DOCSLIB.ORG

GRETA CERKNO- Geological Survey of Slovenia

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
GRETA CERKNO- Geological Survey of Slovenia Thermal conductivities of rocks in the area of Cerkno municipality -GRETA CERKNO- Geological Survey of Slovenia The GRETA project is co-financed by the European Regional Development Fund through the Interreg Alpine Space programme. Bedded dolomite, somewhere with Šebrelje chert Grain massive dolomite Mlakar & Čar, 2009 2 17/11/2017 See more at www.alpine-space.eu/projects/greta Gor. Novaki Tuff, sandstone and mudstone in alternations Demšar, 2016 3 17/11/2017 See more at www.alpine-space.eu/projects/greta Bukovo Claystone and sandstone in alternation, intermediate horizons of bedded limestone Archive of GeoZS 4 17/11/2017 See more at www.alpine-space.eu/projects/greta Črni vrh Typical slide for 2 contents 5 17/11/2017 See more at www.alpine-space.eu/projects/greta Črni vrh Typical slide for 2 contents 6 17/11/2017 See more at www.alpine-space.eu/projects/greta Cerkno Old Eta Planned settlement CŠOD, sport hall Borehole Ce-2/95 Borehole Ce-1/94 7 17/11/2017 See more at www.alpine-space.eu/projects/greta Cerkno - borehole Ce-2/95 • 0 to 5 m gravel & sand • 5 to 95 m claystone, siltstone (P-C), • 95 to 215 m siltstone, sandstone & dolomitized 2 limestone (T2 ) • 215 to 355 m sandstone, siltstone • 355 to 385 m limestone, sandstone, siltstone • 385 to 495 m tuff • 495 to 544 m siltstone, tuff, limestone, sandstone 2 (T2 ) 2,3 • 544 to 833 dolomite (T2 ) • 833 to 1948 m limestone (J3) 8 17/11/2017 See more at www.alpine-space.eu/projects/greta Izdanek klastičnih kamnin karbonske starosti v strugi manjšega potoka vzhodno od Cerknega. Debele (do 1 m) plasti kremenovega konglomerata se izmenjujejo s tanjšimi plastmi skrilavega glinavca. An outcrop of Carboniferous siliciclastic rocks in a smaller brook gorge east of Cerkno. Thick (up to 1 m) quartz sandstone beds alternate with thin-bedded shaley claystone. 9 17/11/2017 See more at www.alpine-space.eu/projects/greta Izdanek tankoplastnatega skrilavega glinavca karbonske starosti v strmem pobočju zahodno od Cerknega. An outcrop of Carboniferous thin-bedded shaley claystone in the steep slope west of Cerkno. 10 17/11/2017 See more at www.alpine-space.eu/projects/greta Izdanek debelih plasti kremenovega konglomerata karbonske starosti na levem bregu Cerknice (pri starem mlinu) jugozahodno od Cerknega. An outcrop of Carboniferous thick-bedded quartz conglomerate on the left bank of Cerknica River (near abandoned mill) southwest of Cerkno. 11 17/11/2017 See more at www.alpine-space.eu/projects/greta Izdanek tankoplastnatih klastičnih kamnin zgornjetriasne (karnijske) starosti na območju Brdc severno od Cerknega. Plasti kremenovo-apnenčevega peščenjaka se izmenjujejo s tankimi plastmi skrilavega laporovca in muljevca. An outcrop of thin-bedded Upper Triassic (Carnian) clastic rocks on the Brdca area north of Cerkno. Quartz-limestone sandstone alternates with thin shaley marlstone and claystone layers. 12 17/11/2017 See more at www.alpine-space.eu/projects/greta Izdanek masivnega sericitiziranega litokristalnega tufa kisle predornine srednje triasne starosti ob cesti proti Želinu severozahodno od Cerknega. An outcrop of Middle Triassic massive sericitized tuff of acid igneous rock in the road cut toward Želin village northwest of Cerkno. 13 17/11/2017 See more at www.alpine-space.eu/projects/greta Izdanek značilno rdeče-vijolično obarvanega kremenovega peščenjaka permske starosti v strugi manjšega potoka vzhodno od Cerknega. An outcrop of Permian typically red-violet colored quartz sandstone in a smaller brook gorge east of Cerkno 14 17/11/2017 See more at www.alpine-space.eu/projects/greta Laminirani sivi in črni apnenci srednje triasne starosti se pojavljajo v pobočjih pri kmetiji Mateček severno od Cerknega. Laminated grey and black Middle Triassic limestone builds slopes near Mateček farm north of Cerkno. 15 17/11/2017 See more at www.alpine-space.eu/projects/greta Plastnat siv do rožnat oolitni apnenec spodnjetriasne starosti gradi pobočja pod vasjo Čeplez vzhodno od Cerknega. Well-bedded grey to pink colored oolitic Lower Triassic limestone is exposed in the slopes under Čeplez village east of Cerkno. 16 17/11/2017 See more at www.alpine-space.eu/projects/greta Izdanek tankoplastnatih kamnin spodnjetriasne starosti na levem bregu Cerknice vzhodno od Cerknega. Plasti dolomita in apnenca se izmenjujejo s tankimi plastmi laporovca. An outcrop of thin-bedded Lower Triassic rocks on the left bank of Cerknica River east of Cerkno. Thin-bedded dolomite and limestone alternates with thin marlstone layers. 17 17/11/2017 See more at www.alpine-space.eu/projects/greta Rock samples (Cerkno municipality), ready for thermal conductivity measurements The flat surface of each sample is coated with black acrylic paint, and along such strip the heat of the light source from the optical head of the TCS meter (Thermal Conductivity Scanner) scans the sample during the measurement. 18 17/11/2017 See more at www.alpine-space.eu/projects/greta 2 rock samples are prepared for thermal conductivity scanning with the TCS meter (GeoZS laboratory) Two rock samples (from the Cerkno municipality The moving optical head (visible on area) are placed on a flat the left side of the scanner) will platform of the scan both samples. On both sides electronic-mechanical of samples are set appropriately scanner TCS along the selected standards (part of the marked scanned line with meter‘s equipment), depending on the expected thermal conductivity its flat surface and the (TC) to be measured. It is painted strip facing preferable that with one down. measurement the scanning is done simultaneously on the rocks of the same or very similar lithology that are similar to the expected TC. 19 17/11/2017 See more at www.alpine-space.eu/projects/greta Conducting thermal conductivity measurements and processing of their results Operator: Dušan Rajver, MSc During the measurement, the optical head moves under the placed samples along the scanning line, marked on the meter TCS. In the middle of the optical head is the light source of the heat. While scanning, first cool infrared (IR) sensor scans, then the heat source, followed by warm IR sensor. Preparation of parameters following appropriate steps for each measurement is carried out with the TCS program, and the TC measurement itself is computer monitored with this program. Also, the results are processed by this program, for each sample separately. 20 17/11/2017 See more at www.alpine-space.eu/projects/greta ČV-1_a, Črni vrh Shaly siltstone & claystone – 2 T2 Thermal conductivity λ = 1.8 W/(m∙K) 21 17/11/2017 See more at www.alpine-space.eu/projects/greta ČV-1_a, Črni vrh Shaly siltstone & claystone – 2 T2 Thermal conductivity λ = 1.8 W/(m∙K) 22 17/11/2017 See more at www.alpine-space.eu/projects/greta Kc-1_f, Kacan Shaly mudstone – C Thermal conductivity λ = 1.8 W/(m∙K) 23 17/11/2017 See more at www.alpine-space.eu/projects/greta Kc-1_f, Kacan Shaly mudstone – C Thermal conductivity λ = 1.8 W/(m∙K) 24 17/11/2017 See more at www.alpine-space.eu/projects/greta Kc-1_d, Kacan Shaly mudstone – C Thermal conductivity λ = 1.9 W/(m∙K) 25 17/11/2017 See more at www.alpine-space.eu/projects/greta Je-1_a, Jesenica Shaly claystone (amphicline) – 1 T3 Thermal conductivity λ = 1.9 W/(m∙K) (it is mean λ of 2 identical samples) 26 17/11/2017 See more at www.alpine-space.eu/projects/greta St-1_b, Strana Sandstone & finegrained 2 siltstone – (Gröden) P2 Thermal conductivity λ = 2.0 W/(m∙K) (it is mean λ of 2 identical samples) 27 17/11/2017 See more at www.alpine-space.eu/projects/greta St-1_b, Strana (detail) Sandstone & finegrained 2 siltstone – (Gröden) P2 Thermal conductivity λ = 2.0 W/(m∙K) (it is mean λ of 2 identical samples) 28 17/11/2017 See more at www.alpine-space.eu/projects/greta Ra-2_b, Rače Marlstone (heavily tectonized) 5 1 – T1 Thermal conductivity λ = 2.0 W/(m∙K) 29 17/11/2017 See more at www.alpine-space.eu/projects/greta Sv.J-1_b, Sveti Jernej Limestone – P3 Detailed description: Black limestone, in places marly – Žažar beds Thermal conductivity λ = 2.0 W/(m∙K) 30 17/11/2017 See more at www.alpine-space.eu/projects/greta B-1_c (1. large piece), Brdca – at WW2 monument 1 Shaly mudstone – T3 Thermal conductivity λ = 2.0 W/(m∙K) 31 17/11/2017 See more at www.alpine-space.eu/projects/greta Rav, Ravne pri Cerknem 2 Tuff – T2 Thermal conductivity λ =2.3 W/(m∙K) 32 17/11/2017 See more at www.alpine-space.eu/projects/greta ČV-1_b, Črni vrh 2 Tuffitic sandstone – T2 Detailed description (M. Trajanova): Tuffitic lithocrystal sandstone or lithic clayey grauwacke Thermal conductivity λ = 2.5 W/(m∙K) 33 17/11/2017 See more at www.alpine-space.eu/projects/greta ČV-1_c, Črni vrh 2 Tuffitic sandstone – T2 Detailed description (M. Trajanova): Tuffitic lithocrystal sandstone or lithic clayey grauwacke Thermal conductivity λ = 2.4 W/(m∙K) 34 17/11/2017 See more at www.alpine-space.eu/projects/greta Sv.J-1_a (1. smaller piece), Sveti Jernej Limestone with calcite veins – P3 Thermal conductivity λ = 2.4 W/(m∙K) 35 17/11/2017 See more at www.alpine-space.eu/projects/greta Sv.J-1_a (1. smaller piece), Sveti Jernej (detail) Limestone with calcite veins – P3 Thermal conductivity λ = 2.4 W/(m∙K) 36 17/11/2017 See more at www.alpine-space.eu/projects/greta Sv.J-1_a (2. larger piece), Sveti Jernej Limestone with calcite veins – P3 Thermal conductivity λ = 2.4 W/(m∙K) 37 17/11/2017 See more at www.alpine-space.eu/projects/greta Lab-1, NE part of Cerkno, along the road to Labinje 2 2 Limestone, tectonized – T1 Thermal conductivity λ = 2.5 W/(m∙K) 38 17/11/2017 See more at www.alpine-space.eu/projects/greta Ra-1, Rače 4 1 Limestone - (scythian) T1 Thermal conductivity λ = 2.6 W/(m∙K) 39 17/11/2017 See more at www.alpine-space.eu/projects/greta Ra-1, Rače 4 1 Limestone - (scythian) T1 Thermal conductivity λ = 2.6 W/(m∙K) 40 17/11/2017 See more at www.alpine-space.eu/projects/greta Ra-2_a, Rače 5 1 Limestone – T1 Thermal conductivity λ = 2.6 W/(m∙K) 41 17/11/2017 See more at www.alpine-space.eu/projects/greta B-1_a (1.
Load more

Recommended publications
  • 14/2002, Uredbeni
    Uradni list Republike Slovenije Internet: http://www.uradni-list.si e-pošta: [email protected] Št. Ljubljana, ponedeljek Cena 1540 SIT ISSN 1318-0576 Leto XII 14 18. 2. 2002 MINISTRSTVA 594. Sklep razširjene komisije EUROCONTROL Št. 263-4/00 št. 46, ki se nanaša na spremembo pogojev Ljubljana, dne 28. januarja 2002. uporabe sistema pristojbin na zraènih poteh in plaèilnih pogojev Jakob Preseènik l. r. Minister Na podlagi 3. èlena zakona o ratifikaciji veèstranskega sporazuma o pristojbinah na zraènih poteh (Uradni list RS- za promet MP, št. 11/95), 11. člena pogojev uporabe sistema pristoj- bin na zraènih poteh in plaèilnih pogojev Evropske organiza- cije za varnost zračne plovbe – EUROCONTROL (Uradni list RS, št. 77/95 in 42/97) in 1. člena odredbe o pristojbinah na zračnih poteh (Uradni list RS, št. 77/95) minister za EUROCONTROL promet objavlja POGOJI UPORABE SISTEMA PRISTOJBIN NA ZRAÈNIH POTEH S K L E P IN razširjene komisije EUROCONTROL št. 46, ki se PLAÈILNI POGOJI nanaša na spremembo pogojev uporabe sistema pristojbin na zraènih poteh in plaèilnih pogojev, DOK. ŠT. 99.60.22 Januar 1999 ki se glasi: EVROPSKA ORGANIZACIJA ZA VARNOST ZRAÈNE »Razširjena komisija, glede na mednarodno konvencijo EUROCONTROL o PLOVBE sodelovanju za varnost zraène plovbe, dopolnjeno v Bruslju, dne 12. februarja 1981 zlasti njen 5.2 èlen; glede na veèstranski sporazum o pristojbinah na zraè- EUROCONTROL nih poteh z dne 12. februarja 1981, zlasti njegove èlene 3.2(e) in 6.1.(a); POGOJI UPORABE glede na pogoje uporabe sistema pristojbin na zraènih poteh in plaèilne pogoje ter aneks 2 (k plaèilnim pogojem); SISTEMA PRISTOJBIN NA ZRAÈNIH POTEH na predlog razširjenega komiteja in začasnega sveta IN sprejme naslednji sklep: PLAÈILNI POGOJI edini èlen (Besedilo, oblikovano na podlagi veèstranskega spora- s katerim potrjuje priloženo konsolidirano verzijo pogo- zuma o pristojbinah na zraènih poteh, zlasti njegovih èlenov jev uporabe sistema pristojbin na zraènih poteh in plaèilnih 3.2 in 6, ki ga je potrdila razširjena komisija na korespon- pogojev.
    [Show full text]
  • Kojca (1303 M)
    Kojca (1303 m) Slika 01: Pogled na Kojco Cerkljansko hribovje je nekoliko odmaknjeno od pogosto obiskovanih gora Slovenije. Kojca je ena pomembnejših gora na tem področju. Stoji južno od Porezna, od koder jo tudi najlepše vidimo. Opazimo jo tudi z vrhov Spodnjih Bohinjskih gora. Z njenega vrha je lep razgled na Cerkljansko in na gore od Črne prsti do Krna. Kojca je najbolj znana po velikanu slovenske mladinske književnosti Francetu Bevku, ki se je rodil v vasi Zakojca SZ pod goro. V svojih povestih pogosto opisuje svoj otroški svet in pokrajino, kjer je odraščal. Na vzhodni strani pa je še druga zanimivost: aragonitna jama v vasi Ravne. V jami so nenavadno kosmati minerali – aragonitni ježki. Jama trenutno ni na voljo obiskovalcem. Več o jami si lahko preberete na spletnih straneh. Med planinci je Kojca razmeroma malo znana. Nanjo so speljane kar tri markirane poti: iz Zakojce, iz Orehka in iz Jesenice, ki pa niso opisane v nobenem vodniku. Vršna travnata pobočja so zelo prijetna in razgledna. KOJCA JE OPISANA V VODNIKU IDRIJSKO CERKLJANSKA PLANINSKA POT IN NA SPLETNI STRANI PLANINSKEGA DRUŠTVA CERKNO (RUBRIKA PUBLIKACIJE). VODNIK SE NAROČI PO POŠTI PRI PD CERKNO ALI SE KUPI V PISARNI LTO CERKNO, MOČNIKOVA ULICA 2, CERKNO. Slika 02: Zimska idila na vrhu Kojce Strma pobočja, prepadni skalnati robovi se raztezajo na obronkih Kojce, ki osamelo strmi nad hribovskimi vasi, kot so Zakojca, Orehek, Jesenica in Bukovo. Zanimiva, a skoraj neprepoznavna skriva svoje strmine in skalne robe, ki so naravnega pomena. S svojo višino, ki meri 1303 m, se zdi lahko dostopna, a se pri vzponu nanjo premislimo glede dostopnosti.
    [Show full text]
  • Haccp Sistem
    Občina Cerkno, Režijski obrat: Izkaznica vodooskrbnih sistemov – splošni del IZKAZNICA VODOOSKRBNIH SISTEMOV v upravljanju Občine Cerkno (Režijskega obrata) Splošni del Cerkno, januar 2016 Občina Cerkno, Režijski obrat: Izkaznica vodooskrbnih sistemov – splošni del NOTRANJI NADZOR - HACCP SISTEM 1. HACCP NAČRT 1. 1. HACCP skupina Odgovorna oseba za notranji nadzor, ki je vodja HACCP skupine in pozna ter razume načela HACCP, organizira in usklajuje delo v skupini ter zagotavlja, da se HACCP sistem izvaja in vzdržuje skladno z načrtom HACCP. Odgovorna je za zagotavljanje skladnosti pitne vode z zahtevami veljavne zakonodaje. Odgovorna oseba za notranji nadzor zagotovi seznanitev vseh zaposlenih pri izvajanju načrta HACCP z nalogami in odgovornostmi iz tega načrta. Člani skupine aktivno sodelujejo z vodjo skupine pri pripravi načrta ter izvajanju posameznih zadolžitev v sklopu notranjega nadzora – HACCP. Člani skupine so: Ime in priimek Delovno mesto Vanja Mavri Zajc odgovorna oseba za notranji nadzor direktor občinske uprave - nadomešča odgovorno mag. Martin Raspet osebo Jurij Kavčič župan mag. Martin Raspet direktor občinske uprave Božidar Prezelj vzdrževalec vodovodnih sistemov komunalni delavec - nadomešča vzdrževalca Vahid Miskić vodovodnih sistemov 1.2. Načela HACCP sistema: - analiza bioloških, kemijskih in fizikalnih dejavnikov tveganja - določanje kritičnih kontrolnih točk (KKT) - določanje kritičnih mejnih vrednosti in korekcijski postopki - vzpostavitev spremljanja (monitoringa) KKT - vzpostavitev postopkov verifikacije za preverjanje
    [Show full text]
  • The Password Franla Meant the Difference Between Life and Death
    l-r : s; ORY The Password Franla Meant the Difference Between Life and Death &"I Tnr FneNln Pnnrtsnx HoSpITAL opEN-AIR MUSEUM wL EUROPEAN RECETvES THE EunopsaN HTnITAGE Laerr HERITAGE LABEL Tei,-; Maja Kutin Photography: Cerkno Museum archive (Rafael Marn, Luka Kalan) In \Iay this year Europe celebrated the 70th anniversary of its liberation from Fascism and Nazism. The dark 'War period of the Second'World did not spare Slovenia." It u.as caught up in the maelstrom of war when the Luftwaffe attacked Yugoslavia on 6 April 1941. Following the defeat of the Yugoslav army and the occupation of the country, a resistance movement began to be organised in Slovenia, which had been split between three occupying forces - the Germans, the Italians and the Hungarians. Within the partisan movement a medical service was created. This was responsible for the mobilisation of medical personnel and material, for providing medical training and for caring for the"sick and wounded. By setting up clandestine hospitals in locations where access was difficult - in forests, ravines and caves - they were also able to tend to the seriodsly u'ounded and sick. The 120 partisan hospitals and the more than 15,000 wounded treated in them between 1942 and 1945 are a unique achievement of the Slovene partisan movement. One of.the few surviving hospitals, still standing today as a witness to the heroic, self- sacrificing and humane struggle to save lives and resist the occupying forces, is the legendary Franja Partisan Hospital in the hidden Pasice gorge. This year the hospital received the European Heritage Label, which the European Commission awards to sites representing notable cultural heritage with symbolic value for Europe, an important role in European history or culture, or an important role in European integration.
    [Show full text]
  • Uradni List Republike Slovenije Internet: E-Mail: [email protected] Št
    Uradni list Republike Slovenije Internet: http://www.uradni-list.si e-mail: [email protected] Št. Ljubljana, petek Cena 1.080 SIT ISSN 1318-0576 Leto VIII 56 7. 8. 1998 DRŽAVNI ZBOR Doda se nov èetrti odstavek, ki se glasi: “V bilance iz tega člena se vključujejo tudi vsi prihodki in odhodki ožjih delov občin.” 2519. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju obèin (ZFO-A) 3. èlen Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. èlena in V 9. členu se za besedama “župan občine” postavi prvega odstavka 91. èlena ustave Republike izdajam pika, nadaljnje besedilo pa se èrta. Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi: U K A Z “Župan lahko pooblasti določene osebe za izvrševanje proračuna.” o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju obèin 4. èlen (ZFO-A) V 10. èlenu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: Razglašam zakon o spremembah in dopolnitvah zako- “O najetju posojil iz 2. točke prejšnjega odstavka odlo- na o financiranju občin (ZFO-A), ki ga je sprejel Državni zbor ča župan.” Republike Slovenije na seji 22. julija 1998. 5. èlen Št. 001-22-70/98 16. èlen se spremeni tako, da se glasi: Ljubljana, dne 30. julija 1998. “Občine se lahko dolgoročno zadolžujejo za investici- je, ki jih potrdi obèinski svet. Predsednik Pogodbe o zadolževanju sklepa župan na podlagi spre- Republike Slovenije jetega proraèuna in ob predhodnem soglasju ministra, pri- Milan Kuèan l. r. stojnega za finance. Soglasje je sestavni del pogodbe o zadolževanju. O zahtevi za izdajo soglasja minister, pristojen za finan- Z A K O N ce, odloči v desetih dneh po vložitvi zahteve.
    [Show full text]
  • Poročilo O Izvajanju Zimske Službe Za Sezono 2012/2013 Na Območju Občine Cerkno | 1
    Poročilo o izvajanju zimske službe za sezono 2012/2013 na območju občine Cerkno | 1 POROČILO O IZVAJANJU ZIMSKE SLUŽBE ZA SEZONO 2012/2013 NA OBMOČJU OBČINE CERKNO Zimska služba obsega sklop dejavnosti in opravil, potrebnih za omogočanje prevoznosti cest in varnega prometa v zimskih razmerah. Zimske razmere nastopijo takrat, ko je zaradi zimskih pojavov (sneg, poledica in drugo) lahko ogroženo nemoteno odvijanje prometa. Zimska sezona praviloma traja od 15. novembra tekočega leta do 15. marca naslednjega leta. V kolikor vremenske razmere brez izvajanja zimske službe ne dovoljujejo prevoznosti cest in javnih poti, pa se čas delovanja zimske službe podaljša. Način opravljanja, organizacija in izvajanje zimske službe na območju občine Cerkno je določen v Odloku o ureditvi zimske službe v Občini Cerkno (Uradni list RS, št. 33/07). Zimska služba se opravlja na lokalnih javnih cestah, javnih poteh in površinah za pešce, intervencijskih poteh in drugih podobnih objektih. Izvajalci zimske službe morajo pri izvajanju pluženja in posipanja upoštevati naslednje prioritete: 1. prioriteta: šolske in delavske avtobusne proge, dovozi k zdravstvenemu domu, vzgojno - izobraževalnim ustanovam, gasilskim domovom in drugim javnim ustanovam 2. prioriteta: ostale pomembne občinske poti 3. prioriteta: druge javne poti in javne površine. Prevoznost na cestah prve prioritete mora biti zagotovljena do 5. ure ob delovnih dneh, ceste druge prioritete pa se praviloma usposobijo do 14. ure. Storitve pluženja in posipanja se izvajajo na skupaj 254km cest, od tega 105km lokalnih cest, 140km javnih poti in 9km uličnega sistema. V zimski sezoni 2012/2013 je na območju občine Cerkno opravljalo storitve pluženja in posipanja 35 pogodbenih izvajalcev, na relaciji Cerkno – Gorje – Poče – Zakriž – Vrh Križa – Spodnje Ravne – Jesenica – Kojca – Bukovo – Zakojca – odcep Grahovo – Kojca – Reka je storitve izvajalo podjetje PGT Peternelj d.o.o., na relacijah Orehovška grapa, Poljane in stara cesta Zakriž-Cerkno pa je zimsko službo izvajalo podjetje CPG d.d.
    [Show full text]
  • Cat-Cern 25.10.2018
    Zgodovinski imenik župnij (Home) Okrajšave Stran obnovljena: Cat-Cern 25.10.2018 A B-Bek Bel-Bes Beš-Blej Blek-Bork Borl-Bra Brb-Brezn Brezo-Brunj Brunk-Caš Cat-Cern Cero-Cu Cv-Čerm Čern-Črm Črn- D-Dobi Dobj-Doj Dok-Dolh Doli-Domi Domj-Draz Draž-Ferl Ferm-Gabrc Gabrč-Goln Golo-Goric Gorič-Gorn Goro-Gradm Gradn-Groč Grod-Hori Horj-Hru Hrv-Ik IL-Jam Jan-Jev Jez-Kamni Kamnj-Kaš Kat-Kob Koc-Kom Kon-Kop Kor-Košn Košo-Kram Kran-Kras Kraš-Krj Krk-Kru Krv-Leč Led-Lez Lež-Li Lj-Ljuš Ljut-Loku Lokv-Maf Mag-Mal Mam-Mari Marj-Medi Medj-Mir Mis-Mor Mos-Mrs Mrš-Naj Nak-Novaj Novak-Oj Ok-Orm Orn-Ož P-Peš Pet-Pis Piš-Poč Pod-Podj Podk-Pods Podš-Pols Polš-Prag Prah-Prek Prel-Pru Prv-Rač Rad-Rau Rav-Rem Ren-Rim Rin-Roš Rot-Sam San-Sel Sem-Skop Skor-Slou Slov-Soj Sok-Sov Soz-Srn Sro-Starn Staro-Strm Strn-Su Sv.A-Sv.F Sv.G-Sv.J Sv.K-Sv.L Sv.M-Sv.P Sv.R-Sv.V Sva-Sz Š-Šenti Šentj-Šentp Šentr-Škob Škoc-Škv ŠL-Šmarti Šmartn-Šmih Šmik-Šr Št. Šta-Štom Šton-Tip Tir-Top Tor-Trn Tro-Trs Trš-Tup Tur-Už V-Velika Velike-Vild Vile-Vis Viš-Voj Vok-Vrhn Vrho-Zago Zagr-Zavo Zavr-Zgor Zgoš-Želh Želi– Catunari di Valle – Brtonigla (Črni Vrh, Verteneglio) Cavana (Trst) – Trst–Sv. Just Cavenzano – Campolongo al Torre Cedole – Korte Cedron (Cedron) – Špeter Slovenov Cegelnica – Naklo, Prečna, Žužemberk Ceglo – Krmin (Cormons), Medana Ceglo, gradič v vasi Ceglo blizu Vipolž – Vipolže Cekinov grad (Leopoldsruhe), dvorec – Ljubljana Celega – Novigrad (Cittanova) Celestrina – Sv.
    [Show full text]
  • Povabilo Na Potep Po Cerkljanski POVABILO NA POTEP PO CERKLJANSKI
    Geotermalna učna pot Povabilo na potep po Cerkljanski POVABILO NA POTEP PO CERKLJANSKI Cerkljanska je razgiban svet, ki ga je narava skrivnostno oblikovala z zelenimi dolinami, širnimi gozdovi in sončnimi planotami, nad katerimi se skrivnostno dvigajo vrhovi, ki ponujajo razkošne razglede. Leži v predalpskem svetu na zahodu Slovenije, vpeta je med številne grape, potoke in vrhove; na meji med Primorsko in Gorenjsko, na prehodu dinarskega sveta v predalpski svet. Tektonska dejavnost je bila tu v preteklosti silno aktivna, zato sodi Cerkljanska med območja z najbolj pestro geološko sestavo v Sloveniji. To opazimo že na sprehodu po bližnjih poteh, višje ležečih planotah, vršacih in vrhovih v neposredni okolici Cerknega, na Lajšah, na Brdcih, v Lamku, Medvejku ... in drugod. Na sprehodih se srečamo z različnimi vrstami kamnin, ki se razlikujejo po strukturi in barvi. Opazujemo lahko, kje in v kakšnih kamninah se pojavljajo izviri, kje teren plazi, kako v prostoru ležijo plasti in razpoke. Zgolj v ožji okolici Cerknega lahko najdemo kar 28 različnih geoloških enot. Zaradi raznolike geološke sestave ima območje posledično pestre možnosti za rabo geotermalne energije. Vas zanima kakšne kamnine so prisotne 2, 5, 10, 50, 100 ali celo 1.000 m pod površjem? Kolikšna geotermalna energija je shranjena v različnih kamninah in kako jo lahko izkoristimo? Sprehodite se z nami po prvi geotermalni učni poti v Sloveniji. 1 GEOTERMALNA UČNA POT CERKNO Občina Cerkno ima bogato tradicijo rabe geotermalne energije. Geotermalna energija je energija, ki je shranjena v obliki toplote pod trdnim zemeljskim površjem, že od globine 0,8 m pod površjem in globlje. V okviru projekta GRETA je vzpostavljena prva geotermalna učna pot v Sloveniji.
    [Show full text]
  • Dileme Letnik 1 2017 Št. 1-2.Pdf
    dileme Dileme Razprave o vprašanjih sodobne slovenske zgodovine Izdajatelj in založnik Študijski center za narodno spravo Naslov uredništva Tivolska 42, 1000 Ljubljana Glavni urednik dr. Renato Podbersič (Slovenija) Uredniški odbor ddr. Igor Grdina (Slovenija), dr. Tamara Griesser Pečar (Avstrija), dr. Damjan Hančič (Slovenija), dr. Marica Karakaš Obradov (Hrvaška), dr. Tomaž Kladnik (Slovenija), dr. Jože Možina (Slovenija), Jelka Piškurić (Slovenija), dr. Igor Salmič (Italija) Spletni naslov www.scnr.si Leto izida: 2017 Redakcija te številke je bila zaključena 15. 11. 2017 Lektoriranje in prevod povzetkov Megamoment, d. o. o. Oblikovanje in prelom Inštitut Karantanija Tisk Nonparel, d. o. o. Naklada 300 izvodov Letna naročnina 25 € Cena posamezne številke 15 € issn 2591-1201 Dileme Razprave o vprašanjih sodobne slovenske zgodovine letnik 1 • 2017 • številka 1–2 Vsebina Andreja Valič Zver Novi slovenski reviji na pot 7 Razprave Igor Grdina Revolucionarji, zavezniki in sopotniki 11 Damjan Hančič Medvojno revolucionarno nasilje – razlike in podobnosti 45 Renato Podbersič Seznam žrtev revolucionarnega nasilja na severu Primorske 63 Jože Dežman Tabuji padajo – učimo se dialoga LTI – lingua tertii imperii in LIT – lingua imperii titi 89 Tamara Griesser Pečar Značilnosti revolucionarnega sodstva 119 Mateja Čoh Sodišče slovenske narodne časti: propaganda 139 Neža Strajnar Vzroki za izseljevanje s Primorskega v Italijo po drugi svetovni vojni 159 Jelka Piškurić Med preteklostjo in sedanjostjo o spominih na socializem 173 Mirjam Dujo Jurjevčič »Zasedena stanovanja« 189 Predstavitev zgodovinskih virov Tomaž Ivešić Skriti dokumenti Ivana Puclja 213 Novi slovenski reviji na pot Pred vami je prva številka nove revije, ki smo jo sodelavci Štu- dijskega centra za narodno spravo (Study Centre for National Reconcilation – SCNR) poimenovali Dileme.
    [Show full text]
  • 116/2004, Uredbeni
    PRILOGA 4 Priloga 4: Vodovarstvena območja OBČINA VODOVARSTVENO OBMOČJE KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME ŠIFRA IME 001 AJDOVŠČINA 3051 BUDANJE 2379 BUDANJE 3057 OSEK 2384 ČRNIČE 3073 SKUK-PREDMEJA 2381 LOKAVEC 3073 SKUK-PREDMEJA 2382 STOMAŽ 3052 ŽAPUŽE-DOLGA POLJANA 2379 BUDANJE 3052 ŽAPUŽE-DOLGA POLJANA 2380 ŠTURJE 002 BELTINCI 7010 HRAŠČICA 129 GANČANI 003 BLED 2070 RADOVNA 2186 VIŠELNICA I 2070 RADOVNA 2187 ZGORNJE GORJE 150 BLOKE 4397 LUŽARJI-STRMICA 1686 STRMCA 4015 POTOKI-GORA 1694 RAVNE PRI TOPOLU 4094 VO-1 1690 STUDENEC 4094 VO-1 1692 METULJE 4094 VO-1 1693 TOPOL 4094 VO-1 1694 RAVNE PRI TOPOLU 005 BOROVNICA 4065 BOROVNIŠKI VRŠAJ 2005 BREG 4065 BOROVNIŠKI VRŠAJ 2006 ZABOČEVO 4066 BREZOVŠEK 2006 ZABOČEVO 006 BOVEC 3031 ČEZSOČA-BOVEC 2211 ČEZSOČA 3034 REPEC-BREGINJ 2212 ŽAGA 3034 REPEC-BREGINJ 2213 SRPENICA 007 BRDA 3046 MRZLEK 2280 VRHOVLJE 3046 MRZLEK 2291 PODSABOTIN 009 BREŽICE 5003 GLOGOV BROD-BREZINA 1282 BREZINA 012 CERKLJE NA 4046 AMBROŽ POD KRVAVCEM 2079 ŠENTURŠKA GORA GORENJSKEM 4051 RTC-KRVAVEC 2079 ŠENTURŠKA GORA 4155 ŠTEFANJA GORA-DAVOVEC 2080 ŠTEFANJA GORA 014 CERKNO 3069 ČEPLEZ-CERKNO 2340 LABINJE 3069 ČEPLEZ-CERKNO 2342 GORENJI NOVAKI 3069 ČEPLEZ-CERKNO 2343 PLANINA 3008 ČRNI VRH NAD CERKNIM 2342 GORENJI NOVAKI 3076 DOLENJI NOVAKI 2341 DOLENJI NOVAKI 3076 DOLENJI NOVAKI 2342 GORENJI NOVAKI 3086 GORJE 2339 GORJE 3085 JESENICA 2338 JESENICA 3077 LABINJE 2339 GORJE 3088 LANIŠČAR 2343 PLANINA 3075 LAZEC-PLUŽNJE 2350 OTALEŽ 3068 MRZLA GRAPA-CERKNO 2344 CERKNO 3018 MRZLICA-JAZNE 2350 OTALEŽ 3084 OREHEK 2346 OREHEK
    [Show full text]
  • The Current Challenges and Future Alternatives of Supplying Remote Areas with Basic Goods: the Case Study of Idrijsko-Cerkljansko Region, Slovenia
    Europ. Countrys. · Vol. 13 · 2021 · No. 1 · p. 130-152 DOI: 10.2478/euco-2021-0008 European Countryside MENDELU THE CURRENT CHALLENGES AND FUTURE ALTERNATIVES OF SUPPLYING REMOTE AREAS WITH BASIC GOODS: THE CASE STUDY OF IDRIJSKO-CERKLJANSKO REGION, SLOVENIA Barbara Kostanjšek1, Naja Marot2 1 Barbara Kostanjšek, M.Sc. of Landscape Architecture – Department of Landscape Architecture, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana, Slovenia. ORCID: 0000-0003-1857-1576, e-mail: [email protected] 2 Assist. Prof. Dr. Naja Marot – Department of Landscape Architecture, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana, Slovenia. ORCID: 0000-0002-5534-7592, e-mail: [email protected] 130/221 Received 20 August 2020, Revised 23 November 2020, Accepted 11 December 2020 Abstract: The accessibility of services of general interest (shops, post offices, banks etc.) in rural hinterlands is decreasing and villages that once supplied areas with services are losing their functions in the central settlements’ network. According to the current analytical framework the key challenges of supply are people’s dependence on car transportation, lack of village shops and other basic services, and e-services replacing location-based services. This paper examines the current dynamics of the supply of basic goods in the Idrijsko-Cerkljansko region of Slovenia. Using mixed methods approach, the paper covers a historical overview of service provision by a field survey and historical analysis, as well as an analysis of demand and supply, done via an on- line questionnaire. The aim of the paper is to combine the findings into a proposal for an optimized alternative supply network integrating good practices such as linking providers, promoting local products and reopening of village shops.
    [Show full text]
  • Vzhodna Cerkljanska
    PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE KOMISIJA ZA VARSTVO GORSKE NARAVE SEMINARSKA NALOGA VZHODNA CERKLJANSKA KANDIDATKA ZA VARUHA GORSKE NARAVE: ANICA PODOBNIK MENTOR: dr. IRENA MRAK PD CERKNO, 2014 1 KAZALO 1. Namen seminarske naloge…………………………………………………………… str. 3 2. PD Cerkno, 110 let ……………………………………………………………………… str. 4 Nekoč je bilo……………………………………………………………………………… str. 4 Moj pogled na zgodovino …………………………………………………………… str. 5 Kaj pa naravovarstvo? ………………………………………………………………… str. 6 3. Geografski opis območja ……………………………………………………………… str. 7 Skrivnosti pentagrama ……………………………………………………………….. str. 8 Sakralni objekti danes ………………………………………………………………… str. 9 Rimljani pri nas ………………………………………………………………………… str. 10 Naravni spomenik – izvir Zaganjalka, po domače Zaganjavca …… str. 10 Tehnična dediščina je uporabna tudi danes ‐ hidravlični oven med Zaganjalko in Trebovjem …………………………………………………………… str. 11 4. Geološka zgradba ……………………………………………………………………… str. 12 5. Rastlinstvo ………………………………………………………………………………… str. 15 6. Živalstvo …………………………………………………………………………………… str. 19 7. Območja nature 2000 ……………………………………………………………… str. 21 8. Planinske in druge poti na območju …………………………………………… str. 23 9. Na naravovarstveni izlet …………………………………………………………… str. 25 10. Kaj bo delala varuhinja gorske narave? …………………………………… str. 30 11. Viri in literatura ………………………………………………………………………… str. 31 2 1. NAMEN SEMINARSKE NALOGE Seminarsko nalogo posvečam 110 obletnici PD Cerkno. Sem šele druga po vrsti, ki se je v našem društvu udeležila strokovnega usposabljanja za Varuha gorske narave. Ker je moj
    [Show full text]