Vremeto i znacite

Treto izdanie

1 Nikola Tasevski VREMETO I ZNACITE

Dizajn na koricata Lazar Tomovski

Izdava Adventisti~ka izdava~ka ku}a “Znaci na vremeto” Skopje, ul. Vlae br. 42

Za izdava~ot Tome Trajkov

Pe~ati “Napredok” - Tetovo

2 3 Namesto predgovor Uvod

Spored bibliskite proro{tva, blizu e vremeto koga sve- Pred izvesno vreme ja prekr{ivme 2000-tata, dolgo o~e- tot }e go pogodi silna bolka koja ne }e mo`e da ja ubla`i ni- kuvana i pompezno najavuvana jubilarna godina, so mnogu kakov ~ove~ki balsam i mevlem, koga nikoj ne }e mo`e mir- planirani i ostvareni jubilei i so bezbroj iska`ani `elbi no da spie. i nade`i koi odgovaraat na edna takva epohalna prelomna “[estiot angel ja izlea svojata ~a{a vrz golemata reka godina, nadevaj}i se deka taa }e bide uvod vo edno novo vreme Eufrat, ta nejzinata voda presu{i za da im se prigotvi pa- koe na{ata planeta Zemja }e ja povede vo pomirni vodi. No, tot na carevite od istok. I vidov kako od ustata na lamjata, bez ogled na golemite i ubavi `elbi, nade`i i silni o~eku- od ustata na yverot i od ustata na la`niot prorok izleguvaat vawa i nastojuvawa lu|eto da ja prenaso~at nejzinata o~igled- tri ne~isti duha kako `abi; imeno, toa se demonski duhovi no morni~ava zavr{na faza od nejzinata pra{livaistorija koi pravat ~uda i koi odat kaj carevite na celiot svet za da kon tie, so srce i du{a o~ekuvani i posakuvani pomirni vodi gi soberat za vojna vo velikiot den na Semo}niot Bog... I gi za da zdivnat od sekojdnevnite {okovi i potresi {to gi sobraa na mestoto na evrejski nare~eno Armagedon” (Otkro- do`ivuvaat, taa, sepak, nezapirlivo brza vo presret na svo- venie 16,12-16). jata krajno surova i svirepa sudbina, vo presret na `estoki- Biblijata najavuva u`asni sceni, horori, {to }e se odig- te zavr{ni nastani i sceni videni so proro~ko oko i potvr- raat na na{ata planeta kako znaci koi go najavuvaat skora{- deni so bibliski proro{tva, spored koi, ~ove{tvoto }e bide niot bibliski kraj i vtoroto Hristovo doa|awe. Se sobiraat zafateno so op{ta bezmilosna kriza kakva {to ne postoela silni vojski koi se prigotvuvaat za vojna. Srcata na lu|eto vo negovata krvava istorija. umiraat od strav. Zemjinata kora e ispokinata od xinovski Avtorot na ovaa kniga ne e nikakov zol prorok so bol- erupcii i zemjotresi na site strani. Zemjata se pomestuva od svoeto mesto. Planinite se raspa|aat, gorat kako pe~ka i is- na imaginacija koj kobi. Ne e nikakov zlokoben futurist. frlaat stra{ni buici usvitena lava, uni{tuvaj}i sela i gra- Ne! Toj samo gi potsetuva ~itatelite i im uka`uva na ona, dovi. Od usvitenata lava nadzemnite vodi vrijat kako vo ko- podzaboravenoto, ili napolno zaboravenoto - na apokalip- tel. Se raspa|aat podzemnite vodni tokovi i rekite napol- ti~kite bibliski proro{tva na koi tie, obzemeni i pronik- no presu{uvaat. Planinski masivi tonat vo srceto na mori- nati so ma~noto sekojdnevje, ne obrnuvaat vnimanie. Ako wata, pri {to se podigaat kolosalni branovi koi so stra{na nekoj kobi, toga{ kobat tie proro{tva, vo ~ii{to pregrat- bu~ava navleguvaat daleku vo kopnoto, uni{tuvaj}i s# pred ki naskoro }e se najdeme nepodgotveni - stanuvaj}i perduvi sebe... Ogan, silni vodi, zemjotresi, katastrofi, vojni, krvo- i pleva na vetromet. prolevawa, epidemii, glad, `ed, strav, smrt... Molam, so najseriozno vnimanie i so najgolema mo`na “Boen vik dopira - do nakraj svetot - bidej}i Gospod ima strahopo~it, sve~eno, kako koga se sviri dr`avna himna, vo spor so narodite, izleguva na sud so sekoe telo, bezbo`nicite stav mirno i bez zdiv, da go ~ueme nebesniot proglas za u`as- }e gi predade pod me~” (Eremija 25,31). nata neposredna idnina, za nesporedlivo grdoto mrakobesie “Lele, golem e ovoj den, nema sli~en na nego.” “Toa }e bi- vo koe ve}e vidlivo zapa|a, tone, i naskoro nepovratno }e de vreme na stradawe kakvo {to nemalo otkako postojat lu|e potone na{ata planeta. Po~ituvani, ako nekoga{ od nas se pa s# do toga{” (Eremija 30,5-7; Daniel 12,1). baralo da bideme dlaboko, i do krajni mo`ni granici sves- “Utrobo moja! Utrobo moja! Boleduvam, srceto mi se ni za ne{to, za nekoj mig, toga{, bez somnenie, toa e tokmu kine! Mi treperi du{ata! Ne mo`am da mol~am, za{to slu- ovoj mig, migot koga go slu{ame direktno glasot na semo`- {am zvuk na truba, boen vik. Zlo po zlo, cela zemja opustu- niot Bog, glasot na negovata proro~ka Re~, Biblijata: va” (Eremija 4,19.20). “Zemjata ta`i, venee, svetot gine, zgasnuva, neboto pro-

4 5 Nie se soo~uvame i so svoi o~i gi gledame scenite i nas- pa|a so zemjata... Ete, Gospod ja ni{ti zemjata, ja razurnuva, tanite koi prorocite gi posmatrale samo vo videnija. Tie ja obezobrazuva, gi rasprsnuva nejzinite `iteli... Zemjata }e proro~ki sceni i nastani, koi so golema brzina se ni`at i bide zapustena, napolno ograbena, za{to Gospod re{i taka. izleguvaat od ramkite na prirodni nepogodi i katastrofi, Prokletstvo ja golta zemjata... Izgoreni se zemnite `iteli, preminuvaj}i vo rang na kataklizmi, kolku i da se stra{ni, malku lu|e ostanaa. Lozata venee, vozdivnuvaat site ~ie{to srce se vesele{e. Prekrati razigranosta, zamre radosnata morni~avi, neprifatlivi i odbivni za nas, sepak, nie sme vreva, zamolknaa veselbite... radosta e proterana od zemjata... zafateni so nivniot vior i ne mo`eme da gi ignorirame i da Stravotija, jama i stapica se pred tebe, `itelu na zemjata!... gi odmineme nitu nie niv, nitu tie nas, za{to so niv delime ]e se rastresat temelite na zemjata. Zemjata }e se razbie zaedni~ki prostor i zaedni~ko vreme. grozno, zemjata }e se raspuka stra{no, zemjata }e se strese Nekoga{ gostoqubivata prijatelka, pitomata i miroqu- silno, zemjata }e se zalula kako pijan ~ovek, }e se zatetera- biva planeta Zemja, so golema brzina mu go otka`uva gosto- vi kako koliba, tolku }e $ ste`ne nejzinoto bezzakonie, {to primstvoto na svojot stopan, na ~ovekot, i mu stanuva svirep }e padne i ve}e ne }e stane.” “Toa }e bide vreme na stradawe neprijatel, li{uvaj}i go ne samo od svoite vekovni blagodati kakvo {to nemalo otkako postojat lu|e pa s# do toga{” (Isa- so koi bogato go daruvala, kako majka svoite rodeni deca, i ija 24,1-20; Daniel 12,1). mu ovozmo`uvala ubav, sre}en, spokoen i bezbeden `ivot, Nezamislivo! Apokalipti~ki bibliski proro{tva za tuku se buni i se kreva protiv nego, stavaj}i gi vo dvi`ewe svirepi grozomori - stra{ni, najstra{ni od koga i da e - site svoi potencijalni mo`nosti i mehanizmi so koi raspo- vistinski u`asi, ~ii{to realni dimenzii dene{niot ~ovek laga za da mu se odmazdi, da go uni{ti i da go pribere vo svoi- ne mo`e da gi sogleda nitu da gi zamisli, so koi e zafatena te pazuvi - realnost {to sekoj den stanuva s# poo~igledna i i niz koi bolno pominuva na{ata planeta, stravotii koi {to ne mo`e da se ospori, vistina {to ne mo`eme da ja odbeg- molskavi~no se ni`at i mno`at na nea kako se bli`ime kon neme, {to morame da ja prifatime i da se spravime so nea. finalniot kraj na nejzinata istorija - vreme za koe Hristos Na{a cel so ovoj bibliski prikaz za “krajot”, za “posled- ka`uva: “]e ima stravotii i golemi znaci na neboto... Lu|eto noto - lunavo - vreme” so site negovi zastra{uva~ki viori, }e umiraat od strav o~ekuvaj}i go ona {to }e go snajde sve- onaka kako {to se opi{ani na svetite stranici na Bo`jata tot”, dodavaj}i: “Blaze na mrtvite koi otsega umiraat vo Gos- re~, Biblijata, ne e kaj na{ite ceneti ~itateli da poseeme poda” (Luka 21,11.26; Otkrovenie 14,13). dopolnitelen strav i da sozdademe nespokojstvo i panika. Spored ovie, a i drugi bibliski proro{tva, {to }e bi- Naprotiv, se obiduvame da im pomogneme da ja sfatat i da ja dat predmet na razgleduvawe vo knigava, vo pra{awe e op- premavnat panikata {to ve}e go zafatila i dlaboko go pro- stanokot na ovaa na{a planeta onakva kakva {to ja pozna- niknala svetot koj sekoj den tone vo s# podlabok bezizlez. vame, a so toa i opstanokot na dene{nata civilizacija koja- Na{a namera i blagorodna `elba e na lu|eto da im dademe {to ja gazi nejzinata po~va. izvorni informacii i mo`nost da se zapoznaat so realnata Napomenuvame: Ne stanuva zbor za proro{tva na Nos- slika na ovie sostojbi, so biblisko oko videni i odnapred tradamus, nitu za koi i da e drugi kvazi-proro{tva na drugi pretka`ani i napi{ani nastani, za da ne bidat iznenadeni, kvazi-proroci, tuku pred o~ite na ~itatelite na pokaz gi za navreme da se prigotvat i polesno da se spravat so niv, da iznesuvame proro{tvata na bibliskite, na Bo`jite proroci ostanat prostum i pri najsilnite udari so koi }e gi udrat i apostoli i proro{tvata {to gi izgovoril li~no na{iot “poslednite denovi” ~ij{to prag ve}e sme go pre~ekorile. Spasitel Isus Hristos, a se odnesuvaat na “poslednoto vre- Na{ite ~itateli se premnogu skapoceni za da ne im me”, na “poslednite denovi” i na “krajot na svetot”, kako {to obrneme vnimanie, da gi ostavime nepodgotveni da se soo~at se narekuva ova na{e vreme i ovie na{i denovi vo Biblija- so ogromnite “lavini” koi se lizgaat i trkalaat nasekade na ta (1. Timotej 4,1; Juda 18; 2. Timotej 3,1; Jakov 5,3; 2. Petro- na{iot svet i urivaat, i s# pove}e }e urivaat s# pred sebe, vo 3,3; Matej 24,3.14; 28,20).

6 7 Orel zafaten so `estoka planinska luwa, koja se zakanu- ostavaj}i zad sebe pusto{, uni{ten ogromen broj ~ove~ki va da go tresne i da go par~osa na surite planinski karpi, iz- `ivoti i ekonomii ne samo na oddelni dr`avi, tuku i na celi lez i spas od sigurnata smrt nao|a vivnuvaj}i se vo viso~i- regioni, pa i po{iroko - lavini koi ne se poklonuvaat i ne nite i izleguvaj}i nad oblacite i luwata; i tamu, izdignat se povlekuvaat nitu pred mo}ta na bogatstvoto na najbogatite nad niv, kade {to e tivko i mirno, kade {to gree sonce, pod i najsilnite, nitu se zapiraat pred kolibite i molbite na najsiroma{nite, na koi nikoj na ovaa zemja ne mo`e da im nebesnata bleskotna, jarka sinevina, so nenaru{en mir i podmetne grb i da gi sopre i pred koi stojat nemo}ni nauka- spokojstvo, so dokraj ra{ireni krilja, kako car na beskraj- ta, tehnikata, ekonomijata - pred koi ~ovekot stoi nem. nite prekrasni nebesni prostori, miluvan od toplite son~e- Da, po~ituvan ~itatele, vie ne ste pleva na gumno za da vi zraci - gi posmatra od viso~ina i im se potsmeva na nevol- ve odduvaat orkanite, ~ie{to fu~ewe s# posilno se slu{a, jite koi pred malku so seta `estokost se ustremile protiv za da ne vi se najde pove}e mestoto, za da vi se zagubi sekak- nego parampar~iwa da go storat. va traga, da is~eznete i da zaminete vo zaborav i nevrat, za Po~ituvani, Bog ni upatuva poraka so koja n# povikuva da se zaboravi i spomenot na vas. Vie ste pripadnik na ~ove~- i ni dava mo`nost da bideme ne stra~ki koi letaat nisko i koto semejstvo, so visoko ~ove~ko dostoinstvo i vrednost, i se zadr`uvaat po buni{ta, tuku orli, mo`nost da se izdig- za vas e platena nesporedlivo visoka cena. Hristos bezmer- neme visoko nad stra{niot vior na luwite na “poslednite no ve saka i Toj umrel i za vas, bidej}i vie ste najskapoceno- denovi” {to }e besneat na na{iot svet; predvidel, kako {to to ne{to vo negovite o~i. rekovme, izlez, tunel, niz koj }e pomineme i }e go pre~eko- Na{a zalo`ba vo ramkite na ovie apokalipti~ki pro- rime pragot na noviot svet, pragot na ve~nosta i ve~niot ro{tva e da vi preneseme od Bo`jata re~ i poraka {to }e vi `ivot, ~ii{to mugri se ve}e na povidok i ~ija{to zora ve}e pomogne da se orientirate vo vremeto na ekstremniot pesi- rudee i se obiduva da n# dopre i da n# gali so svoite milni mizam na na{eto stoletie proizlezen od silnite gramadni zraci. Da, otade tunelot e ne{to od {to srceto prepuknuva o~ekuvawa {to ne se ispolnile, vo vremeto koga cel svet }e od radost, ne{to “{to oko ne videlo, {to uvo ne ~ulo i {to zagubi orientacija i }e zapadne vo besperspektivnost i apa- vo ~ove~ko srce ne do{lo” - ne{to {to “Bog go podgotvi za tija, vo ma~en i `alosen bezizlez, poraka {to vas }e ve pove- onie koi go qubat” (1. Korin}anite 2,9). - Toa ne{to e `ivot de vo bleskotna, posakuvana, slavna idnina. so po~etok, no so nov po~etok, a bez kraj; toa e nov, ve~en `i- Apokalipti~kite proro{tva ne se samo kobni proro{- vot za onie {to sakaat ve~en `ivot i {to se prigotvuvaat za tva. Ne! Iako tie nosat poraka za totalen mrak, za obezli~en nego. Za niv Bog predvidel tunel, izlez od poslednata total- svet i za obes~ove~eni lu|e, za ambis i propast za milioni, na kriza, od poslednite silni zla niz koi }e pominuva sve- za finalen fatalen kraj zad koj ne postoi nov po~etok, po- tot i premin vo Bo`jeto carstvo za koe obilno pi{uva raka za beznade`no, glamnosano vreme, koga “lu|eto }e umi- Bo`jata re~ i za koe }e zboruvame vo ovaa kniga. raat od strav o~ekuvaj}i go ona {to }e go snajde svetot” - Ovde sakame u{te edna{ da go istakneme Bo`jiot povik sepak, tie ednovremeno nosat i poraka za silno nade`no vre- vo druga forma. Vo kontekstot na poslednite nastani, Bog n# me, poraka za izlez ili za tunel koj najcrniot mrak i pe- povikuva i ni dava mo`nost da bideme ptica koja si svila kolniot bezizlez gi povrzuva so silna bleskotna svetlina sebesi gnezdo na visoko izdignata karpa srede voznemireno, pred koja is~eznuvaat i zaminuvaat vo ve~en zaborav i nevrat zapenaveno, razbraneto i zovrieno more, ~ii{to ogromni i najstra{nite zla, grozomori i stravotii niz koi pominu- branovi so seta `estokost udiraat vo karpata i so silna vale i gi pre`ivuvale lu|eto na ovoj na{ star i iznama~en bu~ava se razbivaat od nea i se vra}aat nazad, a mo}nite bra- svet, i site nepogodi i kataklizmi, koi totalno }e go izmenat novi pticata gi posmatra ozgora mirno i spokojno, za{to likot na na{ata planeta i koi, site zaedno, sporedeni i me- svoeto gnezdo go splela na sigurno i bezbedno mesto, kade reni so slavata, so predimstvata i blagodatite na novoto vre- {to burata ne mo`e da ja dopre. me - ne }e bidat vredni nitu da se spomenat.

8 9 Spored bibliskite proro{tva, pred nas se morni~avi, Bo`jata re~ ka`uva deka Hristos e na{a karpa, na{e monstruozni denovi, denovi obremeneti so stra{ni apoka- sigurno zasolni{te od site buri {to besneat i vo svetot i lipti~ki znamenija, vreme pridru`eno so najrazli~ni i ~es- vo na{iot `ivot. Toj e na{e bezbedno pribe`i{te kade {to ti katastrofi od redot na goleminite “edna{ vo sto godini”, mo`eme da najdeme za{tita, mir i spokojstvo; Hristos ni a mo`ebi i “edna{ vo iljada godini”. Najgolemata dosega{na nudi pomo{ i vodstvo za premin niz onoj “tunel” {to gi povr- kataklizma, nare~ena “potop”, }e bide nadminata i frlena vo zuva “poslednite denovi” so negovoto carstvo; Toj e “orel zaborav od druga golema, i od site najgolema i najstra{na {to bdee nad svoeto gnezdo, reej}i se nad svoite orliwa (nad kataklizma pred koja }e is~ezne s# {to sozdala ~ove~ka raka, nas), gi {iri kriljata, gi zema i gi nosi na svoite perja” (5. i koja so svojata jarost od temel }e go izmeni likot na na{ata Mojseeva 32,11). planeta, za koja }e stane zbor podocna. Taka, po~ituvani, vidovme deka i zad najcrnoto postoi Obi~no lu|eto o~ekuvanite te{kotii gi preuveli~uvaat, najsvetlo, najbleskotno - najcrno za milioni lu|e, no i naj- no toa ne e slu~aj so nevoljite {to ni idat vo presret. Niv ne svetlo, pak, za drugi milioni - i nie }e zboruvame i za edno- }e mo`e da gi opi{e nitu najbujnata me~ta, nitu najve{toto to i za drugoto, prvo za najcrnoto, a potoa za najbleskotno- ~ove~ko pero. Toa se denovi koi }e gi iskinat i odduvaat na- to, pred koe }e is~ezne najcrnoto. {ite ko`urci vo koi so godini sme bile zako`ur~eni i za- Vo prodol`enie da pro~itame pak del od spomenatite solneti vo zavetrina vo koja navidum sme se ~uvstvuvale mir- proro{tva: “Zemjata ta`i, venee, svetot gine, zgasnuva, nebo- ni, spokojni i bezbedni i sme oscilirale okolu nekakva to propa|a so zemjata... Prokletstvo ja golta zemjata... Stra- ramnote`na polo`ba {to samite sme si ja odbrale, pravej}i votija, jama i stapica se pred tebe, `itelu na zemjata!... ]e ~ekor napred-nazad, samouvereni vo ispravnosta na na{ata se rastresat temelite na zemjata. Zemjata }e se razbie grozno, politi~ka, nacionalna, verska i sekoja druga opredelba i zemjata }e se raspuka stra{no, zemjata }e se strese silno, pripadnost. zemjata }e se zalula kako pijan ~ovek, }e se zateteravi kako No viorot {to naskoro }e n# zafati }e poka`e i }e ot- koliba.” - Ova se bukvalni bibliski proro{tva bez nikakva krie deka stolbovite vrz koi se potpirala i temelela na{ata bibliska simbolika, koi so neverojatno razigrana dinamika verska pripadnost i na{ata vera {to sme ja nasledile od i so galopira~ki ~ekori se ispolnuvaat pred na{ite o~i i na{ite tatkovci i dedovci vsu{nost ne se nikakva garanci- nie, sakale ili ne, morame so niv da delime megdan. ja nitu stolbovi koi mo`at da ni pomognat da ostaneme na Na{a iskrena `elba i dol`nost e so ovie tekstovi od noze pred naletite na tie viulici, tuku skr{ena trska vrz Biblijata, ne tendenciozno odbrani, bez da dodavame drva na koja, ako i ponatamu se potpirame - }e se rasporime. ognot, da mu obrneme vnimanie na na{iot ~ovek na ova zajaz- Bog }e dozvoli sekoj od nas da se najde vo takvi okolnos- leno, spoulaveno, za nas neodminlivo vreme, i da go soo~ime ti koi }e n# isfrlat od lulkata na na{ata samouverenost i so realnosta koja sekoj den s# posilno n# pritiska; da mu samodoverba i na{ata vera i verska opredelba }e gi stavi na pomogneme o~ekuvano i podgotveno da se soo~i so neposred- kantarot na svojata Re~, na Biblijata, na stroga proverka, za nata, bliska idnina koga “lu|eto - spored Hristovite zborovi da se vidi dali imame vistinska, Bo`ja, bibliska vera, ili - }e umiraat od strav o~ekuvaj}i go ona {to }e go snajde sve- pak se potpirame, kako {to ve}e rekovme, vrz skr{ena trs- tot”, koga “}e po~nat da im zboruvaat na planinite: ‘Padnete ka - vrz verata {to sme ja nasledile od na{ite tatkovci i vrz nas!’ i na ridi{tata: ‘Pokrijte n#!’” (Luka 21,26; 23,30). dedovci, koja }e se urne u{te pri prvite naleti na nevreme- Na{a radost i golemo zadovolstvo }e e ako na{ite ~itate- to na “poslednite denovi”, za{to “Gospod }e se razjari, }e se li navistina ova na{e vreme go prepoznaat kako “posledno krene da go izvr{i svoeto delo, svoeto ~udesno delo, da go vreme”, kako “posledni denovi” i kako “kraj”, no i kako svoe ispolni svojot naum, svojot tainstven naum!”, i “Boen vik do- vreme i {ansa navreme da se prestrojat i da zastanat - ne na pira - do nakraj svetot - bidej}i Gospod ima spor so narodite, pogre{nata, tuku na vistinskata strana - pod Bo`jeto zname.

10 11 Ako Bog e tolku mo}en, silen, kako {to ~itame vo Bib- izleguva na sud so sekoe telo, bezbo`nicite }e gi predade pod lijata, ako Toj e na{ tatko i ako navistina tolku n# milee, me~” (Isaija 28,21; Eremija 25,31). {to go dal i svojot edinoroden Sin da umre za nas, zo{to Boen vik do nakraj svetot koj stanuva dosega nevideno, toga{ ne im dava drug tok na svirepite nastani so koi mora ne~ueno i nedo`iveano popri{te na najsvirepi i najkrvavi da se soo~i ~ove{tvoto i ne ja prenaso~i taa tolku gruba sudiri me|u narodite, od ~ie{to srce blika nezauzdan, jaros- zavr{nica kon ne{to pomirno, pospokojno i posre}no? ten gnev kako vulkan, srdba sozdadena i pottiknuvana od ve- Zo{to, zo{to, zo{to? - postojano se pra{uvaat site lu|e na kovnata obespravenost i gnet, baraj}i odmazda - vreme svetot i baraat odgovor. [to }e odnese viorot vo nevrat, a nare~eno apokalipti~ki armagedon! {to }e ostane zad nego? [to potoa? “Vaka veli Gospod: ‘Slu{am krik na u`as; toa se stra- Dragi moi, toa se pra{awa na koi }e se obideme da da- votii, a ne mir. Ajde, raspra{ajte se i pogledajte: dali neko- deme bibliski odgovor. Velime, bibliski odgovor! Ne {to ga{ rodil ma`? A site ma`i se fa}aat za bedrata kako ro- ka`uva filozofijata, istorijata, naukata, politikata, dilki! Zo{to se site lica izobli~eni i pobledeni? Lele, logikata (“poslednite denovi” ne poznavaat, ne priznavaat golem e ovoj den, nema sli~en na nego’” “Toa }e bide vreme na nitu pak sledat nekakva ~ove~ka logika, za{to vo niv nema stradawe kakvo {to nemalo otkako postojat lu|e pa s# do nikakva logika), ne {to ka`uvaat “golemite” ~ove~ki umovi toga{” (Eremija 30,5-7; Daniel 12,1). i znalci, tuku {to ka`uva Gospod Bog vo svojata Re~, vo Bib- Beznade`no vreme, mrak i propast za edni, za onie koi lijata. nepodgotveni, bez nikakva kotva na zovrienoto more, izlo`e- ni na vetrometot na nastanite i nadvor od sekoe zasolni{te, direktno, neza{titeni, se soo~uvaat i pa|aat na ostricata na poslednite stra{ni sceni na koi stanuvaat pleva koja }e ja odduvaat vetri{tata vo zaborav i nevrat; i, kako {to ka`av- me, silno nade`no, slavno i najslavno vreme za drugi, mugra na ve~na zora i svetla idnina za onie koi navreme }e zastanat pod Bo`jeto zname, pod znameto na Mihael (Hristos), koj }e stane da gi za{titi, da im obezbedi sigurno zasolni{te od spoulavenite stihii koi }e sru{at i sramnat s# so zemjata. Golemite fizi~ki i moralni stradawa, niz koi pominu- vaat milijardi lu|e vo svetot, baraat objasnenie. Zo{to seto toa? - se pra{uvame site. Zo{to “krajot”, “poslednite denovi”, se tolku bolni i kobni, svirepi i beznade`ni, obele`ani so takvi grozomori, stravotii i u`asi, od koi ko`ata ni se e`i i kosata na glavata ni se diga? Od druga strana, ako Bog e qu- bov, kako {to ka`uva negovata Re~, ako e milostiv i `alos- tiv, toga{ mo`e li negovoto oko mirno da posmatra vakva surova zavr{nica na istorijata na na{ata planeta? Dali toa za nego e naslada, odmazda, ili pak najgolema `alost {to voop{to mo`e da se zamisli? Zar seto toa e neminovno i mora li tokmu taka da se odvivaat ne{tata kako {to se odvivaat? Mora li da pomineme niz tolku grdo vreme za da stigneme do apsolutniot kraj?

12 13 Mo`ebi zemjotresite stanale na{e sekojdnevje so koe ve}e sme se so`iveale i sme go prifatile kako ne{to voobi- ~aeno i normalno. Sme otrpnale i sme stanale ramnodu{ni kon s# {to se slu~uva okolu nas. Tie kaj nas ne pobuduvaat ve}e posebni ~uvstva i reakcii, osven ako se slu~at vo na{a ZNACITE NA POSLEDNOTO VREME neposredna blizina. No denovite {to ni idat vo presret grubo }e n# trgnat od taa letargija vo koja sme zapadnale, za{to sega{nite zemjotresi, kolku i da se silni i stra{ni, Blizu e vremeto koga svetot }e go pogodi silna bolka se samo lesen udar so ~ekan po male~kiot prst vo sporedba koja ne }e mo`e da ja ubla`i nikakov ~ove~ki balsam i mev- so onie {to doprva n# o~ekuvaat. lem, koga nikoj ne }e mo`e da spie mirno. Bo`jiot Duh se pov- Ne e najva`no pra{aweto kako nastanuvaat zemjotresite. lekuva od zemjata. So zaslepuva~ka silina i ednopodrugo, ne- Za niv naukata nema vistinsko objasnenie, ne mo`e da gi nadejno i neo~ekuvano, se ni`at katastrofi vo vozduhot, na predvidi nitu da ni uka`e efikasna za{tita. O~igledno e kopnoto i moreto. Kolku ~esto slu{ame za zemjotresi i ura- deka se slu~uvaat golemi tektonski promeni i seizmi~ki gani, za cikloni i tajfuni, za kolosalni poplavi i po`ari, pomestuvawa vo zemjinata kora, gigantski napregawa i xi- koi zad sebe ostavaat tragedii, gigantski pustewa! Prividno novski rasedi na sloevite vo pazuvite na zemjata, bezdni go- ovie nevolji se samo poroj na kapricioznite, neorganizira- lemi i dolgi i do stotina kilometri vo koi se strupoluvaat ni, nesredeni prirodni sili koi se napolno nadvor od ~ove- ogromni odroni, kako planini, pri ~ij{to udar se oslobodu- ~ka kontrola. No vo seto toa se ~ita Bo`jata namera. Toa se va energija so kolosalni razmeri koja mo`e da par~osa celi sredstva i znaci so koi Bog se obiduva da gi natera lu|eto da kontinenti ili da gi pridvi`i eden kon drug. stanat svesni za opasnosta {to im se zakanuva i na{eto vreme Hristos ka`uva deka “}e ima silni zemjotresi” (Luka navistina da go prepoznaat kako “posledno vreme”. 21,11), zemjotresi so silen, razurnuva~ki intenzitet. Da se navratime pak na bibliskite proro{tva koi ja opi{uvaat poslednata faza niz koja minuva na{ata zemja za vreme na “]e ima silni zemjotresi!” (Luka 21,11) svoite “posledni denovi”: “]e se rastresat temelite na zemjata. Zemjata }e se raz- Zemjotresi - ne{to {to vleva strav vo srcata na lu|eto, bie grozno, zemjata }e se raspuka stra{no, zemjata }e se stre- ne{to od {to trpki ni pominuvaat po snagata - fenomen i se silno, zemjata }e se zalula kako pijan ~ovek, }e se zatetera- pojava pred koja stoime stapisani, vxa{eni, napolno nemo}ni, vi kako koliba.” gledaj}i kako na{ite ku}i i na{iot imot - siot na{ `ivoten “Ja gledam zemjata: pusta e... Gi gledam gorite: ete, se trud - se pretvora vo kupi{ta urnatini i pepeli{te. tresat, a site ridovi se ni{aat. Gledam: ete, ... site gradovi U{te prvite podmolni, pridu{eni kobni tatne`i, pred gi razurna Gospod so `estokosta na svojata jarost.” da nastapat potresite so svojata razurnuva~ka mo}, kaj nas “I nastapija molskavici, tatne`i, gromovi, i nastana predizvikuvaat mornici i u`asna panika, pri {to gubime silen zemjotres, kakov {to nikoga{ nemalo otkako postojat orientacija i obezumeni prekutrupa barame spas. lu|e na zemjata, tolku golem i tolku silen zemjotres... I site Posledici::: ~ove~ki `rtvi, materijalna zaguba, nagla ostrovi is~eznaa, i gorite ve}e ne se najdoa” (Isaija 24,18- siroma{tija, neizvesna idnina, a pred s# grozni gletki koi 20; Eremija 4,23-26; Otkrovenie 16,18.20). n# obremenuvaat so te{ka do`ivotna `alost poradi razdel- Nekoga{ na na{ata zemja postoele zemjotresni podra~ja, bata so na{ite najbliski i najmili su{testva zatrupani ne- oddelni regioni kade {to imalo zemjotresi. Toa obi~no bile kade pod te{kite urnatini ili prikle{teni me|u stolbovi krajbre`nite primorski regioni. No Bo`jite proroci ne ili betonski gredi i plo~i.

14 15 gledaat lokalni i regionalni zemjotresi. Nivnoto oko gle- se pridvi`uvaat vo razli~ni nasoki, vr{ej}i silni pritiso- da kako celata planeta Zemja se trese silno, kako celata se ci vrz kopnoto pred sebe, pri {to nastanuvaat kolosalni teteravi kako pijan ~ovek, se razbiva grozno, se raspukuva napregawa i podlaboko vo zemjinata utroba, silna presija vrz stra{no; apostol Jovan gleda silen zemjotres, najsilen, kak- energentite {to se skladirani tamu i naru{uvawe na ener- ov {to nikoga{ nemalo otkako postojat lu|e na zemjata, getskata ramnote`a i izliv na energijata so koja taa raspo- tolku golem i tolku silen zemjotres, taka {to i ostrovite laga vo vid na silni, razurnuva~ki eksplozii, tatne`i, novi is~eznuvaat i gorite gi snemuva. - Stra{no, grozomorno, no potresi i vulkani so stra{ni posledici. neodminlivo, bolno vistinito! Slu{ame i gledame kako o`ivuvaat so vekovi mrtvi vul- Planetata se obezli~uva, ja menuva svojata konfiguraci- kani, a niknuvaat i novi, na novi mesta i, spored prethodnite ja. Po~vata se izdignuva, se nabira kako morski branovi. bibliski proro{tva, razni{anata i voskolebana v`e{tena “Gospod Bog nad vojskite, Toj ja dopira zemjata, i taa se trese, zemjina utroba, gibnata i pritisnata od tektonskite naru{u- i site `iteli na nea }e zata`at; se izdiga seta kako Nil” vawa vo zemjinata kora nad nea, od silnite tatne`i na zem- (Amos 9,5). jotresite, }e ja iznese na pokaz pred gre{noto ~ove{tvo seta Nejzinata povr{ina puka. Se ~ini kako nejzinite teme- svoja sila i `estokost, svojot jarosten gnev niz gigantski li da popu{taat. Gorite se povivaat kako trska na veter, a izlivi na usvitena lava koja }e progolta iljadnici gradovi na site strani se odronuvaat i se trkalaat xinovski karpi. i sela, i celi regioni }e pretvori vo pepeli{ta i vo grdi, Tonat planinski sinxiri i nastanuvaat ogromni krateri i mrtvi, odbivni i odvratni suri i crni predeli. - Odbivno, bezmerni ambisi i bezdni. Is~eznuvaat naseleni ostrovi vo neprifatlivo, bolno surovo, no neodminlivo i vistinito, razbesnetite branovi, gi snemuva morskite pristani{ta. - za{to taka ka`uva Bog vo svojata Re~, vo Biblijata. Da, taka Ne{to dosega nevideno, nedo`iveano. ka`uva Biblijata, a ne nekojsi zlokoben futurist. Rihterovata i Merkalievata skala se premnogu male~ki Vo Apokalipsata ili Otkrovenieto ~itame deka seta za da go merat intenzitetot na tie zemjotresi koi so svojata zemja }e se zapali i }e se pretvori vo “ogneno ezero” vo koe `estokost iljadnici gradovi pretvoraat vo kupi{ta urnati- }e izgorat |avolot, grevot i gre{nicite (Otkrov. 19,20; 20,10). ni i grobi{ta na milioni zaginati lu|e. Zamislete, ogneno ezero, ogneno more, ogneni branovi! “Site gradovi gi razurna Gospod so `estokosta na svo- Zemjata se otvora. Oru`jeto skrieno vo nejzinata dlabina se jata jarost” - ~itavme pred malku. Veli~estvenite gradbi i isfrla nadvor. Od sekoja otvorena bezdna blika plamen koj rasko{nite palati, gordosta i slavata na svetovnite mo}ni- uni{tuva. Zemjinata kora e ispokinata od silnite izlivi na ci i golemci, koi go rasturale svoeto bogatstvo za da se pro- skrienite elementi, od Bo`jeto oru`je vo utrobata na zemja- slavat so niv, se raspa|aat i is~eznuvaat pred nivni o~i. Zem- ta. Karpite se zapaluvaat. Nastapil “denot koj gori kako jata ja otvora svojata utroba i na mo{ne svirep na~in gi pri- pe~ka”, “Gospodoviot den vo koj... sostojkite }e bidat uni{te- bira vo svoite pazuva i bogatite, zaedno so nivnoto bogat- ni i zemjata }e izgori so site nejzini dela”. Zna~i, zemjata stvo, i siromasite so nivnata siroma{tija. i s# {to e na nea gori (Malahija 4,1; 2. Petrovo 3,10). Povr- {inata na zemjata izgleda kako rastopena masa - ogromno ogneno more {to vrie. - Stra{no, morni~avo, no bolno visti- Ogan, vulkani! nito. Takva idnina, po~ituvani, predviduva Bo`jata re~ za na{ata stara, izvetvena, gre{na planeta Zemja. Golemiot O~igledno e deka za vreme na silnite zemjotresi se slu- Bo`ji prorok Isaija gi gledal vo videnie ovie sceni i nas- ~uvaat, kako {to rekovme, gigantski tektonski naru{uvawa, tani, vrzani za “poslednite denovi”, i ni pora~uva: “Stra- seizmi~ki pomestuvawa i promeni vo zemjinata kora - tonat votija, jama i stapica se pred tebe, `itelu na zemjata!” xinovski planinski masivi, is~eznuvaat ostrovi, se javuvaat (Isaija 24,17). nepregledni krateri i procepi i ogromni kopneni parceli

16 17 Vezuv, Etna, Stromboli, Popokatepetl, Kilimanxaro, Stra{no! Nastanuva raspad na planetata. Site ostrovi is- Krakatau, i drugite dosega{ni vulkani, poznati pod drugi ~eznaa, gorite gi snema, planinskite masivi potonaa! Kade imiwa, sporedeni so idnite vulkani {to ja o~ekuvaat na{ata is~eznaa ostrovite? Kade zaminaa planinskite masivi - Al- planeta, se samo pirkawe na ve~erno vetre koe gi razladuva pite, Kordilerite, Andite, Pirineite, Himalaite?... Tamu na{ite ~ela za vreme na nekoja zapurni~ava ve~er. od kade {to do{le, od kade {to nastanale so nabirawe na Zo{to? Se pra{uvame, i barame odgovor, i vo potraga zemjinata kora, pri {to se sozdale ogromni ambisi vo koi se sme po odgovor. sobrale vodnite masi za vreme na potopot, formiraj}i gi moriwata i okeanite. A ako tie se vratat tamu od kade {to isplivale, vo morskite dlabini, toga{ kade }e zaminat xi- I vodite vo sojuz, vo sprega so zemjotresite i vulka- novskite koli~estva na voda od moriwata i okeanite? nite protiv ~ove{tvoto! Sekako, istisnati od svoite vekovni prostori vo koi bile smesteni, tie se upatuvaat vo potraga po novi prostori Katastrofalni zemjotresi ja tol~at i s# pove}e }e ja kade {to }e se smestat, }e gi preminat svoite mileniumski tol~at, vulkani }e ja stol~at, a silni vodi }e ja dotol~at granici i }e krenat vo osvojuvawe na kopnenite povr{ini, na{ata planeta. Toa e stra{na sprega na tri najmo}ni pri- pri {to nastanuvaat nevideni, katastrofalni poplavi so rodni sili {to }e se ustremat protiv na{iot svet i ronki kakvi {to na{ata planeta ne se soo~ila u{te od vremeto na }e go napravat. “Stravotija, jama i stapica se pred tebe, `i- potopot pred tolku iljadi godini vo koj izginalo s# `ivo na telu na zemjata!” (Isaija 24,17). kopnoto, osven ona {to bilo smesteno vo Noeviot kov~eg. Da go pro~itame slednoto apokalipti~ko proro{tvo Zna~i, nastanuva gigantska dinami~ka prostorna redis- {to go ka`al li~no na{iot Spasitel Isus Hristos koga go tribucija me|u kopnoto i vodnite masi koi polnat novi xi- opi{uval “poslednoto vreme” i koga gi nabrojal znacite novski bezdni i ambisi, pri {to iljadnici brodovi i voeni karakteristi~ni za “poslednite denovi” i za “krajot na sve- floti, so celokupniot voen arsenal {to go nosele vo sebe i mu tot” (Matej 24,3.14; 28,20): zadavale strav na svetot, }e potonat vo morskite dlabini, za- “]e ima znaci na sonceto, na mese~inata i na yvezdite, a edno so milioni ~ove~ki `ivoti {to }e bidat `rtvuvani. na zemjata taga kaj narodite i neizvesnost poradi bu~avata Mo`ni se i reverzii. Naukata tvrdi deka, na primer, na morskite branovi. Lu|eto }e umiraat od strav o~ekuvaj}i postoelo Panonsko More (i drugi moriwa) koi istekle i zad go ona {to }e go snajde svetot, za{to nebesnite sili }e se sebe ostavile kotlini i ogromni ramnici, vo slu~ajov Panon- razni{aat... }e ima stravotii i golemi znaci na neboto” skata Nizina. No, so ~estite silni tektonski naru{uvawa vo (Luka 21,25.26.11). zemjinata kora, mo`no e da se zatvorat klisurite i tesnecite “Na zemjata taga kaj narodite i neizvesnost poradi bu~a- niz koi te~at rekite i povtorno, sega ve}e gusto naselenite vata na morskite branovi.” - Taga i neizvesnost poradi bu~a- kotlini i nizini, da se pretvorat vo ezera i moriwa. vata na morskite branovi! Kakva i od kade e taa bu~ava na Sega{nite s# poza~esteni i posilni uragani, tajfuni, morskite branovi koja predizvikuva strav, taga i neizvesnost cikloni i tornada, koi se rezultat na razdvi`enosta na samo kaj narodite? Cunamite od Indiskiot Okean od 26 dekemvri gornite sloevi na vodnite masi, pustat mnogu predeli na zem- 2004 godina, koi napravija pusto{ vo toj region, samo n# pot- jata, ostavaj}i milioni lu|e bez domovi, uni{tuvaj}i ekono- setuvaat na ona {to ni pretstoi. mii na celi regioni i odnesuvaj}i so sebe ogromen broj ~ove- Ve}e gi ~itavme zborovite na apostol Jovan: “I nastapi- ~ki `ivoti. No tie, kolku i da se silni, stra{ni i katastro- ja molskavici, tatne`i, gromovi, i nastana silen zemjotres, falni, se samo branovi vo kada ili branovi sozdadeni od kakov {to nikoga{ nemalo otkako postojat lu|e na zemjata, kamen~e frleno vo mirna voda sporedeni so pobesnetite tolku golem i tolku silen zemjotres... I site ostrovi is~ez- vodni stihii koga, pod dejstvo na silnite zemjotresi, }e se naa, i gorite ve}e ne se najdoa” (Otkrovenie 16,18.20). -

18 19 razni{aat i }e se krenat morskite abisali i ultra abisali na Izraelovite sinovi, Isus (ne Isus Hristos, ami Isus (najgolemite morski dlabini) koi }e predizvikaat stotici Navin, koj go nasledil Mojseja kako voda~) mu se obrati na metri visoki branovi, silni da navlezat i vo najdlabokite Gospoda i izvika pred Izraelcite: ‘Sonce, zastani nad Gava- predeli na kopnoto, ostavaj}i zad sebe pusto{. Tatne`ite i on, i mese~ino, nad dolinata Ealon!’ I sonceto zastana, i silnite bu~avi na tie gigantski morski branovi, veli na{i- mese~inata se zapre s# dodeka narodot ne im se odmazdi na ot Spasitel, vlevaat otroven strav, sozdavaat taga, o~aj i svoite neprijateli... I sonceto zastana srede neboto i ne se panika kaj narodite. - Nesre}i so zaslepuva~ka sila i brzi- navali kon zapad re~isi cel den. Nema{e takov den ni pora- na, najstra{ni, nenadejni i najmalku o~ekuvani! Ovie puste- no ni posle, Gospod da se oyvie na ~ove~ki glas” (Isus Navin wa }e se ni`at ednopodrugo. U{te nezakrepnat od edna, sve- 10,12-14). tot go poga|aat nizi drugi posledovatelni katastrofi. “Lu- U{te ne{to! Imame zapis vo Biblijata, slu~aj koga son- |eto }e umiraat od strav o~ekuvaj}i go ona {to }e go snajde ceto se vratilo nazad. “Ezekija (car) go pra{a Isaija (pro- svetot”, prodol`uva Toj. rok): ‘Po koj znak }e znam deka Gospod }e me izlekuva i deka po tri dni }e vlezam vo Gospodoviot dom?’ Isaija odgovori: ‘Eve ti znak od Gospoda deka }e postapi kako {to ka`a: saka{ “]e ima znaci na sonceto, na mese~inata i nayyy vez- li senkata da odi napred deset stepeni ili deset stepeni dite... nebesnite sili }e se razni{aat” (Luka nazad?’ Ezekija odgovori: ‘Lesno e da se pomesti senkata deset 21,25.26) stepeni napred. Ne! Neka se vrati senkata deset stepeni nazad!’ Povika prorokot Isaija kon Gospoda i Gospod ja vrati I nebesnite sili - nebesnite tela, kako {to ka`uvaat senkata deset stepeni nazad na Ahazoviot son~ev ~asovnik” drugi prevodi - }e se razni{aat! Me|u tie nebesni tela {to (2. Carevite 20,8-11). }e se razni{aat, Isus gi spomnuva sonceto, mese~inata i yvez- Vo prviot slu~aj sonceto zastanalo srede neboto i ne se dite, a kon niv mo`eme da gi dodademe i kometite, meteori- navalilo kon zapad re~isi cel den, i mese~inata se zaprela! te, meteoritite i asteroidite (planetoidite). Zna~i, spored Vo vtoriot slu~aj Gospod ja vratil senkata, go vratil sonce- Hristovite zborovi, tie “}e se razni{aat”. [to zna~i toa? to deset stepeni nazad! Toa zna~i deka vo bliska idnina ~ove{tvoto, pokraj toa {to Kako bi reagirale i {to bi pravele deneska nie i site }e se soo~uva so katastrofalni zemjotresi so ogromna razur- narodi na svetot koga nenadejno sonceto bi zastanalo srede nuva~ka mo} i so nevideni katastrofalni poplavi i vulkani, neboto i ne bi se pomestilo re~isi cel den i koga mese~inata i so drugi golemi i najgolemi nepogodi, toa }e se soo~i i so bi se zaprela; koga vo eden ubav son~ev den sonceto, postignu- ~udni, neodgatlivi i kobni nebesni pojavi od koi }e go vaj}i go na pladne svojot zenit, namesto normalno i voobi~a- zafati nezapametena panika. Eve go u{te edna{ integralno eno da se spu{ta kon zapad, naedna{ da po~ne da se vra}a Isusovoto proro{tvo koe najavuva razni{uvawe na nebes- nazad, kon istok!? Ili, pak, da prodol`i ~ekor napred, ~ekor nite tela: nazad!? Ili, {to e u{te postra{no, namesto da se dvi`i po “]e ima znaci na sonceto, na mese~inata i na yvezdite, a svojata voobi~aena mileniumska pateka istok-zapad, da po~ne na zemjata taga kaj narodite i neizvesnost poradi bu~avata da se dvi`i po pateka sever-jug ili jug-sever!? Kakva nekon- na morskite branovi... }e ima stravotii i golemi znaci na trolirana panika bi go zafatila ~ove{tvoto od tie nevoobi- neboto. Lu|eto }e umiraat od strav o~ekuvaj}i go ona {to }e ~aeni nebesni pojavi!? Koj mo`e da ja opi{e taa haoti~na go snajde svetot, za{to nebesnite sili }e se razni{aat” sostojba vo koja bi zapadnal na{iot svet? Lu|eto glave~ki i (Luka 21,25.11.26). prekutrupa }e baraat spas, no kade? Naukata, filozofijata, Biblijata na svoite sveti stranici bele`i razni{uvawe tehnikata i seta ~ove~ka mudrost, vo tie migovi, koga ~ove{- na nebesnite tela vo minatoto. Vo knigata na Isus Navin tvoto }e ja zagubi po~vata pod nozete, napolno nemo}ni, ~itame: “Vo onoj den, koga Gospod im gi predade Amorejcite

20 21 neboto i zemjata }e se tresat, ama Gospod }e bide za{tita na mo`at samo da se poklonat pred tie fenomeni, ne mo`ej}i da svojot narod” (Joil 2,30.31; 3,14-16). ni poslu`at kako zasolni{te i pribe`i{te, bidej}i tie “I vidov, koga Jagneto go otvori {estiot pe~at, nastana pojavi nau~no se neodgatlivi i sprotivni na nau~nite fun- silen zemjotres; sonceto pocrne kako strunena vre}a, a cela- damenti i ne po~ituvaat nikakva ~ove~ka logika nitu pak se ta mese~ina se stori kako krv, i nebesnite yvezdi ispopa|aa vklopuvaat vo racionalnata ~ove~ka {ema na razmisluvawe. na zemjata. ... A neboto go snema kako svitok koga se smotuva; Ova mo`e da se povtori, i sigurno }e se povtori, mo`ebi i site gori i site ostrovi se pomestija od svoite mesta” (Ot- na ist, a mo`ebi na drug na~in. ^itavme kako Hristos ka`u- krovenie 6,12-14). va: “]e ima stravotii i golemi znaci na neboto!” “Vedna{ po stradawata vo tie denovi, sonceto }e potem- Naskoro }e se soo~ime so ~udni, natprirodni pojavi na ni, mese~inata nema pove}e da sveti, yvezdite }e pa|aat od neboto, stra{ni, postra{ni od koga i da e porano, pojavi od neboto i nebesnite sili }e se rastresat” (Matej 24,29). koi zdivot }e ni zastanuva, od koi lu|eto }e se stapisuvaat Znaci na neboto i na zemjata, krv i ogan; sonceto }e se i }e umiraat od strav. Bog }e gi prezeme rabotite vo svoi pretvori vo temnina, }e pocrne kako strunena vre}a (ne race. Nebesnite tela - sonceto, mese~inata, yvezdite, {to gi obi~no, redovno i predvidlivo zatemnuvawe); mese~inata vo sozdal Toj - }e zatreperat i }e se razni{aat pred negoviot krv; yvezdite }e ja izgubat svojata svetlina, }e pa|aat od pogled, }e tancuvaat kako razigran kow vo racete na iskusen neboto; neboto i zemjata }e se tresat; neboto }e go snema kako java~, pravej}i ritmi~ki graciozni ~ekori napred-nazad, svitok koga se smotuva! - Stra{ni nebesni znamenija, zar ne! poigruvaj}i se na toj na~in so neverstvoto na nevernicite i Neboto se trese! Toa ne e zemjotres {to nie go poznavame, ne! so grevot na gre{nicite. Toa e nebotres! Ne{to {to ~ove~ko oko ne videlo. Neboto }e Vo vrska so nebesnite znaci, koi uka`uvaat na blizina- se svitka kako kniga, kako svitok! Zar e mo`no neboto da se ta na Gospodoviot den, a toa e vtoroto Hristovo doa|awe, da svitka? Da, mo`no e. Isusoviot u~enik i apostol, Jovan,gle- go ~ueme i proro{tvoto na prorok Amos 8,9: dal i videl kako neboto se svitkalo kako svitok! Nebesnite “Vo toj den - govori Gospod Bog - }e napravam sonceto da sili, nebesnite tela }e se razni{aat, }e se rastresat! zajde na pladne, i }e ja zatemnam zemjata sred bel den!” - Son- Pred da bide razurnat Erusalim, na neboto se pojavile ceto }e zajde na pladne! Zamislete, vo zapadnata hemisfera, stra{ni, kobni znamenija - neprirodna svetlina i oblaci od koga e den, pladne, naedna{, bez nikakvo navestuvawe, sonce- bojni koli i vojski vooru`eni za boj. Se slu{ale glasovi koi to zao|a koga go postignuva svojot zenit, a se pojavuva vo najavuvale horor, svirepi kole`i, krvoprolevawe. “Stra- isto~nata hemisfera, koga e no}, na polno}, ili obratno! - votija, jama i stapica se pred tebe, `itelu na zemjata!” Kavi stresovi, povtoruvame, kakov strav, kakov u`as, kakva (Isaija 24,17). nekontrolirana panika kaj lu|eto!? Da, sonceto }e zajde na pladne i }e izleze na polno} vo “ vremeto koga Bog }e se vme{a vo gnasnata istorija na svetot Na zemjata taga kaj narodite i neizvesnost pora- i koga }e go prezeme nejzinoto kormilo da go izbavi svojot di bu~avata na morskite branovi!” (Luka 21,25) narod i rabotite da gi privede kon kraj. Biblijata bele`i i drugi nebesni fenomeni i pojavi Da se navratime pak na ve}e spomenatata sprega na naj- vrzani za nebesnite tela kako znaci koi mu prethodat na kra- mo}nite prirodni sili koi so seta `estokost }e se ustremat jot. “]e poka`am znaci na neboto i na zemjata (veli Gospod), protiv ~ove{tvoto za da go istrebat od zemjata, i popodrob- krv i ogan i stolbovi dim. Sonceto }e se pretvori vo temni- no da ja razgledame mislata za katastrofalnite poplavi, na, a mese~inata vo krv, pred da nastapi golemiot i stra{en mislata za bu~avata na silnite morski branovi od edna druga Gospodov den!”... “Blizu e Gospodoviot den! Sonceto i mese- strana. Da go analizirame kontekstot kade {to se nao|a ovaa ~inata }e potemnat, yvezdite }e ja izgubat svojata svetlina... misla:

22 23 “]e ima znaci na sonceto, na mese~inata i na yvezdite, a Ako se razni{aat nebesnite tela, a spored Hristovite zbo- na zemjata taga kaj narodite i neizvesnost poradi bu~avata rovi sigurno }e se razni{aat, tie }e ja razni{aat i na{ata plane- na morskite branovi. Lu|eto }e umiraat od strav o~ekuvaj}i ta, bidej}i taa opstojuva vo vselenata vo me|usebna zaemna konste- lacija so niv. Me|utoa, malkumina znaat {to se slu~uva i {to mo`e go ona {to }e go snajde svetot, za{to nebesnite sili }e se da se slu~i vo taa nivna zaemna konstelacija. Dobro e da im dozvo- razni{aat” (Luka 21,25.26). Da povtorime pak, ova se Hris- lime na astronomite, koi go gledaat toj kontekst na soodnosi me|u tovi zborovi. nebesnite tela, da ni objasnat {to mo`e da ja snajde na{ata plane- O~igledno e deka gigantskite morski branovi i nivna- ta vo bliska idnina. Ova e mo{ne aktuelna tema denes, i na zapad ta bu~ava, koi predizvikuvaat taga i neizvesnost kaj naro- lu|eto, ~itaj}i gi izve{taite i informaciite na astronomite, gi zafa}a s# posilna panika. dite, se povrzani so znacite na sonceto, na mese~inata i na [to ni pretka`uvaat astronomite? Ni{to drugo osven ona yvezdite, i istite se predizvikani od nebesnite sili, odnos- {to go pretka`al na{iot Spasitel Isus Hristos kako znak na no tela, koi }e se razni{aat, rastresat. poslednoto vreme - deka nebesnite tela }e se razni{aat, a so toa Strav i taga od gigantski razmeri kaj site narodi! Pa|a- }e ja razni{aat i na{ata planeta. Da gi pogledneme nivnite weto na yvezdi (meteori) i zatemnuvaweto na sonceto i mese- izve{tai! ~inata, bu~avata na morskite branovi, razni{uvaweto na Nau~nicite veruvaat deka nekoja kometa ili asteroid, so pre~nik od 5 do 6 milji, vo minatoto se sudril so zemjata, uni{tu- nebesnite tela, obvieni vo krv i ogan - tie nenadejni, ~udni, vaj}i gi dinosaurusite na zemjata. Ako takov asteroid bi padnal vo tainstveni, nepredvidlivi i neodgatlivi natprirodni, kob- okean, ogromni branovi bi go opustele krajbre`jeto vo toj del na ni nebesni pojavi, kako i drugite katastrofi i kataklizmi svetot. Ako bi padnal na kopno, bi podignal ogromni koli~estva {to gi opi{avme, }e predizvikaat me|unarodna taga i strada- pravovi kon neboto i nad devedeset procenti od {umite na zemja- wa {to }e go nateraat cel svet, site narodi, da gi ostavat nas- ta bi bile uni{teni so globalna po`arna luwa. Celata zemjina topka bi bila pokriena so temnina koja bi traela nekolku mese- trana me|udr`avnite, me|ugrani~nite, me|unacionalnite, ci. Asteroid so pre~nik od edna milja bi opustel cel eden konti- rasnite, verskite i site drugi sporovi i sudiri i da se pra- nent. Sudir me|u zemjata i asteroid so golemina na supertanker bi {aat: “[to }e pravime sega?” zbri{al grad so golemina na Menheten. Na ~ove{tvoto }e mu se zakanuva celosno uni{tuvawe i Postoi golema verojatnost deka znacite na sonceto, mese~inata toa }e se obedini i }e bara na~in kako da se spasi od tie i yvezdite, {to gi pretka`al Isus, se povrzani so kometite, astero- katastrofi, kako da pre`ivee. Toa ne }e znae {to da pravi. idite i meteoritite. Meteor: ona {to se ree vo vozduhot; par~e karpa koja pa|a od Hristos ka`uva deka toga{ “}e ima stravotii i golemi zna- nebesniot prostor na zemjata; neobi~na, ~udna pojava. ci na neboto... golemo stradawe kakvo {to nemalo od soz- Meteorit: karpesta ili metalna masa {to pa|a od neboto na davaweto na svetot, nitu pak }e ima. I ako ne se skratat tie zemjata; meteorsko kamewe i meteorsko `elezo - prosto `elezo so dni, ne bi se spasilo nitu edno telo. No zaradi izbranite, tie malku nikel. dni }e bidat skrateni” (Luka 21,11; Matej 24,21.22). “Stra- Asteroid: male~ki, so golo oko nevidlivi planeti me|u Mars votija, jama i stapica se pred tebe, `itelu na zemjata!” i Jupiter (planetoidi - planeti {to lutaat) so pre~nik do deset kilometri. Postojat dva vida asteroidi. Edni se sostaveni od ka- (Isaija 24,17). “Lu|eto }e umiraat od strav o~ekuvaj}i go ona men, so sklonost da eksplodiraat vo atmosferata, i drugi, sostave- {to }e go snajde svetot” (Luka 21,26). “Neboto i zemjata }e ni od metal koj se odlikuva so golema gustina koja preodoluva vo se tresat, ama Gospod }e bide za{tita na svojot narod” (Joil tekot na nivnoto probivawe niz atmosferata s# do sudirot so zem- 2,30.31; 3,14-16). jata. Za ~itatelite koi sakaat podlaboko da navlezat vo ovaa Asteroiden: yvezdolik; vo oblik na yvezda; sjaen. problematika, vo prodol`enie so positni bukvi iznesuvame Kometa: yvezda so opa{ka; se dvi`i okolu sonceto po parabo- la ili po elipti~na pateka. mo`ni realni scenarija i sceni za morskite branovi prediz- Da se obideme u{te malku podetalno da utvrdime {to bi se vikani od nebesnite sili, odnosno tela, koi }e se razni{aat, slu~ilo koga planetata Zemja bi ja pogodila nekoja kometa, astero- rastresat. id ili nekoj golem meteorit.

24 25 Adventistite i drugite hristijani ne se edinstveni koi denes- Me|utoa, ne treba da odime tolku daleku baraj}i dokaz za me- ka zboruvaat za krajot na svetot! Nau~nicite isto taka se zaintere- teoritskata i asteroidskata aktivnost koja{to ja zagrozuva zem- sirani za ovaa tema. Da gi zabele`ime zborovite na Donald Jeo- jata. Na 30 juni 1908 godina silna eksplozija nad Sibir sramnila mans (Donald Yeomans), astronom vo laboratorijata NASA za lan- so zemjata 2.000 kvadratni kilometri {uma. Vrvovite na urnatite sirawe na raketi vo Pasadena, vo Kalifornija, od prikazot na drvja bile naso~eni sprotivno od epicentarot na eksplozijata. Wusvik: “Zemjata odi po svojata pateka okolu sonceto vo roj od Bidej}i nemalo nikakov krater, nau~nicite zaklu~ile deka neko- asteroidi... Porano ili podocna, na{ata planeta }e ja udri nekoj ja kometa ili nekoj asteroid eksplodiral nad po~vata. od niv.”1 “Ad Astra” pi{uva: “Koga kometa so golemina na onaa od Si- Wusvik ja podvlekuva blizinata na opasnosta, izvestuvaj}i bir bi padnala deneska na nekoj tipi~no selski predel vo Soedi- deka “na 23 mart 1989 godina eden asteroid, so pre~nik od polovi- netite Dr`avi, bi zaginale 70.000 lu|e, dodeka materijalnata na milja, ja odminal zemjata za samo 700.000 milji. Nikoj ne go zabe- {teta bi iznesuvala 4 milijardi dolari. Udar {to bi pogodil le`al kako doa|a; koga bi pominal samo {est ~asa podocna, bi ja nekoja urbana oblast bi ubil 300.000 lu|e i bi napravil {teta koja zbri{al civilizacijata”2. bi bila pogolema od 280 milijardi dolari” (str. 32). Uvodnite paragrafi vo prilogot od Wusvik pretstavuvaat Ponatamu: “Mo`ebi postojat nekolku stotici iljadi do jasna slika za ona {to mo`elo da se slu~i: nekolku milioni kometi i asteroidi so pre~nik pogolem od 50 “Pi{tej}i, asteroidot doa|a od neboto kako vior od pekolot, metri - dolnata granica na procenkata na goleminata na kometata pogolem od planina i nabien so pogolema sila od celokupniot od Sibir - koi imaat svoi orbiti {to se vkrstuvaat so zemjata.”4 svetski nuklearen arsenal. Ja probiva atmosferata so brzina koja Neodamna vselenskiot Hablov teleskop na astronomite im e 100 pati pogolema od kur{umot koj dobil zabrzuvawe i za poma- ovozmo`il da otkrijat golem pojas od kometi vo blizinata na pla- lku od edna sekunda podocna udira na po~vata so eksplozivna mo} netata Pluton. Toj pojas e nare~en Kuiper, i pretstavuva “izvor od 100 milioni megatoni TNT-ol (eksploziv - trinitrotoluol). na site kometi {to se dvi`at so golema brzina me|u planetite, so Udarniot bran na takvo prizemjuvawe, {irej}i se so brzina od kratkotrajni orbiti od okolu 20 godini ili pomalku”.5 Nau~nicite 20.000 milji na ~as, sramnuva s# so zemjata vo pre~nik od 150 mil- procenuvaat deka pojasot {to se vrti okolu son~eviot sistem mo`e ji. Ednovremeno od mestoto na udarot vertikalno se izdignuva mlaz da sodr`i okolu 10 milijardi kometi so pre~nik od 4 do 200 mil- od parea {to poteknuva od rastopenite karpi, probivaj}i dupka niz ji. Pokraj pojasot Kuiper, nau~nicite smetaat deka postoi “obviv- atmosferata i isfrlaj}i usviten kr{. ka” od kometi okolu son~eviot sistem koj vsu{nost e izvor na ko- Karpite, pretvoreni vo parea, se ladat, kondenziraj}i se pov- meti, kako {to e Haleevata kometa, a koi imaat pogolema orbita. torno vo stotici milioni sitni kamewa koi vo slednite migovi Dali e toa “Bo`ji arsenal” {to }e bide aktiviran protiv po~nuvaat da pa|aat na zemjata, se zagrevaat, a nabrgu i samiot voz- na{ata zemja? Samo Toj i angelite znaat koga edna od ovie kometi duh se rumenee od silna `e{tina. Od zelenite lisja {u{ka parea, mo`e da skr{ne od svojata pateka vo nadvore{nite prostranstva zgradite i drvjata se pretvoraat vo razgoren plamen. Azotot i na son~eviot sistem i po opredelena kriva linija da se upati kislorodot vo atmosferata sozdavaat azotna kiselina; sekoe pre- direktno kon zemjata. Ako se slu~i toa, za `itelite na zemjata `iveano sozdanie {to }e ispolzi od pe{terite ili od zasolni{- nema nikakvo zna~ewe male~kata razlika dali ovoj nastan go tata e zafateno so kisel poroen do`d koj nagrizuva kako kiseli- predizvikal Bog ili Toj samo dozvolil da se slu~i. nata od avtomobilskite baterii.”3 Spored astronomot Henri Milo{ (Henry Melosh) od univerzi- Asteroid od {est milji tetot vo Arizona, takva scena bi ostavilo zad sebe ne{to {to bi imalo pre~nik od desetina kilometri koga bi padnalo od vselen- Na nau~nicite sega im e poznato deka asteroid so pre~nik od skiot prostor i bi ja udrilo zemjata. 6 milji (desetina kilometri) ima naboj od pet milijardi atomski Mislite li deka toa ne mo`e da $ se slu~i na na{ata plane- bombi vo edna edinstvena ognena topka! Kako {to objasnuva Tajm ta? Pa toa ve}e se slu~ilo. Kako {to rekovme, nau~nicite denes Lajfovata kniga “Comets, Asteroids and Meteorites”, takov asteroid “bi se ubedeni deka vo dale~noto minato nekoj asteroid so vakva gole- ja preobrazil studenata sina planeta vo usviten lonec za topewe. mina zbri{al pove}e oblici od `ivotot na zemjata, vklu~uvaj}i ja Koga ~adot bi se rasturil, bi isplovila izmeneta planeta: de- i celata populacija na dinosaurusite. formiran i jalov svet koj se teteravi kon nekoja nova sudbina” (str. 121). 1. Newsweek, 23 noemvri 1992, str. 3 2. Isto 4. Isto, str. 34 3. Isto, str. 56 5. The New York Times A1 26 27 Od “National Geographic” }e go navedeme sledniot citat: “Us- “Otrovnite talozi }e gi simnat lisjata od sekoja preostanata vitenata topka bi imala pre~nik od nekolku iljadi kilometri. So bilka, ezerata }e stanat kiseli i }e gi rastvorat normalno neras- ~asovi planetata bi ja bri{ele vetri{ta so brzina od nekolku tvorlivite mo{ne otrovni metali od po~vata i karpite, koi }e stotici kilometri na ~as, su{ej}i gi drvjata kako golem fen za pominat vo potocite, vo barite i rekite, vo koi }e izumre ostatokot kosa... Pove}e od 90 procenti od svetskite {umi bi izgorele!” od `ivotot vo vodite” (str. 131). Koga asteroidot bi padnal vo okean, “usvitenata topka od Druga pojava vo atmosferata - temnina: parea i od par~iwa istopena masa bi sramnila so zemjata sekoj grad “Milijardi toni mikrofini ~esti~ki od karpite i kondenzi- na oddale~enost od 1.200 milji i bi ja isprala po~vata s# do kame- rani kapki od parea, isfrleni so padot na asteroid, }e se vivnat nata podloga” - toa zna~i zbri{uvawe, uni{tuvawe na ogromen broj vo prostorot i vo rok od nekolku sekundi }e dostignat stratosfer- gradovi.6 ski viso~ini... Asteroid od 6 milji, koj bi padnal vo okean, bi go uni{til Sa|ite od {umskite po`ari, izme{ani so smogot od azoten pogolemiot del od ribite na svetot.7 oksid, nastanat pri po~etnite i slednite udarni branovi, }e se Pove}e za najrazurnuva~kite efekti predizvikani od ogrom- soedinat so pravot koj brgu se {iri i }e obrazuvaat zavesa debela nite branovi {to bi gi podignal asteroid od 6 milji koj bi se ur- 17 milji. Taa }e ja obvie celata planeta vo rok od 24 ~asa... Zemja- nal vo okean. Eve kako go opi{uva toaNewsweek: ta }e bide opfatena so temnina koja }e bide trieset pati potemna “Koga asteroid bi go pogodil Meksikanskiot Zaliv, toj bi od najtemnata no} bez mese~ina.”8 sozdal bran visok 3 milji (nad 4,8 km). Devetstotini milji pona- Ova dava zna~aen uvid vo Isusovoto proro{tvo za znacite na tamu (okolu 1.500 km), xinovskiot voden yid s# u{te bi bil visok sonceto, mese~inata i yvezdite. Asteroid navistina bi gi zatem- 500 metri. Takov asteroid bi predizvikal poplava vo Kanzas Siti” nil sonceto i mese~inata. (str. 60). Do sega go razgleduvavme ona {to }e se slu~i ako nekoj astero- Da zastaneme za mig i povtorno da pogledneme {to ka`uva id so pre~nik od 6 milji bi ja pogodil na{ata zemja. Re~isi seta evangelistot Luka, naveduvaj}i go Isusovoto proro{tvo za znaci- literatura {to go opi{uva dejstvoto na asteroidite na na{ata te na neboto: “]e ima znaci na sonceto, na mese~inata i na yvezdi- planeta zboruva za asteroid so takva golemina. te, a na zemjata taga kaj narodite i neizvesnost poradi bu~avata na Sepak, sega bi trebalo da stane jasno deka, koga nekoj astero- morskite branovi.” Eden drug prevod ka`uva: “Narodite }e bidat id so takva golemina bi padnal na zemjata pred vtoroto Hristovo opfateni od strav i zbunetost od bu~avata na moreto i na brano- doa|awe, toj bi go uni{til ~ove~kiot rod. Me|utoa, Biblijata vite” (Luka 21,25). objasnuva deka mnogu lu|e }e bidat `ivi na zemjata za da go vidat Dali Isus mo`ebi rekol deka narodite }e bidat ispolneti so Isusa kako doa|a. Taka, ako Isusovoto proro{tvo za pa|awe na taga, so strav, zbunetost i vo neizvesnost poradi pa|awe na yvezdite se odnesuva na nastanite za vreme na poslednata kriza, yvezdite? Ne, Toj rekol deka lu|eto }e bidat opfateni so taga, toga{ “yvezdite” {to pa|aat od neboto }e bidat mnogu pomale~ki strav i zbunetost poradi bu~avata na moreto i udarite, razbivawe- od 6 milji vo pre~nik. to na morskite branovi. Newsweek ka`uva deka asteroid vo okea- Vo septemvriskiot broj na spisanietoAstronomy (Astronom- not navistina }e predizvika “morska bu~ava i silni branovi”. - Da, ija) za 1991 godina se nao|a prilog koj go opi{uva dejstvoto na as- toga{ tie (moreto i branovite) }e gi preminat svoite granici, teroidite so mnogu pomale~ka golemina i dejstvoto na ognenite navleguvaj}i so silni naleti dlaboko vo kopnoto i ostavaj}i zad topki na kometite i meteoritite {to }e ja bombardiraat zemjata sebe pusto{. od nadvore{nite prostori. Tamu mo`eme da pro~itame deka vo Da se vratime na asteroidot od 6 milji i na ona {to }e go tekot na minatite nekolku godini najmalku dva asteroida odvaj stori toj na na{ata planeta. Atmosferata }e bide pogodena na proma{ile i ne ja udrile na{ata planeta. Eden od niv, vo 1989 najmalku dva na~ina. Prvo, bi se pojavile kiseli do`dovi. Vo godina, bil so golemina od 100 do 400 metri vo pre~nik. Spored porane{niot navod od Newsweek ~itavme deka “azotot i kisloro- spisanieto Astronomy, eksplozijata na ovoj asteroid bi oslobodi- dot vo atmosferata }e sozdadat azotna kiselina; sekoe pre`iveano la sila na edna bomba od 1.000 megatoni. Opi{uvaj}i ja taa eksploz- sozdanie, {to }e ispolzi od pe{terite ili od zasolni{tata, }e ija vo sega{no vreme, spisanieto ka`uva: bide zafateno so kisel poroen do`d koj isto tolku nagrizuva kolku “Topliot gas od objektot {to isparuva se vivnuva kon neboto i kiselinata od avtomobilskite baterii.” Tajm Lajfovata kniga i so sebe vle~e u{te pogolemi koli~estva vozduh. Udarniot bran “Comets, Asteroids and Meteorites” toa go iska`uva vaka: se {iri od mestoto na udarot i pod vlijanie na toplinata, oslo- bodena pri eksplozijata, gori s# {to e vo pre~nik od 100 kilo- 6. Comets, Asteroids and Meteorites, 127 7. National Geographic, 681 8. Comets, Asteroids and Meteorites, 131

28 29 metri. Na oddale~enost od okolu 500 kilometri, temperaturata s# Zna~i, planetata Zemja se nao|a na prag na kriza na veko- u{te e visoka okolu 100 stepeni Celziusovi. vite kakva {to ne postoela na nea u{te od potopot, posled- Eksplozijata se {iri so brzina od 35.000 kilometri na ~as i na kriza, pridru`ena so zaslepuva~ki nesre}i i kolosalni, sramnuva so zemja s# vo pre~nik od 250 kilometri. Razneseniot galopira~ki katastrofi i kataklizmi, nenadejni, stra{ni i materijal po sudirot pa|a sli~no na do`d, vo golema mera vo vid na rastopeni kapki karpi. Ovoj udar zad sebe ostava krater otpri- neo~ekuvani. Isus pretka`al pa|awe na yvezdi, mra~ni deno- lika okolu deset pati pogolem od svojot pre~nik. Asteroidot od vi i golemi branovi, ispla{en ~ove~ki rod, taga i mete` me|u 1989 godina za mig bi zbri{al grad so golemina na Wujork” (str. narodite (Luka 21,25.26), pretka`al vreme na seop{ta nevolja 52). koja }e go zagrozi opstanokot na ~ove~kiot rod. Ako verzija- Astronomy naveduva podatok deka “do sega se utvrdeni re~isi ta na Luka vo vrska so Isusovite zborovi treba da se razbere 100 asteroidi ~ii{to pateki ja se~at patekata na zemjata, pove}eto bukvalno, toga{ podatokot {to se odnesuva na kometite, as- od niv vo poslednite godini. Se somneva deka najmalku 1.000 takvi teroidite i meteorite, pretstavuva najdobar na~in za objas- asteroidi demnat tamu” (Isto). nuvawe na ona {to go ka`al Isus. Ovie asteroidi po golemina se dvi`at od 10 metri do 38 ki- lometri. Koga asteroid od 38 kilometri bi ja udril zemjata, ne bi ostanalo ni{to `ivo na nea. Me|utoa,Astronomy ka`uva deka “uda- Drugi znaci koi go najavuvaat krajot rot duri i na nekoj male~ok asteroid mo`e da napravi pove}e ot- kolku prekin na ekosistemot za nekolku godini. Sepak, tolku Na svetot s# e vo dvi`ewe. Zlokobni se znacite na ‘mele~kiot’ nastan mo`e da ja uni{ti civilizacijata. Zo{to? vremeto. Ve}e se gledaat konturite na idnite stra{ni nas- Zatoa {to civilizacijata zavisi od eksploatacijata na prirodnite resursi, vklu~uvaj}i gi zemjodelskite resursi, vrz koi se potpira tani. Bo`jiot Duh se povlekuva od zemjata i posledovatelno ishranata na svetskoto naselenie. Ako nastapi celosen prekin vo se ni`at nesre}i na moreto i kopnoto. Se podigaat viori, snabduvaweto so hrana, a toa bi bilo vo slu~aj na nekoj sudir {to zemjotresi, po`ari, poplavi i ubistva na sekoj ~ekor. Koj bi se slu~il zime, posevite po cel svet bi propadnale. Krevkite mo`e da ja ~ita idninata? Kade e sigurnosta? Nema sigurnost ni{ki na civilizacijata brgu bi se rasplele. Na{iot vid, ako ne vo ni{to {to e ~ove~ko ili zemno. Lu|eto brgu se redat pod bi izumrel, toga{ bi bil desetkuvan, prisiluvaj}i gi pre`i- znameto {to go izbrale. Vozbudeno ~ekaat i gi posmatraat veanite da `iveat `ivot svojstven za kameniot period” (str. 53). Na 19 maj 1996 godina eden asteroid ja proma{il planetata dvi`ewata na svoite voda~i. Edni ~ekaat i rabotat prigot- Zemja za samo 279.000 milji. Toa e golema dale~ina za nas, no za as- vuvaj}i se za doa|aweto na na{iot Gospod. Drugi zastanuvaat tronomskite poimi toa e minimalno proma{uvawe. Najgolem as- vo redovite so koi upravuva prviot golem izmamnik i otpad- teroid koj koga bilo e zabele`an i ~ija{to pateka pominuvala nik, satanata. Malkumina od lu|eto so srce i du{a veruvaat blizu do na{ata planeta, imal pre~nik od okolu 1,2 km. Da ja pogo- deka morame da go odbegneme pekolniot horor {to se nadvis- dil zemjata, toj bi predizvikal eksplozija koja po sila bi se nuva nad nas i da go pridobieme neboto. izedna~ila so re~isi celokupniot svetski nuklearen arsenal koga Na povidok se i drugi znaci i znamenija koi galopiraat, bi eksplodiral naedna{. Mo`ebi mnogu pozna~aen e faktot deka astronomite ne go silni megafoni koi vikaat za da n# razbudat i da ni pomog- zabele`ale asteroidot s# do samo 4 dena pred da profu~i pokraj nat da gi vidime bleskotnite zraci na ve~nata zora {to ve}e zemjata. Navistina docna, bidej}i, koga bi se na{ol na orbitata na rudee i go najavuva najgolemiot i najslaven nastan ne samo za na{ata planeta, nau~nicite bi mo`ele samo da gi predupredat na{ata planeta Zemja, ami i za vselenata - vtoriot advent, `itelite vo zagrozenite oblasti deka }e umrat. Mo`ebi bi se skora{noto vtoro Hristovo doa|awe. spasile samo nekolkumina od eden milion ili mo`ebi od edna ^itame del i od tie znaci {to gi ka`al na{iot Spasi- milijarda lu|e osudeni na smrt. So toa Isusovoto pretka`uvawe bi se ispolnilo na najdramati~en na~in. ^ove~kata rasa nepovrat- tel, a gi zapi{ale evangelistite Matej i Luka vo svoite evan- no bi is~eznala proniknata so strav, svetskite voda~i sigurno bi gelija: “]e ~uete za vojni i glasovi za vojni... }e se digne potonale vo taga i zbunetost, obiduvaj}i se da pronajdat izlez od narod protiv narod i carstvo protiv carstvo, i }e ima glad, posledicite na taa u`asna katastrofa (Luka 21,25.26) . pomor...” “stravotii i golemi znaci na neboto...” “narodite se

30 31 ozna~uvaat poslednata re{ava~ka bitka na ovaa zemja, za razgnevija, no dojde i tvojot gnev...” (Matej 24,6.7; Luka kone~na presmetka me|u narodite, bitka koja }e gi frli vo 21,10.11; Otkrovenie 11,18). senka site dosega{ni bezbrojni krvavi, surovi i svirepi vojni i bitki {to se vodele na ovaa zemja. 1. Vojni Se la`eme sebesi i drugite ako mislime deka na na{ata planeta Zemja }e nastapi era na mir, deka dr`avnicite }e Naskoro na na{iot svet }e se slu~at ogromni promeni uspeat svetot da go vovedat vo mirno pristani{te kade {to i poslednite dvi`ewa }e bidat mnogu brzi. Svetot ne }e mo- nema buri i luwi. Gi cenime i sesrdno gi poddr`uvame nas- `e da fati ~ekor so niv, izbezumen e i vo panika. tojuvawata i naporite na blagorodnite svetski voda~i koi so Na{iot Spasitel najavuva vojni i glasovi za vojni, se seta sila se trudat da obezbedat traen i stabilen mir vo sve- diga narod protiv narod i carstvo protiv carstvo (dr`ava tot, no Biblijata zboruva poinaku za nivnite rezultati: “Ko- protiv dr`ava). Nastapuvaat poslednite denovi koga “naro- ga }e velat ,mir i bezbednost’, toga{ nenadejno }e se urne vrz dite se razgnevija” poradi vekovnata me|usebna obespra- niv pogibel, kako porodilni maki kaj bremena `ena, i ne }e venost i me|useben gnet, poradi svoite neostvareni ambicii, mo`at da izbegaat” (1. Soluwanite 5,3). pretenzii, megalomanski `elbi i idei za regionalna i svet- Gledaj}i go toa stra{no vreme, prorokot Eremija iz- ska dominacija i, optovareni so istoriskoto minato, sega si viknuva: “Utrobo moja! Utrobo moja! Boleduvam, srceto mi se gi ras~istuvaat neras~istenite smetki, re{eni po sekoja kine! Mi treperi du{ata! Ne mo`am da mol~am, za{to slu- cena da si go naplatat dolgot i da se odmazdat za nepravdite {am zvuk na truba, boen vik. Zlo po zlo, cela zemja opustu- {to im bile nanesuvani so vekovi. va” (Eremija 4,19.20). Vo srcata na narodite besnee nezauzdan, jarosten gnev koj Golem nemir gi zafatil narodite, svetot e kako zovri- }e blikne kako vulkan i svetot }e go pretvori vo op{to krva- eno more; ogromna lavina od neskrotliv gnev, svirepa omra- vo popri{te na najstra{ni sudiri i kole`i, ~ii{to grozo- za, voen duh i poriv za me|usebna odmazda se zakanuva napol- morni sceni ne }e mo`e da gi opi{e nitu najve{toto ~ove~ko no da go istrebi ~ove{tvoto. pero. Gi ~itavme Hristovite zborovi koj ka`uva deka “}e ima “Boen vik dopira - do nakraj svetot - bidej}i Gospod ima stravotii”. “Stravotija, jama i stapica se pred tebe, `itelu spor so narodite, izleguva na sud so sekoe telo, bezbo`nicite na zemjata!” (Isaija 24,17). - Da, stravotii se pred nas od koi }e gi predade pod me~” (Eremija 25,31). “lu|eto }e umiraat”. Taka ka`uva proro~kata Re~, Biblijata. I apostol Pavle ni obrnuva vnimanie na poslednite Da go pro~itame i slednoto proro{tvo od Apokalipsa- denovi, prika`uvaj}i ni ja moralnata slika na poslednoto ta: “Toa se demonski (|avolski) duhovi, koi pravat ~uda i odat ~ove~ko pokolenie koe }e `ivee vo poslednite denovi. “Znaj kaj carevite na celiot svet za da gi soberat za vojna vo veli- go ova: vo poslednite denovi }e nastanat te{ki vremiwa, za{- kiot den na Semo}niot Bog... I gi sobraa na mesto evrejski to lu|eto }e stanat sebi~ni, srebroqupci, faleni~ari, gor- nare~eno Armagedon” (Otkrovenie 16,14.16). delivi, pcuja~i; nepokorni na roditelite, neblagodarni, ne- [to zabele`uvame? \avolskite duhovi “odat kaj care- sveti; bez qubov, nepomirlivi, zlobni, klevetnici, nevozdr- vite na celiot svet” - ne samo kaj oddelni narodi, tuku kaj na- `ani, svirepi, neprijateli na dobroto, predavnici, bezobyir- rodite na cel svet “za da gi soberat za vojna” - ne na mirovna ni, nadueni, pove}e slastoqubivi otkolku bogoqubivi, koi konferencija, ne da pregovaraat za mir, tuku gi sobiraat za imaat izgled na pobo`nost, a se otka`ale od nejzinata sila” vojna, gi sobiraat za da vojuvaat edni so drugi do istrebuvawe (1. Timotej 3,1-5). i, kako {to rekovme, edna{ za sekoga{ da si gi ras~istat Toa e realnata slika na dene{niot ~ovek, na dene{noto neras~istenite smetki, da si gi naplatat nenaplatenite dol- pokolenie, na poslednata generacija koja `ivee vo proro~- govi. Toa e onoj pro~uen apokalipti~ki Armagedon koj go sre- kite “posledni denovi”, koga }e nastapat “te{ki vremiwa”, }avame i vo voenata terminologija so koj voenite stratezi ja

32 33 Drogata, vo sprega so kriminalot i terorizmot, koi vo koga lu|eto }e bidat proniknati so ekstremna sebi~nost, so golema mera proizleguvaat od nea, se pove}e od rak-rana koja egoizam i so nevidena zloba i pakost, koga nikoj ne }e mo`e go uni{tuva tkivoto na ~ove~koto op{testvo, rak-rana koja so nikogo, koga sekoj sekomu ne{to mu dol`i, mu pre~i, so pos- stanuva s# pote`ok svetski problem so koj te{ko se spravu- tojana tendencija sekoj sekogo da go potisne i da go turne od vaat i dr`avite, za{to ne retko vo niv se involvirani i zad patot. Vreme na sestrana nenasitnost i karierizam, krupen niv stojat visoki funkcioneri na oddelni vladi, pa i celi ras~ekor me|u nerealnite `elbi i mo`nostite, nesoodvetstvo vladi na oddelni dr`avi za da gi postignat svoite politi~ki me|u planiranoto i o~ekuvanoto, nepostignatoto, neos- i koj znae koi s# drugi celi. Zna~i, svetot se soo~uva so or- tvarenoto, {to e pri~ina za luta `alost i za dlaboko neza- ganiziran i so dr`aven terorizam i kriminal, koi ja potko- dovolstvo. puvaat stabilnosta i vodat vo vojna. Toa e orudie vo racete “O kutar ~oveku, grevot od tebe napravi deformirano na iljadnici mo}nici koi kontroliraat mnogu profitni ~udovi{te! Bog te sozdade ‘malku pomal od angel’, a grevot oblasti od `ivotot so visoki finansiski efekti, zbogatu- te napravi malku podobar od |avolot”, }e ka`e Xozef Alejn, vaj}i se ne~esno na smetka na najobi~nite lu|e i siromasite. a ruskiot poet Josif Brodski }e go dopolni: “^ovekot e po- Situacijata na ova pole e dramati~na. Gledame problemi, stra{en i od svojot kostur.” problemi, problemi na site strani! Kako {to rekovme, i da Nie se nao|ame vo `elezen period od svetskata istorija. povtorime - silen podem na kriminal, vojni, terorizam, ko- Neprijateli sme edni na drugi. Omrazata e vo silen podem, rupcija, razvod na brakovi, sira~iwa, ubivawe, siluvawe, ~ija{to geneza e rasna, religiozna, nacionalna, politi~ka, ide- maltretirawe, droga - i spisokot odi vo beskone~nost. Prav- olo{ka... Taa omraza e izvor na sudiri, na odmazda, na vojni... niot sistem ve}e re~isi i ne funkcionira vo op{testvoto Svetot e zafaten so golemi nevolji ~ij{to kraj e nepred- vo koe vladee zakonot na posilnite i pobogatite. Mito i vidliv. Stradawata i nevoljite na svetot ne doa|aat nitu od korupcija go proniknuvaat cel svet. neboto nitu pak niknuvaat od zemjata. Nivnata geneza le`i Ekonomijata vo cel svet e vo kriza. Najgolemite ekonom- vo samite nas. Nie sme toj permanenten izvor na sudiri {to ski sili, kako {to se SAD, Japonija i drugi, se vo stra{ni vodat vo period na neviden varvarizam koga lu|eto eden na dolgovi, a nekoi i vo kolaps. Nerazvienite zemji i da ne gi drug }e si gi vadat o~ite i }e vojuvaat edni so drugi do is- spomenuvame. Golemite politi~ki i ekonomski promeni ne trebuvawe. samo {to ne donesoa napredok vo isto~nite zemji, tuku sozda- “Od kade se vojnite i od kade se karanicite me|u vas? Ne doa u{te pogolema destabilizacija. Zatoa cveta crnata ber- doa|aat li od va{ite pohoti {to vojuvaat vo va{ite orga- za, {vercot, ekonomskiot kriminal, kra`bite itn. Nema ve}e ni?... Zavidlivi ste i ne mo`ete da dobiete; zatoa se borite ekonomska stabilnost i ramnopravnost. Razlikite me|u boga- i vojuvate... Barate so lo{i celi, za da go tro{ite na va{ite tite i siromasite e s# pogolema... pohoti” (Jakov 4,1-3). Mnogu pogolemo e mnozinstvoto lu|e koi gr~ovito se bo- Vo na{eto o~ajno, besperspektivno vreme, mladite, pa rat so ekstremna siroma{tija, so nemo`nost da pre`iveat, i postarite, za da pobegnat od realniot `ivot i svet, za da {to kaj niv sozdava dlaboki depresii, silni frustracii i se rastovarat od prete{kiot sekojdneven tovar {to gi pri- negativen naboj, neprekratna potencijalna podgotvenost za tiska i od pesimizmot {to gi proniknuva i za nekolku miga odmazda, za nemir i bunt protiv ograbuva~ite koi go steknale da do`iveat makar i prividna sre}a, posegaat po droga, {to toa bogatstvo vo “poslednite denovi”, kako {to ka`uva apos- gi vodi vo u{te pogolem o~aj, ~emer i jad, strupoluvaj}i gi tol Jakov vo svoeto poslanie: “Ajde sega, vie bogatite, pla- vo ambis od koj re~isi nema izlez. ~ete i lelekajte za nevoljite {to idat na vas. Va{eto bogat- Vo 2002 godina proceneto e deka 19,5 milioni Ameri- stvo izgni i molcite ja izedoa va{ata obleka. Va{eto zlato kanci koristat zabraneta droga. Me|u mladite od 12-17 godi- i srebro ’r|osaa, a nivnata ’r|a }e bide svedo{tvo protiv vas ni vozrast 11,6 procenti koristat zabraneta droga.

34 35 Denes re~isi i da nema mladi koi ve}e od 12-13 godini i kako ogan }e gi goltne va{ite tela. Va{eto bogatstvo go nemale seksualni iskustva. Duri i vo vospitno obrazovnite natrupavte vo poslednite denovi. Ete, zarabotkata na rabo- institucii toa se prifa}a kako normalna pojava. Mnogu tnicite koi gi o`naa va{ite nivi, {to vie im ja zadr`avte, roditeli isto taka toa go prifa}aat duri i so odobruvawe. i vikotnicite na `etvarite dojdoa do u{ite na Gospoda nad Me|utoa, posledicite glavno se te{ki psihi~ki frustracii, vojskite. Na zemjata `iveevte rasko{no i razuzdano; gi zgo- vonbra~na bremenost, prostitucaja, silexistvo, seksualno ivte svoite srca kako za den na klawe. Go osudivte, go ubivte manija{tvo, kako i golem procent na samoubistva. Vo takvi- pravednikot, a toj ne vi se protivi” (Jakov 5,1-6). ot sistem brakot se smeta za zastarena ustanova, a semejniot Lu|eto moralno se obezli~uvaat i se pretvoraat vo suro- `ivot za nadminat. Sekako, nekoj stoi zad seto toa. vi despoti, vo krvolo~ni yverovi koi nikakov zakon nitu koja Na{iot svet napravi krupni nau~no vselenski i tehni- i da e zemna sila }e mo`e da gi skroti. Koj mo`e da obezbe- ~ki is~ekori, no moralno napolno e degradiran. di mir za takvi i so takvi lu|e vo ~ie{to srce besnee vojna? A ako ima vojna vnatre vo srceto, }e ima vojna i nadvor vo svetot. 2. Se raspa|a jatkata na op{testvoto - semejstvoto

Humanost. Humanosta ne samo {to ne napreduva nitu za edna Vo kontekstot na proro{tvata za poslednoto vreme gi peda, tuku se pojavuvaat ~udni patopsiholo{ki sindromi kaj priveduvame i slednite Hristovi zborovi: Se diga tatko celoto ~ove{tvo. Sekoj den s# pove}e raste apatijata, depre- protiv sin i sin protiv tatko, majka protiv }erka i }erka sijata, me|unacionalnata i me|u~ove~kata omraza. S# pogo- protiv majka, svekrva prtiv snaa i snaa protiv svekrva (Luka lem e brojot na u`asni i gnasni masakri i zlostorstva. U`as- 12,53), sekoj sekomu mu e vinoven i se diga sekoj protiv seko- na e i samata pomisla, a kamoli da se vidi {to s# se podgotve- go... Pukaat ven~alnite prsteni i se raspa|a brakot, taa naj- ni da napravat nekoi bolni umovi. S# pove}e ima psihi~ki intimna ~ove~ka zaednica od Boga predvidena i dadena za naru{uvawa, duri i me|u prose~noto naselenie. dobro na ~ovekot. Mladite vo brak stapuvaat so rajski pret- Onaa malku preostanata ~ove~nost vo normalniot `ivot stavi za bra~niot `ivot, so idila i soni{ta za raj na zemja- denes s# pove}e is~eznuva. Kom{iite, osobeno vo gradovite, ta, so ogromni, optimisti~ki i kopne`livi o~ekuvawa za ve}e i ne se poznavaat. Brakovite se vo stra{na kriza, rod- sre}a so najvisoki dostreli, a brakot go napu{taat jadosani, ninite retko nekade se soglasuvaat, prijatelstvata se retki, iznevereni, so ~emer, so silen bes i vojna vo srceto. Se ras- osven vo slu~aj na zaedni~ki interesi, a jazot me|u generaci- pa|a semejstvoto, jatkata na op{testvoto, se raspa|a ~ove~- ite - roditelite i decata - s# pove}e raste. Vo seto toa nema kata zaednica, se raspa|a svetot. ni zbor za nekoja humanost i ramnopravnost vo koja sekoj }e Da gi slu{neme ovie statisti~ki podatoci za razvod vo zema kolku {to mu treba, a da proizvodi kolku {to mo`e. svetot. Rusija ima najgolema stapka na razvod - okolu 60 pro- Ednakvosta, bratstvoto i edinstvoto se poka`aa samo kako centi od brakovite zavr{uvaat so razvod. Soedinetite utopija. Dra`vi se na vtoro mesto so 51 procent na razvod, {to zna~i pove}e od edna polovina od brakovite vo Amerika propa|aat. Moralot. Site dosega{ni sistemi na svetskiot moral de- [vedska, Norve{ka i Velika Britanija ne zaostanuvaat finitivno padnaa vo voda i se pogazeni od porastot na por- mnogu, so stapki na razvod od 48, 44 i 42 procenti. Bolno nografijata, prostitucijata i site oblici na perverzija (lez- vistinito, brakovite se vo nevolja. A koga brakot trpi, koj bejstvo, homoseksualnost, sodomija itn.). Vo javnosta re~isi u{te e pogoden? Sekako, decata! Samo vo Soedinetite Dr`a- malku se diga glas protiv toa, tuku so premol~ano odobruva- vi brojot na deca {to `iveat so eden roditel se zgolemil od we istoto go promoviraat i najgolemite filmski kompanii, 10 procenti vo 60-tite godini na minatiot vek na re~isi 30 svetskite spisanija, u~ili{tata i drugite masmediumi. procenti vo 2000-tata.

36 37 Decata od dom so eden roditel imaat pove}e zdravstve- na taa problematika. Na{ite ~itateli postojano se bombar- ni problemi, pogolema sklonost kon samoubistvo, kon emo- dirani so takvi informacii od mas-mediumite. tivni i mentalni sostojbi i dvapati pove}e izgledi da raz- Na{a cel i obvrska pred na{ite ceneti ~itateli e da vijat psihijatriski naru{uvawa i zavisnost od droga voodnos uka`eme na bibliskite proro{tva koi ka`uvaat deka }e ima na drugite deca. Sekako, ako go imate Isusa, toa ne mora da glad, vremenski lociran i povrzan so poslednite denovi, bide taka. damoklov me~ koj visi nad glavite ne na milioni, tuku na milijardi lu|e denes vo svetot. Gladot e problem koj go ma~i “ ” i mu zadava strav na celoto ~ove{tvo, za{to stanuva univer- 3. ]e ima glad zalen problem koj, spored proro{tvoto, }e ja zafati celata planeta, a ne samo oddelni delovi ili regioni na Afrika i Spored proro{tvoto, “poslednite denovi”, pokraj drugi- na zemjite na Tretiot svet. te nevolji, }e gi pritiska i te`ok glad, lamja koja se zakanuva Proro{tvoto za glad e dadeno vo kontekstot so drugite da go goltne ~ove{tvoto! proro{tva i se javuva vo zaemna sprega so niv - so zemjotresi- Prekumerna naselenost: Nau~nicite predupreduvaat na te, so poplavite i su{ite i so drugite nepogodi i katastro- eden od serioznite problemi: problemot na populacijata koja fi {to }e ja pustat na{ata planeta. s# pove}e raste vo siroma{nite zemji. “Prokletstvo ja progoltuva zemjata, nejzinite `iteli se Institutot za populacija go opi{uva nagliot porast na vinovni... Vinoto taguva, lozata venee, vozdivnuvaat site {to naselineto vo siroma{nite zemji na svetot kako “najiten bea so veselo srce. Prekrati veselbata pokraj tapanite, globalen demografski problem”. Svetskata populacija za zamre razigranata vreva, prekratija veselbite pokraj gusle- prvpat go dostignala brojot od edna milijarda vo 1830 godi- to. Ne se pie ve}e vino so pesni, se zgor~i `estokiot pi- na. No slu{nete go ova. Bilo potrebno da pominat samo 100 jalak” (Isaija 24,6-9). godini taa dvojno da se zgolemi, na 2 milijardi do 1930 godi- Natamo{en proro~ki opis na sostojbata na zemjata vo na, i samo u{te 30 godini - do 1960 godina, da go postigne toa stra{no vreme: “Opusto{eno e poleto, taguva zemjata, oti brojot od 3 milijardi. Vo minatite 50 godini, globalnata po- e uni{teno `itoto.” “Site drvja po poleto se isu{ija; poradi pulacija porasnala pove}e od 250 procenti, do okolu 6 mili- toa i radosta kaj sinovite ~ove~ki is~ezna.” “Izgnieni se jardi. zrnata vo svoite lu{pi, zapusteni se `itnicite.” “Ete, sten- @alosen e faktot {to zemjite koi najmnogubrojno ras- ka dobitokot, na`aleni odat stadata goveda, za{to nema za tat ne se vo sostojba da go prehranat svoeto naselenie. Se niv pasi{te... bidej}i sekna vodata vo potocite i ogan gi pra{uvame, kako }e se spravi Indija so svoite pove}e od edna izgore pasi{tata...” “Pesnite crkovni vo onoj den }e se milijarda `iteli duri i vo bliska idnina? Ili nejziniot pretvorat vo ridawe, veli Gospod Bog; }e ima mnogu trupovi, sosed, Kina? ]e mo`at li da nahranat tolkavo mno{tvo glad- }e gi frlaat nasekade mol~e{kum” (Joil 1,10-12.17-20; Amos ni usti? 8,3). Mnozina vo siroma{nite zemji i sega umiraat od glad i Zemjata e te{ko bolna, smrtno raneta. Nejziniot stopan, od neishranetost, a {to li }e se slu~i vo idnina, vo takva ne- ~ovekot, krajno nesovesno stopanisuva so nea. Bezmilosno ja sigurna idnina kakva {to go o~ekuva svetot? Bog da ni e na iskoristuva i maksimalno ja iscrpuva i ograbuva, bez da ja pomo{! neguva. Grdo go izvalkal nejzinoto lice. Nasekade ja dup~i za Ne e na{a namera ovde da naveduvame nekakvi statis- da izvadi {to pogolemi koli~estva jaglen i nafta od nej- ti~ki podatoci i brojki za brojot na lu|eto i decata koi zinite pazuvi; vo nejzinite podzemni laboratorii aktivira gladuvaat i koi dnevno ili godi{no umiraat od glad, za{to nuklearni bombi so ogromna sila, ~ii{to gigantski eksplo- takvi podatoci sekojdnevno objavuvaat dnevniot pe~at i zii vr{at tektonski naru{uvawa vo nejzinata kora i ja izve{taite na svetskite organizacii zadol`eni za sledewe

38 39 ~estvo kislorod za di{ewe i na koja te{ko }e se `ivee. Pri voznemiruvaat nejzinata utroba. Lu|eto bezmilosno gi se~at toa se uni{teni iljadnici vidovi `ivi su{testva i sekoj den nejzinite {umi, ja zagaduvaat nejzinata po~va, nejzinite vodi prodol`uva nivnoto uni{tuvawe - is~eznuvaat mikroorga- i vozduhot, bez da $ dadat vreme i mo`nost da zdivne i da nizmi, insekti, ptici, `ivotni... koi ja krasat na{ata plane- zakrepne od tie silni, a mo`ebi i posledni udari {to $ gi ta so svojata ubavina i milna muzika. Se predviduva deka nanesuvaat sekoj den, i da se regenerira. ^ovekot see prok- re~isi polovina od `ivotinskite vidovi na svetot mo`at da letstvo na zemjata, a bara taa da mu vozvrati so blagoslov, bidat uni{teni ili dovedeni vo seriozna opasnost vo tekot {to ne e mo`no. Toj ja se~e grankata na koja sedi. na slednite dvaesetina godini. Isaija 51,6 ka`uva: “Zemjata }e ostaree kako obleka.” Bidej}i e naru{en standardniot sostav na vozduhot vo Planetata se nao|a na rab na ekolo{ka propast. [umite, polza na jaglerodniot dioksid i drugite sostojki, na smetka energijata i zemjata se tro{at mnogu pobrgu otkolku {to na kislorodot, naru{en e i mileniumskiot standarden tem- zemjata mo`e da se obnovuva. Prirodnite sredstva na zemja- peraturen re`im na atmosferata, pri {to postojano global- ta se kako “kup pari od koj sekoj graba so zatvoreni o~i, no no se zgolemuva temperaturata na celata planeta, predizvi- toga{ kupot is~eznuva.” Toa e vistina. Zemjata staree. Oko- kuvaj}i pri toa katastrofalni posledici - redistribucija na linata e zagadena. Se tro{at prirodnite resursi, a lu|eto toplotnata energija na planetata, vo ~ii{to ramki se pomes- umiraat od glad poradi nedostig od hrana i voda. tuvaat granicite na vekovno utvrdenite klimatski pojasi, i Samo eden Boing 707 pri preletuvaweto preku Atlan- nastanuva intenzivno topewe na lednicite smesteni daleku tikot tro{i 35 toni kislorod. A kolku iljadnici avioni, i vo severnite i ju`nite predeli i alarmantno poka~uvawe na posilni od Boing 707, sekoj den krstosuvaat pod nebesniot nivoto na moreto koe }e pribere vo svoite pazuvi bezbroj svod, i kolku iljadnici toni kislorod tro{at samo tie! A primorski gradovi i poniski krajbre`ni oblasti. kade se onie silni milioni koli so motori so vnatre{no Da go spomeneme ovde i efektot na staklena gradina koj sogoruvawe koi sogoruvaat bezbroj toni nafta sekoj den, za im zadava silni glavobolki na lu|eto i nagloto {irewe na {to tro{at basnoslovni koli~estva kislorod. Zgora na toa, granicite na pustinskite predeli koi za kuso vreme }e tuka se bezbrojni fabriki, termocentrali i drugi kapacite- progoltaat celi dr`avi vo Afrika i na drugi mesta. ti i bezbroj milijardi `ivi su{testva koi neprekratno tro- Drasti~nite promeni vo klimatskiot re`im na na{ata {at kislorod. Za da se regenerira toj potro{en kislorod, planeta predizvikuvaat i katastrofalni su{i, ~ii{to pos- potrebni se golemi povr{ini {uma, {to, za `al, s# pomalku ledici gi ~uvstvuvaat milioni lu|e vo cel svet. Presu{uvaat gi ima. izvori, bunari, reki i ezera, i mnogu plodni predeli premi- Is~eznuvaat do`dovnite (vla`nite) {umi na zemjata. nuvaat vo pusti, bezvodni i neplodni mesta, nepogodni za Nau~nicite ni ka`uvaat deka do`dovnite {umi nekoga{ `iveewe. pokrivale 14 procenti od zemjinata povr{ina, no sega se Su{ite od svoja strana se izvonredna po~va za kolosalni namaleni na samo 6 procenti. Ako uni{tuvaweto prodol`i bezmilosni po`ari {to besneat niz cel svet i goltaat sto- so sega{nata brzina, ostatokot od do`dovnite {umi }e tici iljadi kvadratni kilometri {umi za koi bile potreb- is~ezne za pomalku od 40 godini. ni stotici godini da izrasnat, ostavaj}i zad sebe sogoleni Od ekonomski pri~ini, na{ata planeta sekoja godina planini i predeli, {to e ogromna, nenadomestliva {teta i gubi po 11 milioni kvadratni kilometri {uma, a kako rezul- mnogu grda i ma~na gletka. Se soo~uvame so takvi nenadejni tat na s# poizobilnite kiseli do`dovi i drugi neizle~livi po`ari koi se razgoruvaat nasekade i koi nikakov ~ove~ki bolesti, polovinata od drvjata na preostanatiot del od {u- napor ne }e mo`e da gi ugasi. ]e gori prirodata, no i najuba- mite se zaboleni od smrtonosni bolesti. - Stra{no, zar ne? vite palati }e gi golta ogan. Naskoro na{ata, nekoga{ zelena i prekrasna planeta, }e sta- Na{ata sina planeta Zemja, sina poradi izobilnite ne napolno gola, grda pustina, na koja }e nema dovolno koli-

40 41 koli~estva voda, ve}e ~uvstvuva evidenten nedostig od ~ista skelet na `ena nametnata so crnina i so kosa vo rakata koja voda. Ka`avme deka nejziniot stopan, ~ovekot, krajno neso- kosi i uni{tuva. Lu|eto vo minatoto stoele nemo}ni i pred vesno stopanisuva so nea. Grdo go izvalkal nejzinoto lice. Vo tuberkulozata i pred mnogu drugi bolesti za koi denes se golema mera ja o{tetil nejzinata po~va i vozduhot, gi uni{- veruva deka se pod kontrola. No, kolku i da bile opasni i til nejzinite {umi i `ivotni, gi zagadil nejzinite vodi. Za stra{ni tie bolesti od minatoto, sporedeni so onie so koi intenzitetot na zagadenosta na vodite re~ovito zboruva po- }e se soo~uva ~ove{tvoto vo “poslednite denovi”, vo najma- datokot deka pesticidi se pronajdeni i vo jajcata na antark- la raka se bezna~ajni. ti~kite pingvini. Ve}e denes mnogu mali koli~estva na ~ista Proro{tvoto najavuva silni bolesti od koi }e se povi- voda za piewe mu stojat na raspolagawe na ~ovekot, a i tie va, }e stenka i ofka ne samo ~ove{tvoto, ami i `ivotinski- mali koli~estva sekoj den u{te pove}e se namaluvaat, taka ot i rastitelniot svet. “Prokletstvo ja golta zemjata” - {to vodata, pove}e otkolku hranata, stanuva problem broj ka`uva Bo`jiot prorok (Isaija 24,6). eden za mnogu regioni vo svetot i izvor na sudiri me|u mnogu Spomenatite bolesti od minatoto, za koi se veruvalo narodi. deka }e bidat zakopani vo arhivite na sovremenata medici- Zna~i, pokraj gladot, kako znak na poslednoto vreme, na, denes se vo podem. A soo~eni sme i so novi, vo minatoto nedostigot na voda - `edta - e u{te pogolema lamja {to mu nepoznati bolesti, pred koi i najsovremenata medicina stoi se zakanuva na na{iot svet. so vrzani race, nemo}na da se spravi so niv, da gi sovlada i Od druga strana, kako rezultat na globalnite klimatski da gi stavi pod kontrola. promeni, mnogu podra~ja na svetot dobivaat pregolemi koli- Medicinata, iako napreduva so krupni ~ekori, bolestite ~estva vodni talozi koi predizvikuvaat stra{ni poplavi koi napreduvaat so u{te pokrupni, taka {to taa ne mo`e da fati sobiraat silen danok - ostavaj}i zad sebe svoeviden pusto{. ~ekor so niv. Rakot i sidata se vo silen podem - stra{ni i Nastanuvaat i pomerawa i dislokacii na toplite mor- zasega neizle~livi bolesti, i celoto ~ove{tvo go obremenu- ski strui, a toa, pak, generira silni klimatski promeni vo vaat so strav i neizvesnost. Osobeno sidata e te{ko breme celi regioni. pod koe stenkaat i ve}e is~eznuvaat celi dr`avi. Takva e Ovde sakame da uka`eme na proro{tvoto spored koe Bog dene{nata sostojba, a kakva }e bide utre{nata - koj mo`e da }e go povika na odgovornost ~ovekot poradi negovoto neso- ja opi{e? vesno stopanisuvawe so zemjata {to mu ja stavil na raspola- Pokraj toa {to zemjata }e ja pustat silni zemjotresi, gawe koga mu zapovedal “da ja obrabotuva i da ja ~uva” (1. Moj- xinovski morski branovi i poplavi, grozomorni vulkani i seeva 2,15). - Da ja ~uva, ne da ja uni{tuva. “Da gi uni{ti onie po`ari, te{ki su{i, u`asni uragani, cikloni, tajfuni i {to ja uni{tuvaa zemjata” (Otkrovenie 11,18). - Jasna e po- tornada, nea }e ja pustat i starite i novi, i poznatite i ne- rakata, zar ne? poznati, stra{ni, postra{ni i najstra{ni bolesti od koga i da e, za{to taka ka`uva proro{tvoto. Toa e del od gor~- livata ~a{a {to }e ja pie ~ove{tvoto. Zo{to, zo{to, zo{to? “ 4. Pomori” - pra{awe na koe ve}e po~nuvame da barame i da dademe bib- liski odgovor. Vo “poslednite denovi” ~ove{tvoto }e go ma~at pomori i bolesti - ka`uva na{iot Spasitel. I toa e eden od znaci- te koj uka`uva na blizinata na krajot. To~no e deka otseko- ga{ imalo bolesti i epidemii koi mnogupati vo istorijata desetkuvale oddelni narodi i celi regioni na svetot. ^uma- ta od minatite vekovi, koja zadavala strav i trepet kaj naro- dite, nemo}ni da se spravat so nea, i denes se prika`uva so

42 43 rastea nad zemjata taka {to gi pokrija site najvisoki plani- ni pod neboto. Zaginaa site su{testva {to se dvi`ea po zem- jata: pticite, dobitokot, yverovite, site laza~i i site lu|e. S# {to ima{e `ivoten duh vo svoite nosalki - s# {to be{e MRAKOBESIETO NA GREVOT na kopnoto - zagina. Be{e istrebeno sekoe su{testvo od zem- jinata povr{ina: ~ovekot, `ivotnite, laza~ite i nebesnite ptici, s# be{e zbri{ano od zemjata. Ostana samo Noe i onie {to bea so nego vo brodot. Vodite se zadr`aa nad zemjata sto Grev - grd i odvraten, najgrd i najodvraten zbor, fenomen i pedeset denovi” (1. Mojseeva 6,1-22; 7,1-24). so kolosalno razorno dejstvo, izvor na site opi{ani i neopi- Stanuva zbor za najgolemata dosega{na kataklizma {to {ani, poznati i nepoznati zla, nevolji, katastrofi i kata- go pogodila ovoj svet - za potopot. klizmi, pri~ina za najstra{nite grozomori i za najcrnite Stra{no i `alno! Kaj nitu eden edinstven ~ovek na taa mrakobesija niz koi pominuvala i }e pomine na{ata plane- silna pretpotopna generacija i civilizacija, koja broela ta vo poslednite denovi, najsilen eksploziv i najotroven mo`ebi mnogu milijardi lu|e, osven kaj Noe i negovoto semej- otrov koj razurnal milioni nagasaki i hiro{imi i otrul stvo, Bo`jeto oko gledalo i ne mo`elo da vidi ni{to dobro - milijardi lu|e. Poradi grevot ~ove{tvoto pielo, pie i }e bukvalno ni{to dobro! “Sekoe su{testvo na zemjata se izopa~i pie bigor i `ol~ka, i poradi nego }e is~ezne i }e zamine vo i sekoja misla vo negovata pamet sekoga{ be{e samo zlo.” nevrat, kako {to se slu~uvalo toa so mnogubrojni civili- Pretpotopnata civilizacija skr{nala od patot i zastra- zacii koi ja gazele nejzinata po~va. Da spomeneme samo nekoi nila na zla, gnasna i kobna bespatica. ^ove{tvoto ja zagubi- od niv! lo celta na svoeto postoewe kako ~ove{tvo, a so toa i pri~i- ^itame na svetite stranici na Bo`jata re~ za pretpo- nata za svoeto postoewe. ^ovekot e sozdaden da bide ~ovek, topnata generacija: “Toga{ Gospod re~e: ‘Mojot Duh nema i ni{to drugo, i toj, ili }e bide ~ovek, ili nema za {to da doveka da se bori so ~ovekot, za{to toj e telesen, pa vekot postoi. Ako e do `ivotni, Bog sozdal `ivotni. No ~ovekot neka mu bide sto i dvaeset godini.’... Gospod vide kolku e go- e sozdaden kako ~ovek i toj mora da bide i da ostane ~ovek. lema ~ovekovata rasipanost na zemjata i deka sekoja misla vo Toj ne smee da stane `ivotno nitu yver, za{to vo sprotivno, negovata pamet sekoga{ e samo zlo. Gospod vozdivna i se ja gubi celta na svoeto postoewe i nema pri~ina da postoi. nata`i vo svoeto srce deka go sozdade ~ovekot na zemjata, pa Za `al, toa se slu~ilo so pretpotopnata civilizacija. re~e: ‘]e gi istrebam lu|eto {to gi sozdadov na zemjata - od Tolku dlaboko potonale vo grev i bezzakonie, vo tolkava ~ovekot do yverot, polza~ite i pticite vo vozduhot - za{to mera se izopa~ile, {to gi zagubile site ~ove~ki osobini i se pokajav {to gi sozdadov.’... moralni kvaliteti {to gi izdeluvaat lu|eto od `ivotnite Vo Bo`jite o~i zemjata be{e se rasipala; zemjata se i yverovite. Nadvore{no gledano, anatomski, tie li~ele na napolni so nasilstvo. I koga Bog vide kako se rasipa zemja- lu|e, no kaj niv napolno is~eznal vnatre{niot ~ove~ki lik, ta - ta sekoe su{testvo na zemjata se izopa~ilo - Bog mu re~e se obezli~ile, se ispraznile od vnatre{nite ~ove~ki vred- na Noe: ‘Re{iv da im stavam kraj na site su{testva, za{to nosti, stanuvaj}i prazna ~erupka od koja istekla vnatre{nata zemjata se napolni so nasilstvo; i, eve, }e gi uni{tam zaed- sodr`ina i po~nale da `iveat `ivot nedostoen za edno ~ove- no so zemjata... Eve, jas }e pu{tam potop - vodi na zemjata - ~ko su{testvo sozdadeno spored Bo`jiot lik, izedna~uvaj}i za da zagine sekoe su{testvo pod neboto, s# vo {to ima `ivo- se so `ivotnite. ten duh: s# na zemjata treba da zagine.’ Bog ne mo`el pove}e da go podnesuva toa. Im dal vreme Bliknaa site izvori na bezdnata i se otvorija site od sto i dvaeset godini i gi povikuval na pokajanie, no po- nebesni brani. I udri do`d da pa|a po zemjata ~etirieset pusto. Pu{til potop i, “s# {to ima{e `ivoten duh vo svoite denovi i ~etirieset no}i... Vodite poplavuvaa s# posilno i

44 45 “Gospod re~e: ‘Golema e vikotnica protiv Sodom i Go- nosalki - s# {to be{e na kopnoto - zagina. Be{e istrebeno mor, bidej}i nivniot grev e prete`ok (premnogu grd).’” “Kako sekoe su{testvo od zemjinata povr{ina: ~ovekot, `ivotnite, {to Sodom i Gomor i nivnite okolni gradovi, koi na ist laza~ite i nebesnite ptici, s# be{e zbri{ano od zemjata.” - na~in, kako i tie, se predadoa na bludstvo i odea po drugi “Plata za grevot (za bezzakonieto) e smrt” (Rimjanite 6,23). tela (vr{ea blud so raznovidni tela)” - protivpriroden blud so `ivotni (1. Mojseeva 19,4-11.30-38 ; 18,20; Juda 7). Seksualna izopa~enost Poznati i imenuvani kako sodomiti, `itelite na tie gradovi site bile homoseksualci: “@itelite na gradot, so- Imame drug slu~aj sli~en so pretpotopniot so ist epi- domcite, mladi i stari, celiot narod, do posledniot ~ovek, log. Se raboti za dva poznati bibliski grada, za Sodom i ja opkru`ija ku}ata...!” - Gnasen i odvraten e toj grev vo Bo`- Gomor i za okolnite gradovi. Gospod pratil vo Sodom i Go- jite o~i i bibliski zabranet: “Ne legnuvaj so ma` kako {to mor dvajca angeli da napravat izve{taj za nivnite grevovi. se legnuva so `ena, toa e gnasno i odvratno.” “Ako ma` leg- Koga tie pristignale vo Sodom, nim im uka`al gostoprim- ne so ma` kako so `ena, dvajcata }e napravat odvratno i gnas- stvo vo svojot dom edinstveniot pravednik vo toj grad, Lot. no delo, toa e krajna gnasotija - dvajcata da se pogubat.” (3. Moj- No, {to se slu~ilo? “U{te ne bea legnale, da odmorat, koga seeva 18,22; 20,13). “Lu|eto gi obes~estija svoite tela i se pre- `itelite na gradot, sodomcite, mladi i stari, celiot narod dadoa na sramni strasti: `enite go zamenija prirodnoto do posledniot ~ovek, ja opkru`ija ku}ata. Go viknaa Lota i op{tewe so neprirodno; ma`ite isto taka, go ostavija pri- mu rekoa: ‘Kade se lu|eto koi dojdoa no}eska kaj tebe? Izve- rodnoto op{tewe so `ena i se raspalija so sladostrasnost di ni gi, za da gi poznaeme (da vr{ime blud so niv)!’ ‘Bra}a eden kon drug, pravej}i - ma`i so ma`i - sramni raboti...” “Ne moi, im re~e toj, ve molam, ne pravete go toa zlo! Eve, imam mamete se, homoseksualcite nema da go nasledat Bo`jeto dve }erki, do koi ma` u{te ne se doprel. ]e vi gi izvedam carstvo” (Rimjanite 1,24-27; 1. Korin}anite 6,9). niv, pa pravete so niv {to sakate; samo na ovie lu|e ne prave- Incestot (rodoskvernaveweto) kaj niv isto taka bil te im ni{to, za{to dojdoa pod mojot pokriv.’ ‘Otstapi otta- maksimalno prisuten grev - slu~ajot na dvete Lotovi }erki mu! - rekoa. - Dojde kako pridojdenec, a ve}e se postavuva kako silno zboruva za ovaa nastranost so koja bile proniknati sudija. Sega }e ti storime tebe pogolemo zlo otkolku nim.’ `itelite na Sodom i Gomor. Bog zabranuva stapuvawe vo brak I se nafrlija na vratata za da ja skr{at. Toga{ dvajcata (lu- i vo seksualni odnosi me|u najbliski rodnini. Za stepenot |e) gi ispru`ija racete nadvor, go povlekoa Lota pri sebe i na srodstvoto {to treba da se po~ituva pri stapuvaweto vo ja zatvorija vratata, a lu|eto pred vratata, mladite i starite, brak i vo seksualni odnosi ~itaj 3. Kniga Mojseeva 18. i 20. gi zaslepija so blesok, taka {to ne mo`ea da ja najdat vrata- glava od 10. do 21. stih. ta.” Od site nivni grevovi, denes poznati kako “sodomski U{te eden insert od gadostite na `itelite na Sodom! grevovi”, “sodomiti”, najodvraten grev, vo koj potonale “Lot so svoite dve }erki otide od Sigor gore i se nastani vo `itelite na tie gradovi, bil grevot {to nie denes go imenu- planinata. Toj i negovite dve }erki `iveeja vo pe{tera. vame kako “skotolo{tvo” i “sodomija” - protivprirodno Postarata $ re~e na pomladata: ‘Tatko ni ostare, a na zemja- polovo op{tewe na lu|eto so `ivotnite. “Sodom i Gomor i ta nema ma` za da vleze pri nas, kako {to e obi~aj po cel nivnite okolni gradovi... se predadoa na bludstvo i odea po svet. I taka, da go ispijanime so vino na{iot tatko, i da drugi tela (vr{ea blud so raznovidni tela)” - protivpri- legneme so nego; taka so tatko ni }e go zapazime potomstvo- roden blud so `ivotni (Juda 7. stih). to.’ Vo onaa no} go ispijanija tatkoto so vino, i postarata Ovie gadotii se strogo zabraneti i sankcionirani od otide i legna so tatka si, a toj ne znae{e ni koga legnala ni Boga: “Ne legnuvaj so ma` kako {to se legnuva so `ena, toa e koga stanala...” - Istoto se slu~ilo i so pomladata }erka. “I gnasno i odvratno... Ako nekoj legne so ma` kako so `ena, taka obete Lotovi }erki zabremenija od tatka si.”

46 47 {to gi smestil Bog, i zatoa nemalo pri~ina i opravdanie za dvajcata }e napravat odvratno i gnasno delo; da bidat ubie- nivno natamo{no postoewe. Neminovno sledelo nivno celos- ni, toa e krajna gnasotija... Da ne si legnal nitu so nekoe no uni{tuvawe. `ivotno, }e se one~isti{ od nego. I `ena ne smee da legne “Gospod isturi ogan od neboto na Sodom i Gomor, i gi pod `ivotno za da se spari so nego. Toa e gnasno i besramno.” uni{ti tie gradovi, i seta taa ramnica, site `iteli vo gra- “Sekoj {to }e legne so dobitok, treba da bide kaznet so dovite i site rastenija na zemjata.” “Gospod gi opsipa so svo- smrt.” “Ne pravete nitu edno od tie gnasni ne{ta, za{to site jot gnev i so svojata jarost.” “Padna od neboto ogan i sulfur tie gnasotii (homoseksualizam, incest i skotolo{tvo) gi i gi uni{ti site” (1. Mojseeva 19,24.25; 5. Mojseeva 29,23; Luka pravea lu|eto na ovaa zemja {to e pred vas, i zemjata stana 17,29). - Gnasni i odvratni grevovi - soodvetna kazna! zagadena; za da ne ve izblue i vas zemjata od sebe, koga i vie Taka is~eznale vo plamen i zaminale vo nevrat najrasi- }e po~nete da ja zagaduvate, kako {to gi izbluva narodite koi panite `iteli na najrasipanite gradovi Sodom i Gomor. Taka bea pred vas. Ako nekoj gi pravi tie gadosti, du{ite na tie is~eznala vo silni vodi i zaminala vo nevrat najrasipanata {to go pravat toa }e bidat istrebeni od svojot narod. Zatoa pretpotopna civilizacija na ovaa planeta. Zad ognot vo So- pazete gi moite zapovedi za da ne postapuvate spored gnasnite dom i Gomor, namesto nekoga{niot buen tropski rastitelen obi~ai, spored koi postapuvaa pred vas, za da ne se one~istite i `ivotinski svet, ostanal nov, grd i odbiven, bez`ivoten so niv. Jas sum Gospod, va{ Bog!” (3. Moj. 18,22-30; 2. Moj. 22,19). pustinski ekosistem so suri kamewa {to nalikuvaat na ~ove- Sodom i Gomor na pokaz ni gi iznesuvaat tokmu ovie ~ki figuri koi svedo~at za grdoto istorisko minato na `ite- najgnasni grevovi {to voop{to mo`at da se zamislat i da se lite koi ja gazele po~vata na tie predeli. napravat za koi Bog ka`uva deka se premnogu grdi. I navis- Zaedno so pretpotopnata generacija, silnite vodi na tina, premnogu se ma~ni za popodrobno opi{uvawe i odvrat- potopot ja uni{tile zemjata kako raj - izvonredno bogatiot, ni za da se imenuvaat so nivnoto vistinsko ime. @itelite na ubaviot i mo{ne bogat i raznoviden rastitelen i `ivotin- Sodom i Gomor se spu{tile na najnisko mo`no nivo, pod koe ski svet - i gi naru{ile ramnote`nite sistemi {to obezbedu- ne mo`ele ve}e da tonat, postignuvaj}i go apsolutnoto dno vale ednakva, prijatna temperatura i klima na celata zemja. na bezzakonito i krajnite dostreli na grevot. Zad tie silni vodi na potopot ostanala obezli~ena planeta So svoite niskosti i so svojot grozen, razvraten `ivot, so ogromni peso~ni i karpesti pustini i neproduktivni se pretvorile vo gaden smet {to ja zagaduval zemjata, vo naj- mo~uri{ta, so nepregledni okeani i moriwa, so xinovski gnasen op{testven kal i vo odvratna smrdea {to ne mo`ela planinski masivi, so ekstremno studeni regioni, so mnogu- da se podnesuva. Go zagubile ~ove~koto dostoinstvo so koe brojni nepogodni, sterilni klimatski pojasi, i so malku po- Bog go nadaril i go ukrasil ~ovekot koga go sozdal nevin, godni predeli za ubavo i prijatno `iveewe. - Da, takvi se pos- neporo~en, ~ist i svet, daleku i od pomislata na tie gna- ledicite na gre{nite noze {to ja gazele nejzinata po~va. sotii, so ~ove~ki obraz i so ~ove{tina vo srceto i karak- No, ako pretpotopnata generacija i civilizacija e odne- terot, so visoki moralni kvaliteti, za da stoi prostum, gor- sena od viorot na nejzinite te{ki grevovi, ako zad `itelite do i so krenato ~elo pred celata ~ista vselena, bez da se sra- na Sodom i Gomor ostanale samo surovi pustinski ostanki i muva, ramo do ramo so drugite svetovi, i zaedno so niv ram- zapis od koj se gadime i gnasime koga go ~itame, tuka e sega nopravno da gi u`iva blagodatite na ve~nosta {to $ stojat poslednata generacija ili poslednata civilizacija koja, so na raspolagawe na celata Bo`ja vselena, ~ij{to del e i pomal isklu~ok, }e is~ezne, zaminuvaj}i vo nevrat, kako i na{ata planeta Zemja. Taka i so takva cel bile sozdadeni pretpotopnata civilizacija, kako i `itelite na Sodom i Adam kako Bo`ji sin i Eva kako Bo`ja }erka. No “sodom- Gomor, za{to i taa so molskavi~na brzina tone vo istite cite” ja proma{ile celta na svoeto postoewe kako lu|e, kako grevovi i bezzakonija i se izedna~uva so niv! - Taka ka`uva ~ove~ki su{testva, napolno se izrodile, obezli~ile i ot~o- proro{tvoto, taka ka`uva na{iot Spasitel Isus Hristos: ve~ile, izleguvaj}i od ramkite na ~ove~koto semejstvo kade

48 49 Site ovie perverzni aktivnosti, za koi ~itame i slu{a- “Kako {to be{e vo denovite na Noe, taka }e bide i vo denovite na Sinot ~ove~ki... Isto taka be{e i vo denovite me, {to se odvivale i {to se odvivaat i denes, za `al i me|u na Lot” (Luka 17,26-28). sve{tenstvoto i mona{tvoto, daleku od o~ite na javnosta, Vidovme kako bilo vo denovite na Noe. Vidovme kako tajno zad zavesite i yidovite na manastirite i drugite cr- bilo vo denovite na Lot. “Gospod vide kolku e golema ~oveko- kovni prostorii - iljadnici takvi i u{te pognasni slu~ai, vata rasipanost na zemjata i deka sekoja misla vo negovata }e izlezat na videlina duri na nebesniot sud. pamet sekoga{ e samo zlo, se rasipa zemjata - sekoe su{testvo Srede “prosvetena” Evropa, stotici iljadi homoseksual- na zemjata se izopa~i.” “Sodom i Gomor i nivnite okolni gra- ci, prete`no hristijani, mar{iraat niz ulicite na pogo- dovi se predadoa na bludstvo i odea po drugi tela (vr{ea pro- lemite gradovi, razgoleni tancuvaat i preku soodvetni figu- tivpriroden blud so raznovidni tela).” ri na pokaz pred javnosta javno gi prika`uvaat svoite per- Pretpotopnoto nasilstvo i agresivnost i nivnata rasi- verzni akti, vr{ej}i silna presija vrz vlastite i javnosta, panost i izopa~ena, perverzna setilnost, kako i sodomskiot baraj}i tie nivni akti da bidat legalizirani i prifateni homoseksualizam i nivniot incest (rodoskvernavewe), stanu- kako redovna prirodna i normalna ~ove~ka potreba i aktiv- vaat s# posilni i poo~igledni odliki i belezi i na dene{- nost. I, {to gledaat denes na{ite o~i i {to slu{aat na{ite noto pokolenie, koe Hristos go imenuva kako posledno i no- u{i? - Legalizirawe na ovoj odvraten i gnasen grev od stra- evo i sodomsko pokolenie. na na evropski vladi na oddelni, za `al, hristijanski dr`avi Duhot ni premaluva koga ~itame kako stotici iljadi so najvisok `ivoten standard i so najvisoka kultura, ~esto `iteli, ma`i i `eni, vo sekoj pogolem grad, osobeno na za- i so blagoslov na nekoi hristijanski crkovni velikodostoj- pad, se homoseksualci. Perverznite aktivnosti, homoseksu- nici. Pred o~ite na celata svetska javnost, bez nikakov strav alizmot, prkosej}i im i na mileniumite, vo “poslednite de- i sram, mo{ne sve~eno i pompezno, bez nikakvo pritesnuvawe, novi” e vo silen podem, drsko digaj}i ja svojata odvratna gla- nitu zatskrivawe, kako da e vo pra{awe proslava na nekoja va i urivaj}i gi pred sebe site pre~ki i barieri {to mu gi izvojuvana pobeda vo nekoja golema i strate{ki va`na bit- postavuvaat ~esniot del od ~ove{tvoto i Biblijata. ka, se sklu~uvaat brakovi me|u dvajca ma`i, stapuvaat vo Do nas dopiraat vesti deka vo svetot denes `iveat nad me|useben brak dve `eni. Bez nikakvi skrupuli, lu|eto otvo- edna milijarda homoseksualci. Sekoj {esti ma` e homosek- reno zboruvaat, javno go prika`uvaat i masovno go primenu- sualec i sekoja {esta devojka, `ena, e lezbejka. Kade vodi vaat oralniot i analniot seks, {to se isto taka gadni, odvrat- toa!? Planeto, Zemjo, kade odi{? Se go{tava{ vo Sodom, se ni i gnasni grevovi. O~igledno e deka svetot stanuva brat na nasladuva{ vo Gomor! Sodom i sestra na Gomor - see isto seme i }e `nee ista `etva! Koga vestite za seksulno maltretirawe na deca od stra- na na katoli~kite sve{tenici vo Soedinetite Dr`avi go iznesoa na videlina toa zlo pred javnosta, eden amerikanski Ubavinata na vistinskiot, od Boga daden seks propovednik od Boston, vo Masa~usets re~e: “Toa e nesfatli- vo. Otkritijata bea tolku v~udoviduva~ki i {okantni, {to Site prethodni perverzni nastranosti i aktivnosti {to nema na~in ovoj materijal da se integrira vo nekoj vid ra- gi spomenavme go banaliziraat i vulgariziraat vistinskiot, zumen redosled na nastanite.” prirodniot i od Boga daden seks i ja devalviraat negovata Prilogot vo spisanieto Tajm od 22 april 2002 godina go vrednost, go obezvreduvaat najvrednoto vo `ivotot na ~ove- razotkriva katoli~kiot sve{tenik koj seksualno maltreti- kot, ona {to mo`e da mu pru`i vistinsko u`ivawe so najvi- ral deca. Maltretiraweto se odigruvalo vo period od 30 go- soki dostreli. dini, a pove}e od 40 lu|e tvrdele deka bile `rtvi. Sepak, Dragi moi, Bog sozdal ma{ko i `ensko za da `iveat vo crkovnite vlasti o~igledno ja zanemaruvale situacijata ili bra~na zaednica, vo zakonit brak. Toa e prirodno i ubavo. I ne ja kontrolirale vo celost s# dodeka ne stanala javna. samo vo takov, zakonit brak me|u ma{ko i `ensko, seksot,

50 51 Poradi ovie silni grevovi i bezzakonija is~eznale celi kako del na sevkupnata qubov {to ja vsadil Bog vo srceto na narodi, pokolenija i civilizacii, a poradi istite grevovi ~ovekot, ima smisla i ubavina i e odobren i blagosloven od i bezzakonija naskoro }e is~ezne i dene{nata noeva i sodom- Boga. Bog predvidel seksot da zazema dominantno mesto i da igra mnogu va`na uloga vo `ivotot na bra~nite drugari. Vis- ska civilizacija. Proro{tvoto ka`uva deka “zemjata e one- tinskiot seks ne e ne{to vulgarno i nisko {to go poni`uva ~istena pod svoite `iteli, za{to go prestapija zakonot, ja i {to go degradira ~ovekot. Naprotiv, toj go izdignuva, go izgazija odredbata, go naru{ija ve~niot zavet”. Na “zemjata oblagoroduva negoviot `ivot. Poni`uvaat i degradiraat tolku }e $ ste`ne nejzinoto bezzakonie, {to }e padne i ve}e onie nastranosti {to gi opi{avme. ne }e stane” (Isaija 24,5.20). So vistinskiot seks Bog mu go osmisluva `ivotot na ~o- vekot, mu go pravi interesen, mu go garnira so ubavi, kopne`- Zemjata vo svoite pazuva ~uva nebroeni grdi tajni livi, prijatni i sre}ni i so du{a i srce o~ekuvani i posaku- {to }e se obelodenat vani migovi. Preku taa izvonredo ubava, od Boga dadena ak- tivnost, ~ovekot se osoznava i se potvrduva sebesi kako li~- Zemjata ta`i i ofka, stenka i brefta pod tovarot na nost, kako ~ovek; bra~nite partneri stanuvaat “edno telo” (1. Mojseeva 2,24), imaj}i mo`nost vzaemno, me|usebno da si se silnoto bezzakonie na lu|eto i ne mo`e i ne saka ve}e nitu daruvaat i spodeluvaat. ^ovekot e sozdaden so potreba da se da go nosi nitu da go podnesuva toj tovar. Vo nejzinite arhivi spodeluva so drug, a brakot mu dava mo`nost taa potreba da se zabele`ani premnogu grdi i gnasni raboti {to samo taa ja ostvari. gi videla! Tie se prepolni so zapisi za u`asni sceni i vo niv Za vistinskata ubavina na bra~nata zaednica i za bra~- nema mesto ve}e da se bele`at novi grozomori! Nebroeni nata qubov kako sto`er na brakot, da gi slu{neme i ovie zbo- toni proleana krv so vekovi ja natopuvale nejzinata po~va! rovi od Biblijata: “Neka e blagosloven tvojot izvor, i radu- Ogromno mno{tvo nevini lu|e, `rtvi na svirepi vojni, na vaj se so `enata na svojata mladost. Neka ti e kako mila srna bezmilosni kole`i i na bezo~ni terori, taa predvreme pri- i kako qubezliva ko{uta; neka te napojuvaat nejzinite gra- mila vo svoite pazuvi. di vo sekoe vreme, i nejzinata qubov neka te voshituva nepre- Drugi bezbroj milioni, od site rasi i strukturi, obes- kratno” (Mudri izreki Solomonovi 5,18.19). - Taa qubov e praveni, nemo}ni pred svoite tirani, ugnetuvani i tretira- prirodna, ubava i blagoslovena od Boga. ni kako `ivotni od strana na mo}nicite, jadosani, bez da No, kako i s# drugo, i ovaa, tolku ubava bilka, zna~ajna vidat bel den, so zagubena li~nost i bez ~ove~ko dostoinst- i dominantna aktivnost vo `ivotot na ~ovekot, lu|eto ja vo, zaminale vo svoite grobovi. Zemjata toa go registrirala izopa~ile i ja uni{tile nejzinata su{tina. vo svoeto pametewe. Stra{ni premre`iwa pominale preku “Zatoa Bog gi predade na sramni strasti: nivnite `eni nejzinata glava i taa videla {to niedno oko ne videlo i ~ula go zamenija prirodnoto op{tewe so neprirodno. Ma`ite, {to nitu edno uvo ne ~ulo. isto taka, go ostavija prirodnoto op{tewe so `ena i se ras- Kako {to rekovme, koga zemjata bi mo`ela da progovori, palija so sladostrasnost eden kon drug, pravej}i - ma`i so taa bi ni iznela na videlina stra{ni sceni od istorijata ma`i - sramni raboti, dobivaj}i zaslu`ena plata za svojata {to se zabele`ana samo vo nejzinite arhivi od koi bi se zabluda” (Rimjanite 1,26.27). stapisale od u`asnite yverstva {to gi vr{ele i gi vr{at Stra{na gletka za Bo`jite o~i! “Gospod od neboto go lu|eto nad lu|e; pri zdravi o~i bi go zagubile vidot nabquduva ~ove~kiot rod za da vidi ima li nekoj {to rasudu- posmatraj}i milioni lu|e kako pijat ~emeren bigor i vodat va i Boga {to go bara? Site zastranija, site se izrodija, nema glamna-`ivot, sli~no na iljadnici `eni vo Kamboxa, ~ii{to dobar, nema primeren - nitu eden edinstven... Lu|eto stanaa napolno zdravi o~i se pobunile i, bez da se zatvorat, otka- razvratni, delata im se gnasni, nitu eden od niv dobro ne `ale da gi posmatraat groznite sceni na svirepite nasils- pravi!” (Psalm 14,1-3). tva {to gi sproveduval diktatorot Pol Pot, ne vrz tu|, ami

52 53 silen podem na kriminal i terorizam so koi ne mo`e da se vrz svojot sopstven narod. - Da, nivniot vid zgasnal, presu{il, spravi svetot? Zo{to? Zo{to? Zo{to? seknal pred grozomorite {to gi posmatrale nivnite o~i, Zar Bog ne go gleda seto ova? - Da, Bog go gleda ova. Sto za{to gledale ne{to premnogu stra{no, premnogu `alno i i dvaeset godini Bog go gledal nepodnoslivoto bezzakonie na ta`no {to ne mo`at duri i o~ite da go podnesat, pri {to i pretpotopnata civilizacija, nivnite grevovi vo koi poto- duhot snemo`uva i srceto otka`uva. nale, i gi povikuval na pokajanie za da go odbegnat potopot, Tuka se i mnogubrojni drugi diktatori - Hitler, Stalin, no..., no..., no...! Mao Yedung, na primer - koi ubile milioni nevini lu|e, pre- Bog dolgo gi posmatral obezli~enite i obes~ove~eni te`no od svojot sopstven narod, zavitkale vo crnina isto `iteli na Sodom i Gomor i gi povikuval na pokajanie za da tolku milioni majki so nejaki deca, vodeni od naludni~avi ja odbegnat svirepata kazna, no..., no..., no...! idei za nekakva super nacija ili, zadoeni od darvinizmot, se Bog go gleda i dene{noto noevo pokolenie, `itelite na obidele vo praktikata da ja sprovedat teorijata za prirodna dene{niot Sodom, i gi povikuva na pokajanie za da ja odbeg- selekcija. nat kaznata, no..., no..., no...! Na zemjata $ se gadi od seto toa, $ se povra}a od gados- tite {to gi gledala i {to gi gleda, utrobata $ e voskoleba- na i blue, pla~e, roni drobni solzi, no `e{ki, usviteni solzi koi spaluvaat; povra}a od svojata utroba v`e{tena `ol~ka, usviten bigor. Vulkanite se nejzini solzi, nejzina `ol~ka, nejzin bigor. Taa se buni protiv silnoto bezzakonie na lu|eto koi ja gazat nejzinata po~va, protiv grevot koj e vo silen podem i koj prerasnuva vo xinovski bran vo koj se davi svetot. Poradi toa, zemjata, kako {to rekovme ve}e, gi stava vo dvi`ewe site svoi potencijalni mo`nosti i mehanizmi so koi raspolaga kone~no da gi pribere edna{ za sekoga{ gre{- nicite vo svoite pazuvi. “Zemjata e one~istena pod svoite `iteli, za{to go pres- tapija zakonot, ja izgazija odredbata, go naru{ija ve~niot za- vet”; “zemjata }e ja otkrie seta krv {to e proleana na nea i nema da gi krie onie {to se poklani na nea”; na “zemjata tolku }e $ ste`ne nejzinoto bezzakonie, {to }e padne i ve}e ne }e stane” (Isaija 24,5.20; 26,21). Ete, po~ituvani, toa e bibliski odgovor na pra{aweto {to go postavivme nekade na po~etnite stranici od knigava koga pra{avme: Zo{to vulkani? Zo{to zemjotresi? Zo{to stra{ni poplavi i xinovski morski branovi, cunami i mega cunami }e gi preminuvaat svoite vekovno utvrdeni granici vo osvojuvawe na kopnoto? Zo{to bezmilosni uragani, cik- loni, tajfuni, tornada, su{i, po`ari? Zo{to nezapirliv bran na te{ki bolesti koi mu zadavaat strav na ~ove{tvoto? Zo{to glad? Zo{to `ed? Zo{to “lu|eto }e umiraat od strav, o~ekuvaj}i go ona {to }e ja snajde zemjata?” Zo{to tolku

54 55 horovi koi neprekratno go slavele Boga so svoite muzi~ki darbi, ~ii{to ~udesni pesni i milna muzika se razlevale kako prijatna bu~ava na silni vodi niz celata vselena. Toj, kako kompozitor, nadaren da komponira s# nova i nova nepov- GENEZATA I PODEMOT NA GREVOT torlivo prijatna muzika i s# po~udesni pesni na slava na Boga, i kako dirigent, daval intonacija i ja otpeval prvata nota {to ja prifa}ale horovite od ~ii{to pesni i muzika treperele od radost strunite na du{ite na `itelite na ce- Kako {to ka`avme, zborot grev pokriva najgrdi, najma~- liot kosmos i vselenata ja pretvorale vo voshituva~ki uba- ni i najmra~ni, najodvratni i najgrozomorni, ekstremno zli vo i prijatno mesto za `iveewe. Da, toa bil Lucifer, svetlo- i najpekolni pojavi {to voop{to mo`at da se zamislat, pred nosec, yvezda Denica. koi ~ovekot stoi stapisan i nem i od koi duhot mu snemo`uva. No eden den, srede taa vekovna vselenska harmonija se Za su{tinata na ovie pojavi nie ve}e dosta zboruvavme. Me|u- slu{nala neharmoni~na nota koja{to ja naru{ila nebesna- toa, potrebno e da odgovorime na u{te nekoi pra{awa povr- ta harmonija i ja voznemirila vselenata, i toa tokmu od onoj zani so nego. koj bil najnadaren od Boga da sozdava i koj sozdaval harmonija Najnapred treba da go locirame negoviot po~etok, nego- - od Lucifera. viot zarodi{, iako ve}e ka`avme ne{to i za toa. Vo negovoto srce se javilo nezadovolstvo so polo`bata Ovojpat }e ka`eme deka grevot na zemjata ne padnal od {to ja zazemal. Iako u`ival status na najpovlasteno sozdade- neboto kako kisel do`d, nitu pak niknal od zemjata kako grd no su{testvo i bil postaven na najvozvi{eno mesto, vedna{ plevel, tuku toj se za~nal i se razvil vo srceto na najsilni- do Boga, kaj nego se rodila misla i `elba za u{te povisoko ot i najubaviot nebesen angel od rangot na {estokrilite se- mesto, misla i `elba i toj da ima svoj prestol, da se izedna~i rafimi i heruvimi, nare~en Lucifer ili Svetlonosec. so Boga, da stane Bog. Taka vo negovoto srce neopravdano i, Zna~i, po~etocite na grevot se povrzani so najvozvi{enoto od za nas nesfatlivi pri~ini, se za~nalo bezzakonie. Toa e Bo`je sozdanie na neboto, neposredno pred Bo`jiot prestol. tajna za site sozdanija, za{to grevot vo Biblijata se narekuva ^udno i nesfatlivo, no vistinito - vo srceto na Lucifera! “tajna na bezzakonieto” (2. Soluwanite 2,7). No, da $ dademe mesto na Bo`jata re~: “Sovr{en be{e na svoite pati{ta od denot koga be{e Pove}e za Lucifera! sozdaden dodeka ne ti se za~na bezzakonie vo srceto... se napol- ni so nasilstvo i zgre{i. Taka te otfrliv od Bo`jata gora, “Ti be{e primerok na sovr{enstvo, poln so mudrost i te istrgav, heruvime, za{titniku, od sredinata na ognenite ~udesno ubav. @ivee{e vo Bo`jata gradina, vo Edem. Tvojata kamewa. Srceto ti se vozgordea zaradi tvojata ubavina, ja zane- obleka be{e ukrasena so skapocenosti: so sard, topaz i dija- mari svojata mudrost zaradi svoeto bogatstvo” (Ezekil 28, 15-17). mant, hrisolit, oniks i jaspis, safir, smaragd i zlato. Na de- “Kako padna od nebesata, svetlonosecu, sine na zorata? not na tvoeto ra|awe bea napraveni i podgotveni tapani i Kako si kutnat na zemjata ti, vladetelu na narodite? Vo srce- kavali. Te postaviv kako raskrilen heruvim, za{titnik: to svoe si vele{e: ‘]e se iska~am na nebesata, }e podignam be{e na svetata Bo`ja gora, ode{e sred ogneno kamewe. Sovr- svoj prestol nad Bo`jite yvezdi... ]e bidam ednakov so Sevi{- {en be{e na svoite pati{ta” (Ezekil 28,12-14). niot.’ A se urna vo podzemjeto, vo dlabinite na bezdnata. So vrvna inteligencija, “~udesno ubav”, mo}en i mudar, Onie {to te gledaat, te sledat, i za tebe razmisluvaat: ‘Toa so pronikliv duh i so tolku visoki predimstva so koi go li e onoj {to ja trese{e zemjata i gi ni{a{e carstvata, koj po~estil Bog, Lucifer bil omilen i sakan voda~ na nebes- svetot go pretvora{e vo pustina i so zemjata gi sramnuva{e nite angeli, bezbroj milioni, i gi predvodel nebesnite

56 57 gi povle~e na svoja strana i da gi stavi pod svoja kontrola. gradovite, koj svoite robovi nikoga{ ne gi pu{ta{e doma’” Patem ka`ano, brojot na nebesnite angeli e ogromen: “Ilja- (Isaija 14,12-17). da iljadi mu slu`ea (na Boga), i deset iljadi po deset iljadi Iako od po~etok dlaboko skrieni i nedoseglivi za an- stoeja pred nego” (Daniel 10,7). gelite, Bo`jeto oko gi zabele`alo u{te prvite nikulci na nezadovolstvo, prvite za~etoci na grevot vo srceto na Lu- cifera koi prerasnale vo silna nekontrolirana `elba i Zo{to Bog ne go uni{til vedna{ Lucifera? al~nost po sekoja cena da se dobere do ne{to {to ne mu pri- pa|a na nitu edno sozdadeno su{testvo - da se dobere do vlast Naj~esto pra{awe vo vrska so grevot e: Zo{to Bog ne go i do svoj prestol. “Vo srceto svoe si vele{e”, si planira{e, presekol grevot vo korenot, ne go uni{til negoviot zarodi{, “}e se iska~am na nebesata, }e podignam svoj prestol nad negovite nikulci vo srceto na Lucifera, tuku dozvolil toj Bo`jite yvezdi... ]e bidam ednakov so Sevi{niot!” da eskalira vo nevideni razmeri i da ja zarazi i voznemiri Bog odnapred gi videl stra{nite posledici na grevot, gro- celata vselena i na site Bo`ji sozdanija da im nanese tolka- zomorite niz koi }e pominuva na{ata planeta i, pred da izbuv- va bolka, tolkavi zla? Zo{to Bog ne go uni{til vedna{ Lu- ne toj po`ar i da ja zafati celata vselena, pove}epati mu obr- cifera koj podocna preminal vo |avol i satana, i so toa ed- nal vnimanie na Lucifera. No, site silni Bo`ji `elbi i sove- na{ za sekoga{ ne go re{il radikalno problemot na grevot, ti so koi Bog kopne`livo nastojuval da go odvrati od toj pe- ne go iskorenil za vek vekov? kolen pat {to }e go upropasti i nego i milioni su{testva i }e Odgovor: Dali Bog navistina bi go re{il toj te`ok pro- im nanese neiska`livi bolki i }e zabradi vo crnina drugi blem i bi go iskorenil grevot za navek koga bi go uni{til milioni, propadnale, ne nai{le kaj nego na odyiv. Lucifera vedna{ koga zgre{il? Vo nikoj slu~aj! Koga Bog Mislej}i deka Bog ne gleda i ne znae, Lucifer mnogu bi postapil taka, navidum strogo i svirepo so nego, koga bi go ve{to po~nal me|u angelite da {iri idei za nekakva pogo- ubil Lucifera na po~etokot, toga{ vo srceto na angelite i lema sloboda, misla deka Bog svoite sozdanija gi stavil vo na site drugi `iteli na vselenata {to mu ostanale lojalni ramki na strogi ropski zakoni, pravila i propisi, gi ograni- na Boga, za navek bi ostanal somne` vo Bo`jata pravednost ~uva, ne im dava sloboda i pravo da biraat i mo`nost da i milost. Ne mo`ej}i da gi proverat tvrdewata na Lucifera, napreduvaat i da se potvrdat kako slobodni su{testva. Po~- ve~no bi ostanale neodgovoreni pra{awata: Zo{to Bog go nal da {iri ideja kako Bog e nepraveden, ne im dava pravo na ubi Lucifera? Mo`ebi Lucifer ima{e pravo koga go obvi- izbor, deka e sebi~en, samo bara ropska poslu{nost, obo`ava- ni Boga deka e nepraveden, despot i diktator, koj bara rop- we, ~est i slava; samo bara, a ni{to ne dava, bara od nas `rt- ska poslu{nost od svoite sozdanija i gi ubiva site {to mis- va, a samiot ne se `rtvuva - Bog e diktator, i sekoj {to mis- lat poinaku? Mo`ebi Lucifer navistina }e podigne{e pou- li poinaku, Toj }e go ubie! bavo, popravedno i posre}no carstvo od Bo`jeto? Zo{to ne Jas, im velel Lucifer na angelite, bi podignal carstvo mu dade mo`nost da go potvrdi toa? Mo`ebi Lucifer znae{e mnogu poubavo i popravedno od Bo`jeto. Sekomu od vas bi mu ne{to za Boga {to nie ne znaeme i Bog se pla{e{e toj da ne dal pravdina i apsolutna sloboda so neograni~eni mo`nosti gi obelodeni negovite slabosti pred celata vselena i zatoa da u`iva, da napreduva i da se potvrduva sebesi kako su{- go ubi? Zo{to tolku tainstveno Bog go ubi Lucifera? Mo- testvo slobodno od sekakvi ograni~uvawa i stegi; moeto car- `ebi i nas eden den }e n# ubie!? - I taka, namesto dobrovol- stvo bi bilo pravedno i sovr{eno i vo nego bi cutela bezmer- no i od qubov, Bo`jite sozdanija bi mu slu`ele na Boga od na sre}a i vistinska, nemerliva radost... strav, od iznudena qubov, i problemot na grevot nikoga{ ne I taka, so tekot na vremeto, so svoite idei, lagi i gre{- bi bil re{en pravilno i korenito. ni `elbi, so svojot grev, Lucifer uspeal da go inficira Zatoa Bog ne go ubil Lucifera vedna{ koga zgre{il, umot na edna tretina od vkupniot broj na Bo`jite angeli, da tuku mu dal mo`nost svoite tvrdewa da gi realizira, da gi

58 59 iznese na pokaz pred celata vselena svoite podmolni name- biec od po~etok, la`livec i tatko na lagata” (Jovan 8,44), vo ri i pekolni planovi, mo`nost grevot da se razvie vo najgo- ~ie{to srce besnee gnev, zavist, omraza i bezmerna zloba, lema mo`na mera, da go postigne svojot maksimum i da go poka- silnik i voinstveno nastroen, koj do dnoto na du{ata e pro- `e svoeto grdo i odvratno lice, i koga }e sozree za kone~no niknat so grev i e izvor na grevot. Toj ja gubi vojnata i, zaed- uni{tuvawe i iskorenuvawe, koga vo ogneno ezero }e se naj- no so svoite padnati angeli - sega ve}e lo{i duhovi, |avoli dat i Lucifer, i grevot i gre{nicite, toga{ celata vsele- i demoni - se isfrleni od neboto i, kako vselenski bezdom- na }e se pokloni pred Boga, uviduvaj}i i sfa}aj}i deka Bog nici i banditi, teroristi i diktatori, baraj}i pribe`i{te pravilno i pravedno postapil so Lucifera i so grevot. vo kosmosot, ja zaposednale na{ata planeta i se nastanile na nea. Vojna na neboto Na{ata planeta - zafatena od po`arot na grevot Koga grevot fatil dlaboki korewa i eskaliral vo go- lemi razmeri, Bog bil prisilen da go oddale~i Lucifera od Otkako na{le upori{te na na{ata zemja, satanata i ne- svojot prestol, da go otstrani od svoja blizina. Toga{ toj so govite demoni na nea go prenele grevot so site negovi stra{- svoite angeli, koi mu iska`ale lojalnost i preminale na ni posledici, pretvoraj}i go na toj na~in na{iot svet vo negova strana i pod negovo zname, dignal bunt na neboto i pekolno mesto za `iveewe. Poa|aj}i im od raka da go in- stapil vo vojna protiv Boga i negovite angeli koi mu osta- ficiraat umot na Adama i Eva i da go vsadat grevot vo nivno- nale verni i predani, planiraj}i so vojna da gi postigne svo- to srce, tie uspeale preku nivnite potomci da go zarazat ite celi, da izvr{i nebesen pu~, da go urne Bo`jiot poredok celoto ~ove{tvo so ovaa smrtonosna bolest od koja nema drug i Bo`jeto carstvo, sosila da se dobere do Bo`jiot prestol lek osven krvta na na{iot Spasitel Isus Hristos. i sebesi da se proglasi za car, podigaj}i na toj na~in svoe Vo svojot bunt protiv Boga gi vovlekle i na{ite prvi carstvo vo vselenata - “podobro i popravedno” od Bo`jeto. roditeli, praroditelite, stavaj}i gi so toa i niv pod svoeto Taa vojna na neboto ja gledal vo videnie apostol Jovan. krvavo zname: “I nastana vojna na neboto. Mihael (Hristos) so svoite “Zmijata be{e polukava od site polski `ivotni {to gi angeli zavojuva protiv lamjata. Lamjata, pak, i nejzinite an- sozdade Gospod Bog. Taa $ re~e na `enata: ‘Vistina li Bog vi geli zavojuvaa, no ne odoleaja i ne se najde ve}e mesto za niv rekol deka ne smeete da jadete od nitu edno drvo vo gradina- na neboto. Taka golemata lamja, starata zmija, nare~ena |avol ta?’ @enata $ odgovori na zmijata: ‘Nie smeeme da jademe plo- i satana, koj go zaveduva siot svet, be{e isfrlen; be{e frlen dovi od drvjata vo gradinata. Samo za plodot na drvoto {to dolu na zemjata, zaedno so negovite angeli... Zatoa, veselete e srede gradinata Bog re~e: ‘Ne jadete od nego! I ne dopiraj- se nebesa i vie koi `iveete na niv. Te{ko vam, na zemjata i te go, za da ne umrete!’ A zmijata $ re~e na `enata: ‘Ne, vie moreto, za{to |avolot sleze kaj vas so golem gnev, znaej}i nema da umrete! Tuku Bog znae deka, vo onoj den koga }e jadete deka ima malku vreme” (Otkrovenie 12,7-9.12). od nego, }e vi se otvorat o~ite i vie }e bidete kako Boga, ras- Neverojatno! Rascep i raspad na nebesnata monolitnost! poznavaj}i go dobroto i zloto.’ @enata vide deka drvoto e do- Raskol! Vojna na neboto! Dve ogromni nebesni vojski, divi- bro za jadewe, prijatno za o~ite i posakuvano zaradi mudrost, zii, korpusi - pod dve razli~ni znamiwa; dve milionski skina od plodot i go izede, pa mu dade i na svojot ma` i toj armii vo sudir! Na ~elo na dvete protivstaveni armii Mi- go izede. Toga{ im se otvorija o~ite i vidoa deka se goli ... hael (Hristos) i Lucifer, koj ne e ve}e onoj blagoroden i i se skrija, ma`ot i `enata, pred Gospoda Boga, me|u drvjata mil Lucifer - svetlonosec, sin na zorata, yvezda Denica, vo gradinata” (1. Mojseeva 3,1-8). raskrilen heruvim - tuku golema i stra{na lamja, stara zmi- “I taka grevot vleze vo svetot preku eden ~ovek (preku ja, |avol i satana, “odvratno |ubre” (Isaija 14,19), “~ovekou- Adama), a preku grevot smrtta”, a “plata za grevot e smrt”,

60 61 “taka smrtta premina na site lu|e bidej}i site zgre{ija” Grevot kako kategorija (Rimjanite 5,12; 6,23). Taka satanata ja uzurpiral na{ata planeta na koja se vee Vo Biblijata se koristat razli~ni zborovi i izrazi za negovoto zname, koja{to ja pretvoril vo krvav poligon kade da se objasni poimot grev. ]e gi navedeme onie koi naj~esto {to go razviva i usovr{uva svoeto ubistveno oru`je, grevot, se upotrebuvaat vo dvata zaveta, }e go objasnime nivnoto zna- podigaj}i na nea svoe carstvo - kako {to tvrdel - mnogu, ~ewe i }e nabroime nekolku stihovi vo koi tie se spomnu- mnogu “poubavo”, “popravedno” i “posre}no” od Bo`jeto, vos- vaat. postavuvaj}i svoj prestol na na{ata zemja i proglasuvaj}i se 1. Nepravda (adikia): “Sekoja nepravednost e grev” (1. Jo- sebesi za “vladetel na ovoj svet” (Jovan 12,31), “bog na ovoj vanovo 5,17; Rimjanite 1,18; 2. Petrovo 2,15) - Ovoj zbor ne se svet” (2. Korin}anite 4,4); site carstva na svetot, “seta vlast odnesuva prvenstveno na nekoja gre{na postapka, tuku na i seta nivna slava, mene mi se predadeni - veli satanata - i na{ata postojana gre{na sostojba, na na{ata gre{nost. “Da, jas gi davam komu {to sakam” (Luka 4,5). gre{en sum od ra|awe, gre{en otkako majka mi me za~na.” No, kolku “poubavo”, “popravedno” i “posre}no” e cars- “Site zgre{ija i li{eni se od Bo`jata slava.” “Oh, gre{en tvoto na satanata od Bo`jeto carstvo gledame nie `itelite li narod, lu|e zagazeni vo zlo, zlostorni~ki rod, rasipani na ovaa planeta a, zaedno so nas, i celata vselena. Gledame i sinovi... Celata glava e bolna, srceto iznemo{teno, od gla- slu{ame nevideni i ne~ueni stravotii, nesre}i od sekakov va do petici nikade zdravo mesto, tuku povredi, sinila, otvo- vid, stra{ni i najstra{ni, gledame vojni, krvoprolevawe, reni rani, ni o~isteni, ni prevrzani, ni zabla`eni so mas- smrt... lo” (Psalm 51,5; Rimjanite 3,23; Isaija 1,4-6). Zatoa {to ne poslu{a, “zemjata }e bide prokleta zara- 2. Hamartia, grevot nare~en kako grev. Ovoj zbor vo gr~- di tebe”, mu veli Bog na Adama. “So maka }e se hrani{ od nea kiot original bukvalno zna~i “proma{uvawe na celta” i se s# do krajot na svojot `ivot! Taa }e ti ra|a trwe i troskot, odnesuva na na{ite gre{ki mereni vo odnos na Bo`jiot ide- a ti }e jade{ polski rastenija. So pot na svoeto ~elo }e jade{ al. “Plata za grevot e smrt.” “Nema ~ovek koj ne gre{i.” “Lu- leb dodeka ne se vrati{ vo zemjata od koja si zemen, za{to |eto stanaa razvratni delata im se gnasni, nitu eden od niv si prav i vo prav }e se vrati{” (1. Mojseeva 3,17-19). dobro ne pravi. Site zastranija, site se izrodija, nema dobar, Ete, toa i takvo e carstvoto na satanata, na kogo Bog mu nema primeren - nitu eden edinstven” (Rimjanite 6,23; 2. dade pravo da bira - i izbra - i ne go zapre vo negovite pod- Dnevnikot 6,36; Psalm 14,1.3). Ja obele`uva ~ove~kata odlu- molni pohodi da gi zarazi i drugite sozdanija so grevot, tuku ka koja e vo neprijatelski odnos so Boga (Jovan 19,11; 1. Jo- mu dade mo`nost da gi realizira svoite tvrdewa, so {to go vanovo 1,8). sogoli, celosno go obelodeni i go prika`a vo vistinska svet- Apostol Pavle vodi o~ajna borba so grevot so koj e pro- lina pred site `iteli na vselenata. niknat do sr`ta na svoeto bitie: “Ne go pravam ona {to go Namesto vetenata “sloboda”, satanata svoite privrzani- sakam, tuku go pravam tokmu ona {to go mrazam... Zna~i, ne ci gi strupolil vo te{ko, crno i krvavo ropstvo, pretvoraj}i sum jas onoj {to go pravi toa, tuku grevot koj `ivee vo mene. gi vo robovi na grevot, “koi zaradi stravot od smrtta, cel `i- Imeno, znam deka nikakvo dobro ne `ivee vo mene, odnosno vot bea vo ropstvo”, za{to “sekoj {to pravi grev - {to gre{i vo moeto telo, za{to `elba za dobro ima vo mene, no ne i sila - rob mu e na grevot”, “robovi na grevot” (Evreite 2,15; Jovan za da go pravam toa. Dobroto {to go sakam ne go pravam, tuku 8,34; Rimjanite 6,17) koj celosno gi proniknal i gi okoval vo go pravam zloto, {to ne go sakam. A ako go pravam ona {to te{ki verigi od koi nikoj ne mo`e da se oslobodi, osven so ne go sakam, ne go pravam ve}e jas, tuku grevot koj `ivee vo silata na krvta na na{iot Spasitel Isus Hristos. mene. I taka, otkrivam eden zakon koj e vo mene, koj koga sakam da pravam dobro - zloto e prisutno. Vistina, se slo`uvam so mojot vnatre{en ~ovek deka nao|am naslada vo

62 63 Bo`jiot zakon, no gledam drug zakon vo moite organi, koj vojuva protiv zakonot na mojot um i me zarobuva pod zakonot na grevot {to e vo moite organi. Beden ~ovek sum jas! Koj }e me spasi od ova smrtno telo!” (Rimjanite 7,15-24). “GOSPODOVIOT DEN” 3. Anomia - navestuva namera ili prekr{ok na zakonot (nomos), i toa e zbor od koj proizlegol zborot “bezzakonie” vo 1. Jovanovo 3,4 (Matej 7,23; Evreite 1,9). Zna~i, toa e pre- “Bog nad bogovite, Gospod, govori i ja vika zemjata od stap, kr{ewe na zakonot ili bezzakonie. - “Ne, ne e prekrat- izgrejsonce do zajdisonce. Od prekrasniot Sion Bog zablista; ka Gospodovata raka za da spasi, nitu uvoto mu zagluvna za da na{iot Bog doa|a i ne mol~i. Pred nego vrvi ogan {to progol- ne ~ue, tuku va{ite bezzakonija ve razdelija od va{iot Bog. tuva, okolu nego besnee silna bura. Toj gi povikuva ozgora Va{ite grevovi go skrija negovoto lice i Toj ve}e ne ve nebesata i zemjata za da mu sudi na svojot narod... Nebesata ja slu{a.” “Site stanavme ne~isti, a seta na{a pravednost kako objavuvaat negovata pravednost: ‘Toj e Bog sudija’” (Ps. 50,1-6). izvalkana obleka. Site nie otpadnavme kako lisja i na{ite Pred veli~estvenoto i slavnoto doa|awe na na{iot Gos- bezzakonija n# odnesuvaat kako veter.” “Sekoj {to pravi grev, pod “zemnite carevi, golemcite, vojskovodcite, bogatite, pravi bezzakonie (go prekr{uva Bo`jiot zakon), za{to gre- silnite, sekoj rob i sekoj sloboden ~ovek se zasolnija vo pe{- vot e tokmu toa: prekr{uvawe na zakonot” (Isaija 58,1.2; 64,6; terite i po gorskite kamewari, velej}i im na gorite i 1. Jovanovo 3,4). karpite: ‘Padnete vrz nas i skrijte n# od liceto na Onoj koj Zna~i, ako prestapuvame, gazime ili kr{ime koja bilo sedi na prestolot i od gnevot na Jagneto, za{to dojde veliki- od Desette Bo`ji zapovedi, toa e grev, toa e bezzakonie i nie ot den na nivniot gnev i koj mo`e da se odr`i?’” (Otkrove- gre{ime i gre{nici sme ili bezzakonici, i pred Boga }e nie 6,15-17). - Gre{nicite pove}e sakaat da padnat vrz niv odgovarame kako gre{nici, a plata za gre{nikot, “plata za gorskite karpi otkolku da se sretnat lice v lice so Onoj {to grevot e smrt” (Rimjanite 6,23), i bidej}i “site zgre{ija” go prezrele i otfrlile. (Rimjanite 3,23), site sme osudeni na smrt. “Vlezi me|u pe{terite, skrij se vo pravot, pred Gos- 4. Hatat - “proma{ena cel”, “proma{ena meta” - (3. Moj- podoviot u`as, pred slavata na negovoto veli~estvo koga }e seeva 5,5; Psalm 51,4). stane da ja rastrese zemjata. Gordiot pogled }e bide skr{en, i 5. Awon, prevedeno kako “nepravda”, so osnovna ideja za ~ove~koto visokoumie }e bide poni`eno. Samo Gospod }e stoi ne~esnost, nevistinitost i izopa~enost (1. Mojseeva 15,16; visoko vo toj den. Za{to ide denot na Gospoda Savaot protiv Isaija 43,24). s# {to e gordo i nadueno i protiv s# {to e prevozneseno, i toa 6. Pesha - zna~i svesno, namerno prekr{uvawe na normi }e bide ponizeno.” “Vo toj den ~ovekot }e gi frli svoite sre- ili avtoritet. Toa e pobuna protiv Boga i ponekoga{ se breni i svoite zlatni idoli {to gi napravil za da im se kla- preveduva kako izvrtuvawe (Isaija 1,2; Amos 4, 4). wa, i }e vleze vo kameni procepi i vo planinski dolovi od 7. Resha - bukvalno zna~i “bez harmonija”, “labavost”. strav pred Gospoda i od slavata na negovoto veli~ie, koga }e Ovoj zbor ja nosi vo sebe idejata za rasipanost (1. Mojseeva se krene Toj da ja razru{i zemjata” (Isaija 2,10-12.20.21). 18,23; 2. Mojseeva 23,1). “Ete, Gospod izleguva od svoeto `iveali{te da gi kazni 8. Parokoe - bukvalno zna~i “propu{tawe da ~ue”, ili zemnite `iteli za nivnoto bezzakonie, {to mu zgre{ija “nepodgotvenost da se ~ue” i ~esto se preveduva kako “nepos- nemu. Zemjata }e ja otkrie seta krv {to e proleana na nea i lu{nost” (Rimjanite 5,19; Evreite 2,2). nema da gi krie onie {to se poklani na nea” (Isaija 26,21). 9. Paraptoma - obi~no zna~i gre{ka, krivica, pad. Voobi- “Neka treperat site `iteli na zemjata, za{to doa|a Gos- ~aeno se preveduva kao “grev”, ili “gre{ewe” (Matej 6,14; podoviot den. Da, toj e blizu. Den poln so mrak i temnina, Rimjanite 4,25). obla~en i temen” (Joil 2,1.2)

64 65 “Gospod }e zagrmi so veli~estven glas i }e ja poka`e “Da, golem e Gospodoviot den i mo{ne stra{en. Koj }e svojata raka {to udira vo jarosten gnev, srede gibelen ogan, go podnese?” Koj }e mo`e da opstane koga }e se poka`e Onoj od buronosen poroen do`d i od krupen grad” (Isaija 30,30). ~ii{to “o~i se premnogu ~isti za da gledaat zlostorstvo; Ti Bog se presmetuva so grevot i gre{nicite. Od neboto od ne mo`e{ da posmatra{ bezdu{nost”. Za onie {to vikaat: Boga sleguva ogan. Zemjata se otvora. Oru`jeto skrieno vo “Bo`e Izraelov, te poznavame”, a sepak go prestapuvaat ne- nejzinata dlabina se isfrla nadvor. Nastapil “denot koj gori goviot zavet i sledat drugi bogovi, koi vo svoeto srce kri- kako pe~ka”. Elementite se topat od `estokata gore{tina, jat bezzakonie i go qubat patot na nepravdata - za niv “de- a isto taka i zemjata i s# {to e na nea gori (Malahija 4,1; 2. not Gospodov }e bide temnina a ne svetlina; mrak, a ne son~ev Petrovo 3,10). Nastapilo vremeto na sud i propast za gre{ni- sjaj” (Joil 2,11; Avakum 1,13; Osija 8,2; Psalm 16,4; Amos 5,20). cite - “za{to za Gospoda ova e den na odmazda, godina na na- “Jas }e go kaznam svetot za zloto, i ne~esnite za nivnite plata da go odmazdi Sion” (Isaija 34,8). bezzakonija; }e go premavnam visokoumstvoto na gordite i }e Pri negovata pojava “licata na site im se bledi”. Onie ja ponizam naduenosta na ugnetuva~ite” (Isaija 13,11). “Ne }e {to ja otfrlile Bo`jata milost gi obzema strav na ve~en mo`e da gi spasi nitu nivnoto srebro, nitu nivnoto zlato” o~aj. “Srceto se topi, kolenata treperat... a licata im se (Sofonija 1,18). potemneti” (Eremija 30,6; Naum 2,10). Gledaj}i go toa stra{no vreme, prorokot Eremija iz- Gre{nicite ja primaat svojata plata na zemjata (Mudri viknuva: “Utrobo moja! Utrobo moja! Boleduvam, srceto mi se izreki 11,31). Tie }e bidat “strni{te {to }e gi zapali de- kine! Mi treperi du{ata! Ne mo`am da mol~am, za{to slu{am not koj ide, veli Gospod nad vojskite” (Malahija 4,1). “Nesre- zvuk na truba, boen vik. Zlo po zlo, cela zemja opustuva.” “Ja }a kako bura }e ve potopi i propast kako vior }e ve zgrabi, gledam zemjata: pusta e, eve, i prazna; nebesata: svetlinata im koga te{ka maka }e ve uni{ti” (Mudri izreki 1,27). ja nema. Gi gledam gorite: ete, se tresat, a site ridovi se ni{a- at. Gledam: ete, nema ~ovek, i site nebesni ptici odletale. Gle- “Boen vik dopira - do nakraj svetot - bidej}i Gospod ima dam: ete, plodnoto pole opusti i site gradovi gi razurna Gospod spor so narodite, izleguva na sud so sekoe telo, bezbo`nicite so `estokosta na svojata jarost” (Eremija 4,19.20.23-26). }e gi predade pod me~” (Eremija 25,31). “Blizu e golemiot Gospodov den. Blizu e i doa|a brzo. Toj “Vo onoj den }e bidat porazeni od Gospoda od edniot do den e den na gnev, den na `alost i teskoba, den na zapustuvawe drugiot kraj na zemjata. Tie nema da bidat oplakani, ni pri- i urivawe, den na temnina i mrak, den obla~en i magliv, den brani nitu pogrebani” (Eremija 25,33). na truba i boen vik protiv utvrdenite gradovi i visokite Gre{nicite }e gi snema, kako nikoga{ da ne postoele: kuli” (Sofonija 1,14-16). “U{te malku, i gre{nikot }e go nema; }e go pobara{ mesto- “Ete, denot Gospodov doa|a lut, so gnev i plamnata jarost, to negovo i nema da go najde{” (Psalm 37,10). A drug stih pak za da ja pretvori zemjata vo pustina i da gi istrebi od nea ka`uva: “I }e bide kako nikoga{ da ne postoele” (Avdija 16). nejzinite gre{nici” (Isaija 13,9). Pokrieni so sram, tie }e potonat bez nade` vo ve~en zaborav. Taka grevot kone~no }e bide uni{ten so site stradawa Koga go posmatrale Gospodoviot den vo videnie, proro- cite vo staro vreme, sli~no na Eremija, izviknuvale: “Lipaj- i stravotii {to gi predizvikal. Psalmistot ka`uva: “Gi te, za{to denot Gospodov e blizu; ide kako razurnuva~ka sila sotre bezbo`nicite: im go izbri{a imeto za veki vekov! ... - od Semo`niot” (Isaija 13,6). Ni spomen od niv ne ostavi” (Psalm 9,5.6). “Da, site voeni obuvki, sekoj pla{t natopen so krv }e B izgori i }e bide hrana za ogan.” “Gospod se razgnevi protiv og pravi razlika me|u gre{nite i pravednite site narodi, se razjari protiv seta nivna vojska. Gi predade na uni{tuvawe, na kole`.” “@ar i zapalen sulfur vrz zlo~in- “Te{ko vam, koi `iveete na zemjata i moreto, za{to |avo- cite }e isturi, ognen veter se nivnite sudbini” (Isaija 9,5; lot sleze pri vas so golem gnev, svesen deka ima samo u{te 34,2; Psalm 11,6). malku vreme” (Otkrovenie 12,12).

66 67 Go zaboravi Gospoda, svojot Tvorec..., neprekratno treperi{, Vo tekot na poslednite te{ki vremiwa, koga se o~ekuva sekoj den, od gnevot na ugnetuva~ot, kako da se prigotvuva da Gospodoviot den, koga “Gospod }e zagrmi so veli~estven glas te uni{ti. No kade e sega gnevot na ugnetuva~ot? Skoro }e i }e ja poka`e svojata raka {to udira vo jarosten gnev, sre- bide sloboden zarobenikot, nema da umre vo jama, nitu }e mu de gibelen ogan, od buronosen poroen do`d i od krupen grad” nedostiga leb. Za{to jas sum Gospod, tvojot Bog, koj go (Isaija 30,30), koga “Gospod }e se razgnevi protiv site naro- razdvi`uvam moreto za da mu bu~at branovite. Imeto mi e di i }e se razjari protiv seta nivna vojska, koga }e gi pre- Gospod nad vojskite. Svoi zborovi staviv vo tvojata usta, vo dade na uni{tuvawe i na kole`” (Isaija 34,2), Gospod nema da senkata na svojata raka te skriv... Zatoa, ~uj go ova bedniku, “go pogubi pravednikot (neviniot) so gre{nikot (vinovni- pijan, no ne od vino. Vaka zboruva Gospod, tvojot Bog, brani- kot)” (1. Mojseeva 18,23). telot na tvojot narod: Eve, od tvojata raka ja zemam opojnata “Ako pratam pomor vo taa zemja i ako izleam vrz nea gnev ~a{a, ~a{ata na svojot gnev: ne }e go pie{ ve}e. ]e ja stavam i kole` za da gi sotram vo nea site lu|e i siot dobitok, a vo vo racete na tvoite ugnetuva~i, na onie koi ti zboruvaa: ‘Na- nea ostanat Noe, Daniel i Jov - se kolnam, veli Gospod Bog - vedni se za da pomineme!’ I ti im gi podmetnuva{e ple}ite ne }e gi spasat ni sinovite ni }erkite, tuku samo sebesi so kako po~va, kako pat za minuva~i” (Isaija 51,11-16.21-23). svojata pravednost” (Ezekil 14,19.20). Psalmistot dodava: “Za{to, vo koben den, pod svojot krov Zna~i, srede stra{nite gibeli na gre{nicite, otseko- }e me zasolni, pod pokrivot na svojot {ator }e me skrie, na ga{, pa i vo “poslednite denovi”, pravednicite, sli~no na visoka karpa }e me krene” (Psalm 27,5). Noe, Daniel i Jov, }e se spasat so svojata pravednost. Za taa Gospod ka`uva: “Ajde, narode moj, vlezi vo kled i zatvori cel, so najgolemo mo`no vnimanie da gi ~ueme prekrasnite ja vratata zad sebe. Skrij se za mig, dodeka ne pomine jaros- vetuvawa {to im gi dava Bog na pravednite koga se soo~uvaat ta. Za{to Gospod }e izleze od svoeto `iveali{te da gi kaz- so tie gibeli: ni zemnite `iteli za nivnoto bezzakonie” (Isaija 26,20.21). “Gospod bdee nad tebe, Gospod ti e zaklon oddesno; sonce- Za vreme na seop{tiot glad i `ed {to }e pustat na zem- to nema da ti na{teti dewe, nitu mese~inata no}e. Od sekak- jata, pravednikot “}e ima dosta leb i vodata negova nema da vo zlo }e te ~uva Gospod. Toj }e bdee nad tvojot `ivot.” “Toj presu{i.” “Nemo}nite i bednite baraat voda, a nea ja nema! }e te izbavuva od stapici i od smrtonosni bolesti; so svoite Jazikot im se isu{i od `ed. Jas, Gospod, }e gi ~ujam, jas, Bog krilja }e te pokriva, so negovite krilja }e te zasolnuva, a Izraelov, nema da gi ostavam” (Isaija 33,15.16; 41,17). - negovata vernost }e ti bide {tit i odbrana. Nema da te pla- Prekrasno Bo`je vetuvawe! {at starvotiite na no}ta, nitu strelata {to preku denot “Makar i da ne procuti smokvata, a i da nema plod po leta, nitu ~umata {to vo mrakot kosi, nitu pak pomorot {to lozjata, makar maslinata i da otka`e, i poliwata da ne da- na pladne pusto{i. ]e pa|aat iljadnici pokraj tebe, i deseti- dat plod, makar i stadoto da e istrebeno od trloto, i da nema ci iljadi oddesno, no do tebe nema da dopre! Samo so svoi o~i goveda vo oborite, jas i toga{ }e se raduvam vo Gospoda i }e }e gleda{ i kaznata na bezbo`nicite }e ja nabquduva{. Ako se veselam vo Boga na moeto spasenie” (Avakum 3,17.18). - Izvon- Sevi{niot ti e pribe`i{te - Gospod, moeto zasolni{te - redno! nikakvo zlo nema da te porazi, nesre}a do tvojot dom nema da Radosna i pobedonosna pesna {to }e ja peat pravednite: se dobli`i.” “Gospodov angel se nastanuva okolu onie {to se “Bog ni e zakrila i sila, sekoga{ prisutna pomo{ vo nevol- bojat od nego i gi izbavuva” (Psalm 121,5-7; 91,3-10; 34,7). ja! Zatoa, ne se pla{ime! Pa makar i zemjata da se razni{a, “]e se vratat onie {to gi oslobodi Gospod, i so rados- i planinite srede moreto da propadnat, i da bu~at i da se ni izvici }e dojdat na Sion. Ve~na veselba }e im se ree nad penat vodite negovi, i gorite da se tresat od nivnite bra- glavite, }e gi pridru`uvaat triumf i radost, a }e gi snema novi” (Psalm 46,1-3). tagata i vozdi{kite. Jas sum va{iot Ute{itel. Koj si ti da se boi{ od smrten ~ovek i od ~ove~ki sin, koj e kako treva?

68 69 `rtvi na naludni~avite idei na eden diktator i na nekol- kumina negovi istomislenici, pekale pred Boga da gi izbavi, no nivnite molitvi kako da dopirale samo do pred portata na Bo`jiot prestol tri pati zaklu~ena. Kade si Bo`e? Zar KADE E BOG KOGA NEVINI STRADAAT? ne gi gleda{ ovie stravotii, ovoj pekol niz koj pominuvame? Zo{to si mu dozvolil na ovoj diktator da postapuva taka so nas? Zar nie ne sme tvoi deca, tvoi sozdanija, zar nie ne sme ~ove~ki su{testva so ~ove~ko dostoinstvo? Istite pra{awa na Boga mu gi postavuvale i bezbroj Na prethodnite stranici ~itavme prekrasni vetuvawa milioni nevini lu|e ~ij{to `ivot mizerno zavr{il vo {to im gi dava Bog na pravednite deka }e u`ivaat negova mo~uri{tata na sibirskite tajgi i vo ekstremno studenite visoka za{tita i pomo{ koga svetot go poga|aat te{ki zla predeli za vreme na Stalinovite ~istki i na bezbrojnite i koga gre{nite ginat. milioni nevini `rtvi vo Kina za vreme na vladeeweto na Me|utoa, fakt e deka sekoga{ ne e taka. Surovata `ivo- terorot na Mao Yedung, a i da ne zboruvame za onie iljadni- tna stvarnost poka`uva deka ~esto i nevini stradaat zaedno ci `eni vo Kamboxa, {to ve}e gi spomenavme, ~ij{to vid so gre{nite. I toa e najma~noto vo `ivotot da se objasni, naj- seknal, ne mo`ej}i da gi gleda stra{nite grozomorni sceni lo{o i najte{ko pra{awe na koe mo`e da se odgovori. Oko- predizvikani isto taka od naludni~avite idei na diktator- lu ova pra{awe imal dilema i najmudriot ~ovek, Solomon: ot Pol Pot koj uni{til polovina od svojot narod. Se ~ini “Na site isto im se slu~uva: i na pravednite i na gre{nite; nivnoto pekawe kako da ne doprelo do Bo`jite u{i. kako na dobrite i ~istite, taka i na ne~istite; isto im e i Vo minatite vekovi, milioni nevini hristijani, verni na dobrite i na gre{nite, i na onie koi se zakolnuvaat, kako i predani Bo`ji slugi, za vreme na rimskite cezari, a podoc- i na onie koi od strav ne se kolnat. - Nepravedno e ova {to na, pod naletite na srednovekovnata “hristijanska” katoli~- se slu~uva pod sonceto: na site isto da im se slu~uva” (Propo- ka inkvizicija, gi polo`uvale svoite `ivoti progonuvani vednik 9,2.3). kako divi yverovi po planini i pe{teri, par~osuvani i Da, “nepravedno e ova {to se slu~uva pod sonceto: na site ~ere~eni na spravi za izma~uvawe, rastrgani od lavovi i isto da im se slu~uva” - “isto i na pravednite i na gre{nite, ku~iwa vo arenite i amfiteatrite nasekade niz “hristijan- i na ~istite i na ne~istite” - `ol~no reagiraat iljadnici ska” Evropa, vo koi iljadnici bezo~ni “lu|e” u`ivale vo niv- lu|e vo cel svet. Ako e Bog praveden, velat tie, toga{ zo{to nite maki i se nasladuvale posmatraj}i gi tie, za nas odvrat- Toj ne napravi razlika me|u gre{nite i pravednite ovde na ni gletki; drugi iljadnici nevini, spaluvani na loma~i i zemjava? Zo{to dozvoluva ~esto da stradaat i nevini lu|e? obezglavuvani na gilotina, ginele za Boga, za Hrista. Se pra- Vulkan zatrupuva grad so site negovi `iteli i vo zaedni~ka {uvame: Zo{to, Gospode? Zar moralo taka da bide? Ako tie grobnica pribira najgolemi gre{nici, homoseksualci, sodom- bile tvoi slugi koi verno ti slu`ele, zar ne si mo`el da gi ci, zlostornici, kriminalci, ubijci, zaedno so nevini lu|e - za{titi{ od spoulavenite progonuva~i i xelati? Zo{to so `eni, deca i cical~iwa, zaedno so onie koi iskreno mu tolku mizerno i grozno da go zavr{at svojot `ivot? slu`ele na Boga i ja vozdigale negovata milost. Zar toa ne e Pijan voza~ naletuva so kamion na lesna kola so dvajca svirepa nepravda? Silen zemjotres, poplava ili nekoja druga mladenci koi trgnale na pat da go pominat medeniot mesec. katastrofa, ostava zad sebe pusto{, uni{tuvaj}i zaedno so Kolata e sma~kana, mladencite se mrtvi, a pijaniot voza~ gre{nite i iljadnici nevini lu|e. Nepravedno, grozno, odvrat- `iv. Prekinata e idilata na dvajca nevini mladenci i ski- no! Zo{to? nati se ni{kite {to vodele vo sigurna sre}na idnina. - Milioni nevini ma`i, `eni i deca, vo koncentracioni- Nepravda! Bo`e, kade si? te logori vo Evropa, ~ij{to `ivot zavr{il vo gasni komori,

70 71 stoeja serafimi; sekoj ima{e po {est krilja: dve krilja za Jadosana majka, od ~ii{to pregratki smrtta grubo i da go zasolni liceto, dve krilja za nozete, a so dve krilja nasilno $ go ottrgnuva najmiloto nevino su{testvo, bebeto, leta{e. I si velea eden na drug: ‘Svet! Svet! Svet e Gospod ili pak ra|a bebe zaboleno od rak, od leukemija ili od sida, nad voinstvata! Seta zemja e polna so negovata slava!’ Si vo svojot o~aj glasno pra{uva: “Gospode, srceto mi go glam- rekov: ‘Te{ko mene, propadnav, za{to sum ~ovek so ne~isti nosa, `ivotot mi go zapusti! Zo{to?” usni, `iveam sred narod so ne~isti usni, a moite o~i go vi- Bezbroj nevini, gladni, bedni, bolni, obespraveni i ja- doa Carot, Gospoda nad vojskite!’” (1. Timotej 1,16; 1. Care- dosani, legnuvaat bez nade` vo podobro utre. Legnuvaat vo mrak vite 8,27; Isaija 6,1-5). i so mrak vo srceto, a stanuvaat vo magla i so magla vo umot. Vo svoite teglilni maki pra{uvaat: Zo{to, i do koga, Gospode? I taka bi mo`ele da mu postavuvame mnogubrojni pra{awa Vo Getsimanija i na Golgota Isus dava odgovor na na Boga za bezbrojnite o~igledni nepravdi so koi se soo~uvame site ma~ni pra{awa {to zbunuvaat sekojdnevno vo `ivotot i da mislime deka Bog e sadist koj u`iva vo pekolnite maki niz koi pominuvaat pravednite zaedno so Da, to~no e deka “Gospod sedi na visok i vozvi{en pres- gre{nite, nevinite zaedno so zlostornicite; da mislime deka tol”. No istiot toj Gospod Isus Hristos - gledaj}i gi strada- Bog e mnogu daleku od nas, deka ne gi slu{a na{ite molitvi i wata, patilata na svoite nevini ~ove~ki su{testva zafateni ne gi gleda na{ite maki i stradawa, ne gi gleda nepravdite {to od viorot na grevot, re{il da go napu{ti neboto i dobrovol- se pravat na ovaa zemja; deka Toj u`iva vo visok komfor nekade no da se li{i od site privilegii i predimstva {to gi u`ival na neboto, opkru`en so milioni angeli koi postojano go sla- tamu, i slegol na na{ata zemja da se vme{a vo kobnata sudbi- vat i deka nemu ne mu e gri`a za mizerijata {to ja podnesuvaat na na ~ove{tvoto i na ~ovekot da mu podade raka, da go izbavi na ovaa zemja, za `al, i nevinite, deka ednostavno e ne~uvstvi- od kalta na grevot, negovite noze da gi postavi na cvrsta kar- telen i ne e zainteresiran za nas. pa i negoviot `ivot da go prenaso~i kon slavna idnina. Za sre}a, na{iot Bog, bibliskiot Bog, ne e takov. Toj ne “Mislete vo sebe kako {to misle{e i Isus Hristos: koj, e sli~en na Buda koj so skrsteni noze i race, so zaklopeni o~i, iako be{e vo Bo`ji lik, ne go smeta{e kako ne{to prigrabeno so odvaj zabele`liva nasmevka na usnite, so otsuten pogled, toa {to be{e ednakov so Boga, tuku samiot se li{i od taa dejstvuva izdeleno od ~ove~kite stradawa, koj e otsuten od ednakvost, zemaj}i lik na sluga, stanuvaj}i sli~en na lu|eto. scenata na zbidnuvawata na ovoj svet. Spored Buda, ~ovekot I otkako stana sli~en na ~ovek, Toj se ponizi samiot sebesi mora da se ostavi sam da se spravi so stradawata, bez nikak- i stana poslu{en do smrt, duri do smrt na krst” (Fil. 2,5-8). va pomo{ nitu otstrana nitu ozgora, bidej}i toj mora da stra- O~e nebesen, zo{to dozvoli tvojot sakan Sin, Isus Hris- da. Stradawata mu se kazna za grevovite od prethodniot `i- tos, da se otka`e od svojata ednakvost so tebe, da gi napu{ti vot i pri toa na stradalnikot ne treba nikoj da mu podava ra- site nebesni predimstva i da dojde na ovoj zol svet? - “Za{to ka nitu na koj bilo na~in da mu olesni. Toj sam mora niz stra- Bog tolku go milee svetot, {to go dade i svojot edinoroden dawata da si sozdade podobri pozicii za sledniot stepen na Sin, za nieden koj veruva vo nego da ne zagine, tuku da ima `ivot vo ramkite na karmi~kiot zakon na reinkarnacijata. `ivot ve~en” (Jovan 3,16). Kako {to rekovme, na{iot Bog, bibliskiot Bog, ne e Bog go milee ovoj svet, Hristos go milee ~ovekot i zatoa takov. To~no e toa deka Toj “`ivee vo nepristapna svetlina”, do{ol od neboto da mu pomogne. deka “nebesata ni nebesta nad nebesta ne mo`at da go opfa- Svetata kniga na islamot, Koranot, naglasok stava vrz tat”, deka ima svoj prestol na neboto {to go videl prorok edinstvenosta na Boga, vrz negovata transcendentnost, vrz Isaija i {to go opi{uva vo svojata proro~ka kniga: “Go vi- negovata sila i gospodarstvo nad s#. Spored Koranot, Bog dov Gospoda kako sedi na visok i vozvi{en prestol. Skuto- (Alah) e `iv, ve~en, najvozvi{en, bezmeren, sovr{en, gospodar, vite na negovata pla{tenica go ispolnuvaa hramot. Nad nego svet daritel na mir, ~uvar na verata, staratel, silen, semo}en,

72 73 ski i nesebi~no saka, srce prepolno so qubov doka`ana na mudar; Toj e Gospod, tvorec, za~etnik, pri~ina za s# {to pos- delo: “Nikoj nema pogolema qubov od ovaa: da go polo`i svo- toi; s# {to e na zemjata i na neboto nemu mu oddava slava... jot `ivot za svoite prijateli.” “No Bog ja poka`uva svojata O~igledno e deka pri opi{uvaweto na Bo`jata semo} nad qubov kon nas so toa {to Hristos umre za nas dodeka u{te svoite sozdanija Koranot ne {tedi superlativi. Me|utoa, bevme gre{nici” (Jovan 15,13; Rimjanite 5,8). interesno e da se zabele`i deka od bezbrojnite imiwa {to Negovata qubov ne samo {to zela ~ove~ka lika, Toj ne go opi{uvaat Boga, Koranot nitu so edno ime ne go prika`u- samo {to izgledal kako ~ovek - tuku Toj stanal ~ovek. I ne- va kako Bog na qubov. govata qubov kon nas odela do kraj, do poslednata to~ka, do Spored u~eweto na islamot, Bog samo oddaleku ja objavu- celosna predanost sebesi, do celosno samootka`uvawe, do va svojata volja. Toj na lu|eto im se obra}a od neizmerno `rtva i smrt. Evangelskiot Bog e qubov; Toj ne samo {to qu- golemo rastojanie, za ognot na ~ove~kite stradawa i bezza- bi, tuku samiot Toj e qubov. Toj ne samo {to ima qubov, tuku konija da ne go valkaat negoviot lik. Bo`jata qubov kon sve- samiot Toj e qubov. Toj ne samo {to se potvrduva vo qubov- tot, onaka kako {to e sfatena vo islamskiot lik na Tvore- ta, tuku samiot Toj e qubov. “Bog e qubov” (1. Jovanovo 4,8). cot, ne podnesuva `rtva. Vo dekemvri muslimanskiot svet Zatoa pak }e gi navedeme slavnite zborovi na apostol Pav- slavi no} na molitva. Taa no} Bog se spu{ta od sedmoto na le za vrvnata Bo`ja qubov poka`ana na delo vo `rtvata na prvoto nebo koe{to e najblizu do zemjata. Toga{ Toj e tolku na{iot Spasitel Isus Hristos: blizu do lu|eto, {to gi slu{a site nivni molitvi. I ako eden “Mislete vo sebe kako {to misle{e i Isus Hristos: koj, pravoveren musliman ja pomine ovaa no} na molitva, negovite iako be{e vo Bo`ji lik, ne go smeta{e kako ne{to prigrabeno molitvi }e bidat ispolneti. toa {to be{e ednakov so Boga, tuku samiot se li{i od taa Toa e razbirliva i ubava slika. No, kako hristijani, da ednakvost, zemaj}i lik na sluga, stanuvaj}i sli~en na lu|eto. si postavime pra{awe: Zar prvoto nebo navistina e posled- I otkako stana sli~en na ~ovek, Toj se ponizi samiot sebesi noto skalilo do koe se pribli`uva Bo`jata qubov do ~ove- i stana poslu{en do smrt, duri do smrt na krst” (Fil. 2,5-8). kot? Zar taa ne sleguva u{te podolu i u{te poblizu do nas Zna~i, “prvo nebo” do koe se spu{ta Bo`jata qubov e gre{nite lu|e? dnoto na vselenata, na{ata obezli~ena gre{na planeta; toa Vo islamot tokmu ovoj obid, so koj se utvrduva granica- e grdoto gre{no srce na ~ove~kite su{testva kade {to taa ta na Bo`jata qubov i na negovata sloboda, e besmislen. Isla- proniknuva i sodomitite gi ~isti od site gnasotii i, od mot gi osuduva hristijanite {to nedovolno vnimavaat na odvratni gre{nici, pravi ~esni lu|e so povrateno ~ove~ko nedoseglivosta na Boga, ne vnimavaat na faktot deka Bog e dostoinstvo, vra}aj}i im go vistinskoto, zagubenoto mesto nedolovliv. I navistina treba da se pazime na{ite ~ove~ki me|u semejstvoto na bezgre{nite svetovi na vselenata. ograni~uvawa da ne mu gi pripi{uvame na Bezgrani~niot. Me|utoa, zar muslimanskoto tvrdewe deka Bog ne mo`e da stane ~ovek ne e somne` vo Bo`jata sila? Od kade toa silno Za Hristovite stradawa ubeduvawe kaj islamskiot svet deka Bog navistina ne mo`e da stane ~ovek? Ne e mo`no na qubovta da $ se stavi pregra- Malku pove}e za Hristovite poni`uvawa, za negovite da i da se ka`e deka preku taa granica na qubovta Bog niko- isku{enija i stradawa niz koi pominal na ovaa zemja, malku ga{ ne }e smee da saka, da qubi. Bog e sloboden svoite sozda- pove}e za zaedni~kite pateki po koi, zaedno so nego, pominu- nija da gi saka onolku kolku {to saka tokmu zatoa {to e Bog! vaat i bezbrojnite milioni nevini koi stradale i stradaat Iako bibliskiot Bog e nezavisen od svoite sozdanija i od istite pri~ini kako i Toj: ne e ograni~en od vremeto i prostorot, iako nego ne mo`at da “Be{e prezren, otfrlen od lu|eto, ~ovek na bolkata, go “opfatat nebesata ni nebesata nad nebesata” (1. Carevite sviknat na stradawata, od kogo sekoj ja vrti glavata, be{e 8,27), sepak, Toj ima roditelsko, tatkovsko srce koe vistin- prezren, i za ni{to go smetavme. A Toj gi ponese na{ite

74 75 Utredenta Hristos e raspnat na krst. - Sramna i grozna bolesti, gi zede vrz sebe na{ite bolki, dodeka nie smetavme deka Bog go bie i go poni`uva. Za na{ite prestapi be{e pro- smrt so neiska`livi bolki, postra{na od smrt vo gasna ko- boden, sotren za na{ite bezzakonija. Kaznata za na{iot mir mora, pogrozomorna od smrt na loma~a i gilotina. Sramna padna vrz nego i preku negovite rani nie se iscelivme. Site bidej}i na krst bile raspnuvani najgolemite zlostornici vo nie talkavme kako ovci, i sekoj ode{e po svoj pat. A Gospod toa vreme napolno goli, izlo`eni na pogledite na javnosta gi natovari vrz nego bezzakonijata na site nas. Go izma~uvaa, i na nivnite najbliski rodnini - majka, tatko, bra}a, sestri, a Toj ne se brane{e, i ne ja otvori svojata usta. Go odvedoa ka- tetki, kom{ii, poznati i nepoznati... Hristos - prethodno ko jagne na kolewe; kako ovca, nema pred onie {to ja stri`at, nepravedno osuden i od duhovnite i od svetovnite vlasti, od ne ja otvori svojata usta” (Isaija 53,3-7). najvisokite sve{tenici i od Pilata, do krajni mo`ni grani- Toa se Hristovite maki, negovite neiska`livi strada- ci poni`en, plukan, tepan, predmet na podigravki na najvul- wa {to gi podnel na ovaa zemja kako najgolem gre{nik, no ne garniot xgan, so trnov venec na glavata, so te`ok krst na ple- za svoi grevovi, za{to toj bil praveden, tuku natovaren so }ite, se teteravi kon Golgota; so sramna gletka za okolina- na{ite grevovi, so bezzakonijata na celoto ~ove{tvo. ta i so odzemeno ~ove~ko dostoinstvo - e raspnat me|u dvajca Go izma~uvaa nego, nevin - kako i milioni drugi nevini - zlostornici. Pravednik, nevin, visi me|u dvajca zakoraveni be{e prezren, otfrlen, proboden, sotren, go odvedoa kako gre{nici, ubijci, kriminalci, teroristi... jagne na kolewe, no Toj ne ja otvori svojata usta, ne se `ale{e, Gospode, kade si, srceto mi go glamnosa, `ivotot mi go ne pra{a: Gospode, kade si, zar ne gleda{ {to pravat so mene? zapusti, me zabradi vo crnina - o~ajno i nemo}no vikaat il- Nevinite {to stradaat, svoite stradawa treba da gi jadnici majki do dnoto na du{ata o`alosteni za svoite deca, soobrazat so Hristovite stradawa, a i samite da se soobrazat `rtvi na najrazli~ni nesre}i, pekaj}i pred Boga za odgovor so Hrista. - a odgovor nema! Vo Getsimanija, koga Hristos go piel bigorot {to go pi- Gospode, zar ne gleda{ {to pravat so nas? - `alno pra{u- jat site koi nevino stradaat, koga se prelevala ~a{ata na vaat milioni nevini lu|e, `rtvi na najrazli~ni odmazdi, bezzakonieto i koga nad nego se nadvisnal grevot kako temen izma~uvawa, na najodvratni kole`i, vojni, pri {to nivnite oblak, kako ogromen planinski masiv, zakanuvaj}i se da go obezli~eni mrtvi tela so buldo`eri gi zapretuvaat vo zaedni- sma~ka i nego i celoto ~ove{tvo {to go sozdal, Hristoso~aj - ~ki grobnici ili pak gi kremiraat. Pra{uvaat - a odgovor nema. no izviknal: “Mojata du{a e dlaboko nata`ena, do smrt. ... O~e Odgovor nema i za Hrista. Vo Getsimanija Toj peka pred moj, ako e mo`no, neka me odmine ovaa ~a{a, no ne kako {to Boga da go odmine, da go zaobikoli premnogu gor~livata ~a- sakam jas, tuku kako {to saka{ ti! ... I povtorno otide i se {a, ako e mo`no da ne ja pie. Odgovor i olesnenie nema. Mora pomoli, velej}i: ‘O~e moj, ako ne e mo`no da me odmine ovaa do posledna kapka da ja pie ~a{ata na grevot i bezzakonija- ~a{a, da ne ja pijam, neka bide tvojata volja’” (Matej 26,38-42). ta na gre{nicite, inaku spasenie za niv nema. Nekoj mora da O~e moj, ~a{ava {to mi ja dava{ da ja pijam premnogu e go prezeme grevot od niv i da umre za nivnoto bezzakonie, gor~liva, premnogu e bigorna, veli Isus. Mo`e li taa da me inaku tie, gre{nicite, }e umrat za ve~ni vremiwa. Bremeto odmine, da me zaobikoli, da ne ja pijam? - Za `estokosta na na grevot {to e natovareno vrz negoviot grb e premnogu te{- bitkata {to se vodela vo negovata du{a vo Getsimanija, kade ko za nego i Toj bara pomo{, bara poddr{ka, potkrepa, a {to donel kone~na odluka da odi na krst i dokraj da ras~isti pomo{ i poddr{ka nema od nikade. Negovite najbliski, so grevot i kone~no na gre{nicite da im ovozmo`i spasenie, u~enicite, go napu{tile i se razbegale. `ivot ve~en vo negovoto carstvo, svedo~at i drobnite kap- Na krstot mu se obra}a na Otecot, nadevaj}i se deka od ki krvava pot {to izbivale od negovoto ~elo i se trkalale nego }e dobie pomo{ i poddr{ka, no, namesto pomo{ - apso- niz negovoto lice. “A koga se najde vo pretsmrtni maki, se lutna osamenost. Namesto odgovor na o~ajnoto pra{awe mole{e u{te pousrdno, a potta mu prilega{e na kapki krv “Bo`e moj, Bo`e moj, zo{to me napu{ti?” - molskavici i {to pa|aa na zemjata” (Luka 22,44).

76 77 silni gromovi i tatne`i; namesto odgovor - te`ok, nepod- Prekrasno! Hrista, “koj ne znae{e za grev, Bog go napravi nosliv molk. Namesto svetlina i zra~ok na nade` za nekak- grev namesto nas”. “Hristos ... stana prokletstvo za nas!” va pomo{ - gusta neprobivna temnina, mrak: “A od {estiot Izvonredno! Hristos, ne samo {to e najgolem gre{nik, ~as se stemni nad celata zemja do devettiot ~as” (Matej 27,45). natovaren so grevovite na cel svet, tuku samiot Toj e “grev” I sonceto go zasolnilo svojot pogled od ovaa stra{na i “prokletstvo”. scena. Negovite sjajni zraci ja osvetluvale zemjata na pladne, Neverojatno radosno i mnogu nade`no! Jas, gre{nik, a naedna{ kako da is~eznale. Krstot go obvila potpolna “grev” i “prokletstvo”, ne sum ve}e nitu gre{nik, nitu “grev” temnina kako mrtove~ki pokriv. Niedno oko ne mo`elo da se nitu “prokletstvo”. probie niz crnata zavesa {to go obvivala krstot, i nikoj ne ^udesno ubavo! Namesto mene, gre{nik, “grev” i “prok- mo`el da pronikne niz u{te podlabokata temnina {to gi letstvo” e Hristos. Spored toa, Bo`jiot gnev ne e ve}e naso- pokrivala stradawata na Hristovata du{a. Ostrite molwi ~en kon mene. Jas ne sum ve}e gre{en. Za grevot sum se poka- {to molskale vo tie migovi kako da bile naso~eni kon nego jal i sum go ostavil, i Hristos go simnal od mene i go nato- dodeka visel na krstot. Neboto kako da mu se odmazduvalo varil na sebe, iznesuvaj}i go zaedno so sebe na krst. “Toj sam nemu. Gromovite na Bo`jiot gnev {to tatnele toa popladne vo svoeto telo gi iznese na{ite grevovi na krst... preku ne- kako da go ga|ale nego. I navistina go ga|ale nego. govite rani se iscelivte” (1. Petrovo 2,24). Da, grevot, koj mu nosi prokletstvo na gre{nikot, i po- Hristos za nas stana gre{en, gre{nik i “grev”; radi koj toj e prokolnat i proklet, e iznesen na krst i tamu proklet, prokletnik i “prokletstvo” e kaznet i uni{ten. Go iznel Hristos i kaznet e Hristos. Namesto gre{nikot za svojot grev, kaznet e Hristos za ne- Prvo, u{te edna{ da go potvrdime ona {to pove}epati goviot grev. Namesto da umre gre{nikot za svojot grev, um- go ka`avme - Hristos bil bezgre{en, nemal nikakov svoj grev: rel Hristos za negoviot grev. Hristos “vkusi smrt za site” “Toj ne napravi grev i ne se najde izmama vo negovata usta” gre{nici (Evreite 2,9). Mnogu ubavo, fenomenalno! Bez ni- (1. Petrovo 2,22). kakva zasluga, gre{nikot se oslobodi od grevot koj mu vise{e No, od druga strana, vo Bo`jata re~ gi ~itame i onie kako damoklov me~ nad glavata da go ubie, za{to “plata za silni nade`ni zborovi za nas gre{nicite koi se na{a edin- grevot e smrt” (Rimjanite 6,23). stvena sigurna kotva na zovrienoto more na grevot vo koe se Eden od najubavite i najjasni tekstovi za deloto {to go davime kako gre{nici, ja`e {to n# izvlekuva od dlabokata izvr{il Hristos za nas koga umrel na Golgota e zapi{an vo temna i surova bezdna vo koja bi gi ostavile koskite i za vek Efesjanite 1,7: “Vo kogo imame otkup preku negovata krv, vekov bi is~eznale. pro{ka na prestapite, spored bogatstvoto na negovata bla- Molam, da gi slu{neme tie, za nas bleskotni Bo`ji zbo- godat.” “No Hristos ... so svojata sopstvena krv, ni pribavi rovi od koi silno zaigruva na{eto srce, zborovi {to gi bu- ve~en otkup” (Evreite 9,11-14). dat i aktiviraat kaj nas site na{i uspieni muzi~ki darbi so Ovoj tekst ima mo{ne bogato zna~ewe. Toj tvrdi deka koi n# nadarilo Neboto, koi du{ata ni ja raspevuvaat i na imame otkup i ka`uva deka otkupot ne e samo ne{to {to }e na{ite o~i teraat solzi radosnici: se slu~i vo idnina; toa e ne{to {to go imame vo ovoj mig, “Onoj (Hristos), koj ne znae{e za grev, Bog go napravi sega. Nie sme otkupeni - sega. Sega sum otkupen i praveden, grev namesto nas, za nie da staneme Bo`ja pravednost vo nego” i kako pravednik osloboden sum od Bo`jata kazna, za{to (2. Korin}anite 5,21). Bo`jiot gnev e naso~en ne protiv mene, tuku protiv Hrista. “Hristos n# otkupi od prokletstvoto na zakonot, otka- Bo`jite gromovni streli go ga|aat nego, negovite molskavi- ci go ubivaat najgolemiot gre{nik, “grevot” i “prokletstvo” ko stana prokletstvo za nas” (Galatite 3,13). Hristos e prok- na krstot na Golgota. Zna~i, grevot i gre{nikot se kazneti let i stana prokletstvo. Koj go prokolna? Bog go prokolna!

78 79 takva bolka koja ~ovekot nikoga{ ne }e mo`e potpolno da ja vo Hrista na krstot, so {to Bog radikalno i zasekoga{ go sfati. Negovite neiska`livi du{evni stradawa bile tolku re{il problemot na grevot. silni {to Toj odvaj gi ~uvstvuval svoite telesni bolki. Sa- Te`inata na kaznata {to ja podnesuva Hristos na krstot tanata go nagrvaluval Isusovoto srce so `estoki isku{enija e bezmerna. Bog go mrazi grevot, i vo interes na pravdata, vo i Hristos bil knez na onie {to stradaat. No negovite strada- interes na opstanokot na vselenata, mora da go kazni i da go wa ne bile prvenstveno predizvikani od bolkata i sramot na iskoreni zasekoga{. Bidej}i Hristos na krstot stana “grev krstot, tuku tie proizleguvale od svesta za opa~nosta na namesto nas”, Bog Otecot se gnase{e od nego, koj be{e “grev”, grevot, od soznanieto deka ~ovekot, tesno povrzan so zloto, go svrti svoeto lice koga vise{e na Golgota, mu stana svirep stanal slep za negovite stravotii. Hristos videl kolku e neprijatel i go ubi - go ubi svojot mil i sakan Sin namesto nas. cvrsto upori{teto na grevot vo ~ove~koto srce i kolku Vo svojata agonija na krstot, osamen, napu{ten od site, malku ima takvi koi se gotovi da se odvojat od negovata sila, Hristos bara, se nadeva i o~ekuva milost od svojot nebesen da go prifatat obilnoto spasenie {to im go nudi Toj so svo- Otec, vo ~ii{to pregratki e u{te od ve~nosta. No, namesto jata `rtva i da se spasat. Negovata `alost e ogromna i srce- odgovor - mrak, molwi i gromovi! Otecot gi zatvoril prozor- to mu krvavelo zatoa {to na milijardi lu|e im dal mo`nost cite na neboto, ne sakaj}i da gi posmatra stradawata na svo- da se spasat, no ne sakale da se spasat, {to dobrovolno go od- jot Sin! Polo`uvaj}i go svojot skapocen `ivot, Hristos ne brale patot na grevot koj gi odvel vo ve~na propast. Toa go dobil poddr{ka od nikade i od nikogo. skr{ilo Isusovoto srce. Zna~i, za Isusa nema svetlina, nema milost, za nego nema Visej}i na krst, |avolot go izlo`il Hrista na silni nade`, nema pomo{ nitu poddr{ka; na negovite molitvi nema isku{enija. Preku stare{inite i vojnicite, i edna{ preku odgovor! eden od razbojnicite na krstot, toj mu upatuva povik na Hris- Napolno sam, ostaven i od svoite najbliski, od u~eni- ta: “Ako si ti Hristos (Mesija), Bo`ji Sin, slezi od krstot cite, bez nitu eden ute{en zbor i poddr{ka od nikade, Toj e pa }e veruvame vo tebe” (Luka 23,35-39). napu{ten duri i od nebesniot Otec. Polni {est ~asa visi Da, toa bilo silno isku{enie za Hrista, da sleze od krs- prikovan so ostri klinovi na krst i, pritisnat od te{koto tot i da se spasi sebesi. Toj mo`el da go stori toa, no bil breme na grevot na cel svet koj e natovaren na nego, vo svoite dlaboko svesen i uveren deka ne mo`e da se spasi i sebesi i pretsmrtni maki Hristos gi izgovara onie o~ajni zborovi svetot, i sebesi i gre{nicite. Znael deka, ako sleze od krs- {to gi izgovarale, ili nemale duri ni mo`nost da gi izgo- tot Toj, na nego }e mora da visat gre{nicite. Toa pra{awe vorat, milioni nevini lu|e koi nevino stradale i stradaat se re{avalo na krstot. Toj napravil svoj izbor. “]e umram jas, vo najsvirepi okolnosti: “Bo`e moj, Bo`e moj, zo{to me za tie da `iveat”. napu{ti?” (Matej 27,46). Vo tie migovi Hristos ne mo`el da Isus na krstot mu zboruva na svetot: “Ve sakam vas pove}e vidi izlez od grobot, nade`ta ne mu ka`uvala deka }e vos- od sebesi!” Toa e Bo`ja qubov “agape”. Dali sfa}ame deka Isus kresne i, bidej}i grevot e tolku stra{en, ~uvstvuval deka nas n# saka pove}e otkolku {to se saka sebesi? Toa ni go ot- istiot ve~no }e go razdeli od Boga. Grevot na gre{nicite od kriva krstot i kaj nas pobuduva iskrena po~it kon nego. cel svet se podignal pred nego kako nepreminliva planina Bo`jeto srce kopnee i zaigruva od radost koga eden niz koja Toj ne videl tunel nitu pak zad nea videl kakva i da gre{nik }e re{i da go napu{ti grevot i koga }e dojde kaj e svetlina. Toj ja vkusil onaa agonija {to }e ja vkusat nego, baraj}i milost i pro{ka. Nema grev tolku golem, gre{nicite koga }e ja proigraat Bo`jata milost, koga taa }e stra{en i gnasen, taen ili javen, s# edno, koj Bog ne saka i se povle~e i nema ve}e da se zastapuva za niv, a sega vo tolka- ne e podgotven da go prosti. Na{eto pokajanie vo Bo`jite va izobilna mera im stoi na raspolagawe. u{i zvu~i kako najubava muzika {to Toj so najgolemo zadovol- Povlekuvaweto na bo`estvenoto lice od Spasitelot vo stvo ja slu{a. Na Boga ni{to ne mu e tolku milo kako koga toj ~as na najsilni stradawa go probolo negovoto srce so

80 81 eden gre{nik se kae i go ostava grevot, i najmnogu od s# saka ~ove~ki, ta sekoj koj veruva vo nego da ne zagine, tuku da ima i najpodgotven e da pro{tava grevovi i na najgolemi gre{- `ivot ve~en” (Jovan 3,14.15; 4. Mojseeva 21,4-9). So drugi nici koi begaat od surovata i svirepa pra~ka na grevot i zborovi, na krstot e podignato prokletstvoto, podignat e zasolni{te i spas baraat od nego. Gre{nicite koi se kaat i grevot kako zmija otrovnica, i gromovite na Bo`jata pravda gi napu{taat svoite grevovi, neboto so radost go prifa}a na krstot go ubile prokletstvoto, go ubile grevot, ja ubile nivnoto pokajanie, im uka`uva milost i so ra{ireni race i zmijata otrovnica - vsu{nost go ubile Hrista koj se identi- so srde~no dobredojde gi pre~ekuva vo redovite na spasenite. fikuval so site niv. Spored toa, edinstven na~in za gre{- “Vi velam: pogolema radost ima na neboto za eden gre{nik nikot da se spasi e da pogledne na krstot kade {to e podig- koj se kae...!” (Luka 15,7). nat i ubien negoviot grev, kade {to e ubiena zmijata otrov- Otecot ni ka`uva: Jas go mrazam i se gnasam od grevot, nica, kade {to e ubien Hrisots kako spasitel na svetot. no gi sakam gre{nicite, ve sakam vas bidej}i vie ste moi sozdanija, moi deca. Iako vie ste vinovni za smrtta na mojot Hristovite stradawa ne prestanale na Golgota - Sin, iako nego go raspnaa va{ite grevovi, jas ve sakam i vas Toj i sega strada zaedno so nevinite i zatoa dozvoliv namesto vas Toj da bide kaznet i ubien. Hristovite stradawa, bolki i patila ne prestanale vo Hristos e Jagne Bo`je, lav i zmija otrovnica Getsimanija i na Golgota! Ne! Hristos i ponatamu so~uvstvu- va i silno strada i pati zaedno so svoite deca koi stradaat. Hristos e “Jagne Bo`je koe gi zema grevovite na svetot Toj Getsimanija i Golgota sekojdnevno povtorno gi do`ivuva na sebe”; nego “go odvedoa kako jagne na kolewe” “za da se vo nivniot `ivot, ramo do ramo aktivno u~estvuvaj}i vo pa- otkupime (od grevot) so skapocenata krv na Hrista kako nevi- tilata, vo ~emerot i jadot niz koi pominuvaat nevinite, koi no i ~isto jagne”; pred “prestolot (Bo`ji) stoe{e Jagne kako stradaat na pravdina, hrabrej}i gi i davaj}i im sila i pomo{ zaklano” (Jovan 1,29; Isaija 53,7; 1. Petrovo 1,18.19; Otkro- da izdr`at. Vo polna mera u~estvuval vo `ivotot na onie koi venie 5,6). No ednovremeno Hrista go gledame i kako lav: “do`iveaja podbivi i udari, a pokraj toa i okovi i zandani. “Nadvladea Lavot od plemeto na Juda... koj mo`e da go otvori Bea kamenuvani, so pila se~eni nadve; isku{uvani, umiraa od svitokot i negovite sedum pe~ati” (Otkrovenie 5,5). me~, talkaa vo ov~i i kozji ko`i; vo nema{tija, vo nevolji i Navidum dve nesvrzlivi i nepomirlivi raboti, dve kraj- ma~eni - onie za koi svetot ne be{e dostoen - talkaa po pus- ni sprotivnosti: jagne nasproti lav - ednovremeno jagne i tini, po gori, po pe{teri i po jami vzemi” (Evreite 11,36-38). lav! Koga gi prezema grevovite na gre{nicite na sebe i koga So svojata silna qubov Hristos go zapaluva srceto na treba da im poka`e primer na vernicite {to treba da go svoite deca koi hrabro podnesuvaat i najgrozni stradawa i sledat, Hristos e ponizen i krotok kako jagne, no koga ja bra- naj`estoki isku{enija, polo`uvaj}i go so radost i svojot ni Bo`jata ~est i vistina i koga go ostvaruva planot na spa- `ivot za nego, kako i Toj {to go polo`il svojot `ivot na senieto, Hristos e hrabar i bestra{en kako lav. krst za niv. Ponatamu, vidovme deka Bog Hrista “go napravi grev Takov e slu~ajot na Jovana Krstitelot, takov e slu~ajot namesto nas” i deka Toj “stana prokletstvo zaradi nas”. No na apostol Pavle i na apostol Jakov, vo ~ii{to srca blika- mo`ebi malku e poznato deka Toj stana i zmija otrovnica! Od la silna vera i ~ii{to glavi se strkalale na gubili{teto. kade Hristos da stane zmija otrovnica koga zmijata e simbol Takov e slu~ajot na apostol Petar koj ni vo smrtta ne na grevot i zloto, simbol na satanata (1. Mojseeva 3,1; Otkro- mo`e{e da se oddeli od svojot sakan U~itel, smetaj}i deka venie 12,9)? ne e dostoen da umre kako nego, tuku bara{e da bide raspnat Hristos mu ka`uva na Nikodima: “Kako Mojsej {to po- na krst so glavata udolu. digna zmija vo pustinata, taka treba da bide podignat Sinot I slu~ajot na apostol Jovan, koj svojot `ivot ne mo`el

82 83 ni da go zamisli bez Hrista, i koj zaradi nego bil frlen vo iska~uvaat na neboto. Licata im bea ozareni i prekrasni; kotel so vrieno maslo. iako se tresea, toa ne be{e od strav, tuku od radost. Nazad I slu~ajot na Sanktus i Maturus, koi bile `estoko kam- ode{e Perpetua. Za `enite ~uvaa edna besna krava. Perpe- tua be{e prva frlena vo vozduh so rogovite na kravata. Pad- {ikuvani, potoa staveni na usvitena pe~ka i na kraj frleni na na zemja na krstinata i ja povredi; {tom se pribra i sed- pred div yver koj gi rastrgnal. Tie bile ma~enici za Hris- na, ja sobra kosata koja{to $ se rasplete, za{to si vele{e: ta. ‘Ne treba ma~enicata da ima rasturena kosa za vreme na svo- I slu~ajot na mladata robinka Blandina, koja bila obe- eto ma~ewe za da ne ostavi vpe~atok deka taa `ali vo denot sena na stolb vo arena so racete ra{ireni vo vid na krst, no koga slavi pobeda.’ Najposle se krena na noze. Vo toj mig ja yverovite toj den ne sakale da ja rastrgnat, pa bila vratena zabele`a drugata robinka, Felicita, koja be{e te{ko rane- vo zatvorot. Posledniot den od gladijatorskite igri bila ta. & se pribli`i, $ podade raka i $ pomogna da se ispravi. kam{ikuvana, stavena na usvitena pe~ka i potoa zavitkana vo Koga tolpata gi vide dvete na noze, nejzinata svirepost be{e mre`a i frlena pred div bik koj pove}e pati so rogovite ja pobedena: gi izvedoa niz vratata `ivi. frlil vo vozduh. Krvnikot so me~ $ gi prekratil makite na Podocna narodot pak pobara ovie raneti `eni da se ovaa `ena heroina vo ~ie{to srce Hristos zapalil svoj ogan dovedat vo arenata so svoi o~i da ja posmatraat borbata na na qubov i vera na koi taa ne mo`ela da im se protivstavi, gladijatorite i samite da bidat `rtva i naslada na rasipa- bidej}i tie bile posilni i od samata nea i od nejzinite stra- nite o~i na bes~uvstvitelnata bezo~na i spoulavena tolpa vo dawa, posilni duri i od nejzinata smrt, i zatoa do posleden arenata. Ma~eni~kite sami stanaa i se upatija kon mestoto zdiv ostanala na Hristova strana, svedo~ej}i ne samo pred {to im be{e odredeno. Najnapred si dadoa edna na druga hris- bezo~niot xgan vo arenata, ami i pred celata vselena za svo- tijanski bakne` na mir za da se prigotvat za smrt. Potoa jata vera i qubov kon svojot Spasitel. ostanaa prostum, nepodvi`no da stojat. Mirno go pre~ekaa I slu~ajot na mladata 22-godi{na `ena Perpetua od smrtniot udar... Ovojpat Perpetua po~uvstvuva stra{na bol- Kartaga, zaedno so u{te edna robinka, Felicita, i so trojca ka. Udrena so me~ vo rebro, taa stra{no krikna. No vedna{ ma`i robovi, koi nevino stradale, `rtvuvaj}i go svojot ja fati treperlivata raka na mladiot neopiten gladijator i `ivot kako ma~enici za Hrista. Da navedeme mal del od sama ja podigna kon svoeto grlo. Satanata se pla{e{e od nea. izve{tajot za nivnoto ma~eni{tvo. Toj vide deka taa saka da umre. “Nie s# u{te bevme so na{ite ~uvari, raska`uva Perpe- O hrabri i bla`eni ma~enici! O ma~enici, navistina tua. Tatko mi se obiduva{e da me odvrati od mojata odluka. povikani i odbrani za slava na Gospoda Isusa Hrista! Onoj So svojata tatkovska qubov se obiduva{e da ja pokoleba mo- koj go fali i slavi Hrista treba da gi ~ita ovie svedo{tva.” jata vera vo Hrista.” Da, dragi moi, i nie treba da gi ~itame ovie svedo{tva “Tatko, mu rekov, gi gleda{ li ovie predmeti? Na pri- koga si postavuvame pra{awe: “Kade e Bog koga stradaat nev- mer, ovaa vaza, ovaa vr~va i drugive predmeti?” ini?” “Zo{to, pokraj gre{nite, stradaat i nevini?” “Gi gledam!” odgovori toj. Perpetua i Felicita ne mo`ele poinaku. Vo niv gorel Toga{ jas mu ka`av: “Mo`e li na ovoj predmet da mu se Bo`ji ogan {to go zapalila Hristovata qubov koja bila dade drugo ima osven negovoto vistinsko ime?” posilna od niv, posilna i od nivnata smrt. Vo arenata bil “Ne!” odgovori toj. prisuten i Hristos koj gi hrabrel, im pomagal da izdr`at, da “E dobro! I jas sebesi ne mo`am da si dadam drugo ime stradaat na pravdina zaradi nego. Toj ne`no gi posmatral osven ona vistinskoto {to go imam: Jas sum hristijanka!” svoite bestra{ni borci kako hrabro, bez da potkleknat i bez Eden o~evidec go objasnuva slu~ajot do kraj. “Najposle za da se pokolebaat pred naletite na `estokite isku{enija, im ma~enicite nastapi denot na nivnata pobeda. Napu{taj}i go preodolevaat i na najsilnite udari na xelatite; so~uvstvuval zatvorot, odea so brzi ~ekori vo amfiteatarot kako da se

84 85 deka ni smrtta, ni `ivotot, ni angelite, ni vlastite, ni sega{- so niv i zaedno so niv gi podnesuval nivnite maki i bolki, nosta, ni idninata, ni silite, ni viso~inata, ni dlabo~inata, prakti~no delej}i ja so niv nivnata sudbina. Koga kriknala nitu koe-gode drugo sozdanie, ne }e mo`e da n# odvoi od Perpetua od silna bolka predizvikana od udarot so me~, so nea Bo`jata qubov, koja e vo na{iot Gospod Isus Hristos” (Rim- kriknal i Spasitelot. Tie toa go videle i go po~uvstvuvale. janite 8,35-39). Toa im dalo sila da izdr`at i, bez da se `alat, bez da posta- Najgolemo predimstvo, pogolemo od site drugi predim- vat pra{awe zo{to, da podnesat s# zaradi nego. stva, u`iva onoj ~ovek {to }e go udostoi Bog da strada zara- Hristos bil prisuten i vo `ivotot na site onie bezbroj di Hrista, {to }e go udostoi da sou~estvuva vo Hristovite milioni drugi ma~enici nasekade niz svetot koi na pravdi- stradawa. Najgolema ~est so koja Bog voop{to mo`e da gi na stradale. Negovoto oko gi videlo i negovata raka gi zabe- po~esti lu|eto e da im dozvoli da bidat vistinski ma~enici le`ala vo nebesnite knigi site stravotii i grozomori niz za nego. Najgolema milost {to mo`e da ja dobie ~ovek od Boga koi pominuvale negovite verni i predani slugi. Toj bil e da go dade svojot `ivot za Boga. Najgolemo so~uvstvo i bez- prisuten vo site areni i na site gubili{ta i so silna bolka merni simpatii Bog poka`uva kon onie {to se nevini i vo du{ata gi posmatral stradawata i smrtta na svoite nevi- stradaat na pravdina. Tie se najgolemi vo Bo`jite o~i, ed- ni slugi kako pa|aat kako `rtvi na nezauzdaniot bes na spou- nakvi po golemina so Jovana Krstitelot i vo Bo`jeto cars- lavenite gre{nici. tvo }e zazemaat po~esno mesto. Bil prisuten vo gasnite komori vo koi milioni nevini stradalnici `ivotot go zavr{ile so grozna smrt i, delej}i gi zaedno so niv nivnite stradawa, i Toj bil stradalnik; [to go prisiluva Boga da dozvoli da stradaat prisuten e vo lavovskata jama so svojot sluga Daniel i vo nevini lu|e? ognenata pe~ka so svoite trojca hrabri borci za Boga, a im pravi dru{tvo i gi hrabri svoite slugi Pavle i Sila, ~ii{to Zo{to Bog tolku visoko gi ceni onie {to sou~estvuvaat noze bile staveni vo kladi vo zatvorot vo Filipi i peat. vo Hristovite stradawa, onie {to stradaat na pravdina, {to So svoi o~i Hristos go gledal plamenot na bezbrojnite pijat od bigornata ~a{a od koja piel Isus? Zo{to e toa tol- loma~i na koi gorele nevini lu|e vo ~ie{to srce zapalil ku golema ~est i predimstvo za nas i nie, sli~no na Hrista, svoj ogan koj bil posilen od onoj na loma~ite; toa bile nevi- da imame svoja Getsimanija i svoja Golgota? Ima li nekakva ni lu|e ~ij{to edinstven grev bil {to ~itale Sveto pismo moralna, ili nekoja druga smisla i opravdanie, da gazime po i veruvale vo Boga onaka kako {to ka`uva toa. istata trnliva pateka po koja odel na{iot Spasitel Isus Posmatral iljadnici gilotini na koi bile obezglaveni Hristos? Dali nekoj ili ne{to vr{i presija vrz Hrista za iljadnici nevini lu|e. da gi izlo`i svoite sledbenici, i bezbroj nevini lu|e, da Hristos stoel kraj svoite slugi nametnati so `ivotin- pominuvaat niz takvi grozomorni isku{enija i stradawa i ski ko`i i frleni pred ku~iwa da gi rastrgnat ili prema~- tolku bedno i mizerno da go zavr{at `ivotot? kani so smola i vo ve~ernite ~asovi `ivi zapaluvani da Sekako, Bog ima silna pri~ina i izdr`ani argumenti da gorat kako fakli i da ja osvetluvaat gradinata na naludni- postapuva taka so onie {to go qubat i {to se podgotveni `i- ~aviot car Neron. Da, Hristos bil kraj niv i vo nivnoto srce votot da go `rtvuvaat za nego. zapalil svoja qubov za koja tie, umiraj}i, peele: Pred s#, spomenatite pri~ini i argumenti proizleguvaat “Koj }e n# odvoi od Hristovata qubov? Nevolja li, ili od procesot na re{avawe na vselenskiot problem na grevot. maka, ili progonstvo, ili glad, ili golotija, ili gibel, ili Grevot ne e za~nat na na{ata planeta. Toj natrapnik na na{a- me~? Tokmu kako {to e napi{ano: ‘Zaradi tebe vezden n# ubi- ta zemja do{ol od vslenata. Spored toa, grevot ne e samo na{ vaat, n# smetaat kako ovci za klawe.’ No vo seto ova pobedu- problem, tuku problem na celata vselena i zatoa vo negovo- vame nadmo}no preku Onoj koj n# zasaka. Za{to uveren sum to re{avawe u~estvuva celata vselena. Grevot e generator na

86 87 Potoa Gospod re~e: ‘Go vide li mojot sluga Jov? Nemu nikoj nepravdi, patila, bolki, stradawa, nesre}i, vojni, bolesti - ne mu e ramen na zemjata. Toj e neporo~en i praveden ~ovek, izvor i pri~ina za smrt... se boi od Boga i go odminuva zloto.’ Bog problemot na grevot go re{ava aktivno, temelno i A satanata mu odgovori na Gospoda: ‘Zar Jov naprazno se radikalno i }e go re{i korenito. Toj naskoro vselenata }e boi od Boga? Zar ti ne go zagradi nego, negoviot dom i siot ja is~isti od toj grd plevel {to ja naru{uva nejzinata ubavi- negov imot? Go blagoslovi deloto na negovite race, imotot na i nejzinoto sovr{enstvo. No pri re{avaweto na pra{a- mu se umno`i na zemjata. Ama ispru`i ja rakata i gibni go weto na grevot Bog naiduva na otpor od strana na satanata ona {to go ima - }e te prokolne v lice.’ (|avolot), koj e tatko na grevot, vo ~ie{to srce se za~nal i ‘Neka ti bide!’ - mu re~e Gospod na satanata. ‘Pravi {to se razvil toj odvraten troskot, otpor {to ne saka da go skr{i saka{ so s# {to ima; samo ne krevaj raka na nego.’ I satana- sosila. Za {to stanuva zbor? Satanata bez nikakvo pritesnu- ta otide od pred Gospodovoto lice” (Knigata za Jov 1,6-12). vawe, javno i otvoreno go obvinuva Boga pred celata vsele- Lesno mu e na Jova da ti slu`i! - podiga satanata obvine- na deka e pristrasen i nepraveden koga go re{ava problemot nie protiv Boga na nebesnoto sovetuvawe pred o~ite na ce- na grevot. Imeno, tvrdi toj, za razlika od gre{nicite, koi lata vselena. Lesno mu e nemu da ti slu`i, za{to si mu dal pominuvaat niz `estoki isku{enija i koi podnesuvaat ek- ogromno bogatstvo - sinovi, }erki, ovci, volovi, kamili, stremno te{ki stradawa, Bog vo zna~itelna mera istite im ku}i, zemja, slugi, ima s# {to saka... nema isku{enija, nema gi olesnuva na svoite sledbenici. Spored tvrdewata na sa- stradawa - lesno mu e nemu. No Jov ne ti slu`i tebe zatoa {to tanata, za da privle~e {to pogolem broj lu|e da go sledat i saka da ti slu`i; toj tebe ne ti slu`i od qubov, tuku od in- da mu slu`at, la`no prika`uvaj}i se sebesi pred vselenata teres. So drugi zborovi, Gospode, ti si nepraveden, za{to si vo najpovolna svetlina, Bog na pravednite im nudi mnogu po- go potkupil Jova. Vsu{nost, na svetot ti nema{ svoi vistin- lesen pat od onoj po koj odat gre{nicite. Da go potvrdime ova ski sledbenici koi te sakaat i koi dobrovolno i od qubov so eden primer od Biblijata. ti slu`at. Zatoa ti nema {to da bara{ na zemjata. Site tvoi Stanuva zbor za eden isklu~itelno veren Bo`ji sluga, za privrzanici na nea se licemeri koi ti slu`at od interes. Ti pravedniot Jov, za dobar, praveden i mo{ne bogat ~ovek koj niv gi blagoslovuva{ i im go olesnuva{ `ivotot, so {to gi imal sedum sinovi i tri }erki, sedum iljadi ovci, tri ilja- potkupuva{ za da preminat na tvoja strana. di kamili, petstotini yevgari volovi, petstotini magarici i Te{ki obvinenija protiv Boga. Vselenata e vo dilema. mnogu slugi. Zna~i, vo `ivotot na ovoj ~ovek bukvalno cutele Mo`ebi satanata ima pravo. Ako e to~no ona {to go tvrdi trendafili. No se slu~ilo ne{to {to od temel go izmenilo toj, toga{ Bog navistina e nepraveden. I satanata kako da celokupniot negov `ivot i go potreslo do dnoto na du{ata. ostvaril predimstvo. Na neboto Bog go svikal na zasedanie nebesniot sovet Bog e na maka. Samiot si sozdal problem. Mo`ebi zgre- sostaven od pretstavnici na site svetovi vo vselenata. {il {to voop{to po~nal da razgovara so satanata i {to mu Namesto Adama, na{ata zemja na toa sovetuvawe ja pretsta- dal mo`nost da go “naditri”, tolku `estoko javno da go na- vuval satanata, koj privremeno ja prezel od negovite race padne i da go obvini za potkup, za malverzacii so svoite pri- upravata nad na{iot svet. Na toa sovetuvawe interesen e vrzanici, kakov {to bil Jov. Se ~inelo Bog kako da si go kas- dijalogot {to se vodi me|u Boga i satanata pred o~ite na nal jazikot i si gi vrzal sebesi racete, ne znaej}i {to da pretstavnicite na site svetovi na vselenata, zna~i, pred o~i- pravi, kako da izleze od taa krajno neugodna situacija vo koja te na celata vselena. samiot upadnal, od toa }o{e vo koe satanata go nateral so “Eden den dojdoa Bo`jite sinovi da zastanat pred Gospo- svoite “silni” argumenti. da, a me|u niv pristapi i satanata. Da se pravda so zborovi, verbalno da doka`uva pred celata ‘Od kade doa|a{?’ - go pra{a Gospod. vselena deka satanata nema pravo, deka negovite obvinenija ne ‘Eve, pominav niz zemjata i ja obikoliv’, odgovori toj.

88 89 gi uni{ti ovcite, govedata, volovite, kamilite; kako }e re- se to~ni - ne bilo produktivno. Ako postapi taka, usno da agira sega koga |avolot go udri so najsilniot i najstra{niot doka`uva deka satanata nema pravo, toga{ ve~no }e ostane mo`en udar - koga mu go uni{ti najgolemoto bogatstvo, koga somne` vo srcata na Bo`jite sozdanija vo celata vselena. mu gi ubi decata, sedumte sinovi i trite }erki. Dali }e go Ne, Bog re{il na drug, na napolno poinakov, na produk- prokolne i }e go opcue Boga, kako {to tvrde{e satanata, ili tiven na~in da go re{i problemot, da doka`e, da gi obelo- pak }e ostane prostum i pred naj`estokite naleti na luwa- deni lagite na satanata i na pokaz pred celata vselena da go ta {to go zafati i pred celata vselena }e doka`e deka ne e izlo`i negoviot karakter. potkupen na Boga da mu slu`i od interes, deka negovata qu- Mu rekol: Dobro, ti tvrdi{ deka jas gi potkupuvam lu|e- bov kon Boga ne e iznudena tuku dobrovolna? I, {to vide vse- to za da mi slu`at, ja iznuduvam nivnata qubov, deka tie se lenata koja napregnato gi slede{e ovie nastani? Koj ima{e licemeri koi mi slu`at od interes, a ne dobrovolno i od vis- pravo - Bog ili satanata? tinska qubov i deka jas nemam svoi vistinski privrzanici na “Toga{ Jov stana, ja iskina oblekata na sebe, ja izbri~i zemjata. Ete ti go mojot sluga Jov. Ti go davam vo race. Pravi glavata i padna ni~kum na zemjata, se pokloni i re~e: ‘Gol so negovoto bogatstvo s# {to saka{, i }e vidime kako }e re- izlegov od maj~inata utroba, i gol }e se vratam tamu. Gospod agira - dali navistina }e me kolne i }e me pcue v lice kako dade, Gospod zede. Neka e blagosloveno Gospodovoto ime!’ {to tvrdi{ ti. Toj neka doka`e pred site ovie delegati so- Pokraj seto toa, Jov ne zgre{i nitu izusti nekakva navreda brani na ova sovetuvawe i pred celata vselena koj ima pra- protiv Boga” (Jov 1,20-22). - Sekoj natamo{en komentar za ova vo - jas ili ti! e izli{en. “I satanata otide od pred Gospodovoto lice. Eden den, Na edno drugo, isto takvo sovetuvawe na neboto, satana- dodeka Jovovite sinovi i }erki jadea i pieja vo ku}ata na ta mu veli na Boga za Jova: najstariot brat, dojde glasnik pri Jova i re~e: ‘Tvoite volovi “Ko`a za ko`a! ^ovekot }e dade s# {to ima vo `ivotot. oraa, a magaricite pasea pokraj niv, koga odnenade` Savej- Ama ispru`i ja rakata, dopri se do negovite koski i do ne- cite napadnaa na niv i gi grabnaa, ubivaj}i gi slugite so govoto meso i - }e te prokolne v lice! ‘Neka ti bide! - mu re~e ostar me~. Edinstveno samo jas izbegav za da ti go javam ova.’ Gospod na satanata. Vo tvoja raka e; zapazi mu go samo `ivo- Dodeka toj u{te go zboruva{e toa, dojde drug i re~e: ‘Bo`ji tot!’” ogan udri od neboto, gi izgore tvoite ovci i pastiri. Edin- [tom dobil dozvola od Boga na Jova da mu go upropasti stveno jas izbegav da ti javam.’ zdravjeto, nadevaj}i se deka so toa }e ja pokoleba negovata Dodeka toj u{te zboruva{e, dojde tret i re~e: ‘Haldejcite vera vo Boga, satanata vedna{ stapil vo akcija. udrija so tri ~eti na tvoite kamili i gi grabnaa, ubivaj}i gi “I satanata otide od pred Gospodovoto lice. Toj go udri slugite so ostar me~. Edinstveno izbegav jas da ti javam.’ Jova so luti rani od stapalata do temeto. Jov zede crepka za Dodeka u{te zboruva{e ovoj, dojde ~etvrtiot i re~e: da se stru`e so nea i sedna vo pepel. Toga{ negovata `ena mu ‘Tvoite sinovi i }erki jadea i pieja vino vo ku}ata na naj- re~e: ‘Zar u{te si praveden? Prokolni go Boga i umri!’” stariot brat. I ete, silen veter se krena od pustinata, udri Nadvor od domot, osamen, sednat vo pepel, na buni{te, na site ~etiri agli na ku}ata, ja urna vrz decata pa tie zagi- napadnat od te{ka bolest od koja ko`ata mu pukala, se raspa- naa. Edinstveno izbegav jas da ti javam’” (Jov 1,12-19). |ala i krvavela, vo neiska`livo silni bolki, napadnat i od Kutriot Jov! Kutroto `rtveno jagne preku koe se kr{at crvi, Jov spadnal na najnisko mo`no derexe! I {to gledaat kopjata me|u Boga i satanata, a ne znae {to se slu~uva. Ne o~ite na `itelite na celata vselena? Dali mo`ebiJov sega znae deka o~ite na celata vselena se naso~eni kon nego i deka }e se otka`e od svojot Tvorec? ]e go pohuli li sega Boga, kako bez zdiv site o~ekuvaat da vidat kako }e se odnesuva sega koga {to tvrde{e satanata pred nebesniot sovet? I {to se vide, satanata (|avolot) za nekolku miga mu go uni{ti seto bogat- koj e la`livec, Bog ili satanata? - Eve go odgovorot: stvo koe dolgo vreme go pe~alel ~esno, so pot i maka, koga mu

90 91 “Vo s# toa Jov ne zgre{i so svoite usni” (Jov 2,4-10). Ne im e podobro na bogobojazlivite lu|e - na onie koi go po~i- ka`a i ne pra{a: Gospode, zar ovcite, zar i volovite, zar siot tuvaat Boga. A zlostornicite nema da minat dobro, bidej}i imot!? Gospode, zar i decata!? Zar i zdravjeto!? tie nemaat strahopo~it kon Boga; nivniot `ivot }e mine Da, Jov ja opravdal Bo`jata doverba {to ja imal vo nego. kako kusotrajna senka” (Propovednik 8,12.13). Bog ne se osramotil pred vselenata koga tvrdel deka Jov e Za svoite privrzanici, koi verno i predano mu slu`at, negov veren i predan sluga i deka nema da se otka`e od nego koi ne se otka`uvaat od nego nitu toga{ koga pominuvaat i nitu vo najsvirepite isku{enija vo koi zapadnal ne po svoja niz najte{ki isku{enija, koi go qubat od qubov, a ne od in- vina, ami po zlobata na satanata. teres, Bog prigotvuva ne{to “{to oko ne videlo, {to uvo ne Bog ne se osramotil pred vselenata koga tvrdel deka ~ulo i vo ~ove~ko srce ne do{lo” (1. Korin}anite 2.9). Zatoa, negoviot veren i predan sluga, Avram, pove}e go saka nego po~ituvani, da go ~ueme i da go prifatime Bo`jiot povik otkolku svojot sin, edinecot Isak. Celata vselena so zadr- {to ni go upatuva preku apostol Petar: `an zdiv posmatrala kako Avram go kreva no`ot da mu go “Raduvajte se {to sou~estvuvate vo Hristovite stradawa, prinese Isaka na `rtva na Boga. za da mo`ete da se raduvate i veselite pri otkrivaweto na Bog ne se osramotil pred vselenata koga tvrdel deka na negovata slava. Bla`eni ste ako ve napa|aat zaradi Hristo- ovaa zemja Toj ima milioni lu|e podgotveni vo sekoj mig da voto ime, za{to toga{ Duhot na slavata i Bo`jiot Duh po~i- podnesat i najte{ki `rtvi, ne o~ekuvaj}i Bog da im go oles- va vrz vas. Nikoj od vas da ne strada kako ubiec, ili kradec, ni patot i `ivotot zatoa {to se negovi slugi, podgotveni da ili zlostornik ili kako onoj {to se me{a vo tu|i raboti; no, go polo`at i svojot `ivot za nego. Tie na celata vselena $ ako strada kako hristijanin, da ne se srami, tuku da go slavi doka`ale i postojano $ doka`uvaat deka na Boga mu slu`at Boga so toa ime” (1. Petrovo 4,12-16). ne od interes, deka nivnata qubov kon nego ne e potkupena Kako knez na onie {to stradaat, Hristos pak n# poviku- nitu na kakov i da e na~in iznudena, tuku deka toa e qubov va: “Za{to toa se ceni, ako zaradi svojata sovest pred Boga od qubov - ~ista, iskrena, dobrovolna. ~ovek trpi i taguva koga nepravedno strada. Inaku, kakva e pofalbata ako trpite koga ve kaznuvaat za va{ite prestapi? No, ako stradate i trpite koga pravite dobro, toa e blago- Za nevinite stradalnici ne e tragedija {to stra- dat pred Boga. Za{to za toa ste povikani, bidej}i i Hristos daat za Boga strada{e za vas i vi ostavi primer i vie da odite po nego- vite stapki. Toj ne napravi grev i ne se najde izmama vo ne- Se postavuva pra{awe dali e tragedija {to stradaat tie govata usta. Toj, koj be{e navreduvan, ne vozvra}a{e so navre- verni i predani Bo`ji slugi, tie nevini lu|e? Od ~ove~ka da; koga strada{e - ne se zakanuva{e, tuku se predade sebesi gledna to~ka da, no od Bo`ja perspektiva ne! Gledano so na Onoj koj sudi pravedno” (1. Petrovo 2,19-23). Bo`jite o~i, toa e te{ko, ma~no, `alno, no ne i tragi~no. Bog Smetame deka dosta se zadr`avme na ovoj predmet i da- mnogukratno }e im go nadomesti ona {to zagubile da go u`i- dovme pove}e sugestii so koi ponudivme odgovori na pra{a- vaat vo ovoj `ivot - site blagodati od koi, od razni pri~ini, weto “Kade e Bog koga nevini stradaat?” bile li{eni. Kako {to rekovme porano, nivnite maki, stra- dawa, patila, kolku i da bile te{ki, ma~ni, grozni, kolku i da bile svirepi nepravdite na koi bile izlo`eni - seto toa, sporedeno so slavata {to gi o~ekuva vo skora{noto Hristo- vo carstvo, ne }e bide vredno nitu da se spomene. Ako postoi tragedija i ako ne{to e tragi~no, toga{ toa se odnesuva na gre{nicite: “No duri i ako gre{nikot koj izvr{il stotici zlodela po`ivee dolgo, jas znam deka sepak

92 93 narod, a sam Bog }e bide so niv. I Bog }e izbri{e sekoja sol- za od nivnite o~i, i smrt nema da ima ve}e, ni taga, ni pla~, nitu bolka, za{to prvoto pomina” (1. Jovanovo 1,1-3; Otkro- venie 1,11; 21,1-4). - Toa mu bilo otkrieno na apostol Jovan, toj toa go videl, toa go ~ul i toa go zapi{al. ZA SVETOTO PISMO - BIBLIJATA Bog go povikal svojot starozaveten prorok Avakum i mu naredil: Avakume, “zapi{i go videnieto, vre`i go na plo~ki za lesno da se ~ita” (Avakum 2,2). Mojsej, i site starozavetni Bo`ji proroci, imale bez- Nakratko za Svetoto pismo ili za Biblijata, koja e Bo`ja broj sredbi so Boga i od nego primile iljadnici poraki {to re~. Toa e pismo {to mu e dadeno na ~ove{tvoto od Boga pre- gi zapi{ale vo svoite proro~ki knigi i istite mu gi prene- ku odbrani lu|e, proroci i apostoli. Vo Svetoto pismo se suvale na Bo`jiot narod. Koga gi ~itame Bo`jite poraki vo pomesteni Bo`jite poraki {to gi dobivale ovie sveti Bo`ji nivnite proro~ki knigi, tie obi~no po~nuvaat vaka: “Gospod lu|e direktno od Boga i gi zapi{ale so svoja raka vo svoite mu re~e na Mojseja (ili na koj i da e drug prorok): ‘Ka`i im proro~ki knigi od koi e formiran svetiot kanon na Bibli- na Izraelovite sinovi i re~i im...’”, ili: “Vaka ka`uva Gos- jata. pod!”, ili: “Mi dojde re~ od Gospoda”, ili: “Kako {to nare- Apostol Pavle: “Celoto Pismo e od Boga vdahnoveno i di (zapoveda) Gospod” (3. Mojseeva 4,1.2; Isaija 56,1; 66,1; Ere- e polezno za pou~uvawe, za prekoruvawe, za popravawe i za mija 2,1; 2. Mojseeva 40,21-23). vospituvawe vo pravednost, za da bide Bo`jiot ~ovek sovr- Zatoa apostol Petar ni ka`uva: “Imame najsigurna {en i podgotven za sekoe dobro delo” (2. Timotej 3,16.17). proro~ka Re~, i vie dobro pravite {to vnimavate na nea, Apostol Jovan koj, zaedno so drugite apostoli, tri i pol kako na svetilo {to sveti vo temno mesto, dodeka ne osamne godini postojano, denono}no bil so Isusa i so svoi o~i gle- denot i yvezdata Denica ne bolsne vo va{ite srca. No znajte dal i videl i so svoi u{i slu{al i ~ul s# {to storil Isus, go pred s# ova: niedno proro{tvo vo Pismoto ne e produkt ka`uva: “Ona {to be{e od po~etok, {to go ~uvme, {to go vi- na samovolno tolkuvawe, za{to nikoga{ nitu edno proro{- dovme so svoi o~i, {to go gledavme i {to go opipaa na{ite tvo ne poteknuva od ~ove~ka volja, tuku lu|e pottiknati od race, za Re~ta na `ivotot (za Hrista) - da, toj @ivot se javi, Svetiot Duh zboruvaa od Boga” (2. Petrovo 1,19-21). i nie go vidovme i svedo~ime i vi go objavuvame ve~niot Bo`jite poraki, pomesteni vo pi{an oblik vo Bo`jata @ivot, koj be{e so Otecot i ni se javi nam; ona {to go vi- kniga, Biblijata, Bog bil kadaren da gi so~uva niz burnite dovme i ~uvme, toa vi go navestuvame i vam za i vie da imate vekovi {to pominale i nivnata sodr`ina do nas stignala vo zaednica so nas. A na{ata zaednica e so Otecot i so negovi- originalna forma. ot Sin Isus Hristos.” Biblijata imala mnogu neprijateli i protivnici, mo}ni- Bog go povikuva svojot sluga, apostol Jovan, i mu zapove- ci, koi se obiduvale da ja uni{tat; satanata so site sili nas- da: Jovane, “napi{i go na kniga ona {to go gleda{” - ona {to tojuval i se trudel spomenot da $ go izbri{e, bidej}i taa na }e ti go otkrijam, {to }e ti go poka`am jas - “i toa prati go pokaz ja iznesuva negovata zloba i go prika`uva vo vistins- vo crkvite.” [to mu bilo otkrieno, {to videl i {to zapi- ka svetlina pred celata vselena. Iako bila potcenuvana i {al apostol Jovan? “Vidov novo nebo i nova zemja, za{to omalova`uvana, zabranuvana i poni`uvana, progonuvana i prvoto nebo i prvata zemja pominaa... Toga{ jas go vidov spaluvana, taa s# do dene{en den stoi kako Bo`ja re~, Bo`ja svetiot grad, noviot Erusalim, kako sleguva od neboto, od nakovalna na koja se istro{ile mnogu ~ove~ki ~ekani. Boga, stokmen kako nevesta, ukrasena za svojot ma`. I ~uv Ottamu nie hristijanite veruvame deka vo raka imame silen glas od prestolot kako veli: ‘Eve go Bo`jiot {ator sveta Bo`ja kniga, Biblija, ili Sveto pismo, od Boga dade- me|u lu|eto i Toj (Bog) }e `ivee so niv; i tie }e bidat negov

94 95 Apokrifite ne se bo`estveno inspirirani, bidej}i ne no, so Bo`ji poraki {to ni gi prenele Bo`jite slugi vo pi- se dadeni od Boga, i nivnoto mesto ne e me|u proro~kite ka- {an oblik. nonski knigi inspirirani i dadeni od Boga. Site apokrifi Biblijata e najkompletno, najcelosno Bo`je otkrovenie se podmetnati vo kanonot na Stariot zavet. {to ni go dal Bog nam na lu|eto, otkrovenie za sebe kako Za da go odbegnat terminot “apokrif”, koj ima negati- semo}en Bog Tvorec, Otkupitel i Spasitel od grevot, koj ni ven prizvuk, na{ite bra}a, pravoslavnite teolozi, koi go se otkriva kako pat {to treba da go sledime, kako vistina prifatile bibliskiot kanon zaedno so apokrifite, za {to treba da ja prifatime i kako ve~en `ivot za koj treba apokrifnite knigi go vovele terminot “defterokanonski da kopneeme. Vo nea Bog ni ja otkriva svojata qubov, svojata knigi”, {to bi zna~elo otprilika “vtorokanonski” ili “se- milost i pravda, ni ja otkriva svojata volja, svojot karakter, kundarno kanonski knigi”, polovi~no ili necelosno inspi- ni se otkriva samiot sebesi, svojata li~nost. rirani, knigi od ponizok rang. Soodvetno na toa, prvite bi ^itaj}i gi na nejzinite sveti stranici izve{taite za bile “prvi~no kanonski” ili “primarno kanonski knigi”, Sinaj, za nastanite {to se odigrale vo Getsimanija i na dadeni so polna ili so celosna Bo`ja inspiracija, so polna Golgota, za koi ve}e obilno zboruvavme, nie na delo go gle- kanonska sodr`ina i vrednost. dame Bog Otecot koj “tolku go milee svetot, {to go dade i Mnogu nelogi~no i konfuzno! Spored taa logika, Bog svojot edinoroden Sin, za nieden koj veruva vo nego da ne nekoga{ e prvi~en ili primaren, a nekoga{ se spu{ta na zagine, tuku da ima `ivot ve~en” (Jovan 3,16); na delo ja gle- ponisko nivo i stanuva sekundaren, ne{to od rangot na vto- dame grandioznata qubov na na{iot Spasitel Isus Hristos ra raka! koj visi na krst, davaj}i go svojot `ivot za da go otkupi Dragi moi, Bog e sekoga{ primaren i prvi~en i s# {to gre{niot ~ovek od ropstvoto na grevot. pravi Toj e primarno i prvi~no. Kaj nego nema ni{to sekun- Me|u koricite na svetata Bo`ja kniga, Biblijata, se darno, ni{to od vtora raka. Spored toa, apokrifite mo`at pomesteni 66 proro~ki knigi, 39 vo Stariot i 27 vo Noviot da se nare~at so koe bilo drugo ime za da se odbegne nivnata zavet, napi{ani od ~etiriesetina pisateli, pi{uvani vo negativna konotacija, pa sepak, tie se i ostanuvaat apokri- tekot na 1600 godini, 1500 godini pred i 100 godini po Hrista. fi, ~ove~ka tvorba, bidej}i nivnata sodr`ina otstapuva od Knigite na Stariot zavet se pi{uvani na evrejski, a na sodr`inata na bibliskite kanonski knigi i zatoa za niv nema Noviot zavet na gr~ki jazik. Koga velime Star i Nov zavet, mesto me|u knigite na bibliskiot kanon. zasega }e se ograni~ime samo na knigite {to se napi{ani Kako mo`eme da ocenime dali nekoja kniga e kanonska pred i po Hrista. ili apokrifna? “Koj veruva vo mene”, n# povikuva Hristos, Me|u nejzinite pisateli sre}avame lu|e so bleskoten um “kako {to e ka`ano vo Pismoto, od negovata vnatre{nost }e i inteligencija, naju~eni lu|e na svoeto vreme, kako {to se pote~at reki na `iva voda” (Jovan 7,38). Na koe Pismo n# Mojsej, apostol Pavle, prorok Isaija..., no i ednostavni, povikuva Isus? Na ona od koe{to ~ital Toj koga go u~el na- iskreni i prostodu{ni ribari, kako {to se apostolite rodot vo sinagogite, na evrejskiot kanon na Stariot zavet koj Petar, Jakov i Jovan. Me|u bibliskite pisateli sre}avame i se sostoi od 39 proro~ki kanonski knigi. Vo nego gi nemalo eden govedar, prorokot Amos. i gi nema apokrifnite knigi. Vo Hristovo vreme u{te ne bil Za `al, svetiot kanon na Biblijata, koj se sostoi od 66 napi{an kanonot na Noviot zavet koj se sostoi od 27 knigi. proro~ki kanonski knigi, vo nekoi izdanija e obremenet so Zo{to tokmu evrejskiot kanon na Stariot zavet da ni pove}e nekanonski knigi, nare~eni apokrifni knigi ili bide merilo? Sosem razbirlivo i logi~no! Bog svojata Re~, “apokrifi”. Zborot “apokrif” sodr`i vo sebe misla za ne{- Biblijata, mu ja dal na ~ove{tvoto preku odbrani Bo`ji lu|e, to nejasno, maglivo, skrieno, ne{to so somnitelno poteklo, proroci i apostoli, Evrei. Pavle pra{uva i odgovara: “I pottureno, la`no. Ottamu tie izdanija na Biblijata, names- taka, kakva prednost ima Evreinot? Golema, vo sekoj pogled. to 66, sodr`at nad 70 knigi.

96 97 Pred s#, nim im se dovereni Bo`jite zborovi”, Bo`jata re~ i, ka`uva na{iot Spasitel: “Spasenieto doa|a od Evreite” (Rimjanite 3,1.2; Jovan 4,22). Da, Evreite u`ivaat golema prednost pred drugite naro- di. ^itavme deka tie na svetot mu go dale Svetoto pismo i BIBLIJATA I PREDANIETO Hrista kako Spasitel na gre{nicite. Marija, Evrejka, ni go rodila Spasitelot; Hristos, Evrein, e na{ Spasitel; pro- rocite i apostolite, so koi e povrzano Svetoto pismo, se Bidej}i Biblijata e Bo`ja re~, to~na, vistinita i nepro- Evrei. Prvite hristijani, koi go poseale semeto na hristi- menliva, kako i nejziniot avtor Bog, Isus site n# povikuva: janstvoto, se Evrei. Zna~i, hristijanstvoto se rodilo vo ev- “Pregledajte go Pismoto, za{to vie veruvate deka vo nego (vo rejstvoto i bez evrejstvoto nema hristijanstvo. I zatoa, ako Svetoto pismo) imate `ivot ve~en i tokmu toa svedo~i za nekoj treba da ni sostavi i da ni dade zbirka na svetite pro- mene.” I pak: “Ako e nekoj `eden, neka dojde kaj mene i neka ro~ki knigi, da ni go dade svetiot kanon na Bo`jata re~, da pie. Koj veruva vo mene kako {to e ka`ano vo Pismoto, od ni dade Biblija, toga{, sekako, toa im pripa|a na Evreite. negovata vnatre{nost }e pote~at reki na `iva voda” (Jovan I tie ni go sostavile i ni go dale kanonot na Stariot zavet 5,39; 7,37.38). so 39 kanonski knigi, ni ja dale evrejskata Biblija koja ne Zna~i, na{iot Spasitel, Isus Hristos, tvorecot i sodr`i apokrifi. voda~ot na hristijanstvoto, koj e “pat, vistina i `ivot” (Jo- Judaizmot (evrejstvoto) e edinstven po toa {to Bog mu van 14,6), n# povikuva temel na na{ata vera i nade`, izvor se obratil na cel eden narod koj go videl i ~ul so svoi sop- na na{eto hristijanstvo, da bide Pismoto i samo Pismoto. stveni o~i i u{i, pove}e milioni ednovremeno prisutni. Toa Vo pustinata na isku{enieto, koga Isus se soo~il so istorisko grandiozno iskustvo e kamen temelnik na evrejska- satanata vo ekstremno te{ki i nepovolni uslovi i okolnos- ta vera. Postojat drugi religii na svetot, no niedna od niv ti, koga satanata go nagrvaluval i opsipuval so silni isku- ne mo`e da se sporedi so po~etocite na judaizmot. Site dru- {enija: “Ako si Bo`ji Sin, zapovedaj im na ovie kamewa da gi religii po~nuvaat so poedinec koj tvrdel deka razgovaral stanat lebovi!”, “Ako si Bo`ji Sin, frli se dolu (od vrvot so Boga ili deka ja dosegnal vistinata. Toj poedinec poste- na hramot)!”, “]e ti go dadam seto ova (siot svet), ako padne{ peno go {irel svoeto u~ewe, sozdavaj}i osnova za novata re- i mi se pokloni{!”, - Toj se branel i se odbranil od satanata ligija. Zapravo, za razlika od judaizmot, site golemi svetski edinstveno so duhovniot me~, so Pismoto, kako temel na svo- religii go sledat ovoj model. jata vera: “Odi si, satano, za{to napi{ano e!” (Matej 4,1-11). Kako proro~ka kniga, Biblijata ~ekori pred nastanite Ne samo vo taa, ami i vo site drugi prigodi i okolnosti i, kako predvodnik na vremeto, taa odnapred ni ja opi{uva vo svojot zemen `ivot, Isus se povikuval samo i edinstveno idninata na svetot, osobeno “poslednoto vreme” i “posled- na Pismoto (Sola Skriptura). “Pi{ano e!” “Koj veruva vo mene nite denovi”, videni so proro~ko oko i zapi{ani so proro~- kako {to e ka`ano vo Pismoto!” - Ne kako {to e ka`ano vo ko pero na nejzinite sveti stranici. “svetoto predanie”, ne kako {to tvrdi crkovnata tradicija. Ne verata {to ste ja nasledile od tatkovcite i dedovcite, tuku bibliskata ili Bo`jata vera - “verata Isusova” (Otkro- venie 14,12), ni pora~uva Isus. “Ne ste otkupeni so raspadlivi ne{ta, kako srebro ili zlato, od svojot sueten `ivot {to ste go nasledile od va{ite predci, tuku so skapocenata krv na Hrista kako nevino i ~isto jagne” (1. Petrovo 1,18.19).

98 99 re~”, “svetilo vo temno mesto”, i “da vnimavame na nea”, na Sueten e na{iot `ivot, ni tvrdi apostol Petar, ako se “proro~kata Re~”, n# povikuva apostol Petar. potpirame na verata na na{ite predci, a ja ostavame nastra- Koga ve}e zboruvame za verata na na{ite predci, nie na bibliskata ili Bo`jata vera. Sekoja druga vera, pa i onaa morame da naglasime deka nacionalnoto i istoriskoto ne {to sme ja nasledile od na{ite tatkovci i dedovci, koja ne smeat da se obedinat so verskoto. Tie dve ne{ta ne odat raka e izmerena i proverena na Bo`jiot kantar, na Svetoto pis- pod raka i ne smeat da bidat tandem. Bibliskoto na~elo e mo, i koja nema svoj temel vo Biblijata, namesto vo Bo`jeto jasno: “Cezarovoto na cezarot, a Bo`jeto na Boga” (Matej carstvo i vo ve~en `ivot, }e n# odvede vo endek. 22,21). Verata od edna i nacionalnosta i istorijata od druga Istorijata na hristijanstvoto ja iscicala od biblisko- strana, mora do krajni mo`ni granici da bidat izdeleni. to hristijanstvo sodr`inata na bibliskata vera, taka {to od Nacionalnoto, istorijata, politikata i ~ove~kite prsti vo nea ostanala samo ~erupkata - hristijanska vera bez sodr- koj i da e oblik i vid - ponastrana od bibliskata vera. “Nema `ina, nametka nametnata na {uplivo drvo! “Lu|eto }e imaat ve}e ni Evrein ni Grk” - ka`uva apostol Pavle - Azijat ni izgled na pobo`nost, a se otka`ale od nejzinata sila” (2. Afrikanec, Germanec ni Egip}anec, Kinez ni Amerikanec, Timotej 3,1-5) - se otka`ale od silata na pobo`nosta, od sila- nema ve}e Srbin ni Makedonec, Albanec ni Tur~in, “nema ta na bibliskata vera. ve}e ni rob ni sloboden, nema ve}e ma{ko ni `ensko, za{to Koga ova go velime, nie vo nikoj slu~aj ne ja namaluvame vie site ste edno vo Hrista Isusa”, “vie site ste bra}a” - ni nitu pak ja potcenuvame ulogata i vrednosta na istoricizmot, pora~uva Hristos (Galatite 3,28; Matej 23,8). ulogata na verata na na{ite predci. Ne, toa ne e na{a name- ra nitu na{a cel. Ovde samo uka`uvame na onaa edinstvena spasitelna, bibliska, Bo`ja, Isusova vera, koja }e n# vovede Svetoto pismo i “Svetoto predanie” niz kapiite na nebesniot grad Erusalim vo ve~en `ivot. Mo`ebi }e zvu~i mnogu ~udno i za mnozina neprifatli- “Za nas pravoslavnite svetoto predanie e najgolemo du- vo i odbivno ako ka`eme deka verata na na{ite predci niv }e hovno bogatstvo koe na Crkvata usno $ go podarile sam Gos- gi odvede vo Bo`jeto carstvo, a nas, istata taa vera {to sme pod i najgolemite duhovni otci na hristijanstvoto, po~nuvaj- ja nasledile i sme ja prifatile od niv, a, kako {to rekovme, }i od svetite apostoli i ponatamu preku svetite otci i u~i- ako ne sme ja stavile i ne sme ja izmerile i proverile na teli na Crkvata. Toa e nerazdelno od Svetoto pismo i, kako Bo`jiot kantar, na Svetoto pismo, i ako taa nema svoj temel i Svetoto pismo, i toa e izvor na verata i merilo na vistini- vo Biblijata i ne e soobrazena so bibliskoto u~ewe, toga{, tosta i na verskoto u~ewe.”1 namesto vo Bo`jeto carstvo i vo ve~en `ivot, kade {to treba “Crkvata otsekoga{ u~ela deka Bog ni go dal svoeto nat- da se sretneme so niv, pak }e ka`eme, }e n# odvede vo endek. prirodno otkrovenie vo dva oblika. Vo oblik na Sveto pre- Na{ite predci nemale mo`nosti kakvi {to imame nie danie i vo oblik na Sveto Pismo. Ovie dva oblika ne se denes. Tie nemale Sveto pismo na svojot maj~in jazik za da ja isklu~uvaat, tuku se nadopolnuvaat”, }e ka`e istaknatiot proverat svojata vera i da ja soobrazat so negovoto u~ewe. pravoslaven teolog i glasnogovornik na pravoslavieto, gos- Stepenot na nivnite bibliski soznanija bil mnogu ponizok od podin Lazar Milin, vo svoeto delo “Crkvata i sektite”, vo na{iot denes. I zatoa, spored Bo`jata re~, Bog sekomu }e mu izdanie na MPC, Skopje 1999, vo oddelot “Svetoto Pismo i sudi spored merata na soznanijata {to mu stoele na raspola- Svetoto predanie” na str. 165, i prodol`uva: “I navistina, gawe i {to mu bile otkrieni vo vrska so bibliskite vistini. nikade, bukvalno nikade vo celoto Sveto Pismo ne e zapi- “Imame najsigurna proro~ka Re~, i vie dobro pravite {ano takvo tvrdewe deka Svetoto Pismo e edinstveniot iz- {to vnimavate na nea, kako na svetilo {to sveti vo temno vor na verata i edinstvena merka na vistinitosta.” mesto, dodeka ne osamne denot i yvezdata Denica ne bolsne vo va{ite srca” (2. Petrovo 1,19). - “Imame najsigurna proro~ka 1. Citat prezemen od “Svetosavqe”, od internet

100 101 Sekako, ovaa izjava na gospodin Milin nema smisla i se to predanie nie ja podrazbirame Re~ta Bo`ja koja ne ni e predadena po pismen pat, tuku usno, i poteknuva od samiot povlekuva i is~eznuva pred silnite izjavi na na{iot Spa- Hristos i od negovite apostoli... Toa {to usno go primila sitel {to gi navedovme vo pogornite oddeli za “Pismoto” Crkvata od apostolite, toa e Sveto predanie.” - ^udno i nes- kako osnova i edinstven izvor i merka na na{ata vera. fatlivo, i u{te pote{ko prifatlivo! Svetoto predanie e Ponatamu, tradicijata ili predanieto {to go nasledile “Re~ Bo`ja koja ne ni i predadena po pismen pat, tuku usno, na{ite pravoslavni bra}a od predcite, gospodin Milin go i poteknuva od samiot Hristos i od negovite apostoli”, a vika “Sveto predanie” i po va`nost i zna~ewe go izedna~uva podocna, na vselenskite sobori potvrdeno i prifateno kako so Svetoto pismo. Toj veli: “Svetoto predanie nie go smetame “sveto predanie” i kako “Re~ Bo`ja”. za izvor i pravilo na verata kako i Svetoto Pismo!” Krupna Mo`no li e poraka da patuva so vekovi, niz tolku burna gre{ka! Zo{to Bog “svoeto natprirodno otkrovenie” bi ni go istorija, od po~etok ne vo pi{an oblik od nejzinite avtori, dal “vo dva oblika”? Zo{to bi postoele dva izvora na visti- ami izgovorena samo usno, do nas da pristigne izvorno, neiz- nata? Eden Bog, a dva izvora na “natprirodno otkrovenie”!? meneta, neobremeneta so ~ove~ki primesi? - Toa nalikuva na Zar Svetoto pismo ne e kompletno Bo`je otkrovenie, pa mu e onaa voobi~aena igra koga sakame da pou~ime nekogo kako se potrebno nekakvo nadopolnuvawe od strana na predanieto? iskrivokol~uva nekoja poraka koga patuva usno od uvo do uvo. “Svetoto predanie” ni nalikuva na apokrifnite knigi Prvite izmeni gi zabele`uvame ve}e pri vtoriot prenesuva~ na koi ne im e mestoto me|u svetite kanonski knigi na Bo`jata na porakata, za na kraj, kaj ~etvrtiot, pettiot ili {estiot re~ i tie ne smeat da se najdat me|u koricite na Bo`jata kni- prenesuva~ taa napolno da ja zagubi svojata prvobitna smisla ga Biblija. i sodr`ina. Taka i predanieto, dokolku i postoela nekakva [to e najlo{o, u~eweto na predanieto otstapuva i ~esto prvobitna osnova za nego, so tekot na vremeto nemu mnogu e sprotivno na u~eweto na Svetoto pismo i tie me|usebno raboti mu se nakalemile, taka {to toa, prenesuvaj}i se usno od napolno se isklu~uvaat, za{to “Svetoto predanie”, kako apo- pokolenie na pokolenie, prerasnalo vo besmisleno sueverie. krif, e izvor na somnitelni i matni vodi koi gi matat ~is- tite i bistri vodi na Bo`jata re~ kako edinstven, od Boga daden izvor na “natprirodno otkrovenie”. Proverka na “svetosta” na “Svetoto predanie” Predanieto i Biblijata se dva nepomirlivi antipoda me|u koi ne postoi nikakvo soodvetstvo, nikakov ekvivalent, Najgolema slabost na predanieto e taa {to ne mo`eme da nitu pak nekakva komplementarnost. go sporedime i da go proverime na nitu eden na~in, za{to za Golema izmama i samoizmama e pogubnoto tvrdewe na nego ne postoi nikakov originalen zapis od avtorot ili pravoslavnite i katoli~kite teolozi deka bez predanieto verodostojna kopija ili pismen izvor od koj poteknuva za da nie ne mo`eme da go razbereme Svetoto pismo. Naprotiv, ocenime deka taa poraka stignala do nas vo nejziniot prvo- predanieto pomaga pogre{no da go razbereme Svetoto pismo. biten original, kako {to e toa slu~aj so knigite na bib- Razlikite me|u predanieto i Svetoto pismo }e stanat liskiot kanon. Ako predanieto go sporedime so Svetoto pis- o~igledni vo natamo{nite tekstovi na knigava koga }e gi mo, toa e daleku od nego. protivstavime edno na drugo. Milin predanieto go deli na “Sveto predanie {to os- Vo spomenatiot oddel gospodin Milin tvrdi: “Svetoto tanalo od Hrista i od svetite apostoli, i na ~ove~ka filo- predanie, koe nie go smetame za izvor i pravilo na verata zofija i ~ove~ko predanie.” Nie pak pra{uvame: Spored koi kako i Svetoto Pismo, ne e nikakvo ‘~ove~ko predanie’, nitu kriteriumi mo`eme da znaeme koe e “sveto apostolsko”, a koe pak ‘~ove~ka’ nauka i zapoved, nitu pak folklor ili naroden “~ove~ko predanie”, koga nemame, pak velime, zapis od nego- obi~aj. Ni{to od seto toa ne vleguva vo poimot i sodr`inata vite avtori za da go sporedime i da go proverime so nego? na Svetoto predanie za koe nie zboruvame. Pod poimot Sve- ]e ka`eme pak: I “svetoto apostolsko” i “~ove~koto

102 103 ~ivte bilo preku na{iot zbor, bilo preku na{e poslanie” (2. predanie”, nie go stavame na proverka na “proro~kata Re~”, Soluwanite 2,15). Ottuka toj tvrdi: na Svetoto pismo, kako duhoven kantar na koj merime i prove- “Apostolot jasno veli deka Hristovoto Evangelie go ruvame s# dali e od Boga, i s# {to otstapuva od bibliskoto propovedal ne samo po pismen pat, pi{uvaj}i poslanija {to u~ewe, mora da se otfrli, pa makar toa da e proglaseno i vlegle vo kanonot na Svetoto Pismo, tuku i ‘so zbor’, so usno prifateno kako “sveto”. predanie. I toj ne pravi nikakva razlika vo va`nosta na Kako mo`at da se soobrazat tvrdewata za ednakvost na edniot i drugiot na~in. Dvata se ednakvo va`ni, i dvata predanieto i Svetoto pismo so bibliskite stihovi {to gi Soluwanite moraat ednakvo da gi ~uvaat.” citiravme vo pogornite oddeli? Zar Hristos ne go isklu~uva Da, to~no e toa. Tuka nema nikakov problem. I nie ne predanieto od temelot na bibliskata vera koga veli: “Koj pravime nikakva razlika me|u tie dve ne{ta. Apostol Pav- veruva vo mene kako {to e ka`ano vo Pismoto, od negovata le tri godini vo Efes, godina i pol vo Korint i mnogu godi- vnatre{nost }e pote~at reki na `iva voda!” - Kako {to e ni vo bezbroj drugi gradovi i sela, vo sinagogi, vo crkvi, po ka`ano vo Pismoto, kako {to e ka`ano “vo Gospodovata kni- pazari{ta, po ulici, po zatvori, na brodovi, po ku}i; so vr- ga”, a ne vo predanieto! zani race, so nozete vo kladi, den i no}, so solzi, usno, so Za da go opravda predanieto, gospodin Milin za nego zbor, gi pou~uval vernicite na Bo`jiot pat. U{te od migot bara bibliska podloga i potvrda i se povikuva na oddelni koga se sretnal so Hrista na patot kon Damask, koga Hristos bibliski tekstovi: “Ve pofaluvam, bra}a, deka s# moe pom- zapalil svoj ogan vo negovoto srce, toj, proniknat so Hris- nite i gi dr`ite zapovedite taka kako {to sum vi gi predal” tovata qubov, so ognena revnost vo gradite, s# do svojata (1. Korin}anite 11,2). smrt, dodeka ne mu se strkalala glavata na gubili{teto vo Hristijanite vo Korint gi prifatile i gi dr`ele zapo- Rim, neumorno im go propovedal na bli`nite Hrista - ne vedite taka kako {to im gi predal apostol Pavle, ne poina- drugo, ne predanija, ne ~ove~ka nauka i filozofija, tuku ku. Toa go potvrduva i samiot apostol koga veli: “Taka kako Hrista i samo Hrista: “Za{to re{iv da ne znam me|u vas ni{- {to sum vi gi predal!” Zna~i, Pavle imal mo`nost da gi kon- to drugo, osven Isusa Hrista, i toa raspnatiot” (1. Korin- trolira hristijanite i da gi korigira vo slu~aj da skr{nat }anite 2,2). od vistinskiot pat. Takvi korekcii toj vr{el kaj hristijani- Porano Pavle bil proniknat i opsednat so predanijata te vo Korint vo vrska so nivniot prakti~en hristijanski na svoite predci i niv gi propovedal: “Vo judaizmot jas nad- `ivot, vo galatskite crkvi koi vo me|uvreme prifatile “dru- minav mnogu svoi vrsnici sred mojot narod, imaj}i ekstrem- go evangelie” vo vrska so obredniot zakon, razli~no od ona na revnost za predanijata na moite predci” (Galatite 1,14). {to toj im go iznel dodeka bil kaj niv (Galatite 1,6), i kaj hris- No sega toj e opsedant i proniknat so Hrista i go propoveda tijanite vo Solun koi pogre{no go sfatile voskresenieto. samo Hrista i Hristovata nauka, ne starite predanija na No dali mo`e toa da se ka`e i za predanieto? Koj imal svoite predci. mo`nost da go kontrolira od migot koga bilo izgovoreno, pa Istata nauka {to ja iznesuval usno, apostol Pavle ja makar toa da bilo i od strana na apostolite, pa s# do momen- stavil na hartija vo svoite poslanija. Zatoa me|u usnata i tot koga e zapi{ano i prifateno kako sveto predanie duri pi{anata re~ na apostol Pavle nema razlika. podocna na crkovnite sobori? Vo pra{awe se vekovi vo koi Istata nauka prodol`ile da ja propovedaat i negovite predanieto kru`elo usno kako iskaz od uvo do uvo i na kraj sorabotnici i u~enici. “O Timotej, pazi go ona {to ti e pre- zapi{ano koga od negoviot original istekla sodr`inata i dadeno, {to ti e dovereno”, “i s# {to si ~ul od mene pred mno- su{tinata a ostanala samo lu{pata. gu svedoci, predaj go na verni lu|e koi se sposobni i drugi Drug bibliski dokaz na koj se povikuva zastapnikot na da nau~at” (1. Timotej 6,20; 2. Timotej 2,2). predanieto za da go izedna~i po va`nost so Svetoto pismo: Nema razlika me|u usnoto i pi{anoto na apostol Pav- “I taka, bra}a, stojte i dr`ete gi predanijata {to gi nau-

104 105 le, nitu pak razlika me|u nego i negovite u~enici. Me|utoa, No, koga za evrejskoto i za katoli~koto predanie veli razlika postoi me|u dene{nite crkovni predanija i Bibli- deka e ~ove~ka tvorba, dali predanieto na pravoslavieto jata - i tuka e problemot. navistina e “sveto predanie”? Dene{nite crkovni predanija na Pravoslavnata i na Vo nikoj slu~aj! - mu se protivstavuva na Milina, da re~e- Katoli~kata crkva, mereni i sporedeni so pi{anite poslanija me, farisejot Nikodim. - Vie hristijanite tvrdite deka va- na apostol Pavle i na drugite bibliski knigi, se najobi~ni {ite predanija {to ste gi dobile od va{ite predci ne se apokrifi i, kako {to e ve}e ka`ano, besmisleni sueverija. ~ove~ki, tuku se “sveti predanija” i ednakvi po va`nost so Biblijata zatoa {to vi se ostaveni od Hrista i od aposto- Hristos i predanijata lite i se za~uvani nezapi{ani vo Svetoto pismo, ami prene- seni po usten pat i ~uvani vo Crkvata.3 Razlika me|u predanijata {to gi nasledile od predcite No istoto toa go tvrdime i nie Evreite. I na{ite pre- i Bo`jata re~ postoela i kaj lu|eto vo Hristovo vreme i danija {to sme gi nasledile od na{ite predci se sveti pre- Hristos bil mo{ne otvoren i jasen po toa pra{awe: “Zo{to danija i ednakvi po va`nost so Biblijata zatoa {to ni se tvoite u~enici ne `iveat spored predanieto (tradicijata) na ostaveni li~no od Boga i od Bo`jite proroci, nezapi{ani vo starite, tuku jadat leb so neizmieni race?” - mu velat fari- spisite na Stariot zavet, no predadeni po usten pat i ~uvani seite na Isusa. “A Isus im re~e: ‘Ovoj narod so usta me po~i- vo na{ata Crkva. tuva, a negovoto srce e daleku od mene; zaludno me po~ituva Taka tvrdat hristijanite, taka tvrdat i Evreite za koga propoveda u~ewa koi vsu{nost se ~ove~ki zapovedi. Vie svoite predanija. Me|utoa, i na ednite i na drugite Hristos ja ostavate Bo`jata zapoved, a se dr`ite za ~ove~koto preda- im ka`uva: Va{ite predanija nastrana! I ednite i drugite nie. Na ubav na~in ja ukinuvate’, prodol`il Toj, ‘Bo`jata za- se samo ~ove~ka tvorba i ~ove~ki zapovedi, istoriska katego- poved za da go zapazite va{eto predanie... I taka pravite rija, nadvor od Biblijata, i izrekuva te{ki zborovi nad onie prestap sprema Bo`jata re~ so svoeto predanie {to ste go {to veruvaat i `iveat ne “kako {to ka`uva Pismoto”, tuku vospostavile vie” (Marko 7,5-9.13). spored svoite predanija: “Ovoj narod... zaludno me po~ituva Hristos i na Pravoslavnata i na Katoli~kata crkva im koga propoveda u~ewa koi vsu{nost se ~ove~ki zapovedi. Vie gi ka`uva istite zborovi: “Na ubav na~in vie ja ukinuvate ja ostavate Bo`jata zapoved, a se dr`ite za ~ove~kite pre- Bo`jata zapoved (ukinuvate dve Bo`ji zapovedi od Bo`jiot danija. Na ubav na~in ja ukinuvate Bo`jata zapoved za da go zakon - vtorata i ~etvrtata) za da go zapazite va{eto predanie.” zapazite va{eto predanie.” Gospodin Milin ima re{enie za ovoj duel me|u Hrista Ovde }e pojasnime deka pette knigi Mojseevi se nareku- i fariseite. Toj }e ka`e: Hristos gi osudil predanijata na vaat so imeto “Zakon” ili na evrejski “Tora”. Va`no e da sfa- Evreite zatoa {to tie bile obi~ni ~ove~ki, a ne sveti, Bo`ji time deka za Evreite Tora se sostoi od dva dela. Prviot del predanija. - I ima pravo koga veli taka za evrejskite predani- e napi{ana Tora, koja se sostoi od prvite pet knigi na Bib- ja, a i za katoli~kite {to gi imenuva, koga veli: lijata ili od pette knigi Mojseevi. Toa e onoj svitok koj se “Rimokatoli~kata teologija ne go otfrla Svetoto Pis- ~uva i se ~ita po sinagogite i koj, po~nuvaj}i od prvata Tora mo. No, to~no e deka tie nivni specijaliteti, {to nemaat {to ja napi{al Mojsej, vnimatelno se prepi{uva i se prene- osnova vo Svetoto Pismo, nemaat osnova ni vo Svetoto preda- suva od pokolenie na pokolenie. nie. Za papskiot primat, za papskata nepogre{livost, za in- Vtoriot del na Tora Evreite ja vikaat nenapi{ana ili dulgenciite, za ‘Filiokve’, za ‘konkomitancijata’, vrz {to usna Tora i, spored niv, taa se sostoi od usno predanie dade- po~iva pri~estuvaweto pod eden vid, za ~istili{teto i os- tanatite specijalnosti na rimokatoli~kiot katihizis, nema 2. “Crkvata i sektite”, izdanie na MPC, Skopje 1999, str. 172 osnovi nitu vo Svetoto Pismo, nitu vo Svetoto predanie.” 2 3. Isto, str. 169

106 107 ki tvrdewa na Katoli~kata crkva koja Bo`jata re~ ja potis- no na Mojseja na Sinaj, i za niv usnata ima ednakva va`nost nuva i poni`uva, a gi izdignuva nad nea svoite predanija! Ne so pi{anata Tora. Usnata Tora okolu 1.800 godini se prene- ni ostanuva ni{to drugo osven da go prifatime predupredu- suvala usno od u~itel na u~enik. No so tekot na vremeto se vaweto na apostol Pavle: “Bra}a, pazete nekoj da ne ve zavede pojavil strav deka taa }e bide zaboravena, pa pred okolu 1.700 so filozofija i so prazna izmama spored ~ove~kite predani- godini istata kone~no e zapi{ana i taka e sozdadeno ona {to ja... a ne spored Hrista” (Kolo{anite 2,8). denes se vika “Talmud”, vo koj se pomesteni evrejskite predanija. Da zaklu~ime: Predanieto izleguva od gabaritite na Da, po~ituvani, Evreite tvrdat deka svoite predanija gi Bo`jata re~ {to gi postavile apostolite i prorocite, od dobile od Boga preku Mojseja usno na Sinaj, i za niv tie ima- ramkite na nemenlivosta na bibliskata nauka, skr{nuva od at ista va`nost kako i pi{anata Tora. No Hristos ne im go pravecot na evangelieto {to go opredelil na{iot Spasitel prifa}a toa. Toj im veli: Samo pi{anata Tora! Usnata ne! i ne go sledi negoviot pat, gi uriva stolbovite na izvorno- I hristijanite nastojuvaat da doka`at deka svoite pre- to hristijanstvo i ne e zasnovano na temelot na Svetoto pis- danija gi dobile direktno od Hrista i od apostolite po us- mo, ~ij{to temelen kamen e Isus Hristos, i od taa pri~ina ten pat i im pridavaat ista va`nost kako i na pi{anata toa e neprifatlivo, za{to e pogubno za na{eto spasenie. Bo`ja re~. No i nim Hristos im ka`uva: Va{ite predanija Nie prifa}ame predanie koe ne giba vo Desette Bo`ji nastrana! Samo pi{anata Re~! zapovedi i koe e soobrazeno so pi{anata Bo`ja re~, {to ne [to da ka`eme za predanijata na Katoli~kata crkva koja e slu~aj so spomenatite predanija na Pravoslavnata i Kato- otvoreno tvrdi deka tie stojat nad Biblijata? li~kata crkva koi pretstavuvaat “drugo evangelie” (Galatite Eden od najva`nite crkovni sobori vo istorijata na 1,6), ~ove~ko, i sprotivno na bibliskoto Hristovo evangelie. Katoli~kata crkva bil soborot odr`an vo Trident koj po~nal vo 1545 godina i so prekini se sostanuval polni osum- naeset godini. Na ovoj sobor se vodeni raspravii s# dodeka Biblijata za kultot na Isusovata majka Marija predanieto (tradicijata) ne bilo izdignato nad Biblijata. Na ili Bogorodica toj sobor nadbiskupot na gradot Re|i odr`al govor vo koj istaknal deka predanieto ima prednost pred Biblijata, za{to Vo spomenatata kniga gospodin Milin priveduva primer: crkvata so svojot avtoritet ja zamenila sabotata so nedela. “Vo Crkvata postoi veruvawe, zasnovano na Svetoto pre- Vo italijanskoto izdanie na knigata “Kanon i tradici- danie, deka Spasitelot, po svoeto voskresenie, $ se javil na ja” od d-r H. J. Holcman, na str. 263, avtorot koncizno go iz- svojata majka Bogorodica (Marija). Toa javuvawe ne e nikade nel toj govor od koj citirame eden del: zapi{ano vo Svetoto Pismo. No dali e umno, se pra{uva toj, “Pri krajot od poslednoto zasedanie na soborot, na 18 spored sektantskata logika, da go otfrlime toa predanie?”4 januari vo 1562 godina, kolebaweto me|u prisutnite delegati Premnogu naiven i begol primer, gospodine Milin! Nai- prestanalo. Nadbiskupot od Re|i vo svojot govor otvoreno ven duri i za onie koi i malku se upateni vo bibliskata nau- izjavil deka tradicijata (predanieto) ima prednost pred ka. Toj primer {to go priveduvate e obi~na dimna zavesa so Biblijata. Spored toa, crkovnata vlast ne $ bila pot~ineta koja{to se obiduvate da gi prikriete slabostite ili near- na Biblijata i nejzinoto vlijanie bilo pova`no od Biblija- gumentiranosta na va{eto “Sveto predanie” koe po va`nost ta, bidej}i crkvata ja zamenila sabotata so “son~eviot den”, go izedna~uvate so Svetoto pismo. Voop{to ne e sporno dali odnosno, namesto sabotata, taa (crkvata) ja proglasila nede- Hristos po svoeto voskresenie $ se javil ili ne $ se javil na lata kako Gospodov den, a toa ne go storila po Hristova zapo- svojata majka Marija (Bogorodica), kon koja nie navistina ved, tuku po svoja sopstvena odluka.” neguvame visoka po~it. Toa nema nikakvo teolo{ko zna~ewe. Nemame komentar! Ni nedostigaat zborovi da go komen- tirame ova! Stoime v~udovideni i stapisani pred ovie drs- 4. Isto, str. 170

108 109 No, koga zboruvate za predanieto povrzano so Marija, ne $ pridava nikakvo povisoko zna~ewe. U{te pove}e, Toj nie pra{uvame: Od kade Marija na neboto? Predanieto taka svoja majka, svoi bra}a i sestri gi narekuva samo onie {to tvrdi, }e ka`ete vie. Tokmu taka. ja izvr{uvaat negovata volja (Marko 3,31-35). A koga $ se obra- Na 1 noemvri 1950 godina papata PieXII vo svojata “ex }a nejze, Isus ne ja narekuva nebesna kralica, nitu pak ka`u- cathedra” objavil dogma spored koja “bezgre{nata Bo`ja maj- va deka taa so svojata slava }e ja nadmine slavata na heruvi- ka i ve~na devica Marija tri dena po smrtta voskresnala i mite i serafimite, tuku ednostavno ja narekuva “`ena”. Duri vo proslaveno telo se voznela na neboto so teloto i du{ata”. i od krstot ja oslovuva na ist na~in: “A Isus, {tom ja vide Komentiraj}i go ova, avtorot Dejv Hant ka`uva: “Vsu{nost svojata majka, i pokraj nea u~enikot kogo go qube{e, $ re~e papata tvrdel deka dogmata za voznesenie na Marija edno- na majka si: ‘@eno, ete ti sin!’ Potoa mu re~e na u~enikot: du{no bila prifatena vo prvata crkva u{te od po~etok i deka ‘Ete ti majka!’ I od toj ~as u~enikot ja zede kaj sebe” (Jovan taa ima potvrda vo Biblijata. No takva dogma prvata crkva 19,26.27). ne poznavala i taa nema poddr{ka vo Biblijata. Takvite U~enikot {to ja prezel gri`ata za Marija bil najomile- papski izjavi ednostavno bile soodvetni i komplementarni niot Hristov u~enik, evangelistot Jovan. so {iroko rasprostranetoto mislewe na katolicite i pri- Kako {to rekovme, dogmata za voznesenieto na Marija donesuvale za rastot na kultot na Marija.”5 Rimokatoli~kata crkva ja proglasila duri na 01.11.1950 godi- Spored spomenatata dogma, po svoeto voznesenie Mari- na, za vreme na pontifikatot na papata PieXII . So 19 veko- ja sednala od desnata strana na svojot Sin i se moli na Si- vi zadocnuvawe! Bez bibliski temel! Pri~inata ja nao|ame not za nas. Vakvi tvrdewa Biblijata ne poznava. Taa ka`uva vo istorijata: deka samo Isus sedi od desnata strana na Otecot (Evreite “Istoriskata slika na Marija od Noviot zavet nabrgu }e 1,3) i deka Toj se moli za nas (Evreite 7,25). Apostol Pavle bide obviena so prevez na bujni legendi, osobeno vo popular- napolno e jasen koga tvrdi: “Koj e toj {to }e gi osudi Bo`jite nata apokrifna literatura. Veruvaweto vo nepovredena dev- izbranici? Dali Hristos Isus, koj umre, i zgora na toa vos- stvenost, vo prvata polovina na tretiot vek go branel Ori- kresna, koj e od desnata strana na Boga i koj se zazema (se gen, otec na crkovno-teolo{koto u~ewe protiv Tertulijana. moli) za nas?” (Rimjanite 8,34). Zna~i, Hristos i samo i edin- Od 4 vek Marija e po~ituvana kako asketica i bezgre{na stveno Hristos se zastapuva, se zazema i se moli za nas pred svetica. So prifa}aweto na starite kultovi od strana na Boga. I, osven Hrista, nie nemame drug zastapnik i drug mo- dr`avnata crkva, slikata za Marija e pribli`ena do anti~- litel pred Boga. kite bo`ici-majki: starite pretstavi se hristijanizirani, a Zatoa se postavuva pra{awe: Ako Gospod Isus Hristos mariologijata stanala druga strana na hristologijata. Kako od qubov kon nas umrel na krst, zar e potrebno nekoj nego da posledica od nikejskoto ‘ednakva po su{tina’, na soborot vo go moli Toj da se moli, da se zastapuva i da se zazema pred Efes vo 431 godina Marija bila proglasena za ‘Majka Bo`ja’. Boga za nas? I sega, so voveduvaweto na Marija vo liturgijata, nastanal Osven toa, spored crkovnoto u~ewe, Marija e “kralica vistinskiot kult na Marija (Mariini sve~enosti, Mariini na mirot”, “nebesna kralica” i “semilostiva spasitelka”, sliki ).”6 povozvi{ena od heruvimite i poslavna od serafimite. Toa se, po~ituvani, nebibliskite, istoriskite fakti i Me|utoa, vo Stariot zavet taa e najavena samo kako de- vistini za Marija vrz koi se temelat predanijata i sfa}awa- vojka koja }e zatrudni i }e rodi sin, na kogo }e mu dade ime ta na hristijanite za nea. Emanuel (Isaija 7,14), a vo Noviot zavet Marija e samo `ena Toa se nebibliskite, istoriskite temeli vrz koi Crk- na Josifa (Matej 1,20) i Isusova majka. Osven taa uloga, Isus vata, osobeno Katoli~kata, gi gradela i gi izgradila svoite

6. E. Ortbandt, D.H. Teuffen: Ein Kreuz und tausend Wege, Friedrih Bahn Verlag, 5. Dave Hunt: A Woman Rides the Beast, p. 444 Konstanz 1962, p. 189 110 111 Makarie Veliki pi{uva: “Koga }e ~ue{ deka pod nebe- dogmi i svojata nauka za Marija, nare~ena “mariologija”, sata se nao|aat reki od zmeovi, lavovski ~elusti, sili na kako vtora strana ili kako istoriski pandan na “hristologi- temninata i jarosten ogan {to proniknuva vo sekoj del na jata”, naukata za Hrista. teloto, zar ne znae{ deka tie... }e ja zemat tvojata du{a koga }e izleze od teloto i }e te spre~at da vleze{ na nebesata.” Za predanieto vo vrska so pravoslavnite mitarstva Kiril Aleksandriski za mitarstvata: “Kakov strav i trepet te ~eka tebe, o du{o, vo migot na smrtta! ]e vidi{ Gospodin Milin go otfrla ~istili{teto kako izmisli- u`asni, divi, svirepi, nemilosrdni i bezo~ni demoni kade ca na Katoli~kata crkva koja nema nikakva osnova nitu vo {to kako crni Etiopjani stojat pred tebe. I samiot nivni Biblijata nitu vo predanieto - i ima pravo koga za nego veli izgled e postra{en od sekoe ma~ewe... Na sekoe mitarstvo se taka. No toj zaborava, ili namerno zaobikoluva i ne saka da ispituva odreden grev; za sekoj grev, za sekoja strast, posto- ka`e deka i pravoslavieto ima nekakov ekvivalent za kato- jat odredeni carinici i istra`uva~i.” li~koto ~istili{te, a toa se pravoslavnite mitarstva, za 7 Vo vrska so mitars- koi ne postoi ednoobrazie vo pravoslavnite teolo{ki kru- tvata naveduvame u{te nekoi misli i citati od pravoslavna- govi, nitu pak za niv mo`at da se najdat nekakvi tragi vo Sve- ta teologija objaveni na internet vo “Svetosavqe” pod nas- toto pismo. lov “Du{a pred prestolom Tvorca”, Starac Kleopa, sa rumun- Eve ja prikaznata za pravoslavnite mitarstva: Tretiot skog Vlada Petrin, tekst objavqen u SVETIGORI: den otkako }e go napu{ti teloto, du{ata pominuva niz legi- “Bra}a moi, da se potsetime na besmrtnosta na du{ata. on od zli duhovi kade {to demonite ja obvinuvaat za razni Znaete li {to ostanuva vo vek veka? Du{ata! Teloto stanu- grevovi {to gi napravila dodeka bila na ovoj svet. Postojat va zemja. Mrtvite gi zakopuvame, a potoa gi otkopuvame, i po okolu dvaeset takvi prepreki, nare~eni mitarstva, na koi se izvesno vreme od niv ostanuva samo prav, a po podolgo vreme ispituvaat razli~ni grevovi. Otkako }e pomine niz edno mi- ni koskite ne ostanuvaat. S# se pretvora vo ni{to, za{to tarstvo, du{ata pominuva niz slednoto, i taka s# do posled- prvata zapoved glasi: ‘Zemja si i vo zemja se vra}a{.’ No noto. du{ata ne umira nikoga{. Taa ostanuva vo vek vekovi, za{to Mnozina ja opi{uvale taa sredba kade {to du{ata so e duh i ne mo`e da umre. golem strav se obiduva da se oslobodi od napadite na demo- No za da znaete {to se slu~uva so du{ata koga ~ovekot nite koi ja ma~at so razni grevovi {to gi napravila i sakaat }e umre, }e vi ka`am koj e nejziniot pat po smrtta, spored da ja prigrabat za sebe, iznesuvaj}i dokazi koi potvrduvaat predanieto na Pravoslavnata crkva. deka du{ata e gre{na i deka poradi toa taa im pripa|a nim, Vo tekot na prvite 40 dena po smrtta se odviva poedi- i site se soglasuvaat vo edno - deka toa e mesto (nekade vo voz- ne~en sud nad du{ata, koga Bog razre{uva kade }e ostaneme, duhot) na silno ma~ewe i neizvesnost za du{ata vo vrska so na dobro ili lo{o, do kone~niot sud. Toa vreme e pominli- nejzinata kone~na sudbina. Ako du{ata uspee da pomine niz vo i promenlivo za pravednicite i za gre{nicite. Imeno, site mitarstva, toga{ zaminuva vo raj, kade {to }e `ivee pravednicite zaminuvaat vo raj, vo privremeno bla`enstvo, ve~no; a ako te`inata na grevot pretegne, toga{ taa ne uspea- a gre{nicite vo pekol, vo privremeni maki, kade {to i ed- la da pomine, se zaprela na nekoe od niv, i sudbinata na taa nite i drugite prestojuvaat s# do stra{niot sud i do seop{- du{a e ve~no ma~ewe vo pekolen ogan. toto voskresenie. Jovan Zlatoust u~i deka na du{ata $ se potrebni mnogu Koga ~ovekot }e umre i koga }e ja predade svojata du{a, molitvi, dobri dela, angeli ~uvari i drugi pomaga~i dodeka vo toj mig pred nego se pojavuvaat onolku |avoli kolku {to “pominuva niz vozdu{noto prostranstvo... pokraj nevidlivite napravil grevovi i onolku angeli kolku {to imal dobri dela vlasti i silite {to gospodarat vo vozduhot, a koi u{te se narekuvaat progonuva~i, mitari, dano~nici, carinici”. 7. Serafim Rouz, 85-87

112 113 Bo`e, imal te{ki grevovi i ne podnel epitimija, toj epiti- vo `ivotot. Taka ka`uva sveti Jefrem Sirin. \avolite tvr- mija }e izdr`i vo pekolot. No od pekolot mo`e da go izbavi dat deka du{ata e nivna za{to e gre{na, a angelite velat Crkvata so pomo{ na svoite sveti liturgii, so razre{uvawe deka taa ima pove}e dobri dela; i nastanuva golema bitka i so milostina, i taka }e zamine vo raj. me|u niv i zatoa du{ata se pla{i da go napu{ti teloto. No ako nekoj umrel neispovedan u{te od svojata mladost, Sedum dena neposredno pred svojata smrt, otecot Jevtim- a imal i te{ki, smrtni grevovi, na primer, kako koga bi um- ie videl kako angelite se borat so |avolite za du{ata, i veli: rel nekrsten, site slu`bi {to }e se slu`at na zemjata za ‘Pogledni kako se borat! Bo`jite angeli, so zlatni kruni na takva du{a malku }e $ pomognat, za{to ni{to ne~isto nema glavata, gi udiraat |avolite i tie begaat.’ da vleze vo nebesnoto carstvo. Vo smrtnite migovi golemo zna~ewe ima angelot {to Taka |avolite postavile mitarstva za da spre~at koj sme go primile so na{eto kr{tenie. Toj e mnogu silen angel bilo da zamine na neboto. Znaete li zo{to |avolite tolku im koj n# ~uva ne samo sega, tuku i po smrtta do 40-tiot den. Toj zaviduvaat i gi mrazat lu|eto? Za{to du{ite na pravednici- patuva so nas niz mitarstvata 40 dena kako na{ za{titnik. te go dopolnuvaat brojot na otpadnatite angeli. Kako {to Koga ne bi bil toj angel, |avolot bi pravel so nas s# {to ka`uva sveti Simeon Novi Bogoslov, Bog }e go dr`i ovoj saka. No na{iot angel za{titnik im veli na |avolite: ‘Trg- svet s# dodeka ne se popolni brojot na padnatite angeli so nete se, |avoli! Jas go poznavam `ivotot na ovaa du{a od nej- du{ite na pravednicite. Zatoa |avolite tolku gi mrazat zinoto ra|awe pa do sega.’ ... du{ite bidej}i znaat deka sekoja du{a, ako pomine na neboto, Najzna~ajna sveta tajna za onie {to umiraat se ispoved- }e go zazeme nivnoto mesto i }e im odzeme s#. Zaradi toa tie ta i svetata pri~est... Vedna{ po smrtta, 40 dena se slu`i ~ekaat vo vozduhot i velat: ‘Ete, Bog nas n# isfrli od neboto, sveta liturgija i pomeni so razre{uvawe i so milostina koi a ovie du{i sakaat da odat odovde kaj Boga i }e go zazemat $ pomagaat na du{ata koga pominuva niz mitarstvata, za{to na{eto mesto!’ I Gospod im dozvolil na |avolite da $ zas- crkvata, bidej}i ni e duhovna majka, se moli za du{ata koja $ tanat i da $ stojat na patot na du{ata, za{to Bog e praveden, e }erka po dar niz kr{tenieto za polesno da pomine niz mi- ne samo milostiv. Demonite gi postavile ovie carini me|u tarstvata... neboto i zemjata za da gi frlat vo pekol onie {to umiraat Bidej}i ispovedta e tolku zna~ajna, ve molam da zapame- nepokajani za te{ki grevovi. tite: Koga }e se razboli tvojata majka, sestra, brat, sopruga, Spored otkrovenijata, postojat dvaeset takvi pre~ki, dete, tatko, }erka, nemoj prvo da gi vodi{ na lekar. Prvo rampi, nare~eni mitarstva. Na sekoe od niv se ispituva nekoj dovedi sve{tenik za da go ispoveda bolniot, za da se o~isti vid grev. Pominuvaj}i niz edno, du{ata preminuva vo drugo, od svoite grevovi... za{to, ako uspee{ da go nagovori{ i duri otkako uspe{no }e gi sovlada site pre~ki, du{ata ispravno da se ispoveda, si pridobil edna du{a. [to velat mo`e da go prodol`i svojot pat bez da bide vedna{ frlena svetite otci? I ako nekoj imal smrtni grevovi, mo{ne te{- vo pekol. ki, i ako umrel ispovedan, Crkvata }e go izbavi. Toj ostanu- Eve kako se naredeni tie dvaeset carini: Prvata cari- va vo pekolot samo dodeka ne se o~isti. na e postavena poradi lo{i zborovi, vtorata poradi kleve- Si slu{nal {to ka`uva eden svetitel? Videl ogneno ti, tretata poradi lutina, ~etvrtata poradi al~nost itn. - od more od koe izleguvale beli gulabi kako sneg i letale kon najmali do najgolemi grevovi. neboto. Go videl pekolot i slu{nal silna vreva i piskoti. Se I koj ne spomnal zlo? Koj ne se lutel? Koj ne ispil pra{uval kako, Gospode, od ogan da izleguvaat gulabi. Gula- ~a{ka pove}e vo svojot `ivot? Ili koj ne padnal vo svoite bite bile du{ite na pravednicite koi se is~istile so epiti- misli ili vo svojata me~ta vo blud, vo opivawe ili vo drugi mija i so prestoj vo pekolot i platile s# {to morale da platat. telesni grevovi, ili vo du{evni, kako {to ~itame za `ivo- Crkvata posreduva od zemjata najmnogu so svoite sveti tot na sveta Teodora? liturgii... Hristijaninot, ako umrel ispovedan i ako, ne daj

114 115 ma: ‘Nosete ja ovaa du{a {est dena vo rajot.’ Za{to vo tekot Ste slu{nale {to rekla sveta Teodora koga trebalo da na {est dena du{ata ni pominuva niz rajot so brzina na mis- pomine niz mitarstvoto za pijanstvo? ‘Mnogu se za~udiv lite. Toga{ angelite ja zemaat du{ata so brzina na molwa i bidej}i |avolite me potsetija na site ~a{ki rakija i vino ja vodat kon rajskite gradini ~ija{to ubavina ne mo`e da se {to sum gi ispila vo mojot `ivot. I mi poka`aa kolku sum iska`e. I tamu, spored zborovite na sveti Andrej, taa }e vidi piela, vo koj mig i so kogo sum bila i kolku pati sum piela deka eden cvet od rajot e poskap od site narodi na svetot, od i kolku pati sum se napivala...’ site ukrasi i bogatstva, za{to toj nikoga{ nema da ovene... Ako hristijaninot preku iskrena ispoved e razre{en od Kako {to ka`uva sveti Kozma, koj bil vo rajot, du{ata tamu strana na sve{tenik na zemjata, Svetiot Duh mu gi bri{e gleda {atori na pravednicite - srebreni, zlatni, {atori od site negovi grevovi. Hristovata re~ ka`uva: ‘S# {to }e oniks, rubin, safir ... livadi... drvja so zlatni lisja i so zlat- razre{i sve{tenikot na zemjata, }e bide razre{eno i na ni cvetovi... Drvjata se plodonosni, na sekoja granka po 70 neboto’ (n. zab.: pogre{no i tendenciozno citiran tekst od vidovi ovo{je. Peat i lisjata, i cvetovite, peat pticite; niz Biblijata. Tamu ne stoi zborot “sve{tenik”). Ne slu{navte livadite te~at reki od med i mleko... Du{ata vo rajot se sre- li? S# {to }e vrze toj (sve{tenikot) na zemjata, }e bide vrza- }ava so svoite rodnini i prijateli... koi $ ka`uvaat: ‘Nie no i na neboto. Edinstveno ako ~ovekot e pameten, ako ~esto znaeme kade odi{. Ti odi{ na sud na du{ite. ^etiriesettiot se ispoveda, lesno }e pomine niz stra{nite vozdu{ni mitar- den }e se re{i kade ti }e zamine{, vo rajot ili vo pekolot.’ stva vo tretiot den. ]e mu se merat dobrite dela so lo{ite. I ete, taka ja do~ekuvaat du{ata, i taa patuva niz rajot Ako du{ata vidi deka na mitarstvata grevovite ja vle~at {est dena. Angelot za{titnik $ ka`uva: ‘Du{o, eve, po 40 nadolu, taa e ispla{ena i po~nuva da pla~e, osobeno ako na dena ti }e dojde{ i }e zazeme{ edno mesto ovde!’ No ako an- sekoja carina vidi iljadnici |avoli koi sakaat da ja prigra- gelot znae deka du{ata e gre{na, }e $ ka`e: ‘Sestro, du{o, bat za sebe. nemoj da se raduva{; ne te dovedov da ostane{ ovde. Te dove- Kolku u`asni se tie zli duhovi i nivnite isku{enija dov da vidi{ {to si zagubila za vreme na tvojot kratok ze- poka`uva slu~ajot na sveta Bogorodica. Koga angelot Gavril men `ivot, ako ne si imala strav od Boga, ako ne si postila, $ go najavil skora{niot kraj, taa go molela svojot Sin da ja ako ne si odela vo crkva i ako ne si pravela dobri dela.... izbavi od tie grozni |avoli. Ispolnuvaj}i ja nejzinata mol- Ovde }e pomine{ za da vidi{ kolku nekoi lu|e zarabotile ba, sam Gospod Isus Hristos se pojavil od neboto za da ja pri- za malku vreme, so Bo`ji strav, i {to zagubile nevernicite fati du{ata na svojata pre~ista majka i da ja voznese na nebo. koi ne mu se poklonile na Boga.’ ... I taka du{ata pominuva Stra{en e tretiot den za du{ata na pokojnikot i zatoa toga{ niz rajot 6 dena, zaedno so onie tri prethodni vkupno 9 dena.... $ se potrebni molitvi. Potoa du{ata angelite ja vodat pak pred Bo`jiot pres- \avolot e tolku grd, {to koga bi do{ol ovde kade {to tol kade {to Bog im ka`uva: ‘Vodete ja ovaa du{a 30 dena niz se nao|ame nie, nikoj ne bi ostanal `iv. Site bi izumrele od pekolot!’ I vedna{ angelite ja zemaat i se svrtuvaat kon strav od padnatiot angel. No koga du{ata }e vidi iljadnici zapad, kon pekolot, koj nema kraj, sprotivno od istok, kade demoni, se zavlekuva pod kriljata na angelot za{titnik. {to se nao|a Bo`jiot prestol. I koga angelite }e ja odvedat Na{ata du{a pominuva niz vozdu{nite mitarstva i du{ata vo pekolot, taa tamu }e vidi dlaboka bezdna, najdolni- to~no vo tretiot den, koga go napu{tila teloto, vo istiot ot pekol i ognenoto ezero od apokalipsata. Tamu }e vidi crv mig, za prvpat pristignuva pred prestolot na Sveta Trojca. koj ne umira... neugasliv ogan, crn ogan koj gori, milijardi [to gleda na{ata du{a tretiot den, koga prvpat }e pris- pati po`e`ok od zemnite ognovi i koj nema granica vo svo- tigne pred Bo`jiot prestol? Spored svedo{tvata na svetite jata dlabina. Tamu }e vidi najcrn mrak, tartar... golemi maki otci taa gleda neopi{ana slava, milijardi pati posilna od i mnogu vidovi |avoli i svoite bezbo`ni rodnini kako se son~evata, i slu{a pohvalni pesni na heruvimi i serafimi... ma~at... Tretiot den du{ata go slu{a ovoj glas na jazikot na Ada-

116 117 ja sekta ili zatalkala nekade na drugo mesto, ili ako imala I pominuva 30 dena so brzina na mislite, kako molwa, i te{ki grevovi, a se ispovedala i se pri~estuvala, Crkvata du{ata gleda bezbrojni i neiska`livi pekolni maki na gre{- mo`e da ja izbavi od pekolnite maki so pomo{ na sveti slu`- nicite. bi i milostina. Crkvata e na{a duhovna majka koja n# rodi- Zna~i, 30 dena niz pekolot, zaedno so prethodnite 9, la so voda i so Duh pri kr{tenieto. vkupno 39 dena. A vo 40-tiot den angelite du{ata ja nosat Begajte od sektite kako od |avolot, kako od satanata. Tie pred prestolot na Sveta Trojca, vo blizina na neiska`liva ne samo {to ne se hristijani, tuku se polo{i i od site mnogu- svetlina, za da se pokloni pred Boga. bo{ci. Ostanete sinovi na Hristovata crkva, kako {to bile I toga{, na ~etiriesettiot den, du{ata, ako e pravedna, }e va{ite dedovci i pradedovci niz vekovite. go ~ue ovoj glas na aramejski jazik, glasot na Avrama: ‘Vodete Dr`ete se za va{ata majka Crkva, za{to, Bo`e ne daj, i ako ja ovaa du{a vo Gan Edem, odnosno vo naslada i radost bez grani- ~ovek zamine vo pekol poradi svoite neispovedani i nepoka- ci.’ No, ako du{ata, ne daj Bo`e, e gre{na, }e ~ue: ‘Vodete ja ovaa jani grevovi, Crkvata mo`e da go izbavi so pomo{ na litur- du{a vo {eol ili vo ad, odnosno vo pekol i vo maka.’ giite dadeni od Boga, preku pomeni, milostina i `rtva. Bez Bo`jite angeli, iako se dobri i milostivi, ako Bog im Crkvata nema spasenie! Koj ja napu{til Crkvata, go nema naredi da ja vodat, so te{ko srce ja vodat, no ja vodat vo pekol. ve}e Hrista, za{to Crkvata e telo Hristovo. Koj izlegol od Ako nekoj bi videl kako toga{ na{ata du{a gi moli an- Crkvata, ne e Bo`ji sin po darot na kr{tenieto, tuku stanuva gelite, koga bi videl kako ja vodat na maki, bi pla~ele i te- sin na satanata, za{to se otcepil od duhovnata majka i se melite na svetot. Se zavlekuva pod kriljata na angelite i zagubil. Gospod neka vi pomogne. veli: ‘Angeli Bo`ji, presveti, predobri, ne ostavajte me! So ova zavr{uvam i ve molam od seto srce da imate strav Kade me vodite? Vo ~ii race me predavate? Koj }e me izvadi Bo`ji. Nemojte da zaboravite da se molite. Molete se i za odonde? Koj u{te }e ima milost sprema mene? Koj znae na nas gre{ni. Amin.” - Zavr{uva Starecot Kleopa, koj ja sub- zemjata na kakvi maki odam?... I, ako du{ata `iveela vo zlo, limira pravoslavnata teologija za mitarstvata sozdadena vo vo grev i bez pokajanie, angelite ja vodat vo pekol, a ako bila tekot na vekovite nadvor od sekakov bibliski kontekst. dobra i pravedna, ja vodat vo raj. Po~ituvani, {to mo`eme da ka`eme po edno vakvo ima- Toa se slu~uva 40 dena po smrtta. Zatoa na{ata duhovna ginarno pate{estvie na koe n# povede pravoslavnata teolo- majka, Crkvata, se gri`i za nas i pravi pomeni po zaminu- gija zaedno so du{ata po smrtta niz pravoslavnite mitars- vaweto na sekoj pokojnik po 3 dena, po 9 dena i po 40 dena, tva? Ni{to drugo osven deka spomenatite mitarstva se pro- za{to toga{ se re{ava kade }e prestojuva na{ata du{a, vo yirni, naivni prikazni za bibliski neupatenite, franken- raj ili vo pekol. Zna~i, duri vo ~etiriesettiot den na du{a- {tajnova storija, obi~en horor na Hi~kok, voop{to nepri- ta $ se odreduva mesto kade {to }e prestojuva do voskreseni- fatliv za onie {to ja poznavaat Biblijata, stra{no i naj- eto na mrtvite. Nekoi du{i u`ivaat naslada na idnata radost stra{no bezumie {to voop{to mo`ele da go izmislat lu|eto, i bla`enstvo, a drugi vo strav od ve~ni maki, koi kone~no }e satanski specijalitet i negova naslada lu|eto da gi izma~uva nastapat po stra{niot sud. S# do toga{ mo`ni se promeni vo so takov strav koj ja true nivnata du{a. Toa e silno orudie sostojbata na du{ata so pomo{ na molitvi i opela i so do- vo racete na Crkvata i sve{tenstvoto da gi dr`at vernicite bri dela koi se pravat vo nivna polza, kako na primer, milos- na uzda, kula od hartija koja i najmale~ko biblisko vetre }e tina, darovi vo Crkvata i osobeno so nivno spomnuvawe na ja odnese vo nevrat. bo`estvenata liturgija. Skeletot na pravoslavnite mitarstva ne e bibliski nitu Da istakneme u{te edna{ deka, otkako }e izminat tie 40 Bo`ji za{to, kako {to ~itavme, e sozdaden ne spored Bibli- dena, ostanuva u{te edna vrati~ka otvorena za na{ata du{a. jata, tuku “spored predanieto na Pravoslavnata crkva”, “spo- Ako du{ata bila vo vistinskata pravoslavna vera i bila red svedo{tvata na svetite otci”, “spored zborovite na sve- vistinski sin na Hristovata crkva, ako ne zapadnala vo neko-

118 119 Zar Teodora ne ja pra{aa |avolite za iljadnicite ubis- ti Andrej”; spored ona “taka velat svetite otci”; “taka tva {to gi napravi, i ne se otimaa li za nejzinata du{a da ja ka`uva eden svetitel”; “taka ka`uvaat sveti Jefrem Sirin”, pratat vo pekolot koga taa pominuva{e niz mitarstvata, tuku “sveti Simeon Novi Bogoslov”, “sveti Kozma”; “taka rekla $ postavuvaa samo marginalni pra{awa za toa kade piela i sveta Teodora”; “taka u~i Jovan Zlatoust”; “taka pi{uvaat {to piela? Dali taa, zaedno so Irina i so Konstantina, sami Makarie Veliki”, “Kiril Aleksandriski”; “otecot Jevtimie gi platija site mo`ni carini koga pominuvaa niz carinskite videl kako angelite se borat so |avolite za du{ata”, taka rampi, ili pak carinite im gi plati Crkvata kako proti- videl i taka ka`uva ovoj ili onoj “sveti svetec” ili ovaa ili vusluga za nivnite zaslugi za nea? onaa “sveta svetica”, itn. i itn., vo beskraj. Dali tie navistina se pokajaa za svoite zlostorstva i Nitu eden od ovie, nitu koj i da e drug od onaa silna pominaa niz mitarstvata kako i sekoj drug pokajan gre{nik, plejada drugi uva`eni velikani na Pravoslavnata i na Kato- ili pak tie imaa poseben tretman i crkoven popust i privi- li~kata crkva, ne e bibliska li~nost so pravo da sozdava nova legija kako zaslu`ni borci za pravoslavieto? Dali za niv teologija ili “drugo evangelie”, nadvor od gabaritite na Bib- Crkvata odr`a posebni liturgii, molitvi i pomeni i so si- lijata, da ja dopolnuva i preprava izvornata proro~ka i apos- lata na svojot avtoritet im pomogna da se provle~at niz site tolska bibliska teologija, kalemej}i i prekalemuvaj}i na “scili i haribdi” na mitarstvata i da zazemat po~esno mes- nea svoi sfa}awa, idei i zamisli. Celokupnata nivna to vo rajot kako svetci? teologija, vrz koja po~iva predanieto i tradicijata, vo ovoj Ima u{te mnogu drugi pra{awa vo vrska so mitarstva- slu~aj teologijata za mitarstvata, e samo nivna, ~ove~ka i ta na koi na{ite ceneti pravoslavni bra}a te{ko }e odgo- crkovna imaginacija, i ni{to pove}e, za{to taa e daleku od vorat i te{ko }e gi odbranat. kanonskata izvorna bibliska teologija. No postoi samo eden edinstven vistinski, bibliski Ako demonite postavile me|u neboto i zemjata dvaeset odgovor: Mitarstva ne postojat! Toa se kuli vo vozduh i, kako carini, rampi, stra{ni vozdu{ni mitarstva, i ako na sekoe {to rekovme, bolna ~ove~ka imaginacija, ~ove~ka tvorba. od niv se ispituva nekoj grev za da gi frlat vo pekol onie Biblijata e kategori~na: “@ivite barem znaat deka }e umrat, {to umiraat nepokajani za te{ki grevovi, toga{ nie so pra- a mrtvite ne znaat ni{to... Odamna gi snema: nivnata qubov vo se pra{uvame kako bla`ena Teodora (carica Teodora), i nivnata omraza i zavist, i ve}e nemaat u~estvo vo ni{to koja{to istorijata ja narekuva “krvava Teodora”, obvinuvaj}i {to se slu~uva pod sonceto...” “Koga }e izleze duhot od nego ja za prolevawe na stotici toni nevina ~ove~ka krv, vinov- (od ~ovekot), toj se vra}a vo svojata zemja, i vo toj den propa- na za smrtta na sto iljadi pavlikijanci, i slavo`ednata i |aat site negovi misli” (Propovednik 9,5.6.10; Psalm 146,4). krvo`edna carica Irina (sveta Irina), koja zadu{uvala bun- Ne postoi nikakov besmrten duh nitu besmrtna du{a koi, nad- tovi i zagovori vo krv, oslepuvala lu|e i iskopala o~i na svoj vor od teloto, patuvaat niz nekakvi prostranstva ili mitar- roden sin, kako i carot Konstantin (sveti Konstantin), isto stva, za {to mnogu poop{irno i popodrobno }e zboruvame taka pove}ekraten ubiec, uspeaja da se proturkaat niz site podocna, koga }e ja izneseme na pokaz bibliskata nauka za sos- carini, niz tie “reki od zmeovi, lavovski ~elusti, u`asni, tojbata na mrtvite i bibliskata nauka za pekolot i rajot. divi, svirepi, nemilosrdni i bezo~ni demoni, niz jarostni- Hristos $ prosti na gre{nicata fatena vo prequba koga ot ogan {to proniknuva vo sekoj del na teloto”, i se dobraa $ re~e: “I jas ne te osuduvam, odi i ne gre{i ve}e!” Nejze gre- do rajot. Kako tie, natovareni so tolkav tovar na zlodela, ne vot $ e prosten i is~isten. Hristos ne ja prati nejzinata du{a, se prepnaa na nekoja od dvaesetinata carinski rampi, ne se nitu pak du{ata na koj i da e drug pokajnik {to baral milost liznaa i ne se urnaa vo pekolot, tuku obremeneti so toni i pro{ka od nego vo nekakvo katoli~ko ~istili{te na dopol- grevovi se provlekoa niz iglenite u{i na pravoslavnite mi- nitelno pre~istuvawe, nitu pak $ re~e da pominuva niz ig- tarstva i zaminaa vo ve~ni bla`enstva i, zgora na toa, se leni u{i na nekakvi pravoslavni mitarstva, pred carinici narekoa sveti?

120 121 i dano~nici, me|u stra{ni ~udovi{ta, srede “u`asni, divi, toj kult; najgolem del od `rtvite, slu~ajni i periodi~ni, im e svirepi, nemilosrdni i bezo~ni demoni, crni kako Etiop- namenet na predcite. Bez preteruvawe mo`e da se ka`e deka cela- ta srpska religija (se razbira, i makedonskata, n. z.) se temeli na jani”, da se grabaat za nea. kultot na predcite.”9 So drugi zborovi, “site praznici, obredi i Gre{nikot {to se kae i go ostava grevot Hristos go pri- veruvawa”10 na pravoslavieto, glavno se vrzani za predcite, a ne za fa}a negovoto pokajanie, mu pro{tava i go ~isti od site Hrista; prete`no za predanieto i tradicijata, malku za Hristova- ne~istotii i od nego sozdava novo sozdanie, od gre{nik soz- ta nauka; vrzani se za istorijata i proniknati se so istoricizam, dava pravednik pred kogo e otvoren patot za Bo`jeto cars- a ne so izvornoto biblisko hristijanstvo - staroto paganstvo e tvo, bez nikavi pre~ki i rampi, nitu kakvi i da e lavirinti. nametnato so hristijansko ruvo. Koga ~ovekot umira, toj integralno zaminuva vo grob, samo Za hristijanskiot praznik Bo`i}: “Vo prv red i prvobitno, vo grob, i nikade na drugo mesto. Toj vo grobot ~eka voskre- Bo`i} e praznik namenet na du{ite na predcite, no, pokraj toa, toj senie i kone~na nagrada. Toa e bibliska nauka za mrtvite, za sobral i nekoi drugi praznici koi gi likvidiral i poslu`il kako koja{to sledi op{irna diskusija vo natamo{nite tekstovi. sto`er za eden cel sinkretizam vo na{ata religija.” “Bo`i}, onakov kako {to go slavi na{iot narod denes - so Za hristijanskite praznici i za hristijanskiot politeizam badnik, so slama, so kva~ewe, so `rtvuvawe na prase i so mnogubroj- ni drugi obi~ai, e praznik od na{ata stara (slovenska) vera.” “Toj Vedna{ da ka`eme deka praznicite se del na hristijanskoto e na{ star doma{en praznik, no ne e crkoven.” predanie i tradicija, ~ista istoriska kategorija bez bibliska os- “Toj ubav i mil Bo`i} ne e hristijanski praznik, tuku na{, nova. Tie, barem na na{ive prostori, poteknuvaat od slovenskiot starinski, koj crkvata go primila kako svoj i mu dala svoe objas- paganizam, ili pak se hibrid me|u slovenskiot i indoevropskiot paganizam, so su{tinski paganski poraki. Vo svoe vreme tie bile nuvawe.” ~isto slovenski, paganski praznici, od kade {to kompletno gi “Pred s#, Bo`i} e praznik od kultot na na{ite predci, na koi prezele hristijanite, gi pokrstile i gi vnele vo svoeto hristijan- vo tie denovi im se davala mo`nost da se nahranat i da se nagreat... stvo, hristijaniziraj}i go paganskoto vo niv. Jasno e deka ovde ne stanuva zbor za hristijanskiot Bog koj nitu “Novata religija (hristijanstvoto) ne gi iskorenila porane{- java na kow, nitu vleguva v ku}i niz tavan, nitu pak u~estvuva vo nite mnogubo`e~ki veruvawa i obi~ai; naprotiv, taa niv gi usvoi- ve~erata {to mu se gotvi. Me|utoa, site tie se poznati naviki na la i gi pohristijanizirala. Mnogu svojstva na hristijanskata re- bogovite na paganizmot...” ligija pretstavuvaat prilagoduvawe na porane{nite veruvawa i “Faktot {to Bo`i} patuva na kow niz zemjata i go obikolu- kultovi. Mnogubo`e~kiot politeizam na{ol nov zdiv vo po~itu- va svojot narod napolno odgovara na navikite na starite naciona- vaweto na svetcite. ^uvarot i za{titnikot na mornarite i bro- lni bogovi koi postojano, ili periodi~no, ili pak odnenade` i darite Posejdon-Neptun, go zamenil Sveti Nikola kako nivni sve- neo~ekuvano go obikoluvaat svojot narod i koi se ve~no na pat.” tec-za{titnik. Kultot na bo`icata Artemida (Dijana) od Efes vo “Bo`i} prvobitno i prvenstveno e bog na ‘onoj svet’, bog na najgolema mera dejstvuva kako prototip na devicata Marija, ‘dolniot (podzemniot) svet’ i bog na mrtvite. Toa e osnovna, nego- koja{to najprvo vo toj grad po~nale da ja po~ituvaat kako ‘majka va prvobitna funkcija... Dedo Bo`i} e nametnat so ko`uv (kaj nas Bo`ja’. Mislata za bezgre{na bogomajka ne mu bila nitu malku tu|a koledarite se nametnati so ko`uvi, n. zab.), a, kako {to znaeme od na rimskiot svet... Na toj na~in bile asimilirani i po izgled istorijata na religijata, ko`uvot (nametkata) e eden od najva`nite pohristijanizirani mesnite, narodnite ili oblasnite obi~ai na atributi na bo`estvata i na demonite na dolniot svet - na Hade- prethristijanskite narodi.”8 sa, Hermesa, Vodana, Tanatosa i dr. Kako bog na mrtvite, Bo`i} bil Priveduvame i nekolku navodi od poznatiot etnolog, Veselin i najgolem bog na na{ive prostori, i toa e sosem razbirlivo koga ^ajkanovi}. se znae deka bo`estvata na dolniot svet rado stanuvale najgolemi “Kako najva`na karakteristika na starata religija na naro- nacionalni bo`estva. I koga rabotite stojat taka, toga{ s# e jas- dite na na{ive prostori treba da se spomene mo{ne golemoto zna- no: starinskiot praznik na na{ive prostori koj mu prethodel na ~ewe {to go ima vo nea kultot na predcite. Site praznici vo godi- hristijanskiot Bo`i} i koj prodol`il da `ivee i ponatamu vo nata, na ~elo so Badnik (bdeewe, o~ekuvawe Hristos da se rodi) i narodnite obi~ai i veruvawa, bil praznik vo slava na predcite i so doma{niot i nacionalniot praznik (slava), se grupiraat okolu 9. “O vrhovnom bogu u staroj srpskoj religiji”, Beograd 1994, str. 334 8. Trevor Ling, Istorija religije Istoka i Zapada, SKZ, Beograd 1990, pp. 224,225 10. Isto, str. 334 122 123 vo slava na bogot na mrtvite, koj ednovremeno bil i najgolem na- ot Bo`i} se vrzani izvesni obi~ai od rimskata nova godina. cionalen bog.”11 Pokraj drugoto, spored rimskata nova godina, koja Rimjanite ja Po ovoj ko{mar {to go ~itavme, se pra{uvame koj mo`e denes narekuvale Calendae, mnogu narodi svojot Bo`i}, ili izvesni da izvr{i separacija i da go izdeli od ovoj praznik, a i od drug- bo`i}ni obi~ai, gi narekuvale taka - na primer na{ite zborovi ite praznici, paganskoto od hristijanskoto, i da ka`e: do ovde e kolede, koledar, koledarka, koleda~ka, koledarski, poteknuvaat pagansko, a navamu hristijansko, ili, do ovde Bo`i} e paganski, a ottamu.” navamu hristijanski? Iako e praznik na predcite, Bo`i} ima i “Koga narodite na na{ive prostori go primile hristijanstvo- solaren karakter. to, i so nego i site praznici za koi znaela pravoslavnata crkva, “Koga stanuva zbor za praznicite na pravoslavieto, na prvo po~nale da go praznuvaat i Bo`i}. Toj crkoven Bo`i} do{ol da mesto mora da se spomenat dva praznika: doma{nata slava i Bad- zameni nekolku stari praznici, {to gi praznuval na{iot narod za nik ili Bo`i}. Toa se najpoznati i najpopularni praznici vo vreme na zimskite solsticii. No toa ne bila zamena, tuku kompro- na{iot naroden kalendar. Obata praznika se nasledeni od stara- mis; starite praznici prodol`ile da `iveat i ponatamu, samo crk- ta religija, i duri so tekot na vremeto crkvata gi sankcionirala vata im dala novo ime, novo tolkuvawe i nekolku navistina i do izvesen stepen se hristijanizirale. I edniot i drugiot imaat bezzna~ajni podrobnosti od hristijanskiot kult. Nie ne znaeme koi ednakov visok ugled.” bile tie stari praznici; no od bo`i}nite obi~ai, koi na{iot na- “Bo`i} e mo{ne komplikuvan praznik. Verojatno toj takov rod s# u{te gi ~uva so polna po~it, nie sme vo sostojba da izvle- bil i vo prethristijanskoto vreme, za{to, u{te toga{ za nego se ~eme dosta zaklu~oci od nivnata sodr`ina i cel.”12 vrzuvale nekolku religiozni idei. Kon seto toa hristijanskata crkva dodala svoi objasnuvawa, tolkuvawa i simboli. Spored toa, Za hristijanskiot praznik Veligden: I Veligden e golem hris- na{iot dene{en Bo`i} se sostoi od hristijanski elementi, koi se tijanski praznik, posveten na Hristovoto voskresenie. ]e $ doz- malobrojni i sekundarni, i od stari, paganski elementi, koi se volime na etnologijata da ni ka`e ne{to i za nego. mnogubrojni i bitni. Od interes e sega da se znae koi se tie starin- “Hristijanite - pripadnicite na orientalnite crkvi - vo pro- ski elementi, i kakov karakter imal stariot srpski praznik koj slavuvaweto na Veligden vnele i nekolku mnogubo`e~ki obi~ai od podocna e zamenet, i potisnat, so hristijanskiot Bo`i}.” kultot na Adonisa. Adonis, ili kaj Vaviloncite Tamuz, bil bo`es- “[to se odnesuva do crkovniot, zvani~niot Bo`i}, toj ne e tvo na vegetacijata, qubimec na Afrodita. Toj zaginal vo svojata postar od ~etvrtiot vek... Duri podocna crkvata se obidela da go rana mladost. Za vreme na praznikot, posveten na Adonisa, koj se utvrdi datumot na Hristovoto ra|awe (za koj novozavetnite spisi slavel mnogu rasko{no kon krajot na letoto, na odar bil postavu- ne ni ka`uvaat ni{to) i od nego da napravi praznik. Odbran e 25 van kipot na Adonisa, prenatrupan so cve}e, i tuka `enite go dekemvri (koga denot po~nuva da raste i vremeto da se zatopluva), oplakuvale so nekontroliran izliv na `alost. Obi~aite od ovoj sekako, zatoa {to toj den vo rimskiot kalendar bil odbele`an kako Adonisov praznik vlegle vo isto~nite crkvi i vo veligdenskiot den na ‘nepobedlivoto sonce’, i {to toj vremenski period kaj site ceremonijal.” narodi va`el kako ra|awe na sonceto i kako budewe, po~etok na “Centralno mesto vo obi~aite povrzani so praznikot Ve- noviot `ivot vo prirodata. Dvaeset i petti dekemvri bil i ro- ligden, sekako, e obi~ajot bojadisuvawe i kr{ewe na jajca. Obi~a- denden na Mitra (Mitras - bog na sonceto), ~ija{to religija mnogu jot bojadisuvawe na jajca e poznat i kaj drugite hristijanski naro- nalikuvala na hristijanskata i mu pravela mo{ne seriozna kon- di vo Evropa, i o~igledno e deka toj e mo{ne star.” kurencija na mladoto hristijanstvo; poradi toa crkvata, vo 4 vek, “Vo religijata i vo mitologijata jajceto ima golemo zna~ewe. koga dobila o~igledna nadmo}, za kone~no da gi uni{ti site tra- Osobeno toa ~esto se spomenuva vo mitovite za sozdavaweto na sve- gi na kultot na Mitra, go odbrala najgolemiot den na Mitra za naj- tot... Jajceto se smetalo za izvor na `ivotot i zatoa imalo golema golem svoj praznik. Toa {to na 25 dekemvri }e mu se dade drugo, uloga vo kultot na mrtvite, na koi im se dava nim, li~no, na gro- hristijansko tolkuvawe, navistina bilo edinstven na~in prazni- bot, ili simboli~ki, ‘za nivna du{a’, jadewe i piewe. Lesno e da kot na ‘nepobedlivoto sonce’, koj s# u{te, duri i me|u hristijanite, se razbere deka `rtvata vo jajca osobeno im e draga na mrtvite, imal golema publika, napolno da zamine vo zaborav. za{to jajceto go sodr`i ona {to im e najpotrebno na mrtvite - No crkovniot Bo`i} ne se ograni~il samo na ovaa edinstve- sodr`i `ivot. Ottamu golemoto zna~ewe na jajceto vo mrtove~kiot na ideja. So tekot na vremeto, kaj site narodi koi, neposredno ili kult... I na{iot narod daval i dava jajca kako `rtva na svoite posredno, bile pod vlijanie na rimskata kultura, za hristijanski- pokojnici. Ra{iren e obi~ajot da se nosat jajca na grobovite i da

11. Veselin ^ajkanovi}, Studije iz srpske religije i folklora, Kwiga 12. Veselin ^ajkanovi}, Studije iz srpske religije i folklora, 1910-1924, druga, 1925-1942, Beograd 1994, str. 479-483 Kwiga prva, Beograd 1994, str. 120-122

124 125 se delat za du{a... Zna~i, obi~ajot `rtvuvawe na jajca kaj nas e po sebe se razbira deka na{iot praznik ne e prodol`enie na rim- prenesen na Veligden od kultot na predcite.” skiot, tuku i edniot i drugiot se nezavisni ostatoci od najstaro- “Zo{to jajcata se bojadisuvaat so crvena boja? Vedna{ da to indoevropsko minato.” ka`eme deka i crvenata boja n# vodi kon kultot na predcite... “Od ova {to go ka`avme proizleguva deka Badnik e mnogu Crvenata boja rado se upotrebuvala vo mrtove~kiot kult... Crve- sli~en na doma{nata slava. I edniot i drugiot den se posveteni nata boja e bojata na krvta, a krvta e `ivotot ili du{ata. Od taa na mrtvite; i vo edniot i vo drugiot den na mrtvite im se prine- pri~ina krvta im se dava na mrtvite kako `rtva... No krvta e skap suvaat `rtvi. Razlikata e samo vo toa {to slavata e doma{en sok, pa primitivniot ~ovek rano se pogri`il za nea da najde zame- praznik, doma{na zadu{nica, a Badnik e op{t praznik... Za vreme na. [to mo`e da ja zameni krvta? Mo`e da ja zameni te~nost so ista na doma{nata slava im se prinesuvaat `rtvi na predcite, a na boja, na primer, vinoto, i ottamu obi~ajot grobot da se preliva so Badnik na mrtvite voop{to; ottamu postoi propis za vreme na vino, namesto da se preliva so krv, kako {to e praveno toa pora- doma{nata slava da se spomenuvaat, da se povikuvaat na gozba site no. No krvta mo`e da se zameni i so crvena boja, pa ottamu predci po ime, dodeka toa ne e slu~aj so praznikot Badnik... Fak- ra{ireniot obi~aj vo preistoriska Evropa ~ove~kite skeleti, po tot deka obata praznika mu pripa|aat na kultot na mrtvite, izvesno vreme, koga bi bile povtorno zakopuvani, da se ma~kaat so svedo~i za nivnata golema starost, za{to kultot na mrtvite, oso- krv. Zna~i, crvenata boja na jajcata e simbol na krvta. Navistina beno privatniot kult, e edna od najstarite institucii {to ja poz- na{iot narod jajcata gi bojadisuval so crvena boja u{te porano, vo nava istorijata na religijata. Spored toa, i Badnik, ako e praznik kultot na predcite, pa potoa toj obi~aj go prenel i na Veligden.”13 na mrtvite, ne ni do{ol zaedno so hristijanstvoto, tuku toj e praz- Zaklu~ok: I obi~aite na ovoj golem hristijanski praznik, nik od na{ata stara religija.”14 Veligden, se ispilile nekade vo prethristijanskiot paganizam i Ne Hristovata, ami starata religija; ne Biblijata, ami pre- nemaat nikakvo biblisko poteklo, nitu kakva i da e vrska so Bib- danieto, tradicijata, paganizmot, istorijata... lijata. Tie se avtohtono ~edo na predanieto, ~ista istoriska, nebibliska kategorija. Vo najdobar slu~aj, Veligden, onaka kako Za postovite: “Vo {to e su{tinata na postot? Kaj na{iot narod {to se prifa}a i se slavi denes, e hibrid me|u stariot paganizam normalniot, ritualen post se sostoi od zabrana da se jade `ivo- i hristijanstvoto. tinsko meso i `ivotinski produkti voop{to. Nadvor od toa, po pravilo, mo`e da se jade s# {to se saka i kolku {to se saka. Toj Za zadu{nicite: “Bo`i}nite praznici vo na{ata stara religija propis va`i i za crkovnite i za starite narodni postovi. bile denovi posveteni na mrtvite, zadu{nici. Zimskata sezona, “O~igledno e deka postot kaj na{iot narod prvobitno - vo koga besneat nepogodi i koga no}ite se dolgi, spored religiskite paganizmot - nemal eti~ka podloga, tuku ~isto religiska. Od re- sfa}awa na na{ite predci, e te{ka i kriti~na. Toga{ mrtvite se ligiski pri~ini mesoto vo nekoi denovi bilo zabraneto... Zabra- aktivni. Vo tie denovi Odinovata ‘diva vojska’, ‘karakonxolite nata da se jade meso za vreme na bo`i}nata i veligdenskata sezona (stra{ilata), ve{terkite, seni{tata, i sekoja ne~estiva sila’, spa|a vo vremeto koe{to e ispolneto so praznici na predcite, pa imaat svoi orgii. Taa sezona osobeno jasno e obele`ana vo german- o~igledno e deka taa e ostatok od prethristijanskiot kult. Pora- skata i slovenskata religija... Toj e nare~en fatalen period, poln di toa, jasno e deka postot, koj se sostoi od zabrana da se jade `ivo- so religiski strav i so sekakvi magi~ni pretpazlivi merki. Vo toa tinsko meso, e sostaven del na mrtove~kiot kult i na kultot na vreme selanite, koga izleguvaat od doma, ‘stavaat vo pojasot korka predcite voop{to.” leb ili sol, glavica kromid ili ne{to drugo, kako pretpazliva “Vo denovite koga postime zabraneto e da se jade meso od pri- merka od sekoja ne~estiva sila’. Vo tie denovi, koga mrtvite se ~ina {to vo toa vreme du{ite imaat sloboda na dvi`ewe i toga{ mnogu silni, i koga se nao|aat vo na{a blizina, navistina e naj- po pravilo tie se inkarniraat vo `ivotni i nie, jadej}i meso, zgodno i najoportuno da im se davaat zadu{ni gozbi... Spored toa, doa|ame vo neposreden dopir so nekoja du{a, eventualno ja vnesu- bo`i}nite praznici gi nosat site belezi na zadu{nicite koga se vame vo sebe, so {to kultno se klawame i pravime grev.”15 deli hrana za pokoj na du{ite na umrenite i se odi na grobi{ta, Interesno, du{ite na pokojnicite se inkarniraat vo `ivot- pa i tamu se deli za pokoj na umrenite.” ni i poradi toa nie koga postime ne jademe meso! Ova pove}e na- “Badnik e den na du{ite na pokojnicite, zadu{nici i, bez likuva na ne{to budisti~ko, otkolku na hristijansko i biblisko. somnenie, nie mo`eme da go identifikuvame so rimskite zadu{- nici, koi se proslavuvale re~isi vo istiot den (23 dekemvri). Samo 14. Veselin ^ajkanovi}, Studije iz srpske religije i folklora, 1910-1924, Beograd 1999, str. 240-246,132,133 13. Veselin ^ajkanovi}, Studije iz srpske religije i folklora, Kwiga 15. Veselin ^ajkanovi}, Studije iz srpske religije i folklora, Kwiga druga, 1925-1942, Beograd 1994, str. 142-147 druga, 1925-1942, Beograd 1994, str. 205,206,309

126 127 tec-za{titnik... Poznato e deka sveti Sava starite bo`estva gi Za krstot, za krsnata slava, za slavata, za krsnoto ime ili za zamenuval so hristijanski... Krsnata slava se slavi edna{ godi{no svetecot: “Kako na{iot starinski praznik, koj mu prethodel na vo opredelen den.” Bo`i}, {to bil praznik i na vrhovniot bog i na site predci, taka 16 i krsnata slava prvobitno bila spomen na predcite, praznik na Zna~i, i doma{niot krst vo pravoslavnite semejstva i doma{- mitskiot predok i na site predci i ednovremeno praznik na najgo- niot praznik, nare~en “Krsna slava”, se povrzani so predcite i lemiot nacionalen bog.” nivnite bogovi, a ne so Hrista i so Hristoviot krst. Toa e ne{to “Izrazite - krsna slava, slava, krsno ime i svetec - treba da {to proizleguva od predanijata, od tradicijata, od istorijata i od gi sfatime takvi kakvi {to se; tie, o~igledno, mo`at da zna~at paganizmot, a ne od Biblijata. samo ‘slava’, odnosno, `rtven obred i gozba nameneti na krstot; I site drugi praznici na hristijanstvoto, za koi nema potreba kola~ot i sve}ata isto taka mu pripa|aat na krstot. Se pra{uvame op{irno da zboruvame, se paganska i istoriska kategorija. Toa se na koj krst. Imame samo eden odgovor: slavata e ~isto doma{en praznici, denovi koi, blagodarenie na svoite svetci stanale sveti, praznik, doma{na misterija, i bidej}i, kako takva, mu e nameneta nasproti faktot {to Gospod posvetil samo eden den - sabotniot den! na nekoe bo`estvo, ne mo`e ni{to drugo da dojde vo obyir osven onoj prost, drven krst, koj, kako najgolema svetiwa, se nao|a na yi- dot vo sekoja ku}a na na{ive prostori. Ete, na toj krst, koj e pos- Za hristijanskoto mona{tvo tar i od samata slavska ikona.” “Interesno e da se znae vsu{nost {to e toj krst i kogo go pretstavuva. Vedna{ mo`eme da ka`eme deka krstot prvobitno ne “Hristijanskoto mona{tvo e za~nato vo 3 vek na egipet- bil hristijanski simbol. Najmalku bi smeel da se identifikuva so ska po~va. Zna~eweto na ovoj fakt stanuva o~igledno duri krucifiksot (so Hristovoto raspnuvawe), ~ij{to kult na pravo- koga, zaedno so nego, }e se razgledaat i drugi dve vistini. slavieto na na{ive prostori mu e nepoznat. Toj doma{en krst, po Prva vistina: mona{kiot na~in na `iveewe, {to podrazbi- svoeto poteklo e prethristijanska kultna slika, starinski idol na na{ive prostori... Toj kako kult se po~ituva napolno spored pa- ra povlekuvawe od svetot vo `ivot na isposni{tvo vo ram- ganskite propisi - se zakituva, se oblekuva itn. Za nas e va`no deka kite na isposni~kata zaednica, se protivi na duhot, na na~e- toj vo dale~noto minato navistina bil idol so oblik na krst. Os- lata i razvojot na ranoto hristijanstvo... Vtora vistina: vo ven toa, doma{niot krst se kape, onaka kako Egip}anite sekoj den Egipet imalo mnogu isposni~ki zaednici odamna pred hris- {to gi kapele statuite na svoite bogovi, a Grcite i Germancite tijanite da po~nat da se povlekuvaat vo egipetskata pustina za vreme na praznicite posveteni na tie bo`estva.” “Toa {to krstot se kape vo odreden praznik (se frla vo voda za da `ivaat vo nea isposni~ki `ivot. So drugi zborovi, na praznikot Vodici) e dokaz deka kapeweto navistina e ritual- mona{tvoto vo Egipet od po~etok bilo nehristijanska re- no; osven toa, dokaz e deka ovde ne e vo pra{awe nekakov simbol, ligiska pojava... tuku navistina bo`estven numen, doma{en idol od na{ata stara Vo tekot na prvite tri stoletija od svoeto nastanuvawe, vera. [to denes toj krst se smeta za hristijanski simbol, toa e hristijanskata religija, se ~ini, bila nemona{ka, kako {to sosem priroden razvoj na rabotite.” “Doma{niot krst na na{ive prostori, vo ~ija{to ~est za tvrdi Tertulijan... Od egipetskata pustina ovaa praksa se vreme na negoviot praznik se prireduva gozba, slava, navistina pro{irila na drugite delovi od hristijanskiot svet vo 4 vek, prvobitno e starinska, prethristijanska kultna slika. Pra{awe a do krajot na toj vek mona{kiot `ivot stanal karakteris- e samo kogo toj go pretstavuva, i koe bo`estvo mo`e da dojde vo ti~no obele`je od najdale~nata isto~na, do najdale~nata zapad- obyir - toa e ili doma{niot za{titnik, odnosno mitskiot predok, na i severna to~ka na Rimskoto carstvo, vklu~uvaj}i ja Bri- zna~i lokalniot heroj ili, nikoj drug osven samiot najgolem na- cionalen bog.” tanija”17 “No dovolno e da se naglasi deka doma{niot krst prvobitno Mona{tvoto privleklo i golem broj devojki i vdovici bil kultna slika od starata vera, i deka krsnata slava prvobitno koi organizirale `enski manastiri kade {to `iveele kako mu bila nameneta na staroto bo`estvo pretstaveno so toj krst. So pokrstuvaweto na lu|eto na na{ive prostori, staroto bo`estvo e kalu|erki. zameneto so ovoj ili so onoj svetitel - a toa redovno se slu~uvalo i vo drugi prigodi koga trebalo da se eliminira staroto bo`estvo. 16. Isto, str. 474-476 Pri toa sekoja lokalna ili krvna zaednica bi dobivala svoj sve- 17. Trevor Ling: Istorija religije Istoka i Zapada, SKZ, Beograd 1990, pp. 228,229

128 129 Bog ne bara od nas da se povle~eme od op{testvoto na osameni mesta, da se zatvorime me|u yidovi na manastiri, daleku od o~ite na javnosta, da `iveeme kako pustinici, kako isposnici i asketi za da postigneme pogolema svetost i da bideme poblizu do Boga. Svetost pred Boga i hristijanska golemina nie postignuvame kako obi~ni lu|e niz obi~niot BO@JIOT ZAKON - DESETTE BO@JI ZAPOVEDI semeen i op{testven `ivot, niz postojana zaednica so Boga so molitva i so prou~uvawe na Bo`jata re~. Ete, po~ituvani, toa se tie “sveti” predanija na pravo- Navleguvame vo srcevinata na bibliskata nauka i po~- slavieto i na katolicizmot za koi tie tvrdat deka imaat “ed- nuvame da zboruvame za esencijata ili za sto`erot okolu koj nakva” va`nost so Biblijata! No nie navistina se pra{uvame, se vrti na{eto spasenie {to go ostvaril na{iot Spasitel mo`e li seto ova da se soobrazi so bibliskoto u~ewe i da se na Golgota - za Bo`jiot zakon, za Desette Bo`ji zapovedi. Zbo- najde za nego mesto na nejzinite sveti stranici. Kako mo`e ruvame za problemot {to predizvikal vojna na neboto - za pravoslavieto “site ovie svoi praznici, obredi, obi~ai i tvrdewata na Lucifera deka Bog svoite sozdanija gi stavil veruvawa”, koi se fabrikuvani vo tekot na istorijata i vo vo ramki na strogi ropski zakoni, pravila i propisi, gi ogra- istorijata, nadvor od Biblijata i nadvor od nejzinite normi ni~uva, ne im dava sloboda i pravo da biraat i mo`nost da i ramki, vo mnogubo`e~ka sredina, srede paganizam, koi se napreduvaat i da se potvrdat kako slobodni su{testva. - Da, ~edo na tradicijata, a se negovi stolbovi vrz koi se potpi- za Bo`jiot zakon, za Desette Bo`ji zapovedi, koi se izraz na ra, da gi povrze so Bo`jata re~ koga taa ne poznava takvo ne{- Bo`jata volja i merilo na negovata pravda. to? Kade se vrskite, kade e apostolskoto preemstvo na “site Ve}e ka`avme deka “celoto Pismo e od Boga vdahnoveno” ovie praznici, obredi i veruvawa”, na ova “sveto predanie”? i dadeno preku odbrani Bo`ji lu|e, “pottiknati (nau~eni) od Premnogu nebibliski, nehristijanski, paganski i isto- Svetiot Duh” (1. Timotej 3,15; 2. Petrovo 1,21). Pisatelite riski balast, jalovina, zgura i troskot, sueverie, magla i na Biblijata, prorocite i apostolite, porakite {to gi dobi- paja`ina, a premalku bibliska sodr`ina i su{tina vo pre- vale od Boga gi zapi{uvale i na ~ove{tvoto mu gi prenele danijata i tradicijata, dragi moi! vo pi{an oblik. Tie Bo`ji poraki se pomesteni vo Bo`jata “No Isus im re~e: ‘Zaludno me po~ituva koga propoveda kniga, vo Biblijata, i taa e kompletno pi{ano Bo`je otkro- u~ewa koi vsu{nost se ~ove~ki zapovedi... ja ukinuvate Bo`- venie vo koe ni se otkriva Bog. jata zapoved za da go zapazite va{eto predanie” (Marko 7,5- Rekovme deka site svoi poraki Bog ni gi soop{til i ni 9). gi predal posredno, preku lu|e, vklu~uvaj}i go i Hrista vo ~ove~ka lika - s#, osven edno, najva`noto i najsu{testvenoto, srcevinata i esencijata, temelot vrz koj po~iva `ivotot i poredokot vo vselenata - a toa e Bo`jiot zakon, na na{ata planeta Zemja poznat kako Moralen zakon, Dekalog ili Deset Bo`ji zapovedi. Ne sakaj}i najva`noto, Bo`jiot svet zakon, da ni go soop- {ti i da ni go dade i predade kako site drugi poraki posred- no preku ~ovek, okolu 1500 godini pred Hrista Bog re{il da go napu{ti neboto i da ja poseti na{ata planeta Zemja kade {to li~no Toj ni go soop{til i ni go predal svojot svet za- kon na planinata Sinaj. Toj nastan e eden od najgolemite

130 131 nastani i eden od najkrupnite i najva`ni ~ekori za na{ata Deset Bo`ji zapovedi planeta {to voop{to go prezel Bog. Bog slegol od neboto na na{ata planeta! Veli~estveno! Ogromnata planina Sinaj, zaedno so okolnite planini “sko- I kaa kako ovni i ridovite kako jagniwa” (Psalm 114,4), za{to Jas sum Gospod, Bog tvoj, koj te izvedov od zemjata nejzinite visovi stanaa po~va pod nozete na nejziniot Tvorec egipetska, od domot na ropstvoto. Nemoj da ima{ Bog. drugi bogovi osven mene! Strahoveli~estveno! Bo`jiot narod, Izrael, milionsko mno{tvo, dlaboko dolu vo podno`jeto na prostranata doli- II na, se povlekuva pred stravotiite na Bo`jeto prisustvo i so Ne pravi si idol, nitu kakva i da e slika od ona {to svoi u{i go slu{a Boga koj direktno so svoj glas gi izgovara e gore na neboto, ili dolu na zemjata, ili vo vodite Desette zapovedi i so svoi o~i gleda kako Bog istite zapove- pod zemjata! Nemoj da im se klawa{ nitu da im di gi pi{uva, gi vre`uva, so svojot ognen prst na dve kameni slu`i{! Za{to jas, Gospod, Bog tvoj, sum Bog qubo- plo~i. moren, koj gi kaznuvam grevovite na tatkovcite - Biblijata mo{ne vpe~atlivo gi opi{uva okolnostite grevovite na onie koi me mrazat - kaj decata do tre- pod koi Bog slegol na Sinaj i go izgovoril svojot zakon, to i ~etvrto koleno, a poka`uvam milost kon iljad- Desette zapovedi: nici koi me sakaat i gi dr`at moite zapovedi. “A tretiot den, rano izutrina, zgrmea gromovi, molsnaa molwi i gorata ja obvi gust oblak. Gromko zatrubi truba, III taka {to zatreperi siot narod {to be{e vo logorot. Toga{ Ne izgovaraj go naprazno imeto na svojot Gospod Mojsej go povede narodot od logorot vo presret na Boga, i zas- Bog, za{to Gospod nema da go ostavi bez kazna onoj tanaa vo podno`jeto na gorata. Gorata Sinaj se obvi vo dim, {to go izgovara negovoto ime naprazno! za{to Gospod sleze na nea vo ogan. Od nea se izdignuva{e dim kako dim od pe~ka i seta gora se trese{e silno. Zvukot na IV trubata stanuva{e s# posilen. Mojsej zboruva{e, a Gospod mu Pomni si da go praznuva{ sabotniot den! [est dena odgovara{e niz grme`. Taka Gospod sleze na Sinajskata gora, raboti i svr{i gi site svoi raboti! A sedmi den e na vrvot, i go povika Gospod Mojseja na vrvot na gorata. I sabota, odmor posveten na tvojot Gospod Bog. Toga{ Mojsej se iska~i” (2. Mojseeva 19,16-20). nemoj da raboti{ nikakva rabota: ni ti, ni tvojot “Siot narod be{e svedok za grme`ite i za molskavici- sin, ni tvojata }erka, ni tvojot sluga, ni tvojata slu- te, site go slu{aa zvukot na trubata i vidoa kako gorata ~uri: ginka, ni tvojot vol, ni tvoeto magare, nitu pridojde- gledaa i se tresea i stoeja podaleku. Toga{ mu rekoa na Moj- niot {to }e se najde vo tvojot dom! Za{to Gospod za seja: ‘Zboruvaj ni ti, a nie }e slu{ame. Neka ne ni zboruva {est dena gi sozdade neboto, zemjata, moreto i s# Bog, za da ne izgineme!’ A Mojsej mu re~e na narodot: ‘Ne {to e vo niv, a vo sedmiot den se odmori. Zatoa pla{ete se! Bog dojde samo da ve ispita i pred o~i da vi bide Gospod go blagoslovi i go posveti sabotniot den. negoviot strav za da ne gre{ite’” (2. Mojseeva 20,18-20). Od srede jarosniot ogan i gustiot dim i molskavicite, V tatne`ite na zemjotresite i grmotevicite, Bog go izgovoril Po~ituvaj go svojot tatko i svojata majka za da svojot svet zakon, Desette zapovedi: `ivee{ dolgo na zemjata {to }e ti ja dade tvojot Gos- pod Bog!

132 133 VI velam, dodeka postojat neboto i zemjata, nitu edna jota ili Ne ubivaj! crti~ka od zakonot nema da se izmeni!” (2. Mojseeva 31,18; 34,28; 32,15.16; 5. Mojseeva 10,5; Matej 5,18). VII Bo`jiot zakon e sovr{en, {to zna~i vo nego ne postoi Ne vr{i prequba! dupka i mo`nost za manipulacija kako kaj zemnite zakoni. Slovoto na {estata zapoved ka`uva “ne ubivaj”. No nejzini- VIII ot duh odi ponatamu i udira vo zarodi{ot koj se razviva kako Ne kradi! misla vo umot na ubiecot i plan koj vodi kon ubistvo. Zapo- vedta dejstvuva preventivno taka {to na vreme go predupredu- IX va ~ovekot koj po{ol na pat da napravi ubistvo, sopiraj}i go Ne svedo~i la`no protiv svojot bli`en! da ne go izodi patot do kraj za da napravi takov te`ok grev. Taa u{te od po~etok go opomenuva: Sekoj {to se gnevi, {to X zaviduva, {to mrazi, {to planira odmazda - pravi ubistvo. Ne posakuvaj ja ku}ata na svojot bli`en! Ne posaku- Istoto va`i i za sedmata zapoved za koja ~itame deka vaj ja `enata na svojot bli`en; nitu negoviot sluga, sekoj {to }e pogledne vo tu|a `ena so `elba, ve}e napravil ni negovata sluginka, ni negoviot vol, ni negovoto prequba vo svoeto srce, so {to Isus udira vo korenot kade magare, nitu {to i da e od ona {to mu pripa|a na {to go se~e grevot nare~en prequba. Toa va`i i za drugite tvojot bli`en! (2. Mojseeva 20,1-17). Bo`ji zapovedi. Spored toa, gre{nikot ne mo`e da najde praznina nitu Otkako gi izgovoril Bog Desette zapovedi, usledilo vo edna od Bo`jite zapovedi i opravdanie da prekr{uva koja ne{to mnogu, mnogu zna~ajno! Istite zapovedi, kako {to bilo od niv, kako {to nao|a, kako {to rekovme, mnogubrojni ka`avme, gi napi{al ne na drveni, ami na dve kameni plo~i praznini i dupki vo site ~ove~ki zemni zakoni za da gi oprav- koi simboliziraat nepromenlivost i cvrstina - trajno da se da ili, vo kraen slu~aj, da si gi olesni svoite zakonski pres- vre`e mislata dlaboko vo se}avaweto i vo svesta na lu|eto tapi pred zemnite sudovi. vo site vremiwa deka toa e Bo`ji, a ne Mojseev ili ~ove~ki zakon. “Koga Gospod go svr{i razgovorot so Mojseja na Sinaj- skata gora, mu dade dve plo~i na svedo{tvo, plo~i kameni, napi{ani so prst Bo`ji.” “I Mojsej be{e tamu so Gospoda ~etirieset dena i ~eti- rieset no}i. Nitu leb jade{e nitu voda pie{e. I Gospod gi napi{a na plo~i zborovite na sojuzot - Desette zapovedi.” “Toga{ Mojsej, sleguvaj}i od gorata, se vrati so dvete plo~i na svedo{tvoto vo svoite race. Plo~ite bea ispi{ani na obete strani; ispi{ani i od ednata i od drugata strana. Plo~ite bea delo Bo`je; pismoto be{e pismo Bo`je vre`ano na plo~ite.” “I plo~ite gi staviv vo kov~eg {to go napraviv, i tie ostanaa tamu, kako {to mi zapoveda Gospod.” I za toj zakon, za tie zapovedi Isus veli: “Navistina, vi

134 135 Spored toa, nema ni traga ni glas vo Biblijata od nekak- vo ukinuvawe na Bo`jiot zakon, na Desette Bo`ji zapovedi. Povtoruvame: Raskinat e sojuzot me|u Boga i izraelskiot narod, a ne Desette zapovedi. Bog slegol na planinata Sinaj za da napravi razlika BO@JIOT ZAKON, DESETTE ZAPOVEDI, UKINATI!? me|u svojot zakon od deset zapovedi i drugite zakoni so privremen karakter koi se ukinati. Hristijanite pravat ogromna gre{ka koga Bo`jiot zakon Bog i negoviot narod na Sinajskata gora sklu~ile dogo- go stavaat vo ista kategorija, vo ist ko{, so zakonite so vor ili stapile vo sojuz za zaemna me|usebna pripadnost, nare- privremeno zna~ewe i zaedno so niv gi ukinuvaat i Desette ~en star, sinajski dogovor ili sinajski sojuz. Ne e ispravno zapovedi ili oddelni zapovedi. Tie ni nudat magla i paja`i- namesto zborovite dogovor i sojuz da se koristi zborot zavet na koga tvrdat deka Hristos go ispolnil zakonot za nas i nie koj, po gre{ka na preveduva~ite, vlegol vo mnogu prevodi na ne sme dol`ni da go dr`ime, deka, navodno, ukinato e slovo- Biblijata i vnel mno{tvo nejasnotii i zabuni kaj lu|eto {to to na Bo`jiot zakon, a ne negoviot duh. Maglivo e nivnoto ja ~itaat Biblijata. sfa}awe za odnosot me|u slovoto i duhot na zakonot, za {to }e stane zbor podocna. Vo dogovorot me|u Boga i izraelskiot narod se reguli- Edno e kristalno jasno! Hristos tvrdi: “Nemojte da mis- rani i precizirani obostranite obvrski, prava i dol`nosti na dvete strani, za {to mnogu pove}e }e zboruvame podocna. lite deka jas dojdov da gi ukinam Zakonot i Prorocite! Ne dojdov da gi ukinam, tuku da gi ispolnam. Za{to vistina vi Temel na stariot sojuz e Bo`jiot zakon, Desette Bo`ji velam, dodeka ne is~eznat neboto i zemjata, nitu najmalata zapovedi: “Vi go objavi svojot sojuz i vi nalo`i da gi dr`ite bukva, ni crti~ka, ne }e gi snema od Zakonot, dodeka ne se Desette zapovedi, {to gi napi{a na dve kameni plo~i”, ispolni s#” (Matej 5,17.18). nare~eni “plo~i na svedo{tvoto” koi se staveni vo poseben Fala na Boga, neboto i zemjata u{te ne is~eznale! No od kov~eg nare~en “kov~eg na sojuzot”, a Desette zapovedi se vikaat “zborovi na sojuzot”, ili “Deset zborovi” (5. Mojse- Bo`jiot zakon is~eznale celi zapovedi, a i od drugiot del eva 4,10-13; 2. Mojseeva 31,18; 4. Mojseeva 10,33). {to ostanal, spored nivnoto mislewe i tvrdewe, is~eznalo slovoto, a ostanal samo duhot. - Nesfatlivo i tragi~no. No toj sojuz, kako {to }e bide objasneto podocna, voop- Hristos veli deka ne smee da se menuva ni{to vo zakonot s# {to ne za`iveal. Izraelcite vedna{ ednostrano go raskina- dodeka postojat neboto i zemjata, a hristijanite Bo`jiot le dodeka Mojsej s# u{te bil kaj Boga na planinata Sinaj, zakon partal go napravile. koga napravile zlatno tele i mu se poklonile. Dogovorot e raskinat - no, najednostavno ka`ano, nivata (Desette zapove- di) mu ostanuva na sopstvenikot (na Boga), a parite (nepos- Sinaj ne mo`e da se preskokne so stap lu{nosta i lo{ite posledici {to proizlegle od toa) na ku- puva~ot (na izraelskiot narod)! - Zna~i, raskinat e sojuzot, Na hristijanite im pre~i, i te{ko gi pritiska Sinaj, a ne se raskinati ili ukinati Desette zapovedi. za{to Bo`jiot zakon, daden na taa gora, tie go par~osale. Sega Bog e vo potraga po drug, nov partner so kogo }e sklu- Zatoa, vra{ki uporno se obiduvaat so iljadnici najrazli~ni ~i nov dogovor, so kogo }e stapi vo nov sojuz, so kogo }e vos- navodni “dokazi” i od Biblijata i od istorijata da go izbri- postavi nov zavet. {at ili, najblago ka`ano, da go penzioniraat Sinaj, tvrdej}i Vo stariot sojuz Desette zapovedi bea napi{ani na dve deka toj ja zavr{il svojata zada~a, i na sekoj mo`en na~in se kameni plo~i, a vo noviot sojuz Desette zapovedi se napi{a- trudat da go potisnat nastrana, da go zamolknat, ako e mo`no, ni vo na{eto srce. bidej}i osiloto na grevot {to go pravat, gazej}i go tokmu toj

136 137 sinajski Bo`ji zakon, silno ja bocka nivnata sovest i gi osu- tot koga Hristos ka`al “Se svr{i!” Vsu{nost, Sinaj go ubil duva za toa bezzakonie, a “grevot e bezzakonie”. ^uvstvoto na Hrista na krstot, no Hristos go obessilil Sinaj koga dozvo- vina e silno oru`je vo racete na neprijatelot. Koga gre{ime, lil i se soglasil ostricata na sinajskiot zakon da go pogodi toa ~uvstvo ja diga svojata odvratna glava, i od po~etok nie sme nego i da se okrvavi so negovata krv, so {to kompletno gi prisileni da go osudime grevot, no podocna se soglasuvame so zadovolil sinajskite barawa, odnosno barawata na pogazena- nego i na kraj go prifa}ame kako ne{to normalno. ta zakonska pravda. I tokmu vo toj mig Sinaj i Golgota, prav- Na{ite bra}a, hristijani, koga postapuvaat taka, se obi- data i milosta, stapile vo sojuz i vo sprega za da go spasat duvaat Sinaj da go preskoknat so stap. No da ne zaboravime! ~ove{tvoto od grevot, od ve~na propast, za {to }e sledat Sinaj e nepreskokliv. Toj e ogromna planina koja ne mo`e da podrobnosti vo natamo{nite tekstovi. Sinaj i Golgota, za- se preskokne so stap. Zgora na toa, na Sinaj gori Bo`ji ogan konot i milosta ne se vkrstuvaat ve}e, tuku odat paralelno. koj se diga “do neboto” i, preskoknuvaj}i go nego, }e padneme srede Bo`jiot jarosten ogan koj }e n# goltne za ve~ni vremi- Sinaj e prisuten i vo nebesnoto Svetili{te wa! Sinaj ne zaminal vo penzija, nitu pak se povlekol vo Sinaj e prisuten i vo nebesnoto Svetili{te (za koe nekakva pasiva. Toj e aktiven i, zaedno so Golgota, e domi- op{irno }e zboruvame podocna), vo nebesniot hram, koj nanten i }e bide aktiven i dominanten na scenata na planot o~igledno im pre~i na hristijanite koi ne se pomiruvaat so na spasenieto do kraj. Toj e prisuten i na Golgota! Vsu{nost, faktot deka ne postoi ve}e zemno sve{tenstvo i zemno toj na Golgota se potvrdil koga go okrvavil svojot me~, ubi- svetili{te, tuku na neboto imame nebesno Svetili{te so vaj}i gi na nea grevot i prokletstvoto. nebesno sve{tenstvo, pa se obiduvaat nebesnoto Svetili{te da go prika`at kako nekakva stopostotna simbolika. Oslobodeni sme od prokletstvoto na zakonot, a ne od zakonot Dragi moi, to~no e i ne e sporno deka vo Otkrovenieto ima mnogu simboli i simbolika, no to~no i nesporeno e i toa Ve}e zboruvavme za ovaa tema i ka`avme deka `enata deka apostol Jovan na deset mesta vo Otkrovenieto ka`uva prequbnica zgre{ila i padnala pod prokletstvo na zakonot deka na neboto videl hram, ne simboli~en, ami vistinski i kako gre{nica zaslu`ila smrt. Hristos ja otkupil od prok- hram, i najrazli~ni aktivnosti vo nego, {to }e gi opi{eme letstvoto i ja oslobodil od smrtnata kazna. Taa sega e oslo- podocna. I da ne barame simboli tamu kade {to nema sim- bodena (Galatite 3,13), no oslobodena od prokletstvoto pod bolika, kade {to rabotite se o~igledni. Da ne se la`eme koe padnala koga napravila prequba, a ne od obvrskata da ja sebesi, smiruvaj}i si ja sovesta so mislata deka nebesniot dr`i sedmata zapoved koja ka`uva “Ne vr{i prequba!” Hris- hram e isklu~itelno nekakov simbol. tos $ zapoveda: Ti pro{tavam, no “odi i ne gre{i ve}e!” Ne- Vo Poslanieto do Evreite apostol Pavle zemnoto Sve- moj pak da pravi{ prequba, za da ne ti bide u{te polo{o, tili{te, so celokupnoto negovo ustrojstvo, go narekuva sen- za{to, ako pak ja gazi{ sedmata zapoved i ako pak pravi{ ka i praslika na novozavetnata realnost, simbol na “nebes- prequba, ti pak }e padne{ pod prokletstvo, povtorno }e se nite originali” (na “nebesnite realnosti” ili “stvarnosti”) najde{ pod udar na zakonot, i prokletstvoto, odnosno grev- - simbol na vistinskoto nebesno Svetili{te (Evreite 9,21-23). ot, }e te osudi na smrt i }e te ubie. I, {to gledame na nebeto? Vo nebesniot original go gle- dame Sinaj, sinajskiot kov~eg so Desette Bo`ji zapovedi vo Pravdata i milosta se pregrnale i se baknale na Golgota negoviot original: “Pritoa se otvori Bo`jiot hram na neboto i se poka`a Sinaj i Golgota, pravdata i milosta, kako dvajca smrtni kov~egot na negoviot zavet vo negoviot hram, i se javija mol- neprijateli, se izmirile, se baknale i se pregrnale na krs- skavici, glasovi, zemjotres i golem grad” (Otkrovenie 11,19).

138 139 Ovojpat Jovan ne gleda simboli - ne gleda `ena oble~ena Da ne sporime. Bo`jiot sluga, apostol Jovan, e kristal- vo sonce, nitu `ena bludnica koja sedi na crven yver, ne gle- no jasen koga tvrdi: “Se otvori Bo`jiot hram na neboto i se da yver so sedum glavi i so deset rogovi, male~ok rog so o~i poka`a kov~egot na negoviot zavet vo negoviot hram!” Seka- i usta, nitu pak nekakva lamja. Ovojpat Jovan na neboto go ko, toa e proro{tvo koe ka`uva deka vo daden mig }e se otvo- gleda “Bo`jiot hram” ili “negoviot hram”, i vo “Bo`jiot ri nebesniot hram i }e se poka`e kov~egot na Bo`jiot zavet hram”, koj se otvoril, Jovan go gleda “kov~egot na negoviot vo nego. zavet”, go gleda Sinaj na neboto, dragi moi. Mnogu va`no i su{testveno za nas e da znaeme deka Bo`- Plo~ite so Desette zapovedi, dadeni na Sinaj, se stave- jiot hram na neboto se otvora i vo nego se poka`uva kov~egot ni vo kov~eg. Toj kov~eg so zapovedite se vika “kov~eg na zave- na negoviot zavet za vreme na sedmata truba koja e neposred- tot” (Evreite 9,4), a Desette zapovedi vo nego se vikaat “zbo- no povrzana so vremeto na vtoroto Hristovo doa|awe (Ot- rovi na zavetot”: “I Mojsej be{e tamu so Gospoda ~etirieset krovenie 11,15-19). dena i ~etirieset no}i. Nitu leb jade{e nitu voda pie{e. I Dragi moi, fakt e deka nie `iveeme vo “poslednite de- Gospod gi napi{a na plo~i zborovite na zavetot (sojuzot) - novi” koga Hristos povtorno }e dojde (2. Timotej 3,1), koga Desette zapovedi” (2. Mojseeva 34,28). I Jovan tokmu ovoj na neboto }e se poka`e “kov~egot na negoviot zavet”, koj vo kov~eg na zavetot so Desette zapovedi go gleda vo nebesniot Bo`jata re~ se spomenuva na 33 mesta kako “kov~eg na zave- hram. tot”, so “dve plo~i” vo nego koi se spomenuvaat na 15 mesta, so Deset Bo`ji zapovedi ili so “Deset zborovi” napi{ani na niv. Bog plo~ite }e gi iznese na pokaz pred o~ite na celoto So svoi o~i }e gi gledame plo~ite so Desette Bo`ji ~ove{tvo, za sekoj da mo`e so svoi o~i i na svojot jazik da zapovedi na neboto! gi ~ita Desette Bo`ji zapovedi, onie zapovedi {to gi izgo- voril li~no Toj na Sinaj i so svojot ognen prst gi vre`al na Vo ime na pravoslavieto, a taka mislat i katolicite i, dve kameni plo~i. za `al, i protestantite koi praznuvaat nedela, gospodin Mi- Verojatno milioni hristijani }e ja ~itaat vtorata lin }e ka`e: “Dali postoeweto na nebesnata skinija (nebes- Bo`ja zapoved i prvpat }e sfatat deka slikite, ikonite i noto Svetili{te) treba da se sfati bukvalno ili samo sli- kipovite, pred koi se klawale, se idoli, a tie idolopokloni- kovito? Dali na neboto postoi kov~eg na zavetot... Ako tre- ci, koi }e bidat kazneti za idolopoklonstvo. ba toa da se sfati bukvalno, toga{ se pra{uvame od kade toa U{te poverojatno e deka pogolem broj milioni hristi- tamu i zo{to }e e tamu?... Za kogo vo nebesniot svet se name- jani so svoi o~i i na svojot jazik }e ja gledaat i }e ja ~itaat neti plo~ite na zakonot {to zabranuva ubistva, prequba, ~etvrtata Bo`ja zapoved i za prvpat }e vidat deka taa zapoved kra`ba, krivokletstvo, `elba za tu| imot i koj nareduva od nas bara da praznuvame sabota, a ne nedela, deka sabota e po~ituvawe na roditelite, {estdnevna rabota i odmor... za svet Bo`ji den, sedmi den za odmor, a ne nedela. kogo i zo{to e seto toa, koga tamu ne `iveat gre{ni lu|e, tuku Da, po~ituvani, apostol Jovan ka`uva i tvrdi deka “se angeli?” (Lazar Milin, Crkvata i sektite 1999 g., str. 297). otvori Bo`jiot hram na neboto i se poka`a kov~egot na ne- Mnogu ~udno, nesfatlivo i tragi~no! Iako Bo`jata re~ goviot zavet vo negoviot hram.” I navistina, bez ogled na toa ka`uva deka postoi, na gospodin Milin toa ne mu e verno, pa dali nie veruvame ili ne, dali toa go tolkuvame vaka ili ona- go pra{uva Boga za dopolnitelni informacii: Gospode “dali ka, bukvalno ili simboli~no, nezavisno od na{ata `elba, na neboto navistina postoi nebesen hram, kov~eg na zavetot”, nebesniot hram }e se otvori i vo nego }e se poka`e “kov~egot i ako postoi, “od kade, za kogo e toa tamu i zo{to }e e tamu?” na zavetot”, }e se poka`at dvete “kameni plo~i” so Desette Da, na neboto ne samo {to postoi hram, tuku postoi i golem Bo`ji zapovedi so silna Bo`ja svetlina koja }e pronikne do grad, nebesen grad, nare~en nov, nebesen Erusalim. Zar tre- dnoto na na{ata du{a i - {to toga{? Toga{ ne }e mo`eme ba da se ~udime za toa?

140 141 da opstaneme pred silata na ovie zapovedi {to sme gi gazele, zakonot na krstot za nas, toga{ e logi~no da zaklu~ime deka i neminovno }e padneme vrz ostricata na nivniot me~ i }e Hristos zaminal i }e zamine na neboto bez nas. No, da ne zagineme za ve~ni vremiwa. zaboravime, krstot mu objavuva i mu pora~uva na celoto Zatoa, dragi moi, da ne se igrame so sinajskiot ogan, ~ove{tvo deka prestapot na zakonot e bezzakonie ili grev, za{to toj ne e obi~en ogan. Bo`jite zapovedi gi izgovoril i deka plata za grevot e smrt. Bog i niv gi napi{ala Bo`ja raka - site deset, me|u niv i ~et- Hristos visel na krstot na Golgota poradi toa {to nie vrtata zapoved, i od niv izleguva Bo`ji ogan. Navreme da se sme go gazele Bo`jiot zakon i soodvetno na toa sme bile trgneme od na{ata samouverenost, da izlezeme od ko`urcite gre{nici. Toj umrel na krstot za na{ite prestapi na za- na verata {to sme ja nasledile od dedovcite i pradedovcite konot, no n# predupreduva: “Odi i ne gre{i ve}e”, odi i ne i da go preispitame na{eto hristijanstvo, da go izmerime na go gazi pak zakonot, za{to, ako pak go gazi{, ti pak }e stane{ Bo`jiot kantar - i navreme da se prestroime, za da ne se naj- prestapnik, gre{nik, i kako gre{nik }e bide{ osuden na smrt. deme na pogre{na strana koga nebesniot sud }e go razgledu- Ako ne{to bi se izmenilo vo zakonot, toa bi zna~elo va na{iot slu~aj. deka Bog ne e sovr{en i deka i Toj se menuva. Onie {to u~at I na kraj, da odgovorime na postavenoto pra{awe i da deka Bo`jiot zakon e ukinat, Bo`jata mudrost ja sporeduvaat ka`eme deka kov~egot na zavetot so Desette zapovedi vo so ~ove~koto nesovr{enstvo i so toa go urivaat Bo`jiot nebesniot hram, samiot nebesen hram, nebesnoto Svetili{te, avtoritet. i Hristovata sve{teni~ka slu`ba vo nego, na koja $ posvetu- vame golemo vnimanie vo knigava, prvenstveno se zaradi nas, Obilni novozavetni dokazi deka Bo`jiot zakon ne e no i zaradi `itelite na celiot kosmos. O~ite na celata vse- nitu ukinat nitu promenet lena so strahopo~it go posmatraat Hrista vo uloga na na{ prvosve{tenik kako so pomo{ na svojata prvosve{teni~ka Vo Biblijata ima dovolno dokazi vo prilog na Bo`jiot slu`ba vo nebesnoto Svetili{te javno, najotvoreno, naj- zakon: transparentno i pravedno go re{ava problemot na grevot, “Zatoa zakonot e svet i zapovedta e sveta, pravedna i davaj}i mu na sekoe `ivo su{testvo vo kosmosot mo`nost da dobra” (Rimjanite 7,12). ima celosen uvid vo planot na spasenieto, s# so cel kaj ni- Zakonot gi nosi obele`jata na Zakonodavecot. “Zakonot kogo i nikoga{ da ne ostane ni malku somnevawe nitu vo Gospodov e sovr{en, ja krepi du{ata...” (Psalm 19,7). Na sovr- Bo`jata milost, nitu vo Bo`jata pravda koga naskoro Bog {eniot nikoga{ ne mu se potrebni promeni. kone~no }e mu stavi kraj na grevot i gre{nicite. Bo`jiot zakon, kako {to e ve}e ka`ano, e merilo na pravdata na kone~niot Bo`ji sud: Krstot na Golgota e najgolem dokaz deka Bo`jiot “Bidej}i, koj go zapazuva celiot zakon, a se sopne samo zakon ne mo`e da se menuva vo edno, stanuva vinoven za s#. Za{to Onoj koj rekol: ‘Ne vr{i prequba!’ rekol i: ‘Ne ubivaj!’ Ako ne vr{i{ prequ- Krstot na Golgota e dokaz deka zakonot e nepromenliv. ba, a ubiva{, stanuva{ prestapnik na zakonot. Taka zboruva- Ako mo`e{e toj da se menuva, ili da se ukine, toga{ Hris- jte i taka postapuvajte kako lu|e koi }e bidat sudeni spored tos }e go promene{e ili }e go ukine{e i ne }e mora{e da zakonot na slobodata” (Jakov 2,10-12). doa|a na ovaa zemja za da visi i da umre na krst tokmu zaradi Nie hristijanite tvrdime deka go qubime Boga. Kako }e prestapot na toj zakon. Mnogu nelogi~no i pogre{no e go doka`eme toa? tvrdeweto na hristijanite deka Hristos na krstot go ispol- “Qubovta kon Boga se sostoi vo ova: da gi izvr{uvame nil zakonot za nas i nas n# oslobodil od obvrskata da go negovite zapovedi, a negovite zapovedi ne se te{ki” (1. Jo- dr`ime. Ako e to~no toa tvrdewe deka Hristos go ispolnil vanovo 5,3). Kon ovie zborovi na apostol Jovan gi dodavame

142 143 i zborovite na na{iot Spasitel: “Ako me qubite, dr`ete gi edinstvena zapoved na apostol Pavle i bez problem }e se moite zapovedi.” “]e ostanete vo mojata qubov ako gi izvr- provle~eme niz iglenite u{i na nebesniot sud? {uvate moite zapovedi, kako i jas {to gi izvr{uvav zapove- Dragi moi, dvete Hristovi zapovedi, i onaa edna na apos- dite na mojot Otec”. “Ako saka{ da vleze{ vo `ivotot, dr`i tol Pavle, ne se dadeni za da gi potisnat ili da gi zamenat gi zapovedite” - mu veli Isus na bogatiot mlad ~ovek (Jovan Desette zapovedi. Tie ne se vo sudir so niv. Naprotiv, vo pre- 14,15; 15,10; Matej 19,17). thodniot podnaslov vidovme deka Hristos qubovta kon sebe Mo`at li ovie kristalno jasni Hristovi zborovi da se ja povrzuva tokmu so Desette zapovedi. Premnogu apstrakt- sfatat poinaku? Mo`at li tie da bidat u{te pojasni? Mo`e no, nejasno i maglivo e sfa}aweto za qubovta ako nea ja izde- li nekoj od nas da najde izgovor pred Boga i da ka`e deka ne lime od zapovedite, ako ja posmatrame sama za sebe, izolira- gi razbral ili ne gi sfatil, ili deka pogre{no gi sfatil i no od ne{tata. razbral? Izgovor za Bo`jite zapovedi, dragi moi, pred Boga Kako }e doka`eme deka nie navistina go qubime Boga i nema. Hristos e napolno jasen i kategori~en koga ka`uva: bli`nite? Ako odgovarame sami na ova pra{awe, nie }e “Ako me qubite, dr`ete gi moite zapovedi.” “Ako saka{ da filozofirame, kako i {to filozofirame. Zatoa, pak Isus vleze{ vo `ivotot, dr`i gi zapovedite.” neka ni odgovori. Koga n# povikuva: “Qubi go svojot Gospod Koi zapovedi, go pra{al edna{ Isusa eden mlad ~ovek? Bog so seto svoe srce, so seta svoja du{a i so siot svoj razum!”, A Toj mu odgovara: “[to e napi{ano vo zakonot? [to ~i- Isus n# vra}a na zapovedite: “Ako me qubite, dr`ete gi ta{?” “Ne ubivaj, ne vr{i prequba, ne kradi, ne svedo~i la`- moite zapovedi.” “Qubovta kon Boga se sostoi vo ova: da gi no, po~ituvaj gi tatka si i majka si i qubi go svojot bli`en izvr{uvame negovite zapovedi, a negovite zapovedi ne se kako sebesi!” (Luka 10,25; Matej 19,18). - O~igledno e deka, te{ki.” I koga ni zapoveda: “Qubi go svojot bli`en kako sebe- koga Isus upatuva na dr`ewe na “moite zapovedi”, Toj misli si!”, Toj pak n# vra}a na svoite zapovedi: “Po ova poznavame na Desette Bo`ji zapovedi. deka gi qubime Bo`jite deca (svoite bli`ni): koga go qubime Boga i gi izvr{uvame negovite zapovedi” (1. Jovanovo 5,2). I u{te eden tekst za qubovta koja se poka`uva na delo Namesto deset, hristijanite imaat samo dve zapovedi!? koga go ispolnuvame Bo`jiot, odnosno “carskiot zakon”: “Ako go ispolnuvate carskiot zakon, spored Pismoto: ‘Qubi I pokraj site Hristovi originalnosti i apsolutna jas- go svojot bli`en kako samiot sebesi!’ - dobro pravite” (Jakov nost vo vrska so svoite zapovedi, hristijanite pak }e ka`at: 2,8). - Zna~i, zakonot bara od nas da go qubime Boga i bli`- Nie vo Noviot zavet imame, namesto deset, samo dve zapove- nite. Soodvetno na toa, dvete “novi” Isusovi zapovedi proiz- di. Hristos ni ka`al: “Qubi go svojot Gospod Bog so seto leguvaat od Bo`jiot, odnosno od “carskiot zakon” - tie se svoe srce, so seta svoja du{a i so siot svoj razum! Toa e prva negov sublimat. Vsu{nost, “qubovta e ispolnuvawe na za- i najgolema zapoved. A vtorata e sli~na: ‘Qubi go svojot bli- konot” - ni ka`uva apostol Pavle (Rimjanite 13,10). `en kako sebesi!’ Na tie dve zapovedi se potpiraat celiot Odime ponatamu: “Onoj koj veli: ‘Go znam’, a ne gi dr`i Zakon i Prorocite” (Matej 22,37-40) - i toa e dovolno za nas, negovite zapovedi, la`livec e i vistinata ne e vo nego” (1. velat tie. Jovanovo 2,4). Lele, majko! Vistina li e ova {to go slu{ame No, ako ja sledime taa logika, toga{ nie mo`eme da po- od apostol Jovan? Zar e mo`no milioni hristijani da se mineme u{te polesno, za{to apostol Pavle ni dava ne dve, la`lici? Da, u{te kako! Bo`jata re~, bez nikakvo pritesnu- tuku samo edna zapoved: “Za{to celiot zakon e ispolnet so vawe ili zaobikoluvawe i bez nikakva kurtoazija, bez par- edna edinstvena zapoved: ‘Qubi go svojot bli`en kako sami- don, site, apsolutno site, koi tvrdat deka go poznavaat Hris- ot sebe’” (Galatite 5,14). [to da pravime sega? ]e gi prifa- ta, i se narekuvaat hristijani, a ne gi dr`at Bo`jite zapove- time dvete Hristovi zapovedi, ili pak, kako {to rekovme, za di, gi narekuva la`livci. da ni bide u{te polesno, }e ja prifatime samo onaa edna

144 145 Po~ituvani, popusto izmisluvame stotici izgovori i kako ropstvo, a ja istaknuvaat neograni~enata sloboda {to mo`at da ja u`ivaat pod evangelieto. Treba da ka`eme deka dokazi za da doka`eme deka Bo`jiot zakon e ukinat, deka toa se lu|e koi ne ja sfatile su{tinata na stariot i noviot Desette Bo`ji zapovedi ne va`at ve}e. Biblijata ni ka`uva zavet, za koja dosta zboruvavme, lu|e koi tovarot na kamenite deka sme la`livci ako pravime taka. plo~i so zakonot go nosat na grb, namesto da mu dozvolat na Evreite imaat golem grev {to go otfrlile Hrista kako Svetiot Duh istite zapovedi od plo~ite da gi napi{e na spasitel, a hristijanite imaat ist grev {to go otfrlaat nivnoto srce za da po~uvstvuvaat i da vidat deka navistna Bo`jiot zakon. “negovite zapovedi ne se te{ki” i nivniot “vnatre{en ~ovek Apostol Jovan odi ~ekor ponatamu i ni ka`uva koi se da nao|a naslada (radost) vo Bo`jiot zakon” (1. Jovanovo 5,3; sveti pred Boga: “Vo toa e trpenieto na svetite, koi gi dr`at Rimjanite 7,22). Bo`jite zapovedi i verata vo Isusa” (Otkrovenie 14,12). Da zapomneme, sveti i pravedni se onie “koi gi dr`at Bo`jite zapovedi i verata vo Isusa”. Ulogata na Bo`jiot zakon vo na{eto spasenie Mo{ne zna~ajna e i izjavata na apostol Pavle, spored koja, Bo`jiot zakon e te`ok tovar za eden telesen, svetovno Bog ni go dal svojot zakon ne kako sredstvo za spasenie, orientiran ~ovek, za ~ovek koj saka da gre{i: “Za{to mudru- ami so nego da ni ja otkrie na{ata gre{na sostojba, da ni vaweto na teloto e neprijatelstvo protiv Boga, bidej}i ne poka`e deka sme gre{ni. mu se pokoruva na Bo`jiot zakon nitu pak mo`e” (Rim. 8,7), “Navistina, zakonot slu`i samo za to~no spoznanie na a za eden veren i predan Hristov sledbenik “zapovedite ne grevot.” “Kade {to nema zakon, nema nitu prestap (grev).” se te{ki”. “Grev ne se pripi{uva koga nema zakon” (Rimjanite 3,20; 4,15; I u{te nekolku o~igledni bibliski dokazi: “Da go ~ueme 5,13). zavr{niot zbor za s#: Boj se od Boga i ispolnuvaj gi negovite Bo`jiot zakon ni ka`uva {to e toa grev. “Sekoj {to pra- zapovedi - toa mu e dol`nost na ~ovekot. Bidej}i site skrie- vi grev, pravi i bezzakonie, a grevot e bezzakonie” (1. Jova- ni dela, bilo dobri ili zli, Bog }e gi izvede na sud” (Propo- novo 3,4). - Kr{eweto na Bo`jiot zakon e grev, bezzakonie. vednik 12,13.14). U{te ne{to. Bo`jiot zakon ne samo {to go obelodenu- “Go ukinuvame li zakonot preku verata? Nikako! Napro- va grevot i go iznesuva na pokaz, tuku i go osuduva. Apostol tiv, so toa (so verata) go utvrduvame zakonot.” “Obre`uva- Pavle sfatil deka e gre{en i gre{nik koga Svetiot Duh go weto e ni{to, i neobre`uvaweto e ni{to, a ona {to e va`no soo~il so vistinskata cel na zakonot. e izvr{uvaweto na Bo`jite zapovedi” (Rimjanite 3,31; 1. “[to }e ka`eme? Dali zakonot e grev? Vo nikoj slu~aj! Korin}anite 7,19). Naprotiv, ako ne be{e zakonot, jas nema{e da znam deka sum I najnakraj Hristovite zborovi {to }e im gi ka`e vo gre{en. Ako zakonot ne ka`e{e: ‘Ne posakuvaj tu|o’, jas ne }e onoj den, koga povtorno }e dojde, na site koi po koja bilo znaev deka e grev da se posakuva tu|oto. Taka grevot, preku taa osnova go gazele Bo`jiot zakon: “Nikoga{ ne sum ve pozna- zapoved, kaj mene predizvika najrazli~ni gre{ni `elbi. val. Odete si od mene, vie, koi vr{ite bezzakonie (koi go Zna~i, bez zakonot grevot ne e delotvoren (mrtov e). A jas gazite zakonot)” (Matej 7,23). porano `iveev bez zakonot, no koga dojde zapovedta, grevot Dragi moi, dovolno silni, i premnogu silni se ovie bib- o`ive, a jas umrev, i se poka`a deka zapovedta, {to be{e liski dokazi pred koi is~eznuvaat tvrdewata na site verski dadena za `ivot, me vodela vo smrt. Imeno, grevot, otkako u~iteli deka Hristos so svojata smrt na krstot go ukinal dobi mo`nost vo zapovedta, me izmami i me ubi preku nea. zakonot i deka sega lu|eto se oslobodeni od negovite obvrs- Zakonot e svet i zapovedta e sveta, pravedna i dobra. Dali toa ki. Pred silata na ovie bibliski dokazi treba da se povle~at zna~i deka mojata smrt ja predizvika ona {to e dobro (za- hristijanite koi zakonot go prika`uvaat kako te`ok jarem, konot)? Nikako! Tuku grevot, za da se poka`e kako grev, se

146 147 “grev”, namesto Pavle, tamu Toj e proklet, prokletnik i “pro- poslu`i so dobroto (odnosno so zakonot) i me ubi. Pa taka kletstvo”, i Bo`jite molwi i gromovi {to molskale i tat- grevot, preku zapovedta (koja e pravedna i dobra), stana pre- nele na Golgota protiv grevot i prokletstvoto, namesto kumerno gre{en... Pavle, go ga|ale i go ubile Hrista kako gre{nik i proklet- Vistina, se slo`uvam so mojot vnatre{en ~ovek deka nik. nao|am naslada vo Bo`jiot zakon, no gledam drug zakon vo Veli~estveno i neiska`livo! Bog na{ol re{enie: grevot moite organi, koj vojuva protiv zakonot na mojot um i me za- e kaznet, so {to pravdata e zadovolena, i gre{nikot e oslo- robuva pod zakonot na grevot {to e vo moite organi. Beden boden od smrtnata kazna {to ja zaslu`il kako gre{nik. Naj- ~ovek sum jas! Koj }e me spasi od ova smrtno telo?” (Rimjani- dena e zamena! Barawata na pogazeniot zakon za smrt na gre{- te 7,7-13.22-24). nikot se zadovoleni. Sega me~ot se vra}a vo svojata futro- Bo`jiot zakon na apostol Pavle mu otkril, mu poka- la. Toj ja zavr{i svojata zada~a, se odmazdi, go ubi grevot i `al, mu obelodenil, deka e golem gre{nik - deka se nao|a vo gre{nikot vo Hristovata smrt na Golgota i sega miruva. So o~ajna gre{na sostojba. “Taka grevot, preku zapovedta (preku toa “se ispolni zakonskata pravda vo nas” (Rimjanite 8,4) i zakonot), stana prekumerno gre{en.” I toj vo svojot o~aj se nie sme prijateli so zakonot. Toj ne n# osuduva pove}e, za{to fa}a za glava i se pra{uva: “Koj }e me spasi od ova smrtno kaj nas nema grev i “jas go nosam zakonot dlaboko vo srceto” telo?” (Psalm 40,8) i vo umot, i sega znaeme deka “negovite zapove- Kade da bara spas? Vo zakonot? Vo nikoj slu~aj. Zakonot di ne se te{ki”, i “nao|ame naslada vo Bo`jiot zakon”. e ogledalo koe samo mu poka`a deka e valkan, ne~ist, gre{en, Porano, dodeka bev gre{nik, zakonot be{e moj progonu- no ogledaloto ne mo`e da go is~isti. Zakonot e termometar va~, agresor i ubiec. Sega, koga Hristos me oslobodi od gre- koj mu poka`a na Pavle deka ima temperatura, deka e zabolen vot, jas stanav prijatel so zakonot, za{to toj nema ve}e {to od smrtonosna bolest, od grevot, no termometarot ne mo`e da da osuduva kaj mene. Toj, kako moj prijatel, stana moja ograda go lekuva od bolesta. Na Pavle mu e potreben lekar da go koja me za{tituva od porane{niot natrapnik, od grevot, koj lekuva, itno mu e potreben efikasen lek, inaku }e $ podleg- se obiduva povtorno da zavladee so mene. ne na smrtonosnata bolest i }e zagubi spasenie. Kade e lekot, “Hristos e celta i zavr{okot (krajniot dostrel) na kade e lekarot? zakonot za da se opravda sekoj {to veruva.” “Zakonot ni be{e Pavle go gazel Bo`jiot zakon, so {to stanal gre{nik, pa vospituva~ da n# vodi kon Hrista za da se opravdame so vera” pogazenata zakonska pravda se diga protiv nego i bara da bide (Rimjanite 10,4; Galatite 3,24). zadovolena, bara smrt za gre{nikot, smrt za nego, za{to “pla- Vo makedonskite prevodi vo Rimjanite 10,4 e ispu{ten ta za grevot e smrt”. zborot “celta”, so {to se dobiva vpe~atok deka zakonot vo Bo`jiot zakon e me~ so dve ostrici koj stanuva protiv Hrista na krstot prestanal da va`i. I navistina, hristija- gre{nikot koj gre{i i go goni da go ubie. Zakonot ne znae nite, koi praznuvaat nedela, go koristat ovoj stih za da doka- za milost, i kaj nego nema milost, tuku samo kruta, stroga i `at deka Hristos go ukinal zakonot. No, za {to stanuva zbor svirepa pravda koja mora da bide zadovolena i ispolneta. ovde? Ostricata na pogazenata zakonska pravda bara odmazda; taa Vo poso~eniot stih vo gr~kiot jazik stoi zborot “telos”, mora da bide okrvavena so krvta na gre{nikot koj ja pogazil. koj vo na{ite prevodi nepravilno e preveden so zborovite Pavle bara milost, i vo svojot o~aj toj bega na Golgota “zavr{ok” ili “svr{etok”, bidej}i temelnoto zna~ewe na toj i tamu bara spas. Hristos od krstot mu podava raka, go pri- zbor e “ispolnuvawe”, “krajna cel”, “postignuvawe na sovr- fa}a negovoto pokajanie, mu go pro{tava grevot i tovarot na {enstvo”. Spored toa, zakonot se ispolnil, go postignal svo- negovoto gre{no minato go prezema na sebe. Negovite gre- eto apsolutno sovr{enstvo i svojata krajna cel koga go ubil vovi gi iznesuva na krst i, namesto Pavle, Toj umira za niv. Hrista na krstot kako gre{nik i prokletnik namesto nas, Na Golgota, namesto Pavle, Hristos e gre{en, gre{nik i

148 149 ta na zakonot nema da se opravda nitu eden” (Galatite 2,16). odnosno, koga go kaznil grevot so toa {to ja okrvavil ostri- Na{ite dobri dela, na{ite zaslugi, kolku i da se golemi, cata na svojata pogazena zakonska pravda so krvta na Hrista mnogubrojni i dobri, ne mo`at da ni obezbedat pro{tavawe na Golgota, kako {to zboruvavme vo prethodnite oddeli. na grevot i spasenie. Vsu{nost, i Hristos imal svoja “krajna cel” koga do{ol [to bi mo`el gre{nikot da dodade kon ona {to e sto- na ovoj svet - cel so svojata smrt da n# oslobodi od “proklet- reno za nego na krstot? Nekakvi svoi dela? Vo nikoj slu~aj. stvoto na grevot” pod koe n# stavil pogazeniot zakon i koga Spasenieto {to go postignal na{iot Spasitel na krstot e n# gonel da n# ubie kako gre{nici, koga kako “vospituva~ n# kompletno, i toa ne podnesuva nikakvo ~ove~ko dopolnenie. vode{e kon Hrista za da se opravdame so vera”. Toa spasenie nie mo`eme da go dobieme edinstveno kako po- No Hristos na krstot gi ispolnil samo svirepite bara- darok od Boga, nikako poinaku. wa na pogazeniot zakon, a ne go ukinal zakonot; so svojata smrt Toj u{te pove}e go podignal negoviot avtoritet kako temel na pravdata vrz koja po~iva celata vselena. “Go vozveli~i i Zakonot i blagodatta go proslavi svojot zakon” (Isaija 42,21). Koga ni uka`a brilijantna milost od krstot, koga n# “Po blagodat ste spaseni, preku vera, i toa ne e od vas oslobodi od smrtnata kazna {to sme ja zaslu`ile, Hristos so samite - toa e Bo`ji dar! Ne od delata, za da ne se fali nekoj” toa ne n# oslobodi od obvrskata da go po~ituvame negoviot (Efesjanite 2,8.9). Blagodat zna~i nezaslu`ena milost i toa zakon, tuku ni pora~uva: “Ete si zdrav”, jas te oslobodiv od ve}e go objasnivme vo prethodniot podnaslov, vo koj zboru- grevot i od smrtta, i “ne gre{i ve}e, za da ne ti bide u{te vavme za ulogata na Bo`jiot zakon koj n# gone{e da n# ubie polo{o” (Jovan 5,14). Nemoj pak da go gazi{ zakonot, za{to, zaradi na{iot grev, a nie pobegnavme na Golgota i baravme ako go gazi{, ti pak }e gre{i{ i pak }e stane{ gre{nik, i milost od Hrista. Se se}avate, neli? Hristos ni uka`uva zakonot pak }e te goni i }e te ubie kako gre{nik. milost, i bez nikavi na{i zaslugi ni gi pro{tava grevovite, Zna~i, lekarot e Hristos, a lekot za na{ata smrtonos- i nie se frlame vo negovite pregratki! Toj na zakonot, koj na bolest, za grevot, e Hristovata krv: “Krvta na Hrista, koj n# gone{e kako gre{nici, mu ka`uva “Stop!” Tie sega se moi se prinese sebesi na Boga kako `rtva bez nedostatok, }e ja deca, moi sinovi i }erki. Jas gi pla}am nivnite smetki. Jas is~isti na{ata sovest od mrtvite dela (od grevot).” “Na gi otkupuvam od ropstvoto na grevot. Umiram za nivnite Hrista, koj n# otkupi od na{ite grevovi so svojata krv, sla- grevovi. Ti nema{ pravo da gi goni{ ve}e. Tie ne se pove}e va i vlast vo ve~ni vekovi.” “Ne ste otkupeni so ni{to ras- gre{ni i gre{nici. Prosten im e grevot. - Ete, toa zna~i “po padlivo - so srebro ili zlato - od svojot sueten `ivot {to blagodat (po milost) ste spaseni, preku vera”. Toa zna~i spas- ste go nasledile od svoite predci, tuku so skapocenata krv enieto “ne e od vas samite - toa e Bo`ji dar”. Toa zna~i spas- na Hrista kako nevino i ~isto jagne” (Evreite 9,14; Otkro- enie so milosta. venie 1,5; 1. Petrovo 1,18). Zakonot go osuduva, a milosta go opravduva gre{nikot. Zatoa, da ne barame spasenie vo zakonot, vo me~ot koj n# I povr{no gledano, tie se sprotivni edno na drugo. Mnozin- goni da n# ubie, ~ija{to edinstvena zada~a e da n# dovede kaj stvoto hristijani tvrdat deka milosta go likvidirala za- Hrista, koj }e ni uka`e milost i }e n# spasi od grevot gonet konot. Veruvaat deka Hristos go ukinal zakonot koga n# spa- od zakonot. “Od Hrista se odvoivte (se oddale~ivte) vie koi sil so milosta. Toj, velat tie, za nas go ispolnil zakonot vo sakate da se opravdate so zakonot i otpadnavte od milosta” site negovi podrobnosti i nas n# oslobodil od site obvrski (Galatite 5,4). - Bog nikoga{ ne go dal zakonot kako sredstvo kon nego. Gre{ka, krupna gre{ka na hristijanite koi mislat za spasenie. Hristos e na{ Spasitel; negovata milost e iz- taka! Toa e “eftina milost” koja na hristijanite im dava vor na na{eto spasenie, a ne zakonot; Hristovata krv e sred- pravo da `iveat slobodno kako {to sakaat, bez nikakvi stvo i lek za na{ata smrtonosna bolest, za grevot. “So dela- natamo{ni ograni~uvawa i obvrski.

150 151 Da ne zaboravime! I zakonot i milosta imaat svoj izvor negovite strogi naredbi i da gi po~ituva negovite zabrani vo Boga, a Bog ne e vo sprotivnost samiot so sebe. Nitu e domi- i - potkleknuva, pa|a, go kr{i i svesen e deka so toa navle- nanten zakonot nad milosta, nitu pak e pova`na milosta od kuva na sebe prokletstvo. Toga{ na scenata stapuva ~uvstvo- zakonot vo planot na spasenieto. Za nivnata poedine~na ulo- to na vina kako nemilosrden diktator i go osuduva za store- ga ve}e dosta zboruvavme i vo prethodniot podnaslov. Ovoj- niot grev, i toj postojano `ivee pod osuda, vo ropstvo na stra- pat pak }e povtorime deka zakonot i milosta gi ras~istile vot od smrtta (Evreite 2,15). Zna~i, najednostavno ka`ano, svoite smetki na krstot kade {to Sinaj i Golgota si podale nie sme “pod zakonot” koga `iveeme vo grev, koga gre{ime; raka eden na drug, se izmirile, ako voop{to bile skarani, se ~ovek-gre{nik `ivee “pod zakonot” i toj e vo o~ajna sostoj- pregrnale i stapile vo zaedni~ka sprega, vo sojuz i harmoni- ba: “Beden ~ovek sum jas! Koj }e me spasi od ova smrtno telo?” ja, za da mu pomognat na gre{nikot da se spasi, izvr{uvaj}i (Rimjanite 7,24), }e ka`e apostol Pavle. ja sekoj poedine~no svojata zada~a i uloga {to im ja namenil Dragi moi, grevot e `iv pesok vo koj tone gre{nikot, i Bog, bez nikakva tendencija da se potisnuvaat, u{te pomalku da ako nekoj ne mu podade raka da go izvle~e od nego, toj navis- se ukinuvaat eden so drug, ili pak da se me{aat vo resorite eden tina }e potone i }e is~ezne vo negovata bezdna. na drug. Sinaj (zakonot) ima zada~a gre{nikot da go dovede na No na gre{nikot, koj `ivee “pod zakonot”, koj tone vo Golgota, a Golgota da go prifati i da mu uka`e milost. `iviot pesok na grevot, Hristos mu podava raka, go vadi od nego i negovite noze gi postavuva na cvrsta po~va, go rasto- varuva od toa te{ko breme {to go nosi i go osloboduva od “Pod zakonot” ili “pod blagodatta”? te{kiot jarem vo koj bil vpregnat do toga{, i gre{nikot ne e ve}e rob na grevot i stravot, tuku e sloboden ~ovek blago- “A grevot ne }e ima ve}e vlast nad vas, za{to ne ste pod darenie na Hristovata milost. Nema ve}e grev nitu gre{no zakonot, tuku pod blagodatta. I {to sega? Da gre{ime li, minato, bidej}i seto toa e prosteno, is~isteno i otstraneto zatoa {to ne sme pod zakonot, tuku pod blagodatta? Nikako! so Hristovata krv. Nema ve}e nikakvo osilo nitu osilka da Ne znaete li deka ako nekomu mu se predadete kako robovi i go bocka. Zakonot e simnat od negoviot grb i so pomo{ na mu se pokoruvate, robovi ste mu na onoj komu mu se pokoru- Svetiot Duh e premesten vo negovoto srce vo koe se “vselil vate; ili na grevot - za smrt, ili na poslu{nosta - za praved- Hristos” (Efesjanite 3,17) i toj, kako preroden hristijanin, nost? No mu blagodaram na Boga, za{to vie, iako mu bevte kako napolno “novo sozdanie”, sloboden od site stegi na mi- robovi na grevot, od s# srce go prifativte u~eweto na koe natiot gre{en `ivot, ne e ve}e “pod zakonot”, tuku “so za- mu se predadovte, i otkako bevte oslobodeni od grevot, $ konot”, odnosno, ne e ve}e “pod zakonot”, tuku `ivee “pod stanavte robovi na pravednosta” (Rimjanite 6,14-18). blagodatta” Hristova (blagodat, ka`avme, nezaslu`ena mi- Zborot “pod” zna~i deka vladee nekoj ili ne{to nad nas, lost). Vo negovoto srce “vladee mir Bo`ji {to nadminuva deka sme pod ne~ij ili nekakov gnet. “Pod zakonot” zna~i pod sekoj razum”, i “se raduva so neiska`liva i proslavena ra- “damoklov me~”, pod tovarot na kamenite plo~i so Desette dost” (Filipjanite 4,7; 1. Petrovo 1,8) {to vo Hrista na{ol zapovedi koi ni le`at na grb i postojano ni te`at, n# pritis- takov prekrasen spasitel koj go izbavil od ambisot vo koj go kaat i n# ma~at. Koga sme “pod zakonot”, nie neprekratno sme strupolil grevot, {to go prifatil kako svoe dete, kako svoj izlo`eni na otrovnoto osilo na grevot koe ja bode na{ata sin i }erka, i go vodi ~ekor po ~ekor kon svoeto carstvo. sovest i ja true na{ata du{a. Dodeka `ivee{e “pod zakonot”, apostol Pavle `alno Na ~ovek koj `ivee “pod zakonot”, zakonot mu veli: rede{e: “Beden ~ovek sum jas! Koj }e me spasi od ova smrtno “Pravi go ova!” “Ne pravi go toa!” “Zo{to go stori toa?” telo?” (Rimjanite 7,24). A sega srceto mu se raduva za novi- “Nemoj, toa e zabraneto!” “Ne smee{ tamu!” “Ne smee{ taka!” ot status {to go u`iva “pod blagodatta”: “Preku zakonot um- i sli~no. No zakonot ne mo`e da ni pomogne da gi zadovolime rev za zakonot, za da `iveam za Boga. So Hrista se raspnav, negovite barawa, a ~ovekot ne e vo mo`nost da gi ispolnuva

152 153 i jas ve}e ne `iveam, tuku Hristos `ivee vo mene, a `ivotot negovi zapovedi se vistina” (Psalm 91,4; 119,86). Spored toa, {to sega go `iveam vo teloto, go `iveam preku vera vo Bo`jite zapovedi, Bo`jiot zakon, kako na{ prijatel, sega e Bo`jiot Sin, koj me milee i se predade sebesi za mene” “na{ {tit i ograda”. Neogradena ku}a ne e bezbedna za `ive- (Galat. 2,19.20). ewe, za{to mo`eme da padneme i da se povredime ili da zagi- Hristijanite, za `al, i ovde stavaat svoj prst i velat neme. Vo neogradena niva vleguvaat `ivotni i pravat {teta. deka nie denes ne `iveeme “pod zakonot” tuku “pod milosta” Vo neograden dvor vo Afrika vleguvaat hieni, lavovi i dru- zatoa {to Hristos go ukinal zakonot i nas n# oslobodil od gi yverovi i pustat. site obvrski kon nego. Nie denes, velat tie, `iveeme vo ap- Hristijanstvoto na hristijaninot bez Bo`jiot zakon e solutnata i neprikosnovena sloboda na evangelieto koe{to razgradena jurija niz koja satanata salamandija talka i go n# oslobodilo od stegite, od ograni~uvawata i od ropstvoto upropastuva negoviot `ivot. na Bo`jiot zakon. Go imame Hrista kako spasitel, i Bo`jiot Nie sme bezbedni i za{titeni od grevot i od satanata zakon ne e ve}e potreben. samo toga{ ako na{iot dvor, ako na{eto hristijanstvo, e Velime za `al, i navistina `alime, i za `alewe se hris- ogradeno so Bo`jite zapovedi. “\avolot, koj obikoluva kako tijanite {to go pravat toa zlostorstvo sprema Bo`jiot za- lav {to rika, baraj}i da n# progolta” (1. Petrovo 5,8), ne kon, nastojuvaj}i so site sili da go eliminiraat na nekoj mo`e da gi preskokne visokite yidovi na Bo`jiot zakon so na~in, obiduvaj}i se pri toa, kako {to rekovme porano, da go koi e ograden na{iot `ivot. Vo sprotivno, po~ituvani, nie preskoknat Sinaj so stap. sme negov plen. Navistina, Hristos ne{to izbri{al, ukinal i otstra- Ako gazime i edna od Desette Bo`ji zapovedi, toga{ nil, no ne zakonot, tuku go izbri{al, go ukinal i go otstra- postoi dupka vo ogradata na na{eto hristijanstvo niz koja nil grevot od nas. vleguva satanata i vo nas vnesuva grev, so {to go upropastu- Koga sme bile “pod zakonot”, problemot so koj sme se so- va na{iot `ivot. o~uvale ne bil zakonot, tuku samite nie. Gre{kata bila kaj Pak }e ka`eme: kolku e ubav, miren, bezbeden, spokoen nas, za{to nie po priroda sme telesni, prodadeni na grevot i sre}en na{iot `ivot srede ovoj nesiguren, nespokoen i kako robovi. Bo`jiot svet zakon i na{ata gre{na priroda se nesre}en svet, koga na{eto hristijanstvo e kompletno ogra- nsvrzlivi. No koga Hristos go otstranil grevot od nas, pres- deno so visokata ograda - so Bo`jiot zakon! tanala i pri~inata za neprijatelstvoto me|u nas i zakonot. Dragi moi, toa zna~i deka “grevot ne }e ima ve}e vlast Kaj nas nema ve}e grev, i zakonot nema ve}e {to da osuduva. nad vas, za{to ne ste pod zakonot, tuku pod blagodatta” (Rim- “Milosta i vistinata se sretnale, pravdata i mirot se bak- janite 6,14). - Toa zna~i deka grevot e nadvor od na{ata ogra- nale” (Psalm 85,10). I, kako novorodeni Bo`ji deca, bez grev, da, nadvor e od na{iot `ivot. nie se rakuvame i se pregrnuvame so zakonot kako najdobri pr- Sekoe izleguvawe od visokata ograda na Bo`jiot zakon, ijateli. Zna~i, od smrten neprijatel, zakonot stanal na{ pri- sekoe urivawe i otstranuvawe na taa ograda vo celost ili na jatel {to go nosime vo srceto. “Bo`jite zapovedi”, koi porano koj bilo nejzin del, zna~i povtorno pa|awe vo `iviot pesok za nas bea nepodnoslivo breme, sega “ne se te{ki” - lesni se. na grevot od koj n# izbavil Hristos i povtorno stapuvawe Ete, po~ituvani, toa zna~i da se `ivee “pod milosta”, a “pod zakonot” koj }e n# goni i }e n# ubie kako gre{nici. ne “pod zakonot”. “I {to sega?” pra{uva Pavle. “Da gre{ime li, zatoa {to ne sme pod zakonot, tuku pod milosta? Nikako!” Hristijanstvoto na hristijanite bez Bo`jiot za- ^ovek ubiec izdr`al kazna zatvor za ubistvo. Koga go kon e razgradena jurija pu{tile na sloboda, vlastite mu obrnale vnimanie: Sega se pu{ta{ na sloboda. Vnimavaj, nemoj pak da ubiva{, za{to, Ne{to mnogu ubavo i zna~ajno! Psalmistot ka`uva: “Ne- ako pak ubie{ nekogo, ti pak }e dojde{ ovde, zad ovie govata (Bo`jata) vistina e {tit i ograda (zakrila)” i “site re{etki, osuden od zakonot kako ubiec.

154 155 Mnogu ubav primer za preminot od periodot koga sme Besmisleno e toj da ka`e: Jas ja izdr`av kaznata {to sum `iveele “pod zakonot”, vo periodot koga sme po~nale da `i- ja zaslu`il. Sega sum sloboden i mo`am da pravam {to sakam! veeme “pod blagodatta”, e `ivotot na apostol Pavle: Zakonot za ubistvo e ukinat i jas sega slobodno mo`am pak “Preku zakonot umrev za zakonot, za da `iveam za Boga. da ubivam! So Hrista se raspnav, i jas ve}e ne `iveam, tuku Hristos `i- Tokmu taka postapuvaat hristijanite koi tvrdat deka vee vo mene, a `ivotot {to sega go `iveam vo teloto, go `i- Hristos, otkako ja platil kaznata za na{ite grevovi, umiraj- veam preku vera vo Bo`jiot Sin, koj me milee i se predade }i na krst, go ukinal zakonot i nas n# oslobodil od obvrska- sebesi za mene” (Galatite 2,19.20). ta da go dr`ime. - ^ista besmislica i golema satanska izma- “Preku zakonot umrev za zakonot”, ka`uva Pavle. Sami- ma i stapica! ot zakon, so toa {to go gonel kako gre{nik i go dovel kaj “Koj n# osposobi da bideme slugi na noviot zavet; ne na Hrista, koj go otstranil grevot od nego, mu pomognal na apos- slovoto, tuku na Duhot, za{to slovoto ubiva, a Duhot o`i- tolot da umre za zakonot - kaj nego nema ve}e grev i zakonot vuva. Pa, ako slu`bata na zakonot koj ubiva, koja e vre`ana nema {to da osuduva. Vo novata situacija mrtov e i zakonot vo kamewa so bukvi, be{e dadena so tolkav sjaj, taka {to si- za Pavle i Pavle za zakonot. Obajcata, porane{ni smrtni novite Izraelovi ne mo`ea da go posmatraat liceto na neprijateli, sega se rakuvaat i stanuvaat najbliski prijateli. Mojseja poradi sjajot na negovoto lice koj treba{e da is~ez- “Umrev za zakonot”, ili mrtov za zakonot, zna~i mrtov ne, kamoli slu`bata na Duhot ne }e ima pogolem sjaj? I, ako za grevot: “Taka i vie, smetajte se sebesi mrtvi za grevot, no slu`bata, koja vodi kon osuda, e sjajna, mnogu pove}e slu`- `ivi za Boga vo Hrista Isusa. Zatoa ne dozvoluvajte grevot bata, koja vodi kon pravednost, obiluva so sjaj. Da, vaka da caruva vo va{eto smrtno telo” (Rimjanite 6,11.12). gledano, ona {to be{e sjajno, ne e sjajno, zaradi ovoj prego- “Mrtov za grevot”, a soodvetno na toa i “mrtov za zako- lem sjaj. Za{to, ako pominlivoto se pojavi so sjaj, toga{ tra- jnoto }e bide mnogu posjajno” (2. Korin}anite 3,6-11). not”, e ~ovek koj `ivee “pod blagodatta”, so Bo`jiot zakon i so Hrista vo srceto. Vrz nego grevot, koj se obiduva so site “A sega, otkako umrevme za grevot, koj n# dr`e{e vo rop- sili povtorno da go stavi vo sinxirite na svoeto ropstvo, stvo, se oslobodivme od zakonot (od osudata na zakonot), za nema ve}e nikakvo vlijanie. Toj ne mo`e povtorno da zav- da slu`ime na nov, duhoven na~in, a ne kako porano, vo staro- ladee nitu da vladee so nego kako porano, dodeka `iveel “pod to slovo” (Rimjanite 7,6). zakonot”. Izrazite: “slovoto ubiva”, “slu`ba na zakonot koj ubi- Po~ituvani, Hristos n# oslobodil od ropstvoto na gre- va, vre`ana vo kamewa so bukvi”, “grevot, koj n# dr`e{e vo vot i taa sloboda treba da ja cenime i da se trudime so site ropstvo”, “se oslobodivme od zakonot” i “staroto slovo” - sili da ne ja zagubime. Apostol Pavle n# povikuva: o~igledno se odnesuvaat na vremeto koga sme `iveele “pod “Stojte vo slobodata {to vi ja obezbedi Hristos i ne zakonot”, koga plo~ite so Desette zapovedi sme gi nosele na grb kako nepodnosliv tovar, se odnesuvaat na vremeto koga dozvoluvajte povtorno da ve vpregnat vo jaremot na ropstvo- zakonot n# gonel da n# ubie zaradi na{iot grev, da n# ubie to” (Galatite 5,1). kako gre{nici. Otkako Hristos n# oslobodi od grevot, istiot zakon, A izrazite: “slugi na noviot zavet; ne na slovoto, tuku Bo`jiot zakon, koj porano be{e te`ok jarem i nepodnosli- na Duhot”, “Duhot o`ivuva”, “otkako umrevme za grevot”, “se vo breme za nas, stana “zakon na slobodata” (Jakov 1,25; 2,12) oslobodivme od zakonot”, “da slu`ime na nov, duhoven na~in” - sloboda od grevot, a ne sloboda vo grevot, ne sloboda pak da - se odnesuvaat na vremeto koga Hristos go otstranil grevot gre{ime. “Ete, veli Isus, sega si zdrav”, sega si sloboden, od nas i koga sme po~nale da `iveeme “pod blagodatta”, so za- “odi i ne gre{i ve}e”. konot vo srceto, za {to obilno zaboruvavme vo prethodniot Da povtorime: nie sme slobodni, bezbedni, spokojni, oddel. mirni i sre}ni ako na{iot dvor, na{iot `ivot, na{eto hris-

156 157 bite, dr`ete gi moite zapovedi” (Jovan 15,26; 16,13.14; 14,26; tijanstvo, e ogradeno so visokite ogradi na Bo`jiot zakon, 14,15). ako `iveeme vo ramkite ili vo ogradata na “zakonot na slo- bodata”. Hristijanstvoto na hristijaninot bez Bo`jiot zakon Zna~i, Svetiot Duh e tuka da n# upati na Hristovite e neogradena jurija obrasnata so trwe i pleveli. zapovedi? Ako i ponatamu tvrdime deka Svetiot Duh e pra- ten od neboto da gi zameni Desette zapovedi, i sekogo od nas da go u~i nezavisno od Bo`jata re~, toga{ treba da se pre- Slovoto i duhot na Bo`jiot zakon ispitame sebesi i da vidime dali vo nas navistina se nao|a Svetiot Duh, ili pak nekoj drug duh! Koga stanuva zbor za slovoto i za duhot na Bo`jiot za- Ne e sporno deka Bo`jiot zakon ima svoja nadvore{na kon, hristijanite go izdeluvaat slovoto od duhot i velat deka strana, svoi gabariti, slovo na zakonot, i svoja vnatre{na slovoto, vre`ano na kameni plo~i e ukinato, {to }e re~e, strana, svoja su{tina ili svoj duh. Hristos pravi ista razli- Bo`jiot zakon, daden na Sinaj i napi{an na dve kameni ka koga veli za svoite zapovedi: plo~i, e ukinat. Za nas, velat tie, va`en e duhot na zakonot, “Ste ~ule kako im e ka`ano na predcite: ‘Ne ubivaj!’ Koj a ne negovoto slovo. Nie, prodol`uvaat na{ite bra}a pro- }e ubie, }e odgovara pred sudot.” - Toa e nadvore{nata stra- testanti koi praznuvaat nedela, “mu slu`ime na Boga ne na na, slovoto na {estata zapoved. No Hristos navleguva vo stariot na~in, so toa {to }e mu se pokoruvame na slovoto na vnatre{nosta, vo nejzinata su{tina, i go objasnuva nejzini- zakonot, tuku na nov na~in, taka {to }e mu se pokoruvame na ot duh: “A jas vi ka`uvam deka sekoj koj se srdi na svojot brat Duhot” - se misli na Bo`jiot Duh, ili na Svetiot Duh. bez pri~ina, }e bide vinoven pred sudot” (Matej 5,21.22). Jas- Vo ovie izjavi eliminirano e ne samo slovoto na zako- no, zar ne! not, tuku celiot zakon, a duhot na zakonot e zamenet so “Du- “Ste ~ule kako im e ka`ano na predcite: ‘Ne vr{i pre- hot”, so Svetiot Duh. Ako go imame Svetiot Duh, tvrdat tie, quba!’” - Toa e nadvore{nata strana, slovoto na sedmata zapo- toa e dovolno. Ne ni treba ni{to drugo. Toj e zamena za De- ved. A sega da ja slu{neme nejzinata vnatre{na strana, nejzi- sette zapovedi. Nezavisno od Bo`jata re~, Toj sekogo od nas nata su{tina, nejziniot duh: “A jas vi ka`uvam deka sekoj {to poedine~no }e go u~i {to da pravime i kako da `iveeme. Ne }e pogledne `ena so pohota, ve}e izvr{il prequba so nea vo e potreben Bo`jiot zakon, ne e potrebna Bo`jata re~! svoeto srce” (Matej 5,27.28). ^udno! Zar Svetiot Duh, koj e vo nas, }e n# u~i i }e n# Kradec vnimatelno skoval precizen plan i po{ol da upatuva na drugi zapovedi, razli~ni od Hristovite? Koi se izvr{i provala vo prodavnica so skapocenosti. No, koga tie drugi zapovedi? Zar Hristos go prati Svetiot Duh na po~nal da gi otklu~uva vratite so kalauzi, slu{nal sirena ovaa zemja da ni donese druga, razli~na nauka od negovata? na policiska kola i pobegnal. - Nemu spletot na okolnostite Hristos ni ka`uva: “Koj veruva vo mene kako {to e ka`ano ne mu dozvolil da go pogazi slovoto na osmata zapoved, no go vo Pismoto!”, {to zna~i, Svetiot Duh ne e zamena za Sveto- pogazil nejziniot duh, i pred Boga }e odgovara za kra`ba. to pismo (Jovan 7,38). Osnoven problem kaj hristijanite e {to tie se obiduvaat Dragi moi, Svetiot Duh nema druga, svoja, razli~na nau- da gi separiraat ovie dve ne{ta, da go izdelat slovoto od ka od onaa {to ni ja ostavil na{iot Spasitel vo svojata Re~. duhot na zakonot, nadvore{nata od vnatre{nata strana na Za nego Isus ka`uva “A koga }e dojde Ute{itelot... Duhot na zapovedite, a toa ne e mo`no. Od poso~enite primeri vi- vistinata... Toj }e svedo~i za mene... Toj }e ve upati vo seta dovme deka prequbnikot pravi grev koga vr{i fizi~ka pre- vistina, za{to nema da zboruva sam od sebe, tuku }e zboruva quba so tu|a `ena, kr{ej}i go slovoto na sedmata zapoved, no za ona {to go slu{a... Toj }e me proslavi mene, za{to }e zeme toj pravi ist grev koga so pohota gleda tu|a `ena, so {to go od moeto i }e vi go objavi vam.” “A Ute{itelot, Svetiot Duh, kr{i duhot na istata zapoved. kogo Otecot }e go prati vo moe ime, }e ve nau~i na s# i }e ve Istoto va`i i za kradecot i za sekoj drug prestapnik na potseti na s# {to vi rekov”, a Hristos rekol: “Ako me qu-

158 159 koja i da e druga od Desette zapovedi. Bo`jiot sud }e im sudi Gra|anski zakoni: Bidej}i izraelskiot narod imal i dr`a- na prestapnicite i spored slovoto i spored duhot, spored va, preku Mojseja dobil i gra|anski zakoni: “Koj }e udri lo{ite pobudi so koi gi prestapuvale zapovedite. ~ovek pa go usmrti, neka se kazni so smrt... Koj }e go udri svo- Rekovme deka hristijanite vr{at separacija na slovoto jot tatko ili svojata majka, neka se kazni so smrt... Oko za od duhot na zakonot i, otkako }e gi “izdelat” tie dve ne{ta, oko, zab za zab, raka za raka, noga za noga, izgorenica za izgo- slovoto go otfrlaat, a duhot, navodno, go prifa}aat i se renica, rana za rana, sinilo za sinilo... Koga vol }e ubode pridr`uvaat kon nego. - ^ista besmislica! ma` ili `ena pa gi usmrti, volot neka se kamenuva so kame- Zakonot vo nivnite race kako da e {kolka od koja{to ja wa...” (2. Mojseeva 21. glava). izdeluvaat nadvore{nata ~erupka od integralniot organizam Koga izraelskiot narod ja zagubil svojata nezavisnost, kako ne{to neva`no ili pomalku va`no i go frlaat, a vna- va`nosta na nivnite gra|anski zakoni prestanala, za{to tre{niot, mesestiot del, go posmatraat kako posebna, neza- bile prisileni da gi po~ituvaat rimskite zakoni. Sekoja visna edinka. Za niv `iva odrana ovca i ponatamu e ovca! zemja ima svoi gra|anski zakoni, a za niv ne vodi gri`a crk- Po~ituvani, i Bo`jiot zakon e integralen, nedeliv or- vata, tuku dr`avata. Svetoto pismo gi u~i hristijanite da gi ganizam. Ne mo`ete da go derete ili od nego da ja izdelite po~ituvaat dr`avnite zakoni s# dodeka tie ne mu se proti- negovata nadvore{na strana, slovoto ili ~erupkata i da vat na Bo`jiot zakon. ka`ete deka toa e neva`no ili pomalku va`no i istoto da go otfrlite, a za vnatre{niot del da ka`ete deka toa e negov Zdravstvenite zakoni vo Biblijata gi zapoznavaat lu|eto duh, negova su{tina, srcevina ili esencija, i samo toa da go so zdravstvenite i higienskite na~ela. Me|utoa, Bog saka prifatite. lu|eto vo site vremiwa da gi po~ituvaat prirodnite, zdrav- Molime za razbirawe {to u{te edna{ }e povtorime stvenite i higienskite zakoni, za{to od toa zavisi zdravje- sli~ni misli {to ve}e gi ka`avme vo drugi okolnosti i kon- to na teloto i duhot. Zatoa Bog dal zakon za ~ista i ne~ista teksti: Hristijanstvoto na dene{nite hristijani bez inte- hrana so cel ~ovekot da bide zdrav. Na primer, toa e zakons- gralniot Bo`ji zakon e neogradena i razgradena jurija niz ka odredba za ~isti i ne~isti `ivotni (3. Mojseeva 11,1-23). koja salamandija talkaat razni `ivotni. Ovoj zakon ne e ukinat. Za uredbite i pravilata - podocna, koga }e stane zbor za Drugite zakoni vo Biblijata sabotata.

Starozavetnite zakoni, kako {to rekovme, gi delime na Za slikite, ikonite, kipovite i drugite idoli pet grupi: Moralen zakon (Desette zapovedi), obreden ili ceremonijalen zakon, gra|anski zakoni, zdravstveni zakoni, Ovaa materija e regulirana so vtorata Bo`ja zapoved i uredbi i pravila. Ovie zakoni ~esto me|usebno se povrzani. koja ka`uva: “Ne pravi si idol, nitu kakva i da e slika od ona {to e gore na neboto, ili dolu na zemjata, ili vo vodite pod Obredniot ili ceremonijalniot zakon e zbirka na propisi zemjata! Nemoj da im se klawa{ nitu da im slu`i{! Za{to za obredite vo starozavetnata slu`ba. Toj gi odreduva vi- jas, Gospod, Bog tvoj, sum Bog qubomoren, koj gi kaznuvam dovite na `rtvite i na~inot na nivno prinesuvawe kako i grevovite na tatkovcite - grevovite na onie koi me mrazat - odgovornosta na sekoj vernik vo taa slu`ba. So nego se odre- kaj decata do treto i ~etvrto koleno, a poka`uvam milost kon duvaat i godi{nite praznici i na~inot na nivnoto praznu- iljadnici koi me sakaat i gi dr`at moite zapovedi” (2. Moj- vawe. Ovoj zakon, kako {to ka`avme porano, Hristos go uki- seeva 20,4-6). nal koga umrel na krstot, vo migot koga nevidliva raka ja Zapovedta e jasna, po~ituvani. Bog e kategori~en koga iskinala zavesata vo hramot. ka`uva “ne pravi si idol”, ne pravi si “slika od ona {to e

160 161 No, i na edniot i na drugiot, Bog im veli: Va{ite argu- gore na neboto”. “Nemoj da im se klawa{ nitu da im slu`i{”, menti nastrana! Bo`jata zapoved ka`uva “Ne!” “@iveeme za{to toa e idolopoklonstvo. Bog ka`uva “nemoj”, “ne”, a spored vera, a ne spored gledawe” (2. Korin}anite 5,7). “Bog hristijanite velat “da”. ^udno, nesfatlivo! e Duh, i onie koi mu se poklonuvaat, treba da mu se poklonu- Za slikite, ikonite i idolite, so koi se nakiteni nivni- vaat vo duh i vistina” (Jovan 4,24). “Poveruva bidej}i me vide. te crkvi, tie nao|aat ko{evi izgovori so koi so site sili se Blaze na onie koi ne videle, a poveruvale” (Jovan 20,29). obiduvaat nekako da gi opravdaat. “Verata doa|a od slu{awe, i toa od slu{awe na Bo`jata re~” Gospodin Milin gi vulgarizira rabotite vo vrska so (Rimjanite 10,17). vtorata Bo`ja zapoved koga veli deka i astronomite go sli- Hristijanskite teolozi go napa|ale paganskoto idolopoklon- kaat neboto, yvezdite, Sonceto i Mese~inata, pa ne se idolo- stvo: “Ako na va{ite idoli im se odzeme onaa ~udesna ubavina poklonici. Biolozite gi slikaat bilkite, ribite, pticite, {to im ja dalo dletoto na golemite umetnici, vo niv nema da `ivotnite i ~ovekot, pa ne se idolopoklonici. Spored nego, ostane ni{to, osven amorfna materija”, ka`uva Oktavij. “Hris- fotografite bi bile najte{ki gre{nici, a isto taka i site tijanite gi otfrlaat ovie bogovi, za{to tie se samo kamen, drvo slikari, skulptori i kuklari, pa i site nie koi pravime foto- ili metal, a ne vistinski Bog”, zaklu~uva Tacijan. grafii na na{ite deca i na na{ite semejstva. - Mnogu naiv- Vakvi citati }e najdeme na bezbroj mesta vo Stariot zavet, ni, pa i banalni primeri, bi rekle: astronomot, biologot..., za{to od svoite po~etoci monoteisti~kata svest mu se protivsta- koi upotrebuvaat sliki kako ilustracii vo svojata struka, da vuva na sekoe idolopoklonstvo. Dolgo crkovnite otci odbivale se izedna~uvaat so pravoslaven ili katoli~ki vernik koj sekoja pomisla na slika ili skulptura koja bi imala svetost. koleni~i, pali sve}a ili kandilce, se prekrstuva i se pok- I za intelektualcite vo helenisti~kiot i rimskiot svet lonuva pred kultna slika, pred ikona ili skulptura! najgolema pre~ka bila da veruvaat vo sliki i kipovi. Za da Drug omilen izgovor: Nie ne im se klawame nitu pak gi se nadmine ovoj problem i idolite da stanat op{to prifat- obo`avame slikite, ikonite i skulpturite, tuku svetitelite livi za site, se razvila misti~na svest, pri {to sodr`inata koi stojat zad niv, a ikonite i skulpturite n# potsetuvaat i se tolkuva simboli~no. Osnova na toa razmisluvawe: kipot n# dobli`uvaat do niv i vo na{ite crkvi sozdavaat ~uvstvo i slikata navistina se umetni~ko delo na ~ove~ki race, no na posebna svetost i crkovna atmosfera. posebno zna~ewe na toj predmet mu dava specijalnata ve{tina Ubavo! No istoto toa na gospodin Milin bi mu go ka`al so koja istiot se osvetuva, ve{tina nare~enateur gija (bukval- i eden mnogubo`ec od vremeto na prorok Ilija, ili od vreme- no prevedeno: sozdavawe na bogovi). Taka idolot stanuva to na prorok Daniel. Da gi ~ueme i negovite argumenti! I posrednik me|u ~ovekot i nekoj od bogovite. nie, mnogubo{cite, koga se klawame pred kipovite na na{ite “... so pomo{ na odreni simboli, teurgijata uspeva nezavis- bo`estva, vsu{nost ne im se klawame i ne im slu`ime na livata dobrina na bogot da zasveti na slikite i skulpturite kipovite, tuku na bo`estvata koi stojat zad niv - na Val, na na umetnikot”, tvrdi Proklus i neoplatonisti~kite teolozi, Mitra, na Marduka, na Ozirisa, na Amona... Koga gi gledame ~ija{to misla e zamrsena i nejasna i koja ima za cel da go kipovite, tie isto taka i nas n# pribli`uvaat do niv i niv opravda postoeweto na idolite na paganizmot, baraj}i vo do nas. Na{ite kipovi u{te pove}e gi razubavuvaat na{ite seto toa dlaboka i nema smisla. veli~estveni hramovi i bogoslu`enija, na koi muzikata sta- A eve go i stavot na tradicionalnata Crkva: “Nie gi po~i- puva vo sprega so niv, so {to se sozdava prekrasen, prijaten tuvame ikonite kako blagosloveni pretstavi na edinstveniot ambient koj gi pleni na{ite srca. `iv Bog, na negovite angeli, na svetitelite (svetcite) i Taka gi pravda svoite idoli glasnogovornikot na hristi- ma~enicite, koi se na{i prijateli i posrednici” (citat od janstvoto koe po~ituva ikoni i kipovi, taka gi pravda svoite sovremeniot katihizis). Pravoslavnite vernici se molat idoli glasnogovornikot na starozavetnoto mnogubo{tvo, so pred ikonata kako simbol na li~nosta koja{to e vizuelno koe Bog i Bo`jite proroci postojano imale raspravii.

162 163 pretstavena na nea. So usnite go celivame likot (ikonata) na voraat vo hristijanski crkvi, a mnogubo`e~kite bogovi vo svetitelot, a so na{ite misli i srca go celivame vistinski- hristijanski svetci. Najprvo vo hristijanskite crkvi vo ovoj ot svetitel (svetec) kako `iva i vistinska li~nost na neboto. period se javuvaat sliki, i toa vo isto~nite crkvi samo sli- Soodvetstvoto e o~igledno: ona {to nekoga{ za paganskite ki, a vo zapadnite, pokraj slikite, i kipovi. sliki i kipovi bila teurgijata, vo tradicionalnata hristi- Bulgakov ni go otkriva vistinskoto poteklo na ovoj ne- janska Crka e osvetuvaweto i blagoslovuvaweto na hristijan- hristijanski obi~aj: “Umetni~ka tatkovina na ikonite e skite ikoni i kipovi. drevniot Egipet (osobeno pogrebnite portreti na elinis- Obrazlo`enieto e isto: kipot i slikata navistina se umet- ti~kata epoha). Vizantija, kako nasledni~ka i podadena raka na Elada, e tatkovina na hristijanskiot ikonopis.” ni~ko delo na ~ove~ki race, no posebno zna~ewe na toj pred- 1 met mu dava specijalnata ve{tina so koja Crkvata istite gi “Narodot vo slikata (ikonata) gledal neposredna Bo`ja osvetuva i gi blagoslovuva - ve{tina vo paganstvoto nare~ena blizina; veruval deka slikite imaat ~udotvorna mo}. Imalo teurgija (bukvalno prevedeno: sozdavawe na bogovi),a vo tradi- duri sve{tenici koi ja stru`ele bojata od ikonite, ja me{a- cionalnata Crkva “osvetuvawe” i “blagoslovuvawe”, so {to le so vinoto za pri~est i taka gi pri~estuvale vernicite; idolot stanuva posrednik me|u ~ovekot i svetecot, me|u ~ove- imalo majki koi zemale ikoni za kumovi”1a kot i nekoj od bogovite. Za seto ova Dositej Obradovi} }e ka`e: “Koga Grcite i Taka objasnuvaweto na neoplatonisti~kite teolozi za sli- Latinite go primile od apostolite hristijanskiot zakon, kite i kipovite e prifateno vo hristijanskata Crkva na toga{ nemalo ni ~esen krst, ni ikoni, ni sveti tela, ni sve- sredniot vek, no, kako {to vidovme, ne bez golemi sudiri koi ti mo{ti, ni koski, ni kanoni... Za seto toa bla`enite i sve- traele nekolku vekovi. ti apostoli ni{to nitu znaele, nitu razmisluvale, a u{te Toa mo`ebi e najsilen pe~at {to go ostavil misticiz- pomalku zboruvale i pi{uvale... Zo{to sega, koga }e se mot vrz dogmata na tradicionalnata Crkva, so {to hristi- pokrene ne{to protiv starite memlivi i‘ r|osani obi~ai, janstvoto stanuva edinstvena monoteisti~ka religija koja vedna{ po~nuva ta`anka: ‘Propadnavme! Propadna pravosla- po~ituva ikoni i kipovi. vieto!’... Koja nauka e popravoslavna i poblago~estiva od Vo katoli~kiot katihizis otkrivame deka ne postoi vto- evangelieto na na{iot Spasitel, koja{to gi razobli~uva i rata Bo`ja zapoved koja zabranuva idolopoklonstvo. Taa ed- gi ukoruva licemernite i drugite molitvi i postovi?... Peka nostavno e isfrlena. Po ~ija volja? Po volja na crkvata. So milostiviot i edinstven Zakonodavec na vistinskoto pravo- ~ija sila? So silata na crkvata. Zo{to? Za da se opravda pro- slavie i blago~estie: ‘Zo{to lu|eto zaradi ~ove~kite pre- tivzakonitata praksa na crkvata. danija gi zanemaruvaat i gi ostavaat zapovedite Bo`ji? Sega, Za da ima pak deset zapovedi vo katihizisot, Katoli~ka- koga golem broj lu|e la`nite raboti gi po~ituvaat kako vis- ta crkva desettata zapoved ja podelila na dva dela, so {to ja tiniti, ako se najde nekoj tie raboti da gi izobli~uva kako popolnila prazninata na vtorata zapoved. So toa e naru{en la`ni, nego go gledaat popreku i go proglasuvaat za never- redosledot i na drugite zapovedi. nik. Za vakvi raboti site apostoli, pa i Hristos, bile gone- Prvite hristijani vo svoite molitveni domovi nemale ti i ubieni.” nikakvi sliki. Duri vo tretiot vek se pojavuvaat simboli~ki sliki vo katakombite. Podocna se pojavuvaat sliki {to pret- Proleani se stotici toni nevina ~ove~ka krv dode- stavuvaat sveti lica i bibliski nastani. ka ikonite ne vlegle vo Crkvata Vo tekot na 4 vek vo hristijanskata crkva se slu~uvaat dlaboki promeni. Pod vlijanie na mnogubo{tvoto, a so cel Protiv obo`avaweto na slikite, relikviite i drugite na mnogubo{cite da im se olesni da go prifatat hristijan- stvoto, crkovnite voda~i mnogubo`e~kite hramovi gi pret- 1. Sergij Bulgakov, Pravoslavlje, Knji`evna zajednica Novog Sada 1991., p 213 1a. S. Srkuq, Povest sredweg veka, str. 36

164 165 zabludi {to po~nale da se vovlekuvaat vo crkvata, vo 4 i 5 Na zapad Karlo Veliki i negovata francuska crkva ne vek stanuvaat oddelni hristijani kako, na primer, Vigilan- sakale da gi prifatat zaklu~ocite na vtoriot Nikejski so- tie od Lion, Jovinijan od Rim, Helvedie, isto taka od Rim, i bor od 787 godina. Karlo Veliki svikal sobor vo Frankfurt drugi. Kon ovoj protest vo 9 vek se pridru`uva biskupot Kla- vo 794 godina na koj se izjasnil protiv obo`avaweto na iko- udie od Torino. Protiv obo`avaweto na ikonite svojot glas nite, koe go narekol idolopoklonstvo. go podignale osobeno pavlikijancite, radikalni hristijani, So isto~novizantiskiot car LavV Ermenecot (813-820) koi barale vra}awe na evangelskata ednostavnost. Tie isto pak e obnovena ikonoklasti~kata borba. Duhoven voda~ na taka go otfrlile obo`avaweto na krstot, kultot na deva ovaa borba bil u~eniot Jovan Gramati~arot. Svikan e sobor Marija (sveta Bogorodica) i na svetcite. vo Sveta Sofija i toj sobor gi ukinal zaklu~ocite naVII Vo borbata za reforma na crkvata se vme{ale i vizan- op{t sobor, a gi potvrdil odlukite na ikonoklasti~kiot tiskite carevi. Borbata protiv ikonite, nare~ena ikonokla- sobor od 754 godina. zam, koja traela nad 100 godini, ja po~nal carot LavIII Isau- Za vreme na vladeeweto na MihaelII (820-829), vo verski- riski (717-741). Toj vo 726 godina prvpat otvoreno istapil ot spor nastapilo izvesno zati{je. Sinot na Mihael, Teofil protiv kultot na ikonite, a na 17 januari 730 god. izdal edikt (829-842), bil protiv obo`avaweto na ikonite, a vo 842 godi- protiv kultot na ikonite.2 na, koga carot Teofil umrel, ikonoborskoto dvi`ewe do`i- Sinot na Lav i naslednik na KonstantinV (741-755), bil vealo kraj. Koga umrel Jovan Gramati~arot i za patrijarh e u{te poognen ikonoborec od tatko mu. Ovoj car svikal crko- postaven Metodij, vo mart 843 godina, so zalagawe na cari- ven sobor vo Hiereja, na maloaziskiot breg. Soborot po~nal cata Teodora, proglasena e restavracija na ikonite. Pak so so rabota na 10 fevruari 754 godina. Na soborot u~estvuvale pomo{ na eden sinod e vospostaveno obo`avawe na slikite, 333 episkopi. Obo`avaweto na slikite, izjavile episkopite, i 11 mart 843 godina se slavel kako pobeda na pravoslavie- se protivi na naukata na Svetoto pismo, {to jasno se gleda to. Toj praznik Isto~nata crkva s# do denes go so~uvala kako od stihovite, {to ve}e gi citiravme: Jovan 4,24; 20,29; 5. Moj- “nedela na pravoslavieto.”4 seeva 5,8.9; Rimjanite 1,23; 10,17; 2. Korin}anite 5,7 itn. Protiv odlukite na soborot stanalo mona{tvoto na ~elo Za svetite relikvii ili mo{ti so igumenot Stefan Novi. Carot pribegnal kon represalii: Pod poimot sveti relikvii ili sveti mo{ti vo Kato- naredil da se zatvorat manastirite i duri dozvolil da se li~kata i Pravoslavnata crkva se podrazbira ona {to os- pogubi spomenatiot igumen. tanalo od nekoj svetitel; toa e svetiwa za crkvata; mo{ti na IV Za vreme na naslednikot na Konstantina, Lav (775- svetitelite, sveti mo{ti. 780), e vodena umerena politika, no pod vlijanie na `enata So svetite relikvii ili mo{ti se povrzani mnogu is- na Lav, caricata Irina, koja bila ognen privrzanik na kul- toriski nelogi~nosti i naivnosti, a i {pekulacii. Vo mi- tot na ikonite, po~nuva da se zasiluva ikonofilskata parti- natoto tie stanale silno orudie vo racete na sve{tenstvoto ja. Za vreme na naslednikot na Lav, maloletniot Konstantin za ograbuvawe na neukite vernici. VI, vo ~ie{to ime vladeela majka mu, caricata Irina, nas- “U{te od najranite hristijanski vremiwa, a najdocna od tapila promena vo stavot kon ikonite. Caricata Irina, vo 4 vek, poklonikot mo`el da smeta na povolna reakcija od stra- dogovor so patrijarhot Terasie, svikalaVII op{t sobor vo na na svojot svetec {to go odbral, dokolku dal kakov bilo Nikeja. Pod pretsedatelstvo na patrijarhot Terasie, vo ‘dobrovolen prinos’ ili dar vo polza na kultot na svetecot. prisustvo na okolu 350 episkopi i golem broj kalu|eri, ovde, me|u 24 septemvri i 11 oktomvri vo 787 godina ednopodrugo 2. G. Ostrogorski, Istorija Vizantije, str. 171-1723. se odr`ani sedum sednici. Ukinati se zaklu~ocite na sobo- 3. Isto, str. 182-183 rot od 754 godina i vospostaven e kultot na ikonite.3 4. G. Ostrogorski, Istorija Vizantije, str. 204-219

166 167 Za vozvrat toj dobival kamen~e, malku prav, troa zemja ili nekolku kapki voda od poslednoto prestojuvali{te na svete- cot - za{to tuka se krielo ne{to od vol{ebnata mo} na sve- tecot {to mo`elo da napravi duri i ~udo. ^esto bolnite mu se zavetuvale na svojot svetec za{titnik deka, otkako }e ozdravat, }e mu podarat `ito, leb ili vosok vo te`ina na BO@JIOT ZAKON I DVATA ZAVETA nivnoto sopstveno telo. Sekako, najcenet prinos bile naki- tot i skapocenite obleki, a ne hranata i parite, za{to sve{- tenikot vedna{ niv gi zadr`uval za sebe.”5 Bidej}i vo srednovekovna Evropa bila razviena trgovi- Stariot zavet i Bo`jiot zakon, Desette zapovedi jata so mo{ti, so nivnite pokrovki, pa duri i so pravot od nivnite grobnici, kako mo{ne barana stoka, so osvojuvawe- ^esto vo Biblijata gi sre}avame izrazite star i nov zavet. to na vizantiskata prestolnina krstonoscite napravile [to zna~i toa? dobar biznis: “Otkako krstonoscite go osvoile i go ograbile Koga }e ka`eme “star zavet”, nie mislime na zbirkata Carigrad (kako najbogat svetski centar so mo{ti ili relik- starozavetni proro~ki kanonski knigi {to se napi{ani pred vii) vo 1204 godina, Evropa ja zaplusnal poroj od relikvii. Hrista - 39 na broj. Vo niv se napi{ani starozavetnite za- Se veruvalo deka otimaweto na mo{tite mo`elo da se koni koi gi delime na pet grupi: Moralen zakon (Desette izvr{i so soglasnost na svetecot.”6 zapovedi), obreden zakon (tuka spa|a zakonot za `rtvite), “So ovaa neobi~na bolest bilo zafateno celoto hristi- gra|anski zakoni, zdravstveni zakoni i uredbi i pravila. janstvo. Za da se izleze vo presret na barawata na crkvata, Ovie zakoni ~esto me|usebno se povrzani. iskopani se i posveteni mnogu toni mrtvi tela. I deneska vo Vtoro, poimot “star zavet” gi opfa}a site zakoni so Italija mo`at da se najdat ~etiri u{i na sveti Prokopij, privremen karakter {to mu gi dal Bog na svojot narod Izra- devet dojki na sveta Eulalija, 28 prsti na sveti Dominik, dve el posredno preku Mojseja: obredniot zakon (zakonot za tela na sveti Silvester (vo Rim i vo Modena), dvajca sveti `rtvite, za sve{tenstvoto i Svetili{teto, za obrednoto Luka (eden vo Venecija i drug vo Padova), pove}e od 150 kli- ~istewe i posvetuvawe), gra|anskite i zdravstvenite zakoni novi od Hristoviot krst. i uredbite i pravilata. Od ovaa praksa ne bil po{teden ni sam Gospod Isus Zaedno pette knigi Mojseevi se imenuvaat so zborot Hristos. Strogiot kriti~ar na vakvoto hristijanstvo, isto- Zakon, evrejski Tora, ili Mojseev zakon i, za razlika od nego, ri~arot Karlhanc De{ner tvrdi deka ‘samo vo Francija pos- Desette Bo`ji zapovedi nikoga{ ne se nare~eni Mojseevi tojat nad 500 zabi na Isusa koga bil dete.’7 zapovedi ili Mojseev zakon. So poimot Mojseev zakon se A {to da se ka`e za mnogubrojnite hektolitri Hristo- imenuvaat i zakonite so privremen karakter. va krv koja manastirite i crkvite ja iznesuvale na pokaz pred Treto i najzna~ajno od s# {to ka`avme vo vrska so ova srednovekovnite poklonici za debeli pari, vetuvaj}i im za pra{awe: koga }e ka`eme “star zavet”, nie bukvalno mislime taa prigoda pro{ka i za nekolku iljadi godini?!”8 - Nemame na zavetot, na dogovorot ili na sojuzot {to go sklu~il Bog komentar za ova! so svojot starozaveten narod Izrael koga go prifatil kako svoj odbran narod vo prethristijanskiot period na staroza- 5. Norman Foster: Hodo~asnici, Grafi~ki zavod Hrvatske, Zagreb 1986, str. 63 vetnite proroci. 6. Aron Gurevi~, Problemi narodne kulture u srednjem veku, Grafos, Beograd Zna~i, dve strani - Bog i negoviot starozaveten narod 1987, p. 73) Izrael - sve~eno si davaat zavet i vetuvawe eden na drug za 7. K. Deschner: op. cit. p. 170 me|usebna vzaemnost i pripadnost, sklu~uvaat strate{ki 8. Zvonimir Kosti} Palanski, “Pade, pade Vavilon” - Punta Ni{, 2001., str. 73 168 169 vori: ‘]e vr{ime i }e poslu{ame s# {to re~e Gospod.’ Po- dogovor ili stapuvaat vo sojuz vo koj se udreni temelite na toa Mojsej ja zede krvta (`ivotinska) i go poprska narodot, nivnata zaednica, dadeni se pravilata i regulirani se ude- govorej}i: ‘Ova e krvta na zavetot {to go vospostavuva Gos- lot, pravata, obvrskite i odgovornostite na dvete strani pri pod sega so vas vrz osnova na site ovie zborovi’” (2. Mojse- ispolnuvaweto na zaedni~kite zada~i i celi; i u{te edna{ eva 24,3.4.7-9). - dvete strani vospostavuvaat zaveten odnos, sklu~uvaat dogo- Spored dogovorot, Bog bara od svojot narod da gi pri- vor i stapuvaat vo sojuz vo koj izraelskiot narod }e u`iva fati i da gi dr`i Desette zapovedi: “Vi go objavi svojot Bo`je vodstvo, pomo{ i za{tita, materijalen i duhoven bla- zavet i vi nalo`i da gi dr`ite Desette zapovedi, {to gi goslov. Spored Bo`jiot plan i zamisla, toj sojuz, toj zavet, napi{a na dve kameni plo~i.” Narodot pozitivno odgovara nare~en “star zavet”, na izraelskiot narod }e mu ovozmo`i na Bo`jeto barawe i vetuva poslu{nost: “]e vr{ime i }e dominantno mesto vo svetot, sozdavaj}i od nego duhoven cen- poslu{ame s# {to re~e Gospod.” Zavetot e vospostaven, dogo- tar, vo ~ija{to sredina }e se rodi Hristos, koj }e stane iz- vorot e sklu~en i zapi{an vo zavetna kniga zape~atena so vor na spasenie {to }e se {iri i }e gi opfati site narodi `ivotinska krv. Bog stapuva vo sojuz so svojot narod! Pred- na svetot. met na stariot zavet, na dogovorot ili na sojuzot, e Bo`jiot Su{tina na toj sojuz: Bog postojano }e bide prisuten zakon, Desette zapovedi, napi{ani na dve kameni plo~i. srede svojot narod na ovoj svet i negovata raka, preku negovi- No, tragedija! Ne pominale nitu ~etirieset dena, a izra- ot narod, }e mu bide podadena na ~ove{tvoto potonato vo elskiot narod go pogazil zavetot. Bo`jiot narod ne go odr- bezzakonie za da go izbavi od bezdnata na grevot i da mu po- `al vetuvaweto {to mu go dal na Boga deka }e gi dr`i nego- dari spasenie, ve~en `ivot. vite zapovedi. Prekr{ile dve zapovedi od Bo`jiot zakon, Toj, stariot zavet, dogovor ili sojuz, me|u Boga i negovi- prvata i vtorata Bo`ja zapoved. Napravile tele od zlato i ot narod, e sklu~en na planinata Sinaj otkako Bog go izgovo- mu se poklonile. ril i go napi{al svojot zakon, Desette zapovedi, na dve kame- “A narodot, gledaj}i deka Mojsej ne sleguva dolgo od go- ni plo~i: rata, se sobra okolu Arona i mu re~e: ‘Stani i napravi ni “Onoj den, koga stoe{e na Horiv (Sinaj) pred svojot Gos- bog, pa neka odi toj pred nas! Ne znaeme {to se slu~i so toj pod Bog, Gospod mi re~e: ‘Soberi mi go narodot! Sakam da gi ~ovek Mojsej, koj n# izvede od egipetskata zemja.’” ~ujat moite zborovi za da se nau~at da se bojat od mene za seto “Pobrzaj dolu! - mu re~e Gospod na Mojseja. Tvojot narod vreme dodeka }e `iveat na zemjata, pa da gi pou~at za niv i {to go izvede od egipetskata zemja trgna naopaku. Brgu skr- svoite deca.’ Toga{ vie se pribli`ivte i zastanavte pod go- {naa od patot {to im go odrediv. Si napravija tele od izlien rata. A gorata gore{e, i plamenot se kreva{e do srede nebo- metal, pa padnaa ni~kum pred nego i mu prinesoa `rtvi, velej- to, zamra~eno so temen oblak. Gospod vi zboruva{e vam od }i: ‘Ova e tvojot bog, Izraele, koj te izvede od egipetskata srede ognot; vie go ~uvte glasot na zborovite, no ne vidovte zemja’” (2. Mojseeva 32,1.2.7.8). obraz, a samo glas. Vi go objavi svojot zavet i vi nalo`i da @alna konstatacija: Gospod s# u{te e na visovite na Si- gi dr`ite Desette zapovedi, {to gi napi{a na dve kameni najskata gora kade {to razgovara so Mojseja i mu dava i dru- plo~i. A mene Gospod mi naredi da ve pou~am na zakonite i gi zakoni, pravila i propisi za izraelskiot narod, {to isto uredbite {to }e gi vr{ite vo zemjata vo koja odite da ja taka mora da gi po~ituva i dr`i, Sinaj s# u{te ~uri i poka- nasledite” (5. Mojseeva 4,10-13). `uva zastra{uva~ki znaci na Bo`je prisustvo, Bo`jiot na- “Mojsej dojde i mu gi ka`a na narodot site Gospodovi zbo- rod, Izrael, dolu vo dolinata, koj treperel pred Bo`jeto rovi i odredbi, a siot narod odgovori ednoglasno: ‘]e gi izvr- veli~estvo, slu{aj}i so svoi u{i i gledaj}i so svoi o~i kako {uvame site zborovi {to gi ka`a Gospod.’ Toga{ Mojsej gi Bog gi izgovara i gi pi{uva Desette zapovedi na dve kameni zapi{a site Gospodovi zborovi... Potoa ja zede knigata na plo~i, koj pred kratko vreme mu veti poslu{nost i verna i zavetot, pa mu ja pro~ita glasno na narodot, a narodot odgo-

170 171 predana slu`ba na Boga, sega go gazi zavetot. Tragi~no! Sta- Stariot zavet: “Vie se dobli`ivte i zastanavte pod pla- riot zavet, dogovor ili sojuz, e raskinat ednostrano, “tie ninata. Od planinata koja gore{e se izdignuva{e plamen (Izraelcite) go raskinaa”, “ne mu ostanaa verni na mojot duri do neboto, zatemnet so crn oblak. Gospod vi zboruva{e zavet, pa jas gi zanemariv - veli Gospod ” (Erem. 31,31.32; Evr. vam od srede ognot; vie go ~uvte glasot na zborovite, no ne 8,9). vidovte obraz, a samo glas. Vi go objavi svojot zavet i vi nalo- Izlez: Gospod }e sklu~i so svojot narod “nov zavet”, `i da go izvr{uvate - Desette zapovedi, {to gi napi{a na dve za{to stariot zavet “tie go raskinaa”. kameni plo~i” (5. Mojseeva 4,10-13). - Da zapomneme: su{tina Dogovorot ne e realiziran, raskinat e - nivata mu os- na stariot zavet e Bo`jiot zakon, Desette zapovedi, napi- tanuva na sopstvenikot, a parite na kupuva~ot! {ani na kameni plo~i, smesteni vo poseben kov~eg, nare~en Izraelcite gi zagubile site predimstva {to im gi “kov~eg na zavetot” i “plo~i na zavetot” (“kov~eg na sojuzot” ovozmo`uval stariot zavet. i “plo~i na sojuzot”), a Desette zapovedi se nare~eni “zboro- Bog prigotvuva pat za nov zavet i bara partner so koj }e vi na zavetot” ili “zborovi na sojuzot” (Otkrovenie 11,19; sklu~i nov dogovor, so koj }e stapi vo nov sojuz. Evreite 9,4; 2. Mojseeva 34,28). Noviot zavet: “Ova e zavet {to }e go sklu~am so Izrae- Noviot zavet i Bo`jiot zakon, Desette zapovedi loviot dom po onie denovi - govori Gospod. Mojot zakon }e go stavam vo nivnata du{a i }e go napi{am na nivnoto srce. “Eve, doa|aat denovi - govori Gospod - koga }e sklu~am I }e bidam nivni Bog, a tie moj narod” (Eremija 31,33; Evre- ite 8,10). nov zavet so domot na Izrael i so domot na Juda. Ne zavet kakov {to sklu~iv so nivnite tatkovci ... zavet {to “tie go “]e vi dadam novo srce i }e vdahnam nov duh vo vas. ]e raskinaa”, “ne mu ostanaa verni na mojot zavet, pa jas gi zane- go izvadam kamenoto srce od va{eto telo i }e vi dadam srce mariv - veli Gospod ” (Eremija 31,31.32; Evreite 8,9). od meso. ]e go vlo`am mojot Duh vo vas vnatre za da odite po “Koga veli ‘nov’, so toa prviot go proglasi za zastaren. moite zakoni i da gi pazite i vr{ite moite naredbi” (Ezekil 36,26.27). A ona {to staree i zastaruva, ne e daleku od is~eznuvawe” (Evreite 8,13). Karakteristi~no za noviot zavet: Mnogu “podobri” i Noviot zavet ili sojuz go sklu~uva Hristos so nas. poubavi vetuvawa vrz koi po~iva: Li~no Bog svojot zakon }e “No sega Toj (Isus) dobi mnogu povozvi{ena slu`ba, go stavi vo na{ata du{a i }e go napi{e, ne na kameni plo~i, kako {to be{e slu~aj so stariot zavet, tuku na plo~ite na bidej}i e posrednik na podobar zavet {to e zasnovan na podo- na{eto srce i vo na{iot um. Toga{ Toj }e bide na{ Bog, a bri vetuvawa. Ako prviot zavet nema{e nedostatok, ne }e se nie negov narod, negovi deca. ]e go izvadi od nas na{eto bara{e mesto za vtor” (Evreite 8,6). “Isus stana zalog (ga- kameno, gre{no srce, i }e ni dade novo, prerodeno srce, i nie rancija) na podobar zavet” (Evreite 7,22). stanuvame “novo sozdanie; staroto pomina i eve, s# novo “Podobar zavet, zasnovan na podobri vetuvawa!” stana” (2. Korin}anite 5,17). Sam Bog vo nas }e go vdahne Vo {to e podobar “noviot” od “stariot” zavet i kakvi se Svetiot Duh koj }e ni pomaga da go dr`ime Bo`jiot zakon i tie “podobri vetuvawa” vrz koi toj po~iva? }e bide na{a sila vo borbata so grevot. Najnapred da ka`eme deka predmet i na noviot i na sta- Bez Svetiot Duh nie ne mo`eme da go dr`ime Bo`jiot riot zavet e Bo`jiot zakon, istiot onoj zakon {to go izgo- zakon. Za nas toj e te`ok koga e napi{an na kameni plo~i i voril Bog na Sinaj i {to go napi{al so svoj prst na dve ka- nie }e padneme pod nivniot tovar ako gi nosime na grb. Toa meni plo~i - Desette Bo`ji zapovedi. e odlika na stariot zavet. Toga{ Bo`jiot narod rekol: “]e Ako na dvata zaveta glaven predmet ili sto`er e vr{ime i }e poslu{ame s# {to re~e Gospod.” Bile samouve- Bo`jiot zakon, toga{ vo {to se sostoi razlikata? reni i, ne poznavaj}i se sebesi, se potprele vrz sebe, istapile Dozvolete da gi protivstavime dvata zaveta!

172 173 vo svoja sila i - se prepnale i padnale. Plo~ite so Desette “Golem mir u`ivaat onie koi go qubat tvojot zakon i ne zapovedi za niv bile jarem i nadvore{en tovar {to tie ne se sopnuvaat na ni{to” (Psalm 119,165). mo`ele da go nosat. Toj im nate`nal i tie potkleknale. “Nao|am naslada vo Bo`jiot zakon” (Rimjanite 2,22). Me|utoa, noviot zavet e postaven na poinakov temel, Noviot zavet e “podobar zavet” zatoa {to negov posred- odnosite me|u Boga i negoviot narod, me|u nas i Boga, se pos- nik e Hristos: taveni i regulirani na drug na~in. Bog svojot zakon go pre- “Toj (Isus)... e posrednik na podobar zavet {to e zasno- frla od kamenite plo~i vo na{ata vnatre{nost. So Sveti- van na podobri vetuvawa” (Evreite 8,6). ot Duh Toj Desette zapovedi gi pi{uva na na{eto srce i gi “Isus stana zalog (garancija) na podobar zavet” (Evreite stava vo na{iot um i tie za nas ne se ve}e jarem nitu nadvo- 7,22). re{en tovar, tuku vnatre{en mir, radost i zadovolstvo. Nie sme “slugi na noviot zavet, ... slovoto ubiva, a duhot o`ivuva” (2. Korin}anite 3,3-6). U{te edna{: Vsu{nost noviot zavet se temeli na Hristovata `rtva Stariot zavet: Bo`jiot zakon, Desette zapovedi se vre- {to ja prinel Hristos na krstot na Golgota. `ani na kameni plo~i. Zavetot e napi{an vo zavetna kniga “Ovaa ~a{a e noviot zavet vo mojata krv”, “krvta na zave- zape~atena so `ivotinska krv. Negov posrednik e ~ovek, tot”, “koja se proleva za mnozina za pro{tavawe na grevo- Mojsej. Te{ko e da se dr`at zapovedite koga se nadvor od nas, vite” (1. Korin}anite 11,25; Evreite 10,29; 9,14; Matej 26,28). koga se napi{ani na kameni plo~i, a ne vo na{eto srce. Da zabele`ime: Hristovata krv e “krv na zavetot”, na Noviot zavet: Bo`jiot zakon, Desette zapovedi, napi- noviot zavet, “koja se proleva za mnozina za pro{tavawe na {ani vo srceto, vo mislite, vo umot. Negov posrednik e Hris- grevovite”, “krvta na Hrista... }e ja is~isti va{ata sovest od tos. Zape~aten e so Hristovata krv. Hristos vospostavuva mrtvite dela”. Hristos go povikuva gre{nikot da dojde kaj zaveten odnos, dogovor sklu~uva i vo sojuz stapuva poedine~no nego tokmu takov kakov {to e, gre{en, poni`en, so zagubeno so sekoj vernik koga }e go prifati Hrista kako svoj Spasitel ~ove~ko dostoinstvo, bez nikakvo pravo na milost i spasenie, i koga }e re{i da se krsti so biblisko kr{tavawe. Toga{ tuku, spored zakonskata pravda, osuden na ve~na smrt. I, koga Hristos ja prezema odgovornosta za nego da go otkupi od gre- }e stane svesen za svojata o~ajna sostojba vo koja se nao|a kako vot, da mu gi prosti grevovite, da go is~isti, da go posveti gre{nik, “rob na grevot”, potonat vo bezizlez, Hristos mu i, zaedno so svoite zapovedi, da se vseli vo negovoto srce, podava raka, go vadi od bezdnata vo koja padnal, go postavuva pravej}i od nego novo sozdanie. na cvrsta po~va i, ako se pokae i go ostavi grevot, Toj go pri- Predimstvata na noviot zavet, zasnovan na “podobri fa}a negovoto pokajanie, mu gi pro{tava grevovite i istite vetuvawa”, i negovata ubavina, gi gledame vo `ivotot na apos- gi bri{e so svojata krv. tol Pavle i na drugi bibliski lica: Gre{nikot, kolku i da e gre{en, koga doa|a kaj Hrista “So Hrista se raspnav; i jas ve}e ne `iveam, tuku Hris- natovaren so te{koto breme na svoeto gre{no minato i bara tos `ivee vo mene, a `ivotot {to sega go `iveam vo teloto, milost od nego, Hristos go pre~ekuva so ra{ireni race, so go `iveam preku vera vo Bo`jiot Sin, koj me milee i se pre- otvoreno i radosno srce i so srde~no dobredojde, vedna{ mu dade sebesi za mene” (Galatite 2,20). go simnuva tovarot na grevot {to ja pritiska i ja stega ne- “Preku va{ata vera Hristos da `ivee vo va{ite srca” govata du{a, i od gre{en, go pravi praveden, i sega toj, ve}e (Efesjanite 3,17.18). porane{niot gre{nik, izbaven od mre`ata na satanata i od “Milo mi e, Gospode, da ja ispolnuvam tvojata volja, jas negovite straotni kanxi, osloboden od stegite i prangite na go nosam tvojot zakon dlaboko vo srceto” (Psalm 40,8). svoite bezzakonija i od smrtonosnata osilka na ~uvstvoto na “O kolku go qubam tvojot zakon, po cel den razmisluvam vina {to neprekratno go progonuva{e i ja bocka{e i vozne- za nego” (Psalm 119,97). miruva{e negovata sovest, stoi sloboden.

174 175 zavet”, e “krvta na zavetot”, na noviot zavet, “koja se prole- Kako ptica oslobodena od dolgo ropstvo pominato vo va za mnozina za pro{tavawe na grevovite”. Toa mu dava pra- kafez, koga se vivnuva vo nebesnite prostori so neumoren, vo na Hrista da vospostavuva zaveten odnos, da sklu~uva dogo- neobi~no vesel, dinami~en i bezgrani~en let, da go nadomes- vor i da stapuva vo sojuz so nas. ti zagubenoto, taka i gre{nikot, koj dolgo pominal vo rop- I, za razlika od stariot zavet, koj e sklu~en me|u Boga stvo na grevot, vo kafezot na satanata, sega, otkako Hristos i izraelskiot narod vo celost, kako nacija, Hristos nov zavet go oslobodil od toa grdo, svirepo ropstvo, negovoto srce “pre- pravi poedine~no so sekoj gre{nik koj go prifa}a nego kako puknuva” od onaa nevoobi~aena, slatka, bezmerna, milna ra- svoj li~en spasitel od grevot, a so toa i od ve~nata smrt. dost {to izvira od ubavinata na vistinskata sloboda {to ja Hristos na ovaa zemja ima svoj narod, svoja crkva koja se sos- u`iva vo Hrista. toi od vernici koi poedine~no stapile vo zaveten odnos so Da, Hristos na gre{nikot, zaroben od grevot, mu dava nego i koi poedine~no stojat ili pa|aat pred Boga i odgo- takva sloboda od koja treperat strunite na negovata du{a, varaat pred Bo`jiot sud. proizveduvaj}i vo nego takvi ubavi i mili zvuci od koi ne- Spasenieto ne e kolektivno, ne e privilegija na opre- govoto srce blika od radost i posebna, iskrena blagodarnost. delen narod ili nacija. Toa e ednakva privilegija na sekoj No, da ne zaboravime! Za taa na{a slatka sloboda, za gre{nik oddelno, bez ogled na negovata rasna, nacionalna i bezmernata radost, spokojstvo i sre}a, Hristos platil mnogu koja i da e druga pripadnost. Spasenieto Hristos go napravil visoka cena. Toa go platil so `ivotot. Umrel na krst, za{to ednakvo dostapno za sekoj ~ovek, i navistina toa mu stoi pri na{ite grevovi morale da bidat kazneti i izbri{ani. Za niv raka sekomu {to saka da se spasi. Site lu|e na svetot, bez ni- moral nekoj da bide kaznet i ubien. Za toa postoele samo dve kakva razlika i ograni~uvawe, imaat ednakvi prava pred mo`nosti - ne tri, nitu ~etiri, nitu pet... - samo dve: da bi- Boga na spasenie. Hristos denes gi {iri svoite probodeni deme kazneti i da umreme nie, ili, namesto nas, da bide kaz- race i go povikuva cel svet, im podava raka na site, qubezno net i da umre Hristos kako na{a zamena. Od qubov kon nas, i kopne`livo im upatuva povik na lu|eto na celata zemjina Hristos se opredelil za vtoroto - Toj gi prezel na sebe na{i- topka: “Dojdete kaj mene site {to ste onemo{teni i obreme- te grevovi i, natovaren so niv, umrel na krst kako najgolem neti, jas }e vi dadam po~inka” (Matej 11,28). gre{nik za tu|i grevovi. Druga mo`nost, kako {to rekovme, Od nas zavisi dali }e ja iskoristime ovaa izvonredna, nemalo. nepovtorliva mo`nost i privilegija so ve~ni vrednosti, “Bez prolevawe na krv nema pro{tavawe”, nema bri{ewe dali }e ja prifatime ponudenata Hristova milost i negova- na grevot, kategori~na e Bo`jata re~! “Hristos be{e prine- ta podadena raka i }e se spasime, ili pak }e ja proigrame i sen ... za da gi zeme grevovite na mnozina” (Evreite 9,22.28). poslednata {ansa {to ni ja nudi Neboto i so toa }e staneme “Hristos umre za na{ite grevovi, spored Pismoto” (1. najgolemi zlostornici sprema sebesi, li{uvaj}i se od bles- Korin}anite 15,3) itn. kotnite vrednosti na ve~niot `ivot {to sme mo`ele da gi Imame vetuvawe: “Kolku li pove}e krvta na Hrista, koj u`ivame koga navreme bi se potrudile da gi sfatime i da preku ve~niot Duh mu se prinese sam sebesi na Boga, bez ne- mislime na niv. dostatok, }e ja is~isti va{ata sovest od mrtvite dela, za da Zatoa nie sme povikani da “pristapime do gorata Sion, mu slu`ite na `iviot Bog! Zatoa Toj e posrednik na eden nov do gradot na `iviot Bog, nebesniot Erusalim, do desetici zavet za povikanite da go primat vetuvaweto za ve~no nasled- iljadi angeli..., do Boga, sudijata na site, i do Isusa, posred- stvo, otkako podnese smrt za otkup na prestapite napraveni nikot na eden nov zavet i do krvta (Hristovata krv) za popr- vo prviot zavet” (Evreite 9,13-15). skuvawe” (Evreite 12,18-24). Zna~i, tokmu taa proleana krv na Hrista na krstot na Po~ituvani, da se oyvieme i da go prifatime ovoj povik Golgota, koja{to ja ~isti na{ata “sovest od mrtvite dela”, i navreme da se prestroime vo `ivotot, zastanuvaj}i na a e proleana i za “otkup na prestapite napraveni vo prviot

176 177 vistinska strana, pod Hristovoto zname, vospostavuvaj}i so Ovie tekstovi ka`uvaat deka Hristos se krstil vo reka nego zaveten odnos, sklu~uvaj}i so nego dogovor i stapuvaj}i kade {to “ima{e mnogu voda” - “koga izleguva{e od vodata”. vo sojuz, koj podrazbira me|usebna zaednica so Hrista i sta- Originalen gr~ki zbor za “kr{tavawe” e “baptizo” {to zna- tus na Bo`je dete, status na Bo`ji sin i }erka i pravo na ~i “nurkawe”, “potopuvawe”, celosno stavawe pod voda. - Toa spasenie i ve~en `ivot. e vistinsko biblisko kr{tavawe, a ne kr{tavawe so pole- vawe ili so prskawe so voda. Bibliskoto kr{tavawe - zaveten odnos me|u gre{nikot i Hrista Hristos im dal zapoved na apostolite: “Odete me|u site narodi i sozdadete od niv moi u~enici (nau~ete gi), kr{ta- vaj}i gi vo ime na Otecot, Sinot i Svetiot Duh, u~ej}i gi da Otkako gre{nikot }e bide pou~en na osnovnite vistini go izvr{uvaat seto ona {to vi go zapovedav!” “Odete po ce- na Svetoto pismo i svojot `ivot }e go soobrazi so niv, i ot- liot svet i propovedajte mu go evangelieto na sekoe sozdanie! kako }e se pokae za svoite grevovi i istite }e gi ostavi, mo- Koj }e poveruva i }e se krsti, }e se spasi, a koj ne }e poveru- `e da pristapi kon biblisko kr{tavawe so koe stanuva ver- va, }e bide osuden” (Matej 28,19.20; Marko 16,15.16). nik na Bo`jata crkva. Zna~i, bibliskoto kr{tavawe e vra- Pokraj temelnoto pou~uvawe na osnovnite bibliski vis- ta niz koja se vleguva vo crkvata i na~in kako nekoj mo`e da tini, na bibliskoto kr{tavawe mu prethodi i temelno poka- stane ~len na Bo`jeto semejstvo na ovaa zemja i na Bo`jeto janie. Apostol Petar odr`al silna propoved pred ogromno semejstvo na neboto. mno{tvo narod vo Erusalim sobran na praznikot Duhovden: Koga gre{nikot se kr{tava, toj vospostavuva zaveten “A Petar im re~e: ‘Pokajte se! I sekoj od vas neka se krs- odnos, sklu~uva dogovor i stapuva vo sojuz so Hrista. Go napu{- ti vo imeto na Isusa Hrista za pro{tavawe na grevovite; ta grevot i stariot na~in na `iveewe i go prifa}a Hrista taka }e go primite darot - Svetiot Duh!’... Vo toj den okolu kako svoj spasitel na kogo mu vetuva verna i predana slu`ba tri iljadi du{i so radost gi prifatija negovite zborovi, pa i `ivot spored Bo`jata re~ kako edinstvena i neprikosno- se krstija i se pridru`ija kon crkvata” (Delata 2,38.41). vena bo`estvena vistina. A Hristos go prifa}a negovoto Tekstovite {to gi privedovme ne ostavaat prostor, nitu pokajanie, mu gi pro{tava grevovite i go bri{e negovoto pak ni davaat nekakvo pravo da mislime i da tvrdime deka me|u gre{no minato; so pomo{ na Svetiot Duh od nego sozdava nov onie tri iljadi du{i vo Erusalim imalo krsteni deca, za{- ~ovek, novo sozdanie, so napolno novo srce vo koe gi zapi{u- to, pred s#, decata ne mo`at da se pou~at na osnovnite bib- va “zborovite na sojuzot - Desette zapovedi” (2. Mojseeva liski vistini; i vtoro, tie ne se svesni deka se gre{ni i zatoa 34,28) i mu dava pravo da se nare~e negov sin, negova }erka. od niv ne se bara pokajanie, nitu pak im e potrebno pokajanie. Toj sojuz (zavet) me|u vernikot i Hrista e potvrden, zape~a- Od tie pri~ini male~ki deca ne mo`at da se kr{tavaat. ten, so Hristovata krv i nego ne mo`e nikoj odnadvor da go Spored toa, kr{tavaweto na male~ki deca i kr{tavaweto raskine, ni “portite na adot” (Matej 16,18). so polevawe i prskawe e istoriska, a ne bibliska kategorija. Bibliskoto kr{tavawe e na{a obvrska. Sekoj {to saka Pred 13-tiot vek Crkvata u~ela deka site nekrsteni da stane vernik na Bo`jata crkva, Bo`je dete i del vo Bo`je- deca, vklu~uvaj}i gi i novoroden~iwata koi umrele pri po- to carstvo - mora da se krsti. Hristos se krstil i nam ni osta- roduvaweto, poradi “isto~niot grev” (isto~en grev - adamov vil primer i nie da se kr{tavame. grev) zaminuvaat vo pekol, za{to ne pominale niz sakramen- “Vo toa vreme Isus dojde od Nazaret vo Galileja i Jo- tot (obredot) kr{tavawe. No vo 1905 g. papata PioX rekol: van Krstitel go krsti vo rekata Jordan. I vedna{, dodeka “Decata, koi umiraat pred da bidat krsteni, zaminuvaat vo izleguva{e od vodata, vide kako nebesata se otvorija i kako ‘limb’ (sostojba me|u rajot i pekolot) kade {to ne u`ivaat Duhot sleguva nad nego kako gulab.” “Jovan kr{tava{e vo vo bla`ena vizija da go gledaat Boga, no toa ne zna~i deka tie Enon, blizu do Salim, bidej}i tamu ima{e mnogu voda, i stradaat. Poradi isto~niot grev {to go nasledile od Adama, lu|eto doa|aa i bea kr{tavani” (Marko 1,9.10; Jovan 3,23).

178 179 bibliskoto kr{tavawe, da se krstime i da stapime vo sojuz tie ne zaslu`uvaat raj, no nitu pekol ili ~istili{te.” so nego, da staneme vernici na negovata novozavetna Crkva Sega{niot papa, Benedikt XVI, nastojuva da go ukine detski- koja se prigotvuva za skora{na sredba so nego i za vlez vo nego- ot limb (limb infantium). voto carstvo. Spored u~eweto na tradicionalnata Crkva, kr{tava- weto gi ~isti decata, vo po{iroka smisla gre{nicite, od isto~niot grev {to go nasledile od Adama. No Biblijata n# Stariot zavet ukinat!? povikuva da se pokaeme ne za isto~niot, tuku za na{iot grev i da se krstime i is~istime ne od adamoviot, tuku od na{ite Vo hristijanskiot svet vladee golem ko{mar i smut koga grevovi. Nieden gre{nik nema da zagine zatoa {to ne se krs- }e se ka`e “star zavet”. Za mnozinstvoto hristijani star til, kako bebe ili vozrasen, poradi nekakov “isto~en” grev, zavet e samo zbirkata knigi napi{ani pred Hrista, bez da tuku zato {to ne se pokajal, ne se krstil i ne se is~istil od vodat smetka za stariot zavet kako dogovor ili sojuz me|u svoite grevovi. Toa e bibliska nauka za kr{tavaweto. Boga i izraelskiot narod, nitu pak pravat razlika me|u Bo`- Bibliskoto kr{tavawe nosi va`na poraka i silna teo- jiot zakon, Desette zapovedi, dadeni direktno od Boga, i dru- logija vo sebe, bidej}i Hristos go povrzal so svojata smrt i gite mnogubrojni privremeni zakoni {to mu gi dal Bog na so svoeto voskresenie: izraelskiot narod, no posredno, preku Mojseja. “Zar ne znaete deka site nie koi sme krsteni vo Isusa Spored niv, taa zbirka knigi e nare~ena “star zavet” i Hrista, krsteni sme vo negovata smrt? I taka, preku kr{ta- istiot im e daden na Izraelcite, i s# {to e napi{ano vo vaweto vo smrtta, pogrebani sme zaedno so nego, ta kako {to nego, pa i Bo`jiot zakon, Desette Bo`ji zapovedi, va`at samo Hristos voskresna, od mrtvite preku slavata na Otecot, taka za niv, za Evreite, a ne i za nas hristijanite. Bidej}i stari- i nie da odime vo nov `ivot. Za{to ako se splotivme so nego ot zavet e ukinat, a go ukinal Hristos koga umrel na krst, nie vo smrtta sli~na na negovata, sekako }e bideme - i vo nego- hristijanite, velat tie, nemame nikakva obvrska kon nego, pa voto voskresenie. Znaeme deka na{iot star ~ovek be{e rasp- nitu kon Bo`jiot zakon. Za nas sega va`i samo kanonot na nat so nego, za da bide onemo{teno gre{noto telo, ta da ne noviot zavet. Zatoa ogromen broj hristijani denes “stariot mu robuvame ve}e na grevot, za{to onoj {to e umren, oslo- zavet”, zbirkata knigi napi{ana pred Hrista, go smetaat za boden e od grevot... Taka i vie, smetajte se za mrtvi za gre- muzejski eksponat koj ja odigral svojata uloga, ja zavr{il vot, no `ivi za Boga vo Hrista Isusa. Zatoa ne dozvoluvajte svojata zada~i, go zagubil svoeto zna~ewe, se istro{il i za- grevot da caruva vo va{eto smrtno telo za da im se pokoru- minal vo arhivite na hristijanskata istorija, taka {to toj vate na negovite pohoti” (Rimjanite 6,3-14). za niv ima samo istoriska i muzejska vrednost. Se gleda deka bibliskoto kr{tavawe ima ogromna va`- Gre{ka! Ogromna gre{ka pravat hristijanite koi mis- nost za na{eto spasenie. Hristos umrel, bil polo`en v gob lat taka za stariot zavet, povikuvaj}i se prvenstveno na tek- i tretiot den voskresnal od mrtvite, izlegol od grobot. I stot od 2. Korin}anite 3,13-16: nie koga se kr{tavame vleguvame vo voden grob. Vo vodniot “Ne kako Mojsej, koj stava{e prevez na svoeto lice za da grob se zakopuva i vo nego ostanuva na{iot star gre{en ne go gledaat Izraelovite sinovi krajot na pominlivoto. No ~ovek so na{eto gre{no minato, so site na{i grevovi. Hris- nivnite umovi bea zakoraveni, za{to do den dene{en ostanu- tos voskresnal i izlegol od grobot. I nie duhovno voskresnu- va istiot prevez nesimnat pri ~itaweto na stariot zavet, vame i od vodniot grob, vo koj sme bile zakopani, izleguvame koga ne im se otkriva deka toj vo Hrista prestanuva. I taka, bez grevovi, kako novi, prerodeni sozdanija, kako Bo`ji deca s# do denes, koga go ~itaat Mojseja, prevez gi prekriva nivni- i negovi sinovi i }erki koi vospostavile so nego zavet, te srca. No, koga (Izrael) }e se obrati kon Gospoda, preve- odnosno stapile vo sojuz. zot se otstranuva.” Zatoa, dragi moi, Hristos n# povikuva da go prifatime Jasno e i nesporno deka “toj (stariot zavet) vo Hrista

180 181 mu gi dal Bog na svojot narod Izrael posredno preku Mojse- prestanuva.” No, {to prestanuva, a {to ostanuva vo sila i ja - navistina ja zavr{ile svojata uloga i zada~a {to ja posta- ponatamu, s# do dene{en den, i u{te podaleku - vo ve~nosta? vil Bog pred niv i tie zaslu`eno zaminale vo arhivite na O~igledno e deka kanonot na Stariot zavet ne mo`e da bibliskata istorija - ne se ve}e vo aktivna slu`ba, ukinati bide ukinat, za{to toj, zaedno so kanonot na Noviot zavet, se. No vo nikoj slu~aj ne se ukinati Desette Bo`ji zapovedi pretstavuvaat integralna re~ Bo`ja, Biblija, koja e izvor na kako temel na stariot sojuz (zavet) sklu~en me|u Boga i Bo`ji poraki za nas lu|eto. izraelskiot narod. Da se potsetime na Isusovite zborovi: “Koj veruva vo Najo~igleden primer za toa e zakonot za `rtvite koj mene kako {to e ka`ano vo Pismoto, od negovata vnatre{- daval to~ni, podrobni i zadol`itelni propisi, pravila i nost }e pote~at reki na `iva voda” (Jovan 7,38). upatstva za vidot na `rtvite, za okolnostite i na~inot na koj Koga Isus gi ka`al ovie zborovi, Noviot zavet u{te ne se prinesuvale itn. ^itame za najrazli~ni vidovi “~isti bil napi{an. Bilo napi{ano samo “Pismoto” na Stariot `ivotni” i ptici koi se prinesuvale na `rtva na `rtveni- zavet, i koga ka`uva “koj veruva vo mene kako {to e ka`ano kot vo Svetili{teto: jagne, jare, tele, jarec, junec, junica, vo Pismoto”, Toj na{eto vnimanie go naso~uva kon staroza- gulab, grlica - kako sekojdnevna utrinska i ve~erna `rtva, vetniot kanon, kon zbirkata na starozavetnite knigi - vo niv kako prazni~ni i godi{ni `rtvi; `rtvi prinesuvani za po- da najdeme “reki na `iva voda” {to }e “pote~at” od na{ata edinci, za cel narod; `rtvi za grev, `rtvi za ~istewe, za “vnatre{nost”. posvetuvawe, `rtvi blagodarnici... Sekako, podocna e napi{an i Noviot zavet i toj, zaedno Vo tekot na iljadnici godini prineseni se stotici il- so Stariot, kako {to rekovme, pretstavuvaat nedeliva Bo`ja jadi `ivotinski `rtvi i sekoja od niv na lu|eto im go najavu- re~, Biblija ili Sveto pismo, za koe se ka`uva: “Seto Pis- vala Hrista kako vistinska `rtva {to }e bide prinesena i mo e dadeno od Boga” (2. Timotej 3,16). za niv i za celiot svet vo site vremiwa. @rtvenikot, na koj Spored toa, kanonot na Stariot zavet ne e muzejski ek- se `rtvuvani gramaden broj `ivotni, so vekovi odnapred sponat, istro{en, ukinat i povle~en vo pasiva ili vo nekakvi pogledot na svetot go naso~uval i lu|eto gi vodel kon vistin- arhivi. Naprotiv, toj e vo aktivna slu`ba i, zaedno so kano- skiot `rtvenik, kon krstot na Golgota, na koj padnala vistin- not na Noviot zavet, ramo do ramo, i so polna parea, kako skata @rtva za spasenie na gre{noto ~ove{tvo. Onie bezbroj nedeliva celost, kako integralna Bo`ja re~, silno svedo~at toni proleana `ivotinska krv vo zemnoto Svetili{te bile za svojot Avtor ~ii{to poraki se zapi{ani na nivnite sve- silen glasnik i vesnik koj{to ja najavuval Hristovata krv ti stranici. {to se proleala na Golgota, na krstot, kade {to, kako {to Kanonot na Stariot zavet ne im e daden na Evreite vo rekovme porano, e kaznet i izbri{an “grevot” i “proklet- sopstvenost i izolacija i toj ne e evrejski. Navistina, “nim stvoto” na gre{noto ~ove{tvo, i od kade {to poteklo spase- (na Evreite) im se dovereni Bo`jite zborovi” (Rimjanite nie za sekoj gre{nik koj se kae i go ostava grevot. 3,2), no na ~uvawe i so zada~a istite da gi promoviraat pred Zaklu~ok: Bezbrojnite `ivotinski `rtvi, {to se prine- svetot i da im gi objavat na site narodi. Zna~i, i kanonot na suvale spored zakonot za `rtvi vo Stariot zavet, i nivnata Stariot i kanonot na Noviot zavet, ne se ni~ija li~na sop- proleana krv, se simboli i “samo senka” (Kolo{anite 2,16) stvenost nitu monopol, tuku mu se predadeni na celoto na Hristovata `rtva i na negovata proleana krv. I, otkako ~ove{tvo i istite imaat zaedni~ki karakter i op{to~ove~ki tie mu uka`ale i go dovele ~ove{tvoto do podno`jeto na vrednosti. krstot za da ja gleda vistinskata @rtva, i koga tamu, na Gol- [to se odnesuva do zakonite so privremen karakter: ob- gota, blesnala Hristovata `rtva so siot svoj bleskoten sjaj, redniot zakon (zakonot za `rtvite, za sve{tenstvoto i za senkata is~eznala, simbolot (`ivotinskite `rtvi) ja zavr- Svetili{teto, za obredno ~istewe i posvetuvawe), gra|anski- {il svojata zada~a, go zagubil svoeto zna~ewe i se povlekol te i zdravstvenite zakoni, pravila, propisi i upatstva, {to

182 183 od scenata na natamo{nite nastani. - @ivotinskite `rtvi knigata), da ja ispolnam tvojata volja, o Bo`e.’ Taka, go ot- prestanale da va`at, ukinati se. stranuva prvoto, za da go vospostavi vtoroto” (Evreite 10,1- 9). - Hristos “go otstranuva prvoto, za da go vospostavi vtor- Vo migot koga Hristos izdivnal na krstot, zemnoto sve{ten- oto” - so svojata `rtva gi “otstranuva”, gi ukinuva `ivotin- stvo, zemnata sve{teni~ka slu`ba i zemniot hram zasekoga{ skite `rtvi, a na nivnoto mesto ja vospostavuva svojata `rtva zaminale vo arhivite na starozavetnata istorija koja stanuva aktivna i dominantna na scenata na novozavet- nata istorija kako izvor na spasenie za sekoj gre{nik. Da se zadr`ime u{te malku na nastanite na Golgota, na Toj den, toj petok, koga Hristos e raspnat na krst, vo Eru- toj najgolem i najslaven den za ~ove{tvoto koga Hristos mu salim i vo cel Izrael se praznuval golemiot evrejski praz- ovozmo`il spasenie sekomu {to saka da se spasi, izgovaraj}i nik “Pasha” kako spomen na izleguvaweto na izraelskiot gi slavnite zborovi na krstot: “Se svr{i!” i zavr{uvaj}i ja narod od Egipet, od negovoto pove}evekovno ropstvo pomi- so toa prvata faza od planot na spasenieto. nato vo taa zemja. Vo toa predve~erie na sve{tenikot mu pobegnalo jagne- Vo migovite koga Hristos izdivnuval na krstot, sve{- to za `rtva. Taka velat istoriskite podatoci od toa vreme. tenikot vo hramot se prigotvuval da ja prinese vekovnata, No Biblijata ka`uva deka sve{tenikot, i pokraj silnite redovna ve~erna `rtva - jagne, ovojpat nare~eno pashalno tatne`i na zemjotresot {to nastanal koga Hristos izdivnal, jagne. No, koga go dignal no`ot da ja zakole `rtvata, zemjata ~ul zvuk na kinewe, cepewe na platno. Nevidliva raka ja se zatresla. Ispla{en, toj go ispu{til no`ot, a jagneto pobe- iskinala zavesata vo hramot nadve od gore do dolu. Toa bila gnalo, bidej}i vo toj mig na krstot e zaklano vistinskoto te{ka, prekrasna, umetni~ki izrabotena zavesa od najkva- Jagne, Hristos: “Za{to i... na{eto pashalno jagne”, “Hristos, litetno platno {to ja izrabotile najve{ti umetnici. Bila kako nevino i ~isto jagne”, “be{e `rtvuvano za nas” (1. Korin- postavena vo Svetili{teto, vo hramot, da gi deli dvete odde- }anite 5,7; 1. Petrovo 1,19). lenija - prvoto, nare~eno svetiwa, vo koja sve{tenikot sekoj Jagneto pobegnalo! Ne se ve}e potrebni `ivotinski `rt- den vnesuval del od krvta na `rtvite {to bile `rtvuvani na vi! Simbolot i senkata so vekovi verno i predano ja izvr{u- `rtvenikot vo dvorot, tremot, i vo koja prinesuval temjan i vale svojata zada~a i se potvrdile na Golgota, rakuvaj}i i vr{el sekojdnevna slu`ba spored propisite {to gi dal Bog zboguvaj}i se so stvarnosta na krstot i, kako {to ka`avme, za Svetili{teto, i vtoroto oddelenie, koe se vikalo sveti- so krenata glava zaminale od scenata na natamo{nite nas- wa nad svetiwite (najsveto mesto) kade {to bil smesten kov- tani, otstapuvaj}i mu go mestoto na Hrista kako vistinsko ~egot so Desette Bo`ji zapovedi i vo koe edna{ godi{no sme- jagne: “Eve go Jagneto Bo`je, koe gi zema grevovite na svetot el da vleze i da vr{i slu`ba samo prvosve{tenikot. na sebe” (Jovan 1,29). Zemnoto Svetili{te, vo pustinata {ator, zamenet so Da $ dademe mo`nost na Bo`jata re~ da ni progovori za prekrasen, brilijanten hram vo Erusalim vo vremeto na So- ovoj predmet: “Bidej}i Zakonot (obredniot zakon) e samo senka lomona, so vekovi igralo mnogu zna~ajna uloga pri odr`u- na idnite dobra, a ne i su{tina na stvarnosta, ne mo`e nikoga{ vaweto na izraelskiot narod kako nacija. Vo tie slavni so istite `rtvi, {to se prinesuvaat postojano sekoja godina, da vremiwa na Izrael, toa bilo gordost za niv. Takvo Sveti- gi napravi sovr{eni onie koi pristapuvaat (kon Boga)... li{te, so takva uloga, cel i zada~a vo planot na spasenieto Nevozmo`no e krvta na bikovite i jarcite da otstranu- na gre{noto ~ove{tvo, so takvo ustrojstvo na slu`bi vo nego va (da ~isti) grevovi. Zatoa, koga Hristos vleze vo svetot, i so takvo sve{tenstvo, navistina mo`el da zamisli samo re~e: ‘@rtvi i prinosi, sepalenici i `rtvi za grev ne posa- eden genijalen um, kakov {to e Bo`jiot. So vekovi toa bilo ka, nitu ti se (O~e) po volja, iako se prinesuvaat spored Zako- svetsko ~udo, svetski duhoven centar kade {to vidlivo bil not (spored Zakonot za `rtvite).’ Potoa izjavuva (Hristos): prisuten semo}niot Bog i kade {to doa|ale lu|e od site stra- ‘Eve, doa|am, kako {to e napi{ano za mene vo svitokot (vo

184 185 ni na svetot da se zapoznaat so nego, so vistinskiot Bog, i tie soznanija da gi prenesuvaat i raznesuvaat niz site krai{ta na zemjinata topka. No, kolku i da bilo slavno i preslavno, sepak, i zemno- to Svetili{te, zaedno so negovoto sve{tenstvo i so impo- zantnata slu`ba {to se vr{ela vo nego, bilo samo simbol i NA NEBOTO IMAME NEBESNO SVETILI[TE, senka, vo ovoj slu~aj simbol i senka na nebesnoto Svetili{te za koe, za `al, mnogu malku znae hristijanskiot svet. NEBESEN HRAM Zemnoto Svetili{te kako simbol i senka e ukinato i prestanalo da postoi vo aktivna slu`ba onoj mig koga Hristos izdivnal na krstot i koga Bog ja iskinal zavesata vo hramot. Da se potsetime! Bog mu zapovedal na Mojseja: “Neka mi “Isus izvika so silen glas i izdivna. A zavesata vo Sve- izgradat Svetili{te za da mo`am da prestojuvam me|u niv. tili{teto se rascepi nadve, ozgora dodolu” (Marko 15,37.38). Pri gradeweto na prestojuvali{teto i na s# vo nego, posta- Morni~avi bile tie migovi za mno{tvoto narod sobran pi to~no spored obrazecot {to }e ti go poka`am... Vnimavaj! od site strani na svetot vo Erusalim na praznikot Pasha, a Napravi gi spored obrazecot {to ti be{e poka`an na gora- osobeno za sve{tenicite vo hramot koi pret~uvstvuvale ta” (2. Mojseeva 25,8.9.40). te{ko zlo i stra{na idnina. Gromovi, molskavici, zemjotres, Vnimavaj, mu veli Bog na Mojseja, Svetili{teto vo ce- jagneto predvideno za `rtva pobegnalo, vo hramot nastanala lost, sred nego prestojuvali{teto (vo drugi prevodi: {ator, jurija bidej}i zavesata e rascepena nadve! Vtoroto oddelenie, skinija), kade {to }e prestojuvam jas me|u vas, da mi go na- odnosno svetiwata nad svetiwite, vo koja ne smeel nikoj da pravite to~no spored obrazecot {to ti go poka`av na gorata. yirne, a kamoli da vleze vo nea, osven prvosve{tenikot Tekstot {to se nao|a vo Evreite 8,5 ka`uva deka Bog edna{ godi{no, sega ja zagubila taa svetost, stanala ogole- odredil zemnoto Svetili{te da bide “kopija”, “senka”, “sim- na i izlo`ena na sram. Vo migot koga Hristos izdivnal na bol na nebesnoto Svetili{te”. Gr~kiot zbor, preveden kako krstot, Bog go povlekol svoeto prisustvo od zemnoto Sveti- “senka”, ja ozna~uva senkata {to poteknuva od nekoj predmet li{te, od hramot. Kompletno ja ukinal negovata slu`ba i Aro- so nejzin oblik. novoto sve{tenstvo. Zna~i, Bog na Mojseja mu poka`al “plan” kon koj moral Me|utoa, tradicionalnata hristijanska Crkva, iako e da se pridr`uva pri gradeweto na Svetili{teto. Vo origi- ukinat, go zadr`ala modelot na starozavetnoto Svetili{te nalot e upotreben zborot “tabnit”, {to zna~i “obrazec”, vo modifikuvan oblik. Vo nivnite crkvi mo`at da se “mostra”, “plan”, “slika”, “konstrukcija”, “lik”, “struktura”. zabele`at dve oddelenija - prvo, vo koe vleguvaat vernicite, Bo`jata re~, kako {to }e vidime, na mnogu mesta ni i vtoro, samo za sve{tenicite. Vo tie crkvi se vr{i slu`ba ka`uva deka na neboto postoi nebesno Svetili{te so nebes- i se prinesuva temjan, odnosno se kadi, sli~no kako vo staro- na slu`ba i so nebesno sve{tenstvo, i toa e onoj nebesen ori- zavetnoto Svetili{te. Nivnoto sve{tenstvo nosi obleka ginal, onaa mostra ili obrazec spored koj e napraveno zem- sli~na na oblekata na starozavetnoto sve{tenstvo. noto Svetili{te kako negov simbol, senka ili minijaturna Toa e o~igleden ras~ekor me|u bibliskoto u~ewe i prak- tikata na tie crkvi. Prifa}aat ne{to {to e ukinato i ot- kopija {to ja isfrlil Bog od aktivna slu`ba koga ja iski- frleno, ne{to {to sam Bog go kine i go pre~krtuva kako sim- nal negovata zavesa vo migot koga Isus umrel na krstot. bol i senka i go stava nadvor od sila, a go otfrlaat i ne go Da go potvrdime ova so dokazi od Biblijata! Golem del prifa}aat nebesniot original, nebesnoto Svetili{te so od Poslanieto do Evreite apostol Pavle mu posvetuva na nebesna slu`ba i so nebesno sve{tenstvo onaka kako {to se ovoj tolku va`en predmet, zboruvaj}i za nebesnoto Sveti- opi{ani vo Bo`jata re~. li{te i za aktivnostite {to gi vr{i vo nego na{iot Spa- sitel kako na{ sega{en nebesen prvosve{tenik, pravej}i i 186 187 bil isku{uvan vo s#, kako nas, no ne zgre{il. I taka, da pri- paralela me|u nebesnoto i zemnoto Svetili{te. - Zna~i, Bib- stapime so doverba kon prestolot na blagodatta, za da pri- lijata jasno ka`uva deka na neboto imame nebesno Svetili{te, mime milost i da najdeme blagodat kako blagovremena mnogu pogolemo i poveli~estveno od zemnoto: pomo{” (Evreite 4,14-16). “Najva`no od s# {to e ka`ano: imame takov Prvosve{- “A Toj (Hristos) ima nepominlivo (ve~no) sve{tenstvo, tenik (Vrhoven sve{tenik) koj sedna od desnata strana na za{to ostanuva vo ve~ni vekovi. Zatoa i mo`e da gi spasuva prestolot na Veli~estvoto na nebesata kako slu`itel vo za ve~ni vekovi onie koi preku nego doa|aat kaj Boga, za{to Svetili{teto i vo vistinskiot [ator (vistinskata Skini- sekoga{ `ivee za da se zastapuva (posreduva) za niv. Navis- ja) {to go podigna Gospod, a ne ~ovek” (Evreite 8,1.2). tina takov Prvosve{tenik ni treba{e i nam: svet, nevin, “Isus Hristos, koj umre, i zgora na toa voskresna, koj e neporo~en, napolno razli~en od gre{nicite i povozvi{en od od desnata strana na Boga i koj se zazema (posreduva) za nas” nebesata, koj nema{e potreba, kako prvosve{tenicite (kako (Rimjanite 8,34). zemnite prvosve{tenici), da prinesuva `rtvi sekoj den, prvo “No, koga Hristos stana prvosve{tenik na idnite bla- za svoite grevovi, a potoa za grevovite na narodot, bidej}i ga, pominuvaj}i niz pogolem i posovr{en [ator (Skinija), toa go stori edna{ za sekoga{ prinesuvaj}i se samiot sebe.” koj e nerakotvoren (ne e sozdaden od ~ove~ka raka), odnosno, “Hristos ne vleze vo rakotvorenata (vo zemnata, od ~ovek iz- koj ne mu pripa|a na ovoj svet, vleze edna{ za sekoga{ vo gradena) svetiwa nad svetiwite, koja e samo kopija na vistin- svetiwata nad svetiwite (vo vtoroto oddelenie - najsvetoto skata (na nebesnata svetiwa nad svetiwite), tuku vo samoto mesto), ne so krv na jarci i junci, tuku so svojata sopstvena nebo, da posreduva za nas pred Bo`jeto lice” (Evreite 7,24- krv, i ni pribavi ve~en otkup. Za{to, ako krvta na jarcite, 27; 9,24). bikovite i pepelta od junicata, so koi se poprskuvaat oskver- “Potoa (Mojsej) so krvta gi poprska [atorot i site bogo- netite, osvetuvaat taka da se dobie telesna ~istota, kolku li slu`beni sadovi... I taka, neophodno be{e simbolite na pove}e krvta na Hrista - koj preku ve~niot Duh se prinese nebesnite originali vaka da se ~istat (so `ivotinska krv), sam sebesi na Boga kako sovr{ena `rtva - }e ja is~isti a samite nebesni originali (nebesnoto Svetili{te) so na{ata sovest od mrtvite dela za da mu slu`ite na `iviot (u{te) podobri `rtvi od ovie” (Evreite 9,21-23). - Ovde ima- Bog” (Evreite 9,11-14). me misla za ~istewe i na nebesnoto Svetili{te, no so podo- “Nea (nade`ta) ja imame kako sigurna i cvrsta kotva na bra `rtva, so podobra krv - so Hristovata `rtva i krv. du{ata, koja navleguva i zad zavesata, kade {to Isus vleze za Po~ituvani, mo`ebi nie ne mo`eme vo celost da gi sfa- nas kako prethodnik, otkako stana ve~en Prvosve{tenik time i da gi razbereme site podrobnosti vo vrska so nebes- spored redot Melhisedekov” (Evreite 6,19.20). noto Svetili{te, no neporekliva i neprikosnovena e bib- “I taka, bra}a, bidej}i so pomo{ na silata na Isusova- liskata vistina deka na neboto postoi “vistinski”, “pogolem ta krv nie slobodno mo`eme da vlezeme vo svetiwata nad i posovr{en [ator (Skinija), koj e nerakotvoren (ne e svetiwite - toj nov i `ivotodaven pat Toj ni go otvori niz sozdaden od ~ove~ka raka), odnosno, koj ne mu pripa|a na ovoj zavesata, odnosno niz svoeto telo - i bidej}i imame Prvo- svet” - nebesno Svetili{te, “Bo`ji dom”, “{to go podigna sve{tenik koj e postaven nad Bo`jiot dom, da pristapuvame Gospod, a ne ~ovek”. Mnogu e va`na vistinata deka vo nebes- kon nego so iskreno srce i napolno uvereni otkako sme gi noto Svetili{te imame nebesen “Prvosve{tenik (Hrista), is~istile srcata od zla sovest i sme go izmile teloto so koj sedna od desnata strana na prestolot na Veli~estvoto na ~ista voda” (Evreite 10,19-22). nebesata kako slu`itel” vo toa “Svetili{te {to go podigna “Bidej}i imame vozvi{en Prvosve{tenik, koj pomina Gospod, a ne ~ovek”, deka tokmu vo prestolnata sala na nebes- niz nebesata - Bo`jiot Sin, Isus - da se dr`ime cvrsto za noto Svetili{te, vo “Bo`jiot dom”, se nao|a Bo`jiot pres- verata {to ja ispovedame! Za{to, nemame Prvosve{tenik koj tol kako komanden centar na vselenata okolu koj se odvivaat ne mo`e da so~uvstvuva so na{ite slabosti, tuku takov koj

188 189 golemo delo {to, po svoeto voskresenie, zaminal da go site nebesni aktivnosti povrzani so planot na spasenieto, dovr{i na neboto! Ovaa misla popodrobno }e bide razrabo- osobeno so poslednite nastani na na{ata zemja. tena i prika`ana vo natamo{nite tekstovi. Pokraj poslanieto do Evreite, i Otkrovenieto go pri- Nebesnoto Svetili{te vo Otkrovenieto ka`uva nebesnoto Svetili{te kako vistinsko i vozvi{eno mesto. Vo knigata Otkrovenie nebesnoto Svetili{te se spo- Iako se soo~uvame na zemjata, problemot na grevot, na menuva ~etirinaeset pati pod razli~ni imiwa: “Bo`ji hram spasenieto i zloto, go opfa}a i neboto. Grevot i ne po~nal {to se nao|a na neboto” (11,19), “negov hram” (7,15; 11,19), na zemjata; toj po~nal na neboto (Isaija 14,12-14) so buntot “nebesen hram” (14,17), “hram, {ator (skinija) na svedo{- na Lucifera i na edna tretina na nebesnite angeli. Spored tvoto” (15,5), “hram” (14,15; 15,6.8; 16,1.17). toa, problemot na grevot ima nebesni dimenzii. Celata vse- Vo nebesnoto Svetili{te, kako nebesen original, gi lena e vme{ana (Rimjanite 8,22) vo pra{awata {to se povr- nao|ame istite predmeti i slu`bi od zemnoto Svetili{te zani so re{enito na problemot na grevot i buntot. koe bilo samo negova senka i kopija. Taka, vo nego go gledame Zar toga{ ne bi mo`elo nebesnoto Svetili{te da poma- Hrista vo sve{teni~ka obleka kako odi srede sedum svetil- ga `itelite na celata vselena da se informiraat za planot nici (1,12.13) i kako zaklano (`rtvuvano) jagne (5,6); ponata- na spasenieto na ist na~in kako i lu|eto {to se informira- mu gledame angel koj zastanal “do `rtvenikot, dr`ej}i zla- ni preku zemnoto Svetili{te? Na Boga ne mu e potrebno Sve- tana kadilnica”, na kogo mu bil daden “mnogu temjan za da go tili{te na neboto; toa e tamu zaradi nebesnite `iteli, za prinese zaedno so molitvite na site sveti vrz zlatniot `rt- da im se poka`e na `itelite na celata vselena deka Bog otvo- venik pred prestolot”, a od racete na angelot se izdignal reno i pravedno postapuva so buntovnicite i buntot. “pred Boga dimot od temjanot, zaedno so molitvite na sve- Nebesniot sud od knigata pa prorok Daniel ne se odr- tite. I angelot ja zede kadilnicata, ja napolni so ogan od `uva vo vakuum, tuku vo prisustvo na bezbroj nebesni su{- `rtvenikot i ja frli na zemjata” (8,3-5; 14,18). - Na neboto testva (Daniel 7,10.11) vo nebesnoto Svetili{te. Toa e fakt `rtvenik, kadilnica, temjan..., svojstveni za zemnoto Sveti- {to silno govori za interesot na nebesnite `iteli za pla- li{te! not na spasenieto na gre{nicite i za negovata realizacija. Vo zemnoto Svetili{te bil smesten kov~egot so Bo`ji- Od tie pri~ini mnogu e va`no Bog otvoreno i javno, pred ot zakon. I vo nebesnoto Svetili{te postoi kov~eg so Bo`ji- site svoi sozdanija, da go re{ava problemot na grevot. Nebes- ot zakon: “Pri toa se otvori Bo`jiot hram na neboto i se noto Svetili{te e mesto kade {to Hristos pred o~ite na ce- poka`a kov~egot na negoviot zavet vo negoviot hram” (11,19). lata vselena vr{i posredni~ka slu`ba, nudej}i gi zaslugite Nebesnoto Svetili{te e komanden centar za celata vse- na svojata `rtva za spasenie na gre{nicite i stavaj}i im ja lena bidej}i vo nego se nao|a Bo`jiot prestol. Da go argumen- na raspolagawe svojata sovr{ena pravednost. tirame ova so o~igledni bibliski dokazi! Hristijanstvoto denes ne ja sfa}a i golem grev pravi “Glavno od ona {to be{e ka`ano e ova: imame takov {to ne saka da ja sfati i da ja prifati kristalno jasnata bib- Prvosve{tenik (Vrhoven sve{tenik), koj sedna oddesno na liska vistina i ogromnata uloga {to ja ima nebesnoto Sveti- prestolot na Veli~estvoto na nebesata kako slu`itel vo li{te so site svoi nezamenlivi i neodminlivi slu`bi i ak- Svetili{teto i vo vistinskiot [ator {to go podigna Gos- tivnosti {to se odvivaat vo nego bez koi, bukvalno, nema spa- pod, a ne ~ovek” (Evreite 8,1.2). - Da zabele`ime: “Prvosve{- senie. Da se zanemaruva edna tolku zna~ajna vistina e ne{to tenik”, “oddesno na prestolot”, “na nebesta”, “vo Svetili{te- {to zbunuva. to i vo vistinskiot [ator {to go podigna Gospod, a ne ~ovek”. Hristovoto posreduvawe za ~ovekot vo nebesnoto Sveti- Bo`jiot prestol, koj se nao|a vo nebesniot hram, vo li{te e isto tolku va`no vo planot na spasenieto kolku i nebesnoto Svetili{te, se spomenuva ~etirieset pati. negovata smrt na krstot. So svojata smrt Hristos napravil

190 191 Karakteristi~no e toa {to za Boga sekojpat se zboruva kako puva za niv”, da “posreduva”, da “se zazema za nas” “pred za “Onoj koj sedi na prestolot” (5,7). U{te nekolku dokazi od Bo`jeto lice”. Otkrovenieto za lokacijata na Bo`jiot prestol: Spored toa, na{eto spasenie e kontinuiran i aktiven “Toa se onie koi doa|aat od golemite nevolji, koi gi proces {to ne prestanal na krstot koga Hristos gi izgovo- ispraa svoite obleki i gi izbelija vo krvta na Jagneto. Zatoa ril zborovite “Se svr{i!” (Istite zborovi Hristos }e gi se pred Bo`jiot prestol i mu slu`at dewe i no}e vo negovi- izgovori u{te dvapati!). Slednata negova faza, vtorata faza ot hram” - Zna~i, “Bo`jiot prestol” vo “negoviot hram” od planot na spasenieto, kako {to gledame, se odviva vo (7,14.15); “zlatniot `rtvenik pred prestolot” (8,3); “A sed- nebesnoto Svetili{te, vo koe na{iot Spasitel vlegol so miot angel ja izlea svojata ~a{a vo vozduhot, i izleze silen svojata proleana krv na Golgota i vo uloga na na{ nebesen glas od hramot, od prestolot, velej}i: ‘Se svr{i!’” (16,17). - prvosve{tenik tamu vr{i slu`ba na pomiruvawe za nas pred “Od hramot, od prestolot.” Boga. Site nebesni aktivnosti, povrzani so vselenata i so Ako obrneme vnimanie na zborovite: “da pristapuvame”, na{ata planeta, se odvivaat vo nebesnoto Svetili{te, pred “Toj gi spasuva”, “se zastapuva za niv”, “posreduva”, “se zaze- Bo`jiot prestol, pa i nebesniot istra`en sud. Nie pak }e ma za nas” “pred Bo`jeto lice”, }e utvrdime deka tie zboruva- povtorime deka nam mo`ebi ne ni se jasni site podrobnosti at za aktivnosti {to se odigruvaat sega, zboruvaat za tekoven vo vrska so nebesnoto Svetili{te, no fakt e deka toa e vis- proces, za faza od planot na spasenieto, za nastani {to se tinsko mesto, deka na neboto postoi vistinski, a ne simbo- odigruvaat vo ovie migovi. li~en, nebesen hram, {to bogato go argumentiravme pogore. Zna~i, Hristos e spasitel koj “spasuva” sega. Toj e zas- Vo Otkrovenieto se odigruvaat mnogu nastani i sceni tapnik koj “se zastapuva” za nas sega i posrednik koj “posredu- koi go so~inuvaat skeletot na planot na spasenieto na pad- va”, koj “se zazema za nas” “pred Bo`jeto lice” sega, vo ovoj natoto ~ove{tvo i glavno tie proizleguvaat od Svetili{te- mig. Nie sme povikani “da pristapuvame kon nego”, “kon pres- to od kade {to se upravuva so nastanite na poslednoto vreme. tolot na blagodatta”, kon Bo`jiot prestol, vo “Bo`jiot dom”, vo nebesnoto Svetili{te, “za da primime milost” i spasenie sega, vo ovoj mig. Hristos - na{ prvosve{tenik vo nebesnoto Svetili{te Da se navratime pak na zemnoto Svetili{te vo koe sve{- tenicite sekoj den vnesuvale del od krvta na `ivotnite {to Prekrasno e opi{an na{iot “ve~en Prvosve{tenik”, bile `rtvuvani na `rtvenikot vo dvori{teto za grevovite Hristos, i negovata prvosve{teni~ka slu`ba, negovoto “ve~- na gre{nicite i tamu so nea vr{ele odredena slu`ba. So toa, no sve{tenstvo”, vo nebesnoto Svetili{te: Toj, “svet, nevin, preku krvta na `ivotnite, simboli~no grevovite od gre{- neporo~en, napolno razli~en od gre{nicite i povozvi{en od nicite se prenesuvale i se plastele vo Svetili{teto. nebesata”, koj “so~uvstvuva so na{ite slabosti”, “vleze edna{ Taka napolneto, Svetili{teto edna{ godi{no se ~iste- za sekoga{ vo svetiwata nad svetiwite, ne so krv na jarci i lo od naplastenite grevovi. ^isteweto go vr{el prvosve{- junci, tuku so svojata sopstvena krv, i ni pribavi ve~en otkup”. tenikot vo odreden den, nare~en “den na ~istewe”, koga vle- “So pomo{ na silata na Isusovata krv”, zaedno so guval so krv na `rtvuvan jarec, odreden “za Gospoda”, vo vto- na{iot Prvosve{tenik, i “nie slobodno mo`eme da vlezeme roto oddelenie, vo svetiwata nad svetiwite, vo koja bil smes- vo svetiwata nad svetiwite”, i povikani sme “da pristapu- ten kov~egot so Bo`jiot zakon, so Desette Bo`ji zapovedi, vame kon nego so iskreno srce”, “so doverba, kon prestolot kade {to prestojuval Bog, i vo Bo`je prisustvo prskal so na blagodatta”, kon Bo`jiot prestol, vo “Bo`jiot dom”, vo krvta na jarecot `rtvuvan za taa prigoda nad poklopecot na nebesnoto Svetili{te, “za da primime milost” i spasenie, kov~egot, baraj}i od Boga milost i pro{ka za sebe i za svo- za{to “Toj mo`e da gi spasuva za ve~ni vekovi onie koi preku jot narod za site naplasteni grevovi vo tekot na godinata vo nego doa|aat kaj Boga, bidej}i sekoga{ `ivee za da se zasta-

192 193 Svetili{teto. I tokmu tuka, vo zemnoto Svetili{te, prvo- nebesni oblaci doa|a{e nekoj kako Sin ~ove~ki. Toj mu se sve{tenikot vr{el posredni~ka slu`ba, posreduval, odnos- pribli`i na Pradrevniot i go dovedoa kaj nego. Nemu mu no se zastapuval za svojot narod pred Boga. be{e predadena vlasta, ~esta i carstvoto za da mu slu`at Prskaj}i so krvta na jarecot odreden “za Gospoda” nad site narodi, plemiwa i jazici. Negovata vlast e ve~na vlast poklopecot na kov~egot, prvosve{tenikot go ~istel Sveti- i nikoga{ nema da pomine, negovoto carstvo nema da pro- li{teto od grevovite i potoa vo dvori{teto svoite race gi padne” (Daniel 7,9.10.13.14). polo`uval vrz glavata na `iv jarec odreden “za azazela” (za Veli~estvena, no ednovremeno i stra{na e gletkata, |avolot) i vrz negovata glava gi ispoveduval site grevovi i odnosno scenata na nebesniot sud! Bo`jiot prestol vo “ogne- bezzakonija na narodot. So toa grevovite simboli~no bile ni plamewa” so “trkala kako v`aren ogan”. Na prestolot sedi prenesuvani od Svetili{teto vrz jarecot koj, natovaren so Otecot so obleka bela “kako sneg” i so kosa “kako ~ista vol- niv, moral da bide odnesen v pustina tamu da zagine. Taka na”, {to simbolizira apsolutna ~istota, bezmerna mudrost bilo ~isteno zemnoto Svetili{te od grevovite na narodot i neprikosnovena pravda. Od Bo`jiot prestol “izvira i te~e (podrobnosti za seto ova vo 3. Mojseeva kniga vo 16. glava). ognena reka pred nego”- {to zna~i na Bo`jiot sud e zastape- Soodvetno na toa, istiot proces go nao|ame i vo nebes- na neodminliva, nepotkupliva, apsolutna pravda i vistina so noto Svetili{te. Rekovme deka toa e tekoven proces, ne{to vselenski dimenzii za koi peat nebesnite `iteli: “Praved- {to se odviva sega. Nie slobodno izleguvame pred Boga na- ni i vistiniti se tvoite pati{ta, Caru na narodite!” (Otk- tovareni so na{ite bezzakonija, se kaeme za na{ite grevovi, rovenie 15,3). Na Bo`jiot sud ne mo`e da opstane i da se pro- gi ostavame i za niv barame od Boga pro{ka. Hristos grevo- vle~e ni{to gre{no, “za{to na{iot Bog e ogan {to golta” vite ni gi pro{tava, gi prifa}a i so svojata krv gi prenesu- (Evreite 12,29). va vo nebesnoto Svetili{te kade {to se plastat. Zna~i, i Na sudot gledame nebesni knigi: “Sudot sedna i knigite nebesnoto Svetili{te se polni so prosteni i ostaveni gre- se otvorija”, i iljadnici i milioni angeli (Evreite 12,22) vovi na bezbroj gre{nici. kako svedoci koi go sledele na{iot `ivot i zapi{ale s# vo Bog predvidel vreme za ~istewe i na nebesnoto Sveti- nebesnite knigi vo koi se vodi izve{taj za ~ove~kite gre- li{te koga Hristos so svojata krv kone~no }e go is~isti od vovi. naplastenite grevovi. Prvo treba da se utvrdi koj navisti- “Za{to site skrieni dela Bog }e gi iznese na sudot i na iskreno se pokajal i gi ostavil grevovite koi se prenese- sekoja tajna, bilo dobra ili lo{a” (Propovednik 12,14). ni vo nebesnoto Svetili{te i komu mu e prosteno. Za taa cel Spasitelot rekol: “A jas vi velam deka za sekoj prazen na neboto, vo nebesnoto Svetili{te, pred Bo`jiot prestol, zbor {to }e go izgovorat lu|eto }e odgovaraat na sudniot den; zasedava nebesen istra`en sud za da go ispita sekoj slu~aj za{to po va{ite zborovi }e bidete opravdani i po va{ite poedine~no i da utvrdi koj e za spasenie, a koj ne. zborovi }e bidete osudeni!” (Matej 12,36.37). - Lele, za sekoj prazen zbor }e bideme sudeni! Smiluvaj ni se Gospode i po- mogni ni da vnimavame na na{ite zborovi! Biblijata za nebesniot istra`en sud Na{ite tajni nameri i pobudi se nao|aat vo toj nepo- gre{en izve{taj, za{to Bog “}e go iznese na videlina ona Prorok Daniel go gledal toj sud: “Gledav: bea postave- {to e skrieno vo temnina i }e gi obelodeni namerite na ni prestoli i Pradrevniot (Otecot) sedna. Oblekata mu na{ite srca” (1. Korin}anite 4,5). “Eve, s# e napi{ano pred be{e kako sneg, kosata kako ~ista volna, a negoviot prestol mene... va{ite bezzakonija i bezzakonijata na va{ite tatkov- kako ogneni plamewa i trkalata kako v`aren ogan. Ognena ci - site zaedno - veli Gospod” (Isaija 65,6.7). reka izvira{e i te~e{e pred nego. Iljada iljadi mu slu`ea, Sekoe ~ove~ko delo e podlo`eno na ispituvawe pred deset iljadi po deset iljadi stoeja pred nego. Sudot sedna i Boga i e zabele`ano kako vernost ili nevernost. Pokraj knigite se otvorija... Gledav vo no}nite videnija i ete, na

194 195 pravdata i vistinata, kako {to ka`uva Bo`jata re~: “Pra- se~ie ime vo nebesnite knigi so v~udovidena to~nost e zapi- vosudstvoto e istisnato, i pravdata stoi daleku. Vistinata {an sekoj lo{ zbor, sekoja sebi~na postapka, sekoja neispol- padna na ulica i pravdata ne mo`e da pomine” (Isaija 59,14). neta dol`nost, sekoj taen grev, sekoe licemerstvo, na{eto Pred nebesniot sud mora da izlezat i mora da se sogolat vlijanie na dobro ili zlo, so svoite dalekuse`ni posledici zlobata, zavista, gnevot, omrazata, sebi~nosta, licemerstvo- - seto toa verno go zapi{al angelot zapisni~ar. to, podlosta, al~nosta, pohotlivosta, gordelivosta... mora da Bo`jiot zakon, Desette zapovedi, se merilo spored koe izleze i da se ras~isti sekoj, i najmale~kok grev, mora da se na sudot }e se meri `ivotot i karakterot na sekoj ~ovek, sogoli grevot kako fenomen, kako gnasna pojava, kako |ubre merilo spored koe sudi nebesniot sud: i odvratna smdrea, i da mu se izre~e pravedna i kone~na pre- “Boj se od Boga, ni ka`uva Bo`jata re~, i dr`i gi nego- suda i nemu i na gre{nicite, i na toa mrakobesie da mu se vite zapovedi, za{to toa e su{tinata za ~ovekot, bidej}i site stavi kraj. Vo sprotivno, ako ne postoi takva, neodminliva, skrieni dela Bog }e gi iznese na sudot i sekoja tajna, bilo stroga i apsolutna vselenska Bo`ja pravda, vrz koja po~iva dobra ili lo{a” (Propovednik 12,13.14). vselenata, i ako taa ne bide obelodeneta i zadovolena na Apostol Jakov gi predupreduva svoite bra}a: “Taka Bo`jiot istra`en sud, vselenata ne mo`e da opstane, }e se zboruvajte i taka postapuvajte kako lu|e koi }e bidat sude- raspadne. ni spored zakonot na slobodata”, i pojasnuva: “Onoj {to go Od druga strana, koj od nas, kako gre{nik, mo`e da pomi- pazi celiot zakon, a zgre{i samo vo edno, vinoven e za s#. ne niz iglenite u{i na nebesniot sud na koj mnogu, mnogu Za{to Onoj koj rekol: ‘Ne vr{i prequba!’ rekol i: ‘Ne tenko se prede? Od ~ove~ka gledna to~ka, nikoj! No Bog ubivaj!’ Ako ne vr{i{ prequba, a ubie{, stanuva{ prestap- na{ol re{enie. Hristos prv pominal niz iglenite u{i na nik na zakonot” i “zakonot ve osuduva kako prestapnici” (Ja- nebesniot sud, so svojata smrt na krstot ja zadovolil pogaze- kov 2,9-12). nata zakonska pravda ~ija{to ostrica se dignala protiv Stra{no, zar ne? I te{ko nam! Koj mo`e da opstane pred gre{nicite koi go pogazile Bo`jiot zakon, i patot go na- eden takov sud koj stava s# na ognena proverka, koj navleguva pravil prooden i za nas. i vo na{ite najstrogo ~uvani tajni vo koi ne mo`e da pronik- “I taka, bra}a, bidej}i so pomo{ na silata na Isusova- ne nitu edno ~ove~ko oko, dlaboko skrieni vo na{iot um i ta krv nie slobodno mo`eme da vlezeme vo svetiwata nad sve- srce, i gi iznesuva na videlina, stavaj}i gi na pokaz pred tiwite - toj nov i `ivotodaven pat Toj ni go otvori niz zave- o~ite na celata vselena. sata, odnosno niz svoeto telo - i bidej}i imame Prvosve{- Sudot gi vadi od zaboravenite arhivi i so neverojatna tenik koj e postaven nad Bo`jiot dom, da pristapuvame kon preciznost, svojstvena samo na seznajniot i semo}niot Bog, nego so iskreno srce i napolno uvereni otkako sme gi is~is- gi pretresuva i obelodenuva site krvavi zlodela na najgo- tile srcata od zla sovest i sme go izmile teloto so ~ista lemite zlostornici, ~ii{to zlostorstva zabradile vo crni- voda” (Evreite 10,19-22). na milioni nevini lu|e. Na barawe na sudot, zemjata gi is- Izvonredno! Vo Adama site stoime osudeni kako gre{- frla od svojata utroba bezbrojnite toni nevina krv {to e nici, a vo Hrista site stoime opravdani. Isusovata krv ima proleana na nea, krv koja bara da bide odmazdena. Pred Bo`- sila da gi zadovoli, i gi zadovolila strogite kriteriumi na jiot sud izleguvaat site golemci i mo}nici, site zemni “bo- nebesniot sud, i nie slobodno, bez nikakov strav od osuda, govi”, pred koi zemjata se tresela od strav, pa|aat ni~kum i izleguvame pred nebesniot sud koga }e bide prozvano na{eto vo polna mera ja ~uvstvuvaat bolkata, jadot i ~emerot, go ime, bidej}i tamu e na{iot milostiv Prvosve{tenik, Hris- pijat istiot bigor na onie {to koleni~ele pred nivnata nemi- tos, koj ni podava raka i n# stava pod svoja zakrila, koj lost i despotizam. “so~uvstvuva so na{ite slabosti” i “posreduva”, i koj “se Pred Bo`jiot sud izleguvaat site zemni sudovi i sudii zazema za nas” “pred Bo`jeto lice”. Na{ite grevovi se pros- - pristrasni, potkuplivi, korumpirani, koi ja izvrtuvale

196 197 teni i simnati od nas i nie sme razre{eni od niv. Hristos Isus Hristos. Toj e pomiritelna `rtva {to se prinese za na- so svojata krv gi vnel vo nebesnoto Svetili{te i tamu gi {ite grevovi, i ne samo za na{ite, tuku i za grevovite na cel odlo`il, gi stavil vo “ad akta” kako prosteni grevovi. Sega svet” (1. Jovanovo 2,1.2). nie na nebesniot sud, pred liceto na pravdata i pred o~ite “Jas, jas samiot gi bri{am tvoite prestapi zaradi sebe, na celata vselena, stoime kako biv{i gre{nici i biv{i i tvoite grevovi ne gi spomnuvam... Kako magla gi rasterav robovi na grevot od ~ie{to ropstvo n# otkupil Hristos, tvoite prestapi i kako oblak tvoite grevovi... dojdi kaj mene, pla}aj}i za nas visoka cena, visej}i polni {est ~asa na krst za{to jas te iskupiv.” “Za{to }e bidam milostiv kon nivnite na Golgota na koja{to ja proleal svojata krv kako edinstveno nepravdi i nema ve}e da si spomnuvam za nivnite grevovi” “i sredstvo dadeno na lu|eto pod neboto so koe nie gre{nicite za nivnite bezzakonija” (Isaija 43,25; 44,22; Evreite 8,12; mo`eme da se spasime, za{to, kako {to e ve}e ka`ano, “bez 10,17). prolevawe na krv, nema pro{tavawe”, nema bri{ewe i Morame da bideme apsolutno sigurni deka Hristos e na ~istewe “na grevot”. na{a strana. Pa toga{ zo{to sud, ako e Bog na na{a strana? So toa nie na{ata valkana, gre{na obleka, na{iot gre- Zatoa {to postoi tu`itel, satanata, |avolot, koj n# obvinu- {en `ivot, sme go isprale i sme go is~istile vo Hristovata va pred celata vselena deka sme gre{nici i deka kako gre{- krv, i sega stoime pod negova zakrila kako pravednici. Ili, nici nie mu pripa|ame nemu i nemame pravo na spasenie. Pred ka`ano poinaku, Hristos ja slekol od nas na{ata valkana da dojde da n# zeme na neboto, Isus mora da n# opravda nas, gre{na obleka, na{ata ne~ista, gre{na ~ove~ka pravednost, da gi opravda svetite. Toj mora da mu ja zatvori ustata na go otstranil od nas na{iot star gre{en `ivot, i n# oblekol satanata. Toa e celta na istra`niot sud. Ne e celta da prona- vo nova, ~ista i sveta obleka na svojata bo`estvena praved- jde koj e dobar i koj e lo{, tuku da gi odbrani svetite koi svo- nost, ni dal napolno nov `ivot so nov karakter, so novi mis- eto spasenie mu go doverile nemu. Toe e, dragi moi, i celta li i `elbi, za{to “ako e nekoj vo Hrista, toj e novo sozdanie; na postoeweto na nebesnoto Svetili{te - Hristos $ dava staroto pomina i s# novo stana”. “Zatoa, sega nema osuda” na mo`nost na celata vselena da ima apsoluten uvid vo site nebesnit sud “za onie koi se vo Isusa Hrista” - niv Hristos negovi aktivnosti koga go re{ava problemot na grevot, jav- gi razre{il od nivnite grevovi (2. Korin}anite 5,17; Rim- no, do krajni mo`ni granici transparentno. janite 8,1). Isus Hristos ednovremeno e i na{ zastapnik, na{ po- Seto ova, dragi moi, go dobivame so vera kako napolno srednik kaj Otecot na nebesniot sud, i sve{tenik i pomiri- nezaslu`en podarok od Hrista. Na{eto spasenie, ve~niot telna `rtva za na{ite grevovi - kompleten na{ spasitel, `ivot, e apsolutno, kompletno delo na Isusa Hrista vo koe izbavitel, otkupitel! nie nemame nikakva zasluga i nikakov udel. Jovan Isusa go narekuva zastapnik, posrednik, branitel (1. Jovanovo 2,1), lice koe e povikano da mu pomogne nekomu Pove}e za Hristovata posredni~ka uloga na nebesniot sud koj o~ekuva sudewe, koe{to e podgotveno sekoga{ da pomogne. Gr~kiot original ovde go upotrebuva zborotparakletos (brani- tel, posrednik) . Isus e na{ parakletos, posebno drago Lice Prekrasno, zar ne! Srceto ni treperi, ni igra i blika {to mo`eme da go povikame sekojpat koga ni e neophodna od radost i do solzi sme trognati od soznanijata deka imame pomo{, sovet. takov spasitel, takov otkupitel i izbavitel, i takov brani- Od seto ova {to go pro~itavme i {to go ka`avme proi- tel, posrednik i zastapnik na nebesniot sud kakov {to e zleguva deka nebesniot sud za nas ne e strav i neizvesnost so na{iot Prvosve{tenik Isus Hristos. tragi~en ishod, tuku radosen nastan, za{to na{iot Prvosve{- Da gi slu{neme i ovie silno nade`ni zborovi: tenik, Hristos, tamu se zazema za nas, n# brani, i koga }e bide “De~iwa moi, ova vi go pi{uvam za da ne gre{ite, a ako pro~itano na{eto ime, Toj gi kreva svoite probodeni race nekoj zgre{i, imame Zastapnik kaj Otecot - pravednikot

198 199 Bog e milostiv, no ednovremeno e i praveden. Nemu mi- i veli: O~e, krvta moja, krvta moja, e proleana i za .... (Jova- losta ne mu dozvoluva da ne prifati i da ne prosti grev za na, na primer). koj gre{nikot se kae, no i zakonot ne mu dozvoluva da prifa- Vistina, Jovan be{e gre{en, mnogu gre{en! S# {to e ti i da prosti grev za koj gre{nikot ne se kae i ne go ostava. zapi{ano vo nebesnata kniga kako izve{taj za negoviot gre- I zatoa nebesniot sud ne poznava, ne priznava i ne prifa}a {en `ivot, kako gre{nik, e to~no! No toj go prifati mojot nikavi nagodbi so gre{nikot. Grevovite ni se ili prosteni povik za pokajanie, se pokaja i go ostavi grevot; me prizna i i izbri{ani, ili }e se vratat da n# progonuvaat i osuduvaat. me prifati mene kako svoj Spasitel i jas mu prostiv. Poka`a Ili ne snosime nitu edna zaslu`ena kazna za na{ite grevovi, qubov kon mene i stana moj sin i so radost i zadovolstvo ili }e se soo~ime so celokupnata nivna te`ina. Ili }e bi- ode{e po moite stapki i mene me slede{e. Go slu{a{e mo- deme napolno oslobodeni od site posledici na na{ite gre- jot glas i se trude{e da `ivee i `ivee{e spored moite zapo- vovi, ili }e bideme uni{teni so nivnata neizmerna te`ina. vedi, spored mojata Re~. Toj mi dozvoli mene da `iveam vo Ili Bog site na{i grevovi }e gi “zaboravi”, ili site }e gi negovoto srce i da go preobrazam negoviot `ivot. So site “pameti”; ili sme dobile potpolno pro{tavawe, ili sme izlo- sili aktivno se podgotvuva{e za mesto vo moeto carstvo, `eni na celosna osuda; na{eto spasenie e ili celosno ili e kopneej}i za ve~niot `ivot {to im e ponuden na site gre{- celosna na{ata propast. Sredina nema, pazarewe nema, pogod- nici. Verno i predano mi slu`e{e s# do ovoj mig. Zatoa, O~e, ba nema. baram nego da go odmine ostricata na me~ot na pogazenata Za gre{nik koj se kae ima milost, “milosen dar od Boga, zakonska pravda, za{to namesto nego jas padnav vrz nea i jas `ivot ve~en vo na{iot Gospod Isus Hristos” (Rimjanite ja okrvaviv so mojata proleana krv. Jas umrev namesto nego i 6,23), ima Zastapnik na sudot koj go brani i }e go odbrani, a za nego baram milost. gre{nikot koj ne se kae i ne go ostava grevot, }e mora da pomi- Nebesniot sud e trognat! Toj gi prifa}a silnite argu- nuva niz iglenite u{i na nebesniot sud sam, bez posrednik i menti na na{ata odbrana, na na{iot Branitet i Zastapnik, zastapnik, a toa ne e mo`no. Toj }e mora sam da padne vrz ostri- Hristos, i angelot zapisni~ar na{eto ime go zapi{uva vo cata na me~ot na pogazenata zakonska pravda i da ja okrvavi nebesnata “Kniga na `ivotot” (Otkrovenie 3,5), dodavaj}i gi so svojata sopstvena krv, da umre kako gre{nik, za{to “pla- pokraj nego zborovite: Pomiluvan! Spasen! ta za grevot e smrt.” No, da nema zabuna! Ako Jovan ne se pokajal za sekoj svoj grev, mal ili golem, javen ili taen, s# edno, ako ima ne{to {to se ispre~ilo me|u nego i ve~niot `ivot, i ako ne e navreme otstraneta taa, i sekoja druga pre~ka, Hristos ne mo`e da go zastapuva na nebesniot sud, za{to Toj ne mo`e da posreduva i da bara milost za gre{nik koj ne se pokajal i ne go ostavil grevot, ne mo`e da pro{tava, da pokriva i da bri{e grevovi za koi nema pokajanie. Toa ne mu go dozvolu- va zakonot. A zakonot i milosta, koi se dve najnepomirlivi i najsprotivni ne{ta, mora da se pomirat, da se baknat i da se pregrnat, i tie navistina se pomirile, se baknale, se pre- grnale i stapile vo vzaemna sprega i harmonija na krstot na Golgota, koga Hristos umrel i so svojata smrt gi stavil vo pravilen me|useben soodnos koj vo nikoj slu~aj ne smee da se naru{i, za{to }e ima katastrofalni posledici - raspad na vselenata.

200 201 nenija za da se oslobodat od osiloto na ~uvstvoto na vina {to gi bode i gi voznemiruva i da bidat poblizu do Boga - bidej}i tie ne{ta ja otfrlaat Bo`jata milost koja ne bara takvi `rtvi i bolni aktivnosti od nas, tuku samo najednostavno pokajanie i ostavawe na grevot. Bez potreba drugi se kaznuvaat sami sebe, se kam{i- SPASENIETO - PLOD NA NA[ATA VERA, kuvaat, se bodat so ostri predmeti, koleni~at na zrna pesok A NE NA NA[ITE DELA ili vo obuvkite stavaat p~enka, odat bosi po `ar, le`at na posteli od ostri klinci ili polzat preku staklen kr{, i na drugi na~ini se izlo`uvaat na najrazli~ni izma~uvawa i pokori za da dadat li~en pridones pri osloboduvaweto od Vidovme deka ve~niot `ivot e “milosen dar od Boga” tovarot na grevot {to ja pritiska nivnata du{a, so svoi dela {to sekomu mu stoi pri raka. Od nas Bog o~ekuva da go pri- i so svoi zaslugi da si obezbedat pro{ka za svoite grevovi i fatime, i n# moli da go prifatime - so vera. Kako {to nag- spasenie, {to e napolno pogre{no, izli{no i nesvrzlivo so lasivme ve}e, spasenieto ne mo`eme da go zaslu`ime i da go Hristovata `rtva i so spasenieto {to go dobivame kako zarabotime so nikakvi na{i napori, so nikakov na{ trud, so napolno milosen dar od Boga. nitu edno na{e delo, golemo ili malo, s# edno! Bog ne saka da gi kaznuva lu|eto i da gi izlo`uva na Popusto `ena na goli kolenici obikoluva okolu crkva- takvi poni`uva~ki aktivnosti za da im gi prosti grevovite ta, ili na ist na~in pominuva dolg pat niz crkovnoto dvo- i da gi spasi. ri{te do oltarot vo crkvata za da gi okae svoite grevovi i Naveduvame grupa bibliski stihovi od koi se gleda deka da zaslu`i spasenie, za{to spasenieto ne se zaslu`uva nitu spasenieto e isklu~ivo “milosen dar od Boga”. se kupuva - toa se dobiva kako besplaten milosen dar od Boga; “Bidej}i sme opravdani preku vera, imame mir so Boga, preku naprazno ~ovek na kolenici se iska~uva po pilatovite ska- na{iot Gospod Isus Hristos” (Rimjanite 5,1). li vo crkvata Sveti Petar vo Rim, so ista cel; golemo bezu- “Za{to po blagodat (nezaslu`ena milost) ste spaseni, mie e koga majki svoi novorodeni deca frlaat vo ~elusti na preku vera, i toa ne e od vas samite - toa e Bo`ji dar. Ne e aligatori ili vo za~adeni, `e{ki vulkanski ponori i koga od delata, za da ne se fali nekoj” (Efesjanite 2,8.9). - Spase- lu|e `rtvuvaat svoi }erki na kameni oltari, so nade` deka nieto e “Bo`ji dar” koj se dobiva “preku vera”. I navistina, na toj na~in }e postignat pomiruvawe so Boga; samoizmama ako spasenieto e dar od Boga, toa ne treba i ne mo`e nitu da za eden bogat ~ovek e koga gradi manastir ili crkva i pravi se kupuva nitu da se zaslu`i, bidej}i istoto e apsoluten dar, drugi golemi dobri dela za da se zdobie so zaslugi i so ugled dar vo vistinska smisla na zborot. pred narodot i da si obezbedi popovolni pozicii i podobar “^ovekot ne se opravduva (ne se spasuva) preku delata na i popovolen pristap i tretman pred Boga za spasenie i po- zakonot, tuku samo preku vera vo Hrista Isusa” (Galatite ~esno mesto vo negovoto carstvo, za{to pred Boga nema pri- 2,16). vilegija - site imaat ednakvo pravo na spasenie koe ne se ku- “Spored koj zakon” se dobiva spasenieto, pra{uva apos- puva nitu se zaslu`uva. tol Pavle? “Dali spored zakonot na delata? Ne, tuku spored Zaludno iljadnici lu|e se povlekuvaat od svetot i od zakonot na verata. Zatoa, nie veruvame deka ~ovekot e oprav- voobi~aeniot `ivot na osameni mesta, vo pe{teri, vo sami- dan (spasen) preku verata, bez delata na zakonot” (Rimjanite ci i manastiri, kako isposnici, kalu|eri i monasi, kalu|erki 3,27.28). i monahiwi, prifa}aat mona{tvo, kalu|erstvo i askeza, se “Onoj koj veruva vo Onoj koj go opravduva bezbo`nikot, izlo`uvaat na dolgi iscrpuva~ki posti, molitvi i poklo- negovata vera mu se zasmetuva vo pravednost” (Rimjanite 5,4).

202 203 “N# spasi (Hristos) ne zaradi na{ite pravedni (dobri) pravime dobri dela. Vsu{nost, na{iot nov `ivot vo Hrista dela {to sme gi napravile nie, tuku po svojata milost” (Tit 3,5). e napolno proniknat i garniran so dobri dela. Porakata na site ovie stihovi e kristalno jasna. Kolku U{te pove}e, otkako sme stanale negovi deca, Bog na{a- i da se trudime da se opravdame pred Boga za na{ite grevovi ta vera i qubov, kako i na{ata blagodarnost kon sebe, a i i da se oslobodime od niv so na{i zaslugi - da zaslu`ime na{ata verna i predana slu`ba, postojano gi proveruva preku pro{tavawe i spasenie sami so na{ite dobri dela, toa ne e na{ite dobri dela. I nie, kako hristijani, sme dol`ni da mo`no. Nie vo Bo`jeto carstvo vleguvame so tu|i zaslugi, no pravime dobri dela. Na{ata vera sega mora da ima dobri ne so tu|i ~ove~ki, tuku isklu~ivo so Hristovite zaslugi. dela, odnosno, da se doka`e na delo so dobri dela. Toa se dela Carstvoto Bo`je go zaslu`il Hristos, a ne nie. Toa nam ni “na verata”, dela na noviot `ivot vo Isusa Hrista, za razli- se dava isklu~ivo kako besplaten “milosen dar od Boga” bez ka od “delata na zakonot” vo porane{niot gre{en `ivot so nikakov nadomest. koi tropavme na pogre{na vrata za da vlezeme vo Bo`jeto Kolku i da ima dobri dela, golemi i mali, s# edno, carstvo. gre{nikot pred Boga e gre{nik osuden na smrt i kako gre{- Ova }e go potvrdime so nova niza stihovi ~ija{to pora- nik nema pravo da go pre~ekori pragot na negovoto carstvo ka, na prv pogled, e sprotivna na porakata od prethodnata gru- i da dobie `ivot ve~en. Toj mo`e da poka`uva pred Boga i da pa stihovi za na{ite porane{ni dobri dela so koi se obidu- se fali so mnogu golemi, dobri i slavni dela {to gi na- vavme da go zaslu`ime ili da go kupime spasenieto - {to ne pravil vo `ivotot i koi mo`ebi zaslu`uvaat pofalba i be{e mo`no. voshit, no Bog mu veli “Ne!” Tvoite dobri dela nastrana! “Za{to negovo (Bo`je) delo sme, sozdadeni vo Hrista Ako saka{ da vleze{ vo carstvoto moe, pokaj se i ostavi go Isusa za dobri dela, koi Bog odnapred gi prigotvi za da grevot. Darot na spasenieto {to ti go nudam jas prifati go `iveeme vo niv” (Efesjanite 2,10). - Hristos nas n# izbavi so vera, kako podarok, i ne obiduvaj se da go zaslu`i{ i da od grevot i n# presozdade, od nas napravi novi lu|e, novi go plati{ so tvoite dobri dela. Drug izlez nema. Pokajani- sozdanija, za da pravime dobri dela. eto i ostavaweto na grevot ne mo`e{ da gi zameni{ i da gi “Onie {to poveruvale vo Boga da se stremat da pravat nadomesti{ so ni{to, apsolutno so ni{to! dobri dela” (Tit 3,8). U{te edna{: site dobri dela {to sme gi napravile pred “Koj (Hristos) se dade sebesi za nas za da n# izbavi od da se pokaeme i da go ostavime grevot, i pred da go prifatime sekoe bezzakonie i da si is~isti za sebe sopstven narod rev- Hrista kako spasitel, nemaat nikakva zasluga {to bi ni nosen za dobri dela” (Tit 2,14). - Hristos proizveduva vo nas obezbedila povlastena pozicija pred Boga i ne mo`at da da- dobri dela. dat nikakov pridones za na{eto spasenie. “Kakva e polzata, bra}a moi, ako nekoj re~e deka ima vera, a nema dela? Mo`e li takvata vera da go spasi?... Poka- Za vrednosta na dobrite dela `i mi ja ti svojata vera bez dela, a jas }e ti ja poka`am vera- ta preku moite dela” (Jakov 2,14.18). “Taka i verata, ako nema dela, mrtva e sama po sebe... No, otkako sme go prifatile spasenieto so vera kako Verata bez dela e nedelotvorna” (Jakov 2,17.20). “milosen dar od Boga”, otkako sme ras~istile so na{eto gre{no minato i sme stanale Bo`i deca, Bo`ji sinovi i Verata na Avrama: “Na{iot tatko Avram ne be{e li }erki, situacijata od temel se menuva. Kako rezultat na spa- opravdan preku delata koga go prinese svojot sin Isak na senieto {to sme go dobile od Boga, Bog sega od nas o~ekuva `rtvenikot? Gledate li deka verata sorabotuva{e so nego- napolno nov `ivot bez grev i verna i predana slu`ba ispol- vite dela, i preku delata verata stana sovr{ena... Gledate li neta so mnogubrojni dobri dela. I nie, od qubov kon Boga deka ~ovekot se opravduva preku delata, a ne samo preku vera- {to ni podaril spasenie od grevot i ve~en `ivot, sega ta” (Jakov 2,21-24).

204 205 Pred da bide potvrden, prifaten i zapi{an na svetite stranici na Bo`jata re~ kako tatko na verata, Avram bil staven na te{ka proverka, odnosno, Bog negovata vera ja sta- vil na kantar za da se vidi kolku te`i - pobaral od nego ne{- to {to ne pobaral od nitu eden drug ~ovek na ovaa zemja - od ~ove~ka gledna to~ka nelogi~no i nesfatlivo. Bog pobaral GREVOVITE DA SE ISPOVEDAAT SAMO PRED od Avrama da go `rtvuva svojot sin, svojot edinec, Isak. I, {to gledame? Pred naletite na nenadejnoto i silno isku- BOGA - NE VO ISPOVEDALNA PRED UVOTO {enie {to se urnalo vrz negovata du{a vo koja zafu~il `es- NA SMRTEN SVE[TENIK! tok orkan, i raspnuvaj}i se me|u qubovta kon svojot sin Isak i poslu{nosta kon Boga, Avram ostanal prostum, prifa}aj}i go Bo`jiot povik da go `rtvuva svojot sin, so {to svojata Nikade vo Biblijata Bog ne zapoveda nitu pak bara od vera ja doka`al na delo. lu|eto da odat kaj sve{tenicite vo ispovedalna i tamu, pred Takvata aktivna vera, koja ima dela, }e bide nagradena uvoto na smrtni lu|e, da gi ispovedaat svoite grevovi, poni- so ve~en `ivot: “]e dojde Sinot ~ove~ki vo slavata na svo- `uvaj}i se na toj na~in sebesi. jot Otec, so svoite angeli, i toga{ sekomu }e mu vozvrati spo- Grev pred Boga pravat sve{tenicite {to si dozvoluvaat red negovite dela” (Matej 16,27). sebesi takva sloboda i drskost da se poigruvaat so neupa- tenosta na vernicite i da gi podjarmuvaat i poni`uvaat povi- kuvaj}i gi vo ispovedalna da gi ispoveduvaat svoite grevovi pred niv, prezemaj}i uloga na zastapnici me|u niv i Boga. Nedopustlivo e tie (sve{tenicite) da im gi pro{tavaat grevovite na gre{nicite ili istite tie da mu gi prenesuvaat na Hrista. Nim nikoj ne im dal pravo da igraat uloga na posrednici, pravo na toj na~in da se zastapuvaat za vernicite pred Boga, za{to “eden e Bog, i eden e Posrednikot me|u Boga i lu|eto - ^ovekot Isus Hristos, koj se dade sebesi kako ot- kup za site” (1. Timotej 2,5.6). - Kako mo`eme i kako smeeme ovoj stih da go razbereme poinaku? Sve{tenikot treba da go upati vernikot ne vo ispove- dalna, da se ispoveda pred nego, tuku vo kled, nasamo, daleku od o~ite i u{ite na koe i da e `ivo sozdanie, da mu gi ispove- da svoite grevovi direktno na nebesniot Sve{tenik, Hris- tos. Luter do{ol vo `estok sudir so sve{tenstvoto na crk- vata vo vrska so pra{aweto na takanare~enite indulgencii ili oprosnici (pro{talnici), sudir koj vodel kon rascep, raskol, od koj se rodila slavnata reformacija koja svetot go izvela od mrakot na bezdnata vo koja go frlila i so vekovi go dr`ela vo nepodnoslivi stegi Katoli~kata crkva, i done- la sloboda na mislata i sovesta.

206 207 Pro{ka na sega{nite, minatite, pa duri i na Da, po~ituvani, od tie pri~ini pokajanieto ipro{ta- idnite grevovi - za pari! vaweto na grevovite na gre{nicite crkvata gi podignala na rang ili na nivo na sveta crkovna tajna, obred ili sakrament, kako orudie vo racete na sve{tenstvoto za da mo`e da ma- Spored rimokatoli~koto u~ewe, svetcite napravile nipulira so vernicite i na nebibliski na~in da gi polni pove}e dobri dela otkolku {to im bilo potrebno za nivno svoite kasi. li~no spasenie. Tie “odvi{ni” dobri dela na svetcite ja Prezemaj}i mu ja na Hrista negovata sve{teni~ka slu`- so~inuvaat duhovnata riznica so koja raspolaga papata, pa od ba i uloga kako edinstven posrednik i zastapnik na gre{ni- nea mo`e da im dade pro{ka za grevovite na vernite rimoka- cite pred Boga i prenaso~uvaj}i go nivniot pogled od slu`- tolici koi davaat prilog za da dobijat takva oprosnica. bata vo nebesnoto Svetili{te kon slu`bata na zemnoto sve{- Zna~i, spored taa pogubna nauka na spomenatata crkva, tenstvo i kon zemniot hram, crkvata “go huli negovoto (Hris- gre{nicite za svoite grevovi mo`at da se otkupat za pari, tovoto) ime i negoviot [ator (negovoto Svetili{te na Bo`jata milost mo`e da se kupi za zlatnici, a za grevot ne neboto)” (Otkrovenie 13,6). e neophodno nitu pokajanie. Vo taa prigoda gre{nikot od Imame samo “eden Posrednik me|u Boga i lu|eto -^ove - sve{tenikot dobival pismen dokument, oprosnica ili indul- kot Isus Hristos”, koj e na{ edinstven sve{tenik i prvo- gencija vo koja pi{uvalo i se tvrdelo deka nemu mu se pros- sve{tenik i samo Toj se “dade sebesi kako otkup za site”, {to teni sega{nite, minatite, pa duri i idnite grevovi - grevo- zna~i, samo Toj ima pravo i zaslugi da pro{tava grevovi - vite {to }e gi napravi vo idnina - {to pretstavuvalo svoe- nikoj drug. Nemu ne mu se potrebni nikakvi pomo{nici i vidna stimulacija za gre{nicite pove}e da gre{at, a crkva- asistenti pri izvr{uvaweto na taa slu`ba. ta pove}e pari da spe~ali! Grd falsifikat na Hristovata sve{teni~ka i posredni~ka slu`ba vo nebesnoto Sveti- li{te! ^udno i nesfatlivo! Milost i pro{ka da se kupuvaat za pari! Krajno nebibliska i bezbo`na kategorija! Ponatamu, vernicite doa|ale kaj sve{tenikot koj odel od grad vo grad i vo negovoto kov~e`e pu{tale zlatnici, nau~eni od sve{tenstvoto i uvereni deka, koga }e yvekne zlat- nikot vo kov~e`eto, nivnite mili i dragi pokojnici vedna{ od pekolnite maki na ~istili{teto preminuvaat vo rajot. - Ne{to {to voop{to ne mo`e da se goltne. Vo Rim postojat stari grobi{ta, kade {to se zakopani multimilioneri, na ~ija{to kapija stoi natpis na latinski: Indulgentia plenaria quotidiana et aeterna pro vivis et defunctis,{to zna~i: “Oprosnici (pro{ki) celosni, sekojdnevni i ve~ni, za `ivite i za mrtvite!” O~igledno e deka bogatite pokojnici {to po~ivaat vo ovie grobi{ta dale ogromni sumi pari vo crkvata, so {to od sve{tenicite kupile celosna pro{ka za site svoi grevovi - minati, sega{ni i idni - kako i pro{ka za grevovite na svoi- te pokojnici, koi so toa dobile pravo da preminat od ~isti- li{teto vo rajot.

208 209 da go smekne, da go razne`i i da go smilosa Hristovoto srce za da im bide milostiv na gre{nicite. Hristos e dovolno mi- lostiv bez da go smilosuva koj i da e drug. Navreda i `alost za nego e koga me|u nego i gre{nikot se ispre~uvaat smrtni- ci kako posrednici koi negovata bezmerna milost ja izedna- ~uvaat po golemina so ~ove~kata milost na koja $ e potreb- no zasiluvawe so nadvore{na intervencija. Nego go smilo- BIBLIJATA ZA ^OVE^KITE POSREDNICI suva gre{nikot koga se kae za svoite grevovi. Toa pokajanie ME\U BOGA I GRE[NICITE na gre{nikot e najubava i najposakuvana muzika vo negovite u{i, ne{to {to mu e najmilo da go slu{ne i so najgolemo zadovolstvo da odgovari so pro{tavawe. Za posrednicite {to gi pratila Crkvata na neboto Marija izjavuva deka e bla`ena: “Ete, otsega site poko- lenija }e me smetaat za bla`ena” (Luka 1,48). Onaa silna plejada svetci-posrednici so “vi{ok dobri No, vo Svetoto pismo na bezbroj mesta vo razli~ni kon- dela”, {to gi pratila Crkvata na neboto da posreduvaat za teksti go nao|ame istiot zbor “bla`en”. Na primer, Hristos nas pred Boga, da go smilosaat Hrista za da ni se smiluva i nikade Marija ne ja narekuva bla`ena, a za bla`eni gi pro- da ni prosti, treba da se spu{tat na zemjata. Nim ne im e mes- glasuva: “Bla`eni se bednite po duh”, “bla`eni se `alos- toto kraj Hrista vo nebesnoto Svetili{te. nite”, “bla`eni se krotkite”, “bla`eni se gladnite”, “bla`e- Rimokatoli~kata crkva Isusovata majka, Marija, ja iz- ni se milostivite”, “bla`eni se ~istite po srce”, “bla`eni dignala na nivo na bo`estvo, za{to taa, navodno, tri dena po se mirotvorcite”, “bla`eni se progonuvanite”, “bla`eni se svojata smrt voskresnala i se voznela na neboto vo prosla- navreduvanite” itn., itn., da ne naveduvame u{te tekstovi veno telo, sednala od desnata strana na svojot Sin i se moli (Matej 5. glava). Vo Otkrovenie 14,13 ~itame za edno mnogu na Sinot za nas. neobi~no bla`enstvo: “Bla`eni se mrtvite koi otsega umi- Vakvo tvrdewe Biblijata ne poznava. Taa ka`uva deka raat vo Gospoda!” samo Isus sedi od desnata strana na Otecot (Evreite 1,3) i Spored toa, Isusovata majka Marija e bla`ena vo ista deka Toj se moli za nas (Evreite 7,25). Apostol Pavle napol- mera vo koja se bla`eni site {to se nare~eni “bla`eni” vo no e jasen koga tvrdi: “Koj e toj {to }e gi osudi Bo`jite iz- Bo`jata re~ i zaedno so niv ~eka ista bla`ena nagrada pri branici? Dali Hristos Isus, koj umre, i zgora na toa voskres- vtoroto Hristovo doa|awe. na, koj e od desnata strana na Boga i koj se zazema (se moli) Da prosledime nekolku podatoci od oddelni rimokato- za nas?” (Rimjanite 8,34). li~ki molitvenici za takanare~eni “streloviti molitvi” A ako Gospod Isus Hristos od qubov kon nas umrel na ili “pobo`ni vozdi{ki” za koi na gre{nicite im se davaat krst, zar e potrebno nekoj nego da go moli Toj da se moli za besplatni papski indulgencii ili oprosnici, so podatok koj nas? papa kolku dena dava pro{ka za edna takva izgovorena molit- Spored toa, na “nebesnata kralica” i na “semilostivata va. Podatocite se zemeni od “Katoli~ki starac” (Upute, razma- spasitelka”, na Isusovata majka Marija ili “sveta Bogorodi- tranja i molitve za starce katolike), Rijeka, 1911. Tisk. Umjet. ca”, za koja zboruvavme porano i, kako {to rekovme, kon koja Zavod “Miriam”. Imprimatur. Rochus Vu~i} eppus. Censor P. nie imame osobena po~it, ne $ e mestoto kraj Hrista vo nebes- Bernardinus Prov. Cap., str. 177-178. noto Svetili{te kade {to ja pratila Crkvata. Taa ne e na “1. U ime Oca i Sina i Duha Svetoga. Amen. - 50 dana opros- neboto, za{to Bog ne $ opredelil uloga na posredni~ka me|u ta, a pokropiv{i se blagoslovenom vodom 100 dana oprosta. Pio IX gre{nicite i nejziniot sin Isus Hristos kako negova majka 1863.”

210 211 “5. Blagosloveno budi sveto i bezgre{no Za~e}e Bla`ene ki izmislici i drskosti, pred ovaa crkovna hula! Hristos Djevice Marije Majke Bo`je. 300 dana oprosta. Leo XIII 1898.” ka`uva: “Jas sum vrata. Koj }e vleze niz mene, }e bide spasen” “20. Spasitelju svijeta, smiluj nam se! - 50 dana oprosta. Leo (Jovan 10,9), a crkvata veli: Ne! Hristos ne e vrata! Marija XIII 1891.” e “nebesna vrata” niz koja se vleguva vo Bo`jeto carstvo! - “28. Marijo, nado na{a, smiluj nam se! - Oprost 300 dana. Pio Bog neka n# so~uva od vakvi bogohulstva! X, sje~nja 1905.” “26. Gospodine Bo`e moj, ve} sada mirna i draga srca iz ruke Dene{nite sve{tenici kako posrednici me|u Boga i gre{nicite tvoje primam smrt koje mu drago vrsti, kako se tebi svidi, sa svim njezinim tjeskobama, mukama i bolima. Isto taka napolno nebibliska e i naukata na Pravoslav- Tko jedno} u `ivotu, primiv{i sv. Sakramente, s pravom ljubav- nata crkva za pro{tavawe na grevovite spored koja sve{te- lju prema Bogu izgovori ovu molitvu, dobije potpuni oprost, ne nikot, izgovaraj}i odredena formula, mu gi pro{tava grevo- odmah, nego u ~asu smrti. Pio X, 9. o`ujka 1904.” vite na gre{nikot. Otkako gre{nikot }e se ispoveda pred sve{tenikot, toj Mo`ebi naj~udna od site poso~eni pro{ki e posledna- (sve{tenikot), spored svojata razumna procenka, ~ita otpu- va. Namesto da se pokae i da ne gre{i ve}e, papata PioX na sna formula: gre{nikot odnapred mu dava mo`nost za kompletna deponira- “Gospod i Bog na{ Isus Hristos so blagodatta i milos- na pro{ka na grevovite koja }e stapi vo sila vo migot na ta na svoeto ~ovekoqubie, ~edo duhovno, neka ti gi prosti site negovata smrt ako edna{ vo `ivotot primil sveti sakramen- tvoi grevovi. Jas, nedostojniot jerej (sve{tenik), so vlasta ti i ako ja izgovori ponudenata {ablon molitva. Izvonred- {to mi e dadena od nego, ti prostuvam i te razre{uvam od si- na mo`nost za gre{nikot slobodno da gre{i i odnapred da te tvoi grevovi vo imeto na Otecot i Sinot i Svetiot Duh.” dobie pro{ka za grevovite {to }e gi napravi vo me|uvreme, Zgora na toa, ako sve{tenikot oceni deka “grevovite se do svojata smrt. od takov stepen da ne mo`e vedna{ da se izre~e ovaa formu- Od poso~enite primeri pod broj 1, 5, 20 i 28 se gleda la za pro{ka na grevovite, toj mu odreduva na pokajnikot epi- deka, ako gre{nikot mu upatuva “pobo`ni vozdi{ki” na Spa- timija koja (navodno) nema kazneno-praven karakter, tuku sitelot ili na Trojstvoto, dobiva pro{ka za 50 denovi. A, (nekakov) medicinsko-pedago{ki, popraven (prili~no magli- ako $ upatuva takvi molitvi na Isusovata majka Marija, dobi- vo i nejasno!), i otkako }e ja izdr`i epitimijata vo smire- va pro{ka za 300 denovi. Spored toa, ne e nikakvo ~udo {to nie, dobiva razvrzuvawe” - sve{tenikot go razvrzuva, “te Katoli~kata crkva ja izdignuva Marija, a ne Hrista, {to razre{uvam od site tvoi grevovi.”2 Isusovata majka Marija ja stava ramo do ramo so na{iot Epitimija zna~i crkovna kazna - izolacija, zabrana i Spasitel, no i pogore od nego, narekuvaj}i ja “kralica na mi- celosno isklu~uvawe na vernikot-gre{nik od aktivno u~es- rot”, “semilostiva spasitelka” i “nebesna kralica”, {to e tvo vo crkovniot `ivot, so {to mu se odzema i pravoto na krajno nebibliski. No ima ne{to u{te ponesfatlivo! pri~est. Vo zavisnost od te`inata na grevot na gre{nikot i Vo knigata “Slavite na Marija”, kardinalot i svetecot od “razumnata procenka na sve{tenikot”, epitimijata ili cr- Alfons de Liguori pi{uva: “Gre{nicite primaat pro{ka... samo kovnata kazna mo`e da trae podolgo ili pokratko - eden ili od Marija. Pa|a i zaguben e onoj koj ne bara pomo{ od Mari- pove}e meseci ili edna godina..., dodeka gre{nikot ne se po- ja. Marija e nare~ena... nebesna vrata, za{to nikoj ne mo`e pravi i udostoi povtorno da se vrati vo aktivniot `ivot na da vleze vo bla`enoto carstvo ako ne vleze niz nea.”1 - Bo`e, crkvata i da mu se vrati pravoto na pri~est. Bo`e, na{! Pomogni ni da ostaneme prostum pred ovie ~ove~- Namesto epitimija, vo Katoli~kata crkva se koristi

1. Dave Hunt, A Woman Rides the Beast, citirano na 439 str.; Eugene, Ore, Harvest House 1994 2. Crkvata i sektite, str. 383

212 213 opredelil epitimija ili pokora pred da mu prosti i da go zborot “pokora” so ekvivalentno zna~ewe. Pokora: kazna; ona razvrze od grevot? {to mora gre{nikot da go stori za da gi okae grevovite; kaz- U{te pove}e, Juda bil golem gre{nik koj ve}e skoval na {to mora da ja podnese gre{nikot za grevot; toa e sakra- plan i se dogovoril so sve{tenicite da im go predade Hris- ment, obred, povrzan so pokajanieto i ispovedaweto na grevo- vite, ispoved; edna od svetite crkovni tajni ili sakramenti; ta. No, iako go znael toa, Hristos i nemu - na najgolemiot i dobro delo {to }e mu go odredi ispovednikot kako kazna za na najnedostojniot gre{nik - mu podal leb i vino (pri~est), grevovite na gre{nikot. kako i na site apostoli, i ne go li{il od toa pravo i predim- Pred da gi izgovori zborovite: “Vo ime na Otecot, Si- stvo zatoa {to bil gre{nik. Spored toa, ne e sve{tenikot not i Svetiot Duh jas te razvrzuvam od tvoite grevovi”, ispo- toj koj opredeluva koj e dostoen, a koj nedostoen da primi vednikot na gre{nikot, koj gi ispovedal svoite grevovi pred pri~est, za{to toa pravo mu pripa|a isklu~ivo na Boga, i toj negovoto uvo vo ispovedalna, mo`e da mu opredeli pokora - ne smee nikogo da li{i od toa predimstvo. Sve{tenikot e da izmoli tri molitvi “O~e na{”, tri ili pove}e molitvi dol`en prethodno da gi pou~i vernicite i da gi povika: “Zdravo Marijo”, nekolku molitvi “Slava na Otecot”, ili da “Sekoj neka se ispituva sebesi, pa potoa da jade od lebot i da go upati na dobri dela: da dade dobrovolen dar vo crkvata, da pie od ~a{ata”, i da im obrne vnimanie: “za{to sekoj {tojade plati misa, da posti, da se moli, da odi na nekoe poklonenie od lebot ili pie od Gospodovata ~a{a na nedostoen na~in, }e ili da izvr{i nekoja druga aktivnost, so {to ispovednikot bide vinoven za teloto i za krvta na Gospoda... i jade i pie go osloboduva od grevovite za koi e predvidena privremena za svoja osuda” (1. Korin}anite 11,27-29), i na kraj da gi os- kazna, odnosno go osloboduva od privremenata kazna vo ~isti- tavi sekoj sam da odlu~i dali e dostoen ili nedostoen da li{teto (polesno i pobrgu da pomine niz nego i da zamine vo primi pri~est. raj). Spored u~eweto na Katoli~kata crkva, Bog e Toj {to gre{nikot go osloboduva od ve~na kazna, a svetata Crkva od privremenata kazna, delumno ili celosno. Hristos e brilijanten Spasitel koj poinaku im gi Kade najdoa Pravoslavnata i Katoli~kata crkva vo Bib- pro{tava grevovite na gre{nicite lijata opravdanie na pokajnikot za odredeni grevovi da mu odreduvaat epitimija ili pokora pred sve{tenikot da go Edna{ pred Hrista fariseite dovele golema gre{nica, “razvrze” ili da go “razre{i” od grevot? Zar so toa ne go poni- `ena fatena vo prequba, izrkana i isplukana od op{tes- `uvaat gre{nikot koga mu go odlo`uvaat “razvrzuvaweto” tvoto i kako op{testven smet frlena na buni{te. Za toj ili “razre{uvaweto” od grevot, prisiluvaj}i go prethodno da nejzin golem grev Hristos na gre{nicata ne $ opredelil ni- ispolni opredeleni uslovi i da podnese sankcii i kazna pred kakva epitimija nitu pokora za da go okae grevot i da go iz- da mu bide prosteno? Hristos gi povikuva gre{nicite da bri{e svojot sram. Pro{tavaweto na grevot ne $ go odlo`il dojdat kaj nego takvi kakvi {to se, nedostojni, bez da go us- za podocna, baraj}i od nea prethodno da ispolni nekakvi us- lovuva nivnoto pokajanie i prifa}awe i bez da gi prisilu- lovi, osven pokajanie, {to vo ovoj slu~aj bilo o~igledno. Toj va prethodno da ispolnat opredeleni uslovi i da pominat niz ne baral od nea prethodno da izmoli tri, pet ili pove}e kazna: molitvi “O~e na{”, ili nekolku molitvi “Slava na Otecot”, “Dojdete kaj mene site onemo{teni i obremeneti, jas }e ne ja pratil na nekakvo prethodno poklonenie, nitu pak vo vi dadam po~inka. Zemete go mojot jarem na sebe i nau~ete se crkvata da dade dar. Hristos ne ja poni`uval i onaka poni- od mene, za{to jas sum krotok i ponizen po srce; a vie }e naj- `enata i izmaltretirana `ena gre{nica, tuku vedna{ go dete po~inka za svoite du{i, za{to mojot jarem e podnosliv prifatil nejzinoto pokajanie i vedna{ $ prostil, istiot mig i mojot tovar e lesen ” (Matej 11,28-30). ja razre{il od nejziniot grev, osloboduvaj}i ja od toa grdo Komu Hristos mu go odlo`il pro{tavaweto i komu mu breme {to ja pritiskalo, {to ja poni`ilo i ja spu{tilo na

214 215 na nezadovolstvo, da ja pritiska kobna vina i da ja razjaduva najnisko mo`no nivo, $ podal raka i ja izvlekol od bezdnata te{ko nezadovolstvo i samoosuda {to dozvolila da padne vo koja{to ja strupolil grevot {to go napravila. “Ni jas ne tolku nisko i da stane op{testven {lajm i, kako {to ka`av- te osuduvam, $ veli Isus, odi si i otsega ne gre{i ve}e” (Jo- me za prethodnata gre{nica, izrkana i isplukana od zaedni- van 8,3-11). cata, pometena i isfrlena na |ubri{te. Kako obgoreno drvo Hristovite zborovi “Ni jas ne te osuduvam”, vo u{ite na i glamna istrgana od ogan, so zagubeno dostoinstvo, so navede- ovaa ispla{ena i poni`ena `ena prozvu~ile kako najubava na glava i obezvredena kako ~ove~ko su{testvo, prezrena, i najmila muzika {to koga i da e taa ja slu{nala vo svojot poni`ena i otfrlena od site, so mra~na idnina, Marija se `ivot. Hristos “n# oslobodi od na{ite grevovi preku svoja- nao|a vo o~ajna sostojba, vo bezizlez - se prezira, se gadi i ta krv” (Otkrovenie 1,5). se gnasi samata od sebesi. U{te eden slu~aj za koj Isus tvrdi deka }e se povtoruva Vo takva ekstremno mizerna i o~ajna sostojba, Marija i preraska`uva nasekade i niz site vekovi s# do krajot na slu{nala za Isusa koj prifa}a takvi slu~ai, kako nejzini- svetot kako spomen na eden izvonredno va`en nastan {to go ot, i nivniot problem go re{ava na brilijanten na~in vo niv- bele`at site ~etvorica evangelisti. Stanuva zbor za Mari- na polza. Im podava raka i navistina gi vadi od dlabokata ja Magdalena od Vitanija, od koja Isus sedumpati isteruval bezdna vo koja gi strupolil grevot i op{testvoto i vo koja |avoli (Luka 8,2) - ista, a mo`ebi i pogolema gre{nica od gi obezli~ile kako ~ove~ki su{testva, postavuvaj}i gi niv- onaa prethodnata {to ja opi{avme. nite noze na cvrsta po~va; bez nikakvi, bukvalno, bez nikakvi Marija bila ubava, mlada, komunikativna, no i naivna prethodni uslovuvawa, epitimii i pokori, Isus go prifa}a devojka - osobini {to mu dale mo`nost na nejziniot lukav i nivnoto pokajanie, im go pro{tava grevot i im go bri{e niv- ve{t kom{ija i podlec, farisejot Simon Leprozniot, da $ noto gre{no, mizerno i grozno minato, gi is~istuva so svo- postavi stapica i prepka od koja taa se prepnala, se liznala jata krv i od najgolemi gre{nici pravi najgolemi pravedni- i padnala - napravila prequba so nego za koja vedna{ se ras- ci, so povrateno ~ove~ko dostoinstvo i so svetla idnina, taka ~ulo me|u `itelite na male~koto selo Vitanija koi ja `igo- {to tie ne se ve}e op{testven smet, tuku povtorno integra- sale kako nemoralna i po~nale so prst da poka`uvat kon nea len del na ~ove~kata zaednica, stoej}i prostum i so krenata kako opasna `ena za ma`ite vo toj kraj. glava me|u svoite najbliski i najdale~ni od koi bea otfrle- Ne mo`ej}i da go podnese sramot i osudata od svoite so- ni kako izrod. gra|ani zatoa {to gi pogazila visokite op{testveni normi Po~ituvani, Isus taka go re{aval problemot na grevot i pravila na moralno odnesuvawe na svoeto vreme, progonu- na gre{nicite. Toj taka go re{il i te{kiot problem na Mari- vana od nivnata zloba i so krvavi prostrelni rani vo srce- ja so koja imal pove}e sredbi i od koja isteruval |avoli. to {to $ gi zadavale ostrite streli na molwite {to mol- Digresijata {to ja napravivme vo vrska so Marija }e ni skale od nivnite o~i, Marija go napu{ta svoeto rodno mes- pomogne da navlezeme vo srcevinata na problemot povrzan so to i se upatuva na sever, kade {to nao|a zasolni{te vo pre- pro{tavaweto na grevot. Kom{ijata na Marija, Simon Lep- krasnoto selo na ju`niot breg na Galilejskoto Ezero, nare- rozniot, vo svojot dom priredil gozba za Isusa i za aposto- ~eno Magdala - ottamu i imeto Marija Magdalena. Nemaj}i lite, na koja bil povikan i bratot na Marija, Lazar, kogo {to da raboti i od {to da pre`ivee, taa, za `al, se sopnala Isus pred toa go voskresnal. Farisejot Simon zabolel od na najstariot zanaet na svetot i po~nala da go prodava svoe- neizle~livata bolest lepra od koja{to go iscelil Isus, i to telo, da zarabotuva zanimavaj}i se so prostitucija. Od verojatno, vo znak na blagodarnost, toj vo negova ~est ja pri- po~etok dobro $ odelo. Duri za{tedila pogolema suma od redil ovaa gozba vo svojot dom. Sestra $ na Marija, Marta, parite {to gi zarabotila prodavaj}i go svoeto telo i so niv kako iskusna gotva~ka, bila povikana da zgotvi vkusno jadewe kupila sad od alabaster so eden litar skapocen miris. za gostite. No naskoro nejzinata sovest po~nal da ja nagrizuva crv

216 217 i da bide propovedano evangelieto, po celiot svet, }e se ras- Naedna{, kako od zemja da niknala, vo prostorijata me|u ka`uva {to napravi taa, vo nejzin spomen.” gostite se pojavuva Marija {to, spored toga{nite normi na Me|utoa, Simon Leprozniot reagira poinaku. Toa {to go moralno odnesuvawe, bilo nezamislivo i nedopustlivo - `ena, sama, da se najde me|u pogolema grupa ma`i. pravi Marija za nego e krajno nevkusno i najobi~na `enska sueta. Vo sebesi toj si veli: “Da e ovoj (Isus) Prorokot, bi Gledano so o~ite na lu|eto na nejzinoto vreme, u{te po- znael koja i kakva e ovaa `ena {to se dopira do nego: deka e ve}e v~udoviduva nejzinoto odnesuvawe i aktivnostite vo koi gre{nica.” No Isus javno mu veli: “Simone, imam da ti zaplivala vo taa prigoda vo prisustvo na heterogeniot sos- ka`am ne{to... Ja gleda{ li ovaa `ena? Vlegov vo tvojot dom, tav na grupata so ekstremno razli~ni interesi, sfa}awa i ti ne mi dade voda za nozete, a taa so solzi mi gi oblea nozete pogledi. Da go pro~itame izve{tajot za toj nastan. i so svojata kosa gi izbri{a. Ti ne mi dade celiv, a taa, ot- “Koga Isus be{e vo Vitanija, vo ku}ata na Simona Lep- kako vlegov, ne prestana da mi gi celiva nozete. Ti ne mi ja rozniot... i prilegna kraj trpezata”, zaedno so “onie koi so pomaza glavata so maslo, a taa mi gi pomaza nozete so miro. nego bea prilegnati kraj trpezata... edna `ena od gradot... Zatoa ti velam, prosteni $ se mnogu grevovi, za{to ima{e Marija... koja be{e gre{nica, koga dozna deka Toj e... vo ku}ata mnogu qubov; komu malku mu se prostuva - toj malku qubi. A na farisejot, donese so sebe sad od alabaster so... litar miro nejze $ re~e: ‘Prosteni ti se grevovite! Tvojata vera te spa- od ~ist i skapocen nard, gi pomaza Isusovite noze i gi iz- si! Odi si so mir!” (Luka 7,36-50; Matej 26,6-13; Marko 14,3- bri{a so svojata kosa, a ku}ata se napolni so miris od miroto”. 9; Jovan 1-8). Matej ka`uva deka Marija “skapoceniot miris go izlea Ponesena na kriljata na radosta {to Hristos $ podal vrz negovata glava dodeka be{e prilegnat kraj trpezata”. raka i ja izvlekol od ambisot vo koj se urnala koga se sopna- Marko dopolnuva i ka`uva deka Marija “go skr{i sadot od la i liznala, i od sre}ata {to ja premestil od smetli{teto alabaster i go izlea miroto vrz negovata glava”. A Luka do- na svetot vo carskite odai na svojata milost, rasprskuvaj}i dava: Marija “zastana zad nego, do negovite noze, pla~ej}i, i go nejzinoto gre{no minato i sozdavaj}i od nea pak gordo po~na da mu gi mie nozete so solzi, da gi bri{e so svojata kosa; ~ove~ko su{testvo so krenata glava, Marija vo taa prigoda taa gi celiva{e negovite noze i gi pomazuva{e so miro.” se odnesuva taka kako {to se odnesuva. Kako reagira grupata? Apostolite, me|u niv i Juda: Ne osvrnuvaj}i se na visokite standardi na moralno “Zo{to vakvo rasturawe? Toj miris mo`e{e da bide proda- odnesuvawe na svoeto vreme, preskoknuvaj}i gi tie kruti i den skapo... za pove}e od trista denarii... i da im se razdade strogi ramki, pravila i normi, bez da vodi smetka za zajad- na siromasite”. livite zabele{ki i pogledi na apostolite i na podlecot O~igledno e deka apostolite se kusogledi i niv gi zase- Simon i, od ~ove~ka gledna to~ka, izlo`uvaj}i se na rizik, ga samo materijalniot efekt na {tetata {to ja napravila taa, nemaj}i druga mo`nost, javno na toj na~in go izleva svo- Marija, bez da navlezat vo su{tinata i da ja sfatat vistin- eto srce pred Hrista - ne niz zborovi, tuku niz solzi. Zboro- skata vrednost i celta na nejzinoto delo. Juda siromasite gi vite ne se tolku silni za da se iska`e silniot poriv na ra- zema vo za{tita ne zatoa {to tie posebno mu le`at na srce, dost, zadovolstvo i blagodarnost kon Hrista {to blikale tuku od sebi~ni pobudi “bidej}i be{e kradec; kaj nego be{e kako silen vrutok od nejzinoto, do neodamna skr{eno, ja- ~ekme`eto so pari i potkraduva{e od ona {to go pu{taa vo dosano i glamnosano srce, ne se dovolno silni da go opi{at nego”. nejziniot nov prekrasen vnatre{en ~uvstven `ivot i svet Hristos im rekol na apostolite: “Ostavete ja! Zo{to $ {to go sozdal Hristos vo nea koga $ gi prostil grevovite i dodevate? Taa mi napravi dobro delo. Siromasi imate ja vratil vo ~ove~kata zaednica. sekoga{ so vas i mo`ete da im pravite dobro koga }e posa- Se pra{uvame kolkavo breme na grevot Hristos simnal kate, a mene me nemate sekoga{. Toa {to mo`e{e, taa go od nea, kolku silni prangi skr{il i te{ki sinxiri raski- stori: Go pomaza moeto telo za zakop. Vistina vi velam, kade

218 219 sebe {lajmot na grevot {to te zadu{uva; isplukaj go vrz mo- nal vo koi demonite, so koi bila obzemena, ja vrzale, ja okova- jata glava i potro{i gi site bigorni solzi, za{to nema ve}e le nejzinata du{a, i potoa, vo kakva sloboda zaplivalo nejzi- da pla~e{ zaradi tvoeto gre{no minato, bidej}i toa ti e noto srce {to izlealo tolkavo koli~estvo solzi so koi gi prosteno i zaboraveno, a ti si is~istena so mojata krv i vo obleala nozete na na{iot Spasitel i gi izbri{ala so svoite tebe e vsadena nova priroda, i od sega }e lee{ solzi rados- bujni kosi! nici za prekrasnata idnina {to te o~ekuva. Po~ituvani, Marija pla~ela ednovremeno od `alost i Bravo Marija! Ti velam: “Kade i da bide propovedano silna bolka {to lu|eto se tolku zlobni, podli i svirepi, {to evangelieto, po celiot svet, }e se raska`uva” tvoeto delo, vo ja isklu~ile od svojata sredina i zaednica kako gre{nica, ja tvoj spomen. “Prosteni ti se grevovite! Tvojata vera te spa- turnale i ja isfrlile kako smet na smetli{te, no ednovre- si! Odi si so mir!” meno taa leela drobni solzi radosnici {to Hristos ja izba- I navistina Marija zaminala rastovarena od te{koto vil od kanxite na grevot i od nivnata zloba. breme {to ja pritiskalo i so razigrano i raspeano srce se Vo taa ekstremno nepovolna situacija i krajno nepod- vratila vo normalniot `ivot na ~ove~kata zaednica, bezmer- noslivi okolnosti vo koi neo~ekuvano zapadnala, zbuneta i no blagodarna na Hrista {to ja udostoil i bez nikavi pret- izlo`ena na zajadliv prezir i podbiv od apostolite, osobeno hodni uslovuvawa ja prifatil takva kakva {to bila, ekstrem- od Juda i farisejot Simon, Isus ja zema Marija vo za{tita, no nedostojna, i ja presozdal vo gordo ~ove~ko su{testvo, so velej}i im: “Ostavete ja! Zo{to $ dodevate? Taa mi napravi krenata glava i so pogled naso~en kon slavnata bleskotna id- dobro delo.” nina. Taa, za apostolite i za Simona podlecot, nevkusna i suet- Dragi moi, ni traga ni glas od nekakva epitimija ili na postapka na Marija, Hristos ja prifa}a kako brilijantna pokora kaj golemata gre{nica Marija! Hristos ne $ odredil aktivnost i ~ekor {to treba da gi prezeme sekoj gre{nik i nikakvo dopolnitelno pokajanie, ne ja poni`uval, nitu pak gre{nica {to se nao|a vo nejzinite opinci za da se oslobo- $ go odlo`il pro{tavaweto na grevot. Ni traga ni glas od di od toa gnasno breme nare~eno grev. nekakvo ispovedawe na gre{nikot vo ispovedalna pred uvo- Go gledame i go slu{ame Hrista kako ja poddr`uva i ja to na smrten sve{tenik koj, zgora na toa, si zema pravo da mu stimulira, zbunetata, rasplakana, u`alena i jadosana Mari- odredi na gre{nikot soodvetna epitimija ili pokora, vo ja vo nejzinite napori postapkata da ja izvede do kraj, velej}i zavisnost od te`inata na grevot {to go napravil. Hristos $: Bravo Marija, ti “pravi{ dobro delo”. Izvonredno post- vedna{ pro{tava. Na razbojnikot na krstot koj se pokajal, api koga skapoceniot miris go izlea vrz mojata glava. Toj Toj vedna{ mu prostil, a razbojnik e, mo`ebi ubiec, golem miris ti go kupi so parite {to gi zaraboti prodavaj}i go svo- kriminalec... eto telo, i zaedno so nego, ti vrz mojata glava ja izlea i svo- Po~ituvani, zo{to ovaa tolku ednostavna i kristalno jata prequba, ja prenese vrz mene osilkata na vinata {to ja jasna Hristova nauka za pokajanieto na gre{nicite i za bocka{e tvojata sovest i te progonuva{e zatoa {to gre{e{e pro{tavaweto na nivnite grevovi Crkvata tolku mnogu ja i {to pliva{e vo grevovi. Vo skapoceniot sad od alabaster uslo`nila i mistificirala i od nea sozdala sveta crkovna bea smesteni tvoite bolki, jadovi i tagi, tvojot ~emer, tvo- tajna, poseben obred ili sakrament? Ednostavno: za da se zgo- jata `ol~ka, tvoeto gre{no minato - no, seto toa ti go izlea lemi mo}ta na sve{tenstvoto; mo`nost toa da skoncentrira vrz mojata glava. Jas toa go prifa}am za{to taka treba{e da ogromna vlast vo svoi race, visoko da se izdigne nad vernic- postapi{, i dobro stori {to postapi taka, bidej}i jas za toa ite, da manipulira so niv i suvereno da vladee nad niv! No, dojdov na ovoj svet, da im ovozmo`am na site gre{nici da vo Biblijata nema mesto nitu opravdanie za takvo ne{to! postapat taka so svoite grevovi, kako {to postapi ti. Zatoa dol`nost na sve{tenicite e da ne se igraat so spa- Pla~i, Marijo, ispla~i se nad moite noze i isprazni ja senieto na gre{nicite, da ne gi vikaat vo ispovedalna da se du{ata od talogot na gor~inata na `ivotot, isplukaj go od

220 221 U ispoveduvaat pred nivnoto smrtno uvo i da ne gi dr`at vo niverzalno sve{tenstvo na vernicite vo Noviot zavet zabluda, tuku da gi upatat da go sledat primerot na Marija, svoite grevovi da gi ispovedaat pred nozete na Hrista kako Da nema zabuna vo vrska so zemnite sve{tenici! Novi- Spasitel koj ima isklu~itelno pravo da pro{tava grevovi. ot zavet zboruva za univerzalno sve{tenstvo - site vernici Toa pravo ne im pripa|a nim, za{to Bog ne gi ovlastil da na Bo`jata crkva vo Noviot zavet se Bo`ji sve{tenici,“car- postapuvaat taka. Epitimijata i pokorata - podaleku od niv! sko (Bo`je) sve{tenstvo”. “A vie ste izbran rod, carsko Vistina e deka vo Bo`jata re~ ~itame: “Ispovedajte si sve{tenstvo, svet narod, koj mu pripa|a na Boga.” “Nemu (na gi grevovite eden na drug i molete se eden za drug za da oz- Hrista), koj n# qubi i koj n# oslobodi od na{ite grevovi dravite! Delotvornata molitva na pravednikot ima golema preku svojata krv, i n# napravi carstvo, sve{tenici na svo- sila” (Jakov 5,16). I na mnogu drugi mesta vo Svetoto pismo jot Bog i Otec - nemu slava i vlast vo ve~ni vekovi! Amin” ~itame za toa kako nie treba da se molime eden za drug i da (1. Petrovo 2,9; Otkrovenie 1,5.6). - Izvonredno predimstvo, se sakame me|usebno, bidej}i sme bra}a i edno semejstvo, zar ne? Site nie sme Bo`ji sve{tenici, svet narod! Ovie Bo`je semejstvo na ovaa zemja. zborovi sami po sebe se premnogu jasni i silni i ne im e po- @iveej}i vo zaednica so lu|eto, nie ~esto si gre{avame trebno nikakvo nadvore{no doobjasnuvawe, douto~nuvawe eden na drug i zatoa apostol Jakov n# povikuva da si gi ispo- nitu zasiluvawe. vedame “grevovite eden na drug”, ne vo ispovedalna pred uvo- to na sve{tenikot, tuku eden na drug, i da se molime “eden za drug”, a toa zna~i da si gi priznavame na{ite grevovi so koi Vlasta {to sami si ja prisvoile zemnite sve{tenici sme im zgre{ile na drugite i da barame od niv pro{ka, a i nie da im gi pro{tavame nivnite grevovi so koi tie ni zgre- Zvaweto i titulite: “arhiepiskop”, “naslednik na apos- {ile nam, i duri potoa da go molime Boga i Toj da ni gi pros- tol Petar”, “Hristov zamenik (Vicarius Christi)”, “Zamenik na ti grevovite. Sinot Bo`ji (Vicarius Filii Dei)”, “Bog na zemjata (Deus In Ter- Od ova ne e izzemen nikoj, pa ni sve{tenikot. Istoto ris - Ino}entie III)”, “Glava na hristijanstvoto (Caput Chris- va`i i za nego kako gre{en kr{liv ~ovek. Nie }e mu gi priz- tianitatis)”, “Voda~ na sve{tenstvoto (Dux Cleris)”, “Sudija na naeme nemu samo na{ite grevovi so koi sme mu zgre{ile nemu svetot (Arbiter Mundi)”, “namesnik na Bo`jiot Sin”, i od nego samo za niv }e barame pro{ka. No i toj }e ni gi priz- “nepogre{liv u~itel na crkvata (eks katedra)”, “arhi- nae svoite grevovi so koi ni zgre{il nam i od nas }e bara episkop”, “episkop”, “biskup”, “prezbiter”, “patrijarh”, pro{ka. Hristos veli: “poglavar”, “vladika”, “mitropolit”, “arhi|akon”, “egzarh”, “Ako vie im gi pro{tavate na lu|eto grevovite, va{iot “arhimandrit”, “jerarh”, “arhijerej”, “jerej”, “sve{tenik” - nebesen Otec }e vi gi prosti i vam. Ako vie ne im gi pro{- onaka kako {to se sfa}aat i prifa}aat denes vo hristijan- tavate na lu|eto nivnite grevovi, ni va{iot Otec nema da vi stvoto, se istoriska, a ne bibliska kategorija. gi prosti va{ite” (Matej 6,14.15). Koga si pro{tavame eden Papata Ino}entie III tvrdel deka na Petar mu e dovere- na drug, toga{ i Bog ni gi pro{tava istite grevovi nam. Taka na ne samo crkvata, tuku i celiot svet. se zasiluva na{eto me|usebno edinstvo i na{ata zednica so Ovaa teorija nastojuvala da go izdigne papata nad Boga koga se molime, koga mislime i se gri`ime eden za drug. svetovnite vladeteli. Papata BonifacieVIII , pri jubilar- Seto ova va`e{e za javnite grevovi so koi sme im zgre- nata 1300-ta godina, sedej}i na Konstantinoviot prestol, {ile na na{ite bli`ni. No postojat i tajni grevovi za koi opa{an so carski me~ i so kruna na glavata, mavtal so `ezol znae samo na{eto srce i nikoj drug. Niv treba da gi ispove- i likuval pred mno{tvo poklonici: “Jas sum cezar, jas sum dame nasamo pred Boga. Tajnite grevovi smee da gi slu{ne car!”3 samo Bo`jeto uvo - nitu edno drugo, nitu edno uvo na smrten ~ovek, nitu uvoto na sve{tenikot. 3. Flick, The Rise of Medival Church, p. 413

222 223 go prima vo redovite na svoite vernici, so {to toj stanuva Ovaa spomenata duhovna elita, kako istoriska kategori- del na Bo`jeto semejstvo na ovaa zemja, stanuva Bo`je dete na ja, svojata duhovna vlast vo Crkvata ja temeli na nekolku tek- koe Bog mu gi pro{tava grevovite i go razre{uva od niv. Vo stovi od Bo`jata re~ istrgani ne samo od integralnoto u~ewe sprotivno, ako gre{nikot gre{i i ne se kae, crkvata go “svr- na Noviot zavet, tuku i od kontekstot na evangelijata. Eve zuva”, odnosno go isklu~uva od svojata sredina. Ako crkvata gi tie tekstovi: “Duvna (Isus) vo niv i im re~e: ‘Primete go Svetiot Duh! postapi taka, toga{ Neboto gi prifa}a nejzinite odluki ko- Na onie na koi }e im gi prostite grevovite, ve}e im se pros- ga gi “svrzuva” i “razvrzuva” gre{nicite, odnosno, koga im gi teni; na koi }e im gi zadr`ite, ve}e im se zadr`ani’” (Jovan “pro{tava” ili koga im gi “zadr`uva” grevovite. 20,22.23). - Ete dokaz za na{ata vlast da pro{tavame grevovi! Apostol Pavle za Bo`jata crkva dava prekrasna spored- velat sve{tenicite. “So vlasta {to mi e dadena od nego (od ba: “Znaj kako treba da se odnesuva{ vo Bo`jiot dom, koj e Hrista), ti prostuvam i te razre{uvam od site tvoi grevovi!”, crkva na `iviot Bog, stolb i temel na vistinata” (1. Timo- mu veli sve{tenikot na pokajnikot. tej 3,15). Ovde Hristos upotrebuva idno svr{eno vreme (pasiv). Ovie zborovi se tolku ubavi i zna~ajni, {to kaj nas [to zna~i toa? U{te pred da stane vernik na crkvata, gre{- pobuduvaat nepreodoliva `elba da gi povrzeme so drugi srod- nikot se pokajal za svoite grevovi, gi ostavil i pobaral ni tekstovi. pro{ka od Boga za niv. Bog (ne sve{tenikot) mu prostil i so “Vie ne ste ve}e tu|inci i pridojdeni, tuku ste sogra|ani kr{tavaweto ve}e go razre{il od niv. Duri potoa crkvata na svetite i Bo`je semejstvo, nadyidani vrz vistinskiot te- go prima vo svoite redovi so dobredojde. Za toa kako treba mel - vrz apostolite i prorocite - a temelen kamen e sam da im pro{tavame, da gi svrzuvame, razvrzuvame i razre{uva- Isus Hristos. Vo nego celata zgrada, cvrsto povrzana, raste me grevovite na gre{nicite, imame jasni Bo`ji upatstva: vo svet hram vo Gospoda. Vo nego i vie zaedno ste sozdadeni “Ako ti zgre{i brat ti, pojdi i iskaraj go nasamo. Ako za Bo`ji stan vo Duhot” (Efesjanite 2,19-22). I u{te teks- te poslu{a, si go pridobil brata si. Ako pak ne te poslu{a, tot vo Evangelieto spored Matej 16,15-19: zemi so sebe u{te eden ili dvajca, pa od ustata na dvajca ili “Toj (Isus) im re~e (na apostolite): ‘A vie {to mislite, trojca svedoci neka se potvrdi sekoj zbor. A ako ne gi koj sum jas?’ Odgovori Simon Petar i re~e: ‘Ti si Hristos, poslu{a niv, ka`i $ na crkvata; pa ako ne ja poslu{a i crk- Sin na `iviot Bog.’ Isus odgovori: ‘Bla`en si Simone, sine vata, neka ti bide kako nevernik i kako dano~nik. Vistina Jonin, za{to toa ne ti go otkrija teloto i krvta, tuku mojot vi velam, s# {to }e svrzete na zemjata, }e bide svrzano na Otec koj e na nebesata. A jas pak ti velam deka ti si Petar neboto i s# {to }e razvrzete na zemjata, }e bide razvrzano na ({to zna~i karpa) i vrz ovaa karpa }e ja izgradam mojata crk- neboto” (Matej 18,15-18). va i portite na adot nema da ja nadvladeat. I }e ti gi dadam Slu{ame ubavi Hristovi zborovi. Hristos im veli na klu~evite na nebesnoto carstvo, pa s# {to }e svrze{ na zem- apostolite: Jovane, Jakove, Petre... ako ti zgre{i brat ti, jata, }e bide svrzano na neboto, i s# {to }e razvrze{ na zem- ako vidi{ kako gre{nikot gre{i, nemoj da go vika{ vo ispo- jata, }e bide razvrzano na neboto.” vedalna za da go ispovedi svojot grev pred tebe, na tvoe uvo, Privedenite tekstovi Bo`jata crkva ja definiraat kako tuku ti da odi{ kaj nego i da mu pomogne{, da go nau~i{ da “Bo`ji dom”, “koj e Crkva na `iviot Bog, stolb i temel na vis- ne gre{i. Ako te poslu{a, raduvaj se zaedno so neboto, bidej- tinata”, a nas vernicite kako “Bo`je semejstvo, nadyidani vrz }i se pokajal i se spasil eden gre{nik, gre{nik na koj mu vistinskiot temel - vrz apostolite i prorocite - a temelen prostil Bog - ne ti. Ako ne te poslu{a tebe, i svedocite, kamen e sam Isus Hristos”. Zna~i, apostolite - Petar, Jovan, toga{ negoviot slu~aj iznesi go pred crkvata. I, ako crkva- Matej i drugite - i prorocite, zaedno so na{iot Spasitel Isus ta utvrdi deka gre{nikot se pokajal i go ostavil grevot, taa Hristos, na crkvata $ dale vo race i vo nasledstvo golemo du- go “razvrzuva” nego od starite grevovi koi ne gi smeta ve}e hovno bogatstvo, $ ja dale Bo`jata re~ vo koja taa imavistin- za pre~ka toj da stane vernik na crkvata, ja otvora vratata i

224 225 Zna~i, ve~noto evangelie {to mu go propoveda Crkvata ska, temelna, izvorna Bo`ja nauka, i bidej}i veruva i `ivee na “sekoj narod, pleme, jazik i rod” e toj klu~ {to ja otvora onaka “kako {to ka`uva Pismoto” (Jovan 7,38), nea, Crkvata vratata na Bo`jeto carstvo. “Zborovite {to vi gi rekov jas Bo`ja, “i portite na adot nema da ja nadvladeat”. Koga stanuva zbor za nekakva vrhovna vlast {to mu ja dal se duh i `ivot”, ka`uva na{iot Spasitel (Jovan 6,63); tie se Isus samo na apostol Petar koga mu rekol “]e ti gi dadam klu~evi koi go otvoraat nebesnoto carstvo; evangelieto e klu~evite na nebesnoto carstvo, pa s# {to }e svrze{ na zem- klu~ vo rakata na sekoj gre{nik so koj toj mo`e da ja otvori jata, }e bide svrzano na neboto, i s# {to }e razvrze{ na zem- vratata na nebesnoto carstvo i da vleze vo nego. Nikoj ne e jata, }e bide razvrzano na neboto”, toga{ istata vlast Hris- ovlasten nitu od Boga nitu od apostol Petar nekomu da mu tos im ja dal i na site drugi apostoli, za{to istoto vetuvawe ja zatvori nitu da mu ja otvori vratata na nebesnoto carstvo. im go dal i nim: “Na onie na koi }e im gi prostite grevovite, Sekoj sam si ja otvora ili si ja zatvora taa vrata vo zavis- prosteni im se; na koi }e im gi zadr`ite, zadr`ani im se”, i nost od toa dali go prifa}a ili go otfrla evangelieto. “s# {to }e svrzete na zemjata, }e bide svrzano na neboto i s# Klu~evite na nebesnoto carstvo - “evangelieto, koe e {to }e razvrzete na zemjata, }e bide razvrzano na neboto!” sila Bo`ja za spasenie na sekoj koj veruva” (Rimjanite 1,16) Isto taka i “klu~evite na nebesnoto carstvo”, preku - e op{to duhovno bogatstvo, privilegija i predimstvo za apostol Petar, kako glasnogovornik na apostolite, koj ~esto spasenie {to mu gi stavil Bog na raspolagawe na celoto se zastapuval za dvanaesettemina, Hristos im gi predal na ~ove{tvo preku apostol Petar i preku drugite apostoli i site apostoli. Petar vo nikoj slu~aj ne bil pogolem od drugi- {to mu stojat pri raka na sekoj ~ovek bez nikakvi preduslovi. te apostoli, ne bil postaven nad niv, ne u`ival posebno pre- Tie ne se ni~ij monopol, pa nitu monopol na rimskiot bis- dimstvo nitu pak mu bila dadena pogolema vlast otkolku na kup, {to bi mu ovozmo`uval poseben tretman i status, privi- drugite. Toj podocna duri so kletva se otka`al od svojot sa- legija i mo`nost za najrazli~ni zloupotrebi. kan U~itel, stanal negov predavnik i postoela opsanost da Nikade vo Biblijata nemame zapis za toa deka apostol bide isklu~en od krugot na apostolite, no Hristos mu pros- Petar imenuval nekogo za svoj naslednik na kogo mu gi pre- til i pak go vratil me|u apostolite. Koga apostol Petar bi dal klu~evite na nebesnoto carstvo {to gi dobil od Hrista. dobil vrhovna vlast od Hrista, toga{ apostol Pavle ne bi Nikade vo Svetoto pismo nemame nikakvo navestuvawe deka smeel javno da mu se protivstavi i ostro da go ukori vo An- Isus imenuval ili }e imenuva nekogo za svoj namesnik, u{te tiohija (Galatite 2,11). Isto taka, na apostolskiot sobor vo pomalku, za svoj zamenik, na ovaa zemja. Toga{, od kogo gi Erusalim ne pretsedaval Petar, tuku Gospodoviot brat Jak- dobi ili koj mu gi dade na rimskiot biskup prerogativite ov (Dela 15,13). “sveti Otec”, “papa” (tatko), “naslednik na apostol Petar”, Verata na apostolite {to ja poka`al Petar vo taa pri- “namesnik na Bo`jiot Sin”, ili, u{te ponepodnoslivo i goda koga javno priznal i ka`al: “Ti si Hristos, Sin na `i- najte{ko goltlivo i nepreskoklivo “zamenik na Bo`jiot viot Bog”, i Re~ta Bo`ja vrz koja{to ja temelele svojata Sin”, i site drugi tituli {to samiot si gi pripi{uval ili vera, e karpata vrz koja Hristos ja izgradil svojata crkva. mu gi pripi{uvale drugi vo tekot na vekovite? Vedna{ da Klu~evite na nebesnoto carstvo {to mu gi predal Isus ka`eme: Odgovorite na ovie, i na niza drugi pra{awa povr- na apostol Petar toj verno $ gi predal na Crkvata. Tie klu- zani so papata, se istoriska, a ne bibliska kategorija. ~evi - soznanijata i naukata {to gi primil kako veren i pre- Ovojpat }e ka`eme deka nitu edna od spomenatite titu- dan u~enik od svojot sakan U~itel - zaedno so drugite apos- li vo prethodniot oddel ne proizleguva od Biblijata. Ne pos- toli, $ gi predale na Bo`jata crkva. toi kontinuitet, bibliska vrska ili t.n. apostolsko preem- Hristos im zapovedal na svoite u~enici: “Odete po ce- stvo me|u rimskiot biskup, nare~en papa, i apostol Petar za liot svet i propovedajte mu go evangelieto na sekoe sozdanie! da mu gi predade nebesnite klu~evi. Me|u niv dvajca zjae vre- Koj }e poveruva i }e se krsti, }e bide spasen, a koj ne }e pove- menska provalija od nekolku vekovi. Toga{ kako uspea papa- ruva, }e bide osuden” (Marko 16,15.16).

226 227 ta da se dobere do tolku silno posakuvanite “klu~evi na Spored toa, edinstvoto na mislite bara... celosna pokornost nebesnoto carstvo” i do titulata “zamenik na Bo`jiot Sin” i poslu{nost kon Crkvata i kon rimskiot biskup isto kako za da “prostuva” i da “zadr`uva”, da “svrzuva”, da “razvrzuva” kon Boga’. Na 20 juni 1894 godina vo dokumentot The‘ Reunion i da “razre{uva”, da se vivne do nevideni viso~ini i da stane of Christendo’ (Povtorno obedinuvawe na hristijanstvoto), najdominantna verska, politi~ka i ekonomska svetska sila, papata Lav tvrdi deka ‘nie (papite) go zazemame na ovaa zem- i so vekovi da se odr`i na toj tron? Odgovor: toa e istoris- ja mestoto na semo`niot Bog.’”4 ka kategorija, za{to istorijata, okolnostite i soodvetni So vekovi evropskoto bogatstvo se slevalo vo Rim. Is- migovi i trendovi isfrlaat na svetskata scena golemi, pozi- torijata bele`i kako reki poklonici od site krai{ta na tivni ili negativni li~nosti. Evropa i po{iroko doa|ale na poklonenie vo Rim i vo tie prigodi vo crkvata Sveti Petar prilo`uvale tolku golemo Sve{tenstvoto so vekovi grubo ja zloupotrebuvalo koli~estvo zlatnici, {to bilo potrebno dvajca so gribli da vlasta do koja se dobralo vo tekot na istorijata gi trgaat nastrana i da polnat so niv vre}i. Te{ka bila zloupotrebata na vlasta {to proizlegla od Istorijata i istoriskite okolnosti mu pomognale na navodnite “klu~evi na nebesnoto carstvo” i od navodnata rimskiot biskup, nare~en papa (tatko), da se dobere do klu- titula “zamenik na Bo`jiot Sin”, kako i od drugite navodni ~evite na apostol Petar i do spomenatite tituli, koi grubo tituli do koi se dobral papata blagodarenie na istoriskite gi zloupotrebil za da skoncentrira ogromna vlast vo svoite okolnosti koi mu odele na raka. Golemi se zlodelata i pre- race i da se zdobie so neverojatno povolni pozicii {to mu mnogu grdi i grozomorni se posledicite na taa zloupotreba. ovozmo`ile da stane najdominantna, najvlijatelna i najmo}na So vekovi Evropa i drugi delovi na svetot gniele vo najcrno li~nost na site vremiwa pred koja svetot se tresel i }e se ropstvo, vo stegite na srednovekovnoto mrakobesie na trese i vo idnina i pred koja evropskite kralevi pa|ale papskata tiranija i suprematija, pod te{kata ~izma na zlo- ni~kum, za{to nivniot prestol zavisel od negovite kaprici. glasnata i stravotna katoli~ka inkvizicija pred koja slo- “Papskata sila - negovite religiski i politi~ki apeti- bodoumnata civilizacija koleni~ela, do krajni mo`ni grani- ti - se zgolemuvale vo tekot na vekovite. Vo 1076 godina, ci poni`ena, pritisnata i nemo}na da krene glava. papata Grgur VII im soop{tuva na podanicite na germanski- Nad osumdeset milioni ~esni, trudoqubivi, inteligen- ot car Henrik IV: ‘Ako Henrik ne se pokae za svoite grevovi, tni, sposobni i slobodoumni lu|e, cutot na naciite vo Evro- tie ne se dol`ni da mu se pokoruvaat. Henrik, koj vo toa pa, koi se osmelile da mislat poinaku od zvani~nata `elez- vreme bil najsilen monarh vo Evropa, sepak krenal na pok- na katoli~ka misla {to mu bila sosila nametnata na svetot, lonenie vo Kanos vo Alpite, vo rezidencijata na papata i taa svoja hrabrost ja platile so `ivotot, nemaj}i mo`nost da tamu ~ekal tri ma~ni dni na sneg, bos, dodeka papata ne mu go zbogatat i da go zadol`at svetot so svoite od Boga dadeni prostil.” darbi. “Sledej}i go primerot na papata GrgurVII , papata Pie Vo tekot na toj dolg, mnoguvekoven mra~en period, za V vo 1570 godina vo svojata bula Regnans‘ in excelsis’ (Onoj {to vreme na stravotnite krvavi terori, kako {to e Vartolomej- vladee na nebesata), angliskata protestantska kralica Eli- skata no} vo Pariz i po{iroko, i bezbroj drugi krvavi no}i, zabeta I (1558-1603) ja proglasil za ‘proklet eretik’, koja od se proleani iljadnici toni nevina ~ove~ka krv i izvr{eni toga{ ne }e ima pravo da vladee, i so svojot papski avtoritet se milioni gnasni zlodela, od koi istorijata uspeala da na site nejzini podanici im zabranil da $ se pokoruvaat” zabele`i samo mal del, a pove}eto od niv }e bidat obelode- “Papata Lav XIII vo enciklikata ‘Za glavnite dol`nosti neti na Bo`jiot istra`en sud. na hristijanite kako gra|ani’ od 10 januari 1890 godina tvr- di deka ‘vrhoven u~itel na Crkvata e rimskiot biskup. 4. Maxwell: God Cares, knjiga I, str. 125

228 229 Istorijata na hristijanskata Crkva e premnogu svoite armii vo voeni pohodi protiv “ereticite” (papata Ju- grda, mra~na i ma~na, stra{na i gnasna!* lij II) za da go nametne svojot oblik na hristijanstvo. Bo`jata re~, “koja e ogan”, “~ekan koj kr{i karpa”, “duho- Inkvizicija! Zastra{uva~ki zbor od koj site se tresele! ven me~” “poostar od sekoj me~ so dve se~ila” (Eremija 23,29; Zbor koj vnesuval strav vo koskite na lu|eto! Efesjanite 6,17; Evreite 4,12) i evangelieto, koi se duhovni Metodite na inkvizicijata bile pekolni. “Se~ela jazi- klu~evi vo racete na sekoj gre{nik koi go otvoraat nebesno- ci, kam{ikuvala pred oltari za vreme na misa, prikovuvala to carstvo, papstvoto gi zamenilo so fizi~ki me~, so loma~i race i noze za yid vo mra~ni }elii, na razni na~ini gi ras- i gilotini, so koi i na koi prolealo iljadnici toni nevina tegala telata na ‘ereticite’, gi raspnuvala na trkala pod koi ~ove~ka krv. gorel ogan, im gi polnela stomacite so mo~ka od `ivotni, pos- “Bidej}i hristijanstvoto imalo mo} i bilo povrzano so tepeno `ivi gi pe~ela vo `elezno tele, zadu{uvala, zadavuva- dr`avata, toa stanalo totalitarno i gi progonuvalo site {to la, spaluvala... - aktivnosti regulirani so zakon vo 1194 go- otstapile od slu`benoto u~ewe. So vekovi na najvisokite dina, najprvo vo [panija, potoa vo Italija, pa vo Germanija mesta se veruvalo deka sekoj vo hristijanskite zemji, koj ne i Francija, i najposle vo Anglija. se pridr`uva kon vistinata, nema pravo da `ivee... Zatoa Vo svojata bula Ad Extirpanda, papata Ino}entie IV site ereticite se smetani za neprijateli na op{toto dobro i, nekatoli~ki hristijani gi izedna~il so razbojnicite i gi spored toa, se kaznuvani. Ottamu proizlegla inkvizicijata zadol`il vladetelite ‘ereticite’ da gi pogubat za pet dena. so svojata mra~na ostavina.”6 Dominikancite, u~enici na Toma Akvinski, oficijalen cr- Te{ko ni e da sfatime kako onie koi tvrdat deka se sled- koven filozof i u~itel, koj i samiot energi~no baral isfr- benici na Isusa mo`at da ma~at i da ubivaat drugi hristi- lawe na ‘lu|eto-zagaduva~i’ od op{testvoto, sega obu~uvale jani. Kako mo`at da opravduvaat tolku u`asni dela storeni isklu~itelno zagari za lov na ‘ereticite’ i polovina mile- vo Hristovo ime? Mo`ebi tie opravdanie za toa nao|aat vo nium ja vodele inkvizicijata.” “Osven toa, tie sebesi se nare- Jovan 16,2: “Sekoj {to }e ve ubie (kako eretici), }e misli kuvale Domini cani, {to zna~i ‘zagari Gospodovi’, i na svoite deka so toa mu slu`i na Boga.” znamiwa nosele lik na zagari kako rastrgnuvaat eretici.”5 Teolo{ko opravduvawe za svoite postapki inkvizi- Neverojatno! Obu~uvale zagari za lov na “eretici”, a torite nao|ale vo sfa}aweto na Avgustina temeleno na sti- sami bile zagari, za{to se vikale dominikanci,Domini cani - hot od Luka 14,23 kade {to Isus vo parabolata za golemata “zagari Gospodovi”. ve~era veli: “Nateraj gi da dojdat...” Avgustin toa go razbral Da, toa go pravela “apostolskata” Katoli~ka crkva na kako: Nateraj gi, ako dobrovolno ne dojdat. ~elo so svojot poglavar, so “zamenikot na Bo`jiot Sin”, na Istaknatiot rimokatoli~ki teolog, Toma Akvinski, kogo apostol Petar “mu gi predal” “klu~evite na nebesnoto zboruvaj}i za problemot na ereticite, veli: “Ako vlastite carstvo” “da otvora i da zatvora”, “da svrzuva” i “da razvr- bez razmisluvawe gi osuduvaat na smrt falsifikatorite na zuva” na zemjata kako apsoluten i neprikosnoven gospodar, pari i drugite prestapnici, u{te pove}e toa bi trebalo da ‘pontifex maksimus’, koj “zaslu`uva” apsolutna pokornost od go pravat so ereticite, {tom }e bidat proglaseni deka se vi- svoite podanici, pa duri i li~no da se pojavuva kako egzeku- novni za eres. Tie ne treba samo da se isklu~at od Crkvata, tor i xelat (papata Klemens IV - 1545), i da gi predvodi tuku i da se ubijat.” “Po~nuvaj}i od krajot na XII vek, Crkvata obilno go pro- gonuvala ‘eresot’... Ako odbivale javno da se otka`at od svo- * Izvonredno bogat izvor na soznanija za ovaa materija e knigata “Golemata bor- ba me|u Hrista i satanata”, kapitalno delo od oblasta na svetskata duhovna lite- 5. Karlheinz Deschner: Kirche des Un-Heils,W ilhelm Hayne Verlag, Minchen 1980, ratura od amerikanskata pisatelka Elena Vajt, prevedeno na makedonski jazik i p. 21-23; Istorija srednjeg veka, Nau~na knjiga, Beograd 1969, p. 366 izdadeno vo tri izdanija od Adventisti~kata izdava~ka ku}a “Znaci na vremeto”. 6. J. Delumeau, Le christianisme va-t-il mourur?, Paris 1977, pp. 359,360 230 231 ite u~ewa, taa ‘ereticite’ gi isklu~uvala od svojata verska Vo pekolot na sredniot vek stradale i drugi zemji: Ita- zaednica, a potoa, osuduvaj}i ja nivnata du{a na smrt, $ gi lija, Germanija, Francija, Anglija i dr. predavala na svetovnata vlast koja prezemala obvrska da go Ne se progonuvani samo ereticite. Katoli~kiot isto- uni{ti nivnoto telo, bidej}i Crkvata e ‘svetica’ koja ne pie ri~ar Avgust zboruva i za lov na ve{terki: krv. Ovaa podelba na rabotata bila izvonredno soobrazena “Me|utoa, lovot na ve{terki i procesite protiv niv so sfa}aweto koe Crkvata i dr`avata gi povrzuvalo vo so- mnogu pote{ko ja optovaruvaat inkvizicijata otkolku pro- juz, ostavaj}i $ go na sekoja od niv nejzinoto podra~je na dej- gonstvata protiv krivovercite (ereticite). Tie masovni neu- stvuvawe: na Crkvata svetot na du{ata, a na dr`avata car- rozi i nivnata mra~na vrska so religijata i so inkviziciska- stvoto na materijalnite tela.”7 ta postapka denes nie ne mo`eme so ni{to da gi sporedime” Na javnite spaluvawa na “ereticite”, koi nalikuvale na “Ve{terkite bile `eni koi se obvinuvani za op{tewe teatarski sceni, zadol`itelno prisustvuval mnogubroen so pohotni no}ni duhovi, se zanimavale so vra`ba i magija, sta- xgan: puvale vo sojuz so satanata, vodele razuzdani orgii so nego, “Se pla}ale visoki ceni za mestata na prozorcite od ma|epsuvale, predizvikuvale bolesti i epidemii, cicale krv, kade {to ubavo se gledale loma~ite, a na vernicite koi se pretvorale vo `ivotni. ‘Ve}e vo 1700-tata godina, posred- nosele drva za ognot im se garantiralo celosno pro{tavawe no ili neposredno, bile pogodeni pove}e od eden milion `rt- na grevovite. Prireduvani se rasko{ni spaluvawa, na koi, vi.’ ‘Se znae deka vo Germanija se ubieni nad 100.000 lu|e, a ponekoga{ masovno se ubivani lu|e i pred pove}e od 200.000 vo Francija i [kotska zaedno okolu 10.000, vo Anglija okolu posetiteli. Na nivnata posledna pateka na glavata im 1.000. Nikoj ne znae kolku vkupno lu|e stradale vo ovie stavale luda~ki {e{ir, im kinele meso so usviteni kle{ti, progoni. Nekoi mislat - okolu 200.000. Drugi velat - nekolku ponekoga{ im ja se~ele desnata raka i potoa peele dodeka tie milioni.’”11 se zadu{uvale i poleka sogoruvale: ‘Te falime, veliki Malku pove}e za “posveteniot me~”! Istori~arot Vels Bo`e!’”8 zboruva za propovedawe na evangelieto so pomo{ na “posvete- Na loma~i zavr{ile i golemite reformatori Cvingli niot me~” na mnogu po{iroko podra~je: i Jan Hus: “Cela severozapadna Evropa, dene{na Velika Britani- “Otkako bil izboden, Cvingli bil prese~en na ~etiri ja, Francija, Germanija, Danska, Norve{ka i [vedska, vo 9 dela i spalen. No, za da go obes~estat negoviot pepel, vo og- vek bile popri{te na surovi borbi me|u mnogubo{tvoto i not dodale i svinski izmet, dodeka pod loma~ata na Jan Hus novata vera (hristijanskata). Celi narodi so silata na tajno e stavena izgniena maska za da mu se poka`e na narodot oru`jeto se naterani da go prifatat hristijanstvoto (po- kako smrdi |avolot.”9 krsteni se)... Karlo Veliki go propovedal evangelieto so “Vo 1568 godina {panskiot inkvizicionen sud potvrdil ogan i me~.”12 istrebuvawe na tri milioni Holan|ani... Bidej}i vojvodata Ovie hristijani zaboravile, ili podobro ka`ano, tie Alba ve}e pogubil mnogu iljadi pa, za da go ohrabri za nikoga{ i ne ~ule kakvi upatstva dal Isus za propovedawe natamo{ni masakri, papata mu pra}a ‘posveten me~’, taka na evangelieto: “Odete i propovedajte deka se pribli`i {to, me|u biranite grozotii, vo koi se daveni i }erki vo Bo`jeto carstvo... Ne nosete ni zlato, ni srebro, nitu bakar krvta na svoite tatkovci, se likvidirani celi gradovi s# do vo va{ite pojasi; nitu torba za pat, ni dve obleki, ni obuv- posledno dete.” “Vo [panija samo golemiot inkvizitor i ki, ni stap, za{to rabotnikot ja zaslu`uva svojata izdr{ka. krvolo~en zagar, Torkvemada, pratil na loma~a 10.220 lu|e”10 A koga }e vlezete vo koj i da bilo grad ili selo, raspra{ajte

7. Henri Pirenne, Povjest Evrope, Kultura Zagreb 1956, str. 214 10. Isto, op. cit., p. 26,22 8. Karlheinz Deschner, op. cit., p. 22 11. Zvonimir Kosti} Palanski, Hri{}anstvo bez Hrista, Ni{ 1993, str. 95 9. Isto, op. cit., p. 23,24 12. (H. D`. Vels, Istorija sveta, Narodno delo, Beograd 1929, p. 232 233 koj e dostoen i vo nego ostanete tamu dodeka ne zaminete ot- Istori~arite svedo~at deka vo Crkvata vo sredniot vek, tamu. Koga }e vlezete vo domot, pozdravete go. I ako navis- pokraj simboli~kiot blud, koj se odnesuval na prequbata tina ku}ata e dostojna, va{iot mir neka vleze vo nea, a ako (klawawe i slu`ba) so drugite bogovi na iskrivenite, ne- ne e dostojna, va{iot mir neka vi se vrati vam.” A {to tre- hristijanski u~ewa, imalo i bukvalno kurvarstvo i takana- balo da storat ako nekade ne bidat primeni? “A ako nekoj ne re~ena sveta prostitucija vo polza na Crkvata. ve primi, nitu gi poslu{a va{ite zborovi, koga }e izlegu- Vo svojata kniga “Hodo~asnici”, angliskiot istori~ar vate od taa ku}a ili od toj grad, istresete go pravot od Norman Foster, pi{uvaj}i za t.n. prosteni{ta i svetili{ta, va{ite noze... Ete, jas ve pra}am kako ovci me|u volci. Zatoa kade {to gre{nicite za dobar pari~en nadomest dobivale bidete mudri kako zmii i prostodu{ni kako gulabi” (Matej pro{ka za svoite grevovi, ka`uva deka “vo 410 godina Avgus- 10,7-13.14.16). tin gi prokolnal prosteni{tata ‘kako centri na razuzdan Za `al, srednovekovnite hristijani (srednovekovnata razvrat’ i gi nabrojal mestata ‘vo koi se odr`uvaat sve~e- Crkva), namesto pravot od svoite obuvki, ja tresele krvta od nosti na grobovite na ma~enicite na koi Crkvata pohotno se svoite me~evi, za{to vleguvale ne kako ovci me|u volci, tuku valka”14. kako krvo`edni volci me|u ovci. Ponatamu, istiot istori~ar ka`uva deka so tekot na vre- “Posvetenit me~” se~el i na Istok. meto Rim stanal “Vavilon na grevot” i “bludnica na Evro- “Soobrazno so svojata polo`ba i zboruvaj}i vo Bo`je pa”, za{to Crkvata dr`ela javni ku}i za potrebite na poklo- ime, papata Urban, sekomu {to }e se oyvie na povikot za po- nicite.15 hod protiv islamot, mu vetil pro{tavawe na site grevovi na “Bilo predvideno s# {to mo`elo da mu zatreba na pok- zemjata i celosno osloboduvawe od site kazni za prostenite lonikot. Od podobrite bordeli se isterani najlo{ite blud- grevovi. A toa zna~i: za niv nema ~istili{te, nema pekol, nici, ‘lumpanari’. Mno{tvo novi devojki se dovedeni vo ‘opa- tuku direktno zaminuvawe vo raj. Papata vo Bo`je ime vetil: tiite’, kako {to se narekuvale tie, od Crkvata kontrolira- ‘So Bo`ja milost i potpomognati od svetite apostoli Petar ni ustanovi, da se gri`at za isto{tenite poklonici i za niv- i Pavle, nie re{ivme i tvrdime deka na site hristijani, na nite umorni noze otkako gi razgledale znamenitostite na vernicite koi }e zemat oru`je v raka za borba protiv pagan- gradot Rim. Vo 1552 godina vo Rim imalo nad 24.000 bludni- ite i koi }e trgnat vo ova te{ko poklonenie, }e im bidat ci koi sekoj mesec na papskata kurija $ pla}ale iznos so- prosteni site kazni {to im gi izrekla Crkvata za nivnite obrazno so nivnite primawa.”16 grevovi. I ako nekoj od niv tamu zagine vo vistinsko poka- Malku e poznato deka papata Sikstus IV, ~ie{to ime ja janie, mo`e da bide napolno siguren deka }e mu bidat pros- nosi pro~uenata gradba “Sikstinska kapela”, osnoval t.n. teni site grevovi i deka }e mo`e da u`iva vo plodovite na “ku}i na radosta”, ~ii{to devojki za u`ivawe mu nosele pri- ve~niot `ivot.”13 hod od 20.000 dukati godi{no. I taka Crkvata gi turnala narodite na Evropa i na Rim e nare~en bludnica (kurva). Apostol Jovan vo Ot- Bliskiot i Sredniot Istok vo dolgotrajni iscrpuva~ki krovenieto vo 17. glava ka`uva deka videl golema bludnica krstonosni vojni vo koi iljadnici hristijani od cela Evro- “so koja bludstvuvaa zemnite carevi” (17,2), “kako sedi vrz cr- pa se upatile kon Erusalim, podgotveni da ja doka`at nad- ven yver” (17,3), “oble~ena vo purpurno i vo crveno, i ukrase- mo}ta na svojata vera nad islamot, prolevaj}i bezbroj toni na so zlato, so skapoceni kamewa i so biseri, i dr`e{e vo svo- svoja i tu|a krv, poneseni od euforijata deka pravat podvig, jata raka zlatna ~a{a polna so gnasotijata i ne~istotijata izvr{uvaat bogougodno delo - odat vo pohod da go oslobodat Hristoviot grob. 14. Isto, str. 36 15. Isto, str. 164 13. Norman Foster, Hodo~asnici, Grafi~ki zavod Hrvatske, Zagreb 1986, str. 122 16. Isto, str. 161

234 235 od nejzinoto bludstvo” (17,4), bludnica “pijana od krvta na sve- na naselenieto, caricata {tedro davala finansiski olesnu- tite i od krvta na Isusovite svedoci” (17,6). vawa, ne obyrnuvaj}i se na dr`avnite potrebi. Pred s#, ovie Dali Rim e nare~en bludnica samo zaradi duhovniot ne- privilegii im bile nameneti na manastirite, ~ija{to blago- moral? Ne! Istori~arot Henri Pirenne ja istaknuva i drugata naklonost bila glavna osnova na popularnosta na Irina”19. strana: Zna~i, strasta za prestol Irina ja odvlekla vo zlostor- “Da pomislime samo kakov vpe~atok moral da ponese ver- stvo. No za nas e va`no kakov stav imala crkvata kon ovaa vla- nikot so sebe napu{taj}i go glavniot grad na hristijanstvo- detelka! to vo vremeto koga vo nego imalo 6.800 bludnici (1490 g.), i Francuskiot istori~ar i vizantolog so svetski glas,[arl koga papite i kardinalite javno gi istaknuvale svoite qubov- Dil, ka`uva: “Na pobo`nata pravoslavna vladetelka, na cari- nici i gi priznavale svoite nezakoniti deca, zbogatuvaj}i gi cata Irina, Crkvata $ oprostila s#, pa duri i nejzinite zlos- na smetka na Crkvata.”17 torstva.”20 Da go dodademe kon ova i tvrdeweto na istori~arotK. Po smrtta na carot Teofil, na vizantiskiot prestol sta- Deschner: puva caricata Teodora (842-856), koja gi obo`avala ikonite. “Otkako postojat manastirite, vo niv cutela homoseksu- Caricata Teodora, koja go povratila pravoslavieto i koja alnosta. Kalu|erkite na Zapad otvorile postojana prosti- zaradi svoite zaslugi go dobila epitetot “bla`ena”, re{ila tucija... U{te od 9 vek se povtoruva sporedbata me|u `en- da ja iskoreni eresta koja vo toa vreme ja {irelo verskoto skite manastiri i javnite ku}i.”18 dvi`ewe na pavlikijancite po Vizantiskata imperija. Pavlikijancite bile radikalni hristijani koi poseb- I istorijata na Isto~nata crkva ne e rozova no go po~ituvale apostol Pavle i revnosno gi prou~uvale ne- govite poslanija; bile neprijatelski raspolo`eni sprema Vizantijcite bile poznati po svojata surovost. Za niv sakramentite i sprema obo`avaweto na ikonite koi za cari- bilo karakteristi~no oslepuvaweto. Od vlastoqubie i cata Teodora bile idol broj eden, bidej}i so nejzino zalagawe slavoqubie, kako i od svirepa al~nost, hristijani vadele o~i e izvr{ena nivna restavracija, pa zatoa taa re{ila da na hristijani. ras~isti so taa “sekta” koja imala poinakvi sfa}awa. So doa|aweto na vlast na pravoslavnata carica Irina Humbert, pratenik na papata Lav IX, svedo~i deka eden (797-802), koja oficijalno go delela prestolot so svojot malo- ogranok na pavlikijancite praznuval sabota.21 Kardinalot leten sin, restavracijata na kultot na ikonite fakti~ki bi- Hergenroether isto taka tvrdi deka “pavlikijancite praznuvale la re{ena. Taa bila ogneno privrzana kon ikonite, a pokraj sabota i kr{tavale samo vozrasni lica”22. toa i vlastoqubiva, strastna, izbuvliva, surova, svirepa, lice- “Po zapoved na Teodora, pavlikijancite bile povikani merna, itra, nesporedlivo ve{ta da zamrsi i da zaplete in- da biraat me|u pravoslavnata vera i smrtta. No, bidej}i tie trigi, zadu{uvala pove}e buntovi i zagovori vo krv. Po nej- ne popu{tile, potoci krv potekle niz site krai{ta na Mala zin nagovor i blagodarenie na nejzinite spletki, oslepen e Azija kade {to `iveele. Carskite inkvizitori, koi dobile vojskovoditelot Aleksie Mozel, potoa eden od cezarite, i na nalog da go skrotat nivniot otpor, izvr{ile gnasni dela: kraj “naredila da go oslepat nejziniot roden sin Konstantin pogubile pove}e od sto iljadi pavlikijanci, izlo`uvaj}i gi VI i toa vo ‘porfirnata sala’ vo koja i go rodila pred 27 godi- na golemi maki. Ostatokot vo o~aj se povlekol vo planin- ni. So toa taa ja postignala svojata cel: stanala edinstven gos- podar na Vizantiskoto carstvo... Za da gi za~uva simpatiite 19. G. Ostrogorski, Istorija na Vizantija, str. 223,227,228 20. [arl Dil, Vizantijske slike, Srpska knji`evna zadruga, Beograd 1991, p. 85 17. Henri Pirenne, Povijest Evrope, Kultura Zagreb 1956, p. 402 21. Migne, CXLV, str. 936, Fotius III, 746 18. K. Deschner, op. cit., p. 90 22. Algemeine Kirchengeschichte I, 527

236 237 skite krai{ta na Ermenija, pa|aj}i vo pregratkite na musli- otade “kriloto Avramovo” - vo pekolot - kade {to Irina, Teo- manite.”23 dora i Konstantin ve~no gi gledaat i u`ivaat i se nasladuva- “I od toga{, za se}avawe na toj golem nastan, i za spomen at posmatraj}i gi nivnite pekolni maki i slu{aj}i gi niv- na bla`enata Teodora, sekoja godina, prvata nedela od pos- nite leleci i piskoti! tot, Gr~kata (pravoslavna) crkva sve~eno go proslavuva vos- Zar Crkvata zaradi nekakvi zaslugi za nea proglasu- postavuvaweto na ikonite i uni{tuvaweto na svoite nepri- va sveti i bla`eni lu|e so krvavi race i im odreduva po~esno jateli. Taa toa go proslavuva i denes so blagodarnost i po- mesto vo rajot? Sekako, koga e vo pra{awe interes, i Crkva- bo`nost.”24 ta }e gi zatvori o~ite i }e goltne ne{to {to i eden ~esen Ekstremno bolno - pravoslavieto go slavi vnesuvaweto ateist ne bi go goltnal. - Premnogu ma~no, bizarno i bogo- na ikonite vo Crkvata, a ednovremeno i prolevaweto na sto- hulno! tici toni nevina krv na pavlikijancite koi odbivale da gi Svetica - a iskopala o~i na roden sin! prifatat ikonite? “Bla`ena” - so stotici toni krv na du{a! Zna~i, istorijata ja obremenuva Isto~nata pravoslavna Vo 10 vek pavlikijancite gi sre}avame pod imeto bogo- crkva so te`ok grev krvoprolevawe zatoa {to, pokraj drugo- mili koi stanale protiv rasipanosta na Rim i Vizant, gi to, stotina godini vodela ogor~ena borba dodeka ne gi vnela otfrlale sakramentite na Crkvata i kr{tavaweto na mali ikonite vo Crkvata, ubivaj}i pri toa “pove}e od sto iljadi deca; ne ja prifa}ale dogmata za pretvorawe na lebot i vi- pavlikijanci (hristijani), izlo`uvaj}i gi na golemi maki”, noto vo vistinsko Hristovo telo i krv pri ve~erata Gospodo- ~ija{to edinstvena vina sprema Crkvata i dr`avata bila taa va nitu po~ituvaweto na ikonite i svetcite, i ne se poklonu- {to mu slu`ele na Boga spored svojata sovest. Toa e crno, no vale pred krstot nitu go celivale. Poradi toa dr`avnata ne i edinstveno petno {to mu stoi na sovesta na pravoslavie- Crkva bezmilosno gi progonuvala i uni{tuvala. Osobeno to. `estoko bilo progonstvoto protiv bogomilite vo Carigrad. Nesfatlivo e kako mo`ela Crkvata slavo`ednata i “Taa rabota ja prezele vo svoi race li~no glavite na krvo`edna Irina, koja zadu{uvala buntovi i zagovori vo krv, dvete vlasti: carot Aleksej i patrijarhot Nikola. Vedna{ do oslepuvala lu|e i iskopala o~i na svoj roden sin, da ja pro- niv stoele crkovnite i dr`avnite dostoinstvenici. Po istra- glasi za svetica, i nea, so krvavi race, da ja nare~e “sveta `nata postapka sledela kazna protiv onie {to cvrsto stoele Irina”? U{te ponesfatlivo e kako mo`ela Crkvata krvava- na temelot na svojata vera od koja ne sakale da se otka`at. ta Teodora da ja proglasi za bla`ena i da ja nare~e “bla`ena Crkovnite i dr`avnite zakoni na Vizantiskoto carstvo vo Teodora”, a proleala stotici toni krv? toa vreme barale loma~a za stare{inite i do`ivoten zatvor Gospodin Milin tvrdi deka parabolata za bogatiot za obi~nite vernici.”25 ~ovek i za siromaviot Lazar vo Luka 16. glava za rajot i pe- Vo toa vreme e spalen na loma~a voda~ot na bogomilite kolot, za razlika od drugite Hristovi paraboli, treba da se vo Bugarija, Vasilij. Koga Aleksej slu{nal za Vasilij, go sfati ne simboli~ki, tuku bukvalno, za {to }e zboruvame povikal kaj sebe na carskiot dvor, prepravaj}i se deka se poop{irno podocna. Ako e taka, toga{ Crkvata Irina i interesira za negovata nauka i ima `elba da se preobrati. Teodora, pa i Konstantina - prvata svetica, vtorata bla`ena Toa mu dalo povod na Vasilij da go otvori svoeto srce i da i tretiot svetec - gi pratila vo rajot, na po~esno mesto vo go iznese celokupniot sistem na bogomilskoto u~ewe. “kriloto Avramovo”, a stoticite iljadi “eretici”, {to tie “Koga starecot ja iznel seta nauka, carot, poka`uvaj}i gi ubile i na koi o~i im iskopale, gi pratila otsprotiva, go svoeto vistinsko lice, ja trgnal zavesata i zapovedal da se otvori vratata. Vedna{ tuka se na{le crkovnite otci, 23. [arl Dil, op. cit., pp. 112,113 24. Isto, op. cit., pp.108,109 25. Ra~ki, Bogomili i Patareni, Srpska akademija, posebno izdanje, str. 368.369

238 239 negovata telesna garda i voeniot i crkovniot sovet. Toga{ Od Bugarija, Grcija i Makedonija, bogomilstvoto se pro- na prestolot na carskiot grad sedel patrijarhot Nikola. {irilo vo sosedna Srbija, kade {to go progonuval golemiot Pro~itana e bezbo`nata i odvratna nauka na Vasilij. Vasi- `upan Stevan Nemawa (1168-1196), koj naredil da se lij potvrdil s#, dodavaj}i deka vo odbrana na svojata nauka ispofa}aat bogomilite i potoa svikal sobor na koj prisus- podgotven e da podnese ogan, kam{ik i bezbroj pati da umre.”26 tvuval i ra{kiot arhijerej Jeftimie. Potoa carot sednal na prestolot i izrekol nad nego smrtna “Otkako soborot utvrdil deka vo Srbija e ra{irena kazna. bogomilskata vera, toj ja osudil i nad nea izrekol kazna: “Vasilij bil odveden na gradskiot hipodrom kade {to knigite na bogomilite se spaleni, a na voda~ot mu e prese~en bila podignata loma~a. Tuka bile dovedeni i golem broj bogo- jazikot i proteran e vo zato~enie. Nekoi od bogomilite se mili vrzani vo sinxiri kako najgolemi zlostornici da ja gle- osudeni na loma~a, a drugi proterani od Srbija (vo Bosna), daat smrtta na svojot u~itel. Mestoto kade {to trebalo da i na site im e odzemen imotot i razdelen me|u ‘pravovernite’ bide spalen Vasilij bilo opkru`eno so mno{tvo svet. Tuka (pravoslavnite).”28 bile i carot Aleksej i patrijarhot Nikola i drugi crkovni Po~ituvani, toa se golemi zlodela {to gi pravela Is- i dr`avni dostoinstvenici. Pred hipodromot podignale go- to~nata pravoslavna, “pravoverna” Crkva, kako dr`avna Crk- lem krst, i koga bilo podgotveno s#, carot go povikal Vasili- va, koi ne mo`at da se odminat i da se izbri{at od istorija- ja da go celiva krstot i da go spasi svojot `ivot. Toga{ 90- ta i koi nejze $ stojat na grb i ja pritiskaat. Zo{to, pokraj godi{niot starec odgovoril: ‘Podgotven sum za moeto u~ewe Katoli~kata crkva, i pravoslavieto da vadi o~i, da ubiva, da pretrpam izma~uvawe, ogan i iljadapati da umram.’ Krv- zo{to da spaluva, zo{to da se~e jazici, zo{to da progonuva nicite go soblekle i oblekata mu ja frlile vo ogan. So sve- i da proteruva drugi hristijani, svoi bra}a i sestri vo Hris- ta vozbuda i so nepokolebliva vera, Vasilij se ka~il na lo- ta? Zo{to da gi narekuva eretici i sektanti? Zar samo zatoa ma~ata od kade {to u{te edna{ gi poglednal svoite sledbe- {to tie imale i imaat poinakvi mislewa i sfa}awa za bib- nici vrzani vo sinxiri i, so dlaboka bolka i gri`a za niv, liskite vistini i {to poinaku veruvale i veruvaat? Ima li po~nal da go pee 90-tiot psalm. No nabrgu visokiot plamen voop{to tuka i tro{ka Hristovo hristijanstvo? go opfatil stariot reformator i go zadu{il negoviot glas. Bo`jata re~ na pravoslavieto mu pripi{uva i te`ok Na istata taa loma~a svoeto veruvawe go zape~atile u{te grev idolopoklonstvo. Kako {to vidovme, Crkvata mnogu krv mnogu sledbenici na ovoj prv ma~enik na ju`nite Sloveni za proleala dodeka ne gi vnela ikonite kako idoli vo svoite sloboda na verata i sovesta.”27 hramovi. Vo po~etokot na 13 vek, za vreme na vladeeweto na bugar- Pokraj ikonite, drug vid te{ko idolopoklonstvo i sue- skiot car Boris, pak nastapilo `estoko progonstvo protiv verie vo Isto~nata crkva pretstavuvale svetite relikvii bogomilite. Naukata na popot Bogomil i na negovite u~e- ili svetite mo{ti - ona {to ostanalo od nekoj svetitel; toa nici bila osudena, a toj i u~enicite prokolnati i staveni e svetiwa za crkvata; mo{ti na svetitelite, sveti mo{ti. pod progonstvo i proterani vo zato~enie. “Pobo`nosta obilno bila pridru`uvana so sueverie. Za vreme na vladeeweto na carot Jovan Aleksandar, svi- Vizantijcite se gordeele so golemite zbirki na mo{ti vo kan e crkoven sobor vo Trnovo (1360). Na toj sobor bile pri- Carigrad i na toj na~in ja poka`uvale svojata qubov i privr- sutni site crkovni i dr`avni dostoinstvenici. Soborot gi zanost kon mo{tite. Zbirkite {to postoele postojano se osudil i gi prokolnal bogomilite; mnozina od niv bile pogu- zbogatuvale so novi mo{ti. Sveta Jelena gi postavila te- beni ili proterani od zemjata. Trieset godini po trnovski- melite na dvorskata zbirka za vreme na Konstantina.” Podoc- ot sobor, Bugarija padnala pod turska vlast. na na ~uden na~in vo taa zbirka se doneseni od Erusalim

26. Ra~ki, op. cit., str. 366 28. Ra~ki, op. cit., str. 377; Izve{taj u @itijama sv. Simeona, gl. VI 27. Hristo V. Vrgov, Revolucionari, str. 245 240 241 “drvo od krst, sveta krv, trnova kruna, kopje, nametka bez {ev, “Nitu eden narod ne veruval pove}e od Vizantijcite vo klinci (se razbira, ovie predmeti gi povrzuvale so Hrista, vrednosta na soni{tata kako predznak na idninata... Postoe- a dali se originalni i po tolku vekovi pristignale tokmu vo la cela edna kni`evnost, od koja se so~uvani pove}e interes- Carigrad!?). Jelena gi donela vo Carigrad mo{tite na Dani- ni spomenici za tolkuvawe na proro{tva i soni{ta.”32 ela, a Konstancij mo{tite na sv. Timotej, na sv. Andrej i na “So nastanite upravuvale soni{ta i vizii. Son mu pret- sv. Luka. Arkadij go donel Samoila, a TeodosijII Isaija... ka`al na Lav V deka }e go zakole Mihael Amorijanecot. Jo- Marija Magdalena i Lazara gi donel LavVI . Ni}ifor Foka van II ne sakal da go krunisa svojot najstar sin poradi eden donel kosa na Jovana Krstitelot, a Jovan Cimiskij Isusovite son... Vizantijcite gi biel lo{ glas poradi korupcija, splet- sandali. Pla{tot na Ilija se ~uval vo novata bazilika... ki, svirepost i sueverija. Malku vizantiski carevi umrele dodeka pove}eto relikvii na Bo`jata Majka mo`ele da se so prirodna smrt.”33 vidat vo nejzinite crkvi. Zbirkite so mo{ti vo Carigrad Sueverija, sueverija, sueverija; demoni, |avoli, spiriti- bile najbogati i so niv ne mo`el da se sporeduva nitu eden zam, vra`bi, magija, astrologija, soni{ta, intrigi, spletki, muzej vo svetot... Istorijata na ikonoborstvoto poka`uva krvoprolevawe! Nitu malku bibliska vistina! Hristijanstvo kolku mnogu na Vizantijcite im zna~ele slikite.”29 bez Hrista! - So toa se odlikuvala Isto~nata pravoslavna “Sueverieto imalo i svoja mra~na strana. Nasekade ima- crkva, i bibliskoto proro{tvo ka`uva deka tokmu zaradi tie lo |avoli i demoni. Satanata kako ku~e go napadnal episko- grevovi propadnalo Vizantiskoto carstvo, za{to Crkvata, pot Partenij od Lampsak... Ikonobore~kiot patrijarh od 10 namesto cvrst, na carstvoto mu izgradila gnil duhoven ske- vek, Jovan Gramati~arot, se oddal na vra`ba i odr`uval sos- let koj ne mo`el da im preodolee na naletite na nevremeto tanoci so kalu|erkite kako mediumi; a za Fotija se mislelo so koi se soo~ilo; tokmu zaradi tie grevovi go sna{la te{ka deka svoeto ogromno znaewe go steknal po cena na otka`u- kazna pravoslavieto i zaradi tie negovi grevovi Bog dozvo- vawe od Hrista. Patrijarhot Kozma vo 12 vek ja prokolnal lil da se pojavi islamot kako kam{ik za hristijanstvoto. caricata Berta nikoga{ da ne rodi sin. Negoviot sovre- menik, Mihael Sikidit, mo`el predmetite da gi napravi Hristijanskata crkva e vinovna za pojavata na islamot nevidlivi i izveduval {egoviti trikovi so pomo{ na demo- ni. Imalo kalu|eri i inspirirani deca koi postojano gi Da povtorime! Tokmu zaradi grevovite {to gi opi{avme prepoznavale idnite carevi. Astrologijata bila nauka.”30 prethodno, Isto~nata crkva ja sna{la te{ka kazna - zaradi “Kolku poramnodu{no i poskepti~no se poka`uvalo tie nejzini grevovi Bog dozvolil da se pojavi islamot kako toga{noto op{testvo kon verata, s# polekoverno bilo kon kam{ik za hristijanstvoto. praznoverijata. Astrologijata i magijata u`ivale op{ta Vsu{nost hristijanstvoto e vinovno {to na svetskata doverba; masa lu|e pravele magii so pomo{ na voso~ni figu- scena vo pettata i {estata truba od Otkrovenieto 9-tata ri i koristele qubovni napivki. Mnogu lu|e, duri i vo naj- glava se pojavil islamot “kako dim koj se izdiga od jama na visokite klasi, bile uvereni deka, koga }e ja pra{aat ‘So- bezdna, kako dim od golema ognena pe~ka od koj sonceto i voz- lomonovata kniga’, }e mo`at po svoja volja da gi povikuvaat duhot potemnea” i od “dimot izlegoa skakulci po zemjata, pa im demonite i da gi stavat pod svoja vlast, da im zapovedaat. be{e dadena sila kakva {to imaat zemnite skorpii” (9,2.3). Ogromno mno{tvo lu|e veruvale vo ~uda.”31 Pettata i {estata truba ja najavuvaat pojavata i {ire- weto na militantniot islam, najprvo od strana na Arabjani- te, a podocna i od Turcite. Ne slu~ajno islamskite invazii 29. Stivn Ransimen, Vizantijska civilizacija, Minerva, Subotica-Beograd 1964, pp. 214,215 30. S. Ransimen, op. cit., p. 216 32. Isto str. 229 31. [arl Dil, op. cit., p. 332 33. S. Ransimen, op. cit., p. 217,218

242 243 vo proro{tvoto se prika`ani so silnite invazii na skakul- sko ropstvo za da go isceli od taa bolest, od toa zlo. Izrael- cite vo toj region. cite ja nau~ile taa te{ka lekcija i, otkako se vratile od toa “Vo istorijata na svetot nema nitu eden nastan koj, po svo- ropstvo, tie do den dene{en i ne pomirisale ve}e nikakvo jata univerzalnost i po nenadejnosta na svoite posledici, bi idolopoklonstvo. No Isto~nata pravoslavna crkva ne ja nau- mo`el da se sporedi so ekspanzijata na islamot voVII vek. So ~ila lekcijata {to $ ja opredelil Bog. I za vreme na rop- sekavi~na brzina islamot osvoil golemi prostranstva. Mu stvoto pod islamot, taa ne se oslobodila od svoeto idolopok- bile potrebni samo sedumdeset godini od smrtta na Muhame- lonstvo. S# do denes taa ostanala istata onaa istoriska da (632) za da se pro{iri od Kineskoto more do Atlantskiot Isto~na pravoslavna crkva potonata vo idolopoklonstvo i okean. Ni{to ne mo`elo da mu se protivstavi. Ednopodrugo sueverija so koi Bog }e ras~isti koga kone~no i generalno mu gi odzema provinciite na Vizantiskoto carstvo: Sirija }e gi ras~isti smetkite so grevot i so gre{nicite: “A na (634-636), Egipet (640-642), Afrika (698), [panija (711)...”34 stra{livcite i na nevernite... na gata~ite, na idolopoklo- Islamot gi okoval narodite na Vizantiskoto carstvo vo nicite i na site la`livci, delot im e vo ezeroto {to gori te{ki prangii i gi frlil vo pove}evekovno ropstvo. so ogan i sulfur; toa e vtora smrt” (Otkrovenie 21,8). Zar i najpravoslavniot grad na svetot, Carigrad, nareku- Po~ituvani, obemot na knigava ne ni dozvoluva podrob- van nov Erusalim, sedi{teto na vselenskiot patrijarh na no da go razrabotuvame islamot vo bibliskoto proro{tvo. pravoslavieto, grad koj se nao|al vo racete na natprirodni No Adventisti~kata izdava~ka ku}a “Znaci na vremeto” ja sili, ~ii{to manastiri bile prepolni so mo{ti, so sveti izdade knigata “Apokalipsa” ili “Otkrovenie” od amerikan- ostatoci na svetcite, zar svetiot carski grad, koj go {titela skiot pisatel Marvin Maksvel (736 stranici) vo koja na iz- li~no Bogorodica, padnal vo racete na islamot? Da, padnal! vonredno ubav na~en e obraboteno ova biblisko proro{tvo. Zo{to? Proro{tvoto }e ni ka`e: “A ostatokot od lu|eto {to ne bea sotreni od ovie zla Apostolite ne bile sve{tenici, tuku propovedni- (od islamot), ne se pokaja za delata na svoite race: poklonu- ci na evangelieto vawe na demoni, na zlatni, srebreni, bronzeni, kameni i drve- ni idoli, koi ne mo`at nitu da gledaat, nitu da slu{aat, nitu Hristos ne gi posvetil apostolite za sve{tenici da da odat. I ne se pokajaa za svoite ubistva, nitu za svoite gata- vr{at sve{teni~ka slu`ba vo hramot ili vo crkvata ~ija{to wa, nitu za svoite bludstva, nitu za svoite kra`bi” (Otkro- zavesa Bog ja iskinal nadve vo migot koga Hristos izdivnal venie 9,20.21). na krstot, tuku za propovednici na evangelieto, davaj}i im O~igledno e deka islamot, koj ne znae za idolopoklon- zapoved da odat po cel svet i da mu go propovedaat evangeli- stvo i koj e protiv sekoe idolopoklonstvo, bil orudie vo eto na sekoe sozdanie na negoviot jazik, razbirliv jazik, Bo`jata raka so koe Bog go kaznil otpadnatoto hristijanst- u~ej}i gi lu|eto da go sledat Hrista. Zna~i, apostolite se u~i- vo poradi idolopoklonstvoto vo koe potonalo, poradi teli na narodot, a ne sve{tenici vo onaa smisla kako {to se sueverijata, spiritizmot, vra`bite, magijata, astrologijata, sfa}a toj poim denes vo pravoslavieto i vo katoli~kiot svet. soni{tata, intrigite, spletkite, krvoprolevaweto! Od tie pri~ini, nie nitu eden od apostolite, bukvalno Za `al, kaznata ne ja postignala celta! Bo`jata re~ ka`u- nitu eden od niv, ne go gledame povle~en i zako`ur~en me|u va deka i tie {to ostanale, {to go pre`iveale vekovnoto yidovite na nekoja crkva vo uloga na sve{tenik da vr{i sve{- te{ko ropstvo na islamot: “Ne se pokajaa!” teni~ka slu`ba - so sve{teni~ka ode`da i so kadilnica v Poradi idolopoklonstvoto na okolnite narodi vo koe raka da prinesuva temjan (da kadi), da gi ispoveda gre{nicite tonel stariot Izrael, Bog go pratil 70 godini vo vavilon- vo ispovedalna ili da vr{i nekoja druga sve{teni~ka ak- tivnost. Namesto toa, site niv, bez isklu~ok, gi nao|ame na 34. Henri Pirenne, op. cit., p. 25 teren, me|u narodot, kade {to im e i mestoto, kako propoved-

244 245 nici na evangelieto i kako u~iteli. I zatoa, ~ista iluzija e da se bara nekakov kontinuitet i povrzanost na dene{noto hristijansko sve{tenstvo so nekakvo navodno sve{tenstvo na apostolite, za{to takov kontinuitet i takva povrzanost, ili apostolsko preemstvo, ili navestuvawe na takvo ne{to, vo Biblijata ne postoi. KONE^NA SUDBINA NA GREVOT I GRE[NICITE Spored toa, dene{noto sve{tenstvo na pravoslavieto i na Katoli~kata crkva, nivnata sve{teni~ka slu`ba, vnatre{- noto ustrojstvo na nivnite crkvi i na drugite nivni kultni Nabli`uva krajot na nebesniot istra`en sud objekti i slu`bi, ne se bibliska, tuku starozavetna i isto- riska kategorija koja, kako {to vidovme i naglasivme pove}e Dragi moi, se bli`i krajot i na dene{nata faza od pla- pati, e pre~krtana od Hrista zatoa {to starozavetnoto zem- not na spasenieto vrzana za nebesnoto Svetili{te, krajot na no Svetili{te, so celokupnoto svoe ustrojstvo, so site svoi Hristovata prvosve{teni~ka slu`ba i na nebesniot istra- slu`bi i aktivnosti, uspe{no ja zavr{ilo svojata zada~a i `en sud, koga Hristos, vo uloga na posrednik i zastapnik, }e zaminalo vo analite na bibliskata istorija vo migot koga go ozna~i krajot na vremeto na milosta kako posledna mo`- Isus gi izgovoril slavnite zborovi: “Se svr{i!” Nemame nost i {ansa za gre{nicite da se pomirat so Boga i da se spa- ve}e zemno svetili{te so zemno sve{tenstvo i so zemna sat. Krajot i na ovaa tolku zna~ajna faza na{iot Spasitel sve{teni~ka slu`ba. Sega imame nova situacija: Hristos }e go ozna~i so istite zborovi {to gi izgovoril na krstot: site nas “n# oslobodi od na{ite grevovi preku svojata krv i “Se svr{i!” n# napravi carstvo, sve{tenici na svojot Bog i Otec” (Ot- “A sedmiot angel ja izlea svojata ~a{a vo vozduhot, i izle- krovenie 1,5.6). Nemame potreba od zemni sve{tenici. Ima- ze silen glas od hramot, od prestolot, velej}i: ‘Se svr{i!’ I me nebesno Svetili{te so nebesen Prvosve{tenik, Hristos. nastapija molskavici, tatne`i, gromovi, i nastana silen zem- Noviot zavet zboruva ne za sve{tenici, tuku za stare- jotres, kakov {to nikoga{ nemalo otkako postojat lu|e na {ini vo crkvata kako duhovni voda~i i u~iteli na Bo`jiot zemjata; takov golem i tolku silen zemjotres” (Otkrovenie narod, na vernicite na crkvata: “Zatoa te ostaviv na Krit... 16,17.18). za da postavi{ stare{ini po site gradovi” so primerni du- Zborovite “Se svr{i!” Hristos gi izgovara vo nebesni- hovni vrednosti i karakterni osobini i kvaliteti (Tit 1,5- ot hram, pred Bo`jiot prestol, koga nebesniot sud ja zavr- 9; 1. Timotej 3,1-13). {uva svojata rabota. Na sudot e ispitan slu~ajot na sekoj Od Isusovite zborovi “Ka`i $ na crkvata” se gleda deka gre{nik koj koga i da e se rodil na ovaa zemja i, vo zavisnost najvisoka crkovna vlast Hristos $ predal na crkvata vo ce- od izve{tajot za negoviot `ivot vo nebesnite knigi, toj do- lost, a ne na vrhovnite poglavari na soodvetnite crkvi i na biva soodvetna nagrada, `ivot ve~en kako pomiluvan gre{- nivnoto sve{tenstvo. Spored toa, Toj bara crkvata da go kon- nik, ~ie{to ime se pi{uva vo Knigata na `ivotot, ili ve~na trolira sve{tenstvoto i sve{tenicite poedine~no, a ne smrt ako do kraj ostanal gre{nik, i negovoto ime se zapi{uva obratno, sve{tenstvoto da se postavuva nad Bo`jiot narod. vo Knigata na smrtta. Na nebesniot sud na Hrista “mu be{e predadena vlasta, ~esta i carstvoto za da mu slu`at site narodi, plemiwa i jazici. Negovata vlast e ve~na vlast i nikoga{ nema da pomi- ne, negovoto carstvo nema da propadne” (Daniel 7,9.10.13.14). Vedna{ potoa Hristos doa|a na ovaa zemja po vtorpat “kako car nad carevite i kako gospodar nad gospodarite” da mu dade

246 247 “sekomu spored negovite dela” (Otkrovenie 19,16; 22,12). “Satanata... }e izleze da gi mami narodite (gre{nicite) Po~nuva tretata faza od planot na spasenieto koga “carstvo- po ~etirite krai{ta na zemjata... za da gi sobere za vojna, ~ij- to }e go prezemat svetite (spasenite) na Sevi{niot, i tie }e {to broj e kako morskiot pesok. I izlegoa na zemnata {irina go poseduvaat za veki vekov” (Daniel 7,18). i go opkolija logorot na svetite i omileniot grad; i padna ogan od neboto i gi progolta. A |avolot, koj gi zabluduva{e, be{e frlen vo ezeroto od ogan i sulfur, kade {to se i yverot Krajot na grevot i gre{nicite i la`niot prorok... Toga{ i smrtta i podzemniot svet (gro- bot) bea frleni vo ognenoto ezero. Toa e vtora smrt, ogneno Na{a bibliska obvrska e nakratko da ja opi{eme kone~- ezero. I koj ne se najde zapi{an vo Knigata na `ivotot, be{e nata sudbina na grevot i gre{nicite. Ve}e op{irno zboru- frlen vo ognenoto ezero.” vavme za starozavetnoto zemno Svetili{te vo koe se plaste- “Na{iot Bog e ogan {to progoltuva” (Evreite 12,29). le grevovite na gre{nicite koi se kaele vo tekot na godina- “A na stra{livcite, na nevernite, na gnasnite, na ubij- ta. Objasnivme kako edna{ godi{no prvosve{tenikot go ~is- cite, na bludnicite, na gata~ite, na idolopoklonicite i na tel Svetili{teto od toj balast na grevovi koi gi prenesuval site la`livci, delot im e vo ezeroto {to gori so ogan i sul- vrz glavata na `iv jarec koj grevovite gi nosel v pustina. fur; toa e vtora smrt.” “Zemjata }e izgori so site nejzini de- Nema somnenie deka gre{nicite bile oslobodeni od gre- la... zapalenite nebesa }e se raspadnat, sostojkite }e se sto- vovite i Svetili{teto is~isteno od niv. No grevovite kako pat so ogromna `e{tina” (Otkrovenie 20,7-15; 21,8; 2. Petro- grevovi, grevot kako grev, kako grd poim i fenomen, toa od- vo 3,10.12). vratno vselensko |ubre, isfrleno v pustina, s# u{te postoi Ete, taka zavr{uva pove}emileniumskata odiseja na “go- na ovaa planeta i ~eka kone~no i radikalno ~istewe i otstra- lemata lamja, starata zmija, koja se vika |avol i satana” (Ot- nuvawe. krovenie 12,9) i na negovite demoni koi so svoite banditski Vo novozavetnata istorija, kako {to objasnivme, na{ite avanturi povrzani so grevot dolgo ja tresele i razoruvale grevovi preku Hristovata krv se vnesuvaat i se plastat vo zemjata, ispolnuvaj}i ja so leleci i piskoti {to se raznesu- nebesnoto Svetili{te. Nema nikakvo somnenie deka i nie vale niz celata Bo`ja vselena, predizvikuvaj}i kaj nejzinite sme oslobodeni od niv, za{to Hristos, “koj n# qubi, n# oslo- `iteli ogromna `alost, i glamnosuvale milijardi srca na bodi od na{ite grevovi preku svojata krv” (Otkrovenie 1,5). milijardi lu|e, zabraduvaj}i gi vo najcrna crnina. Taka No sepak, tie stojat tamu i go so~inuvaat balastot prosteni zavr{uvaat i gre{nicite ~ii{to imiwa ne se zapi{ani vo grevovi vo nebesnoto Svetili{te, koe treba da se is~isti od Knigata na `ivotot - vo ogneno ezero, vo ogan koj }e gi spa- niv kako i zemnoto vo svoe vreme. li i izgori edna{ zasekoga{ - i satanata, i zemjata, i gre{ni- Koga nebesniot sud kone~no }e ras~isti so grevot i so cite so nivnite grevovi, i grevot kako grev, toa odvratno gre{nicite, Hristos, vo ime na svojata `rtva na Golgota, so vselensko |ubre i nepodnosliva smrdea i smet, i smrtta kako polno pravo i vlast, siot grev - i ona odvratno starozavetno smrt. |ubre isfrleno v pustina, i onoj novozaveten balast vo nebes- I, otkako zemjata }e bide is~istena so ogan od s# {to e noto Svetili{te, siot grev - }e go strupoli vrz glavata na onoj gre{no i oslobodena od nejzinoto grdo gre{no minato, Bog vo ~ie{to srce se za~nal, vrz glavata na azazela, |avolot, koj }e sozdade nova zemja i novo nebo kade {to spasenite }e `ive- treba da odgovara za nego, da dobie zaslu`ena kazna. at ve~no. Toga{ }e zavr{i i tretata faza od planot na spase- Kone~no, toj smrdliv vselenski smet, koj ja gnasi i zaga- nieto i Hristos po tretpat }e gi izgovori istite slavni duva vselenata i ja naru{uva nejzinata harmonija i sre}a, zborovi {to gi izgovoril na krstot “Se svr{i!” (Otkrove- mora da se otstrani od nea, da se spali i edna{ za sekoga{ nie 21,6), koi zvani~no }e go ozna~at po~etokot na ve~niot da is~ezne ne samo nadvore{no, tuku i od mislite na site `ivot za spasenite. nebesni su{testva - i spomenot na nego da se zaboravi.

248 249 Deka vo ~etvrtata Bo`ja zapoved stanuva zbor za istiot sedmi den od 24 ~asa, posveten pri sozdavaweto, ni potvrdu- vaat zborovite od zapovedta: “Za{to Gospod za {est dena gi sozdade neboto, zemjata, moreto i s# {to e vo niv, a vo sedmi- ot den se odmori.” BIBLIJATA ZA SABOTATA Na istiot sedmi den, posveten pri sozdavaweto, se povi- kuva i apostol Pavle koga ni upatuva povik da vlezeme vo Bo`jiot odmor: “Za{to nekade za sedmiot den ka`a vaka: ‘I Bog se odmori vo sedmiot den od site svoi dela’”, i: “na Bo`- Da po~neme od po~etok, od korewata na sabotata: “Taka jiot narod mu ostanuva sabotnata po~inka” (Evreite 4,4.9). bea dovr{eni neboto i zemjata so seto svoe voinstvo. I gi Zna~i, apostol Pavle ovde sabotata kako sedmi den ja povr- zavr{i Bog do sedmiot den svoite dela {to gi sozdade. I se zuva ne so ~etvrtata Bo`ja zapoved od Sinaj, tuku so sedmi- odmori vo sedmiot den od site svoi dela {to gi sozdade. I ot den posveten pri sozdavaweto. Bog go blagoslovi sedmiot den i go posveti, za{to vo toj den Spored toa, otpa|aat site prigovori na hristijanite koi se odmori od site svoi dela {to gi sozdade” (1. Mojseeva 2,1-3). tvrdat deka sedmiot den, posveten pri sozdavaweto, ne e ist Vedna{ da ka`eme: Sedmiot den Bog go izdelil za odmor, so sedmiot den od ~etvrtata Bo`ja zapoved, i deka sedmicata go blagoslovil i go posvetil koga go sozdal na{iot svet za na sozdavaweto ne e ista so na{ava dene{na sedmica. {est dena, koga u{te ne postoele Evrei, ni Grci, nitu koj i da e drug narod, dodeka na ovoj svet bile prisutni samo na{ite prvi roditeli, Adam i Eva. Spored toa, sedmiot den Za teisti~kata evolucija na hristijanstvoto ne e evrejski praznik, evrejska sabota, kako {to tvrdat hris- tijanite denes, tuku Bo`ji svet i blagosloven den za odmor Kako {to rekovme pred malku, hristijanite tvrdat deka na negoviot narod. sedmiot den, posveten pri sozdavaweto, ne e ist so sedmiot Podocna, vo vremeto na Mojseja, koga Gospod slegol od den od ~etvrtata Bo`ja zapoved, nitu pak sedmicata na soz- neboto na planinata Sinaj i go izgovoril svojot zakon, me|u davaweto e ista so na{ava dene{na sedmica. Desette Bo`ji zapovedi {to gi napi{al Bog na dve kameni Ovaa satanska, |avolska zabluda i laga, {to ja prifatile plo~i se nao|a i ~etvrtata zapoved koja bara od nas da go praz- hristijanite, vnela golem smut vo nivnata vera i u~ewe i, nuvame sedmiot, sabotniot den: zaedno so drugite zabludi, go izvalkala liceto na hristijan- “Pomni si da go praznuva{ sabotniot den! [est dena stvoto. Za {to stanuva zbor? Katolicite, pravoslavnite i, raboti i svr{i gi site svoi raboti! A sedmi den e sabota, za `al, i toa za golem `al i sram, site protestanti {to praz- odmor posveten na tvojot Gospod Bog. Toga{ nemoj da rabo- nuvaat nedela, veruvaat i tvrdat deka denovite na sozdavawe- ti{ nikakva rabota: ni ti, ni tvojot sin, ni tvojata }erka, ni to ne bile isti so na{ive obi~ni dene{ni denovi od 24 ~asa. tvojot sluga, ni tvojata sluginka, ni tvojot vol, ni tvoeto ma- Imeno, tie iznesuvaat razni neizdr`ani dokazi i tvrdat deka gare, nitu pridojdeniot {to }e se najde vo tvojot dom! Za{to denovite na sozdavaweto bile vremenski periodi dolgi sto- Gospod za {est dena gi sozdade neboto, zemjata, moreto i s# tici iljadi i milioni godini, {to zna~i, sozdavaweto trae- {to e vo niv, a vo sedmiot den se odmori. Zatoa Gospod go lo milioni i milijardi godini. Zamislete, na semo`niot Bog blagoslovi i go posveti sabotniot den” (2. Mojseeva 20,8-11). mu bile potrebni milijardi godini da go sozdade svoeto remek Se gleda deka istite misli i zborovi, povrzani so sed- delo - ~ovekot! - Gospode, Bo`e moj! Kolku daleku oti{lo hris- miot den pri sozdavaweto, gi nao|ame i vo ~etvrtata Bo`ja tijanstvoto od tebe! Zar e mo`no i hristijanite, koi go nosat zapoved od Sinaj: vo sedmiot den Bog se odmoril i istiot go tvoeto ime, da padnat tolku nisko i da ja prifatat Darvino- izdelil za odmor, go blagoslovil i go posvetil. vata teorija za evolucija na na{iot svet? Bolno vistinito!

250 251 vr{el soodvetni intervencii. Zatoa nea ja narekuvame diri- Vo svojata v~udovidenost i nemo} da im veruva na svoite girana hristijanska evolucija. u{i {to slu{aat i na svoite o~i {to gledaat, ~ovek so pra- Da si ja pretstavime sebesi slikata na sozdavaweto na vo se pra{uva vo koj Bog veruvaat hristijanite? Vo bibliski- ~ovekot. Na po~etokot na {estiot den, koj navodno, kako i ot semo}en Bog Tvorec, koj go sozdal svetot za {est obi~ni, drugite denovi na sozdavaweto, e vremenski period od stoti- na{i denovi, ili vo nekoj drug nekadaren bog na kogo mu bile ci milioni godini, Bog go povlekuva posledniot sinxir na potrebni milijardi godini da go sozdade istiot svet? Od ovaa sozdavawe, sostaven od stotici iljadi alki, odnosno fazi niz grda slika {to ja davaat hristijanite za Boga proizleguva koi }e pominuvaat od Boga sozdadenite zarodi{i, t.e. pros- deka hristijanskiot bog ne e ist so semo`niot bibliski Bog tite `ivotni oblici, od koi }e se razvivaat kopnenite `ivo- na kogo mu bile potrebni samo {est obi~ni denovi da sozdade tni, a od niv i ~ovekot. tolku ubav i sovr{en svet. Neverojatno, hristijanite go prisiluvaat semo}niot Zar e mo`no poinaku da se razberat zborovite na Bo`ja- bibliski Bog stotici milioni godini da go posmatra svoe- ta re~: “Preku zborot Gospodov be{e sozdadeno neboto, preku to remek-delo, ~ovekot, kako poleka i makotrpno se izvleku- zdivot negov - yvezdenoto voinstvo... Za{to Toj re~e - i s# va od morskite mangrovi laguni kako amfibija so opa{ka nastana, zapoveda - i s# se sozdade” (Psalm 33,6.9). “I Bog koja se hrani so crvi, so glisti i pol`avi, i kako so po- re~e: ‘Neka bide svetlina!’ I bi svetlina... I Bog re~e: ‘Neka rodilni maki mora da sovladuva stotici iljadi i milioni bide svod srede vodite...’. I bi taka.... I Bog re~e: ‘Neka se pre~ki vo ramkite na evolutivnite fazi niz koi pominuva soberat na edno mesto vodite pod neboto, i neka se poka`e kako `ivotno vleka~ i ~etirino`ec, i vo poslednata faza kopno!’ I bi taka... I Bog re~e: ‘Neka iznikne od zemjata ze- kako majmun, pred da ja postigne svojata cel, da se ispravi na lenilo...’. I bi taka...” itn., itn. “Za{to Gospod za {est dena dve noze i da stane ~ovek, Bo`ja lika. - Ete, po~ituvani, so gi sozdade neboto, zemjata, moreto i s# {to e vo niv” (1. Moj- takvi niski i grdi, nebibliski sfa}awa za semo}niot bib- seeva 1. glava; 2. Mojseeva 20,11). - Kristalno jasno: Bog re~e liski Bog, se odlikuva dene{noto hristijanstvo bez Hrista, i - vedna{, ne po milioni godini, tuku istiot mig - se pojavi za `al, i protestantizmot. svetlina, istiot mig od zemjata nikna zelenilo..., “zapoveda Kako {to vidovme, tradicionalnata Crkva i protestant- - i s# se sozdade!” skite crkvi koi praznuvaat nedela i veruvaat vo besmrtnost Duhot ni snemo`uva koga slu{ame i gledame kako hris- na du{ata (duhot), ne veruvaat vo bibliskiot semo}en Bog tijanite, bez nikakov strav i gri`a na sovesta, gi iskrivo- Tvorec, koj go sozdal svetot za {est obi~ni, na{i denovi, tu- kol~uvaat ovie bibliski izve{tai za sozdavaweto. ku vo nekoj drug nekadaren bog na kogo mu bile potrebni mili- Malku pojasnenie vo vrska so ova. Za razlika od ateis- jardi godini da go sozdade istiot svet, milioni godini da go ti~kata evolucija na Darvina, koja pretpostavuva deka `ivo- sozdade ~ovekot. Nivnite teologii, koi ja prifatile teo- tot, od po~etok do kraj, se sozdaval sam vo opredeleni okol- rijata na evolucijata, pokraj drugoto, se obiduvaat da go zadr- nosti i vo tekot na mnogu dolg vremenski period, bez nika- `at i u~eweto za besmrtonost na du{ata (duhot), {to ra|a kov Bo`ji udel, teisti~kata dirigirana evolucija na hristi- neverojatni kontradiktornosti i te{ki apsurdi koi vodat vo janite tvrdi deka, sepak, prvite za~etoci ili zarodi{i na apsoluten bezizlez. `ivotot gi sozdal Bog. No Toj ostavil tie prvi ednostavni, Pra{awa za na{ite bra}a hristijani koi veruvaat taka: prosti `ivotni oblici, ponatamu da pominuvaat niz bezbroj Ako Adam ne e sozdaden vedna{ kako vistinski Adam, kako fazi i niz mnogu dolgi vremenski periodi, vo koi imale vistinski ~ovek, vo {estiot den, tuku mu bile potrebni mili- mo`nost da evoluiraat i da preminuvaat od poprosti vo oni godini da se razvie i da premine od `ivotno vo ~ovek, poslo`eni oblici, usovr{uvaj}i se s# dodeka kone~no ne ja toga{ vo ~ij nos Bog duvnal besmrtna du{a (duh) vo {estiot postignale sega{nava sostojba. Sekako, zad taa evolucija den? Sekako, spored spomenatata teologija, Bog ne duvnal stoel Bog koj gi nadgleduval nejzinite mnogubrojni fazi i

252 253 besmrtna du{a direktno vo nosot na Adama, tuku $ duvnal na Sabotata - spomenik na sozdavaweto i sto`er na onaa prva `ivotinka, na po~etokot od evolucijata, od koja se evrejskata nacija razvil Adam. Spored toa, Adam svojata besmrtna du{a, ako voop{to imal takva du{a, ne ja dobil direktno od Boga, tuku Kako {to vidovme od ~etvrtata Bo`ja zapoved, sedmiot ja nasledil indirektno od prvata `ivotinka preku amfibi- den e od Boga odreden i imenuvan so zborot sabota, evrejski ite (vodozemcite), vleka~ite, primatite (~ovekolikite maj- “{abat”, so zna~ewe “odmor”, i nie ne smeeme toj den da go muni)... Ako Adam svojata besmrtna du{a ja nasledil od `ivot- zamenime nitu da go preimenuvame so nedela, nitu so koj i da nite, toga{ i `ivotnite imaat besmrtna du{a! Ako e taka, e drug den vo sedmicata. “A sedmi den e sabota, odmor posve- a spored filozofijata na teisti~kata evolucija e taka, ten na tvojot Gospod Bog... Za{to Gospod za {est dena gi soz- toga{ kade zaminuva besmrtnata du{a na `ivotnite koga }e dade neboto, zemjata, moreto i s# {to e vo niv, a vo sedmiot zaginat? den se odmori. Zatoa Gospod go blagoslovi i go posveti sa- Ponatamu, dali besmrtnata du{a {to ja ima dene{niot botniot den” (2. Mojseeva 20,8-11). Spored toa, sedmiot den e ~ovek e ista so onaa besmrtna du{a {to ja vdahnal Bog vo povrzan so Tvorecot na na{iot svet, so sozdavaweto, i toj e prvata `ivotinka? Dali i taa prvobitna besmrtna du{a kaj spomen i golem spomenik na sozdavaweto. - Taka ka`uva Gos- prvata `ivotinka, pominuvaj}i niz evolutivnite fazi, zaed- pod, taka ka`uva negovata zapoved, ~etvrtata Bo`ja zapoved, no so teloto, evoluirala i preminuvala od poprosti vo poslo- na koja $ e posvetena edna tretina od prostorot na Desette `eni oblici, ili ostanala na prvobitnoto nivo? Ako du{ata zapovedi. ne evoluirala, ako taa ostanala ista od po~etok do kraj, Za `al, hristijanite go zamenile sedmiot den, sabotata, toga{ nie lu|eto imame ista besmrtna du{a so `ivotnite, so so nedela, so {to go urnale spomenikot na sozdavaweto i na glistite, so crvite... {to ni nalikuva na hinduisti~ko- satanata mu dale mo`nost da gi ubedi silniot i semo}en bib- budisti~kata filozofija. liski Bog, koj go sozdal svetot za {est obi~ni denovi, da go I u{te edno pra{awe. Na{ite bra}a hristijani, za koi zamenat so nekakov kvazi tvorec na kogo mu bile potrebni stanuva ovde zbor, za besmrtnata du{a (duh) na lu|eto odre- milijardi godini da go sozdava istiot svet so pomo{ na di- dile mesto: ~istili{te, mitarstva, raj i pekol. Kade e mes- rigirana, teisti~ka evolucija. toto za besmrtnata du{a na `ivotnite? Neporekliva e vistinata deka sabotata pove}e od 4.000 Po~ituvani, gledame li vo kakvi apsurdi zapa|aat lu|eto, godini e sto`er na evrejskata nacija. Taa Evreite gi odr`ala vo ovoj slu~aj teolozite, koga svoeto ~ove~ko “visokoumie”, kako narod i kako poedinci i im go so~uvala identitetot i svojata “genijalnost” i “u~enost”, koga svetovnite teorii i vo tekot na nivniot dvomileniumski holokaust. Bez sabota- filozofii, vo konkretniov slu~aj Darvinovata teorija za ta tie sigurno bi is~eznale od scenite na istorijata i bi zami- nekakva evolucija, }e gi vnesat vo Biblijata, koga }e otsta- nale vo nejzinite arhivi kako i mnogu drugi narodi. pat od nea i koga najednostavnite i najjasnite nejzini visti- I za hristijanstvoto sabotata bi bila sto`er koj bi ja ni }e gi napravat tolku slo`eni i zamrseni, za da ne im se odr`al negovata monolitnost. Toa sigurno ne bi se raspad- gleda krajot. Baraj}i evolucija vo Biblijata, kade {to ne nalo na tri dela i bi go so~uvalo svojot identitet i svojata treba da baraat evolucija, baraj}i evolucija kaj Tvorecot, izvornost i bi gi izbegnalo prisutnite devijacii koga ne bi tie se spletkaa i padnaa vo ambis. ja otfrlilo sabotata kako sedmi den za odmor. No, za `al, se Zar ima toa nekakva smisla, se pra{uva ~ovek! O~igledno slu~ilo toa {to se slu~ilo, i so izmenite na Bo`jite zapove- e deka nema. No za dene{nite hristijani i takvata besmisla di hristijanstvoto ne samo {to skr{nalo i potfrlilo, tuku ima smisla. Za niv s# e mo`no. Mo`no e vo{kite da stanat voop{to ne se potvrdilo nitu doka`alo. ovci i ovcite vo{ki.

254 255 Sabota e blagosloven den odlu~iv vo pustinata da go izleam mojot gnev vrz niv za da gi sotram.” “Im gi dadov svoite saboti... Praznuvajte gi moite “Gospod go blagoslovi ... sabotniot den!” - Da zapomneme: saboti! Tie neka bidat znak me|u mene i vas za da se znae deka Sabota e blgosloven den, {to ne e slu~aj so nitu eden drug jas sum Gospod, va{ Bog” (Ezekil 20,12.13.16.20.21; 44,24). den vo sedmicata. Za svetosta na sabotata: “Dr`ete ja sabotata, za{to taa Blagoslov i blagosloven zna~i: bla`en, sre}en i presre- e sveta za vas!” - Sabotata e sveta za vas! - mu ka`uva Gospod }en, poln so vrvna radost i zadovolstvo. Toj blagoslov {to na svojot narod, i prodol`uva: “Za da znaete deka jas sum Gos- go stavil Bog vo sedmiot den stanuva na{ blagoslov, i nie pod koj ve posvetuva” (2. Mojseeva 31,14.13). sme blagosloveni od Boga koga go praznuvame sabotniot den. Sabota e sveto vreme, izdeleno od drugite denovi namen- Sabotata navistina e blagosloveno vreme koga mu davame ski - mo`nost za Boga da n# posvetuva - od nas, od gre{ni, da mo`nost na Boga na{iot `ivot da go osmisli i da go ispolni napravi pravedni, sveti lu|e, kako {to e napi{ano: “Bidete so radost i zadovolstvo. sveti, za{to sum svet jas, Gospod, va{ Bog” (3. Mojseeva 19,2). “Blaze mu na ~ovekot koj pravi taka i na sinot ~ove~ki I Bog navistina svoite deca {to gi posvetil gi narekuva {to se pridr`uva na toa: koj ja po~ituva sabotata za da ne ja “sveti”: “Vo toa e trpenieto na svetite, koi gi pazat Bo`jite one~isti i koj gi ~uva svoite race od sekoe zlo delo” (Isaija zapovedi i verata vo Isusa” (Otkrovenie 14,12). Sabota e 56,2). - Bla`en, sre}en i radosen e ~ovek (ne Evrein) koj ja izdelena za nas za da se znae - {to da se znae - da se znae deka po~ituva sabotata. Gospod e na{ Bog koj n# posvetuva. - Zna~i, svet Gospod, svet saboten den, svet narod koj praznuva sabota! Sabota e svet den Sabota e “moj svet den”, “Gospodov den” - veli Gospod “Gospod go ... posveti sabotniot den!” - Da zapomneme: Sabota e i posveten i svet den, {to ne e slu~aj so nitu eden “Ako ja zadr`i{ svojata noga da ne ja pogazi{ sabotata, drug den vo sedmicata. “A sedmi den e sabota, odmor posveten i ako ne raboti{ vo mojot svet den; ako ja nare~e{ sabotata na tvojot Gospod Bog.” Vo Desette zapovedi zborot “svet” se milina, Gospodov den; ako ja praznuva{ i ako ja po~ituva{ odnesuva samo na eden zbor, na sabota. so toa {to ne }e se zanimava{ so obi~ni raboti, da im ugodu- Vo rajot Bog izdelil i posvetil edna ovo{ka za sebe - va{ na svoite gre{ni `elbi - toga{ }e ima{ radost vo Gos- “drvoto na soznanieto na dobroto i zloto” (1. Mojseeva 2,17) poda” (Isaija 58,13.14). - i im rekol na Adama i Eva: Site ovo{ki vo gradinata se Ova se Bo`ji zborovi koi ni doa|aat direktno od Boga va{i, no ovaa ovo{ka, ova drvo, e moe. Ne gibajte vo nego, za{- koj ni ka`uva dve mnogu zna~ajni raboti {to treba da gi to }e zgre{ite! zapametime. Prvo, Gospod veli: sabota e “moj svet den”, i vto- I sedmiot del od vremeto, sedmiot den, Bog go izdelil ro: sabota e “Gospodov den”. I kako svet Gospodov den, sabo- i go posvetil za sebe, i nam ni se obra}a so zapoved: [est tata treba da ni e mila, den na radost i spokojstvo i den za dena se va{i, i celosno vi stojat na raspolagawe vam, za va{i- bogoslu`enie, za svet sobor. te potrebi, no sedmiot, sabotniot den, e moj. Toj ne e va{ i “[est dena neka se raboti, a sedmi den e sabota - den na ne vi pripa|a vam. Ne gibajte vo nego, za{to }e zgre{ite. potpoln odmor, den za svet sobor (za sveto bogoslu`enie), Na ~etirinaeset mesta vo svojata Re~, vo Biblijata, Bog koga ne smeete da rabotite nikakva rabota. Toa e Gospodova ka`uva i n# potsetuva deka sabotata e negova - bukvalno: “moi sabota vo site va{i `iveali{ta” (3. Mojseeva 23,2). - “Gos- saboti” i “svoi saboti” - ne evrejski saboti. “Pazete gi moite podova (ne evrejska) sabota”. saboti; jas sum Gospod Bog va{” (3. Mojseeva 19,3.30; 26,2). “Ne Sekako, i drugite denovi se Gospodovi denovi, no nitu odea po moite zapovedi... gi obesvetuvaa moite saboti, i zatoa eden od niv ne e posveten i ne e svet. Za nitu eden od drugite

256 257 denovi Gospod ne ka`uva “moj svet den” i “Gospodov den”. Ni- rina, za{tita i sigurnost pred naletite na straotnite viu- kade vo Biblijata Bog ne ka`uva: “nedela Gospodova”, “nede- lici i pred besot na gigantskite `ivotni uragani {to gi la e moj svet den”, nitu pak “nedela e Gospodov den”. Tie pre- podiga grevot i satanata vo svetot - sli~no na Noeviot kov- rogativi mu pripa|aat samo na sabotniot den. ~eg vo koj se zasolnil i na{ol spasenie Noe so semejstvoto Pri sozdavaweto na zemjata Bog ne sozdal sveta plani- za vreme na u`asnata kataklizma {to go pogodila na{iot na, sveta reka ili sveto mesto kade {to potoa bi bilo podig- svet, kataklizma nare~ena potop. nato svetili{te. Vo taa prigoda Bog ne posvetil nitu eden Hristos e na{e zasolni{te kade {to mo`eme da se za- del od prostorot, nitu eden predmet, ni{to drugo, osven del solnime, na{e pribe`i{te kade {to mo`eme da pobegneme od vremeto, sedmiot, sabotniot den. Sabotata e prva sveti- od grevot koj n# progonuva, a sabotata e alka {to n# povrzuva wa na ovoj svet, svetiwa koja ne uspeal, nitu pak nekoj }e us- so Hrista i temel na na{ata zaednica so nego - semeen den, pee da ja spali i uni{ti, za{to taa Bo`ja svetiwa Bog ja semeen praznik koga Bog, kako {to ka`avme, na poseben smestil, ne vo prostorot, vo koj lu|eto urivaat i uni{tuvaat, na~in go po~estuva svoeto semejstvo, svoite deca, so svoeto tuku vo vremeto, koe e nedoseglivo za niv. prisustvo me|u niv. Prekrasna i mnogu ubava, mila i posakuvana e taa sabot- na zaednica vo dru{tvo so Boga i so negovite sveti angeli, Duhovnata dimenzija na sabotniot den tie sveti migovi pominati vo prijatna nebesna atmosfera vo negoviot dom. Toga{ nie na poseben na~in go ~uvstvuvame Bog ima zamisla i `elba sabotata, kako negov svet den, Bo`jeto prisustvo vo na{ata sredina, negovata blizina i da bide negov semeen praznik koga Toj, kako nebesen tatko, go neposrednost. sobira svoeto zemno semejstvo na svet semeen sobir, na semej- Za vreme na sabotnite bogoslu`enija, na koi ja prou~u- no sovetuvawe, na sveto bogoslu`enie, na koe saka da pomine vame negovata sveta Re~ ili Biblijata, na koi se molime i vreme vo sveta zaednica so svoite deca - mo`nost da razgo- mu ja iska`uvame na{ata blagodarnost na Boga, Svetiot Duh vara so niv, da gi slu{ne nivnite vozdi{ki, radosni i `alni, go prenaso~uva na{iot pogled od ovoj pominliv gre{en svet da gi rastovari od bremeto na sekojdnevnite gri`i, da gi zak- kon nebesniot `ivot so ve~ni vrednosti. Sabotnite migovi, repne i fizi~ki i duhovno, da im go podigne duhot, da ja zasi- pominati vo sveta zaednica so Boga i so negoviot narod, n# li nivnata vera i nade` i da gi ohrabri i osposobi uspe{no izdignuvaat visoko nad ovoj zemen svet, i na kriljata na vera- da se soo~at so `ivotnite problemi vo slednata sedmica. ta n# pribli`uvaat do pragot na nebesnoto carstvo od kade Spored Biblijata, praznuvaweto na sabotata mora da {to u{te sega so duhovni o~i go gledame noviot `ivot i, bide prijatno iskustvo. Bog preku svojot prorok Isaija ni obzemeni i proniknati so neiska`livite ubavini na Bo`jeto ka`a deka sabotata treba da ni bide milina. Zborot milina carstvo, nie se raduvame so neiska`liva radost, i na{eto e prevod na evrejskiot zbor “oneg” koj ima mo{ne bogato zna- srce igra, blika i pee od sre}a za skora{nata sredba so na{i- ~ewe. Oneg zna~i “ne`no”, “ubavo”, “prijatno”, “radosno”, ot Spasitel koj doa|a po nas da n# zeme so sebe, za da bideme “izvonredno”. Bog saka da u`ivame vo sabota. Taa treba da i nie tamu kade {to e Toj (Jovan 14,1-3), da ja delime ve~nosta bide zenit vo sedmicata. Nea ja karakteriziraat najdobro dru- so nego, da go gledame i da go u`ivame ona “{to oko ne vide- `ewe, najdobra obleka, najdobro odnesuvawe, najdobro od s#! lo, {to uvo ne ~ulo i {to vo ~ove~ko srce ne do{lo” (1. Ko- Sabota e svet i blagosloven den, izdelen od drugite de- rin}anite 2,9). novi so posebna cel i namena - za intimen kontakt me|u nas Nie, hristijanite, koi praznuvame sabota, sme blagoslo- i Boga preku negovata Re~, migovi koga mo`eme da zdivneme veni, zadovolni i sre}ni lu|e, polni so Bo`ja qubov i so od sekojdnevnite {okovi na spoulavenoto vreme i od udirite dlabok mir vo srceto srede ova zajazleno vreme i ovoj vozne- so koi postojano n# mava i {iba ma~noto i ~emerno sekoj- miren svet. @iveeme so krenata glava i ~elo i so ~ista dnevje. Sabota ni nudi duhovna, a preku nea i fizi~ka zavet-

258 259 Od ka`anoto proizleguva deka duhovnata dimenzija na sovest odime napred, za{to mu slu`ime na Boga ne poinaku, sabotata kako den za odmor e mnogu podlaboka i pozna~ajna ne spored predanijata i tradicijata, ne spored istoriskite od onaa, fizi~kata, koja na ~ovekot mu ovozmo`uva samo gola hristijanski kategorii, tuku onaka “kako {to ka`uva Pismo- fizi~ka po~inka. ^ovekot ne e tovarno `ivotno, pa ni sabo- to” (Jovan 7,38). Go sledime Hrista, odej}i po negoviot pat i tata ne e dadena zaradi zgolemuvawe na negovata rabotna sledej}i gi negovite stapki {to gi nao|ame vo evangelijata. sposobnost. Gi dr`ime site Deset Bo`ji zapovedi, me|u niv i ~etvrtata Sabotniot odmor vo nikoj slu~aj ne e ist so koj i da e drug zapoved koja ka`uva deka sabota e svet Gospodov den. sloboden den vo sedmicata {to go zema ~ovekot koga e pre- Hristos e na{ spasitel koj ni gi prostil grevovite, n# moren za da se odmori. Toj ne e nikakov neiskoristen vremen- is~istil od niv i ni dal pravo da se “nare~eme Bo`ji deca”, ski me|uprostor {to }e mu ovozmo`i na umorniot ~ovek da najvozvi{eno predimstvo, povozvi{eno i od ona {to go zdivne od pregolemite fizi~ki napori. Ne! Sabotniot odmor u`ivaat i angelite - da bideme negovi sinovi i }erki, nego- ne e obi~en odmor li{en od sekakov duh, odmor koj stanuva vo semejstvo - sega na zemjava, a naskoro i na neboto. U`ivame izvor na izopa~enost. Sabotnata po~inka e sosem ne{to dru- negova za{tita, vodstvo i pomo{ i, zdru`eni so nego i vode- go. Vo ramkite na sozdavaweto taa e posebno sozdadena kate- ni od Svetiot Duh, preku Bo`jata re~, nie hrabro ~ekorime gorija. [este denovi na sozdavaweto ne se prazni. Niv Bog napred, uspe{no sovladuvaj}i i urivaj}i gi site prepreki i gi napolnil so svoite dela {to gi sozdal. Tretiot den go pre~ki {to gi postavuva satanata preku svoite orudija na napolnil so prekrasni raznovidni rastenija, pettiot i {es- na{iot `ivoten pat za da n# sopne i obori. Vo na{ite gra- tiot gi napolnil so mnogubrojni vidovi `ivotni, a i so ~ove- di plamti silna vera i nade` koi gi turkaat nastrana nebid- kot kako svoe remek-delo. No i sedmiot den ne e prazen vaku- ninata, neizvesnosta, pesimizmot, apatijata, besperspektiv- um. nosta, beznade`nosta i silniot i otroven strav i o~aj so koi Kako {to rekovme, pri sozdavaweto na na{iot svet za e zafateno i dlaboko proniknato na{eto pokolenie i vo koi {est dena Bog za sedmiot den sozdal i posebna, nematerijal- tone na{iot svet. na, duhovna kategorija, koja na evrejski se vika “menuha”, i Ne postoi, po~ituvani, na ovoj svet, poubava od na{ata zna~i odmor, miruvawe, po~inka, mir, radost, spokojstvo, sabotna zaednica so Hrista, od ~ie{to prisustvo vo nas tre- sre}a, bla`enstvo, milina za du{ata i milina za teloto - i perat strunite na na{ata du{a, proizveduvaj}i najprijatni taa duhovna kategorija, “menuha”, Bog ja smestil vo sedmiot, zvuci na milna muzika {to voop{to mo`e da se po~uvstvuva vo sabotniot den, vo sabota, koja e nadarena so ne`nost da ja i da se do`ivee; nenadminat vnatre{en mir i slatka slobo- razgaluva du{ata i da gi miluva na{ite misli so isceluva~ka da od sekakva vnatre{na tiranija - od gnev, lutina, zavist, naklonost. Toa e den vo koj ~asovite ne se potisnuvaat eden sebi~nost, omraza... vo ~ii{to stegi sme bile okovani pred so drug, den koj mo`e da ubla`i sekoja `alost. Sabotniot duh da se sretneme i da ostvarime neraskinlivo prijatelstvo so n# obviva kako proletta {to se {iri na zemjata bez na{a na{iot brilijanten Prijatel, Isus Hristos. pomo{. Ubava e i blagoslovena bra~nata zaednica, mila e i se- Vo burniot okean na vremeto i vo makotrpnata i surova mejnata zaednica vo koja posebna radost i nezaboravni migovi ~ovekova borba za opstanok, postojat ostrovi na mir kade za roditelite pretstavuvaat decata i obratno. Mnogu ubavo {to ~ovekot mo`e da zdivne, da go obnovi svoeto dostoinst- i vrvno do`ivuvawe e i maj~instvoto i tatkovstvoto, no neis- vo, i na poseben na~in da se gri`i za semeto na ve~nosta pose- ka`livo i nenadminlivo e ~uvstvoto na zaednica so Hrista ano vo negovata du{a. Sabotata e oaza na ovaa gre{na i pusta {to ja u`ivame osobeno za vreme na sabotnite ~asovi. Od tie zemja na na{iot pat kon na{ata nebesnata ve~na tatkovina. pri~ini, prvenstveno hristijanite, a i ~ove{tvoto vo celost, Bog videl deka nam ni e potrebna takva duhovna katego- podnesuva nenadomestlivi zagubi zatoa {to ne praznuva sabo- rija, takva sabota, i ni sozdal tokmu takva sabota, otvoren ta, {to se li{uva od nejzinite blagoslovi.

260 261 prozorec niz koj ni pirka prijatno vetre od idniot svet i Sabotata - evrejska!? `ivot i ni go razladuva ispotenoto ~elo. Da, po~ituvani, sabotata navistina e otvoren prozorec Mnogu ~est slu~aj koga razgovarate so hristijanite vo kon neboto, prozorec niz koj ja gledame vselenata {to }e ni vrska so sabotata e tie da vi ka`at: sabotata e evrejska, evrej- ja stavi naskoro na raspolagawe na{iot Spasitel Isus Hris- ski praznik, koj va`el samo za Evreite, i kako dokaz go nave- tos so svoeto skora{no slavno doa|awe. duvaat tekstot od 5. Mojseeva 5,15: “Spomni si deka i ti be{e Adam svojot prv den od `ivotot vo rajot go po~nal tok- rob vo egipetskata zemja i deka ottamu te izbavi Gospod, tvo- mu so vakva sabota. So vakva sabota e garniran i na{iot `i- jot Bog, so silna raka i so podadena mi{ka. Zatoa ti zapove- vot - `ivotot na site {to praznuvaat sabota. Taka i Hristos da Gospod, tvojot Bog, da go pazi{ sabotniot den.” - Ete, ve- ka`uva: “Sabotata e sozdadena zaradi ~ovekot” (Marko 2,27); lat tie, Bog gi izbavil Evreite od egipetsko ropstvo, razde- Bog na ~ovekot mu sozdal “menuha” za da go povrze i da mu ovoz- luvaj}i go Crvenoto more pred niv, i zatoa im naredil da mo`i da `ivee vo zaednica so svojot Tvorec, postojano da go praznuvaat sabota kako spomen koj }e gi potsetuva na toj gran- potsetuva deka e Bo`je dete, da se gordee {to e Bo`ji sin i diozen nastan. I bidej}i sabotata e povrzana so nivnoto izba- Bo`ja }erka, pripadnik na Bo`jeto semejstvo, pretvoraj}i go vuvawe od nivnoto ropstvo, taa e evrejski praznik, zapoved negovoto srce vo vrutok na tivka, prijatna, slatka, neprekrat- {to va`ela i va`i samo za Evreite. na, prirodna, spontana radost i pesna. No, ve molam, po~ekajte malku! Ako ja sledime taa logi- Taa (sabotata) e sozdadena za nas kako alka da n# povr- ka, toga{ i prvata Bo`ja zapoved va`i samo za Evreite, zuva ne samo so zagubeniot, ami i so obnoveniot raj, da n# pot- bidej}i i taa e povrzana so nivnoto izbavuvawe od egipetsko setuva deka nie se prigotvuvame za nov svet kade {to s# }e ropstvo: “Jas sum Gospod, tvoj Bog, koj te izvede od egipetska- bide sabota, koga Bog i ~ovekot }e `iveat vo potpolna har- ta zemja, od ku}ata na ropstvoto. Nemoj da ima{ drugi bogovi monija. Sekoja sabota nie imame mo`nost da vkusime del od osven mene” (2. Mojseeva 20,2.3). - Logi~no, zar ne! ubavinite na idniot svet, del od mirot i harmonijata na Bo`- Od istata logika na hristijanite, koi tvrdat deka sabo- jeto carstvo {to so kopne` go o~ekuvame. tata e evrejska, proizleguva deka i pettata Bo`ja zapoved, Eden od voobi~aenite pozdravi za sabota vo staro vreme koja bara od decata da gi po~ituvaat roditelite, va`i samo bil pozdravot “[abat {alom!”, {to zna~i “neka vladee mir za Evreite. Eve ja nejzinata sodr`ina: “Po~ituvaj gi svojot vo sabota”, za{to glavna ideja i su{tina na sabotata e mir, tatko i svojata majka, kako {to ti zapoveda tvojot Gospod Bog, ne samo mir me|u ~ovekot i negovite bli`ni, tuku i mir me|u za da `ivee{ dolgo i da ti bide dobro vo onaa zemja {to ti ~ovekot i s# {to e sozdadeno, mir vo celata Bo`ja vselena. ja dava tvojot Gospod Bog” (5. Mojseeva 5,16). Zna~i, Bog od Edna{ sedmi~no, vo mnogu pogolema mera otkolku vo dru- evrejskite deca bara da gi po~ituvaat svoite roditeli zatoa gite denovi, nie pominuvame eden den, svetiot i blagosloven {to }e im dade vetena zemja, Palestina, i dolg `ivot i bla- saboten den, vo posebna zaednica so Hrista, zasiluvaj}i ja gosostojba vo nea. Spored toa, evrejskite deca se privilegi- svojata vera vo Boga, pri {to na{iot duhoven `ivot, na{eto rani pred Boga, za{to Bog na na{ite deca, za razlika od niv, hristijanstvo, prerasnuva vo silna duhovna karpa koja ne ne im dava nitu vetena zemja, nitu dolg `ivot nitu blagosos- mo`e ni{to da ja pokoleba. Taka nie stanuvame neprezemli- tojba. Apsurd, zar ne! va tvrdina za satanata i za site negovi pekolni sili so koi Zaklu~ok: Ako sabotata e evrejska, toga{ i prvata i pet- saka da n# uni{ti. So takva neskr{liva vera i nade` nie, koi tata zapoved se evrejski - no vo toj slu~aj i toj Bog, koj gi dal praznuvame sabota, ne samo {to pre`ivuvame i opstanuvame, tie zapovedi, e evrejski, a ne hristijanski Bog. tuku i cvetame. Vsu{nost, taka e i napi{ano na mnogu mesta vo Bibli- jata: “Odi pri faraonot i re~i mu: ‘Gospod Bog na Evreite pora~uva vaka: ‘Pu{ti go mojot narod da zamine i da mi iska-

262 263 Dali vo toj slu~aj Bog bi ja iskornal sabotata od nejzinoto `e po~it’” (2. Mojseeva 9,1; v. 3,18; 5,3; 7,16; 9,13; 10,3). Na sto- mesto srede Desette zapovedi i na nejzinoto mesto bi napi- tici drugi mesta vo Biblijata ~itame, ne za hristijanski, {al nedela? Ako bi go storil toa, bi se pra{ale zo{to bi go tuku samo za “Izraelov Gospod Bog” - odnosno, samo za evrej- storil? Zo{to na evrejskiot narod vo staro vreme bi mu ski Bog. ka`al sabota, a na hristijanite nedela, koga sabotata ne e I ako tie tri zapovedi, prvata, ~etvrtata i pettata, se nikakov simbol ili senka na nekakva novozavetna realnost? evrejski zapovedi, i ako va`at samo za Evreite, toga{, Da se potsetime! Judaizmot (evrejstvoto) e edinstven po logi~no, i drugite sedum, odnosno site Deset zapovedi, se toa {to Bog mu se obratil na Sinaj na cel eden narod koj go evrejski zapovedi i va`at samo za Evreite, za{to gi dal is- videl i ~ul so svoi sopstveni o~i i u{i, pove}e milioni edno- tiot evrejski Bog, koj se razlikuva od hristijanskiot Bog. I vremeno prisutni, koga go izgovoril i go napi{al svojot {to ako ka`eme deka sedmata zapoved, koja ka`uva: “Ne vr{i zakon. Izraelskiot narod, kako Bo`ji narod, e edinstven i prequba!”, e evrejska zapoved i va`i samo za Evreite? Dali po toa {to Gospod polni ~etirieset godini go hranel vo pus- toga{ hristijanite mo`at slobodno da vr{at prequba? tinata so nebesna hrana, nare~ena “mana”, edinstven slu~aj vo Da se vratime na prvata Bo`ja zapoved: “Jas sum Gospod, istorijata na ovoj svet Bog da prigotvuva sekoj den, osven vo tvoj Bog, koj te izvede od egipetskata zemja, od ku}ata na rop- sabota, sve`a hrana za milioni lu|e v pustina. Vo petok im stvoto. Nemoj da ima{ drugi bogovi osven mene!” Ako ja povr- prigotvuval dvojno koli~estvo hrana, i za sabota (2. Mojse- zeme ovaa zapoved so izleguvaweto od egipetsko ropstvo i ako eva 16,14-26). Zamislete, ~etirieset godini Bog ja izdeluva ja proglasime za spomen na toj nastan, toga{ e logi~no da sabotata od drugite denovi kako poseben svet den! Zar toa ne zaklu~ime deka Evreite ne smeele da imaat drugi bogovi samo im ka`uva ni{to za nejzinata svetost na hristijanite koi zatoa {to Bog gi izvel od toa ropstvo, {to voop{to ne odgo- praznuvaat la`na sabota nare~ena nedela? vara na vistinata. A logikata na hristijanite, koi praznu- Dragi moi, vo staro vreme evrejskiot narod bil Bo`ji vaat nedela, e tokmu takva - navodno, zatoa {to Bog go izvel narod, a denes hristijanskiot narod e, ili bi trebalo da e, evrejskiot narod od Egipet, mu zapovedal da praznuva sabota Bo`ji narod. Spored toa, evrejskiot Bog e, ili bi trebalo da kako spomen na negovoto izleguvawe od Egipet, a ne kako e, i hristijanski Bog. Ottamu i Desette zapovedi, kolku se spomen na sozdavaweto na svetot, pa ottamu, velat tie, i sabo- evrejski, tolku se i hristijanski, no tie ne se nitu evrejski tata e nivna, evrejska, i va`i samo za Evreite. nitu hristijanski, tuku Bo`ji. Primenuvaj}i go istiot ar{in za merewe na rabotite, Nie Biblijata ja prezemame od Evreite ne kako evrejska proizleguva deka hristijanite se oslobodeni od obvrskite na Biblija, tuka kako Bo`ja re~. Zaedno so Svetoto pismo, {to prvata zapoved zatoa {to Bog niv ne gi izvel od egipetsko ni go napi{ale i ni go predale evrejski proroci i aposto- ropstvo, i spored toa, tie mo`at pokraj Boga da imaat i “dru- li, nie od niv gi prezemame i Desette zapovedi ne kako evrej- gi bogovi” - {to e svoeviden apsurd. Apsurd zatoa {to vo toj ski, tuku kako Bo`ji zapovedi. Isto taka i sabotata ja preze- slu~aj so pravo bi mo`ele da se pra{ame koj Bog prifa}aat mame od niv ne kako evrejska, tuku kako “Gospodova sabota”, hristijanite, semo}niot Gospod Bog Izraelov (evrejski), ili kako “Gospodov den”, kako “Gospodov svet den”. Zna~i, site nekoj drug, hristijanski Bog, razli~en od evrejskiot? zapovedi, pa i ~etvrtata, imaat op{to~ove~ki karakter, za{- Ako evrejskiot Bog e ist so hristijanskiot Bog, a bi to Bog e Bog na celoto ~ove{tvo (Rimjanite 3,29; 10,12.13). trebalo da bide ist (Rimjanite 3,29), zar toga{ e potrebno Da ne zaboravime deka nie hristijanite sme samo granka Toj povtorno da sleze, sega na nekoja hristijanska planina, od diva maslina nakalemena na pitomata maslina koja n# i na hristijanite da im dade drugi deset zapovedi, razli~ni snabduva so neophodnite `ivotni sokovi. Spored toa, ko- od onie {to gi izgovoril pred evrejskiot narod na Sinaj i renot i stebloto ne se na{i. Izraelskiot narod e taa pito- gi napi{al na dve kameni plo~i? Dali toga{ na hristijani- ma maslina {to ja zasadil Bog, od ~ij{to plod se dobiva kva- te bi im dal novi plo~i so deset ili samo so dve zapovedi?

264 265 litetno maslinovo maslo - vistinska, izvorna Bo`ja nauka za Sabotata kako znak ili beleg vo Biblijata koj ja otkri- spasenie na cel svet, na celoto ~ove{tvo. Zna~i, divata gran- va vistinskata Bo`ja crkva: ka opstanuva blagodarenie na blagoslovite {to proizlegu- “Izraelcite neka ja pazat sabotata - praznuvaj}i ja od vaat od korenot i stebloto na pitomata maslina, vrz koi taa pokolenie do pokolenie - kako ve~en sojuz (zavet). Taa neka nema nikakvo mo`no vlijanie (Rimjanite 11. glava). e znak, zasekoga{, me|u mene i Izraelcite” (2. Mojseeva 31,16.17). Sabotata e Bo`ji znak i Bo`ji pe~at “Im gi dadov svoite saboti kako znak me|u sebe i niv, neka znaat deka jas sum Gospod koj gi posvetuva... Praznuvaj- Srede verskiot haos {to postoi denes vo svetot, srede te gi moite saboti! Tie neka bidat znak me|u mene i vas za mnogubrojnite verski zaednici, ~ij{to broj postojano se zgo- da se znae deka jas sum Gospod, va{ Bog” (Ezekil 20,12.20). lemuva, ~ovek so pravo se pra{uva koja od niv e vistinska U{te edna{ poslednite dve re~enici: “Praznuvajte gi Bo`ja crkva na koja treba da $ pripa|a kako vernik. Postoi moite saboti! Tie neka bidat znak me|u mene i vas za da se li nekakva mo`nost, ne{to ili nekoj koj }e ni pomogne pozi- znae deka jas sum Gospod, va{ Bog!” - Sabotata, veli Bog, e tivno da ja razre{ime taa dilema za da ne napravime pogre- vidliv znak ili beleg so koj e obele`ana mojata vistinska {en izbor i da zastaneme na pogre{na strana, da odime po po- crkva. Mojot narod, moite vernici, moeto semejstvo, praznu- gre{en pat i, namesto vo Bo`jeto carstvo, da se najdeme vo va sabota, praznuva vo mojot svet den. Zatoa, po~ituvani, Gos- endek? pod i vas ve povikuva: Pridru`ete mu se na mojot narod, na Hristos e “pat, vistina i `ivot” (Jovan 14,6) i Toj }e mojata crkva i praznuvajte vo sabota! n# nau~i kako da veruvame: “Koj veruva vo mene kako {to U{te ne{to za znakot ili za belegot vo Biblijata! Vo ka`uva Pismoto, od negovata vnatre{nost }e pote~at reki na staro vreme Bog baral od svojot narod da gi obre`uvaat site `iva voda” (Jovan 7,38). - Kako {to ka`uva Pismoto! Bog }e ma{ki deca. Obrezanieto isto taka bilo znak ili beleg na ni gi otkrie vo svojata Re~ belezite na vistinskata crkva, Bo`jata pripadnost. koja e negovo, Bo`je semejstvo, i }e ni pomogne da staneme pri- “Sekoe ma{ko me|u vas neka bide obre`ano. Obre`uvajte padnik na negoviot narod. se, i toa neka e znak na zavetot me|u mene i vas” (1. Mojseeva Vistinskata Bo`ja crkva e lesno prepoznatliva me|u 17,10.11). Spored toa, i Avram bil obre`an: silnata plejada crkvi. Bo`jite deca imaat vidlivi belezi “I go primi (Avram) znakot na obre`uvaweto kako pe~at spored koi se prepoznavaat kako Bo`ji deca. na pravednosta {to ja dobi preku verata {to ja ima{e kako Prv golem i jasno vidliv beleg na vernicite na Bo`jata neobre`an, za da bide tatko na site koi veruvaat” (Rimjani- crkva koi mu pripa|at na Boga: “Vo toa e trpenieto na sve- te 4,11). tite, koi gi pazat Bo`jite zapovedi i verata vo Isusa” (Ot- Se gleda deka vo novozavetniot period izrazot “pe~at” krovenie 14,12). - Zna~i, Bog svoite deca gi narekuva “sveti” se koristel kako sinonim za zborot “znak”. Za starozavetni- i gi prepoznava po toa {to tie “gi dr`at Bo`jite zapovedi ot “znak na obrezanie” Pavle zboruva kako za “pe~at na praved- i imaat vera vo Isusa”. nosta”. Zatoa toj ovde, zaedno so zborot “znak”, go voveduva Drug va`en beleg, spored koj Bog ja prepoznava svojata vo upotreba i zborot “pe~at”, kako sinonim so isto zna~ewe. crkva, odnosno svojot narod, a i Bo`jiot narod Boga, e ~etvr- Spored toa, sabotata kako vidliv znak, spored koj Bog ja pre- tata Bo`ja zapoved. Bo`jite deca praznuvaat sabota kako sedmi den. Sabotata e najdominanten beleg spored koj sekoj poznava svojata crkva, svojot narod, a i negoviot narod go ~ovek {to ja prou~uva Biblijata lesno mo`e da ja prepoznae prepoznava nego kako svoj Bog i Gospod, pretstavuva “Bo`ji vistinskata Bo`ja crkva, da $ se pridru`i i kako nejzin ver- pe~at” so koj Bog gi zape~atuva svoite verni i predani deca nik da gi u`iva site onie bogati sabotni blagoslovi za koi za svoeto carstvo. No, za sabotata kako Bo`ji pe~at - mnogu obilno zboruvame vo prethodnite oddeli. pove}e podocna.

266 267 Istata poraka ni ja upatuva i Prot. prof. Trajan Mitrev- ski.2 Gre{ka gospodine Milin i gospodine Trajan, krupna teolo{ka gre{ka {to ne smee da ja napravi teolog od va{iot rang, a isto taka i gre{ka {to ne smee da ja pravi pravosla- SABOTATA ZAMENETA SO NEDELA!? vieto i site hristijani koi praznuvaat nedela! Tvrdite deka voskresenieto e “kruna na celokupnoto delo na spasenieto na ~ove{tvoto od ropstvoto na grevot, smrtta i satanata. ... Toa Krupna teolo{ka gre{ka na hristijanite koi e den na izbavuvaweto na celokupniot ~ove~ki rod od rop- praznuvaat nedela stvoto na grevot, na smrtta i satanata... den koga Hristos gi pobedi smrtta i satanata.” Edna od najgolemite, ako ne i najgolema gre{ka i grev {to Gospoda, smrtta i satanata Hristos gi pobedi ne vo nede- go pravat hristijanite koi praznuvaat nedela e nivnoto tvr- lata izutrina koga voskresna, koga stana od mrtvite, tuku vo dewe deka sabotata, kako “evrejska” ustanova, e ukinata i zame- petokot koga umre na krstot: “Toj (Hristos) zede u~estvo vo neta so nedela. Deka sabotata ne e evrejska, nie doka`avme vo toa, ta so smrtta go uni{ti onoj koj ja ima vlasta nad smrt- prethodnite oddeli. ta, odnosno |avolot, i da gi izbavi onie koi zaradi stravot Druga golema pri~ina so koja hristijanite ja pravdaat od smrtta, cel `ivot bea robovi” (Evreite 2, 14.15). ovaa zamena na sabotata so nedela e Hristovoto voskresenie Kristalno jasno, zar ne? Smrtta i satanata Hristos gi vo prviot den na sedmicata, pa velat: Hristos voskresnal vo pobedi i gi uni{ti vo petokot na Golgota, koga n# oslobodi nedela i toa e dokaz deka Toj ja ukinal sabotata, odnosno sabo- i n# otkupi i od ropstvoto na grevot i smrtta. I, ako treba tata ja zamenil so nedela. Za toa gospodin Milin }e ka`e: nekoj den da se slavi kako spomen na Hristovata pobeda nad “Voskresenieto Hristovo e nastan koj ima zna~ewe na grevot, nad smrtta i satanata, kako spomen na na{iot otkup kruna na celokupnoto delo na spasenieto na ~ove{tvoto od od grevot, toga{ toa treba da bide petok, a ne nedela! ropstvoto na grevot, smrtta i satanata. Toj e den na pobeda- Dragi moi, voskresenieto vo nedelata izutrina nikogo ta na pravdata nad nepravdata, vistinata nad lagata, `ivotot ne go is~istilo od grevovite, nitu pak go oslobodilo od rop- nad smrtta, blagodatta nad grevot, Hrista nad antihristot, stvoto na smrtta kako “plata za grevot”. Toa go storila Hris- Boga nad satanata. Toa e den na izbavuvaweto na celokupniot tovata krv proleana na Golgota vo petokot: “Hristos umre za ~ove~ki rod od ropstvoto na grevot, smrtta i satanata... Vos- na{ite grevovi.” “Krvta Hristova }e ja is~isti na{ata kresenieto e radost! Toa e osloboduvawe na ~ovekot od rop- sovest od mrtvite dela.” “Koj n# qubi i koj n# oslobodi (otku- stvoto na grevot, na smrtta i na satanata... den koga Hristos pi) od na{ite grevovi so svojata krv.” “Krvta na negoviot gi pobedi smrtta i satanata.” Sin Isus Hristos n# is~istuva od sekoj grev.” “Koj se dade “Vo Svetoto pismo nema nikade formalno-zakonska zapo- sebesi za na{ite grevovi, za da n# izbavi od sega{niot zol ved da se praznuva nedelata... deka zapoved za praznuvawe na svet” (1. Korin}anite 15,3; Evreite 9,14; Otkrovenie 1,5; 1. nedelata ne e potrebna, bidej}i va`nosta na toj den proizle- Jovanovo 1,7; Galatite 1,4). guva od samiot fakt na voskrsenieto Hristovo i na negovo- Ako gi analizirame ovie dva dena - petokot i nedelata - to zna~ewe za spasenieto na ~ove{tvoto, kako i od potreba- }e vidime deka glavnata o~ajna bitka so grevot i so satanata ta zaedno so Hrista da se raduvame na negovata pobeda i na spa- za na{eto spasenie Hristos ja vodel na Golgota vo petokot, senieto {to ni go donese so voskrsenieto.”1 kade {to ja izvojuval i slavnata pobeda nad niv. Taa bitka na

1. Lazar Milin, Crkvata i sektite, Skopje 1999, str. 451,452,457 2. Nedelata, novozaveten praznik i den na odmorot, Skopje 1979, na str. 27,28.

268 269 Golgota bila bitka {to na{iot Spasitel mo`el da ja zagu- ci, Toj zaslu`eno zaminal na po~inka v grob, po~ituvaj}i ja bi, i toa bi bilo katastrofa ne samo za na{iot svet, tuku i so toa ~etvrtata zapoved {to samiot ja dal pri sozdavaweto za celata vselena. Vo petokot vo Getsimanija od Hristovoto i na Sinaj (Luka 24,56). ~elo se trkalale drobni kapki krvava pot. Vo petokot na Koga bil sozdaden za {est dena, na na{iot svet ne{to mu Golgota Hristos e obvien so gust mrak i temnina i e izlo`en nedostigalo - “menuha!” Nastapila sabota, nastapila “menu- na naj`estoki isku{enija; tamu Toj ja pie gor~livata ~a{a ha” - odmor, miruvawe - i svetot bil kompleten. Pi{ano e: i se moli: “O~e moj, O~e moj, zo{to me napu{ti!” “Ako e “Gi dovr{i Bog do sedmiot den svoite dela {to gi sozdade. mo`no, neka me odmine ovaa ~a{a da ne ja pijam!” Vo nedela- A vo sedmiot den se odmori (po~iva{e, miruva{e - menuha)” ta Hristos nemal nikakva bitka pred sebe vo koja bi u~es- (1. Mojseeva 2,2). tvuval i bitka {to bi mo`el da ja zagubi, nitu pak nekakvo Od istiot koren na zborot “menuha”, koj obi~no se pre- isku{enie {to tebalo da go sovlada. veduva so “miruvawe”, “mir” i “po~ivawe”, pravedniot Jov Korenite i temelite na voskresenieto se postaveni na izvlekuva zbor so koj ja opi{uva sostojbata za vreme na smrt- Golgota kade {to pukale i tre{tele gromovi koi go ga|ale ta za koja tolku toplo kopneel vo svoite neiska`livi, smrt- i go ubile. Voskresenieto e gotova rabota, neporeklivo, iz- ni maki. Toa e sostojba vo koja ~ovekot prebiva miren, sos- vojuvano, nesporno, nezapirlivo, spontano... Toa za nego ne tojba vo koja zlite prestanuvaat da pravat zlo, a umornite bilo problemati~no, za{to se podrazbiralo samo po sebe, nao|aat odmor. bidej}i istoto bilo priroden i logi~en rezultat na pobedite Po~ituvaj}i ja prvata sabotna “menuha” {to samiot ja {to Hristos ve}e gi izvojuval nad grevot, nad smrtta i sa- sozdal na po~etokot, Hristos vo sabotata po~ival vo svojot tanata vo petokot. Vo nedelata ne e izvojuvana nikakva nova, grob, kako i negovite sledbenici, “spored zakonot” (Luka nitu dopolnitelna nitu originalna pobeda. [tom bila izvo- 23,56). juvana slavnata pobeda nad grevot i smrtta na Golgota, vos- kresenieto nikoj nemal pravo nitu pak mo`el da mu go ospo- Adam i Eva svojot `ivot go po~nale so sabota. I no- ruva. “Za{to ne mo`e{e smrtta da go zadr`i” (Dela 2,24). vozavetniot `ivot po~nal so sabota! A i sam Isus ka`uva za sebe: “Jas ja davam svojata du{a (svojot `ivot) za povtorno da ja zemam. Nikoj ne mi ja odze- Sozdavaweto Hristos go zavr{il v petok i istoto go kru- ma, tuku jas ja davam sam od sebe. Imam vlast da ja dadam i imam nisal so saboten den za odmor vo koj se odmoril. Adam i Eva, vlast da ja zemam pak” (Jovan 10,17-18). Zna~i, Hristos nemal a preku niv i celoto ~ove{tvo, svojot `ivot na ovaa zemja go nikakov problem {to bi trebalo doplnitelno da go re{i ni- po~nale so sabota - so mir, so spokojstvo, so radost i sre}a. tu pak nekakva pre~ka {to bi trebalo da ja otstrani za da I prvata faza od planot na spasenieto Hristos ja zavr{il voskresne. na Golgota v petok, koga gi izgovoril besmrtnite zborovi: Satanata ne mo`el da go zadr`i Isusa vo grobot isto “Se svr{i!”, i taa faza ja krunisal so sabota vo koja se odmo- kako i ~ep od pluta {to ne mo`e da zadr`i erupcija na vulkan. ril vo svojot grob. Po~ituvani, stariot zavet zavr{uva na golgotskiot Zo{to Isus ne voskresnal vo sabotata? krst v petok, koga starozavetnite simboli i sliki se ispol- nile vo `rtvata na na{iot Spasitel. Spored toa, novoto Se postavuva pra{awe: Zo{to Hristos ne voskresnal vo vreme, novozavetniot period, po~nuva so sabota. Novozavet- sabotata? Mo`el da voskresne, zar ne, no ne voskresnal. noto pokolenie, {to zna~i nie, kako i Adam i Eva, na{iot Zo{to? Zatoa {to sabota e den za odmor. Po napornata bit- `ivot sme go po~nale so saboten den, so mir, so spokojstvo i ka {to ja biel za na{eto spasenie vo Getsimanija i na Golgo- sre}a, so spasenie {to ni go obezbedil na{iot Spasitel ta vo petokot, koja{to go isto{tila do krajni mo`ni grani- prethodniot den, vo petokot. Toa se bibliskite realnosti.

270 271 Apostolite voop{to ni{to ne slu{nale od Hrista za pak, deka Hristovoto voplotuvawe (negovoto ra|awe kako nekakva zamena na sabotata so nedela bebe vo Vitleem) e pomalku va`no od negovoto skora{no vtoro doa|awe, ili deka e pogolemo i pova`no od mileniu- Vrz osnova na {to apostolite bi ja prifatile nedela- mot i od kone~noto uni{tuvawe na grevot itn. Ako otstra- ta, a bi ja potisnale sabotata, koga do posleden mig ne ~ule nime ili urneme makar i eden od tie stolbovi, celiot plan ni{to, apsolutno ni{to od Hrista za toa? Tie, zaedno so nego, na spasenie se uriva vo ambis i na{eto spasenie zaminuva vo se odmorale vo sabotata vo tekot na Hristovata smrt - Hris- nevrat. tos vo grobot, a tie “spored zakonot”. Kako bi mo`ele tie da se soberat vo nedelata koga Hristos voskresnal za da praznu- Apostolite se sobrale taa nedela na bogoslu`enie - i vaat nedela koga ne znaele, ne veruvale i ne o~ekuvale Hris- ete dokaz deka sabotata e zameneta so nedela!? tos da voskresne toj den? Izjavata na gospodin Milin: “Nede- lata se podrazbira sama po sebe” i zatoa “zapoved za praznu- “A ve~erta, na istiot prv den od sedmicata, dodeka vrata- vawe na nedelata ne e potrebna bidej}i va`nosta na toj den ta kade {to bea sobrani u~enicite be{e zatvorena poradi proizleguva od samiot fakt na Hristovoto voskresenie”, e strav od Evreite, Isus dojde, zastana nasrede i im re~e: ‘Mir skr{ena trska vrz koja, ako se potpreme, }e se rasporime. vam!’” (Jovan 20,19). - Ete “silen” bibliski dokaz za nedela- ta, glasno izviknuvaat nejzinite zastapnici i braniteli. Vo Sto`er na na{eto spasenie e Golgota, a ne voskresenieto nedelata, prodol`uvaat ponatamu, koga Hristos voskresnal, apostolite se sobrale na sveto bogoslu`enie da praznuvaat No, da nema zabuna! Nie voop{to ne go namaluvame, a nedela i da go proslavuvaat Hristovoto voskresenie. Hris- u{te pomalku go potcenuvame zna~eweto na voskresenieto. tos im se javil na u~enicite, a pred toa i na `enite, vo nede- Naprotiv, nie tvrdime deka na{eto hristijanstvo e prazno lata, koga voskresnal. Nekolkupati vo tekot na toj den Isus i besmisleno, pusto i {turo i bez nikakva svetla idnina, i imal sredba so svoite sledbenici, pa spored toa, treba li “nie sme najbedni od site lu|e ako nema voskresenie”. pogolem dokaz od ovoj deka Hristos so svoeto voskresenie S# {to sakame da ka`eme e toa deka sto`er na na{eto nedelata ja posvetil kako den za odmor namesto starata “evrej- spasenie e Golgota, a ne voskresenieto, kako {to tvrdat gos- ska” sabota, pra{uvaat na{ite bra}a hristijani koi praznu- podata Milin i Trajan; deka hristijanite, koi praznuvaat vaat nedela. nedela, popusto se trudat i so site sili se borat da doka`at Ve molam, po~ekajte malku! Ne bidete premnogu samouve- deka so voskresenieto e ukinata sabotata i na nejzino mesto reni. Stihot ka`uva deka u~enicite se sobrale na kup vo e postavena nedelata. Od tie pri~ini, vo nedostig na drugi nedelata i se zaklu~ile “poradi strav od Evreite”, a ne zara- dokazi, tie voskresenieto go predimenzioniraat na smetka na di toa da praznuvaat nedela. U{te pomalku se sobrale vo Golgota i Getsimanija, odzemaj}i mu go zna~eweto i zaslugi- nedelata za da go praznuvaat Hristovoto voskresenie i vo te na krstot i pripi{uvaj}i mu go toa na voskresenieto, so spomen na voskresenieto da ja vovedat nedelata kako den za {to neopravdano sto`erot na na{eto spasenie go premestu- odmor namesto sabotata. Toa {to Isus im se javil na Marija vaat od petok na nedela, ednovremeno prefrlaj}i go temelot Magdalena i na drugite `eni vo nedelata izutrina koga vos- na spasenieto na gre{niot ~ove~ki rod od krstot na voskre- kresnal bilo potrebno za da se vidi i da se potvrdi deka Toj senieto. voskresnal, da se objavi negovoto voskresenie kako garanci- Smetame deka ne e mudro da se pravi sporedba po va`nost ja za na{eto voskresenie, a ne da se istakne nedelata kako den i golemina me|u stolbovite na planot na spasenieto (me|u za odmor. stolbovite na na{eto spasenie), i da se ka`e deka Hristo- Zna~i, ovie “zlatni alki” vo sinxirot na hristijanskite voto voskresenie e pova`no od negovata smrt na Golgota, ili, argumenti za nedelata kako praznik se ’r|osani, gnili i

272 273 kresne ne ja imenuva kako “prv den”, ami kako “tret den”: ispokinati. Zo{to? Zatoa {to u~enicite voop{to ne znaele, “Po~na da gi u~i deka Sinot ~ove~ki treba mnogu da postra- ne o~ekuvale nitu pak veruvale deka Hristos }e voskresne. da, da bide otfrlen od stare{inite, prvosve{tenicite i Pa kako mo`ele toga{ da ja praznuvaat nedelata? Nim nikoj kni`nicite, i da bide ubien i na tretiot den da voskresne” ne im ka`al deka treba da praznuvaat nedela. Vo petokot, (Marko 8,31). otkako go zakopale Hrista, “vo sabotata po~ivaa spored za- Ako postoe{e ideja kaj Hrista so svoeto voskresenie da konot” - zna~i, i vo sabotata se sobrale, kako i vo nedelata, no vo sabotata Hristos ne im se javil zatoa {to Toj ne vos- ja menuva sabotata so nedela, vo ovaa prigoda Toj verojatno kresnal vo sabotata (Luka 23,56). Spored toa, s# dodeka Hris- }e ja najave{e taa mo`nost, }e dade{e nekakov signal, i na- tos ne umrel, pa i koga umrel, u~enicite znaele samo za sabo- mesto da ka`e “da voskresne na tretiot den”, ili “po tri dni”, tata kako den za odmor. Vo nivniot um nitu po Hristovata na denot na voskresenieto, odnosno na nedelata kako nedela smrt vo petokot voop{to ne bila za~nata nikakva misla i }e $ dade{e nekakvi prepoznatlivi atributi {to bi ja izdig- ideja za zamena na sabotata so nedela. nale nad sabotata i nad drugite denovi. No od toa nema ni traga zatoa {to za Hrista va`no be{e da go istakne voskre- “A tie (u~enicite), koga ~uja deka e `iv i deka taa (Mari- senieto kako voskresenie, a ne denot na voskresenieto. ja) go videla, ne poveruvaa. Potoa im se javi vo drug lik, na U{te pojasno i neporeklivo e Isusovoto svedo{tvo {to dvajca od niv, po patot, koga odea nadvor od gradot. I tie im go dade na apostolite po svoeto voskresenie, neposredno otidoa i im javija na drugite, no i nimne im poveruvaa. Naj- pred da se voznese, koga im re~e: “Napi{ano e deka Hristos posle im se javi i na edinaesettemina, dodeka sedea kraj tr- treba da nastrada i da voskresne od mrtvite na tretiot den” pezata, i gi prekori zaradi nivnotoneverie i zakoravenos- (Luka 24,46). ta na srcata, bidej}i ne im poveruvaa na onie {to go vidoa Zamislete, i po svoeto voskresenie, koga kone~no treba- voskresnat” (Marko 16,11-14). - I vo ovoj tekst dvapati se {e nedelata da ja proglasi za praznik, za “slaven den na vos- ka`uva deka apostolite ne poveruvale oti Hristos voskres- kresenieto” i za “Gospodov den”, Hristos ne go stori toa. Za nal, pa apsurd e da se tvrdi deka tie se sobrale da go slavat nego nedelata i po negovoto voskresenie ostana samo kako voskresenieto i so toa da praznuvaat nedela. “tret den” i ni{to pove}e. Vo pove}e navrati Hristos na u~enicite im zboruval Na ist na~in, kako i negoviot U~itel, Hristos, razmis- za svoite stradawa, za svojata smrt i za svoeto voskresenie, luva i apostol Pavle koga veli: “Hristos umre za na{ite no nikade, bukvalno nikade vo Biblijata nema nikakva tra- grevovi, spored Pismata, be{e pogreban i voskresna na tre- ga, nikakvo navestuvawe za nekakva svetost na nedelata kako tiot den, spored Pismata” (1. Korin}anite 15,3.4). Zna~i, i spomen na negovoto voskresenie, mo`nost za zamena na sabo- apostol Pavle, triesetina godini podocna, go vozvi{uva tata so nedela. voskresenieto, a na denot na voskresenieto ne mu pridava ni- Osum dena podocna Isus pak im se javuva na sobranite kakva va`nost. U{te pove}e, toj den ne go narekuva so nego- u~enici, ovojpat zaradi Toma, koj ne bil prisuten pri prva- voto vistinsko ime kako “prv den”, tuku go imenuva so “tret ta sredba na u~enicite so svojot voskresnat Gospod (Jovan den, spored Pismata”. Zna~i, za apostol Pavle nedelata ne e 20,26). Ne e ka`ano koj e toj den. Ako e ponedelnik, toga{ u~e- “sveta nedela”, tuku obi~en “tret den”. nicite, osven vo nedela, se sobirale i vo drugite denovi na sedmicata, {to ne e sporno. Ako, pak, toj den bil nedela, to- ga{ na nedelata kako nedela vo Biblijata ne $ se dava poseb- $$$ no zna~ewe, za{to taa ovde ne se imenuva duri ni so nejzino- Nikade vo Biblijata sabotnite prerogativi ne se to vistinsko ime, kako prv den, ami kako nekojsi osmi den. pripi{uvaat na nedelata Deka na nedelata ne $ se dava posebno zna~ewe se gleda Nikade vo Biblijata sabotnite prerogativi, kako {to i od drugi primeri. Sam Hristos nedelata vo koja }e vos- se: “svet den”, “blagosloven den”, “sveta sabota”, “Gospodova

274 275 sabota”, “moja sabota”, “moj svet den” i “Gospodov den” - ne $ novozavetni kategorii koi imaat svoi korewa vo Stariot se pripi{uvaat na nedelata. Site ovie atributi bile i os- zavet - vo obrezanieto i vo praznikot Pasha. tanuvaat isklu~itelna privilegija na sabotata. Za kr{tavaweto Hristos im dal jasna zapoved na apos- Nedelata ne e posebno privilegirana i ne se izdeluva od tolite: “Odete i napravete od site narodi moi u~enici, kr{- drugite denovi kako poseben den na sredbi me|u voskresnati- tavaj}i gi vo ime na Otecot, Sinot i Svetiot Duh!” “Koj }e ot Gospod i negovite sledbenici za taa da se proglasi kako poveruva i }e bide krsten, }e bide spasen” (Matej 28,19; Mar- novozaveten hristijanski praznik, kako voskresen den ili ko 16,16). den za odmor, ili kako zamena na sabotata, bidej}i Isus imal A za ve~erata Gospodova ~itame: “Gospod Isus onaa no}, mnogu va`ni sredbi so niv i vo drugite denovi koi ne se ime- vo koja be{e predaden, zede leb, i otkako zablagodari, go ras- nuvani, kako na primer, sredbata so u~enicite na Galilejsko- kr{i i re~e: ‘Ova e moeto telo, koe e za vas. Pravete go ova to ezero (Jovan 21,1-14), sredbata so “pove}e od petstotini za moj spomen!” (1. Korin}anite 11,24) bra}a” i so Jakova (1. Korin}anite 15,6.7), pa sredbata so Druga novozavetna novina e mieweto na noze za koja ima- u~enicite vo ~etvrtokot pri svoeto voznesenie itn. Vo Bib- me zapoved od Hrista: “Ako jas, Gospod i U~itel, vi gi izmiv lijata ne se imenuvani site denovi i site negovi mnogubroj- nozete vam, i vie ste dol`ni da si gi miete nozete eden na ni sredbi so negovite sledbenici, za{to ne se va`ni i zna- drug, za{to jas vi dadov primer i vie da pravite onaka kako ~ajni denovite kako denovi, tuku sodr`inata na sredbite: {to vi napraviv jas vam” (Jovan 13,14-15). “Do denot koga be{e voznesen... javuvaj}i im se ~etiri- Po~ituvani, ako Hristos ja ukina sabotata so svoeto eset dena i zboruvaj}i im za Bo`jeto carstvo. Koga se sos- voskresenie, }e ni dade{e zapoved da praznuvame nedela, kako tanuva{e so niv, im zapoveda da ne se oddale~uvaat od Eru- {to ni dade zapoved za ve~erata Gospodova, za kr{tavaweto salim, tuku da go ~ekaat vetuvaweto od Otecot” (Delata na i za mieweto na noze. apostolite 1,2-4). - Ovie izve{tai: “javuvaj}i im se ~etiri- “Sosem sigurno znaeme, }e ka`e gospodin Milin, deka vo eset dena”, “zboruvaj}i im za Bo`jeto carstvo” i “se sosta- Svetoto pismo na Noviot zavet ne e zapi{ana nikakva nuva{e so niv”, kategori~no pobivaat sekoj navoden “silen” zapoved da se praznuva nedelata... Fakt e deka vo Svetoto dokaz i argument deka nedelata e privilegiran, sto`eren den, pismo nema nikakvi pozitivni zakonski naredbi namesto povrzan so Hristovite javuvawa i sredbi so u~enicite i sabotata da se praznuva nedelata. So ogled na samata priro- sekoe tvrdewe {to proizleguva od toa deka taa ja potisnala da na rabotata, takva naredba ne e ni potrebna... Zapoved za i ja pratila sabotata vo arhivite na starozavetnata istorija. praznuvawe na nedelata ne e potrebna, bidej}i va`nosta na toj den proizleguva od samiot fakt na Hristovoto voskrese- Hristos transparentno najavil drugi promeni, no nie.” Ka`ano poinaku, od poso~enite zborovi na gospodin sabotata ne ja gibnal Milin proizleguva deka nedelata kako hristijanski praznik se podrazbira sama po sebe.3 U{te ne{to, mnogu zna~ajno! Koga Hristos navistina bi Dragi moi, nema podrazbirawe samo po sebe. Vo Bo`jata ja ukinal sabotata so svoeto voskresenie i na nejzino mesto re~ postoi edinstveno ona neprikosnoveno “Pi{ano e!” Za bi ja izdignal nedelata kako hristijanski praznik, toa bi edna takva eventualna esencijalna promena, zamena na sabo- bila ogromna promena vo bibliskata nauka {to Toj najvero- tata so nedela, Bog ne bi ni ostavil prostor i mo`nost da jatno na nekoj na~in bi ja najavil. naga|ame, da pretpostavuvame i da podrazbirame. Toj toa bi Eve dva primera za dve takvi golemi promeni i novini go reguliral so jasna zapoved, kako vo slu~ajot so kr{tava- {to gi vnel Hristos vo novozavetnoto veruvawe - promeni weto i so ve~erata Gospodova. {to najtransparentno i na vreme gi najavil. Stanuva zbor za bibliskoto kr{tavawe i za ve~erata Gospodova. Toa se dve 3. Lazar Milin, Crkvata i sektite, Skopje 1999, str. 453,455

276 277 Zatoa {to hristijanite mnogu raboti podrazbiraat na progovoril na Mikelan|elo za da go verifikuva negoviot svoj na~in nadvor od ramkite na ona “pi{ano e”, Bo`jata re~ ogromen trud {to go vlo`il pri negovata izrabotka, nitu puzder ja napravile i hristijanstvoto go kontaminirale so pak ovoj stih }e mu progovori na gospodin Milin za da ja po- nepodnoslivo grdi primesi i go spu{tile na najnisko mo`no tvrdi negovata `elba i da ja poddr`i negovata namera sabo- ramni{te. tata da ja zameni so nedela. Drugiot tekst na koj se povikuvaat gospodata Milin i Mitrevski i od koj vadat “silen” argument vo prilog na nede- Drugi bo`emni silni bibliski dokazi deka sabota- lata e Psalm 118,22-24: “Kamenot {to go otfrlija yidarite ta e zameneta so nedela stana temelen kamen. Toa e od Gospoda i prekrasno e vo va{i- te o~i. Ova e denot {to go sozdade Gospod za da se raduvame Vo potraga po “silni” bibliski dokazi za da ja opravdaat i da se veselime vo nego.” nedelata so koja{to vo tekot na istorijata ja zamenile “Gos- Kamenot {to go otfrlile yidarite e Hristos. Nego go podovata sabota” (3. Mojseeva 23,2), hristijanskite teolozi otfrlile vo petokot, koga narodot vikal: “Krvta negova neka posegaat po tekstovi od Biblijata vrz koi vr{at svoeviden padne vrz nas i vrz na{ite deca!” teror, prisiluvaj}i gi da im ka`at ne{to {to tie ne mo`at Konkreten povod za pi{uvawe na ovoj stih: “Ovoj e de- da ka`at i baraj}i od niv da gi potvrdat nivnite zamisli, da not {to go sozdade Gospod za da se raduvame i da se veselime ja opravdaat nivnata nebibliska teologija i nivnite navod- vo nego” bila nekoja starozavetna sve~enost i radost, a mo`e- ni dokazi. Vo ovoj slu~aj tie prisiluvaat dva bibliski tek- bi i sabotniot den koj se praznuval vo vremeto na Davida, sta koi voop{to ne nosat vo sebe nikakva poraka za nedela- koga narodot se sobiral na “svet sobor”, den na radost, mir ta kako nekakva zamena za sabotata. i spokojstvo. Toga{, vrz osnova na {to uva`enite teolozi Taka, na primer, gospodin Milin se povikuva na tekstot kategori~no tvrdat deka toa e proro{tvo koe se odnesuva na od Knigata na prorok Zaharija 3,9.10. kade {to Bog veli: “... nedelata? Zo{to toj den ne bi mo`el da se odnesuva na pe- }e go prostam grevot na ovaa zemja vo eden den. Vo toj den, tokot, koga Hristos postignal apsolutna i celosna pobeda veli Gospod Savaot, }e se pokanuvate eden so drug pod loza- nad grevot i smrtta, koga ni ovozmo`il spasenie i `ivot ve- ta i pod smokvata.” Spored Milina, izrazot “vo eden den” ~en? Ili, zo{to ne bi se odnesuval na denot na slavnoto pretstavuva proro{tvo za nedelata “vo koja }e bide izvr{eno vtoro Hristovo doa|awe za koj prorok Isaija 25,9 ka`uva: “I deloto na spasenieto... a taa pobeda nad grevot i smrtta se }e se re~e vo onoj den: ‘Ete, Ovoj e na{iot Bog, vo nego se slu~ila na Veligden, zna~i, vo nedela”4, i ottamu, spored nadevavme i Toj n# spasi. Toj e Gospod vo kogo se nadevavme. nego, nedelata ja zazela mestoto na sabotata. - Krajno nelo- Da se raduvame i da se veselime na negovoto spasenie!’” Ovde gi~no i epten proyirno! Vidovme deka pobedata nad grevot i gi nao|ame istite zborovi kako i vo predmetniot psalm: “Da smrtta e izvojuvana na Golgota vo petokot, so Hristovata se raduvame i da se veselime!” smrt na krstot, a ne so negovoto voskresenie na Veligden, vo Mnogu poverojatno e toj den da se odnesuval na denot na nedelata. Hristovoto ra|awe vo Vitleem koga celoto nebo peelo i se Znaete, ova ni nalikuva na slu~ajot na Mikelan|elo so raduvalo zatoa {to se rodil Spasitelot na svetot. “Slava na negovata statua na Mojseja. Posmatraj}i go svoeto grandiozno Boga vo visinite, a na zemjata mir i me|u lu|eto dobra vol- umetni~ko delo, veli~estvenata, nepovtorliva statua koja ja” (Luka 2,10-14). {totuku ja zavr{il, Mikelan|elo, voshiten od nejzinata No, kon istoriskiot sinxir od “silni” dokazi vo prilog ubavina, $ naredil: “Progovori, Mojsej!” No nitu Mojsej mu na nedelata kako praznik, hristijanite koi praznuvaat nede- la dodavaat novi “zlatni” alki koi “ne Õr|osuvaat”, “neobor- livi argumenti” so koi potvrduvaat deka po Hristovoto vos- 4. Crkvata i sektite, str. 457

278 279 kresenie sabotata e zameneta so nedela. Vo prodol`enie - za Pred s#, denot koga se izleal Svetiot Duh vrz apostolite tie “sigurni” bibliski dokazi! se imenuva ne so nedela, tuku so zborot Pedesetnica ili Du- hovden. Iako ne e napolno jasno dali toj den bil nedela, se- Svetiot Duh se izleal vrz apostolite v nedela i pak, nie go prifa}ame tvrdeweto deka stanuva zbor za nede- zatoa, namesto sabotata, sega nedela e svet den!? la. Zo{to apostolite toga{ bile sobrani na edno mesto? Vo sekoj slu~aj ne da praznuvaat nedela, tuku povod za nivnoto Eden od “najsilnite” argumenti i bibliski dokazi deka sobirawe bil praznikot Pedesetnica. Isus im zapovedal da sabotata e zameneta so nedela e faktot {to Svetiot Duh se sedat vo Erusalim i da ~ekaat da se izlee vrz niv Svetiot Duh izleal vrz apostolite koi bile sobrani v nedela! Taka tvr- (Luka 24,49). dat hristijanite, me|u niv, za `al, i protestantite koi praz- Pedesetnica bil podvi`en starozaveten praznik koj nuvaat nedela. Toa e nivno glavno oru`je so koe na “Gospodo- sekoja godina se sovpa|al so drug den vo sedmicata. Taa godi- vata sabota” bo`em $ zadavaat “smrtna rana” i na nejzino na, koga Hristos umrel, Pedesetnica se sovpadnala so nede- mesto ja vozdigaat nedelata kako svet den. Da, ova e nivni gla- lata. Inaku toj praznik se praznuval vo vremeto koga se pri- ven adut za navodnata definitivna “triumfalna pobeda” na birale letnite plodovi i za vreme na `etvata, koga verni- nedelata nad sabotata. cite doa|ale pred Boga so del od plodovite so koi gi bla- Da ~ueme del od tie tvrdewa: “Taka e i so voskresenie- goslovil Bog. Soodvetno na toa, i Hristos gi blagoslovil to. Tuka radosta doa|a sama po sebe, bez nikakvo zapovedawe. apostolite so bogat plod, so Svetiot Duh na denot Pedeset- Takva zapoved za praznuvawe na nedelata e dotolku pove}e nica - praznik koj ja objavuval ovaa silna manifestacija na nepotrebna bidej}i nedelata e i den na sleguvaweto na Sveti- Svetiot Duh (Efesjanite 4,8). ot Duh na apostolite... Svetiot Duh go osveti denot vo koj ja osnova Crkvata... ni ostanuva edinstveno starozavetnata sen- Mo`ebi Svetiot Duh napravil gre{ka {to ja pres- ka, sabotata, da ja zamenime so Hristovata nedela, i toa bez koknal prvata, pa vrz apostolite se izleal vo vto- nikakvi posebni naredbi.”5 rata nedela po Hristovoto voznesenie!? Vo toa i le`i problemot na grevot na Milina i na site hristijani koi praznuvaat nedela, {to tie sami sabotata ja Hristos se voznel vo ~etvrtok, a Svetiot Duh vrz aposto- zamenile so nedela “i toa bez nikakvi posebni naredbi”. Grev lite go izleal deset dena podocna, otkako se voznel na neboto pravat koga “Gospodovata sabota” ja narekuvaat “starozavet- (Dela 1,3-11). Me|u Hristovoto voznesenie i izlevaweto na na senka”, a svojata nedela ja imenuvaat so “Hristova nedela”. Svetiot Duh postoi edna prazna, preskoknata nedela. Zo{to? No da $ dademe zbor na Bo`jata re~. Taa }e go ras~isti Zo{to apostolite ne se sobrale vedna{ vo prvata nedela, tri i rasvetli ova pra{awe. Za {to se raboti? dena otkako Hristos se voznel, i zo{to Svetiot Duh ne se “A koga dojde Pedesetnica (Duhovden), site bea sobrani izleal vrz niv vo prvata nedela? Zar taa nedela ne bila sve- na edno mesto. I odedna{ se ~u bu~ava od neboto, kako koga ta kako i slednata? duva silen veter i ja ispolni celata ku}a vo koja sedea. I im Dragi moi, o~igledno e deka Hristos i Svetiot Duh se se pojavija jazici kako od plamen, koi se razdelija i nad vo potraga ne po nedelata, tuku po denot Pedesetnica. Zatoa sekogo od niv zastana po eden. I tie site se ispolnija so tie ja zaobikoluvaat, ja preskoknuvaat prvata nedela, bidej}i Svetiot Duh i po~naa da zboruvaat na drugi jazici, kako {to nedelata za niv nema nikakvo posebno zna~ewe, i ako nekoj Duhot im dava{e da govorat” (Dela 2,1-4). den se smeta za rodenden na hristijanskata crkva, toga{ toa ne e nedelata kako nedela, tuku Pedesetnica koja taa godina se sovpadnala so nedelata. 5. Isto, str. 452,453 I ovde site obidi da se izvle~e nedelata kako praznik

280 281 svoite domovi da izdeluvaat darovi za siroma{nite i za po- se naprazni, obidi koi nalikuvaat na obidot so stap da se trebite na crkvata.” preskokne Sinaj ili so istiot stap da se preskokne Atlan- 6 tikot, bez da se vodi smetka deka tuka nekade e Sargasovoto No da se navratime malku na vremeto od edna i pol godi- More polno so xinovski algi me|u koi te{ko se pliva bez na {to go pominal apostol Pavle vo Korint, propovedaj}i opasnost od davewe. go evangelieto vo toj grad. Vo Delata na apostolite ~itame: “Potoa Pavle trgna od Atina i dojde vo Korint... A sekoja Navodni bibliski “dokazi” deka prvite hristijani sabota vode{e rasprava vo sinagogata i gi ubeduva{e Evre- praznuvale nedela ite i Grcite... I taka presede godina i {est meseci pou- 1. Korin}anite 16,2: “Vo sekoj prv den od nedelata, sekoj od ~uvaj}i gi na Bo`jata re~” (Dela 18,1.4.11). vas neka oddeli i ostavi pri sebe kolku {to mo`e, za da ne Biblijata ka`uva deka vo Korint 18 meseci, 78 saboti, sobirate koga }e dojdam.” - Eve, i od ovoj stih hristijanite Evreite i Grcite se sobirale na bogoslu`enie vo sinagoga- se obiduvaat da ja iscicaat nedelata kako den za praznuvawe, ta ne sekoja nedela, tuku “sekoja sabota”. [to zna~i, vo Ko- iako e o~igledno deka toj ka`uva sosem ne{to drugo. Zar rint nemalo hristijani koi se sobirale na bogoslu`enie vo tolku mnogu ni nate`nale duhovnite o~i, ta ne mo`eme is- nedela za da praznuvaat nedela. pravno da go pro~itame ovoj tekst? Hristos mu ka`uva na Sli~en slu~aj imame vo gradot Antiohija Pisidiska, zakonikot: “Kako ~ita{?” (Luka 10,26). Zar od ovoj tekst kade {to Pavle vo sabota propovedal pred golemo mno{tvo mo`eme da zaklu~ime deka prvite hristijani praznuvale vo sinagogata: “A koga izleguvaa, lu|eto gi molea da im gi nedela? Vo nikoj slu~aj! ka`uvaat ovie zborovi i idnata sabota (ne idnata nedela). Pred s#, apostol Pavle ovde ne ka`uva deka hristijani- Slednata sabota (ne slednata nedela) se sobra re~isi celi- te vo Korint se sobirale vo nedela na sveto bogoslu`enie vo ot grad da ja ~ue re~ta Bo`ja” (Dela 13,14.42-44). - Slednata crkvata. Toj ovde samo im prepora~uva na hristijanite “vo sabota ne se sobrale na bogoslu`enie samo Evreite i pro- sekoj prv den od nedelata” da izdeluvaat finansiski sred- zelitite, tuku “re~isi celiot grad da ja ~ue re~ta Bo`ja”, stva kako pomo{ za nivnite siroma{ni bra}a i sestri vo {to ja potvrduva apsolutnata vistina deka prvite hristijani, Erusalim, i dodava: “za da ne sobirate koga }e dojdam”, i ni{- od koe i da e poteklo, isto kako i Evreite, praznuvale sabo- to drugo. Od stihot proizleguva deka vo nedela se sobirale ta, i vo sabota gi koristele evrejskite sinagogi za svoi finansiski sredstva, i toa vo domovite, a ne se sobirale ver- bogoslu`enija. nicite na bogoslu`enie. Pavle ka`uva: “koga }e dojdam”, no ne ka`uva koga i vo Sredbata vo Troada (Dela 20,7-11): “A koga vo prviot den koj den }e dojde. Toj mo`ebi }e gi poseti ne vo nedela, tuku na sedmicata se sostanavme da raskr{ime leb, Pavle im vo nekoj drug den od sedmicata. dr`e{e beseda, za{to utredenta saka{e da zamine... Potoa Eve svedo{tvo na eden porane{en Evrein,R. Craig, koj raskr{i leb i potkasna, i im zboruva{e dolgo, s# do mugrite, stanal hristijanin: “Roden sum i vospitan vo evrejska vero- koga otpatuva.” ispoved. Edno od pravilata kon koe se pridr`uvavme be{e vo Apostol Pavle taa no} imal ve~era Gospodova so verni- sabota da ne nosime pari duri ni koga odevme na bogoslu- cite vo Troada. Ovoj obred e izvr{en nave~er me|u nedela i `enie vo sinagogata. Vo nedela kaj nas doa|a{e slu`benik od ponedelnik. sinagogata da gi sobere na{ite darovi {to bea podgotveni Zborovite “vo prviot den na sedmicata se sostanavme da i go ~ekaa nego. Neodamna se osvedo~iv deka, osven ortodoks- raskr{ime leb” hristijanite gi koristat kako natamo{en nite Evrei, malkumina ima takvi koi se zapoznati so ovaa tradicija. Sekoga{ smetav deka apostol Pavle tokmu ova go imal na um koga Korin}anite gi sovetuval vo nedela vo 6. Samuele Bacchiocchi,A Historical Investigation of the Rise of Sunday Observance in Early Christianity, p.100; The Gregorian University Press, Rome 1977

282 283 “silen” argument so koj doka`uvaat deka prvite hristijani Fakt e deka me|u hristijanite od evrejsko i hristijanite se sobirale vo nedela na bogoslu`enie i spored toa nedela- od mnogubo`e~ko poteklo nastanal konflikt koj se zakanu- ta ja zazela mestoto na sabotata. val da gi podeli. Osobeno ovoj problem eskaliral me|u hris- No, vnimatelnata analiza na poso~eniot tekst ne ni dava tijanite vo crkvite vo Galatija. mo`nost za takva pretpostavka, a u{te pomalku takov argu- Imeno, na hristijanite od evrejsko poteklo im bilo od- ment i dokaz. Prvo, prvite hristijani kr{ele leb sekoj den zemeno obrezanieto i obredniot zakon so {to tie, kako pora- vo sedmicata, a ne samo vo nedela (Dela 2,42.46). Vtoro: Ovaa ne{ni Evrei, ne mo`ele da se slo`at i zaradi toa se bunele. spomenata sredba bila organizirana bidej}i Pavle se nao|al Sledi pra{awe: [to bi se slu~ilo so niv koga nekoj bi im vo Troada i utredenta rano planiral da zamine od nivnoto ja odzel sabotata, Bo`jiot “{abat”? - Vo toj slu~aj posledi- mesto. Tie nemale bogoslu`enie, tuku pro{talna sredba so cite bi bile katastrofalni za mladata hristijanska crkva. apostol Pavle. Zatoa ovde ne mo`e i da se pomisli na praznu- Toga{ taa sigurno bi se podelila, a mo`ebi i bi se raspad- vawe na nedelata. nala. Koga nekoj bi gibnal vo sabotata, so koja tie, kako pora- ne{ni Evrei bile proniknati do dnoto na du{ata, toga{ ne samo {to bi se bunele u{te posilno, tuku svetot bi go svr- Sabotata i erusalimskiot sobor (Dela 15,1-29) tile naopaku. Za sre}a, tie ne se bunele za sabotata zatoa {to nikoj i ne gibal vo nea. Zatoa soborot vo Erusalim toj prob- Ovoj prv hristijanski sobor, na koj trebalo da se razre- lem uspe{no go razre{il. {at nekoi te{ki problemi vo koi zapadnala mladata hris- tijanska crkva i na koj prisustvuvale i apostolite, na{ite bra}a hristijani koi praznuvaat nedela go koristat kako Vistinata vo vrska so tekstovite vo Kolo{anite argument vo polza na nedelata, velej}i deka soborot vo Eru- 2,16.17. i Efesjanite 2,15.16. salim ne ja spomnal i ne ja potvrdil sabotata pa, spored toa, taa e ukinata. Sekoga{ koga razgovarame za Bo`jiot zakon so na{ite ^udno, zar ne! Sabotata, zaedno so drugite devet zapove- bra}a hristijani koi praznuvaat nedela, tie ni gi citiraat di, ja izgovoril li~no Bog na Sinaj i istata Toj ja potvrdil dvata poso~eni teksta od Noviot zavet. so toa {to i nea ja zapi{al so svoj prst me|u Desette zapove- di. Zar apostolskiot sobor vo Erusalim trebalo da go veri- Kolo{anite 2,14-16: “I bri{ej}i ja obvrskata od na{iot fikuva i Bo`jiot potpis? Da potvrduva ne{to {to Bog go dolg, koja so svoite odredbi be{e protiv nas, Toj ja otstra- potvrdil i so toa da se postavuva nad Boga? Ako soborot ni koga ja prikova na krstot... Zatoa nikoj da ne ve osuduva trebalo da ja potvrdi sabotata, zar toga{ ne bi trebalo is- za hrana ili pijalak, za nekakov praznik ili za mlada mese- tiot sobor da ja potvrdi i sedmata zapoved, i site drugi ~ina, ili za sabotite - ne{ta koi se samo senka na ona {to zapovedi? - Sme{no, zar ne? }e dojde, a su{tinata e Hristos.” Ako voop{to trebalo ne{to da se potvrdi na ovoj sobor, ^esto namesto “saboti”, vo mno`ina, kako {to treba, nie toga{, dragi moi, trebalo da se potvrdi tokmu nedelata kako vo ovie stihovi ~itame “sabota”, vo ednina, {to e gruba, na- nov hristijanski praznik, tokmu taa navodna promena i zame- merna ili nenamerna gre{ka na preveduva~ite. Apostol na na sabotata so nedela, dokolku imalo takva promena i za- Pavle znael da pravi i toj pravel razlika me|u ednina i mno- mena. Toa {to soborot voop{to ne go na~nuva ova pra{awe, `ina i preveduva~ite ne treba nego da go korigiraat. Ovde re~ovito i silno zboruva vo prilog na sabotata kako nepro- toj ni napi{al “saboti”, vo mno`ina, i taka treba da ~ita- menliv den za odmor. I ako vo ovoj sobor barame nekakov do- me, kako {to napi{al apostolot, a ne kako {to prevele preve- kaz za nedelata, toa e isto kako da barame igla vo plast seno duva~ite. Preveduva~ite ovde stavaat “sabota”, vo ednina, za ili da vadime mast od bolva. da doka`at deka tuka stanuva zbor za redovnata sedmi~na

284 285 godi{ni praznici zatoa {to taa ne proizleguva od nivniot “sabota” i deka nea bo`em Hristos ja ukinal na krstot zaed- ko{, od ko{ot na obredniot zakon, tuku kako Bo`ja zapoved no so drugite odredbi, {to ne e vistina. e napi{ana na plo~ite i e integralen del na Desette zapove- No, da gi ostavime prevodite i preveduva~ite nastrana di koi bile smesteni vo “kov~egot na zavetot”, a obredniot i posledniot sud vo vrska so toa da mu go prepu{time na Boga, zakon, ~ij{to sostaven del se obrednite ili prazni~nite sabo- a nie da se sosredoto~ime na tekstot {to e predmet na na{e ti, e smesten nadvor od kov~egot, pokraj nego, a ne vo nego. razgleduvawe. No preveduva~ite, i voop{to teolozite na crkvite koi Tvrdeweto deka zakonot, zapovedite i sabotata Hristos praznuvaat nedela, samovolno ja kornat sedmi~nata sabota od gi ukinal, gi prikoval na krstot koga umrel, ne e to~no. Toa plo~ite kako Bo`ja zapoved, ja vadat nadvor od kov~egot i bi zna~elo deka Hristos mu dava odvrzani race na bezzako- ve{to, satanski smisleno, ja prefrlaat vo obredniot zakon, nieto. ja stavaat me|u obrednite saboti, izedna~uvaj}i ja po zna~ewe Vo ovoj tekst ne stanuva zbor za Bo`jite zapovedi, tuku so niv, i toa s# so cel da frlat senka vrz nea i da doka`at za odredbite. [to se toa odredbi? Odredbi se narekuvaat deka bo`em e ukinata zaedno so godi{nite ili obrednite propisite na obredniot ili ceremonijalniot zakon so koi se saboti koi imale privremen karakter. Tie imaat ogromen regulira sistemot na prinesuvawe na `rtvi, slu`bata na grev pred Boga {to pravat taka. sve{tenicite vo hramot, kako i obredite za praznuvawe na Godi{nite praznici bile podvi`ni praznici i sekoja godi{nite praznici: Pasha, praznikot Presni lebovi, godina se sovpa|ale so drug den vo sedmicata, za{to bile praznikot Senici, Denot na ~istewe i drugite. vrzani za datumi, a se praznuvale pove}e denovi. Pri sekoj od Fakt e deka vo Stariot zavet, pokraj sedmi~nata sabota ovie praznici, prviot i posledniot den e praznuvan kako {to kako praznik, postoele i drugi, godi{ni praznici ili se praznuva sabota i zatoa i ovie praznici se nare~eni “sabo- godi{ni obredni saboti. Koga Mojsej dava spisok na tie ti”. Nivnoto praznuvawe e odredeno so obredniot zakon, godi{ni praznici vo 3. Mojseeva 23,1-44, na ~elo na toj spisok za{to se negov del, i se obredni saboti, dodeka sabotata kako go stava sedmiot den, sedmi~nata sabota, kako praznik, i veli: sedmi~en praznik e vospostavena pri sozdavaweto na svetot “Gospod mu re~e na Mojseja: ‘Ka`i im na Izraelovite si- i potvrdena so ~etvrtata zapoved i taa ne e povrzana so obre- novi i re~i im: ‘Gospodovite praznici, {to }e gi svikuvate, dnite saboti koi se dadeni vo drugo vreme, na drug na~in, vo se sveti sobiri. Ovie se moi praznici (i sega na ~elo na tie drugi okolnosti i za druga cel. praznici ja stava sabotata): ‘[est dena neka se raboti, a sed- Eve primer: “Toa neka vi bide sabota na po~inka; smi- miot den e sabota - den na potpoln odmor, svet sobir... toa e rete gi va{ite du{i. Ve~erta na devettiot den na mesecot - Gospodova sabota vo site va{i `iveali{ta.’” Vedna{ po ova od ve~er do ve~er - praznuvajte ja va{ata sabota.” “Neka vi Mojsej pravi digresija so koja ja izdeluva sedmi~nata sabota bide toa sabotna po~inka, za da gi uspokoite va{ite du{i” od novata grupa godi{ni praznici, i prodol`uva: (3. Mojseeva 23,32; 16,31). - Ovde stanuva zbor za eden od se- “A ova se Gospodovi praznici - sveti sobori - {to }e gi dumte godi{ni praznici, za praznikot “Den na ~istewe”, i za svikuvate vo nivno odredeno vreme...” - i gi nabrojuva tie vreme na toj praznik, “devettiot den na (sedmiot) mesecot” praznici {to }e se svikuvaat “vo nivno odredeno vreme”. I “neka vi bide sabota na po~inka”, i toj den trebalo da se praz- na kraj, otkako gi nabrojal site godi{ni praznici, Mojsej nuva kako {to se praznuva i sedmi~nata sabota. I bidej}i zaklu~uva: “Toa se Gospodovi praznici, vo koi }e svikuvate prviot i posledniot den od godi{nite praznici imale sabo- sveti sobori”, i pak, kako i na po~etokot, toj veli: “Osven ten karakter, istite se narekuvaat “saboti”, godi{ni praz- Gospodovite saboti...” ni~ni “saboti”. O~igledno e deka Mojsej i na po~etokot i na krajot od U{te ne{to! Pokraj sedmi~nata sabota od Dekalogot, i listata so praznici pravi razlika i sedmi~nata sabota kako godi{nite prazni~ni saboti, vo Stariot zavet postoi u{te praznik, kako sedmi den za odmor, ja izdeluva od site drugi

286 287 izmiri so Boga preku krstot, so {to vo sebe go ubi neprija- edna sabota: “Koga }e vlezete vo zemjata {to vi ja davam, taa telstvoto.” zemja neka ja pazi Gospodovata sabotna po~inka. [est godi- O~igledno e deka Hristos go otstranil ona {to gi razde- ni sej ja tvojata niva, {est godini re`i go tvoeto lozje i beri luvalo Evreite i mnogubo{cite, go “razru{i pregradniot go negoviot plod. A sedmata godina i zemjata neka u`iva sabot- yid - neprijatelstvoto - {to gi dele{e”, a ne Bo`jiot zakon na po~inka, Gospodova sabota: ne zasevaj gi tvoite nivi, nitu (mo`ebi misli na yidot {to go oddeluval Svetili{teto re`i go tvoeto lozje. [to }e porasne samo od sebe na tvoja- (hramot) od tremot koj bil predviden za mnogubo{cite). ta niva, ne `nej go, nitu go beri grozjeto od nere`anata loz- Hristos na krstot go otstranil toj pregraden yid, ja premos- nica. Toa neka $ bide na zemjata godina na po~ivawe” (3. til taa razdelba me|u ednite i drugite i od dvata naroda Mojseeva 25,1-7.20-22). - Smetame deka ne e potreben komen- sozdal eden narod. Hristos gi uriva site pregradi i razdel- tar na ovoj tekst. bi me|u site narodi i od site niv sozdava eden narod. Toa go Dragi moi, toa se tie “praznici”, toa se tie “saboti” storil koga na krstot go ukinal obredniot zakon koj sozdaval za koi zboruva Pavle vo Kolo{anite 2,16, koi hristijanite razdelba me|u niv. {to praznuvaat nedela uporno gi zamenuvaat so “sabota”, vo ednina - so sedmi~nata sabota - za da doka`at deka taa e pri- kovana na krstot. Zna~i, vo Kolo{anite 2,16 stanuva zbor za obredniot ili ceremonijalniot zakon; site `rtvi, jadewa i piewa (4. Moj- seeva 28. i 29. glava), kako i godi{nite “praznici” i godi{- nite “saboti”, uka`uvale na Hristovata `rtva. Deka toa e to~no, go potvrduva stih 17: “Ne{ta koi se samo senka na ona {to }e dojde, a su{tinata e Hristos.” Koga Hristos umrel na krstot, zavesata {to gi delela dvete oddelenija vo hramot se iskinala nadve, od gore do dolu, i so toa e ozna~en krajot na obredniot zakon, krajot i na go- di{nite ili obrednite “saboti”, a ne kraj na moralniot Za- kon ili na Desette zapovedi. Po~ituvani, nie morame u{te edna{ da go istakneme faktot deka Bog pravi razlika me|u sedmi~nata sabota i praz- ni~nite saboti i so toa {to mu naredil na Mojseja Bo`jiot zakon, plo~ite so Bo`jite zapovedi, na koi so Bo`ji prst e napi{ana i sabotata, da gi stavi vo kov~egot na zavetot, a Mojseeviot zakon, vo koj se napi{ani prazni~nite saboti, da go stavi nadvor od kov~egot (5. Mojseeva 10,5; 31,25.26). Ne smeeme da ja previdime ovaa vistina!

Efesjanite 2,14-16: “Za{to Toj e na{ mir, koj od dvete na- pravi edno i go razru{i pregradniot yid, {to gi dele{e, i vo svoeto telo go ukina neprijatelstvoto, odnosno zakonot so negovite zapovedi i odredbi i sozdavaj}i mir, za vo sebe da sozdade od dvata eden nov ~ovek, i obata vo edno telo da gi

288 289 evrejskiot na~in na praznuvawe na sabotata. Spored u~eweto na rabinite, Evreite vo sabota u`ivale i nesekojdnevna, pre- terano bogata i rasko{na hrana, {to s# zaedno pretstavuva- lo judaizirawe, poevrej~uvawe, na sabotata. A Ignatij Anti- ohiski gi povikuva vernicite sabotata da ja praznuvaat ne ISTORIJATA ZA NEDELATA KAKO PRAZNIK kako Evreite (spored evrejskite obi~ai) so bogata i rasko{- na hrana i vo pasivno bezdelni~ewe, tuku na aktiven, duhoven na~in, razmisluvaj}i za Boga i za negovoto delo, da ja praznu- vaat kako {to ja praznuval na{iot Spasitel, i im zapoveda na hristijanite da “`iveat soobrazno so `ivotot na nivni- Hristijanite koi praznuvaat nedela, svoite “silni” bib- ot Gospod”. liski dokazi za nedelata kako novozaveten hristijanski praz- nik gi potkrepuvaat i nadopolnuvaat so isto tolku “silni” Spisot “Didahe” (u~ewe na dvanaesettemina apostoli) se istoriski dokazi i argumenti. So toj neraskinliv tandem od koristi kako dokaz deka nedelata se praznuvala ve}e vo prva- bibliski i istoriski “dokazi”, na{ite bra}a hristijani nas, ta polovina na vtoriot vek. Vo nego se ka`uva: “Bidej}i se hristijanite koi praznuvame sabota spored ~etvrtata Bo`ja sobrale da kr{at leb i da slavat evharistija spored Gospo- zapoved od Sinaj, n# spikuvaat vo gluv~eva dupka - barem taka doviot” (14. glava). Tekstot ne ka`uva: spored Gospodoviot mislat tie. “den”, kako {to go preveduvaat mnogu preveduva~i, gledaj}i No, pred da se vratime pak na onaa neprikosnovena “sola ja vo toj tekst nedelata. Namesto izrazot “den”, mo`eme da sta- skriptura” (samo Biblijata), sepak nakuso da yirneme i vo vime i nekoj drug zbor, kako na primer: spored Gospodovata istorijata i da gi vidime i nejzinite argumenti i nejzinite “zapoved”. Zna~i, ni ovoj tekst ne dava nikakov dokaz deka “silni” dokazi za nedelata. hristijanite vo prvata polovina na vtoriot vek praznuvale Kako {to rekovme, vo svojata nemo} bibliski da ja oprav- nedela namesto sabota. daat nebibliskata ustanova, nedelata, hristijanskite teolo- zi posegaat po bezbroj istoriski dokazi, povikuvaj}i se na iz- Justin Ma~enikot. Drug crkoven otec na koj se povikuvaat javi i zapisi na najstarite crkovni i istoriski avtoriteti. dene{nite teolozi e Justin Ma~enikot (okolu 150. godina), koj e prv izri~en zastapnik na nedelata ili na son~eviot den. Ignatij Antiohiski. Ignatij Antiohiski. Prv takov navoden dokaz na koj se po- Toj pi{uva: “Vo denot, nare~en “son~ev den”, site koi `iveat vikuvaat teolozite im dava crkovniot otec Ignatij Antio- vo grad ili na selo, se sobiraat na edno mesto kade {to se hiski koj, proniknat so antievrejskiot semitizam na svoeto ~itaat spomenite na apostolite ili spisite na prorocite.” vreme, im upatuva poslanie na Magnezijancite okolu 110 go- Od toa vreme nao|ame s# po~esti izjavi koi poka`uvaat dina vo koe gi povikuva svoite vernici “vo sabota da ne ju- deka hristijanite po~nale da go praznuvaat voskresenieto vo daiziraat (sabotata da ne ja poevrej~uvaat), tuku da `iveat prviot den na sedmicata, vo nedela, koja se narekla “son~ev spored Gospodoviot” `ivot, spored `ivotot i primerot na den”. Okolu 200-tata godina “son~eviot den” po~nuva da se Isusa Hrista. narekuva “Gospodov den”. Od toa vreme toj izraz go sretnuva- Teolozite se obiduvaat i nastojuvaat vo ova poslanie da me vo spisite na Klement Aleksandriski, Tertulijan i dru- go najdat izrazot “Gospodov den” (nedelata kako “Gospodov gi, kako sinonim za nedelata ili za denot na voskresenieto. den”), “da `iveat spored Gospodoviot den”, no zborot “den” No interesno e da se napomene deka Justin, iako zboru- ovde voop{to ne postoi. va za nedelata kako za prv den vo sedmicata, sepak edna{, koga Paganskite i hristijanskite pisateli postojano go osudu- zboruva za prviot den, odnosno za nedelata, go upotrebuva vaat pasivnoto bezdelni~ewe i gozbite koi go obele`uvale

290 291 Origen. Kon sredinata na tretiot vek dominantna teolo{ka mnogubo`e~kiot izraz “heliou hemera”, {to na gr~ki zna~i “son~ev den”, den posveten na sonceto, a ne na Hristovoto figura vo crkovnite krugovi e crkovniot otec Origen. Toj voskresenie. gi mrazi Evreite i, gonet od taa omraza, silno se protivi na praznuvaweto na sabotata i na evrejskite obi~ai, izdignu- Klement Aleksandriski. Pri krajot na vtoriot i po~eto- vaj}i go na nivna smetka “denot Gospodov”. Pokraj drugoto, kot na tretiot vek se pojavuva Klement Aleksandriski, prv toj veli: “Jas imam da ka`am deka za sovr{eniot hristijanin, ~ovek koj nedvosmisleno go upotrebil izrazot “Gospodov den” koj neprekratno so svoite misli, so svoite zborovi i dela mu za prviot den na sedmicata. slu`i na Gospoda, site negovi denovi se Gospodovi, i toj pos- tojano go praznuva Gospodoviot den.”1 Tertulijan. Vo tretiot vek, advokatot od Kartaga, Tertuli- No teolo{kite argumenti ne uspeale da ja zamenat sabo- jan, prv bara vo “Gospodoviot den” (vo nedela) da se prestane tata so nedela, pa zatoa na pomo{ se povikani i crkovnite so site svetovni raboti. Vo svojata “Apologetika” toj go spo- sobori. Taka na soborot vo Elvira, odr`an vo [panija vo 305 menuva “denot na sonceto” kako den na radost za hristijanite. godina, vo 21. kanon bilo re{eno: “Ako nekoj vo grad ne saka Tertulijan vodi polemika so Evreite i vo svojata kniga “Za da dojde vo crkva vo tekot na tri nedeli ili vo tekot na tri narodite”, me|u drugoto toj pi{uva: “Nekoi nas (mnogubo{- son~evi denovi, neka bide isklu~en za izvesno vreme za da se cite, paganite) n# obvinuvaat deka sonceto e na{ bog zatoa popravi.” {to znaat deka nie, koga se molime, se vrtime kon istok, ili Zna~i, duri vo po~etokot na ~etvrtiot vek, po~nuvaj}i zatoa {to ‘denot na sonceto’ za nas e den na radost i praznik. Evreite praznuvaat praznici: saboti, praznik na presni lebo- od ovoj sobor, praznuvaweto na nedelata stanalo strog propis vi, postovi bez kvasec, palewe na svetilki iprinesuvawe na koj potoa hristijanskite carevi go pretvorile vo dr`aven `rtveni molitvi. I sega, otkako sme go napu{tile ova, so koe zakon. Na podocne`nite crkovni sobori prifaten e rimski- pravo vie ni prefrlate za obo`vawe na sonceto i za izborot ot obi~aj Veligden da se dovede vo vrska so nedelata. na denot {to mu e posveten? Vie ste ni sli~ni vo ovoj pogled. Priznajte deka nie ne sme tolku daleku od va{ite saturnalii Istoriskite pati{ta i faktorite koi pomognale (prazni~ni sve~enosti) i saboti.” nedelata da go uzurpira mestoto na sabotata Tertulijan navleguva vo srcevinata na problemot na nedelata. Navistina, toj poimot “den Gospodov” go primenu- Prv faktor. - Na pojavuvaweto na nedelata kako praznik vo va na “prviot den” vo sedmicata, na nedelata, no, od druga stra- ~est na Hristovoto voskresenie najsilno vlijael kultot na na, nedelata ne ja povrzuva so Hristovoto voskresenie, tuku sonceto, takanare~eniot “mitraizam”, koj vo prviot i vtori- so sonceto, i veli: “Sonceto e na{ bog zatoa {to ... nie, koga ot vek bil dominantna religija vo Rimskata imperija. se molime, se vrtime kon istok, i ... ‘denot na sonceto’ za nas Mitraistite imale isto taka i posebni denovi, t.n. “se- e den na radost i praznik ... i so koe pravo vie ni prefrlate baste”, denovi posveteni na carot. Otpadnatite voda~i na za obo`avawe na sonceto i za izborot na denot {to mu e pos- hristijanstvoto se pra{uvale zo{to i hristijanite ne bi veten nemu?” imale posebni denovi posveteni na svojot Car, na Sonceto na Mnogu jasno, zar ne! Tertulijan gi otkriva korenite na pravdata - na Isusa Hrista. I zo{to ne bi gi imale istite nedelata kako hristijanski praznik, povrzuvaj}i gi niv so denovi koi nivnite protivnici im gi posvetile na carot i mnogubo`e~koto bo`estvo na sonceto i gi dava vistinskite na sonceto? Na ovoj na~in “son~eviot den”, koj ednovremeno pri~ini za praznuvawe na prviot den na sedmicata, koi se bil i “den posveten na carot”, i kaj hristijanite stanal “Gos- napolno razli~ni od onie {to im se prika`uvaat na hristi- podov den”. janite denes. Za nego prviot den ne e den na voskresenieto, tuku den posveten na sonceto. 1. Protiv Celza, knjiga 8, glava 22; uANF , vol. 4, p. 647

292 293 Vo 4 vek rimskiot biskup Silvester I (314-337) re{il Hristijanstvoto go asimiliralo paganskoto bo`estvo na sonceto prviot den vo sedmicata da ne se vika ve}edies solis (son~ev i go zamenilo so Hrista kako Sonce na pravdata, a paganskiot “den den), tuku dies dominica, {to zna~i “Gospodov den”, kako spomen na sonceto” go zamenilo so denot na Hristovoto voskresenie na Hristovoto voskresenie. Toj naziv e voveden kaj site ro- manski narodi koi potpadnale pod vlijanie na crkvata. Taka, Pred hristijanskite teolozi i pred hristijanite koi vo italijanskiot jazik za prviot den vo sedmicata go imame praznuvaat nedela, “denot na sonceto” se izdignuva kako ne- izrazot dominica, vo {panskiot domingo i vo francuskiot di- preodna planina, kako olovo im visi na vratot i tolku mnogu manche. No toj naziv ne e voveden vo severnite zemji na Evro- im pre~i koga gi ras~istuvaat smetkite so sabotata {to, ne- pa, koi ostanale nadvor od dosegot na rimskoto vlijanie. Vo maj}i nikakov drug na~in da go preskoknat i da se oslobodat tie jazici i denes za nedelata e so~uvan stariot mnogu- od nego, re{ile istiot da go asimiliraat, da go priberat vo bo`e~ki naziv “son~ev den”, kako na primerSunday vo an- pazuvite na hristijanstvoto, da go prifatat i da mu najdat gliskiot, Sonntag vo germanskiot i Sondag vo {vedskiot jazik. mesto vo hristijanskata nauka. Nemaj}i drug izlez, problemot “U{te rano hristijanite go prifatile prviot den na go re{ile “papirometriski” - za da dojdat do odnapred posta- sedmicata kako den za bogoslu`enie. Sonceto {to go obo`a- venata cel, po sekoja cena mnogubo`e~kiot “den na sonceto” vale Rimjanite, hristijanite go zamenile so Sonceto na prav- da go opravdaat i da go prika`at kako hristijanska nedela, data (so Hrista)... Vo Noviot zavet nema propis koj bi se hristijanskite teolozi faktite gi {timuvaat - mnogubo`e~- odnesuval na praznuvawe na prviot den, nitu pak toa praznu- kite vodi gi prenaso~uvaat kon svojata vodenica, so {to mozo- vawe nekoga{ e naredeno.”2 cite na hristijanite im gi operiraat so ralo. Istori~arot Loisy pi{uva: “Denot, posveten na sonceto, Paganskiot “son~ev den”, si rekle tie, e silen istoris- kaj hristijanite od mnogubo{tvo stanuva den na Spasitelot.”3 ki argument koj ne mo`eme da go izbri{eme od stranicite na Th. Zilinski: “Bogot na sonceto na poslednite mnogubo- istorijata, ne mo`eme da go pre~ekorime i preskokneme, da `e~ki carevi mu go otstapil mestoto vo kalendarot na Spa- go skrieme nitu da go otfrlime, no, sepak, mo`eme da storime sitelot na hristijanite... Son~eviot den,dies solis, stanal ne{to - mo`eme da go asimilirame, da go pohristijanizi- hristijanska nedela, praznik na voskresenieto. Godi{ninata rame! Mnogu mudro, zar ne!? I volkot sit i ovcite na broj! na ra|aweto na sonceto, Natalis Solis Invict, koja{to se slave- Zgora na toa, vo Biblijata prona{le deka i bibliskiot la na 25 dekemvri, e prifatena kako rodenden na Spasitelot Bog se narekuva “sonce” - “Gospod Bog e sonce” (Psalm 84,11; (Bo`i})”4 72,17; Malahija 4,2; Luka 1,78.79; Isaija 9,2; 60,1-3.19-20); Kolku nisko padnale i daleku od Boga oti{le hristi- prona{le deka Hristos e “svetlina na lu|eto”, “svetlina koja janite! “Sonceto {to go obo`avale Rimjanite, hristijanite sveti vo temnina”, “vistinska svetlina”, “svetilo koe gore{e go zamenile so Sonceto na pravdata (so Hrista).” - Spasite- i svete{e”, “jas sum svetlina na svetot”, “da bidete sinovi na lot na svetot, Hrista, go identifikuvale so mnogubo`e~koto svetlinata”, spasenite “}e gi osvetluva Gospod Bog”, “nego- bo`estvo na sonceto! “Bogot na sonceto ... mu go otstapil mes- voto lice be{e kako sonceto {to sveti”, “liceto mu bolsna toto ... na Spasitelot na hristijanite!” Rodendenot na sonce- kako sonceto, a oblekata mu stana bela kako svetlina” (Jo- to, “25 dekemvri, e prifaten kako rodenden na Spasitelot van 1,4-5; 1,9; 5,35; 8,12; 9,4-5; 12,36; Otkrovenie 22,4; 1,16;Matej (Bo`i})!” - Bolno `alosno i tragi~no! 17,2). - Koga go prona{le seto ova vo Biblijata, teolozite si ~estitale sebesi za toa slavno otkritie bidej}i go prona{le kamenot na mudrosta, zlatnata alka {to nedostigala vo nivniot sinxir od “silni argumenti” za nedelata kako bib- 2. Schaff-Hercog, A Religious Encyclopedia, 3 ed., exp 2250 liski hristijanski praznik namesto sabotata. 3. Jesus et la tradition evangelique, p. 203 Zna~i, problemot go re{ile na fenomenalen na~in! Si 4. La Sybille, p. 95

294 295 rekle: Sega imame silen argument vo raka. ]e go potisneme Koga go izdal ovoj zakon, Konstantin u{te ne bil hristi- paganskoto bo`estvo na sonceto i na negovoto mesto }e go janin. Toj ovde ja nemal predvid izri~no hristijanskata crk- postavime bibliskiot Bog kako sonce - Hrista kako Sonce na va, za{to na denovite ne im gi dava nivnite hristijanski imi- pravdata - a paganskiot “den na sonceto” }e go preposvetime wa, tuku prviot den go narekuva so mnogubo`e~koto ime “~es- vo negova ~est i }e go proglasime za negov rodenden, Bo`i}, niot den na sonceto”. i za den na negovoto voskresenie! Vo prvite ~etiri stoletija, hristijanite nikoga{ ne go I taka, po~ituvani, baraj}i biblisko pokritie i oprav- me{ale praznuvaweto na sabotata so praznuvaweto na nede- danie pred svojata sovest za ovie promeni, kako i za s# drugo lata, no edno vreme gi praznuvale dvata dena. Za toa ni sve- nebiblisko, teolozite fabrikuvaat {e}er ne od {e}erna do~i eden zapis od ~etvrtiot vek koj ka`uva: “Dr`ete gi moi- trska, tuku od obi~na metla (po nadvore{en izgled ovie dve te saboti i praznuvajte go Gospodoviot den, za{to sabotata bilki se identi~ni, no so napolno razli~na vnatre{na sodr- n# potsetuva na sozdavaweto, a nedelata na voskresenieto.” `ina!) - tie odat nekolku vekovi nanazad od tie istoriski Carot Konstantin verski se pridr`uval kon kultot na promeni i vo Biblijata pronao|aat bibliski dokazi, vo slu- sonceto. Toj go obo`aval bo`estvoto Mitra, bog na sonceto ~ajov poso~enite stihovi, od koi se obiduvaat da izmolzat i vojnata, na kogo mu bil posveten prviot den na sedmicata, odnapred smislena poraka za da ja postignat postavenata cel, nedelata. Kultot na staroiranskiot bog Mitra od prviot vek da gi opravdaat svoite zlostorstva {to gi prifatile i {to na na{ata era mnogu se ra{iril niz celoto Rimsko carstvo, uporno gi branat ovie nebibliski izmislici na svoite pret- i toj religiozen kult, nare~en “mitraizam”, vo prvite veko- hodnici koi go upropastile hristijanstvoto so toa {to go vi od na{ata era mu bil seriozen sopernik na hristijanstvo- napolnile so paganizam. to, koe prezelo od nego dosta raboti, me|u koi i “denot na Voda~ite na hristijanskata crkva ja prifatile nedela- sonceto”, prviot den na sedmicata. ta od oportunisti~ki pri~ini. Prvo, za da go stivnat plame- Obo`avaweto na sonceto e eden od najstarite oblici na not na progonstvoto i, vtoro, za polesno da gi pridobijat mnogubo{tvoto {to go nao|ame kaj site mnogubo`e~ki naro- mnogubo`e~kite masi za hristijanstvoto, za{to mnogu te{ko di na stariot vek. Ra, Izis, Oziris, Vaal, Mitra, Herkules, bilo mnogubo{cite da se oddelat od nivnite obi~ai. Zna~i, Apolon, Jupiter i dr., se mnogubo`e~ki bogovi na sonceto. voda~ite na crkvata prifatile politika na prilagoduvawe Ova go potvrduvaat mnogubrojni spomenici i hramovi vo i toa gi odvelo vo otpad. Egipet, Vavilonija, Persija, Grcija, Fenikija i vo Rim. Starata astronomija poznavala sedum planeti, odnosno Nedelniot zakon na Konstantina i drugite nedelni zakoni sonceto, mese~inata i pet planeti. Na sekoe od tie nebesni tela taa mu posvetila po eden den vo sedmicata, i spored tie Na 7 mart 321 g. carot Konstantin Veliki go izdal prvi- planeti starite Vavilonci, a podocna i Rimjanite, gi nareku- ot zakon za praznuvawe na nedelata kako den za odmor. vale denovite vo sedmicata, za{to sekoj den bil staven pod “Site sudii i narodot po gradovite neka ne rabotat i za{tita na eden bog. Prviot den vo sedmicata bil staven pod site du}ani neka bidat zatvoreni vo ‘~esniot den na sonce- za{tita na glavniot bog, bogot na sonceto i toj den kaj Rim- to’ (dies solis). Sepak, zemjodelcite, koi obrabotuvaat nivi, na janite se vikal dies solis, “son~ev den”. Bidej}i sonceto e naj- toj den mo`at slobodno da rabotat, za{to ~esto se slu~uva golemo nebesno telo vo son~eviot sistem, toa zazemalo prvo nekoj drug den da ne e tolku pogoden za seidba ili za sadewe mesto, pa nemu mu bil posveten prviot den na sedmicata. na vinova loza, ta da ne go ispu{tat migot {to im go dava “Zaslugata” na Konstantina za hristijanstvoto se sostoi Neboto.”5 vo toa {to toj go soedinil hristijanstvoto so mnogubo{tvoto i so toa go pro{iril hristijanstvoto. Konstantin i negovite vrvni slu`benici videle deka nedelata, koja{to ja praznu- 5. Codex Justiniani (Lib. II tit. 12, de feriis, 1,3

296 297 vale mitraistite, a i nekoi hristijani vo tretiot vek, mo`e onie {to otstapuvaat od katoli~kata vera. Pred soedinuva- da poslu`i kako vrska za edinstvoto na dvete golemi i raz- weto na crkvata i dr`avata, isklu~uvaweto od crkvata bilo li~ni religii vo negovoto carstvo, kako pe~at na edinstvo- najvisoka kazna. Sega bilo dodadeno progonstvo, a podocna i to me|u hristijanite i mnogubo{cite. Za taa cel toj go izdal smrt, za{to navredata nanesena na crkvata ednovremeno se svojot pro~uen zakon za praznuvawe na “~esniot den na sonce- smetala za zlostorstvo protiv dr`avata i gra|anskoto op{- to”. testvo.”7 “Toa uporno prilepuvawe kon stariot bog na sonceto “Dr`avnata sila se upotrebuvala za crkovna propagan- ostavilo tragi duri do na{ite denovi. Zadr`uvaweto na da, a od druga strana, crkvata se stavila vo slu`ba na dr`a- staroto neznabo`e~ko ime dies solis ili sunday (nedela) kako vata. Duri vo toa vreme crkovnite sobori mo`ele da donesat sedmi~en den za odmor, vo golema mera e izraz na ona edin- odluki i crkovni kazni i za prestapi od gra|anska priroda, stvo me|u mnogubo{cite i hristijanite koe{to mu poslu`i- a ednovremeno na biskupite im e dadeno pravo da vr{at sve- lo na Konstantina kako povod da im prepora~a na svoite po- tovna sudska vlast.”8 danici, kako na hristijanite, taka i na mnogubo{cite, da go So ovie postapki i metodi brojot na hristijanite po~nal praznuvaat “~esniot den na sonceto.”6 naglo da se zgolemuva, no na~elata isto taka brgu po~nale da Sli~ni zakoni izdavale i negovite sledbenici i toa se sni`uvaat. vo 368, 386, 429 i 469 god. Carot TeodosijII vo 423 godina Spomenatiot istori~ar, [af, ka`uva: “Izdignuvaweto izdal zakon protiv praznuvaweto na sabotata. na hristijanstvoto kako dr`avna religija dava sprotivna Crkovnite sobori isto taka odigrale va`na uloga pri slika. Toa predizvikalo golemo izopa~uvawe na hristijan- zacvrstuvaweto na nedelata. Za taa cel bile izdadeni zako- stvoto... Masa hristijani bile krsteni so voda, no ne i so ni vo Aril (314), vo Nikeja (325), vo Laodikija (364), vo Kar- duhot i ognot na evangelieto, pa vo crkvata po~nale da se taga (401), vo Orlean (538) itn. vovlekuvaat mnogubo`e~kite obi~ai pod novi imiwa.”9 Kardinalot Nojman (Newman) istaknuva deka Konstantin Crkovnite istori~ari za paganstvoto {to se vov- vo crkvata vnel obi~ai od mnogubo`e~ko poteklo: leklo vo hristijanstvoto “Evsevie ni ka`uva deka Konstantin, za da im ja prepo- ra~a na mnogubo{cite novata religija, vo nea gi vnel nad- Bidej}i praznuvaweto na nedelata nema bibliski temel, vore{nite ukrasi na koi tie naviknale vo nivnata religi- zatoa bilo potrebno taa ~ove~ka ustanova da se potpira vrz ja... Slu`bata vo hramovite, posvetuvaweto na tie hramovi na ~ove~ka raka i mi{ka. Iako bile potrebni dr`avni i crkov- oddelni svetci, svetilkite, sve}ite; zavetnite darovi za is- ni zakoni za da se obezbedi praznuvawe na nedelata vo tekot celuvawe od bolesti, svetata voda; praznicite i praznuvawa- na vekovite, sepak, site hristijani ne ja prifatile taa usta- ta; procesiite, blagoslovuvaweto na poliwata; sve{teni~- nova. Mnozina po cena na progonstvo i ma~eni~ka smrt i pona- kite ode`di, tonzurata, `enidbeniot prsten; svrtuvaweto tamu ostanale verni na Bo`jiot zakon i na sabotata kako pri molitvata kon istok; podocna obo`avaweto na sliki i pe~at na toj zakon, koj e ve~en i nepromenliv. kipovi - site tie obi~ai imaat mnogubo`e~ko poteklo, Zaklu~ocite na Nikejskiot sobor bile poddr`ani i so posveteni taka {to crkvata gi prifatila.”10 gra|anskiot zakon na Konstantina. Za toa crkovniot istori- Eden drug istori~ar ka`uva deka hristijanskata vera so ~ar [af (Schaff) ka`uva: ova me{awe so mnogubo{tvoto tolku mnogu se rasipala, {to “Ova e prv primer na gra|ansko kaznuvawe na eresta. Toa e po~etok na dolgata niza civilni progoni vpereni protiv 7. Schaff, History, vol. 3, 630 8. Uhlhorn, The Conflict of Christianity With Heathenism, vol. 3, p. 449 9. Schaff, History, vol. 3, p. 93 6. Stanley, P. Lectures on the History of the Eastern Church, p. 184 10. J.H. Newman, An Essay on the Development of Christian Doctrine, pp. 359,360

298 299 s# do reformacijata, zna~i pove}e od 1000 godini, ne mo`elo Evreite dignale dve vostanija protiv Rimjanite. Prvo od da se prepoznae vistinskoto od la`noto. 66-70 godina po Hrista koe bilo zadu{eno so stra{en kole` Opi{uvaj}i gi prilikite vo crkvata vo toa vreme, gole- vo Erusalim koj podolgo vreme bil pod opsada i vo koj zagi- miot crkoven istori~ar Mo{ajm (Moscheim) ka`uva: “Golem nale nad eden milion lu|e, koga e razru{en hramot i opusten broj razni praznoverija postepeno ja istisnale vistinskata gradot. Vo 131 godina Evreite vo Rim dignale drugo golemo bibliska religija i vistinskata pobo`nost. Za taa sramna vostanie pod vodstvo na Bar Kohb. Vojnata traela do 135 go- revolucija postojat razni pri~ini: sme{no jurewe po novi dina, koga Evreite do`iveale poraz. Toj sudir me|u Rimja- teorii, ludi `elbi za imitirawe na paganskite obredi i nite i Evreite kaj Rimjanite predizvikal ogor~ena omraza povrzuvawe na tie obredi so hristijanskiot kult.”11 protiv s# {to mirisalo na evrejstvo. Periodot me|u dvete Mo}ta koja nekoga{ im e pripi{uvana na mnogubo`e~- vostanija e obele`an so brojni evrejski buntovi od pomali kite hramovi, na slikite i kipovite, sega po~nala da im se razmeri vo Aleksandrija, Cezareja i Antiohija, i od pogo- pripi{uva na hristijanskite crkvi, na posvetenata vodi~ka lemi razmeri vo Mesopotamija, Kirena, Palestina, Egipet i na slikite na svetcite. Nametnat so hristijanska nametka, i Kipar. Toa bil nivni posleden obid da steknat nezavisnost, li~no satanata se vovlekol vo crkvata za da ja rasipe bib- a posledicite bile stra{ni: pokraj toa {to bil opusten liskata vera i da gi oddeli lu|eto od Bo`jata re~. nivniot svet grad, tie ja zagubile i dr`avata i bile rasejani Rimskiot paganizam ne is~eznal. Toj go asimiliral iz- nasekade niz svetot. Od toga{ tie ne se narod, tuku bezdom- vornoto biblisko hristijanstvo, stanuvaj}i negov skelet i nici so svojata religija. srcevina Rimskiot istori~ar Dio Cassius (150-220) ni ja otkriva “Mnogubo`e~kiot politeizam na{ol nov zdiv vo po~i- srdbata i omrazata protiv Evreite {to gi predizvikale niv- tuvaweto na svetcite. ^uvarot i za{titnikot na mornarite nite buntovi i vostanija vo umovite na Rimjanite. Na primer, i brodarite Posejdon-Neptun, gi zamenil Sveti Nikola kako toj pi{uva za buntot vo Kirena: “Vo me|uvreme Evreite vo nivni svetec-za{titnik. Kultot na bo`icata Artemida (Di- podra~jeto na Kirena, pod vodstvo na nekojsi Andrej, ubivale jana) od Efes vo najgolema mera dejstvuva kako prototip na Rimjani i Grci. Jadele meso od svoite `rtvi, od nivnite cre- devicata Marija, koja{to najprvo vo toj grad po~nale da ja va si pravele remeni, se prema~kuvale so nivnata krv i se po~ituvaat kako ‘majka Bo`ja’. Mislata za bezgre{na bogo- oblekuvale vo nivnite ko`i. Mnogu lu|e rasporile nasrede, majka ne mu bila nitu malku tu|a na rimskiot svet... Na toj nekoi od niv gi frlale pred divi yverovi, a drugi terale da na~in bile asimilirani i po izgled pohristijanizirani se borat kako gladijatori. S# na s# ubile 220.000 lu|e. Vo mesnite, narodnite ili oblasnite obi~ai na prethristijan- Egipet napravile mnogu sli~ni yverstva, a i na Kipar...”13 skite narodi.”12 Sli~en izve{taj dava Evzebij.13a Isto taka i mnogu hristijani nastradale od Evreite. Evrejskiot antisemitizam vo prvite vekovi vo gole- ma mera pomognal nedelata da ja potisne sabotata Rimski protivmerki i stavovi. Rimjanite, koi porano gi po~ituvale i im se voshituvale na nivnite verski na~ela, Vtor faktor, koj ve}e vo vtoriot vek vlijael vrz voveduvawe- sega protiv niv reagirale voeno, pari~no i so pero. Statis- to na nedelata vo hristijanskata sredina, pokraj porane{- tikata na krvoprolevaweto, duri i ako e preuveli~ana, e nata sabota, bilo negoduvaweto na rimskiot svet ili antiev- najvpe~atliv dokaz za stra{nata rimska odmazda nad Evreite. rejskoto raspolo`enie kon evrejstvoto vo Rimskata imperija. Na primer, vo razurnuvaweto na Erusalim, kako {to re-

11. Ecclesiastical History, vol. I, p. 355 13. Dio Cassius, Historia 69, LCL, str. 421 12. T. Ling: op. cit., pp. 224,225 13a. Eusebius, HE 4,2 i Chronicon 2, 164

300 301 kovme, ubieni se nad eden milion Evrei, a vo vostanieto na podgotveni za kompromis, mo`ele da vidat deka, ako go pre- Bar Kohba okolu 580.000, ne smetaj}i go bezbrojnoto mno{tvo frlat denot za odmor od sabota na nedela, }e postignat naj- koe umrelo od glad i bolest. “Cela Judeja”, ka`uva citirani- malku tri celi, tri olesnenija: Prvo, hristijanite ne }e ot istori~ar, “izgleda kako pustina.” moraat ve}e da bidat nametnuvani so ko`i od divi `ivotni Ukinat im e nivniot duhoven sovet, Sinedrionot, so za- za da gi raskinuvaat ku~iwa, ne }e gi par~osuvaat lavovi, kon im e zabraneto nivnoto bogoslu`enie, i stavena im e za- nema da bidat ladnokrvno ubivani i raspnuvani na krstovi, brana da praznuvaat sabota. Voveden im e “dr`aven danok” od ma~kani so smola i zapaluvani kako ~ove~ki fakli da gi polovina {ekel, koj nekoga{ bil prilog za odr`uvawe na osvetluvaat arenite za gladijatorite, progonuvani, ograbu- erusalimskiot hram. Sega toj im e nametnat na Evreite kako vani, ubivani..., ne }e moraat da se otka`uvaat od Hrista i danok za odr`uvawe na rimskiot mnogubo`e~ki hram na Jupi- da mu prinesuvaat `rtva na imperatorot za da ja odbegnat tera, so {to e ozna~en periodot na poni`uvawe na Evreite. smrtta... Hristijanstvoto }e stane dr`avna religija i rabo- Od tie pri~ini hristijanite pove}e sakale da gi smetaat tite prekrasno }e se odvivaat - barem taka se ~inelo. za mnogubo{ci otkolku za Evrei, pa zatoa go prifatile mno- Vtoro, toa }e gi izdeli od Evreite koi mnogu Rimjani gi gubo`e~kiot “son~ev den” kako svoj praznik namesto sabota- mrazele i koi u{te od po~etok praznuvale sabota, i treto, ta koja bila obele`je na evrejstvoto. Rimskiot car Hadrijan kako {to istaknavme, na mnogubo{cite }e im bide mnogu izdal edikt so koj se zabranuvalo praznuvawe na sabotata. polesno da dojdat vo crkvata ako i hristijanite se sobiraat Ovoj edikt na carot vlijael vrz rimskiot biskup i toj nare- vo nedela kako i mnogubo`e~kiot svet. So toa bogatstvoto i dil hristijanite da se sobiraat na verski sve~enosti vo nedela. presti`ot na crkvata }e rastat. Vpro~em, na kogo mu e gri`a Jevsevie Popovi} pi{uva: “Bidej}i hristijanstvoto ve}e ako vo ne{to treba da se izmeni Biblijata za da se populari- se osloboduvalo od judejstvoto (od strav da ne bide izedna- zira crkvata! Samo vovedi nekoi mnogubo`e~ki obi~ai i ~eno so nego), so toa sabotata ve}e prestanuvala da va`i kako rituali vo hristijanstvoto, prekrsti gi istite so hristijan- praznik, no kako odli~en sedmi~en den taa s# u{te se praznu- ski imiwa i mnogubo{cite }e nagrvalat vo crkvata i nabrgu vala na Istokot so odr`uvawe na javno zaedni~ko bogoslu- tie }e imaat dominantno vlijanie vo nea. I taka, vo ime na `enie, {to ne bilo slu~aj na Zapadot.”14 popularnosta i napredokot, voda~ite postepeno gi spu{taat Taa omraza i toa antievrejsko raspolo`enie vo Rimska- standardite za da im se olesni na mnogubo{cite da ja napol- ta imperija gi zafatilo i hristijanite, {to pridonelo pod nat crkvata. No toa vnelo pogre{ni veruvawa i mnogubo`e~- udar da padne i “Gospodovata sabota”, bo`em kako “evrejska” ki obi~ai vo hristijanstvoto. ustanova, koja trebalo da se zameni so drug den. A so koj drug den ako ne so nedelata? Zo{to? Zatoa {to iljadnici mnogu- Paganizmot go par~osal i skeletot na bibliskoto hristijan- bo{ci go prifatile hristijanstvoto, a za niv Tertulijan stvo, go proteral Hrista od nego i stanal negova srcevina vele{e deka “sonceto e na{ bog ... i ‘denot na sonceto’ za nas e den na radost i praznik ... so koe pravo vie ni prefrlate Poznat e slu~ajot kako se pokrstila rimskata vojska i go za obo`avaweto na sonceto i za izborot na denot {to mu e prifatila hristijanstvoto. Konstantin im naredil na svoite posveten?” Zna~i, za niv mnogu lesno bilo “denot na sonce- vojnici, bezbroj iljadnici: “Pominete niz rekata Ibar, i ko- to” da go ponesat so sebe vo hristijanstvoto i so nego da ja ga }e izlezete na drugiot breg, vie ste ve}e krsteni hristi- zamenat sabotata. jani!” Od druga strana, bidej}i mnogubo{cite na sonceto mu Dragi moi, kako {to be{e ka`ano, ko{ot na hristijan- slu`ele vo nedela, hristijanskite crkovni poglavari, stvoto se polnel so takvi hristijani koi nemale poim {to e toa vistinsko hristijanstvo, koi bile krsteni so voda, no ne 14. Jevsevie Popovi}, str. 427 i so duhot na evangelieto. I Konstantin, koj se slavi kako

302 303 svetec vo crkvata, e pove}ekraten ubiec - ubil dvajca svoi carstvoto na Aleksandar Makedonski, i toj s# u{te trae, no bliski rodnini, svojot roden sin Krisp, a mo`ebi i svojata sega vo svojata papska etapa. vtora sopruga, Fausta. Taka nepreobrateni, mnogubo{cite so Istori~arite ni potvrduvaat deka od urnatinite na sebe go ponele i go vnele vo hristijanstvoto i svoeto pora- politi~kiot Rim se izdignala golema verska imperija, “xi- ne{no mnogubo{tvo i paganstvo. Go vnele i “denot na sonce- novskata” Rimokatoli~ka crkva. I navistina, koga Zapadno- to” so koj go zamenile sabotniot den; gi vnele i svoite bo`es- to rimsko carstvo padnalo pod vlast na germanskite plemi- tva koi gi hristijanizirale, prekrstuvaj}i gi so hristijan- wa, rimskiot biskup stanal va`na li~nost i nabrgu, pokraj ski imiwa i zamenuvaj}i gi so hristijanski svetci. Taka hris- verskata, dobiva i politi~ka vlast. Na toj na~in Rimskata tijanstvoto, sega kako dr`avna religija, e kontaminirano so crkva go zazema mestoto na Rimskoto carstvo, stanuvaj}i ne- mnogubo`e~ki kontaminenti. gov kontinuitet. Rimskoto carstvo ne is~eznalo, tuku samo So eden zbor, pod naletite i pritisocite na silnata i pretrpelo preobrazba. dominantna rimska, paganska religija, so svoite mnogubroj- “Maliot rog” od Daniel sedmata glava, koj e biblisko ni bo`estva i pompezni rituali povrzani so niv, golem broj ime za papskiot Rim ili za Katoli~kata crkva, e sila koja mnogu va`ni, sto`erni bibliski vistini, so pomo{ na kom- nastanala od Rimskoto carstvo, pa zatoa nikoga{ ne is~ez- promisi me|u dr`avnite i crkovnite avtoriteti i voda~i, nala negovata mo}. Kako kontinuitet na paganskiot Rim, mali- slavo`edni i ~estoqubivi, se izmeneti, potisnati i napol- ot rog napolno ja paganiziral izvornata bibliska nauka i go no zaboraveni. Paganstvoto go par~osalo i skeletot na bib- kontaminiral bibliskoto hristijanstvo so nepodnoslivi liskoto hristijanstvo, go proteralo Hrista od nego i stana- kontaminenti, za {to op{irno e zboruvano vo ovaa kniga. lo negova srcevina. Od bibliskoto hristijanstvo ostanalo Hristijanite bile progonuvani za vreme na mnogubo`e~kiot samo imeto. Negovata istoriska nametka e so{iena od plat- Rim, no maliot rog, koj se javuva po padot na Rim, u{te po`es- no istkaeno ne na nebesnite, tuku na istoriskite ~ove~ki toko gi prodol`uva progonstvata, pri {to milioni hristi- razboi, ~ija{to osnova i jatok ne se zlatnite ni{ki na bib- jani zaginale od negovata raka. liskata nauka, tuku paja`inata na mnogubo`e~kite paganski religii. Dene{noto hristijanstvo e jalov istoriski hibrid bez Hrista i bez bibliska idnina Crnoto jajce na paganstvoto bilo pojako i go skr{ilo crvenoto jajce na hristijanstvoto Vo prethodnite podnaslovi vidovme deka dene{noto hristijanstvo e grd falsifikat, jalov istoriski hibrid me|u Vo prvite vekovi na istoriskata scena se sudrile i izvornoto biblisko hristijanstvo i stariot paganizam - megdan podelile hristijanstvoto i paganstvoto, se ~uknale hristijanstvo bez Hrista. Ne mo`ej}i da ja brani so Bibli- dve jajca, i crnoto jajce na paganstvoto bilo pojako i go jata, crkvata svojata nebibliska, crkovna nauka, vo tekot na skr{ilo crvenoto jajce na hristijanstvoto, i paganstvoto istorijata ja dogmatizirala i istata ja brani so crkovni pobedilo. dogmi. Toa zna~i deka zad niv, zad dogmite, namesto Biblija- ta i bibliskiot avtoritet, stoi institucijata crkva so svo- Papskiot Rim e kontinuitet na mnogubo`e~kiot Rim jot avtoritet. Namesto bibliskoto: “Taka ka`uva Gospod Bog!”, stoi crkovnoto: “Taka ka`uva crkvata!” Va`no e da zapomneme deka vo Knigata na prorok Dani- el ne se pravi razlika me|u mnogubo`e~kiot i papskiot Rim. Crkvata: Obata se smetaat kako edna sila. - mu ja odzela na Hrista ulogata na nebesen prvosve{te- Mnogubo`e~kiot Rim se izdignal otkako propadnalo nik i istata mu ja pripi{ala na zemnoto sve{tenstvo. Sood-

304 305 vetno na toa, go negira i nebesnoto Svetili{te, a slu`bata - pro{tava grevovi za pari - prodava oprosnici. {to se odviva vo nego ja prenela vo zemnata crkva. - namesto gre{nicite da gi pra}a svoite grevovi da gi - sprotivno na bibliskoto u~ewe, ja prifatila paganska- ispovedaat direktno pred Hrista i pro{ka da baraat od nego, ta nauka za besmrtnost na du{ata so koja so vekovi svoite taa gi povikuva vo ispovedalna da se ispovedaat pred uvoto vernici gi pla{i i gre{nicite gi pra}a vo ve~ni pekolni na sve{tenikot, koj mo`e na gre{nikot da mu opredeli epiti- maki. mija ili pokora - crkovna kazna. Spored crkvata, pro{tava- - razvila nauka za ~istili{te koe frla senka vrz Hris- we na grevovite ne se dobiva samo preku Hristovoto delo. tovoto delo. Po smrtta nesovr{enite hristijani pominuvaat “Hristos ja prenel svojata mo} na pro{tavawe vrz apostol- niz proces na ~istewe vo ~istili{te “za da primat svetlina skata slu`ba.”18 “Gre{nicite mo`at da se pomirat so Boga i koja im e neophodna za vlez vo nebesnata radost”15. Ekviva- so Crkvata preku sakramentot ispoved ili pokora.”19 “Priz- lent na katoli~koto ~istili{te se pravoslavnite mitarstva. navaweto na grevot pred sve{tenikot e su{tinski del od - vovela molitvi za mrtvite, {to e nebibliski. sakramentot ispoved ili pokora.”20 - bez bibliska osnova taa pratila i s# u{te pra}a na ne- - crkovnite predanija (tradicii) gi izedna~uva po boto iljadnici svetci, posrednici me|u gre{nicite i Boga, va`nost so Biblijata. odzemaj}i mu ja ulogata na Hrista kako edinstven posrednik - proglasila dogma za nepogre{nost na papata (eks kate- me|u Boga i lu|eto. Proglasila dogma za voskresenie i za voz- dra). nesenie na Isusovata majka Marija, i namesto Hristos, Mari- - papata u`iva primat kako kone~en tolkuva~ na Bibli- ja “se povikuva vo Crkvata so titulata advokat, pomo{nik, jata. dobrotvorka i posredni~ka”16. - spored u~eweto na crkvata, Bog razre{uva od ve~na - sprotivno na vtorata Bo`ja zapoved, vo crkvite vove- kazna, od pekol, a “svetata” Crkva, preku sakramentite ispo- la sliki, ikoni, kipovi i sve}i. ved (pokora) i poslednoto sveto pomazanie, gre{nikot go - ne prifa}a dve bibliski voskresenija. razre{uva delumno ili celosno od privremenata kazna, od - ima maglivo u~ewe i sfa}awe za vtoroto Hristovo doa- idnite stradawa vo ~istili{teto. Ako vernikot gi odminu- |awe i za iljadagodi{noto Hristovo carstvo - za mileniumot. va ovie sakramenti, toj ja gubi taa posebna crkovna milost, - svetiot saboten den go zamenila so nedela, so prviot itn., itn. den na sedmicata, koj bil paganski praznik posveten na son- Gledaj}i go seto ova, duhot ni snemo`uva i so pravo se ceto. pra{uvame {to ostanalo negibnato, neizmeneto i original- - prifatila nebiblisko kr{tavawe i kr{tavawe na no od izvornata bibliska nauka! Zaklu~okot e jasen: Izvor- novoroden~iwa. nata bibliska nauka e iskasapena, iscicana, iscedena. Bibli- - ja mistificirala evharistijata, ve~erata Gospodova, jata e svedena na istorisko-leksikografska kniga, za{to tra- prifa}aj}i ja naukata za presu{testvuvawe na elementite dicionalnata Crkva go izvadila od nea Bo`jiot bibliski ka- ili transupstancijacija, pretvorawe na lebot i vinoto vo non i na negovoto mesto go stavila svojot istoriski crkoven vistinsko Hristovo telo i vo vistinska Hristova krv. Preku kanon prifaten na nejzinite istoriski crkovno-vselenski nea, odnosno preku lebot i vinoto, “istiot Hristos, koj sobori. Zatoa Bog ne mo`e da blagoslovi vakvo hristijanstvo edna{ se `rtvuval, prinesuvaj}i se sebesi kako krvna `rtva koe mu go svrtilo grbot na Boga i daleku oti{lo od nego, do na oltarot na krstot, sega se `rtvuva kako beskrvna `rtva”17. gu{a potonalo vo paganizmot na religiite na starite paganski narodi i, namesto blagoslov, toa mu nosi prokletstvo na svetot. 15. Catechism of the Catholic Church, r. 28 16. Isto, r. 275 18. Isto, str. 402 19. Isto, str. 278 17. Catechism of the Catholic Church, p. 381 20. Isto, str. 405 306 307 Po~ituvani, dene{noto hristijanstvo, kako jalov istoriski mnogubo{tvo, od negovite predanija i sueverija i dokraj da hibrid, e vinovno za haosot vo koj se davi svetot, za{to ne mu go ras~istat i da go otstranat pogubniot istoriski balast od dava mo`nost na Boga da mu podade raka, da go izbavi i da go Bo`ata re~ i od istata da gi simnat vekovnite prangii vo koi vodi, da mu obezbedi mir, stabilnost i ubav `ivot, i zatoa ova lu|eto ja okovale. hristijanstvo nema bibliska idnina; namesto so Hrista da Bog o~ekuval od protestantite na svetot da mu ja prika- zamine vo Hristovoto carstvo, toa }e zamine vo ogneno eze- `at negovata Re~ is~istena od sekoja ~ove~ka primesa, ona- ro, no, i ponatamu - vo nevrat. ka kako {to izlegla od negovata usta i kako {to e izvorno zapi{ana od negovite slugi, prorocite i apostolite. Za `al, toa ne se slu~ilo. Protestantite se zadovolile Protestantite ne ja izvele reformacijata do kraj i gi prifatile dostrelite {to gi postignale reformatorite iako, spored Bo`jiot plan, tie ne bile vrvni dostreli. Refor- So golema `alost, i so taga vo srceto konstatirame deka macijata ne ja izvele do kraj i zada~ata ja zavr{ile polo- i protestantite, koi praznuvaat nedela, a se zakolnuvaat nad vi~no. I katolicite imaat pravo koga im prefrlaat na pro- slavniot protestantski lozung “sola skriptura”, za ~ii{to testantite koi praznuvaat nedela, koga jezuitot [efmaher principi milioni go dale i svojot `ivot, ne se oddale~ile im postavuva pra{awe: mnogu od paganizmot so koj e preplaveno i do krajni mo`ni “Dali e vistina deka protestantite vo s# to~no se pridr- granici proniknato hristijanstvoto, ne se oslobodile od `uvaat kon Pismoto (Sola Skriptura)? Ne! Za{to, koga to~no istoriskata jalovina, od vekovnite naslojki na troskotot i bi se pridr`uvale kon Pismoto, bi morale mnogu ne{ta da plevelot {to se plastele vrz izvornata bibliska nauka i na- pravat {to ne pravat i ne{to da prestanat da pravat {to polno ja zatrupale. pravat!... Namesto nedela, tie bi morale da praznuvaat sabo- Viklif, Hus, Jeronim, Luter, Kalvin, Vesli i drugite ta, za{to vo Biblijata stoi: ‘Seti se da go praznuva{ sabot- reformatori, neumorno kopale i so site sili ja otstranuvale niot den’, a ne denot nedelen... [to mo`e da se zaklu~i od taa jalovina, toj troskot i plevel so koi bila zadu{ena bib- navedenoto? Deka protestantite nepravilno se narekuvaat liskata vistina, no ne uspeale dokraj da gi otstranat tie evangelisti, za{to ne postapuvaat spored evangelieto, veru- debeli i grdi naslojki. Tie zavr{ile izvonredno va`na rabo- vaj}i i pravej}i go ona {to go nema vo evangelieto. Od druga ta i del od sevkupnata zada~a {to ja postavil Bog pred niv - strana, ne pravat ne{to {to e zapi{ano vo evangelieto.” ja izvlekuvale hristijanskata crkva koja, ne samo {to za{la- 21 pala tuku, kako {to naglasivme, do gu{a potonala vo pagani- Eden den, katoli~kiot pravnik, ognen branitel na kato- zmot na starite nehristijanski religii - po~nuvaj}i od per- licizmot i ogor~en protivnik na protestantskata refor- siskiot, preku vavilonskiot i gr~kiot, s# do rimskiot paga- macija, d-r Johan Ek, zaedno so drugi katoli~ki crkovni nizam. li~nosti, go ukorile Lutera poradi toa {to toj praznuva nede- No Bog ne stavil vrz nivnite ple}i pregolem tovar {to la namesto bibliskiot den za odmor (sabota). Toga{ d-r Ek tie ne bi mo`ele da go nosat. Toj ne o~ekuval od niv tie sami rekol: “Biblijata u~i: ‘Spomni si za sabotniot den da go praz- celosno i do kraj da ja izvle~at crkvata od ambisot na pagani- nuva{! [est dena raboti i svr{i gi site svoi raboti! A sed- zmot vo koj se strupolila i sami nejzinite noze da gi posta- mi den e sabota, odmor na tvojot Gospod Bog.’” Me|utoa, Ek vat na cvrsta po~va. Otkako tie ja zavr{ile zada~ata i zami- bil uporen: “Crkvata so silata na svojot avtoritet ja zame- nale od svetskata scena, crkvata s# u{te do pojas ostanala nila sabotata so nedela, za koja ti (Luter), nema{ bibliska zakopana vo spomenatiot paganizam i nivnite naslednici, podloga.” Praznuvaj}i ja nedelata, protestantite se pridr- protestantite, trebalo da gi zasu~at rakavite i da prodol`at `uvaat kon predanieto. tamu kade {to tie zastanale, da ja prodol`at reformacija- ta, napolno da go oslobodat hristijanstvoto od paganskoto 21. J. J. Scheffmacher, “Kontroverskatechismus”

308 309 Vo ovaa borba taa crkva bila na strana na Grcite. Pora- kata, napi{ana na gr~ki, bila upatena do “Va{eto viso~estvo (episkop Jovan) i preku vas do celoto sve{tenstvo, do kalu- |erite i vernicite i do pre~esniot papa.”1 Toa bil ostar pro- test protiv rimskata praktika na pretvorawe na sabotata vo den na post, protiv koristeweto na beskvasen leb pri obre- SABOTATA I GOLEMIOT RASKOL OD 1054 g. dot pri~est i baraweto od sve{tenicite da praktikuvaat celibat, kako i koristeweto na `ivotinska krv i meso od za- R. L. Odon, Va{ington, D. C. daveni ili zadu{eni `ivotni za hrana itn. Kardinalot Humbert, biskup na Kandida Silva, dobil Raskolot vo tradicionalnata Crkva vo 1054 g. puknal vo sabota kopija od toa pismo i mu predal na raka latinski prevod na biskupot na Rim, Lav IX (1049 - 1054). Istoriskite podatoci velat deka Isto~nata i Zapadna- Od prilika vo isto vreme Nikita Statis (kogo Latinite ta crkva, pokraj drugoto, se sudrile i okolu pra{aweto dali go vikale Pektoratus), u~en kalu|er i prezviter na manas- treba i kako treba da se praznuva sabotniot den. Isto~nata tirot Studion vo Konstantinopol, ja izdal svojata “Kni{ka crkva, za razlika od Zapadnata, tvrdela deka sabotata ne tre- protiv Latinite” (Libellus Contra Latinos) vo koja gi napa|a tie ba da se obremenuva so post. Zna~i, srede “ortodoksijata”, praktiki na Rimskata crkva.2 “pravoverieto” ili “pravoslavnosta”, srede “ortodoksnata”, Toj ja obvinil taa Crkva deka ja prekr{uva naredbata od “pravovernata” ili Pravoslavnata crkva, s# do golemiot t.n. “Apostolski zakon” protiv postot vo sabota i deka gi raskol vo 1054 godina, i po nego, postoela svest deka sabota prekr{uva kanonite od rzli~ni crkovni sobori koi ja e svet den i se praznuvala kako svet den i zaradi toa taa tre- zabranuvaat taa praktika. Ponatamu, toj izjavil deka rimsko- ba da bide rastovarena od post. to sve{tenstvo nema ovlastuvawa nitu od Svetoto pismo nitu Materijalot od avtorot R. L. Odon {to go priveduvame od apostolskata tradicija sabotata da ja pretvora vo den za vo prodol`enie uverlivo doka`uva deka rimskata upornost post. Negovata rasprava, ra{irena nadaleku i na{iroko, vo sabota da se posti bitno vlijaela i pridonela za raskolot bila odobrena od patrijarhot vo Konstantinopol. me|u Isto~nata i Zapadnata hristijanska crkva vo 1054 godi- Vo me|uvreme, patrijarhot na Konstantinopol gi zatvo- na: ril site crkvi vo toj grad koi praktikuvale nekoja od navede- U{te na po~etokot od hristijanskata era nastanala nie gre{ki na Latinite. podelba me|u crkovnite voda~i od Rim i Konstantinopol Kon krajot na 1053 godina Lav IX napi{al dolgo pismo (Carigrad), jaz koj so vekovite se zgolemuval s# dodeka pos- od 41 glava, koe go upatil do patrijarhot Mihael Kerularij lednata vrska koja gi dr`ela zaedno vo hristijansko bratstvo i Arhiepiskopot Ohridski Lav, vo koe doka`uva deka toj e ne puknala vo letoto 1054 god. naslednik na apostol Petar, deka nemu mu e dadena vrhovna Edno od glavnite pra{awa, vklu~eno vo taa kontrover- vlast nad seta vselenska Crkva i deka negoviot zbor e zakon za, bilo pra{aweto na postot vo sabota, vo sedmiot den na za vernicite {to treba da go po~ituvaat.3 Toj ne poso~il sedmicata. Vo 1053 godina nesoglasuvaweto vo vrska so ova pra{awe stanalo o~igledno i ve}e se izrazuvalo so grubi 1. Michael Cerularius and Leo ofAchrida, Epistle to John of Trani, in Migne’s Patro- zborovi. Vo taa godina, mitropolitot Lav, Arhiepiskop logia Graeca, Vol. CXX, cols. 835-845; Patrologia Latina, Vol. CXLIII, cols. 929-932 Ohridski (Achrida, Okhrida), i patrijarhot Mihael Kerularij 2. Nicetas Stethatos, Libellus Contra Latinos, in Migne’s Patrologia Graeca, Vol. CXX, cols. 1011-1022; Patrologia Latina, Vol. CXLIII, cols. 973-984 od Konstantinopol, napi{ale otvoreno pismo do episkopot 3. Leo IX, Epistle 1000, to Michael Cerularius and Leo of Achrida, in Migne’s Pa- Jovan na crkvata vo Trani, Ampulija (ju`na Italija). trologia Latina, Vol. CXLIII, cols. 745-768

310 311 nitu eden drug dokaz vo odbrana na svoite postapki. Kardi- dvorjani i drugi lica od visok rang vo dr`avnite i crkovnite nalot Humbert, milenik na rimskiot biskup, napi{alRespon- raboti.7 sio (odgovor) na napadot od Nikita.4 Potoa tie vremeto go pominale vo gradot bez da postig- Na po~etokot od 1054 godina LavIX ispratil papska dele- nat ne{to zna~ajno. Patrijarhot odbil povtorno da razgovara gacija vo Konstantinopol za da gi potvrdi barawata na papa- so niv, ~uvstvuvaj}i se navreden i smetaj}i deka takvata pose- ta. Taa delegacija se sostoela od kardinalot Humbert, |ako- ta bi bila bespolezna. not i rektor na Rimskata crkva, Frederik, i nadbiskupot od Kone~no, koga uvidele deka nivnata misija da gi podve- Amalfi, Petar. Preku ovie pratenici LavIX ispratil i dat isto~nite crkvi vo pot~inetost na rimskiot biskup pro- edno dolgo, ostro, gordelivo i zapovedni~ko pismo5 do gr~ki- padnala, papskite pratenici izvele dramati~no dejstvie koe ot patrijarh Mihael Kerularij vo koe gi povtoril svoite ba- go predizvikalo golemiot raskol. Pristapuvaj}i vo crkvata rawa rimskiot pontif i negoviot glas da bidat priznati Sv. Sofija na 16 juli (xvii Kal. Augusti), okolu devet ~asot kako vrhoven avtoritet vo vselenskata crkva. nautro toj saboten den (jam hora tertia diei Sabbato), koga po~- Na ist na~in toj ispratil pismo6 i do stariot gr~ki im- nuvale podgotovkite za verskite slu`bi taa sabota, rimskite perator Konstantin Monomah, vo koe upotrebil umeren iqu- emisari ogor~eno go osudile gr~kiot patrijarh i site {to bezen jazik, so nade` deka }e dobie simpatija i poddr{ka od zastanale na negova strana.8 Otkako go iska`ale svoeto, tie nego. brgu go polo`ile na glavniot oltar vatikanskiot ukaz za is- Papskite pratenici pristignale vo Konstantinopol klu~uvawe na isto~nite crkvi i nivnoto sve{tenstvo i izle- pred smrtta na Lav IX vo april 1054 godina. Papskata stoli- gle, tresej}i go i pravot od svoite noze. Voznemirenite |ako- ca ostanala prazna edna godina potoa, s# dodeka ne bila ni na crkvata, kako {to e izvesteno, brgu go grabnale doku- popolneta so izborot na Viktor II za pontifeks vo april mentot i go isfrlile nadvor na plo~kite, kade {to mno{- 1055 god. Me|utoa, pred da trgne od Rim vo Konstantinopol, tvoto go iskinalo na par~iwa. Mihael Kerularij dobil ko- papskiot nuncij dobil podrobni upatstva kako treba da po- pija od istiot ukaz, koj podocna go citiral vo eden dokument stapat vo slu~aj nivnata misija da ne uspee ili da propadne. koj{to zboruval za celiot toj nastan.9 Zna~i, tie ne trebalo da ~ekaat do izborot na noviot papa Papskite pratenici, koi nabrgu potoa trgnale kon Rim, za da prezemat dejstvie. bile prestignati od carskite kuriri i prisileni da se vra- Po nivnoto pristignuvawe vo Konstantinopol, prate- tat. Toj posleden obid na carot da izdejstvuva pomiruvawe na nicite od Rim razgovarale i so patrijarhot i so carot, i se- dvata glavni dela na hristijanstvoto se poka`al neuspe{en, komu od niv mu go predale negovoto pismo od rimskiot papa. i Humbert i negovata dru`ba naskoro bile povtorno na pat Gr~kiot patrijarh, Kerularij, bil navreden i naluten od za Rim. pismoto {to mu go napi{al Lav IX. U{te pove}e bil navre- Potoa, vo pismoto upateno do patrijarhot na crkvata vo den od odnosot na Humbert kon nego. Antiohija, Mihael Kerularij go izvestil za poslednite slu- Na 24 juni 1054 g., Humbert i negovite dvajca pomo{nici ~uvawa vo Konstantinopol i objasnil zo{to odbil da se poko- prodol`ile kon manastirot Studion i tamu javno se ras- pravale so Nikita Statis vo prisustvo na carot, negovite 7. Humbert, Brevis et Succincta Commemoratio, chaps. 1 and 2, in Migne’s Patrolo- gia Latina, Vol. CXLIII, cols. 1001, 1002. 4. Humbert, Responsio, in Migne’s Patrologia Graeca, Vol. CXX, cols. 1021-1038; 8. Ibid., chap. 3, in Migne’s Patrologia Latina, Vol. CXLIII, cols. 1001-1004 Patrologia Latina, Vol. CXLIII, cols. 983-1000 9. Cerularius, Synodical Decree, in Migne’s Patrologia Graeca, Vol. CXX, cols. 742- 5. Leo IX, Epistle 102, to Michael Cerularius, in Migne’s Patrologia Latina, Vol. 746; J. D. Mansi, Sacrorum Conciliorum Nova, et Amplissima Collectio, Vol. XIX CXLIII, cols. 775-777 (Venice, 1774), cols. 811-820. See also the remarks of Horace K. Mann inLives of 6. Leo IX, Epistle 103, to Emperor Constantine Monomachos, in Migne’s Patrolo- the Popes in the Middle Ages, VI (St. Louis, Mo., 1910), 156, 157. Mann wrote the gia Latina, Vol. CXLIII, cols. 777-781 biographical sketch of Leo IX for The Catholic Encyclopedia, Vol. IX, p. 162.

312 313 ri na barawata na papskite pratenici i da se pot~ini na dik- nikoga{ nemal nekoj poseben obred vo sabota) dejstvuval i bil tatite od rimskiot biskup. [to se odnesuva do po~ituvaweto mo{ne vlijatelen”12a na sabotata, toj rekol : “Nam ni e zapovedano da ja po~ituvame Ottamu i zaklu~okot i vistinata deka nedelata e rimska, sabotata isto kako i (nedelata) Gospodoviot (den) i da ne papska, a ne Bo`ja ustanova. rabotime vo toj den.”10 Kon krajot na edinaesettiot vek strogosta na rimskata Katoli~kata crkva - za zamenata na sabotata so nedela hierarhija vo vrska so postot vo sabota po~nala da popu{ta, a vo me|uvreme idejata deka sedmiot den od sedmicata treba Porano vidovme kako i pavlikijancite vo 8-ot, 9-tiot i da $ bide posveten na Bogorodica stanuvala s# pove}e popu- 10-tiot vek praznuvale sabota: Humbert, pratenik na papata larna.11 Lav IX, svedo~i deka eden ogranok na pavlikijancite praznu- Posteweto vo sabota me|u rimokatolicite glavno pres- val sabota.13 Kardinalot Hergenroether isto taka tvrdi deka tanalo i mnogu mal broj od niv denes go posvetuvaat ovoj den “pavlikijancite praznuvale sabota i kr{tavale samo vozras- za slu`ba na majkata na Isusa, Marija. ni lica”.14 Gr~kite crkvi, iako oficijalno ne se otka`ale od po~i- Evsevie (Euzebius) od Cezareja (260-340), tatko na crkov- tuvaweto na sabotata, tolku go zapostavile sedmiot den, {to nata istorija, najpro~uen crkoven istori~ar od prvite veko- vo sekoj slu~aj toj prestanal da bide den za odmor i bogoslu- vi na hristijanstvoto, ~ovek koj najdobro e zapoznat so `ivo- `enie me|u niv, kako {to bil nekoga{. - (Ovde zavr{uva ma- tot na Konstantin Veliki i so negoviot zakon za nedelata, terijalot na R. L. Odon, “The Sabbath inA.D. 1054” AUSS 1, 1963., bidej}i bil negov pridvoren episkop i biograf. str. 74-80). Kako negov sovremenik i golem istori~ar, toj gi prou- Vo vrska so ova pra{awe priveduvame i kus komentar na ~uval i nastanite povrzani so ovoj problem. Bidej}i pred C. S. Mosna koj dobro zabele`uva: “Vo sedmi~nite bogoslu`bi sebe gi imal i site pi{ani dokumenti i izve{tai na prethod- Rim se razlikuval od site isto~ni zaednici, kako i od mnogu nite crkovni otci i istori~ari koi zboruvale i pi{uvale na Zapad, a bil malku poblizu do Aleksandrija. Prvo, petok za “denot na sonceto” i za “denot Gospodov”, Evsevie imal mo`- i sabota ne bile bogoslu`beni denovi koga se slavi evharis- nost da gi analizira site tie dokumenti, da izvr{i najdobar tija (ve~era Gospodova). Dodeka vo site crkvi na hristijan- mo`en uvid vo realnata sostojba na rabotite, da gi meri site skiot svet vo sabota bil obi~aj da se slavi evharistija, crk- dokazi i protivdokazi, da gi sumira rezultatite od svoite is- vite vo Aleksandrija i Rim odbile da postapuvaat taka. Po- tra`uvawa i kako nepristrasen istori~ar da ni gi soop{ti natamu, dodeka nitu edna crkva na Istok, vo Milano i vo tie rezultati. Afrika, od po~it kon sabotata ne postela vo toj den, vo Rim I, ako nekoj e merodaven da ni ja ka`e vistinata za ova i [panija, napolno sprotivno, toj den bil odreden za post.”12 pra{awe, toga{ toa e tokmu toj, Evsevie, bidej}i samiot `ivee Toj isto taka smeta deka Rim vlijael vrz is~eznuvaweto na vo toa prelomno vreme i prelomni godini koga se slu~uvale po~ituvaweto na sabotata: “Mo`ebi ovoj primer na Rim (koj i se slu~ile tie promeni, vo vremeto na izvori{tata od koi poteknala inicijativata za promena na “Gospodovata sabota” so paganskiot “den na sonceto. Eve {to ni ka`uva Evsevie za 10. Cerularius, Letter 1, to the Patriarch of Antioch, chap. 24, in Migne’s Patrologia taa promena: Graeca, Vol. CXX, cols. 777, 778. “S# {to treba{e da se pravi vo sabota, nie toa go prene- 11. Peter Damian (died A.D. 1072), who ranks among the “doctors” of the Roman sovme na nedela kako Gospodov den, kako popogoden den koj Church, wrote that in his time the Sabbath was dedicated to Mary, the mother of Jesus, and he endorsed the practice. See hisOpusculum 33, “de bono suffragiorum”, chaps. 12a. Isto, str. 354 3 and 4, in Migne’s Patrologia Latina, Vol. CXLV, cols. 564-567 13. Migne, CXLV, str 936, Fotius III, 746 12. C. S. Mosna, Storia della domenica, str. 330 14. Algemeine Kirchengeschichte I, 527

314 315 ima prvenstvo i u`iva pogolem ugled otkolku evrejskata sabo- ja proglasila nedelata kako Gospodov den, a toa ne go stori- ta.”15 - Mnogu iskreno i jasno: Ne Hristos, tuku “nie ja za- la po Hristova zapoved, tuku po svoja sopstvena odluka.” menivme sabotata so nedela”. Za katolicite postojat tri glavni “izvori na vistina- Slavniot istori~ar, Neander, profesor po crkovna is- ta”: Biblijata, “magisterium” (vlasta na crkvata da u~i na torija na univerzitetot vo Berlin, pi{uva: “Praznuvaweto religiska, verska vistina - crkovnoto u~itelstvo) i, se raz- na nedelata, kako i site drugi hristijanski praznici, se ~o- bira, zborovite na papata, izgovoreni kako “eks katedra”. ve~ka ustanova; vo taa nasoka apostolite ne izdale nikakva Treba da zabele`ime deka Katoli~kata crkva bez nikak- zapoved, a i apostolskata crkva nikoga{ i ne pomisluvala vo zaobikoluvawe i pritesnuvawe, otvoreno i iskreno priz- praznuvaweto na sabotata da go prenese na nedela.”16 nava deka taa, ne samo {to ja izvr{ila zamenata na sabotata Eden od najva`nite crkovni sobori vo istorijata na Ka- so nedela, tuku gi vovela i site drugi promeni vo biblisko- toli~kata crkva bil soborot odr`an vo Trident, koj po~nal to hristijanstvo. vo 1545 godina i so prekini se sostanuval polni osumnaeset Nabrgu, otkako zavr{il soborot vo Trident, papata Pie godini. Na ovoj sobor se vodeni raspravii s# dodeka predani- V go proglasil Toma Akvinski za doktor (vrhoven u~itel) na eto (tradicijata) ne bilo izdignato nad Biblijata. Na toj crkvata. Toma Akvinski bil najgolem teolog na crkvata vo sobor nadbiskupot Gaspar del Foso (Gaspare /Ricciulli/ de Fos- podocne`niot sreden vek. I eve {to ka`uva toj najgolem teo- so) od gradot Re|i, odr`al govor vo koj istaknal deka pre- log na Katoli~kata crkva za sabotata i nedelata: danieto ima prednost pred Biblijata, za{to crkvata so svo- “Vo ‘noviot zakon’ praznuvaweto na nedelata go zazema jot avtoritet ja zamenila sabotata so nedela. Eve gi zboro- mestoto na praznuvaweto na sabotata ne po nekoja zakonska vite na negoviot govor odr`an na 18 januari vo 1562 godina: odredba, tuku po odluka na crkvata i po obi~aj na hristijan- “Zakonskite propisi na Pismoto, dadeni od Gospoda, skiot narod.”18 - Taka ka`uva najgolemiot katoli~ki teolog. prestanale po sila na avtoritetot na crkvata. Najvozvi{e- D-r Ek, poznat Luterov protivnik, kogo ve}e go spome- niot den vo zakonot, sabotata (toga{ nare~ena ‘Gospodov navme: “Prevlasta na crkvata nad Svetoto pismo proizlegu- den’), e zamenet so nedela ... Ovaa i drugite promeni, ne pro- va od faktot {to crkvata so polno pravo i so vlasta {to $ izlegle od Hristovata propoved (za{to Toj ka`uva deka ne e dadena promenila nekoi propisi na Svetoto pismo. Taka, do{ol da go ukine zakonot, tuku da go ispolni). Tie prome- i pokraj zapovedta za sabota, nedelata go zazela nejzinoto ni nastanale po sila na avtoritetot na crkvata.”17 mesto.” Vo italijanskoto izdanie na knigata “Kanon i tradici- Koga sme kaj Lutera, da citirame i edna negova izjava vo ja” od d-r H. J. Holcman, na str. 263, avtorot koncizno go iz- vrska so sabotata: “Tie (papite) tvrdat deka zamenata na sabo- nel istiot govor od koj citirame eden del: tata so ‘Gospodoviot den’ voop{to ne e sprotivna na Deka- “Pri krajot od poslednoto zasedanie na soborot, na 18 logot i ne gledaat ni{to lo{o vo taa zamena na sabotata. Se- januari vo 1562 godina, kolebaweto me|u prisutnite delegati kako, za toa im bila potrebna poddr{ka od silnata mo} na prestanalo. Nadbiskupot Gaspar del Foso od Re|i vo svojot crkvata za da gibnat vo propisite na Dekalogot.” govor otvoreno izjavil deka tradicijata (predanieto) ima Vo deloto “Katoli~ka enciklopedija”, vol. 4 na str. 153 prednost pred Biblijata. Spored toa, crkovnata vlast ne $ pi{uva: “Od druga strana, crkvata, otkako izvr{ila zamena bila pot~ineta na Biblijata i nejzinoto vlijanie bilo na denot za odmor, na ‘evrejskata sabota’, odnosno na sedmiot pova`no od Biblijata, bidej}i crkvata ja zamenila sabotata den, so prviot den na sedmicata, storila nedelata da se slavi so ‘son~eviot den’, odnosno, namesto sabotata, taa (crkvata) i praznuva kako Gospodov den.”

15. Migne, Patrologie Grecque, T. 23, col. 21; Komentar za 92. Psalm 18. Thomas Aquinas: Summa theologiae, 2a 2ae, 122.4 ad 4, citirano od Daniel 16. Historie de la religion chreti#nne, p. 339 17. Mansi SC, vol. 33, pp. 529, 530 & Revelation Committee Series, vol. 7, str. 95 316 317 Vo katoli~kiot crkoven leksikon Vecer-Velte W( etzer- Welte) stoi: “Vo po~etokot na 4 vek se pojavuva crkovna zapo- ved za praznuvawe na nedelata.” Kardinalot Gibons: “Vie mo`ete da ja ~itate Biblija- ta od prvata kniga na Mojseja pa s# do Otkrovenieto i nema da najdete nitu eden stih koj bi zboruval za praznuvawe ili NOVIOT ZAVET - ZA NEPROMENLIVOSTA za ozakonuvawe na nedelata. Biblijata propi{uva praznu- vawe na sabotata koja nie nikoga{ ne ja praznuvame.”19 NA SABOTATA Ovoj spisok so imiwa na poznati istori~ari i crkovni avtoriteti bi mo`ele da go pro{iruvame vo nedogled, no sme- tame deka ova {to go navedovme do sega e sosem dovolno da Omilen tekst na koj se povikuvaat hristijanite za da ja sfatime koj go izvr{il toa zlostorstvo, taa surova zamena opravdaat nedelata e tekstot vo Otkrovenie 1,10: na sabotniot den so paganskiot “den na sonceto”, so nedela- “Vo Gospodoviot den bev obzemen od Duhot i zad sebe ~uv ta. silen glas kako od truba”, ka`uva apostol Jovan. Hristijanite koi praznuvaat nedela tvrdat deka izrazot “Gospodov den” zna~i nedela i, soodvetno na toa, apostol Jo- van Otkrovenieto go dobil vo nedela. Ovoj izraz e preveden so nedela vo pravoslavniot prevod na Biblijata na makedon- ski jazik, a taka go prevel i gospodin Ivan Grozdanov vo svo- jot dinami~en prevod na Noviot zavet, kade {to bukvalno ~itame: “Eden nedelen den, dodeka op{tev so Duhot...” A dolu vo fusnota dava vakvo pojasnenie: “Bukvalno: Vo Gospodovi- ot den. Se misli na nedelata, t.e. vo nedelen den.” Spored nas, toj treba{e originalot (bukvalnoto) da go dade vo tekstot, kade {to mu e mestoto, a svoeto mislewe i svojata teologija i teologijata na svojata crkva, vo fusnota. Preveduva~ite na spomenatite prevodi napravile zlos- torstvo koga izrazot “Gospodov den” vo Otkrovenie 1,10 go zamenile so “nedelen den”, zamenuvaj}i ja pri toa izvornata bibliska, Bo`ja teologija na toj stih so teologijata na crkvite na koi im pripa|aat. Gospodin Ivan vo svojata fus- nota n# ubeduva i ni ka`uva: @imi majka, toa “se misli na nedelata, t.e. vo nedelen den.” No vo Biblijata se misli kako {to se misli i se pi{uva kako {to e napi{ano: “Gospodov den”, a ne “nedelen den”, i mora da ostane taka kako {to e napi- {ano, ne poinaku. Se pla{ime deka preveduva~ite koi napravile takov falsifikat vo Bo`jta re~ }e padnat pod udar na Bo`jeto predupreduvawe vo istata kniga, Otkrovenie 22,18.19: “Jas mu svedo~am sekomu koj gi slu{a proro~kite zborovi na ovaa 19. Verata na na{ite tatkovci, str. 89

318 319 Jovan eden ist den da imenuva so dva razli~ni termini, nitu kniga. Ako nekoj im dodade ne{to, Bog }e mu dodade od maki- pak ne{to go obvrzuvalo da postapi taka. te opi{ani vo ovaa kniga. A ako nekoj odzeme ne{to od zboro- O~igledno e deka ovde stanuva zbor za dva razli~ni deno- vite na knigava na ova proro{tvo, Bog }e mu go odzeme ne- goviot del od drvoto na `ivotot i od svetiot grad, koi se opi- vi koi Jovan gi imenuva so nivnoto vistinsko ime - vo Ot- {ani vo ovaa kniga.” krovenieto 1,10 stanuva zbor za sabota, koja{to ja imenuva so istite dva zbora kako i negoviot Gospod vo Isaija 58,13 - so No da gi ostavime preveduva~ite nastrana i vedna{ da “Gospodov den”, a vo Evangelieto stanuva zbor za nedela koja- ka`eme deka postojat dve varijanti, dve ednakvo logi~ni i {to ja imenuva so “prv den vo sedmicata”, koj za vreme na tie prifatlivi tolkuvawa za “Gospodoviot den”. {eesetina godini ne e preimenuvan nitu so “Gospodov den”, nitu so “slaven den na voskresenieto”, nitu pak so koe i da e Prva varijanta. “Gospodov den” e sabota, a ne nedela. Ve}e Prva varijanta. drugo novo ime. vidovme deka nekade okolu 200-tata godina “son~eviot den” Ako be{e toa slu~aj, toga{ toa novo ime za vreme na tie po~nuva da se narekuva “Gospodov den”. Duri od toa vreme, ne 50-60 godini, koga bile pi{uvani evangelijata, }e vleze{e vo vo prviot vek, ne za vreme na apostolite, toj izraz go sret- svesta na prvite hristijani i vo svesta na evangelistite i tie nuvame vo spisite na Klement Aleksandriski, Tertulijan i sigurno vo svoite evangelija, bez nikakov pritisok i nezavis- drugi, kako sinonim za nedelata ili za denot na voskre- no eden od drug, “prviot den na sedmicata” }e go imenuvaa so senieto. Vo prviot vek, dodeka bile `ivi apostolite, Gos- novoto ime. No, od toa ni traga. Site ~etvorica evangelis- podov den bila sabota. ti se ednoglasni vo toa. Za site ~etvorica “prviot den vo Dragi moi, Svetoto pismo }i ni ka`e, li~no Bog }e ni ka`e sedmicata” e i ostanuva samo “prv den na sedmicata” i ni{- vo Isaija 58,13: Sabota e “moj svet den” i, sabota e “Gospodov to drugo. Toa va`i i za tekstovite na Luka vo Delata na apos- den”. Pred ovoj Bo`ji dokaz deka sabota e “Gospodov den” tolite, kade {to toj sekoga{ nedelata ja narekuva ne poina- otpa|aat site poinakvi ~ove~ki dokazi. ku, tuku samo “prv den na sedmicata”, koj za niv ne e nitu I apostol Jovan ni dava dokaz deka nedelata ne e “Gos- “Gospodov den”, nitu “slaven den na voskresenieto”. Isto podov den”. Vo svoeto Evangelie, koja e posledna bibliska taka i za apostol Pavle denot na Hristovoto voskresenie ne kniga {to ja napi{al okolu 95-tata godina, ({eeset i kusur e ni{to drugo osven obi~en “prv den na sedmicata” ili “tret godini otkako Hristos voskresnal), toj denot na Hristovo- den spored Pismoto” (Matej 28,1; Marko 16,2; Luka 21,1; Dela to voskresenie ne go imenuva so “Gospodov den”, tuku so “prv 20,7; 1. Korin}anite 16,2). den na sedmicata”, kako {to bil imenuvan i vo vremeto dode- ka Hristos bil so niv: “Vo prviot den na sedmicata, mnogu ra- Vtora varijanta. Se postavuva pra{awe dali apostol Jovan no, dodeka u{te be{e temno, Marija od Magdala dojde na gro- mo`el da sledi i da prifati tolku mnogu videnija, da vidi bot i vide deka kamenot od grobot e pomesten” (Jovan 20,1). tolku mnogu razli~ni sceni na koi se odigruvale ogromen Me|utoa, vo svojata druga kniga, vo Otkrovenieto, koe go broj na neverojano slo`eni dinami~ni nastani koi pokrivaat napi{al pribli`no vo isto vreme koga i Evangelieto, denot vremenski period od tri iljadi godini (smetaj}i go tuka i koga bil “obzemen od Duhot” Jovan go imenuva so “Gospodov mileniumot) i da ~ue tolku ne{ta za obi~en den od dvaeset den” (Otkrovenie 1,10). i ~etiri ~asa i seto toa verno da go napi{e so tolku stegnat Pra{awe! Ako vo dvata slu~aja se raboti za ist den, to- bibliski jazik. Ako celoto Otkrovenie go dobil vo eden zdiv ga{ zo{to Jovan toj ist den bi go imenuval razli~no? Ako koga bil “obzemen od Duhot” vo Otkrovenie 1,10, zo{to toga{ vo dvata slu~aja se raboti za denot na voskresenieto ili za vo Otkrovenie 4,2 pak ka`uva deka bil “bzemen od Duhot”? nedelata, pak pra{uvame, zo{to Jovan istiot den vo Evange- Zar dvapati vo ist den bil “obzemen od Duhot”? lieto bi go imenuval so “prv den vo sedmicata”, a vo Otkro- Ova n# naveduva na zaklu~ok deka Jovan, koga ka`uva venieto so “Gospodov den”? Nie ne gledame nikakva pri~ina

320 321 koi praznuvaat nedela taa pretstavuva trn vo nivnoto oko, pa “Gospodov den”, ne misli na sabotata, a u{te pomalku na nede- so najrazli~ni filozofii se obiduvaat da go zamaglat, pa lata, tuku na ne{to drugo - toj misli na eshatolo{kiot (sko- duri i go vulgariziraat nejzinoto zna~ewe. ra{niot) Gospodov den, na denot na vtoroto slavno Hristo- Vo ve}e citiranite dela na gospodata Mitrevski i Mi- vo doa|awe, za{to samiot go gleda svojot Gospod i Spasitel lin za ovoj stih ~itame mnogu ~udni i nelogi~ni izjavi {to kako doa|a i so silna vozbuda i izblik na neiska`liva radost ne im prilegaat na teolozi od nivniot rang. Eve del od tie izviknuva: “Ene go, doa|a so oblaci, i }e go vidi sekoe oko!” izjavi koi se identi~ni, verojatno zatoa {to dvajcata se pra- (1,7). Jovan siot e “obzemen” so “Gospodoviot den”, i prene- voslavni teolozi: “Hristovoto uka`uvawe ... vo Matej 24,20 sen e vo toj den, vo denot na Hristovoto doa|awe, i toj den go ne zna~i deka Toj zapovedal da se praznuva sabotata, da ne se imenuva kako “Gospodov den”. patuva toga{; za{to spored takvoto razbirawe bi trebalo da U{te pove}e, denot na Hristovoto doa|awe vo Noviot se ‘praznuva’ i zimata, koja se spomenuva pred sabotata (bi- zavet bil temel na hristijanskata vera i nade`, temel na zarno, bi rekle nie!)... Evreite ne bi im dozvolile na hris- hristijanskoto `iveewe, i e opi{an so mnogubrojni razli~ni tijanite da begaat daleku vo sabota... za{to vo saboten den vo imiwa: “den na sudot”, “sud na golemiot den”, “suden den”, toa vreme, spored (evrejskiot) obi~aj, nikoj ne smeel da patu- “onoj den”, “den”, “posleden den”, “Gospodov den”, “den na gne- va pove}e od dve iljadi ~ekori (okolu 900 metri). Ponatamu, vot na Bo`jiot praveden sud”, “den na na{iot Gospod Isus spored Nemija 13,19 vo sabota portite na Erusalim bile Hristos”, “den na Isusa Hrista”, “Hristov den”, “golem den”, zatvorani i kontrolirani...” “golem Bo`ji den”, “golemiot den na gnevot” itn. Denot na 1 vtoroto Hristovo doa|awe za prvite hristijani bil tolku Hristijanite pravilno ja sfatile ovaa Hristova izja- va`en, {to Jovan so razli~ni imiwa go spomnuva trieset va i pobegnale od Erusalim vo drug den, ne vo sabota. pati. Sam Isus denot na svoeto doa|awe go narekuva “svoj den” Pra{awe: Dali Hristos go po~ituval evrejskiot obi~aj (Luka 17,24). za patuvawe vo sabota i dali Toj navistina vnimaval vo sabo- ta da ne napravi pove}e od 900 metri? Vo nikoj slu~aj, za{to Matej 24,20: “Molete se va{eto begstvo da ne se slu~i vo toa pravilo ne bilo dadeno od Boga, tuku izmislica na fari- zima ili vo saboten den!” - Ova e eden od najsilnite dokazi seite, dodaden tovar kon sabotata, a Hristos ne do{ol da se vo prilog na sabotata koja{to ja najavuva Hristos kako den pazari ili da pravi kompromisi so Evreite, da se pla{i od za odmor i po svoeto voskresenie. niv i da gi po~ituva nivnite pravila, obi~ai i predanija, Faktot {to sabotata ovde ne se spomnuva polemi~no, tuku da go po~ituva Bo`jiot zakon, da praznuva sabota, ne tuku popatno, kako okolnost koja e nepovolna za begawe, zna- spored farisejskiot terk, tuku onaka kako Toj {to predvidel ~i deka Hristos ne predvidel nejzina zamena so nekoj drug den da se praznuva sabotata koga ja vospostavil kako den za odmor. za bogoslu`enie, tuku potvrduva deka taa }e ostane i po ne- Po~ituvani, nie Hrista vo sabota go gledame v pole, nad- govoto zaminuvawe. vor od gradskite kapii, kako so svoite apostoli odi niz po- Stanuva zbor za razurnuvaweto na Erusalim vo koj po- sevi i pominuva mnogu pove}e od 900 metri; gledame kako vo dolgo vreme negovite `iteli, me|u niv i hristijanite, }e bi- taa prigoda apostolite kinat klasje i jadat p~enica, pa Evre- dat opkoleni so rimska vojska koja do temel }e go urne vo 70- ite ne gi kamenuvale. [to e u{te pozna~ajno, taa sabota, tata godina (Luka 21,20.21). Od tekstot na Luka se gleda deka zaedno so Hrista i apostolite, vo poleto gi nao|ame i fari- hristijanite }e mora da begaat, no Hristos gi u~i da se mo- seite kako go prekr{uvaat toa pravilo koe samite go posta- lat da ne se slu~i nivnoto begawe vo zima (zatoa {to e te{ko vile, pravilo spored koe ~ovek vo sabota ne smee da napravi da se bega vo zima), nitu vo sabota, za{to sabota e den vo koj pove}e od 2000 ~ekori (Matej 12,1.2). se po~iva i koj treba da se pomine vo mir. No, iako i ovaa Hristova poraka e jasna, za hristijanite 1. Mitrevski, 74

322 323 So taa zapoved {to im ja dal na apostolite Hristos vsu{- Zna~i, Hristos ne go po~ituval toa evrejsko pravilo za nost najavil, ka`al i potvrdil deka hristijanite, i po nego- ograni~eno dvi`ewe vo sabota, a i svoite apostoli gi u~el voto voskresenie i voznesenie na neboto, treba da praznuvaat da ne pravat nikakvi otstapki i kompromisi so lu|eto za da sabota i tie, i 40 godini po negovoto voskresenie, koga bil si ja olesnat svojata sostojba i da ne po~ituvaat nikakvi ~o- razurnat Erusalim, praznuvale sabota. ve~ki zapovedi i pravila, ~ove~ki obi~ai i predanija koi se Vo ovoj kontekst so pravo mo`e da se postavi pra{awe. kosat so u~eweto na Bo`jata re~ (Matej 15,1-9). Ako navistina Hristos ima{e namera i ako planira{e sabo- Ponatamu, mnogu nelogi~no e tvrdeweto deka hristijani- tata da ja zameni so nedela, toga{ migot koga go najavuva{e te ne bi mo`ele da pobegnat od Erusalim vo sabota zatoa {to begstvoto na hristijanite od Erusalim }e be{e najpogoden vo sabota negovite kapii bile zatvoreni (Nemija 13,19). Ve- mig da dade{e nekakov signal za taa promena, da ja najave{e lime nelogi~no zatoa {to, ako kapiite na Erusalim bile nedelata kako praznik vo koj hristijanite }e praznuvaat i }e zatvoreni vo sabota, toga{ negovite kapii bile zatvoreni i miruvaat, a ne da begaat, pa }e re~e{e: Molete se na Boga va- vo nedela, i vo ponedelnik i vo site denovi, i dewe i no}e, {eto begstvo da ne se slu~i vo nedela! No Hristos ne ka`a taka. za{to vo taa vonredna situacija i sostojba Erusalim bil vo Toj re~e: Da ne begate vo sabota, tuku da praznuvate sabota. dolgotrajna opsada od rimska vojska pa, ako na hristijanite im bilo onevozmo`eno da begaat vo sabota, toga{ tie ne bi Trajnosta na sabotata - Evreite 4,4.9. - “Za{to samiot za mo`ele da begaat nitu vo nedela, nitu vo koj i da e drug den sedmiot den ima nekade ka`ano vaka: ‘I Bog vo sedmiot den na sedmicata. - Go sfa}ame problemot, neli? se odmori (po~ina) od site svoi dela.’... Zna~i, na Bo`jiot U{te ponatamu, imalo hristijani i nadvor od kapiite na narod mu ostanuva sabotnata po~inka.” opkoleniot Erusalim, nadvor od sekakva opsada, slobodni, vo Sekako, ovde stanuva zbor za Bo`jiot odmor (gr~ki:kata- poleto, koi trebalo da begaat vo gorite i koi nikoj ne mo`el pausis) {to go u`ival Bog vo sedmiot den, vo sabota, otkako da gi ograni~uva nitu da im go popre~uva begaweto vo sabo- go sozdal svetot za {est dena. Apostol Pavle za toj Bo`ji ta, a istata poraka Hristos im ja upatuva i nim: “Toga{ odmor od rajot vo 9-tiot stih dava poodreden izraz - “sabot- `itelite na Judeja neka begaat po gorite; onoj {to }e bide na po~inka”, ili “sabotno po~ivawe” (gr~ki:sabbatismos ), za na pokriv, neka ne sleguva da zeme ne{to od svojata ku}a, i koe ni zboruva ~etvrtata Bo`ja zapoved od Sinaj. Ovde Pav- koj }e bide v pole, neka ne se vra}a za da ja zeme nametkata. le ni potvrduva deka sedmiot den {to go posvetil i vo koj No te{ko im na bremenite i na doilkite vo tie denovi. Mole- Bog se odmoril pri sozdavaweto e ist onoj sedmi saboten den te se va{eto begstvo da ne bide vo zima ili vo saboten den” od kamenite plo~i na Sinaj. (Matej 24,16-20). - Neka povelat sega po~ituvanata gospoda Poslanieto do Evreite apostol Pavle go napi{al za Mitrevski i Milin, i site nivni istomislenici, neka go hristijanite od evrejsko poteklo vo 70-tata godina i, kako potvrdat svojot stav vo vrska so begstvoto vo sabota i neka {to gledame, vo nego ka`uva deka 40 godini po Hristovoto doka`at deka Hristos so izjavata vo Matej 24,20 ne ja potvr- raspnuvawe i voskresenie “na Bo`jiot narod mu ostanuva”, ne dil sabotata kako den za odmor i po svoeto zaminuvawe od nedelnata, tuku “sabotnata po~inka.” Ako so Hristovoto ovaa zemja! voskresenie be{e vovedena nedelata kako praznik, kako “Gos- Dragi moi, Hristos im prepora~al na hristijanite da se podov den” ili kako “slaven den na voskresenieto”, tie ter- molat nivnoto begstvo da ne se slu~i vo sabota ne zatoa {to mini postojano }e bea vo optek me|u vernicite na prvata Evreite go ograni~ile dvi`eweto vo sabota na 2000 ~ekori, crkva, pa vo tekot na tie 40 godini nedelata dlaboko }e nav- nitu poradi toa {to kapiite na Erusalim vo sabota bile leze{e vo svesta na hristijanite i od sabotata ne }e osta- zatvoreni, tuku zaradi toa {to trebalo da praznuvaat sabo- ne{e ni spomen. Taa napolno }e be{e zaboravena i Pavle ne ta i vo sabota da nema begawe, tie sveti sabotni migovi, i vo }e ima{e nikakva pri~ina voop{to i da ja spomene vo svoe- tie okolnosti, da gi pominat vo mir.

324 325 kako kva~kata {to gi sobira svoite piliwa pod svoite kril- to poslanie, tuku }e ka`e{e: “Za Bo`jiot narod ostana, ili, ja, no vie ne sakavte. Ete, pust vi ostanuva va{iot dom!” (Jo- se vovede nedelnata po~inka!” No toa ne se slu~i zatoa {to van 1,11; Matej 23,37.38). sabotata ni po 40 godini od Hristovoto voskresenie ne be{e Zatoa Pavle na Evreite im veli “denes” vratata na po~in- nitu gibnata, a kamoli zameneta so drug den, kako i nedelata kata e otvorena i gi povikuva “denes” da vlezat vo nea, za{to i po 40 i 60 godini od Hristovoto voskresenie, vo site ~eti- utre mo`ebi }e se zatvori. ri evangelija i vo drugite bibliski spisi {to ostana samo Koja e taa po~inka za koja Pavle obilno pi{uva vo svoe- pod imeto “prv den vo sedmicata” ili “tret den” spored Pis- to poslanie? mata, i ni{to drugo. Hristos }e ni ka`e: “Dojdete kaj mene site {to ste one- Koga stanuva zbor za Bo`jata po~inka vo Poslanieto do mo{teni i obremeneti, a jas }e vi dadam po~inka. Zemete go Evreite, Mitrevski vo svojata pove}epati spomenata kniga, mojot jarem na sebe i nau~ete se od mene, za{to jas sum kro- na 69. str., prifa}a interesna misla od prof. d-r N.N. Glu- tok i ponizen po srce; a vie }e najdete po~inka na svojata du- bokovski, koj veli: “Ovoj den ne e sedmiot den na Bo`jiot od- {a” (Matej 11,28.29). Jasno, zar ne! Nema vistinska po~inka mor, no e nov den, samo so ist karakter na svojata su{tina... i odmor nadvor od Hrista. Edinstvena sigurnost i bezbednost Gospod za bo`estven odmor sega opredelil u{te eden nov i mo`e da se najde samo pod negovite krilja. I Toj saka i nasto- osoben (den) vo sporedba so porane{niot.” juva, kako i kva~kata piliwata, da n# sobere pod svoite krilja. Spored Mitrevski i Glubokovski, Gospod sega za bo`es- Najgolem umor za gre{nikot e grevot so koj e obremenet tven odmor opredelil “nov i osoben den vo sporedba so pora- i toj nema mir nitu odmor s# dodeka ne otide kaj Hrista koj ne{niot”, no so ist karakter i so ista su{tina kako i pora- }e go simne toa breme od nego i }e go odmori. Rastovaren od ne{niot. Pa, ako e taka, nie se pra{uvame: Ako karakterot svoeto gre{no minato, gre{nikot ne e ve}e gre{en i ima mir i su{tinata na sabotata se prenele na nedelata i ako nivna- i spokojstvo vo srceto, sre}en e i radosen {to vo Hrista na- ta srcevina e ista, toga{ zo{to voop{to imalo potreba sabo- {ol prekrasen Spasitel koj go qubi i mu podaruva ve~en `i- tata da se zameni so nedela? Ako karakterot i su{tinata se vot. So odmorot i spokojstvoto {to mu gi dava na ovaa zemja, isti, zar pre~ka bilo imeto - sabota? Sekako, imeto! Od taa Hristos gre{nikot go prigotvuva za onoj ve~en odmor i spokoj- pri~ina hristijanite sabotata ja bojadisale so crvena ve- stvo vo negovoto nebesno carstvo. ligdenska boja i ja proglasile za nov “bo`estven odmor”. I tokmu toa e celta na apostol Pavle so ova poslanie. Vo Poslanieto do Evreite vo tretata i ~etvrtata glava Toj Evreite gi povikuva i im uka`uva deka s# u{te imaat Bog na sedum mesta po~inkata (odmorot) ja narekuva “moja mo`nost, s# u{te postoi u{te edno “denes” da go prifatat po~inka”, a Pavle “negova (Bo`ja) po~inka”. Isus Navin ne Hrista koj edinstveno mo`e da im dade vistinska po~inka i uspeal izraelskiot narod da go vovede vo taa Bo`ja po~inka spokojstvo od grevot ovde na zemjava, i deka so toa im e otvo- poradi nivnoto neverstvo. Izraelskiot narod blagodatite na rena vratata i za ve~niot odmor vo negovoto carstvo. taa po~inka ne gi po~uvstvuval nitu vo vremeto na Davida. Da se potsetime! Porano op{irno zboruvavme za toa de- Pa ni Hristos, ni apostolite ne uspeale izraelskiot narod ka pri sozdavaweto na na{iot svet za {est dena Bog za sed- da go vovedat vo Bo`jata po~inka, ~ija{to vrata ostanala miot den sozdal i posebna, nematerijalna, duhovna kategori- otvorena do denes za site lu|e, i za Evreite, s# dodeka nasko- ja, koja na evrejski se vika “menuha”, i zna~i odmor, miruvawe, ro kone~no neotpoviklivo i zasekoga{ }e se zatvori. po~inka, mir, radost, spokojstvo, sre}a, bla`enstvo, milina Apostol Jovan ka`uva deka Hristos “dojde kaj svoite” za za du{ata i milina za teloto - i taa duhovna kategorija, “me- da im donese mir i po~inka, “no svoite ne go primija”, go otfr- nuha”, Bog ja smestil vo sedmiot, sabotniot den, vo sabota, lija, i zatoa Toj pla~e nad Erusalim: “O Erusalime, Erusa- koja e nadarena so ne`nost da ja razgaluva du{ata i da gi lime, ti koj gi ubiva{ prorocite i koj gi kamenuva{ ispra- miluva na{ite misli so isceluva~ka naklonost. tenite kaj tebe! Kolkupati sakav da gi soberam tvoite deca,

326 327 loto ~ove{tvo: “Dojdete kaj mene site {to ste onemo{teni Po~ituvani, “menuha” e onaa “Moja po~inka” i “Negova i obremeneti, a jas }e vi dadam po~inka.” Ako sakame da vle- (Bo`ja) po~inka (katapausis)” za koja Pavle zboruva na deset zeme vo ve~no spokojstvo, vo ve~en odmor i po~inka vo nebes- mesta vo tekstovite {to gi prou~uvame. Vo taa “menuha”, vo niot Hanan, vo nebesnoto carstvo, nie morame prvo ovde da toj katapausis Pavle gi povikuva i Evreite i nas da vlezeme: vlezeme vo Hristoviot odmor. “Da pobrzame da vlezeme vo taa po~inka” (Evreite 4,11). - Toa Sepak, pogolema gre{ka i grev pred Boga preveduva~ite e vistinata za ovie tekstovi! napravile koga “sabotnata po~inka” vo Evreite 4,9 od sega{- No, koga stanuva zbor za verodostojnosta na prevodite no vreme ja prefrlile nekade vo dale~na idnina, velej}i: “Za na Biblijata, napomenuvame deka vo makedonskiot prevod na Bo`jiot narod }e ima sabotna po~inka.” No apostol Pavle Noviot zavet {to go napravil gospodin Ivan Grozdanov, tek- ne veli taka. Toj bukvalno ka`uva: “Na Bo`jiot narod (sega) stovite za koi zboruvame se krajno nesovesno, pristrastno i mu ostanuva sabotnata po~inka”, (drugi prevodi: “spored toa, tendenciozno prevedeni. Od niv e iscicana izvornata bib- mu ostanuva”, ili: “s# u{te ostanuva sabotnata po~inka”) i liska poraka i teologija i istata svesno i namerno e zamene- Evreite i hristijanite gi povikuva “dodeka s# u{te postoi ta so pogre{nata teologija na crkvata na koja $ pripa|a pre- vetuvaweto za vleguvawe vo negovata po~inka... da se potru- veduva~ot i “Bo`jata po~inka” i “sabotnata po~inka” od po- dime da vlezeme vo nea... denes ako go ~uete Bo`jiot glas” - so~enite tekstovi ja zamaglil so falsifikuvan prevod. ne vo idnina (4,9.1.11; 3,7.15). katapausis) Prvo, sekade zborot “po~inka” ili “odmor” ( , Ova e eden od mnogubrojnite primeri kako eden neobjek- go zamenil so zborot “spokojstvo”, {to e samo edna od mnogu- tiven, pristrasten i nesovesen preveduva~ ni dava falsi- brojnite refleksii i od {irokata lepeza zna~ewa na zborot fikuvan prevod na Biblijata. “odmor” i vo nikoj slu~aj toj ne mo`e da go pokrie celokup- Vo konkretniov slu~aj gospodin Ivan so sorabotnicite noto negovo zna~ewe. gi korigiraat ovie Pavlovi tekstovi. Tie na apostol Pavle Vtoro, zaedno so nesoodvetniot zbor “spokojstvo”, toj i kako da mu velat: Pavle, ti mo`ebi dobro si mislel, no svo- negovite sorabotnici vo site tekstovi osum pati samovolno ite misli i nameri vo poslanieto do Evreite ne si gi prenel voveduvaat prostoren element so koj ja zasen~uvaat nivnata najsoodvetno. Ete, koga zboruva{ za “sabotnata po~inka”, ne vistinska poraka i zna~ewe i ~itatelite gi prenaso~uvaat pravi{ razlika me|u sega{no i idno vreme. Verojatno i ti na pogre{en pat. Vo site osum slu~ai tie nasila go naturaat si mislel kako i nie, no toa ne si go iska`al najdobro, pa na izrazot: “Na mestoto na negovoto spokojstvo” i sli~no, so ~itatelite ne im e jasno {to si sakal da ka`e{. Nie }e ti {to preveduva~ite sakaat da ni ka`at deka spokojstvo (nie pomogneme i vo tvoe ime }e izvr{ime korekcija na tvoite bi rekle odmor, po~inka), mo`eme da dobieme na nekoe “mes- tekstovi, so {to mnogu pojasno }e ja preneseme tvojata ori- to na spokojstvo”. Na kraj n# povikuvaat da se potrudime da ginalna misla i namera, i duri toga{ ~itatelite }e sfatat vlezeme “vo toa mesto na spokojstvo” (4,11), a ne ni ka`uvaat deka “sabotnata po~inka” bila nekoga{, no sega e ukinata i otvoreno kade e toa mesto. ne va`i, a pak }e va`i nekoga{ vo idnina. - ^udna teologi- Dragi moi, spokojstvo (odmor, po~inka) ne dava mestoto ja! No ne ni e jasno od kade e iscicana. kako mesto, makar toa da e i Hanan, i Erusalim, pa makar toa Dragi moi, apostol Pavle dobro znael {to misli i kako da e i nebesniot Hanan. Iako Isus Navin gi odvel Izraelci- da misli i bil dovolno obrazovan i sposoben svoite misli te vo zemjata Hanan, tie i na toa “mesto na spokojstvo” ne vleg- da gi iska`e i da gi napi{e na najsoodveten na~in i znael da le vo spokojstvo, za{to spokojstvo barale na pogre{no mes- pravi razlika me|u sega{no i idno vreme. Nie nemame drugo to, vo prostorot, a ne vo Hrista koj e izvor na spokojstvo. objasnenie za ovie postapki na preveduva~ot osven da ka`eme Ka`avme deka spokojstvo (odmor, po~inka) dava Hristos, deka toj ima problem so sabotata koja najverojatno mu e trn i toa nezavisno od mestoto na koe se nao|ame i od vremeto vo vo okoto od koj se obiduva da se oslobodi duri i so vakvi koe `iveeme. Go citiravme Hristoviot povik upaten do ce-

328 329 falsifikuvawa na o~iglednite bibliski tekstovi koi ne podnesuvaat poinakvo tolkuvawe, prenaso~uvaj}i ja nivnata o~igledna poraka vo napolno sprotivna nasoka za da si ja smiri svojata voznemirena sovest. No so tie negovi postap- ki toj se obiduva da molze mleko od krava napravena od gips! HRISTOS I SABOTATA Gospodin Ivan napravi “dinami~en prevod” na Novi- ot zavet i vo uvodot ni ka`uva deka toj “se temeli vrz tezata ‘prevod misla po misla’”, pa prodolu`a da ni objasnuva: “Cel- Hristos praznuval sabota ne kako Evrein, tuku kako ta e verodostojno da se prenese zna~eweto na sekoja misla, “Sin ~ove~ki” taka {to taa }e ima isto zna~ewe za dene{niot ~itatel, kako {to imala za prvobitnite slu{ateli ili ~itateli... zna~i, Vedna{ da ka`eme deka vo nitu eden od pove}ebrojnite to~no da se prevede mislata, a ne prvenstveno bukvalnoto dueli i raspravii {to gi imal Hristos so fariseite vo vrs- zna~ewe na sekoj zbor.” No fakt e deka toj vo svojot “dinami- ka so sabotata ne bilo postavuvano pra{awe dali taa treba ~en prevod” ne ni gi prenese verodostojno originalnite mis- ili ne treba da se praznuva, tuku kako treba da se praznuva. li na bibliskite avtori, tuku porakite na mnogu bibliski Hristos nikoga{ ne rekol deka sabotata treba da se ukine tekstovi prvo gi propu{ti niz filterot na svojata teologija ili da se zameni so nedela. Kako {to rekovme, Toj imal `ol- i, otkako gi asimilira{e, gi predigestira i pogre{no gi pro- ~ni raspravii so fariseite okolu na~inot na koj treba taa tolkuva, kako {to mu odgovara nemu, nam, namesto bibliska, da se praznuva. ni prenese svoja teologija. Ovde ima edno su{tinsko pra{awe {to treba da go ras- Dragi moi, o~igledno e deka preveduva~ite na dina- ~istime: Hristos ne do{ol na ovoj svet kako Evrein, tuku is- mi~nite i parafraziranite prevodi na Svetoto pismo gi pre- klu~itelno kako “Sin ~ove~ki”. Toj nikade ne se narekuva fabrikuvaat originalnite misli na bibliskite pisateli za sebesi Evrein. Sekade za sebe veli deka e “Sin ~ove~ki”, da ja poddr`at svojata teologija i zatoa ponastrana od tie izraz {to go nao|ame na pove}e od pedeset mesta vo evangeli- prevodi. jata (Matej 9,6; Luka 9,55; Jovan 3,13). Spored toa, Hristos ne Smetame deka na{a dol`nost e da go kreneme na{iot praznuval sabota kako Evrein, tuku kako “Sin ~ove~ki”. glas protiv s# posilnata poplava od samovolie, zloupotre- Zatoa evrejstvoto treba napolno da se izdeli od Hrista, bi i falsifikati na Bo`jata re~ {to gi pravat preveduva- za{to Hristos mu pripa|a na celoto ~ove{tvo. ~ite i drugi “nenadminlivi”, “genijalni” teolozi i tolku- Fakt e deka postoi razlika vo sfa}aweto me|u Hrista va~i, “bleskotni” i “seznajni” umovi, za{to Bo`jata re~ e i fariseite ne samo za na~inot na praznuvawe na sabotata, zaedni~ko nasledstvo od Boga ne samo na site hristijani, tuku tuku i za drugite zapovedi. Tokmu taa razlika vo sfa}awata na celoto ~ove{tvo, i sekoj ~ovek ima pravo na originalna dovela do sudir me|u niv. Imeno, Hristos ne do{ol da se paza- Bo`ja re~, ne prefabrikuvana, ne prexvakana i predigesti- ri i da pravi kompromisi so niv, da se vklopi vo nivnata {e- rana vo kontaminiranite umovi na smrtnicite. Koga e vo ma na razmisluvawe, da se spu{ti na nivno nivo i da `ivee pra{awe izvornosta i originalnosta na Bo`jata re~, bez i da dejstvuva kako Evrein, da gi prifati nivnite merila i pardon otpa|aat site golemi i najgolemi teolo{ki avtori- standardi za dr`ewe na Bo`jite zapovedi i da praznuva sabo- teti. “Bog neka bide vistinit, a sekoj ~ovek la`livec” (Rim- ta kako Evrein. janite 3,4). Edinstven neprikosnoven avtoritet e izvornata Toj, kako {to rekovme, do{ol na ovoj svet kako “Sin ~o- Bo`ja re~, Biblijata. ve~ki” i kako “Sin Bo`ji” so nebesni merila i standardi za site Bo`ji zapovedi, osobeno za sabotata, i vo tekot na svoja- ta zemna slu`ba gi promoviral i se pridr`uval kon tie svoi

330 331 standardi i merila, vo golema mera razli~ni od evrejskite, mnogu gi stesnile ramkite na sabotniot den, {to lu|eto odvaj {to Evreite gi gradele vo tekot na vekovite. mo`ele da di{at. Citatite za toj balast od pravila so koj Taka, na primer, Hristos gi korigira evrejskite meri- bila obremeneta sabotata gi zemame od knigata “[abat - Dan la za {estata zapoved koga ka`uva deka sekoj {to se gnevi na ve~nosti”1, od poznatiot rabin Arie Kaplan, golem nau~nik i svojot brat, ve}e vr{i ubistvo; sedmata zapoved ja podiga na avtor na pedesetina knigi od oblasta na judaizmot i ploden povisoko nivo koga veli deka sekoj {to }e pogledne na tu|a preveduva~, koj ja prevel i Tora na angliski jazik. `ena so `elba, ve}e vr{i prequba. Vrz osnova na Talmudot, site ograni~uvawa, pravila i Vo golema mera Evreite ja iskrivokol~ile i pettata zabraneta rabota vo sabota koi bile predmet na spor vo vre- zapoved spored koja decata, pokraj drugata sestrana gri`a za meto na Hrista, evrejskite rabini gi naredile vo 39 katego- svoite ostareni roditeli, kon niv imaat i finansiska obvrs- rii. Soobrazeni so dene{niot na~in na `iveewe, od niv ci- ka. No ovaa zapoved fariseite ja garnirale so najrazli~ni tirame samo mal del. svoi odredbi, pravila i propisi so koi tie finansiski sred- “Vo sabota ne smee ni{to da se iznese od doma. Koga ~o- stva od starite roditeli gi prenaso~ile kon crkovnata bla- vek ja napu{ta svojata ku}a, dozvoleno mu e da ja iznese samo gajna. Hristos se sudruva so niv okolu toa i im veli: Vie ja oblekata {to ja ima na sebe... Ovaa kategorija celosno zabra- ukinuvate taa Bo`ja zapoved voveduvaj}i vo nea ~ove~ki pro- nuva sekoe nosewe na ulica. Duri i tolku bezna~ajnite sitni- pisi. Ne mo`e taka! Va{ite propisi nastrana od nea! So toa ci, kako {to se klu~ ili maram~e, mora da se ostavat doma. Se- Hristos ne ja ukinal pettata zapoved, tuku $ go vratil nejzi- kako, ne smeat da se nosat nitu xepni knigi, nitu pari~nici i noto vistinsko mesto vo `ivotot na decata i roditelite. Merilata na brakot gi spu{tile na najnisko mo`no privrzoci za klu~evi. Edinstveno {to e dozvoleno da se iznese nivo, mizerno za soprugata, ~ija{to idnina zavisela od nepri- nadvor se samo rabotite {to se na vas... Sinedrionot (duhoven kosnovenite kaprici na nejziniot soprug. Hristos im ka`uva: sovet ili sud za verski pra{awa) propi{al kategorii {to gi Ne taka! Gi potsetil deka ma`ot i `enata se edno telo. vikame mukce, odnosno predmeti {to ne smeat da se dr`at vo Zna~i, iako Hristos do{ol vo sudir so fariseite okolu raka vo sabota kako, na primer, molivi, cve}e i pari.” ovie zapovedi, Toj niv ne gi ukinal, tuku nastojuval da im go Vo svetlinata na ovie farisejski propisi treba da ja vrati nivnoto vistinsko mesto vo `ivotot na lu|eto, ona mes- sfatime Hristovata zapoved {to mu ja dal na bolniot vo to i onaa uloga {to gi predvidel za niv Bog koga mu gi dal bawata Vitezda kogo go izlekuval vo sabota: “Stani, zemi si na ~ove{tvoto. ja rogozinata i odi si” (Jovan 5,8). O~igledno e deka Hris- tos ovde gi otfrla nepotrebnite farisejski gledi{ta, sfa- }awa i propisi za nosewe na tovar vo sabota, pa i takov ka- Namesto “menuha”, fariseite od sabotata sozdale kov {to e obi~na rogozina. No za Hrista rogozinata ne e to- nepodnosliv tovar {to Hristos go otstranil var od tipot na komercijalnite tovari vo Nemija 13,15-19 {to gi vnesuvale trgovcite vo sabota vo Erusalim i od ti- Hristos ~esto doa|al vo sudir so fariseite i okolu sabo- pot na bremiwata vo Eremija 17,21.22. - tekstovi na koi pro- tata zatoa {to Evreite, od site Bo`ji zapovedi, ovaa zapoved tivnicite na sabotata rado se povikuvaat za da doka`at deka, najmnogu ja iskrivokol~ile i obremenile so mnogubrojni koga Hristos mu naredil na izlekuvaniot bolen da ja ponese svoi, ~ove~ki pravila i propisi, taka {to od nea, namesto svojata postelka doma, ja ukinal sabotata. den na radost, mir i spokojstvo, kako {to predvidel Bog na po~etokot, namesto “menuha”, sozdale nepodnosliv tovar i na Arie Kaplan prodol`uva: “Zabraneto e da se pali ogan evrejskiot narod mu nametnale te`ok jarem na vrat. vo sabota ili da se predizvika ne{to da gori. Duri i da se Za da imame pojasna pretstava za su{tinata na sudirot frli ~epkalka vo ogan vo sabota se smeta za kr{ewe na sabo- {to go imal Hristos so fariseite okolu sabotata, }e nave- deme del od ograni~uvawata i pravilata so koi tie tolku 1. Knji`evno Dru{tvo Pismo, Zemun, 5759/1999, str. 98-111

332 333 vam: {to e dozvoleno da se pravi vo sabota, dobro ili zlo? tata... Sa zabranuva palewe na kibrit ili vklu~uvawe na Da se spasi `ivot ili da se pogubi?”, i dodava: “Dozvoleno e {poret i da se pu{i.... Se zabranuva da se vozi kola vo sabo- da se pravi dobro vo sabota” (Luka 6,9; Matej 12,12). ta... Sekoja upotreba na struja go naru{uva duhot na sabota- Zna~i, nie morame da se trudime vo sabota da “pravime ta... Strujata vo sabota ima ist status kako i ognot. Vo sekoj slu~aj, praksa kaj site Evrei koi praznuvaat sabota e da ne dobro” i vo zima da palime ogan vo sabota za da go “spasime vklu~uvaat i isklu~uvaat elektri~ni aparati i da gasat svet- `ivotot”. Ako Hristos lekuval bolni vo sabota, Toj vo zim- la. Ne koristat i telefon koj raboti na struja.” ski uslovi na bolnite bi im zapalil i ogan za da se stoplat, ogan bez koj lu|eto ne mo`at da go odr`at `ivotot vo pre- Na{ite bra}a hristijani, koi praznuvaat nedela, nas n# delite kade {to e studeno. So toa Hristos ne ja ukinal sabo- obvinuvaat deka sabotata ne ja praznuvame strogo spored pro- tata, tuku ni dal primer kako da ja praznuvame. pisite na Stariot zavet zatoa {to e napi{ano: “Vo saboten Koga Hristos zgaznal na farisejskite pravila so koi ja den ne palete ni ogan vo svoite `iveali{ta” (2. Mojseeva 35,3), a vie, velat tie, vo sabota palite ogan. obremenile sabotata, osobeno koga gi otfrlil nivnite pro- pisi so koi mu zabranuvale vo sabota da lekuva i koga vo sabo- Hristos }e ni pomogne ovaa zapoved pravilno da ja sfa- ta go izlekuval bolniot vo bawata Vitezda koj 38 godini go time, odnosno, da ne ja razbereme pogre{no. Imeno, Hristos nosel te{koto breme na bolesta i mu rekol da si ja zeme svo- lekuval mnogu bolni i vo sabota, ~ij{to slu~aj, iskreno ka- jata rogozina i da si odi, Evreite skovale zagovor da go ubi- `ano, mo`el da po~eka za nekoj drug den. Takov bil slu~ajot jat. “Zatoa Evreite go progonuvaa Isusa bidej}i toa go stori vo bawata Vitezda kade {to bolniot polni 38 godini se obi- vo sabota... Zatoa Evreite u{te pove}e nastojuvaa da go ubi- duval i kopneel da se dobere do zdravje, no ne uspeal. Hris- jat ne samo zatoa {to go prekr{uva{e sabotniot den, tuku i tos go iscelil vo sabota, a mo`el vo nekoj drug den. Ili slu- zatoa {to Boga go narekuva{e svoj Otec, izedna~uvaj}i se so ~ajot so `enata 18 godini obzemena od lo{ duh {to ja isce- Boga” (Jovan 5, 16.18). lil vo sabota i poradi toa bil izlo`en na ostra kritika, Milin i Mitrevski so u`ivawe se povikuvaat na ovoj za{to fariseite zabranuvale i lekuvawe vo sabota. No Isus rekol: “Licemeri, dali sekoj od vas ne go odvrzuva svojot vol tekst, istaknuvaj}i go kako siguren dokaz deka Hristos ja ili magare od jaslite vo sabota i ne go vodi li da go napoi? ukinal sabotata. Ete dokaz za toa, velat tie, apostol Jovan A ovaa `ena, Avramova }erka, koja satanata ja vrza ve}e osum- ka`uva deka Hristos “go prekr{uva{e sabotniot den”. No, naeset godini, ne treba{e li da bide oslobodena od taa vrs- po~ekajte malku! Dali Jovan ovde za sabotata ni iznesuva svoj ka vo saboten den?” (Luka 13,10-17). stav, ili pak ni go iznesuva stavot na Evreite? Tekstot ka`u- va deka Evreite tvrdele oti Hristos “go prekr{uva{e sabot- Zamislete, bolen 38 ili bolna 18 godini i im se uka`uva niot den”, a ne Jovan. Evreite go gonele i sakale da go ubijat posledna `ivotna {ansa Isus da gi isceli, za{to Toj nikoga{ Hrista za dve raboti, Jovan naveduva dve pri~ini. Prvo, nema ve}e da se vrati vo toj kraj, a ne smee da gi isceli zatoa “zatoa {to go prekr{uva{e sabotniot den”, i vtoro, zatoa {to {to e sabota! Kakov den bi bila sabotata za niv? Crn den, gor- “Boga go narekuva{e svoj Otec, izedna~uvaj}i se so Boga”. ~liv den, ~emer i glamna, omrazen den, vistinsko prokletstvo, Dali ovie dve pri~ini za Hristovoto ubistvo proizleguvaat nepodnosliv tovar i jarem, zar ne!? No Bog rekol poinaku za od Jovana ili od Evreite, a toj samo gi prenesuva? sabotniot den. Toj i za bolnite treba da bide den na mir i spo- Ako Jovan go iznesuva svojot li~en stav po ova pra{awe kojstvo, so radost o~ekuvan i posakuvan, vistinska “menuha”. i ako toj li~no tvrdi deka Hristos “go prekr{uva{e sabotni- Taa sabota za ovie dvajca bolni bila tokmu takva sabota, naj- ot den”, toga{ vo istiot stih, vo vtoriot del, Jovan se sogla- sre}niot den vo nivniot `ivot, za{to Hristos gi oslobodil suva i gi poddr`uva Evreite da go ubijat Hrista i zatoa {to od stegite na nivnata dolgogodi{na te{ka bolest {to go oko- Hristos “Boga go narekuva{e svoj Otec, izedna~uvaj}i se so vala i nivniot duh i im go glamnosuvala `ivotot. Boga”. Zna~i, Jovan tvrdi deka Hristos treba da bide ubien Zatoa, koga fariseite go obvinuvale deka ja prekr{uva ne samo za prvata pri~ina (“zatoa {to go prekr{uva{e sabot- sabotata zatoa {to lekuva vo sabota, Toj rekol: “Ve pra{u-

334 335 zabranuva da se otvora ~ador vo sabota... Zabraneto e da se niot den”), tuku, spored nego, Hristos zaslu`il smrt i zatoa ~e{la kosa vo sabota, za{to pri toa se korne kosa. Me|utoa, {to “Boga go narekuva{e svoj Otec, izedna~uvaj}i se so Boga”. dozvoleno e da se upotrebuvaat meki ~etki... Zabraneto e da Mo`no li e takvo ne{to da tvrdi i da napi{e Jovan za svo- se ubivaat muvi i komarci vo sabota.” Zatoa fariseite ja jot sakan U~itel i Gospod? cedele vodata pred da ja pijat za slu~ajno da ne ispijat nekoj No za gospodata Milin i Mitrevski s# e mo`no, za{to udaven komarec vo nea, no, od druga strana, goltale celi ka- celta go opravduva sredstvoto, pa ako zatreba eden ist stih mili. }e go par~osaat; prviot del }e go inkorporiraat vo svoite od- U{te ova farisejsko pravilo: “Tamu kade {to navisti- napred skroeni i isplanirani zamisli i postaveni celi {to na e zagrozen `ivotot, dozvoleno e da se gazat site propisi treba da gi postignat, }e go asimiliraat, }e go prefabriku- na sabotata. Na{ite mudreci n# u~at deka e podobro ~ovek vaat i od nego }e izmolzat poraka {to im odgovara, a vtori- da prekr{i eden ‘{abat’ (edna sabota) i da ostane `iv, za da ot del, ako im gi rasipuva doma{nite esapi, ednostavno }e go mo`e da dr`i (da po~ituva) drugi “{abati” (drugi saboti).” amputiraat, kako da ne postoi. Navistina ~udno i nesfatlivo! Fariseite vrednosta na No, da mu dademe mo`nost na Arie Kaplan da se doiska- sabotata ja postavile nad vrednosta na ~ovekot i za niv taa `e vo vrska so farisejskite pravila i propisi so koi ja obre- stanala idol, gospodar na koj lu|eto mu robuvale. menile sabotata. “Vo sabota e zabraneto duri i kinewe na Postoele okolu {estotini propisi (halakah), ~ove~ki toaletna hartija. Zatoa pobo`nite Evrei koristat toalet- pravila, za sabotniot den, i obi~nite lu|e postojano `iveele na hartija vo listovi... Vo sabota ne smeat da se stavaat vrv- pod pritisok i strav da ne pogazat nekoe od tie mnogubrojni ki vo ~evli, no mo`at da se vrzat ~evli. Ako ne~ii vrvki na pravila i propisi (sli~ni na onie za koi ni zboruva{e ~evli slu~ajno se zamrsat, mo`at da se odmrsat... Zabraneto rabinot Arie Kaplan) so koi fariseite ja obremenile i od e da se naviva ili da se doteruva saat... Se zabranuvaat site nea navistina sozdale nepodnosliv tovar i breme, instrument oblici na pi{uvawe i crtawe, i sekoja dejnost koja bara zema- koj zarobuval. we na pi{ani bele{ki... Vo sabota mo`ete da skinete paket Hristos se sudruva so fariseite i im veli: Ne taka so za da zemete hrana od nego, no pri toa ne smeat da se skinat sabotata! Vie ne ste gospodari na sabotata pa da pravite so bukvite {to se napi{ani na paketot... Ne smee da se zalepi nea {to sakate. Jas - “Sinot ~ove~ki e gospodar na sabotata!” po{tenska marka na plik... Mo`e ne{to da se pricvrsti so Taa e “moj svet den”, ne e va{, ne e evrejski den; sabotata mu bezopasna igla, za{to toa pricvrstuvawe e privremeno... Ne pripa|a na celoto ~ove{tvo, kako i “Sinot ~ove~ki” {to mu smee da se vrze postojan jazol na vratovrska, a peperu{ka pripa|a na celoto ~ove{tvo; i zatoa, tregnete gi od nea site mo`e... Vo sabota ne smeat da se polevaat bilki... Ne smee da va{i pravila, oslobodete ja od site va{i propisi so koi ste se plukne na zemja za da ne se navodeni bliskata treva i da ja obremenile. Dozvolete im na lu|eto slobodno da di{at vo raste... Vo sabota ne smee da se pomine pove}e od 900 metri... sabota, za{to vrednosta na ~ovekot e pogolema od nejzinata ^ovek ne smee da se gleda na ogledalo pricvrsteno na yid... vrednost. “Sabotata e sozdadena zaradi ~ovekot, a ne ~ovekot Vo sabota ne smee da se pali sve}a... Vo sabota ne smee da se zaradi sabotata” (Marko 2,27.28). Taa treba da mu slu`i na nosi maram~e ako toa so eden svoj del ne e za{ieno so oble- ~ovekot, a ne ~ovekot da $ robuva nejze. Jas sum ja sozdal sabo- kata... Zabraneto e da se stava cve}e vo voda ili da mu se menu- tata na ~ovekot da mu bide “menuha”, a ne nepodnosliv tovar. va voda... Zabraneto e da se skine cvet ili ovo{ka od drvo vo Da zaklu~ime. Evrejskite u~iteli, teolozi, rabini, Bo`- sabota... Ne smee vo raka da se dr`i cvet ili bilka koi ras- jata sabota ja rabinizirale, ja judaizirale, ja poevrej~ile i tat... Ovo{ka {to }e padne od drvo vo sabota ne smee da se od Bo`ja, ja pretvorile vo evrejska sabota so evrejski dimen- koristi vo toj den... Ako nekoj jade bobinki, ne smee prvo da zii. Hristos ja derabiniziral, ja dejudaiziral, ja odevrej~il, gi izdeli lo{ite pred da po~ne da gi jade dobrite bobinki. ja humaniziral i povtorno $ go vratil nejziniot prvobiten Me|utoa, mo`e prvo da gi izede dobrite, a da gi ostavi lo{i- rajski status so rajski atributi i prerogativi. te.... Se zabranuva da se vadat koski od riba vo sabota... Se

336 337 “Bez Crkvata nema spasenie!” “Za nas pravoslavnite svetoto predanie e najgolemo du- hovno bogatstvo koe na Crkvata usno $ go podarile sam Gos- pod i najgolemite duhovni otci na hristijanstvoto, po~nuvaj- CRKVATA ILI BIBLIJATA?* }i od svetite apostoli i ponatamu preku svetite otci i u~i- teli na Crkvata. Toa e nerazdelno od Svetoto pismo i, kako i Svetoto pismo, i toa e izvor na verata i merilo na vistini- Koga velime Crkva, mislime na tradicionalnata Crkva, tosta i na verskoto u~ewe.” na pravoslavnata i katoli~kata, a Bo`jata crkva posebno ja “Vo red na najgolemite otci na pravoslavieto”, koi mu naglasuvame i ja imenuvame kako “vistinska crkva”, “Hristo- go sozdale “najgolemoto duhovno bogatstvo, predanieto”, “Crk- va crkva”, “Bo`ja crkva”, “izvorna bibliska” ili “apostol- vata gi naredila: sv. Vasilie, sv. Jovan Zlatoust, sv. Jovan ska crkva”. Damaskin, sv. Atanasie Veliki, sv. Serafim Sarovski, sv. Grigorie Bogoslov, sv. Grigorie Niski, sv. Jovan Lestvi~nik, Pravoslavnata crkva za sebe: sv. Antonie Veliki i site drugi”, me|u niv i onie {to gi spo- menavme koga zboruvavme za mitarstvata. A od plejadata kato- Pravoslavnata crkva tvrdi za sebe deka taa e “vistinska li~ki crkovni velikani mo`eme da gi izdelime sv. Avgustin, crkva”, “najstara”, “soborna” (vselenska), “pravoverna”, “pra- sv. Toma Akvinski, a i mnogu drugi. voslavna crkva od istok”, “isto~na crkva”, koja “ima nepre- Ka`avme porano deka nitu eden od ovie crkovni veli- kratno sve{tenstvo koe poteknuva od apostolite”, “apostol- kani, kolku i da e golem, cenet, po~ituvan i zaslu`en za Crk- sko preemstvo”, apostolski kontinuitet, za {to “svedo~atne- vata, ne e bibliska li~nost so bibliski avtoritet i so bib- prekinatoto sveto predanie i samata istorija na Crkvata”, lisko kanonsko pravo da sozdava nova bibliska kanonska teo- i prodol`uva: logija nadvor od bibliskiot kontekst i kanon, kako {to e “Crkvata e na{a duhovna majka koja n# rodila so voda i slu~aj so predanieto ili tradicijata, za {to ve}e op{irno so Duh pri kr{tenieto.” “Ostanete sinovi na Hristovata crk- zboruvavme. So prorocite i apostolite postaven e definiti- va, kako {to bile va{ite dedovci i pradedovci niz vekovite.” vniot temel ne na Pravoslavnata i Katoli~kata crkva, tuku “Dr`ete se za va{ata majka Crkva za{to, Bo`e ne daj, i na Hristovata ili na apostolskata Crkva, i nego nikoj ne ako ~ovek zamine vo pekol poradi svoite neispovedani i mo`e da go menuva spored nekakov crkoven terk. Spomenatite nepokajani grevovi, Crkvata mo`e da go izbavi so pomo{ na dve crkvi nemaat nikakva mo`nost nitu pravo vrz nego da liturgiite dadeni od Boga, preku pomeni, milostina i `rt- kalemat i da nakalemat nikakvo predanie i tradicija spro- va.” “Crkvata mo`e da ja izbavi du{ata od pekolot”, “od pe- tivni na bibliskata nauka, “za{to nikoj ne mo`e da postavi kolnite maki.” drug temel, osven onoj {to e postaven, koj e Isus Hristos” (1. “Koj ja napu{til Crkvata, go nema ve}e Hrista, ne e Bo`ji Korin}anite 3,11). sin po darot na kr{tenieto, tuku stanuva sin na satanata, Silnite izjavi i tvrdewa na Pravoslavnata teologija za{to se otcepil od duhovnata majka i se zagubil.” deka “Crkvata e na{a duhovna majka”, deka “bez Crkvata nema “Nam, na pravoslavnite hristijani ni e poznata vistina- spasenie”, deka “vistinata se nao|a edinstveno vo Hristova- ta. Taa se nao|a edinstveno vo Hristovata (pravoslavna) crk- ta (pravoslavna) crkva, a ne vo nekoja od ‘hristijanskite’ sek- va, a ne vo nekoja od ‘hristijanskite’ sekti.” ti”, deka “Crkvata mo`e da ja izbavi du{ata od pekolot”, i o~ajnite povici i zakani {to im gi upatuva na svoite verni- ci: “Dr`ete se za va{ata majka Crkva”, “ostanete sinovi na * Ako ne e poinaku ka`ano, citatite za ovoj naslov se zemeni od tekstovi Hristovata crkva, kako {to bile va{ite dedovci i pradedov- objaveni vo “Svetosavqe” na internet.

338 339 ci niz vekovite”, “koj ja napu{til Crkvata... stanuva sin na uni{ti (nad sto iljadi du{i)? Zar samo zatoa {to tie izvon- satanata i se zagubil”, “begajte od sektite”, “od dene{nite redni hristijani $ rekoa na Crkvata deka ikonite se idolo- eretici (sektanti) kako od |avolot, kako od satanata” itn., poklonstvo, samo zatoa {to veruvaa i `iveeja edinstveno spo- se krokodilski solzi {to gi lee Crkvata, oplakuvaj}i ja na red Biblijta, i {to go isklu~uvaa predanieto od svojata vera? toj na~in svojata nemo} da se spravi i da gi opravda ogrom- Zo{to i Katoli~kata crkva proglasi stotici milioni “ere- nite proma{uvawa i skr{nuvawa {to gi napravila vo tekot tici” ~ija{to edinstvena vina be{e ista so onaa na pavliki- na vekovite. Toa se prazni zborovi bez nikakva bibliska jancite, {to `iveeja spored svojata sovest, {to ne sakaa da vistina i potkrepa, ne{to vrz {to ~ovek ne mo`e da se pot- prifatat ni~ij verski diktat, {to odbija da prifatat sosi- pre, a u{te pomalku da gradi vera i spasenie. la naturena vera, za{to naturenata vera e odvratna? Zo{to i Zo{to Pravoslavnata crkva ne gi potkrepuva, ne gi bra- taa natovari vrz sebe stotici iljadi toni nevina ~ove~ka krv? ni i ne mo`e da gi odbrani ovie svoi izjavi, tvrdewa i zakani Zo{to i Pravoslavnata i Katoli~kata crkva ne podne- so bibliski argumenti? Zatoa {to ednostavno za niv nema suvaat nikakva opozicija, nikakvo disidentstvo? Zo{to tie izdr`ani bibliski argumenti, nitu prifatlivi bibliski baraat skameneto versko ednoumie od tipot na ona - sredno- dokazi za nivnata vistinitost, zatoa {to tie se za~nale, vekovnoto - koga i Hristos ne gi prisiluva lu|eto da veruva- niknale i izrasnale od predanieto, a ne od Biblijata. Zapra- at vo nego, tuku im dava pravo i sloboda sami da se opredelat vo, vo odbrana na svojata teologija taa gi istaknuva belezite za ili protiv nego? na apostolskata crkva i so site sili se povikuva na nekakvo Zar i denes ovie dve crkvi razmisluvaat i se prigotvuva- svoe preemstvo, na nekakov kontinuitet, gr~ovito se obidu- at so “ereticite” da postapuvaat i smetkite da gi ras~istu- va da se povrze so nea, so apostolite, da se dobere do nejzinite vaat na ist na~in kako i vo minatoto? korewa, do nejziniot temel, no vo nikoj slu~aj Pravoslavna- ta crkva ne mo`e da se identifikuva so apostolskata crkva, Adventisti~kata crkva ne e sekta, tuku hristijanska crkva za{to nejzinata teologija e daleku od teologijata na aposto- koja silno go osvetluva svetot so bibliskoto Hristovo evangelie lite i prorocite, daleku od bibliskiot koren i temel. Adventisti~kata crkva ne e sekta, tuku hristijanska evan- Tradicionalnata crkva za “sektite”, za “ereticite” gelska crkva predvidena so biblisko proro{tvo dadeno od Boga za da ja ispolni i poslednata zapoved na na{iot Spa- Zo{to Pravoslavnata crkva poka`uva tolku silen gnev sitel Isus Hristos, da go propoveda bibliskoto evangelie, sprema pomalite verski zaednici, narekuvaj}i gi sekti, a ne predanieto. Pri razdelbata Hristos na svoite u~enici im nivnite vernici “eretici”, “sektanti”, “prokleti eretici”? dal zapoved: “Odete po siot svet i propovedajte mu go evan- Zo{to gi povikuva svoite vernici: “Begajte od sektite”, “od gelieto na sekoe sozdanie! Onoj {to }e poveruva i }e se krs- dene{nite eretici (sektanti) kako od |avolot, kako od sa- ti, }e se spasi, a koj ne veruva, }e se osudi.” “Nau~ete gi site tanata? Tie ne samo {to ne se hristijani, tuku se polo{i i narodi da dr`at s# {to sum vi zapovedal, i eve, jas sum so vas od site mnogubo{ci.” “Da $ se protivstavime na sektantska- vo site dni do krajot na svetot.” Pretka`uvaj}i gi znacite ta agresivnost, na nivnite lagi i intrigi.” spored koi mo`eme da go prepoznaeme poslednoto vreme, pos- Kakva vina imaat tie lu|e ta tolku lo{o da zboruva za lednite dni i krajot na svetot, Hristos dava eden od najsil- niv, da gi prokolnuva i, ne daj Bo`e, da gi progonuva? Kakva nite znaci i dokazi deka krajot e blizu: “]e se propoveda ova vina vo vremeto na bla`ena (carica) Teodora imaa hristi- evangelie (ne predanie) za carstvoto (Bo`je) po siot svet za janite pavlikijanci koi Isto~nata (pravoverna) crkva gi svedo{tvo na site narodi, i toga{ }e dojde krajot.” Vo pos- proglasi za eretici, gi stavi pod herem (prokletstvo) i $ gi lednite migovi, koga se voznesuval, Hristos ja povtoril ista- predade na krvavata Teodora da se presmeta so niv, da gi ta zapoved pred apostolite: “]e primite sila, koga }e sleze

340 341 da se borat za status na vistinska Bo`ja crkva. Za ova e dos- Svetiot Duh vrz vas, i }e bidete moi svedoci vo Erusalim, ta zboruvano vo ovaa kniga na drugi mesta i vo drugi kontek- vo Judeja i Samarija, i duri do krajot na zemjata.” Apostol sti. No ovde u{te ne{to. Tradicionalnata crkva, pravoslav- Jovan gleda angel koj ja pretstavuva brzinata i silata so koi nata i katoli~kata, videni so proro~ko oko, gi progonuvale Bo`jata crkva go propoveda evangelieto: “Vidov drug angel i gi ubivale, i pak }e gi progonuvaat i }e gi ubivaat kako “sek- kako leta srede neboto, koj ima{e ve~no evangelie da im go tanti i prokleti eretici” tokmu “svetite” hristijani, onie objavi na onie {to `iveat na zemjata: na sekoe pleme, jazik, “koi gi dr`at Bo`jite zapovedi i imaat svedo{tvo na Isusa koleno i narod. I zboruva{e so silen glas: ‘Bojte se od Boga Hrista” (Otkrovenie 12,17), i toa od ednostavna pri~ina: i dajte mu slava!’” (Marko 16,15.16; Matej 28,19,20; 24,14; Dela zatoa {to se osilka vo nivnoto oko i trn vo nivnata sovest 1,8; Otkrovenie 14,6.7). bidej}i, za razlika od niv, tie gi dr`at Bo`jite zapovedi. Po~ituvani, ako Pravoslavnata crkva e apostolska crk- Po~ituvani, nitu edna druga crkva, osven adventisti~- va, so apostolsko preemstvo, kako {to samata tvrdi, toga{ taa kata, ne gi dr`i site deset Bo`ji zapovedi izvorno, onaka treba da ja prezeme od apostolite i ovaa Hristova zapoved, kako {to gi izgovoril Bog na Sinaj i kako {to gi napi{al da ja izvr{uva i ovaa zada~a: da mu go propoveda “evangelie- so svojot ognen prst na dve kameni plo~i. Site crkvi, apso- to na sekoe sozdanie”, “na sekoe pleme, jazik, koleno i narod”, lutno site, osven adventisti~kata, gazat po nekoja od Desette da podigne svoi misii vo Kina, vo Indija, vo Afrika, na site Bo`ji zapovedi i so site sili se obiduvaat toa da go oprav- meridijani na zemjinata topka, da im go odnese evangelieto daat, no opravdanie za toa nema, za{to Hristos ka`uva: “Do- na ~etiri milijardi `iteli na zemjata koi ne se hristijani, deka postojat neboto i zemjata, nitu edna jota ili crti~ka od koi ni{to ne znaat za Hrista kako spasitel. Ve molam, toa zakonot nema da se izmeni” (Matej 5,18), a kamoli da se iz- e Hristova zapoved vrzana za poslednoto vreme, i taa mora menat i da se ukinat celi zapovedi. da se ispolni. Neka poveli tradicionalnata, Pravoslavna- Spored toa, Hristijanskata adventisti~ka crkva ne samo ta i Katoli~kata crkva, i neka ja ispolnat, ako pretendiraat {to se bori, tuku me|u site crkvi se izborila za status na vis- za status na vistinska Bo`ja crkva! tinska Bo`ja crkva, i spored site bibliski belezi i ni{ani Pred s#, Pravoslavnata crkva ne e monolitna crkva i ta- taa u`iva status na izvorna apostolska crkva, so apostolsko ka skroena nitu ustroena za da mo`e da ja ispolni ovaa Bo`ja preemstvo, so apostolski kontinuitet i nasledstvo vo nauka- zapoved, da mu go propoveda evangelieto na sekoj narod, ple- ta, u~ej}i go svetot na ~istata izvorna bibliska nauka, neo- me, jazik i koleno, za{to taa e stati~na institucija, bez po- bremeneta so istoriski balasti i so ~ove~ki apsurdi. trebnata dinamika za edna takva zada~a koja daleku gi nad- Adventisti~kata crkva ja ima onaa apostolska dinami- minuva nejzinite mo`nosti, so teologija i slu`bi vrzani za ka i lesna podvi`nost, celosno nakloneta napred, bez ni- kultni objekti i zako`ur~ena vo predanija, rascepkana i zat- kakvi istoriski, nacionalni, verski, politi~ki, rasni, etni~- vorena vo kruti nacionalni granici i te{ko obremeneta so ki... hipoteki i tegovi na nozete nitu bremiwa na grbot i istoriskite tovari na svoite narodi, {to e svoeviden izvor vratot za da ja vle~at nazad. Taa e nadvor od yidovite na ka- na seriozni me|usebni nesoglasija i sudiri. kov i da e kulten objekt i slu`ba, na teren, kako i apostoli- Od druga strana, Pravoslavnata crkva za sebe tvrdi deka te, vodena od Svetiot Duh, so Bo`ja sila silno i najuspe{no e “pravoverna”, “sveta Bo`ja crkva”. No Bog ka`uva poinaku: od site crkvi ja izvr{uva Bo`jata zada~a {to Bog ja postavil “Ovde e trpenieto na svetite, koi gi dr`at Bo`jite zapove- pred apostolite. So lesna noga i silna vo naukata, taa odi di i imaat Isusova vera” (Otkrovenie 14,12). Jasno e deka sve- napred so brzina na onoj angel od Otkrovenieto koj “so silen ta Bo`ja crkva, sveti vernici, se onie koi gi dr`at Bo`jite glas ve~noto evangelie im go objavuva na onie {to `iveat na zapovedi. Pravoslavnata i Katoli~kata crkva, i protestant- zemjata: na sekoe pleme, jazik, koleno i narod” (Otkrovenie skite crkvi koi praznuvaat nedela, ne gi dr`at site deset 14,6.7). Bo`ji zapovedi. Spored toa, tie ne se sveti i nemaat pravo

342 343 Ovaa Crkva e internacionalna verska zaednica, koja ne ZDRAVSTVENO DELO poznava nikakvi granici, i kako nikoja druga, taa ima broj- Bolnici i sanatoriumi ...... 167 ni evangelski misii niz cel svet, vo 203 od vkupno 228 zemji Kliniki i zdravstveni centri...... 407 kolku {to se registrirani pri Obedinetite nacii, i evan- Starski domovi so bolni~ka nega...... 124 gelieto go propoveda na 343 jazici i dijalekti, tokmu onaka Domovi za sira~iwa i detski domovi...... 34 kako {to zapoveda na{iot Spasitel: “na sekoe pleme, jazik, Avioni i brodovi vo zdravstvena slu`ba...... 10 koleno i narod”, prerasnuvaj}i vo golemo svetsko adventis- Medicinski personal...... 26.800 ti~ko semejstvo, vo silna Bo`ja crkva koja go osvojuva sve- Pacienti (godi{no) ...... 13.104.472 tot. Nejziniot broj sekoja godina se zgolemuva za pove}e od Fabriki za zdrava hrana...... 27 eden milion so novi vernici, kr{tavaj}i sekoj den so biblis- ko kr{tavawe nad tri iljadi du{i, pove}e otkolku na denot OBRAZOVANIE na Duhovite za vreme na apostolite, so postojana tendencija Vkupno {koli...... 6.845 na zgolemuvawe na toj broj. Taa ima solidna, temelna orga- Osnovni u~ili{ta...... 5.322 nizacija i struktura, mo{ne bogata evangelska izdava~ka Sredni u~ili{ta...... 1.385 dejnost i zdravstven i vospitno obrazoven sistem na koi $ Visoko{kolski ustanovi...... 101 zaviduvaat mnogu crkvi i svetovni ustanovi. Ustanovi za obu~uvawe na kadri...... 37

Aktivnostite na Adventisti~kata crkva niz brojki* Vkupno u~enici i studenti...... 1.293.758 U~enici vo osnovni u~ili{ta...... 877.276 Krsteni - vozrasni vernici...... 14.399.072 U~enici vo sredni u~ili{ta...... 318.733 Potencijal. prijateli koi naskoro }e se krstat.... 3.500.000 Studenti na visoko{kolski ustanovi...... 92.554 Mesni crkvi...... 60.213 Nastavni~ki personal...... 5.195 Vkupno aktivno vraboteni vo crkov. institucii...... 203.568 Od toa rakopolo`eni propovednici...... 15.381 Sabotni {koli...... 122.620 U~esnici vo sabotnite {koli...... 17.947.009 MISIJA VO SVETOT Vkupen broj zemji vo svetot registrirani pri ON...... 230 DOBROTVORNA SLU@BA Zemji vo koi dejstvuvaat adventistite...... 204 Adventisti~kata dobrotvorna (humanitarna) slu`ba (ADRA) Broj na jazici na koi propovedaat...... 882 dejstvuva vo 125 zemji. Mediumski centri...... 10 Radiostanici koi se koristat sekoja sedmica...... 2.283 Brojniot odnos na adventistite sprema neadventistite TV stanici koi se koristat sekoja sedmica...... 1.681 po godini na svetsko nivo:

IZDAVA^KA DEJNOST 1863 1 adventist na sekoi 373,143 `iteli Izdava~ki ku}i ...... 57 1870 1 adventist na sekoi 250,000 Opolnomo{teni literarni evangelisti...... 7.166 1880 1 adventist na sekoi 92,678 Redovni spisanija...... 250 1890 1 adventist na sekoi 51,563 Jazici na koi se pe~ati i se propoveda...... 347 1900 1 adventist na sekoi 21,487 1950 1 adventist na sekoi 3,330 * Brojkite se zemeni od slu`beniot izve{taj na Crkvata za 2004 godina 1960 1 adventist na sekoi 2,427 344 345 1970 1 adventist na sekoi 1,802 dade Biblija, svoja nauka, $ dade proroci i apostoli, i ja po- 1980 1 adventist na sekoi 1,268 vika vrz toj temel, i edinstveno vrz toj temel da go gradi svo- 1990 1 adventist na sekoi 795 eto spasenie. Toj ne mo`e da go zaobikoli temelot, da ja pres- 1995 1 adventist na sekoi 647 kokne Biblijata i nadvor od nea da se identifikuva so Crk- 2000 1 adventist na sekoi 519 vata koja treba da bide vtemelena na nea. Vsu{nost, bez Bib- 2002 1 adventist na sekoi 482 lijata ne bi postoela Crkvata, a ne obratno, kako {to tvrdi 2003 1 adventist na sekoi 471 taa, deka “bez nea ne bi postoelo ni Svetoto pismo.” 2006 1 adventist na sekoi 428 Od druga strana, ako Hristos i se identifikuva so Crk- vata, Toj toa go pravi so svojata Crkva, koja e negovo telo i Denes vo svetot ima okolu 15 milioni krsteni adventis- koja e vnatre vo Biblijata, so Bibliskata crkva, a ne so Pra- ti, a najmalku u{te tolku se izjasnuvaat kako adventisti. Spo- voslavnata, so Katoli~kata i so pogolem broj na protestant- red toa, denes sekoj dvestoti `itel vo svetot e adventist. skite crkvi koi se nadvor od nea i koi, namesto Biblijata Ete, po~ituvani, toa e su{ta vistina za Adventisti~kata kako Bo`ji temel, imaat svoi, ~ove~ki temeli. crkva, za hristijanite adventisti koi tradicionalnata Crk- “Onoj {to go bara Hrista Spasitelot nadvor od negova- va gi redi me|u sektite i ereticite. Toa e odgovor na pra{a- ta Crkva, nikoga{ nema da go vidi negovoto lice, osven vo weto {to go postavuvaat na{ite bra}a pravoslavni vo vrs- sudniot den.” Ako ima nekakva vistina i vo ova tvrdewe na ka so sektite i ereticite: “Dali dene{nite eretici (sektan- na{ite bra}a pravoslavni, toa se odnesuva na vistinskata ti) mo`at sebesi da se smetaat za podobri poznava~i na Hris- Hristova crkva za koja zboruvavme, a ne na nekoja druga koja tovata nauka” od Pravoslavnata crkva? ^itatelot sam neka samata sebesi si dava takvi prerogativi i se proglasuva za oceni na ~ija strana e vistinata. sveta i vistinska. No spasenieto ne e vrzano isklu~ivo za pripadnosta na Crkvata, za{to vo Bo`jeto carstvo, pokraj Pravoslavnata crkva za Biblijata: vernicite na vistinskata Hristova crkva, koi ja znaele vis- tinata i `iveele spored nea, }e ima i golemo mnozinstvo spa- Crkvata tvrdi: “Gospod Isus Hristos celosno se identifi- seni od site drugi crkvi, a i mnozinstvo takvi koi nikoga{ kuva so svojata Crkva, a ne so Biblijata. Samata Biblija e ne pripa|ale na nitu edna crkva, na koi ne im bila otkriena kniga na Crkvata i bez Crkvata taa ne mo`e da se razbere. izvornata bibliska vistina, a `iveele spored svojata sovest. I onoj {to go bara Hrista Spasitelot nadvor od negovata Nim Bog }e im sudi spored stepenot na nivnite soznanija Crkva, nikoga{ nema da go vidi negovoto lice, osven vo sud- (Rimjanite 2,11-15). niot den.” “Bez Crkvata ne bi postoelo ni Svetoto pismo.” Sega nie }e postavime obratno tvrdewe: Onoj {to go Odgovor: Golem apsurd e da se tvrdi takvo ne{to, deka “Gos- bara Hrista Spasitelot vo svojata crkva (vo pravoslavnata, pod Isus Hristos celosno se identifikuva so svojata Crk- katoli~kata, protestantskite), no nadvor od Biblijata, nad- va, a ne so Biblijata”, so {to Crkvata Biblijata ja potisnu- vor od Bo`jiot zakon, od Desette Bo`ji zapovedi - zna~i, site va na strana, ja stava vo vtor plan i pod svoja kontrola kako vernici na spomenatite crkvi, zaedno so svoite voda~i i ne{to sekundarno, postavuvaj}i se nad nea i pretvoraj}i ja teolozi, koi znaele za Desette Bo`ji zapovedi, a gazele makar vo orudie vo svojata raka za da gi postigne svoite nebiblis- i edna od niv, “nikoga{ nema da go vidat Hristovoto lice, ki celi. Ako ova tvrdewe na Pravoslavnata crkva e to~no, osven vo sudniot den” (Jakov 2,10-12). toga{ rabotite se postavuvaat glave~kum i nie so pravo se pra{uvame vrz {to Hristos ja izgradi svojata Crkva? Zar Toj Crkvata tvrdi: “Apostol Pavle ne rekol deka Svetoto pis- izgradi kula (crkva) vo vozduh, bez temel? mo e stolb i tvrdina na vistinata, tuku deka Crkvata e stolb Dragi moi, Hristos na svojata gradba, na svoeto telo na i izvor na vistinata.” zemjata, na svojata Crkva, prvo $ postavi, $ izgradi temel, $

346 347 na site svoi pra{awa. Ne e potrebno Crkvata da ni ja tolku- Odgovor: To~no e i neporeklivo toa deka Crkvata e stolb i va Biblijata, za{to taa toa go pravi na svoj na~in, samovol- tvrdina na vistinata, no stolb i tvrdina na izvornata, na no i sprotivno na samata Biblija. Nie i ovde pak se poviku- bibliskata vistina. “Jas sum pat, vistina i `ivot ve~en” (Jo- vame i postojano }e se povikuvame na Hrista koj ka`uva: “Koj van 14,6), kategori~en e Isus Hristos. Crkvata ne e pat, u{te veruva vo mene kako {to ka`uva Pismoto”, bidej}i Pismoto pomalku e izvor na bibliskata vistina, kako {to tvrdi ci- e kompletno i najkompletno Bo`je otkrovenie koe dava odgo- tatot. Izvor na vistinata e samo Biblijata i nikoj drug. Nad- vor na site pra{awa povrzani so na{eto spasenie. Ne e po- sola skrip- vor od Bo`jata re~ nema izvor na vistinata. Samo trebno Crkvata da go dopolnuva Hrista. tura i ni{to drugo. “Koj veruva vo mene kako {to ka`uva Pis- moto”, ne poinaku, ne kako {to ka`uva Crkvata. Toa se Hris- Crkvata tvrdi: “Nadvor od Crkvata Biblijata go gubi zna~e- tovi zborovi. weto na sveta kniga, za{to ja obesvetuvaat onie koi se slu`at Pravoslavnata i Katoli~kata crkva navistina se stolb so nea nadvor od Crkvata, tolkuvaj}i ja samovolno... Dali i tvrdina, no ne na bibliskata, tuku na svojata crkovna nau- dene{nite eretici (sektanti) mo`at sebesi da se smetaat za ka, stolb i tvrdina na predanieto, na tradicijata, koi se podobri poznava~i na Hristovata nauka?” daleku od izvorot na vistinata, od Biblijata. Verata na ver- Odgovor: Biblijata ostanuva sveta i vo racete na najgolemi- nicite na vistinskata Bo`ja crkva ne se temeli na nikakov ot bezbo`nik i gre{nik. Nea nikoj ne mo`e da ja obesveti, klimav crkoven temel. Tie kako vernici se “nadyidani vrz da $ ja odzeme svetosta, za{to taa e “`iva Bo`ja re~, ostra vistinskiot temel - vrz apostolite i prorocite - a temelen od obete strani.... (Evreite 4,12). Vsu{nost, Bog so taa cel i kamen e sam Isus Hristos. Vo nego celata zgrada, cvrsto povr- ja dal Biblijata - taa da dojde vo racete na sekoj gr{nik i zana, raste vo svet hram (crkva) vo Gospoda” (Efesjanite 2,19- “eretik” za da go soo~i so negoviot grev, da mu ka`e deka e 22). Po~ituvani, toa se vistinski vernici, toa e vistinska, gre{nik, deka “plata za grevot e smrt” (Rimjanite 6,23) i da pravoverna, Gospodova crkva, “stolb i tvrdina na vistinata”, mu uka`e na Isusa Hrista kako negov spasitel koj mo`e da ~ij{to temel se Hristos i prorocite i apostolite, a ne nekak- go oslobodi od grevot i da mu podari `ivot ve~en. Biblija- vo predanie i tradicija. ta treba da odi nadvor od Crkvata i neposredno da mu bide dostapna na sekoj `itel na ovaa zemja. Pravoslavnata crkva Crkvata tvrdi: “Pogre{no e da se misli deka Biblijata sa- treba da izleze nadvor od svoite nacionalni granici, da ma e dovolna i deka samata sebesi se tolkuva, za{to taa sama stane dinami~na evangelska crkva i na sekoj `itel na ovaa po sebe ne mo`e da dade odgovor na nitu edno pra{awe.” “Bib- gre{na planeta da mu dade vo raka Bo`ja re~, Biblija. lijata bez Crkvata ne mo`e da se razbere!” A za toa “dali dene{nite eretici (sektanti) mo`at Odgovor: Ne $ prilega na Pravoslavnata crkva taka da tvr- sebesi da se smetaat za podobri poznava~i na Hristovata nau- di za Biblijata. No taa nema drug izlez i e prisilena taka ka”, im ostavame na na{ite ceneti ~itateli sami da ocenat da postapuva so Bo`jata kniga, da ja turne nastrana i da se ~itaj}i ja ovaa kniga koja{to ja napi{al eden, spored pravo- postavi nad nea, bidej}i zad ova nejzino tvrdewe se krie nej- slavieto, “adventist eretik”. zina dlaboka cel, mo`nost za silna manipulacija so neu- Crkvata tvrdi: “Crkvata e taa koja kone~no odredila koi patenite vernici, za {to ve}e e zboruvano i }e se zboruva knigi }e go so~inuvaat Pismoto. Taa go proizvela... go napi- podocna. Ovde samo istaknuvame deka Biblijata e komplet- {ala... go odbranila i go so~uvala do dene{en den.” “Ako ne no Bo`je otkrovenie dadeno na ~ove{tvoto. Golem apsurd i go prifati{ avtoritetot i nepogre{nosta na Crkvata, kako besmisleno e tvrdeweto deka “Biblijata sama po sebe ne }e mo`e{ da go prifati{ avtoritetot i nepogre{nosta na mo`e da dade odgovor na nitu edno pra{awe”. Naprotiv, pros- Svetoto pismo? Pravoslavnata crkva e taa koja odlu~ila koi vetlen od Svetiot Duh, nea mo`e da ja tolkuva i da ja razbere knigi na Noviot zavet mo`at da vlezat vo sostav na Svetoto sekoj ~ovek {to saka da ja razbere i mo`e da dobie odgovor

348 349 mu pripa|a na Boga i Crkvata mora seriozno da si go preispi- pismo. Odlukite na Vselenskata crkva koi taa gi formulira- ta zna~eweto na svojata uloga. la na svoite sveti sobori mora da gi prifatat site hristi- Po~ituvani, pred s#, Biblijata e Bo`ja, a ne “kniga na jani. Bez Crkvata ne bi postoelo ni Svetoto pismo.” “Duri Crkvata”, kako {to tvrdi taa. Bog e nejzin avtor, a ne Crk- tretiot Kartagenski sobor, okolu 397 g. dal celosen spisok vata. I kone~no Bog odredil i odlu~il koi knigi }e go so~i- na kanonskite knigi na Stariot i Noviot zavet. Taka kone~- nuvaat Pismoto i Toj dal celosen spisok na kanonskite kni- no e oformeno Svetoto pismo na Noviot zavet koj se sostoi gi na Stariot i Noviot zavet. Crkvata i da sakala, a vero- od 27 knigi.” I prodol`uva: “Biblijata e kniga na Crkvata jatno i sakala i se obiduvala da postapi poinaku, da sostavi i zatoa bez Crkvata taa ne mo`e da se razbere.” “Svetoto poinakov kanon, no ne mo`ela, za{to Bog ne dozvolil poinak- pismo ne mo`e pravilno da se razbere bez svetoto predanie.” vi re{enija. Bog upravuval so situacijata i taka gi vodel Odgovor: “Ako ne go prifati{ avtoritetot i nepogre{nosta okolnostite za da go dobieme tokmu ovoj kanon {to go ima- na Crkvata, kako }e mo`e{ da go prifati{ avtoritetot i me denes, a ne nekoj drug. Pismoto go napi{ale negovi odbra- nepogre{nosta na Svetoto pismo?” - pra{uvaat pravoslav- ni lu|e, proroci i apostoli, i Toj go odbranil i go so~uval nite teolozi. No edinstvenoto apsolutno Bo`je merilo, Bib- do dene{en den, a }e go so~uva s# do krajot na svetot, za{to lijata ili Svetoto pismo, kako edinstvena Bo`ja vaga za gre{- samiot ka`uva: “Neboto i zemjata }e pominat, no moite nost i nepogre{nost, ka`uva deka tokmu tradicionalnata zborovi nema da pominat” (Luka 21,33). Crkva od glava do petici e gre{na i pogre{na. Toa go potvr- Zna~i, Pismoto ne go napi{ala Pravoslavnata crkva, tuku duva i nejzinata istorija pi{uvana so crveni bukvi. Kakva e Bo`ji proroci i apostoli koi ne se nejzini vernici, i taa ne taa bezgre{na Crkva koja ostavila zad sebe tolku krvava i mo`e niv da gi prisvojuva za sebe, za{to tie ne $ pripa|aat nejze gre{na istorija, crkva koja nosi na sebe bezbrojni toni pro- za da se kiti so niv. Tie mu pripa|aat na celoto ~ove{tvo. leana nevina ~ove~ka krv? Mo`e li nekoj da bide bezgre{en Biblijata ne e ni~ij monopol. Crkvata mo`e da ima mo- so okrvaveni race? Ako go prifatime “avtoritetot i nepo- nopol nad predanieto, nad svojata crkovna nauka i doktrina gre{nosta na Crkvata”, toga{ pogre{no e i bez avtoritet {to samata si ja sozdala, zad koja stojat nejzinite crkovni Svetoto pismo koe ka`uva deka Crkvata e pogre{na. No “av- velikani, no ne i monopol nad Biblijata i bibliskata nau- toritetot i nepogre{nosta na Svetoto pismo” nie gi prifa- ka {to ja sozdavale bibliskite li~nosti ~ii{to imiwa gi }ame zatoa {to toa ne e crkovna, tuku Bo`ja kniga. nao|ame na nejzinite sveti stranici. Biblijata e op{to Ponatamu, Pravoslavnata crkva tvrdi deka taa go for- ~ove~ka Bo`ja re~, op{to~ove~ko duhovno bogatstvo i mirala na crkovnite sobori i na svetot mu go podarila kano- nasledstvo. Zatoa Crkvata ne mo`e nea da ja proglasi za svoe not na Stariot i Noviot zavet. Navodno taa gi prepoznava- neprikosnoveno nasledstvo, za svoja kniga, da ja stavi pod la, gi odbirala, odlu~uvala i odlu~ila koi knigi se kanon- svoja kontrola i da se postavi nad nea so isklu~itelno pra- ski, inspirirani, i koi }e vlezat vo kanonot. Spored toa, bi- vo edinstveno taa da ja tolkuva kako {to $ odgovara nejze. dej}i nejzina e zaslugata {to nie denes vo raka ja imame Bib- Taa, kolku {to im pripa|a na hristijanite, vo ista mera im lijata kako nejzino delo, navodno, edinstveno taa ima (eks- pripa|a i na nehristijanite. kluzivno) pravo i samo taa znae ispravno da ni ja tolkuva i Bidej}i Biblijata e Bo`ja kniga, Bog preku Svetiot Duh da n# so~uva da ne go zgre{ime patot za Bo`jeto carstvo. se pogri`il taa do nas da stigne vo izvorna forma, onaka No da si postavime edno sosem razumno pra{awe: Dali kako {to ja napi{ale prorocite i apostolite, kako {to bibliskite spisi se vdahnati ili inspirirani zatoa {to niv predvidel Bog. Koga Bog bi $ prepu{til na Pravoslavnata gi inspiriral li~no Bog so Svetiot Duh, ili pak tie se in- crkva taa da ni go sostavi bibliskiot kanon na svetite kni- spirirani zatoa {to tradicionalnata Crkva proglasila deka gi, taa sigurno bi ni sostavila svoja Biblija vo koja bi gi se inspirirani? Pra{aweto e takvo {to samoto na sebe si pribrala i site apokrifi {to kru`ele me|u vernicite vo odgovara: Re{ava~kata uloga pri nastanuvaweto na Pismoto

350 351 prvite vekovi, koi $ odat nejze na raka i na koi se povikuva crkva, deka poradi toa Pismoto e nejzino i deka edinstveno branej}i go svoeto predanie, no taa bi bila pravoslavna, a ne taa znae, treba i ima pravo da ni go tolkuva. Biblijata ne e Bo`ja Biblija. Vsu{nost, kako {to e ve}e ka`ano, i Pravo- nikakva `elezna kutija zaklu~ena i zakatan~ena so devet slavnata i Katoli~kata crkva pribrale i vnele vo svoite klu~evi i katanci i nejze nikoj, pa nitu Bog, ne $ gi dal klu- Biblii odreden broj apokrifni knigi koi se neprifatlivi ~evite od taa kutija za da ni ja otklu~uva i zaklu~uva, samo- za protestantite, za{to tie ne se dadeni so bo`estvena in- volno na pokaz da ni gi iznesuva i po svoja volja da ni gi tol- spiracija. kuva nejzinte vistini. Da zaokru`ime! Pokraj kanonskite knigi, inspirirani Ako e taa Bo`ja kniga, nameneta za sekoj ~ovek, toga{ od Svetiot Duh, vo prvite vekovi postoele i niza drugi spi- Bog se potrudil i ja dal vo takov oblik za da ja razbere sekoj si koi se borele za kanonski status, no vernicite napravile ~ovek, bez posebni tolkuvawa na koj i da e odnadvor. Bibli- razlika me|u niv, prifa}aj}i gi prvite kako knigi dadeni od jata se tolkuva samata sebesi, za{to Bog, koga ni ja dal, sta- Boga, a otfrlaj}i gi vtorite kako la`ni, pottureni ili apo- vil vo nea i svoe jasno vnatre{no tolkuvawe, dostapno i raz- krifni. birlivo za sekoj ~ovek {to ja ~ita, bez nikakva komplikuva- na i slo`ena asistencija na Crkvata koja tvrdi deka taa e nej- Katoli~kata crkva za sebe i za Biblijata: zina kniga i deka bez nea i bez “predanieto ne mo`e pravil- no da se razbere”. “Crkvata kompletno go otkriva patot na spasenieto.” Crkvata ne go inspirirala svetiot kanon, tuku inspi- “Crkvata e vrata za neboto.” (a Hristos veli: “Jas sum racijata e od Boga i zatoa toj ne e nejzin, tuku Bo`ji i Bog ne vrata”, a ne crkvata - Jovan 10,9) $ dal nejze nikakvi posebni, eksluzivni prava nad nego, os- “Potpiraj}i se na Pismoto i na predanieto (tradicija- ven da `ivee spored nego. ta), Sovetot u~i deka Crkvata (katoli~kata), toj poklonik I starozavetnata Bo`ja crkva u~estvuvala vo kanonizi- na zemjata, e neophoden za spasenieto.” raweto na Stariot zavet. Toa e edinstven slu~aj vo istorija- “Crkvata gi obedinuva site pati{ta na spasenieto.” ta cel eden narod, izraelskiot, li~no da u~estvuva vo kano- “Nema tolku golem grev koj Crkvata ne mo`e da go pros- niziraweto na srcevinata na Stariot zavet, koga li~no gle- ti.” dal i slu{al kako Bog go postavuva temelot i sto`erot na “Crkvata ima mo} da gi pro{tava grevovite na krsteni- Stariot zavet - davaj}i go svojot zakon na Sinaj. te vernici.” Bog starozavetnata Crkva vo pustinata ja povikuva i $ “Ako Crkvata ne gi prosti grevovite, nema nade` za dava mo`nost i privilegija da u~estvuva vo kanoniziraweto, ve~n `ivot.” (Katoli~ki katihizam na hristijanskata vera) $ go dava starozavetniot kanon vo nasledstvo ne zatoa {to Od privedenite citati se gleda deka Pravoslavnata i taa e pravedna nitu zatoa {to e vistinska Bo`ja crkva. Taa Katoli~kata crkva imaat sli~na teologija. e dlaboko idolopokloni~ka crkva, koja u{te na Sinaj, dode- ka Bog prestojuva na negovite visovi, pa|a vo idolopoklon- stvo, koe so tekot na vremeto se prodlabuva i prerasnuva vo I starozavetnata i tradicionalnata Crkva, koi hroni~no. Bog $ go dava svojot kanon ne za da se fali so nego, u~estvuvale vo kanoniziraweto na Svetoto pismo, tuku da `ivee spored nego, za da ja isceli i is~isti od idol- pa|aat pod udar na Svetoto pismo! opoklonstvoto i od site drugi bezzakonija i da ja spasi od propasta {to na kraj neminovno usledila. Iako tradicionalnata Crkva u~estvuvala vo kanonizi- No, namesto toa, starozavetnata Crkva, isto kako i tra- raweto na Pismoto, toa ne $ dava pravo da se udira v gradi, dicionalnata (pravoslavnata i katoli~kata) podocna, izleg- da se gordee i da tvrdi deka Bog ja po~estil so taa edinstve- la od gabaritite na kanonot na Stariot zavet, go pogazila na privilegija kako dokaz deka tokmu taa e vistinska Bo`ja

352 353 Bo`jiot zakon i paralelno so Bo`jiot pi{an kanon vovela Na crkovnite sobori utvrdena e crkovna dogma spored usno predanie, usten kanon, pridavaj}i mu ista va`nost i ized- koja tradicionalnata Crkva ima apostolsko preemstvo ili na~uvaj}i go so pi{aniot. Hristos toa ne go prifa}a: “Zo{to apostolski kontinuitet - apostolsko nasledstvo. tvoite u~enici ne `iveat spored predanieto (tradicijata) na No kakva smisla ima da se veruva vo nasledno pravo na starite, tuku jadat leb so neizmieni race?” - mu velat fari- zvani~nata Crkva koja tvrdi deka poteknuva direktno od seite na Isusa. “A Isus im re~e: ‘Ovoj narod so usta me po~i- apostolite, a so toa i od Hrista, kako svoevremeno {to go tuva, a negovoto srce e daleku od mene; zaludno me po~ituva formuliral toa Tertulijan, koga istiot toj avtor, raspravaj- koga propoveda u~ewa koi vsu{nost se ~ove~ki zapovedi. Vie }i za toga{nite zatvrdeni obi~ai za trojno nurkawe pri kr{- ja ostavate Bo`jata zapoved, a se dr`ite za ~ove~koto pre- tenieto, za prinesuvaweto na darovi za mrtvite, za upotre- danie. Na ubav na~in ja ukinuvate’, prodol`il Toj, ‘Bo`jata bata na krstot i za monogu drugi ne{ta, moral da priznae: zapoved za da go zapazite va{eto predanie.’” “Ete, va{ata “Ako za ovie i za drugi takvi propisi barate pozitivni bib- ku}a }e vi ostane pusta” (Marko 7,5-9; Matej 23,38). liski naredbi, vie nema da najdete nitu edna takva naredba. Taka, po~ituvani, od svetskata scena is~eznala najbleskot- Tradicijata e niven izvor, obi~aite gi potvrduvaat i vera- nata svetska starozavetna Crkva, se urnala najvisokata du- ta gi dr`i.” hovna kula svetilka koja, spored Bo`jata zamisla i plan, Spored utvrdenata dogma, svetoto predanie e postaro od trebalo da gi osvetli site narodi so Bo`jata bibliska nau- Pismoto, a spored zborovite na apostol Jovan (Jovan 21,25) ka; is~eznal najsilniot duhoven svetski centar, Erusalim, i poop{irno. No kako da se odnesuvame sprema predanieto kon koj trebalo da vodat site pati{ta i da bidat naso~eni koga vo mnogu slu~ai toa e vo ostra sprotivnost so Pismo- o~ite na cel svet, na site narodi, i od koj trebalo da se {iri to? Pokraj toa, mnogubrojni istra`uva~i jasno poka`ale sinajskiot Bo`ji zakon i Bo`jeto spasenie. Od starozavet- nata Crkva ostanal samo istoriski zapis za nejzinata gole- deka mnogu dogmi na ovie crkvi imaat svoj poznat istoriski mina i slava. Zo{to? Zatoa {to ne `iveela spored kanonot izvor vo nehristijanskata misla. Dali toga{ mo`eme da pri- vo ~ie{to kanonizirawe u~estvuvala i, kako {to rekovme, fatime deka tie stavovi poteknuvaat od apostolite? pokraj Bo`jiot kanon, vovela svoj, ~ove~ki kanon, usno pre- Koj e merodaven da gi tolkuva apostolite, da ja tolkuva danie, sprotivno (antipod) na Biblijata. Biblijata? Dali posleden zbor vo site nejzini doktrinalni Istiot pat go izoduva i tradicionalnata Crkva od koja pra{awa ima samata Biblija ili Crkvata? isto taka }e ostanat samo istoriski zapisi poradi nejzinite Da gi razgledame posledicite od gledi{teto koe pri ogromni otstapki od Bo`jiot bibliski kanon, vo ~ie{to tolkuvaweto na Pismoto poa|a od principot na sobornosta, kanonizirawe, kako {to samata tvrdi, u~estvuvala. {to podrazbira deka soborite na crkovnite stare{ini se Za tradicionalnata Crkva, pretstavena vo Biblijata so kanon koj edinstveno e merodaven da ja tolkuva Biblijata i “`ena pijana od krvta na svetite i od krvta na Isusovite deka sekoj obid da se otfrlat odlukite na tie istoriski svedoci”, i za vistinskata Bo`ja crkva kako “Hristova neves- sobori odnapred e osuden kako ereti~ki i nebibliski. Naj- ta”, davame detalen opis vo glvata naslovena kako “Biblis- kratko ka`ano, bibliskite vistini mora da se razgleduvaat ki armagedon”. samo niz o~ilata na soborskite propisi koi se najmerodav- ni da se razbere Pismoto. No postoi istoriski problem. Tradicionalnata Crkva Tradicionalnata Crkva i nejzinite istoriski prifatila stavovi koi Biblijata kategori~no gi osuduva. Na crkovni sobori - nejzinata sobornost primer, sekoja promena na koja bilo zapoved od Dekalogot za Biblijata e neprifatliv stav, a Crkvata promenila dve od “Odlukite na vselenskata Crkva, koi taa gi formulira- Desette Bo`ji zapovedi, vtorata i ~etvrtata. la na svoite sveti sobori, mora da gi prifatat site hristi- Ponatamu, spored Crkvata, soborskite odluki se mero- jani”, bara od nas tradicionalnata Crkva.

354 355 Crkvata e svesna za seto ova, no gi zatvora o~ite pred davni pri tolkuvaweto na site doktrinalni pra{awa, neza- ovaa o~igledna vistina, za{to nema drug izlez. Premnogu se visno od toa kako tie se re{eni vo Biblijata. Toa e edins- oddale~ila od izvorot na vistinata, od Bo`jata re~ i potona- tven mo`en izlez za site koi go poddr`uvaat principot na la vo matnite vodi na predanijata, sozdavaj}i ogromen ambis, sobornost, bidej}i s# drugo bi vodelo vo bezizlez. No tuka bezdna {to zjae me|u nea i Biblijata, bezdna {to taa ne mo`e mora da se odgovori na pra{aweto - vrz osnova na {to crkov- da ja premosti. Namesto da se vrati i da ja poslu{a Hristo- nite otci (patres - patristi~ari) prifatile gledi{ta spro- tivni na Pismoto, za{to apsurdno e da se tvrdi deka i Pis- vata zapoved: “Koj veruva vo mene kako {to ka`uva Pismo- moto i soborskite odluki se plod na dejstvuvaweto na Sveti- to...” (Jovan 7,38), taa pobrgu so me~, so krv i ogan }e ja bra- ot Duh, bidej}i ~esto tie me|usebno ostro se protivstavuvaat, ni svojata sobornost i svoite soborski odluki, kako {to pra- i vrz osnova na {to Crkvata go proglasuva za eretik onoj koj vela vo minatoto. ne go ispoveduva u~eweto na patristi~arite? Prifa}aweto na radikalniot princip na sobornost na Crkvata vodi kon u{te pogolemi anomalii, za{to doa|a vo Zaedno so Biblijata Crkvata gi spaluvala i nej- pra{awe samata smisla na Biblijata, od koja ostanuva samo zinite ~itateli nejziniot istoriografski del, dodeka za nejziniot doktrina- len del bi re{avala Crkvata. Vo sekoj slu~aj bi sledelo deka Koga Crkvata $ ja odzela prvi~nata primarna uloga na Pismoto e nepovrzan zbir na protivre~ni stavovi koi site Biblijata kako edinstven temel na hristijanstvoto i na spa- za sebe tvrdat deka poteknuvaat od eden ist i nepromenliv senieto voop{to, koga ja potisnala nastrana kako ne{to se- Bog. kundarno i si ja podredila sebesi, izdignuvaj}i se nad nea, Poradi toa, ne e mo`no da se zaklu~i ni{to drugo osven uvidela i utvrdila deka taa e me~ so “dve ostrici” koj }e ja deka najgolema izmama i samoizmama na tradicionalnata par~osa seta nejzina soborna arihtektura. Toga{ so site sili Crkva i najgolem grev {to go napravila, e tokmu toj grev - se dignala protiv nea da ja uni{ti, da se oslobodi od nej- {to ja ispraznila Biblijata od nejzinata izvorna proro~ka zinite silni obvinenija i tovar {to $ nate`nal na sovesta i apostolska, Bo`ja sodr`ina i nauka, i {to od nea sozdala poradi silnite otstapki i skr{nuvawa od vistinskiot pat. prazna ~erupka vo koja smestila ~udni predanija i ja napolni- Taa borba {to ja vodela Crkvata protiv Biblijata bila la so svoja crkovna, soborska nauka i teologija sprotivni na `estoka i dolgotrajna, taka {to vo odredeni istoiski peri- Biblijata. Neprostlivo e zloto {to go izvadila od nea Bo`- odi mo`ele da se najdat odvaj nekolku nejzini primeroci. No jiot kanon i na negovo mesto postavila svoj soborski kanon, bidej}i taa e Bo`ja kniga, Bog se pogri`il da gi pomine site kanon {to go sozdale i prifatile crkovnite stare{ini na holokausti i golgoti i vo na{i race da pristigne vo izvor- nejzinite istoriski sveti sobori. Taa go zadu{ila Bo`jiot na forma kako Bo`ja re~. glas vo nea: “Taka ka`uva Gospod Bog”, zamenuvaj}i go so: “Ta- So vekovi sve{tenstvoto ja zabranuvalo Biblijata i taa ka ka`uva Crkvata! Taka ka`uvaat odlukite na svetite cr- ne bila dostapna za obi~niot ~ovek. Postoelo vreme koga, kovni sobori!” Mu ja odzela na Boga Biblijata kako negova ako si bil faten so Biblija, bi te istrgale od tvojot dom, bi Re~ i si ja pripi{ala sebesi kako “Kniga na Crkvata”. Toa te vrzale na stolb i `iv bi te zapalile pred tvojata ku}a. e ogromen grev koj $ visi na tradicionalnata Crkva na vrat Na soborot vo Tuluz crkovnite poglavari donele zakon: i tovar {to go obremenuva nejziniot grb i gi pritiska nej- “Im se zabranuva na nesve{tenite lica da poseduvaat kopii zinite ple}i; tegovi so ogromna te`ina na nozete, istoris- na Stariot i Noviot zavet... Najstrogo im zabranuvame da gi ki hipoteki od koi ne mo`e da se oslobodi i dolg {to ne imaat spomenatite knigi na popularen govoren jazik.” “Kne- mo`e da go isplati. Istorijata od nea ima ogromni pobaru- zovite na pokrainite treba vnimatelno da gi baraat eretici- vawa {to taa vo nikoj slu~aj ne mo`e da gi namiri. te vo nivnite `iveali{ta, vo nivnite zasolni{ta i vo

356 357 {umite; duri i nivnite podzemni sobirali{ta mora da bidat nikakvi korekcii, dopolnuvawa, skusuvawa, prepravki, is- napolno zbri{ani.”2 pravki, modifikacii, prilagodbi, iskrivokol~uvawa, pogre{- Crkovniot sobor vo Taragon donel pravilo: “Nikoj ne ni tolkuvawa... Zatoa tradicionalnata Crkva i Biblijata se smee da gi poseduva knigite na Stariot i Noviot zavet na dva nepomirlivi antipoda me|u koi ne postoi nikakvo sood- rimski jazik, i ako nekoj gi poseduva, mora da mu gi predade vetstvo nitu kakva i da e komplementarnost. Me|u crkovna- na lokalniot biskup vo rok od osum dena po objavuvaweto na ta i bibliskata teologija nema nikakvo sovpa|awe nitu kak- ovoj dekret za da bidat spaleni.”3 va i da e ednakvost. Postoi samo ogromna, nepremostliva raz- Zna~i, za vreme na “mrakoumieto” (sredniot mra~en vek), lika. Biblijata bila privilegija samo na sve{tenicite i edin- stveno tie mo`ele nea da mu ja tolkuvaat na narodot, no na Tradicionalnata Crkva e silna institucija so svoj na~in. I denes, vo ova vreme na “visokoumie”, rabotite silni instrumenti vo racete za da gi pokriva kar- su{tinski ne se izmenile. Dene{nite teolozi na narodot mu dinalnite gre{ki od minatoto i da go dr`i ver- davaat vo race gotova, na svoj na~in protolkuvana, preraska- ni{tvoto vo pokornost `ana, predigestirana Biblija, obremeneta so ~ove~ki misle- wa i sfa}awa, sprotivni od nejziniot generalen kurs i ori- @elna za apsolutna vlast i dominacija, Crkvata pravi entacija. drug krupen is~ekor: Namesto da izleze na teren kako evan- Koga stanalo o~igledno deka Biblijata ne mo`e da ja gelska crkva i da ja izvr{uva Hristovata zapoved - da mu go uni{ti i so toa da se oslobodi od nea, Crkvata, za da ja ota- propoveda evangelieto na sekoj narod, pleme, koleno i jazik, pi nejzinata ostrica i da gi zapazi svoite pozicii, po~nala taa izrasnuva vo silna centralizirana i avtoritarna insti- da primenuva druga taktika, da bara drugi ekstremno nedopus- tucija so takva teologija koja $ dava odvrzani race da gi pok- tlivi re{enija. Taa, kako {to ve}e ka`avme, izleguva pred riva kardinalnite gre{ki od minatoto, obiduvaj}i se, kako nas so ~udni tvrdewa: “Biblija e kniga na Crkvata.” “Bibli- {to rekovme, da ja premosti bezdnata {to zjae me|u nea i Bib- jata bez Crkvata ne mo`e da se razbere.” “Svetoto pismo ne lijata i uspe{no da dominira nad verni{tvoto. Povtoruvame mo`e pravilno da se razbere bez svetoto predanie.” “Pogre{- del od nejzinata teologija so koja raspolaga kako silen in- no e da se misli deka Biblijata sama e dovolna i deka samata strument za da gi odr`i svoite mega pozicii {to gi gradela sebesi se tolkuva, za{to taa sama po sebe ne mo`e da dade od- niz vekovite. govor na nitu edno pra{awe.” “Bez Crkvata ne bi postoelo ni Svetoto pismo”, itn., itn. Katoli~kata crkva: “Crkvata e neophodna za spasenieto.” Seto ova uka`uva na silnata `elba i poriv na Crkvata “Crkvata gi obedinuva site pati{ta na spasenieto.” “Nema da se izdigne visoko nad ovaa sveta kniga, istata da ja pod- tolku golem prekr{ok koj Crkvata ne mo`e da go prosti.” jarmi, da ja stavi pod svoja kontrola i da ja pretvori vo svo- “Ako Crkvata ne gi prosti grevovite, nema nade` za iden ja krava od koja }e molze dirigirano mleko koe }e go zadovo- `ivot ili za ve~no osloboduvawe.” li nejziniot vkus i vkusot na nejzinite vernici. No Biblijata e premnogu jasna i silna i ne podnesuva ni- Pravoslavnata crkva: “Bez Crkvata nema spasenie!” “Crk- kakva kamufla`a nitu blokada, za{to e `iva Bo`ja re~ koja vata e na{a duhovna majka koja n# rodila so voda i so Duh pri otfrla s# {to e ~ove~ko. Nejze ne mo`e ni{to da $ se na- kr{tenieto.” “Ostanete sinovi na Hristovata crkva, kako kalemi, da $ se pri{ie nitu da $ se zabele`i. Taa ne prifa}a {to bile va{ite dedovci i pradedovci niz vekovite.” “Dr- `ete se za va{ata majka Crkva za{to, Bo`e ne daj, i ako 2. Soborot vo Tuluz, papata Grgur IX, 1229 g. ~ovek zamine vo pekol poradi svoite neispovedani i nepoka- 3. D. Lortsch, Istorija na Biblijata vo Francija, str. 1910 jani grevovi, Crkvata mo`e da go izbavi so pomo{ na svoite

358 359 ima silno orudie, vo svoite skladi{ta dr`i kolosalen i liturgii dadeni od Boga, preku pomeni, milostina i `rtva.” ~udesno efikasen arsenal za postignuvawe na svoite celi - “Crkvata mo`e da ja izbavi du{ata od pekolot, od pekolnite ~istili{te, mitarstva i pekol - najsilen instrument za av- maki.” “Koj ja napu{til Crkvata, go nema ve}e Hrista, ne e Bo`ji sin po darot na kr{tenieto, tuku stanuva sin na sa- toritarnost i za ogromna koncentracija na apsolutna vlast tanata, za{to se otcepil od duhovnata majka i se zagubil.” vo svoite race, bez mo`nost na vernicite za kakov i da e pri- “Nam, na pravoslavnite hristijani ni e poznata vistinata. govor i pogovor. Taa izgradila mamutski sistem na mo`nosti Taa se nao|a edinstveno vo Hristovata (pravoslavna) crkva, da go dr`i laikatot na uzda. Koristej}i gi tie svoi kruti, a ne vo nekoja od ‘hristijanskite’ sekti”, itn. skameneti pozicii, sve{tenstvoto pratilo iljadnici svetci Od ovie silni izjavi proizleguva deka Crkvata e “alfa na neboto, me|u koi i gre{nici so krvavo izodeni pateki zad i omega” na na{eto spasenie, a ne Hristos, kako {to ~itame sebe, za{to imale posebni zaslugi za Crkvata, so cel i od vo Bo`jata re~ (Otkrovenie 1,8; 22,12.13). I navistina taa se neboto, od svetcite da dobie poddr{ka, potvrda i afirmacija postavuva nad Hrista koga tvrdi za sebe deka “bez Crkvata za svojata celosno pogre{na teologija. nema spasenie”, “ako Crkvata ne gi prosti grevovite, nema O~igleden e silen kontinuitet i nasledstvo od anti~- nade` za iden `ivot ili za ve~no osloboduvawe”. kite paganski sve{tenstva koi gi dr`ele na {trek i vo pokor- Vo interes na vistinata, ovde u{te edna{ istaknuvame nost svoite vernici laici, tvrdej}i deka tie imaat vlast da deka silnite tvrdewa na Crkvata za koi zboruvame se su{ta posreduvaat kaj bo`estvoto na Sonceto i da go smilosaat da nevistina, za{to “nema drugo ime dadeno pod neboto so koe mu naredi na Sonceto da sveti. No ako vernicite ne se pos- nie mo`eme da se spasime” (Dela 4,12). Nema crkva, nema in- lu{ni, tie ne posreduvaat, Sonceto }e se ugasi i svetot }e stitucija, nema na~in, nema drug spasitel osven Isus Hris- is~ezne. So paganskoto sve{tenstvo napolno kompatibilna tos. Tradicionalnata Crkva ne mo`e da pro{tava grevovi, e tradicionalnata Crkva koga veli: “Bez Crkvata nema spase- ne mo`e da mu dade spasenie nikomu. Nejzina zada~a treba da nie!” “Ako Crkvata ne gi prosti grevovite, nema nade` za bide vernicite da gi upatuva na Hrista koj edinsveno ima iden `ivot ili za ve~no osloboduvawe.” “Onoj {to go bara pravo da pro{tava grevovi i koj e edinstven Spasitel. Taa Hrista Spasitelot nadvor od negovata Crkva, nikoga{ nema ne mo`e da postavuva drug temel na hristijanstvoto i na spase- da go vidi negovoto lice, osven vo sudniot den.” - Zna~i, za nieto “za{to nikoj ne mo`e da postavi drug temel osven onoj poslu{nite vernici spasenie, a za neposlu{nite }e se ugasi {to e postaven, koj e Isus Hristos” (1. Korin}anite 3,11). Sonceto i - suden den i pekol! Pa, vernicite neka mu mislat! Za pekolot i pekolnite maki kako grda i monstruozna izmislica na Crkvata nie op{irno zboruvame vo knigava koga barame od Biblijata da ni dade vistinski informacii Dogmite na tradicionalnata hristijanska Crkva za smrtta i za sostojbata na mrtvite. No kontekstot na ovaa glava bara i ovde da progovorime ne{to i za toa. Vo sredniot vek, vo periodot na skolasti~kata filozo- Taa (Crkvata) prvo izmislila pekol, a potoa im veli na fija i teologija, kone~no e zavr{eno zdanieto na zvani~nata svoite vernici: “Crkvata mo`e da ve izbavi od pekolot” vo hristijanska teologija. Dogmite na hristijanstvoto, koi se koj gi pra}a neposlu{nite vernici, a poslu{nite gi izbavu- prifateni za vreme na formiraweto na Crkvata, a ~ii{to va od “pekolnite maki”, so {to od niv sozdava disciplini- koreni gi nao|ame vo misticizmot na paganskite filozofi, rani poslu{nici i podajnici. Nejze $ e potreba centralizi- stanale temel na u~eweto na Crkvata. rana vlast kako nasu{en leb, koja Biblijata ne $ ja dava, za Rimskiot biskup malku po malku uspeal da mu se namet- cvrsto da gi dr`i dizginite, da ima stabilna situacija i ne na mnozinstvoto kako onoj koj ima pravo da postapuva kako istata efikasno da ja kontrolira. bog na zemjata i toa svoe pravo toj go koristel re~isi celos- Spored toa, Crkvata kako institucija, kako {to e ve}e no. So tekot na vremeto vo otpadnatata zvani~na Crkva se ka`ano, ima cvrsta struktura; sve{tenstvoto vo svoi race voveduvaat masa zabludi. Pogolem del od hristijanite pole-

360 361 ka gi prifa}ale novite zabludi onaka kako {to bile poste- Vo 965 godina papata Jovan HIII voveduva obred kr{ta- peno voveduvani. ]e spomeneme samo nekoi od tie promeni. vawe na yvonata. Vo 300-tata godina e vovedena molitva za mrtvite. Se za- Vo 995 godina papata Jovan XV gi kanonizira umrenite bele`uva sklonost kon ozna~uvawe na Crkvata so simbolot svetci. krst. Vo 998 godina e voveden post vo petok. Vo 321 godina Konstantin so rimskiot biskup voveduva Papata Grgur VII vo 1079 godina voveduva celibat kaj praznuvawe na nedelata, palewe na sve}i i osen~uvawe so sve{tenicite. znakot krst. Vo 1080 godina vovedeno e mehani~ko molewe. Na soborot vo Laodikeja, odr`an vo 336 godina, od stra- Vo 1184 godina soborot vo Verona ja osnoval inkvizici- na na Crkvata e usvoeno praznuvawe na nedelata. jata. Obo`avaweto na angelite i svetcite po~nuva vo 375 go- Od 1190 godina po~nuvaat da se prodavaat indulgencii dina. Nekoi po~nuvaat otvoreno da go branat po~ituvaweto (oprosnici). na ikonite. Pred 13-tiot vek Crkvata u~ela deka site nekrsteni Misata stanuva del na sekojdnevnata slu`ba vo 394 god. deca, vklu~uvaj}i gi i novoroden~iwata koi umrele pri po- Vo mnogu krai{ta vo 400-tata godina zvani~nata Crkva roduvaweto, poradi “isto~niot grev” (isto~en grev - adamov grev) zaminuvaat vo pekol, za{to ne pominale niz sakramen- gi progonuva praznuva~ite na sabota kako sedmi den. tot (obredot) kr{tavawe. Na soborot vo Efes vo 431 godina po~nala da se obo`ava Vo 1215 godina vovedena e ispoved pred uvoto na sve{- Marija, koja{to od toga{ ja narekuvaat Majka Bo`ja. tenik, namesto ispoved pred Boga. Vo 450-tata godina praznuva~ite na sabota po~nuvaat da Papata Ino}entie III vo 1215 godina go proglasuva pret- se osuduvaat na smrt. voraweto na leb i vino vo vistinsko Isusovo telo i krv. Na soborot vo Rim vo 503 godina papata Simahus se pro- Vo 1229 godina soborot vo Valensija im zabranuva na glasuva za Hristov zamenik. vernicite da ja upotrebuvaat Biblijata, so {to Biblijata e Papata Grgur I (540-604) prv naredil vo 600-tata godina stavena na listata na zabraneti knigi. vo Crkvata da se upotrebuva samo latinskiot jazik. Vo ista- Vo 1251 godina angliskiot monah Simon Stok voveduva ta godina vovedena e molitva {to im se upatuva na Marija, brojanici. na angelite i svetcite. Soborot vo Florensa vo 1414 godina objavil dogma za Imperatorot Foka rimskiot biskup BonifiktIII go na- ~istili{teto. rekol univerzalen biskup - papa. Od 1508 godina po~nuva da se upotrebuva molitvata Ave Od vremeto na papata Konstantin vo 709 godina po~nalo Marija. baknuvawe na sandalite na papata. Vo 1534 godina Ignacio Lojola go osnovuva jezuitskiot Frana~kiot kral Pipin vo 750 godina na papata mu dava red. i politi~ka vlast. Na soborot vo Trent vo 1545 godina tradicijata (preda- Po dolga borba za i protiv, kone~no vo celata Crkva vo nieto) e izedna~ena so Svetoto Pismo. 786 godina e vovedeno obo`avawe na krstot, ikonite i re- Vo 1546 godina kon Biblijata se dodadeni apokrifite. likviite. Papata Pie IX vo 1854 godina proglasuva deka Isusova- Vo 850 godina se voveduva sveta voda {to ja posvetuva ta majka Marija, kako i Isus, e bezgre{no za~nata. sve{tenik. Vo 1864 godina izre~eno e prokletstvo nad slobodata na Vo 890 godina po~nuva da se obo`ava sveti Josif. religija, nad sovesta, nad govorot, nad pe~atot i nad nau~nite Vo 927 godina e vospostaven kolegium na kardinalite vo istra`uvawa. Vatikan. Vo 1870 godina papata se proglasuva sebesi za nepogre{en.

362 363 Vo 1905 g. papata Pio X proglasuva: “Decata, koi umiraat kakva rabota: ni ti, ni tvojot sin, ni tvojata }erka, ni tvo- pred da bidat krsteni, zaminuvaat vo ‘limb’ (sostojba me|u jot sluga, ni tvojata sluginka, ni tvojot vol, ni tvoeto magare, rajot i pekolot) kade {to ne u`ivaat vo bla`ena vizija da nitu pridojdeniot {to }e se najde vo tvojot dom! Za{to Gos- go gledaat Boga, no toa ne zna~i deka tie stradaat. Poradi pod za {est dena gi sozdade neboto, zemjata, moreto i s# {to isto~niot grev {to go nasledile od Adama, tie ne zaslu`u- e vo niv, a vo sedmiot den se odmori. Zatoa Gospod go bla- vaat raj, no nitu pekol ili ~istili{te.” goslovi i go posveti sabotniot den” (2. Mojseeva 20,8-11). Vo 1930 godina osudeni se site javni i drugi nekatoli~ki Gospodin Ratomir, spored nas najpravoslaven i najra- {koli. dikalen teolog, koj najdlaboko potonal vo svojata teologija Vo 1950 godina proglaseno e voznesenie na Marija na i najmnogu se oddale~il od izvornata bibliska teologija vo neboto. vrska so ova pra{awe, ovaa Bo`ja zapoved ja ~ita i ja tolku- Vo 1965 godina Marija e proglasena za majka na Crkvata. va sosem poinaku. Toj tvrdi: Site ovie apsurdi ne bile ne{to nevideno i ne~ueno do “Vo ~etvrtata zapoved, pod den za odmor se razbira nede- toa vreme. Vo ovaa ili onaa forma i mera, tie i do toga{ pos- lata, a i site drugi praznici posveteni na Boga, na Presve- toele vo paganskite religii. Novina pretstavuva faktot {to ta Bogorodica i na svetitelite... Bog ne naredil da se praznu- sega tie se proglaseni za hristijanski i vovedeni se vo Crk- va sabotata, tuku sedmiot den da bide den za odmor. Sabota vata od strana na otpadnatoto crkovno vodstvo. Duri i propo- (sabat) e evrejski zbor i zna~i odmor” (str. 59). - Krajno vedaweto na ovie zabludi ne bi bilo tolku opasno koga ne bi kontroverzno i nerazbirlivo! Od edna strana toj ka`uva deka bilo primeneto prisiluvawe. Papite gi pridobile kralevi- Bog “ne naredil da se praznuva sabotata”, a od druga, “sedmiot te i nivnite vojnici da gi prisiluvaat lu|eto da gi prifa- den da bide den za odmor”. Pa sabota e sedmi den, gospodine! tat tie zabludi, kako {to ka`uva proro{tvoto. Kako mo`e eden viden teolog na pravoslavieto vaka da zboruva i vaka da ja tolkuva ~etvrtata Bo`ja zapoved? Gos- Kako eden sovremen pravoslaven teolog ja tolkuva podin Ratomir premnogu le`erno, samouvereno i so nerazum- Biblijata? na hrabrost, na koja nikoj ne bi trebalo da mu aplaudira, giba tamu kade {to ne smee da giba - vo sinajskiot ogan na Desette Stanuva zbor za gospodin Ratomir Grozdanoski, istaknat Bo`ji zapovedi i nedelata ja bara na pogre{no mesto, kade teolog i profesor na Bogoslovskiot fakultet vo Skopje. Vo {to ne mo`e da ja najde! Na nedelata voop{to ne $ e mesto- negovata kniga “Dekalog, deset Bo`ji zapovedi”, Knigoizda- to vo ~etvrtata Bo`ja zapoved koja e rezervirana edinstveno telstvo “Matica makedonska”, 1996 - Skopje, toj go tolkuva za sabotata i za ni{to drugo. Vo nea nema mesto nitu za nede- Bo`jiot zakon, Desette Bo`ji zapovedi. lata, nitu za “site drugi praznici” {to gi spomenuva toj, so Koga zboruva za ~etvrtata Bo`ja zapoved, toj nea delum- koi se obiduva da ja zameni Bo`jata sveta sabota. no i namerno pogre{no i tendenciozno ni ja citira: “Spom- Kako teolog, na gospodin Ratomir mora da mu se poznati nuvaj si za denot na odmorot, za da go praznuva{. [est dena istoriskite pati{ta za toa kako nastanala taa zamena na raboti i svr{i gi site raboti, a sedmiot den posveti go na sabotata so nedela koja e istoriska, a ne bibliska kategori- Gospoda tvojot Bog” (str. 55). ja. Mora da mu e poznata istorijata deka raskolot vo tradi- Molam, ova da go sporedime so integralniot tekst na cionalnata hristijanska Crkva vo 1054 g. puknal tokmu vo ~etvrtata Bo`ja zapoved, taka kako {to ja izgovoril i kako sabota, za vreme na sabotnoto utrinsko bogoslu`enie vo crk- {to ja napi{al Bog so svojot ognen prst na kameni (ne na vata Sv. Sofija vo Carigrad, i toa vo golema mera poradi drveni) plo~i na Sinaj: nesoglasijata vo vrska so sabotata koja{to so vekovi ja “Pomni si da go praznuva{ sabotniot den! [est dena ra- po~ituvala Isto~nata crkva, za {to op{irno zboruvame vo boti i svr{i gi site svoi raboti! A sedmi den e sabota, odmor knigava na drugo mesto. posveten na tvojot Gospod Bog. Toga{ nemoj da raboti{ ni-

364 365 Patem da ka`eme deka najpravoslavniot pravoslavec, Tripati vo zapovedta Bog ka`uva “sabota”: “Pomni si da gospodin Ratomir, hristijanite adventisti, koi praznuvaat go praznuva{ sabotniot den! ... sedmi den e sabota... Gospod sabota spored ~etvrtata Bo`ja zapoved, gi narekuva “sovreme- go blagoslovi i go posveti sabotniot den”, a toj tvrdi: “Vo ~et- vrtata zapoved, pod den za odmor se razbira nedelata, a i site ni eretici - sekti, odnosno, sabotari, koi se izjasnuvaat pro- drugi praznici posveteni na Boga, na Presveta Bogorodica tiv praznuvaweto na nedelata kako ‘Gospodov den’, den pos- i na svetitelite...” - Navistina nesfatlivo, ~udno, bizarno, veten na Boga. Tie ja praznuvaat sabotata spored evrejskiot profano! Vrven teolog na pravoslavieto, bez nitu malku obi~aj. Iako znaat deka Evreite go ubija Gospoda Isusa Hris- strav od Boga, ja vadi izvornata Bo`ja teologija od ~etvr- ta zatoa {to ne ja praznuva{e sabotata, tie, sepak, se na stra- tata Bo`ja zapoved i na nejzino mesto stava pravoslavna nata na Hristovite ubijci i se protiv Hrista” (str. 59). - teologija. Nitu eden teolog, so koj raspravame vo knigava, ne Gospod neka vi e na pomo{, gospodine Ratomir, za ovaa va{a vleguva tolku lekomisleno i so takva avantura vo sinajski- notorna nevistina i laga! ot ogan na ~etvrtata Bo`ja zapoved za da izmolze od nea po- raka koja mu odgovara nemu. No, kako {to e ka`ano vo kniga- Kako eden islamist ja tolkuva Biblijata? va vo druga prigoda i vo drugi sli~ni okolnosti, i gospodin Ratomir so svojata postapka vo vrska so ovaa Bo`ja zapoved Moris Bikaj (Maurice Bucaille), porane{en hristijanin, se obiduva da molze mleko od krava napravena od gips. koj go prifatil islamot kako svoja religija i stanal isla- Bog to~no znael {to misli i kako da misli; to~no zna- mist, vo Biblijata bara dokaz deka Isus Hristos ne e “alfa el {to da napi{e, kako da napi{e, i taka napi{al: “Sabota”, i omega”. Negova glavna zada~a e da doka`e deka Hristos ne “sedmi den e sabota”! A gospodin Ratomir tvrdi sprotivno: e posleden prorok, i svojot dokaz go bara i go nao|a me|u Gospod taka mislel i taka napi{al, no sepak, toa se odnesu- Hristovite zborovi zapi{ani vo Evangelieto spored Jovan. va na “nedelata, a i na site drugi praznici posveteni na Boga, Da gi slu{neme negovite argumenti: na Presveta Bogorodica i na svetitelite...” “Hristos opredelil kakov }e bide kone~niot voda~ kogo Zborovite vo ~etvrtata Bo`ja zapoved se Bo`ji zborovi, lu|eto }e mora da go sledat po negovoto is~eznuvawe. Nego ne Mojseevi. Vo niv ~itame deka sabota e blagoslovena i pos- (kone~niot voda~), edinstveno tekstot vo Evangelieto spored vetena, za{to nea ja blagoslovil i ja posvetil Bog, ne lu|eto. Jovan eksplicitno go ozna~uva so gr~koto imeParakletos (Para- Bog ka`uva sabota e “moj svet den”, sabota e “Gospodov den”, clet), {to zna~i branitel, posrednik: ne nedela, ne “sveta nedela” (Isaija 58,13). ‘Ako me qubite, pazete gi moite zapovedi. Jas }e go po- Vo Biblijata site denovi, osven sabotata, se imenuvani molam Otecot i Toj }e vi dade drug Branitel za da bide so so redni broevi: prv den, vtor den, tret den... Nedelata e ime- vas doveka’ (Jovan 14,15-16). ‘A Branitelot pak, Duhot Sveti, nuvana isklu~ivo kako “prv den” vo sedmicata, ili kako “tret kogo {to Otecot }e go prati vo moe ime, Toj }e ve nau~i na den spored Pismoto”. Za razlika od nea, i od site drugi deno- s# i }e vi napomne za s# {to sum vi zboruval’ (14,26). ‘Toj }e vi, edinstveno sedmiot den, i vo ~etvrtata Bo`ja zapoved i svedo~i za mene’ (15,26). ‘...podobro e za vas jas da si otidam, na site drugi mesta, e imenuvan so ime: evrejski “{abat” oti, ako ne si otidam, Branitelot nema da dojde pri vas; ako (odmor); kaj nas i vo mnogu jazici e prifaten kako sabota. pak, zaminam, }e vi go pratam. A Toj, koga }e dojde, }e go izo- Spored toa, gospodine Ratomir, Bo`jiot “{abat” (“{a- bli~i svetot za grev, za pravda i za sud...’ (16,7.8). ‘A koga }e bat” ne e evrejski, tuku Bo`ji, za {to dosta zboruvavme do dojde Toj, Duhot na vistinata, }e ve upati vo sekoja vistina; sega), koj zna~i odmor, se odnesuva na sedmiot den, na sabota- no od sebe nema da zboruva, a }e govori {to }e ~ue i }e vi ja ta, a ne na “nedelata i na site drugi praznici” {to gi nabro- ka`e idninata. Toj mene }e me proslavi...’ (16,13.14). juvate i kako {to tvrdite vie. Hristijanite, prodol`uva Bikaj, tvrdat deka ova ime ili titula (Paraclet), koe Jovan go upotrebuva ~etiri pati vo svoe-

366 367 Zborovite ‘Sveti Duh’ vo bibliskiot tekst takov kakov to evangelie, se odnesuva na Svetiot Duh i edna{ vo svoeto {to go imame denes sigurno namerno se pridadeni podocna so Prvo poslanie 2,1 se odnesuva na Hrista. cel da se modificira prvobitnata smisla na edinstveniot Vo prviot vek helenisti~kite Evrei ovoj izraz go upo- bibliski pasus koj najavuva deka po Isusa }e dojde eden pra- trebuvale so zna~ewe na posrednik, branitel. Duhot }e in- tenik koj e poinakov od Onoj {to go zamisluvale i go pri- tervenira i }e dejstvuva kako zamena na Hrista vo svojstvo fatile hristijanskite crkvi {to se ra|ale i koi sakale Isus na semo}en branitel ili posrednik.” da bide posleden prorok.” Ovoj komentar go pravi Svetiot Duh posleden voda~ na 4 lu|eto po is~eznuvaweto na Isusa. No se soglasuva li toj so Ete, po~ituvani, taka ja tolkuva Biblijata eden isla- tekstot na Jovan, pra{uva Bikaj, i dava mnogu ~udni objasnu- mist. Na Bikaj mu pre~i Svetiot Duh kako Hristov pratenik vawa. “No od sebe nema da zboruva, a }e govori {to }e ~ue i i negov zamenik na ovaa zemja, i toj bez te{kotii, so logika }e vi ja ka`e idninata”. Za Bikaj se ~ini “nesfatlivo toa razbirliva i svojstvena samo nemu, go vadi nego od tekstot {to na Svetiot Duh mu se pripi{uva svojstvo da go zboruva bidej}i Toj ne se vklopuva vo negovata {ema na razmisluvawe i da go ka`uva ona {to go slu{a... Kolku {to znam jas, ova pra- i mu gi rasipuva odnapred sozdadenite smetki i esapi. Nemu {awe {to ni go nametnuva logikata, op{to zemeno ne e pred- mu e potrebno po sekoja cena vo Biblijata da pronajde ~o- met na komentar... Dvata gr~ki glagola (slu{a i govori) de- ve~ko su{testvo, ~ovek, koj }e go proglasi za posleden pro- finiraat akcii koi mo`at da se odnesuvaat samo na su{- rok, pri {to, ako treba, }e izvr{i operacija na bibliskite testvo koe e nadareno so organ za sluh i organ za govor. Spo- stihovi za da go otstrani od niv i Svetiot Duh. Bikaj ne go red toa, ne e mo`no tie da se primenat na Svetiot Duh. citira do kraj bibliskiot tekst koj ka`uva: “Svetot ne go Zna~i, tekstot na ovoj pasus od Evangelieto spored Jo- gleda”, “Toj }e bide so vas i vo vas”. Toj ne gi zema predvid van, takov kakov {to ni go prenele gr~kite rakopisi, sovr- drugite mnogubrojni tekstovi, pa ni onie za negovoto izle- {eno e nerazbirliv ako go prifatime integralno so zboro- vawe na denot Pedesetnica, tekstovi koi jasno Svetiot Duh vite ‘Sveti Duh’ od re~enicata (14,26), ‘a Branitelot, pak go definiraat kako bo`estvena li~nost, a ne kako Bo`ji Duhot Sveti, kogo {to Otecot }e go prati vo moe ime...’. No pratenik-~ovek, prorok, prv ili posleden, s# edno. ako gi izostavime zborovite ‘Sveti Duh’ od ovaa re~enica, Nemaj}i drugi mo`nosti da ja postigne svojata cel, Bikaj celiot tekst na Jovan dobiva krajno jasna smisla. Toj, vpro- posegnuva po slo`eni lingvisti~ki re{enija koi sekoga{ se ~em, e konkretiziran so eden drug tekst na evangelistot, so pove}ezna~ni, odbiraj}i go tokmu ona re{enie, odnosno Prvoto poslanie vtorata glava prviot stih, kade {to Jovan zna~ewe, {to mu odgovara nemu. go koristi istiot zbor ‘branitel’ za da go ozna~i ednostavno Isusa kako posrednik kaj Boga. I spored Jovan 14,16, koga Isus ka`uva: ‘Jas }e go pomolam Otecot i Toj }e vi dade drug Branitel...’, toj saka da ka`e deka na lu|eto }e im bide pra- ten eden ‘drug’ posrednik, kako i samiot toj {to bil, kaj Gos- poda, vo tekot na svojot zemski `ivot. Logi~no sme dovedeni do tamu, vo ‘branitelot’ spored Jovan da gledame ~ove~ko su{testvo kakov {to bil i Isus, nadareno so sposobnosta za sluh i govor... Isus, zna~i, najavu- va deka Bog podocna }e isprati edno ~ove~ko su{testvo na zemjata da ja odigra taa uloga koja Jovan ja definiral, ulogata na prorok koj go slu{a glasot Bo`ji i im ja povtoruva na lu|eto svojata poraka. 4. Logosa 2003, Skopje; Biblijata, Kuranot i naukata, str. 160-164

368 369 teloto ne e ni{to drugo osven lu{pa ili ~erupka, vremena temnica, zatvor od koj besmrtnata du{a, ili besmrtniot duh, odvaj ~ekaat da se oslobodat. Zastapnicite na taa nauka od nas baraat da veruvame deka ~ovekot - vistinskiot ~ovek - e samo prizra~na du{a, bez te`ina i tolku sitna, {to deset iljadi takvi du{i mo`at da tancuvaat na vrvot od igla - mis- BIBLIJATA ZA SMRTTA la {to bila prisutna vo teolo{kite krugovi na sredniot vek. Vrz osnova na naukata koja tvrdi deka teloto e zlo i gre{no, a du{ata blagorodna i dobra, koja e zatvorena vo teloto kako vo zatvor, vo zandana i temnica, vo hristijanski- Besmrtna du{a ili besmrten duh i smrtno telo!? ot svet se razvil asketizmot - izma~uvawe na gre{noto telo so glad, so kam{ikuvawe, so nespiewe, so osamenost i na dru- Postojat mnogu zabludi so koi satanata go proniknal sve- gi na~ini. tot, no me|u niv najgolemi se dve, koi }e dominiraat na svet- No Biblijata u~i poinaku: na{eto telo ne e lu{pa nitu skata scena vo posledniot gigantski sudir me|u dobroto i nekakva ~erupka, tuku e hram na Svetiot Duh: “Ne znaete li zloto, so koi toj }e uspee da gi prela`e lu|eto. Toa se zablu- deka va{eto telo e hram na Svetiot Duh koj e vo vas, kogo go data za besmrtnost na du{ata i zabludata za praznuvawe na imate od Boga, pa ne si pripa|ate sebesi? Za{to skapo ste nedelata, zabludata deka sabota e zameneta so nedela. Dode- plateni. Zatoa, proslavete go Boga vo svoeto telo” (1. Korin- ka prvata zabluda postavuva temel za spiritizmot, vtorata }anite 6,19.20; 3,16.17; 10,31). vodi kon sozdavawe na univerzalen svetski nedelen zakon, Mislata za besmrtna du{a ili za besmrten duh bila posleden vidliv znak od koj samo ~ekori }e n# delat od vtoro- prisutna u{te kaj gr~kite filozofi, osobeno kaj Platona, to Hristovo doa|awe. No za toa podocna. koj u~el deka ~ovekot se sostoi od dva bitni elementi, od Mislata - prvata laga na satanata - “nema vie da umrete” telo i du{a, za razlika od bibliskoto u~ewe spored koe ~ove- (1. Mojseeva 3,4), se vgnezdila vo umovite na milijardi lu|e kot se sostoi od duh, du{a i telo. niz site vekovi, i e najuporna od site lagi koja gi inficira- Spored Platona, ~ove~kite du{i se ve~ni, nepominlivi la umovite i na dene{nite lu|e, po~nuvaj}i od najednostavni- i `iveat i prestojuvaat vo eden drug, realen svet, no koi, koga ot ~ovek, pa s# do “visokoumnite” teolozi. Site verski zaed- }e zgre{at, po kazna doa|aat vo ~ovekovoto telo pri negovo- nici, i hristijanski i nehristijanski, osven adventistite, to ra|awe i se nastanuvaat vo nego. Pri smrtta tie du{i se veruvaat deka du{ata na umrenite prodol`uva da `ivee, da vra}aat vo vistinskiot nebesen svet, dodeka teloto se raspa|a se ree nekade vo vozduhot ili vo nebesnite prostori, ili za- vo grobot. minuva vo raj, vo ~istili{te ili pekol, zavisno od toa dali Spored Platona, du{ata e ne{to blagorodno i bezgre{- ~ovekot bil praveden ili gre{en. no, a teloto gre{no i zlo vo koe du{ata se nao|a vo zatvor i Zastapnicite na ovaa nauka tvrdat deka besmrtnata du{a odvaj ~eka da go napu{ti. e onoj vistinski ~ovek, su{tinata na ~ovekot, i taa, kako vis- Ovaa ideja za besmrtnost na du{ata, za zadgroben `ivot, tinski ~ovek i vistinska li~nost, pri smrtta se izdeluva od e prifatena i od strana na hristijanskite crkovni u~iteli teloto i zaminuva vo raj, vo ~istili{te ili vo pekol. vo prvite vekovi, kako {to se sveti Avgustin i Tertulijan. Ovaa nauka za vrodena besmrtnost na du{ata ili za Toga{ vo hristijanskata teologija e sozdaden i terminot vroden besmrten duh, od nas bara da veruvame deka vo nas pre- pekol - mesto na neiska`livi ve~ni izma~uvawa, mesto na stojuva (`ivee) nekoja nezavisna edinka koja e li~nost, a se- ve~en ogan, dim i mrak, kade {to hristijanskite teolozi gi pak e bez te`ina i bez prostornost; od nas bara da veruvame pra}aat gre{nicite da patat za svoite grevovi vo ve~ni maki. deka taa edinka e onoj vistinski ~ovek, za{to, spored niv,

370 371 Pravoslavieto za pekolot zaminuvaat direktno vo raj, te{kite gre{nici odat direkt- no vo pekol, a mnozinstvoto gre{nici, koi imale polesni gre- Vo hristijanskata literatura mo`at da se najdat najraz- vovi, najprvo zaminuvaat vo ~istili{te, kade {to se “~istat” li~ni sfa}awa i mislewa za pekolot. Eve eden takov stra- od svoite grevovi pred da zaminat vo raj. voten opis na pekolot od zapisite na pravoslavieto koe re- Poimot “~istili{te” (purgatorium) prv go vnel vo kato- alnosta na pekolot ja prifa}a isto tolku kolku i nebesnata li~koto u~ewe papata Grgur I (540-604). “Ona {to do toga{ realnost, horor pred koj ostanuvame stapisani i nemo}ni nikomu ne mu bilo poznato nitu na Istok nitu na Zapad, naed- nitu da mislime, a kamoli da progovorime: na{ mu stanalo jasno na Grgur I. No bilo potrebno da pomi- Avtorot na ovoj zapis “videl ogromno more koe vrie kako nat re~isi iljada godini pred ovaa novotija da bide proglase- smrdliva sulfurna voda i golem stra{en plamen. Vo toa na kako dogma. Navistina i Grgur se kolebal koga zboruval nepregledno more videl bezbroj najgrozni `ivotni, sozdade- za taa novotija, no veruval deka du{ata se ~isti so ogan, so ni samo zaradi toa da bidat najodvratni ma~iteli. Zabele`al ve~en tainstven ogan. Mo`ebi onaa du{a koja ne mo`e da se ogromni zmii so edna ili pove}e glavi kako vo ~eli~ni pre- is~isti so toj tainstven ve~en ogan, verojatno se prepu{ta gratki gi odvlekuvaat gre{nicite vo stra{nite dlabini na na tainstveni ve~ni crvi! ognenoto more. Podocna sve{tenicite so bujna me~ta znaele ova u~ewe Potoa videl i drugi vidovi grozomorni `ivotni koi gi da go pretvorat vo izvonredna dohodna trgovija za da im se ma~at nesre}nite du{i vo pekolot. Od krvavite usti na pomogne na du{ite vo ~istili{teto {to pobrgu da preminat nekoi `ivotni str~at race, noze i drugi delovi od ~ove~ki vo raj so voveduvawe na indulgencii (oprosnici) i so pomo{ tela, dodeka crvi i skorpii i drugi odvratni gadinki posto- na plateni misi za mrtvite”, okolu {to Luter do{ol vo `es- jano gi nagrvaluvaat nesre}nite du{i. Od pekolot neprekrat- tok sudir so crkvata - za {to zboruvavme porano. no se slu{aat piskoti, pla~ i pekawe od iljadnici ~ove~ki Zna~i, za du{ite pobrgu da pominat i da se oslobodat od grla. Od site strani vo nepregledni roevi gi napa|aat `ivo- te{kite maki vo ~istili{teto, nim im pomagaat `ivite ver- tni, kornej}i im delovi od teloto do posledno par~e. Ovie nici so svoite molitvi, postovi, poklonenija, so svoite do- par~osani tela povtorno se sostavuvaat vo edno telo za `ivot- bri dela, so plateni misi i so drugi darovi. nite da mo`at povtorno da gi grizaat, da gi kasaat i da gi “Vo vremeto na papata Eugen IV na soborot vo Firenca rastrgnuvaat. seto toa e proglaseno za dogma. Ako gre{nicite vo ~istili{- Zmiite i drugite `ivotni se sozdadeni od Boga taka za da teto imaat sre}a nivnite rodnini na zemjata da gi odvrzat ne mo`e ognot da im na{teti. Tie ve~no }e gi kasaat, }e gi pari~nicite, nivnoto ~istewe tamu trae mnogu pokratko.”2 - grizaat i }e im ja cicaat krvta na gre{nicite vo pekolot”1. Zna~i, ~istili{teto za crkvata e odli~en izvor na prihodi. Inaku Pravoslavnata crkva u~i deka po smrtta du{ata, Du{ite na siromasite, za koi nema nikoj da se moli nitu pred da zamine vo raj ili vo pekol, pominuva niz igleni u{i da dade dar, }e ostanat dolgo vo ~istili{teto, za razlika od na tn. mitarstva, me|u divi i grozni `ivotni i lamji koi se du{ite na bogatite ~ii{to rodnini se vo sostojba da platat otimaat za nea, za koi ve}e zboruvavme. visoki sumi i pobrgu da gi prefrlat od ~istili{teto vo rajot. Crkvata u~i deka du{ite mo`at direktno od ~istili{- Katoli~kata crkva za ~istili{teto i za pekolot teto da im se javuvaat na `ivite onaka kako {to gorat tamu, zapaleni, da razgovaraat i od niv da baraat da se molat za niv, Spored katoli~kata teologija, po smrtta du{ata vedna{ da pravat dobri dela i da davaat darovi vo crkvata za da im izleguva pred Bo`ji sud od koj samo mal broj, samo “svetcite”, se skrati prestojot vo nego.

1. Du{an Jovanovi}, Vizija o paklu, Kragujevac, 1983, 1-39 2. Zvonimir Kosti} Palanski, “Pade, pade Vavilon” - Punta Ni{, 2001., str. 92,93

372 373 @an Delimo zapi{al deka du{ite vo ~istili{teto pod- Od strav da ne se slu~i vakvo ne{to so nekogo od niv, nesuvaat takvi stra{ni maki, {to nema jazik koj mo`e toa da vernicite na Katoli~kata crkva, bez zbor, ponizno i pokor- go iska`e, i tie maki se ednakvi na onie od pekolot. Mnogu no go prifa}aat jaremot i stegite {to im gi nametnuva crk- katoli~ki propovednici ~istili{teto go prika`uvaat kako vata, prepu{taj}i mu go svoeto spasenie na svoeto sve{tensto “vistinski pekol, samo ne ve~en”3. koe najdobro “znae” {to e dobro za niv. Sve{tenstvoto e toa Sveti Avgustin i Toma Akvinski u~ele deka makite vo koe misli za niv, a vernicite treba samo da slu{aat i da ~istili{teto se pote{ki od site maki {to mo`at da se vi- izvr{uvaat. dat, da se po~uvstvuvaat i da se zamislat na ovoj svet.4 Fulvie Fontana vo svoite propovedi za ~istili{teto Najgolem del od katoli~kata teologija se temeli na zboruval deka tamu ima milioni du{i koi poradi makite {to strav, koj e glavno oru`je na crkvata so koe milioni svoi gi podnesuvaat “piskaat so najpotresni glasovi {to mo`at da vernici truela i true dr`ej}i gi vo stroga ropska pokornost. predizvikaat ogromna bolka”. Potoa, toj ka`uva deka ne znae Duri i ako ima i takvi koi za nekoi teolo{ki raboti mis- kolku dolgo traat tie maki, no naveduva primeri na oddelni lat poinaku od zvani~niot stav na papata i crkvata, malku papi koi davale pro{ka na grevovi vo traewe od 11.000 godi- se tie {to otvoreno }e go ka`at svoeto mislewe, rizikuvaj}i ni na onoj koj vo crkvata Sveta Bogorodica }e izrecitira so toa da bidat ekskomunicirani, isklu~eni, od crkvata. odredena molitva. Na primer, papata GrgurXIII oglasil in- Ekskomuniciranoto lice ne samo {to gubi pravo da dulgencija (pro{ka) od 74.000 godini vo polza na bratstvoto vleze vo raj, tuku nemu crkvata mu ja zatvora vratata i na ~is- Rozarij, “zatoa {to samo papite ja znaat dol`inata na pre- tili{teto i ne mu dava mo`nost tamu da se is~isti od “svoite stojot na du{ite vo ~istili{teto”, bidej}i vo nivna raka e grevovi”, tuku, kako eretik, go pra}a direktno vo pekol. Zna- klu~ot so koj gi osloboduvaat ili gi zadr`uvaat niv tamu. ~i, klu~evite od rajot, ~istili{teto i pekolot se nao|aat vo Patem ka`ano, “za neza{titenite du{i ~istili{teto }e racete na papata i toj ima neprikosnoven monopol nad niv! trae do krajot na svetot”5. Toa li se klu~evite {to mu gi predal Hristos na apostol Pe- Stravot od pekol vo Katoli~kata crkva ima posilen tar, a {to so splet na istoriskite okolnosti rimskiot bis- intenzitet otkolku vo drugite hristijanski crkvi koi veru- kup se dobral do niv i si gi prisvoil za sbe? - Stra{no! Ogrom- vaat vo postoewe na pekol. Toa doa|a ottamu {to vo nea mnogu na razlika me|u bibliskata nauka za spasenie na gre{nikot pove}e se propoveda i se pi{uva za pekolot. Vo katoli~kiot so vera vo Hrista i ovie novotii {to gi vovela crkvata kako svet postojat desetici iljadi dela i milioni pi{ani strani- nepreodni planini i okeani kako pre~ka me|u nas i Bo`jeto ci posveteni na pekolot, koj se nao|a nekade pod planinite, carstvo! pod gorite, dlaboko vo zemjata. Vo katoli~kata literatura Kako {to rekovme, ekskomuniciranoto lice ne “dobiva” dva teksta posebno pridonele da se vospostavi srednovekov- pravo da vleze vo ~istili{teto. Toj ili taa najprvo gi gubi nata, pa i podocne`nata slika za pekolot. Toa se “Videnie- site prava kako ~len na crkvata, isklu~en e od sekoe zaed- to na sveti Pavle” i “Tungdalovoto videnie” za pekolot na- ni{tvo so nea i ne mo`e da u~estvuva vo crkovnite obredi. pi{ano okolu 1150 godina, koe }e bide predmet na na{e vni- Toj ne mo`e da primi “posleden sakrament (pri~est)”, da do- manie. bie “posledno pomazanie” pred smrt, nitu da bide zakopan na “So svojot angel ~uvar Tungdal prviot den od svojot von- crkovnite grobi{ta. Vo migot na smrtta toj ednostavno e telesen `ivot do{ol do edna vovle~ena dolina ~ie{to dno proteran direktno vo pekolot, tamu da gori niz beskone~nite e posteleno so sloj od usviten jaglen vrz koj e polo`en ka- vekovi na ve~nosta - bez nikakva nade` deka koga i da e }e pak debel okolu dva metra. Gre{nicite pa|aat na toj kapak. zamine na neboto. Negovata toplina im go topi saloto, mesoto i na kraj koski-

3. @an Delimo, Greh i Strah, 594,595,597 4. Isto, 593 5. Isto, 611 374 375 te. Potoa, sli~no na te~en vosok, se lizgaat kon nadvore{- Zar navistina Bog e takov svirep i krvolo~enyyy ver? niot rab na kapakot, za potoa da kapat vrz usviteniot jaglen {to se nao|a pod nego. Tamu od golemata gore{tina se pret- Po~ituvani, otkako gi slu{navme ovie grozni i voop{to voraat vo parea. Vo oblik na parea se izdignuvaat do odrede- najgrozni rabiti {to mo`e da gi izmisli ~ovek za mitars- na viso~ina kade {to telata im se zgusnuvaat i povtorno se tvata, za ~istili{teto i za pekolot, si postavuvame pra{a- oblikuvaat. Potoa pak pa|aat na kapakot i ciklusot se pov- we: Ako nazivot “najgolem zlostornik na svetot” mu pripa|a toruva. na liceto koe neopravdano predizvikalo pove}e stradawa i Potoa Tungdal videl `ivotno koe e pogolemo od koja i bolki od koj i da e drug vo istorijata, komu toj bi mu pripad- da e planina. Imeto na toa `ivotno e Aheront. Dva xina mu nal? ja dr`at ~elusta na ~udovi{teto otvorena, dodeka od negova- Na Hitlera? Na Stalina? Na Pol Pot? Na Xingis Kan? ta usta izleguva plamen i miris na gnile`. Vo utrobata na Na Ajhmana? Na Sadam Husein? ~udovi{teto `iveat lavovi, zmii, me~ki i drugi opasni Vo nikoj slu~aj. Spored op{to prifatenata hristijanska `ivotni. Demonite nasila gi dovle~kuvaat prokletite gre{- dogma za ~istili{teto i pekolot, taa titula mu pripa|a na nici i gi frlaat vo ~elusta na ~udovi{teto. Nedaleku od toa Isusa Hrista! Zo{to? Zatoa {to, kako {to vidovme, mnozin- mesto postoi yver so dolg vrat i {epi {to zavr{uvaat so stvoto hristijani veruvaat deka Gospod Isus iljadnici godi- `elezni kanxi. Od klunot `ivotnoto neprekratno blue pla- ni ma~i milioni lu|e vo pekol - i deka sekoj den novo mno{- men sli~en na jazik. Toa stra{no pti~i{te gi graba du{ite tvo frla vo toj ogan, od koj nema izbavuvawe, pro{tavawe na gre{nicite, gi golta, gi vari vo svojata utroba i gi isfr- nitu begstvo. la vo vid na izmet. I na kraj Tungdal go videl tamu i Luci- Isto taka, dodeka Hitler, Stalin i sli~nite na niv se fera koj gi fa}a prokletnicite {to mu se pri raka i gi zadovoluvaat so smrtta na svoite neprijateli, Hristos niko- gme~i me|u prstite kako bobinki od grozje.”6 ga{ ne im dozvoluva na svoite sozdanija da umrat tuku, names- to toa, `ivi gi pe~e milijardi i milijardi godini. Ako so toa Protestantite za pekolot ne go zaslu`uva nazivot najgolem zlostornik, so {to voop- {to bi mo`el da go zaslu`i? Protestantski pisatel: “Stavete prst vo ogan i }e vidi- Koga ova u~ewe bi bilo to~no, toga{ Isus ne samo {to te {to zna~i ma~ewe, {to zna~i bolka. A toa ma~ewe }e trae ne bi bil Bog na qubov, na milost i so`aluvawe, tuku bi bil ve~no.” svirep i bezumen bog koj od svoite sozdanija o~ekuva qubov, Bo`e mili, zar mo`ela tokmu hristijanskata crkva da milost i so~uvstvo, iako samiot toj di{e so varvarizam, so izmisli vakov monstrum, nare~en pekol! Kako mo`ela umot odmazda i so brutalnost pove}e otkolku Neron, Stalin, Hit- na milioni vernici da go okove vo prangii na vakvi zabludi ler i site drugi tirani od istorijata zaedno. i da im natera strav vo koskite! Zar e mo`no nejzinata hie- Zar e mo`no Hristos, ~ija{to milost i qubov se nemer- rarhija tie bezbroj milioni prostodu{ni i nevini vernici livi, bidej}i imaat vselenski dimenzii, naedna{ da se so vekovi da gi dr`i i s# u{te da gi dr`i vo vakvi stegi na pretvori vo najsvirep diktator i najkrvolo~en yver sprema strav i pokornost i, kako {to ve}e rekovme, da im go operi- svoite neposlu{ni i gre{ni deca, ta ve~no da im se odmazdu- ra mozkot so ralo! Kolku dlaboko padnale i daleku od Bib- va zatoa {to ne sakale da go prifatat negoviot povik na lijata i od Hrista oti{le crkovnite dostoinstvenici i pokajanie i {to mu gre{ele sedumdeset, devedeset ili sto teolozi vo podjarmuvaweto na svoite vernici od koi sozdale godini? Velime, nekoj koj mu gre{el sedumdesetina godini, objekt na iz`ivuvawe i ograbuvawe! da go kazni ne sedumdeset godini, ne sedumdeset milijardi mileniumi, tuku ve~no da podnesuva stravotni maki, da se pr`i i da cvr~i vo pekol! Toa li e, bra}a moi hristijani, 6. Hulin, 286-288

376 377 Onoj milostiv Hristos {to go poznavame od evangelijata? go urneme mitot za ve~nost vo pekolot, za{to samo onie koi Ako na gre{nicite im odreduvate kazna vo traewe od mili- veruvaat vo Isusa imaat ve~en `ivot, dodeka onie {to ne jardi mileniumi godini, odnosno kazna {to trae ve~no, toga{ veruvaat - }e zaginat - ne zaminuvaat nitu vo ve~en `ivot vie, koi tvrdite taka, ste se oddale~ile od Hrista milijar- nitu vo ve~ni maki. di i bilioni ne kilometri, tuku svetlosni godini. Hrista ]e se potrudime da bideme krajno objektivni i realni i la`no mu go pretstavuvate na svetot. }e gi navedeme site stihovi od Biblijata na koi se poviku- Za sre}a, Isus ne e zol, bezumen nitu svirep. Takva e lagata vaat hristijanskite teolozi za da go opravdaat veruvaweto vo za negoviot karakter proniknat so qubov i pravda, a taa laga postoewe na pekol. Me|u drugite, tie naj~esto gi koristat ve}e so vekovi se {iri niz u~eweto za ve~en ogan na pekolot. slednite bibliski tekstovi: Bez somnenie - Bog }e gi kazni gre{nite. Negovata qu- “Dimot od nivnoto ma~ewe }e se izdiga vo ve~ni veko- bov bara pravda, a negovata pravda bara nepokajanite gre{- vi”; “nejziniot dim se izdiga vo ve~ni vekovi”; i “|avolot, koj nici da ja dobijat svojata plata. “Moja e odmazdata, jas }e gi zabluduva{e, be{e frlen vo ezeroto od ogan i sulfur, vratam” (Rimjanite 12, 19). No kolku pravda mo`e da se najde kade {to se yverot i la`niot prorok; tie ve~no }e bidat vo ve~nite maki? Duri i Hitler, po petstotini iljadi mili- ma~eni dewe i no}e” (Otkrovenie 14,11; 19,3; 20,10). Ili Hris- jardi bilioni mileniumi na pr`ewe vo pekolot, kone~no bi tovite zborovi koi najavuvaat kazna “vo ve~en ogan” (Matej go isplatil svojot dolg, pa sepak - spored tipi~nata crkov- 25,41), “vo neugasliv ogan” (Marko 9,43), “tie }e zaminat vo na dogma - toa bi bilo samo po~etok na negovata kazna. ve~na kazna” (Matej 25,46), ili “podnesuvaat kazna (se ma~at) Kolku Hitlerovi au{vicci i treblinki bi mo`ele da se vo ve~en ogan” (Juda 7)! smestat vo Bo`jiot pekol? Hitlerovite au{vicci nasproti O~igledno e deka ovie stihovi imaat slikovito zna~ewe Bo`jiot pekol! Nesoodvetna sporedba, neli? Nesoodvetna, no i niv ne mo`eme da gi tolkuvame bukvalno, za{to vo Bibli- sepak realna. Toj (pekolot) ne mo`e da se napolni ni so site jata imame drugi stihovi so ista sodr`ina, no so napolno yverstva, diktaturi, horori i holokausti {to se napraveni sprotivno zna~ewe i poraka. na ovaa planeta u{te od po~etok na svetot! Seto toa bi bilo Da go pogledneme posledniot primer. Juda 7 zboruva za kapka voda vo more sporedeno so stravotnite dimenzii na “golemiot suden den” i ka`uva deka “Sodom i Gomor, i okol- pekolot {to go izmislila tradicionalnata Crkva koja im nite gradovi, koi, kako i tie, vr{ea blud so raznovidni tela, propoveda za takov krvolo~en i ve~no svirep Bog na svoite stojat za primer, podnesuvaj}i kazna vo ve~en ogan”. vernici! Sodom i Gomor “se ma~at vo ve~en ogan”? Kade? Tie ve}e ne gorat. Tie gradovi se uni{teni (1. Mojseeva 19,29; Luka Vo {to se sostoi Bo`jata pravda - Bo`jata kaz- 17,29). Petar ka`uva deka Gospod “gradovite Sodom i Gomor na vo vrska so nepokajanite gre{nici? gi pretvori vo pepel, gi osudi i gi postavi za primer na id- nite gre{nici” (2. Petrovo 2,6). Eden od naj~esto citiranite stihovi na Svetoto pismo Ako Sodom i Gomor se pretvoreni vo pepel i uni{teni, ja objasnuva vistinata za kone~niot sud nad zagubenite. Toa kako mo`at ve~no da gorat? Tie denes le`at pod Mrtvoto se Hristovi zborovi: “Bog tolku go milee svetot, {to go dade More. Toj “ve~en ogan” gi uni{til za ve~ni vremiwa, {to i svojot edinoroden Sin, za nieden koj veruva vo nego dane zna~i, “ve~niot ogan” ostava zad sebe ve~ni posledici, ve~no zagine, tuku da ima `ivot ve~en” (Jovan 3,16). uni{tuvawe, a samiot toj, kako {to gledame, ne gori ve~no. Porakata na ovie Isusovi zborovi: onoj koj ne veruva vo O~igledno e deka izrazot “ve~en ogan” zna~i oti rezultatite na ve~niot ogan se ve~ni, a ne samiot proces na sogoruvawe. nego }e zagine; ne }e bide ma~en vo pekol bilioni i bilio- Vo knigata na prorok Eremija Gospod gi predupreduva ni vekovi. Onie {to }e “zaginat”, Isus gi stava nasproti onie {to }e “imaat `ivot ve~en” - razlika {to ni pomaga da `itelite na Erusalim: “No, ako ne me poslu{ate i ako ne go

378 379 praznuvate sabotniot den... toga{ }e zapalam ogan pred nego- Uni{tenoto - a ne uni{tuvaweto - e ve~no. Tie zaseko- vite porti koj }e gi uni{ti ku}ite erusalimski, i nema da ga{ se uni{teni - vo toa se sostoi nivnata ve~na kazna. se ugasne” (Eremija 17,27). Proro{tvoto se ispolnilo koga “Tie }e zaminat vo ve~na kazna (vo ve~en zaborav, }e Vaviloncite go zapalile gradot vo {estiot vek pred Hris- is~eznat za ve~ni vremiwa, ve~no uni{teni), a pravednicite ta. Sepak, ognot e odamna zgasnat, za{to Erusalim denes ne vo ve~en `ivot”, ni ka`uva Isus (Matej 25,46).Kaznata e ve~- gori. Zatoa zborovite “i nema da se ugasne” zna~at deka ognot na, a ne kaznuvaweto. A taa kazna e uni{tuvawe, a ne ve~en ni{to nema da go zapre dodeka ne ja zavr{i svojata zada~a. `ivot vo pekol. Isaija predupreduva deka starata zemja Edom }e bide “A gre{nicite }e zaginat, du{manite Gospodovi }e ove- pretvorena vo sulfur i vo zapalena smola i “nema da se ugas- nat kako ubavinata na livadite, }e is~eznat kako ~ad” (Psalm ne ni no}e ni dewe; doveka }e se izdignuva dim od nea... za 37,20). ve~ni vekovi nikoj nema da minuva niz nea”, i deka vo nea }e “Gospod bdee nad onie {to go qubat, a }e giistrebi site se naselat “e` i ~apja, buf i gavran” (Isaija 34,9-11). zlostornici” (Psalm 145,20). O~igledno, ognot zgasnal i ne ~adi ve}e. (Kako inaku bi mo`ele tamu da `iveat buf i gavran?). Arheolozite ja znaat Zna~eweto na zborovite “zasekoga{, ve~no” i doveka” pribli`nata lokacija na Edom. Iljadnici godini od negovo- vo Biblijata to uni{tuvawe lu|eto preminuvaat niz toa podra~je. Zna~i, izrazot “doveka”, vo ovoj kontekst ne mo`e da zna~i ve~nost, Zborovite “zasekoga{”, “ve~no” i “doveka” vo razli~ni tuku samo ja ozna~uva zavr{enosta, kako {to e toa slu~aj i konteksti vo Biblijata imaat razli~no zna~ewe. Koga Pis- vo Otkrovenieto, kade {to se zboruva za kaznata nad gre{- moto zboruva za Bo`jata milost koja e “ve~na”, ili deka Gos- nite. Edom ve}e ne gori. Se veli deka ognot e ve~en bidej}i pod vladee “doveka” (Psalm 106,1; 146,10), toa o~igledno se posledicite se ve~ni. Ona {to e uni{teno - zasekoga{ }e odnesuva na ve~nosta, bidej}i Bog po svojata priroda e ve~en. bide uni{teno. Pismoto jasno u~i deka onie {to ne se spase- No {to zna~i koga Pismoto ka`uva deka Jona bil vo utro- ni }e bidat uni{teni za ve~ni vremiwa. “Ve~niot ogan” zna~i bata na ribata “doveka” (Jona 2,7), ili deka deteto Samoil ve~no uni{tuvawe na gre{nite, a ne nivno ve~no ma~ewe. trebalo da `ivee vo hramot “doveka” (1. Samoilova 1,22), ili Isus rekol: “Bojte se od Onoj koj mo`e da gi pogubi i koga Pavle mu sovetuva na Filimona da go primi Onisima du{ata i teloto” (Matej 10,28). - Ovie Hristovi zborovi ja “ve~no” (Filimon 15)? Nieden od tie primeri nema zna~ewe pobivaat idejata za besmrtnost na du{ata - gr~ka misla {to na ve~nost, bidej}i se raboti za smrten ~ovek. Jona izlegol se vovlekla vo po~etnoto hristijanstvo i se odr`uva s# do od ribata po tri dena, Samoil slu`el vo hramot do krajot na denes. Koga bibliskata vistina deka gre{nite }e bidat `ivotot, a Onisim mo`el da bide so Filimona samo dodeka uni{teni so ogan se pome{ala so sfa}aweto za besmrtnost edniot od niv dvajca ne umrel. Zna~i, vo zavisnost od kontek- na du{ata, logi~en rezultat bila zabludata za ve~no ma~ewe, stot, izrazite “ve~no” i “doveka” mo`at isto taka da zna~at iako brojni stihovi u~at deka kone~no gre{nite gi uni{tuva dodeka ne{to ne se okon~a ili dodeka ne go zavr{i svojot neugasliv, ve~en ogan. “Toga{ padna ogan od neboto i gi pro- pat. Vo prodol`enie nekolku primeri za ova: golta” (Otkrovenie 20,9; vidi Matej 13,30). - Matej 3,12. “Plevata (Bog) }e ja izgori so ve~en ogan.” Zboruvaj}i za sudbinata na gre{nite, apostol Pavle Zar na plevata $ e potreben ve~en ogan za ve~no da gori? Ne, pi{uva deka Gospod “}e gi kazni onie koi ne sakaat da go tuku taa (vo ovoj kontekst grevot i gre{nicite) }e is~ezne priznaat Boga i koi ne ja prifa}aat radosnata vest na na- za ve~ni vremiwa. {iot Gospod Isus Hristos. Tie }e bidat kazneti sove~en - 2. Carevite 5,27. “Gubata Nemanova neka se prilepi za pogibel od liceto na Gospoda i od negovata silna slava” (2. tebe (za Giezija) doveka!” - Sekako, dodeka Giezie bil `iv. Soluwanite 1,8.9). “]e bidat kazneti (uni{teni) so ve~en - Matej 21,19. “Da nema plod na tebe (na smokvata) dove- pogibel” (so ve~na propast), a ne so ve~en pekol.” ka!” - Se misli dodeka smokvata ne se isu{ila.

380 381 - Marko 11,14 “Nikoj da ne jade plod od tebe (od smokva- to telo da ti bide frleno vo pekolot (vo gehena).” Istoto toa ta) doveka” va`i i za rakata. - 3. Mojseeva 3,17. “Ve~en zavet (ili zakon) - da ne jadete - Matej 10,28. “Pla{ete se od onoj koj mo`e i du{ata i salo i krv.” teloto da gi pogubi vo pekolot (vo gehena)”, zna~i i “du{ata - 2. Mojseeva 21,6. “Neka mu robuva (robot na gospodarot) (`ivotot)... da ja pogubi”, ne ve~no da ja ma~i. doveka.” - Ne e mo`no robot da mu robuva na svojot gospodar - Matej 18,8.9. “Podobro kuc i so edno oko odo{to da doveka, tuku samo dodeka e `iv. bide{ frlen vo ve~niot ogan... vo ogneniot pekol (vo gehe- - 4. Mojseeva 25,13. Fines “ve~no sve{tenstvo.” Fines na)”. odamna umrel, {to zna~i, toj imal “ve~no sve{tenstvo” samo - Matej 23,33. “Zmii, zmiski porodi! Kako }e ja izbegnete dodeka bil `iv. Fines odamna umrel i ne postoi ve}e. presudata na pekolot (na gehena)?” - 2. Mojseeva 40,15. “Ve~no sve{tenstvo za Arona i za - Marko 9,43-47. “Podobro e da vleze{ vo `ivot bez raka, negovite sinovi.” - Isto kako i za Finesa. bez noga, bez oko, otkolku so dve race, so dve noze i so dve o~i - Psalm 21,4.6. “Da mu se prodol`at denovite za ve~ni da te frlat vo pekolot (vo gehena) kade {to nivniot crv ne vekovi.” “Mu dade blagoslovi doveka.” - Na Davida ne mu se umira i ognot ne zgasnuva.” prodol`ile denovite “za ve~ni vekovi” nitu “doveka”. - Luka 12,5. “Pla{ete se od Onoj koj, otkako }e ubie, ima O~igledno e deka David so ovie zborovi mu blagodari na Boga vlast da frli vo pekolot (vo gehena).” {to mu dal dolgove~en `ivot i sre}a. Pekolot vo parabolata za bogatiot ~ovek i siromaviot Lazar Zborot pekol vo Biblijata Ovaa parabola ~esto ja koristat zastapnicite na peko- Na mnogu mesta vo Biblijata se pojavuva zborot “pekol”. lot za da go branat svoeto veruvawe, velej}i deka Isus vo nea Isus go spomenuva na sedum razli~ni mesta so zna~ewe na zboruva za pekolot i toa e dokaz deka pekol postoi. grob, na celosno raspa|awe na ~ovekot. Namesto na{iot zbor Vo parabolata za bogatiot ~ovek i siromaviot Lazar “pekol”, Isus go koristi gr~kiot zbor “gehena” (Ge-Hinom), (Luka 16,19-31) nao|ame nekolku bitni raboti: dolina na smet, kraj Erusalim, kade {to neprekratno, dewe - “Koga umre siromaviot, angelite go odnesoa vo Avramo- i no}e, gorel smetot, gorele otpadocite i le{evite {to gi viot skut.” frlale tamu `itelite na Erusalim. Vo “gehena” postojano - “Umre i bogatiot i go zakopaa.” gorel ogan i ~urelo i le{evite crvi gi jadele. Zna~i, “gehe- - “Tatko, Avrame, prati go Lazara da go natopi vrvot od na”, za koja zboruva Hristos, ne e pekol, tuku mesto na celos- svojot prst vo voda, ta da mi go razladi jazikot.” no raspa|awe i na kone~no uni{tuvawe na s# {to se frlalo - “Me|u nas i vas e postavena golema bezdna.” tamu. - “Ako (lu|eto) ne gi slu{aat Mojseja i prorocite, nema Preveduva~ite i na na{ite prevodi, koi veruvaat vo pos- da mu veruvaat ni na onoj koj bi stanal od mrtvite.” toewe na pekol, pogre{no, a nekoi namerno pogre{no, zborot Ako ja sfatime bukvalno ovaa parabola, toga{ bukvalni “gehena” go preveduvaat so “pekol”, so {to i ovde, kako i vo se i drugite mnogubrojni Hristovi paraboli: “Carstvoto slu~ajot so sabotata, ja zastapuvaat pogre{nata teologija na Bo`je e mre`a; carstvoto Bo`je e kvasec; carstvoto Bo`je e crkvata na koja $ pripa|aat. Eve gi tie Hristovi izjavi: biser.” - Me|utoa, Bo`jeto carstvo ne e nitu mre`a, nitu - Matej 5,22. “Koj }e mu re~e na bratot budala, odi vo og- kvasec, nitu biser. Hristovite paraboli sodr`at vo sebe neniot pekol (odi vo gehena)”, vo grob, kade {to }e se raspadne. soodvetna pouka, i za nas e bitna porakata {to ni ja pra}a - Matej 5,29.30. “Ako te soblaznuva desnoto oko, izvadi Hristos preku niv, a ne nivnata struktura, i zatoa niv ne go, za{to podobro e da zagine eden tvoj organ, otkolku celo- mo`eme da gi prifatime vo bukvalna smisla.

382 383 Vo poso~enata parabola Isus ka`uva: “Koga umre siro- na umrenite do toga{? Za da se dade odgovor na toa pra{awe, maviot, angelite go odnesoa vo Avramoviot skut”, vo rajot. vovedeni se ~isto paganski poimi za ~istili{te i mitarstva Ako gi sfatime ovie zborovi bukvalno, toga{ angelite ne ja kako privremen prestoj na mrtvite do kone~niot sud. Toa e odnele du{ata ili duhot na Lazara vo rajot, tuku negovoto poim za privremen sud koj nastapuva vedna{ po smrtta. telo. Vo rajot go nao|ame prstot na Lazara. Ako e tamu prs- Ako se prifati postoewe na privremen sud po smrtta, tot, tamu e i negovata raka, pa i celoto negovo telo. No, spo- toga{ ostanuva pra{aweto zo{to sud na kraj od istorijata, red veruvaweto na hristijanite, vo rajot i vo pekolot odat i pak, zo{to voskresenie? Zatoa ni parabolata za bogatiot samo du{ite na pokojnicite, a ne i nivnite tela. Zna~i, toa i za Lazara ne treba da se tolkuva na bukvalen tertulijanski e prvata pre~ka ovaa parabola da ja sfatime bukvalno. na~in. Spored taa verzija, gre{nikot prima kazna vedna{ po Vo pekolot go nao|ame jazikot na bogatiot ~ovek. Ako e smrtta, se ma~i, i na kraj pak e izveden, no ovojpat na seop{t tamu negoviot jazik, tamu mu e i glavata i teloto. Me|utoa, sud, za da bide povtorno vraten vo pekol. nie za nego ~itavme deka “go zakopaa”, zna~i jazikot mu os- Spored misleweto na tie teolozi, pekolot kako speci- tana vo grobot, a od kade sega vo pekolot? fi~na podzemna “institucija” postoi so cel ~ovekot vo ovoj “Avramov skut” - kolkav e toj Avramov skut za milioni `ivot da postapuva moralno, a potoa, spored istoto sfa}awe, spaseni. Nie mno{tvoto spaseni go gledame na staklenoto gre{nikot zaslu`uva da bide ve~no ma~en - psevdo eti~ki more na neboto (Otkrovenie 7,9), a ne vo Avramov skut. princip na nagrada i kazna, i toa drakonska. Toa e nehristi- Vo parabolata se gleda “bezdna” me|u rajot i pekolot, janska svest koja Boga go posmatra kako nekogo koj nao|a zado- {to dava mo`nost ve~no da se gledaat edni so drugi. Dali e volstvo vo ve~nite maki na svoite neprijateli, za{to istite toa mo`no? Kakva radost }e e toa za spasenite vo rajot ve~no tie lu|e }e bidat ma~eni zatoa {to tokmu taka saka Bog ili da gi gledaat svoite najbliski i rodninite, koi ne se poka- zatoa {to ne mo`e da gi uni{ti du{ite {to gi sozdal besmr- jale, kako ve~no gorat vo katran i sulfur vo pekolot? tni. Zna~i, kako i drugite paraboli, taka i ovaa nosi pora- Najposle, ako gre{nicite navistina se ma~at za vreme ka vo sebe deka ne postoi mo`nost da se pokaeme otkako }e od svojata smrt do voskresenieto, dali du{ite navistina se umreme. Toa mora da go storime dodeka sme `ivi. I vtoro, nie nematerijalni, za{to ako du{ata e nematerijalna, toga{ taa za na{eto spasenie za sovet ne smeeme da gi pra{uvame e neosetliva i ne mo`e da se ma~i, da ~uvstvuva bolki. Ako mrtvite, tuku samo i edinstveno Mojseja i prorocite, odnos- se materijalni, toga{ zo{to e potrebno voskresenie? Zo{to no Bo`jata re~ i ni{to drugo. da se ma~i du{ata vo pekol, ako teloto e gre{no? Teloto ima gre{ni `elbi i toa e proniknato so pohoti i grevovi i toa treba da sa ma~i, a ne du{ata koja e blagorodna. Ili, kakov Apsurdite na crkovnata dogma za privremen Bo`ji sud e toj pekol vo koj se nao|aat du{i ili duhovi kako seni{ta? Ili raj vo koj, namesto lu|e so vistinski tela, se reat ili se Temel na misticizmot na paganskite filozofii i re- dvi`at nekavi du{i ili duhovi? Mnogu nejasno i nelogi~no! ligii e vera vo besmrtnost na du{ata kako nematerijalna Pobornicite za besmrtnost na du{ata koristat drugi supstancija koja ovozmo`uva `ivot i koja postoi nezavisno stihovi i tekstovi vo Biblijata dadeni vo drugi konteksti od teloto, so samostojna egzistencija. i so drugi poraki, a gi zaobikoluvaat Hristovite zborovi vo Ova sfa}awe za besmrtnost na du{ata }e stane op{to Luka 14,14 kade {to na{iot Spasitel ka`uva deka nagrada prifateno u~ewe kaj re~isi site crkvi od koe tie nikoga{ pravednite }e dobijat pri voskresenieto, a ne porano. ne se otka`ale. No, ako du{ata e taa koja e sposobna za sa- Lu|eto koi go opi{uvaat pekolot vo nego gledaat ogrom- mostoen `ivot, za samostojna egzistencija, toga{ kakva smis- ni `ivotni so krvavi usti koi kinat delovi od telata na la ima voskresenieto? Poznato e deka kone~eniot sud nasta- gre{nicite - kinat race, noze, meso..., a znaeme deka telata puva po vtoroto Hristovo doa|awe, a kade se nao|aat du{ite

384 385 zaminuvaat vo grob!? Dali kinat delovi od du{ite na gre{- nitu spored pravdata, nitu spored milosta, nitu so~uvstvi- nicite vo pekolot? Ako du{ata e nematerijalna, toga{ {to telno. kinat od nea...!? Spored toa, najgolem zlostornik na svetot nare~ete go onoj {to go zaslu`uva toa - onoj {to ja vnel i {to ja prifa- til vo hristijanstvoto taa laga za Bo`jiot karakter, a ne Hristovata du{a vo pekolot!? Isusa Hrista. Ako postoi pekol - toga{ i Hristovata du{a, zaedno so gre{nicite, bila vo pekolot, za{to proro{tvoto za Hris- [to se slu~uva so ~ovekot koga }e umre, kade zaminuva? tovata smrt ka`uva: - Psalm 16,10. “Nema da ja ostavi{ mojata du{a vo peko- Postoi li nekakva du{i~ka koja kako peperu`e }e zatre- lot nitu }e dozvoli{ tvojot svetec da izgnie.” Ovde evrejski peri nad grobot, a potoa }e odleta nekade ve~no da `ivee? zbor za “pekol” e “{eol”, gr~ki “hades”, makedonski “ad” i Taka paganite si go pretstavuvale sebesi zadgrobniot `ivot. zna~i grob, podzemje, mesto kade {to po~ivaat mrtvite. Novi- No toa ne e hristijanska nade`. Bog ne mu rekol na Adama ot zavet go potvrduva ova proro{tvo za Hristovata smrt: koga zgre{il: Adame, tvoeto telo }e umre i }e zamine vo - Dela 2,27.30.31. “Nema da ja ostavi{ du{ata moja vo grob, a tvojata du{a, bidej}i e besmrtna, }e zamine vo raj kade pekolot, nitu }e dozvoli{ tvojot svetec da izgnie.” - Hris- {to ve~no }e `ivee vo bla`enstvo, ili vo pekol, kade {to tovata “du{a vo pekolot” - Hristos vo pekolot!? Da, da! Ako ve~no }e se ma~i! Ne, Bog ne mu rekol taka, tuku mu rekol: zborot pekol go sfatime bukvalno kako pekol - toga{ i Hris- “Za{to si prav i vo prav se vra}a{” (1. Mojseeva 3,19). Koga tovata du{a bila vo pekolot - tri dni gorela vo katran vo }e umre{, ne zaminuva{ nitu vo raj, nitu vo pekol, tuku ce- pekolot, zaedno so gre{nicite. Hristos ne bil vo rajot - tuku losno, integralno, zaminuva{ vo grob - evrejski “{eol”, gr~- vo pekolot! Dali mu pa|a nekomu na um vakva misla? - Ne, ki “hades”. Hristos, dodeka bil mrtov, ne bil nitu vo rajot nitu vo neka- Kade bil Adam pred da bide sozdaden? Ne postoel. Vo kov pekol, tuku vo grobot (vo {eol) vo koj bil pogreban i nepostoewe. Bil prav, zemja. Bog go povikal od nepostoewe nikade na drugo mesto. I site mrtvi, gre{ni i pravedni, ne vo postoewe. [to se slu~uva koga }e umre? Se vra}a pak vo se nitu vo raj nitu vo pekol, tuku vo “{eol”, vo grobot vo koj nepostoewe -“Za{to si prav i vo prav se vra}a{.” se zakopani. - Propovednik 12,7. “Pravot se vra}a vo zemjata, kako Nema somnenie, Biblijata u~i za postoewe na pekol, no {to bilo, a duhot se vra}a kaj Boga koj go dal.” Kako {to ne pekol kako mesto na ve~ni maki. Namesto toa, taa ka`uva bilo. Kako bilo? Prav, nepostoewe! Pri voskresenieto Bog deka pekolot e ednokraten nastan na krajot na vremeto, koga pak Adama }e go povika od nepostoewe vo postoewe. ]e go site gre{ni }e bidat sobrani i uni{teni zasekoga{. “Eve, presozdade. ide den sli~en na usvitena pe~ka; toga{ site gordi i zlostor- Kade }e pojde Jov, i site koga }e umrat? “Ostavi me da nici }e bidat kako strni{te - }e gi zapali denot {to zdivnam u{te malku, pred da trgnam na pat bez vra}awe, vo nabli`uva, veli Gospod nad vojskite, ta nema da im ostane ni zemjata na temninata, vo zemjata na smrtnata senka” (Za Jova koren ni gran~e” (Malahija 4,1). 10,20.21). - Zna~i, koga }e umrat, pravednicite ne odat vo raj, Za vreme na svojata zemna slu`ba, Gospod Isus se otkril nitu gre{nicite vo pekol, tuku site zaminuvaat vo zemjata. kako Bog na pravda, na milost i so`aluvawe. Zna~i, nema “I ednite i drugite zaminuvaat na isto mesto; site se somnenie deka vo denot na kone~niot sud, koga }e “mu dade na sozdadeni od prav i se vra}aat vo pravot” (Propovednik 3,20). sekogo spored negovite dela” (Rimjanite 2,6), Isus i ovaa Mrtvite se `iteli na pravot: “Tvoite mrtvi }e o`iveat, kazna }e ja izvr{i spored pravdata, spored milosta i telata }e voskresnat. Razbudete se i voskliknuvajte, `iteli so~uvstvitelno - a ne so ve~ni maki, za{to toa ne bi bilo na pravot!” (Isaija 26,19).

386 387 “David (koga umre) ne otide na neboto” (Dela 2,34). kaj Boga, kako da ne go spomenuvaat i da ne go slavat tamu “Ostavi me, za{to u{te ne sum pojden gore kaj Otecot” Boga? Zna~i, tie ne se vo rajot, tuku vo svoite grobovi. (Jovan 20,17), $ veli Isus na Marija po voskresenieto. Kade bil Isus tri dena? Ne na neboto, tuku vo grobot. [to }e se slu~i so gre{nicite? Ako mrtvite zaminuvaat vo raj, toa }e im go ka`e{e Pavle na hristijanite vo Solun, koi ne znaele {to se slu~uva - Rimjanite 6,23. “Plata za grevot e smrt!” so niv, i zatoa pa|ale vo pregolema `alost za svoite pokojni- - Jovan 3,16. “Nieden da ne zagine”. Pravednikot da “ne ci. No Pavle ne im ka`a: Ne `alete za niv, tie se ve}e vo zagine”, no gre{nikot }e zagine - ne odi vo pekol, tuku }e za- rajot! Ne, tuku toj im ka`a: Ne `alete za niv, za{to Hris- gine. tos }e gi voskresne, i toga{, zaedno so niv, site }e odime na - Psalm 37,20. “A gre{nicite }e zaginat... ]e is~eznat neboto (1. Soluwanite 4,13-18). kako dim.” Po~ituvani, smrtta za vistinskite hristijani e `alost, - Psalm 145,20. “Gospod bdee nad onie {to go qubat, a }e no ne i tragedija, kako za onie koi nemaat nade` vo voskres- gi istrebi site zlostornici.” enie. - 2. Soluwanite 1,8.9. “Tie }e bidat kazneti so ve~en pogibel (ve~na propast) od liceto na Gospoda i od negovata [to pravat mrtvite vo grobot? silna slava.” - Psalm 2,9. “]e gi skr{i{ kako grnec.” Koga ~ovekot }e umre, toj umira celosno, integralno. - Psalm 68,2. “Bezbo`nicite }e se rasturat kako dim, }e Vedna{, vo migot na smrtta, prestanuva sekoja iskra na `i- se rastopat kako vosok na ogan, }e izginat od liceto Gospodo- vot, se gasnat site `ivotni funkcii i toj ne postoi ve}e vo vo.” nikakva svesna sostojba. Nema ve}e ~ovek, nema ve}e li~nost, - Matej 13,40-42. “]e izgorat kako kakol.” za{to, kako {to rekovme, toj so smrtta zaminuva vo nepos- - Matej 3,12. “Plevata }e ja izgori so ve~en ogan”. toewe. Da go potvrdime ova so Bibliski dokazi: - Isaija 47,14. “Tie se kako pleva, ogan }e gi spali.” “@ivite barem znaat deka }e umrat, a mrtvite ne znaat - Avdija 16. “Kako da ne postoele.” ni{to... Odamna gi snema: nivnata qubov i nivnata omraza i - Malahija 4,1.3. “Eve ide den, sli~en na usvitena pe~ka; zavist, i ve}e nemaat u~estvo vo ni{to {to se slu~uva pod toga{ site gordi i zlostornici }e bidat kako strni{te - }e sonceto... Nema rabota, ni mislewe, ni znaewe, ni mudrost vo gi zapali denot {to nabli`uva, veli Gospod nad vojskite, ta grobot vo koj zaminuva{.” “Koga }e izleze duhot od nego (od nema da im ostane ni koren ni gran~e... Gre{nicite }e bidat ~ovekot), toj se vra}a vo svojata zemja, i vo toj den propa|aat pepel pod va{ite noze.” site negovi misli.” (Propovednik 9,5.6.10; Psalm 146,4). - Otkrovenie 20,14.15. - Kone~na gehena: “I smrtta i adot “Toga{ }e se razbudat mnozina koi spijat vo zemniot (pekolot - grobot) bea frleni vo ognenoto ezero. Toa e vto- prav; edni za ve~en `ivot, a drugi za sram i ve~en prezir” ra smrt, ognenoto ezero. I koj ne be{e zapi{an vo knigata (Daniel 12,2). - Mrtvite spijat so smrten son vo zemniot prav, na `ivotot, be{e frlen vo ognenoto ezero.” nesvesni za s# {to se slu~uva okolu niv, nesvesni za svojata okolina. Du{ata mo`e da se pogubi “Ako negovite deca (na umreniot) u`ivaat ~est, toj ni{- “Gospod mu duvna `ivoten zdiv vo nosalkite na ~ovekot to ne znae, ako se prezreni, toj ne razmisluva za toa” (Za Jova i ~ovekot stana `iva du{a” (1. Mojseeva 2,7). - Bog ne mu duv- 14,21). nal na Adama du{a, tuku toj stanal “`iva du{a” - evrejski “Mrtvite ne te spomenuvaat tebe. Koj }e te slavi vo nephesh (nefe{ - sozdanie) i hayyah (haja - `ivot). Zna~i, podzemjeto?” (Psalm 6,5). - Ako mrtvite pravedni se vo rajot, ~ovekot stanal “`ivo sozdanie” (“`iva du{a”).

388 389 “Du{ite (lu|eto) koi gi pravat tie gadosti (sodomija), Odgovor: Su{tina na ovoj tekst - ako se tolkuva bukvalno: }e bidat istrebeni od svojot narod” (3. Mojseeva 18,19). “I du{ata i teloto mo`at da se pogubat vo pekolot.” So dru- “Vo gradovite na tie narodi... ne ostavaj nitu edna `iva gi zborovi, mo`no e “du{ata da se ubie”. - Zna~i, du{ata ne du{a (nitu edno `ivo sozdanie)” (5. Mojseeva 20,16). e besmrtna. Hristos tvrdi deka taa mo`e da bide ubiena. “Pogubi gi site du{i (nefe{) vo gradot” (Isus Navin Vo ovoj stih zborot “du{a” e prevod na gr~kiot zbor 10,37). psyche (psiha), koj vo Noviot zavet e upotreben 104 pati, od “Site du{i se moi; kako du{ata na tatkoto, taka i koi: 58 pati e preveden kako “du{a”, 40 pati kako “`ivot”, du{ata na sinot, moi se: koja du{a (nefe{ - ~ovek) gre{i, taa tri pati kako “um” edna{ kako “srce” i edna{ kako “srde~no”. }e umre... du{ata koja zgre{ila, }e umre” (Ezekil 18,4.20). Ako zborot “psiha” vo gorniot stih go prevedeme ne so zborot “Sinot ~ove~ki ne dojde da pogubuva ~ove~ki du{i (da gi “du{a”, ami so zborot “`ivot” - {to e i normalno - toga{ pogubuva lu|eto), tuku da gi spasi” (Luka 9,56). nema problem. Stihot bi glasel vaka: “Koj mo`e i `ivotot Zna~i, du{ata (~ovekot) se pogubuva, du{ata umira. Taa i teloto da gi pogubi.” Deka e ispravno vaka da se prevede, ne e besmrtna - ~ovekot ne e besmrten. se gleda i od sledniot izve{taj: Matej 16,25.26: “Koj saka da ja spasi svojata du{a, }e ja Bibliski stihovi {to gi koristat hristijanite za zagubi, a koj }e ja zagubi svojata du{a zaradi mene, }e ja naj- da ja potvrdat naukata za vrodena besmrtna du{a de. Za{to, kakva polza }e ima ~ovekot ako go pridobie celi- ili za vroden besmrten duh ot svet, a ja zagubi svojata du{a? Ili, {to }e dade ~ovek vo zamena za svojata du{a?” Vo ovie dva stiha ~etiri pati se spomenuva gr~kiot zbor Prigovor (Matej 17,3): Mojsej i Ilija razgovaraat so Isusa psiha. Dvapati vo 25-tiot stih i dvapati vo 26-tiot. Vo 25- na Gorata na preobrazuvaweto. Faktot {to Mojsej e prisuten tiot stih Hristos ka`uva deka e mo`no ~ovekot da ja “zagu- na gorata doka`uva deka ~ovekot e besmrtna du{a, za{to bi du{ata” “zaradi nego”. Ovoj stih - ovaa Hristova izjava - Mojsej umrel i e zakopan vo vremeto na izleguvaweto od Egi- koja ka`uva deka e mo`no da se “zagubi du{ata”, gi stava vo pet. golema dilema zastapnicite na naukata za vrodena besmrt- Bibliski odgovor: Ilija vo telo e prenesen na neboto. Na nost na du{ata. Tie ne go prifa}aat faktot deka du{ata gorata bil Hristos, a pokraj nego Mojsej i Ilija - vistinski- mo`e da se zagubi i zatoa preveduva~ite, koi veruvaat deka ot Hristos (Re~ta stana telo) i vistinskiot Ilija, pa spored du{ata e besmrtna, za da ja spasat taa nauka, pravat kompro- toa, logi~no e deka tuka bil i vistinskiot Mojsej. Petar mis, pa na dvete mesta vo 25-tiot stih zborot psiha go pre- predlaga: “Da napravime tri senici.” Senicite ne se za du- veduvaat so zborot “`ivot”, a na dvete mesta vo 26-tiot stih, hovi, tuku za vistinski lu|e. Juda 9. stih ka`uva: “Mihael se istiot zbor psiha go preveduvaat so zborot “du{a”, pa spored prepira{e za Mojseevoto telo...”. Zna~i, Bog go voskresnal niv, toj tekst bi glasel vaka: “Koj saka da go so~uva svojot `i- Mojseja i go prenel na neboto. vot, }e go zagubi, a koj }e go zagubi svojot `ivot zaradi mene, }e go najde...” Prigovor (Matej 10,28): “Ne bojte se od onie koi go ubivaat Dela 27,37: “A vo korabot bevme vkupno dveste sedumdeset teloto, a du{ata ne mo`at da ja ubijat, tuku bojte se od Onoj i {est du{i.” Vo korabot imalo 276 lu|e, a ne nekakvi beste- koj mo`e i du{ata i teloto da gi pogubi vo pekolot (vo ge- lesni du{i ili duhovi. hena).” Ova doka`uva deka du{ata i teloto se dve napolno razli~ni edinki, deka se dva izdeleni elementi. Teloto mo`e Prigovor (2. Korin}anite 4,16): “Zatoa ne papsuvame, pa da se uni{ti, a du{ata da ostane. Spored toa, du{ata e izde- iako se raspa|a na{iot nadvore{en ~ovek, vnatre{niot se lena edinka koja, po smrtta na teloto, prodol`uva ve~no da obnovuva od den na den.” Ova doka`uva deka vistinskiot `ivee vo raj ili vo pekol. - Taka mislat prigovara~ite.

390 391 ~ovek, du{ata, e ne{to razli~no od teloto i deka taa postoi “besmrten duh” (a na drugi mesta vo Biblijata onaa “besmrt- i se razviva nasproti raspa|aweto na teloto. na du{a”), koj vo migot na smrtta go napu{ta teloto i zaminu- Odgovor: Nie isto taka veruvame deka postoi razlika me|u va vedna{ vo rajot, toga{ i Stefan i Hristos, kako praved- teloto i du{ata. Biblijata bara od nas da go proslavime Boga nici, istiot den koga umrele, zaminale vo raj. Dali e toa vo na{eto telo (1. Kor. 6,20). Nie samo tvrdime deka Biblija- taka? Ne! Isus $ ka`uva na Marija: “Ostavi me, za{to s# ta ne ka`uva oti du{ata ili duhot e posebna, izdelena, sama u{te ne sum pojden gore kaj Otecot” (Jovan 20,17). Ova se za sebe besmrtna edinka zatvorena vo ~ove~koto telo kako vo slu~ilo tretiot den po voskresenieto. Toa nie go razbirame lu{pa ili ~erupka koja odvaj ~eka da se oslobodi od toj zatvor vaka: “Vo racete tvoi go predavam mojot `ivot.” pri smrtta. Pavle ka`uva vo 1. Korin}anite 5,3: “Iako sum otsuten so teloto, prisuten sum so duhot (me|u vas).” Zar Pav- Prigovor (Evreite 12,22-24): “Tuku vie pristapivte do go- le ovde ka`uva deka go napu{til teloto za da bide prisuten rata Sion, do gradot na `iviot Bog, nebesniot Erusalim, do vo Korint? Vo nikoj slu~aj. desetici iljadi angeli, do seop{tiot sobor i crkvata na Za “vnatre{niot ~ovek” Pavle zboruva na pove}e mesta prvorodenite, koi se zapi{ani na nebesata, i do Boga, sudi- (Efesjanite 3,16.17): “Da se zajaknete so sila vo vnatre{niot jata na site, i do duhovite na usovr{enite pravednici, do ~ovek... Hristos so vera da se vseli vo va{ite srca.” Isusa, posrednikot na eden nov zavet i do krvta za poprsku- Vo Kolo{anite 3,9.10. toj ka`uva: “Go soblekovte stari- vawe, koja zboruva podobro od krvta na Avela.” “Duhovite na ot ~ovek so negovite dela i se oblekovte so noviot ~ovek koj usovr{enite pravednici.” So ova prigovara~ite doka`uvaat se obnovuva...” deka ~ovekot ima duh. So drugi zborovi, spored ovoj prigo- Jasno e deka “vnatre{niot ~ovek” kaj hristijaninot e vor, ovoj tekst doka`uva deka duhovite, oslobodeni od tela- isto {to i “noviot ~ovek”. A {to e toa “nov ~ovek?” - Toa e ta, prestojuvaat vo nebesno bla`enstvo. nova priroda, novo srce, nov duh. Ezekil 36,26: “]e vi dadam Odgovor: “Duhovite na usovr{enite pravednici” ne se duho- novo srce i nov duh }e stavam vo vas. ]e go izvadam kamenoto vite na pravednicite koi vo migot na smrtta kako nezavisni srce od va{eto telo i }e vi dadam srce od meso.” Efesjanite besmrtni edinki go napu{tile teloto i se vivnale vo nebes- 4,22-24: “Soble~ete go od sebe stariot ~ovek koj se raspa|a no bla`enstvo. Stanuva zbor za napolno obrateni lu|e, pre- spored izmamlivite pohoti... i oble~ete se vo noviot ~ovek...” rodeni, preobrazeni, posveteni, duhovni lu|e. Vo prilog Pavle ka`uva vo Galatite 2,20: “So Hrista se raspnav i naveduvame nekolku Pavlovi misli: jas ve}e ne `iveam, tuku Hristos `ivee vo mene...” Rimjanite 8,5-8: “Onie {to se telesni, se stremat kon Spored toa, tekstot vo 2. Korin}anite 4,16.17. zboruva za telesnoto, a onie {to se duhovni, kon ona {to e na Duhot, obnovuvawe na vnatre{niot ~ovek, za preobrazba na gre{- bidej}i mudruvaweto na teloto e smrt, a mudruvaweto na nata priroda, a ne za besmrtnost na du{ata. Duhot e `ivot i mir.” Jovan 3,6.7: “Ako nekoj ne se rodi od voda ili od Duhot, Prigovor: Pri kamenuvaweto Stefan se molel: “Gospode toj ne mo`e da vleze vo Bo`jeto carstvo. Rodenoto od telo Isuse, primi go mojot duh” (Dela 7,59). Hristos na krstot isto telo e, a rodenoto od Duhot DUH E. Ne ~udi se {to ti rek- taka se molel: “O~e, vo racete tvoi go predavam mojot duh” ov; treba da se rodite ozgora.” (Luka 23,46). - Ova doka`uva deka pri smrtta vistinskiot “Rodenoto od Duhot - DUH E”, so drugi zborovi “rodeni- ~ovek, besmrtnata edinka, nare~ena “duh”, go napu{ta teloto. ot od Duhot - e duhoven.” Zna~i “duhovite na pravednicite” Odgovor: I Stefan i Hristos pred svojata smrt davaat ista ne se bestelesni duhovi na pravednicite, tuku samite izjava: “Gospode, Isuse, primi go mojot duh.” “O~e, vo racete pravednici - prerodeni, preobrazeni, nanovo rodeni od tvoi go predavam mojot duh.” Svetiot Duh. Nie vidovme isto taka deka ni Hristoviot duh Vo ovoj slu~aj, ako “duhot” e onoj vistinski ~ovek, onoj

392 393 pri smrtta ne zaminal na neboto - za{to po voskresenieto gi dovede so nego.” Vo ovoj stih, velat prigovara~ite, apos- Hristos $ rekol na Marija: “U{te ne sum pojden kaj Otecot.” tol Pavle ka`uva deka pri vtoroto Hristovo doa|awe Bog }e Ako prigovara~ite nastojuvaat da doka`at so ovoj tekst gi dovede so sebe od neboto onie koi umrele vo Isusa. Ova deka spasenite vo Bo`jeto carstvo }e prestojuvaat vo beste- doka`uva deka pravednicite zaminuvaat na neboto vedna{ lesen oblik, deka }e se reat kako duhovi ili du{i bez telo - pri smrtta namesto da le`at vo grobovite do vtoroto Hris- nie odgovarame: spasenite ve~nosta so Hrista }e ja pominu- tovo doa|awe. vaat ne kako besmrtni duhovi ili du{i - ami vo telo - bes- Odgovor: Pavle ovde zboruva za dve grupi: za onie “{to um- mrtno, duhovno, neraspadlivo telo (1. Korin}anite 15,51-54). rele” i za “`ivite koi ostanale” do Hristovoto doa|awe. Ako Jov ka`uva: “Jas }e go vidam, i o~ite moi }e go gledaat, pravednite mrtvi treba da “voskresnat” vo idnina i zaedno a ne drugi” (Za Jov 19,27). so `ivite pravedni da odat na nebo, kako mo`el Pavle da Jovan na staklenoto more na neboto gleda ne duhovi, tuku izjavi deka pravednite mrtvi “sleguvaat” od neboto pri go- golemo mno{tvo narod, oble~eni vo bela obleka, so palmi i lemiot den na voskrsenieto. Edinstven dokaz na prigova- so gusli vo racete; tie stojat na stakleno more, ne se reat, tuku ra~ite e nivnoto veruvawe deka du{ite na pravednicite pri stojat; }e go gledaat liceto negovo - imaat o~i i gledaat;im e- smrtta zaminuvaat kako besmrtni edinki na neboto i deka to na Jagneto }e bide napi{ano na nivnite ~ela - imaat ~ela. istite du{i sleguvaat so Gospoda Isusa Hrista vo denot na voskresenieto (mnogu ~udno: so Hrista od neboto sleguvaat Prigovor (2. Korin}anite 12,2.3): “Poznavam ~ovek vo nekakvi prizra~ni du{i, nekakvi nevidlivi duhovi) za da gi Hrista, koj pred 14 godini, ne znam dali vo teloto ili nad- dobijat svoite voskresnati tela - {to e napolno bibliski vor od teloto, Bog znae, be{e vozdignat do tretoto nebo... do neosnovano i nelogi~no, bidej}i vo kontekstot gi nao|ame rajot...” Ova doka`uva deka vistinskiot ~ovek e besmrtna samo slednite misli: “onie {to umrele”, “onie koi umrele vo du{a ili besmrten duh koj e nezavisen od teloto i koj mo`e Isusa” i “mrtvi vo Hrista”. Zna~i, ni{to ovde ne uka`uva da se izdigne do Boga i da zamine vo rajot. na toa deka mrtvite zaminale na nebo. Ovie stihovi voop{to Odgovor: Ako e taka, kako {to tvrdat prigovara~ite, Pav- ne zboruvaat za nekakvo zaminuvawe na du{ata na nebo, tuku le pred 14 godini umrel bidej}i, kako {to tvrdat tie, duhot samo za voskresenieto. Kakva logika ima vo toa Pavle vo 14- ili du{ata go napu{tile negovoto telo i zaminale, odnosno tiot stih da zboruva samo za du{ite na pravednicite, a vo 13- se izdignale do tretoto nebo - do rajot. Ako Pavle umrel, tiot i 16-tiot stih samo za nivnite tela? toga{ toj i voskresnal. No, za ova nema nikakov dokaz. U{te Stihot 14 se deli na dva dela: a) “Ako veruvame deka Isus edna{: ako ovoj tekst go tolkuvame bukvalno, toga{ Pavle se umre i voskresna” i b) “taka Bog i onie {to umrele vo Isusa razdeluval od du{ata ili od duhot i umrel i voskresnal. No Bog }e gi dovede so nego.” Pavle ovde ja iznesuva na{ata sigur- o~igledno e deka Pavle ne umrel. Toj zboruva za svoite nost vo voskresenie vrz osnova na Hristovoto voskresenie. “videnija i otkrovenija”. Ona {to go videl i {to go ~ul bilo Bog “go voskresna na{iot Gospod Isus” (1. Kor. 15,15); taka tolku `ivo i stvarno, {to ne bil siguren dali Bog navisti- “Bog vo Isusa }e gi dovede” od grobot “onie koi umrele vo na go prenel na neboto. Na ist na~in Pavle se izrazuva i koga Isusa” (1. Sol. 4,14). im pi{uva na Kolo{anite: “Iako ne sum prisuten me|u vas Inaku, Hristovata du{a za vreme na smrtta ne bila na so teloto, vo duhot sum so vas...” (Kolo{anite 2,5). Ili, poz- neboto, tuku vo grobot - taka i negovite vernici se vo svoite nata e mislata: “]e bidam so tebe vo mislite, so duhot.” Zna- grobovi. Pavle ni ka`uva vo Evreite 11,39.40: “Site tie ... ne ~i, ovde ne stanuva zbor za nikakva besmrtnost na du{ata ili go primija vetenoto, za{to Bog predvide ne{to podobro za duhot. nas - tie da ne dojdat do sovr{enstvo bez nas.” - Izvonredno, site Bo`ji lu|e, heroite na verata, ~ii{to imiwa Pavle gi Prigovor (1. Soluwanite 4,14): “Ako veruvame deka Isus nabrojuva ovde - Avel, Enoh, Noe, Avram, Isak, Jakov, Josif, umre i voskresna, taka Bog i onie {to umrele vo Isusa, }e

394 395 ot nastan koga }e ja primat svojata nagrada - a toa e nastanot Mojsej, Gedeon, Samson, David, Samoil, i iljadnici drugi koga site Bo`ji izbrani }e bidat gotovi. Site zaedno }e ja verni i predani na Boga ma`i i `eni, po smrtta ne zamina- primime svojata nagrada. Vrz osnova na ova zaklu~uvame deka le na neboto, za{to Bog predvidel ednovremeno, na site zaed- nema razlika me|u pravednicite na stariot i noviot zavet vo no, i nim i nam, da ni podari ve~en `ivot pri vtoroto Hris- vrska so nivnoto zaminuvawe na neboto. [to zna~i, staroza- tovo doa|awe. vetnite pravednici nemale besmrtna du{a ili besmrten duh koi vo migot na smrtta zaminuvale na neboto. Istoto va`i Prigovor: Nie se soglasuvame deka onie koi umrele vo Sta- i za novozavetnite vernici. Site zaminuvaat vo grob i ~ekaat riot zavet ostanale nesvesni vo svoite grobovi, kako {to site zaedno nagrada, voskresenie i `ivot ve~en pri Hristo- potvrduva Propovednik 9,5.6.10. Me|utoa, koga Hristos voto doa|awe. do{ol, Toj izjavil deka “sekoj {to `ivee i veruva vo nego, I novozavetnite vernici odat vo grob: “Blaze na mrtvite nema nikoga{ da umre (doveka)” (Jovan 11,26). Ova doka`uva koi umiraat vo Gospoda otsega” (Otkrovenie 14,13) - ne pose- deka vo Noviot zavet onie {to veruvaat vo Isusa ne umiraat, duvaat besmrtna du{a nitu odat na nebo. tuku odat pravo na nebo. Vo prilog na ovoj zaklu~ok odi i [to sakal Isus da $ ka`e na Marta koga rekol: “Nitu Pavlovata izjava deka Hristos “ja raskopa smrtta” (2. Timo- eden koj `ivee i veruva vo mene nema nikoga{ da umre (dove- tej 1,10), kako i ~estite izjavi na Biblijata deka hristijanite ka).” denes imaat `ivot ve~en. - Taka tvrdat prigovara~ite. Isus na Evreite im ka`uva: “Koj }e ja odr`i mojata re~, Odgovor: Pravednite lu|e vo Stariot zavet nemale besmrt- nema da vidi smrt doveka (nikoga{)” (Jovan 8,51). na du{a koja vo migot na smrtta bi zaminala na neboto. Ja- Za da gi razbereme ovie stihovi, na pomo{ }e vikneme sen e primerot za Davida (Dela 2,29.34): “Bra}a, mo`am slo- drugi mesta vo Biblijata. bodno da vi ka`am za patrijarhot David deka umre i be{e 1. Mojseeva 2,17: “Vo koj den }e vkusi{ od nego, }e pogreban, i deka negoviot grob e me|u nas do den dene{en... David ne se voznese na nebesata.” umre{.”- Ne umrel vedna{ - no vo toj mig Adam bil mrtov, iako `iveel u{te nekolku veka; Adam stapil pod proklet- Sega nie bi se zapra{ale dali pravednite lu|e po~nale stvoto na smrtta vedna{. da poseduvaat besmrtna du{a ili besmrten duh duri na Pavle ka`uva za Kolo{anite 2,13: “Mrtvi vo grevovite”; po~etokot na hristijanskata era? Me|utoa, ako lu|eto od sekoga{ imale besmrtna du{a ili besmrten duh, toga{ {to ili za raspu{tenata `ena: “A onaa koja `ivee raspu{etno, se slu~uvalo so du{ite na svetite lu|e vo Stariot zavet pri u{te `iva, e mrtva” (1. Timotej 5,6). nivnata smrt? Pravednicite na Stariot zavet (Evreite Ponatamu, gi naveduvame zborovite na na{iot Spasitel 11,39.40): “I site tie (sveti lu|e vo Stariot zavet), iako se vo Jovan 5,24: “Koj ja slu{a mojata re~ i mu veruva na Onoj koj doka`aa preku verata, ne go primija vetenoto, za{to Bog me prati mene, ima `ivot ve~en i ne doa|a na sud, tuku premi- predvide ne{to podobro za nas - da ne dojdat do sovr{enstvo nal od smrt vo `ivot.” bez nas.” Da obrneme vnimanie na zborovite na Jovana (1. Jovano- Pravednicite vo Noviot zavet (1. Soluwanite 4,15-17): vo 3,14): “Nie znaeme deka preminavme od smrt vo `ivot, “Nie, koi `iveeme i ostanuvame do doa|aweto na Gospoda, za{to gi qubime bra}ata, bidej}i koj ne go qubi bratot, os- nema da otideme pred onie koi se upokoile. Za{to sam Gos- tanuva vo smrt.” pod }e sleze od neboto... i mrtvite vo Hrista }e voskresnat Ili zborovite na Pavle (Rimjanite 8,6): “Telesnoto prvi. Potoa nie `ivite }e bideme zemeni zaedno so niv na mudruvawe e smrt, a duhovnoto mudruvawe e `ivot i mir.” oblaci za da go sretneme Gospoda vo vozduhot i taka Efesjanite 2,1: “Vie bevte mrtvi vo svoite prestapi i zasekoga{ }e bideme so Gospoda.” grevovi.” Pravednicite od Stariot zavet mora da go ~ekaat idni- Od ovie tekstovi jasno se gleda deka bibliskite pisate-

396 397 Nie, Avram, Isak, Jakov i drugite pravednici, umirame li ~ovekot go gledaat vo edna od ovie dve sostojbi - spasen “vo Hrista”, a “mrtvite vo Hrista }e stanat” - }e voskresnat ili zaguben - a preminot od edna vo druga sostojba e premin za `ivot” (1. Soluwanite 4,14.16; Jovan 5,29). O~igledno e od “smrt vo `ivot”. deka stanuva zbor za bliskiot odnos me|u vernicite i Boga - Pravednikot odi samo na privremena po~inka - ne umira zbor za toa deka smrtta za Boga ne e pre~ka niv da gi gleda ve~no, tuku ima del vo “prvoto voskresenie”, a gre{nikot kako `ivi. Za vreme na smrtta tie “spijat” kuso vreme dode- stanuva vo vtoroto voskresenie i zaminuva vo ve~na smrt. ka ne bidat povikani vo voskresenie za `ivot - i Bog navis- tina e Bog na `ivite koi umrele vaka. Prigovor (Matej 22,32): Hristos izjavuva deka “Bog ne e Bog na mrtvite, tuku na `ivite”. Toj sepak ka`uva: “Jas sum Bog Prigovor (Propovednik 12,7): “Pravot se vra}a vo zemja- na Avrama, Bog na Isaka i Bog na Jakova.” Ova e dokaz deka ta, kako {to bilo, a duhot se vra}a kaj Boga koj go dal.” Ete, du{ite na ovie patrijarsi, koi umrele pred mnogu vreme, velat prigovara~ite, postoi svesna besmrtna edinka koja pri navistina `iveat na neboto. - Taka tvrdat prigovara~ite. smrtta go napu{ta teloto i zaminuva kaj Boga. Toa e besmrt- Odgovor: Vo odgovorot na prethodniot prigovor ka`avme niot duh. deka pravednicite na Stariot zavet ne se na neboto. Porano Bibliski odgovor: Ako duhot e svesna besmrtna edinka i ako go navedovme primerot na Davida za koj vo Dela 2,29.34. se pri smrtta odi gore kaj Boga, toga{ i gre{nite, namesto dolu ka`uva deka toj ne zaminal na nebo, tuku vo grob. Vo Matej vo pekolot, odat gore vo raj. Ako “duhot koj se vra}a kaj Boga” 22,32 Hristos dava vakov odgovor kako rezultat na razgovorot e svesna edinka, li~nosta, onoj vistinski ~ovek, toga{ site so sadukeite koi ne veruvale vo voskresenie i koi mu posta- lu|e, bilo dobri ili gre{ni, pri smrtta zaminuvaat kaj Boga. vile hipoteti~no pra{awe za sedum bra}a koi se `enele so Imaat li ista sudbina? Ako se tvrdi deka gre{nite pri smrt- edna ista `ena. Glaven predmet na razgovorot bilo voskrese- ta odat kaj Boga da primat sud, toga{ odgovarame deka Bib- nieto. Pra{aweto bilo: }e ima li voskresenie? Matej 22,23: lijata jasno odreduva i tvrdi oti sudot e iden nastan (Matej “Sadukeite velat deka nema voskresenie.” Istoto toa go 25,31-46; Otkrovenie 22,12). nao|ame i vo Marko i vo Luka. Zna~i, pra{aweto bilo dali Propovednik 3,21: “Koj znae deka duhot na sinovite ima ili nema voskresenie. Matej 22,28: “Po voskresenieto ~ove~ki odi gore a duhot na `ivotnite odi dolu pod zemjata?” ~ija }e bide `enata?” Raspravata se vodela okolu idniot nastan na voskresenieto. Propovednik 3,19.20: “Ona {to im se slu~uva na sinovite Matej 22,31.32: “A za voskresenieto na mrtvite neli ste ~ove~ki, toa im se slu~uva i na `ivotnite, ednakvo im se slu~uva. Kako ginat ednite, taka ginat i drugite i site imaat ~itale {to vi ka`a Bog velej}i: Jas sum Bog na Avrama, Bog ist duh. ^ovekot ne e ni{to podobar od `ivotnite... s# ide na Isaka i na Jakova? Ne e Bog Bog na mrtvite, tuku Bog na na edno mesto; s# e od prav i s# se vra}a vo prav.” `ivite.” “A deka mrtvite stanuvaat i Mojsej poka`a” (Luka 20,37). Solomon ovde ka`uva deka “site imaat ist duh”. Evrej- Avram veruval vo voskresenie: “Avram e tatko na site skiot zbor, preveden ovde so “duh”, e “ruah”. Zborot “duh” e upotreben dva pati vo 21-ot stih. “Duh ~ove~ki” i “duh `ivo- nas kako {to e pi{ano: te postaviv za tatko na mnogu narodi tinski” doa|aat od istiot evrejski zbor “ruah”. Prigova- - pred Boga komu mu poveruva kako Onoj koj gi o`ivuva ra~ite mora da re{at dva problema: ili i ~ovekot i `ivot- mrtvite i od ni{to sozdava su{testvo” (Rimjanite 4,16.17). nite imaat vo sebe besmrtna edinka, besmrten duh, koj pri Rimjanite 14,7-9: “Nikoj od nas ne `ivee za sebesi i ni- smrtta zaminuva vo raj, odnosno vo pekol - zna~i i `ivotnite koj ne umira za sebesi, za{to ako `iveeme, `iveeme za Gos- odat vo raj ili vo pekol - ili nitu ~ovekot nitu `ivotnite poda, ako umirame - umirame za Gospoda. Zatoa, `iveeme li nemaat vo sebe takva besmrtna edinka i pri smrtta ne zaminu- ili umirame, Gospodovi sme. Hristos vsu{nost i zatoa umre vaat nitu vo raj nitu vo pekol, tuku v grob. i o`ivea za da bide Gospodar nad mrtvite i nad `ivite.”

398 399 Prigovor (2. Korin}anite 5,8): “Pove}e sakame da go na- zamine kaj Gospoda ( 2. Kor. 5,8), tuku vozdivnuva i stenka da pu{time telovo i da pojdeme doma kaj Gospoda.” I 2. Petro- dobie novo - da se “preobrazi na{eto poni`eno telo, da se vo 1,14: “Znam deka naskoro }e go ostavam moeto zemno `ive- soobrazi so negovoto slavno telo”, da dobie novo, besmrtno, ali{te, kako {to jasno mi stavi do znaewe na{iot Gospod neraspadlivo telo (1. Kor. 15,51-54). Toa e `elba “`ivotot Isus Hristos.” Prigovara~ite: Ovie stihovi tvrdat deka da ja progolta smrtta”. @elba da go “soble~eme stariot ~ovek pravednite mrtvi odat na neboto vedna{ pri smrtta i deka koj se raspa|a vo setilni `elbi i da se oble~eme vo nov ~ovek zaradi toa ~ovekot ima vo sebe besmrtnost. sli~en na Boga” (Efesjanite 4,22-24). Odgovor: Prigovorot e izvaden od kontekstot na 2. Korin- Sli~no se tolkuva i 2. Petrovo 1,13-15: “Dodeka sum vo }anite 5,1-9 kade {to Pavle zboruva za nekolku raboti: ova telo... za{to naskoro }e go ostavam moeto zemno `ive- 1) Zemna “na{a ku}a”, “daleku od Gospoda”, “vo ova telo”, ali{te, kako {to mi re~e Gospod Isus Hristos.” - Se misli ovaa ku}a mo`e da se “raskopa”. na negovata smrt (Jovan 21,18.19). 2) “Soble~eme”, “goli”. 3) “Zgrada od Boga”, “ve~na gradba na nebesata - ne grade- Prigovor: Biblijata zboruva za smrtta na Rahela (1. Mojse- na od ~ove~ka raka”, “nebesno `iveali{te (stan), “preo- eva 35,18): “Koga se razdeluva{e od du{ata i umira{e, go ble~eni (oble~eni)”, “doma kaj Gospoda”, “odvoeni od teloto”. nare~e Venonija (Venijamin).” Na{ata zemna ku}a - toa e na{eto sega{no smrtno telo, Sli~en e i izve{tajot vo 1. Carevite 17,21.22: “Gospode a sprotivno na toa, na{ata besmrtna ku}a e “ve~nata gradba Bo`e moj, neka se povrati vo deteto negovata du{a. I Gospod na nebesata” - toa e besmrtnoto telo. go usli{i glasot na Ilija, ta se povrati vo deteto negovata Procesot na “soblekuvawe” i oblekuvawe go ozna~uva du{a i o`ive.” voskresenieto. Nie go imame “duhot kako zalog” koj }e ja Prigovara~ite tvrdat deka ovie izve{tai ka`uvaat oti postigne ovaa sakana sostojba. du{ata e posebna besmrtna edinka koja vo migot na smrtta go Rimjanite 8,11: “Ako vo vas `ivee Duhot na Onoj koj go napu{ta teloto, ostavaj}i ja samo lu{pata na teloto. Toa voskresna Isusa od mrtvite, toga{ Onoj koj go voskresna zna~i deka vistinskata Rahela i vistinskoto dete zaminale Isusa Hrista, }e gi voskresne i va{ite smrtni tela preku na neboto. svojot Duh koj `ivee vo vas.” Odgovor: Ako du{ata e toj vistinski ~ovek, taa vistinska Za istiot predmet Pavle zboruva i vo Rimjanite 8,22.23: li~nost so koja soobra}a Bog, toga{ Bog bi $ se obratil na “A znaeme deka celoto sozdanie, s# do sega, stenka i strada du{ata i bi $ rekol: “Koga teloto }e umre, ti }e ja napu{ti{ vo porodilni maki. I ne samo toa tuku, imaj}i gi prvite lu{pata, ~erupkata, i }e dojde{, }e se vrati{ kaj mene.” No plodovi na Duhot, i nie samite stenkame vo sebe, ~ekaj}i go Bog ne rekol taka. Na Adama ne mu rekol: “Koga }e umre{, `elnoto posinuvawe, izbavuvaweto na na{eto telo.” }e se vrati{ kaj mene”. Tuku mu rekol: “Prav si i vo prav se “Izbavuvawe na na{eto telo” ili “oblekuvawe vo nebe- vra}a{ - vo grob odi{.” Bog ne mu rekol na Adama: “So pot sen stan (`iveali{te)” ili promena na “zemnata ku}a” so na ~eloto }e go jade{ svojot leb, dodeka ne se vrati{ kaj “ku}a (`iveali{te) na neboto” - toa e “izbavuvawe na na{eto mene”, tuku “dodeka ne se vrati{ vo zemjata od koja si zemen, telo” vo denot na voskresenieto. za{to si prav i vo prav se vra}a{.” Filipjanite 3,20.21: “Na{eto gra|anstvo e na nebesata od Propovednik 9,10: “Nema rabota, ni mislewe, ni znaewe, kade i go o~ekuvame Spasitelot, Gospoda Isusa Hrista, koj ni mudrost vo grobot vo koj odi{.” - Zna~i, ne vo rajot, ne vo }e go preobrazi na{eto poni`eno telo - da se soobrazi so pekolot, tuku “vo grobot vo koj odi{.” negovoto slavno telo, spored dejstvoto na negovata sila.” Kaj Rahela i kaj deteto za zborot “du{a” vo evrejskiot @elba na Pavle ne e - kako {to tvrdat prigovara~ite - original e upotreben zborot “nefe{”, koj vo Stariot zavet negovata “besmrtna du{a” da go napu{ti negovoto telo i da e upotreben mnogu pati i na razni mesta vo Biblijata e

400 401 vo ve~no bla`enstvo, toga{ kako du{ite na najvernite i naj- razli~no preveden: 471 pati e preveden so zborot “du{a”, 118 vrednite od niv - du{ite na ma~enicite - treba da bidat smes- pati e preveden kako “`ivot”, ponatamu, istiot zbor “nefe{” teni, zatvoreni, pod oltarot. Dali e toa navistina idealno na drugi mesta e preveden so zborovite: lice, um, srce, telo, smestuvawe? O~igledno ne, za{to e vidlivo deka ovie du{i mrtvo telo, mrtov ~ovek, `ivotno, duh, riba, volja, apetit, se vo nevolja, pritisnati. `elba, zdiv itn. - Site ovie zborovi se prevedeni od eden ist Vtoro, zo{to tie du{i na pravednicite pod oltarot bi zbor “nefe{”, no na razli~ni mesta vo Biblijata imaat raz- trebalo da baraat odmazda nad svoite progonuva~i koi so li~ni zna~ewa. vekovi vr{ele `estoki progoni nad pravednicite? Naukata Za deteto vo 17-tiot stih Bo`jata re~ ka`uva: “Negova- na prigovara~ite za besmrtnost na du{ata tvrdi deka du{ite ta bolest be{e mo{ne te{ka, taka {to toa izdivna.” Ako na progonuva~ite, na ubijcite, na gre{nicite, pri smrtta deteto izdivnalo, od nego izlegol `ivotniot zdiv koj mu go vedna{ zaminuvaat vo pekol, vo ve~en ogan, vo ve~ni maki. Ve- duvnal Bog na Adama vo nosot, a ne du{ata; a pri voskrese- rojatno ma~enicite ne bi sakale za nikogo pote{ki maki i nieto vo nego pak }e se vrati `ivotniot zdiv, a ne nekakva pote{ka odmazda od ovaa. Spored nivnata nauka za raj i pe- besmrtna du{a. Ponatamu, ako zborot “nefe{” vo ovie dva kol od storijata za bogatiot i siromaviot Lazar, pravednite slu~aja zna~i nezavisna besmrtna edinka - besmrtna du{a koja odat vo Avramoviot skut, kade {to se smesteni vo rajot i go napu{ta teloto, lu{pata ili ~erupkata, pri smrtta, toga{ preku bezdnata {to postoi me|u rajot i pekolot gi posma- istoto toa mora da va`i i za slu~aite vo 1. Mojseeva 1,30: “Na traat svoite ma~iteli, svoite progonuva~i, kako se ma~at vo site zemni yverovi i na site nebesni ptici i na s# {to se pekolot i postojano slu{aat ottamu vikotnci, leleci i pis- dvi`i na zemjata i vo koe ima du{a `iva (“nefe{”), im ja koti. Pa zar za niv baraat u{te pote{ka odmazda? I najpos- dadov seta treva za hrana.” le, kakvi se tie svetci koi baraat u{te pogolema odmazda za Ako deteto i Rahela imale besmrtna du{a, toga{ i `ivo- svoite xelati koga Hristos i Stefan pri smrtta se molele tnite, i pticite, i yverovite imaat besmrtna du{a. Ili, ako za svoite ubijci: “O~e, prosti im, za{to ne znaat {to pra- besmrtnata du{a e ona vistinskoto, su{testvenoto, beste- vat.” Hristos i Stefan baraat pro{tavawe a ne odmazda. `inskoto, nematerijalnoto su{testvo - toga{ kako da go sfa- Sekako, ovie tekstovi imaat simboli~ka vrednost - ne se time sledniot izve{taj vo 1. Mojseeva 1,19: “Neka vrvat niz bukvalni. Pouka od ovie tekstovi: ubijcite, progonuva~ite, vodata du{i `ivi” - zar niz vodata vrvat nekakvi aveti, duho- gre{nicite - gi ~eka Bo`ji sud. vi, nematerijalni su{testva, nekakvi senki? Ne, vo vodata 1. Mojseeva 4,10: “Bog mu re~e (na Kaina): ‘[to stori? vrvat `ivi sozdanija - ribi, kitovi; vo vozduhot letaat `ivi Glasot na krvta na brat ti vika od zemjata kon mene’” - vika ptici (“nefe{”) a ne duhovi. za kazna nad ubiecot. Ezekil 35,6: “Krv si proleval, krvta }e te goni.” Prigovor (Otkrovenie 6,9.10): Prigovor (Otkrovenie 6,9.10): “Koga go otvori pettiot pe- Krvta na pogubenite pravednici, kako i onaa na Avela, ~at, gi vidov pod oltarot du{ite na ubienite zaradi Bo`jata bara odmazda, bara sud; krvta bara krv. re~... koi izvikaa so silen glas, velej}i: ‘Do koga, svet i vis- tinit Gospodaru, nema da sudi{ i da ja odmazdi{ na{ata krv Prigovor (Filipjanite 1,21-23): “Za mene navistina `ivot nad onie koi `iveat na zemjata?’” Prigovara~ite tvrdat deka e Hristos, a smrtta pridobivka. Pritisnat sum od dve stra- ova doka`uva oti du{ite na mrtvite pravedni se na neboto. ni - imam `elba da si zaminam i da bidam so Hrista, {to e Odgovor: Ako ovoj tekst go tolkuvame bukvalno, kako {to go daleku podobro, no zaradi vas e podobro da ostanam vo telo- pravat toa prigovara~ite, }e imame nevolji. Mnogu raboti vo to.” Spored ovoj prigovor, Pavle ovde izjavuva deka pri smrt- Otkrovenieto se dadeni so simboli~en jazik, pa i ovie sti- ta neposredno }e zamine da bide so Hrista. hovi. No, da dademe odgovor na postaveniot prigovor. Prvo, Odgovor: Pavle veli: “Imam `elba da si zaminam i da bidam ako du{ite na pravednite po smrtta zaminuvaat neposredno

402 403 Ili, ako mrtvite zaminuvaat vedna{ na neboto, zo{to so Hrista.” Koga }e bideme so Hrista? Vo ovoj stih toj ne go Hristos bi rekol: “Pak }e dojdam i (toga{, ne porano) }e ve odreduva toa vreme, no na drugi mesta vo Biblijata drugi iz- zemam pri sebe.” ve{tai ni go poso~uvaat vremeto koga }e bideme so Hrista. Pavle na Filipjanite vo poso~enite stihovi ne im ka`u- 1. Soluwanite 4,16-18: “Gospod }e sleze od neboto, na va deka toj o~ekuva vedna{ da bide so Hrista. Toj ednostavno zapoved, so glas na arhangel i so Bo`ja truba, i mrtvite vo i kratko zboruva za te{kotiite, za `ivotnata borba, za svo- Hrista }e voskresnat prvi. Potoa nie `ivite, koi ostanavme, jata `elba da se odmori od taa borba, ako bi mo`el so toa da }e bideme zemeni zaedno so niv na oblaci za da go sretneme go proslavi Hrista. No ovoj star i revnosen apostol posto- Gospoda vo vozduhot, i taka zasekoga{ }e bideme so Gospoda. jano uka`uva na vtoroto slavno Hristovo doa|awe kako Zatoa ute{uvajte se eden so drug so ovie zborovi.” Zna~i, re{enie na ovoj problem. mrtvite }e go sretnat Hrista ne pri smrtta, tuku pri voskre- senieto, pri negovoto vtoro doa|awe, zaedno so `ivite Prigovor (1. Petrovo 3,18-20): pravednici. Prigovor (1. Petrovo 3,18-20): “I Hristos umre za grevo- Jovan 14,1-3: “Pak }e dojdam i }e ve zemam vas da bidete vite edna{ zasekoga{... Ubien vo teloto, no o`ivean vo du- hot, vo koj otide da im propoveda na duhovite koi se nao|aa i vie tamu kade {to sum jas.” vo temnica, koi nekoga{ bea nepokorni, koga Bo`jeto trpenie Mrtvite ne zaminuvaat vedna{ kaj Gospoda, tuku “zaed- gi ~eka{e vo Noevoto vreme, dodeka se grade{e kov~egot...” no”, site, pri Hristovoto vtoro doa|awe - i mrtvite praved- Prigovara~ite velat deka me|u svoeto raspnuvawe i ni voskresnati i `ivite pravedni preobrazeni - “zaedno” voskresenie Hristos slegol i im propovedal na duhovite koi Hristos }e gi zeme kaj sebe. se nao|ale vo temnica. Spored niv, ova doka`uva deka postoi Se postavuva pra{awe zo{to Pavle na Soluwanite im nematerijalen duh, vistinska li~nost, koja se izdeluva od ka`uva: “Ute{uvajte se eden so drug so ovie zborovi”, ako teloto pri smrtta. `ivite pravednici znaat deka nivnite pokojnici ve}e se na Odgovor: Ako Hristos slegol da im propoveda na nekoi gre{- neboto, vo nebesno bla`enstvo? Soluwanite `alele, bile zbu- nici po nivnata smrt, jasno e deka im e dadena druga mo`nost neti, ne znaele kade odat nivnite pokojnici i bile vo neiz- ili drugo vreme na milost. Ako postoi ova drugo vreme na vesnost {to }e se slu~i i so niv. Pavle gi u~i deka nivnite milost, toga{ mestoto na ma~ewe vo koe se zatvoreni gre{- pokojnici ne se na neboto, tuku vo svoite grobovi, i deka }e nicite e mesto od koe ima izlez - a toa e tesno povrzano so voskresnat pri vtoroto Hristovo doa|awe i deka “zaedno” - idejata za ~istili{te - {to e del na katoli~kata doktrina. ne edni bez drugi - }e odime na neboto. Vo 1. Korin}anite 15,51-54 se ka`uva deka taa promena od smrtnost vo besmrt- Ponatamu, ako Hristos pri svojata smrt navistina im nost, od raspadlivost vo neraspadlivost, }e se slu~i duri vo propovedal na izgubeni duhovi, toga{ zo{to Toj gi izdelil “poslednata truba”. i im propovedal samo na duhovite na Noevoto vreme? Zar na Ili, ako mrtvite vedna{ odat kaj Hrista, toga{ zo{to nikoj drug ne mu dal vreme na milost? Petar u~i napolno sprotivno od naukata za vtora prilika za milost, velej}i Pavle im rekol na Kolo{anite: “Koga }e se javi Hristos, deka propovedaweto se vr{elo “koga gi ~eka{e Bo`jeto trpe- na{iot `ivot, toga{ i vie }e se javite so nego vo slava” nie vo Noevoto vreme”. (Kolo{anite 3,4). Vo Noevo vreme se propovedalo (1. Mojseeva 6,3): “Nema Ili, ako mrtvite zaminuvaat vedna{ pri Boga, toga{ mojot Duh do veka da se prepira so lu|eto, za{to se telo, eve zo{to bi rekol: “Mene mi e podgotven venecot na pravednos- im u{te 120 godini.” Hristos ka`uva: “Koga }e dojde Toj, ta, {to }e mi go dade vo ONOJ DEN Gospod, pravedniot sudi- Duhot, }e go pokara svetot za grevot” (Jovan 16,7-9). I Noe im ja, i ne samo mene, tuku i NA SITE koi go o~ekuvaat nego- propovedal, bidej}i toj e nare~en” propovednik na pravdata” voto javuvawe” (2. Timotej 4,8; 1,12.18). - Vo onoj den koga }e (2. Petrovo 2,5). dojde Hristos }e odime na nebo, a ne vedna{ koga }e umreme.

404 405 [to zna~at zborovite “na duhovite vo temnica”? Bib- taka go konstruiraat i taka go preveduvaat, za da izmolzat od lijata ka`uva deka lu|eto “vo grevot” se vo temnica, “robo- nego poraka {to najmnogu odgovara na nivnata nebibliska vi na grevot”. Hristos do{ol “da ja otvori temnicata na zat- teologija za sostojbata na mrtvite. Naj~esto go preveduvaat vorenite”, da gi izvede gre{nicite od ropstvoto na grevot vaka: “Isus mu re~e: ‘Ti vetuvam deka denes }e bide{ so mene (Luka 4,18). vo rajot!’” Ili: “Vistina ti velam: denes }e bide{ so mene vo rajot!” (Luka 23,43). - Ete, velat tie, Hristos istiot den Prigovor (1. Samoilova 28,7-19): Ovde se opi{uva sredba- ja primil besmrtnata du{a na razbojnikot vo rajot. Soodvet- ta i razgovorot na Saula so vra`arkata vo Endor. Saul im no na toa, i besmrtnite du{i na gre{nite vedna{ zaminuvaat zapovedal na svoite slugi: “Barajte mi `ena so vra`arski duh vo pekolot. za da otidam kaj nea i da ja pra{am... Povikaj mi go Samoi- Dali navistina razbojnikot istiot den bil so Isusa vo la... Gledam bogovi kako izleguvaat od zemja... Izleguva star rajot? Dali i Hristos voop{to bil toj den vo rajot? Da mu ~ovek nametnat so pla{t.” dademe mo`nost nemu da ni ka`e: “Isus $ re~e (na Marija): Ovoj izve{taj prigovara~ite go koristat za da doka`at ‘Ostavi me, za{to u{te ne sum pojden gore kaj Otecot!’” (Jo- deka prorokot Samoil i po smrtta e `iv. van 20,17). Ova Isus $ go ka`al na Marija po svoeto voskre- Bibliski odgovor: Ovoj izve{taj ne ka`uva deka Samoil senie. slegol od neboto, od rajot, kako {to veruvaat tie, tuku izle- U{te ne{to! Istiot avtor, apostol Jovan, vo svoeto gol od zemja, “nametnat so pla{t”. Mo`e li Samoilovata evangelie go bele`i Hristovoto vetuvawe: “Odam da vi pri- du{a ili duh da bidat nametnati so pla{t? Ako Samoil po gotvam mesto. I OTKAKO ]E OTIDAM I ]E VI PRI- potreba go zema teloto, lu{pata, toga{ kade go ~uva toj te- GOTVAM MESTO (TOGA[) PAK ]E DOJDAM I ]E VE loto dodeka du{ata ili duhot mu prestojuvaat vo rajot? Kako ZEMAM KAJ SEBE, za da bidete i vie tamu kade {to sum jas” }e go usoglasime ova so izve{tajot koj ka`uva deka Bog zab- (Jovan 14,1-3). Spored toa, sredbata i zaednicata so svoite ranil sekakov kontakt i razgovor so vra`ari, gata~i i so u~enici, odnosno rajot, Hristos go najavuva za dale~na idni- onie koi razgovaraat so mrtvite? (5. Mojseeva 18,10-12; 3. na, povrzuvaj}i go so svoeto vtoro doa|awe, a ne so migot na Mojseeva 19,31; 20,27). nivnata smrt. Ponatamu, navodno Samoil mu rekol na Saula: “Utre ti Mnogu jasno, zar ne! Isus im veli na u~enicite: Jas “pak i tvoite sinovi }e (zaginete) i }e bidete pri mene.” - }e dojdam”, i toga{, ne sega, ne koga }e umrete, toga{, koga Nelogi~no, ako Samoil kako svet ~ovek i prorok e vo rajot “jas pak }e dojdam, }e ve zemam kaj sebe, za da bidete i vie tamu - mo`e li i Saul kako ubiec i samoubiec da odi kaj Samoil, kade {to sum jas”, vo rajot. Jovan toa taka go sfatil, taka da bide so nego vo rajot? Druga nelogi~nost - vra`arkata veruval i taka gi zapi{al Hristovite zborovi. izjavuva: “Gledam bogovi kako izleguvaat od zemja.” Kakvi se Ako Hristos na razbojnikot mu ka`al poinaku i ako mu tie bogovi koi izleguvaat od zemja? O~igledno e deka nitu dal vetuvawe deka nego istiot den }e go primi vo rajot, toga{ Bog nitu Samoil voop{to ne se vme{ani vo ovoj nastan - tuku Jovan so pravo bi se pra{uval: Kakov e ovoj Spasitel? Toa e li~no satanata. su{ta nepravda! Mene, i drugive u~enici, koi ostavivme s# i trgnavme po nego, verno i predano mu slu`ime i se `rtvu- vame za nego (Jovana go frlale vo kotel so vrieno maslo) - Isus na razbojnikot na krstot: “Denes }e bide{ so nas }e n# zeme kaj sebe duri koga povtorno }e dojde na zemja- mene vo rajot”!? va, po dolgi godini i vekovi, a ovoj razbojnik, kriminalec, ubiec, denes }e go primi vo rajot! Nepravda e toa, golema Zastapnicite na idejata za pekol so u`ivawe go istaknu- nepravda! - Ja sfa}ame su{tinata na problemot, neli? Sti- vaat vetuvaweto {to mu go dal Isus na razbojnikot na krs- hot nema nitu teolo{ka, nitu kakva i da e druga smisla ako tot kako siguren dokaz deka postoi raj i pekol. Tie toj stih

406 407 se tolkuva taka kako {to se tolkuva, so cel da se doka`e deka Jasno, zar ne! Besmrtnosta i ve~niot `ivot na Adama i razbojnikot istiot den bil so Hrista vo rajot. Eva Bog gi povrzal so “drvoto na `ivotot”. Ako jadat od nego, Zatoa, dragi moi, vo kontekstot na ova {to go ka`avme, }e `iveat ve~no, a ako ne jadat od nego, }e umrat, nema da predmetniot stih treba da se prevede vaka: “Isus mu re~e (na `iveat ve~no. Spored toa, tie nemaat vrodena ve~nost ili razbojnikot): ‘Ti vetuvam denes (sega, vo ovoj mig) deka }e besmrtnost vo sebe. Taka i se slu~ilo. Zaradi nivnata bide{ so mene vo rajot!’” - Koga }e se vratam na zemjava, i tebe, neposlu{nost Bog gi isteral od rajot i tie, nemaj}i mo`nost zaedno so apostol Jovan, i so drugite, }e te zemam kaj sebe. da jadat od “drvoto na `ivotot”, umrele, ja zagubile prednosta Hristos direktno ovaa vistina ja potvrduva na u{te tri ve~no da `iveat. [to zna~i, Bog ne mu duvnal na Adama vo mesta: “Ete, doa|am skoro, i NAGRADATA MOJA E SO nosot nikakva besmrtna du{a, nitu besmrten duh, tuku samo MENE, za da mu dadam sekomu spored negovoto delo.” “Sinot bezli~en “`ivoten duh” ili “`ivoten zdiv” koj gi stavil vo ~ove~ki }e dojde vo slavata na svojot Otec, so svoite angeli, dvi`ewe i vo funkcija negovite organi, celiot negov orga- I TOGA[ sekomu }e mu plati spored negovite dela.” Praved- nizam, negovoto telo {to go sozdal od pravot na zemjata (1. nikot svojata nagrada }e ja dobie “PRI VOSKRESENIETO Mojseeva 2,7). NA PRAVEDNITE” - ne porano. Istoto go ka`uva i prorok Po~ituvani, Bo`jite zborovi: “Da ne ja ispru`i svoja- Daniel: “TOGA[ }e se razbudat mnozina koi spijat vo zem- ta raka i da ne skine od drvoto na `ivotot za da vkusi od nego niot prav: edni za ve~en `ivot, a drugi za sram i ve~en i da @IVEE VE^NO”, gi simnuvaat site svetci od rajot na prezir” (Otkrovenie 22,12; Matej 16,27; Luka 14,14; Daniel neboto i gi vadat site gre{nici od ~istili{teto i od peko- 12,2). Kako i Jovan, i apostol Pavle svojata nagrada ja o~e- lot, kade {to gi pratile crkvite, i site zaedno, i svetcite kuva “vo onoj den”, koga Hristos povtorno }e dojde (2. Timo- i gre{nicite, gi vra}aat vo nivnite grobovi, kade {to im e tej 4,6-8). Toga{, po~ituvani, koga Hristos }e dojde, ne pora- i mestoto, tamu da po~ivaat vo mir do prvoto ili do vtoro- no, ne vo migot na smrtta, toga{ Toj }e mu dade sekomu spored to voskresenie - da voskresnat vo kone~en ve~en `ivot ili delata. vo kone~na ve~na smrt. Ako Adam i Eva bea sozdadeni so besmrtna du{a ili so besmrten duh, toga{ zabranata “Da ne ja ispru`i svojata raka Biblijata za besmrtnosta na du{ata i da ne skine od drvoto na `ivotot za da vkusi od nego i da @IVEE VE^NO” }e be{e napolno besmislena. Dragi moi, da ve potsetime! Biblijata u{te na prvite Treba ova da go sfatat zagovornicite za besmrtna du{a svoi stranici ka`uva deka nema besmrtna du{a, nitu besmr- i za besmrten duh, zagovornicite za raj, za ~istili{te i pe- ten duh! ^itame vo nea: “I Gospod Bog re~e: ‘Ete, ~ovekot kol, koi se obiduvaat vo oreova lu{pa da go preplovat Paci- stana kako eden od nas, znaej}i {to e dobro i {to e zlo. No fikot vo potraga po navodni dokazi za da ja opravdaat svoja- sega da ne ja ispru`i svojata raka i da ne skine od drvoto na ta pogre{na teologija za besmrtnosta na du{ata i duhot, `ivotot za da vkusi od nego i da @IVEE VE^NO!’ Zatoa dokazi sprotivni na Biblijata? No, Pacifikot e golem, Gospod Bog go istera nadvor od Edemskata gradina za da ja dlabok, nepredvidliv i mo{ne opasen! obrabotuva zemjata od koja e i zemen” (1. Mojseeva 3,22.23). - Jasno, Bog go isteruva Adama od rajot za da ne `ivee ve~no! No, ako ve}e Bog mu duvnal na Adama vo nosot besmrtna du{a ili besmrten duh, sozdavaj}i go so toa besmrten, zo{to sega, koga go isteruva od rajot, ka`uva “za da ne `ivee ve~no”? Ako e sozdaden besmrten, toga{ toj e i ve~en. No gorniot tekst ka`uva deka Adam ne e ve~en. Ili, Bog prvo mu dava bes- mrtnost, a sega istata mu ja odzema!? Kakva smisla ima toa?

408 409 Da, po~ituvani, Bog mrtvite gi povikuva od pravot, od grobot, kade {to zaminale i kade {to ~ekaat voskresenie. Takov e slu~ajot so Lazara, koj ~etiri dena le`el mrtov (vi- di Jovan 11-tata glava). Hristos zastanal pred negoviot grob, gi krenal o~ite kon neboto i, otkako mu se pomolil na Ote- cot, “vikna so silen glas: ‘Lazare, izlezi nadvor!’ ... Go povika DVE SMRTI I DVE VOSKRESENIJA Lazara od grobot i go voskresna od mrtvite ... Umreniot izle- I KONE^EN KRAJ NA GRE[NICITE ze” od grobot (Jovan 11,43.44; 12,17). Da go analizirame malku ovoj slu~aj! Koga Hristos zasta- na pred vlezot na grobonicata na Lazara, Toj ne ja krena glava- Isus gi povikuva mrtvite da stanat od pravot, od ta kon neboto za da go povika pravedniot Lazar od tamu. Ne grobot - ne od rajot, nitu od pekolot re~e: Lazare, izlezi od rajot i slezi dolu na zemjava, vlezi vo grobot kade {to ti ostana tvoeto gnile`no telo, vlezi vo Vo prethodnite podnaslovi vidovme deka mrtvite navis- nego i voskresni! Ne, Hristos ne re~e taka. Tuku se svrte kon grobot i vo grobot mu upati povik na Lazara: “Lazare, izlezi tina zaminuvaat vo svoite grobovi - i nikade na drugo mesto nadvor!” I “umreniot izleze.” Od kade izleze? Od grobot, ne - ~ekaj}i tamu voskresenie. Vidovme deka, ako du{ata e toj od rajot, ne od neboto. Kade go ~ul Lazar Hristoviot povik vistinski ~ovek, taa vistinska li~nost so koja soobra}a Bog, da stana od mrtvite? Vo grobot, kade {to zaminal koga um- toga{ Bog bi $ se obratil nejze i bi $ rekol: “Koga teloto rel i kade {to ~ekal voskresenie. }e umre, ti }e ja napu{ti{ lu{pata i }e se vrati{ kaj mene.” Vo ovoj kontekst treba da gi sfatime i Hristovite No Bog ne rekol taka. Na Adama ne mu rekol: “Koga }e umre{, zborovi {to $ gi upatil na Marta: “Isus $ re~e: ‘Jas sum vos- }e se vrati{ kaj mene”. Tuku mu rekol: “Prav si i vo prav se kresenie i `ivot; onoj {to veruva vo mene i da umre, }e vra}a{ - vo grob odi{.” Ne mu rekol: “So pot na ~eloto }e `ivee. I sekoj {to `ivee i veruva vo mene, nema da umre go jade{ svojot leb, dodeka ne se vrati{ kaj mene”, tuku - doveka’” (Jovan 11,25.26). Hristos ovde veli “}e `ivee”, vo “dodeka ne se vrati{ vo zemjata od koja si zemen, za{to si idnina, koga }e voskresne, kako i Lazar, a ne koga }e umre. prav i vo prav se vra}a{” (1. Mojseeva 3,19). Odime ponatamu! Vo Evangelieto na Jovana ~itame: I Bog }e zastane nad grobot, nad pravot, i od pravot }e “Ne ~udete se na toa, za{to doa|a ~asot vo koj site koi se gi povika mrtvite da stanat: “Tvoite mrtvi }e o`iveat, te- vo grobovite }e go ~ujat glasot na Sinot ~ove~ki i }e izlezat lata }e voskresnat. Razbudete se i vosklikuvajte, `iteli na od niv; onie {to pravele dobro, }e voskresnat za `ivot, a onie pravot!” “Jas znam dobro: mojot Izbavitel `ivee i Toj vo {to pravele zlo, }e voskresnat za osuda” (Jovan 5,28.29). posledno vreme }e zastane nad zemjata (nad pravot). I ako Pak istata vistina! Kade se nao|aat mrtvite i kade }e mojata ko`a izgnie, jas sepak znam - vo moeto telo }e go vidam go ~ujat Hristoviot glas? Ne vo rajot, nitu vo pekolot, tuku Boga. Jas }e go gledam nego kako svoj, moite o~i }e go gledaat, vo “grobovite }e go ~ujat negoviot glas”. Od kade }e izlezat a ne nekoj drug” (Isaija 26,19; Za Jova 19,25-27). Zo{to Jov mrtvite koga }e go ~ujat Hristoviot glas? Ne od rajot, nitu tolku kopnee da go vidi Boga? Toj e praveden i, ako negovata od pekolot, tuku “}e izlezat od niv (od svoite grobovi)”. du{a odi vo rajot, taa tamu }e go gleda Boga. No ne! Jov svo- Vo poso~enite stihovi vo Jovan 5,28.29. Isus najavuva dve jata prva sredba so Boga ne ja o~ekuva vo rajot, koga }e umre, voskresenija: voskresenie na “onie {to pravele dobro” - tie tuku vo pravot, vo grobot, koga }e voskresne. “}e voskresnat za `ivot”; i voskresenie na “onie {to prave- “Toga{ }e se razbudat mnozina koi spijat vo zemniot le zlo” - tie “}e voskresnat za osuda”. I apostol Pavle zboru- prav; edni za ve~en `ivot, a drugi za sram i ve~en prezir” va za dve voskresenija: “Se nadevam vo Boga deka }e ima vos- (Daniel 12,2). kresenie na pravednite i na nepravednite” (Dela 24,15).

410 411 ca i istite li~nosti, samo sega se besmrtni. Staroto gre{no, Prva smrt i prvo voskresenie slabo, bolno i smrtno telo, ostanalo vo grobot. A pravednite, koi `ivi }e go do~ekaat Hrista, za mig se preobrazuvaat i Vo Otkrovenieto Jovan zboruva za “prvo voskresenie” stanuvaat napolno isti so voskresnatite, i site zaedno odat vo (Otkrovenie 20,5), a {tom ima prvo, ima i vtoro voskresenie. presret na Gospoda i so Gospoda na nebo da po~nat da ja u`ivaat Isto taka toj zboruva za “vtora smrt” (20,14), a {tom ima vto- ve~nosta za koja tolku dolgo kopneele i se prigotvuvale. ra, ima i prva smrt. Ovie soznanija ni gi nadopolnuva i apostol Jovan: “Tie O~igledno e deka prva smrt e smrtta vo koja zaminuvaat (pravednite) o`iveaja i caruvaa so Hrista iljada godini. A site, i pravednite i gre{nite, {to ne e slu~aj i so vtorata drugite mrtovci ne o`iveaja dodeka ne se navr{ija iljada smrt. Voskresenieto, za koe{to zboruvame, e povrzano so godini. Toa e prvoto voskresenie. Bla`en i svet e onoj koj prvata smrt, koja ne e nitu kone~na nitu ve~na, tuku privre- ima del vo prvoto voskresenie; nad niv vtorata smrt nema mena; nea Hristos ja sporeduva so son, so spiewe, za{to ima vlast, tuku }e bidat Bo`ji i Hristovi sve{tenici i }e caru- budewe od nea, odnosno voskresenie. “Na{iot prijatel, La- vaat so nego iljada godini” (Otkrovenie 20,4-6). Pravednite zar, zaspa ... Lazar umre... tuku odam da go razbudam” (Jovan }e pominat so Hrista na neboto iljada godini ili eden mile- 11,11-14). Istata misla ve}e ja ~itavme i vo knigata na pro- nium. Toa e biblisko iljadagodi{no carstvo - na neboto, ne rok Daniel: “Toga{ }e se razbudat mnozina koi spijat vo zem- na zemjata - kako {to u~at drugite hristijani. niot prav; edni za ve~en `ivot, a drugi za sram i ve~en pre- zir” (Daniel 12,2). Prvoto voskresenie }e se slu~i koga Hristos naskoro Vtoro voskresenie i vtora - kone~na smrt povtorno }e dojde i vo nego }e voskresnat samo pravednite - ne gre{nite: A “drugite mrtovci (gre{nicite) ne o`iveaja (ne vos- “Sam Gospod (Hristos) }e sleze od neboto, na zapoved, so kresnaa) dodeka ne se navr{ija iljada godini”. Zna~i, iljada glas na arhangel i so Bo`ja truba, i mrtvite vo Hrista (ver- godini po vtoroto Hristovo doa|awe, }e se slu~i vtoroto nite) }e voskresnat prvi. Potoa nie, `ivite, koi sme osta- voskresenie vo koe }e voskresnat site gre{nici koi ne go nale, }e bideme zemeni zaedno so niv na oblaci za da go sret- prifatile milostiviot Hristov povik na pokajanie, koi do neme Gospoda vo vozduhot; i taka zasekoga{ }e bideme so kraj ostanale gre{ni. Tie sega stanuvaat, voskresnuvaat, za Gospoda.” I u{te eden tekst od apostol Pavle: da se soo~at so definitivnata kazna za svoite grevovi, za koi “Eve, vi ka`uvam tajna: ne }e umreme site, tuku site }e pa|aat pod udar na vtorata, neodminliva, neotpovikliva i se preobrazime, za mig, pri poslednata truba; imeno, }e zatru- kone~na smrt {to }e se slu~i vo ogneno ezero, smrt koja nema bi truba i mrtvite }e voskresnat neraspadlivi, a nie (`ivi- vlast nad onie {to voskresnale vo prvoto voskresenie. te) }e se preobrazime, za{to treba ova raspadlivo (telo) da Vo svetlinata na ovie bibliski vistini iluzorno e da se oble~e vo neraspadlivo i ova smrtno (telo) da se oble~e raspravame so gospodin Milin koj tvrdi deka “pokajanieto vo besmrtnost. A koga ova, raspadlivoto, }e se oble~e vo ne- i kr{tavaweto se ednakvi na voskresenie”, i deka navodno raspadlivost i ova, smrtnovo, }e se oble~e vo besmrtnost, “‘prvoto voskresenie’, toa e vsu{nost kr{tavaweto”. Mnogu toga{ }e se zbidne napi{anoto: ‘Pobeda ja progolta smrtta. daleku od vistinata, zar ne! Toj gi prisiluva tekstovite vo O smrt, kade ti e pobedata? O smrt, kade ti e osiloto?’ Osi- Luka 15,32 i Rimjanite 6,23 da mu dadat takvi dokazi, {to loto na smrtta e grevot” (1. Soluwanite 4,16.17; 1. Korin}a- voop{to od niv ne mo`e da se izvle~e takov argumet. nite 15,51-56). Sepak, nakuso! Ako na{eto “pokajanie i kr{tavawe” pret- Kako {to vidovme, pri prvoto voskresenie mrtvite pra- stavuva “prvo voskresenie”, kako {to tvrdi gospodin Milin, vedni voskresnuvaat vo besmrni, proslaveni tela, pri {to e se pra{uvame kako mo`e toa tvrdewe da se soobrazi so bib- zapazen kontinuitetot na nivnata li~nost. Toa se istite li- liskoto: “Tie (pravednite) o`iveaja i caruvaa so Hrista

412 413 desot, pekolot) bea frleni vo ognenoto ezero. Toa e vtorata iljada godini. A drugite mrtovci ne o`iveaja dodeka ne se na- smrt, ognenoto ezero. I koj ne be{e zapi{an vo Knigata na vr{ija iljada godini. Toa e prvoto voskresenie?” Vo svetli- `ivotot (zna~i gre{nicite), be{e frlen vo ognenoto ezero” nata na ovoj bibliski tekst, ako tvrdeweto na Milina e to~- (Otkrovenie 20,13-15). no, toga{ nie, koi sme se pokajale i sme se krstile, ve}e sme Kratko rezime na ovie tekstovi! Od neboto, od Boga, pa- voskresnale vo prvoto voskresenie i treba da `iveeme i da |a nebesen ogan koj ja zapaluva celata planeta Zemja i ja pret- caruvame so Hrista iljada godini na ovaa zemja bez da vkusime vora vo ogneno ezero, vo ogromno ogneno more so ogneni bra- smrt? Ako e taka, toga{ kade se bezbrojnite iljadnici praved- novi - vo ogan koj }e spali i }e uni{ti s# {to sozdala ~ove- nici koi umrea v~era, zav~era, lani, preklani...? O~igledno, ~ka raka, s# {to e gre{no i zarazeno so grev. Vo ezeroto se tie ne `iveeja i ne caruvaa iljada godini na ovaa zemja iako frleni site nepokajani gre{nici koi voskresnale ne vo pr- se pokajale i se krstile. - Gledame kolku besmisleno i kolku voto, tuku vo vtoroto voskresenie. Zaedno so gre{nicite, vo daleku od bibliskata nauka e ova sfa}awe na pravoslavieto ezeroto e frlen i satanata, |avolot. Zaedno so niv, “vo og- za voskresenieto. nenoto ezero se frleni i smrtta i grobot.” Smrtta kako smrt No da se vratime na na{ata tema. Pravednicite koi vos- i grobot kako grob, i izmisleniot od lu|eto i tolku dolgo i kresnaa vo prvoto voskresenie zaminaa na neboto so Hrista uporno poddr`uvan i branet pekol, podzemje, gehena, hades, ad i tamu ostanaa iljada godini. Otkako }e pominat tie iljada - se frleni vo ognenoto ezero. I site niv - i gre{nicite, i godini, toj iljadagodi{en period, od neboto se spu{ta na zem- satanata (|avolot), i smrtta kako smrt, i grobot kako grob, jata nebesniot grad Erusalim (Otkrovenie 21,1-27), a vo gra- ka`uva Bo`jata re~, “padna ogan od neboto i gi progolta”, gi dot e Hristos, zaedno so spasenite koi, kako {to rekovme, uni{ti i gi is~isti za seta ve~nost, gi prati vo nevrat i zabo- mileniumot go pominale so nego kako gosti na neboto. rav. Nema nikakvo ve~no ma~ewe, tuku }e izgorat zasekoga{. Sega |avolot (satanata) organizira posleden napad na “Gospod }e ja uni{ti smrtta zasekoga{, i }e ja izbri{e solza- nebesniot grad Erusalim, koj se spu{til od neboto na zemja- ta od sekoe lice.” “Posledniot neprijatel koj }e bide uni{- ta, za da gi uni{ti Hrista i spasenite vo nego i istiot da go ten e smrtta” (Isaija 25,8; 1. Korin}anite 15,26). stavi pod svoja vlast. Toj, kako glaven vojskovoditel, zastanu- Po~ituvani, taka ka`uva Bo`jata re~, taka ka`uva Gos- va na ~elo na toa ogromno mno{tvo voinstveni gre{nici, koi pod za krajot na grevot i gre{nicite, za krajot na satanata, voskresnale vo vtoroto voskresenie, mnogubrojni kako mor- za krajot na smrtta i grobot. skiot pesok. Otkako ognot }e go uni{ti satanata i }e ja is~isti zem- Apostol Jovan go posmatral toj organiziran napad na jata od grevot i gre{nicite, Bog }e ja obnovi na{ata plane- gradot i go opi{uva: “A koga }e se navr{at iljadata godini, ta, povtorno }e ja pretvori vo raj, vo nova zemja na koja spas- satanata }e bide pu{ten od svojot zatvor, i }e izleze da gi enite }e najdat svoja ve~na tatkovina. mami narodite po ~etirite krai{ta na zemjata... za da gi so- “Vidov novo nebo i nova zemja, za{to prvoto nebo i prva- bere za vojna, ~ij{to broj e kako morskiot pesok. I izlegoa ta zemja pominaa... I Bog }e izbri{e sekoja solza od nivnite na zemnata {irina i go opkru`ija logorot na svetite i omi- o~i (od o~ite na spasenite), i smrt nema da ima ve}e, ni taga, leniot grad; i padna ogan od neboto i gi progolta. I |avolot, ni pla~, nitu bolest, za{to prvoto pomina” (Otkrovenie koj gi zabluduva{e, be{e frlen vo ezeroto od ogan i sulfur, 21,1-4). kade {to se yverot i la`niot prorok” (Otkrovenie 20,1-3.7- Koga }e zavr{i i ovaa, treta faza od planot na spaseni- 9.10). eto, na{iot Spasitel, Isus Hristos, po tretpat }e gi izgovo- “I moreto gi predade mrtvite koi bea vo nego; i smrtta ri istite slavni zborovi {to gi izgovoril na krstot, koga i grobot (pekolot, podzemjeto, hadesot, adot, gehena) gi pre- ja zavr{il prvata faza od planot na spasenieto: “Se svr{i!” dadoa mrtvite koi bea vo niv, i sekoj be{e suden spored (Otkrovenie 21,6). svoite dela. I smrtta i grobot (podzemjeto, adot, gehena, ha-

414 415 pri~ina. Naukata e nemo}na tuka da ni pomogne. Samo i edin- stveno Biblijata go obelodenuva spiritizmot kako fenomen i pekolnite nameri na satanata {to planira da gi sprovede so negova pomo{ - svetot da go prela`e so najgolemata laga vo istorijata na vselenata, da go stavi pod svoe zname vo pos- BIBLIJATA ZA MATNITE VODI NA SPIRITIZMOT lednata bitka protiv Hrista i negoviot veren narod koj gi dr`i negovite zapovedi i praznuva sabota, i da go frli vo posleden o~aj, vo ambis od koj nema izlez. Da, po~ituvani, satanata navistina ve}e go turka i nas- koro napolno }e go turne svetot vo posleden re{ava~ki sudir Veruvaweto vo zadgroben `ivot, vo besmrtna du{a ili za kone~no da gi ras~isti smetkite so Hrista i so negoviot vo besmrten duh, sozdalo izvonredno plodna po~va na koja narod koj mu e trn vo okoto, bidej}i ne gi prifa}a negovite niknala i se razvila edna nedosegliva pojava koja e celosno lagi i ne mo`e da go ottrgne od Bo`jite race i da go stavi pod nadvor od na{iot racio i koja stanuva s# pointeresna i po- svoja kontrola. privle~na za dene{niot ~ovek. Stanuva zbor za spiritizmot Sepak, vo toj posleden sudir }e mu pojde od raka pogole- (spirit - duh), koj proizleguva od ko{ot na okultnite pojavi miot del od svetot da go stavi pod svoe zname, {to vo golema (occultum - skrien). mera }e go postigne so pomo{ na spiritizmot. Spored bibliskoto proro{tvo, spiritizmot }e stane naj- ra{irena i najdominantna duhovna pojava, vistinsko maj- storsko remek-delo na satanskata izmama, satanska sila vo Temelot na spiritizmot poslednite denovi, pred vtoroto Hristovo doa|awe, koja }e se infiltrira i }e gi pronikne site sferi od op{testveniot Vrz {to se temeli spiritizmot? Vrz prvata laga so koja `ivot i koja{to }e ja prifati i pred koja }e se pokloni cel satanata gi prelagal na{ite prvi roditeli koga im ka`al: svet, od najsiroma{nite vo bednite kolibi na zafrlenite “Ne, vie nema da umrete!” Taa laga, pogre{noto veruvawe na podra~ja, do najbogatite vo luksuznite i rasko{nite palati, lu|eto vo zadgroben `ivot, pogre{noto veruvawe vo vrode- i od najednostavnite lu|e, do najgolemite intelektualci, na besmrtna du{a ili vo vroden besmrten duh, e negov temel. pred ~ii{to mo}ni i ~udesni manifestacii, kako {to re- Pogre{noto veruvawe na lu|eto deka `ivite imaat mo`nost kovme, ~ove~kiot “racio” }e ostane ne samo nem, tuku i za{e- da razgovaraat so umrenite, e negova su{tina, su{tina na meten, vxa{en i stapisan. Ne mo`ej}i uspe{no i pravilno da spiritizmot. Pogre{noto veruvawe na lu|eto deka umrenite se spravi, da gi sfati i da gi odgatne, tie megaveli~estveni mo`at da se vratat od grobot, pa, kako {to vidovme, i od ~is- manifestacii ~ove{tvoto }e mu gi pripi{e na Boga i na tili{teto, da stapat vo kontakt so `ivite i da im prenesat negoviot Sveti Duh, napolno pogre{no velej}i deka toa e poraki od “drugata strana na grobot”, “od drugiot svet”, od “golema sila Bo`ja” (Dela 8,10), za{to niven proektant i di- “svetot na mrtvite”, e stolb na spiritizmot. rekten izvoditel e satanata koj stoi dlaboko vo nivnata zad- Biblijata e kategori~na koga ka`uva za umrenite: “@ivi- nina i ottamu gi vle~e koncite na nastanite {to se odigru- te barem znaat deka }e umrat, a mrtvite ne znaat ni{to... vaat na frontot na svetskata scena. Odamna gi snema: nivnata qubov i nivnata omraza i zavist, Zna~i, ovde sme soo~eni so fenomeni od oblasta na nadra- i ve}e nemaat u~estvo vo ni{to {to se slu~uva pod sonceto... cionalnoto i ako ne bideme bibliski, i edinstveno biblis- Nema rabota, ni mislewe, ni znaewe, ni mudrost vo grobot vo ki, podgotveni da podelime megdan so niv, }e n# goltne nivno- koj zaminuva{.” “Koga }e izleze duhot od nego (od ~ovekot), to mrakobesie. toj se vra}a vo svojata zemja, i vo toj den propa|aat site ne- Zo{to insistirame na bibliska podgotovka? Od prosta govi misli.”

416 417 izvesno vreme i sega mu dava sovet na carot koj se nao|a vo “Kako oblakot {to is~eznuva i se rasplivnuva, taka koj te`ok bezizlez? }e sleze vo grobot, ve}e ne izleguva. Nikoga{ ve}e ne se vra- Dali se toa vistinskite pokojnici koi se vratile od }a vo svojot dom, negovoto mesto ve}e ne go poznava... pred da “svetot na mrtvite” za da se sretnat so `ivite, so svoite trgnam na pat bez vra}awe, vo zemjata na temninata, vo zem- mili, za da im gi olesnat makite, da gi ute{at i da gi ohrab- jata na smrtnata senka” (Propovednik 9,5.6.10; Psalm 146,4; Za rat? Ne! Vo nikoj slu~aj toa ne se vistinskite pokojnici! - Jova 7,9.10; 10,21). Biblijata e kategori~na deka “toa se |avolski duhovi, koi Da zabele`ime: “mrtvite ne znaat ni{to”, “ve}e nemaat pravat ~uda” (Otkrovenie 16,14) po cel svet, |avolski duhovi u~estvo vo ni{to {to se slu~uva pod sonceto”, “koj }e sleze koi se poigruvaat so ~uvstvata na lu|eto, koristej}i ja niv- vo grobot, ve}e ne izleguva”, i “nikoga{ ve}e ne se vra}a vo nata neupatenost i neznaewe, za da gi zavedat na lo{ pat i svojot dom, negovoto mesto ve}e ne go poznava”. A sepak `ivi- da gi upropastat. te razgovaraat so duhovi. Da, po~ituvani, `ivite navistina Osamen vdovec kopneel za dru{tvo so svojata pokojna razgovaraat so duhovi. Toa e su{ta, neporekliva vistina! sopruga. Gi otvoril o~ite i videl kako negovata sakana pri- U`alena majka go gu{ka svoeto milo devoj~e, svojata stapuva kon negoviot krevet. “Dojdov da te vidam. Navistina slatka }erki~ka, koja pred izvesno vreme smrtta mnogu gru- mi nedostiga{!” Prikazanieto bilo napolno identi~no so bo ja otrgnala od maj~inite pregratki. negovata sopruga - dolga branovidna kosa, sini o~i, melodi- Mlada ujadena sopruga mu podava raka i razgovara so svo- ~en glas, ne`na... Negovite emocii dlaboko se voznemirile; jot sakan soprug koj neodamna bil `rtva na soobra}ajna nesre}a. umot mu se zatemnil, no vedna{ se trgnal. “Znam deka ti ne Tatko, koj po~inal pred nekolku meseci, sega stoi pred si mojata sopruga”, lipal od bolka. “Ti zapovedam vo Hristo- svojot mil sin, razgovara so nego i mu dava soveti i poraki vo ime, is~ezni!” Prikazanieto is~eznalo od sobata. Poti{- kako da postapi vo odredena situacija i da uspee vo `ivotot. ten, se svrtel na drugata strana i gorko pla~el. Kolku svirep Car, ~ija{to zemja se nao|a vo voena opasnost, razgovara i eftin falsifikat! Znael deka negovata sopruga ne mo`ela so pokoen Bo`ji prorok i bara od nego sovet kako da posta- da se vrati od grobot i da razgovara so nego. pi za da ja spasi svojata zemja od silnite neprijatelski vojs- Mnozina }e se soo~at so |avolski duhovi koi }e im se ki koi samo {to ne go napadnale (vidi 1. Samoilova 28,1-20). pojavat kako nivnite pokojni dragi rodnini i prijateli, Dragi moi, ova ne se hipoteti~ki ili izmisleni slu~ai! objavuvaj}i im najopasni zabludi. Tie posetiteli }e vlijaat Ne, toa se sekojdnevni `ivotni realnosti koi go preplavu- vrz na{ite najne`ni ~uvstva i }e pravat ~uda za da gi pot- vaat svetot. No se pra{uvame: Ako mrtvite navistina ne krepat svoite la`ni tvrdewa. Morame da bideme podgotveni znaat ni{to, ako ne izleguvaat od svojot grob i ako ne se vra- da im se protivstavime so bibliskata vistina deka mrtvite }aat doma za da razgovaraat so svoite mili i dragi koi tagu- ne znaat ni{to i deka tie {to se javuvaat taka se |avolski vaat po niv, toga{ koi se tie duhovi koi komuniciraat so duhovi. `ivite i koi im prenesuvaat poraki od “svetot na mrtvite”? Vo staro vreme Bog strogo zabranil sekakvo komunici- Koe e ona milo devoj~e vo pregratkite na onaa majka so glam- rawe so mrtvite. “Da ne se najde kaj tebe nikakov baja~, ni- nosano srce, napolno istata }erki~ka, so ist glas, so isti kakov ma|esnik, ~arodeec nitu vra`ar; nikoj koj bi poviku- slatki obrav~iwa i pandelki, so istite maniri, koe ja gu{ka val duhovi i du{i na predcite ili koj bi povikuval mrtvi.” svojata mila majka? Koj e onoj soprug koj $ podava raka i raz- “Ako vi ka`at: ‘Pra{ajte gi onie {to razgovaraat so govara so onaa mlada, besperspektivna i do dnoto na du{ata mrtvite, pra{ajte ma|esnici i baja~i, koi {epotat i mrmo- ujadena sopruga, napolno istiot soprug koj do pred izvesno rat’, vie odgovorete: ‘Zar narodot ne treba da go pra{a Boga? vreme delel so nea i dobro i zlo? Istiot onoj tatko koj stoi Zar }e gi pra{uvaat mrtvite mesto `ivite?’” (5. Mojs. pred sinot i go sovetuva kako da re{i nekoj problem i da 18,10.11; Isaija 8,19). vodi uspe{en `ivot? Istiot onoj prorok koj po~inal pred

418 419 Zo{to Bog zabranil sekakva komunikacija so mrtvite? U{te nekolku vakvi iskustva! Zatoa {to pri taa komunikacija so mrtvite na delo se |avol- “Le`ev na postela... vo Florida. [tom gi zatvoriv o~i- skite duhovi, a ne vistinskite pokojnici koi go ~ekaat vo te, po~uvstvuvav nekakvo ~udno bockawe vo vrvovite na svoite grobovi ona slavno utro na voskresenieto (1.Sol. prstite na nozete koe brgu se prenesuva{e niz celoto telo 4,16.17). s# dodeka ne se zapre vo glavata. Mi se ~ine{e kako da patu- vam niz nekakov vozdu{en tunel, ispolnet so sivkava iskri- ~ava magla, sli~na na onaa {to se gleda na prazen televi- Astralni patuvawa na du{ite na pokojnicite!? ziski ekran. ^uvstvuvav deka go napu{tam moeto telo, deka letam kako raketa niz tavanot i naedna{ po~nav da se ream Druga edna pojava vo koja pliva osobeno protestantski- vo magla od nadvore{nata strana na stanot na moite prijate- ot svet i koja stanuva s# poprisutna i pomasovna vo svetot, li na vtoriot kat vo stanbeniot blok vedna{ do na{iot. Pre- zad koja stoi i istata ja plasira i ja promovira satanata so mnogu ispla{en za da mo`am da piskam, naedna{ se iskop~av golem uspeh, se vozbudlivite iskustva i ~udnite pretsmrni od seto toa i se najdov vo mojata soba so razxagoreni o~i. do`ivuvawa niz koi pominuvaat bezbroj milioni i zdravi i Ni{to ne mo`e{e da me odvrati od pomislata deka mojata bolni lu|e koi se soo~uvaat so smrtta. Toa se onie izmamli- ‘du{a’ go napu{ti moeto telo i patuva{e niz prostorot.” vi, la`ni, bliski sredbi na neupatenite so smrtta za koi pos- Ovoj ~ovek, otkako gi ras~istil ovie pra{awa vo svetli- toi silna poplava na literatura vo svetot. nata na Biblijata, ka`uva: “Veruvaweto deka vo na{eto telo Imeno, vo migovite koga lu|eto se razdeluvaat od `ivo- `ivee besmrtna du{a ili besmrten duh koi pri smrtta go tot, navodno nivnata besmrtna du{a ili nivniot besmrten napu{taat na{eto telo i se upatuvaat na astralno patuvawe, duh go napu{ta nivnoto telo i se upatuva na ~udesno astralno sli~no na moeto - vsu{nost bliskite sredbi so smrtta - pret- patuvawe na koe do`ivuva neverojatni ne{ta, ~udni avanturi. stavuvaat demonski halucinacii i izmami, sovremena mani- Mnozina izvestuvaat za patuvawe niz dolg, mra~en ili festacija na prvata laga na satanata: ‘Ne, vie nema da umrete’, obla~en tunel. izmama vo koja }e bide vovle~en cel svet, so isklu~ok na onie @ena, koja padnala na trotoar i za malku {to ne umre- koi }e gi so~uva Bo`jata sila so vera vo negovata Re~.” la, vaka gi opi{uva svoite ~uvstva: “Se najdov opkru`ena so Vo 1988 g. poznatoto spisanie “Eskvaer” objavilo prilog gusta, topla, magliva, siva materija. Vo maglata mo`ev da vi- na poznatotiot avtor Majkl Krajton vo koj e opi{ana nego- dam oddelni iskri na svetlina koja se probiva{e i na momen- vata sredba so negoviot pokoen tatko na nekoj astralen brod: ti nedolovliva temnina.” “Ne mi be{e lesno so mojot tatko dodeka be{e `iv. Sega Dodeka ~uvstvuvaat kako pominuvaat niz dolg tunel od mi se prika`a dodeka bev ranliv, vo edna poinakva sostojba oblak, lu|eto od drugata strana zabele`uvaat svetlina. Taa na svesta. Se pra{uvav {to }e stori toj, {to }e se slu~i. svetlina s# pove}e se pribli`uva, a ponekoga{ prili~no Tatko mi ima{e ist izgled, edinstveno be{e providen i ma- dramati~no gi obviva. gliv, kako i s# drugo na toa mesto... Odedna{ me pregrna. Vo Pacientka dobila anestezija vo ordinacija na zabar za migovite dodeka me gu{ka{e, go vidov i go po~uvstvuvav s# te`ok tretman. Taa raska`uva kako vo taa prigoda odletala ona {to me povrzuva{e so tatko mi, site ~uvstva {to gi negu- nagore s# do neboto i tamu gi sretnala svoite rodnini. Ozgo- vav i zo{to pogre{no sum go sfatil, seta qubov koja vsu{- ra mo`ela da se gleda sebesi na stolicata na zabarot i nego- nost postoe{e me|u nas i seta zbunetost i nedorazbirawa vite pomo{nici kako vr{at operacija na nea. Po izvesno {to ja nadvladaa... Ranata {to me ma~e{e so godini, sega vreme, doletala spiralno nadolu i se razbudila vo zabarskata be{e iscelena.” stolica. Toa e pojava nare~ena “bilokacija” - ednovremeno Povreden za vreme na borbite vo Vietnam, kapetanot ste prisutni na dve mesta. Samite sebesi se gledate od neko- Tomi Klark raska`uva kako go napu{til svoeto telo: ja druga to~ka vo prostorot.

420 421 Ako zabele`avte, dodeka se nao|ala vo takva sostojba “Lu|eto so koi slu`ev bea okolu mene mrtvi. Se oddale~uvaa od mene, komuniciraj}i, no ne so zborovi. Ne bea vo svoeto Grejs imala patuvawe vo svoeto li~no minato: “Mo`ev da fizi~ko telo, no jas znaev deka toa se Dalas, Ralf i Teri, i vidam s# {to koga i da e sum go storila i ~uvstvuvala.” tie me prepoznavaa mene.” Interesno, satanata mo`e da n# povede vo na{eto mi- Vo spisanieto “Semeen krug” edna `ena vaka ja opi{uva nato, kade {to mo`eme da se gledame sebesi kako povtorno svojata bliska sredba so smrtta: “Zabele`av kako moeto telo ja pominuvame niz na{eto detstvo i niz drugite fazi od mina- obviva sinkava magla i jas se izdignuvav nad operacionata masa.” tiot del od `ivotot. Riders Dajxest gi opi{uva tipi~nite pojavi na bliskite Toj, |avolot (satanata) ima mo} preku hipnoza (hipnoza- sredbi so smrtta: “Vo mnogu slu~ai se zboruva za mnogu slu{ni ta e satanska aktivnost, a hipnotizerite orudija vo racete na satanata so ~ija pomo{ preku hipnozata im go plakne mo- efekti... za vistinsko neugodno zuewe... Zaedno so bu~avata, zokot na lu|eto so kontaminirana voda) i preku drugi svoi lu|eto ~esto imaat ~uvstvo kako ne{to gi vle~e niz nekakov mehanizmi i ve{tini so koi raspolaga, da n# povede dlabo- mra~en prostor. Sum slu{al kako go opi{uvaat kako pe{- ko vo istoriskoto minato, da n# stavi vo tu|a ko`a, da n# obue tera, izvor, korito, tunel... Otkako }e pomine niz tunelot, vo tu|i obuvki, na primer, vo ~izmite na Napoleon ili vo pokojnikot mo`e da se najde vo polo`ba svoeto telo da go pos- sandalite na Kleopatra i da n# ubedi, da n# dovede vo takva matra od nekoja to~ka nadvor od nego... Me|u zborovite i sostojba vo koja nie ne samo {to }e mislime i }e si voobra- izrazite {to gi upotrebuvaa razni govornici spa|aat: mag- zuvame, tuku i navistina }e se ~uvstvuvame kako da sme Na- la, parea, energetski oblak.” poleon ili Kleopatra, ubedeni deka zad sebe go imame nivni- Kako {to vidovme, vo ovie slu~ai mnozina go spomenu- ot `ivot, ili `ivotot na nekoja druga va`na istoriska vaat ~uvstvoto na napu{tawe na teloto, reewe nad mestoto li~nost - ~uvstvo deka toa bil na{ li~en `ivot. Ili pak, vo na nastanot. So drugi zborovi, tie stanuvaat duh koj go napu{- tekot na na{ata istorija vo minatoto, vo razni vremenski til teloto. periodi, nie sme bile pove}ekratni li~nosti bidej}i sme Koga Grejs pristignala vo bolnicata, se tresela od sil- imale pove}e `ivoti, na {to se temeli naukata za reinkar- na treska i od stra{na bolka. & se ~inelo deka celata nacija na bramanizmot i budizmot. vnatre{nost $ se kine; pa|ala vo septi~en {ok. Vo sledniot Da, po~ituvani, iako toa se neverojatni fenomeni i mig Grejs ve}e ~uvstvuvala kako izleguva od svoeto telo i se neodgatliva zagatka, sepak e neodminliva i nepreskokliva oddale~uva od bolkata. Bila uverena deka se ree pod tavanot vistina deka toa e masovna realnost prisutna vo svetot. i ozgora gi posmatra lekarite i medicinskite sestri kako Da se vratime pak na astralnite patuvawa na koi gi vodi izbezumeni se obiduvaat da $ go spasat `ivotot. Potoa se satanata navodnite du{i i duhovi na bolnite vo migovite svrtela kon ne{to {to izgledalo kako tunel, delumno provid- dodeka se razdeluvaat od `ivotot na pretsmrtna postela ili no i sli~no na oblak. Grejs go opi{uva svoeto iskustvo: staveni pod aparati ili na operacioni masi vo hirur{kite “Po~nav da ~uvstvuvam neverojatno topla, prekrasna oddelenija vo bolnicite. qubov... Se nao|av vo svetlina. Be{e prijatna, kako li~nost, [to vsu{nost im se slu~uva na lu|eto koi tvrdat deka kako mudrost... Taa mudrost me saka{e i ednovremeno znae{e poa|aat na neverojatno patuvawe vo migot koga }e se sretnat s# za mene. Mo`ev da vidam s# {to koga i da e sum go storila o~i vo o~i so smrtta? Dali toa se samo halucinacii? Dali i ~uvstvuvala. Sakav da prodol`am da odam kon svetlinata i tie lica poa|ale na vistinsko patuvawe kon neboto i kon da ostanam so nea zasekoga{, no mi be{e poka`ano deka mo- Boga? Ili pak tuka ima ne{to okultno (tainstveno), duri ram da se vratam i da se gri`am za moite dve deca.” demonsko, |avolsko, vo toj drug, taen svet na duhovite {to se So taa misla Grejs stanala svesna deka pak e vo svoeto reat? Sekako! Poslednovo e to~no! telo, pak so svojata bolka. Ne $ bilo pravo {to bila ottrg- Pred s#, morame da imame na um edna rabota koja e nata od mirot, naj~udesen vo celata vselena.

422 423 kaat naokolu, tuku ni prika`uva svet na vistinski lu|e so zaedni~ka za site koi tvrdat deka pominale niz takvo iskust- vistinski tela, so posilni, po~udesni, poslavni otkolku {to vo, niz takva bliska sredba so smrtta ili imale takvo pret- gi imame sega. Toa ne e samo son, toa e stvarnost. smrtno do`ivuvawe: nikoj od niv navistina ne umrel. I taka, Ne znam koj bi sakal da postoi kako duh bez telo, no, potpolno mo`eme da isklu~ime edna mo`nost lu|eto, koi se spored nas, taa misla e neprivle~na, duri i grda. Dali bi blizu do smrtta, Bog da gi zema na neboto - deka na nekoj tain- sakal ve~nosta da ja pominuva{ kako duh, leleej}i se na nebo- stven na~in du{ata, koja go napu{tila teloto, ja privleku- to i reej}i se na oblaci? Ako nema{ telo, toga{ ti si samo va vo nejziniot dom, vo rajot. nekoja misla vo prostorot, ti vsu{nost i ne postoi{, li{en si Kakov bi bil toj Bog koj po gre{ka bi po~nal da ja vozne- od ona {to Bog planira da go ima{. No tie zamisli, tie lagi, suva du{ata na bolnata Grejs na neboto, a potoa, koga bolni~- gi plasira satanata preku spiritizmot vo ~ija{to mre`a sve- kiot personal bi uspeal da ja o`ivee, }e ka`e: “O, napraviv tot e ve}e zaroben i ~ove{tvoto e igra~ka vo negovite race. gre{ka, podobro e ovaa du{a da ja vratam vo nejzinoto telo.” Osum milioni Amerikanci ve}e do`iveale bliska sred- Bog nema problemi so vremeto. Toj to~no znae koga }e umreme. ba so smrtta. Site tie lu|e veruvaat deka nivnata du{a (ili Pretsmrtnite do`ivuvawa ni davaat izmamliva slika za duh) go napu{ta nivnoto telo. Ponatamu, ~etirieset i dva idniot `ivot. No, da zapametime - Biblijata ne samo {to procenta od Amerikancite imale dopir so “mrtvite” koi se navestuva nekakvo patuvawe, tuku taa ni ja poka`uva celata reele kako bestelesni duhovi, a toa e napolno sprotivno na slika. Taa ne navestuva nekakva polusmrt po smrtta, tuku bibliskata nauka. objavuva deka po smrtta doa|a voskresenie i `ivot so seto Spiritizmot vo svetot se {iri so geometriska progresi- svoe izobilie. Postoewe, ne kako bestelesen duh ili du{a, ja. Negoviot temel satanata go postavil vo rajot so svojata tuku `ivot vo vistinsko telo. Ne tunel od oblak, tuku Spa- prva laga: “Ne, vie nema da umrete!” So istata laga, strate{- sitel poln so qubov kogo }e go sakame i so nego ve~no }e `i- ki inkorporirana vo mogubrojnite spiritisti~ki pojavi i veeme. aktivnosti koi zemaat silen zamav, satanata }e uspee da go Da si postavime ovde u{te edna{ nekolku seriozni pra- prela`e cel svet i da go stavi pod svoja kontrola. {awa. Koj napravil plan da pro{iri idei sprotivni na bib- Sekularistite, protestantite, katolicite, pravoslav- liskoto u~ewe za smrtta, kako {to e mislata deka site {to nite, Evreite, muslimanite, budistite, hinduistite - zatoa umiraat stanuvaat nagradeni so radosen zanes vo ve~nosta, bez {to ne go prifa}aat jasnoto biblisko u~ewe za sostojbata na ogled na toa {to pravele i kako `iveele na zemjata? Kako mrtvite, ne se za{titeni od izmamite na satanata vo posled- mo`at lu|e, koi nikoga{ ne se pokajale, a maltretirale deca, nite denovi. Od Bili Grejem, koj razgovaral so svojata pokoj- ubivale, zarabotuvale na pornografija, bile voda~i na ban- na baba, do Dalaj Lama, od iranskite imami do katoli~kite di i teroristi - site da bidat prifateni vo Bo`jeto cars- sve{tenici vo Ju`na Amerika, site se neotporni na satan- tvo? - Za niv postoi vtoro voskresenie, sud i ve~na smrt ilj- skata najpodmolna, najsilna i najprifatena izmama: “Ne, vie ada godini po vtoroto Hristovo doa|awe (Otkr. 20,4-6). nema da umrete!” Stra{no! Celata taa ideja za pretsmrtnite do`ivuvawa ili za Bidej}i astralnite patuvawa stanuvaat masovna svetska iskustvata do`iveani pri bliskite sredbi so smrtta e zago- pojava, nie so niv pak }e se sretneme podocna, koga }e zboruvame vor na neprijatelot lukavo da go nametne uveruvaweto deka za astrologijata, ~ij{to kontekst }e bara da go storime toa. ne e va`no kakov `ivot `ivee{ - ti }e bide{ spasen. Vo tie iskustva ili do`ivuvawa ni{to ne se spomnuva za toa deka nema spasenie bez Isusa Hrista, ni{to za nekakvo pokajanie i preobratuvawe, za krstot ili za otkupuvaweto. Neboto e vistinsko mesto za lu|e so vistinsko telo Biblijata ja isklu~uva mo`nosta du{ata da patuva. Taa Da ~ueme {to ni ka`uva apostol Jovan vo Otkrovenie- ne ka`uva deka po smrtta nekakvi bestelesni duhovi se mat- to 21,2: “Toga{ go vidov svetiot grad, noviot Erusalim, kako

424 425 sleguva od neboto, od Boga, stokmen kako nevesta ukrasena za voshit, ~uvstvo na kopne`livo o~ekuvawe {to go ispolnuva svojot ma`.” Noviot zavet. Toa e taa golema nade` koja gi o`ivuvala prvi- te u~enici - sredbata lice v lice so `iviot Hristos. [to videl ovoj Isusov u~enik od drugata strana na smrt- Nitu edno pero ne zabele`alo povozbudlivi zborovi od ta? Mnogu pove}e otkolku tunel. Videl cel grad kako slegu- va od neboto, bleskoten i sjaen kako nevesta stokmena za svad- onie {to gi zabele`al Jovan vo Otkrovenieto 22,4 opi{u- ba. Toj grad e prekrasen, i koga Jovan se obiduva da go opi{e, vaj}i gi spasenite koi }e dojdat pred Bo`jiot prestol na toj ednostavno ka`uva deka negovite ulici se od ~isto zla- neboto: “]e go gledaat liceto negovo...” Da, }e go gledaat onie koi vo ovoj `ivot se sprijatelile so Spasitelot Hristos. to, negovite porti od biser, a Bo`jata slava e tolku bleskot- na, {to tamu nema no}. Pavle toa tolku re~ito go ka`uva vo svojata klasi~na Biblijata ni nudi mnogu pove}e otkolku patuvawe niz glava za Hristovata qubov: “Sega gledame kako vo ogledalo, nejasno, a toga{ lice v lice...” (1. Korin}anite 13,12). Toa e magla. Taa ni nudi dom. Jas navistina go sakam vetuvaweto golema nade` {to mo`eme da ja imame vo ovoj `ivot, ne{to {to im go dal Isus na u~enicite neposredno pred svoeto ras- {to so kopne` mo`eme da go o~ekuvame. Toa e pove}e otkolku pnuvawe: “Vo domot na mojot Otec ima mnogu mesta za `ive- gledawe niz zamaglen prozorec, pove}e otkolku son. Toa e ewe... Odam da vi prigotvam mesto” (Jovan 14,2). realnost - sredba lice v lice so Isusa Hrista. Isus ni prigotvuva mesto. Vistinski lu|e vo vistinski tela }e u`ivaat na vistinsko mesto, vo vistinski dom na neboto. Po~nuva{ li da ja uviduva{ razlikata me|u ~ove- Postari, potradicionalni oblici na spiritizmot* ~kite soni{ta i ona {to }e bide vistinsko? Da ja pogledneme odlomkata koja podrobno zboruva za Spiritizmot e najsilno i najuspe{no sredstvo vo racete toa. Prvoto poslanie do Korin}anite 15-ta glava e poznata na satanata so ~ija pomo{ toj se poigruva so svetot kako ma- glava za voskresenieto. Vo stih 37, Pavle smrtta i voskrese- ~ka so glu{ec! Bo`jata re~ za nego ka`uva: nieto gi opi{uva kako razli~ni vidovi seme poseano vo zem- “I ne e ~udno, za{to satanata se pretvora vo svetlosen jata koe raste sli~no na razli~ni vidovi `ita, kako razli~ni angel.” A Hristos najavuva: “]e se pojavat la`ni hristosi i vidovi “tela”. Toj ka`uva deka lu|eto imaat eden vid, a ribi- la`ni proroci, i }e pravat golemi znaci i ~uda, za da gi zave- te i pticite poinakov vid telo; deka postojat zemni i nebesni dat, ako e mo`no, i izbranite” (Matej 24,24; 2. Kor 11,14). tela; deka nebesnoto telo e poslavno od ova {to go imame na Zabele`avme, neli: “satanata se pretvora vo svetlosen zemjava, no deka toa navistina e vistinsko telo. I prodol- angel”, bleskotno su{testvo so natpriroden karakter pred `uva: koe lu|eto ostanuvaat bez zdiv, i “la`ni hristosi i la`ni “Taka e i so voskresenieto na mrtvite: se see vo raspad- proroci koi }e pravat golemi znaci i ~uda” za koi lu|eto ne livost, a voskresnuva vo neraspadlivost” (1. Kor. 15,42). se podgotveni realno da gi sogledaat i sfatat, tuku }e gi Zabele`i deka Biblijata istaknuva oti teloto e vistin- prifatat kako silna manifestacija na Svetiot Duh, kako sko (telo neraspadlivo). Spomnuvaj}i go Isusovoto voskre- ~uda {to doa|aat od Boga i - }e bidat prelagani! senie, apostol Pavle jasno ni ka`uva deka na{ite smrtni ]e poso~ime nekoi od la`nite ~uda {to gi pravi satana- tela }e bidat izmeneti - }e stanat sli~ni na negovoto slavno ta so svoite demoni. Me|u tie fenomeni spa|a pojavata - so telo (v. Filipjanite 3,21). Sekako, Hristovoto slavno telo udirawe so masa po pod vo poseben, to~no odreden ritam, se bilo vistinsko. U~enicite go prepoznale. Toj odel, zboruval prenesuvaat poraki od “svetot na duhovite”. Sli~na e i poja- i jadel so niv. Koga go posmatrame vo Biblijata `ivotot po smrtta, nie * Pove}e soznanija za ovaa tema ~itatelite mo`at da najdat vo knigata gledame mnogu pove}e odo{to bleskotna svetlina; nie gleda- “Sovremeniot ~ovek i Biblijata” od H. Hajnc, str. 184-196 vo izdanie na me lice - slavnoto lice na Isusa Hrista. Toa e onoj silen Adventisti~kata izdava~ka ku}a “Znaci na vremeto” 1998, od koja ko- ristevme misli vo ovoj podnaslov. 426 427 Druga mnogu ra{irena spiritisti~ka pojava e pojavata vata pri koja ~a{a {eta po staklena povr{ina na koja se napi- {ani bukvi. Vo ista grupa spa|aat i “zboruvaweto vo trans” i nare~ena telepatija ili vidovitost. Filozofot Jung-[ti- “avtomatskoto pi{uvawe”. Vo prviot slu~aj se raboti za ling vo svojata kniga “Nauka za duhovite”(Geisterkunde) opi{u- manifestacija na vonsetilni sili preku mediumi, ~ove~ki va slu~aj na telepatija: Polskiot kral AvgustII bil golem posrednici, vo trans. Mediumi se lu|e proniknati so satan- prijatel so pruskiot kral Fridrih VilhemI (Friedrich Wil- ski ili |avolski duh, {to gi koristi satanata kako svoi helm) i so negoviot feldmar{al fon Glumbkov(von Glum- orudija preku koi zboruva i gi realizira svoite zamisli, bkow). Okolu tri ~asot no}e, na 1 fevruari 1733 godina, fon planovi i akcii, odnosno, preku koi gi plasira svoite lagi. Glumbkov odnenade` pri no}na svetlina zabele`al pojava vo Kaj mediumite vo trans ~esto mo`e da se ustanovi poja- koja go prepoznal kralot Avgust koj mu rekol: “Dragi moj Glum- va na ksenoglosija - sposobnost na mediumot da zboruva stran- bkov, tokmu sega jas izdivnav vo Var{ava!” Feldmar{alot ski jazik so koj inaku ne se slu`i - kako, na primer, kaj Tere- vedna{ ja zapi{al vesta i mu ja pratil na pruskiot kral. za Nojman (Theresa Neumann), koja zboruvala aramejski jazik. ^etirieset i {est ~asa potoa pristignal vesnik od Var- Denes ovaa spiritisti~ka pojava, zboruvawe na stranski {ava nosej}i ta`na vest za smrtta na polskiot kral. Koga go jazici, vo svetot prerasnuva vo silno karizmati~no dvi`ewe sporedile vremeto vo koe se pojavilo prikazanieto i ~asot koe e mnogu ra{ireno vo Katoli~kata crkva, a s# pove}e gi na smrtta, se videlo deka dvete vremiwa to~no se sovpa|aat. opfa}a i protestantskte crkvi, i istoto prerasnuva vo mo}no Hilda Viver, klini~ki psiholog, koja porano ne poka- sredstvo za nivno obedinuvawe. Tamu kade {to ne pomaga nitu `uvala nikakov interes za paranormalnite pojavi, raska`uva edno drugo sredstvo za obedinuvawe na raznebitenoto hris- za svojata sredba: tijanstvo, mnogu silen i efikasen e spiritizmot. “Edna ve~er se nao|av vo mojata kancelarija i pi{uvav Ete, velat mnogubrojnite “poligloti”, me|u koi i mnogu- prilog za profesionalnite vesnici. Go podignav pogledot i brojni sve{tenici od visok crkoven rang, nie dobivame dar, go vidov Elvis Prisli kako sedi preku pat sproti mene vo Svetiot Duh, kako i apostolite na Duhovden, i zboruvame udobnata temna fotelja vo koja obi~no sedat moite pacien- stranski jazici kako i tie. ti... Mo`am da vi ka`am deka si pomisliv oti so mene ne{to Da, samo tuka postoi ogromna razlika. Apostolite dobi- ne e vo red. Toa me iznenadi, za{to vo toa vreme si mislev le Sveti Duh od Boga koj gi nadaril so za niv nepoznati stran- deka se nao|am na samiot vrv na svetot: psiholog so sopstve- ski jazici za da im go propovedaat evangelieto na narodite na ordinacija, mo{ne uspe{na, mo{ne inteligentna... Po~na na nivniot maj~in jazik, i taka pravele (Dela 2,1-11). A dene{- da razgovara so mene, da komunicira. Re~e: ‘Dali ste zado- nite, pak }e ka`eme “poligloti”, otkako }e go dobijat navod- volni so svojot `ivot, gospo|ice?’... Potoa izvesno vreme raz- niot “sveti duh”, pa|aat vo verski zanos i po~nuvaat da zboru- govaravme. Golem del od toj razgovor be{e so li~na priro- vaat mrtvi, zagubeni, nepoznati i tainstveni jazici koi ni- da, ne{to {to i sega ne bi go podelila rado so drugite... In- komu ne mu se maj~in jazik i so niv nikomu ne mu go propove- stinktivno ja navednav glavata i gi sklopiv racete kako da daat evangelieto. Zatoa ovaa pojava, so koja satanata mu pari- se molam. Koga povtorno go podignav pogledot, nego ve}e go ra na Svetiot Duh, izlean vrz apostolite na Duhovden, e |avol- nema{e. I nikoga{ ve}e ne go vidov. Povremeno pu{tam po ska, spiritisti~ka pojava. nekoja od negovite plo~i i go slu{am.” Pri pojavuvaweto na “avtomatsko pi{uvawe” mediumot, I kaj astrologijata (~itawe na sudbinata na ~ovekot od bez u~estvo na svojata svest, pi{uva poraki {to mu gi dikti- me|usebnata polo`ba na yvezdite), astromantijata (gatawe, ra duhot pod ~ie{to vlijanie se nao|a. D-r Henrih(Henrich) pretka`uvawe na idninata so pomo{ na yvezdite), kaj jas- vo svojata kniga “Mrtvite `iveat” zboruva za mediumot po novidcite, horoskopite, rabdomantijata (otkrivawe na skri- ime “Mensfild (Mansfield), koj vo budna sostojba pi{uval eni raboti pod zemja, osobeno izvori, so pomo{ na stap~iwa), istovremeno so dvete race na dva razli~ni, za nego nepoznati kaj hiromantijata (gledawe vo dlanka, pretka`uvawe na id- jazici, i pri toa vodel `iva konverzacija.

428 429 ninata spored crtite na dlankata), kaj ~itaweto na karti, elektroskopi, mu uspealo da predizvika digawe na te{ki ma- gledaweto vo filxan kafe itn., pokraj mnogu izmama i {ar- si koi formalno letale, zaobikoluvaj}i gi site prisutni. latanstvo, mo`e da se najde i pojava na spiritizam. Eden kov~eg, te`ok sedum kilogrami, sam preminal od edna Ne e sporno deka me|u naj~udnite pojavi na okultiz- masa na druga, prazni kutii od cigari fu~ele letaj}i od ed- mot se vbrojuvaat takanare~enite “materijalizacii”. Profe- niot na drugiot kraj na prostorijata, ~a{ite yve~ele, a edna sorot Gruber vo svoeto delo “Parapsiholo{ki soznanija” oddale~ena harfa svirela prekrasna melodija. (Parapsychologische Erkenntnisse) za toa izjavuva: “Telekinezata Preku avstriskiot medium Marija Silbert se javuval duh i materijalizaciite se fakti {to gi priznava prirodnata koj sebesi se narekuval Nel. Profesorot Fi{l(Fischl) za toa nauka. Nekoi lu|e vo odredeni okolnosti imaat sposobnost, pi{uva: “Nel steknal popularnost zatoa {to daval avtogra- bez u~estvo na koja bilo telesna funkcija, da dejstvuvaat vrz mi, vre`uvaj}i go svoeto ime na poklopci od ~asovnici, na predmetite vo svojata okolina, premestuvaj}i gi ili menuvaj- medaljoni, na kutii za cigari i sli~no.”2 }i im go oblikot. Osven toa, mo`at da sozdavaat novi obli- Ovde spa|a i sposobnosta na oddelni mediumi vo sostoj- ci od nepoznata materija, pomalku ili pove}e visoko orga- ba na trans da pominuvaat niz cvrsta materija. Na seansite nizirana, koi mo`at da se vidat i opipaat. Tie novi tvorbi na mediumot Madam d'Esperans (Madame d'Esperance) se ponekoga{ svetat so sopstven sjaj i vo mnogu slu~ai imaat slu~uvalo, na primer, dodeka mediumot sedi vo kabinet, nad- oblik na ~ove~ko telo ili na nekoj negov del. Ovie materi- vor od prostorijata da se materijalizira prikazanie koe jalizacii nastanuvaat i is~eznuvaat mo{ne brgu.” kone~no dobiva oblik na `ensko su{testvo koe slobodno se Vo najgolem broj slu~ai ovaa pojava nastanuva postepeno. dvi`i me|u posetitelite na seansata. D-r Koh (Koch) pi{uva: “Vo prviot stadium se javuva silno Sledniot stadium na pojavata e takanare~ena hienomani- vrtewe i razvivawe na nekakva magliva, sluzesta supstanca, ja, pri {to mediumot fizi~ki i psihi~ki prima oblik na elasti~na kako kau~uk, koja izleguva od teloto na mediumot.”1 `ivotno. Iako navistina e te{ko da se poveruva deka Nau~nikot [renk-Nocing (Schrenck-Notzing) objavil za voop{to e mo`no takvo ne{to, postojat svedo{tva na broj- toa op{irno delo ilustrirano so sliki napraveni so pomo{ ni nau~nici, me|u koi i svedo{tvata na Ti{ler(T ischler) i na bleskava svetlina. Vo vtoriot stadium bezobli~nata ma- Esterajh (Estereich), koi ja posmatrale ovaa pojava. terija dobiva oblik. Osven sliki, na nekoi im uspealo da Vrv na ovie pojavi sigurno pretstavuva prikazanieto na napravat i parafinski otpe~atoci na ovie tvorbi. Tretiot Isusa Hrista. M. [mit (Schmidt) vo svojata kniga za spiri- stadium pretstavuva zgusnuvawe na ovaa materija vo pojavi tizmot opi{uva edna vakva materijalizacija: “Vo petokot sli~ni na videnie koi kako fantomi se pojavuvaat vo blizi- izutrina imavme privatna seansa na koja bea prisutni samo nata na mediumot. Vo ~etvrtiot stadium doa|a do fenomenot osum lica, me|u koi i d-r Penc. Mediumot vleze vo salata i telekineza, odnosno do razdvi`uvawe na predmetite so po- za dvaesetina minuti padna vo trans. Po kratko vreme, dode- mo{ na nepoznata sila i do aport, odnosno do premestuvawe ka duhot zboruva{e, vratata se otvori i se poka`a edna na istite od edno na drugo mesto. Edna od najpro~uenite se- veli~estvena pojava koja n# ispolni so strahopo~it. Vo seta ansi na moderniot spiritizam, {to ja odr`al mediumot Eu- golemina na svojata slava se pojavi Isus od Nazaret, Gospo- sapija Paladino vo prisustvo na najgolemite nau~nici na darot nad gospodarite, Carot nad carevite, ~istiot i svet svoeto vreme - Anri Bergson, Marija Kiri(Maria Curie), [arl Gospodov Pomazanik. Dojde da go ispolni svoeto vetuvawe, i Ri{e (Charles Richet) i drugi - bila senzacionalna po svojata stoe{e vidlivo pred na{ite o~i. N# posmatra{e nekolku sodr`ina. Iako mediumot bil opkru`en so elektri~no pole, miga, a potoa progovori: 'Vie ste verni borci i }e vidite i ~ie{to probivawe vedna{ bi go registrirale najpreciznite pogolemi ~uda od ova!' Na gospo|ata Luis(Lewis), koja sede{e

1. Dr K. Koch, “Seelsorge und Okkultismus”, Berghausen, 1956 2. Prof. J. Fischl, “Christlishe Weltanschauung”, Wien, 1948

430 431 najblizu do vratata, $ podade raka. Taa ja prifati i mu dade bibliski proroci i apostoli. Zamislete, pred vas se pojavu- cveten venec. Toga{ $ podade raka na gospo|ata Kater(Cutter), va prorok Eremija ili apostol Petar, koi ne samo {to }e koja sede{e do nea, a potoa na gospo|ata Klajn(Kline), koja sta- tvrdat deka se Eremija i Petar, tuku taka i }e se ~uvstvuvaat pi na podiumot. Tamu $ ja stavi rakata na glava, ja blagoslovi bidej}i zad sebe }e go imaat istiot `ivot niz koj pominale i ja bakna. Potoa se svrte kon sekogo od nas, n# blagoslovi, n# vistinskiot Eremija i Petar. bakna, i se povle~e. Be{e oble~en vo bela obleka, a na glava- Vo mnogu golema mera satanata vo poslednite denovi }e ta ima{e kruna na koja se preleva{e golem skapocen kamen... go koristi likot na Marija (Bogorodica), koja ~esno ja Toa be{e vistinsko remek-delo na materijalizacijata.”3 zavr{ila zada~ata {to ja postavil Bog pred nea - go rodila Da, po~ituvani, vo poslednite denovi satanata s# po~es- Hrista i go odgledala vo negovoto detstvo - i sega le`i vo to }e se javuva kako Hristos ne samo na seansi vo polutemni svojot grob i, kako i sekoja druga `ena, koja verno i predano prostorii i na pusti mesta (Matej 24,26), tuku pred golemi mu slu`ela na Hrista, ~eka voskresenie. masi lu|e vo razni delovi na svetot kako veli~estvena poja- Me|utoa, satanata uspeal preku crkvata Marija da ja va, so Hristova lika i maniri, so privle~en milozvu~en glas prati na neboto za da mo`e nepre~eno da manipulira so nea, {to pleni, kako mirotvorec i dobrotvor na ~ove{tvoto, nu- da go koristi nejziniot lik zad koj se krijat negovi demoni dej}i mu izlez od totalniot bezizlez vo koj se nao|a. ]e gi koi vo nejzino ime pravat i s# pove}e }e pravat bezbroj nepo- iznesuva istite evangelski poraki {to gi iznesuval Hristos bitni, no la`ni ~uda. Istoto toa va`i i za sveta Petka i za vo svoe vreme, no pome{ani so laga. Vo uloga na Hrista }e sveta Nedela i za sekoja druga sveta “Svetica” ili svet tvrdi deka site promeni vo bibliskata nauka {to gi izvr- “Svetec”. {ila crkvata vo tekot na vekovite, gi izvr{ila so negovo Vo svetot postojat mnogubrojni svetili{ta na Kato- odobrenie, deka sabotata li~no toj ja zamenil so nedela i li~kata crkva posveteni na Marija, me|u koi najva`ni se deka onie, koi i ponatamu praznuvaat sabota namesto nedela, svetili{tata Lurd vo Francija, Garabandal vo [panija, mu nanesuvaat bezmerna bolka i nemu, no i prokletstvo na Fatima vo Portugalija i Me|ugorje vo Hercegovina, kade celoto ~ove{tvo, pripi{uvaj}i im ja vinata nim za haoti- {to navodno im se pojavuva Marija na oddelni vizioneri, ~nata sostojba vo koja se nao|a svetot i proglasuvaj}i gi za me|u koi i na deca, so svoi poraki od neboto. Porakite od neprijateli na redot i zakonot, za eretici i za ~uma na ~ove{- Fatima crkvata gi prifa}a kako slu`beni poraki {to $ gi tvoto {to treba da se istrebi. pra}a Hristos preku svojata majka Marija. Crkvata Marija ja izdignala vo rang na “kralica na mirot”, “nebesna carica” i Zad likot na Marija se krijat spiritisti~ki pojavi* “semilostiva spasitelka”, postavuvaj}i ja ramo do ramo so Hris- ta, kako posredni~ka me|u gre{nicite i svojot Sin, za {to ve}e Vo poslednite denovi vo katoli~kiot i pravoslavniot zboruvavme porano, i “nejzinite” poraki se mnogu ceneti. svet dominantni }e bidat spiritisti~kite pojavi povrzani Kultot na Marija e cvrst stolb vrz koj se potpiraat so prikazanijata na Isusovata majka Marija, Sveta Bogorodi- Katoli~kata crkva i pravoslavieto i, kako {to rekovme, toa ca ili Deva Marija, kon koja, kako {to ka`avme porano, nie mu dava ogromni mo`nosti i {ansi na satanata da se krie zad imame visoka po~it i uva`enie. nejziniot tolku cenet i po~ituvan lik kaj nivnite vernici Vidovme deka satanata se pojavuva i }e se pojavuva pred i da pravi la`ni znaci i ~uda za da gi prela`e i da gi zavede lu|eto kako Hristos (la`en hristos) i kako nekoj od starite na pogre{en pat. Na 13 maj 1917 godina tri deca, Fransisko Marto (9 god- ini), Jasinta Marto (negova sestra, 7 godini) i Lusija San- 3. M. Schmidt, “Spiritismus”, LLbeck tos (10 godini), pasele ovci blizu do edno portugalsko selo, * Za ovoj podnaslov se koristeni materijali od knigata “Velika nevoqa Fatima. Odnenade` zabele`ale svetkavici, a nekolku miga koja dolazi” od Marvin Mur, Preporod, Beograd, 1997. str. 87-100.

432 433 podocna, nad eden blizok dab se pojavila ubava, mlada `ena. Ne bile razo~arani. Decata pak ja videle “`enata” koja, zami- “Ne pla{ete se”, im rekla, “nema da ve povredam. Jas sum od nuvaj}i, gi otvorila racete. Ovojpat zracite na svetlinata neboto.” bile naso~eni kon sonceto. Dodeka lu|eto go posmatrale seto Od toj mig po~nuvaat nivnite kontakti so Marija vo toa, sonceto po~nalo da blednee i stanalo kako srebren disk Fatima koja se promovira i prerasnuva vo najpro~ueno kato- na neboto. Vo site pravci od sonceto se {irele zraci so li~ko svetili{te posveteno na Marija koja so svoite prika- razli~ni boi: crveni, sini, `olti, zeleni - site boi od son- zanija privlekuva milioni vernici na poklonenie kade {to ~eviot spektar. Odnenade` sonceto se pretvorilo vo xinov- gi zadovoluvaat svoite duhovni potrebi, do`ivuvaat posebna sko plameno trkalo koe mo{ne brgu se vrtelo okolu svojata duhovna relaksacija i navodni isceluvawa od mnogu bolesti. oska. Divo igralo na neboto, a potoa, na lu|eto koi gledale Pokraj drugoto, decata videle zraci na svetlina kako im se ~inelo kako da se oslobodilo od svojata orbita i po~- izleguvaat od nejzinite otvoreni race. Edna{ Lusija poka- nalo da pa|a kon zemjata. Stanalo sino, a potoa `olto. Nabr- `ala kon neboto. “Eve, doa|a `enata!” Vozrasnite gledale gu niz celata okolina po~nale da pa|aat `olti damki. kako grankite na dabot se svitkuvaat, iako ne gi pofatila Eden novinar objavil deka “narodot... gledal vo sonceto ~ove~ka raka. Koga sredbata bila zavr{ena, vozrasnite bile koe treperelo i pravelo nagli i ne~ujni skokovi, nadvor od ubedeni deka decata zboruvaat so Devica Marija i nadaleku site kosmi~ki zakoni. Sonceto bukvalno izgledalo kako da se ras~ula storijata za ovoj nastan. Vesta brgu se ra{irila igra na neboto”. niz celata oblast. Otkako pominalo ova natprirodno prikazanie, sonceto Vo druga prigoda Marija gi podala racete, a od niv izle- se vratilo na svoeto mesto na neboto, do`dot prestanal i guvala svetlina. Lusija rekla deka svetlinata navlegla vo oblacite gi snemalo. Prisutnite lu|e, koi od do`dot bile zemjata i dobila videnie za pekolot. “Go vide pekolot kade mokri do gola ko`a, zabele`ale deka oblekata im e napolno {to zaminuvaat du{ite na kutrite gre{nici”, rekla `ena- suva. Ne samo toa, po~vata bila napolno suva, iako do pred ta. “Za da gi spasi, Bog saka vo cel svet lu|eto da mu upatuva- petnaesetina minuti nasekade imalo dlaboki bari i do dese- at molitvi na moeto bezgre{no srce.” - Sprotivno na Bib- tina santimetri! lijata, demonot koj stoi zad likot na Marija ovde tvrdi deka Postojat realni mo`nosti satanata da prika`e la`ni gre{nite odat vo pekol, i vtoro, lu|eto gi povikuva, names- znaci i da inscenira la`ni prikazanija na neboto od tipot to na Hrista, molitvi da $ upatuvaat na Marija! Marija na na onoj “golem znak na neboto: `ena oble~ena so sonceto i so nekolku vizioneri im ka`ala “da se molat za du{ite vo mese~inata pod nejzinite noze, a na glavata ima{e kruna od ~istili{teto” - pak nebibliska poraka. dvanaeset yvezdi.” @enata e bremena i o~ekuva da se porodi. Na 13 avgust istata godina 1.500 lu|e videle topka od Do nea stoi golema crvena lamja so sedum glavi i so deset ro- svetlina kako se dvi`i na neboto doa|aj}i od istok i kako govi, a na nejzinite glavi sedum kruni. Lamjata ~eka `enata se spu{ta vrz dabot. da se porodi za da $ go progolta deteto (Otkrovenie 12,1-6). Na 13 septemvri se pojavile 30.000 lu|e. Tie isto taka Ova e bibliska scena koja nema ni{to zaedni~ko so Marija videle topka od svetlina kako se spu{ta vrz dabot i sjajni kako `ena. So nea Bog ja prika`uva svojata vistinska crkva snegulki kako pa|aat niz vozduhot kako sneg. @enata go pov- - ~ista kako sonceto, koja `ivee spored apostolskata nauka torila svoeto vetuvawe za ~udo na 13 oktomvri. (dvanaesette yvezdi na glavata - naukata na dvanasesttemina apostoli). No, na satanata ne mu pre~i da ja zloupotrebi ovaa bib- Vistinski i la`ni ~uda i kako da se prepoznaat? liska scena, da go zeme likot na Marija, da se skrie zad nego, da se oble~e vo prividno sonce, da stavi prividna mese~ina Toa utro, na 13 oktomvri, od neboto istural do`d kako pod nozete i kruna na glavata so dvanaeset yvezdi, i od neboto reka. Sepak, pove}e od 75.000 lu|e do{le da go vidat “~udoto”.

434 435 tvrdat deka ja videle Devicata. Navistina, za poslednite 15 da se prika`e pred svetot kako Bogorodica ili Deva Mari- ili 20 godini, re~isi vo sekoja zemja na svetot lu|e tvrdat ja i na lu|eto da im upati la`ni, nebibliski poraki. Vsu{- deka ja videle ili Deva Marija li~no, ili nejzinite kipovi nost, takva `ena oble~ena vo sonce i se pojavuva nasekade po kako ronat solzi ili od niv te~at krvavi kapki pot. Vakvi cel svet, nudej}i im na lu|eto “sigurno” pristani{te vo svo- pojavi se videni vo Francija, Nikaragva, Ukraina, Koreja, eto “bezgre{no” srce. Soedinetite Dr`avi, Kanada i Italija, da spomeneme samo Da, po~ituvani, nie }e se soo~ime so takvi i sli~ni, nevi- nekoi. deni i nedo`iveani natprirodni pojavi i fenomeni i golemi la`ni znaci, la`ni |avolski prikazanija na neboto od koi na lu|eto zdivot }e im zastanuva. Isto taka i na zemjata de- Pove}e za prikazanijata na Marija monite i nivnite slugi so nivna pomo{ }e pravat najraz- li~ni la`ni ~uda. Velime la`ni, za{to “|avolot e la`livec Najpro~ueni prikazanija na Marija vo tekot na vtorata i tatko na lagata” (Jovan 8,44). polovina na dvaesettiot vek se slu~ile vo male~koto mesto No, da nema zabuna! I Bog i negovite verni i predani vo Hercegovina, Me|ugorje, kade {to {est deca od edno slugi }e pravat ~uda, no vistinski, a ne la`ni ~uda. I Hris- male~ko selo sekoj den ja gledale Deva Marija, Bogorodica, tos i apostolite so pomo{ na Svetiot Duh pravele najraz- i od nea primale poraki u{te od 1981 godina. Spored nekoi li~ni ~uda - lekuvale bolni od sekakvi bolesti i voskresnu- procenki, toa zafrleno selo go posetile 15 milioni poklo- vale mrtvi. Isti takvi znaci i ~uda }e pravat Bo`jite slu- nici i 15.000 sve{teni lica. Dodeka Fatima bila najzna~ajno gi vo poslednite denovi. mesto od toj vid vo prvata polovina na 20 vek, Me|ugorje gi Za razlika od niv, satanata i negovite demoni, iako se zadovoluva duhovnite potrebi na ovaa generacija vo ponovo vo sostojba da gi razboluvaat lu|eto, a potoa da gi lekuvaat vreme. od istite bolesti, tie ne mo`at da voskresnuvaat mrtvi, no Ne treba da gi otfrlime site tvrdewa na prikazanijata imaat mo} da sozdadat takvi vpe~atoci i okolnosti i da in- na Marija kako glupost na lekovernite lu|e. Decata od Fa- sceniraat takvi sceni, kako da }e izgleda deka tie voskresnu- tima nekolku meseci odnapred pretka`ale deka na 13 oktom- vaat i mrtvi. rvi 1917 godina }e se slu~i ~udo i 75.000 lu|e videle kako toa Kako mo`eme da pravime razlika me|u vistinskite i se ispolnilo. Navistina, dva svetovni vesnika, koi do toga{ la`nite znaci i ~uda? - Edinstveno i samo so pomo{ na Sve- gi ismevale detstkite ka`uvawa, izvestuvale vo podrobnos- toto pismo. Biblijata e toj kantar na koj treba da gi merime ti za nastanite {to se slu~uvale na 13 oktomvri. Na toj na- site znaci i ~uda i taa }e ni ka`e dali se tie od Boga ili od ~in, ne e mo`no nastanite od Fatima da se prika`at kako |avolot. Kakva e porakata na toj {to pravi znaci i ~uda? izmama. Nie morame seriozno da gi prifatime. Ne{to nat- Dali e taa bibliska ili ne? Kakov e negoviot `ivot? Ako prirodno - ne{to ~udno - se slu~ilo barem vo nekoi podobro onoj {to pravi ~uda ne `ivee spored bibliskata nauka vo ce- poznati prikazanija, a verojatno isto taka i vo nekoi od onie lost, ako ne gi dr`i site Bo`ji zapovedi, ako veruva vo zad- pomalku poznatite. groben `ivot i razgovara so mrtvite i ako negovata poraka Da se potsetime - Svetoto pismo e jasno koga ka`uva deka makar i malku otstapuva od Biblijata, “toj nema da do~eka la`nite ~uda }e bidat edna od glavnite izmami na satanata zora” - veli Biblijata. Toj ne e od Boga, tuku e la`en prorok za da go prela`e svetot vo poslednoto vreme. Ve}e ~uvme kako i pravi la`ni znaci i la`ni ~uda (Isaija 8,19.20). Isus ka`al deka “}e se pojavat la`ni hristosi i la`ni pro- No, da se vratime na na{ata tema! roci (od rangot na Sai Baba, a i pogolemi), pa }e pravat go- Bez somnenie, kako {to ka`avme, Fatima e najpoznato lemi znaci i ~uda, za da gi zabludat, ako e mo`no i izbrani- svetili{te vo dene{noto sovremie kade {to se pojavuva te” (Matej 24,24). Apostol Pavle pretka`al deka }e se pojavi Marija, no toa vo nikoj slu~aj ne e i edinstveno. Mnogu lu|e bezzakonik preku kogo }e dejstvuva satanata “so sila i so

436 437 ~udesni znaci i so la`ni ~uda, i so sekakva nepravedna izma- varale, pa duri i doprele lu|e koi umrele. Ivanka tvrdi deka ma za onie koi ginat” (2. Soluwanite 2,9.10). vo nekolku navrati ja pregrnala i ja baknala svojata umrena No, najgolemo bogohulno u~ewe koe postojano se povtoru- majka. Vo tekot na eden intervju Ivanka opi{ala dve sredbi va vo ovie prikazanija na takanare~enata Deva Marija e toa so svojata majka: “Tripati ja vidov majka mi otkako umre! {to taa e otkupitel i posrednik zaedno so Isusa. Eden kato- Najubavo vreme mi be{e minatiot pat koga taa be{e so li~ki pisatel, koj e tipi~en za katoli~kiot svet, napi{al: bla`enata majka Marija. Majka mi dojde do mene, me pregrna “Bidej}i na{eto spasenie e izvojuvano vo srceto (na i me bakna. Re~e: ‘O Ivanka, tolku se gordeam so tebe!’” Marija) i preku nejzinoto srce, o~igledno e deka posle Boga Kako mo`e ova da se soobrazi so izri~nata bibliska za- i negoviot Sin Isus, ova e prv temel od koj ne mo`eme da se brana i stroga osuda za onie koi razgovaraat so mrtvite? Zar oddelime bez da se soo~ime so o~igledna opasnost od propast Marija dejstvuva sprotivno na Biblijata? Zar taa ne znae de- i ve~no prokletstvo... ka Bog zabranuva sekakov razgovor so mrtvite? Zar Bog bi $ Isto taka nie najprvo mu se posvetuvame na najsvetoto dozvolil nejze da bide na neboto i od tamu da dejstvuva spro- Isusovo srce, na Bogo~ovekot, a potoa na pre~istoto srce na tino na negovata Re~, da ja gazi negovata zapoved, niz prika- Marija koja e soedineta so Isusa vo deloto na spasenieto... zanija lu|eto da gi povikuva da razgovaraat so mrtvite? Vo Zatoa, milosrdieto na Marija koja strada so Hrista... e nikoj slu~aj! O~igledno e deka zad likot na vistinskata su{tina na nejzinoto delo na stradawe i otkup.”4 - Nebiblis- Marija, koja mirno po~iva vo svojot grob, se krie la`na ki vistini! ^ove~ki zabludi! Marija, odnosno |avolski duhovi, satanski demoni, na koi s# Primerite {to gi navedovme za la`nite u~ewa na taka- im e mo`no (5. Mojseeva 18,10-12; Isaija 8,19; 1. Dnevnikot nare~enata Deva Marija se dovolni da ubedat sekogo duri i 10,13.14). so delumno sfa}awe na bibliskata vistina deka ovie prika- zanija ne se od Boga. Neizbe`en e zaklu~okot deka zad niv sto- So ~ija pomo{ spiritizmot }e go stavi svetot pod svoj ~ador? jat satanata i negovite demoni, koristej}i go likot na Mari- ja kako maska zad koja se krijat, a toa im odi od raka bidej}i Se pra{uvame kako satanata }e go stavi cel svet pod vli- katolicite i pravoslavnite cvrsto veruvaat deka Marija ne janie na spiritizmot koga mnozinstvoto konzervativni pro- e vo grob, tuku na neboto. testanti i mnogu konzervativni katolici se dlaboko svesni Poradi nebibliskata priroda na prikazanijata na Mari- za opasnosta od spiritizmot na popularnoto dvi`ewe “Wu ja, ako pri~inata za potekloto e natprirodna, toga{ mo`eme ejx” (New Age - Nova doba) ~ija{to su{tina e spiritisti~ka, samo da imame rabota so demonite, a ne so Boga. dvi`ewe koe gi asimilira site religii na svetot, so {to gi Svesni sme deka ova {to go ka`uvame za Marija mo`ebi omasovuva svoite redovi i stanuva s# pove}e popularno na e neprifatlivo za mnogu katolici i pravoslavni, no sepak svetskata scena. Veruvame deka eden od najzna~ajnite na~ini veruvame deka e potreben ovoj teolo{ki zaklu~ok. so ~ija pomo{ satanata }e go stavi svetot pod svoj diktat se Nie `iveeme tokmu vo poslednite denovi od zemnata tokmu ovie takanare~eni prikazanija na Deva Marija. Najpos- istorija; silite na zloto brgu se povrzuvaat me|usebno za ko- le, {to mo`e da bide poute{no i pomilo za srceto otkolku ne~niot sudir, pa morame da go predupredime Bo`jiot narod Isusovata majka da op{ti so ~ove~kiot rod, prenesuvaj}i mu deka go ~eka golema izmama koja vo svoite redovi }e go priv- poraki od nego (od Isusa!). Toga{ kako mo`e nekoj da se os- le~e re~isi celiot svet. meli da $ se protivstavi na taa prekrasna “vistina”!? Istiot slu~aj na vizionerite od Fatima go sre}avame i Bidej}i lo{ite duhovi se prepravaat deka veruvaat vo kaj vizionerite od Me|ugorje - nekoi i od niv videle, razgo- Biblijata i }e poka`uvaat po~it kon propisite na crkvata, nivnoto delo }e bide primeno kako otkrovenie na Bo`jata 4. Francis Johanson, Fatima: The Great Sign; AMI Press, Washington, NJ: 1980, 115.116 sila.

438 439 zdru`enie na sve{tenici koe ja promovira pred svetot Mari- Katolicite i pravoslavnite, koi se falat so ~udata kako ja kako “nebesna kralica”, kako “kralica na mirot”, so pros- siguren znak deka nivnata crkva e od Boga, }e bidat lesno trano, “bezgre{no” maj~insko srce, vo koe go povikuva sve- prelagani od ovaa sila koja pravi ~uda, a protestantite, tot da najde mir i edinstvo. Marija e “majka na site `ivi”, otfrlaj}i go {titot na vistinata, Biblijata, }e bidat isto “posredni~ka na sekoja milost”, “semilostiva spasitelka”, taka prelagani. “milostiva majka na svetot”, pomilostiva i od Hrista, koja A za protestantite koi praznuvaat nedela, kade e grani- den i no} go moli Sinot za spasenie na svetot. cata ili me|ata koja gi {titi od spiritizmot, koga i tie ve- Marija “se povikuva vo Crkvata so titulata advokat, ruvaat deka mrtvite ne se mrtvi, tuku deka `iveat vo raj ili pomo{nik, dobrotvorka i posredni~ka” vo pekol? Taa nivna granica e mnogu rastegliva i nejasna i 5. nivnata me|a e podvi`na. [to e za niv spiritizam i kako bi Nejzinite statui i ikoni pla~at, ronat ~ove~ki solzi go definirale tie ovoj fenomen? Kako go definiral spiri- i krv. Niknuvaat novi, sovremeni, nebibliski proro{tva. Od tizmot Bili Grejem i zar toj ne ja preminal negovata grani- site strani na svetot, kako nikoga{ do sega, pristignuvaat ca i ne za{lapal vo nego (vo spiritizmot) koga razgovaral informacii za novi, masovni prikazanija na Marija. Slu- so svojata pokojna baba? Na{ite bra}a protestanti nemaat {ame za milioni preobrateni `ivoti, prenaso~eni od sve- bedem da gi za{titi od silnata poplava na spiritizmot koj tovnoto kon duhovnoto; imame izve{tai za fizi~ki, men- }e go stavi svetot pod svoj ~ador? Tvrdime deka toj i niv }e talni, moralni i duhovni isceluvawa. Vrz osnova na silnite gi povle~e vo svojata mre`a i }e gi udavi! raska`ani iskustva na onie koi stapile vo dopir so neo- Koga crkvata edna{ }e potvrdi deka prikazanijata na ~ekuvanoto i natprirodnoto, spontano nastanuva cela edna Deva Marija se vistinski natprirodni, toga{ site katoli- nova kultura, se javuva edna nova era, era na Deva Marija ili ci }e bidat naterani da gi prifatat nivnite poraki kako da Bogorodica, vo koja taa dominira i }e dominira so svoite se od Boga, iako za niv vistinskata Marija ne znae ni{to, la`ni, demonski prikazanija. bidej}i taa e v grob i ~eka voskresenie i, koga }e voskresne “Vo svoite silni ekumenski poraki, vo razli~ni prika- vo prvoto voskresenie i koga }e gi vidi svoite maski i ve{ti zanija Marija istaknuva deka nejzinite poraki se nameneti surogati {to $ gi napravil i $ gi podmetnal satanata dode- za site narodi, za cel svet, a ne samo za katolicite. Marija ka taa mirno i spokojno le`ela v grob, koga }e vidi kako demo- ka`uva deka Katoli~kata crkva raspolaga so najcelosen nite go zloupotrebuvale i se kriele zad nejziniot lik, a tie dokaz za mnogu darovi dadeni na ~ove{tvoto za spasenie, no zloupotrebi lu|eto sesrdno gi prifa}ale, koga }e vidi {to sepak, taa e majka na site lu|e na zemjata.”6 s# pravele demonite i lu|eto vo nejzino ime, bez nejzino No bidej}i, kako {to vidovme, taa svoite klienti gi znaewe, i kako taa e profanirana niz tie la`ni prikazani- upatuva na razgovor so mrtvite i vo svoite prikazanija zboru- ja, }e se ~udi so golemo ~udo i nikoga{ ne }e mo`e dovolno va za pekolot i ~istili{teto, “taa” ne e ni{to drugo osven da se na~udi. satanski duh, medium me|u `ivite i mrtvite. Site ovie prikazanija i sredbi so Marija, iako izgle- Od kade poteknuva kultot na Marija? daat kako vistinski natprirodni nastani, vsu{nost se direk- Ve}e ka`avme deka “kultot na bo`icata Artemida (Di- tni sredbi so satanata, ~ista satanska izmama, i ni{to ne jana) od Efes vo najgolema mera dejstvuva kako prototip na pre~i dali nekoj veruva vo edna od niv ili vo site. Toj }e bide devicata Marija, koja{to najprvo vo toj grad po~nale da ja prelagan. po~ituvaat kako ‘majka Bo`ja’. Mislata za bezgre{na bogo- Po cel svet, vo redovite na obi~nite vernici se zabele- majka ne mu bila nitu malku tu|a na rimskiot svet... Na toj `uva vistinski podem na vera vo Deva Marija. Milioni obo`avateli se rojat okolu nejzinite svetili{ta, a mnogu me|u niv se mladi. Se formira me|unarodno marijansko 5. Catechism of the Catholic Church, p 275 6. The Thunder of Justice, p. 389

440 441 na~in bile asimilirani i po izgled pohristijanizirani dogmata za voznesenie na Marija ednodu{no bila prifatena mesnite, narodnite ili oblasnite obi~ai na prethristijan- vo prvata crkva u{te od po~etok i deka taa ima potvrda vo skite narodi”7. Biblijata. No takva dogma prvata crkva ne poznavala i taa nema poddr{ka vo Bo`jata sveta kniga. Takvite papski izjavi Visoko tehni~ki spiritizam ednostavno mu odgovarale na {irokorasprostranetoto mis- lewe na katolicite i pridonesuvale za rastot na kultot na Nau~nicite sekoja godina tro{at milioni dolari za da Marija.”8 pronajdat dali postojat inteligentni su{testva vo nadvo- A {to mo`e da se ka`e za pokojniot papa, Jovan Pavle re{niot prostor. Mo`no e eden den tie napori da se ispla- II? “Nikoj ne e tolku ubeden vo nepobitnosta na prikazani- tat - so taa razlika {to tie su{testva, koi }e mu se pretsta- jata vo Fatima od sega{niot papa, a i nikoj drug ne e tolku vat na ~ove~kiot rod vo toa vreme nema da bidat sojuznici od privrzan kon Marija kako nego. Jovan PavleII , koj ‘sebesi i drugite planeti. Toa }e bidat satanski demoni. A ovie demo- svojot pontifikat $ gi posvetil na Deva Marija’, na svojot ni mo`ebi mo{ne vpe~atlivo }e postavat svoi znaci na ne- grb ja nosi bukvata MMM za Marija; negoviot lozung, izvezen na boto za da “doka`at” deka se vistiniti. Satanata }e im go latinski jazik na negovata obleka, glasi:‘totus tuus sum Ma- dade na nau~nicite ona {to im e potrebno za da mu veruvaat ria’ (Marija, jas siot ti pripa|am tebe). Papata ima nevoobi- - }e gi zasen~i nivnite setila. Otkrovenieto ka`uva deka }e ~aeni li~ni pri~ini za taa isklu~itelna privrzanost kon stori duri i ogan da padne od neboto. Toj }e napravi ~uda vo Marija. Obidot vrz nego da se izvr{i atentat se slu~i na 13 prisustvo na nau~nicite koi ednostavno ne }e mo`at da se maj 1981 godina, navodno na godi{ninata na pojavuvaweto na pobijat. Biblijata gi narekuva “~uda” (2. Soluwanite 2,9; Deva Marija na 13 maj 1917 godina vo Fatima, vo Portugali- Otkrovenie 13,13.14). - Zamislete, Biblijata ka`uva deka ja. Dodeka zakrepnuval od atentatot, vo edna vizija taa mu satanata }e stori duri i ogan da pa|a od neboto pred lu|eto! pora~ala kako mu go po{tedila `ivotot zaradi posebna mi- Zna~i, pred krajot na vremeto, mo`no e nau~nicite da sija {to mora da ja izvr{i za da se donese mir. vospostavat takov kontakt, za{to satanata i negovite ange- Otkako zakrepnal i se vratil vo Vatikan, Jovan Pavle li }e se pretstavuvaat kako su{testva od drugi galaksii. Toa II se molel kraj grobovite na svoite neposredni prethodni- mo`eme da go nare~eme visoko-tehni~ki spiritizam. ci i izjavil: ‘Ovde mo`e{e da bide u{te eden grob, no bla- Ateizmot kako fenomen }e se skr{i vo parampar~iwa na `enata devica... poinaku naumila.’ Potoa so dlaboka blago- karpata na spiritizmot i }e zamine vo nevrat, no ateistite, darnost i po~it, dodal: ‘Nasproti s# {to mi se slu~i onoj den, namesto vo Bo`jite pregratki, }e padnat vo mre`ata na spiri- jas ja po~uvstvuvav taa izvonredna maj~inska za{tita i gri- tizmot, na |avolot. `a, {to se poka`aa posilni od smrtonosniot istrel.’ - Toga{ zo{to, se pra{uva Hant, bi ti bil potreben Bog, ako u`iva{ Privrzanosta na papite kon Marija za{tita od Marija? Blagodaren, papata oti{ol na poklonenie vo Fatima na Porano ka`avme deka na 1 noemvri 1950 godina papata 13 maj 1982 godina (to~no edna godina po obidot za atentat), Pie XII vo svojata “ex cathedra” objavil dogma spored koja kade {to ‘se molel pred kipot na devicata od Fatima. Iljad- “bezgre{nata Bo`ja majka i ve~na devica Marija tri dena po nici lu|e go slu{ale kako govori i kako na Marija $ go pos- smrtta voskresnala i vo proslaveno telo se voznela na vetuva svetot, tokmu onaka kako {to barala taa.’”9 neboto so teloto i du{ata”. Komentiraj}i go ova, protestant- skiot avtor Dejv Hant ka`uva: “Vsu{nost papata tvrdel deka 8. Dave Hunt: A Woman Rides the Beast, p. 444 7. T. Ling: op. cit., pp. 224,225 9. Isto, str. 458,459

442 443 Interesno e {to nikade vo Biblijata nema nitu edna be{e nezamislivo, denes e sosem normalno. Masa lu|e, koi mu molitva upatena na Marija i nitu eden slu~aj kade {to taa pripa|aat na “racionalniot svet” - nau~nici, bankari, pravni- ~udotvorno mu pomaga nekomu, nitu edno vetuvawe deka taa bi ci, politi~ari i delovni lu|e - posetuvaat i u~estvuvaat na mo`ela ili bi go storila toa. Pa sepak, “pove}e katoli~ki seansi vo mra~ni prostorii i gledaat vo kristalni kugli. molitvi $ se upatuvaat na Marija i nejze $ se uka`uva pogo- Glumicata [irli MekLejn e istaknata aktivistka na lemo vnimanie i ~est otkolku na Hrista i na Boga zaedno. New Age (Nova doba), moderno ime za spiritizmot, versko Niz cel svet postojat iljadnici centri i svetili{ta posve- dvi`ewe so najgolem podem denes vo svetot. Za nea reinkar- teni na Marija, tolku fascinantni {to privlekuvaat deseti- nacijata e su{ta vistina i veruva deka svetot se nao|a na prag ci milioni posetiteli sekoja godina, od site vozrasti i na duhovna prerodba. Taa veli: strukturi, od najednostavnite selani, pa s# do papite, a samo “Gledav glavni bankari, delovni lu|e, lekari i drugi edno i re~isi nepoznato svetili{te mu e posveteno na Hris- visoki slu`benici kako posetuvaat duhovi i od niv baraat ta koe se nao|a vo Buvoar, vo kanadskata pokraina Kvebek”10. sovet. Prisustvuvav na ovie seansi za kanalizirawe koga tie ^udno, zar hristijanite ne ~itaat vo Biblijata deka “ne- gi pra{uvaa duhovite za problemi od oblasta na stopanstvo- ma spasenie vo nikoj drug, nitu pak ima drugo ime (osven ime- to i stopanskite dvi`ewa vo svetot, za berzata, za oscilaci- to na Isusa Hrista) pod neboto dadeno na lu|eto preku koe ite na OPEK i sli~no.”11 mora da bideme spaseni” (Dela 4,12). Toga{ zo{to Marija, “Razbirlivo e deka na politi~arite koga treba da done- zo{to Bogorodica, zo{to sveta Petka, zo{to sveta Nedela, sat va`ni, odgovorni i te{ki odluki im se potrebni sovet i sveti Nikola, sveti Arangel, zo{to... zo{to iljadnici pomo{. Ne e mal brojot me|u niv koi vo takvi migovi se svr- posrednici koi ja zasen~uvaat Hristovata uloga kako edin- tuvaat kon okultizmot. Kralicata Viktorija vo Anglija stven Spasitel na gre{nicite i Hrista go frlaat zad grb? imala postojan spiritisti~ki medium po ime Xon Braun kako Kolku daleku oti{lo hristijanstvoto od na{iot Spa- sovetnik, a pokraj nego ovaa kralica osumpati go primila i sitel! Kolku gust i neprobiven e mrakot {to go obvil ~o- pro~ueniot medium Robert Xems Lis, na kogo mu bile blago- ve{tvoto! Kolku e stra{en spiritizmot vo ~ii{to kanxi |a- darni i kardinalite Mening, Wumen i Gibons i nadbiskupi- volot go zarobil svetot, taa ogromna grda kompozicija vago- te Templ i Benson. ni prepolni so lu|e koi go so~inuvaat poslednoto, prelaga- Germanskiot car Vilhelm ja konsultiral spiritisti- no i izmameno pokolenie, kompozicija {to ja upravuva direk- ~kata sovetni~ka kako medium, gospo|ata [en. Ruskiot car tno satanata kako ma{inovoza~ i koja juri so sekavi~na brzi- vo celost bil pod vlijanie na spiritistot Raspu}in i drugi na vo propast! mediumi. Zar toa ne e nikakvo ~udo {to site ovie soveti pri- Dragi moi, vozot se polni i se prigotvuva da krene od pos- donele za izbuvnuvaweto na Prvata svetska vojna? lednata stanica na svoeto posledno neverojatno patuvawe. Ne Vo periodot me|u dvete svetski vojni, pro~ueniot medi- vleguvajte vo toj pogre{en voz! um-spiritist, lekarot Ser Artur Konan Dojl, bil me|u sovet- nicite na amerikanskiot pretsedatel Ruzvelt, angliskiot Politikata vo kanxite na spiritizmot kral Edvard VII i ministerot Lojd Xorx. Vinston ^er~il kako mladi~ posetuval spiritisti~ki Ve}e ka`avme deka spiritizmot stanuva dominantna re- seansi i vospostavil kontakt so eden duh. Za vreme na negovi- ligiozna sila so dominantna uloga vo svetot, koja se infil- ot prestoj vo Afrika kako voen izvestuva~ naMorning Post se trira vo site sferi od op{testveniot `ivot i gi opfa}a zagubil vo afrikanskite {umi i ovoj duh na nesfatliv na~in site ~ove~ki strukturi. Ona {to pred relativno kuso vreme go spasil. Od toga{ ^er~il ne donesuval nikakvi odluki, a

10. Isto, str. 435 11. Ladies’ Home Journal, juni 1983, str. 26,33

444 445 prethodno da ne go pra{al ovoj ‘doma{en duh’. Britanskiot niv, po re{enija {to gi nudat satanskite duhovi preku svoite pe~at otvoreno pi{uval za toa. mediumi? Toga{ ne e te{ko da se pretpostavi vo kakov horor Isto taka bilo poznato deka politi~arite Herbert i mrakobesie }e go turnat demonite svetot! Morison i Ser Staford Krips koga donesuvale odluki dobi- Satanata preku spiritizmot se obiduva da go protera vale upatstva od spiritisti~ki mediumi. Ni kanadskiot pre- vistinskiot Hristos od ovoj svet i da go zameni so la`ni mier Mekenzi ne kriel deka ima vrski so ‘drugiot svet’. hristosi, so la`ni proroci. Da ja protera Hristovata krv Na po~etokot od svojata politi~ka kariera Adolf Hit- kako edinstveno sredsto za spasenie od na{ite grevovi. To- ler vo Minhen se na{ol vo spiritsti~ki krug koj preku du- talno da ja zamagli izvornata bibliska nauka koja nosi spase- hovite propovedal nacionalno izdignuvawe. Tie go predvi- nie i da ja zameni so ~ove~ki izmislici, so predanija i sue- dele i orudieto za toa - Adolfa Hitlera. Od toga{ toj pos- verija, so istoricizmi i so istoriski kategorii. tojano bil pod vlijanie na silen duh kogo toj ~esto go nareku- Za da go potkopa neprikosnoveniot avtoritet na Bo`jata val ‘nositel na blagoslovi’ i postojano bil povrzan so nego. re~, na Biblijata, satanata preku prikazanijata na Marija Duri pet minuti po dvanaeset ~asot videnieto is~eznalo i tvrdi deka navodno Isus za tekstot od Otkrovenie 8,13 Hitler zavr{il so samoubistvo. ka`uva: “Ostatokot od knigata Otkrovenie gi objasnuva nas- Bidej}i Anglija, Francija, Germanija, Kanada i SAD za tanite {to }e dojdat, no vie imate podobar vodi~ vo Majka- svoite va`ni politi~ki odluki imale sovetnici od ‘onaa ta Marija, za{to taa vi gi objavila svoite pretkazanija i strana’, ni Rusija ne sakala da zaostane zad niv. Josif Sta- vremiwata vo koi }e se odigraat tie nastani.”13 lin vo svojot potesen krug vovel spiritisti~ki medium po Faktot {to navodniot hristos uka`uva na Marija kako ime Volf Mesing. Vo Moskva e osnovan parapsiholo{ki na podobar vodi~ otkolku {to e vdahnovenata kniga Otkro- institut koj go prou~uval ‘okultnoto vodewe na vojna’. venie, vedna{ ka`uva deka zad taa izjava stoi direktno sa- Taka Vtorata svetska vojna stanala u`asen pekol koj ja tanata, a ne vistinskiot Hristos koj mu go dal integralno otkril vistinskata priroda na onie tajni ‘sovetnici’. Vo Otkrovenieto na svojot sluga Jovan. poslednata kniga na Noviot zavet Hristos ja pretka`al ovaa Zatoa, po~ituvani, na{ata edinstvena sigurnost le`i vo demonska dejnost: ‘Toa se demonski duhovi koi pravat ~udesa Bo`jata re~. Da ne otstapuvame od ona “Pi{ano e!” i da ne i odat kaj carevite na cel svet za da gi soberat za vojna.’”12 vleguvame vo pogre{niot voz na spiritizmot. [to da ka`eme za Regana, ~ija{to sopruga mu gi plani- ra{e site patuvawa po sovet od spiritisti~ki mediumi i astrolozi! Za Bil Klinton i za negovata sopruga, koja isto taka be{e vodena od spiritisti~ki mediumi i astrolozi! [to da ka`eme za Elcina, za kogo pe~atot otvoreno i na- {iroko pi{uva{e deka e pod silno vlijanie na spiritis- ti~ki mediumi. [to da ka`eme za dene{nite dr`avnici, premieri na vladi i drugi visoki funkcioneri, koi go dr`at kormiloto na svetot vo svoi race? Pod ~ie vlijanie se tie i koi se niv- ni sovetnici denes - vra`ari, gata~i, jasnovidci i sli~no? Nemo}ni da se spravat so svetskata situacija, koja o~igledno se lizga od nivnite race, zar ne posegnuvaat i tie, ili del od

12. Martin Kobialka, “@ivot nakon `ivota”, Punta Ni{, 2000., str. 49-51 13. Annie Kirkwood, Mary’s Message to the World, New York, Putnam’s Sons, 1991 p. 275

446 447 neophodno e popodrobno da se pozanimavame so nea. Potreb- no e objektivno da odgovorime na pove}e va`ni pra{awa: [to e toa astrologija? Kade vodi taa? Koja e vistinata za nea? Dali toa e vistina ili iluzija? Dali e dobro da se zanimavame so nea ili ne i zo{to? Kakvi se posledicite od ASTROLOGIJATA I NEJZINITE APSURDI* toa? [to ni nosi novata (astrolo{ka) epoha, nare~ena “Nova epoha” ili “Epoha na Vodoleecot”, koja mnogumina ja o~eku- vaat so nade` deka taa }e ni donese podobra idnina? ]e se obideme da odgovorime na ovie i na mnogu drugi Najskokotlivo i mo{ne zagado~no pra{awe za lu|eto pra{awa povrzani so nea, otstranuvaj}i go prevezot od nevid- otsekoga{ bilo pra{aweto povrzano so idninata. Ottamu ne livata i tainstvena strana na astrologijata i na site drugi e ~udo {to toj interes za ovaa zagatka i vo ova na{e turbu- misti~ni pretka`uvawe na sudbinata, koi re~isi site do lentno vreme stanuva s# pogolem od koga i da e porano. Tie edno se povrzani so nea, so {to podobro }e go sfatime glo- so site sili se obiduvaat nastojuvaj}i po sekoja cena da pro- balniot plan na novata epoha koja treba da gi obele`i sled- niknat i da gi odgatnat tajnite na svojot `ivot {to gi krie nite 2000 godini. nivnata li~na idnina, no i idninata na svetot voop{to. Sfa}ame deka za mnozinstvoto od vas mnogu fakti }e Dokaz za toa e ogromniot broj na t.n. proroci i sistemi za bidat neverojatni, no zatoa se dadeni izvornicite zaradi even- pretka`uvawe na idninata. Enormno golemiot broj na spi- tualno natamo{no istra`uvawe i proverka. sanija, knigi, radio i TV emisii, zboruvaat za ovaa tema i Vo tragaweto po realni odgovori za astrologijata, }e site tie, kako re{enie za navleguvawe vo tajnite {to gi krie morame da dopreme do nejzinite izvori za da gi vidime nej- i ni gi nosi idninata, ni gi nudat gataweto i astrologijata. zinite koreni. Faktite }e ni pomognat da gi analizirame I vo minatoto, i denes, mnozinstvoto pretsedateli na go- nejzinite osnovni postavki i da navlezeme vo nejzinata su{- lemite svetski sili, muzi~ari, akteri i mnogu drugi vidni tina, }e ni gi rasvetlat i otkrijat vistinskite celi na ovaa i popularni li~nosti, imale i imaat astrolozi kako svoi drevna tradicionalna nauka i religija, koja sega e pove}e sovetnici. Site golemi odluki, svetski nastani i planovi, se popularna od koga i da e porano, nudej}i mu svoevidna idni- odvivaat pod pokrovitelstvo na ovie lu|e. Taka astrologi- na na ~ove{tvoto. Otvoreno }e se soo~ime i so te{kite pos- jata denes dobiva status na najpopularno zastapena ideja kako ledici od zanimavaweto so astrologijata i so drugite kvazi me|u obi~noto, taka i me|u obrazovanoto i elitno gra|anstvo. pretka`uvawe na misti~nite pretka`uva~i, koi kako nejzi- Ne samo vo svetot na popularnosta, tuku astrologijata ni sateliti se direktno pod nejzino pokrovitelstvo; }e se na{la svoe klu~no mesto i vo naukata. Mnogu psiholozi, psi- soo~ime so vistinskata realnost za niv {to ni ja iznesuva hijatri, eminentni fizi~ari (Kepler, Wutn...), pa duri i praktikata, kako i vrvnite stru~waci i nejzinite zastapni- mnogu lekari, ja smetale, a i denes astrologijata ja smetaat ci, koi }e ni dadat, inaku te{ko dostapni informacii. za prirodna i nau~na realnost. Golema pomo{ pri ova istra`uvawe }e ni dade Bibli- Zaradi nejzinoto u~estvo vo mislite na celoto ~ove{- jata, pred s# zatoa {to taa sodr`i va`ni tekstovi koi zboru- tvo, kako vo minatoto, taka i sega vo ova moderno vreme, vaat za astrologijata i za nejzinata su{tina, a i zatoa {to astrolozite ja spomnuvaat ova drevna kniga na mudrosta. Najprvo da ja definirame astrologijata. Zborot as- * Materijalot za ovoj naslov vo golema mera e prezemen od izvonrednoto trologija e gr~ki zbor - slo`enka sostavena od dva zbora:aster delo “Astrologija i Novo doba” od Dragan Mirkovi}, izdanie na “Pre- - yvezda, i logos - re~, govor. Spored toa, najednostavno porod” od Belgrad, 1999 g. Materijalot e preraboten, dopolnet i soobra- ka`ano, astrologija zna~i “yvezdite zboruvaat” - vo drevnite zen so potrebite i celta na knigava.

448 449 vremiwa rasprostraneto kvazi u~ewe za “pretka`uvawe na nentni spisanija, a ~itatelite glavno naj~esto po kusiot pre- sudbinata” na ~ovekot spored polo`bata na yvezdite (kaj gled na sodr`inata, zastanuvaat da ja vidat prognozata za svo- starite narodi: astrolozi - “yvezdo~atci”). jata idnina. Za nekoi toa e samo zabava, no za mnozina isto- Spored misleweto na Aristotela, yvezdite se su{testva to e osnoven na~in na razmisluvawe vo `ivotot. Golemo mno- so nat~ove~ka inteligencija i poradi svoite ~isti i bo`es- zinstvo se dlaboko uvereni deka taa e vistina. tveni oblici tie vlijaat vrz `ivotot na ovaa zemja. Ottamu “Ona {to e pomalku poznato e zna~eweto i ulogata koi astrolozite sozdale praznoverie za silno vlijanie na astral- astrologijata i okultnite nauki gi imale za vreme na Vtora- nite duhovi vrz ~ove~kiot `ivot. Taka astrologijata stana- ta svetska vojna. Glavnite nacisti~ki voda~i, Hitler, Rozen- la mo`nost za ~itawe od yvezdite, odnosno ve{tina sudbina- berg, Himler, Hes..., ~esto soveti barale od svoite astrolozi. ta na ~ovekot da se ~ita od polo`bata na yvezdite. Eden od tie astrolozi, Karl Ernst Kraft, imal duri izves- Za razlika od astrologijata koja, spored op{tata obra- na politi~ka uloga pri naso~uvaweto na odlukite na Adolf zovna enciklopedija, e “psevdo ili kvazi nauka” (Mala encik- Hitler koj vo nego imal celosna doverba... I sojuznicite ja lopedija, str. 105), ~ij{to temel e tradicijata, astronomija- koristele astrologijata... Vo SAD astrolozite, koi pret- ta (aster - yvezda i nomos - zakon, zakonitost, red, pravilo) ka`uvale propast na silata na Oskata, primale postojana e egzaktna nauka koja gi prou~uva yvezdite i nebesnite tela, pari~na pomo{ od dr`avata.”2 nauka za vselenata koja po~iva vrz strogi i precizni zakoni Otsekoga{, pa i denes, astrologijata vlijaela vrz poli- i zakonitosti, {to ne e slu~aj so astrologijata. ti~kite i strategiskite odluki. Taa se koristela i za voeni Denes “najpoznatite svetski astrolozi imaat edna{ ili propagandi za da go zapla{i neprijatelot, pretka`uvaj}i ja dvapati godi{no svoi kongresi na koi gi utvrduvaat svoite negovata propast. iskustva i studii... Vo Amerika postoi fakultet za astrologija, Amerikan- Vidovi na gatawe ska fondacija na astrolozite, i mnogu slu`beni astrolo{ki revii. Vo nedostig od dar na vidovitost, onie {to bi sakale da Vo London postoi privaten fakultet za astrologija. ja “vidat” idninata pribegnuvaat kon razni tehniki za “~i- Institutot ‘Astra’ vo Bratislava ja prou~uva staroegi- tawe na idninata”. Tuka spa|aat site vidovi na gatawe ili petskata mudrost... pretka`uvawe na sudbinata: Vo Moskva, vo Kremq, rabotat nekolku postojano vrabo- - kartomanija - gatawe so pomo{ na karti, osobeno so teni astrolozi. tarot karti. Celokupniot raspored i simbolikata na ovie [armot na astrologijata ne gi odminal nitu Belgija, karti se baziraat na astrolo{ki i magiski simboli; Germanija i Ungarija, a vo Japonija se registrirani golem - gatawe so pomo{ na ogledalo, staklena topka, gorski broj astrolozi. kristali ili so mazni povr{ini {to reflektiraat; Italijanskite privatni televiziski stanici nitu eden den - hiromantija, ~itawe na sudbinata od dlanka, od oblici- vo svoite emisii ne go odminuvaat horoskopot za utredenta. te na {epata i liniite na dlankata; Vo Francija astrologijata isto taka javno e priznata i - horoskop ili astrologija - gatawe spored yvezdite; po~ituvana.”1 - psihometrija - gatawe so pomo{ na predmeti na sop- Kaj nas isto taka postoi s# posilen interse za nea. Broj- stvenikot (magija, vra`awe so pomo{ na magiski simboli, ni spisanija i knigi ja obrabotuvaat taa tematika na profe- predmeti, formuli); sionalno nivo. Taa prodira vo re~isi site tira`ni i emi- 2. @an Luj Bro - Jean Louis Brau, Re~nik astrologije Larousse, Mandala Press, 1. Maja Lon~ari}, Zvijezde govore - Astrologija, Bjelovar 1986,str. 24 Beograd, 1991., str. 107

450 451 - gledawe vo filxan (najra{iren oblik na gatawe); Spomenatata religija i filozofija tvrdat deka site - geomantija - so pomo{ na simboli razmesteni na zemja; su{testva, site `ivi organizmi, se sveti zatoa {to istite - piromantija - gatawe so pomo{ na plamen; “bo`estva”, istata “su{tina” ili istata “kosmi~ka (vselen- - radiestezija - bukvalno “~uvstvo za zraci”, bo`em spo- ska) energija” (“prana”, “ki”), koja postoi vo lu|eto, se nao|a sobnost na poedinci so pomo{ na ~atal da otkrijat podzem- i vo site drugi sozdanija - vo `ivotnite, vo pticite, vo ribi- ni vodni tokovi ili naslagi na ruda. Navodno radiestezistite te, vo bubalkite, vo crvite, vo rastenijata, vo kamewata, vo otkrivaat i “zra~ewa vo zemjata” koi predizvikuvaat bolesti, vodata, vo do`dot, vo vozduhot..., vo drugite nebesni tela, vo ili pak “zra~ewa” kaj `ivite su{testva ili objektite. celata vselena. ^ove~koto su{testvo e del na kosmosot, i na - gatawe so pomo{ na ~a{a i bukvi, i mnogu drugi poma- kosmi~ko nivo site nie ednovremeno postoime niz celata lku poznati na~ini. vselena. ^ovekot e samo “mikrokopija” na vselenata, na “mak- Site ovi praksi glavno se povrzani so astrologijata i rokosmosot”. Toa e osnoven temel na magijata i okultizmot. magijata. Ne e mo`no da se gata (da se pretka`uva sudbina) Nivna e idejata na povrzanost na mikrokosmosot (na{eto bez starite drevni okultni soznanija. Site tie imaat edin- telo) so makrokosmosot (vselenata), ideja deka ednata e mik- stvena su{tina povrzana so astrolo{kata pretstava za vse- rokopija na drugata. lenata. Ovie pravci smetaat deka s# proizleguva od kosmi- Spored spomenatata religija i filozofija, taa “uni- ~kata inteligentna energija, koja nekoi ja narekuvaat “bog” verzalna kosmi~ka energija” go povrzuva i na kosmosot mu a drugi samo “um”. Site tie veruvaat deka natprirodnite soz- obezbeduva neraskinliv integritet, ~ij{to integralen del nanija poteknuvaat od toj kosmi~ki izvor. ili alka vo toj neraskinliv sinxir sme i nie lu|eto, zaedno so `ivotnite i rastenijata, so vo{kite i crvite, so zmiite i krokodilite, so koprivite i trweto, so vodata i kamewa- Apsurdite vo vrska so “kosmi~kata energija” so koja ta, so veterot i maglata... Ne postoi nikakva mo`nost za neza- e proniknata celata vselena i sekoe sozdanie visno i samostojno postoewe nadvor od toj sinxir, mo`nost za ne{to i nekoj da se otka~i ili da se izdeli od toj semir- Spored taoisti~kata, hinduisti~ko - budisti~kata, mo- ski integritet, da ja napu{ti taa neraskinliva vselenska nisti~kata, panteisti~kata i animisti~kata religija i filo- zaednica, nitu pak mo`nost nekoj da umre i da is~ezne, za{to zofija, so koja denes e zaplusnat svetot kako nikoga{ pora- “nema” smrt. Nema nikakva mo`nost da se oslobodime od no, dlaboko vo sekoe ~ove~ko su{testvo postoi “iskra” na `eleznite stegi na strogata sudbina {to ni ja opredelila i nekakvo “bo`estvo”, ili nekakvo “povisoko jas”, nedefinira- zapi{ala taa kvazi “umna (inteligentna) kosmi~ka energija” na “energija”, nejasna “univerzalna kosmi~ka energija”, “po- koja n# izedna~ila so `abite i gu{terite, so vrbite i topo- visoka svest”. Taa energija e magliva “bo`estvena su{tina” lite, so snegot i mrazot... Taa na{iot `ivot odnapred go pro- na toa bo`estvo, nekakov “negov bo`estven princip”, koj e gramira i nie kako roboti prisilno, bez na{a soglasnost, izvor na red vo na{iot `ivot i telo. Ovie pravci smetaat sme staveni vo svoeviden geto od koe ne mo`eme da pobegneme, deka s# proizleguva od taa misti~na “inteligentna ili umna da izlezeme i slobodno da di{eme, sami da go kreirame `ivo- kosmi~ka energija”, koja nekoi ja narekuvaat “bog”, a drugi tot, idninata, slobodno da birame... Postoi samo tvrd i neu- samo “um”. Site tie veruvaat deka natprirodnite soznanija moliv zakon, karmi~ki ciklus na reinkarnacija, ili povtor- poteknuvaat od toj kosmi~ki izvor. Se smeta deka toj “bo`es- no ra|awe pri smrtta i premin od eden vo drug vid `ivot, tven princip”, toa “bo`estvo”, toj “um”, toj “bog”, taa “in- mo`nost nekoj i nad ~etiriesetina milioni pati da se rein- teligentna, umna kosmi~ka energija”, proniknuva s# vo priro- karnira, da se voploti, dodeka ne postigne apsolutno sovr- data i vo kosmosot, deka e prisutna vo s#, deka “bog e vo s#”, {enstvo, stepen na “nirvana”. Spored toj zakon (ciklus), nie “s# e bog” i ednovremeno site nie sme bogovi. Vo ramkite na denes sme ~ovek, utre sme prase, pa tele, glista ili komar- ova gledi{te, i hristijanskiot Bog e bezli~na “kosmi~ka ec, pa pak ~ovek, pa kopriva ili jorgovan, i taka vo beskraj. energija” koja{to e su{tina na s#.

452 453 rot komunicira so duhovite na nekoga{nite adepti (anti- Zna~i, taa “bo`estvena su{tina” ne e osnova samo na ~o- ~kite mudreci). ve~kite su{testva, tuku na celokupnata priroda. @ivotnite, rastenijata, vodata, kamewata, veterot..., samata planeta Zem- ja, i site drugi planeti, kako i celokupniot univerzum, se Kosmi~kata energija - dobra i zla!? proniknati so nea i go imaat toa bo`estveno jadro vo sebe, taa “kosmi~ka energija”, koja{to povrzuva s# vo edno i ja Vo vselenata, na na{ata planeta i vo `ivotot voop{to, ureduva vselenata. So taa zaedni~ka “kosmi~ka energija” nie postojat sprotivnosti: dobro i zlo, den i no}, leto i zima, sme povrzani so vselenata kako alki vo sinxir. Vidliviot bolest i zdravje, qubov i omraza, pravda i nepravda... Sonce- svet e samo vidliva manifestacija, emanacija na toa “bo- to kako bog, ili bogot koj stoel zad Sonceto (zavisno od toa `estvo”, odnosno emanacija na negovata “duhovna su{tina”; s# kako se sfa}alo ova pra{awe: obi~niot narod veruval deka {to e vidlivo e samo materijalizirana manifestacija na taa direktno Sonceto e bog, za razlika od sve{tenicite koi tvr- “kosmi~ka energija”. dele deka zad Sonceto stoi bog koj upravuva so nego), ~ija{to Site lu|e se del na taa ista energija, za{to imaat “ist manifestacija ili emanacija e toa (negovata svetlina i top- duh”, “vi{a svesnost”. Za da se obedini ~ove{tvoto i da se slee lina), vo tekot na denot na nebesniot svod noselo svetlina, so zaedni~kiot “kosmi~ki duh”, potrebna e meditacija, sta- a no}e zao|alo zad horizontot i “sleguvalo vo podzemjeto”. puvawe vo duhoven kontakt so nego. Tuka ne se razgovara so Posebno zatemnuvaweto na sonceto se smetalo za golema ne- li~nost, so Boga, kako vo hristijanstvoto, tuku se stapuva vo sre}a. Toga{ vo hramovite se trubelo na trevoga i se udira- misti~en kontakt so bezli~nata “kosmi~ka energija”, koja e lo vo timpani, a naselenieto redelo za nego i mnozina si gi umna, inteligentna, no ne e li~nost. kinele sebesi usnite. Tokmu zatoa vo paganskite religii ne- Vo budisti~kata religija i filozofija so “kosmi~kata mu mu se pripi{uvani dve sprotivni osobini. Toj bog bil energija” se komunicira preku meditacija i so pomo{ na du- obo`avan kako dobar (svetlata strana) i kako zol (no}e) bog. hovite na besmrtnite mudreci, so pomo{ na razni “avatari” Bidej}i postoi dobro i zlo, ma{ko i `ensko, bogot Sonce i “kosmi~ki gurui - u~iteli”, koi uspeale da ja postignat taa trebalo da bide i dobar i zol, dvopolen (ma{ki i `enski kosmi~ka mudrost i um. So toa, navodno, tie prestanale da se bog), za{to ma`ot i `enata se sozdadeni nalik na svojot bog reinkarniraat, se sleale so “bo`estveniot princip”, premi- koj e izvor na s#. nale vo beloto (kosmi~ko, duhovno) bratstvo na duhovnite Bidej}i kosmi~kata energija proniknuva s# vo vselena- su{testva i vlegle vo sostojba na duhovnoto univerzalno ta, taa gi proniknuva site sprotivnosti, pa i dobroto i zlo- najvisoko bla`enstvo nare~eno “nirvana”, sostojba na ve~en to. Zatoa, spored dene{noto okultno sfa}awe, skeletot na i bla`en mir koja se nao|a od onaa strana na svetot na sves- vselenata, kosmi~kata energija, ednovremeno e i dobra i zla, ta i na individualniot `ivot. Ovaa sostojba na bla`en `i- od {to proizleguva deka postoi apsolutna uniformnost, ap- vot vo svet poln so sjaj i velelepnost, kon koja se stremi sekoj solutno ednoobrazie vo kosmosot koe gi ukinuva site razli- prosvetlen budist kako kon najvisoka i krajna cel, se postig- ki. Ottamu, nema razlika me|u dobroto i zloto, me|u ma{koto nuva so celosno gasnewe na svoeto “jas” i so gasnewe na vol- i `enskoto, me|u sprotivnostite. Spored toa, s# e slobodno, jata za `ivot, odnosno so celosno osloboduvawe na duhot od nema nikakva zabrana, nikakvi granici i ograni~uvawa, nema materijata, so {to se postignuva “svesnosta na Kri{na”. zlo, nema grev, nema sud nitu kakva i da e osuda. Spored ovoj Ottamu tie “avatari” i “kosmi~ki gurui - u~iteli”, sistem, dobroto i zloto se vo harmonija i zaedno so~inuvaat doa|aat da im ja prenesat taa mudrost na smrtnicite. Se veru- nedeliva celost. So toa zloto se opravduva i ovekove~uva. va deka niz kontakt so “duhovnoto” (so kosmi~kite u~iteli - Ottamu i prifa}aweto na idejata vo magijata deka vo optek gurui) mo`e da se postigne kompletno duhovno soznanie za se site sredstva - i dobrite i zlite, a i veruvaweto vo har- univerzumot. Istoto se postignuva i vo magijata, koga vra`a- monija me|u dvata sprotivni principi (me|u sprotivnostite)

454 455 vo kosmosot vo dale~nata orientalna religija i filozofi- Kako eden selanec panteist ili animist komu- ja poznato kako jin i jang. Zatoa vo magijata (sistem na komu- nicira so svoite `itni posevi? nikacija so kosmi~kata energija) postoi “golem ritual” koj propagira spojuvawe na dvata pola niz orgii na seksualen Animizmot u~i deka s# vo vselenata ima duh koj mo`e da razvrat, homoseksualnost i lezbejstvo. Idejata deka bog e op{ti so ~ove~kiot duh, pa i duhot na `itnite posevi so du- prisuten vo s# (panteizam), odobruva op{tewe i so `ivot- hot na nivniot stopan. Stopanot odi niz posevite dodeka tie nite (sodomija), so {to se ukinuvaat i site razliki me|u fa}aat klas i im sviri so zurla, so violina ili so nekoj drug lu|eto i `ivotnite, za{to s# se sleva vo edno. muzi~ki instrument. Pottiknati, motivirani i zadovolni od ne`nosta na svojot stopat i od negovata milna muzika, pose- Kako eden panteist ili animist komunicira so vite mu “vozvra}aat” so bogat rod, za razlika od onie posevi vodata? koi ne dobivaat takva ne`nost od svoite stopani. Spregata me|u ~ove~kiot duh (kosmi~kata energija kaj ~ovekot) i du- Spored ve}e spomenuvanata panteisti~ko - animisti~ka hot na posevite (nivnata kosmi~ka energija), “rezultira” so religija i filozofija, “kosmi~kata energija” e “umna”, “in- visoko plodorodie. Ete, i takvi sfa}awa i veruvawa postojat. teligentna” i dejstvuva umno i inteligentno i istata e zaed- ni~ki povrzuva~ki element na site sozdanija, proniknuva s# Koj gi izmisli apsurdite vo vrska so kosmi~kata i se manifestira niz prirodata. Taa mo`e da se razbere i da energija i zo{to? se ~ita i so nea da se komunicira, da se komunicira so ras- tenijata, so materijata - so s#. Vo toa astrologijata e napol- Kako {to vidovme od prethodnite podnaslovi, navodno no identi~na so magijata koja ima isto veruvawe, so taa raz- mo`e da se komunicira so drugite bez upotreba na telefon, lika {to magijata odi ponatamu, tvrdej}i deka taa energija pismo, internet; mo`e da se kontaktira so bilkite, so `ivot- mo`e da se koristi i so nea obostrano da se komunicira, do- nite, so mrtvata priroda, so mrtvite lu|e ili so povisokite, deka astrologijata samo gi “~ita” nejzinite poraki, bez transcendentni su{testva, koi bo`em mo`at da gledaat vo direkten kontakt so nea. minatoto, vo sega{nosta, a da ni ja pretka`at i idninata itn. Kako eden panteist ili animist komunicira so vodata? Vo golema mera toa se postignuva so pomo{ na meditacija, Vo sad so voda toj na vodata $ se obra}a grubo, $ raska`uva koja e glaven pat za komunikacija so tie povisoki kosmi~ki storii za svireposti, holokausti i horori, $ upatuva grdi sili. Za meditacijata mnogu poop{irno }e zboruvame podoc- zborovi, kako na primer, nepravda, omraza, nasilstva, ubist- na, koga }e dojde red na nea. va, krvoprolevawe..., a potoa vodata ja zamrznuva i pri toa Se nametnuva logi~no pra{awe: koja e ili {to e taa navodno dobiva nepravilni kristali. A koga na istata voda “umna”, “inteligentna” “kosmi~ka energija”, koi se tie in- $ se obra}a ne`no, so ubavi i milni zborovi, kako {to se teligentni sili so koi ~ovekot kontaktira? Ednostavno, da- qubov, radost, milost i koga $ raska`uva prikazni so ubava li tie sili voop{to postojat? Ako ne postojat, toga{ koj gi sodr`ina i $ pee ubavi pesni~ki, toga{ nejzinite kristali izmisli, koj gi postavi vo vselenata, koj gi ubedi lu|eto deka se ubavi i geometriski pravilni. Da, seto ova mo`ete da go postojat, zo{to voop{to gi izmisli i koj stoi zad niv? A, ako gledate na televizija! Na ubavoto vodata mu “vozvra}a” so postojat, toga{ koi navistina se tie sili? ubavo, so ubavi i pravilni kristali, a na lo{oto mu “vozvra- Vedna{ da ka`eme deka ne postoi nikakva, apsolutno ni- }a” so lo{o, so nepravilni kristali. kakva “univerzalna kosmi~ka energija”, u{te pomalku nekak- va “umna” ili “inteligentna kosmi~ka energija” so koja e proniknata celata vselena, site sozdadeni su{testva i sozdanija, nikakvo “bo`estvo” nitu “bo`estven princip” ili

456 457 na negova po~va, vo negovata mre`a i vo negovite stra{ni kan- “bo`estvena su{tina”, “povisoko jas” ili “povisoka svest”, xi od koi te{ko }e mo`eme da se izvle~eme neo{teteni. Da nikakov “bog vo s#” nitu “s# e bog”, nitu pak site nie sme ne im dozvolime na demonskite sili da n# zavedat, da ni go bogovi. Ni{to od seto ova onaka kako {to ni go prika`uvaat zatemnat umot i da zagospodarat so nas, da ja zagubime svoja- taoisti~ko - hinduisti~ko - budisti~kata monisti~ka, pan- ta sloboda kako najgolemo bogatstvo {to sme go dobile od teisti~ka i animisti~ka religija i filozofija, so koja denes Boga sami slobodno da birame i da ja kreirame svojata idni- e preplaven svetot. na i sudbina kako slobodni su{testva i da ne staneme obez- Izmislicite za nekakva “univerzalna kosmi~ka ener- li~eni robovi zatvoreni vo stegite na negovoto geto za koe gija” i za s# {to e ka`ano vo vrska so nea e izvonredno uspe- zboruvavme. {en vselenski paravan {to go podignal satanata (|avolot) i zad koj mo{ne uspe{no se krie sebesi i svoite podmolni ak- tivnosti za da gi zavede i da gi upropasti lu|eto. Vidovi na svetogled (pogled na svetot) Vo svoe vreme satanata (toga{en Lucifer) se obidel da podigne svoj prestol na neboto, vo vselenata, da se izedna~i Iako mo`ebi se ~ini deka na nekoi lu|e ne im pre~i fi- so Boga, da bide bog: “Kako padna od neboto Denico (Svet- lozofijata kako go sfa}ame i go sogleduvame svetot vo koj lonosecu), sine Zorin? Kako si simnat na zemjata ti, `iveeme, sepak, na{iot svetogled vo golema mera go odredu- ugnetuva~u na narodite? Zboruva{e vo svoeto srce: ‘]e se va na{iot pogled i odnos kon na{iot svet, kon Boga i kon iska~am na nebesata, nad Bo`jite yvezdi }e si izdignam pre- bli`nite. Na primer, nekoi Hindusi veruvaat deka vo kar- stol za sebe. Na sobirnata gora }e prestoluvam, na kraen mi~kiot ciklus na reinkarnacija treba da pro`iveat milio- sever. ]e se iska~am vo obla~nite visini, }e bidam ednakov ni `ivoti so koi ne mo`e da se sporedi nitu eden `ivot so Sevi{niot’” (Isaija 12,12-14). poedine~no. Tie veruvaat deka nivnata sudbina vo ovoj `ivot Otkako ne mu uspealo da podigne vistinski prestol vo e neposreden rezultat na t.n. karma (sevkupnost na nivnite vselenata, kako pandan na Bo`jiot vselenski prestol, da se dela napraveni vo prethodniot `ivot). Zatoa, za eden siro- izedna~i so vistinskiot Bog-Tvorec i da stane nebesn bog, i ma{en, ulogav pita~, postoi mo{ne malku milost i so~uv- otkako e isfrlen od neboto na na{ata zemja, |avolot sepak stvo, za{to, soobrazno so ova sfa}awe, ulogavecot samo uspeal da podigne svoj zamislen prestol i da stane zamislen pla}a za svoite lo{i dela od prethodniot `ivot. Spored toa, bog vo umovite na milijardi lu|e, da lansira ideja za nekak- sekoj napor da se izmeni negovata sostojba, samo }e go upro- va umna i inteligentna “univerzalna kosmi~ka energija”, so pasti neophodniot proces na reinkarnacija. Vtoro, sledbe- kosmi~ki dimenzii, so koja navodno mo`e da se kontaktira. nicite na Wu ejx (za koi }e zboruvame op{irno podocna) Kamufla`ata e izvonredno uspe{na. Milijardi neupateni veruvaat deka se bogovi i zatoa sakaat da razvijat bog ili lu|e, kontaktiraj}i so taa bo`emna kosmi~ka energija vo bo`ica vo sebe. Poradi toa, nim i ne im e potreben spasitel, prirodata, vsu{nost kontaktiraat direktno so satanata i so za{to ne mo`at da napravat nikakvo zlo. Bidej}i se bogovi, negovite banditski, |avolski duhovi, so negovite demoni koi tie se besmrtni i vsu{nost ne umiraat. Pri smrtta samo se se krijat zad taa zamislena energija {to ja vnele vo umovite reinkarniraat, nanovo se ra|aat vo drug `ivot, sli~no na na lu|eto. Velime, kamuflirani i skrieni, kako i nekoga{ Sonceto koe ne umira, tuku nave~er vo eden kraj zao|a, a ed- vo rajot koga satanata bil skrien zad zmijata koja{to ja prela- novremeno vo drug izgreva, se ra|a. gala Eva, koga nejze $ se ~inelo deka zboruva so zmija, a vsu{- ]e gi navedeme osnovnite svetogledi (pogledi na svetot) nost od zad zmijata $ zboruval satanata, |avolot. {to postojat denes vo svetot. Po~ituvani, da vnimavame da ne se sopneme i da ne pad- neme vo stapicite na ovie |avolski izmislici, na ovaa okult- Teizam (gr. teos - Bog); monoteizam (gr~ki: mono - eden i teos na, misti~na, spiritisti~ka, satanska nauka, ta da se najdeme - Bog). Veruvawe vo eden semo}en, seprisuten i seznaen Bog

458 459 poredok vo svetot; otka`uvawe od site religiozni veruvawa. Sedr`itel; vera vo li~en, `iv Bog Tvorec, koj sozdal s# {to Ateist - bezbo`nik, bezvernik. se gleda i ne se gleda, i na{ata planeta Zemja, vrhoven vla- detel i onoj koj ja odr`uva vselenata. Ovoj bibliski, hris- tijanski svetogled, go opfa}a veruvaweto vo sveto trojstvo: Naturalizam. Svetogled koj prirodata ja smeta kako edin- Bog Otec, Isus Hristos Bo`ji Sin, i Svetiot Duh. Teizmot stveno ne{to {to navistina postoi, duhot i negovite tvor- e temel na hristijanskata nauka. Zatoa za hristijanite bi gi opfa}a so poimot priroda, objasnuva deka site pojavi teisti~kiot svetogled pretstavuva osnovna nauka koja bi se povrzani so prirodni pri~ini i imaat svoj temel vo pri- trebalo da slu`i kako temel na site drugi nauki. Kolku is- rodnite zakoni, deka s# mo`e da se objasni so logikata i so tok {to e daleku od zapad, tolku taa n# oddale~uva od nebib- nau~nite zakonitosti i ne uka`uva na postoewe na nekoj plan liskite pogledi na svetot. ili cel. Vo teizmot, ~ija{to osnova e Biblijata, Bog jasno se ot- Toa e teorija koja{to ja prifa}aat mnogu nau~nici i kriva kako li~nost, so site belezi na li~nost koja ~uvstvu- sekularni humanisti. Naturalistite ja prou~uvaat samo pri- va, misli, saka, koja ima svoja volja. Bibliskiot Bog e nad rodata, a bidej}i ~ove~kite su{testva se del od nea, edna vselenata, nad prirodata, nad ~ovekot, nad svoite sozdanija granka od naturalizmot e i sekularniot humanizam, koj u~i - ne e vo niv, tuku e nadvor od niv, me|u niv i nad niv. Toj ne deka na lu|eto ne im e potreben Bog - tie mo`at s# da postig- gi proniknuva svoite sozdanija i ne e prisuten vo niv vnatre nat sami. Soobrazno so toj stav, sekoj fenomen mo`e da se kako nekakva energija ili kako nekoe duhovno jadro, kako {to objasni so naukata ili logikata. Negovite privrzanici sa- u~at orientalnite misti~ni religii. kaat da go razvijat ~ove~kiot potencijal vo sebe, vo svojata Vselenata navistina e integritet, no poinakov od onoj vnatre{nost. Ovoj svetogled go osloboduva ~ovekot od site bo`emen integritet na taoistite, monistite, animistite, barawa {to gi postavuva Bog pred ~ove~kiot rod. panteistite, spiritistite i od onoj na privrzanicite na Wu ejx, Monizam monos od onoj {to se temeli na nivnata bo`emna “kosmi~ka energija” Monizam (gr~ki: - sam, eden, edinstven). Filozofsko koja{to ja stavaat vnatre vo sozdanijata, vnatre vo sebe. sfa}awe koe site pojavi vo vrska so nivnata supstancija, so zakonite {to vladeat vo niv i so nivniot moral, gi sveduva Bibliskiot integritet na vselenata go obezbeduva bib- samo na eden edinstven princip: telesnoto i duhovnoto imaat liskiot Bog Pantokrator (gr~ki:panto - s#, celosno, seopfat- isto poteklo i vo su{tina tie se edno isto, teorija deka stvar- no i krateo - vladee) - Sevladetel, Sedr`itel, Semo}nik. nosta e edinstvena (ednoobrazna) celina. Budistite pone- koga{ cel svet i s# vo nego, vklu~uvaj}i gi i lu|eto, go spore- Deizam. Deizam. Deizmot go prifa}a Boga kako praizvor i tvorec na duvaat so nekoj ogromen orkestar koj gi sviri svoite parti- svetot, no ne priznava nikakvo Bo`je me{awe vo `ivotot na turi za da proizvede harmoni~na muzika. Najobi~na fraza prirodata i op{testvoto, negova intervencija vo tokovite na koja go prika`uva monizmot e “edno vo s# i s# vo edno”. Pri- svetot, nitu pak priznava nekoe bo`estveno otkrovenie. vrzanicite na Wu ejx, koi ja prifa}aat ovaa filozofija, se Spored deizmot, Bog go sozdal na{iot svet i celata vsele- borat za misti~no edinstvo so vselenata. na, istata ja stavil vo dvi`ewe i potoa krenal race od nea i ja prepu{til samata na sebe da prodol`i ponatamu, pretvo- Dualizam. Filozofski pravec, odnosno na~in na sfa}awe raj}i se na toj na~in vo pasiven posmatra~. Spored ovoj sveto- spored koe telesnoto i duhovnoto, fizi~koto i psihi~koto, gled, Bog ne e povrzan so na{ite sekojdnevni gri`i, prob- teloto i du{ata zna~at dve me|usebno razli~ni, napolno lemi ili nastani, tuku “samo n# posmatra od dale~ina”. sprotivni i nezavisni supstancii ili principi. Spored Platonoviot dualizam, ~ovekot e dualisti~ko su{testvo Ateizam (gr~ki: a - ne i teos - bog). Bezbo{tvo, bezverie; sostaveno od smrtno gre{no telo i od besmrtna blagorodna negirawe deka postoi Bog, natprirodni sili i bo`estven

460 461 stapuva vo razgovor so nego. Duhot mu objasnuva, go sovetuva, du{a koja odvaj ~eka da se oslobodi od nego, od toj zatvor vo go upatuva, mu nareduva; se javuvaat razni prividenija i liko- koj e zatvorena, i da se vivne vo sferata na bogovite, od kade vi so koi razgovara, se dogovara i zaedno pravat planovi za {to i do{la. razni zaedni~ki aktivnosti i akcii; me|u niv se razviva zaemno prijatelstvo i doverba; tie mu raska`uvaat ~udni Politeizam (gr~ki: poly - mnogu i teos - bog). Za razlika od slu~ki od minatoto, mu prika`uvaat neverojatni nastani {to monoteizmot (vera vo eden Bog), politeizmot prifa}a vera treba da se odigraat vo idnina, mu gi ispolnuvaat `elbite, vo mno{tvo bogovi (mnogubo{tvo) koi se prika`uvani so odat pred nego, go vodat, mu pomagaat, go predupreduvaat, zaed- site najlo{i ~ove~ki mani, me|u koi se nao|ale i takvi bo`i- no se vpu{taat vo razni avanturi, u~estvuvaat vo ~udni zaed- ci kakva {to e Kloakina, za{titnica na javnite nu`nici. ni~ki potfati... Starite Grci i Rimjani so svoite mnogubo`e~ki religii, I navistina okolu nas nasekade ima duhovi, no “toa se polni so mnogubrojni bogovi i svetili{ta, se tipi~ni mnogu- demonski (|avolski) duhovi koi pravat ~uda” (Okrovenie bo{ci, so koi imal raspravii i apostol Pavle vo Atina i vo 16,14), i koga lu|eto kontaktiraat so bo`emniot duh na pla- Rim. I starite bibliski proroci imale raspravii so ninite, na {umite, na mo~uri{tata, so duhot na vrbite i okolnite narodi koi bile te{ki mnogubo{ci, potonati vo topolite, tie vsu{nost kontaktiraat direktno so |avolot i mnogubo{tvo. so negovite demoni koi se krijat zad toj nivni zamislen duh. Astrologijata semirot go prika`uva kako struktura od Toa e opasna i mo{ne rizi~na igra koja naj~esto zavr{uva pogolemi i pomali semirski bogovi i ni`i duhovi. Toa e tragi~no za onoj koj razgovara so niv. tipi~na politeisti~ka, no i panteisti~ka religija. Panteizam (gr~ki: pan - s#, i teizam - “bog”). Religiozno- Taoizam (“tao”: bog, pat, razum, re~, smisla, logos). Negov filozofsko u~ewe koe Boga go identifikuva so prirodata osnova~ e Lao-Ce, kineski filozof (6 vek pr. n.e.). Kineska i prirodata ja posmatra kako manifestacija na bo`estvoto, religija, te{ka mistika i vistinsko praznoverie, vid na u~ewe spored koe bog i prirodata se edno isto, a predmetite panteisti~ki i animisti~ki misticizam, sli~en na hinduis- i pojavite vo svetot se samo momenti na bo`estveniot se`i- ti~kiot svetogled. vot, spored koj bog i prirodata ne stojat vo odnos kako bog i sozdadeno delo. Ideja deka bo`jata su{tina ili vselenskata Animizam. Misti~no, spiritisti~ko veruvawe spored koe energija proniknuva s#, vklu~uvaj}i ja i planetata Zemja. celokupnata priroda, drvjata, pticite, `ivotnite i site ele- Panteizmot u~i deka vselenata i s# {to e vo nea e bog ili menti, kako {to se do`dot, veterot, a i lu|eto, imaat svoj duh negova manifestacija. Vo panteizmot ne postoi `iv bog kako ili du{a. Nasekade okolu nas se nao|aat duhovi. Tie `iveat li~nost koja{to odr`uva i u~estvuva vo nastanite me|u vo zemjata, vo vodata, vo oblacite, na neboto... Animizmot u~i lu|eto. Kako {to objasnivme pri teizmot, na{iot Tvorec, deka lu|eto se del na ovoj misti~en svet ispolnet so duhovi Bog, e nadvor od svoite sozdanija, dodeka panteisti~kiot bog - so dobri i zli. Site elementi vo prirodata imaat sroden e edno so sozdanijata, vnatre vo niv. Nivniot bog e prisuten duh koj mo`e da op{ti so ~ove~kiot duh; lu|eto mo`at da vo s#, vo sekoj element na vselenata - s# vo s# - vo listot na op{tat, i op{tat so tie duhovi, so duhovite na topolite, na drvoto, vo trevkata, vo do`dovnata kapka i vo ~ove~kite su{testva. Veruvawe deka lu|eto se bogovi. vrbite, so duhovite na {umite, na mo~uri{tata, na pla- Kako {to ka`avme porano, idejata deka bog e prisuten ninite... Tie duhovi mo`at da gi povrzuvaat edni so drugi i vo s# i s# vo s# (panteizam), odobruva op{tewe i so `ivot- da upravuvaat so nivnata sudbina, ako gi “slu{aat”. Vaka nite (sodomija), so {to se ukinuvaat i site razliki me|u veruvaat Hindusite, budistite, amerikanskite domorodci. lu|eto i `ivotnite, za{to s# se sleva vo edno. Panteizmot ^ovek animist komunicira so vrbata, so {umata, so ima istaknata uloga vo hinduisti~kiot svetogled. planinata, so mo~uri{teto - go slu{a glasot na nivniot duh,

462 463 Ateizmot, naturalizmot, monizmot, dualizmot, polite- intelektualno vlijanie. Taa dejstvuva so pomo{ na svetlina- ta, so zra~ewe, kako i so psihi~ko vlijanie na planetite i izmot, taoizmot, animizmot i panteizmot se dijametralno yvezdite vrz ~ove~kiot `ivot. Zavisno od vremeto na ra|awe sprotivni od vistinskiot, teisti~kiot bibliski svetogled. (koe e povrzano so nadle`noto bo`estvo za toa vreme, za so- Site tie svetogledi se napolno sprotivni od bibliskiot kre- bata i ku}ata, odnosno za delot na mesecot), se smeta deka vrz acionisti~ki svetogled. sekoj ~ovek vlijae odredena planeta koja{to ja kreira nego- vata li~nost i celokupniot negov `ivot. Toa se narekuva: Okultniot tandem me|u astrologijata, magijata i “Natalna astrologija, sudska ili individualna. U{te od drugite okultni nauki anti~kiot period, nejzino osnovno na~elo e deka deteto vo ~asot na svoeto ra|awe stapuva pod presudno vlijanie na yvez- Astrologijata, kako nekoga{, taka i denes, glavno se po- dite.”3 vrzuva so magijata i so drugite okultni kategorii so koi e vo sprega i vo neraskinliv tandem so drevna okultna su{- “Vo astrologijata polo`bata na planetite vo migot na 4 tina. ra|aweto ima va`na uloga.” Iako modernite astrolozi ja negiraat vrskata me|u de- “Vo migot koga deteto izleguva od maj~inata utroba, toa ne{nata astrologija i magijata, o~igledno e deka taa ot- vdahnuva vozduh, a so nego i momentalnata planetarna situ- sekoga{ postoela i deka tie imaat ista osnova. U~eweto deka acija. Taa planetarna konstelacija (raspored) }e go sledi ~ovekot e samo integralen del ili mikrokopija na vselena- (pridru`uva) vo tekot na celiot `ivot, a od dvi`eweto na ta, na makrokosmosot, e osnoven temel na magijata i okultiz- planetite i nivnoto vlijanie vrz konstelacijata ‘vdahnata’ 5 mot. Spored toa, so svoeto u~ewe astrologijata spa|a vo vo migot na ra|aweto, zavisi sudbinata na ~ovekot.” okultnata kategorija i taa vsu{nost e temel na site drugi Tokmu zatoa tolku golemo vnimanie na sudbinata na de- okultni pravci. Toa proizleguva ottamu {to taa e posebna teto pri ra|aweto re~isi kaj site narodi. nauka, dostapna samo za posebna kategorija lu|e koi se upate- Bidej}i se veruva deka vrz sekoj ~ovek vlijae soyvezdie- ni vo drevnite misterii na paganskite narodi. Zna~i, po- to vo koe e roden, kako i planetata koja dominira vo nego, za trebni se posebni tajni znaewa i tehniki za nekoj da mo`e sekoj poedinec e nadle`no odredeno dominantno astralno da se zanimava so predviduvawe na idninata, kako {to e bo`estvo i poniskite duhovi koi se vladeteli na odredeni slu~aj so astrologijata. Tie soznanija se drevni i poteknu- ku}i i sobi. vaat od redovite na okultistite, lu|e koi tvrdat deka posedu- Taka na ~oveka mu se nametnuva vlijanieto na “negovoto vaat tainstveni (okultni), nedostapni kosmi~ki znaewa. li~no bo`estvo” kako negov do`ivoten pridru`nik i za{- titnik. Interesna e sli~nosta me|u ovoj astrolo{ki detal Vo minatoto tie bile rezervirani isklu~ivo za sve{- i rasporedot na svetcite vo tradicionalnite hristijanski tenicite, “upravitelite na svetite tajni, na misteriite”. veri koi isto taka se vrzuvaat za poedinec zavisno od datu- Ostanatiot narod bil upaten na niv kako vrvni pretstavni- mot na negovoto duhovno “ra|awe” - kr{tavaweto kako male- ci na “bogovite”, {to va`elo i za astrolozite. Spored svo- ~ko bebe. jata su{tina, dene{nite astrolozi ne se ni{to drugo osven Kako {to e ve}e naglaseno, bidej}i dejstvuvaweto na moderni sve{tenici na starata astrolo{ka okultna religi- ovaa kosmi~ka energija e inteligentno, toa mo`e da se raz- ja, posvetena na astralnite bo`estva, kako i na anti~kiot vrhoven bog na Sonceto - Vaal. 3. Haxi-Baki}, “Veliki Nostradamusov horoskop”, IP “Kwiga”, Beograd, Osnovnata ideja na astrologijata e identi~na so temelot peto izdawe, str. 126 na magijata - veruvawe deka so kosmosot upravuva inteligent- 4. Isto, str. 137 na energija koja se manifestira na razli~ni na~ini, vr{ej}i 5. Marija Lon~ari}, “Zvijezde govore - Astrologija”, Ni{ro, “Prosvjeta” Bjelovar, “Iros” Sesvete, Bjelovar 1986., str. 19

464 465 bere ili da se ~ita. Vo toa astrologijata e napolno identi~- denes. Modernata astrologija vo su{tina e isto veruvawe vo na so magijata koja ima isto veruvawe, so taa razlika {to ma- vlijanija na nekakvi kosmi~ki bogovi vrz ~ovekot. gijata odi ponatamu, tvrdej}i deka taa energija mo`e da se Za razmisluvawe: ako ste obrazovano lice, dali veruvate koristi i so nea obostrano da se komunicira, dodeka astro- deka so va{iot `ivot upravuva nekoe “astralno bo`estvo”, logijata samo gi “~ita” nejzinite poraki, bez direkten kon- koe vsu{nost ne e ni{to drugo osven mrtvo planetarno telo? takt so nea. Ako ste hristijanin (hristijanka), prifa}ate li da ve vodi Pri ova va`no e da se naglasi i vlijanieto na intuici- nekoj paganski bog, koj nema nikakvo mesto vo hristijanska- jata. Se smeta deka astrologot ne ja odreduva idninata na poe- ta vera? Ne e li ~udno {to denes mnogu “hristijani” veruvaat dinecot samo so pomo{ na rasporedot na planetite, tuku i so vo edna vakva paganska religija? pomo{ na pret~uvstvoto pod vlijanie na tie planeti. Zatoa uspe{niot astrolog mora da ima i vakva sposobnost. Astrologijata e religija - obo`avawe na Sonceto kako kult Najstara astrologija - vavilonskata Paganskata filozofija se temeli na anti~koto kosmo- Sumercite, kako najstara civilizacija, prvi bile pronik- lo{ko sfa}awe deka yvezdite, bogovite, upravuvaat so `ivo- nati so mistika, so astrologija, so magija, kako i so veruvawe tite na lu|eto. Astrologijata ja ~ita voljata na tie bogovi. vo bo`estva i demoni. Podocna od niv site soznanija se pre- Kako {to e istaknato, taa ne e nekoja nova nauka bazirana na nesuvani vo Asirija, Elam, Vavilon, Egipet, Grcija i vo dale- nau~ni fakti, tuku vsu{nost drevnata paganska religija, veru- koisto~nite narodi, taka {to se gledaat sli~nosti vo mnogu vawe vo kosmi~ki bo`estva. tolkuvawa i sfa}awa za svetot. Vo najstariot vavilonski astrolo{ki sistem bogot Vavilon sekoga{ bil grad predvodnik na paganskiot svet Sonce bil vrhoven bog koj e vladetel i glaven bog na Zodi- i najstarite po~etoci na astrologijata datiraat od nego, od jak, na yvezdenoto soyvezdie, dodeka se smetalo deka site dru- drevniot Vavilon, od periodot na starite Sumerci, pri- gi bogovi (yvezdite i planetite) proizleguvaat od nego, deka bli`no okolu 2400 godini pr. n.e. Vavilonskata astrologija se samo negovi manifestacii, emanacii ili inkarnacii - “... vsu{nost mo`ebi bila najstara od site metodi za odredu- “telo od negovoto telo”. Zatoa site prirodni pojavi se smeta- vawe na voljata na bogovite. Spored vavilonskoto veruvawe, ni samo kako manifestacija na eden bog - Sonceto. Toa veru- slu~uvawata na neboto bile tesno povrzani so zemnite nas- vawe go prifatile starite Sumerci, Feni~anite, narodite tani, a dvi`eweto na nebesnite tela ja odreduvalo ~oveko- na Mesopotamija, Egip}anite, Arapite, Persijancite, Gr- vata sudbina... Site planeti i yvezdi, poznati na toga{nite cite, Rimjanite, Hindusite i amerikanskite Indijanci, me- Vavilonci i Asirci, imale svoi imiwa i istite bile smeta- nuvaj}i gi samo imiwata vo svoite jazici. Site tie svoite ni kako bogovi od pogolem i pomal stepen, zavisno od nivno- bogovi gi gledale samo kako varijacii na eden bog, Sonceto. to hierarhisko mesto vo mitologijata i kultot. [ama{, kako Toa veruvawe s# u{te e osnova i na modernata astrologi- Sonce, i Adad, kako bog na vremeto, bile posebni za{titnici ja. Site nebesni tela se smetaat za manifestacija na Sonce- na astrolo{koto pretka`uvawe, iako mnogu drugi bo`estva, to, za astralni bo`estva koi proizlegle od nego i koi in- kako Nanar, ili Sin, bog - Mese~ina, i I{tar, kako Dilbat, teligentno vlijaat vrz ~ove~kiot `ivot. ili Venera, imale va`en del pri posmatraweto i presme- So toa astrologijata semirot go prika`uva kako struk- tkite na yvezdo~atcite”6 tura na pogolemi i pomali semirski bogovi i ni`i duhovi. . Toa e tipi~na politeisti~ka (veruvawe vo mno{tvo bogovi), Zna~i, osnova na prvobitnata astrologija bila religi- no i panteisti~ka religija (bog vo s#, bog vnatre vo svoite ja - veruvawe vo kosmi~ki bo`estva, {to se prenelo s# do sozdanija), veruvawe {to go prifatile orientalnite narodi (Indija, Kina, Japonija i drugi). 6. S.H. Hooke, Babylonian andAssyrian Religion, London, 1953, str. 93

466 467 Vaviloncite, kako najstar narod, veruvale deka sekoj ne{ta. Ova kratkotrajno iskustvo na napu{tawe na svoeto fizi~ko smrtnik, sli~no na bogovite, ima svoja sopstvena yvezda. telo e mnogu opasno. Se postignuva so pomo{ na meditaciski teh- niki, so hipnoza, so halucinogeni drogi, kako LSD, ili so t.n. Taka astrologijata vo svojot temel e kosmi~ka religi- magi~ni pe~urki. Isto taka ova se postignuva i za vreme na jogi ja, so temelno veruvawe vo besmrtnost na du{ite, koi po pri- ve`bite. Vo slu~aj lu|eto da ne mo`at da se vratat na sebesi, os- roda se “polubogovi”. Na sekoja du{a $ pripa|a po edna yvez- tanuvaat trajno psihi~ki o{teteni ili mrtvi. Za astralnite patu- da, pa po smrtta tie se vra}aat tamu. Zatoa yvezdite se povr- vawa ve}e zboruvavme koga ja obrabotuvavme temata za spiritizmot, zani so nivniot fizi~ki `ivot vo telo, pa so nivnata zaem- naveduvaj}i i mnogubrojni primeri za niv, a na niv pak }e se navra- time podocna. na konstelacija se predviduva idninata. Spored toa, astro- logijata stanuva temel na site paganski veruvawa, a ednovre- Aura (gr~ki: aura - prijaten vozduh, mirisno, prijatno vetre); vo meno i na spiritizmot, veruvawe deka sekoja du{a odi na astrologijata - zra~ewe. Aurite se nevidlivi za fizi~kite o~i, no neboto (koe vo golema mera e prisutno i vo hristijanskiot se pretpostavuva deka, navodno, niv mo`at da gi zabele`at vidovi- svet). tite lu|e. Spored tvrdeweto na ekstrasenzorite (supersenzi- tivnite lica, mediumite), kako i okultizmot, toa e energetsko pole na sekoe `ivo telo ili su{testvo vo koe se ~uvstvuva prisustvoto Glavni astrolo{ki bo`estva na du{ata ili duhot koj navodno go napu{ta teloto pri smrtta. Nekoi lu|e tvrdat deka toga{ du{ata ja gledaat, iako vo normalni Poznato e deka sedum glavni bo`estva na Zodijak bile okolnosti taa ne se gleda. Zna~i, aurite se nevidlivi za fizi~kite o~i, no se pretpostavuva deka “mo`at” da gi zabele`at vidovitite sedumte planeti: Sonceto, Venera, Zemjata, Mese~inata, lu|e. Mars, Saturn i Jupiter. Vo astrologijata postoi precizna struktura na odnosi i Vidovitost - supersenzitivno zabele`uvawe (Extra Sensory Percep- hierarhija na planetite, odnosno na astrolo{kite bogovi. tion) na nastanite i pojavite, nezavisno od oddale~enosta ili od “Sekoja planeta nosi ime na nekoj bog od gr~kata mitologi- vremeto. Vidovitosta koja se odnesuva na idninata se vika proroku- ja i {iri psihi~ki entitet koj denes mu se pripi{uva na toj vawe ili prekognicija (predviduvawe). Kako {to se veruva, vidovi- tosta e “sposobnost” da se sogleduvaat minatite, sega{nite i id- bog. Planetite imaat eden domicil (mesto na prestoj, dom) nite nastani i mo} da se “vidat” bestelesnite duhovi pri kanalizi- vo eden znak na Zodijak (se veli deka edna planeta gospodari raweto i preku mediumi. ili vladee so znakot vo koj prestojuva, ili deka ovaa plane- ta e negov vladetel), mesto na egzil, egzaltacija i pad...”7 Gatawe - “~itawe” na sudbinata so pomo{ na odredeni mediumi, pomagala ili razni presmetki (za {to ve}e zboruvavme).

Astrolo{ki re~nik Dominanta - naziv za najsilnite vlijanija pri horoskopskoto odre- Astralno telo - nematerijalno telo od “fina materija”, koe duvawe na natalnata karta. Tuka spa|a planetarnata dominanta - prirodata na planetata koja ima najsilna pozicija vo horoskopot navodno postoi pokraj fizi~koto telo. Toa e razleano niz celoto vo migot na ra|aweto na deteto. Ovde stanuva zbor za “psihi~koto telo, i prodol`uva da postoi i po fizi~kata smrt. Spored as- vlijanie” na planetata koja e dominantna. Sekako, ovaa zamisla trologijata, lu|eto po smrtta odat na svoite yvezdi ili planeti vo poteknuva od veruvaweto deka planetite se bogovi koi neprekrat- astralno telo, koe e nare~eno i duhovno telo, telo na du{ata, no se borat za prevlast vo ~ovekoviot `ivot. So eden zbor, toa e eteri~no telo, dvojno duhovno telo, telo na sonot ili psihi~ko ~isto politeisti~ko sfa}awe na svetot. telo. Astrologijata vsu{nost e religija, veruvawe vo vlijanija na Astralna proekcija kosmi~kite (zodija~kite) duhovi vrz `ivotot na lu|eto. Nivnoto Astralna proekcija - avanturisti~ki astralni (vselenski) patu- vlijanie e rasporedeno spored rasporedot na zodija~kite znaci. vawa, pri {to astralnoto telo go napu{ta fizi~koto telo i se Vsu{nost, toa e glavna su{tina na astrologijata - taa e matema- vivnuva vo vselenata kade {to navodno do`ivuva neiska`livi ti~ki prikaz na sistemot i organizacijata na duhovite koi upra- vuvaat so ovoj svet. Duri i na{ite setila se pod vlijanie na tie 7. @an-Luj Bro, Re~nik astrologije Larus, str. 137 kosmi~ki duhovi i, spored astrologijata, nie vo s# sme programi-

468 469 rani. Vo sekoj mig nekoj upravuva so nas. Me|utoa, dali se soglasu- hovi”. Drevnite Vavilonci gi vikale “demoni”, a Biblijata, kako vate da bidete kukla vo racete na onie {to gi vle~at koncite? {to ka`avme, “|avoli”, “ne~isti duhovi”, “|avolski duhovi” ili Mo`eme li denes da veruvame vo “bogovi” ili vo duhovi koi upra- demoni. Iako do sega bilo voobi~aeno veruvaweto deka ovie duhovi vuvaat so lu|eto, vo “bogovi” me|u koi se vodi borba za prevlast. se samo plod na hristijanskata iluzija i deka tie vsu{nost posto- Za ateistite bogovi ne postojat, pa nema pri~ina tie da veruvaat jat samo vo me~tata na lu|eto, s# pomasovnite vistinski kontakti vo niv nitu vo astrologijata. Za onie koi veruvaat vo nivno pos- so duhovite koi se prizivaat so pomo{ na astrolo{ki elementi - toewe - ako gi ima, koi se tie? Dali se vistinski bogovi? - Za hris- nazivi i simboli, so pomo{ na magijata i spiritizmot - poka`u- tijanite ne postoi mno{tvo na bogovi, tuku samo eden edinstven: vaat deka tie se realnost, a ne plod na me~tata. Parapsiholo{kite “Jas sum Gospod i, osven mene, nema drug bog” (Isaija 45,5). istra`uvawa povremeno ja doka`uvaat realnosta na natprirodni- Astrolo{kite planetarni vlijanija poteknuvaat od okult- ot svet. Biblijata jasno prika`uva deka tie duhovni su{testva nite (tainstveni) duhovi, koi vo Biblijata se narekuvaat “|avol- vlijaat vrz ~ovekot za da go prela`at. ski duhovi”, “duhovi na pakosta pod neboto” ili demoni. Tie zodija~ki, okultni, duhovi poteknuvaat u{te od najstarite civili- Kabala - judejski okulten misticizam. Sodr`i razni formi na zacii. pretka`uvawe na sudbinata, magii, izmeneta sostojba na svesta i spiritizam vgraden vo kompleksen filozofski sistem. Ezoterija (gr~ki: esoteros - vnatre{en). Podrazbira magiski, okultni (tajni) nauki koi se zanimavaat so ~ovekovite “kosmi~ki” Magija (gr~i: mageia) - vra`awe, vol{epstvo, baewe, ~udotvorstvo, sili, {to e osnova i na astrologijata. Tie se rezervirani samo za ve{tina svojata volja da se stavi pod uprava na tainstvenite sili upatenite “adepti”. na prirodata, na duhovite i demonite. Magijata poteknuva od stara Vavilonija od kade {to, preku Persija i Egipet, se prenela duri Zodijak - bukvalno prevedeno “`ivotinski krug” ili “krug na `ivi na Zapad. Bela magija - navodno pravi ~uda so pomo{ na dobrite su{testva” (od po~etniot gr~ki zbor zoon, {to zna~i `ivo duhovi, so nebesnite, “bo`estvenite sili”; crna magija - na pomo{ su{testvo). No, za Zodijak - podocna - koga }e raspravame za nego gi povikuva zemnite sili, odnosno zlite, |avolskite duhovi. mnogu poop{irno. Vsu{nost, i belata i crnata magija se ednakvo zli i opasni, za{to go so~inuvaat jadroto na okultizmot. Dvete se silen instrument vo Izmeneta sostojba na svesta (v. trans). racete na satanskite, demonski duhovi, koi manipuliraat so umo- vite na lu|eto, stavaj}i gi pod svoja kontrola i pretvoraj}i gi vo Intuicija - vnatre{no ~uvstvo ili pret~uvstvo. Okolu nejzinata svoevidni robovi. Zatoa, po~ituvani - {to podaleku od magijata, uloga pri prigotvuvaweto na horoskopskata karta imalo najmnogu podaleku od nejzinite mediumi koi vi nudat re{enie za va{ite sudiri. Edni bile za verno pridr`uvawe kon tradicijata, a drugi `ivotni problemi i se obiduvaat da vi ja otkrijat idninata. za voveduvawe na intuicijata, li~niot element, povrzan so li~- Medium - bukvalno “posrednik”, lice koe e pogodno da bide upo- nosta na astrologot. Nekoi smetaat deka slobodno mo`e da se koris- trebeno od strana na okultnite sili za da im gi prenese nivnite ti i vidovitosta, gledaweto vo filxan ili vo kristalna topka. informacii na lu|eto. Vo spiritizmot komunikacijata od pokoj- “^est e slu~ajot magovite i vidovitite lu|e da pravat nebe- nicite so `ivite se odviva preku mediumi kako posrednici me|u sna karta na svoite konsultanti ne tolkuvaj}i ja spored astro- 8 lu|eto i duhovite. Mentalniot medium prenesuva samo poraki, lo{kite pravila.” dodeka fizi~kiot medium koristi meditacija (trans) i drugi Ova ne e retka pojava. Glavno istra`uvawata poka`ale deka formi na fizi~ki meditacii. analizata na ~ovekot samo so pomo{ na astrolo{ki karti retko ja poga|a vistinata. Eksperimentalno toa mo`e lesno da se utvr- Natalna (nebesna) karta: Koristej}i go vremeto, mestoto i datu- di. Zatoa uspe{nite astrolozi ne mo`at da se potprat samo na niv. mot na ra|awe, astrolozite pravat nebesna natalna karta za pret- Ona {to nim im dava uspe{nost e intuicijata, natprirodna sposob- ka`uvawe na nastanite, za analiza na karakterot na licata ili za nost za otkrivawe na informacii za poedinecot. Pra{awe: koj e nivnata idnina so pomo{ na nesigurnite znaci na Zodijak. Toa e izvor na taa intuicija? krug obele`an so stepeni, so raspored na zodija~kite i so drugi Astrologijata tvrdi deka psihi~ki vlijanija vr{at kosmi- znaci, so site va`ni elementi i to~ki, so polo`bite na planetite ~kite padnati duhovi, nastaneti na planetite i yvezdite, ~esto vo migot na ra|aweto na ~ovekot za kogo se pravi natalnata kar- narekuvani bogovi na planetite, ili ednostavno “zodijakalni du- ta. “Toa e ona {to se vika tema na ra|aweto ili horoskop.”9

8. @an-Luj Bro, isto, str. 88 9. @an-Luj Bro, isto, str. 98 470 471 Me|utoa, vrz osnova na site informacii, ve}e mo`evme da prst site prisutni i se bara od duhot da ja pomesti ~a{ata. Mnogu vidime deka celokupnata presmetka vo vrska so nebesnata natalna lu|e bile izma~uvani so strav, so depresija, so bes, lutina, ludi- karta vsu{nost e pretpostavka i ~ista {pekulacija za zamislena lo, pa duri i izvr{ile samoubistvo po seansite so OUIJA tabla- (nerealna) polo`ba na planetite, Sonceto i Zemjata. ta. Zatoa, po sekoja cena toa treba da se odbegnuva.

Nekromantija - prizivawe na duhovite na umrenite so ~ija pomo{ Parapsihologija (gr~ki: para - “pokraj”, “od drugata strana”,psyche se odi vo minatoto ili se pretka`uva idninata; ~esto se koristi - du{a i logia - nauka) - nauka koja gi ispituva pojavite koi se nad- vo spiritizmot i vo magijata pri seansite. vor od dosegot na prirodnite zakoni, kako {to se spiritizmot, telepatijata, telekinezata, materijalizacijata, vidovitosta i drugi- NLO - neidentifikuvani leta~ki objekti. Fenomen vo koj se gle- te okultni pojavi (okultizam). da leta~ka ~inija ili leta~ko telo (letalo) pri {to se kontakti- ra so vonzemni su{testva. Nekojpat ova e okultno iskustvo, i mnogu Prizivawe (invokacija) - prizivawe na t.n. “dobri duhovi” so lu|e koi koristele LSD, magi~ni (halucinogeni) pe~urki, ili zborovi, izgovoreni ili napi{ani. Bidej}i Bo`jite angeli ne imale iskustvo so izmeneta sostojba na svesta, imale halucinacii doa|aat na povik, tuku samo na Bo`ja naredba, jasno e deka stanuva vo vrska so NLO. zbor za povikuvawe na neposlu{nite duhovi, za padnatite angeli ili demoni. Okultizam - od latinskiot zbor occultus, so zna~ewe “taen”, “skri- en”, “misteriozen”, “misti~en”, “magi~en”, “natpriroden” (magija, Prorokuvawe (pretka`uvawe) - {iroka kategorija na razli~ni astrologija, spiritizam); za “tainstvenite sili” na prirodata, za pati{ta za steknuvawe na znaewa nedoseglivi po priroden pat. Ova “nedoseglivite svojstva na ne{tata” koi, navodno, se dostapni za znaewe se postignuva so okultni tehniki, ~ii{to rezultati mo`at sfa}awe samo na “odbrani”, “posveteni”. Sistem na skrieno znaewe da se tolkuvaat. Na primer, horoskopite se forma na pretka`u- kako da se navleze vo svetot na natprirodnite sili na prirodata vawe so koe se tolkuvaat astrolo{kite podatoci. Isto taka pri i kosmosot za da se postignat opredeleni celi - magi~no znaewe, razni vidovi gatawa se tolkuvaat simboli i znaci koi na okultis- posebni sposobnosti da se vlijae i da se upravuva so umovite na tite im ka`uvaat ne{to. lu|eto ili so nastanite itn. Tajna nauka, nauka za okultnoto, odnosno za misti~noto, skri- Psihokineza - navodno mediumot so direktno psihi~ko vlijanie, enoto, natsetilnoto. Pojavi koi ne mo`at da se objasnat so pomo{ bez mehani~ki (fizi~ki) dopir, gi pomestuva predmetite ili go na poznatite prirodni zakoni. Ovde se razlikuvaat: fizi~ki menuva nivniot oblik. Se narekuva i telekineza. (parafizi~ki) i psihi~ki (parapsihi~ki) pojavi. Vo prvata grupa se vbrojuvaat: tropawe, pojavi povrzani so svetlina, dvi`ewa i Reinkarnacija (lat. inkarnacija: in - vo i karo, carnis - meso); inkar- reewe bez dopir (telekineza i levitacija), pojavi povrzani so nacija - voplotuvawe, pojava na bo`estvo vo ~ove~ka lika (heroi, telesni likovi koi mo`at duri i da se fotografiraat (materijali- faraoni i nekoi drugi vladeteli; i denes - koi se smetaat za zacii); vtorata grupa e povrzana so telepatija i vidovitost. “nebesni sinovi”); reinkarnacija - povtorno ra|awe, voplotuvawe. Kako {to e ka`ano, spored verata na isto~nite religii, pos- Opsednatost, obzemenost - obi~no taka se opi{uva sostojbata na toi tvrd i neumoliv zakon, karmi~ki ciklus na reinkarnacija, ili ma` ili `ena koi se `rtva na krajniot oblik na demonskata vlast povtorno ra|awe i premin od eden vo drug `ivot, mo`nost nekoj kako posledica na okultnite fenomeni. Stanuva zbor za ~ovek koj pobrgu da napreduva na patot kon apsolutno sovr{enstvo, pobrgu e napolno obzemen, proniknat i zaroben od demoni koi celosno da go postigne stepenot na “nirvana” (za koja ve}e zboruvavme) so gospodarat so negoviot um i so celoto negovo bitie. Bez Bo`ja toa {to }e vnimava sekoj negov sleden `ivot da bide popraveden i pomo{ toj ne mo`e sam da se oslobodi od niv. Isus ~esto se soo~u- posvet od prethodniot - progresivna reinkarnacija. No, ako sev- val so slu~ai na lu|e vo takva krajno o~ajna sostojba i gi oslobodu- kupnosta na negovite dela, napraveni vo sega{niot `ivot, e po- val od terorot na |avolskite duhovi so koi bile obzemeni (Luka lo{a od onaa vo prethodniot, toga{ ~ovekot, koga }e umre, names- 8,26-33; Marko 9,17-27). to da odi ~ekor napred, namaluvaj}i go taka brojot na skalilata {to mu pretstojat do vrvot, do nirvana, pa|a pod udar na regresiv- OUIJA TABLA (kombinacija na francuskoto oui i germanskoto nata reinkarnacija - se vra}a nazad - i namesto pak da se rodi kako ja) - sredstvo za komunikacija so zlite duhovi kako i demonstraci- ~ovek, sledniot `ivot }e mora da go pro`ivee kako ku~e, prase, ja na vonsetilnite zabele`uvawa (ESP). Toa e tabla so alfabet i krokodil, glista, vo{ka, komarec, kako kopriva ili kako nekoja so zborovite Da i Ne. Na staklo ili ~a{a svrtena naopaku stavaat druga trevka ili `ivotno. Takov ~ovek, koj odi ~ekor napred, a dva

472 473 ve}e nikakov faktor koj odlu~uva i koj gi kontrolira natamo{- nazad, te{ko }e se dobere do nirvana bez da se reinkarnira nad nite aktivnosti i postapki na ~ovekot. Za vreme na trans toj ne e ~etiriesetina milioni pati, bez da pomine nad ~etiriest milio- svesen za sebe i za svojata okolina. Vo takva sostojba toj e mario- ni skalila dodeka ne ja postigne celta. netka vo racete na nekoj drug koj upravuva so nego. Trans mo`e da se predizvika so avtosugestija ili so hipnoza, a ponekoga{ nasta- Satanizam - obo`avawe na satanata (|avolot); po~it kon kultot puva i odnenade` (kaj lu|eto koi se pod vlast na natprirodnite, na satanata; stravopo~it kon na~eloto na zloto vo `ivotot; crna demonskite sili). Sekoj trans e identi~en so hipnozata i mnogu e magija; go istaknuva i go slavi najvisokoto zlo i najsvirepite gro- opasen, bidej}i mediumot napolno im se predava na demonskite zomori; `ivotot go iznesuva vo pakosno potsme{liva forma; sves- sili koi celosno raspolagaat so negoviot um. Stru~wacite za ovie no predizvikuva soblazna i odvratnost i se buni protiv site gra- pojavi tvrdat deka vo sostojba na trnas duhovite duri i fizi~ki |anski eti~ki i moralni normi; brutalno-naturalisti~ki senzuali- trajno gi menuvaat kletkite na mozokot. Posledicite se jasni. zam; ritualni obo`avawa. Satanistite u`ivaat da gi izopa~uvaat rabotite moralno ili fizi~ki. Tie ~esto koristat hristijanski Horoskop - poim koj nastanal od dva gr~ki zbora: motivi i himni i mu gi upatuvaat na satanata ili pak go koristat hora - ~as i sko- O~ena{ i drugi hristijanski poimi i zborovi iskrivokol~eno. peo - posmatra. Od po~etok izrazot se odnesuval na prvobitnite predviduvawa vrzani za izgledot na neboto, a podocna, koga se Seni{te (prizrak, prividenie, ~udovi{te) - naroden izraz za voveduva Zodijak, presmetki i nebesni karti, ovoj zbor stanuva spontani psihokinezi (telekinezi) koi obi~no se povtoruvaat i sinonim za Zodijak. opfa}a cela niza fizi~ki nerazjasneti poimi (tropawe, podvi- `uvawe na predmeti, pojavi). Povremeno se pojavuvaat i kako vid- liva pojava so seni{ten ili proyiren izgled. Bidej}i ima duhovno Astrologijata na kantarot na naukata poteklo, a duhovite koi gi pla{at lu|eto nemaat Bo`je poteklo, jasno e deka toa se demoni, |avolski duhovi, koi zemaat razni @iveeme vo vreme na mnogu privle~ni ponudi koi se taka seni{ni formi (oblici), bidej}i u`ivaat vo ~ove~kiot strav. zamisleni za da ni se dopadnat “na prv pogled”, vedna{. Celo- Slobodni yidari (masoni) - tajno zdru`enie so simboli~no- kupniot sistem na razmisluvawe na moderniot ~ovek prete`- okultni aktivnosti. Prilega na nereligiozno i psevdo-hristijan- no e naso~en samo kon toa dali e ne{to interesno, privle~no, sko, no vsu{nost toa e antihristijansko. ubavo ili zabavno. Malku se razmisluva za faktot kolku e toa opravdano i ispravno. Spiritizam - okultna pojava, vera vo besmrtnost na du{ata ili Potrebno e astrologijata da se podlo`i i na nau~en test. duhot, vera deka, otkako ~ovekot }e umre, otkako }e nastapi fizi~ka smrt, i ponatamu postoi negovata du{a ili negoviot duh ]e stane jasno deka ne samo na duhoven plan, tuku gledano i izdeleni od teloto, i deka toj (duhot) mo`e so pomo{ na medium od nau~na gledna to~ka, astrologijata ima seriozni problemi (posrednik) da prenesuva poraki od drugiot svet. Brojni pojavi, za i nedostatoci. koi ve}e odamna se poka`alo deka imaat poinakvo poteklo, spiri- 1. Prv problem. Razlika vo sistemite. Postojat pove}e tistite im gi pripi{uvaat na duhovite na umrenite. Interesno e razli~ni sistemi i pravci vo astrologijata koi me|usebno {to mnozinstvoto hristijani go prifa}aat spiritisti~koto veru- vawe vo besmrtnost na du{ata ili duhot, vo duhovno nad`ivuvawe bitno se razlikuvaat. Zapadnite {koli se razlikuvaat od na fizi~kata smrt vo duhoven oblik. Takvo veruvawe ne postoelo isto~nite - od kineskite, indiskite, islamskite i evrejskite. vo ranohristijanskata crkva vo prviot vek. Seta nade` na prvite Isto taka i vo Evropa postojat razni {koli (nemame namera hristijani bila naso~ena kon fizi~ko voskresenie i kon ve~en da gi nabrojuvame). `ivot. Stra{no e da se upadne vo kanxite na spiritizmot od koi Kako {to se gleda, astrologijata nema nikakvi stabilni re~isi e nevozmo`no ~ovek da se izvle~e bez te{ki i trajni posle- dici. kriteriumi i svoja nauka. Vsu{nost, taa e zbir na mno{tvo razli~ni gledi{ta koi ~esto se sprotivni i me|usebno isklu- Telekineza (v. psihokineza) ~ivi, ~isto ~ove~ka {pekulacija so cel da se vladee so na- ivnite. Taa nema ni{to blagorodno {to bi mu dala na ~ovekot, Trans - izmeneta sostojba na svesta. Trans e sostojba vo koja sves- bidej}i raspolaga samo so pretpostavki i la`niteorii. ta i slobodnata volja na ~ovekot se napolno isklu~eni i tie ne se

474 475 Razlikite ne se odnesuvaat samo na tolkuvawata, tie se Zodijak go so~inuvaat 12 soyvezdija koi Sonceto gi pomi- mnogu podlaboki. Nekoi sistemi imaat 8, drugi 12, a treti 14 nuva vo tekot na edna godina i koi im dale imiwa na znacite. ili 24 znaci na Zodijak. Taka, vo razli~ni vidovi astrologii, Ako sekoja planeta vr{i inteligentno vlijanie vrz vam vi se opredeluvaat razli~ni sudbini. Toa mo`ete da go lu|eto, {to stanuva so trite podocna otkrieni planeti koi proverite i so horoskopite od razli~ni vesnici. Toga{, kako vo astrolo{kite karti voop{to ne se zemaat predvid? Ili, da se znae koja od niv e ispravna!? zar vo vselenata postojat samo 12 soyvezdija koi isto taka D-r Xeklin Miton, ~lenka na Britanskoto kralsko vlijaat vrz lu|eto? [to stanuva so drugite bezbroj milioni astrolo{ko dru{tvo, tvrdi deka “nitu eden od sega{nite soyvezdija koi ne im bile poznati na vavilonskite astrolozi znaci na Zodijak ne e na svoeto mesto, a nedostiga i trinae- taka kako denes koga gi postavuvale temelite na astrologi- settiot znak, Zmijonosecot, za onie {to se rodeni me|u 30 jata. Zar ne se i tie del na univerzalniot kosmos? Zar ne se noemvri i 17 dekemvri”10. i tie proniknati so istata kosmi~ka energija? Zar site tie Spored toa, site dosega{ni prognozi ne bile ispravni drugi silni soyvezdija se seirxii i pasivni posmatra~i koi i nie sme bile vo zabluda! im prepu{tile samo na 12-te astrolo{ki soyvezdija da vlijaat Site tie me|usebni razliki ka`uvaat deka ne stanuva vrz lu|eto i da ja opredeluvaat nivnata sudbinata? Itn., itn. zbor za edna objektivna nau~na disciplina, tuku za eden ~isto Od taa pri~ina, duri i spored samata teorija na astro- tradicionalen sistem koj }e bide dovolno atraktiven da go logijata dene{nite rezultati se pogre{ni, za{to vo nejzi- privle~e vnimanieto i da sozdade vpe~atok na avtorita- nite presmetki ne se zemeni site planeti i site soyvezdija. tivnost. Astrolozite mo`at po potreba vo presmetkite da ufr- 2. Drug problem e geocentri~noto gledi{te. Ako polo`- lat i izmisleno nebesno telo, Keti. Me|utoa, koga treba da bata na planetite vlijae vrz sudbinata na ~ovekot, toga{ se zemat predvid nau~nite fakti, tie ne se osvrnuvaat mnogu celata postavenost na astrologijata e pogre{na, za{to e pos- na trite vistinski planeti {to nedostigaat. O~igledno e tavena na geocentri~niot sistem (so zemjata vo centarot). deka niv ne gi interesira nau~nata vistina, tuku samo stari- Toa e edna od osnovnite razliki me|u astrologijata i astro- te teorii na drevnite okultisti, na anti~kite astrolozi i nomijata. Nau~no e doka`an heliocentri~niot sistem (so vra`ari. Sonceto vo centarot). 4. ^etvrti problem. Neispravno smetawe na vremeto. 3. Tret problem sozdavaat planetite {to nedostigaat vo Ako planetite vlijaat vrz ne~ija sudbina, toga{ toa bi tre- naj~esto koristeniot astrolo{ki sistem so 7 planeti koi balo da se slu~i od za~nuvaweto, a ne od ra|aweto, kako {to kru`at okolu Zemjata, namesto 10 (zaedno so Zemjata i Mese- smeta astrologijata. Site nasledni faktori se steknuvaat ~inata), kolku {to navistina gi ima. pri oploduvaweto na jajcekletkata, koga se sozdava genetski- “Drevnite narodi znaele za planetite vidlivi so golo ot kod, a ne pri ra|aweto. Poznato e deka deteto e `ivo ve}e oko: Merkur, Venera, Mars, Jupiter i Saturn. Uran go otkril vo utrobata na svojata majka i deka u{te od toga{ e podlo`no Her{el (Herschel) vo 1781 godina, a Neptun e otkrien vo 1846, na mnogu presudni psihi~ki i hemiski vlijanija. Samiot vedna{ po presmetkite na Leverie, so koi mu ja odredil sistem na smetawe, koj po~nuva duri od ra|aweto, e napolno polo`bata pred da bide otkrien so teleskop. Vo 1930 godina pogre{en i spored samata teorija na astrologijata, bidej}i Persi Louel (Percy Lowell) i Klajd Tombo (Clyde Tombaugh) go podocne`nite vlijanija vrz formiraweto na li~nosta se otkrile Pluton.”11 zanemarlivi vo odnos na klu~niot period na prenatalniot razvoj. Iako astrologijata objasnuva deka deteto vo utroba- ta na majkata e pod vlijanie na horoskopskata konstelacija 10. ^asopis Telegraf, NIP Telegrafprint, br. 37, od 01 fevruari 1995, na majkata, a deka po razdelbata so majka si go prezema svo- poseben dodatok, str. 31 jot sopstven znak i podznak, pri ra|aweto ne nastanuva ve}e 11. (@an-Luj Bro, isto, str. 137).

476 477 nikakva promena vo osobinite na genite i karakterot na de- 7. Te`ok problem e nedostigot od nejzina nau~na potvr- teto. Nasproti objasnuvaweto deka duri i minutata na ra|awe da. Nau~nata vrednost na nejzinite originalni i temelni e sudbonosna za rasporedot na konstelaciite i za nivnite postavki e ednakva na nula. Iako astrologijata se slu`i so vlijanija vrz deteto, astrologijata celosno go zanemaruva pre- nekoi astronomski soznanija, vo posledno vreme vklu~uvaj}i natalniot razvoj i dava edna napolno nerealna i nenau~na ja i psihologijata, toa e daleku od vistinskiot nau~en pris- teorija koja{to jasno ja prika`uvaat slednite tri izjavi: tap koj ima nesoborlivi temeli. Astrologijata e napolno “Osnovno na~elo na astrologijata u{te od anti~kiot sprotivna na site prirodni nau~ni disciplini (astronomi- period: deteto e pod presudno vlijanie na yvezdite. Nejzina jata, fizikata, genetikata itn.). najpoznata dejnost: pravi nebesna karta vo ~asot koga }e se Astronomot na Pariskiot opservatorium, Pol Korde rodi nekoe lice i istata ja tolkuva.”12 (Paul Cordec), otkako gi pregledal horoskopite na 2817 “U{te od anti~kiot period, nejzino osnovno na~elo e: muzi~ari, zaklu~il: deteto vo ~asot na svoeto ra|awe trpi presudno vlijanie od “Polo`bata na Sonceto nema nikavo muzi~ko zna~ewe. yvezdite.”13 Muzi~ari se ra|aat vo tekot na cela godina bez nekoe pravi- “Vo astrologijata polo`bata na planetite vo migot na lo. Nitu eden zodija~ki znak, nitu del na nekoj znak, ne vli- ra|aweto ima va`na uloga.”14 jae povolno ili nepovolno vrz niv.”15 O~igledno e deka astrologijata ne gi zema vo obyir nau~- Astrologijata e napolno nenau~na teorija, sprotivna na nite fakti, tuku gi zastapuva misti~nite tvrdewa sprotiv- prirodnite zakoni i pojavi. Taa nema nikakva osnova vo pri- ni na prirodnite zakoni. rodata i vo naukata i glavno e ma{inerija koja upravuva so 5. Pettiot problem e povrzan so bliznacite. Spored as- lekovernite. Ne postoi nikakva nau~na statistika koja bi trologijata, datumot na ra|awe ja odreduva sudbinata. Me|u- doka`ala ispolneti proro{tva na astrologijata. toa, vo praktikata e poznato deka duri i bliznacite (koi ne 8. Osmi problem. Pomestuvawe na soyvezdijata. Prvite se ednojaj~eni) mo`at da bidat napolno razli~ni. Eden mo`e avtori na astrologijata ne znaele za pomestuvawe na soyvez- da bide mo{ne uspe{en, a drugiot ne. O~igledno e deka sudbi- dijata vo odnos na na{iot planetaren sistem - precesija (pred- nata vrzana za ra|aweto nema nikakva osnova. ni~i). Astrologijata toa ni denes ne go zema predvid, iako 6. [esti problem. Ograni~en vidokrug. Astrologijata e za vreme na minatite 2000 godini tie se pomestile za celi rodena vo krai{tata blizu do ekvatorot, taka {to nejzini- 30 stepeni geografska {irina. Toa zna~i deka soyvezdieto ot vidokrug e napolno poinakov od na{iot vo Evropa. A i den Devica sega e vo znakot na Vaga, a Vaga vo znakot na Skorpi- denes astrolo{kata nebesna karta se prika`uva vrz osnova ja itn. Taka postoi edno zamisleno, stati~no soyvezdie (trop- na posmatraweto na starite vavilonski astrolozi. Osven toa, sko) vrz ~ija{to osnova prete`no se pravat presmetkite, i nivnite karti ne gi zemaat predvid onie {to `iveat vo dale~- ona vistinskoto, koe postojano se pomestuva. Zna~i, i vrz os- nite severni ili ju`ni krai{ta. Dali toa zna~i deka kosmo- nova na astrologijata, nejzinoto kompletno dosega{no sme- sot ne vliae nad 66 stepeni geografska {irina - vrz onie {to tawe e napolno nerealno i proma{eno. `iveat vo Finska, Aljaska, Grenland? Ili vrz onie daleku 9. Devetti problem. Celokupnata struktura na astro- na jug vo Ognenata Zemja? Ovaa teorija nema odgovor nitu po- lo{koto nebo e samo prividna a ne vistinska. Zodija~kite mo{ za onie koi se nadvor od nejziniot delokrug. Toa e go- znaci na oddelni soyvezdija, koi se klu~ni faktori na astro- lem nedostig na ovaa “bo`estvena seznajna” nauka. lo{kite vlijanija, se samo zamisleni linii koi povrzuvaat oddale~eni yvezdi:

12. Isto, str. 126 13. Isto, str. 126 15. Michael Van Buskirk; “Astrology: Revival in the Cosmic Garden”, Costa Mesa, 14. Isto, str. 137 CA: Caris, 1976, str. 9

478 479 “Zodijak, ili zodija~ki krug, e prikaz na nebesniot svod Gledano od Zemjata, na starite astrolozi im se ~inelo vo ~ij{to centar se nao|a Sonceto. Bidej}i na nebesniot svod deka Sonceto se dvi`i niz soyvezdijata, {to e samo privid. se nao|a neizmerno golem broj yvezdi, sobrani vo golemi gru- Vsu{nost, ne postoi nikakva vrska me|u Sonceto, Zemjata, pla- pi, lu|eto vo tekot na iljadnici godini nanazad, posmatraj}i netite i yvezdenite soyvezdija onaka kako {to gi prika`uva go neboto, dobivale vpe~atok deka grupite na yvezdite li~at astrologijata. Celokupniot astrolo{ki prikaz na site tie na nekakvi konkretni sliki, oblici i `ivotni, pa taka gi odnosi i vlijanija e samo iluzija, {to vsu{nost e i osnova grupirale vo soyvezdija na koi im dale i soodvetno ime.”15a na kompletnata kosmi~ka pretstava na astrologijata. Na lu|eto ponekoga{ im se pripi{uvaat osobini na mit- Astronomijata poznava tridimenzionalna polo`ba kako ski `ivotni i bogovi. Me|utoa, soyvezdijata, za koi se smeta na planetite, taka i na soyvezdijata, dodeka astrologijata se deka so svojata struktura go so~inuvaat yvezdeniot sostav na bazira na dvodimenzionalna pretstava na sveri~noto dvi`e- zodija~kite znaci, vsu{nost ne se vo nikakva vrska so Zem- we na planetite vo edna ramnina. I tuka se gleda kolku e jata nitu so Sonceto. Znacite na soyvezdijata i nivnata as- golema razlikata vo vidokrugot na ovie disciplini. trolo{ka polo`ba ne se realni, ne se vistinski, tuku se samo Kako {to rekovme, vo astronomijata e poznato deka so- na{ privid, taka ni izgledaat nam koi gi gledame od Zemja- yvezdijata se mnogu oddale~eni od na{iot planetaren sistem ta, takov vpe~atok ostavale i vo me~tata na nekoga{nite i deka so nego nemaat nikakva direktna vrska. Tie oddale- sve{tenici astrolozi. Inaku, tie yvezdi {to so~inuvaat ~enosti se merat so golemini kako {to se “svetlosni godi- soodveten astrolo{ki znak se tolku me|usebno oddale~eni, ni”, dodeka vo astrologijata site konstelacii na yvezdite se {to vo nikoj slu~aj ne formiraat nikakvi realni kompakt- vo edna ramnina, pa Sonceto duri i gi “dopira” niv. Zatoa ni strukturi i sliki, kako {to gi prika`uva astrologijata, tie oddale~enosti se smetaat isklu~ivo vo stepeni (na edna za{to istite ne le`at vo dvodimenzionalna ramnina mere- ista ramnina). Astrologijata ne ja poznava prostornosta na na samo so dol`ina i {irina, tuku vo tridimenzionalen vselenata, kako {to e toa otkrieno vo astronomijata prostor koj ima i dlabina, odnosno visina. Istite strukturi, Na horoskopite jasno se gleda zamisleniot prikaz na so- posmatrani od nekoja druga to~ka na vselenata, }e ni dadat yvezdijata so ~ove~ki i `ivotinski mitolo{ki osobini. sosem druga slika. Vo toj slu~aj nema da vidime nikakov vodo- Site tie poteknuvaat od razni mitovi za bogovite i za niv- leec, nitu orel, nitu skorpija, nitu kakov i da e bik ili le- nata vlast na neboto, od {to proizleguva deka astrologija- bed, a u{te pomalku bliznaci ili ribi..., toga{ sega{niot ta e samo prodol`enie na starite mitolo{ki religii na astrolo{ki zajak nema da li~i na zajak, lavot na lav, nitu starite paganski narodi. rakot na rak ili jarecot na jarec itn. Zatoa mnogu e ~udno 10. Posleden i najgolem problem na astrologijata e pro- {to nie pa|ame tolku nisko i im dozvoluvame na astrolozi- blemot na avtoritet. Astrolozite nemaat nikakov objekti- te da ni go plaknat mozokot, prifa}aj}i gi nivnite filozo- ven avtoritet, za{to temel na astrologijata ne se nitu pri- fii za nekakvo soodvetstvo ili za nekakov ekvivalent me|u rodnite zakoni, nitu egzaktnite nauki, tuku anti~kata tradi- na{ite karakterni osobini i osobinite na zamislenite zodi- cija. ja~ki znaci. Ve}e e objasneto deka pod poimot anti~ka tradicija gi Isto taka, dvi`eweto na Sonceto i planetite niz tie podrazbirame anti~kite misterii, religiozno-okultnite soyvezdija e daleku od astrolo{kata zamisla. Tie se tolku tolkuvawa na paganskite sve{tenici koi prvenstveno slu- daleku edni od drugi, {to dvi`eweto na na{iot planetaren `ele za pot~inuvawe na lekovernite i neobrazovanite narod- sistem nema nikakov dopir so tie soyvezdija. ni masi. Koga }e se slu~i sovetite i predviduvawata na astrolo- zite da proma{at, toga{ tie svoite gre{ki gi pokrivaat mo{ne mudro: “Sepak, ste imale sre}a, za{to vi se zakanuva- 15a. ^asopis Telegraf, str. 34

480 481 la mnogu pogolema opasnost, no ste se izvlekle blagodarenie racete na astrolozite, gubej}i ja pri toa svojata sloboda i na povolnite polo`bi na planetite.”16 kontrola nad svojot um i razum, e nivniot nedostig od ~ista, Ili, ako astrologot proma{i, toga{ se slu{a odgovorot izvorna, bibliska vera vo vistinskiot Bog po koj ~ovekot zapi{an u{te pred pove}e iljadi godini na eden star egipet- tolku mnogu te`nee i ima potreba. ^ovek koj ima takva, bib- ski papirus od pettata dinastija: liska vera, ne im veruva na yvezdite nitu ja prifa}a sudbi- “Koga ~ove~koto predviduvawe }e proma{i, se vme{ala nata {to mu ja opredeluvaat tie, tuku otvoreno i iskreno gi bo`jata volja.”17 priznava svoite gre{ki i hrabro se soo~uva so predizvicite I taka, nezavisno od toa {to }e se slu~i, astrologijata, i problemite na `ivotot i istite gi razre{uva so Bo`ja zaedno so okultizmot, sekoga{ imaat pravo. Astrologot seko- pomo{, bez da bara kvazi re{enija od yvezdo~atcite ili od ga{ poga|a, duri i koga prognozite }e mu proma{at. Vo ram- kvazi prorocite nare~eni astrolozi i od nivnata kvazi nau- kite na astrolo{kata arhitektura astrolozite si obezbedile ka nare~ena astrologija so okultno pagansko poteklo na sebesi komoten prostor, {iroki ramki da dejstvuvaat so drevnite narodi i nivnite religii. odvrzani race, bez da rizikuvaat da bidat vinovni za kakvi i da bilo proma{uvawa, tuku sekoga{ tie da imaat pravo. Osnovno za Zodijak Kone~no se pra{uvame: Koga astrologijata nema nau~na potvrda, zo{to tolku mnogu lu|e se zadoeni so nea, pla}aat Kako {to e ka`ano, bukvalno prevedeno Zodijak zna~i golemi sumi pari za svoite horoskopi i slepo veruvaat vo tie “`ivotinski krug” ili “krug na `ivi su{testva”. prikaski? Toa e zamislen krug, prsten (prstenesta lenta) od 18,5 Vo `ivotot ~esto ima porazi i obi~no toga{ ~ovek nas- stepeni geografska {irina, zona na nebesniot svod “... vo koja tojuva vinata za svojot neuspeh nekako da ja opravda ili da ja sekoga{ se nao|aat Sonceto i planetite, osven Venera i prefrli vrz nekoj drug. Kako opravdanie za odredeni propus- Pluton. Zodijak go so~inuvaat 12 soyvezdija koi Sonceto gi ti se poso~uvaat sudbinata, taka e zapi{ano na yvezdite, po- pominuva vo tekot na edna godina i koi im dale imiwa na volnite i nepovolnite znaci, aspektite, denovite i mnogu znacite... Sekako, Sonceto ne se dvi`i, tuku Zemjata e taa drugi pri~ini. koja se vrti okolu nego, no vo geocentri~niot sistem, na koj “Glavna pri~ina {to nekoi lu|e se svrtuvaat kon astro- e zasnovana astrologijata, Sonceto go preminuva Zodijak so logijata i kon drugi praznoverija e nedostigot od vnatre{ni sredna brzina od eden stepen na den. Zna~i, toa se nao|a vo sredstva na tie lu|e za re{avawe na serioznite problemi so eden daden znak vo tekot na period od okolu 30 stepeni ili koi se soo~uvaat.”18 30 dena, me|u dva ozna~eni datumi za toj znak”18. “Verata vo astrologijata denes e simptom na op{tes- Zna~i, Zodijak ja pretstavuva patekata na Sonceto {to tveniot i psiholo{kiot nered - seriozen i te`ok simptom. ja “pominuva” vo tekot na edna godina okolu Zemjata. Jasno e ^ovekot bara ne{to {to napredokot potfrlil, {to ne us- deka ova e zamislena pateka. Celiot Zodijak - patekata na peal da mu dade: mo`ebi toa e tragawe po smisla na `ivotot.”19 Sonceto i planetite po soyvezdijata i nivnite delovi e samo No sepak, najgolem problem {to gi tera lu|eto tolku teoretska zamisla na haldejskite astrolozi, koja nema lekomisleno da se frlaat vo pregratkite na astrologijata i vistinska astronomska osnova. Taa se bazira na prividna da gi prifa}aat nejzinite apsurdi, stanuvaj}i marionetki vo vizuelna pretstava. Spored ovaa ideja, Sonceto so svojot pat gi “dopira” horoskopskite soyvezdija spored koi se odreduva negovata 16. @an-Luj Bro, isto, str. 5 polo`ba i vlijanijata {to dejstvuvaat vrz poedinecot koj e 17. Mi{el Goklen (Michel Gauquelin), Astrologija - Da ili ne?, Beograd, 1989., str. 72 18. Isto, str. 76 19. Isto, str. 76 18. @an-Luj Bro, isto, str. 201

482 483 roden vo migot na taa polo`ba vo koja se nao|aat Sonceto i izmama za naivnite lu|e koja se postignuva so malku pozna- planetite vo odredeni soyvezdija. vawe na osnovite na psihologijata i tipologijata na li~nosta. Postojat mnogu profiteri koi zarabotuvaat na tu|a maka Vrednosta na astrolo{kite predviduvawa ili qubopitstvo, naj~esto na smetka na tu|ata naivnost. Vo minatoto toa bile sve{tenicite i astrolozite koi so svojot Kone~nata vrednost na astrolo{kite predviduvawa zanaet sebesi si obezbeduvale visoki polo`bi kako sovetni- mo`eme da ja utvrdime samo so pomo{ na statisti~ki prover- ci na vladatelite i narodnite voda~i. Tie ~esto upravuvale ki na astrolo{kite tvrdewa. Na primer, astrologijata tvr- so mnogu svetski tokovi i so celi narodi, {to im obezbedu- di deka decata rodeni vo znakot na Vaga (od 23.9. do 29.10.) valo golema mo}. Upravuvale i igrale so ~ove~kite sudbini imaat sklonost da stanat slikari ili muzi~ari. Sporeduvaj}i na onie {to im veruvale i gi slu{ale. No niv gi ima i denes. gi biografiite i datumite na ra|awe na pove}e od 2000 pro- Koj mo`e da vi garantira dali va{iot astrolog navistina e ~ueni slikari i muzi~ari, nau~nikot Farnsvort do{ol do ~esen ~ovek koj iskreno vi misli dobro, ili pak e manipulant sledniot zaklu~ok: koj svesno saka da ve iskoristi i da zaraboti so pomo{ na “Vaga ne pretegna nad drugite znaci. Odnosot za koj se va{eto qubopitstvo i naivnost koi nema da dobijat ni{to pretpostavuva deka postoi - ne postoi. Vo znakot na Vaga se za vozvrat osven zaguba i zabluda! rodeni pomalku umetnici.”19 Se nadevame deka ne sakate karakterot da vi go obliku- Pod rakovodstvo na ugledniot harvardski astronom Bart vaat nitu drugite lu|e nitu nekakvi nesovr{eni “bogovi” i X. Bok, komisijata na amerikanskoto Zdru`enie na nau~nite “planetarni duhovi”, koi vsu{nost se |avolski duhovi, zdru`enija, po nekolkugodi{ni prou~uvawa na astrolo{kite bezo~ni demoni. Ne bidete ni~ii robovi, robovi na lu|eto, zakoni, objavila zaklu~ok: “Ne se potvrdeni nikakvi vlijani- u{te pomalku robovi na demonite, vo ~ija{to raka ste obi~- ja za koi astrolozite tvrdat deka postojat.”20 na vetru{ka. Zamete go svojot slu~aj vo svoi race i stojte Iako postoele pove}e seriozni obidi na astrolozite prostum pred silnite naleti i na astrologijata i na site statisti~ki da gi doka`at svoite zakonitosti, so analiza na drugi spiritisti~ki, okultni seni{ta {to se reat nad na{i- nivnite trudovi i so sporedba na golem broj ispitanici (oko- te glavi, `estoko nastojuvaj}i sekoj den da go turnat svetot lu 7.000), se utvrdilo deka nitu eden od astrolo{kite zako- vo bezdna od koja nema izlez, da ve stavat i vas vo svojot ja- ni ne e potvrden vo praktikata. rem na najcrno ropstvo od koe ne mo`ete da se izbavite ako Ako se vo pra{awe nekoi “bogovi” koi vlijaat vrz nas, Bog ne vi se smiluva da ve izbavi na va{ povik za pomo{. kako tie da sozdavaat tipi~no ~ove~ki, a ne bo`estveni oso- Ostavete go nastrana Nostradamusa, Sai Baba i site bini? Ako navistina postojat, zo{to ne postignuvaat nekoj drugi kvazi proroci, site yvezdo~atci (astrolozi) koi gataat podobar efekt od eden karakter poln so mani? Kakvi se tie i ja pretka`uvaat va{ata idnina i sudbina spored yvezdite, nesovr{eni bogovi? Zar ni se potrebni vlijanija na nekoi nastrana gleda~ite na karti i site vidovi vra`ari i ma|es- i nekakvi planetarni “bo`estva” za da napreduvame intelek- nici, podaleku od site {to se dogovaraat so mrtvite i vi pre- tualno, da imame qubov, miren `ivot ili koja bilo dobra ili nesuvaat od niv poraki, poraki od drugiot svet, prezrete gi lo{a osobina? Zar se potrebni bogovi za da se odnesuvame jasnovidcite, onie koi idninata ja pretka`uvaat vaka: “Jas kako lu|e? Zo{to tie bo`estva ne podaruvaat nekoi bo`es- veruvam”, “jas o~ekuvam”, “jas se nadevam”, “jas pretpostavu- tveni karakteristiki namesto obi~nite ~ove~ki? - O~i- vam”, “jas mislam”... gledno e deka astrologijata ne e ni{to drugo osven golema Po~ituvani, Bog }e ni ja otkrie idninata i na{ata vis- tinska sudbina vo svojata Re~, Biblijata, zavisno od toa dali `iveeme spored nea ili ne. 19. Mi{el Goklen - Michel Gauquelin - isto, str. 84 20. Isto, str. 84

484 485 Za Nostradamusa Sadot so voda e mo{ne karakteristi~en za magijata. Kaj vra`arite i ve{ticite toa bilo kazan kako zadol`itelen Nostradamus ne e bibliski prorok so bibliski avtori- rekvizit za magijata, nad koj se izgovaraat vol{ebni zborovi tet. Toj spa|a vo grupata na proroci koi Biblijata gi nareku- i prokletstva za da se postigne odredena cel, vo koj se poja- va la`ni proroci. Toj, kako jasnovidec, zad sebe ostavil mno- vuvaat sliki. Nostradamus bil zapoznat so magijata pa, kako gubrojni kvazi proro{tva koi zaveduvaat mnogu neupateni i negovite dedovci, i samiot bil mag, vra`ar, kabalisti~ki lu|e. vernik, koj Biblijata ja tolkuva i ja razbira na poinakov, Samiot Nostradamus }e ni ka`e kako gi dobival svoite misti~en na~in, koj nema nikakva vrska so vistinskata bib- vizii i proro{tva. liska su{tina. “Sedam no}e vo mojata tajna misija na `elezno trino`no Vo edna prigoda toj }e napi{e: stol~e (karakteristi~no za starite anti~ki proroci vo “Sakanite pati{ta gi dr`am v raka i gi prenesuvam po drevnite proro~i{ta, kako {to e, na pr., proro~icata Pitija `elba na Branhusa... Bo`estvena svetlina! Bo`estvoto me vo Delfi, koja isto taka na trino`nik dobivala vizii). Od postavuva pod sebe ponisko.”23 23. (IspovetiI/2 , citirano vo samotijata izleguva male~ko plamen~e koe preminuva vo “Horoskop”) svetlina, a potoa ne treba da se misli na ni{to.”21 Za kakvo “bo`estvo” stanuva zbor? Toa go “postavuva Jasno e deka Nostradamus pa|al vo trans, vo izmeneta pod sebe ponisko”. Se ~ini deka so tekot na vremeto toj ja sfa- sostojba na svesta, sostojba vo koja ~ovek ne e pove}e svesen til vistinata, pa zatoa }e izjavi deka mu se otkrival “duhot za sebe. Transot (za koj op{irno zboruvavme) mo`e da se pre- na ognot od rabot na pekolot”. dizvika ve{ta~ki so drogi, so meditacija, so hipnoza i so “Duhot na ognot”, onoj koj tvrdi deka se nao|a vo ognot i avtohipnoza, {to e o~igleden slu~aj so Nostradamusa, za{to deka gospodari so nego, e |avolot, onoj koj sekoga{ nudel nat- samiot ka`uva: “Od samotijata izleguva male~ko plamen~e prirodno znaewe, koj vo site vekovi se prika`uval kako “zmi- koe preminuva vo svetlina, a potoa ne treba da se misli na ja - prosvetitel na ~ove{tvoto”. ni{to.” No transot mo`e da ima i natpriroden izvor, nat- prirodno, demonsko, |avolsko poteklo. Vo sekoj slu~aj, za vreme na izmenetata sostojba na svesta, dodeka bil vo trans, Nevrod i Semiramida Nostradamus komuniciral so demonite koi napolno go kon- trolirale negoviot um i od niv gi dobival svoite vizii i Za da gi razbereme zarodi{ite i zadninata na astrologi- proro{tva {to gi zapi{al. jata i na okultizmot vo celost, morame da se zapoznaeme so Za da padne vo trans, Nostradamus koristel dva na~ina: nivniot temel, tesno povrzan so kultot i tandemot na Nevro- “Ili sedel pred golem ogan kako star jasnovidec na da i negovata sopruga Semiramida. Nevrod e vnuk na Ham, `elezen trino`nik za sedewe, razgrnuvaj}i go `arot dodeka sinot na Noe. “Toj stana prv velemo}nik na zemjata... Glavno ‘da skokne vol{ebna iskra od v`e{teniot zdiv’, ili pak se upori{te na negovoto carstvo bea Vavilon, Ereh, Akad i ka~uval na pokrivot od ku}ata kade {to postavuval golem sad Halne, vo Senarskata zemja (Vavilonija)” (1. Mojs. 10,8-10). so voda. Vo raka dr`el ‘palka na `elbite’ so soodvetna go- Vavilon sekoga{ bil grad predvodnik na paganskiot lemina koja mu bila ‘antena’ i koja slu`ela kako sredstvo za svet. Kako {to vidovme, negov osnova~ e Nevrod, prv monarh, zasiluvawe na vizionerstvoto, vo koja se ogleduvaat najgolem graditel i vojskovoditel. Bidej}i obo`avaweto na yvezdite.”22 demonite, magiskata praktika i astrologijata poteknuvaat od Vavilon, jasno e deka zad seto toa stoi ovoj isklu~itelno

21. Ispovesti I/1, citirano vo spisanieto “Horoskop” sposoben ~ovek ~ie{to ime stanuva ovekove~eno vo celokup- 22. Nostradamus, magazin za petu dimenziju, izdaje M&C“ ”, Beograd, broj 13, str. 7 nata istorija kako na Mesopotamija, taka i na cel svet. Za

486 487 nego se zapi{ani mnogubrojni legendi pod razni imiwa, no da ja dosegne vodata, so {to sam }e mu se odmazdi na Boga {to so podrobni analizi jasno se gleda deka toa e edna ista gi uni{til negovite predci.”25 li~nost. Toa bil Nevrod, prviot car i graditel na drevnite Takov bil duhot na Nevroda koj go pottiknuval da for- mesopotamiski, ili sumerski gradovi Vavilon, Ereh, Akad, mira dvi`ewe za borba protiv nebesniot Bog - okultizam i Halne ili Nipur, Ninevija i Halah, sega{niot Nimrud. astrologija. Istiot duh go nasleduvaat i onie {to se nao|aat Za nego zboruva vavilonskiot ep Gilgame{ kako silen na vrvot od hierarhiskata skala na okultnite redovi - `ed za lovec koj go pre`iveal potopot i gi smilosal bogovite so svo- vlast, za mo} i za izedna~uvawe so Boga, sli~no na satanata koj ite `rtvi. Isto taka izve{taite od Ninevija go opi{uvaat na neboto nastojuval da se izedna~i so Boga. Negovite kako car Ninus koj prv krenal vo osvojuvawe na Asirija s# sve{tenici samo }e ja prodol`at taa negova zamisla s# do denes do Libija. Vo Ninevija bil slaven i kako bog Ninus, bog na So kultot na Nevroda, kako olicetvorenie na bogot na vojnata, na lovot i borcite. Sonceto, tesno povrzan e kultot na bo`icata na plodnosta, “Negovo egipetsko ime bilo Oziris, rimsko Mars (‘bun- koj poteknuva od negovata `ena Semiramida. Vo deloto na tovnik’), anglosaksonsko Zernebogus (‘seme na prorokot Hus’), Aleksandar Hislop (Alexandar Hislop) “Dva Vavilona” (The Two vavilonsko Merodah (‘hrabar, buntoven’), Moloh i Tamuz, Babilons) od 1916 god. na str. 43 ~itame deka Nevrod e nare~en feni~ansko Bahus, asirsko Herkules, gr~ko Dionisius, hin- “sin, ma` na svojata majka”, so {to taa e vtora od dvete klu~- dusko Kri{na, meksikansko Kvecalkoatl, i vo site stari i ni li~nosti koi se avtori na celokupniot vavilonski nau~- novi magiski kultovi Pan.”24 no-verski sistem, pa i na astrologijata. Li~nostite na ovoj Zna~i - site kopii na Nevroda. Od razni istoriski iz- tandem se opeani vo mno{tvo legendi i tradicii. ve{tai doznavame deka Nevrod, pod ime Ninus, prv ja osnov- Semiramida vospostavila veruvawe deka lu|eto po smrt- al astrologijata, kako i kultot obo`avawe na Sonceto. Na ta gi zaposednuvaat svoite yvezdi na neboto. Taka astrologi- edna tabli~ka so klinesto pismo vo Ninevija pronajden e jata vo osnova e kosmi~ka religija, ~ij{to temel e veruvawe natpis deka Ninus e graditel na Ninevija. Od Biblijata vo besmrtnost na du{ata. Od toga{ taa stanuva temel na site doznavame deka Nevrod e nejzin graditel, so {to defini- paganski veruvawa. Zaedno so Nevroda taa ja razvila magija- tivno nao|ame deka Nevrod-Ninus e osnova~ na sumerskite ta kako kult tesno povrzan so sve{teni~kiot celibat (ne- civilizacii, kako i na celokupnoto nivno veruvawe, na ce- `enstvo). Tie redovi bile “... verski pla{t za da se skrijat lokupniot vavilonski sistem. prequbata, bludot, homoseksualnosta, sodomijata (polovo Vaviloncite bile orientalno orientirani ne samo geo- op{tewe so `ivotni) i lezbejstvoto. Tokmu ottamu i vodi grafski, tuku i religiozno - kon Sonceto. Taka negoviot gla- potekloto na rimokatoli~kiot celibat, koj sve{tenicite gi ven osnova~, a i organizator na celiot ovoj potfat, Nevrod, prika`uva kako izdeleni, vozvi{eni i sveti. Kako i denes, stanuva osnova~ na site orientalni religii. tie veruvale deka sakramentot (sveta tajna) na svetite redovi “Nevrod e hrabar ~ovek, so golema sila vo racete... koj (celibatot) e pogolem otkolku sakramentot brak, {to e na- postepeno svoeto vladeewe go pretvoril vo tiranija, ne gle- polno nebibliski. Kalu|erkite bile hramski prostitutki, daj}i drug na~in da gi odvrati lu|eto od Boga, osven taka {to slu`ej}i im na sve{tenicite. Toga{ tie se vikale ‘devici }e gi dovede vo postojana zavisnost od svojata sopstvena sila. vestalki’, a denes ‘Hristova nevesta’”26. Toj isto taka tvrdel deka }e mu se odmazdi na Boga, ako Bog Vo anti~kiot period tie aktivnosti bile opfateni vo povtorno re{i svetot da go uni{ti so potop, i zatoa re{il “golemiot ritual” na hramskata prostitucija vo magijata.27 da izgradi kula (Vavilonskata kula), premnogu visoka za 25. Josif Flavie, Kompletni dela -The Complete Works, Whiston, Kregel Publications, 1978, str. 30 24. William Josiah Sutton, The New Age Movement; And the Illuminati 666, Insti- 26. The Force, Chick Publications, Chino, 1983,str. 10 tute of Religious Knowlege, U.S.A., 1983., str. 20 27. A. Hislop, isto, str. 152

488 489 Za da gi sledi nastanite na teren i site tajni na svoite Dijana ili Artemida, bo`ica na lovot, egipetskata Izis, sledbenici, Semiramida izmislila i organizirala ispoved, bo`ica na Mese~inata, vavilonskata I{tar, izraelskata uveruvaj}i go narodot deka sve{tenicite imaat vlast da Astarota, hinduskata Isi, rimskata Kibela, meksikanskata pro{tavaat grevovi.28 Koatlik itn. Vo astrologijata nejzinoto mesto e prika`ano Lu|eto se pla{ele da ne bide frlena vrz niv crna magi- so bo`estvoto na Mese~inata.33 ja, pa morale prinudno s# da priznaat, so {to sve{tenstvoto Od izlo`eniot materijal jasno se gleda deka astrologi- so odvrzani race dobivalo uvid vo s# {to pravat nivnite jata e stara okultna neznabo`e~ka religija posvetena na gla- privrzanici, kontroliraj}i ja na toj na~in situacijata na vnite drevni bo`estva: Sonceto, Mese~inata i drugite pet teren i dr`ej}i go laikatot na uzda. Ottamu idejata za ispo- planeti na na{iot son~ev sistem. Taa e kosmi~ka religija. ved na uvo vo Tradicionalnata hristijanska crkva, za {to e dosta zboruvano do sega vo knigava.29 Drevniot kult na Sonceto Taka Semiramida stanuva primarna li~nost, osobeno po smrtta na Nevroda, za koja pi{uva anti~kiot istori~ar Maj- Za da go razbereme vistinskiot karakter na astrologi- monid, narekuvaj}i go Tamuz. jata, neophodno e da se zapoznaeme so drevniot kult na Sonce- Koga Semiramida napravila prequba i rodila sin, za da to. Vo site stari religii vrhovno bo`estvo bilo Sonceto. go skrie toa od javnosta, i nego go narekla Tamuz, tvrdej}i deka Na sekoj jazik toa se narekuvalo poinaku ([ama{, Amon-Ra, toj e reinkarniran Nevrod, koj ve}e e proglasen za bog na Vaal, Tamuz, Kvecalkoatl, Mitra itn.), no stanuvalo zbor za Sonceto, a deka taa e bo`ja majka, “bo`ji duh vo ~ove~ka maj- ist kult. Ve}e vidovme deka toa e glavno bo`estvo na as- ka”, “nebesna kralica”, “majka devica”. Svojot sin Tamuz go trologijata. Eden od najgolemite poznava~i na ovaa temati- proglasila za spasitel i nabrgu nasekade mo`ele da se vidat ka, Albert Pajk, mason od trieset i treti stepen (najvisok statui na `ena koja vo pregratki dr`i male~ko mom~e - bogot stepen), za toa ka`uva. na Sonceto.30 “Obo`avaweto na Sonceto stanalo osnova na site reli- “Prikaznite za Nevroda, Semiramida i Tamuza se ra{i- gii vo minatoto.”34 rile niz cel svet. Basnite stanale popularni vo mitologi- Koga stanuva zbor za konkretnite imiwa na bogot na jata. Izmisluvani se bogovi i bo`ici, site povrzani so ovie Sonceto kaj razni narodi, pisatelot prodol`uva: tri li~nosti. Tie stanale sveto semejstvo.”31 “Iljadnici godini porano ~ovekot go obo`aval Sonce- “Bidej}i Semiramida sebesi se proglasila za bo`ica, to... prvobitno gledale vo nebesniot svod, vo nevidliviot taa barala da $ se `rtvuvaat bebiwa. Na gradite na bebiwa- bog... i go personifikuvale kako Brama, Amon, Oziris, Val, ta e vre`uvan krst (“T” ili “+”, simbol na Tamuza), a potoa Adonis, Malkart, Mitra i Apolon. Kri{na vo hinduizmot e od niv se vadelo srceto. Toa $ se dipa|alo na Semiramida, pa bog-Sonce”35 za vozvrat, taa bi vospostavuvala mir so nivniot bog, Nevrod. Site paganski religii prvenstveno bile posveteni na Taa bila olicetvorenie na zloto.”32 glavniot bog - na Sonceto, i imaat golemi me|usebni sli~- Vo tekot na vekovite Semiramida bila obo`avana vo nosti, taka {to, ako gi poznavame tie rituali kaj eden narod, kultovite na Atina, bo`ica na vojnata, Venera ili Afrodi- toa }e ni pomogne da gi nadopolnime soznanijata za ritual- ta, bo`ica na pohotnosta, na qubovta i seksualnite `elbi, ite kaj drugite narodi.

28. Citirano vo Chino, na str. 10 33. William Josiah Sutton, The New Age Movement; And the Illuminati 666, Insti- 29. Alexandar Hislop, The Two Babilons, 1916, str. 23 tute of Religious Knowlege, U.S.A., 1983.,str 152 30. A. Hislop, isto, str. 19,76; ^ino, isto, str. 11 34. Albert Pike, “Morals and Dogma”,The Supreme Council of the Southern Juris- 31. ^ino, isto, str. 11 diction of the Scotish Rite of Freemasonry, Washington D.C., 1871., str. 593 32. Isto, str. 10 35. Isto, str.120

490 491 Blagodarenie na otkritijata na {panskite osvojuva~i vo mit, Sonceto i yvezdite sekoja no} se ubivale edni so drugi. zemjata na Maite, na Actekite i drugite amerikanski Indi- Huicilopohtli (acte~ki bog na Sonceto) se ra|al sekoe utro. janci, sme dobile podetalni soznanija za kultot na Sonceto, Actekite veruvale deka krvavite `rtvi se neophodni za{to za bogot Kvecalkoatl i za negovite rituali. Ona {to e o~i- Sonceto se hranelo so ~ove~ka krv. Najgolem broj vojni so gledno - toa bila krvava i svirepa religija. sosednite plemiwa bile vodeni za da se zarobat slednite “Nejziniot ritual, svirep i krvo`eden, goltal bezbroj- `rtvi za prinesuvawe.”37 ni ~ove~ki `rtvi: ma`i, `eni, pa duri i deca, ne isklu~u- Izvor na ovie horori {to gi pravele Actekite e kultot vaj}i i doen~iwa.”36 na Sonceto. Toa go doka`uvaat istite slu~ai vo Mesopotami- Dobar i zol bog! Kako {to e ve}e ka`ano, bidej}i bogot ja, Palestina (nekoga{en Hanan), vo stara Vavilonija, Sumer, Sonce vo tekot na denot na nebesniot svod nosel svetlina, a i re~isi site narodi koi revnosno go obo`avale “bogot na no}e zao|al zad horizontot i “sleguval vo podzmejeto”, nemu Sonceto”. Za `al, toa ne e rabota samo na minatoto. S# u{te, vo ovie religii mu se pripi{uvani dve sprotivni osobini. i denes, vo 21 vek, na istiot toj “bog” mu se prinesuvaat i se Toj bil obo`avan kako dobar (svetlata strana) i kako zol bog jadat ~ove~ki `rtvi pri ritualnata crna magija na satanis- (no}e), kako zla zmija koja go golta ~ove{tvoto; kako ma{ki tite - satanizmot - koj e posveten na istiot bog na Sonceto, i kako `enski bog i nemu mu se prinesuvale ~ove~ki `rtvi. na vrhovnoto kosmi~ko bo`estvo koe tie go vikaat Satana. Eve kako izgledal eden voobi~aen ritual: Za pri~inata za obo`avawe na Sonceto ve}e navedeni- “Actekite ~ove~kite `rtvi gi prinesuvale na ovoj na- ot pisatel ka`uva: ~in: ~etiri sve{tenici, bojadisani so crna boja i oble~eni “Sonceto e dreven simbol na bo`estvenata sila koja dava vo crna obleka, fa}ale mlad ~ovek za race i noze i go kutnu- `ivot. Sonceto bilo negova manifestacija i vidliva pojava.”38 vale na `rtven kamen. Petti sve{tenik, vo purpurna oble- Vsu{nost, Sonceto ne e slaveno kako realen objekt na ka, mu go rasekuval so bode` od ostar kamen no` gradniot obo`avawe, tuku kako simbol na nekogo koj e pretstaven so ko{ i so raka mu go kornel srceto koe potoa go frlal pred nego. Toa go razbrale samo upatenite vo drevnite misterii. nozete na bo`estvenata statua. Actekite primenuvale ritu- Sekako, vo narodot toj fakt ne bil poznat, kako i den-denes alno ~ovekojadstvo; srcata gi jadele sve{tenicite, a trupo- {to e slu~aj so pove}eto lu|e. Koj stoi zad nego? vite, frleni od skalite na piramidite, gi nosele doma ~le- novite na aristokratskite rodovi i gi jadele za vreme na Za anti~kite misterii sve~enite gozbi.”36a Pri seto toa se veruvalo deka smrtta bila blagoslov, Vo sekoja od anti~kite religii posveteni na Sonceto se za{to vo taa prigoda tie }e go napu{tat smrtnoto telo i }e zabele`uvaat zaedni~ki elementi - misterii, sistem na skri- stanat duhovi. eni, simboli~ki poraki. Tie bile prisutni vo site versko- “Zabele`ano e deka acte~kite Indijanci vo Centralen okultni pravci, pa i vo astrologijata, koja e nivna zaedni~ka Meksiko `rtvuvale 20.000 lu|e godi{no bez nitu malku gri- osnova. Nivnata terminologija e komplikuvana i mistifici- `a na sovesta. Bez nikakvo pritesnuvawe, duri i samite rana, nametnata so mno{tvo tainstveni izrazi, {ifri i sim- `rtvi bi se naredile da mu bidat `rtvuvani na bogot na boli. Sonceto. Nekoi veruvale deka toa pretstavuvalo golem po- “Sekoj od paganskite bogovi... pokraj javnoto i otvoreno vik da se umre za bogot na Sonceto za{to, spored nivniot ~estvuvawe, do`ivuval i tajno obo`avawe samo od odbrani,

36. Zenon Kosidowski, Gdy Slonce bylo Bogiem - Koga Sonceto bilo bog - Srps- 37. William Josiah Sutton, The New Age Movement; And the Illuminati 666, Insti- ka kwi`evna zadruga, Beograd 1989., tre}e izdawe, str. 305 tute of Religious Knowlege, U.S.A., 1983., str 124 36a. Zenon Kosidovski, str. 306 38. Vilijam Xozija Saton, isto, str. 13

492 493 po pat na prigotveni ceremonii nare~eni inicijacii. Tie taj- redovi, za toa nemaat poim. Toa zna~i deka astrologijata,koja ni obo`avawa se narekuvani misterii” - izjavuvaat najgolemi- e poznata vo narodot, e samo popularnata strana na ne{to {to te majstori (33. stepen) na anti~kite misterii - masonite.39 se krie od javnosta, se krie nejzinata vistinska tajna {to ja Eden drug golem majstor na masonerijata (isto taka od 33. poznavaat samo vrvnite majstori koi, prirodno, nikako ne stepen, koj e najvisok vo {kotskiot red), Meinli P. Hol, pi- sakaat da ja otkrijat pred javnosta. {uva za tainstvenosta na misteriite kako “tajni dru{tva koi “Onie {to gi razbiraat tie tajni bile zakolnati na stro- gi dr`ele svoite inicijati pod neproyiren prevez na tajna ga tainstvenost.”41 Prekr{uvaweto na zakletvata naj~esto ja i se odmazduvale so smrt za predavstvoto na svoite sveti pla}ale so `ivotot. Toa e pri~inata zo{to na narodot ne mu veruvawa.” e poznato vistinskoto lice na astrologijata. Misteriite bile simboli koi tajnite poraki gi kriele “Onie {to poseduvaat znaewe za tajnite tvrdat deka od laicite: imaat odgovor za site problemi na ~ove{tvoto”, i toa ne se “Znaeweto za anti~kite misterii nikoga{ ne im bilo samo za stariot anti~ki period, tuku i za dene{niot.42 otkrieno na laicite, osven so pomo{ na simboli... za da se Navodno ovie misterii bile korisni za celoto ~ove{- skrijat ‘svetite’ vistini od neposvetenite i da im se ponudi tvo i mu nudele re{enie za site problemi. Tokmu zatoa i jazik na onie koi se kvalifikuvani da go razberat.”40 astrologijata e tolku popularna, za{to nudi seopfaten sis- Kako izgledale tie simboli? Edna od klu~nite li~nosti tem za re{avawe na site problemi - qubovni, delovni, politi- na dvi`eweto Wu ejx (New Age) koja dlaboko navlegla vo tie ~ki, ekonomski, pa i voeni. Zatoa, kako i site stari miste- misterii, i golem medium - Alis Bejli ka`uva: rii, i taa treba da gi kontrolira site podra~ja na ~ove~ki- “Ovie anti~ki misterii bile... skrieni vo brojki, vo ot `ivot. rituali, vo zborovi i vo simboli; tie prekrivaat tajna.” Od druga strana, ovie tajni bile svirepo i qubomorno Za da ne se otkrijat taka lesno, ovie misterii bile skri- ~uvani za da ne pronikne vo niv nekoj od strana, koj ne go eni edna vo druga skalesto (sli~no na kompjuterskite direk- po~ituva sistemot. Bidej}i astrologijata ima misti~no toriumi). Masonskiot pisatel, Karl Klodi, dobar poznava~ poteklo, za nea va`at istite pravila - taa za javnosta ima na ovie tajni, pojasnuva: edno lice, a vo tajnosta drugo - nepoznato, nametnato so pre- “Ako ja skr{ite nadvore{nata lu{pa, }e naidete na vez na dlaboka misterija. zna~ewe, ako go probiete i toa zna~ewe, }e naidete na novo Nejzinite u~iteli znaele deka nivnata “vistina” mnozi- zna~ewe pod nego, a ako kopate dovolno dlaboko, mo`ete da na ne bi ja prifatile, pa re{ile po sekoja cena gri`livo i najdete i treto, ~etvrto - i koj mo`e da ka`e kolku zna~ewa i strogo da ja skrijat so prevez na dlaboka tajna. Tie morale u~ewa?” da krijat ne{to {to ne sakale da se doznae, {to bi mo`elo Samo adeptite mo`at da go razberat zna~eweto na sim- da gi diskreditira vo o~ite na narodot. Poradi toa re{ile bolite. Vo re~nikot adeptot e definiran kako nekoj koj e da sozdadat popularna religija so koja }e gi privle~at masite ekspert. i }e mu go plaknat mozokot na narodot, }e manipuliraat so Anti~kite misterii poseduvaat dva na~ina na obo`a- nego, }e go dr`at vo zabluda i strav i nepre~eno }e go molzat. vawe na eden ist bog, eden za {irokata javnost, a drug samo ]e izmislat la`na religija polna so tajni i misterii vo koi za “posvetenite” i za “prosvetlenite” majstori - sve{teni ne }e mo`e da pronikne nikoj osven niv. cite. Obi~niot “profan” narod, koj ne e upaten, i poniskite Bidej}i Sonceto e eden od najprivle~nite i najva`nite elementi vo prirodata i vo sekojdnevniot `ivot, toa bilo

39. Albert G. Mackey, An Encyclopedia of Freemasonry, The Masonic History Com- 41. Ralf Eperson - Ralph Epperson - Nov svetski poredok, “Backet BAM”, Vi{wevac, pany, New York, 1873., str 497 Glavurti}, Beograd 1993., str. 33 40. Max Toth, Pyramid Prophecies, Wamer Press, New York 1979., str. 239 42. Isto

494 495 najpogodno da se povrze so nekakvo bo`estvo, da se prika`e Im objasnuvale deka mora postojano da im davaat izdr{- kako bog, ili kako manifestacija ili emanacija na nekakov ka, danok, za{to, vo sprotivno, tie, adeptite, sve{tenicite, bog koj stoi zad nego. Toa dobro go sfatile starite majstori, nema da posreduvaat vo nivna polza i Sonceto nema da se adeptite, u~itelite, “posvetenite”, sve{tenicite, i zatoa pojavi, }e is~ezne. Za da gi odvratat umovite na lu|eto od kako temel na svojata la`na religija go zele tokmu nego, tok- o~igledniot fakt deka nivnata kompletna religija vsu{nost mu Sonceto - koe stanalo temel na site drevni, anti~ki religii. e samo izmama, sve{tenicite prireduvale veli~estveni cere- monii na koi na poseben na~in se obo`avalo Sonceto vo Sonceto, silen instrument vo racete na sve{- ogromni hramovi nasekade izgradeni vo negova ~est i o~e- tenstvoto da go dr`i narodot vo zabluda i strav kuvale narodot da im pla}a za tie rasko{ni, sve~eni slu`bi koi go plenele umot i ~uvstvata i od koi zastanuval zdivot.45 Sonceto se ra|a (izgreva) i umira (zao|a) sekoj den i se “Za da gi prika`at svoite rituali vo {to popovolna vra}a na po~etokot na sekoja godina. Na adeptite }e im bide svetlina, adeptite sekoga{ tvrdele deka Sonceto gi po~ituva mnogu lesno na lu|eto da im objasnat deka samo ne{to {to e svoite sve{tenici (niv), i deka i lu|eto treba da gi pogolemo od ~ove{tvoto, samo bog, ima mo} po smrtta da se po~ituvaat, za{to im se potrebni.”46 vrati vo `ivot i }e gi u~at da se molat na noviot bog, za{to, Gledame deka kultot na Sonceto vsu{nost e samo privle~- ako ne mu se molat, toj mo`e da re{i da ne se vrati.43 na maska koja }e gi pottikne {irokite masi da prifatat Sve{tenicite go uveruvale narodot deka Sonceto se dvi- ne{to {to ne bi prifatile koga bi ja znaele vistinskata `i ne mehani~ki, tuku dobrovolno, {to mo`e i da ne go pravi zadnina. [to se krie tuka? Koi se tajnite celi na ovie mis- toa. I zatoa trebalo postojano da go molat za da ne nastapi terii i na nivnite zastapnici, me|u koi se i astrolozite? katastrofa, bidej}i celokupniot `ivot i opstanok zavisi od Koj stoi zad seto toa? nego. Eden golem majstor ka`uva: “Tie se nevidlivi sili vo “Za da ja so~uvaat svojata mo}, adeptite im propovedale zadninata na zemnite tronovi, a lu|eto se ni{to drugo osven na lu|eto deka, ako ne gi ispolnuvaat nivnite `elbi, tie marionetki koi igraat dodeka drugi upravuvaat so koncite. mo`at da storat Sonceto da ne se vrati. Bidej}i merewata Nie gi gledame igra~ite, no nadmo}niot um, koj gi re`ira, im stanuvale s# poprecizni, tie mo`ele duri da predvidat i gi naso~uva i gi dr`i vo raka aktivnostite, ostanuva skrien negovo zatemnuvawe, to~en den i vreme koga Mese~inata }e so maska na mol~ewe.”47 se najde me|u Sonceto i Zemjata, {to bi predizvikalo ‘is~ez- Zna~i, naslednicite na ovie drevni tajni znaewa sakaat nuvawe’ na Sonceto. Toga{ bi gi uveruvale lu|eto deka tie da gi vle~at koncite na svetskata scena i lu|eto gi pravat se vinovni za toa ‘is~eznuvawe’”.44 “marionetki koi igraat”. A edna od glavnite tehniki im e Taka se objasnuva zo{to sekoga{, vo site narodi i veko- astrologijata. Spored toa, podaleku od nea. Zo{to da bidete vi, tokmu sve{tenicite se zanimavale so matematika, fizika, ne~ija marionetka? astronomija i so site vrvni nauki, nedostapni za drugite lu|e. Svoite soznanija $ gi pripi{uvale na svojata vrska “so Anti~kiot kult na Sonceto opi{an vo Biblijata bogovite”, {to sekoga{ im davalo silno vlijanie i ubedli- vost. Celokupniot sistem na obo`avawe na Sonceto i na drugi- Me|utoa, ne samo {to stanuvalo zbor za vlast i vlijanie, te kosmi~ki bo`estva vo Biblijata e opfaten so haldejski- tuku od toa imale i materijalna korist: 45. Isto, str. 47,48 46. Isto, str. 47,48 43. Ralf Eperson, isto, str. 46,47 47. Mainly P. Hall, What the Ancient Wisdom Expects of its Disciples, Philosophical 44. Isto, str. 46 Research Society inc., LosAngeles, 1982., str. 58

496 497 ot (vavilonskiot) izraz “Vaalim”, mno`ina od zborot “Vaal”, Ovde le`i potekloto na site obredi i aktivnosti koi {to zna~i “gospod”, “gospodar”, “ma`”. Go ozna~uva bogot na se odvivaat vo krug: ve{terskiot pir i igrite okolu ogan, Sonceto kako glaven bog na prirodata, no i lokalnite bogovi kru`ewata okolu crkvite vo procesiite, kru`ewata vo magis- na hananskite narodi vo vtoriot milenium pr. n.e. Po~- kite rituali, narodnite ora itn. Site ovie rituali vo sebe nuvaj}i od Nevroda (okolu 2200 g. pr. n.e.), sumerskite care- nosat prikaz za veruvaweto vo bogot na Sonceto. Istiot toj vi se smetale za olicetvorenie - inkarnacija na Vaal. Sle- magiski ritual na Sonceto go prifatile i negovite zastap- dej}i ja taa praktika, podocne`nite carevi vo Vavilon, Me- nici - masonite. sopotamija, Palestina i na Bliskiot Istok vo celost, vo “Ovaa praktika, nare~ena ‘kru`ewe’, poteknuva od damni- svoite imiwa ~esto go prifa}ale toa ime, na primer, Val- na i postoela me|u Rimjanite, Semitite, Hindusite i drugite tasar, Etval itn. Toa poka`uva kolku kultot na Sonceto bil narodi. Se smetalo deka toa e ritual na pro~istuvawe, se veru- op{to prifaten vo anti~kiot svet. Isto taka, vakvite opi- valo deka Sonceto patuva okolu Zemjata. Koga kru`ele okolu si poka`uvaat kolku seto toa im bilo poznato na bibliskite oltarot, sve{tenicite go imitirale dvi`eweto na Sonceto.”50 pisateli koi n# izvestuvaat deka duri i vo Bo`jiot hram vo “Bez somnenie, ova kru`ewe, ovoj ritual e povrzan so Erusalim lu|eto mu se poklonuvale na Sonceto: doktrinata ~ija{to su{tina e obo`avawe na Sonceto.”51 “I me povede do vratata na Gospodoviot dom... i ete, tamu sedea `eni i go oplakuvaa Tamuza... Pri vlezot vo Gospodovi- Simbolot na zmijata ot hram, me|u tremot i `rtvenikot, ima{e okolu dvaeset i pet lu|e, svrteni so grbot kon Gospodoviot hram, a so lice- Vo ramkite na kultot na Sonceto se nao|a i simbolot na to kon istok, i tamu, kon istok, mu se poklonuvaa na Sonce- zmijata. Vo Egipet naj~est simbol na Sonceto bil disk so to.” (Ezekil 8, 14.16) zmija okolu nego. Denes me|u najstrastnite obo`avateli na bogot na Son- “Kako Sonceto {to e golem prosvetitel na fizi~kiot ceto (moderen kult) spa|aat masonite i site okultni, her- svet, taka zmijata e prosvetitel na duhovnoto, davaj}i mu na meti~ki (magiski) pravci. Koga go obo`avaat Sonceto, bogot ~ove{tvoto ‘soznanie za dobroto i zloto’.”52 Oziris, Vaal itn., tie vsu{nost go obo`avaat astrolo{koto Vo site svetski (paganski) religii se zabele`uva pri- Sonce - onoj koj stoi zad toj misteriozen simbol. sustvo na bo`estvoto na zmijata, ili na lamjata. Prisutno e “Vo masonerijata Sonceto prvo ni se pretstavuva kako vo tradiciite na Dale~niot Istok (Kina, Japonija, Indo- simbol na svetlinata, a potoa s# ponaglaseno kako simbol na nezija, Indija...), taka i vo religiite na dale~niot zapad (sta- suveren avtoritet.” Glavno za Sonceto se koristi imeto na rite civilizacii na Ju`na Amerika), no i vo Afrika, oso- anti~kiot Bog Oziris kako “suveren avtoritet”.48 beno vo Egipet, kako i vo mnogu plemiwa denes. Me|utoa, zmi- Masonite se vistinski naslednici na nekoga{nite pa- jata kako “tvorec” i “iscelitel” ne e mit samo na dale~nite ganski poklonici na egipetskiot bog na Sonceto (Oziris) i zemji. Nejziniot lik mo`eme da go vidime i na mnogu moder- na hananskiot bog Vaal, {to e vrhovna cel na astrologijata. ni simboli, kako {to e, na pr., simbolot na medicinata. Obi- Toa jasno go potvrduvaat i nivnite obredi: ~no toj e nare~en “Eskulapov stap”. Bogot na medicinata, Es- “Drevniot ~ovek kru`el okolu oltarot na koj plamtel kulap, ili Asklepius, bil prika`uvan so simbol na zmija ogan, negoviot bog... Kru`eweto stanalo del na site religi- zavitkana okolu stap. Intereseno e {to negovoto ime zna~i ozni obi~ai.”49 “zmija koja gi pou~uva lu|eto.”

48. Albert G. Mackey, isto, str. 736.737 50. Rex R. Hutchens, A Bridge to Light, str. 80 49. Carl H. Claudy, Introduction to Freemasonry, Temple Publishers, Washington D.C., 51. Albert G. Mackey, isto str. 153 1931., str 31 52. Alexandar Hislop, isto str. 227

498 499 Zmijata koja go pretstavuva Sonceto, go pretstavuva i Zmijata vo Biblijata bogot Eskulap, za{titnikot na lekarite. “Razni formi na obo`avawe na zmijata bile ra{ireni Od Biblijata doznavame deka zmijata e sozdadena vo {es- na celata planeta... Re~isi me|u site anti~ki narodi zmija- tiot den, zaedno so ~ovekot i so drugite `ivotni (1. Mojsee- ta bila prifatena kako simbol na mudrosta...”53 va 3,1.4.5.14). Edna druga izjava ka`uva: “Zmijata e simbol i prototip Vo ramkite na kultot na Sonceto se nao|a i simbolot na na univerzalniot spasitel, koj go spasuva svetot, davaj}i mu zmijata. Vo Egipet naj~est simbol na Sonceto bil disk so na ~ovekot soznanija za sebe i mo`nost za razlikuvawe na zmija okolu nego. dobroto i zloto.”54 Kako {to ja pretstavuvaat mnogu anti~ki religii, sosem Zna~i, zmijata e simbol na mudrosta za razlikuvawe na e mo`no taa (zmijata) nekoga{ vo rajot da bila ptica. Poz- dobroto i zloto i univerzalen spasitel na ~ove{tvoto. Taa nata e idejata za rajskata ptica feniks. imala va`no mesto i vo anti~kite misterii: Ovaa mitolo{ka ptica, feniks, Egip}anite i Feni~a- “Sve{tenicite na misteriite simboli~no se pretstave- nite ja obo`avale kako “sjajna utrinska yvezda” (Venera, Deni- ni kako zmii, a ponekoga{ go nosele i nazivot hidra.”55 ca). Utrinskata yvezda za Egip}anite bila i no}na pretsta- Ne se samo sve{tenicite pretstaveni so zmii, tuku i va za skrieniot bog Oziris, ili za negovata du{a. Da se pot- kralevite: setime: bogot na Sonceto, Oziris, no}e umiral (Sonceto “Zmiskite kralevi vladeele so svetot; zmiskite kralevi zao|alo), a nautro povtorno se ra|al (Sonceto izgrevalo). bile tie koi gi osnovale {kolite na misteriite, podocna Feniks bil poznat kako “onoj koj go prevezuva Ozirisa”. nare~eni ‘egipetski’ i ‘bramanski misterii’... Niven simbol Kako i latinskiot zbor Lucifer (lux - svetlina i fero - bila zmijata... Tie bile vistinski sinovi na svetlinata i od nosi = svetlonosec, sjaen), gr~kiot zborfeneks zna~i isto taka niv proizleguva dolga niza adepti i inicijati, dostojno prove- “sjaen”. Spored toa, Sonceto go pretstavuva Lucifera kako reni i doka`ani sprema zakonot.”56 svetlonosec, no i zmijata, kako feneks, svetlonosec, isto taka Zna~i, zmiskite kralevi bile osnova~i na {kolite na go pretstavuva Lucifera, za{to i Biblijata nego go nareku- misteriite, pa spored toa i vrhovni sve{tenici, pontifek- va “sjajna utrinska yvezda Denica” (Isaija 14,12). si. Ottamu sekoj od niv e smetan za olicetvorenie na bogot Anti~kiot kult na bogot na Sonceto e pretstaven so na Sonceto i obo`avan kako bog. disk (sonce) so zmija okolu nego, a vo site svetski (paganski) Vrska me|u zmijata i crkvata vo Vatikan nao|ame i vo religii se zabele`uva prisustvo na bo`estvo na zmijata ili potekloto na zborot “Vatikan”, koj poteknuva od dva zbora, lamjata. latinskiot vatic ili vatis, “prorok” ili “gata~” i can, “zmija”. Spored toa, zmijata, kako simbol na bogot na Sonceto, So kombinacija na ovie dva zbora nastanuvavatican (vatikan) ne e nikoj drug osven satanata. Ottamu - zad anti~kiot disk - “pretka`uvawe (so pomo{) na zmija”. Ne slu~ajno sredi{te- so zmija okolu nego stoi direktno |avolot kako vrhoven bog to na Rimokatoli~kata crkva e smesteno tokmu na ovoj breg, na astrologijata kogo go prifatile site religii i narodi. kade {to nekoga{ bil hramot na paganskiot bog Janus, i na Zad Sonceto stoi bogot na Sonceto - Lucifer, svetlonosec. poznatoto pagansko proro~i{te. Vo antikata toj, satanata, e bog na Sonceto, vrhoven bog nad site drevni bogovi i bo`estva. 53. Mainly P. Hall, The Secret Teaching of All Ages, Philosophical Research Society Spored zborovite na Isusa Hrista, satanata e “krvnik inc., Los Angeles 1997., str. LXXXVIII-88 ~ove~ki od po~etokot i toj ne ostana pri vistinata, za{to 54. Isto, str. LXXVII-77 vo nego nema vistina. Koga zboruva laga, zboruva od svoeto, 55. Mainly P. Hall, What the Ancient Wisdom Expects of its Disciples, Philosophical za{to e la`livec i tatko na lagata” (Jovan 8,44). Research Society inc., LosAngeles, 1982., str. 29 Toj fakt objasnuva zo{to sve{tenicite na bogot na Son- 56. Isto, str. 26

500 501 tela. No kosmi~kite tela, yvezdite, planetite, ne mo`at da ceto sekoga{ barale ~ove~ki `rtvi i pravele najkrvavi ma- vr{at nikakvo inteligentno vlijanie, bidej}i ne go posedu- sakri i kole`i vo ~est na svojot “bog”. Toa go baral nivni- vaat. Inteligentno vlijanie vr{at samo inteligentni su{- ot “bog”. testva, a toa se demonite koi stojat zad kosmi~kata energija, No taa zmija vo Biblijata ne pretstavuva nikakov bog, zad Sonceto, zad yvezdite i zad site kosmi~ki tela. A Bib- tuku taa zmija e satanata, |avolot: lijata ka`uva: “Taka golemata lamja, starata zmija, nare~ena |avol i “Na{ata borba (vojna) ne e protiv krv i meso, tuku pro- satana, koja go zaveduva siot svet, be{e isfrlena; be{e fr- tiv upravitelite, protiv vlastite, protiv svetovnite mra~ni lena dolu na zemjata...” (Otkrovenie 12,9). sili na ovoj svet, protiv duhovnite sili na zloto pod nebe- Me|utoa, kako {to e ve}e objasneto, Lucifer - satanata, sata” (Efesjanite 6,12). ne do{ol sam na zemjata. Tekstot ponatamu objasnuva: “Nego- Dragi ~itateli, se nadevame deka sfa}ate oti ne e nitu vata opa{ka zbri{a tretina od nebesnite yvezdi i gi frli malku umno, i mo{ne e opasno da mu se veruva na tatkoto na na zemjata... i nastana vojna na neboto; Mihael so svoite an- lagata, da mu se podava raka na ~ove~kiot krvnik i da se sta- geli zavojuva protiv lamjata. Lamjata, pak, i nejzinite ange- puva na po~vata na ~ovekoubiecot. Astrologijata e golema li zavojuvaa, no ne odoleaja, i ne se najde ve}e mesto za niv podmolna satanska, |avolska, stapica za site nejzini privr- na neboto. Taka golemata lamja, starata zmija, nare~ena |avol zanici i qubiteli, za site koi veruvaat vo edna golema zab- i satana, koja go zaveduva siot svet, be{e isfrlena; be{e luda koja premnogu skapo }e gi ~ini. frlena dolu na zemjata, zaedno so nejzinite angeli” (Otkro- Satanata nema vlast nad nas ako nie sami ne mu dademe venie 12,4.7-9). mo`nost za toa. Toj e ograni~en i dejstvuva samo vo svojot Simbolikata na yvezdite vo Biblijata ~esto se koristi delokrug. Zatoa, oddale~ete ja od sebe i od svojot `ivot “sta- za angelite - kosmi~ki su{testva so visoka inteligencija i rata zmija, nare~ena |avol i satana, koja go zaveduva siot sposobnost koi ne mo`at da gi dosegnat nitu vrvnata nauka svet”, i vo molitva predadete se vo racete na `iviot Bog koj i tehnika. Nivna nekoga{na zada~a bila da posreduvaat me|u edinstveno mo`e da ve so~uva od izmamite na tatkoto na laga- centralata na vselenata (Bo`jiot prestol) i drugite plane- ta i so svoite verni i predani angeli da ve za{titi od nego- ti. Tie dolgo bile direktni Bo`ji vesnici - angeli. Me|utoa, vite silni napadi. koga se opredelile za svojot nov voda~, satanata, koj gi po- vel vo zlo, tie se pretvorile vo angeli na temninata i zlo- to, vo demoni, vo zli duhovi, vo okultni spiritisti~ki du- Anti~kite misterii vizavi misteriite na tradi- hovi. Zaedno so Lucifera, koj ve}e e |avol i satana, od neboto cionalnata hristijanska Crkva na zemjata e isfrlena edna tretina od nebesnite yvezdi - od nekoga{nite Bo`ji angeli - koi preminale na negova stra- Generalno ka`ano, nie ne bi pogre{ile ako vo site na- na. Toa e ogromen broj. Koj znae kolku gi ima? Site tie se na {i dosega{ni i idni tekstovi, vo site naslovi i podnaslovi, zemjata i svoite sposobnosti gi koristat na zlo. namesto zborovite “adepti”, “anti~ki majstori”, “anti~ki Vo astrologijata, koga se zboruva za yvezdite - za astral- u~iteli”, “anti~ko sve{tenstvo” ili “anti~ki sve{tenici”, nite bogovi - toa se odnesuva na padnatite angeli koi i Bib- gi stavime zborovite “hristijanski sve{tenici”; nema mnogu lijata gi prika`uva kako yvezdi. Zatoa vo astrologijata i da zgre{ime ako zborovite “pagansko sve{tenstvo” i “pagan- imame poim na “padnati yvezdi”, “padnati duhovi”, “|avolski ska nauka” gi zamenime so zborovite “hristijansko sve{ten- duhovi”. Sonceto go pretstavuva Lucifera, a planetite i stvo” i so “hristijanska nauka”, ili ako zborovite “anti~ki yvezdite negovite generali i drugite demoni. Zaradi toa vo kultovi” i “anti~ki misterii” gi zamenime so zborovite site vekovi astrologijata i magijata se povrzuvale za da gi “hristijanski kultovi” i so “hristijanski sakramenti - sve- skrijat vlijanijata na demonite zad maskata na kosmi~kite ti tajni (misterii)”, za{to me|u ednite i drugite postoi

502 503 ogromna sli~nost i soodvetstvo i dvete imaat ednakva su{- Raslojuvaweto me|u sve{tenstvoto i laikatot (vernici- tina - su{tinata na teologijata i praktikata na tradicional- te) ednakvo e prisutno i zastapeno i kaj drevniot paganizam nata hristijanska Crkva e ednakva so su{tinata na teologi- i vo tradicionalnata hristijanska Crkva. Sve{tenstvoto i jata i praktikata na antikata. kaj ednite i kaj drugite e na bezbroj skalila povisoko od Da go ilustrirame ova vo kusi crti, navistina samo vo neupatenite vernici. Sve{tenstvoto i vernicite se dve kusi crti, za{to za ova {to }e go ka`eme podolu ve}e op{ir- razli~ni kategorii me|u koi postoi ogromna distanca vo no e zboruvano vo knigava spored potrebite na drugi mesta i sekoj pogled. Ednite znaat s#, drugite ne znaat, ednite se ne sakame premnogu da se povtoruvame, no kontekstot bara i “privilegirani”, “odbrani”, “sveti” i upateni vo site tajni, ovde da ka`eme ne{to za toa. a na drugite toa ne im e dostapno; ednite se tuka da mislat Da po~neme so celibatot. Toj kaj Katoli~kata crkva vodi za drugite i da ka`uvaat {to treba da pravat drugite, a drugi- poteklo od Semiramida, od stariot paganizam. Zloupotre- te se tuka ne da mislat, tuku samo da izvr{uvaat {to }e im bite vo vrska so celibatot se evidentni kaj dvete strani. se ka`e. @edta za takva privilegija, vlast i dominacija nad Verskata prostitucija e prisutna i kaj ednite i kaj drugite, vernicite, za takov povlasten status, vo ista mera e prisut- samo vo razli~en vid. na i kaj ednoto i kaj drugoto sve{tenstvo, i vo taa nasoka pos- Kade da gi smestime vo Biblijata crkovnite rituali na toi apsoluten kontinuitet. Na~inot, metodite i pati{tata tradicionalnata Crkva povrzani so procesiite i so kru`e- so ~ija pomo{ se postignuva toa se napolno soodvetni. weto okolu crkvata i vo crkvata? “Bez somnenie, ova kru`e- I ednite i drugite imaat svoi izmisleni bogovi na nebo- we, ovoj ritual e povrzan so doktrinata (na anti~kiot svet) to so ~ija pomo{ go dr`at laikatot na ni{an. ~ija{to su{tina e obo`avawe na Sonceto.”57 Paganskite sve{tenici posreduvaat za vernicite i se Ispovedta na vernikot pred sve{tenik, vidovme, isto zazemaat za niv pred paganskite bogovi, go molat vrhovniot taka poteknuva od drevniot paganizam i e prisutna i vo bog, bogot na Sonceto, Ozirisa..., sekoe utro da go zapaluva tradicionalnata Crkva. Taa e odli~en na~in sve{tenstvoto Sonceto za da ne se ugasne `ivotot na zemjata, i “uspevaat” od prva raka da dobiva izvorni informacii od vernicite za vo toa, za{to se negovi izbranici i polnomo{nici. da ima apsoluten uvid vo celokupnoto `iveewe na laikatot, I hristijanskite sve{tenici posreduvaat pred Boga za uvid vo site nastani {to se slu~uvaat i efikasno da go nad- vernicite kako ispovednici. Tie i na neboto pratile pleja- gleduva raspolo`enieto na narodot, celosno da go kontro- da ~ove~ki posrednici, svetci, za da go “smilosaat” semilos- lira terenot i bazata i situacijata da ja dr`i vo race. tiviot bibliski Bog i Spasitel Isus Hristos, pokraj ~ie- No ne samo toa - ispovedta im dava mo`nost na sve{te- {to ramo postavile i “semilostiva spasitelka” i “nebesna nicite da navlezat i vo vnatre{niot svet na svoite verni- kralica” (Bogorodica), za da go “smekne” srceto na svojot sin ci, vo svetot na nivnite misli i tajni i da ja kontroliraat da im se smiluva na gre{nicite. Taka spasenieto, koe e di- nivnata psiha, da go kontroliraat ~ove~koto mislewe i odne- rekten besplaten dar od Boga, go napravile zavisno od sebe suvawe, so {to na vernicite im go odzemaat najgolemoto bo- i od iljadnici drugi posrednici. gatstvo so koe Bog go nadaril ~ovekot - pravoto na slobodno Kako {to vidovme, antikata ima svoi misterii, nare- i nekontrolirano mislewe. Ako vernikot-gre{nik ne se is- ~eni “anti~ki misterii”, so ~ija pomo{ se izdignuva nad poveda pred sve{tenik i ako sve{tenikot ne mu gi prosti obi~niot narod. No i tradicionalnata Crka ima svoja mis- grevovite i ne go razre{i od niv, toj ostanuva gre{nik i gubi tika i misterii, me|u koi najgolema e misterijata povrzana pravo na spasenie. Zna~i, i paganskiot i hristijanskiot so Gospodovata ve~era ili so pri~esta, koga sve{tenikot sve{tenik, imaat vlast da pro{tavaat grevovi i da gi obi~niot leb i vino gi pretvora vo vistinsko Hristovo telo razre{uvaat gre{nicite od niv, bez {to tie nemaat spasenie. i krv, taka {to vernikot, koga se pri~estuva, jade ne obi~en leb i pie ne obi~no vino, tuku go jade Hristovoto telo i ja pie Hristovata krv - jade meso i pie krv. 57. Albert G. Mackey, isto str. 153

504 505 svetovnata vlast {to ja imal nekoga{, koj gi dr`i vo svoi Da se potsetime na zborovite na gospodin Milin so kogo race klu~evite od misteriite povrzani so ~istili{teto i ve}e raspravavme za ovaa tema. Toj ka`uva deka toa e golema pekolot, odnosno klu~evite na spasenieto. Za ova e dosta tajna, pogolema i od vselenata i od site tajni: ~ovek-sve{- zboruvano, a i }e se zboruva u{te na drugo mesto vo knigava. tenik vo sekoe vreme da go sozdava i presozdava Hrista Boga Prakti~no, tradicionalnata hristijanska Crkva, so del od obi~en leb i vino! Nie bi rekle: toa e tajna, misterija, od svoite t.n. sakramenti ili sveti tajni (misterii), so pogo- pogolema od site anti~ki tajni i misterii, za{to istata lemiot del od svojata teologija i slu`ba, kompletno so svo- poteknuva od niv. eto idolopoklonstvo i so svoite predanija, vo ~ij{to sostav Anti~kite sve{tenici izmisluvale la`ni bogovi i pra- vleguvaat i nejzinite praznici i obredi - ja prodol`uva vele nivni statui, a hristijanskite sve{tenici so svoi race tradicijata na drevnite vavilonski vra`ari i astrolozi. direktno go sozdavaat i postojano go presozdavaat Hrista Nejzinite sveti tajni se prodol`enie i verna kopija na Boga, kako {to ka`avme vo edna prigoda, Hristos kako da e anti~kite misterii posveteni na Lucifera kako bog koj stoi testo koe tie po svoja volja i `elba go mesat i premesuvaat direktno zad tandemot na sonceto i zmijata kako simboli na i od nego pravat {to sakaat. Pa nie so pravo se pra{uvame: site stari paganski religii ili, tradicionalnata hristijan- ~ija slu`ba e pomisti~na i pomisteriozna - onaa na anti~ki- ska Crkva e izdanok od korenite na anti~kiot paganizam, te, ili na hristijanskite sve{tenici? Koi misterii se pogo- za{to re~isi seta nejzina teologija i site nejzini obi~ai, lemi, potainstveni i ponedoseglivi za obi~nite vernici - predanija i idoli se paganski. paganskite ili hristijanskite? I ednite i drugite sve{tenici se majstori za sozdavawe i za razre{uvawe na misterii, no hristijanskite sve{tenici Za krstot - za negovite izvori i koreni vo toa gi nadminale svoite kolegi od paganstvoto. Da gi uslo`nime, si rekle, Hristovite zborovi koi se ^esto kako prikaz i simbol na bogot na Sonceto se ko- premnogu ednostavni i razbirlivi i za najobi~niot ~ovek koj ristel i krstot, koj bil simbol na obo`avatelite na Sonce- mo`e i bez na{a pomo{ da gi sfati; da ja mistificirame to mnogu vekovi pred da se pojavi hristijanstvoto. Eden od negovata nauka koja }e mo`eme samo nie da ja tolkuvame na negovite najstari simboli bil kukastiot krst. So tekot na na~in {to ni odgovara nam; da napravime od Bo`jeto evan- vremeto toj vo magijata na isto~nite narodi }e ja prika`uva gelie misterija nesfatliva, nerazbirliva i nedosegliva za dobrata ili lo{ata sila, zavisno od nasokata na kuki~kite. narodot koja }e mo`eme samo nie da ja razre{uvame, pak na Prv prette~a na krstot bila bukvata T (tau), od koja }e na~in {to ni odgovara nam. Kolku pogolema, pozamrsena i proizlezat razli~ni oblici u{te od ranoto vavilonsko car- podlaboka misterija, tolku pogolema distanca me|u nas i stvo po zasluga na Semiramida, kako znak na nejziniot sin vernicite, pogolema svetost, vozvi{enost, vlast i po~it, Tamuz. Taka nastanuvaat razni oblici na krstovi, koi site popovolna pozicija i podobar status za nas, {iroki ramki i so red imaat magisko-kulten karakter. prostor za samostojno dejstvuvawe i odvrzani race za manip- So tekot na vremeto site ovie okultni elementi vlegu- ulacija i dominacija. vaat i vo hristijanstvoto vo vid na “sveti krstovi”, osobeno Rekovme deka zmiskite kralevi bile osnova~i na {ko- vo vremeto na carot Konstantin (navodno vo negovo vreme lite na misteriite, pa spored toa i vrhovni sve{tenici, pon- sveta Elena go prona{la Hristoviot krst vo Erusalim i go tifeksi. Poradi toa, sekoj od niv e smetan za olicetvorenie prenela vo Carigrad) koj bil obo`avatel na bogot na Sonce- na bogot na Sonceto i obo`avan kako bog. to, pa, spored toa, i zastapnik na ovie magisko-okultni zna- Ottamu poteknuva idejata na rimskiot biskup i papa ci. Vo negovo vreme i se zabele`uva masovno voveduvawe na kako vrhoven sve{tenik, pontifeks, i kako zamenik na Bo`- krstovite sekade niz carstvoto: na {titovite, znamiwata, jiot Sin, kako Hristov namesnik, kako “bog” na zemjata, koj {lemovite, crkvite itn. Celoto negovo carstvo go dobiva ima vrhovna duhovna vlast, no koj naskoro }e se dobere i do ovoj znak kako svoe obele`je. Hristijanite od toga{ go pri-

506 507 fa}aat krstot kako misti~en znak so toa {to }e napravat Vo narodot obi~no se veli: “Bega kako |avol od krstot!” za{titen znak na sebesi - }e se prekrstat. No toa ne e vistina. Krstot go izmislil li~no |avolot, pa ^esto se ka`uva “~esen krst”, no se zaborava ona {to go zatoa toj ne se pla{i od nego, nasproti op{toto mislewe na storil Isus na krstot - deka prinel `rtva za spasenie na narodot. Toa e zabluda so koja neprijatelot uspe{no mami lu|eto - a se misli na misti~niot znak koj }e go za{titi mnogu hristijani. Koga go nosime krstot kako ~udotvoren ~ovekot od lo{ite sili, {to bilo prisutno vo magijata i vo predmet, iako mislime deka so toa ja poka`uvame svojata vera paganskite religii. vo Hrista, nie vsu{nost go priznavame ne vistinskiot, tuku Iako krstot se smeta za originalen hristijanski simbol, la`niot bog na Sonceto - satanata. Zatoa, ne vi prepo- toj vsu{nost bil znak na starite Haldei pri prinesuvaweto ra~uvame da go nosite negoviot znak. Krstot slu`i kako sim- na prvorodenoto dete na `rtva na bogot na Sonceto.58 bol na Hristovata smrt, no vo nikoj slu~aj toj sam po sebe Po~nuvaj}i od Semiramida, so vekovi bile `rtvuvani nema nikakva vol{ebna mo}. male~ki bebiwa, taka {to im se pravel rez na gradite vo vid Hristoviot krst, odnosno negovata `rtva, nie ja prizna- na krst i im se vadelo srceto. Toa bila `rtva koja trebalo da vame ne taka {to }e go nosime toj predmet na sebe, tuku taka go smilosa bogot na Sonceto i da $ donese `ivot na nacijata. {to }e go prifatime ona {to Toj go storil na nego pred 2000 O~igledno e deka krstot u{te od svojot po~etok e povr- godini za nas li~no. Toa e pra{awe na srceto, a ne nadvore{- zan so najbrutalen masakr. Tokmu na toj instrument na zloto na forma. Rezultatite na vistinskata vera vo Isusa Hrista bil raspnat i Gospod Isus Hristos. Toa bil sistem - prine- prirodno }e se vidat vo `rtvata na eden vistinski hristijan- suvawe na lu|e na `rtva na bogot na Sonceto vo kogo veru- in, {to ne mo`e da gi zameni nikakov predmet, amajlija, ukras vale i Rimjanite. Me|utoa, Hristos go pobedil toj “bog” ili nadvore{en znak. Pri~ina zo{to krstot denes masovno (vsu{nost |avolot) so negovoto oru`je. Umiraj}i na krst, se nosi, od edna strana e moda, a od druga, logikata na forma- Spasitelot go razotkril seto zlo i seta rasipanost na sa- lizmot, veruvaweto deka toa e vistinski znak na verata. Toj tanata, koj stoel zad ova i zad site drugi krvoprolevawa vo oblik na religioznost apostol Pavle go narekuva “izgled na istorijata. Zatoa hristijanite ne bi trebalo premnogu da go pobo`nost”, no bez vistinska sila (2. Timoteja 3,5). veli~aat samiot predmet koj satanata go upotrebil protiv na{iot Spasitel. Odnosot na hristijaninot kon astrologijata Krstot kako predmet e sredstvo so koe e ubien Isus. Toj mo`e da slu`i samo kako simbol na Hristovata pobeda, no vo Vidovme deka astrologijata ne e nauka, tuku religija so nikoj slu~aj ne kako amajlija koja se nosi za da n# za{titi od drevno pagansko poteklo, koja so silen zamav so zastra{u- zloto so svojata vol{ebna mo}, za{to toj vo sebe i nema ni- va~ki razmeri go osvojuva svetot, pri {to sme soo~eni so naj- kakva vol{ebna mo}. golemo budewe na paganizmot do sega vo istorijata. Dali Koga stanuva zbor za “~esniot krst”, vo spisite na apos- hristijanstvoto e nemo}no pa poleka se povlekuva pred ne- tolite i vo zborovite na Isusa Hrista toj ima napolno poi- govata nezapirliva navala i invazija? Da! Dali e vo pra{awe nakvo zna~ewe. Vo svoite povici da go nosime svojot krst kompromis me|u tie dve religii? Da! Dali tie mo`ebi imaat (Matej 10,38; 16,24), Isus simboli~ki ja opi{uva samopo`rt- zaedni~ko poteklo? Da! - Odgovorot na site tri pra{awa e vuvanosta, samopregorot. Apostolite pod zborot krst podraz- to~en, tripati, kategori~no - Da! Zo{to? Zatoa {to, od mis- biraat i zboruvaat za Hristovata `rtva (1. Korin}anite 2,2), teriite {to gi prou~ivme, vidovme deka dene{noto hristi- kako i za planot na spasenieto preku Hrista (1. Korin}anite janstvo, takvo kakvo {to e, i religiite na drevniot pagan- 1,18; Galatite 6,14; Filipjanite 3,18; Kolo{anite 1,20). izam, se dve sestri blizna~ki so zaedni~ki koreni nadvor od Biblijata i daleku od Boga! 58. William Josiah Sutton, The New Age Movement; And the Illuminati 666, Insti- Definitivno, astrologijata nema vrska so Boga i, neza- tute of Religious Knowlege, U.S.A., 1983.,str. 56 visno od toa kolku nejzinite zastapnici se iskreni i uvere-

508 509 ni vo svojata teorija, tie u~at laga, za{to zad nivnata “nau- nabquduvaat yvezdite i koi sekoj mesec prore~uvaat {to }e ka”, zad astrologijata, zad yvezdite, zad Zodijak, stoi |avolot, te snajde. Ete, tie }e bidat kako pleva, ogan }e gi izgori. Ni koj e “tatko na lagata” i koj so taa laga, zaedno so svoite de- samite sebe ne }e se izbavat od silata na plamenot. Ne }e moni, opiva milioni lu|e niz cel svet. ostane ni `ar~e za da se ogree nekoj, ni ogni{te, da posedi Bog jasno i celosno gi razotkriva lagite i namerite na pokraj nego” (Isaija 47,13.14). - Stra{na sudbina za astrolo- satanata i demonite na site podra~ja, pa i na podra~jeto na zite, zar ne? “Tie }e bidat kako pleva, ogan }e gi izgori!” astrologijata. Toa e jasno poka`ano vo Biblijata na mnogu Ponatamu: “Da ne se rasipete pa da ne si napravite za mesta. sebe nekakov delkan lik, kip so ma{ko ili `ensko obli~je... Satanata go mati zdravoto rasuduvawe kaj ~ovekot, vodej- i da ne se zavede{, koga }e gi podigne{ svoite o~i kon nebo- }i go vo eden zamislen, iracionalen, nevistinit svet, pretvo- to, pa gi vidi{ sonceto, mese~inata i yvezdite - seta nebes- raj}i go vo okovan rob na ona {to go odbral. Site koi kone~- na vojska - pa da im se klawa{ i da im iska`uva{ po~ituva- no sfatile deka patot na satanata e pogre{en, te{ko mo`ele we. Tvojot Gospod - Bog, im gi dade nim na site narodi, sekade da se izvle~at, za{to gi okovala edna pogolema, nepopustli- pod neboto” (5. Mojseeva 4,16.19). va, tiranska sila. Samo najupornite i iskrenite, koi go bara- Bog bil protiv obo`avaweto na drevnite paganski plane- le Boga i osloboduvawe - uspevale. No koj mo`e da vi garan- tarni bogovi. Ne samo {to taa religija bila zabraneta, tuku tira deka na kraj }e uspeete vo toa? Mo}ta, silata na izmama- site privrzanici na tie kultovi, zaedno so vra`alcite i ga- ta, za `al, ostava trajni posledici kako vrz umot, taka i vrz talcite, se strogo osudeni: celokupnata li~nost. Tie mo{ne te{ko se ispravaat i do`i- “Ako nekoj im se obrati na povikuva~i na duhovi i na votno sozdavaat pre~ki, vo zavisnost od toa kolku dlaboko go vra`alci, za da odi bludno po niv, jas }e se svrtam protiv proniknale ~ovekot. takviot ~ovek i }e go istrebam od negoviot narod ... ma` ili Te{ki se posledicite i od medicinska priroda - lu|eto `ena, koi me|u vas }e stanat povikuva~i na duhovi na mrtvi koi se vo kontakt so gatawe i gatalci, so spiritizam i so ili }e vra`aat, neka bidat kazneti so smrt; neka bidat ka- spiritisti i okultisti, so tekot na vremeto imaat i psiho- menuvani, a nivnata krv neka padne na niv” (3. Mojs. 20,6.27). fizi~ki pre~ki, simptomi na psihopatija, du{evna parali- “Kaj tebe neka ne se najde koj bi se bavel so gatawe, ~aro- za, ~udno odnesuvawe, histerii, a ponekoga{ i epilepsija. dejstvo, vra`awe i vol{ebni{tvo..., zaradi takvite odvrat- Dovolno e da ja analizirate zdravstvenata sostojba na nosti niv i gi goni pred tebe Gospod, tvojot Bog” (5. Mojse- mnozinstvoto gatalci i mediumi (spiritisti) i }e vi bide s# eva 18,10-12). jasno. Nitu eden od niv ne uspeal pokraj nezdravite idei da Ova se direktni izjavi na bibliskiot Bog. Gataweto i zadr`i zdrav um. Nitu eden ne pro`iveal zdrav `ivot i nor- astrologijata gi narekuva “gad”. I da ne zaboravime: sekoj malno umrel. Nivnata smrt ne mo`ete da im ja posakate nitu “gad” se kaznuval so smrt. Pred s# zatoa {to ovie kategorii na neprijatelite. navistina imaat stra{ni negativni posledici. Od druga Od tie pri~ini Bog strogo zabranil sekakov oblik na strana, zatoa {to gataweto, a prvenstveno astrologijata, e gatawe i astrologija, sekakvo obo`avawe na nekakvi kosmi~- posvetena na bogot na Sonceto, na Lucifera, na najlo{iot ki bogovi. neprijatel na ~ove{tvoto. Vo Biblijata ima mnogu tekstovi vo koi Bog zboruva za Eve ja i najte{kata posledica so ve~ni posledici za astrologijata i za nejzinite pretstavnici. Ovde bi iznele gata~ite, za astrolozite i...: nekolku od niv. “A na stra{livcite i na nevernite, i na gnasnite i na Koga se zboruva za Vavilon i za negovite “yvezdo~atci” ubijcite, i na bludnicite i na gata~ite, na idolopoklonic- ili astrolozi, ka`ano e: ite i na site la`livci, delot im e vo ezeroto {to gori so “Te izmorija tvoite mnogubrojni sovetnici. Neka stanat ogan i sulfur; toa e vtorata smrt” (Otkrovenie 21,8). samo da te spasat onie koi gi premeruvaat nebesata, koi gi

510 511 i zdru`enija, tuku na celoto ~ove{tvo! Mnozinstvoto dene{- ni lu|e, koi do neodamna bea proniknati so isklu~ivo mate- rijalisti~ki na~in na razmisluvawe, naedna{ denes se svrtu- vaat kon ne{to nevidlivo, natprirodno. SPIRITISTI^KIOT SKELET NA NOVATA Za toa posebna zasluga ima Holivud. Poleka i prefine- to, amerikanskite filmovi gi prigotvija na{ite umovi za SVETSKA RELIGIJA ”NOVA EPOHA” (New Age)*)*)* mo`nost da se prifati okultnoto. Osobeno fantasti~nite filmovi od tipot “Yvezdeni pateki”, “Vojna na yvezdite” i mnogu drugi, imaa za cel da n# ubedat vo postoewe na nekoi novi civilizacii koi sakaat da dojdat na zemjata i da ja os- Denes, pove}e od koga i da e porano, mitovite, legendite vojat na{ata planeta. i izmislenite prikazni stanuvaat aktuelni na duhoven plan, ^esto za toa se zemaat odredeni elementi od bibliski- kako kaj hristijanite, taka i kaj site duhovno orientirani ot sudir me|u dobroto i zloto i se prenesuvaat vo me|uga- lu|e. Popularni se samo onie duhovni u~iteli koi propove- laksi~kite prostori, sveduvaj}i gi samo na podra~jeto na daat vetuvawa za nacionalen podem, a ne vistinska duhovna fizi~ki presmetki. Isto taka, nekoi poimi od Biblijata se vistina. Mno{tvo legendi i prikazni za natprirodna mo} na zamenuvaat so drugi. Namesto “Bog neka bide so tebe”, se razli~ni lu|e, u~iteli, svetci, gurui, pa duri i za ostatoci ka`uva: “Silata neka bide so tebe”. Bog kako li~nost se za- od nivnite mrtvi tela (mo{ti) gi preplavuvaat stranicite menuva so sila, so energija. Duri i vo nekoga{ najpopularni- na duhovnite knigi, spisanija i govori. Vistinskata duhov- ot film “E.T.”, glavniot junak, vonzemjanec, “Eti”, so svoja- na hrana - Svetoto pismo - ne samo {to se zanemaruva, tuku i ta smrt, so voskresnuvaweto i zaminuvaweto na neboto, vo se otfrla. umovite na gleda~ite go zamenuva Isusa Hrista. Na televizija s# po~esto slu{ame i gledame emisii od Mnogu filmovi jasno ili indirektno prika`uvaat `i- oblasta na parapsiholo{kite fenomeni, bioenergetski is- vot po smrtta. ^esto se prika`uvaat lu|e koi po svojata smrt celuvawa, magija, komunikacija so duhovi i za mnogu drugo povtorno prodol`uvaat da dejstvuvaat, pozitivno ili nega- okultno. Spisanieto Tajm na 5 mart 2001 godina objavi prilog tivno. Filmovite se polni so vampiri, so prizraci, seni{ta, koj zboruva za popularnata TV programa koja se vika “Pre- so duhovi, so materijalizacii na pokojnite, so razni ~uda, so min so Xon Edvard”, vo koja doma}inot na programata komu- natprirodni pojavi, so magii; re~isi vo site niv natprirod- nicira so mrtvite. Spored prilogot, ovaa programa ima vi- nite, otade{nite sili ostanuvaat neuni{tlivi i nepobedlivi. soka stapka na gledanost na Sci Fi mre`ata. Toa ne e ni{to Dali ovoj s# posilen interes za natprirodnoto e nor- drugo osven sovremen spiritizam zad koj stoi direktno sa- malen progres vo naukata, ili vo pra{awe e ne{to drugo? Se tanata koj so pomo{ na programite na TV n# vodi vo carstvo- nametnuva i pra{aweto: Zo{to vo posledno vreme tolku sil- to na duhovite i svetot rapidno go prigotvuva za najgolema- no se propagiraat razni hinduisti~ki pravci i meditaciite ta mo`na izmama na site vremiwa - za pojavata na la`niot i religiite od Dale~niot Istok? Koja e celta na nivnoto hristos i hristosi. masovno {irewe vo hristijanskiot svet? Koj stoi zad toa? Kade vodi seto toa? Interesot za tainstveni ~uda s# pove}e ja preplavuvaat Za da dobieme odgovori na ovie pra{awa, potrebno e da op{tata javnost. Toa ne e ve}e rabota na mali tajni krugovi go pobarame potekloto na zaedni~kata ideja {to se provle- kuva niz site niv. Toa e idejata za novi ramki i gabariti na kone~niot vrv na ~ove~kata istorija, ideja na dvi`eweto * Za ovoj naslov vo golema mera se koristeni materijali od “New Age nare~eno “Nova epoha” (New Age), ~ij{to temel e astrologi- Putevi”, Manuel Vaskez, “Preporod”, Beograd 2003.,i od “Astrologija i Novo jata koja{to ja propagira na eden nov i seopfaten na~in. doba”, Dragan Mirkovi}, “Preporod”, Beograd 1999.

512 513 Nova epoha (New Age) Vo nacrtot za svetska religija na Wu ejx postoi plan za obedinuvawe na site veri na svetot vo edna zaedni~ka, nova, Poimot e zemen od astrologijata, pa zatoa i samata zamis- univerzalna, svetska religija. Spored taa ideja, ~ove{tvoto la i temelot na “Nova epoha” ili Wu ejx (New Age - vo sve- duhovno }e se izdigne na nivo na seop{ta qubov, harmonija tot e prifateno ova ime) celosno se astrolo{ki. Vedna{ da i mir i na toj na~in }e se otstranat i }e se re{at site prob- ka`eme deka toa ne e edinstvena institucija, nitu edinstve- lemi na ~ove{tvoto.Navodno, toa }e se postigne so medita- na organizacija, tuku {iroka mre`a na razli~ni ogranoci, cija, so reinkarnacija koja podrazbira duhoven napredok, so grupi, pravci, sostaveno od lu|e koi doa|aat od razali~ni produhovuvawe na lu|eto, so podigawe na duhovnata svest na sredini, no imaat ist na~in na razmisluvawe (feminizam, povisok stepen. ekologija, okultizam, psihologija, hinduizam, budizam, misti~- No, ako site sega{ni lu|e se samo reinkarnacija na neko- no hristijanstvo i mnogu drugi pravci), ista `elba za duho- ga{nite koi ve}e `iveele na zemjata, se nametnuva opravdano ven napredok. Mo`e da se ka`e deka toa e seop{to dvi`ewe pra{awe: ako reinkarnacijata podrazbira duhoven napredok, na cel svet za duhovno izdignuvawe, za duhoven podem. zo{to lu|eto denes s# pove}e moralno i duhovno stanuvaat Pripadnicite na Wu ejx veruvaat deka vo period od degradirani i izopa~eni, namesto da napreduvaat? Zo{to pribli`no sekoi 2100 godini Zemjata preminuva vo drug ~ove{tvoto s# pove}e duhovno tone ({to se gleda od s# pogo- astrolo{ki period. Tie tvrdat deka ja napu{tame epohata lemiot procent na razvodi, ubistva, siluvawa, masakri, krimi- “Riba” koja, ironijata da bide pogolema, po~nuva otprilika nal)? - Faktite zboruvaat sporotivno od idejata za reinkar- vo vremeto na Hristovoto ra|awe i koja e opi{ana kako nacija. vreme na vojni, krvoprolevawe i nepravda, i sega vleguvame vo “““nova, sedma astrolo{ka epoha, nare~ena “Akvarius” ili “Vodoleec” - koja }e trae slednite 2000 godini. Iljada godini mir na zemjata Spored u~eweto na Wu ejx, noviot period od 2000 godi- ni }e bide obele`an so duhovna prosvetenost, so bratstvo, Mnozinstvoto pobornici na ovaa teorija se hristijani, mir, harmonija i, kako kruna na s#, so seop{ta qubov i so protestanti. Ova sfa}awe glavno e prifateno i vo Svetski- edna univerzalna, nova svetska religija. Se smeta deka sed- ot ekumenski sojuz na crkvite, koj nastojuva da gi obedini site mata astrolo{ka epoha go opfa}a zenitot od razvojot na hristijanski pravci. Spored nego: “^ove{tvoto so svojot ~ove{tvoto. Poradi toa, taa e isklu~itelna, posebna. Na nej- napredok samo }e sozdade ‘Bo`je carstvo na mir.’”2 ziniot po~etok }e se pojavi nov “hristos” koj }e go obele`i Zaedni~ko za site ovie predviduvawa: site o~ekuvaat po~etokot na novata epoha i koj }e go obedini cel svet vo carstvo na mir na zemjata za slednite iljada godini. Site tie edna svetska religija. Celta na sistemot na Wu ejx e da go prika`uvaat podobrena situacija, i se veruva deka so toa }e prigotvi svetot za pojavuvawe na noviot hristos i za vos- bidat ispolneti uslovite za Hristovoto iljadagodi{no car- postavuvawe na eden nov svetski duhoven sistem, za novata stvo na zemjata. Hristos se o~ekuva kako svetski lider vo svetska religija1, koja treba da nastane so kompletno obe- svoeto carstvo na mir, no Toj }e dojde duri otkako na celata dinuvawe na ~ove{tvoto so pomo{ na site mo`ni “duhovni” zemja }e zavladee mir i harmonija. Navistina, postojat napo- sredstva. Spored ovaa zamisla, }e postoi samo edna edinstve- ri za obedinuvawe na ~ove{tvoto vo edna super-dr`ava i za na, zaedni~ka religija vo koja }e veruvaat site zaedno. Seka- postignuvawe na seop{t mir na celata planeta. No dene{- ko, onie {to nema da go prifatat toa, }e mora da bidat pri- nata sostojba nitu malku ne e povolna da se realizira edna sileni ili eliminirani. Zna~i, na povidok e najgolema inkvi- takva zamisla. zicija vo istorijata na ~ove{tvoto. 2. H. Heinz, Sovremeniot ~ovek i Biblijata, str. 115, treto izdanie na AIK 1. Alice Bailey, Discipleship in the NewAge, Lucis Trust, 1971., str. 43 “Znaci na vremeto”, Skopje, 1998

514 515 Osnovata na vistinskoto hristijanstvo - Hristovata qu- - seminari za razni vidovi avtogeni treninzi (za podo- bov kon ~ovekot - s# pove}e is~eznuva od svetot. Taa se zame- bruvawe na zdravjeto, za razvivawe na ~ove~kite potencija- nuva so verski masovni sobiri i kongresi, koi samo admini- li, za postignuvawe na poviski duhovni soznanija i iskustva; strativno gi sobiraat masite, no ne mu davaat i vistinski duh - sovetuvali{ta (za bra~ni problemi, za vospituvawe na na me|u~ove~koto edinstvo, osven samo ~uvstvo na organiza- decata, psiholo{ki sovetuvawa itn.); ciona pripadnost. - rabotni grupi so {irok spektar na aktivnosti (za got- Namesto ~ove{tvoto duhovno da se izdignuva na nivo na vewe, ishrana); seop{ta qubov, harmonija i mir, Hristovite apostoli najavi- - svoite idei Wu ejx gi propagira na mnogubrojni nau~ni le duhoven pad vo poslednoto vreme: “Znaj go ova: vo posled- i drugi kongresi (osobeno ekolo{ki); nite denovi }e nastapat te{ki vremiwa, za{to lu|eto }e - prisuten e i vo u~ili{tata (~esto osnovni, na Zapad, bidat sebi~ni, srebroqupci, faleni~ari, gordelivi, pcuja~i; i vo gradinkite); nepokorni na roditelite, neblagodarni, nesveti; bez qubov, - objavuva bogata literatura: spisanija, knigi i drugi nepomirlivi, zlobni, klevetnici, nevozdr`ani, svirepi, ne- materijali so wu ejx idei i sodr`ini; prijateli na dobroto, predavnici, bezobyirni, nadueni, pove- - vo golema mera ja koristi i muzikata, koja pomaga da se }e slastoqubivi otkolku bogoqubivi, koi imaat izgled na po- do`ivee meditativen trans (toa e poseben vid wu ejx muzika bo`nost, a se otka`ale od nejzinata sila” (2. Timotej 3,1-5). koja mo`e da se najde vo site golemi muzi~ki ku}i, a ja sozda- Kako {to ka`avme, pobornicite na ovaa teorija o~eku- vaat najgolemite rok muzi~ari; vaat carstvo na mir na zemjata za slednite iljada godini, no - koristi i filmovi (osobeno nau~no-fantasti~ni, fil- bibliskite pisateli predviduvaat poinakva situacija: “Za{- movi za semirski sudiri, za invazii na vonzemjanci, filmovi to samite vie dorbo znaete deka Gospodoviot den }e dojde kako so horor sodr`ini). kradec vo no}. Koga }e velat: ‘Mir i bezbednost’, toga{ ne- Seto ova zvu~i tolku korisno i dragoceno, a seminarite, nadejno }e padne pogibel vrz niv, kako porodilni maki vrz poro- terapiite i drugite aktivnosti glavno gi vodat i izveduvaat dilna `ena, i ne }e mo`at da izbegaat” (1. Soluwanite 5,2.3). vrvni stru~ni lica, nau~nici, doktori, psiholozi, pedagozi, pa navidum nema pri~ina za somnevawe. Aktivnostite {to gi razviva Wu ejx Raznovidnite alternativni nauki, medicini, terapii i drevnoto znaewe od Dale~niot Istok, s# pove}e go privleku- Svoite idei Wu ejx nastoj~ivo mu gi nudi na svetot i vaat vnimanieto ne samo na obi~nite lu|e, tuku i na vrvnite uporno gi plasira niz mno{tvo najrazli~ni seminari: nau~nici i institucii. Celokupniot moderen svet go ~uvs- - za podobro koristewe na li~nite vnatre{ni potenci- tvuva s# posilnoto vlijanie na noviot bran na tradicional- jali i kapaciteti na teloto, umot i duhot, so razni fizi~ki nite orientalni pravci. ve`bi; Naukata na ovaa mre`a ja zastapuvaat site hermeti~ki - za re{avawe na razni problemi na sekojdnevjeto, na pravci koi se obedineti so sorabotka, so ista su{tina i prak- vnatre{nite i nadvore{nite konflikti, stresovi i site sa, pa i organizaciski po pat na vrvni pretstavnici. Nivniot drugi problemi {to go ma~at dene{niot ~ovek; broj ne e mal. Najpoznati od niv se masonite, rozenkrojcerite - za razni terapii, osobeno za interesnite dalekois- (Ru`in krst), iluminatite (prosvetleni), templarite (sred- to~ni “alternativni” (lekuvawe so bioenergija, so radiestezi- novekoven katoli~ki vite{ko-mona{ki red) i mnogu drugi. ja, so psihi~ka energija, so kristali, so akupunktura i aku- Dvi`eweto e isklu~itelno kompleksno. Svoite sledbe- presura i so mnogu drugi), koi go povrzuvaat ~ovekot so “kos- nici gi vklu~uva vo site podra~ja od `ivotot: vo medicina- mi~kata energija”, ili so razni vidovi “energii”; ta, politikata, naukata, biznisot, bankarstvoto, vospitu- - seminari za meditacija, za podobro u~ewe i pamtewe; vaweto, obrazovanieto i vo s# drugo, so {to navleguva vo site

516 517 strukturi i pori na ~ove{tvoto. Svoi lu|e ima i vo Obedi- Ovaa izjava go rasvetluva potekloto na kompletniot sis- netite nacii i vo site me|unarodni institucii. So eden zbor, tem na novata epoha na Wu ejx: zad s# stoi gri`livo skriena toa e seopfaten pat na duhono obedinuvawe na ~ove{tvoto. jezuitska armija koja so vrvna organizacija ufrlila svoi lu|e vo site redovi i religiozni pravci za da gi stavi pod kapa- Ideite na Wu ejx ta na Katoli~kata crkva koja treba da ima predvoden zbor vo novoto ureduvawe na svetot. Spored idejata na Wu ejx, potrebno e da se postigne edin- Ona {to v~udoviduva kaj Wu ejx: toj planira potpolno stvo vo s# (holizam). Od taa pri~ina, treba da se nadminat soedinuvawe na ovoj vidliv so nevidliviot svet. Toa e uni- starite podelbi i razliki, na pr., razlikata me|u du{ata i verzalen sistem so koj pojavite na duhovite }e bidat sekoj- teloto, me|u ma`ot i `enata (uniseks moda); razlikite me|u dnevna realnost. Vo zenitot na golemiot plan treba da se po- religiite; me|u ~ovekot i prirodata; me|u Boga i ~ovekot; javi sam Isus Hristos na zemjata. me|u dobroto i zloto. So eden zbor, s# treba da se soedini i Okultizam i satanizam. Bidej}i se nadminati podelibi- da se izme{a. te me|u dobroto i zloto, Wu ejx e otvoren kon site okultni Toga{ bi se `iveelo vo eden nov svet kade {to ne bi pravci. I samiot proniknat so spiritualen karakter (prizi- imalo pove}e razlika me|u ma`ot i `enata (lezbejstvo, ho- vawe na duhovite na drevnite mudreci i gurui), toj se zdru- moseksualnost, grupen brak). Bi postoela samo edna religi- `uva so site spiritisti~ki pravci, pa i so satanizmot. Vsu{- ja i ne bi imalo mesto nitu za edna druga (za da se postigne nost, Wu ejx e zbir na site okultni pravci koi se stremat kon toa, potrebna e eliminacija na site koi mislat poinaku). Ne edna nova epoha vo koja }e zavladeat “duhovnite sili”, odnos- bi postoela ve}e razlika me|u ~ovekot, `ivotnite i rasteni- no duhovite na “Novata epoha”. Okultnite praksi ne se kri- jata - s# bi se tretiralo ednakvo (~ovekot kako `ivotno). Ne tikuvaat, tuku se dobredojdeni kako stara “univerzalna mud- bi postoel ve}e nikakov avtoritet pogolem od ~ovekot - od- rost”. Taka toj gi obedinuva site okultni redovi vo eden edin- lukite na vlastodr{cite bi se tretirale kako bo`estveni stven front. Celta na Wu ejx e da ja otstrani granicata me|u (kako i nekoga{ vo surovite monarhisti~ki sistemi). Ne bi vidliviot ili materijalisti~kiot i nevidliviot ili du- postoele ve}e nikakvi objektivni kriteriumi za dobroto i hovniot svet. zloto. Vo site tie slu~ai, koga vladeelo bezzakonie, zloto preovladuvalo i istoto se opravduvalo so “povisokite intere- Bidej}i spored Wu ejx satanata ne e opasen, tuku “dobro- si”. Taka bi izgledal svetot na Wu ejx, na noviot svetski pore- tvor na ~ove{tvoto”, “prosvetitel - Lucifer”, toj treba da dok. Takva bila sostojbata na pretpotopniot svet i na Sodom se otkrie i na ~ove{tvoto da mu poka`e podobar pat. Spored i Gomor pred da bidat uni{teni so Bo`ja intervencija. toa, zad ova dvi`ewe (Wu ejx), koe go osvojuva svetot i stanu- O~igledno e deka ova e direkten atak vrz site moralni va dominantno na svetskata scena, stoi direktno satanata, koj principi. Na poseben udar se izlo`eni principite na Bib- e negov inicijator, inspirator i tatko. Vsu{nost, toa e nego- lijata - Desette zapovedi. Site {to nema da gi prifatat “po- vo delo i mo`e da se zamisli {to mu se prigotvuva na sega{- visokite interesi”, }e bidat proglaseni kako neposlu{ni. A noto ~ove{tvo, na ~ie{to ~elo treba da zastane najgolemi- toa e tokmu ona {to go izjavil visokiot general na jezuitsko- ot izmamnik, tiran i ubiec. Za toa koj e satanata, vsu{nost to dru{tvo, Pedro Arupe, u{te vo 1965 godina, nabrgu po ve}e dosta e ka`ano vo ovaa kniga. Vtoriot vatikanski koncil, na polno}nata misa, na sos- tanokot na site jezuitski generali od cel svet: Su{tinata na u~eweto na Wu ejx “Vreme e za novo i kone~no ~istewe na crkvata i za pod- gotovka za carstvoto na ‘Novata epoha’ (Wu ejx).”3 Se tvrdi deka kaj sekoj ~ovek postoi ponisko i poviso- ko “jas”, poniska i povisoka “svest”. Spored Wu ejx, re{eni- 3. Jack T. Chick, Four Horsemen, Chick Publications, Chino, 1985.,str. 5 eto za site problemi le`i vo otkrivaweto na svoeto povi-

518 519 koi mo`at da gledaat vo minatoto, sega{nosta i idninata itn. soko “jas”, na svojata “bo`estvena su{tina”, a problemot e vo Seto toa se postignuva so meditacija, koja e glaven i edin- toa {to mnozinstvoto lu|e ne se svesni za toj princip, za toa stven pat za komunikacija so duhovniot svet, so tie poviso- “bo`estveno jadro” vo sebe. ki kosmi~ki sili. Kako mo`eme da go otkrieme toa povisoko “jas” vo sebe Se nametnuva pra{awe: Koi se tie inteligentni sili za da postigneme vistinski `ivot i sre}a? Odgovor: toa se {to ja prezemaat kontrolata nad ~ove~kiot um? Koj e toj postignuva so meditacija, “so vleguvawe vo sebesi”, so “samo- duhoven svet, ~ija{to “refleksija” sme nie? [to e taa “du- spoznavawe”, za da se otkrie toj vnatre{en bo`estven prin- hovna su{tina” na koja nie treba da $ se predademe za da upra- cip. Koga nekoj }e go otkrie svoeto “povisoko jas” vo sebe i vuva so nas? }e ja pro{iri svojata svesnost, taka {to vo toa iskustvo e Mo{ne dobro upatenite vo toj duhoven svet, rozenkroj- vklu~en i kosmi~kiot duhoven svet, toga{ }e mo`e da vleze cerite, mo`at da ni dadat jasen odgovor: vo taa duhovna realnost. Kone~na cel: prestanok na reinkar- “Vo vas postoi eden bog... Toj e va{ tvorec, a vie ste nacijata - bezbrojnite povtorni ra|awa - i slevawe so toj negova tvorba... bezli~en kosmi~ki “bo`estven princip”. ^ovekot, kako mala planeta, e pridru`uvan i voden od Kontakt so “vi{oto jas” e mo`en samo ako se isklu~i sopstven Lucifer, od sopstven satana, od sopstven priroden “poniskoto jas”, odnosno svesta. Potrebno e ~ovekot da dojde bog.” vo potsvesna sostojba, da se “oslobodi od svojata poniska 4 svest” za da mo`at “povisokite sili” da dejstvuvaat vrz umot. U~eweto deka nie sme bog ili bogovi pretstavuva osnov- Za taa cel se prepora~uvaat: meditacija (sistem na isklu~u- no u~ewe na Wu ejx. vawe na svesta), hipnoza, misti~ni iskustva (kontakt so nat- “Spored svoeto bitie, va{ata li~nost vo vistinska smis- prirodnoto, posmatrawe na nevidlivi pojavi i su{testva), la na zborot e va{ priroden bog. Taa nad vas ima neograni- energetski vlijanija na kristalite, razni vidovi na eksta- ~ena mo} so koja vladee.”5 ti~ni sostojbi, trans, hipnoti~ki sredstva - bilki, narko- Navodno, iako se borat protiv toj priroden bog, tie jas- ti~ni sredstva - droga i site drugi vlijanija koi go isklu- no priznavaat deka Lucifer e postojan pridru`nik na ~ove- ~uvaat “poniskoto jas” - svesta. Vo optek e s# {to mo`e da go kot koj gospodari so nego. Tie satanata go priznavaat za svoj dovede ~ovekoviot um vo potsvesna sostojba pogodna za trans bog, koj ednovremeno e i dobar i zol. Zatoa taa svetlina pri - kontakt so “otade{noto”, so “kosmi~kiot svet”. Za da mo`e meditacijata dejstvuva razurnuva~ki. Kako {to gledame, toa ~ovekot da go do`ivee toa iskustvo, za da zaplovi vo svojot otvoreno se priznava vo nekoi pravci na ova dvi`ewe. vnatre{en svet, mora da mu se isklu~i rezoniraweto na sop- stveniot razum (um), da mu se isklu~i sopstvenata svest, za da Duhovnata zadnina na Wu ejx stapi pod kontrola na “povisokata inteligencija”. Se veruva deka niz kontakt so “duhovnoto” (so kosmi~- Vo celost naukata na Wu ejx vsu{nost ima hinduisti~ko kite u~iteli - gurui) mo`e da se postigne kompeltno duhovno poteklo, no vo golema mera taa e sli~na i so drevnite u~ewa znaewe za univerzumot. Se nudat odgovori na mnogu klu~ni na Egipet, na Maite, Inkite, Aborixinite i so site drugi `ivotni pra{awa, kako na pr., od kade sme do{le, kade odime stari kulturi, bidej}i se smeta deka site tie ja poseduvaat (sudbina), {to e konkretna pri~ina za nekoj nastan, ili stra- drevnata mudrost. Prifatlivi se site magiski, hermeti~ki dawe, koi se pati{tata za li~en napredok i uspeh vo `ivo- pravci. Samata nauka i litertura na ova dvi`ewe se “ezote- tot i za mnogu drugo. Navodno, mo`e da se komunicira so drugi- te bez upotreba na telefon ili pismo (telepatija), mo`e da se kontaktira so prirodata, so bilkite, so `ivotnite, so 4. Jan Van Rijckenborgh, De Komende Nieuwe Mens, Rozekruis Pers, Haarlem, mrtvite lu|e, ili so povisokite, transcendentni su{testva, Holandia, 1992., str. 147 i 148 5. Isto, str. 153

520 521 risko-metafizi~ki” (ezoteriska - vnatre{na, tajna) - magis- Toj princip samo treba da go otkrieme vo sebe so medi- ki. Edinstveno novo e me{anicata na tie elementi so hris- tacija. Spored Wu ejx, Hristos ne e nekoj kogo treba da go tijanstvoto, kako i novata, nau~na terminologija. Zna~i, Wu prifatime, tuku ne{to {to e ve}e vo nas. Zabele`ete deka ejx e drevna magiska nauka i praksa na starite paganski naro- za nego se zboruva samo kako za nekoja sila ili zra~ewe. di koi go obo`avale bogot na Sonceto kako vrhovno bo`estvo Ako toa ne e vistinskiot bibliski Hristos, toga{ koj i planetarnite bogovi na prirodata koi u{te drevnite Vavi- e? - O~igledno onoj koj se obiduva da go zameni, da bide names- lonci, a i mnogu moderni okultni pravci, gi vikale i gi vi- to nego. Toj e onoj bibliski antihrist (“namesto” Hrista), kaat - “demoni”. Onoj koj treba da go prosvetli ~ove{tvoto vsu{nost satanata. Lucifer e onoj koj se “reinkarniral” vo vo taa “nova” religija e nare~en Lucifer - “Svetlonosec”. golemite voda~i na svetskata nova (astrolo{ka) epoha i koj Kako i vo stariot Vavilon, i denes celta e da se postigne treba da se pojavi i denes, kako niz mnogu “hristosi”, taka i edno edinstveno svetsko carstvo vo koe site }e veruvaat edno sam li~no, kon {to se stremi i Wu ejx. i }e mislat edno. Site treba da `iveat vo ~est na “bogot na Bibliskata molitava, vo koja vernikot mu se obra}a ovoj svet” - satanata (2. Korin}anite 4,4). direktno na Boga kako li~nost, Wu ejx ja zamenuva so medita- Spored toa, “Wu ejx” e pogre{en naziv. Vo nego nema ni{- cija, stapuvawe vo duhoven kontakt so nekakva “kosmi~ka to novo, za{to toj ne e ni{to drugo osven stariot spiriti- energija”, so “u~itelite”. Tuka ne se razgovara so li~nost, so zam {to Bog go osudil (5. Mojseeva 18,9-14; Isaija 8,19). Boga, kako vo hristijanstvoto, tuku se stapuva vo misti~en kontakt so bezli~na kosmi~ka energija. Istoto toa se postignuva i vo magijata, koga vra`arot Odnosot na Wu ejx sprema hristijanstvoto komunicira so duhovite na nekoga{nite adepti, anti~kite mudreci. Taka meditacijata e osnoven na~in na komunikaci- “Dvi`eweto Wu ejx neporeklivo zelo kone~en oblik na ja na duhovite so lu|eto. Tokmu zatoa i se stava silen nagla- religija, nadopolneta so doktrina, so pi{ani tekstovi, so sok na nejzinata potreba kako edinstveno re{enie za site obo`avawe i so rituali, so funkcionalna grupa na sve{te- problemi. nici i pastiri.”6 Toj kontakt se odviva ne vo svesna, tuku vo potsvesna Ovaa mre`a od razli~ni okultni zdru`enija ne e napol- sostojba pri {to ~ovekot ne mo`e ve}e da go kontrolira svo- no protiv hristijanstvoto, kako {to bilo nekoga{ so kla- jot um, tuku im se stava na raspolagawe na “vi{ite, transcen- si~niot spiritizam. I ovde se koristat hristijanski termi- dentni sili”, odnosno na “duhovnite su{testva” od eden drug ni, samo so poinakvo zna~ewe: svet, na “duhovite na besmrtnite mudreci”. Tie duhovi vo Bog e bezli~na kosmi~ka energija, koja{to e su{tina na s#. celost raspolagaat i vladeat so umot na medientot. Ova sfa}awe e napolno sprotivno na hristijanstvoto Spored Biblijata, sekoj kontakt so “mrtvite”, ili so kade {to Bog jasno se otkriva kako li~nost koja ~uvstvuva, “duhovite na mrtvite”, e zabranet: misli, saka, koja ima svoja volja, so site belezi na li~nost, “Kaj tebe neka ne se najde... nikoj koj bi bael, koj bi po- koja e nadvor od materijata i od sozdanijata, a ne vo niv, kako vikuval duhovi i du{i na predcite ili koj bi se obra}al na vo hinduisti~kiot panteizam. pokojnicite. Za{to mu se gadi na Gospoda sekoj {to pravi Za Wu ejx Hristos ne e konkretna li~nost, tuku iskra, ne{to takvo; zaradi takvite odvartnosti niv gi goni pred bo`estvena su{tina, princip dlaboko vo nas: “... prvenstveno tebe Gospod, tvojot Bog” (5. Mojseeva 18,10-13). edno neli~no, neograni~eno su{testvo koe se otkriva kako svetlina, kako sila, kako mo}no pole na zra~ewe. Toa e Hris- 6. Texe Mars, Dark Secrets of The New Age, Crossway Books, Westchester, Illinois, tovo pole na zra~ewe koe se pojavilo me|u nas i koe na{iot 1987., str. VIII mra~en poredok na ovoj svet ne go ostava na mir...”7. 7. Jan Van Rijckenborgh, isto str. 31

522 523 “Ako vi re~at: ‘Pra{ajte gi duhovite i onie koi proro- i ve{ta~ka podelba, koja vsu{nost ne postoi. Za nea se obvi- kuvaat za idninata, {to {epotat i mrmorat - odgovorete: ‘Zar neti tokmu hristijanite. Razlikata me|u dobroto i zloto, narodot ne treba da go pra{a svojot Bog? Zar mrtvite se pra- me|u pravdata i grevot - toa vo Wu ejx e nadminato. Istoto e {uvaat za `ivite?’” (Isaija 8,19). karakteristi~no i za site negovi granki. Nikade nema da Ona {to go nudi meditacijata ne e ni{to drugo osven najdete deka grevot se osuduva. Ist e slu~ajot i so astrologi- prizivawe na duhovite, {to e osnova na spiritizmot. Wu ejx jata. A toa e osnova i na okultizmot: “Do what thou wilt shall vsu{nost e samo zakamufliran, moderen spiritizam - kontakt be the whole of the Law” - “Pravi go ona {to go saka{, toa e so demonite. Poradi toa, bibliskiot Bog toa strogo go osudu- su{tina na zakonot!”9 Sopstvenata volja e vrhoven zakon. va i go zabranuva! Vsu{nost, toa e vrhoven zakon na silite na temninata, za{to [to se odnesuva do sostojbata na umot pri kontaktot so samo taka mo`at da vladeat so lu|eto. vistinskiot Bog, nikade vo Biblijata ne nao|ame deka toj e Spored toa, osnovni na~ela na ovie dvi`ewa se: 1. Ne nesvesen. Vo vrska so toa apostol Pavle ka`uva: postoi nikakov grev, 2. nikakva odmazda ili sud, 3. nikakva “]e se molam so duhot, no }e se molam i so umot; }e peam smrt, 4. nikakov apsolutus, i 5. lu|eto se polubogovi (bogovi). so duhot, no }e peam i so umot” (1. Korin}anite 14,15). Wu ejx hristijanstvoto go prika`uva vo napolno poinak- Hristijanskata molitva e napolno svesen akt, za razli- va svetlina. Site hristijanski poimi gi tolkuva na eden ka od meditacijata vo koja svesta se isklu~uva. Bog nikade ne misti~en na~in. Ni{to ne mo`e ve}e da se sfati onaka kako go isklu~uva, nitu go plakne ~ovekoviot um za da raboti ne{- {to e napi{ano vo Biblijata, tuku mora da se tolkuva ale- to nadvor od negovata svest ili protiv negovata volja. Bidej- goriski, so {to celokupnata Biblija prima napolno poinak- }i mu dal zagarntirano pravo na sloboda kako slobodna vo zna~ewe. li~nost, Toj go zabranuva s# ona {to ja naru{uva taa slobo- Koga stanuva zbor za Biblijata {to ja imame nie denes, da. Zatoa nitu eden vistinski hristijanin ne smee da mu doz- Wu ejx “hristijanite” velat deka taa ne e verodostojna, deka voli nikomu i na ni{to da prezeme kontrola nad negoviot e izmeneta i deka e potrebna druga! Tvrdat deka dosega{nata razum. Umot mora mudro da se so~uva od site vidovi na po- Biblija e mo{ne stegnata i ograni~ena, duri na mnogu mesta robuvawe. pogre{na. Ova i mnogu drugi novi dvi`ewa nastojuvaat da ja Spored Wu ejx, satana - toa e nedostig od duhovna svest negiraat avtenti~nosta na Svetoto pismo i istaknuvaat svoi kaj ~ovekot, materijalisti~ka koncepcija na svetot, “auri~no avtoriteti i svoi biblii. Toa e o~igleden plan na voda~ot su{testvo” ili “auri~na li~nost”, “priroden bog”, za kogo se na Wu ejx (Lucifer) duhovno da gi razoru`a site lu|e i da tvrdi deka “...vi e podreden vam, va{ sluga, va{ najmil pri- im go odzeme glavnoto oru`je protiv nego - duhovniot me~ - jatel, va{a imitacija na pojavuvaweto na Isusa, va{a nebe- Bo`jata re~, koja gi razotkriva izmamite na la`nite duhovi sna sluginka, va{ majstor. Toj ve poslu`uva na va{ mig; vie na Wu ejx. go dobivate ona po {to kopneete. Ako povikate ogan, }e gori- Kone~no, kakva postapka predviduvaat zagovornicte na Wu ejx sprema onie koi }e ja odbijat nivnata religija? te! [to seete, toa i }e `neete”8 . “Nema i nema da ima mesto za neprilagodlivite (o~i- Ne se veruva vo negovo postoewe kako li~nost. Toj osta- gledno za hristijanite). Istomislenicite }e vodat, a dokolku nuva samo inteligentna energija. Interesno e {to duri ni neprilagodlivite ne se vklopuvaat (dokolku ne ja prifatat negovite direktni obo`avateli, satanistite, ne veruvaat vo religijata na Wu ejx), za niv }e nema mesto. Vo ovoj period nego kako li~nost. Kakva zabluda! na prosvetluvawe nema mesto za neukite lu|e. Nepostoewe- Vo vrska so “dobroto i zloto”: Wu ejx ovaa razlika ja to na neprilagodlivite e zakon na prirodta.”10 smeta samo kako ~ove~ka izmislica, kako pogre{no sfa}awe 9. Aleister Crowley, Liber Lii Manifesto of the O.T.O., Qubqana, 1984, str. 5 8. Jan Van Rijckenborgh, isto str. 148 10. Texe Mars, isto, str. 141 524 525 “Na vernikot na Wu ejx mu e ka`ano: ‘Ve}e za nekoj ~as bi Dvi`eweto Wu ejx od hinduizmot, budizmot, taoizmot, od mo`el da bidam bog, samo da gi nema tie stra{ni hristijani razni domorode~ki veruvawa, od humaniot sekularizam i od so nivnite otrovni stavovi.’”11 okultizmot, gi zel onie elementi koi najmnogu ja ma~at i “Mo`eme da gi zememe site spisi, site u~ewa, site tab- skokotkaat qubopitnosta na ~ovekot, kako {to se temite za lici, site zakoni i seto meso i navistina da napravime do- okultnoto, `ivotot po smrtta, vontelesnite iskustva (as- bra loma~a i dobro pe~eno meso, za{to s# zaedno vredi samo tralnite patuvawa), fizi~kite fenomeni, ~ovekoviot vna- tolku.”12 tre{en svet, negoviot potencijal i negovata samosvest, har- Wu ejx dvi`eweto razrabotilo metodi za infiltrirawe monijata so vselenata i op{teweto so duhovnite su{testva vo hristijanskite crkvi. Toa se ufrla na visoko organizira- i so prirodata, {to s# zaedno pretstavuva budewe na stari- ni nivoi (Obedinetite nacii, Ekumenskiot sojuz na crkvite, ot spiritizam ili ednostavno moderen spiritizam. vo upravnite tela na drugi me|unarodni institucii), no se Gledaj}i ja navidum naivnata TV programa “Barni”, de- infiltrira i me|u vernicite (so razni “duhovni budewa” cata se u~at na najosnovnite na~ela na panteizmot, dodeka karakteristi~ni po ekstati~en zanos, po zboruvawe na “du- Barni povremeno go pregrnuva drvoto, razgovara so nego i go hovni jazici”, po “isceluvawe” so polagawe na race, po vizii, narekuva svoj “prijatel”. Knigite povrzani so ovaa TV pro- po “duhovni poraki” itn.). Toa s# pove}e li~i na hristijan- grama gi u~at decata deka vo dadeni okolnosti svoeto “du- stvo, zboruva vo ime na “Hristovata svest”, koristi hristi- hovno bitie” mo`at da go izdelat od svoeto fizi~ko telo - janska terminologija i se prika`uva kako “prastaro hristi- praktika koja vo okultniot svet se narekuva “vontelesno janstvo”. Me|utoa, seto ova vsu{nost e ve{to maskirana iz- iskustvo” ili “astralna proekcija” (vselensko patuvawe). mama. Vistinskoto lice na ova seop{to dvi`ewe, koe pro- Dvi`eweto Wu ejx mu nudi po ne{to sekomu - od okult- movira duhovna svest, e okultizam i spiritizam. Toa e remek- na TV programa za deca, do holisti~ki zdravstveni terapii delo na demonskata organizacija koja treba vo poslednoto za vozrasnite. Od elektronski okultni video-igri~ki, do vreme da go prela`e celoto ~ove{tvo i da go stavi pod ce- seminari za ~ovekoviot potencijal; od bore~ki ve{tini, do losna demonska kontrola i vlast. meditivna muzika; od imaginarni razgovori so duhovni su{testva, do vontelesni vselenski patuvawa; od horoskop, do Orientalnite religii i Wu ejx fizi~ki fenomeni; od eko - feministi~ko - spiritisti~ko dvi`ewe, do animisti~ko - panteisti~ko sogleduvawe na pri- Ako nekoe “versko” dvi`ewe imalo nekakva korist od rodata, koi mu dale `ivot i mo} na tvrdokornoto enviro- navalata na orientalnite veruvawa i filozofii, toga{ toa mentalisti~koto dvi`ewe (dvi`ewe za za~uvuvawe na `ivot- bi bilo dvi`eweto Wu ejx, koe napupilo i ~ii{to koreni, nata sredina). Site ovie imaat namera da vlijaat vrz na{iot kako kaj nekoe drvo, golem del od ishranata crpat od orien- `ivot. talnite misti~ni religii. Satanata gri`livo go kalemel ova drvo so kalemi od site nehristijanski pogledi na svetot, Wu ejxovska preobrazba od site veruvawa i filozofii, so cel da sozdade najprimam- livi i zabraneti plodovi. Sega tie plodovi im gi nudi na mi- Ako postoi eden zbor so koj ubavo se opi{uva lukaviot lioni svoi sledbenici, kako i na “onie {to baraat” i ne se zagovor na Wu ejx, toga{ toa e zborot “preobrazba”. Prva i somnevaat. Toa e privle~na {vedska trpeza so egzoti~ni za- najva`na cel na site vklu~eni vo dvi`eweto Wu ejx e preo- laci so isti takvi veruvawa i filozofii. brazba na poedinecot, a vo po{iroka smisla i na op{tes- tvoto. Toa e mo`no da se postigne ako se prifati nov na~in 11. Isto, str. 153 na mislewe, so nova paradigma, so nov na~in na sfa}awe na 12. Isto, str. 177 matafizi~kiot i materijalniot svet, {to vodi kon izdignu-

526 527 vawe na ~ovekovoto povozvi{eno su{testvo, kon `elba za Konsultaciite vo solariumot na Belata ku}a i kontro- edinstvo so vselenata, kon globalna zaednica i kon za~uvu- liranoto pretstavuvawe na Hilari Klinton, {to gi vodel vawe na planetata Zemja. Pripadnicite na Wu ejx ovaa prome- nejziniot duhoven guru, d-r Xin Hjuston (spiritisti~ki fi- na na misleweto ja sfa}aat kako golem is~ekor napred. lozof i kodirektor na Fondacijata za istra`uvawe na umot) Edno od najistaknatite sredstva za postignuvawe na ovaa gi opi{al Bob Vudvord vo knigata “Izbor” (The Choice). Kni- posakuvana transformacija e lekuvaweto so pomo{ na meto- gata sodr`i detalni epizodi za “seansite” ili za imaginar- dite na alternativno, holisti~ko lekuvawe, koe verojatno e nite razgovori na Hilari so Eleonora Ruzvelt, za koja e ka`a- edinstven prepoznatliv segment na dvi`eweto Wu ejx. no deka taa e arhetip (model), duhoven partner na Hilari. Nema nikakvo somnevawe vo toa deka sovremenoto op- Paradigmata Vodoleec {testvo e proniknato so filozofijata, so veruvawata i obi- ~aite na orientalnite religii i so okultizmot. Sovremeni- Taa opfa}e veruvawe deka lu|eto se bogovi, nadareni so ot ~ovek pove}e e naso~en kon neopaganizmot otkolku kon jude- psihi~ki sposobnosti da op{tat vo vselenata so milijardi o-hristijanstvoto. Amerika stanala “lonec za topewe” na ori- bestelesni duhovni majstori ili su{tstva, kako {to se entalnite paganski veruvawa i filozofii. Spored Wusvik od Mocart, Wutn, Ajn{tajn; so umreniot svet i so narodnite 8 juli 1996 g., “Amerika se priklu~uva kon paranormalnoto”. heroi i voda~i, kako {to se Mahatma Gandi i Eleonora Ruz- Duri i mediumite gi ismevaat na{ite judeo- hristijan- velt, pa duri i so bibliskite li~nosti, kako {to se Jovan, ski veruvawa i vrednosti. Hristijanskata religija ~esto e pisatelot na Otkrovenieto, Lazar i dr. prika`uvana taka za da izgleda sme{no i opasno, staromod- Sledbenicite na Wu ejx veruvaat deka ovie duhovni no, fanati~no i neprimenlivo. Mediumite gi veli~aat i na su{testva sakaat da op{tat so ~ove~kite su{testva na Zem- nejzinoto mesto gi stavaat ~ove~kiot sekularizam, misticiz- jata, da im podelat natprirodno znaewe - informacii, na mot i okultizmot, davaj}i im na toj na~in na lu|eto la`na primer, za nivniot minat `ivot, re{enie za `ivotnite prob- nade` i ras~istuvaj}i go patot za masovna izmama. lemi, profesionalni konsultacii za karierata i pretka- `uvawa za toa {to im nosi bliskata idnina. Za najgolemite svetski misti~ari Modernite mediumi, astrolozite, jasnovidcite..., tvrdat deka so pomo{ na tarot karti i so svoite vragolii mo`at da Temel na raniot amerikanski moderen spiritizam posta- ni ovozmo`at uvid vo na{ata idnina. Mediumite i astrolozi- vil [ve|anecot po poteklo Emanuel Svedenborg, proglasen te se nao|aat me|u najpopularnite sovremeni sovetnici i za “eden od najgolemite misti~ari na site vremiwa”. Sveden- li~ni sovetodavci. borg ja napu{til svojata nau~na kariera i stanal mistik, ver- ski voda~ i “jasnovidec” (lice za koe se pretpostavuva deka Seansite vo solariumot na Belata ku}a ima mo} da ja pretka`e idninata). Za nego se ka`uva deka poslednata decenija od `ivotot ja pominal vo tesna zaednica, Koga nekoga{nata prva dama na Amerika, Nensi Regan, kako {to tvrdel, so angelite i duhovite. Za vreme dodeka se se prika`a kako li~nost koja bara sovet od Xoan Kvingli, zanimaval so svoite misti~ni iskustva, Svedenborgnapi{al pro~uen “astrolog od San Francisko”, mnozina se namr{tija. 16 va`ni dela zasnovani isklu~ivo na negovite “vontelesni Koga Hilari Klinton, slika na amerikanskata `enstvenost, iskustva” i razgovori so angelite. Toj tvrdel deka imal “as- izjavi deka ima imaginarni razgovori so Eleonora Ruzvelt, tralni (vselenski) patuvawa” niz son~eviot sistem i deka so `elba da dobie pomo{ da gi prebrodi stresovite od pret- razgovaral so angeli. Negovite borbi so lo{ite duhovi bile sedatelskata kampawa vo 1992 g., ve}e malkumina se voznemi- tolku stra{ni, {to negovite slugi, sakaj}i da se za{titat, rija poradi toa. begale vo najodale~enite delovi na ku}ata.

528 529 Drug golem poznat misti~ar e Franc Anton Mesmer, av- Sli~nosta me|u teozofskoto u~ewe i spiritizmot: i edni- striski lekar i nau~nik, koj stanal poznat kako “tatko na te i drugite veruvaat vo besmrtnost na du{ata i deka beste- modernata hipnoza”. Toj bil evropski intelektualec koj, kon lesnite duhovi na mrtvite postojat vo nekoja druga dimenzi- sredinata na 19 vek izvr{il silno vlijanie vrz dvi`eweto ja. Teozofite veruvaat deka se vo sostojba da op{tat so von- “moderen spiritizam” so svoeto t.n. epohalno otkritie na zemnite majstori na vselenata, a spiritizmot u~i deka `ivi- superfin fluid koj go narekol “animalen magnetizam” (mes- te mo`at da op{tat so mrtvite. merizam), isto taka poznat i kako “univerzalen magnetski fluid”. Toj tvrdel deka ovoj fluid se nao|a vo celata vsele- Holisti~koto lekuvawe i Wu ejx na, a ottamu i vo s# vo svetot. Mesmer veruval deka animalni- ot magnetizam isto taka e ramnomerno rasporeden vo celoto “Dvi`eweto Wu ejx i holisti~koto dvi`ewe za holisti- ~ove~ko telo. Koga ovoj animalen magnetizam ili ovaa “taj- ~ko lekuvawe vronile edno vo drugo do taa mera {to na pos- na `ivotodavna energija” nedostiga, ili se nao|a vo neram- matra~ot te{ko mu e, ako ne i nemo`no, da povle~e linija na note`a, toga{ takvata sostojba pretstavuva bolest. razdelba me|u niv. O~igledno e deka tie imaat ista ideologi- Sepak, mo`e da se postigne isceluvawe so pomo{ na ja. Isto taka e o~igledno deka zagovornicite na Wu ejx holis- nekoi lica sprovodnici na animalen magnetizam od vselena- ti~koto zdravstveno dvi`ewe go smetaat kako glaven sos- ta. Mesmer veruval deka “postoi samo edna bolest i edno is- taven del na svoeto dvi`ewe, a prakti~arite na holisti- celuvawe”. Nekoe lice mo`e da dejstvuva kako sprovodnik i da sproveduva energija vo drugite lu|e pokraj sebe. Se smeta- ~koto lekuvawe sledbenicite na Wu ejx gi gledaat kako svoi lo deka energijata i megnetskata sila se pronikanti so “vol- sojuznici i kako klientela vrz koja dejstvuvaat so svojata {ebna sila ili so isceluva~ka mo}, ili so sveta duhovna profesija. energija, koja vo 19 vek stanala poznata kako animalen mag- Lekuvaweto so pomo{ na metodite na alternativnoto, holisti~ko lekuvawe, verojatno e edinstven prepoznatliv netizam, astralna svetlina i psihi~ka energija”13 . segment na dvi`eweto Wu ejx. “Senzivistite” ili prakti~arite mora da poseduvaat Prakti~arite na holisti~koto lekuvawe na Wu ejx silen magneti~en pogled pre~isten so koncentracija i samo- opfa}aat lekari, nau~nici so visoki diplomi, kiroprak- kontrola. ti~ari, osteopati, psiholozi i sociolozi, isceliteli i mis- “I Svedenborg i Mesmer pridonele egzaktnata nauka za ti~ari, medicinski sestri i laici, kako i mno{tvo zdrav- lekuvawe da se transformira od nauka do metafizika (nat- stveni prakti~ari ~ii{to idei i tehniki imaat razli~en prirodna nauka), {to im dalo na prakti~arite na neortodok- stepen na kredibilitet. snata medicina metafizi~ka osnova za postoewe na razni Nekoi priznati i javno prifateni oblici na medicina- efikasni teravpetski praksi.”14 ta na Wu ejx se: akupunktura, akuprusura, elektropresura, Klu~ni elementi na teozofskoto veruvawe se t.n. “kos- primeneta kineziologija (biomehanika), aromaterapija, au- mi~ki roditeli”, “majstori na mudrosta” i “vladea~ka duhov- rikuloterapija (terapija so jaglika), aura tolkuvawe, ajur- na elita”. “Majstorite na mudrosta”, koi se poznati i kako “duhovni su{testva”, se bestelesni duhovi na golemite ma`i vedska medicina, biopovratna sprega, ~akra ramnote`a, le- i `eni vo svetot, kako {to se prorok Samoil, vol{ebnikot kuvawe so kristali, kontrolirana pretstava, herbologija, Merlin, Kristifor Kolumbo, Gospod na sedmiot zrak i homeopatija, hipnoza, iridologija (nauka za crnkata na oko- prvosve{tenikot na Atlantida. to), preventivna makrobioti~ka ishrana i ve`bi, pretka- `uvawe so pomo{ na ni{alo, refleksologija, reiki, {ijacu, terapevdski dopir, joga, vitaminski terapii, isceluvawe so Melton, Clark and Kelly, New Age Almanac, 5 13. harizmati~na vera itn. 14. Fuller, Alternative Medicine, 51

530 531 Ajurvedskata medicina, koja{to e asimilirana vo holis- tina, vistinskoto vospituvawe pretstavuva harmoni~no razvi- ti~kata medicina na Wu ejx, e tradicionalen hinduisti~ki vawe na telesnite, du{evnite (umnite) i duhovnite sili. Pa sistem na lekuvawe koj poteknuva u{te od pred 4.000 godini. sepak, holisti~koto vospituvawe, koe poteknuva od filozo- Kako kinesko-taoisti~kiot i gr~ko-hipokritskiot sistem, fijata na Wu ejx, ne treba da se me{a so bibliskoto vospi- taka i ajurvedskata medicina zdravjeto go sogleduva vo kon- tuvawe na celokupnata li~nost. Golema razlika postoi vo tekst na vselenata, {to e temel i na holizmot na Wu ejx. Hin- tretata, duhovnata dimenzija. Za Crkvata toa se odnesuva na dusite veruvaat deka ~ove~kiot `ivot e prodol`enie na duhovniot poim, se odnesuva na duhovnosta na ~ovekot. Vo nekakva “kosmi~ka svest” i deka dobroto zdravje na ~ovekot filozfijata na Wu ejx toa se odnesuva na metafizi~koto zavisi od negoviot odnos so kosmi~kata svest. Ajurvedskata iskustvo. (sanskritski zbor ajur - `ivot, i veda - znaewe) medicina e zasnovana na hinduisti~koto veruvawe spored koe sekoj ~ovek Bitka za umot e sozdaden od razli~ni koli~estva na vozduh, voda, ogan, zemja i eter - od pet elementi na sozdavaweto. Ajurvedata u~i deka Da go razre{ime vo celost problemot vo vrska so filmo- bolesta e rezultat na naru{enata ramnote`a me|u ovie ele- vite, TV programite i so drugite mas-mediumi so ~ija pomo{ menti i deka zdravje mo`e da se dobie edinstveno ako se ob- satanata vodi ogor~ena bitka za umot na lu|eto. Detstkite novi nivnata me|usebna ramnote`a.15 TV programi ne se nikakov isklu~ok od toa. Alternativnata holisti~ka medicina na Wu ejx ja is- Poznato e deka vol{ebnite i natprirodnite, paranor- taknuva i “novata svesnost”, labava sinteza na razli~ni ele- malni pojavi, se sozdavaat so pomo{ na specijalni efekti, no menti od misticizmot, okultizmot, spiritizmot i animizmot, vo mra~niot svet na okultizmot mnogu od istite pojavi nas- kombinirana so koncepti {to proizleguvaat od modernoto pa- tanuvaat so pomo{ na demonskite sili. Vo toa le`i seriozen ranormalno tragawe (odnosno parapsihologijata) i od iskus- problem. Decata, kako i tinejxerite, izlo`eni na vakvi pro- tvoto na onie {to do`iveale izmeneta sostojba na svesta. grami, mo`at da razvijat interes za li~no istra`uvawe na Spored Wu ejx, nabrojanite oblici na lekuvawe se vi- silite na okultniot svet. talni sredstva za nivnata zamislena transformacija na Mnogu televiziski serii gi zabavuvaat gleda~ite so po- ~ove{tvoto. “Zastapnicite na ovaa transformacija rado se mo{ na orientalni religiski poimi, kako {to se ‘karma”, povikuvaat na zabele{kite na Viktor Igo deka ‘ni{to ne e “deva”, “minatiot `ivot”, “vonsetilni percepcii”, “astralni tolku silno kolku idejata ~ie{to vreme pristignalo’. Tie se patuvawa”, “mediumi”, “nirvana” i “misti~na meditacija”. ubedeni deka nastapilo vremeto na ‘Novata epoha’ (epohata Ovie poimi ~esto se sre}avaat vo seriite ne kako obi~na slu- na Wu ejx) vo medicinata, za ona {to tie go vikaat ‘holis- ~ajnost. Toa e namerno storeno. ti~ko lekuvawe.’’’16 Vo moda se verziite na Wu ejx za orientalniot mistici- Holizam - celosen, potpoln; teorija spored koja organiz- zam, za negovite veruvawa i za nivnata primena. Milioni gi mot kako “celina” gi naso~uva fiziko-hemiskite procesi vo prifatile, osobeno mladite, “iskreniot” i seriozen sloj na `ivoto su{testvo; na~ela spored koi poedinostite na psi- slobodoumnite. Televiziskite scenaristi i producenti na hi~kiot `ivot sekoga{ mora da se posmatraat vo sklop na Wu ejx pridonesuvaat paranormalnoto da stane privle~no, psihi~kata celina (struktura). prifatlivo i glaven trend. Holisti~kata filozfija, koja{to ja opfa}a celokupna- Filmovite se redat me|u najmo}nite sredstva za pri- ta li~nost, za `al, ja prifa}aat i mnogu hristijani. Navis- dobivawe i za promena na umot koi voop{to postoele. Vie i jas ne mo`eme da si dozvolime sebesi da go potceni- me vlijanieto na filmovite vrz na{iot na~in na razmislu- 15. Williams, New Age Healing, 76 16. Reisser, Reisser and Weldon, New Age Medicine, 10,11 vawe. Sovremenite filmovi ne samo {to sozdavaat novi mo-

532 533 ralni standardi, tuku tie sozdavaat somnevawe vo samoto pos- i problemite za koi nema odgovori. Mnozina s# pove}e se toewe na Boga onaka kako {to u~i Biblijata, ja izdignuvaat intersiraat za “otade{noto”. Posledica na toa e veruvawe ~ovekovata priroda, {irat u~ewe deka nie poteknuvame od vo s# i se{to - praznoverie. Lu|eto s# pove}e se naivni i s# Boga, no deka nikoga{ ne umirame, deka sekoga{ se reinkar- polesno e da se izmamat. Za toa najzaslu`ni se svetskite TV nirame. Filmovite stanale “katihizis” na okultizmot i na kompanii koi s# pove}e prika`uvaat filmovi i emisii so filozofijata na isto~nite religii. otvoreno ili so diskretno ufrleni idei od magijata, as- Bred Pit, eden od najslavnite glume~ki yvezdi na Holi- trologijata, spiritizmot, okultizmot. Mas-mediumite imaat vud, vo budisti~kiot film “Sedum godini vo Tibet” ostvaril dominantno vlijanie vrz dene{noto prifa}awe na natpri- uloga koja zaslu`uva akademska nagrada. Bred Pit se obidu- rodnoto. va da gradi zgrada, no zapa|a vo nevolja. Negovite rabotnici Nasproti o~ekuvawata na ateizmot, istorijata nema da odbivaat da kopaat temel zatoa {to ne sakaat da gi ubivaat ja zavr{at ateisti~kite, tuku religiozno-misti~nite sili. crvite vo temelot. Pri~ina? Mo`ebi nekoja od glistite vo Dolgo se krie{e faktot za nepobedlivosta na verskite prav- minatiot `ivot bila majka na nekogo od niv. Zar toa ne zvu~i ci, kako i za mo}ta na nekoi hristijanski crkvi na svetska- poznato? Ste pogodile. Zboruvavme za toa. Budistite veru- ta politi~ka scena (kako {to e katoli~kata vo cel svet, ili vaat deka po smrtta se reinkarniraat, so mo`nost da se ro- desnoto krilo na protestantskite crkvi vo Amerika). Iako dat kako crv, kako glista. bevme u~eni deka “religiite }e izumrat”, vistinata e sosem Borbata za umot me|u dobroto i zloto mnogukratno se zgo- poinakva. Ne samo {to ne izumiraat, tuku tie s# pove}e se lemila. Satanata znae deka mu preostanalo u{te malku od mno`at. skapocenoto vreme do krajot. Za nego malku e va`no dali }e Kade odi svetot so vrtoglava brzina? - Ateizmot nema ja prifatite metafizikata, paranormalnoto, fizi~kite nat- odgovor. Toj ja zagubi bitkata za umot. Sega taa bitka ja bi- prirodni pojavi, ve{tinite na levitacija (reewe), vizueliza- jat okultnite sili. cijata, vidovitosta, vonsetilnite percepcii i telekinezata, bore~kite ve{tini, minatiot `ivot, orientalniot mistici- Wu ejx vo u~ilnicite zam, jogata, misti~nata meditacija ili holisti~koto leku- vawe na Wu ejx, s# dodeka toa ve tera da skr{nete od vistina- Privrzanicite na Wu ejx znaat deka za sozdavaweto na ta na va{iot Spasitel. nov svetski poredok za noviot milenium, za epohata “Vodo- Satanata preku filmot gi poka`uva okultnite elemen- leec”, mora da po~nat so decata vo nivnite razvojni godini, ti na Wu ejx na interesen, vozbudliv i lukav na~in. Taka, mi- vo godinite za u~ewe. Tie smetaat deka podmladokot treba da lioni stanuvaat indoktrinirani so moderniot spiritizam na razvie planetarna i globalna svest na po~etokot od svojot Wu ejx. Zatoa, koga ja birate svojata zabava, va{ata lozinka `ivot. treba da glasi: “Bidi vnimatelen!” Ako zastanete i razmislite za vremeto {to go pominu- vaat na{ite deca vo u~ilnicata - prose~no sedum ~asa dnevno, Ateizmot ja zagubi bitkata za umot 180 dena godi{no, mnogu pati kraj nozete na Wu ejx vospi- tuva~i ili na nekoj naiven u~itel, koj smeta deka konceptite Vo SAD re~isi sekoja sedmica i mesec nastanuva edna na Wu ejx, koi dobivaat {iroka poddr{ka, pretstavuvaat nova verska grupacija, sekta ili kult. Za nekolku meseci ili novina i primer za efikasnost - toa treba da ve voznemiri. najmnogu za edna godina tie pristignuvaat i do nas. S# pove}e Konceptite na Wu ejx se kamuflirani so zborovi i fra- ima proroci, gata~i, novi verski izvori i nauki. ^ove{tvoto zi. Imajte na um deka okultizmot, koj e del na Wu ejx, za {i- kako da e s# pove}e religiozno. Materijalisti~kata kon- rokite masi go izmenil svojot nadvore{en izgled. Toj ima cepcija na ateizmot ne mo`e ve}e da gi izdr`i predizvicite nova i sovremena privle~nost. Okultnite aktivnosti i dej-

534 535 nosti ne se izveduvaat ve}e vo mra~ni, seni{ni prostorii. drugi okultni ne{ta. Taa e edna od najpopularnite serii kni- Denes okultizmot izlegol nadvor, na videlina, vetuvaj}i gi gi koja koga bilo e napi{ana za deca. Ako gi ~itate knigite site dobri `ivotni svojstva, kako {to se qubovta, radosta, za Hari Poter, vie flertuvate so spiritizmot. A toa e, dra- mirot, mudrosta i samosvesta. gi moi, mo{ne opasno. Toa e |avolski plan da zavede kolku “Desetici iljadi u~iteli, profesori, konsultanti za {to e mo`no pove}e lu|e, a koj e podobar na~in otkolku da obrzovanie ili za vospituvawe, psiholozi, sovetnici, admini- po~ne so decata? stratori, istra`uva~i i profesori na kolexi, se del od Tie se prodavani vo pove}e od 200 zemji i prevedeni se bezbroj milioni koi u~estvuvaat vo svojata li~nata trans- na 60 jazici, od gujart jazikot do drevniot gr~ki. Posledno- formacija.”17 to izdanie, lansirano neodamna vo Indija, bilo na hindu Zna~ajno e toa {to “lukavite sili” u~estvuvaat vo taa jazikot. Na nivnite promocii prisustvuvaat deca od Edin- “li~na transformacija” na na{ite vospituva~i. A koga ve}e burg do Sidnej, goltaj}i ja nivnata sord`ina polna so okulti- se transformirani spored standardite na Wu ejx, tie se dol- zam, so ~ija pomo{ satanata u{te od mali noze gi turka da pli- `ni istata transformacija da ja sprovedat vo svoite u~il- vaat vo matnite vodi na spiritizmot dodeka eden den navis- nici, kaj u~enicite. “Transformiraniot vospituva~”, kako tina i ne se udavat vo nego. {to se narekuva, ne gleda nikakov problem, na pr., vo izmene- Decata vo cel svet se ohrabruvaat da ~itaat knigi, da tata sostojba na svesta, vo samohipnozata, vo meditacijata i gledaat crtani filmovi i da igraat kompjuterski igri polni vo drugite okultni tehniki. so okultizam; zatoa ne treba da se ~udime {to svetot e pre- Site ovie tehniki na Wu ejx za svesno {irewe na okul- poln so spiritisti koi, namesto da gi vodi Bog i Bo`jiot duh, tizmot promisleno gi koristat transformiranite u~iteli gi vodi satanata, a se znae kade }e gi odvede i niv i svetot - vo desetici iljadi u~ilnici vo cel svet so edna mo{ne opre- ne vo Bo`jeto carstvo, tuku vo endek. delena cel. Zasileniot i opasen naglasok vrz tehnikite za {irewe na svesta vo sovremenoto vospituvawe treba da gi povede u~enicite vo izmeneta sostojba na svesta i vo meta- Pobornici za vospituvawe spored terkot na Wu ejx fizi~kiot duhoven svet. Argumentot deka u~enicite treba da primenuvaat “izme- Eden od mnogubrojnite pobornici za vospituvawe spored neta sostojba na svesta” za da stanat podobri u~enici pret- terkot na Wu ejx e Xin Hjuston, guru na ~ovekoviot potenci- stavuva samo podmolen mit, pogre{no sfa}awe inspirirano jal, `ena koja{to ja pou~uvala Hilari Klinton kako da ost- direktno od satanata. Zad seto ova ludilo postoi zla namera, vari “imaginarni razgovori” so Eleonora Ruzvelt i so Ma- demonska lukava konspiracija koja dejstvuva, a koja s# u{te hatma Gandi. Taa isto taka izvr{ila silno vlijanie na po- ne ja sfa}ame. Za sledbenikot na Wu ejx toa mo`ebi e nov, leto na vospituvaweto i obrazovanieto. Vo svojata kniga vozbudliv pat do uspeh. Me|utoa, za hristijaninot postoi “Pretstavi na umot” (Mind Games), vo koja gi objasnuva na~i- podobar pat - Bo`jiot pat. nite kako se postignuva izmeneta sostojba na svesta bez upo- Milioni deca vo cel svet satanata gi zapoznava so spiri- treba na droga, taa prepora~uva tehniki za meditacija i vi- tizmot so pomo{ na razni serii knigi, me|u koi najpoznata zuelna pretstava koi na medientot mu davaat nova pretstava e serijata knigi za Hari Poter. Ovaa serija, koja se prodava za ~ovekot kako sozdanie so ogromni i {iroki potencijali. vo milioni primeroci i koja gi odu{evuva decata i vorzras- Xin Hjuston bila li~en prijatel i sovetnik na najmalku nite, raska`uva za ve{terki, vra`a~i, za kristalni topki, dve semejstva vo Belata ku}a: na Karterovite i na Klintono- za uroci, za amajlii, za komunikacija so duhovite i za mnogu vite. Vo septemvri 1979 g. taa odr`ala konferencija pod naslov “Alternativni nasoki za decenijata {to nastapuva”18 17. Ferguson, Aquarian Conspiracy, 281 za nekolku stotina vladini slu`benici vo eden hotel vo

536 537 Iston, vo dr`avata Merilend. Na~inot na koj postapila so Apsolutite sozdavaat konfliktno orientirani odnosi i ne site ovie visoki slu`benici na dr`avnite ustanovi, potsek- dozvoluvaat kompromisi. Prifa}aweto na neodredenost }e retari, pomo{nici na sekretari na vladini oddelenija i stane dragocen stav na idnite generacii.”20 pretstavnici na Belata ku}a, najblago ka`ano bil besprime- ren. Taa mnozina od niv dovela do odvaj zabele`liva hipno- Za meditacijata i meditiraweto za i izvr{ila “kontrolirano (navedeno) pretstavuvawe” so niv. Samata taa scenata ja opi{uva vaka: Kon sredinata na 1967 godina Mahari{i Mahe{ Jogi “Pred mene, legnati na podot od male~kiot hotel vo dopatuval vo London da odr`uva javni predavawa za transcen- Iston, vo dr`avata Merilend, se nao|aa nekolku stotina dentalnata meditacija. Bitlsite se zapoznale so nego i so taa vladini slu`benici. Mnozinstvoto od niv gi dovedov vo meditacija koja izvr{ila silno vlijanie vrz nivniot `ivot. trans i gi povedov na patuvawe do nekoe idno ‘mo}no op{- Edna od konkretnite posledici: ja otfrlile drogata i ja za- testvo’, a potoa barav da go opi{at ona {to go na{le tamu.”19 menile so meditacija. Eden od niv si spomnuva: “Koga bi go Zo{to Hjustonova se zanimava so ovaa rabota? Zatoa zapoznale Mahari{i pred da po~neme da koristime LSD, ne {to veruva deka e blizu ona {to go najavuva Wu ejx - skora{- bi morale da ja koristime.” na transformacija na ~ove~kata rasa na celata planeta. Zborot “meditira” doa|a od sanskritskiot zbormedha, ^ove~kiot rod se nao|a na prag na presvrtnica, pred golema koj bukvalno zna~i “go locira svojot centar, svojata vnatre{- transformacija {to voshituva i vozbuduva. na mudrost”. Sega meditacijata se prou~uva i mu se odobruva sekomu, po~nuvaj}i od guruite vo dolga bela obleka, pa s# do Za globalizmot lekarite. Pri meditacijata ~ovekot site svoi umni sposobnosti i Globalnoto vospituvawe u~i deka globalnata lojalnost svesni aktivnosti, svojata svest i site svoi misli i zamisli e ona {to e najva`no. Ne postoi ve}e lojalnost kon nekoja gi isklu~uva od nadvore{niot svet i istite gi prenaso~uva posebna dr`ava, ili kon nekoja zemja, ili podajni~ka pokor- kon svojata vnatre{nost. Se nurnuva dlaboko vo sebesi i nost kon nekoe zname. Postoi samo edna sre}na globalna zaed- zaplovuva vo svoeto vnatre{no bitie kade {to se sretnuva nica, kako {to pee Xon Lenon vo svojata pesna “Zamisli” so svojata vnatre{na mudrost, se zapoznava so svoeto poviso- (Imagine): “I svetot }e bide kako eden”. Za da mo`e da se pos- ko “jas” i so svojata “povisoka svest”, gi otkriva i gi aktivi- tigne globalna zaednica so edna ekonomija, so eden monetaren ra svoite vnatre{ni kapaciteti i potencijali, so {to svo- sistem, so edna vlada i so edna religija, privrzanicite na jot vnatre{en svet go prigotvuva za sredba i soobra}aj so globalizmot smetaat deka mora da postoi klarifikacija nadvore{niot kosmi~ki svet, se povrzuva so univerzalanata (pro~istuvawe) na vrednostite, tolerancija na relativizmot. kosmi~ka energija i plovi niz vselenata. Vo taa smisla globalnoto vospituvawe stanalo politi~ka Za edna uspe{na meditacija potrebni se nasoki: partija na dvi`eweto Wu ejx vo svetot. Sozdavawe na navika, odredeno vreme, posebno vnimanie mu Globalisti~kata logika na Wu ejx otprilika izgleda se obrnuva na di{eweto, razbistruvawe na umot, i potreba vaka: “Vo idnina }e se soo~ime so mnogu okolnosti vo koi }e od poseta na nekoj kurs za meditacija. bide potrebno da se unapredi harmonijata i sorabotkata. “Zazemete udobna polo`ba, sedej}i so ispraven grb. Obr- Bidej}i toa e potrebno za pre`ivuvawe vo globalnoto selo, nete vnimanie na di{eweto dodeka poleka vozduhot vleguva treba da go napu{time separatisti~kiot poim na apsolutot. i izleguva od va{eto telo. Zamislete se sebisi kako di{ete spokojno, opu{teno i vo dobro zdravje. Sozdadete vizuelna

18. Policy Alternatives for the DecadeAhead 19. Jean Houston, A Mythic Life (New York 1996, 196 20. Eric Buehrer, The New Age Masquerade, 1990., 42

538 539 pretstava za sebe, kako so di{eweto gi otfrlate frustraci- koja e povrzana so oblicite na avtohipnoza i posmatrawa vo ite, tenziite i negativnite ~uvstva.”21 vizija, e okultna, misti~na i duhovno opasna. Sozdavaweto na imaginacija i vizuelizacija za svoeto Veruvame deka seto ova treba da bide mo{ne oddale~eno vdi{uvawe i izdi{uvawe pretstavuva strogo orientalen od iskrenite hristijani. oblik na inducirawe na izmeneta sostojba na svesta. Od kade izmeneta sostojba na svesta? Pri meditacijata ~ovekot Wu ejx vo muzikata postepeno go namaluva intenzitetot na di{eweto (vo opre- deleni slu~ai vo sostojba na meditacija lu|eto namerno go Muzikata vo zapadniot svet obi~no ima ~etiri elemen- zapiraat di{eweto, sveduvaj}i go na nula, pri {to svesno ti: melodija, harmonija, ritam i tempo (bit). Meditativna- umiraat za da go zabrzaat karmi~kiot proces na reinkarnaci- ta muzika na Wu ejx obi~no nema nitu bit, nitu melodija, ja i pobrgu da postignat nirvana), so {to se namaluva i doto- nitu ritam. Taa nema melodija {to mo`ete da ja potpevnuvate kot na kislorod vo mozokot, koj ne mo`e normalno da funk- ili da ja svirkate otkako }e ja ~uete. Denes ovaa muzika cionira. Meditientot pa|a vo trans, pri {to normalnata stanala tolku popularna, {to presti`nata nagrada “Gremi” svest se isklu~uva, a na scenata nastapuva negoviot vnatre- (Grammy ) vo 1987 godina ja opfatila i muzi~kata kategori- {en, imaginaren svet, koj ne mo`e da go kontrolira. Nasta- ja Wu ejx. puva negovata “povisoka svest”, negovoto “povisoko jas”, na- Niz svojata muzika Wu ejx ja popularizira svojata pante- stapuvaat hipnoti~ki sostojbi pridru`uvani so razni halu- isti~ka i animisti~ka ideja deka sekoj kamen i drvo, i sekoe cinacii i prividenija, pri {to bo`emnoto fluidno telo go sozdanie, ima `ivot, ima duh, ima ime. napu{ta fizi~koto telo i se vivnuva na zamisleni krilja Niz muzikata gi veli~a hinduisti~kata i budisti~kata ili vselenski brodovi vo vselenata na avanturisti~ki vse- reinkarnacija, karma i nirvana, idejata za li~na wuejxovska lenski patuvawa. preobrazba, kako i za preobrazba na svetot koja vodi kon edna “Razbistrete go svojot um” - im prepora~uvaat u~itelite super dr`ava, so edna vlada, so edna ekonomija i so edna uni- po meditacija na svoite u~enici-meditienti. Postojat i upat- verzalana religija. Gi iznesuva principite na svoeto u~ewe stva: “Skoncentrirajte se na ne{to za da ja namalite rastro- deka s# e slobodno, nema nikakva zabrana, nikakvi granici i enosta. Povtorete tivko eden zbor ili re~enica (qubov, Bog, ograni~uvawa, nema zlo, nema grev, nema sud nitu kakva i da da, om) ili vtren~eno posmatrajte plamen~e na sve}a. e osuda. Taa pottiknuva kon prifa}awe na orientalnata Dozvolete mu na svojot um da se isprazni. Sekoga{ koga misti~na meditacija. }e vleze nekoja misla, tivko pu{tete ja da izleze. ]e vleze dru- Wuejxovskata muzika ima silna meditativna, stimula- ga misla; i taa neka zamine. tivna mo}, vodi kon ekstati~na sostojba koja treba da go nad- Vo hinduizmot najsvet i najmnogu koristen zbor e zborot mine racionalizmot, sozdava psihoza za trans, za sostojba vo “om”. koja se stapuva vo kontakt so “otade{niot” svet. Vtren~enoto gledawe vo plamen~e na sve}a pretstavuva Satanata napravil golemo zlo {to zel nekoi elementi metod koj go koristat mnogu sledbenici vo hinduizmot, budiz- od Bo`jeto tvore~ko delo i gi povrzal so lukavata medita- mot i Wu ejx, kako {to e [irli Mek Lejn. Taa vtren~eno gle- tivna muzika na Wu ejx, davaj}i $ na toj na~in naiven i da vo plamen s# dodeka samata ne se hipnotizira. prostodu{en izgled. Ne la`ete se, muzikata na Wu ejx vodi Prazneweto na umot pretstavuva u{te eden element na kon sostojba na trans. Toa mo`e da bide prv ~ekor na lizgavi- orientalnata meditacija. Kursevite po meditacija isto taka. ot pat kon drugite opasni oblici na misti~nata meditacija Orientalnata meditacija ili koj bilo vid meditacija, na Wu ejx ili kon izmeneta sostoja na svesta. Mo`ebi eden od najdemonskite albumi na misti~nata meditacija na Wu ejx pretstavuva albumot “Enigma”. Samite 21. David B. Ellis, Becoming a master Student, 5th ed. 1985, 234

540 541 naslovi na pesnite povikuvaat na trevoga i sekoj hristijanin Za wuejxovskite astralni(vselenski) patuvawa }e go predupredat deka toa ne e album {to saka da go slu{a. Eve nekoi od tie naslovi: The Voice of Enigma (Glasot na enig- Iako ve}e zboruvavme za astralnite patuvawa, ovoj del ma), Principles of Lust (Na~elata na pohotta - setilnosta),Mea od knigava bara povtorno da se navratime na niv. Culpa (Mojot grev), Voice and the Snake (Glasot i zmijata), Del od ~etvrtata meditacija na Foster opfa}a “voznese- Knocking on Forbidden Doors (Tropa na zabraneta vrata). Hit nie na neboto”, podobro poznato kaj sledbenicite na Wu ejx melodijata na ovoj album, naslovena kako “Glasot na enigma” kako “astralna proekcija” ili “vontelesno iskustvo”, “von- (The Voice of Enigma), nosi vo sebe vokalna poraka. Toa go telesna aktivnost”. pravi `enski glas koj tainstveno go povikuva slu{atelot: “Po izvesno vreme se javuva nekoj dlabok kopne` za otis- “Dobro ve~er! Ova e glasot na enigma”. Potoa glasot prodol- nuvawe vo gornite predeli, nad oblacite. Vo svojata imagi- `uva so izjava deka slu{atelite }e bidat vovedeni vo eden nacija dozvoli mu na svoeto duhovno telo, koe e preplaveno drug svet i sovetuva da go ugasnat svetloto, da se opu{tat i - so svetlina, da izleze od toa fizi~ko telo. Svrti se taka za po~nuvaat so muzika. da mo`e{ da se vidi{ sebesi kako le`i{ na trevata i pov- Muzikata na Wu ejx e vlezna vrata vo Wu ejx. Taa mo`e torno uveri go svoeto telo deka brgu }e se vrati{. da izgleda prostodu{na ili amoralna, me|utoa, duhovno e Zamisli go svoeto duhovno bitie, `ivo i treperlivo, opasna ako stane vlezna to~ka vo sostojbata na umot kako se izdignuva niz oblacite i vo stratosferata. Zabele`i soobrazno so Wu ejx, koj gi opfa}a okultizmot i paganskite go svoeto fizi~ko telo, rit~iwata i {umite, kako is~ez- veruvawa, za {to svedo~i sledniot slu~aj: nuvaat dodeka ja napu{ta{ zemjata. Navleguvaj s# podlaboko Karil bila zavedena niz drogi da gi vkusi plodovite na vo vselenata, s# dodeka nema ni{to ve}e osven toploto pri- edna druga svesnost koja{to ja otvorila vratata na nejzini- sustvo na ve~niot Tvorec. Po~ivaj vo negovoto prisustvo. ot um. Povikana e da gi “obori zabludite” na svojot um za da Tivko slu{aj, o~ekuvaj}i go ona {to ne mo`e nitu da se nase- postigne celosna samosvesnost. Tvrdela deka pesnite ja pot- ti. Vnimatelno zabele`i sekoe dadeno upatstvo.”23 krenale nea i mladinata od publikata na patuvawe so svoite [irli Mek Lejn, pro~uena sledbeni~ka na Wu ejx vo tela i vo vnatre{nite svetovi. osumdesettite i devedesettite godini od 20 vek ja opi{uva “Povedeni sme so pomo{ na naveduvani pretstavi, (kon- svojata prva astralna proekcija: trolirani pretstavi), vizuelni pretstavi so ritmi~ka muz- “^uvstvuvav kako letam niz prostorot, kako go ispolnu- ika i so entuzijasti~ka energija da se sleeme so vselenata. So vam i ponatamu se ream, izleguvaj}i od svoeto telo, s# dode- pomo{ na mo}na sugestija, so koloritni boi i poedinci, zdru- ka ne po~nav da se izdignuvam visoko. Bev svesna deka moeto `eni zaedno vo edna kosmi~ka sila - sila koja kone~no na- telo ostana vo vodata. Poglednav dolu i go vidov. Pokraj nego viknav da ja vikam ‘bog’. stoe{e Dejvid. Mojot duh, ili um, ili du{a, ili {to i da Na{ite du{i mo`at da se oslobodat od na{ite tela koga be{e drugo, se izdignuva{e s# pove}e vo prostorot. Direkt- astralno }e se preneseme i }e mu se pridru`ime na ovoj ‘bog’. no niz tavanot od ku}ata, bazenot, i nagore nad rekata na sa- Doa|aj}i vo negovo prisustvo, nie go doprevme! ‘O moj bo`e, mrakot. Bukvalno ~uvstvuvav deka letam... Dvi`ej}i se s# si mrmorev, tvojata ko`a e meka, mene mi se dopa|a tvoeto povisoko, dodeka ne gi zabele`av planinite i predelot pod lice.’ Voshiteno, tivko pla~ev. Vo taa eufori~na sostojba, sebe, prepoznavaj}i go ona {to go vidov vo tekot na denot.”24 so pomo{ na muzikata kako prispivna pesna, pominuvav niz [irli vsu{nost ne razbrala {to se slu~ilo so nea, no mnogu sceni i idei. Najdlabok vpe~atok vrz mene ostavija nejziniot prijatel i duhoven u~itel, Dejvid, $ rekol deka onie {to vodea po patekite kon Indija.”22

23. Foster, Celebration of Discipline, 1978, 27 22. (Caryl Matriciana. Gods of the NewAge, 1985, 11) 24. Shirley MacLaine, Out on a Limb, NewY ork: Bantam Books, 1984, 327,328

542 543 nejzinata du{a go napu{tila nejzinoto telo. “Ti smeta{ deka iskustvo, toa ne gi kontrolira svoite umni sposobnosti i se tokmu toga{ do`iveav astralna proekcija”, pra{ala [irli. nao|a vo opasnost od demonsko vlijanie i opsednatost. Od “Sekako”, odgovoril, “jas go storiv toa utrovo tokmu druga strana, koga Bo`jite slugi, kako {to se apostol Pav- ovde, dodeka ti {eta{e. Patuvav nasekade nad ovie mesta... Vo le i pisatelot na Otkrovenieto Jovan, koga }e dobijat nekoe astralniot svet mo`e{ da odi{ sekade kade {to saka{ i da videnie ili otkrovenie, Bog e kraj niv da gi za{titi. sretne{ razli~ni grupi drugi du{i.”25 Satanata i negovite padnati angeli (demoni) znaat deka [irli Mek Lejn go inducira svoeto vontelesno iskus- postoi vistinska besvesna sostojba koga Bog im dava videni- tvo dlaboko di{ej}i i vtren~eno gledaj}i vo leleav plamen ja i otkrovenija na svoite slugi pa, kako i s# drugo, ja iskri- na sve}a s# dodeka ne oseti deka i samata stanala plamen~e. vokol~uvaat i ovaa metoda na Bo`ji soobra}aj so lu|eto, “Jas nemam nitu raka, nitu noga, nitu telo, nitu fizi~ki ob- davaj}i im svoi, |avolski videnija i otkrovenija na onie koi lik. Vo mojot um stanav prostor. ^uvstvuvam kako letam niz ne se bibliski upateni, stanuvaj}i na toj na~in marionetki prostorot, kako go ispolnuvam i odletuvam, kako izleguvam vo nivnite race. Demonite gi iniciraat site ovie misti~ni od moeto telo, dodeka ne po~nam da se izdignuvam.”26 Taa ima meditacii kaj meditientite i celosno zastanuvaat zad site astralni patuvawa koga }e posaka. pojavi {to se slu~uvaat i odigruvaat za vreme dodeka tie se [irli Mek Lejn upotrebuva zapalena sve}a. Drugi t.n. vo takva ekstati~na sostojba ili vo trans, i vo tie migovi “astralni vrati ili kapii”, koi im pomagaat na okultistite napolno go kontroliraat nivniot um. Ne Bog, ne Bo`jite na Wu ejx pri astralnite patuvawa, se simboli i sliki. Ori- angeli, tuku demonite gi vodat meditientite na astralni i entalniot misticizam u~i deka nie, pokraj na{eto fizi~ko vselenski patuvawa. Biblijata ni ka`uva {to e od Boga, a telo, imame i astralno, eteri~no, nevidlivo telo, ili telo {to od demonite. Za toa e dosta zboruvano i objasnuvano vo sli~no na duh, koe mo`e da se izdeli od fizi~koto telo za knigava. vreme na nesvesnata ili izmenetata sostojba na svesta. Toj isto taka u~i deka ovaa eteri~na du{a e povrzana so fizi~- Za ekofeminizmot koto telo so pomo{ na tenki srebreni vrvki, sli~ni na pa- po~nata, pa koga ovaa vrvka }e se prekine, nastapuva smrt. Tvrdokornite privrzanici na environmentot (nadvo- Ogromno mno{tvo od ovie misti~ni astralni patuvawa re{ni uslovi na `ivotot) veruvaat deka Zemjata ne samo {to se samoinducirani, dodeka apostol Pavle vo slu~ajot zabe- ima `ivot vo sebe, tuku i samata e `iv organizam, ili su{- le`an vo 2. Korin}anite 12,1-7 tvrdi deka ona {to go do`i- testvo, so duh koj se vika Majka Zemja ili bo`ica Gea, koja- veal bilo “videnie i otkrovenija” koi mu gi dal Bog. Koga {to treba da se obo`ava i na koja treba da $ se slu`i. Ova e Bo`jite slugi imale “vizii ili videnija”, tie bile sekoga{ panteisti~ko- animisti~ki pogled na svetot koj go osporuva pottiknati i dadeni od Boga. postoeweto na Boga kako li~nost, kako `iv Tvorec i kako Astralnite proekcii se voobi~aeni kaj hinduisti~kata Onoj koj ja odr`uva na{ata planeta. i kineskata joga. [amanite od plemenskite kulturi tvrdat Upornite feministki, koi prvobitno barale “celosno deka “mo`at sami da izleguvaat od svoeto telo sekoga{ koga vklu~uvawe na `enite vo politi~kite prava i vo ekonomski- }e posakaat preku ekstati~na sostojba na svesta”27. ot pristap na vrabotuvawe, oti{le mnogu podaleku od ovaa Koga nekoe lice se nao|a vo samoinducirana sostojba na cel. Zatoa {to veruvaat deka ma`ite ja upropastile (opuste- svesta, bilo zaradi misti~na meditacija ili za vonsetilno le) Zemjata i surovo postapuvale i zagospodarile so `enite, tie neprijatelski se postavile sprema celiot patrijarhalen sistem na na{eto op{testvo i otfrlaat s# {to potsetuva na 25. Isto, str. 329 26. MacLaine, Out on a Limb, 327 bibliskiot patrijarhalen sistem. Ekofeminizmot treba da 27. Guiley Harper’s Encyclopedia, 420 se definira kako sojuz na radikalno ekolo{ko dvi`ewe, ili

544 545 kako {to se narekuva ‘dlaboka ekologija’ i feminizam”28. Nekoi privrzanici na ekofeminizmot sakaat da poveru- Kon krajot na osumdesettite godini od 20 vek ovie dve dvi- vame deka “pneumata”, Bo`jiot zdiv ili duh, isto taka e `ewa, environmentalizmot i feminizmot, gi povrzale svoite Bo`ja du{a koja go proniknuva duri i samiot vozduh {to go redovi vo sojuz nare~en ekofeminizam. di{eme. Ottamu, bidej}i site sozdanija go delat Bo`jiot Mnogu tvrdokorni privrzanici za za~uvuvawe na `ivot- zdiv, site sozdanija ja delat i Bo`jata du{a. Ova e samo drug nata sredina go prifatile panteisti~ko-animisti~kiot po- na~in na prika`uvawe na panteizmot. gled na svetot. Za niv s# {to e na Zemjata - bilkite, `ivot- Problemite na `ivotnata sredina i feminizmot, koi se nite i ~ove~kite su{testva - imaat ista vrednost zatoa {to pojavuvaat vo sovremenite uslovi, se va`ni, no morame da vo sebe imaat ista kosmi~ka energija, ista `ivotodavna sila, bideme pretpazlivi, poddr`uvaj}i gi nivnite akcii, so stek su{tina ili duh koj mo`e da gi povrze edni so drugi. Spored na okolnostite da ne staneme istomislenici so pripadnici- zaedni~kiot duh, ~ovekot ednovremeno e prisuten vo celata te na ekolo{kite dvi`ewa i so feminizmot koi go poddr- vselena. `uvaat panteisti~kiot i animisti~kiot duh na Majkata Zem- Hindusite i budistite, koi se cvrsti privrzanici na fi- ja (Gea), bo`icata na dvi`eweto Wu ejx. lozofijata za za~uvuvawe na `ivotnata sredina, imaat pan- teisti~ko-animisti~ki pogled na svetot i veruvaat deka site Angelite na Wu ejx su{testva, site `ivi organizmi, se sveti zatoa {to isti bo`estva, sli~na su{tina ili kosmi~ka energija (“prana” i Bibliskiot Mihael e nebesen voda~ na nebesnite vojs- “ki”), koja postoi kaj lu|eto, se nao|a i vo site drugi sozdani- ki, na angelite. Da se ima karakter i da se upotrebi edno od ja. Od taa pri~ina mnozina od niv stanale vegetarijanci. Tie imiwata na na{iot Spasitel, prika`uvaj}i go na film kako ne jadat ni{to {to ima lice so o~i. grub i nemoralen, sigurno e mo{ne navredlivo za hristijani- Na primer, vo Indija nema da vidite ~ovek da za~ukuva te. Se pra{uvame {to bi storile Hindusite ili budistite klin vo drvo zatoa {to veruva vo transmigracija na `ivotot koga Holivud bi go prika`al [iva, Hare Kri{na, Buda ili (reinkarnacija od eden oblik vo drug), pa drvoto mo`e da duri i dalaj- lama na na~in {to obes~estuva, na na~in kako sodr`i duh na nekoe sakano su{testvo. Od ista pri~ina mnogu {to go storile toa so angelot vo filmot “Mihael”. Znaete `iteli na Indija se vegetarijanci. Spored toa veruvawe li {to bi storile? Tie bi protestirale, `estoko bi protes- du{ite se selat (metempsihozis) od telo vo telo, postojat ve~- tirale. Tie ne bi go prifatile toa sedej}i mirno i jadej}i no, pa odlikite na ova u~ewe bile nauka za povtorno ra|awe, pukanki, kako {to pravime nie hristijanite i vo drugi mno- gubrojni slu~ai koga na TV ili na radio gledame i slu{ame za selidba na du{ata vo tela na lu|e, na `ivotni i rastenija. kako se obes~estuva imeto na na{iot Bog i Spasitel so raz- Za selidbata na du{ata Empedokle ka`uva: “Izvesno ni pcosti i so drugi grdi zborovi. vreme bev i mom~e i devojka, bilka i nema riba {to skoka vo Teologijata na Wu ejx zboruva deka `iveeme vo milos- {irokoto more.” tiva vselena vo koja s# {to treba da storime e da go zamolime Pitagora bo`em si spomnuval za site porane{ni metem- na{iot angel da ni pomogne. Ako e toa izvodlivo, zo{to da psihozi niz koi pominuval vo periodi od po 216 godini. Vo go ~ekame Boga, Hrista i Svetiot Duh, koga e mo`no nepo- edna verojatno izmislena anegdota, Ksenofon svedo~el za sredno da razgovarame so “angelot”? Pitagora: “Edna{ na pominuvawe videl ku~e kako go tepaat. Vedna{ da ka`eme deka toa u~ewe e golema, podmolna Trognat, toj progovoril: ‘Zaprete, toa e du{ata na mojot pri- |avolska izmama. Da go zememe slu~ajot na [aron Li i Debo- jatel koja{to ja prepoznav po nejzinoto kvi~ewe.’” ra Holsted. Tie se pridru`ile kon grupa hristijani koi pri- male poraki i duhovni darovi od su{testva {to gi smetale 28. Carol J. Adams, Ecofeminism and the Sacred. NewY ork, 1993, 13 za nebesni angeli prateni od Boga. Ovie dve sestri bile

546 547 napolno zavedeni od demonskite angeli, prestoreni vo nebes- tojba se vlo{ila, namesto da ja prati kaj nekoj specijalist, ni angeli, koi{to im nalo`ile na [aron i Debora da ubi- toj ja upatil vo eden astrolo{ki centar da $ ja pro~itaat jat {est lica zatoa {to bile “opsednati od demoni”. Tie us- nejzinata astrolo{ka karta. Samoto spomnuvawe na astro- peale da ubijat dve od niv i sega se nao|aat vo kazneniot zavod logijata za nea bilo znak za trevoga. Go napu{tila toj lekar za `eni vo dr`avata Oregon.29 i na kraj oti{la kaj ginekolog, koj brgu ja otkril pri~inata Toa e najuspe{na i fascinantna izmama na satanata - za nejzinata zgolemena bolka , otstranuvaj}i cista so golemi- izmama presmetana da gi pridobie simpatiite na onie koi na na grejpfrut. Gejl bila sre}na, no mnogu drugi nemale svoite mili gi polo`ile v grob. Zlite angeli doa|aat vo lik takva sre}a. na tie sakani i gi potsetuvaat na poznatite nastani od svo- Holisti~koto lekuvawe mo`e da bide interesno za lu|e- jot `ivot dodeka bile me|u niv, `ivi, so {to lu|eto gi nave- to koi boleduvaat od bolest ~ij{to kraj se nasetuva, ili od duvaat da veruvaat deka nivnite umreni se prijateli angeli, zdravstveni problemi za koi lekarite na konvencionalnata koi se reat nad niv i koi op{tat so niv. Ovie zli angeli, medicina nemaat nikakov lek. Vo o~aj bolniot po~nuva da prestoreni vo nivnite umreni prijateli, se prifa}aat so bara alternativna medicina i terapii, ne sfa}aj}i gi fizi~- po~it i so idolopoklonstvo, pa mnogu nivni zborovi imaat kite i duhovnite opasnosti {to se povrzani so nea. pogolema te`ina od Bo`jata re~. Eden od trojca Amerikanci koristi nekonvencionalna medicina. Eden takov pacient e [irli Mek Lejn, glumica, Izmamata na holisti~kata medicina na Wu ejx tan~arka i avtor, koja verojatno e edna od najpoznatite slav- ni li~nosti vo dvi`eweto Wu ejx. Taa tolku veruva vo t.n. Zborovite holisti~ko lekuvawe na Wu ejx, medicina na “priroden” holisti~ki pristap, {to vo svojata kniga od 1985 Wu ejx, alternativna medicina, integrativna medicina i g., “Tancuvawe vo svetlina”, istaknuva deka nema ve}e semeen medicina na teloto i umot, denes stanale odoma}eni zborovi. lekar. Namesto toa, taa koristi kvarcni kristali, hinduis- Holisti~kite lekari navodno gi lekuvaat duhovnite, emocio- ti~ki mantri (hinduisti~ki molitvi, magi~ni formuli), nalnite i fizi~kite problemi na svoite pacienti zaedno so vizuelizacija (vizuelno pretstavuvawe) i meditacija - i nivnite fizi~ki simtomi, {to pacientite mnogu go cenat. zatoa ima astralni patuvawa koga }e posaka. Me|utoa, bez jasna pretstava, mnogu lu|e se falat deka gi lekuvaat lekari od dvi`eweto Wu ejx ednostavno zatoa {to toa im go prepora~ale nivnite prijateli ili nekoja slu`- Definirawe na medicinata na dvi`eweto Wu ejx ba za pomo{. Gejl stradala od bolki vo stomakot. Povikala itna pomo{ Edna medicinska sestra ka`uva: “Ako navistina se slu~i koja $ go prepora~ala Xejms Beri, lekar od dvi`eweto Wu da ve izlekuvaat, toa stanuva va{ postojan na~in na `ivee- ejx. Koga stapila vo negovata prepolna klini~ka ordinaci- we. Vas ve pridru`uva izmeneta sostojba na svesta; toa kaj vas ja, bila zadovolna, za{to od drugite pacienti doznala deka ja zgolemuva telepatijata. Toa e avantura.”30 nejziniot nov lekar ja lekuva celata li~nost - teloto, du{ata Postojat 120 alternativni holisti~ki isceluva~ki tera- i duhot. Doktorot Beri $ rekol deka boleduva od hipoglike- pii na Wu ejx, koi silno ja naglasuvaat metafizikata (cars- mija koja mo`e da se kontrolira samo so ishranata. Me|utoa, tvoto na duhovite), podeleni, glavno, vo pet kategorii: ishranata ne pomognala. Vo tekot na devet godini nejziniot 1. Manipulacija so energijata (razni vidovi masa`a: lekar od Wu ejx $ prepora~uval pakuvawa so ricinusovo mas- akupresura, {ijacu, terapevtski dopir, refleksologija); lo primeneti na stomakot i akupunktura. Koga nejzinata sos- 2. Lekovi za umot i teloto (joga, transcendentalna medi-

29. Roger Morneau, Beware of Angels, 1997, 13-21 30. Ferguson, Aquarian Conspiracy, 257,258 548 549 tacija, kontrolirano pretstavuvawe, vizuelna pretstava, bio- zna~i toa. Ne bev zainteresiran za povrzuvawe so okultiz- povratna sprega, hipnoza); mot; ednostavno barav samo podobro zdravje i zadovolstvo. 3. Pretka`uvawe (gatawe so pomo{ na ni{alo), “primene- Knigata ‘Bolesta stres’ (Stress Disease) spomena organizacija ta” kineziologija (biomehanika - dvi`ewa na teloto i musku- so sedi{te vo London koja se vika{e ‘Zdravje za Novata epo- lite), iridologija, ~itawe na aurata. ha’32 Sakaj}i pove}e da doznaam za ovie alternativni zdrav- 4. Natprirodni (kanalizirawe, psihi~ko isceluvawe, stveni praksi, se pridru`iv kon organizacijata i zaka`av ~akra-balansirawe; vo teloto na ~ovekot postojat t.n. sedum sredba so nejzinite organizatori.”33 ~akri ili glavni centri na energija, poznati kako sredstva Za Barona toa bil po~etok na dvanesetgodi{no patuvawe za skladirawe na univerzalnata, vselenska energija). vo okultniot svet na dvi`eweto Wu ejx. 5. Takanare~eni “prirodni” lekuvawa (homeopatija, aro- ma terapija). Dvi`eweto na alternativnata medicina na Wu Univerzalna isceluva~ka energija - zaedni~ki imenitel ejx prodol`uva da se razviva. Interesno e da se zabele`i deka “univerzalnata iscelu- Holisti~koto lekuvawe - vlezna to~ka vo Wu ejx va~ka energija” e zaedni~ki imenitel na mnogu nebibliski pogledi na svetot, iako ima razli~ni imiwa vo razni kul- Baron baral samo “isceluvawe, smisla i harmonija” vo turi. svojot `ivot. Knigata na Blajt go vovela vo poimot “holis- - Vo taoizmot i vo starokineskata medicina ovaa dualis- ti~en”, poim od dvi`eweto Wu ejx - vo mislata deka umot, ti~ka energija se vika chi/qi (~i/ki). teloto i duhot pretstavuvaat integralni komponenti na edna - Vo Japonija se vika ki. li~nost, koi mora da bidat vo harmonija za da ima dobro - Vo hinduizmot za nea se zboruva kako zaPrana, zdiv. zdravje. Toa e poim koi go objavuvaat i hristijanite. Sepak, - Vo Grcija e nare~ena pneuma. koga privrzanicite na Wu ejx zboruvaat za “duhot”, tie se - Polinezijcite ja spomenuvaat kakoMana . povikuvaat na besmrtniot, misti~en “duh” ili “du{a” povr- - Amerikanskite domorodci ja narekuvaatOrenda . zani so vontelesno iskustvo (so astralni, vselenski patuva- - Franc Anton Mesmer, tatkoto na modernata hipnoza, ja wa) i so reinkarnacija. Baron prodol`uva: narekuva “animalen magnetizam” (spored nego - mesmerizam). “Poimot ‘holisti~ko zdravje’ zvu~e{e primamlivo. Ide- - D. D. Palmer, osnova~ot na kiropraktikata, ja nareku- jata za neophodna ramnote`a me|u teloto, umot i duhot ima va The Innate. smisla. Mislev, mo`ebi }e soberam nekoi dobri soveti i }e - Vilhelm Rajh (Wilhelm Reich), osnova~ot na orgonomija- im gi prenesam na moite prijateli. Poslednite glavi izves- ta, go upotrebuva izrazot Orgone energy. tuvaa za tehnikite na ‘alternativnite terapii’ za obi~nite - Samuel Haneman (Samuel Hahnemand), osnova~ot na ho- bolesti. Bidej}i bev zapoznat samo so hirurgijata i so leku- meopatijata, ja narekuva “vitalna sila”. vaweto so lekovi, bev voshiten ~itaj}i za terapiite kako - Baron Karl fon Rajhenbak (Reichenbach), na nea uka`uva {to se akupunktura, homeopatija, psihi~ka hirurgija, ~akra kako na sila Od ili Odyle. balans, povtorno ra|awe (reinkarnacija), primalna (su{tin- - Sovremenite ruski parapsiholozi ja narekuvaat “bio- ska) terapija, reiki i bioenergija. Ovie termini mnogu plazma”. zboruvaa za ‘energii’ , za ‘ramnote`a’ i za ‘celost’.31 - A Xorx Lukas (George Lukas) vo “Vojna na yvezdite” ja Prvpat slu{nav za poimot ‘wu ejx’ (‘Mo}ta na nekoja narekuva The Force, sila. kniga mo`e da bide fenomenalna’ - isto, 25). Ne znaev {to 32. Health for the New Age 31. Baron, Deceived by New Age, 26 33. Isto, str. 25,26 550 551 Nezavisno od nazivot, ovaa energija, nare~ena i “kosmi~- bawe na koncentracijata pridru`uvano so zadr`uvawe na ka energija”, proniknuva s# vo vselenata, go soedinuva sekoj di{eweto, so relaksacija (opu{tawe na teloto), so posebna poedinec so kosmosot i pretstavuva portal za pristap kon dieta i so silno vozdr`uvawe od site vidovi na setilniot nena~natiot ~ove~ki potencijal. Toj se nao|a vo korenot na `ivot, s# so cel ~ovekot celosno da zavladee so svoeto telo, sekoe isceluvawe, na site psihi~ki sposobnosti, na site t.n. osobeno so telesnite organi i so nivnite funkcii koi ne se ~udesni slu~uvawa.34 pod kontrola na voljata. ^opra e hinduisti~ki misti~ar koj go prifatil koncep- Sledbenicite na hinduizmot so pomo{ na jogata se stre- tot na monisti~kiot pogled na svetot deka “na kosmi~ko nivo mat kon duhovno pro~istuvawe i prosvetluvawe vo samite site nie ednovremeno postoime niz celata vselena”35. Ne e sebe i kon kone~no osloboduvawe, “mok{a” (mokcha), od kar- te{ko da se vidi od kade poteknuva ovaa ideja na d-r ^opra i mi~kiot ciklus na reinkarnacija (povtorno ra|awe) i od kako taa se vklopuva vo dvi`eweto na alternativnata medici- svetot na ~udata. Jogata opfa}a metafizi~ki pateki ili na na dvi`eweto Wu ejx. metafizi~ki duhovni disciplini koi navodno na jogistite im pomagaat da se oslobodat od nadvore{niot svet i da se Orientalnata misti~na meditacija vo slu`ba na soedinat so “kone~nata stvarnost”. Ovoj vid metafizi~ka holisti~kata medicina na Wu ejx duhovna disciplina bara asana (pravilen stav, kako {to e stavot lotos), ritmi~ko di{ewe, silna koncentracija i Orientalnata meditacija, sprotivna na bibliskata medi- sosredoto~enost, introspektivna meditacija (samopos- tacija (molitvata), vodi kon “izmeneta sostojba na svesta”. Toa matrawe, vronuvawe vo sebesi) i povtoruvawe na soodvetni e vid na samohipnoza {to poteknuva od hinduizmot, budizmot formuli vo mislite, kako aum, om. i taoizmot. Povrzuvaj}i go bolniot so nekakva “praizvorna Vo hinduizmot “kone~na stvarnost” mo`e da bide sop- stvarnost”, orientalnata meditacija mu pomaga da zakrepne stvenoto bitie, bezli~niot apsolut i li~noto bo`estvo, ka- ili da ozdravi posmatraj}i gi vo vizija svoite vnatre{ni or- ko {to e Brama ili Kri{na. Postojat mnogubrojni jogi, {to gani, kako {to e slu~aj so hatha jogata, so biopovratnata spre- ne se predmet na na{e razgleduvawe. ga i so izvesen broj drugi holisti~ki medicinski terapii na Najmnogu ra{iren vid e t.n. “hata” (hatha) joga pri {to dvi`eweto Wu ejx. jogistite koristat razli~ni stavovi. Najrasprostraneta Zatoa, vo holisti~koto zdravstveno dvi`ewe na Wu ejx, polo`ba ili stav za misti~na meditacija {to ja koristat orientalnata misti~na meditacija i holisti~kata zdravstve- Hindusite i budistite e hata jogata nare~enalotos . Onoj {to na terapija odat raka pod raka. meditira, koristej}i go ovoj vid joga, sedi so prekrsteni D-r Dipak ^opra tvrdi deka “onie {to }e postignat iz- noze, so ispraven grb, so dlankite na kolena, taka {to pale- vesna harmonija so toj ‘univerzalen um’ so pomo{ na medita- cot i ka`iprstot se dopiraat, a o~ite ostanuvaat zatvoreni. cija i koi ja sledat ajurvedskata praktika, mo`at da izbeg- Toa e ugoden stav ili stil so misti~na pri~ina ne samo na nat razni bolesti”36. orientalnite misti~ari, tuku i po{iroko. Hindusite veruvaat deka toa e najdobra polo`ba koja Jogata i Wu ejx dozvoluva sloboden protok na misti~nata energija vo telo- to. Ovoj sede~ki stav mu ovozmo`uva na ~ovekot da postigne Zborot joga e sanskritski zbor i zna~i “soedinuva, zdru- edinstvo so vselenata ili vo samosvesta so bo`estvenoto `uva”, se vpregnuva vo jarem. Toa e posebna tehnika za ve`- su{testvo. Racete, sklopeni vo vid na ~inija, dejstvuvaat “kako receptori”, ne{to sli~no na satelitska ~inija, za pri- 34. Reisser, Reisser, and Weldon, New Age Medicine, 34 mawe na univerzalnata su{tina za op{tewe. Koga hristijani- 35. David Van Biema, “Emperor of the Soul”,T ime, June 24, 1996, 66 te }e go prifatat ovoj stav, ovaa joga kako bibliska medi- 36. Van Biema, Emperor of the Soul, 68

552 553 tacija, tie ja prifa}aat paganskata polo`ba na duhovnata katoli~kiot sve{tenik Morton. T. Kelsi(Kelsey). Onie {to samodisciplina i pravat golem is~ekor kon misti~niot primenuvaat laja joga (laya yoga), ~ija{to cel e da razbudi sila metafizi~ki svet na spiritizmot. kundalini ili “sklop~ena zmija” na krajot od ’rbetot, mo`at da YMCA i YWCA fizi~ki fitnes centri i kolexi nudat zvr{at so ludilo, ako budeweto se slu~i odnenade`. Gopi hata joga kako fizi~ka ve`ba za umot so koja e mo`no da se Kri{na, pisatel na knigata “Da se `ivee so kundalini”(Liv- namali stresot. Iako hata jogata mo`e da go namali stresot, ing with Kundalini) ka`uva: nejzinata cel e mnogu podlaboka. Navodno taa e sredstvo so “Kaj onie kaj koi budweto se slu~uva naedna{, kako re- koe se postignuva kontrola nad vizi~kite funkcii na telo- zultat na joga ili na drugi duhovni ve`bi, nenadejniot udar to, koi normalno ne mo`at da se kontroliraat (di{eweto, na mo}nite vitalni struewa vo mozokot i vo drugite organi krvotokot, metabolizmot itn.), i toa so pomo{ na stroga kon- ~esto e pridru`uvan so stra{en rizik i so ~udni mentalni trola na di{eweto, so meditacija, so vizuelizacija... Tehni- sostojbi koi se menuvaat sekoj mig, poka`uvaj}i od po~etok kite na di{ewe budat razli~ni nivoa na svesta, {est na broj, abnormalni svojstva - svojstva na mistik, genij i ludak, seto koi ja prosvetluvaat du{ata. “Na toj na~in, di{eweto se toa pome{ano vo edno.”39 smeta za pove}e od vlez vo vnatre{noto bitie; toa pretsta- Hristijanskite pisateli Xon Ankerberg i Xon Veldon vuva vrata niz koja se vleguva vo bo`estvenoto vo sekogo od (Ankerberg i Weldon) isto taka predupreduvaat deka, “iako jav- nas. Na Istokot naukata za di{ewe kone~no e religiska naso- nosta pogre{no jogata ja smeta za bezbedna ili za neutralna ka.”37 A toj religiski pat ne e ni{to drugo osven hinduizam. praksa, duri i avtoritativnata literatura za jogata e polna Mladite studenti vo Indija ne primenuvaat hata joga. so opomeni za seriozni fizi~ki posledici, za mentalna naru- Postarite toa go pravat. Vo poslednite nekolku godini od {enost i za {tetno duhovno dejstvuvawe. ^esto se spomenu- svojot `ivot vernite Hindusi koristat hata joga u~ej}i kako vaat paraliza, du{evna bolest i smrt. Navodno, tie posledi- da gi kontroliraat onie funkcii na teloto koi normalno ne ci nastanuvaat od pogre{ni joga-ve`bi, no vsu{nost tie mo`at da se kontroliraat (di{eweto, krvotokot, metaboliz- navistina nastanuvaat poradi toa {to jogata e okultna prak- mot itn.), pri {to, kako {to rekovme, postignuvaat stepen na sa. Onie {to se gri`at za svoeto celokupno zdravje, ne tre- sposobnost sami spored svoja volja da gi zaprat. Ovaa ve{ti- ba da koristat joga”40. na se u~i kako podgotovka za nivnata smrt, taka {to svesno Site jogi, nezavisno od toa dali sehatha, karma ili bhak- }e gi zaprat site telesni funkcii i so pomo{ na reinkar- tri, pretstavuvaat hinduisti~ki, metafizi~ki duhovni pate- nacija }e vlezat vo sledniot `ivot.38 ki koi vodat kon izmeneta sostojba na svesta i na kraj ~ove- kot go povrzuvaat so natprirodnite sili. Site ovie misti~ni Silni predupreduvawa za opasnostite od joga-medi- iskustva po priroda se okultni, pa zatoa ne treba da bidat taciite i od holisti~kata okultna medicina del na hristijanskiot na~in na `iveewe.

Meditacijata ne e ne{to {to ~ovek treba da go pravi Za “elektronskata joga”, nare~ena “biopovratna sprega” samo zatoa {to drugi go pravat toa. Taa ne mo`e da se prezeme kako estetska ve`ba ili samo zaradi zabava. Bilo toa da go Se smeta deka biopovratnata sprega e “elektronska joga” prifatime ili ne, vo meditacijata $ otvorame vrata na drug koja se pojavuva na Zapad, za{to so pomo{ na elektronski vid stvarnost, potencijalno samo kako zabava, no ponekoga{ uredi pacientot mo`e su{tinski da go nau~i ona {to go duri mnogu poopasna i od svetot na duhovite... - }e ka`e 39. Gopi Krishna, Living with Kundalini, 1993, 143 37. Monte, World Medicine, 168 40. John Ankerberg and John Weldon, The Facts on Holistic Health and the New 38. Matrisciana, Gods of the NewAge, 144 Medicine, 1992, 37

554 555 pravi hata jogata - svesna kontrola nad vnatre{nite telesni D-r Dolores Kriger, fiziolog, osnova~ i eden od glav- funkcii, ili nad normalnite avtonomni telesni funkcii i nite dvigateli na terapevtskiot dopir, vo golema mera bila nad nivniot fizi~ki odgovor. pod vlijanie na teorijata i praktikata na lekuvawe na ajur- K. Norman [ili (Shealy), doktor po medicina i doktor vedskata, tibetskata i kineskata medicina, kako i na medici- po fiziologija, koj bil prv pretsedatel na Amerikanskoto nata na amerikanskite Indijanci i jogata pri voskresnuvawe- holisti~ko lekarsko zdru`enie, biopovratnata sprega ja to na starata ve{tina na lekuvawe so terapevtsko koristewe zdru`uva so okultnata medicina. na racete. “Smetam deka okultnata medicina denes e najdramati~en, Zna~i, novata terapija koja sega {iroko se primenuva i najvozbudliv i najprovokativen vid na lekarska gri`a, vid so se prifa}a od bolni~kiot kadar se vika terapevtski dopir. najgolem potencijal - edinstveno zatoa {to e najmalku raz- Glavno na~elo: terapevtskiot dopir go hrani i go odr`u- vien i ispitan. Toj navidum opfa}a tolku neobi~ni prista- pi, kako {to e u~eweto lu|eto da gi kontroliraat svoite vna- va teloto so pomo{ na prana, ili so silata na vitalnata ener- tre{ni telesni akcii, isto kako {to go pravat toa i orien- gija, so bioenergija. Se veruva deka zdravite lu|e imaat preo- talnite jogi - da ja zabavat rabotata na srceto ili da go na- bilna prana, dodeka bolnite lu|e imaat nedostig od ovaa malat krvniot pritisok, duri i da gi kontroliraat epilep- energija. Lekuvawe: Teravpetot gi podava racete nad teloto ti~nite napadi. Takov e pristapot na biofidbek (biopovrat- na bolniot so koi gi otkriva poliwata so vi{ok energija na sprega) i avtogenoto ve`bawe, srodna manifestacija na koja{to ja naso~uva vo razni delovi na teloto vo koi e po- istiot proces.”41 trebna. Vo nitu eden mig ne postoi fizi~ki kontakt me|u Opasnosta od biopovratnata sprega za hristijanite ne pacientot i teravpetot.42 le`i vo upotrebata na elektronskite monitorski uredi, tuku Iscelitelot gi postavuva svoite race so dlankite svrte- vo primenata na orientalnite tehniki na vizuelizacija pri ni nadolu, na okolu 5 do 10 santimetri nad bolniot i poleka izmenetata sostojba na svesta. podrobno go ispituva negovoto energetsko pole s# dodeka ne po~uvstvuva pulsirawe vo racete. Toa e navoden indikator Misti~nata bioenergija na terapevtskiot dopir deka gi otkril mobilnite oblasti vo energetskoto pole na bolniot. Spored nego, niz niv protekuva mo{ne malku i bav- Teravpetski dopir. Vo po{iroka smisla na zborot, mani- no, ili voop{to ne protekuva energija. Tie energetski cen- pulacijata so energijata gi opfa}a akupunkturata i akupresu- tri ili jazli (akuto~ki) se zatnati, blokirani i stati~ni, so rata, {ijacu, primenetata kineziologija, aromaterapijata, {to e onevozmo`en izbalansiran protok na energijata niz balansot na energijata so pomo{ na kristali, refleksologi- negovoto telo, i toa e pri~na za negovata bolka i bolest. jata i reiki terapijata (sistem na lekuvawe so energija, sli- Kineskite akupunkturisti veruvaat deka ovaa sostojba ~en na terapevtskiot dopir zasnovan na tibetskata medici- mo`e da se otstrani i povtorno da se vospostavi zdravje so na; polagawe na race vrz bolniot so ~ija pomo{ se primenu- zaboduvawe na mnogubrojni fini igli~ki vo strate{kite va univerzalnata energija “ki” za da se postigne isceluvawe). Iscelitelite smetaat deka dopirot prenesuva `ivotna ener- akuto~ki koi se blokirani. Postojat sto i pedeset, ili duri gija od edno na drugo lice. Toa mo`e da se postigne so pomo{ iljadnici na broj, akuto~ki, koi se smesteni na 12 ili, kako na razni vidovi masa`i kako terapii so pomo{ na akupresu- {to tvrdat nekoi, na 14 nevidlivi vertikalni kanali vo te- ra (kineska masa`a), {ijacu (japonska) i refleksologija (za- loto, poznati kako “meridijani”, glavni linii, i “kolatera- paden vid na tehnika za balansirawe na energijata - ekviva- li”, granki na ovaa slo`ena mre`a od akuto~ki, niz koi te~at lent na reiki). jin i jang energii.

41. C. Norman Shealy, M.D., Ph.D., Occult Medicine Can SaveY our Life, 1985, 153 42. Sharon Fish, Therapeutic Touch: Healing Science of Psychic Medwife, 1995, 30

556 557 Polo`uvaj}i gi svoite race vrz bolniot, iscelitelot so sviwi, kowi) postoi zatoa {to toa go zabranil Bog (3. Mojse- teravpetski dopir, bez da zaboduva igli~ki, gi sanira iden- eva 11. glava). Me|utoa, milioni lu|e na svetot jadat “ne~is- tifikuvanite blokirani centri, otinaj}i gi zatnatite ener- to” meso i o~igledno toa ne im pre~i. Sepak, ostanuva faktot getski soobra}ajnici, pri {to pak vo organizmot normalno deka Bog zabranil da se upotrebuvaat ovie vidovi na mesna protekuva energijata i se vospostavuva energetska ramnote`a hrana. koja rezultira so obnoveno zdravje. Pri~ina {to hristijanite ne treba da bidat povrzani so Teravpetot svesno go naso~uva vi{okot na telesna ener- okultnite ili spiritisti~kite aktivnosti, vklu~uvaj}i go i gija za da mu pomogne na bolniot povtorno da go vospostavi holisti~koto lekuvawe, holisti~kata medicina na Wu ejx, obrazecot na svojata sopstvena energija. Ponatamu, toj svo- le`i vo toa {to site tie se temelat na nebibliskata filo- jata sopstvena ~ovekova vitalna energija (bioenergija) ja pre- zofija jasno osudena vo Biblijata. nesuva vrz bolniot, dejstvuvaj}i kako sprovodnik na “iscelu- “Bog izri~no mu zabranil na Izrael da ja prifati va~kata univerzalna energija” s# dodeka ne se stabiliziraat okultnata tehnika na paganskite Hananci (5. Mojseeva 18,9- energetskite poliwa na bolniot. Da ja zabele`ime povrza- 14; 3. Mojseeva 19,26). Soobrazno so toa, nie ne mo`eme da se nosta na energijata na bolniot so univerzalnata isceluva~ka soglasime so faktot hristijaninot da raboti kako holis- kosmi~ka energija, preku vitalnata energija na iscelitelot! ti~ki iscelitel, primenuvaj}i tehniki i terapii svojstveni Spored zborovite na Kriger: “Za vreme na teravpetski- za okultno-misti~nata programa. Ni{to ne mo`e da gi spre- ot dopir liceto, koe ima uloga na iscelitel, bukvalno stanu- ~i demonskite sili da ne navlezat vo postapkata i da dejs- va ~ove~ki potporen sistem, dopolnuvaj}i ja energijata vo tvuvaat vrz prakti~arot ili pacientot, ili vrz obajcata.”44 polza na bolniot. Ova dinami~no me|usebno ~ove~ko dejstvu- Nekoi se obiduvaat da go opravdaat svoeto isceluvawe vawe mo`e da dopre mo{ne dlaboko vo du{ata na iscelite- so pomo{ na holisti~koto lekuvawe od Wu ejx izjavuvaj}i lot i isceleniot.”43 deka jin i jang za niv ne zna~at ni{to, i malku im e gri`a za 100.000 amerikanski bolni~ari ve`baat “teravpetski ona vo {to veruvaat Samuel Haneman i Dolores Kriger. S# dopir”, i toa e edna od alternativnite bolni~ki aktivnosti {to tie znaat e deka nekoga{ bile bolni i imale bolki, a koja najbrgu raste. sega dobro se ~uvstvuvaat. Toa za niv e dovolno dobro. Me|u- Doktor Vilijam T. Xarvis (Jarvis), pretsedatel na Nacio- toa, “opasno e za hristijanite da gi prifa}aat tehnikite na nalniot sovet protiv izmamite vo zadravstvoto, so sedi{te kultnoto lekuvawe. Se pra{uvame dali okultizmot mo`e da vo Loma Linda, vo Kalifornija, tvrdi deka ne postoi nau~en se postavi na hristijanskiot temel, a bolniot so tekot na dokaz za teravpetskiot dopir i nikakvi studii nikoga{ ne vremeto da ne potpadne pod negovoto vlijanie i da ne stane izvestuvale za toa vo nekoe ugledno nau~no spisanie. Za onie rob na demonskite sili koi i ja sozdale kultno-misti~nata koi go istra`uvale teravpetskiot dopir, o~igledno e deka praksa?”46 toj se temeli na nekoj okulten oblik na manipulacija so ener- “Astrologijata, jogata, jin jangot, akupunkturata, iri- gijata. dologijata, homeopatijata, refleksologijata, ni{aloto itn., nemaat nau~na osnova. Tie se temelat na orientalnite pan- Pragmatizmot - opasno razmisluvawe teisti~ki idei za kosmi~kata energija ili na magnetniot fluid spored koi ~ove~koto su{testvo e del od kosmosot, pa Mnogu “na~ela” koi “dejstvuvaat” vo sekojdnevniot `ivot povtornoto vospostavuvawe na ramnote`a na ovoj fluid, ne se prifatlivi za hristijanite. Na primer, pri~ina za voz- ~ovekot }e go dovede vo harmonija so ovaa kosmi~ka energija dr`uvawe od upotreba na razni vidovi mesa (reptili, rakovi, 44. Biblical Research Institute, The New Age Movement, 12 43. Krieger, The Therapeutic Touch, 71 46. Isto, 12 558 559 - so boga... Vsu{nost, nitu eden iskren lekar hristijanin Bo`jite angeli }e gi ~uvaat Bo`jite deca dodeka odat po nema da gi primenuva ovie metodi na lekuvawe nitu da se patekata na dol`nosta. Nema garancija za vakva za{tita za zanimava so niv.”47 onie koi svesno stapuvaat na satanska po~va. Pomo{nikot i “Psihi~koto lekuvawe so primena na visulec ili so slugata na golemiot izmamnik }e ka`e i }e stori s# samo da drugi predmeti za dijagnoza i za lekuvawe na bolesta, u{te ja pridobie svojata idna `rtva. Ne e va`no dali toj sebesi od drevnina bilo sostaven del na okultizmot. Site okultni se narekuva spiritist, prenesuva~ na elektri~ni sili ili orientalni metodi za lekuvawe na bolestite i stresot se hipnotizer. povrzani so nebibliskiot panteisti~ki pogled na svetot. Majka, bdeej}i nad svoeto bolno dete na pretsmrtna pos- Ponekoga{ se pravat obidi ovie fakti da se dr`at vo tela, izviknuva: “Ne mo`am ve}e ni{to da storam! Zar nema tajnost. Za hristijanite e opasno da se misli deka mo`at da lekar koj mo`e da go isceli moeto dete?” Potoa odnekade se se poslu`at ili da gi prifatat okultisti~kite proceduri na slu{a kako nekoj jasnovidec ili hipnotizer na misti~en na- lekuvawe. Obidot na okultnite praksi da im se dade hristi- ~in gi isceluva lu|eto, pa mu go doveruva svoeto ~edo, sta- janska glazura ja otvora vratata za satanskite izmami i ugne- vaj}i go na toj na~in direktno vo racete na satanata, kako tuvawa.”48 samiot toj da stoi pred nea. Doktor Albert Viting (Whiting) e mo{ne koncizen koga Bo`ji povik: Bog sekoga{ go povikuval svojot narod da izjavuva deka “primerite na alternativni oblici na leku- se oddale~i od paganskite svetovni obi~ai i naviki. Edna od vawe, koi morame da gi otfrlime, gi opfa}aat: homeopati- najstrogite zapovedi za toa deka ne treba da ima ni{to jata, refleksologijata, iridologijata, terapiite so visulec zaedni~ko so niv, se nao|a vo 5. Mojseeva 18,10-12: i lekuvaweto zdru`eno so la`nite filozofii na astrologi- “Kaj tebe neka ne se najde koj bi se bavel so gatawe, ~aro- jata, jogata, jin jangot i spiritizmot. Tie ne samo {to se ne- dejstvo, vra`awe i vol{ebni{tvo..., zaradi takvite odvratnos- provereni, tuku se i napolno nerazumen oblik na sfa}awe na ti niv i gi goni pred tebe Gospod, tvojot Bog.” ~ovekovata anatomija i fiziologija. Site {to se povrzani so spiritisti~kite pojavi imaat seriozni duhovni im- Zo{to holisti~koto lekuvawe e opasna po~va? plikacii”49. Mnogu lu|e se zgrozuvaat od pomislata da razgovaraat so Holisti~koto lekuvawe na dvi`eweto Wu ejx mo`e da duhovi. Me|utoa, niv gi privlekuvaat ‘poprijatnite’ oblici bide primamlivo, no ednovremeno i izmamno za hristijanite na spiritizmot na mnogubrojni dvi`ewa vo svetot, kako i zatoa {to terapiite zasnovani na holisti~kata medicina i misticizmot na teozofijata i drugite orientalni religii. primena se propagiraat kako “prirodni”, “holisti~ki”, koi Apostolite na re~isi site oblici na spiritizmot tvr- “ne se {tetni”, i zatoa {to i samiot pacient u~estvuva vo dat deka imaat mo} da lekuvaat bolni, a taa svoja mo} da le- procesot na lekuvaweto. Za eden neinformiran, prostodu{en kuvaat mu ja pripi{uvaat na elektricitetot, na magnetizmot hristijanin, alternativnoto holisti~ko lekuvawe na Wu ejx na t.n. simpateti~no lekuvawe ili na skrienite sili na i vistinskoto hristijansko lekuvawe, mo`at da izgledaat ~ove~kiot um. Golem broj lu|e, duri i vo ovoj hristijanski kako napolno prirodni i bezopasni. No ne e taka. period, odat kaj ovie isceliteli namesto da se potprat vrz Koga privrzanicite na Wu ejx i prakti~arite na holis- silata na `iviot Bog i vrz ve{tinata na stru~nite hristi- ti~koto lekuvawe zboruvaat za “duhot” ili za “duhovnoto”, janski lekari. kako eden od trite sostavni dela na holizmot, tie “duhovnos- ta” ja povrzuvaat so natprirodnite su{testva, a ne so biblis- kata duhovnost. Zatoa alternativnite terapii na holisti~- 47. Jochen Hawlischek, Natural Medicine, May 1991,TMs.2 48. Leslie Harding and Frank Hollbrook, Holiness and the Dark Powers, 1989, 65 koto lekuvawe od dvi`eweto Wu ejx i lekovite koi se povr- 49. Albert Whiting, Alternative Forms of Treatment, TMs.2 zani so okultizmot ili paganizmot se opasna po~va za hris-

560 561 tijanite? Holisti~koto lekuvawe e pat koj vodi vo dvi`ewe- vi, magi~ni formuli) dodeka ni{aat granka na nekoja “sve- to Wu ejx kako za hristijanite, taka i za site drugi koi se ta” grmu{ka okolu teloto na bolniot koj sedi ili le`i. Vo otka`ale od konvencionalnata medicina, ili od koi se otka- takvi slu~ai sekoga{ se pra{uvame: “Koja natprirodna isce- `ala taa. luva~ka sila go izvr{ila ova isceluvawe?” O~igledno e deka toa ne e Bo`jata isceluva~ka sila. Dve isceluva~ki sili So pomo{ na spiritizmot satanata se pojavuva kako do- brotvor na ~ove~kiot rod, lekuvaj}i gi ~ove~kite bolesti i Zo{to alternativnite terapii na holisti~koto leku- istaknuvaj}i deka iznesuva nov i povozvi{en sistem na vera- vawe od dvi`eweto Wu ejx i lekovite koi se povrzani so ta, no ednovremeno toj dejstvuva kako uni{tuva~. okultizmot ili paganizmot se opasna po~va za hristijanite? Po pra{aweto: “Dali dejstvuva?”, hristijanite sekoga{ Na ovoj svet postojat dve isceluva~ki sili: Bo`ja isce- mora da postavat u{te edno pra{awe: “Koj pravi da dejstvu- luva~ka sila i demonska isceluva~ka sila. Biblijata potvr- va?” Koga }e dobijat realen odgovor, treba da go odredat svo- duva deka Bog e edinstven i vistinski iscelitel. jot na~in na dejstvuvawe. “Nema somnenie deka isceluvawa se slu~uvaat so prime- na na okultnite metodi. Toa e ona {to niv gi pravi izmam- Kriteriumi za prifa}awe na nekoja medicina i terapija livi. Od Biblijata ve}e zabele`avme deka mra~nite sili isto Za sekoja nepoznata alternativna terapija i lek treba taka se vo sostojba da pravat ~uda. Vo isceluvaweto ili vo da bidat primeneti slednite merila: ~udoto ne treba da se bara dokaz. I Bog i satanata mo`at da Ako terapijata ili lekot poteknuvaat od tradicional- lekuvaat. Spored toa, hristijaninot mora da ja posmatra zad- nata kineska, ili od ajurvedskata medicina, ili ako imaat ninata na ~udoto ili isceluvaweto spored u~eweto {to toa kakva bilo vrska so t.n. “vselenska (kosmi~ka) energija”, kako go potvrduva ili go otfrla. Isceluvaweto so okultno- {to se “~i” (chi), “ki” (qi), “ki” (yin i yang), “prana”, “mana” misti~ni metodi ednostavno go potvrduva gledi{teto na itn., bidete sigurni deka tie terapii i lekovi ne se zasno- okultno-misti~niot svet, pa i prakti~arot i pacientot gi vani na Biblijata i Bog, ne samo {to ne gi odobruva, tuku postavuva na satanska po~va, so cel satanata po svoja volja da strogo gi zabranuva. upravuva so niv.”50 Koi terapii, so somnitelna priroda, se nudat vo zdrav- Zatoa ne treba da se ~udime {to satanata mo`e da leku- stveniot centar? Dali vo tie centri vo zadninata se slu{a va. Vpro~em, toj e pri~ina ili posredno odgovoren za site meditativna instrumentalna muzika soobrazena so Wu ejx maki i bolesti vo svetot. Pove}e od 6.000 godini toj go pro- (samo harmonija na tonovi, bez ritam, bez jasno raspoznavawe u~uva ~ove~kiot rod i site negovi lica i opa~ini - psiho- na melodijata)? lo{kite, fiziolo{kite, anatomskite i duhovnite. Toj znae Koi terapii nudat i sproveduvaat prakti~arite? Na s# za nas i n# poznava i odnatre i odnadvor, i od vnatre{nata primer, dali se nudi akupunktura, akupresura, primeneta i od nadvore{nata strana. Vo nekoi slu~ai toj predizvikuva kineziologija, {ijacu, iridologija, refleksologija, ho- bolesti kaj lu|eto, a potoa ja otstranuva bolesta, taka {to meopatija, ~akra balansirawe, aura tolkuvawe ili pretka- se ~ini kako toj da gi izle~il. `uvawe (vra`awe)? Bez da go doprat bolniot, {amanite i misti~arite mo`at Teorijata i praktikata, kako {to se aromaterapijata i da go izlekuvaat od treska i od naru{uvawa vo stoma~nata homeopatijata, isto taka se zasnovani na orientalnata filo- praznina samo so izgovarawe na mantri (hinduisti~ki molit- zofija, na panteisti~kata religija, koja duhovnata energija im ja pripi{uva na prirodnite lekovi {to poteknuvaat od 50. Biblical Research Institute, The New Age Movement, 14 cve}eto, bilkite, mineralite ili od tvorbite od `ivotin-

562 563 sko poteklo. Ovaa filozofija i religija ja otfrlaat li~- {to samiot naskoro }e se pojavi pred svetot kako la`en hris- nosta na `iviot Bog koj gi sozdal neboto i zemjata i koj pro- tos i negovite demoni kako la`ni hristosi nasekade niz sve- dol`uva da gi odr`uva. tot za da gi prela`at site koi ne se upateni, koi nemaat vis- Lekovitite bilki treba da se zemaat so dovolno infor- tinski, bibliski soznanija za seto ova. macii za nivnata lekovita vrednost, umereno i vo prirodna Biblijata mnogu zboruva za vtoroto Hristovo doa|awe sostojba, sekoga{ koga e toa mo`no. Nekoi trevi se otrovni, koe{to e re~isi pred vrata. Taa go opi{uva i na~inot na koj a drugi se {tetni koga }e se pome{aat. Homeopatskite pri- Hristos }e dojde i celta zo{to Toj pak }e dojde. Na nejzinite rodni lekovi, koi vklu~uvaat bilni supstancii, pretstavu- sveti stranici ~itame: “Za{to, kako molwata {to izleguva vaat pogre{en naziv, bidej}i vo pogolem broj slu~ai kaj ho- od istok i sveti do zapad, takvo }e bide i doa|aweto na Si- not ~ove~ki” (Matej 24,27). Isus }e dojde “na nebesnite obla- meopatskite lekovi vo lekot ne e prisuten nitu eden edin- ci, so sila i so golema slava” (Matej 24,30). “I }e go vidi stven molekul od originalnata supstancija. Lekovitiot sekoe oko” (Otkrovenie 1,7). efekt na lekot mu se pripi{uva na “duhot” ili na “su{ti- \avolot i negovite demoni go znaat seto ova i ne samo nata” koi ostanuvaat po silnoto me{awe i astronomskite {to }e se obidat, tuku navistina }e go imitiraat vtoroto razreduvawa na rastvorite. Hristovo doa|awe. Biblijata `estoko osuduva sekoja terapija koja e povrza- ^itaj}i i razmisluvaj}i za ona {to }e se slu~i neposred- na so “poga|awe”, bilo toa da e barawe na podzemni vodi so ~at- no pred vtoroto Hristovo doa|awe i za pretka`aniot obid li, so upotreba na visulec ili so primeneta kineziologija. na satanata da gi prela`e lu|eto prika`uvaj}i se sebesi kako Sekoja terapija, koja e povrzana so medium ili so jas- Hristos, }e se obideme da prika`eme mo`no scenario. novidec, ili so gata~, kako {to se ~ita~ite na dlanka, ~ita- ~ite na tarot karti i ~ita~ite na astrolo{kite znaci, se osudeni vo Biblijata (5. Mojseeva 18,9-14). Mo`no scenario Proro{tvoto ka`uva deka satanata vo poslednite deno- Posledna i najgolema izmama na spiritizmot vi }e pravi mnogu ~udesa, taka {to duri “i ogan }e frla od neboto na zemjata” (Otkrovenie 13,13). Spored toa, mo`eme Spored u~eweto na Wu ejx, nie sega vleguvame vo“““ nova, da pretpostavime deka toj, so podignati race nareduva od sedma astrolo{ka epoha, nare~ena “Akvarius” ili “Vodo- neboto da padnat golemi bleskotni ogneni topki koi eks- leec” - koja }e trae slednite 2000 godini. Navodno, taa }e plodiraat so ogromna sila. Malku podocna, nad toj mete` se bide obele`ana so duhovna prosvetenost, so bratstvo, mir, slu{a negoviot milozvu~en glas: harmonija i so seop{ta qubov. Se smeta deka sedmata astro- “Mir, sakani! Ne pla{ete se. Jas sum va{iot dobrotvor. lo{ka epoha go opfa}a zenitot od razvojot na ~ove{tvoto. Jas sum Mesija. Jas sum Hristos. Jas sum Kri{na. Jas sum Buda. Poradi toa, taa e isklu~itelna, posebna. Na nejziniot po~e- Jas sum imamot Mahdi. Jas sum Gospod Maitreja. Jas sum ve~no tok }e se pojavi nov “hristos” koj }e go obele`i po~etokot @iviot. Jas sum iskrata na sekoja transcendentalna medita- na novata epoha i koj }e go obedini cel svet vo edna svetska cija. Ja sfa}am va{ata `elba da donesam ve~en mir i uni- religija. Site o~ekuvaat carstvo na mir za slednite iljada verzalna qubov na va{ata planeta, da go iskorenam siro- godini, Hristovo iljadagodi{no carstvo na zemjata. Hristos ma{tvoto na zemjata, da vospostavam globalno bratstvo i se o~ekuva kako svetski lider vo svoeto carstvo na mir. duhovno edinstvo so majkata Zemja, Gea, i da sozdadam edna Ete, takva e zamislata na spiritisti~koto astrolo{ko religija na svetot.” dvi`ewe Wu ejx za spiritisti~kiot skelet na novata astro- Site glavni svetski mre`i (ABC, CBS, NBC, SNN) izves- lo{ka epoha vo koja navleguvame. Temelot na ovaa ideja go tuvaat deka mesija go videlo ogromno mno{tvo lu|e vo Rim, postavil satanata i toj }e ja sprovede taa svoja zamisla taka Kalkuta, Peking, Meksiko Siti i vo Najrobi.

564 565 Zna~i, vo zavr{niot ~in na golemata izmama li~no sata- filmovite, muzikata, gri`ata za `ivotnata sredina i so nata }e se prika`e kako Hristos. Golemiot izmamnik }e soz- mnogubrojnite paganski naso~eni aktivnosti, satanata lu|eto dade vpe~atok deka Hristos ve}e do{ol. Vo razni krai{ta na gi vodi vo svojata sakana sostojba za svojata vrvna izmama. svetot satanata }e se pojavi me|u lu|eto kako veli~estveno Znaej}i deka ostanalo u{te malku dragoceno vreme vo su{testvo so bleskoten sjaj, koe }e bide sli~no na opisot na istorijata na ovoj svet, toj zabrzano gi otstranuva site Bo`jiot Sin vo Jovanovoto Otkrovenie 1,13-15. Slavata {to pre~ki {to mu stojat na patot za da ja postigne svojata cel: }e go opkru`uva }e nadmine s# {to koga i da e videlo smrt- cela edna generacija na ~ove~kiot rod da dr`i vo te{ka zab- no ~ove~ko oko. Niz vozduhot }e se raznesuva triumf na pobe- luda i izmama, kontroliraj}i go nejziniot um so pomo{ na da: “Hristos do{ol, Hristos do{ol!” Narodot }e pa|a ni~kum okultnite spiritisti~ki nauki. pred nego obo`avaj}i go; toj }e gi podigne racete i }e gi Spiritizmot vo site svoi mnogubrojni oblici otvoreno blagoslovi kako Hristos {to gi blagoslovuval svoite u~e- i lukavo s# u{te e najzavodlivo i najizmamlivo oru`je na nici koga `iveel na zemjata. Negoviot glas }e bide mek i satanata za uni{tuvawe na ~ove~kiot rod. So toa ja prela- pridu{en, no melodi~en. So blag i ~uvstvitelen ton }e izne- gal Eva, a denes zaveduva i }e upropasti milioni lu|e. suva nekoi prekrasni nebesni vistini {to gi iznesuval Sp- Vidovme kako Biblijata predupreduva protiv posledna- asitelot. ]e tvrdi deka e Hristos, deka sabotata toj ja zame- ta golema satanska izmama. Nasekade okolu sebe gledame nil so nedela kako svet den {to treba da ja praznuvaat site, dokazi za moderniot spiritizam i za podgotvenosta na ovoj a onie {to praznuvaat sabota go obes~estuvaat negovoto ime. svet za pojava na la`niot hristos. Ogromen broj lu|e se tiskaat po trotoarite i ulicite za Sepak, edno e sigurno: na satanata nema da mu bide dozvo- da pristapat poblizu i da go doprat ova natprirodno su{- leno bukvalno da go prika`e vtoroto slavno Hristovo doa- testvo, koe ima mo} da lekuva bolni, duri i onie {to se na |awe. Svetoto pismo e edinstvena sigurna za{tita od site pretsmrtna postela, vklu~uvaj}i gi i zabolenite od sida i od vidovi izmama. Toa }e ni pomogne da pravime razlika me|u sekoja druga bolest. Lu|eto stojat so stravopo~it pred ova vistinskiot Hristos i la`nite hristosi i me|u vistinsko- veli~estveno su{testvo koe najposle donelo nade` i iscelu- to vtoro Hristovo doa|awe i imitaciite {to }e gi pravat vawe za svetot koj se nao|al na pat kon samouni{tuvawe. Ova }e bide silna, re~isi nepreodoliva izmama {to }e ja prifa- satanata i negovite demoni vo vrska so toa. tat mnozina. Postoi ogromna razlika me|u bibliskoto slavno Hris- tovo doa|awe i bledite minijaturni satanski imitacii na la`nite hristosi. Bo`jata re~ u~i deka vtoroto Hristovo Site golemi svetski religii go o~ekuvaat “Mesija” doa|awe }e bide privle~no za okoto i vidlivo za cel svet, za {to op{irno }e stane zbor pri krajot na knigava. Zemete go ova kako primer. Pogolemiot del od hristi- Bo`jite vernici }e go prepoznaat svojot vistinski Ot- janstvoto veruva vo vtoro Hristovo doa|awe. Evrejskiot nar- kupitel i }e izviknat, koga }e go vidat na slavnite nebesni od u{te od iskon go ~eka svojot Mesija. Muslimanite se naso- oblaci: “Ete, ovoj e na{iot Bog, vo nego se nadevavme, Toj }e ~eni kon veruvawe deka imamot Mahdi vo ova vreme povtor- n# spasi” (Isaija 25,9). no }e dojde. Hindusite veruvaat deka nastapilo vreme za pet- Ovoj vrven vselenski nastan, skora{noto vtoro Hristo- ta reinkarnacija na Buda, dodeka privrzanicite na Wu ejx vo doa|awe na ovaa zemja, }e bide spektakularna, sesvetska o~ekuvaat da se pojavi gospod Maitreja, koj e zbir (sinteza) scena so kosmi~ki dimenzii, koja lu|eto nikoga{ ne ja do`i- na spasitelite na site religiski nade`i i kopne`i. veale. Nitu eden ~ove~ki um ne mo`e sega da ja sfati, nitu Prijatele, svetot e zrel za najgolemata, krunska izmama koe i da e ~ove~ko pero da ja opi{e. No iako satanata ne }e na satanata. So pomo{ na masmediumite, literaturata, javno- bide vo sostojba da go prika`e na~inot i veli~estvoto na to obrazovanie, spiritisti~kite pojavi, paranormalnoto,

566 567 vozvi{enoto vtoro Hristovo doa|awe, toj }e uspee da izmami milioni hristijani, no i nehristijani. Toa e pri~inata poradi koja Isus gi predupredil svoite sledbenici: “Ako nekoj vi re~e toga{: ‘Eve, Hristos e tuka’ ili ‘tamu e’ - ne veruvajte... I taka, ako vi re~at: ‘Ene go vo pustinata!’ - ne izleguvajte! ‘Ene go vo edna od vnatre{nite BIBLIJATA ZA SVETIOT DUH sobi!’ - ne veruvajte’” (Matej 24,23.26). Bidej}i vleguvame vo poslednoto vreme od istorijata na ovoj svet, najsesrdno da se molime Svetiot Duh da go ispolni Dvajca lu|e sedat kraj vodopadite na Nijagara i razgo- na{iot `ivot, da se molime za duhovna mudrost, i na kraj da varaat. Edniot mu veli na drugiot: “Gi gleda{ li ovie xi- se oble~eme vo seto Bo`je oru`je, “za{to na{ata borba ne e novski vodopadi? Ovie ogromni koli~estva voda {to se protiv krv i meso, tuku protiv upravitelite, protiv vlas- urivaat vo ovoj ambis se najgolema sila na svetot {to e neis- tite, protiv svetovnite mra~ni sili na ovoj svet, protiv koristena!” “O ne!” mu vozvra}a drugiot. “Najgolema sila na duhovnite sili na zloto pod nebesata” (Efesjanite 6,12). svetot {to e neiskoristena ne se ovie vodopadi, tuku Sveti- ot Duh!” Se prepirale veterot i sonceto okolu toa koj od niv e posilen. Veterot mu veli na sonceto: “Go gleda{ li onoj ~ovek? Vidi kako }e mu go soble~am paltoto!” I po~nal da duva so seta sila. No, kolku veterot posilno duval, ~ovekot s# pove}e go stegal paltoto okolu sebe za da se zatopli.” O~igledno, veterot ne uspeal! Toga{ na scenata stapilo son- ceto. So svoite topli zraci po~nalo s# posilno da go zagre- va ~ovekot i toj, malku po malku go razlabavuval paltoto, potoa go otkop~al i na kraj sam go soblekol. Da, po~ituvani, kako i veterot, lu|eto se obiduvaat nasi- la da gi re{avaat li~nite, semejnite, me|usosedskite, me|u- nacionalnite, me|udr`avnite i svetskite problemi, {to ne e mo`no. Go ostavaat nastrana Svetiot Duh koj edinstveno e vo sostojba da im pomogne na lu|eto uspe{no da gi re{at site tie me|usebni sporovi, problemi i te{kotii. Samo Toj mo`e da go soble~e paltoto na na{iot star, gre{en `ivot, koj e izvor na site na{i vnatre{ni i nadvore{ni sudiri, da gi stivne zovrienite strasti na lu|eto, da go zagree, da go ras- petla na{eto kameno i studeno srce i od nego da gi otstra- ni, da gi rastopi gnevot, omrazata, sebi~nosta, zavista, lice- merstvoto, srebroqubieto... koi se generatori na seto zlo i na sudirite me|u lu|eto. Za `al, svetot s# pove}e mu go vrti grbot na Svetiot Duh, se mno`i grevot, bezzakonieto, i zatoa Toj se povleku- va od na{ata planeta, a uzdite gi prezema satanata vo svoi

568 569 race. Namesto Svetiot Duh, kako {to predvidel Bog, ~ove{- delotvorna, no bezli~na sila koja doa|a od Boga. Toa sfa}awe tvoto go vodi i so nego upravuva satanata. Svetiot Duh go sveduva na slepa sila, sli~na na vodopadite Hristos na na{ata zemja prestojuval vo ~ove~ko telo i na Nijagara, na silata na veterot ili na nekoja eksplozija na Toj ne mo`el da bide prisuten ednovremeno na site mesta. atomska bomba. Zatoa bilo potrebno Toj da zamine na neboto, a da go prati Vedna{ da ka`eme. Svetot Duh ne e nikakva aktivna ili Svetiot Duh, kako Duh, ne vrzan za telo, koj }e bide ednovre- delotvorna energija nitu bezli~na slepa sila, tuku Toj e Bog, meno prisuten nasekade za da gi vodi i da im pomaga na ver- eden od trite lica koi go so~inuvaat Bo`estvoto vo hristi- nicite da ne potkleknat vo te{kotiite, da ne padnat vo janskata vera, li~nost koja raspolaga so bezmerna kontro- isku{enijata so koi }e gi nagrvaluva satanata, uspe{no da gi lirana delotvorna sila ili energija {to mo`e da mu ja stavi sovladuvaat site pre~ki so koi }e se soo~uvaat na svojot pat; na raspolagawe na sekoj ~ovek i na celoto ~ove{tvo za da gi hrabri i te{i; da go otstranuva od niv grevot, da gi bezbolno da gi re{i site naplasteni problemi {to go ma~at. preobratuva, odnosno da gi posvetuva, od gre{ni da gi na- Toj e vistinski Bog, treto lice na Trojstvoto, na Bo`estvoto. pravi pravedni i da gi prigotvuva za Bo`jeto carstvo. Koga Ananija i Safira zadr`ale del od parite {to mu “Vi ja ka`uvam vistinata, veli Isus; podobro e za vas jas gi vetile na Boga, apostol Petar im ka`uva: “Ananija, zo{to da si zaminam, za{to ako ne si zaminam, Ute{itelot nema da satanata go opsedna tvoeto srce taka za da go izmami{ Sveti- dojde kaj vas; ako pak zaminam, }e vi go pratam. A koga }e dojde ot Duh i da zadr`i{ del od parite od prodadenata niva?... Ti Toj, }e go uveri svetot za grevot, za pravednosta i za sudot... ne gi izmami lu|eto, tuku Boga” (Dela 5,3.4). - Da, Ananija go A koga }e dojde Toj, Duhot na vistinata, }e ve upati vo seta vis- izmamil Svetiot Duh, koj vo ovoj bibliski tekst se pojavuva tina... i }e vi navesti za ne{tata {to }e dojdat” (Jovan 16,7-15). kako Bog. Zna~i, Svetiot Duh e Bog. Hristos go ispolnil svoeto vetuvawe i go izleal Sveti- Na prvata stranica od Svetoto pismo se spomenuva ot Duh vrz apostolite na Duhovden vo vid na “ran do`d” i Svetiot Duh koj imal aktivna uloga pri sozdavaweto: “I rezultatite bile sjajni - so negova pomo{ i sila apostolite Bo`jiot Duh be{e nad vodite” (1. Mojseeva 1,2). go zapalile svetot so evangelieto, go poseale hristijanstvoto Koga zboruva za “Bo`jiot Duh”, Svetoto pismo zboruva za (Dela 2. glava). “Svetiot Duh”, za tretoto lice na Bo`estvoto. Ottamu i niz Sega, kako {to ka`avme pred malku, Svetiot Duh se pov- celoto Sveto pismo Bo`jiot Duh ima bo`estvena uloga vo site lekuva od zemjata i satanata so pomo{ na spiritizmot go tvore~ki aktivnosti na zemjata, vo prirodata, vo crkvata i vo zazema negovoto mesto. No naskoro, pred da po~ne kone~niot noviot `ivot ili vo prerodbata na gre{niot ~ovek. posleden sudir me|u Hrista i satanata, pri zavr{nicata na Vo Stariot zavet Svetiot Duh se spomenuva na 88 mesta vekovnata borba me|u dobroto i zloto, Bog povtorno }e go kako li~nost. Eve u{te nekoi od tie mesta: izlee Svetiot Duh vrz svoite verni i predani slugi vo vid - “Gospod im pra}a{e poraki preku drevnite proroci so na “pozen do`d” vo mnogu pogolema mera od onaa na Duhovden svojot Duh” (Zaharija 7,12). i rezultatite }e bidat daleku pogolemi i poslavni - “zemja- - “Gospod, Gospod me pra}a so svojot Duh” (Isaija 48,16). ta }e se osvetli od negovata slava” (Otkrovenie 18,1) i Hris- - “Im go dade svojot dobar Duh za da gi nau~i na mudrost” tos povtorno }e dojde da ja sobere `etvata vo nebesnite am- (Nemija 9,20). bari. - “Mene Bo`jiot Duh me sozdade” (Za Jov 33,4). - “]e go izleam Mojot Duh na sekoe telo i va{ite sinovi Svetiot Duh e Bog, treto lice na Bo`estvoto i }erki }e prorokuvaat... va{ite mom~iwa }e gledaat videni- ja” (Joil 2,28). Na{ite bra}a, svedocite na Jehova, tvrdat deka Sveti- - Nie mo`eme da go povikuvame Svetiot Duh (Ezekil ot Duh e nekakva aktivna energija, nekakva nedefinirana 37,9).

570 571 - Ne mo`eme da pobegneme i da se skrieme od nego (Psalm - Svetiot Duh ne mo`eme da go izmamime (Dela 5,3). 139,7.8). - Lu|eto nemu mu se protivat na svoja propast (Dela 7,51). - Ne mo`eme so svoja sila, tuku so Bo`jiot Duh (Zahari- - Lu|eto nego ~esto go navreduvaat, i poradi toa stra{no ja 4,6). e da se padne vo Bo`jite race (Evreite 10,29.31). Vo Noviot zavet Svetiot Duh se spomenuva na 262 mesta. - Svetiot Duh gi o`ivuva mrtvite (1. Petrovo 3,18). - Toj kara za grevot, ja objavuva Bo`jata pravda, go obja- - Svetiot Duh im zboruva na lu|eto (Dela 8,29; 10,19.20; vuva Bo`jiot sud, upatuva na sekoja vistina, upatuva na 11,12; 13,2). Bo`jata re~ (Jovan 16,8-13). - Toj zboruva jasno (1. Timotej 4,1). - Vlijae vrz sovesta na ~ovekot: “Ja zboruvam vistinata... - Im dava darovi na lu|eto (1. Korin}anite 12,3-11). ne la`am, mojata sovest mi svedo~i zaedno so Svetiot Duh” - Pra}a lu|e na zada~a (Dela 10,19.20). (Rimjanite 9,1). - Povikuva i posvetuva propovednici da go propovedaat - “A site onie koi gi vodi Bo`jiot Duh se Bo`ji sinovi” evangelieto (Dela 13,2). (Rimjanite 8,14). - Toj znae da misli, da rasuduva, da re{ava (Dela 15,28). - Nie u`ivame vodstvo i zaednica so Svetiot Duh (2. - Svetiot Duh poseduva qubov (Rimjanite 15,30). Korin}anite 13,13). - ^uvstvuva `alost. Nie go `alostimeSvetiot Duh koga - Svetiot Duh “se moli za nas so neiska`livi vozdi{ki” velime deka Toj ne e li~nost, deka e bezli~na, nedefinira- (Rimjanite 8,26.27). Mo`e li slepa sila da se moli za nas? na slepa sila, go `alostime koga ne go slu{ame negoviot Po~ituvani, site ovie, a i mnogu drugi bibliski tek- glas, koga gre{ime (Efesjanite 4,30). stovi, silno i bez pogovor potvrduvaat deka Svetiot Duh e - Koga go `alostime Svetiot Duh, koga uporno gi odbi- inteligentno lice, a ne nekakva besvesna i bezli~na delo- vame negovite povica za pokajanie, koga ne go ostavame gre- tvorna sila i energija. Toj e li~nost, Bog, kako i Bog Ote- vot, nie nego go hulime i so toa pravime neprostliv, smrten cot i Bog Sinot? grev (Matej 12,31). Na nikejskiot sobor vo 325 g. Arie za prvpat go napad- - Svetiot Duh ja znae i ja pretka`uva idninata (Dela 1,16; nal u~eweto za Trojstvoto i so toa dal ideja deka Svetiot Duh 1. Timotej 4,1). ne e li~nost. - Toj znae s#. Gi ispituva i dlabinite Bo`ji (1. Korin- Nevernicite otfrlaat sekoe bo`estvo, karizmaticite }anite 2,10.11). Svetiot Duh go prika`uvaat na pogre{en na~in, svedocite na - Poseduva razum - te{i, u~i, napomenuva (Jovan 14,26; Jehova go odrekuvaat ne samo negovoto bo`estvo, tuku i ne- 15,26; Rimjanite 8,16). govoto postoewe kako li~nost. [to u{te bi mo`el satana- - Postavuva stare{ini vo crkvata (Dela 20,28). ta da izmisli lu|eto da gi odvrati od Svetiot Duh? Zatoa - Odreduva vernici za slu`ba vo crkvata (Dela 13,2). - Zapoveda, upatuva (Dela 11,12). Biblijata neka bide merilo i odgovor na sekoe versko pra- - Ni zabranuva da odime tamu kade {to ni se zakanuva {awe. opasnost (Dela 16,6.7). Svetiot Duh ima svoja volja (1. Korin}anite 12,11). - “Kr{tavajte gi lu|eto vo ime na Otecot, Sinot i Sve- tiot Duh” (Matej 28,19)! - Ako Otecot i Sinot se li~nosti, toga{ i Svetiot Duh e li~nost . Apsurd e da se kr{tavame vo ime na nekoja bezli~na, nedefinirana slepa sila. - Nie ne smeeme Svetiot Duh da go stavame na proverka (Dela 5,9).

572 573 sobor vo Tir, na koj grupa evzebievci re{ile da go vratat Arie na dol`nost. Me|utoa, istiot den Arie umrel, vo {to mnozina videle Bo`ji sud nad onie {to $ ja otvorile vrata- ta na la`nata nauka. HRISTOS E VE^EN BOG* “Konstantin ostanal veren na u~eweto na Arie, za{to tri dena pred smrtta go krstil eden arievski biskup. Duri i sinot na Konstantina, Konstancij, bil golem pobornik i Svedocite na Jehova tvrdat deka “Bo`jiot Sin (Hristos) branitel na arievstvoto.”2 Ete od kogo svedocite na Jehova e prvo sozdanie {to go sozdal Bog so svoi race”1, prvo sozda- ja dobile naukata koja{to go potkopuva bibliskoto u~ewe za deno `ivo su{testvo vo vselenata i poradi toa Toj, kako soz- Hrista kako Bog. Za~etnik na ovaa nauka e Arie a nejzin bra- danie, ne e ednakov so Bog Otecot i ne e ve~en Bog. nitel i golem privrzanik carot Konstantin. Toa e nebibliska nauka {to se pojavila vo 4 vek. Imeno, vo po~etokot na ~etvrtiot vek aleksandriskiot biskup Arie Hristos e Sin Bo`ji, no i Sin ~ove~ki po~nal da propoveda protiv Hristovoto bo`estvo. Arie tvrdel deka Hristos e sozdaden od ni{to, deka Sinot ne e Vo Biblijata Hristos ni e prika`an kako “Sin Bo`ji”, ednakov so Otecot, deka Sinot imal sloboda da ostane dobar koj mu pripa|a na Bo`estvoto, na Trojstvoto, kako Bog so ve~- ili da se svrti kon zloto. Bidej}i po priroda ne bil Bog, Toj na Bo`ja priroda, no i kako “Sin ~ove~ki”, so ~ove~ka priro- stanal Bog so pomo{ na Bo`jata milost. Sepak, Sinot e pos- da, roden od devojka Marija, koj mu pripa|a na~ove{tvoto. Na tar od sekoe sozdanie. Toj e duri tvorec na svetot i negov up- zemjata, kako Sin ~ove~ki, Toj ednovremeno e vistinski Bog ravitel. i vistinski ~ovek, Bog vo ~ove~ko telo. Dodeka ja izvr{uval U~eweto na Arie se protivstavuva samoto sebesi. Ako svojata misija na zemjata, vrzan za ~ove~ka priroda, Hristos Isus ne bil Bog, toga{ kako stanal Bog? So toa {to ostanal se odnesuval kako ~ovek napolno zavisen od Boga kako i sekoj dobar? Zar bo`estvoto e ne{to {to mo`e da se zaraboti ili drug ~ovek. Toj misli, zboruva i dejstvuva kako ~ovek celos- da se dobie, kako ~in vo vojska, so {koluvawe, so diploma i no predaden na Boga i voden od Boga, od Svetiot Duh. Toj ja so zaslu`ena nagrada, ili pak toa e edinstvena priroda? izvr{uva samo Bo`jata volja i visi i umira na krst kako Vo 321 godina soborot na egipetskite i libiskite bis- ~ovek za da gi spasi gre{nicite. Kako ~ovek Toj ne e seznaen. kupi go osudil u~eweto na Arie i ve}e vo 322 godina po Hris- Zatoa }e ka`e: “A za onoj den i ~as (za vtoroto doa|awe), ni- ta Arie bil isklu~en i proteran od Aleksandrija. Me|utoa, koj ne znae, ni angelite na neboto, nitu Sinot, tuku samo Ote- carot Konstantin, kako privrzanik na arievskoto u~ewe, vo cot” (Marko 13,32). Kako ~ovek Toj ne e semo}en, pa }e ka`e: 325 godina svikal prv op{t sobor vo Nikeja, na koj bile “Vistina vi velam, Sinot ne mo`e ni{to da pravi sam od sebe”, prisutni 218 biskupi, so cel da se re{i sporot so Arie. Na i }e dodade: “Otecot e pogolem od mene” (Jovan 5,19; 14,28). toj sobor Arie povtorno go iznel svoeto u~ewe, no nabrgu go Site ovie ograni~uvawa {to gi poka`uva Hristos dode- pobedil Atanas, i Arie ne bil vraten na svojata dol`nost. ka bil vrzan za ~ove~ka priroda, jehovistite gi koristat za Nasproti odlukata na soborot, Konstantin podocna se da doka`at deka Hristos ne e semo}en Bog ednakov so Ote- obidel da go vrati Arie na dol`nost, no ne uspeal. Svikan e cot, tuku deka Toj e sozdadeno su{testvo, su{testvo od poni- zok rang, {to ne e vistina. Hristos kako “Sin ~ove~ki” e * Za ovoj naslov materijalite vo vrska so Arie se prezemeni od knigata pomal od Bog-Otecot, no Hristos kako “Sin Bo`ji” e napol- “Da li je to Kula stra`ara?” od Blagoja Samarxija, vo izdanie na “Pre- no ednakov so Bog-Otecot. porod”, Beograd, str. 101. 1. Que Dieu soit reconnu, p. 34 2. Schaff Creeds of Shristiandan vol. 1, p. 29

574 575 Biblijata silno go potvrduva Hristovoto bo`estvo pravdata e skiptar na tvoeto carstvo...’ i: ‘Ti, Gospode, vo po~etokot gi polo`i temelite na zemjata, i nebesata se delo na tvoite race’” (Evreite 1,8-10). Ovde Otecot mu se obra}a Sam Hristos tvrdi za sebe deka e Bog: “A koga im gi izmi na Sinot imenuvaj}i go kako Bog so ve~en prestol i kako nozete (na u~enicite), Isus ja zede svojata gorna obleka i pak Gospod i Tvorec. Mnogupati Hristovoto bo`estvo bilo pot- prilegna kraj trpezata i im re~e: ‘Sfativte li {to vi sto- vrdeno, no ovde toa go potvrduva direktno nebesniot Otec. riv? Vie me narekuvate mene u~itel i Gospod, i pravo velite, Me|utoa, vo prevodot na Noviot zavet {to go napravile za{to toa sum. I taka, ako jas, Gospod i u~itel, vi gi izmiv jehovistite vo Evreite 1,8-10 naiduvame na mnogu grub fal- nozete vam, i vie ste dol`ni da si gi miete nozete eden na sifikat. Zborovite {to gi ka`uva Otecot za Sinot: “Tvojot drug’” (Jovan 13,12-14). Da, Hristos veli: “Jas sum Gospod i prestol, Bo`e, e ve~en”, gi zamenile so: “Bog e tvoj prestol u~itel!” “Hristos... koj e Bog nad site” (Rimjanite 9,5). vo seta ve~nost”, so {to tie na Hrista mu ja odzemaat ve~- Svoeto vtoro doa|awe Hristos go najavuva kako Gospod: nosta i negoviot ve~en prestol, obiduvaj}i se da go svedat na “Vo onoj den mnozina }e mi re~at: ‘Gospode, Gospode, ne pro- sozdadeno su{testvo. rokuvavme li vo tvoe ime, ne izgonuvavme li demoni vo tvoe U{te nekolku tekstovi, iako ima mnogu: ime i ne pravevme li mo}ni ~uda vo tvoe ime?’ A toga{ jas “O~ekuvaj}i ja bla`enata nade` i javuvaweto na slava- }e im ka`am: ‘Nikoga{ ne sum ve poznaval. Odete si od mene, ta na na{iot velik Bog i Spasitel, Isus Hristos” (Tit 2,13). vie, koi vr{ite bezzakonie’” (Matej 7,21-23). Zna~i, Isus Hristos e “velik Bog i Spasitel”. Zboruvaj}i za svojot odnos sprema Otecot, Isus ka`uva: “Koga }e se javi Gospod Isus Hristos od neboto... Isus, “Jas i Otecot sme edno” (Jovan 10,30). Edno vo goleminata i na{iot Gospod” (2. Petrovo 1,7.8.2). mo}ta, edno vo s#. “Ako so tvojata usta ispoveda{ deka Isus e Gospod i ako Po voskresenieto, koga Isus im se javil na svoite u~e- vo tvoeto srce poveruva{ deka Bog go voskresna, }e bide{ nici, go povikal neverniot Toma da gi stavi svoite prsti vo spasen” (Rimjanite 10,9-13). negovite rani i da ne bide ve}e neveren. Koga Toma se uve- ril deka toa navistina e Isus, rekol: “Gospod moj i Bog moj” “Veruvaj vo Gospoda Isusa Hrista i }e bide{ spasen ti (Jovan 20,28). Dali apostol Toma zgre{il narekuvaj}i go i tvojot dom” (Dela 16,31). Isusa Hrista Bog? Ako Toma zgre{il koga Hrista go nare- “Proslavuvajte go vo svoite srca Hrista kako Gospod” (1. kol Gospod i Bog, Spasitelot sigurno bi go ispravil. Me|u- Petrovo 3,15). toa, Toma iznel vistina {to Isus ne ja demantiral. “Isto taka znaeme deka Bo`jiot Sin dojde i ni dade um Proro{tvoto za Isusa glasi: “Zatoa Gospod sam }e vi da go zapoznaeme Vistinitiot. Nie sme vo Vistinitiot, vo dade znak: Devica }e za~ne i }e rodi sin, i }e mu dade ime negoviot Sin Isus Hristos. Toj e Vistinitiot, Bog i ve~en Emanuel” (Isaija 7,14). Ova proro{tvo apostol Matej go `ivot” (1. Jovanovo 5,20). primenuva na Isusa. Zborot Emanuel zna~i “Bog e so nas” “Boga nikoj nikoga{ ne go videl; Edinorodenecot - Bog, (Matej 1,23). “^ie{to poteklo e od damnina, od ve~ni vremi- koj e vo pregratkata na Otecot, Toj go objavi” (Jovan 1,18).” wa (Mihej 5,2). Vo Poslanieto do Filipjanite 2,6-8 nao|ame edna od Prorok Isaija Isusa Hrista go narekuva so neobi~ni najsilnite potvrdi vo Biblijata za Hristovoto bo`estvo: imiwa: “Za{to ni se rodi Dete, Sin ni se dade, vlasta mu e “Toj (Hristos), so Bo`ja priroda, ne se dr`e{e qubomorno na ramoto. Imeto }e mu bide: ‘^udesen sovetnik, Silen Bog, za svojata ednakvost so Boga, tuku se li{i od nea (od taa ed- Ve~en Otec, Knez na mirot’” (Isaija 9,6). Vdahnovenata Bo`ja nakvost), zemaj}i lik na sluga (zemaj}i ~ove~ka priroda), re~ ovde Hrista go narekuva “Silen Bog” i “Ve~en Otec”. stanuvaj}i sli~en na lu|eto.” Vo ovoj tekst, nare~en “hris- Apostol Pavle dava interesno objasnuvawe: “A (Otecot) tolo{ka himna”, apostol Pavle Hrista ni go prika`uva vo za Sinot veli: ‘Tvojot prestol, Bo`e, e ve~en, i skiptarot na dve dimenzii: vo negovata ve~na, Bo`ja dimenzija, kako Bog,

576 577 i omega, prv i posleden, po~etok i kraj ... onoj koj `ivee. Bev so Bo`ja priroda, ednakov so Bog Otecot, i vo negovata zem- mrtov, no, eve, `iveam vo vek veka (ve~en sum)”(Otkrovenie na dimenzija kako sluga, kako ~ovek, so ~ove~ka priroda, koga 22,12.13; 1,17.18; 2,8). Vo ovie dva teksta i Bog Otecot i Hris- kako Bog se ovaplotil i se rodil kako bebe od devojka Marija tos sebesi se narekuvaat so isto ime: “Prv i posleden!” Taka i koga stanal napolno zavisen od Boga kako i sekoj drug ~ovek. mo`at da tvrdat li~nosti koi se apsolutno ednakvi vo s#. No, Jovan 1,1-3: “Od po~etok be{e Re~ta (Logos, Hristos), i ako Hristos e sozdaden, kako {to tvrdat jehovistite, toga{ Re~ta be{e kaj Boga - i Re~ta be{e Bog. S# nastana (se soz- Toj, kako Bo`je sozdanie, ne bi bil ednakov so Bog Otecot, dade) preku nea, i bez nea ne nastana ni{to od ona {to nas- tuku bi bil ponizok po rang i ne bi bil “prv”, tuku bi bil tana.” - Da zabele`ime, Jovan ka`uva deka “Re~ta (Hristos) “vtor” i ne bi imal pravo za sebe da ka`e: “Jas sum prv”, za{- be{e Bog.” Istiot tekst ka`uva u{te ne{to: Bog Hristos e to tie zborovi bi bile rezervirani isklu~ivo za Bog Otecot tvorec na na{iot svet, {to se potvrduva na mnogubrojni mes- koj ne e sozdaden. Zaklu~ok: Bog Otecot i Hristos se apso- ta vo Svetoto pismo, od koi }e navedeme samo u{te dve: “Toj lutno ednakvi vo s#. Ottamu proizleguva pravoto i Hristos e prvorodenec (za~etnik) na seto sozdanie, za{to preku nego da ja koristi istata titula {to mu pripa|a na Bog Otecot i e sozdadeno s# {to e na nebesata i na zemjata, vidlivo i ne- sebesi da se se nare~e: “Jas sum prv i posleden!” vidlivo... s# e sozdadeno preku nego i za nego. I Toj e pred s# Vo istite tekstovi (Otkrovenie 1,14-18), vo koi ni se i s# su{testvuva vo nego.” “Ova go ka`uva verniot i vistinit pretstavuva kako “prv i posleden”, Isus pred nas se pojavuva Svedok, Po~etokot na Bo`jeto sozdanie” (Kolo{anite 1,15- vo veli~estvena slika: “Negovata glava i kosata bea beli 17; Otkrovenie 3,14). kako volna, kako sneg, a negovite o~i kako razgoren ogan; Ovie tekstovi jasno poka`uvaat deka Bog Otecot ne negovite stapala kako bronza v`arena vo pe~ka; negoviot sozdal ni{to, apsolutno ni{to, pa spored toa, Toj ne go glas kako bu~ava od silni vodi... od negovata usta izleguva{e sozdal nitu svojot Sin, Hrista, kako prvo Bo`je sozdanie, me~ so dve se~ila, a negovoto lice be{e kako sonceto koga koe potoa po~nalo da sozdava, kako {to tvrdat jehovistite. sveti so seta svoja sila.” Ovaa veli~estvena slika za Hrista “S# nastana (s# se sozdade) preku Re~ta (preku Hrista), i bez e soodvetna na veli~estvenata slika vo knigata na prorok Re~ta (bez Hrista) ne nastana ni{to od ona {to nastana... s# Daniel 7,9-10 vo koja go gledame Bog Otecot na sudskiot pres- e sozdadeno preku nego.” I ako bez Hrista ne nastanalo i ne tol oble~en vo obleka bela kako sneg, so kosa na glavata kako e sozdadeno ni{to, toga{ Hristos ne mo`el da se sozdade sa- ~ista volna od ~ij{to prestol izvirala i te~ela ognena reka. miot sebesi. Zborovite: “prvorodenec (za~etnik) na seto Zana~i, so ista veli~estvena slika ni e prika`an i Bog Ote- sozdanie”, “Po~etokot na Bo`jeto sozdanie” i “od po~etok cot i Hristos kako ve~en i semo}en Bog. be{e Re~ta (Logos, Hristos)”, o~igledno se odnesuvaat na U{te ne{to mnogu va`no: Vo Otkrovenie 7,12 na Bog Hrista kako Tvorec koj prv po~nal da sozdava koga u{te ne- Otecot mu se oddava slava: “Blagoslov, slava, mudrost, bla- malo ni{to sozdadeno. godarnost, ~est, mo} i sila na na{iot Bog vo site vekovi.” I ovde vo prevodot na Noviot zavet {to go napravile No vo Otkrovenie 5,12 napolno ista slava mu se oddava i na jehovistite vo Kolo{anite 1,15-17 naiduvame na grub falsi- Hrista: “Dostojno e Jagneto (Hristos), koe be{e zaklano, da fikat od koj proizleguva deka Otecot go sozdal Hrista kako primi mo}, bogatstvo, mudrost, sila, ~est, slava i blagoslov.” prvo i edinstveno sozdanie koe ponatamu sozdalo “s# drugo Vakva veli~estvena himna (doksologija - slava na Boga) na nebesata i na zemjata”. Me|utoa, stihovite {to gi prou~iv- mu pripa|a edinstveno na semo}niot i ve~en Bog i na nitu me jasno ka`uvaat deka Hristos ne e sozdadeno su{testvo. Toj edno sozdanie, pa nitu na Hrista dokolku i Toj be{e sozdade- e nesozdaden, ve~en Bog, kako i Bog Otecot. no su{testvo, kako {to pogre{no tvrdat jehovistite. Spored Vo Otkrovenieto 1,8 i 21,6 Bog Otecot se narekuva so toa, i Hristos, zaedno so Bog Otecot, e semo}en i ve~n Bog slednite zborovi: “Jas sum alfa i omega, po~etok i kraj.” No so napolno isti prerogativi. i Hristos se narekuva sebesi so istite zborovi: “Jas sum alfa

578 579 Biblijata za nebesnoto Trojstvo se preveduva so zborot “Kirios” ili “Teos” i na latinski so “Dominus”, a kaj nas so “Gospod” i “Bog”. Kako {to vidovme, prv bibliskoto Trojstvo go napadnal “O~ekuvaj}i ja bla`enata nade` i javuvaweto na slava- Arie koga se obidel da im ja odzeme bo`estvenata priroda na ta na na{iot veliki Bog i Spasitel, Isus Hristos” (Tit Isusa Hrista i na Svetiot Duh. Taa nebibliska arievska 2,13). - Isus Hristos vo Noviot zavet e “veliki Bog i Spa- nauka za Trojstvoto ja prezele i jehovistite. sitel”, ni ka`uva apostol Pavle. Imeto Isus e evrejski zbor No, vo prethodnite podnaslovi doka`avme deka Hristos Jeho{ua (Yahshua) i zna~i “Jahve e spas”. Spored toa, Toj e nosi- e Bog i deka i Svetiot Duh e li~nost i Bog. Tuka e i Bog tel na istoto starozavetno ime Jahve/Jehova, koj trebalo da Otecot. Zna~i, Trojstvoto se sostoi od tri lica: od Bog Ote- dojde na na{iot svet spored slednoto proro{tvo na Isaija cot, Bog Sinot i Bog Svetiot Duh. Postojat tri su{testva 40,3: “Prigotvete mu go na Jahve patot niz pustinata. Izram- okolu Bo`jiot prestol: Otecot, Sinot i Svetiot Duh. Tie ne nete ja patekata na na{iot Bog vo stepata” (Isaija 40,3). Ova se edno, tuku se tri lica. Sekoj od niv ima poinakva uloga, proro{tvo apostol Matej go primenuva na Isusa: “Toj e onoj no imaat ista priroda i isti prerogativi: Ve~en Bog Otec, za kogo prorok Isaija re~e: ‘Glasot na onoj koj vika vo pus- ve~en Bog Sin Isus Hristos i ve~en Bog Sveti Duh; semo}en tinata: ‘Podgotvete go patot na Gospoda (na Jahve), isprave- Bog Otec, semo}en Bog Sin Isus Hristos i semo}en Bog Sve- te gi negovite vrvici” (Matej 3,3). Apostol Pavle ova pro- ti Duh; seznaen Bog Otec, seznaen Bog Sin Isus Hristos i ro{tvo ni go objasnuva vaka: “Bog se javi vo telo” (1. Timo- seznaen Bog Sveti Duh; nasekade prisuten Bog Otec, nasekade tej 3,16). Toa zna~i deka silniot starozaveten Jahve/Jehova se prisuten Bog Sin Isus Hristos i nasekade prisuten Bog ovaplotil od Svetiot Duh i se rodil kako bebe od devojka Sveti Duh. - Apsolutno edinstvo na tri lica so napolno ista Marija i dobil ime Isus ili Jeho{ua(Y ahshua). su{tina, so ist karakter, so ista misla, volja i `elba. Drug tekst: “Go vidov Gospoda kako sedi na visok i voz- Nekolku bibliski tekstovi za bibliskoto Trojstvo: vi{en prestol. Nad nego stoeja serafimi... i si velea eden na “Kr{tavajte gi lu|eto vo ime na Otecot, Sinot i Sveti- drug: ‘Svet! Svet! Svet e Jahve nad vojskite!’” (Isaija 6,1-3). ot Duh” (Matej 28,19). - Ovde posebno se imenuvaat site tri Ova proro{tvo (svet e Jahve) apostol Jovan go primenuva na lica na Bo`estvoto, na Trojstvoto. Isusa: “Isaija go re~e toa koga ja vide negovata slava (sla- “Blagodatta na na{iot Gospod Isus Hristos, qubovta na vata na Jahve, slavata na Isusa pred svoeto voplotuvawe)” Boga i zaednicata na Svetiot Duh da bidat so site vas” (2. (Jovan 12,37-42). Korin}anite 13,13). U{te nekolku od mnogubrojnite bibliski dokazi deka “Eden Duh... eden Gospod... eden Bog i Otec na site” Hristos e Jahve/Jehova: (Efesjanite 4,4-6). Hristos e Jahve-Tvorec: “Pomni si da go praznuva{ sa- “Na izbranite spored providenieto na Bog Otecot, za botniot den! [est dena raboti i svr{i gi site svoi raboti! osvetuvawe {to go vr{i Duhot, da mu se pokorat na Hrista A sedmi den e sabota, odmor posveten na Jahve, tvojot Bog... i da bidat poprskani so negovata krv” (1. Petrovo 1,2). - I Za{to Jahve za {est dena gi sozdade neboto, zemjata, moreto ovde gi imame site tri lica na Bo`estvoto: Bog Otecot, i s# {to e vo niv, a vo sedmiot den se odmori. Zatoa Jahve go Duhot i Hrista, koi mnogu pati vo Biblijata se zaedno, no blagoslovi i go posveti sabotniot den” (2. Mojseeva 20,8-11). ovie nekolku tekstovi {to gi spomenavme se dovolen dokaz Ve}e vidovme deka Bog Otecot ne sozdal ni{to. “Bez i potvrda za bibliskoto Trojstvo. Re~ta (bez Hrista) ne nastana ni{to od ona {to nastana” (Jovan 1,1-3). I ako bez Hrista ne nastanalo i ne e sozdadeno Hristos e Jahve/Jehova ni{to, toga{ Tvorec e Hristos. A ako Hristos e Tvorec na s#, toga{ Hristos e Jahve, ~ie{to ime vo Desette zapovedi [to zna~i zborot Jahve/Jehova? Vo starite evrejski bib- se spomnuva osum pati, tripati samo vo ~etvrtata zapoved. liski tekstovi Jahve/Jehova e ime za Boga. Ova ime na gr~ki

580 581 Hristos e Jahve-Karpa: “]e go vozvi{uvam imeto na dava drugo ime na Boga. Zborot Elohim se upotrebuva 2500 Jahve... Toj e karpa, deloto mu e sovr{eno... Toj e veren Bog... pati vo Biblijata i go ozna~uva Bo`estvoto vo mno`ina - Ja zanemaruva{ Karpata {to te donese na svet...” “^ujte me, Trojstvoto. Toa bil Elohim koga rekol: “Da sozdademe ~ovek vie, koi... go barate Jahve; pogledajte ja Karpata od koja ste kako {to sme nie!” otse~eni.” “Nadevajte se vo Jahve doveka, za{to Jahve e ve~na Patem da ka`eme deka za jehovistite zborovite “Bog” i karpa.” “Site pieja ista duhovna napivka, za{to pieja od du- “Gospod” ne se imiwa na li~nost, tuku nekakvi tituli od ti- hovnata Karpa koja gi pridru`uva{e, a Karpata be{e Hris- pot profesor, in`ener, doktor itn. Ako e taka, toga{ koj e tos” (5. Mojs. 32,3.4.18; Isaija 51,1; 26,4; 1. Korin}anite 10,4). onoj Bog od prviot stih na Biblijata koj “na po~etokot ... gi Zna~i, taa starozavetna Karpa {to gi pridru`uvala, sozdade neboto i zemjata”? Dali toj e nekoj bezimen bog, samo {to gi zasolnuvala i vodela Izraelcite niz pustinata, Toj nekakov titular? Besmisleno, zar ne? Vo sekoj slu~aj, vedna{ silen i semo}en starozaveten Jahve/Jehova, ka`uva apostol na po~etokot, vo prviot stih na Biblijata, semo}niot Bog Pavle, be{e i e Hristos. Tvorec ne ni se otkriva i ne ni se pretstavuva kakoYhwh Hristos e Jahve-Spasitel i vo Stariot i vo Noviot (Jahve), tuku pod drugo ime - pod imeto Elohim, koe e isto zavet: “Jas sum Jahve, nema spasitel osven mene” (Isaija tolku va`no i zna~ajno kako i imeto Jahve. 43,10.11). Vo Noviot zavet: “Denes vo Davidoviot grad vi se Vistina e deka vo 1. Mojseeva 2,4 vo izrazot : “Koga Gos- rodi Spasitelot koj e Hristos Gospod” (Luka 2,10.11). pod Bog gi sozdade neboto i zemjata” se upotrebuva evrejski- Hristos e Jahve-Otkupitel i vo Stariot i vo Novi- ot zbor Yhwh, no ovoj, kako i site drugi, se preveduva so Gos- ot zavet: “Vaka govori Jahve, va{iot Otkupitel, Izraelovi- pod Bog, {to sekoga{ go ozna~uva `iviot Bog, Tvorecot na ot Svetec” (Isaija 43,1.2.14). Vo Noviot zavet: “Hristos n# neboto i zemjata. Vsu{nost ovde se upotrebeni dva evrejski otkupi od prokletstvoto na zakonot, otkako stana proklet- zbora Yhwh i Elohim, zaedno. Toga{ zo{to eden zbor bi tre- stvo za nas” (Galatite 3,13; 4,4.5). balo da se prevede a drug ne? Koga Bog mu se javil na Avrama, Toj ne ka`uva “Jas sum Jehova i jehovistite* Yhwh”, tuku “Jas sum El-[adaj”, Semo}en Bog (1. Mojseeva 17,1). Pove}e od dve iljadi godini od sozdavaweto Bog im se Rekovme deka vo starite evrejski bibliski tekstovi Je- otkrival na svoite slugi ne kako Jahve, tuku kako El-[adaj. hova e ime za Boga i deka toa ime na gr~ki se preveduva so 2. Mojseeva 6,3: “Im se javuvav na Avrama, Isaka i Jako- zborot “Kirios” ili “Teos” i na latinski so “Dominus”, a kaj va kako El-[adaj, no ne im se otkriv so svoeto ime -Jahve.” nas so “Gospod” i “Bog”. Po gre{ka pri preveduvaweto vo 14 Ako be{e tolku va`no imeto Yhwh, zo{to Bog ne im se vek po Hrista nastanal neto~en izgovor na imeto Jehova {to otkriva{e so toa ime na svoite slugi Avram, Isak i Jakov? se upotrebuva i denes. Prvobitno toa ime se izgovaralo kako Bog videl deka nim ne treba da im se otkriva kakoYhwh tuku Jahve, a ne kako Jehova.3 kako El-[adaj i im se otkrival kako El-[adaj. Nikoj ne otfrla deka Yhwh e ime na Bog Tvorecot. Me|u- Vo razgovorot so Avrama Mojsej za Boga naizmeni~no go toa, Biblijata na Boga mu dava mnogu imiwa. “Vo po~etokot upotrebuva zborot Yhwh i zborot “Adonai”. “I otkako Gos- Bog gi sozdade neboto i zemjata” (1. Mojseeva 1,1). Za zborot pod (Yhwh) go zavr{i razgovorot so Avrama, si zamina” (1. Bog vo ovoj tekst se upotrebuva evrejskiot zbor “Elohim”, a Mojseeva 18,33). Vo staro vreme, pa i denes, sekoga{ koga eden ne zborot Yhwh. Spored toa, na samiot po~etok Biblijata mu Evrein vo tekstot }e naide na zborotYhwh , toj od po~it ni- koga{ ne go izgovara toj zbor, tuku namesto nego go izgovara * Za ovoj podnaslov se koristeni misli i citati od knigata “Da li je to zborot Adonaj, koj ima napolno isto zna~ewe. Od taa pri~ina Kula stra`ara?” od Blagoja Samarxija, vo izdanie na “Preporod”, Beograd, so tekot na vremeto se zaboravilo kako voop{to treba da se str. 89-91. 3. Enciklopedija GZ I, str. 242 izgovara toj zbor i zatoa nikoj, duri ni Evreite, ne znaat

582 583 kako bi trebalo da se izgovori ili da se pro~ita zborot Bog sekoga{ imal svoj narod na zemjata koj mu bil pos- Yhwh. Toa doa|a i ottamu {to evrejskoto pismo e konsonant- lu{en, no Bo`jiot narod nikoga{ ne se vikal so imeto na sko pismo (Yhwh), {to zna~i vokalite ne se pi{uvale, tuku Jehova. Bog mu rekol na Mojseja: “Ajde, jas te pra}am pri niv ~itatelot sam gi dodaval pri ~itaweto na zborovite. faraonot da go izbavi{ mojot narod, Izraelcite, od Egipet” Koga Gospod mu se javil na Mojseja pri ovcite za da go (2. Mojseeva 3,10). “]e vi bidam Bog, a vie }e bidete moj na- prati vo Egipet da go izvede izraelskiot narod, toj go rod” (3. Mojseeva 26,12.13). pra{uva: “Kako ti e imeto?” Gospod ne rekol: “Kako toa, ti, “Pa ti si narod posveten na svojot Gospod Bog; Gospod te Evrein, pa ne znae{ kako se vika tvojot Bog?” Duri i ne mu izbra tebe me|u site narodi na zemjata za da bide{ negov rekol: “Jas sum Yhwh” ; tuku: “Jas sum koj sum... ‘Jas sum’, me narod, negova sopstvenost” (5. Mojseeva 14,2). prati kaj vas” (2. Mojseeva 3,14). Duri i svedocite na Jehova Bog gi priznal starite Izraelci za svoj narod, no ne gi priznavaat deka Bog ima pove}e imiwa: “Bla`en Bog - toa e narekol svedoci na Jehova, tuku Izrael, {to zna~i pobednik. edno od imiwata na Jehova”4 Isus svoite sledbenici gi narekuval so razli~ni imiwa: Isus do{ol na zemjata vo vreme koga vladeelo golemo Dvanaesettemina gi narekol “u~enici”. Svoite sledbenici gi idolopoklonstvo i otpad za da gi zapoznae lu|eto so Boga i narekol “ovci”, a sebesi se sporedil so “pastir”. Iako ime- da gi vrati vo prvobitnata sostojba. Sepak, Isus ne im go to Isus poteknuva od evrejskiot zbor “Jahshua”, {to zna~i pretstavil na lu|eto Boga pod imetoYhwh , tuku go narekol “Jahve e spas”, sepak, Toj svoite sledbenici ne gi narekol spo- Tatko (Otec). “Vaka molete se na Boga: ‘O~e na{!’” (Matej red svoeto ime, tuku drugi gi narekle “hristijani”. 6,9). Umiraj}i na krstot, Isus mu se obra}a na svojot nebesen Eve koi s# imiwa mu dava Noviot zavet na Bo`jiot narod: Otec so zborovite: “Eli, Eli!”, {to zna~i: “Bo`e moj, Bo`e “A vie ste izbran rod, carsko sve{tenstvo... Koi nekoga{ ne moj!” (Matej 27,45). Dali Isus ovde zgre{il {to Boga ne go bevte narod, sega ste Bo`ji narod” (1. Petrovo 2,9.10). narekol Jehova? Sekako deka ne zgre{il, za{to zborovite: “Do svetite i vernite bra}a vo Hrista” (Kolo{anite 1,2). “El, Eli i Elua” se isto taka evrejski zborovi so koi Bog se “]e mi bidete svedoci vo Erusalim...” (Dela 1,8). narekuva Bog. “Se sobiraa so crkvata...” (Dela 11,26). Nazivot crkva Noviot zavet re~isi cel e napi{an na gr~ki jazik. Pra- poteknuva od gr~kiot zbor “eklezija”, {to zna~i sobir na {ajte gi svedocite na Jehova: Kako se pi{uva na gr~ki Jeho- vernici. va? Vo gr~kiot jazik se upotrebuvaat dva zbora: Teos, {to se Apostol Pavle priznava: “Bidej}i ja gonev Bo`jata crk- preveduva so Bog, i Kirios, {to zna~i Gospod. Ako e va`no va” (1. Korin}anite 15,9). za Boga da se upotrebi samo zborot Yhwh, toga{ zo{to go “Crkva na `iviot Bog, stolb i potpora na vistinata” (1. nema toj zbor vo gr~kiot tekst na Noviot zavet? Mo`ebi Timotej 3,15). na{ite prijateli, svedocite na Jehova, }e ka`at deka vo pre- “Da ja pretstavi pred sebe crkvata vo seta nejzina sla- vodot na Noviot zavet na evrejski jazik zborot Teos e pre- va” (Efesjanite 5,27). veden so Yhwh (Jahve). Toa e to~no, no ne i za Grcite. Za niv “Nie sme hram na `iviot Bog” (2. Korin}anite 6,16). toj zbor e Teos, a istiot zbor za nas e Gospod, Bog. Zo{to svedocite na Jehova ne sakaat da se nare~at i da Svedocite na Jehova vo svojot prevod na Biblijata proiz- bidat crkva tuku dru{tvo? volno ja preveduvaat i ne ja po~ituvaat smislata na origi- Isus ka`uva deka: “Sekoj {to mi veli: ‘Gospode, Gospode’, nalniot tekst. Da e tolku va`no Bo`jiot narod da se nareku- nema da vleze vo nebesnoto carstvo, tuku onoj koj{to ja vr{i va so imeto na Jehova (jehovisti), Isus toa sekako bi go ka`al voljata na mojot Otec koj e na nebesata.” (Matej 7,21-23). Ovie i taka bi gi narekol svoite sledbenici. Hristovi zborovi poka`uvaat deka ne e tolku va`no so koe ime se narekuvame, tuku {to pravime. “A site onie koi gi 4. 1. Timotej 1,11 - Les nations sauront... p. 399 vodi Bo`jiot Duh se Bo`ji sinovi” (Rimjanite 8,14).

584 585 Hristijanite ednovremeno se svedoci na Jehova i “Hristovoto ~ove~ko telo e zemeno od grobot po natpri- svedoci na Hrista roden pat. Dali toa se pretvorilo vo gas ili s# u{te nekade se ~uva, toa nikoj ne go znae.”6 Za ova tvrdewe jehovistite ne Pra{awe: ^ii svedoci sme nie vernicite, Jehovini ili naveduvaat nitu eden bibliski dokaz. Hristovi? Jehova (Gospod) vo Isaija 43,10 im ka`uva na “Mo`ebi (Hristovoto telo) Bog nekade go konzerviral svoite slugi: “Vie ste mi svedoci!” No i Hristos na svoite za da im go poka`e na lu|eto za vreme na mileniumot.”7 slugi im ka`uva: “]e mi bidete svedoci vo Erusalim... i s# Duhot ni snemo`uva pred vakvite ~udni izjavi i tvrdewa do krajot na zemjata” (Dela 1,8). Spored toa, napolno e jasno i se pra{uvame dali voop{to se hristijani lu|eto {to izne- deka nie ednovremeno sme i Jehovini i Hristovi svedoci. suvaat vakvi tvrdewa, a i onie koi veruvaat vo niv. Nie nema- Vtoro, vo ~ie ime nie se spasuvame? Joil 2,32: “Site {to me zbor nitu pak `elba da gi komentirame, osven vo najku- go povikuvaat imeto na Gospoda (Jehova) }e bidat spaseni.” si crti da go izneseme jasnoto biblisko u~ewe za Hristovo- “Sekoj {to }e go povika imeto na Gospoda (Jehova), }e bide to voskresenie vo telo, vo proslaveno, besmrtno telo. spasen” (Dela 2,21; Rimjanite 10,13). Jasno e. Nie se spasuvame Po voskresenieto Hristos edna{ “im se javi ednovre- vo imeto na Jehova. No da ja slu{neme porakata i na drugite meno na pove}e od petstotini bra}a” (1. Korin}anite 15,6). stihovi koi se odnesuvaat na Hristovoto ime. Kako im se javil Isus na ovie 500 lu|e - vo telo ili vo duh. - Dela 4,10-12: “Vo imeto na Isusa Hrista... ovoj ~ovek Sekako, vo telo. stoi zdrav pred vas... Nema spasenie vo nikoj drug, nitu ima Po voskresenieto Isus $ veli na Marija: “Ne zadr`uvaj drugo ime pod neboto dadeno na lu|eto preku koe mora da me, za{to s# u{te ne sum pojden gore kaj Otecot” (Jovan bideme spaseni.” - Ovde ni se ka`uva deka nema drugo ime za 20,17). Dali Marija pred sebe gledala nekakov duh ili Hris- spasenie osven imeto Isus Hristos. ta vo telo? Sekako, Hrista vo telo. - Dela 16,31: “Veruvaj vo Gospoda Isusa Hrista i }e Po voskresenieto Isus mu veli na Toma: “Stavi ja raka- bide{ spasen ti i tvojot dom.” Tolku jasno, {to ne mo`e da ta vo moite rebra i ne bidi neveren, tuku veren” (Jovan bide pojasno: “Veruvaj vo Gospoda Isusa Hrista i }e bide{ 20,27.28). Toma svojot prst ne go stavil vo nekakov duh, tuku spasen... vo Isusovite rebra, i rekol “Gospod moj i Bog moj!” I, {to da pravime sega - ~ii svedoci treba da bideme i I na kraj da mu dozvolime na Hrista sam da ni ka`e dali vo ~ie ime dobivame spasenie. Nema nikakva zabuna, s# e jas- voskresnal vo duh ili vo telo, proslaveno, besmrtno telo: no. Porano poka`avme i utvrdivme deka Hristos od Noviot “Samiot Isus zastana me|u niv... A tie se ispla{ija, mislej}i zavet e ovaploten Jehova, istiot onoj silen Jehova od Stari- deka gledaat duh. A Toj im re~e: ‘Zo{to se pla{ite? Pogled- ot zavet. Ete go bibliskoto re{enie i za ova pra{awe. nete gi moite race i moite noze - jas sum! Doprete me i vide- te, za{to duhot nema meso i koski, a kako {to gledate, jas I Hristovoto voskresenie e profanirano imam.’ I im re~e: ‘Imate li tuka ne{to za jadewe?’ A tie mu dadoa par~e pe~ena riba. Toj go zede i jade{e pred niv” (Luka Na{ite bra}a jehovisti imaat mnogu ~udno i napolno 24,36-43). nebiblisko sfa}awe i za Hristovoto voskresenie. Apostol Petar ka`uva: “Nie jadevme i pievme so nego (so “Isus voskresnal kako duhovno, nevidlivo su{testvo”5, Hrista) otkako voskresna od mrtvite” (Dela 10,41). Zar Hris- pi{uvaat svedocite na Jehova. tos bil nekakov duh me|u apostolite dodeka zaedno jadele i “Teloto vo koe Isus e izma~uvan ne e istoto ona telo vo piele so nego na ista trpeza? koe Toj stanal od grobot” (La veritee, p. 243). 6. Etude des Ecritures, vol. 2, p. 129 5. Que Dieu soit reconnu, p. 42 7. Raderford, La harpe de Dieu, p. 151

586 587 Zo{to hristijanite ne si gi mijat nozete eden na drug - koga toa e Hristova zapoved?

Hristos na svojata crkva $ ostavil tri obredi: kr{- tavawe, za koe ve}e zboruvavme, obred na poniznosta ili mie- we na nozete i obred ve~era Gospodova. Obredot miewe na KAKO E PRIKA@AN HRISTOS VO STO@EROT nozete i obredot ve~era Gospodova Hristos gi povrzal eden NA LITURGIJATA NA TRADICIONALNATA so drug. Taka, vo ~etvrtokot ve~er, pred da ve~eraat, Hris- tos im gi izmil nozete na apostolite i potoa im dal zapoved: CRKVA? “A koga im gi izmi nozete, ja zede svojata gorna obleka i pak prilegna kraj trpezata i im re~e: ‘Sfativte li {to vi storiv jas? Vie mene me narekuvate U~itel i Gospod, i pravo velite, za{to toa sum. I taka, ako jas, Gospod i U~itel, vi gi izmiv ^itame za ve~erata Gospodova: “Gospod Isus onaa no} vo nozete vam, i vie ste dol`ni da si gi miete nozete eden na drug, koja be{e predaden, zede leb, i otkako zablagodari, go rask- za{to jas vi dadov primer i vie da pravite onaka kako {to vi r{i i re~e: ‘Ova e moeto telo, koe e za vas; pravete go ova za napraviv jas vam. Vistina, vistina, vi velam: slugata ne e pogo- moj spomen!’ Isto taka, po ve~erata ja zede i ~a{ata i re~e: lem od svojot gospodar, nitu pratenikot e pogolem od onoj {to ‘Ovaa ~a{a e noviot zavet vo mojata krv; pravete go ova sekoj- go pra}a. Koga go znaete ova, bla`eni ste ako goispolnuvate’” pat koga piete, za moj spomen!’” (1. Korin}anite 11,23-26). (Jovan 13,12-17). Tekstot e jasen i porakata e o~igledna! Ve~erata Gos- Patem da ka`eme deka, kolku {to ni e poznato nam, os- podova e tuka da n# potseti na Hristovata smrt. Lebot i vi- ven Hristijanskata adventisti~ka crkva, nitu edna druga noto se simboli koi n# navra}aat vo mislite na Hristovata hristijanska crkva ne ja po~ituva ovaa Hristova zapoved, `rtva na krstot na Golgota: lebot - na negovoto telo koe pol- spored koja, nivnite vernici se dol`ni da si gi mijat nozete ni {est ~asa viselo na krst i se kr{elo zaradi na{eto spase- eden na drug. Po~ituvani, Hristos zapoveda: “Vie ste dol`ni nie, a ~a{ata (vinoto) da ni ja predo~i negovata krv koja se da si gi miete nozete eden na drug!” I, ako sme nie vistin- prolevala i koja gi bri{e na{ite grevovi. Zna~i, ve~erata ski Hristovi u~enici i sledbenici, i ako sme pripadnici na Gospodova, kako ve~era, ne e tuka da ni dade spasenie, tuku vistinskata Hristova crkva - }e si gi mieme nozete eden na samo da ni gi pribli`i nastanite {to se odigruvale vo Get- drug. Mieweto na noze e eden od belezite na vistinskata simanija i na Golgota kade {to Bog gi ras~istuval smetkite Hristova crkva. so grevot, da n# potseti i da ja vre`e vo na{ata svest visti- nata deka Hristovata `rtva e edinstven izvor na na{eto spasenie, da ni uka`e na negovata proleana krv kako edin- stveno sredstvo za bri{ewe na na{ite grevovi - i ni{to drugo, i ni{to pove}e! No, Katoli~kata i Pravoslavnata crkva i ovde rabota- ta ja uslo`nile do krajni mo`ni granici i ve~erata Gospodo- va ja obvile vo takva misterija i na istata $ pripi{ale tak- va tainstvenost i mo} od koi kosata na glavata ni se diga. Ve~erata Gospodova ne e “tajna ve~era”, kako {to se nareku- va vo nivnite krugovi, za{to vo nea nema ni{to skrieno nitu tajno i tainstveno.

588 589 onoj koj o`ivuva, teloto ne pomaga ni{to. Zborovite {to vi Imeno, ovie dve crkvi svoite mistifikacii za ve~erata gi rekov se duh i `ivot” (stih 63). Gospodova gi crpat od tekstovite vo Evangelieto spored Jo- Zna~i, Hristovoto telo ne bilo navistina leb {to Evre- van {estata glava kade {to Isus doa|a vo sudir so Evreite ite mo`ele i {to trebalo da go jadat, nitu negovata krv pija- za sosem ne{to drugo, a ne za ve~erata. Toj ka`uva: “Jas sum lak {to tie mo`ele da go pijat za vreme na nekakva pri~esna. leb na `ivotot... Jas sum `iviot leb {to sleze od neboto. Vo druga prigoda Hristos veli: “Razurnete go ovoj hram i }e Ako nekoj jade od ovoj leb, }e `ivee doveka, a lebot, {to }e go podignam za tri dena... Toj zboruva{e za hramot na svoeto go dadam jas, e moeto telo (mojata `rtva) {to }e go predadam telo” (Jovan 2,19-21). I, ako porane{nite Hristovi zborovi za `ivotot na svetot. Evreite povtorno po~naa da se prepi- za negovoto telo i za negovata krv gi sfatime bukvalno, to- raat me|u sebe, velej}i: ‘Kako mo`e Ovoj da ni go dade svoeto ga{ i ovie negovi zborovi morame da gi sfatime bukvalno, telo da go jademe?’ Vistina, vistina vi velam: ako ne go jadete no od toa }e proizleze deka Evreite ne go ubile Hrista, od- teloto (ako ne ja prifatite mojata `rtva) na Sinot ~ove~ki nosno Hristovoto telo, tuku razru{ile obi~en fizi~ki i ne ja piete negovata krv, ne }e imate `ivot vo sebe. Koj go hram, {to e apsurd. jade moeto telo i ja pie mojata krv, ima ve~en `ivot, i jas }e O~igledno e deka Hristos vo dvata slu~aja ne mislel go voskresnam vo posledniot den. Za{to moeto telo e vistin- taka. Koga rekol “Razurnete go ovoj hram i }e go podignam za ska hrana i mojata krv vistinska napivka” (Jovan 6,48-56). tri dena”, Toj ka`al deka negovoto telo tri dena }e le`i Ovde rabotata e o~igledna. Hristos se spori so Evreite mrtvo vo grob, a tretiot den }e voskresne. Ili, koga rekol: koi ne ja sfatile su{tinata na negovoto doa|awe na ovoj svet, “Jas sum vistinski ~okot” (Jovan 15,1), Toj ne mislel deka ne go prifa}aat nego kako Mesija i go otfrlaat kako Spa- navistina negovoto telo e ~okot od koj rastat lozi? Ili, pak, sitel na svetot. Tie tvrdat deka Mojsej nim im daval leb od koga apostol Pavle veli: “Va{eto telo e hram na Svetiot neboto i deka Mojsej e najgolem ~ovek za niv, pa duri pogo- Duh koj e vo vas” (1. Korin}anite 6,19), toa ne zna~i deka na- lem i od nego. No Isus im veli: Ne, Mojsej ne vi dade leb od {eto telo navistina e fizi~ki hram. O~igledno e deka i neboto (stih 32). Mojot Otec gi hrane{e va{ite tatkovci so ovie zborovi nemaat bukvalno zna~ewe, tuku vo dadeniot nebesen leb vo pustinata. Vsu{nost, jas sum sega nebesen leb kontekst istite imaat napolno poinakvo zna~ewe i poraka. koj sleze od neboto, moeto telo e vistinskiot leb, odnosno, A {to da ka`eme za negovite paraboli vo koi Toj svoe- moeto telo e vistinskata `rtva {to }e bide prinesena za spa- to carstvo go sporeduva so mre`a, so skapocen biser, so seme senie na ~ove{tvoto i mojata krv {to }e se prolee e edin- ili so kvasec? Dali navistina, vo bukvalna smisla, Hristo- stveno sredstvo za bri{ewe na va{ite grevovi. Jas sum edin- voto carstvo e mre`a, biser, seme ili kvasec. Vo nikoj slu~aj. stven Spasitel na svetot, jas sum veteniot Mesija, nema drug, No, spored katoli~kata i pravoslavnata teologija, “lebot neka ne ve la`e umot, ne ~ekajte drug i, ako sakate da se spa- i vinoto {to se osvetuvaat na svetata liturgija (misa) se site, vie morate da ja razberete, da ja sfatite i da ja prifa- pretvoraat vo vistinsko telo i vo vistinska krv Hristova... tite ovaa vistina - da me priznaete mene kako Mesija i Spa- Rimokatolicite veruvaat deka lebot i vinoto se pretvoraat sitel. Kolku i da e te{ko i gor~livo ova za vas, kolku i da e vo telo i krv Hristova vo onoj mig od misata koga sve{te- golem toj zalak, vie morate da go goltnete, inaku spasenie nikot gi izgovara Hristovite zborovi: ‘Zemete, jadete, ova e nema nitu za vas, nitu za koj i da e gre{nik na ovaa zemja. - moeto telo!’” “Pravoslavnite, pak, veruvaat deka presu{- Toa e porakata na {estata glava od Evangelieto na Jovana. testvuvawe ili pretvorawe na lebot i vinoto vo telo i krv Koga na Evreite ne im bilo jasno i koga pra{uvale kako se slu~uva koga sve{tenoslu`itelot, otkako gi izgovoril mo`at da go jadat Hristovoto telo i da ja pijat negovata krv, Hristovite zborovi ‘primete, jadete’, upatuva - spored teks- Hristos im dal pojasnenie i im rekol deka zborovite {to im tot na liturgijata na sv. Vasilij Veliki i sv. Jovan Zlatoust gi ka`al za svoeto telo i za svojata krv kako hrana i pijalak - molitva kon Bog Otecot da go prati Svetiot Duh da izvr{i imaat simboli~no, duhovno, a ne bukvalno zna~ewe: “Duhot e

590 591 presu{testvuvawe. Ovie liturgiski zborovi glasat: ‘Ti ja tos koj{to se nao|a i na neboto od desnata strana na Otecot prinesuvame ovaa razumna i beskrvna slu`ba, i te molime, i vo sekoe del~e od pri~esnata i vo site pri~esnici, a sepak prosime i te prekolnuvame: isprati go tvojot Sveti Duh na ne e namno`en nitu podelen, tuku e cel vo sekoj od svoite ver- nas i na ovie tuka postaveni darovi. - I napravi go ovoj leb ni pri~esnici!”2 ~esno telo na tvojot Hristos. - A ova {to e vo ~a{ava, ~esna Bo`e, Bo`e, mili! Najednostavniot spomen na Hristo- krv na tvojot Hristos. - Pretvoraj}i gi so tvojot Sveti Duh.’” vata smrt, prekrasnata ve~era Gospodova, so kristalno jasna - Kade ja najdoa sv. Vasilij Veliki i sv. Jovan Zlatoust ovaa i ednostavna bibliska poraka, gospodin Milin i pravo- molitva vo Biblijata za pretvorawe na lebot i vinoto vo slavnite i katoli~kite teologii ja pretvorija vo pogolema Hristovo telo i vo Hristova krv? tajna i od Hristovoto voplotuvawe; “podlaboka i od vselen- “Vtorata razlika se sostoi vo toa {to rimokatoli~kite skoto prostranstvo” - zna~i podlaboka i ponesfatliva i od sve{tenici svoite vernici gi pri~estuvaat samo pod eden nebesnoto Trojstvo! Kade gi najdoa ovie nebibliski vistini: vid, odnosno samo so leb, a pravoslavnite vernici se pri~es- “Sekoe par~e od sv. pri~est, pa i najmale~koto, e celiot tuvaat pod dva vida, odnosno i so teloto i so krvta.”1 Hristos, i sekoj pri~esnik go prima istiot Hristos koj{to Ne ni e jasno zo{to Katoli~kata crkva na koncilot vo se nao|a i na neboto od desnata strana na Otecot i vo sekoe Konstanca vo 1414 godina im zabranil na svoite sve{tenici del~e od pri~esnata i vo site pri~esnici!” vernicite da gi pri~estuvaat i so vino, koga Isus pri ve~erata Mnogu ~udno! Hristos fizi~ki prisuten vo par~ence Gospodova svoite u~enicite gi poslu`il i so leb i so vino! nafora koj se prenesuva vo pri~esnikot. Premnogu misti~no, Zna~i, pri svetata evharistija (pri~estuvawe), vernici- pomisti~no i od najmisti~nata mistika na bramanizmot, te na spomenatite crkvi, namesto obi~en leb i obi~no vino, budizmot i na drugite nehristijanski religii - pomisti~no go jadat Hristovoto telo (jadat meso) i ja pijat Hristovata krv. i od anti~kite misterii. Pri ve~erata Gospodova Hristos ne upatil molitva kon No krajot na ovaa nebibliska nauka vo vrska so ve~erata Bog Otecot da go prati Svetiot Duh da izvr{i presu{tes- Gospodova ne zavr{uva tuka. Da go ~ueme i ova! tvuvawe na lebot i vinoto. Toj ednostavno “zede leb, i otka- “Bidej}i lebot i vinoto se pretvoraat vo vistinsko telo ko zablagodari, go raskr{i i re~e...” Toga{, od kade takva Hristovo, evharistijata ne e samo spomen, tuku vistinska ideja na crkvata sve{tenikot da se moli za presu{testvuvawe `rtva {to se povtoruva za site lu|e i vo site vremiwa do na lebot i vinoto vo vistinsko Hristovo telo i vo vistin- negovoto vtoro doa|awe. Evharistijata e ista so `rtvata ska Hristova krv? prinesena na krstot, bidej}i se prinesuva istoto ‘Jagne’ na Za dlabokata misterija, za nesfatlivata tajna so koja `rtvenikot vo crkvata, kako {to be{e prinesen na Golgota, teologiite na dvete spomenati crkvi ja obremenile i uslo`- bidej}i lebot i vinoto, spored Hristovite zborovi, se pre- nile ve~erata Gospodova, ~itame u{te eden oddel od kniga- tvoraat vo vistinsko telo i vo vistinska krv negova. Teloto ta na Milina: i krvta vo evharistijata se isti kako i onie na Golgota. Ar- hijerejot e toj - Hristos - koj{to se prinese sebesi na Golgo- “A golema i dlaboka e tajnata! Podlaboka od sekoja dla- ta. On ja izvr{uva taa sveta tajna i vo evharistijata. Razlika- bo~ina! Podlaboka i od vselenskoto prostranstvo, pred koe ta e samo vo na~inot. Gospod na Golgota mu prinese na Boga na{iot razum isto taka stoi za~uden i zbunet. Tainstvenos- vidliva `rtva, a vo evharistijata On toa go pravi pod vidot ta e dvojna. Kako mo`e lebot da stane Hristovo telo, a vi- na lebot i vinoto. Tamu `rtvata ja prinese Samiot, neposred- noto Hristova krv, i vtoro: Hristos so toa nitu se deli, nitu no, a tuka posredno preku svoite crkovni pastiri. Na Golgo- se mno`i, tuku sekoe par~e od sv. pri~est, pa i najmale~koto, ta e proleana krv, a ovaa `rtva e beskrvna.” e celiot Hristos, i sekoj pri~esnik go prima istiot Hris- 3 2. Isto, 373,374 3. Isto, str. 378 1. Milin, Crkvata i sektite, 369,370 3. Isto, str. 378

592 593 se bori protiv reformatorite. Pokraj drugoto, toj izjavil: Da zabele`ime! Navodno “evharistijata (pri~esnata so “Sve{tenikot {to gi posvetuva elementite na pri~esnata e leb i vino) e `rtva, i toa ista `rtva so onaa prinesena na krs- pogolem od Marija, za{to taa na Hrista `ivotot mu go dala tot bidej}i se prinesuva istoto ‘Jagne’ na `rtvenikot vo crk- samo edna{, dodeka sve{tenikot Hrista go sozdava koga vata, kako {to be{e prineseno na Golgota”. Nesfatlivo! saka... Oh, sve{tenik! Sve{tenik! Toj treba ne samo da se Sve{tenikot (arhijerejot) go prinesuva Bo`jeto Jagne, pozdravi, tuku pred nego treba da se padne na kolena.” odnosno Hrista, na `rtva na crkovniot oltar, na crkovniot 4 `rtvenik, koga gi pretvora lebot i vinoto vo vistinsko Ovaa izjava na spomenatiot profesor kolku i da e ~udna, Hristovo telo i krv! gruba, vulgarna, bogohulna i bezbo`na, sepak, taa ja izrazuva Od kade taa vlast i ~udotvorna mo} na sve{tenikot da su{tinata na nebibliskata teologija na Katoli~kata i Pra- go pretvora lebot i vinoto vo vistinsko Hristovo telo i vo voslavnata crkva vo vrska so ve~erata Gospodova. Od taa vistinska Hristova krv so koi gi pri~estuva svoite verni- su{tina proizleguva deka vo racete na sve{tenikot Hristos ci, i dali voop{to e to~no tvrdeweto deka vernicite koga e testo {to toj po svoja `elba mo`e da go mesi i premesuva se pri~estuvaat navistina jadat meso i pijat krv? Zar e mo`no i od nego da pravi {to saka! da se tvrdi deka `rtvata {to ja prinesuva sve{tenikot na Toa e celosno nebibliska teologija i nauka vo koja do `rtvenikot vo crkvata e ista so onaa {to e prinesena na krajni mo`ni granici se piknati ~ove~ki prsti, nauka so krstot na Golgota? Zar ne e jasno deka crkovniot `rtvenik koja Hristos e napolno poni`en i negovata `rtva pro- i oltar, crkovnata slu`ba, sve{tenstvoto i celokupniot fanirana! Vo Biblijata ~itame deka “Hristos be{e prine- sistem na `rtvi, prestanaa vo migot koga Hristos izdivna na sen samo edna{ za da gi zeme grevovite na mnozina... Osvete- krstot, koga gi izgovori slavnite zborovi “Se svr{i!”, i koga ni sme preku prinosot na teloto na Isusa Hrista edna{ zase- zavesata vo hramot nevidliva raka ja skina nadve - od gore do koga{... Toj so edno prinesuvawe gi napravi sovr{eni zase- dolu - koga jagneto {to be{e predvideno taa ve~er za `rtva koga{ onie koi se osveteni” (Evreite 9,28; 10,10.14)? Pa kade pobegna od racete na sve{tenikot koj krena raka da go za- mo`e da se najde vo Biblijata dokaz deka “evharistijata ... e kole? Kako mo`e da se preskokne i da se previdi o~iglednata vistinska `rtva {to se povtoruva za site lu|e i vo site bibliska vistina deka “najsvetoto mesto”, “svetiwata nad vremiwa do negovoto vtoro doa|awe”, deka “sve{tenikot svetiwite”, vtoroto oddelenie vo hramot, vo koe be{e smes- Hrista go sozdava koga saka”, koga Bo`jata re~ ka`uva deka ten kov~egot so Desette Bo`ji zapovedi i vo koe mo`e{e da Hristos se prinese na `rtva “samo edna{”, “edna{ zaseko- vleze samo prvosve{tenikot, i toa edna{ godi{no, sega stana ga{”, “so edno prinesuvawe gi napravi sovr{eni zasekoga{ jurija izlo`ena na pogledite na obi~nite sve{tenici, {to onie koi se osveteni”, ne so dve prinesuvawa, ili so tri ili porano be{e nezamislivo nekoj drug da pogledne vo toa odde- so iljada; Toj “samo edna{” se prinese - ne dvapati, ne tri- lenie bez opasnost da go zagubi `ivotot. pati, ne iljadapati? Zgora na toa, Hristos se prinese sam na Od kade sega sve{tenikot vo lebot i vinoto go prinesu- `rtva. Nego ne go prinese sve{tenik. va Hrista na `rtva na crkovniot oltar, na `rtvenikot vo Zar ne ~itame vo Biblijata deka “Duhot e onoj koj o`ivuva, crkvata, koga i `rtvenikot vo dvori{teto na koj so vekovi teloto ne pomaga ni{to. Zborovite {to vi gi rekov se duh i se prinesuvaa iljadnici `rtvi, i zlatniot kadilen oltar `ivot” (Jovan 6,63). Spored toa, naforata ne pomaga ni{to! pred zavesata pred koj sve{tenicite kadea, prinesuvaa tem- Presu{testvuvaweto ili pretvoraweto na lebot i vino- jan i gi ma~kaa negovite rogovi so krvta na `rtvite, zaedno to vo vistinsko Hristovo telo i vo vistinska Hristova krv so iskinatata zavesa, so hramot i so sve{tenstvoto, zaminaa kako “sveta tajna” i kako isklu~itelno pravo, vlast i privi- vo arhivite na starozavetnata istorija? legija edinstveno na sve{tenikot, e nebibliska, istoriska No, u{te edno, kolku ~udno, tolku i bogohulno tvrdewe! kategorija, dogmatizirana vo podocne`nite vekovi, poto~no: Da go ~ueme. Za vreme na reformacijata, vo @eneva bil pov- “^etvrtiot lateranski koncil vo 1215 godina re{il da ja ikan profesorot od Sorbonskiot univerzitetGuy Furbity da 4. Merle d'Aubigne, Histoire de la Reformation 594 595 ozakoni teologijata spored koja posvetuvaweto vo svetata mi- to spasenie. Vernicite ne mo`at i ne smeat da gi kontroli- sa proizveduva vistinska promena na su{tinata, pa poradi raat svoite sve{tenici, nitu da ja proveruvaat i da ja tolku- toa i e skovan izrazot ‘transupstancijacija’” - pretvorawe na vaat nivnata nauka {to im ja nametnuvaat. Tie so celosna edna su{tina vo druga.5 doverba prifa}aat s# {to }e ka`e, i onaka kako {to }e ka`e Katoli~kata i Pravoslavnata crkva vo svojata teologi- sve{tenikot, za{to toj “znae” s#! ja imaat t.n. sedum “sveti tajni”, “sveti otajstva”, “sakramen- No, dragi moi, Noviot zavet ne poznava takva razlika i ti”, i toa: kr{tavawe, miropomazanie, pri~estuvawe (evha- distanca me|u sve{tenicite i vernicite-laici. Vo Noviot ristija), pokajanie (ispoved), sve{tenstvo, brak i eleosve{- zavet site sme sve{tenici pred Boga, so ednakvi pozicii, tenie. No vo Biblijata nikade ovie ne{ta ne se narekuvaat mo`nosti, prava, privilegii i prednosti i, vo op{ta smis- “sveti tajni”. Zo{to toga{ crkvata gi narekuva tajni? - Seka- la, site nie vo ista mera gi poznavame ednostavnite biblis- ko, ne bez pri~ina! ki vistini, za{to sekoj vernik ima mo`nost vo svoi race da Taa “golema i dlaboka tajna” so koja{to ja obviva gospo- ima Bo`ja re~, Biblija, so ~ija pomo{ mo`e da go kontrolira din Milin ve~erata Gospodova i za koja veli deka e tajna svojot sve{tenik. “podlaboka od sekoja dlabo~ina, podlaboka i od vselenskoto Vo Biblijata nema nikakva posebna “sveta tajna” koja e prostranstvo, pred koe na{iot razum stoi za~uden i zbunet”, privilegija samo na sve{tenikot. Zatoa apostol Pavle site i site “sedum sveti tajni” {to gi izmislija, kako i tajnata nas n# povikuva: “Skapo ste plateni, i zatoa ne stanuvajte im na mitarstvata, ~istili{teto, pekolot itn., na sve{tenicite robovi na lu|eto”, ne robuvajte mu nikomu, pa ni na sve{teni- im ovozmo`uvaat da se izdignat nad vernicite. Kako {to cite (1. Korin}anite 7,23). Ne dozvoluvajte mu nikomu da rekovme, toa se tajni {to im se poznati i {to se privilegi- manipulira so vas. Va{eto spasenie e premnogu skapo, veli ja samo na sve{tenicite, vo koi ne treba i ne smeat da na- Pavle, i ne stavajte go vo nivni race, za{to i tie, sve{teni- vleguvaat laicite, za{to toa ne e nivna rabota. Toa e srod- cite, se obi~ni, gre{ni i smrtni lu|e, koi vo ista mera zavi- na ideja so idejata na francuskiot filozof @an @ak Ruso: sat od Boga za svoeto spasenie kako i vie. “Malcinstvoto znae {to e dobro za narodot i toa mora da mu gi nametne svoite idei na mnozinstvoto, na ~ove{tvoto, za negovo dobro.” Evharistijata e sto`er vo liturgijata na tradi- Za da gi natera na pokornost i poslu{nost i za da mo`e cionalnata Crkva, no ne i vo Biblijata da upravuva so laicite i bez problemi da gi dr`i na uzda, sve{tenstvoto mora da prigrabi i da koncentrira ogromna Posvetuvaweto na lebot i vinoto, koi stanuvaat telo i krv vlast vo svoite race od tipot na onaa so koja raspolaga papa- na Isusa, e biten liturgiski ~in vo tradicionalnata Crkva. ta, a toa }e go postigne ako ednostavnite bibliski vistini Apostol Jovan za toa ne ka`uva nitu zbor. ^etirite izve{- gi uslo`ni i gi pretvori vo tajni koi }e im bidat poznati i tai na evangelistite imaat samo dve zaedni~ki to~ki: najava- dostapni samo nim, ako gi mistificira vo tolkava mera {to ta za otka`uvawe na Petar od Isusa i za predavstvoto na }e stanat nedoseglivi i nedostapni za obi~nite laici-ver- Juda. Samo Jovan zboruva za toa deka Isus im gi izmil nozete nici. So toa laicite }e se dr`at na golema distanca. Raz- na u~enicite na po~etokot od ve~erata. Zna~i, evangelistite likata me|u niv i sve{tenikot }e bide ogromna, i toa mora voop{to ne $ pridavaat nekakvo posebno zna~ewe na ve~erata da bide vtisnato vo nivnata svest i istoto bez nikakov prigo- Gospodova. Ako taa be{e tolku bitna i zna~ajna za na{eto vor i pogovor da go prifatat kako pravilo, kako Bo`ja volja. spasenie, barem Jovan, koj vo taa prigoda ja nasloni glavata Laicite se tuka samo da slu{aat, a ne i da mislat, za{to na Isusovite gradi, sigurno }e ni ka`e{e ne{to za toa. sve{tenicite mislat za niv. Tie znaat {to e dobro za nivno- Kako da ja objasnime prazninata kaj Jovana koj ne zboruva ni{to za vospostavuvaweto na fundamentalniot ~in na 5. August Franzen: Pregled povijesti crkve, Kr{}anska sada{njost, Zagreb 1970, p. 170 liturgijata na novata hristijanskata religija, za sto`erot

596 597 na hristijanskata liturgija na tradicionalnata Crkva? Pro- to na Milina: “Sekoe par~e od sv. pri~est, pa i najmale~koto, blemot tolku mnogu gi zbunuva egzegetite, {to teolozite po- e celiot Hristos, i sekoj pri~esnik go prima istiot Hris- pusto se iscrpuvaat baraj}i prefiguracii ili ekvivalentni tos koj{to se nao|a i na neboto od desnata strana na Otecot.” evharistii vo epizodite od `ivotot na Isusa za koi propoveda - Krupna teolo{ka gre{ka i zabluda! Vernikot ne go prima Jovan. Hrista vo sebe preku par~enceto nafora {to }e go posveti Priveduvame nekolku epizodi od Hristovata nauka {to gi i {to }e mu go podeli sve{tenikot. Barem ne onaka kako {to bele`i Jovan na koi se povikuvaat hristijanskite teolozi za tvrdi spomenatata teologija. Nie Hrista go primame vo sebe da gi potkrepat svoite ekvivalentni evharistii: na drug na~in: Prvo, vo vrska so evharistijata teolozite se povikuvaat na “Hristos vo vas - nade`ta na slavata.” “Hristos da `i- govorot na Isusa za “lebot na `ivotot” (Jovan 6,32-58), za vee vo va{ite srca preku va{ata vera” - zna~i, ne preku nafo- {to ve}e zboruvavme. Me|utoa, ova ne e baza za vospostavu- rata, tuku Hristos vo nas, vo na{eto srce, preku na{ata vera vawe na evharistijata. Tuka se raboti za Hristov povik nad- (Kolo{anite 1,27; Efesjanite 3,17). vor od poslednata ve~era. Stanuva zbor za sekojdnevniot Eve gi i Hristovite zborovi za toa: “Jas vo niv (vo u~e- Bo`ji dar, za “manata” (lebot) vo pustinata vo vremeto na nicite), a ti (O~e), vo mene.” “Onoj {to me qubi mene, }e ja izleguvaweto na Izraelcite od Egipet. dr`i mojata re~, i mojot Otec }e go qubi nego; kaj nego }e doj- Drugi teolozi potvrda za evharistijata baraat i nao|aat vo deme i vo nego }e se vselime” (Jovan 17,23; 14,23). Fenomenal- vinoto vo Kana Galilejska, za vreme na svadbenata sve~enost, no! Otecot i Hristos }e se vselat vo srceto na vernikot koj koga Isus vodata ja pretvoril vo vino (Jovan 2,1-12). `ivee spored Bo`jata re~, spored Biblijata, a ne preku nafo- Treti egzegeti potvrda za evharistijata baraat vo umno- rata {to mu ja dava sve{tenikot. Kako mo`eme ovie Hris- `uvaweto na lebot (Jovan 6,1-13) ~ija{to cel na Isusa bila tovi zborovi da gi sfatime poinaku? da nahrani 5000 lu|e. Izvonreden primer za ova ni e i apostol Pavle: “So ^etvrti obid: Potvrda za evharistijata baraat i nao|aat Hrista bev raspnat; i jas ve}e ne `iveam, tuku Hristos `ivee vo vodata i krvta {to istekle od Hristovata slabina koga vo mene” (Galatite 2,20). “Hristos `ivee vo mene”, ka`uva vojnik go probol so kopje koga Hristos umrel. Pavle, koga “so Hrista bev raspnat”, i prodol`uva vo Rim- Petti obid: Vo izve{tajot za miewe na nozete pred posled- janite 6,3-18; 8,9.10: “Znaeme deka na{iot star ~ovek be{e nata ve~era gledaat simboli~ki ekvivalent na vospostavena- raspnat so nego (so Hrista) za da bide onemo{teno gre{noto ta evharistija itn. telo, ta da ne mu robuvame ve}e na grevot, za{to onoj {to e Te{ko e da se razbere bazata na site ovie sporeduvawa {to gi izmislile komentatorite za polesno da se prifati za umren (raspnat), osloboden e od grevot. A ako umrevme (ako niv zbunuva~kata praznina vo Evangelieto spored Jovan vo se raspnavme) so Hrista, veruvame deka i }e `iveeme so nego... vrska so evharistijata. Site tie sporedbi se ~ista imagina- Zatoa ne dozvoluvajte grevot da caruva vo va{eto smrtno telo cija na egzegetite i teolozite koi prisiluvaat oddelni nas- za da im se pokoruvate na negovite pohoti.” “Vie ste duhov- tani od Hristoviot `ivot i epizodi od negovata nauka, koi ni ako navistina Bo`jiot Duh `ivee vo vas... Ako e Hristos o~igledno se nadvor od kontekstot na poslednata ve~era, vo vas, toga{ teloto e mrtvo za grvot.” izgovoreni vo drugi prigodi i storeni so druga cel, vo koi U{te poednostavno ka`ano, Hristos }e se vseli i }e `i- baraat potvrdi za svojata crkovna, istoriska, a ne bibliska vee vo nas ako sme go napu{tile stariot na~in na `iveewe, kategorija na evharistijata. ako ne gre{ime ve}e i ako `iveeme spored Biblijata. Toga{ “nie sme hram na `iviot Bog, tokmu kako {to rekol Bog: ‘]e `iveam vo niv, i }e im bidam Bog, a tie }e bidat moj narod.’” Hristos vo nas ne preku lebot i vinoto “Va{eto telo, veli ponatamu Pavle, e hram na Svetiot Duh Vo vrska so ve~erata Gospodova treba da pojasnime kako koj e vo vas... Zatoa, proslavete go Boga vo svoeto telo.” I, go prima vernikot Hrista vo sebe. Ve}e go ~itavme tvrdewe-

598 599 “ako nekoj go uriva Bo`jiot hram, Bog }e go urne nego, za{to se povrzuvale vo cvrsta hristijanska zaednica proniknata so Bo`jiot hram e svet, a toa ste vie” (2. Korin}anite 6,16; 1. vistinska bratska i sestrinska qubov, so edinstvo i sloga, Korin}anite 6,19.20; 3,17). za {to n# izvestuva apostol Pavle: Nikade vo ovie tekstovi ne se spomenuva ve~erata Gos- “^a{ata na blagoslovot, {to ja blagoslovuvame, ne e li podova (pri~esnata) kako uslov Bog, ili Hristos, ili Sveti- zaedni{tvo vo Hristovata krv? Lebot, {to go raskr{uvame, ot Duh, da se vseli vo nas i da `ivee vo nas, za{to taa e dadena neli e zaedni{tvo vo Hristovoto telo? Bidej}i lebot e eden, so napolno druga cel, za koja ve}e zboruvavme. Zatoa, po~i- iako nie sme mnogu, samo edno telo sme, za{to site u~es- tuvani, da ne se zala`uvame i da ne mu dozvolime nikomu da tvuvame vo eden leb... Ne mo`ete da ja piete Gospodovata ~a- ni go plakne mozokot tvrdej}i deka Bog Otecot, Hristos i {a i demonskata ~a{a. Ne mo`ete da u~estvuvate na Gospodo- Svetiot Duh }e se vselat i }e `iveat vo nas preku naforata vata trpeza i na demonskata trpeza” (1. Korin}. 10,16-21). {to ni ja dava sve{tenikot. Toa e napolno jalov hristijan- Na svoite “agape-sredbi” prvite hristijani ja slavele ski `ivot i jalovo, nedelotvorno, ne`ivotvorno hristijan- Hristovata qubov i negovata `rtva, i tokmu taa, ve~erata stvo, hristijanstvo bez Hrista. Tekstovite {to gi priop- Gospodova, im ovozmo`uvala da imaat “zaedni{tvo vo Hris- {tivme gi rasprsnuvaat tie iluzii kako magla, za{to tak- tovata krv” i “zaedni{tvo vo Hristovoto telo”, {to zna~i vite tvrdewa i ne se ni{to drugo osven veter i magla. Edin- negovata `rtva gi povrzuvala vo bliska zaednica so nego, no stven na~in da go primime Hrista i Svetiot Duh vo sebe, vo i vo me|usebna zaednica kako edno golemo hristijansko semej- na{eto srce, e da go napu{time grevot i da `iveeme spored stvo. “Bidej}i lebot e eden, iako nie sme mnogu, samo edno Bo`jata re~, spored Bo`jite zapovedi. telo sme (edno semejstvo), za{to site u~estvuvame vo eden leb” - site go prifa}ame Hrista kako Spasitel. Pavle ni ka`uva deka nie mo`eme da ja pieme i “demon- Prvite hristijani i ve~erata Gospodova skata ~a{a” i, namesto na Gospodovata, da u~estvuvame “na demonskata trpeza” - da imame zaednica so |avolot, ako jademe Da ja dovr{ime mislata za ve~erata Gospodova: od negoviot leb i ako pieme od negovoto vino - od grevot! “Za{to, sekojpat koga go jadete ovoj leb i ja piete ovaa Dragi moi, nikade vo ovie, i vo site drugi bibliski tek- ~a{a, ja objavuvate Gospodovata smrt - dodeka ne dojde Toj. stovi, koi zboruvaat za ve~erata Gospodova, nikoj ne se moli Za{to, sekoj {to go jade ovoj leb ili ja pie Gospodovata ~a{a za presu{testvuvawe ili za pretvorawe na obi~niot presen na nedostoen na~in, }e bide vinoven za teloto i krvta na leb i za obi~niot grozdov sok da se pretvorat vo vistinsko Gospoda”... “Lebot {to go raskr{uvame.” “Sekoj den bea pos- Hristovo telo i vo vistinska Hristova krv, kako {to pra- tojano i ednodu{no vo hramot; raskr{uvaa leb po domovite vat crkovnite otci sv. Vasilij Veliki i sv. Jovan Zlatoust. i jadea so radost i so ~isto srce” (1. Kor. 11,23-26; 10,16-21; I Hristos ne se moli taka. Toj ednostavno “go zede lebot, i Dela 2,46). otkako zablagodari, go raskr{i” i im go podeli na u~e- Apostol Pavle im veli na vernicite vo Korint: “Koga nicite. Zna~i, samo “zablagodari” i ni{to drugo. Spored toa, go jadete ovoj leb” - vie jadete leb, a ne telo, ne meso; i koga apostolite i prvite hristijani ne go jadele nitu vistinsko- “ja piete ovaa ~a{a” - vie od nea piete vino, a ne krv. Koga go to Hristovo telo, nitu ja piele vistinskata Hristova krv, “raskr{uvame lebot” - nie raskr{uvame leb, a ne telo i meso. tuku jadele obi~en presen leb i piele obi~en grozdov sok Koga prvite hristijani “raskr{uvaa leb po domovite i jadea”, edinstveno kako spomen na Hristovata smrt (taka ka`uvaat tie raskr{uvale leb i jadele leb, a ne telo i meso. evangelistite - grozdov sok, bezalkoholno vino). Ete, po~i- Prvite hristijani “sekoj den bea postojano i ednodu{no tuvani, toa e bibliska vistina za ve~erata Gospodova. vo hramot; raskr{uvaa leb po domovite i jadea so radost i so ~isto srce.” Tie zaedni~ki sredbi za vreme na ve~erata Gos- podova gi narekuvale “agape-sredbi” na koi se zbli`uvale i

600 601 Carstvoto na Aleksandar e pretstaveno i so jarec so ogromen rog me|u o~ite, koj se skr{il i na negovo mesto izrasnale drugi ~etiri pomale~ki rogovi - po negovata smrt, negovite YVEROVITE VO BIBLIJATA ~etiri generali go podelile negovoto carstvo na ~etiri dela. Medo-Persiskoto carstvo e pretstaveno i so tromav oven so dva roga, koj nemal sila da mu se protivstavi na jare- YY cot (Daniel 8. glava). YYYverovite vo knigata na prorok Daniel - ^etvrtiot yver e bezimen, mo{ne silen i stra{en yver, so golemi `elezni zabi, so jaki kanxi i so deset rogovi na gla- Vo Biblijata naiduvame na pove}e yverovi kako simbo- vata. Toa e Rim, Rimskoto carstvo, na ~elo so rimskite cezari. li na istoriski realnosti {to pokrivaat opredeleni is- Rimskoto carstvo, koe so svetot upravuvalo so `elezna tupani- toriski periodi polni so bibliski nastani koncizno opi- ca, se raspadnalo na deset dr`avi (desette rogovi), deset {ani na ovoj na~in. Zad niv se krijat odredeni li~nosti ili monarhii, koi prerasnale vo dene{nite evropski dr`avi. strukturi koi navistina se odnesuvale kako yverovi, koi zad Me|u desette rogovi izrasnal eden rog pred koj se iskor- sebe ostavile mnogu grdo minato. nale tri od postojnite rogovi. Toj rog od po~etok e mal, no No obemot na knigava ne ni dozvoluva da se vpu{tame vo so tekot na vremeto izrasnuva i stanuva pogolem od drugite nivno podrobno opi{uvawe, za{to tie se izvonredno ubavo, rogovi, predominanten, dostignuvaj}i xinovski razmeri, i na i teolo{ki izdr`ano, op{irno opi{ani vo drugi dve knigi nego se pojavuvaat ~ove~ki o~i i ~ove~ka usta koja zboruva na makedonski jazik vo izdanie na Adventisti~kata izda- golemi bogohulstva - go huli Boga, {to zna~i si gi pripi{uva va~ka ku}a “Znaci na vremeto”, {to mo`ete da gi dobiete sebesi Bo`jite prerogativi. Toj rog ja oboril bibliskata preku adresata na izdava~ot. Toa se knigite “Golemata bor- vistina na zemjata, i pravi s# {to saka i napreduva (8. gl.). ba me|u Hrista i satanata” od amerikanskata pisatelka Ele- Vojuva protiv Bo`jite slugi, gi pobeduva, gi ubiva, gi soti- na Vajt (686 stranici) i “Apokalipsa” ili “Otkrovenie” od ra; zna~i, proleva krv. Izrasnuva do nevideni razmeri - se amerikanskiot pisatel Marvin Maksvel (736 stranici). Ovie izedna~uva so poglavarot na nebesnite vojski, so Hrista, i si dve knigi pretstavuvaat vistinsko duhovno bogatstvo, osobe- pripi{uva sebesi Bo`ji atributi: “]e se pojavi ~ovek na no prvata, “Golemata borba”, i golema {teta e za nas ako ja bezzakonieto, sin na pogibelta, koj se protivi i se vozdiga nemame nea vo na{iot dom. nad s# {to se narekuva Bog ili svetiwa, taka {to }e sedne A sega vo najkusi mo`ni crti za yverovite vo Biblija- vo Bo`jiot hram i }e se pretstavi sebesi deka e toj e Bog... ta! Vo knigata na prorok Daniel vo sedmata glava se sre}a- bezzakonik kogo Gospod }e go ubie so zdivot na svojata usta vame so ~etiri yvera koi izleguvaat od more. i }e go uni{ti so pojavata na svoeto doa|awe” (2. Sol. 2,3.4.8). - Prviot yver e lav so krilja. Toa e Vavilon, Vavilon- Toj bezzakonik na Hrista mu ja odzema prvosve{teni~- skoto carstvo, na ~elo so najsilniot car Navuhodonosor, kata slu`ba, sve{tenstvoto vo nebesnoto Svetili{te, pripi- potoa Valtasar i dr. {uvaj}i si ja istata sebesi i prenesuvaj}i ja vo zemnite crkvi - Vtoriot yver e me~ka so tri rebra vo ustata. Toa e i na zemnoto sve{tenstvo. Medo-Persija, Medo-Persiskoto carstvo, so carevite Darij Vo ovoj, od po~etok mal rog, go prepoznavame papstvoto, Medijanecot, Kir Veliki, Kserks ili Asvir i dr. Katoli~kata crkva, koja vo tekot na svojata suprematija od - Tretiot yver e leopard so ~etiri glavi i so ~etiri 1260 godini, preku svojata zloglasna inkvizicija i so pomo{ krilja. Toa e carstvoto na Aleksandar Makedonski. Krilja- na drugite mehanizmi {to $ stoele na raspolagawe, ubila nad ta ja pretstavuvaat brzinata so koja Aleksandar Makedonski 80 milioni slobodoumni hristijani koi re{ile da mislat so go osvoil svetot. Po negovata smrt, negovoto carstvo se ras- svoja glava, lu|e za koi beloto bilo belo, a crnoto crno - cu- padnalo na ~etiri dela - toa se ~etirite glavi na leopardot.

602 603 tot na evropskite nacii. Toa e onoj mra~en sreden vek. Vo 1887 novekovniot hristijanski Rim, koj niknal i izrasnal vrz g. Karl Marks odr`al govor vo Hajd Park vo London vo koj, urnatinite na paganskiot Rim; toa e papstvoto ili Katoli~- pokraj drugoto, ka`al: “Prviot hristijanski svetec,Hristos, kata crkva vo tekot na mra~niot sreden vek. Kaj nego se se `rtvuval sebesi za da gi spasi narodnite masi, a sega{niot krunisani rogovite. Toa se evropskite monarhii na ~elo so svetec - Crkvata - `rtvuvala ogromni masi narod za samata svoite monarsi - carevi i kralevi. Toa e onoj mal rog od ~et- da pre`ivee.” vrtiot yver vo Daniel {to go opi{avme. Vo stegite na svo- jata tiranija maliot rog, papstvoto, ja dr`elo Evropa celi YYYverovite vo Otkrovenieto 1260 godini, kolku {to predvidelo bibliskoto proro{tvo. Na ovoj yver, na papstvoto, kako {to vidovme, satanata Vo Otkrovenieto imame drugi yverovi, povrzani so onie mu dava svoj prestol i svoja sila i mo} da ja obori i da ja is- od prorok Daniel. krivokol~i bibliskata vistina na zemjata; bibliskite vis- - Prvo i osnovno, ovde go gledame satanata kako golema tini da gi zameni so ~ove~ki predanija i vo hristijanstvoto i stra{na lamja, kako stara zmija, |avol i satana, koj vojuva da vovede istoriski apsurdi, za koi op{irno zboruvavme do so Hrista na neboto, koj ja gubi bitkata tamu i e proteran zaed- sega; mo} da gi stavi pod herem (prokletstvo), pod no`, pod no so svoite demoni na na{ata planeta (Otkrovenie 12,7-16). gilotina i na loma~a site {to }e se obidat da mislat poina- - Golema crvena lamja so sedum glavi i so deset rogovi, ku i da mu se protivstavat. I, kako {to vidovme, apostol Pav- so sedum kruni na nejzinite glavi i so opa{ka so koja obo- le go opi{a papstvoto i negoviot ~elnik, papata, kako “~ovek rila edna tretina od nebesnite yvezdi - od nebesnite angeli na bezzakonieto, sin na pogibelta, koj se protivi i se vozdi- (Otkrovenie 12,1-6). So ovaa lamja ovde e prika`an satana- ga nad s# {to se narekuva Bog ili svetiwa, taka {to }e sedne ta, no i paganskiot Rim so rimskite cezari koi svirepo gi pro- vo Bo`jiot hram i }e se pretstavuva sebesi deka toj e Bog”. - gonuvale i gi ubivale hristijanite. Da, to~no onaka kako {to ka`uva proro{tvoto na Daniel i - Neimenuvan yver {to izleguva od bezdna (Otkrovenie Otkrovenieto. 11,7-13) koj vojuva protiv Bo`jata re~. Toa e Francija koja Premnogu krvava i grozna e istorijata na srednovekovno- za vreme na krvavite terori na Francuskata revolucija vo to papsto za da se opi{e vo kusi crti, no eve mal ise~ok od svoeto zakonodavno sobranie so zakon izglasala i proglasi- istorijata na svetovnite istori~ari: la deka Bog ne postoi. Namesto Boga, vo rang na bo`estvo e “Rim ja prekroil svojata ode`da vo koja mu slu`el na izdignat ~ove~kiot “racio” (razum) pred koj se poklonile vo idolopoklonstvoto, go zel krstot vo raka, se svrtel na site likot na edna `ena, glumica, so somnitelen moral, postave- ~etiri strani na svetot i povikal: ‘Narodi, jas sum na zemja- na na tron vo crkvata Notr Dam, proglasuvaj}i ja nea za bo- ta namesnik na Isusa Hrista, na edinstveniot Bog i na edin- `estvo na razumot. stveniot Bo`ji Sin koj `iveel i umrel za vas. Imam vlast Za vreme na taa revolucija izvr{en e neviden teror nad da otpu{tam grevovi. Jas sum posrednik me|u vas na zemjata Biblijata. Taa e masovno spaluvana na pariskite ulici, is- i Boga na neboto. Mene mi e predadena gri`ata za va{ite mevana i poni`uvana i vrzuvana za opa{ka na magare da ja du{i; klu~evite od rajot se vo moja raka. Samo onoj koj veru- vle~e niz pariskite ulici. (Francuskata revolucija vo bib- va vo sekoj moj zbor i me slu{a mene, }e bide spasen i }e `i- liskoto proro{tvo izvonredno ubavo e opi{ana vo knigata vee ve~no vo nebesnoto carstvo. Narodi, onoj {to mi se pro- “Apokalipsa”). tivi mene, mu se protivi na Boga i na Bo`jiot Sin!' - Yver, koj izleguva od more, sli~en na leopard, so noze I narodite, u{te od pamtivek naviknati da go slu{aat kako kaj me~ka i so usta kako kaj lav, so deset rogovi so kru- glasot na Rim, se poklonile i rekle: ‘Upravuvaj so na{ite ni i so sedum glavi polni so bogohulni imiwa. Na ovoj yver du{i i so na{ata sovest; nie sme tvoi. Moli se na Boga za nas lamjata, satanata, mu dava svoja sila, svoj prestol i golema gre{ni!’ I kralevite, gledaj}i deka Rim, koj do sega gospo- vlast (Otkrovenie 13. gl.). Vo ovoj yver go prepoznavame sred-

604 605 darel i nad teloto i nad du{ata na site narodi, sega bara da Pokraj toa taa, ne mo`ej}i da najde re{enie za svoite gospodari samo nad ~ove~kite du{i, ne se protivele; nim duhovni protivre~nosti, stanala u{te i nasilni~ki samovol- du{ite ne im se potrebni. I taka Rim... upravuva so niv, im na. Svoite sve{tenici s# pove}e i pove}e gi upatuvala na pra}a svoi naredbi i prima bezmerno bogatstvo preku svoite simvolot na verata, na dogmati~arite i na svoite strogo kli- namesnici”1 {irani obrasci. A koga tie lu|e bi stanale kardinali i Istori~arot Vels: “Slu`benoto hristijanstvo ja zatem- papi, ve}e vo poodminati godini i naviknati na politikata nilo prekrasnata nauka na Isusa Nazare}anecot od kogo i na tesnogradite i sitni nasoki, bile nesposobni za kakvi nastanalo i ve}e naviknalo vo site podrobnosti da preminu- bilo poobemni planovi zasnovani vrz na~elata za preuredu- va preku nea. Rimskata crkva, koja gr~ovito se dr`ela za vawe na svetot. Toga{ tie napolno zaboravale deka nivna titulata ‘pontifex maksimus’* odamna go napu{tila kopne`ot prva zada~a bila da go sozdavaat Bo`jeto carstvo vo srcata po nebesnoto carstvo, i sega se trudela povtorno da ja o`ivee na lu|eto. Edinstveno nastojuvale na lu|eto da im ja namet- rimskata prevlast na zemjata {to ja smetala za svoe nasled- nat vlasta na crkvata, odnosno, svojata li~na vlast. Za da ja stvo. Taa, crkvata, stanala politi~ko telo koe{to gi ko- zasilat taa vlast, tie nikoga{ ne se pritesnuvale za taa cel ristelo verata i nevoljata na prostiot svet za da gi postigne da upotrebat omraza, strav, pohot i voop{to najniski ~ove~- svoite celi. Taka Evropa prifatila da sledi edno grdo mi- ki pobudi. I tokmu zatoa {to mnozina od niv i samite se nato od ~ij{to slom ne sakala ni{to da nau~i.”2 somnevale vo ispravnosta na svojata doktrina, ne dozvoluvale “Naukata za Bo`jeto carstvo na zemjata, {to ja propove- nikakva diskusija za nea. Spored toa, krajnata netrpelivost dal nekoga{ Isus Nazare}anecot, u{te od samiot po~etok {to ja poka`uvale i sprema najmale~kite somnevawa ili bila osakatena so primesi na doktrinite i ceremoniite na skr{nuvawa vo verata ne se temelela na nekoe nivno bezus- starite predanija i razni mudruvawa od ponizok vid. Hris- lovno potpirawe vrz svojata vera, tuku, naprotiv, taa bila tijanstvoto premnogu rano ja zagubilo svojata prvobitna posledica na nivnoto kolebawe vo verata. Ednostavno vo proro~ka i tvore~ka sila. Se zapletkalo vo predanieto na interes na nivnata politika bilo da se odr`i edinstvoto na prastarata ~ove~ka `rtva, vo mitraisti~koto predanie za du- crkvata.”3 {evno pre~istuvawe so krv; ja prifatilo mislata za odr- `uvawe na sve{teni~kiot stale`, koja poteknuva u{te od Da gi najavime i poslednite dva yvera. najranite vremiwa na sozdavaweto na ~ove~koto op{testvo - Apostol Jovan gleda kako od zemjata izleguva drug yver i, najposle, po~nalo da izgraduva doktrini za su{tinata na so dva roga kako kaj jagne. Ovde zborot upotreben za “yver” e bo`estvoto. Imate vpe~atok deka etrurskiot pontifex‘ maxi- therion i zna~i “divo `ivotno”, yver so jagnoliki rogovi koj mus’ so svojot ka`iprst, krvav od buri~kawe po crevata na po~nuva da zboruva kako lamjata (Otkrovenie 13,11-17). Vo zaklanata `rtva, ja podvlekol ~istata i prekrasna nauka na ovoj yver gi prepoznavame Soedinetite Amerikanski Dr`avi. Isusa Nazare}anecot. Vo golema mera se ~uvstvuva vlijani- - Vidoizmenet crven yver sli~en na leopard, poln so eto na haoti~nite umni pravci na aleksandriskite Grci. Bi- bogohulni imiwa, so sedum glavi i so deset rogovi na koi dej}i ne mo`ela da usoglasi oddelni svoi poimi, crkvata seta nema kruni (Otkrovenie 17. gl.). Ovoj yver gi odrazuva sovre- stanala dogmatska. menite realnosi vo Evropa vo koja gi nema ve}e srednove- kovnite monarhii. Ovde go prepoznavame sovremenoto paps- 1. Ljubomir Nenadovi}: Pisma iz Italije, Nolit, Beograd, 1985, pp. 112,113 tvo, papstvoto vo poslednoto vreme. Ovoj yver go java `ena * Pontifex maksimus - najgolem graditel na most, most me|u zemjata i neboto bludnica. - titula {to ja prezel papata preku rimskite cezari od persiskite i vavilonskite vladeteli koi ednovremeno bile i vrhovni verski poglavari, koi svetovnoto go povrzale so duhovnoto, so {to vo svoi race ja prigra- bile seta vlast i stanale neprikosnoveni apsolutisti. 2. H. D`. Vels: Istorija sveta, Narodno delo, Beograd 1929, p. 363 3. H. D`. Vels: op. cit., p. 385

606 607 gi odrazuva sovremenite realnosi vo Evropa vo koja gi nema ^esna `ena i `ena bludnica ve}e srednovekovnite monarhii. Toa e mo{ne va`no, za{to java~ot sekoga{ upravuva so `ivotnoto {to go java. Bilo da Vo Otkrovenieto se pojavuvaat dve `eni - dve krajni e kow, kamila ili slon, ~ovekot sekoga{ go naso~uva `ivot- sprotivnosti - ~esna `ena i `ena bludnica. Toa se dve crkvi noto upatuvaj}i go kade treba da odi. - Bo`jata crkva i onaa koja stoi pod vodstvo na satanata. @ivotnoto, yverot, vo bibliskoto proro{tvo go pretsta- Ve}e zboruvavme za ~esnata i ~ista `ena, oble~ena vo sonce, vuva politi~kiot entitet, vlasta, pa Otkrovenieto ka`uva so mese~ina pod nejzinite noze i so kruna na glavata so dva- deka pri samiot kraj od vremeto `enata-bludnica (koalici- naeset yvezdi, vo koja{to ja prepoznavame vistinskata Hris- ja na hristijanskite crkvi) }e java na yverot (na vlasta). Ot- tova crkva, koja `ivee spored naukata na dvanesettemina padnatata crkva }e gi nadgleduva svetskite politi~ki sis- apostoli i naukata na prorocite i zaradi toa lamjata (sa- temi! Toa e odnos na prequba {to go osuduva Bog. tanata) ja goni da ja uni{ti (Otkrovenie 12,1-6). Vo rakata dr`i skapocen pehar poln so nejzinite gna- Su{ta sprotivnost na ~istata `ena e `enata bludnica sotii i ne~istotii, poln so otrovno vino, so paganizam, so za koja ~itame vo Otkrovenieto vo 17. i 18. glava. Taa ne `i- la`na nebibliska nauka, so koja gi opila narodite - da, “site vee spored bibliskata nauka i zatoa e nare~ena bludnica, narodi gi opijani so `estokoto vino na svojot blud” (18,2.3). gre{nica. Imeto na bludnicata e “Golemiot Vavilon, majka na “Dojdi da ti ja poka`am presudata na golemata bludni- bludnicite i na zemnite gnasotii.” Vavilon zna~i brkotija, ca, go povikuva angelot Jovana, koja sedi na mnogu vodi, so mete`, neverstvo, prkos, ~ove~ki iluzii, daleku od Boga i od koja bludstvuvaa zemnite carevi, a `itelite na zemjata se vistinata. opija od vinoto na nejzinoto bludstvuvawe. I me odvede vo “@enata e pijana od krvta na svetite i od krvta na Isuso- duhot vo pustina kade {to vidov `ena kako sedi na crven yver vite svedoci!” - Jasno e deka taa proleala iljadnici toni krv koj be{e poln so bogohulni imiwa i ima{e sedum glavi i de- na milioni nevini i sveti Isusovi svedoci “koi gi pazat set rogovi. A `enata be{e oble~ena vo purpurno i vo crveno, Bo`jite zapovedi (site deset zapovedi) i verata vo Isusa” i i ukrasena so zlato, so skapoceni kamewa i so biseri, i dr`e- koi “go dr`at Isusovoto svedo{tvo” (Otkrovenie 14,12; {e vo svojata raka zlatna ~a{a polna so gnasotijata i ne~is- 12,17). totijata od nejzinoto bludstvo, a na ~eloto, pak, $ be{e napi- {ano, tajna: ‘Golemiot Vavilon, majka na bludnicite i na Jasno e deka papstvoto prolevalo iljadnici toni nevi- zemnite gnasotii.’ Ja vidov `enata pijana od krvta na svetite na krv! @enata koja sedi ili java na crven yver veli: “Sedam i od krvta na Isusovite svedoci, i se za~udiv mnogu koga ja vi- kako carica i ne sum vdovica i nema nikoga{ da vidam taga” dov... So nejzinite gatawa bea izmameni site narodi” (17,1-6). (18,7). Koja e taa carica, taa predominantna crkva so takvi @enata bludnica e osudena od Boga. Taa sedi na mnogu prerogativi, koja gi za{emetuva i zemnite carevi, a i `ite- lite na zemjata so vinoto na svojot blud? Sekako, vo taa cari- vodi, a “vodite na koi stoi bludnicata, toa se lu|eto, naro- ca ja prepoznavame Katoli~kata crkva. Taa e `enata-bludni- dite, plemiwata i jazicite” (17,15). - Zna~i, taa dominira nad ca, vo koalicija so otpadnatiot protestantizam i so pravo- narodite, dominira nad svetot. slavieto, koja pak }e gi izvle~e ‘r|osanite me~evi na sredno- @enata vr{i blud so “zemnite carevi”. Bludot (ili vekovnata zloglasna inkvizicija i istite }e gi podma~kuva prequbata) e odnos ili aktivnost me|u ma` i `ena {to Bog so sve`i toni nevina krv na Bo`jite slugi. go osuduva. Taka, pri samiot kraj na vremeto mo`eme da Bludnicata e basnoslovno bogata, oble~ena vo rasko{na o~ekuvame odnos {to }e se razvie me|u crkvata (bludnicata) crvena i purpurna obleka i neobi~no bogato nakitena so i svetskite vladeteli (carevite), a koj Bog go osuduva. zlato, so skapoceni kamewa i so biseri. Istorijata zabele- Kakva e prirodata na ovoj gre{en odnos? Verojatno `ala kako reki poklonici od site strani na svetot se sle- zabele`avte deka `enata java na yver, i toa na onoj yver koj

608 609 ku od dobitokot. Ne ~ini slu~ajno eden takov selanec vo pe- vale na poklonenie vo Rim i vo tie prigodi kraj oltarot vo riodot na procutot na hristijanstvoto kolku polovina kow! crkvata ostavale tolku golemo koli~estvo zlatnici, {to Imaj}i potreba od poeftina rabotna sila za svoite s# pogo- dvajca lu|e morale so gribli da gi trgaat nastrana i so niv lemi imoti, ve}e vo 4 vek crkvata, koja go poostrila ropstvo- da polnat vre}i - vre}i so evropskoto bogatstvo {to se sle- to, ne slu~ajno poseduva i najmnogu robovi.” valo vo Rim. 4 Za tie bogatstva na crkvata crkovniot istori~ar De{- ner pi{uva: Bibliski tandem me|u najgolemata svetovna i naj- “Vo 4 vek tie (biskupite) stanuvaat sojuznici na dr`a- golemata duhovna sila vata koja svoite podanici gi cica do krv. A vo 5 vek ve}e rim- skiot biskup e najgolem zemjoposednik vo Rimskoto carstvo. Problemot so bludnicata koja “sedi na mnogu vodi” (nad Odamna ve}e nasekade se zadu{uvaat hristijanskite soci- narodite), koja go java yverot (strukturite na vlastite) i po jalni nemiri vo Afrika, vo [panija i Galija i blagore~ivo svoja volja upravuva so nego, koja “site narodi gi opijani so na siromasite im se vetuva sre}a na onoj svet, za da mo`at tie `estokoto vino na svojot blud” (18,2.3), kone~no }e go razre- {to podobro da gi molzat na ovoj (svet). {ime podocna, koga }e vidime {to }e se slu~i koga narodite Ve}e vo 6 vek se voveduva crkoven desetok, koj }e se le- koi bile pod nejzina palka sepak }e se otreznat od toa pijan- galizira i }e se sproveduva s# do 19 vek. Vo 8 vek }e se izdej- stvo i koga }e uvidat deka bile te{ko podjarmeni. A sega stvuva crkovna dr`ava, koja frana~kite i saksonskite vla- istiot problem da go prou~ime od drug agol. deteli postojano }e ja potvrduvaat i }e ja zgolemuvaat, taka {to na kraj taa, vooru`ena do zabi, sama }e se bori so sop- Bibliskoto proro{tvo predvidelo deka dvata luti i stvena vojska i so sopstvena mornarica. ]e pqa~kosuva s# zakrvaveni neprijateli, me|u koi so vekovi postoelo nepri- {to mo`e da se pqa~kosa: zamocite, dvorcite, gradovite, jatelstvo i izolacija poradi ma~noto i mnogu grdo minato, celi grofovii i vojvodstva. ]e krade s# {to mo`e da se ne samo {to }e se pomirat, tuku }e stapat vo koalicija, vo ukrade: ve}e vo 4 vek imotot na paganskite hramovi, vo 6 vek sojuz, }e sozdadat tandem so ~ija pomo{ satanata }e go pred- imotot na site pagani, potoa posedite na milioni progone- vodi svetot vo poslednata armagedonska bitka protiv Boga ti i pogubeni Evrei, imotite i posedite na spalenite ereti- i negoviot narod. Stanuva zbor za dvata yvera od Otkrovenie ci, a i na spalenite ve{terki i ve{teri. Pqa~kosuvani se 13. glava {to ve}e gi opi{avme, za prviot i vtoriot yver, za onie koi mislat poinaku, no isto taka se pqa~kosuvani i papstvoto i za protestantska, izrazito antikatoli~ka Ame- sopstvenite vernici so postojani novi i povisoki danoci, rika od drugata strana na Atlantikot, koja izrasna vo xi- zakupnini, so kamati, so pritisoci, so oprosnici, so izmis- novska politi~ka, ekonomska i voena sila za da ja odigra svo- leni ~uda, so relikvii, pri {to crkvata blagajnata ja polne- jata proro~ka uloga vo poslednite denovi kako edinstvena la i so pomo{ na ekskomunikacija, so interdikt (zabrana) i predominantna svetska supersila na svetskata scena. so me~; italijanskiot narod najmnogu e opusten, a sam Rim Amerikanskiot ambasador vo Vatikan (od 1989-1993 g.), stanal najbuntoven grad i najsiroma{en od site gradovi na Tomas Miladi, zaklu~uva: “Veruvam deka SAD, kako edinstve- Zapadot - brojot na negovite `iteli opadnal od dva milio- na svetska supersila i Svetata stolica (papstvoto), kako ni vo pagansko vreme, na samo 20.000 vo 14 vek. edinstvena svetska moralno-politi~ka vlast, }e odigraat Pokraj ona {to go prigrabuvala so pqa~kosuvawe i so zna~ajna uloga vo idnina. Nivnite akcii }e vlijaat vrz `ivo- vojna, i pokraj dotaciite {to gi dobivala od onie so koi bila tot na lu|eto na site delovi na planetata.”5 vo sojuz, vo sredniot vek crkvata poseduvala edna tretina od vkupnoto evropsko zemji{te {to go obrabotuvale poslu{- nite selani, koi vo o~ite na svoite gospodari vredele pomal- 4. K. Deschner: op. cit., pp. 114,115 5. Melady, str. 10

610 611 “Smrtonosnata rana (na papstvoto) be{e iscelena!” - Toa Prviot yver, koj izleguva od more, e sli~en na leopard, ne e ve}e mrtvo. O`ivea, voskresna! Gi raskina okovite na so noze kako kaj me~ka i so usta kako kaj lav, so deset rogovi izolacija i mrak i izleze na sloboda, na videlina. so kruni i so sedum glavi polni so bogohulni imiwa. Na ovoj “I seta zemja se voshiti!” Da zabele`ime. Seta zemja, cel yver lamjata, satanata, mu dava svoja sila, svoj prestol i gole- svet, bez isklu~ok, celata planeta Zemja, se voshiti koga vide ma vlast. Vo ovoj yver go prepoznavame srednovekovniot hris- kako papstvoto, koe be{e nad dveste godini mrtvo, i za koe se tijanski Rim, koj niknal na po~vata na paganskiot Rim i izras- tvrde{e deka zanavek }e ostane mrtvo, voskresna. Lu|eto ne samo nal vrz negovite urnatini; toa e papstvoto ili Katoli~kata {to }e se ~udat i voshituvaat, tuku }e go obo`avaat yverot. crkva vo tekot na mra~niot sreden vek. Kaj toj yver se kruni- “I trgna (seta zemja, bez isklu~ok) po yverot!” - Zna~i, sani rogovite, ne glavite. Toa se evropskite monarhii na papstvoto zastanuva na ~elo na planetata Zemja, i papata ~elo so svoite monarsi - carevi i kralevi. Rogovite se sim- stanuva geopoliti~ki, sesvetski lider, li~nost so geopoli- boli na silata, na vlasta. Toa e onoj, od po~etok mal rog, od ti~ki, sesvetski dimenzii, i svetot trgna po nego, zastana zad ~etvrtiot yver vo Daniel {to go opi{avme, {to podocna nego, se stavi pod negovo zname! izrasnal do ogromni razmeri. Vo stegite na svojata tiranija “Lamjata (satanata) mu dade vlast na yverot (na papstvo- maliot rog, papstvoto, ja dr`elo Evropa celi 1260 godini, to)... vlast nad sekoe pleme, narod, jazik i rod” - vlast nad cel kolku {to predvidelo bibliskoto proro{tvo. svet - ili svetot go stavi pod negova vlast (13,7). Otkako }e izmine toj vremenski period, na papstvoto }e “Lu|eto mu se poklonija i na yverot” (na papata) i rekoa: mu bide zadadena smrtna rana - “edna od glavite na yverot e “Koj e kako yverot i koj mo`e da vojuva protiv nego?” - Ni- smrtno raneta” - ka`uva proro{tvoto (Otkrovenie 13,3), so koj! Nikoj ne e kako nego, i nikoj ne mo`e da vojuva protiv {to toa, zaedno so svoeto bleskotno minato, }e is~ezne od nego. Zo{to? Zatoa {to, iako papata nema nitu edna divizi- svetskata scena kako va`en faktor i okolu dveste godini }e ja, sepak, o~igledno e deka nemu }e mu stojat na raspolagawe zamine vo ma~na izolacija i pasiva, vrzano so novite istoris- site “divizii” {to }e mu bidat neophodni, za{to zad nego ki okolnosti koi se protiv nego i nemo}no da stori {to bilo zastanuva cel svet koj go prifa}a kako edinstven voda~ so za da si pomogne sebesi. Josif Stalin najdobro ja izrazil taa kapacitet, sposoben lider koj mu nudi na ~ove{tvoto izlez relativna nemo} na papstvoto koga potsme{livo pra{al: “A od bezizlezot vo koj zapadnalo. Nudi presvrtnica - po~etok na so kolku divizii raspolaga papata?” iljadagodi{na epoha na mir, bezbednost, sre}a, prosperitet... Taa smrtonosna rana na papstvoto mu ja zadava Napoleon Ako do neodamna postoeja dilemi okolu toa kako mo`e vo 1798 godina koga negoviot general Bertie vlegol vo Va- papata da stana svetski lider od takov format za da go tikan i go odvel papata PieVI vo izgnanstvo, kade {to umira ispolni ova biblisko proro{tvo, navistina svetot da go kako francuski zarobenik. Toga{ Evropa si pomislila prifati tokmu nego kako svetski voda~, koj }e dobie “vlast deka so smrtta na toj papa vo 1799 godina zasekoga{ umrelo nad sekoe pleme, narod, jazik i rod”, ili vlast nad cel svet, i papstvoto. Me|utoa, proro{tvoto ne ka`uva taka. Napro- denes se otstraneti site tie somnevawa. tiv, toa veli: “No negovata smrtonosna rana be{e iscelena. Ova biblisko proro{tvo najsilno i najo~igledno po~na I seta zemja se voshiti (se za~udi) i trgna po yverot; i $ se vo podrobnosti, vidlivo za site, da se ispolnuva pri zakopot poklonija na lamjata (na satanata) bidej}i taa mu dade vlast na pokojniot papa Jovan Pavle II na 08 april 2005 g., koga toj na yverot (na papstvoto); mu se poklonija i na yverot, velej- mrtov gi sobra politi~kite i duhovnite voda~i od cel svet }i: ‘Koj e kako yverot i koj mo`e da vojuva protiv nego (pro- da se poklonat pred negoviot odar. Vo taa prigoda, srede tiv papstvoto)?’” (13,3.4). nasobranoto mno{tvo od nad 4 milioni vernici, negovi sim- Iako ovoj tekst e mnogu jasen, sepak, nakuso }e go anali- patizeri, vo Rim, nie direktno gi slu{avme zborovite na zirame. proro{tvoto: “Lu|eto mu se poklonija na papata i rekoa: ‘Koj

612 613 Po teroristi~kiot napad na Soedinetite Dr`avi od e kako papata?’” Slu{avme najrazli~ni laskavi komentari od 11 septemvri 2001 g., Xorx Bu{ ja dade slednata izjava za II tipot: “Papata Jovan Pavle treba da se preimenuva vo Jo- Soedinetite Dr`avi: “Ova e mirna dr`ava, no svirepa koga van Pavle Veliki, za{to toj be{e najgolem ~ovek ne samo na nekoj }e ja naluti!” stoletieto, tuku i vo istorijata voop{to!” Vo komentarot upaten do jordanskiot kral, Abdulah, Bevme svedoci na nevidena euforija {to go zafati pred Soedinetite Dr`avi da prezemat akcija protiv Avga- ogromnoto mno{tvo negovi poklonici koi vedna{ go pro- nistan vo oktomvri 2001 godina, Bu{ re~e: “Na{ata nacija glasija za svetec. po malku e `alosna, no sme luti. Postoi odredeno nivo na `ed Za vreme na negoviot pogreb navistina se vide deka sve- za krv, no nema da dozvolime taa da rakovodi so na{ata reak- tot ne mo`e da isfrli na povr{ina nitu politi~ki, a u{te cija. Nie sme cvrsti, so bistri o~i i strplivi, no nabrgu }e pomalku verski voda~ od takov format, so takvi dimenzii i po~neme da skalpirame.” avtoritet, so koi raspolaga papata, koj }e go prezeme kormi- 6 loto vo svoi race za da gi re{i naplastenite nere{livi Sega, otkako Amerika ostana edinstvena svetska super- svetski problemi i ~ove{tvoto da go povede vo pomirni vo- sila, mo`eme da ka`eme deka se nao|a vo takva polo`ba koja di. Protestantite, pravoslavniot svet i site drugi svetski $ ovozmo`uva da go ispolni toa biblisko proro{tvo. Soedi- religii, ne se monolitni i nemaat duhoven voda~ od takov netite Dr`avi, ~ovekoqubivo raspolo`eni, go predvodat kalibar i so takov kapacitet kako {to e Katoli~kata crk- svetot vo tragaweto po re{enie za naplastenite problemi, va na ~elo so svojot poglavar, papa. ]e napravime mala di- no ne sama, za{to problemite se tolku te{ki i slo`eni, {to gresija za da go opi{eme vtoriot yver. ja nadminuvaat nejzinata mo} za re{enie. Apostol Jovan gleda kako od zemjata izleguva drug yver Pretsedatelot na najgolemata svetska svetovna supersi- so dva roga kako kaj jagne. Ova `ivotno so jagnoliki rogovi la, Xorx Bu{ Pomladiot, e svesen deka negovata zemja, Ame- e yver koj po~nuva da zboruva kako lamjata. Proro{tvoto rika, iako e edinstvena preostanata supersila, ne mo`e sama ka`uva deka ovoj yver so dva roga kako kaj jagne }e ja poddr- da se spravi so ogromnite svetski lavini od terorizam, dro- `uva i }e ja sproveduva vlasta na prviot yver i }e ja prisili ga, i so drugite bezbrojni nere{livi problemi. Amerika ne seta zemja, cel svet, da mu se pokloni na prviot yver, na pap- mo`e so fizi~ka sila da go skroti voinstvenot duh na sve- stvoto, na koe mu bila zadadena smrtonosna rana, no koja se tot koj s# pove}e se razgoruva i se zakanuva da ja zapali seta iscelila (Otkrovenie 13,12). zemja. Zna~i, ovie dva yvera vo poslednoto vreme stapuvaat vo Za da ja kontrolira situacijata vo suroviot heterogen sojuz pred koj }e se pokloni seta planeta Zemja. Vo yverot so svet, nejze $ e potrebna asistencija od golema duhovna sila dva roga kako kaj jagne ja prepoznavame Amerika, Soedinetite koja }e go pronikne svetot odnatre i }e ja ispolni negovata Amerikanski Dr`avi. Toj yver verojatno e pretstaven so poroznost kako voda vo ~a{a napolneta so ~akal. Amerika e xinovskiot amerikanski bizon so dve mali rok~iwa kako kaj napolno svesna deka papstvoto e edinstvena mo}na duhovna jagne, koj vo poslednoto vreme zboruva kako lamjata. Dvete sila koja mo`e da gi relaksira i amortizira krajno nepo- rok~iwa - toa se dvete pove}evekovni neprikosnoveni fun- volnite sostojbi vo svetot odnatre i ogromna koheziona sila damentalni slobodi {to gi u`ivaat gra|anite na Soedine- koja mo`e da odr`uva kakov-takov balans vo rascepkaniot i tite Dr`avi - verskata i gra|anskata sloboda - zagarantira- razbuntuvan svet. Nema praznina vo sad so ~akal i voda! ni so amerikanskiot ustav, koi, za `al, i za Amerika i za cel Od druga strana, i papstvoto `ali za zagubenata svetska svet, tie }e stanat istorisko minato, bidej}i Amerika }e se dominacija od minatoto i sonuva i pretendira za nova supre- otka`e od niv i od miroqubiva zemja, od bastion na vistin- matijata nad svetot. No i toa, iako e najgolema duhovna sila, skite slobodi, }e se pretvori vo yver koj }e go prisili sve- tot da prifati nametnati diktati. 6. Bob Vudvard, Bu{ vo vojna, str. 168

614 615 Pretsedatelot na najgolemata svetovna svetska supersi- e svesno, kako i Amerika, deka sama, bez nadvore{na pomo{ i poddr{ka, ne mo`e da se dobere do posakuvanata prevlast. la, Xorx Bu{ Pomladiot, zaedno so trojcata prethodni Zna~i, dve sili - najgolemata svetovna i najgolemata du- (porane{ni) pretsedateli na SAD, dopatuvaa vo Vatikan da hovna - imaat ist son - svetot da go stavat pod svoja palka. No se poklonat pred odarot na pokojniot papa, pri {to vo taa i ednata i drugata sila e svesna deka toa ne mo`e da go pos- prigoda aktuelniot pretsedatel klekna pred pokojnikot i se tigne sama. Me|utoa, ako ne mo`e sekoja sama, toga{ - toa }e mole{e. Nekolku dena podocna, Xorx Bu{ ka`a mo{ne las- mo`at da go postignat so zdru`eni sili, zar ne!? ]e si po- kavi zborovi i za negoviot naslednik, za noviot papa Bene- mognat edna na druga. Ve}e ka`avme deka, spored proro{- dikt XVI, so {to gi najavi idnite `elbi i aktivnosti na tvoto, vtoriot yver, Amerika, }e ja prisili seta zemja, cel Amerika za tandemot so papstvoto. svet, da mu se pokloni na prviot yver, na papstvoto. Za voz- vrat, papstvoto }e $ pomogne na Amerika tamu kade {to taa Nov svetski poredok! Koj, koga, kako i zo{to }e go ne mo`e sama da postigne uspeh. vospostavi? I, ete go re{enieto! Idejata e tuka, spogodbata e napra- vena, ostanuva da se dogovorat okolu strategijata. Amerika Bez i najmala senka na somnevawe mo`eme da tvrdime }e go pritisne svetot odnadvor so svojata fizi~ka, svetovna sila, a papstvoto }e go pritisne odnatre so svojot duhoven deka napreduvame kon sozdavawe na nekoj oblik sesvetska, avtoritet i - svetot e nivni! Dvete sili stapuvaat vo koali- zaedni~ka vlada {to }e go opfati cel svet, kon edna svetska cija, formiraj}i silen tandem pred koj svetot }e padne na super-dr`ava. Katoli~kiot pisatel, Malahi Martin(Malachi kolena i }e go prifati nivniot nametnat jarem kako ne{to Martin), ognen katolik i nekoga{en jezuit, avtor na knigata 7 nu`no i neizbe`no za da pre`ivee. “Klu~evite na ovaa krv”, bestra{no i nedvosmisleno veli za Proro{tvoto odi ponatamu: i evropskite dr`avi, pret- globalniot natprevar {to se odigruva na svetskata scena: staveni so desette rogovi na prviot yver, i predvodeni i “Bez ogled na toa dali sakame ili ne, dali sme podgotve- pritisnati od vtoriot yver, od Amerika, go poddr`uvaat pap- ni ili ne, site nie sme vklu~eni vo eden globalen natprevar. stvoto kako i taa. “Tie (rogovite, evropskite vladeteli) se Me|utoa, mnozina od nas ne se natprevaruva~i. Nie sme onie istomislenici, i }e mu ja predadat svojata sila i vlast na {to se zala`uvaat samite sebesi, za{to natprevarot se vodi yverot” (Otkrovenie 17,13). okolu toa koj }e go osnove prviot sesvetski sistem na vlade- Ve}e se gledaat konturite na toj iden sojuz me|u ovie dve ewe koj nikoga{ do sega ne postoel vo me|unarodnata zaedni- dominantni sili, me|u ovie dva yvera na svetskata scena koi ca. Se raboti za toa koj }e ja dobie a koj }e ja zagubi dvojna- ne podnesuvaat nikakva opozicija. ta mo} da vladee i da upravuva so nas kako poedinci i so site Vo mart 2001 godina pretsedatelot na SAD, Bu{, nas kako ~ove~ko op{testvo, koj }e go kontrolira celokup- zboruva{e pred grupa katoli~ki voda~i za vreme na posvetu- noto naselenie na svetot, koe, spored predviduvawata na de- vaweto na Kulturniot centar na papata Jovan PavleII , pri mografite, na po~etokot na tretiot milenium }e go dostigne {to re~e: “Katoli~kata crkva e sre}na {to ima tolku sil- brojot od {est milijardi.” no, sposobno i pristojno vodstvo. I Amerika e sre}na {to “Natprevarot e seop{t zatoa {to sega, koga ve}e po~nal, ima tolku silni voda~i me|u sebe... Najdobar na~in da mu ne postoi na~in da se zadr`i ili da se otpovika. Ne posto- oddademe ~est na papata Jovan PavleII , na vistinskiot golem jat nikakvi pre~ki za{to, koga edna{ e re{en natprevarot, ~ovek, e seriozno da ja sfatime negovata nauka; da gi slu{ame svetot i s# {to e na nego ... edna{ zasekoga{ }e bide silno i negovite zborovi i tie zborovi i u~ewa da gi sprovedeme vo korenito izmeneto ... delo ovde vo Amerika. Ova e predizvik {to morame da go prifatime.” 7. The Keys of This Blood, pp. 15,16

616 617 boli~ki se pretstaveni so klu~evite na sveti Petar koi se Onie {to imaat pomalku od sedumdeset godini, }e ja vi- isprani vo krvta na Bogo~ovekot Isus Hristos. Papata e i dat makar osnovnata struktura na vladeeweto na noviot svet }e bide edinstven posednik na klu~evite vo toj den.” - Koj {to e vospostavena. A onie me|u nas, koi se pod ~etiriesetta- den? Onoj den koga papata }e ja prezeme politi~kata vrhov- ta, sigurno }e `iveat pod nejzinata zakonodavna, izvr{na i na vlast na koja, spored negovo mislewe, mu dava pravo nego- sudska uprava i vlast” (str. 15,16). vata polo`ba! “Spored kone~nata analiza na papata, koj za Amerika sigurno go sfa}a ova. Nejzinite pobudi sigurno sebe tvrdi deka e Hristov namesnik, toj ima namera da bide se ~ovekoqubivi. Amerika sonuva da se pro{iri na cel svet. vrhoven sudija vo op{testvoto kako zaednica na dr`avite.” Taa saka sekoe ~ove~ko su{testvo da gi u`iva site slobodi - Spored Martina, srcevinata na noviot svetski poredok politi~ka, ekonomska i verska - koi nea ja napravile gole- na papata le`i vo toa {to nitu nasilni~kiot marksizam so ma. Taa isto taka sfa}a deka drogata, kriminalot, a osobeno svojata bezbo`na ideologija, nitu materijalisti~kiot kapi- terorizmot kako ~uma na novoto vreme i problem broj eden talizam so svoite finansiski neednakvosti se prifatlivi i za svetot, se vo silen podem i }e izvr{at destrukcija, rastre- tie mora da is~eznat. suvaj}i gi temelite na ~ove{tvoto. Tie se nametnati dikta- Popularniot evangelski pisatel Dejv Hant, pred avgus- tori i pretstavuvaat stra{na opasnost za svetot. Taa znae tovskiot pu~ vo Moskva vo 1991 g. pi{uva: “Bez ogled kakva deka nitu eden narod sam ne e vo sostojba da gi podvlasti ovie idnina go o~ekuva komunizmot, na svetot ne mu e sudeno da stra{ni seni{ta i sili na zloto. Potrebno e site narodi za- dojde pod vlast na nekoj marksisti~ki diktator, tuku pod edno da rabotat na toa. Kako edinstvena supersila, Amerika vlast na antihrista. Nema da pobedi ateizmot, tuku la`nata znae da go iskoristi svojot avtoritet za da ja postigne ovaa cel. religija! A Rimokatoli~kata crkva }e ima klu~na uloga vo Papata Jovan Pavle II pretstavuva{e crkoven velikodos- toj prevrat, so {to }e ja odredi sudbinata na ~ove{tvoto... tojnik i geopoliti~ar koj be{e vklu~en vo me|unarodniot Vsu{nost, komunizmot ne mu be{e najlut neprijatel na hris- natprevar okolu steknuvawe na politi~ka prevlast na koja, tijanstvoto. Toj naziv $ pripa|a na ‘vavilonskata bludnica’ spored negovo mislewe, ima pravo po silata na svojata polo`- koja tvrdi deka e ‘hristijanka’, iako pratila mnogu pove}e ba, i deka, kako figura so xinovski, planetarni dimenzii, du{i vo smrt od marksizmot, so koj taa ima mnogu zaedni~ko. postigna nezapameteni uspesi, so {to mu sozdade izvonredni, Ironija e {to Rimokatoli~kata crkva e isto tolku tolerant- mamutski pozicii i na svojot naslednik. na kolku otsekoga{ {to be{e i komunizmot.” Martin ka`uva: “Nikoj, nitu poedinec, nitu nekoe kolek- Vo svojata kniga “Globalniot mir i pojavata na anti- tivno telo, zvani~no ne mu go prepu{ti pravoto (na papata) hrist”, Hant napi{al: “Eve kade se prodlabuva zapletot: Ako da dejstvuva kako religiski avtoritet ili kako moralen antihrist navistina ima namera da bide Hristos, toga{ ne- pretstavnik na me|unarodnata zaednica. Toj sam se nametna govite sledbenici mora da bidat hristijani.” A potoa stanu- so toj pla{t i nikoj vlijatelen ne mu go ospori toa prisvo- va malku pootvoren: “Vsu{nost, i Gorba~ov i papata hristi- juvawe.” janstvoto go prepoznavaat vo rimokatolicizmot! Se slu~i Martin pi{uva deka Jovan Pavle planira “na svoeto toa da bide slu`benata svetska religija na Rimskata imperi- papstvo da mu obezbedi me|unaroden karakter i deka, kako ja - tokmu onaa religija koja mora da ja povrati taa svoja po- papa, se dvi`i me|u svetskite lideri i narodi, baraj}i za lo`ba pri prigotvuvaweto za pojavata na antihrist... Crkva- sebe polo`ba na poseben lider me|u liderite, za{to vo taa ta i hristijanstvoto na stariot Rim voskresnaa direktno konkurencija saka da se pojavi kako pobednik.” pred samite na{i o~i so blagoslov na liderite na svetskite Spored Martina, papata se gleda sebesi ne kako eden od religii, i na predvodnite protestanti. bezbrojnite svetski lideri, tuku kako onoj koj, soobrazno so I taka mo}ta {to ja ima Rim nad svoite podanici e dale- polo`bata {to ja zazema, treba da bide vrhoven verski i ku pogolema od onaa {to koja bilo svetovna vlada ja ima nad politi~ki avtoritet vo svetot. “Toj avtoritet i taa sila sim-

618 619 Spored Malahi Martin, Jovan Pavle papstvoto go ufr- svoite gra|ani. Koga }e dojde vreme lu|eto da se odlu~at komu navistina }e mu ostanat verni, prili~no e jasno kakva odlu- li vo arenata na me|unarodnata politika na na~in koj ne e ka }e donesat katolicite, bez ogled na svoeto dr`avjanstvo.” zabele`an od sredniot vek navamu. Spored nego, Jovan Pav- Nezavisno od toa na koja narodnost $ pripa|aat i bez le II “ja ispolni svojata najava deka ima namera da ja prezeme ogled na toa kakov e oblikot na nivnata vlada, tie (katolici- i u{te edna{ uspe{no da ja odigra me|unarodnata uloga koja te) avtoritetot na svojata crkva treba da go smetaat za pogo- zazemala centralno mesto vo tradicijata na Rim i vo samoto lem od sekoj drug. Iako na dr`avata $ se zakolnuvaat na ver- ovlastuvawe koe, kako {to smetaat katolicite, Hristos mu nost, sepak, nad s# stoi zavetot na poslu{nost kon Rim, koj go doveril na Petar i na site negovi naslednici.” gi osloboduva od sekoja obvrska koja ne e vo soglasnost so Vo 1980 godina spisanieto “Atlantik” napi{a deka Jo- interesite na Rim. van Pavle “bez somnenie go vrati Vatikan vo centarot na me|u- Spored Hant, Rim ne gi promenil svoite u~ewa: “Ere- narodnata scena”. Vo 1979 g. katoli~kiot komentator Xorx ti~kite doktrini za spasenie {to ja predizvikale refor- Vil objavi deka “vo tekot na poslednata ~etvrtina od ovoj macijata ne se promenile, a kultnite stegi na crkvata u{te prosvetlen vek, najvlijatelnata li~nost na svetot dejstvu- pove}e se zasilija.” Rimskata crkva sega se prika`uva kako va{e kraj oltarot. Denes mo}ta im se pripi{uva na proza- miroqubiva. Taa se obiduva da go opravda izve{tajot za i~ni lu|e koi upravuvaat so golemi dr`avi, no site tie bi svoite surovosti. Se oblekla vo nadvore{na pobo`nost, no morale da $ zaviduvaat na mo}ta na poetot ~ija{to ‘dr`ava’ ne se izmenila. e vo sosedstvo na Rim” (n. z. Jovan PavleII e pisatel i poet). Papata Jovan Pavle II be{e borec i svetski {ampion za Svetot se dvi`i vo nasoka {to mo`e na edna takva ugled- mir (verojatno i negovite naslednici }e go sledat vo toa).... na li~nost na me|unaroden plan, kakov {to be{e papata Jo- Toj zad sebe ostavi pove}e od 45 prekumorski patuvawa i van Pavle, ili na nekoj od negovite naslednici, da $ ja garan- vospostaveni kontakti so golem broj vladi i narodi, tvrdej}i tira onaa nesporedliva politi~ka mo} za koja toj se bori so deka Svetata stolica ne e neprijatel na nitu eden narod nitu site sili na svojot pontifikat. Kone~no, spored Otkrovenie dr`ava. Vo oktomvri 1986 godina mu uspea da sobere 150 13,1-3 mora da se slu~i takvo ne{to! Slo`eniot yver od ovoj stare{ini od desetina veri - od biskupot od Kenterberi do tekst, ili papstvoto, zadobilo smrtna rana: “Vidov edna od Dalaj Lama - vo katoli~koto svetili{te vo Asizi vo Italija negovite glavi nebare e smrtno raneta.” Me|utoa, taa rana ne da se molat za mir vo svetot. Na ista takva sredba vo Asizi bila trajna: “No negovata smrtonosna rana be{e iscelena. toj gi sobra verskite stare{ini i poglavari na svetskite I seta zemja se voshiti.” religii i vo januari 2002 godina. Vo tekot na “iljada i petstotini godini”, pi{uva Mar- Evropskiot i sovetskiot komunizam padnaa, a na papata tin, “Rim so silna raka upravuval so sekoja lokalna zaedni- Jovan Pavle II, pove}e otkolku na koj i da e drug ~ovek, mu e ca po cel svet... Op{to ka`ano, so nekoi isklu~oci {to mo- oddadeno priznanie za toa. Regan i papata se dogovorija i si rame da gi priznaeme, toa bil rimski stav s# dodeka najgo- rekoa eden na drug: Da se obedinime i da go urneme komuniz- lemite svetovni sili na svetot ne mu gi nametnale na pap- mot! I go urnaa! stvoto tie dveste godini neaktivnost.” “Papata, a ne Gorba~ov, go zapali ognot na promenite vo Dveste godini neaktivnost! Toa n# vra}a na 1798 godina Evropa!” - ka`uva spisanieto “Xerusalem post”. Spisanieto koga na Rim, na papstvoto, mu bilo zadadena smrtonosna rana, “Tajm” izvesti deka “papata od Polska, Jovan PavleII , pove}e koga francuskiot general Bertie go odvel papata PieVI vo od koj i da e drug pridonese i stori komunizmot da se otera ropstvo. v grob.” Martin pi{uva: “Sekoga{ va`en obi~aj na Rim bil da Duri i Gorba~ov prizna: “S# {to se slu~i vo Isto~na donesuva odluki spored koi op{toto dobro na celata geoza- Evropa vo tekot na ovie nekolku posledni godini ne }e be{e ednica }e ima prednost pred site lokalni interesi.” mo`no bez prisustvoto na papata.”

620 621 Vatikanskite napori da zadobie politi~ka prednost se odnosno mora da bide vo sostojba da ja izvr{i svojata volja o~igledni. Pontifeksite od Rim nikoga{ ne go napu{tile bez me{awe na nitu eden drug narod, i mora da bide vo sostoj- svoeto gnasewe kon izdeluvaweto na crkvata od dr`avata. ba da nametne sankcii. Verojatno si spomenuvame za sankci- Malahi Martin toa go pojasnil vo svojata kniga. ite nametnati na mnogu dr`avi na koi ne im e dozvoleno da “Pontifeksot tvrdi deka idejata so koja mo`eme da bi- kupuvaat ili da prodavaat na me|unarodniot pazar s# dodeka deme povrzani so svetot a ne povrzani so Boga e isto tolku ne gi ispolnat barawata na Obedinetite nacii ili na drugi pogre{na kolku i idejata deka mo`eme da bideme povrzani so dr`avi koi im gi nametnale sankciite. Boga, a da ne bideme povrzani so svetot” (str. 365). Spored Martina, najvisoka cel na Jovan Pavle e da vidi Vo slu~aj ovie zborovi da ne ve ubedat deka izdeluvawe- kako negovata crkva ja kontrolira ne samo Amerika, tuku i to na crkvata od dr`avata e pove}e otkloku luksuz, prodol- idnata vlada na edinstveniot svet. Koga }e se postigne ovaa `ete da gi sledite slednite tvrdewa: cel, klu~na namera na Jovan Pavle, ili na nekoj od negovite “Za Jovan Pavle e napolno jasno deka nikoj nema pravo - naslednici, }e bide da mu nametne moralen poredok na sve- demokratsko ili drugo - na moralna zabluda; i nitu edna re- tot so site sankcii {to se potrebni da se postigne toa. Seka- ligija, zasnovana na bo`estvenoto otkrovenie, nema moral- ko, seto ova }e bide “za dobro na zaednicata vo celost i na no pravo drugite da gi u~i na takva moralna zabluda ili da sekoj nejzin del”!? ostane vo nea” (str. 287). Da si spomneme za edna omilena izreka na Ronald Heg- No ovde se nametnuva pra{aweto: Ako nikoj nema pravo stad: “Progonstvo nema da pottiknat lo{ite lu|e obiduvaj}i da veruva, da u~i ili da ostane vo nekoja moralna zabluda, se drugite lu|e da gi napravat lo{i. Toa }e go pottiknat toga{ koj }e odredi za nas drugite {to e moralno pravo ili dobri lu|e, obiduvaj}i se drugite da gi napravat dobri!” zabluda? Jovan Pavle ima odgovor i na ova pra{awe: Dali nametnatiot moralen avtoritet so sankcii koi }e “Rimokatoli~kata crkva sekoga{ tvrdela, a i denes - pod zabranuvaat kupuvawe i prodavawe brgu }e dojdat? Sekako, Jovan Pavle II - tvrdi deka taa e kraen sudija za toa {to e mo- toa e del od procesot na “brzite dvi`ewa” vo svetot vo koj ralno dobro, a {to e moralno zlo vo ~ove~koto odnesuvawe” dlaboko ve}e sme navlegle! (str. 157). Jovan Pavle ne saka{e da ostvari kontrola nad idnata Toga{, {to predlagaat Jovan Pavle i negovata crkva, svetska vlada so vooru`ena sila, za{to Vatikan nema oru`je. {to da se stori so lu|eto koi }e izberat da u~at i da ostanat Soobrazno so ova, Malahi Martin istaknuva deka Jovan Pav- vo moralna zabluda? Malahi Martin predlaga toa pra{awe le, ili nekoj od negovite naslednici, }e o~ekuva politi~kata trezno da se razgleda: kontrola nad svetot da padne vo negovi race po pat na nat- “Kone~en preduslov za georeligioznata sposobnost prirodni znaci i ~uda {to }e gi opfatat i neboto i zemjata, (~itaj: verska dominacija nad svetot) e avtoritetot. Ustano- osobeno neboto, a i po pat na prirodni katastrofi {to }e vata (Rimskata crkva) vo svoite organizacioni strukturi i se ni`at so golema brzina na site strani na svetot. potfati mora da ima edinstven avtoritet: avtoritet koj e Preku prikazanijata na katoli~kata svetica Deva Mari- centraliziran; avtoritet koj e avtonomen vo odnos na site ja |avolot ja promovira i ja izdignuva Katoli~kata crkva drugi avtoriteti na nadnacionalen, planetaren plan; av- pred svetot kako vistinska hristijanska crkva koja ima mo} toritet koj sodr`i takvi sankcii koi se efikasni za odr- da pravi i ~uda, i demonite niz cel svet pra}aat poraki za `uvawe na edinstvoto i celite na institucijata, dodeka toj takvi ~uda koi se slevaat vo centarot vo Vatikan, i Martin slu`i za dobro na zaednicata vo celost i vo sekoj nejzin del” tvrdi deka papata gi ~eka tie migovi kako svoi migovi i {an- (str. 138). sa da istapi pred svetot i da se pojavi na svetskata scena. - Malahi Martin tvrdi deka, ako saka da ima globalen A bi mo`elo da se dodade - da ja odigra svojata posledna avtoritet, sekoj religiski entitet mora da ima avtonomija -

622 623 so svoite silni angeli vo plamenen ogan.” Ognot od neboto gibelna uloga predvidena so bibliskite proro{tva, se raz- e simbol na Hristovoto vra}awe. bira, ako ne ovoj papa, toga{ nekoj od negovite naslednici. Dali e mo`no Otkrovenieto da predviduva imitirawe na Be{e objasneto deka Bo`jata re~ ka`uva oti vo posled- Hristovoto vra}awe od strana na demonskite sili? U{te nite denovi na neboto - na sonceto, na mese~inata, na yvezdite kako! Vo poslednite denovi satanata }e zastane zad Hristovi- i voop{to vo vozdu{nite i nebesnite prostori - }e se poja- ot lik i kako veli~estveno su{testvo so natpriroden blesko- vat silni znaci, ~udni natpirodni znamenija, pojavi i neod- ten sjaj i so nevideni ogneni manifestacii }e se prika`e gatlivi fenomeni od koi ~ove{tvoto }e go opfati panika. pred lu|eto kako Hristos od evangelijata i Otkrovenieto koj \avolot se pojavuva i vo s# pogolemi i vo silni razmeri }e }e tvrdi deka ve}e do{ol na zemjata. La`niot hristos }e bide se pojavuva na neboto kako `ena oble~ena vo sonce, a }e pu{- tolku sli~en na vistinskiot, {to lu|eto koi ne se upateni ta i ogan od neboto pred lu|eto, i toa ne samo na lokalno pod- vo Svetoto pismo te{ko }e napravat razlika me|u niv i }e ra~je, tuku i po{iroko, za da gi zavede na pogre{en pat. Ovoj bidat stra{no prelagani - poklonuvaj}i se pred Hristoviot vid znaci i ~uda gi pretka`uva “Bla`enata devica Marija” surogat, pred la`niot Hristos. vo svoite “pojavuvawa” niz cel svet. Site ~uvstvuvame deka svetot se nao|a na prag na kriza Za da ja postignat svojata cel i da prigrabat seop{ta na vekovite. Da se potsetime na zborovite od uvodot: vlast, lamjata i dvata yvera se koristat so ~uda koi gi izvedu- “Stravotija, jama i stapica se pred tebe, `itelu na zem- vaat so pomo{ na demonite koi odat po svetot za da go obe- jata!... ]e se rastresat temelite na zemjata. Zemjata }e se dinat protiv Boga i negoviot narod (Otkr. 16,13.14). Poseb- razbie grozno, zemjata }e se raspuka stra{no, zemjata }e se no se istaknuva edno ~udo: vtoriot yver }e stori i ogan da strese silno, zemjata }e se zalula kako pijan ~ovek, }e se padne od neboto. zateteravi kako koliba, tolku }e $ ste`ne nejzinoto bezza- Vo knigata Otkrovenie ognot e simbol na Bo`jiot sud konie, {to }e padne i ve}e ne }e stane.” “Toa }e bide vreme (Otkr. 8,5; 14,10) i na Bo`jeto prisustvo. Duhot e pretstaven na stradawe kakvo {to nemalo otkako postojat lu|e pa s# do so sedum ogneni svetila (Otkr. 4,5), a Hristos ima “o~i... kako toga{” (Isaija 24,1-20; Daniel 12,1). “Na zemjata narodite }e ognen plamen (Otkr. 1,14) i noze kako “ogneni stolbovi” bidat opfateni od strav i zbunetost od bu~eweto i od mor- (Otkr. 10,1). Jovanovata slika potsetuva na storijata za Ilija skite branovi” (Luka 21,25). - Da, tie (moreto i branovite) i Valovite proroci na gorata Karmil. Tamu vistinskiot Bog }e gi preminat svoite granici i zad sebe }e ostavat pusto{. se otkril na toj na~in {to storil ogan da padne od neboto Vo kratok vremenski period }e nastanat xinovski nevolji na (1. Carevite 18,20-39). Samo Gospod, a ne Val, mo`el toa da zemjata od koi lu|eto ne }e mo`at da zdivnat. go stori. Me|utoa, sega lamjata (koristej}i go vtoriot yver), Na{iot svet }e go pustat silni po`ari, poplavi, su{i, }e mo`e da stori ne{to dovolno sli~no na ova za da gi pre- glad, epidemii, zemjotresi, vulkani, me|u~ove~ki sudiri, la`e nevnimatelnite. vojni... Naskoro so zaslepuva~ka `estokost }e se ni`at ed- Vo Noviot zavet ogan slegol od neboto vo vrska so dva nopodrugo najstra{ni i najmalku o~ekuvani nesre}i i kata- nastana. Prviot bil denot Pedesetnica, koga Duhot vo vid na strofi so planetarni dimenzii od redot na goleminite ed- ogan se spu{til vrz u~enicite (Dela 2,1-4). Otkrovenie 13,13 na{ vo petstotini i vo iljada i pove}e godini koi }e ja pode- mo`e da se odnesuva i na la`no izlevawe na Duhot koe }e lat ~ove~kata istorija, izdeluvaj}i go istoriskoto minato od dovede do la`no budewe so svetski razmeri, do silen podem idninata {to nastapuva. Taa niza od elementarni nepogodi na najrazli~ni karizmati~ki dvi`ewa proniknati so satan- i katastrofi dlaboko }e gi rastrese lu|eto vo svetot i svet- ski duh, predvodeni od demonite, a ne od Svetiot Duh. skoto stopanstvo i }e uni{ti zna~itelen del od negovite sistemi va`ni za `ivotot. Vtoriot slu~aj na ogan koj sleguva od neboto e zapi{an Beznade`nite okolnosti }e gi pottiknat i ateistite da vo 2. Soluwanite 1,7.8: “Koga }e se javi Gospod Isus od neboto

624 625 tos. Papata e i }e bide edinstven sopstvenik na klu~evite na pobaraat duhovni, verski odgovori. Lu|eto nasekade }e priz- ovaa krv toj den”, i edinstven gospodar na svetot, ispolnu- naat deka Bog se obiduva da im soop{ti ne{to, pa poli- vaj}i go bibliskoto proro{tvo na apostol Pavle deka }e ti~kite procesi, koi normalno bi barale nekolku decenii, “nastapi otpad, }e se pojavi ~ovek na bezzakonieto, sin na lesno bi mo`ele da se zgusnat vo ist broj meseci, a mo`ebi pogibelta, koj se protivi i se vozdiga nad s# {to se nareku- i sedmici. va Bog ili svetiwa, taka {to }e sedne vo Bo`jiot hram (vo Se trkalaat mamutski lavini od terorizam, kriminal, Bo`jata crkva) i }e se pretstavuva sebesei deka toj e Bog” (2. droga, prostitucija - da spomeneme samo nekoi od niv, kako i Soluwanite 2,3.4). {to gi spomenuvavme... i se zakanuvaat da go zatrupaat svetot, Na fotografijata na trikratnata papska kruna stoi i koj mo`e da im podmetne grb i da gi sopre. Svetot e vo o~aj- sledniot tekst: “Trikratna kruna - papska tijara - se sostoi na sostojba, bez perspektiva, se lizga vo ambis i e vo opas- od tri kruni koi simboli~ki ja pretstavuvaat trojnata vlast nost da is~ezne od vselenskata zaednica na `ivite su{testva. na papata kako Tatko na carevite, Duhoven vladetel na sve- Vo potraga e po re{enie. Narodite se otka`uvaat od svoite tot i Hristov zamenik.” Tomas Miladi pi{uva deka, koga tesnogradi nacionalni, ekonomski i politi~ki strategii, se do{ol vo Rim kako ambasador na Soedinetite Dr`avi, svoite obedinuvaat i baraat zaedni~ki voda~, li~nost so silen av- akreditvi mu gi vra~il na papata kako na “Hristov zamenik, toritet i sposoben da go prezeme kormiloto na svetot vo svoi poglavar na svetskata Katoli~ka crkva i poglavar na suvere- race, koj }e go stivne gnevot na spoulavenite prirodni sti- nata grad-dr`ava Vatikan.” I dodava: “Papata u`iva vrhov- hii, koj }e gi smiri zovrienite strasti na lu|eto, koj }e go na zakonodavna, izvr{na i sudska vlast nad Svetata stolica. “smilostivi” navredeniot Bog i planetata }e ja vovede vo Toj e isto {to i eden apsoluten monarh.” pomirni vodi. Na yverot kako leopard, na papstvoto, “lamjata (satana- Vo tie sudbonosni denovi za na{ata planeta, po~itu- ta) mu dade svoja sila, svoj prestol i golema vlast” (Otkro- vani, proro{tvoto ka`uva deka “seta zemja se voshiti i trg- venie 13,2). - O~igledno e deka zad papstvoto stoi satanata na po yverot... i mu se poklonija na yverot, velej}i: ‘Koj e kako koj silno go poddr`uva, go promovira, mu dava golema vlast yverot, i koj mo`e da vojuva protiv nego?’ ... I mu se dade i go postavuva na “svojot prestol” na novata svetska vlada vo vlast nad sekoe pleme, narod, jazik i rod.” - Iako ve}e go noviot svetski poredok, so mega pozicii koi mu ovozmo`u- analiziravme ova proro{tvo i dosta ka`avme za nego, sepak, vaat da “se pretstavuva sebesei deka toj e Bog” na zemjata. u{te edna{ nakuso. Vo tie presudni migovi za na{iot svet, Katoli~kata crkva prodol`uva sebesi da se smeta za “seta zemja”, site narodi, mu se voshituvaat i go prifa}aat centar na Bo`jite aktivnosti za spasenie na svetot. Niz site yverot - papata - kako edinstven lider i voda~, kako edinstve- dokumenti, taa tvrdi deka e prodol`enie na Hristovata na figura i avtoritet so planetarni dimenzii, mu se pok- inkarnacija (voplotuvawe). Bog komunicira so hristijanite lonuvaat, zastanuvaat zad nego i se prepu{taat vo negovi preku crkvata i hristijanite dobivaat pomo{ od Boga preku race. Taka papata pak stanuva kormilar na na{ata planeta Katoli~kata crkva. “Za{to preku Hristovata katoli~ka Zemja, so {to mu se ispolnuva vekovniot son za povtorna su- crkva, koja e seopfatno sredstvo za spasenie, mo`e da se do- prematija nad svetot. bie polnota na sredstvata za spasenie.” Malahi Martin: “Vedna{ po prezemaweto na uzdite na 8 svetot vo svoi race, toj }e gi poni{ti site golemi planovi Vo katoli~kiot katihizam ~itame deka Hristos “svoeto {to gi pravat narodite i }e vovede svoj ‘veli~estven’ plan za 9 re{enie na krizata. Taa slu`ba {to proizleguva neposred- univerzalno vladeewe go pro{iruva” preku crkvata. U{te no od avtoritetot na apostol Petar mu e doverena samo ne- pove}e, “Hristos i negovata crkva... zaedno go so~inuvaat ce- mu... Toj avtoritet, taa mo}, e simbolizirana so klu~evite na Petar isprani vo ~ove~kata krv na Bogo~ovekot Isus Hris- 8. The Documents of Vatican II, 346 - London: Chapman, 1966 9. Catechizm of the Catholic Church, 209. - Liguori, 1994

626 627 lovitiot Hristos”, taka {to tie mo`at da ka`at: “Nie sme hanizam - izdeluvaweto na verskoto od svetovnoto, na crkvata Hristos.”10 “So Bo`ja milost, vo crkvata (vo katoli~kata) od dr`avata - go vgradile vo svojot ustav kako svetiwa, kako steknuvame svetost.”11 “Volja na Otecot e da go povika celo- princip i pravilo, koe na gra|anite na Amerika dolgo vreme to ~ove{tvo da bide zaedno vo Crkvata na negoviot Sin. im obezbeduvale dve napolno oddelni, paralelni i nepriko- Katoli~kata crkva e mesto na koe ~ove{tvoto mora povtor- snoveni slobodi - gra|anska i verska sloboda. Toa se onie dva no da go najde svoeto edinstvo i spasenie. Crkvata e ‘pomire- roga kako kaj jagne kaj vtoriot yver, kaj amerikanskiot bizon. niot svet’...”12 Vo 1789 godina Xorx Va{ington }e re~e: “Sekoj ~ovek, Satanata re{il da go obedini svetot pod znameto na koj se odnesuva kako dobar gra|anin i koj samiot pred Boga e papstvoto i pod pla{tot na la`nite hristosi toj papata }e odgovoren za svoite religiozni ubeduvawa, treba da bide go pretstavi kako Bo`ji namesnik, kako Hristov zamenik na za{titen koga mu slu`i na Boga onaka kako {to mu nalaga zemjata, pred kogo treba da se pokloni “seta zemja, da mu se negovata sopstvena sovest.” voshiti i da trgne po yverot (po nego).” A Ben Franklin toa }e go ka`e na sledniot na~in: “Koga religijata e dobra, smetam deka taa samata sebesi si se pod- Ikona na YYYverot dr`uva. A koga taa ne mo`e sama da opstane, a Bog ne se tru- di da ja poddr`i, tuku onie {to ja ispovedaat moraat da ja Poslednite grozomorni nastani {to }e gi rastresat i branat so pomo{ na civilnata vlast, mislam deka toa e znak temelite na na{iot star iznama~en i izvetven svet }e go oti taa religija e lo{a.” urnat i vekovniot princip na odvoenost na crkvata od Edna tretina od vkupnoto svetsko naselenie ili 1,8 mili- dr`avata, pri {to }e se obedini svetovnoto i duhovnoto, jardi se hristijani, od koi nad edna milijarda se katolici, dr`avata i crkvata. Vo porane{nite vekovi, koga crkvata i pove}e od 300 milioni isto~no pravoslavni i okolu 500 mili- dr`avata bile obedineti i koga crkvata ja kontrolirala oni protestanti. Islamot vo svetot e zastapen so re~isi edna dr`avata, ne postoel nikakov za{titen mehanizam od nejzi- milijarda vernici, kolku i katolicite. noto samovolie i taa so odvrzani race progonuvala, ubivala, Vo 1776 godina vo Soedinetite Dr`avi imalo samo 30.000 izma~uvala, ~ere~ela i prolevala iljadnici toni krv na nevi- katolici, ili 1,4 procenti, a denes vo Amerika `iveat 58 ni, slobodoumni lu|e, ~ij{to edinstven grev bil toj {to tie milioni katolici ili 26 procenti od vkupnoto nejzino na- se osmelile da mislat so svoja glava, poinaku od nea. selenie, so dva milioni svoi u~enici vo 7.189 osnovni u~i- Sega{niot visok yid {to ja izdeluva crkvata od dr`a- li{ta, 623.000 u~enici vo 1.271 sredni u~ili{ta i 660.000 vata mo`e da go za{titi svetot od ogromnata verska sila {to studenti na 226 kolexi i univerziteti. se prigotvuva da ja prezeme vlasta, da go za{titi od nejzino- Kako {to gledame, odnosot na silite protestanti-kato- to novo mrakobesie vo koe taa }e gi turne narodite. lici vo Amerika zna~itelno se izmenil vo polza na katolici- Pou~eni od tragi~nata krvava istorija na svoite pred- te koi se infiltrirale i vo najvisokite zakonodavni struk- ci na stariot kontinent i so `elba da go spre~at nejzinoto turi na vlastite i vr{at silno vlijanie vo sevkupniot `ivot povtoruvawe na noviot kontinent, kade {to na{le pribe- na Amerika. Se gleda krupno pribli`uvawe me|u protestan- `i{te begaj}i pred izvle~eniot me~ na katoli~kata inkvi- tite i katolicite koi so vekovi bea krvni neprijateli po- zicija, za da ja izbegnat religioznata presija od minatoto, za radi nivnoto mra~no istorisko minato. Napraveni se krup- da se oslobodat od progonstvata i da se re{at od plamenot ni is~ekori kon ekumenizam, kon sorabotka i obedinuvawe na na tiranijata, protestantite na Amerika ovoj za{titen me- protestantite od Soedinetite Dr`avi so Katoli~kata crkva. Na 29 mart 1994 godina predvodnite amerikanski evange- 10. Isto, 210 listi~ki protestanti i katolicite stapija vo koalicija i 11. Isto, 218 potpi{aa zaedni~ka deklaracija koja{to ja narekoa “Evan- 12. Isto, 224

628 629 gelicite (evangelisti~kite protestanti) i katolicite zaed- Fakt e deka se razvil nov vid protestantizam, mo{ne no - hristijanska misija vo tretiot milenium”. Pokraj drugo- liberalen, sekulariziran, koj otstapil od temelnite vred- to, vo toj dokument stoi: “Kako Hristos {to e edno, i hris- nosti i principi na izvorniot protestantizam, go napu{til tijanskata misija e edna... Zaedni~ki potvrduvame deka site slavnoto protestantsko na~elo “sola skriptura”, skr{nal od {to go prifa}aat Hrista kako svoj Gospod i Spasitel, se patot {to go trasirale reformatorite, otpadnal i se vra}a bra}a i sestri vo Hrista. Evangelicite i katolicite se bra- nazad vo pregratkite na svojata nekoga{na majka, Katoli~- }a i sestri vo Hrista.” kata crkva, a taa, “majkata na bludnicite i na zemnite gnaso- Vo vrska so toa, katoli~kiot pravnik Furie ka`uva: tii” (Otkrovenie 17,5), kopne`livo i radosno, so ra{ireni “Katolicite, protestantite i pravoslavnite mo`at da se race gi pre~ekuva svoite “zabludeni” }erki koi se vra}aat - obedinat, moraat da se obedinat i tie se obedinuvaat. Yidot protestantizmot i pravoslavieto - koi se kaat {to ja napu{- na podelbite puka, i nekoi negovi delovi po~nuvaat da otpa- tile i $ zadale tolku silni jadovi i bolki. No majkata im |aat. Hristijanite se budat i edni so drugi po~nuvaat da se pro{tava na }erkite za nivnite gre{ki, gi pregrnuva i pak gledaat kako semejstvo.”13 - Vo svetot }e se formira edna gi oblekuva vo istata obleka {to ja nosele dodeka s# u{te organska super crkva i }e zavladee edna religija, no koja? bile nejzini poslu{ni }erki, vra}aj}i im go so toa zagubeno- Za taa koalicija i za nivniot dokument, evangelskiot to dostoinstvo i zagubeniot status na princezi. - Ete ja su- pisatel Dejv Hant }e ka`e: “Taa deklaracija, potpi{ana me|u per organskata crkva na svetskata scena, mega hristijanska- protestantite i katolicite na 29 mart 1994 g. e najzna~aen ta crkva, majkata so svoite }erki, koja go obedinuva svetot i nastan vo poslednite 500 godini od crkovnata istorija... go stava pod svoja palka. Dokumentot prakti~no ja razru{i Reformacijata i bez som- Nekolku zbora za Pravoslavnata crkva kako zabludena nenie }e ima dalekuse`ni posledici vo celiot hristijanski }erka na Katoli~kata crkva kako majka. Eden od najvisokite svet vo godinite {to nastapuvaat.” Potoa Hant prodol`uva: velikodostojnici na Srpskata pravoslavna crkva, vladikata “Klu~en faktor {to stoi zad taa istoriska deklaracija pret- ba~ki Irinej (Bulovi}), na sve~enosta vo crkvata sveta Mar- stavuva prifa}aweto na idejata od strana na predvodnite ija vo Belgrad, po povod 25-godi{ninata od pontifikacija- evangelici deka aktivnoto u~estvo vo `ivotot na Kato- ta na papata Jovan Pavle II, izjavi: “Istoriski (a ne eshato- li~kata crkva nekogo go pravi hristijanin - {to do toga{ ne lo{ki), kako {to se nadevame i se molime site nie hristi- mo`elo nitu da se zamisli. Ako e toa navistina taka, toga{ janite, ako dojde do povtorno edinstvo na hristijanskata Reformacijata bila tragi~na gre{ka. Milioni koi umrele Crkva, toga{ vo nea, soobrazno so predanieto i so poredokot so ma~eni~ka smrt zatoa {to go otfrlile katolicizmot kako na drevnata Crkva, po~nuvaj}i od apostolskite vremiwa, la`no evangelie, zaludno umrele. Me|utoa, ako reforma- sekako, episkopot na gradot Rim }e bide prv episkop na taa torite imale pravo, toga{ taa nova spogodba me|u katolicite obedineta Crkva.” i evangelicite bi mo`ela da bide najlukav i najkoben udar 15 za evangelieto vo celokupnata istorija na crkvata. Ova ili Radio Slobodna Evropa na 26 septemvri 2003 g. ja prenese ona, posledicite za{emetuvaat.”14 istata poraka na vladikata ba~ki Irinej: “Da se molime na Koga Martin Luter bi stanal od mrtvite za da vidi {to Boga hristijanskata Crkva vo idnina pak da se obedini, a storile negovite sledbenici, protestantite, i do koe derexe toga{, spored drevniot kanonski poredok, episkopot na gra- go dovele protestantizmot, koga bi videl kako tie se vra}aat dot Rim }e bide prv episkop na hristijanskiot svet.” vo kriloto na katolicizmot od kade {to toj gi izvel, vedna{ Otpadnatiot protestantizam, kako }erka “bludnica”, bi umrel, no ovojpat od sram. ima isti celi so svojata “majka bludnica” so koja napolno vo s# }e se izedna~i. ]erkata bludnica, potpomognata od svoite 13. Keith Fournier: House United, 336 14. Dave Hunt: A Woman Rides the Beast, pp. 5,6 15. Informativna slu`ba SPC, 6. oktobra 2003.

630 631 “bra}a i sestri” katolici, }e go urne za{titniot mehanizam kon koj prisiluva da se obo`ava nedelata, malku sfa}aat ka- vo Amerika, visokiot yid na odvoenost na crkvata od dr`a- kov }e bide rezultatot. vata, so {to }e $ se otvori patot nasila da im ja nametne Prviot yver ja pretstavuva crkvata obedineta so dr`a- svojata nauka na site, pa i na neposlu{nite “eretici”. vata koja vo tekot na mnogu vekovi vladeela so hristijanskiot Vo toj vid otpadnat protestantizam {to }e se razvie svet i koja apostol Pavle ja narekuva “sin na pogibelta” {to koga protestantskite crkvi vo Amerika }e baraat pomo{ od }e go ubie Hristos so svoeto vtoro doa|awe, a prorok Daniel dr`avata prinudno da im ja nametnat svojata nauka na site, “male~ok rog”. Ikonata na yverot go pretstavuva oblikot na ja prepoznavame “ikonata na yverot”. Vsu{nost, toj vid otpad- otpadnatata religija {to }e se razvie koga crkvite, {to go nat protestantizam e “ikona na yverot” {to se sozdava koga zagubile vistinskiot duh na reformacijata, }e se obedinat }e se urne toj yid, koga }e se otstrani taa zakonska pre~ka od so dr`avata za da im gi nametnat svoite u~ewa na drugite. patot, toa na~elo na odvoenost na crkvata i dr`avata, i koga Obedinuvaweto na crkvata i dr`avata }e ni dade kompletna tie }e se obedinat. Vo toj vid otpadnat protestantizam go pre- slika za yverot. poznavame i onoj “la`en prorok” od Otkrovenie 16,13. Toa Za vtoriot yver, za Amerika, proro{tvoto ka`uva deka urivawe na za{titniot mehanizam i obedinuvaweto na crkva- Amerika }e ja poddr`uva i }e ja “sproveduva vlasta na prvi- ta i dr`avata vo Amerika }e go sledat site zemji na svetot. ot yver”, na papstvoto, i deka }e ja “prisili seta zemja i nej- Vrhovniot sudija na SAD, Vilijam Renkvist, najva`- zinite `iteli da mu se poklonat na prviot yver (na papstvo- niot ~ovek na amerikanskoto pravosudstvo, izjavil: “Yidot na to).” Otpadnatiot protestantizam vo Amerika, kako la`en razdelbata me|u crkvata i dr`avata pretstavuva metafora prorok, opfaten i proniknat so spiritizam, so satanska sila zasnovana na lo{a istorija, metafora koja se poka`ala bes- “}e pravi golemi ~udotvorni znaci, taka {to pravi i ogan da polezna kako vodi~ pri rasuduvaweto. Taa treba otvoreno i pa|a od neboto pred lu|eto. Toj gi zaveduva `itelite na zem- izri~no da se napu{ti.”16 jata so ~udotvornite znaci {to mu bea dadeni da gi pravi vo Vo ramkite na silnoto protestantsko dvi`ewe za slu`ba na prviot yver.” Vtoriot yver, yverot so dva roga kako promena na amerikanskiot ustav, ovoj sudija, zaedno so mno{- kaj jagne, Amerika, “im veli na `itelite na zemjata da napra- tvo drugi svoi istomislenici, ne gledaat deka so toa udiraat vat ikona na yverot (na papstvoto) koj ima{e rana od me~ i direktno vo verskata sloboda na gra|anite. Tie postapuvaat o`ive” (Otkrovenie 13,11-14). slepo. Ne gledaat deka, ako protestantskoto dvi`ewe gi Zna~i, so obedinuvaweto na crkvata i dr`avata Ameri- `rtvuva principite {to gi oslobodile protestantite vo ka }e mu sozdade “ikona na yverot”, na papstvoto, }e mu donese svoe vreme od holokaustite na zloglasnata katoli~ka inkvi- slava i }e stori s# `itelite na svetot da mu se poklonat na zicija i preku legalizacija vovedat vo ustavot principi koi Vatikan. Tie dve sili, papstvoto i Amerika, }e imaat pred- ja propagiraat papskata laga i papskata izmama, tie upa|aat vodna uloga vo posledniot ~in na dramata na vekovite. vo rimskite u`asi na mra~niot vek Ikonata na yverot e ikona koja mu pripa|a na papstvo- Pa toga{, {to }e se slu~i? Naskoro }e nastapi peri- to, koja $ pripa|a na “majkata bludnica”. Koga majkata se gle- od za koj site `ivi }e bidat mo{ne zainteresirani. ]e se da na ogledalo, taa tamu go gleda likot na svojata }erka, no obnovat sudirite od minatoto, a }e nastanat i novi. Zad sceni- i svojot sopstven lik, za{to tie dva lika se napolno ednakvi. te {to }e se odigraat vo na{iot svet u{te ne mo`eme nitu Koga ja gleda ikonata ili slikata na svojata “zabludena” i da sonuvame. Satanata ve{to gi sproveduva svoite planovi. “zatalkana” }erka koja se vratila, taa se gleda sebesi, za{to Onie {to se trudat da go promenat ustavot i da obezbedat za- tie se napolno identi~ni - ednakvi - bidej}i se majka i }erka.

16. Spisanie “Church and State” - Crkvata i dr`avata - juli - avgust 1985, str. 14

632 633 stavaj}i go pod noze najskapocenoto pravo na sekoj ~ovek da Nedelen zakon i `ig na YYYverot `ivee i da veruva spored svojata sovest. Da go argumentirame ova so biblisko proro{tvo: Znacite se Bo`ji megafon so koj Bog go budi ovoj zaspan Yverot so dva roga kako kaj jagne, Amerika, “im veli na svet za da mu uka`e na blizinata na skora{noto vtoro Hris- `itelite na zemjata da mu napravat ikona na yverot (odnos- tovo doa|awe i gi povikuva lu|eto da se prigotvat za toj na- no na papstvoto), koj ima{e rana od me~ i o`ive. I mu be{e jgolem nastan vo istorijata na vselenata. dadeno da vdahne duh vo ikonata na yverot (Amerika $ vdah- No me|u znacite kako silni megafoni, postoi eden {to na duh na ikonata), i ikonata na yverot prozboruva i napravi se izdeluva vo poslednite denovi od site znaci, kako najsilen (Amerika) da bidat ubieni onie koi nema da se poklonat pred megafon koj, ne samo {to }e mo`e da se ~ue, tuku i navisti- ikonata na yverot. I toj (Amerika) napravi na site - mali i na }e se ~ue od severniot do ju`niot pol i od najdale~niot golemi - da im se dade `ig na desnata raka ili na ~eloto, i istok do najdale~niot zapad - vo site kat~iwa na zemjinata nikoj da ne mo`e nitu da kupi nitu da prodade, osven onoj {to topka. I, ako postoi nekoj nastan {to se nao|a nad site dru- ima `ig, imeto na yverot ili brojot na negovoto ime” (Otkro- gi nastani, koj vnimatelnite hristijani go smetaat za naj- venie 13,14-17). vidliv, najmarkanten od site znaci deka e blizu krajot, deka Porano proro{tvoto ka`a deka Amerika “napravi zem- povtornoto Hristovo doa|awe e na pragot, krajot od koj n# jata i nejzinite `iteli da mu se poklonuvaat na prviot yver delat samo ~ekori, toga{ toa e takanare~eniot univerzalen (na papstvoto) ~ija{to smrtonosna rana se isceli” (13,12), a sesvetski nedelen zakon koj, povtoruvame, e najsilen od site ovde ka`uva deka site }e se “poklonat pred ikonata na yve- megafoni i znaci {to }e dopre do uvoto na site lu|e na zemj- rot”. Vo sekoj slu~aj, svetot treba i mora da se pokloni pred ata i koj }e go prisili sekoj `itel na planetata Zemja da tandemot na papstvoto i “ikonata na yverot”, odnosno otpad- praznuva nedela. natiot protestantizam, pred sovremeniot tandem na majkata Po~ituvani, vo ramkite na svetskata globalizacija, po- i nejzinite }erki. Ovoj tandem }e “gi napoi site narodi so to~no ka`ano, vo ramkite na svetskata “amerikanizacija”, na strasnoto vino (so la`na, nebibliska nauka) na svoeto blud- povidok e univerzalen sesvetski nedelen zakon, ~ii{to te- stvo” (14,8). Proro{tvoto ka`uva deka zad ovoj tandem stoi meli ve}e se postavuvaat vo Amerika, od kade {to i }e proiz- Amerika so izvle~en me~ za da gi ubie site {to odbivaat da leze, i }e mu se nametne kako jarem na cel svet. Toa e posle- se poklonat pred niv. den vidliv proro~ki znak koj ka`uva deka od vtoroto Hris- Ponatamu, ~itavme deka “Toj (Amerika) napravi na site tovo doa|awe n# delat samo ~ekori. - mali i golemi - da im se dade `ig na desnata raka ili na ~e- Nedelniot zakon adventistite go najavuvaat pove}e od loto.” [to pretstavuva ovoj `ig koj, pod pritisok na Ameri- 150 godini kako posleden vidliv znak za krajot na svetot, ka, se udira na ~eloto ili na rakata na sekoj `itel na zemjata? u{te koga negovite gabariti implicitno bea dlaboko skrie- Bog ima svoj pe~at so koj gi zape~atuva svoite slugi na ni vo bibliskoto proro{tvo i koga nema{e nikakvi realni nivnite ~ela: “Vidov drug angel koj se izdiga{e od istok i izgledi i mo`nosti za eden takov zakon i be{e iracionalno koj ima{e pe~at na `iviot Bog... da im stavime pe~at na ~ela- ne samo da se zboruva, tuku i da se razmisluva za taa tema. ta na slugite na na{iot Bog’” (7,2.3), a satanata mu parira na Me|utoa, denes ne samo {to se nasetuvaat negovite konturi, Boga so `ig so koj gi `igosuva svoite slugi na nivnite ~ela tuku se gleda ve}e i negoviot skelet. Pred 150 godini be{e ili na nivnata desna raka. Kako {to vidovme porano, Bo`ji eres koga adventistite tvrdea vrz osnova na bibliskoto pe~at e sabota, koja e znak na Bo`jata mo} i na negoviot av- proro{tvo deka Amerika, od bastion na verska i gra|anska toritet, ne{to {to mu pripa|a na Tvorecot na svetot. Spro- sloboda, }e se otka`e od tie dve fundamentalni ~ove~ki slo- tivno na sabotata, nedelata e `ig na yverot, ne{to {to mu bodi, }e se pretvori vo svetski diktator, koj na svetot sosi- pripa|a na papstvoto, papska ustanova, ne{to {to ka`uva la }e mu ja nametne nedelata kako zadol`itelen den za odmor,

634 635 deka toa imalo mo} da go menuva Bo`jiot zakon i bibliska- odredba, tuku po odluka na Crkvata i po obi~aj na hristijan- ta nauka, za {to op{irno zboruvavme. Zna~i, nedelata sa- skiot narod.” Vo Katihizisot na Peter Gaerman stoi: tanata ja postavuva kako pandan na sabotata. “Pra{awe: Kako glasi tretata zapoved? (Napomena: Kako Bo`jiot pe~at i `igot na yverot ne se nekoi vidlivi {to objasnivme porano, kaj katolicite ~etvrtata zapoved za znaci za ~ove~koto oko. Bo`ji pe~at im se dava na Bo`jite sabotniot den e treta zapoved). slugi samo na ~elata, {to zna~i tie taka veruvaat - svesno, Odgovor: Tretata zapoved glasi: ‘Spomni si za denot sabo- dobrovolno i predano, so umot i so srceto mu slu`at na Boga ten da go praznuva{!’ spored negovata Re~. A koga stanuva zbor za nedelniot zakon P: Koj den e den za odmor? i za `igot na yverot, lu|eto mo`at da se opredelat vo nego O: Sabota e den za odmor. da veruvaat deka toa e vistina i da go poddr`at - toa e `ig P: Zo{to toga{ praznuvate nedela namesto sabota? na ~eloto; ili bez nitu malku rasuduvawe, po inercija, zane- O: Nie praznuvame nedela namesto sabota zatoa {to Kato- seni od mnozinstvoto, da mu se priklonat bez otpor, za da li~kata crkva svetosta od sabotata ja prenela na nedela.”18 mo`at da kupuvaat i da prodavaat, da ne ja zagubat svojata “P: Imate li kakov bilo drug na~in da doka`ete deka rabota i da go spasat `ivotot - toa e `ig na rakata. Crkvata e ovlastena da vospostavuva zvani~ni praznici? Rekovme deka nedelata kako den za odmor zboruva za ne- O: Ako nema takvo pravo, taa ne bi mo`ela da promovi- prikosnovenata sila i vlast na papstvoto, na “~ovekot na ra ne{to so {to so nea se slo`uvaat site sovremeni reli- bezzakonieto, na sinot na pogibelta... koj }e sedne vo Bo`jata giozni lu|e; taa ne bi mo`ela da go zameni praznuvaweto na crkva i }e se pretstavuva sebesi deka toj e Bog” (2. Soluwani- sedmiot den, sabotata, so prviot den vo sedmicata, so nede- te 2,3.4), koj se drznal da giba vo Bo`jiot zakon i da go izme- la, za {to nema bibliska potvrda.”19 ni. Katoli~kata crkva i ponatamu tvrdi deka mo`e da go me- Jasno e deka nedelata e papska ustanova {to naskoro }e nuva Bo`jiot zakon. Ve}e gi citiravme zborovite na ugled- mu bide nametnata na svetot so zakon, nare~en nedelen zakon; niot kardinal Gibons: nedelata e `ig na yverot, na papstvoto, so koj }e bidat `igo- “Biblijata ne gi sodr`i site vistini {to hristijaninot sani site {to }e ja prifatat nea kako den za odmor, namesto e dol`en da gi po~ituva. Da ne spomenuvame drugi primeri! Bo`jata sabota kako sedmi den. Neli sekoj hristijanin e dol`en da praznuva nedela i vo toj den da se vozdr`uva od nepotrebna ropska rabota? Neli po~i- La`nite hristosi }e pomognat nedelniot zakon da tuvaweto na toj zakon e na{a najistaknata sveta dol`nost? se prifati vo cel svet* Me|utoa, Biblijata mo`ete da ja ~itate od 1. Mojseeva do Otkrovenieto i vo nea nema da najdete nitu edna re~enica Kako {to vidovme, proro{tvoto ka`uva oti so nedelni- {to go opravduva praznuvaweto na nedelata. Biblijata bara ot zakon, {to }e go skroi i }e go sproveduva protestantska religiozno praznuvawe na sabotata, den koj nie nikoga{ nema Amerika, }e go prinudi cel svet da ja prifati nedelata kako den za odmor. Od druga strana, nedelniot zakon za katolici- da go posvetime.”17 te, protestantite i pravoslavnite hristijani, koi i onaka Gi navedovme i zborovite na najgolemiot katoli~ki teo- praznuvaat nedela, }e nastapi kako dobredojden sto`er {to log od 13 vek, Toma Akvinski, koj za saboata i nedelata veli: }e gi obedini site niv, majkata so }erkite, vo zaedni~ka hris- “Vo ‘noviot zakon’ praznuvaweto na nedelata go zazema mestoto na praznuvaweto na sabotata ne po nekoja zakonska 18. Rev. Peter Geierman, C.S.S.R., The Convert’s Catechism of Catholic Doc- trine, p. 50 19. Stephen Keenan: A Doctrinal Catechism, p. 174 17. Gibbons: The Faith of Our Fathers, pp. 72,73, 1876, reprint naku}ata TAN * Za ovoj podnaslov se zemeni misli i citati od knigata “Dan a`daje” od Books and Publishers, 1980 Kliford Gold{tajn, vo izdanie na “Preporod” od Belgrad.

636 637 sjaj, sli~no na opisot na doa|aweto na Bo`jiot Sin vo Otkro- tijanska koalicija. Tie i bez toa so site sili se trudat da venieto 1,13-15. Slavata {to }e go opkru`uva la`niot hris- doka`at deka Hristos, koga voskresnal, sabotata ja zamenil tos }e nadmine s# {to koga i da e videlo smrtno ~ove~ko oko so nedela, iako alkite na toj nivni sinxir od “silni” doka- i nasekade }e se razlevaat silni izvici: Hristos do{ol, zi i argumenti se tolku jaki {to mo`at da gi ispokinat dve Hristos do{ol! gasenici koi vle~at vo sprotivna nasoka. No, kako {to e ve}e ka`ano porano, hristijanite ne se No ovde se sre}avame so dilema. Za hristijanite ne e edinstveni vernici koi ~ekaat spasitel. Evreite, budistite, te{ko da ja prifatat nedelata. Me|utoa, nejasno i nesfatli- Indusite i muslimanite - site tie o~ekuvaat da dojde nekoe vo e kako nea, nedelata, }e ja prifatat iranskite fanatici natprirodno su{testvo, iden izbavitel koj }e se pojavi po koi gi spaluvale amerikanskite znamiwa i gi terale svoite izvesen period na buni i }e mu donese mir i sre}a na cel svet. deca niz minski poliwa vo slava na Alaha, ili ortodoksnite Tokmu taa seop{ta nade` kaj site narodi vo izbavitel koj Evrei vo Erusalim koi gi kamenuvaat avtomobilite {to treba da se pojavi vo poslednoto vreme mo`e da pridonese i pominuvaat vo sabota niz nivniot kraj, ili pak onie drugi ostatokot od nehristijanskiot svet da go prifati posledni- milijardi nehristijani. Kako mo`ete niv da gi naterate bez ot mamutski satanski sistem na izmama vo vrska so nedelni- otpor da praznuvaat nedela koga taa e ~isto hristijanski ot zakon i nedelata kako Bo`ji den za odmor. praznik i nema ni{to zaedni~ko so niv? Da gi zamislime mesijanskite o~ekuvawa na site zaedno No, iako ima dilemi vo vrska so ova pra{awe, jasno e - na Indusite, na Evreite, na muslimanite, na hristijanite edno - proro{tvoto e jasno - cel svet }e ja prifati nedelata i na budistite, koga }e se soo~at so “`alnoto vreme kakvo {to kako den za odmor i site {to }e ja prifatat, so toa dobivaat ne postoelo otkako postojat lu|e na svetot”, osobeno zatoa {to `ig od yverot. vo toa vreme na takvi silni nevolji lu|eto i onaka go o~e- Eve edno razmisluvawe. Rekovme deka ogromnite prirod- kuvaat - sekoj svojot mesija da dojde! ni katastrofi {to }e ja pustat na{ata planeta i lavinite I toga{, srede taa golema zabuna i trevoga, satanata }e od teror, kriminal i terorizam, }e gi nateraat svetskite se pojavi vo razni delovi na svetot vo nenadminata slava. Toj politi~ki voda~i da im se pridru`at na svetskite verski doa|a kako “veli~estveno su{testvo so bleskoten sjaj” kaj voda~i za da najdat re{enie. Protestantite, katolicite, pra- islamskiot svet na na~in kako {to se o~ekuva Mahdi, i mus- voslavnite, spiritistite, ateistite i nau~nicite, i site lu|e limanite mu se poklonuvaat na svoite molitveni kilimi na na svetot, pani~no }e se obedinat da go “smilostivat” navre- svojot mesija koj }e najavi iljada godini mir. deniot Bog. Nedelniot zakon }e izgleda kako vistinska mo`- Vo slava {to nadminuva s# {to videlo smrtno ~ove~ko nost za re{avawe na stra{nite problemi so koi }e se soo~u- oko toj pristignuva me|u Indusite koi go gledaat kako Kal- vame - nedelata kako sto`er okolu koj svetot }e se obedini ki, kako kone~na i zavr{na inkarnacija na Vi{na. da bara izlez od taa ogromna kriza so koja nitu edna dr`ava Evreite se raduvaat za{to nivniot dolgo o~ekuvan Ma{ia{ ne }e mo`e sama da se spravi. (mesija) kone~no pristignal, ne kako skromen sluga, tuku Vtora rabota, la`nite hristosi }e pomognat nedelniot kako mo}en natpriroden vladetel koj }e gi oslobodi od “me- zakon da se prifati vo cel svet. U{te od vremeto koga Isus sijanskite nevolji”. rekol: “Eve }e dojdam skoro!”, hristijanite go o~ekuvaat ne- Budistite go gledaat Maitreja koj doa|a da izlee bla- govoto doa|awe, no ne se slo`uvaat okolu toa koga Toj }e doj- goslov vrz ~ove{tvoto! Za hristijanite toj e Hristos. Pri- de, nitu kade }e dojde, nitu kako }e dojde, nitu pak {to }e sto- padnicite na dvi`eweto Wuejx vo nego site tie bo`estveni ri koga }e dojde. Toa mu dava prostor i mo`nost na satanata li~nosti }e gi vidat naedna{! da manipulira so hristijanite i zaedno so svoite demoni vo Satanata, koj se pretstavuva kako Hristos, }e iznesuva razni delovi na svetot da se pojavuvaat me|u lu|eto kako dlaboki vistini, }e lekuva bolni i }e pravi ~uda. Vo islam- la`ni hristosi, kako veli~estveni su{testva so bleskoten

638 639 skite zemji }e go citira Koranot, a pred hristijanite }e zbo- ruva za istite onie prekrasni nebesni vistini za koi zbo- ruval Spasitelot. Sekako, bidej}i svetot }e pominuva niz stra{ni nevolji, hristijanite }e im ka`at na nehristijanite deka site moraat da prifatat eden zaedni~ki den vo koj }e go slavat Boga, nedelata, za da zaprat nevoljite. Vo tekot na tie SABOTATA - GLAVEN PREDMET VO gigantski, re~isi nepreodolivi izmami, satanata, vo likot ZAVR[NIOT @ESTOK SUDIR VO KOJ ]E na la`niot hristos, istiot povik }e im go upati i na hris- tijanite, tvrdej}i deka sabotata toj ja zamenil so nedela. I U^ESTVUVA CEL SVET - I KRAJOT E BLIZU! milijardi lu|e vo svetot - o~ajni poradi vojnite, zemjotresi- te, gladot, bolestite i beskrajnoto nasilstvo - }e gi poslu- {aat porakite na svojot dolgo o~ekuvan “izbavitel”, }e pri- fatat da praznuvaat la`en den za odmor - nedelata - i so toa Vidovme deka vo poslednite denovi Amerika, kako protes- }e primat `ig na yverot. tantska i republikanska dr`ava, }e se otka`e od dolgogodi{- I toga{, koga satanata }e ja iznese svojata najgolema nite neprikosnoveni principi na svojot ustav koj na svoite laga, deka nedelata e den za odmor, }e mo`e da se pojavi pred gra|ani im garantira gra|anska i verska sloboda - dve fun- sekoja religija kako mirotvorec kogo otsekoga{ go o~ekuva- damentalni slobodi - {to treba da gi u`iva sekoj ~ovek, i so le. I taka toj }e izgleda kako Isus, }e zvu~i kako Isus, }e pomo{ na nedelniot zakon cel svet }e go stavi pod znameto bide oble~en kako Isus, }e se odnesuva kako Isus i za najgo- na satanata. Toa }e go postigne preku hristijanskata koalicija lem del od svetot toj }e bide Isus. Od negovite usni }e - otpadnatiot protestantizam, katolicizmot i pravoslavie- pote~at zborovi na qubov - zborovi {to }e prela`at re~isi to - koalicija proniknata so spiritizam. sekogo. Toga{ }e nastapi vreme {to satanata dolgo go o~ekuval i za koe se podgotvuval. Toa e negovo vreme koga prviot i vto- riot yver, zna~i dvata yvera, }e gi stavi vo zaemna sprega i cvrsta koalicija i svetot }e go v~udovidi i zasen~i so svoite ~udesni dela - i krajot e blizu. Toa se denovi koga toj }e ja upotrebi seta svoja mo} i ve{tina so koi raspolagal i raspo- laga kako porane{en angel Lucifer, da mu zadade posleden udar na Hrista, ustremuvaj}i se so nevidena `estokost i svirepost vrz negovite verni i predani slugi koi odbile da $ se poklonat na ikonata na yverot - odbile da go primat `i- got na yverot. Da se potsetime: “I napravi (Amerika) da bidat ubieni onie koi nema da se poklonat pred ikonata na yverot. I toj (Amerika) napravi na site - mali i golemi - da im se dade `ig na desnata raka ili na ~eloto, i nikoj da ne mo`e nitu da ku- pi nitu da prodade, osven onoj {to ima `ig, imeto na yverot ili brojot na negovoto ime” (Otkrovenie 13,14-17). O~igledno e deka nastanuva `estok sudir me|u ovie dve neramnopravni grupi. Na ednata strana e re~isi cel svet pod

640 641 pred kogo koleni~i svetot, za kogo proro{tvoto ka`uva: “Koj palka na tandemot me|u najgolemata svetovna svetska super- e kako yverot, i koj mo`e da vojuva protiv nego?” sila, Amerika, i najgolemata duhovna sila, Vatikan - na satan- Po~ituvani, seto ova za ~ove~kiot um sega mo`ebi se ska strana i pod satansko zname - a na drugata e mala grupa ~ini nevozmo`no, iluzija, trevo`no kobewe, ~udna me~ta na vernici, Hristovi sledbenici - na Hristova strana. avtorot na ovie redovi koj blada. No ne, dragi moi! Ova ne Proro{tvoto ka`uva deka protiv Hristovite sledbeni- se ni~ii iluzii, ni~ija bolna imaginacija. Ni~ija koba i pro- ci tandemot voveduva ekonomski sankcii, taka {to tie vo koba! Ova e su{ta vistina, vistina za{to taka ka`uva Bo`ja- poslednite denovi ne }e mo`at ni{to “nitu da kupat nitu da ta re~, taka ka`uvaat bibliskite proro{tva. ]e se slu~uvaat prodadat” zatoa {to odbivaat da go primat `igot na yverot; ~udni, nesfatlivi i neodgatlivi raboti za koi svetot i ne osudeni se na totalna izolacija od svetot, na glad, siroma{- sonuva, a u{te pomalku se prigotvuva pravilno i uspe{no da tija i propast. U{te pove}e, tie se stavaat nadvor od za{tita se spravi so niv. Ve}e se nasetuvaat konturite na biblisko- na zakonot i protiv niv se izdava zakon “da bidat ubieni onie to scenario na poslednata stra{na krvava drama {to }e se koi nema da se poklonat pred ikonata na yverot”, da bidat odigruva na po~vata na na{ata planeta, ~ij{to akter }e bide ubieni onie {to praznuvaat sabota. celoto ~ove{tvo. Satanata mu postavuva ogromni i stra{ni Zamislete go toj paradoks: Se izdava zakon koj bara od stapici na svetot vo koi naskoro }e go strupoli i }e go odve- Bo`jiot narod da go prekr{i Bo`jiot zakon, da ja pogazi ~et- de vo propast. Pred nas e najgolemata satanska izmama so pla- vrtata Bo`ja zapoved so koja Bog od nas bara da praznuvame netarni dimenzii - deka Bo`jiot zakon e ukinat, deka sabo- sabota, a ne nedela. tata e zameneta so nedela, deka predanijata imaat ednakva Vernite Bo`ji lu|e }e bidat obvineti kako neprijate- va`nost so Biblijata. li na zakonot i redot, kako lu|e koi gi urivaat moralnite La`niot hristos, satanata, koj vo poslednite denovi }e ogradi na op{testvoto, kako pri~ina za anarhijata i rasipa- se pojavi zad likot na vistinskiot Hristos, }e go ubedi sve- nosta {to vladeat vo svetot. tot deka Toj ja zamenil sabotata so nedela i deka site {to i Poradi toa {to }e gi zastapuvaat bibliskite vistini, ponatamu tvrdoglavo praznuvaat sabota, go navreduvaat i go tie }e bidat tretirani i sramoteni kako predavnici, nivnite obes~estuvaat nego i tokmu zaradi niv zemjata ja poga|aat motivi iskrivokol~uvani, nivnite najdobri nameri pogre{- tolku nemilosni i stra{ni Bo`ji kazni. Tie se pri~ina za no pretstaveni, a nivnite imiwa ozloglaseni; }e bidat `es- silnite neredi i katastrofi {to se ni`at ednopodrugo toko progonuvani i nivnite imoti razgrabuvani... nasekade i se zakanuvaat da go uni{tat ~ove{tvoto. Zatoa Sega papata, zad kogo zastana seta zemja, uspea svetot da treba da se is~isti svetot od taa “~uma”, od tie “eretici”, i go stavi pod svoja palka i “da se nametne kako edinstven av- }e prestane zloto - veli satanata. I progonstvoto vo posled- toritet, avtoritet koj e centraliziran i avtonomen vo odnos nite denovi }e izgleda kako mudro re{enie za nastanatata na site drugi avtoriteti na nadnacionalen, planetaren plan, kriza. avtoritet koj sodr`i takvi sankcii koi se efikasni za Hristijanskata adventisti~ka crkva e edinstvena crkva odr`uvawe na edinstvoto i celite na institucijata (svetot koja gi dr`i site deset Bo`ji zapovedi, i taa }e bide edin- kako edna dr`ava vo noviot svetski poredok). Dodeka toj stvena crkva protiv koja }e se podigne progonstvo, progon- slu`i za dobro na zaednicata vo celost i vo sekoj nejzin del”, stvo protiv “onie koi gi dr`at Bo`jite zapovedi”, a ne pre- vo uloga na sesvetski pontifex maksimus, ne podnesuva nikakva danija (Otkrovenie 12,17). Pra{aweto na sabotata }e bide opozicija nitu disidentstvo i voveduva mnogukratno posil- glaven predmet vo posledniot `estok sudir vo koj }e u~es- na inkvizicija i posilni sankcii od srednovekovnite protiv tvuva cel svet - i krajot e blizu! Sabotata }e go potrese sve- novite “eretici” koi tvrdoglavo odbivaat da mu se poklonat, tot! za{to sega ima mnogu pogolema i posilna vlast od srednove- kovnata, bidej}i stana apsoluten i neprikosnoven gospodar

642 643 no da napravi razlika me|u lagata i vistinata, mo`nost da Nastanite za vreme na pozniot do`d sfati deka vistinski Bo`ji narod e onoj narod koj gi dr`i Desette Bo`ji zapovedi i praznuva sabota, a site drugi, koi Vo tie krizni denovi za Bo`jiot narod, nastapuva pres- gazat koja bilo od Desette zapovedi, i site {to praznuvaat vrtnica vo op{tata situacija na svetskata scena i Gospod gi nedela namesto sabota, se nao|aat vo taborot na satanata. prezema uzdite na svetot, kormiloto na brodot, vo svoi race Pra{aweto na sabotata i nedelata vo tie presudni deno- i Toj go diktira natamo{niot tok na nastanite vo polza na vi Bog }e go izdigne na najvisoko mo`no ramni{te i pred cel svojot narod. svet }e doka`e deka Toj (Bog) ne ja zamenil sabotata so nede- Vo tie denovi Gospod }e go izlee Svetiot Duh vrz svo- la, nitu pak nekomu mu dal pravo i dozvola da izvr{i takva jot narod vo vid na pozen do`d. Toa }e bide vtora Pedeset- zamena. I tokmu toga{ sekoj }e bide povikan da odlu~i i da nica, vtor Duhovden, koga Bog }e go zapali svetot so duhoven se opredeli za vistinata ili za lagata, za Boga ili za satana- ogan koj }e se {iri kako po`ar koga }e zafati strni{te i ta; i site {to svesno se opredeluvaat vo tie migovi za nede- }e ja opfati seta zemja. Proro{tvoto ka`uva: “Potoa vidov lata i nea ja prifa}aat kako den za odmor, toga{, ne porano, drug angel kako sleguva od neboto; toj ima{e golema vlast, i kone~no dobivaat `ig na yverot, a site koi ja prifa}aat sabo- zemjata se osvetli od negovata slava” (Otkrovenie 18,1). - tata kako Bo`ji den za odmor i se pridru`uvaat kon Bo`jiot Zemjata “se osvetli od negovata slava”, Bo`jiot ostatok se ostatok, dobivaat Bo`ji pe~at na svoite ~ela. zapali od Svetiot Duh, se ispolni so nego vo nesporedlivo Ete taka, dragi moi, sabotata }e stane glaven predmet vo pogolema mera otkolku apostolite za vreme na prviot Du- zavr{niot `estok sudir vo koj }e u~estvuva cel svet, site hovden koga apostol Petar odr`al edna propoved pred naso- narodi, i toa navistina }e go protrese celoto ~ove{tvo i brano mno{tvo narod i se krstile naedna{ tri iljadi du{i krajot e blizu. samo vo eden den vo eden grad, vo Erusalim, i prvite hristi- Koga }e napravi jasna i vidliva razlika me|u lagata i jani go zapalile toga{niot svet so evangelieto. vistinata, koga }e ja obelodeni lagata kako laga, a vistina- Za vreme na pozniot do`d }e se slu~i istoto toa samo vo ta visoko }e ja izdigne i }e ja prika`e kako vistina, koga mnogu pogolemi razmeri. Bog so Svetiot Duh }e ja “osvetli sekomu toa }e mu stane jasno, i pred da po~ne da gi izleva svo- seta zemja”, {to zna~i }e gi zapali site narodi so evangeli- ite sudovi vrz nepokajanite gre{nici, Bog }e mu upati pos- eto - so ~istoto, izvorno biblisko evangelie, neobremeneto leden povik na svetot, sekomu }e mu dade posledna {ansa za so predanija i sueverija, i vo iladnici gradovi od edniot do spasenie. No, za da ni stanat jasni okolnostite vo koi Bog }e drugiot kraj na svetot, kako vo Erusalim vo vremeto na apos- mu go upati na svetot toj povik, da se potsetime u{te edna{ tolite, }e se kr{tavaat iljadnici du{i vo eden den. Bo`jiot na `enata bludnica. ostatok, negoviot veren narod, potkrepen od Svetiot Duh, “Dojdi da ti ja poka`am presudata na golemata bludnica kako i apostolite vo svoe vreme, kristalno jasno i ubedlivo koja sedi na mnogu vodi, so koja bludstvuvaa zemnite carevi, }e gi iznese pred svetot, pred site narodi koi se pod zname- a `itelite na zemjata se opija od vinoto na nejzinoto blud- to na satanata, izvornite bibliski vistini, is~isteni od site stvuvawe. I me odvede vo duhot vo pustina kade {to vidov istoriski balasti i paganski troskoti - silnite bibliski vis- `ena kako sedi na crven yver koj be{e poln so bogohulni imi- tini pred ~ij{to avtoritet }e mora da se pokloni seta plane- wa i ima{e sedum glavi i deset rogovi. A `enata be{e oble- ta Zemja, avtoritet koj ne podnesuva protivewe. ~ena vo purpurno i vo crveno, i ukrasena so zlato, so skapoce- Vo toa kratko, no za sekogo presudno vreme, sekoj `itel ni kamewa i so biseri, i dr`e{e vo svojata raka zlatna ~a{a na zemjata, pottiknat od silata na Bo`jeto biblisko evange- polna so gnasotijata i ne~istotijata od nejzinoto bludstvo, lie {to }e go propovedaat Bo`jite vernici so posebna sila a na ~eloto, pak, $ be{e napi{ano, tajna: ‘Golemiot Vavilon, od Svetiot Duh, a i osvedo~en direktno od Svetiot Duh, povto- majka na bludnicite i na zemnite gnasotii.’ Ja vidov `enata ruvame - sekoj `itel na zemjata - }e ima dovolno dokazi sves-

644 645 pijana od krvta na svetite i od krvta na Isusovite svedoci, Worthington Pumps, American Telephone and Telegraph Company, i se za~udiv mnogu koga ja vidov” (Otkrovenie 17,1-6). Glavno Prudential Life i mnogu drugi.2 ovoj tekst ve}e go komentiravme. Od italijanskite firmi pred s# treba da se spomenat “@enata, pak, {to ja vide, e golemiot grad koj vladee nad elektranite, PTT i `eleznicata, a od bankite Komercijal- zemnite carevi. Potoa vidov drug angel kako sleguva od nebo- nata banka, Rimskata banka, Stopanskata banka, potoa banki- to; Toj ima{e golema vlast, i zemjata se osvetli od negovata te Ugo Natali, Scaretti, Santo Spirito (banka na Svetiot Duh vo koja slava. I izvika so silen glas, velej}i: ‘Padna, padna golemi- vo sredniot vek vernicite kupuvale za pari Sveti Duh - po- ot Vavilon, i stana demonsko `iveali{te i zasolni{te na java nare~ena “simonija”); a od firmite neodminlivi se Mon- site ne~isti duhovi... za{to site narodi pieja od vinoto na tecatini, Viscosa, najgolemata italijanska aviokompanija Alita- nejzinoto raspaleno bludstvo, zemnite carevi bludstvuvaa so lia i neizbe`nata fabrika za avtomobili Fiat. Potoa, tuka se nea, a zemnite trgovci se zbogatija od nejziniot izobilen zavodite za osiguruvawe, institutite, zemji{nite posedi rasko{” (Otkrovenie 17,18; 18,1-3). itn., da ne odime vo nedogled.3 @enata bludnica vr{i blud so “zemnite carevi”. Bludot Ist e slu~ajot so Francija, so Anglija, so Germanija i (ili prequbata) e odnos ili aktivnost me|u ma` i `ena {to so drugite dr`avi vo koi Vatikan, odnosno `enata bludni- Bog go osuduva. Taka, pri samiot kraj na vremeto mo`eme da ca, ima nemerlivi bogatstva. o~ekuvame odnos {to }e se razvie me|u crkvata (bludnicata) i svetskite vladeteli (carevite), a koj Bog go osuduva. @enata bludnica ili hristijanskata koalicija me|u pap- Ponatamu: “@enata be{e oble~ena vo purpurno i vo cr- stvoto, otpadnatiot protestantizam i pravoslavieto, ~ij{to veno, i ukrasena so zlato, so skapoceni kamewa i so biseri”; temel e spiritizmot, vo poslednoto vreme sedi (java) na yver, zna~i, taa e mnogu bogata i “zemnite trgovci se zbogatija od na dr`avata i “vladee nad zemnite carevi”. Taa e onoj “golem nejziniot izobilen rasko{”. Vavilon”, “demonsko `iveali{te i zasolni{te na site Nie ve}e vidovme deka istorijata zabele`ala kako reki ne~isti duhovi”, koja gi opila site narodi so svojata la`na, poklonici od site krai{ta na Evropa i po{iroko doa|ale na paganska, nebibliska nauka. poklonenie vo Rim i vo tie prigodi vo crkvata Sveti Petar Vo Stariot zavet Vavilon pretstavuval neprijatel na prilo`uvale tolku golemo koli~estvo zlatnici, {to bilo Boga i na negoviot narod (Eremija 50,24.28.29); toj ja ima ista- potrebno dvajca so gribli da gi trgaat nastrana i da polnat ta uloga i vo Otkrovenieto. Ovoj neprijatel e prika`an kako so niv vre}i. Za basnoslovnoto bogatstvo so koe raspolaga grad za da se naglasi negovata politi~ka sila, a i kako blud- Vatikan, pri raka ni stojat i slednite podatoci: nica (Otkrovenie 17. gl.) za da se naglasi negovata verska “Vatikanskiot kapital e investiran vo site mo`ni pret- mo}. Vavilon nastanal kako plod na ~ove~kata arogancija i prijatija, i toa bez ogled na nivniot moralen karakter: vo pobuna protiv Boga (1.Mojseeva 11,1-9). Biblijata ka`uva francuskite nafteni zdru`enija, vo argentinskite gasovodi deka imeto Vavilon ozna~uva brkotija koja nastanala pora- i elektrani, vo boliviskite rudnici za kalaj, vo brazilskite di zloto i izmamata, golema misterija, nejasnotii, paganizam, fabriki za guma, a Svetata stolica ne se pritesnuva duri ni prkos, bunt protiv Boga. od {pekulaciite na berzata i na dividendata na bankite.”1 So duhovniot Vavilon, ili so bludnicata, se vo sojuz Od amerikanskite firmi, vo koi Vatikan i negovata “zemnite carevi”, i od “nejziniot izobilen rasko{” se zboga- kurija imaat mnogubrojni akcii, istori~arotDeschner gi tile “zemnite trgovci” - najgolemite svetski firmi i fabri- spomenuva: U.S. Steel, Sharon Steel, Bethlehem Steel, Jons Manville ki {to gi nabrojavme. Vrz vatikanskiot kapital vo golema Steel, General Motors Corporation, BendixA viation, Douglas Airkraft, 2. Isto, str. 70 1. Karlheinz Deschner, op. cit., p. 70 3. Isto, str. 71

646 647 mera se potpira svetskiot ekonomski skelet koj }e se urne so padot na Vatikan, so padot na bludnicata. Za nea, po~ituvani, Bog ka`uva: “Padna, padna golemiot Vavilon!” Padna `enata bludnica, padna sovremenoto pap- BIBLISKI ARMAGEDON stvo, koe e kontinuitet na ona, srednovekovnoto! I sega da go ~ueme Bo`jiot povik {to go spomenavme: “I ~uv drug glas od neboto kako veli: ‘Izlezi od nea, narode moj, za da ne bide{ sou~esnik vo nejzinite grevovi i da ne gi primi{ nejzinite zla; za{to nejzinite grevovi se Duhovnata dimenzija na Armagedon natrupaa do neboto i Bog si spomna za nejzinite bezzakoni- ja’” (Otkrovenie 18,4.5). Kako {to ka`avme, bibliskoto proro{tvo predviduva O~igledno e deka i srede toj tolku rasipan grad, Vavilon, silno progonstvo protiv Bo`jiot narod vo poslednite deno- srede taa koalicija ili `ena bludnica, Bog ima svoj narod koj vi: go povikuva da izleze od nea i da se priklu~i kon Bo`jiot “Lamjata se razgnevi na `enata (~istata `ena oble~ena ostatok koj gi dr`i Bo`jite zapovedi, da ja napu{ti nedela- vo sonce - vistinskata Hristova crkva) i otide da vojuva pro- ta i da ja prifati sabotata kako vistinski Bo`ji den za odmor. tiv ostatokot od nejzinoto potomstvo, protiv onie koi gi Toj silen Bo`ji povik {to }e mu go upati Bog na svetot dr`at Bo`jite zapovedi i imaat Isusovo svedo{tvo.” “Vo toa preku svojot veren narod }e predizvika pregrupirawe i pres- e trpenieto na svetite (Bo`jite slugi), koi gi dr`at Bo`jite trojuvawe kaj narodite, za{to Svetiot Duh }e im gi otvori zapovedi i verata vo Isusa” (Otkrovenie 12,17; 14,12). o~ite i }e gi rastrezni od pijanstvoto so koe gi opijanila Zna~i, od dve milijardi hristijani, od nad {est milijar- `enata bludnica site koi iskreno go sakaat Boga i ja baraat di lu|e na na{ata planeta, koi go napu{tile Boga i premi- ~istata bibliska vistina i golemo mno{tvo narod od cel nale na drugata strana, koi zastanale pod znameto na satana- svet }e go napu{ti znameto na satanata i }e se priklu~i kon ta, koi mu se poklonile na yverot i na negovata ikona i koi verniot Bo`ji ostatok, preminuvaj}i na Hristova strana i go primile `igot na yverot (nedelata kako den za odmor), - pod Hristovo zname, i zaedno so nego }e zamine vo negovoto se izdeluva mal “ostatok”, ma`i i `eni, koi odbivaat da carstvo. zastanat pod zaedni~koto zname so silnoto mno{tvo narodi. “Potoa vidov, i ete, golemo mno{tvo koe nikoj ne mo`e- Tie nepokoleblivo ostanuvaat na Hristova strana i pod {e da go izbroi, od site rodovi, plemiwa, narodi i jazici, ka- Hristovo zname i, namesto `ig na yverot, tie nosat Bo`ji ko stojat pred prestolot” vo Bo`jeto carstvo na neboto (Ot- pe~at na svoite ~ela - praznuvaat sabota. krovenie 7,9). Bo`jiot ostatok, Bo`jite vernici, se prepoznavaat po Po~ituvani, na{a `elba i na{ kopne` neka bide i nie toa {to gi dr`at Desette Bo`ji zpovedi, imaat Isusova vera da bideme del na toa silno mno{tvo spaseni pred Bo`jiot i Isusovo svedo{tvo. Dragi moi, toa se belezite na male~- prestol na neboto! Ni se dava mo`nost da bideme tamu. Zo{- kata vistinska Hristova crkva vo poslednite denovi, i sekoj to da ne ja iskoristime taa mo`nost? Bog bara od nas sega da {to saka mo`e da ja prepoznae nea spored tie belezi kako se opredelime i da zastaneme na Hristova strana, da staneme vistinska Bo`ja crkva i da $ se pridru`i. ^itame kako Bog del na negoviot narod koj gi dr`i negovite zapovedi - De- za niv ka`uva deka se “sveti” tokmu zatoa {to gi dr`at site sette Bo`ji zapovedi ovde, za naskoro da staneme del i na Bo`ji zapovedi i zatoa {to se progonuvani zaradi toa. nebesnoto mno{tvo spaseni! Po~ituvani, Bo`jiot ostatok mu pre~i na satanata, na lamjata, i toj e mnogu gneven i lut {to ne mo`e i niv, zaed- no so silnoto mno{tvo narodi od cel svet da gi stavi pod

648 649 vodi “vo velikiot den na Semo}niot Bog”. Proizleguva deka svoja palka. Toj veren Bo`ji ostatok $ pre~i i na hristijan- Bog ima svoj den, nare~en “veliki den na Semo}niot Bog”, skata koalicija predvodena od papstvoto zatoa {to se izde- koga Bog }e deli kone~en megdan so satanata - koga siot svet, luva i izleguva od hristijanskiot ko{, pokraj drugoto i so na ~elo so satanata, }e deli megdan so Bo`jiot narod, na ~elo toa {to praznuva sabota, a ne nedela. I zatoa proro{tvoto so Hrista. ka`uva deka lamjata (satanata) “otide da vojuva protiv osta- Toa e posleden i definitiven, planetaren sudir na tokot”, “protiv onie koi gi dr`at Bo`jite zapovedi i imaat `ivot i smrt me|u Hrista i satanata, me|u dobroto i zloto, Isusovo svedo{tvo”, da gi likvidira, da gi uni{ti. \avolot me|u narodite naredeni pod dve znamiwa, pod Hristovoto i svetot ne gi gonat tie {to go gazat Bo`jiot zakon, tie {to zname i pod znameto na satanata, bitka {to }e se vodi od praznuvaat nedela, {to imaat `ig na yverot, tuku hristijani- edniot do drugiot kraj na planetata Zemja vo koja nema neu- te koi gi dr`at Bo`jite zapovedi i koi imaat Bo`ji pe~at. tralni, vo koja postojat samo dva tabora - tret nema; toa e Bo`jite milenici, koi go po~ituvaat Bo`jiot zakon, }e posledna vojna vo koja se odi do apsoluten kraj, do kone~no pominuvaat niz te{ki migovi zaradi svojata vernost kon istrebuvawe ili na Bo`jiot narod, ili na grevot i gre{- Boga. Otfrleni od svetot kako prokleti eretici, staveni nicite na ~elo so satanata; vojna koja so zadr`an zdiv }e ja nadvor od zakonot, progonuvani kako divi yverovi i osudeni posmatra celata vselena; migovi koga Hristos edna{ zase- na smrt do istrebuvawe, tie }e pominuvaat po istite pateki koga{ }e gi ras~isti smetkite so satanata na kogo mu dal mo`- po koi pominuvale srednovekovnite ma~enici, }e gi pobaraat nost i vreme do krajni mo`ni granici da go poka`e svoeto i }e gi najdat istite zasolni{ta {to gi koristele nivnite vistinsko lice i da gi ispolni svoite pekolni nameri niz nekoga{ni bra}a - osamenite mesta, planinite, pe{terite, svoite mnogubrojni grozomorni mrakobesija vo koi ja stru- pustinite... poluval na{ata zemja, a i mo`nost na grevot da ja obelodeni Ma`i, `eni i deca od site op{testveni strukturi }e svojata grdost vo tekot na grdite vremiwa. begaat pred naletite na progonstvata {to }e gi podigne sa- Po~ituvani, toj posleden sudir, taa posledna bitka {to tanata protiv niv, obiduvaj}i se da go so~uvaat `ivotot, i }e }e se vodi me|u Hrista i satanata, me|u dobroto i zloto na se krijat, a ako bidat fateni, }e bidat frlani vo najodvrat- celata na{a planeta za da se bide ili da ne se bide, vo Bib- ni zatvori i temnici, napu{teni i otfrleni i od nivnite lijata se narekuva “Armagedon”. Site se opredelile, site mili i dragi {to gi sakaat. Tie }e bidat obvineti kako pri- zazele strana i armagedonskata bitka protiv Bo`jiot narod ~ina za site zla vo svetot - za vojnite, za nesre}ite i za stra{- mo`e da po~ne, i taa navistina naskoro i }e po~ne. nite katastrofi vo prirodata, i osudeni na smrt. No, vo najmra~nite migovi od istorijata na svetot, koga Sepak, bez ogled na stra{nite posledici, toj veren Bo`ji na maloto Bo`je stado, na Bo`jiot ostatok, }e mu se zakani ostatok stoi prostum pred naletite na silnite luwi {to bes- celosno istrebuvawe, i koga ~ove~ki gledano }e mu bidat neat okolu niv, branej}i ja Bo`jata ~est i negoviot zakon i izbrojani poslednite ~asovi, Bog }e napravi silen i dra- izdignuvaj}i ja visoko pred svetot “Gospodovata sabota”; is- mati~en presvrt na svetskata scena i rabotite }e gi prezeme praveni i so krenata glava hrabro im preodolevaat na sil- direktno vo svoi race. Migovi se vo pra{awe koga Toj }e nite izmami, pritisoci, grozni progonstva i zakani so smrt stane gospodar na situacijata i }e poka`e deka nastapil ne- i za niv beloto e belo, a crnoto crno. Tie grevot go narekuva- goviot ~as, nastapil “velikiot den na Semo}niot Bog” da ja at so negovoto vistinsko ime, pa makar i neboto da se urne, poka`e svojata sila. Proro{tvoto ka`uva deka toga{ “}e makar toa da go platat i so `ivotot. stane Mihael (Hristos), golemiot knez” (Daniel 12,1), da go So pomo{ na spiritizmot satanata cel svet go organizi- brani i }e go odbrani svojot narod, svojot veren ostatok, od ra i go predvodi vo vojna. Svetot }e vodi vojna. Protiv kogo? lamjata i od cel svet koj }e stane protiv nego da go progolta Protiv Bo`jiot ostatok, “protiv onie koi gi pazat Bo`jite i da go is~isti od svetot; }e go izbavi isto kako {to gi izba- zapovedi i imaat Isusovo svedo{tvo”. Koga? Vojnata }e se

650 651 repite kole`i, krvavite sudiri i vojni vo koi }e se prole- vuval svoite slugi vo minatoto od usviteni pe~ki, od gladni vaat iljadnici toni ~ove~ka krv od edniot do drugiot kraj na lavovi, od zatvor, od utroba na kitovi... na{ata planeta Zemja, a posebno na oddelni nejzini regioni. Da si spomneme ovde i za Hristovite zborovi: “]e se dig- ne narod protiv narod i carstvo protiv carstvo, i }e ima Fizi~kata dimenzija na bibliskiot Armagedon glad, pomor i zemjotresi. No toa e samo po~etok na rodilnite maki” - cel svet e vo `alna haoti~na sostojba (Matej 24,6-8). Pokraj duhovnata, verojatno Armagedon ima i svoja fizi- U{te nekolku bibliski proro{tva koi mo`ebi uka`u- ~ka dimenzija. No za nea nie s# u{te ne mo`eme i ne sakame vaat na fizi~kata dimenzija na Armagedon: da zboruvame podrobno, za{to ima raboti koi u{te ne ni se “[estiot angel ja izlea svojata ~a{a vrz golemata reka napolno jasni. Za fizi~kata dimenzija na Armagedon }e izne- Eufrat, ta nejzinata voda presu{i za da im se prigotvi pa- seme samo mo`ni scenarija, velime, samo mo`ni scenarija. tot na carevite od istok. I vidov kako od ustata na lamjata, Nie veruvame deka naskoro }e bide povle~en sinxirot na pos- od ustata na yverot i od ustata na la`niot prorok izleguvaat lednite nastani ~ii{to alki }e ni gi iznesat na pokaz i site tri ne~isti duha kako `abi; imeno, toa se demonski duhovi podrobnosti koi sega u{te ne ni se jasni, koi se implicit- koi pravat ~uda i koi odat kaj carevite na celiot svet za da no dadeni vo proro{tvata. Mo`ebi e dovolno da se povle~e gi soberat za vojna vo velikiot den na Semo}niot Bog... I gi samo edna od tie alki koja }e ni gi osvetli i site drugi sobraa na mestoto na evrejski nare~eno Armagedon” (Otkro- proro~ki podrobnosti za koi sega morame da bideme pretpaz- venie 16,12-16). livi. “Razglasete go ova me|u narodite: ‘Prigotvete se za voj- [to predviduva Bo`jata re~, vo kakvi stravotii i horo- na! Podigajte junaci! Napred, napadnete, site vojnici! Preko- ri }e zapadne na{iot svet vo poslednite denovi? Otkrove- vete gi ralata vo me~evi, srpovite vo kopja, slabiot neka re- nie 7,1-3: “Potoa vidov ~etiri angela kako stojat na ~etiri- ~e: Junak sum! Stanete narodi, dojdete vo Dolinata Josafa- te strani na zemjata, xr`ej}i gi ~etirire zemni vetrovi, za tova, za{to tamu }e sednam da im sudam na site okolni naro- da ne duva veter nitu na zemjata, nitu na moreto, nitu na di’... Mno{tvo, mno{tvo vo Dolinata sudska. Za{to e blizu nekoe drvo. I vidov drug angel koj se izdiga{e od istok, koj Gospodoviot den vo Dolinata sudska” (Joil 3,9-14). go ima{e pe~atot na `iviot Bog, koj im vikna so silen glas “Angelot zamavna so svojot srp na zemjata i go obra zem- na ~etirite angeli na koi im be{e dadeno da im pakostat na noto lozje i go frli vo golemata kaca na Bo`jiot gnev, i se zemjata i na moreto, velej}i: ‘Ne pakostete $ na zemjata, ni izgme~i kacata nadvor od gradot (Erusalim), i pote~e krv od na moreto, nitu na drvjata, dodeka ne im stavam pe~at na ~ela- kacata duri do uzdite na kowite, vo dol`ina od iljada i ta na slugite na na{iot Bog!’” {estotini stadii” (Otkrovenie 14,19-20). Mnogu jasno apokalipti~ko proro{tvo: Bog im zapove- Porano ka`avme deka me|u ~etirite yvera od Daniel da na svoite angeli da gi dr`at vetrovite dodeka ne gi zape~ati svoite slugi na nivnite ~ela (vidi: Sabotata e eden yver e leopard so ~etiri glavi i so ~etiri krilja. Toa Bo`ji znak i Bo`ji pe~at). No napnatata i eksplozivnata e carstvoto na Aleksandar Makedonski- “silen car, koj }e situacija, i s# posilnite turbulencii vo svetot, na svetska- vladee so golema vlast” (Daniel 11,3). Kriljata ja pretstavu- ta op{testvena scena i vo prirodata, potvrduvaat deka an- vaat brzinata so koja Aleksandar Makedonski go osvoil sve- gelite, iako s# u{te dozirano, ve}e po~nuvaat da gi pu{taat tot. Po negovata smrt, negovoto carstvo se raspadnalo na vetrovite, ~ie{to fu~ewe ve}e se slu{a, i naskoro celosno ~etiri dela - toa se ~etirite glavi na leopardot. }e gi ispu{tat od svoi race i, koj }e mo`e toga{ da ja opi{e Carstvoto na Aleksandar e pretstaveno i so jarec so grozomornata situacija vo koja }e se najde na{iot svet? Ne ogromen rog me|u o~ite. Medo-Persiskoto carstvo e pretsta- se rodil, nitu }e se rodi ~ovek so takva me~ta koja }e mo`e veno so tromav oven so dva roga, koj nemal sila da mu se pro- da gi opi{e i da gi stavi na hartija stravotnite u`asi, svi-

652 653 ni razmeri, za koj ve}e zboruvavme vo podnaslovot “Yverovite tivstavi na jarecot, na Aleksandar Makedonski (Daniel 8. vo knigata na prorok Daniel”. glava). Me|utoa, ogromniot rog na jarecot se skr{il i na nego- Otkrieni ni se dve fazi na aktivnosti na maliot rog. vo mesto izrasnale drugi ~etiri pomale~ki rogovi - po smrt- Toj “silno izrasna kon jug i istok, kon Prekrasnata zemja” ta na Aleksandar, negovite ~etiri generali go podelile ne- (Daniel 8,9). Zna~i, maliot rog se dvi`i horizontalno po govoto carstvo na ~etiri dela. Carstvoto na Ptolomej bilo zemjata, poka`uvaj}i voen i politi~ki napredok. No, vo nata- na jug i vo proro{tvoto e imenuvano kako Misir (dene{en mo{nite stihovi negovite aktivnosti se dvi`at po vertikal- Egipet so okolnite zemji). Carstvoto na Seleuk e na istok, na linija, naso~ena kon neboto, kako napad na “nebesnoto a severno od Izrael. Toa bilo najgolemo, a gi opfa}alo te- svetili{te”, pri {to toj si gi prisvojuva prerogativite {to ritoriite na dene{na Sirija, Liban, Jordan, Turcija, Irak, mu pripa|aat na Hrista kako na{ nebesen prvosve{tenik. Iran, Avganistan, Pakistan i delovi na ju`na Rusija. Car- Vo istoto proro{tvo papstvoto e pretstaveno i kako stvoto na Kasandar se izdelilo na najzapadniot del, a na “car, drzok i lukav”, ~ii{to aktivnosti isto taka se razviva- Lizimah na najsevernite delovi na nekoga{noto carstvo na at vo dve nasoki: vo horizontalna i vertikalna. Raspolagaj}i Aleksandar Makedonski. so ogromna politi~ka i voena mo}, toj vo svojata horizontal- Vo proro{tvoto Severnoto carstvo na Seleuk figurira na nasoka poka`uva i primenuva nevidena tiranija nad zem- kako Severen car, a Ju`noto carstvo na Ptolomej kako Ju`en nite `iteli: “Negovata sila }e porasne... }e zapustuva ~udes- car. Kasandar i Lizimah nemaat proro~ka uloga. Me|utoa, no, }e uspeva vo site svoi potfati, }e gi sotruva Bo`jite Severniot i Ju`niot car imaat ogromna istoriska i pro- slugi. Zaradi negovata lukavost izmamata }e uspeva vo nego- ro~ka uloga koja dopira do krajot na svetot, do Armagedon, vata raka. Toj }e se voznese vo svoeto srce i }e upropasti i vsu{nost tie se inicijalnata kapisla za Armagedon. Vo mnozina vo mirno vreme.” Vertikalno negovite aktivnosti Knigata na prorok Daniel vo edinaesettata glava podrobno se naso~eni kon neboto. “]e mu se protivstavi na Knezot nad se opi{ani dolgotrajnite sudiri me|u Severniot i Ju`niot knezovite (na Hrista)... Carot }e pravi {to saka, voznesu- car za prevlast, pri {to naizmeni~no go zazemale Izrael koj vaj}i se i vozdignuvaj}i se sebesi nad site bogovi: protiv se nao|al me|u niv. Interesno e da se sledat zatkulisnite Boga nad bogovite }e zboruva huli, i }e uspeva dodeka ne se igri na dvata carski dvora koi stapuvale vo me|usebni sojuzi iscrpi gnevot.” “]e dojde otpadni{tvo i }e se pojavi ~ovek duri i so pomo{ na neuspe{ni brakovi sklu~eni od interes. na bezzakonieto, sin na pogibelta,koj se protivi i se vozdi- Potoa vo proro{tvoto se pojavuva druga dominantna ga nad s# {to se narekuva Bog ili svetiwa, taka {to }e sedne sila pred koja Severniot i Ju`niot car se povlekuvaat vo vo Bo`jata crkva i }e se pretstavuva sebesi deka e Bog” senka s# do poslednite denovi koga pak se pojavuvaat za da ja (Daniel 8,23; 11,36.37; 2. Soluwan. 2,3.4). odigraat svojata proro~ka uloga. Na scenata nastapuva `elez- Pred mnogu vekovi, eden od najgolemite misliteli na An- niot mnogubo`e~ki (paganski) Rim koj pove}e vekovi so sve- glija (Thomas Hobbes, Leviathan) zapi{al: “Ako se razmisli za tot vladee so `elezna tupanica. potekloto na ova golemo crkovno vladetelstvo, jasno mo`e da Ve}e e ka`ano deka, koga pa|a paganskiot Rim, vo pro- se vidi deka papstvoto ne e ni{to drugo, tuku onoj duh na ro{tvoto na scenata vo kontinuitet nastapuva papskiot Rim. pokojnoto Rimsko carstvo koj krunisan sedi na negoviot grob.” Zna~i, vo odreden istoriski mig Rim go menuva svojot oblik - Za bibliskiot tandem me|u najgolemata svetovna sila, od neznabo`e~ki (paganski), preminuva vo papskiRim, odnos- Amerika, i najgolemata svetska duhovna sila, papstvoto, ve}e no, paganskiot Rim prodol`uva da `ivee i prerasnuva vo pap- dosta zboruvavme. Spored proro{tvoto, dvete tie sili kako ski Rim koj{to poka`uva ista arogancija i brutalnost kako tandem, vo poslednoto vreme se prisutni na Bliskiot Istok, i negoviot prethodnik od koj {to proizleze. Papskiot Rim poto~no, vo svetata zemja, Izrael. Svetskiot lider, {to go vo proro{tvoto na Daniel 7. i 8. glava e pretstaven kako izbraa i zad koj zastanaa site narodi, papata, zad kogo zastana “mal rog”, koj od po~etok e mal, a potoa izrasnuva vo ogrom- i Amerika, “}e navleze vo Prekrasnata zemja (bibliskata

654 655 Lavinata na besot, omrazata, gnevot i o~ajot, odnosno zemja, Izrael)... i svoite dvorski {atori }e gi postavi me|u lavinata na grevot na ~ove{tvoto e tolku golema, {to nejze moreto i slavnata Sveta gora” (Daniel 11,41.45). I postoi ne mo`e nikoj da $ podmetne grb i da ja sopre, pa nitu novi- mo`nost od zemjata na patrijarsite i prorocite, zna~i od Izrael, od Erusalim, kako “zamenik” i “namesnik” na Bo`ji- ot sesvetski lider, papata. Svetot navistina e pred katastro- ot Sin Isus Hristos, toj da mu se obrati na svetot so istite fa, pred apokalipti~kiot Armagedon, koj proro{tvata fizi- zborovi so koi Hristos im se obratil na apostolite: “Mir ~ki go lociraat na prostorite na Bliskiot Istok. vam!” “Vi ostavam mir, vi go davam mojot mir. Neka ne se Poslednite informacii za svetskite nastani koi doa- voznemiruva va{eto srce i neka ne se pla{i” (Luka 24,36; |aat od zapad, od sever, od istok i jug, bibliskite proro{tva Jovan 14,27). gi naso~uvaat i prenaso~uvaat kon bibliskata zemja, Izrael. Da, bidej}i proro{tvoto najavuva mo`nost papata vo tie Vo po{iroka smisla tie se zgusnuvaat i se koncentriraat na posledni i presudni denovi za svetot svojot {ator da go po- prostorite na Bliskiot Istok. Spored Biblijata, ~ove{tvo- digne vo Erusalim (grad na mir), postoi i mo`nost toj od toa to tamu po~nalo, tamu i }e zavr{i. Vo poslednite proro~ki sveto mesto za trite monoteisti~ki religii (Evreite, hris- denovi dobar del od celokupniot svetski politi~ki i voen tijanstvoto i islamot) da mu se obrati na ~ove{tvoto i da potencijal e naso~en kon tie prostori. Nastanite }e imaat ka`e: Lu|e, stop za vojnata, dosta krvoprolevawe! Site nie takva priroda {to nikomu nema da mu dozvolat miren son. sme bra}a i sestri, edno golemo svetsko ~ove~ko semejstvo, Tamu e prisutna Amerika so svojot potencijal kako ne- deca na eden Bog koj ni pora~uva da `iveeme vo mir! Da gi prikosnoven {titenik na Izrael, {to predizvikuva i plas- zakopame voenite sekiri i da svrtime nova stranica za ti ogromen gnev i omraza kon niv vo srcata i umot na okol- na{iot svet! Nema pri~ina da se voznemiruvame. Pred da nite islamski zemji. Vo toj region e “golemata reka Eufrat”, dojde Hristos, cel svet treba da se preobrati i na zemjata da ~ija{to voda }e “presu{i za da im se prigotvi patot na care- zavladee i da caruva pravednost iljada godini. Mir! Mir! Da vite od istok”. go po~neme toa tolku dolgo posakuvano i so srce i du{a Proro{tvoto ka`a deka “demonskite duhovi” gi sobraa o~ekuvano zaedni~ko iljadagodi{no carstvo na mir, sloga i “carevite na celiot svet za vojna vo velikiot den na Semo}- harmonija na na{ata iznama~ena planeta na koja $ se zakanuva niot Bog na mestoto na evrejski nare~eno Armagedon”. Ime- celosno uni{tuvawe. Mir! Mir! to “Armagedon” mnozina go povrzuvaat so gradot Megido vo Sekako, svetot, koj go izbra svojot voda~ i zastana zad prostranata Ezraelonska dolina vo severniot del na Izra- nego, odu{eveno go prifa}a negoviot povik koj vo tie pre- el, vo koja se vodele silni bitki vo minatoto me|u Egipet i sudni migovi }e mu se stori kako edinstveno mudro re{enie Vavilon i drugite toga{ni sili. Apostol Jovan ka`uva deka vo toj bezizlez koga se nao|a na rabot pred sigurna totalna carevite od cel svet se sobrani na tie prostori ne da prego- katastrofa. I navistina se proglasuva mir na zemjata, no i varaat za mir, tuku se sobrani za vojna, za{to site dotoga{ni toj mir e la`en mir, za{to proro{tvoto ka`uva taka: pregovori za mir propadnale. Iscrpeni se site drugi mo`- “Koga }e velat: ‘Mir i bezbednost’, toga{ nenadejno }e nosti za razre{uvawe na naplastenite nere{livi svetski padne pogibel vrz niv, kako porodilni maki vrz bremena problemi, i im ostanuva u{te vojnata kako posledno sred- `ena, i ne }e mo`at da izbegaat” (1. Soluwanite 5,3). stvo, i sega i po nea posegaat. Zo{to ne mo`e da se postigne vistinski mir i da po~ne Ponatamu, Erusalim }e stane “opojna ~a{a za site naro- toa o~ekuvano iljadagodi{no carstvo na mir na zemjata? Pak di naokolu”, “razgoren `ar srede kamara drva i zapalena }e ni ka`e Biblijata: glamna srede snopovi i }e gi golta oddesno i odlevo site “Bezbo`nicite se kako razbranuvano more koe ne mo`e narodi naokolu”. Zna~i, Erusalim (Izrael) gi predizvikuva da se smiri, negovite branovi isfrlaat tiwa i kal. Nema mir okolnite narodi i od taa pri~ina Severniot car, zemjite za gre{nicite, veli Gospod” (Isaija 57,20-21). severno od Izrael, i Ju`niot car, zemjite ju`no od Izrael,

656 657 “Dolina sudska”, vo koja se sobrani narodite za vojna, i kade koi pove}e od 2000 godini bea povle~eni vo senka, sega pak {to }e im sudi Bog, se nao|a vo Izrael, ju`no od Megido. se pojavuvaat na scenata za da ja odigraat svojata proro~ka Gi ~itavme i zborovite na apostol Jovan koj slikovito uloga vo zavr{nite nastani na svetot. Proro{tvoto ka`uva deka “vo posledno vreme Ju`niot car }e zavojuva so nego, a i gi prika`uva `itelite na zemjata so grozje sobrano i zgme- Severniot car }e go napadne kako vior”. ~eno, nadvor od Erusalim, vo Izrael, vo “kacata na Bo`jiot gnev” od koja istekla krv “duri do uzdite na kowite, vo dol- So kogo “vo posledno vreme Ju`niot car }e zavojuva”, i `ina od iljada i {estotini stadii” (okolu 300 kilometri, kogo “Severniot car }e go napadne kako vior?” - So zapad, so kolku {to iznesuva dol`inata na dene{en Izrael). Zna~i, subjektot koj se nao|a na toj prostor. So tandemot sozdaden za vreme na armagedonskata bitka vo toj region - krv do gu{a, od Amerika i od papstvoto, vo proro{tvoto pretstaveno kako slika za posledicite na stra{nata bitka! Krvta na nepoka- “mal rog” i kako “car, drzok i lukav” koj “}e navleze vo janoto gre{no ~ove{tvo te~e “do uzdite na kowite” tamu kade Prekrasnata zemja (bibliskata zemja, Izrael)... i svoite dvorski {atori }e gi postavi me|u moreto i slavnata Sveta {to lu|eto ja otfrlile onaa krv koja nudela pro{tavawe, gora”. Se razbira, kon toj tandem sega e priklu~en i Izrael, kade {to ja otfrlile Hristovata krv kako edinstveno sred- na ~ija{to teritorija se ukotvile Amerika i papata. Zna~i, stvo za bri{ewe na grevot koj e pri~ina za armagedonskata ovoj tandem od tri subjekta e napadnat od Ju`niot i od Sever- bitka. niot car. Palestina, i po{iroko Bliskiot Istok, e centar na Vo ovoj kontekst }e go spomeneme i proro{tvoto za bojnoto pole na Armagedon ~ii{to granici se {irat i ja trite golemi svetski imperii na tie prostori. Za niv pro- opfa}aat celata na{a planeta Zemja koja stanuva krvavo pop- ro{tvoto ka`uva: “Na drugite yverovi vlasta im be{e odze- ri{te na svireposti i horori od apokalipti~ki razmeri.Koj mena, no `ivotot im be{e prodol`en za edno vreme i rok” mo`e toa da go zamisli, a u{te pomalku da go opi{e? Kolku (Daniel 7,12). Stanuva zbor zaVavilon ili za dene{en Irak, iljadi au{vicci mo`e da pokrie armagedonskata bitka? za Medopersija ili za dene{en Iran i zaimperijata na Alek- “Boen vik dopira - do nakraj svetot - bidej}i Gospod ima sandar Makedonski, ~ij{to dobar del se prostiral i na Blis- spor so narodite, izleguva na sud so sekoe telo, gre{nicite kiot Istok. Za niv proro{tvoto ka`uva deka }e im se odzeme }e gi predade pod me~” (Eremija 25,31). vlasta, no deka tie }e postojat i ponatamu, so golema vero- Da, “Gospod ima spor so narodite” i Toj “izleguva na sud jatnost da odigraat zna~ajna uloga vo zavr{nata armagedons- so sekoe telo” (so sekoj ~ovek) na zemjata, i za vreme na ar- ka bitka. magedonskata bitka “gre{nicite }e gi predade pod me~”. Epi- Sekako, Amerika stanuva i gi kaznuva zemjite {to izvr- centarot na toj sud Daniel go locira na Bliskiot Istok od {ile napad. Pri toa kaznuvawe nea ja “voznemiruvaat glaso- kade {to }e se {iri “do nakraj svetot”. vi od istok i sever” i taa }e pojde “mo{ne gnevna da uni{ti “Vaka veli Gospod: ‘Slu{am krik na u`as; toa se stra- i da zatre mno{tvo” (Daniel 11,44). Situacijata e dovedena votii, a ne mir. Ajde, raspra{ajte se i pogledajte: dali neko- do usvituvawe, i vojnata ve}e besnee. ga{ rodil ma`? A site ma`i se fa}aat za bedrata kako Vo knigata na prorok Joil gi pro~itavme Bo`jite zbo- rodilki! Zo{to se site lica izobli~eni i pobledeni? Lele, rovi: “Razglasete go ova me|u narodite: ‘Prigotvete se za voj- golem e ovoj den, nema sli~en na nego’” “Toa }e bide vreme na na! Prekovete gi ralata vo me~evi, srpovite vo kopja. Sta- stradawe kakvo {to nemalo otkako postojat lu|e pa s# do nete, narodi, dojdete vo Dolinata Josafatova, za{to tamu }e toga{” (Eremija 30,5-7; Daniel 12,1). sednam da im sudam na site okolni narodi’... Mno{tvo, “Utrobo moja! Utrobo moja! Boleduvam, srceto mi se ki- mno{tvo vo Dolinata sudska. Za{to e blizu Gospodoviot den ne! Mi treperi du{ata! Ne mo`am da mol~am, za{to slu{am vo Dolinata sudska”. zvuk na truba, boen vik. Zlo po zlo, cela zemja opustuva” (Ere- “Dolinata Josafatova” ili, kako {to se narekuva ovde mija 4,19.20).

658 659 Navistina `alno, stra{no i najstra{no od site vremiwa I Bog ima svoe vino! Toa se negovata jarost, negoviot niz koi pominuvala na{ata planeta, no proro{tvoto ka`uva gnev, negovite sudovi i kazni. Ovojpat “vinoto na Bo`jiot gnev deka toa ednovremeno e i najnade`no i najslavno od site vremi- {to e nerazredeno vo ~a{ata na negovata jarost”, go pijat onie wa, za{to tokmu toga{ “}e stane Mihael (Hristos), golemiot {to “primile `ig na svoeto ~elo ili na svojata raka”. Neraz- Knez”, da go brani i }e go odbrani svojot narod, }e go so~uva redeno vino zna~i - Bo`jiot gnev, negovata jarost i negovite da ne izgine za vreme na nevoljite niz koi neminovno }e mora sudovi ne se pridru`eni so milost, bezmilosni se. da pominuvaat gre{nicite za da platat za svojot grev. “Se pojavi lo{a i luta rana na lu|eto koi go imaa `igot na yverot i koi se poklonuvaa na negovata ikona.” “Moreto Sedum posledni zla stana kako krv od mrtovec i umre sekoe `ivo su{testvo vo nego...” Rekite i vodnite izvori “stanaa krv”. Zamislete, otvorate doma slavina da se napiete voda, a od nea, namesto Koga }e zavr{i poslednoto pregrupirawe i prestrojuva- voda, te~e krv! No, kolku i da se stra{ni ovie sudovi, sepak, we na narodite otkako }e go ~ujat posledniot povik za vreme Bo`jata pravda e napolno opravdana. Bo`jiot angel ka`uva: na pozniot do`d da izlezat od “Golemiot Vavilon” i da zas- “Praveden si Gospode... {to im presudi taka; za{to tie ja tanat na Bo`ja strana, vrz “golemata bludnica” i vrz site proleaja krvta na svetite i na prorocite, a ti krv im dade {to svesno se opredelile da ostanat pod nejzina zakrila, i da pijat; toa i go zaslu`uvaat.” ponatamu “opieni od vinoto na nejzinoto bludstvuvawe” i “Na sonceto mu be{e dadeno da gi pe~e lu|eto so ogan i “izmameni od nejzinite gatawa” (Otkrovenie 18,23), po~nuva- at da se izlevaat poslednite Bo`jite sudovi - vo Biblijata lu|eto, gorej}i od golemata `ega, pohulija na imeto na Boga..., poznati kako “sedum ~a{i polni so gnevot na `iviot Bog” carstvoto na yverot mu se pomra~i, ta si gi grizea svoite (Otkrovenie 15,7; 16,1), ili kako sedum posledni zla, opi{ani jazici od bolka” (Otkrovenie 16-ta glava). vo 16-tata glava od Otkrovenieto. Toa e najstra{nata nevol- Eve kako ja opi{uvaat prorocite sostojbata na zemjata ja i kazna {to voop{to ja sna{la na{ata zemja. vo toa stra{no vreme: “Opusto{eno e poleto, taguva zemja- Armagedonskata bitka {to ja opi{avme e sostaven del na ta, oti e uni{teno `itoto.” “Site drvja po poleto se isu{ija; poradi toa i radosta kaj sinovite ~ove~ki is~ezna.” “Izgnie- sedumte polsedni zla. ni se zrnata vo svoite lu{pi, zapusteni se `itnicite.” “Ete, [ekspir ka`uva: “Postoi linija, za nas nevidliva, koja- stenka dobitokot, na`aleni odat stadata goveda, za{to nema {to se~e sekoja na{a pateka, skriena granica me|u Bo`jeto za niv pasi{te... bidej}i sekna vodata vo potocite i ogan gi trpenie i negoviot gnev.” izgore pasi{tata.” “Pesnite crkovni vo onoj den }e se pret- Po~ituvani, stra{ni se Bo`jite sudovi {to }e se urnat vorat vo ridawe, veli Gospod Bog; }e ima mnogu trupovi, }e vrz “golemata bludnica” i vrz nejzinite privrzanici, sudovi gi frlaat nasekade mol~e{kum” (Joil 1,10-12.17-20; Amos 8,3). {to }e go pogodat grevot i gre{nicite koi ne se pokajale. No, vo tie stra{ni denovi Bog }e go zeme svojot narod vo Toa se najstra{ni kazni {to voop{to gi nao|ame vo Bo`jata za{tita i }e mu obezbedi sigurno zasolni{te. Koga na gre{- re~. Nie ovde samo }e ja registrirame nivnata stravotija bez nicite od slavinite }e im te~e krv, Bog na svojot narod }e mu mnogu na{i komentari. obezbedi voda i leb. “]e ima dosta leb, i voda nema damu ne- “Stra{no e da se padne vo racete na `iviot Bog”, ni dostiga” (Isaija 33,16). Vo toa `alno vreme “}e stane Miha- pora~uva apostol Pavle. “Onoj {to }e mu se pokloni na yve- el (Hristos), golemiot knez”, da go brani svojot narod. “Nema rot i na negovata ikona, i primi `ig na svoeto ~elo ili na da se boi{ od no}en strav, nitu od strela {to leta dewe, ni svojata raka, }e pie od vinoto na Bo`jiot gnev {to e nerazre- od pomor {to se potkraduva vo temnina, ni od gibel {to pus- deno vo ~a{ata na negovata jarost”, dodava Bo`jiot angel koj ti napladne. ]e pa|aat iljadnici pokraj tebe, desetici ilja- ja izleva taa ~a{a so Bo`jiot gnev vrz gre{nicite (Evreite di desno od tebe, no do tebe nema da se pribli`i. ]egleda{ 10,31; Otkrovenie 14,9.10).

660 661 so svoi o~i i }e ja vidi{ platata na gre{nicite. Za{to Gos- bibliska nauka, i zatoa protiv nea stanuvaat i carevite i pod e tvoe zasolni{te, Sevi{niot go izbra za svoja zakrila. site narodi koi duhovno gniele vo nejzinoto najcrno ropstvo. Nema da te najde nesre}a, nevolja nema da se pribli`i do ^itame vo Bo`jata re~: tvojot {ator. Za{to im zapoveda na svoite angeli da te “Desette rogovi {to gi vide na yverot (carevite) }e ja ~uvaat na site tvoi pati{ta” (Psalm 91,5-11). zamrazat bludnicata i }e ja zapustat i sogolat” (Otkrovenie O~igledno e deka Bo`jiot narod e po{teden od sedumte 17,16). “Vozvratete $ kako i taa {to vi vozvrati vam, voz- posledni zla koi se urivaat vrz gre{nicite koi ne se poka- vratete $ dvojno, spored nejzinite dela; vo ~a{ata vo koja taa jale za svojot grev. naleva{e, nalejte $ dvojno! Kolku {to se proslavi sebesi i `ivee{e rasko{no, dajte $ tolku maki i taga, za{to vo svo- eto srce si veli: ‘Sedam kako carica i ne sum vdovica i nema Koalicijata sogolena, tandemot se raspa|a, spiri- nikoga{ da vidam taga.’ Zatoa vo eden den }e ja spoletaat nej- tisti~kata arhitektura - vo parampar~iwa zinite maki: pomor, taga i glad, i }e bide izgorena so ogan; za{to e silen Gospod Bog koj{to ja sudi. I koga }e go vidat “Dojdi da ti ja poka`am presudata na golemata bludnica dimot od nejzinoto gorewe, }e zapla~at i }e zalelekaat po koja sedi na mnogu vodi, so koja bludstvuvaa zemnite carevi, nea zemnite carevi, koi bludstvuvaa i `iveeja rasko{no so a `itelite na zemjata se opija od vinoto na nejzinoto blud- nea..., velej}i: ‘Te{ko, te{ko, golem gradu Vavilonu, silen stvuvawe... za{to nejzinite grevovi se natrupaa do neboto i gradu, za{to vo eden ~as dojde tvojata presuda!’” Bog si spomna za nejzinite bezzakonija... [estiot angel ja “Zemnite trgovci” koi “se zbogatija od nejziniot izo- izlea svojata ~a{a vrz golemata reka Eufrat, ta nejzinata bilen rasko{” ... “}e stojat daleku zaradi strav od nejzinite voda presu{i za da im se prigotvi patot na carevite od is- maki i }e pla~at i lelekaat, velej}i: ‘Te{ko, te{ko, golem tok” (Otkrovenie 16,12; 18,5; 17,1.2). gradu, ti koj be{e oble~en vo len, vo purpur i vo crvena Jasno e deka nastapil “velikiot den na Semo}niot Bog” tkaenina, i ukrasen so zlato, so skapoceni kamewa i so bise- i deka Bo`jiot gnev i Bo`jite sudovi za vreme na poslednite ri, za{to vo eden mig propadna tolkavo golemo bogatstvo’” - sedum zla ja poga|aat “golemata bludnica”, “golemiot Vavi- se urna skeletot na nemerlivoto, basnoslovno bogatstvo na lon”, so site {to ne izlegle od nego pri posledniot Bo`ji mo}nite svetski fabriki, firmi i kompanii, skeletot soz- povik {to im e navreme upaten. daden od mamutskiot kapital na bludnicata (Otkrovenie Proro{tvoto ka`uva deka vo tie denovi, za vreme na 18,5-10.3.15-17). Bo`jite sudovi, “presu{i vodata” na koja sede{e “golemata “Yverot (bludnicata) be{e faten, zaedno so la`niot bludnica” - presu{i kon nea poddr{kata, poslu{nosta i pre- prorok koj prave{e ~udotvorni znaci pred nego, so koi gi danosta na narodite vrz koi sede{e i gi java{e, koi gi vode- zavede onie koi primija `ig na yverot i koi se klawaa na {e na uzda kade {to saka{e, koi bea “opieni od vinoto na negovata ikona; i obajcata bea frleni `ivi vo ogneno ezero nejzinoto bludstvuvawe” i “izmameni od nejzinite gatawa”. {to gori so sulfur” (Otkrovenie 19,20). Duri sega narodite se otreznija od pijanstvoto so koe gi zasle- Toa se sudovite {to se urivaat vrz Vavilon, vrz “golema- pi i gi zaseni i duri sega, premnogu docna, im se otvorija ta bludnica”, vo denot na Bo`jiot gnev. Toj ja napolnil mer- o~ite i vidoa deka se izmameni, prelagani - vidoa deka total- kata na svojata nepravda; negovoto vreme do{lo; toj uzreal za no proma{ile. Nim ne im ostanuva ni{to drugo osven nemo}, uni{tuvawe. luta `alost, o~aj i taga i, svesni deka se zagubeni za seta ve~- Prelagani, o~ajni, jadosani... zagubenite narodi sega so nost, so seta `estokost i jarost se nafrlaat vrz bludnicata dlaboka omraza vo srceto se nafrlaat vrz svoite la`ni pas- da ja uni{tat. Dlaboka bila nivnata privrzanost kon nea, no tiri koi, namesto integralno da gi upatuvaat na izvornite sega u{te podlaboka e nivnata omraza kon nea {to gi dr`ela spasonosni bibliski vistini, na izvorot na Bo`jata ~ista i tolku dolgo vo zabluda, {to gi opivala so svojata la`na, ne-

662 663 bistra voda, na Biblijta, tie gi napojuvale so matni i zagade- ni ~ove~ki vodi, im propovedale veter i magla, istorija, ~o- ve~ki izmislici, predanija, prikaski i sueverija, so {to gi dovele do toa derexe - gi odvele, ne na neboto, ne vo ve~en `ivot, tuku vo endek, vo ve~na propast. Za tie la`ni pasti- VTOROTO HRISTOVO DOA\AWE ri Gospod ka`uva: “Neodgovorno ja lekuvaat ranata na mojot narod, velej}i: ‘Mir, mir!’, a mir nema.” “Vie so laga go `alostevte srceto La`na doktrina za tajno voznesenie na pravednikot kogo jas ne sakav da go `alostam, a gi zakre- pivte racete na gre{nikot da ne se odvrati od svojot gre{en Se reklamira serija knigi pod naslov “Ostaveni”, pat za da go spasi `ivotot” (Eremija 8,11; Ezekil 13,22). prodadena do sega vo 50 milioni primeroci, so fenomenalen “Te{ko na pastirite {to gi upropastuvaat i gi rastura- komercijalen uspeh, koja zboruva za poslednite nastani. Taa at ovcite na moeto stado... Zatoa jas }e ve kaznam za va{ite ni dava vakva slika za poslednite denovi na zemjata: “Vo eden lo{i dela, veli Gospod.” “Pla~ete, pastiri, i ofkajte, posi- haoti~en mig, odnenade` }e is~eznat milioni lu|e vo svetot, pete se so pepel, voda~i na stadoto, za{to vi se ispolnija de- ostavaj}i ja svojata obleka, ven~alnite prsteni, o~ilata i novite za da bidete zaklani, }e ispopa|ate kako odbrani ~evlite na rasfrleni kupi{ta. Nastanuva masovna brkotija ovnovi... Nema pove}e pribe`i{te za pastirite, nitu spas za koga vozilata, koi odnenade` ostanale bez lu|e, ja gubat kon- voda~ite na stadoto” (Eremija 23,1.2; 25,34.35). trolata, izbuvnuvaat po`ari i histerii, dodeka `ivite so neverie i strav gi gledaat praznite mesta kade {to samo do pred nekolku sekundi bile nivnite mili i dragi. Ova e tajno voznesenie koe Bog go planiral kako prv znak za po~etokot na krajot na vremeto.” Za {to se raboti ovde? Serijata “Ostaveni” se ra{i- rila kako {umski po`ar i ja opfatila celata planeta. Mno- gu prodavnici ostanuvaat otvoreni s# do polno} za da gi uslu`at dolgite redovi od obo`avateli. Taa e zasnovana na la`na doktrina za nekakvo tajno voznesenie. Vakvo veruvawe imaat mnogu evangelisti~ki hristijani koi velat deka Isus eden den tajno }e grabne mili- oni vernici i po sedum godini }e se vrati. No od Biblijata nie znaeme deka Isusovoto doa|awe ne e povrzano so nikakvi tajni. Toa }e bide vidlivo za sekoe oko. Za `al, mnogu lu|e, namesto da ja prou~uvaat Bo`jata re~, prifa}aat maglivi sfa}awa i fikcii na razni pisate- li na romani i knigi. Kolku e toa lekoverno i opasno! Hristovoto doa|awe e vidlivo

Postojat hristijani koi tvrdat deka Isus ve}e do{ol na na{iot svet nevidlivo za na{ite o~i. Od bibliska gledna

664 665 nego }e go pridru`uva seta nebesna vojska: “Koga }e dojde to~ka ova e nesfatlivo. Hristos mu ka`al na prvosve{teni- Sinot ~ove~ki vo svojata slava i site sveti angeli so nego..., kot za vreme na sudeweto: “Jas vi velam: ‘Otsega }e go gledate }e gi prati svoite angeli so silen truben glas i }e gi sobe- Sinot ~ove~ki kako sedi oddesno na Silata (oddesno na Ote- rat negovite izbranici” (Matej 25,31.32; 24,31). - Zna~i, Hris- cot) i kako doa|a na nebesnite oblaci’” (Matej 26 64). tos doa|a javno i vidlivo, najvidlivo {to voop{to mo`e da “Zemnite carevi, golemcite, vojskovodcite, bogatite, se zamisli. silnite, sekoj rob i sekoj sloboden ~ovek se zasolnija vo Golem i slaven nastan pri vtoroto Hristovo doa|awe, i pe{terite i po gorskite kamewari, velej}i im na gorite i najslaven od site, e voskresenieto na mrtvite pravedni, koe na karpite: ‘Padnete vrz nas i skrijte n# od liceto na Onoj op{irno go opi{avme porano zaedno so vtoroto voskresenie (od liceto na Otecot) koj sedi na prestolot i od gnevot na vo koe voskresnuvaat mrtvite gre{ni iljada godini podocna, Jagneto (na Hrista), za{to dojde velikiot den na nivniot pri tretoto Hristovo doa|awe na na{ata zemja. No ovde samo gnev i koj mo`e da se odr`i?” (Otkrovenie 6,15-17). Zna~i, nakuso da se potsetime na prvoto voskresenie, na voskrese- vtoroto Hristovo doa|awe e vidliv, a ne nekakov magliv, nieto na pravednite koe e povrzano so vtoroto Hristovo nejasen i nevidliv nastan? doa|awe. Pred da zamine na neboto, Hristos im dal vetuvawe na Srede teteraveweto i branuvaweto na zemjata, molskawe- svoite u~enici: “Odam da vi prigotvam mesto... i pak }e doj- to na molwite i tatne`ite na gromovite, glasot na Bo`jiot dam i }e ve zemam kaj sebe, za da bidete i vie tamu kade {to Sin gi povikuva svetite {to spijat. Toj svojot pogled go naso- sum jas” (Jovan 14,1-3). Ovde nema ni{to nevidlivo. Napro- ~uva kon grobovite na pravednicite i toga{, podigaj}i gi tiv, Toj doa|a da n# zeme nas, koi sme vidlivi, i da n# povede racete kon neboto, izviknuva: “Razbudete se i voskliknuvaj- vo ve~en `ivot vo svoeto carstvo, vo nebesnite domovi. te, `iteli na pravot”, stanete vie, koi spiete vo svoite gro- Dodeka Isus se voznesuval, angelite im ka`ale na apos- bovi (Isaija 26,19). Na celata zemja mrtvite pravedni }e go tolite: “Ovoj Isus, koj od vas se voznese na neboto, }e dojde slu{nat ovoj glas vo svoite grobovi i }e o`iveat. Sega zem- taka kako {to go vidovte da odi na neboto.” “I }e go vidi jata tatni od ~ekorite na ogromnoto mno{tvo od sekoe pleme, sekoe oko” (Dela 1,11; Otkrovenie 1,7). koleno, jazik i narod. Tie doa|aat od temninata na smrtta, I na mnogu drugi mesta Svetoto pismo jasno u~i za buk- oble~eni vo besmrtna slava, triumfiraj}i: “O grobe, kade ti valno i li~no Hristovo doa|awe. Pavle ka`uva: “Sam Gospod e pobedata? O smrt, kade ti e osiloto?” (1. Korin}anite 15,55). }e sleze od neboto, na zapoved, so glas na arhangel i so Bo`ja @ivite pravednici, preobrazeni i oble~eni vo besmrtnost, i truba” (1. Soluwanite 4,16). I Spasitelot izjavuva: “]e go voskresnatite sveti, svoite glasovi gi soedinuvaat vo rado- vidat Sinot ~ove~ki kako doa|a na nebesnite oblaci so sila sen izblik na pobeda: “Ete, Toj e na{iot Bog, vo nego se na- i so golema slava.” “Kako molwata {to izleguva od istok i devavme, Toj n# spasi” (Isaija 25,9), i zaedno so Hrista zami- sveti do zapad, takvo }e bide doa|aweto na Sinot ~ove~ki” nuvaat na neboto, kade {to }e bidat Hristovi gosti iljada (Matej 24,30.27). godini ili eden milenium, i na raspolagawe }e im stoi seta “A na negovata nametka i na negovoto bedro ima napi{a- vselena. no ime: ‘Car na carevite i Gospodar na gospodarite’” (Otkro- venie 19,16). “Veli~estvoto negovo gi pokri nebesata, i slavata nego- Biblijata za mileniumot va ja ispolni zemjata. Bolskotot mu e kako son~eva svetlina” (Avakum 3,3.4). Negovoto lice sveti posilno od bleskotnoto Misleweto {to vladee kaj oddelni protestantski verski pladnevno sonce. zaednici za duhovno Hristovo carstvo - za zemno iljada- Pri vtoroto Hristovo doa|awe, {to go sledi celata vse- godi{no carstvo ili za milenium pred krajot na svetot - lena bez zdiv, za{to toa e vselenski nastan od najvisok rang, nema osnova vo Bo`jata re~. Taa nauka {to u~i za iljada-

666 667 godi{no carstvo na pravda i mir, za nekakov procut ili raj na vo raj, prigotvena za ve~na tatkovina na pravednicite, ovde na zemjava, koga dobroto }e go nadvladee zloto pred za{to vo Biblijata nasledstvoto na spasenite se narekuva li~noto Gospodovo, vtoro Hristovo doa|awe, mo`e nekomu da tatkovina (Evreite 11,14-16). mu se dopa|a, no toa e samo son i te{ka iluzija, ne{to {to e Za nastanite povrzani so vtoroto voskresenie vo koe protivno na Hristovata nauka i na naukata na negovite apos- voskresnuvaat gre{nicite otkako }e pomine mileniumot, za toli, za{to tie u~ele deka “p~enicata i kakolot }e rastat ognenoto ezero i za kone~nata smrt na satanata i na gre{ni- zaedno do `etvata”; deka “lo{ite lu|e i izmamnicite }e cite, kako i za definitivnoto ~istewe na vselenata od vse- napreduvaat vo zloto, zabluduvaj}i drugi, a i sebesi”; deka “vo lenskoto |ubre, nare~eno grev, op{irno zboruvavme porano, poslednite denovi }e nastapat te{ki vremiwa”, i deka se se}avate, neli? carstvoto na temninata }e postoi s# do Gospodovoto vra}awe, Na kraj ni ostana u{te da dademe bibliski opis za ve~- koga Gospod Isus }e go uni{ti “so zdivot na svojata usta i niot `ivot na spasenite na novata zemja {to }e ja naselat i }e go iskoreni so pojavata na svoeto doa|awe” (Matej 13,30.38- na koja ve~no }e `iveat. 41; 2. Timotej 3,13.1; 2. Soluwanite 2,8). “Seta zemja po~iva, miruva, triumfiraj}i od radost” Namesto pravda, mir i qubov, Hristos poslednoto vreme (Isaija 14,7). Niz celata verna i is~istena vselena se razle- go opi{uva kako vreme na vojni, sudiri i nemiri, kako Noe- vaat pohvalni pesni i radost. “Glas na silen narod, kako vo i sodomsko vreme so silno bezzakonie {to }e go iskoreni bu~ava na silni vodi i kako tatne` na silni gromovi” se samo Hristos i toa so svoeto vtoro doa|awe - ne porano slu{a kako zboruva: “Aleluja, za{to vladee na{iot semo}en (Matej 24. glava). Gospod Bog!” (Otkrovenie 19,6). Zna~i, nikakov milenium, nikakvo iljadagodi{no cars- “[to oko ne videlo, {to uvo ne ~ulo i {to vo ~ove~ko tvo na pravda, mir, sre}a i spokojstvo na ovaa zemja pred da srce ne do{lo, toa Bog go podgotvi za onie koi go qubat” (1. dojde Hristos. Mileniumot e predviden za pravednite koga Korin}anite 2,9). ^ove~kiot jazik ne mo`e da ja opi{e nagra- naskoro }e zaminat so Hrista na neboto. Tamu tie }e go pomi- data na pravednicite. Toa }e im bide mo`no samo na onie {to nuvaat toa sre}no i blagosloveno vreme so Hrista i vo }e ja vidat. Nieden ograni~en um ne e vo sostojba da ja sfati dru{tvo na drugite bezgre{ni nebesni svetovi. slavata na Bo`jiot raj. “Mojot narod }e `ivee vo mirni `iveali{ta, na bez- Novata zemja i ve~niot `ivot gri`ni po~ivali{ta.” “Nema pove}e da se slu{a za nasils- tvo vo tvojata zemja, nitu za pustewe i razurnuvawe vo tvoite Apostol Jovan ni ka`uva: “Vidov novo nebo i nova zem- predeli. Yidovite tvoi }e gi narekuva{ spasenie i portite tvoi slava”. “]e gradat ku}i i }e `iveat vo niv, }e sadat lozja ja, za{to prvoto nebo i prvata zemja pominaa.” [to u{te vi- i }e go jadat nivniot plod. Nema pove}e da gradat a drugi da del? “Toga{ go vidov svetiot grad, noviot Erusalim, kako `iveat, nitu da sadat a drugi da jadat... izbranicite moi dolgo sleguva od neboto, od Boga, stokmen kako nevesta ukrasena za }e gi u`ivaat plodovite na svoite race” (Isaija 32,18; 60,18; svojot ma`” (Otkrovenie 21,1.2). 65,21.22). ^udesno! Od neboto sleguva grad na zemjata, bleskoten i “Neka se raduva pustinata i suvata zemja, neka likuva sjaen kako nevesta stokmena za svadba. Prekrasen grad, i koga stepata i neka procuti krinot.” “Mesto trwe }e raste kipa- Jovan se obiduva da go opi{e, toj ednostavno ka`uva deka ris, mesto kopriva }e viree mirta” (Isaija 35,1; 55,13). negovite ulici se od ~isto zlato, negovite porti od biser, a Bo`jata slava e tolku bleskotna, {to tamu nema no}. “Volkot }e `ivee so jagneto, leopardot }e le`i so jare- Mileniumot na neboto pomina. Spasenite, zaedno so to... a niv }e gi vodi malo dete.” “Nema ve}e da se pravi zlo nitu }e ima pustewe na seta moja sveta gora, veli Gospod” Hrista, vo nebesniot grad, sleguvaat od neboto na ovaa zem- (Isaija 11,6.9). ja, pre~istena so ogan vo ogneno ezero, obnovena i pretvore-

668 669 Kolku milostivo od Boga {to seto toa taka go uredil, Na novata zemja, i vo celata vselena, nema ve}e stradawe. osobeno po bolkata {to sme mu ja nanele! Edinstveno vistin- Tamu }e nema ve}e solzi, nitu zakop, nitu kakov i da e znak sko objasnuvawe bi bilo toa {to Bog bezmerno n# saka i deka na `alost, za{to “Bog }e izbri{e sekoja solza od nivnite navistina ima `elba da bide so nas - “Emanuel, Bog e so nas”. o~i (od o~ite na spasenite), i smrt nema da ima ve}e, ni taga, Bog navistina n# milee. ni pla~, nitu bolest, bidej}i porane{noto pomina.” “Nitu A kolku nie }e go sakame Boga i }e u`ivame da bideme i eden `itel nema da ka`e: ‘Bolen sum!’ Na narodot {to `ivee tamu }e mu se prostat grevovite” (Otkr. 21,1-4; Isaija 33,24). da `iveeme vo negova blizina! Dali nekoga{ ste razmislu- vale za toa deka }e `iveeme vo Bo`ja blizina i }e go gledame Tuka e noviot Erusalim, prestolninata na ~udesnata negovoto lice - negovoto mo}no, inteligentno, a sepak tolku nova zemja, “prekrasna kruna vo rakata Gospodova i carski milo i qubezno lice? venec na dlankata na svojot Bog”, “siot vo slava Bo`ja, Koga Bog kone~no }e n# sobere okolu sebe, }e se raduva bleskoten kako skapocen kamen, kamen sli~en na kristalen jaspis... Narodite }e odat vo negovata svetlina, a zemnite za na{eto prisustvo “kako mlado`enecot {to $ se raduva na carevi }e ja donesat svojata slava vo nego” (Isaija 62,3; Ot- nevestata” (Isaija 62,5). Prorokot Sofonija 3,17.18. dodava krovenie 21,11.24). deka tolku mnogu }e se “raduva”, {to “}e voskliknuva rados- no nad tebe”! Gospod ka`uva: “]e se raduvam zaradi Erusalim i }e se Kakva pesna }e slu{ame koga Bog }e se raduva zaradi nas? veselam zaradi mojot narod.” “Eve go Bo`jiot {ator me|u lu|eto i Toj }e `ivee so niv; i tie }e bidat negov narod, a Mislete za pogledite {to }e se sretnat! Bog }e pee kako mla- sam Bog }e bide so niv” (Isaija 65,19; Otkrovenie 21,3). do`enecot {to $ pee na svojata nevesta. Veruvam deka Bog, dodeka }e pee, so seta svoja beskone~na qubov i ne`nost }e Na spasenite vo gradot “ne }e im bide nu`na svetlina od pogledne dlaboko vo o~ite na sekogo od nas, kako da }e saka svetilka, ni svetlina od sonceto, za{to Gospod Bog }e gi os- da ni ka`e: “Zatoa {to si ti ovde, ~uvstvuvam tolku golema vetluva... Bo`jata slava go osvetluva, a Jagneto mu e sve- radost!” tilnik” (Otkrovenie 22,5; 21,23). Koga }e u`ivame predimstvo da go gledame Boga na ne- Nikoj nikoga{ ve}e ne }e po~uvstvuva nedostig od hra- goviot prestol i dodeka }e slu{ame kako site radosno peat, na ili voda. Angelot na Jovana mu poka`al “reka so voda na dali tuka }e se najdat i male~ki deca da mu sednat na skut `ivotot, bistra kako kristal, koja istekuva od prestolot na kako i nekoga{, vo bibliskite vremiwa, {to sedele na Isuso- Boga i na Jagneto”. “Od dvete strani na rekata” Jovan go vi- viot skut? del “drvoto na `ivotot koe ra|a dvanaeset pati, koe sekoj Dali mladite }e bidat tolku slobodni da mu pristapat mesec go dava svojot plod” (Otkrovenie 22,1-3). Prekrasnite vkusni plodovi na drvoto na `ivotot im stojat na raspola- i da mu postavuvaat pra{awa? Sekako! gawe na spasenite niz seta ve~nost. Na novata zemja nema nitu Kaj nas neka se razvie kopne` {to poskoro da go vidime bolka nitu smrt (Otkrovenie 21,4). Isusa. Sme ~itale za nego, sme slu{ale propovedi za nego, Bog Otecot i Bog Sinot, o~igledno i Bog Svetiot Duh sme go slikale kako gi lekuva lu|eto, kako se moli vo Getsi- (Otkrovenie 22,17), svetiot grad go pretvoraat ne samo vo manija, kako slu`i kako na{ prvosve{tenik, kako doa|a po na{e, tuku i vo svoe trajno, ve~no `iveali{te. “Prestolot nas na oblaci. Lice v lice so Hrista, so na{iot Spasitel - na Boga i na Jagneto }e bide vo nego, a negovite slugi }e mu kolku prekrasno }e bide toa! slu`at i }e go gledaat negovoto lice, a negovoto ime }e im Noviot Erusalim ne e samo ~udesen, prekrasen grad. Toj bide na nivnite ~ela” (Otkrovenie 22,3.4). e i mesto kade {to vo tekot na `ivotot bez kraj, Bog i Hris- “Golemi se i prekrasni delata tvoi, Semo}en Gospode, tos, i otkupenite, }e zasnovaat svoj ve~en zaedni~ki dom. Bo`e! Pravedni i vistiniti se pati{tata tvoi, Caru na naro- dite” ( Otkrovenie 15,3).

670 671 Dojdi, Gospode Isuse! mo`at da vlezat niz portite vo gradot” (Otkrovenie 22,14). Tie ne go zaslu`ile toa pravo. Nikoj od nas ne mo`e da zaslu- “Duhot i nevestata velat: ‘Dojdi!’ I koj slu{a neka re~e: `i ve~en `ivot! Hristos go otkupil toa pravo za nas na ‘Dojdi!’ I koj e `eden - neka dojde, i koj saka - neka zeme darum Golgota. od vodata na `ivotot!” “Jas, Isus, go prativ svojot angel za da vi go posvedo~i “Onoj (Hristos), koj go svedo~i ova, govori: ‘Da, doa|am, (potvrdi) ova” (Otkrovenie 22,16). Toa e dokaz deka Isusovo- skoro!’ Amin! Da, dojdi Gospode Isuse!” (Otkrovenie 22,17; to svedo{tvo e svedo{tvo ili poraka {to ni ja upatuva li~no 22,20). Toj, a ne svedo{tvoto {to go davame nie za nego. Knigata Otkrovenie zavr{uva so ra{ireni race, so po- “Onoj koj go svedo~i ova, govori: ‘Da, doa|am skoro!’” A vik, so molitva i qubov! Jovan odgovara: “Amin! Da, dojdi, Gospode Isuse!” Svetiot Duh, bistrite vodi {to te~at dol` zlatnite ulici, i celiot ve~en grad vo svojata bleskotna ubavina po- davaat race, posakuvaj}i ni dobredojde, povikuvaj}i n# da dojdeme. I nie, koi veruvame, sme povikani da go preneseme toj povik i samite da gi podademe racete i so dobredojde da gi pre~ekame lu|eto! I ako go sakame Isusa kako {to go sakal apostol Jovan, }e gi previtkame na{ite kolena i od srce }e mu upatime molitva: “Gospode, Isuse, nemoj ve}e da odlo`uva{! Te mo- lam, dojdi skoro!” “Duhot i nevestata velat: ‘Dojdi!’ I koj slu{a neka re~e: ‘Dojdi!’” Hristijanskite evangelisti, pastorite, sosedite, koi veruvaat kako {to ka`uva Otkrovenieto, izviknuvaat: “Dojdi!” Ma`ite i `enite, decata, bra}ata i sestrite, site hristijani, qubezno se povikuvaat edni so drugi da dojdat kaj Hrista, da pijat od vodata na `ivotot i da najdat ve~en `i- vot. Isus n# povikuva: “Dojdete kaj mene site!” (Matej 11,28). Toj nudi pro{tavawe, zdravje, spokojstvo. Da pojdeme kaj nego sega, dodeka mo`eme - i ve~no da `iveeme so nego! [to }e se slu~i so nas ako ne go prifatime povikot? Bog e seriozen. Noviot Erusalim i novata zemja ne se za sekogo! “Nadvor se ku~iwata, gata~ite, bludnicite, ubijcite, idolo- poklonicite i sekoj koj ja saka lagata i koj la`e”, a me|u niv se i “stra{livcite, nevernite, gnasnite” - sekoj {to gre{i. Site tie }e bidat ostaveni nadvor od gradot, da is~eznat vo “ognenoto ezero {to gori so ogan i sulfur; toa e vtorata smrt” (Otkrovenie 22,15; 21,8). Me|utoa, blagosloveni se onie “koi gi dr`at Bo`jite zapovedi za da imaat pravo na drvoto na `ivotot i za da

672 673 Sodr`ina

Namesto predgovor ...... 4 Uvod ...... 5 ZNACITE NA POSLEDNOTO VREME ...... 14 “]e ima golemi zemjotresi!”...... 14 Ogan, vulkani!...... 16 I vodite vo sojuz, vo sprega so zemjotresite i vulkanite protiv ~ove{tvoto!...... 18 “]e ima znaci na sonceto, na mese~inata i na yyyvezdite... nebesnite sili }e se razni{aat”...... 20 “Na zemjata taga kaj narodite i neizvesnost poradi bu~avata na morskite branovi!”...... 23 Asteroid od {est milji...... 27 Drugi znaci koi go najavuvaat krajot...... 31 1. Vojni ...... 32 2. Se raspa|a jatkata na op{testvoto - semejstvoto...... 37 3. “]e ima glad”...... 38 4. “Pomori”...... 42 MRAKOBESIETO NA GREVOT ...... 44 Seksualna izopa~enost...... 46 Ubavinata na vistinskiot, od Boga daden seks...... 51 Zemjata vo svoite pazuva ~uva nebroeni grdi tajni {to }e se obelodenat...... 53 GENEZATA I PODEMOT NA GREVOT ...... 56 Pove}e za Lucifera!...... 56 Zo{to Bog ne go uni{til vedna{ Lucifera?...... 59 Vojna na neboto...... 60 Na{ata planeta - zafatena od po`arot na grevot...... 61 Grevot kako kategorija...... 63 “GOSPODOVIOT DEN” ...... 65 Bog pravi razlika me|u gre{nite i pravednite...... 67 KADE E BOG KOGA NEVINI STRADAAT? ...... 70 Vo Getsimanija i na Golgota Isus dava odgovor na site ma~ni pra{awa {to zbunuvaat...... 73

674 675 Za Hristovite stradawa...... 75 Zakonot i blagodatta...... 151 Hristos za nas stana gre{en, gre{nik i “grev”; “Pod zakonot” ili “pod blagodatta”?...... 152 proklet, prokletnik i “prokletstvo”...... 78 Hristijanstvoto na hristijanite bez Bo`jiot zakon Hristos e Jagne Bo`je, lav i zmija otrovnica...... 82 e razgradena jurija...... 154 Hristovite stradawa ne prestanale na Golgota - Toj Slovoto i duhot na Bo`jiot zakon...... 158 i sega strada zaedno so nevinite...... 83 Drugite zakoni vo Biblijata...... 160 [to go prisiluva Boga da dozvoli da stradaat nevini lu|e? 87 Za slikite, ikonite, kipovite i drugite idoli...... 161 Za nevinite stradalnici ne e tragedija {to stradaat za Boga 92 Proleani se stotici toni nevina ~ove~ka krv ZA SVETOTO PISMO - BIBLIJATA ...... 94 dodeka ikonite ne vlegle vo Crkvata...... 165 BIBLIJATA I PREDANIETO ...... 99 Za svetite relikvii ili mo{ti...... 167 Svetoto pismo i “Svetoto predanie”...... 101 BO@JIOT ZAKON I DVATA ZAVETA ...... 169 Proverka na “svetosta” na “Svetoto predanie”...... 103 Stariot zavet i Bo`jiot zakon, Desette zapovedi...... 169 Hristos i predanijata...... 106 Noviot zavet i Bo`jiot zakon, Desette zapovedi...... 172 Biblijata za kultot na Isusovata majka Marija Bibliskoto kr{tavawe - zaveten odnos me|u ili Bogorodica ...... 109 gre{nikot i Hrista...... 178 Za predanieto vo vrska so pravoslavnite mitarstva...... 112 Stariot zavet ukinat!?...... 181 Za hristijanskite praznici i za hristijanskiot politeizam 122 Vo migot koga Hristos izdivnal na krstot, zemnoto Za hristijanskoto mona{tvo...... 129 sve{tenstvo, zemnata sve{teni~ka slu`ba BO@JIOT ZAKON - DESETTE BO@JI ZAPOVEDI ...... 131 i zemniot hram zasekoga{ zaminale Deset Bo`ji zapovedi...... 133 vo arhivite na starozavetnata istorija...... 184 BO@JIOT ZAKON, DESETTE ZAPOVEDI, NA NEBOTO IMAME NEBESNO SVETILI[TE, UKINATI!? ...... 136 NEBESEN HRAM ...... 187 Sinaj ne mo`e da se preskokne so stap...... 137 Nebesnoto Svetili{te vo Otkrovenieto...... 190 Hristos - na{ prvosve{tenik vo nebesnoto Svetili{te.... 192 Oslobodeni sme od prokletstvoto na zakonot, a ne od zakonot...... 138 Biblijata za nebesniot istra`en sud...... 194 Pove}e za Hristovata posredni~ka uloga na nebesniot sud198 Pravdata i milosta se pregrnale i se baknale na Golgota.. 138 SPASENIETO - PLOD NA NA[ATA VERA, Sinaj e prisuten i vo nebesnoto Svetili{te...... 139 A NE NA NA[ITE DELA ...... 202 So svoi o~i }e gi gledame plo~ite so Desette Bo`ji Za vrednosta na dobrite dela...... 204 zapovedi na neboto!...... 140 GREVOVITE DA SE ISPOVEDAAT SAMO Krstot na Golgota e najgolem dokaz deka Bo`jiot zakon PRED BOGA - NE VO ISPOVEDALNA ne mo`e da se menuva...... 142 PRED UVOTO NA SMRTEN SVE[TENIK!...... 207 Obilni novozavetni dokazi deka Bo`jiot zakon Pro{ka na sega{nite, minatite, pa duri i ne e nitu ukinat nitu promenet...... 143 na idnite grevovi - za pari!...... 208 Namesto deset, hristijanite imaat samo dve zapovedi!?...... 144 BIBLIJATA ZA ^OVE^KITE POSREDNICI Ulogata na Bo`jiot zakon vo na{eto spasenie...... 147 ME\U BOGA I GRE[NICITE ...... 210

676 677 Za posrednicite {to gi pratila Crkvata na neboto...... 210 Sto`er na na{eto spasenie e Golgota, a ne voskresenieto. 272 Dene{nite sve{tenici kako posrednici me|u Boga Apostolite se sobrale taa nedela na bogoslu`enie i gre{nicite...... 213 i - ete dokaz deka sabotata e zameneta so nedela!?...... 273 Hristos e brilijanten Spasitel koj poinaku Nikade vo Biblijata sabotnite prerogativi im gi pro{tava grevovite na gre{nicite...... 215 ne $$$ se pripi{uvaat na nedelata...... 275 Univerzalno sve{tenstvo na vernicite vo Noviot zavet.... 223 Hristos transparentno najavil drugi promeni, Vlasta {to sami si ja prisvoile zemnite sve{tenici...... 223 no sabotata ne ja gibnal...... 276 Sve{tenstvoto so vekovi grubo ja zloupotrebuvalo Drugi bo`emni silni bibliski dokazi deka vlasta do koja se dobralo vo tekot na istorijata...... 228 sabotata e zameneta so nedela...... 278 Istorijata na hristijanskata Crkva e premnogu grda, Svetiot Duh se izleal vrz apostolite v nedela i zatoa, mra~na i ma~na, stra{na i gnasna!...... 230 namesto sabotata, sega nedela e svet den!?...... 280 I istorijata na Isto~nata crkva ne e rozova...... 236 Mo`ebi Svetiot Duh napravil gre{ka {to Hristijanskata crkva e vinovna za pojavata na islamot...... 243 ja preskoknal prvata, pa vrz apostolite se izleal Apostolite ne bile sve{tenici, tuku propovednici vo vtorata nedela po Hristovoto voznesenie!?...... 281 na evangelieto ...... 245 Navodni bibliski “dokazi” deka prvite hristijani KONE^NA SUDBINA NA GREVOT I GRE[NICITE...... 247 praznuvale nedela...... 282 Nabli`uva krajot na nebesniot istra`en sud...... 247 Sabotata i erusalimskiot sobor...... 284 Krajot na grevot i gre{nicite...... 248 Vistinata vo vrska so tekstovite BIBLIJATA ZA SABOTATA ...... 250 vo Kolo{anite 2,16.17. i Efesjanite 2,15.16...... 285 Za teisti~kata evolucija na hristijanstvoto...... 251 ISTORIJATA ZA NEDELATA KAKO PRAZNIK ...... 290 Sabotata - spomenik na sozdavaweto i sto`er Istoriskite pati{ta i faktorite koi pomognale na evrejskata nacija...... 255 nedelata da go uzurpira mestoto na sabotata...... 293 Sabota e blagosloven den...... 256 Hristijanstvoto go asimiliralo paganskoto Sabota e svet den...... 256 bo`estvo na sonceto i go zamenilo so Hrista kako Sabota e “moj svet den”, “Gospodov den” - veli Gospod...... 257 Sonce na pravdata, a paganskiot “den na sonceto” Duhovnata dimenzija na sabotniot den...... 258 go zamenilo so denot na Hristovoto voskresenie...... 295 Sabotata - evrejska!?...... 263 Nedelniot zakon na Konstantina i drugite nedelni zakoni296 Sabotata e Bo`ji znak i Bo`ji pe~at...... 266 Crkovnite istori~ari za paganstvoto SABOTATA ZAMENETA SO NEDELA!? ...... 268 {to se vovleklo vo hristijanstvoto...... 298 Krupna teolo{ka gre{ka na hristijanite Evrejskiot antisemitizam vo prvite vekovi vo golema koi praznuvaat nedela...... 268 mera pomognal nedelata da ja potisne sabotata...... 300 Zo{to Isus ne voskresnal vo sabotata?...... 270 Paganizmot go par~osal i skeletot na bibliskoto Adam i Eva svojot `ivot go po~nale so sabota. hristijanstvo, go proteral Hrista od nego I novozavetniot `ivot po~nal so sabota!...... 271 i stanal negova srcevina...... 303 Apostolite voop{to ni{to ne slu{nale od Hrista Crnoto jajce na paganstvoto bilo pojako i go skr{ilo za nekakva zamena na sabotata so nedela...... 272 crvenoto jajce na hristijanstvoto...... 304

678 679 Papskiot Rim e kontinuitet na mnogubo`e~kiot Rim...... 304 Dogmite na tradicionalnata hristijanska Crkva...... 361 Dene{noto hristijanstvo e jalov istoriski hibrid Kako eden sovremen pravoslaven teolog ja bez Hrista i bez bibliska idnina...... 305 tolkuva Biblijata? ...... 364 Protestantite ne ja izvele reformacijata do kraj...... 308 Kako eden islamist ja tolkuva Biblijata?...... 367 SABOTATA I GOLEMIOT RASKOL OD 1054 g...... 310 BIBLIJATA ZA SMRTTA ...... 370 Raskolot vo tradicionalnata Crkva vo 1054 g. Besmrtna du{a ili besmrten duh i smrtno telo!?...... 370 puknal vo sabota...... 310 Pravoslavieto za pekolot...... 372 Katoli~kata crkva - za zamenata na sabotata so nedela...... 315 Katoli~kata crkva za ~istili{teto i za pekolot...... 372 NOVIOT ZAVET - ZA NEPROMENLIVOSTA Protestantite za pekolot...... 376 NA SABOTATA ...... 319 Zar navistina Bog e takov svirep i krvolo~enyyy ver? ...... 377 HRISTOS I SABOTATA ...... 331 Vo {to se sostoi Bo`jata pravda - Bo`jata kazna Hristos praznuval sabota ne kako Evrein, vo vrska so nepokajanite gre{nici?...... 378 tuku kako “Sin ~ove~ki”...... 331 Zna~eweto na zborovite “zasekoga{, ve~no” i doveka” Namesto “menuha”, fariseite od sabotata sozdale vo Biblijata...... 381 nepodnosliv tovar {to Hristos go otstranil...... 332 Zborot pekol vo Biblijata...... 382 CRKVATA ILI BIBLIJATA? ...... 338 Pekolot vo parabolata za bogatiot ~ovek Pravoslavnata crkva za sebe...... 338 i siromaviot Lazar...... 383 Tradicionalnata crkva za “sektite”, za “ereticite”...... 340 Apsurdite na crkovnata dogma za privremen Bo`ji sud...... 384 Adventisti~kata crkva ne e sekta, tuku Hristovata du{a vo pekolot!?...... 386 hristijanska crkva koja silno go osvetluva [to se slu~uva so ~ovekot koga }e umre, kade zaminuva?..... 387 svetot so bibliskoto Hristovo evangelie...... 341 [to pravat mrtvite vo grobot?...... 388 Aktivnostite na Adventisti~kata crkva niz brojki...... 344 [to }e se slu~i so gre{nicite?...... 389 Pravoslavnata crkva za Biblijata...... 346 Du{ata mo`e da se pogubi...... 389 Katoli~kata crkva za sebe i za Biblijata...... 352 Bibliski stihovi {to gi koristat hristijanite I starozavetnata i tradicionalnata Crkva, koi za da ja potvrdat naukata za vrodena besmrtna u~estvuvale vo kanoniziraweto na Svetoto pismo, du{a ili za vroden besmrten duh...... 390 pa|aat pod udar na Svetoto pismo!...... 352 Isus na razbojnikot na krstot: “Denes }e bide{ Tradicionalnata Crkva i nejzinite istoriski so mene vo rajot”!?...... 406 crkovni sobori - nejzinata sobornost...... 354 Biblijata za besmrtnosta na du{ata...... 408 Zaedno so Biblijata Crkvata gi spaluvala i DVE SMRTI I DVE VOSKRESENIJA nejzinite ~itateli ...... 357 I KONE^EN KRAJ NA GRE[NICITE ...... 410 Tradicionalnata Crkva e silna institucija so silni Isus gi povikuva mrtvite da stanat od pravot, instrumenti vo racete za da gi pokriva od grobot - ne od rajot, nitu od pekolot...... 410 kardinalnite gre{ki od minatoto i da go dr`i Prva smrt i prvo voskresenie...... 412 verni{tvoto vo pokornost...... 359 Vtoro voskresenie i vtora - kone~na smrt...... 413

680 681 BIBLIJATA ZA MATNITE VODI NA SPIRITIZMOT 416 Nevrod i Semiramida...... 487 Temelot na spiritizmot...... 417 Drevniot kult na Sonceto...... 491 Astralni patuvawa na du{ite na pokojnicite!?...... 420 Za anti~kite misterii...... 493 Neboto e vistinsko mesto za lu|e so vistinsko telo...... 425 Sonceto, silen instrument vo racete na Postari, potradicionalni oblici na spiritizmot...... 427 sve{tenstvoto da go dr`i narodot vo zabluda i strav.... 496 Zad likot na Marija se krijat spiritisti~ki pojavi...... 432 Anti~kiot kult na Sonceto opi{an vo Biblijata...... 497 Vistinski i la`ni ~uda i kako da se prepoznaat?...... 434 Simbolot na zmijata...... 499 Pove}e za prikazanijata na Marija...... 437 Zmijata vo Biblijata...... 501 So ~ija pomo{ spiritizmot }e go stavi Anti~kite misterii vizavi misteriite svetot pod svoj ~ador?...... 439 na tradicionalnata hristijanska Crkva...... 503 Visoko tehni~ki spiritizam...... 442 Za krstot - za negovite izvori i koreni...... 507 Privrzanosta na papite kon Marija...... 442 Odnosot na hristijaninot kon astrologijata...... 509 Politikata vo kanxite na spiritizmot...... 444 SPIRITISTI^KIOT SKELET NA NOVATA ASTROLOGIJATA I NEJZINITE APSURDI ...... 448 SVETSKA RELIGIJA “NOVA EPOHA” (New Age) .... 512 Vidovi na gatawe...... 451 Nova epoha (New Age) ...... 514 Apsurdite vo vrska so “kosmi~kata energija” Iljada godini mir na zemjata!?...... 515 so koja e proniknata celata vselena i sekoe sozdanie.... 452 Aktivnostite {to gi razviva Wu ejx...... 516 Kosmi~kata energija - dobra i zla!?...... 455 Ideite na Wu ejx ...... 518 Kako eden panteist ili animist komunicira so vodata?..... 456 Su{tinata na u~eweto na Wu ejx...... 519 Kako eden selanec panteist ili animist Duhovnata zadnina na Wu ejx...... 521 komunicira so svoite `itni posevi?...... 457 Odnosot na Wu ejx sprema hristijanstvoto...... 522 Koj gi izmisli apsurdite vo vrska Orientalnite religii i Wu ejx...... 526 so kosmi~kata energija i zo{to?...... 457 Wu ejxovska preobrazba...... 527 Vidovi na svetogled (pogled na svetot)...... 459 Paradigmata Vodoleec...... 528 Okultniot tandem me|u astrologijata, magijata Seansite vo solariumot na Belata ku}a...... 528 i drugite okultni nauki...... 464 Za najgolemite svetski misti~ari...... 529 Najstara astrologija - vavilonskata...... 466 Holisti~koto lekuvawe i Wu ejx...... 531 Astrologijata e religija - obo`avawe Bitka za umot...... 533 na Sonceto kako kult ...... 467 Ateizmot ja zagubi bitkata za umot...... 534 Glavni astrolo{ki bo`estva...... 468 Wu ejx vo u~ilnicite...... 535 Astrolo{ki re~nik...... 468 Pobornici za vospituvawe spored terkot na Wu ejx...... 537 Astrologijata na kantarot na naukata...... 475 Za globalizmot...... 538 Osnovno za Zodijak ...... 483 Za meditacijata i meditiraweto...... 539 Vrednosta na astrolo{kite predviduvawa...... 484 Wu ejx vo muzikata...... 541 Za Nostradamusa...... 486 Za wuejxovskite astralni (vselenski) patuvawa...... 543

682 683 Za ekofeminizmot...... 545 Evharistijata e sto`er vo liturgijata Angelite na Wu ejx...... 547 na tradicionalnata Crkva, no ne i vo Biblijata...... 597 Izmamata na holisti~kata medicina na Wu ejx...... 548 Hristos vo nas ne preku lebot i vinoto...... 598 Definirawe na medicinata na dvi`eweto Wu ejx...... 549 Prvite hristijani i ve~erata Gospodova...... 600 Holisti~koto lekuvawe - vlezna to~ka vo Wu ejx...... 550 YVEROVITE VO BIBLIJATA ...... 602 Univerzalna isceluva~ka energija - zaedni~ki imenitel.... 551 YYYverovite vo knigata na prorok Daniel...... 602 Orientalnata misti~na meditacija vo slu`ba YYYverovite vo Otkrovenieto...... 604 na holisti~kata medicina na Wu ejx...... 552 ^esna `ena i `ena bludnica...... 608 Jogata i Wu ejx...... 552 Bibliski tandem me|u najgolemata svetovna Silni predupreduvawa za opasnostite od i najgolemata duhovna sila...... 611 joga-meditaciite i od holisti~kata okultna medicina.. 554 Nov svetski poredok! Koj, koga, kako i zo{to Za “elektronskata joga”, nare~ena “biopovratna sprega”..... 555 }e go vospostavi?...... 617 Misti~nata bioenergija na terapevtskiot dopir...... 556 Ikona na YYYverot...... 628 Pragmatizmot - opasno razmisluvawe...... 558 Nedelen zakon i `ig na YYYverot ...... 634 Zo{to holisti~koto lekuvawe e opasna po~va?...... 561 La`nite hristosi }e pomognat nedelniot Dve isceluva~ki sili...... 562 zakon da se prifati vo cel svet...... 637 Kriteriumi za prifa}awe na nekoja medicina i terapija.. 563 SABOTATA - GLAVEN PREDMET VO ZAVR[NIOT Posledna i najgolema izmama na spiritizmot...... 564 @ESTOK SUDIR VO KOJ ]E U^ESTVUVA Mo`no scenario ...... 565 CEL SVET - I KRAJOT E BLIZU! ...... 641 Site golemi svetski religii go o~ekuvaat “Mesija”...... 566 Nastanite za vreme na pozniot do`d...... 644 BIBLIJATA ZA SVETIOT DUH ...... 569 BIBLISKI ARMAGEDON ...... 649 Svetiot Duh e Bog, treto lice na Bo`estvoto...... 570 Duhovnata dimenzija na Armagedon...... 649 HRISTOS E VE^EN BOG ...... 574 Fizi~kata dimenzija na bibliskiot Armagedon...... 652 Hristos e Sin Bo`ji, no i Sin ~ove~ki...... 575 Sedum posledni zla...... 660 Biblijata silno go potvrduva Hristovoto bo`estvo...... 576 Koalicijata sogolena, tandemot se raspa|a, Biblijata za nebesnoto Trojstvo...... 580 spiritisti~kata arhitektura - vo parampar~iwa...... 662 Hristos e Jahve (Jehova)...... 580 VTOROTO HRISTOVO DOA\AWE ...... 665 Jehova i jehovistite...... 582 La`na doktrina za tajno voznesenie...... 665 Hristijanite ednovremeno se svedoci Hristovoto doa|awe e vidlivo...... 665 na Jehova i svedoci na Hrista...... 586 Biblijata za mileniumot...... 667 I Hristovoto voskresenie e profanirano...... 586 Novata zemja i ve~niot `ivot...... 668 Zo{to hristijanite ne si gi mijat nozete Dojdi, Gospode Isuse!...... 672 eden na drug - koga toa e Hristova zapoved?...... 588 KAKO E PRIKA@AN HRISTOS VO STO@EROT NA LITURGIJATA NA TRADICIONALNATA CRKVA? ...... 589

684 685 Prof. Nikola Tasevski, ul. Vlae br. 42, 1000 Skopje; tel. 02/3077-324; 02/2030-777 (sekoj raboten den od 8 - 16 ~asot); e-mail: [email protected]

Po~ituvan gospodine, gospo|o/ce, na{ pozdrav so najubavi `elbi!

Vo raka dr`ite visoko vredno duhovno delo, treto izdanie na knigata “Vremeto i znacite”, kniga koja vo najgolema mo`na mera i vo podrobnosti go analizira na{eto vreme ne od filozofska, nau~na, politi~ka, nitu od koja i da e druga ~ove~ka gledna to~ka, tuku isklu~ivo od bibliska perspektiva. Vremeto vo koe `iveeme, Bo`jata kniga, Biblijata, go prika`uva kako “posledno vreme”, kako “posledni denovi” i kako “kraj na svetot”, i ni dava izvonredno va`ni informacii i soznanija so ~ija pomo{ nie navistina mo`eme da go prepoznaeme kako “posledno vreme”, no i kako svoe vreme i {ansa navreme da se prestroime i da zastaneme - ne na pogre{nata, tuku na vistinskata strana - pod Bo`jeto CIP - Katalogizacija vo publikacija Narodna i univerzitetska biblioteka “Sv. Kliment Ohridski, zname. Proro~kite znaci, koi go karakteriziraat Skopje “poslednoto vreme”, se o~igledni mo}ni megafoni koi so silen glas objavuvaat deka ve}e sme go pre~ekorile 236.9 pragot na “poslednite denovi” i so galopira~ki ~ekori brzame kon apsolutniot bibliski “kraj na svetot”. TASEVSKI, Nikola Vremeto i znacite / Nikola Tasevski. - [3. izd.]. - Skopje : Nie se soo~uvame i so svoi o~i gi gledame scenite i AIK Znaci na vremeto, 2007. - 686 str. ; 20 sm nastanite koi bibliskite proroci gi posmatrale samo Fusnoti kon tekstot vo videnija. Tie proro~ki sceni i nastani, koi so neverojatno razigrana dinamika i so golema brzina se ISBN 9989-659-33-8 ni`at pred na{ite o~i, izleguvaat od ramkite na prirodni nepogodi i katastrofi, preminuvaj}i vo rang a) Grev - Kraj na svetot - Biblija - Tolkuvawa na kataklizmi. No kolku i da se stra{ni, morni~avi, COBISS.MK-ID 66984458 neprifatlivi i odbivni za nas, sepak, nie sme zafateni so nivniot vior i ne mo`eme da gi ignorirame i da gi

686 687 odmineme nitu nie niv, nitu tie nas, za{to so niv delime zaedni~ki prostor i zaedni~ko vreme, i spored toa, sakale Po~ituvan gospodine, gospo|o/ce, avtorot so golema ili ne, morame so niv da delime megdan. qubov i po~it vi ja podaruva ovaa kniga, bez nikakva obvrska od va{a strana kon nas, osven da poka`ete dobra Na{a cel so ovoj bibliski prikaz za “krajot”, za volja i da go potvrdite nejziniot priem. Ve molime da “poslednoto - lunavo - vreme” so site negovi im ovozmo`ite i na va{ite kolegi, prijateli i poznati, zastra{uva~ki viori i vo prirodata i vo ~ove~koto da se zapoznaat so sodr`inata na knigata, da ja ocenat op{testvo na svetskata politi~ka scena, onaka kako {to nejzinata vrednost i da pora~aat besplaten primerok se opi{ani na svetite stranici na Bo`jata re~, za sebe. Pora~ka: po internet ili po po{ta na adresa: Biblijata, e da im pomogneme na na{ite ceneti ~itateli DB[, po{tenski fah 215, 1001 Skopje da ja sfatat i da ja premavnat panikata {to ve}e go zafatila i dlaboko go proniknala svetot koj sekoj den Prof. Nikola Tasevski tone vo s# podlabok ambis, vreme za koe Hristos ka`uva deka “lu|eto }e umiraat od strav vo is~ekuvawe na ona {to }e go snajde svetot” (Luka 21,26). Vo ramkite na bibliskite apokalipti~ki proro{tva sakame da vi preneseme od Bo`jata re~ i poraka {to }e vi pomogne da se orientirate vo vremeto na ekstremniot pesimizam koga cel svet }e zagubi orientacija i }e zapadne vo besperspektivnost i apatija, vo ma~en i `alosen bezizlez, poraka {to vas }e ve povede vo bleskotna, posakuvana, slavna idnina.

Vo ovaa kniga vi davame izvorni informacii i mo`nost da se zapoznaete so realnata slika na ovie sostojbi, so biblisko oko videni i odnapred so bibliski proro{tva pretka`ani i napi{ani nastani, za da ne stanete pleva i perduvi izlo`eni na posledniot bibliski vetromet, i da ostanete prostum i pri najsilnite udari so koi svetot }e go udrat “poslednite denovi” ~ij{to prag, kako {to ka`avme, ve}e sme go pre~ekorile. Toa e najgolemata dene{na i idna realnost {to sekoj den stanuva s# poo~igledna i {to ne mo`e da se ospori, vistina {to ne mo`eme da ja odbegneme, {to morame da ja prifatime i da se spravime so nea.

688 689