1
O zapisniku seje
Državni zbor Republike Slovenije 3. mandat (2000-2004) 50. izredna seja 1. 9. 2004 • Predhodni dan seje: 2004-08-31
Dnevni red
• Pred dnevnim redom • Irma Pavlini# Krebs • 1.A TO#KE DNEVNEGA REDA - TO JE NA OBRAVNAVO ZAHTEVE ZA RAZPIS PREDHODNEGA ZAKONODAJNEGA REFERENDUMA O ZAKONU O STALNEM PREBIVANJU TUJCEV Z DRŽAVLJANSTVOM DRUGIH DRŽAV NASLEDNIC NEKDANJE SFRJ V REPUBLIKI SLOVENIJI, KI SO IMELI NA DAN 23.12.1990 IN 25.2.1992 V REPUBLIKI SLOVENIJI PRIJAVLJENO STALNO PREBIVALIŠ#E. • Irma Pavlini# Krebs • France Cukjati • Irma Pavlini# Krebs • Irma Pavlini# Krebs • 1.A TO#KE DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA ZAHTEVE ZA RAZPIS PREDHODNEGA ZAKONODAJNEGA REFERENDUMA O ZAKONU O STALNEM PREBIVANJU TUJCEV Z DRŽAVLJANSTVOM DRUGIH DRŽAV NASLEDNIC NEKDANJE SFRJ V REPUBLIKI SLOVENIJI, KI SO IMELI NA DAN 31.12. LETA 1990 IN 25.2.1992 V REPUBLIKI SLOVENIJI PRIJAVLJENO STALNO PREBIVALIŠ#E. • Irma Pavlini# Krebs • Ivan Janez Janša • Irma Pavlini# Krebs • Leopold Leo Kremžar • Irma Pavlini# Krebs • Rado Bohinc • Irma Pavlini# Krebs • Zdenka Cerar • Irma Pavlini# Krebs • Sašo Pe#e • Irma Pavlini# Krebs • Miran Potr# • Irma Pavlini# Krebs 2
• Franci Rokavec • Irma Pavlini# Krebs • Dorijan Marši# • Irma Pavlini# Krebs • Ivan Janez Janša • Irma Pavlini# Krebs • Vojko #eligoj • Irma Pavlini# Krebs • Janez Drobni# • Valentin Pohorec • Miran Potr# • Valentin Pohorec • Irma Pavlini# Krebs • Valentin Pohorec • Alojz Sok • Irma Pavlini# Krebs • Franci Rokavec • Irma Pavlini# Krebs • Jožef Bernik • Irma Pavlini# Krebs • Ivan Janez Janša • Irma Pavlini# Krebs • Rado Bohinc • Irma Pavlini# Krebs • France Cukjati • Irma Pavlini# Krebs • France Cukjati • Irma Pavlini# Krebs • France Cukjati • Irma Pavlini# Krebs • Franci Rokavec • Irma Pavlini# Krebs • Janez Drobni# • Irma Pavlini# Krebs • Bogdan Barovi# • Irma Pavlini# Krebs • Jožef Škol# • Irma Pavlini# Krebs • Franc Lenko • Irma Pavlini# Krebs • Maksimilijan Lavrinc • Irma Pavlini# Krebs • PREKINJENO 1. TO#KO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA INTERPELACIJE O DELU VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE 3
• Irma Pavlini# Krebs • Breda Pe#an • Valentin Pohorec • Lidija Majnik • Valentin Pohorec • Anton Grizold • Valentin Pohorec • Jožef Bernik • Valentin Pohorec • Ivan Boži# • Valentin Pohorec • Jožef Jerovšek • Valentin Pohorec • Zdenka Cerar • Valentin Pohorec • Bojan Konti# • Valentin Pohorec • Anton Butolen • Valentin Pohorec • Marija Ana Tisovic • Valentin Pohorec • Jože Tanko • Valentin Pohorec • Jerica Mrzel • Valentin Pohorec • Jerica Mrzel • Valentin Pohorec • Geza Džuban • Valentin Pohorec • Ivan Mami# • Valentin Pohorec • Franc Pukši# • Valentin Pohorec • Franc Kangler • Franc Feri Horvat • Janko Veber • Valentin Pohorec • Franc Sušnik • Valentin Pohorec • Ljubo Germi# • Franc Feri Horvat • Franc Sušnik • Franc Feri Horvat • Milan Poga#nik 4
• Franc Feri Horvat • Aurelio Juri • Franc Feri Horvat • Ivan Janez Janša • Franc Feri Horvat • Aurelio Juri • Franc Feri Horvat • Maksimilijan Lavrinc • Franc Feri Horvat • Franc Pukši# • Franc Feri Horvat • Miran Potr# • Valentin Pohorec • Cveta Zalokar Oražem • Franc Feri Horvat • Janez Podobnik • Franc Feri Horvat • Pavel Rupar • Franc Feri Horvat • Rudolf Moge • Franc Feri Horvat • Bogomir Mirko Zamernik • Franc Feri Horvat • Jože Avši# • Franc Feri Horvat • Siniša Germovšek • Franc Feri Horvat • Blaž Kav#i# • Valentin Pohorec • Janez Kopa# • Franc Feri Horvat • Jože Jožef Kavti#nik • Franc Feri Horvat • Janez Komljanec • Franc Feri Horvat • Pisna razprava k obravnavi interpelacije o delu vlade Republike Slovenje - EPA 1460- III . • Ciril Pucko • Dorijan Marši# • Franc Feri Horvat • Andrej Bajuk • Franc Feri Horvat • Ivan Janez Janša • Franc Feri Horvat 5
• Anton Rop • Franc Feri Horvat • Andrej Bajuk • Franc Feri Horvat • Andrej Bajuk • Valentin Pohorec • Ivan Janez Janša • Valentin Pohorec • Irma Pavlini# Krebs • 1.B TO#KO DNEVNEGA REDA - MANDATNO-VOLILNE ZADEVE • Irma Pavlini# Krebs • Samo Bevk • Irma Pavlini# Krebs • Franci Rokavec • Irma Pavlini# Krebs • France Cukjati • Irma Pavlini# Krebs • Franc Lenko • Irma Pavlini# Krebs • Alojz Sok • Irma Pavlini# Krebs • Ivan Janez Janša • Irma Pavlini# Krebs • Dimitrij Rupel • Irma Pavlini# Krebs • Jožef Bernik • Irma Pavlini# Krebs • Branko Kelemina • Irma Pavlini# Krebs • Branko Kelemina • Irma Pavlini# Krebs • Miran Potr# • Irma Pavlini# Krebs • France Cukjati • Irma Pavlini# Krebs • Janez Drobni# • Irma Pavlini# Krebs • Franc Kangler • Irma Pavlini# Krebs • Maksimilijan Lavrinc • Irma Pavlini# Krebs • Leopold Leo Kremžar • Irma Pavlini# Krebs • Silva #rnugelj 6
• Irma Pavlini# Krebs • Anton Anderli# • Irma Pavlini# Krebs • Bogdan Barovi# • Irma Pavlini# Krebs • Darja Lavtižar Bebler • Irma Pavlini# Krebs • Marko Diaci • Irma Pavlini# Krebs • Majda Potrata • Irma Pavlini# Krebs • 2. TO#KO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA SKLEPA O SOGLASJU K PREDLOGU POSLOVNIKA KOMISIJE ZA PREPRE#EVANJE KORUPCIJE. • Irma Pavlini# Krebs • Drago Kos • Irma Pavlini# Krebs • Maksimilijan Lavrinc • Irma Pavlini# Krebs • Franci Rokavec • Irma Pavlini# Krebs • Franci Rokavec • Irma Pavlini# Krebs • Rudolf Petan • Irma Pavlini# Krebs • Miran Potr# • Irma Pavlini# Krebs • Bogdan Barovi# • Irma Pavlini# Krebs • Dušan Vu#ko • Irma Pavlini# Krebs • Majda Zupan • Irma Pavlini# Krebs • Franc Lenko • Irma Pavlini# Krebs • Ivan Janez Janša • Irma Pavlini# Krebs • Andrej Bajuk • Irma Pavlini# Krebs • Ciril Pucko • Irma Pavlini# Krebs • Dušan Vu#ko • Irma Pavlini# Krebs • Janez Drobni# • Irma Pavlini# Krebs 7
• Drago Kos • Irma Pavlini# Krebs 8 DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE 9
DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE
Nadaljevanje 50. izredne seje
(1. september 2004) Sejo je vodila Irma Pavlini# Krebs, podpredsednica državnega zbora. Seja se je pri#ela ob 10.05 uri. PODPREDSEDNICA IRMA PAVLINI# KREBS: Spoštovane kolegice in kolegi, ministrica in ministri, gospe in gospodje, lep dober dan vam želim! V imenu poslank in poslancev tudi uspešen prvi šolski dan za vse naše otroke in dijake! Pri#enjam nadaljevanje 50. izredne seje državnega zbora Republike Slovenije. Obveš#ena sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanci: Roberto Battelli, Ivan Kebri# in Anton Partlji#. Spoštovane in spoštovani, dovolite, da vas seznanim, da je vlada Republike Slovenije predsedniku državnega zbora, gospodu Feriju Horvatu, naslovila naslednji dopis, in sicer: "Vlada Republike Slovenije na podlagi dodatnih o#itkov iz razprave ob obravnavi 1. to#ke dnevnega reda 50. izredne seje državnega zbora Republike Slovenije, torej interpelacije o delu vlade Republike Slovenije, prosi državni zbor Republike Slovenije, da prekine obravnavo 1. to#ke dnevnega reda do danes, 1.9.2004 do 12.00 ure, da ministri pripravijo dodatne odgovore na o#itke iz razprave." Na sestanku s predsednikom državnega zbora smo ugotovili, da gre za proceduralni predlog vlade Republike Slovenije, nesporno pa lahko vsi ugotovimo, da je bilo v#eraj v razpravi, ki smo jo vodili, postavljenih veliko vprašanj in tez, ki niso bile navedene v interpelaciji, in gre verjetno tudi za razumno prošnjo predstavnikov vlade Republike Slovenije, ker želijo odgovoriti na vsa vprašanja, ki so bila v dvorani postavljena. Zato ta proceduralni predlog vlade Republike Slovenije dajem na glasovanje – da torej prekinemo obravnavo 1. to#ke, dokler ne bodo pripravljeni odgovori ministrov Nadaljevali bomo z obravnavo naslednje to#ke, to je 1.A to#ke dnevnega redaker ni razumnega razloga, da ne bi nadaljevali z delom. Potem, ko bodo odgovori pripravljeni, pa bomo nadaljevali z obravnavo 1. to#ke dnevnega reda. O proceduralnih predlogih ni obrazložitve glasov niti razprave, zato prehajamo na odlo#anje. Glasujemo. Navzo#ih nas je 55, za je glasovalo 40 poslank in poslancev, proti 13. Za je glasovalo 40. Proti 13. Ugotavljam, da je proceduralni predlog sprejet. Torej, prekinjamo 1. to#ko dnevnega reda, ki jo bomo nadaljevali, ko bo vlada pripravila odgovore na tiste o#itke, ki niso bili vsebovani v interpelaciji. 10 Nadaljevanje 50. izredne seje
Prehajamo torej na obravnavo 1.A TO#KE DNEVNEGA REDA - TO JE NA OBRAVNAVO ZAHTEVE ZA RAZPIS PREDHODNEGA ZAKONODAJNEGA REFERENDUMA O ZAKONU O STALNEM PREBIVANJU TUJCEV Z DRŽAVLJANSTVOM DRUGIH DRŽAV NASLEDNIC NEKDANJE SFRJ V REPUBLIKI SLOVENIJI, KI SO IMELI NA DAN 23.12.1990 IN 25.2.1992 V REPUBLIKI SLOVENIJI PRIJAVLJENO STALNO PREBIVALIŠ#E. Proceduralni predlog, gospod Cukjati. Izvolite. FRANCE CUKJATI: Hvala za besedo. Mi razumemo, da so nekatera vprašanja za vlado zelo nerodna in da se mora pripraviti na odgovor. In ne nasprotujemo temu, da ji damo #as, da vendarle skuša najti neke utemeljitve svojih napa#nih oziroma pomanjkljivih odlo#itev v preteklosti. Vendar mi smo ra#unali, da bo sedaj še tekla razprava tako, kot je bilo napovedano od vsega za#etka. Ker pa ste takoj prešli na povsem novo to#ko, pa predlagam v imenu poslanske skupine 30 minut odmora, da se pripravimo na naslednjo to#ko. PODPREDSEDNICA IRMA PAVLINI# KREBS: #etudi ocenjujem, da to ne bi bilo potrebno, mislim, da glede na izglasovani sklep seveda je razumna zahteva tudi v imenu predlagateljev, tako da ob 10.30 nadaljujemo. Prekinjam zasedanje. Ob 10.30 uri nadaljujemo z obravnavo 1.A to#ke dnevnega reda, da lahko seveda predlagatelji pristopijo glede na sprejeto odlo#itev državnega zbora. Ob 10.30 nadaljujemo z obravnavo 1.A to#ke dnevnega reda. Seja je bila prekinjena ob 10.11 uri in se je nadaljevala ob 10.34 uri. PODPREDSEDNICA IRMA PAVLINI# KREBS: Spoštovani, spoštovane! Nadaljujemo delo. In sicer prehajamo torej na obravnavo 1.A TO#KE DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA ZAHTEVE ZA RAZPIS PREDHODNEGA ZAKONODAJNEGA REFERENDUMA O ZAKONU O STALNEM PREBIVANJU TUJCEV Z DRŽAVLJANSTVOM DRUGIH DRŽAV NASLEDNIC NEKDANJE SFRJ V REPUBLIKI SLOVENIJI, KI SO IMELI NA DAN 31.12. LETA 1990 IN 25.2.1992 V REPUBLIKI SLOVENIJI PRIJAVLJENO STALNO PREBIVALIŠ#E. Zahtevo je v obravnavo zboru predložila skupina 31-ih poslancev, s prvopodpisanim Janezom Janšo. Besedo dajem predstavniku predlagateljev za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma. Gospod Janša, izvolite. IVAN (JANEZ) JANŠA: Hvala za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi! Že drugi dan poteka seja državnega zbora. Ugotavljamo, da te seje nima možnosti voditi tudi podpredsednik iz vrst opozicije, ker ga je koalicija zavrnila. In po našem mnenju je vodstvo tega državnega zbora okrnjeno in samo delno legitimno. Druga stvar, ki bi jo želel povedati na za#etku je to, da se je #as za to temo nerazumno omejil, tudi s kršenjem poslovnika kar o#itno kaže, da vladna koalicija, ki je doslej sklicala štiri izredne seje na temo izbrisanih, ne ve ve#, kaj bi naredila s to temo, ki jo je sama pripeljala na slovensko politi#no prizoriš#e. Poslanci Slovenske demokratske stranke smo skupaj s skupino poslank in poslancev iz Nove Slovenije, Slovenske ljudske stranke, Slovenske nacionalne stranke in s podpisom poslanca iz Stranke mladih Slovenije vložili zahtevo za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o tako imenovanem sistemskem zakonu izbrisanih zato, ker želimo naslednji mandat razbremeniti razprav o tej temi ter zavarovati davkopla#evalce pred izpla#evanjem Nadaljevanje 50. izredne seje 11
visokih neupravi#enih odškodnin. In zato, ker je oblastnakoalicija arogantno zavrnila ponujeni predlog opozicije, da se ta tako imenovani sistemski zakon skupaj zavrne in se s sprejetjem že pripravljenega in vloženega ustavnega zakona #im hitreje, brez dodatnih polemik in na pravi#en na#in ter pravnokorekten na#in uredi problematika tako imenovanih izbrisanih. To zahtevo smo vložili tudi zato, ker je mogo#e referendum razpisati hkrati z državnozborskimi volitvami 3. oktobra 2004, kar v primeru, #e vladna koalicija ne bo zavla#evala, ostaja realen datum, in to nebo povzro#ilo dodatnih stroškov za izvedbo glasovanja. Ob tej razpravi ponovno predlagamo oblastnim strankam, da še enkrat razmislijo o zavrnitvi naše ponudbe, da se odlo#ijo za to, da že na tej ali prihodnji seji v septembru, skupaj zavrnemo neustrezen sistemski zakon, ki je v proceduri, in sprejmemo ustavni zakon, ki bo tako ali tako edina rešitev, kadarkoli bo pa# sprejeta za to temo. V tem primeru smo pripravljeni podpise oziroma zahtevo umakniti. Naj povem, da je to temo ponovno uvedel v razpravo minister za notranje zadeve, gospod Bohinc, iz Združene liste, ki si je o#itno izbrisane napisala na zastavo. Najprej je njen bivši predsednik, gospod Ribi#i#, z nerazumno to zadnjo odlo#bo ustavnega sodiš#a sforsiral neko odlo#itev, ki nima primere v pravni državi. In nato je minister iz Združene liste najprej zatrjeval, da je potreben zakon za ureditev tega vprašanja, naro#il študijo, kjer je 13 pravnih strokovnjakov potrdilo enako. Ko so ljudje jasno zavrnili takšen predlog reševanja, pa je za#el izdajati odlo#be brez zakona in jih izdaja še naprej, nezakonito. S tem Združena lista in vladne stranke, ki to podpirajo, obremenjujejo celotno Slovenijo, ob tem pa se izgovarjajo na druge. Izgovarjati se na odlo#bo ustavnega sodiš#a se Združena lista in Liberalna demokracija enostavno ne moreta, glede na odnos teh dveh strank do drugih odlo#b ustavnega sodiš#a. #e bi vladne stranke spoštovale ustavno sodiš#e, potem danes odlo#ba o mestni ob#ini Koper ne bi ležala v predalu že vrsto let nerealizirana, za to se ni# ne mudi. #e bi oblastne stranke spoštovale ustavno sodiš#e, potem ne bi trajalo sedem let, da se je popravil dohodninski zakon. #e bi spoštovale odlo#be ustavnega sodiš#a, potem ne bi poslušali izjav, kot smo jih slišali od vodje poslanske skupine najve#je vladne stranke, da ga ni boga, ki bi ga prisilil, da glasuje za neko odlo#bo ustavnega sodiš#a. Torej, dejstvo je, da je tu prišlo do pravno zapletenega vprašanja, ki ga je možno rešiti predvsem z ustavnim zakonom. Pogoj, da ta ustavni zakon pride v proceduro, je to, da se umakne neustrezen tako imenovani sistemski zakon. Za to gre pri tej naši pobudi. Zato referendum ni potreben, #e bo nekaj razuma v vladnih vrstah; #e tega razuma ni, potem ni drugega kot neposredno odlo#anje ljudi, ki ga je možno izvesti hkrati z dnevom glasovanja za državni zbor, kar ne predstavlja dodatnih stroškov. In tu je na vladni koaliciji, da se odlo#i za tisto rešitev, za katero smatra, da je boljša zanjo in tudi za državljanke in državljane te države. Ker je #as nerazumno omejen, bom z uvodom nadaljeval potem, ko bo #as za predstavitev stališ# poslanskih skupin. PODPREDSEDNICA IRMA PAVLINI# KREBS: Hvala lepa. Z globokim spoštovanjem, gospod Janša, pa vendar morda tudi zato, ker sem ženska, si marsikdo privoš#i izjave, ki enostavno ne držijo. Moja prisotnost na tem mestu ni nelegitimna. 68 poslank in poslancev mi je dalo mandat za predsedovanje državnemu zboru na za#etku mandata. In to, kar delamo ta trenutek na ta na#in, ni nobena kršitev poslovnika. 12 Nadaljevanje 50. izredne seje
Mislim, da se trudimo v okviru poslovniških dolo#il voditi seje, in tudi sama ocenjujem, da jih korektno vodim. Zato res prosim, da se v nadaljevanju vzdržite teh navedb, ki ne držijo, ali je pa# moja dolžnost, da protestiram, ker niso resni#ne. Zahtevo je obravnaval odbor za notranjo politiko kot mati#no delovno telo in zboru predložil predlog sklepa. Prosim #lana odbora, gospod Leopolda Kremžarja, da predstavi poro#ilo odbora. Izvolite. LEOPOLD (LEO) KREMŽAR: Hvala lepa. Odbor državnega zbora Republike Slovenije za notranjo politiko je na svoji 58. nujni seji dne 31.08.2004 obravnaval zahtevo za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o predlogu zakona o stalnem prebivanju tujcev z državljanstvom drugih držav, naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, ki so imeli na dan 23.12.1990 in 25.02.1992 v Republiki Sloveniji prijavljeno stalno prebivališ#e. Zahtevo je vložila skupina poslank in poslancev. V imenu pobudnikov jo je dodatno obrazložil #lan odbora Rudolf Petan. Predstavnica zakonodajno-pravne službe je v svoji obrazložitvi v celoti povzela pisno mnenje te službe z dne 31.08.2004. In sicer je povedala, da je zakonodajno-pravna služba vloženo zahtevo pregledala na podlagi drugega odstavka 185. #lena in prou#ila, ali izpolnjuje vse z zakonom predpisane pogoje, tako kot dolo#a poslovnik. Pri prou#evanju skladnosti te zahteve z zakonom so upoštevali štiri že izdane odlo#be ustavnega sodiš#a, saj se zahteva nanaša na predlog zakona, glede katerega so bile do sedaj vložene že štiri referendumske pobude. Tudi v tem primeru ocenjujejo, da se z vložitvijo zahteve podaljšuje protiustavno stanje, ker državni zbor še sedaj ni izvršil odlo#be ustavnega sodiš#a iz aprila leta 2003. Prav tako je bilo potrebno vložitev tudi te zahteve oceniti z vidika, ali obstajajo tudi v tem primeru elementi zlorabe ustavne pravice do referenduma, #emur je v obeh dosedanjih primerih takih ocen, ki jih je državni zbor s svojim sklepom sprejel, pritrdilo tudi ustavno sodiš#e, in sicer zaradi ponavljanja vsebin in argumentov, o katerih je ustavno sodiš#e že presodilo, da so protiustavni. Na podlagi vsega navedenega zakonodajno-pravna služba ocenjuje, da glede na predlagano referendumsko zahtevo, upoštevaje 15. in 16. #len zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ne bi bilo mogo#e razpisati referenduma. Predstavnica vlade Republike Slovenije je povedala, da se vlada v celoti strinja z mnenjem zakonodajno-pravne službe. V razpravi je poslanec pozicije poudaril, da podpira mnenje zakonodajno-pravne službe in predlagal, da odbor sprejme sklep, s katerim bi predlagali državnemu zboru, da o referendumskem vprašanju iz navedene referendumske pobude ne razpiše predhodnega zakonodajnega referenduma. Poslanci opozicije niso podprli takšnega predloga. Po kon#ani razpravi je odbor za notranjo politiko na podlagi 15. #lena zakona o referendumu in ljudski iniciativi in 171. #lena poslovnika s 13-mi glasovi za in petimi proti sprejel naslednji sklep. Tukaj moram opozoriti, da je prišlo pri pisanju do ene majhne napake pri datumu in ga bom prebral tako, kot bi moral biti zapisan, žal je napa#no napisan. In sicer naslednji sklep: Državni zbor Republike Slovenije meni, da zahteva za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma v zvezi s predlogom zakona o stalnem prebivanju tujcev z državljanstvom drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, ki so imeli na dan 23.12.1990 in 25.02.1992 v Republiki Sloveniji prijavljeno stalno prebivališ#e, vložena pri predsedniku državnega zbora - in tukaj je zdaj ta popravek z dne 26.8.2004, napa#ni datum je Nadaljevanje 50. izredne seje 13
napisan torej 26.8.2004, prvi#, vsebuje vprašanje odškodnine, o katerem je ustavno sodiš#e vsebinsko že ve#krat odlo#ilo. Drugi#, vsebuje neskladje med vprašanjem in obrazložitvijo, saj vsebina obrazložitve vodi v situacijo, ko tudi glede na vse dosedanje argumente, predstavljene javnosti, volivke in volivci na referendumu ne bi mogli to#no vedeti, o #em odlo#ajo. Državni zbor pa bi v primeru, ko bi zadevne zakonske rešitve na referendumu ne bile potrjene, ne imel natan#nih navodil, kakšno ureditev sprejeti, da bo le ta v skladu z voljo, izraženo na referendumu, zato je vsebina vprašanja neskladna z drugo in tretjo alineo 18. #lena zakona o referendumu in ljudski iniciativi. Tretji#, da pomeni neutemeljeno in namerno zavla#evanje sprejema predloga zakona s ponavljanjem podobnih vprašanj, s #imer je institut referenduma zlorabljen za neustavne namene. Državni zbor zato o referendumskem vprašanju iz navedene referendumske zahteve ne bo razpisal predhodnega zakonodajnega referenduma. Takšna je volja odbora. PODPREDSEDNICA IRMA PAVLINI# KREBS: Hvala lepa. K besedi vabim predstavnika vlade Republike Slovenije za predstavitev uvodnega mnenja. Minister za notranje zadeve dr. Rado Bohinc, izvolite. DR. RADO BOHINC: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Odlo#be se izdajajo po zakonitem postopku in imajo zakonito podlago v 8. to#ki odlo#be ustavnega sodiš#a. To ponavljam in izkoriš#am priložnost, da ponovim ponovno. Glede odlo#itve, ki je danes pred vami, se vlada v celoti strinja s stališ#em zakonodajne službe parlamenta in tudi s stališ#em odbora. Ve#krat je v teh vprašanjih že bila sprejeta odlo#itev, v tem državnem zboru in tudi na ustavnem sodiš#u, zato pritrjujemo stališ#em, da gre za zlorabo ustavne pravice do referenduma in da gre za podaljševanje protiustavnega stanja. Kar zadeva ureditev vprašanja odškodnin - tistim, ki se niso dovolj poglobili v to vprašanje, predlagam, da si pozorno pogledajo 19.c #len, kigovori o povra#ilu škode - namen sistemskega zakona v tem delu je omejitev odškodninske odgovornosti. Ne izklju#itev, ker to glede na 15. #len ustave ni možno. Ampak omejitev, in sicer na ugotavljanje elementov protipravnosti v ravnanju pravnega organa, kar je potrebno dokazati, to, da je prizadeti izkoristil vse pravne možnosti za ureditev svojega statusa oziroma da izpolnjuje vse z zakonom predpisane pogoje. Tudi sicer se odlo#be izdajajo izklju#no ljudem, ki so že enkrat pridobili dovoljenje za stalno bivanje in tudi dejansko živijo v Sloveniji. To posebej ponavljam, namen sistemskega zakona v tem delu je omejitev odškodninske odgovornosti, ne glede na to, da prakti#no odškodninskih zahtevkov ni. Jaz sem o tem dal že statistiko, predlagam pa, da o tem slišite tudi kolegico ministrico za pravosodje, ki je o tem zbrala podatke. Podpiramo predlog odbora za notranjo politiko. PODPREDSEDNICA IRMA PAVLINI# KREBS: Hvala lepa. Sledi predstavitev stališ# [...] Ministrica, se opravi#ujem. Izvolite, v imenu vlade, mnenje, ministrica za pravosodje. Izvolite. Gospa ministrica, lahko svoj #as izkoristite za govornico. Prosim. ZDENKA CERAR: Slovenska nacionalna stranka je 27. avgusta letos postavila ministrstvu za pravosodje vprašanje, koliko odškodninskih tožb je vloženih na podro#ju izbrisanih. To je vprašanje, ki ga danes obravnavate. Ministrstvo sicer ni moglo poizvedeti o številu prek sodiš# to je 44 okrajnih sodiš# in 11 okrožnih sodiš# 14 Nadaljevanje 50. izredne seje
. Ker pa vedno tožbe, v katerih nastopa država kot tožena stranka, pridejo v obravnavo generalnemu državnemu pravobranilcu, smo se pozanimali pri njih, in je stanje slede#e: Pred izdajo odlo#be ustavnega sodiš#a sta bili vloženi dve tožbi na odškodnino, in sicer zato, ker so državni organi predolgo reševali prošnjo za priznanje državljanstva. Po izdaji odlo#be ustavnega sodiš#a pa sta bili prav tako vloženi dve tožbi, in sicer pred sodiš#em v Mariboru in pred sodiš#em v Kopru, ena na 20 milijonov, ena na 16 milijonov. Pravobranilstvo pa ima v obravnavi še vlogo, ki nima vseh sestavin tožbe in se šele presoja, kako jo bo možno okvalificirati. To so zaenkrat podatki, ki nam jih sporo#a generalni državni pravobranilec. PODPREDSEDNICA IRMA PAVLINI# KREBS: Hvala lepa. Slišali smo torej mnenje vlade. Zdaj sledijo predstavitve stališ# poslanskih skupin. Najprej bo stališ#e poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke predstavil gospod Sašo Pe#e. Izvolite. SAŠO PE#E: Spoštovani prisotni! Zgodba o samoizbrisanih se v državnem zboru vle#e nekako od lanskega marca, ko je ustavno sodiš#e posredovalo širši javnosti in nam tisto odlo#bo, s katero, vsaj v Nacionalni stranki ocenjujemo, Republika Slovenija ni bila zadovoljna in da je v škodo Republiki Sloveniji. V tem #asu, torej od marca lanskega leta, je v zgodbo o samoizbrisanih, v to tematiko ve#krat posegla vlada Republike Slovenije s, po moji oceni, kaoti#nimi izjavami, tako s strani Bohinca, da je za razrešitev tega treba sprejeti dva zakona – pozneje se je izkazalo, seveda, da to ne drži. Posegel je predsednik vlade Tone Rop, ki je na sestankih trdil, da je nujno potreben ustavni zakon, pa si je pozneje seveda premislil. In vlada je še ve#krat tako kaoti#no posegala v omenjeno zadevo. Prav tako smo zakon oziroma zakone in tematiko ve#krat obravnavali v okviru državnega zbora. Obravnavali smo same zakone, prvi#, drugi#, tretji# obravnavali pobude za referendum, navsezadnje je bilo vloženih nekaj ustavnih zakonov in podobno. Prav tako se je glede materije o samoizbrisanih ve#krat vmešala tudi sodna veja oblasti, z navodili, s pobudami oziroma odlo#bami, pa tudi skupine volivcev, ki so zahtevali od zakonodajne in izvršne veje oblasti, da zadevo razrešijo v ponos državi, Republiki Sloveniji. Slovenska nacionalna stranka in nekateri drugi opozicijski poslanci smo vam ve#krat pokazali pot. Ampak nikoli niste hoteli sprejeti poti, ki bi bila v ponos Republiki Sloveniji. V zgodbo se je vklju#evala tako strokovna kot lai#na javnost. Ve#ji del navodil, priporo#il pa je šlo v tisto smer, da bi moral ta državni zbor in pa vlada Republike Slovenije najti tisto rešitev, ki ne bi razvrednotila obdobja osamosvajanja in ki ne bi razvrednotila ljudi, ki so se borili za našo osamosvojitev, in na#in, ki ne bi nagrajeval tistih, ki so z državljanstvom špekulirali, ali pa se celo pridružili agresorju ob napadu na našo državo. Predvsem zaradi tega, torej zaradi vsesplošne vpletenosti v omenjeno zadevo, in predvsem zaradi dolgoro#nosti, ko je vlada že zdavnaj nakazala, da ni sposobna razrešiti zadeve v nekem normalnem roku, v Nacionalni stranki ocenjujemo, da bi bilo smiselno in pa modro ter predvsem potrebno, da zadevo razreši ta državni zbor v tem mandatu, ki je sodeloval z vsemi vpletenimi. Ne odgovornosti prepuš#ati naslednjemu mandatu. Prej smo slišali, da je vprašanje nejasno, da slovenska izvršilna veja oblasti, torej vlada Republike Slovenije ocenjuje, da so slovenski volivci tako zelo neumni, da ne bodo razumeli vprašanja. Kako potem lahko pri#akujete, da bodo novi poslanci v novem sklicu, ki se bodo s to materijo sre#ali prvi#, drugi#, ali pa mogo#e preko #asopisov, sposobni razrešiti to zadevo? No, predvsem zaradi tega. Najbolj Nadaljevanje 50. izredne seje 15
pomembno pa je, da predvsem zaradi Republike Slovenije, zaradi državljank in državljanov to zadevo razrešimo v tem mesecu. Vse zakonskepodlage za ustrezno rešitev imamo v proceduri, ampak žal o#itno to ni po volji in v prid vladi Republike Slovenije, kajti ve# kot o#itno je, da vlada z ministrom Bohincem in pa predsednikom vlade gospodom Ropom zavla#uje s kon#no rešitvijo. V Slovenski nacionalni stranki smo prepri#ani, da je po#etje gospoda Bohinca, torej izdajanje odlo#b, ki je seveda v nasprotju z ustavo Republike Slovenije, ljudem, ki so napadali ali pa sodelovali z agresorjem, ljudem, ki niso nikoli verjeli v našo državo, Republiko Slovenijo, in ljudem, ki so s statusom državljanstva špekulirali, da je seveda neresno po#etje, predvsem pa neresno po#etje, ki gre v finan#no in moralno škodo Republiki Sloveniji. Po naši oceni, kolikor je tudi ministrica pred menoj govorila, je seveda veliko ve# vloženih odškodninskih zahtevkov do naše države. Ministrica je pravilno ugotovila in pošteno povzela, da nima podatka s strani 44-ih okrajnih in 11-ih okrožnih sodiš#. Torej podatek, ki ga je navedla, je pomanjkljiv, #e upoštevamo, da ve#ji del sodnih ustanov ni dal od sebe za enkrat še podatka. Torej, izvedeli pa smo, povpre#je odškodninske vloge, oziroma tožbe napram državi, preko 10 milijonov za posamezen primer. Ali se vam zdi to sprejemljivo? Z 10 milijoni bomo nagradili posameznika, ki je ali sodeloval z agresorjem ali ni verjel ali pa si namenoma ni hotel urediti statusa. Vlada Republike Slovenije podpira te ljudi. V Slovenski nacionalni stranki smo vam ve#krat, navsezadnje tudi v preteklih 30-ih dneh ponujali rešitve. Tako smo vam ponudili rešitev, ki je na dlani. Ampak še v#eraj, ob obravnavi dnevnega reda ste to rešitev zavrnili. Državni zbor bi po naši oceni moral obravnavati sistemski zakon, ki je med drugo in tretjo obravnavo, na katerega je ustavno sodiš#e podalo svoje mnenje, da jev šestih to#kah neustaven, in državni zbor bi seveda po vseh normalnih na#elih moral tovrstni zakon zavre#i in isto#asno pa bi državni zbor moral sprejeti zakon, ki je prav tako vložen, ki smo ga vložili v Slovenski nacionalni stranki z nekaterimi drugimiposlanci in se imenuje ustavni zakon. Ustavni zakon, ki temelji na dobrih izhodiš#ih, po naši oceni petih kvalitetnih izhodiš#ih, ki poveli#ujejo in ki poudarjajo, da smo Slovenci, ki živimo v Republiki Sloveniji - ampak seveda za vas zgodba, ki bi dodatno ovrednotila ali pa ki bi ponovno ovrednotila in povrnila bliš# osamosvajanja naše države, žal ni sprejemljiva in zato je danes pred nami druga možna pot. Po moji oceni sicer nekoliko slabša, kot tista, ki sem jo ravnokar povedal in o kateri ste imeli možnost odlo#ati še v#eraj, a ste jo zavrgli, to je referendumska pobuda. No, kljub vsemu jo bomo v Slovenski nacionalni stranki podprli, navkljub temu, da se zavedamo, da referendum ni prijazna oblika, kajti preve# jih je bilo zadnje leto. Ampak ta množica referendumov ali pa pobud za referendum je seveda posledica ignorance vladne politike in pa vladnih poslancev. Zavedati bi se morali, da je referendum na to tematiko, podobno tematiko bil izveden in da je velika ve#ina slovenskih državljanov jasno povedala, da se ne strinja z na#inom reševanja omenjene materije, na na#in, kot ga predlaga gospod Bohinc ali pa kot ga predlaga Vlada Republike Slovenije. Vsi vemo za izid bodo#ega referenduma, ampak to vas ni# ne briga in ob tem seveda lahko razumemo reakcijo gospoda Bohinca, seveda samo razumemo, ne podpiramo. #e samo pogledamo, da je v obdobju osamosvajanja s svojimi prijatelji nasprotoval osamosvojitvi Republike Slovenije. Potemtakem njegovo po#etje, po naši oceni, sramotno po#etje ni v nasprotju s tem, kar ondanes po#ne. Toda, toliko bolj je sramotno po#etje vlade Republike Slovenije, ki ga podpira pri teh njegovih individualnih težnjah. V 16 Nadaljevanje 50. izredne seje
Nacionalni stranki na to ne moremo pristati, nismo nikoli in tudi ne bomo, ne v tem mandatu, za katerega upamo, da bomo razrešili materijo do konca, in ne v prihodnjem mandatu. Po drugi strani, vsaj v imenu poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke vas s te govornice pozivam in vam obljubljam, da bomo poslanci v Nacionalni stranki umaknili podpise za referendum, v kolikor danes dobimo zagotovilo, da v tem mandatu zavržemo sistemski zakon in da se v tem mandatu sprejme ustavni zakon, ki je že v proceduri, ki #aka na to, da se zganete poslanci vladajo#e ve#ine in dvignete roke. V tem primeru v trenutku v Nacionalni stranki umaknemo podpis zoper referendum. Kljub temu, da je eden izmed govornikov pred menoj povedal, da ta referendum finan#no v taki obliki ne bo bremenil slovenskih državljanov. Posebej pa je to zelo pomembno ob odgovoru, ki ga je ravnokar podala ministrica Cerarjeva, da je v povpre#ju višina tožbe do naše države med 10 in 16 milijoni slovenskih tolarjev. To je podatek, ki smo ga ravnokar dobili s strani vlade Republike Slovenije - kaj bi hoteli še ve#? Zakonsko materijo imajo vloženo v državnem zboru. Vsi veste, da ste v drugi obravnavi sistemski zakon o izbrisanih sprejeli na ta na#in, da ga je nemogo#e spreminjati v tretji obravnavi. In da je vanj nemogo#e vklju#iti komponente, ki nam jih je podalo ustavno sodiš#e. Torej, zakon je v tretji obravnavi potrebno zavre#i. Odpre se pot zaustavni zakon, ki je prav tako vložen, s podpisi in v skladu z poslovnikom, v proceduri državnega zbora, ampak tudi to je nesprejemljivo. In, #e sem v#eraj za#el z besedami, da je v naši državi po 60-ih letih uspelo nekim restriktivnim silam vzpostaviti neko senco nad borci NOB-ja v obdobju druge svetovne vojne, gospodu Bohincu in pa seveda Združeni listi je uspelo v desetih letih razvrednotiti osamosvojitev Republike Slovenije, uspelo nagraditi tiste, ki so Slovenijo obranili in jo naredili samostojno, in gospodu Bohincu je v desetih letih uspelo razvrednotiti po naši oceni dobršnji del pojma Republika Slovenija. Jaz na vladno politiko seveda nisem ponosen, lahko pa zagotovim, da nacionalna stranka bo vedno tako kot do sedaj zagovarjala ideje Slovenije. Slovenijo imamo samo eno in še tako pomembno je, da v tem trenutku, ko smo se vklju#ili v tiste evropske integracije, ki na#enjajo naš bit, žal, na#enjajo, je bilo zelo pomembno, da se zavedamo, da smo Slovenci, da imamo svojo zgodovino in da ne smemo popustiti individualnim težnjam gospoda Bohinca za izni#itev vsega tega. Hvala. PODPREDSEDNICA IRMA PAVLINI# KREBS: Hvala lepa. Stališ#e poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov bo predstavil gospod Miran Potr#. Izvolite. MIRAN POTR#: Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi! Žal državnemu zboru v tem mandatu doslej ni uspelo razrešiti enega od vprašanj, ki smo ga v tem državnem zboru vse stranke podedovale še iz #asov vladavine Demosa, ki je takšno stanje zakrival. Žal govorim zato, ker bi taka rešitev bila dostojna do manj kot 0,8% ljudi, ki živijo v Sloveniji, ker bi bila sprejemljiva za evropsko prakso uveljavljanja #lovekovih pravic, saj smo dobili jasna opozorila od vseh institucij iz Evrope, ki to problematiko obravnavajo, in ker bi bilo to korektno do vsebine odlo#itev ustavnega sodiš#a. Jaz tudi iz današnje razprave razumem, da takšen razumen dogovor na žalost ni bil mogo#. #e se namre# razumen dogovor poskuša uveljavljati z lažmi, z izrecnimi neresnicami, potem je dogovor težko dose#i. In prav gotovo je laž, da Združena lista poskuša na kakršen koli na#in omalovaževati osamosvojitev, saj je pri vseh odlo#itvah, ki so bile za osamosvojitev Nadaljevanje 50. izredne seje 17
sprejete, sodelovala in soglasno glasovala. Poleg tega so mnogi njeni pripadniki tudi takrat v stranki bili aktivni udeleženci oboroženega odpora zoper agresijo na Slovenijo. Zato, kdorkoli, ki ga takrat nikjer ni bilo, ne more takšnih laži lansirati. Drugo, ni mogo#e dose#i dogovora o tem, #e se govori o posledicah zakona, ki niso resni#ne. Niti da se bo dajal kakršenkoli privilegij komurkoli niti da so bodo omogo#ale enormne odškodnine, niti da se ne bo upoštevalo, da nimajo pravice biti kot izbrisani z vrnitvijo stalnega bivališ#a uveljavljeni je tisti individualno, ki niso bili ves #as tukaj, ki se niso potrudili, da bi svoje pravice uveljavili ali ki so organizirano delovali proti interesom slovenske države, tudi v #asu osamosvajanja. Vse to so vsebinske rešitve, ki jih vsi sprejemamo. In zaradi tega, ker ni bilo podlag za pošten razgovor, je bilo v Združeni listi socialnih demokratov tudi mnenje, da je na žalost bolje ostati optimist in ne pri#akovati, da se – zdaj bom jaz uporabil izraz, ki ga uporablja obi#ajno opozicija – izsili ena ali druga rešitev, z zavestjo, da ena ali druga rešitev v tem mandatu ne more biti dokon#no sprejeta. In da je zato bolje ostati optimist in pri#akovati, da nas bo morda vse – nikogar ne obtožujem - vse sre#ala pamet po novih volitvah in da bomo pripravljeni mirno sesti in oblikovati rešitev, ki jo bo mogo#e uveljaviti, zaradi nas, ves #as tudi z ustavnim zakonom, tudi s potrebno dvotretjinsko ve#ino, vendar ne z izsiljenim ustavnim zakonom, tako kot je ni mogo#e z izsiljenim odlo#anjem, da poenostavimo, v tretji obravnavi tega zakona niti z odlo#anjem na referendumu o vprašanju, o katerem bi bilo že odlo#eno ali pri #emer bi odlo#ali o #lovekovih pravicah, o #emer ne moremo odlo#ati. Zato bi rad poudaril, da je mnenje Združene liste socialnih demokratov, da je najbolj razumno sprejeti odlo#itev, ki je predlagana, da je ta odlo#itev skladna z vsem, o #emer je že štirikrat moralo, o isti temi, odlo#ati ustavno sodiš#e – gre namre# za peto sorodno, podobno ali približno enako zahtevo, enkrat v obliki pobude, enkrat direktno v obliki zahteve. Ni dvoma, da je želja predlagateljev, da zakon v predlagani vsebini ni sprejet, to so ni#kolikokrat povedali. Ni dvoma, da je želja predlagateljev, da se najdejo rešitve, ki bodo v nasprotju z odlo#bo ustavnega sodiš#a, kar so tudi ni#kolikokrat povedali, in je ustavno sodiš#e že presojalo. Ni dvoma, da gre za ponovno željo po zavla#evanju dokon#ne odlo#itve, ker, gospe in gospodje, vsi vemo, govoriti o tem, da bi tudi eventualni referendum 3. oktobra, ki ga prakti#no zaradi neustreznega predloga, ki ni sklep#en, ki je nasproten s predlogom in obrazložitvijo in podobno, kar smo vsi uspeli prebrati, da jaz ne govorim, sploh ni mogo#e do konca mandata opraviti. Ker tudi #e bi bil referendum sprejet, je potem, vemo vsi, v letu dni dolžnost državnega zbora, da uredi. Potem, #e bi uredil kakorkoli, je pa še vedno možen referendum o samem zakonu, ustavna presoja in podobno. In ne imeti za norce državljanke in državljane in govoriti, da se da to v tem mandatu narediti, ker je to neumnost in laž. Lepo vas prosim! Imamo razli#ne interese in želje, prav je, da jih pošteno povemo, samo ne govoriti, da vi želite rešiti problem. Ta problem, na žalost, ob tem, ko ste vi zahtevali, ne mi, da mora biti v zvezi z referendumi pet izrednih sej državnega zbora – nismo jih zahtevali mi, vi ste pet pobud in zahtev vložili. Ne se delat norca, to je skrajni cinizem in laž, gospod Janša! Mi smo morali o tem odlo#ati na izredni seji, saj je bil predlog dan. Ali bi želeli, da tega ne damo na izredno sejo in da se lahko sklicujete, da se spet krši poslovnik ustava in ne vem kakšne pravice? To je laž, in na tej podlagi kvalificirano in korektno odlo#anje ni mogo#e. Zato je po našem mnenju prav, da se odlo#anje o referendumu in odlo#anje o vsebinskem 18 Nadaljevanje 50. izredne seje
vprašanju odloži, v upanju, da za#nemo razpravo, lahko, o ustavnem zakonu, vendar za#eti jo moramo in ugotoviti, kje so razlike v pogledih. Te razlike pa so, da eni menimo, da je treba najti rešitev, ki bo spoštovala vse pridobitve Slovenije, ki ne bo obremenjevala davkopla#evalcev, ki bo pa skladna s pravnim sistemom in #lovekovimi pravicami. Drugi pa menite, da je ustavni zakon potreben zato, da briskiramo - koliko? - šest, sedem, osem odlo#itev ustavnega sodiš#a in ne želite pravne države. Diskusijo o tem moramo za#eti in razumno najti sprejemljive rešitve. Dokler teh ne bo, je prav, da tega ne prejudiciramo z odlo#itvami na referendumu. In je tudi prav, da realno povemo, da ni mogo#e pri#akovati uveljavitve zahtev, ki jih zahtevate vi. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA IRMA PAVLINI# KREBS: Hvala lepa. Stališ#e poslanske skupine Slovenske ljudske stranke bo predstavil gospod Franci Rokavec. Izvolite. FRANCI ROKAVEC: Hvala za besedo, gospa predsedujo#a. Spoštovane poslanke in poslanci. Ministrica in minister! Slovenska ljudska stranka vztraja v prepri#anju, da bomo ustrezno in samo dokon#no lahko uredili problematiko izbrisanih s sprejemom ustreznega ustavnega zakona, ki bo pa seveda imel tudi podlago na že jasno izraženi volji volivk in volivcev na referendumu 4. aprila letos. Namre#, v tem zakonu je seveda potrebno ustrezno rešiti tudi problem dopolnilnih odlo#b, ki jih je minister izdajal do sedaj brez zakonske podlage in seveda proti odlo#itvi volivk in volivcev na referendumu. V zakonu je potrebno dolo#iti tudi pravne posledice in u#inke takih odlo#b. Poudarjamo, da je pri tem potrebno obravnavati vsak primer posebej, ugotoviti dejansko stanje. Priznanje statusa za nazaj pa je mogo#e samo iz dolo#enih utemeljenih razlogov posameznika. Slovenska ljudska stranka vztraja v zahtevi, da ne morejo pridobiti dovoljenja za stalno prebivanje tisti, ki so delovali proti osamosvojitvi in vrednotam, pridobljenim z osamosvojitvijo Slovenije. Nesprejemljivo je, da bi osebe, ki so streljale na naše vojake, na naše državljane sedaj od države dobile kakršnokoli odškodnino, kaj šele tudi status. Zato podpiramo možnost, da se sistemski zakon umakne iz postopka in seveda referendum ne bo potreben. Vendar ob tem pa je seveda nesprejemljivo stališ#e zakonodajno-pravne službe in tudi koalicije, da se seveda s ponovnimi referendumskimi pobudami podaljšuje neustavno stanje. Neustavno stanje v tem trenutku podaljšuje koalicija sama, ker ne želi v tem zelo ob#utljivem predvolilnem obdobju reševati tega vprašanja. Zakaj? Zato, ker je seveda to eno od elementarnih vprašanj, ki seveda zahtevajo posebno ob#utljivost državljank in državljanov in seveda se koalicija v tem trenutku v tem obdobju no#e jasno izjasniti, kakšna bo njihova kon#na odlo#itev, #e bi seveda slu#ajno še imeli zaupanje volivk in volivcev. Jaz upam, da verjetno ne. Ker v nasprotnem primeru seveda bodo odlo#itve znane. Ne bo spoštovala volje ljudi, ki je bila že enkrat jasno izražena, in seveda tudi ne spoštovala enega od temeljnih interesov Slovenk in Slovencev, državljank in državljanov te republike, ki je bil seveda dogovorjen ob osamosvojitvi naše države. Tukaj menim, da je bolj klju#no vprašanje, zakaj ne pride do temeljnega dogovora, ker je potrebno seveda spremeniti koncept reševanja vprašanja tako imenovanih izbrisanih. Vemo, da so v tem postopku zagrešile vse tri vejeoblasti, od ustavnega sodiš#a, vlade Republike Slovenije in tudi tega državnega zbora. Vendar samo na podlagi ljudske volje, ki je bila jasno izražena, in s Nadaljevanje 50. izredne seje 19
potrebnim ustavnim zakonom, ki bi seveda sledil tej izraženi volji na referendumu, se seveda lahkoreši to vprašanje. V nasprotnem primeru sem prepri#an, da se bo politika v naši državi vedno seveda vrtela v za#aranem krogu, ki pa seveda ne bo v ponos naši državi. In seveda sedaj konkretno na predlagano referendumsko pobudo. Seveda je nesprejemljivo, da je tukaj, kakršen je predlog odbora za notranjo politiko, da se to referendumsko vprašanje zavrne, brez seveda predhodne možnosti, ki jo narekuje 15. #len zakona o referendumu in ljudski iniciativi in ki pravi, da se seveda pobudnike ob nejasnem referendumskem vprašanju pozove, da svoje referendumsko vprašanje dopolnijo ali pa seveda spremenijo. In še enkrat, bom citiral 15. #len zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ki pravi: "#e državni zbor meni, da v zahtevi za razpis referenduma ni jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, ali #e zahteva ni obrazložena, pozove predstavnika predlagatelja, oziroma pobudnika zahteve, naj jasno opredeli vprašanje, oziroma dopolni zahtevo z obrazložitvijo." Odlo#ba ustavnega sodiš#a, drugi odstavek, Uradni list, številka 13-662/95 seveda pravi: "#e predstavnik predlagatelja oziroma pobudnik zahteve vztraja pri vprašanju iz prejšnjega odstavka ali #e ne dopolni zahteve z obrazložitvijo, lahko državni zbor odlo#i, da referenduma na razpiše." Vendar v tem konkretnem primeru seveda državni zbor ni pozval pobudnikov, da bi spremenili ali dopolnili referendumsko vprašanje. To je bilo izpostavljeno že najmanj pri dveh takih predlogih. Se pravi zavestno se gre v kršitev postopka, o katerem jasno govori 15. #len zakona o referendumu in ljudski iniciativi. Zato gospe in gospodje iz vladajo#e koalicije, prosim, najprej seveda opravite svoj posel tako, kot je potrebno, kot ga tudi nalaga zakon, šele potem seveda si privoš#ite sprejem takega sklepa. Ker eklatantno kršite zakon o referendumu in ljudski iniciativi. Seveda, sedaj za na konec. Prepri#an sem, da je v interesu, in tako meni tudi poslanska skupina Slovenske ljudske stranke od vsega za#etka, da je v interesu volivk in volivcev, da vsaka politi#na stranka in vsak kandidat jasno pove svoje stališ#e prav v tem #asu, pred volivkam in volivci, kako želi reševati vprašanje izbrisanih in lahko je to obdobje #as, da se seveda politika strne in seveda sprejmemo ustrezni ustavni zakona. Na ta na#in seveda referendum ne bo potreben. V nasprotnem primeru, menimo, je najbolj primerno, da se seveda skupaj z volitvami v državni zbor da v presojo tudi sistemski zakon volivkam in volivcem. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA IRMA PAVLINI# KREBS: Hvala lepa. Stališ#e poslanskega kluba Liberalne demokracije Slovenije bo predstavil gospod Dorijan Marši#. Izvolite. DORIJAN MARŠI#: Hvala, gospa podpredsednica. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani predstavniki vlade! V poslanskem klubu LDS se predvsem sprašujemo, zakaj se moramo en mesec pred volitvami ponovno ukvarjati s problemom izbrisanih. Odgovor je na dlani. Ve# kot o#itno je tudi po v#erajšnji razpravi, da so v SDS in Novi Sloveniji prišli do spoznanja, da z vloženo interpelacijo ne bodo dosegli želenega u#inka, da je vlada pripravila dobre odgovore in z argumenti zavrnila o#itke. Vlada ima torej kaj povedati o svojem delu v preteklem mandatu. Ker torej argumentov ni, so se v opoziciji odlo#ili za novo referendumsko pobudo, za katero pa se ve, da #e bi se referendum zgodil, bi se o odlo#itvi moral predvsem ukvarjati naslednji 20 Nadaljevanje 50. izredne seje
mandat državnega zbora, in ker ljudje referendumov ne marajo, so jih naveli#ani, si v opoziciji o#itno želijo #im manjšo udeležbo na naslednjih državnozborskih volitvah. Tokratna referendumska zahteva je že peta referendumska pobuda, ki je bila v zadnjega pol leta vložena na sistemski zakon o izbrisanih. Zadnjo, #etrto referendumsko pobudo je v državni zbor 21. maja vložil #lan izvršnega odbora SDS Branko Grims in se je nanašala na vprašanje odškodnine izbrisanih in revizijo odlo#b o stalnem prebivanju. Državni zbor je zahtevo zavrnil, vendar se je Grims pritožil na ustavno sodiš#e, ki je pa nato 8. julija potrdilo odlo#itev državnega zbora. Še pred omenjeno pobudo so bile v državni zbor vložene še tri referendumske pobude, in sicer dve pobudi koalicije Slovenija in ena skupina volivk in volivcev s prvopodpisano Sandro Letica, sicer #lanico podmladka SDS. Ob tem smo mesece in mesece poslušali laži in zavajanje javnosti, predvsem glede odškodnin, in poslušali smo tudi nesprejemljive diskreditacije ustavnega sodiš#a. Opozicija o#itno znova želi na temo izbrisanih, ki je delila politi#ne stranke in ljudi v Sloveniji, kovati predvolilne to#ke. Predlagana zahteva ni na#in za reševanje problemov izbrisanih, temve# gre le za ponovno politiziranje tega vprašanja na nesprejemljiv na#in. V LDS smo si vseskozi prizadevali, da bi skladno z odlo#bo ustavnega sodiš#a uredili položaj in pravice izbrisanih, predlagatelji zahteve pa so se ves ta #as trudili, da bi z onemogo#anjem delovanja v državnem zboru in s stalnim razpisovanjem referendumov onemogo#ili rešitev tega vprašanja. Predlagatelji zahteve problema ne želijo rešiti, temve# le ponovno zaplesti. Ob samihformalnih vprašanjih se nam zamegljuje spomin glede vsebine. Ponovno velja poudariti, da gre za zakon, ki ga sprejemamo s ciljem, da odpravimo protiustavno stanje, ki vlada v naši državi na tem podro#ju. Ta zakon ni produkt arogance vladnih strank, ampak je njegova vsebina, kompromis, in ta zakon dejansko odgovarja na vsa vprašanja, o katerih isti predlagatelji volivke in volivce prepri#ujejo, da jih no#emo ustrezno rešiti oziroma celo, da jih rešujemo v škodo slovenskih državljank in državljanov. Poslankein poslanci Liberalne demokracije Slovenije si s polno odgovornostjo prizadevamo, da ravnamo v skladu z ustavo in zakoni, ki veljajo v tej državi. Predvsem si želimo, da zakonodajno funkcijo, ki so nam jo volivke in volivci zaupali, opravljamo odgovorno tudi tokrat, ko mogo#e komu ni vše#. In seveda želimo braniti tudi državni zbor kot institucijo, ki se znova in znova izrablja za namene, ki niso v skladu z ustavo in zakoni. V tem primeru gre še za eno od številnih zahtev za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o zakonu o stalnem prebivanju tujcev z državljanstvom drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, ki so imeli na dan 23.12.1990 in 25.2.1992 v Republiki Sloveniji prijavljeno stalno prebivališ#e oziroma o tako imenovanem sistemskem zakonu o izbrisanih. Kar se odškodnin ti#e, sta tako vlada in tudi strokovna javnost enotnega mnenja, da so morebitni odškodninski zahtevki iz naslova izbrisa ali zastarani ali pa nedokazljivi z vidika vzro#ne zveze med izbrisom in zatrjevano škodo. Pa kljub temu zakon, zaradi pretiranih pogledov na to vprašanje, predvsem v strankarskem usklajevanju dolo#a ureditev o povra#ilu škode. Posebna ureditev k splošnim pravilom obligacijskega prava se ukvarja predvsem z dodatnimi predpostavkami odškodninskeodgovornosti za izbrisane. Dodatno k splošnim pravilom obligacijskega prava zakon šteje, da predpostavke za odškodninsko odgovornost niso izpolnjene tudi #e morebitni oškodovanec ne izpolnjuje z zakonom predpisanih pogojev za priznanje stalnega prebivanjaod 25.2.1992 dalje, ali v skladu s splošnimi pravili o dolžnem ravnanju oškodovanca, #e ni izkoristil vseh pravnih možnosti v Nadaljevanje 50. izredne seje 21
skladu s takrat veljavnima zakonoma o tujcih ter o urejanju statusa državljanov v Republiki Sloveniji. Predpostavke za odškodninsko odgovornost tudi niso izpolnjene, #e škoda ni posledica protipravnega ravnanja upravnega organa, kar pomeni, da je protipravnost delovanja upravnega organa treba posebej dokazovati. Zakon predpostavlja splošne zastaralne roke, dolo#i, da pravica zahtevati odškodnino od države zastara v zastaralnih rokih, dolo#enih s predpisi, ki urejajo obligacijska razmerja. Uveljavitev zakona nima vpliva na potek teh rokov. Zakon ima še eno posebno dolo#bo, ki jo je šteti kot "lex specialis" glede na ureditev nepremoženjske škode po obligacijskem zakoniku. Dolo#a namre#, da se v morebitnih škodnih primerih iz naslova izbrisa nepremoženjska škoda ne prizna. Vprašanje odškodnin je povezano z dejanji in ravnanji posameznikov, dolo#a pa zakon tudi, da se nepremoženjska škoda v denarju ne prizna. Iz navedenega jasno izhaja, da ima ta zahteva oziroma referendumsko vprašanje, o katerem razpravljamo danes, slede#e zna#ilnosti, ki jih ugotavlja ne samo zakonodajno-pravna služba temve# tudi ve#ina #lanov in #lanic in #lanov odbora za notranjo politiko. Prvi#, referendumsko vprašanje vsebuje vprašanja odškodnine, o katerih je ustavno sodiš#e vsebinsko že ve#krat odlo#ilo. Drugi#, vsebuje neskladje med vprašanjem in obrazložitvijo, saj vsebina obrazložitve sodi v situacijo, ko tudi glede na vse dosedanje argumente, predstavljene v javnosti, volivke in volivci na referendumu ne bi mogli to#no vedeti, o #em odlo#ajo. Državni zbor pa v primeru, ko bi zadevne zakonske rešitve na referendumu ne bile potrjene, ne bi imel natan#nih navodil, kakšno ureditev sprejeti, da bo le-ta v skladu z voljo, izraženo na referendumu. Zato je vsebina vprašanja neskladna z drugo in tretjo alineo 18. #lena ZRLI. Tretji#, pomeni neutemeljeno in namerno zavla#evanje sprejema predloga zakona s ponavljanjem podobnih vprašanj, s #imer je institut referenduma zlorabljen za neustavne namene. Zato, spoštovane kolegice in kolegi, pri#akujemo, da bo državni zbor te navedbe temeljito pretehtal in odlo#il, da se referendum tudi v tem primeru ne razpiše, ker je vprašanje nejasno, institut referenduma pa s strani istih predlagateljev zlorabljen. Tako smo ocenili, ker se #utimo onemogo#ene v svoji zakonodajni funkciji, in tudi v korist ljudi, ki hodijo odlo#at na referendum, smo dolžni pri vsakem referendumskem vprašanju preveriti in pretehtati, ali je vprašanje jasno, ali je obrazloženo, ali morebiti ni v neskladju z ustavo in v tem primeru tudi, ali nismo v svoji zakonodajni funkciji zaradi tega, ker isti predlagatelji vlagajo enake pobude, onemogo#eni. To je naša dolžnost, ki jo bomo odgovorno izpolnili. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA IRMA PAVLINI# KREBS: Hvala lepa. Stališ#e poslanske skupine Slovenske demokratske stranke bo predstavil gospod Janez Janša. Izvolite. IVAN (JANEZ) JANŠA: Spoštovane kolegice in kolegi! To, kar je danes pred nami kot predlog sklepa, je enostavno ustavni udar. #esa takšnega nismo pri#akovali niti sredi in še manj ob koncu mandata, kajti državni zbor tu ho#e z navadno ve#ino preglasovati tisto, kar piše v ustavi, ki je bila sprejeta z dvotretjinsko ve#ino. Ustava v 90. #lenu zelo jasno in nedvoumno pravi, in tega ne more spremeniti nobeno mnenje zakonodajno-pravne službe, naslednje: "Državni zbor lahko razpiše referendum na svojo pobudo, mora pa ga razpisati, #e to zahteva najmanj 22 Nadaljevanje 50. izredne seje
tretjinaposlancev, državni svet ali 40.000 volivcev." Mora pa ga razpisati, pravi ustava, in vi bi zdaj z navadno ve#ino zavrnili to, kar pravi ustava, ki je bila sprejeta z dvotretjinsko ve#ino. 15. #len zakona o referendumu in ljudski iniciativi, na katerega se sklicujete, dopuš#a samo dve možnosti državnemu zboru, ki sta predvideni za varstvo korektnosti postopka. Prva možnost je, da državni zbor, #e meni, da zahteva ni ustavna, pošlje to zahtevo v presojo ustavnemu sodiš#u. Druga možnost je, da #e državni zbor meni, da zahteva ni jasna, da zahteva od predlagateljev, da zahtevo dopolnijo. Samo ti dve pravni možnosti sta v zakonu. Ustava pa pravi, da državni zbor mora razpisati referendum. Vi pa tukaj predlagate sklep, ki naj bi bil sprejet z navadno ve#ino, dase referendum razpiše. To je ustavni udar. To je nekaj, #esar si ve#ina v nobenem parlamentu ne more privoš#iti - z navadno ve#ino preglasovati ustavo. Predlagam, da zajamete sapo in še enkrat razmislite, kaj po#nete. #e bo to postalo pravna praksa, #e boste to danes izglasovali, se to lahko kadarkoli ponovi. Morda tudi takrat, ko boste vi predlagali kakšno zahtevo. Saj življenje ne bo kon#ano s tem sklepom. Razmislite, kaj po#nete s takšnim glasovanjem in s takšnim odlo#anjem za pravno prakso in za kvaliteto pravnega reda v Sloveniji v prihodnje. Saj se življenje ne bo kon#alo 3. oktobra z volitvami, katerih se o#itno tako bojite in predlagate sedaj protiustavne sklepe. Kar se ti#e upravi#enosti te zahteve, ki je vezana izklju#no na ureditev odškodnin v tem tako imenovanem sistemskem zakonu, moram re#i, da ne verjamemo tem zatrjevanjem, ki so bila dana v zadnjem #asu s strani vladnih strank, #eš da ne bo nobenih odškodnin. V uradnem stališ#u, ki je bilo predstavljeno v imenu poslanske skupine Liberalne demokracije na 30. seji državnega zbora pred slabim letom, je najve#ja vladna stranka predstavila naslednje stališ#e glede odškodnin: "Zakon, ki je pred nami," so rekli v LDS, "moramo sprejeti. #lovekove pravice in svoboš#ine tako imenovanih izbrisanih, ki jih moramo varovati, nimajo cene. V naši državi ne bomo zagovarjali sporo#il, ki v javnosti zbujajo strah, ki spodbujajo sodobne oblike nestrpnosti." To je bilo stališ#e poslanske skupina Liberalne demokracije v zvezi z odškodninami izbrisanih. Njihove pravice nimajo cene. Stališ#e te iste stranke, ko smo mi predlagali odškodnine vdovam in otrokom padlih v vojni za Slovenijo, pa je bilo naslednje. Predstavil ga je takratni minister Kopa#, ki je bil poslanec oziroma poslanec LDS, sedanji minister Kopa#. Rekelje: "Zneski, ki jih vi predlagate, so po moje izven razumnih rokov v teh zadevah. Vsaka taka uzakonjena pravica potegne za seboj val drugih zahtev, ki se jim je potem težko zoperstaviti." Liberalna demokracija je drasti#no znižala odškodnine svojcem padlih v vojni za Slovenijo. Drasti#no. Ko pa smo obravnavali zakon o izbrisanih, pa je bilo uradno stališ#e Liberalne demokracije, da pravice in svoboš#ine izbrisanih nimajo cene. Danes zaradi bližine volitev govorijo, da odškodnin ne bo, hkrati vlada govori, da se strinja z mnenjem zakonodajno-pravne komisije, v katerem pa piše, da odškodnin ni možno izklju#iti. Po podatkih, javno objavljenih z dne 1. aprila letos, je bilo vloženih za ve# kot milijardo odškodninskih zahtevkov. Za ve# kot milijardo odškodninskih zahtevkov! V tej isti dvorani je pravni zastopnik izbrisanih, nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic, 12. januarja letos izjavil naslednje: "Jasno je seveda, da država odškodnin za škodo, ki se je nabirala 12 let, ne more izpla#ati iz enega letnega prora#una. Potrebno bo ve# prora#unov, da bomo to pokrili." Nekdanji ustavni sodnik, pravni zastopnik izbrisanih. Predsednik društva tako imenovanih izbrisanih - tistih 200, ki so obi#ajno protestirali, o#itno ni ve# v Sloveniji, so šli nazaj v Banjo Luko in Srbijo, morda bodo spet prišli za kakšen protest ali po odlo#be, ki jih izdaja gospod Bohinc - , ampak Aleksander Todorovi#, predsednik društva tako imenovanih Nadaljevanje 50. izredne seje 23
izbrisanih, ki ima urejen status v Sloveniji, je v prvi polovici letošnjega leta na POP TV dejal naslednje: "Slovenskega državljanstva nisem hotel zato, ker je Slovenija necivilizirana država. Pri#akujem, da mi bo Slovenija izpla#ala odškodnino, ker me je izbrisala." In vi tukaj govorite, da ni zahtevkov, da ne bo nobenih odškodnin, hkrati pa ste še pol leta nazaj govorili, da njihove pravice nimajo cene. Ko pa je šlo za odškodnine svojcem padlih v vojni za Slovenijo, ste jih drasti#no omejili in so imeli prekleto ceno. Dejstvo je, da smo mi predlagali neko razumno pot za reševanje tega problema. Od samega za#etka je jasno, da te situacije ne bo možno rešiti z zakonom, kakršnega ste predlagali; #e bi verjeli v to, bi ga najbrž tudi sprejeli. Govoriti, da mi podaljšujemo neustavno stanje - cinizem brez primere, vladna koalicija ima ve#ino v tem parlamentu, zakon #aka na tretje branje že pol leta, pa ga niste sprejeli. S tega vidika vi podaljšujete neustavno stanje, vi zavla#ujete to proceduro, mi smo jo želeli tukaj pospešiti, vemo pa, da z zakonom, ki je predlagan, tega dokon#no ni možno rešiti. #e steres za to, da ni odškodnin, #e ste res za to, da se lo#ijo upravi#eni od neupravi#enih primerov, potem je tukaj ponudba, ki je zelo velikodušna. Predlagali smo ustavni zakon, ki omogo#a lo#evanje upravi#enih od neupravi#enih primerov, ki izklju#uje nematerialno odškodnino, ki omejuje odškodnino pri eventualno upravi#enih primerih, ko gre za materialno odškodnino, ki jo po mnenju zakonodajno-pravne komisije, kot pravite, ni možno izklju#iti, #eprav pravite, da jih ne bo - po drugi strani za volivce. In ustavni zakon omogo#a tudi revizijo nezakonito izdanih odlo#b, ki jih izdaja ministrstvo za notranje zadeve. In tukaj smo pri stvari, ki seveda dodatno sili k temu, da se problem #imprej reši. Kajti, minister se je pohvalil, potem ko nam je o#ital, da izbrisanih nismo uvrstili v interpelacijo, da je izdal 4.000 nezakonitih odlo#b. Mi smo o tem dobili uradne podatke na ministrstvu za notranje zadeve, iz katerih izhaja, da minister šteje za vro#ene tiste odlo#be, ki jih nih#e ne dvigne na pošti. Naslovnik dobi obvestilo, ker ga ni doma, ker ga pa# tam ni - in ga najbrž deset let ni, nekaterih - , potem mu to pustijo na pošti in #e v petnajstih dneh ne dvigne tega obvestila, se smatra, gospod Bohinc smatra, da je tista odlo#ba vro#ena. Skoraj 500 takšnih tako vro#enih odlo#b imajo. Povratnice so se vrnile, naslovnik ni sprejel pošiljke, ampak on smatra, da je to vro#eno. Pošilja se odlo#be na naslove iz leta 1990 ljudem, ki jih ni ve#, ljudem, ki prihajajo po te odlo#be potem iz Banja Luke, pa iz Srbije, gredo nazajin bodo ponovno prišli v Slovenijo po volitvah, #e bo ista oblastna koalicija še naprej na oblasti, in bodo takrat vlagali visoke odškodninske zahtevke. In takrat bomo spet poslušali stališ#e izpred pol leta najve#je vladne stranke, da njihove pravice nimajo cene. Zdaj pa so malo obrnili ploš#o, glede na to, da so volitve in [...] Opozorilni znak za konec razprave. [...] in glede na to, da je 95% volivk in volivcev na referendumu, ki je imel višjo udeležbo kot evropske volitve, zavrnilo takšno reševanje tega problema. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA IRMA PAVLINI# KREBS: Hvala lepa. Stališ#e poslanske skupine Demokrati#ne stranke upokojencev Slovenije bo predstavil gospod Vojko #eligoj. Izvolite. VOJKO #ELIGOJ: Hvala lepa za besedo. Spoštovani gospod minister, kolegice in kolegi. Poslanska skupina Demokrati#ne stranke upokojencev bo podprla sklep odbora za notranjo politiko, da državni zbor ne razpiše predhodnega zakonodajnega referenduma o predlogu 24 Nadaljevanje 50. izredne seje
zakona o stalnem prebivanju tujcev z državljanstvom drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, ki so imeli na dan 23.12.1990 in 25.2.1992 v Republiki Sloveniji prijavljeno stalno prebivališ#e. V poslanski skupini soglašamo z mnenjem, ki ga je predstavila zakonodajno-pravna komisija, v katerem ocenjuje, da vložitev zahteve za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma pomeni nadaljevanje podaljševanja protiustavnega stanja. Nikakor ne moremo pristati, da bi razpisovali referendum o zadevi, za katero je ustavno sodiš#e predhodno že ve#krat presodilo in odlo#ilo, da je protiustavno. Ustvarjanje protiustavnih stanj, kot ga pomeni navedena zahteva za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma, po mnenju poslanske skupine ne sme biti sredstvo volilne kampanje. #as je, da spoštujemo odlo#itve ustavnega sodiš#a o navedenem problemu in da zaklju#imo nenehno zlorabljanje že v osnovi rešene problematike. Prepri#ani smo, da za pravno državo ni dopustno neutemeljeno in namerno zavla#evanje sprejemanja predloga zakona s ponavljanjem podobnih vprašanj. #as bi že bil, da bi v politi#ni igri prenehali s politiko zlorabljanja ustavnih institutov oziroma njihovega upoštevanja v odvisnosti potreb dnevne politike. Kot smo že omenili, iz navedenih razlogov bo poslanska skupina Demokrati#ne stranke upokojencev podprla sklep odbora za notranjo politiko, da ne razpiše predhodnega zakonodajnega referenduma. Hvala. PODPREDSEDNICA IRMA PAVLINI# KREBS: Hvala lepa. In še zadnje stališ#e. To je stališ#e poslanske skupine Nove Slovenije, ki ga bo predstavil gospod Janez Drobni#. Izvolite. MAG. JANEZ DROBNI#: Hvala lepa za besedo, predsedujo#a. Spoštovane kolegice in kolegi. Najprej je treba povedati, da vladajo#a koalicija, pa tudi vlada oziroma ministrstvo v zadnjem #asu sistemati#no krši zakone, ustavo, pa tudi poslovnik. Spoštovana predsednica, že sklic in dolo#itev #asovnih omejitev za to to#ko dnevnega reda je bila v neskladju s 67. #lenom poslovnika državnega zbora, kjer jasno piše, da #as za razpravo ne more biti krajši od 20 minut. Sicer pa bi morali omogo#iti vsakemu poslancu 5 minut. Ne glede na to, da ste to kršili, bomo v tem kratkem #asu povedali tisto, kar je potrebno, ker marsikaj je bilo že povedano. V tem primeru se krši tudi 90. #len ustave, v primeru odlo#anja o predlogu sklepa. Najprej, da je to neustavno vprašanje oziroma neustavna odlo#itev. Referendumsko vprašanje se nanaša na zakon in #e se nanaša na zakon in je samo vprašanje, ali se uredi tako, kot je v njem predlagano, potem ne more biti vprašanje neustavno. Ne more biti, ali je tako? V nasprotnem primeru je dikcija zakona neustavna. In naslednje, #e trdite, da je nejasno, potem je tudi ta zakon, ki ste ga pripravili do drugega branja oziroma tretjega branja, nejasen in ga ljudje ne razumejo. Torej, gospod minister in predstavniki koalicije, tudi temu pritrjujete, da je nejasno. Toda vi se zavedate, da je jasno, tako kot se državljani jasno zavedajo, kakšne bodo posledice tega – na podlagi razprav, vloženih zahtevkov in še #esa drugega. V poslanski skupini Nove Slovenije smo želeli to vprašanje rešiti, zato smo podpisali tudi pobude, ki na konstruktiven na#in rešujejo ta problem, in seveda z ustavno listino Republike Slovenije, v kateri je zajet tudi selektiven pristop, da se tistim osebam, ki se jim je sicer kakorkoli zgodilo, omogo#i rešitev vprašanja oziroma problema. Zato je bila tudi dana pobuda ustavnega zakona, ki pa ga je vlada nekaj #asa podpirala pa iskala neke variante, potem pa odklonila, zato ker je pa# vlada delovala zmedeno. Najprej je ponudila zakonske Nadaljevanje 50. izredne seje 25
oblike reševanja tega vprašanja, vmes seveda tudi možnost ustavnega zakona, na koncu pa izdaja odlo#be brez zakona. Razumi, kdor more! Popolnoma zmedeno delovanje vlade. Sedaj ima v tretjem branju svoj zakon, v katerega je vnesla dolo#be iz tistega zakona, ki je bil predmet referendumske pobude in so ga državljani v 95% zavrnili. Trik, da besedilo, pravno materijo iz zakona, ki je bil predmet referendumskega vprašanja, vtakneš v nov zakon. Zato je utemeljitev za referendum povsem na mestu. Utemeljitev za to je pa povsem nesmiselna, je pa potreben zaradi neustavnega ravnanja vladajo#e koalicije in seveda tudi vlade. Ta zakon bi lahko sprejeli. Imeli ste #as pol leta, gospod Potr#. Imate za to potrebno ve#ino. Politiziranje je tudi to, da se umikate iz reševanja tega vprašanja. #e trdite, da je treba to nemudoma urediti, potem bi ta zakon lahko sprejeli, nas preglasovali, ker imate malodane dvotretjinsko ve#ino. Tako je. To je tudi politiziranje, da ste preložili odlo#anje o najvitalnejšem vprašanju, ki se ti#e Slovencev. Ja, tako je. Glejte, to vprašanje se nanaša seveda tudi na izredno pomembno dilemo o enakosti in pravi#nosti. Tisti državljani, ki so si v #asu osamosvojitve in po njej uredili vprašanje stalnega bivališ#a in so prihajali iz nekdanje skupne države, ki niso imeli urejenega bivališ#a in so si to uredili, tudi državljanstvo in stalno bivališ#e, so seveda v tem primeru postavljeni v slabši položaj. In te osebe bodo ravno tako pla#nice ogromnih zneskov za tiste, ki se pa# niso izkazali za lojalne tej državi. Tako lahko še naprej gospod Ismet Aljeski trdi: "Tisti, ki so me v #asu, ko sem si to uredil, preganjali, za te bom moral pla#evati ustreznodenarno dajatev." To je kazen za lojalnost, ker je izkazal lojalnost tej državi. Gospod Potr# je lahko optimist, kako se bo to rešilo. Tako kot v zgodbi o tranziciji. Tistih 500 ali 800 najbogatejših ljudi, ki so obogateli, so optimisti. V tej državi so tudi optimisti ob tej vladi, vprašanje pa je, kaj je z ostalimi državljani, ali lahko re#ejo, da so optimisti. Zagotovo ne. Torej v poslanski skupini Nove Slovenije ne bomo podprli takšnega predloga sklepa oziroma mnenje zakonodajno-pravne komisije, ker je neustavno. In pri takšnem po#etju ne želimo sodelovati. To bo imelo seveda finan#ne posledice in jasna bo etiketa oziroma smer, kdo je odgovoren za takšno po#etje. Volivci, pa še enkrat poudarjam, pa bi vedeli, o #em odlo#ajo, kajti vprašanje je povsem jasno: nanaša se na dikcijo #lena v zakonu. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK VALENTIN POHOREC: Hvala. To so bila stališ#a poslanskih skupin. Prehajam na razpravo poslank in poslancev. Besedo dajem Miranu Potr#u. MIRAN POTR#: Hvala lepa. Jaz se gospodu Drobni#u najprej opravi#ujem, ker sem pri#akoval in bil optimist, da lahko tudi on pri#ne korektno in pošteno delovati. #e sem v zmoti, naj mi opravi#i. Gospod Drobni#, nisem optimist, da bi vi kot poslanec v novem mandatu delovali pošteno in korektno. Drugo, rad bi povedal, da je seveda vsakemu od nas jasno, da kadarkoli je bila tretja obravnava zakona vložena, je bila vložena zahteva ali pobuda za referendum in do dokon#ne odlo#itve ni moglo priti, ker je pa# takšen zakon o referendumu, ki smo ga morali spoštovati. Vsi danes vemo, da ta zakon o referendumu otežuje ali pa onemogo#a opravljanje funkcije državnega zbora v nekaterih primerih, ampak vi ga ne želite spremeniti. 26 Nadaljevanje 50. izredne seje
In tretje, gospe in gospodje, ni res, da je sprejeta odlo#itev v nasprotju z ustavo. Ustavno sodiš#e je reklo, da mora tudi referendum biti zakonit in da je tudi s stalno novimi referendumi mogo#e zlorabljati ustavni institut referenduma. Hvala. PODPREDSEDNIK VALENTIN POHOREC: Hvala lepa. Franc Kangler, ga ni navzo#ega. Irma Pavlini# Krebs ima besedo. IRMA PAVLINI# KREBS: Spoštovani! Ta kratek #as želim uporabiti samo za pojasnilo stavka, ki ga spoštovani kolega Janša zlorablja že ve# kot leto dni. V svojem nastopu sem rekla, da spoštovanje #lovekovih pravic v Republiki Sloveniji za našo stranko nima cene - nobenih tako imenovanih izbrisanih, ki jih gospod Janša dodaja! #lovekovih pravic je v ustavi Republike Slovenije - v drugem poglavju, od strani 38 do strani 63 - navedeno veliko število. In dolžnost nas vseh v tej državi je, da jih ne glede na ceno zagovarjamo in spoštujemo. In nobene povezave z odškodninami ni mogel in ni smel izpeljati, gospod Janša. Ker moje stališ#e, ki sem ga predstavljala v imenu Liberalne demokracije glede odškodnin, je bilo takšno, kot je tudi mnenje bivšega ustavnega sodnika, #lana, ministra vaše vlade, gospoda Šturma; in to je, da sme država odškodnine v sodnih postopkih omejiti le takrat, ko ugotovi, da so prekomerne, velike in da ogrožajo javno korist v Republiki Sloveniji. In tako stališ#e zagovarjamo. In tako stališ#e smo vgradili tudi v zakon. In to je #ista zloraba povezovanja spoštovanja #lovekovih pravic, ki ne smejo imeti cene, in odškodnin, za katere v naši stranki s polno odgovornostjotrdimo, da v primeru, da bi nastajale, jih bomo omejili, tako da bodo Slovenke in Slovenci še naprej tako dobro živeli v naši državi, kot živijo in še boljše. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK VALENTIN POHOREC: Hvala lepa. Sedaj dobijo besedo po vrsti še tisti, ki imate na razpolago #as. Vojko #eligoj - želite razpravljati? Ne. Alojz Sok, Nova Slovenija. Jaz sem dal vam besedo. ALOJZ SOK: Hvala lepa. za besedo, gospod predsedujo#i. Spoštovane kolegice poslanke in poslanci! Najprej bi rad gospodu Potr#u, ki sedaj odhaja, povedal, da ni polemike z mnenji, ki jih tukaj izre#ejo, vodje poslanskih skupin, še manj pa je seveda primerno, da našega poslanskega kolega, gospoda Drobni#a, tukaj žalite na vam lasten na#in. Torej, jaz od vas kot izkušenega parlamentarca katerega delo sega dale# v nekdanji prejšnji režim, nekaj takega ne bi pri#akoval, ampak to je pa# vaš na#in dela in pa vaše komuniciranje s poslanci opozicije, tega smo že navajeni. Torej, o#itate nam politizacijo in to ob dejstvu, ki je bilo danes tukaj ve#krat povedano, da imate pravzaprav stranke vladajo#e koalicije skoraj dvotretjinsko ve#ino ves #as. #e bi želeli, bi ta sistemski zakon, ki ste ga pripeljali do tretje obravnave, sprejeli. Danes, na tej seji bi ga lahko sprejeli, #e bi želeli! Torej, vprašam vas in to nam razložite, zakaj tega pravzaprav potem ne želite. Zakaj o#itate politizacijo, isto#asno pa ni# ne naredite, da bi se ta zakon sprejel. Sedaj pa, ko vam predlagamo rešitev, ko predlagamo rešitev, pa pravite, da so slovenske državljankein državljani neuki, da ne vedo, za kaj gre, in da se na referendumu o takem vprašanju ne bi vedeli pravilno odlo#ati. Torej, takšen odnos imeti do državljank in pa državljanov in pa do neposredne demokracije, ki se ji re#e referendum, je kratkomalo nerazumljivo. Mislim, da bo pravzaprav nagrada za tako po#etje kmalu prišla. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA IRMA PAVLINI# KREBS: Nadaljevanje 50. izredne seje 27
Hvala lepe. Je že korektno, gospod Sok, da poveste tudi, da ni mogo#e odlo#ati o sistemskem zakonu, ker je vložena zahteva za predhodni zakonodajni referendum, in o tem moramo vedno odlo#iti in ni mogo#e sprejeti zakona. To je proceduralno pojasnilo, seveda. Gospod Rokavec, izvolite. FRANCI ROKAVEC: Hvala za besedo. Ker bo seveda gospod minister verjetno še nastopil, vsaj tako je bilo že nakazano, je verjetno zelo na mestu tudi eno vprašanje. Namre#, ve se, da ima parlament vso pravico, še prej pa seveda tudi volivci, na neposreden na#in preko ustavno dolo#enega referenduma izraziti svoje tudi nestrinjanje z odlo#itvijo ustavnega sodiš#a. Konec koncev je takšno stališ#e vladna služba za zakonodajo že v mesecu juliju leta 2003 posredovala tudi ministru za notranje zadeve. Seveda je tukaj zelo pomembno vprašanje, zakaj minister ni upošteval tega mnenja oziroma zakaj je potem naknadno vladna služba za zakonodajo verjetno morala spremeniti osnovno mnenje. Ista služba je seveda podala dve razli#ni mnenji v postopkih, ampak naprej je vladna služba za zakonodajo v postopkih prišla do ugotovitve, da je pa# potrebno oceniti tudi dolo#eno nestrinjanje z odlo#bo ustavnega sodiš#a in seveda iti v korak tudi razmišljanja nadgraditve reševanja tega vprašanja z ustavnim zakonom. Kakšni so bili ti jasni motivi? In seveda, predvsem: Zakaj ste, gospod minister, potem zamol#ali to mnenje lastne pravne službe? In predvsem vprašanje: Zakaj vi kot minister ne spoštujete volje ljudi, ki je bila seveda jasno izražena na referendumu? Ko bo rešeno to vprašanje, odgovorjeno na to vprašanje, verjetno bo tudi lažje dose#i konsenz o rešitvi tega problema. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA IRMA PAVLINI# KREBS: Hvala lepa. Dr. Bernik, mislim, da je za vašo poslansko skupino ostalo še 30 sekund. Izvolite. DR. JOŽEF BERNIK: Hvala lepa, gospa predsedujo#a. Imam samo nekaj sekund, zato bom povedal samo par stvari. Prvi#, policijski minister in Združena lista - sta ena stranka in imata svoje razloge za to, da so posinovili oziroma nekako posvojili izbrisane, iz razlogov, ki jih onadva oziroma oni najbolje vedo. Naj povem, da je bilo naše stališ#e tu že ve#krat poudarjeno in stojimo na pravnih na#elih, ki nam omogo#ajo zahtevo referenduma. #e ste gospodje, ki ste bili povezani s prejšnjim režimom, proti referendumu, je povsem lahko razumeti. Poleg tega je bila to odlo#itev, ki jo je tudi ustavno sodiš#e, potem naša zakonodajna služba politi#no obravnavala. In med vsemi pravniki, ki jih imamo v Sloveniji, ni nobenega takega, ki bi imel pogum, da bi te stvari naglas povedal. Zato se nam piše slabo. In upam, da ljudje sedaj razumejo: v#asih referendumov ni bilo mogo#e imeti, danes jih pa isti ljudje no#ejo imeti in so proti temu, da ljudje odlo#ajo direktno. Hvala. PODPREDSEDNICA IRMA PAVLINI# KREBS: Hvala lepa. Mislim, da nobena poslanska skupina nima ve# #asa, mislim, od prijavljenih, razen gospod Bajuk, drugi nimajo ve#. K besedi vabim predlagatelja. Želite besedo? Izvolite. IVAN (JANEZ) JANŠA: Še enkrat pozivam predlagatelje tega sklepa, da sklep umaknejo. Ta sklep nima osnove v ustavi, nima osnove v zakonu o referendumu in ljudski iniciativi, v slovenski pravni red uvaja 28 Nadaljevanje 50. izredne seje
neko samovoljo navadne ve#ine, s katero se lahko povozi zelo jasne in izrecne ustavne dolo#be. S tega vidika je ta sklep, #e bo sprejet, ustavni udar "par exellance". Državni zbor lahko naredi dve stvari, #e smatra, da kaj z zahtevo ni v redu. Ponavljam še enkrat, državni zbor lahko, #e smatra, da je zahteva protiustavna in to izglasuje, pošlje zahtevo ustavnemu sodiš#u v presojo. To se je že velikokrat naredilo, procedura je poznana. Enkratste zamudili rok, baje, ampak druga#e ste jo velikokrat uporabili; vemo vsi, za kaj gre. Druga možnost je, #e smatrate, da je vprašanje oziroma zahteva nejasna, kot ste zapisali v to mnenje, morate pozvati predlagatelja, da v tistem delu, kjer je zahteva nejasna, zahtevo dopolni ali spremeni. Šele po tistem, #e predlagatelj tega ni pripravljen storiti, lahko državni zbor zavrne zahtevo, ne more pa je zavre#i kar tako, kar predlagate. Res, rad bi slišal nekoga, ki mi pove #len ustave ali zakona o referendumu in ljudski iniciativi, na podlagi katerega predlagate takšen sklep. Tega #lena ni v ustavi, tega #lena ni v zakonu. In delate nekaj, kar je ustavni udar. Z navadno ve#ino zavra#ate izrecno dolo#bo 90. #lena ustave. Spomnite se na podobno situacijo, za katero je gospod Potr# rekel, da sicer ve, da je rok 7 dni, da pa ni pripravljen glasovati danes za to, da se referendum razpiše, bo pa morda #ez nekaj dni. In seveda, #ez nekaj dni se je morala vladna koalicija posuti s pepelom in sprejeti odlok. Ker je celotna pravna stroka v državi stopila v bran ustave. V tem primeru se mora zgoditi nekaj podobnega. Predlagate sklep, ki nima nikakršne pravne osnove. Kršite ustavo, ker ste zakon o referendumu in ljudski iniciativi, ki se tudi sprejema z dvotretjinsko ve#ino, in z neko pi#lo navadno ve#ino želite spremeniti pravni red v tej državi. Zanikati temeljne ustavne pravice, ki jih ustava daje bodisi državnemu svetu bodisi 40 tiso# državljankam in državljanom, #e to zahtevo izrazijo s podpisi, bodisi 30. poslancem! In v ustavi so poslanci napisani na prvem mestu. To je varovalka, ki jo ustava daje manjšini v državnem zboru, da neko važno odlo#itev, ki jo vsiljuje z navadno ve#ino vladajo#a koalicija, da v preverbo tistim, ki imajo po ustavi pri nas glavno besedo. To so volivke in volivci oziroma ljudstvo, kot piše v ustavi. Vi tukaj delate po neki tradiciji, ki jo uporabljate druga#e predvsem v gospodarstvu, "by-pass" okoli ustave, in spreminjate pravni red na nelegitimen na#in. Torej, predlagam v imenu predlagateljev, da si vladne stranke vzamete 10 minut odmora, se posvetujete, razmislite malo o tem, kaj ste sploh predlagali, in potem bodisi spremenite ta sklep bodisi sprejmemo odlok, kot bi ga tudi morali. Druga#e pa res, #e boste takšno prakso vpeljali danes, lahkovelja tudi naprej, potem ne bo nobene varovalke pred zlorabo navadne ve#ine nad ustavno ve#ino. Kadarkoli se bo lahko kdo spomnil nekaj takšnega, tudi v primerih ki vam ne bodo vše#, in potem bo prepozno. To, kar je danes, je presedan. Nikoli doslej se še to ni zgodilo. To, kar predlagate, nima pravne osnove, nima pravne podlage. Predstavlja ustavni urad. Ponovno pozivamo na premislek in k razumu. Tisti, ki je to predlagal, ga o#itno nima. PODPREDSEDNICA IRMA PAVLINI# KREBS: Hvala lepa. K besedi vabim še gospoda ministra. Doktor Bohinc, izvolite. DR. RADO BOHINC: Hvala lepa gospa, podpredsednica. Spoštovani! Najprej mi dovolite tole stališ#e. Manipuliranje s slovensko osamosvojitvijo: v zvezi s tem vprašanjem je ceneno predvolilno po#etje in skrajno nespodobno po#etje in kaže na odnos tega posameznika - v mislih imam pa gospoda Pe#eta - na slovensko osamosvojitev. Nadaljevanje 50. izredne seje 29
Manipulacija in povezovanje s tem dnevnopoliti#nim problemom je blatenje zgodovinskega ideala slovenskih ljudi in svetinje, to je slovenske osamosvojitve. Sam sem zgrožen nad takšnimi razpravami, ker se pridružujem množicam Slovencem, ki tako #utijo. Osebno tudi protestiram proti natolcevanju in lažem v zvezi z mojo vlogo v osamosvojitvi. Kar zadeva predmeta današnje razprave. Velikokrat je bilo tu omenjeno, da se izdajajo nezakonite odlo#be. Odlo#be so zakonite. Temeljijo na 8. to#ki odlo#be ustavnega sodiš#a in do danes ni bil sprožen niti eden razveljavitveni postopek niti eden revizijski postopek ali postopek obnove s strani tistih, ki jih zatrjujejo, da so odlo#be nezakonite. Sprašujem se, zakaj je tako. Trdi se, da je rešitev ustavni zakon. 13 variant ustavnega zakona sem pripravil v mesecih december, januar in februar. Vse te variante so bile zavrnjene s strani opozicije, vseskozi je bilo govora o tem, da so za ustavni zakon, v resnici niste za to rešitev, zato ste zavra#ali rešitev z ustavnim zakonom, potem pa ste si privoš#ili v mesecu dni pred volitvami sprožiti ustavnorevizijski postopek. To je nekaj, kar je #udo v sodobni demokraciji. Mesec dni pred volitvami sprožiti ustavnorevizijski postopek! Tu je bilo ve#krat govora, gospod Janša je to velikokrat povedal, da je minister za notranje zadeve tisti, ki je vrnil razpravo o izbrisanih. Mislim, da bo zelo malo ljudi verjelo tej ve#krat izre#eni trditvi. Kar dva velika projekta ste pripravili za mesec september oziroma za mesec dni pred volitvami, to je ustavnorevizijski postopek in pa referendumska zahteva. Zelo malo verjetno je, da ste se spomnili to tedaj, ko sem ugotovil, da ste pri interpelaciji pozabili na to, zelo malo verjetno, mislim, da lahko prepri#ate le najbolj naivne ljudi. Kar zadeva vro#anja. To, kar smo uradno objavili, to drži in temelji na zakonu o splošno upravnem postopku in to je podatek, ki sem ga ve#krat povedal, med drugim tudi v#eraj, 29 je primerov, kjer je vrnjena pošiljka z oznako, da je oseba neznana na naslovu itd., celo vrsto teh podatkov imate. Vse ostalo so podatki, ki, ne vem, od kje - predvsem pa jih zanikam kot neverodostojno oziroma neto#ne in ni#esar v tej zvezi ne dokazujejo. Odškodninski zahtevki. Nikoli se ni trdilo, da odškodninskih zahtevkov ne bo. Trdi pa se, da niti eden ni bil še pravnomo#no razsojen in kot ste danes slišali po uradnih podatkih pravosodje in tudi po naših poizvedbah na ministrstvu za, na generalnem pravobranilstvu, da sta dva oziroma trije tožbeni zahtevki. Govorjenje in vznemirjenje ljudi z milijardami zneski se je razbremenilo kot popolna neresnica. Argumentiranje za referendum z 19. c #lenom, ki omejuje splošna pravila, obligacijskopravna pravila glede odškodnin, nima seveda nobenega rezona. Mislim da, je pristop, ki smo ga skupno oblikovali, ta, da je treba odškodnine #im bolj omejiti. Ta pristop je pravi. Sedaj pa želite z referendumom izpodbiti prav to. In ne bo držalo, da odlo#itev, ki je danes predlagana, nima pravne podlage, ustavno sodiš#e je ve#krat presojalo, štirikrat smo slišali danes, in v enem primeru je izrecno opredeljivo, da državni zbor lahko v okviru preizkusa zahteve zavrne razpis referenduma tudi, kadar ugotovi, da je namen referenduma zavla#evanje zakonodajnega postopka za sprejem dolo#enega zakona. In prav za to v današnjem primeru tudi gre. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA IRMA PAVLINI# KREBS: Hvala lepa. Spoštovani, spoštovane. Zaklju#ujem razpravo. Gospod Cukjati, izvolite, proceduralni predlog. FRANCE CUKJATI: 30 Nadaljevanje 50. izredne seje
Sem razumel, ste že prišli na glasovanje? PODPREDSEDNICA IRMA PAVLINI# KREBS: Da. FRANCE CUKJATI: Potem mi dovolite, da v skladu s poslovnikom najavim obstrukcijo glasovanja. Ali smem obrazložiti? PODPREDSEDNICA IRMA PAVLINI# KREBS: Lahko. FRANCE CUKJATI: Po poslovniku - tri minute. Namre#, predlog za referendum je v skladu z vsemi zakonskimi dolo#ili, ki govorijo, kako se referendumsko vprašanje postavlja. Je dobesedni prepis iz tega zakona, kako se formulira vprašanje. Drugi# o#itki, ki so tukaj navedeni, da skušamo zavla#evati, so neutemeljeni, kajti sistemski zakon o izbrisanih ni v postopku, ni v sprejemanju in še nekaj mesecev ne bo sprejeman. Mi smo želeli, da bi bil referendum na dan volitev, torej 3. oktobra, in ne glede na izid referenduma, ki bi bil seveda v tem primeru zastonj za državo, bi lahko potem naslednji državni zbor to problematiko razreševal. Torej ne gre za zavla#evanje v nobenem primeru. Gre pa o#itno za neko drugo zavla#evanje vladnih strank in sicer vladne stranke ves ta mandat zelo intenzivno, neutemeljeno in nezakonito zavla#ujejo vsako referendumsko pobudo in ji prepre#ujejo uresni#itev, #eprav je v 3. #lenu ustave jasno dolo#eno, da ima pri nas oblast ljudstvo, ki jo izvaja z volitvami in neposredno na referendumu. Tudi to je danes poskus zavla#evanja referendumske pobude in prepre#evanja te osnovne ustavne pravice. Ker pa v 90. #lenu ustave jasno piše, da državni zbor mora razpisati referendum, #e to zahteva najmanj tretjina poslancev, menimo, da je predlog, ki ste ga dali, da se zavrne ta zahteva, govorim o zahtevi, ne o pobudi, o zahtevi, ki je jasno definirana v ustavi, gre seveda za protiustavno dejanje. Gre za kršitev tiste osnovne, demokrati#ne pravice in osnovnega demokrati#nega na#ela, na katerem temelji naša v ustavi zapisana demokracija. Gospodje, to je resna stvar! To je resna stvar. Lahko bi se pogovarjali, o razlogih "za" in "proti" referendumu - niste nam dovolili #asa, niti sekunde posameznemu poslancu. Že tu ste kršili poslovnik, kjer je jasno re#ena pravica, ki jo sme zahtevati poslanska skupina, in sicer najmanj 5 minut na poslanca. Pri petih to#kah dnevnega reda - mi smo to zahtevali samo pri eni to#ki. Že tu ste kršili poslovnik Sedaj pa kršite ustavo! Gospodje, neko# sem rekel, da vsakega zlo#inca pri prvem zlo#inu strese v srcu, v vesti; pri drugem zlo#inu je že bolj miren, pri tretjem to postane rutina. Gospodje, jaz se bojim, da to kršenje zakona, ustave in poslovnika je že postalo pri vas rutina. Zaradi tega seveda ne bomo sodelovali pri takem masakru ustavnih dolo#b. PODPREDSEDNICA IRMA PAVLINI# KREBS: Hvala lepa. Gospod Rokavec, proceduralni predlog. Potem gospod Drobni# in Barovi#. Ja, po vrsti dajem besedo, se opravi#ujem. FRANCI ROKAVEC: Hvala za besedo. Namre#, to kar je že povedal tudi predhodnik, 90. #len v drugem odstavku jasno piše, da državni zbor mora razpisati referendum, #e to zahteva najmanj ena tretjina poslank in poslancev. Gre za kršitev 90. #lena ustave, seveda za kršitev 15. #lena zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ker vodstvo državnega zbora ni pozvalo Nadaljevanje 50. izredne seje 31
pobudnikov za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma, da dopolnijo ali spremenijo referendumska vprašanja. Gre za popolno ignoranco, gre pa še za nekaj ve#! Gre za ustavni udar, #e bo seveda to vladajo#a ve#ina danes storila v parlamentu. Državni zbor lahko da v presojo to referendumsko vprašanje na ustavno sodiš#e, ne more pa pohoditi oziroma enostavno spregledati drugega odstavka 90. #lena, ki jasno nalaga, kaj je naloga državnega zbora, #e je seveda posredovana takšna zahteva. In poslanska skupina, poslanci Slovenske ljudske stranke ne želimo sodelovati pri ustavnem udaru, zato seveda ne bomo sodelovali pri glasovanju o tem predlogu sklepa. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA IRMA PAVLINI# KREBS: Hvala lepa. Gospod Drobni#, izvolite. MAG. JANEZ DROBNI#: Hvala za besedo. Tudi poslanska skupina Nove Slovenije ne bo sodelovala pri majanju temeljne ustavnosti slovenske države, ki bo imela dolgoro#ne posledice, ne samo tistih, o katerih smo govorili, ampak na trdnosti pravnega reda. To pa je temelj sicer reda vsake družbe. Na tak na#in se pa# ne more upravljati z državo. Izgubili ste vsak ob#utek za pravnost in torej o#itno ni za vas nobenega argumenta, niti ustava ne. Takšnim po#etjem bi se absolutno morali izogibati, pri #emer se pa sprašujem in bi tudi zdaj apeliral na predsednika državnega zbora, da ni opravil vseh tistih potrebnih dejanj, da bi sklical poslanske skupine in morda odvrnil te, ki so želeli to narediti, od takšnih dejanj. Mislim, da prejšnji predsednik je ob takšnih trenutkih sklical, tudi v primeru, ko smo iskali rešitve v primeru ustavnega zakona. Mislim, da rešitev takrat ni bila dale#. Torej sprememba ustave, z ustavnim zakonom. Imel je posluh. O#itno sedaj ni ve# takšnega posluha. Poslanska skupina Nove Slovenije pri tem neustavnem po#etju ne bo sodelovala, zato v skladu s poslovnikom državnega zbora najavlja obstrukcijo. PODPREDSEDNICA IRMA PAVLINI# KREBS: Hvala lepa. In še gospod Barovi#. Izvolite. BOGDAN BAROVI#: Hvala. Sklep, ki je ponujen v odlo#anje vsem nam, je po mnenju in oceni Slovenske nacionalne stranke v prvi vrsti sramota predvsem za nas, poslance. In v drugi vrsti seveda sramota za vse Slovenke in Slovence. In jasno, da pri odlo#anju, pa naj bo pozitivno ali negativno, o takšnem sklepu Slovenska nacionalna stranka absolutno ne bo sodelovala. Upravi#eno trdim, v imenu Slovenske nacionalne stranke, kolegice in kolegi, da je Slovenska nacionalna stranka ob vsaki obravnavi: najprej tehni#nega zakona, potem sistemskega zakona in kasneje vedno upravi#eno, in dokažemo lahko, ponujala roko, ponujala pomo#, ponujala rešitve, ki so bile poštene. Slovenska nacionalna stranka je bila prva, ki je predlagala, da bi bil zakon, ko smo govorili še o tehni#nem, tak, kot sistemski, z dolo#ili, da mora vsakdo dokazati - tisti, ki ho#e biti upravi#en - in da se odre#e odškodnini. Nikdar in nikoli ni ta državni zbor,tako kot tudi sedaj ne, Slovenske nacionalne stranke poslušal. In seveda nikoli ne bomo sprejeli nobenih o#itkov, še posebej v tej vsebini, da samo govorimo, da smo nesramni, ne vem, kaj še vse. Ni res! Vse možne rešitve smo ponujali vedno so bila ušesa gluha! Gre za Slovence in slovenski narod. In pri kršitvi osnovnih pravic Slovencev, vseh Slovencev, Slovenska nacionalna stranka tudi slu#ajno ne bo zraven. PODPREDSEDNICA IRMA PAVLINI# KREBS: 32 Nadaljevanje 50. izredne seje
Hvala lepa. V skladu s poslovnikov ugotavljam, da so štiri poslanske skupine napovedale obstrukcijo pri glasovanju o predlogu sklepa. S tega mesta bi vendar želela gledalcem in gledalkam, ki nas morebiti gledajo, ob teh done#ih besedah, da se dogaja ustavni udar, jih vendar potolažiti, da 21.5. je državni zbor o podobni zadevi odlo#il podobno kot danes in ustavno sodiš#e je tako odlo#itev potrdilo kot ustavno skladno. Tako da ne bo strahu, da gre za izredne razmere, kot je bilo sporo#eno s strani opozicije. Torej, vsi ki ste ostali, bomo prešli na odlo#anje o predlogu sklepa. Sklep ima to#ko 1, 2 in 3. Predstavnik mati#nega delovnega telesa jih je že prebral. Zato, želi kdo obrazložiti glas? Gospod Škol#, izvolite. JOŽEF ŠKOL#: Hvala lepa. Ta sklep bom podprl, obrazložitev pa izkoristil za to, da povem, da kljub vsemu državni zbor v tej situaciji dela tisto, kar je njegova dolžnost, tudi sklicujo# se na ustavo. Kolegi, ki so to odlo#anje zapustili z obrazložitvijo, #eš da 90. #len obligatorno nalaga državnemu zboru, da razpiše referendum v vsakem primeru, ko je teh 30 in ve# podpisov, so pravzaprav spregledali neko podmeno, da tisti, ki so pisali, in tisti, ki smo sprejemali ustavo, da smo razumeli, da #e kdo, potem so poslanci kvalificirani za to, da vlagajo ustrezne pobude za referendumsko odlo#anje. Torej, ho#em povedati druga#e, da samo število podpisov ne garantira tega, da je neka pobuda sposobna za referendum. Druga#e re#eno, #e bi 31 poslancev predlagalo, da se, recimo, v spremembi kazenskega zakonika za neko kaznivodejanje uvede smrtna kazen, bi bil državni zbor pred neko podobno dilemo kot sedaj. #e bi obveljalo to, kar pravijo kolegi iz opozicije, potem bi bilo treba tak referendum razpisati, izida pa ne bi bilo mogo#e uzakoniti, ker ustava na drugem mestu pravi, da smrtne kazni v Sloveniji ni. Ravno tako je to stvar, ki je v celoti razrešena. In s tega vidika mislim, da je korektno, da državni zbor tisto, kar ve, da je prav, tudi naredi prav, ne glede na to predpostavko. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA IRMA PAVLINI# KREBS: Hvala lepa. Obrazložitev glasu, gospod Lenko, izvolite. FRANC LENKO: Hvala lepa za besedo. Mislim, da so volitve v državni zbor preresna zadeva, da bi jih opozicija poskušala s takimi "showi" izigravati. Zato bom z veseljem podprl predlog odloka. Hvala. PODPREDSEDNICA IRMA PAVLINI# KREBS: Hvala lepa. Še kdo? Gospod Lavrinc, izvolite, obrazložitev glasu. MAKSIMILJAN LAVRINC: Hvala lepa. Torej, politika sama, pravijo, je eno takih podro#ij, kjer se da krasno blefirati in od tega celo dobro živeti. No, to, kar so po#eli danes pa kar so po#eli že kar nekajkrat tu pred nami poslanci in poslanke iz vrst opozicije, je pravzaprav tak primer, kako se to da dobro tržiti. Namre#, na vsak na#in so nam skušali nekaj podtakniti, in bojim se, da so nam celo podtaknili. To je prvo. Drugo, podtikajo vsemu slovenskemu narodu nestrpnost, neko nestrpnost, in to je groza pravzaprav, saj si #lovek ne more zamišljati, da se lahko politika tudi tako nizko spusti. Brez skrbi za vse nas in za vse tiste, ki so pri#e temu ravnanju tukaj, je, da v Sloveniji delujejo vse tri veje oblasti, kot je treba. Torej, deluje sodna veja oblasti, tako kot je treba, deluje zakonodajna veja oblasti in tudi izvršna veja oblasti. Ni res, kar je tu govoril predstavnik SLS, Nadaljevanje 50. izredne seje 33
da je pri nas pravzaprav #as za neko, da ne re#em, neko posebno akcijo, za neko odrešitev, ker mesije ni, torej se ve, kdo pa kaj bi lahko to državo odrešil teh treh neodgovornih vej oblasti. Zato bom rekel, takšen sklep, takšna odlo#itev, ki nam jo je pravzaprav sugeriralo ustavno sodiš#e v eni od svojih odlo#itev, je edina pravilna pot, da se tovrstnih zadev znebimo na kulturen na#in. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA IRMA PAVLINI# KREBS: Hvala lepa. Slišali smo torej obrazložitve glasov, sedaj lahko preidemo na odlo#anje o predlogu sklepa, popravljenem tako, kot je poro#evalec delovnega telesa danes zboru že sporo#il. Torej, v prvem odstavku sklepa se 21.5.2004 popravi s 26.8.2004. O tako popravljenem predlogu sklepa. Glasujemo. Navzo#ih nas je 49, za je glasovalo 46, nih#e proti. Za je glasovalo 46. Nih#e proti. Ugotavljam, da je zbor predlagani sklep sprejel. S tem zaklju#ujem to to#ko dnevnega reda. Gospodu ministru se za sodelovanje lepo zahvaljujem. Prehajamo na PREKINJENO 1. TO#KO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA INTERPELACIJE O DELU VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE -, ki smo jo na željo vlade, ki je torej želela pripraviti dodatne odgovore, prekinili do 12. ure, tako, kot je bilo tudi predlagano. Ministre in ministrice, poslance in poslanke, ki so zapustili dvorano, seveda vabim v dvorano, ker bomo nadaljevali s prekinjeno prvo to#ko dnevnega reda. V#eraj smo 1. to#ko dnevnega reda prekinili seveda v to#ki splošne razprave. Prosim res poslanke in poslance strank, ki so zapustili dvorano, da se vrnejo, ker so na vrsti za razprave. Gospod Kelemina je bil prijavljen v#eraj, tako da, lepo prosim, da. Se opravi#ujem, gospod Kelemina je v#eraj kon#al svojo razpravo, v dvorani je naslednja prijavljena razpravljavka, gospa Breda Pe#an. Izvolite. BREDA PE#AN: Spoštovane poslanke in poslanci, dragi kolegi, drage tovarišice in tovariši. V interpelaciji, ki sem jo pozorno prebrala, je kar nekaj trditev, na katere je treba verjetno tudi opozoriti in ki jih sama, pa# odgovore, kolikor morem, pa# poznam in bi zaradi tega oziroma reakcije, ki jih zlasti kot županja lahko postavim. Ena izmed trditev je, recimo, ta, da ima v Evropi Slovenija najnižji delež najemnih stanovanj, samo 12%, Nem#ija in Švedska pa 59 in 62%. Rada bi gospode in gospe, ki so podpisali interpelacijo, opozorila, da je prav vaša, na sre#o prva in razen v osamljenih šestih mesecev leta 2000 zadnja vlada leta 1990 spravila skozi parlament slavni stanovanjski zakon, s katerim je izvedla tako imenovani "posel stoletja". Takratni minister za okolje ga je tako imenoval. In za navidez bagatilne kupnine razprodala stanovanja, ki so bila do takrat najemna, sedaj pa so seveda v zasebni lasti, pogosto v breme lastnikov, ki niso sposobni pokrivati stroškov vzdrževanja. Tako sedaj negativna primerjava deležev najemnih stanovanj pri nas z deležem v drugih državah, zlasti seveda v tistih, ki imajo nadpovpre#no visok delež najemnih stanovanj, nikakor ne more biti pripisana tej, pa# pa Demosovi vladi. Ta je, ne le s tem, pa# pa tudi z drugimi zakoni povzro#ila nastanek najhujšega socialnega razslojevanja v sodobnejši zgodovini Slovenije. Denacionalizacija, ki je vrnila premoženje razlaš#enim fevdalnim 34 Nadaljevanje 50. izredne seje
podanikom in drugim bogatašem, je ustvarila sam vrh najbogatejših državljanov pri nas. Ti posamezniki, ki ste jim prav vi omogo#ili tako bogatenje, sedaj tvorijo skupaj z nekaterimi drugimi, ki so uporabili možnosti, ki jim jih je omogo#ila lastninska tranzicija, skupina, ki predstavlja sicer ozko, a po obsegu premoženja in letnih dohodkih orjaško nasprotje najrevnejšim ljudem v naši državi in ustvarja psihološki vtis o vsesplošnem socialnem razslojevanju. V resnici pa seveda vaše navedbe o pove#evanju revš#ine v Sloveniji nimajo v resnici nobene realne podlage, saj nimate nobenega realnega podatka, s katerim bi lahko svoje navedbe dokazali. Obenem pa v stilu koroškega glavarja, oble#eni v Armanijeve kreacije, pred slovensko javnostjo, z navidezno skrbjo za malega #loveka, nonšalantno razglašate stiske posameznika, razgaljate stiske posameznika, zaradi katerega in drugih njemu podobnih je državni zbor že sprejel spremembe stanovanjskega zakona, s katerim je zagotovil možnost subvencioniranja najemnin za vse tiste najemnike, ki niso zmožni pla#evati celotne neprofitne najemnine. #e bi pri sprejemanju stanovanjskega zakona sodelovali z iskrenimi nameni pomagati vsem pomo#i potrebnim, bi imel pisec v#eraj prebranega pisma svoj problem že zdavnaj rešen, tako kot se to zgodi tistim, ki se obrnejo za nasvet ali pomo# na poslance Združene liste socialnih demokratov. Samo en trenutek, ker jaz pa# še nimam ra#unalnika, da bi lahko tiskala v državnem zboru. Tako kot imate tudi sicer navado, in kot ste tudi v tej tako imenovani interpelaciji naredili. Najprej ste v enem od svojih, baje visoko verodostojnih #asopisov, objavili nek, menda izmišljen podatek, in nato v interpelaciji taisti podatek navajate kot verodostojen vir. Ali to, da ste v interpelaciji navajali primerjave gibanj rasti bruto doma#ega proizvoda, zaposlenosti, brezposelnosti, deleža pla# v bruto doma#em proizvodu, in tako dalje, po letih vedno samo tako, da ste primerjana leta izbirali tako, da ste vsakokrat znova s svojim potrebam izbranimi primerjavami potrdili svojo hipotezo o neuspešnosti te vlade. Tega si ne bi dovolil noben strokovnjak, ki kaj da na svojo verodostojnost. Zato je dobro, da se pod interpelacijo ne morejo podpisati strokovnjaki, ki so jo pomagali sestavljati, saj bi lahko za vse ve#ne #ase izgubili ves svoj ugled, ki ga morda celo imajo v svojem civilnem življenju. Inne nazadnje, v v#erajšnjih razpravah sem zaznala, da vas prav ni# ne zanima primerjava rasti našega bruto doma#ega proizvoda z rastjo bruto doma#ega proizvoda v evropski petnajsterici, #eš, da je pomembno samo to, ali so izpolnjene obljube te koalicije, ne glede na to, kaj se dogaja v našem širšem okolju. Seveda, #e bi postavili na svetlo dejstvo, da je edino leto, v katerem je razlika med rastjo našega bruto doma#ega proizvoda in bruto doma#ega proizvoda petnajsterice padla dale# pod 1%, na 0,3%, znamenito leto 2000, leto, v katerem se je reakcija gospodarstva zaradi nenadne in nepri#akovane menjave vlade, podobno kot v vsaki tržni državi, pokazala v zadrževanju investicij, padcu borznih vrednosti in posledi#no v zadrževanju gospodarske rasti v celi državi Prepri#ana sem, da bodo tudi letos, tako kot pred štirimi leti, volivke in volivci zagotovo znali oceniti, katera politi#na opcija zagotavlja razvojno orientirano, socialno varno in stabilno bodo#nost. Pa še to. Trditev, da je eden glavnih pogojev za zagotavljanje skladnega regionalnega razvoja ustanovitev pokrajin, drži. Drži tudi vaša trditev, da se politika že ve# let ne more sporazumeti o ustanavljanju pokrajin, ki bi lahko bile nosilke regionalnega prostorskega na#rtovanja. Pa ne le prostorskega na#rtovanja, ampak še cele vrste drugih nalog, ki so za posamezno ob#ino prezahtevne, od državnega centra pa po vsebini, interesih in Nadaljevanje 50. izredne seje 35
tudi prostorsko preve# oddaljene. Žal pa pozabljate, kateri del politike je tisti, ki se ne želi dogovoriti o ustanovitvi pokrajin. Imeli ste možnost podpreti ustavno spremembo o pokrajinah, pa ste skupaj s stranko, ki je ve# kot desetletje igrala vlogo vašega krta v vladi in koaliciji, to prepre#ili. Zato naslavljajte svoje kritike na pravi naslov, ki ga zagotovo najbolje poznate. PODPREDSEDNIK VALENTIN POHOREC: Hvala lepa. Lidija Majnik ima besedo za razpravo. LIDIJA MAJNIK: Hvala lepa. Interpelacija je, kot kaže, tudi del programa SDS in Nove Slovenije. A priznati moram, da me je njihovega programa strah, #e bi jim ga bo po volitvah slu#ajno uspelo uresni#iti. Verjamem sicer, da do tega ne bo prišlo, saj naše državljanke in državljani ne cenijo laži, neresnic, podtikanj in demagogije. Naj navedem le nekaj primerov. Problem brezposelnih je velik in bole# in vsi vemo, kdaj je nastal. A kljub temu, da število brezposelnih od leta 1993 dalje pada, in to od 137.000 na 95.000, je koalicija Slovenija v interpelaciji za vzor#no leto izbrala leto 1988, ko smo imeli 25.000 brezposelnih. Res je, takrat nismo imeli ne brezposelnih ne revnih, a bil je drug #as in druga država. Ali morda obžalujete rezultat plebiscita, bi vas vprašala. Koalicija Slovenija gradi svojo gospodarsko politiko na podpori malim podjetjem in kritizira pomo#i velikim. O#itno je, da jih prav ni# ne skrbi izguba delovnih mest in pove#anje števila brezposelnih, pri Revozu je teh nekaj tiso#, a zanje to o#itno ni pomembno. Na podro#ju višjih in visokih šol ter univerz so v interpelaciji zapisali, da imamo v Sloveniji preslabo ponudbo. Kot da so pozabili, da smo prav v tem mandatu ustanovili še tretjo univerzo na Primorskem in da smo ustanovili še eno medicinsko fakulteto v Mariboru. S svojih tematskih okroglih miz nam sporo#ajo, da nam ponujajo ve# privatnih šol. Zakaj pa ob tem ne povedo, da privatne šole pomenijo tudi pla#ilo šolnin? Na podro#ju kmetijstva sicer ugotavljajo, da prevladuje parcelna in posestna razdrobljenost in da to onemogo#a racionalno in ekonomi#no proizvodnjo. Isto#asno pravijo, da na leto propade 3.000 kmetij in da zato propada kulturna krajina in se le-ta zaraš#a. Resnica pa je prav nasprotna. Sprejeta je bila strategija razvoja in reforma kmetijstva, zato je se je število kmetijskih gospodarstev resda zmanjšalo iz 90.000 na 77.000, toda delež kmetijske zemlje v uporabi se je, v primerjaviz letom 1997, pove#al za 4% na 465.000 hektarjev. Za 23% se je pove#ala tudi povpre#na velikost kmetije, ki znaša sedaj 6,3 hektarje. Pove#anje površin kmetijske zemlje v uporabi beležimo predvsem na kmetijah, velikih od 20 do 50 hektarjev. Zemlja pa je element, ki je površinsko omejen. Tudi pravosodja so se v interpelaciji lotili zelo lahkotno. Od nekaj ugotovitev, ki jim nih#e ne oporeka, na primer sodni zaostanki, #eprav smo rešitvi tega problema namenili kar veliko #asa in kar nekaj zakonov, do direktne obtožbe tožilstva, ki da je krivo za korupcijo in klientelizem in da se to ne preganja. Na koncu pa prvak opozicije danes še po#ita ministrici, da se je ob vstopu v vlado politi#no opredelila. Toda, ali je v Sloveniji sploh veliko ljudi, ki naj bi bili opredeljeni, tako ali druga#e? Sama menim, da ne. #e ostanem pri pravosodju, moram re#i, da opredelitve sodnic in sodnikov iz naših ptujskih sodiš# sicer ne poznam. Razen v enem primeru, ko je bil sedanji sodnik prej #lan mestnega sveta in je pripadal stranki SDS. Me pa zanima, od kod imate vi podatke o njihovi opredeljenosti. Najbrž pa te podatke imate za veliko število naših 36 Nadaljevanje 50. izredne seje
državljanov, sicer ne bi s predlogom o procentni zastopanosti pozicije in opozicije v nadzornih svetih glede na politi#no pripadnost prihajali s predlogi prav iz vaših vrst. Mi oziroma vlada se je odlo#ala na podlagi strokovnih referenc, ne pa #lanskih izkaznic. Vdor politike v gospodarstvo je torej vaša ideja, ne naša. Tako kot sodniki, #e so samostojna veja oblasti, in bi bilo zelo narobe, #e bi politika direktno posegala v njihovo delo, so opredeljeni tudi drugi, vklju#no s tožilko, predsedniško kandidatko, in vklju#no z novinarji, saj eden od bolj angažiranih raziskovalnih novinarjev kandidira prav na vaši listi. Nekateri svojo opredeljenost tudi spremenijo, #e je potrebno, tudi dvakrat. Zato je neokusno, #e politi#no opredeljenost o#itate komu drugemu. Kakor je neokusno, da mesec dni pred iztekom mandata odstopi državni sekretar, #igar pripadnost vsi poznamo, prejema nato tri mesece funkcionarsko pla#o na ra#un davkopla#evalcev, zraven tega pa aktivno dela v volilni kampanji stranke, ki ji pripada. Je že tako, da se na vsakokratnih volitvah volilno telo vedno znova opredeli. Glede na vse, kar obljubljate in napovedujete, me te opredelitve #ez en mesec ni strah, saj sem prepri#ana, da imamo Slovenci raje mir kot strah in negotovost. Hvala. PODPREDSEDNIK VALENTIN POHOREC: Hvala lepa. Besedo bi želel minister za obrambo, doktor Anton Grizold, prosim. DR. ANTON GRIZOLD: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovane gospe in gospodje! Spoštovane poslanke in poslanci! V v#erajšnji razpravi je poslanec, gospod Kangler, ko je govoril o procesih centralizacije, decentralizacije, regionalizacije v Sloveniji, odprl vsaj dve vprašanji tudi, ki se ti#eta ministrstva za obrambo. Mislim, da sem dolžan njemu in vsem vam posredovati odgovor. Dejstvo je, da je ministrstvo za obrambo v zadnjih letih postalo pomemben gospodarski partner celotnemu slovenskemu gospodarstvu. To pomeni tako ve#jim podjetjem, kot tudi srednjim in manjšim podjetjem. Dejstvo je tudi, da ministrstvo za obrambo pri uresni#evanju številnih naših vitalnih projektov, od profesionalizacije naprej, dosledno v praksi tako reko# izvaja tudi na#elo tega regionalnega pristopa. Ali preprosto povedano, kjerkoli se nahajamo, bodisi z vojaško infrastrukturo oziroma vojaškimi enotami, bodisi z infrastrukturo sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesre#ami, partnersko in v skladu s sodelovanjem, torej sodelujemo z lokalnimi skupnostmi, obmo#nimi, ali pa regijami, in seveda zagotavljamo, da smo s svojim delovanjem tudi stimulus oziroma spodbujevalnik socialno-gospodarskega in tudi kulturnega razvoja obmo#ij. Gospod Kangler je omenil in se je bolj zanimal za ob#ino, oziroma Maribor z okolico, zato mi dovolite, da zelo na kratko omenim nekatere projekte, ki smo jih uresni#ili oziroma so v procesu uresni#evanja na obmo#ju ob#ine Maribor in širše okolice. Najprej gre za zelo velik projekt, imenovan Kadetnica, v vrednosti cirka 2,5 milijarde slovenskih tolarjev, ki je v polnem teku. Kon#uje se druga faza. In v prvi polovici naslednjega leta, leta 2005, naj bi bil ta projekt tudi kon#an v tej tretji fazi. Pri tem projektu gre za obnovo kompleksa stavb, ki imajo zelo velik, tudi kulturno-zgodovinski pomen. To so stavbe iz leta 1860. Po obnovi teh objektov bomo prenesli v ta kompleks izobraževalno, muzejsko in druge dejavnosti oziroma sedež vojaškega šolskega centra. Ministrstvo za obrambo je bilo nosilno pri vzpostavljanju logisti#nega centra v Mariboru, in sicer v prostorih na obmo#ju nekdanjega Tama, kjer se s tem projektom zagotavljajo delovna Nadaljevanje 50. izredne seje 37
mesta, cirka 200. Torej ohranitev delovnih mest oziroma nova delovna mesta. Gre pa seveda za dejavnost servisiranja vojaških vozil in druge vojaške opreme slovenske vojske. Tretji#. Študijo za vzpostavitev tega centra je izdelala tehni#na fakulteta v Mariboru in tudi inštitut za projektni menedžment ekonomske fakultete v Mariboru je vklju#en v naš klju#ni projekt Provoj oziroma profesionalizacija slovenske vojske. Nekdanjo vojašnico Melje smo skupaj z Mestno ob#ino Maribor spremenili v podjetniško cono. Skladiš#e Pivola in zemljiš#e okoli tega skladiš#a smo prenesli na fakulteto za kmetijstvo v Mariboru. Opustili smo streliš#e pod Pohorjem. To je bilo streliš#e blizu hotela Habakuk in sicer predvsem zato, ker je bilo to v interesu mesta Maribor za uresni#itev njihovih razvojnih na#rtov turizma. Preko programa tako imenovane celostne oskrbe vojakov smo skupaj v sodelovanju s kanadskimi oboroženimi silami zagotovili uporabo hotelov v Mariboru in okolici. Del vojašnice vojvode Miši#a smo prenesli na Rde#i križ in Karitas v Mariboru, preostali del te vojašnice pa je bil namenjen za širitev bolnice v Mariboru. Nekdanja vojaška pekarna je bila predana Mestni ob#ini Maribor za izvajanje družbenih dejavnosti. V uporabo Mestni ob#ini Maribor je bil dan tudi Narodni dom. Skratka, skupaj z Mestno ob#ino Maribor gradimo regijski in dispe#erski center tudi za zavod za gasilsko in reševalno dejavnost in službe nujne medicinske pomo#i. #e povzamem, v obravnavanem obdobju je bilo s podjetji v Mariboru in okolici sklenjenih cirka 4 milijarde slovenskih tolarjev seveda, preko pogodb javnih naro#il, in še enkrat toliko, torej še 4 milijarde slovenskih tolarjev, je bilo sklenjenih pogodb iz naslova temeljnih razvojnih programov. Drugi del vprašanja se je nanašal na ciljni raziskovalni program Varnost za mir, ki ga je ministrstvo za obrambo razpisalo v letu 2004 skupaj z ministrstvom za šolstvo, znanost in šport, naj povzamem. Število prijavljenih vlog po univerzah je bilo naslednje: "Univerza v Ljubljani je prijavila 76 vlog, od tega je bilo sprejetih 19 projektov, kar predstavlja 25%. Univerza v Mariboru je prijavila 19 vlog in dobila odobrene 3 projekte, kar predstavlja 16%. Univerza na Primorskem pa je dobila 43% odobrenih projektov, kar seveda da jasno vedeti, da v razpisu ni prevladoval regionalni kriterij, ampak drugi kriteriji, kot so kakovost prijave, raziskovalni zna#aj, prijave z vidika splošne kakovosti projekta in projektne skupine, primernost prijave glede na razpisane teme in izvedljivost in organizacija projekta." PODPREDSEDNIK VALENTIN POHOREC: Hvala, minister. Dr. Jožef Bernik dobi besedo za svojo razpravo. Prosim. DR. JOŽEF BERNIK: Hvala lepa, gospod predsedujo#i, gospe ministrici, gospodje ministri, kolegice in kolegi! Moram biti zelo kratek, ker ste nam premalo #asa dali, vendar naj na za#etku povem tole. Zdi se mi, da je ta sistem interpelacije na glavo postavljen, ker vi govorite, kako smo vas sprovocirali in zahtevali, to ste pa v resnici vi celo stvar na glavo obrnili. Samo poglejte, kaj se godi. Mi smo vam poslali vprašanja, vi ste nam pa nazaj poslali cel voz uradnih podatkov, za katere niti spraševali nismo, danes pa morate popravljati to zadevo. Na vsak na#in ste dobili polne ure propagande za vaše delo. #e pogledate seznam tistih, ki bodo še govorili za menoj, nekako 49 ljudi je skupaj in od teh je 35 ljudi iz Združene liste in pa Liberalne stranke. Eden za drugim. Publika naj se pripravi na to, da bodo dobili popoln, kako bi rekel, salvo, kaj ste vse naredili, ampak jaz bom govoril o neki drugi stvari. 38 Nadaljevanje 50. izredne seje
Rad bi govoril o tem, #esar minister, ki je za to odgovoren ni niti omenjal, pa je v njegovem ministrstvu. In to je to, kaj to ministrstvo dela s temi mrtvimi, ki so bili pobiti po vojni. Bodo rekli, Bernik že spet o tem govori, pa bom vedno o tem govoril, ker ho#em na vašo vest apelirati. Naj povem, minister ima v svojem ministrstvu urad, ki se ukvarja z živimi, to so stari borci tako revolucije kot osvobodilne fronte, in pa mrtve. Mrtvi mu ne delajo problema, ker so mrtvi, oni mu delajo problem in denar ima samo za žive. In sedaj je takole. Rad bi vedel, kaj je minister za vse to naredil. Poglejte, vlada je že pred desetimi leti postavila eno kamuflažo, to je komisijo za grobiš#a oziroma vojna grobiš#a. Ta komisija ni imela nobenih pristojnosti, vse je bilo v oblasti nekega sekretarja, ki seveda ni bil simpati#en [...] Nerazumljivo. [...] in medtem ko je, jasno [...] Nadaljevanje. [...] #as za žive. Dolgo #asa se je to vleklo, deset let skoraj, ampak novembra 2001 smo dobili prvi# pismo od bivšega predsednika države, v katerem govori, kako je treba mrtve priznati, kako so naši ljudje, ampak ni pozabil povedati tega, da zgodovine pa ne smejo popravljati, ker ježe bila dolo#ena. Kasneje je pa prišlo eno zanimivo pismo od vlade same, deset strani. In tukaj govori, kako je treba pietetno postopati, da je treba zagotoviti izkop posmrtnih ostankov pod nadzorom organov pravosodja in apelira na državno tožilstvo, da bodo izdali mrliške liste. Vlada Republike Slovenije poziva državno tožilstvo, da uvede postopke za ugotovitev in [...] Nerazumljivo. [...] zakonu o mati#ni knjigi vseh primerih, ker ni drugega predlagatelja. In tako dalje. Jaz sem te spraševal, kakšna pieteta je to, ampak verjetno je pieteta, ki se je definirala v Kumrovcu. Dobro. Kon#no smo dobili zakon, lani 19. junija, ki je bil sprejet pod velikim pritiskom in tudi preglasovan. Bili smo preglasovani, to se pravi ni bilo nobene pietete, ni#esar, tukaj je šlo samo za mrtve. In tega mi v tem državnem zboru in tudi v celi vladi izgleda ne znamo razumeti, da to vendar gre za ljudi, ki so bili ubiti nasilno in da je to bodisi genocid ali pa zlo#in proti #loveštvu. Tukaj se je odlikovala tudi gospa državna tožilka, sedaj pravosodna ministrica, ki je bila v tej združbi, ki je poskušala prikrivati vse te stvari, in do danes se ni ni#esar tako reko# spremenilo, #eprav je bil zakon sprejet lani junija in se do danes ni skoraj ni# ni zgodilo, šele pred nekaj meseci sobili podzakonski nekateri akti sprejeti, pa bi morali že davno biti. To se vidi, kako cela stvar gre. Kaj naj vlada stori? #e vlada reso misli o Slovencih, o družbi, o državi, potem bi se morala nad nekaterimi stvarmi zamisliti in jih narediti. Prvi#. Naj se kon#no loti soo#enja s preverjanjem dejstev v preteklosti, v nasprotju z nepoštenim konstruktom iste zgodovine, prirejene skozi dolga leta za politi#ne potrebe. Ustanovi naj komisijo poštenih ljudi, ki bodo iskali dejstva in prišli do dolo#enih ugotovitev. Vse ostalo bomo pa že lahko kasneje sami reševali. Kje so dokumenti o teh umorih? Kje so dokumenti o tistih grobiš#ih, ki so bila oskrunjena, in tako dalje in tako dalje. Gospod Rop, sedanji predsednik, je bil v#asih minister za delo in družino in bi moral to vedeti; zato njega sprašujem, vendar ga ni tukaj. In to smo spraševali že dolgo #asa, pa nismo dobili nobenega odgovora. Potem bi rekel, da je treba raziskati nekatere stvari, kot recimo poboj vojnih ujetnikov, ki so bili potegnjeni iz bolnišnicpo Sloveniji takoj po drugi svetovni vojni in so potem izginili – dobro dokumentirano, vendar zadnja stvar, ki Nadaljevanje 50. izredne seje 39
sem jo dobil od bivše glavne državne tožilke, je to, da se še vedno raziskuje. No, ja, to se bo verjetno ve#no raziskovalo. Naj kon#am. Glejte, ta vlada, pa tudi stranke, te vaše stranke, se obnašajo tako kot neka grozno zaprta družba, ki spominja na mafijo. Kaj se godi: nimate nobenega smisla za pluralizem, nimate nobene strpnosti do svojih #lanov, no#ete se pogovarjati o stvareh, ki bi bile skupno dobro za Slovence doma in po svetu, in popolna nestrpnost do druga#e misle#ih. Kon#al bom s tem: to je na vaši vesti že 60 let in bog ve, koliko #asa bo še, dokler ne bomo stvari premaknili nekje drugje. Zapomnite si pa latinsko pravilo, ki pravi: "Ve victis!", "gorje zmagovalcem!" Hvala lepa. PODPREDSEDNIK VALENTIN POHOREC: Hvala, dr. Bernik. Ivan Boži# ima besedo za razpravo. IVAN BOŽI#: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovane poslanke in poslanci, lepo pozdravljeni! Lepo pozdravljene tudi ministrice! Moram re#i, da se mi ni še nikoli zgodilo, ko sem govoril, da so bile tri ministrice prisotne, da je skoraj polovica, ena proti dva v korist sicer moškemu spolu - pa tudi ministri lepo pozdravljeni! -, kar kaže, da ni res, da v Sloveniji nimamo posluha za nežni spol. V#erajšnji razgovor med bivšim ministrom za zunanje zadeve in sedaj aktualnim ministrom za zunanje zadeve glede regij, zlasti zahodne regije, Slovenije in Italije, mi je dal misliti in se zato tudi oglašam. Nikoli kot Primorec ne bom pristal na nobeno regijo, ki bo imela konture Rapalske pogodbe. Primorci smo drago pla#ali življenje v takratnem delu Italije. In je ne želimo ve# imeti. V nobenem primeru. Drugo. Sedanjega ministra za zunanje zadeve sprašujem tudi to. Primorski dnevnik, z današnjim dnem, govori o sramoti, ki se je zgodila v Trstu ob izvolitvi miss Trsta. Ker je bila izvoljena Slovenka, ni prava zmagovalka lepotnega tekmovanja. Današnjo številko Primorskega dnevnika preberite in boste videli, kaj piše. Pa ga sprašujem, kaj je naredil na podlagi takih #lankov in takega obnašanja desnice v Italiji. Tudi zato Trst ne more biti sedež regij. Drugo bi pa rad rekel, ker govorimo danes o interpelaciji. Slovar slovenskega knjižnega jezika pravi, da je interpelacija zahteva skupine poslancev, delegatov v skupš#ini, pa# tako je pisalo, da se obravnava dolo#eno politi#no vprašanje iz dela vrhovnega izvršilnega organa. Ali pa Pravni leksikon, ki pravi, da je interpelacija na#in izražanja kritike. Danes se oglašam zaradi škode in potresa v Soški dolini, ki je v prejšnjem mandatu in v sedanjem prizadel tri ob#ine, leta 1998 pa skoraj ves severni in zahodni del Slovenije. Sprašujem, zakaj ta, popotresna obnova v šestih letih ni bila kon#ana. Ker smo veliko napisali v teh 350 in še nekaj straneh odgovora vlade, kaj se je vse naredilo, o potresu pa ni nikjer ni# omenjeno. Dobro bi bilo zapisati, zakaj se vse ni zgodilo. 6 let je dolga doba. Ne sprašujem o tem, kako bo ministrstvo za okolje in prostor rešilo vprašanje slabo, zanikrno obnovljenih objektov. To je stvar ministra, ki bo lahko preganjal ljudi, ki so to slabo naredili. Govorim pa o tem, zakaj ni bilo vse narejeno? Nikoli v državnem zboru, nismo glasovali proti kakršnikoli škodi, ki jo je vlada predlagala. Vedno smo ji potrjevali. Celo ve# smo zahtevali. Drugo, kar bi pa rad rekel, glede gornjega Poso#ja in po potresu prizadetega dela, kakšna naj bi bila pomo# gospodarstvu. Mislim, da je pomo# preko inkubatorjev premajhna. Izgleda, da se ni dobro obnesla, kajti zaposlenih in novih firm je premalo. Ne delajo dobro. Še vedno 40 Nadaljevanje 50. izredne seje
zagovarjam in bom zagovarjal, da je treba z drugimi gospodarskimi prijemi, ki posegajo v podro#je ministrstva za finance in gospodarstva, se pravi z zmanjšanjem davkov, privabiti ljudi, ki bodo prišli investirat in živet in delat v Soško dolino. Kaj je narobe in kaj me na to navaja? Danes, piše v #asopisih, je dan rumenih rut, torej prvi šolski dan. V gornjem Poso#ju, v treh ob#inah je danes šlo v prvi razred 152 otrok v šestnajst osnovnih šol. Od tega v osem šol manj kot pet. Nova pobuda, ko bomo za#eli naprej govoriti o življenju in delu v parlamentu, pa življenju in delu v gornjem Poso#ju, bo sigurno vprašanje demografskega zloma. Kako si predstavljamo Baško grapo, ki ima še 11 otrok, Gorenje Trebušo, ki že nima ve# leta in leta niti osnovne šole. Kako tisti del Soške doline od Bovca proti Trenti, ki ima še v So#i dva otroka vpisana v prvi razred osnovne šole, v celi dolini od Bovca do Vrši#a. Mislim, da se moramo nad tem zamisliti. In rekel in kon#al bom ta moj del, prispevek k tej to#ki, vseh 359 ali koliko strani je vašega odgovora vlade, teh ljudi ni# ne zanima. Zanima jih, kdaj bodo odpravljene posledice potresa in kdaj se bo vrnilo s pomo#jo vlade države, življenje v Gornje Poso#je. Boljše življenje. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK VALENTIN POHOREC: Hvala Ivan Boži#. Jožef Jerovšek ima besedo. JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Spoštovani kolegice in kolegi, spoštovani ministri. Ob vložitvi interpelacije se je pokazalo, da je vlada reagirala izredno živ#no, z izredno paniko se je odzvala na vest o vloženi interpelaciji. Pri#a smo bili ne samo te panike, ampak tudi žalitev, zelo hudim žalitev in tudi neumnosti. Gospod Rous je govoril, kako se vznemirja penzioniste, sedaj pa, ko mu razpada stranka, pa on sklicuje v avgustu neke sestanke, pa so ga pregnali iz Maribora in tako naprej. Glejte, tudi žalitve so bile nepotrebne. Jaz sem bil presene#en, da je gospod Pavliha tako žalil in se je pokazalo celo, da ne pozna, kaj je beseda parafraza, parafrizirati - , ker to ni bilo nobeno parafraziranje, bi pa lahko parafrazirali ob vsem tem Aškerca in njegovo pesem in se vprašali, "zakaj tako hromite, se Slovencev bojite". Izgleda, kot pravi Aškerc. On pravi, "bojite se osvete od množice neštete." Dejansko je ta strah neverjeten. Danes zjutraj se je pokazala panika v vladnih vrstah, odložitev, iskanje odgovorov, ob tem da je opoziciji skoraj vzeta beseda, skrajšana na najmanjšo možno mero. Glejte, najboljšo interpelacijo o delu vlade v preteklem mandatu pa je dejansko vložil gospod Pahor, prejšnji predsednik parlamenta, ki je 12. julija v intervjuju za Dnevnik - prosim, #e to dovolite - dejal, "nova vlada ne bo na oblasti vsa štiri leta" in še, "smo v položaju, ko potrebujemo pogumno vlado", ki jo o#itno sedaj nimamo, "po moji oceni vlada, ki jo bomo izvolili jeseni, ne bo na oblasti vsa štiri leta." To pomeni, da bo morala sprejeti vrsto nepopularnih ukrepov. Predsednik vladne stranke, druge najve#je vladne stranke, o#itno ve, kaj je vse prekrito slovenskemu ljudstvu, kakšne napake je vlada delala, kaj je prekrivala, kako neresni#ni podatki so o #emer pita ljudstvo. Odkrito je povedal, da nas #aka izredno težko obdobje. Navadno ob koncu mandata vse vlade, vsi politiki hvalijo, kaj so storili. In tu je dokaz, da je vse to, kar smo o interpelaciji navedli, še kako res. Vlada absolutno v tem odgovoru nima argumentov. #e bi imela argumente, bi napisala kratek odgovor, ne ve#, kot je bila interpelacija, prinesla je pa 350 stranisolate iz ra#unalnikov. To je sramotno na tak na#in odgovarjati od neke vlade, ki bi bila kompetentna. To so ti okvirji. Zakaj je vlada tako živ#na? Nadaljevanje 50. izredne seje 41
Jaz bi se dotaknil samo enega škandala, ki je v teh avgustovskih dneh v zvezi delovanja pravosodja in ste#ajnih postopkov, ki so se vršili v Mariboru. Vemo, da so ste#ajni upravitelji o#itno v dogovoru s centri mo#i pospravili milijarde, pobrali milijarde denarja. In navidezno je vlada, pravosodno ministrstvo, kot da ukrepa, naro#ila je nadzorstveno komisijo na mariborskem okrožnem tožilstvu, službeni nadzor, tako imenovani, o delovanju ste#ajnih senatov. Ta komisija, ki pa jo skriva, jaz je nisem mogel dobiti, #eprav sem jo uradno zahteval od pravosodne ministrice, je napisala, ste#ajni senati, ki so nadzorniorgani pri ste#ajih, niso ni# krivi, ker so bili od ste#ajnih upraviteljev zapeljani. Ti so jim prekrivali prave podatke, #eprav v 81. #lenu ste#ajnega zakona jasno piše, da morajo vsake tri mesece pismeno poro#ilo o stanju financ podati. Ampak niso zahtevali in so bili zapeljani. To je škandal par excellence. V vsaki demokrati#ni državi bi v takem trenutku, minister ali ministrica za pravosodje odreagiral zelo ostro, naša ministrica pa je komisijo naredila zato, da pometa pod preprogo, da ne bo nih#e ni# kriv. O, o#itno nih#e ni kriv in zaradi tega smo tudi poslanci zahtevali od predsednika vlade, da ministrica iz objektivnih razlogov, iz moralnega #ina odstopi. Sploh ni reagiral predsednik vlade, kolikor mi je znano. Mariborski #asopisi so se razpisali o škandalu. Dejansko je škandal. Drugi, ki so še bolj pod pritiskom vlade in kapitala, seveda mol#ijo o tem škandalu. Takšno pometanje pod preprogo korupcije in klientalizma se dogaja vsakodnevno s strani te vlade na številnih podro#jih. V tem odgovoru pa niste napisali, o tem, kjer ste pa res uspešni bili, o popolni centralizaciji države in popolni birokratizaciji države. Tu pa ste uspešni. Prejšnji predsednik vlade, gospod Drnovšek, v sobotnem intervjuju v Ve#eru pravi, da se ni# ni naredilo na antibirokratskem programu. Gospa Nevenka Pergar je sedaj v drugi službi; ogromni denarji so se pospravili za tisti program, naredilo pa se ni ni#. In tako se dela v tej vladi. Tu pa ste bili uspešni. Priznajte, da ste bili tu uspešni – da tu požira maso denarja birokracija, ki ne dela. In potem, glejte, prodaja Nove Kreditne banke. V#eraj je minister Lahovnik govoril neresnice, da smo mi podpirali eksplicitno prodajo mariborske banke tujcem. Ni res! Parkrat sem moral – in šele to je premaknilo, ko sem dejal, #e boste prodali Avstrijcem to banko, boste izpolnili ukaz "naredite mi to deželo zopet nemško," in šele takrat se je premaknilo. Druga#e so pa bile provizije že zmenjene, vse je bilo pospravljeno, vse je bilo dolo#eno za to prodajo. Nobenega nacionalnega interesa in nobenega patriotizma ni bilo. Gospod Rop pa je potem ob prevzemu funkcije obljubil dejansko finan#ni steber. Od tega ni prakti#no ni#. Speljali nam bodo zavarovalnico Maribor, to je edino, #eprav je jasno obljubil. Hitim, ker imam malo #asa, o tem, kaj vse je vlada obljubljala. Žal mi je, da gospoda Gantarja ni tukaj. Gospod Gantar, ko je bil še minister za okolje, je v mojih krajih, v Dravinjski dolini, obljubljal denar za regulacijo Dravinje, ureditev Haloz in tako naprej, na licu mesta. Potem mi ještiri leta vsako leto obljubljal, da bo v naslednjem prora#unu, potem se je pa preselil na drug resor, ker je vedel, da je povsod obljubljal in ni#esar izpolnil. Sedaj je seveda gospod minister Kopa#, ki do malega #loveka, povpre#nega državljana, do teh krajev, ki so demografsko ogroženi, sploh nima odnosa. Kajti on je avtor te »Kopa#eve doktrine«, da recimo v Mariboru sploh ni sposobnih ljudi, ob holdingu. In tu ste bili tudi uspešni – holding ste odpeljali v Ljubljano, in denar, seveda. Glejte, in umaknili ste v tem mandatu zakon o skladnem regionalnem razvoju, ki je najbolj potreben zakon v vsej državi. Ko omenjam Dravinjsko dolino, Haloze, tu je kup krajevnih skupnosti, kot so Makole, Studenice, Polj#ane, 42 Nadaljevanje 50. izredne seje
Šmartno, Oplotnica, Prihova in tako naprej, ki bi po tem zakonu morale imeti neko upanje; pa ga ne bodo še imeli, dokler bomo imeli tako oblast. O#itno je za te kraje treba spremeniti oblast, da se bo za#ela neka druga politika v tej državi, da bo spet zasijalo upanje v te kraje. In, gospod minister za zdravje, posebej so mi ljudje telefonirali. Govorite – pa predsednik Rop tudi v#eraj – o zmanjšanih vrstah pri operacijah, pri zaostankih. Iz Zgornje Polskave me je klical #lovek, ki pravi, da že 18 mesecev #aka za sivo mreno, pa s Pragerskega me je klical. Ne govorite tega, da so se ne vem kako skrajšali ti roki, ker to ni res. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK VALENTIN POHOREC: Hvala, Jožef Jerovšek. Besedo želi ministrica Zdenka Cerar. Izvolite. ZDENKA CERAR: Hvala lepa. Gorje nam, #e bi takšni sodili – samo eno stran bi izvedeli, druga bi bila vedno neznana, #eprav je bila objavljena v #asopisu. Ko je ministrstvo izvedelo za napako ste#ajnih upraviteljev ni se prelil še denar v zasebne žepe, ampak je bil posojen , je bil takoj odrejen službeni nadzor. Službeni nadzor je bil opravljen in ministrstvo je javno sporo#ilo, da se z ugotovitvami službenega nadzora ne strinja, ker ocenjuje, da so bile storjene napake. Predlagalo je tudi odvzem licenc po zakonu o ste#aju, ki ste ga vi sprejeli. Vi ste dali takšna dolo#ila, da je to maksimum, kar minister za pravosodje v takšni zadevi lahko ukrene. Maksimalna možnost je bila izkoriš#ena. Premalo #asa je za dialog, zato nadaljujem na drugem podro#ju sodnih zaostankov. Soglašam z ocenami, ki so bile v#eraj dane, da so sodni zaostanki ena glavnih ovir za hitro pot do pravice, za nezadovoljstvo državljanov in zmanjšanje zaupanja v pravosodje. Povedala sem, da je vlada na tem podro#ju nudila sodstvu vse možne instrumente, da se stanje izboljša. In ko je v#eraj predsednik vlade omenil, da imamo tudi na#rt, da se bodo sodni zaostanki odpravili, ni imel v mislih na#rta vlade, ampak na#rt sodstva, ki ga je sprejela skupaj z ministrstvom za pravosodje, skupaj z menoj. Izvedene so bile številne aktivnosti v zvezi s tem na#rtom, osebni pogovori, diskusije in intenzivno je vklju#en v to aktivnost tudi sam predsednik vrhovnega sodiš#a. Lahko vam povem, da so na#rti že obrodili prve sadove. Statistika, ki smo jo dobili za prvo polletje leta 2004, kaže, da so se zaostanki na splošnem podro#ju v sodstvu zmanjšali za 2,4%, na podro#ju pomembnih zadev za 4,5% in predsednica senata za prekrške mi sporo#a, da so v zadnjih treh mesecih rešili izven rednega pripada preko 30.000 zadev. To so rezultati, ki kažejo, da je na#rt, ki ga je sodstvo sprejelo, pri#el funkcionirati. Jaz osebno #utim ne minimalno ampak maksimalno odgovornost za to, da bo tako tudi v bodo#e. PODPREDSEDNIK VALENTIN POHOREC: Hvala lepa. Besedo dobi Bojan Konti# za svojo razpravo. BOJAN KONTI#: Hvala lepa, gospod podpredsednik! Spoštovane ministrice in ministri slovenske vlade! Tudi poslanci vladajo#e koalicije smo #asovno omejeni, pa ne samo z mandatom, ampak tudi v razpravah, in to povsem na demokrati#en na#in. In ravno zaradi tega kolegu Berniku, verjetno še zadnji# v tem mandatu. Govoril je "gorje zmagovalcem". Jaz pravim, da gorje nam, #e bi njegovi zmagali v drugi svetovni vojni. Zgodovina se ne da popravljati, tudi po vaši podobi ne in tudi po podobi domobrancev ne, dejstva ostajajo. Nadaljevanje 50. izredne seje 43
Vsaka stranka, zastopana v parlamentu, je na volitve odšla s svojim program in svojo kadrovsko ponudbo. Rezultat na volitvah 2000, pa ni bil odraz le tega, temve# tudi izkušnje tistega obdobja pred štirimi leti. Ljudje so izbirali med takratno trenutno oblastjo, ki je imenovala Bajukovavlada, bila pa je v bistvu vlada gospoda Janeza Janše, in ponudbo, ki je bila takrat poosebljena z doktor Drnovškom. In kaj je cilj opozicije danes? Prikazati nesposobnost te vlade in na izkušnji iz leta 2000 pridobiti zaupanje ljudi z željo, da je štiri leta dovolj, da volivke in volivci pozabijo na obdobje, ko so imeli oblast, pa so jo z nespretnimi potezami zaigrali. Ni je vlade, ki bi lahko v celoti izpolnila vse zastavljene naloge in dosegla vse zastavljene cilje. Nemogo#e je namre# natan#no predvideti ravnanje vseh dejavnikov in zunanji vpliv, na katerega ni mo# vplivati. Res je, da bi lahko, #e bi odmislili vse to, storili ve# in kvalitetnejše. Toda v danih razmerah je bilo postorjeno veliko delo. Pri nekaterih uspehih je sodelovala tudi opozicija. Vse to je bilo danes in v#eraj že ve#krat omenjeno. So pa tudi nedovršena dejanja. Tu, v parlamentu, ne v vladi. Govorim o regionalni politiki, o neenakomernem razvoju Slovenije. Moramo priznati, da v tem mandatu nismo uspeli spremeniti ustave v #lenih, ki bi omogo#ili uvedbo pokrajin. Govorilo se je, da je bil vzrok v onemogo#anju sodelovanja lokalnih skupnosti. Pokrajine so nujne v projektih skladnejšega regionalnega razvoja. V razmislek tistim, ki govorijo, da so ob#ine, tudi tiste najmanjše, garant za razvoj. Naj omenim le Prekmurje, ki je glede na število in velikost ob#in najbolj razdeljeno, pa ima hkrati najve# težav z razvojem. To dejansko kli#e po pokrajinah. Kljub temu da je bilo o naslednjih temah veliko že povedanega, naj opredelim svoj odnos do dveh, po moji oceni, klju#nih dosežkov ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in s tem vlade Republike Slovenije. Uveljavilo se je tudi v praksi socialno partnerstvo, ki je postalo kar standard obnašanja. Civilna družba je vklju#ena v proces sprejemanja zakonodaje, kar je mnogo bolje, kot zgolj prispevati k ustvarjanju pogojev za družbene konflikte. Naj omenim le zakon o delovnih razmerjih, pokojninsko reformo, pa tudi urejanje razmerij v javnem sektorju, vklju#no s pla#no politiko. Vse to se ureja oziroma se je uredilo s sodelovanjem socialnih partnerjev. Drugo podro#je, ki je zelo ob#utljivo, je brezposelnost. Kaj pomeni ostati brez dela vedo le tisti, ki so to dejansko doživeli. Delo je tisto, ki zagotavlja osebno varnost, socialno vklju#enost. Še posebej je to pomembno pri nas, kjer je delo pomembna vrednota. Zavedajo# se težav, ki jih brezposelni imajo, je nujno priznati, da je brezposelnost najmanjša vse od leta 1993. Trditev, da smo spremenili sistem evidentiranja, drži. A hkrati drži tudi podatek, da je sedaj dejansko zaposlenih približno 15 tiso# oseb ve#. Imam analizo gospodarstva v savinjsko-šaleški pokrajini, kjer so ugotovili, da je v primerjavi z letom 1997 v letu 2003 v gospodarstvu savinjsko-šaleške regije zaposlenih 1878 ve#, kot sem dejal, leta 1997. To potrjuje, da smo na pravi poti k zastavljenemu cilju polne zaposlitve. In še nekaj pogledov z lokalnega zornega kota. Ta vlada je bila ena boljših, #e že ne najboljša po osamosvojitvenem obdobju, in to velja za mnoga podro#ja. Kon#no imam priznano zahtevo po boljši cestni povezavi. Hitra cesta je uvrš#ena v vse potrebne državne programe. Na podro#ju izobraževanja, kulture, športa, sociale smo s sodelovanjem vlade in parlamenta, na državni ravni, in ob#ine, na lokalni ravni, dosegli sporazumno investiranje mnogih pomembnih objektov. Nekaj je dokon#anih, nekaj investicij je v teku, nekaj pa jih še skupaj na#rtujemo. 44 Nadaljevanje 50. izredne seje
In #isto na koncu naj povem le še to, da v Velenju ne bomo pozabili odnosa desne vlade v #asu, ko je Gorenje, zaradi požara zašlo v težave. Kot sem že v uvodu dejal, ni bilo storjeno vse, kar smo želeli, a splošna ocena delovanja v preteklem obdobju je dobra. PODPREDSEDNIK VALENTIN POHOREC: Hvala kolega Konti#. Anton Butolen dobi besedo za razpravo. ANTON BUTOLEN: Hvala za besedo. Lep pozdrav predsedujo#i, predstavniki vlade in vsi poslanci in poslanke. Delo v parlamentu sem si vedno predstavljal kot resno in garaško delo, ki na osnovi argumentov poskuša najti najboljše rešitve za naše državljanke in državljanke. Ne re#em, da ve#ina dela v tem #asu ni bila takšna oziroma je bilo mnogo dela tako opravljenega, na žalost pa je bilo tudi preve# nastopaštva in se opravi#ujem besedi, "glumaštva", v najslabšem pomenu te besede. Sam sem se vedno lahko vklju#il v resno delo, težko se pa vklju#ujem v takšno razpravo brez argumentov, kot je bila malo prej, #e bi si gospod, ki je govoril, ne direktno pred menoj, ampak malo pred menoj, prebral poro#ilo o državnem tožilstvu, ne bi bil govoril tistega, kar je govoril, kar je sama demagogija in pa brez argumentov. To govorim zato, ker mi je tuja demagogija in ki mi je tuja diskvalifikacija politi#nih nasprotnikov. Želim pa re#i nekaj besed o demografiji, ker sam prihajam iz okolja, ker sam prihajam iz okolja, kjer je demografija in pa število rojstev izjemno pomembno. Ta zadeva oziroma to poglavje je izjemno pomembno za našo državo, kot tudi za celotno evropsko skupnost, zato me toliko bolj boli, ko se k temu pristopa poenostavljeno.Že dve leti poslušam v tem parlamentu eno osnovno tezo: zaradi revš#ine število rojstev upada. To je seveda notorna neumnost, ki kaže na to, da med 500 strokovnjaki tako imenovane vlade v senci ni strokovnjakov za demografijo. Povejte mi prosim eno državona svetu iz tretjega sveta, državo, v kateri je najve#ja revš#ina, kjer je število rojstev v upadu. Poglejte si prosim podatke za Bangladeš, pa vam bo vse jasno. Ravno obratno. Število rojstev je v upadu v razvitem svetu. To je problem razvitega sveta, toje problem Evrope. Zveni žalostno, ampak je resni#no. S tem, ko se je ta zadeva pojavila pri nas, smo pravzaprav smo vstopili v svet razvitih. To pa seveda ne pomeni, da ta problem ni resen in da se z njim ni treba ukvarjati. Sicer lahko, ker mi tu o#itajo Bangladeš, lahko tudi povem druga#e. Na našem obmo#ju je bila narejena raziskava in v šolskem okolišu na našem obmo#ju je bilo leta 1896 92 rojstev. Pozneje sem si pogledal podatek za leto 1995 in je bilo pet rojstev. #e bi izhajali iz osnovne teze, da zaradi revš#ine število rojstev upada, bi smatrali, da ste se leta 1896 v Halozah cedila med in mleko. Na žalost temu ni tako, in so tudi drugi pomembni vzvodi, ki so pripeljali do tega, da smo zdaj tam, kjer smo. Problem je v tem, da se takrat nista cedila med in mleko, so še tudi drugi podatki, ki jih bom zdaj prebral: od 92 rojstev je 16 otrok v tistem daljnem letu umrlo ob rojstvu, 11 otrok je umrlo pred prvim rojstnim dnevom in do 15. leta je umrlo še 16 otrok. Skupaj je od 92 rojstev svoj 15. rojstni dan do#akalo 49 otrok, 43 jih je pa umrlo. To pomeni, da je ta teza, da zaradi revš#ine število rojstev upada, povsem zgrešena. Res pa je, da se je zaradi neperspektivnosti, mogo#e tudi revš#ine, pove#evalo odseljevanje. In v 50. letih je število ob#anov v naši ob#ini z 2.700 padlo na 1.430, na žalost se je to zgodilo. Z veseljem pa moram povedati, da se v zadnjih petih letih ta zadeva spreminja na bolje in število ve# ne upada. Nadaljevanje 50. izredne seje 45
Kot sem že dejal, je premalo #asa, da bi o tem podrobneje razpravljali. Se bo pa treba s tem soo#iti v celotni Evropski skupnosti, katere #lani smo, vendar se je treba soo#iti na osnovi argumentov. Naša vlada je tudi v tem obdobju sprejela nekaj dobrih programov. Ne glede na to, katera vlada bo, se bo morala s tem nenehno soo#ati in sprejemati resne ukrepe in resne programe, da se ta negativni trend upadanja števila rojstev upošteva, prav gotovo pa ne na podlagi tako poenostavljenih, pavšalnih ocen. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK VALENTIN POHOREC: Hvala, kolega Butolen. Besedo ima Marija Ana Tisovic. Prosim. MARIJA ANA TISOVIC: Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik. Pozdravljeni vsi predstavniki vlade, pozdravljene kolegice in kolegi! Ker imam zelo malo #asa, se bom dotaknila samo ene stvari, in sicer resorja šolskega ministrstva. V zadnjem #asu smo sprejeli zakon o visokem šolstvu. V ta zakon je vlada pripeljala tudi šolnine za univerzitetni študij. Veliko je bilo povedanega okoli tega, ali so šolnine nujne ali ne, vendar zakon je sprejet in šolnine bodo. V naši stranki se zavzemamo za to, da se omogo#i študij vsem resnimštudentom, ne glede na njihovo finan#no zmožnost. Ob sprejemu zakona o visokem šolstvu je bilo povedano, da bodo s socialnimi transferji pomagali študentom, katerih dohodki na družinskega #lana ne bodo presegali dolo#enega cenzusa. Vemo, da družine, ki nepresegajo cenzusa, zelo težko ali pa sploh ne morejo normalno preživeti iz meseca v mesec, zato ti transferji so. Ostaja pa še drug sloj prebivalstva, ki ima dohodke na družinskega #lana tik nad cenzusom; ti niso upravi#eni do nobenih denarnih pomo#i, živijo pa dobesedno iz rok v usta. Študenti iz te skupine si skoraj ne bodo mogli privoš#iti študija. Ker pa je za vsako družbo škodljivo, da zaradi tega izgubi kar precejšen del intelektualnega potenciala, bi se morala vsaka vlada ob tem zamisliti. Preden jevlada sprejela ta zakon ali pa vsaj isto#asno bi morala obvezno zakonsko urediti podlage za oblikovanje štipendijskih skladov in za ugodne kredite študija. V dolo#enih državah dajo dobrim študentom tudi popust pri odpla#evanju kredita. Vlada nadalje ni izpolnila danih obljub študentom na podro#ju študentskih domov kar tudi omejuje možnost študija študentov, ki prihajajo iz tako imenovanega nižjega srednjega sloja prebivalcev s slabimi finan#nimi možnostmi. Ker smo postali #lani EU, lahko prej ali slej pri#akujemo tudi spremembe na podro#ju študentskega dela, ki bodo prav gotovo negativno vplivali na možnost študentskega dela. Menimo, da je vlada zaradi neusklajenih potez na podro#ju visokega šolstva naredila veliko škode. Bojim se, da bo trend, ki ga je zastavila, da se vpisovanje na visoko šolstvo dviguje, naenkrat za#el padati. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK VALENTIN POHOREC: Hvala lepa. Besedo dobi Jože Tanko. JOŽE TANKO: Hvala lepa, za besedo. Vsem lep pozdrav. Najprej bi v uvodu bi se rad odzval na razpravo gospoda Pavlihe v#eraj, ki pravi, da je v interpelaciji polno enostranskih, zavajajo#ih in neresni#nih trditev. Z niti eno besedo pa ni povedal, katere so to. Kar se ti#e kakovosti in pa kvantitete odgovora. Kakovosti verjetno ni posebne, kvantiteta pa je izjemno velika in s tem se kvalitete ne da skriti. Naslednja stvar, gospod minister pravi, da je ta vlada podedovala nacionalni program za avtoceste za leta 1995 in leto 1998. Ni res, prevzela je program iz leta 1998. Ta program je 46 Nadaljevanje 50. izredne seje
o#itno bil tako zelo dober, da ga je vladna koalicija vgradila v svojo koalicijsko pogodbo, in ta je predvidel, da bodo vse avtoceste kon#ane leta 2004. Trditev, da je vlada februarja sprejela nacionalni program, resolucijo nacionalnega programa, ni to#na, sprejel jo je državni zbor. Ampak je moral pripraviti tisti nacionalni program, ki ste ga dali vi v svojo koalicijsko pogodbo in v katerem se v okviru šestih let, od leta 1998 do leta 2004, naj bi bila kon#ana, se je ugotovilo, da je potrebnih nadaljnjih 9 let za realizacijo tega programa. Toliko o kvaliteti vlad in planiranju. Govorili ste tudi o številu kilometrov avtocest, ki jih je zgradila ta vlada. Mandat te vlade se je za#el oktobra 2000, kon#al se bo oktobra 2004. Do sedaj je bilo odprtih 80 kilometrov avtocest in ne 166, kot ste vi povedali. To drži verjetno, #e upoštevamo leto 1998 kot za#etek uveljavitve avtocestnega programa. To so podatki iz Darsa. Naslednja stvar. Moram re#i, da sem zelo za#uden, ker ste na soo#enju v Odmevih povedali, da se vlaga v avtoceste 36 milijard, v državne ceste 30 milijard, in da so programi uravnoteženi. Ni res. Po finan#nem na#rtu za letos bo v avtoceste vloženih 122 milijard. 7, 8% državnega prora#una. Toliko je zapisano v dokumentu, ki ga bo državni zbor, ali pa ga je že sprejel. To se lahko vse preveri. Naslednja stvar kar je, gospod minister, resolucije o prometni politiki ta država nima. Edini, ki to resolucijo lahko sprejme, je državni zbor. Vse ostalo, kar imate, je delovno gradivo ali kakorkoli že temu re#emo. Ta resolucija ni bila nikjer objavljena in vlada jo ne more izvajati. Vse, kar po#nete na osnovi resolucije o prometni politiki, sodi v kategorijo nezakonitosti in vse tiste zadeve, ki so in tudi #e so finan#ne, pomenijo kršitve finan#nih na#rtov. Podobno je z nacionalnim programom izgradnje avtocest. Februarja smo ga sprejeli v državnem zboru. Bili ste v Prekmurju na pobudo, ne vem, predsednika parlamenta, poslancev s tistega obmo#ja, in ste zagotovili, da se bodo nekateri cestni odseki zgodili in realizirali prej, kot je predvideno. Niste spremenili nobenega finan#nega na#rta, niste popravili nobenih rokov, obljubljate pa, da boste z istimi sredstvi v krajšem #asovnem intervalu zgradili dvakrat ve# projektov, kot jih je bila ta vlada sposobna do sedaj. Zanima me, #e so ti #udeži sploh še možni, in zanima me, koga bomo v tej dinamiki oropali za avtocesto. Finan#na konstrukcija se v tem delu ni spremenila. #e že doktor prava tolikokrat zgreši o tem, kaj je sprejeto in kaj ni sprejeto in kaj velja in kaj ne velja, potem moram re#i, da je to katastrofa. In tisto, kar ste izjavili o vozniškem in prometnem dovoljenju, tisto velja verjetno za vladne ministre. In ob#utek imam, da ste opravili samo društveni izpit na LDS-u - in pa tudi že kot suveren šofer na tem podro#ju. Skratka, podatki ki jih navajate na tem podro#ju, absolutno ne držijo in so vsi zapisani v dokumentih, ki so dosegljivi na internetu ali pa kjerkoli drugje. In tudi v državnem zboru so bili predstavljeni. Naslednje kar je, moram re#i, da je izginilo iz avtocestnega programa 500 milijonov evrov sredstev iz namenskih sredstev. Treba jih je nadomestiti, nadomeš#amo jih s kreditnimi sredstvi in z drugimi oblikami zadolžitve, vendar to je #isto drug problem. Letos, kar zadeva racionalnost dela, bomo imeli na istem odseku dvakrat otvoritev: eno oktobra, drugi# pa za rojstni dan enega od izvajalcev. Vlada bo pla#ala oziroma davkopla#evalci bomo pla#evali dvakrat odpiranje istega odseka. To je popolnoma evidentno, popolnoma jasno. Kar zadeva železnice, nima niti smisla kaj dosti govoriti. Nadaljevanje 50. izredne seje 47
Naslednja stvar, katero bi se rad dotaknil, so nekateri podatki iz interpelacije. V tabeli 17, ki govori o celotni zaposlenosti, je med letom 1991 do leta 2002, se celotna zaposlenost znižala za 57.000 delovnih mest. Kar zadeva razmerje v tabeli 19 nad ljudmi, ki so izgubili delo, in tistimi, ki so ga dobili med letoma 1995 in leta 2003, je v tem #asu izgubilo delo 557. 600 ljudi, dobilo ga je 504.000. Skratka, manj zaposlenih 50.000, 53.000. Podatki so od UMAR-ja, prejšnji od zavoda za zaposlovanje. #e gremo naprej. Ves ta priliv, teh 57.000 ljudi, se je zgodil na pokojninski lestvici. Med letoma 1996 in 2003 se je število upokojencev pove#alo za 54.429. Skratka, priliv upokojenci in mislim, da gospodarske rasti ne moremo zagotavljati s tistimi, ki so vse svoje že opravili z minulim delom. In še, kar je najhujše, ves ta priliv upokojencev so pla#ali upokojenci sami, ker smo jih vmes oropali oziroma predlog vlade decembra leta 2000 za dve pokojnini oziroma za 15%. In ta priliv so pla#ali upokojenci. Naslednja stvar, kar je izjemno problemati#na, je gibanje registrirane brezposelnosti - popolna manipulacija z evidencami. 30.000 ljudi približno ni vklju#eno v te evidence in to ne samo tistih 13.000, ki jih je prej omenil, v#eraj, gospod Drobni#, ampak še vsi tisti, ki so na javnih delih in na usposabljanjih, to jih je 30.000. In dejanska brezposelnost je okrog 125.000 ljudi. Skratka, nov mrtev kapital, ki ga ima ta država in s katerim ne moremo ra#unati na gospodarski razvoj. Naslednja stvar, ki je zelo problemati#na, pa je tudi priliv mladih iz šol in odliv med brezposelne. Med letoma 1995 in 2003 po UMAR-ju je prišlo iz šol 204.000 otrok in med brezposelnimi je kar 163.000 oziroma 80% te populacije med brezposelnostjo. Lahko omenim še naslednji problem, ki se tudi na ta del nanaša in to je problem stanovanjskih gradenj. Ne samo da ne zagotavljamo delovnih mest za mlade, tudi stanovanj ni. Po nacionalnem programu iz leta 2000 je bil cilj 10.000 stanovanj, minister Gantar je bil predlagatelj, od tega 4.500 socialnih stanovanj. Piše 2.000 do 2.500 je spodnja meja. Koalicija jih je dala v program 1.500, to se pravi za tri leta 4.500, zgradila pa 2.200, 15% nacionalnega programa ugotovljenih potreb. Katastrofa! In mi na ta na#in ne moremo popolnoma ni# ra#unati. In ker ni #asa, samo še ena stvar. Koalicija leta 2000 obljubila, da bo v petih letih zgradila 5.000 študentskih sob. Zdaj, ko smo skoraj na zaklju#ku mandata, bi bilo lepo, #e bi gospod Gaber povedal, ali jih imamo 300 ali jih imamo 5.000. Naslednje leto jih ne bo zgrajenih 4.000. Skratka, eno sedmine ali pa ene desetine tega programa nismo realizirali. In mislim, da manipulacije s temi zadevami so katastrofalne. In samo še besedo: vse to je možno, ker imamo dale# najnižji delež dnevnikov in poro#il v javni televiziji - v Sloveniji 4%, na Madžarskem 8%, v vseh ostalih državah Evrope pa med 10 in 14%. Skratka, Slovenci smo dva in polkrat manj informirani kot vsi ostali narodi v Evropi. Hvala. PODPREDSEDNIK VALENTIN POHOREC: Hvala, Jože Tanko. Jerica Mrzel ima besedo. JERICA MRZEL: Hvala, gospod predsedujo#i. Gospa ministrica in ministri. Drage poslanke in poslanci, ljubi ljudje. Takole je rekel pesnik, ker imam pa# navado, da kaj citiram: "O zgodovina, slepi nemir #loveštva, nenehno spopadanje dobrega in zlega, padanje truš#a v brezdani prepad, od jutra 48 Nadaljevanje 50. izredne seje
do ve#era ena sama slovesna zmeda. O zgodovina, urjenje pomneža in sladkost pozabe." Ljubi moji ljudje, ne gre za podatke, podatke so povedali ministri, podatke ponavljajo ljudje tukaj, povedani so 10-krat, 20-krat. Nih#e jih skoraj ne posluša. Ne gre za podatke. Ko sem gledala pred dvema dnevoma zve#er na televiziji Soo#enje, najbrž nisem bila edina, ki sem dobila ob#utek, da gre pri nas za izredno stanje. Kot da je naša mlada država napadena - od koga pravzaprav in kako? Zgradili smo si prvi# v zgodovini svoj dom. Imamo lastno samostojno državo. Kadar se zgradi dom - in tisti, ki ga je že delal, dobro ve, kako, se tudi zaveda, da je bilo marsikaj narejeno slabo, pa bi bilo treba marsikaj narediti druga#e, da bo treba marsikaj popraviti, zaveda se tudi, kako bo treba ta dom vzdrževati. Najslabše pa je, kadar je treba dom razrušiti. Rušiti tako, da je treba samo zaradi nekega neumnega razloga celo zamenjati ljudi, ki prebivajo v njem. Danes zjutraj, #e je kdo poslušal - oprostite, ali lahko govorim? Danes zjutraj, #e ste poslušali ob 7.00 drugo jutranjo kroniko, ste slišali, kako se je dogajalo pred drugo svetovno vojno. Kakšna propaganda je bila in kako se jih je prepri#alo [...] PODPREDSEDNIK VALENTIN POHOREC: Kolega Rupar, prosim, ne upadajte v besedo. JERICA MRZEL: [...] da je narod, ki je potem napadel vso Evropo, ogrožen. In kakor, da smo ogroženi. Ti kr#i slovenstva, moram re#i, da ko smo se osamosvojili, me je postalo strah protireformacije. Isti ljudje, ki govorijo danes in te dni, kako je vse slabo, kar je bilo narejeno po osamosvojitvi, isti ljudje govorijo, kako je bilo vse slabo, kar je bilo narejeno po drugi svetovni vojni v socializmu, pa vendar vemo, da so se takrat gradili domovi, da so trije sosedje skupaj stopili, kupili material in naredili domove. Vemo, da so bile službe, vemo, da so bile narejene bolnice, vemo, da se je takrat lahko šolal vsak in zato je nastala kriti#na masa izobražencev, ki so lahko naredili samostojno državo. Isti ljudje poskušajo izni#iti narodnoosvobodilno borbo - isti ljudje. Isti ljudje poskušajo na piedestal postaviti nesre#no izdajalstvo; isti ljudje se ne zavedajo naše zgodovine in ne zavedajo se Cankarja, ki mu je bila uni#ena še Erotika 1911. leta - Cankarja, ki je napisal "Narod si bo pisal sodbo sam ", in tudi sedaj si bo seveda pisal sodbo sam. In jaz vabim drage in spoštovane volivke in volivce, da premislijo, kako, na kakšen na#in. Poglejte, snema se film o fojbah. Ali se zavedamo tega? Mi pa se prepiramo, kaj je narejenega in #esa ne. Vsi ljudje v Sloveniji, pa tudi tujci, ki prihajajo k nam, vedo, da se je Slovenija razvila, da je zacvetela. Vsi to vemo! In vendar ti prepiri v parlamentu! In vendar vsi podatki, ki jih govorijo ministri! In vendar vsi podatki, ki jih pripovedujejo drugi poslanci! Ne! Ta kr# je neprestan in težak. Samo nekaj bi vam še rada povedala, ker bodo za mano govorili še drugi. Razvijale so se v zgodovini samo tiste družbe, ki niso imele vojn ali druga#nih drugih stvari in hudih pretresov. Samo v miru se lahko dobro razvija družba. Lahko bi vam govorila o zgodovini, ker je o#itno ne poznate. Lahko bi vam govorila o usodi Prešerna, Linharta, Levstika, nesre#nega Trubarja in tistega #asa, ki je bil bogat. Lahko bi vam govorila o kme#kih uporih. Lahko bi vam govorila o Valhunu, ki je bil - #igav sin že, sin Kajtimara. In lahko bi vam govorila "Ne me#, pregnala nas bo sre#a kriva." Lahko bi vam veliko povedala. Jaz sem zato v tej stranki, ker se zavedam slovenske zgodovine in se zavedam, kaj je bilo dobrega narejenega in na #em lahko gradimo naprej. Prav gotovo ne na podtikanjih, prepirih in celo lažnih insinuacijah. Hvala lepa. Jaz vam želim vsem sre#o in predvsem volivkam in volivcem. Nadaljevanje 50. izredne seje 49
PODPREDSEDNIK VALENTIN POHOREC: Hvala lepa. K besedi vabim Geza Džubana. Prosim. GEZA DŽUBAN: Hvala lepa, gospod predsedujo#i. Po tem nastopu kolegice bi morda bilo pametno, da bi kon#ali. Obi#ajno so tovrstni nastopi bili s strani kolega Partlji#a, ki nam je poskušal zgodbo, ki se je tukaj odvijala, na nenavaden na#in zaokrožiti. Vendar ta poskus politizacije razmer v Sloveniji seveda ne more biti na tak na#in kon#an, ker imamo še kar nekaj #asa na razpolago. 2 uri in pol. Ve#ina ljudi ve# ne ve, kaj po#nemo tukaj. O#itno tudi nas, #e pogledamo po dvorani, ve# ne zanima, kaj se tukaj dogaja, in je vsako pametno razglabljanje, verjetno, bolj nespametno kot pametno. Prikazovanje razmer in želja s strani tistih, ki obtožujejo vlado, ni v tem, da naj bi se ve# zgodilo, pa# pa, da naj se ne bini# zgodilo. Glejte, sem iz ene od regij, ki je zainteresirana - statisti#ne regije - , da bi regije imeli. V veliki skrbi zaradi centralizacije. In da bi se zgodila decentralizacija, vidimo ob vsakem glasovanju, da ste kolegi glasovali proti ustanavljanju regij. Imeli smo primer Revoza, kateri nekoga hudo skrbi, da bi ljudje bili tej vladi hvaležni za to, kar se je zgodilo. Smo imeli zgodbo tudi v Muri. Takrat, ko se je vlada odlo#ila, da se Muri pomaga, smo zelo hitro imeli sklicano sejo odbora za gospodarstvo in vprašanja, zakaj in kako Muri takšna in tolikšna pomo#. V vseh letih izdelave nacionalnega programa gradnje avtocest so se zadeve po polževo premikale. Na eni strani so lokalni politikanti, ki s svojimi predstavniki danes tukaj govorijo, kako se po#asi ceste gradi, naredili vse, da se avtocesta v Prekmurju sploh ne bi gradila. Tudi ob zadnjem sklepu vlade, da se pospeši gradnja z ozirom na naraš#ajo#i promet, smo v medijih lahko zasledili ponovno skrb, zakaj pa pospešiti gradnjo avtoceste v Prekmurju. Tu danes spet slišimo neko skrb, ko so seveda prisotne kamere – zmedeno stanje do nezavesti! In seveda zgodbe, kmet in kmetijstvo se zlorabljata na neverjeten na#in. Izgleda, da mnogim hudo ne paše to, kar je vlada izpeljala v zadnjih dneh – pospešeno dokon#anje sanacije škode po suši in zelo hitro ukrepanje po to#i. V zelo kratkem #asu se je marsikaj zgodilo. Oglašanje iz ozadja. Ja, samo ena vlada ni izvedla zakona o sanaciji po suši, to je bila Bajukova, in samo eno vlado je odneslo ministrstvo za kmetijstvo, poleg tega milijardo in pol, to je bila Bajukova vlada. Manipulacije, kakršne redkokdaj kje kdo vidi. In kaj bo? Kako bo? Poglejte, vsak o nekem podro#ju govori, sam pa# o kmetijstvu. Imamo program, v katerem piše samo dva primera bom navedel : "Z razli#nimi oblikami pomo#i bomo spodbujali tudi napredek preostalih kmetijskih in gozdarskih podjetij kot preoblikovanje naslednic nekdanjih kmetijskih gospodarstev." Vemo, katera so. Jaz bi se morda strinjal, ampak na odboru za kmetijstvo smo neštetokrat doživljali zgodbe, kako jih je treba likvidirati. V programu piše, da jih boste spodbujali. Morda v redu, ampak od kod preobrat? Naprej beremo, kako se bo uvedlo: "Slovenija bo morala preiti na sistem direktnih pla#il." Upam, da gospoda Buta ne bo zadela kap. Saj imamo vendar od tranzicijskih držav najvišja direktna pla#ila! Pogajalci so celo izpogajali, da Slovenija dopla#uje iz lastnega prora#una tako, da bo dosegla evropsko raven, raven starih #lanic. Ali ni to podobna zgodba, da je pisal to nekdo, ki je podoben tistemu, kot je minister Pavliha 50 Nadaljevanje 50. izredne seje
rekel – on je sicer rekel, da imajo dolo#ene dokumente, jaz pa bi rekel, da je vprašanje, #e jih imajo. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK VALENTIN POHOREC: Hvala Gezi Džubanu. Še nekaj #asa ima za besedo na voljo Ivan Mami#. Prosim. IVAN MAMI#: Hvala lepa. Jaz bi rad govoril o naših cestninah in poštenosti, kot pravi naša vlada v zvezi s tem. Sem globoko prepri#an, da od vseh, kar nas je tukaj, nih#e ne more razložiti sistema pla#evanja cestnin na naših avtocestah in hitrih cestah. Namre#, imamo delno zaprt, delno odprt, delno z velikim popustom, delno pa brezpla#en sistem. Da smo prišli do tega, je morala država zapraviti kar nekaj milijard, ker je ob gradnji avtocest in hitrih cest bilo treba delati tudi sistem pla#evanja, ki ga imamo, isto#asno se pripravljamo na moderen sistem, tako re#eno "pla#aj, kar prevoziš". Kaj bo z infrastrukturo, ki nas je toliko stala? Namre#, ena najmanjša cestninska postaja stane okoli 300 milijonov slovenskih tolarjev, jih je pa 21, velikih in malih v Sloveniji. Po mojih izra#unih in skromnem znanju iz matematike je okoli 6 milijard. Nesistemati#en sistem, ki ga imamo, nam narekuje: Imamo tako drage cestnine, da stanejo toliko kolikor gorivo za enako prevožene kilometre. Drugo. Na dolo#enih odsekih mora voznik pla#ati celo trikratno navedeno oceno, in sicer na hitri cesti, ki ni isti standard kot je avtocesta, primer je relacija v [...] v Vipavski dolini. Tretje. V osrednjem delu Slovenije na avtocesti Slovenije eden prevožen kilometer, na enem delu, se pla#uje polovi#na cena, gre za odsek Vrhnika-Ljubljana. #etrto. Vožnja po avtocesti okoli Ljubljane je brezpla#na. Peto. #e se vrnemo nekaj let nazaj, vemo, da na relaciji Ljubljana-Višnja Gora vrsto let ni bilo pla#evanja cestnine. Na relacijo od Razdrtega do Podnanosa se je pla#evalo cestnino tri leta, #eprav hitre ceste niti ni bilo in še danes je ni. Za zaklju#ek ugotavljam, da bližje kot si Ljubljani manj pla#uješ cestnine, naj mi še kdo od vlade ali kdorkoli re#e, da v Sloveniji ni centralizma. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK VALENTIN POHOREC: Hvala, kolega Mami#. Franc Pukši# dobi besedo. FRANC PUKŠI#: Hvala lepa. Kolegice in kolegi. Veliko panike je bilo v zvezi s tem, ali opozicija sploh sme govoriti, kaj je v koalicijskem sporazumu ali ne. Gospod Drnovšek kot mandatar je 16.11.2000 poslal Borutu Pahorju naslednje pismo, da se del koalicijskega sporazuma predloži - torej to želi dr. Drnovšek - poslancu še pred obravnavo prve to#ke. To pomeni, naloga opozicije je, da bdi nad tem, ali se izvaja tisto, kar je koalicija obljubljala volivkam in volivcem. V 10. to#ki svojega programa ste zapisali: "Regionalna prihodnost Slovenije, ki bo zagotavlja enakomeren regionalni razvoj v izvrševanju življenjskih priložnosti državljank in državljanov." To ni res oziroma tega niste izvedli, kar tu piše, ampak ste obljubili in zato je naša naloga, da na to opozorimo. Na 56. strani te koalicijske pogodbe ste zapisali, da bo celovitost izvajanja regionalne politike med drugim temeljila na na#elu partnerstva v obliki sodelovanja med državo in lokalnimi skupnostmi. 11. marca 2003 je gospod Rop izjavil: "Regionalizacija je volilna obljuba LDS-a" - torej, mimo tega ne bomo šli. Sprašujem se, zakaj poslanci Liberalne demokracije in Združene liste ter gospod Pohorec niso podprli predloga novega zakona o Nadaljevanje 50. izredne seje 51
spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki ga je pripravila ministrica, gospa Kova#eva, in je mimogrede eden od boljših zakonov, ki bi z nekaj malo amandmaji lahko bil resni#no pravi zakon o regionalnem razvoju. Vaše podpore ni bilo, ker je bil takšen zakon zelo konkreten, to kar ste že zapisali v pogodbo. Ampak ministrica je bila naivna, ker ni bila politi#na: pa je bila strokovna dejansko ena edina v tej vladi, in je napisala v tem zakonu: prvi#, da bo takšen zakon partnerstvo med vlado in lokalno skupnostjo; da bo takšen zakon predvideval pogodbo za razvoj med razvojno regijo in državo; da bo takšen zakon predvideval tudi izvedbene na#rte. V takšnem zakonu je torej zapisano, da bo to novo partnerstvo osnova na podlagi realnih prora#unskih sredstev in seveda ne kot sedaj debatni klubi. In posamezna ministrstva danes lahko s svojo neaktivnostjo blokirajo uresni#evanje razvojnih ciljev. Zato torej poslanke in poslanci Liberalne demokracije, Združene liste, z gospodom podpredsednikom Pohorcem seveda tega niste podprli, ker ste se ustrašili konkretnih zadev. Še ve#, v tem zakonu je celo zapisano, da bo zakon uvajal regionalno štipendijsko shemo, regionalne inkubatorje in tehnološke centre. Kaj je s tem narobe? Motilo vas je! Ne želite in no#ete tega! In seveda to, kar se seveda sedaj dela, je pa dale# od teh podjetnikov v regiji, je dale# od otrok, je dale# od potreb štipendij, jedale# od potreb, ki se iš#ejo - torej, mladi kadri in tako dalje v samih regijah. Skratka, to so bili vaši argumenti, zakaj ne zakona, ne pa regionalizacija, sprememba ustave in tako dalje in pravite, da mi tega nismo hoteli. Ta zakon je podlaga in celo, tako kot sem že omenil, eden boljših sploh v tem mandatu, ampak ni zaživel zato, ker je bil resni#no strokovno pripravljen. #e pogledamo v zvezi z zaposlenostjo in socialnim stanjem na našem podro#ju. Mar država zares laže o revnih? V #asopisu je zapisano, da je po uradnih podatkih v Sloveniji realno revnih 14% gospodinjstev, po neuradnih pa, kolegice in kolegi, celo 60%. To je produkt vašega dela. Gospa Lidija Apohal je zapisala v #asopisu, da se je število upravi#encev socialnih pomo#i pove#alo s 35.000na 44.000, da se je sredstev za socialo in ogrožene z 10 milijard dvignil na 22 in tako dalje. Kolegice in kolegi, to ne pomeni socialne države, to pomeni revno državo na eni strani in na drugi strani nekaj bogatinov, ki so seveda ultra, ultra bogati. Kar seveda kažejo tudi naslednji podatki zavoda za zaposlovanje, ki govorijo, da od leta 1991 pa do leta 2002 se je število zaposlenih zmanjšalo od 841.000 na 783.000, ali tabela priliva otrok iz šol ter od tam med brezposelne. Leta 2003 je napovedanih 36.000 priliva iz šol in 18.000 v armado brezposelnih. Zelo pomemben je tudi podatek, kolegice in kolegi, o razmerju med ljudmi, ki so delo izgubili, in tistimi, ki so ga dobili. Lansko leto oziroma leta 2002 je to bilo: 64.000 jih je izgubilo in 50.000 dobilo. To pomeni negativno bilanco. Leta 2003 - 62.800 jih je izgubilo delo in 52.300 delo dobilo. Torej, zopet negativna bilanca v zvezi z zaposlovanjem, ker pomemben je podatek zaposlovanje, ne podatek brezposelnosti. Razprave, ki so bile v tem parlamentu v zvezi z avtocestami in tako dalje - ja, treba je jasno povedati. Sedaj smo dobili tudi pismo Gospodarske zbornice Slovenije, z obmo#ne zbornice Maribor. Ko se seveda vse institucije sestajajo, se sestajajo tudi zaradi nezadovoljstva ljudi, ki živijo ob teh cestah, je treba jasno povedati, da so poslanke in poslanci v Liberalni demokraciji in Združeni listi z gospodom Ferijem, ki je v#eraj tako vehementno govoril o pridobitvah avtocestnega programa v Prekmurju, krivi, ker pa# tega avtocestnega programa ni v Prekmurju in na Štajerskem. Enostavno zato, ker pa# ti poslanci, ki ste od tu - in gospa 52 Nadaljevanje 50. izredne seje
Pozson#eva, niste odlo#ali o tem, ampak so pa# odlo#ali vplivnejši poslanci in poslanke iz Ljubljane, Liberalne demokracije in Združene liste. Zato je takšno stanje, kot je. Ni# nimam proti obvoznici v Ljubljani, ampak sem prepri#an, da ni to prva prioriteta, da je najprej treba dograditi avtocestni križ, ne pa seveda najprej obvoznico. Gospod Pohorec, jaz sem bil vesel, da je v#eraj povedal zelo jasno, sicer ga je malo tiš#alo pri duši, da DeSUS-u ni šlo za stvar, ampak mu je šlo za oblast. Torej, njemu in njim ni šlo za to, da bi obranili tisto, za kar so prišli, pokojnine. S svojo prisotnostjo so pravzaprav naredili najve# slabega, kar so lahko, prav upokojencem. In na koncu. Minister za informacijsko družbo, #e bi hoteli, veste, bi lahko v zakon zapisali, ne od prve privatizacije, od dobi#ka, od profita boste vrnili tistim, kateri so ta Telekom zgradili. Ne. Zopet se vtikate v žepe! Seveda pripravljate tudi, verjetno, kaj za volilno kampanjo in tako dalje, ker po podatkih, ki smo jih imeli, pa# Liberalna demokracija porabi 20-krat ve#, kot to sme po zakonu. No, in mogo#e še za konec. Gospa pravosodna ministrica, v ponedeljek smo v #asopisu lahko prebrali, kako je gospa vrhovna tožilka gradila brez gradbenega dovoljenja. Menda je gradbeno dovoljenje na poti. Ni pa #udno, #e seveda to dela vrhovno tožilstvo oziroma #e to delajo tožilke - jezi se na sosede. Ni #udno, saj je tudi v zagovor minister, gospod Kopa#, leta 2002 povedal v zvezi s svojo domnevno #rno gradnjo, in pravi takole: "To sicer ne drži. Moje gradbeno dovoljenje je bilo pravnomo#no že leta 1989, sprememba gradbenega dovoljenja, ki ni ni# bistveno spremenjeno, pa res ni pravnomo#na." Torej to je napotilo za vse ostale. Razen, da seveda takšnim, ki imajo laboratorije, ki imajo delovna mesta, zaposlene ljudi in tako dalje, takšnim pa laboratorije rušite. Torej - enakost pred zakonom. Pa kje, dragi moji! In seveda o teh zadevah so govorili tako opozicijski kot nekdanji pozicijski poslanci. Tudi gospod Kangler je veliko o teh zadevah govoril in verjetno ve, saj je bil zraven skoraj vseh 7 let z vami, ko ste bili skupaj na oblasti. No, in za konec bi vam rad povedal še samo tole, za kar so me prosili oziroma kar so mi telefonirali ob#anke in ob#ani. Po radiu Ptuj je govoril gospod Rop, potem pa so me klicali iz boškanjcev, Borovcev, Cirkovc, Juršincev in tako dalje. Rekli so, da je gospod Rop veliko stvari povedal, vendar en problem#ek je pri tem, kar je povedal:ni prišel med delavke in delavce in jim povedal, kako naj živijo s 60 ali 70 tiso#aki. Ni prišel in povedal, kako naj diplomirani inženirji živijo in ustvarjajo družine s 120 do 140 tiso# tolarji. Povedali so, da smo res na evropskih standardih s cenami stanovanj, s prehrano, z bencinom, z vsemi stroški, smo pa seveda na balkanskih standardih s pla#ami. Ali to ho#ejo državljanke in državljani, bodo odlo#ali #ez mesec dni. Upam, da nikoli ve#. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK VALENTIN POHOREC: Hvala lepa. Mojstri znajo sicer vsako izjavo obrniti po svoje in še izrabiti položaj, ko mu ne moreš replicirati. Ima pa repliko kolega Kangler. FRANC KANGLER: Hvala za besedo, spoštovani podpredsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Poslanski kolega Pukši# me je omenil, pa ne vem, #e sem ga pravilno razumel: "Tudi poslanec Kangler je bil zraven v tej vladi." To je res, vendar bi rad kolegu Pukši#u in vsem ostalim, ki so bili v tem #asu v opoziciji, moja stranka v vladi, da sem bil znotraj vlade po svoje tudi upornik, ravno zaradi tega, kot smo nekateri tu spregovorili, ker se nismo strinjali ne s centralizacijo, nismo se strinjali z neenakomernim regionalnim razvojem in tudi na nekatere druge stvari smo opozarjali. Ne glede na to, ali je moja pozicija bila v parlamentu v opozicijskih ali pozicijskih Nadaljevanje 50. izredne seje 53
vrstah, in tudi v bodo#e, #e bom dobil mandat, bo moje delo v parlamentu na#elno delovanje. #eprav se tam kolegica iz Maribora posmehuje, ko v tem državnem zboru govorim, da ima nekdo razpis za 2 milijardi 800, pri #emer pa mariborska univerza dobi 45 milijonov in minister za obrambo mi da odgovor – gospod minister za obrambo, jaz se vam zahvaljujem glede prvega dela vašega odgovora, da so se dolo#ene stvari zgodile v Mariboru. Niste mi pa dali konkretnega odgovora na vprašanje, zakaj je mariborska univerza dobila samo 45 milijonov od 2,8 milijarde. Vi ste mi dali naslednji odgovor: "Univerza v Ljubljani je prijavila 76 vlog, od tega je bilo sprejetih 19, kar predstavlja 25% projekta." Mene zanima, koliko je teh 25% projekta, vrednosti od 2,8 milijarde. Nakar ste rekli: "Univerza v Mariboru je prijavila 19 vlog in dobila odobrene 3 projekte, kar predstavlja 16%." Teh 16% pomeni za mariborsko univerzo 45 milijonov. Kje je ostala razlika do 2,8 milijarde? To me zanima, in mi niste odgovorili. Prav tako na to temo - temu novinarju, ki si je upal te podatke zapisati. Dekan tehni#ne fakultete, gospod Ti#ar, sem povedal, je ugleden profesor, je tudi #lan Liberalne demokracije Slovenije in je #lan mestne ob#ine Maribor, mestni svetnik, in si prizadeva, da bi se te stvari pošteno delile. Pa se niso, na ta na#in se niso. #e pa mi dovolite, bi pozval ministra, ker mi ni dal odgovora na v#erajšnje vprašanje, zakaj je prišlo do razlike pri izbiri izvajalca do 140 milijonov - pri izbiri avtomobilov za gašenje v tunelih na slovenskih avtocestah. Trikrat se je mariborsko podjetje prijavilo, trikrat je bilo najugodnejše, trikrat je bil razpis razveljavljen. V #etrti razpis so šli skupaj s podjetjem iz Lenarta oziroma Maribora, z Domido. Zaradi administrativnih napak so bili 140 milijonov tudi cenejši od drugega ponudnika - bil je drugi ponudnik izbran. 140 milijonov, gospod minister! Za 140 milijonov niste podjetja iz severnovzhodne Slovenije izbrali. Vam je verjetno - vzdihujete vseeno, meni kot državljanu Republike Slovenije, ki prihaja iz tistih krajev, pa ni vseeno in to so stvari, ki jih je treba na nek druga#en na#in opravljati. Tako sem tudi danes dobil še eno pismo po elektronski pošti, vam ga tudi lahko pokažem, da ne bo kdo mislil, da blefiram, s strani mariborskega novinarja na to tematiko, zakaj je mariborska univerza bila deležna samo s 45 milijonov - minister za šolstvo, gospod Gaber, temu novinarju ni odgovoril. In na takšen na#in v tej državi ne moremo delati. Oprostite, ne moremo delati, ne gre. Ker v tej državi si zaslužimo, da vsi živimo enakomerno, skladno z vsemi predpisi in da imamo kvalitetno življenje popolnoma enako. Jaz ne nasprotujem razvoju osrednje Slovenije, samo vi morate tudi za to poskrbeti, da bomo enakovredni partnerji. Tudi tistim projektom, ki so bili v osredju Ljubljane. In kot sem povedal tudi v#eraj, nisem dobil odgovora, nisem dobil odgovora, kdo in na kakšen na#in sedi v teh komisijah, ki odlo#ajo o teh razvojnih projektih in investicijskih programih. In v temje problem! In tukaj bi morala slovenska politika narediti velik rez, da se pri#ne ta sredstva, ki so investicijsko naravnava, ko gre za razvojne projekte, enakomerno razdelijo po vseh univerzah, po vseh tistih segmentih, ki so kakorkoli upravi#eni. Dr. John Lagich, Denis John Lagich prihaja iz Maribora, se je prav tako z nekaterimi svojimi projekti prijavil. Nih#e ga ne rešpektira! Isto#asno pa ga rešpektira ameriška vlada. Za ameriško vojsko je pa dober, dober profesor, dober strokovnjak, ima programe, ima patentne programe, izgleda, da za njih lahko nastopa, za našo slovensko vlado, za slovenske komisije, ki odlo#ajo o tem, kdo naj bo izbran z nekaterimi razvojnimi nalogami in investicijskimi projekti, pa ni dober. Verjetno ima samo en problem - ta gospod profesor dr. John Lagich, ki ga jaz dobro cenim, tudi gospod Ti#ar: #isto druga#e bi verjetno s svojimi projekti in programi "vozila skozi", #e bi pou#evala na kateri drugi univerzi, kot pa v Mariboru. Tudi ni problemov 54 Nadaljevanje 50. izredne seje
pri teh projekih in teh profesorjih, ki delujejo na teh projektih, ko se prijavljajo v Bruslju na nekatere razvojne programe in tudi nekatere sklade. Jih rešpektirajo in jim tudi njihove programe revidirajo. Dokler jim bodo pa te programe in tudi razpise revidirali tisti, ki isto#asno svoje prijavljajo skozi svojo univerzo - na ta na#in pa je to nelojalna konkurenca in na ta na#in se ne dela. V tem je problem. In kot se kaže ta centralizacija monopola na tem podro#ju, izobraževalnem podro#ju, se kaže tudi v vseh segmentih bodisi politike, bodisi gospodarstva ali vsepovsod v tistem delu, kjer pa# odlo#a vlada in vladne institucije. To bo na nek na#in treba v bodo#e - katerakoli vlada bo, kdorkoli bo na oblasti - narediti v slovenskem politi#nem prostoru in zagotoviti enake možnosti vsem, ne glede na to, ali prihajajo iz Ljubljane, iz Kopra, iz Murske Sobote ali z mariborske univerze. In to je smisel slovenske politike za prihodnost. PREDSEDNIK FRANC (FERI) HORVAT: Hvala. Besedo ima kolega Janko Veber. JANKO VEBER: Hvala za besedo. Interpelacija o delu in odgovornosti vlade Republike Slovenije, ki je vložena s strani opozicijskih strank, bi seveda imela kredibilnost, v kolikor ne bi poznali dela v tem mandatu in tudi nekaterih korakov, ki smo jih z ve#ino glasov v nekem trenutku komajda prepre#ili. V mislih imam predvsem eno zadevo, ki se nanaša konkretno na predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiš#ih. #e se spomnimo teh razprav in #e se spomnimo dejstev, da se je želelo s spremembo tega zakona onemogo#iti kmetijska podjetja, da ostanejo še naprej zakupniki ali pa lastniki kmetijskih zemljiš#, je seveda to eden od neprimerno ve#jih problemov, kot je, recimo, o#itek, zakaj je vlada dodelila sredstva Revozu. Namre# v primeru sprejetja zakona, kot je bil takrat predlagan od danes opozicijske stranke, bi bilo ogroženih 30 kmetijskih podjetij, ki zaposlujejo 3200 delavcev. In #e naredimo samo kratko primerjavo. Recimo za Revoz, kjer se bo poskušalo zagotoviti 700 novih delovnih mest neposredno v samem podjetju in še 500 pri dobaviteljih, je treba pridobiti zunanjega investitorja, ki bo zagotovil v tem primeru 400 milijonov evrov - in vlada seveda bo poskušala, oziroma Republika Slovenija bo poskušala tukaj sodelovati z 10% nepovratnih sredstev v višini 40 milijonov evrov. Torej za 1200 delovnih mest bi bilo potrebno milijardo in 200 milijonov oziroma za 1200 delovnih mest je potrebnih 400 milijonov evrov, in #e naredimo grobo primerjavo s 3200 delovnimi mesti, ki so bila ogrožena s takratnim postopkom sprejemanja zakona, bi potrebovali za razrešitev tega problema milijardo in 200 milijonov evrov. Skratka, dvakrat ve# kot je danes potrebno za to, da uspešno rešujemo, denimo Revoz. In samo ta podatek dejansko, po mojem mnenju spravi celotno interpelacijo na povsem nekredibilen nivo, kajti te težko popravljive posledice ne bi mogli odpraviti niti v naslednjem mandatu, kaj šele v tem. Zato smatram, da je interpelacija resni#no povsem neutemeljena s strani predlagateljev in da smo lahko zadovoljni, da smo kot koalicijske stranke obvladali razmere na na#in, da se lahko uspešno razvija in ohranja tudi 3000 delovnih mest v 30 kmetijskih podjetjih. Hvala. PODPREDSEDNIK VALENTIN POHOREC: Hvala. Besedo ima kolega Matjaž Falkner. Ni #asa ve#. Besedo ima kolega Franc Sušnik. FRANC SUŠNIK: Hvala lepa. Spoštovane [...] PODPREDSEDNIK VALENTIN POHOREC: Nadaljevanje 50. izredne seje 55
Pardon. Opravi#ujem se, kolega Sušnik. Naredil sem napako, ki jo moram popraviti. Kolega Ljubo Germi# namesto Maria Gasparinija. [...] Glas v ozadju. [...] Prav. LJUBO GERMI#: Hvala, gospod predsednik, za besedo. Spoštovane ministrice in ministri, kolegice in kolegi! Pridružujem se mnenju, ki je bilo tukaj že ve#krat izre#eno, da seveda interpelacija v tem #asu, v tem predvolilnem #asu pomeni neko neobi#ajno zadevo. Kajti, prepri#an sem, da je predvolilni #as, #as v katerem moramo pred volivce s koncepti, razvojnimi pogledi, na osnovi katerih argumentih se potem volivci in volivke lahko verodostojno odlo#ijo, komu bodo zaupali naslednji mandat. Seveda tukaj bi želel jasno povedati, da se mi interpelacija ne zdi neobi#ajna, zaradi tega, da bi imel kakršnokoli dilemo, da si v mesecu septembru ne bi zaslužili svoje pla#e z delom in prepri#an sem, da tako kot to za mene velja, velja tudi za moje poslanske kolegice in kolege iz moje poslanske skupine. Ko sem pa prebiral interpelacijo, se ne morem znebiti ob#utka, da je v interpelaciji veliko pavšalnih obtožb, neto#nih navedb in seveda sem bil zelo zadovoljen, ko sem prebiral sicer zelo obsežno gradivo, ki ga je vlada predložila kot odgovor na "argumente" v narekovajih , ki so bili vloženi v interpelaciji, in seveda argumentirano odgovarja, kaj je bilo postorjenega v teh štirih letih. Seveda bi rad se v mojem nagovoru dotaknil dveh stvari, ki ju bi želel malo natan#neje obrazložiti. Najprej bi se dotaknil splošne navedbe ali obtožbe LDS-a, ki je namenjen podro#ju klientalizma in korupcije. Zelo me je spodbudilo, ko se je diskusija prelila prav na podro#ja, kjer smo nekateri #lani nekaterih društev, predsedniki društev, predsedniki zvez, torej predstavniki neke civilne družbe. Seveda, zelo pomembno se mi zdi, da je civilna družba, kateri pravzaprav pripada vsakdo izmed nas, nek pomemben element izgradnje te družbe. In zdi se mi zdelo nekorektno in žalosten sem, da se v to civilno družbo vnaša politika. Kajti, nikakor ne morem sprejeti te obtožbe, da bi sam kot predsednik strelskega društva I. Pohorski bataljon, ki ga vodim 23 let, katerega #lan sem 35 let, obremenjen bil, ko se bom vra#al v svoje okolje, da sem to zaradi klientalizma. Kajti, bil sem deležen sugestij tako pred letom 1991 in tudi po letu 1991, ko so bili tudi predlogi, da naj spremenimo ime tega društva. Seveda sem se in enim in drugim odlo#no upiral. Zdi se mi, da so sporo#ila politike zelo pomembna in seveda dolžnost, ki je v nas in pred nami je, da med ljudmi ustvarjamo zaupanje; zaupanje, da smo se med seboj sposobni pogovarjati. S tega stališ#a in s tega mesta se seveda zahvaljujem gospodu Janši, ki se je odzval povabilu in se je pridružil prijateljski nogometni tekmi v Rušah, kajti vprašanj,ki sem jih bil deležen, kako to, da LDS in vodja opozicije lahko skupaj igrata nogomet v eni ekipi. Seveda, zdi se mi, da je to zelo pomembno sporo#ilo, sporo#ilo, da se lahko med seboj pogovarjamo takrat, ko ne govorimo o politi#nih temah, da smo takrat lahko med seboj prijatelji. Ko pa govorim o mojem okolju, se mi zdi izredno pomembno povedati, da seveda smo okolje, v katerem smo po osamosvojitvi doživeli kar velike pretrese, saj smo bili okolje z veliko stopnjo brezposelnosti. Moram povedati, da smo z ukrepi te vlade naredili velike korake naprej, z ukrepi, ki jih je sprejela vlada in potrdil ta parlament - recimo, s podro#ja 56 Nadaljevanje 50. izredne seje
aktivne politike zaposlovanja. Ta parlament je sprejel zakone na podro#ju izobraževanja, ki je omogo#al investicije v našem okolju, ta parlament je sprejel stanovanjsko politiko, ki omogo#a izgradnjo ve# deset stanovanj v našem okolju, gradimo ceste, gradimo komunalno infrastrukturo, ki je omogo#ena skozi razpise, ki jih je predlagala ta vlada. In #e ugotovimo, da je to možno v ob#inah, kjer noben od županov ni #lan LDS-a, imamo torej dokaze, da lahko tudi tam, kjer ni pod narekovajem "te povezave", da mora samo biti #lan ali #lanska izkaznica LDS-a zato, da je garancija za neke investicije. Drugo podro#je, na katerega bi se pa želel na kratko obrniti, pa je podro#je zdravja. Torej, v interpelaciji obstaja veliko neto#nih navedb, ki kažejo negativno sliko v zdravstvu. Govori se o krizi vodenja, pomanjkanju vizije, nezadovoljstvu uporabnikov, nezaupanju izvajalcev, delnem razpadu zdravstvenega sistema in tako dalje. Seveda obstaja veliko argumentov, da temu ni tako. Podal bom samo dva argumenta, torej podro#je #akalnih dob, ki je bilo tukaj že velikokrat omenjeno. Mi smo z racionalizacijo v okviru zdravstvenega sistem, ko smo iz zastarelega sistema po oskrbnem dnevu prišli v obravnavo po skupini primerjalnih privar#evali veliko sredstev, ki smo jih seveda namenili novim programom. In seveda tukaj bi želel ponovno opozoriti, da so se #akalne vrste na operacije - torej, da se je število operacij na odprtem sicer skoraj podvojilo operacij sive mrene se je od leta 1999 potrojilo. In še bi lahko naštevali, na kakšen na#in so bili doseženi premiki v zdravstvu. V#erajšnje trditve poslanskega kolega Cukjatija sem ponovno preverjal po vrsti slovenskih bolnišnic, ali dejansko držijo dejstva,ki jih navajajo, da so se, recimo, pove#evale #akalne dobe na podro#ju operacij kile, žol#nih kamnov in tako dalje. Seveda lahko re#em, da nikjer v bolnišnicah, preveril sem jih pa najmanj deset, nisem dobil takšnega podatka. Ko govorimo o pove#anju sredstev v zdravstvu, je treba prav gotovo omeniti investicije. Investicije so prav gotovo ene izmed uspehov tega ministrstva, kajti v tem obdobju je bil dosežen velik zagon, sredstva pa velikokrat pove#ana v primerjavi s preteklimi leti. In seveda sedaj, ko govorimo o konceptih, o katerih bi seveda v tem predvolilnem #asu morali govoriti, lahko seveda govorimo, da hitra primerjava med usmeritvami iz bele knjige, ki je bila s strani opozicije seveda vedno in povsod kritizirana, in med izhodiš#i, ki jih ponujate v programu, obstajajo dolo#ene razlike. V LDS-u nikoli ne govorimo o tem, da zdravstvo ni zahtevno podro#je. Prepri#an pa sem, da je samo poskus opozicije o#rniti vlogo in pomen dejavnosti znotraj ukrepov ministrstva za zdravje brez argumentov,pot, ki ne bo prinesla argumentov. Zato sem prepri#an, da si zaslužimo naslednji mandat in da izpeljemo reformo na podro#ju zdravstva. Hvala lepa. PREDSEDNIK FRANC (FERI) HORVAT: Hvala. Besedo ima kolega Sušnik. FRANC SUŠNIK: Hvala lepa. Spoštovane ministrice, spoštovani ministri! Še enkrat bom poskusil opozoriti na grozljive alarmantne razmere na podro#ju kmetijstva in podeželja. Jaz sem ves mandat opozarjal na stanje v slovenskem kmetijstvu, vendar,na žalost je perspektiva vlade, perspektiva ve#ine v tem državnem zboru o#itno omejena na nek prostor, pogled ne seže v obrobja, ne seže na 75% površine Slovenije, kjer se dogajajo Nadaljevanje 50. izredne seje 57
grozljive, hude, daljnoro#no izjemno usodne in nepopravljive napake slovenske kmetijske in regionalne politike. Pozivam gospoda ministra Poga#nika, da se zapelje 500 metrov z neke regionalne ceste, na primer v šntjursko hribovje ali v zsavsko hribovje, na pobo#je Menine planine. Ne nazadnje je pa kolega Boži# plasti#no prikazal posledice stanja na podro#ju kmetijstva in podeželja tudi skozi vpis v osnovno šolo v Poso#ju in v dolini Trebuše. Vse preve# je praznih in zapuš#enih kmetij, ni ve# obdelanih površin na teh obmo#jih in klju#en problem in neuspeh slovenske kmetijske politike, na žalost tudi v zadnjem štiriletnem obdobju, se kaže v tem, da ta politika ni našla odgovora in na#ina, kako prepre#iti nezadržno propadanje slovenskih kmetij in nezadržno propadanje slovenskega podeželja. V poro#ilu za leto 2000, ki smo ga obravnavali v državnem zboru, smo ugotovili, da je v prvih desetih letih samostojne Slovenije propadlo cca 30.000 kmetij, tako da je bilo leta 2000 približno 86.000 kmetij v Sloveniji, od tega je bilo ve# kot 43.000 kmetij, ki so gojile dve ali manj glav velike živine, kar kaže na podatek, da so bile te kmetije dejansko majhne. In to je po moje tudi bistvo tega problema, da politika ni prepoznala, da vlada ni prepoznala slovenske posebnosti, slovenske razdrobljenosti, in da ste s tem primanjkljajem spoznanja šli tudi v pogajanja in v pripravo številnih podzakonskih aktov in predpisov, ki so bili sprejeti v zadnjem štiriletnem obdobju. Pohvalili ste se kar s 24 zakoni in 922 podzakonskimi predpisi, ki so praviloma strožji in uveljavljajo nerazumljive in neprimerljive nadstandarde v primerjavi z našimi sosedami, Avstrijo in Italijo. Na tak na#in ste še dodatno poslabšali pogoje kmetovanja, predvsem tistih srednjih in malih kmetij, in na#rtno pospešili propadanje teh kmetij in praznjenje podeželja. Druga#e si te stvari ne morem razlagati, ker mi je nerazumljivo, da bi kdorkoli, ki bi pripoznal in videl to stanje na podro#ju slovenskega podeželja, bi ne mogel naprej uveljavljati te prakse. Zato vas, gospod minister, pozivam, da si greste to pogledat; stanja ni zaznalo tiso# vaših uslužbencev in še tiso# ostalih, ki so se zaposlili v tem obdobju v ostalih institucijah, ki bi se naj ukvarjale s problemom kmetijstva, pa kljub tej množi#nosti niso našli odgovorov na klju#na vprašanja slovenske kmetijske politike. Še ve#!Klju#ni ljudje, ki so oblikovali kmetijsko politiko v zadnjem obdobju,so skrbeli bolj ko ne za svojo osebno promocijo in uveljavljali, še enkrat poudarjam, uveljavljali rešitve, ki so v celoti neprimerljive z rešitvami v sosednji Avstriji in v Italiji. Jaz vas sprašujem, #e imate evidenco, koliko kmetij je propadlo v zadnjih štirih letih, koliko domov se je spraznilo. Pa še drugo, ker, mislim, da bi morali tudi odgovoriti. Zaradi brezizhodnosti in vse težjega ekonomskega položaja slovenskega kmeta je vse ve# kmetij, kjer gospodarji ne morejo in ne uspejo dobiti gospodinje, ostareli, tam proti abrahamu in še naprej se mu#ijo na kmetijah brez vsake perspektive, brez vsake perspektive in vse te kmetije so obsojene na propad. Obsojene so na propad tudi zaradi tega, ker niste uspeliuveljaviti posebnosti slovenskega kmetijstva v fazi vklju#evanja v Evropsko unijo. To bi morali. To je bila klju#na naloga in izziv slovenske politike na podro#ju kmetijstva, ki je na žalost popolnoma zatajila. Govorili bi lahko še o celem nizu problemov, jaz jih namenoma ne bom navajal, namenoma jih ne bom navajal, ker je bilo o problematiki na podro#ju kmetijstva povedano izjemno veliko v zadnjem obdobju, izjemno veliko. Na žalost pa vse besede niso naletele na ušesa, ki bi prisluhnila, ki bi znala prisluhniti problemu slovenskega podeželja in slovenskega kmetijstva. 58 Nadaljevanje 50. izredne seje
Nekaj upanja je vlilo imenovanje posebnega ministrstva za regionalni razvoj, vendar ko smo sprejemali tisto goro predpisov in vse reforme, povezane z ustanovitvijo novega ministrstva, mi je bilo že takoj jasno, da iz te moke ne bo kruha. Nobenega premika v smer, ki bi zaustavila izrazito negativne trende na tem podro#ju. Jaz mislim, da bi na vsak na#in morali imeti pripravljen program sanacije na podro#ju kmetijstva, vendar ob takih in podobnih programih ni ne duha, ne sluha. Neizprosno uveljavljate svoj cilj, to je imeti pet tiso# kmetov, vse ostalo ste se pa vede, in to je najbolj hudo, odlo#ili, da boste razglasili za rezervat za medveda in za divje zveri. Hvala lepa. PREDSEDNIK FRANC (FERI) HORVAT: Hvala. Gospod minister, dr. Poga#nik. DR. MILAN POGA#NIK: Spoštovani gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci. Gospod Sušnik, spoštujem vas, zato ker ste zelo dober poznavalec kmetijstva in me malo #udi, da potem tako izjemno #rnogledo gledate na prihodnost slovenskega kmetijstva. Rekel bi naslednje. Da bi kljub vsemu morali ugotoviti, da so se ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo dolo#ene stvari spremenile in da se je Slovenija relativno dobro pripravljala v okviru možnosti, pripravljala tudi na podro#ju kmetijstva. Strinjam se z vami, absolutno, da je problem razdrobljenosti še vedno tista zadeva, katera tare slovensko kmetijstvo, in na katerem je treba veliko delati. Pa se mi zdi zato zelo pomembno, da pravzaprav ugotavljamo - res je to, kar ste rekli, v zadnjih šestih letih se je število kmetijskih gospodarstev z 90 tiso# zmanjšalo na 77 tiso#. Vendar to samo v kategoriji kmetij do 5 hektarov. Od leta 1997 se jeta odstotek zmanjšal in je približno v tej kategoriji nižji. Vendar pa lahko spodbudno gledamo na druge kategorije, to so kategorije od 5 do 10 hektarov, kjer se je že pove#al delež kmetijskih gospodarstev, še ve# pa v kategoriji 10 do 20 hektarov in 20 na 50 hektarov. Res pa je, da je v prvi kategoriji 50%, približno 50% slovenskih kmetij. Torej, prihaja do prestrukturiranj, s katerimi so se pravzaprav sre#ali vsepovsod v Evropski uniji, in seveda tudi pri nas. Rekel bi še to, da podatki kljub temu niso tako slabi, saj se je povpre#na velikost slovenskih kmetij pove#ala kar za 23% od leta 1997 in znaša sedaj 6,3 hektara. To je 1,5 hektara ve# kot leta 1997. To izrazito kaže na prestrukturiranje in to je tisto, kar se mi zdi najbolj pomembno, to se pravi trendi gredo navzgor. Zgodila so se predpristopna pogajanja in rekel bi, da smo izkoristili vse možnosti, katere je Slovenija dala. Poleg tega pa moram re#i, da sta tudi ta državni zbor in vlada Republike Slovenije oblino pripomogla k temu, kajti prispevala je kar 60% sredstev iz nacionalnega prora#una za podpre v kmetijstvu, ki znašajo sedaj 85% tistih, ki jih dobivajo stare #lanice Evropske unije. To so dobri trendi. Ravno tako pa je obdobje po 1. maju. Tu je bilo treba veliko dela podelati, vendar smo uspešno pravzaprav pripravili program razvoja podeželja 2004-2006, ki je vreden 323 milijonov evrov, od tega 281 milijonov evropskega denarja, ki bo bistveno pripomogel ravno k tem regijam, o katerih vi govorite. Ni nepomembno, da je Slovenija v 85% država, ki ima nizke proizvodne zmogljivosti, vendar to ni ravno zasluga pogajalskih izhodiš#. Vsekakor so bili materiali strokovno dobro pripravljeni. To je pa# preprosto dejstvo, da je Slovenija geografsko zelo razli#na in seveda tudi klimatsko zelo razli#na in da je to tisto, kar nam je omogo#ilo vstopiti v to kategorijo. In pomembno je v skrbi za slovensko kmetijstvo, da pravzaprav resni#no izkoristimo vse možnosti, ki nam jih na tem podro#ju Slovenija daje. In Nadaljevanje 50. izredne seje 59
v dokaz, in da zaklju#im, ker #as mi je zelo omejen, bi rekel takole. Da se pravzaprav obseg kmetijskih zemljiš# v uporabi ni zmanjšal. #e je bilo to leta 2000 424 tiso# hektarov, je v letu 2003 465 tiso# hektarov kmetijskih zemljiš# v uporabi. To se pravi, obseg uporabe kmetijskih zemljiš# se ne zmanjšuje. Slovenija skrbi za kmetijske površine. Res pa je, da prihaja do prestrukturiranja. In strinjam se z vami, da je potrebno najti program dopolnilnih dejavnosti za tiste manjše kmetije, pri katerih bi mogo#e z dopolnilnimi dejavnostmi to pomenilo preživetje. In še glede nadstandardov. Pri nadstandardih seveda smo se intenzivno potrudili, da smo vse nadstandarde, tiste, ki so omejevali kmetijsko proizvodnjo, spravili v okvire Evrope, in zadnji tak pravilnik bo izdan septembra, ki bo omogo#il klanje na domu in uporabo predelave, pridelave mesa na domu v obliki, kakršno Evropska unija dovoljuje. Hvala lepa. PREDSEDNIK FRANC (FERI) HORVAT: Hvala. Besedo ima kolega Aurelio Juri. AURELIO JURI: Hvala, predsednik. Kolegice in kolegi, spoštovana vlada, vsi, ki nas spremljate preko TV ekranov in radia, vsem lep dan, dežju in nam poslancem navkljub! Na vse resne o#itke, ki jih vsebuje interpelacija, so bili dani odgovori in to ne na splošno, ampak argumentirani, opremljeni s konkretnimi podatki in dokazi, verjamem, da tudi odgovori, ki so bili razumljivi in prepri#ljivi vsakomur, ki zna in ho#e poslušati. Za nami je mandat, katerega bilanco tudi sam ocenjujem kot zelo pozitivno, pa #eprav me vstop v Nato, kot veste, ni posebej navdušil, in #e je bil kakšen minister v tej vladi slab, ga danes ni ve# v vladi, ampak krepi in plemeniti vaše vrste, spoštovani interpelatorji. Zame osebno je bil najslabši #len te vlade tisti, ki je ves #as svojega ministrovanja vse prej kot blestel pri urejevanju razmer z Hrvaško, in kar je še huje zame, navijal za poteze, ki bi Sloveniji lahko pove#ale to, #emur pravite, mednarodno težo, ampak le ob boku prvi svetovni velesili in kot njena služabnica. Izmed o#itkov, ki jih naslavljate vladi, v poglavju Obramba, #e ste prebrali, je namre# tudi ta, da bi se, citiram: "Premalo, odlo#no in jasno odzivala na nove pobude in možnosti, ki bi lahko okrepile položaj Slovenije v mednarodni skupnosti." Teh novih pobud in možnosti ne eksplicirate, a upoštevajo# vaše poglede in odzive na najbolj aktualna mednarodna vprašanja, še posebej na dogajanja na kriznih žariš#ih, vaše stališ#e konkretno ob ameriškem zavezniškem napadu na Irak, vaše zagovarjanje slovenskega pristopa k vilenski izjavi tudi, ko se je izkazalo, da je temeljilo na lažeh, vaše siceršnje simpatije do vsega, kar po#nejo Združene države Amerike, me sili k sklepanju, da leti o#itek s tega naslova na vlado predvsem zato, ker se Slovenija ni umestila v skupino tako imenovanih "bojnih držav" in je v Iraku ni. Slednje pa je okoliš#ina, ki jo za razliko od vas osebno štejem kot enega od najve#jih uspehov te vlade. Mimogrede, ko ste ploskali odlo#itvi predsednika Amerike, da obra#una s Sadamom Huseinom, bi morali vedeti, da bo ta zgodba vplivala tudi na to, da bo to za#utilo svetovno gospodarstvo in da bo tudi pri nas manjša gospodarska rast, kot je bila na#rtovana leta 2000. Danes pa pripisujete odgovornost seveda vladi. To da nas v iraškem kaosu ni, je "vis-a-vis" trenda, ki smo mu bili pri#a ob vilenski izjavi in drugih željah Busheve administracije, poseben dosežek. Zelo pomembno je, da javnost izve, da naše volivke in volivci vedo in razumejo, kaj to pomeni. Morda razo#aranje odhajajo#ega ameriškega veleposlanika, nekoliko pogojno povedano, manjša mednarodna teža, kot jo pojmujete interpelatorji, kakšen denar#ek iz Washingtona manj, a veliko ve# miru, veliko ve# varnosti in veliko ve# mednarodnega ugleda. Poglejmo Italijo, poglejmo Španijo, preden se 60 Nadaljevanje 50. izredne seje
je odlo#ila, da bo umaknila svojeenote, Korejo, Filipine, Nepal, Tur#ijo in tako naprej. No, #e je moje sklepanje napa#no, povejte, da ste tudi vi veseli dejstva, da Slovenija ni voljna in da naših fantov ni v Iraku. Na koncu še pohvala, vendarle, ker ste se spomnili drugega tira in obalne straže, ampak to je projekt, ki smo ga vodili že takrat, ko o njem niste niti razmišljali, še manj ga podpirali. Tako da si ta vlada zasluži polno podporo za delo, ki ga je opravila, in vaša interpelacija je bila brezpredmetna. Hvala. PREDSEDNIK FRANC (FERI) HORVAT: Hvala. Kolega Janez Janša, kot prvopodpisani predlagatelj. IVAN (JANEZ) JANŠA: Rad bi odgovoril na nekatere navedbe, ki so bile tu podane, zelo na kratko. Kar se ti#e obalne straže in drugega tira, mi lahko samo razmišljamo o tem in predlagamo, vi, ki ste na oblasti, pa bi to morali narediti. To ste obljubili pred štirimi leti in ni# od tega ni bilo narejenega, kot smo ravnokar slišali, o tem še vedno razmišljate. Mislim, da vas niso volili zato, da bi razmišljali, ampak da bi kaj naredili. Kar se ti#e vilniuške izjave, predlagam poslancem vladne koalicije, da vprašajo predsednika vlade - #e je vlada tu ravnala tako v redu ali pa napa#no -, kaj je po#el na sestanku te skupine v Beli hiši 29. marca 2004. Gospod Rop je šel v Belo hišo na obisk v okviru vabila, ki so ga dobili #lani vilniuške skupine tam so bili samo predstavniki teh držav , in se je veselo slikal v tej skupini. In nismo slišali nobenega iz Združene liste, da bi pri tem protestiral. Predlagam tudi poslancem vladne koalicije, da vprašajo predsednika vlade, gospoda Ropa, kaj je obljubil predsedniku danske vlade ob svojem zadnjem obisku na Danskem. Gospod Rop je tam namre# obljubil predsedniku danske vlade, da bo Slovenija poslala svoje vojake v Irak v okviru danskega kontingenta, takoj ko bo sprejeta ustrezna resolucija v Združenih narodih. Resolucija je bila sprejeta, predsednik vlade je dal obljubo na uradnem obisku in ne vem, kaj je zdaj s tem. Tu vladni poslanci govorijo, kako so veseli, da vojaki niso v Iraku, ampak predsednik vlade je to obljubil ob obisku na Danskem. Torej, ali bodo tja poslani, glede na obljubo predsednika vlade, ali pa imamo predsednika vlade, ki v uradni mednarodni javnosti trosi lažne obljube, ki jih potem država ne izpolni, in si s tem zapravljamo kredibilnost. Torej naslavljam vprašanje na predsednika vlade, kaj je s to obljubo, ki jo je dal predsedniku danske vlade, da bo Slovenija v Irak poslala vojake v okviru danskega kontingenta. PREDSEDNIK FRANC (FERI) HORVAT: Hvala. Replika, kolega Juri. AURELIO JURI: Na kratko replika glede obalne straže in drugega tira. Glejte, to je projekt, ki je vendarle bil postavljen s strani te vlade med prioritetnimi nalogami. In to je velik dosežek po letih, ko nih#e ni ni#esar storil. Res, da je oba projekta pokrivala Ljudska stranka, ki je vse doslej pokrivala promet in pomorstvo. Konkretni rezultati pa nastajajo od tistega trenutka, ko se je Ljudska stranka pridružila opoziciji, kajti sedanji minister je kon#no nakazal dinamiko, na#ine in poti realizacije teh dveh projektov. Hvala. PREDSEDNIK FRANC (FERI) HORVAT: Hvala. Besedo ima kolega Maks Lavrinc. Nadaljevanje 50. izredne seje 61
MAKSIMILJAN LAVRINC: Hvala lepa, gospod predsednik. Kolegice in kolegi! Za izto#nico sem si zapisal nekaj, in to naj bi veljalo za vse, ki so govorili pred menoj, in tiste, ki bodo govorili tudi za menoj: tiso# modrecev ne more odgovoriti na eno samo neumno vprašanje. In ker se te dni ljudje predvsem sprašujejo, tako tisti, ki pišejo, kot tisti, ki berejo in poslušajo, zakaj ta interpelacija. Odgovora, ki ju jaz vidim sam, sta dva, eno je na#eti ugled vlade, #e pa že to ne, potem pa vsaj "zagravžati" politiko ljudem do te mere, da bodo rekli "saj so pravzaprav vsi isti, ne gremo volit". To je drugi u#inek, ki bi ga želela opozicija v tem primeru dose#i. Ampak, jaz sem prepri#an, da ste se ušteli. Zakaj? Zato ker, to je že Nietzsche rekel: "Težava, ki te ne zlomi, te okrepi." In jaz sem prepri#an, da bo koalicija po tej seji okrepljena. Ko sem te dni pripravljal neke vrste inventuro o svojem delu in sem upošteval oziroma pisal, kaj se je vse to po#elo in kje sem sodeloval zraven, seveda se nisem mogel otresti ob#utka, da se preve# hvalim. In sem se spomnil tega slovenskega reka: "Lastna hvala se pod mizo vala". Prav zaradi tega, ker je to tako in ker smo vsi Slovenci, po mojem na podobnem kopitu narejeni, kar se tega ti#e, vam moramo biti, vsi ki želimo dobiti kompetentno vlado, interpelatorjem hvaležni, saj ste dali možnost vladi, da se, torej kompetentno spoprime z vašimi pavšalnimi ocenami. Celo ve# je, jaz sem prepri#an, da so vas v nekaterih ocenah dobesedno povozili. Meni res ne morete o#itati, da sem nekriti#en do vlade, še manj do posameznih ministrov. Navsezadnje se lahko spomnite, da takrat, ko je magister Rop predlagal vlado, potem ko je odšel predsednik Drnovšek na drugo mesto, sam tiste vlade nisem podprl. #eprav bi mu bil kot Kamni#an dolžnik in sem mu še dolžnik. Namre#, osebno je zagotovil, da smo takrat, ko so bile poplave v Kamniku, popravili in sanirali dom starejših ob#anov, da 480 ljudi v livarni Titan ni ostalo brez posla, ko so to zahtevali lastniki. In da bo ZUIM recimo v prihodnjih letih doživel svojo celovito obnovo. Toda, ker sem menil, da ni mogo#e sprejeti opravi#ila ministrice oziroma kandidatke za ministrico za gospodarstvo, da objektivno ni odgovorna za stvari, ki so se dogajale v ELAN- u, šlo je za tiste nore nagrade, #e se spomnite, sem ravnal po svoje. Tej vladni garnituri, pa moram re#i, da zaupam, saj ve, da ni verjeti ekonomskim #arovnikom, ki menijo, da bi Slovenija lahko živela le od tega, da preklada solde iz enega žepa v drug žep oziroma iz ene firme v drugo in podobno. Problemov srednjega sloja takšna ekonomija ne bo rešila. Gradnja proizvodnih zmogljivosti, kjer bodo delali tiso#i, je tisto, kar lahko prinese ve# možnosti za zaposlitev temu sloju, s tem pa tudi možnosti za njihovo bolj brezskrbno prihodnost. Nobena družina ne bo bolj številna, nobena osebna stiska, ki se kon#a s samomorom, prepre#ena zato, ker mi tukaj nekaj govorimo. Še manj, #e o tem razpravljaš ob partiji golfa na Mauritiusu recimo. Boljše zaposlitvene možnosti, ve#je možnosti pridobiti stanovanje in podobne ugodne okoliš#ine, te pa lahko pripeljejo do tega, da bodo ljudje v stiskah vedeli, da niso sami. Zdaj pa, da opozorim še tiste, ki to poslušajo ali pa gledajo in vas tukaj na enega od segmentov našega dela. Tukaj popljuvate, denimo, pla#ni sistem v javnem sektorju. Nasprotno, vreden je vse pohvale, ampak to zares vse pohvale. Vreden je pohvale zato, ker se lahko ozremo, kako je nastajal. Nastajal je v dogovarjanju s socialnimi partnerji, dogovarjal se je sindikat, vlada in nastajal je tu v parlamentu. Sram vas je "žiher", to bom rekel naravnost, da vas je bilo oziroma da nas je bilo na javni predstavitvi mnenj, takrat, ko smo ta zakon 62 Nadaljevanje 50. izredne seje
obravnavali, samo pet, da ne bom našteval, kdo. In naslednje, bom rekel, da sodstvo, kjer imate najve# pripomb z menoj vred, tudi to se spreminja in spreminja se na bolje. In #e zdaj re#em tako še za zaklju#ek, koliko ste pravzaprav pretkani ali pa koliko slabo opravljate svoje delo. Poglejte, dr. Bernik je na straneh od 1-13, boste našli ta njegov magnetogram, govoril o tem, da ni nih#e ni# naredil v zvezi z izvensodnimi poboji. Sram ga je lahko, od strani 28 do strani 33 poro#ila, to je skupnega poro#ila o delu državnih tožilstevza leto 2003, lahko natan#no prebere, kaj vse je narejeno, koliko ekshumacij in tako naprej. To je prvo. Drugo, poglejte Pukši#a, kaj je govoril danes. Govoril je o socialnih pravicah in podobne stvar. Po drugi strani pa seveda pledira za slovaški na#in kapitalizma, da tako re#em, za #arobnih 3 krat 19. Veste, kaj bi to pomenilo: prvi#, pla#evali bi manj tisti, ki so bolj bogati, še manj bi pla#evali v skupno kaso, dražje bi se pla#evala hrana in tako naprej. Zato sem rekel, bom povedal še en primer, kakopovršen je lahko gospod Pukši# pri svojem delu, re#e, da je bila vrhovna sodnica, ki je brez gradbenega dovoljena delala, ne, pardon tožilka, bila je sodnica in da je zakon enak za vse, pove tudi to, da se zoper njo že ukrepa. Predsednik je že ukrepal. Inše nekaj bom rekel. Za zaklju#ek, kako dvoli#ni ste, ko te stvari po#nete, pove tudi to, #e je eden od LDS-a v nekem #asopisu omenjen, da ga je policija kazensko ovadila, seveda je to korupcija, klientelizem in vse sorte podobne "svinjarije". #e pa nekoganekajkrat kazensko ovadijo, kazensko ovadijo nekajkrat - tukaj pred seboj imam anonimko in jaz sem prepri#an, da bo imela kranjska policija še veliko dela, pa tožilstvo tudi - takrat gre pa za grdo in zlobno podtikanje, to je vsa štorija. Hvala lepa. S tem sem zaklju#il. PREDSEDNIK FRANC (FERI) HORVAT: Hvala. Replika, kolega Pukši#. FRANC PUKŠI#: Edina navedba, ki jo je gospod Lavrinc povedal, je to#na, da je to bila vrhovna sodnica gospa Miroslava Beli#, ki je zaposlena na upravnem oddelku vrhovnega sodiš#a in seveda tukaj se postavlja vprašanje morale. Kaj ste okoli tega naredili? Zaenkrat verjetno ni#. Kar pa seveda ni res, pa ni res to, kako dobro in odli#no živijo danes ljudje v tej državi. Skratka, tako slabo kot velika ve#ina ljudi na demografsko ogroženih obmo#jih v Slovenskih Goricah, na Štajerskem in v Prekmurju živi, še pa# ni živela. In to je rezultat vašega dela. Hvala lepa. PREDSEDNIK FRANC (FERI) HORVAT: Hvala. Besedo ima kolega Janez Janša, ki ga ne vidim. Naslednji ima besedo kolega Miran Potr#. MIRAN POTR#: Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi! Predvolilni zbor, ki ga je sklical gospod Janez Janša s podpisniki, se po#asi zaklju#uje. Zato mi dovolite, da povem nekaj besed za zaklju#ek, preden bosta najbrž govorila še predstavnika podpisnikov in predstavnik vlade. Najprej naj povem, da kar zadeva izjave, ki jih je v#eraj dal gospod Kelemina v zvezi z ustavo in v zvezi s koalicijo, niso resni#ne. Verjamem pa, da je gospod Kelemina prepri#ljivejši s pestmi kot z besedami in da mu ljudje v glavnem niso verjeli. Vendar tudi Združena lista je bila v ustavni komisiji, ki je leta 1990 sprejemala novo slovensko ustavo, jaz sem bil pa njen podpredsednik. Nadaljevanje 50. izredne seje 63
Kar zadeva pa delovanje koalicije, rekel je 12 let je ta koalicija na oblasti. Naj pregleda, kdo je vse v tem #asu bil. 8 let Slovenska ljudska stranka, 4 leta tudi Slovenski krš#anski demokrati, pa še kdo, ki je kasneje iz vlade izstopil zato, ker je vojska posegala v civilno sfero. Tako da #isto poenostavljeno lagati ne kaže. Drugo, kakšna je verodostojnost pri najenostavnejših stvareh. Poglejte, gospe in gospodje, tisto kar znajo ra#unati prvošol#ki, mislim da v drugem polletju, se pravi seštevati dvomestna števila, niste znali sešteti in ste trdili, da ste imeli predstavniki interpelacije manj #asa za razpravo kot predstavniki koalicije in vlade. To enostavno ni res. Seštejte. Tudi #e vštejemo vse, ki jih vi nimate za opozicijo, pa so, ste imeli pol ure skupno ve# #asa. To je, upam da znate seštevati in boste to naredili. In tretje kar bi rad rekel, ta razprava je pokazala, kakšen je nivo in kakšna je raven diskusije, kadar govori opozicija in kadar govori vlada in njeni predstavniki. Eni natolcujete, obtožujete posameznike, govorite neresnico. Nasprotniki, ki so napadeni, govorijo z dejstvi in z argumenti. Mislim, da je v 16-urni razpravi ali kolikor je trajala, ta slika jasna. In mislim da bo jasna tudi vsem, ki so na vašo zahtevo sklicani predvolilni zbor spremljali. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK VALENTIN POHOREC: Hvala. Besedo ima kolegica Cveta Zalokar Oražem. CVETA ZALOKAR ORAŽEM: Hvala lepa. Spoštovani zbor, spoštovani predstavniki vlade! Mogo#e najprej tudi z moje strani ena krajša pripomba. Nekateri kolegi iz Slovenske ljudske stranke so se danes tu predstavljali kot uporniki. Žal pa so bili uporniki samo takrat, ko je bilo potrebno rušiti koalicijsko pogodbo in dogovore. Ko pa je bilo treba lobirati in vle#i ministre iz koalicijske vlade za rokave in prositi za denar, so pa se predstavljali kot predstavniki vladajo#e koalicije. Sama sem ena izmed tistih, ki spadamo v županski lobi v državnem zboru. In moram re#i, da sem vesela, da nam je pravzaprav uspelo v tem mandatu zadržati to, da bodo županja in župani lahko kandidirali tudi na teh volitvah in imeli možnost biti izvoljeni v ta državni zbor. Predvsem zato, ker se mi zdi, da so tisti, ki zaradi velikega poznavanja lokalnih interesov in neposrednega stika z državljani in državljankami lahko ohranjajo in zagovarjajo te interese. In želela bi spregovoriti o lokalni samoupravi. In sicer v zvezi s tem, da sem vesela, da je državni zbor in vladajo#a koalicija v tem mandatu uspela ustaviti neracionalno ustanavljanje novih in novih ob#in. Tudi takšnih s samo nekaj 100 dušami, oziroma takšnih, ki ne morejo uresni#evati in izpolnjevati vseh svojih pristojnosti. Tako je bila v tem mandatu ustanovljena samo ena nova ob#ina, in to je ob#ina, ki je izpolnjevala vse zakonske kriterije. Pri tem se mi zdi pa zanimivo, ker gledamo tudi v prihodnost, da je v programu Slovenske demokratske stranke eksplicitno zapisano, da bodo podpirali ustanavljanje novih ob#in, #e bo tov interesu prebivalstva in bodo zagotovljene vsaj minimalne možnosti za normalno delovanje. No, in prav ta minimalizem me skrbi in se mi zdi nevaren, saj bi nadaljnja drobitev lokalne samouprave le-te, torej ob#ine, samo še bolj oslabila. Želela pa bi spregovoriti še o odnosu, dialogu in sodelovanju med vlado in ob#inami. Gospod Podobnik je v#eraj pozival vlado in ji polagal na dušo, da naj bo ve# tega sodelovanja. Menim, da se je to sodelovanje bistveno spremenilo, in to na bolje, tu je napredek. Ob#ineso prvi# dobile pod Ropovo vlado možnost neposrednega in zakonsko predpisanega sodelovanja pri nastajanju zakonskih in podzakonskih aktov. To je dobro; sicer še ni idealno na vseh ministrstvih, a napredek je o#iten. Tudi obe združenji, združenje ob#in Slovenije in skupnost 64 Nadaljevanje 50. izredne seje
ob#in Slovenije, sta postali resna partnerja v zakonodajnem postopku. Predsednik vlade mag. Rop je oblikoval tudi poseben posvetovalni organ, v katerem je udeleženih ve# kot 30 županj in županov ter predstavnikov združenj. Letos smo se na zelo dinami#nih, kreativnih in za obe strani, se mi zdi, zelo pomembnih sre#anjih sre#ali že dvakrat. Poleg tega pa so tudi redna vsakomese#na sre#anja vodstva skupnosti ob#in Slovenije, ki združuje ve# kot 110 slovenskih ob#in, s posameznimi ministri. Skupaj bomo na tem nivoju lahko razrešili veliko problemov in težav. In #e zaklju#im, mislim, da je odnos vlade in mag. Ropa do ob#in in njihovih združenj dosegel velik napredek in kaže na resno željo po sodelovanju, kooperativnosti, upoštevanju lokalnih interesov in je pomembneje boljši, kot je bil v preteklih letih. Hvala lepa. PREDSEDNIK FRANC (FERI) HORVAT: Hvala. Replika, kolega Podobnik. JANEZ PODOBNIK: Hvala. V tem mandatu se ob#ine po#utijo pastorke v slovenski politiki. In da ne bo nesporazuma, ni zasluga mag. Ropa, da lahko ob#ine sodelujejo pri spremembi zakonodaje. To je sprememba, ki je bila zapisana v zakonu o lokalni samoupravi bistveno bistveno prej, kot je vlado vodil mag. Rop. Ta navedba kolegice Oražmove ni bila to#na. Hvala. PREDSEDNIK FRANC (FERI) HORVAT: Hvala. Besedo ima kolega Pavel Rupar. PAVEL RUPAR: Hvala lepa, gospod predsedujo#i. Kolegice in kolegi! Maks Lavrinc mi je dal #udovito izto#nico glede anonimk, ki menda krožijo tudi v vaših vrstah. To bi rad navezal na neenakopravnost, ker je omenil, da bodo imeli kriminalisti ogromno dela s tistimi, ki so v teh anonimkah omenjeni. Vendar naj povem, da sem z vsebino teh seznanjen in da me #udi, kako Maks Lavrinc lahko opozarja na hitro intervencijo kriminalistov pri enih, poznamo pa anonimke, recimo Jelku Kacinu in drugim, ki so tudi krožile po celi Sloveniji, tudi tu, pa do danes nisem slišal niti ene besede, ne tožilcev ne policije, da bi se kdo bavil s temi zadevami, ki so bile omenjene, so pa drasti#no hujše od tistega, kar je mislil povedati Maks Lavrinc. Pa to ni edina enakopravnost v tej državi. Pred zakonom, pred drugimi tudi bonitetami ali karkoli že želite, so Slovenci neenakopravni, torej povsod tam, kjer nimajo zveze z vladajo#imi strankami. Nekaj primerov vam bom navedel. Recimo ta sprenevedanja in ta blefiranja predvsem Liberalne demokracije v#asih res presegajo razumne meje. Neenakopravne so tudi ob#ine. Me veseli, da je predhodnica govorila ravno o ob#inah, kako se morajo nekatere truditi, da pokažejo, da naredijo tisto, kar si ljudje želijo, pravzaprav, kar potrebujejo, v primerjavi z nekaterimi, ki to lahko naredijo, pravzaprav jih vehementno z levo roko. Recimo v mislih imam ob#ino Muta, kjer naj bi v prihodnjih dneh menda položili zopet en temeljni kamen za šolo in jaz sem zelo vesel, kajti devetletka mora biti za vse, dobra šola za vse. Vendar je pa problem, ki se mi pa poraja, problem financiranja. Namre# to šolo boste prvi v Sloveniji gradili na leasing, na leasing, z vsemi žegni in odobritvami ministrstva za finance, kar seveda pomeni, da so vse ostale ob#ine, ki so morale malo manj kot gotovino pokazati, da so gradile te šole, bile v neenakopravnem položaju in ob#ino Muta boste s tem za naslednjih 25 let zadolžili do grla, zaradi tega projekta. Vse te podatke imam in so lahko preverljivi. Nadaljevanje 50. izredne seje 65
Seveda to ni edini temeljni kamen, ki ga boste vgrajevali. V Liberalni demokraciji in vladi je zmanjkalo projektov, ki bi jih odpirali tik pred zdajci, tako kot ste pred štirimi leti sredi lepe ravnine v Prekmurju odprli skorajda, bom rekel, neuporabno avtocesto, pa ne prej in ne kasneje niti enega metra ve#. Takih projektov vam je zdaj zmanjkalo in zdaj ste se seveda omislili, da boste sadili te kamen#ke oziroma te temeljne kamne - sem bral nedavno, gospod Rop je posadil enega v nekih termah, v ob#ini Kamnik in tako naprej. Torej, v glavnem zmanjkalo vam je argumentov oziroma dejstev, s katerimi bi lahko še govorili, kako uspešni ste. Seveda tam, ko vam kakšne stvari ne pašejo - imate izreden instinkt, strahotno dober, izurjen vonj za javno mnenje - tam, kjer vam zasmrdi kakšna zadeva, jo hitro umaknete. V mislih imam zakon o Triglavskem narodnem parku, ki bi pravzaprav naredil katastrofo bisera Slovenije, pa ste ga tik pred zdajci v zadnjem branju spretno umaknili, celo soo#enje, ki naj bi bilo na eni od vaših pla#anih televizij med dvema poslancema, ki se stalno nekaj borita za to zadevo, je bilo preklicano oziroma ga sploh ni bilo, #eprav smo bili v studio povabljeni. Ravno tako recimo, fantasti#en blef Bleda, Bled in Brje, ali pa Berje, kot vi pravite, Gorenjci pravimo druga#e, ko bi ga morali potopiti, uni#iti, torej #udovito naravo ni# koliko milijard let oblikovano, da je to tam postalo, kjer je seveda ob#ina Bled, prebivalci so samoiniciativno zbirali podpise, ste zavohali, da to morda le ne bi bilo ta trenutek pametno potopiti in nekako uni#iti, je celo podpise eden izmed liberalcev nesel na ob#ino, #eš poglejte, tukaj jih imamo, pa jih ni on zbiral, samo postavil se je pa# tam zraven. Tisti, ki ste sprejeli tam akte liberalci, za potopitev tega podro#ja, ste sedaj na svoje sprejete akte zahtevali ustavno presojo, torej, blef od blefa, nekaj takega. Veste, to me zelo spominja na eno investicijo v ob#ini Trži#, ki jo je nedavno izvedlo podjetje Ultra, gospod Golobi#, liberalec, ki ga poznate, ki je vaš predsednik sveta, je tam direktor, je v Trži#u postavilo bencinsko #rpalko brez osebja, torej, to je prva #rpalka v Evropi na tak na#in. Dolgo #asa smo se vsi skupaj z ob#ino vred in upravno enoto trudili, da bi to #rpalko postavili in poglejte, res so jo, sicer z dovoljenjem, ki ni imelo soglasja požarnega inšpektorja, ker je na urgenco nekoga iz vlade pozabil v zakonskem roku, zakonitem roku dati soglasje, in seveda, #e po izteku tega soglasja ne dobi, avtomatsko velja,kot pozitivno in ta #rpalka je zrasla. Dolgo #asa je rasla in dolgo #asa se ni tam v bistvu ni# premikalo, v enem tednu marca meseca pa v treh dneh in treh no#eh od tepihov, trave, do lon#nic napisov semaforja, #udovita zadeva. Jaz sem rekel, Grega Golobi#, kapo dol. Do nedavnega, torej napisali so ceno nafte, še v#eraj je pisalo, da je to 200 tolarjev za bencin in dizel 170, vmes ste že 20- krat bencin podražili pa spustili pa spet gor in dol, ampak bencin tam ne te#e, še vedno ne te#e, niti eden iz te velike firme, ki je dobila na desetine milijonov nepovratnih sredstev od vlade, ni zaprosil niti za dovoljenje, za uporabno dovoljenje. #rpalka je danes tam, sicer lepa na pogled, stoji brez funkcije. Podoba Liberalne demokracije. Lepa kulisa, Potemkinova vas, vse lepo izgleda, vendar funkcionira ne. Sam sem pregledoval delo in pa podro#je notranjih zadev. Naj povem, da je minister korektno odgovoril na 4% vseh zastavljenih o#itkov, ki jih naj ne bi vlada naredila. 4% je odgovoril na tisto, kar je bil vprašan. 8% je krivdo za neizpolnjene zadeve ministrstva za notranje zadeve prevalil na nekoga drugega, #eš, drugi so krivi. Torej vse sorte. 7% odgovorov je povsem nevezanih na o#itke. Kot na primer bi vam branjevka, pri kateri ste naro#ili solato, vam zatrjevala, da je zelje popolnoma ista zadeva in da kar zelje kupite, približno tako to zgleda. 81% tega skoraj centimeter debelega pisanja je v zvezi s tem, o #emer torej nih#e 66 Nadaljevanje 50. izredne seje
ni povprašal, po tistem, kar je tu notri napisano. Torej gre za popolno sprenevedanje in pa za zelo slab, slab o#itek. Pa vendarle, ti procenti niti niso tako pomembni, veste, pomembno je, tudi številke ne kdo ve koliko, pomembno je nekaj. Pomembno je, da vprašamo ljudi, ne vem, ali so zadovoljni s ceno u#benikov - šola se je za#ela danes. Ali so zadovoljni otroci, ki prihajajo iz šole obremenjeni z nalogami in sistemom, ki ga imajo skupaj s starši? Bistvo vsega je, da vprašate mlade družine, kako se po#utijo, ko se jim rodi otrok, pa nimajo kam iti stanovat. To je bistvo, veste, ljudi moratevprašati, #e so zadovoljni v zdravstvenih domovih, v bolnišnicah, ko #akajo bolni in onemogli na tisti pregled oziroma na zdravniške usluge. Vprašajte delavce, ali so zadovoljni s pla#ami upokojence, ali so zadovoljni s pokojninami, glede na to, kar so leta in leta vlagali v pokojninske sklade. Vprašajte njih, kakšno je njihovo zadovoljstvo. Pa potem študentje, kje se namestijo, v katerih centrih, kje spijo v Ljubljani oziroma Mariboru ali v Kopru v #asu bivanja, v #asu študija. Ali se jim ne zdijo privatne najemnine teh stanovanj predrage? Katera vlada jim je omogo#ila, da živijo bolje? Pa ne nazadnje vprašajte ljudi, #e se še spomnijo, kaj so bili certifikati po podelitvi premoženja državnega. Kdo jim jih je pobral za majhne denarje. Ne nazadnje vprašajte kmete, #e so zadovoljni. Ne vem, vprašajte enostavno ljudi, ali se strinjajo s to vlado ali ne. Vse številke, vse ostalo je pa #isto navadno blefiranje in pošteno in prav je, da smo jim to povedali, ker je treba povedati, tako enim in drugim. Zdaj jih pavprašajte to#no po teh, koliko so zadovoljni in kako se po#utijo ob vladavini Liberalne demokracije. Hvala lepa. PREDSEDNIK FRANC (FERI) HORVAT: Hvala. Besedo ima kolega Rudolf Moge. RUDOLF MOGE: Hvala lepa. Spoštovane poslanke in poslanci! Tudi sam bi kot doktor Mramor to stvar po strokovni plati ocenil z negativno oceno. Za opozicijo, po politi#ni plati pa z oceno odli#no. Govorim namre# za stvari, ki so napisane napisane zelo pavšalno in neprimerno. Kot primer, ker imam zelo malo, #asa navajam samopodro#je kulture, 2,9. Celotni kulturi so namenjeni trije stavki. Zadnji stavek govori: "Slaba kulturna politika na podro#ju naravne kulturne dediš#ine in neu#inkovito sodelovanje ministrstva pa se kaže, da tudi v primeru Kobilarne Lipica, ki je že vse odosamosvojitve, še posebej v zadnjih letih, sramotno propada." Dejstva, prvi#, leta 2002 je bil sprejet zakon o živinoreji, ki je lipicance opredelil kot slovensko avtohtono pasmo doma#ih živali, ki je pod posebnim varstvom države. Drugi#, Kobilarna Lipicaje v skladu z navedenim zakonom pridobila status priznane rejske organizacije, ki vodi izvorno rodovniško knjigo za lipicance. Tretji#, Kobilarna Lipica statusno priznana organizacija je pri#ela opravljati javno službo, strokovne naloge v konjereji tudi za lipicance v zasebni reji. #etrti#, takoj po vstopu Republike Slovenije v Evropsko unijo je bila Kobilarna Lipica pri evropski komisiji uvrš#ena na seznam rejskih organizacij, ki vodijo izvorno rodovniško knjigo za konja lipicanca. Naprej, da sramotno propada, vlada je na šesti redni seji uvrstila s sklepom številka ta in ta program varstvenega razvoja Kobilarna Lipica. Rezultati poslovanja javnega zavoda so bili do leta 2002 pozitivni. Leto 2003 pa je na poslabšanje poslovnih rezultatov vplival predvsem izpod koncesijske dajatve od posebnih iger na sre#o. Vsakdo, ki je šel gledat, je videl, da se je vlada na 25. redni seji seznanila z analizo poslovanja, zadolžila javni zavod, da pripravi poslovni na#rt Nadaljevanje 50. izredne seje 67
za naslednje dvoletno obdobje, ki ga je ta naredil in je vlada s sklepom dala temu javnemu zavodu 122 milijonov tolarjev. Tako da, kolikor jaz vem in ko sem jo obiskoval, ta kobilarna je vrhunska in smo lahko na njo ponosni. Na koncu pa še to, v letih 2001 do 2004 je javni zavod Kobilarne Lipica prejel 1 milijardo 322.000 sit. In #e si niti teh podatkov niste mogli pridobiti - takšne neresnice pišete, kup jih je tukaj noter - je za nas zelo veselo, da lahko te re#i tu pripovedujemo. Davkopla#evalcu pa davek ostane, tako da po moji oceni je ta interpelacija malo nemarno, poredno napisana in da bo še koga zaradi te interpelacije glava bolela, davkopla#evalce bo pa stala. Ker sem že star poslanec, bi vam pa rekel, #e bi bil pa sam v opoziciji, bi pa vlado na javni seji vprašal, "vlada, zakaj vi trdite, da je bilo trgovine z orožjem samo 10.000 nemških mark, ko pa vendar Madonova komisija v letih 1992-1996 ni kon#ala svojega dela, komisija, v kateri sem bil od 1996-2000, ni kon#ala svojega dela, ko Jerovškova komisija 2002-2004 ni kon#ala svojega dela in ko jetrgovina z orožjem, ki dela vsaj strankam in ugledu Slovenije veliko škodo, to, da je "perpetuum mobile" vsakih volitev." Poglejte to: v eni no#i sem preštel kar 17 milijonov mark! To je v #asopisu. In "perpetuum mobile" se odpira. Kaj smo mi, spoštovane poslanke in poslanci, od tega imeli? Govorili smo tu. Kaj so javni fakti? Vlada, 10.000 nemških mark, ta pravi 17 milijonov nemških mark in stoji za tem. Kar je povedal gospod Pajnkiher takrat, ko so izginili magnetogrami, da je sam štel denar – spomnite se na tiste vsote! Povedal je, kdo je imel to blagajno, povedal je, komu je predal to blagajno. In naprej, povedal je tudi to Jelin#i#, kdo je nosil vre#ko z denarjem v kabinet ministra. Spoštovane kolegice in kolegi, #e nekdo misli s temi manipulacijami, da smo mi voli, pa vam zagotavljam, da volivke in volivci niso. In enkrat bo moral ta državni zbor zbrati toliko poguma in enkrat bo morala javnost vedeti, kaj se je na tem podro#ju dogajalo. In zato, vlada, vas jaz krivim, da ste pa na tem podro#ju slabo delali. #e bi rekli, da je bila dokumentacija uni#ena, #e bi rekli, da nimate ni#esar, bi rekel, hvala lepa! Tako vam pa, vlada, vaši lastni ljudje – vi nam govorite o 10.000 nemških markah, vaši lastni ljudje, ki so pa notri, delajo pa te stvari pišejo. Into še ni vse. In zaradi tega mislim, da bi bilo enkrat dobro za naš interes, da bi se tu res o konkretnih re#eh pogovarjali, da bi te stvari do konca po mojem mnenju raz#istili. Rekel bi še naslednje, da kdor u#i in vzgaja, mora biti vzgojen. In pri#akujem od našega velikega profesorja, ki nas tu o moralnih vrednotah pou#uje, naj to stvar tudi v svojih nastopih upošteva. Hvala lepa. PREDSEDNIK FRANC (FERI) HORVAT: Hvala. Besedo ima kolega Bogomir Zamernik. BOGOMIR (MIRKO) ZAMERNIK: Hvala lepa, gospod predsednik. Težko razumem taka razburjanja, ki prihajajo iz ust spoštovanih kolegov z moje desne strani, ne samo slednjega, tudi nekaterih predgovornikov. Kajti #e bi bilo to res, #esar se nekako, kot vseskozi izražate, bojite, da bi se ljudem priskutilata politika, potem je ta seja za vas lahko kve#jemu dobra stvar. Kajti #e vsa ta lepore#na iteracija, ki je je tu notri ogromno, v tem špehu, ki se imenuje odgovor na interpelacijo, drži, potem ljudje to itak vedo. Povejte jim, stopite pred ljudi, vse je v najlepšem redu, vi živite – tako kot je bilo, mislim, da v#eraj re#eno – v Indiji Koromandiji, vse je v najlepšem redu, opozicija se naj pa zaletava po svoje in naj opozarja na stvari, za katere se jim zdi, da niso pravilne; mi pa trdimo, da so, ljudje to itak vedo in zato ni nobenega razloga za skrb z vaše strani. Tako da najbrž nas lahko povabite na pija#o in re#ete, hvaležni smo 68 Nadaljevanje 50. izredne seje
vam, da ste to naredili. Ampak ne vem, zakaj toliko razburjanj ob tem. Kajti, kot sem rekel, tu notri se ne prizna ni#esar, da je karkoli narobe, vse je v najlepšem redu. Jaz ne vem, ali živim v druga#nem okolju, ali živim med druga#nimi ljudmi. K meni prihajajo ljudje, ki se s tem v celoti ne strinjajo, ne v celoti, sploh se ne strinjajo. In mi pošiljajo, že odkar sem vodil to komisijo, nešteto pisem, pozivov, apelov za delovanje pravne države, ki žal ne deluje. No, pa vendarle potem v#eraj do#akam govor predsednika vlade, ki je pa vendarle priznal in bom prebral, ker to mislim, da mora iti v anale, v zgodovino njegovih izjav, ker take izjave so zelo redke in pravi: "Na podro#ju pravosodja z marsi#em nismo zadovoljni in smo to nezadovoljstvo tudi ve#krat izrazili. In moja ocena je, da imamo program, kako zagotoviti ve#jo pravno varnost in ve#jo u#inkovitost pravosodja." To so besede prvega ministra gospoda Ropa. Zelo pohvalno. #e se ne bi potem oglasila nekaj ur za njim njegova ministrica in ga v celoti demantirala. Pa bom prebral zdaj še pa njene besede, tako da o#itno v tej državi pa res nekaj škriplje, in ker je kolega Janša v#eraj prinesel VD 40, bi mogo#e bilo dobro, #e bi našli tukaj kakšen VD 40 in popravili to škripanje v pravosodnem sistemu in v sami vladi. Kajti predsednik vlade pravi, da marsikaj ni v redu, tako kot bi moralo biti. Kaj je ta "marsikaj", veliko ljudi ve,in #e bi imel #as, bi te primere navajal. Njegova ministrica ga pa prakti#no v istem dnevu, v istem ve#eru demantira s tem, spet berem njen magnetogram: naj vas spomnim na zakon o sodiš#ih, zakon o sodniški službi, zakon o notariatu, zakon o odvetništvu, ne bom vsega bral, tega je ogromno, našteva tudi 7 400 kvadratnih metrov novih prostorov, ki so jih sodiš#a dobila - ja, zelo pomembno za ljudi, ki bi jim naj ta sodiš#a služila, ki ne pridejo desetletja do svoje pravice. Pojdite jim to povedat. Poslušajte mi smo zagotovili 7 400 kvadratov za delovanje sodiš#, zdaj se pa vi ne ozirajte na to, #e sodiš#a ne delujejo. Mi smo sprejeli zakone o notariatu, o sodniški službi, o ne vem še #em, ampak vi svojo pravico pa vseeno zahtevate - pa kakšni ljudje ste, zamenjati bi vas bilo treba. Ker sem rekel, da je teh primerov zelo veliko, bi navedel samo enega, ker vidim, da še imam minuto #asa in potem bom prepustil besedo še kolegu Siniši. Na mene se je obrnil eden od državnih uslužbencev, ki ga je zelo spodbudila izjava pravosodne ministrice, ko je pozivala ljudi, naj se ne obra#ajo na sodiš#a. Pravi, kako naj se ne obra#am na sodiš#e, #e pa si drugje pravice ne morem dobiti? On je moral tožiti državo, da mu je izpla#ala to, kar mu je po zakonu pripadalo. Ampak vemo na#in delovanja, ki se je preve# ukoreninil v našo državno upravo: dobiš odlo#bo, potem se pa pritoži na njo, pritožba se pa tako ali tako rešuje zelo dolgo, na sodiš#u tudi deset let in ve#. In tak na#in razmišljanja, izdajmo odlo#bo, potem pa se naj pritožijo, je preve# ukoreninjen. In ta pravi, ko sem že prišel prakti#no do kon#ne, se pravi preko prve stopnje, preko druge stopnje, sem šel k temu organu, ki je napako naredil in rekel, zdaj pa izpla#ajte, da bo stalo manj državo. Izpla#ajte pobotno. Ne, toži do konca. Seveda davkopla#evalci so pla#ali zaradi tega ve# denarja. To ni edini primer, takih primerov je ve#, ampak kot sem rekel, nimam #asa, da bi našteval, ker kolegi Siniši Germovšku ne želim, da bi šel skozi kalvarijo tudi njegov konec, se pravi Bovško, tako kot je šla Savinjska dolina, kjer se od leta 1990 12-letna vladavina LDS-a še vedno pozna, tako da še vedno niso urejene cestne povezave po katastrofalni poplavi leta 1990. Ampak o tem kdaj drugi#. Hvala lepa. PREDSEDNIK FRANC (FERI) HORVAT: Hvala. Besedo ima kolega Jože Avši#. JOŽE AVŠI#: Nadaljevanje 50. izredne seje 69
Kolegice, kolegi! Moj spoštovani kolega, Maksimiljan Lavrinc je sicer navedel dva možna razloga, zakaj je sploh prišlo do te dvodnevne seanse v državnem zboru, ki se imenuje interpelacija proti Vladi Republike Slovenije. Še eden je, zelo pomemben. To je predvolilni nastop posameznih poslancev, ki so tukaj pred nekimi minutami nekateri celo javno klofutali tiste svoje poslanske kolege, recimo s Štajerske, s katerimi bodo neposredno tekmovali na bodo#ih volitvah. Tudi kolega Pavle ni mogel mimo gospoda Vu#ka, #eprav ga ni imenoval. Tudi to je eden od bistvenih razlogov za to, da smo danes dva dni tukaj. Sicer pa je ta interpelacija zares neka #udna zadeva in seje tudi #udno za#ela. Mislim, da nisem edini, ki je zelo presene#eno v#eraj gledal gospoda Janšo, kako z VD 40 mašira proti govornici. Jaz sem osebno mislil, da nas bo malo naoljil, da bi to kolesje tega parlamenta dva dni bolje teklo, pa ne, to je bil eden tak dokaj mizeren poizkus prikaza klientelizma v Republiki Sloveniji, na nekem artiklu, ki se imenuje VD 40. Ta poizkus seveda mislim, da ni uspel, je pa uspelo nekaj drugega. Izredno veliko reklamo, brezpla#no temu artiklu, ki ga proizvaja sicer ameriška firma. Morda je celo muho, dve muhi na eden mah dosegel ta njegov nastop. Danes na vseh naslovnicah dnevnih #asopisov je VD 40 glavna atrakcija obtožbe proti slovenski vladi. Zanimiva zadeva. Ko smo pred nekaj meseci govorili tudi o klientelizmu in korupciji, je bilo nekako #isto preslišano, vsaj iz tistih, ki nas nenehno obtožuje za to, da takrat, ko je bil, sicer danes pravi gospod Janša po napaki imenovan za direktorja Telekoma gospod Podobnik, da je njegov brat oziroma firma v lasti njegovega brata poslovala z nekimi [...] Nerazumljivo. [...] , to pa ni bil klientelizem. Pa mislim, da res ni bil. Kajti, Slovenija je tako majhna in vsi moramo nekaj delati in vsi smo si skoraj da z vsemi že v sorodu, da bomo naenkrat imeli en sam klientelizem, #e bomo natak na#in seveda obtoževali eden drugega, na ra#un VD 40, ki je res artikel, ki ga vsako gospodinjstvo in vsak šofer potrebuje, vendar pa to res ne more biti predmet obtožbe proti naši slovenski vladi. Kako se pravzaprav lahko po#utijo kolegi poslanci iz nekdanje koalicije, iz vrst SLS, ko jih sedanja opozicija, sedanji kolegi nenehno obtožujejo za napake v pravosodju, v prometnem ministrstvu, v kmetijstvu. Ni# ne velja v teh resorjih, ki so jih ja vodili vaši poslanci, katerih domena ne samo en mandat, tudi v Bajukovem #asu in še prej je bila v rokah SLS. Naenkrat to ni# ne velja in vsega so krivi ti naši kolegi, ki dva meseca zasedajo in so zapolnili vrzel po izstopu teh poslancev. Torej nesmiselne obtožbe, nesmiselne potem, ko se je res marsikaj premaknilo. Nih#e ni povedal, recimo, da je v vsej zgodovini slovenskih vlad obrambni minister gospod Grizold edini, ki je dokon#al svoj mandat in da je to morda temelj temu, da se je toliko stvari v Slovenski vojski premaknilo na bolje. To trdijo tudi uniformirani uslužbenci Slovenske vojske, ne samo mi civili v slovenskem parlamentu. Ali pa to, da je gospod Pavliha v dveh mesecih pripravil prometno politiko, ki je res šla samo skozi vladni resor, da pa je menda strokovnjak, ki je, ko je zasedal sekretarski položaj v prometnem ministrstvu, napisal ta del interpelacije in gladko napisal, prometne politike ni. Verjetno se ni zavedal, da je bil vsaj nekaj #asa on odgovoren za to, da bi jo napisal. Bom kon#al, tudi jaz bom pustil še #as svojim nekaterim kolegom. Zaklju#il bi pa tudi tako, kot ste šli vsi v svoje vloge in na svoja obmo#ja. Nekorektno in nefer je in mislim, da boste pla#ali ceno za tiste napade na novomeški Revoz, ki ima vpliv tako 70 Nadaljevanje 50. izredne seje
na Belo krajino, Dolenjsko, kot na Posavje. Ker tudi v Brežicah pri#akujemo velik razvoj v eni od teh firm, ki deluje na podro#ju proizvodnje avtomobilskih delov in tako dalje. Hvala za poslušanje. Ni vam bilo potrebno tega. PREDSEDNIK FRANC (FERI) HORVAT: Hvala. Besedo ima kolega Siniša Germovšek. SINIŠA GERMOVŠEK: Hvala, gospod predsednik. Spoštovani predstavniki vlade, kolegice in kolegi! Jaz imam kratek #as, zato bom kar direktno nadaljeval tam, kjer je kon#al gospod Boži#. S povsem odve#nim upanjem, da bo minister preganjal odgovorne za obnovo iz leta 1998 po potresu. To se zagotovo ne bo zgodilo, ker zdaj, kar dela, dela, da zakriva te napake in da pokriva tiste odgovorne, ki so ogoljufali in ne nazadnje okradli prizadete v tem potresu. Vse to, kar se zdaj dela, ti delni programi pravzaprav so v tem namenu, da se do 3. oktobra ne pokaže vsa resnica in zato tudi ni bilo analize in zato tudi ni bilo poro#ila. Ljudje pa pravijo, kot pravi ob#an, vem samo to, da so mi zaradi poloma te obnove, zaradi napa#ne obnove uni#ili dom in da imam v "kasi" pajka, se pravi denarja nima ve#. Dogaja se zdaj samo za nekatere, tiste, ki imajo teh pet hiš, medtem ko seveda drugi #akajo do konca septembra. In na Brdu 32 je gospa po petih tednih le do#akala komisijo, ki je potem ugotovila, da hiša je vendarle nevarna za bivanje. Ampak, potemko so pregledovali dokumentacijo, je gospa ugotovila, da so streho zara#unali dvakrat. Se pravi, pla#ala je streho pri obnovi leta 1998 dvakrat. In jaz samo upam, da pravzaprav to ne sodi v tisto podro#je, da je lahko svinjarija, tudi velika, vendar ni nujno, da je kaznivo dejanje. Skratka, #e gremo dalje, kaj se dogaja? Pravzaprav, dogaja se popolna zmeda in kaos in ljudje samo gledajo. In ugotavljajo, da so vse zadeve bistveno slabše kot leta 1998. Namre#, denarja za odpravo posledic naravnih nesre# ni. Niti prebitega tolarja ni in seveda zdaj iš#ejo druge vire. Leta 1998 so iznašli poso#nino, ki je šla za krpanje prora#unskih lukenj, medtem ko so iz socialne banke iz Pariza podelili ljudem kredite, zaradi katerih so v bankrotu in zaradi katerih so pravzaprav na robu preživetja. In pla#ila teh obrokov so res grozljiva. No, in zdaj nekaj montažnih hiš – letos so iznašli donatorje. Seveda, donatorji postavljajo pogoje in rušili bodo tudi hiše, ki so obnovljive, ki so dokaj v redu in ki jih ne bi bilo treba rušiti. Vendar, ker so pogoji donatorjev taki, da imajo pri tem tudi promocijo, izbirajo hiše z ve#jimi družinami in nih#e tam pri nas ne ve, po kakšnih kriterijih se to dogaja. Ljudje imajo ob#utek, da gre za neke vrste loterijo. Namre#, pri eni hiši, ko so odklonili, ker so rekli, da se da hiša popraviti, so šli k sosednji. In ta sosednja je bila najprej ugotovljena, da je v redu. Tudi vmes so popravili že dva dimnika, se pravi, iz tega programa, ki je bil razvpit kot hitra pomo# – dobro je, da veste, da bodo te dimnike potem zara#unali v kasnejših postopkih, #eprav je bilo najavljeno, da bodo zastonj. In v tej hiši so popravili dva dimnika v vrednosti milijon tolarjev. Zdaj pa bodo donatorji porušili in bodo naredili novo. To je pa# za ilustracijo, kakose dela pravzaprav kaoti#no, popolnoma dezorganizirano in ljudje se seveda #udijo, so zelo zaprepadeni in presene#eni, kako je možno, da se to dogaja. Namre#, kot sem omenil, denarja ni, sistemskega vira ni. V prora#unski rezervi so mogo#e neke številke, vendar likvidnostno, vemo, da jih ni in da so porabljene pravzaprav že nekaj prora#unov vnaprej, #e bi hoteli vse te nesre#e, kjer ljudje #akajo, da bodo dobili zakonsko dolo#eno odškodnino. Zdaj seveda, kot smo rekli, donatorji, potem bodo vzeli ljudem zavarovalnino oziroma odra#unali od škode, ki jim bo pripadala, potem elektro [...] Nadaljevanje 50. izredne seje 71
Nerazumljivo. verjetno bodo preusmerili. Ampak vse to ne bo zadostovalo za dogodke po 3. oktobru, se pravi, ko ne bo denarja in ko so ljudje zelo zelo zaskrbljeni, kaj se bo potem zgodilo s tistimi, ki nimajo te loterije, se pravi, ki niso prišli med teh pet objektov in ki zdaj v tem prvem valu, ki ima namen predvsem prikriti polom obnove iz leta 1998 in polom državne tehni#ne pisarne. V nadaljevanju pa zakon, ki je tako popravljen pravzaprav samo zato, da se lahko stoodstotno popravijo napake iz leta 1998, in drugim ne zagotavlja veliko oziroma bistveno manj oziroma celo nekateri posamezniki, ki jim pripada po zakonu samo 35 kvadratnih metrov, za tiste je že tako re#eno, da »vam se pa slabo piše oziroma ne bo ni#«. Prepri#an sem, da tudi preiskave, ki kažejo, in tudi za laika so zelo zgovorne, ko se raziskujejo na#ini kreditiranja in se ugotavlja, da se obnavljajo brez temeljev, in nekateri statiki in komisije, ko ocenjujejo, re#ejo, kako je to mogo#e – seveda, v poro#ilu tega najbrž ne bo. Ampak jaz se nadejam pravzaprav, da nekateri po službeni dolžnosti se bodo morali polotiti te zadeve, kajti tega, kar ne morejo odkriti, je bilo pa zara#unano 100% po teko#em metru. In zdaj je tudi tak ob#utek, da prehod, kot je minister rekel, na drug sistem, da se zdaj pa ve# ruši, ni samo zaradi spregleda tega, da take konstrukcije, ki so zelo slabe, se ne da popravljati, ampak da bi se #im ve# porušilo tudi materialnih dokazov slabe obnove iz leta 1998. In sem prepri#an, da je kar v nekaj primerih to možno dokazati. Vendar sre#a v nesre#i je tudi ta, da vsega se ne da porušiti in da pa# dokazi bodo ostali, #eravno je težko dobiti strokovnjake, ki se upajo podpisati pod nekatera objektivna dejstva, ker posredno ali neposredno pridejo v kontakt z državno tehni#no pisarno oziroma z vsemi službami, ker nasprotovati pomeni mogo#e ogroziti lastno prihodnost. Skratka, podro#je, na katerem pa ni dvoma, da ta resor in ta vlada zasluži veliko grajo in negativno oceno, je pa# podro#je odprave posledic naravnih nesre#, kjer pravzaprav namesto solidarnosti in vsaj malo so#utja prevladuje, da se pravzaprav protežira posel, velik posel, ki ga morajo pla#ati prizadeti, ki pa tega potem ne zmorejo in jih je zdaj veliko, veliko v težavah, na katere pa se nih#e ne ozira in nih#e ni niti približno – ker ta analiza bi bila potrebna ne 30. septembra in neko poro#ilo, ampak temeljita analiza, ki bi ugotovila, da je treba tudi za nazaj marsikaj korigirati. Vendar se to v teh okoliš#inah zagotovo ne bo do#akalo. In državna tehni#na pisarna, #e beremo v nekem intervjuju, da je minister navil ušesa vodji državne tehni#ne pisarne, naj bo bolj prijazen, to se v bistvu zagotovo ne bo zgodilo. Za ilustracijo. Ko so komisije civilne zaš#ite prihajale ugotavljat, ali so objekti vseljivi ali niso vseljivi, je bilo prvo vprašanje, "#igavi ste, od kje ste, a ste iz DTP," in so se #udili, zakaj, »a, #e ste iz DTP, ne boste prestopili praga.« Od civilne zaš#ite pa so jim seveda dovolili, da so potem ocenili, ali je hiša nevarna za bivanje ali ne, to so bile te prve komisije. Skratka, to je samo ilustracija, kakšen sloves ima državna tehni#na pisarna. Tudi predsedniku republike sem predlagal, da se ustanovi, zagotovijo finan#na sredstva, dosti mo#an strokovni tim, sestavljen iz pravnika, finan#nika in gradbenika, ki bo branil prizadete pred državno tehni#no pisarno, ki naj bi jim pomagala. Kajti vsiljevanje in prisiljevanje v podpis pogodb, ki jih ne poznajo, ki nimajo niti vseh elementov, da bi se z njimi seznanili, je pa# praksa, ki potem v nadaljevanju pomeni, da se ljudje samo zgrozijo, ko ugotovijo, kaj jih je doletelo. In, seveda, to je zelo paradoksalna in absurdna situacija, da bi rabili tako pomo#, ker prizadeti, #e 72 Nadaljevanje 50. izredne seje
poleg tega ni pravno pismen ali kako druga#e gradbeniško usposobljen, je potem lahek plen državne tehni#ne pisarne, in to je pravzaprav ve# kot žalostno. PREDSEDNIK FRANC (FERI) HORVAT: Hvala. Besedo ima kolega mag. Blaž Kav#i#. MAG. BLAŽ KAV#I#: Vse države tega sveta se soo#ajo s problemi, s tehnološkim ekonomskim in družbenim razvojem se del problemov razrešuje, pojavljajo pa se novi problemi. To preprosto dejstvo velja izpostaviti zato, ker bi #lovek ob tej interpelaciji ob izvajanjih opozicije lahko dobil ob#utek, da se s problemi soo#a samo Slovenija, v neki imaginarni tujini, pa se cedita med in mleko. Res pa je soo#enje s problemi v posameznih državah lahko bolj ali manj uspešno in prav je,da politi#na opozicija opozarja na stvari, ki po njenem mnenju niso v redu in na stari, ki bi se jih dalo napraviti bolje. Interpelacija, ki jo obravnavamo, pa je nekoristna, ker njeni predlagatelji poskušajo vsiliti vtis, da je v Sloveniji vse narobe. Toenostavno ni res in tak na#in kritiziranja tudi ne pomaga pri razreševanju problemov, ampak zgolj prispeva k zaostrovanju odnosov, k usmerjanju pozornosti na neprava podro#ja in verjetno tudi prispeva k temu, da se pri državljanih do politike ustvarja negativen ob#utek in zmanjšuje pripravljenost za udeležbo na volitvah in na referendumih. Tisto, kar je za ljudi dejansko pomembno, bolj pomembno od takšne ali druga#ne interpretacije, trendov, obrestne mere ali javnofinan#nega presežka ali primanjkljaja, je kakovost življenja. Kakovost življenja pa je v Sloveniji po osamosvojitvi stalno napredovala in je na visoki ravni. Ob numeri#nih podatkih, ki to potrjujejo, so dovolj povedali predstavniki vlade. Morda pa še ve# pa lahko pove vpogled v življenje in delo povpre#ne nemške družine, povpre#ne latvijske družine ali družine, v katerikoli drugi evropski državi. Govoriti na primer o visokih pla#ah v Nem#iji, pa ni# povedati o višini najemnine za stanovanje in o drugih življenjskih stroških, to ni ni# drugega kot demagogija. Kdorkoli si je nabral nekaj konkretnih, osebnih primerjav s tujino, le ta bo lahko preprosto priznal v Sloveniji ve#ini državljanov gre dobro. Žal ni države na svetu, kjer bi vsem državljanom šlo dobro. Tudi v Sloveniji so ljudje in družine, ki se težko preživljajo. Njihovega problema pa ne moremo reševati z iskrenimi ali zaigranimi #ustvenimi razpravami, ampak je potrebno še naprej krepiti socialno politiko v smeri partnerskega odnosa, ki bo spodbujal in podpiral državljane. Ena od najpomembnejših sestavin kakovosti življenja državljanov je zagotavljanje kakovostnih zdravstvenih storitev na na#in, ki odraža vrednote pravi#nosti in solidarnosti. #e pa prou#imo kritiko zdravstvenega sistema njegovega delovanja, v interpelaciji lahko ugotovimo, daje velik del kritike usmerjen v domnevno prepo#asno in ne dovolj obsežno privatizacijo zdravstvenega sistema. Stališ#e ministrstva za zdravje osebno razumem kot naklonjeno vse ve#jemu vklju#evanju privatnih sredstev v zdravstvo, vendar ne na na#in, ki bi ogrožal doseženo raven zdravstvenih storitev za starejše in za ekonomsko šibkejše. Prav je, da vlada odkrito ne pristaja na tak na#in privatizacije o zdravstvu, ki bi povzro#al delitev državljanov na dve skupini, na bogatejše in na revnejše. Kritika zdravstvenega sistema je pomanjkljiva tudi v tem, da ponuja kot alternativo vrsto rešitev, ki so po eni strani neustrezne, po drugi strani pa so si med seboj v nasprotju. Lahko je pavšalno ponujati krajše #akalne dobe in druge izboljšave, pri tem pa ne povedati,od kod denar. V svojem programu SDS na primer govori o potrebi po pove#anju sredstev za zdravstvo, a dejansko namenja zdravstvu manjši delež v bruto družbenem proizvodu, kot pa ga uspeva zdravstvu namenjati sedanja Nadaljevanje 50. izredne seje 73
vlada. Pravijo, da bi zdravstvu namenilisedem odstotkov bruto družbenega produkta iz javnih in 1,2% iz zasebnih sredstev. To pa je kar eno odstotno to#ko manj, kot je sedanje stanje. Lahko je obljubljati znižanje davka na dodano vrednost za zdravstvo, zdravila in tehni#ne pripomo#ke, ob tem pa ne povedati, kako nadomestiti izpad prora#unskih sredstev. To pa je kar 1 odstotno to#ko manj, kot je sedanje stanje. Lahko je obljubljati znižanje davka na dodano vrednost za zdravstvo, zdravila in tehni#ne pripomo#ke, ob tem pa ne povedati, kako nadomestiti izpad prora#unskih sredstev. Lahko je operirati s polresnicami s podro#ja izgradnje cestne infrastrukture. Minister je izjavil, da bo 166,7 kilometrov avtocest zgrajenih do konca mandata te vlade, ne pa da so te ceste že zgrajene. Odsek Klanec-Ankaran ima v resnici dve etapi in bosta dejansko dve lo#eni predaji v promet. Torej Klanec-Socerb in pa Socerb-Ankaran. Cestnine. Višina cestnin. Vsi si želimo #im nižje, ampak priznati je treba, cestnine so od slovenskih nižje samo še v Gr#iji. Hrvaške na primer so 20% višje od naših. Minister je pravilno navedel podatek, da je v prora#unu za avtoceste namenjenih 37 milijard tolarjev, razliko do o#itanih 122 milijard tolarjev iz Darsovega programa pa predstavljajo neprora#unski viri. Slovenskih priložnosti ne velja iskati z zlobnim brskanjem po doma#em dvoriš#u, ampak na podro#ju sodelovanja pri vsestranskem mednarodnem uveljavljanju. PODPREDSEDNIK VALENTIN POHOREC: Hvala. Besedo ima minister, magister Kopa#. MAG. JANEZ KOPA#: Gospod Germovšek je prej povedal toliko natolcevanj pa tudi laži, da moram na par stvari vseeno odgovoriti. Poglejte, v popotresni obnovi iz leta 1998 je bilo obnovljenih 1447 objektov visoke gradnje. Od teh jih je v tokratnem potresu 6 utrpelo konstrukcijske poškodbe, kakršne ne bi smelo biti. To pomeni 4 promile približno vseh teh objektov. Jaz sem skupaj z županom ob#ine Bovec, ki je iz iste stranke, iz katere prihaja gospod Germovšek, naro#il poseben strokovni nadzor, ki analizira, kaj se je zgodilo na teh objektih, pa ne samo na teh, še par ve# sva jih dala analizirati. Kajti vsem nam, tako lokalni skupnosti, kot državi je v interesu, da se raz#isti, ali je bilo morda pri kakšnem objektu pri popotresni obnovi tudi kaj narobe. In seveda bomo podatke tudi javno objavili. Ve#krat je gospod Germovšek rekel, kako državno-tehni#na pisarna prisiljuje ljudi v razli#ne stvari. Državna tehni#na pisarna nikogar v ni# ne prisiljuje. Tam je zato, da ljudem pomaga in proces popotresne obnove po mojem mnenju tudi organizacijsko in strokovno #isto dobro vodi. Slišati je bilo od gospoda Germovška grožnjo. On sploh zelo rad grozi ljudem, predvsem v svojem lokalnem okolju, #eš, kakšni monstrumi smo tukaj v Ljubljani. Pri tem moram povedati, da sem pravzaprav tudi jaz #ezso#an, da so to moji ljudje, moji sosedje, ki imajo podrte hiše, in bom jaz z njimi živel celo življenje, kolikor dolgo bom še živel, in sem jaz z njimi bolj povezan, z mnogimi, kot pa gospod Germovšek. In sem seveda njim odgovoren in njim zavezan. Mi smo v noveli popotresnega zakona zapisali kot pravico, da vsakdo, ki je imel poškodbe leta 1998 in jih ima sedaj znova, dobi 100% stroškov sanacije povrnjenih iz državnega prora#una. To je pravica, ki je navsezadnje iztožljiva. Zato groziti, #eš, aha, sedaj se trudijo, 74 Nadaljevanje 50. izredne seje
res so u#inkoviti, hitro so organizirali popotresno obnovo po letošnjem potresu, po 3. oktobru vas bodo pa pozabili, tako nekako je bilo razumeti, je iz trte izvito. To so stvari, ki so z zakonom zagotovljene in bodo veljale v katerikoli vladi, naši ali pa kakšni drugi. Seveda sem pa prepri#an, da #e bo naša, bo popotresna obnova funkcionirala tako u#inkovito, kot funkcionira ta hip. Naj povem, da sem se sedaj vrnil, zato sem bil nekaj #asa odsoten, slovesnega dogodka, ki je bil zelo prijeten, kjer smo podpisali 7 pogodb za nove hiše, ki jih bodo pla#ali razli#ni donatorji, slovenske firme in seveda bo v prihodnjih dneh še ve# takih dogodkov. Hvala lepa. PREDSEDNIK FRANC (FERI) HORVAT: Hvala. Besedo ima, kolega Jožef Kavti#nik. JOŽEF (JOŽE) KAVTI#NIK: Hvala lepa. Bom kar prešel, zaradi tega ker je #asa premalo. Evidentno je, da gre v Sloveniji Slovenkam in Slovencem boljše, da bi lahko bilo in da bi lahko šlo to hitreje, tudi je evidentno in tudi vlada je to priznala. Da bi pa lahko šlo slabše, je pa tudi možno in seveda tega se zavedamo vsi. Poglejte, kar tako povprek in po#ez brez argumentov obtoževati je zadeva zelo ob#utljiva in lahko besede, ki jih izre#ejo politiki, še kako resno vzamejo ob#anske in ob#ani oziroma državljanke in državljani. Govoriti o preobremenjenosti otrok v šoli je zelo nevarno. Hitro lahko starši oziroma otroci to vzamejo zares in imajo ob#utek, da delajo oziroma se u#ijo preve#, #e se zavedamo, da je znanje tisto, ki nas bo, Slovence in Slovenke, pripeljalo v svet in Evropo, da bomo lahko le z znanjem konkurirali proti števil#no mo#nejšim državam in narodom. Poglejte. Primerjalni podatki kažejo, gre tukaj za 13-letnike, to je za u#ence in u#enke 7. razreda, in to so primerjalni podatki mednarodnih raziskav, da so naši u#enci med tistimi, ki najmanj #asa preživijo pri pouku, manj ur pouka imajo 13-letniki le na Madžarskem in v Islandiji, enako število ur pouka imajo na Norveškem, v državah kot so na primer, #eška, Portugalska, Gr#ija, Anglija, Belgija, Francija, Nizozemska, Irska pa so u#enci pri pouku dlje #asa. Seveda se zavedamo, da ni samo število ur pouka tisto odlo#ilno. Oomembna je kvaliteta pouka, pomembne so vsebine. Tudi na vsebinah se veliko dela od leta 1990 in prenova šolstva je od leta 1990 kvalitetna, kar nenazadnje kažejo tudi podatki. Poglejte, od leta 1991 je bilo v Sloveniji 4.3% ljudi z visokošolsko izobrazbo, leta 1992 7.9%, da je bilo v letu 1991 33 tiso# študentov, da je sedajvpisanih preko 80%. Za takšno število študentov in dijakov je zelo težko zagotavljati vsem najboljše in najustreznejše pogoje. Se pa tudi na tem podro#ju izredno vlada zavzema. Glede na odgovore, ki jih je vlada dajala, se skoraj nam, poslankam in poslancem, ne bi bilo treba oglašati in jih zagovarjati, kajti odgovori, ki so jih dali, so tako kvalitetni, da ni potrebno, da jih zagovarjamo tudi mi. Pa vendar, vaše govori#enje v#asih presega tudi potrpežljivost. Sami me poznate, da sem bil potrpežljiv in da nikoli nisem nikogar žalil in sem mu tudi prisluhnil, pa sem se tu moral oglasiti. Pustil bom #as še ostalim. PREDSEDNIK FRANC (FERI) HORVAT: Hvala. #asa ni ve# dosti, vendar nekaj minut ga je še. Janez Komljanec ima besedo. JANEZ KOMLJANEC: Hvala lepa, predsednik. Tudi jaz se bom ustavil pri šolstvu, ker se mi zdi pravzaprav zelo neodgovorno in banalno, da se govori predvsem o teži nahrbtnikov, šolskih torbic, o Nadaljevanje 50. izredne seje 75
obremenitvi otrok. Mislim, da je najve#ja vrednota tam, kjer si otroci lahko pridobijo znanje. In to se je v nekaj zadnjih letih bistveno spremenilo. Bom konkreten in bom govoril o Koroški, glede na to, da ni veliko #asa. Leta 1990 je na Koroškem manj kot 60% osnovnošolcev lahko šlo v srednje šole. Danes ve# kot 97% obiskuje srednje šole, in to vsi, ne tako kot je bilo pred desetimi ali petnajstimi leti, ko jih 20% sploh ni šlo v srednje šole. Na Koroškem obiskuje ve# kot 97% srednje šole. Imamo tudi višje strokovne šole, imamo tudi visokošolsko središ#e in v kratkem pri#akujemo tudi, da bomo lahko pridobili tudi kakšen visokošolski program. Namre#, znanje je tisto, ki bo edina konkuren#na sposobnost držav in narodov v tej skupni Evropi. Mislim, da smo ravno na tem podro#ju naredili zelo, zelo veliko. Sam sem imel priliko pred nekaj dnevi gledati hrvaško televizijo, kjer je naš minister sedel ob hrvaškem ministru in še tremi drugimi. Poslušal sem to debato in mislim, da bom rekel prav, da mu je bilo na koncu že skoraj nerodno, da je vzel malo v bran svojega kolega hrvaškega ministra. Prikazano je bilo tako, kot da tam ni# ni urejeno, pri nas pa vse. Vklju#ili so nas kot enega najbolj urejenih šolskih sistemov v Evropi, in mislim, da to tudi smo. Lahko tudi zagotovim, da imamo danes na Koroškem zelo šolano mladino, ki je vklju#ena tako v gimnazijske programe, kjer skoraj že dosegamo tudi 40% osnovnošolske populacije, kar je bilo nedale# nazaj komaj 22%. In seveda imamo tudi mi vse možnosti, da bi ulovili korak z drugimi regijami, in znanje je za to edini na#in, in se tudi hitreje razvili. Hvala lepa. PREDSEDNIK FRANC (FERI) HORVAT: Hvala. Glede na to, da se je #as iztekel, ne morem dati besede prijavljenim kolegicam in kolegom za naprej. Proceduralno, kolega Pucko. CIRIL PUCKO: Hvala lepa, gospod predsednik. Glede na to, da je poslanski Liberalne demokracije Slovenije 90 minut svojega #asa odstopil vladi, najavljam, da bom svojo razpravo predložil za magnetogram v pisni obliki. Hvala lepa. Pisna razprava k obravnavi interpelacije o delu vlade Republike Slovenje - EPA 1460-III . V svojem nastopu se nameravam dotakniti: 1. samih neto#nih in zato zavajajo#ih podatkov v skoraj vseh tabelah, ki jih navajate v interpelaciji, ki pa prav zato zavajajo javnost. Že na 4. strani pod to#ko 3 gre za napa#en podatek o višini stopnje inflacije. O#itno vam dejanska inflacija, objavljena v mesecu juliju, na letni ravni v višini 4,2% ne sodi v kontekst bistva interpelacije. Na isti strani so neto#ni podatki v tabeli št. 1 o rasti BDP. Pravilni podatki so: leto % 2000 30,9 2001 2,7 2002 3,4 2003 2,3 2004 1.-3. 3,7 #e bi bili navedeni to#ni podatki, bi tudi vaša zgodba o nižji gospodarski rasti ne vzdržala. Pri tabelah 2. in 3. manjkajo podatki za leto 2004 76 Nadaljevanje 50. izredne seje
stopnja inflacije v mesecu juliju na letni ravni - 4,2% in 6,7% stopnja brezposelnosti v letu 2004. Ker bi takšni ugodni kazalci zavrgli že tako majavo interpelacijo jih namerno ne navajate. Pri tabelah 4. in 5., na strani 5, so vzeta za izhodiš#a tista leta, ki predlagateljem ustrezajo, ne pa obdobje, o katerem govori interpelacija, to je od leta 2000 - 2004, in edino to bi bilo logi#no. Pravite tudi, da se konstantno pove#ujejo odhodki za pla#e v javnem sektorju. To je ob realni letni rasti pla# ob enakem številu zaposlenih povsem razumljivo. Še posebej zato, ker ste tako v pisni kot ustni obrazložitvi navedli, da so pla#e v Sloveniji prenizke. In #e bi bilo tako, kot navajate vi, bi pla#e v Sloveniji v javnem sektorju v minulem 4-letnem obdobju realno padale. Pa to seveda ni res. Govoriti o tem, da bi morali izdatki za pla#e v javnem sektorju v skupnem znesku padati, neto pla#e pa rasti, je popolno zavajanje javnosti, ker to preprosto matemati#no ni možno. In prav to trdite vi, spoštovani predlagatelji. Naj razume, kdor more. Prav tako ne drži zapisana trditev pod tabelo 8 na strani 7, da se izdatki za pokojnine zmanjšujejo, #eprav se je število upokojencev bistveno pove#alo. Številke, ki ste jih navedli v tabeli, govorijo ravno nasprotno, da so zaradi ve#jega števila upokojencev tako v absolutnem kot tudi v realnem smislu pokojnine rasle v minulem 4-letnem obdobju. #eprav ste navedli, da so ti podatki v tabeli 8 v % BDP, tega v tabeli ni mo# zaslediti. V tabeli 9 na isti strani so neto#ni podatki o stanju dolga R Slovenije za leta 1995, 1999 in 2003 #eprav ste enkrat v uvodu že navajali drugo številko, ki pa prav tako ni bila to#na . Ali gre za prepisno napako ali namerno neto#no navajanje podatkov prepuš#am vsakemu izmed nas. Pri tabeli 10 na strani 8 manjka tabela o neto zadolževanju R Slovenije, iz katere bi bil viden trend oz. bi sklepali o dejanski višini zadolževanja. Tudi tabela 11 ima enako zavajajo#o zna#ilnost - upoštevano je namre# le bruto zadolževanje države brez dejanskih odpla#il oz. salda zadolževanja. V poglavju 1.3 BDP - ni podatkov o rasti BDP, temve# govorite le o % BDP po kupni mo#i na prebivalca posameznih držav EU, glede na povpre#je vseh držav EU. Pri tabelah 15 in 17 ste celo primerjali podatke o registrirani brezposelnosti oz. celotni zaposlenosti z letoma 1988 oz. 1987. Ena#iti celotno število zaposlenih z delavno aktivnim prebivalstvom pa je popolnoma neresno in je lahko samo posledica neznanja in prav to ste naredili v tabeli 17 na strani 12. Davek na pla#ilno listo je bil uveden leta 1996 in ne leta 1994 stran 13 . Zavajajo#e pa je tudi besedilo, da tega davka druge zahodne države ne poznajo. Še posebej zato, ker vi sami svojo prejšnjo trditev zanikate na strani 15 v tabeli 22, v kateri so navedene države, ki takšen davek poznajo. Ta tabela pa je že sama po sebi brez kakršnekoli vrednosti, saj ne vemo: za katero leto gre, kaj predstavljajo številke v njej ni znana enota mere in gre v bistvu za primerjavo - uporabo popolnoma neprimerljive metodologije. 2. Nekaj besed namenjam še zakonu o dohodnini. Ta vlada je sprejela in predlagala v sprejem DZ dav#no reformo in v okviru tega tudi razbremenitev oz. enakomernejšo porazdelitev dav#nega bremena med dav#ne zavezance Nadaljevanje 50. izredne seje 77
v zakonu o dohodnini. Tako se bodo dohodki zavezancev s povpre#no pla#o pove#ali za slabe 4%, vsem dav#nim zavezancem z dohodki do 3 povpre#nih pla# pa za slaba 2,5%. In takšnih je kar 82% vseh dav#nih zavezancev. Gre torej za naše razmere ob#utno razbremenitev dohodkov dav#nih zavezancev. Še nekaj o davku od katastrskega dohodka. Od okrog 500.000 zavezancev za davek od katastrskega dohodka prejema dohodkovne subvencije le okoli 100.000 zavezancev ali 58.602 kmetij. 94% le-teh prejema subvencijo v višini do 500.000 tolarjev, kar je manj kot znaša splošna olajšava - 591.900 tolarjev. To pomeni, da je splošna olajšava posameznega dav#nega zavezanca višja od celotne prejete subvencije. Pri tem je bistveno, da se bo šele v letu 2005 v dohodninsko osnovo vštevalo #etrtino takšnega pla#ila 125.000 tolarjev. To je 4-krat manj, kot znaša pove#ana splošna olajšava. V celoti bi se takšno pla#ilo vštevalo v dohodninsko osnovo šele leta 2008, ko bodo naši kmetje že prejeli 100% subvencije glede na pravila EU. Vsi izra#uni kažejo, da glede na pove#ano višino splošne olajšave 90% kmetov ne bo pla#evalo iz tega naslova niti tolarja dohodnine. V zvezi s celotno problematiko obdav#evanja kmetijstva v novem zakonu o dohodnini pa je potrebno povedati za to#no informacijo, da so bile upoštevane vse želje in zahteve, tako KGZS kot Sindikata kmetov Slovenije o novem na#inu obra#unavanja katastrskega dohodka že v letu 2004, saj je DZ že sprejel te spremembe. Zelo pa sem presene#en da danes nih#e ni poslušal radijskih poro#il in omenil pomembnega pove#anja vseh tistih pla# do višine 165.000 tolarjev gre za slabih 40% vseh pla# ki so se pove#ale, #e ste že pozabili, da smo pred dobrim mesecem spremenili zakon o davku na pla#ilno listo. 3. In še nekaj o izgradnji avtoceste na odseku MB - madžarska meja. Popularno in populisti#no je zavajanje javnosti o pripravi dokumentacije za te odseke, ob tem pa pozabite povedati, spoštovani kolegi iz SLS in NSi, da so posamezni župani v minulem obdobju šli celo tako dale#, da so najprej poizkušali odkupovati zemljiš#a od kmetov na predvideni trasi AC, ko pa jim to ni uspelo, ali so jih nekateri celo nagnali iz svojih dvoriš#, pa so dajali vedno nove pobude za nove variante posameznih odsekov. Leta so tekla in tako je šele letos prišlo do dokon#ne dolo#itve poteka trase avtoceste na nekaterih izmed teh odsekov. Tudi to je eden izmed bistvenih razlogov za kot navajate, zamude pri izgradnji AC. Pozabite pa povedati oziroma ni vam vše#, da je vlada tako hitro odreagirala na zelo pove#an tovorni promet na tej cesti in v skladu s procedurami in zakonodajo pospešila izdelavo dokumentacije in najhitrejšo možno izgradnjo tega dela slovenskega AC križa. DORIJAN MARŠI#: Pisna razprava k obravnavi interpelacije o delu vlade Republike Slovenje - EPA 1460-III . Ena od bistvenih trditev v interpelaciji, ki jo navaja opozicija na obrambnem podro#ju, je navedba, da vladna koalicija ni pripravljena, da bi vzporedno s #lanstvom v Natu in EU, ki sta spremenila slovensko varnostno realnost, izvedla tudi temu primerno korenito in celovito reformo celotnega sistema nacionalne varnosti. Navedena trditev pomeni lahko dvoje: ali pisci interpelacije zavestno no#ejo priznati dejanskega stanja in dogajanj v minulih štirih letih ali pa poskušajo s takimi trditvami zavajati javnost. 78 Nadaljevanje 50. izredne seje
V obravnavanem obdobju so bile namre# za#ete in so v teku radikalne, obsežne in vsebinske reforme na obrambnem podro#ju. Dejstvo je, da te reforme potekajo zlasti v obrambnem sistemu in ne v vseh delih sistema nacionalne varnosti, ki jo pri nas pojmujemo v širšem smislu, tako kot smo jo opredelili v resoluciji o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije, ki jo je parlament sprejel leta 2001. V za#etku obravnavanega obdobja so bile narejene celovite analize stanja na obrambnem podro#ju in na tej podlagi smo z resolucijo o strategiji nacionalne varnosti v letu 2001 opredelili strateške cilje, konceptualne rešitve kot tudi razvojne usmeritve na vseh podro#jih nacionalne varnosti. Po tem smo uveljavili sodobno razumevanje nacionalne varnosti, to je nacionalna varnost v širšem smislu. Povsem nerealno bi bilo zato isto#asno za#eti reforme v obrambnem sistemu, v varnostnem sistemu, v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesre#ami, v zunanji politiki in na drugih segmentih nacionalne varnosti. Takšen pristop bi bil že v naprej obsojen na neuspeh. Zato je bistveno, da smo reforme izvajali postopno, na#rtno in zato so tudi uspešne. V minulem obdobju smo prav zaradi takega pristopa, ki je bil rezultat skupnega nastopa pozicije in opozicije tudi v državnem zboru, #eprav se slednja temu sedaj o#itno odreka, zagotovili med drugim tudi kredibilnost naše države v procesih vklju#evanja v severnoatlantske integracije. Namesto neprestanih sprememb pri izvajanju reform na obrambnem podro#ju, previsoko in nerealno zastavljenih ciljev, je tedaj ve#ji del obveznosti do zavezništva ostal nerealiziran in prav to smo vobravnavanem obdobju spremenili. Pomemben delež pri tem ima tudi državni zbor. Tako smo skoraj soglasno sprejeli že omenjeno resolucijo o strategiji nacionalne varnosti RS 2001, splošni dolgoro#ni program razvoja in opremljanja Slovenske vojske 2001, spremembe in dopolnitve zakona o obrambi 2002 in 2004, spremembe zakona o vojaški dolžnosti 2002 in tudi spremembe zakona o zagotavljanju sredstev za temeljne razvojne programe obrambnih sil 2001. Še posebej opozarjam na spremembe zakona o obrambi, za katere je potrebna kvalificirana ve#ina v državnem zboru. V navedenih dokumentih so urejena vsebinska, materialna in druga vprašanja obrambnih reform, dolo#ena je dinamika izvajanja reform in podobno. Na koncu mandata smo sprejeli na podlagi strateškega pregleda obrambe 2002/2003 tudi resolucijo o splošnem dolgoro#nem programu Slovenske vojske, ki po vstopu v Nato in EU ter doseženem stanju pri izvajanju obrambnih reform dolo#a usmeritve in rešitve za nadaljnjo izvajanje teh reform zlasti v zvezi s preoblikovanjem Slovenske vojske. Ta program je usklajen z Natom in je sestavni del razvoja zavezniških obrambnih zmogljivosti. Tudi to resolucijo smo v državnem zboru sprejeli skoraj soglasno. #e pogledamo vsebinsko, pa lahko ugotovimo, da smo z navedenimi dokumenti, #e upoštevam tudi razli#ne doktrinarne in druge dokumente ter izvedbene predpise, oblikovali celovit, konsistenten in racionalen obrambni sistem, usklajen s potrebami, ki izhajajo iz varnostnega okolja ter materialnimi in drugimi možnostmi države. Posamezni deli tega sistema se sedaj udejanjajo in ti reformni procesi so jasno za#rtani do 2015. leta. So del tudi razvoja sistema kolektivne obrambe po polnopravnem #lanstvu naše države v Natu in EU. Dolo#ena je nova organizacija in struktura vojske. Uveljavlja se nov sistem popolnjevanja vojske. Dolo#ena je dinamika zmanjševanja vojne sestave in spreminjanja strukture ter organizacije vojske. Dolo#eni so prednostni programi opremljanja in posodabljanja. Vzpostavlja se povezljivost s standardi Nato in podobno. Spremembe so tudi na podro#ju civilne obrambe, kjer pa bodo bistvene novosti uveljavljene šele v prihodnjem obdobju. Nadaljevanje 50. izredne seje 79
Za#ete so tudi priprave za dopolnjevanje sistema kriznega upravljanja po na#elih, ki veljajo v Nato in EU oziroma bodo vklju#ena v temeljne rešitve, ki bodo sprejete v Nato predvidoma še v tem letu. Pripravljajo se tudi spremembe sistemske in podro#ne zakonodaje, ki ureja sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesre#ami. Z njimi se bo omogo#ilo nadaljnje razvijanje tega podro#ja, izboljševanje u#inkovitosti in racionalnosti, kot smo dolo#ili v nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesre#ami, ki smo ga sprejeli 2002. Izvajajo se tudi spremembe na posameznih delih varnostnega sistema in tudi druga podro#ja nacionalne varnosti bo v naslednjem obdobju treba postopno spreminjati in dopolnjevati. Prepri#an sem, da le takšen postopen in na#rten pristop zagotavlja rezultate in obenem zagotavlja tudi ustrezno uresni#evanje aktualnih nalog in interesov na podro#ju nacionalne varnosti. Radikalne, isto#asne reforme na tem podro#ju niso možne in takih prijemov se nismo lotevali niti v obdobju osamosvajanja, ko so bile varnostne razmere neprimerljive z današnjimi. Zato je o#itek o nepripravljenosti vladne koalicije neutemeljen, neargumentiran in ne odraža dejanskega stanja, niti ne prispeva h krepitvi nacionalne varnosti države. Avtorji interpelacije so v delu, ki se nanaša na obrambo, zapisali tudi trditev, da je sedanji sistem zaš#ite in reševanja še naprej slaba kopija bivše civilne zaš#ite in da v primeru kompleksnih asimetri#nih groženj, ki jih poosebljata mednarodni terorizem ter orožje množi#nega uni#evanja, ni pri#akovati, da bi brez korenite prilagoditve opravil poslanstvo za katerega je postavljen. Mislim, da je vlada na navedeno trditev odgovorila celovito in argumentirano. Primerjati sedanji sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesre#ami z organiziranostjo nekdanje civilne zaš#ite je nemogo#e kdorkoli le malo pozna ureditev v preteklosti in današnje stanje. Sedanji sistem je postavljen organizacijsko, tehni#no in funkcionalno za delovanje v primeru naravnih in drugih nesre# in ne le za vojno. Civilna zaš#ita pa je le manjši del tega sistema. V obravnavanem obdobju je bil zagotovljen na#rten in usklajen razvoj varstva pred naravnimi in drugimi nesre#ami. Sprejet je bil nacionalni program 2002 in doktrina zaš#ite, reševanja in pomo#i 2002 . Sprejeti in dopolnjeni so bili državni na#rti zaš#ite in reševanja dodatno tudi za primer živalskih bolezni. Pripravljata pa se tudi na#rt za primer uporabe orožij ali sredstev za množi#no uni#evanje in na#rt za primer velikega požara v naravnem okolju. Uveljavlja se direktiva SEVESO II nevarne snovi v industriji . V sistemu deluje preko 40.000 prostovoljcev zlasti gasilcev, okoli 2.300 jepoklicnih reševalcev, nekaj nad 10.000 je dolžnostnih pripadnikov. 44 gasilskih enot izvaja reševanje ob prometnih nesre#ah in nesre#ah z nevarnimi snovmi. Primerjati takšno organiziranost z nekdanjo za vojno organizirano civilno zaš#ito je nesmiselno. V teku so programi za izboljšanje pripravljenosti za požare v naravnem okolju, za primer onesnaženja morja, za posodobitev gasilske in reševalne tehnike in podobno. Skupaj z vojsko se izvaja projekt nudenja nujne medicinske pomo#i ob nesre#ah ter vzpostavitve mobilne bolnice ROLE II 80 Nadaljevanje 50. izredne seje
. Zagotovljena je pripravljenost državne enote za hitre intervencije in 13 regijskih RKB enot. Republika Slovenija aktivno sodeluje v mehanizmu civilne zaš#ite EU in podobnem sistemu, ki ga razvija Nato. V letu 2004 je za#eto vklju#evanje v mirovne operacije. Za#et pa je tudi proces noveliranja normativne ureditve, da bi se zagotovil nadaljnji razvoj sistema s ciljem pove#evanja u#inkovitosti in racionalnosti. Na tej podlagi se bodo dopolnili tako podro#ni zakoni, ki urejajo gasilstvo, varstvo pred požari, pa tudi krovni zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesre#ami, ki ga je treba uskladiti tudi z obrambnimi reformami še posebej v delu, ki ureja državljanske dolžnosti. Že v vladnem odgovoru je jasno zapisano, da je v teku razdelava celovitega koncepta odzivanja in ukrepanja v primeru uporabe sredstev ali orožij za množi#no uni#evanje ali RKB terorizma. Gre za problematiko, s katero se ukvarjajo danes vse države in ne samo naša, pri #emer pa je treba upoštevati realno ogroženost naše države, ki je sorazmerno nizka. Vlada je lani potrdila koncept odzivanja na tem podro#ju. Letos se ta koncept udejanja preko medresorske delovne skupine, pri #emer pa ne gre samo za naloge zaš#ite in reševanja temve# tudi za naloge na drugih podro#jih, kot so zdravstvo, varstvo živali in rastlin, jedrska varnost, policija in podobno. Prav medresorski pristop zagotavlja, da bodo uveljavljene rešitve celovite in usklajene. Del teh nalog bodo prevzele reševalne sestave in službe, ki delujejo v okviru varstva pred naravnimi in drugimi nesre#ami. V delovanje pa se bodo vklju#ili tudi že obstoje#i nadzorni sistemi rednih dejavnosti. Sprejet bo tudi poseben državni na#rt zaš#ite in reševanja. Glede na navedeno je zahteva v interpelaciji za bistveno spremembo sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesre#ami neutemeljena, glede odzivanja na grožnje z orožji ali sredstvi za množi#no uni#evanje pa pretirana in jo je treba uskladiti z dejansko ogroženostjo države, pripravljenostjo, pa tudi aktivnostmi, kiso v teku za še ve#jo pripravljenost na tem podro#ju. PREDSEDNIK FRANC (FERI) HORVAT: Besedo dajem predlagatelju. Kolega Doktor Bajuk, izvolite. DR. ANDREJ BAJUK: Hvala lepa, gospod predsednik. Zelo na kratko. V#eraj v svoji predstavitvi sem obrazložil, zakaj v opoziciji menimo, da je vlada zavajajo#e, zavestno zavajajo#e predstavila zadolževanje Republike Slovenije. Odgovor s strani strokovnjakov vlade je bil, da seveda obstajata dve metodologiji, po eni se tako poro#a, po drugi se pa druga#e poro#a Seveda ti dve poro#ili sta po svojem bistvu druga#ni, ker en zunanji dolg je skoraj za eno tretjino ve#ji od tistega, s katerim se vlada hvali. Povedali smo tudi in dokazali, da to, da se je zunanji dolg ustalil, je dejansko samo neka želja. Ni# se ni ustalil, od leta 2000 se ve#a, od 35,1% bruto doma#ega produkta do vsaj 38,7. Torej, se ve#a. #e se bo ustalilo, ja upajmo, da se bo, ampak zaenkrat takšnih dokazov ni bilo. Sicer pa bi se vrnil k vprašanju metodologije in vprašam gospoda predsednika vlade in celotno vlado, ali bodo slovenski davkopla#evalci tudi imeli opcijo, da bodo pla#ali po eni metodologiji ali drugi? Ali ni dokon#no res, da ne glede na to, kako se je vlada danes odlo#ila, kaj bo poro#ala in kaj bo resni#no povedala slovenskim državljanom in državljankam, da te opcije, da bi pla#ali samo tisti dolg, s katerim se vlada hvali, ne bo. Vprašanje ni o metodologijah, vprašanje je o verodostojnosti, o zaupanju ljudi do svoje lastne vlade, ki ima škarje in platno v rokah, da v njihovem imenu razpolaga s sredstvi, ki jih zaupamo. PREDSEDNIK FRANC (FERI) HORVAT: Nadaljevanje 50. izredne seje 81
Hvala kolega, doktor Bajuk. Besedo ima kolega Janez Janša. IVAN (JANEZ) JANŠA: Naj vam povem, da na ve#ino stvari ni možno odgovoriti, glede na to, da smo predlagatelji dobili 70 minut manj #asa kot vlada in vladne stranke. Kljub temu pa bi rad pokazal enega od grafov, ki zelo demantira te napovedi v#eraj, ki jih je dala vlada o tem, kako je Slovenija že razvito okolje in kako so stvari pri nas urejene tako, da vlada neko ravnotežje. Problem, na katerega opozarjamo že nekaj #asa, je, da je dav#ni primež v Sloveniji dale# najve#ji med ve#ino primerljivih držav, ve#ji kot v Franciji in Nem#iji, na Švedskem, Avstriji, Litvi, Poljski, Danski, Norveški in tako naprej. Se pravi, skupni odstotnidelež davkov in socialnih prispevkov s stroški dela, ki jih mora pri nas delodajalec izpla#ati na zaposlenega plus neto pla#a, je takšen, da je Slovenija prav na vrhu te lestvice in bo na vrhu tudi po tej tako imenovani dav#ni reformi, ko bo s 1. januarjem naslednjega leta za#el veljati nov zakon o dohodnini. To je nestimulativno okolje za gospodarstvo. In dokler tega ne bomo uredili, zadeve ne bodo šle pozitivno naprej. Kot drugo bi rad opozoril na protislovje, ki je bilo izraženo. Tukaj je vlada trdila, prvi#, da smo dobro vladali, in da je Slovenija že med najbolj razvitimi. Nekaj #asa nazaj, manj kot en mesec, smo poslušali v Cankarjevem domu predsednika druge najve#je vladne stranke, Združene liste, gospoda Pahorja, ki je dejal naslednje: "Slovenija bo v naslednjem mandatu zaradi problemov, ki so se nakopi#ili v težkem položaju. Naslednja vlada bo morala sprejemati zelo nepopularne ukrepe. Naslednja vlada ne bo imela celega mandata." Torej, po eni strani trdite, da ste vladali najbolje, da je vse v redu, po drugi strani predsednik druge najve#je vladne stranke trdi, da so problemi tako veliki, da jih bo zelo težko odpravljati, da bo treba sprejemati nepopularne ukrepe, in da bo naslednja vlada imela krajši mandat. Opozoril bi tudi na to, da danes in na tej seji kaj veliko o tem, kako si vlada predstavlja, da bo naredila tisto, kar je obljubila že za ta mandat, pa tega ni storila, kako bo to naredila v prihodnosti, #e bo seveda še naprej vladala, kaj veliko tega nismo slišali. Je pa nekaj tega napisanega v tem osnutku strategije razvoja za naprej, ki ga je vlada tudi naro#ila v izdelavo med tem mandatom. Jaz moram re#i, da je v tem osnutku strategije razvoja, ki je davkopla#evalce stal 40 milijonov tolarjev, veliko dobrih stvari. Zelo veliko ugotovitev,ki zanikajo to, kar je vlada trdila v#eraj in danes. Med drugim ta strategija razvoja, ki jo je pla#ala vlada, pravi, da je eden bistvenih problemov v tem trenutku v Sloveniji slaba kakovost vladanja. To piše v osnutku strategije, pod katero je podpisana vlada. Tukaj strokovnjaki, vi ste jim naro#ili to študijo, pravijo, da je eden od klju#nih problemov v Sloveniji slabo vladanje. V vladnem dokumentu to piše. Sta pa tukaj tudi dve stvari, ki sta po mojem mnenju izjemno problemati#ni. #e bo oblast tudi v naslednjem mandatu še vedno v rokah in se bo ravnala po tem osnutku, potem bo ta oblast avtomatsko pristala na trende zmanjševanja avtohtonega prebivalstva in na imigracijsko politiko. V tem osnutku namre# piše, da bomo v prihodnjih letih na veliko uvažali ljudi v Slovenijo. In ni# ne piše, kaj bi morali narediti za to, da se avtohtono prebivalstvo pove#uje. V tem osnutku tudi piše, da bo potrebno s finan#nimi vijaki tako pritisniti male ob#ine, da se bodo združevale - pod pritiskom. Kar seveda pomeni, da bonekdo prikrajšal ljudi v ob#inah na podeželju z manjšimi dotacijami, kot bi jim pripadale, da se bodo združevale v ve#je, ker so ve#je lažje obvladljive. To direktno piše v tej vaši strategiji na strani 93. Rad bi rekel tudi to, da smo v dveh dneh slišali moram re#i, kar nekaj žalitev na ra#un tistih, ki so pripravili 82 Nadaljevanje 50. izredne seje
interpelacijo. To oceno stanja so v veliki meri ali pa pretežno pisali ljudje, ki za to niso bili ni# pla#ani. Vsi so tukaj napisani v programu, ki je tudi na internetu in v oceni stanja javno podpisani z imeni in tudi akademskimi naslovi. To so naredili zastonj, brez tega, da bi karkoli stalo davkopla#evalce. Slišali pa smo, da nimajo kvalifikacij, razen vozniškega in prometnega dovoljena, da ne znajo pisati in tako naprej. Sprašujem vlado, ali je en sam stavek v tem vašem odgovoru na 300 straneh, ki ga je kdo napisal brezpla#no, ne da bi za to morali kaj pla#ati iz davkov. Ste to ministri naredili v popoldanskem #asu? Nih#e. Primerjate, žalite ljudi, ki so bili tukaj pripravljeni žrtvovati svoj #as za skupno dobro in pripravljati oceno stanja in alternativni program. Lahko je žaliti in govoriti, ob tem, ko imaš pa# dobro pla#o, ko si pla#an za to. Jaz sem pri#akoval na tej razpravi, da bo potekalo tako kot je bilo najavljeno s strani predsednika vlade, ko je rekel, da se bo nastopalo z argumenti. Zdaj pa ravno vladni poslanci tukaj zganjajo pravi sejem, da se sploh ne sliši ni# v tej dvorani, da ne govorim o tem, kakšna je bila razprava. Tukaj se soo#amo, izrazita manjšina opozicije, kjer nas je malo ve# kot 20, dvakrat ve# vladnih poslancev, celotna vlada, tisti, ki so pripravili oceno stanja, tukaj ne morejo biti, ne morejo tega zagovarjati, dali ste nam 70 minut manj #asa in ob tem smo še poslušali žalitve. Jaz mislim, da je zaklju#ek s strani predlagateljev lahko takšen, da pritegnemo anketi, ki je objavljena na spletni strani Dnevnika in poteka danes. Vprašanje je, kdo vas je ob interpelaciji prepri#al v razpravah in z argumenti, na Dnevniku, ki najbrž ni opozicijski #asopis, ali Ropova ministrska #eta, ali opozicija, opozicija 77%, vladajo#a koalicija 12%, nih#e 11%. Tako na spletni strani Dnevnika. Jaz mislim, da je to še en argument za to, da vsi skupaj re#emo, da v prihodnosti potrebujemo takšno upravljanje za državo, ki bo boljše in tudi bolj pošteno. Oboje potrebujemo: boljše upravljanje za državo in bolj pošteno razpolaganje z davkopla#evalskimi sredstvi. Potrebujemo takšno upravljanje z državo, da bomo sadov napredka deležni vsi, ne pa samo nekateri. Potrebujemo takšno upravljanje zdržavo, da bodo sposobni in najbolj produktivni motivirani za svoje delo, ne pa šikanirani od oblasti. Hvala lepa. PREDSEDNIK FRANC (FERI) HORVAT: Hvala. Besedo dajem predsedniku vlade mag. Antonu Ropu. MAG. ANTON ROP: Spoštovani poslanke in poslanci. Lepo pozdravljeni. Morda najprej komentar te slike, ki je bila tukaj predstavljena, tako da bo seveda tudi vsem gledalkam in gledalcem pred televizijskimi ekrani jasno, kaj je prikazovano. Prikazovala je dav#no obremenitev najbogatejših. In drži, najbogatejši v Sloveniji, tisti, ki imajo najvišje pla#e, tisti so relativno zelo mo#no dav#no obremenjeni. V tem smislu je Slovenija v vrhu tistih, ki najbolj obremenjuje dav#no bogate, in na dnu tistih, ki obremenjujejo tiste, ki imajo nizke pla#e. V Sloveniji imamo progresivno dav#no lestvico, in to vsi vemo. #e bi pa pogledali povpre#no dav#no stopnjo in jo izra#unali, izra#unali na osnovi podatkov in na osnovi nove dohodnine, bi ugotovili, da kljub temu, da smo znižali dav#no stopnjo, dohodninsko, kljub temu da smo znižali davek na pla#no listo, smo še vedno pri obremenitvi dela relativno visoko, skratka, okrog povpre#ja Evropske unije. Pri davkih – in to je bilo prikazano na ekranih -, pri vseh pobranih davkih in dav#ni obremenitvi v celoti pa je Slovenija že pod povpre#jem Evropske unije. Tu je bilo danes prikazano tisto, kar dejansko drži, in o tem se lahko pogovarjamo. In v tem smislu bi dal vse priznanje tem ljudem, ki so se potrudili in napisali program opozicije, program SDS, v katerem zelo nazorno piše, kako si predstavljajo dav#no politiko. Sicer Nadaljevanje 50. izredne seje 83
pravijo zraven, da bodo še prou#ili, vendar ni kaj prou#iti, ker vsi vemo, kaj pomeni uvedba enotne dav#ne stopnje. Pomeni, da seveda ne bo ve# takšnega grafa v Sloveniji. Pomeni, da bogati ne bodo ve# tako dav#no obremenjeni, da bo njihova dav#na obremenitev bistveno nižja in da bodo imeli bistveno ve#je neto prejemke. Ampak o tem nekaj kasneje, ko bom prišel do tega poglavja. Za nami je dolga diskusija o vloženi interpelaciji. Slišali smo veliko argumentov za in proti. Jaz tudi obžalujem, da ni bilo ve# argumentirane razprave, da ni bilo ve# umirjenosti. Moram re#i, da smo slišali, kot že velikokrat doslej na izrednih sejah, veliko pavšalnih, ve#krat povedanih obtožb, diskvalifikacij in slikanja katastrofalnega stanja v Sloveniji. Zato tudi ni #udno, da vse raziskave javnega mnenja, #e že govorimo o njih, kažejo, da velika ve#ina Slovenk in Slovencev ne podpira te diskusije in izredne seje tik pred volitvami, ker stanje ni izredno, so pa# normalne demokrati#ne volitve in vsi bomo imeli zelo veliko možnosti znotraj volilne kampanje v naslednjem mesecu, da bomo predstavljali svoje programe, da bo vsak od nas predstavil, kako si predstavlja Slovenijo v prihodnosti. Nobenega dvoma ni, da je bila ta gore#nost, morda tudi pretiravanje posledica te predvolilne vro#ice, morda tudi nervoze koga izmed tu prisotnih. Vendar vse to, kar je bilo povedano – in to bi rad tu ponovil -, ne more izni#iti tistega, kar smo v Sloveniji v minulem mandatu naredili, tistega, kar smo vsi skupaj storili. Ne more izni#iti tistega, kar je zapisala in pravi evropska komisija. Ne more izni#iti tistega, kar je zapisala in v pogajanjih tudi prepoznala Evropska centralna banka. Ne moreizni#iti poro#ila Evropske banke za obnovo in razvoj. Ne more izni#iti poro#il Svetovne banke in dejstva, da nas je Svetovna banka uvrstila med najbolj razvite države sveta. Ne more izni#iti tega, da so nas tudi tiste najbolj ugledne svetovne rating agencije, ki so popolnoma neodvisne, ki delajo za cel svet primerjavo med državami in na osnovi katerih potem privatne banke po celem svetu obra#unavajo obresti in riziko za naložbe in kreditiranje posameznih držav. Da so nas s tem najbolj ugledne, svetovne, neodvisne rating agencije uvrstile in premaknile bistveno naprej po teh rating lestvicah in da smo dale# prehiteli vse druge tranzicijske države, vse druge države, ki so se v#lanile v Evropsko unijo, tudi tiste, s katerimi se nas poskuša tukaj primerjati, intudi tiste, s katerimi bi nas o#itno nekateri na osnovi politike, ki jo predlagajo, radi izena#ili. Vsi ti, tu ni nobenega dvoma, in mnogi drugi vidijo Slovenijo kot relativno uspešno državo, uspešno gospodarstvo in pa razvojno perspektivno družbo. Prav nobenega dvoma ni, in to seveda smo tudi tukaj priznali v teh diskusijah, da resnica ni samo enozna#na. Prav nobenega dvoma ni, da nekatere stvari niso najboljše. Prav nobenega dvoma ni, da lahko nekatere stvari še bistveno izboljšamo in da bi morda v nekaterih primerih lahko tudi v preteklosti še izboljšali. Vendar prav nobenega dvoma tudi ni, da smo v minulem mandatu dosegli izjemno pomembne zgodovinske uspehe na politi#nem podro#ju. Naredili smo pomembne korake naprej na podro#ju gospodarstva, na podro#ju socialne države, na podro#ju kulture. Podatki sami zase govorijo. Imamo, kakorkoli lahko tukaj govorimo, lahko govorimo 10 dni, 20 dni, imamo uspešno gospodarsko rast, relativno bolj uspešno in bolj uravnoteženo kot ve#ina evropskih držav. Lahko povemo,kar ho#emo, vendar lahko pogledamo podatke o inflaciji. Inflacijo imamo najnižjo doslej. Pa lahko o njej govorimo ure in ure. Tudi zadnje poro#ilo, v#eraj je izšlo, Urada za statistiko, govori o tem, da je inflacija še dodatno padla. To je dosežek. To je dosežek Banke Slovenije, to je dosežek seveda tudi vlade in koordinirane politike. Vsi vemo, in nobenega dvoma ni, da so se obrestne mere in 84 Nadaljevanje 50. izredne seje
obrestne marže znižale, in da to omogo#a hitrejšo gospodarsko rast. Vemo, in to je seveda napa#no navedeno v interpelaciji, da imamo padajo#i zunanji dolg, kar je posledica ugodnih gibanj, izvoza in uvoza, kar je posledica uspešnosti slovenskih firm. Ko govorimo o deležu javnega dolga, lahko govorimo o dveh metodologijah, da po eni metodologiji se še nekaj všteva v javni dolg, v drugi pa ne. Vendar #e pogledamo trende, po eni ali drugi metodologiji smo stabilizirali javni dolg in relativno se je znižal. O tem govorijo številke in vsakdo si lahko pogleda poro#ilo evropske komisije. Vsi vemo, da imamo najve#je število študentov doslej, in da smo bistveno pove#ali obseg diplomantov. Vsi vemo, da je delež izdatkov za raziskave in razvoj v zadnjih letih narasel. Vsi vemo, da smo sprostili prora#un za te razvojne namene. Vsakdo si lahko pogleda podatke o tem, da je investicij v zdravstvu v tem momentu toliko, kot malokdaj doslej. Tudi podatki o stopnji tveganja revš#ine so dostopni in si jih lahko vsakdo pogleda, ki želi govoriti o tem, kaj smo v Sloveniji dosegli. Vsi tudi vemo, da imamo najnižjo stopnjo brezposelnosti doslej, registrirano brezposelnost in tudi anketno brezposelnost. Ti podatki so bili izdani in jih je objavil Urad za statistiko. Izpolnjujemo maastrichtske kriterije, po vseh treh kriterijih, kar nekaj je evropskih držav, #lanic Evropske unije, ki jih ne. In seveda za#enjamo prevzemati evro. V#eraj sem govoril o tem, kaj smo morali izpolniti in kako nas je evropska centralna banka preverjala in preverila, da smo lahko vstopili v njihov menjalni mehanizem in da bomo lahko tudi pri nas imeli evro. Slovenija je uspešna kljub problemom, ki jih nedvomno ima. V razpravah smo ve#krat slišali, da vlada ne odgovarja na o#itke, ki so v interpelaciji in da govori samo o dobrih stvareh. Vendar smo ravno o teh, ki so, in ko so predlagali interpelacijo, rekli, da si želijo razgovora o bilanci. #e si želijo razgovora o bilanci, potem je seveda popolnoma normalno, da govorimo o tem, kakšno je stanje v Sloveniji in da prikažemo tudi tisto, kar je dobro. Mislim, da je dobro, da govorimo tudi o tem, kar je dobro v Sloveniji Ob#utek je seveda, da se želi prikazati, da kadar se karkoli pozitivnega zgodi, potem vlada seveda s tem nima popolnoma ni# in se po krivem kiti za rezultat. Ravno prvaka opozicije smo pred leti poslušali, kako je doktorja Drnovška kritiziral zaradi inflacije. Ve#krat mu je postavljal poslanska vprašanja, #e se spomnite, in ga kritiziral in ga spraševal, zakaj imamo tako veliko inflacijo in govoril, kako je vlada za to odgovorna. Zdaj, ko je inflacija nizka in smo jo uspeli skupaj z Banko Slovenije znižati, tudi, da s tem vlada nima ni# in da je Banka Slovenije storila sama po sebi. #e bi bilo temu tako, potem ne bi sprejemali skupnega programa, potem ne bi storili in delali vsega tistega, kar smo seveda na tem podro#ju morali in veliko tega je bilo. Prav je seveda, da se govori tudi o slabih stvareh in o tistih stvareh, kjer ni bilo zadosti narejeno. Mi se tega razgovora ne bojimo. Mislim, da je dobro, da o tem govorimo, ker vsem daje to osnovo za to, da opredeljujemo svoj program dela in svojo pot za naprej, za prihodnost, za tiste stvari, ki jih je treba še izboljšati. Vendar bi rad tudi to povedal, da si zaslug nih#e v Sloveniji za to, kar smo storili in za ta uspeh, ki ga imamo v tem mandatu, ne more prilastiti sam. Nedvomno je najve#ja zasluga za to, kar smo dosegli, pri državljankah in državljanih, pri Slovenkah in Slovencih. Oni so tisti,ki so na koncu storili tiste nujne potrebne premike, oni so tisti, ki delajo v podjetjih, in ne nazadnje, oni in vsi skupaj z njimi smo, ko smo šli na to pot osamosvojitve in Nadaljevanje 50. izredne seje 85
preobrazbe družbe, spremenili na#in življenja pa tudi razmišljanja. In to je na koncu dalo tisti nujno potreben rezultat, ki je seveda dober. Tukaj imajo svojo vlogo tudi podjetniki, u#itelji, znanstveniki. Ne pozabimo tudi na uradnike. Tudi oni so opravili, ne glede na to, da jih številni kritizirajo in govorijo samo o tem, da jih jepreve#, naredili so veliko delo v pristopanju k Evropski uniji. Ogromno število zakonov je bilo treba pripraviti in iti skozi ves ta labirint zakonodaje. In uspeli smo in dobro smo pripravili Slovenijo. Svojo vlogo pa je pri tem odigrala tudi vlada in še kako tudi bivši predsednik vlade doktor Drnovšek. Njegova zgodovinska zasluga je tukaj jasna in jaz mu jo seveda še kako priznam in sem ponosen, da sem lahko prevzel delo vlade za doktorjem Janezom Drnovškom. Trditve, ki so tukaj bile dane, postavljene iz konteksta, iztrgani citati, obtožbe, diskvalifikacije, takšno uspešno Slovenijo nedvomno ne gradijo, niti ne ustvarjajo. Samo nekaj takšnih trditev naj navedem. O inflaciji sem že govoril, zato seveda ne bom govoril, bi pa rad povedal še nekaj o davkih. Davek na enotno dav#no stopnjo, danes je bilo tukaj namre# povedano, da je dobro, da povemo in da smo zelo malo slišali tega, kar planiramo za v naprej in o tem, kaj bomo v prihodnosti ponudili državljanom. #e primerjamo to, kar ponujamo, in povedali smo v teh razpravah, da menimo, da je treba znižati dav#ne obremenitve dela, da menimo, da je potrebno davek na pla#no listo odpraviti v naslednjem mandatu, da pa je potrebno ohraniti progresivno dav#no stopnjo, da je potrebno ohraniti tudi dve dav#ni stopnji pri davku na dodano vrednost, da moramo imeti po eni strani nižjo dav#no stopnjo za otroško hrano, za obleke, za zdravila, da menimo, da je to dobra rešitev, ki jo imamo, da je to pridobitev socialne države, potem pa povejmo, pa mogo#e pomagajmo tistim, ki so si dali enotno dav#no stopnjo, ta davek v svoj programski cilj pa so zraven še povedali, da bodo to sicer še prou#ili. Kot mi je bilo povedano v razgovoru, so to že prou#ili v neposrednih razgovorih, na primer z ministrom za finance Slovaške, pa da jim pomagamo, da bodo to dali ven verjetno iz programa. #e se bo takšna dav#na stopnja uvedla, potem se bodo vse cene vseh zdravil, otroške hrane, vse te cene se bodo takoj in nemudoma pove#ale. Dav#na stopnja se bo lahko v tem primeru, ta izra#un je narejen, znižala iz 20% na 19%, ampak zato se bodo cene vseh teh izdelkov nemudoma v Sloveniji podražile. Vsi tisti, ki so bili tukaj navedeni, in je bil to dan kot o#itek vlade, z najvišjimi pla#ami v Sloveniji se bodo lahko veselili, njihove neto pla#e bodo ve#je. Uvedena bo enotna dav#na stopnja, ta bo verjetno 19%, morda bo 29%, torej bodo pla#evali samo 20% davka, ne bodo pla#evali tisti v najvišjem dohodkovnem razredu 50%, bistveno se jim bo znižala dav#na obremenitev, seveda bodo pa vsi pla#evali ta davek. Možno je, da bodo uvedli tudi to, kar so na primer na Slovaškem, da bodo nekatere izvzeli iz te dav#ne stopnje, morda tiste z najnižjimi pla#ami, vendar bodo potem tisti od tiste to#ke pla#evali bistveno ve#. To pomeni tisti z nižjimi pla#ami in tisti, ki imajo srednje velike pla#e. To je alternativa. O tem se pogovarjamo in mislim, da je zelo dobro, da imamo o tem možnost tudi tukaj danes govoriti. Ko govorimo o tujih investicijah, smo videli zelo razli#na stališ#a. Na eni strani zavzemanje in o#itek, da je premalo tujih investicij, na drugi strani pa eksplicitno na tiskovni konferenci nasprotovanje, najprej nasprotovanje udeležbi države pri Revozu, udeležbi pri regionalnem razvoju na Dolenjskem. Ko se je ugotovilo, da to morda ni najboljše in da ne gre samo za 700 delovnih mest, ampak da gre za 3300 delovnih mest, so se popravili in so rekli, da so samo alternativo predstavili, in so povedali, da so alternativa inkubatorji. Ko se je ugotovilo, 86 Nadaljevanje 50. izredne seje
da inkubatorji niso alternativa, so se popravili, pa so se izgovarjali na profesorje, vendar so nekaj predlagali, nekaj so dali kot svojo programsko usmeritev. Treba se je zavedati, kaj pomenijo takšne programske usmeritve in kakšne posledice imajo za prihodnost, za tisto, kar smo dobrega v Sloveniji že storili, in tisto, kar velja nedvomno ohraniti. In to je dobro, da o tem diskutiramo. Ko smo govorili o socialnih pomo#eh, smo bili pri#e najprej obtožbam. Re#eno je bilo, v Sloveniji se je revš#ina izjemno pove#ala. Zakaj se je pove#ala? Zato, ker imamo 60.000 prejemnikov socialnih denarnih pomo#i. Kasneje smo manj tega slišali, ko smo izvedeli ali pa smo povedali – in verjamem, da so tudi predlagatelji to vedeli -, ko smo povedali, da imamo 60.000 prejemnikov socialnih denarnih pomo#i, ker smo se odlo#ili, da dvignemo cenzus za socialne denarne pomo#i, da pove#amo število prejemnikov in jim ponudimo ve#jo socialno zaš#ito.Ravno obratno smo dosegli, kot je bilo povedano. #e je predlog, da število socialnih denarnih pomo#i v Sloveniji zmanjšamo, potem je morda tudi o tem zelo dobro govoriti. Spoštovani! Pred nami je še veliko nalog, za katere sem prepri#an, da jih lahko u#inkovito rešujemo in da jih tudi bomo u#inkovito reševali v prihodnje. Prav ni# ne dvomim in ne zanikam, da je treba še veliko narediti na podro#ju regionalnega razvoja, da je to eno tistih podro#ij, kjer bo treba še bolj odpreti vrata za tuje investicije;da je to eno tistih podro#ij, kjer bo treba še ve# delati s skladom za regionalni razvoj, kjer bo treba delati še boljše programe in kjer bo verjetno treba sistem tudi nadgraditi z regionalizacijo in decentralizacijo Slovenije. To je ena od tem, o katerihse je veliko govorilo v državnem zboru. Meni je seveda zelo žal, da do te decentralizacije, da do spremembe ustave nismo uspeli priti. Upam, da bo v naslednjem mandatu ve# volje, ve# pripravljenosti, da bomo ta projekt potem tudi izpeljali. Ena od prioritet, ki so pred nami, kjer smo naredili nekatere korake naprej, pa je storiti še bistveno ve#, je na podro#ju znanosti, raziskav in razvoja. Te izdatke smo pove#ali, vendar vsi vemo, da smo še pod lizbonskimi cilji, zato se pripravljamo in zato bomo nivo teh izdatkov v bodo#e dvignili. Posebej ob#utljiva tema je pravna država, je pravosodje, so sodni zaostanki. Kljub temu, da lahko ugotovimo, da so se nekateri sodni zaostanki zmanjšali, kljub temu, da vemo, da smo nekatere ukrepe naredili, na primer informatizacijo sodstva in podobno, mislim, da velja skupno mnenje in stališ#e, da nismo zadovoljni s stanjem v pravosodju, da nismo zadovoljni z zaostanki v sodstvu in da bo tu treba še bistveno ve# narediti, zlasti s pozitivno prakso. Gospodarstvo je nedvomno eno tistih podro#ij, ki je najbolj pomembno in na katerem smo veliko naredili. Seveda ne zanikamo, da je treba še bistveno ve# narediti za to, da bo ve# naših firm bolj konkuren#nih, da bodo lažje prodirale na zahodnoevropske trge. Za to jim je treba ustvariti pogoje. Tisto, kar lahko država naredi, je stabilno makroekonomsko okolje, ker delamo preko nižje inflacije in ostalih pogojev. Po drugi strani pa seveda jih vklju#iti v spodbujevalne mehanizme, ki nam jih nudi Evropska unija, strukturni skladi in s temi projekti smo že za#eli, in jaz verjamem, da bodo seveda dali rezultate. Nikoli kon#ana zgodba je seveda u#inkovita socialna država, kako obseg socialnih transferjev, ki jih imamo, kako vse te naložbe, ki jih dajemo, oblikovati in jih potem tudi namenjati bolj u#inkovito tja, kjer dajo najve#ji efekt. To je velika naloga, ki je pred nami vsem. #e po#asi zaklju#im, naj povem, da smo o#itno v teh dveh dneh vsi dobili priložnost in možnost, da smo temeljito predstavili svoje poglede, nekatere stvari so se seveda ponavljale, nekatere stvari smo morali ve#krat ponoviti. In v tistem delu, kjer smo govorili o dejstvih, v Nadaljevanje 50. izredne seje 87
tistem delu, kjer smo govorili o tistem, kar dejansko je, jaz ocenjujem, da je bila diskusija dobra. Tam, kjer pa smo slišali že stokrat ponovljene obtožbe in diskvalifikacije, tam pa po mojem si nismo naredili usluge sami sebi. Nih#e od tistih, ki je to delal, ne v opoziciji, ne v poziciji, in smo naredili medvedjo uslugo slovenski politiki v celoti. Vendar to je pa# na#in funkcioniranja delapolitike. Glede na to, da je to verjetno ena zadnjih sej in da sem verjetno v tej sestavi zadnji# tukaj, naj na koncu se še vsem zahvalim za sodelovanje v tem mandatu. Mislim, da smo kljub vsemu naredili skupaj veliko dobrega in da bomo še veliko dobrega naredili tudi v prihodnje. Najlepša hvala. [...] Aplavz. [...] PREDSEDNIK FRANC (FERI) HORVAT: Hvala, predsednik vlade mag. Anton Rop. S tem zaklju#ujem razpravo o vloženi interpelaciji. Planiran #as je tudi potekel. Dvignjene roke pomenijo, da želi kdo dati proceduralni predlog. Dr. Bajuk. DR. ANDREJ BAJUK: Hvala lepa, gospod predsednik. V imenu predlagateljev imamo še skoraj tri minute in jaz bi rad, #e mi dovolite, bi rad naredil en komentar na dolo#ene predstavitve gospoda predsednika vlade. PREDSEDNIK FRANC (FERI) HORVAT: Kolega dr. Bajuk, vrstni razprav je bil dolo#en, tudi sklepni del, kjer ste imeli najprej besedo predstavniki predlagateljev in potem je imel besedo predsednik vlade mag. Anton Rop, tako kot je to obi#ajno, in s tem je razprava zaklju#ena. Tudi skupni #as, ki je bil planiran za to to#ko, je potekel. #e nekdo kakšne minute ni izkoristil prej, ko jo je imel na razpolago, ne moremo zdaj vra#ati razprave nazaj. [...] Oglašanje iz klopi. [...] Kolega Janša, to je druga zadeva. Kakšni so bili predlogi, kolegij je odlo#il o #asu tako vlade kot predlagateljev, kot tudi poslancev oziroma poslanskih skupin. Ker niso [...] DR. ANDREJ BAJUK: Bomo podali izjavo javnosti. Ampak to ne bo ostalo tako. PODPREDSEDNIK VALENTIN POHOREC: [...] Predlogi sklepov glede na 253. #len [...] IVAN (JANEZ) JANŠA: Oprostite predsednik, predsednik. Vladi ste dali 150 minut za zaklju#no besedo, opoziciji, ki jo je itak manj, ste dali 60 minut. Od tega smo porabili 57 minut in pol. Prosim, da nam daste še ti dve minuti pa pol vsaj. Res. Menda vlada ni tako slaba, da bi se sedaj bala še teh dveh minut? PODPREDSEDNIK VALENTIN POHOREC: Kolega Janša, s tem bi kršil pravila, ki so obi#ajna in tudi zapisana v poslovniku za vodenje razprave o interpelaciji. Zaklju#ujem obravnavo te to#ke dnevnega reda. Prehajamo na naslednjo to#ko, to je 1.b to#ka. Vsem se zahvaljujem za sodelovanje pri tej to#ki. PODPREDSEDNICA IRMA PAVLINI# KREBS: Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, lepo prosim za pozornost, ker nadaljujemo. 88 Nadaljevanje 50. izredne seje
Prehajamo na 1.B TO#KO DNEVNEGA REDA - MANDATNO-VOLILNE ZADEVE, in sicer na obravnavo PREDLOGA SKLEPA O SPREMEMBI ODLOKA O USTANOVITVI USTAVNE KOMISIJE DRŽAVNEGA ZBORA REPUBLIKE SLOVENIJE Predlog je v obravnavo zboru predložila poslanska skupina Združene liste socialnih demokratov. Besedo dajem predstavniku predlagateljev za dodatno obrazložitev predloga sklepa. Gospod Samo Bevk, izvolite. SAMO BEVK: Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani zbor! Ne glede na to, da smo prakti#no na koncu štiriletnega mandata državnega zbora, moramo zaradi vloženega ustavnega zakona dopolniti sestavo ustavne komisije. Razlog je v tem, da je dosedanjemu predsedniku državnega zbora in ustavne komisije Borutu Pahorju zaradi izvolitve v evropski parlament prenehal mandat. Dosedanja praksa je bila, da je bil predsednik ustavne komisije vsakokratni predsednik državnega zbora, vendar je bilo to imenovanje v državnem zboru opravljeno na za#etku mandata in za celotno obdobje štirih let. Tokrat pa je do državnozborskih volitev nekaj ve# kot mesec dni, zato smo se v poslanski skupini Združene liste socialnih demokratov soglasno odlo#ili, da na to mesto predlagamo našega poslanskega kolega Mirana Potr#a. Predlog je bil oblikovan po dogovoru s predsednikom državnega zbora Ferijem Horvatom, ki se z ustavnimi vprašanji doslej ni toliko ukvarjal. Miran Potr# je po izobrazbi univerzitetni diplomirani pravnik, sodi med najbolj izkušene slovenske parlamentarce, zelo dobro pozna ustavno pravo ter celotno našo zakonodajo. Bil je predsednik ustavne komisije, ko so sprejemali slovenske ustavne amandmaje leta 1989 in se z njimi uprli Beogradu. Bil je podpredsednik ustavne komisije od 1990 do 1992, ko so se sprejemale osamosvojitvene odlo#itve in se je pripravljala nova ustava Republike Slovenije. Od leta 1992 do danes je bil aktivni #lan v vseh ustavnih komisijah. Kot re#eno, zelo dobro pozna ustavno problematiko, vsebinsko pa tudi pozna ustavnopravna vprašanja v zvezi z izbrisanimi, #eprav so že znane izjave nasprotnikov izbrisanih, da bodo proti imenovanju kolega Mirana Potr#a; toda njihovi argumenti so na trhlih nogah. Tudi sicer so njegovi politi#ni nasprotniki, in na desnici jih ni malo, vztrajno poskušali najti kaj iz njegove preteklosti, kar bi ga politi#no in moralno diskvalificiralo. Kljub obupnim poskusom pa mu ni#esar ne morejo o#itati. V poslanski skupini Združene liste socialnih demokratov smo predlog oblikovali predvsem zaradi izjemnega znanja, ki ga ima naš kolega Miran Potr# na podro#ju ustavnopravnih vprašanj. To ga kvalificira, da bo lahko takoj pri#el in v kratkem #asu uspešno zaklju#il delo v ustavni komisiji. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA IRMA PAVLINI# KREBS: Hvala lepa. Sledi predstavitev stališ# poslanskih skupin. Slovenska nacionalna stranka – ni predstavnika. Združena lista socialnih demokratov? V redu. Slovenska ljudska stranka? V imenu poslanske skupine Slovenske ljudske stranke bo stališ#e predstavil gospod Franci Rokavec. Izvolite. FRANCI ROKAVEC: Hvala za besedo, gospa predsedujo#a. Spoštovane poslanke in poslanci! Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke nasprotuje temu predlogu sklepa, pa ne zaradi tega, kar je predhodnik, kolega Bevk, omenil, pa# pa zaradi kontinuitete, ki naj bi sledila redosledu, Nadaljevanje 50. izredne seje 89
kdo naj vodi ustavno komisijo v državnem zboru. #e pogledamo seveda zgodovino, novejšo zgodovino državnega zbora je seveda vedno bil predsednik parlamenta tudi predsednik ustavne komisije. Tako je bil predsednik prve ustavne komisije doktor France Bu#ar, seveda potem za #asa predsedovanja magistra Hermana Rigelnika ni delovala ustavna komisija, za #asa predsedovanja gospoda Jožefa Škol#a je seveda omenjeni vodil komisijo, ko je bil predsednik parlamenta gospod Janez Podobnik, je bil predsednik ustavne komisije in seveda tudi v tem mandatu je predsednik parlamenta dosedanji predsednik Borut Pahor bil seveda predsednik ustavne komisije. Zato ne vidimo razlogov, zakaj ne bi tej praksi sledili tudi v tem obdobju, obdobju enega meseca, ko verjetno tudi po današnjem neuspelem poskusu, da bi dobili še kan#ek možnega dialoga za eno od možnih ustavnih dogovarjanj, da ne bi sedanjemu predsedniku parlamenta zaupali tudi vodenja mesta predsednika ustavne komisije. Zaradi tega, ker se seveda spreminja praksa, bo poslanska skupina Slovenske ljudske stranke nasprotovala temu predlogu sklepa. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA IRMA PAVLINI# KREBS: Hvala lepa. Stališ#e poslanske skupine Slovenske demokratske stranke bo predstavil gospod France Cukjati. Izvolite. FRANCE CUKJATI: Hvala za besedo. Tudi naša poslanska skupina ima velike pomisleke na to kandidaturo, in sicer res tudi najprej iz tega naslova, da se prekinja zelo dobra praksa, da je bil predsednik parlamenta tudi predsednik ustavne komisije. Mi smo takrat, ko smo glasovali za gospoda Pahorja, nismo imeli nobenih pomislekov, smo ga podprli. Tudi ko je prišlo do glasovanja za novega predsednika državnega zbora, nismo imeli nobenega pomisleka, #eprav je iz vrst Združene liste. Nekako sodi, da se funkcija nadaljuje po taki razdelitvi kot prej, in smo glasovali. Tukaj pa imamo mo#en pomislek, in sicer zaradi delitve teh funkcij. Ustava je za nas izredno pomemben dokument. Predvsem prva slovenska demokrati#na ustava je za nas najvažnejši akt, na katerem gradimo demokracijo, svoje ravnanje in politiko te države. Želeli bi, da bi tudi vladni poslanci tako gledali na to, pa ne. In prav to je razlog, da nasprotujemo konkretno imenovanemu kandidatu. Kot veste, smo danes glasovali o zahtevi za referendum in ste izglasovali nekaj, kar ne bi smeli, nekaj, kar vam ustava ne dopuš#a. Predlog za zavrnitev te zahteve, ki je seveda v ustavi zelojasno navedena, in sicer v ustavi v 90. #lenu piše: "Državni zbor lahko razpiše referendum iz prejšnjega odstavka na svojo pobudo, mora pa ga razpisati, #e to zahteva najmanj tretjina poslancev." To tako piše in nikjer ustava ne predvideva možnosti, da bise tej dolžnosti državni zbor lahko izognil. In seveda, #e upoštevamo to, da je imenovani kandidat za predsednika ustavnega sodiš#a predlagal odboru za notranjo politiko, da zavrne, da s tem državni zbor zavrne zahtevo za referendum, pred tem pa je - v predlogu so bile tudi takšne #udne obrazložitve, kot na primer, da bi s tem namerno zavla#evali sprejem predloga zakona o izbrisanih, ki ga najmanj še dva, tri mesece ne bo na razporedu. In ta kandidat za ustavno komisijo je ta predlog, za katerega bi moral vedeti, da je v nasprotju z ustavo, predlagal. To je izraz njegovega spoštovanja ustave. Drugo, kar je. Na kolegiju državnega zbora, kot veste, je prihajalo zadnje #ase in zopet sedaj znova do konflikta zaradi tega, ker se krši poslovnik kot seveda mala ustava, ki je osnova demokracije, demokrati#nih postopkov v državnem zboru. In predloge takega izrazitega kršenja, s katerim nam je bila neprestano odvzeta pravica do razprava, tudi tista minimalna pravica, ki nam jo zagotavlja poslovnik, tako glasovanje, tak odvzem poslovniške pravice 90 Nadaljevanje 50. izredne seje
je gospod kandidat vsakokrat podprl v nasprotju s poslovnikom. Gospodje, imam ob#utek, da sedaj, ko se kopi#ijo funkcije v neki politi#ni opciji, ki ima nek drugi odnos do ustave, do poslovnika, do zakonov, do demokrati#nih pravil igre, da nas ta ista opcija potiska v sistem, za katerega smo upali, da je že mimo, sistem, ki ga seveda gospod kandidat zelo dobro pozna. V tistem sistemu namre#, v katerem so zakoni in ustava pisani za naivno javnost, kdaj, kako in za koga pa se bodo ti zakoni, ta poslovniška dolo#ila, ustavna dolo#ila upoštevala, uporabila pa je odlo#al centralni komite. Seveda, pri nas ima ta centralni komite sedaj drug naziv - pa vendar; ta mo#, ta vlada sedaj odlo#a, kdaj nam bo dovolila sklicevati se na poslovnik, kdaj bo dovolila, da bomo upoštevali ustavne dolo#be, in seveda takega odnosa, takega razmišljanja v ustavni komisiji se jaz zelo bojim. Zato bomo mi ta predlog, ki je - menim - provokacija demokraciji, zavrnili. PODPREDSEDNICA IRMA PAVLINI# KREBS: Hvala lepa. Stališ#e poslanske skupine Demokrati#ne stranke upokojencev Slovenije bo predstavil gospod Lenko. FRANC LENKO: Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, moja razprava bo šla malo v drugo smer. Moram povedati, da smo v Demokrati#ni stranki upokojencev predlog prou#ili. Da gospoda Potr#a poznamo dobro, imel sem priliko tudi z njim skupaj delati v ustavni komisiji - mislim, da so njegovi nastopi v ustavni komisiji bili konstruktivni in tudi njegov doprinosi za tiste stvari, kar smo jih reševali, so bili dobri, zato bo naša skupina podprla ta predlog. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA IRMA PAVLINI# KREBS: Hvala lepa. Stališ#e poslanske skupine Nove Slovenije bo predstavil gospod Alojz Sok. Izvolite. ALOJZ SOK: Spoštovana predsedujo#a. Kolegice poslanke in poslanci. V naši poslanski skupini prav tako tega predloga - se opravi#ujem, gospod Potr# - ne bomo podprli. Pravzaprav je res, da neke velike škode, kot predsednik ustavne komisije v tem #asu, kar je še preostalo, ne morete narediti in je pravzaprav vseeno, #e boste izvoljeni ali pa ne. Moram pa povedati, da mi pa# tega predloga ne podpiramo, razlogov je ve#. Eden izmed razlogov se je pravzaprav zgodil v tej hiši, v tem državnem zboru danes. To, kar ste danes odlo#ili tukaj v vladajo#i koaliciji, ste pravzaprav vi v veliki meri prispevali k temu. Torej ne spoštujete ustave, niste dali možnosti, da se državljanke in državljani na referendumu izre#ejo o sistemskem zakonu, ki ste ga pripeljali pravzaprav tik pred tretjo fazo oziroma tik pred sprejem. Naslednje, na kar bi rad tukaj opozoril, vi ste v svoji osebi odigrali veliko negativno vlogo pri sprejemanju zakona o zaprtju trgovin ob nedeljah in dela prostih dnevih. Na koncu ste sicer vseeno priznali in ste tukaj pred državnim zborom povedali, danes tega ne bom podprl, ti roki so instruktivni; no, #ez teden dni ste si premislili in potem dejansko tudi, tako kot nam ustava in zakoni velevajo, sprejeli odlo#itev, ki bi ko lahko seveda že veliko prej. Danes si, žal, niste premislili in zaradi tega, kar je danes bilo tukaj sprejeto, bo prakti#no državni zbor v naslednji sestavi, v kakršnikoli že bo, imel velike, velike težave. Se opravi#ujem, ampak res vas iz teh in pa še številnih drugih razlogov, gospod Potr#, ne moremo podpreti. Še ve#, v Novi Sloveniji pri tej odlo#itvi ne želimo sodelovati. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA IRMA PAVLINI# KREBS: Nadaljevanje 50. izredne seje 91
Hvala lepa. Slišali smo stališ#a poslanskih skupin. Sledi razprava poslank in poslancev. Veliko se vas je priglasilo k besedi. Mislim, da vas veliko v dvorani tudi ni. Gospoda Pe#eta ni, Štembergerja - ne. Gospod Rokavec, želite besedo? Ne želite. Gospod Janša. Izvolite. IVAN (JANEZ) JANŠA: Saj danes je na nek na#in poseben dan. Prej smo doživeli sprejetje nekega sklepa, ki je z navadno ve#ino degradiral ustavo. In gospod Potr#, ki je kandidat za predsednika ustavne komisije, je bil glavni advokat kršitve te ustave. Pravzaprav je zdaj predlagano, da damo ustavo #uvati nekomu, ki jo je ravno kršil. Ta kršitev je še sveža in to ni bil prvi primer ob tej temi. Ravno prej je kolega Sok navedel podobno ravnanje, ki je bilo tudi javno predstavljeno za to govornico. Sam se spominjam leta 1987, ko je nastajala pisateljska ustava, ki smo jo pripravljali in tiskali malodane v ilegali. Vse klju#ne dolo#be sedanje slovenske ustave so bile vsebovane že v pisateljski ustavi. In nekdo, ki je najve# žol#a na to ustavo stresel, je bil takratni predsednik socialisti#ne skupš#ine, gospod Potr#, takrat tovariš Potr#. In ta bo sedaj varuh te ustave, katere temelje je odlo#no in žol#no napadel. Preberite #asopise iz leta 1987, in boste to prebrali. Vse klju#ne temelje, vsi klju#ni temelji sedanje slovenske ustavne ureditve so bili takrat z njegove strani ozna#eni z besedami, ki jih sedaj uporablja za opozicijo, v#asih je pa temu rekel notranji sovražnik. Res je on sodeloval, potem bil je demokrati#no izvoljen leta 1990 in tudi kasneje - nih#e ne zanika tega mandata. Sodeloval je v kasnejših ustavnih komisijah, vendar pa na tem mestu res, po tej tradiciji, ki jo ima slovenski parlament, ko je ustavno komisijo vedno vodil predsednik, nekdo, okoli katerega je bilo doseženo širše soglasje, takšno imenovanje dejansko ni dostojno. Res ni dostojno. In sedaj imamo v tem državnem zboru tretji# v roku nekaj mesecev popolnjevanje nekih klju#nih pozicij, kamor prihajajo samo ljudje z beograjskimi izkušnjami. Slovenija je šla 1. maja v Evropsko unijo, od takrat naprej smo za predsednika parlamenta izvolili kader z beograjskimi izkušnjami, za zunanjega ministra - enako in sedaj še za predsednika ustavne komisije. Jaz se bojim, da je tukaj nekdo kompas izgubil. Ej, šli smo v Evropsko unijo, ne v Jugoslavijo! PODPREDSEDNICA IRMA PAVLINI# KREBS: Hvala lepa. Gospod #eligoj, želite besedo? Ne. Gospod Sok? Ne. Gospoda Barovi#a ni. Gospod Podobnik. Ne. Gospod Rupel? Izvolite. DR. DIMITRIJ RUPEL: Spoštovana gospa predsedujo#a. Spoštovane kolegice in kolegi. Nimam pravzaprav veliko dodati k temu, kar je bilo pravkar re#eno. Meni se zdi, da je predlog nekoliko nepremišljen. Jaz se spominjam gospoda Potr#a iz nekoliko starejših #asov. Bil sem eden tistih, ki je bil na nasprotni strani in danes sem že spet na nasprotni strani, o#itno, ampak vendar v nekoliko boljših razmerah. Takrat pa tiste razmere niso bile tako zelo prijazne. In gospod Potr# je zame predstavljal neko oblast, zoper katero ni bil mogo# nikakršen ugovor. Bil je predsednik socialisti#ne skupš#ine, bil je nekaj #asa na partijskih funkcijah, bil je v Beogradu in tako naprej. Predstavljal je dejansko tisto, od #esar smo se želeli posloviti in zoper kar smo se upirali v koncu 80-ih let in s #imer smo potem zmagali v za#etku 90-ega leta. Vrnitev gospoda Potr#a na #elo neke demokrati#ne ustave seveda pomeni nek simboli#en dogodek, ki - moram re#i - mi zbuja slabe ob#utke. To so bili #asi, ko smo se gospoda Potr#a bali. In na nek na#in, #eprav se danes gospoda Potr#a ne bojim ve#, vendar mislim, 92 Nadaljevanje 50. izredne seje
da v mnogih državljanih vzbuja tisti strah, ki je bil povezan z diktaturo, ki je bil povezan z enopartijskim sistemom, s tistim, kar smo pa# doživljali, kot re#eno, konec 80. let, pa tudi vsa 70. leta, ko je bil gospod Potr# eden glavnih partijskih akterjev v Sloveniji in Jugoslaviji. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA IRMA PAVLINI# KREBS: Hvala lepa. Želite besedo, gospod Lenko? Ne. Dr. Bernik, želite besedo? Izvolite. DR. JOŽEF BERNIK: Hvala lepa, gospa predsedujo#a. Gospod Sok je že povedal, kakšno je stališ#e naše stranke. Sam pa imam še neko drugo pripombo, ki bi jo rad dal, in to je naslednje. Slišal sem, da je bil gospod kandidat v prejšnjem režimu zelo pomemben in je kasneje tudi precej sodeloval, menda je bil edini #lovek v parlamentu, ki je vse prebral – ne vem zdaj, ali je to dobro ali slabo. Vendar pa me je ena stvar zelo presenetila. Takrat je prišlo do konflikta interesov v ustavni komisiji, o katerem sem že ve#krat govoril, da so isti specialisti, ki so svetovali vladi, kako napisati predlog sprememb ustave, potem prišli k nam in nam svetovali, kako komentirati njihovo lastno delo. In od takrat do danes nisem mogel dobiti pravnika, in bi pri#akoval, da se bo eminentni pravnik, kot je ta gospod,postavil na stališ#e in povedal, da je bil to #isto navaden konflikt interesov. In torej to še zmeraj visi nad to ustavno komisijo, ni bilo nikdar rešeno, in bi rad vedel, #e bi se on hotel tega prijeti, #e bi bil predsednik. Poleg tega, #e je predsednik,je pa malo težko, bilo bi težko tudi za njega, kajti ni konsenza. In on ni #lovek, ki združuje, temve# razdružuje. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA IRMA PAVLINI# KREBS: Hvala lepa. Gospod Petan, želite besedo? Ne. Dr. Bajuk? Ne. Gospoda Tanka tudi ni. Gospod Kelemina, imate besedo, izvolite. BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Spoštovani! No, zdaj pri tem imenovanju novega predstavnika v ustavno komisijo ni niti toliko pomembno, ali bo gospod Potr# samo #lan te komisije, ker bo tako ali tako na vse na#ine poskušal vplivati na to, da bi se sprejemale takšne odlo#itve, ki bi bile #im bolj povše#i njemu in njegovim prijateljem, pa #im manj ljudstvu kot celoti. Kajti, #e se dobro spomnimo nazaj, se je gospod Potr# zelo veliko angažiral pri tem, da se dolo#ene ustavne spremembe zdaj niso sprejele, ki so bile izredno pozitivno naravnane in pomembne za slovensko državo, da ne govorim o tem, da rad ne spoštuje, posebno rad ne spoštuje odlo#b ustavnega sodiš#a, #e so napisane tako, kot njemu in njegovi opciji ne odgovarja. Spomnimo se samo referenduma o ob#inskem volilnem sistemu, kjer je absolutno povozil odlo#bo ustavnega sodiš#a in so se sprejele druga#ne odlo#itve. Ne spoštuje referendumskih odlo#itev drugih, ki so bile sprejete, in je proti tej ustavni dolo#bi, celo nasprotno, spremenil bi rad dolo#be glede referendumskega odlo#anja [...] PODPREDSEDNICA IRMA PAVLINI# KREBS: Gospod Kelemina, žal vas moram opozoriti, ker prekora#ujemo - že zdavnaj, ja. BRANKO KELEMINA: Nadaljevanje 50. izredne seje 93
Se opravi#ujem, nisem slišal tega zvonjenja, ker tako ali tako nekaj ves #as zvoni. Skratka, se opravi#ujem, ampak skratka, jaz tega predloga prav gotovo ne morem podpreti. PODPREDSEDNICA IRMA PAVLINI# KREBS: Hvala lepa. Predlagatelj, izvolite, gospod Potr#. MIRAN POTR#: Hvala lepa. Jaz sem vesel te razprave in tudi hvaležen za mnenja, ki ste jih dali. Rad bi pa povedal naslednje, kar zadeva ocene pisateljske ustave, je v imenu takratne skupš#ine na zboru bil doktor Tone Jerovšek. To je resnica, mene tam ni bilo in o tem nisem govoril. To je eno dejstvo. Drugo dejstvo je, prav bi bilo, da bi se spomnili #asa v letu 1989, 27. septembra in sprejemanja slovenske ustave. Preberite si tiste #asnike in izjave vas, predstavnikov takratne opozicije o tem, kaj je bilo doseženo. Vsi v en glas smo rekli, da je to pomemben dosežek za utrditev položaja Slovenije, za možnost osamosvojitve in odcepitve in za demokracijo in druga#en pravni in politi#ni sistem v Sloveniji. Jaz sem takrat vodil ustavno komisijo in skupš#ino. Danes se da ta dejstva potvarjati, samo to je bila takrat skupna ocena v en glas vseh. Da ne govorim tudi tujih #asnikov! Tudi tuji #asniki so o tem pisali in celo se bali, da bo prišlo do intervencije v Sloveniji. Tretje pa, #esar sem posebej vesel, vsak ima pravico biti za in proti, ampak argumentacija, ki nekomu, ki je poslanec in poslanec štirikrat izvoljen, enako kot vsi vi, ne daje enakih pravic, je pa# slika vašega pojmovanja demokracije. Hvala. PODPREDSEDNICA IRMA PAVLINI# KREBS: Hvala lepa. Zaklju#ujem razpravo. Prešli bomo na odlo#anje o predlogu sklepa o spremembi odloka o ustanovitvi ustavne komisije državnega zbora Republike Slovenije. Obrazložitev glasu, lepo prosim, #e lahko malo podržite roke, Kangler, Lavrinc, v redu hvala. Aha, spet kar nekaj [...] Oglašanje iz klopi. Napoved #esa? Proceduralni predlog, gospod Drobni#, izvolite. Se opravi#ujem, gospod Cukjati, potem gospod Drobni#. Prej je gospod Cukjati dvignil roko, se opravi#ujem. Gospod Cukjati, izvolite. FRANCE CUKJATI: Hvala lepa. Menimo, da gre za tako netaktno potezo in tako, bi rekel, demokrati#no neposre#eno kandidaturo, da pri tem glasovanju in pri sodelovanju za tako rešitev pri tako pomembnem vprašanju, kot je predsednik ustavne komisije, ne bomo sodelovali. PODPREDSEDNICA IRMA PAVLINI# KREBS: Hvala lepa. Gospod Drobni#, izvolite! MAG. JANEZ DROBNI#: Že poslanec, kolega Sok je navedel argumente, zakaj se v Novi Sloveniji ne strinjamo s takšnim predlogom. Ustavne spremembe se vendar sprejemajo z dvotretjinsko ve#ino in zato mora takšno telo voditi oseba, ki združuje, tista, ki povezuje in ki lahko zagotavlja dolo#en konsenz. Ta predlog ni - to je problemati#en predlog. S tem se nakazuje možnost ustavnega relativizna, kar smo v zadnjem #asu doživeli. Naša slovenska ustava ima zelo majhno težo, zato ker ste jo s temi atakami, s temi napadi v zadnjem #asu zvodeneli. Ponovno je takšno 94 Nadaljevanje 50. izredne seje
odlo#anje, na katerega ne moremo pristati. Zato poslanska skupina ne bo sodelovala pri tem dejanju in zato bo v skladu s poslovnikom obstruirala glasovanje PODPREDSEDNICA IRMA PAVLINI# KREBS: Hvala lepa. Državni zbor, torej obveš#am, da bomo opravili glasovanje potem, ko bomo slišali obrazložitve glasov. Dve poslanski skupini, torej poslanski skupini Slovenske demokratske stranke in Nove Slovenije sta najavili v skladu s poslovnikom državnega zbora obstrukcijo. K besedi za obrazložitev glasu vabim gospoda Kanglerja. Izvolite. FRANC KANGLER: Hvala za besedo. Ne bom, predsedujo#a, obrazložil svojega glasu bi pa prav tako v imenu poslanske skupine Slovenske ljudske stranke napovedal obstrukcijo pri tem glasovanju iz naslednjih razlogov. V poslanski skupini Slovenske ljudske stranke obžalujemo, da v tem zadnjem mesecu dni ni obveljala parlamentarna praksa dosedanjega dela v parlamentu, namre#, do sedaj so bili vsi predsedniki parlamenta tudi isto#asno predsedniki ustavnih komisij. Ne vidimo razlogov in ne vemo razloga, zakaj, kljub temu da je dosedanji predsednik državnega zbora Franc Feri Horvat dobil kar veliko podporo v državnem zboru, da za ta mesec dni, ki je ostal do konca tega mandata, tudi ne bi bil predlagal s strani predlagatelja za to funkcijo. Mislim, da gre za nena#elno delovanje in da bi moral državni zbor znotraj poslanskih skupin dose#i kompromis o #loveku, ki bi bil na #elu ustavne komisije in gre predvsem, kot so nekateri tudi danes dejali, za simboli#no odlo#itev predlagatelja in tudi verjetno za ta organ, kot je državni zbor. Zato v imenu poslanske skupine Slovenske ljudske stranke pri tej to#ki napovedujem obstrukcijo. PODPREDSEDNICA IRMA PAVLINI# KREBS: Hvala lepa. Torej, v skladu s poslovnikom ugotavljam tudi, da je poslanska skupina Slovenske ljudske stranke napovedala obstrukcijo, #eprav je gospod Kangler prej želel, da ga napišem, da bo želel obrazložiti svoj glas. Torej, obrazložitev glasu. Gospod Lavrinc, izvolite. MAKSIMILJAN LAVRINC: Najprej bi rekel tole, da je vse skupaj bolj podobno tistemu boju za oslovo senco, kot pa neki resni diskusiji. Navsezadnje vemo, da se naš mandat hudo hitro izteka. In razen seveda #e nam bo opozicija zakurila še kakšno sejo, je tole ve# ali manj zadnja prilika, da smo si sploh povedali, kar si eden o drugem mislimo. Drugo, bom rekel, da jih razumem, da povedo to, kar mislijo o nekom. Imajo to vso pravico. In imajo tudi pravico narediti, kar so naredili. Mi smo tudi tako rekli o našem bivšem strankarskem kolegu, o Dimitriju Ruplu, ki ga, bom rekel, na nek na#in pomilujem, saj ga Janša uporablja za vse najbolj umazane posle zadnje #ase. Tako se mi kot nekdanji intelektualec, udarna pest, da tako re#em, novih demokrati#nih sil res smili, pa takšne neumnosti po#enja. Drugo, kolega Cukjati je lagal, ko je govoril, da je kolega Potr# ravnal v nasprotju z ustavo Republike Slovenije. Jaz ne bom bral vsega kolegu Cukjatiju. Je odlo#ba z dne 20.4.2004 ustavnega sodiš#a, odlo#ba, ki so jo podpisali vsi sodniki, ustavni sodniki, sigurno znana. In v njej, #e preberem samo ta del#ek, ustavno sodiš#e ne izklju#uje te možnosti, da bi, denimo, državni zbor ali pa pred njim že predsednik državnega zbora ugotovil namere pobudnikov in zadržal zadevo. Skratka, povsem se zavedajo, kaj po#no, ampak jaz bi rekel takole: odpustite jim, saj ne vedo, kaj delajo. To je prvo. Nadaljevanje 50. izredne seje 95
Drugo, pa še nekaj bom rekel. Nikogar med njimi nisem videl, da bi takrat z nama, torej skupaj z nama, in še mnogimi tukaj med vami verjetno, pel slovensko himno prvi# v tem prostoru. In za hec bi naredil test, naj povedo, kdaj se je prvi# pela. Leta 1989. PODPREDSEDNICA IRMA PAVLINI# KREBS: Hvala lepa. Obrazložitev glasu, gospod Kremžar. Izvolite. LEOPOLD (LEO) KREMŽAR: Sam bom predlog, tako kot je podan, podprl. In moram re#i, da pri polni zavesti, ker se mi zdi, da je predlog za gospoda Potr#a dober predlog. Ne bom ponavljal v kolikih ustavnih komisijah je sodeloval, ker sam tudi sodelujem v tem mandatu, lahko ugotovim, koliko je prispeval in koliko tudi obvladuje snov, o kateri se pogovarjamo. Zato seveda bom z veseljem ta predlog podprl. Žalosti me pa, da vendar nekateri ljudje nikakor ne morejo pozabiti na to, da bi vendar si želeli lustracijo. In sedaj smo bili pri#a lustracijski uri, pa ne na sre#o celi uri, ampak samo del#ku, ker na sre#o so hitro odšli. Lustracije, ker seveda je vse drugo pomembno, kar je v tem trenutku nepomembno, kot tisto, kar je zares pomembno. Žalostno je poslušati takšne besede, ampak mogo#e je dobro, da jih slišimo, mogo#e je dobro, da se to javno in naglas pove. Jaz lažje govorim tudi, ker nisem iz te stranke, iz katere prihaja kolega Potr#. Kolega Potr# je ves #as nekako v tej stranki ali v nadaljevanji neke stranke ali kakorkoli ho#ete. Seveda nekateri kolegi, ki pa so imeli veliko povedati #ez to, pa jim bo po#asi že zmanjkalo strank, kolikokrat so pa# prestopali, kar je normalno, legitimno in lahko. Naj kar nadaljujejo, še nekaj jih je, menda, kjer še niso bili. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA IRMA PAVLINI# KREBS: Hvala lepa. Gospa #rnugelj, izvolite. SILVA #RNUGELJ: Hvala lepa. Vsekakor bom z veseljem in z veliko optimizima podprla kandidaturo kolega Mirana Potr#a za predsednika ustavne komisije. Mislim, razlogov je zelo veliko, ne bi rada naštevala - v zadnjih minulih štirih letih sem ga spoznala in lahko re#em, da je krasen kolega, energi#en, iskriv sogovornik, da je z njim užitek se pogovarjati, debatirati, tudi kontrirati, zaradi tega, ker vedno iš#e optimalne argumente, tudi zna od nasprotnika dobiti optimalne odgovore in tako na nek na#in tudi sam sebi pritrditi, ali ima prav ali ne. Žalostno pa je, da sigurno, da opozicija najbolj svetle trenutke naše zgodovine - in sigurno je, da27. september 1989 je zelo svetel trenutek naše zgodovine, ko smo omogo#ili s spremembami, da smo dejansko na žlahten, žameten, mehak na#in pristopili v svobodno, suvereno državo - zna na tako grd, nizkoten in umazan na#in popljuvati. In #e je to smoter in smisel dialoga, ki ga vodimo v parlamentu, da nenehno vse naše najboljše, najlepše poteze, pa tudi najbolj žlahtne ljudi popljuvamo - mislim, da to ni v redu. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA IRMA PAVLINI# KREBS: Hvala lepa. Gospod Anderli#, izvolite. Potem gospod Barovi# in gospa Darja Lavtižar Bebler. ANTON ANDERLI#: V poslanski skupini Liberalne demokracije k tej to#ki nismo najavili #asa za razpravo, ker smo mislili, da gre za tako reko# rutinsko zadevo, za opravilo, ki ga je potrebno opraviti, da bi zadostili tistim stvarem, ki jih parlament pa# po#ne. 96 Nadaljevanje 50. izredne seje
Demokracija je seveda naporna zadeva in je potrebno poslušati tudi tisto, kar smo mislili, da je po naše druga#e, da so volitve pred 12-imi oziroma 14-imi leti, pa pred 12-imi in tako naprej, utrdile kot neko pravilo, kot nekaj, kar je v demokraciji normalno; da tisti, ki je šel skozi te volitve, ki je dobil zaupanje državljanov, je bil izvoljen na demokrati#en na#in in seveda je s tem tudi odpravljena kakršnakoli pomisel na lustracijo, na šikaniranje zaradi aktivnosti posameznikov pred letom 1990, torej politi#nih aktivnosti. In seveda, ker je normalno, da dr. Bernik #isto pri vsaki to#ki - nikoli torej ne pozabi povedati, pri vsaki to#ki to pove, kako je potrebno vse tisto, kar je bilo pred letom 1990 pospraviti, torej ljudi, ki so delali, najsibo v politiki, tudi v pravosodju, tudi še kje drugje, je o#itno to tudi danes bila prilika, da se pove. Sam take metode zavra#am in verjamem, daslej ko prej bomo vsi skupaj ugotovili, da živimo v demokraciji in da tisti opozorilni znak za konec , ki so v tem parlamentu - ne prvi#, ampak že ve#krat, da lahko to zaupanje dobijo tudi s strani tistih, ki se mogo#e ne strinjamo ali pa se ne strinjajo z nekaterimi stvarmi. Saj je bilo tri minute za poslansko skupino, ampak je gospa... PODPREDSEDNICA IRMA PAVLINI# KREBS: Gospod Barovi#, izvolite. BOGDAN BAROVI#: Hvala, gospa podpredsednica. No, mislim, da bodimo fer – zdaj tudi vi niste ravnali korektno, ker mislim, da smo pri obrazložitvi glasu. Gospa podpredsednica, vam govorim. Pravim, da ocenjujem, da niste ravnali korektno, ker smo zdaj pri obrazložitvi glasu in ne pri ocenjevanju dejanja, ki sta ga naredili dve tretjini opozicije – fer, pošteno. Mi nismo naredili obstrukcije in ni treba – zdaj, #e nekdo pravi: da, gospod Potr# - prav, naj re#e "da" pri obrazložitvi; kdor pravi "ne", pa# ne. V Slovenski nacionalni stranki ocenjujemo, da #e lahko državni zbor dela brez enega podpredsednika, bi lahko tudi ustavna komisija delala s podpredsednikom – fer in pošteno. #e je mnenje in predlog takšen, prav. Mi bomo predlogu nasprotovali, ne bomo se pa zato umaknili. In to je obrazložitev glasu. Zato pravim, politika je pa# politika, vsak ima pravico do svojega mnenja. Sam gospoda Potr#a pri njegovem delu, ker je bil zelo vezan na Zasavje, sicer spoštujem, ocenjujem pa, da ni prav, da bi lahko, razen #e bi se res kaj zgodilo, bil tudi podpredsednik v tem #asu do novih volitev na mestu predsednika. Zato bomo v Slovenski nacionalni stranki predlogu nasprotovali. Hvala. PODPREDSEDNICA IRMA PAVLINI# KREBS: Hvala lepa. Gospa Bebler, izvolite. DARJA LAVTIŽAR BEBLER: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Spoštovani kolegi! Nimam nikakršnega pomisleka, da ne bi podprla kandidature gospoda Mirana Potr#a. Z njim sem sodelovala v tem parlamentu že v številnih ustavnih komisijah in #e kdo, je on tisti, za katerega lahko trdim, da je zelo podkovan v ustavni materiji, za razliko od nekaterih drugih, ki so sodelovaliv prejšnjih ustavnih komisijah ali pa jim celo predsedovali in z njimi je pa# bilo težko in naporno sodelovati, ker nekateri od njih niso bili prav dobro podkovani v ustavni materiji. Zatorej podpiram to kandidaturo. Hvala. PODPREDSEDNICA IRMA PAVLINI# KREBS: Hvala lepa. Gospod Diaci, izvolite. MAG. MARKO DIACI: Nadaljevanje 50. izredne seje 97
Hvala za besedo. No, mislim, da kljub temu, da je #as volitev, je treba biti korekten, korekten do svojih politi#nih nasprotnikov, kajti to niso sovražniki. Prav tako mislim, da dolo#enim poslanskim skupinam v tem parlamentu pripadajo dolo#ena mesta. Tako kot poslanski skupini SDS pripada mesto enega podpredsednika, tako Združeni listi pripada to mesto. Mi smo podprli tako Dimitrija Rupla za podpredsednika, kakor bomo tudi zdaj podprli gospoda Potr#a, ker to mesto pa# pripada Združeni listi. Prav tako pa menim, da je gospod Potr# kot strokovnjak na tem podro#ju zelo primerna oseba. Hvala. PODPREDSEDNICA IRMA PAVLINI# KREBS: Hvala lepa. Gospa Potrata, izvolite. MAG. MAJDA POTRATA: Hvala. Ne bom govorila o strokovnih referencah kolege Potr#a za predsedniško mesto ustavne komisije, ker je to povedal moj poslanski kolega Samo Bevk, bi pa rada ob koncu svojega mandata v tem državnem zboru povedala rada tole. Nekateri v tem državnem zboru in v tej državi bi radi bili nacionalni junaki. Za junaka mora biti #lovek harmoni#na oseba. Harmoni#na oseba pa ni sovražna do ljudi okrog sebe in harmoni#na oseba tudi zbere pogum, da re#e "ne" takrat, kadar je treba ta "ne" tudi z glasovanjem povedati in se glasovanju ne umakne. Hvala. PODPREDSEDNICA IRMA PAVLINI# KREBS: Hvala lepa. Slišali smo torej obrazložitve glasov, lahko preidemo na odlo#anje, in sicer odlo#ali bomo o predlogu sklepa o spremembi odloka o ustanovitvi ustavne komisije Državnega Zbora Republike Slovenije. Glasujemo. Navzo#ih nas je 47, za je glasovalo 45, proti 2. Za je glasovalo 45. Proti 2. Ugotavljam, da je zbor predlagani sklep sprejel. S tem zaklju#ujem to to#ko dnevnega reda. Iskreno #estitam novemu predsedniku ustavne komisije, gospodu Potr#u. Aplavz. Prehajamo na 2. TO#KO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA SKLEPA O SOGLASJU K PREDLOGU POSLOVNIKA KOMISIJE ZA PREPRE#EVANJE KORUPCIJE. Gradivo je v obravnavo zboru predložila komisija za prepre#evanje korupcije. K besedi vabim predstavnika komisije za dopolnilno obrazložitev, in sicer predsednika komisije, gospoda Draga Kosa. DRAGO KOS: Hvala lepa, gospa predsedujo#a. Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci. Ko je bil sprejet zakon o prepre#evanju korupcije meseca decembra, smo bili vsi skupaj prepri#ani, da bo organ, ki ga je vzpostavil ta zakon, da bo komisija za prepre#evanje korupcije za#ela hitro z delom. Zaradi težav, ki jih je imela sodna veja oblasti z iskanjem svojega predstavnika, ki ste ga imenovali šele konec meseca julija, se je vsa stvar malo zavlekla, ampak bodo#a komisija je po najkrajšem možnem #asu pripravila predlog poslovnika, ki je danes pred vami. Po zakonu mora državni zbor dati prehodno soglasje na tekst poslovnika, nato ga bo sprejela še komisija, s #imer seveda ne bo težav, saj smo ga mi pripravljali in potem pa bo komisija pri#ela z delom. Tako da današnje dejanje ni pomembno samo zaradi tega, ker se sprejema akt, ki bo uredil pravila za delo komisije, ampak tudi zaradi tega, ker bo komisija šele potem lahko za#ela z delom. 98 Nadaljevanje 50. izredne seje
Ko je bil sprejet predpis, zakon o prepre#evanju korupcije z organizacijo in umestitvijo komisije, je Republika Slovenija postala ena od prvih držav, ki je centralizirano in poenoteno uredila spremljanje premoženjskega stanja funkcionarjev, vseh funkcionarjev države in tudi spremljanje konfliktov interesov. Postala je eden od prvih držav, ki je uvedla tako imenovane na#rte integritete, ki so celo avtorsko zaš#iteni v eni od držav Evropske unije, in dobili smo organ, ki je odgovoren za izvedbo prve nacionalne protikorupcijske strategije v tej državi. Kljub temu da gre za poslovnik, je to torej dokument izrazito pravne, formalne narave. Ko smo mi poskušali v njega graditi #im ve# elementov, ki bi pokazali, da se zavedamo, da to ni samo neodvisen organ, ki je postavljen zelo visoko v hierarhiji državni organov, ampak tudi organ, ki bo moral dajati zgled z visoko stopnjo zakonitosti, strokovnosti in integritete, poštenosti po doma#e. Zaradi tega smo sami zase predvideli najstrožja možna pravila glede rokov, ki jih moramo spoštovati pri opravljanju svojih nalog. Zaposleni v komisiji ne bodo za razliko tudi od drugih funkcionarjev in javnih uslužbencev v drugih državnih organih Republike Slovenije, smeli sprejeti nobenih daril, razen priložnostnih zna#k, zastavic in podobnega. Posebej stroga pravila smo dolo#ili za varstvo osebnih in drugih ob#utljivih podatkov. In vse kršitve veljavnih pravil se bodo obravnavale v ustreznih postopkih. Zavedamo se namre#, da za nadziranje integritete državnih organov Republike Slovenije in vseh najpomembnejših ljudi v njih, to je pa šest tiso# petsto funkcionarjev, niso dovolj samo zakonska pooblastila, za njimi mora stati tudi ugled organa in vsakega posameznika v njem. Poleg dolo#b, ki tehni#no urejajo na#in dela komisije kot kolektivnega organa, pri #emer smo, recimo, peljali tudi institut obvezne izlo#itve iz postopkov, da bi tako zagotovili potrebno objektivnost, smo veliko pozornosti namenili tudi transparentnosti in javnosti dela komisije. Na seje komisije bomo vabili ne samo predstavnike medijev, ampak tudi predstavnike civilne družbe, za nekatere primere pa je v poslovniku že kar vnaprej dolo#eno obvezno obveš#anje javnosti. Posebej pozorno smo zaradi o#itkov, ki so se do sedaj ve#krat slišali, uredili postopke spremljanja premoženjskega stanja funkcionarjev in postopke za primere kršitev, ki so zdaj po našem mnenju res takšni, da bo to organ z zobmi, ki bo uspešno prepre#eval v dejanske, pa tudi groze#e ekscese in odstopanja od jasnih zakonskih norm na tem podro#ju. Iz dolo#il poslovnika boste lahko razbrali tudi, da je hiša, v kateri se nahajamo danes, predvidena kot zelo pomemben sogovornik komisije, predvsem kot njen nadzornik in tudi kot njen pomo#nik. Zato bo državni zbor tudi redno obveš#en o vseh državnih organih, ki svojih nalog na podro#ju prepre#evanja in odpravljanja korupcije ne bodo vzeli zadosti resno, pa tudi o drugih težavah, s katerimi se bo sre#evala komisija. Za konec kratke predstavitve bi rad poudaril še naslednje. Poslovnik jasno sledi duhu zakona, po katerem komisija nima pristojnih pooblastil za preiskavo konkretnih sumov korupcije. Vendar iz poslovnika ravno tako in še bolj jasno sledi, da bo poleg vseh drugih nalog komisija tudi institucija, ki bo storila vse, da bodo organi, ki so sicer pooblaš#eni, odgovorni in pla#ani za takšne preiskave, svoje delo opravljali maksimalno zakonito, strokovno in korektno. To nam samim seveda ne bo uspelo. #e nam bo to uspelo zvašo pomo#jo, spoštovane poslanke in poslanci, bomo naredili odlo#en korak v smeri najbolj #istih in poštenih držav Evropske unije. Z drugimi se lahko merimo brez težav že sedaj in se bomo kaj kmalu tudi na tem podro#ju za#eli primerjati z njimi. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA IRMA PAVLINI# KREBS: Nadaljevanje 50. izredne seje 99
Hvala lepa. Gradivo je obravnaval odbor za notranjo politiko kot mati#no delovno telo. Prosim predsednika odbora, gospoda Maksimiljana Lavrinca, da predstavi poro#ilo. Gospod Lavrinc, izvolite. MAKSIMILJAN LAVRINC: Hvala lepa, gospa podpredsednica, pa tudi #isto ni# ne bom zameril, #e ime skrajšate. Skoraj bolj vše# mi je, #e me kli#ejo samo Maks. Poro#ilo, ki je pred vami, je kratko, zato se mi zdi, da bi bilo pravzaprav na nek na#in zapravljanje #asa, #e ponavljam navedbe iz prvega dela poro#ila, kjer govori poro#ilo o tem, kako je predsednik komisije, gospod Kos, razložil vsebino tega poslovnika. Poudarjeno je bilo seveda, da je to tehni#ni akt, ki naj bi preciziral dolo#ila samega zakona. Predstavnica zakonodajno-pravne službe je povedala, da so po prvotno vloženem besedilu sedli skupaj in na podlagi njihovega mnenja ugotovili, da takšno besedilo, kot ste ga oziroma kot smo ga #lani odbora dobili s sklicem, ne bi bilo primerno, saj je do te mere nadgrajevalo sam zakon, da bi bila seveda velika verjetnost v primeru ustavnega spora, da bi takšna dolo#ila padla. Torej predvsem zaradi tega smo bili seveda veseli, da je predstavnica zakonodajnopravne službe razložila, da na sedanje besedilo, to je besedilo, ki je pred vami, nima pripomb. No, v sami razpravi pa je bilo dano nekaj poudarkov. Predvsem iz vrst opozicije je bilo izraženo mnenje, da od vsega za#etka pravzaprav na nek na#in nasprotujejo tovrstnemu konceptu prepre#evanja korupcije. Na drugi strani pa je bilo s strani drugih poslank in poslancev povedano to, da obstajajo nevarnosti zlorab podatkov, do katerih #lani komisije prihajajo. In seveda zato je vredno opraviti razmislek in praksa seveda bo pokazala, kaj bilo mogo#e še narediti za to, da bi #lani komisije imeli kar najvišjo stopnjo zaupanja v vsej državi. Vsekakor pa smo po tej diskusiji bili mnenja, da je dobro to, da bo komisija lahko za#ela z delom, da je poslovnik sam takšen, da bo to omogo#al korektno. V kolikor bodo v bodo#nosti potrebne še kakšne korekture, se bo do njih tudi prišlo. Vendar še posebej za obdobje, ko bo po volitvah treba preveriti, da tako re#em, oziroma uskladiti ali pa uporabiti dolo#be zakona o prepre#evanju korupcije tudi za novo sestavo državnega zbora, bo komisija že polnoštevilna in pa tudi kompetentna. Zato odbor predlaga državnemu zboru, da da soglasje k poslovniku komisije za prepre#evanje korupcije. PODPREDSEDNICA IRMA PAVLINI# KREBS: Hvala lepa. Sledi predstavitev stališ# poslanskih skupin. Najprej nam bo stališ#e poslanske skupine Slovenske ljudske stranke predstavil gospod Franci Rokavec. Izvolite. FRANCI ROKAVEC: Hvala za besedo. Lep pozdrav poslankam in poslancem, predsedniku komisije. Po mnenju poslanske skupine Slovenske ljudske stranke je treba predlagani poslovnik ponovno pretehtati in ga ne kaže sprejeti. Nikakor ni jasno, #emu služijo oziroma želijo predlagatelji tovrstno tematiko vklju#iti v predvolilno dogajanje. Seveda podpiramo vse pripombe zakonodajno-pravne službe in seveda hkrati s tem navajamo tudi svoje pripombe. Predvsem smo ogor#eni nad predlogom 46. #lena poslovnika omenjene komisije, ki uvaja obvezno poligrafsko testiranje zaposlenih v komisiji, ki kaže na mentalno raven predlagatelju takšnih dolo#b. Posebno zaskrbljujo#a je tudi obrazložitev te metode preverjanja zaposlenih, ki naj bi postala zgled drugim organizacijam. Ravno takšna podrobnost kaže na resno težnjo, da bi komisija postala nekakšna nadpolicija. Ravno takšna podrobnost kaže na resno težnjo, 100 Nadaljevanje 50. izredne seje
prav imajo nekatere države, ki seveda poznajo nekatere takšne ustanove, da prepovedujejo zaposlovanje bivšim državnim uslužbencem v protikorupcijski komisiji vsaj tri leta po prenehanju zaposlitve v državnih organih, na primer Avstralija. Tudi sami se pridružujemo takšnemu mnenju in mislimo, da gre za poskus grobe kršitve #lovekovih pravic. Po našem mnenju je treba takšno prakso najodlo#nejše obsoditi, tudi #e je v kakšnih drugih okoljih prinesla dobre rezultate. Protikorupcijska komisija nikakor nima nikakršnih pooblastil, ki jih ne bi imeli drugi državni in pravosodni organi. #e pa predlagatelji želijo ustvariti nekaj takšnega, jim je to treba pravo#asno prepre#iti. Kot smo predlagali že v postopku sprejemanja zakona, pogrešamo bolj natan#ne in zavezujo#e dolo#be o sodelovanju civilne družbe v delu protikorupcijske komisije. Poslovnik zgolj omenja možnost, da komisija vabi organizacije civilne družbe oziroma posameznike, #e oceni, da bi njihovo poznavanje stvari lahko koristilo presojanju posamezne zadeve. Takšna dolo#ba je prešibka in ni v skladu z dolo#bami konvencije Združenih narodov, ki dolo#a obvezo državnih organov, da pri svojem delu na podro#ju boja proti korupciji obvezno vklju#i tudi organizacije civilne družbe. Pogrešamo tudi dolo#be, ki se nanašajo na presojanje posameznih zadev, na#ine in možne predlagatelje presojanja pred komisijo. #e posameznik ali organizacija zaprosi komisijo za mnenje in predloži informacije ter gradivo, bi bilo nujno oblikovati postopek z roki, na#ini odlo#anja komisije o zadevi, da bi se lahko dobronamerne osebe izognile neprijetnemu vpletanju v korupcijske odnose. V nasprotnem primeru bodo posamezne osebe zgolj pošiljale informacije na komisijo in ne bodo imele nobenega zagotovila, da bodo lahko dobile uradno mnenje komisije o posamezni zadevi. Namre#, prva alinea 13. #lena poslovnika dolo#a, da komisija sprejema na#elna mnenja o tem, ali dolo#eno ravnanje ustreza definiciji korupcije iz omenjenega zakona. Po našem mišljenju zakon ne dolo#a takšnih pristojnosti komisiji, ki sicer opravlja naloge, ki so opredeljene kot sistemsko analiti#ne naloge in so opredeljene v 16. #lenu zakona. Komisija opravlja tudi koordinativne naloge, ki so opredeljene v 17. #lenu zakona o prepre#evanju korupcije. Sodeluje s podobnimi organi v drugih državah in organih mednarodnih integracij ter mednarodnimi nevladnimi organizacijami s podro#ja prepre#evanja korupcije. V 18. #lenu opredeljuje tudi svetovalno-izobraževalne naloge komisije. Res pa je, da drugi odstavek 30. #lena poslovnika dolo#a: »Mnenja komisije iz prve alinee nimajo pravnih ali materialnih posledic.« Vendar smo prepri#ani, da temu ni tako. Nemogo#e bo prepre#iti posledice mnenja komisije za nekega posameznika ali organizacijo, katere ravnanje bo predmet sprejemanja na#elnega mnenja komisije, ali ustreza definiciji korupcije iz zakona o prepre#evanju korupcije. Pri tem pa ostaja postopek pred komisijo pravno povsem nedodelan in ne omogo#a pravi#nega postopka. Lahko si predstavljamo, kakšne bodo posledice za osebe, katerih ravnanje bo komisija opredelila kot koruptivno. Niti zakon o prepre#evanju korupcije niti poslovnik ne predvidevata možnosti pritožbe. V takšnem primeru gre gotovo za mo#no nevarnost kršenja #lovekovih pravic. Ravno pri delu dosedanjega urada smo bili pri#e podobnemu ravnanju njegovih predstavnikov, ki so prek medijev posameznike oziroma njihova ravnanja ozna#evali kot koruptivna, potem pa se je pred sodiš#em izkazalo, da temu ni tako. Takšno po#etje je treba prepre#iti, saj izjava državnega organa, da je neko dejanje koruptivno oziroma da ustrezna definiciji korupcije, ki je opredeljena v nekem zakonu, pomeni izrek moralne obsodbe, ki bo vsekakor imela pravne, Nadaljevanje 50. izredne seje 101
pa tudi materialne posledice. Takšnim mnenjem bodo zagotovo sledile tožbe pri pristojnih sodiš#ih in povzro#itev nepopravljivih krivic. Kot sem že omenil, bi za izvajanje takšnih pristojnosti morali spremeniti zakon o prepre#evanju korupcije, v poslovniku opredeliti celo poglavje o postopku odlo#anja komisije, ki bi moralo vsebovati naslednje dolo#be: opredelitev možnih pobudnikov odlo#anja, postopek odlo#anja komisije, vrsto odlo#itev, ki jih sprejema komisija, zaš#ito predlagateljev za presojo pred komisijoo posami#nih zadevah, roke za odlo#anje komisije, na#in objave odlo#itev komisije, na#in obrambe, pritožbeni postopek, pritožbene ustanove oziroma sodno varstvo. V Slovenski ljudski stranki se zavzemamo za #im hitrejši za#etek delovanja komisije, vendar smo prepri#ani, da morajo biti pravni predpisi, ki urejajo njeno delovanje, brez najmanjše sence nezakonitosti. Njeno delovanje bo mo#no posegalo v pravice posameznikov in organizacij, zato bi njen napa#en za#etek oziroma ponavljanje napak iz dosedanjega dela urada za prepre#evanje korupcije predstavljalo hud udarec boju proti korupciji, ki je po našem mnenju vedno hujši problem na Slovenskem. Naše mnenje temelji na doma#ih in tudi mednarodnih raziskavah, ki nas še vedno uvrš#ajo med sorazmerno #iste države vendar skrbi trend naraš#anja korupcije, še posebej, ker postaja vedno ve#ja ovira gospodarskega razvoja. Prepri#ani smo, da vlada ne stori dovolj, da bi odpravila pojave korupcije, klientelizma in nepotizma. Res je, da smo v državnem zboru v zadnjem #asu kar nekajkrat obravnavali tovrstne pojave in da velikokrat poslušamo o#itke o zlorabah le-teh. Raziskave o zaznavah korupcije kažejo, da je ujetost gospodarstva in nadzornih ustanov tržnega gospodarstva do vlade in vladajo#ih politi#nih strank še vedno velika. Podjetja se še vedno poslužujejo podkupovanja v odnosih z državami tudi v Sloveniji, kar jasno kaže, da se tudi Slovenija ni lotila tega problema zadostno in celovito. Zadnje poro#ilo svetovne banke namre# kaže rahlo povišanje te zaznave v primerjavi s prejšnjimi merjenji. Raziskava kaže, da so najbolj ogrožena manjša in novoustanovljena podjetja, ki morajo pogosteje pla#evati podkupnine v ve#jem obsegu v primerjavi z velikimi podjetji in tistimi v državni lasti. Raziskava tudi jasno dokazuje, da korupcija, še posebno v ujetosti podjetij do države, ogroža poslovanje podjetij in stanje v Sloveniji se slabša, kar vedno bolj zaznava tudi javnost. S takšno popotnico bo Slovenija le težko uresni#evala zastavljene razvojne strategije, ki vse temeljijo na visokem razvojnem konsenzu, brez politi#no privilegiranih in brez posameznikov, ki bodo morali pla#evati ve#, da bodo lahko preživeli. Prepri#ani smo, da so razprave o korupciji še vedno potrebne in da bo treba tudi na novo vrednotiti obdobje tranzicije s poudarkom na pojavih korupcije, razvojnih zmožnostih privatiziranih podjetij. Najpomembnejša ugotovitev omenjene raziskave za Slovenijo je torej, da naraš#ajo primeri korupcije v poslovnem svetu in da gre o#itno za znak, da se splošna protikorupcijska klima slabša in ne boljša. Naša ocena je, da predlagani poslovnik ne daje dobre podlage za delo komisije in da je potrebno vse naštete predloge uvrstiti v poslovnik, ga ponovno obravnavati na seji državnega zbora in sprejeti da bo omogo#il kvalitetno delo Hvala lepa. PODPREDSEDNICA IRMA PAVLINI# KREBS: 102 Nadaljevanje 50. izredne seje
Hvala lepa. Dovolite samo za opozorilo ostalim, tudi zaradi tega, ker vaše stališ#e je šlo na poslovnik, kateremu danes ne bojmo dajali soglasja. Komisija je vložila prvi izvod poslovnika 19.8., zakonodajno-pravna služba državnega zbora je pripravila opozorila in komisija je na podlagi opozoril z dne 30.8. vložila poslovnik, ki ne vsebuje ve# dolo#il o poligrafih in tako naprej. Tako. Ker ste vi citirali 46. #len in poligraf, sem seveda ocenila, da govorite o poslovniku, ki ni ve# aktualen. Torej, tudi za ostale: 30.8. je torej bil predložen poslovnik tudi mati#nemu delovnemu telesu in to je tisti, kateremu dajemo soglasje. Izvolite, gospod Rokavec. FRANCI ROKAVEC: Gospa predsedujo#a, jaz sem že uvodoma povedal, da seveda predstavljam pripombe, ki jih je osvojila zakonodajno-pravno služba in tudi naše pripombe na že izdelan novi predlog poslovnika. Samo toliko, ker ste seveda vi komentirali mojo predstavitev, želim, da tudi sam potem komentiram vaše ugotovitve. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA IRMA PAVLINI# KREBS: Nisem komentirala. Jaz samo želim prepre#iti, da še kdo ne bi slu#ajno pomotoma se opredeljeval do poslovnika, h kateremu danes ne dajemo soglasja, ker imamo nov poslovnik. Stališ#e Slovenske demokratske stranke bo predstavil gospod Rudolf Petan. Izvolite. RUDOLF PETAN: Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani. Pri tematiki prepre#evanja korupcije se je zgodilo tisto, kar smo v SDS ves #as ugotavljali in tudi opozarjali, zgodila se je nikoli dokon#ana zgodba. Vedno nekaj manjka. Komisija za prepre#evanje korupcije pa nima vseh orodij za delo, vedno manjka "kakšen zob", se pravi, je tiger brez vseh zob. Pa gremo lepo po vrsti. Pred skoraj letom smo obravnavali zakon, ki naj bi tako reko# ukinil dotedanji urad za prepre#evanje korupcije, ki je bila organ v sestavi vlade, informirali nov organ, to je komisijo, ki je bil kot samostojen organ, kar bi naj bila garancija neodvisnosti brez vmešavanja izvršilne oblasti. Slaba stran takšnega pristopa pa je, da je nekaj #asa zaradi formiranja neoperativen. Torej, ga tako reko# ni. Zato smo v SDS zagovarjali pristop da je osnova stari urad, ki ga reorganizacijo preuredimo, zadolžimo, da pripravi poslovnik in #e je potrebno kadrovsko popolnimo, vendar je organ ves #as operativen. Vladajo#a ve#ina je temu nasprotovala in izglasovala vsebino za prekinitev dela starega urada in formiranje novega. Naslednja stopnja je bila kadrovska popolnitev in ker eden od udeležencev ni predlagal #lana, je bila komisija "out". Ko se je to zgodilo, pa je šele popolnjena komisija pripravila poslovnik, ki je pred nami, kajti brez dokumenta ni mogo#e delati zares. Tisti prvi dokument pa je bil tako reko# raztrgan od zakonodajno-pravne službe. V parlament je tudi zaradi izredne seje prišel novi dokument. In sedaj še o proceduralni zadevi. #e opozicija ne bi zahtevala izredne seje, se lahko vprašamo, kdaj bi lahko sprejemali, potrjevali ta poslovnik. Postavlja se vprašanje, do kdaj bi bili brez organa za boj proti korupciji. Ta organ, komisija sploh ne bi delala. #e se vrnem na prejšnjo ugotovitev, bila bi "brez zob". Minil bi daljši #as, kokomisija sploh ne bi delala, tako reko# je ne bi imeli. #e bi bil sprejet predlog Slovenske demokratske stranke o kontinuiteti dela, ne bi bilo praznega teka, vendar niste nas poslušali, hoteli ste svoje, delali ste po svoje in sedaj je, kar je. Pri tem bi se lahko spomnili Churchilla, ki je dejal, da #e nekaj no#eš urediti, potem pa ustanoviš komisijo. Nadaljevanje 50. izredne seje 103
In še enkrat vas želim spomniti, da smo vas v bistvu v opoziciji še enkrat ve# rešili in da ne bomo brez organa za prepre#evanje korupcije. Po vaše bi trajalo vsa še pol leta, da bi kompletirali komisijo, ker ne bi imeli seje. V SDS smo vseskozi nasprotovali takemu nerodnemu in zamudnemu postopku, ki je že v osnovi tako zasnovan, da je neoperativen in to dolgo #asa po formiranju. Zato ta predlog poslovnikane moremo podpreti. Po drugi strani pa se zavedamo, da je poslovnik potreben takemu organu, tudi #e je komisija, upam, da ne bo #isto "brez zob", zato v SDS tudi ne bomo nasprotovali in ne bomo proti, imamo pa seveda kup pomislekov in pripomb; ali druga#epovedano, #e ste zakon sprejeli brez nas, brez da bi poslušali sedaj že potrjene argumente, potem stvar izpeljite do konca in brez nas. Mi se bomo vzdržali pri odlo#anju. Hvala. PODPREDSEDNICA IRMA PAVLINI# KREBS: Hvala lepa. Stališ#e poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov bo predstavil gospod Miran Potr#. Izvolite. MIRAN POTR#: Hvala lepa. Spoštovane gospe in gospodje. Mi vemo, da je na dnevnem redu odlo#itev državnega zbora o tem, ali daje soglasje ali ne k poslovniku za delovanje komisije za prepre#evanje korupcije v skladu z zakonom, ki smo ga sprejeli; vemo, da govorimo o poslovniku z dne 30.8.2004 in sodelovali smo na mati#nem delovnem telesu, na katerem smo ugotovili,da je na podlagi tehtnih pripomb in mnenj zakonodajno-pravne službe pripravljeno novo besedilo poslovnika, ki je v celoti povzelo vse pripombe, stališ#a in sugestije, ki jih je oblikovala zakonodajno-pravna služba. Torej je njen predstavnik na seji mati#nega delovnega telesa odbora za notranjo politiko, izrecno povedal oziroma povedala. Da bi lahko za#eli uresni#evati sprejeti zakon, da bi dobili potrebna orodja in možnosti za uspešnejšo aktivnost v protikorupcijski borbi v Sloveniji, je prav, da ta poslovnik sprejmemo. Naš predlog je torej, da ga sprejmemo v besedilu, kakor je predložen, ker tudi druge možnosti nimamo, in da damo podlage za za#etek dela protikorupcijske komisije. Jaz verjamem, da bo komisija za prepre#evanje korupcije tudi v skladu s poro#ili, ki jih mora dajati o svojem delu državnemu zboru, lahko pravo#asno in sproti ocenili, ali v poslovniku eventualno so pomanjkljivosti, ki otežujejo njeno delovanje, nas o tem obvestila in predlagala ustrezne spremembe in dopolnitve poslovnika. Vse drugo je seveda mogo#e, vendar menim, da je, bi rekel, zelo dvoli#na tista poza, ki po eni strani govori o tem, da v Sloveniji ni pripravljenosti delovati proti korupciji, in ki hkrati onemogo#a, da bi opredelitve, da bi se u#inkovita borba proti korupciji za#ela, sprejele, stalno sproti postavljajo pod vprašaj in onemogo#ajo. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA IRMA PAVLINI# KREBS: Hvala lepa. Stališ#e Slovenske nacionalne stranke bo predstavil gospod Bogdan Barovi#. Izvolite. BOGDAN BAROVI#: Hvala lepa, gospa predsedujo#a. Kolegice, kolegi. Še en dokaz dobrega dela vseh nas ne glede na politi#no barvo v v#erajšnjem in današnjem dnevu. Dovolite mi, da v imenu Slovenske nacionalne stranke predstavim pa# še enkrat stališ#a in dejstva, ki držijo. Poudarjam, dejstva in stališ#a, ki držijo. 104 Nadaljevanje 50. izredne seje
Koncem lanskega leta je bil sprejet zakon o prepre#evanju korupcije. V Slovenski nacionalni stranki smo takrat odkrito in pošteno povedali, da je, prvi#, zakon pozen in, drugi#, da je zakon pravzaprav poslovnik. Dejstvo je, da je korupcija Guliver, velikan v deželi slovenskih Liliputov. #e ne verjamete, vam dam dokaz, izjava gospoda Boštjana Penka: "Korupcija je resen problem. Resnost stanja je mogo#e pojasniti z vrstami korupcije, ki se pojavljajo v Sloveniji, odvija se namre# na visokih nivojih." To so dejstva in dokazi, argumenti, o teh govorimo. Rekel sem komaj koncem leta 2003. V za#etku letošnjega leta je bila sprejeta resolucija o prepre#evanju korupcije. Slovenska nacionalna stranka je izrazila pri sprejemu resolucije negativno stališ#e, ampak to ni bila samo Slovenska nacionalna stranka - argument in dokaz. Zakonodajno-pravna služba državnega zbora Republike Slovenije je natan#no prou#ila resolucijo in v osnovi jasno opozorila predlagatelja, to je vlado Republike Slovenije, da resolucija predstavlja zgolj akt, ki ni pravne obvezujo#e narave, predstavlja le politi#ne usmeritve in zakonodajno-pravna služba je predlagala, da naj bi resolucija dobila skupno zakonsko osnovo in mo# zakonsko, se opravi#ujem. Zakonodajno-pravna služba je opozorila na cel kup nejasnosti in napak, na številna neskladja, na neusklajenost z zakonom o prepre#evanju korupcije. Opozorila je, da je pojem korupcije v resoluciji druga#en druga#e obravnavan kot v zakonu o prepre#evanju korupcije. To so dejstva, argumenti. Prav tako je opozorila, da so naloge komisije, to je bistvo, za prepre#evanje korupcije v resoluciji druga#e - poudarjam druga#e - opredeljene kot v zakonu. To so dejstva argumentirana, ki jih ima zakonodajno-pravna služba. Hitenje; hitrost ubija, ampak priznanje, da korupcija v Sloveniji je in da obstaja in da je treba zanjo nekaj narediti, ali dejansko proti korupciji ali pa so to -, uporabljal bom besede, ki jih je, pa#, vladajo#a koalicija uporabljala v preteklih dneh - eni izmed prefinjenih na#inov volilne kampanje. Žal. Korupcijo poznamo dolgo #asa, vse skupaj se je za#elo koncem lanskega leta in sedaj je doseglo višek. Hitrost ubija. Slab zakon - slaba resolucija. Ugotovitev, ne naša, ne opozicije, Slovenske nacionalne stranke, ne opozicije kolegov na desni strani - zakonodajno-pravne službe! In kakšna je ugotovitev zakonodajno-pravne službe, in tudi mati#nega delovnega telesa ob obravnavi poslovnika, ki mora biti?Spet hitimo. Ugotovitev je naslednja. Besedilo naj bi bilo nesprejemljivo. Ugotovitev: vprašanje, kaj sploh se lahko še stori, da bi bil poslovnik sploh sprejet? Kako slabo je poslovnik napisan, pa je parlamentarna zakonodajno-pravna služba opisala na ve#straneh, in se ti#e skoraj polovice #lenov. Konkretno argumentirano. Zakonodajno-pravna služba je opozorila, da je v poslovniku veliko nepravilnosti in pomanjkljivosti. Vrsta #lenov je nepotrebnih, ker so predlagane rešitve v poslovniku že tako ali tako predlagane v samem zakonu o prepre#evanju korupcije. Sporno dolo#ilo omenja v delu, po katerem komisija sama dolo#a vsebino izrazov, #e ti že niso opredeljeni v veljavnih predpisih. Zakonodajno-pravna služba državnega zbora opozarja, da dolžnost varovanja vojaških ali uradnih tajnosti odveže organ, ki je to zavezo dal. Po predlogu poslovnika naj bi bil namre# organ to dolžan storiti. Parlamentarni pravni službi je sporen tudi #len, po katerem bi lahko predsednik komisije zadrževal ali zadržal veljavno odlo#itev komisije, #e bi ugotovil, da bi njena izpolnitev utegnila povzro#iti škodljive posledice. Mislim, da nih#e v tej dvorani ne more oporekati mojim besedam: niti #lani odbora za notranjo politiko, niti kolegice in kolegi v tem državnem zboru. Veste, težko je biti v opoziciji, kot Nadaljevanje 50. izredne seje 105
je Slovenska nacionalna stranka, ki pravi, da korupcija je, to je dokazano, in treba se je proti njej boriti. In potem vlada odreagira tik pred zdajci z zakonom, ki je slab. Dokazano, argumentirano. Z resolucijo, ki je celo v neskladju z zakonom, dokazano, argumentirano. Še enkrat: dokazano, argumentirano. In s poslovnikom, ki je še enkrat dokazano, argumentirano s strani zakonodajno-pravne službe slab. In sedaj kot predstavnik Slovenske nacionalne stranke bom rekel: vse je slabo, mi poslovnika absolutno ne bomo podprli, ker je hitenje, ker je pisanje na pamet in ker je dokazljivo, da je slab. In potem bo o#itek, saj ste vendar vi tisti, ki najbolj opozarjate na korupcijo. In vi ste tisti, ki govorite, da je treba korupcijo ukiniti, zmanjšati, prepre#evati. Šahisti vedo, da se temu re#e, ne vem, mislim, da pat pozicija. Ja, vemo, da v pravni državi imamo ustavo, zakone, resolucije in vse podzakonske akte, ki spremljajo in usmerjajo dogajanje. Ampak vprašam se, kaj je bolje, imeti slab zakon, slabo resolucijo, slab poslovnik, pa re#i, ja, nekaj smo le naredili, naredili pa nismo ni#. Zakaj ne? Dejstva so, imamo zakon, ki velja, imamo resolucijo, ki velja, in najbrž bomo imeli poslovnik, ki bo veljal. Ja, ampak, kolegice in kolegi, imamo tudi še korupcijo, ki pa ostaja. In te korupcije s sprejemom zakona, resolucije in poslovnika, in ko si bomo dali roke, hvala, brez zamere, kar se je zgodilo, se je zgodilo, in bomo odšli, nekateri bomo ostali ali bodo ostali, da ne bo zamere, drugi ne. Kaj smo naredili? Ni#. Korupcija pa je. Se opravi#ujem, povem iskreno, kar misli Slovenska nacionalna stranka. Smo za absoluten boj proti korupciji. Smo za absolutno pravno formo – imejmo zakon, imejmo resolucijo, imejmo poslovnik! Brez poslovnika komisija delati ne more. Tudi komisija je v škripcih, sem prepri#an, ker sama ve, da je poslovnik slab, da je na hitro, kot pravimo v Trbovljah, "skup zmetan". #e je na hitro »skup zmetan«, pa #e se da še popraviti, dajmo poslovnik popraviti. Dajmo ga! Ampak da bo za#ela vendar komisija delati. Zato v Slovenski nacionalni stranki poslovniku ne bomo nasprotovali, podprli ga pa tudi ne bomo. Naš cilj je korupcijo za#eti preganjati na zakonskih osnovah; te pa naj bodo pravo#asno vzpostavljene in kvalitetne. Najbržbo tako kot drugod za to zadolžen naslednji sklic državnega zbora. PODPREDSEDNICA IRMA PAVLINI# KREBS: Hvala lepa. Stališ#e poslanskega kluba Liberalne demokracije Slovenije bo predstavil gospod Dušan Vu#ko. Izvolite. DUŠAN VU#KO: Spoštovana podpredsednica, hvala za besedo. Kolegice in kolegi, spoštovani predsednik komisije! V poslanski skupini Liberalne demokracije Slovenije soglašamo s poslovnikom komisije za prepre#evanje korupcije. Med drugim tudi zato, ker zakonodajno-pravna služba na tekst, ki mu danes dajemo soglasje, nima nobenih pripomb. Interpelacija o delu vlade med drugim zatrjuje, da se v Republiki Sloveniji prek vseh meja razraš#ata korupcija in klientelizem in da vlada ni pripravljena in ni storila ni#, da bi se tovrstne družbene nepravilnosti izkoreninile. Poudariti je treba, da je ravno ta vlada v tem mandatu storila prakti#no vse in dogradila sistem preventivnih in represivnih, med drugim tudi zakonodajnih ukrepov na podro#ju boja zoper korupcijo, ki je primerljiv s tistimi v najbolj razvitih državah. Leta 2001 je bilo ustanovljeno posebno delovno telo vlade - urad za prepre#evanje korupcije, zato seveda ne more biti ustanovitev tega urada del predvolilne kampanje. Sprejeta sta bila v tem državnem zboru dva klju#na protikorupcijska dokumenta: zakon o prepre#evanju korupcije in nacionalna strategija, resolucija o prepre#evanju korupcije v 106 Nadaljevanje 50. izredne seje
Republiki Sloveniji. Omeniti je treba še zakon o spremembah in dopolnitvah kazenskega zakonika, ki je bil dopolnjen na ta na#in, da se je opis korupcijskih kaznivih dejanj razširil in za tovrstna kazniva dejanja so bila tudi zvišanja zagrožene kazni. Z zakonom o prepre#evanju korupcije smo ustanovili nov organ, komisijo za prepre#evanje korupcije, ki je po zakonu zadolžena za izvajanje vseh ukrepov na podro#ju prepre#evanja konfliktov interesov in zagotavljanje integritete v javnem sektorju ter z resolucijo in zakonom zadolžena tudi za uresni#evanje nacionalne strategije. Po naši oceni so na ta na#in izpolnjeni vsi pogoji za celovito delovanje države v postopku prepre#evanja in zatiranja korupcije. Precejšen delež k oblikovanju sistema ukrepov za boj proti korupciji je prispevala tudi poslanska skupina LDS. Pri obravnavi zakona o prepre#evanju korupcije je poslanska skupina LDS predlagala dopolnilo, s katerim je uzakonila prepoved poslovanja #lanom, poslovodnih in nadzornih organov v javnih podjetjih, zavodih, agencijah in skladih. S poslovnimi subjekti, v kateri je poslovodja ali #lan nadzornega organa oziroma njegov družinski #lan posredno ali neposrednoimetnik poslovnega deleža delnic oziroma drugih pravic. V zvezi s tem smo predlagali, in državni zbor je to sprejel, da so pogodbe, ki so bile sklenjene v nasprotju s to dolo#bo, ni#ne. Med drugim je bil na naš predlog oblikovan in sprejet amandma k 6. #lenu novele kazenskega zakonika iz letošnjega leta, s #emer je bila vzpostavljena možnost, da tisti, ki vodijo, upravljajo, zastopajo ali nadzorujejo opravljanje dejavnosti neprofitnih združenj, kazensko odgovarjajo za dolo#ena kazniva dejanja, ki so tipi#na pri opravljanju gospodarske dejavnosti. Še bi lahko naštevali, vendar se mi zdi pomembneje, da si pogledamo, kaj je v zvezi s prej navedenimi pravnimi akti prispevala opozicija. Ni mo# trditi, da ni# in da pri sprejemu teh aktov, dokumentov ni sodelovala. Je pa zanimivo in tudi ni nepomembno: pri sprejemanju zakona o prepre#evanju korupcije so nasprotovali ustanovitvi komisije za prepre#evanje korupcije kot posebnega povsem neodvisnega, samostojnega državnega organa ter namesto komisije zagovarjali poseben urad, ki bi bil ustanovljen in bi tudi deloval v okviru in pod nadzorom vlade. Po tej rešitvi se, izgleda opoziciji kolca še danes. To mene presene#a. Mislim, da smo ob sprejemu tega zakona to dilemo presegli. V poslanski skupini LDS ocenjujemo, da je ta rešitev ustrezna. V nadaljevanju so na to temo sklicali izredno sejo, o problematiki korupcije, klientelizma in pranja denarja, na kateri so predstavili podatke o posameznih poslovnih dogodkih brez dokazov, izvedli na nek na#in po naši oceni nedopustno diskriminacijo nekaterih uspešnih slovenskih podjetij ter potem mimo zakona o parlamentarni preiskavi poskušali državni zbor preoblikovati v preiskovalni komisiji in glede na izre#ene obsodbe morebiti celo v sodiš#e. V tem kontekstu bi se našlo še kaj, vendar dovolite, da preidem k poslovniku. Poslovnik je organizacijski akt in ocenjujemo, da je dober. V tem poslovniku je jasno dolo#eno: organizacija komisije, na#in dela, pristojnosti in pooblastila predsednika. Bojimo pa se, da bomo danes zopet doživeliposkuse opozicije, da bi prikazala vsa naša prizadevanja kot brezpredmetna in brezplodna. Sami se s tem ne strinjamo, politika je storila, kar je morala in kar je v njeni mo#i. Sedaj so na vrsti državni organi, tisti, ki so pooblaš#eni za odkrivanje in pregon teh dejanj, in da pristopijo k izvajanju ukrepov, ki jih predvideva nacionalna strategija. In poslovnika, h kateremu danes dajemo soglasje, ta omogo#a komisiji za prepre#evanje Nadaljevanje 50. izredne seje 107
korupcije, da kon#no pri#ne s svojim delom. Sedaj je na vas gospodje iz komisije, da zavihate rokave in se lotite dela. Hvala. PODPREDSEDNICA IRMA PAVLINI# KREBS: Hvala lepa. Stališ#e poslanske skupine Nove Slovenije bo predstavila gospa Majda Zupan. Izvolite. MAJDA ZUPAN: Hvala lepa za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani. Zakon o prepre#evanju korupcije veže za#etek delovanja komisije za prepre#evanje korupcije na sprejem poslovnika. #e ne bi bilo te izredne seje, kaže, da vladajo#a koalicija ni imela namena, da bi sklicala sejo in na ta na#in omogo#ila, da bi se poslovnik sprejel in da bi komisija lahko za#ela delati. Predsednik, namestnik predsednika in #lani komisije so z izvolitvijo zadnjega #lana bili imenovani že v drugi polovici julija. Komisija naj bi bila nov samostojni državni organ, ki bo odlo#ala kolektivno, vendar ob odsotnosti preiskovalnih pooblastil, zato naj bi bile s poslovnikom zagotovljene doslednosti pri podajanju predlogov za uveljavljanje vseh oblik odgovornosti in njihovega upoštevanja v primeru kršitve in druge pozitivne zakonodaje in v primeru neuresni#evanja resolucije. Tako je zapisal predlagatelj oziroma komisija. Komisija naj bi imela posebno moralno težo in vrednost in naj bi predstavljala zgled za delovanje vseh državnih organov, zato je predlagatelj tudi želel zagotoviti integriteto delovanja komisije in vseh njenih zaposlenih tudi s preventivnim poligrafskim testiranjem tako javnih uslužbencev kot tudi funkcionarjev. Vendar pa je bil potem ta #len izpuš#en, ker nima zakonske podlage. Menimo, da bo brez pooblastil ta komisija kot papirnati zmaj, ki bo lahko le mahal s svojim repom, korupcija, ki pa se zajeda kot zlo v našo družbo, pa bo šla naprej svojo pot, kljub zakonu, kljub resoluciji, ki kot spisek želja ima zna#aj akta, ki je politi#en in nima pravnih u#inkov. Na prvotni predlog poslovnika je dala zakonodajno-pravna služba kar precej pripomb. Pripravljavci poslovnika, to je, komisija za prepre#evanje korupcije, je že pred obravnavanjem na mati#nem odboru spremenila in dopolnila prvotni predlog, pri #emer je upoštevala v ve#ini primerov pripombe zakonodajno-pravne službe in kot povedano pa je odpravila tudi tisti znameniti 46. #len, ki se je nanašal na preventivno poligrafsko testiranje uslužbencev in funkcionarjev. V naši poslanski skupini smo bili že ob sprejemanju zakona o prepre#evanju korupcije skepti#ni do ustanovitve neodvisnega in samostojnega organa, to je do komisije. Bojimo se, da bo to še ena komisija v vrsti komisij, ki ne bo imela kaj prida, možnosti za ukrepanje. Že takrat smo namre# menili, da bi bilo treba veliko ve# narediti na podro#ju pregona. Policija, tožilstvo in sodiš#e bi morali na tem podro#ju odigrati klju#no vlogo. Menimo, da bi bila potrebna ve#ja strokovna odgovornost znotraj organov, ve#ji nadzor, manjša prosta presoja postopkov, jasnejše opredelitve in pa razmejitev podro#ja politike. Takšna komisija s petimi funkcionarji bo zahtevala veliko število ljudi, ki jo bodo morali servisirati, in s tem bodo potrebni tudi dodatni stroški, ki pa še niso predvideni za naslednje leto. Ali bo ta noviteta v našem sistemu, ki naj bi služila tudi kot vzor drugim javnim in zasebnim institucijam, kot so zapisali predlagatelji, odigrala uspešno svojo vlogo, je veliko vprašanje. Vzor državljankam in državljanom bi morali biti vsa država uprava s svojimi uslužbenci in funkcionarji, pa je vse skupaj precej dale# od tega, da ne govorim tudi o eti#nosti in politi#ni higieni tudi v državnem zboru. 108 Nadaljevanje 50. izredne seje
V naši poslanski skupini predlogu poslovnika sicer ne bomo nasprotovali, ker se zavedamo, da komisija le mora za#eti delati, #e je že v zakonu dolo#ena. Prav kmalu namre# bodo volitve in zaradi njih bo potreben tudi nadzor glede nezdružljivosti funkcij in nad premoženjskim stanjem poslancev in ministrov. Zaradi tega, kot povedano predlogu ne bomo nasprotovali, ne bomo ga pa tudi podrli. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA IRMA PAVLINI# KREBS: Hvala lepa. In še zadnje stališ#e, to je stališ#e poslanske skupine Demokrati#ne stranke upokojencev Slovenije, ki ga bo predstavil gospod Franc Lenko. Izvolite. FRANC LENKO: Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Pozdravljeni predsednik komisije, spoštovane kolegice in kolegi. Odlo#en boj proti korupciji, ki se pogosto prepleta z bojem proti nezakonitem opravljanju javnih funkcij, je na splošno pogosto izražena želja v mnogih dokumentih tako v doma#i zakonodaji kakor tudi v mednarodnopravnih dokumentih. Korupcijski delikti so podrobneje opredeljeni s kazenskim zakonikom ter zakonom o prepre#evanju nasprotja interesu in omejevanju korupcije, ki predstavlja podlago za preventivno delovanje na podro#ju, ki v praksi in to ne samo pri nas povzro#a nemalo preglavic in splošno nezaupanje državljanov tako v javni instituciji kakor tudi v ostale subjekte na trgu. Predvsem mote#a je korupcija tudi z ekonomskega vidika, saj denar odteka na stranpoti, zmanjkuje pa ga za investicije ali morda celo za preživetje posameznih podjetij. Prav, zaradi tega oziroma zaradi prepre#evanja takšnih nezaželenih pojavov zakon predvideva ustanovitev komisije za prepre#evanje korupcije, ki predvideva ustanovitev novega, posebnega in samostojnega državnega organa, ki bo zadolžen za izvajanje dolo#b iz zakona. Le ta namre# zavezuje, da komisija pri#ne z delom, ko so imenovani predsednik, namestnikpredsednika in #lani, ter da je sprejet poslovnik. Glede na to, da so vsi #lani komisije že imenovani, je za pri#etek delovanja potrebna samo še potrditev poslovnika s strani državnega zbora. V poslanski skupini Demokrati#ne stranke upokojencev podpiramo sprejem tega poslovnika, vendar smo imeli resne pomisleke na tiste #lene in rešitve, na katere je kasneje opozorila tudi zakonodajno-pravna služba državnega zbora in so bila vklju#ene v dopolnjen in spremenjen predlog poslovnika, ki ga je sprejelo mati#no delovno telo, odbor za notranjo politiko, in je sedaj pred nami. Radi bi poudarili še enkrat, in to na tem mestu, da se nam zdi absolutno nesprejemljiva rešitev, ki jo je v prvotnem predlogu predvideval poslovnik, to je uvedba preventivnega poligrafskega testiranja kot metoda preverjanja integritete zaposlenih v komisiji. Predlog je namre# vseboval dolo#bo, da v primeru, #e zaposleni zavrne poligrafsko testiranje, to pomeni kršitev delovnih obveznosti ter temu primerne sankcije. S ciljem #imprejšnjega pri#etka dela komisije in glede na popravljen in tako sprejemljiv predlog tega poslovnika - ga bomo v poslanski skupini Demokrati#ne stranke upokojencev tudi podprli. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA IRMA PAVLINI# KREBS: Hvala lepa. Kon#ali smo s predstavitvijo stališ# poslanskih skupin. Sedaj prehajamo na razpravo poslank in poslancev. K besedi vabim gospoda Janšo. Izvolite. Nadaljevanje 50. izredne seje 109
IVAN (JANEZ) JANŠA: Torej, zelo zna#ilno je, da na eni zadnjih sej v tem mandatu sprejemamo poslovnik komisije za boj proti korupciji, #eprav bi morala ta komisija ali pa #eprav bi se morala oblast s tem pojavom spopadati od samega za#etka. In nekaj podobnega je bilo tudi najavljeno v za#etku mandata. Vsaj ve#ja transparentnost je oblastna koalicija vseskozi obljubljala. Potem so bili neki zapleti s tem vladnim uradom za boj proti korupciji, prišlo je do nekaterih nepredvidljivih potez in potrebno je bilo prestrukturiranje. Na o#itke o tem, da se korupcija in klientelizem v Sloveniji razraš#ata, je, kot je rekel že moj poslanski kolega Petan, oblast odgovorila po churchillovsko. Se pravi, #e nekega problema no#eš rešiti, #e se ga no#eš lotiti resno, potem ustanovi komisijo. In dobili smo komisijo za boj proti korupciji. Kdo pa verjame, da bo ta komisija kaj naredila? Oprostite, to je sam nek dodaten strošek; imamo tožilstva, imamo policijo in kriminalisti#no policijo, imamo sodiš#a. Ti organi bi morali delati, namesto da kopi#ijo sodne zaostanke in da spisi padajo iz omar tožilcem. Ob tem, seveda, vsi dobivajo mastno pla#o. Sedaj se ustanavlja neka komisija, zato da se ustvarja ob#utek, kot da oblast nekaj dela in da se bori proti korupciji. Ta poslovnik pred nami, #e ga sprejmemo ali #e ga ne sprejmemo - u#inek bo popolnoma enak. To je pesek v o#i, megla v #asu pred volitvami. Za vsak slu#aj, no, #e bi se pa slu#ajno na volitvah kaj obrnilo, pa se tudi ta komisija popolnjuje z ljudmi, ki sedanjih oblastnikov zagotovo ne bodo nadzirali. #isto slu#ajno je pred kratkim zarazrešitev s funkcije ob#inskega svetnika v Cerknem zaprosil gospod Marko Hvala, #eš da s 1.9., se pravi z današnjim dnem, odhaja na delo v komisijo za prepre#evanje korupcije. Gospod Hvala je bil direktor Avtoprevoza v Idriji, ko je šlo podjetje v ste#aj potem je seveda dobil službo na zavarovalnici Triglav v Idriji baje se še vedno vozi z avtom od zavarovalnice Triglav, morda danes ne ve#, danes naj bi nastopil službo v komisiji za boj proti korupciji . Toda pomislite, ta gospod Marko Hvala je bil svetnik Liberalne demokracije v Cerknem, znan funkcionar Liberalne demokracije v Cerknem; danes je nastopil službo v komisiji za boj proti korupciji. Si predstavljate, da bo gospod Marko Hvala iz Liberalne demokracije zdaj preganjal, recimo, gospoda Anderli#a iz Liberalne demokracije, #e bosta pa skupaj sedela, najbrž, na nekem sestanku LDS, v takšni ali druga#ni kombinaciji. Saj to je farsa, no! Zakaj me#ete pesek v o#i ljudem in trošite denar davkopla#evalcev? Vsa razprava je potekala zdaj o nekem poligrafu, ali ga uporabiti ali ga ne uporabiti. Mislim, prav zna#ilno je bilo, kot da bi bila to glavna stvar, kot da je to neka zanimivost, #e nekoga, ki je obremenjen z raznimi poligrafi in prisluškovanji, daste za predsednika komisije, potem se ne #udite, da bo predlagal takšne stvari v poslovnik. Ampak zadeva se je napolnila s politi#nimi kadri in zdaj naj bi ti nadzorovali korupcijo v tej državi. Smešno, no! PODPREDSEDNICA IRMA PAVLINI# KREBS: Hvala lepa. Gospod Bajuk, izvolite, imate besedo. DR. ANDREJ BAJUK: Hvala lepa, spoštovana gospa. Slišimo, odlo#amo, govorimo, a vendar se klju#ne stvari ne zgodijo. Pred meseci sem bral v Financah, da so Slovenske železnice prodajale na nek #uden na#in neke lokomotive, in sicer tako, da je kupec to so železnice v Milanu 110 Nadaljevanje 50. izredne seje
menda pla#al dvakrat ve# za to, kot pa so Slovenske železnice dobile. Potem sem malo spraševal, se malo pozanimal, kako bi ta stvar morda bila, in sem slišal, da dejansko obstaja neka ovadba. Da je urad, ki mu zdaj predseduje tu prisotni gospod predsednik komisije za prepre#evanje korupcije, za to stvar že vedel; da je za to vedel tudi gospod predsednik vlade; da je za to vedel minister za promet in zveze. A vendar se ne zgodi ni#! Zanimiva zadeva! Trinajst lokomotiv, to ni veliko, prodali smo jih, ker jih pa# ne uporabljamo. Upam, da je bila pametna zadeva - naj bi šlo po tržni ceni. Tržna cena je to, kar so pla#ali v Milanu, Slovenske železnice so pa dobile 7,2 milijonov evrov manj. Potem pa še malo sprašuješ, baje smo prodali enemu podjetju, ki je nastalo pred kratkim v Italiji prakti#no #ez no# in ima deset tiso# evrov kapitala. Zanimivo, vsi vedo, slovensko #asopisje piše, mi pa se gremo poslovnike. 7,2 milijona evrov, spoštovane kolegice in kolegi, je pa vsaj 150 neprofitnih stanovanj na slovenskem podeželju. Ali ne bi bilo zanimivo, da bi enkrat v naši državi za#eli s konkretnimi stvarmi? Veste, ni tako pomembno - no hvala bogu, zdaj je že odlo#eno, da ne bomo na kable navezali ene pa druge funkcionarje. Veste, kaj? Barabe je treba dati za zapahe.Ja tako bomo za#eli, ne pa s poslovniki. In spoštovani gospod direktor, vi o tej stvari baje veste. Obstaja #lovek, ki mi je zagotavljal, da predsednik vlade to ve od meseca marca tega leta. In kaj se je zgodilo? Še en poslovnik! In ne vem, morda ga bomosprejeli, morda ne, ampak spoštovani, kolegice in kolegi v Sloveniji se ne bo ni# zgodilo prek poslovnikov takrat, ko bomo resni#no barabe dali za zapahe in sedem milijonov evrov vrnili. #e vam niso vše# neprofitna stanovanja, pa izgleda, da vam niso, ker obljubljali ste, da jih boste naredili veliko, potem pa manj - morda bi pa to bil lušten za#etni kapital za slovensko knjižnico, za narodno knjižnico ali kakšen dodatek za tisto bolnico, ki jo dr. Keber obljublja in zdaj v predvolilnem obdobju bomo pa za#eli. Kaj pa #e bi za#eli delati tako, da bi pri nas na slovenskem enkrat poštenost obveljala ? Veste kaj - mislim, da se bo obrestovalo. Ker ta naša država na na#in, kot se dela s sredstvi, ki nam jih ljudje zaupajo, pa res izgleda kot en po#en lonec, inseveda samo nekateri imajo skodelico dol postavljeno, da bo ja kaj pricurljalo. Dokler ne bo odgovora, kam je šlo tistih 7,2 milijona evrov, ki so železnice v Milanu pla#ale za te lokomotive slovenske - prosim vas nikar se ne hvaliti, kako uspešna je uprava Slovenskih železnic! To gre pa dejansko preko vseh meja. Medtem ko že beremo, da se takšne #udne stvari dogajajo, imajo pa upravo, ki se javno hvali, kako je uspešna. Lepo, #e so uspešni. Še sedem milijonov naj nazaj dajo, pa bomo še bolj uspešni. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA IRMA PAVLINI# KREBS: Hvala lepa. K besedi vabim gospoda Pucka. Izvolite. CIRIL PUCKO: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Kolegice in kolegi. Sredi leta 1995 je takratna prva komisija po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo tega državnega zbora po dveh letih delovanja ugotovil oziroma zaznala, kaj vse bi morali spremeniti, da bi bil zakon u#inkovit oziroma, da bi prišli k temu, k#emur prihajamo kon#no po skorajda desetih letih. S tega vidika sprejem tega poslovnika sam pozdravljam. Takrat smo, recimo kot ilustracijo tega, zelo hitro ugotovili kršenje zakona oziroma konflikt interesov dveh državnih uradnikov, predlagali takratni vladi, da bi ukrepala, vendar je bilo prej konec mandata, kot bi uspela ukrepati. Prepri#an sem, da se z delovanjem te komisije takšni pojavi ne bodo ponavljali. Nadaljevanje 50. izredne seje 111
Menim tudi, da je skrajni #as, da komisija, ki je že nekaj #asa imenovana, za#ne kon#no delovati, tudi zato, da bo lahko odpravila sume koruptivnega delovanja in oprala tiste, ki so po nedolžnem bili v minulem obdobju navedeni - oziroma ve#krat so bila njihova imena izpostavljena, kot da bi bili vpleteni v koruptivna dejanja. In iz tega razloga jeres kon#no #as, da komisija za#ne delovati. Zato bom poslovnik podprl. PODPREDSEDNICA IRMA PAVLINI# KREBS: Hvala lepa. Gospod Sok - ga ni. Podobnik - tudi ne. Zamernik - ni. Gospod Bren#i# - ni. Gospod Vu#ko. Izvolite. DUŠAN VU#KO: Zelo na kratko. Hvala za besedo. Najprej, seveda naloga komisije ni po zakonu in resolucijo, ki smo jo sprejeli, ni v tem, da bi preganjala storilce teh korupcijskih dejanj, za to imamo mi organe pregona, ki so po ustavi in zakonu. Tako da v tem smislu zopet zavajanje, #eš, to je pesek v o#i, ta komisija. Ta komisija, kolega Janez Janša, ima vrsto nalog in pristojnosti in dajte si jih prebrati! V tem poslovniku in v zakonu in #e greste strategijo gledat, en kup teh nalog. Ni zgolj samo, da bi nadomestila tožilstvo in policijo pri odkrivanju teh dejanj, to ni njen namen. Se pa strinjam seveda, da bo treba v prihodnosti tudi te organe, ki so za to pristojni, še dodatno usposobiti, doizobraževati in seveda jih usposobiti, da bodo znali in zmogli slediti na#inom izvedbe teh dejanj, ki so v#asih zelo prikrita. Gospod Bajuk je rekel "barabe je treba dati za zapahe". Dajte si prebrati še enkrat, prosim, intervju Grega Golobi#a, ki se mi zdi, da je zelo dober in ga citiram:"Ko pride na oblast nekdo, ki trdi, da je popolnoma #ist in da je neranljiv na tej to#ki, takrat klinetelizem in korupcija zavladata v polni meri." Ni #istih strank in prosim, ozrite se okoli sebe! PODPREDSEDNICA IRMA PAVLINI# KREBS: Hvala lepa. Magister Drobni#, izvolite. MAG. JANEZ DROBNI#: Hvala lepa. Ta poslovnik in tudi komisija bo pravzaprav nek "papirnati tiger" zato že vidimo na za#etku, kako je postavljena. To me malce spominja na zgodbo iz samoupravljanja, ko je partija sama sebe nadzorovala in je rekla, da je vedno uspešna. To je bila bolj predstava za TV, dejansko bi "šla karavana dalje". Prepri#an sem, da s to komisijo in s tem v takšnem kontekstu ne bo ni# bolje, gospod Pucko. Jaz sem prepri#an, da ni# ne bo bolje. Ali veste, zakaj ne - razen ob spremembi oblasti? Zato, ker vam tudi ustava ni# ne pomeni, kaj pa šele nek poslovnik, ki ga danes sprejemamo. Na ustavo se požvižgate, poslovnik tudi - hvala lepa. Za v#erajšnje sem vam poslal tudi še pismo in pri#akujem vaš odziv oziroma od predsednika državnega zbora. Neupravi#eno ste mi v#eraj vzeli besedo, imel sem pravico do replike, jaz sem to obrazložil in to sem pri#akoval kot od kolegice po #loveški in po profesionalni plati, ker je bil kršen poslovnik. PODPREDSEDNICA IRMA PAVLINI# KREBS: Hvala lepa. Sedaj smo pri 2. to#ki, se bova potem dogovorila o v#erajšnjem dnevu. Gospod Kelemina. Je še kaj #asa? Je. Gospod Kelemina, izvolite. Ne želite. Gospod Petan? Ne želite. K besedi vabim še predsednika komisije, gospod Kos. Izvolite. DRAGO KOS: Hvala lepa, gospa predsedujo#a. Ve#ina pripomb, ki jih je bila podanih, se je nanašala na stari tekst poslovnika, tako da bi jih komentiral malo kasneje. 112 Nadaljevanje 50. izredne seje
Veseli me, da so bile izre#ene besede, ki jih mi v bistvu v uradu, ki obstaja že nekaj #asa, že dolgo #asa ponavljamo. Zakon o prepre#evanju korupcije, resolucija in tudi ta poslovnika sami po sebi ne bodo spremenili prav ni#, treba bo za#eti delati. Ampak, vnaprej obstojati komisijo, da bo to "papirnati tiger", se mi pa to zdi malo pretirano. Vnaprej diskreditirati posamezne #lane komisije se mi zdi neodgovorno. Dajte, nam #as, pa boste videli, kaj se da narediti s tem zakonom, kaj se da narediti s to resolucijo in kaj se da narediti s tem poslovnikom. Ko smo sestavljali poslovnik, smo bili seveda ujeti v okvir, ki nam jih je dal zakon. Seveda, videli smo, kje so možnosti, kje so pomanjkljivosti, kje so napake. Nekaj od tega smo želeli popraviti s poslovnikom, pa smo jih hitro dobili "po prstih", da to pa# ni stvar, ki bi se dala urejati s poslovnikom. Kljub temu sem prepri#an in vem, da poslovnik bo omogo#il dobro delo komisije. Za tiste stvari, ki smo jih pa morali odpraviti, se boste pa kmalu lahko prepri#ali, da so tiste, ki nam bodonajbolj "metale polena pod noge" in se bo prej ko slej z njim morala sre#ati naslednja sestava državnega zbora. Veseli me tudi to, da je bilo kar ve#krat izpostavljeno: za eno od kriti#nih to#k pri preganjanju korupcije so organi pregona. Komisija ne bo imela pristojnih pooblastil, bo pa za razliko od dosedanjega urada lahko, #e re#em po doma#e, "povprašala po zdravju" organe pregona, kaj po#nejo. In zaradi tega smo prepri#ani, da bodo primeri, kot ga je navedel dr. Bajuk, vedno redkejši. Ker nam je bilaznana zgodba in smo potem v skladu s svojimi pooblastili lahko naredili samo tisto kar smo lahko naredili, in to smo - odstopili smo policiji, potem so se naše mo#i nehale. Komisija bo imela orodja, s katerim bo povprašala organe pregona, kaj delajo z zadevami, ki bodo dobile od nas, ne samo s temi tudi z drugimi, tako da ste lahko prepri#ani, da bomo takoj, ko bo komisija za#ela delovati, povprašali tiste, ki se z zadevo ukvarjajo, ki naj bi se z zadevo ukvarjali, kaj so do sedaj ugotovili. #e pa se vrnem za trenutek na stari tekst poslovnika, #esar sicer ne bi storil, #e ne bi bile uporabljene zelo hude besede o tem, da je stari tekst poslovnika odražal mentalno stanje njegovih sestavljavcev. Res je, vsak dokument odraža mentalno stanje sestavljavca, ampak odraža tudi znanje tistega, ki je sestavljal dolo#en dokument. In #e je bilo o#itano sestavljavcem tega poslovnika, da imajo probleme s svojim mentalnim stanjem, potem bog pomagaj Špancem, Belgijcem, Poljakom, Kanad#anom in Japoncem, ki poligraf že redno uporabljajo pri testiranju svoje integritete. Prepri#ani ste lahko, da se bo s tem vprašanjem sre#al naslednji državni zbor, in sicer, ko ga bomo mi ali katerikoli drugi organ, ki bo hotel poskrbeti za svojo integriteto, ponovno sprožil, in sicer na ta na#in, da ga bomo poskušali mi ali katerikoli drugi organ spraviti v ustrezno zakonsko obliko. Debata, ki se bo takrat razvila, bo zelo jasno pokazala, ali se ima kdo #esa bati ali se nih#e nima #esa bati. #e se pogovarjaš s strokovnjaki, je zadeva zelo jasna: poštenjaki se poligrafa ne bojijo nikjer po svetu; tudi pri nas to ni potrebno. Veseli me, da se zavedamo vsaj osnovnih problemov, ki jih imamo s korupcijo. #eprav je osnovni problem, ki ga ta trenutek v Sloveniji imamo, ta, da niti ne vemo, koliko je imamo; vemo, kje je, vemo, kje je ni, koliko pa jo je, bo pa treba šele ugotoviti. In ra#unate lahko, da bomo #ez leto dni, ko bo komisija podala prvo poro#ilo, lahko že malo bolj kvalitetno govorili o tej zadevi. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA IRMA PAVLINI# KREBS: Nadaljevanje 50. izredne seje 113
Hvala lepa. Spoštovane, spoštovani! Vabim vse v dvorano, ker bomo prešli na odlo#anje o predlogu sklepa. Med tem #asom, gospod Drobni#, sem prou#ila magnetograme – gospod minister vam je samo priskrbel podatek o anketi brezposelnosti, ki znaša za drugo #etrtletje leta 2004 6,1. Vi ste govorili o letu 2001, 2002 in 2003 in ni bilo kaj popravljati napa#nih navedb. To je zagotovo res, magnetogrami so tu, gospod Drobni#. Tako nima smisla pogrevati v#erajšnjega dne. Prehajamo na odlo#anje o naslednjem predlogu sklepa: "Državni zbor Republike Slovenije daje soglasje k predlogu poslovnika komisije za prepre#evanje korupcije." O tem predlogu sklepa glasujemo. Glasujemo. Navzo#ih nas je 55, za je glasovalo 43 poslank in poslancev, proti nih#e. Za je glasovalo 43. Proti nih#e. Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet. S tem zaklju#ujem to to#ko dnevnega reda. Predstavnikoma komisije se za sodelovanje lepo zahvaljujem. Zaklju#ujem tudi 50. izredno sejo državnega zbora Republike Slovenije. Vsem najlepša hvala! Poslankam in poslancem pa v mesecu septembru kulturno politi#no tekmo in veliko uspeha vsem! Hvala lepa. Hvala tudi službam za sodelovanje. Seja je bila kon#ana 1. septembra 2004 ob 18.31 uri. 114 Nadaljevanje 50. izredne seje Nadaljevanje 50. izredne seje 115
Seznam govornikov
• Anderli#, Anton: govor • Avši#, Jože: govor • Bajuk, Andrej: govor, govor, govor, govor • Barovi#, Bogdan: govor, govor, govor • Bernik, Jožef: govor, govor, govor • Bevk, Samo: govor • Bohinc, Rado: govor, govor • Boži#, Ivan: govor • Butolen, Anton: govor • Cerar, Zdenka: govor, govor • Cukjati, France: govor, govor, govor, govor, govor, govor • Diaci, Marko: govor • Drobni#, Janez: govor, govor, govor, govor • Džuban, Geza: govor • Germi#, Ljubo: govor • Germovšek, Siniša: govor • Grizold, Anton: govor • Horvat, Franc Feri: govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor • Janša, Ivan Janez: govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor • Jerovšek, Jožef: govor • Juri, Aurelio: govor, govor • Kangler, Franc: govor, govor • Kavti#nik, Jože Jožef: govor • Kav#i#, Blaž: govor • Kelemina, Branko: govor, govor • Komljanec, Janez: govor • Konti#, Bojan: govor • Kopa#, Janez: govor • Kos, Drago: govor, govor • Kremžar, Leopold Leo: govor, govor • Lavrinc, Maksimilijan: govor, govor, govor, govor • Lavtižar Bebler, Darja: govor • Lenko, Franc: govor, govor, govor • Majnik, Lidija: govor • Mami#, Ivan: govor • Marši#, Dorijan: govor, govor • Moge, Rudolf: govor • Mrzel, Jerica: govor, govor 116 Nadaljevanje 50. izredne seje
• Pavlini# Krebs, Irma: govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor • Petan, Rudolf: govor • Pe#an, Breda: govor • Pe#e, Sašo: govor • Podobnik, Janez: govor • Poga#nik, Milan: govor • Pohorec, Valentin: govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor • Potrata, Majda: govor • Potr#, Miran: govor, govor, govor, govor, govor • Pucko, Ciril: govor, govor • Pukši#, Franc: govor, govor • Rokavec, Franci: govor, govor, govor, govor, govor, govor • Rop, Anton: govor • Rupar, Pavel: govor • Rupel, Dimitrij: govor • Sok, Alojz: govor, govor • Sušnik, Franc: govor, govor • Tanko, Jože: govor • Tisovic, Marija Ana: govor • Veber, Janko: govor • Vu#ko, Dušan: govor, govor • Zalokar Oražem, Cveta: govor • Zamernik, Bogomir Mirko: govor • Zupan, Majda: govor • #eligoj, Vojko: govor • #rnugelj, Silva: govor • Škol#, Jožef: govor