Vzhodna Cerkljanska
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE KOMISIJA ZA VARSTVO GORSKE NARAVE SEMINARSKA NALOGA VZHODNA CERKLJANSKA KANDIDATKA ZA VARUHA GORSKE NARAVE: ANICA PODOBNIK MENTOR: dr. IRENA MRAK PD CERKNO, 2014 1 KAZALO 1. Namen seminarske naloge…………………………………………………………… str. 3 2. PD Cerkno, 110 let ……………………………………………………………………… str. 4 Nekoč je bilo……………………………………………………………………………… str. 4 Moj pogled na zgodovino …………………………………………………………… str. 5 Kaj pa naravovarstvo? ………………………………………………………………… str. 6 3. Geografski opis območja ……………………………………………………………… str. 7 Skrivnosti pentagrama ……………………………………………………………….. str. 8 Sakralni objekti danes ………………………………………………………………… str. 9 Rimljani pri nas ………………………………………………………………………… str. 10 Naravni spomenik – izvir Zaganjalka, po domače Zaganjavca …… str. 10 Tehnična dediščina je uporabna tudi danes ‐ hidravlični oven med Zaganjalko in Trebovjem …………………………………………………………… str. 11 4. Geološka zgradba ……………………………………………………………………… str. 12 5. Rastlinstvo ………………………………………………………………………………… str. 15 6. Živalstvo …………………………………………………………………………………… str. 19 7. Območja nature 2000 ……………………………………………………………… str. 21 8. Planinske in druge poti na območju …………………………………………… str. 23 9. Na naravovarstveni izlet …………………………………………………………… str. 25 10. Kaj bo delala varuhinja gorske narave? …………………………………… str. 30 11. Viri in literatura ………………………………………………………………………… str. 31 2 1. NAMEN SEMINARSKE NALOGE Seminarsko nalogo posvečam 110 obletnici PD Cerkno. Sem šele druga po vrsti, ki se je v našem društvu udeležila strokovnega usposabljanja za Varuha gorske narave. Ker je moj predhodnik v raziskovalnih nalogah tudi z naravovarstvenega vidika izčrpno predstavil območje Porezna, Zakojške grape in Kojce sem se po posvetovanju z vodstvom društva odločila, da predstavim območje Straže, Cerkljanskega Vrha z Bevkovim vrhom, Lajš, Podlanišča, Škofja in Podpleča, ki predstavljajo vzhodni del Cerkljanske. Območje je možno spoznati v enodnevni turi v vseh letnih časih. Je primer kulturne krajine, kjer ljudje na hribovskih kmetijah še vedno skrbno obdelajo vsako ped zemlje. Na tem območju se boste le na posameznih točkah povzpeli na nadmorsko višino nad 1000 m. Vendar svet tu ponuja čudovito samoto, saj boste redko srečali večjo skupino ljudi in boste na prvega človeka naleteli šele ob kakšni domačiji, čeprav območje prepreda kopica planinskih in drugih poti. Je pa narava tu izjemno bogata in ohranjena. Na območju je kot naravni spomenik zavarovana Zaganjalka, ki je poseben vodni izvir s spreminjajočim pretokom. Območje meji na dve območji Nature 2000 (Cerkno – Zakriž in Otalež – Lazec), ki sta varovani po direktivi o habitatih zaradi metulja črtastega medvedka (Callimorpha quardipunctaria) in netopirja malega podkovnjaka (Rhinolophus hipoposideros). Geološka posebnost je nekdanji rudnik bakra pod hribom Škofje. Na vsem območju ni nobene planinske postojanke in gostinskega lokala. Ti so v preteklosti celo bili. Območje ponuja možnosti tudi za druge športe: jadralno padalstvo, kolesarjenje, jahanje s konji, turno smučanje… Ob jasnem vremenu so razgledi izjemni. Umetniške duše pa tu – potrjeno najdejo navdih za svoja dela. Nalogo izdelujem z namenom, da območje predstavim tako kot je danes a hkrati z veliko željo in upanjem ter sporočilom za tiste, ki bodo sem prišli, da za njimi vse ostane tako, kot bilo prej. Območje je tudi zgodovinsko zanimivo. Že Rimljani so hodili tod čez. Še danes so vidne sledi obrambnega nasipa, ki so ga imeli na Slamovju in na Veharšu. Malo stran na Šancah nad kmetijo pri Vrhovcu ob cesti Kladje ‐ Ermanovec pa so sledi utrdb. Te srečamo tudi v okolici Bevkovega vrha. Tudi kasneje so bili tukajšnji kraji vedno na neki meji med cerkvenimi upravami, deželnimi in državnimi mejami. Te razmejitve so tukajšnje ljudi zelo zaznamovale. Najbolj živi in tudi strašni so še vedno spomini 3 na obdobje prve in druge svetovne vojne in na obdobje med njima, ko je tu blizu potekala Rapalska meja. 2. PD CERKNO, 110 LET Ko prebiram predogled zbornika, ki bo izšel letos ob naši 110 – letnici društva me preveva občudovanje in spoštovanje do vsega, kar so naši predniki naredili na področju planinstva na Cerkljanskem. Hkrati se mi odstira pogled v dejavnost društva od samega začetka naprej. Saj sem že mnogo prebrala, slišala, videla, vedela ‐ pa marsikaj že pozabila. Za tiste, ki zgodovine društva ne poznate nekaj drobcev v stilu povzetka iz šolskih učbenikov ALI VEŠ… Nekoč je bilo… ‐ Ob ustanovitvi 1904 je območje društva obsegalo Cerkljansko s Poreznom, Blegošem, Baško grapo in že v prvem letu so člani društva označili poti iz Cerknega na Porezen, Blegoš, pot na Vrhulce, skozi Hudajužno in Stržišče na Črno prst. ‐ Danes si ne moremo predstavljati, da bi jo peš mahnili in Podbrda skozi Bohinjski predor v Bohinjsko Bistrico. Po izgradnji predora so se leta 1905 cerkljanski planinci podali na dvodnevni planinski izlet čez Davčo, skozi predor v Bohinjsko Bistrico in nazaj skozi Podbrdo in Hudajužno domov. Železniški promet skozi predor je stekel leta 1906. ‐ V letu 1906 so zgradili lastno kočo na Poreznu in vneto markirali poti iz Baške grape na Porezen, Črno prst in Rodico. ‐ Leta 1908 so odprli pot v Pasice, kjer je kasneje med NOB delovala vsem znana Bolnica Franja. Soteska je bila odkrita s precej naravovarstvenega vidika. Domačin je raziskoval prehode gamsov na tem območju, ki so se sem zatekli z bohinjskega konca zaradi miniranja ob gradnji Bohinjskega predora. ‐ V letu 1909 so Cerkljani udarno posegli tudi v centralno SPD (sedanjo PZS), kjer so predlagali reorganizacijo v zvezo samostojnih planinskih društev, v kateri naj bodo predstavniki vseh društev. ‐ Prva svetovna vojna in obdobje po njej sta bila za društvo žalosten čas. Italijanske obmejne straže so si polastile kočo na Poreznu zaradi novo nastale meje med Italijo in Avstro‐Ogrsko in njenimi 4 kasnejšimi naslednicami. Na vrh ni bilo mogoče več prosto dostopati. ‐ Šele leta 1946, po 2. svetovni vojni je društvo spet oživelo in leta 1949 v preurejeni italijanski vojašnici pod vrhom otvorilo novo kočo in hkrati spomenik na vrhu Porezna v spomin na hude dogodke med NOB. ‐ Leta 1976 je potekal prvi zimski spominski pohod na Porezen, ki je z leti prerasel v množično prireditev. ‐ Leta 1986 je koča na Poreznu dobila današnjo zunanjo podobo. V zgodovini je društvo imelo več planinskih zavetišč. ‐ Društvo je imelo tudi druge bogate dejavnosti. Že kmalu po nastanku so imeli poleg drugih odsek za tujski promet. Člani so se podajali na vzpone v tuje in domače gore. Že od 60‐ih let imamo organizirano delo z mladimi, od leta 1996 imamo alpinistični, od leta 1998 vodniški in od leta 2007 tudi odsek za varstvo gorske narave. Moj pogled na zgodovino Cilji in želje današnjih planincev in članov PD so seveda povsem drugačni kot nekoč. Gotovo v prvih letih delovanja društva ne moremo tudi mimo pomena narodne zavesti. Pa sploh prvih možnosti za obisk gorskega sveta z namenom uživanja in občudovanja ter uživanja nestvarnih vrednot narave, kar so omogočile prve označene poti na vrhove. Organizirani izleti so strnili pogum posameznikov, da so se podali v bolj oddaljen in neznan gorski svet. Povzpnite se na peš iz središča Cerknega na vrh Porezna, pa boste cenili, kaj pomeni planinska koča na njem! Premagali boste čez 1300 m nadmorske višine. Razmislite, kaj je pomenilo leta 1908 priti iz Cerknega na Triglav. Danes se udobno zapeljemo na obrobje ali pa v sam TNP in Triglav nam je dosegljiv v enem dnevu. Zvečer smo lahko že spet v zavetju za domačim pragom. Leta po drugi svetovni vojni so bila polna skupnih akcij, solidarnosti, zavzetosti za dosego skupnih ciljev predvsem na gospodarskem področju – tudi v planinstvu. Danes je naša obveza predvsem vzdrževati zgrajeno, izdelano, označeno v uporabnem stanju. Predvsem našo Idrijsko – Cerkljansko planinsko pot in kočo na Poreznu. Tudi množični pohodi so imeli svoj čar. Danes se nad množičnostjo v gorskem svetu »zmrdujemo« in jo imamo za neprimerno. Nobena današnja 5 sodobna elektronska tehnologija pa ne more nadomestiti nekdanjih pristnih človeških stikov in znanstev, ki so bogatila ljudi na vsakoletnih srečanjih. Tisti, ki so to doživeli, se jim toži po nekdanjih časih. Tisti, ki malo bolj zazrti v prihodnost razmišljajo, pa predlagajo obuditev v malo drugačni obliki. Po osamosvojitvi so prišli drugi časi. Prej nekoliko zamrlo obiskovanje gorskega sveta je spet oživelo. Poleg hoje so se tudi v Cerkljanskem gorskem svetu razvili tudi drugi športi. Spremenila se je miselnost mnogih ljudi. Priti v gorski svet na čim lažji način in v planinski koči pričakovati hotelsko ponudbo. Ob tem se spomnim pripovedi članice društva, ko je obiskovalec na Poreznu izrekel kar visoka pričakovanja glede postrežbe, pa so ga napotili pred kočo, naj pogleda koliko zvezdic je na njej. Planinstvo, drugi športi, obratovanje planinskih koč in gospodarske dejavnosti v gorskem svetu zadnja leta povzročajo tudi naravovarstvene probleme in dileme. Kaj pa naravovarstvo? V kroniki društva ne najdemo izrecnih podatkov o naravovarstveni dejavnosti. Ampak že začetniki so gotovo vedeli za zavarovano planiko, Blagajev volčin…, saj je tudi SPD sodelovalo pri zavarovanju. Ker so ljudje pred 110 leti živeli z naravo in upoštevali njene zakonitosti so bolj premišljeno posegali vanjo. Ko sem pred skoraj 30 leti šla prvič na Porezen sem vedela, da se smeti pospravi v lasten nahrbtnik in da se gorskega cvetja ne trga. Vriskanje in jodlanje po grebenih in vrhovih je bilo nekaj samoumevnega, čeprav tega sama nisem počela. Do nedavnega se tudi nisem pomišljala, če smo po dostopni poti z avtomobilom rinili kolikor visoko je pač jekleni