Na Prv Pogled Ne Mnogu Privle~Ni Za Progresivnata Kvalitativna Razvojna

Naume Radi~eski UDK 821.163.6.09-32"1919/1940" Skopje

TRADICIONALNATA OSNOVA I MODERNITE INTENCII VO SLOVENE^KATA KRATKA PROZA ME\U DVETE SVETSKI VOJNI

Za obdobje med svetovnima vojnama ni posebej zna~ilna razvojno in kvalitetno progresivna realizacija slovenske kratke pripovedne proze. Postavljene so bile le podlage za njeno modernizacijo. Slovenska kratka proza dvajsetih in tridesetih let je {e vedno opazno navezana na realisti~no prozo Stritarja, Jur~i~a in Tav~arja. Niti dela I. Preglja in F. Bevka, kjer je ve~ religiozno-misti~ne kot ekspresionisti~ne interpretacije nagonskih reakcij protagonistov, niti dela socialnih realistov P. Voranca in M. Kranjca – razen redkih antologijskih stvaritev – ne izstopajo iz realisti~nega okvira in ne dosegajo pripovednega mojstrstva I. Cankarja. O inovacijah v pripovednem postopku ter slogu lahko za~nemo govoriti obizidu novih proznih del J. Kozaka ( Celica) in tistih, ki jih je vgradil v knjigo Maske (1940). Esejizacija kratke proze postane podlaga poznej{e modernizacije slovenske proze. Rezultat takega razvojnega procesa je viden tudi pri V. Bartolu, C. Kosma~u, F. Kozaku, S. Majcnu in drugih. slovenska kratka pripovedna proza, realisti~na tradicija, socialni realizem, inovacije v narativnih postopkih

With regard to Slovene short narrative prose, the period between the two world wars is not characterised by any particular developmental or qualitative steps forward, only the laying down of the foundations for its modernisation. Slovene short prose of the twenties and thirties still displays noticeable connections to the realistic prose of Stritar, Jur~i~ and Tav~ar. Not even the work of Pregelj and Bevk, which contains more religious-mystic than expressionistic interpretations of the instinctive reactions of its protagonists, or the work of the social realists Voranc and Kranjc – except for a few anthological pieces – strays far from the realist framework, and fails to achieve the same level as the narrative master Cankar. We can only talk about innovation in the approach to narrative and in style with the appearance of the new prose of Kozak (The Cell) and what he included in the book Masks (1940). The movement of short prose towards the essay forms the basis for the later modernisation of Slovene prose. The results of this process can be seen in the work of Bartol, Kosma~, Kozak, Majcen and others. Slovene short narrative prose, realistic tradition, social realism, innovation in narrative approach

Na prv pogled ne mnogu privle~ni za progresivnata kvalitativna razvojna realizacija na slovene~kata kratka raska`uva~ka proza, kako i vo drugite sferi na slovene~kata literatura i kultura, godinite

OBDOBJA 23 27 me|u dvete svetski vojni, sepak, ne se neinteresni i kako period na zabele`liv razvoj na ovoj ànr. Ne se neinteresni osobeno kako period vo koj bea postaveni osnovite na negovata zabrzana natamo{na modernizacija, {to e, me|u drugoto, vo osobena vrska so pozabele`livoto svrtuvawe na slovene~kite literaturni tvorci kon iskustvata od nekoi za niv dotoga{ pomalku poznati zapadnoevropski literaturi, kako francuskata i angliskata, sintetizirani od golemiot talent na Ivan Cankar, koj im go ostavi vo nasledstvo u{te i «~udniot ritam na svojata re~enica, dotoga{ nenaslutuvanoto bogatstvo od izraznite mo`nosti na slovene~kiot jazik, [...] eden izgraden poetski svet i edinstven umetni~ki izraz: ednostaven, poln so boi, precizen, prodoren, melodi~en» (Wegu{ 1966: 7). Iako u{te prethodno go ima{e prifateno ona simbolisti~ko barawe na nekoja povisoka smisla zad slikata na slu~uvawata, odnosno i po izvonrednoto kvalitativno izvi{uvawe {to go postigna preku iskustvoto na Cankar i na Modernata voop{to, poglednata en bloc, slovene~kata kratka proza na 20-tite i vo 30-tite godini od XX vek sè u{te e vo zabele`liva vrska so, od strana na po{irokite masi na recipienti sè u{te priemlivite, realisti~ki koncepcii na Jur~i~, Kersnik i Tav~ar. Taka e osobeno na tematski, a ne pomalku i na izrazen plan. Dejstveno locirana sè u{te glavno vo selski ambient, glaven vnatre{en dviè~ki agens, barem vo 20-tite godini za nea e slovene~kiot rustikalen arhetip. Cvrstinata na taa vrska ne be{e mnogu oslabnata nitu so zabele`li- vite i, sekako, ne nerezultatni ostvaruvawa na verojatno najzna~ajniot slovene~ki raskaùva~ vo desetinata godini po Cankarovata smrt, Ivan Pregeq, kako ni so ostvaruvawata na najplodniot slovene~ki raskaùva~ France Bevk sozdavani vo godinite okolu Prvata svetska vojna. I. Pregeq vo ova vreme, imeno, sè u{te be{e vo dosluh, glavno, so aktuelnata germanska literatura. Vo nego prepoznavame avtor koj postojano i zabele`livo divergira me|u katoli~ko-didakti~kata i gra|anskata literatura i avtor koj be{e dvojno formiran pod vlijanie na slovene~kata katoli~ka literatura i pod dominantnoto vlijanie na vienskiot kulturen centar. Iako negovite raskaùva~ki ostvaruvawa toga{ nosea edna dominantna ekspresionisti~ka oznaka, sepak, Pregeq pove}e se realizira niz religiozno-misti~noto, otkolku niz ekspresionisti~koto «tolkuvawe» na nagonskite reakcii kaj negovite protagonisti. Ottuka i se ~ini deka ni toj ne moè{e posilno da go zavrti razvojnoto trkalo na slovene~kata raskaùva~ka proza. Za razlika od Pregeq, rabotej}i prebrzo i stremej}i se da bide {to poblizok do narodnite masi vo Bene{ka, i toa ne samo do nivnite

28 OBDOBJA 23 nedosonuvani nacionalni soni{ta, tuku i do nivnite aktuelni socijalno-egzistencijalni nevolji, se ~ini deka France Bevk nitu vo toa vreme, a ne mnogu ni podocna, vo negovata raskaùva~ka proza, a osobeno na planot na formata, ne prave{e nekoi pozabele`livi napori za izleguvawe od ramkite na realisti~kata konvencionalnost. Ne uspevaj}i, a moèbi ne pravej}i napori za osloboduvawe ni od ne taka maliot romanti~arsko-ekspresionisti~ki balast, duri i pokraj negoviot ponekoga{ rezultaten prodor vo vnatre{niot svet na nekoi protagonisti od negovite prozi (vo Tuüo dete, na primer), toj sè u{te najmalku e inovanten i rezultaten tokmu na planot na stilsko- izraznata faktura, kako i na planot na strukturata na negovite raskaùva~ki prozi. Ne tolku takvata povrzanost so realisti~kata tradicija, kolku svesnoto sprotivstavuvawe na taka mo}no ostvareniot subjektivizam i simbolizam vo raskaùva~kata proza na Cankar, vo narednite godini ne samo {to ne be{e prekinata, tuku, naprotiv, be{e potsilena od strana na mladite avtori koi vo 30-tite godini dominantno se ostvarija kako socijalni realisti. Ilustrativna potvrda za toj poskoro podnoven otkolku napolno nov bran e pojavata na kolektivnata zbirka noveli Sedummina mladi slovene~ki pisateli (1930). No, videno od dene{na distanca, vo kontekstot na socijalniot realizam najrezultatno se ostvarija Preìhov Voranc i Mi{ko Krawec, za koi razvojnata presvrtnica se slu~uva vo sredinata na 30-tite godini. Celi 20 i pove}e godini pred toa P. Voranc sozdava{e bavno i nerezultatno kako anemi~en epigon na slovene~kite realisti~ki avtoriteti, taka {to pette negovi ne mnogu rezultatni Povesti (1925) pominaa skoro voop{to nezabeleàni. Sprotivno na toa, monumentalniot i mitski silniot realizam so koj, po ednodeceniskiot molk, gi pronikna negovite Samoniknati (1940), }e go pretstavi duri i kako ne{to pove}e od afirmativna i respektabilna pojava me|u slovene~kite raskaùva~i vo toa vreme, }e go pretstavi kako eden od najzna~ajnite slovene~ki raskaùva~i vo prvata polovina od XX vek. Iako vo negovite samorastinski noveli ne e nezabele`liv pulsot na Jur~i~evata romanti~na ~uvstvitelnost, pa iako moè da se re~e deka Voranc dosledno se pridrùva kon Levstikovite programski preporaki, sepak, takviot negov realizam be{e pred sè ili barem pove}e dorekuvawe na kriti~kiot realizam, pa duri i negovo kolku nacionalno-socijalno, tolku i idejno naso~uvawe i opredeluvawe. (Kolku za potsetuvawe: Kon takvo nacionalno opredeluvawe, kolku so svoite prozi, u{te pove}e so negovata po{iroka aktiva, naso~uva{e u{te Cankar.) Taka kreativno visoko realiziranite kusi prozi na

OBDOBJA 23 29 Voranc se, me|u drugoto, i izvonredno uspe{na umetni~ka materijali- zacija na negoviot revolucioneren pogled na svet. Sekako, toa ne e najva`na, no barem e u{te edna va`na pri~ina da bidat prifateni kako najvisok dostrel na socijalniot realizam kaj Slovencite vo domenot na prozata. Ne e nepoznato deka vo raskaùva~koto iskustvo na Mi{ko Krawec, koj e smetan za vtemeluva~ na socijalniot realizam vo slovene~kata raskaùva~ka proza (Kos 2000: 331), koga se vo pra{awe negovite rani tvore~ki godini, na eden sloèn na~in i skoro istovremeno participiraat i besprekorniot primer na Cankar, i slovene~kite ekspresionisti, i katoli~kata literatura, posebno pak I. Pregeq kako nejzin najizrazito ostvaren pretstavnik. Nasproti negovoto zabele`livo pretstavuvawe kako socijalen realist u{te vo kolektivnata novelisti~ka zbirka Sedummina mladi slovene~ki pisateli, na novoreali- sti~kite relsi toj vistinski se prestrojuva i visoki rezultati dava duri kon sredinata na 30-tite godini. Videna, pak, od podocne`na pozicija, negovata raskaùva~ka proza, iako od po~etok do kraj i istekuva{e i se vleva{e vo blagoprijatnoto realisti~ko pristani{te, sepak, «ne saka{e, a ne ni moè{e da bide skameneta slika na stvarnosta» (Zadravec 1975: 9). No, ne stanuva zbor za nekakvo poizrazito moderno kreativno is~ekoruvawe, osobeno ne vo formalna nasoka, tuku samo za nastojuvawa, no i za vistinski kreativni mo`nosti da se osmisli «poetski izrazenata priroda» (Zadravec 1975: 9). Kako zastapnik za, no i kako sozdava~ na literatura koja {to }e ja neguva humanizacijata na prirodnite me|u~ove~ki odnosi, Krawec ne samo {to dade vonreden prilog vo ideolo{koto vlijanie na socijalnata literatura vrz op{testvenata stvarnost vo me|uvoeniot period, tuku osobeno investira{e i vo lirskoto osloboduvawe na negovite raskaù- va~ki prozi. Toa najmnogu se zabeleùva na planot na lirizacijata na emotivnite enterieri na protagonistite vo niv, so {to negoviot Slovenec od Prekumurjeto ovoj raskaùva~ ne go pretstavuva i ne go vodi samo po patekite na kolektivnite eti~ki i so vremeto korespon- dentni principi, tuku go otkriva i preku negoviot individualen vnatre{en, emotiven, du{even enterier. Krawec ova taka rezultatno go otkri najprvo so novelata Na branovite na Mura (1931), koja i go afirmira, me|u drugoto, kako visoko ostvaren i neodminliv pretstavnik na slovene~kite novelisti vo toa vreme. Kaj nego, vsu{nost, stanuva zbor za eden i oblagoroden i dograden realizam, no realizam vo koj plasti~no se vklopuvaat ne samo socijalnata angaìranost, tuku i romanti~no-idili~nata (Kos 2000: 333) opstanovka. Taka e {to se odnesuva barem do negovite najdobri raskaùva~ki tekstovi, kako so Na

30 OBDOBJA 23 branovite na Mura, taka i so Grlici,soPovesta za dobrite luüe itn. Na krajot na krai{tata, videno od na{ava sega{na pozicija, toa e i sfatlivo bidej}i stanuva zbor za edna raskaùva~ka produkcija koja vo mnogu ne{to e korespondentna so sklonosta i so stremeìte na avtorot za edna poopfatna, za edna epska realizacija, {to i se potvrduva so negovite mnogubrojni romaneskni proekti. No, ne samo novelistikata na Krawec, tuku slovene~kata raskaù- va~ka proza po{iroko, osobeno onaa koja se zasnovuva vrz poetikata na socijalno angaìranite tvorci, vo toa vreme ne pokaùva pozabele`liv streme` kon investirawe vo kvalitativniot podem na samata sebesi kako takva. Toa zna~i ne vo strukturnata postapka i vo stilsko- izraznata aparatura, tuku se zadovoluva glavno so strukturnite i so drugite mo`nosti koi gi dostigna vo vremeto na nekolkute prethodni, realisti~ki, modernisti~ki i drugi razvojni fazi. Bez nekoi pokrupni inovantni is~ekoruvawa, i nasproti nekoi i navistina antologiski nivni ostvaruvawa vo kratkata proza, site tie, ni France Bevk, ni Preìhov Voranc, ni Mi{ko Krawec, a verojatno ni Anton Ingoli~, ne uspeaja nitu pozabele`livo da izlezat od realisti~kite ramki, nitu pak da ja dostignat za niv verojatno i nedosti`nata raskaùva~ka majstorija i novelisti~ka zgusnatost na Cankar. Za pozabele`livi inovacii i vo samata raskaùva~ka postapka kaj slovene~kite pisateli, vo samiot pristap kon svetot voop{to, pa i kon svetot i problemite na tvore{tvoto posebno, pa najposle za inovacii i na stilski plan, posebno moème da zboruvame koga e vo pra{awe vtorata polovina od ovoj period – 30-tite godini. No, pove}e od o~ekuvano e deka tie inovacii ne moèa da bidat taka rezultatno povrzani so vlogot na spomnatite (se razbira i na ovde nespomnatite) socijalni realisti, tuku isklu~ivo so raskaùva~kite ostvaruvawa na kon niv, i pokraj negovata angaìranost, ne vo sè bliskiot, odnosno od niv vo mnogu ne{to i razli~niot Ju{ Kozak, koj, vo ime na vistinata, i na socijalniot front, i na novelisti~ki plan, ne participira ni taka ednostavno, ni taka bezrezervno. Nedvosmisleno e deka stanuva zbor ne samo za «edna od najoriginalnite pojavi vo slovene~kata literatura» (Markoviæ 1975: 148), za avtor koj, pokraj Cankar, e najvlijatelniot is~ekoruva~ vo razvojot na slovene~kata proza, kako i avtor koj se vklu~uva vo najsloènite tekovi na evropskata proza. Za nego, imeno, ne bez pravo, se misli deka e ne samo najkreativniot istraùva~, tuku i «najnemirniot duh vo slovene~kata proza od XX vek» (Markoviæ 1975: 148). Razli~en od drugite slovene~ki pisateli, stremeìte kon modernizacija na stilsko-izraznata postapka, sepak, toj ne gi manifestira{e taka zabele`livo vo negovata mlade{ka, «prerodbenska» tvore~ka

OBDOBJA 23 31 faza. Ne samo so negovite prvoobjavi Razori i Marki Grol, tuku i so nekoi drugi, ne{to podocne`ni, prozi, vo ranite 20-ti godini vo slovene~kite literaturni vodi toj sè u{te pove}estrano pliva{e na tradicionalen na~in. Negovite kusi prozi za podolgo vreme pret- stavuvaa pove}e tradicionalni, otkolku poizrazito modernisti~ki izleguvawa pred literaturniot auditorium. Daleku porezultaten na ovoj plan, vistinski inovanten, so inovantnost koja }e zna~i presvrt ne samo za nego, i ne samo za slovene~kata raskaùva~ka proza, tuku i za slovene~kata nacionalna literatura po{iroko, Ju{ Kozak }e se pretstavi so pojavata na negovite ponovi raskaùva~ki prozi. Toa najprvo e negovata avtobiografska novela na tema od zatvorot, Kelija, a osobeno drugite negovi prozi koi{to gi sozdade vo tekot na 30-tite godini i, na krajot od toj period, gi vkomponira vo knigata Maski (1940). Site tie prozi se dominantno ozna~eni od neprikrienata i za nego prepoznatliva avtobiografska komponenta, a osobeno od edna u{te polesno prepoznatliva i nemu svojstvena mislovno proniknata ispovednost. No, koga na takvata ispovedna intonacija }e se dodade u{te i suptilno ostvarenata eseizacija, }e se dobie vistinskiot zbir na sostavki koi so~inuvaat ve}e eden nov kvalitet. Harmoni~nata kreativna sinteza na ovie karakteristiki rezultira niz dotoga{ nepoznatata formalna i izrazna gustina na negovite kratki prozi. Nivnite vrednosti, a osobeno eseizacijata na kratkiot prozen tekst, koja vo slovene~kata raskaùva~ka proza majstorski ja zapo~na ovoj avtor, }e bide ne samo starten znak, tuku i osnova, najcvrst fundament, za procesite na natamo{nata i podocne`na modernizacija na slovene~kata proza voop{to. Rezultatnosta na od Kozak zapo~natiot progresiven i kvali- tativen razvoen proces, kaj nekoi raskaùva~i }e bide zabele`liva ve}e vo tekot na 30-tite godini. Me|u slovene~kite raskaùva~i, pak, pokraj ve}e spomnatite, vo toa vreme se osobeno zabele`livi u{te i avtori kako Vladimir Bartol, od edna, no i kako Ciril Kosma~, od druga strana. I vo toj (raskaùva~ki) kontekst i po{iroko, pojavata na filozofsko-antropolo{kiot idealizam na Bartol e kolku iznenaduva~ka, tolku i osamena vo toa vreme. Formiran nadvor od slovene~kata raskaùva~ka tradicija i aktuelnost, toj se oformi vo izrazito individualna i vo sè razli~na pojava od negovite sovremenici. Nedvosmisleno e deka vo negovoto formirawe participiraat kako Platonovite dijalozi, taka i Edgar Alan Po kako raskaùva~, i romansierot Dostoevski, a ne pomalku u{te i Ni~e i Frojd. Negoviot tvore~ki, pa i negoviot pokonkreten raskaùva~ki individualitet se izrazi najprvo niz negovata presmet-

32 OBDOBJA 23 livost so stvarnosta. So negovite pove}e dijalo{ki otkolku eseisti~ki, so negovite gnoseolo{ko-psihoanaliti~ki nurkawa vo op{testvenata stvarnost, opredmeteni vo raskazite od knigata Al Araf (1935), vsu{nost, Bartol iznese na scena ne samo nepoznati, tuku i, za slovene~kite recipienti i dotoga{ i toga{ neobi~ni inovacii. Stanuva zbor za eden «nov tip na mislovno-raskaùva~ka proza» (Kos 2000: 314). Dali tolku neprifatlivi kolku prednamerno neprifa}ani vo vremeto na nivnoto nastanuvawe i prvoobjavuvawe, svojata vistinska afirmacija i ocenka Bartolovite inovacii ja doìvuvaat duri po smrtta na avtorot. Taa zabavena afirmacija osobeno e vo vrska so objavuvaweto na negovata isto taka u{te pred Vtorata svetska vojna nastanata zbirka noveli Demon i eros vo 1974 godina. Bartol, negovite specifi~nosti i vrednosti, pak, stanuvaat tema na denot vo najnovo vreme, okolu stogodi{ninata od negovoto ra|awe, koga be{e preobja- vena knigata Al Araf, a isto taka preobjaven be{e i romanot Alamut. Preocenuvaweto ili novoto ~itawe na Bartol, vsu{nost, ne{to porano, go zapo~nuva Taras Kermauner so esejot Vladimir Bartol – prethodnik na dene{nata slovene~ka moderna literatura, koj be{e objaven kako predgovor kon knigata Demon i eros. Otkrivaweto na Bartol kako prethodnik na modernite strui {to ja branuvaa slovene~kata proza vo zavr{nite decenii od XX vek go istaknuvaat osobeno postmodernistite, koi vo nego prepoznaa svoj (ne taka) dale~en prethodnik. Za razlika od Vladimir Bartol, koj be{e prili~no mnogu i pred vrednostite i pred predizvicite na me|uvoeniot period, mnogu poblizok, a na izvesen na~in duri i sli~en na Ju{ Kozak, ako ne i negov u~enik i prodolùva~ e Ciril Kosma~. Sekako negov sledbenik, no u{te pove}e negov pandan e po toa {to i toj gi razbranuva mirnite realisti~ki tekovi na slovene~kata raskaùva~ka proza, lociraj}i gi dejstvata na negovite protagonisti ne vo egzistencionalniot prostor, tuku vo prostorite na nivnata svest. No, toa e Kosma~ ako ne izdelen, toga{ i toj barem poglednat skoro isklu~ivo od intelektualisti~ka, a ne od socijalno-realisti~ka pozicija. Koristej}i ja i toj toga{ vo pove}e literaturi ve}e razrabotenata tehnika na Prust i na Xojs za kreativno opfa}awe na vremeto i na svetot, bez da se zabeleùva kaj nego nekakov podgotvitelen period, Kosma~ u{te od po~etokot se pretstavi kako sozdava~ koj, nasproti stremeòt za poop{tuvawe i na strogo li~nite egzistencijalni problemi, suptilno nastojuva i uspeva «da go vtisne vo svetot pe~atot na svojata subjektivnost» (JeremiÊ 1965: 179). So toa ne samo {to uspea da napravi edna verojatno samo nemu

OBDOBJA 23 33 svojstvena sinteza me|u subjektivnoto i objektivnoto, tuku, pokraj nedvosmislenata mislovnost, go afirmira i humanizmot kako fundamentalna pretpostavka za aktuelnata slovene~ka proza. Kako avtor, pak, koj «insistira» da bide viden osobeno od aspekt na i kaj nego dominantno prisutnata biografska komponenta, Kosma~, vsu{nost, kvalitativno go gradira svojot misloven i (pre)sozdava~ki pristap kon stvarnosta dvièj}i se uporno ne samo po rabovite, tuku i niz vistinskite dejstveni procesi na avtoanalizata. Koristej}i gi skoro neograni~enite mo`nosti na formata na vnatre{niot monolog, toj raboti, glavno, so «vnatre{nite prostori» na li~nosta, a so toa i gi presozdava ili gi dosozdava svoite umetni~ki likovi odvnatre. Toa go postignuva osobeno so nemu isto taka svojstvenata intelektualna ironija, {to e posebno visoko ostvareno vo raskazot Sreäa. U{te na svojot po~etok, odnosno vo raskazite sozdavani me|u 1935 i 1938 godina, Ciril Kosma~ ne samo rezultatno, tuku i za sovremeniot ~itatel prifatlivo investira osobeno vo stilskoto usovr{uvawe na svoite raskaùva~ki prozi. Dotolku pove}e {to u{te prenesuvaweto na dejstvoto od prostorot vo svesta na protagonistite, pretpostavuva deka avtorot ne samo {to smeta na, tuku duri i sozdava kvalitativno pomoderna koncepcija na negovite raskaùva~ki prozi. Vo osnovata na za nego karakteristi~niot naiven realizam ne e samo avtorskata stilizacija na slu~uvawata vo ìvotot, tuku i prividnata elemen- tarnost na negoviot stilsko-izrazen aparat. Vo site negovi raskazi doa|a do izraz prefinetosta na negoviot senzibilitet (Markoviæ 1975: 171). Kosma~, imeno, kako retko koj umetnik uspeva da se vslu{a od edna strana vo tainstveniot ritam na prostorot, no od druga strana, i toa so ne pomalku strast i uspeh, gi osvetluva emotivnite lavirinti na ~ovekovoto bitie. Zadrùvaj}i go postojano duhot na nacionalno-socijalniot anga`man, koj go nose{e slovene~kata socijalna proza voop{to, kako i Ju{ Kozak, i Ciril Kosma~ }e go otslika ìvotot vo zatvorot. Negovata Gasenica, bi rekle negoviot najdobar tekst {to se odnesuva barem do predvoeniot period, kako i Kozakovata Kelija, e proza {to e realizirana vrz izvonredno uspe{no postavena mislovna pozicija. Poa|aj}i od i promisluvaj}i ja apsurdnosta na situacijata vo koja se nao|a samiot, nabquduvaj}i go ìvotot nadvor od zatvorot preku zelenata granka i preku gasenicata {to gi grize lisjata, toj go promisluva uni{tuvaweto na eden od strana na drug ìvot. Ovie karakteristiki bea i ostanaa specifi~ni za site negovi predvoeni raskazi, koi vo pogolem del bea organizirani i ne{to podocna

34 OBDOBJA 23 preobjaveni vo knigata Sre}a i leb (1946), a bea voved vo negovite povoeni novelisti~ki i romaneskni ostvaruvawa. So pomal ili so pogolem uspeh, na relacija me|u tradicionalno- realisti~kata praktika i modernite intencii vo me|uvoeniot period bea u{te red drugi raskaùva~i od toa vreme, kako Vladimir Levstik i Ferdo Kozak, kako Anton Nova~an, taka i Stanko Majcen, Anton Ingoli~ itn. No, kako {to vidovme i pogore, na ovie procesi, odnosno na stremeòt za inovacii, ne ostanuvaa ne~uvstvitelni nitu pomladite, nitu postarite. Nitu od tradicionalnite realisti~ki relsi skoro neotstaplivite i isklu~itelno plodni France Bevk i Mi{ko Krawec vo nekoi od nivnite ponovi prozi, nitu zagovornicite za zagrabi vo nekoi za slovene~kite literaturni tvorci dotoga{ sosema nepoznati sferi kako Vladimir Bartol, nitu majstorite na raskaùva~kata postapka i na izraznite finesi kako Ju{ Kozak, Ciril Kosma~ itn.

Literatura

JEREMI¢, Dragan M., 1965: Prsti nevernog Tome. Beograd: Nolit. KMECL, Matja`, 1979: Pisac Ivan Pregeq, wegove pripovesti o pobo`nom i gre{nom duhovniku. V: Ivan Pregeq: »Plebanu Joannes«. Novi Sad: Matica srpska. WEGU[, Roksanda, 1966: Savremena slovena~ka pripovetka. Beograd: SKZ. ZADRAVEC, Franc, 1975: Mi{ko Krawec. V: Mi{ko Krawec: Pripovetke. Novi Sad: Matica srpska.

KOS, Janko, 1987: Pripovedni{tvo socialnega realizma na Slovenskem in evropski modeli. Obdobje socialnega realizma v slovenskem jeziku, knjièvnosti in kulturi (Obdobja 7). Ur. F. Zadravec. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in knjièv- nosti, Seminar slovenskega jezika, literature in kulture. 299–305. KOS, Janko, 2000: Pregled slovenskega slovstva, Ljubljana: DZS. MARKOVI], Milivoje, 1975: Vreme otpora – slovena~ki pisci i knjige. Beograd: Sloboda. PATERNU, Boris, 2003: Bartolov Al Araf. V: Vladimir Bartol: Al Araf. Ljubljana: Zalo`ba Sanje. POGA^NIK, Joè, 1987: Model pripovedne proze v obdobju socialnega realizma. Obdobje socialnega realizma v slovenskem jeziku, knjièvnosti in kulturi (Obdobja 7). Ur. F. Zadravec. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in knjièvnosti, Seminar slovenskega jezika, literature in kulture. 289–298. [TIH, Bojan, 1960: Antologija slovena~ke proze 2. Beograd: Nolit. ZADRAVEC, Franc, 1963: Mi{ko Kranjec (1908–1935). Murska Sobota: Pomurska zalo`ba.

OBDOBJA 23 35