovalno podgorsko, akumulacijskemu vršaju povsem podobno obliko, kjer pa je danes pod prstjo takoj skalna osnova. Vse kaže, da jo je v dobi permafrosta pokrivala odeja dolomitnega grušča in jo ščitila pred

89 Ivan Gams evakuacijskimi procesi; te je preusmerjala na rob, ki se je odmikal. Vršajni grušč je sicer uničila kasnejša korozija, ostala pa je njemu prilagojena oblika skalne osnove. Procesi poglabljanja kraških polj pa mestoma delujejo še danes. Izkazujejo jih meritve ob zelo nizki vodi v hudem mrazu (Gams 1964, v tisku). Podobne rezultate je dalo merjenje 10. II. 1965 na Pla- ninskem polju ob srednje visoki vodi, ko je bila struga Unice polna in je voda tekla do ponorov Pod stenami. Snežna odeja je bila debela okoli 10 cm, padavin pa ni bilo že dva tedna.

Temperatura Trdote °N

cd • jJ . .1 . cd -S S O 3« ofi t. o cd 'ä! cdjto"2 N > Л u ТЈВ

Unica pri mostu v Hasbergu 0 4,0 10;3 10,4 8,5 1,9 Unica sredi polja pri kraju Lipje 0 3,2 10,6 10,6 8,8 1,8

Merjenje na istih mestih 21. maja 1965 je ugotovilo pri srednji vodi naslednje razlike: temperatura vode je bila pri Lipjah za 0,4°C manjša (12,4 °C), karbonatna, celokupna in kalcijeva trdota so bile za 0,1 °N večje (9,9, 10,1 in 8,1 °), le magnezijeva trdota je ostala enaka (2,0 °N). Unica ima za hidrokemično merjenje prednost v tem, da med tekom po polju ne sprejema nobenega vidnejšega pritoka, ki bi vplival na trdoto. Ugotovljene razlike so navidezno majhne. Ker pa ima Unica ob takem stanju, to je ob srednji vodi, 10—15m3/sek pretoka, korodira na polju na sekundo pri 10 m3/sek 0,5 kg karbonatov. Na dan znaša to nad 40 kg in na leto nad 15 ton, kar je geomorfološko pomembno. Vendar je omeniti, da ob višjem vodnem stanju, ko je polje zalivalo jezero, ni bilo mogoče dokazati narasta trdote (glej Gams, 1963, 72). Po še neobjavljenih terminskih meritvah Pivke v Jami podzemeljske Pivke v Postojnski jami je bilo sicer mogoče ugotoviti narast trdote, toda le ob redkih in še ne povsem pojasnjenih situacijah. Naj- večkrat je bil tak primer ob nizki vodi na prehodu zime v predpomlad. Takrat priteka Pivka večidel še z zamrznjenih flišnih predelov. Ker so kvartarni morfološki procesi pospešili kraško razčlenje- vanje, so pospešili tudi tvorbo dolinastih oblik, ki so jih, preden je prodrlo znanje o intenzivnosti recentne korozije, vse preveč smatrali za relikte rečnih dolin. Na obravnavanem teritoriju so zastopani naslednji tipi dolinastih oblik, ki so jih po Cvijiću pogrešno imenovali »kraške doline« (glej R o g 1 i č , 1964) : a) Dolinaste oblike v tektonsko znižani osnovi, s katere so bili odstranjeni mlajši, manj odporni sedimenti (fliš v severnem delu Postojne, ki je segal domnevno še dalje proti severu v začetek Mač- kovske suhe doline). Lepi taki primeri »suhih« dolin so v Podgorju

90 H kvadratni geomorfogenezi ozemlja med Postojnskim, Planinskim in Cerkniškim poljem v okolici Petrinj, kjer je v sinklinalah še ostal fliš, čeprav so pobočja že vsa v apnencu. b) Podedovane fluviatilne dolinaste oblike (suha dolina med Ravberkomando in Mačkovcem). Ker deluje korozija izpodnebne vode dokaj ploskovno, se more dolinàsti fluviatilni relief še dolgo podedovati v korozijski relief. c) Dolinaste oblike, nastale zaradi selektivne korozije v vzporednih ozkih petrografskih pasovih. Take doline so plitve in široke. Ker je trdota kraške vode na nekaterih apnencih znatno večja kot na drugih (glej Gams, 1963), je ustrezno neenako tudi korozijsko zniževanje. Y Postonjskih vratih je najbolj dolinast relief ob jugoazhodnem robu, kjer je apnenec najbolj naguban. Takega postanka je v glavnem nižinski pas Pivke jame. d) Podgorske doline. Nastale so pod večjimi sklenjenimi, manj razčlenjenimi pobočji predvsem kot posledica opisanih periglacialnih

Fot. 8. Psevdovršaji pod dolomitno Planinsko goro med naselji Planina in Lipje. Na podgorski stopnji, ki jo izrabljajo polja, je ostala od pleistocenskih vrašjev le še oblika, ni pa več sedimentov. Pseudo-talus cones (Pseudofanes) under the dolomitic Mt. Planina, on the north of the Planina village. The Pleistocene talus cones have remained in the piedmont area, used as fields. Only the conic forms but no sediments have remained.

91 Ivan Gams procesov. Posebno pozornost vzbudi amfiteatralno vbočeno pobočje javornikov jugozahodno od Jamskega zaliva. Pod njim je izrazita dolina čez Cerkniške laze, ki so jo v najnovejši geološki dobi poglobili še udordi Globočaka in sosednjih koliševk. Podobnega, čeprav ne do- linastega značaja je podgorje Hruščice od Belskega do Planine. e) Dolinaste oblike, ki so začele nastajati z udori jamskega stropovja (konca doline ob Raku pred Velikim in Malim naravnim mostom, Zadnji kraj, med Ravberkomando in Vodnim dolom). f) Slepe in zatrepne doline. Drobno geomorfološko raziskovanje tudi na tem ozemlju otežuje slabo petrokcmično poznavanje terena. Čeprav je bilo ozemlje Postojn- skih vrat podrobno kartirano, daje geološka karta (Pleničar, 1961, Gospodaric, 1965) vtis, da so vzpetine in nižine navezane predvsem na tektonsko in manj na stratigrafsko zgradbo, ker so usmerjene izrazito v dinarski smeri tam, kjer je tako nagubana tudi osnova (primer postojnske antiklinale). Šele v planinski stopnji, kjer je dinarsko usmerjena zgradba zabrisana, se v Mačkovski suhi dolini uveljavi smer SSZ. Povsod pa je večina pobočij v smeri skladov ali vpada skladov. Razvrstitev krednih apnencev na senonske, turonske in cenomansfke v reliefu ne pride do večjega izraza. Toda senonski in turonski apnenci so po horizontih petrografsko različno razviti. Po Gospodaricu (1965, 8) je bilo na debeloekladovitih in neskladovitih apnencih slabše zakrasevanje. To sklepa po tem, da je v njih manj vrtač, ki pa so odraz lokalno bolj dife- rencirane in ne na splošno bolj intenzivne korozije. Ni jih na primer tudi na zdrobljenih dolomitih, kjer je korozijska intenziteta vsaj tolikšna kot na apnencih. Vrtač je največ na srednje do slabo skladovitih karbonatnih kameninah. V debeloskladovitih apnencih s strmim vpadom skladov so neizrazite. Odsotnost vrtač na zdrobljenem dolomitu in na strmejših apneniških pobočjih je verjetno posledica kvartarnih procesov, ko je soliflukcija zapolnila pregloboke kotanje, permaforst pa jih je napravil vodonepropuistne. Na obliko površja imajo v Postojnskih vratih vpliv tudi vložki rožencev v senonskih in turonskih apnencih. Po Gospodaricu (1965) so tamkaj ravnice z debelejšo kislo rdečo prstjo, ki je često izkrčena za pašnik ali travnik. Na obravnavanem, redko poseljenem krednein apnencu pa je krčevin gozda mnogo več, da bi jih mogli razjasniti samo s prirodnimi činitelji. Med Ravberkomando in Mačkovcem travniki v dnu suhe doline ostro mejijo na gozd, ki se začenja ob turonskih apnencih. Kulturna in petrografska meja je obenem tudi ostra meja glede kamenitosti površja. Toda na istih turonskih apnencih, kjer je v dnu doline travnik, je na pobočjih gozdnato površje mnogo bolj kamenito, kar priča, da je gladkost površja na travnikih delo človeka, ki se je naselil ob pomembni stari cesti Planina—Postojna in izkrčil pač najbližji, kolikor toliko ugodni svet za pašo in za varnost. Na apne- niškem pobočju nad severnim flišnim krajem Postojnske kotline ima še franciscejska katastrska mapa vrisane prevladujoče travnike,

92 H kvadratni geomorfogenezi ozemlja med Postojnskim, Planinskim in Cerkniškim poljem pašnike in gozdne pašnike. Danes tam izrazito prevladuje gozd.* Slaba izkoriščenost obravnavanega ozemlja ni posledica samo v celoti slabše odnosno nesklenjene prsti na krednih apnencih, temveč tudi slabe agrarne in neagrarne poselitve. Nekaj več je krčevin na neskladovitih in slabo skladovitih apnencih, kjer je bolj sklenjena odeja prsti. Dolomitno zemljišče je bilo za travnik veliko ugodnejše. Robni dolomiti ob apnencih so dosledno izkrčeni. Tako je petrografska meja med dolomitom in apnencem meja med gozdom in travnikom od Cerkniškega polja do Bukovja. Okoli Strmice in Stu- denega je svet na robnem apnencu bolj izkrčen tam, kjer so kvartarni procesi nanj naplavili dolomitni grušč.

LITERATURA

Anelli F., 1938, Su alcune cavità e sfiattatoi di grotte del Carso di Postumia. Le Grotte d'Italia, XVI, 1937, 2, П, Udine. Arhiv Inštituta za raziskovanje krasa SAZU v Postojni — kataster jamskih objektov. Bögli A., 1964, Mischungskorrosion — ein Beitrag zum Verkarstungsproblem. Erdkunde, XVIII, zv. 2. Bonn. Brodar S., 1948/49, Betalov spodmol — ponovno zatočišče ledenodobnega člo- veka. Proteus XI, 3/5, Ljubljana. — 1951, Paleolitski sledovi v Postojnski jami. Razprave I. razreda za prir. in mat. vede SAZU, Ljubljana. —- 1951 a, Otoška jama. paleolitska postojanka. Razprave I. razreda za prir. in med. vede SAZU, Ljubljana. — 1952, Prispevek k stratigraffji kraških jam Pivške kotline, posebej Parske golobine. Geografski vestnik XXIV, Ljubljana. Corbel J., 1956, Le Karst proprement dit, étude morphologique. Révue de Géographie de Lyon, XXXI, št. 4. — 1957, Les Karsts du nord-ouest de l'Europe e de quelques regions de comparaions. Lyon. Crestani G. — Anelli F., 1939, Richerche di meteorologia ipogea nella Grotte di Postumia. Roma. Čadeževa N., 1955/56, Barvanje v zahodnem rokavu Jame pod Gradom pri Planini. Proteus XVIII, 10. Gams I., 1962, Slepe doline Slovenije. Geografski zbornik SAZU, Ljubljana 1962/63, Jama pod Babjim zobom. Proteus, XXV, Ljubljana. — 1963, Logarček, Acta carsologica III, Inštitut za raziskovanje krasa SAZU, Ljubljana. — 1963, Meritve korozijske intenzitete v Sloveniji in njihov pomen za geomorfologijo. Geografski vestnik, XXXIV, 1962, Ljubljana. — 1963, Ekskurzija v Postojnsko jamo. Geografski obzornik, X, 1—2, Ljubljana. — 1964, Velo polje in problem pospešene korozije. Geografski vestnik, XXXV, 196',, Ljubljana. — 1964, On the types of accelerated corrosion. V tisku v publikaciji o mednarodni speleološki konferenci v Brnu. — 1965, K hidrologiji ozemlja med Postojnskim, Planinskim in Cerk- niškim poljem. Acta carsologica IV, v tisku.

* Del pobočja nad vhodom v Postojnsko jamo ima iz časov paše ledinsko ime Solnice.

93 Ivan Gams

George P., 1948, Quelques formes karstiques de la Croatie occidentale et de la Slovénie méridionale (Yougoslavie). Annales de Géographie, Paris, št. 508, LУШ. Gospodaric R., 1962, K spoznavanju Postojnske jame. Pisani rokav. Naše jame, IV, 1—2, Ljubljana. — 1965, Geologija ozemlja med Postojno, Planino in Cerknico. Tipkopis. Inštitut za raziskovanja krasa SAZU v Postojni . Kossmat, 1916, Die morpholohische Entwicklung der Gebirge im Isonzo und oberen Savegebiet. Zeitschrift d. Gess. f. Erdkunde zu Berlin. Lehmann H., Krömlebein, Lötschert, 1956, Karstmorpholögische, geologische und botanische Studien in der Sierra de los Organos auf Cuba. Erdkunde, X, 3, Bonn. Louis H., 1956, Die Entstehung der Poljen und ihre Stellung in der Karstab- tragung. Erdkunde, X, zv. 1. Melfk A., 1928, Pliocensko porečje Ljubljanice. Geografski vestnik, IV, Ljubljana. — 1951, Pliocenska Pivka. Geografski vestnik XXÎII, Ljubljana. — 1952, Kraška polja Slovenije v pleistocenu. Dela Inštituta za geogra- fijo SAZU, Ljubljana. — 1961, Fluviatilni elementi v krasu. Geografski zbornik, VI, Ljubljana. Michler I., 1952/53, Nova odkritja v sistemu Postojnskih jam. Proteus XV, 8. Ljubljana. — 1955, Rakov rokav Planinske jame. Acta carsologica, I, SAZU, Ljubljana. — 1963/64, Matevžev rov v Črni jami. Proteus XXVI, 2, Ljubljana. — 1964/65, Brečne kaverne v Črni jami. Proteus XXVII, 1, Ljubljana. Michler I. — Hribar F., 1955/56, Hidrografija Črne jame. Proteus XXVf, 1, Ljubljana. — 1959/60, Sistem Postojnskih jam. Proteus, XXII, 8, Ljubljana. — 1959, Prispevki k spoznavanju podzemeljske Pivke. Acta carsologica II, Ljubljana. — 1962/63, Mala Čednikova kašča. Proteus XXIV, 8. Perco A., 1910, Die Adelsberger Grotte im Wort und Bild. Postojna. Perco G. A., Gradenigo S., 1942, Postumia e le sue celebri Grotte. V. izdaja, Postojna. V njej: La cessata e l'attuale idrografia sotterranea della Piuca. Pleničar M., 1961, Prispevek h geologiji Postojnskega jamskega sistema. Naše jame, H, 1—2, 1960, Ljubljana. Rakovec I., 1954, Povodnji konj iz Pivške kotline. Razprave II. razreda za prir. vede SAZU, Ljubljana. — 1951, Jamski lev (Felis spelaca Goldf) iz Postojnske jame. Razprave SAZU, 1, Ljubljana. — 1952, O fosilnih sesalskih ostankih iz; Betalovega spodmola. Letopis SAZU, Ljubljana. Roglič J., 1958, Zaravni na vapnencima. Geografski Glasnik, XIX, Zagreb. — 1964, »Karstvalleys« in the Dinaric Karst. Erdkunde, XVIII, zv. 2, Bonn. Schmidl A., 1854, Die Grotten und Höhlen von Adelsberg, Lueg und Laas. Wien. Sercelj A., 1963, Razvoj würmske gozdne vegetacije v Sloveniji. Razprave razreda za prir. in med. vede SAZU, VII, Ljubljana. Šerko A., 1948/49, Kotlina Škocjan pri Rakeku. Geografski vestnik, XX—XXI, Ljubljana, 1949. šušteršič F., 1964, Kraška Ljubljanica. Tipkopis. Ljubljana. Arhiv DZRJS. Vrišer I., 1965, Regionalno prostorsko načrtovanje turizma v postojnski občini. Geografski vestnik XXXVI, 1964.

94 H kvadratni geomorfogenezi ozemlja med Postojnskim, Planinskim in Cerkniškim poljem

SEZNAM JAM a e ce д s JS «S S -f Ime jame 5 rt Oznaka > a ® (—1 W к H "S д ffl w --.^j m m 42 Ruglovca 23 52 ob razpoki nastalo brezno z večjo udorno votlino na dnu 147 Jama Koliševka 246 29 nekdanja vodna jama s sekundarno nastalim breznom 166 Brezno v Kobiljih 74 brezno ob razpokah grižah 269 Fužine 125 13 jama na izviru 347 Jama v Predpasicah 6 brezno, domnevni dihalnik, ki mu je skala zmanjšala globino 471 Črna jama 3294 39 vodna jama 472 Pivka jama 794 76,8 vodna jama 576 Zelške jame 2700 vodna jama 583 Jama na poti 65 40 611 Jama v borovcih 10 4 473 Betalov spodmol 171 nekdanja ponorna jama v n. v. 537 534 Svinjska jama 250 34 zgoraj suha in spodaj vodna jama 744 Beloglavka 64 14 poševni vodni rov, domnevno nekdanji požiralnik 745 Brezno pri Beloglavki 5 5 brezno, ob razpoki, ki preide v poševni rov 747 Postojnska jama 10.076 jama v horizontih 748 Planinska jama 5080 vodna jama 749 Osojca pri Belskem 65 — obdobno vodna aktivna jama na koncu potočka 761 Jama I pri ca 60 nizek vodoravni rov, ki veže tri Planinski jami dvoranice 779 Otoška jama 645 27 nizka jama, domnevno nekdanji požiralnik potočka 780 Jakobova luknja 25 nizka jama, domnevno nekdanji požiralnik potočka 781 Ledena jama pod Magdaleno goro 145 46 bivša vodna jama 784 Markova jama 21 spodmol z udrtim stropom 865 Jama II pri Planinski jami 82 jama pri vhodu v Planinsko jamo, 7 m nad strugo 802 Jama v Nartu 8 3 poševni rov z udrtim stropom 820 Magdalena jama 867 85 vodna jama 857 Tkalca jama 550 vodna jama 879 Brezno za strelskim jarkom 13 7 strm rov, ki se konča s podorom, kraj udorne vrtače 930 Brezno v Hre- ncvških talih 105 brezno, ki so ga poglabljali, da bi dosegli podzemeljsko Pivko 1008 Jama pod cesto 90 20 1029 Brezno v gozdnem talu — ca .23

95 Ivan Gams

ca m te в Cd ^ЈО Cö >n M ü u . "O Ime jame 5 гг Oznaka o H

1026 Jama na Ubici 1027 Brezno na Ubici 1028 Jama dveh vhodov v Gozd- nem talu 1031 Jama v Hrenov- ških talih 58 12 poševna jama z dvema vhodoma v pobočju, usmerjena proti ENE 1053 Požiralnik pod Kremenco 53 46,5 ponorno brezno, ki sega do nad. v. 512 m 1068 Velika Volčja jama 30 30 1069 Brezno ob Zujci 1548 Spodmol v koli- ševki 4 jama v pobočju vrtače 1577 Jama pod Pečno rebrijo 203 12,5 dva poševna špranjasta rova na robu vrtače 1602 Brezno I ob Rakovi žagni poti 20 18 1603 Brezno II ob Rakovi žagni poti 7 10 1606 Veliki Lončarevec 15 4,5 1607 Mali Lončarevec 28 6 1608 Ankotova jama 322 45 nekdanja vodna jama. Dno se- stavljajo ponori 1609 Cednikova kašča 617 26,5 1610 Jama nad Risovcem 10 10,5 10 m dolg rov na dnu brezna

1611 Mejamah I 41 15,5 ostanek nekdanjega vodnega rova v n. v. 555—574 m 1612 Mejamah II 18 22,5 ostanek nekdanjega vodnega rova v n. v. 555—574 m 1613 Mejamah III 5 17 ostanek nekdanjega vodnega rova v n. v. 555—574 m 1614 Jama v Osredku 51 razširjena vertikalna razpoka, ki se končuje v večji votlini v n. v. 538 m 1615 Jama I nad Lekinko 38 5,5 nekdanja ponorna jama manjše- 1616 Jama II nad ga vodnega toka v smeri SE-NW Lekinko 42 1 nekdanja ponorna jama manjše- 1617 Jama v Cančulovi ga vodnega toka v smeri SE-NW dolini 5 3,5 razširjena razpoka v smeri N—S 1618 Jama v kamno- lomu nad Lekinko 5 2 votlinica v steni kamnoloma 1619 Jama v Kukčjem lazu 22 9,5 brezno, ki sega do jame v n. v. 536 m

96 «Ш^L Kraški pojavi na ozemlju med Postojnskim, Planinskim in Cerkniškim poljem.

Karstic phenomena in the area between the poljes of Postoj- na, Planina and Cerknica.

1 — Velike kraške kotanje — Great karstic basins (karst poljes etc.)

2 — Suhim dolinam podobne oblike — Dry-valley-like forms

3 — Predjamski prelom — fault of Predjama on the contact of limestone with northern dolomitic belts

4 — Vhod o jame z numeracijo iz jamskega katastra (glej str. 95) — CaDe entrances with numeration from cave register (see p. 95)

5 — Brezna z numeracijo iz jamskega katastra (glej str. 95) — Potholes with numeration from cave register (see p. 95)

6 — Dokazani dihalniki — Breathing holes

7 — Koliševke in značilne udorne doline — Swollorv holes: 1 — Stara apnenica, 2 — Jeršanove doline, 3 — Vodni doli (med koliševkami št. 2 in 3), 4 — Kozje jame, 5 — Planinska koliševka, 7 — Unska koliševka, 8— Kolišev- ka pod cesto v Rakovem Skocjanu, 9 — Globoščak, 10 — Kotel, 1-1—Koliševka pri Kotlu, 12—14 — z neznanim imenom, 15 — Hlače, 16 — Globoščak, 17—18 — z neznanim imenom, 19 — Brlog. 20—22 z neznanim imenom, 23 Šujica, 24—26 — z neznanim imenom, 27 — Ba- lantove doline, 28—29 — z neznanim imenom, 30 — Globoki dol, 31 — pri Globokem dolu.

8 — Slepe in zatrepne doline — Blind valleys and »Sacktäler ч (germ.): I — Spile, la — Mandrhe, II — Risnik, IIa — pred Sv. Andrejem, III — pri drevesnici v Rakovem Skocjanu, IV — pri Velikem naravnem mostu, IVa — pod Rakekom. Zatrepne doline: V — V Cvingerju, VI — Planinsko-jamska, VII — Maini, VIII — Hasberška, IX — Dolgi laz, X — Hlače, XI — pred Zelškimi jamami, XII — Cerkniški lazi, XIII — Za piatovi, XIV — ob griču Trijak, XV — Sliviška, XVI — pri Uncu. „ <• : - ,

• - -, ? , •ri': SfliSäll -

• • •

•

• '•"••

\ ' • .V : ' • ; • ' v-'

Ш Ш : v:,;- ^лг

' -V •

>• , • : -, - v ;-.,... .

Ш ' Ш1ТШМВ : •

ji -

V.O':.?/.;/

• H kvadratni geomorfogenezi ozemlja med Postojnskim, Planinskim in Cerkniškim poljem

a a a a л r^t v u o Ime jame o Oznaka > Q 5 и иa "iSK

1620 Repnik 22 brezno ob razpoki 1627 Brezno v Preski 10 razširjena razpoka 1628 Jama v Garzarol- lijevem talu 11 brezno ob udorni vrtači 1629 Medvedja jama 109 33 nekdanja vodna jama v n. v. okoli 500 m v smeri N—S in W—E 1744 Brezno na Počivalniku spodmol v udorni vrtači 1746 Brezno v Jer- nejčevem talu 5,5 5 brezno ob razpoki, dno iz grušča in yejevja 1747 Brezno nad Jelenkom 34 63,5 na robu vrtače iz več kaminov ob tektonski razpoki nastalo brezno 1748 Spodmol pri Ravberkomandi 7,5 1,5 votlinica v razpoki na robu vrtače 1688 Požiralnik Divjega potoka 20 obdobno vodno aktivna jama s sifonom na koncu 1867 Lekinka 348 5 vodna jama 1749 Spodmol v Unški koliševki 8,5 jama v steni koliševke 2000 Dvatisoča jama 188 74 brezno nad jamo, ki je obdobno zalita v dnu 2169 Brezno v podorni vrtači za Vodnim dolom 9,5 z miniranjem izsiljen prehod v brezno, ki se konča na podoru 2170 Mačkovec 16 7 v n. v. ca. 560 m se nahajajoča jama, ki je bila prvotno morebiti požiralnik 2171 Hauptmanov kevderc 22 ostanek jame na pobočju nad jamskimi delavnicami v n. v. 543 m 2172 Ciganska luknja ostanek jame na pobočju na (Jama brez imena) 15 jamsko delavnico v n. v. 539 m 2209 Jama pod cesto 116 ca. 18 nekdanja izvirna jama z iztokom za nizke in visoke vode Internacionalno brezno 15 brezno z podornim dnom Jama z vojaško barako v Globoščaku ca- 30 votlina v pobočju koliševke s sekundarno nastalim dnom Brezno na Poni- karjevem vrhu neraziskano brezno v dolomitu Brezno pri Gasilskem domu neraziskano brezno v dolomitu, zakrito s cesto

7 Geografski vestnik 97 Ivan Gams

ON THE QUATERNARY GEOMORPHOGENESIS OF THE AREA AMONG THE KARST POLJES OF POSTOJNA, PLANINA AND CERKNICA Ivan Gams

This bosky area is the greatest underground confluence in the Slovene Karst and there are the longest and the most condensed water caves of the Dinaric Karst. The total lenght of their channels (the Caves of Postojna 15.3 km., the Cave of Planina 5 km., Tkalca Cave 0.5 km., the Caves of Zelše 2.7 km., Great Karlovica 3.5 km., Little Karlovica 1.3 km.) and of the channels of the neighbouring caves (Cave of Križ 7 km., Logarček 2-2 km., Najdena Cave 3.2 km., Predjama 5.7 km.) is 46.4 km. Their maximal mutual distance is 07 km. The area is treated from the geomorphological and spelaelogical points of wiew. It belongs geologically to the fault-block mountain Javorniki, com- posed of cretaceous limestone bordering on the north side on the triassic dolomite along the Predjama fault. The relief is probable the most typical karstic dissected one in the Dinaric Karst. Between the mountains Javorniki and Hrušica and the poljes of Postojna and Planina the passage is lower than elsewhere in the Alpine-Dinaric mountain-water-shed from the French Alps to Morava-Vardar valley, connec- ting the Mediterranien and the Central European areas. The passage reaches an altitude of nearly 616 m. The first task of the morphological investigation was therefore to find out the factors causing the extremely low relief. Recent geological investigations (Pie ni čar, 1961, Gospodaric, 1965) confuted the tectonic explanation to be the only one possible. The Senonian and Tjiro- nian Creataceous limestone on the south-west border of the Postojna Gap is faulted in the Postojna anticline and into the parallel (NW—SO) syncline of Studeno. From the anticline crest many hundred metres of Senonian limestone were removed noth of Postojna. The low relief could be explained only by geomorphological factors: from the Vipava valley — Notranjska Reka flysh belt only a part in the Pivka basin belongs to the Sava-Danube catchment area. The outflow from the flysh only in one point crosses the high block-mountain ridge of Snežnik-Javorniki-Hrušica-Trnovski gozd, i. e. in the Postojna Gap towards the Ljubljanica river. But contrary to Melik (1951) the study of the surface forms leads the author to the opinion that the previous fluvial relief was essentially transformed into a hilly corrosion area by quarternary precipitations. From a morphological point of view the Postojna Gap consists of two parts. The lower southern hilly surface with the Postojna Cave is a part of the hilly belt round the eocenic flysh sediments in the Postojna basin, originated as a border level (Randebene, in sence of H. Lehmann, 1956, H. Louis, 1956, and J. R o glie, 1958). When this edge of the Gap was still the northern part of the embryonic Postojna basin, the first caves developed below the ponors. Their entrance lies between altitudes 551 and 592 m. and their galleries between 541 and 587 m., preserving the flysh alluvia (see Michler — Hribar, 1962/63, no. 8, the enclosed map and the list of caves and potholes). The dry-valley-like forms which according to Melik (1951) prove the fluviatil character of the present relief are, of different origin, viz: I. From the pre-karstic phase inherited river-valleys. Such a valley has been used for the road Planina—Postojna; 2. From a tectonic depression in the form of a »graben« where younger sediments were remowed (flysh in the northern side of the town Postojna); 3. From valley-like forms due to selective corrosion. The southern edge of the

98 H kvadratni geomorfogenezi ozemlja med Postojnskim, Planinskim in Cerkniškim poljem

Postojna Gap is valley -like formed in the same direction as the faulted limestone structure; 4. From the valley-like depressions in very early phase originated from collapses of the cave-ceilings. Some hundred metres distant from the contact between the aluvial plain of the Cerknica polje and the limestone border, and parallel to the edge of the polje, 2.2 km. long, among them connected channels, belonging to the Great and the Little Karlovica Caves are developed. The auther calls this kind of channels »collector channels«. The underground Pivka between the entrance to the Postojna Cave and Pivka Cave has the same character (see the map!). The collector-channels have not only hydro- logical but also morphological significance. With the lowering of the surface and the collapse ot the ceilings the development of the canyon and, later on, of the dry-valley-like form begins. The light-holes of Pivka and Črna jama and the collapsed doline Stara apnenica prove the same processes. Zadnji kraj on the southern part of the Cerknica polje and the valley between railway and Vodni dol are of the same origin. Analyses of the blind valleys in the northern limestone edge of the Postojna basin justify the opinion that the main ponors of the outlet from the flish area, which was at first in the upper storey of the Predjama Cave (Bro- dar, 1952), and also north of the Sovič hill at Postojna, were later displaced into a dry valley at the village of Zagon and finally into the Risnik valley at the village of Veliki Otok. At the same time, the river Pivka disappered into the ponors near the recent entrance to the Postojna Cave. The eastward shifting of the ponors caused the development of many caves. The older ones in the western area are only partly discovered, as the collapsing rocks have dissected them and blocked the entrances. In the 19'h and 20th centuries the eastern caves were partly through tunnel connected into the tourist Postojna Grottoes. Signs of many blocked entrances are to be found (see photo no. 5). In the older speleological literature only two storeys in the Postojna Caves are mentioned, i. e. the higher storey of the show-cave with its entrances in the altitude of 529.5 m. and the storey of the underground Pivka with the ponor at 511 m. But the level ceilings of the galleries and their inclinations show five development phases of the Postojna Grottoes: 1. The phase of Pisani rov, with ponors at Ciganska luknja and Hauptmanov kevderc. The water from Pisani rov used to cross Jeršanove doline before the caving-in, and then flow towards the Vodni dol; 2. The phase of Lepe jame (the Beautiful Caves). From there the water rans through Črna jama and Vodni dol; 3. The phase of Male jame (the Little Caves). The westwards displaced water rans through the channels of Pivka jama; 4. The phase of Kristalni rov (Crystal gallery) and of Rov starih podpisov (The gallery of the old incriptions) ; 5. The final phase of the recent underground Pivka Cave. The predecessor of the Nanoščica brook through the Otok Cave reaches the Upper Tartar and the Big Caves and the underground Pivka at Kalvarija, which is the biggest room. At floods the Pivka water still reaches the channels below the heap of collapsed masses at Kalvarija (Gams, 1965, in print). Two storeys were also stated in the Caves of Zelše and Planina. In the peculiar karstic depression of Rakov Škocjan the two terraces correspond to the two cave stories (one at the altitude of 510—520 m., the other almost 500 m). The size and the position of the upper terrace does not tally with the opinion of P. George (1948) after whom the whole basin has developed through the collapse of the cave ceilings. This process has only enlarged the river valley into the lateral caves (in the Caves of Zelše 8 light-holes substantiate the same process). r* 99 Iran Gams

Rak, the outlet of Cerknica Lake, and the Pivka, (which is the outlet of the Postojna basin) unite m the Cave of Planina and then reach the polje of Planina, But the dry valleys in the affluent side of the Planina polje (at Cvinger, Maini and Hasberg) reveal their previously separate flows. The collapse of the rock walls in Maini forced the Rak to flow through the Rak- branch of the Planina Cave. But at low water stages Rak again uses the Maini valley only. On thé southern side of the Unec uvala there are vestiges of the three dry valleys, where the water of the karstic springs on the edge of the limestone along the fault of Predjama, reached the uvala. Pleistocene mec- hanic weathering of dolomite slopes of those valleys forced the affluents to find a new underground way. The great number of fossil dry valleys (between them also »Sacktäler«) are explained by pleistocene glacial climate. According to the palaeofauna fossils in the caves (R a k o v e c , 1952, 1954) in the last glacial epoch tundra- like climate prevailed. Fossil dolinas with vertical rock walls, typical to-day in the Julian Alps for the karst above the tree line (in Slovene »kotlići«), found above the Postojna Grottoes, confirm the thesis. According to pollena- nalysis (Š e r c e 1 j , 196Ì2) scarce cryophil coniferous wood was spreading during the last glaciation in the Postojna basin (altitude of 510—580 m). At present, the intensive mechanical weathering of the walls at the cave entrance is restricted to winter. The entrance to the Planina Cave is then sometimes dangerous because the rock fall from a nearly 100 m high wall. In this way a lot of initial and end-channels of the cave sysitem developed as the collapse of the ceiling at the ponors and springs displaced the inflow and outflow. According to the not yet published results of the research on corrosion intensity in the area dealt with, nearly 80 cu. m./sq. km/year limestone is corro- ded unter the present climatic conditions. As the vegetation in the pleistocene glacial epochs was scarce and the precipitations fewer than to-day, the lowering of the surface in the last 1 million years (quaternary) only half this amount can be taken into account. Nevertheles, the present surface forms can be considered as mainly quaternary corrosion forms. The author stresses the not yet examined influence of the periglacial permafrost on the krastic processes. A lot of signs show that the present semipermeable dolomite in this stage was unpermeable' because of the unintersected soil cover and creeping, which had blocked the ponors. All these processes were much less avtive on the limestone. Therefore the ponors on the border limestone captured the brooks raning on the border dolomite. The Cerkniščica river was captured in such a way in the poljes of Bloke and Cerknica. Mainly on the surface above the permafrost on the flysh and dolomite sediments, the water runs without contact with carbonated rocks. This water causes intensive corrosion on the border limestone, intensified by colmatage (see M e 1 i k , 1952) and other factors of locally accelerated corrosion (G a m s, 1964, in print). Because of this processes a series of karst poljes in the contact area between limestone and dolomite originated: at Bloke, Bločice, Lož, Cerk- nica, Planina, Logatec. Because there is no confluent of brooks, the border piedmont polje at Strmica remaind rudimentary developed. The mechanical weathering of the dolomite slopes on the piedmont area of Planina mountain prodused the pseudofans (see the photo no. 8). At present, only the shape of the fanes is visible but no more sediments. According to the author, the karst poljes in the area dealt with are mainly quaternary forms. The climatic factors are shown by their uniform depths, wich Louis (1956) also observed in submediterrainnean climate. Corbel (1956) also stood up for the quaternary age of the Notranjsko poljes. But some hydrochemical measurements of the Unica river which has no tributary on the bottom of the Planina polje, prove the accelerated corrosion to be still efficient. The measured differences are:

100 H kvadratni geomorfogenezi ozemlja med Postojnskim, Planinskim in Cerkniškim poljem

Hardness in ftGD (German Degrees)

Place of measurements

Unica at Hasberg 10. II. 1965 4,0 10,4 10,4 8,5 1,9 Unica at Lipje 10. П. 1965 3,2 10,6 10,6 8,9 1,8 Unica at Hasberg 21. V. 1965 12,9 9,8 10,0 8,1 2,9 Unica at Lipje 21. V. 1965 12,4 9,9 10,1 8,1 3,0

The differences measured on 21th May 1965 in the same places, ait middle water stage, are: increase of total and carb. hardness by 0,1 ®GD, and decrease of water temperature by 0,4 °C. Measurements of the water, when the Planina polje is flooded, have stated no increase of water hardness, but with a low water level increased hardness was found (Gams, 1964, in print). The measured differences are insignificant, but as the mean discharge exceed 10 cu.m/sec, they have some morphological significance.

101