Zavod RS za varstvo narave OE Nova Gorica

Zavod RS za varstvo narave OE Nova Gorica

BIOLOŠKO RAZISKOVALNI TABOR »NOVAKI 2006«

Ljubljana 2007

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

379.825(497.4Novaki)"2006"

BIOLOŠKO raziskovalni tabor (2006 ; Novaki) Biološko raziskovalni tabor Novaki 2006 /

[uredila Irena Kodele

Krašna ; fotografije Irena Kodele Krašna ... et al.]. - Ljubljana : Zavod RS za varstvo narave, 2007

ISBN 978-961-91505-8-0 1. Kodele Krašna, Irena 235830784

BIOLOŠKO RAZISKOVALNI TABOR »NOVAKI 2006«

IZDAL IN ZALOŽIL: Zavod RS za varstvo narave, Ljubljana UREDILA in OBLIKOVALA: Irena Kodele Krašna NASLOVNICA: Aljaž Rijavec TISK: Copigraf Faganelj NAKLADA: 300 izvodov

Tabor je bil izveden v okviru programa Gibanje znanost mladini pri Zvezi za tehnično kulturo Slovenije, katerega je sofinanciralo Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Urad za znanost.

Organizacija in izvedba tabora je potekala v sodelovanju z Zavodom RS za varstvo narave OE Nova Gorica.

Biološko raziskovalni tabor »Novaki 2006« ______

Vsebina

Biološko raziskovalni tabor »Novaki 2006«...... 5 Poročilo o delu geografske skupine...... 6 Poročilo o delu botanične skupine ...... 13 Poročilo botanično-ekološke skupine...... 16 Poročilo o delu skupine za proučevanje dnevnih metuljev ...... 25 Poročilo o delu skupine za dvoživke ...... 30 Poročilo o delu skupine za plazilce ...... 41 Poročilo o delu ornitološke skupine ...... 51 Poročilo o delu skupine za geologijo ...... 55 Udeleženci biološko raziskovalnega tabora...... 61

Pogled izpred šole proti Cerknemu.

3 Biološko raziskovalni tabor »Novaki 2006« ______

Materialno sta izvedbo tabora podprla Občina in Agroind Vipava. Obema se še enkrat zahvaljujemo.

Zahvaljujemo se Osnovni šoli Cerkno, ki nas je gostila in skrbela, da nismo bili lačni.

Seveda pa tabor brez vsestranske pomoči prijaznih domačinov ne bi bil tak, kot je bil. Vsem vam najlepša hvala!

4 Biološko raziskovalni tabor »Novaki 2006« ______

Biološko raziskovalni tabor »Novaki 2006«

Med vožnjo po ozki ovinkasti cesti, je marsikateri udeleženec (pa tudi mentor) pomislil: »Ojoj, kam nas je pa letos pripeljala? Ali v teh odročnih krajih sploh še kdo živi?!«

O, pač! Prav hitro smo spoznali, da v teh prelepih krajih živijo prijazni in zelo delavni ljudje. Dolenji in sta dve vasici brez pravega središča s hišami raztresenimi po strmih pobočjih številnih hribov, ki jih ločujejo globoke grape. Skritih in odmaknjenih kotičkov tu res ne manjka, zato tudi ne preseneča, da je bila v eni izmed teh sotesk med drugo svetovno vojno partizanska bolnišnica.

In zakaj smo izbrali za tabor prav Novake? Zato, ker so v neposredni bližini več ekološko pomembnih območij in območij Nature 2000 ter naravnih vrednot, ki smo jih želeli udeležencem tabora pokazati. Seveda pa podatki, pridobljeni z raziskovanjem na taboru, pridejo prav tudi našemu Zavodu.

Vreme nam je bilo naklonjeno in za lenarjenje ni bilo časa. Še ponoči si marsikdo ni privoščil počitka in je poslušal oglašanje urhov, na temnem nebu iskal ozvezdja, se preizkušal v nočni fotografiji, molži krav in še in še… Tam kjer je toliko mladostne energije na kupu idej nikoli ne zmanjka! A vsega seveda v poročilih ni. Kdor hoče to doživeti, se nam mora pridružiti.

Irena Kodele Krašna Vodja tabora

5 Biološko raziskovalni tabor »Novaki 2006« ______

Poročilo o delu geografske skupine

Mentorici: Jana Tomažič, univ. dipl. geogr. * Tosja Vidmar, štud. geogr.

* Pivška 4, 6230 Postojna, [email protected]

Udeleženci: Larisa Lara Pohorec, Linda Palvc, Urška Kmetič in Vita Glavič.

UVOD

Raziskovalno delo je bilo razdeljeno v devet skupin, med njimi je bila tudi skupina za geografijo. Vsaka skupina je vsak dan poročala o tem kar je počela čez dan in kaj se je novega naučila.

PONEDELJEK

Prvi dan smo po razvrstitvi v skupine vsi skupaj obiskali partizansko bolnico Franjo. Popoldne smo s skupino za geografijo odšle na razgledno točko v Dolenjih Novakih in risale pokrajino, ki jo vidimo pred sabo. Primerjale smo jo z domačim krajem in ugotavljale ključne razlike. Razlike smo videle predvsem v zelo hriboviti in strmi pokrajini, v primerjavi z ravninami na katerih živimo. Poskušale smo se vživeti v prostor in povedati, kako se počutimo v takem tipu pokrajine. Vse smo se strinjale, da je pokrajina pomirjujoča in da nam ugaja svež zrak in malo miru. Po drugi strani pa nas ozka, slabo poseljena dolina kar malo utesnjuje. Potem smo na zemljevidu Slovenije, ki smo ga najprej orientirale proti severu, poiskale vsaka svoj domači kraj in pokazale pot po kateri smo se pripeljale do Novakov. Dekleta so poskušala ugotoviti v katero regijo spadajo Novaki. Po nekaj neuspelih poskusih smo skupaj spoznali, da se kljub visoki in precej severni legi nahajamo na Primorskem.

6 Biološko raziskovalni tabor »Novaki 2006« ______

TOREK

Po zajtrku smo se namenile v knjižnico v Cerknem. Sposodile smo si Krajevni leksikon Slovenije in v njem poiskale kraje, za katere smo se odločile, da jih bomo preučevale. Izpisale smo podatke o številu prebivalstva in o zaposlenosti prebivalstva po sektorjih za naselja , Poljane, in Cerkno. Na spletnih straneh SURS-a smo dobile še podatke za leto 2002. Pogledale smo tudi podatke o delovni aktivnosti prebivalstva in ugotovile, da je delovno aktivnih približno 50% prebivalcev.

Popoldne smo začele s kartiranjem reliefa za širše območje omenjenih naselij. Skupina je sama izbrala znake, ki jih je želela prikazati na karti in izdelala legendo. Med znake so uvrstile tudi kozolec, čeprav ni reliefni element, je pa značilnost alpskega in predalpskega sveta. Z avtomobilom smo se peljale do nekaterih razglednih točk in v naselja, ki smo jih izbrale in poskušale v pokrajini poiskati čim več izbranih reliefnih znakov, ki smo jih sproti vrisovale na karto. S karte je bilo razvidno, da je območje ozka dolina, grapa, ki je obdana s strmimi pobočji, ki so ponekod skalnata, ponekod poraščena z gozdom, med njimi pa tečejo potoki. Kjer pobočja niso poraščena z gozdom se pogosto pojavljajo plazovita območja.

SREDA

Dopoldne smo se namenile najprej v Poljane. Tam smo začele izdelovati karto rabe tal. Kartirale smo pet tipov rabe tal: gozd, pašniki in travniki, njive in vrtovi, površine v zaraščanju ter poseljena območja. Nato smo odšle na bližnji travnik in poskusile izkopati profil prsti. Prst je bila zelo suha in zbita, zato smo si profil raje ogledale v cestnem useku. Opazovale smo različne barve horizontov in poskusili razložiti, kaj bi lahko bil vzrok za tako razvrstitev horizontov. Tipa prsti nismo natančno opredelile, po pedološki karti, pa gre lahko za rendzino ali rjavo pokarbonatno prst na karbonatni matični podlagi.

7 Biološko raziskovalni tabor »Novaki 2006« ______

Profil prsti ob cestnem useku

Izdelale smo tudi previšan horizont in ugotovile, da 21.6. sonce v Poljanah vzide ob 5h zjutraj in zaide ob 17.30. Pozimi pa sonce vzide ob 11h in slabo sveti eno uro. Nato se na naše obzorje prikaže spet ob 13.45 in sije do 15h.

Previšan horizont za Poljane

8 Biološko raziskovalni tabor »Novaki 2006« ______

Nato smo se spustile še v strugo potoka in iskale različne vrste prodnikov. Našle smo tuf, konglomerat, dolomit in peščenjak.

Naslednja točka so bile Labinje. Tu smo izbrale dve različni točki za kartiranje rabe tal. V dnu grape smo izbrale točko za izdelavo previšanega horizonta in ugotovile, da sonce poleti sveti 11 ur, pozimi pa dno grape nima direktne sončne svetlobe.

Previšan horizont za Labinje

Popoldne smo šle v Cerkno. Kartirale smo rabo tal in naredile profil prsti, katerega smo primerjale s tistim v Poljanah. Po pedološki karti, bi bila lahko prst kisla rjava ali rendzina ali pokarbonatna rjava na karbonatni matični podlagi.

Po opravljenem delu smo se odpeljale na reko Idrijco na osvežitev in na ogled čudovite zbirke prodnikov, ki jih reka nosi s seboj.

9 Biološko raziskovalni tabor »Novaki 2006« ______

Profil prsti v Cerknem ČETRTEK

Dopoldne smo se peš odpravile na bližnji hribček Kovk, kjer smo dokončale kartiranje rabe tal za celotno območje, ki smo ga želele prikazati. Izdelale smo še en previšan horizont in ugotovile, da je Kovk poleti obsijan skoraj 13 ur, pozimi pa sonce nanj sploh ne posije.

Previšan horizont za Kovk

10 Biološko raziskovalni tabor »Novaki 2006« ______

Po kosilu je bilo na vrsti izdelovanje vabil na sobotno predstavitev, ki so jih razobesili po bližnjih vaseh.

Popoldne je bil na vrsti kabinetni del določanja površine rabe tal. Potrebno je bilo ugotoviti, kolikšen delež površja zajema posamezna raba tal. Čez celotno površje smo narisale mrežo kvadratkov, velikosti 0,5 x 0,5cm. Preštele smo število kvadratkov posamezne rabe tal in določile njen delež glede na vse kvadratke.

PETEK

Dan se je začel s kabinetnim delom. Potrebno je bilo izdelati grafikone o gibanju števila prebivalcev in za zaposlenost prebivalcev po sektorjih. Vsaka izmed deklet je izdelala po dva. Iz grafikonov je bilo razbrati, da je število prebivalcev najbolj upadlo v obdobju med katerim je potekala 2. svetovna vojna in od takrat naprej v Labinjah in Poljanh vztrajno pada. V Dolenjih Novakih pa počasi in vzpodbudno narašča, verjetno zaradi možnosti zaposlitve v okviru zimskega turizma. Tudi v Cerknem je opazen trend naraščanja, le v letu 2002 je opaziti rahel upad števila prebivalcev. Naraščanje prebivalstva gre pripisati središčni vlogi kraja in večjim možnostim za zaposlitev.

Krožni diagrami zaposlitve po sektorjih so pokazali, da je v vseh krajih prevladujoč sekundarni sektor. V ta sektor spadajo panoge rudarstvo, industrija, gradbeništvo in vodno gospodarstvo. Veliko delovno aktivnega prebivalstva teh krajev se zaposluje v tovarni ETA Cerkno. Po velikosti je naslednji primarni sektor. Sem spadajo dejavnosti kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, lov in nabiralništvo. Terciarni in kvartarni sektor v krajih Labinje, Poljane in Dolenji Novaki zavzemata manjši delež, v Cerknem pa ta dva sektorja močno prevladujeta pred primarnim. V terciarni sektor spadajo dejavnosti, poslovne storitve, izobraževanje, znanost, kultura, zdravstvo, delovanje v politiki.

Izdelale smo tudi krožni diagram za rabo tal. Čez 70% površja pokriva gozd. Sledijo mu površine s travniki in pašniki, zelo majhen

11 Biološko raziskovalni tabor »Novaki 2006« ______

pa je delež njiv in vrtov. To nam pove, da se prebivalstvo, ki je zaposleno v kmetijstvu, bolj ukvarja z živinorejo kot s poljedelstvom. Precejšen delež površin v zaraščanju nam namiguje, da je del prebivalstva že opustil kmetovanje in se zaposlil v kateri drugi dejavnosti. Risanje se je zavleklo tudi v popoldan, nato so dekleta pomagala pri pripravah na večerni piknik.

Geografinje so vse prikazale na kartah in grafikonih.

SOBOTA

Dopoldne je skupina pripravljala plakat za popoldansko predstavitev celotedenskeg a dela.

12 Biološko raziskovalni tabor »Novaki 2006« ______

Poročilo o delu botanične skupine

Mentor: Martin Turjak

Zg. Hlapje 34 b, 2222 Jakobski Dol, [email protected]

Udeleženci: Ivan Kljun, Gregor Kodele, Aleš Ferjančič in Matej Prosen

Delo botanične skupine je potekalo pretežno na terenu, kjer smo se spoznavali z lokalno floro, spoznali predstavnike in značilnosti nekaterih najpogostejših rastlinskih družin, ter popisovali rastlinske vrste. Nekaj primerkov smo prinesli v tabor, kjer smo jih določili.

Botaniki in kobiličarji na terenu.

13 Biološko raziskovalni tabor »Novaki 2006« ______

Odkrili smo kar nekaj redkih, ogroženih in zaščitenih rastlinskih vrst, med katerimi je bilo kar sedem vrst orhidej. Naš največji podvig je bil izlet na Cimprovko in Porezen, kjer smo opazovali različne habitatne tipe in sestavili popis opaženih taksonov, ki šteje preko dvesto vrst. Tako smo se dobro spoznali delo terenskega botanika in določanje z določevalnimi ključi.

Dlakavi sleč je ena izmed cvetk, ki smo jih našli na raziskovanju Cimprovke in Porezna.

14 Biološko raziskovalni tabor »Novaki 2006« ______

Najbolj zanimive rastline Cimprovke smo narisali na plakat in jih predstavili poslušalcem.

15 Biološko raziskovalni tabor »Novaki 2006« ______

Poročilo botanično-ekološke skupine

Mentorica: Bojana Fajdiga

Zavod RS za varstvo narave OE Nova Gorica, [email protected]

Udeleženke: Anaja Hvastja – Gaia, Lucija Kržišnik in Tjaša Bizjak

UVOD

Glavna tema, s katero se je ukvarjala naša skupina, je bila ohranjenost obrečnega prostora. Zanimala nas je obrečna vegetacija, ohranjenost obrečne drevnine, pojavljanje regulacij in invazivnih tujerodnih vrst ob vodotokih. Največ časa smo preživeli na oz. ob reki Idrijci, pogledali pa smo si tudi reko Sočo, potoke Cerknico, Pasico in Davčo. V bližini reke Idrijce smo preučili rastlinstvo na vhodu v izvirno jamo Ukovnik. En dan pa smo si pogledali tudi rastline, ki rasejo na smučišču Črni vrh.

PROBLEMI

Zaradi urbanizacije in kmetijstva je vse več rek reguliranih. Izginjajo poplavne ravnice in obrečna drevnina, ki na ekosistem deluje varovalno, zmanjšuje odnašanje snovi v vodotok, zmanjšuje možnost poplav na nižje ležečih območjih, ugodno pa deluje tudi na živali, ki v vodotoku živijo. Na posekanih bregovih se naseljujejo invazivne tujerodne vrste, ki se gosto razrasejo in kradejo prostor avtohtonim združbam. Nas je zanimalo kakšno je stanje rek oz. potokov na območju.

Jame predstavljajo prostor kjer vladajo posebne življenjske razmere (v jamah ni svetlobe, hrane je zelo malo, temperatura in visoka zračna vlaga sta stalni). Zaradi stalne teme v jamah, rastline v jamah ne živijo, saj energijo za svojo rast pridobivajo iz sončne energije. Se pa z rastlinami v jamah srečujemo na vhodnih

16 Biološko raziskovalni tabor »Novaki 2006« ______

delih jam. Tu najdemo rastline, ki ljubijo visoko zračno vlago in rastline, ki prenesejo pomanjkanje svetlobe. Globlje v jamo kot gremo, manj je svetlobe, večja in bolj stalna vlaga je, razmeram pa so se prilagodile rastline, ki v odvisnosti od svojih zahtev poraščajo stene in tla vhoda jame. Včasih ob vhodih v jame najdemo tudi rastlinske posebnosti, rastline ki jim jamski zrak omogoča preživetje (relativno topel pozimi in hladen poleti).

Smučišča pogosto predstavljajo poseganje v neokrnjene in vredne dele narave. Težnje po širjenju obstajajo tudi na smučišču Črni vrh.

OPIS DELA

Ob reki Idrijci smo si izbrali tri popisna mesta, kjer smo beležili podatke o tem kakšna je struga (širina in tip struge, ali je struga naravno ohranjena ali regulirana), podatke o obrečni zeliščni, grmovni in drevesni vegetaciji (kakšen tip vegetacije se pojavlja, v kakšnem pasu, katere vrste se pojavljajo, ali se pojavljajo invazivne tuje vrste).

Tudi prečkanje reke je lahko podvig, foto B. Fajdiga

17 Biološko raziskovalni tabor »Novaki 2006« ______

Reko Idrijco smo spremljali tudi iz avtomobila, enkrat pa smo se odpravili tudi na nočni teren, da zabeležimo nočno aktivne živalske vrste. Poleg reke Idrijce smo si ogledali stanje ob reki Soči in potokih Cerknici, Davči in Pasici.

Repuhovi listi so dekleta očarali, foto: B. Fajdiga

Na vhodu v jamo Ukovnik smo popisali rastline in poskušali določiti rastlinske pasove, ki se na vhodu v jamo pojavljajo. Pojavljanje rastlin v pasovih smo merili s pomočjo korakov, ki smo jih nato preračunali v metre. Seznanili in občutili smo življenjske pogoje, ki vladajo na jamskem vhodu.

18 Biološko raziskovalni tabor »Novaki 2006« ______

Obiskali smo tudi smučišče Črni vrh in popisali rastline. Sproti smo spoznavali različne živalske skupine in podatke posredovali ostalim skupinam.

REZULTATI

Reke in potoki ter obvodna vegetacija

Popisno mesto: Reka Idrijca – kopališče na Lajštu

Datum popisa: 4.7.2006 Širina struge: 10 metrov Tip struge: regulirana struga Regulacije: struga regulirana z zabetoniranimi kamni in z betonskim zidom Obrečna vegetacija je delno izkrčena. Levi breg je urejen v kopališče. Tam rastja ni. Desni breg je reguliran, nad betonskim zidom sta gozd in majhno pobočno mokrišče, nizko barje, tam smo popisali zelišča: kalužnica Caltha palustris, mandljevolistni mleček Euphorbia amygdaloides, pojalnik Orobanche sp., različne vrste šašev Carex sp., srčna moč Potentilla erecta, goli lepen Adenostyles alpina, navadno kresničevje Aruncus dioicus, ločje Juncus sp., navadni volčin Daphne mezereum, grahor Lathyrus sp., navadni kukovičnik Gymnadenia conopsea, navadna močvirnica Epipactis palustris, vrbovolistni primožek Buphthalmum salicifolium, šmarnica Convalaria majalis, širokolistni jelenovec Laserpitium latifolium, orlova praprot Pteridium aquilinum, prstasta kukavica Dactylorhiza sp., mastnica Pinguicula alpina, dlakavi lepen Adenostiles aliariae, glavičasti repuš Phyteuma orbiculare, kranjski zali kobulček Astrantia carniolica ter drevesa in grme: gorski javor Acer pseudoplatanus, bukev Fagus sylvatica, veliki jesen Fraxinus excelsior, kranjska kozja češnja Rhamnus fallax, siva vrba Salix eleagnos, mali jesen Fraxinus ornus, navadni brin Juniperus communis, spomladanska resa Erica herbacea, vrba Salix sp., jerebika Sorbus aucuparia, smreka Picea abies, češmin Berberis vulgaris, mokovec Sorbus aria,

19 Biološko raziskovalni tabor »Novaki 2006« ______

bradavičasta trdoleska Euonymus verrucosa, navadna krhlika Frangula alnus, vrbovovlistna medvejka Spiraea chamaedryfolia, šipek Rosa sp., alpski nagnoj Laburnum alpinum, robida Rubus sp. Širši obvodni prostor je predstavljal gozd. Invazivnih tujerodnih vrst nismo opazili.

Popisno mesto: Reka Idrijca ob izlivu potoka Cerknice

Datum popisa: 4.7.2006 Širina struge: 15 metrov Tip struge: prodišče Regulacije: struga ni regulirana Tip obrečne vegetacije: Od vrst smo zabeležili zelišča: navadni repuh Petasites hybridus, preslica Equisetum sp., drobnocvetna nedotika Impatiens parviflora, žlezasta nedotika Impatiens glandulifera; grmovne vrste: vrbe Salix sp., rdeči dren Cornus sanguinea, leska Corylus avellana; drevesne vrste: siva vrba Salix cinerea , krhka vrba Salix fragilis, rdeča vrba Salix purpurea, veliki jesen Fraxinus excelsior, beli gaber Carpinus betulus, maklen Acer campestre, robinija Robinia pseudoacacia, črna jelša Alnus glutinosa, lipovec Tilia cordata, gorski javor Acer pseudoplatanus, graden Quercus petraea Invazivne tujerodne vrste: robinija Robinia pseudoacacia, drobnocvetna nedotika Impatiens parviflora, žlezasta nedotika Impatiens glandulifera

Raziskovanje je bilo zabavno a tudi naporno, foto: B. Fajdiga

20 Biološko raziskovalni tabor »Novaki 2006« ______

Popisno mesto: Reka Idrijca pred sotočjem z Bačo

Datum popisa: 5.7.2006 Širina struge: 15 do 20 metrov Tip struge: prodišče Regulacije: struga ni regulirana Tip obrečne vegetacije: Ob reki se pojavlja ozek pas (3 metre) obrečne lesnate vegetacije (drevesne in grmovne): črni topol Populus nigra, brogovita Viburnum opulus, maklen Acer campestre, navadna trdoleska Euonymus europaea, kalina Ligustrum vulgare, veliki jesen Fraxinus excelsior, črna jelša Alnus glutinosa. Deloma v strugi prodišča zarašča rdeča vrba Salix purpurea. Mestoma ozek pas je posledica urejanja in obsekovanja struge, saj obrečni prostor predstavljajo kmetijske površine (travniki, pašniki, koruzne njive…). Drevesa so mlada (največ drobnih dreves). Kjer je avtohtona obrečna vegetacija izkrčena pa obrečni prostor preraščajo invazivne zelnate rastilne. Invazivne tujerodne vrste: robinija Robinia pseudoacacia, enoletna suholetnica Erigeron annus, topinambur Helianthus tuberosus, kanadska zlata rozga Solidago canadensis

Popisno mesto: Reka Soča (akumulacija, Most na Soči)

Datum popisa: 5.7.2006 Širina struge: 150 do 200 metrov Tip struge: struga je bila zaradi bližine ceste nasuta Regulacije: urejena nasuta struga Tip obrečne vegetacije: vegetacija je urejena. Obrečna drevnina je obsekana, nasajene so lepotne rastline npr. vrba žalujka Salix babylonica, vrtnice Rosa sp…Pojavljajo se tudi pod naslednjo točko naštete invazivne vrste. Invazivne tujerodne vrste: robinija Robinia pseudoacacia, veliki pajesen Ailanthus altissima

Ko smo se ob Idrijci vozli z avtom, smo opazili, da je ob cesti struga regulirana, največkrat z betonskim zidom. O stanju na potokih Davče, Pasice in Cerknice smo ugotovili, da je v najslabšem

21 Biološko raziskovalni tabor »Novaki 2006« ______

stanju reka Cerknica. Ob njej vodi cesta, travniki se kar brez obrežne vegetacije pogosto stekajo kar v potok. Tudi ob Davči se vije makadamska pot, strugo obrašča navadni repuh Petasites hybridus. Pasica leži večinoma v gozdu, tako da se v njeno strugo ni prav dosti posegalo.

Spremljanje vegetacije na vhodu v jamo

V jami Ukovnik, foto: B. Fajdiga

Popisno mesto: Pred jamo Ukovnik (k.š. 1165) Ukovnik je izvirna vodoravna jama iz katere ob večjih vodah teče podzemna voda v Idrijco. Vhod večjih dimenzij poraščajo rastline. Najgloblje v jami rasejo alge. Proti izhodu se jim pridružijo najprej mahovi, nato praproti (jelenov jezik Phyllitis scolopendrium, rjavi sršaj Asplenium trichomanes, pozidna rutica Asplenium ruta- muraria, …), za njimi cvetnice: okroglolistni kamnokreč Saxifraga rotudndifolia, Scheuchzerijev repuš Phyteuma scheuchzeri, lisasta mrtva kopriva Lamium maculatum, Fuchsov grint Senecio fuchsii, navadni zajčji lapuh Mycelis muralis, navadno kresničevje Aruncus sylvestris, navadni dežen Heracleum sphondylium, navadni

22 Biološko raziskovalni tabor »Novaki 2006« ______

kopitnik Asarum europaeum, navadni jetrnik Hepatica nobilis, koprivolistni jetičnik Veronica urticifolia, trilistna veternica Anemone trifolia, spomladanska torilnica Omphalodes verna, gozdna krvomočnica Geranium sylvaticum, trpežni golšec Mercurilais perennis, gorska rumenka Galeobdelon montanum, peterolistna konopnica Dentaria pentaphyllos, navadni srobot Clematis vitalba, navadna trdoleska Euonymus europaeus, brest Ulmus sp., gorski javor Acer pseudoplatanus, lipa Tilia platyphyllos, mali jesen Fraxinus ornus, pritlikava jerebika Sorbus chamaemespilus.

Od točke, ki smo jo določili kot vhod v jamo (tam se vegetacija vidno ne razlikuje od tiste v okolici jame) smo izmerili, da alge v jamo sežejo 12 metrov globoko, mahovi dobrih 9 metrov, praproti dobrih 8 metrov, zadnja cvetnica je bila na dobrih petih metrih, večina cvetnic pa neha rasti po treh metrih za vhodom v jamo.

Smučišče Črni vrh

Opazili smo rastišča dveh zavarovanih vrst: turška lilija Lilium martagon, navadna arnika Arnica montana.

Podatki o ostalih vrstah so vključeni v poročila ostalih skupin. Od zanimivejših živali, ki smo jih opazili in zanje skupine na taboru ni bilo, pa je bila živa nit, ki smo jo na nočnem pohodu opazili v reki Idrijci.

RAZPRAVA IN ZAKLJUČEK

Na ohranjenost obrečnega prostora vplivajo posegi in dejavnosti, ki se vršijo ob strugi rek. Struge in njihov obrečni prostor je najbolj prizadet v delih kjer vanje z infrastrukturo ali pa z drugimi posegi (izsekovanje, kmetijska raba) posega človek. Kjer se pojavlja gozd, je struga najbolj ohranjena. Reka Idrijca je v veliki meri regulirana, posebej v bližini poselitve in v bližini ceste. Kjer infrastruktura ni prisotna, so obrečni prostori uglavnem v ugodnem

23 Biološko raziskovalni tabor »Novaki 2006« ______

stanju. Izjemo predstavlja izsekovanje vegetacije in preozek pas obrežnega drevja, saj se na takšnih površinah pogosto razširijo invazivne tuje vrste. Za njihovo razširjanje pogosto poskrbi reka sama, ki razmnoževalne dele invazivk širi po toku dolvodno, pa tudi človek, ki za njihovo razširjanje poskrbi z odlaganjem teh plevelov ravno ob strugo rek. Na mestih kjer je bila obrežna drevesna vegetacija dobro razvita, pojavljanja invazivnih vrst nismo opazili. Ugotavljamo, da bi bilo na nakaterih delih Idrijce in ob reki Cerknici potrebno poskrbeti za obrežno drevnino, saj je nekje sploh ni, na nekaterih mestih pa je njen pas preozek.

Pri opazovanju rastlin na vhodu v jamo smo ugotovili, da različne rastline sežejo v jamo različno globoko. Zanimivo je pojavljanje pritlikave jerebike Sorbus chamaemespilus, ki se običajno pojavlja v montanskih in subalpinskih združbah (Habitatni tipi Slovenije, 2004). Možno je, da je njeno pojavljanje vezano na hladen zrak, ki izhaja iz jame.

Na Črnem vrhu smo opazili tudi nekaj ogroženih in zavarovanih vrst rastlin. Morebitna infrastruktura, bi rastišča lahko prizadela.

Vse ugotovitve smo spravile na papir, foto B. Fajdiga

LITERATURA

Habitatni tipi Slovenije HTS 2004, Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo - Agencija Republike Slovenije za okolje, 2004

24 Biološko raziskovalni tabor »Novaki 2006« ______

Poročilo o delu skupine za proučevanje dnevnih metuljev

Mentorica: Barbara Zakšek

Zg. Voličina 128, 2232 Voličina, [email protected]

Udeleženci: Dominika Torkar, Ines Tominec, Sara Pešec, Tina Bricelj

UVOD

Med 3. in 8. julijem, smo se v skupini za proučevanje dnevnih metuljev ukvarjali s proučevanjem predvsem razširjenosti dnevnih metuljev v okolici Dolenjih Novakov in pojavljanje v posameznih tipih habitatov. Ob tem smo se seznanili s terenskim delom, načinom lova in določevanjem družin in njihovih predstavnikov pri nas.

Na območju Novakov in okolice je bilo v zadnjih letih, z načrtnim popisovanjem za Atlas razširjenosti dnevnih metuljev Slovenije, zbranih kar nekaj podatkov. Naša glavna naloga je bila popisati vrste dnevnih metuljev na nekaterih območij v okolici, za katere je bilo do sedaj le nekaj podatkov o razširjenosti dnevnih metuljev.

Pri delu smo uporabljali metuljnico in slikovni določevalni ključ. Vrste, ki se jih ni dalo določiti na terenu smo usmrtili in jih določili kasneje.

REZULTATI

Na taboru smo podrobneje obdelali 6 večjih lokacij, na katere smo se vračali več dni v tednu in opazovali spremembe v vrstni pestrosti metuljev na travniku. Skupno smo zabeležili pojavljanje 39 vrst. Opažene vrste so naštete v spodnji tabeli.

25 Biološko raziskovalni tabor »Novaki 2006« ______

ŠT. LOKACIJE Pieridae Pieris brassicae 4 Aporia crataegi 2 Pieris rapae 2, 3 Pieris napi 2, 3, 4, 6 Anthocharis cardamines 6 Gonepteryx rhamni 1, 4, 6 Leptidea sinapis/reali 1, 2, 3, 4 Lycaenidae Callophrys rubi 4 Lycaena vigaureae 2, 6 Lycaena tityrus 1 Cupido minimus 3 Celastrina argiolus 2, 6 Polyommatus icarus 2 Nymphalidae Apatura iris 4 Neptis rivularis 1, 2 Inachis io 2, 4, 5, 6 Vanessa atalanta 2, 5 Nymphalis polychloros 4 Vanessa cardui 2, 3, 4, 5 Argynnis paphia 4 Argynnis aglaja 2, 4 Argynnis addipe 2, 3 Argynnis niobe 2 Brenthis daphne 2, 4 Clossiana dia 2 Melitaea didyma 2 Melitaea athalia 1, 3 Satyridae Melanargia galathea 1, 2, 3, 4 Satyrus ferula 1, 5 Kanetisa circe 2, 3, 4 Maniola jurtina 1, 2, 3, 4, 5 Coenonympha pamphilus 1, 4, 5 Coenonympha arcania 2, 3, 4 Pararge aegeria 2, 5 Lopinga achine 4 Hesperidae Heteropterus morpheus 1 Thymelicus lineola 1, 3, 4 Thymelicus sylvestris 2 Ochlodes venata 3

26 Biološko raziskovalni tabor »Novaki 2006« ______

Lokacije:

1. Bolnica Franja, suhi travnik, koordinate: X= 112312, Y= 425560 (3. 7. 2006, 5. 7. 2006)

2. Gorenji Novaki, suhi travnik, koordinate: X= 112246, Y= 427615, (5. 7. 2006, 7. 7. 2006)

3. Prapetno Brdo, suhi travnik, koordinate: X= 108360, Y= 411626, (6. 7. 2006)

4. Pečine, vlažni travnik, koordinate: X= 108875, Y= 410886, (6. 7. 2006)

5. Davški slapovi – kamnolom nad spodnjim slapom, koordinate: X= 114943, Y= 423404, (5. 7. 2006, 7. 7. 2006)

6. Davški slapovi – dolina potoka Davča pri spodnjem slapu, koordinate: X= 115027, Y= 423445 (5. 7. 2006, 7. 7. 2006)

Metulji, pozor! Naše punce gredo na teren.

27 Biološko raziskovalni tabor »Novaki 2006« ______

Na terenu smo se najpogosteje srečevali z lešnikarjem (Maniola jurtina) in lisarjem (Melanargia galathea). Oba sta v Sloveniji splošno razširjena. Pogosto smo opazili tudi osatnika (Vanessa cardui), selivca, ki se je letos množično pojavljal po celi Sloveniji.

Različne vrste modrinov lahko prepozna le izkušeno oko.

Na dveh lokacijah smo opazili tudi skalnega okarja (Satyrus ferula), značilnega prebivalca termofilnih skalnih pobočij. Vrsta je uvrščena med ranljive (Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (Uradni list RS, 82/2002)). Scopolijev zlatook (Lopinga achine), ki smo ga opazili na eni lokaciji, je zavarovan po Uredbi o zavarovanju prostoživečih živali (Uradni list RS, 46/2004) in naveden na Dodatku II in IV FFH-direktive: Direktiva evropske skupnosti za ohranitev naravnih habitatov ter prostoživeče favne in flore (Council Directive 92/43/EEC).

28 Biološko raziskovalni tabor »Novaki 2006« ______

Zanimiva je bila tudi najdba zorice (Anthocharis cardamines). To je značilna spomladanska vrsta in je v tem času ne opazimo več. Razlog temu je najverjetneje dokaj zaprta dolina potoka Davče, v kateri ostajajo nižje temperature tudi v poletju.

Metuljčice poročajo.

29 Biološko raziskovalni tabor »Novaki 2006« ______

Poročilo o delu skupine za dvoživke

Mentor: Damjan Vinko

Slovenska 14, 1234 Mengeš, [email protected]

Udeleženci: Mateja Delač, Nina Obreza, Nejc Rački, Jan Štangelj

UVOD

Skupina za dvoživke se je v tednu poteka tabora ukvarjala s proučevanjem dvoživk, njihovega okolja in ekologije ter delno tudi z živim, ki jih obdaja. Seznanili smo se z njihovo biologijo in ekologijo (razvojnim krogom, načinom življenja, življenjskim

30 Biološko raziskovalni tabor »Novaki 2006« ______

prostorom itd.). Prav tako smo imeli priložnost spoznati nekatere dejavnike, ki jih ogrožajo kot npr. izsuševanje in zaraščanje vodnih habitatov, prekomerna uporaba kmetijskih površin ter vlaganje tujerodnih vrst kot so ribe. Največ preglavic nam je delalo odkrivanje stoječih voda, kjer je amfibijska pestrost največja, katerih pa na Cerkljanskem žal ni v izobilju.

Kaj vse se skriva v tej »mlakici«.

METODE DELA

Dvoživke smo iskali v in ob različnih vodnih telesih blizu Novakov, hkrati pa si pomagali z že znanimi podatki o dvoživkah v tem okolišu, ki smo jih pridobili s pomočjo Societas herpetologica slovenica - društva za preučevanje dvoživk in plazilcev ter Centra za kartografijo favne in flore. Preiskali smo večje število potokov, korit, vlažnih travnikov, ribnikov, luž ipd. Iskali smo osebke v vseh

31 Biološko raziskovalni tabor »Novaki 2006« ______

stadijih, zabeležili pa smo si tudi njihovo oglašanje in vse mrtve osebke ter tudi informacije o dvoživkah, ki so nam jih posredovali domačini ter druge skupine na taboru.

Za vzorčenje med vodnim rastlinjem smo uporabili vodno mrežo in tako lovili pupke, ličinke in urhe. Počasnejše dvoživke in tiste izven vode smo lovili kar z rokami.

Pupek kot ga je v objektiv ujel Jan.

Živali smo večinoma določili do vrste, v nekaterih primerih pa samo do rodu. Večino osebkov smo tudi fotografirali, saj moški del udeležbe spada med fotografske fanatike. Vse ulovljene živali smo na mestu ulova nepoškodovane izpustili.

Deževnih dni tokrat skorajda ni bilo, čeprav si je naša skupina potihoma to vseeno želela. Edina izjema je bilo zaključno popoldne, ko smo se odpravili proti Idriji in na cestah šteli žive in povožene dvoživke.

Nekaj dela smo si napravili tudi v šoli. Tako sem udeležencem predstavil celotni vrstni spekter slovenskih dvoživk, tudi tistih, ki na

32 Biološko raziskovalni tabor »Novaki 2006« ______

Cerkljanskem ne živijo, in njihovo oglašanje. Večji poudarek smo dali tudi nad faktorji ogrožanja dvoživk.

Ob koncu tabora so Nina, Mateja, Nejc in Jan tako kot vsi drugi udeleženci pripravili plakat o delu skupine in o delu nato tudi poročali ob zaključni prireditvi tabora.

REZULTATI

Od skupno 19 vrst dvoživk v Sloveniji smo v času tabora na 20 lokalitetah popisali 5 vrst (za eno pa smo pridobili le podatke s strani domačinov). V tabeli 1 so prikazane vrste in število nahajališč, na katerih je bila najdena posamezna vrsta. V rezultatih so upoštevane tudi najdbe ostalih skupin.

33 Biološko raziskovalni tabor »Novaki 2006« ______

Tabela 1: Seznam najdenih vrst dvoživk na številu lokalitet.

Vrsta Št. lokalitet navadna krastača (Bufo bufo) 7 hribski urh (Bombina variegata) 5 sekulja (Rana temporaria) 4 navadni močerad (Salamandra salamandra) 3 planinski pupek (Triturus alpestris) 1 predstavniki rjavih žab (Rana sp.) 3 Zelena rega (Hyla arborea) 1

Tabela 2: Seznam lokalitet in pripadajočih najdb dvoživk.

ŠIFRA VRSTE LOKALITETA LOKALITETE Cerkno, Straža – sotočje Idrijce in Nov16 Bbuf (ad, larv) Cerknice Cerkno, Straža – tolmun Idrijce Nov17 Bbuf (ad) izpod Kurnika Davča, Davški slapovi – Nov2 Rtem (ad) kamnolom nad spodnjim slapom Davča, Davški slapovi – luža nad Nov3 Bvar (ad) zgodnjim slapom Davča, Davški slapovi – potok Nov1 Ssal (larv) Davča pri spodnjem slapu Dolenji Novaki, Cimprovka, V Nov7 Rtem (ad) Košeneh – gozdna pot Dolenji Novaki, Črni vrh – korito ob 19690 Talp (ad), Bvar cesti (ad) Dolenji Novaki, Derlink – betonsko Nov14 Rtem (ad) korito Dolenji Novaki, Derlink – cesta pod Nov13 Rtem (ad) kmetijo Dolenji Novaki, Derlink – luža nad Nov21 Bvar (subad,

34 Biološko raziskovalni tabor »Novaki 2006« ______

vlažnim travnikom m) Dolenji Novaki, Derlink, vlažen Nov10 Harb (ad)* travnik pod kmetijo Dolenji Novaki, Derlink – cesta do Nov15 Bbuf (ad) Robidnice Dolenji Novaki, Pod Prvičem – luža Nov5 Bvar (ad, m, na gozdni poti Kopa – Pod Prvič larv) Dolenji Novaki, potok Črna Nov12 Bbuf (larv) Dolenji Novaki, Praprotnik – cesta Nov9 Ssal (ad), Bbuf do Črnega vrha (ad) Dolenji Novaki, V Potoku, mlaka Nov11 Bvar (ad) na odpadu Dolenji Novaki, Zarob, postaja Nov8 Rana (juv) sedežnice Brdo – travnik nad sedežnico Dolenji Novaki, Zarob, postaja Nov4 Bbuf (larv) sedežnice Brdo – zajetje vode , Gostiša – cesta nad Nov18 Bbuf (ad) Ukovnikom Idrija, Idrijska bela – mlaka ob cesti Nov19 Rana (larv), I. bela - Tratnik Ssal (larv) Idrija, Zagoda – kanal Idrijce ob Nov20 Rana (larv, juv) cesti

Legenda:

Bbuf – Bufo bufo; Bvar – Bombina variegata; Harb – Hyla arborea; Rtem – Rana temporaria; Talp – Triturus alpestris; Ssal – Salamandra salamandra, Rana – predstavnik Rana sp.; ad – odrasli osebki; juv – juvenilni osebki; subad – subadultni osebek; larv – ličinke, m – mrest oz. ostanek mresta.

* podatek pridobili preko domačinov

Med predstavniki brezrepih dvoživk (Anura) je bila nam najpogosteje videna navadna krastača (Bufo bufo). To vrsto smo opazili verjetno kar vsi udeleženci tabora, vsaj takrat, ko smo se odšli kopat. Paglavci navadnih krastač in tudi odrasli osebki so bili

35 Biološko raziskovalni tabor »Novaki 2006« ______

namreč naši redni potočni soplavalci. Nekaj primerkov smo našli tudi na cestah, dva izmed teh na žalost povožena.

Skupinsko vsestranska žaba je bila tudi sekulja (Rana temporaria), ki ima izmed naših rjavih žab najkrajše zadnje krake v primerjavi s trupom. Poleg nas so jih na travnikih, peskokopih, cestah, ob koritih, potokih in v grmovju srečevali še botaniki, plazilčarji, metuljarji in ptičarji.

Hribski urhi Bombina variegata so posebej zanimivi na pogled, saj jim trebuh krasi unikaten oranžno črni vzorec, ki ga v nevarnosti radi pokažejo. Njihovo »srčkanost« dokazuje poleg obarvanosti tudi srčasta zenica

Udeleženci so bili izmed brezrepih dvoživk oz. »žab« najbolj navdušeni nad hribskimi urhi (Bombina variegata), ki smo jih našli v betonskem koritu, lužah in mlaki. Slednja lokacija nam bo ostala še posebej v spominu tako zaradi izgleda mlake kot tudi zaradi truda, ki smo ga vložili v »lov«. Mlaka se namreč nahaja sredi smetišča inertnih odpadkov in tako je mlaka povsem črna. Blato in voda iz te mlake sta nam pustila še nekajdnevne madeže tako

36 Biološko raziskovalni tabor »Novaki 2006« ______

na obleki kot tudi na koži. Sam pa sem imel zaradi cirkusantskih manevrov reševanja pred padcem v blato »muskelfiber« na mnogih delih.

Ob mlaki smo našli tudi tunel, ki je bil skopan, da se potok Cerknica ne razliva po smetišču. Ponoči smo se vanj še z družbo nekaterih ptičarjev, botanikov in mentorice za metulje odpravili ter opazovali povodnega kosa in potočnega raka. Izmed naših varovancev nismo žal našli nikogar.

Svoj lovski nagon smo lahko razvili pri planinskih pupkih (Triturus alpestris), katere smo našli v majhnem betonskem koritu skupaj še s parom hribskih urhov. Enkrat smo lokacijo obiskali kot skupina, posamič pa sem zadnje trenutke tabora odpeljal do lokalitete še štiri pridne udeleženke tabora, ki so se pri pripravi piknika še posebej odrezale. V dveh obiskih smo našteli različno število teh štirinožcev z živo oranžnim trebuhom. V koritu velikosti približno 1m x 0˙4m x 0˙2m smo v drugo našteli kar 41 odraslih planinskih pupkov.

Moška polovica skupine na fotolovu.

37 Biološko raziskovalni tabor »Novaki 2006« ______

Moška udeleženca sta bila rahlo razočarana, ker nam ni uspelo najti zelene rege (Hyla arborea), katero sta želela fotografsko ovekovečiti. Kot mentor sem se trudil in še v nočnih urah zahajal na območja, kjer bi jih pričakoval, a žal zaman. Po pričanju domačina iz Derlinka smo bili malce prezgodni. Sam opaža ob svoji kmetiji rege šele v koncu julija, kjer mu glasno pojejo vse do konca poletnih dni.

Odraslega navadnega močerada (Salamandra salamandra) smo videli žal le povoženega. Njegove ličinke pa smo opazovali v luži ob Tratniku in v potoku Davča, kjer so nam jih nalovili botaniki s katerimi smo se tisti dan, skupaj še z metuljarkami in kobiličarji, odpravili na kopanje. Voda je bila občutno premrzla tako, da smo vajo ponovili naslednji dan ob Straži, tokrat skupaj s ptičarji in Gašperjem ter potočno postrvjo.

»Kar sama je prišla k meni!«

38 Biološko raziskovalni tabor »Novaki 2006« ______

Del raziskovanja smo posvetili tudi detektivskemu delu. Tako so udeleženci na terenu oprezali za potencialno hrano ličink in odraslih pupkov ter paglavcev in odraslih žab. Pri tem so spoznali, da se pri žabah prehrana skozi razvoj zelo razlikuje. Skušali so ugotoviti zakaj je to tako in kaj dejansko to pomeni za njihov razvoj.

Nekoliko smo omenili tudi trenutno problematiko v sistematiki dvoživk in kaj bi se v prihodnosti še dalo genetsko raziskovati s slovenskimi dvoživkami.

Večjo pozornost smo namenili še dejavnikom ogrožanja dvoživk ter rastlinam in živalim, ki sobivajo v okolju skupaj z dvoživkami.

Pogost problem predstavlja vlaganje rib v vode (npr. ribnik blizu Robidnice), kajti s tem se vrstna pestrost in tudi številčnost dvoživk v vodi zmanjša, saj ribe plenijo njihove paglavce in jajca. Podobno je tudi s prekomernim čiščenjem stoječih vod (npr. korito pri Hudi Južni), kjer odstranijo iz vode vso potencialno hrano paglavcev in drugih živali. Problem je tudi opuščanje rabe in s tem zaraščanje vodnih teles ter na koncu izsušitev. Dvoživke ogroža tudi promet, o čemer smo se prepričali na lastne oči.

Resnično je potrebno varovati tako letna kot tudi zimska prebivališča dvoživk ter pot med njimi, saj le na ta način lahko pripomoremo k dolgoročni ohranitvi dvoživk.

Od sobivajočih bitij smo se spoznali z nekaterimi kačjimi pastirji, vodnimi hrošči in stenicami, pticami ter vodnim in obvodnim rastlinjem.

ZAHVALA

Prisrčna hvala Maji Cipot s Centra za kartografijo favne in flore, ki nam je priskrbela zemljevide območja tabora z označenimi nahajališči dvoživk in me za delo spodbujala ter sama dejansko tudi navdušila nad dvoživkami.

39 Biološko raziskovalni tabor »Novaki 2006« ______

Hvala Društvu študentov biologije, ki nam je posodil vodne mreže, ki so jih udeleženci pridoma uporabljali. Večna slava vsem, ki ste na taboru prispevali podatke o najdbah dvoživk, predvsem Martinu, Primožu in Aljažu ter seveda Gašperju.

Najlepša hvala udeležencem skupine, ki mi bodo vsekakor ostali v spominu… tako iz časa, ki smo ga preživeli na terenu, kot tudi iz tistega, ki smo ga preživeli ob počitku in večernih urah. Ker sem prej tolikokrat omenjal fanta, moram sedaj posebej omeniti še moji dekleti, Matejo in Nino, ter njuno odlično kavico. Mami, dobro sta ju naučili! Pridni ste bili tudi vsi drugi udeleženci tabora, saj ste mi dovolili, da sem vas vsak večer na poročanju izprašal vse kar mi je padlo na pamet o vašem delu. Iz glave mi tudi ne bodo ušle udeleženke skupine za metulje in njihova mentorica, ki so se nam občasno tudi pridružile na terenu in mene ter moje štiri podučile še kaj o metuljih. Za kavo se moram še posebej zahvaliti Primožu, ki nam je vsak dan skuhal vsaj jutranjo kavo in mi vest o kuhi prišel povedat kar v »posteljo« ter mi nato privarčeval polno skodelico. Hvala seveda tudi Ireni, ki je kavo kupila.

Brez vseh mentorjev in seveda Irene ter udeležencev bi bili vsi ti sončni dnevi in zvezdne noči neskončno dolgočasni.

VIRI:

France J. (2002): Poročilo skupine za dvoživke: Raziskovalni tabor študentov biologije: Cerkno, 2000. Zveza za tehnično kulturo Slovenije in Društvo študentov biologije, Ljubljana.

Veenvliet P. & Kus Veenvliet J. (2003): Dvoživke Slovenije: priročnik za določanje. Zavod Symbiosis, Grahovo.

Poboljšaj K. (2003): Dvoživke - Amphibia: Sket B., Gogala M. & Kuštor V. (Ured.), Živalstvo Slovenije, str. 462-504, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. .

40 Biološko raziskovalni tabor »Novaki 2006« ______

Poročilo o delu skupine za plazilce

Mentor: Primož Pahor

Cesta na Trato 2a, Kočevje 1330, Slovenija, e-mail: [email protected]

Udeleženci: Janka Straus, Jerneja Lapajne, Nejc Vidmar, Primož Pengov

UVOD

Udeleženci naše skupine so se seznanili z biologijo in ekologijo plazilcev območja, ki smo ga raziskovali. Ta je obsegal ožjo in širšo okolico vasi Zgornji Novaki. Popeljali smo se vse do doline reke Davče na severu in vasi Otalež na jugu, ter do vasi Bukovo na zahodu, in do vasi Zali log na vzhodu. Ugotavljali smo prisotnost različnih vrst plazilcev, udeleženci pa so se tudi naučili lova kač in kuščaric, kako z njimi ravnati in kako se odzvati, ko na kakega izmed njih naletimo v naravi. Delo je potekalo večinoma na terenu od jutra pa do poznega popoldneva z vmesnim odmorom od 12.00 do 15.00. Zvečer smo vsa terenska opažanja vnesli na popisne liste. Zbrani podatki o najdiščih plazilcev bodo služili kot osnova za pripravo atlasa plazilcev Slovenije.

METODE DELA

Za lovljenje kuščaric smo uporabljali iz niti narejeno zanko, ki se jo živali previdno in počasi nadene okoli vratu. Nestrupene kače smo lovili z rokami, ob srečanju s predstavnikom strupenih kač pa smo uporabili posebno prijemalno palico. Pri tako ujetih osebkih smo si za določitev vrste pomagali z določevalnimi ključi (Mršić N.: Plazilci (Reptilia) Slovenije, 1997; Kryštufek B., Janžekovič F.: Ključ za določanje vretenčarjev Slovenije, 1999; Arnold N., Ovenden D., 2002: Reptiles and Amphibians of Britain and Europe (Collins Field Guide)). Ujetim osebkom smo izmerili tudi nekatere telesne mere s pomočjo kljunatega merila, ter določili spol in starost. Po pregledu

41 Biološko raziskovalni tabor »Novaki 2006« ______

smo jih spustili na isto mesto. Da bi našli čim več plazilcev smo pregledovali mesta, kjer se pogosteje nahajajo, kot so prisojni kamniti zidovi, bregovi potokov, kali, grmičevje, pokopališča, vrtovi in drugi podobni življenjski prostori.

Lovljenje kuščaric z zanko

Ulovljenega goža sta članici skupine povsem udomačili, foto: P. Pahor

42 Biološko raziskovalni tabor »Novaki 2006« ______

NAJDENE VRSTE

Na 23-ih lokalitetah smo ugotovili prisotnost ene ali več vrst plazilcev, pregledali pa smo jih seveda mnogo več. Lokalitete so zbrane v 4-ih UTM kvadratih (VM01, VM10, VM11, VM21) Skupno smo našli 8 vrst plazilcev, od tega so bile dve kuščarici (živorodna in pozidna kuščarica), en breznogi kuščar (slepec) in pet kač (belouška, kobranka, navadni gož, smokulja in modras). VM21 je bil UTM kvadrat, z največ opaženimi sedmimi vrstami.

Ob poti na Porezen smo naleteli tudi na živorodno kuščarico, foto: P. Pahor

Tabela 1: Seznam najdenih vrst

Starost in Gauss-Kruger koordinate Slovensko Latinsko ime število Kraj ime osebkov x y

Anguis fragilis Slepec 1 ad Novaki 425188,4 112300,6

Anguis fragilis Slepec 1 ad Novaki 427101,6 111728,9

Anguis fragilis Slepec 1 ad Straža 419162,1 106935,7

Anguis fragilis Slepec 1 ad Davča 424646,1 115686,3

Anguis fragilis Slepec 1 ad Novaki 423042,0 113499,7

43 Biološko raziskovalni tabor »Novaki 2006« ______

Anguis fragilis Slepec 1 sad Davča 423359,4 114998,5 Coronella Smokulja 1 sad Novaki 426114,0 112251,5 austriaca Elaphe Navadni gož 1 ad Straža 417893,2 107889,1 longissima Elaphe Navadni gož 1 sad Novaki 425270,2 112466,2 longissima Elaphe Navadni gož 1 sad Novaki 424557,8 114496,2 longissima Natrix natrix Belouška 1 juv Novaki 425346,8 112343,2

Natrix natrix Belouška 1 sad Novaki 424476,0 114473,4

Natrix natrix Belouška 1 sad Davča 423144,4 114974,3 Natrix Bača pri Kobranka 1 sad 405596,5 111639,6 tessellata Modreju Natrix Kobranka 1 sad 2 juv Straža 418884,4 106968,5 tessellata Podarcis Pozidna 3 ad Novaki 421846,5 111677,1 muralis kuščarica Podarcis Pozidna 1 ad Novaki 424557,8 114496,2 muralis kuščarica Podarcis Pozidna 1 ad 1 sad Novaki 425161,2 112267,6 muralis kuščarica Podarcis Pozidna 1 sad Novaki 424058,8 114530,6 muralis kuščarica Podarcis Pozidna 1 sad Novaki 425438,7 112557,3 muralis kuščarica Podarcis Pozidna 1 sad Novaki 425346,8 112343,2 muralis kuščarica Podarcis Pozidna 2 ad Davča 423133,1 115059,0 muralis kuščarica Vipera Modras 1 ad Novaki 425401,7 112542,2 ammodytes Zootoca Živorodna 1 sad Novaki 423644,7 114494,8 vivipara kuščarica

Legenda:

Starost ulovljenih osebkov: ad – adult (odrasel), sad – subadult (mladosten starejši od enega leta), juv - juvenil (mladosten mlajši od enega leta))

Gauss-Kruger-jeve koordinate lokalitet so odčitane iz naravovarstvenega atlasa Slovenije na 50 m natančno.

44 Biološko raziskovalni tabor »Novaki 2006« ______

Število vrst plazilcev v posameznih UTM kvadratih.

V naslednjih slikah so z rdečim krogom označeni UTM kvadrati v katerih smo potrdili prisotnost posamezne vrste plazilcev. Številka v krogu pove število lokalitet v tistem UTM kvadratu.

Prisotnost slepca (Anguis fragilis) Prisotnost navadnega goža (Elaphe longissima)

45 Biološko raziskovalni tabor »Novaki 2006« ______

Prisotnost smokulje Prisotnost belouške (Coronella austriaca) (Natrix natrix)

Smokulja (Coronella austriaca)

Prisotnost kobranke Prisotnost pozidne kuščarice (Natrix tessellata) (Podarcis muralis)

46 Biološko raziskovalni tabor »Novaki 2006« ______

Slika 1: Modras (Vipera ammodytes)

Slika 3: Prisotnost modrasa (Vipera Slika 3: Prisotnost živorodne kuščarice ammodytes) (Zootoca vivipara)

47 Biološko raziskovalni tabor »Novaki 2006« ______

Slika 4: lokalitete opaženih osebkov

48 Biološko raziskovalni tabor »Novaki 2006« ______

ZAKLJUČEK

Od kuščarjev smo našli 3 vrste (slepec, pozidna kuščarica in živorodna kuščarica), od kač pa smo našli 5 vrst (belouška, kobranka, navadni gož, smokulja in modras). Na območju ki smo ga raziskovali pa bi lahko pričakovali še 3 vrste kuščaric (zelenec, martinček in horvatijeva kuščarica) in 3 vrste kač (navadni in laški gad, ter črnica). Najpogosteje opaženi vrsti sta bili pozidna kuščarica in slepec kateri smo našli na 8-ih oz. 6-ih lokalitetah, katere so zbrane v 3-eh UTM kvadratih. Pozidna kuščarica je bila edina vrsta, ki je bila na posamezni lokaliteti skoraj vedno zastopana z več osebki. Najpogostejša kača pa je bila belouška katero smo našli na 4-ih lokalitetah, ki so zbrane v 2-eh UTM kvadratih. Območje raziskovanja smo omejili predvsem na okolico vasi Zgornji in Spodnji Novaki zato je bil UTM kvadrat VM21, v katerem leži vas, tudi kvadrat z največ opaženimi 7 vrstami. Razlogov za bogato vrstno pestrost je več. Izpostavila bi dva. To sta habitatni tipi, ki jih nudi pobočje Porezna in Črnega vrha, ter habitatni tipi, ki jih nudi sama cerkniška dolina. Navsezadnje pa tudi dobra ozaveščenost domačinov, o pomenu in varstvu plazilcev, ni zanemarljiva. Pričakujem, da bi podrobnejše, predvsem pa daljše obdobje pregledovanja povečalo vrstno pestrost tudi v ostalih kvadratih. Vendar pa manjše število najdenih vrst delno pripisujem vremenu, ki je bilo občasno oblačno in pa seveda težje dostopnemu hribovitemu svetu. Nekateri od opaženih osebkov, predvsem kače, pa so bili povoženi, kar povzroča dodatno upadanje njihovega števila. V bodoče bo potrebna podrobnejša analiza vrstne pestrosti, ter nadaljevanje izobraževanja predvsem mlajših o pomembni vlogi plazilcev za ekosisteme.

49 Biološko raziskovalni tabor »Novaki 2006« ______

VIRI

Mršić N.: Plazilci (Reptilia) Slovenije, 1997, Ljubljana, Zavod Republike Slovenije za šolstvo Tome S.: Pregled razširjenosti plazilcev v Sloveniji, Annales 9/'96 - Anali za istrske in mediteranske študije str. 217-228, 1996, , Zgodovinsko društvo za južno Primorsko. Kryštufek B., Janžekovič F.: Ključ za določanje vretenčarjev Slovenije. DZS, Ljubljana ,1999 Planinc G., Poročilo o delu skupine za plazilce…, str 38-47, Raziskovalni tabor študentov biologije Cerkno 2000, Zveza za tehnično kulturo Slovenije, 2001 Arnold N., Ovenden D., 2002: Reptiles and Amphibians of Britain and Europe, Collins Field Guide Tome S., 2004: Predstavitev živali z naslovnice – Laški gad, Temporaria – bilten društva za proučevanje dvoživk in plazilcev (SHS), 8,1: str. 3-14

Med zaključnim poročanjem. Foto Bojana Fajdiga

50 Biološko raziskovalni tabor »Novaki 2006« ______

Poročilo o delu ornitološke skupine

Mentor: Aljaž Rijavec

Bojana Vodopivca 14, 5294 Dornberk, Slovenija, e-mail: [email protected]

Udeleženci: Jakob Peer, Maša Juhant in Tilen Persič

Vsi ki radi letamo za pticami gor in dol in naokoli v neskončnost (no, vsaj za mentorja to velja), smo se dobili v skupini za ptice ali ornitološki skupini. Med prvimi, če ne celo prvi, smo se prebujali in zaspano mežikali vse do terena in še malo dalje.

Na terenu je bil naš poglavitni cilj ne spregledati ničesar kar leti in se premika in ne preslišati ničesar kar se oglaša. Vsako uho in vsako oko nam je torej prišlo še kako prav, pa tudi nos za primerne lokacije, kjer se bi ptica lahko pojavila, ni bil odveč.

Vse ptice, ki smo jih opazili na terenu ali kadarkoli čez dan in ponoči, smo določili s svojim znanjem ali pa s pomočjo priročnikov.

BOLNICA FRANJA Prvi dan smo si ogledali bolnico Franjo in že tam smo spoznali, da nam tukajšnji kraji ponujajo marsikatero presenečenje. V strmih stenah v soteski smo opazovali skalne lastovke, nižje ob strugi nas je preletela rumena pastirica, v bližnji okolici pa sta se spreletavala dva planinska orla.

NOVAKI Kasneje smo se odpravili raziskovati vas v kateri smo imeli tabor. Opazovali smo plotnega strnada, sivega muharja. Nad vasjo so krožile in lovile žuželke kmečke lastovke in mestne lastovke. V urbanem okolju smo opazovali šmarnice, velike sinice, bele pastirice, na obrobju vasi smo našli kose, liščke, zelence, rjave

51 Biološko raziskovalni tabor »Novaki 2006« ______

srakoperje. V bližnjem gozdu, kjer se pojavlja smreka nekoliko bolj strnjeno smo opazovali meniščke. Ves čas pa je nad vasjo krožila kanja kateri se je kasneje za trenutek pridružil še sršenar.

NOVAKI - LESKOVICA Nekega jutra smo se odpravili zelo zgodaj na potep od Novakov do Leskovice. Pot je vila skozi gozdove, travnike in vasi, kar nam je ponujalo raznoliko kulturno krajino in s tem tudi raznolike vrste ptic. V gozdovih smo opazovali ščinkavce, črnoglavke, kose, kraljičke, cikovte, meniščke, vrbje kovačke. v sadovnjakih ob vaseh so se nam prav lepo nastavljali rumeni strnadi. V krošnjah visokodebelnih sadnih dreves so se skrivali zelena žolna, veliki detel in vijeglavka. Na poti nas je večkrat preletela navadna postovka in pa skobec.

POREZEN Drznili smo si celo se povzpeti na bližnji vrh Porezen, ko so še vsi globoko spali. Morali smo se celo boriti s čredo radovednih bikov, ampak je ves trud bil na samem vrhu dobro poplačan – s krožnikom mineštre v planinski koči. Na poti pa smo opazovali drevesne cipe, ki so se spreletavale iz grma na grm in glasno pele, sive pevke, krekovta, mlinarčke. V zraku so nas s svojimi akrobacijami očarali krokarji, planinski orel in navadna postovka.

IDRIJCA Vsak popoldan pa smo si popestrili s kopanjem v Idrijci, ki se je vila po dolini. Ampak tudi tam nismo ostali križem rok. Nekajkrat smo jo celo en lep kos prebredli. Tam smo opazovali sive pastirice, povodne kose, skalne lastovke, sivo čapljo.

Seznam opaženih vrst po lokaciji:

NOVAKI Z OKOLICO skalna lastovka Hirundo rupestris rumena pastirica Motacilla flava planinski orel Aquila chrysaetos plotni strnad Emberiza cirlus

52 Biološko raziskovalni tabor »Novaki 2006« ______

sivi muhar Muscicapa striata mestna lastovka Delichon urbica kmečka lastovka Hirundo rustica kos Turdus merula šmarnica Phoenicurus ochruros lišček Carduelis carduelis velika sinica Parus major menišček Parus ater kanja Buteo buteo ščinkavec Fringilla coelebs zelenec Carduelis chloris bela pastirica Motacilla alba rjavi srakoper Lanius collurio sršenar Pernis apivorus

NOVAKI - LESKOVICA rumeni strnad Emberiza citrinella črnoglavka Sylvia atricapilla kos Turdus merula šmarnica Phoenicurus ochruros bela pastirica Motacilla alba zelena žolna Picus viridis cikovt Turdus philomelos veliki detel Dendrocopos major menišček Parus ater šoja Garrulus glandarius vrbji kovaček Phylloscopus collybita siva vrana Corvus corone cornix navadna postovka Falco tinnunculus velika sinica Parus major skobec Accipiter nisus vijeglavka Jynx torquilla ščinkavec Fringilla coelebs

IDRIJCA siva pastirica Motacilla cinerea povodni kos Cinclus cinclus siva čaplja Ardea cinerea

53 Biološko raziskovalni tabor »Novaki 2006« ______

skalna lastovka Hirundo rupestris

POREZEN drevesna cipa Anthus trivialis siva pevka Prunella modularis krekovt Nucifraga caryocatactes mlinarček Sylvia curruca navadna postovka Falco tinnunculus planinski orel Aquila chrysaetos krokar Corvus corax

54 Biološko raziskovalni tabor »Novaki 2006« ______

Poročilo o delu skupine za geologijo

Mentorica: Jasmina Rijavec

Bojana Vodopivca 14, 5294 Dornberk, Slovenija, e-mail: [email protected]

Udeleženci: Ana Berus, Gašper Kodele, Kaja Petrič

Letošnji biološki tabor se je na veliko veselje geološke skupine odvijal v »geološkem raju«. Idrijsko je namreč poznano celotni geološki srenji in to ne le zaradi idrijskega rudnika živega srebra.

Širše območje Idrije in Cerkljanskega spada v Notranje Dinaride, ki predstavljajo nekdanji Slovenski jarek. V geološki preteklosti (ladinij) je tukaj nastal globokomorski jarek, ki je bil do 6000m globok, s severa in juga pa sta ga omejevala Julijska in Dinarska karbonatna platforma.

Da je bilo to območje zelo aktivno, nam kažejo različne kamnine – vulkanski tufi, keratofirji, blazinaste lave, fliši, mirnejši predeli pa so sestavljeni predvsem iz apnencev in dolomitov.

Ozemlje je geološko gledano še danes precej aktivno. Najpomembnejša struktura je prav gotovo Idrijski prelom, ki se začenja pri Breginju in se nato v smeri NW – SE nadaljuje proti Hrvaški. Ob njem je nastalo svetovno pomembno rudišče živega srebra.

Da je območje Idrijskega in Cerkljanskega veliko »pretrpelo«, nam kaže tudi narivna zgradba, saj je tukaj kar nekaj velikih narivnih pokrovov, tektonskih krp in oken.

55 Biološko raziskovalni tabor »Novaki 2006« ______

ŽELJE IN NAČRTI SKUPINE

V okviru Biološkega tabora, smo se želeli pobližje spoznati s kamninami, ki to območje sestavljajo, spoznati rudo, ki je bila kruh idrijske doline ter spoznati geomorfološke oblike, ki nastajajo na litološko in tektonsko zelo razgibanem terenu.

V tednu dni se seveda ne da v celoti spoznati geološko tako pestrega ozemlja, kot sta Idrijsko in Cerkljansko. Tudi zaradi lepega vremena in prijetno sveže Idrijce nam ni vedno uspelo uresničiti naših načrtov... a nekaj smo vseeno naredili in kar nekaj stvari smo si bližje pogledali.

RUDNIK ŽIVEGA SREBRA IDRIJA

Med prvimi stvarmi, ki smo jih storili, potem ko smo se udobno namestili v Novakih, je bil ogled Idrijskega rudnika živega srebra.

Pred vhodom v Antonijev rov – rudnik živega srebra Idrija.

56 Biološko raziskovalni tabor »Novaki 2006« ______

Rudo naj bi v Idriji odkril leta 1490 škafar, ko je svoje izdelke namakal v studenčku. Kmalu nato so se pojavili prvi rudni kopi.

V rudišču so najmočneje orudene ladinijske plasti, ki so s hiatusom odložene na anizijske. Te plasti imenujemo Skonca plasti, zanje pa je značilno menjavanje skrilavega glinavca in peščenjakov. Živosrebrova ruda se v rudišču pojavlja v obliki minerala cinabarita ter tudi kot kapljice samorodnega živega srebra.

Rudišče je nastalo zaradi močnega tektonskega delovanja v ladiniju (trias), ko so raztopine bogate z živim srebrom ob prelomih prodirale na površje. Tako sta nastali dve vrsti rude: sinsedimentna (odlagala v plasteh) in metasomatsko hidrotermalna (impregnirala okoliške kamnine).

V času obratovanja so iz rudnika izkopali 147 000 ton živega srebra, zaradi česar spada rudnik živega srebra Idrija med največje tovrstne rudnike na svetu. Po količini izkopane rude ga prekaša le španski rudnik Almaden.

V Idriji sta nas toplo sprejela Uroš Eržen in Bojan Režun. Razkazala sta nam rudniško geološko zbirko, razložila zgodovino rudnika, metode izkopavanja rude ter današnji proces zapiranja rudnika. Skupaj smo se nato odpravili na ogled Antonijevega rova.

Ogled je potekal v rudarskem vzdušju, saj smo se po Antonijevem rovu sprehajali le z baterijami.

Za ogled in predstavitev čudes poln podzemni svet Idrije se prav posebej zahvaljujem Bojanu in Urošu, ki sta si vzela čas in Mojci Zega, ki je organizirala ogled.

57 Biološko raziskovalni tabor »Novaki 2006« ______

DIVJE JEZERO

Po rudniku smo si šli ogledat Divje jezero, ki leži pod stometrskimi prepadnimi stenami, ki obrobljajo severni rob Črnovske planote. Divje jezero je izvirna jama/jezero, ki se nadaljuje v reko Jezernico, ki je najkrajša površinsko tekoča reka v Sloveniji. Po 55 metrih se zliva v reko Idrijco. Divje jezero se pod površino nadaljuje v jamo, ki je do danes bila raziskana do globine 160m in dolžine 426m (Casati, 2001).

Ob Divjem jezeru.

58 Biološko raziskovalni tabor »Novaki 2006« ______

OBREŽJE IDRIJCE

S pravim geološkim delom smo se pobližje spoznali šele tretji dan tabora. Na dan smo povlekli geološka kladiva, lupo in kislino ter odšli na obrežje Idrijce. Tu smo opazovali prodnike in na podlagi njihove litološke sestave sklepali na kamnine, ki bi jih lahko našli v naši okolici.

Ugotovili smo, da prevladujejo apnenci in dolomiti, da pa poleg njih lahko najdemo tudi raznobarvne peščenjake, breče in konglomerate. Na začetku so nam manjše preglavice povzročali »antropogeni prodniki«, predvsem iz opeke, a smo se jih kmalu naučili razločevati od drugih. Ker pa je kislina, ki smo jo imeli na voljo za prepoznavanje različnih kamnin kmalu skoraj pošla, druge pa nismo imeli več, smo karbonatne kamnine poskušali med sabo ločiti na podlagi fosilov.

KOJCA

Fosile smo spoznavali tudi na triasnem koralnem grebenu na vrhu . Ker gre za fosilno zelo lepo ohranjen koralni greben, smo opazovali predvsem korale, naše zanimanje pa je pritegnila tudi večja količina kremena. Z drgnjenjem dveh kremenov se namreč krešejo iskre, vendar nam kljub zagnanem drgnjenju ni uspelo prižgati ognja. Na poti smo opazovali tudi sveže podore in plazišča, ki so bila vezana predvsem na mehko kamnino, ki smo jo določili za skrilavi glinavec. Z vrha je lep razgled na Krnski pokrov, ki je narinjen na Notranje Dinaride.

NOVAKI

Zadnji dan smo izkoristili za geološko kartiranje v bližini vasi. Opazovali smo usek ob cesti, ki strmo vijuga proti smučišču Cerkno. Tudi tokrat smo bili opremljeni s kladivom, lupo in kislino, dodali pa smo še geološki kompas in topografsko karto. Na žalost pa nismo potrebovali ne kompasa ne kisline, saj je bilo celotno pobočje sestavljeno iz neplastovitega peščenjaka. Tako smo

59 Biološko raziskovalni tabor »Novaki 2006« ______

lahko opazovali le manjše prelome, grape in jagode, ki jih ob poti ni manjkalo.

Na koncu dneva smo poskušali zrisati geološko karto, ki pa je izgledala precej enolično (pač kakršna v resnici tudi je).

Naša skupina pa je pritegnila pozornost tudi domačinov. Tako se nam je oglasil »zbiratelj zanimivih kamnin« ter nam prinesel večje količine kalcitnih kristalov.

Kresale so se iskre. Roženci na vrhu Kojca.

60 Biološko raziskovalni tabor »Novaki 2006« ______

Udeleženci biološko raziskovalnega tabora »Novaki 2006«

1 Dominika Torkar Bilečanska 4 1000 Ljubljana

2 Jurij Krajčič Smrjene 56 a 1291 Škofljica

3 Ivan Kljun Prvačina 121 5297 Prvačina

4 Lea Obreza Zabočevo 22 a 1353 Borovnica

5 Nejc Vidmar Otlica 9 5270 Ajdovščina

6 Matej Prosen Budanje 1/m 5271 Vipava

7 Mateja Delač Brinova pot 5 1310 Kočevje

8 Nina Obreza Zabočevo 22 a 1353 Borovnica

9 Nejc Rački Kajuhovo naselje 18 1330 Kočevje

10 Denis Bavčar Gregorčičeva 13 1000 Ljubljana

11 Tilen Persič Vogrsko 7/a 5293 Volčja Draga

12 Aleš Ferjančič Budanje 6/c 5271 Vipava

13 Sara Pešec Jakoba Zupančiča 3 2000 Maribor

14 Maša Juhant Parmova 15 1240 Kamnik

15 Mateja Uršič Poreber 21 1240 Kamnik

16 Ines Tominec Zadlog 25a 5274 Črni Vrh

17 Kaja Petrič Prešernov trg 14 8000 Novo Mesto

18 Ana Berus K Roku 10 8000 Novo Mesto

19 Tjaša Bizjak Predgriže 42 5274 Črni Vrh

20 Neža Vončina Grilčeva 30 5280 Idrija

21 Lucija Kržišnik Kranjska cesta 2 4208 Šenčur

22 Anaja Hvastja Gaia Koštabona 78 6274 Šmarje

23 Urška Kmetič Kričevniška 42 2000 Maribor

24 Vita Glavič Geršakova ulica 1 2000 Maribor

61 Biološko raziskovalni tabor »Novaki 2006« ______

25 Larisa Lara Pohorec Limbuška cesta 110 2000 Maribor

26 Jan Štangelj Valvasorjeva ulica 5 1000 Ljubljana

27 Jerneja Lapajne Mrakova ulica 22 5280 Idrija

28 Janka Straus Mrakova ulica 25 5280 Idrija

29 Gregor Kodele Budanje 1/j 5271 Vipava

30 Gašper Kodele Budanje 1/j 5271 Vipava

31 Tim Jesih Suhadolčanova 17 1231 Lj.- Črnuče

32 Linda Palvc Dogoška cesta 39 2000 Maribor

33 Tina Bricelj Zalog 8 A 1251 Moravče

34 Mateja Kolar Hosta 8 4220 Škofja Loka

35 Primož Pengov Nade Ovčakove 52 1113 Ljubljana

36 Jakob Peer Mivka 30 1000 Ljubljana

62 Biološko raziskovalni tabor »Novaki 2006« ______

Tabor smo predstavili na radiu Odmev v Cerknem.

Na zaključni prireditvi so se nam poleg staršev in krajanov priključili tudi častni gostje (prva vrsta od leve Irena Lipar (ZOTKS), Jurij Kavčič (župan občine Cerkno) in Mirjam Gorkič (ZRSVN))

63