Slovenski Uporniki, Dobrovoljci in Vojaki
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
1 Marijan F. Kranjc, generalmajor v pokoju Slovenski uporniki, dobrovoljci in vojaki (Izbor objavljenih elektronskih in drugih ĉlankov) Elektronska knjiga, Ljubljana, 2017 2 Namesto uvoda Predstavljam na enem mestu skoraj vse ĉlanke in zapise o naših upornikih, prostovoljcih (dobrovoljcih), vojakih in vojakinjah, razvršĉenih po abc sistemu, vendar prikazani v raznih nacionalnih vojskah, ki so bili objavljeni na moji spletni strani, po raznih ĉasopisih in revijah. Njihov izbor ni bil naĉrtovan niti nisem sledil doloĉenim kriterijim za pisanje. Odloĉitev je bila vedno na podlagi spoznanje njihove osebne veliĉine in prispevka k slovenski vojaški zgodovini do leta 1991. Skoraj vsi so nosili uniformo. Preteţno gre za upornike, dobrovoljce, vojaki, pa tudi obvešĉevalce in protiobvešĉevalce ter tajne sodelavce … Njihove zgodbe objavljam, da ne bodo pozabljeni. Avtor Urednica: dr. Irena Kranjc Lektorica: Liljana Kranjc Tekavec, uni. dipl. prof. slav. 3 ABC seznam po vojskah (ime, priimek, ĉin in funkcija): AVSTRO-OGRSKA VOJSKA - Blaţ, Ţemva, general pehote, naĉelnik GŠ AOV; - Davorin, Ţunkoviĉ – podpolkovnik AOV in venetolog. VOJSKA KRALJEVINE SRBIJE - Ivan, Gosar – Škofjeloĉan, slovenski junak in kapetan srbske vojske; - Antonija, Javornik – slovenska junakinja, narednica Vojske Kraljevine Srbije; - Janko, Stibiel - Vukasović – polkovnik Vojske Kraljevine Srbije in Jugoslavije. DOBROVOLJCI - Tone (Anton), Batagelj – rez. major VKJ, policijski komisar in inšpektor, pesnik. - Lovo, Kuhar – Preţihov Voranc – agent Kominerne, pisatelj; - Ivan, dr. Ples – kapetan AOV, dobrovoljec, ĉastnik za zveze, partizan; VOJSKA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE - Vladimir, Andoljšek – kapetan bojne ladje VKJ; - Viktor, Andrejka – polkovnik VKJ, prvi naĉelnik ObC VKJ v Ljubljani; - Drago, Slekovec – podpolkovnik VKJ, naĉelnik obvešĉevalnega centra VKJ v Ljubljani; - Ivan, Rues – podnarednik VKJ, ţrtev štajerskih partizanov in Ozne. UPORNIKI (Kratek zgodovinski presek, vojaška prisega) - Joţef, Gabršĉek, orjunaš, tigrovec in uspešen dvojnik ObC VKJ v Ljubljani; - Ivan, Gašperĉiĉ – »Ĉrni brat«, sopotnik tigrovcev; - Joţe, Zalar – sokol, tigrovec, partizan; - Danilo, Zelen – vojaški vodja TIGR-a, tajni sodelavec ObS VKJ in britanske; - Milovan, Zelen – tigrovec, laţni partizan in ĉetniško-britanski obvešĉevalec. 4 SLOVENSKA PARTIZANSKA VOJSKA - Slavka, dr. Becele - Ranković – slovenska partizanska, majorka JLA; - Boţidar, dr. Fajdiga – vojaški zdravnik petih vojska, tudi partizanske; - Vladimir, dr. Kante – namestnik upravnika politiĉne policije, sodelavec Vosa in Ozne; - Lepoldina, Mekina – vodja Vos-a v Ljubljani, prva povojna ţrtev slovenske Ozne; - Janko Premrl - Vojko – tigrovec, partizan in narodni heroj; - Joţe, Srebrniĉ – agent Kominterne, primorski partizan in narodni junak. JUGOSLOVANSKA LJUDSKA ARMADA - Anton, Boţiĉ – ĉastnik štirih vojska, jugoslovanski dobrovoljec, generalmajor JLA - Stanislav, Brovet – admiral, namestnik zveznega sekretarja za ljudsko obrambo - Stanko, dr. Kodrin – rez. podpolkovnik letalstva JLA, prvi slovenski doktor obramboslovja - Otmar, Kreaĉić – generalpolkovnik JLA, narodni heroj, Jugoslovan slovenskega rodu SLOVENSKA VOJSKA - Frank, van Krevel – promotor Slovenske vojske v tujini; - Edvard, Vaupotiĉ – podpolkovnik in Drago, Kocmut, pomagaĉa general Maistra - Anton, dr. Ţabkar – kapiten SV, prvi slovenski doktor vojaških ved JUGOSLOVANSKA VOJSKA V DOMOVINI – SLOVENSKI ĈETNIKI - Anton, dr. Krošl – zgodovinar, politik, ĉetniški obvešĉevalec; - Borut in Hrvoje, Maister – rez. poroĉnik in polkovnik, v primeţu tujih obvešĉevalnih sluţb in slovenske Udbe; - Stanislav Rapotec - Rappy – kapetan JViD, britansko-ĉetniški obvešĉevalec, slikar; - Vladimir, Vauhnik – polkovnik VKJ, nemški in britanski agent, ĉetniški brigadni general. SLOVENSKI DOMOBRANCI – KVISLINŠKA VOJSKA - Vinko, Levstik – domobranski poroĉnik, emigrant, zaĉetnik sprave. »BOŢJI BOJEVNIK« - Joţef, dr. Korošak – pater Bruno, »boţji bojevnik« iz Prlekije. 5 Vladimir Andoljšek - kapetan bojne ladje vojne mornarice Vojske Kraljevine Jugoslavije Vladimir Andoljšek, kapetan bojne ladje VKJ (Vir: avtorjev Rodovnik Andoljškovih) Skoraj vsaka tretja slovenska rodovina ima v svoji sredini, tako vsaj hkrati trdijo statistiki in genealogi, kakšnega generala – admirala ali pa vsaj pomembnega ĉastnika–poveljnika, narodnega heroja … Ţe sem mislil, da v rodovini moje boljše polovice niso premogli višjega ĉastnika od podpolkovnika mornariške pehote ali pa inšpektorja policijske enote helikopterjev (sicer vojnega pilota), pa sem potem v zaprašenih arhivih (Deţelni zbor Kranjske, fascikel 283/411, stran 388, AS) odkril pomemben zgodovinski zapis iz leta 1554, ko je deţelni zbor Kranjske od ortneškega grašĉaka zahteval 60 vojakov za boj proti Turkom! Torej so poljanski ali slemenski fantje, med njimi tudi Andoljškovi, sodelovali v slovenskih zmagah nad Turki nekje ob Kolpi! Z malo domišljije sem tudi predvideval, da so bili Andoljškovi iz Ţukovega nad Velikimi Poljanami, majhnega zaselka dveh-treh druţin, prav gotovo zadolţeni za 6 signalno sluţbo (javljanje o turških vpadih) – priţiganje kresov na Grmadi nad samim zaselkom. Samo to sem lahko zapisal na rob obseţnega rodovnika Andoljškovih o vojaških doseţkih te izjemno strnjene rodovine na Dolenjskem, v okolici Ribnice in Velikih Lašĉ, nekoĉ tlaĉanov ortneške, ribniške in turjaške gosposke, sedaj pa vzornih kmetov, gospodinj, podjetnikov, številnih intelektualcev na ĉelu s pokojno akademikinjo Lidijo Andolšek Jeras, pa vse do številnih izseljencev v ZDA, med katerimi so se posamezniki povzpeli do hokejskega zvezdnika, rezervnega polkovnika, senatorja in uglednega poslovneţa! Ko sem rodovnik ţe konĉal, sem sluĉajno dobil v roko zgodovinske zapiske dr. Boţidarja Pahorja o slovenski pomorski zgodovini, tudi vojaški. Nekje je bil tudi omenjen kapetan fregate Vladimir Andoljšek, ki se je 1938 poklonil spominu svojih padlih prijateljev v Boki Kotorski. Takoj sem pogledal v obseţen rodovnik, pa ĉeprav sem vedel, da v rodovniku ni prav nobenega Vladimirja Andoljška… Gre za ĉloveka, ki sem ga iskal, seveda s presledki, polnih devet let! Nazadnje sem našel ne samo njegove sorodnike, celo rodovniško vejo sem sestavil in jo umestil na pravo rodovno deblo. Namreĉ, rodovniško drevo Andoljškovih ima korenine v zaselku Andol (nemško Landol) izpod Sv. Gregorja (na Slemenih) in štiri razvejana debla (osnovno – andolsko in vzporedna – sodraţiško, ţimarsko in retijsko). Grašĉinski oskrbniki in ţupniki so priimek zapisovali v nemšĉini kot Landolschekh, Andolscheg(k), Dolinschek ali Dolschek, dokler se nista po 1848 uveljavili dve inaĉici, in sicer Andolšek (v velikolaški ţupniji) in Andoljšek (v ribniški ţupniji). Ker gre za pouĉno, vĉasih pa tudi pravo detektivsko zgodbo pri iskanje ţe zdavnaj umrlih pa tudi ţiveĉih sorodnikov, dejansko pa za pravo garaško delo, ki je oteţeno še z birokratskim zakonom glede varovanja osebnih podatkov, sem se domislil, da bralcem VZZ posredujem tudi nekaj praktiĉnih napotkov, kako sestavljati rodovnik (grafiĉni, raĉunalniški) – rodovno drevo (korenine, osnovno in vzporedna debla, glavne in stranske veje) oz. kako in kje iskati genealoške (rodovniške) podatke za posamezne »vojaško-zgodovinske« osebnosti, s tem pa tudi dokaze za njene slovenske ali tujerodne korenine! O tem, da je rodoslovje ali genealogija stara znanstvena zvrst, ki prouĉuje izvor in razvoj rodovine, predvsem pa da na podlagi arhivskih listin dokumentira zaĉetnika rodovine in nadaljnji razvoj in da je predvsem povezana z zgodovino, ne bi tukaj razpravljal. Podatki se zaĉnejo zbirati od ţivih sorodnikov in obstojeĉih dokumentov. Navadno sem zbiral naslednje podatke: ime in priimek, datum in mesto rojstva (prebivanja), poklic, datum poroke in datum smrti. Vsa imena zapisujemo po originalnem zapisu. Naslednja postaja oziroma vir podatkov so ţupnijski uradi, kjer v knjigi Status Animarum najdete kompletne podatke za vsako druţino posebej, vĉasih celo za veĉ rodov (kolen). Matiĉne podatke, starejše od 100 let, pa je potrebno iskati v škofijskih in nadškofijskem arhivu, ostale (urbarje, zemljiške in druge) pa v Arhivu Slovenije. Povsod se je potrebno dan poprej najaviti in izbrati gradivo, da ga pripravijo za naslednji dan. Lahko naroĉite tudi kopiranje (film), kar pa je precej drago. Posamezne dokumente (kopije rojstnega lista in podobno) vam v škofijskih arhivih pošljejo tudi po pošti, ob minimalnem plaĉilu. 7 Primarni viri za sestavljanje rodovnika Andoljškovih so bili grašĉinski urbarji (ribniški od 1575), cerkvene matrikule (1662), druţinske cerkvene knjige – Status Animarum (1850) in druge listine (zemljiške knjige), zlasti pa t. i. »francijscejski protokoli« iz leta 1823. Posebej opozarjam na zanimive in vsebinsko bogate grašĉinske arhive. Tako sem za Vladimirjevega starega prapraoĉeta, Valentina Andolschka, našel tudi poroĉilo v policijskem jeziku ribniške grašĉine, o ĉemer sem ţe pisal v VZZ štev. 5/2000 (stran 11 in 12). Ker je šlo v primeru Vladimirja Andoljška za ĉastnika vojne mornarice Kraljevine Jugoslavije, sem osnovne osebne podatke najprej iskal podatke v Vojnozgodovinskem arhivu v Beogradu. Kmalu so mi odgovorili, da je arhiv zaradi nedavnih napadov NATO na ZR Jugoslavijo zaĉasno zaprt. S kanĉkom upanja sem se zato pisno obrnil na Pomorski muzej Sergej Mašera v Piranu, od koder so mi kmalu zatem prijazno sporoĉili, da o Andoljšek Vladimirju nimajo podrobnejših podatkov. Ker pa je bil Vladimir Andoljšek pred tem tudi ĉastnik avstro-ogrske vojne mornarice, je znanec (Andolšek iz Kranja) pisal svojemu sorodniku na Dunaj, naj v Vojnozgodovinskem