\376\377\000V\000R\000E\000M

$\376\377\000V\000R\000E\000M$ Vremeto i znacite Treto izdanie 1 Nikola Tasevski VREMETO I ZNACITE Dizajn na koricata Lazar Tomovski Izdava Adventisti~ka izdava~ka ku}a “Znaci na vremeto” Skopje, ul. Vlae br. 42 Za izdava~ot Tome Trajkov Pe~ati “Napredok” - Tetovo 2 3 Namesto predgovor Uvod Spored bibliskite proro{tva, blizu e vremeto koga sve- Pred izvesno vreme ja prekr{ivme 2000-tata, dolgo o~e- tot }e go pogodi silna bolka koja ne }e moè da ja ublaì ni- kuvana i pompezno najavuvana jubilarna godina, so mnogu kakov ~ove~ki balsam i mevlem, koga nikoj ne }e moè mir- planirani i ostvareni jubilei i so bezbroj iskaàni èlbi no da spie. i nadeì koi odgovaraat na edna takva epohalna prelomna “[estiot angel ja izlea svojata ~a{a vrz golemata reka godina, nadevaj}i se deka taa }e bide uvod vo edno novo vreme Eufrat, ta nejzinata voda presu{i za da im se prigotvi pa- koe na{ata planeta Zemja }e ja povede vo pomirni vodi. No, tot na carevite od istok. I vidov kako od ustata na lamjata, bez ogled na golemite i ubavi èlbi, nadeì i silni o~eku- od ustata na yverot i od ustata na la`niot prorok izleguvaat vawa i nastojuvawa lu|eto da ja prenaso~at nejzinata o~igled- tri ne~isti duha kako àbi; imeno, toa se demonski duhovi no morni~ava zavr{na faza od nejzinata pra{liva istorija koi pravat ~uda i koi odat kaj carevite na celiot svet za da kon tie, so srce i du{a o~ekuvani i posakuvani pomirni vodi gi soberat za vojna vo velikiot den na Semo}niot Bog... I gi za da zdivnat od sekojdnevnite {okovi i potresi {to gi sobraa na mestoto na evrejski nare~eno Armagedon” (Otkro- doìvuvaat, taa, sepak, nezapirlivo brza vo presret na svo- venie 16,12-16). jata krajno surova i svirepa sudbina, vo presret na èstoki- Biblijata najavuva uàsni sceni, horori, {to }e se odig- te zavr{ni nastani i sceni videni so proro~ko oko i potvr- raat na na{ata planeta kako znaci koi go najavuvaat skora{- deni so bibliski proro{tva, spored koi, ~ove{tvoto }e bide niot bibliski kraj i vtoroto Hristovo doa|awe. Se sobiraat zafateno so op{ta bezmilosna kriza kakva {to ne postoela silni vojski koi se prigotvuvaat za vojna. Srcata na lu|eto vo negovata krvava istorija. umiraat od strav. Zemjinata kora e ispokinata od xinovski Avtorot na ovaa kniga ne e nikakov zol prorok so bol- erupcii i zemjotresi na site strani. Zemjata se pomestuva od svoeto mesto. Planinite se raspa|aat, gorat kako pe~ka i is- na imaginacija koj kobi. Ne e nikakov zlokoben futurist. frlaat stra{ni buici usvitena lava, uni{tuvaj}i sela i gra- Ne! Toj samo gi potsetuva ~itatelite i im ukaùva na ona, dovi. Od usvitenata lava nadzemnite vodi vrijat kako vo ko- podzaboravenoto, ili napolno zaboravenoto - na apokalip- tel. Se raspa|aat podzemnite vodni tokovi i rekite napol- ti~kite bibliski proro{tva na koi tie, obzemeni i pronik- no presu{uvaat. Planinski masivi tonat vo srceto na mori- nati so ma~noto sekojdnevje, ne obrnuvaat vnimanie. Ako wata, pri {to se podigaat kolosalni branovi koi so stra{na nekoj kobi, toga{ kobat tie proro{tva, vo ~ii{to pregrat- bu~ava navleguvaat daleku vo kopnoto, uni{tuvaj}i s# pred ki naskoro }e se najdeme nepodgotveni - stanuvaj}i perduvi sebe... Ogan, silni vodi, zemjotresi, katastrofi, vojni, krvo- i pleva na vetromet. prolevawa, epidemii, glad, èd, strav, smrt... Molam, so najseriozno vnimanie i so najgolema mo`na “Boen vik dopira - do nakraj svetot - bidej}i Gospod ima strahopo~it, sve~eno, kako koga se sviri dràvna himna, vo spor so narodite, izleguva na sud so sekoe telo, bezbo`nicite stav mirno i bez zdiv, da go ~ueme nebesniot proglas za uàs- }e gi predade pod me~” (Eremija 25,31). nata neposredna idnina, za nesporedlivo grdoto mrakobesie “Lele, golem e ovoj den, nema sli~en na nego.” “Toa }e bi- vo koe ve}e vidlivo zapa|a, tone, i naskoro nepovratno }e de vreme na stradawe kakvo {to nemalo otkako postojat lu|e potone na{ata planeta. Po~ituvani, ako nekoga{ od nas se pa s# do toga{” (Eremija 30,5-7; Daniel 12,1). baralo da bideme dlaboko, i do krajni mo`ni granici sves- “Utrobo moja! Utrobo moja! Boleduvam, srceto mi se ni za ne{to, za nekoj mig, toga{, bez somnenie, toa e tokmu kine! Mi treperi du{ata! Ne moàm da mol~am, za{to slu- ovoj mig, migot koga go slu{ame direktno glasot na semo`- {am zvuk na truba, boen vik. Zlo po zlo, cela zemja opustu- niot Bog, glasot na negovata proro~ka Re~, Biblijata: va” (Eremija 4,19.20). “Zemjata taì, venee, svetot gine, zgasnuva, neboto pro- 4 5 pa|a so zemjata... Ete, Gospod ja ni{ti zemjata, ja razurnuva, Nie se soo~uvame i so svoi o~i gi gledame scenite i nas- ja obezobrazuva, gi rasprsnuva nejzinite ìteli... Zemjata }e tanite koi prorocite gi posmatrale samo vo videnija. Tie bide zapustena, napolno ograbena, za{to Gospod re{i taka. proro~ki sceni i nastani, koi so golema brzina se niàt i Prokletstvo ja golta zemjata... Izgoreni se zemnite ìteli, izleguvaat od ramkite na prirodni nepogodi i katastrofi, malku lu|e ostanaa. Lozata venee, vozdivnuvaat site ~ie{to preminuvaj}i vo rang na kataklizmi, kolku i da se stra{ni, srce se vesele{e. Prekrati razigranosta, zamre radosnata morni~avi, neprifatlivi i odbivni za nas, sepak, nie sme vreva, zamolknaa veselbite... radosta e proterana od zemjata... zafateni so nivniot vior i ne moème da gi ignorirame i da Stravotija, jama i stapica se pred tebe, ìtelu na zemjata!... gi odmineme nitu nie niv, nitu tie nas, za{to so niv delime ]e se rastresat temelite na zemjata. Zemjata }e se razbie zaedni~ki prostor i zaedni~ko vreme. grozno, zemjata }e se raspuka stra{no, zemjata }e se strese Nekoga{ gostoqubivata prijatelka, pitomata i miroqu- silno, zemjata }e se zalula kako pijan ~ovek, }e se zatetera- biva planeta Zemja, so golema brzina mu go otkaùva gosto- vi kako koliba, tolku }e $ ste`ne nejzinoto bezzakonie, {to primstvoto na svojot stopan, na ~ovekot, i mu stanuva svirep }e padne i ve}e ne }e stane.” “Toa }e bide vreme na stradawe neprijatel, li{uvaj}i go ne samo od svoite vekovni blagodati kakvo {to nemalo otkako postojat lu|e pa s# do toga{” (Isa- so koi bogato go daruvala, kako majka svoite rodeni deca, i ija 24,1-20; Daniel 12,1). mu ovozmoùvala ubav, sre}en, spokoen i bezbeden ìvot, Nezamislivo! Apokalipti~ki bibliski proro{tva za tuku se buni i se kreva protiv nego, stavaj}i gi vo dvièwe svirepi grozomori - stra{ni, najstra{ni od koga i da e - site svoi potencijalni mo`nosti i mehanizmi so koi raspo- vistinski uàsi, ~ii{to realni dimenzii dene{niot ~ovek laga za da mu se odmazdi, da go uni{ti i da go pribere vo svoi- ne moè da gi sogleda nitu da gi zamisli, so koi e zafatena te pazuvi - realnost {to sekoj den stanuva s# poo~igledna i i niz koi bolno pominuva na{ata planeta, stravotii koi {to ne moè da se ospori, vistina {to ne moème da ja odbeg- molskavi~no se niàt i mnoàt na nea kako se bliìme kon neme, {to morame da ja prifatime i da se spravime so nea. finalniot kraj na nejzinata istorija - vreme za koe Hristos kaùva: “]e ima stravotii i golemi znaci na neboto... Lu|eto Na{a cel so ovoj bibliski prikaz za “krajot”, za “posled- }e umiraat od strav o~ekuvaj}i go ona {to }e go snajde sve- noto - lunavo - vreme” so site negovi zastra{uva~ki viori, tot”, dodavaj}i: “Blaze na mrtvite koi otsega umiraat vo Gos- onaka kako {to se opi{ani na svetite stranici na Bo`jata poda” (Luka 21,11.26; Otkrovenie 14,13). re~, Biblijata, ne e kaj na{ite ceneti ~itateli da poseeme Spored ovie, a i drugi bibliski proro{tva, {to }e bi- dopolnitelen strav i da sozdademe nespokojstvo i panika. dat predmet na razgleduvawe vo knigava, vo pra{awe e op- Naprotiv, se obiduvame da im pomogneme da ja sfatat i da ja stanokot na ovaa na{a planeta onakva kakva {to ja pozna- premavnat panikata {to ve}e go zafatila i dlaboko go pro- vame, a so toa i opstanokot na dene{nata civilizacija koja- niknala svetot koj sekoj den tone vo s# podlabok bezizlez. {to ja gazi nejzinata po~va. Na{a namera i blagorodna èlba e na lu|eto da im dademe Napomenuvame: Ne stanuva zbor za proro{tva na Nos- izvorni informacii i mo`nost da se zapoznaat so realnata tradamus, nitu za koi i da e drugi kvazi-proro{tva na drugi slika na ovie sostojbi, so biblisko oko videni i odnapred kvazi-proroci, tuku pred o~ite na ~itatelite na pokaz gi pretkaàni i napi{ani nastani, za da ne bidat iznenadeni, iznesuvame proro{tvata na bibliskite, na Bo`jite proroci za navreme da se prigotvat i polesno da se spravat so niv, da i apostoli i proro{tvata {to gi izgovoril li~no na{iot ostanat prostum i pri najsilnite udari so koi }e gi udrat Spasitel Isus Hristos, a se odnesuvaat na “poslednoto vre- “poslednite denovi” ~ij{to prag ve}e sme go pre~ekorile.

Load more