H Kvartarni Geomorfogenezi Ozemlja Med Postojnskim, Planinskim in Cerkniškim Poljem
Geografski vestnik. Ljubljana, ХХХУП (1965) Ivan Gams (Inštitut za raziskovanje krasa SAZU) H KVARTARNI GEOMORFOGENEZI OZEMLJA MED POSTOJNSKIM, PLANINSKIM IN CERKNIŠKIM POLJEM Uvod Ozemlje med Postojnskim in Cerkniškim poljem je največja pod- zemeljska sovodenj v Sloveniji. Tu so naše najdaljše in teritorialno najbolj zgoščene vodne jame Mala Karlovica (1,3 km), Velika Karlovica (3,5 km), Zelške jame (2,7 km), Tkalca jama (0,55 km, Planinska jama (5 km) in Postojnske jame (15,3 km).. Če k njim prištejemo še Predjamo (5,78 km), dve jami na odtočni strani Planinskega polja (Logarček 2,2 km, Najdeno jamo, 3, 2 km) ter Križno jamo (7 km), na dotočni strani Cerkniškega polja, znaša skupna dolžina rovov 46 km. Te jame so od- daljene največ 27 km med seboj. Slabo izrabljeni znatni vodni viri, jame in skoraj popolna zarašče- nost z gozdom usmerjajo bodoči gospodarski razvoj v turizem in vodno gospodarstvo. Znaki tega so venomer se obnavljajoči načrti za ureditev Cerkniškega jezera in Planinskega polja ter zajetja kraških voda iz- pod Javornikov za primorski vodovod. Manj načrtovanja kot vodno go- spodarstvo je doživel turizem, ki ima na voljo bolj zgoščene prirodne objekte kot drugod na krasu (v. Vrišer, 1965). K omenjenim jamam se namreč pridružujejo kot turistični objekti še presihajoče Cerkniško jezero, Rakov Škocjan in Planinsko polje. Ni pretirana trditev, da je na tem majhnem ozemlju kras bolj izrazit kot kjer koli drugod v Jugoslaviji ali v Evropi. K intenzivnejšemu raziskovanju tega predela pa ne silijo samo zgornji činitelji, temveč tudi dejstvo, da so omenjeni kraški pojavi našli svoje mesto že v svetovni kraški literaturi in da je neraziskanost Pivke med Postojnsko in Planinsko jamo vedno bolj boleča.
[Show full text]