25.3.2014

ODLOK O OB ČINSKEM PROSTORSKEM NA ČRTU MESTNE OB ČINE CELJE

faza : osnutek

delovno gradivo odlok in grafi čne priloge se dopolnijo po prejetju prvega mnenja nosilcev urejanja prostora in odlo čitve o celoviti presoji vplivov na okolje v fazi priprave dopolnjenega osnutka OPN

Številka verzije: 1 Pripravljavec: Mestna ob čina Celje Izdelovalec: Razvojni center PLANIRANJE d.o.o. Celje Ulica XIV. divizije 14, Celje Št. projekta: 419/08 Datum: marec 2014

KAZALO VSEBINE 1 UVODNE DOLO ČBE ...... 3 2 STRATEŠKI DEL ...... 7 2.1 SPLOŠNE DOLO ČBE ...... 7 2.2 IZHODIŠ ČA IN CILJI PROSTORSKEGA RAZVOJA OB ČINE ...... 7 2.3 ZASNOVA PROSTORSKEGA RAZVOJA OB ČINE ...... 10 2.3.1 Prednostna obmo čja za razvoj poselitve in dejavnosti ...... 10 2.3.2 Omrežja naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij ...... 11 2.3.3 Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v ob čini in regiji ...... 12 2.3.4 Druga za ob čino pomembna obmo čja ...... 12 2.4 ZASNOVA GOsPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE LOKALNEGA POMENA ...... 13 2.4.1 Prometna infrastruktura ...... 13 2.4.2 Okoljska, energetska in komunikacijska infrastruktura ...... 17 2.5 OKVIRNA OBMO ČJA NASELIJ, VKLJU ČNO Z OBMO ČJI RAZPRŠENE GRADNJE, KI SO Z NJIMI PROSTORSKO POVEZANA ...... 21 2.6 OKVIRNA OBMO ČJA RAZPRŠENE POSELITVE ...... 23 2.7 USMERITVE ZA RAZVOJ POSELITVE IN CELOVITO PRENOVO ...... 23 2.7.1 Notranji razvoj naselja ...... 23 2.7.2 Prenova naselij ...... 24 2.7.3 Širitve, zaokrožitve, zgostitve pozidave ...... 24 2.7.4 Razvoj dejavnosti po naseljih ...... 25 2.7.5 Sanacija razpršene gradnje ...... 25 2.7.6 Ohranjanje poselitve na obmo čjih razpršene poselitve ...... 25 2.8 USMERITVE ZA RAZVOJ V KRAJINI ...... 29 2.8.1 Usmeritve za razvojna obmo čja za posamezne dejavnosti, vezane na naravne vire ...... 30 2.8.2 Usmeritve za prostorski razvoj na posebnih obmo čjih ...... 32 2.8.3 Usmeritve za varstvo pred naravnimi in drugimi nesre čami, obmo čja zaš čite in reševanja ...... 33 2.8.4 Obmo čja in objekti za potrebe obrambe ...... 34 2.9 USMERITVE ZA DOLO ČITEV NAMENSKE RABE ZEMLJIŠ Č...... 34 2.10 USMERITVE ZA DOLO ČITEV PROSTORSKIH IZVEDBENIH POGOJEV ...... 35

2

Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem na črtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08–ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP (106/10 popr.), 43/11-ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP-A, 109/12 in 35/13- skl. US) in 19. člena Statuta Mestne ob čine Celje (Uradni list RS, št. 106/13) je Mestni svet Mestne ob čine Celje na ______seji dne ______sprejel

ODLOK O OB ČINSKEM PROSTORSKEM NA ČRTU MESTNE OB ČINE CELJE

1 UVODNE DOLO ČBE 1. člen (predmet ob činskega prostorskega na črta)

(1) S tem odlokom se sprejme Ob činski prostorski na črt Mestne ob čine Celje (v nadaljevanju: OPN), ki vsebuje strateški in izvedbeni del. Ob činski prostorski na črt je izdelalo podjetje Razvojni center PLANIRANJE d.o.o. Celje pod številko projekta 419/08. (2) Strateški del OPN ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb ob čine in varstvenih zahtev dolo ča: - izhodiš ča in cilje ter zasnovo prostorskega razvoja ob čine, - zasnovo gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena, - okvirna obmo čja naselij, vklju čno z obmo čji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana, - okvirna obmo čja razpršene poselitve, - usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, - usmeritve za razvoj v krajini, - usmeritve za dolo čitev namenske rabe zemljiš č in - usmeritve za dolo čitev prostorskih izvedbenih pogojev. (3) Izvedbeni del OPN dolo ča: - obmo čja namenske rabe prostora, - prostorske izvedbene pogoje in - obmo čja, za katera se pripravi ob činski podrobni prostorski na črt. (4) Poleg dolo čb tega odloka je potrebno upoštevati tudi druge predpise in druge akte, ki dolo čajo pravne režime v prostoru na podlagi katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja in drugih posegih v prostor treba pridobiti pogoje in soglasja. (5) Skladno z odlo čbo Ministrstva za kmetijstvo in okolje št. ______, z dne ______v postopku priprave OPN ni/je potrebna celovita presoja vplivov na okolje. 2. člen (obmo čje OPN)

OPN velja na celotnem obmo čju Mestne ob čine Celje. 3. člen (vsebina in oblika OPN)

(1) OPN vsebuje tekstualni del (odlok) in grafi čni del. (2) Tekstualni del OPN je sestavljen iz naslednjih poglavij: 1. Uvodne dolo čbe 2. Strateški del 3. Izvedbeni del 4. Kon čne dolo čbe (3) Sestavni del odloka so priloge: - Priloga 1: Prostorski izvedbeni pogoji (PIP) za posamezna obmo čja podrobnejše namenske rabe - Priloga 2: Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji (PIP) za posamezna obmo čja enote urejanja prostora (EUP) in prostorski izvedbeni pogoji (PIP) na obmo čjih predvidenih ob činskih podrobnih prostorskih na črtov (OPPN) - Priloga 3: Vrste dopustnih gradenj nezahtevnih in enostavnih objektov po posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe prostora.

(4) Grafi čni del strateškega dela OPN vsebuje naslednje karte:

3

Številka Karta Merilo I Zasnova prostorskega razvoja ob čine M 1:50 000 II Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena M 1:50 000 in grajenega javnega dobra II/1 Zasnova prometnega omrežja II/2 Zasnova komunalnega, energetskega in komunikacijskega omrežja III Okvirna obmo čja naselij, vklju čno z obmo čji razpršene M 1:50 000 gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana in okvirna obmo čja razpršene poselitve IV Usmeritve za prostorski razvoj ob čine: M 1:50 000 IV/1 Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo IV/2 Usmeritve za razvoj v krajini IV/3 Usmeritve za dolo čitev namenske rabe zemljiš č IV/4 Usmeritve za dolo čitev prostorskih izvedbenih pogojev

(5) Grafi čni del izvedbenega dela OPN vsebuje naslednje karte: Številka Karta Merilo 1 Pregledna karta ob čine z razdelitvijo na liste M 1:50 000 2 Pregledna karta ob čine s prikazom osnovne namenske rabe M 1:50 000 in klju čnih omrežij gospodarske javne infrastrukture 3 Prikaz obmo čij enot urejanja prostora, osnovne oziroma M1:5 000 podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev 4 Prikaz obmo čij enot urejanja prostora in gospodarske javne M1:5 000 infrastrukture (6) OPN je izdelan v digitalni in analogni obliki. 4. člen (obvezne priloge OPN)

Obvezne priloge OPN so: - izvle ček iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije, - Prikaz stanja prostora, - strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPN, - smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, - obrazložitev in utemeljitev OPN, - povzetek za javnost, - okoljsko poro čilo. 5. člen (pomen kratic)

Kratice uporabljene v tem odloku imajo naslednji pomen: - AC avtocesta, - ACP avtocestni priklju ček, - DKP državne kolesarske povezave, - DPN državni prostorski na črt, - DPNp predviden državni prostorski na črt, - DV daljnovod, - EUP enota urejanja prostora, - GJI gospodarska javna infrastruktura, - IPA izvedbeni prostorski akt, - JPP javni potniški promet, - NRP namenska raba prostora, - ON obmo čje naselja, - OPN ob činski prostorski na črt, - OPPN ob činski podrobni prostorski na črt, - OPPNp predviden ob činski podrobni prostorski na črt, - MOC Mestna občina Celje, - PA prostorski akt, - PIP prostorski izvedbeni pogoji, - PM parkirno mesto, - PRS Prostorski red Slovenije - RPE register prostorskih enot,

4

- RP razdelilna postaja, - RTP razdelilna transformatorska postaja, - SP strokovne podlage, - SPRS Strategija prostorskega razvoja Slovenije, - TP transformatorska postaja, - UN urbanisti čni na črt, - VPA veljavni prostorski akt, - ZPNa črt Zakon o prostorskem na črtovanju. 6. člen (uporabljeni izrazi)

(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen: - Avtobusna postaja je prostor dolo čen za sprejem in odpravo avtobusov, ki mora imeti pokrite perone, urejene za varno vstopanje in izstopanje potnikov, prostore za zadrževanje potnikov in voznega osebja, za hrambo prtljage, elektronski medij za informacije o voznih redih ali tablo z objavo izvle čkov iz voznih redov, mesta za prodajo vozovnic, sanitarije ter prometni urad in s predpisi dolo čeno opremo. - Avtobusno postajališ če je s predpisano prometno signalizacijo ozna čen ali fizi čno od voziš ča lo čen prostor, namenjen izklju čno ustavljanju avtobusov v javnem linijskem cestnem prometu oziroma avtobusov ali drugih vozil, namenjenih izvajanju posebnega linijskega prevoza. - Bruto tlorisna površina (BTP) stavbe je skupna površina vseh etaž nad nivojem terena, s svetlo višino nad 2,20 m, izra čunanih po sistemu SIST ISO 9836. Pri izkoriš čenem podstrešju se upošteva tisti del bruto etažnih površin, kjer je svetla višina prostora ve čja od 1,60 m. Pri izra čunu BTP se ne upoštevajo površine, ki so obdane z elementi kot so parapeti, venci, ograje in niso pokrite. - Degradiran prostor po ZPNa črt je del naselja oziroma obmo čje zunaj naselja, v katerem so zmanjšane tehni čne, prostorsko oblikovalske, bivalne, gospodarske, socialne, kulturne in ekološke razmere do stanja neuporabnosti in je prenova za oživitev nujna oziroma je obmo čje zunaj naselja, na katerem je zaradi človekove dejavnosti ali opustitve le-te prišlo do degradacije in je njegova sanacija nujna. - Enota urejanja prostora (v nadaljevanju: EUP) je obmo čje, ki obsega naselje, del naselja ali del odprtega prostora, na katerem se dolo či namenska raba prostora in dopustna izraba prostora ter omejitve, povezane z varstvom okolja, ohranjanjem narave in varstvom kulturne dediš čine ter za posamezne vrste posegov v prostor dolo čijo enotni prostorski izvedbeni pogoji oziroma usmeritve ter pogoji in omejitve za izdelavo ob činskega podrobnega prostorskega na črta, če je ta predviden. - Etaža je del stavbe med pohodno površino in stropom ali streho. - Etažnost objekta je dolo čena s številom etaž nad terenom, pri čemer se kot etaža štejejo pritli čje (P), nadstropje (N), mansarda (M) in terasa (T). - Faktor izrabe parcele (FI) je razmerje med bruto tlorisno površino stavbe (površine vseh etaž objektov na parceli) in površino parcele, namenjene gradnji. V tlorisno površino stavb se štejejo tudi nezahtevni in enostavni objekti. - Faktor zazidanosti parcele (FZ) je razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele, namenjene gradnji. V tlorisno površino stavb se štejejo tudi nezahtevni in enostavni objekti. - Faktor zelenih površin (FZP) je razmerje med zelenimi površinami in celotno površino parcele, namenjene gradnji. - Grajeno javno dobro so zemljiš ča in na njih zgrajeni objekti, ki so skladno s predpisi namenjeni splošni rabi in so dostopni vsem pod enakimi pogoji. - Klet (K) je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritli čja navzdol. - Mansarda (M) je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno, praviloma dvokapno streho, z višino kapnega zidu najve č 1,20 m. - Naselje po RPE (registru prostorskih enot) pomeni pojem naselja v pomenu, kot ga dolo čajo predpisi, ki urejajo dolo čanje obmo čij in poimenovanje naselij. - Naselje po SPRS (Strategija prostorskega razvoja Slovenije) je obmo čje, ki obsega zemljiš ča pozidana s stanovanjskimi in drugimi stavbami ter gradbeno inženirskimi objekti in javne površine. Naselje tvori skupina najmanj desetih stanovanjskih stavb. Naselja se med seboj razlikujejo po funkciji in vlogi v omrežju naselij ter velikosti, urbanisti čni ureditvi in arhitekturi. Na podlagi fizionomskih, morfoloških in funkcijskih meril in kazalcev se naselja razvrš ča v urbana in podeželska naselja ter vasi. - Obmo čje naselja po ZPNa črt pomeni s prostorskim aktom dolo čeno obmo čje strnjeno grajenih stavb razli čnih namembnosti s pripadajo čimi površinami, potrebnimi za njihovo uporabo in obmo čje površin, predvidenih za širitev; ON je kratica.

5

- Parcela namenjena gradnji, je zemljiš če, sestavljeno iz ene ali ve č zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu, oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu. Kot parcela namenjena gradnji se štejejo tudi gradbene parcele objektov oziroma funkcionalna zemljiš ča objektov po prejšnjih predpisih. - Praviloma - izraz pomeni, da je treba upoštevati dolo čila odloka in če to zaradi utemeljenih razlogov ni možno, je treba odstopanje od dolo čil odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor. - Pretežno - dejstvo, da kaj obsega, predstavlja ve čji del česa. - Razpršena gradnja po ZPNa črt je negativni pojav v prostoru, katere zna čilnost je neracionalna izraba prostora in nezadostna komunalna opremljenost in je kot taka potrebna sanacije, - Razpršena poselitev po ZPNa črt je tip poselitve z nizko gostoto poselitve, ki predstavlja avtohtoni vzorec poselitve in se kot taka ohranja. - Sleme je vrhnji rob ostrešja ali sti čni rob strešin in je hkrati najvišja to čka strehe. - Stanovanjska stavba je objekt, v katerem je ve č kot 60% bruto etažnih površin namenjenih bivanju. - Terasna etaža (T) je zgornja etaža stavbe, kadar njena BTP ne presega 70% BTP etaže pod njo. - Ureditveno obmo čje naselja je obmo čje poselitve, kot je bilo definirano s prostorsko zakonodajo pred letom 2003. - Varovalni koridor gospodarske javne infrastrukture obsega prostor, v katerem gradnja objektov pred izgradnjo objektov, katerim so koridorji namenjeni, ni dopustna. Dopustni so posegi v prostor pod pogoji tega odloka in s posebnim soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca v skladu s predpisi. - Varovalni pas gospodarske javne infrastrukture obsega prostor dolo čen v skladu s predpisi, v katerem so gradbeni posegi dopustni le s soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca. - Ve čstanovanjska stavba je stanovanjska stavba s tremi ali ve č stanovanji (vila blok, stanovanjski blok, stolpi č, stolpnica in podobni stanovanjski objekti). - Veduta je poudarjen pogled iz dolo čenega mesta opazovanja (praviloma javne površine) z jasno dolo čeno smerjo in prostorsko zaokroženim ciljem opazovanja, ki je lahko objekt ali obmo čje. - Vila blok je do šest stanovanjski objekt višine do P+2 (oziroma do P+1+M, P+1+T). - Vodno zemljiš če je zemljiš če na katerem je voda trajno ali ob časno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki dolo čajo vodni in obvodni ekosistem. Vodno zemljiš če teko čih voda obsega osnovno strugo teko čih voda, vklju čno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe. Vodno zemljiš če stoje čih voda obsega dno stoje čih voda, vklju čno z bregom, do najvišjega zabeleženega vodostaja. Za vodno zemljiš če se štejejo tudi opuš čene struge in prodiš ča, ki jih voda ob časno še poplavlja, mo čvirja in zemljiš če, ki ga je poplavila voda zaradi posega v prostor. - Vrstna hiša je stanovanjska stavba z enim stanovanjem, zgrajena v strnjenem nizu najmanj treh zaporedno zgrajenih hiš enakih gabaritov. - Zakonito zgrajeni objekt je objekt, za katerega gradnjo je bilo izdano predpisano upravno dovoljenje ali je zgrajen pred 31. decembrom 1966. - Železniška postaja je dolo čen prostor za sprejem in odpravo vlakov, ki ima najmanj eno kretnico in vsaj en peron za varno vstopanje in izstopanje potnikov, glede na velikost in pomen pa lahko tudi prometni urad, prostore za zadrževanje potnikov in postajno osebje, prostore za hrambo prtljage, prostor za objavo voznih redov in cenikov, mesto za prodajo vozovnic, sanitarije in drugo s predpisi dolo čeno opremo - Železniško postajališ če je mesto na progi, dolo čeno za postanek potniških vlakov, ki omogo ča varno vstopanje in izstopanje potnikov. (2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka dolo čajo predpisi s podro čja prostorskega na črtovanja in graditve objektov.

6

2 STRATEŠKI DEL

2.1 SPLOŠNE DOLO ČBE 7. člen (splošno)

Strateški del OPN dolo ča izhodiš ča in cilje ter zasnovo prostorskega razvoja ob čine, usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, za dolo čitev namenske rabe zemljiš č in prostorskih izvedbenih pogojev ter zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena, obmo čja naselij, vklju čno z obmo čji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana, ter obmo čja razpršene poselitve.

2.2 IZHODIŠ ČA IN CILJI PROSTORSKEGA RAZVOJA OB ČINE 8. člen (izhodiš ča prostorskega razvoja)

Izhodiš ča za na črtovanje nadaljnjega prostorskega razvoja MOC so: - skladnost s prostorskimi cilji in zasnovami, kot jih dolo čata SPRS in s PRS ter z skladnost mednarodnimi izhodiš či na podro čju trajnostnega razvoja, katerega temelj je medsebojno povezovanje in usklajevanje gospodarskega, prostorskega, družbenega razvoja ter varstva okolja, - temeljne zna čilnostih naravnih in ustvarjenih razmer na obmo čju ob čine, - ugotovitve o stanju in težnjah ter razvojnih pobudah in razvojnih možnostih na obmo čju ob čine. 9. člen (stanje in zna čilnosti prostorskega razvoja)

(1) MOC je umeš čena v osrednjem delu Savinjske statisti čne regije, znotraj Osrednje Celjske subregije. Na severu meji na ob čini Dobrna in Vojnik, na vzhodu z ob činama Štore ter Šentjur na jugu z ob čino Laško in na zahodu z ob čino Žalec. MOC obsega površino 94,9 km2. V 39 naseljih prebiva 48.773 prebivalcev (podatek na dan 1.7.2013). Gostota poselitve je 513,9 preb/km2. Ob činsko središ če je Celje. (2) MOC je umeš čena na osi V. prometnega ter energetskega TEN koridorja in stranske veje X. TEN koridorja. Leži neposredno ob avtocesti A1 Maribor–Ljubljana–Koper in ima tri avtocestne priklju čke. Glavna nosilka cestnega prometa (tudi regionalnega) v smeri zahod–severovzhod je avtocesta A1, ki se poveže s cesto v okviru tretje razvojne osi. (3) Glavna urbanizacija je v ravnini Savinje in pritokov (Celjska kotlina), kjer je umeš čeno ob činsko središ če Celje. Severni in južni del ob čine pa zaznamuje hribovito in gri čevnato obrobje. V nižinskem predelu izven mestnega središ ča prevladujejo obcestna naselja in razpršena gradnja (lokalno se pojavlja na celotnem obmo čju ob čine) z dovolj prostora za širitev, medtem ko so za hribovito in gri čevnato obmo čje ob čine zna čilne gru časte vasi ter razpršena poselitev (kot del avtohtone poselitve), kjer širitve kmetij in posameznih objektov znotraj vasi niso mogo če. V višjih hribovitih legah so samotne kmetije, celki. (4) Obmo čje MOC spada v krajine Predalpske regije, podrobneje na skrajno vzhodno obrobje pretežno prodnate Savinjske ravni ter v južni del Vzhodnoslovenskega predalpskega hribovja. V reliefu MOC prevladujejo ravnine, hribovje in gri čevje sta v manjšem obsegu le na jugu, severu in deloma na vzhodu. Dno ravnine je rahlo razgibano, sestavlja ga obsežen vršaj, ki ga je nasula in oblikovala Savinja s pritoki ter je na dolo čenih mestih v neposredni bližini Savinje členjen s terasami. Za ostalo obmo čje je zna čilno razgibano in zaokroženo hribovje, ki je prepleteno z ozkimi dolinami in grapami. Približno štiri petine ozemlja ob čine je v višinskem pasu med 200 in 300 m nadmorske višine, petina v pasu med 300 in 400 in samo slab odstotek površja je v višjih legah. Prostor je prepoznaven tudi po zna čilni razporeditvi rabe, ravninski del je pretežno poseljen, obrobje je drobno mozai čno strukturirano in v ekstenzivni kmetijski rabi, postopoma pa prehaja v zaledje gozdnatih pobo čij. (5) Prostorski razvoj v MOC se je v zadnjih letih izvajal v okvirih prostorskega plana iz leta 1986. Ob čina je do zadnjih sprememb dopolnjevala prostorski plan z manjšimi spremembami in dopolnitvami. (6) Razvoj mesta je sledil na črtovanim usmeritvam planske dokumentacije in parcialnim spremembam. Razvoj zelenih površin, pomembnejših pešpoti in kolesarskih poti kot sistemske ureditve pa je ostal nerealiziran. V preteklosti zasnovani zeleni klini v urbanisti čni zasnovi mesta, ki so razmejevali posamezne ve čje poselitve, so na četi z gradnjo.

7

10. člen (težnje in problemi dosedanjega prostorskega razvoja)

(1) Iz dosedanjega razvoja izhajajo naslednji problemi in težnje. (2) Poselitev: – težnje po poselitvi s predvsem individualno stanovanjsko gradnjo ter individualnimi po čitniškimi objekti ter posledi čno stalne težnje po širitvi poselitvenih obmo čij na kmetijska in gozdna zemljiš ča, – razpršena gradnja, – neizdelana in/ali neusklajena planska in urbanisti čna dokumentacija, – zniževanja ravni oskrbe v centralnih naseljih.

(3) Prometna infrastruktura: – slaba povezava mesta s prometno mrežo, – neusklajeni posegi v prostor zaradi prometa, – premalo kolesarskih in pešpoti, – velik vpliv prometa na okolje z emisijami hrupa in izpušnih plinov.

(4) Druga komunalna infrastruktura in vodnogospodarstvo: – vsi prebivalci niso priklju čeni na javni vodovodni sistem, – v reden odvoz smeti niso vklju čeni vsi prebivalci, – neustrezno odlaganje odpadkov, – divja odlagališ ča odpadkov, – neurejeno ravnanje z gradbenimi odpadki, – nevarnost visokih vod.

(5) Kakovost sestavin okolja: – onesnaženost in degradiranost tal zaradi starih bremen, – prekomerna onesnaženost zraka z delci PM10 in ozonom, – poplavna ogroženost v pore čju Savinje in v mestu, – hrup kot mote či dejavnik ob prometnicah, – pove čanje rabe neobnovljivih virov energije, – naraš čanje koli čin odpadkov, – onesnaženje voda, porušeno ekološko ravnotežje v vodotokih. 11. člen (razvojne potrebe v ob čini ter razvojne potrebe države in regije)

(1) Razvojni interesi države in regije na obmo čju MOC so: - krepitev središ čne vloge Celja - nacionalno, regionalno središ če - varovanje pred poplavami, - sanacija okoljskih bremen, - umestitev v prostor tretje razvojne osi, - ohranjanje železniške povezave, njena posodobitev, potreba po izgradnji hitre železnice, - daljinske kolesarske povezave. (2) Lokalni razvojni interesi so: - nova razvojna obmo čja za širitev ob činskega središ ča, lokalnih oskrbnih središ č in drugih naselij, v skladu z u činkovito in enakomerno dostopnostjo, primerno razmestitvijo funkcij in medsebojnimi prometnimi povezavami, - zagotovitev novih obmo čij oziroma širitev obstoje čih za razvoj gospodarskih dejavnosti, storitev in turizma, - zagotovitev novih obmo čij oziroma širitev obstoje čih za bivanje in za druge razvojne potrebe v naseljih (notranji razvoj in dopolnjevanje za lokalne potrebe), - izgradnja in izboljšava prometnega in kolesarskega omrežja, - izgradnja in izboljšava komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja. 12. člen (medsebojni vplivi in povezave z obmo čji sosednjih ob čin)

(1) MOC se vklju čuje v regionalni razvojni program Savinjske regije 2014-2020, ki ima na nivoju regije opredeljene cilje: trajnostna gospodarska rast, krepitev podjetništva, obrti skozi samozaposlovanje, kakovost poslovnega in bivalnega okolja, trajnostno upravljanje z naravnimi viri, samooskrba regije, urejena trajnostna razvojna infrastruktura in pove čanje zaposljivosti delavno aktivnega prebivalstva. (2) MOC skupaj s sosednjimi ob činami rešuje svoja in skupna razvojna vprašanja. Celje je regionalno središ če in je najpomembnejše središ če dejavnosti družbene infrastrukture, oskrbnih, storitvenih,

8

upravnih in drugih dejavnosti ter najpomembnejše gospodarsko obmo čje in prometno vozliš če. Vanj se usmerja najpomembnejše javne funkcije.

13. člen (izhodiš ča prostorskega razvoja)

(1) V policentri čnem urbanem sistemu Slovenije, ki ga tvori dvostopenjsko strukturirano omrežje središ č nacionalnega in regionalnega pomena, se Celje razvija kot središ če nacionalnega pomena, kot pomembno regionalno prometno središ če in ob činsko središ če. (2) Zaradi pospeševanja povezanosti s širšim evropskim prostorom se krepi konkuren čnost Celja v evropskem urbanem omrežju, zaradi zagotavljanja enakovrednosti slovenskih obmo čij v primerjavi s sosednjimi obmo čji se v Celju, ki je v vplivnem obmo čju Ljubljane in Maribora, z na črtovanjem učinkovitih mestnih mrež, gospodarskih con, intermodalnih terminalov, turisti čnih središ č in drugih dejavnosti pospešuje prostorski razvoj. (3) Vplivno obmo čje Celja obsega obmo čje s povpre čno ve č kot 230.000 prebivalci, zato njegov vpliv sega tudi na gravitacijska obmo čja drugih središ č nacionalnega ali regionalnega pomena. (4) Celje je kot središ če funkcijske regije primerna lokacija za terciarno in sekundarno raven zdravstvene oskrbe, univerzitetno, fakultetno (visokošolsko) in višje izobraževanje ter za visoke sodne in upravne institucije, specializirano socialno varstvo ter javne raziskovalne organizacije. Kot središ če nacionalnega pomena je najpomembnejše središ če dejavnosti družbene infrastrukture, oskrbnih, storitvenih, upravnih in drugih dejavnosti ter najpomembnejše gospodarsko obmo čje in prometno vozlišče. Vanj se usmerja najpomembnejše javne funkcije. (5) Gravitacijsko obmo čje Celja je zaklju čeno regionalno obmo čje, v katerem se uravnoteženo in povezano razvija omrežje urbanih naselij. Na lokalni ravni se v skladu z u činkovito in enakomerno dostopnostjo, primerno razmestitvijo funkcij in medsebojnimi prometnimi povezavami razvija kot središ če medob činskega in ob činskega pomena, v povezavi s pomembnejšimi lokalnimi središ či in drugimi lokalnimi središ či. (6) Omrežje družbene javne infrastrukture, kot so šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, kulturne in druge javne službe, se razvija v skladu z omrežjem središ č. (7) Zagotavlja se razvoj Celja kot programsko in funkcionalno ter strukturno in oblikovno urejenega in prepoznavnega središ ča nacionalnega pomena. Razvoj mesta se prilagaja naravni prostorski zgradbi, tako da se dolgoro čno ohranja kakovosten mestni nepozidan prostor (mestni gozdovi, druge nepozidane vzpetine ter obvodni prostor). Poselitev Celja se oblikuje kot urbana struktura z ve čjo gostoto in ve čjimi dimenzijami objektov, kar predvsem velja za nova jedra pozidave, obmo čja prenove ob mestnih vpadnicah in na obmo čjih vozliš č. (8) V lokalnih središ čih se spodbuja razvoj ustreznih storitvenih in oskrbnih funkcij, možnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, zdravniško in socialno oskrbo, športno in kulturno dejavnost, informiranje in druženje ter razvoj delovnih mest za okoliško prebivalstvo. (9) Poselitev se prednostno usmerja v urbana naselja, ki so že središ ča ali pa se bodo kot taka razvila zaradi zna čilnosti svojega položaja v omrežju naselij in potreb zaledja. (10) V omrežju urbanih naselij Celje krepi povezanost s središ čema regionalnega pomena, z medob činskimi središ či Velenje in - Slovenske Konjice. (11) Upošteva se varstvene zahteve, in sicer temeljne zna čilnosti naravnih in ustvarjenih razmer na obmo čju ob čine ter ugotovitve o stanju in težnjah ter razvojnih pobudah in razvojnih možnostih, ki so opredeljene na podlagi strokovnih preveritev prostorskih potencialov in omejitev, predvsem ranljivosti in privla čnosti prostora ter razli čnih sektorskih omejitev. (12) Upošteva se razvojne potrebe ob čine, ki so bile ugotovljene za podro čje demografije, gospodarstva, kmetijstva, storitvenih dejavnosti, potreb po stanovanjih, oskrbnih in družbenih dejavnosti ter potrebe, izražene s strani ob čanov in gospodarskih družb. (13) MOC bo razvijala potencial, ki ga ima kot del vzhodne kohezijske regije, in sicer kot mestna ob čina, ki jo odlikujejo strateška lega, lokacija na križiš ču avtocestnega koridorja, ki je hkrati V. evropski prometni koridor in na črtovane 3. razvojne osi. (14) Celje se bo razvijalo kot nosilno razvojno obmo čje regije in eno od gospodarsko razvitih slovenskih mest, zato se zagotavlja razvojne površine in druge pogoje za razvoj gospodarstva. (15) Celje bo postalo kulturno bolj prepoznavno manjše srednjeevropsko mesto, za kar se bo prednostno pospešil razvoj univerze in kulturnih programov. (16) Celje bo postalo privla čno in varno bivalno okolje za vse kategorije prebivalstva, zato se bodo urejala zadostna in kakovostna stanovanjska območja in omrežja družbenih dejavnosti ter javni prostor.

14. člen (cilji prostorskega razvoja)

9

(1) Celje se bo razvijalo kot središ če nacionalnega pomena in hkrati regijsko ter ob činsko središ če, kot osrednje upravno, gospodarsko, zaposlitveno, izobraževalno, kulturno, versko in prometno središ če ob čine in Savinjske regije in s tem predstavljalo najpomembnejše središ če med Ljubljano in Mariborom. Z gospodarskimi conami, stanovanjskimi obmo čji ter številnimi javnimi funkcijami ob činskega, regionalnega in nacionalnega pomena in z razvojem univerzitetnega središ ča bo Celje krepilo vlogo v omrežju nacionalnih in mednarodnih središ č.

(2) Krepitev položaja Celja, kot urbanega središ ča,s trajnostno usmerjenim in podprtim razvojem v regiji, državi in v mednarodnem prostoru, kar se zagotavlja s prostorskimi možnostmi za umeš čanje nacionalnih in regionalno pomembnih dejavnosti.

(3) Uravnotežen trajnostni prostorski razvoj naselij glede na njihovo vlogo v omrežju naselij. Poselitev se usmerja v ve čja naselja, od katerih naselje Celje s sosednjimi naselji tvori urbano celoto. Prepre čuje se nadaljnje širjenje razpršene gradnje. Uravnotežen razvoj urbanega sistema in kvalitetno bivanje se zagotavlja z ustreznimi prostorskimi možnostmi.

(4) Izboljšanje dostopnosti z javnim potniškim prometom in prometne opremljenosti naselij, gospodarskih con in turisti čnih obmo čij, kar se zagotavlja z izgradnjo novih in prenovami obstoje čih prometnic – cest, železniške proge, poti, kolesarskih povezav, z zagotavljanjem ustreznih prometnih ureditev v naseljih za pove čanje prometne varnosti in za vzpostavitev in potrebe javnega potniškega prometa.

(5) Izboljšanje energetske ter komunalne opremljenosti in poplavne varnosti naselij, gospodarskih con, turisti čnih in drugih obmo čij, kar se zagotavlja s postopnim opremljanjem s prioritetami in etapnostjo glede na njihovo vlogo in pomen v omrežju naselij – dograditev in povezovanje vodovodnega omrežja, izgradnja kanalizacijskih omrežij s čistilnimi napravami, izgradnja plinovodnega omrežja, dograditev vro čevodnega omrežja, izboljšava elektroenergetskega in telekomunikacijskega omrežja in izvedba protipoplavnih ukrepov.

(6) Varstvo okolja: - sanacija in varstvo tal: odprava starih bremen v MOC, varovanje tal kot naravnega vira pred degradacijo, - varstvo pred hrupom: zmanjšanje hrupne obremenitve, - varstvo zraka in prilagajanje podnebnim spremembam: doseganje mejnih oziroma ciljnih vrednosti za posamezna onesnaževala (PM10 in ozon), zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, pove čati delež obnovljivih virov energije v celotni energetski oskrbi, znižati porabo energije v novih stavbah z zemljiško politiko ali drugimi oblikami spodbud spodbujati gradnjo pasivnih in nizko energetskih stavb in možnost znižanja porabe energije v javnem sektorju, - trajnostno ravnanje z vodami: ureditev odvajanja in čiš čenja odpadnih voda, poplavna varnost Celja, - ohranjanje narave, kulturne krajine in mestnih zelenih površin: ohranjanje biotske pestrosti, pove čevanje deleža zelenih in rekreativnih površin, - učinkovito ravnanje z odpadki: zmanjšati koli čine odloženih odpadkov, vzpostaviti sistem celovitega upravljanja z odpadki, - okoljsko informiranje in ozaveš čanje.

2.3 ZASNOVA PROSTORSKEGA RAZVOJA OB ČINE

2.3.1 Prednostna obmo čja za razvoj poselitve in dejavnosti 15. člen (prednostna obmo čja za razvoj poselitve in dejavnosti)

(1) Kot prednostna obmo čja za poselitev so opredeljena: širše mestno obmo čje Celje, pomembnejše lokalno središ če Ljube čna ter lokalni središ či Šmartno v Rožni dolini in Teharje. Za potrebe poselitve se zagotavljajo manjše površine tudi v ostalih naseljih ob čine. Poselitev se prednostno razvija v obstoje čih naseljih, kjer je že urejena prometna in komunalna infrastruktura, in sicer kot zapolnitve, zaokrožitve, prenove, sanacije, ipd. (2) Površine za stanovanjsko gradnjo razli čnih oblik (enodružinsko, vrstno, bloki), prednostno v obliki kompleksne, organizirane gradnje. Na severozahodnem delu mesta se na črtujejo ve čje širitve stanovanjske pozidave. Ureja in sanira se obstoje če stanovanjske soseske, ki so pove čini sicer dobro navezane na zelene površine mesta, niso pa ustrezno opremljene z dnevno oskrbo in skupnimi programi naselja, skupnimi odprtimi površinami, zelenicami, igriš či, otroškimi igriš či ipd Na črtuje se medsebojno dolgoro čno usklajena namenska raba prostora, pri kateri bodo

10

stanovanjska obmo čja ustrezno oddeljena od proizvodnih obmo čij in bodo hkrati, umeš čena v bližini obmo čij oskrbnih dejavnosti. (3) Razvoj oskrbnih, storitvenih ter družbenih dejavnosti se usmerja na obmo čje Celja, Ljube čne, Šmartnega v Rožni dolini in Teharij. (4) Gospodarske dejavnosti se prednostno razvijajo v okviru obstoje čih gospodarskih con, kamor se postopoma selijo obstoje če dejavnosti iz naselij, mote če za bivanje in družbene dejavnosti. Z izgradnjo novih in s prenovami obstoje čih prometnic ter druge infrastrukture se izboljšata dostopnost in komunalna opremljenost obstoje čih gospodarskih con. V gospodarskih conah se prioritetno zagotavljajo prostorski pogoji za razvoj novih delovnih mest v gospodarskih – proizvodnih, terciarnih in kvartarnih dejavnostih. Pri umeš čanju in razvoju gospodarskih dejavnosti se upošteva tudi njihova združljivost z drugimi dejavnostmi in rabami prostora. Okoljsko in bivanjsko manj obremenjujo če trgovske, storitvene in obrtne dejavnosti ter manjša proizvodnja se lahko umeš čajo v obmo čja centralnih dejavnosti. Ve čje gospodarske cone se tudi v prihodnjem prostorskem razvoju koncentrirajo na ožjem obmo čju Celja na njegovi vzhodni strani, v navezavi na obstoje či in predvideni sistem povezovalnih cest ter na avtocesto, 3. razvojno os in industrijsko mrežo železniških tirov. Gospodarske dejavnosti se v manjšem obsegu razvijajo tudi v drugih naseljih, glede na prostorske možnosti in omejitve, prometno dostopnost in infrastrukturno opremo prostora. (5) Za nadaljnji razvoj Celja je bistvenega pomena ureditev glavnih mestnih cest in zbirnih mestnih cest. Gre za prometnice, ki so nujno potrebne za ustrezno funkcioniranje samega mesta, za navezave zalednih obmo čij ob čine na mesto ter za povezave v slovenski avtocestni sistem in na na črtovano tretjo razvojno os. Prometni terminal – logisti čni center regionalnega pomena se ohranja in širi na obstoje či lokaciji. Predvidijo se novi intermodalni centri z navezavo na avtocesto A1 in železniško infrastrukturo. Posodobijo se druge oblike prometa (JPP, železnica, kolesarski promet, letališ če). Mesto se opremi s peš in kolesarskimi povezavami. Sanacija ter oprema omrežja javnega prostora mesta (oblikovanje drevoredov ob vpadnicah in drugih pomembnejših mestnih prometnicah, urejanje trgov, parkov in igriš č v stanovanjskih soseskah, prostorov za sre čanja ob čanov, prireditve ipd.).

2.3.2 Omrežja naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij 16. člen (omrežja naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij)

(1) Na obmo čju MOC je skladno z registrom prostorskih enot (RPE) opredeljenih 39 naselij: Brezova, Bukovžlak, Celje, Dobrova, Glinsko, Gorica pri Šmartnem, Jezerce pri Šmartnem, Košnica pri Celju, Lahovna, Leskovec, Lipovec pri Škofji vasi, Ljube čna, Lo če, Lokrovec, Lopata, Medlog, Osenca, Otemna, Pe čovnik, Pepelno, Prekorje, Rožni Vrh, Runtole, Rupe, Slance, Slatina v Rožni dolini, Šentjungert, Škofja vas, Šmarjeta pri Celju, Šmartno v Rožni dolini, Šmiklavž pri Škofji vasi, Teharje, Tremerje, Trnovlje pri Celju, Vrhe, Za čret, Zadobrova, Zvodno, Žepina. (2) Glede na hierarhijo naselij so naselja v MOC: - središ če nacionalnega pomena, regionalno središ če in ob činsko središče: Celje, - pomembnejša lokalna središ ča: Ljube čna in Teharje, - lokalno središ če: Šmartno v Rožni dolini, - ostala naselja. (3) Celje se razvija kot središ če nacionalnega pomena in hkrati regijsko ter ob činsko središ če z že razvitimi gospodarskimi conami, stanovanjskimi območji ter številnimi javnimi funkcijami ob činskega, regionalnega, nacionalnega pomena in z ustanovitvijo univerze. Razvija se kot osrednje upravno, gospodarsko, zaposlitveno, izobraževalno, kulturno, versko in prometno središ če ob čine ter Savinjske regije in predstavlja najpomembnejše središ če med Ljubljano in Mariborom. V ta namen se omogo ča intenziven razvoj gospodarskih, oskrbnih, storitvenih in družbenih dejavnosti. Zagotavljajo se zadostne površine za dejavnosti, ki prinašajo nova delovna mesta. Hkrati se zagotovijo površine za razli čne oblike stanovanjske pozidave razli čnih gostot, pri čemer se spodbuja ve čja koncentracija prebivalstva v Celju in okoliških spalnih naseljih ter zmanjšuje razpršena poselitev. V ta namen se izboljša komunalno in prometno infrastrukturo. (4) Pomembnejše lokalno središ če ter lokalni središči imajo naslednja izhodiš ča: - razvoj Ljube čne, Šmartnega v Rožni dolini in Teharij temelji na krepitvi oskrbnih in storitvenih funkcij ter potrebam bivanja. Poudarjena je usmeritev ohranjanja obstoje čih funkcij. Opredeljena so kot obmo čja zgoš čevanja navznoter, zaokroževanja, intervencij in sanacije. Gradnja je namenjena vsem vrstam centralnih dejavnosti, servisnim in oskrbnim dejavnostim in stanovanjski gradnji. Poleg gradnje je potrebno upoštevati ustrezne površine za zelene površine in zadostne površine za parkiranje. - pri urejanju naselij ima prednost kvalitetni vidik urejanja naselij. Možno je urejanje lokalov in objektov za oskrbne in storitvene dejavnosti, ki sodijo v stanovanjsko obmo čje. Pozornost se posveti sožitju urbane in ruralne funkcije, v teh naseljih se zagotavljajo zadostne površine za

11

širitev stanovanjskih obmo čij in za manjše gospodarske dejavnosti, s čimer se ohranja in krepi njihova vloga kot manjših oskrbnih centrov za podeželsko gravitacijsko zaledje. (5) Posamezna naselja v ob čini so opredeljena kot podeželska naselja (Lo če, Jezerce…), saj so pretežno ruralnega zna čaja. V njih sta prevladujo ča programa bivanje in kmetijstvo. V teh naseljih je bistveno predvsem ohranjanje prebivalstva in možnosti za razvoj dejavnosti, ki so združljive s podeželskim bivalnim okoljem. Tu se ne predvidijo ve čje širitve obmo čij za gradnjo, vendar se tem naseljem omogo či prostorski razvoj za potrebe lokalnega prebivalstva. (6) Skladno z ZPNa črt-om ter na osnovi SPRS so bila vodilnim naseljem ter naseljem z razvojnimi možnostmi v MOC dolo čene funkcije in sicer na osnovi fiziognomskih, morfoloških, funkcijskih meril in kazalcev: - ve čje mesto: Celje skupaj s primestnimi naselji, - druga urbana naselja: Ljube čna, Teharje, - podeželska naselja: Šmartno v Rožni dolini. (7) Glede na funkcije lokalne uprave: - nacionalno, regionalno in ob činsko središ če / upravno središ če: Celje, - sedež krajevne skupnosti: Krajevna skupnost Aljažev hrib, Krajevna skupnost Ljube čna, Krajevna skupnost Medlog, Krajevna skupnost Ostrožno, Krajevna skupnost Pod gradom, Krajevna skupnost Škofja vas, Krajevna skupnost Šmartno v Rožni dolini, Krajevna skupnost Teharje, Krajevna skupnost Trnovlje, - sedež mestne četrti: Mestna četrt Center, Mestna četrt De čkovo naselje, Mestna četrt Dolgo polje, Mestna četrt Gaberje, Mestna četrt Hudinja, Mestna četrt Karel Destovnik Kajuh, Mestna četrt Lava, Mestna četrt Nova vas, Mestna četrt Savinja, Mestna četrt Slavko Šlander.

2.3.3 Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v ob čini in regiji 17. člen (temeljne smeri prometnega povezovanja v ob čini in regiji)

(1) MOC je umeš čena na stiku avtocestnega in železniškega dela V. in X. prometnega TEN koridorja. S svojo lego MOC predstavlja glavno vlogo regionalnega prometnega vozliš ča in leži na povezavi najpomembnejših slovenskih prometnih vozliš č: Kopra, Ljubljane in Maribora. Celje prav tako leži na obmo čju tretje razvojne osi, ki poteka od Koroške do Bele Krajine. Nova, predvidena, razvojna os bo omogo čala navezovanje tovornega in osebnega prometa vseh regij na tej osi na glavne prometne evropske smeri. (2) Cestno prometno omrežje v ob čini predstavljajo avtocesta A1 (Šentilj – Ljubljana), glavni cesti G1- 5 (Celje zahod - Celje – Zidani Most – Krško – Drnovo), G2-107 (Celje – Šentjur – Šmarje pri Jelšah – Dobovec) in regionalne ceste R2-430 (Celje – Slovenske Konjice- Maribor), R2-447 (Medlog – Žalec – Vransko – Trzin), R3-752 (Arclin - Ljube čna - Bukovžlak – Teharje). Sekundarno cestno prometno omrežje tvorijo lokalne ceste, glavne mestne ceste, zbirne mestne ceste, mestne ceste in javne poti. (3) Glavna železniška proga Koper – Ljubljana - Zidani Most – Maribor – Šentilj povezuje ob čino s celotno Slovenijo ter širše. Lokalna proga Celje – Žalec – Velenje pa je regionalnega pomena in povezuje najve čji mesti v regiji. (4) Na obmo čju MOC je na črtovana gradnja državnih kolesarskih povezav (DKP), ki tvori državno in regionalno omrežje kolesarskih povezav. DKP tvorijo hrbtenico kolesarskih povezav v ob čini, na katero se navezujejo lokalne kolesarske povezave. Uredi se daljinska kolesarska povezava v smereh vzhod–zahod in sever-jug kot del državne kolesarske povezave. Obstoje če in nove kolesarske povezave se povezujejo in predstavijo kot povezan sistem v rekreativne in turisti čne namene. Kolesarsko omrežje na obmo čju ob čine se na črtuje so časno z na črtovanjem novih ali rekonstruiranjem obstoje čih cestnih povezav. Za urejanje se v čim ve čji meri izkoristijo ustrezne ceste in poti, nasipi in podobno. Omrežja se v naseljih navezujejo na obstoje če omrežje. V vseh pomembnejših naseljih se zagotovi površine za varno odvijanje kolesarskega in peš prometa. S kolesarskimi povezavami je potrebno povezati vsa večja naselja znotraj ob čine in tudi širše, na obmo čju sosednjih ob čin.

2.3.4 Druga za ob čino pomembna obmo čja 18. člen (druga pomembna obmo čja)

Druga pomembna obmo čja v MOC so: - obmo čja prepoznavnih naravnih kvalitet prostora (zavarovana obmo čja, obmo čja Nature 2000 (Vol čeke, Cerovec, Voglajna pregrada Tratna - izliv v Savinjo, Savinja Celje-Zidani Most, Ocvirkova jama, Posavsko hribovje), ekološko pomembna obmo čja, naravne vrednote),

12

- obmo čja ustvarjenih kvalitet prostora (naselbinske dediščine in ostale zvrsti kulturne dediš čine: arheološka, memorialna, profana stavbna, sakralna stavbna, sakralno profana, stavbna in vrtnoarhitekturna dediš čina), - voda in obvodni prostor (Šmartinsko jezero, Savinja s pritoki), - obmo čja za obrambo (Bežigrad - obmo čje izklju čne rabe, del obmo čja Zadobrova - obmo čje izklju čne rabe, del obmo čja Zaloška Gorica - obmo čje izklju čne rabe ter obmo čje omejene in nadzorovane rabe, Letališ če Levec – obmo čje možne izklju čne rabe ter obmo čje omejene in nadzorovane rabe, Mali č nad Laškim – del obmo čja omejene in nadzorovane rabe). 19. člen (obmo čje urbanisti čnega na črta)

Urbanisti čni na črt se izdela za mesto Celje in vklju čuje urbani naselji Ljube čna in Teharje.

2.4 ZASNOVA GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE LOKALNEGA POMENA 20. člen (splošne dolo čbe za razvoj gospodarske infrastrukture)

(1) GJI se bo razvijala v skladu s prostorskimi potrebami in potrebami gospodarskega razvoja. Ob čina razvija GJI tako, da je zagotovljena trajna, kakovostna in zadostna komunalna oskrba ter dostopnost, možnost za uravnotežen družbeni in prostorski razvoj ter možnost za postopno izena čevanje nivoja uslug in komunalnega standarda med urbaniziranimi in podeželskimi obmo čji. Katastri in druge evidence gospodarske javne infrastrukture se dopolnjujejo ob vsakokratnih novogradnjah in rekonstrukcijah objektov, naprav in omrežij. (2) Na obmo čjih, ki bodo strateško na črtovana za bodo če novo opremljanje ali preurejanje, bo potrebna predhodna ali so časna celovita ureditev GJI. Obnova infrastrukturne opreme bo na črtovana po na čelu celovitosti opreme posameznih obmo čij.

2.4.1 Prometna infrastruktura 21. člen (cestno omrežje)

(1) Cestno omrežje MOC tvorijo: - avtocesta A1 Šentilj – Ljubljana, - glavna cesta G1-5 ACP Celje zahod – Zidani Most - Drnovo, - glavna cesta G2-107 Celje – Šmarje pri Jelšah – Dobovec, - regionalna cesta R2-430 Celje - ACP Celje center - Šentjur – Slovenske Konjice - Maribor, - regionalna cesta R2-447 Medlog – Žalec – Vransko – Trzin, - regionalna cesta R3–752 Arclin - Ljube čna – ACP Celje vzhod - Bukovžlak – Teharje - lokalne ceste (LC), glavne mestne ceste (LG), zbirne mestne ceste (LZ), mestne ceste (LK) in javne poti (JP). (2) Na obmo čju MOC je na črtovana gradnja državne ceste na odseku tretje razvojne osi med avtocesto A1 Šentilj – Koper in avtocesto A2 Ljubljana – Obrežje pri Novem mestu in drugih državnih cest: - ACP Celje zahod – Medlog – Košnica – Tremerje (G1-5), - ACP Celje vzhod – Slance – Košnica ali ACP Celje vzhod – Bežigrajska cesta - Kidri čeva cesta ( G2-107) – Polule – Tremerje (G1-5), - Arclin – Ljube čna – ACP Celje vzhod, - G2-107 Celje – Šentjur na odseku Teharje – Štore, - G1-5 od ACP Celje zahod do lokalnih cest Lopata-Galicija (LC 490444) in Ostrožno - Lopata – Šmartno v Rožni dolini (LC 032011 in LC032012). (3) Zaradi širitve avtoceste A1 Šentilj – Ljubljana se rezervira prostor za en prometni pas. (4) Na obmo čju MOC je na črtovana dograditev (razširitev v štiripasovno cesto) dela državnih cest: - del glavne ceste ACP Celje zahod – Medlog – Košnica – Tremerje (G1-5) med regionalno cesto R2-447 Medlog – Žalec in glavno mestno cesto Čopovo ulico (LG 032312), - del glavne ceste G2-107 Celje – Šentjur na odseku Teharje – Štore med javno potjo Kolmanovo ulico (JP 536041) in regionalno cesto R3–752 Arclin - Ljube čna – ACP Celje vzhod - Bukovžlak – Teharje. (5) Na obmo čju MOC je na črtovana gradnja glavnih mestnih cest (LG) in zbirnih mestnih cest (LZ): - glavna mestna cesta – severna vezna cesta vzhod (SVC-V) med regionalno cesto R2 - 430 Celje – ACP Celje center - Slovenske Konjice in regionalno cesto R3–752 Arclin - Ljube čna – ACP Celje vzhod - Bukovžlak – Teharje (varianta 1 in 2),

13

- glavna mestna cesta – severna vezna cesta zahod (SVC-Z) med Ulico mesta Grevenbroich (LC 038031) in glavno cesto G1-5 ACP Celje zahod – Medlog - Zidani Most (variante 1, 2 in 3), - glavna mestna cesta – vzhodna vezna cesta (VVC) med severno vezno cesto vzhod (SVC-V) in glavno cesto G1-5 ACP Celje zahod – Medlog - Zidani Most, - zbirna mestna (BJ) cesta Babno– jug med severno vezno cesto zahod (SVC-Z) in glavno cesto G1-5 ACP Celje zahod – Medlog - Zidani Most z navezavo na zbirno mestno cesto Lava (LZ 032651), - zbirna mestna cesta Hudinja (H) med regionalno cesto R2-430 Celje – ACP Celje center - Slovenske Konjice in severno vezno cesto zahod (SVC-Z), - zbirna mestna cesta Mestni park (MP), med glavno cesto G1-5 ACP Celje zahod – Medlog - Zidani Most in glavno cesto Čopovo ulico (LG 032312). (6) Na obmo čju MOC je na črtovana tudi gradnja in rekonstrukcija drugih glavnih cest (G), regionalnih cest (R), lokalnih cest (LC), glavnih mestnih cest (LG), zbirnih mestnih cest (LZ), mestnih cest (LK) in javnih poti (JP) na obmo čju naselij, ki omogo čajo dovoz do obstoje čih in novih poselitvenih in drugih obmo čij. (7) Javne ceste in poti se na črtujejo, gradijo in rekonstruirajo z ustreznimi prečnimi profili, opremo in oblikovanjem glede na kategorijo ceste in poti. V sklopu gradnje in rekonstrukcije javnih ceste se uredijo križiš ča, avtobusna postajališ ča in javna razsvetljava (8) Na obmo čju naselij, kjer to prostor dopuš ča, je karakteristi čni profil glavnih cest (G), regionalnih cest (R), lokalnih cest (LC), glavnih mestnih cest (LG), zbirnih mestnih cest (LZ) in mestnih cest (LK) sestavljen iz voznih pasov, zelenih lo čevalnih pasov ter kolesarsko stezo in hodnikom za pešce. Zaradi ugodnih mikroklimatskih u činkov in vidnih kakovosti so sestavni del javnih cest in poti obojestranski drevoredi. Na delih javnih cest in poti, ki potekajo preko stanovanjskih obmo čij, v bližini objektov centralnih dejavnosti ter na obmo čjih in ob objektih kulturne dediš čine in varstva narave se na črtujejo in gradijo ustrezni elementi za umirjanje prometa. (9) Obvezno je varovati in zagotavljati optimalne koridorje obstoje čih in predvidenih cest pred pozidavo. 22. člen (omrežje kolesarskih povezav)

(1) MOC bo v vseh naseljih zagotavljala površine za varno odvijanje kolesarskega prometa. Na obmo čju MOC se zgradi omrežja kolesarskih povezav, kot kolesarske steze ob obstoje čih, novih in rekonstruiranih javnih cestah ali kot kolesarske poti. Kolesarske povezave se navezujejo na omrežje državnih in regionalnih kolesarskih povezav ter na obstoje če omrežje kolesarskih povezav v naseljih. (2) Na obmo čju MOC je na črtovana gradnja državnih kolesarskih povezav (DKP), ki tvori državno in regionalno omrežje kolesarskih povezav: − daljinska kolesarska povezave (KD) D 1 Šempeter v Savinjski dolini - Celje – Vojnik – Slovenske Konjice na odseku od Savinje pri Levcu do Celja po in ob nasipu reke Savinje in po nasipu predvidenega suhega zadrževalnika Levec ter na odseku Celje - Arclin, po in ob nasipu vodotoka Hudinja, − glavna kolesarska povezava (KG) G15 Celje - Šentjur pri Celju, na odseku Celje - Štore, ob reki Voglajni − glavna kolesarska povezava (KG) G17 Celje – Laško - Zidani Most), na odseku Celje - Tremerje, po in ob nasipu reke Savinje, (3) Na obmo čju MOC je na črtovana gradnja ob činskih kolesarskih povezav (OKP), ki se navezujejo na državno in regionalno omrežje kolesarskih povezav: - Javna pot za kolesarje (KJ) K1 Celje – Proseniško – Šentjur, na odseku Celje – Bukovžlak, - Javna pot za kolesarje (KJ) K2 Celje – Šmartno v Rožni dolini – Dobrna, na odseku Celje – Šmartno v Rožni dolini – Pepelno, - Javna pot za kolesarje (KJ) K3 Celje – Žalec, na odseku Medlog – Levec. (4) Državne in ob činske kolesarske povezave bodo v poljubnem zaporedju izvedene kot samostojna kolesarska poti, kot kolesarska steze ob voziš ču ali pa bodo kolesarji vodeni z ustrezno prometno signalizacijo po državnih ali ob činskih cestah skupaj z motornim prometom. Za njihovo urejanje se v čim ve čji meri izkoristijo ustrezne ceste, poti, visokovodni nasipi in podobno. 23. člen (omrežje pešpoti in drugih rekreacijskih poti)

(1) MOC bo v vseh naseljih zagotavljala površine za varno odvijanje peš prometa. Ob vseh novih in obstoje čih javnih cestah se skozi naselja zgradijo in dogradijo hodniki za pešce, izven naselja pa, odvisno od koli čine in vrste prometa hodniki za pešce ali samostojne pešpoti. (2) Na obmo čju MOC se za povezavo naselij in delov naselij zgradijo in rekonstruirajo peš povezave:

14

− pešpot P1 ob vodotoku Hudinja od severne vezne ceste vzhod (SVC-V) do Kidri čeve ceste in navezava na pešpot preko Stare Cinkarne. − pešpot P2 preko obmo čja Stare Cinkarne, − pešpot P3 na odseku Nova vas – Stara De čkova – križiš če Mariborske in Kidri čeve ceste z odcepom preko proti jugozahodu do obmo čje »Srce« in starega mestnega jedra in z odcepom proti Teharski cesti, − pešpot P4 ob Savinjski železnici med Ipav čevo ulico do avtobusne postaje in železniške postaje, − pešpot P5 med Medlogom in Levcem, ter manjkajo ča povezava vzdolž magistrale zahod (3) Na obmo čju MOC se v rekreativne, turisti čne namene in edukativne namene zgradijo in dogradijo peš povezave: − rekreacijska pešpot (RP) RP1 Medlog – Celje – Pe čovnik z navezavo na Petri ček preko nove brvi čez Savinjo in z navezavo na Stari grad po Pelikanovi poti, po levem bregu Savinje, − rekreacijska pešpot RP2 Petri ček – Lisce po desnem bregu Savinje, − rekreacijska pešpot RP3 Pe čovnik – Celjska ko ča, − rekreacijska pešpot RP 4 od soto čja Savinje in Ložnice, po levem bregu vodotoka Ložnica in levem (delno tudi desnem) bregu vodotoka Koprivnica, do Ulice mesta Grevenbroich, − rekreacijska pešpot RP 5 preko Golovca, od Stare De čkove ceste do Opekarniške ceste – severne vezne ceste, − rekreacijska pešpot RP 6 od Nove vasi do Šmartinskega jezera, − rekreacijska pešpot RP 7 ob vzhodnem delu Šmartinskega jezera, − rekreacijska pešpot RP 8 ob Hudinji do meje z ob čino Vojnik, − tematska pešpot (TP) TP1 – Sr čna pot, od Mestnega parka do Petri čka, − tematska pešpot TP2 ob zahodnem delu Šmartinskem jezeru, − tematska pešpot TP3 Celjska ko ča. (4) Obstoje če in nove pešpoti, tudi tematske, konjeniške in podobne poti, se urejajo in povezujejo v povezan sistem pešpoti v rekreativne, turisti čne namene in v omrežje državnih in regionalnih poti. Pripravi se enoten sistem ozna čevanja vseh kategorij peš povezav.

24. člen (železniško omrežje)

(1) Železniško omrežje v MOC tvorijo: − glavna železniška proga (dvotirna, elektrificirana) z oznako E 69 in C – E 69 Zidani most – Pragersko, ki je del omrežja V. in X, evropskega koridorja, − regionalna železniška proga (enotirna, neelektrificirana) Celje – Velenje, − prekladalna postaj Čret, − potniška postaja Celje in postajališ če Lava. (2) Na obmo čju MOC je v skladu z razvojnimi programi Slovenskih železnic in izhodiš či plana Republike Slovenije na črtovano: − pove čanje hitrosti na 160km/h ter s tem v zvezi potrebne posodobitve obstoje če infrastrukture, − elektrifikacija in posodobitev regionalne železniške proge Celje – Velenje, − izgradnja zveznega tira med tovorno postajo Čret na glavni železniški progi Zidani most – Pragersko in regionalno železniško progo Celje – Velenje, − ureditev obstoje čih križanj železnice z cestami in potmi - ureditev izven nivojskih križanj, ki med drugim vklju čuje izgradnjo izvennivojskega križanja na Teharski cesti in na Čopovi ulici ter na vseh na črtovanih državnih cestah, glavnih mestnih cestah in zbirnih mestnih cestah ter povsod, kjer je to mogo če, − posodobitev vozlišča Celje (potniške postaje Celje in tovorne postaje Celje Čret). (3) Za potrebe posodobitve mestnega in primestnega potniškega prometa se na obstoje čem in rekonstruiranem železniškem omrežju uredijo dodatna potniška postajališ ča Ložnica na progi Celje - Velenje in Košnica, Zagrad, Čret in Teharje na progi Zidani most – Pragersko. (4) Za potrebe posodobitve tovornega prometa na v okviru dograditve in posodobitve tovorne postaje Čret se dogradi omrežje industrijskih tirov z navezavo na obstoje če in na črtovan gospodarske cone. (5) Na obmo čju MOC je na črtovana gradnja novega odseka železniške proge Celje – Velenje na delu med postajo Celje in Medlogom, ki poteka preko novega mostu čez Savinjo in po predoru pod Miklavškim hribom in Anskim vrhom ter se v Medlogu priklju či na traso obstoje če proge.

2.4.1.1 Mirujo či promet 25. člen (mirujo či promet)

15

(1) Na obmo čju MOC se izvajajo ukrepi za izboljšanje razmer na podro čju mirujo čega prometa, to so ukrepi zmanjševanje prometa (razvoj javnega potniškega prometa, urejanje sistema »park&ride« in izgrajevanje sistema pešpoti in kolesarskih povezav) in gradnja infrastrukture za mirujo či promet, ki vklju čuje: − gradnjo in urejanje parkiriš č za kratkotrajno parkiranje in za celodnevno parkiranje osebnih vozil, − gradnjo in urejanje parkiriš č za celodnevno parkiranje osebnih vozil, na mestnih vpadnicah in urejanje sistema »park&ride«, − gradnjo in urejanje parkiriš č za parkiranje avtobusov, − gradnjo in urejanje parkiriš č za parkiranje tovornih vozil. (2) Na obmo čju MOC je treba zagotoviti ustrezno število parkirnih mest. Gradnja novih javnih in drugih objektov je pogojena z izgradnjo ustreznega števila parkirnih mest za zaposlene, obiskovalce in stanovalce. (3) Parkiriš ča za osebna vozila se urejajo na obmo čju naselij v parkirnih hišah, kot sestavni del obstoje čih in predvidenih objektov ali kot sestavni del njihovih zunanjih ureditev. Parkiriš ča na prostem se tam, kjer je to mogo če na črtujejo in urejajo kot del zelenih površin z vodoprepustnimi površinami in intenzivno zasaditvijo drevja. (4) Parkiriš ča za avtobuse in tovorna vozila, njihovo servisiranje in garažiranje, se ureja izven stanovanjskih obmo čij in obmo čij centralnih dejavnosti in sicer v sklopu gospodarskih con, ob prometnicah z navezavo na državne cesta ali glavne mestne ceste.

2.4.1.2 Letališ če 26. člen (letališ ča in heliporti)

(1) Letališ če Levec z referen čno kodo B2 se razvija kot letališ če regionalnega pomena kategorije z referen čno kodo C3, zato se vzletno pristajalna steza ustrezno razširi in dolo čijo nove omejitvene ravnine vzletno pristajalne steze. (2) Ker sega v obmo čje Ob čine Žalec vplivno obmo čje letališ ča (vzletno pristajalni koridor), bosta MOC in ob čina Žalec skupaj pristopili k izdelavi izvedbenega prostorskega akta za obmo čje letališ ča. (3) Za potrebe letališ ča se na vhodu uredi nova dovozna cesta iz smeri Levca z navezavo na regionalno cesto R2-447 Medlog – Žalec (varianta 1) ali nova dovozna cesta z navezavo na glavno cesto G1-5 ACP Celje zahod – Medlog in severno vezno cesto zahod SVC-Z (varianta 2). (4) Za potrebe povezanosti in za posebne potrebe se uredi heliport na obmo čju Bukovžlak – Proseniško ter v sklopu Bolnice Celje.

2.4.1.3 Plovba po celinskih vodah 27. člen (plovba po celinskih vodah)

(1) Na obmo čju MOC se dolo čijo plovna obmo čja na celinskih vodah za turisti čne, športne in rekreacijske namene ter uredijo pristaniš ča in vstopno izstopna mesta: − na Šmartinskem jezeru, − na delu reke Savinje med Medlogom in Tremerji. (2) Zaradi zagotavljanja varstva bivalnega, naravnega okolja in voda se na celinskih vodah MOC uporabljajo plovila brez motornega pogona ali z motornim pogonom na elektriko.

2.4.1.4 Javni potniški promet 28. člen (javni potniški promet)

(1) Javni potniški promet na obmo čju MOC je avtobusni promet in železniški promet. (2) Avtobusni promet je državni in regionalni, ki Celje povezuje z drugimi kraji v Sloveniji in regiji ter lokalni – mestni in primestni, ki povezuje naselja v MOC in naselja v sosednjih ob činah. Za izboljšanje lokalnega javnega potniškega prometa se izvajajo naslednji ukrepi: − preureditve in preusmeritve prog lokalnega avtobusnega prometa ter uvajanje novih prog in novih krožnih prog lokalnega avtobusnega prometa, − pove čanje gostote avtobusnih prevozov, − prostorske ureditve na progah lokalnega avtobusnega prometa z ureditvijo posebnih voznih pasov za avtobuse,

16

− razvoj lokalnega avtobusnega prometa v logisti čno povezan sistem v kombinaciji z ostalimi cestnimi in tirnimi prevozi. (3) Železniški promet je državni in regionalni, ki Celje povezuje z drugimi kraji v Sloveniji in regiji. Za izboljšanje železniškega prometa ter za ureditev lokalnega železniškega potniškega prometa se izvajajo naslednji ukrepi: − posodobitev potniške postaje Celje in izgradnja zveznega tira med tovorno postajo Čret na glavni železniški progi Zidani most – Pragersko in regionalno železniško progo Celje – Velenje, − na obstoje čem in rekonstruiranem železniškem omrežju se uredijo dodatna potniška postajališ ča Lopata na progi Celje - Velenje in Košnica, Zagrad, Čret in Teharje na progi Zidani most – Pragersko, − pove čanje gostote tirnih prevozov, − razvoj lokalnega tirnega prometa v logisti čno povezan sistem v kombinaciji z ostalimi cestnimi prevozi.

2.4.2 Okoljska, energetska in komunikacijska infrastruktura 2.4.2.1 Oskrba s pitno vodo 29. člen (oskrba s pitno vodo)

(1) MOC bo zagotavljala stalno in kakovostno oskrbo s pitno vodo, tako da bo pri svojem razvoju ščitila vse vodne vire in izvajala gradnje novih ter prenove obstoje čih delov vodovodnega sistema. Pri tem bo zagotovila oskrbo z vodo poseljenih območij v ob čini. Spodbuja se var čna in smotrna raba pitne vode. (2) Posamezna naselja se s pitno vodo oskrbujejo iz distribucijskega vodovoda ali iz lokalnih vodovodnih omrežij. (3) V MOC je dolgoro čno predvideno vzdrževanje, dograjevanje, ureditev in modernizacija objektov obstoje čega vodovodnega omrežja. (4) Za zagotavljanje nemotene oskrbe naselij s pitno vodo v MOC, oziroma posameznih obmo čij ali objektov, se predvidi so časna izvedba investicij z vidika izgradnje novih cevovodov, zajema dodatnih vodnih virov, rezervoarjev, črpališ č ter obnova obstoje čega vodovodnega omrežja v smislu ve čanja profilov cevovodov ter zamenjave dotrajanih materialov. (5) Del razpršene poselitve, predvsem v višje leže čih predelih ob čine, je oskrbovana z vodo iz lastnih vodnih zajetij. Naselja, ki jih ne bo mogo če priklju čiti na sistem oskrbe z vodo iz javnega omrežja, se bodo oskrbovala preko lastnih zajetij, vendar je treba bodo či prostorski razvoj na teh obmo čjih omejevati in uskladiti z drugimi dejavnostmi in rabami v prostoru.

2.4.2.2 Vodni viri 30. člen (vodni viri)

(1) Na obmo čju MOC so z odloki zavarovana vodovarstvena obmo čja vodnih virov: - Bojanski graben, Gabrovka, Košnica I, Košnica II, Tremerje - Odlok o varstvenih pasovih in ukrepih za zavarovanje virov pitne vode na obmo čju Ob čine Celje (Uradni list SRS, št. 17/88 in Uradni list RS,št. 30/94), - Medlog - Odlok o varstvenih pasovih virov pitne vode na obmo čju Medloga (Uradni list SRS, št. 1/83, 46/86), - Kozarica - Odlok o varstvu vodnih virov “Kozarica” Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 2/90 in Uradni list RS, št. 15/96). (2) V odlokih so dolo čeni poleg obmo čja zajetja naslednji varstveni pasovi: - najožji, 1. varstveni pas z najstrožjim režimom zavarovanja, - ožji, 2. varstveni pas s strogim režimom zavarovanja, - širši, 3. varstveni pas s higiensko tehni čnim režimom zavarovanja. (3) Namenska raba prostora na vodovarstvenih obmo čjih mora biti usklajena s predpisi, s katerimi so zavarovani vodni viri. (4) Varstvo virov pitne vode: vodne vire se varuje pred morebitnim onesnaženjem. Ohranjata se tako kvaliteta kot tudi koli čina vode vodnega vira. Namenska raba prostora na vodovarstvenih obmo čjih mora biti usklajena s predpisi, s katerimi so zavarovani vodni viri.

2.4.2.3 Odvajanje in čiš čenje odpadne vode 31. člen

17

(odvajanje in čiš čenje odpadne vode)

(1) Dogradijo se obstoje či ter zgradijo se novi sistemi odvajanja in čiš čenja odpadne vode. (2) Za odvajanje in čiš čenje odpadnih in fekalnih vod je zgrajeno primarno in sekundarno kanalizacijsko omrežje z dvema čistilnima napravama: Celje (Tremerje) in Škofja vas. Kanalizacijski sistem Celje, ki se kon čuje s Čistilno napravo Celje, odvaja odpadne vode s prispevnega obmo čja mesta Celje ter primestnih naselij Lopata, Medlog, Lokrovec, Dobrova, Šmarjeta, južni del Zadobrove in Ljube čne, Leskovec, Trnovlje, del Prekorja, del Škofje vasi, Bukovžlak, Žepina, Pe čovnik, Slance, Teharje, Zagrad, Košnica, Tremerje. Kanalizacijski sistem Škofja vas, ki odvaja odpadne vode zahodnega dela Zadobrove, dela Ljube čne in Škofje vasi se kon čuje s Čistilno napravo Škofja vas. (3) Kanalizacijsko omrežje se razvija prvenstveno v širšem osrednjem delu ob čine, prednostno na obmo čju strnjenih naselij. (4) Na obmo čju razpršene poselitve oziroma izven obmo čij strnjenih naselij se predvidi odvajanje in čiš čenje odpadne vode v individualnih in manjših sistemih za čiš čenje odpadne vode. Vsi individualni in manjši sistemi morajo biti evidentirani in vklju čeni v sistem nadzora, zagotovljeno mora biti okoljsko sprejemljivo čiš čenje ter odvoz ostankov blata. Do izgradnje kanalizacije in kjer ni planirana izgradnja javne kanalizacije, se komunalne odpadne vode tako odvajajo lo čeno od ostalih vod v male komunalne čistilne naprave; odvajanje komunalnih odpadnih vod v greznice ni dovoljeno. (5) Odvajanje padavinskih voda je potrebno predvideti na tak na čin, da bo v čim ve čji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin (zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike ali kanalizacijo). Na obmo čjih, kjer geološka sestava omogo ča ponikanje, se predvidi ponikanje padavinskih vod.

2.4.2.4 Ravnanje z odpadki 32. člen (ravnanje z odpadki)

(1) MOC bo zagotavljala celovit sistem ravnanja z odpadki v katerega bodo vklju čeni: vsa gospodinjstva, negospodarske in gospodarske dejavnosti. Na lokalni ravni se zagotovi izvajanje lo čenega zbiranja komunalnih odpadkov na izvoru, v zbiralnicah nenevarnih frakcij (ekološki otoki, podzemne zbiralnice..) in v zbirnem centru. Spodbuja se umeš čanje skupnih odjemnih mest za odpadke. (2) Obmo čje Regionalnega centra za ravnanje z odpadki Celje – RCERO je umeš čeno v skrajnem vzhodnem delu MOC. Prednostne naloge RCERO so zmanjševanje koli čine odpadkov na izvoru oziroma viru nastanka, pove čevanje ponovne uporabe odpadkov za potrebe pridobivanja elektri čne energije in gospodarsko uporabnih surovin, obdelava in predelava odpadkov v sestavine, ki niso ve č nevarne za okolje, termi čna obdelava odpadkov in odlaganje preostankov odpadkov na odlagališ ču v čim manjšem obsegu. Na opredeljenem obmo čju za deponije se na črtuje širitev obmo čja RCERO, kot perspektivno obmo čje za objekte za mehansko biološko obdelavo odpadkov oziroma druge objekte za potrebe širitve. (3) Na obmo čju MOC sta odlagališ či industrijskih odpadkov, kjer Cinkarna Celje odlaga odpadni material in sicer deponija »Bukovžlak« in deponija »Za travnikom«, od katerih je aktivna še deponija »Za travnikom«. (4) Evidentira in sanira se divja odlagališ ča odpadkov, pripravi sanacijske na črte, ter izvaja ustrezne omilitvene ukrepe.

2.4.2.5 Oskrba z energijo 33. člen (oskrba z energijo)

(1) Zasnova oskrbe MOC z energijo bo temeljila na izhodiš čih prihodnjega razvoja ob čine in energetskih konceptih, ki tak razvoj omogo čajo. (2) MOC bo zagotavljala u činkovito in racionalno rabo energije na celotnem obmo čju ob čine. Opredeljena so obmo čja prednostnega ogrevanja z zemeljskim plinom in toplifikacijo, ki obsega urbani del mesta s priklju čenimi naselji. (3) Zagotavlja se dolgoro čna in kakovostna oskrba z energijo iz raznovrstnih virov, pri čemer se spodbuja pove čevanje deleža oskrbe iz obnovljivih virov. Spodbuja se u činkovito in racionalno rabo energije na celotnem obmo čju ob čine. Oskrba z zemeljskim plinom se zagotavlja kot dodaten vir energije, zlasti na obmo čjih, kjer ni daljinske oskrbe. (4) Spodbuja se uporaba obnovljivih virov energije na celotnem obmo čju ob čine ob upoštevanju ostalih dolo čil tega odloka. 18

2.4.2.6 Elektrika 34. člen (elektrika)

(1) Elektroenergetsko infrastrukturo na obmo čju MOC sestavljajo: - DV 400 kV Maribor – Podlog, - DV 220 kV Cirkovce – Podlog, - DV 2x110 kV Podlog – Lipa I in II, - DV 2x110 kV Maribor – Selce I in II (1x110 kV Slovenske Konjice – Trnovlje, 1x110 kV Trnovlje – Selce in 1x110 kV Slovenske Konjice – Selce), - DV 110 kV Lipa – Selce, - DV 2x110 kV Selce – Laško, - DV 110 kV Podlog – Laško, - RTP 220/110 kV Podlog, - za razdeljevanje elektri čne energije na manjših razdaljah služi napetostno omrežje z obratovalno napetostjo 20 kV. (2) Na obmo čju ob čine so predvideni naslednji elektroenergetski objekti: - DV 2x400 kV Maribor – Podlog, - DV 2x400 kV Podlog – Celje, - Dv 2x400 kV vzankanje Celje (odsek Frankolovo – Celje). (3) Za razdeljevanje elektri čne energije na manjših razdaljah služi napetostno omrežje z obratovalno napetostjo 20 kV. (4) MOC ohranja zahteve, ki izhajajo iz veljavnega plana, da se za izvajanje na črtovanih novih visokonapetostnih daljnovodov prednostno ohranjajo obstoje či koridorji, zato je potrebno upoštevati: - elektroenergetske koridorje se praviloma združuje s koridorji ostale energetske in druge infrastrukture. Na pozidanih obmo čjih oziroma stanovanjskih obmo čjih in na obmo čjih kulturne dediš čine se prednostno predvidi kabliranje le teh, - pri razvoju energetskih sistemov se upošteva na čela varstva bivalnega in drugega okolja in izboljševanja kakovosti prostora. Razvoj energetskih sistemov mora temeljiti na var čni in smotrni rabi prostora ob ohranjanju in razvoju prostorskih potencialov za druge rabe prostora. Prostorski razvoj energetske infrastrukture se zagotavlja v skupnih infrastrukturnih koridorjih, pri čemer se teži k zmanjševanju njihovega števila, - umeš čanje energetskih objektov in naprav v prostor se načrtuje tako, da se, kolikor je le mogo če, upošteva zna čilne naravne prvine, kot so gozdni rob, podnožje pobo čij, reliefne zna čilnosti ter vidnost naselij in zna čilne vedute, - z uvajanjem novih tehnologij na podro čju prenosa in distribucije elektri čne energije se maksimalno izkoristi obstoje če trase in infrastrukturne koridorje, nove pa na črtuje tam, kjer ni drugih možnih rešitev, - pri prostorskem umeš čanju se prou čijo najugodnejši poteki tras, ki morajo poleg funkcionalno tehnoloških vidikov upoštevati prostorsko prilagojenost urbanemu razvoju in skladnost s prostorskimi možnostmi in omejitvami, - predvideni elektroenergetski vodi in naprave se umeš čajo s srednjero čnimi letnimi plani investicij z ozirom na kriti čne razmere v elektroenergetskem omrežju in v skladu z Razvojem elektrodistribucijskega omrežja (REDOS 2035).

2.4.2.7 Plinovodno omrežje 35. člen (plinovodno omrežje)

(1) Prenosno plinovodno omrežje na obmo čju MOC sestavljajo: - Magistralni plinovod M2 (MMRP Rogatec – MMRP Vodice, DN 400, 50bar), srednjetla čno in mestno plinovodno omrežje. - Mestno plinovodno omrežje sestavlja primarno plinovodno omrežje in sekundarni plinovod do kon čnih uporabnikov: - R22 od M2 v 33+263 - MRP Ljube čna, - R23 od M2 v 35+040 - MRP Celje, - R 23B od C10001 do MRP Laško (10bar, z možnostjo pove čanja na 16bar oziroma ve č), - 10000 MRP Celje CE MRP Štore, - 10001 MRP Celje (dodatni) - MRP Štore, - R22 MRP Ljube čna - ograja Opekarne, - 20000 MRP Celje - MP Bolnica CE, - 20300 od 20000 v 0+658 - MRP Cinkarna,

19

- 20310 od 20300 v 0+455 - MRP Emo, - 20900 od 20000 v 2+869 - Lava (Otok), - 21000 od 20000 v 3+476 - MRP Metka. (2) Oskrba z zemeljskim plinom je izvedena v Celju in primestnih naseljih Ljube čna, Škofja vas, Zadobrova, Šmiklavž, Prekorje, Lopata, Gorica pri Šmartnem, Teharje in Zagrad.

2.4.2.8 Obnovljivi viri 36. člen (obnovljivi viri)

(1) Spodbuja se uporaba obnovljivih virov energije na celotnem obmo čju MOC, pri čemer se zagotavlja, da bodo objekti in ureditve prostorsko usklajeni, da bo njihova vizualna izpostavljenost čim manjša in da z njimi ne bodo povzro čeni negativni vplivi na okolje. (2) Na podro čju ogrevanja objektov in sanitarne vode se, ob obvezni uporabi ekološko sprejemljivih goriv (lahko kurilno olje, zemeljski plin in lesna biomasa), spodbuja uporaba obnovljivih virov ogrevanja (son čna elektrarna, geotermalno ogrevanje ipd). Usmerja se v izgradnjo nizko energijskih stavb, pasivnih stavb, sanacijo sistemov ogrevanja, namestitev toplotnih črpalk za ogrevanje in pripravo sanitarne vode in namestitev fotonapetostnih sistemov za pridobivanje elektri čne energije iz sonca ter za ogrevanje sanitarne vode. (3) Pri sistemih izrabe son čne energije za proizvodnjo elektrike in toplote imajo prednost postavitve son čnih elektrarn na objekte (ob upoštevanju varstvenih režimov), predvsem strehe objektov ve čjih razsežnosti. Son čne elektrarne na tleh se umeš ča samo na degradiranih površinah.

2.4.2.9 Komunikacijska infrastruktura 37. člen (komunikacijska infrastruktura)

(1) V MOC se zagotovita pove čana mobilnost in povezanost s sistemom komunikacij. Zagotovi se internetne priklju čke za gospodinjstva, ki še nimajo dostopa do svetovnega spleta. (2) Skladno s potrebami in razvojem poselitve se izvede rekonstrukcija, posodobitev oziroma izgradnja novega telekomunikacijskega omrežja. Postopno se pove čuje opremljenost z omrežji opti čnih kablov ter pokritost z radijskim in digitalnim televizijskim signalom, signalom za mobilno telefonijo ter drugimi signali. (3) V naseljih je treba zagotoviti ustrezno število komunikacijskih central, da bo zagotovljena možnost prenosa signala za potrebe oskrbe objektov z najsodobnejšimi komunikacijskimi storitvami. Na obmo čjih, ki še niso opremljena s telefonskim omrežjem, je treba zgraditi osnovno kabelsko telefonsko mrežo in jo povezati s telefonsko centralo. (4) Za umeš čanje v prostor in gradnjo komunikacijske infrastrukture se prvenstveno uporabljajo površine obstoje čega javnega dobra. Komunikacijsko infrastrukturo je zaradi racionalnosti izrabe prostora smiselno razvijati v smeri obstoje čih koridorjev namenjenih drugi infrastrukturi (promet, oskrba z vodo, plinom, itd ...) in dodatno izrabiti prostorske kapacitete le-teh. Ker se v prihodnje pri čakuje pove čanje števila baznih postaj, je treba umestitev v prostor ter pokrivanje obmo čja s signalom skrbno na črtovati predvsem zaradi naravnega okolja in izraženih krajinskih vrednot ter varovanih objektov in obmo čij kulturne dediš čine.

2.4.2.10 Druga podro čja GJI 38. člen (pokopališ ča)

V MOC so tri pokopališ ča, kjer se izvaja pokopališka dejavnost: Celje – Mestno pokopališ če, Celje – Šmartno v Rožni dolini in Teharje. Staro pokopališ če na Golovcu se ohranja kot kulturni spomenik.

2.4.2.11 Grajeno javno dobro 39. člen (ureditev javnih površin v naseljih)

V mestu in drugih urbanih naseljih se uredi zeleni sistem (parki, zelenice, igriš ča) in ohrani zna čilne mestne drevorede, zasaditve ter posamezno drevje in vzpostavi sistem javnih odprtih površin mesta (trgi, ploš čadi). Uredijo se kolesarske in pešpoti. Po naseljih in v mestnih soseskah se uredi otroška igriš ča.

20

40. člen (zasnova javnih površin zunaj naselij)

Vzpostavijo se rekreacijske površine, kolesarske poti in pešpoti v naravnem okolju. Tematske poti (sprehajalne, planinske, učne ipd) povezujejo naravno in kulturno dediš čino ter zna čilnosti v prostoru.

2.5 OKVIRNA OBMO ČJA NASELIJ, VKLJU ČNO Z OBMO ČJI RAZPRŠENE GRADNJE, KI SO Z NJIMI PROSTORSKO POVEZANA 41. člen (obmo čja naselij)

(1) MOC je do sprejetja tega odloka o OPN svoje težnje po prostorskem razvoju zagotavljala z veljavnim Celjskim prostorskim planom iz leta 2002, kjer je v smislu uravnoteženega prostorskega razvoja poselitev usmerjala v obmo čja, ki so bila opredeljena kot obmo čja za poselitev, ki se jih ohranja in opredeli kot okvirna obmo čja naselij v tem OPN. (2) Na obmo čju ob čine je opredeljenih 67 obmo čij naselij (ON): - Brezova: BE_1, BE_2, BE_3, BE_4, BE_5 - Bukovžlak: v sklopu CE_1 - Celje: CE_1, CE_2, CE_3, CE_4, CE_5, CE_6, CE_7, CE_8, CE_9 - Dobrova: DOS_1, DOS_2, DOS_3 - Gorica pri Šmartnem: GO_1, GO_2, GO_3, GO_4, GO_5, GO_6, GO_7 - Jezerce pri Šmartnem: JE_1 - Košnica pri Celju: KO_1, KO_2, KO_3 - Lahovna: LH_1, LH_2 - Leskovec: v sklopu CE_1 - Lipovec pri Škofji vasi: LI_1 - Ljube čna: v sklopu CE_1 - Lo če: LO_1 - Lokrovec: LK_1, LK_2 - Lopata: v sklopu CE_1 - Osenca: OE_1, OE_2, OE_3 - Otemna: OT_1 - Pe čovnik: v sklopu CE_1 - Pepelno: PE_1 - Prekorje: v sklopu CE_1 - Rožni vrh: RV_1, RV_2, RV_3 - Runtole: RU_1, RU_2 - Slance: v sklopu CE_1 - Slatina v Rožni dolini: SA_1, SA_2, SA_3, SA_4 - Šentjungert: ŠE_1, ŠE_2, ŠE_3, ŠE_4, ŠE_5 - Škofja vas: v sklopu CE_1 - Šmarjeta pri Celju: v sklopu CE_1 - Šmartno v Rožni dolini: ŠA_1, ŠA_2 - Šmiklavž pri Škofji vasi: v sklopu CE_1 - Teharje: v sklopu CE_1 - Tremerje: TM_1 - Trnovlje pri Celju: v sklopu CE_1 - Vrhe: v sklopu CE_1 - Za čret: v sklopu CE_1 - Zadobrova: v sklopu CE_1 - Zvodno: ZV_1, ZV_2, ZV_3, ZV_4, ZV_5, ZV_6, ZV_7, ZV_8, ZV_9 - Žepina: ŽP_1, ŽP_2. (3) V naselja se v minimalnem obsegu vklju čujejo posamezni objekti na neposrednem robu naselij. Na obmo čjih naselij, kjer so predvidene širitve v skladu s strateškim delom OPN in konceptualnim delom urbanisti čnega na črta, se v ta območja vklju čijo tudi posami čni objekti razpršene gradnje.

42. člen (razpršena gradnja)

21

Na obmo čju MOC se pojavlja razpršena gradnja, ki pomeni takšno razmestitev objektov, da med njimi ostajajo nepozidana ali kmetijska zemljiš ča, to je gradnjo z nizko gostoto naselitve ter s stihijsko ali parcialno ureditvijo naselij. Pove čini gre za posamezne objekte ob strnjenih naseljih ali na novih lokacijah sredi kmetijskih zemljiš č. Pogoste so tudi skupine objektov ob naseljih ali na lo čenih lokacijah (vizualna degradacija) neustrezne namembnosti.

43. člen (obmo čja sanacije razpršene gradnje, ki se vklju či v naselje)

(1) Znotraj obmo čja MOC je opredeljenih ve č obmo čij sanacije razpršene gradnje, ki se vklju čijo v obmo čje obstoje čega naselja. Kriteriji so dolo čeni glede na prostorsko povezanost obmo čja sanacije z obstoje čim naseljem (funkcionalna in oblikovna), neracionalno izrabo prostora, vizualno degradacijo, negativne vplive na kulturno dediš čino, naravne vrednote in biotsko raznovrstnost, ogrožanje vodnih virov, potencialno ogroženih obmo čij ter nezadostno izrabljeno komunalno opremljenost. (2) Obmo čja sanacije razpršene gradnje, ki se vklju čijo v obmo čje obstoje čega naselja, obsegajo naslednje ON po posameznih naseljih: - Brezova: BE_4 - Celje: CE_1, CE_2, CE_4, CE_7, CE_9 - Dobrova: DOS_1, DOS_2 - Gorica pri Šmartnem: GO_1, GO_2, GO_6 - Jezerce pri Šmartnem: JE_1 - Košnica pri Celju: KO_1 - Lahovna: LH_1, LH_2 - Lipovec pri Škofji vasi: LI_1 - Lo če: LO_1 - Lokrovec: LK_1, LK_2 - Osenca: OE_1 - Otemna: OT_1 - Pepelno: PE_1 - Rožni vrh: RV_1, RV_2 - Slatina v Rožni dolini: SA_1, SA_4 - Šentjungert: ŠE_1 - Šmartno v Rožni dolini: ŠA_1, ŠA_2 - Zvodno: ZV_1, ZV_2, ZV_4, ZV_5, ZV_7, ZV_8, ZV_9 - Žepina: ŽP_1, ŽP_2.

44. člen (obmo čja sanacije razpršene gradnje, ki se opredeli kot novo naselje)

Na obmo čju naselja Runtole se s sanacijo razpršene gradnje opredeli novo naselje z oznako ON RU_2. Za novo obmo čje naselja se izdela OPPN.

45. člen (obmo čja sanacije razpršene gradnje, ki se opredeli kot posebno zaklju čeno obmo čje poselitve)

(1) Znotraj obmo čja MOC je opredeljenih ve č obmo čij sanacije razpršene gradnje, ki se opredelijo kot posebno zaklju čeno obmo čje poselitve in sicer obmo čja po čitniških objektov. Gre za obmo čja, ki so bila v veljavnem Celjskem prostorskem planu iz leta 2002 opredeljena kot drugo obmo čje kmetijskih zemljiš č s podrobnejšo namensko rabo za obmo čje zidanic. (2) Obmo čja sanacije razpršene gradnje, ki se opredelijo kot posebno zaklju čeno obmo čje poselitve, obsegajo naslednje ON po posameznih naseljih: - Brezova: BE_5 - Celje: CE_6, CE_8 - Osenca: OE_3 - Slatina v Rožni dolini: SA_2 - Šentjungert: ŠE_2, ŠE_3, ŠE_4, ŠE_5. (3) Za nova obmo čja naselja se izdela OPPN.

46. člen (ostala obmo čja razpršene gradnje)

22

Razpršena gradnja se v izvedbenem delu OPN prikaže kot fundus objekta (informacija o dejanskem stanju) oziroma je brez oznake v grafi čnem delu.

2.6 OKVIRNA OBMO ČJA RAZPRŠENE POSELITVE 47. člen (okvirna obmo čja razpršene poselitve)

(1) Obmo čja razpršene poselitve se pojavljajo predvsem na hribovitem obmo čju v severnem in južnem delu MOC. Morfologija poselitve ima zna čilnosti avtohtone poselitve, predvsem obstoje če kmetije ali kasnejše novogradnje, vendar so v tem obmo čju tudi primeri razpršene gradnje. Na obmo čju MOC so obmo čja poselitve z nizko gostoto poselitve, ki predstavljajo avtohtoni vzorec poselitve. Predstavljajo jih predvsem: - samotne kmetije, zaselki, razložena in raztresena naselja, - lovske, gozdarske ko če, planinski domovi, - objekti s posebnimi kulturnimi in simbolnimi pomeni (cerkve, kapelice, znamenja ipd.) - turisti čni, rekreacijski in športni objekti. (2) Razpršena poselitev se pojavlja tudi v dolinskem delu poselitve v okolici strnjene poselitve.

48. člen (razvoj razpršene poselitve)

(1) Na obmo čjih, kjer je razpršena poselitev opredeljena kot avtohtoni poselitveni vzorec, se obstoje če gradnje ohranjajo, oblikovno in funkcionalno nadgrajujejo ter komunalno opremijo. Možna je gradnja novih objektov z enako ali združljivo namembnostjo glede na tipološke, morfološke in programske zna čilnosti obmo čja razpršene poselitve. Pri na črtovanju objektov je potrebno upoštevati vzorec obstoje če razporeditve objektov, velikost objektov ter s tem ohranjati in razvijati kulturno krajino. (2) Zunaj obmo čja naselja se lahko na črtujejo naslednje prostorske ureditve in posamezni posegi v prostor, ki jih zaradi njihove funkcije ali drugih posebnosti ni mogo če urejati v naseljih in: - ki neposredno služijo kmetijski, gozdarski ali turisti čni dejavnosti, - ki so namenjeni opravljanju lokalnih gospodarskih javnih služb (gospodarska javna infrastruktura), - ki so namenjeni splošni rabi (lokalno grajeno javno dobro), - za izvajanje ukrepov na podro čju varstva okolja, ohranjanja narave in varstva kulturne dediš čine ter ohranjanja prepoznavnih zna čilnosti krajine, - za namen športa in rekreacije, - za rabo naravnih dobrin in sanacijo opuš čenih obmo čij izkoriš čanja, - za namene obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesre čami, kadar so te prostorske ureditve v pristojnosti ob čine. (3) Izven naselij in opredeljenih obmo čij stavbnih zemljiš č se omogo ča gradnja novih ali nadomestnih kmetij za kmetije, katerih razvoj temelji na obstoje čih lokacijah ali v naseljih, kjer ni ve č razvojnih možnosti. Za potrebe kmetije je mogo ča prenova oziroma posodobitev funkcionalnih objektov za kmetovanje in dopolnilne dejavnosti, tako da bo na kmetijah ter obdelovalnih površinah omogo čen neoviran dostop do gospodarskih dvoriš č. (4) V izvedbenem delu OPN se opredelijo obmo čja ureditev izven naselij, skladno z opredeljenimi kriteriji za na črtovanje na najboljših kmetijskih zemljiš čih.

2.7 USMERITVE ZA RAZVOJ POSELITVE IN CELOVITO PRENOVO

2.7.1 Notranji razvoj naselja 49. člen (notranji razvoj naselij)

(1) Pri na črtovanju prenove in zgoš čevanja naselij je potrebno upoštevati identiteto naselja ali njegovega dela. (2) Naselja se bodo praviloma razvijala navznoter. Notranji razvoj naselja ima prednost pred širjenjem na nova obmo čja. (3) Obstoje či, opuš čeni ali neprimerni objekti in opuš čena industrijska, prometna in druga degradirana obmo čja v naseljih se prenovijo ali nadomestijo z ustreznejšimi, ki jih po urbanisti čni in krajinski presoji ni potrebno ohranjati nepozidanih in ki jih ni smiselno ohranjati kot dele zelenih sistemov naselij. Pri tem je treba upoštevati namembnost in oblikovne zna čilnosti. 23

(4) Površine za gradnjo se dolo čijo na obmo čjih, ki imajo ustrezne naravne in ustvarjene razmere. Ob tem se zagotavlja uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami v naselju in povezave z odprto krajino. (5) Razvoj poselitve je potrebno osredoto čiti na izboljševanje kakovosti prostorskih ureditev v obstoje čih obmo čjih poselitve. Za notranji razvoj naselij je pomembno: - ustvarjanje nove kvalitetnejše rabe urbanega prostora, - ustvarjanje nove kvalitetnejše strukture urbanega prostora, - ohranjanje stavbne in naselbinske dediš čine. (6) Pri notranjem razvoju naselij je treba ohranjati kulturne in krajinske kvalitete, še posebej v naseljih, ki so varovana kot naselbinska dediš čina (Celje, Lo če, Teharje, Tremerje). (7) V podeželskih naseljih se razpoložljiva stavbna zemljiš ča prednostno namenjajo gradnji za potrebe kme čkih in polkme čkih gospodarstev ter za razvoj dopolnilnih dejavnosti, vklju čno s turisti čno ponudbo. (8) Pri komunalnem opremljanju naselij je potrebno trase podzemnih infrastrukturnih vodov združevati v skupne koridorje.

2.7.2 Prenova naselij 50. člen (prenova naselij)

(1) Prenova ima prednost pred novogradnjo v naseljih, ki so del širše prostorske identitete in predstavljajo kvalitetno stavbno dediš čino, še posebno, če imajo njeni deli kljub dolo čenim degradacijam v zadostni meri ohranjene zna čilne sestavine. Na črtuje se ponovno ali novo primerno rabo obstoje če stavbne strukture in zgrajene infrastrukture. (2) Prenova bo morala postati oblika urbanisti čnega urejanja naselja, ki poleg prostorskih ciljev vklju čuje tudi možnosti za gospodarski razvoj, reševanje socialnih problemov in kvalitetnejše bivanje ob upoštevanju vseh omejitev ter se izvaja v morfološko in funkcionalno zaokroženih obmo čjih. S prenovo jeder, bivanjsko in funkcijsko neustreznih delov naselij ali posameznih stavb se mora ohranjati in izboljševati kakovost bivalnega okolja, vzpostavljati ponovno rabo opuš čenih obmo čij in sanirati degradirana obmo čja. Prenova naj vklju čuje prenovo vseh delov in elementov naselij, ne le zaš čitenih spomenikov. S prenovo se poiš čejo in ponovno oziroma na novo izkoristijo notranje prostorske rezerve naselja, s čimer se omeji širjenje naselja. (3) Zagotovi se delna prenova naselij, ki so po merilih varstva kulturne dediš čine opredeljena kot zavarovana vaška jedra. (4) Prenova se zagotovi tudi v degradiranih obmo čjih naselij, kjer naj se prenovijo razvrednotena obmo čja in bolje izkoristijo neizkoriš čene površine. Prenovijo in sanirajo se obmo čja naselij, ki zaradi neustrezne komunalne opremljenosti obremenjujejo okolje. Prenova se osredoto ča v izboljšanje kakovosti bivanja, predvsem s kvalitetnejšim urejanjem javnih površin in odprtega prostora v naseljih. Pri na črtovanju prenove je treba upoštevati ohranjeno identiteto naselja ali dela naselja in okoliške krajine. (5) Ohranjajo in prenavljajo se jedra naselij in druge prostorsko ter programsko najpomembnejše to čke in predeli naselij. Kakovostni robovi naselij ter vidno izpostavljene lokacije (cerkve, gradovi ipd.), pasovi vegetacije, zelena obmo čja ob vodotokih ipd. ter druge prostorske prvine, ki so pomembne za prepoznavnost naselja, se varujejo, tako da se vanje z novogradnjami ne posega, razen izjem, ki morajo biti strokovno utemeljene. (6) Sanirajo (z vegetacijo, odstranitvijo ali sanacijo objektov ipd.) se neustrezni robovi vasi in objekti ter obmo čja naselij, ki vidno degradirajo prostor. (7) Naselja, katerih deli so opredeljeni za delno prenovo so: - Celje: CE_1 - Lo če: LO_1 - Teharje: v sklopu CE_1 - Tremerje: TM_1

2.7.3 Širitve, zaokrožitve, zgostitve pozidave 51. člen (širitve, zaokrožitve, zgostitve pozidave)

(1) Prostorske možnosti za razvoj bo MOC zagotavljala tudi s širitvami, zaokrožitvami in zgostitvami naselij. Širitev poselitve se navezuje na zgoš čanje in zaokrožanje poselitvenih obmo čij z ve čjimi sklopi parcel ter vzporednimi izboljšavami prometnih povezav in komunalnih ureditev. Za obmo čja širitve naselij so namenjene površine za na črtno usmerjanje poselitve, ki jih ni mogo če zagotoviti z aktiviranjem prostih oziroma nezadostno izkoriš čenih površin ali s prenovo površin znotraj naselja.

24

(2) MOC na črtuje širitev naselij skladno s kriteriji iz državne strategije in s tem zagotavlja pogoje za razvoj stanovanjskih, gospodarskih in drugih zmogljivosti, za ve čjo socialno varnost, za ve čjo konkuren čnost naselja, za delovanje trga nepremi čnin in za razvoj razli čnih poslovnih, turisti čnih in storitvenih dejavnosti. (3) Razvoj naselij se usmerja ob upoštevanju meril in strokovnih podlag za poselitev. Širitve naselij se na črtujejo praviloma kot obmo čja za kompleksno gradnjo, na dobro dostopnih lokacijah, ki nimajo pomembnejših okoljskih ali infrastrukturnih omejitev, v primerih zapolnjevanja in zaokrožanja obstoje čih stavbnih zemljiš č in predvsem na podeželju, tudi kot posami čna stavbna zemljiš ča. (4) Nova obmo čja za pozidavo se lahko v omejenem obsegu na črtujejo na obmo čjih, kjer bo zagotovljena dostopnost, organizirana infrastrukturna ureditev, ustrezno varovanje naravnih in kulturnih kakovosti prostora ter varstvo okolja. (5) V vseh lokalnih središ čih ali na ustreznih lokacijah v njihovi bližini je treba zagotavljati možnosti za stanovanjsko gradnjo, v ve čjih naseljih pa tudi za gospodarske in družbene dejavnosti ter šport in rekreacijo v povezavi z možnostmi za rekreacijo v naravi ob turisti čno zanimivih lokacijah. (6) Po čitniška gradnja naj se izvaja kot prenova notranjih rezerv naselij in ne kot nove širitve na nepozidane površine okrog naselij.

2.7.4 Razvoj dejavnosti po naseljih 52. člen (razvoj dejavnosti po naseljih)

(1) V ON CE_1 (Celje s primestnimi naselji) in se prepletajo razli čne dejavnosti, s čimer se dosega mešanje funkcij bivanja in dela ter zmanjšanje števila in razdalje nujnih voženj. Rabe urbanih površin in dopustne dejavnosti se razporejajo tako, da so medsebojno združljive in ne motijo druga druge. (2) Industrijske in druge proizvodne dejavnosti se umeš čajo v obstoje če in predvidene gospodarske cone znotraj ON CE_1, prioritetno se usmerjajo v vzhodnem delu mesta (Trnovlje, Ljube čna, Teharje). (3) Oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti se usmerjajo v ob činska in lokalna središ ča, kjer se jim zagotovi možnost dolgoro čnega razvoja in dobra dostopnost (razvit javni potniški promet, kolesarske in pešpoti). (4) Stanovanja in z njimi združljive dejavnosti se umeš čajo v obmo čja, ki so pretežno namenjena za stanovanja ter spremljajo če in dopolnilne dejavnosti. (5) V vaških naseljih so dopustne dejavnosti, povezane s kmetijstvom in dopolnilnimi dejavnostmi v kmetijstvu ter z bivanjem, po prostorsko - urbanisti čni preveritvi pa tudi druge dejavnosti, ki niso mote če za kmetijstvo in bivanje. Mogo č je razvoj centralnih dejavnosti (gasilski domovi, trgovine, kulturni in vaški domovi ipd, ki se na črtujejo predvsem v jedru naselja), družbenih dejavnosti (vrtci, šole, domovi obšolskih dejavnosti), turisti čnih dejavnosti v navezavi na celovito ponudbo vasi in okolice (npr. apartmaji, kot objekt ali deli objektov za razvoj turizma na podeželju) ter mirna obrt in storitve, ki ne onesnažujejo okolja ter imajo vlogo dopolnilnih dejavnosti v bivalnem okolju.

2.7.5 Sanacija razpršene gradnje 53. člen (sanacija razpršene gradnje)

(1) Na obmo čjih razpršene gradnje se prepre čuje nadaljnja razpršena gradnja. (2) Zgoš ča in zaokroža se predvsem tista razpršena gradnja, ki ima možnost za ustrezno prometno in komunalno ureditev, oskrbo z urbanimi dejavnostmi in navezavo na prometno omrežje ter javni promet. (3) Razpršena gradnja, predvsem posami čne stanovanjske hiše zunaj naselij, se sanira s komunalnim opremljanjem, lahko pa tudi z zgoš čevanjem, kjer je to urbanisti čno in krajinsko sprejemljivo. Prostorski pogoji in drugi ukrepi se za posamezna obmo čja sanacije razpršene gradnje dolo čijo v OPPN.

2.7.6 Ohranjanje poselitve na obmo čjih razpršene poselitve 54. člen (ohranjanje obmo čij razpršene poselitve)

Ohranja se razpršena poselitev, ki je tip poselitve, ki jo opredeljuje veliko število v prostoru razpršenih malih naselij, ki jih tipološko uvrš čamo v razdrobljena, razpršena, raztresena, razpostavljena in razložena naselja kot del avtohtone poselitve. Znotraj opredeljenih enot razpršene poselitve bodo možni posegi skladno z dolo čili za obravnavano EUP.

25

2.7.6.1 Urbanisti čno oblikovanje naselij 55. člen (urbanisti čno oblikovanje naselij)

(1) Ohranja se prepoznavne morfološke zna čilnosti Celja s strnjeno pozidavo. (2) Ohranja se prepoznavnost naselij kot celot. Arhitekturna prepoznavnost se ustvari z na črtnim notranjim razvojem in prenovo naselij. Poseben poudarek je na vzdrževanju oziroma vzpostavljanju kvalitete javnih površin kot prostora, kjer naj bi se odvijalo družbeno dogajanje. Novi posegi znotraj navedenih obmo čij in v njihovi neposredni okolici morajo dosledno upoštevati oblikovne in morfološke zna čilnosti obmo čja. Ureditve v predvidenih obmo čjih naj povzemajo strukturne zna čilnosti sosednjih obmo čij. Višinski gabariti naj ne presegajo gabaritov obstoje če pozidave. (3) Prenove in novogradnje se urbanisti čno in arhitekturno prilagajajo obstoje či kakovostni strukturi tako, da se zagotavlja tipološka enotnost. V obmo čju jedra naselja se novi objekti prilagajajo tradicionalni strukturi, v vseh ostalih obmo čjih pa je dovoljeno uvajanje sodobnih arhitekturnih principov oblikovanja, ki pa morajo biti v sozvo čju z obstoje čimi. (4) Pri na črtovanju in urejanju podeželskih naselij se upošteva zna čilnosti tradicionalnega stavbarstva z namenom vzpostavljanja kakovostnih ambientov pokrajine in ohranjanja avtohtonih oblik poselitve. Varuje se robove naselij kot delov kulturne krajine. (5) Ob mestnih vpadnicah se oblikujejo poteze mestotvorne pozidave in zunanjih ureditev. To velja za prostore ob Mariborski cesti, Kidri čevi cesti, magistrali vzhod - zahod ter ob ostalih na črtovanih navezovalnih cestah med povezovalnimi cestami obvoznega obro ča in obstoje čim cestnim omrežjem. Vklju čuje mestotvorno snovanje novih objektov in zunanjih ureditev ter preoblikovanje obstoje čih. Posebej pomembne so tudi lokacije na križiš čih obstoje čih in na črtovanih mestnih vpadnic z mestnim obvoznim obro čem.

2.7.6.2 Koncept prostorskega razvoja urbanih središč, za katera je izdelan urbanisti čni na črt 56. člen (urbanisti čni na črt)

Za Celje, Ljube čno in Teharje se prostorski razvoj na črtuje na podlagi urbanisti čnega na črta.

57. člen (zasnova razvoja naselja Celje)

(1) Koncept razvoja naselja:

- Celje se bo razvijalo skladno s svojo vlogo v omrežju naselij kot središ če nacionalnega pomena in kot regijsko ter ob činsko središ če, kot osrednje upravno, gospodarsko, zaposlitveno, izobraževalno, kulturno, versko in prometno središ če ob čine in Savinjske regije in s tem predstavljalo najpomembnejše središ če med Ljubljano in Mariborom. Z gospodarskimi conami, stanovanjskimi obmo čji ter številnimi javnimi funkcijami ob činskega, regionalnega in nacionalnega pomena in z razvojem univerzitetnega središ ča bo Celje krepilo vlogo v omrežju središ č.

- Zasnova obmo čja centralnih dejavnosti predvideva: - krepitev mestnega središ ča kot središ ča nacionalnega pomena v smislu zgoš čevanja na obmo čju histori čnega mestnega jedra in širitev na kontaktna obmo čja. Predvidene so nove površine za širitev regijskega središ ča na obmo čje Gaberje jug (stara Cinkarna – »nate čajna« rešitev), - glede na obstoje čo opremljenost lokalnih središ č je predvidena krepitev lokalnega središ ča Teharje in Ljube čna, - vzpostavitev novega četrtnega središ ča v novem poselitvenem obmo čju namenjenem stanovanjski gradnji Ostrožno-zahod, - krepitev terciarnih dejavnosti na treh ve čjih obmo čjih terciarizacije dejavnosti: o ob Mariborski cesti južno od AC priklju čka Celje do Ceste v Trnovlje in vodotoka Hudinja, o severovzhodno od magistralnega križa med Mariborsko in Kidri čevo cesto ter o severno od magistrale zahod do De čkove ceste in Kersnikove ceste na vzhodni strani (obmo čje Dolgo polje zahod);

26

- nova obmo čja poslovno storitvenih in trgovskih dejavnostih, katerih površina znaša cca 160 hektarov, so predvidena: o ob severni vpadnici v Celje na obmo čju Šmarjete severno od avtoceste med glavno cesto in Hudinjo, o na obmo čju Trnovelj na levem bregu Hudinje, - nove površine za poslovno storitvene in trgovske dejavnosti ob obmo čju priklju čka na magistralo zahod na obmo čju Medloga. Obmo čje Vrtnarstva v povezavi s Srednjo vrtnarsko šolo obdrži obstoje čo rabo prostora).

- Zasnova obmo čja stanovanj predvideva:

- Nova stavbna zemljiš ča, smeri razvoja površin za nova stanovanja so predeljene v obmo čjih, pretežno v obstoje čih mejah poselitve. - Koncentracija navznoter, opredelitev razvoja kot koncentracija navznoter smo uporabili za širše obmo čje mesta. V teh primerih so poleg stanovanj izrazite centralne dejavnosti in tudi delovna mesta. Zgoš čevanje navznoter pomeni racionalno izkoriš čanje površin s ciljem prenove in sanacije. - Širitev in zgoš čevanje stanovanjskih površin v obmo čju obstoje čih zaselkov v prostoru. - V obmo čjih obstoje če poselitve v okolju, kjer je poselitev z manjšo gostoto, se smiselno zaokrožuje meje poselitve. Takšna obmo čja so Medlog-sever, Lopata, Lokrovec, Prekorje in Zagrad. V teh obmo čjih se umeš ča enodružinsko stanovanjsko gradnjo z dopolnilnimi dejavnostmi in faktorjem izrabe 0,7 – 0,4. - Širitev in zgoš čevanje se predvidi tudi za naselji Ljube čna in Teharje, ki z razliko od prej naštetih v meji poselitve vklju čujejo del centralnih dejavnosti in delovna mesta. - Sanacija razpršene poselitve, razpršena poselitev je zna čilen neorganiziran na čin gradnje stanovanj, tudi črne gradnje in nestanovanjskih dejavnosti, v odprtem prostoru vzdolž obstoje čih komunikacij.

- Zasnova proizvodnih obmo čij predvideva:

- Nova obmo čja, gospodarska cona Celje Vzhod je opredeljena kot gospodarska cona nacionalnega pomena in kot izvedbeni projekt Regionalnega razvojnega programa Savinjske statisti čne regije. Cona bo povezana z intermodalnim logističnim terminalom v Celju in dostopom na avtocesto. V kompleksu proizvodnih dejavnosti bo tudi tehnološki regijski park, obmo čje namenjeno visoko tehnološkim podjetjem in podjetjem poslovnih storitev z visoko dodano vrednostjo. - Prestrukturiranje obmo čij, predvidena je krepitev terciarnih dejavnosti treh ve čjih obmo čij terciarizacije dejavnosti: ob Mariborski cesti, južno od AC priklju čka Celje do Ceste v Trnovlje in vodotoka Hudinja; severovzhodno od magistralnega križa med Mariborsko in Kidri čevo cesto in severno od magistrale zahod do De čkove ceste in Kersnikove ceste na vzhodni stani (obmo čje Dolgo polje zahod). V zasnovi je prav tako predvidena sprememba obstoje čih obmo čij v stiku z obstoje čo poselitvijo in uvajanju cezur med posameznimi rabami na obmo čju Trnovelj, Slanc in Ljube čne. - V zasnovi so predvidene spremembe namembnosti površin ve čjih obmo čij v ustreznejše dejavnosti: stare Cinkarne in betonarne Ingrad ob Savinji. - Obmo čje stara Cinkarna – Novi center (Gaberje-jug), na obmo čju med Kidri čevo ulico na severu in Voglajno se spremeni namembnost v novo mestno središ če. Degradiranost prostora predstavlja vzpodbudo in razvojni potencial. Prednost prostora je lokacija v neposredni bližini mestnega središ ča in komunikacijskega vozliš ča, je se čiš če vseh dostopnih smeri v mesto Celje. - Obmo čje betonarne Ingrad ob Savinji, visoko vredno obmo čje obvodnega prostora Savinje predstavlja potencial za prosto časne dejavnosti v povezavi z naravnimi danostmi tega prostora, površine odmaknjene od vode pa je možno nameniti bolj prijaznim dejavnostim (tudi stanovanja). - Prometni terminal, prometno logisti čni terminal Čret, Mesto Celje leži na stiku avtocestnega in železniškega dela glavne veje V. TEN koridorja (Benetke – Koper – Ljubljana – Celje – Maribor – Budimpešta – Kijev - Lvov), hkrati pa ima na istem koridorju na lokaciji Čret manjši prometno-logisti čni terminal. Skozi Celje poteka tudi stranska veja X.TEN koridorja (Lienz – Gradec –Maribor – Celje - Zidani most). - Intermodalno prometno vozliš če v Celju se deli v dva sklopa, prometno logisti čni terminal (obstoje či Čret in predvideni Trnovlje) ter potniški terminal. Z izboljšanjem medsebojne povezave prometno logisti čnega terminala in potniške postaje, ustrezno navezavo na obstoje čo in predvideno cestno infrastrukturo ter ob upoštevanju

27

prostorskih možnosti, se bo izboljšala tudi povezava obeh terminalov in okrepila vloga prometnega vozliš ča v Celju ter omogo čila dodatne možnosti razvoja mesta in regije. - Prometno logisti čni terminal Čret in Trnovlje se bo razvijal kot osrednji nacionalni in regionalni tovorni prometno logisti čni terminal. - Potniški terminal Celje je osrednji regionalni terminal (obmo čje avtobusne postaje in potniške postaje).

(2) Koncept prometnega omrežja in javnega potniškega prometa:

- Skladno z dolo čili 21., 22. , 23. in 24. člena tega odloka .

(3) Koncept zelenega sistema naselja

Zeleni sistem je pomembna kategorija urbanih površin in krajine. Zelene površine vklju čujejo varstvo vodnih virov, gozdne površine, kmetijske površine, varstvo narave, varstvo kulturne dediš čine, parke, obvodne parkovne površine, pokopališ ča. V okvir zelenih površin sodijo tudi zelene površine v stanovanjskih soseskah, ob šolah in vrtcih, ob ve čjih športno rekreacijskih objektih, ob gospodarskih obmo čjih, le da so te predmet obravnave podrobne prostorske dokumentacije in niso prikazane na nivoju OPN, pomenijo pa bistvo kakovosti bivalnega okolja.

Površine za oddih rekreacijo in šport - Na obmo čju ob čine sta dve ve čji športno rekreacijski obmo čji in sicer Šmartinsko jezero in Celjska ko ča, ki sta zunaj meje UN. Obe obmo čji se s sistemom peš in kolesarskih povezav povežejo na zeleni sistem mesta. Manjša obstoje ča površina namenjena za šport in rekreacijo je severno od avtoceste in je namenjena vadbiš ču za pse. Sankališ če in obstoje če rokometno igriš če na zahodnem delu Golovca, se sanira in nameni za rekreacijo in šport na prostem. Preko Golovca se uredi sistem peš povezav v smeri sever-jug in vzhod-zahod. Potenciali za nove površine za šport in rekreacijo se kažejo na degradiranih obmo čjih obstoje če betonarne v Medlogu in kamnolomu v Zagradu. Potencial za nove športno rekreacijske površine predstavljata tudi obmo čji ob igriš ču OŠ Frana Roša in zelena površina med AC in pozidavo na Hudinji (mogo ča le za protiprašno in protihrupno zaš čito in zeleni tampon ali kot zelena površina). Rekreacijsko obmo čje Petri ček se oživi. Uredijo se športne površine (smu čiš če, trim steza, športna igriš ča) in pešpot, ki preko mostu čez Savinjo, omogo ča povezavo z obvodnimi zelenimi površinami ob Savinji in predvidenimi športno rekreacijskimi površinami na obmo čju sedanje betonarne v Medlogu. Parki - Najve čja parkovna površina je mestni park, ki je zaš čiten kot vrtno arhitekturna dediš čina. Znotraj parka so tenis igriš ča, drsališ če in ve čje parkiriš če, ki so vizualno in funkcijsko neustrezni in potrebni sanacije v parkovne površine. Savinja lo čuje staro mestno jedro z mestnim parkom in mestnim gozdom za parkom. Uredi se dodatne peš mostove čez Savinjo (kapucinski most in brv zahodno od Špice z možnostjo navezave na Petri ček). - Na levem bregu Savinje je ob starem mestnem jedru parkovna ureditev Savinjsko nabrežje, ki s sprehajalno peš potjo zelo dobro povezuje vzhodni in zahodni del mesta. - Ve čjo obstoje če parkovne površine so tudi: obmo čje Golovca, park Soto čje, park Gaberje, južni del Son čnega parka, spominski park Teharje, parkovna ureditev Vrtnarije Medlog, vrtnarske šole in parkovna ureditev ob mestnem pokopališ ču. Potencial za širitev parkovnih površin je ve čje obmo čje vzhodno ob Čopovi ulici, severno od De čkove ceste, kar bi predstavljalo novo ve čjo parkovno površino v severozahodnem delu poselitve, ki bi tako kot Golovec služila tudi za povezavo Šmartinskega jezera preko obmo čja poselitve do mestnega parka in naprej proti jugu. Površine za vrti čke - Raziskave onesnaženosti tal in kakovosti vrtnin na onesnaženem obmo čju Celja izkazujejo, da na obmo čju UN Celje skoraj ni lokacije, ki bi bila ustrezna za pridelavo kvalitetnih vrtnin, zato ni predvidenih novih površin, ki bi bile namenjene izklju čno za vrti čkarstvo. Poiš čejo se alternativne variante za urbane vrtove. Druge urejene zelene površine - Druge urejene zelene površine na obmo čju občine so: o zelene površine Jožefovega hriba, o zelene površine ob kulturni dediš čini Lanovža in cerkvi sv. Maksimiljana, o ve čja otroška igriš ča pri Areni Petrol na Hudinji in pri trgovini Lidl na Dolgem polju, o urejene obvodne površine ob Savinji od ob činske meje na zahodu do soto čja z Voglajno in drugih vodotokih (Koprivnica), o urejene zelene površine ob prometnih komunikacijah.

28

- Potenciale za druge urejene zelene površine predstavljajo: o Obmo čje južno od mestnega pokopališ ča, po robu predvidene razširitve pokopališ ča. o Parkiriš če zahodno od spodnjega gradu, kot parkovna ureditev in razmejitev med histori čnim jedrom in novejšim urbanim obmo čjem. o Zelenica na Zg. Hudinji znotraj strnjene poselitve, kjer je možna ureditev javnega otroškega igriš ča na vrhu vzpetine. o Obvodne površine Koprivnice, Ložnice in Vzhodne Ložnice, Hudinje in Voglajne, kjer se omogo či dostopnost in uredijo sprehajalne in kolesarske poti. o Zelene površine ob vseh na črtovanih prometnih komunikacijah in sanacije obstoje čih prometnih komunikacij z ureditvijo zelenih drevorednih in grmovnih pasov med cesto in med kolesarsko in peš potjo. o Tampon cone ob avtocesti in železnici. o Tampon cone na obmo čjih med poselitvijo in industrijo ali drugo rabo, ki zmanjšuje bivalno kvaliteto. Pokopališ ča - Mestno pokopališ če je od mesta odmaknjeno. Povezave med pokopališ čem in mestom ter med pokopališ čem in drugimi zelenimi površinami so slabo prepoznavne. Pokopališ če se uredi v smislu širitve grobnih polj in pove čanju deleža urejenih zelenih površin namenjenih za zasaditev dreves in grmovnic. Uredi se peš in kolesarske povezave med pokopališ čem in mestom. - Pokopališ če Teharje se ohranja v funkciji in se širi proti vzhodu. - Slovensko pokopališ če na Golovcu se ohranja kot kulturni spomenik. Omejiti je potrebno neustrezne rabe v okolici pokopališ ča (stavbiš ča z neustreznimi objekti) in vzpostaviti funkcijo nekdanjega pokopališ ča s poudarjeno parkovno rabo širšega obmo čja Golovca. - Spominski park Teharje se trajno varuje. Zaledje spominskega parka se ustrezno parkovno uredi in poveže s pokopališ čem na Teharju.

(4) Koncept prostorskih ureditev, ki se nanašajo na varstvo okolja

- sanacija in varstvo tal: odprava starih bremen v MOC, varovanje tal kot naravnega vira pred degradacijo, - varstvo pred hrupom: zmanjšanje hrupne obremenitve, - varstvo zraka in prilagajanje podnebnim spremembam: doseganje mejnih oziroma ciljnih vrednosti za posamezna onesnaževala (PM10 in ozon), zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, pove čati delež obnovljivih virov energije v celotni energetski oskrbi, znižati porabo energije v novih stavbah z zemljiško politiko ali drugimi oblikami spodbud spodbujati gradnjo pasivnih in nizko energetskih stavb in možnost znižanja porabe energije v javnem sektorju, - trajnostno ravnanje z vodami: ureditev odvajanja in čiš čenja odpadnih voda, poplavna varnost Celja, - ohranjanje narave, kulturne krajine in mestnih zelenih površin: ohranjanje biotske pestrosti, pove čevanje deleža zelenih in rekreativnih površin, - učinkovito ravnanje z odpadki: zmanjšati koli čine odloženih odpadkov, vzpostaviti sistem celovitega upravljanja z odpadki.

(5) Lokalni energetski koncept - na obmo čju je izgrajeno javno plinovodno omrežje in toplifikacija. V čim ve čji meri se kot energent ogrevanja pri novogradnjah ali rekonstrukcijah uporabi plin in obnovljivi viri energije,

(6) Koncept opremljanja z gospodarsko javno infrastrukturo

- Skladno z dolo čili 29. do 37. člena tega odloka.

2.8 USMERITVE ZA RAZVOJ V KRAJINI 58. člen (usmeritve za razvoj v krajini)

(1) Cilji prostorskega razvoja krajine so: - ohraniti prepoznavnost kulturnih in naravnih kakovosti krajine, - izkoristiti in vzdrževati potencial za sedanje in prihodnje dejavnosti v krajini, - zagotoviti varno, privla čno in prijetno bivalno okolje.

29

(2) Na celotnem obmo čju MOC se prostorska razmerja med posameznimi rabami v krajini ohranjajo (kmetijske, gozdne površine) kot tudi posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire: kmetijstvo, gozdarstvo, vode, naravne vrednote, turizem in rekreacijo.

2.8.1 Usmeritve za razvojna obmo čja za posamezne dejavnosti, vezane na naravne vire 2.8.1.1 Zasnova kmetijstva 59. člen (zasnova kmetijstva)

(1) MOC bo ohranjala kmetijska zemljiš ča z visokim pridelovalnim potencialom kot vir za izvajanje gospodarske dejavnosti in spodbujala kmetijsko rabo okoljsko neproblemati čnih zemljiš č. Klju čne usmeritve za razvoj kmetijstva v ob čini so: - spodbujanje osnovne kmetijske proizvodnje v smislu spodbujanja vlaganja v objekte, novo tehnologijo in izboljšavo zemljiš č, - ohranjanje in spodbujanje naravi prijaznega kmetijstva, tj. spodbujanje obnove travniških sadovnjakov in pridelave sadja, spodbujanje integriranega poljedelstva in vrtnarstva, uvajanje paše na kmetijah, - spodbujanje sonaravnega in ekološkega kmetovanja, - spodbujanje razvoja čebelarstva, - usmeritev v razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. (2) Zasnova kmetijskih površin opredeljuje najboljša in druga kmetijska zemljiš ča. Na obmo čjih s slabšim pridelovalnim potencialom se razvija dopolnilne programe in kmetijsko dejavnost povezuje z vzdrževanjem kulturne krajine, prepre čevanjem zaraš čanja, promocijo in kvalitetno rabo kulturne dediš čine ter trajnostno naravnanim turizmom. Na obmo čjih prepoznanih kulturnih in simbolnih vrednosti kulturne krajine pa se ohranja obstoje čo kmetijsko rabo in krajinske vzorce. (3) Na obmo čjih s slabšimi pridelovalnimi razmerami (hribovita, strma in slabše dostopna obmo čja) je potrebno spodbujati kmetijsko rabo v smislu prepre čevanja zaraš čanja in opuš čanja kmetijske dejavnosti. Na kmetijah se razvija dopolnilne dejavnosti in trajnostno naravnani turizem, kmetijstvo se preusmerja v integrirano in ekološko pridelavo. (4) Na najboljših kmetijskih zemljiš čih, ki predstavljajo temelj proizvodnje hrane, je mogo ča predvsem kmetijska raba. Druga kmetijska zemljiš ča je mogo če v skladu z usmeritvami tega dokumenta predvideti tudi za nekmetijske namene. Na kmetijskih površinah se lahko izvajajo agromelioracije in druge zemljiške operacije zunaj zavarovanih območij ohranjanja narave skladno s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljiš ča. (5) Nove infrastrukturne objekte se umeš ča v kmetijski prostor tako, da se najmanj prizadenejo najboljša kmetijska zemljiš ča. Pri umeš čanju ali rekonstrukcijah linijskih objektov se v čim ve čji meri izkoristijo obstoje če ceste in poti. Trase infrastrukturnih objektov naj se v čim ve čjem obsegu izogibajo posegom v obmo čja sklenjenih kmetijskih površin, zlasti najkvalitetnejših njivskih površin, hkrati pa naj se z novimi posegi ne drobi posestna struktura. (6) Kmetijska dejavnost mora upoštevati in se prilagajati vsem potrebnim omejitvam zaradi varstva vodnih virov. 2.8.1.2 Usmeritve za razvoj gozdarstva in varstvo gozdov 60. člen (zasnova gozdarstva)

(1) Zasnova gozdnih površin opredeljuje poleg ve čnamenskih lesno–proizvodnih gozdov še varovalne gozdove (državnega pomena) in gozdove s posebnim namenom (ob činskega pomena). Kot varovalni gozdovi so razglašeni tisti gozdovi, ki v zaostrenih ekoloških razmerah varujejo sebe, svoje zemljiš če in nižje leže ča zemljiš ča, pa tudi tisti gozdovi, pri katerih je izjemno poudarjena katerakoli druga ekološka funkcija. (2) Za omogo čanje gospodarske rabe gozdov s poudarjeno lesno–proizvodno funkcijo se zagotavljajo dostopi do gozdnih zemljiš č, pri čemer je odpiranje gozdov z gozdnimi cestami in vlakami potrebno uskladiti s službami, pristojnimi za varstvo gozdov. (3) Na obmo čjih z gozdom se ohranjajo sklenjene gozdne površine, v predelih zaraš čajo čih površin pa se ustvari razvojne možnosti za kmetijstvo in poselitev. V kmetijski krajini, kjer se gozd prepleta s kmetijskimi površinami in poselitvijo, se varuje gozdne otoke in gozdne koridorje. (4) MOC bo ohranjala gozdove, ki so naravni vir in naravno bogastvo, ob hkratnem upoštevanju razvojnih potreb gozdarstva in drugih dejavnosti, ki imajo v gozdu oziroma gozdnem prostoru svoj interes. Posegi in dejavnosti v gozdnem prostoru, ki onemogo čajo zagotavljanje ekoloških, socialnih in proizvodnih funkcij gozda ali poslabšujejo možnosti njihovega uresni čevanja, niso dopustni. (5) Posege v gozdni prostor je potrebno usmerjati na robna obmo čja gozdnih kompleksov in v gozdove s slabšo zasnovo, oziroma na obmo čja zaraš čajo čih se površin kot povratne rabe 30

kmetijskih površin. Primernost posegov, dolo čenih s predpisi o urejanju prostora, kr čitve gozdov in izkoriš čanja za potrebe paše je potrebno oceniti glede na ovrednotenje funkcije gozdov. V ve čje sklenjene gozdne komplekse, še posebej kjer so poudarjene socialne ali ekološke funkcije gozdov, posegi v gozd in gozdni prostor za namene razpršene poselitve niso dopustni. Izjema so manjši objekti za potrebe gozdarstva in lova. V gozdnem prostoru se smejo urejati kolesarske in pešpoti, namenjene rekreaciji prebivalstva. (6) Pri na črtovanju površin osnovnih namenskih rab stanovanj, proizvodnih dejavnosti in ostalih vrst rab, v katerih so prisotni bivalni, gospodarski, infrastrukturni ali športni objekti, ob površinah obstoje če osnovne namenske rabe gozda, je potrebno vzdolž površin osnovne namenske rabe gozda na črtno predvideti tudi varnostno oskrbni pas, ki zagotavlja predvsem varnost ljudi in objektov pred negativnimi vplivi gozda, hkrati pa omogo ča dostop do gozda. (7) V okolici pomembnejših vodnih virov je potrebno ohraniti naravno drevesno sestavo gozdov. V vseh gozdovih, še posebej pa na obmo čjih, kjer je izjemno poudarjena hidrološka funkcija gozda, je strogo prepovedano odlaganje odpadkov, osuševanje, odstranjevanje materiala in zasipavanje. (8) Posami čno oziroma razpršeno lociranje objektov v gozdnem prostoru, katerih raba ni v skladu z osnovno namensko rabo gozdnega prostora, ni dovoljeno. (9) V obmo čjih za poselitev, kjer je v naravi še gozd, je do skr čitve gozda treba upoštevati predpise o gozdovih in gozdarstvu. (7) 2.8.1.3 Usmeritve za upravljanje z vodami 61. člen (upravljanje z vodami)

(1) Na podro čju vodnega gospodarstva so glavne naloge na črtno gospodarjenje z vodo, zaš čita vodnih virov, izboljšanje odto čnega režima in nadaljevanje urejanja vodotokov na najbolj kriti čnih mestih, odpravljanje posledic erozije in hudourniškega delovanja ter ohranjanje in izboljšanje kakovosti površinskih in podzemnih vod. (2) Vode se na čeloma izkoriš ča za oskrbne, gospodarske in rekreacijske namene, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja, obnovljivosti naravnega vira ter varstva ekološkega, krajinskega in doživljajskega pomena voda v krajini (3) Z vidika varovanja voda ter vodnega in obvodnega prostora so predlagani slede či ukrepi in usmeritve: - zagotavljanje protipoplavnih ukrepov na Savinji s pritoki in ostalih vodotokih, - varovanje naravnega in sonaravnega odto čnega režima voda, - varovanje podzemnih vod, - zagotavljanje dolgoro čnih in trajnih protierozijskih ukrepov. (4) Zunanja meja priobalnih zemljiš č sega na vodah 1. reda (Savinja) 15 metrov od meje vodnega zemljiš ča, na vodah 2. reda (Ložnica, Hudinja, Voglajna, Koprivnica, Sušnica in ostali vodotoki) pa 5 metrov od meje vodnega zemljiš ča. Zunanja meja na vodah 1. reda zunaj obmo čij naselja sega najmanj 40 metrov od meje vodnega zemljiš ča. (5) Na vodnem ali priobalnem zemljiš ču posegi oziroma gradnja niso dovoljeni, razen v primerih, ki jih dolo ča Zakon o vodah. (6) Obstoje če naravne retencijske površine (poplavne površine izven naselij) je potrebno zavarovati pred nadaljnjo degradacijo oziroma poselitvijo. (7) Ohranjati in vzdrževati je potrebno vegetacijske pasove ob vodotokih (hrbtenica zelenih sistemov v obmo čjih intenzivne urbane ali agrarne rabe, prepre čevanje širjenja površinskega onesnaženja v vodotoke). Na obmo čjih kmetijskih obdelovalnih površin se na novo vzpostavlja in varuje obstoje če vegetacijske varovalne pasove (širine minimalno 5 m na vsako stran vodotoka). Pri kmetijski proizvodnji se upošteva kriterije za gnojenje pri sonaravnih oblikah kmetijstva in dobro kmetijsko prakso. Prepovedano je gnojenje ali uporaba sredstev za varstvo rastlin na priobalnih zemljiš čih v tlorisni širini 15 metrov od meje bregov voda 1. reda, in pet metrov od meje bregov voda 2. reda. (8) Naravne vodotoke ohranjati v pretežni meri v naravnem stanju, ohranjanje zna čilne vzdolžne razgibanosti vodotokov z brzicami, tolmuni, mrtvimi rokavi ipd. Renaturacija reguliranih vodotokov, kjerkoli je to možno in smiselno, predvsem na delih, kjer so predvidene ve čje rekreacijske površine ali v zaš čitenih naravnih območjih, kjer imajo vodotoki velik pomen v krajinskem, ambientalnem in ekološkem smislu. (9) Obmo čja rekreacije na vodi na Savinji in Šmartinskem jezeru se ureja na na čin, da upoštevajo morfološke zna čilnosti voda in da rekreacijska raba ni v nasprotju z drugimi kvalitetami krajine. 2.8.1.4 Zasnova turizma in rekreacije 62. člen (turizem in rekreacija)

31

(1) Razvija se razli čne oblike turizma, rekreacije in drugih prosto časnih dejavnosti, ki se povezujejo s cilji ohranjanja narave (pohodništvo, izletništvo, ogled naravnih znamenitosti, ekoturizem in izobraževanje) in varstvom kulturne dediš čine (ogled kulturnih spomenikov in znamenitosti). Turisti čne dejavnosti je potrebno med seboj povezati in dopolnjevati. Objekte za potrebe turizma se umeš ča pretežno v obmo čja naselij. (2) Prednostna obmo čja za turizem in rekreacijo so: - staro mestno jedro Celja in Stari grad, v navezi z zgodovinsko dediš čino se razvija kulturne prireditve in festivale, muzeji in galerije, - Celjska ko ča in planinski dom na Grmadi - športne in rekreacijske dejavnosti (smu čiš če, pohodništvo, kolesarstvo, letno sankanje, sonaravna in adrenalinsko usmerjena turisti čna ponudba z možnostjo nastanitve), - Šmartinsko jezero - športne in rekreacijske dejavnosti (golf, pohodništvo, kolesarstvo, sonaravna in adrenalinsko usmerjena turisti čna ponudba, vodne in obvodne športno rekreacijske dejavnosti, predvsem veslaški športi in kopanje z možnostjo nastanitve) - Savinja z obvodnim prostorom (pohodništvo, kolesarstvo, vodne in obvodne športno rekreacijske dejavnosti, predvsem veslaški športi) - obmo čja za konjeništvo (Škofja vas, Medlog sever) (3) Spodbuja se razvoj trajnostnih oblik rekreacije in dejavnosti, ki so usklajene z naravnimi danostmi: sistem sprehajalnih, kolesarskih, u čnih in drugih tematskih poti (pot ob Savinji, Sr čna pot – Mestni gozd, Gozdna u čna pot Celjska ko ča, ekosistemska u čna pot Šmartinsko jezero…) (4) mreža kolesarskih povezav iz tega odloka (5) naravne vrednote se vklju čujejo v turisti čno ponudbo z upoštevanjem omejevanja obiska v skladu s predpisi varstva narave, (6) kulturno zgodovinski turizem (histori čno mestno jedro Celja, Stari grad, Knežji dvor, muzeji, obmo čja cerkvenih kompleksov, arheološki park, Heraklejev tempelj, Spominski park Teharje, dvorec Prešnik …) (7) sejemski turizem (8) športni turizem. (9) Umestitev novega obmo čja za šport in rekreacijo ob Savinji , Medlog jug, na obmo čju degradiranih industrijskih površin betonarne ob obvodnem prostoru Savinje. (10) Spodbuja se pove čanje spektra turisti čne ponudbe tako vsebinsko (z novimi programi, prireditvami, turisti čnimi proizvodi) kot koli činsko (predvsem ve č no čitvenih kapacitet razli čnih vrst). (11) Izkoriš ča se obstoje če histori čne objekte za preureditev v nastanitvene in druge turisti čne objekte (dvorci, gradovi, profana stavbna dediš čina).

2.8.1.5 Mineralne surovine 63. člen (mineralne surovine)

(1) Na obmo čjih, na katerih se izkoriš čajo mineralne surovine, je treba pridobiti rudarsko pravico, izvajati sanacijo so časno s pridobivanjem in zagotoviti kon čno sanacijo pridobivalnih obmo čij na podlagi sanacijskih na črtov in programov ter s spremljanjem izvajanja sanacijskih ukrepov, bodisi s spodbujanjem naravne sukcesije (predvsem na obmo čjih, v ve čji oddaljenosti od poselitve), bodisi z novo, ustreznejšo namembnostjo (predvsem na dobro dostopnih obmo čjih v bližini naselij). Pri tem obmo čje posega (sanacije) ne sme biti širše od pridobivalnega obmo čja. Na obmo čjih preostalih, opuš čenih in nelegalnih kamnolomov in peskokopov se zagotovi sanacija s prepuš čanjem naravnim procesom. (2) Kamnolom tehni čnega kamna (apnenca) v Zagradu (Pe čovnik) se sanira in rekultivira v skladu z izvedbenim prostorskim aktom IPA ter predvidi ustrezna namembnost v povezavi s športom in rekreacijo. (3) Nahajališ ča opekarske in kerami čne gline na obmo čju Zadobrove, Šmiklavža in Glinskega se v skladu s sprejetimi ureditvenimi na črti eksploatira. So časno z eksploatacijo se izkoriš čena obmo čja sanira in rekultivira v skladu s predhodno izdelanimi na črti in okoljevarstvenimi pogoji. (4) Nahajališ če opekarske in kerami čne gline na obmo čju Glinskega in Zadobrove se v skladu s sprejetimi IPA eksploatira. So časno z eksploatacijo se izkoriš čena obmo čja sanira in rekultivira v skladu s predhodno izdelanimi na črti in okoljevarstvenimi pogoji. Obmo čje Šmiklavža je že eksploatirano in se predvidi rekultivacija, del se nameni stanovanjski gradnji.

2.8.2 Usmeritve za prostorski razvoj na posebnih obmo čjih 64. člen (ohranjanje prepoznavnosti)

32

(1) Na obmo čjih naravnih kakovosti je treba ohranjati krajinske prvine in naravne procese ter rabo prostora, s katero bodo ohranjene najpomembnejše prvine prepoznavnosti in naravne kakovosti. (2) Za obmo čja prepoznavnosti oziroma njihove dele, za katere bo potrebna sanacija ali pa bodo zanje podane razvojne pobude, se izdelajo OPPN, ki bodo temeljili na prostorskih oziroma krajinskih preveritvah in utemeljitvah. (3) Ohranjanje prepoznavnosti krajin oziroma prostora bo MOC zagotavljala na celotnem obmo čju, predvsem pa na obmo čjih prepoznavnosti ohranjanja narave ter na obmo čjih kompleksnega varstva kulturne dediš čine. Za prepoznavnost prostora ob čine je treba zagotavljati predvsem ohranjanje gozdnih obmo čij, zgradbo in simbolne pomene krajin ter zna čilne arhitekturne člene in njihovo umeš čenost v prostor (cerkve na vrhovih gri čev, skupine kozolcev). 65. člen (kulturna dediš čina)

(1) Na obmo čju MOC se nahaja 507 registriranih enot kulturne dediš čine. (2) V MOC se z na črtovanjem prostorskega razvoja zagotavlja celostno varstvo kulturne dediš čine, ustrezno uporabo dediš čine v skladu s sodobnimi potrebami in na činom življenja in ob tem obravnava dediš čino kot dejavnik vzdržnega prostorskega razvoja in hkrati kot razvojni dejavnik in prostorski potencial. (3) Dediš čina se varuje glede na tip (arheološka dediš čina, naselbinska dediš čina, stavbna dediš čina, etnološka dediš čina, memorialna dediš čina, vrtnoarhitekturna dediš čina) in glede na status (kulturni spomeniki državnega ali lokalnega pomena in preostala dediš čina). 66. člen (ohranjanje narave)

Ohranjanje narave je treba zagotavljati na celotnem obmo čju MOC, predvsem pa na obmo čjih, ki imajo na podlagi predpisov s podro čja ohranjanja poseben status: − zavarovana obmo čja, − naravne vrednote številnih zvrsti (površinska geomorfološka, podzemeljska geomorfološka, geološka, hidrološka, botani čna, zoološka, ekosistemska, drevesna in oblikovana naravna vrednota); naravne vrednote se varujejo v skladu z varstvenimi usmeritvami za posamezne zvrsti naravnih vrednot. Posege in dejavnosti se na naravni vrednoti izvaja le, če ni drugih prostorskih ali tehni čnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti), − biotska raznovrstnost - varujejo se rastline, živali in habitatni tipi ter prvine biotske raznovrstnosti krajine (ohranjajo, razvijajo in ponovno vzpostavljajo se krajinska pestrost in tiste zna čilnosti krajine, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na obravnavanem obmo čju se kot taki zna čilni elementi krajine pojavljajo: visokodebelni travniški sadovnjaki, posamezna drevesa in manjše skupine dreves v odprti krajini, živice, omejki, obrežna vegetacija ob potokih in rekah, vrta če), − ekološko pomembna obmo čja (na ekološko pomembnih obmo čjih se v primeru obstoja alternativnih možnosti prostorske ureditve ne na črtujejo, če se zaradi njihove izvedbe lahko bistveno poslabša ugodno stanje habitatnih tipov ali vrst, zaradi katerih je ekološko pomembno obmo čje opredeljeno, v drugih primerih pa se na črtujejo tako, da je njihov neugoden vpliv čim manjši), − posebna varstvena obmo čja - obmo čja Natura 2000 (Savinja, Voglajna, Vol čeke, Zasavsko hribovje, Ocvirkova jama, Cerovec) .

2.8.3 Usmeritve za varstvo pred naravnimi in drugimi nesre čami, obmo čja zaš čite in reševanja 67. člen (obmo čja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesre čami, obmo čja zaš čite in reševanja)

(1) Na obmo čju MOC so naslednja obmo čja potencialnih naravnih nesre č: poplavna obmo čja, plazljiva in erozijska obmo čja opredeljena v Prikazu stanja prostora. Na obmo čjih z izrazito naravno dinamiko se bo varne življenjske razmere omogo čalo s sanacijo žariš č naravnih procesov in omejevanjem razvoja, sorazmerno glede na izrazitost in pogostost naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje ali njegove materialne dobrine. (2) Poplavna obmo čja v MOC so v obvodnem prostoru Savinje in njenih pritokov. Pomembnejši vodotoki so Hudinja, Voglajna, Ložnica, Sušnica in Koprivnica. Poplavna varnost v Spodnji Savinjski dolini in dolvodno ob Savinji je vezana na vodotok Savinja in se rešuje v okviru državnega prostorskega na črta za zagotavljanje poplavne varnosti. Lokalni ukrepi na Savinji in pritokih se rešujejo v okviru MOC, s posameznimi načrtovanimi ukrepi: - izgradnja lokalnih ureditev ob Savinji in njenih pritokih (Ložnica, Podsev čnica, Sušnica, Koprivnica, Voglajna, Hudinja in Vzhodna Ložnica) ter

33

- izgradnja petih suhih zadrževalnikov na pritokih Savinje: Sušnica jug, Podsev čnica, Ljube čna, Tomaž 1 in 2 (Tomaž 1 in Tomaž 2 sta na obmo čju Ob čine Vojnik). (3) Na poplavnih obmo čjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in dolo čeni razredi poplavne nevarnosti, je pri na črtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki dolo ča pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na obmo čjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne pove čajo obstoje če stopnje ogroženosti na poplavnem obmo čju in izven njega. (4) Vsa obmo čja za zaš čito in reševanje na obmo čju MOC so opredeljena v ob činskem na črtu zaš čite in reševanja.

2.8.4 Obmo čja in objekti za potrebe obrambe 68. člen (obmo čja in objekti za potrebe obrambe)

(1) Obmo čja izklju čne rabe prostora za potrebe obrambe so obstoje ča in na črtovana obmo čja, namenjena izklju čno obrambnim potrebam, na katerih potekajo stalne aktivnosti, zlasti za razmestitev, usposabljanje in delovanje vojske. (2) Obmo čja možne izklju čne rabe za potrebe obrambe so obmo čja, ki so primarno namenjena drugim potrebam. V izrednem ali vojnem stanju in krizi (v miru za usposabljanje) se jih lahko uporabi za obrambne potrebe. (3) Obmo čja omejene in nadzorovane rabe obsegajo obmo čja, na katerih so nujne omejitve iz varnostnih in tehni čnih vzrokov. (4) Na obmo čju MOC so za potrebe obrambe opredeljena obmo čja: - Vojašnica Celje - obmo čje izklju čne rabe, - Bežigrad - obmo čje izklju čne rabe, - del obmo čja Zadobrova - obmo čje izklju čne rabe, - Zagrad - obmo čje izklju čne rabe ter obmo čje omejene in nadzorovane rabe, - del obmo čja Zaloška Gorica - obmo čje izklju čne rabe ter obmo čje omejene in nadzorovane rabe, - letališ če Levec – obmo čje možne izklju čne rabe ter obmo čje - Mali č - del obmo čja omejene in nadzorovane rabe. (5) Na obmo čju MOC se dolgoro čno spremeni raba obstoje čim obmo čjem za potrebe obrambe: - Vojašnica Celje (EUP GOJ-3) v obmo čje centralnih dejavnosti, - del obmo čja Zadobrova (EUP ŠI-2) v obmo čje stanovanj, - Zagrad (EUP PE-2) v obmo čje za šport in rekreacijo.

2.9 USMERITVE ZA DOLO ČITEV NAMENSKE RABE ZEMLJIŠ Č 69. člen (usmeritve za dolo čitev namenske rabe zemljiš č)

(1) Razvoj dejavnosti in raba prostora sledi kontinuiteti prostorskega urejanja predvsem tam, kjer kvalitetne prostorske ureditve dajejo identiteto naseljem kot celoti ter posameznim predelom. Posamezne namenske rabe zemljiš č iz veljavnih prostorskih aktov so podlaga za razporeditev novih ali ohranitev obstoje čih dejavnosti. (2) V izvedbenem delu OPN se dolo čijo obmo čja naslednjih namenskih rab zemljiš č: - stavbna zemljiš ča, - kmetijska zemljiš ča, - gozdna zemljiš ča, - vodna zemljiš ča, - druga zemljiš ča, ki se delijo še na podrobnejše namenske rabe. (3) Stavbna zemljiš ča se dolo čijo na podlagi opredeljenih stavbnih zemljiš č veljavnega planskega akta in obmo čij predvidenih za širitev stavbnih zemljiš č, širitev naselij in sanacijo obmo čij na podlagi strokovnih podlag. (4) Najboljša in druga kmetijska zemljiš ča se dolo čijo na podlagi prikaza teh zemljiš č v veljavnem planskem aktu MOC, upoštevajo č podatke o varovalnih gozdovih in o stavbnih zemljiš čih za širitev naselij. (5) Gozdna zemljiš ča se opredeli na podlagi podatkov iz planskega akta MOC in podatkov Zavoda za gozdove Slovenije kot ve čnamenske lesno–proizvodne gozdove, varovalne gozdove (državnega pomena) in gozdove s posebnim namenom (ob činskega pomena) razen v primerih, kjer se za razmejitev med posameznimi rabami upoštevajo podatki, kjer je prevzeta meja stavbnih zemljiš č iz Celjskega prostorskega plana ob čine.

34

(6) Vodna zemljiš ča se dolo čijo na podlagi prikaza teh zemljiš č v veljavnih katastrskih podatkih in DOF. (7) Druga zemljiš ča se dolo čijo na podlagi prikaza teh zemljiš č v veljavnem planskem aktu MOC in ob upoštevanju dejanskega stanja, uradnih evidenc in strokovnih podlag.

2.10 USMERITVE ZA DOLO ČITEV PROSTORSKIH IZVEDBENIH POGOJEV 70. člen (usmeritve za dolo čitev prostorskih izvedbenih pogojev)

(1) Prostorski izvedbeni pogoji so dolo čeni za celotno obmo čje MOC, razen za obmo čja, kjer so predvideni OPPN. (2) Prostorski izvedbeni pogoji dolo čajo vrste dopustnih posegov v prostor glede namena in vrste gradenj ter dopustno izrabo prostora, lego objektov na zemljiš ču in velikost ter oblikovanje objektov, merila za parcelacijo, merila za priklju čevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro ter skupna merila in pogoje za celostno ohranjanje kulturne dediš čine in ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesre čami. Dolo čena so tudi merila in pogoji za gradnjo objektov zunaj poselitvenih obmo čij ter za pripravo podrobnih prostorskih na črtov.

35