81

VELIKE POPLAVE IN POVODNJI

NA SLOVENSKEM - III POVODENJ

V PORECelje z okolico prizadela velika povodenj, okraj Krško pa velika poplava. Po obsegu sta bili omejeni na ozek pas, po posledicah pa med najbolj katastrofalnimi. Celjska povodenj je ponovno resno opozorila na hidro- grafsko izredno neugodno soto=je, kjer so se visoke vode med seboj zadrže- vale. To je bil tudi eden glavnih vzrokov, da je bilo Celje z okolico v vsej svoji zgodovini od vseh slovenskih mest najbolj izpostavljeno pogostim in velikim povodnjim. Šele poznejši ureditveni posegi v takratno hidrografsko omrežje in odto=nost so jih odpravili ali vsaj zmanjšali.

ocenili na 625 m3/s, medtem ko je leta transportirali Jasenica in Ho=na, ki sta v Padavine 1933 pretok dosegel 1245 m3/s. V La- dobri uri narasli za okrog 2 m. Vode, ki so škem je najve=ji pretok dosegel 1290 m3/s divjale po vseh grapah, so nasule cele in pretoki ob 6. uri zjutraj, leta 1933 pa 1456 m3/s. Iz vršaje kamenja, skalovja, prsti in drevja. priloženega diagrama visoke vode Sa- Po pobo=jih so se drug ob drugem prožili Neprestano deževje, ki je maja 1954. leta vinje in Voglajne je lepo razvidno vodno usadi in plazovi. zajelo obmo=je Slovenije, še posebno stanje Savinje in Voglajne je lepo razvid- Pod naseljem Socka, kjer se dolina Hu- vzhodne, je popolnoma napojilo zemljo. no vodno stanje Savinje v njenem zgor- dinje razširi, se je ta razlila že ve= kot Zaradi padavin, obla=nega vremena in njem toku, kjer so padavine povzro=ile, da 100 m na široko in odložila velike koli=ine minimalnega izhlapevanja je bila osušitev se je na vodomerni postaji Nazarje pretok odplavljenega materiala. Pred tem sta tal onemogo=ena. Sava po izlivu Savinje ni dosegla visoke Trnovlja, kar je mo=no vplivalo na porast nega (Celje 158 mm), so z vodo povsem vode iz leta 1933. V Rade=ah je maksi- Hudinje. Ob izlivu Vrbnice so bile hiše prepojena tla usodno vplivala na junijske malni pretok dosegel 1536 m3/s ali 54,6 % poplavljene do višine 2 m. katastrofalne odto=ne razmere. Povzro=ili pretoka iz leta 1933 (2809 m3/s). Druga=- Kmalu pod Socko se dolina Hudinje zoži so jih nalivi ob prehodu hladne fronte v ne so bile vodne razmere na Paki, Hudinji, in pred soto=jem z Dobrnico ponovno raz- no=i med 4. in 5 junijem. Najbolj inten- Spodnji Voglajni in ostalih že omenjenih širi. Dobrnica, ki je mo=no narasla, je drla zivne padavine, za katere v ljudski govo- vodah. Maksimalni pretoki 4. in 5. junija in rušila že v zgornjem toku ter dosegla rici re=ejo, da se je »utrgal oblak«, so za- 1954 so bili ekstremni in nas še posebno, najvišjo vodo okrog 21. ure. Med Pristavo jele ozek pas, ki je segal od Paškega =e jih primerjamo s povpre=nimi pretoki in Lembergom jo je zajezil zemeljski plaz. Kozjaka do Krškega polja. Padavine so (Hudinja - Škofja vas 3,15 m3/s; Voglajna Za njim je voda narasla za okrog 3,5 m in bile že v neposrednem sosedstvu ob=ut- - Celje 8,50 m3/s; Paka - Šoštanj se razlila izven struge do 2 m visoko. Po no šibkejše (padavinska karta). Dobra 2,70 m3/s) ter prispevnim vodozbirnim ob- ohranjenih zapisih je narasla voda Do- polovica 24-urnih padavin je padla 4. juni- mo=jem, opozorili na takratne katastro- brnice do 23. ure, ko je za=ela upadati, ob ja med 19. in 21. uro. V omenjenem =asu falne razmere. Podatek, da je dosegel svojem toku podrla dve kme=ki hiši, šest- je na padavinski postaji Medlog pri Celju specifi=ni odtok Hudinje v zgornjem toku najst gospodarskih poslopij, pet mlinov, padlo 75 od skupnih 102,8 mm padavin. (Socka) okrog 3,54 m3/km2/s, ali Dobrnice štiri jezove, dve žagi in sedem ve=jih ali V istem =asu je v Dobrni padlo okrog v Lembergu 4,77 m3/km2/s, Jasenice v manjših mostov. Po dolini je s kamenjem 80 mm padavin od skupnih 150,2 mm, Vitanju m3/km2/s ter dosežene povpre=ne in lesom zasula velike površine njiv in izmerjenih 5. junija ob 7. uri zjutraj. profilne hitrosti 4,00-5,00 m/s kažejo travnikov. Potoki, ki te=ejo skozi pas, ki so ga zajeli na izrazito hudourniški in rušilni zna=aj Pri Strmcu, ob soto=ju Dobrnice in Hudi- najmo=nejši nalivi, so za=eli 4. junija takratnih voda. nje, se je pritisk voda vse bolj stopnjeval. v ve=ernih urah naglo naraš=ati. V ve=ini Narasla voda je razdejala strugo Hudinje primerov so narasle vode že okrog 20. ure in preplavila celotni ravninski del z naselji za=ele prestopati bregove in presegati Razdelj, Polže in Strmec. Segla je tudi do najvišje vode iz preteklih nekaj desetletij. 2 m visoko. V Višnji vasi pa je v hiši Od pritokov Savinje so najbolj narasli Hu- Stanje in posestnika Klan=nika dosegla celo višino dinja z Dobrnico ter Paka, južno od Celja 3,40 m. pa Lahomnica ter Gra=nica. Izven pore=- posledice Že ob 19. uri je voda Hudinje pod Višnjo ja Savinje so najbolj narasli pritoki Save vasjo segala do zgornjega roba struge in s Kozjanskega, kot Sevni=na, Blanš=ica, Ob ujmi so razdiralni u=inki hudournih vo- za=ela ogrožati železni most v Vojniku. senovski potok, Brestanica, ter pritok da najbolj prizadeli kraje ob Hudinji ter Ponovni nalivi in dotok udarnih voda (še Sotle Bistrica, ki s svojim povirjem sega Celje z okolico. Ve=erne nevihte 4. junija posebno zaradi preboja plazu na Dobr- v osr=je Kozjanskega. so povzro=ile, da je Hudinja, za=ela že nici) so povzro=ili nenaden porast Hudi- Savinja vse do izliva Pake, Ložnice in okrog 20. ure v zgornjem toku naglo na- nje, ki se je s silovito mo=jo za=ela razli- Voglajne ni dosegla nadpovpre=no visoke raš=ati in je porušila nekaj jezov in mo- vati po poljih, travnikih in sadovnjakih. Ko vode. Po izlivu omenjenih pritokov je sicer stov. Po soto=ju z Jasenico in Ho=no pri je dosegla svoj višek, je po glavni cesti mo=no narasla, vendar ni dosegla stanja Vitanju so njene vode dobivale vse ve=jo Vojnika drla 1,5 do 2 m visoko (ozna=be iz leta 1933. V Celju je dosegla najvišji vo- rušilno mo=. Stopnjevale so jo naraš=a- takratne visoke vode so pritrjene na hiši dostaj 5. junija ob 4. uri. Njen pretok so po jo=e koli=ine vale=ega in plovnega mate- ob glavni cesti Celjska 10 in 20). Ob vdoru odbitju zajezitve, povzro=ene po Voglajni, riala. Najve=je koli=ine tega materiala sta velikih vodnih mas (Vojnik je bil v 20 mi- * Hidrometeorološki zavod republike Slovenije, Vojkova 1 b, Ljubljana. 82 Tabela 1. Maksimalni pretoki pritokov Savinje ob povodnji PADAVINSKA KARTA 5.junij 1954 4. in 5. junija 1954. Merski maks. Vodotok pretok profil 3 (m /s) Hudinja Vitanje 20,3 Socka 225 Vojnik 442 izliv 440 Dobrnica Lemberg 122 Voglajna Štore 183 Celje 663 Paka Zg. Doli= 91,7 Šoštanj 221 Ložnica Leve= 69,2 OBMOCJf VODNE UJME Lahomnica Marija Gradec 118 Gra=nica Vodiško 237 •—' 20 VIR: HIDROMETEOROLOŠKI ZAVOD R SLOVENIJE nutah pod vodo) je prišlo do rušenja in odnašanja vsega, kar jim je oviralo odtok. V Vojniku je voda s temelji vred odplavila gasilski dom, šest gospodarskih poslopij in povsem uni=ila številne kmetije. Že prej ogroženi železni most prek Hudinje zara- di nastale zajezitve po naplavljeni hlodovi- ni in drugem materialu ni zdržal silovitega pritiska in voda ga je odnesla okrog 400 m RE

Slika 2. Povodenj na obmo=ju Hudinje in Voglajne z naseljem Zavodnja Slika 6. Po povodnji Celja 5. junija 1954. Na mestu kjer je stala cerkev, -

3Slika 3. Povodenj ob Cinkarni v Celju 5. junija 1954. Vir: Zgodovinski Slika 7. Povodenj ob Voglajni 5. junija 1954 na odseku Celje - Štore. arhiv, Celje. Vir: Zgodovinski arhiv, Celje.

Slika 4. Ob povodnji porušena hiša v predmestju Celja 5. junija 1954. Slika 8. Visoka voda Savinje je 5. junija 1954 zalila mestni park v Celju. Vir: Zgodovinski arhiv, Celje. Vir: Zgodovinski arhiv, Celje. 84 Odnašala je tudi živali (praši=e, zajce, pe- nekdanji dopisnik Poro=evalca Franc rutnino ipd.). Kljub vsem reševalnim na- Lihteneger. porom je povodenj zahtevala enajst živ- 1. Hidrometeorološki zavod Slovenije, arhivski podatki. ljenj, nekaj oseb je bilo pogrešanih. 2. Indok informacije centra ob=ine Celje. V samem mestu je bilo osem smrtnih 3. Melik A. in sod., 1954. Povodenj okrog Celja žrtev, od tega so pet trupel potegnili reše- junija 1954. valci iz bivše barake »Betona« v Kersni- Regulacija 4. NIVO - Celje, Publikacija, Ureditev voda - kovi ulici, v Škofji vasi pa so trije utonli v osnova za razvoj. stanovanju, kjer so spali. Savinje in 5. Orožen J., 1956. Zgodovinski pregled regu- lacije Savinje. Ob povodnji je ogromne škode utrpela tu- 6. Slovenski poro=evalec, junij 1954. di industrija, =eprav so delavci za ceno hudournih lastnih življenj reševali svoje tovarne Naj- blj prizadeta je bila »Cinkarna«, kjer je vo- potokov da zalila objekte in strojno opremo v višini Marko Kolbezen metra in ve=. Enako je bilo v tovarni emaj- neodložljiva lirane posode, tovarni za predelavo sadja, organskih barvil, tehtnic. Žalosten je bil Prva ve=ja regulacijska dela za prepre- Flood of 1954 in pogled na mehani=ni obrat tkalnice =itev poplav na Savinji so bila izvršena v »Metka«, kjer je voda uni=ila vso prejo in letih od 1877 do 1893 na odseku Le- Celje Area blago. Ogromno škode je utrpel tudi lesni vec-Pirhova. Regulacija ja za Spodnjo obrat »Savinja« in drugi. Savinjsko dolino pomenila veliko prido- Rainstorm in the night from 4 to 5 June, bitev, v Celju pa so se razmere še poslab- 1954, affecting narrow band from Paški Povodenj, kakršne kronisti Celja v tiso=- Kozjak to Krško polje in southeastern letni zgodovini mesta še niso zabeležili, je šale. Dno Savinje se je za=elo ob za- plavjanju s prodnim nanosom postopno Slovenia, caused catastrophic flood of zahtevala svoj davek tudi na železnici in Celje and the vicinity areas. The highest cestah. Poleg tega, da je bila ve=ina cest dvigati, kar je ožilo korito struge in zmanj- ševalo njeno prevodnost. Poleg tega je stage was at the Hudinja river, resulting in neprevoznih, je voda samo na obmo=ju discharge of 440 m3/sec at the mouth to mesta porušila sedem mostov, nepri=ako- regulacija sprožila še hitrejši dotok visokih voda v izredno neugodno celjsko hidro- the Voglajna, the specific run-off at Škofja vano pa je porušila tudi železni most v po- vas being 3150 1/sec/km2. daljšanem viaduktu pri hotelu Pošta. Za- grafsko lego. Posledica so bile vse pogo- radi številnih poškodb, ki jih je povzro=ila stejše poplave, in že v za=etku tega sto- Flood along the Hudinja, in Celje, and in dero=a voda na železniškem omrežju, je letja je vzniknila ideja o nujnosti regulacije Šalek valley along the Paka, caused bil promet povsem prekinjen. Savinje skozi mesto. Dve leti po katastro- destruction of nearly 200 housing facil- falni poplavi 1933 (na Savinji v Celju za- ities, numerous barns, 15 bridges, 5 mills, Tržna inšpekcija je da bi prepre=ila okuž- beležena ena najvišjih voda s pretokom 4 dams and 2 sawmills. There were 29 ca- be s tifusom, zaprla ve= trgovin in dve 1245 m3/s) so se za=ela regulacijska dela sualties as well. Flooded areas in the pekarni, kar je dodatno poslabšalo oskrbo od Tremarij navzgor proti Celju, vendar jih plains were devastated while the numer- prebivalstva z živili. Ljudje so morali je vojna prekinila. Po povodnji 1954 so ous landslides at the slopes of neighbour- uporabljati le prekuhano vodo, pitna voda se dela neprekinjeno nadaljevala, in to ing hills caused additional damages. pa je bila zagotovljena iz cistern. postopoma, kot je razvidno iz priložene Hydrotechnical regulation in the conflu- V najve=jem obsegu je povodenj trajala karte. Najprej je bila v regulacijo vklju=e- ence area of the Hudinja and the Voglajna nekako do 3. ure zjutraj, ko so vode za- na ureditev najbolj kriti=nega celjskega to the Savinja (1955 to 1988), together =ele upadati in se popoldne 5. junija vrnile ovinka Savinje skozi mesto do izliva with the construction of two accumulation v svoje struge. Lož nice. lakes, Šmartinsko and Slivniško, recently Neurje 4. junija 1954. Jeta je povzro=ilo Z zaklju=kom del leta 1960 je bila ne- reduced the risk of the floods in Celje varnost pred poplavami Savinje v Celjski area. veliko povodenj tudi v Šaleški dolini, kjer kotlini v glavnem odpravljena, hkrati pa so je pri Šoštanju precejšnje hidrografsko bile ustvarjene razmere za ureditev njenih vozliš=e (Be=ovnica, Toplica, Šentflorjan- pritokov Voglajne s Hudinjo, Ložnice in š=ica), zaradi katerega so bile poplave tu Sušnice ter Koprivnice, ki sta tekli skozi že od nekdaj pogost pojav. Poplava v no=i samo mesto. Dela so bila kon=ana konec med 4. in 5. junijem pa je presegla vse do osemdesetih let, le pri Voglajni se urejan- tedaj in je prešla že v povodenj. Vode, ki so drvele s Paškega Kozjaka in Smodivni- je struge po toku navzgor nadaljuje. ka, so povzro=ile, daje Paka za=ela naglo Hkrati z regulacijami je bila za zadrževan- UJMA naraš=ati in se okrog 23. ure s pritoki na je konic visokih voda Koprivnice v Lo=ah široko razlila po celotni dolini. Pri tem je leta 1970 zgrajena prva pregrada, za ka- tero je nastalo jezero s površino 113 ha in nosila s površin, kjer so se prožili številni 3 plazovi, ogromne množine odplavljenega 5,25 milijona m vodne prostornine, ime- materiala. Velik plaz na Paškem Kozjaku novano Smartinsko jezero. Na zgornjem je zasul hišo, v kateri je bilo osem ljudi. Od toku Voglajne, na njenem pritoku Tratna, teh je bilo pet mrtvih, trije pa so bili hudo pa je bila kot druga zgrajena pregrada, za ranjeni. Pri tovarni usnja v Šoštanju je katero je nastalo Slivniško jezero s 84 ha 3 wm voda dosegla 60 cm ve=jo višino kakor površine in 2,5 milijona m prostornine pri povodnji leta 1933. Na celotnem zadržane vode. poplavnem obmo=ju je odložila velike Z regulacijo Savinje in njenih pritokov ter množine hribinskega materiala ter izgradnjo obeh zadrževalnikov so popla- napravila veliko škodo na poljih in ve v Celjski kotlini omejene, ne pa pre- travnikih. Razdrla je okrog 15 km cestne- pre=ene. Na to nas je opozorila poplava ga omrežja, porušila ali izpodkopala ve= 1980, ki je povzro=ila precejšnjo škodo v cestnih mostov in poškodovala okrog 117 zahodnih predelih Celja. Da bi obmo=je stanovanj ter 56 lokalov in obrtnih mesta dokon=no zavarovali pred poplavo, mm delavnic. Povodenj je zahtevala tudi dve bi bilo treba opraviti še nekaj dodatnih =loveški žrtvi: v Šoštanju je med spanjem regulacij in sanirati obstoje=e, kar je le utonil Janez Praprotnik, v Pesju pri majhen del v primerjavi z že opravljenim Velenju pa pri lovljenju plavajo=ega lesa delom.