www.ipf.si 052013
Časopis Zavoda za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije
Prelistaj na mobilniku
15 Prednosti skupne položnice
Širimo Vrste pravic Mobilne Darjo Rot: »Japonska uveljavljanje pri videospotih aplikacije predstavlja odlično pravic v tujini in glasba priložnost« 09 13 18 20 | Kazalo | Uvodni eho
Kazalo Eho št. 5
| Uvodni eho 03 ISSN 2232-4380 Spoštovani člani,
eho št. 5 03 Eho je časopis Zavoda za
eho na spletu 03 uveljavljanje pravic izvajalcev Nahajamo se v za glasbeno industrijo še posebej težkem obdobju, ko družbeno in
in proizvajalcev fonogramov ekonomsko okolje ni naklonjeno razvoju in uveljavljanju avtorske in sorodnih pravic.
| Vaš IPF 04 Slovenije. Uporabniki v primežu recesije s težavo spoštujejo svoje obveznosti do kolektivnih organizacij, mnoge še dodatno bremenijo visoke začasne tarife, ki so posledica ne-
potrebujemo jasna in precizna pravila igre © Copyright 2013 uspešno zaključenih pogajanj in odklonitve evropsko primerljive tarife. Čeprav smo 04 blokada pravic iz privatnega reproduciranja Zavod za uveljavljanje pravic na IPF-u v zadnjih letih za nekaj 100.000 evrov znižali stroške poslovanja, imamo 04 sistemske peticije slovenskih glasbenikov izvajalcev in proizvajalcev kolektivne organizacije še vedno dovolj manevrskega prostora za izboljšave in opti- 05 finančni načrt 2014 fonogramov Slovenije. miziranje procesov urejanja obveznosti, ki naj bodo uporabnikom maksimalno prija- 06 javne in dobrodelne prireditve Vse pravice pridržane. zni in razumljivi. V tej številki Eha vam predstavljamo nizozemski primer skupnega 08 ipf-ovo letno poročilo med najboljšimi 09 nastopa kolektivnih organizacij na trgu, ki nam kaže eno od možnih poti do uspešne Širimo uveljavljanje pravic v tujini 09 Izdaja: implementacije koncepta skupne položnice. Ta je – tako nam kažejo tudi izkušnje iz Zavod za uveljavljanje pravic Hrvaške in Srbije – povsem izvedljiv, če le obstaja pripravljenost na sodelovanje. | Mednarodni eho 10 izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije Slednjega je v iztekajočem se letu pogosto manjkalo. Še več, če smo leto optimi- festival Waves Vienna 10 stično začeli s skupnimi sestanki v okviru koordinacije kolektivnih organizacij eu: Glasba na spletu bo enako dostopna 11 (Zavod IPF) in usklajevanjem, zlasti na področju predlogov sprememb zakonodaje, se je di- Vendar pa v tej številki Eha ne pišemo samo o težavah, ki jih moramo percipirati kot Šmartinska 152 alog med kolektivnimi organizacijami po vlogi sistemskih peticij s strani SUGU izzive, temveč smo za vas pripravili tudi številne zanimivosti in novice; od pregleda 1000 Ljubljana in GF zaostril, kar prav gotovo ne pripomore k izboljševanju položaja glasbe- najboljših videospotov v letu 2013 do nabora zanimivih glasbenih mobilnih aplikacij. | Strokovni eho 12 nikov pri nas. Neuspeh se manifestira tudi na področju privatnega reproduci- ranja, kjer 16 članov ZAPIS-a zavira podelitev dovoljenja SAZOR-ju, ki smo ga Veliko užitkov ob branju vam želimo! pregled dogajanja na Balkanu 12 Uredniški odbor: Gregor Štibernik, vse kolektivne organizacije pooblastile za zbiranje. Tako imetniki pravic vsak vrste pravic pri videospotih 13 dan izgubimo za vsaj 3.000 evrov nadomestil, ki nam po zakonu pripadajo. Uredniški odbor Eha naj glasbeni spoti v letu 2013 13 Boštjan Dermol, nove tehnologije za učinkovitejšo izmenjavo podatkov 14 Boštjan Menart, prednosti skupne položnice 15 Viljem Marjan Hribar, tuje raziskave o učinkih enotne položnice 16 Miha Šinkovec. nizozemski primer dobre prakse 17 Vaši morebitni predlogi tem, opažanja ali konstruktivni komentarji Foto: Tukaj so Eho novice o vsakotedenskih novicah so še vedno dobrodošli na [email protected]. Mobilne aplikacije in glasba 18 Naš izbor mobilnih aplikacij 19 arhiv Zavoda IPF, Shutterstock. | Aktualni eho 20 Letnik 3, številka 5 December 2013 darjo Rot: »Japonska predstavlja odlično priložnost« 20 raay: »Prostora za ego je še manj kot drugje« Eho tudi na spletu 21 Naklada: 2500 izvodov | Glasbeni eho 22 Z Ehom vas želimo podrobno obveščati o našem delu, načrtih, nalogah in novostih na področju varovanja sorodnih pravic. Na naši spletni strani vas časopis Eho čaka v posebnem zavihku. Lahko se tudi naročite na elektronske Eho novice, ki vsak teden povzemajo aktualno dogajanje. Časopis prejmejo upravičenci 80. obletnica sorodnih pravic 22 Zavoda IPF in ni za prodajo. Za boljšo informiranost glasbenikov 23 Tiskano na recikliranem papirju. | Božični eho 24 Realizacija: Poskeniraj in prelistaj ... 100 največkrat predvajanih prazničnih skladb 24 Di@log, www.dialog-si.net 30 največkrat predvajanih božičnih skladb v Veliki Britaniji 26
| Admiss eho 27 Prijetno branje. prijavite svoja dela in ažurirajte podatke 27 novo: Oddajte pobude in vprašanja 27
03 | Vaš IPF | Vaš IPF
Potrebujemo jasna Sistemske peticije in precizna pravila igre slovenskih glasbenikov
Na obzorju nič novega. Tako bi lahko, morda za vljajo tehnološko napredni načini uporabe zašči- Na navedene izzive bomo morali v najkrajšem mo- nekatere okuse malo cinično, opisali stanje na po- tenih del in servisi, ki z bliskovito hitrostjo spre- žnem času poiskati prave odgovore. Pomembno V zadnjih mesecih je bilo veliko črnila prelitega na temo sistemskih peticij dročju kolektivnega uveljavljanja pravic v Sloveni- minjajo način dojemanja in uporabe glasbe. Tako vlogo bodo odigrale spremembe predmetne zakono- ji. V letu, ki se počasi izteka, je bilo ogromno do- rapidno, da nekateri pozabljajo, kaj glasba praza- daje, ki se po dolgih letih neuspelih poskusov imple- slovenskih glasbenikov, ki naj bi kot Beli revitalizacijski plan rešile zagate slo- godkov, izzivov in iskanja rešitev za nujen izhod iz prav pomeni, kakšna je dodana vrednost njene mentacije pomanjkljivih rešitev vendarle premika v zatečenega stanja, v katerem smo se vsi deležniki v uporabe in njen namen. Še pomembneje, odprto pozitivno smer. Potrebna je ponovna uvedba promo- venske glasbe. Še posebej nas je presenetila peticija za ukinitev IPF-a, saj gre glasbeni industriji znašli pred leti in iz katerega se ostaja vprašanje, kako tovrstno uporabo pravilno cijskih skladov, da bo sveža ustvarjalnost dobila za- za ekstremno zahtevo, predvsem glede na uspešno poslovanje zavoda in od- nikakor ne uspemo izvleči. Še vedno se soočamo s in primerno detektirati, monetizirati in na učin- gon in podporo za produciranje novih fonogramov. problemi in odprtimi vprašanji, kot so neprimer- kovite načine sredstva, zbrana iz naslova uporabe, Ne smemo pozabiti tudi na uvedbo evropskih direk- sotnost kakršnih koli večjih pritožb članstva. Peticija je skrajni ukrep, ki v de- ljive tarife z ostalimi evropskimi državami, pla- razdeliti med upravičence in imetnike pravic. Po- tiv o podaljšanju pravic, čezmejnem licenciranju na čilna nedisciplina, ki je posledica nizke poslovne trebno je poiskati rešitve na področjih, kjer nas je internetu in transparentnosti kolektivnih organizacij. mokratičnih družbah pride na vrsto šele potem, ko so bila izčrpana vsa druga kulture in nezadostnega razumevanja avtorske in tujina, kot že mnogokrat v preteklosti, prehitela po Vse omenjene spremembe moramo sistematizirati v sorodnih pravic, visoki stroški uveljavljanja pra- levi. Najti moramo učinkovite metode, ki bodo za- obliki jasnih in preciznih pravil igre, ki bodo točno sredstva za uveljavljanje sprememb. Slednjih predlagatelji peticij še niso izko- vic, izostanek nadomestil na področju privatnega ustavile sistematične kršitve na področju intelek- opredelila kompleksne odnose med vsemi deležniki, in drugega lastnega reproduciranja, ki imetnikom tualne lastnine. Zakaj? Ker smo kot družba prišli in vzpostaviti sistem nadzora nad izvajanjem pravil. ristili, zato upamo, da bodo z nami vzpostavili konstruktiven dialog. pravic letno povzroča trajno in nepopravljivo ško- do točke, kjer je avtorstvo popolnoma spregleda- Samo na ta način bomo lahko zagotovili okolje, v do, ocenjeno na vsaj milijon evrov letno, dolgo- no, kopiranje in plagiatorstvo pa del vsakdanjika. katerem bodo v simbiozi sobivali vsi deležniki, tako Poskus rušenja dobro delujočega mejo 3 milijonov evrov zbranih nadomestil, kar Evropska unija postavlja jasne trajnost sodnih postopkov in še bi lahko našteval. Zelo prikladno se pozablja, da avtorska dela sodijo ustvarjalci, avtorji, proizvajalci in producenti kakor sistema je za 28 % več kot leto poprej. Stroške smo ob standarde v domeno človekovih pravic, zaščitenih z ustavo, tudi uporabniki in potrošniki. tem zmanjšali na slabo tretjino prihodkov. Zadnji Največji izziv, tako za glasbeno industrijo kakor njihovo materialno vrednost in uporabo pa ureja- Peticije želijo pod krinko boja proti multinaci- podatki iz regije, ki so bili s strani mednarodne Ob prebiranju peticij bralec dobi vtis, da sloven- tudi za zakonodajalca in organe nadzora, predsta- jo predpisi s področja zasebne lastnine. Boštjan Dermol onalkam eliminirati povsem dobro delujoč in krovne organizacije predstavljeni na regional- ske kolektivne organizacije delujejo v vakuumu, mednarodno primerljiv sistem uveljavljanja so- nem srečanju v Skopju, kažejo, da so stroški v ki jim omogoča samovoljno uveljavljanje svojih rodnih pravic v Sloveniji. O tem, koliko bi glasbe- Sloveniji, kjer uveljavljamo sorodne pravice pod pravil. Realnost je povsem drugačna, saj naše nike stala zrušitev sistema in vzpostavitev novega eno streho (za proizvajalce fonogramov in izva- delo usmerja evropska zakonodaja, ki postaja (kakšnega?), predlagatelji niso podali nobenih jalce), za 25 % nižji kot na Hrvaškem in kar za vse bolj enotna za vse članice (o tem pišemo v izračunov. Po drugi strani so številke iz poslova- 60 % nižji kot v Srbiji, kjer imajo organizacije lo- tej številki Eha). Evropa postaja enoten digital- nja IPF-a jasne. V letu 2012 smo prvič presegli čene. IPF torej opravlja svoje poslanstvo z daleč ni trg, kjer bodo pravila igre za vse enaka, vloga Blokada pravic iz privatnega najnižjimi stroški v regiji. kolektivnih organizacij na tem trgu pa vse po- membnejša, predvsem zaradi razvoja novih mo- Razvoj trga po ustanovitvi IPF-a delov uveljavljanja pravic, prilagojenih spletnim pretočnim vsebinam, računalništvu v oblaku in reproduciranja Leta 2004, ko smo pričeli z zbiranjem nadome- mobilnim tehnologijam. stil, smo na IPF-u zbrali 250.000 €, SAZAS pa 4,3 mio € – skupaj malo manj kot 5 mio €. V letu Čakajo nas novi izzivi 2012 je IPF zbral za 3,7 mio € nadomestil, SAZAS ne zbirajo več, saj nobena izmed kolektivnih IPF je že šesto leto zapored razdelil 16 glasbenikov še naprej blokira pa kar 16 mio € – skupaj torej za avtorsko in so- Javna razprava, ki je eskalirala v preteklih mese- organizacij ni prejela dovoljenja za zbiranje več nadomestil kot leto poprej, vendar pravice več tisočim rodne pravice skoraj 20 mio €! Te številke kažejo, cih, naj v praksi preide na raven iskanja skupnih s strani Urada za intelektualno lastnino RS. razmere še vedno niso idealne. Imetni- da je nastop sorodnih pravic na trgu pripomogel rešitev. Čaka nas namreč veliko dela; od uvelja- Pomemben napredek smo dosegli pred le- ki pravic namreč ostajate brez zelo po- Predstavniki kolektivnih organizacij smo se pred k znatnemu dvigu tako splošne zavesti kot tudi vljanja skupne položnice, kjer v Sloveniji prepro- tom dni, ko smo se vse kolektivne organiza- membnega prihodka od nadomestil iz kratkim sestali s predstavnikom ZAPIS-a, ki ima, zbranih nadomestil. Obe pravici sobivata in se do- sto moramo storiti korak naprej, do sprememb cije uspele dogovoriti o pooblaščencu, ki bo naslova privatnega in drugega lastnega kot je razvidno iz vloge, ki jo je oddal na URSIL, polnjujeta ter se ne (kot se prevečkrat zmotno misli ZASP, kjer kolektivne organizacije želimo prispe- v imenu vseh zaprosil za dovoljenje. O tem reproduciranja. Ta vir je pomemben vsega 16 članov (mimogrede: AIPA, IPF in SAZAS in navaja) izključujeta. Ker sta domeni obeh kolek- vati k vključitvi kakovostnih in strokovnih reši- smo podrobno pisali tudi v Letnem poročilu predvsem zato, ker izhaja iz pravice, jih združujejo skoraj 8.000), ki izkoriščajo vsa prav- tivnih organizacij jasno začrtani, je zmotno tudi tev v zakonodajo. V kolikor pa bomo v sloven- 2011 (strani 16–21). Kolektivne organizacije zagotovljene z zakonom in mednaro- na sredstva in ne nameravajo umakniti svoje vloge. prepričanje, da bi ob odsotnosti IPF-a več sredstev ski glasbi še naprej dobršen del časa in energije SAZAS, IPF, AIPA in ZAMP smo pooblastile dnimi pogodbami, in katerega stroški Zato boste upravičenci že četrto leto zapored ostali ostalo avtorjem. Dokaz za to je ravno porast pri- namenjali spodkopavanju drug drugega namesto GIZ SAZOR, ta pa je pri URSIL vložil zahtevo zbiranja so tako rekoč minimalni. brez nadomestil iz privatnega reproduciranja, kar hodkov SAZAS-a v obdobju po ustanovitvi IPF-a. povezovanju, bo pravično nadomestilo za ume- za izdajo začasnega dovoljenja. Vsi deležniki samo za IPF pomeni izpad sredstev v višini 300.000 tniško ustvarjanje ostalo le mrtva črka na papirju. smo pričakovali hitro rešitev vloge in takoj- €, ki bi sicer bistveno povečala delilno maso. Izpad Dosežen dogovor o skupnem šnji pričetek zbiranja nadomestil, vendar nas sredstev se tako kopiči, saj ste imetniki pravic (če Gregor Štibernik, direktor IPF pooblaščencu – GIZ SAZOR je URSIL obvestil, da dovoljenja SAZOR-ju upoštevamo pretekle izkušnje zbiranja) doslej ostali kljub podpori vseh kolektivnih organizacij brez 3–4 milijonov evrov. Ker gre za nezakonito sta- Ko je v preteklosti IPF izvajal začasno do- ne more izdati, saj je poprej potrebno obrav- nje in ker se z vsakim dnem povečuje nastala škoda, voljenje za uveljavljanje te pravice, je bila navati vloge skladno z vrstnim redom vlo- največji imetniki pravic pa zaradi blokade izgublja- plačilna disciplina zavezancev zavidljiva. Od žitve in pred odločanjem o SAZOR-ju rešiti jo tudi po več tisoč evrov, bomo v IPF-u še naprej leta 2009 pa se nadomestila iz tega naslova vlogo društva ZAPIS. vlagali napore v razrešitev te problematike.
04 05
| Vaš IPF | Vaš IPF
Finančni načrt 2014 Komentarji k finančnemu načrtu in planu stroškov
V novembru 2013 sta svet zavoda in strokovni Na strani stroškov je predvidena dodatna racio- prihodkov, s čimer se bomo tudi v letu 2014 uvr- svet obravnavala Finančni načrt in plan stroškov nalizacija številnih postavk, na primer tudi dela stili med racionalnejše organizacije v domačem A) PRIHODKI b) Stroški: 13. IT storitve: poslovanja v letu 2014 ter ga predala v potrditev svetov zavoda in najema poslovnih prostorov. okolju in regiji. postavka vključuje redno vzdrževanje, skupščinam na decembrskih sejah. Projekcija pri- Nekoliko višji bodo stroški poštnine, predvsem 1. Mali uporabniki: 1. Reparticija: spletni portal, certifikate, administrativna in hodkov upošteva trenutne gospodarske razmere, zaradi sprotnega opominjanja neplačnikov. Finančni načrt in plan stroškov poslovanja za gospodarska situacija, zaradi katere je veliko strošek je ocenjen na osnovi sklenjenih pogodb, sistemska dela ter razvoj IT podpore za de ki negativno vplivajo predvsem na prihodke s stra- leto 2014 si lahko natančneje ogledate v tabeli. več odpovedi iz razloga prenehanja poslova- realizacije v letu 2013 in ocene obsega dela v lovne procese strokovnih služb, posodobitev ni malih uporabnikov. Pri oceni prihodkov s stra- Zaradi fleksibilnosti in učinkovitega obvlado- nja kot v preteklih letih, predstavlja svojstven letu 2014. strežniške infrastrukture. ni RTV Slovenija je bil upoštevan dosedanji potek vanja stroškov v zaostrenih razmerah znašajo izziv za ohranjanje višine prihodka iz tega se- 14. Pisarniški material: pogajanj s to organizacijo. skupni stroški delovanja IPF-a manj kot 30 % Gregor Štibernik gmenta. Glede na trende zadnjih 15 mesecev 2. Plače zaposl. in drugi str. dela strok. službe: smo oblikovali postavko, ki odraža izkazana planirano je rahlo povišanje postavke zaradi ocena temelji na realizaciji v letu 2013. dejstva. vrnitve delavke na svoje delovno mesto. Finančni načrt in plan stroškov poslovanja v l. 2014 15. Poštnina: na podlagi realizacije v letu 2013 na tej po PRIHODKI Plan 2014 2. RTV SLO: 3. Odvet. str., pravno in druga svetovanja: stavki za leto 2014 načrtujemo višje stroške, številka je osnovana na podlagi dosedanjega postavka temelji na dogovorjenem obsegu 1. Mali uporabniki 1.400.000,00 € predvsem zaradi sprotnega opominjanja poteka pogajanj. Do sklenitve sporazuma ali sodelovanja z zunanjimi sodelavci v letu 2013. 2. RTV SLO 850.000,00 € neplačnikov, pozivanja k ureditvi odnosov morebitne odločitve Sveta za avtorsko pravo 3. RA 200.000,00 € (mali uporabniki, prireditve …). je nemogoče napovedati točnejšo številko. 4. Odnosi z javnostmi: 4. Kabelski operaterji 80.000,00 € zaradi odklonilnih stališč javnosti do 5. Drugo (obresti …) 25.000,00 € 16. Računalniška oprema: 3. RA: delovanja kolektivnih organizacij nasploh, še ocena temelji na realizaciji v letu 2013. 6. TV 200.000,00 € številka je osnovana na podlagi dosedanjega posebej v luči javnih debat o skorajšnjih 7. Prireditve 220.000,00 € poteka pogajanj. Do sklenitve sporazuma ali spremembah ZASP, je načrtovana enaka po- 17. Programska oprema - nakup in najem: 8. Opomini/odškodnine/stroški postopkov 250.000,00 € morebitne odločitve Sveta za avtorsko pravo stavka kot v letu 2013, ki pa poleg rednih de- postavka vključuje stroške nakupa licenc 9. Webcasting/simulcasting 30.000,00 € je nemogoče napovedati točnejšo številko. javnosti vključuje tudi izdelavo vseh programske opreme. Skupaj 3.255.000,00 € publikacij Zavoda IPF (prenova spletne 4. Kabelski operaterji: strani, poročilo, načrt, EHO, e-novice …). 18. Reprezentanca: Privatno reproduciranje 300.000,00 € številka je planirana na podlagi rezultatov leta postavka je planirana na podlagi ocene 2013 in pričakovanih trendov. 5. Ostali stroški: STROŠKI Plan 2014 planirane porabe v 2014. predvidena je dodatna racionalizacija postavk. 1. Reparticija 155.000,00 € 5. Drugo (obresti …): Velik del te postavke zajemajo tudi stroški na 19. Percepcija (ter. zast.): 2. Plače zaposl. in drugi str. dela strok. službe 330.000,00 € številka je planirana na podlagi ocene realiza- katere zavod nima vpliva (npr. provizije za znesek temelji na oceni izvrševanja 3. Odvet. str., pravno in druga svetovanja 38.000,00 € cije v letu 2013. bančne transakcije). Postavka vključuje stroške sklenjenih pogodb in optimizacije procesov. 4. Odnosi z javnostmi 30.000,00 € študentskega dela, komunikacij, tiskovin … 5. Ostali stroški 44.000,00 € 6. TV: 20. Stroški sodnih taks: višina stroška taks je ocenjena na podlagi 6. Računovodstvo/revizija 35.000,00 € pogajanja za dvig prihodkov iz segmenta 6. Računovodstvo/revizija: realizacije v 2013 in ocene novo predanih 7. Članarine mednarodnih organizacij 6.000,00 € komercialnih televizij so v teku in ocena pri- postavka vključuje stroške računovodskega predsodnih in sodnih postopkov v reševanje 8. Avtorske in podjemne pogodbe 2.000,00 € hodka temelji na njihovih izhodiščih. servisa in revizij. na pristojna sodišča. Za vse stroške iz tega 9. Stroški poslovnih prostorov 37.000,00 € segmenta se zahteva povračilo v sodnih 7. Prireditve: 7. Članarine mednarodnih organizacij: 10. Sejnine in nadomestila 75.000,00 € postopkih. 11. Službene poti/Slovenija 700,00 € številka je planirana na podlagi rezultatov leta postavka vključuje članarine v mednarodnih 2013 in pričakovanih trendov. 12. Službene poti/mednarodna sodelovanja 19.300,00 € evropskih in svetovnih krovnih združenjih. 21. Stroški pravnih postopkov (odv. str.): 13. IT storitve 59.000,00 € Številka je načrtovana skladno z usmeritvami 8. Opomini/odškodnine/stroški postopkov: 8. Avtorske in podjemne pogodbe: 14. Pisarniški material 8.000,00 € sveta in zakonskimi obveznostmi kolektivne IPF ima trenutno na sodišču vloženo večje strošek je ocenjen na podlagi planiranih del, ki se 15. Poštnina 22.000,00 € organizacije do upravičencev. število zadev, ki se postopoma rešujejo skozi bodo opravljala po avtorski oz. podjemni pogodbi. 16. Računalniška oprema 750,00 € poravnave in sodbe, kar se odraža tudi na Pri delovanju kolektivne organizacije nastajajo 17. Programska oprema - nakup in najem 5.000,00 € prejetih plačilih odškodnin in povrnjenih 9. Stroški poslovnih prostorov: stroški za dejavnosti, ki imajo svoje posledice 18. Reprezentanca 3.000,00 € stroškov odvetniških storitev. Prihodek je načrtovan je dogovor za ugodnejše pogoje tudi izven leta, v katerem so nastali stroški. Taki Skupaj 869.750,00 € planiran glede na realizacijo in dinamiko re- najema poslovnih prostorov. stroški so na primer pogajanja, urejanje razmerij 19. Percepcija (ter. zast.) 140.000,00 € ševanja zadev v letu 2013. s tujimi kolektivnimi organizacijami, različni 10. Sejnine in nadomestila: Stroški percepcije: 140.000,00 € upravni in sodni postopki … 9. Webcasting/simulcasting: načrtovana je racionalizacija dela svetov. 20. Stroški sodnih taks 160.000,00 € ocena temelji na realizaciji v letu 2013. Za vse stroške iz tega segmenta se zahteva Stroški sodnih taks: 160.000,00 € 11. Službene poti/Slovenija: povračilo v sodnih postopkih.. 21. Stroški pravnih postopkov (odv. str.) 160.000,00 € ocena temelji na realizaciji v letu 2013. 22. Amortizacija: Stroški pravnih postopkov: 160.000,00 € 12. Službene poti/mednarodna sodelovanja: ocena je pripravljena na osnovi amortizacij 22. Amortizacija 50.000,00 € ocena temelji na obveznostih v mednarodnih skega načrta in planiranih nakupov osnovnih Amortizacija 50.000,00 € organizacijah in na realizaciji v letu 2013. sredstev. 06 07 | Vaš IPF | Vaš IPF
IPF-ovo letno poročilo Javne in dobrodelne prireditve med najboljšimi
Na IPF-u občasno zaznamo negativna ali posplošena mnenja o zaračuna- Časnik Finance je objavil lestvico najboljših letnih poročil, med katerimi je IPF-ovo letno vanju nadomestil organizatorjem javnih prireditev. Tudi na tem področju poročilo 2012 osvojilo odlično tretje mesto (v kategoriji Druge organizacije). Komisija je oce- uveljavljanja pravic je naše vodilo transparentnost delovanja in upošteva- njevala letna poročila po glavnih vsebinskih nje natančnih pravil, ki so enaka za vse, z izjemo dobrodelnih prireditev, sklopih, in sicer tveganja, analizo poslovanja in načrte, računovodsko poročilo, komunikacijski kjer se nadomestilu v celoti odpovemo. vidik in trajnostni razvoj. Skupna ocena komisi- je je bila, da narašča kakovost razkritij računo- vodskih izkazov slovenskih organizacij. IPF ima za uporabo fonogramov na javnih prire- ditvah podpisane sporazume z vsemi reprezen- Tarifni razred Izvedba Nadomestilo Strokovno komisijo, ki je letos ocenjevala letna tativnimi organizacijami. Po relativno kratkih in poročila, so sestavljali Simona Lavrič Korošec, jedrnatih pogajanjih smo lani z Gasilsko zvezo 1 od 1 do 300 30 € Marko Bošnjak, Andreja Bajuk Mušič, Rok Cu- Slovenije, Turistično zvezo Slovenije, Slovensko derman in Tatjana Horvat. Marko Bošnjak je v turistično organizacijo, Javnim skladom za kultur- 2 od 301 do 1.000 70 € svoji oceni letnih poročil izpostavil, da sta po- ne dejavnosti RS in Zvezo kulturnih društev Slove- sebej pomembni predstavitev načrtov za nasle- nije podpisali sporazum, ki ureja javno priobčitev 3 od 1.001 do 2.000 130 € dnje leto in jasna analiza poslovanja, tudi z grafi fonogramov na prireditvah razvedrilne narave. in preglednicami. Na splošno so člani komisije 4 od 2.001 do 6.000 180 € ocenili, da so letna poročila naredila velik korak Ugodnosti za pravočasno in natančno prijavo naprej v smeri večje transparentnosti razkritij. Za organizatorje prireditev, ki v celoti izpolnijo 5 od 6.001 do 7.000 250 € Rok Cuderman pa je zaključil: »Marketinško- svoje zakonske obveznosti, smo za plačilo predvi- -oblikovalski del letnega poročila ni več nepo- deli najvišje ugodnosti v obliki popusta na tarifo. 6 od 7.001 dalje se za vsakih nadaljnjih treben strošek, ampak učinkovito orodje … Le- Navedeni popusti se priznajo v primeru, ko orga- 1.000 obiskovalcev prišteje 150 € tno gradivo postane čtivo, ki navduši. Postane nizatorji izpolnijo naslednje pogoje: ogledalo, ki leto dni predstavlja podjetje oziro- ma ustanovo.« • samoiniciativna prijava vsaj 10 dni pred prire- Med množico tistih, ki spoštujejo zakonodajo Če povzamemo: ditvijo (obrazec »Prijava prireditve« je dosegljiv in dogovorjene pogoje, pa se občasno najdejo na naši spletni strani https://www.zavod-ipf.si/ posamezniki, ki svojih obveznosti ne izpolnju- • uporabnik mora že zaradi zakonske obvezno- uporabniki/organizatorji-prireditev.aspx), jejo ter so posledično deležni zaračunavanja po sti v roku prijaviti vsako uporabo glasbe na • v roku 15 dni po prireditvi predložitev poročila rednih (tudi sporazumno dogovorjenih) tarifah prireditvi, tudi na dobrodelni, s seznamom uporabljenih fonogramov, vključ- brez priznanih popustov. • slediti mora zakonski obveznosti posredo- Širimo uveljavljanje pravic v tujini no s številom obiskovalcev in obsegom uporabe vanja sporeda predvajanih del v 15 dneh po fonogramov. Obrazec »Spored in osnova za od- prireditvi, mero nadomestila« najdete tudi na naši spletni IPF se v celoti odpove nadomestilu v • v primeru dobrodelne prireditve mora IPF-u V letu 2013 uspešno nadaljujemo s širjenjem kro- Council of Performers Rights and • Albanija – AKDIE strani https://www.zavod-ipf.si/uporabniki/or- primeru dobrodelnih prireditev posredovati ustrezna dokazila in urediti do- ga tujih kolektivnih organizacij, s katerimi imamo Performing Arts Organizations) • Češka – INTERGRAM ganizatorji-prireditev.aspx in nacijsko pogodbo, sklenjene bilateralne sporazume, in tako geograf- • Kanada – ARTISTI • Danska – GRAMEX DK • navedeni resnični podatki o prireditvi. Na IPF-u še posebej upoštevamo poslanstvo • po izstavljenem računu organizator račun sko širimo področje, kjer uveljavljamo pravice • Latvija – LAIPA (Latvijas Izpildītāju un • Poljska – SAWP dobrodelnih prireditev. Način postopanja v poravna v roku, naših izvajalcev in proizvajalcev fonogramov. Sku- producentu apvienība) • Španija – AIE Če organizator izpolni zgoraj navedene zahteve, takih primerih določa Pravilnik o uporabi • IPF po prejetem plačilu nadomestilo za javno • Litva – AGATA (Lietuvos gretutinių teisių pno smo do sedaj sklenili že 33 sporazumov, od • Švica – SWISSPERFORM lahko fonograme uporablja že za 30 €, kar nikakor fonogramov, dostopen na naši spletni strani predvajanje glasbe v izogib morebitnim zlo- asociacija/Lithuanian neighbouring rights tega 22 s sorodnimi izvajalskimi organizacijami in • ZDA – AARC ne more ogroziti prireditve v finančnem pogledu. (https://www.zavod-ipf.si/zavod-ipf/dokumen- rabam nakaže na TRR upravičenca sredstev association) 11 z organizacijami, ki uveljavljajo pravice proi- Podrobneje si sporazumno dogovorjena nadome- ti/temeljni-akti.aspx), ki v 6. in 7. členu ureja dobrodelne prireditve in se nadomestilu torej • Ukrajina – UMRL (Association zvajalcev fonogramov. stila lahko ogledate v zgornji tabeli: tudi to vprašanje. v celoti odpove. of Enterprises Ukrainian Music Rights Nekateri upravičenci ste pri zadnjih obračunih ju- League) Ukrajina – UMA (Association nija letos na izpisih prejeli tudi zneske, ki so vam V letu 2013 smo tako uredili zaščito izvajalskih of Enterprises Ukrainian Music alliance) bili obračunani pri nekaterih tujih kolektivnih or- pravic naših upravičencev v naslednjih državah: ganizacijah. Število organizacij, ki ščitijo vaša dela Sporazuma z obema ukrajinskima organizacijama tujini, pa se bo z naslednjim obračunom dvignilo NOVO: elektronsko obveščanje • Belgija - PLAYRIGHT veljata tudi za proizvajalce fonogramov. še vsaj za deset. Po sklepu skupščine z dne 5. decembra 2013 bomo upravičencem ob predhodnem soglasju vso korespondenco pošiljali • Južna Koreja - FKMP (Federation of Korean Music Performers) Pogajanja (nekatera so v zaključni fazi, nekatera po elektronski poti. Obveščanje bo tako ažurnejše, znižali pa bomo tudi stroške pošiljanja po pošti. • Japonska – CPRA/Geidankyo (Center for šele na začetku) trenutno izvajamo s sledečimi Performers' Rights Administration, Japan sorodnimi kolektivnimi organizacijami: Viljem Marjan Hribar 08 09 | Mednarodni eho | Mednarodni eho
EU: Glasba na spletu bo enako Festival Waves Vienna dostopna
Med 3. in 6. oktobrom se je na Dunaju že tretjič odvijal največji srednjeevropski Odbor za pravne zadeve v Evropskem parlamentu je 26. novembra podprl za- klubski mednarodni festival in glasbena konferenca Waves Vienna. Letos se je konodajo, ki omogoča pridobitev licence za celotno EU. Vse več ljudi do glas- s partnerji (iz Slovenije so bili to SIGIC, Skica, CUK Kino Šiška) osredotočil na be dostopa na spletu, vendar obseg glasbene produkcije, ki je na voljo upo- slovensko in belgijsko glasbo. Nastopilo je devet domačih izvajalcev, na temo rabnikom interneta, v vseh državah Evropske unije ni enak. To je posledica slovenske popularne glasbe so se odvile dve okrogli mizi in ena predstavitev, različnih ureditev v zvezi z zaščito avtorske in sorodnih pravic ter nadomestili delegati konference pa so se v velikem številu odzvali tudi na slovenski spre- za glasbenike. jem. Slovenske zasedbe in izvajalci It's Everyone Else, Werefox, Kill Kenny, Milk Direktiva, ki jo bo Evropski parlament dokonč- Po besedah predstavnikov EU naj bi nova direkti- (skupne tehnične rešitve). Direktiva med drugim Drinkers, New Wave Syria, N'toko, Ian Green, Coma Stereo in The Toronto no potrdil predvidoma februarja prihodnje leto, va pomagala tudi ustvarjalcem, da bodo za svoje določa, naj kolektivne organizacije nakažejo sred- želi spodbuditi vzpostavitev vseevropske spletne delo dobili boljše plačilo. Imeli bodo popoln nad- stva upravičencem najkasneje v 9 mesecih po za- Drug Bust so se letos pridružili kar 137 nastopajočim na festivalu. glasbene storitve, poenotiti pravila o kolektiv- zor nad svojimi računi in stroški za kolektivno ključku finančnega leta, v katerem je bilo zbrano nem upravljanju avtorskih pravic in hkrati za- upravljanje z avtorskimi pravicami in vlaganji. določeno nadomestilo, kar na IPF-u tako ali tako gotoviti boljšo zaščito avtorske in sorodnih pra- Povečali se bosta transparentnost in učinkovitost počnemo, saj obračun honorarjev običajno pripra- vic. Licenciranje glasbe v več državah hkrati bo kolektivnih organizacij, tudi s pomočjo poenosta- vimo in izvedemo v prvi polovici leta. ponudnikom novih spletnih storitev omogočilo vljenih ponudb za licenciranje in mednarodnega lažji vstop na trg. sodelovanja na področju upravljanja s podatki Vir: europarl.europa.eu
Nastop N'toka Duo It's Everyone Else Srečanje »Meet the Slovenes«
16 koncertnih prizorišč je obiskalo skoraj 13 tisoč predstavnikov naše glasbene industrije – založnikov, zaslugi nastopa našega raperja in producenta N'toka. ljudi. Konferenca, ki se je je udeležilo 811 delegatov, koncertnih promotorjev in menedžerjev. Med glasbenimi profesionalci iz cele Evrope se je je v ospredje postavila dogajanje na slovenski in bel- precej govorilo o slovenskih zasedbah in glasbi, prvi gijski sceni. Okrogle mize in predavanja so se osre- V okviru festivalskega mota »Ko vzhod sreča zahod« odzivi mednarodnega mreženja glasbenih profesio- dotočila na mreženje evropskih držav, vidno vlogo in fokusa na Slovenijo, poimenovanega »Slovenia on nalcev so polni optimizma. Za slovenske izvajalce so pri razpravah pa so odigrali tudi nekateri slovenski Waves«, je zgodovino glasbene scene in industrije pri interes izkazali tako nekateri evropski novinarji kot delegati; denimo Irena Povše (Buba Booking) na nas predstavil Odzvenov urednik in glasbeni kritik tudi promotorji festivalov in založniki. N'toko je re- okrogli mizi o ženskah v glasbeni industriji, Sandi Luka Zagoričnik. Pozneje so se mu pri razpravi o cimo prejel povabilo na kar dva nastopa v okviru ja- Maver (KURZ Rock Vibe) na debati o malih trži- dogajanju na domačem tržišču pridružili Miran Rus- nuarskega festivala Eurosonic – največjega tovrstne- ščih in vlogi glasbenih menedžerjev v njih in Roman jan (Indie-Grad, Moonlee Records), Andraž Kajzer ga festivala v Evropi, dvojec It's Everyone Else pa bo Fileš (MetalDays) na okrogli mizi o »metalskem« (Kapa Records, Hrup, Specialka) in Matjaž Manček v prihodnjem letu album izdal pri avstrijski založbi delu industrije in poslušalcih tovrstnih žanrov ter (programski vodja Kina Šiška). Slednji je prevzel Noise Appeal. pri razpravi o jugovzhodnih evropskih festivalih, vodenje tretje okrogle mize, kjer so svoj pogled na kjer so sodelovali tudi predstavniki festivalov Exit sodelovanje s Slovenijo razkrili Dragan Ambrozić Med množico nastopajočih na festivalu je nastopilo (Srbija) in Taksirat (Makedonija). Precej zanimanja (Dom Omladine, Beograd), Tim Ertl (Springfestival, tudi nekaj mednarodno prepoznavnih skupin, kot je požela razprava o sorodnih festivalih Wavesa; na Gradec), Nick Hobbs (agencija Charmenko) in Re- so CSS (Cansei de Ser Sexy), Iceage, Múm, Skream, Večja preglednost v ADMISS-u njej so sodelovali predstavniki Tallinn Music Weeka inhold Seyfriedsberger (Ink Music, Dunaj). The Electric Soft P arade, Japanther, Charli XCX, Na pobudo upravičencev smo prilagodili pogled obračunskih podatkov v sistemu ADMISS. Pregled po poračunih (Estonija), festivala The Great Escape (Velika Brita- Mmoths, Girls in Hawaii, predstavilo se je nekaj glas- smo združili po posameznih letih, tako da upravičencem ni več potrebno seštevati obračunanih zneskov. Prav tako nija), svetovno znanega ameriškega SXSW idr. Sku- Zelo dobro obiskan slovenski sprejem »Meet the Slo- benih filmov, del konference pa se je zadnji dan pre- pno se je konference aktivno udeležilo več kot deset venes« je prejel odlične odzive, ne nazadnje tudi po selil v Bratislavo, partnersko mesto festivala. smo umaknili stare poračune, ki so se zaradi količine podatkov prikazovali počasneje. Seveda so vsi podatki še vedno dosegljivi na zahtevo na IPF-u. Sigic 10 11 | Strokovni eho | Strokovni eho
Pregled dogajanja na Balkanu Vrste pravic pri videospotih
Pravice na avdiovizualnih delih, kot so videospoti, uveljavljajo tri kolektivne organizacije. V zadnjih letih je bil na področju nekdanje Jugoslavije narejen velik korak Vrste pravic in njihovo uveljavljanje glede na vašo vlogo pri nastanku videospota pojasnjuje naslednja shema: naprej v smeri kolektivnega uveljavljanja sorodnih pravic. Če izvzamemo Črno goro in Bosno in Hercegovino, kjer so do sedaj propadli vsi poskusi ŠČITI ŠČITI ustanovitve kolektivne organizacije za sorodne pravice, namreč v vseh dr- žavah izvajalci in proizvajalci fonogramov v različnih oblikah razvijajo uve- SAZAS ljavljanje sorodnih pravic. AIPA Še danes živo pomnim, kako je IPF, takrat novinec v delavnic, simpozijev in srečanj z upravičenci ter s V Makedoniji je po letih praznine dovoljenje ne- IPF mednarodnem združenju kolektivnih organizacij iz- predstavniki države, ministrstev, uradov in drugih davno pridobila organizacija MMI – Makedonska slika vajalcev, leta 2005 v Ljubljani gostil regionalno sreča- organov se je začelo to področje formalno urejati. muzička industrija, ki v tem trenutku podpisuje prve glasba nje in organiziral delavnice s predstavniki imetnikov sporazume in zbira prva sredstva. Po svoji strukturi videospot pravic iz regije. Tedaj je namreč v naši regiji pravice Danes imamo tako v Srbiji delujočo organizacijo PI je med vsemi organizacijami še najbolj podobna IPF- izvajalcev kolektivno uveljavljal le hrvaški HUZIP, – Prava interpretatora, ki skrbi za kolektivno upra- -u, saj gre za t. i. »joint society«, kjer si vlogo upra- IPF pa je šele dobro začenjal s svojimi aktivnostmi. vljanje pravic izvajalcev. Njena funkcija je zlasti vljanja in odločanja enakovredno delita skupščini HUZIP je torej najstarejša delujoča organizacija iz- delitev nadomestil, saj se z zbiranjem ne ukvarjajo, izvajalcev in proizvajalcev fonogramov. Organizacija vajalcev na področju nekdanje Jugoslavije, katere temveč zanje sredstva zbira kolektivna organiza- sama zbira nadomestila, saj na žalost z ZAMP, ko- Filmski Proizvajalec začetki segajo v sredino 90. let prejšnjega stoletja. Ra- cija proizvajalcev fonogramov, ki polovico zbra- lektivno organizacijo avtorjev glasbe, (še) niso našli producent Izvajalec Avtor Avtor Izvajalec fonogramov zen nekaterih aktivnosti zbiranja (npr. HRT) večino nih nadomestil po odbitju stroškov nakaže kolek- skupnega jezika. zbiranja zanje opravi ZAMP, razmerje med avtorsko tivni organizaciji izvajalcev PI. Ureditev je torej Privatno reproduciranje in sorodnimi pravicami pa je 1:0,9 – torej sta pravici, podobna kot pri nas, le da na področju zbiranja Popolnoma drugačno sliko najdemo zgolj 70 kilome- kar se tiče nadomestil, praktično izenačeni. srbski izvajalci prav gotovo nimajo takšnega vpli- trov severneje na Kosovu, kjer ima v Prištini sedež va na poslovanje kot v IPF-u, kjer smo tvorno in organizacija APIK. Vsi imetniki pravic iz naslova Kabelska retransmisija Vsa ostala regija je bila še nekaj let nazaj »tabula enakovredno vključeni v prav vse poslovne odlo- uporabe glasbe (avtorji, izvajalci in proizvajalci fo- rasa« oz. nepopisan list. V okviru svetovne orga- čitve. Vsi srbski deležniki (tudi SOKOJ, ki skrbi nogramov) so se namreč združili pod eno streho. Tri Sekundarna radiodifuzija nizacije za izvajalce (SCAPR) smo zato v IPF-u z za avtorje glasbe) pa so bili sposobni narediti še skupščine si delijo stroške kolektivnega uveljavljanja, veseljem sprejeli pobudo za neke vrste mentorstva korak dlje in s 1. 1. 2014 bo zaživela skupna po- saj so spoznali, da se da le s skupnimi močmi in eno- nastajajočim organizacijam in v naslednjih letih po- ložnica, o kateri si lahko preberete v tej številki tnim nastopom na trgu doseči najboljše rezultate. sredno in neposredno pomagali h korenitim spre- Eha. PI je tudi že izvedel prve delitve zbranih membam stanja. S pomočjo številnih seminarjev, nadomestil. Tak skupen nastop je lahko marsikomu za zgled, saj je nepojmljivo, da so še pred leti založba, avtor in iz- vajalec znali hitro doreči pogoje, ko je bilo treba izda- Naj glasbeni spoti v letu 2013 ti in prodati ploščo. Danes pa se zdi, kot da so vsak na svojem bregu, pa čeprav v svojem bistvu licenciranje Slovenija prek kolektivnih organizacij ni nič drugega kot pro- IPF Hrvaška HUZIP daja, in sicer iste glasbe, kot se je pred leti prodajala najprej na črnih, nato pa na srebrnih kosih plastike. Živimo v času neposredne komunikacije, v času • DAN D – REKLI SO Dokumentaristični nizkoproračunski izlet, »resničnostnosti«, ki je bolj resnična od resnice (REŽISERKA: URŠKA ŽNIDARŠIČ) ki postreže z dobro uporabljenimi lokacijami, Na dobri poti so tudi v Albaniji, kjer za izvajalce skr- Živahno v živo. v lepih izrezih in skladnem ritmu. same. Opazil sem, da v pomanjkanju televizijske Bosna in Hercegovina Srbija bi organizacija A.K.D.I.E. Bo pa, glede na videno in PI slišano na nedavni regionalni konferenci, potrebno distribucije glasbenih spotov – kljub osamelcu • HAMO & TRIBUTE 2 LOVE – ROŽICE • MUFF – TVOJE MOJE ? najprej s strpnim dialogom premostiti različne po- oddaji Točka – produktivnost in produkcija le (REŽISER: MATEVŽ ŠALEHAR) (REŽISER: PERICA RAJČEVIĆ) glede med proizvajalci in izvajalci. Trenutno se na- počasi okrevata. Morda me je kateri izmed iz- Simpatična preprostost, ki televizijskega gledalca Mehak “mainstreamovski” spot, ki obrtniško prisili, da glasbo posluša in besedilo razume. natančno podčrta glasbo. mreč dogaja, da kljub mednarodnim standardom, delkov zaobšel, za kar se ustvarjalcem opraviču- ki zapovedujejo enkratno nadomestilo za uporabo jem. Poskusil sem karseda utemeljeno in v duhu • KLEMEN SLAKONJA – THE PERVERTED • NAPRAVI MI DETE – GORSKA Črna Gora Kosovo APIK fonogramov, račune izstavljata tako A.K.D.I.E. kot trenutka zajeti tiste glasbene spote, ki nudijo DANCE (REŽISER: NIKOLAJ VODOŠEK) (REŽISERKA: SARA KERN) ? organizacija proizvajalcev fonogramov. nekaj več. Komično, relevantno, oblikovno izbrušeno. Ko se glasba in slika v svoji retro estetiki večplastno ujameta. Makedonija Naj glasbeni spoti (po abecednem vrstnem redu): • KATARINA MALA – ZNUCANA MMI Vidimo torej, da se situacija od države do države raz- (REŽISERKA: DAFNE JEMERŠIĆ) • TORUL – THE FALL likuje in da poznamo različne koncepte uveljavljanja • ANU – DEKLE Z NASLOVNICE Zabavna in dinamična uprizoritev hudomušne vsebin- (REŽISERJA: DARKO ŠTANTE & BORUT sorodnih pravic v praksi. Tisti, ki spremljamo podro- (REŽISERKA: NINA TRATNIK) ske premise besedila glasbeno živahne Katarine Male. DOLENEC) Črno-bela ekstravaganca. Albanija čje že nekaj let, pa lahko opazimo trend združevanja Blaga in izvajalcu prilagojena estetika slike ter A.K.D.I.E. ritem, ki te zapelje v doživetje glasbe. • KATJA ŠULC – THERE WILL BE BOYS poslovnih procesov z enim namenom – uporabni- (REŽISER: MIHA KNIFIC) kom čim več pravic ponuditi na eni skupni položnici. • BALLADERO – I GUESS Nenavadna, bizarna in likovno bogata upodobitev skladbe. (REŽISER: ALJOŠA BAGOLA) Trendovska upodobitev dramskega prizora, • MANOUCHE – RESNIČNA ROMANSA 12 Gregor Štibernik ki gledalcu odpira nove možnosti interpretacije. (REŽISER: MATJAŽ KENDA) Klemen Dvornik 13 | Strokovni eho | Strokovni eho
Nove tehnologije za učinkovitejšo izmenjavo podatkov Prednosti skupne položnice
Kljub temu da ima vsaka organizacija svoj informacijski sistem, ki je plod IPF prakso skupne položnice izvaja že od samega začetka, saj strokovna lokalnih specifik, so si temelji delitve nadomestil v vseh kolektivnih organi- služba izdaja en račun za dve kategoriji imetnikov pravic – izvajalce in zacijah podobni. Da bi presegli lokalne posebnosti in poenotili standarde iz- proizvajalce fonogramov. Še večjo učinkovitost in s tem več nadomestil za menjave podatkov, je SCAPR kot krovna organizacija izvajalskih kolektivnih avtorje, izvajalce in proizvajalce fonogramov pa bomo dosegli le s povezo- organizacij prevzel pobudo za bolj usklajeno izmenjavanje podatkov. V ta na- vanjem z drugimi kolektivnimi organizacijami. men razvijajo nekatera nova orodja in aplikacije. Srbija uvedla skupno Optimizacija dveh ključnih procesov Ena položnica za vse vrste uporabe položnico SDEG (SCAPR Data Exchange Guideli- Mednarodna baza izvajalcev za lažjo S tem bo pripomogel h kar največjemu pre- avtorske in sorodnih pravic – toku nadomestil med članicami SCAPR-a. V IPF-u si obe kategoriji imetnikov pravic delita nes) za enostavnejšo podatkovno izme- identifikacijo upravičencev projekcija prihrankov: Spremenjeni srbski Zakon o avtorski in so- njavo stroške obdelave sporedov in v nadaljevanju stroške rodnih pravicah med drugim uvaja enotno Glavni namen mednarodne baze izvajalcev (IPD) VRDB uporablja naslednje koncepte: delitve nadomestil. Tako sta v največji možni meri plačilo nadomestila za javno predvajanje SDEG je skupek pravil in shem, ki določajo je prepoznava posameznih izvajalcev glasbenih • enotno prepoznavanje in združevanje optimizirana oba primarna procesa vsake kolektivne glasbenih del – skupno položnico. Zbrana standardno obliko zahtevanih podatkov v xml in avdiovizualnih del. Pooblastila za prepozna- podvojenih izvedb, organizacije: zbiranje in delitev. Podobno imajo na sredstva bodo razdeljena tako, da bodo av- obliki. Tako SDEG kot SDED (centralna rešitev vo izhajajo iz pravnih mandatov, ki so jih izva- • globalni repertoar, shranjen in vzdrževan nivoju skupnih strokovnih služb sorodne pravice ure- torji glasbe prejeli 50 % nadomestil, drugih za skladiščenje podatkov) sta projekta SCAPR- jalci dodelili svojim kolektivnim organizacijam, centralno, na enem mestu, jene tudi v tujini, zlasti v skandinavskih in zahodno- 50 % pa bo razdeljenih med izvajalce in pro- -a, katerih osrednji cilji so poenostavitev in do- končni rezultat pa je enoznačna šifra izvajalca centralno skladiščenje evropskih državah. O zelo racionalnem poslovanju izvajalce fonogramov. polnitev podatkovne izmenjave med kolektiv- (International Performer Number). Slednja se informacij priča tudi podatek, da imamo na IPF-u za vse pro- nimi organizacijami, zagotavljanje nezahtevnih uporablja pri izmenjavi podatkov med kolektiv- o uporabi glasbe, cese zaposlenih devet oseb, medtem ko je v sosednjih Skupno zbiranje sredstev formatov in razumljive uporabniške dokumen- nimi organizacijami, kar poenostavlja in izbolj- poenotenje algoritmov državah samo za proces delitve zaposlenih precej več tacije, razvoj enotnega referenčnega podatkov- šuje algoritme ujemanj ter ustreznost identifika- in potrditve – ljudi, posledično pa so višji tudi stroški. Poleg nižjih Spremenjena zakonodaja, ki bo stopila v nega in kodnega modela ter specifikacija orodij cije upravičenca. IPD je na voljo za upravljanje zagotavljanje informacij za stroškov imajo skupne strokovne službe tudi pred- veljavo 1. januarja 2014, predpisuje, da bo za samodejno pretvorbo različnih formatov. izvajalskih pravic tako na avdio kot na avdiovi- prepoznavanje na enoten način, nost razpolaganja z najpopolnejšo bazo podatkov, sredstva zbirala samo ena organizacija, in zualnem področju. IPF je že več let aktivni član za pridobivanje enotnih rezultatov. ki jo dopolnjujeta obe kategoriji upravičencev in ki sicer tista, ki jo bo določil sporazum med IPD in redno osvežuje svoje podatke, tako je v omogoča celovitejše uveljavljanje nadomestil. Od pisma o nameri do udejanjanja tremi osrednjimi srbskimi kolektivnimi tej mednarodni bazi že več kot 2.500 naših upra- Prednosti VRDB bodo naslednje: skupne položnice organizacijami. To pomeni, da bodo upo- vičencev. • manj ročnega dela zaradi večje Številne prednosti skupne položnice rabniki prejemali samo eno položnico, s avtomatizacije, V letu 2013 so predstavniki organizacij ZAMP, katero bodo poravnali vse obveznosti do • hitro kroženje informacij, Še večjo učinkovitost in s tem več nadomestil za av- AIPA, SAZOR GIZ, SAZAS in IPF podpisa- avtorjev glasbe, izvajalcev in proizvajalcev • standardizacija procesov, torje, izvajalce in proizvajalce fonogramov bi dosegli VRDB (Virtual Recording Database) za li pismo o nameri, ki izraža skupno zavezo k fonogramov. Po odbitku stroškov bo po- • večja transparentnost, s povezovanjem z drugimi kolektivnimi organizaci- večji pretok nadomestil uveljavljanju pravic prek ene same administra- lovica zbranih sredstev pripadla avtorjem, • višja nadomestila in njihova učinkovitejša jami, za kar si že nekaj časa prizadevamo. Trenutno tivno-tehnične službe in enega samega računa. druga polovica pa se bo v skladu s spora- izmenjava s tujino, namreč še vedno prihaja do podvajanja poslovnih Med SCAPR-ove strateške cilje sodi global- Namero naj bi pričeli izvajati takoj, ko bodo zumom med proizvajalci fonogramov in • znižanje stroškov za upravičence in funkcij in posledično višjih stroškov delovanja. Več ni razvoj recipročnosti. Na mednarodni rav- za to izpolnjeni zakonski in sistemski pogoji. izvajalci ustrezno razporedila med oba no- • podpora razvoju upravljanja izvajalskih skupnih služb (npr. skupno delo terenskih služb), ni se namreč nadomestila delijo s pomočjo Podpis pisma je pozitiven indikator zaveza- silca sorodnih pravic. pravic. enotna programska oprema in skupen najem storitev recipročnih sporazumov med sestrskimi ko- nosti vseh kolektivnih organizacij cilju, da se zunanjih izvajalcev (pravni strokovnjaki) bi ustvarilo lektivnimi organizacijami. VRDB bo ponudil področje učinkovito uredi, vendar pa je za to Določena maksimalna Ker je VRDB izredno zahtevna aplikacija, pričaku- številne sinergije in maksimalno optimiziralo poslov- centraliziran sistem, ki bo članom omogočil nujno potrebna zakonska podlaga. vrednost nadomestil natančno in bolj učinkovito identifikacijo iz- jemo, da bo operativna v naslednjih 24 mesecih. ne procese. Stroški bi se znižali, uporabniki pa bi za vedb ter izmenjavo informacij o izvajalcih, predvajanje prejeli le eno skupno položnico s pregle- Dopolnjen zakon prinaša še nekatere dru- ki je potrebna za lokalno delitev nadomestil. Viljem Marjan Hribar dno specifikacijo posameznih nadomestil. ge spremembe, in sicer je določena najviš- ja možna vrednost nadomestila za javno predvajanje. Omejeni so maksimalni me- sečni zneski nadomestil, ki so odvisni od velikosti poslovnih prostorov, v katerih poteka predvajanje glasbe, kakor tudi od ravni minimalne plače v Republiki Srbiji.
14 15 | Strokovni eho | Strokovni eho
Tuje raziskave o učinkih Nizozemski primer enotne položnice dobre prakse
Mednarodni trendi in izkušnje sorodnih kolektivnih organizacij v tuji- Na nedavnem srečanju mednarodnega združenja fonogramske industri- ni kažejo na sinergijske učinke združevanja tistih delovnih procesov, kjer je IFPI v Bruslju so kolegi iz nizozemske kolektivne organizacije SENA se kolektivne organizacije srečujejo z uporabniki varovanih del. Rezultati predstavili svoje izkušnje na področju združevanja kolektivnih organiza- mednarodnih raziskav kažejo predvsem na nižje stroške delovanja kolek- cij v smeri oblikovanja t. i. »one-stop-shopa« ali modela enotne položnice tivnih organizacij na eni strani ter manjši obseg birokracije za uporabnike za uporabnike varovanih del ter uporabe sodobnih tehnologij za uporab- na drugi, saj lahko slednji na enem mestu uredijo vsa potrebna dovoljenja niku prijaznejšo izkušnjo. za uporabo varovanih del. SENA je nizozemska kolektivna organizacija, ki od izstavijo račun npr. nizozemski gospodarski zbor- prihodki zaradi relativno majhnega trga v primerja- leta 1993 uveljavlja pravice izvajalcev in proizvajal- nici za vse njene člane, kar še dodatno zmanjša vi z drugimi državami toliko bolj neugodno. IPF si Obsežna birokracija in visoki stroški provizij za vanje porabi 950.000 €, za sodne takse 200.000 € letom bolj olajša izmenjavo podatkov ter omo- cev fonogramov (podobno kot IPF v Sloveniji). Ne- stroške in poenostavi celoten proces uveljavljanja že od svoje ustanovitve prizadeva za podobne obli- plačevanje položnic sodita med najbolj pogoste in za tožbe 250.000 €, SAZAS pa za svoje delo- goča razpršenost delovnih procesov na širšem davno so se na pobudo reprezentativnih združenj pravic. ke sodelovanja in tuja praksa je pri tem še dodatna argumente uporabnikov za spremembo obstoje- vanje kar 2,8 milijona evrov na leto. geografskem prostoru, postaja implementacija uporabnikov ter zakonodajalca s sorodnimi zdru- spodbuda. čega modela. Obenem bi enotna položnica dra- tovrstnih prizadevanj vedno lažja. Kljub temu ženji dogovorili za vpeljavo modela enotne polo- Ta in podobni primeri dobre prakse so odlični stično zmanjšala odstotek uporabnikov, ki ima- Model enotne položnice, pogosto imenovan pa se specifike posameznih držav in družb tako žnice, in sicer na sodoben ter uporabniku prijazen smerokazi tudi za slovenski prostor kolektivnega jo le delno urejeno uporabo varovanih del, saj »one-stop-shop«, se s pridom že več let upo- razlikujejo, da je za odločanje o morebitnem način. Štiri kolektivne organizacije tako omogočajo uveljavljanja pravic, kjer je razmerje med stroški in Miha Šinkovec iz nevednosti pogosto uredijo pogodbo le z eno rablja v tujini, praviloma najdlje v tistih drža- poseganju v obstoječ sistem delovanja kolektiv- uporabnikom, da prek spleta v zgolj šestih korakih kolektivno organizacijo, misleč, da so s tem za- vah, kjer je tradicija uveljavljanja avtorske in nih organizacij potrebno imeti trdno empirično uredijo svoje dovoljenje za uporabo glasbe, tiskanih dostili zakonu. Z vidika kolektivnih organizacij sorodnih pravic najdaljša (npr. Belgija, Kana- podlago, česar v Sloveniji še nimamo. del, fotografij ter reprodukcij in s tem zadostijo ni- bi tak model prinesel tudi že omenjeno znižanje da, Danska, Nizozemska), čeprav obstajajo tudi zozemski zakonodaji. Uporabnik lahko sam izbere, stroškov. Samo za ilustracijo; IPF letno za delo- izjeme. Z razvojem tehnologije, ki z vsakim Miha Šinkovec ali želi za nadomestila prejeti ločene položnice ali pa skupno.
Tak podvig seveda ni enostaven in se ne zgodi čez noč. SENA in BUMA/STEMRA (kolektivna orga- nizacija, ki na Nizozemskem uveljavlja pravice av- torjev glasbe) sta že pred časom skupaj ustanovili podjetje, ki na enem mestu s skupnimi viri skrbi za uveljavljanje avtorske in sorodnih pravic v glasbi. Omenjeno podjetje torej ureja razmerja med kolek- tivnima organizacijama in uporabniki, kar zajema sklepanje pogodb in izstavljanje računov, prever- janje uporabe glasbe na terenu in po potrebi uve- ljavljanje pravic prek postopkov na pristojnih sodi- ščih. Pri tem se poslužujejo sodobnih tehnologij, saj so na primer za svoje delovanje razvili aplikacijo, ki terenskim zastopnikom omogoča povezavo z bazo podatkov v realnem času in na pregleden način.
Omenjena oblika sodelovanja med kolektivnimi organizacijami postaja vedno bolj prisotna v med- narodnem prostoru, kjer pa se kažejo tudi velike razlike med državami. Kot zanimivost velja omeni- ti, da je koncept enotne položnice na Nizozemskem pravzaprav dvosmeren – ne le, da lahko uporabnik vsa svoja dovoljenja pridobi na enem mestu, ampak lahko tudi kolektivne organizacije z enim računom uredijo svoja razmerja z vsemi člani reprezentativ- nih združenj uporabnikov, saj v nekaterih primerih
http://www.sena.nl 16 17 | Strokovni eho | Strokovni eho
Mobilne aplikacije in glasba Naš izbor mobilnih aplikacij
Aplikacij, ki jih s pridom lahko uporabljajo glasbeniki, je vsak dan več. Nekatere so sveže, spet druge že doživljajo svoj zaton, predvsem zato, ker niso ažurne ali pa so se jih uporabniki naveličali. Tempo je hud, ponudba pa izjemna. Android Apple iOS
Prva in najosnovnejša delitev poteka glede na plat- Glede načinov priobčitve ločimo med dostopom Prihodnost je v oblaku Sound Search for Google Play SoundCloud formo, in sicer na Androidno podprte aplikacije do vsebin, kjer čas in obseg dajanja na voljo določi Google Play Sound Search widget omogoča Spletna stran, ki jo najlažje opišemo kot in tiste, ki jih ponuja Applov operacijski sistem uporabnik sam, in kanali, ki tečejo neprestano in na Ideja glasbene uporabe s pomočjo dostopanja prepoznavanje glasbe in skladb v okolici. YouTube za zvočne posnetke, ima tudi lastno iOS. Razlika je očitna, predvsem v ceni. Medtem katere se uporabnik le »priklopi«, pri svoji izbiri pa do vsebin v oblaku, kjer ne gre za posedovanje Identificirano skladbo lahko nato neposredno aplikacijo za iOS, prek katere lahko iščemo po ko so Androidne aplikacije večinoma brezplačne, je omejen (t. i. streaming, webcasting in simulca- glasbenih datotek v kakršnikoli fizični obliki in kupite v storitvi Google Play. posnetkih in nalagamo svoje. so iOS-ove praviloma plačljive. Uporabniki »iZ- sting). Ponudba omenjenih storitev se razlikuje tudi kjer uporabnik dostopa do plačljivih vsebin kjer- delkov« torej za enake aplikacije plačujejo več kot po parametrih dostopnosti, načinih monetiziranja, koli in kadarkoli, je aktualen trend, ki je odgovor »Androidneži«. kvaliteti in raznovrstnosti izbire. Nekateri so brez- na ogromne količine podatkov ki se vsakodnev- plačni, drugi plačljivi. Slednji zaračunavajo mesečno no pretakajo na spletu. Vsekakor je jasno, da so Bandhook – Discover new music ProTube Pregled kategorij aplikacij naročnino ali posamezno uporabo (klik) oz. število t. i. streaming servisi prihodnost, ki je prisotna Glasbena baza podatkov za Androidne naprave. Odličen predvajalnik posnetkov s spletne strani klikov. Gre za nakup v digitalni materialni obliki, že danes, v bodoče pa se bo še razširila. Veliko Vključuje pomembne informacije o zasedbah YouTube, ki podpira tudi druge podobne strani V grobem lahko aplikacije razdelimo tudi na pri kateri uporabnik dobi dovoljenje za uporabo vprašanj pri tem ostaja odprtih. Kako je s priva- ter tudi napovednike njihovih novih albumov (denimo Vimeo). Omogoča povezavo z našimi tiste, uporabne pri delu in tiste, namenjene v obsegu in na način, določen s pogoji poslovanja. tnim in drugim lastnim reproduciranjem, kaj je in skladb. računi na teh straneh. predvsem zabavi. Mnogokrat je ločnica zelo z nadomestili, ali to področje sploh sodi v sistem tanka, oba segmenta pa prepletena. Nekatere plačevanja nadomestil za tovrstno uporabo, ali aplikacije pomagajo glasbenikom pri ustvarja- imamo pravno praznino na tem področju? Ali nju, medtem ko druge avtorjem pomagajo pri se bo glasba tudi v prihodnje kupovala samo za Vine WildChords odkrivanju že obstoječih glasbenih del. Še ni- posedovanje in uporabo, medtem ko datoteke z Vine je mobilna storitev, ki omogoča objavlja- WildChords proizvajalca Ovelin je igrica za koli v zgodovini ni bilo tako bogate izbire glas- zvočnim zapisom, katerih uporabnik fizično ne nje kratkih videoposnetkov (največ 6 sekund). iPad tablične računalnike, ki olajša učenje igra- be iz vseh obdobij in žanrov, pa vendar se zdi, bo posedoval neposredno, temveč le prek vsebine Med uporabniki se je izkazala za izjemno popu- nja na kitaro in ga naredi zabavnejšega. Za igro da je ravno zaradi tako raznovrstne ponudbe v »oblaku«, ne bodo plačljive? Vprašanj je veliko, larno, saj beleži že več kot 40 milijonov članov potrebujemo pravo kitaro. WildChords je št. 1 izbira še težja. Celotna svetovna glasbena za- odgovorov zaenkrat malo. po vsem svetu. Vine lahko najlažje opišemo kot med glasbenimi aplikacijami v kar 34 državah kladnica in arhiv že obstoječih del sta le kratek videoportal, podoben YouTubu. in najboljša evropska didaktična igra leta 2011. klik stran. Boštjan Dermol
Prav tako lahko ločimo med spletnimi mesti oz. »hubi«, kjer je portal zgolj uporabniški vmesnik, Band of the Day Fan Footage neke vrste sofisticiran spletni iskalnik, prek ka- Aplikacija za odkrivanje novih glasbenih sku- Na voljo v App Storu in trgovini Google Play, ta terega uporabniki dostopajo do vsebin. Po drugi pin. Vsak dan prinaša novo skupino in njihovo aplikacija glasbenim zasedbam omogoča pretvor- strani pa najdemo aplikacije sugestivne narave, ki glasbo, ki jo lahko poslušate brezplačno. bo zvoka amaterskih videoposnetkov s koncertov na podlagi pretekle izbire ponujajo uporabniku Omogoča pregled prejšnjih »bendov dneva«. v visokokakovostni zvok zasedbe. Koncertni glasbena dela, ki bi mu utegnila biti všeč. Gre za posnetki oboževalcev bodo zveneli odlično. sugestije, ki temeljijo na izračunih kompleksnih algoritmov, ki upoštevajo različne parametre (obdobje, glasbena zvrst, hitrost skladb …). Music Equalizer CrowdStream Izboljša kvaliteto zvoka vašega telefona Mobilna storitev CrowdStream povezuje glas- ali tabličnega računalnika. Prilagodi in benike neposredno z oboževalci na dogodkih. maksimalno izboljša zvočne učinke. S prijavo na lokaciji obiskovalci dobijo dostop do video posnetkov, fotografij in sporočil pri- Povzeto po: ljubljenih ustvarjalcev ter lahko v realnem času Monitor (julij–avgust 2013) delijo svoje posnetke z ostalimi obiskovalci www.appbrain.com/apps/hot-week/music-and-audio/?o=10 dogodka. www.evolver.fm
18 19 | Aktualni eho | Aktualni eho
Darjo Rot Raay »Japonska predstavlja »Prostora za ego je še manj odlično priložnost« kot drugje«
Z izvajalci stika praktično ni, sodelujem pa z naju- težje dojeti – ker naletiš na različne stile, za vse pa Z Darjom Rotom, direktorjem založbe Akin, smo se pogovarjali o Japonski, spešnejšimi japonskimi in tudi švedskimi avtorji. velja, da so J-pop. Njihove skladbe so daljše in že Opažam, da tam ni take zaprtosti, kot sem je nava- zato je ustvarjanje zahtevnejše. Določene pesmi so največjem glasbenem tržišču na svetu. Akin v tej državi uspešno deluje že več kot jen v Sloveniji. Pa ne zaprtosti, ki bi jo lahko rešil z dolge tudi po pet minut in več, redko katera je dolga Donatom (smeh). V Sloveniji smo ustvarjalci intro- okoli tri minute. Uspešnejše so hitre pesmi. Imajo pet let, saj s slovenskimi in tujimi avtorji producira glasbo za najbolj priljubljene vertirani, težje delimo znanje, izkušnje in misli. Tam določene zakonitosti, na primer, skoraj vedno mora japonske izvajalce. Več o posebnostih dežele vzhajajočega sonca, organiziranosti je »co-write« oz. skupno ustvarjanje splošna osnova po refrenih slediti glasbeni instrumentalni del, prav za uspeh. Prav tako ni filozofiranja, nakladanja o tako v uvodu in na začetku. Hkrati to ni nuja in na umetnosti in nesmiselnih teorij zarote, zakaj je nekaj koncu vidiš, da izjeme potrjujejo pravilo. Ravno tamkajšnje glasbene industrije in pojavu »J-popa« si preberite v nadaljevanju. uspešno. Enostavno jih zanimajo hiti in glasba. Širi- prehod iz upoštevanja zakonitosti nekega stila v na, ki so jo odkrili pri meni in moji ekipi – od tega, fazo, ko dojameš, da so zakonitosti zato, da se jih Katere so glavne razlike med slovensko in Kakšne zahteve avtorjem postavlja da sem v nekem trenutku delal t. i. »turbo-pop« hite krši, pa je najtežji. Sam sem J-pop začutil v sebi in japonsko glasbeno industrijo? japonski trg? do urbanega popa, R'n'B-ja, plesnih »štanc« – jih je ga razumem. Ko sem sprva poslušal njihove pesmi, najbolj impresionirala. me je bolela glava od toliko informacij v eni sami Japonska glasbena industrija je povsem dru- Avtorji morajo preučiti značilnosti J-popa in jih skladbi. Slovenski in nenazadnje evropski ali ameri- gačna. Japonski izvajalci so »entertainerji«, po- upoštevati pri ustvarjanju skladb. Spoštovati mo- Predvsem sem bil presenečen, ker mi je način dela, ka- ški hiti so preprosti: nekaj harmonij – ponavadi pre- membno je predvsem to, kaj ima izvajalec za po- rajo način poslovanja japonskih podjetij in nji- kršnega pričakujejo na Japonskem, poznan. Gre popol- prosta šablona, spevna melodija, moderna produk- vedati. Edino merilo ni kvaliteta petja, ampak hove poslovne običaje. Do sedaj imamo na tem noma za enak postopek, kot ga uporabljamo pri ustvar- cija, veliko ponavljanja. Za japonski pop pa moraš celotno sporočilo izvajalca; včasih je to šov, dru- področju zelo dobre izkušnje. Japonski avtorji tudi janju slovenskih skladb, ki postanejo radijski hiti. Tako združiti dobro produkcijo, izredno pestro harmon- gič celostna zgodba, včasih marketinški projekt prihajajo k nam, načrtujemo še intenzivnejšo iz- Raay, sodite med najuspešnejše kot slovenski radii analizirajo, kaj je njihovim poslušal- sko dogajanje v skladbah, ogromno malenkosti, ki cem všeč, tako tudi na Japonskem založniki analizirajo popestrijo pesem, večglasja, moderne zvoke ... In ... Glasba je drugačna, zahtevnejša. Trg je zelo ure- menjavo in sodelovanje. slovenske glasbene producente. Kaj vas je jen in vse odlično funkcionira. Posamezne skladbe preference japonskih poslušalcev in kupcev plošč ter prav to je tisto, kar bogati to zvrst. Hkrati pa od nas se izbirajo tudi do pol leta. Podobno premišljena je Kakšni so vaši načrti na japonskem trgu v privedlo do tega, da ste se v ugotavljajo, kaj je tisto, kar pritegne določene založbe, pričakujejo vedno nekaj novega in drugačnega. tudi promocija, ki obsega številna področja, od po- prihodnje? sodelovanju z Akinom odločili da pesem izdajo. javljanja glasbe v filmih, prodaje artiklov (»merchan- preizkusiti v popolnoma novem Koliko časa vam je vzelo, da ste dising«) … Izvajalci se podajajo na velike turneje, ki Načrtujemo razširitev sodelovanja s slovenskimi in kulturnem okolju, kot je Japonska? Kako ste zadovoljni s projektom? doumeli, za kaj gre pri J-popu? so promocijsko in organizacijsko odlično podprte. švedskimi avtorji ter vzpostavitev sodelovanja z av- Boste vaše delovanje na Japonskem še torji iz Madžarske, Hrvaške, Romunije in Srbije, ki Predvsem lahko rečem, da gre poleg mojega produ- okrepili ali razširili? Pomembno je bilo, da smo si na začetku vzeli čas, Uporaba glasbe je dobro organizirana in legalna. Na bodo prav tako pisali skladbe za japonski trg. Imamo centskega dela za močno avtorsko ekipo. Pri projektih, naštudirali in analizirali japonski pop in njihovo Japonskem ni prišlo do upada prodaje CD-jev in mnogo skladb, ki so rezervirane za 1. ligo izvajalcev ki jih delam, gre v večini primerov za »Team Raay«, Zadovoljen sem predvsem, ker sem dobil potrditev, lestvico najuspešnejših pesmi. To nam je lani vzelo milijonske naklade so pogoste. Piratstva ne poznajo, in ki, upam, bodo kmalu realizirane. Ne izključujemo tako tudi nastopamo v odnosu do Japoncev in Akina. da moja ekipa dela tako, kot mora za uspeh na večjem približno dva meseca, preden smo se lotili in naredili nelegalnih kopij tudi ne. Določene založbe še vedno tudi pohoda na kakšen drug perspektiven trg. Šlo je za naključje, ko je direktor Akina Darjo Rot poslal tržišču. Po svoje je potrditev tudi dejstvo, da so na prvo skladbo prav zanje. Analizirati trg in toliko časa prodajajo samo CD-je. V trgovinah z glasbo so na nekaj naših hitov največjemu japonskemu založniku, ki podlagi odličnih odnosov s slovenskim založnikom ustvarjati na različnih melodijah, zvokih in petju je blagajnah še vedno vrste. se je odzval neverjetno pozitivno. Kakšna je konkurenca med avtorji, ki ci- Akinom Japonci prišli v Slovenijo na srečanje z vsemi na začetku res zamudno in zahtevno, vendar sem se s ljajo na japonski trg? najvidnejšimi slovenskimi avtorji. V ponos mi je, da tem tudi kot producent naučil neverjetno veliko. Kateri je bil osrednji razlog za vaš Kolektivna organizacija avtorjev deluje popolnoma Kaj vas je najbolj presenetilo pri delu z je po dobrem letu dni sodelovanja prek Akina japon- transparentno. Njena poročila so izjemno detajlna, »japonski projekt« in zakaj ravno ta dežela? Naše podjetje Akin sodeluje s številnimi domačimi ski založnik vzel v ponudbo več kot 40 skladb ekipe od števila karaok, »streaminga« karaok … Del pravic japonskimi izvajalci in založniki? Kaj vse trenutno še načrtujete in ali imate in tujimi avtorji, predvsem s švedskimi. Sodelova- Kako se le-ti razlikujejo od slovenskih »Team Raay«, kot nas imenujejo. v mislih že prodor v katero drugo državo? Zgodba se je začela pred 5–6 leti. Od vseh držav, prenesemo na japonske založnike, ki skrbijo za vse, nje je zelo plodovito in korektno. katerim smo ponudili avtorske posnetke, so naj- vključno s promocijo. Poročajo nam o vsem, kaj se stanovskih kolegov? Trenutno je resda finančno gledano vse skupaj še tve- večji interes izkazali ravno na Japonskem, ki je dogaja na trgu. Z njimi dobro delamo. Sodelovanje z Japonci je postalo že redna praksa Bi še kaj dodali za konec? gano, saj gre za velik vložek. Vsak demo posnetek, ki vodilno tržišče na svetu, pred ZDA. Začeli smo Kar se japonskih založnikov tiče, lahko rečem, da je v našem urniku. Sicer v zadnjih dveh mesecih po- pri ustvarjanju glasbe za japonski trg najbolj pomemb- ga pošljem, mora namreč zveneti praktično bolje kot skušam nadoknaditi tisto, kar sem lani zamudil v s par izdajami, v zadnjem letu pa je ta številka Kako je z uveljavljanjem avtorske in soro- Japonska predstavlja za naše avtorje odlično pri- no to, da sem toliko dozorel, da razumem, da prostora najboljša končna produkcija v Sloveniji. Hkrati pa je Sloveniji zaradi tega. Ne nazadnje sem imel lani precej narasla. Več slovenskih avtorjev sedaj zelo dnih pravic na Japonskem? ložnost in povsem novo, veliko tržišče. Naši av- za ego ni. Že v Sloveniji sem ugotovil, da so kritike pravih poleg kvalitete poudarek tudi na zmožnosti ustvar- »samo« 2., 4., in 6. največkrat predvajano slovensko uspešno piše glasbo za japonski trg in njihove torji znajo dobro delati za takšna eksotična trži- ljudi lahko samo odlična usmeritev k večji kreativnosti janja velike količine skladb, če želiš biti dolgoročno skladbo med top 10. Vem, da bi se dalo biti še bolj- izvajalce. Slednji sodijo v t. i. kategorijo J-popa, Obstaja ena kolektivna organizacija – JASRAC, šča in beležimo že večje uspehe kot na primer vsi in boljšim izdelkom. Na Japonskem je prostora za ego eden izmed vidnejših igralcev. ši. Toda potrebno je tvegati, postaviti prioritete in to so najbolj priljubljeni japonski izvajalci, ki v ki uveljavlja pravice avtorjev, skladateljev in zalo- nemški avtorji skupaj. To je dokaz, da naši avtorji še manj kot kjerkoli drugje, poleg tega pa moraš tudi v se fokusirati na dolgi rok. So se mi pa s projektom prvem tednu po izdaji posnetka prodajo tudi do žnikov. Deluje in poroča zelo transparentno, na lahko in zmorejo razširiti svojo glasbo po svetu, 160.000 izvodov. Sodelujemo tako s slovenskimi voljo so nam vsi podatki o virih sredstev, in si- resnici pri sebi vedeti, kako dragocen je vsak popravek, Kako bi našim bralcem opisali J-pop ter ustvarjanjem tako na Švedskem kot tudi naša naloga pa je, da jim ta prodor omogočimo, v Tokiu precej razširila obzorja. Sem dober opazo- avtorji, kot so Raay in njegova celotna ekipa, Ma- cer o vsaj 30 različnih virih. To je poročilo, ki ga je ki ti ga naročijo, in v tistem trenutku tudi sam razmišljati glasbeno zvrst »J-pop«? na Japonsko in širše. enako – ne glede na to, ali gre za 10. verzijo in popravek, valec in hitro črpam znanje, tako da vidim, kakšne tjaž Vlašič in Boštjan Grabnar, kot tudi s švedski- veselje prebirati. Za pravice izvajalcev na Japon- ki si ga moral narediti na že končan posnetek, ali pa za 20. Zvrst, ki se je na Japonskem skozi leta izoblikova- odzive dobivam od drugih založnikov po Evropi, mi, ki so na Japonskem prisotni najdlje in so tudi skem pa skrbi CPRA/Geidankyo, s katero ima IPF po vrsti (smeh). Ko vzljubiš J-pop in širino glasbe, začneš la v klasični »J-pop«, je izredno širok pojem. Kljub odkar sem tako aktiven pri produciranju in sodelo- najuspešnejši. sklenjen sporazum in odlične poslovne odnose. uživati v tem in v odnosu s tistimi, ki J-pop soustvarjajo. temu obstajajo skupni elementi in ravno to je naj- vanju s tujimi producenti in glasbeniki. 20 21 | Glasbeni eho | Glasbeni eho
Za boljšo informiranost 80. obletnica sorodnih pravic glasbenikov
Glasbeniki danes niso več samo umetniki, ampak tudi pravniki, ekonomisti, oglaševalci in računovodje. Da bi zmogli vse naloge, ki jim jih nalaga okolje glasbene industrije, so v sindikatu Glosa – SKG skupaj s sindikatom glasbe- nikov ZSVGS sredi novembra pripravili strokovno srečanje Dan slovenske glasbe, ki je pritegnilo skoraj 100 udeležencev. Glavni pobudnik in organiza- tor dogodka je bil mag. Andrej Sraka, sicer predsednik Strokovnega sveta IPF.
Glasbeni ustvarjalci imajo veliko vprašanj, dogod- kov, na katerih bi dobili kvalitetne odgovore kom- petentnih ljudi, pa je (pre)malo. Prav to dejstvo je bilo vodilo sindikata glasbenikov Glosa – SKG in sindikata glasbenikov ZSVGS, da sta pripravila strokovno srečanje Dan slovenske glasbe. »Tovr- Srečanje Sveta IFPI v Rimu leta 1954. Zasedanje IFPI na Dunaju leta 1957. stnih dogodkov primanjkuje in glasbeniki smo premalo seznanjeni s svojimi pravicami oziroma možnostjo njihovega uveljavljanja in razpolaganja,« Rojstvo sorodnih pravic predvsem v obliki predlogov vladam ter medna- Pojav piratstva je pojasnil mag. Andrej Sraka, organizator srečanja rodnim in narodnim telesom, kot je na primer in predsednik sindikata Glosa - SKG. Leta 1933 je v sodnem primeru Gramophone Com- Svetovna organizacija za intelektualno lastnino Leto 1970 je bilo prelomno v boju proti piratstvu. S pany Ltd. proti Stephenu Cawardinu britansko (WIPO). pojavom presnemavanja kaset je namreč nelegalno Od začetkov naprej sodišče odločilo, da mora lastnik verige kavarn Ca- kopiranje posnetkov postalo enostavno in potencial- wardine plačati nadomestilo za javno predvajanje no dober vir zaslužka, predvsem v azijskih državah. Leta 1961 je bila na zasedanju v Rimu spreje- Dogodek je bil razdeljen na tri vsebinske sklope. glasbenih posnetkov svojim strankam. Utemeljitev Piratstvo je pričelo resno ogrožati pravice avtorjev, ta pravica do primernega nadomestila za javno Začel se je z Glasbenikovim ABC, kjer so pojasnili razsodbe je bila, da je proizvajalec fonograma v ce- izvajalcev in proizvajalcev fonogramov. Ženevska priobčitev fonogramov, ki se deli med proizva- nekatere temeljne pojme, povezane z ustvarjanjem Tretji sklop Glasba DAJE z govorci: Tomaž Grubar, SAZAS, Vesna Stanković Juričić, URSIL, in Boštjan Dermol, IPF (z leve). loti imetnik pravice iz naslova svojega posnetka, fonogramska konvencija je leta 1971 sprejela zavezo jalce fonogramov in izvajalce, v skladu s posa- in zaščito intelektualne lastnine. Drugi sklop je po- ki se razlikuje od pravice avtorja posnete skladbe. k zaščiti proizvajalcev fonogramov pred nepoobla- meznimi nacionalnimi zakonodajami. Sklep tekal pod naslovom Glasbeni START UP, v katerem Tako imenovani primer Cawardine je za vedno za- ščenim kopiranjem posnetkov ter njihovim uvozom Rimske konvencije ima izjemen pomen v zgo- so predstavniki slovenskih založb skušali predstavi- znamoval glasbeno industrijo in velja za pričetek in distribucijo v javnosti. Dolgotrajen boj proti pi- dovini fonogramske industrije, saj dandanes ti dejstva o pomembnosti pomoči založb pri delu uveljavljanja pravice do nadomestila za javno pri- ratstvu se nadaljuje še danes, ko nove težave na tem predstavljajo nadomestila za javno priobčitev 6 glasbenikov. občitev fonogramov. Isto leto je bila na zasedanju % vseh njenih prihodkov. področju povzroča predvsem piratstvo na internetu. v Rimu ustanovljena Mednarodna zveza proizva- jalcev fonogramov (IFPI), katere osrednji namen je Sodeloval tudi IPF V 60. in 70. letih prejšnjega stoletja je IFPI Nova obzorja postal širitev pravic njenih članov v ostale države. številne države uspešno nagovoril k podpisu V tretjem sklopu z imenom Glasba DAJE so pogle- Rimske konvencije in prilagoditvi njihove za- Kakšna je prihodnost zaščite avtorske in sorodnih de na izvrševanje svojih poslanstev in nalog soočili Uspešna širitev v Nemčijo, ostalo konodaje pogojem tega dokumenta. Zgodo- pravic? Prof. Sterling pravi, da je novi izziv avtor- predstavniki kolektivnih organizacij SAZAS in IPF Evropo in po svetu vinsko pomemben je bil tudi podpis soglasja z sko pravo v vesolju. Po njegovih predvidevanjih ter Urada za intelektualno lastnino RS. »Danes Mednarodno zvezo glasbenikov (FIM). »Indu- naj bi fonogrami in podobni materiali kmalu bili smo bili tukaj, da pokažemo, da nam ni vseeno, da Sledila je uveljavitev pravic v Nemčiji, kjer je v strija se je pričela zavedati, da bo s podporo in predvajani iz vesolja javnosti na zemlji. Trenutno nas stvari zanimajo, da smo seznanjeni s svojimi sodnem procesu proti nemškemu nacionalnemu sodelovanjem izvajalcev moč njenih argumen- takšnih priobčitev, kjer je avtorsko zaščiten mate- pravicami ter da jih želimo urediti in uveljaviti na radiu, ki je sodil pod okrilje ministra za propa- tov bistveno večja. Posnetka ne moreš narediti rial prenašan z lokacij izven zemlje, ne pokriva no- najboljši možen način,« je po dogodku povedal Bo- gando Josepha Goebbelsa, pravice fonogramske brez izvajalca. IFPI je tako v pogajanjih pričel bena mednarodna zakonodaja. Prof. Sterling zato štjan Dermol, sicer predsednik Skupščine glasbenih industrije uspešno zagovarjal židovski odvetnik zastopati interese izvajalcev in proizvajalcev fo- predlaga, naj se pogoji Bernske in Rimske konven- izvajalcev pri IPF-u. Dr. Alfred Baum. V 50. letih je IFPI nadaljeval nogramov,« je v svojih spominih navedel prof. cije razširijo na celotno vesolje. Namen Dneva slovenske glasbe je bil pridobivanje odgovorov na vprašanja, ki si jih pri svojem delu zastavljajo glasbeni ustvarjalci. z utemeljevanjem in uveljavljanjem zakonov za Adrian Sterling, nekdanji namestnik generalne- zaščito pravic iz naslova fonogramov po svetu, ga direktorja IFPI. Povzeto po »A Short History of IFPI, 1933 – 2013« Gregor Štibernik
22 23 | Božični eho | Božični eho
100 največkrat predvajanih prazničnih skladb
Teden dni pred božičem je IPF objavil lestvico največkrat predvajanih božičnih in # Izvedba Izvajalec 46 LEPA BOŽIČNA NOČ IRENA VRČKOVNIK prazničnih slovenskih skladb, na kateri je prvo mesto zasedla Bela snežinka An- 47 SREČEN BOŽIČ - MIR VSEM LJUDEM ČUDEŽNA POLJA 48 SREČEN BOŽIČ NOVO LETO MALIBU sambla Veter. Drugo mesto je pripadlo Rok 'n' Bandu s skladbo Novo leto, tretje 49 LANI ZA BOŽIČ ANSAMBEL ROSA pa Pop Designovi uspešnici Na božično noč. Za petami jim sledi Silvestrski poljub 50 BOŽIČNI ZVONOVI ANSAMBEL BRATOV POLJANŠEK 51 BOŽIČNI ČAS DOMEN KUMER v izvedbah Eve Boto in Žana Serčiča (4. mesto) ter Alfija Nipiča (5. mesto). 52 BOŽIČNA TRESPERADOS 53 ČAKAM TE ZA BOŽIČ DADI DAZ 54 SVETA NOČ 2000 ALFI NIPIČ & NATALIJA VERBOTEN & NUŠA DERENDA & FRENK NOVA Izjemno priljubljenost skladbe Bela snežinka # Izvedba Izvajalec 55 VESELI DECEMBER NOČNI SKOK potrjuje tudi njeno šesto mesto, tokrat v izvedbi Božičnega zborčka. Bela snežinka se na lestvici 1 BELA SNEŽINKA ANSAMBEL VETER 56 BELI BOŽIČ, MOJE SANJE ANSAMBEL ŽARGON pojavi še v izvedbah Domna Kumra in Natali- 2 NOVO LETO ROK 'N' BAND 57 BOŽIČNI ČAS ANSAMBEL BOBRI je Verboten ter Bepopa. Absolutni zmagovalec 3 NA BOŽIČNO NOČ POP DESIGN 58 ZIMA JE IN BOŽIČ ZA VSE SAŠA LENDERO med 100 največkrat predvajanimi praznično 4 SILVESTRSKI POLJUB EVA BOTO IN ŽAN SERČIČ 59 DECEMBER OTO PESTNER IN ORKESTER ACADEMIA SANCTI PETRI obarvanimi skladbami pa je hit Na božično 5 SILVESTRSKI POLJUB ALFI NIPIČ 60 NAJ BO LEPA TA SVETA NOČ ANSAMBEL MODRIJANI noč, ki se je na lestvico vpisal s kar šestimi raz- 6 BELA SNEŽINKA BOŽIČNI ZBORČEK 61 BOŽIČ BEL BOŽIČ ANSAMBEL POET ličnimi izvajalci. 7 V BELI BOŽIČNI NOČI HELENA BLAGNE 62 LEDENA NOČ 4PLAY 8 ZA BOŽIČ BOM SAM JAN PLESTENJAK S SIMFONIKI 63 SREČNA ZA BOŽIČ ANSAMBEL KORENINE Najuspešnejši glasbeni zasedbi sta Ansambel 9 BOŽIČNI VEČER ANSAMBEL TONETA RUSA 64 V BOŽIČNI NOČI ANSAMBEL ISKRICE Modrijani in Božični zborček, vsak s po štirimi 10 BOŽIČNO DARILO SONS & ŽANA 65 BOŽIČ MOJ KATRCA skladbami, med samostojnimi izvajalci pa Oto 11 BELA SNEZINKA DOMEN KUMER & NATALIJA VERBOTEN 66 BOŽIČ ZA DVA IRIS OŠLAJ Pestner in Miran Rudan (prav tako vsak s po 12 ČIST EN MAJHEN RADIO (BOŽIČNA SNEŽINKA MIX) KINGSTON 67 BOŽIČNI JE ČAS OTO PESTNER štirimi skladbami). Saša Lendero in Natalija 13 BOŽIČ ZA DVA OTO PESTNER 68 BOŽIČNA POLKA ANSAMBEL AJDA Verboten sta vsaka s tremi skladbami najuspe- 14 BOŽIČNA IZTOK MLAKAR 69 BOŽIČNI ČAS ŠTAJERSKIH 7 šnejši ženski izvajalki. 15 BOŽIČ JE ZA VSE MANCA ŠPIK & MIRAN RUDAN 70 DECEMBER EDINA BESEDA 16 NOVO LETO BO PRIŠLO ANSAMBEL MODRIJANI 71 NA BOŽIČ NIHČE NI SAM ANSAMBEL NAGELJ »V predprazničnem času radijske postaje pred- 17 BOŽIČ ŽIVI ANSAMBEL MODRIJANI 72 NAJ MIR TI PRINESE TA BOŽIČNI VEČER VERA TRAFELA vajajo predvsem zimzelene uspešnice, med ka- 18 BODI MOJ BOŽIČEK NATALIJA VERBOTEN 73 VESELI DECEMBER ANSAMBEL APLAVZ terimi beležimo mnogo kakovostnih, že skoraj 19 BOŽIČNI ČAS BOŽIČNI ZBORČEK 74 BOŽIČNI ČAS VITEZI POLK IN VALČKOV IN MODRIJANI Z BRIGITO ponarodelih slovenskih skladb. Želimo si, da 20 PRAZNIČNI ČAS NOVA LEGIJA 75 BOŽIČNA ZGODBA ANSAMBEL NOVI SPOMINI bi slovenska glasbena industrija še okrepila 21 ZAMRZNIL JE ČAS (BOŽIČNI REMIX) TURBO ANGELS 76 NA BOŽIČNO NOČ 2006 TURBO ANGELS praznično usmerjeno produkcijo, ki jo bodo 22 NA BOŽIČNO NOČ BEPOP 77 BOŽIČNI POLJUB BIG BEN podpirale tudi radijske postaje in ne nazadnje 23 BELA SNEŽINKA BEPOP 78 DECEMBERSKA MAGIJA MARTIN PEROVIĆ poslušalci,« je povedal Gregor Štibernik, direk- 24 ZA BOŽIČ SKUPAJ SMO NAPOLEON 79 DIŠIŠ KOT BOŽIČ FOLKROLA tor IPF-a. 25 SREČNO NOVO LETO MIRAN RUDAN BAND 80 DOMA ZA BOŽIČ ANSAMBEL MARJANA KOČEVARJA 26 NA BOŽIČNO NOČ MIRAN RUDAN 81 SREČEN BOŽIČ OBVEZNA SMER IPF je lestvico največkrat predvajanih božično- 27 KO PADE NOČ 4 FUN 82 SVETA NOČ SLOVENSKI ZVOKI -prazničnih pesmi pripravil na podlagi podat- 28 VESELI DECEMBER BOŠTJAN KONEČNIK 83 BOŽIČ DOMA HERVIN JAKONČIČ kov predvajanj slovenskih radijskih postaj za 29 BOŽIČNO DREVO SLAPOVI 84 BOŽIČNA MIRAN RUDAN december 2012. 30 VESELI DECEMBER SLAPOVI 85 BOŽIČNA JE NOČ ANSAMBEL LOJZETA SLAKA 31 NA BOŽIČNO NOČ BOŽIČNI ZBORČEK 86 BOŽIČNA ROMANCA BIG BEN 32 BOŽIČNI ZVON FARAONI 87 SVETA NOČ (STILLE NACHT) NEW SWING QUARTET 33 BOŽIČNO DREVO ALEKSANDER MEŽEK 88 BOŽIČ NATAŠA MIHELIČ PESTNER OTO 34 DECEMBRSKI DAN STEREOTIPI 89 BOŽIČEK IGOR IN ZLATI ZVOKI 35 BOŽIČ ZA VSE ANSAMBEL ŠTRK 90 BOŽIČNA MARINA HUBER 36 BOŽIČNA PRAVLJICA BITKA TALENTOV 91 BOŽIČNA ZVEZDA ANSAMBEL BORIS RAZPOTNIK 37 BOŽIČ JE ANDRAŽ HRIBAR 92 BOŽIČNA ZVEZDA 2007 ANSAMBEL NOVI SPOMINI 38 NA BOŽIČNI VEČER TANJA RIBIČ 93 BOŽIČNI VEČER ALENKA KOLMAN 39 VSI LJUDJE - BOŽIČ JE SLOVENSKIH 5 94 SPOMIN NA STARE JASLICE ANSAMBEL BRANETA KLAVŽARJA 40 NA BOŽIČNO NOČ '98 BOŽIČNI ZBORČEK 95 SVETI BOŽIČNI VEČER SLOVENSKI ZVOKI SAŠA LENDERO & ANŽEJ DEŽAN & MAJA 41 BOŽIČ ZA VSE LJUDI SLATINŠEK & MIHA 96 VUDI BOŽIČEK FANTIS 42 BOŽIČNA PRAVLJICA CALYPSO 97 BOŽIČ PRI NAS DOMA ALPSKI KVINTET 43 BOŽIČNI VEČER TANGELS 98 BOŽIČNA PRAVLJICA BABY BLUE 44 BOŽIČNE SNEŽINKE NATAŠA MIHELIČ 99 SPUSTI TA BOŽIČ V SRCE SAŠA LENDERO 24 45 BOŽIČNI MIX ALENKA KOLMAN 100 SVETA NOČ BEPOP FEAT. ANJA BURNIK 25 | Božični eho | Admiss eho
30 največkrat predvajanih Prijavite svoja dela in božičnih skladb v Veliki Britaniji ažurirajte podatke
PPL (britanska organizacija za licenciranje glasbe) Preverite (osebne) podatke je pripravil tradicionalno lestvico največkrat pred- Lestvica najbolj predvajanih 30 skladb (lansko mesto je zabeleženo v desnem stolpcu): vajanih božičnih skladb v letu 2012, na kateri je prvo Vsi upravičenci lahko kadarkoli in od kjerkoli preverite 1 mesto zasedla Gabrielle Aplin s svojo interpretaci- The Power of Love, Gabrielle Aplin NOVO pravilnost svojih podatkov na administrativnih spletnih jo skladbe »The Power of Love«. Sledi ji irska folk 2 Fairytale of New York, The Pogues 1 straneh (ADMISS), kjer se prijavite s svojim uporabni- balada iz 80. let »Fairytale of New York« zasedbe škim imenom in geslom. Pravilnost vnesenih podatkov The Pogues. Zanimivo je, da je Aplinova pritegnila 3 All I Want for Christmas, Mariah Carey 2 je bistvenega pomena, da bo vaš obračun točen. pozornost javnosti predvsem s pomočjo božičnega oglasa za trgovsko verigo John Lewis, v katerem je 4 Last Christmas, Wham 3 Sproti nam sporočajte tudi morebitne spremembe oseb- bila njena skladba uporabljena kot glasbena podla- nih podatkov, kot so poštni naslov, e-pošta ali osebni ga. Oglas o snežaku, ki išče popolno darilo za svojo 5 Do They Know It’s Christmas? Band Aid 4 računi, saj so ažurni podatki pogoj za uspešno delo in »snežakinjo«, so pričeli predvajati decembra 2012 obveščanje. Če imate poseben status, nam to čimprej 6 in še isti mesec je Aplinova zasedla prvo mesto na I Wish It Could Be Christmas Everyday, Wizzard 6 sporočite, da bomo ob obračunih lahko izdelali pravilna britanski glasbeni lestvici. Njen debitantski album 7 Driving Home for Christmas, Chris Rea 5 finančna obvestila. Vsi, ki imate urejene morebitne pre- »English Rain«, izdan maja 2013, je nato dosegel nose pravic, poskrbite, da bodo le-ti urejeni in ažurirani drugo mesto na britanski lestvici albumov. 8 Merry Christmas Everyone, Shakin’ Stevens 8 pred naslednjim obračunom. Na lestvici najdemo tudi številne druge praznične 9 Merry Xmas Everybody, Slade 7 Prijavite svoja glasbena dela klasike iz preteklih šestih desetletij; od hita Mariah 10 Carey »All I Want for Christmas is You« na tretjem Step Into Christmas, Elton John 9 Posebno pozornost posvetite seznamu neprijavljenih mestu do uspešnice Binga Crosbyja »White Christ- del, ki ga najdete na naslovu https://www.zavod-ipf.si/ 11 Stay Another Day, East 17 15 mas« iz 40. let, ki je na 30. mestu obenem najstarej- statistika/prijavite-svoja-dela.aspx. Pogosto se dogaja, ša skladba na lestvici. Najbolj uspešno desetletje z 12 Happy Xmas (War Is Over), John Lennon 11 da so v seznamu neprijavljenih del navedena tudi dela, vidika božičnih pesmi so bila 80. leta, saj je skoraj ki so sicer prijavljena, vendar imajo tu drugačen naziv, polovica skladb na lestvici nastala v tem obdobju. 13 Wonderful Christmas Time, Paul McCartney 10 saj nam uporabniki glasbe v sporedih predvajanih del pogosto sporočajo netočne podatke. V takih primerih Povzeto po www.ppluk.com 14 Stop The Cavalry, Jona Lewie 13 nam le posredujte informacijo, na kateri posnetek je po- trebno povezati napačne zapise. Skrajni rok za prijavo 15 Let It Snow! Let It Snow! Let It Snow! Dean Martin 22 domačega repertoarja je 31. marec 2014, izvedbe pa pri- javite z obrazci na naši spletni strani. 16 I Believe in Father Christmas, Greg Lake 17 17 Christmas Wrapping, The Waitresses 12 18 Thank God It’s Christmas, Queen 20 19 2000 Miles, The Pretenders 14 20 It’s The Most Wonderful Time Of The Year, Andy Williams NOVO 21 Rockin’ Around The Christmas Tree, Brenda Lee 16 NOVO: 22 Sleigh Ride, The Ronettes 19 23 A Winter’s Tale, David Essex 27 Oddajte pobude in vprašanja 24 The Power of Love, Frankie Goes To Hollywood 30 25 Lonely This Christmas, MUD NOVO Spletni portal ADMISS smo nadgradili tako, da je Ker želimo, da ste upravičenci čim bolj dejavno Le s skupnimi močmi smo lahko še boljši, zato 26 A Spaceman Came Travelling, Chris De Burgh 28 postal še dostopnejši in prijaznejši uporabnikom. udeleženi pri uveljavljanju svojih pravic, vas va- vabljeni k sodelovanju! Kot novost smo namreč uvedli možnost podajanja bimo, da v spletnem portalu ADMISS aktivno 27 Christmas Lights, Coldplay NOVO pobud in vprašanj Strokovnemu svetu Zavoda IPF. podajate vprašanja ali predloge izboljšav, ki jih Strokovni svet Zavoda IPF bo nato Strokovni svet Zavoda IPF obravnaval na 28 Rockin’ Around The Christmas Tree, Mel & Kim 38 naslednji seji. Odgovor vam bomo posredovali po elektronski pošti, dostopen pa bo tudi na spletni 29 Please Come Home for Christmas, Bon Jovi 21 strani IPF-a. 30 White Christmas, Bing Crosby 26 26 27