Vzhodna Cerkljanska

PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE

KOMISIJA ZA VARSTVO GORSKE NARAVE

SEMINARSKA NALOGA

VZHODNA CERKLJANSKA

KANDIDATKA ZA VARUHA GORSKE NARAVE: ANICA PODOBNIK

MENTOR: dr. IRENA MRAK

PD CERKNO, 2014

KAZALO

1. Namen seminarske naloge…………………………………………………………… str. 3 2. PD Cerkno, 110 let ……………………………………………………………………… str. 4 Nekoč je bilo……………………………………………………………………………… str. 4 Moj pogled na zgodovino …………………………………………………………… str. 5 Kaj pa naravovarstvo? ………………………………………………………………… str. 6 3. Geografski opis območja ……………………………………………………………… str. 7 Skrivnosti pentagrama ……………………………………………………………….. str. 8 Sakralni objekti danes ………………………………………………………………… str. 9 Rimljani pri nas ………………………………………………………………………… str. 10 Naravni spomenik – izvir Zaganjalka, po domače Zaganjavca …… str. 10 Tehnična dediščina je uporabna tudi danes ‐ hidravlični oven med Zaganjalko in Trebovjem …………………………………………………………… str. 11 4. Geološka zgradba ……………………………………………………………………… str. 12 5. Rastlinstvo ………………………………………………………………………………… str. 15 6. Živalstvo …………………………………………………………………………………… str. 19 7. Območja nature 2000 ……………………………………………………………… str. 21 8. Planinske in druge poti na območju …………………………………………… str. 23 9. Na naravovarstveni izlet …………………………………………………………… str. 25 10. Kaj bo delala varuhinja gorske narave? …………………………………… str. 30 11. Viri in literatura ………………………………………………………………………… str. 31

1. NAMEN SEMINARSKE NALOGE

Seminarsko nalogo posvečam 110 obletnici PD Cerkno. Sem šele druga po vrsti, ki se je v našem društvu udeležila strokovnega usposabljanja za Varuha gorske narave. Ker je moj predhodnik v raziskovalnih nalogah tudi z naravovarstvenega vidika izčrpno predstavil območje Porezna, Zakojške grape in Kojce sem se po posvetovanju z vodstvom društva odločila, da predstavim območje Straže, Cerkljanskega Vrha z Bevkovim vrhom, Lajš, Podlanišča, Škofja in Podpleča, ki predstavljajo vzhodni del Cerkljanske. Območje je možno spoznati v enodnevni turi v vseh letnih časih. Je primer kulturne krajine, kjer ljudje na hribovskih kmetijah še vedno skrbno obdelajo vsako ped zemlje. Na tem območju se boste le na posameznih točkah povzpeli na nadmorsko višino nad 1000 m. Vendar svet tu ponuja čudovito samoto, saj boste redko srečali večjo skupino ljudi in boste na prvega človeka naleteli šele ob kakšni domačiji, čeprav območje prepreda kopica planinskih in drugih poti. Je pa narava tu izjemno bogata in ohranjena. Na območju je kot naravni spomenik zavarovana Zaganjalka, ki je poseben vodni izvir s spreminjajočim pretokom. Območje meji na dve območji Nature 2000 (Cerkno – Zakriž in Otalež – Lazec), ki sta varovani po direktivi o habitatih zaradi metulja črtastega medvedka (Callimorpha quardipunctaria) in netopirja malega podkovnjaka (Rhinolophus hipoposideros). Geološka posebnost je nekdanji rudnik bakra pod hribom Škofje. Na vsem območju ni nobene planinske postojanke in gostinskega lokala. Ti so v preteklosti celo bili. Območje ponuja možnosti tudi za druge športe: jadralno padalstvo, kolesarjenje, jahanje s konji, turno smučanje… Ob jasnem vremenu so razgledi izjemni. Umetniške duše pa tu – potrjeno najdejo navdih za svoja dela. Nalogo izdelujem z namenom, da območje predstavim tako kot je danes a hkrati z veliko željo in upanjem ter sporočilom za tiste, ki bodo sem prišli, da za njimi vse ostane tako, kot bilo prej. Območje je tudi zgodovinsko zanimivo. Že Rimljani so hodili tod čez. Še danes so vidne sledi obrambnega nasipa, ki so ga imeli na Slamovju in na Veharšu. Malo stran na Šancah nad kmetijo pri Vrhovcu ob cesti Kladje ‐ Ermanovec pa so sledi utrdb. Te srečamo tudi v okolici Bevkovega vrha. Tudi kasneje so bili tukajšnji kraji vedno na neki meji med cerkvenimi upravami, deželnimi in državnimi mejami. Te razmejitve so tukajšnje ljudi zelo zaznamovale. Najbolj živi in tudi strašni so še vedno spomini

3 na obdobje prve in druge svetovne vojne in na obdobje med njima, ko je tu blizu potekala Rapalska meja.

2. PD CERKNO, 110 LET

Ko prebiram predogled zbornika, ki bo izšel letos ob naši 110 – letnici društva me preveva občudovanje in spoštovanje do vsega, kar so naši predniki naredili na področju planinstva na Cerkljanskem. Hkrati se mi odstira pogled v dejavnost društva od samega začetka naprej. Saj sem že mnogo prebrala, slišala, videla, vedela ‐ pa marsikaj že pozabila. Za tiste, ki zgodovine društva ne poznate nekaj drobcev v stilu povzetka iz šolskih učbenikov ALI VEŠ…

Nekoč je bilo…

‐ Ob ustanovitvi 1904 je območje društva obsegalo Cerkljansko s Poreznom, Blegošem, Baško grapo in že v prvem letu so člani društva označili poti iz Cerknega na Porezen, Blegoš, pot na Vrhulce, skozi Hudajužno in Stržišče na Črno prst. ‐ Danes si ne moremo predstavljati, da bi jo peš mahnili in Podbrda skozi Bohinjski predor v Bohinjsko Bistrico. Po izgradnji predora so se leta 1905 cerkljanski planinci podali na dvodnevni planinski izlet čez Davčo, skozi predor v Bohinjsko Bistrico in nazaj skozi Podbrdo in Hudajužno domov. Železniški promet skozi predor je stekel leta 1906. ‐ V letu 1906 so zgradili lastno kočo na Poreznu in vneto markirali poti iz Baške grape na Porezen, Črno prst in Rodico. ‐ Leta 1908 so odprli pot v Pasice, kjer je kasneje med NOB delovala vsem znana Bolnica Franja. Soteska je bila odkrita s precej naravovarstvenega vidika. Domačin je raziskoval prehode gamsov na tem območju, ki so se sem zatekli z bohinjskega konca zaradi miniranja ob gradnji Bohinjskega predora. ‐ V letu 1909 so Cerkljani udarno posegli tudi v centralno SPD (sedanjo PZS), kjer so predlagali reorganizacijo v zvezo samostojnih planinskih društev, v kateri naj bodo predstavniki vseh društev. ‐ Prva svetovna vojna in obdobje po njej sta bila za društvo žalosten čas. Italijanske obmejne straže so si polastile kočo na Poreznu zaradi novo nastale meje med Italijo in Avstro‐Ogrsko in njenimi

kasnejšimi naslednicami. Na vrh ni bilo mogoče več prosto dostopati. ‐ Šele leta 1946, po 2. svetovni vojni je društvo spet oživelo in leta 1949 v preurejeni italijanski vojašnici pod vrhom otvorilo novo kočo in hkrati spomenik na vrhu Porezna v spomin na hude dogodke med NOB. ‐ Leta 1976 je potekal prvi zimski spominski pohod na Porezen, ki je z leti prerasel v množično prireditev. ‐ Leta 1986 je koča na Poreznu dobila današnjo zunanjo podobo. V zgodovini je društvo imelo več planinskih zavetišč. ‐ Društvo je imelo tudi druge bogate dejavnosti. Že kmalu po nastanku so imeli poleg drugih odsek za tujski promet. Člani so se podajali na vzpone v tuje in domače gore. Že od 60‐ih let imamo organizirano delo z mladimi, od leta 1996 imamo alpinistični, od leta 1998 vodniški in od leta 2007 tudi odsek za varstvo gorske narave.

Moj pogled na zgodovino

Cilji in želje današnjih planincev in članov PD so seveda povsem drugačni kot nekoč. Gotovo v prvih letih delovanja društva ne moremo tudi mimo pomena narodne zavesti. Pa sploh prvih možnosti za obisk gorskega sveta z namenom uživanja in občudovanja ter uživanja nestvarnih vrednot narave, kar so omogočile prve označene poti na vrhove. Organizirani izleti so strnili pogum posameznikov, da so se podali v bolj oddaljen in neznan gorski svet. Povzpnite se na peš iz središča Cerknega na vrh Porezna, pa boste cenili, kaj pomeni planinska koča na njem! Premagali boste čez 1300 m nadmorske višine. Razmislite, kaj je pomenilo leta 1908 priti iz Cerknega na Triglav. Danes se udobno zapeljemo na obrobje ali pa v sam TNP in Triglav nam je dosegljiv v enem dnevu. Zvečer smo lahko že spet v zavetju za domačim pragom. Leta po drugi svetovni vojni so bila polna skupnih akcij, solidarnosti, zavzetosti za dosego skupnih ciljev predvsem na gospodarskem področju – tudi v planinstvu. Danes je naša obveza predvsem vzdrževati zgrajeno, izdelano, označeno v uporabnem stanju. Predvsem našo Idrijsko – Cerkljansko planinsko pot in kočo na Poreznu. Tudi množični pohodi so imeli svoj čar. Danes se nad množičnostjo v gorskem svetu »zmrdujemo« in jo imamo za neprimerno. Nobena današnja

5 sodobna elektronska tehnologija pa ne more nadomestiti nekdanjih pristnih človeških stikov in znanstev, ki so bogatila ljudi na vsakoletnih srečanjih. Tisti, ki so to doživeli, se jim toži po nekdanjih časih. Tisti, ki malo bolj zazrti v prihodnost razmišljajo, pa predlagajo obuditev v malo drugačni obliki. Po osamosvojitvi so prišli drugi časi. Prej nekoliko zamrlo obiskovanje gorskega sveta je spet oživelo. Poleg hoje so se tudi v Cerkljanskem gorskem svetu razvili tudi drugi športi. Spremenila se je miselnost mnogih ljudi. Priti v gorski svet na čim lažji način in v planinski koči pričakovati hotelsko ponudbo. Ob tem se spomnim pripovedi članice društva, ko je obiskovalec na Poreznu izrekel kar visoka pričakovanja glede postrežbe, pa so ga napotili pred kočo, naj pogleda koliko zvezdic je na njej. Planinstvo, drugi športi, obratovanje planinskih koč in gospodarske dejavnosti v gorskem svetu zadnja leta povzročajo tudi naravovarstvene probleme in dileme.

Kaj pa naravovarstvo?

V kroniki društva ne najdemo izrecnih podatkov o naravovarstveni dejavnosti. Ampak že začetniki so gotovo vedeli za zavarovano planiko, Blagajev volčin…, saj je tudi SPD sodelovalo pri zavarovanju. Ker so ljudje pred 110 leti živeli z naravo in upoštevali njene zakonitosti so bolj premišljeno posegali vanjo. Ko sem pred skoraj 30 leti šla prvič na Porezen sem vedela, da se smeti pospravi v lasten nahrbtnik in da se gorskega cvetja ne trga. Vriskanje in jodlanje po grebenih in vrhovih je bilo nekaj samoumevnega, čeprav tega sama nisem počela. Do nedavnega se tudi nisem pomišljala, če smo po dostopni poti z avtomobilom rinili kolikor visoko je pač jekleni konjiček zmogel. Čisto normalno je bilo iti na planinsko veselico pred kakšno kočo. Danes imam glede veselic drugačno mnenje in sem ga že naglas izrekla. Pa sem jih dobila »malo po nosu«. A upam, da se počasi daleč pride. Z veseljem smo nekoč ob povratku z vrhov pomakali noge v naša visokogorska ledeniška jezera. Tega ne bom več naredila in tudi vsem, ki bodo z mano na takih poteh bom skušala dopovedati, naj tega ne počnejo.

V društvu smo naravovarstvo bolj sistematično zastavili z ustanovitvijo Odseka za varstvo gorske narave leta 2007.

3. GEOGRAFSKI IN ZGODOVINSKI OPIS OBMOČJA

Če vzamete v roke planinsko karto Idrijsko in Cerkljansko ali Cerkljansko ali Škofjeloško hribovje ali kakšen drug zemljevid območja in v mislih narišete črto med Cerknim, Želinom – Stražo (sotočje Idrijce in Cerknice), Bevkovim vrhom, Kladjem, Škofjem, Bolnico Franjo in spet Cerknim boste omejili območje, ki ga nameravam predstaviti. Skušam se držati območja na katerem so planinske poti, ki jih vzdržuje PD Cerkno in ne preveč posegati na območja sosednjih PD na katere opisano hribovje meji (PD Idrija, PD Sovodenj). Na opisanem območju so naselja: Cerkno, Straža, Cerkljanski Vrh, Podlanišče, Podpleče, Dolenji Novaki, Poljane, Planina, Čeplez. Najnižja točka po nadmorski višini je ob sotočju Idrijce in Cerknice na Želinu (Straža), 260 m. Tu je križišče cest Cerkno, Idrija, Tolmin. Najvišja točka je Bevkov vrh, 1051 m. Pri popotovanju boste samo tu presegli višino 1000 m nadmorske višine, čeprav označene poti vodijo v precejšnji meri na višini okrog 800 m. Od Bevkovega vrha preko Kladja do Škofja poteka tudi razvodnica med Jadranskim in Črnim morjem in je hkrati meja med Primorsko in Gorenjsko. Na Kladju še najdete hiše, kjer se voda z ene polovice dvokapne strehe steka v Jadransko, z druge polovice pa v Črno morje. Večji vodotok na primorski strani je reka Cerknica z levimi hudourniškimi in tudi stalnimi pritoki, ki omejuje opisano območje in Zaganjalščica (ime na obcestni tabli); (na zemljevidu Zaganjalčnica, v Atlasu Slovenije Zaganjavčnica). Obe se na medsebojni oddaljenosti približno 400 m na Straži stekata v Idrijco. Hudourniški potoki na gorenjski strani se stekajo v Podosojnščico (pod Bevkovim vrhom), v Podjelovščico (pod Kladjem) in v Podplečico (pod Škofjem) se naprej združujejo v Sovodenjščico in Kopačnico in se stekajo v Poljansko Soro. Celotno območje zaznamuje razpršena poselitev ‐ samotne kmetije in hiše. Le vasi Planina in Čeplez dajeta videz vasi, kjer je na majhnem območju strnjenih več hiš. Vtis vasi boste imeli le še na prelazu Kladje (787 m), ki obsega nekaj strnjenih, v glavnem novejših hiš. Hiše sicer spadajo v naselje Podlanišče. Na območju ni veliko pravih velikih kmetij. Ljudje se ukvarjajo v glavnem z živinorejo in vsako leto skrbno pokosijo travnike in senožeti, da je krme za zimo dovolj. Ob obisku v poletnem času boste videli pašnike z najrazličnejšo živino (govedo, ovce, koze, konje). V Cerkljanskem Vrhu (malo izven markirane poti) ob cesti Kladje ‐ Cerkljanski Vrh ‐ Nova Oselica – Sovodenj) na kmetiji že vrsto let gojijo damjake. Kar zahtevne klimatske razmere na višini 700 m do 800 m, konfiguracija terena in ponekod majhne kmetije so že v preteklosti prisilile

7 ljudi, da so si poiskali reden zaslužek v dolini (največ v cerkljanski tovarni ETA). Nekaj domačinov si služi kruh z obrtjo v lastnih delavnicah ali na terenu. Območje nima nobene planinske koče. Izven doline in regionalnih cest ne boste našli gostinskega lokala, zato boste na pohajkovanju odvisni od lastnega nahrbtnika.

sotočje Idrijce in Cerknice košnja v strmih senožetih, tudi s koso (Vovkova domačija) na Bevkovem vrhu

Skrivnosti pentagrama

Tudi mističnega, staroverskega in novo religioznega sveta, se je moč dotakniti na tem cerkljanskem območju. Cerkev sv. Pavla na Straži je ena od cerkljanskih cerkva, ki tvorijo skrivnostni pentagram v obliki peterokrake zvezde. Nahaja se na konici vzhodnega kraka. Pentagram tvorijo še: cerkev sv. Ivana v Šebreljah, cerkev sv. Jurija v Šebreljah, cerkev sv. Uršule v Jagrščah in kota 553 na Roglci nad Želinom. O liku pentagrama v naravi je raziskoval in pisal Ivan Mohorič v knjigi V zvezdi piše vse: priročnik za prostozidarske mojstre, založba Bogataj, Idrija, 1994. Na internetnih straneh je moč najti povzetke in slikovne prikaze, ki so iz njegovih zapisov in sem si z njimi pomagala tudi jaz.

vir: http://www.ski‐cerkno.com/upload/fck/Image/Sakralni_objekti_na_Cerkljanskem.pdf vir: https://www.google.si/?gws_rd=cr,ssl&ei=0_7xU5_JPIaaygPyvoC4CQ#q=pentagram+cerkva

Bistvo pentagrama je v tem, da so cerkve razporejene stran od vasi, da so v pravem razmerju z ostalimi in tvorijo nekakšen »božji podpis«, ki hkrati hrani tudi informacijo o nečem, kar je skrito. Pentagram ima skoraj pravilno obliko, napaka v kotu je le tri stopinje. Zanimivo je, kako nam zunanje cerkve označujejo simetrale zvezde in tri stopinjsko linijo odstopanja od njih. Kot treh stopinj nam markirajo cerkve sv. Kancijana na Reki, bukovška cerkev sv. Lenarta in cerkev sv. Marije v Policah; cerkev sv. Katarine v Otaležu markira simetralo zvezde, ki poteka od sv. Ivana v Šebreljah do cerkve sv. Nikolaja v Jaznah. Ali so vse cerkve nadomestile nekdanja poganska svetišča lahko le domnevamo. Zagotovo je bilo na mestu cerkve sv. Ivana v Šebreljah svetišče staremu

8 poganskemu božanstvu Soncu. Poselitev sega daleč nazaj pred nastopom krščanstva v naših krajih, ko so živeli ljudje na naravnih utrdbah visoko nad Idrijco. Tudi prazgodovinsko arheološko najdišče Divje babe se nahajajo tik pod cerkvico sv. Ivana.

Pentagram: cerkev sv. Pavla na Straži/ cerkev sv. Ivana v Šebreljah, na levi strani planote je cerkev sv. Jurija v Šebreljah, ki ni vidna/ cerkev sv. Jurija v Lazcu

Pentagram: cerkev sv. Uršule v Jagrščah/ cerkev sv Urha v Ravnah/ cerkev sv. Marije v Policah, spredaj Rogljica in Ravne

Sakralni objekti danes

Že omenjena cerkev sv. Pavla na Straži je starejša od letnice 1594, ko se prvič omenja. Kapela na Lajšah je bila postavljena leta 1991 v spomin na poboj nedolžnih žrtev leta 1944 (Lit. B. Mlakar: Tragedija v Cerknem pozimi 1944). Od nje vodi pot k spomeniku in breznu, kjer so bile žrtve pobite.

kapela na Lajšah

Rimljani pri nas

Iz knjige Moj kraj skozi čas (Sovodenj, Krajevna skupnost 2007)… »Rimljani so za obrambo Italije pred vdori z Ilirika na mejnem prostoru Julijskih Alp in Čedada pa do Kvarnerja gradili že od 1. stoletja dalje zaporne zidove, preže in trdnjave. Ko je obrambni razvoj v 5. stoletju dosegel višek so bile trdnjave in dolinske zapore med njimi povsod, kjer je vodila čez ta prostor cesta ali pot skratka tam, kjer je bil možen prehod iz Ilirika v Italijo. Tja so poskušala prodirati panonska, zakrpatska in germanska plemena. Del teh vzhodno – alpskih poznoantičnih zapor je bil tudi na zahodni meji loškega ozemlja, na prehodu iz Poljanske doline proti Primorski…«V imenovani knjigi so zbrani in navedeni zapisi različnih avtorjev, ki so opisovali te zgodovinske sledi. Tam je moč najti tudi fotografsko gradivo, ki dokumentira nedavno vidne sledi na terenu in karto, v kateri so vrisani »Sledovi nasipov poznoantičnih obrambnih zapor pri Novi Oselici« (Moj kraj skozi čas, str. 16 – 19)

V Cerkljanskem vrhu je mogoče najti sledi rimskih nasipov

Naravni spomenik – izvir Zaganjalka (domače Zaganjavca)

Predstavlja zanimivo hidrološko naravno dediščino in je od leta 1986 zavarovan kot naravni spomenik. Nahaja se pod Cerkljanskim vrhom, v Volkovi grapi blizu domačije Zakrog. Gre za kraški pojav, intermitentni izvir za katerega je značilno spreminjanje pretoka vode. Ob običajnem pretoku traja sedem minut preden voda skoraj presahne, ponovno pride iz globine in znova presahne. Če izvir obiščete ob ne premajhnem vodostaju, je moč z zaprtimi očmi prisluhniti spreminjanju pretoka vode, saj se šumenje vode znatno spreminja. Po Zaganjalki na Cerkljanskem se v slovenskem izrazoslovju imenuje vsak izvir takega tipa.

velik pretok majhen pretok

Tehnična dediščina je uporabna tudi danes ‐ hidravlični oven med Zaganjalko in Trebovjem

Na poti med Zaganjalko in domačijo Trebovje je moč sredi samotnega gozda slišati udare hidravličnega ovna, ki deluje v strmem težko dostopnem pobočju pod planinsko potjo in s poti ni viden. Hidravlični oven je preprosta naprava s katero samo s pomočjo energije vode prečrpamo vodo na višji nivo. Sistem je sestavljen iz dveh cevi, dveh ventilov in tlačnega kotla. Od iznajdbe te naprave je že preko 200 let, pa deluje v osnovi še vedno tako kot nekoč – preprosto in skoraj brez stroškov. Ta se napaja pod izvirom Zaganjalke in prečrpava vodo do pašnikov na vrhu Straže in tako zagotavlja vodo pašni živini z Jakobčeve

11 kmetije. Na Idrijsko – Cerkljanskem je moč najti kar precej teh naprav. Ponekod služijo tudi za oskrbo domačij s pitno vodo, saj vodovodnih sistemov marsikje ni. Bolj podrobno o delovanju hidravličnega ovna je mogoče najti na mnogih spletnih straneh. vir:http://www.ung.si/~arcon/fizikawww/gradivo/zanimivosti/hidravlicni_oven.pdf

hidravlični oven 4. GEOLOŠKA ZGRADBA

vir: Idrijsko – Cerkljanska planinska pot (ICPP): vodnik in popotni zemljevid, 2. predelana in dopolnjena

izdaja, PD Idrija, PD Cerkno, PD Črni Vrh, 2009

Idrijska in Cerkljanska sta znani po pestri geološki zgradbi zaradi zapletenih geoloških dogajanj v zemeljski zgodovini. Na Idrijsko –Cerkljanskem se stikata dinarski, predalpski in alpski svet. Območje Cerkljanskega vrha, Lajš in Škofja uvrščamo v predalpski svet. Najstarejši kamnini na Idrijskem in Cerkljanskem sta temnosivi skrilavec in peščenjak, ki sta nastala pred približno 300 milijoni let v starem zemeljskem veku. To je bil čas tople in vlažne klime, ki je dajala pogoje za bohotno rastlinstvo in prve rastlinojede plazilce. Karbonske kamnine so najlepše vidne prav v Cerknem in na pobočju proti Planini. V permskem obdobju, zadnji dobi starega zemeljskega veka je bilo podnebje suho in vroče. Kotline in doline so zasipavale reke. V usedlinah grὄdenskih peščenjakov in konglomeratov najdemo bakrove minerale. V Planini pri Cerknem, ob vznožju Škofja so vidni ostanki rudnika, kjer so Italijani pred kapitulacijo Italije zadnji pridobivali baker. Bakrova rudišča so v zgornjem delu grὄdenskih plasti, kjer prevladujejo rdeči meljevci, peščenjaki in skrilavi glinavci, vendar so rude le v vložkih sivih in zelenih kamnin. Najpogosteje je orudensrednjezrnati peščenjak, prvotni sulfidi pa so tudi v debelozrnatem in drobnozrnatem različku. Rudnik je bil z rovom povezan z vhodom na drugi strani Škofja v zaselku Podpleče (pri Šmičkarju). Danes rov ni več prehoden. Rudnik so po drugi svetovni vojni

12 opustili zaradi premajhnih zalog bakrove rude. V Planini pa še lahko vidite kapelico sv. Barbare, zavetnice rudarjev. Ker se baker in zlato v naravi pojavljata v skupnih nahajališčih je še danes živa pripoved, da je v Škofju zakopano zlato tele. Zato so se po pobočjih Škofja pojavljali tudi iskalci zlata. Po pripovedi domačinke iz Podlanišča se je nekoč pri njih pojavil možak, ki si je želel izposoditi orodje za kopanje… Na grὄdenskih kamninah so plasti sivih dolomitov in črnih apnencev, ki so nastali v toplem in plitkem morju pred približno 260 milijoni let. Iz tega časa bogatega življenja v morju, rastlin in prvih plazilcev na kopnem danes lahko vidimo permske apnence z bogatimi fosilnimi ostanki polžev, koral in alg na območju Škofja. Mezozoik je srednji zemeljski vek (trias, jura, kreda), ki je trajal od 250 do 65 milijonov let pred našim štetjem. Sledi tega obdobja so v prepletu rumenkasto in rdečkasto obarvanih plasteh skrilavca, meljevca, peščenjaka in sljudnatega dolomita s sivimi ali rožnatimi oolitnimi apnenci ter plastmi temno sivega laporastega apnenca. Te kamnine, ki so bogate z ostanki različnih školjk in amonitov bomo naleteli v pobočjih nad Želinom. Po odložitvi dolomita je bila sedimentacija na širšem prostoru prekinjena. Močne tektonske sile so razkosale takratno površino, nekatere dele dvignile, druge pa pogreznile. Dvignjene dele je načela erozija in material odnesla v jarke, kjer so nastale debele plasti konglomerata. Močna srednje triasna tektonika in vulkanska dejavnost v času ladinija je pustila na površju na ogled zelenkaste kamnine – tufe in tufite (na Straži). Ti so nastali z usedanjem vulkanskega pepela v takratno morje in prodornino magme iz zemeljske notranjosti na površino ali v njeno bližino. Območje južno od črte Reka – Cerkno – Leskovica, kamor spada tudi predstavljeno območje se je v nadaljevanju zemeljske zgodovine razvijalo zelo drugače kot severno od nje. Tu je bilo še naprej plitko morje v katerem so se usedale plitvovodne kamnine – cordevolski dolomit. Tektonsko delovanje se je že umirilo. Cordevolski dolomit prištevamo v obdobje karnija, najnižjega dela zgornjega triasa. Pri nas gradi najbolj strma pobočja in najbolj prepadne grape. Na Cerkljanskem si kamnine sledijo v pravilnem zaporedju od najstarejših na dnu dolin do najmlajših na grebenih in geološka zgradba zaradi tektonskih prelomov ni tako zapletena kot na Idrijskem.

Nekaj več o rudniku Škofje

 Začetki segajo v leto 1791, ko je na cerkljanski strani rudosledil idrijski rudar Anton Dienstman, na poljanski strani pa je skupina rudosledcev leta 1792 že kar prejela v last tak kop.  Gospodarsko izkoriščanje se je začelo šele po 60 letih, ko so leta 1852 prišli izurjeni raziskovalci z dobrim znanjem geologije in moderne tehnike kopanja rud, ki so jih financirali dunajski veletrgovci.  Leta 1957 je rudarska oblast na Dunaju odobrila izkoriščanje bakrove rude in kompleks imenovala Rudnik bakra Škofje. Rudarili v rudniku Zofija v Novinah, Mala Gospojna ob Hobovščici in v Cesarskem rudniku v Podpleču.  V letih 1863 ali 1864 so v Toplicah v dolini Kopačnice postavili talilnico. Rudo so najprej pražili, nato lužili in ponovno izločili v tako imenovani cementaciji. Cementni bakreni mulj so pretopili v topilnici, stranski proizvod je bila zelena galica.  Leta 1868 so vgradili manjši parni stroj.  Leta 1870 so dosegli višek v proizvodnji , 73 ton čistega bakra, ki so ga pridobili iz precej siromašne rude (največ 1,5 %).  Leta 1872 je rudnik zaposloval največ ljudi (138 pri kopu in 81 na fužinah)  Ves baker s Kranjske je bil prav iz tega rudnika. Med štirimi Avstrijskimi deželami (Tirolsko, Salzburško, Kranjsko, Bukovino) je zasedal po proizvodnji predzadnje mesto.  Konec istega leta so zaradi gospodarske krize in premajhnih zalog prenehali s proizvodnjo, družbo pa leta 1876 črtali iz rudarskih knjig.  Leta 1908 je ljubljanski trgovec Alojz Sušnik obnovil raziskovalna dela, vendar je opustil vse dejavnosti ob začetku prve svetovne vojne, ko je območje pripadlo Italiji.  Nekaj let pred 2. Svetovno vojno je rudarska družba iz Genove odprla stari Cesarski rudnik v Škofju in ga imenovala Jama Škofje.  Leta 1940 je rudnik prevzela družba iz Trsta, ki je delovala do 1943. V letih 1941/42 so zgradili majhno flotacijo z zmogljivostjo 40 t rude na dan. Partizani so jo 1943 požgali.

 V letu 1966 je Geološki zavod odprl rov Planina (kota 657 in kota 694). Nepravilna rudna telesa in porudna tektonika, ki je razkosala rudna telesa pa otežujeta odkopavanja, tako da obnovitev proizvodnje ni bila gospodarna.

kapelica sv. Barbare v Planini, Škofje, Planina, Čeplez, Podpleče, nekoč območje zapuščina nekdanjega rudnika nekoč območje rudarjenja rudarjenja

5. RASTLINSTVO

V spomladanskih mesecih je širša okolica Bevkovega vrha polna cvetočega spomladanskega žafrana in ponekod modre čebulice. Kladje je omenjeno kot rastišče visokega jegliča, najdemo pogačice. Škofje je rastišče poleti cvetočega mečka. Lajše so znane kot rastišče šmarnic. Na celem območju najdemo še ogromno naravnih, negnojenih travnikov in senožeti z vsem bogastvom travniških in zdravilnih rastlin. Domačini kosijo senožeti šele v sredini julija tako, da rastline do takrat večinoma odcvetijo in semenijo, kar zagotavlja pestrost rastlinskega in tudi živalskega sveta (biodiverziteto). Tu ni težko najti 40 različnih rastlinskih vrst na kvadratni meter, kot sem nekje prebrala, da je merilo za ekološki travnik. Pravih alpskih rastlin v glavnem ni, ker je nadmorska višina prenizka. V glavnem srečamo pisano paleto travniških rastlin in rastline z gozdnega roba.

Na opazovanje in raziskovanje rastlinskega sveta sem se podala šele v sredini julija in s fotografijami predstavljam rastlinske vrste, ki jih je mogoče videti v tem času. Na prehojenih poteh sem srečevala tudi zanimiva drevesa, ki zaradi svoje starosti, debeline, višine ali rasti vzbudijo pozornost.

brstična lilija (Lilium bulbiferum) razprostrta zvončica (Campanula patula)

repuščevolistna zvončica pogačici (Patella) (Campanula rapunculoides)

klobučasta zvončica (Campanula glomerata) šentjanževka (Hypericum perforatum)

navadna ciklama divji bezeg repinec (Cyclamen purpurascens) (Sambucus racemosa) (Arctium lappa)

navadni vrednik navadni klinček in prava lakota velecvetni naprstec (Teucrium chamaedrys) (Dianthus carthusianorum) in (Galium verum) (Digitalis grandiflora)

zlati prstnik navadna črnoglavka (Prunella vulgaris)

gorski silj, ognjenec velika kozja brada vrbovolistni primožek (Peucedanum orselinum) (Tragopogon dubius) (Buphthalmum salicifolium)

navadni luk in glavinec mehki osat trpežna svercija (Allium carinatum) in (Centaurea jacea) (Cirsium oleraceum) (Swertia perennis)

borovnica trebušasta zvončica češuljasti vratič (Vaccinium myrtillus L.) (Campanula cochleariifolia) (Tanacetum corymbosum)

navadna pijavčica navadna dobra misel navadna kukavica (Lysimachia vulgare) (Origanum vulgare L). (Orchis morio)

navadni lučnik širokolistni jelenovec (Verbascum phlomoides) (Laserpitium latifolium)

dežnikarica (Macrolepiota procera) debelolistni bodak

(Carduus crassifolius ssp. crassifolius)

6. ŽIVALSTVO Iz vodnika po Idrijsko ‐ Cerkljanski planinski poti…. »Lep je ta svet, prepreden s številnimi globokimi grapami in s strmimi pobočji, ki se prevešajo v planotaste ravnice. Porašča ga raznoliko dinarsko, alpsko in z rahlim nadihom mediteransko rastlinstvo, v obširne gozdove se zajedajo senožeti in travniki, kjer se v miru pase srna, kjer murni pojejo svojo pesem, kjer nad glavo zaplahuta orel, kjer… živi življenje…«

Številčna zastopanost različnih živalskih vrst v zadnjih desetletjih še nikoli ni bila tako bogata kot je danes. Med divjadjo je številčno največ srnjadi, ki jo srečamo na vseh poteh v vseh letnih časih. Pozimi srečamo tudi gamse – gošarje, ki se pred snegom umaknejo v nižje predele. Srečamo jelenjad in danes pogosto divje prašiče. Tu so domovanja lisic, poljskih zajcev, veveric, polhov tudi dihurjev in jazbecev. Prehodni gost je tudi medved. Ob Idrijci in Cerknici je moč videti race mlakarice, čaplje in kormorane. Med ujedami je na Idrijsko – Cerkljanskem moč zaznati planinskega orla, kragulja, kanjo in skobca. V velikih jatah preletavajo naša kraje lastovke. Pogost je srakoper. Spomladi lahko prisluhnete kukavicam. Med selivkami so opaženi hudourniki, pogorelčki, šmarnice, škorci, golobi, grlice, škrjanci,ščinkavci. Med stalnimi pticami je moč opaziti vrabce, sinice, taščice, kose, kaline, brgleze, žolne. Ob zaraščenih potokih s čisto vodo je pogost prebivalec potočni rak. V skalnatih bankinah kolovozov naletimo na martinčke, kuščarje, slepce. Na skalnatih in z resjem poraslih tleh se rad zadržuje modras. V soparnem poletnem vremenu srečamo goža.

navadni modrin gospica pozidna kuščarica (Polyommatus icarus) (Argynnis paphia) (Podarcis muralis)

7. OBMOČJA NATURE 2000

travniki v Cerkljanskem vrhu Evropska unija se je na zmanjševanje biotske raznovrstnosti odzvala tako, da je vzpostavila omrežje območij po tem imenom. Na teh območjih so zastopani tako življenjski prostori (habitati) kot vrste, da bi zagotovili njihovo ohranitev. Natura 2000 temelji na dveh evropskih direktivah:

 Direktivi o pticah, ki varuje ptice in njihove življenjske prostore  Direktivi o habitatih, ki varuje ostale vrste živali in rastlin in njihove življenjske prostore.

Namen omrežja Natura 2000 je ohranjati, vzdrževati ali izboljšati obstoječe lastnosti nežive in žive narave. To pomeni ohranjanje biotske raznovrstnosti, tako da varujemo naravne življenjske prostore ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Lastniki naj gospodarijo tako, da se ohranja ugodno stanje življenjskih prostorov in vrst, ki tam živijo. Območje ni pod strogim varstvenim režimom, človekove dejavnosti le deloma omejuje in usmerja. V naravovarstvenem atlasu Zavoda RS za varstvo narave sem našla, da na prostor, ki ga opisujem mejita dve taki območji in sicer:

 Cerkno – Zakriž (koda območja po habitatni direktivi SI3000020, 567,765 ha). Z direktivo se ohranjata naslednji vrsti: metulj črtasti medvedek (Callimorpha quardipunctaria) in netopir mali podkovnjak (Rhinolophus hipoposideros).  Otalež – Lazec (koda območja po habitatni direktivi (SI30000119, 518,942 ha.) Z direktivo se tu ohranjata že prej omenjeni živalski vrsti.

Ker je območje, ki ga opisujem ravno med z Natura 2000 varovanima območjema sem prepričana, da je oba mogoče opaziti tudi tu. Da sta malo manj vidna je že v njuni naravi, netopirji zaživijo šele ponoči, črtasti medvedek pa spada v družino nočnih metuljev, čeprav ima ravno to posebnost, da leta

20 tudi podnevi. Če ste zagnani filatelisti, boste ugotovili, da je črtastega medvedka moč najti tudi na poštnih znamkah iz serije živalstvo.

Črtasti medvedek vir: https://www.google.si/search?q=črtasti+medvedek&tbm=isch&tbo=u&source=univ&sa=X&ei=‐ m73U7vuN_TQ4QS6_oCgAw&ved=0CCMQsAQ

 Sodi med nočne metulje iz družine medvedkov.  Živi v Evropi, južni Rusiji, do Azije  Njihove gosenice so porasle z dolgimi dlačicami in spominjajo na medvede. Po tej lastnosti je celotna družina dobila ime.  Medvedki so nočni metulji, le črtasti medvedek je izjema in leta tudi podnevi.  Opazimo ga lahko ob sončnih julijskih in avgustovskih dneh, ko leta po cvetočih rastlinah gozdnih robov, jas in v gozdovih do 1000 m visoko.  Spoznamo ga po značilnih črnih sprednjih krilih, ki jih prečkajo štiri bele črte. Zadnja krila so rdeča s črnimi lisami.  Gosenice se hranijo z zelišči v podrasti, listi grmovnih in drevesnih vrst.  Mlade gosenice prezimijo in nadaljujemo razvoj spomladi, ko se zabubijo v svilnatem zapredku.  Po dveh mesecih preobrazbe se sredi poletja izvalijo odrasli metulji.  Črtasti medvedek je v Sloveniji pogost, v severni Evropi pa je redka in ogrožena vrsta, zato je uvrščen v Evropsko direktivo o habitatih v Naturi 2000.  Ogroža ga nočno osvetljevanje in uničevanje rastlinstva gozdnih robov.

vir fotografije: http://www.posta.si/postna‐celina/676/Zivalstvo‐Crtasti‐medvedek?nodeid=534

Mali podkovnjak vir: https://www.google.si/search?q=%C4%8Drtasti+medvedek&tbm=isch&tbo=u&source=univ&sa=X&ei=‐ m73U7vuN_TQ4QS6_oCgAw&ved=0CCMQsAQ&biw=1366&bih=663#q=mali+podkovnjak&tbm=isch

 Opazimo jih lahko med lovljenjem žuželk v gozdovih in parkih.  Pri nas jih najbolj ogrožajo neustrezne prenove stavb in jamski turizem.  So sesalci, kot vsi netopirji  Tehtajo le 5 – 9 gramov.  Njihova posebnost je kožna guba v obliki podkve okoli nosnic, po kateri so dobili svoje ime.  Tako kot pri ostalih netopirjih so se tudi pri njih sprednje okončine spremenile v opnasta krila ali prhuti, pri letenju pa si pomagajo tudi z repom, ki je vpet v opno.  Hranijo se z žuželkami, nočnimi metulji, komarji, hrošči, pajki, ki jih lovijo v odprtih gozdovih, parkih in v podrasti.  Povprečno živijo le 3 – 4 leta, čeprav lahko dosežejo tudi starosti do 30 let  Zatečejo se v cerkvene zvonike, zapuščene zgradbe, prezimujejo v opuščenih kleteh in rovih.  Pri prezimovanju se s krempeljci močno oprimejo stropa, popolnoma zavijejo svoje prhuti in nepremično obvisijo vse do pomladi.  V Sloveniji so tako kot vse ostale vrste netopirjev zavarovani.

vir fotografije: http://www.zverce.si/ogrozene‐zivali‐slovenije‐mali‐podkovnjak

8. PLANINSKE IN DRUGE POTI NA OBMOČJU

Kljub maloštevilnim civilizacijskim pridobitvam območje prepletajo številne planinske in druge poti. Poskusila sem zbrati vse znane. Nisem pa čisto gotova, da se mi ni še katera izmuznila.

SLOVENSKA PLANINSKA POT (SPP) poteka od Bolnice Franja skozi Dolenje Novake pod severozahodnim pobočjem Škofja na prelaz Vrhulce, naprej do kmetije na Laniš, Vrhovca do Ermanovca, tu se zaobrne nazaj proti Kladju in se nadaljuje proti prelazu na Slamovju, na Veharšu, kmetiji na Ravan in se vzpne na Bevkov vrh.

VIA ALPINA na opisanem območju poteka po isti trasi kot slovenska planinska pot (SPP).

SLOVENSKA GEOLOŠKA POT na opisano območje prihaja s pobočij Porezna iz vasi Poče v Cerkno, potem pa se nadaljuje kar po glavni cesti do Želina (Straža), kjer prečka reko Idrijco in se vzpne proti vasi Jagršče.

IDRIJSKO – CERKLJANSKA PLANINSKA POT (ICPP) prepleta območje, ki ga opisujem najbolj na gosto in sem jo tudi izbrala kot pot za naravovarstveni izlet. Na območje vstopa na Želinu (Straža) se vzpne preko cerkvice sv. Pavla na vrh Straže in naprej na spodnji del Lajš. Od tu vodi mimo domačije Trebovje do izvira Zaganjalke, mimo domačije Zakrog do Kroga, po zaraslem pobočju Sončnic do Zalaniš, na Veharše, na Ravan in na Bevkov vrh. Pot se nato vrne po isti trasi na Veharše in se po zahodnem pobočju Trševja po cesti nadaljuje skoraj do Slamovja, kjer se ostro levo spusti v dolino k Bendetu, se skoraj po ravnem nadaljuje do Zavrha in naprej proti Lajšam, kjer se vzpne na najvišjo točko imenovano tudi Baba. Spusti se nazaj na ravnino na Lajšah in po poti (cesti) nadaljuje do Kladja, kjer preči glavno cesto. Nekaj korakov vodi po cesti proti Ermanovcu, potem pa se odcepi levo in se pod kmetijo Rotovž nadaljuje na Vrhulce. Od tu se vzpne na vrh Škofja in se po isti poti vrne nazaj na Vrhulce. Potem pa se spusti mimo domačije Očanc v vas Planino in Čeplez do Cerkna.

POT KURIRJEV IN VEZISTOV – danes POT POŠTE IN TELEKOMA Cerkno zapušča na cerkljanski obvoznici od koder se vzpne na Manče, skozi Gozdarski vrt na Brdo do Lajš. Nadaljuje se po Cerkljanskem vrhu do Bevkovega vrha – po trasi ICPP.

LOŠKA PLANINSKA POT poteka z Bevkovega vrha na Kladje in naprej na Ermanovec.

KOLESARSKI KROG OBČINE GORENJA VAS POLJANE Pride iz Podpleča na Vrhulce, se nadaljuje na Kladje in v Cerkljanski vrh do Slamovja in se nadaljuje proti Novi Oselici in Sovodnju.

LOŠKA KOLESARSKA POT: 6. ETAPA – prihaja na območje iz Nove Oselice na Slamovje, kjer zavije po cesti proti Kladju in vodi naprej po cesti proti Ermanovcu.

SMARAGDNA POT Tudi ta regionalna destinacijska organizacija, ki deluje od leta 2008 in zajema Severno Primorsko – Goriško regijo in jo sestavlja 13 občin, ki jim je skupno porečje reke Soče s pritoki (tudi občina Cerkno) posega na to območje. Izvir Zaganjalke v seznamu naravnih znamenitosti, ki jih je mogoče obiskati na tem območju v okviru Smaragdne poti.

križanje različnih planinskih in drugih poti

9. NA NARAVOVARSTVENI IZLET

Cerkljanske planince (pa morda kasneje še kakšne druge) nameravam že letos ali pa v prihodnjem letu (odvisno od realizacije plana izletov in dogovora) popeljati na izlet po območju, ki sem ga opisala. Moj namen je tudi našim članom in udeležencem pokazati, da tudi naši čisto domači kraji, po katerih smo že tolikokrat hodili skrivajo v sebi veliko lepote in posebnosti in sploh ni treba vedno na izlet kam daleč, po možnosti še »čez mejo«, da je izlet »kaj vreden«. Tudi denarno nas ne bo stal prav veliko, kar v zadnjem času sploh ni več zanemarljivo, ker so stroški prevoza kar veliki, če gremo kam daleč. Zastavila sem si cilj, da na izletu vzpostavimo prijetno in poučno vzdušje, da si povemo, kaj kot domačini vemo. Jaz še daleč nisem tista, ki o opisanem območju vse ve, čeprav sem to poletje res malo več sedela in poiskala kakšne podatke, pa tudi opisano območje sem prehodila. Tudi v pogovorih z domačini (in tudi z drugimi) želim vzbuditi spoštovanje do narave in v vsakem vzbuditi skrb za njeno ohranitev, saj je to edina pot, da bo ta svet ostal tako lep kot je. In prav je, da bi tudi kdo od domačinov imel kaj od tega. Trženje in hkrati ohranjanje lepega sveta ni nekaj preprostega, pa vendarle. Morda pa se bo kdo ojunačil in poskusil. Naš naravovarstveni izlet bomo pričeli z avtobusno vožnjo redne linije podjetja Avrigo d.o.o. (ali kakšnim drugim prevozom iz Cerknega do Želina 5 km). Na internetnih straneh

vir: http://www.avrigo.si/potniski_prevozi/linijski_promet/vozni_red/ najdemo avtobusne vozne rede. Med tednom so povezave kar pogoste, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa jih je žal precej manj. Z avtobusne postaje se bomo peš podali skozi novo semaforizirano križišče, ki je sicer lepo urejeno, a izginile so z opornimi zidovi zabetonirane geološke plasti, ki so bile tu nekoč vidne. Vredno si je tik ob križišču ogledati sotočje Idrijce in Cerknice in uživati v

25 igri vode. Ob mostu za Jagršče stopimo na traso ICPP (Idrijsko – Cerkljanske planinske poti), po kateri bo izlet potekal. Mimo domačije na Tratah se vzpnemo do cerkve sv. Pavla na Straži. Tu bom udeležencem predstavila Skrivnosti pentagrama in zgodovino cerkve, hkrati pa tudi kakšno rekla o Naturi 2000, naših dveh varovanih območjih in o malem podkovnjaku, ki prebiva tudi v tej cerkvici, kjer ima mir. Pot bomo nadaljevali mimo Mihove domačije po grebenu do spodnjih Lajš in tu zavili proti domačiji Trebovje. Od tu je razgled na Volkovo domačijo, kjer poleti še vedno skrbno pokosijo vse strme senožeti. Med Trebovjem in Zaganjalko deluje bom omenila hidravlični oven, ki deluje pod stezo. Pri Zaganjalki, naravnem spomeniku, pa bom spregovorila o načinih varovanja naše naravne dediščine in o tem, katere naravne spomenike in druge oblike zavarovanja imamo še v naši okolici. Povzpnemo se naprej do domačije Zakrog, nato na Krog in po pobočju Sončnic (ki so danes bolj »senčnice« ‐ ker je pobočje zaraščeno) do Zalaniš in od tu na prelaz Veharše. Nadaljujemo na Ravan, kjer bi tekla beseda o kmetovanju v zahtevnih razmerah, ekološkem kmetovanju in sirarjenju, avtohtonih pasmah domačih živali pri nas, visokodebelnih sadnih drevesih, ki jih je moč videti in varovanju domačije pred zimskimi snežnimi zameti z nasadom smrek. Nadaljevali bomo na Bevkov vrh.

Od Želina do Bevkovega vrha: začetek poti na Želinu/domačija Zakrog/domačija Trebovje, zadaj Kojca

Od Želina do Bevkovega vrha: pašna živina na Ravan/ kmetija na Ravan/visokodebelna jablana/sledi sanacije

daljnovoda po žledolomu

Tu je priložnost za opis rimskih nasipov in utrdb v okolici. Čez Bevkov vrh vodi 110 kV daljnovod, ki povezuje Idrijo in Cerkno. Letošnji žled je po Bevkovem vrhu polomil stebre daljnovoda, ki so jih v letošnji pomladi postavili na novo in daljnovod ponovno usposobili. Brez elektrike tudi na Cerkljanskem ne moremo biti, čeprav se bo kdo čudil trasi daljnovoda, ki teče po grebenu. Po dolini je premalo prostora. Kadar je nevihta, ni priporočljivo biti pod njim, saj so udari strel siloviti. Domačini pravijo, da se jih tudi voha. Tisti, ki živijo v vaseh na primorski strani pa pravijo, da jim strela povzroča manj škode na hišnih napeljavah, odkar je daljnovod. Z Želina do Bevkovega vrha je 2h 30 min hoje in se povzpnemo za višinsko razliko 791 m. Tu je ob kapelici žig. Spustimo se nazaj na Veharše, nato pa nadaljujemo mimo sledi rimskega nasipa in vodnega zajetja iz časov pod Italijo do prelaza na Slamovju. Tu bom predstavila vse poti planinske in kolesarske, ki vodijo čez območje, saj je tu točka kontrolnega žiga kolesarskega kroga občine Gorenja vas – Poljane. Udeležencem bom povedala, katere planinske poti so markacisti in vodstvo v našem društvu predlagali za dvonamensko rabo, ki pa dokončno še niso uradno potrjene; kako zakonodaja določa kolesarjenje v naravnem okolju in kakšne probleme prinaša s sabo razmah kolesarjenja v gorskem svetu ponekod v Sloveniji. Spregovorili bomo o posledicah »downhill« kolesarjenja, o tem kakšne posledice pušča ta dejavnost v naravnem območju. Razložili bomo, kakšno je stanje na tem področju v našem društvu. Tudi tu bomo poiskali sledi rimskih nasipov. Spustili se bomo do Bendeta, nadaljevali do Zavrha in Lajš in se mimo nekdanjega kamnoloma, v katerem je urejeno strelišče povzpeli na vrh Babe (vrh Lajš) in RTV pretvornika. Udeležence bom malo povprašala o tem, kaj menijo umestitvi strelišč v naravno okolje? Kako je z urejanjem strelišč pri nas? Na Lajšah bom spregovorila o varovanju rastlinskega sveta in spet o Naturi 2000, predvsem o direktivi o habitatih. Prostorni gozdni robovi in pozno košene in negnojene senožeti in travniki na pobočjih Lajš so tudi domovanja črtastega medvedka (Callimorpha quardipunctaria), ki je z Naturo 2000 varovan. Na senožetih na Lajšah sem na svojih poletnih pohodih slišala žgoleti največ vrst ptic in videla največ vrst metuljev. Z vrha se bomo spustili do kapele na Lajšah, šli bi mimo spomenika in brezna. Zgodovina ni bila vedno prijazna do domačinov…

Od Bevkovega vrha do Lajš: kmetija pri Bendetu/ objekt na strelišču na Lajšah/ kamnolom s streliščem

Od Bevkovega vrha do Lajš: konji pod vrhom Babe/ RTV pretvornik na Lajšah/ vrh Babe – nekoč je bila na

kamnu smerna tabla

Pot nadaljujemo po cesti do Kladja. Od Bevkovega do Kladja je 1h 30 min hoje. Tu bom povedala o razvodju in pomenu prelaza v današnjem času. Pot bomo nadaljevali po ICPP proti Rotovžu. Če zavijemo s poti prav do domačije, vidimo ob lipi pred hišo kamnito mizo z letnico 1797. To so bili časi, ko so si oblast predajali Marija Terezija in njen sin Franc Jožef ter francoska vojska, ki je prišla tega leta na naše ozemlje. Pri mizi so se menda dobivali pomembni možje in razpravljali o aktualnih stvareh tistega časa. Kako pomenljivo tudi za letošnje poletje! Gremo naprej čez Vrata od koder vidimo domačijo pri Jeramu, kjer je žig ICPP od Škofja, naprej na Vrhulce. Tu bom spregovorila o nekdanjih poteh med deželami in mejami med njimi. Na Vrhulce pričnemo z vzponom na Škofje, s katerega se potem vrnemo nazaj do tu. Lahko čez Škofje naredimo tudi krožno pot. Na pobočjih Škofja bom spregovorila o nekdanjem rudarjenju (baker), o posledicah rudarjenja za naravno okolje, o posebnih drevesih, značilnih drevesnih vrstah na našem območju, o zavarovanih drevesnih vrstah, kje v naši blizu je kakšno drevo, ki je zavarovano kot naravni spomenik, o slovenskem strogem naravnem rezervatu, ki varuje gozd, o terapevtskem in

28 drugem pomenu dreves… Škofje je v sredini poletja tudi zgled urejene kulturne krajine – zgledno pokošene senožeti in seniki, ki še imajo svojo prvotno vlogo. Škofje je tudi priljubljeno vzletišče jadralnih padalcev, ki zgledno, na tleh ne puščajo svojih vidnih sledi.

Od Lajš do Škofja: brezno na Lajšah/ Kladje/deželni mejnik na Kladju

Od Lajš do Škofja: kamnita miza pri Rotovžu/Vrhulce/vrh Škofja

Po vrnitvi s Škofja spustimo do ceste, ki že iz italijanskih časov vodi proti Novakom. Spuščamo se naprej mimo Očanca v Planino. Tu so spet aktualne sledi rudarjenja in priložnost za razlago geološke zgodovine tega dela Cerkljanske in kamnin, ki jih je moč videti. Pot nadaljujemo po trasi ICPP med sadovnjaki in travniki do Cerknega.

Od Vrhulce na Škofje:simbioza smreke in dveh bukev/bukev na Škofju/smreka na Škofju

Od Škofja na Vrhulce: zavita rast bukve/ gorski javor/ češnja/ hrast

Od Škofja na Vrhulce ‐ seniki še imajo svojo pravo vlogo

Od Vrhulce v Cerkno/ Iz obdobja pod Italijo – sledi kasarn/ italijanska pot v Novake/ Cerkno s pobočja Porezna

10. NAČRTI ZA NAPREJ V našem gradivu za varuhe gorske narave (prispevek B. Pollaka) sem našla napisano, da so varuhi gorske narave ekološka (za)vest planinskega društva. Nam varuhom gorske narave pa kar strogo narekuje izvedbo akcij – usposabljanje drugih, odzive na dogajanja v bližnji okolici, sodelovanje z odseki v društvu, meddruštvenih odborih, planinsko zvezo in z lokalnimi skupnostmi. Dela se nameravam lotiti tako, da bom več hodila po našem »društvenem terenu«, kajti le tako stanje bolje poznaš in bolj umestno poveš kakšno pripombo in se lotiš reševanja problemov. Opažanja bom foto dokumentirala, saj se le povedano ne jemlje vedno čisto resno. Izpeljati nameravam vsaj en naravovarstveni izlet na leto in tudi planince našega društva navdušiti za izobraževanje o pomenu in konkretnih načinih varovanja gorske narave. Sodelovati nameravam z odseki našega društva – predvsem z markacisti. Morda bi tudi na ravni PZS lahko organizirali kakšno skupno akcijo, saj je ravno z njihove strani slišati o bolj slabem sodelovanju. Organizirala bi sodelovanje našega društva na taki akciji. V našem društvu je letošnji žledolom naredil ogromno škode na planinskih poteh. Njihova sanacija ni tako enostavna kot se zdi in prinaša s sabo kar nekaj pomislekov in vprašanj. Vse poti še dolgo ne bodo v zglednem stanju. To sem ugotovila tudi pri mojem letošnjem raziskovanju. Sodelovati nameravam z varuhi narave v našem MDO. Prav žalosti me, da sem bila letos edina celo s celotne Primorske in Notranjske regije, ki je bila na tečaju za VGN. Po dogovoru z vodstvom bom v zimskem času organizirala predavanje kakšnega strokovnjaka s področja varstva narave. Predvsem pa je moja velika želja še koga navdušiti za VGN.

11. VIRI IN LITERATURA  Idrijsko – Cerkljanska planinska pot (ICPP): vodnik in popotni zemljevid, 2. predelana in dopolnjena izdaja, PD Idrija, PD Cerkno, PD Črni Vrh, 2009  »Grema u griče« zbornik ob 110 – letnici delovanja Planinskega društva Cerkno (1904 – 2014), Cerkno 2014

 Moj kraj skozi čas: Življenje pod Ermanovcem, Bevkovim vrhom in Sivko, KS Sovodenj, 2007  Članek: Baker nad Poljanami, Antimon pri Trojanah, Jože Šorn  Vesna Kosmač: Rastlinski ključ za določanje lastnosti rastišč, Didakta 2010  Wolfgang Lippert, Alpsko cvetje, Cankarjeva založba, 1990  Rastlinski vodnik: Thomas Schauer (besedilo), Claus Caspari (slike); Modrijan, Ljubljana 2008  Kaj neki tu cveti? V naravi rastoče srednjeevropske zelnate kritosemenke: D. Aichele – M. Golte ‐ Bechtle; Založba Narava, Kranj (letnica je le pri izvirniku in sicer 1997)

 INTERNETNI VIRI:

vir: http://www.ski‐cerkno.com/upload/fck/Image/Sakralni_objekti_na_Cerkljanskem.pdf

vir: https://www.google.si/?gws_rd=cr,ssl&ei=0_7xU5_JPIaaygPyvoC4CQ#q=pentagram+cerkva

vir: http://www.ski‐cerkno.com/upload/fck/Image/Sakralni_objekti_na_Cerkljanskem.pdf

vir: https://www.google.si/?gws_rd=cr,ssl&ei=0_7xU5_JPIaaygPyvoC4CQ#q=pentagram+cerkva

vir:http://www.ung.si/~arcon/fizikawww/gradivo/zanimivosti/hidravlicni_oven.pdf

vir: https://www.google.si/search?q=črtasti+medvedek&tbm=isch&tbo=u&source=univ&sa=X&ei=‐ m73U7vuN_TQ4QS6_oCgAw&ved=0CCMQsAQ vir: https://www.google.si/search?q=%C4%8Drtasti+medvedek&tbm=isch&tbo=u&source=univ&sa=X&ei=‐ m73U7vuN_TQ4QS6_oCgAw&ved=0CCMQsAQ&biw=1366&bih=663#q=mali+podkovnjak&tbm=isch vir: http://www.avrigo.si/potniski_prevozi/linijski_promet/vozni_red/ vir: http://www.posta.si/postna‐celina/676/Zivalstvo‐Crtasti‐medvedek?nodeid=534 vir: https://www.google.si/search?q=%C4%8Drtasti+medvedek&tbm=isch&tbo=u&source=univ&sa=X&ei=‐ m73U7vuN_TQ4QS6_oCgAw&ved=0CCMQsAQ&biw=1366&bih=663#q=mali+podkovnjak&tbm=isch vir: http://www.zverce.si/ogrozene‐zivali‐slovenije‐mali‐podkovnjak

 FOTOGRAFIJE:  avtorica fotografij, če ni vir posebej naveden: Anica Podobnik  črtasti medvedek: http://www.posta.si/postna‐celina/676/Zivalstvo‐Crtasti‐ medvedek?nodeid=534  mali podkovnjak: http://www.zverce.si/ogrozene‐zivali‐slovenije‐mali‐podkovnjak