III, Povodenj V Porečju Savinje Junija 1954
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
81 VELIKE POPLAVE IN POVODNJI NA SLOVENSKEM - III POVODENJ V PORE<JU SAVINJE JUNIJA 1954 Marko Kolbezen* UDK 627.51 4. in 5. junija 1954 je Celje z okolico prizadela velika povodenj, okraj Krško pa velika poplava. Po obsegu sta bili omejeni na ozek pas, po posledicah pa med najbolj katastrofalnimi. Celjska povodenj je ponovno resno opozorila na hidro- grafsko izredno neugodno soto=je, kjer so se visoke vode med seboj zadrže- vale. To je bil tudi eden glavnih vzrokov, da je bilo Celje z okolico v vsej svoji zgodovini od vseh slovenskih mest najbolj izpostavljeno pogostim in velikim povodnjim. Šele poznejši ureditveni posegi v takratno hidrografsko omrežje in odto=nost so jih odpravili ali vsaj zmanjšali. ocenili na 625 m3/s, medtem ko je leta transportirali Jasenica in Ho=na, ki sta v Padavine 1933 pretok dosegel 1245 m3/s. V La- dobri uri narasli za okrog 2 m. Vode, ki so škem je najve=ji pretok dosegel 1290 m3/s divjale po vseh grapah, so nasule cele in pretoki ob 6. uri zjutraj, leta 1933 pa 1456 m3/s. Iz vršaje kamenja, skalovja, prsti in drevja. priloženega diagrama visoke vode Sa- Po pobo=jih so se drug ob drugem prožili Neprestano deževje, ki je maja 1954. leta vinje in Voglajne je lepo razvidno vodno usadi in plazovi. zajelo obmo=je Slovenije, še posebno stanje Savinje in Voglajne je lepo razvid- Pod naseljem Socka, kjer se dolina Hu- vzhodne, je popolnoma napojilo zemljo. no vodno stanje Savinje v njenem zgor- dinje razširi, se je ta razlila že ve= kot Zaradi padavin, obla=nega vremena in njem toku, kjer so padavine povzro=ile, da 100 m na široko in odložila velike koli=ine minimalnega izhlapevanja je bila osušitev se je na vodomerni postaji Nazarje pretok odplavljenega materiala. Pred tem sta tal onemogo=ena. <eprav majske pa- dvignil le na vsakoletno visoko vodo. Tudi mo=no narasla tudi pritoka Vrbnica in davine po množini niso bile nekaj izjem- Sava po izlivu Savinje ni dosegla visoke Trnovlja, kar je mo=no vplivalo na porast nega (Celje 158 mm), so z vodo povsem vode iz leta 1933. V Rade=ah je maksi- Hudinje. Ob izlivu Vrbnice so bile hiše prepojena tla usodno vplivala na junijske malni pretok dosegel 1536 m3/s ali 54,6 % poplavljene do višine 2 m. katastrofalne odto=ne razmere. Povzro=ili pretoka iz leta 1933 (2809 m3/s). Druga=- Kmalu pod Socko se dolina Hudinje zoži so jih nalivi ob prehodu hladne fronte v ne so bile vodne razmere na Paki, Hudinji, in pred soto=jem z Dobrnico ponovno raz- no=i med 4. in 5 junijem. Najbolj inten- Spodnji Voglajni in ostalih že omenjenih širi. Dobrnica, ki je mo=no narasla, je drla zivne padavine, za katere v ljudski govo- vodah. Maksimalni pretoki 4. in 5. junija in rušila že v zgornjem toku ter dosegla rici re=ejo, da se je »utrgal oblak«, so za- 1954 so bili ekstremni in nas še posebno, najvišjo vodo okrog 21. ure. Med Pristavo jele ozek pas, ki je segal od Paškega =e jih primerjamo s povpre=nimi pretoki in Lembergom jo je zajezil zemeljski plaz. Kozjaka do Krškega polja. Padavine so (Hudinja - Škofja vas 3,15 m3/s; Voglajna Za njim je voda narasla za okrog 3,5 m in bile že v neposrednem sosedstvu ob=ut- - Celje 8,50 m3/s; Paka - Šoštanj se razlila izven struge do 2 m visoko. Po no šibkejše (padavinska karta). Dobra 2,70 m3/s) ter prispevnim vodozbirnim ob- ohranjenih zapisih je narasla voda Do- polovica 24-urnih padavin je padla 4. juni- mo=jem, opozorili na takratne katastro- brnice do 23. ure, ko je za=ela upadati, ob ja med 19. in 21. uro. V omenjenem =asu falne razmere. Podatek, da je dosegel svojem toku podrla dve kme=ki hiši, šest- je na padavinski postaji Medlog pri Celju specifi=ni odtok Hudinje v zgornjem toku najst gospodarskih poslopij, pet mlinov, padlo 75 od skupnih 102,8 mm padavin. (Socka) okrog 3,54 m3/km2/s, ali Dobrnice štiri jezove, dve žagi in sedem ve=jih ali V istem =asu je v Dobrni padlo okrog v Lembergu 4,77 m3/km2/s, Jasenice v manjših mostov. Po dolini je s kamenjem 80 mm padavin od skupnih 150,2 mm, Vitanju m3/km2/s ter dosežene povpre=ne in lesom zasula velike površine njiv in izmerjenih 5. junija ob 7. uri zjutraj. profilne hitrosti 4,00-5,00 m/s kažejo travnikov. Potoki, ki te=ejo skozi pas, ki so ga zajeli na izrazito hudourniški in rušilni zna=aj Pri Strmcu, ob soto=ju Dobrnice in Hudi- najmo=nejši nalivi, so za=eli 4. junija takratnih voda. nje, se je pritisk voda vse bolj stopnjeval. v ve=ernih urah naglo naraš=ati. V ve=ini Narasla voda je razdejala strugo Hudinje primerov so narasle vode že okrog 20. ure in preplavila celotni ravninski del z naselji za=ele prestopati bregove in presegati Razdelj, Polže in Strmec. Segla je tudi do najvišje vode iz preteklih nekaj desetletij. 2 m visoko. V Višnji vasi pa je v hiši Od pritokov Savinje so najbolj narasli Hu- Stanje in posestnika Klan=nika dosegla celo višino dinja z Dobrnico ter Paka, južno od Celja 3,40 m. pa Lahomnica ter Gra=nica. Izven pore=- posledice Že ob 19. uri je voda Hudinje pod Višnjo ja Savinje so najbolj narasli pritoki Save vasjo segala do zgornjega roba struge in s Kozjanskega, kot Sevni=na, Blanš=ica, Ob ujmi so razdiralni u=inki hudournih vo- za=ela ogrožati železni most v Vojniku. senovski potok, Brestanica, ter pritok da najbolj prizadeli kraje ob Hudinji ter Ponovni nalivi in dotok udarnih voda (še Sotle Bistrica, ki s svojim povirjem sega Celje z okolico. Ve=erne nevihte 4. junija posebno zaradi preboja plazu na Dobr- v osr=je Kozjanskega. so povzro=ile, da je Hudinja, za=ela že nici) so povzro=ili nenaden porast Hudi- Savinja vse do izliva Pake, Ložnice in okrog 20. ure v zgornjem toku naglo na- nje, ki se je s silovito mo=jo za=ela razli- Voglajne ni dosegla nadpovpre=no visoke raš=ati in je porušila nekaj jezov in mo- vati po poljih, travnikih in sadovnjakih. Ko vode. Po izlivu omenjenih pritokov je sicer stov. Po soto=ju z Jasenico in Ho=no pri je dosegla svoj višek, je po glavni cesti mo=no narasla, vendar ni dosegla stanja Vitanju so njene vode dobivale vse ve=jo Vojnika drla 1,5 do 2 m visoko (ozna=be iz leta 1933. V Celju je dosegla najvišji vo- rušilno mo=. Stopnjevale so jo naraš=a- takratne visoke vode so pritrjene na hiši dostaj 5. junija ob 4. uri. Njen pretok so po jo=e koli=ine vale=ega in plovnega mate- ob glavni cesti Celjska 10 in 20). Ob vdoru odbitju zajezitve, povzro=ene po Voglajni, riala. Najve=je koli=ine tega materiala sta velikih vodnih mas (Vojnik je bil v 20 mi- * Hidrometeorološki zavod republike Slovenije, Vojkova 1 b, Ljubljana. 82 Tabela 1. Maksimalni pretoki pritokov Savinje ob povodnji PADAVINSKA KARTA 5.junij 1954 4. in 5. junija 1954. Merski maks. Vodotok pretok profil 3 (m /s) Hudinja Vitanje 20,3 Socka 225 Vojnik 442 izliv 440 Dobrnica Lemberg 122 Voglajna Štore 183 Celje 663 Paka Zg. Doli= 91,7 Šoštanj 221 Ložnica Leve= 69,2 OBMOCJf VODNE UJME Lahomnica Marija Gradec 118 Gra=nica Vodiško 237 •—' 20 VIR: HIDROMETEOROLOŠKI ZAVOD R SLOVENIJE nutah pod vodo) je prišlo do rušenja in odnašanja vsega, kar jim je oviralo odtok. V Vojniku je voda s temelji vred odplavila gasilski dom, šest gospodarskih poslopij in povsem uni=ila številne kmetije. Že prej ogroženi železni most prek Hudinje zara- di nastale zajezitve po naplavljeni hlodovi- ni in drugem materialu ni zdržal silovitega pritiska in voda ga je odnesla okrog 400 m RE<NI VOZEL V CELJSKI KOTLINI nižje na polje. Med Višnjo vasjo in PRED REGULACIJAMI IN PO NJIH Vojnikom so bili travniki, njive in sadovn- M 1:50 000 jaki povsem uni=eni in ponekod nasuti z do 80 cm visokimi prodnimi in peš=enimi nanosi. Kjer nanosov ni bilo, je voda v celoti odnesla prst. Podivjane vode so za- htevale tudi =loveško življenje. V Višnji vasi je utonila 10-letna deklica, ki se je vrnila v hišo, da bi rešila svoje igra=e. Od Vojnika proti Celju so vode prihrumele kot val, ki je bil visok nad 1 m in širok do LEGEM OA: 200 m. Po izlivu Hudinje v Voglajno je PRED REGULACIJO povodenj dobila vse ve=ji obseg. Nanj je PO REGULACIJI vplival tudi dotok novih voda ter železniški nasip, ki je zaviral odtok, in seveda sama zajezitev Voglajne. Prišlo je do razlivanja voda v smeri proti <retu, Sp. Hudinji in VIR: NIVO CELJE Gaberju ter v predmestne dele Celja. HIDROMETEOROLOŠKI ZAVOO R SLOVENIJE V zahodnem delu mesta so se poplavne vode združile z vodami Ložnice, ki se je tu posebno silovito razlila. Povodenj je tako zajela ves nižinski svet med Škofjo vasjo na severu, Štorami na vzhodu in Arjo HIDROGRAM VISOKE VODE SAVINJE IN VOGLA J NE vasjo na zahodu. V CELJU 4. junija 1954 ob 23. uri so se v Celju in 4-5. JUNIJA 1954 okolici oglasile sirene in opozorile na na- raš=ajo=o nevarnost. Ve=ji del ozemlja, ki ga je zajela povodenj, je bil že pod vodo, ki je naraš=ala vse do 3. ure zjutraj (5. 6.). V mestu je talna voda prodrla na površje in napolnila kletne prostore. Po polno=i je zmanjkalo elektrike, kar je otežilo reše- vanje zbeganih in prizadetih prebivalcev.