DOCSLIB.ORG

Zbornik Biološko-Raziskovalnega Tabora Novaki 2006

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Zbornik Biološko-Raziskovalnega Tabora Novaki 2006 Zavod RS za varstvo narave OE Nova Gorica Zavod RS za varstvo narave OE Nova Gorica BIOLOŠKO RAZISKOVALNI TABOR »NOVAKI 2006« Ljubljana 2007 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 379.825(497.4Novaki)"2006" BIOLOŠKO raziskovalni tabor (2006 ; Novaki) Biološko raziskovalni tabor Novaki 2006 / [uredila Irena Kodele Krašna ; fotografije Irena Kodele Krašna ... et al.]. - Ljubljana : Zavod RS za varstvo narave, 2007 ISBN 978-961-91505-8-0 1. Kodele Krašna, Irena 235830784 BIOLOŠKO RAZISKOVALNI TABOR »NOVAKI 2006« IZDAL IN ZALOŽIL: Zavod RS za varstvo narave, Ljubljana UREDILA in OBLIKOVALA: Irena Kodele Krašna NASLOVNICA: Aljaž Rijavec TISK: Copigraf Faganelj NAKLADA: 300 izvodov Tabor je bil izveden v okviru programa Gibanje znanost mladini pri Zvezi za tehnino kulturo Slovenije, katerega je sofinanciralo Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Urad za znanost. Organizacija in izvedba tabora je potekala v sodelovanju z Zavodom RS za varstvo narave OE Nova Gorica. Biološko raziskovalni tabor »Novaki 2006« _________________________________________________________________________ Vsebina Biološko raziskovalni tabor »Novaki 2006«............................................. 5 Poroilo o delu geografske skupine...................................................... 6 Poroilo o delu botanine skupine ....................................................13 Poroilo botanino-ekološke skupine.................................................16 Poroilo o delu skupine za prouevanje dnevnih metuljev ..........25 Poroilo o delu skupine za dvoživke ..................................................30 Poroilo o delu skupine za plazilce ....................................................41 Poroilo o delu ornitološke skupine ....................................................51 Poroilo o delu skupine za geologijo .................................................55 Udeleženci biološko raziskovalnega tabora......................................61 Pogled izpred šole proti Cerknemu. 3 Biološko raziskovalni tabor »Novaki 2006« _________________________________________________________________________ Materialno sta izvedbo tabora podprla Obina Cerkno in Agroind Vipava. Obema se še enkrat zahvaljujemo. Zahvaljujemo se Osnovni šoli Cerkno, ki nas je gostila in skrbela, da nismo bili lani. Seveda pa tabor brez vsestranske pomoi prijaznih domainov ne bi bil tak, kot je bil. Vsem vam najlepša hvala! 4 Biološko raziskovalni tabor »Novaki 2006« _________________________________________________________________________ Biološko raziskovalni tabor »Novaki 2006« Med vožnjo po ozki ovinkasti cesti, je marsikateri udeleženec (pa tudi mentor) pomislil: »Ojoj, kam nas je pa letos pripeljala? Ali v teh odronih krajih sploh še kdo živi?!« O, pa! Prav hitro smo spoznali, da v teh prelepih krajih živijo prijazni in zelo delavni ljudje. Dolenji in Gorenji Novaki sta dve vasici brez pravega središa s hišami raztresenimi po strmih pobojih številnih hribov, ki jih loujejo globoke grape. Skritih in odmaknjenih kotikov tu res ne manjka, zato tudi ne presenea, da je bila v eni izmed teh sotesk med drugo svetovno vojno partizanska bolnišnica. In zakaj smo izbrali za tabor prav Novake? Zato, ker so v neposredni bližini ve ekološko pomembnih obmoij in obmoij Nature 2000 ter naravnih vrednot, ki smo jih želeli udeležencem tabora pokazati. Seveda pa podatki, pridobljeni z raziskovanjem na taboru, pridejo prav tudi našemu Zavodu. Vreme nam je bilo naklonjeno in za lenarjenje ni bilo asa. Še ponoi si marsikdo ni privošil poitka in je poslušal oglašanje urhov, na temnem nebu iskal ozvezdja, se preizkušal v noni fotografiji, molži krav in še in še… Tam kjer je toliko mladostne energije na kupu idej nikoli ne zmanjka! A vsega seveda v poroilih ni. Kdor hoe to doživeti, se nam mora pridružiti. Irena Kodele Krašna Vodja tabora 5 Biološko raziskovalni tabor »Novaki 2006« _________________________________________________________________________ Poroilo o delu geografske skupine Mentorici: Jana Tomaži, univ. dipl. geogr. * Tosja Vidmar, štud. geogr. * Pivška 4, 6230 Postojna, [email protected] Udeleženci: Larisa Lara Pohorec, Linda Palvc, Urška Kmeti in Vita Glavi. UVOD Raziskovalno delo je bilo razdeljeno v devet skupin, med njimi je bila tudi skupina za geografijo. Vsaka skupina je vsak dan poroala o tem kar je poela ez dan in kaj se je novega nauila. PONEDELJEK Prvi dan smo po razvrstitvi v skupine vsi skupaj obiskali partizansko bolnico Franjo. Popoldne smo s skupino za geografijo odšle na razgledno toko v Dolenjih Novakih in risale pokrajino, ki jo vidimo pred sabo. Primerjale smo jo z domaim krajem in ugotavljale kljune razlike. Razlike smo videle predvsem v zelo hriboviti in strmi pokrajini, v primerjavi z ravninami na katerih živimo. Poskušale smo se vživeti v prostor in povedati, kako se poutimo v takem tipu pokrajine. Vse smo se strinjale, da je pokrajina pomirjujoa in da nam ugaja svež zrak in malo miru. Po drugi strani pa nas ozka, slabo poseljena dolina kar malo utesnjuje. Potem smo na zemljevidu Slovenije, ki smo ga najprej orientirale proti severu, poiskale vsaka svoj domai kraj in pokazale pot po kateri smo se pripeljale do Novakov. Dekleta so poskušala ugotoviti v katero regijo spadajo Novaki. Po nekaj neuspelih poskusih smo skupaj spoznali, da se kljub visoki in precej severni legi nahajamo na Primorskem. 6 Biološko raziskovalni tabor »Novaki 2006« _________________________________________________________________________ TOREK Po zajtrku smo se namenile v knjižnico v Cerknem. Sposodile smo si Krajevni leksikon Slovenije in v njem poiskale kraje, za katere smo se odloile, da jih bomo preuevale. Izpisale smo podatke o številu prebivalstva in o zaposlenosti prebivalstva po sektorjih za naselja Dolenji Novaki, Poljane, Labinje in Cerkno. Na spletnih straneh SURS-a smo dobile še podatke za leto 2002. Pogledale smo tudi podatke o delovni aktivnosti prebivalstva in ugotovile, da je delovno aktivnih približno 50% prebivalcev. Popoldne smo zaele s kartiranjem reliefa za širše obmoje omenjenih naselij. Skupina je sama izbrala znake, ki jih je želela prikazati na karti in izdelala legendo. Med znake so uvrstile tudi kozolec, eprav ni reliefni element, je pa znailnost alpskega in predalpskega sveta. Z avtomobilom smo se peljale do nekaterih razglednih tok in v naselja, ki smo jih izbrale in poskušale v pokrajini poiskati im ve izbranih reliefnih znakov, ki smo jih sproti vrisovale na karto. S karte je bilo razvidno, da je obmoje ozka dolina, grapa, ki je obdana s strmimi poboji, ki so ponekod skalnata, ponekod porašena z gozdom, med njimi pa teejo potoki. Kjer poboja niso porašena z gozdom se pogosto pojavljajo plazovita obmoja. SREDA Dopoldne smo se namenile najprej v Poljane. Tam smo zaele izdelovati karto rabe tal. Kartirale smo pet tipov rabe tal: gozd, pašniki in travniki, njive in vrtovi, površine v zarašanju ter poseljena obmoja. Nato smo odšle na bližnji travnik in poskusile izkopati profil prsti. Prst je bila zelo suha in zbita, zato smo si profil raje ogledale v cestnem useku. Opazovale smo razline barve horizontov in poskusili razložiti, kaj bi lahko bil vzrok za tako razvrstitev horizontov. Tipa prsti nismo natanno opredelile, po pedološki karti, pa gre lahko za rendzino ali rjavo pokarbonatno prst na karbonatni matini podlagi. 7 Biološko raziskovalni tabor »Novaki 2006« _________________________________________________________________________ Profil prsti ob cestnem useku Izdelale smo tudi previšan horizont in ugotovile, da 21.6. sonce v Poljanah vzide ob 5h zjutraj in zaide ob 17.30. Pozimi pa sonce vzide ob 11h in slabo sveti eno uro. Nato se na naše obzorje prikaže spet ob 13.45 in sije do 15h. Previšan horizont za Poljane 8 Biološko raziskovalni tabor »Novaki 2006« _________________________________________________________________________ Nato smo se spustile še v strugo potoka in iskale razline vrste prodnikov. Našle smo tuf, konglomerat, dolomit in pešenjak. Naslednja toka so bile Labinje. Tu smo izbrale dve razlini toki za kartiranje rabe tal. V dnu grape smo izbrale toko za izdelavo previšanega horizonta in ugotovile, da sonce poleti sveti 11 ur, pozimi pa dno grape nima direktne sonne svetlobe. Previšan horizont za Labinje Popoldne smo šle v Cerkno. Kartirale smo rabo tal in naredile profil prsti, katerega smo primerjale s tistim v Poljanah. Po pedološki karti, bi bila lahko prst kisla rjava ali rendzina ali pokarbonatna rjava na karbonatni matini podlagi. Po opravljenem delu smo se odpeljale na reko Idrijco na osvežitev in na ogled udovite zbirke prodnikov, ki jih reka nosi s seboj. 9 Biološko raziskovalni tabor »Novaki 2006« _________________________________________________________________________ Profil prsti v Cerknem ETRTEK Dopoldne smo se peš odpravile na bližnji hribek Kovk, kjer smo dokonale kartiranje rabe tal za celotno obmoje, ki smo ga želele prikazati. Izdelale smo še en previšan horizont in ugotovile, da je Kovk poleti obsijan skoraj 13 ur, pozimi pa sonce nanj sploh ne posije. Previšan horizont za Kovk 10 Biološko raziskovalni tabor »Novaki 2006« _________________________________________________________________________ Po kosilu je bilo na vrsti izdelovanje vabil na sobotno predstavitev, ki so jih razobesili po bližnjih vaseh. Popoldne je bil na vrsti kabinetni del doloanja površine rabe tal. Potrebno je bilo ugotoviti, kolikšen delež površja zajema posamezna raba tal. ez celotno površje smo narisale mrežo kvadratkov, velikosti 0,5 x 0,5cm. Preštele smo število kvadratkov posamezne rabe tal in doloile
Load more

Recommended publications
  • Poročilo O Izidu Volitev Za Člane Svetov Krajevnih Skupnosti Na Območju Občine Cerkno
    Občinska volilna komisija Občine Cerkno objavlja skladno z 90. členom Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB3, 45/08, 83/12 in 68/17) naslednje POROČILO O IZIDU VOLITEV ZA ČLANE SVETOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI NA OBMOČJU OBČINE CERKNO Na lokalnih volitvah dne 18.11.2018 so bili v svete krajevnih skupnosti na območju občine Cerkno izvoljeni: KRAJEVNA SKUPNOST CERKNO: 1. BORUT ERŽEN roj. 8.4.1972 Gozdarska pot 9, Cerkno 2. DANILO SEDEJ roj. 21.10.1985 Sedejev trg 4, Cerkno 3. MARKO OBID roj. 12.4.1950 Cvetkova cesta 42, Cerkno 4. ANDRAŽ DREŠČEK roj. 25.12.1985 Platiševa ulica 13, Cerkno 5. VID LAHAJNAR roj. 12.6.1967 Goriška cesta 24, Cerkno 6. SAŠA CVEK roj. 7.2.1977 Cesta na Plužne 35, Cerkno 7. JOŽE MOČNIK roj. 2.2.1958 Poljane 20 8. ANDREJ VALENTINČIČ roj. 12.6.1984 Čeplez 10a 9. ALEŠ TUŠAR roj. 1.3.1988 Planina pri Cerknem 30 KRAJEVNA SKUPNOST RAVNE-ZAKRIŽ: 1. PETER PREZELJ roj. 18.5.1964 Ravne 48a 2. KLEMEN PREZELJ roj. 14.06.1988 Ravne 14 3. ROK OBID roj. 10.3.1986 Zakriž 2 4. MARTINA JURMAN roj. 30.10.1981 Zakriž 8 5. MARJAN BEVK roj. 14.8.1968 Ravne 37 KRAJEVNA SKUPNOST OREHEK-JESENICA: 1. IRMA MAVRI roj. 6.2.1985 Orehek 23 2. LUCIJAN ŠTUCIN roj. 22.10.1969 Orehek 14 3. KLEMEN MOČNIK roj. 10.11.1976 Jesenica 31 4. ROMAN MAR roj. 23.2.1979 Jesenica 1 5. MITJA ŠTUCIN roj. 29.5.1983 Orehek 35a 6. MATEJ KOLENC roj.
    [Show full text]
  • 14/2002, Uredbeni
    Uradni list Republike Slovenije Internet: http://www.uradni-list.si e-pošta: [email protected] Št. Ljubljana, ponedeljek Cena 1540 SIT ISSN 1318-0576 Leto XII 14 18. 2. 2002 MINISTRSTVA 594. Sklep razširjene komisije EUROCONTROL Št. 263-4/00 št. 46, ki se nanaša na spremembo pogojev Ljubljana, dne 28. januarja 2002. uporabe sistema pristojbin na zraènih poteh in plaèilnih pogojev Jakob Preseènik l. r. Minister Na podlagi 3. èlena zakona o ratifikaciji veèstranskega sporazuma o pristojbinah na zraènih poteh (Uradni list RS- za promet MP, št. 11/95), 11. člena pogojev uporabe sistema pristoj- bin na zraènih poteh in plaèilnih pogojev Evropske organiza- cije za varnost zračne plovbe – EUROCONTROL (Uradni list RS, št. 77/95 in 42/97) in 1. člena odredbe o pristojbinah na zračnih poteh (Uradni list RS, št. 77/95) minister za EUROCONTROL promet objavlja POGOJI UPORABE SISTEMA PRISTOJBIN NA ZRAÈNIH POTEH S K L E P IN razširjene komisije EUROCONTROL št. 46, ki se PLAÈILNI POGOJI nanaša na spremembo pogojev uporabe sistema pristojbin na zraènih poteh in plaèilnih pogojev, DOK. ŠT. 99.60.22 Januar 1999 ki se glasi: EVROPSKA ORGANIZACIJA ZA VARNOST ZRAÈNE »Razširjena komisija, glede na mednarodno konvencijo EUROCONTROL o PLOVBE sodelovanju za varnost zraène plovbe, dopolnjeno v Bruslju, dne 12. februarja 1981 zlasti njen 5.2 èlen; glede na veèstranski sporazum o pristojbinah na zraè- EUROCONTROL nih poteh z dne 12. februarja 1981, zlasti njegove èlene 3.2(e) in 6.1.(a); POGOJI UPORABE glede na pogoje uporabe sistema pristojbin na zraènih poteh in plaèilne pogoje ter aneks 2 (k plaèilnim pogojem); SISTEMA PRISTOJBIN NA ZRAÈNIH POTEH na predlog razširjenega komiteja in začasnega sveta IN sprejme naslednji sklep: PLAÈILNI POGOJI edini èlen (Besedilo, oblikovano na podlagi veèstranskega spora- s katerim potrjuje priloženo konsolidirano verzijo pogo- zuma o pristojbinah na zraènih poteh, zlasti njegovih èlenov jev uporabe sistema pristojbin na zraènih poteh in plaèilnih 3.2 in 6, ki ga je potrdila razširjena komisija na korespon- pogojev.
    [Show full text]
  • Kojca (1303 M)
    Kojca (1303 m) Slika 01: Pogled na Kojco Cerkljansko hribovje je nekoliko odmaknjeno od pogosto obiskovanih gora Slovenije. Kojca je ena pomembnejših gora na tem področju. Stoji južno od Porezna, od koder jo tudi najlepše vidimo. Opazimo jo tudi z vrhov Spodnjih Bohinjskih gora. Z njenega vrha je lep razgled na Cerkljansko in na gore od Črne prsti do Krna. Kojca je najbolj znana po velikanu slovenske mladinske književnosti Francetu Bevku, ki se je rodil v vasi Zakojca SZ pod goro. V svojih povestih pogosto opisuje svoj otroški svet in pokrajino, kjer je odraščal. Na vzhodni strani pa je še druga zanimivost: aragonitna jama v vasi Ravne. V jami so nenavadno kosmati minerali – aragonitni ježki. Jama trenutno ni na voljo obiskovalcem. Več o jami si lahko preberete na spletnih straneh. Med planinci je Kojca razmeroma malo znana. Nanjo so speljane kar tri markirane poti: iz Zakojce, iz Orehka in iz Jesenice, ki pa niso opisane v nobenem vodniku. Vršna travnata pobočja so zelo prijetna in razgledna. KOJCA JE OPISANA V VODNIKU IDRIJSKO CERKLJANSKA PLANINSKA POT IN NA SPLETNI STRANI PLANINSKEGA DRUŠTVA CERKNO (RUBRIKA PUBLIKACIJE). VODNIK SE NAROČI PO POŠTI PRI PD CERKNO ALI SE KUPI V PISARNI LTO CERKNO, MOČNIKOVA ULICA 2, CERKNO. Slika 02: Zimska idila na vrhu Kojce Strma pobočja, prepadni skalnati robovi se raztezajo na obronkih Kojce, ki osamelo strmi nad hribovskimi vasi, kot so Zakojca, Orehek, Jesenica in Bukovo. Zanimiva, a skoraj neprepoznavna skriva svoje strmine in skalne robe, ki so naravnega pomena. S svojo višino, ki meri 1303 m, se zdi lahko dostopna, a se pri vzponu nanjo premislimo glede dostopnosti.
    [Show full text]
  • Haccp Sistem
    Občina Cerkno, Režijski obrat: Izkaznica vodooskrbnih sistemov – splošni del IZKAZNICA VODOOSKRBNIH SISTEMOV v upravljanju Občine Cerkno (Režijskega obrata) Splošni del Cerkno, januar 2016 Občina Cerkno, Režijski obrat: Izkaznica vodooskrbnih sistemov – splošni del NOTRANJI NADZOR - HACCP SISTEM 1. HACCP NAČRT 1. 1. HACCP skupina Odgovorna oseba za notranji nadzor, ki je vodja HACCP skupine in pozna ter razume načela HACCP, organizira in usklajuje delo v skupini ter zagotavlja, da se HACCP sistem izvaja in vzdržuje skladno z načrtom HACCP. Odgovorna je za zagotavljanje skladnosti pitne vode z zahtevami veljavne zakonodaje. Odgovorna oseba za notranji nadzor zagotovi seznanitev vseh zaposlenih pri izvajanju načrta HACCP z nalogami in odgovornostmi iz tega načrta. Člani skupine aktivno sodelujejo z vodjo skupine pri pripravi načrta ter izvajanju posameznih zadolžitev v sklopu notranjega nadzora – HACCP. Člani skupine so: Ime in priimek Delovno mesto Vanja Mavri Zajc odgovorna oseba za notranji nadzor direktor občinske uprave - nadomešča odgovorno mag. Martin Raspet osebo Jurij Kavčič župan mag. Martin Raspet direktor občinske uprave Božidar Prezelj vzdrževalec vodovodnih sistemov komunalni delavec - nadomešča vzdrževalca Vahid Miskić vodovodnih sistemov 1.2. Načela HACCP sistema: - analiza bioloških, kemijskih in fizikalnih dejavnikov tveganja - določanje kritičnih kontrolnih točk (KKT) - določanje kritičnih mejnih vrednosti in korekcijski postopki - vzpostavitev spremljanja (monitoringa) KKT - vzpostavitev postopkov verifikacije za preverjanje
    [Show full text]
  • The Password Franla Meant the Difference Between Life and Death
    l-r : s; ORY The Password Franla Meant the Difference Between Life and Death &"I Tnr FneNln Pnnrtsnx HoSpITAL opEN-AIR MUSEUM wL EUROPEAN RECETvES THE EunopsaN HTnITAGE Laerr HERITAGE LABEL Tei,-; Maja Kutin Photography: Cerkno Museum archive (Rafael Marn, Luka Kalan) In \Iay this year Europe celebrated the 70th anniversary of its liberation from Fascism and Nazism. The dark 'War period of the Second'World did not spare Slovenia." It u.as caught up in the maelstrom of war when the Luftwaffe attacked Yugoslavia on 6 April 1941. Following the defeat of the Yugoslav army and the occupation of the country, a resistance movement began to be organised in Slovenia, which had been split between three occupying forces - the Germans, the Italians and the Hungarians. Within the partisan movement a medical service was created. This was responsible for the mobilisation of medical personnel and material, for providing medical training and for caring for the"sick and wounded. By setting up clandestine hospitals in locations where access was difficult - in forests, ravines and caves - they were also able to tend to the seriodsly u'ounded and sick. The 120 partisan hospitals and the more than 15,000 wounded treated in them between 1942 and 1945 are a unique achievement of the Slovene partisan movement. One of.the few surviving hospitals, still standing today as a witness to the heroic, self- sacrificing and humane struggle to save lives and resist the occupying forces, is the legendary Franja Partisan Hospital in the hidden Pasice gorge. This year the hospital received the European Heritage Label, which the European Commission awards to sites representing notable cultural heritage with symbolic value for Europe, an important role in European history or culture, or an important role in European integration.
    [Show full text]
  • NEWSLETTER Colorado National Guard Leadership Visit the Embassy
    Political and La Grande Fête Announcements: Security de la ASEF Fellowship Consultations Francophonie Program page 2 > page 3 & 4 > page 5 & 6 > NEWSLETTER MARCH 18, 2016, VOLUME 12, NUMBER 5 Colorado National Guard Leadership Visit the Embassy On Tuesday, April 15, strengthening of future cooperation 23 years, peaking in a partnership 2013, Major General H. Michael between the Slovenian Army (SV) program of exercise and training Edwards, Adjutant General of and Colorado National Guard of members of SV and CNG in Colorado National Guard, and (CNG) within the framework of Colorado and Slovenia for the some 20 senior military staff State Partnership Program. The operations and management of members of Colorado Department partnership was launched in 1993 OMLT (Operational Mentor and of Military and Veterans Affairs when the Colorado National Liaison Team) in Afghanistan. paid their annual visit to the Guard was chosen to help Slovenia The established partnership added Slovenian embassy. The delegation in meeting the NATO standards significally to the friendly relations met with Deputy Chief of Mission, necessary for joining the Alliance and between Slovenia and the U.S., Vladimir Kolmanič, and Defense to support the restructuring of the which is one of the reasons why both Attaché, Colonel Ivan Mikuž. Slovenian Armed Forces. sides hope that this most valued The meeting at the Embassy The cooperation has been relationship will continue in the was dedicated to discussing the very intensive and fruitful in the past future. Embassy of Slovenia 2410 California Street, NW twitter.com/SLOinUSA Washington, D.C. 20008, USA T: +1 202 386 66 01 E: [email protected] washington.embassy.si facebook.com/SLOembassyUSA DCM Kolmanič and Col.
    [Show full text]
  • Poročilo O Izvajanju Zimske Službe Za Sezono 2012/2013 Na Območju Občine Cerkno | 1
    Poročilo o izvajanju zimske službe za sezono 2012/2013 na območju občine Cerkno | 1 POROČILO O IZVAJANJU ZIMSKE SLUŽBE ZA SEZONO 2012/2013 NA OBMOČJU OBČINE CERKNO Zimska služba obsega sklop dejavnosti in opravil, potrebnih za omogočanje prevoznosti cest in varnega prometa v zimskih razmerah. Zimske razmere nastopijo takrat, ko je zaradi zimskih pojavov (sneg, poledica in drugo) lahko ogroženo nemoteno odvijanje prometa. Zimska sezona praviloma traja od 15. novembra tekočega leta do 15. marca naslednjega leta. V kolikor vremenske razmere brez izvajanja zimske službe ne dovoljujejo prevoznosti cest in javnih poti, pa se čas delovanja zimske službe podaljša. Način opravljanja, organizacija in izvajanje zimske službe na območju občine Cerkno je določen v Odloku o ureditvi zimske službe v Občini Cerkno (Uradni list RS, št. 33/07). Zimska služba se opravlja na lokalnih javnih cestah, javnih poteh in površinah za pešce, intervencijskih poteh in drugih podobnih objektih. Izvajalci zimske službe morajo pri izvajanju pluženja in posipanja upoštevati naslednje prioritete: 1. prioriteta: šolske in delavske avtobusne proge, dovozi k zdravstvenemu domu, vzgojno - izobraževalnim ustanovam, gasilskim domovom in drugim javnim ustanovam 2. prioriteta: ostale pomembne občinske poti 3. prioriteta: druge javne poti in javne površine. Prevoznost na cestah prve prioritete mora biti zagotovljena do 5. ure ob delovnih dneh, ceste druge prioritete pa se praviloma usposobijo do 14. ure. Storitve pluženja in posipanja se izvajajo na skupaj 254km cest, od tega 105km lokalnih cest, 140km javnih poti in 9km uličnega sistema. V zimski sezoni 2012/2013 je na območju občine Cerkno opravljalo storitve pluženja in posipanja 35 pogodbenih izvajalcev, na relaciji Cerkno – Gorje – Poče – Zakriž – Vrh Križa – Spodnje Ravne – Jesenica – Kojca – Bukovo – Zakojca – odcep Grahovo – Kojca – Reka je storitve izvajalo podjetje PGT Peternelj d.o.o., na relacijah Orehovška grapa, Poljane in stara cesta Zakriž-Cerkno pa je zimsko službo izvajalo podjetje CPG d.d.
    [Show full text]
  • Cat-Cern 25.10.2018
    Zgodovinski imenik župnij (Home) Okrajšave Stran obnovljena: Cat-Cern 25.10.2018 A B-Bek Bel-Bes Beš-Blej Blek-Bork Borl-Bra Brb-Brezn Brezo-Brunj Brunk-Caš Cat-Cern Cero-Cu Cv-Čerm Čern-Črm Črn- D-Dobi Dobj-Doj Dok-Dolh Doli-Domi Domj-Draz Draž-Ferl Ferm-Gabrc Gabrč-Goln Golo-Goric Gorič-Gorn Goro-Gradm Gradn-Groč Grod-Hori Horj-Hru Hrv-Ik IL-Jam Jan-Jev Jez-Kamni Kamnj-Kaš Kat-Kob Koc-Kom Kon-Kop Kor-Košn Košo-Kram Kran-Kras Kraš-Krj Krk-Kru Krv-Leč Led-Lez Lež-Li Lj-Ljuš Ljut-Loku Lokv-Maf Mag-Mal Mam-Mari Marj-Medi Medj-Mir Mis-Mor Mos-Mrs Mrš-Naj Nak-Novaj Novak-Oj Ok-Orm Orn-Ož P-Peš Pet-Pis Piš-Poč Pod-Podj Podk-Pods Podš-Pols Polš-Prag Prah-Prek Prel-Pru Prv-Rač Rad-Rau Rav-Rem Ren-Rim Rin-Roš Rot-Sam San-Sel Sem-Skop Skor-Slou Slov-Soj Sok-Sov Soz-Srn Sro-Starn Staro-Strm Strn-Su Sv.A-Sv.F Sv.G-Sv.J Sv.K-Sv.L Sv.M-Sv.P Sv.R-Sv.V Sva-Sz Š-Šenti Šentj-Šentp Šentr-Škob Škoc-Škv ŠL-Šmarti Šmartn-Šmih Šmik-Šr Št. Šta-Štom Šton-Tip Tir-Top Tor-Trn Tro-Trs Trš-Tup Tur-Už V-Velika Velike-Vild Vile-Vis Viš-Voj Vok-Vrhn Vrho-Zago Zagr-Zavo Zavr-Zgor Zgoš-Želh Želi– Catunari di Valle – Brtonigla (Črni Vrh, Verteneglio) Cavana (Trst) – Trst–Sv. Just Cavenzano – Campolongo al Torre Cedole – Korte Cedron (Cedron) – Špeter Slovenov Cegelnica – Naklo, Prečna, Žužemberk Ceglo – Krmin (Cormons), Medana Ceglo, gradič v vasi Ceglo blizu Vipolž – Vipolže Cekinov grad (Leopoldsruhe), dvorec – Ljubljana Celega – Novigrad (Cittanova) Celestrina – Sv.
    [Show full text]
  • Povabilo Na Potep Po Cerkljanski POVABILO NA POTEP PO CERKLJANSKI
    Geotermalna učna pot Povabilo na potep po Cerkljanski POVABILO NA POTEP PO CERKLJANSKI Cerkljanska je razgiban svet, ki ga je narava skrivnostno oblikovala z zelenimi dolinami, širnimi gozdovi in sončnimi planotami, nad katerimi se skrivnostno dvigajo vrhovi, ki ponujajo razkošne razglede. Leži v predalpskem svetu na zahodu Slovenije, vpeta je med številne grape, potoke in vrhove; na meji med Primorsko in Gorenjsko, na prehodu dinarskega sveta v predalpski svet. Tektonska dejavnost je bila tu v preteklosti silno aktivna, zato sodi Cerkljanska med območja z najbolj pestro geološko sestavo v Sloveniji. To opazimo že na sprehodu po bližnjih poteh, višje ležečih planotah, vršacih in vrhovih v neposredni okolici Cerknega, na Lajšah, na Brdcih, v Lamku, Medvejku ... in drugod. Na sprehodih se srečamo z različnimi vrstami kamnin, ki se razlikujejo po strukturi in barvi. Opazujemo lahko, kje in v kakšnih kamninah se pojavljajo izviri, kje teren plazi, kako v prostoru ležijo plasti in razpoke. Zgolj v ožji okolici Cerknega lahko najdemo kar 28 različnih geoloških enot. Zaradi raznolike geološke sestave ima območje posledično pestre možnosti za rabo geotermalne energije. Vas zanima kakšne kamnine so prisotne 2, 5, 10, 50, 100 ali celo 1.000 m pod površjem? Kolikšna geotermalna energija je shranjena v različnih kamninah in kako jo lahko izkoristimo? Sprehodite se z nami po prvi geotermalni učni poti v Sloveniji. 1 GEOTERMALNA UČNA POT CERKNO Občina Cerkno ima bogato tradicijo rabe geotermalne energije. Geotermalna energija je energija, ki je shranjena v obliki toplote pod trdnim zemeljskim površjem, že od globine 0,8 m pod površjem in globlje. V okviru projekta GRETA je vzpostavljena prva geotermalna učna pot v Sloveniji.
    [Show full text]
  • 116/2004, Uredbeni
    PRILOGA 4 Priloga 4: Vodovarstvena območja OBČINA VODOVARSTVENO OBMOČJE KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME ŠIFRA IME 001 AJDOVŠČINA 3051 BUDANJE 2379 BUDANJE 3057 OSEK 2384 ČRNIČE 3073 SKUK-PREDMEJA 2381 LOKAVEC 3073 SKUK-PREDMEJA 2382 STOMAŽ 3052 ŽAPUŽE-DOLGA POLJANA 2379 BUDANJE 3052 ŽAPUŽE-DOLGA POLJANA 2380 ŠTURJE 002 BELTINCI 7010 HRAŠČICA 129 GANČANI 003 BLED 2070 RADOVNA 2186 VIŠELNICA I 2070 RADOVNA 2187 ZGORNJE GORJE 150 BLOKE 4397 LUŽARJI-STRMICA 1686 STRMCA 4015 POTOKI-GORA 1694 RAVNE PRI TOPOLU 4094 VO-1 1690 STUDENEC 4094 VO-1 1692 METULJE 4094 VO-1 1693 TOPOL 4094 VO-1 1694 RAVNE PRI TOPOLU 005 BOROVNICA 4065 BOROVNIŠKI VRŠAJ 2005 BREG 4065 BOROVNIŠKI VRŠAJ 2006 ZABOČEVO 4066 BREZOVŠEK 2006 ZABOČEVO 006 BOVEC 3031 ČEZSOČA-BOVEC 2211 ČEZSOČA 3034 REPEC-BREGINJ 2212 ŽAGA 3034 REPEC-BREGINJ 2213 SRPENICA 007 BRDA 3046 MRZLEK 2280 VRHOVLJE 3046 MRZLEK 2291 PODSABOTIN 009 BREŽICE 5003 GLOGOV BROD-BREZINA 1282 BREZINA 012 CERKLJE NA 4046 AMBROŽ POD KRVAVCEM 2079 ŠENTURŠKA GORA GORENJSKEM 4051 RTC-KRVAVEC 2079 ŠENTURŠKA GORA 4155 ŠTEFANJA GORA-DAVOVEC 2080 ŠTEFANJA GORA 014 CERKNO 3069 ČEPLEZ-CERKNO 2340 LABINJE 3069 ČEPLEZ-CERKNO 2342 GORENJI NOVAKI 3069 ČEPLEZ-CERKNO 2343 PLANINA 3008 ČRNI VRH NAD CERKNIM 2342 GORENJI NOVAKI 3076 DOLENJI NOVAKI 2341 DOLENJI NOVAKI 3076 DOLENJI NOVAKI 2342 GORENJI NOVAKI 3086 GORJE 2339 GORJE 3085 JESENICA 2338 JESENICA 3077 LABINJE 2339 GORJE 3088 LANIŠČAR 2343 PLANINA 3075 LAZEC-PLUŽNJE 2350 OTALEŽ 3068 MRZLA GRAPA-CERKNO 2344 CERKNO 3018 MRZLICA-JAZNE 2350 OTALEŽ 3084 OREHEK 2346 OREHEK
    [Show full text]
  • The Current Challenges and Future Alternatives of Supplying Remote Areas with Basic Goods: the Case Study of Idrijsko-Cerkljansko Region, Slovenia
    Europ. Countrys. · Vol. 13 · 2021 · No. 1 · p. 130-152 DOI: 10.2478/euco-2021-0008 European Countryside MENDELU THE CURRENT CHALLENGES AND FUTURE ALTERNATIVES OF SUPPLYING REMOTE AREAS WITH BASIC GOODS: THE CASE STUDY OF IDRIJSKO-CERKLJANSKO REGION, SLOVENIA Barbara Kostanjšek1, Naja Marot2 1 Barbara Kostanjšek, M.Sc. of Landscape Architecture – Department of Landscape Architecture, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana, Slovenia. ORCID: 0000-0003-1857-1576, e-mail: [email protected] 2 Assist. Prof. Dr. Naja Marot – Department of Landscape Architecture, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana, Slovenia. ORCID: 0000-0002-5534-7592, e-mail: [email protected] 130/221 Received 20 August 2020, Revised 23 November 2020, Accepted 11 December 2020 Abstract: The accessibility of services of general interest (shops, post offices, banks etc.) in rural hinterlands is decreasing and villages that once supplied areas with services are losing their functions in the central settlements’ network. According to the current analytical framework the key challenges of supply are people’s dependence on car transportation, lack of village shops and other basic services, and e-services replacing location-based services. This paper examines the current dynamics of the supply of basic goods in the Idrijsko-Cerkljansko region of Slovenia. Using mixed methods approach, the paper covers a historical overview of service provision by a field survey and historical analysis, as well as an analysis of demand and supply, done via an on- line questionnaire. The aim of the paper is to combine the findings into a proposal for an optimized alternative supply network integrating good practices such as linking providers, promoting local products and reopening of village shops.
    [Show full text]
  • Vzhodna Cerkljanska
    PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE KOMISIJA ZA VARSTVO GORSKE NARAVE SEMINARSKA NALOGA VZHODNA CERKLJANSKA KANDIDATKA ZA VARUHA GORSKE NARAVE: ANICA PODOBNIK MENTOR: dr. IRENA MRAK PD CERKNO, 2014 1 KAZALO 1. Namen seminarske naloge…………………………………………………………… str. 3 2. PD Cerkno, 110 let ……………………………………………………………………… str. 4 Nekoč je bilo……………………………………………………………………………… str. 4 Moj pogled na zgodovino …………………………………………………………… str. 5 Kaj pa naravovarstvo? ………………………………………………………………… str. 6 3. Geografski opis območja ……………………………………………………………… str. 7 Skrivnosti pentagrama ……………………………………………………………….. str. 8 Sakralni objekti danes ………………………………………………………………… str. 9 Rimljani pri nas ………………………………………………………………………… str. 10 Naravni spomenik – izvir Zaganjalka, po domače Zaganjavca …… str. 10 Tehnična dediščina je uporabna tudi danes ‐ hidravlični oven med Zaganjalko in Trebovjem …………………………………………………………… str. 11 4. Geološka zgradba ……………………………………………………………………… str. 12 5. Rastlinstvo ………………………………………………………………………………… str. 15 6. Živalstvo …………………………………………………………………………………… str. 19 7. Območja nature 2000 ……………………………………………………………… str. 21 8. Planinske in druge poti na območju …………………………………………… str. 23 9. Na naravovarstveni izlet …………………………………………………………… str. 25 10. Kaj bo delala varuhinja gorske narave? …………………………………… str. 30 11. Viri in literatura ………………………………………………………………………… str. 31 2 1. NAMEN SEMINARSKE NALOGE Seminarsko nalogo posvečam 110 obletnici PD Cerkno. Sem šele druga po vrsti, ki se je v našem društvu udeležila strokovnega usposabljanja za Varuha gorske narave. Ker je moj
    [Show full text]