DOCSLIB.ORG

Slovenski Uporniki, Dobrovoljci in Vojaki

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Slovenski Uporniki, Dobrovoljci in Vojaki 1 Marijan F. Kranjc, generalmajor v pokoju Slovenski uporniki, dobrovoljci in vojaki (Izbor objavljenih elektronskih in drugih ĉlankov) Elektronska knjiga, Ljubljana, 2017 2 Namesto uvoda Predstavljam na enem mestu skoraj vse ĉlanke in zapise o naših upornikih, prostovoljcih (dobrovoljcih), vojakih in vojakinjah, razvršĉenih po abc sistemu, vendar prikazani v raznih nacionalnih vojskah, ki so bili objavljeni na moji spletni strani, po raznih ĉasopisih in revijah. Njihov izbor ni bil naĉrtovan niti nisem sledil doloĉenim kriterijim za pisanje. Odloĉitev je bila vedno na podlagi spoznanje njihove osebne veliĉine in prispevka k slovenski vojaški zgodovini do leta 1991. Skoraj vsi so nosili uniformo. Preteţno gre za upornike, dobrovoljce, vojaki, pa tudi obvešĉevalce in protiobvešĉevalce ter tajne sodelavce … Njihove zgodbe objavljam, da ne bodo pozabljeni. Avtor Urednica: dr. Irena Kranjc Lektorica: Liljana Kranjc Tekavec, uni. dipl. prof. slav. 3 ABC seznam po vojskah (ime, priimek, ĉin in funkcija): AVSTRO-OGRSKA VOJSKA - Blaţ, Ţemva, general pehote, naĉelnik GŠ AOV; - Davorin, Ţunkoviĉ – podpolkovnik AOV in venetolog. VOJSKA KRALJEVINE SRBIJE - Ivan, Gosar – Škofjeloĉan, slovenski junak in kapetan srbske vojske; - Antonija, Javornik – slovenska junakinja, narednica Vojske Kraljevine Srbije; - Janko, Stibiel - Vukasović – polkovnik Vojske Kraljevine Srbije in Jugoslavije. DOBROVOLJCI - Tone (Anton), Batagelj – rez. major VKJ, policijski komisar in inšpektor, pesnik. - Lovo, Kuhar – Preţihov Voranc – agent Kominerne, pisatelj; - Ivan, dr. Ples – kapetan AOV, dobrovoljec, ĉastnik za zveze, partizan; VOJSKA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE - Vladimir, Andoljšek – kapetan bojne ladje VKJ; - Viktor, Andrejka – polkovnik VKJ, prvi naĉelnik ObC VKJ v Ljubljani; - Drago, Slekovec – podpolkovnik VKJ, naĉelnik obvešĉevalnega centra VKJ v Ljubljani; - Ivan, Rues – podnarednik VKJ, ţrtev štajerskih partizanov in Ozne. UPORNIKI (Kratek zgodovinski presek, vojaška prisega) - Joţef, Gabršĉek, orjunaš, tigrovec in uspešen dvojnik ObC VKJ v Ljubljani; - Ivan, Gašperĉiĉ – »Ĉrni brat«, sopotnik tigrovcev; - Joţe, Zalar – sokol, tigrovec, partizan; - Danilo, Zelen – vojaški vodja TIGR-a, tajni sodelavec ObS VKJ in britanske; - Milovan, Zelen – tigrovec, laţni partizan in ĉetniško-britanski obvešĉevalec. 4 SLOVENSKA PARTIZANSKA VOJSKA - Slavka, dr. Becele - Ranković – slovenska partizanska, majorka JLA; - Boţidar, dr. Fajdiga – vojaški zdravnik petih vojska, tudi partizanske; - Vladimir, dr. Kante – namestnik upravnika politiĉne policije, sodelavec Vosa in Ozne; - Lepoldina, Mekina – vodja Vos-a v Ljubljani, prva povojna ţrtev slovenske Ozne; - Janko Premrl - Vojko – tigrovec, partizan in narodni heroj; - Joţe, Srebrniĉ – agent Kominterne, primorski partizan in narodni junak. JUGOSLOVANSKA LJUDSKA ARMADA - Anton, Boţiĉ – ĉastnik štirih vojska, jugoslovanski dobrovoljec, generalmajor JLA - Stanislav, Brovet – admiral, namestnik zveznega sekretarja za ljudsko obrambo - Stanko, dr. Kodrin – rez. podpolkovnik letalstva JLA, prvi slovenski doktor obramboslovja - Otmar, Kreaĉić – generalpolkovnik JLA, narodni heroj, Jugoslovan slovenskega rodu SLOVENSKA VOJSKA - Frank, van Krevel – promotor Slovenske vojske v tujini; - Edvard, Vaupotiĉ – podpolkovnik in Drago, Kocmut, pomagaĉa general Maistra - Anton, dr. Ţabkar – kapiten SV, prvi slovenski doktor vojaških ved JUGOSLOVANSKA VOJSKA V DOMOVINI – SLOVENSKI ĈETNIKI - Anton, dr. Krošl – zgodovinar, politik, ĉetniški obvešĉevalec; - Borut in Hrvoje, Maister – rez. poroĉnik in polkovnik, v primeţu tujih obvešĉevalnih sluţb in slovenske Udbe; - Stanislav Rapotec - Rappy – kapetan JViD, britansko-ĉetniški obvešĉevalec, slikar; - Vladimir, Vauhnik – polkovnik VKJ, nemški in britanski agent, ĉetniški brigadni general. SLOVENSKI DOMOBRANCI – KVISLINŠKA VOJSKA - Vinko, Levstik – domobranski poroĉnik, emigrant, zaĉetnik sprave. »BOŢJI BOJEVNIK« - Joţef, dr. Korošak – pater Bruno, »boţji bojevnik« iz Prlekije. 5 Vladimir Andoljšek - kapetan bojne ladje vojne mornarice Vojske Kraljevine Jugoslavije Vladimir Andoljšek, kapetan bojne ladje VKJ (Vir: avtorjev Rodovnik Andoljškovih) Skoraj vsaka tretja slovenska rodovina ima v svoji sredini, tako vsaj hkrati trdijo statistiki in genealogi, kakšnega generala – admirala ali pa vsaj pomembnega ĉastnika–poveljnika, narodnega heroja … Ţe sem mislil, da v rodovini moje boljše polovice niso premogli višjega ĉastnika od podpolkovnika mornariške pehote ali pa inšpektorja policijske enote helikopterjev (sicer vojnega pilota), pa sem potem v zaprašenih arhivih (Deţelni zbor Kranjske, fascikel 283/411, stran 388, AS) odkril pomemben zgodovinski zapis iz leta 1554, ko je deţelni zbor Kranjske od ortneškega grašĉaka zahteval 60 vojakov za boj proti Turkom! Torej so poljanski ali slemenski fantje, med njimi tudi Andoljškovi, sodelovali v slovenskih zmagah nad Turki nekje ob Kolpi! Z malo domišljije sem tudi predvideval, da so bili Andoljškovi iz Ţukovega nad Velikimi Poljanami, majhnega zaselka dveh-treh druţin, prav gotovo zadolţeni za 6 signalno sluţbo (javljanje o turških vpadih) – priţiganje kresov na Grmadi nad samim zaselkom. Samo to sem lahko zapisal na rob obseţnega rodovnika Andoljškovih o vojaških doseţkih te izjemno strnjene rodovine na Dolenjskem, v okolici Ribnice in Velikih Lašĉ, nekoĉ tlaĉanov ortneške, ribniške in turjaške gosposke, sedaj pa vzornih kmetov, gospodinj, podjetnikov, številnih intelektualcev na ĉelu s pokojno akademikinjo Lidijo Andolšek Jeras, pa vse do številnih izseljencev v ZDA, med katerimi so se posamezniki povzpeli do hokejskega zvezdnika, rezervnega polkovnika, senatorja in uglednega poslovneţa! Ko sem rodovnik ţe konĉal, sem sluĉajno dobil v roko zgodovinske zapiske dr. Boţidarja Pahorja o slovenski pomorski zgodovini, tudi vojaški. Nekje je bil tudi omenjen kapetan fregate Vladimir Andoljšek, ki se je 1938 poklonil spominu svojih padlih prijateljev v Boki Kotorski. Takoj sem pogledal v obseţen rodovnik, pa ĉeprav sem vedel, da v rodovniku ni prav nobenega Vladimirja Andoljška… Gre za ĉloveka, ki sem ga iskal, seveda s presledki, polnih devet let! Nazadnje sem našel ne samo njegove sorodnike, celo rodovniško vejo sem sestavil in jo umestil na pravo rodovno deblo. Namreĉ, rodovniško drevo Andoljškovih ima korenine v zaselku Andol (nemško Landol) izpod Sv. Gregorja (na Slemenih) in štiri razvejana debla (osnovno – andolsko in vzporedna – sodraţiško, ţimarsko in retijsko). Grašĉinski oskrbniki in ţupniki so priimek zapisovali v nemšĉini kot Landolschekh, Andolscheg(k), Dolinschek ali Dolschek, dokler se nista po 1848 uveljavili dve inaĉici, in sicer Andolšek (v velikolaški ţupniji) in Andoljšek (v ribniški ţupniji). Ker gre za pouĉno, vĉasih pa tudi pravo detektivsko zgodbo pri iskanje ţe zdavnaj umrlih pa tudi ţiveĉih sorodnikov, dejansko pa za pravo garaško delo, ki je oteţeno še z birokratskim zakonom glede varovanja osebnih podatkov, sem se domislil, da bralcem VZZ posredujem tudi nekaj praktiĉnih napotkov, kako sestavljati rodovnik (grafiĉni, raĉunalniški) – rodovno drevo (korenine, osnovno in vzporedna debla, glavne in stranske veje) oz. kako in kje iskati genealoške (rodovniške) podatke za posamezne »vojaško-zgodovinske« osebnosti, s tem pa tudi dokaze za njene slovenske ali tujerodne korenine! O tem, da je rodoslovje ali genealogija stara znanstvena zvrst, ki prouĉuje izvor in razvoj rodovine, predvsem pa da na podlagi arhivskih listin dokumentira zaĉetnika rodovine in nadaljnji razvoj in da je predvsem povezana z zgodovino, ne bi tukaj razpravljal. Podatki se zaĉnejo zbirati od ţivih sorodnikov in obstojeĉih dokumentov. Navadno sem zbiral naslednje podatke: ime in priimek, datum in mesto rojstva (prebivanja), poklic, datum poroke in datum smrti. Vsa imena zapisujemo po originalnem zapisu. Naslednja postaja oziroma vir podatkov so ţupnijski uradi, kjer v knjigi Status Animarum najdete kompletne podatke za vsako druţino posebej, vĉasih celo za veĉ rodov (kolen). Matiĉne podatke, starejše od 100 let, pa je potrebno iskati v škofijskih in nadškofijskem arhivu, ostale (urbarje, zemljiške in druge) pa v Arhivu Slovenije. Povsod se je potrebno dan poprej najaviti in izbrati gradivo, da ga pripravijo za naslednji dan. Lahko naroĉite tudi kopiranje (film), kar pa je precej drago. Posamezne dokumente (kopije rojstnega lista in podobno) vam v škofijskih arhivih pošljejo tudi po pošti, ob minimalnem plaĉilu. 7 Primarni viri za sestavljanje rodovnika Andoljškovih so bili grašĉinski urbarji (ribniški od 1575), cerkvene matrikule (1662), druţinske cerkvene knjige – Status Animarum (1850) in druge listine (zemljiške knjige), zlasti pa t. i. »francijscejski protokoli« iz leta 1823. Posebej opozarjam na zanimive in vsebinsko bogate grašĉinske arhive. Tako sem za Vladimirjevega starega prapraoĉeta, Valentina Andolschka, našel tudi poroĉilo v policijskem jeziku ribniške grašĉine, o ĉemer sem ţe pisal v VZZ štev. 5/2000 (stran 11 in 12). Ker je šlo v primeru Vladimirja Andoljška za ĉastnika vojne mornarice Kraljevine Jugoslavije, sem osnovne osebne podatke najprej iskal podatke v Vojnozgodovinskem arhivu v Beogradu. Kmalu so mi odgovorili, da je arhiv zaradi nedavnih napadov NATO na ZR Jugoslavijo zaĉasno zaprt. S kanĉkom upanja sem se zato pisno obrnil na Pomorski muzej Sergej Mašera v Piranu, od koder so mi kmalu zatem prijazno sporoĉili, da o Andoljšek Vladimirju nimajo podrobnejših podatkov. Ker pa je bil Vladimir Andoljšek pred tem tudi ĉastnik avstro-ogrske vojne mornarice, je znanec (Andolšek iz Kranja) pisal svojemu sorodniku na Dunaj, naj v Vojnozgodovinskem
Load more

Recommended publications
  • Prispevki Za Novejšo Zgodovino
    INŠTITUT ZA NOVEJŠO ZGODOVINO PRISPEVKI ZA NOVEJŠO ZGODOVINO Letnik XXXIX Ljubljana 1999 Številka 1 Contributions to the Contemporary History Contributions a l'histoire contemporaine Beiträge zur Zeitgeschichte UDC 949.172"18/19" (05) UDK ISSN 0353-0329 Uredniški odbor: dr. Zdenko Čepič (glavni urednik), dr. Jasna Fischer (odgovorna urednica) dr. Damijan Guštin (pomočnik glavnega urednika), mag. Boris Mlakar, dr. Jože Pirjevec, dr. Janko Prunk, dr. Franc Rozman Redakcija zaključena 4. oktobra 1999 Za znanstveno vsebino prispevkov in točnost podatkov odgovarjajo avtorji. Lektorica: Marjetka Kastelic Naslovnica: Janez Suhadolc, dipl. ing. arh. Prevodi: Andrej Turk - angleščina Bibliografska obdelava: Nataša Kandus Izdaja: Inštitut za novejšo zgodovino SI - 1000 Ljubljana, Kongresni trg 1, Republika Slovenija tel. 200 31 20, fax 200 31 60, e-mail (glavni urednik) [email protected] Založil: Inštitut za novejšo zgodovino s sofinanciranjem Ministrstva za znanost in tehnologijo Republike Slovenije Računalniški prelom: MEDIT d.o.o., Notranje Gorice Tisk: Grafika - M s.p. Cena: 2000 SIT Zamenjave (Exchange, Austauch): Inštitut za novejšo zgodovino SI - 1000 Ljubljana, Kongresni trg 1, Republika Slovenija Prispevki za novejšo zgodovino so indeksirani v bazi Historical Abstract Kazalo CONTENTS - TABLE DES MATIERES - INHALT Beseda uredništva ........................................................................................ 5 Zdenko Čepič Kaj smo delali, kaj naredili? (Oris dejavnosti Inštituta za novejšo zgodovino ob 40 - letnici
    [Show full text]
  • Nekaj Predlogov Za Branje S Področja Pohodništva, Gora in Alpinizma. Za Sodelovanje V Akciji Lahko Izberete Tudi Druge Knjige
    21. 9.–11. 12. 2018 Nekaj predlogov za branje s področja pohodništva, gora in alpinizma. Za sodelovanje v akciji lahko izberete tudi druge knjige. Tolmin, 21. 9. 2018 ZA OTROKE IN MLADINO BAVDAŽ, Marija (avtor, ilustrator). Poleti. Na planincah sončece sije. Ljubljana: DZS, 1994. 43 str., ilustr. Zbirka Pojdi, poišči, prisluhni ---. ISBN 86-341-0667-5, ISBN 86-341-1333-7. [COBISS.SI-ID 40333312] BUTTERFIELD, Moira. Sem krilat in divji, napadam z višine in sem močan. Živim v gorah. Kdo sem?. Tržič: Učila, 1998. 29 str., ilustr. Zbirka Kdo sem?. ISBN 961-233-185-5. [COBISS.SI-ID 76096512] GOLOB, Tadej. Zlati zob. 1. izd. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2011. 314 str., ilustr. Knjižnica Sinjega galeba, 331. ISBN 978-961-01-1566-3. [COBISS.SI-ID 257986304] HAAS, Miha, AMBROŽ, Miha. Kdo kliče škrata Črnobrada? : vodnik po slovenskih učnih poteh. 1. izd. Ljubljana: Danu, 2010. 70 str., ilustr. ISBN 978-961-269-352-7. [COBISS.SI-ID 253416960] KAJZER, Janez. Štirje srčni možje : dolgi vrsti raziskovalcev planinstva se je iz mraka davnih let posrečilo izluščiti glavne sestavine zgodbe o štirih srčnih možeh. V Ljubljani: Borec, 1980. [16] str., barvne ilustr. Kurirčkova zgodovinska slikanica. [COBISS.SI-ID 19472385] KOKALJ, Tatjana. Luža v čevlju. 1. izd. Dob: Brin, 2017. 230 str., ilustr. ISBN 978-961-94126-2-6. [COBISS.SI-ID 289846016] LEKŠE, Jože. Pujsek Koči : zgodba izpod koroških planin. Velenje: Knjižnica; Ravne na Koroškem: ZIP center, 2012. 43 str., ilustr. ISBN 978-961-92287-6-0. [COBISS.SI-ID 263629056] LOOK, Lenore. Alvin Ho. Alergičen na taborjenje, pohodništvo in druge naravne katastrofe.
    [Show full text]
  • Primorski Uporniki, Vojaki in Obvešĉevalci
    1 Marijan F. Kranjc, generalmajor v pokoju Primorski uporniki, vojaki in obvešĉevalci (Projekt elektronske knjige) www.vojastvo-military.si Ljubljana 2016 2 Vsebina: - Namesto uvoda ……………………………………………….. 3 - Janko Stibiel - Vukasoviĉ, dobrovoljec, polkovnik VKJ ….. 4 - Karel Schafer, kontraadmiral AOV ……………………… 19 - Dr. Ivan Ples, dobrovoljec in kapetan VKJ, partizan …… 21 - Cecilj Josipović Urban, dobrovoljec VKJ in RA ………… 25 - Stanislav Rapotec, britanski kapetan, obvešĉevalec, slikar 30 - Ivan Gašperĉiĉ, primorski upornik, »ĉrni brat« ……….. 56 - Viktor Andrejka, polkovnik in vodja ObC VKJ ………… 70 - Viktor Bobek, komunist, tigrovec, obvešĉevalec-dvojnik …77 - Joţef Gabršĉek, orjunaš, tigrovec, obvešĉevalec-dvojnik … 83 - Danilo Zelen, vojaški vodja TIGR-a, obvešĉevalec ………. 130 - Tone Batagelj, dobrovoljec VKJ, obvešĉevalec, pesnik … 156 - Joţe Srebrniĉ, komunist, partizan, agent Kominterne …. 167 - Ivan Manfreda - Jaka, prvoborec-partizan, kapetan JA.. 198 - Janko Premrlj - Vojko, partizan in narodni heroj ……… 214 - Leopoldina Mekina, sekretarka KPS, vosovka …………. 222 - Dr. Vladimir Kante, policijski inšpektor in vosovec ……. 231 - Dr. Joţef Korošak – pater Bruno, boţji bojevnik ………. 252 3 Namesto uvoda Ĉeprav sem po lokalni pripadnosti Prlek, sem kot pripadnik Varnostne sluţbe JLA v obdobju 1970–1987 najveĉ ĉasa preţivel na Primorskem, seveda v protiobvešĉevani zašĉiti pripadnikov in objektov JLA pred »napadi« italijanske vojaške obvešĉevalne sluţbe, delno pa tudi ameriške. Zato sem tudi spoznal številne usode primorskih ljudi, predvsem upornikov, dobrovoljcev, vojakov in obvešĉevalcev. Zapise o njih sem objavljal na svoji domeni www.vojastvo-military.si v daljšem ĉasovnem obdobju. Dobil sem namig, da bi jih bilo vredno objaviti na enem mestu. Odloĉil sem se za elektronsko knjigo, saj sem na podoben naĉin objavil tudi svojo prvo knjigo Balkanski vojaški poligon. Pravzaprav predstavljam nekaj izbranih primorskih junakov, pa tudi Prleka – »boţjega bojevnika«, ki je pokopan na Sveti Gori.
    [Show full text]
  • LARSON-DISSERTATION-2020.Pdf
    THE NEW “OLD COUNTRY” THE KINGDOM OF YUGOSLAVIA AND THE CREATION OF A YUGOSLAV DIASPORA 1914-1951 BY ETHAN LARSON DISSERTATION Submitted in partial fulfillment of the requirements for the degree of Doctor of Philosophy in History in the Graduate College of the University of Illinois at Urbana-Champaign, 2020 Urbana, Illinois Doctoral Committee: Professor Maria Todorova, Chair Professor Peter Fritzsche Professor Diane Koenker Professor Ulf Brunnbauer, University of Regensburg ABSTRACT This dissertation reviews the Kingdom of Yugoslavia’s attempt to instill “Yugoslav” national consciousness in its overseas population of Serbs, Croats, and Slovenes, as well as resistance to that same project, collectively referred to as a “Yugoslav diaspora.” Diaspora is treated as constructed phenomenon based on a transnational network between individuals and organizations, both emigrant and otherwise. In examining Yugoslav overseas nation-building, this dissertation is interested in the mechanics of diasporic networks—what catalyzes their formation, what are the roles of international organizations, and how are they influenced by the political context in the host country. The life of Louis Adamic, who was a central figure within this emerging network, provides a framework for this monograph, which begins with his arrival in the United States in 1914 and ends with his death in 1951. Each chapter spans roughly five to ten years. Chapter One (1914-1924) deals with the initial encounter between Yugoslav diplomats and emigrants. Chapter Two (1924-1929) covers the beginnings of Yugoslav overseas nation-building. Chapter Three (1929-1934) covers Yugoslavia’s shift into a royal dictatorship and the corresponding effect on its emigration policy.
    [Show full text]
  • Lie Australian Slovenian Review
    lie Australian Slovenian Review Autumn 1995 Volume 2 Issue 2 Inside Why Relations between Italy and Slovenia are Strained Rapotec the Could Slovenia lose it's precious 42km of coastline? Artist Part II A frosty atmosphere has been evident in European • The Italians have, despite their small number, a diplomatic circles lately, particularly between the Italians guaranteed seat in the National Assembly of the and the Slovenians. There has been much coveragein Republic of Slovenia and in local assembles and Slovenian and our local ethnic media, and much municipalities. The Italians choose from among their discussion amongst our older generation about the number at special elections, at the same time voting mi deteriorating relations between these two neighbouring for representatives of political parties who may also countries. be members of the Italian minority. What is the story behind this saga ? Its origins go back in • They have a right to use their native language in history to before the First World War and involve the public administration and judicial bodies, and they Italian and Slovenian ethnic minorities living in each have the right to education in Italian. They have their country and how the respective governments are treating own state funded nursery, primary and secondary them. schools conducted in Italian. The curricula ofthese schools differ from those of ordinary schools in that What is irritating Slovenia is that Italy is forcingthese they pay special attention to the culture history and bilateral issues onto the multilateral arena, blocking geography of their native country in order to maintain Slovenia's entry into the European Union until they are their ethnic identity.
    [Show full text]
  • Časopis December 2014
    24. december 2014 1001- solkanski ~asopis 1 24. december 2014 solkanski časopis Leto XXI, številka 83 Iz vsebine Drage Solkanke in Solkanci! December velja za najlepši mesec v letu, ko pisana umetna KS Solkan svetloba preganja temo, ko se poslavljamo od starega in v sebi Novi se je slikal, stari je podal poročilo nosimo upanje, ki nam ga podarja novo leto. Smo na pragu o opravljenem delu. Zraven še o volilnih sprememb za katere vemo, da morajo priti, sprememb, ki nam izbirah Solkancev. bodo vrnile sodelovanje, poštenje, zaupanje, tovariško pomoč Na straneh 2 - 3 in višji nivo zavesti. To je obdobje, ko si podarimo čas in pozornost, v današnjem Fotozgodba hitrem tempu življenja dragoceno darilo. Je čas poglabljanja Nov član uredniškega odbora Jure vase in tihega obračuna z življenjem v preteklem letu. Je tudi čas Batagelj je zadolžen za pisanje zgodb daril in veselja, je čas dobrote in zavesti o minljivosti. s fotoaparatom. Tokrat jo je pisal na Člani sveta KS Solkan, tega tako starosvetnega kraja, se bomo desnem bregu Soče, kjer nastaja trudili po svojih najboljših močeh, da bomo imeli posluh za kolesarska pot Solkan-Plave. potrebe kraja, delali v dobro vseh krajanov in krajank v skladu Na straneh 11 s svojimi pooblastili in možnostmi. Božič, praznik rojstva in družine, naj vam prinese notranji mir, Intervju ljubezen do sebe in drugih ter prijateljstvo. Ne ravno vsega, toda marsikaj tega, Dan samostojnosti in enotnosti Slovenije, naše edine domovine kar je dobro vedeti o kruhu, tudi res ve. nad katero smo zaradi sprevrženih dejanj tistih, ki bi nam Naš sogovornik je Karel Arenšek, ki nas morali biti za zgled, razočarani in tudi jezni, je vendar praznik, bo mimogrede naučil predeleti domačo ki bi moral biti svetel in ponosen.
    [Show full text]
  • Trojka S Filozofske
    Tomo Virk TROJKA S FILOZOFSKE Spisi o Vebru, Bartolu in Jugu Ljubljana 2020 Trojka_s_filozofske_FINAL.indd 1 17.2.2017 11:33:09 Trojka s filozofske: spisi o Vebru, Bartolu in Jugu Zbirka: Historia facultatis Uredniški odbor zbirke: Tine Germ, Janica Kalin, Ljubica Marjanovič Umek, Gregor Pompe, Jure Preglau, Matevž Rudolf, Tone Smolej Odgovorni urednik: Tine Germ Glavni urednik: Tone Smolej Avtor: Tomo Virk Recenzenta: Matevž Kos, Vid Snoj Tehnično urejanje, oblikovanje in prelom: Jure Preglau Fotografija stavbe Univerze v Ljubljani na naslovnici: razglednica iz zbirke Alojza Cindriča Fotografije Vebra, Bartola in Juga na naslovnici: iz arhiva NUK Izdala in založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Za založbo: Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete Ljubljana, 2020 Prva e-izdaja Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Raziskovalni program št. P6-0239 (A) je sofinancirala Javna agencija za raziskovalno de- javnost Republike Slovenije iz državnega proračuna. To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna licenca. / This work is licensed under a Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License. Publikacija je v digitalni obliki prosto dostopna na https://e-knjige.ff.uni-lj.si/ DOI: 10.4312/9789610603207 Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=304945152 ISBN 978-961-06-0320-7 (pdf) Trojka_s_filozofske_FINAL.indd 2 17.2.2017 11:33:09 Kazalo 1 Uvodno pojasnilo . 7 2 Trojka s Filozofske (biografska skica) . 11 3 Tipologija humanističnih diskurzov v literarni vedi in vprašanje človekove človeškosti. 19 4 Scheler, Jug in etika resentimenta .
    [Show full text]
  • QUALESTORIA Rivista Di Storia Contemporanea 1
    ISTITUTO REGIONALE PER LA STORIA DEL MOVIMENTO DI LIBERAZIONE NEL FRIULI VENEZIA GIULIA QUALESTORIA Rivista di storia contemporanea 1 Sconfinamenti storiografici e attraversamenti di confini a cura di Marta Verginella qs Anno XLIV, N.ro 1, Giugno 2016 «QUALESTORIA» 1- 2016 Rivista di storia contemporanea Periodico semestrale Realizzata con il contributo della Comitato di direzione Francesca Bearzatto, Fulvia Benolich, Irene Bolzon, Marco Bresciani, Tullia Catalan, Franco Cecotti, Diego D’Amelio, Patrick Karlsen, Giulio Mellinato, Gloria Nemec, Lorenzo Nuovo, Mila Orlic, Monica Rebeschini, Roberto Spazzali, Fabio Todero Comitato scientifico Giuseppe Battelli, Marco Bellabarba, Massimo Bucarelli, Andrea Di Michele, Marco Dogo, Gabriele D’Otta­ vio, Paolo Ferrari, Aleksej Kalc, Giorgio Mezzalira, Marco Mondini, Luciano Monzali, Egon Pelikan, Giovan­ na Procacci, Raoul Pupo, Silvia Salvatici, Nevenka Troha, Marta Verginella, Rolf Wörsdörfer Direttore Diego D’Amelio Redazione Francesca Bearzatto Direzione, redazione e amministrazione Istituto regionale per la storia del movimento di liberazione nel Friuli Venezia Giulia Salita di Gretta 38, 34136 Trieste telefono: 040.44004 fax: 0404528784 mail: [email protected] sito: http://www.irsml.eu/qualestoria/ Editing testo in inglese Genni Gunn «Qualestoria» è la rivista dell’Irsml FVG, fondata nel 1973 come «Bollettino dell’Istituto regionale per la storia del movimento di liberazione nel Friuli Venezia Giulia». Ospita contributi di autori italiani e stranieri, promuo­ vendo la pubblicazione di numeri monografici e miscellanei. La rivista propone tradizionalmente tematiche legate alla storia contemporanea dell’area alto­adriatica e delle zone di frontiera, rivolgendo particolare atten­ zione allo studio e alla storiografia dei paesi dell’Europa centro-orientale e balcanica. Le proposte di pubblica- zione vanno inviate all’indirizzo e­mail della redazione.
    [Show full text]
  • Ob 70. Obletnici Položitve Temeljnega Kamna Za Gradnjo Prvega Stanovanjskega Bloka V Novi Gorici
    ULICE NOVE GORICE Ob 70. obletnici položitve temeljnega kamna za gradnjo prvega stanovanjskega bloka v Novi Gorici ULICE NOVE GORICE Ob 70. obletnici položitve temeljnega kamna za gradnjo prvega stanovanjskega bloka v Novi Gorici Krajevna skupnost Nova Gorica 13. junij 2018 32 56 50 42 60 50 14 48 42 33 40 49 40 52 28 49 40 14 23 58 29 37 60 28 55 27 38 48 24 38 12 34 60 17 37 44 15 54 11 22 46 21 59 14 18 57 31 17 16 30 61 37 35 13 47 23 20 36 15 25 45 51 39 45 18 21 20 15 62 19 19 41 41 43 41 26 ULICE NOVE GORICE 10 BARJE 26 KOSTANJEVIŠKA CESTA 11 BAZOVIŠKA ULICA 27 KROMBERŠKA CESTA 12 BEVKOV TRG 28 LEDINE 13 BIDOVČEVA ULICA 29 LEMUTOVA ULICA 14 CANKARJEVA ULICA 30 MARUŠIČEVA ULICA 15 CESTA 25. JUNIJA 31 MILOŠEVA ULICA 16 CESTA 15. SEPTEMBRA 32 NA POTOKU 17 DELPINOVA ULICA 33 PARTIZANSKA ULICA 18 ERJAVČEVA ULICA 34 PLOŠČAD SILVANA FURLANA 19 GORTANOVA ULICA 35 POD GRČNO 20 GRČNA 36 PREŠERNOVA ULICA 21 GREGORČIČEVA ULICA 37 PRVOMAJSKA ULICA 22 KAJUHOVA ULICA 38 REJČEVA ULICA 23 KIDRIČEVA ULICA 39 RUTARJEVA ULICA 24 KOLODVORSKA POT 40 SEDEJEVA ULICA 25 KOSOVELOVA ULICA 41 STRELIŠKA POT 42 ŠČEDNE 43 ŠKRABČEVA ULICA 44 TRG EDVARDA KARDELJA 45 TRUBARJEVA ULICA 46 TRG EVROPE 47 TUMOVA ULICA 10 48 ULICA GRADNIKOVE BRIGADE 49 ULICA IVANA REGENTA 50 ULICA DR. KARLA LAVRIČA 51 ULICA MARIJA KOGOJA 52 ULICA RADA SIMONITIJA 53 ULICA ŠANTLOVIH 54 ULICA TOLMINSKIH PUNTARJEV 55 ULICA ZORKA JELINČIČA 56 ULICA XXX.
    [Show full text]
  • A Mountain Climb
    A Mountain Climb, exhibition catalogue of Slovenian Alpine Museum Content Experience the museum alpine path .............................................................................................................. 4 1. Audiovisual contents for the inquisitive visitor ................................................................................... 4 2. Fun games and experiences................................................................................................................ 4 3. Documentaries ................................................................................................................................... 5 A Mountain Climb .......................................................................................................................................... 6 1. Mountains are Calling Me .................................................................................................................. 6 2. I am a Member of a Mountaineering Organisation ............................................................................. 8 3. Choosing the Destination and Route .................................................................................................10 4. I’m Getting Ready for the Trip ...........................................................................................................12 5. A Mountain Guide Will Take Me to the Mountains ............................................................................13 6. I Hike the Mountains and Learn About Them .....................................................................................15
    [Show full text]
  • I Cetnici Di Draža Mihailović1
    «Qualestoria» n. 2, dicembre 2015 La strategia dell’ambiguità: i cetnici di Draža Mihailović1 di Marco Cuzzi Abstract ‒ The Chetniks of Draža Mihailović: the strategy of ambiguity The history of the Chetniks of Draža Mihailović is one of the most controversial episodes of the Second World War. Born as a resistance movement after the surrender of the Royal Yugoslav Army to the troops of the Axis, the Chetniks of Mihailović were characterized by a great Serbian nationalism, monarchist positions and strong anti-communism. It was the anti-communism to push the Chetniks to consider Tito’s partisans as the main enemy to be eliminated. After the annihilation of partisans, the Chetniks would have turned their force against the occupier with the help of the Anglo-American Allies. So it was that the Chetnik movement concluded temporary collaborations with the Italian and German occupying armies, to enable them to defeat the followers of Tito. General Draža Mihailović was therefore accused of collaborating, an accusation that he would reject until the process in 1946. Of course, if we can’t talk of a planned and ideological collaboration, for sure we can say that the Chetnik movement made of ambiguity (with the occupiers, the quisling forces, the partisans and the allies) its main strategy. Key words: Serbia, Chetniks, Draža Mihailović, collaborations, resistances Parole chiave: Serbia, cetnici, Draža Mihailović, collaborazionismi, resistenze Il 18 aprile 1941, con la resa del Regio esercito jugoslavo alle truppe d’invasione dell’Asse, aveva termine la secolare storia dei cetnici2 e iniziava una seconda fase, assai più complessa. Ai cetnici tradizionali, membri dell’associazione dei reduci delle guerre precedenti e guidati dal vojvoda (duca, condottiero) Konstantin «Kosta» Milovanović 1 Il presente lavoro non ha la pretesa di essere esaustivo.
    [Show full text]
  • TIGR V Primeţu Vojaških Obvešĉevalnih Sluţb
    1 Marijan F. Kranjc, generalmajor v pokoju Organizacija TIGR v primeţu vojaških obvešĉevalnih sluţb (Varnostna študija primera) Elektronska knjiga, Ljubljana 2017 2 Urednica: dr. Irena Kranjc Lektorica: Liljana Kranjc Tekavec, univ. dipl. prof. slav. 3 Kazalo 1. Vojaško-strateška in politiĉno situacija na zahodni in severni meji Kraljevine Jugoslavije v obdobju 1920 –1941 ter naloge obvešĉevalne sluţbe VKJ ……………6 - Organizacija TIGR in obvešĉevalna sluţba VKJ (1919–1941). - Tigrovci so »padali« v Ljubljani in v Beogradu. - Ivan Gašperĉiĉ – sopotnik tigrovcev iz Solkana. 2. Joţef Gabršĉek, orjunaš in pobudnik organizacije TIGR – uspešen dvojnik ObC VKJ v Ljubljani proti italijanskemu konzulatu v Ljubljani in italijanski ambasadi v Beogradu ………………………………………………………………………………..43 - Ali je bil Joţef Gabršĉek italijanski vohun? - Joţef Gabršĉek – uspešen dvojnik ObC VKJ v Ljubljani proti italijanskemu konzulatu v Ljubljani in ambasadi v Beogradu. - Joţef Gabršĉek – leta 1948 v Beogradu obsojen na smrt zaradi velikega kriminala. - Joţef Gabršĉek – soobtoţeni za gospodarski kriminal. - Novi ĉlanek v Primorci.si. 3. Tone (Anton) Batagelj, policijski inšpektor – podpornik tigrovcev ………………94 - Tone (Anton) Batagelj, preporodovec, rez. major VKJ, obmejni policijski komisar na Jesenicah, policijski inšpektor in vodja jugoslovanskega urada UJKE v Beogradu, pesnik in pisatelj. - Tone (Anton) Batagelj – doslej neznani podatki iz AS. 4. Drago Slekovec, podpolkovnik VKJ in obvešĉevalec – usmerjevalec tigrovcev ….123 - Drago Slekovec, podpolkovnik VKJ, naĉelnik ObC VKJ v Splitu, na Sušaku in v Ljubljani. - Drago Slekovec, podpolkovnik VKJ – doslej neznani podatki iz AS. 5. Danilo Zelen, vojaški vodja organizacije TIGR in tajni sodelavec vojaških obvešĉevalnih sluţb – 168 - Danilo Zelen – Dušan, vojaški vodja organizacije TIGR, tajni sodelavec ObC VKJ na Sušaku in v Ljubljani ter britanske SOE v Beogradu.
    [Show full text]