DOCSLIB.ORG

Prikaz Stanja Prostora Občine Cerkno

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Prikaz Stanja Prostora Občine Cerkno NAROČNIK OBČINA CERKNO Bevkova 9 I 5282 CERKNO OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT OBČINE CERKNO PRIKAZ STANJA PROSTORA OBČINE CERKNO IZVAJALEC LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. Prvomajska 118d I5250 Solkan Solkan september 2015 PROJEKT PRIKAZ STANJA PROSTORA FAZA DOPOLNJEN OSNUTEK VSEBINA PROJEKTA PRIKAZ STANJA PROSTORA NAROČNIK OBČINA CERKNO Bevkova 9 5282 Cerkno ŠTEVILKA PROJEKTA IZDELOVALEC Locus d.o.o., Ljubljanska cesta 76, 1230 Domžale VODJA PROJEKTA Nina Lipušček, univ.dipl.inž.kraj.arh STROKOVNA SKUPINA Maja Šinigoj, univ.dip.inž.arh. Metka Jug, univ.dipl.inž.kraj.arh Tosja Vidmar, univ.dipl.geog. Andrej Podjed, gr.teh. DATUM Solkan, september 2015 Kazalo 1 OSNOVNI PODATKI PROSTORSKEGA AKTA .................................................................................................... 7 2 BILANCA POVRŠIN ZEMLJIŠČ NAMENSKE IN DEJANSKE OSNOVNE RABE ....................................................... 8 3 BILANCA POVRŠIN OBMOČIJ POD RAZLIČNIMI VARSTVENIMI REŽIMI TER BILANCA POVRŠIN OSTALIH OBMOČIJ VKLJUČENIH V PSP .......................................................................................................................... 11 3.1 Varstvo kulturne dediščine .............................................................................................................................. 11 3.2 Ohranjanje narave ........................................................................................................................................... 17 3.3 Varstvo voda .................................................................................................................................................... 20 3.4 Potresna nevarnost ......................................................................................................................................... 27 3.5 Varstvo gozdov ................................................................................................................................................ 27 3.6 Varstvo okolja divjadi ...................................................................................................................................... 28 3.7 Varstvo vojnih grobišč ..................................................................................................................................... 29 3.8 Gospodarska javna infrastruktura ................................................................................................................... 30 3.9 Območja veljavnih prostorskih izvedbenih aktov ............................................................................................ 33 4 OPIS KVALITETE IN OPOZORIL O PRIMERNOSTI IN ZANESLJIVOSTI UPORABE POSAMEZNIH DELOV GRAFIČNEGA DELA PRIKAZA STANJA PROSTORA ........................................................................................... 35 Občinski prostorski načrt občine Cerkno – SPREMEMBE IN DOPOLNITVE 1 -osnutek 1 OSNOVNI PODATKI PROSTORSKEGA AKTA Občina Cerkno leži v zahodnem delu Slovenije, v kotlini na robu Primorske z Gorenjsko, med alpskim in dinarskim svetom. Cerkljanska je izrazito zaključena regija v porečju Cerknice in Idrijce. Občina Cerkno je bila ustanovljena leta 1994 in je postala novoustanovljena občina, ki se je oblikovala iz prejšnje občine Idrija v samostojno občino. Novo nastala občina se razteza na 131,3 km2 in jo obdajajo sosednje občine Idrija, Gorenja vas-Poljane, Železniki in Tolmin. Občino sestavlja 10 krajevnih skupnosti in 30 naselij. Po popisu prebivalstva iz leta 2002 je bilo v občini 5115 prebivalcev, po zadnjih statističnih podatkih SURS ob koncu junija 2009 pa se je število prebivalcev zmanjšalo na 4766. Mesto Cerkno ima 1599 prebivalcev, kar predstavlja eno tretjino (33%) vseh prebivalcev v občini. Gostota prebivalstva je v primerjavi s slovenskim povprečjem (98 preb/km2) izredno nizka, samo 36 preb/km2. Občina Cerkno je z regionalnega vidika močno vezana na Tolmin in Idrijo, z občinskega vidika pa je celotno območje občine močno vezano na naselje Cerkno, ki je tudi upravno, gospodarsko in kulturno središče Cerkljanske. Le-to je poleg občinskega središča tudi eno glavnih občinskih zaposlitvenih centrov, zato so dnevne delovne migracije v Cerkno izrazite. Občina Cerkno pritegne delovno silo tudi iz drugih občin, iz Tolmina, Idrije, Gorenje vasi, Železnikov in Žirov. Poleg zaposlitvenih dnevnih migracij so v naselje Cerkno značilne še migracije povezane z oskrbo, upravnimi ter družbenimi dejavnostmi (šolstvo, zdravstvo, kultura). Občina je precej odmaknjena od osrednjega dela države. Iz Ljubljane je najhitreje dosegljiva po avtocesti proti Primorski. Iz Gorenjske vodi cesta v Cerkno preko Kladja, iz Primorske pa preko Ajdovščine ali Tolmina. Glavno prometnico skozi občino predstavlja glavna cestna povezava Idrija – Tolmin, imenovana tudi »Keltika«. Poleg »Keltike« občino z osrednjo Slovenijo povezujejo še državne ceste po dolini Cerknice čez Črni vrh v dolino Davče (smer proti Železnikom) ter po dolini Oresovke čez Kladje v dolino Hobovščice (smer proti Škofji Loki). Z regionalnega vidika so pomembne še cestne povezave čez Bukovo v Baško Grapo, čez Šebrelje v dolino Trebuše, čez Otalež v Poljansko dolino, čez Podlanišče v Staro Oselico, čez Podpleče v Hotavlje in čez Gorenje Novake v dolino Kopačnice. Problematiko prometne infrastrukture v občini predstavlja predvsem povezovanje odročnih delov občine s centralnim delom občine ter z ostalimi deli regije in države. Velikost občine – površina: 131,3 km2 Število prebivalcev(junij 2009): 4766 Število krajevnih, vaških, mestnih skupnosti: 10 Število naselij: 30 Število objektov po HS: 1587 Število objektov po REST: 4670 Število kmetij: 639 Nadmorska višina (od do v m) 284m do 1623m Najnižja točka: Jazne (~284 m.n.m) Najvišja točka: Porezen (~1630 m.n.m.) LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. STRAN 7/12 Prikaz stanja prostora 2 BILANCA POVRŠIN ZEMLJIŠČ NAMENSKE IN DEJANSKE OSNOVNE RABE Prikazana je primerjava različnih bilance namenske rabe iz veljavnega prostorskega akta v odnosu do dejanske osnovne rabe na nivoju občine. Podatki so problematični zaradi različnih natančnosti zajema, časa nastanka, potreb in geodetskih podlag. Zaradi preglednejšega prikazana je prikazana primerjava samo z združevanjem dejanske rabe na nivo osnovnih kategorij namenske rabe. Namenska raba Dejanska raba ha Celinske vode gozd 0,69 Celinske vode pozidano in sorodno zemljišče 1,08 Celinske vode trstičje 0,00 Celinske vode odprto zemljišče brez ali z nepomembnim rastlinskim pokrovom 1,25 Celinske vode voda 35,39 Celinske vode kmetijsko zemljišče 0,64 Druga kmetijska zemljišča kmetijsko zemljišče 2384,28 Druga kmetijska zemljišča gozd 140,98 Druga kmetijska zemljišča pozidano in sorodno zemljišče 80,68 Druga kmetijska zemljišča trstičje 0,13 Druga kmetijska zemljišča suho, odprto zemljišče s posebnim rastlinskim pokrovom 5,47 Druga kmetijska zemljišča odprto zemljišče brez ali z nepomembnim rastlinskim pokrovom 0,34 Druga kmetijska zemljišča voda 0,90 Druga območja centralnih dejavnosti kmetijsko zemljišče 2,71 Druga območja centralnih dejavnosti gozd 0,19 Druga območja centralnih dejavnosti pozidano in sorodno zemljišče 4,34 Druga območja centralnih dejavnosti voda 0,06 Druge urejene zelene površine kmetijsko zemljišče 4,77 Druge urejene zelene površine gozd 0,10 Druge urejene zelene površine pozidano in sorodno zemljišče 0,30 Gospodarske cone kmetijsko zemljišče 2,75 Gospodarske cone gozd 0,93 Gospodarske cone pozidano in sorodno zemljišče 5,99 Gospodarske cone voda 0,00 Gozdna zemljišča kmetijsko zemljišče 137,50 Gozdna zemljišča gozd 8817,65 Gozdna zemljišča pozidano in sorodno zemljišče 66,52 Gozdna zemljišča suho, odprto zemljišče s posebnim rastlinskim pokrovom 5,91 Gozdna zemljišča odprto zemljišče brez ali z nepomembnim rastlinskim pokrovom 2,11 Gozdna zemljišča voda 4,11 Heliporti kmetijsko zemljišče 0,44 Heliporti pozidano in sorodno zemljišče 0,04 Najboljša kmetijska zemljišča kmetijsko zemljišče 1006,28 Najboljša kmetijska zemljišča gozd 26,21 Najboljša kmetijska zemljišča pozidano in sorodno zemljišče 33,57 Najboljša kmetijska zemljišča odprto zemljišče brez ali z nepomembnim rastlinskim pokrovom 0,20 Najboljša kmetijska zemljišča voda 0,74 Območja energetske infrastrukture kmetijsko zemljišče 0,41 Območja energetske infrastrukture gozd 0,39 Območja energetske infrastrukture pozidano in sorodno zemljišče 0,15 Območja okoljske infrastrukture kmetijsko zemljišče 1,32 Območja okoljske infrastrukture gozd 1,80 LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 8 I 35 Občinski prostorski načrt občine Cerkno – SPREMEMBE IN DOPOLNITVE 1 -osnutek Območja okoljske infrastrukture pozidano in sorodno zemljišče 1,72 Območja okoljske infrastrukture voda 0,10 Območja vodne infrastrukture kmetijsko zemljišče 0,85 Območja vodne infrastrukture gozd 0,24 Območja vodne infrastrukture pozidano in sorodno zemljišče 0,07 Območja vodne infrastrukture voda 0,63 Osrednja območja centralnih dejavnosti kmetijsko zemljišče 4,06 Osrednja območja centralnih dejavnosti gozd 0,01 Osrednja območja centralnih dejavnosti pozidano in sorodno 6,35 Osrednja območja centralnih dejavnosti voda 0,04 Ostala območja gozd 0,00 Ostala območja odprto zemljišče brez ali z nepomembnim rastlinskim pokrovom 0,80 Ostala območja voda 0,08 Ostale prometne površine kmetijsko zemljišče 0,43 Ostale prometne površine gozd 0,00 Ostale prometne površine pozidano in sorodno zemljišče 0,38 Ostale prometne površine voda 0,01 Parki kmetijsko zemljišče 0,47 Parki gozd 0,38 Parki pozidano in sorodno zemljišče 0,09 Parki voda 0,01 Pokopališča kmetijsko zemljišče
Load more

Recommended publications
  • Proračun Občine Cerkno
    UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRORAČUN OBČINE CERKNO Ljubljana, september 2002 TEJA PODGORELEC IZJAVA Študentka ________________________ izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega dela, ki sem ga napisala pod mentorstvom ____________________________ in dovolim objavo diplomskega dela na fakultetnih spletnih straneh. V Ljubljani, dne _______________ Podpis: _______________________ KAZALO 1. UVOD ........................................................................................... 1 2. LOKALNA SAMOUPRAVA ............................................... 2 2.1. Lokalna samouprava v Sloveniji .............................................. 3 2.2. Financiranje lokalnih skupnosti ................................................ 6 2.3. Naloge občine ........................................................................... 6 3. PRORAČUN OBČINE ........................................................... 8 3.1. Ustavne in zakonske podlage za proračun ................. 8 3.1.1. Novosti zakona o financiranju občin .............................. 8 3.1.2. Izračun primerne porabe ................................................. 10 3.2. Premoženje občine ............................................................. 10 3.3. Viri financiranja občin ...................................................... 12 3.3.1. Lastni viri občin .............................................................. 12 3.3.2. Finančna izravnava države ............................................. 13 3.3.3. Zadolževanje občin ........................................................
    [Show full text]
  • Poročilo O Izidu Volitev Za Člane Svetov Krajevnih Skupnosti Na Območju Občine Cerkno
    Občinska volilna komisija Občine Cerkno objavlja skladno z 90. členom Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB3, 45/08, 83/12 in 68/17) naslednje POROČILO O IZIDU VOLITEV ZA ČLANE SVETOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI NA OBMOČJU OBČINE CERKNO Na lokalnih volitvah dne 18.11.2018 so bili v svete krajevnih skupnosti na območju občine Cerkno izvoljeni: KRAJEVNA SKUPNOST CERKNO: 1. BORUT ERŽEN roj. 8.4.1972 Gozdarska pot 9, Cerkno 2. DANILO SEDEJ roj. 21.10.1985 Sedejev trg 4, Cerkno 3. MARKO OBID roj. 12.4.1950 Cvetkova cesta 42, Cerkno 4. ANDRAŽ DREŠČEK roj. 25.12.1985 Platiševa ulica 13, Cerkno 5. VID LAHAJNAR roj. 12.6.1967 Goriška cesta 24, Cerkno 6. SAŠA CVEK roj. 7.2.1977 Cesta na Plužne 35, Cerkno 7. JOŽE MOČNIK roj. 2.2.1958 Poljane 20 8. ANDREJ VALENTINČIČ roj. 12.6.1984 Čeplez 10a 9. ALEŠ TUŠAR roj. 1.3.1988 Planina pri Cerknem 30 KRAJEVNA SKUPNOST RAVNE-ZAKRIŽ: 1. PETER PREZELJ roj. 18.5.1964 Ravne 48a 2. KLEMEN PREZELJ roj. 14.06.1988 Ravne 14 3. ROK OBID roj. 10.3.1986 Zakriž 2 4. MARTINA JURMAN roj. 30.10.1981 Zakriž 8 5. MARJAN BEVK roj. 14.8.1968 Ravne 37 KRAJEVNA SKUPNOST OREHEK-JESENICA: 1. IRMA MAVRI roj. 6.2.1985 Orehek 23 2. LUCIJAN ŠTUCIN roj. 22.10.1969 Orehek 14 3. KLEMEN MOČNIK roj. 10.11.1976 Jesenica 31 4. ROMAN MAR roj. 23.2.1979 Jesenica 1 5. MITJA ŠTUCIN roj. 29.5.1983 Orehek 35a 6. MATEJ KOLENC roj.
    [Show full text]
  • 14/2002, Uredbeni
    Uradni list Republike Slovenije Internet: http://www.uradni-list.si e-pošta: [email protected] Št. Ljubljana, ponedeljek Cena 1540 SIT ISSN 1318-0576 Leto XII 14 18. 2. 2002 MINISTRSTVA 594. Sklep razširjene komisije EUROCONTROL Št. 263-4/00 št. 46, ki se nanaša na spremembo pogojev Ljubljana, dne 28. januarja 2002. uporabe sistema pristojbin na zraènih poteh in plaèilnih pogojev Jakob Preseènik l. r. Minister Na podlagi 3. èlena zakona o ratifikaciji veèstranskega sporazuma o pristojbinah na zraènih poteh (Uradni list RS- za promet MP, št. 11/95), 11. člena pogojev uporabe sistema pristoj- bin na zraènih poteh in plaèilnih pogojev Evropske organiza- cije za varnost zračne plovbe – EUROCONTROL (Uradni list RS, št. 77/95 in 42/97) in 1. člena odredbe o pristojbinah na zračnih poteh (Uradni list RS, št. 77/95) minister za EUROCONTROL promet objavlja POGOJI UPORABE SISTEMA PRISTOJBIN NA ZRAÈNIH POTEH S K L E P IN razširjene komisije EUROCONTROL št. 46, ki se PLAÈILNI POGOJI nanaša na spremembo pogojev uporabe sistema pristojbin na zraènih poteh in plaèilnih pogojev, DOK. ŠT. 99.60.22 Januar 1999 ki se glasi: EVROPSKA ORGANIZACIJA ZA VARNOST ZRAÈNE »Razširjena komisija, glede na mednarodno konvencijo EUROCONTROL o PLOVBE sodelovanju za varnost zraène plovbe, dopolnjeno v Bruslju, dne 12. februarja 1981 zlasti njen 5.2 èlen; glede na veèstranski sporazum o pristojbinah na zraè- EUROCONTROL nih poteh z dne 12. februarja 1981, zlasti njegove èlene 3.2(e) in 6.1.(a); POGOJI UPORABE glede na pogoje uporabe sistema pristojbin na zraènih poteh in plaèilne pogoje ter aneks 2 (k plaèilnim pogojem); SISTEMA PRISTOJBIN NA ZRAÈNIH POTEH na predlog razširjenega komiteja in začasnega sveta IN sprejme naslednji sklep: PLAÈILNI POGOJI edini èlen (Besedilo, oblikovano na podlagi veèstranskega spora- s katerim potrjuje priloženo konsolidirano verzijo pogo- zuma o pristojbinah na zraènih poteh, zlasti njegovih èlenov jev uporabe sistema pristojbin na zraènih poteh in plaèilnih 3.2 in 6, ki ga je potrdila razširjena komisija na korespon- pogojev.
    [Show full text]
  • Kojca (1303 M)
    Kojca (1303 m) Slika 01: Pogled na Kojco Cerkljansko hribovje je nekoliko odmaknjeno od pogosto obiskovanih gora Slovenije. Kojca je ena pomembnejših gora na tem področju. Stoji južno od Porezna, od koder jo tudi najlepše vidimo. Opazimo jo tudi z vrhov Spodnjih Bohinjskih gora. Z njenega vrha je lep razgled na Cerkljansko in na gore od Črne prsti do Krna. Kojca je najbolj znana po velikanu slovenske mladinske književnosti Francetu Bevku, ki se je rodil v vasi Zakojca SZ pod goro. V svojih povestih pogosto opisuje svoj otroški svet in pokrajino, kjer je odraščal. Na vzhodni strani pa je še druga zanimivost: aragonitna jama v vasi Ravne. V jami so nenavadno kosmati minerali – aragonitni ježki. Jama trenutno ni na voljo obiskovalcem. Več o jami si lahko preberete na spletnih straneh. Med planinci je Kojca razmeroma malo znana. Nanjo so speljane kar tri markirane poti: iz Zakojce, iz Orehka in iz Jesenice, ki pa niso opisane v nobenem vodniku. Vršna travnata pobočja so zelo prijetna in razgledna. KOJCA JE OPISANA V VODNIKU IDRIJSKO CERKLJANSKA PLANINSKA POT IN NA SPLETNI STRANI PLANINSKEGA DRUŠTVA CERKNO (RUBRIKA PUBLIKACIJE). VODNIK SE NAROČI PO POŠTI PRI PD CERKNO ALI SE KUPI V PISARNI LTO CERKNO, MOČNIKOVA ULICA 2, CERKNO. Slika 02: Zimska idila na vrhu Kojce Strma pobočja, prepadni skalnati robovi se raztezajo na obronkih Kojce, ki osamelo strmi nad hribovskimi vasi, kot so Zakojca, Orehek, Jesenica in Bukovo. Zanimiva, a skoraj neprepoznavna skriva svoje strmine in skalne robe, ki so naravnega pomena. S svojo višino, ki meri 1303 m, se zdi lahko dostopna, a se pri vzponu nanjo premislimo glede dostopnosti.
    [Show full text]
  • Haccp Sistem
    Občina Cerkno, Režijski obrat: Izkaznica vodooskrbnih sistemov – splošni del IZKAZNICA VODOOSKRBNIH SISTEMOV v upravljanju Občine Cerkno (Režijskega obrata) Splošni del Cerkno, januar 2016 Občina Cerkno, Režijski obrat: Izkaznica vodooskrbnih sistemov – splošni del NOTRANJI NADZOR - HACCP SISTEM 1. HACCP NAČRT 1. 1. HACCP skupina Odgovorna oseba za notranji nadzor, ki je vodja HACCP skupine in pozna ter razume načela HACCP, organizira in usklajuje delo v skupini ter zagotavlja, da se HACCP sistem izvaja in vzdržuje skladno z načrtom HACCP. Odgovorna je za zagotavljanje skladnosti pitne vode z zahtevami veljavne zakonodaje. Odgovorna oseba za notranji nadzor zagotovi seznanitev vseh zaposlenih pri izvajanju načrta HACCP z nalogami in odgovornostmi iz tega načrta. Člani skupine aktivno sodelujejo z vodjo skupine pri pripravi načrta ter izvajanju posameznih zadolžitev v sklopu notranjega nadzora – HACCP. Člani skupine so: Ime in priimek Delovno mesto Vanja Mavri Zajc odgovorna oseba za notranji nadzor direktor občinske uprave - nadomešča odgovorno mag. Martin Raspet osebo Jurij Kavčič župan mag. Martin Raspet direktor občinske uprave Božidar Prezelj vzdrževalec vodovodnih sistemov komunalni delavec - nadomešča vzdrževalca Vahid Miskić vodovodnih sistemov 1.2. Načela HACCP sistema: - analiza bioloških, kemijskih in fizikalnih dejavnikov tveganja - določanje kritičnih kontrolnih točk (KKT) - določanje kritičnih mejnih vrednosti in korekcijski postopki - vzpostavitev spremljanja (monitoringa) KKT - vzpostavitev postopkov verifikacije za preverjanje
    [Show full text]
  • The Password Franla Meant the Difference Between Life and Death
    l-r : s; ORY The Password Franla Meant the Difference Between Life and Death &"I Tnr FneNln Pnnrtsnx HoSpITAL opEN-AIR MUSEUM wL EUROPEAN RECETvES THE EunopsaN HTnITAGE Laerr HERITAGE LABEL Tei,-; Maja Kutin Photography: Cerkno Museum archive (Rafael Marn, Luka Kalan) In \Iay this year Europe celebrated the 70th anniversary of its liberation from Fascism and Nazism. The dark 'War period of the Second'World did not spare Slovenia." It u.as caught up in the maelstrom of war when the Luftwaffe attacked Yugoslavia on 6 April 1941. Following the defeat of the Yugoslav army and the occupation of the country, a resistance movement began to be organised in Slovenia, which had been split between three occupying forces - the Germans, the Italians and the Hungarians. Within the partisan movement a medical service was created. This was responsible for the mobilisation of medical personnel and material, for providing medical training and for caring for the"sick and wounded. By setting up clandestine hospitals in locations where access was difficult - in forests, ravines and caves - they were also able to tend to the seriodsly u'ounded and sick. The 120 partisan hospitals and the more than 15,000 wounded treated in them between 1942 and 1945 are a unique achievement of the Slovene partisan movement. One of.the few surviving hospitals, still standing today as a witness to the heroic, self- sacrificing and humane struggle to save lives and resist the occupying forces, is the legendary Franja Partisan Hospital in the hidden Pasice gorge. This year the hospital received the European Heritage Label, which the European Commission awards to sites representing notable cultural heritage with symbolic value for Europe, an important role in European history or culture, or an important role in European integration.
    [Show full text]
  • Uradni List Republike Slovenije Internet: E-Mail: [email protected] Št
    Uradni list Republike Slovenije Internet: http://www.uradni-list.si e-mail: [email protected] Št. Ljubljana, petek Cena 1.080 SIT ISSN 1318-0576 Leto VIII 56 7. 8. 1998 DRŽAVNI ZBOR Doda se nov èetrti odstavek, ki se glasi: “V bilance iz tega člena se vključujejo tudi vsi prihodki in odhodki ožjih delov občin.” 2519. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju obèin (ZFO-A) 3. èlen Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. èlena in V 9. členu se za besedama “župan občine” postavi prvega odstavka 91. èlena ustave Republike izdajam pika, nadaljnje besedilo pa se èrta. Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi: U K A Z “Župan lahko pooblasti določene osebe za izvrševanje proračuna.” o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju obèin 4. èlen (ZFO-A) V 10. èlenu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: Razglašam zakon o spremembah in dopolnitvah zako- “O najetju posojil iz 2. točke prejšnjega odstavka odlo- na o financiranju občin (ZFO-A), ki ga je sprejel Državni zbor ča župan.” Republike Slovenije na seji 22. julija 1998. 5. èlen Št. 001-22-70/98 16. èlen se spremeni tako, da se glasi: Ljubljana, dne 30. julija 1998. “Občine se lahko dolgoročno zadolžujejo za investici- je, ki jih potrdi obèinski svet. Predsednik Pogodbe o zadolževanju sklepa župan na podlagi spre- Republike Slovenije jetega proraèuna in ob predhodnem soglasju ministra, pri- Milan Kuèan l. r. stojnega za finance. Soglasje je sestavni del pogodbe o zadolževanju. O zahtevi za izdajo soglasja minister, pristojen za finan- Z A K O N ce, odloči v desetih dneh po vložitvi zahteve.
    [Show full text]
  • NEWSLETTER Colorado National Guard Leadership Visit the Embassy
    Political and La Grande Fête Announcements: Security de la ASEF Fellowship Consultations Francophonie Program page 2 > page 3 & 4 > page 5 & 6 > NEWSLETTER MARCH 18, 2016, VOLUME 12, NUMBER 5 Colorado National Guard Leadership Visit the Embassy On Tuesday, April 15, strengthening of future cooperation 23 years, peaking in a partnership 2013, Major General H. Michael between the Slovenian Army (SV) program of exercise and training Edwards, Adjutant General of and Colorado National Guard of members of SV and CNG in Colorado National Guard, and (CNG) within the framework of Colorado and Slovenia for the some 20 senior military staff State Partnership Program. The operations and management of members of Colorado Department partnership was launched in 1993 OMLT (Operational Mentor and of Military and Veterans Affairs when the Colorado National Liaison Team) in Afghanistan. paid their annual visit to the Guard was chosen to help Slovenia The established partnership added Slovenian embassy. The delegation in meeting the NATO standards significally to the friendly relations met with Deputy Chief of Mission, necessary for joining the Alliance and between Slovenia and the U.S., Vladimir Kolmanič, and Defense to support the restructuring of the which is one of the reasons why both Attaché, Colonel Ivan Mikuž. Slovenian Armed Forces. sides hope that this most valued The meeting at the Embassy The cooperation has been relationship will continue in the was dedicated to discussing the very intensive and fruitful in the past future. Embassy of Slovenia 2410 California Street, NW twitter.com/SLOinUSA Washington, D.C. 20008, USA T: +1 202 386 66 01 E: [email protected] washington.embassy.si facebook.com/SLOembassyUSA DCM Kolmanič and Col.
    [Show full text]
  • Poročilo O Izvajanju Zimske Službe Za Sezono 2012/2013 Na Območju Občine Cerkno | 1
    Poročilo o izvajanju zimske službe za sezono 2012/2013 na območju občine Cerkno | 1 POROČILO O IZVAJANJU ZIMSKE SLUŽBE ZA SEZONO 2012/2013 NA OBMOČJU OBČINE CERKNO Zimska služba obsega sklop dejavnosti in opravil, potrebnih za omogočanje prevoznosti cest in varnega prometa v zimskih razmerah. Zimske razmere nastopijo takrat, ko je zaradi zimskih pojavov (sneg, poledica in drugo) lahko ogroženo nemoteno odvijanje prometa. Zimska sezona praviloma traja od 15. novembra tekočega leta do 15. marca naslednjega leta. V kolikor vremenske razmere brez izvajanja zimske službe ne dovoljujejo prevoznosti cest in javnih poti, pa se čas delovanja zimske službe podaljša. Način opravljanja, organizacija in izvajanje zimske službe na območju občine Cerkno je določen v Odloku o ureditvi zimske službe v Občini Cerkno (Uradni list RS, št. 33/07). Zimska služba se opravlja na lokalnih javnih cestah, javnih poteh in površinah za pešce, intervencijskih poteh in drugih podobnih objektih. Izvajalci zimske službe morajo pri izvajanju pluženja in posipanja upoštevati naslednje prioritete: 1. prioriteta: šolske in delavske avtobusne proge, dovozi k zdravstvenemu domu, vzgojno - izobraževalnim ustanovam, gasilskim domovom in drugim javnim ustanovam 2. prioriteta: ostale pomembne občinske poti 3. prioriteta: druge javne poti in javne površine. Prevoznost na cestah prve prioritete mora biti zagotovljena do 5. ure ob delovnih dneh, ceste druge prioritete pa se praviloma usposobijo do 14. ure. Storitve pluženja in posipanja se izvajajo na skupaj 254km cest, od tega 105km lokalnih cest, 140km javnih poti in 9km uličnega sistema. V zimski sezoni 2012/2013 je na območju občine Cerkno opravljalo storitve pluženja in posipanja 35 pogodbenih izvajalcev, na relaciji Cerkno – Gorje – Poče – Zakriž – Vrh Križa – Spodnje Ravne – Jesenica – Kojca – Bukovo – Zakojca – odcep Grahovo – Kojca – Reka je storitve izvajalo podjetje PGT Peternelj d.o.o., na relacijah Orehovška grapa, Poljane in stara cesta Zakriž-Cerkno pa je zimsko službo izvajalo podjetje CPG d.d.
    [Show full text]
  • Cat-Cern 25.10.2018
    Zgodovinski imenik župnij (Home) Okrajšave Stran obnovljena: Cat-Cern 25.10.2018 A B-Bek Bel-Bes Beš-Blej Blek-Bork Borl-Bra Brb-Brezn Brezo-Brunj Brunk-Caš Cat-Cern Cero-Cu Cv-Čerm Čern-Črm Črn- D-Dobi Dobj-Doj Dok-Dolh Doli-Domi Domj-Draz Draž-Ferl Ferm-Gabrc Gabrč-Goln Golo-Goric Gorič-Gorn Goro-Gradm Gradn-Groč Grod-Hori Horj-Hru Hrv-Ik IL-Jam Jan-Jev Jez-Kamni Kamnj-Kaš Kat-Kob Koc-Kom Kon-Kop Kor-Košn Košo-Kram Kran-Kras Kraš-Krj Krk-Kru Krv-Leč Led-Lez Lež-Li Lj-Ljuš Ljut-Loku Lokv-Maf Mag-Mal Mam-Mari Marj-Medi Medj-Mir Mis-Mor Mos-Mrs Mrš-Naj Nak-Novaj Novak-Oj Ok-Orm Orn-Ož P-Peš Pet-Pis Piš-Poč Pod-Podj Podk-Pods Podš-Pols Polš-Prag Prah-Prek Prel-Pru Prv-Rač Rad-Rau Rav-Rem Ren-Rim Rin-Roš Rot-Sam San-Sel Sem-Skop Skor-Slou Slov-Soj Sok-Sov Soz-Srn Sro-Starn Staro-Strm Strn-Su Sv.A-Sv.F Sv.G-Sv.J Sv.K-Sv.L Sv.M-Sv.P Sv.R-Sv.V Sva-Sz Š-Šenti Šentj-Šentp Šentr-Škob Škoc-Škv ŠL-Šmarti Šmartn-Šmih Šmik-Šr Št. Šta-Štom Šton-Tip Tir-Top Tor-Trn Tro-Trs Trš-Tup Tur-Už V-Velika Velike-Vild Vile-Vis Viš-Voj Vok-Vrhn Vrho-Zago Zagr-Zavo Zavr-Zgor Zgoš-Želh Želi– Catunari di Valle – Brtonigla (Črni Vrh, Verteneglio) Cavana (Trst) – Trst–Sv. Just Cavenzano – Campolongo al Torre Cedole – Korte Cedron (Cedron) – Špeter Slovenov Cegelnica – Naklo, Prečna, Žužemberk Ceglo – Krmin (Cormons), Medana Ceglo, gradič v vasi Ceglo blizu Vipolž – Vipolže Cekinov grad (Leopoldsruhe), dvorec – Ljubljana Celega – Novigrad (Cittanova) Celestrina – Sv.
    [Show full text]
  • Povabilo Na Potep Po Cerkljanski POVABILO NA POTEP PO CERKLJANSKI
    Geotermalna učna pot Povabilo na potep po Cerkljanski POVABILO NA POTEP PO CERKLJANSKI Cerkljanska je razgiban svet, ki ga je narava skrivnostno oblikovala z zelenimi dolinami, širnimi gozdovi in sončnimi planotami, nad katerimi se skrivnostno dvigajo vrhovi, ki ponujajo razkošne razglede. Leži v predalpskem svetu na zahodu Slovenije, vpeta je med številne grape, potoke in vrhove; na meji med Primorsko in Gorenjsko, na prehodu dinarskega sveta v predalpski svet. Tektonska dejavnost je bila tu v preteklosti silno aktivna, zato sodi Cerkljanska med območja z najbolj pestro geološko sestavo v Sloveniji. To opazimo že na sprehodu po bližnjih poteh, višje ležečih planotah, vršacih in vrhovih v neposredni okolici Cerknega, na Lajšah, na Brdcih, v Lamku, Medvejku ... in drugod. Na sprehodih se srečamo z različnimi vrstami kamnin, ki se razlikujejo po strukturi in barvi. Opazujemo lahko, kje in v kakšnih kamninah se pojavljajo izviri, kje teren plazi, kako v prostoru ležijo plasti in razpoke. Zgolj v ožji okolici Cerknega lahko najdemo kar 28 različnih geoloških enot. Zaradi raznolike geološke sestave ima območje posledično pestre možnosti za rabo geotermalne energije. Vas zanima kakšne kamnine so prisotne 2, 5, 10, 50, 100 ali celo 1.000 m pod površjem? Kolikšna geotermalna energija je shranjena v različnih kamninah in kako jo lahko izkoristimo? Sprehodite se z nami po prvi geotermalni učni poti v Sloveniji. 1 GEOTERMALNA UČNA POT CERKNO Občina Cerkno ima bogato tradicijo rabe geotermalne energije. Geotermalna energija je energija, ki je shranjena v obliki toplote pod trdnim zemeljskim površjem, že od globine 0,8 m pod površjem in globlje. V okviru projekta GRETA je vzpostavljena prva geotermalna učna pot v Sloveniji.
    [Show full text]
  • Dileme Letnik 1 2017 Št. 1-2.Pdf
    dileme Dileme Razprave o vprašanjih sodobne slovenske zgodovine Izdajatelj in založnik Študijski center za narodno spravo Naslov uredništva Tivolska 42, 1000 Ljubljana Glavni urednik dr. Renato Podbersič (Slovenija) Uredniški odbor ddr. Igor Grdina (Slovenija), dr. Tamara Griesser Pečar (Avstrija), dr. Damjan Hančič (Slovenija), dr. Marica Karakaš Obradov (Hrvaška), dr. Tomaž Kladnik (Slovenija), dr. Jože Možina (Slovenija), Jelka Piškurić (Slovenija), dr. Igor Salmič (Italija) Spletni naslov www.scnr.si Leto izida: 2017 Redakcija te številke je bila zaključena 15. 11. 2017 Lektoriranje in prevod povzetkov Megamoment, d. o. o. Oblikovanje in prelom Inštitut Karantanija Tisk Nonparel, d. o. o. Naklada 300 izvodov Letna naročnina 25 € Cena posamezne številke 15 € issn 2591-1201 Dileme Razprave o vprašanjih sodobne slovenske zgodovine letnik 1 • 2017 • številka 1–2 Vsebina Andreja Valič Zver Novi slovenski reviji na pot 7 Razprave Igor Grdina Revolucionarji, zavezniki in sopotniki 11 Damjan Hančič Medvojno revolucionarno nasilje – razlike in podobnosti 45 Renato Podbersič Seznam žrtev revolucionarnega nasilja na severu Primorske 63 Jože Dežman Tabuji padajo – učimo se dialoga LTI – lingua tertii imperii in LIT – lingua imperii titi 89 Tamara Griesser Pečar Značilnosti revolucionarnega sodstva 119 Mateja Čoh Sodišče slovenske narodne časti: propaganda 139 Neža Strajnar Vzroki za izseljevanje s Primorskega v Italijo po drugi svetovni vojni 159 Jelka Piškurić Med preteklostjo in sedanjostjo o spominih na socializem 173 Mirjam Dujo Jurjevčič »Zasedena stanovanja« 189 Predstavitev zgodovinskih virov Tomaž Ivešić Skriti dokumenti Ivana Puclja 213 Novi slovenski reviji na pot Pred vami je prva številka nove revije, ki smo jo sodelavci Štu- dijskega centra za narodno spravo (Study Centre for National Reconcilation – SCNR) poimenovali Dileme.
    [Show full text]