863 PROBLEMI ŽIVLJENJSKEGA OKOLJA V CELJU X, X Metka Špes
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
UD K 911:502.7 (497.12 "Celje") = 863 PROBLEMI ŽIVLJENJSKEGA OKOLJA V CELJU X, x Metka Špes Celje leži v kotlini, ki jo na jugu zapirajo Hum (570 m n.v.), Merkuta (460 m), Miklavški hrib (400 m), Grmada (722 m), Srobotnik (705 m), Resevna (628 m) in Rifnik (570 m n.v.), na severu se vleče greben od St. Jungerta, Gradišča, preko Vojnika, Sv. Tomaža in Tundreža. V vzhodni smeri kotlina prehaja v Savinjsko dolino, proti vzhodu pa se dvigne v terciarni gričevnat svet med Voglajno in Ložnico, ki ne presega 300 m n.v. Kotlina ima svojo daljšo os v smeri vzhod - zahod, mesto samo pa je zraslo v trikotu med podol- žno osjo kotline in kolenom (90 ) Savinje, ki si je vrezala strugo med Miklav- škim hribom in Starim gradom . Dno kotline je rahlo valovito z 2° do 7° reliefne enrgije. Najbolj strmo se iz- nad kotline dviguje južni rob s povprečnim naklonom 25 , severni, bolj odda- ljeni rob kotline je položnejši (naklon se giblje med 10 in 17 ), v vzhodnem terciarnem gričevju pa naklon ne presega 12 . Z razvojem industrije, ki ima v Celju že stoletno tradicijo (Cinkarna od leta 1873, Tovarna emajlirane posode pa od leta 1884), so se v mestu in okolici kmalu pojavili prvi negativni vplivi na človekovo okolje. V Celju se lepo poka- žeta dve nedeljivi in nasprotujoči vlogi industrije. Celje brez "umazane indu- strije", ki že 100 let onesnažuje celjski zrak in vode ter uničuje živi svet, ne bi doseglo stopnje enega najmočnejših gospodarskih središč v Sloveniji z viso- kim družbenim in osebnim standardom prebivalstva. Poleg tega nudi Celje s svojo industrijo zaposlitev širši regiji. Industrija v Celju in okolici je izrazi- to polistrukturna. Kovinska (3 345 zaposlenih) in tekstilna industrija (2 951 za- poslenih) prednjačita po številu obratov, po številu zaposlenih, po družbenem proizvodu in ne nazadnje po vplivu na človekovo okolje pa je v ospredju kemič- na industrija (6 000 zaposlenih) . Po starosti in opremljenosti celjske industrije ter po njenem vplivu na človeko- vo okolje lahko tovarne razdelimo na tri skupine: 1. skupina : Stare tovarne, večinoma že izpred druge svetovne vojne, one- snažujejo okolje sklenjeno že več desetletij, njihova tehnologija je zastare- la, brez ustreznih čistilnih naprav (LIP Savinja, Opekarna - stari del to- varne, Mlekarna - del, Železarna Štore - del tovarne, Cinkarna - del to- varne) . 2. skupina : Stari tovarniški obrati z deloma modernizirano proizvodnjo (Žična, Toper, Tovarna volnenih odej v Škofji vasi, Etol, Metka, Železarna Štore - X Asistent, Inštitut za geografijo univerze Edvarda Kardelja, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12, glej izvleček na koncu zbornika del, EMO - del). 3. Novi industrijski obrati v industrijski coni, ki so tehnološko sodobni in za- to okolje razmeroma malo onesnažujejo (Vrvica, Aurea, Aero, Klima, Opekarna - del, Zlatarna). Celje je tudi eno najstarejših slovenskih mest, ki je doživljalo poseben raz- cvet z razvojem industrije. Prve delavske hiše so zidali v neposredni bližini tovarn in danes za bivanje ne ustrezaj o več. Vrednost bivalnega okolja zmanj- šuje še neposredna bližina tovarn in tukaj prihaja danes do največjih socialnih deformacij (Gaberje). 1. Onesnaženje zraka Med meterološkimi faktorji sta pri onesnaženju ozračja v ospredju veter in z njim povezano širjenje onesnaženja ter temperaturne inverzije, ki pogojujejo nastanek megle. Pri gibanju zraka v kotlinah se pojavljajo mnoge posebnosti, ki pa se med ko- tlinami zopet razlikujejo. Le natančna opazovanja in meritve ter dobro pozna- vanje posebnosti kotlinskih zračnih tokov omogočajo poznavanje zakonitosti širjenja in koncentracij onesnaženosti v zraku. V Celju je prav pomanjkanje merilnih naprav glavna ovira, ravno tako pogrešamo tudi podatke, ki bi bili rezultat dolgoletnih, sistematičnih raziskav , lahko razložili mnoge mikrokli- matske posebnosti. Celjska kotlina je v celoti slabo prevetrena: 46 % trikratnih meritev na dan v desetletnem obdobju (1965-75) je pokazalo na brezveterje, od tega 54 % v zim- ski polovici leta. Vetrovna roža kaže, da je najmanj severnih in južnih vetrov, kar je posledica oblike kotline. V letnih mesecih (maj, junij, julij, avgust) so pogosti jugozahodni vetrovi, v zimski polovici leta pa je več severozahodnih. Večina vetrov je šibkih, vetrovi z jakostjo nad 1,5 Bf se pojavljajo le v marcu, aprilu, maju in septembru. V povprečju so najmočnejši jugozahodni vetrovi, sledijo jim jugovzhodni. Ob normalni prevetrenosti kotline je gibanje zraka v horizontalni smeri večje od vertikalne, v temperaturni inverziji pa je horizon- talna smer precej oslabljena, zračne mase so v jezeru hladnega zraka precej bolj stabilne, (l). V zimskih mesecih se v Celjski kotlini zelo pogosto pojavljajo enodnevne inver- zije. Tvoriti se začnejo zvečer, ko jedro hladnega zraka sega do 10 metrov nad dnom kotline, ponoči pa naraščajo. Vzporedno s tem se dviga inverzna ploskev, ki v jutranjih urah doseže že 110 do 130 m relativne višine nad dnyn kotline. Ob razkroju jedra hladnega zraka preko dneva, izginejo tudi enodnevne inver- zije. Ob več dni trajajočih jezerih hladnega zraka, se dviga tudi inverzna plos- kev do 250 m relativne višine. Največ inverzijskih dni je povprečno v mesecu decembru (2). Temperaturna inverzija, ki zapira kotlino, preprečuje vertikal- no izmenjavo zračnih mas, tako ostane pri -več dni trajajočih inverzijah znotraj jedra hladnega zraka tudi večina emisii APRIL MAJ APRIL, MAJ, JUNIJ, JULIJ,AVGUST SEPTY POPREČJE 1962 - 1972 POPREČJE 1962 - 1972 3934 °/o CELOLETNO POPREČJE OKTV NOV., DEC., JAN7FEBR7MAREC POPREČJE 1962 - 1972 1962 - 1972 VETROVNE ROŽE MERITVENE POSTAJE CELJE - LEVEČ ZA 10 LETNO POPREČJE 1962 - 1972 Amaterska opazovanja so pokazala, da se zračne mase premikajo tudi pod in- verzno ploskvijo, smer in jakost teh gibanj pa je neodvisna od gibanja zraka nad inverzno ploskvijo. Mesto na dnu kotline ogreva tudi zrak nad njim in laž- ji, toplejši zrak se dviguje ter nosi s seboj emisije. Praviloma naj bi ob reki iztekal iz kotline relativno hladen zrak, devetdnevno opazovanje (2) v Celju pa je pokazalo prav nasprotno; zrak je v kotlino pritekal. Izkazalo se je, da so pobočja ob reki velik izvor ohlajenega zraka, ki se spušča in nato odteka nazaj v kotlino. "Onesnažen zrak je tista količina ali koncentracija tujih snovi v prosti atmosfe- ri, ki je škodljiva živim organizmom" (3). Onesnaženost v zraku predstavlja- jo trdni ali tekoči delci: prah, pepel, saje, metali, pelod, različne kemične snovi, para. Berry ponazarja indeks srednje kvalitete zraka (MAQI) v naslednji formuli (4): MAQI I = standardno razmerje med maksimalnimi 8-urnimi koncentracijami in pov- prečjem za ta čas in razmerje med maksimalnimi in minimalnimi 1-urni- mi koncentracijami s = SOX p = suspendirani delci n = NO o = fotokemični delci Med glavne komponente onesnaženega zraka v Celju moramo šteti SO^ (nasta- ja pri kurjenju trdih in tekočih goriv), dim (delci, ki predstavljajo neizgorje- 10 kurivo), fluoridi (meritve zadnjih let in tudi nekatere specifične poškodbe ia vegetaciji ustvarjajo prepričanje, da postaja Celje, oziroma predel okoli lovarne EMO, vedno bolj fluoridno emisijsko območje) in kovine v prahu (tvo- rijo jih kovinski oksidi - nj ihov izvor je v Cinkarni in EMO). Celje sodi danes v IV. stopnjo po onesnaženosti zraka. Poleg Celja so v tej skupini še: Črna, Hrastnik, Kidričevo, Ljubljana, Medvode, Mežica, Radeče, •<avne na Koroškem, Štore, Žerjav in Trbovlje. Po podatkih za merilno obdobje 1978/79 so posamezni viri oddali naslednje količine SO^: industrija 1 100 kg/h, storitvene dejavnosti 40 kg/h, gospodinjstva 340 kg/h (podatki so za zimsko polovico leta). V topli polovici leta ostane količina emitiranega SO^ enaka le iz industrijskih virov, iz gospo- dinjstev in storitvenih dejavnosti skupaj pa se zniža na 70 kg/h. Primerjava s podatki iz prejšnjih let kaže, da se delež emisij iz gospodinjstev povečuje, še zlasti ob energetski krizi zadnjih let, ko vedno več gospodinjstev ponovno uporablja trda goriva. V zimski polovici leta ima kar 30 % emitirane- ga SO^ svoj izvor v gospodinjstvih, v poletni pa le 7 %. Za primerjavo: gospo- dinjstva v Ljubljani emitirajo v zimski polovici leta kar 47 % celotne količine so2. Po 4. členu Odloka o normativih za skupno dovoljeno in za kritično koncentra- cijo škodljivih primesi v zraku (Ur. 1. SRS 12/76) je MDK(maksingalna dovo- ljena koncentracija) SO^ v spodnjih plasteh atmosfere 0,30 mg/m pri 24-ur- nem povprečju in 0,75 mg/m pri polurnem povprečju. Slovenija je s tem odlo- kom edina republika v Jugoslaviji in tudi redek primer v svetu, da tolerira ta- ko visoko maksimalno dopustno koncentracijo SOo. Primernost tako visokega MDK je še posebno vprašljiva ob podatku, da imamo v Sloveniji precej indu- strije v kotlinah s slabim prezračevanjem. Za koncentracije S02 in dima v Celju so na voljo meritve od oktobra 1967 do septembra 1968 in med oktobrom 1973 in septembrom 1974. Podatki niso v celoti primerljivi, ker so 11 merilnih postaj, kolikor jih je bilo v prvem me- rilnem obdobju, zmanjšali na 4. Sredi leta 1976 so po triletnem premoru po- novno pričeli sistema tičneje zasledovati onesnaženje zraka z SO^ in dimom. Primerjave podatkov o meritvah po posameznih merilnih obdobjih so zaradi teh selitev postaj precej tvegane, ker mikrolokacija merilne postaje precej vpliva na rezultate merjenj. Podatki o koncentracijah SO in dima na štirih merilnih postajah, katerih loka- cja se v merilnih obdobjih 1967/68 in 1977/78 ni bistveno menjala kažejo, da se onesnaženost zraka v Celju zmanjšuje. Merilne postaje srednje letne srednje zimske koncentracije koncentracije 1967/68 1977/78 1967/68 1977/79 S02 dim S02 dim S02 dim S09 dim Celje-center 0,28 0,19 0,15 0,13 0,43 0,29 0,23 0,05 Store 0 ,30 0,13 0,10 0,03 0,43 0,19 0,16 0,05 G aberje 0 ,25 0,10 0,15 0,14 0,32 0,16 0,21 0,06 Celje-Tru- 0,37 0,20 0,19 0,16 barjeva V merilnem letu 1977/78 (podatki so od aprila 1977 do aprila 1978) je bila na vseh merilnih postajah 125 dni koncentracija SO^ višja od MDK.