Iz Sveta Tišine September 2012 –

Glasilo Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije ISSN 1318-1394 Letnik XXXIII, št. 9 / september 2012

• POSVET O IZOBRAŽEVANJU

• STATUS ŠTUDENTA S POSEBNIMI POTREBAMI

• NAGRADA ZA ŽIVLJENJSKO DELO

• EVROPSKO PRVENSTVO GLUHIH V KOŠARKI • EVROPSKO PRVENSTVO GLUHIH V TENISU Pošiljanje OBVESTILO PISNEGA UREDNIŠKEGA in slikovnega ODBORA gradiva za Pred vami je septembrska številka glasila Iz sveta tišine, v kateri boste našli veliko zanimivega in ra- glasilo ist znovrstnega branja. Prejšnja, obsežnejša številka, je bila počitniško obarvana. Tokratno posvečamo V naše uredništvo prihajajo različne vrste datotek aktualnim dogodkom, projektom in športnim do- in fotografij za objavo. Radi bi vas vnovič spo- sežkom. V glasilu so poleg rednih rubrik objavlje- mnili na že napisana navodila, kako in v kakšni na tudi poročila s skupščin Evropske- in Medna- obliki je treba pripraviti in poslati datoteke. Le ob rodne zveze naglušnih ter Evropske zveze gluhih. upoštevanju navodil bomo lahko zagotovili kako- Želimo vam prijetno branje. vost našega tiskanega medija. Zahvaljujemo se vam za prispevke in upamo, da Besedilne datoteke boste z nami sodelovali tudi v prihodnje. Glasilo Iz sveta tišine prispeva h kulturni istovetnosti in Besedila naj bodo napisana v računalniškem pro- zgodovini gluhih, naglušnih, gluhoslepih ter oseb gramu Word. Besedila, poslana v programu PDF s polževim vsadkom, zato so vsi prispevki zelo po- ali skenirana, bomo zavrnili, z izjemo vabil, di- membni. plom, dopisov, priznanj itd.

Slikovne priloge Če bi želeli tudi sami napisati prispevek, ste prisrčno vabljeni, da ga pošljete po elektron- Pri fotografiranju je za objavo dobre fotografije ski pošti ali na naslov Zveze društev gluhih potrebno upoštevati naslednje nastavitve na po- in naglušnih Slovenije, s pripisom 'za IST'. sameznih napravah: če so digitalne fotografije narejene s fotoaparatom, izberite nastavitev kakovosti slike HQ (3072 x 2304) ali SHQ (3072 x 2304). Nekateri profesionalni fotoaparati imajo Če se vam zdi naše glasilo zanimivo in ga želite za nastavitev kakovosti slike črko L (Large). To- prejemati, vas vabimo, da nam na naslov Zveze vrstne fotografije so običajno v formatu jpg, kar ali po elektronski pošti sporočite svoje ime, priimek ustreza zahtevam našega glasila. Če pošiljate ske- ter naslov, da vas uvrstimo med njegove preje- nirane predloge, resolucijo (kakovost slike) na- mnike. stavite na 300 dpi, širina pa naj bo vsaj trinajst centimetrov. Tako skenirano predlogo shranite v Ne pozabite tudi na spletno glasilo IST, ki je formatu jpg. Če nimate kakovostnega optičnega dosegljivo na spletni strani www.zveza-gns.si. čitalca, vam priporočamo, da nam v uredništvo pošljete izvirno predlogo. Fotografije, ki ste jih Še vedno velja vabilo za dejavno sodelovanje pri naložili s svetovnega spleta, naj imajo ločljivost ustvarjanju našega skupnega glasila Iz sveta tišine. vsaj 1200 x 900 točk, datoteka pa naj bo velika vsaj 440 KB. Fotografije ne smejo biti prilepljene Svoje prispevke s priloženimi fotografijami pošlji- v Wordov dokument! Ko boste besedilo v Wor- te na e-naslov du poslali po elektronski pošti, zraven pripnite še [email protected]. fotografije v formatu jpg. Če poslane fotografije in besedila ne bodo ustrezala navodilom, bomo članke prisiljeni zavrniti oziroma jih objaviti brez UREDNIŠTVO fotografij.

UREDNIŠTVO Uvodnik Pismo našegaurednika Glasilo Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije ISSN 1318-1394 Letnik XXXIII, št. 9 / september 2012

Ko na koledarju obrnemo list in se pred nami pojavi me- • POSVET O IZOBRAŽEVANJU sec september, mnogi najprej pomislimo na mednarodni dan • STATUS ŠTUDENTA S POSEBNIMI POTREBAMI • NAGRADA ZA ŽIVLJENJSKO DELO gluhih. Letos ga bomo skupaj s 50-letnico Društva gluhih in • EVROPSKO PRVENSTVO GLUHIH V KOŠARKI naglušnih Posavja Krško obeležili 22. septembra v Krškem. • EVROPSKO PRVENSTVO GLUHIH V TENISU Fotografija na naslovnici: Slovenski gluhi košarkarji so evropski prvaki September je tudi čas, ko šolarji zakorakajo v novo šolsko Foto: ZDGNS leto, študenti opravljajo še zadnje izpite pred vpisom v višji letnik, prvošolci pa prvič sedejo v šolske klopi. Ne pozabite, KAZALO da so otroci po počitnicah razposajeni in razigrani ter pogosto pozabijo na nevarnosti na cesti. Zato si s skupnimi mo- 1. Pismo našega urednika čmi prizadevajmo, da bo njihova pot v šolo čim bolj varna. 2. S sekretarjeve mize 7. Skupščina Evropske zveze gluhih V tokratni številki lahko poleg zanimivih člankov in poročil 9. Deveti svetovni kongres Mednarodne zveze naglušnih s skupščin berete tudi o uspehih naših športnikov. Posebej 11. Obisk Zveze gluhih Litve ponosni smo na košarkarske reprezentante, ki so na evrop- 13. Počitniški dom Piran skem prvenstvu gluhih v Turčiji osvojili naslov evropskih odprt vse leto prvakov, ter na uspeh gluhega tenisača Marina Kegla, ki je 14. Posvet o izobraževanju 15. Status študenta postal mladinski evropski prvak. Čestitamo! s posebnimi potrebami 19. Lista tolmačev slovenskega znakovnega jezika Adem Jahjefendić 22. Življenje s polževim vsadkom 24. Prehod mladih s posebnimi potrebami iz šole na trg dela 28. Nagrada za življenjsko delo 31. Predavanje o komunikaciji z naglušnimi in gluhimi osebami 32. Manca Košir v društvu Auris IZDAJATELJ: Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije, Drenikova 24, Ljubljana, 36. Evropsko prvenstvo gluhih v telefon: 01/500 15 00, telefaks: 01/500 15 22 SPLETNA STRAN: www.zveza-gns.si košarki UREDNIK: Adem Jahjefendić, [email protected] UREDNIŠKI ODBOR: Zdenko 41. Evropsko prvenstvo gluhih v Tomc, Franci Mulej, Boris Horvat, Nina Janžekovič, Aleksandra Rijavec Škerl, Nataša Kordiš tenisu LEKTORICA: Barbara Perc OBLIKOVANJE: Franc Planinc TISK: Farba, grafične storitve d. o. o. Uredništvo si pridržuje pravico do objave, neobjave, krajšanja ali delnega objavljanja 44. Sprejem evropskih prvakov nenaročenih prispevkov v skladu s poslanstvom in prostorskimi možnostmi glasila. V posameznih pri ministru dr. Žigi Turku primerih mnenja posameznikov ne izražajo obvezno tudi mnenja ZDGNS. Nenaročenih 48. Mednarodni turnir gluhih v besedil in fotografij ne vračamo. Ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen le s pisnim kegljanju privoljenjem. Anonimnih prispevkov oziroma prispevkov, ki žalijo čast drugih, ne objavljamo. 50. Tridnevna filmska delavnica Glasilo je brezplačno in v javnem interesu, zaradi česar na podlagi 8. točke 26. člena Zakona o davku na dodano vrednost (UL RS št. 89/98) ni zavezano k plačilu DDV-ja. Izhaja v nakladi 3.700 izvodov.

IZ SVETA TIŠINE 1 S sekretarjeve mize S sekretarjeve mize

Za nami je dolgo, vroče in delavno poletje. Prehitro je minilo in že prihaja jesen, polna izzivov. Napovedi niso najbolj optimistične – ne bomo se sprehajali po mehki travi, odeti v raznobarvne cvetove, temveč hodili po gorskih poteh, kjer bomo pazili na vsak korak, kamen in skalo, da nas ne spodnesejo. Kljub temu se bomo vzpenjali po poti navzgor, naprej proti zastavljenim ciljem.

Sprejem na prosili za sprejem na Ministrstvu vanju Strokovne komisije za nadzor za izobraževanje, znanost, kulturo nad izpolnjevanjem meril za status Direktoratu in šport ter opredelili ključne točke invalidske organizacije in meril za za invalide nadaljnjega dela – čimprejšnje iz- reprezentativnost. Omenjena komi- vajanje Zakona o usmerjanju otrok sija je vsem novim invalidskim Zaradi neizvajanja Zakona o ize- s posebnimi potrebami, potrebo organizacijam dajala soglasja oziro- načevanju možnosti invalidov in gluhoslepih po posebnih programih ma mnenja, na podlagi katerih je nepodpisa Pravilnika o tehničnih izobraževanja, potrebo po zapisni- minister sprejemal odločitve. Zdaj pripomočkih smo se sestali z direk- karju za gluhe učence in študente, se bo pristojnost prenesla na stro- torico Direktorata za invalide na Mi- predmet slovenski znakovni jezik v kovne delavce ministrstva, pred- nistrstvu za delo, družino in socialne šolah, razvoj slovenskega znakovne- stavniki invalidov pa ne bomo imeli zadeve Dragico Bac, ki nam je zago- ga jezika ter velik pomen delovanja možnosti izraziti svojega mnenja. tovila, da bo do podpisa prišlo še posebnih šol za gluhe in naglušne. pred poletjem. Ob tem smo znova Obiski poslanskih razpravljali o možnostih oskrbe sta- Delovni sestanek rejših oseb z okvaro sluha v domo- skupin vih za starejše. O podpisu pravilnika na Ministrstvu doslej še nismo bili obveščeni. za izobraževanje, Predsednica Zveze Frida Planinc, podpredsednik Franc Kos in jaz Posvet znanost, kulturo smo obiskali poslanske skupine v in šport Državnem zboru. Predstavili smo jim 'Znakovni jezik v aktualno problematiko na področju izobraževanju je Na podlagi zaključkov s posveta in življenja in dela oseb z okvaro sluha na našo pobudo smo se sestali na ter spregovorili o težavah in perečih človekova prvem delovnem sestanku na Mi- problemih, s katerimi se soočamo. pravica' nistrstvu za izobraževanje, znanost, Namen obiska je bilo osveščanje vo- kulturo in šport. Znova smo pri- dij poslanskih skupin in poslancev o V sodelovanju z ljubljansko Peda- stojne opozorili na težave učencev skupnosti oseb z okvaro sluha, ki več- goško fakulteto, Zavodom za gluhe z okvaro sluha pri vključevanju v krat ostane prezrta. Poleg splošne in naglušne Ljubljana, Društvom izobraževanje (gluhih, naglušnih in predstavitve smo pripravili materi- učiteljev gluhih ter s povabilom gluhoslepih) ter se za nadaljevanje ale in predloge v zvezi z Zakonom predstavnikov Ministrstva za izobra- sestanka dogovorili po počitnicah. o osebni asistenci, Pravilnikom o ževanje, znanost, kulturo in šport tehničnih pripomočkih, problemom smo organizirali enodnevni posvet, Sklep o 70-odstotne telesne okvare, neizva- na katerem smo vnovič opozorili na janjem Zakona o usmerjanju otrok velike težave gluhih učencev, tako v prenehanju s posebnimi potrebami in Zakona o integraciji kot segregaciji. Udeležen- imenovanja dolgotrajni oskrbi v povezavi z inva- ce sta nagovorili predsednica Zveze lidi, potrebo po zapisnikarju za glu- Frida Planinc ter docentka na po- strokovne he učence, dostopnostjo do infor- dročju specialne in rehabilitacijske komisije macij in komunikacij ter možnostjo pedagogike na Pedagoški fakulteti denarnega nadomestila za osebe z dr. Martina Ozbič. Poseben gost je Znova nas je presenetila odločitev okvaro sluha. Tovrstni obiski so za- bil dr. Miro Cerar, ki je predaval o po- Ministrstva za delo, družino in so- četek novega delovanja in lobiranja menu etike za preseganje ovir. Na cialne zadeve, da izda sklep o pre- z namenom zagotovitve boljšega podlagi zaključkov s posveta smo nehanju veljavnosti sklepa o imeno- položaja invalidov sluha.

2 IZ SVETA TIŠINE S sekretarjeve mize

Zakon o osebni imajo tudi posluh za potrebe invali- smotrne, saj pri izpolnjevanju od dov. Eno tovrstnih podjetij, RT-TRI, strokovnih sodelavcev in invalidov asistenci za je z Zvezo podpisalo pogodbo o zahtevajo veliko napora. Strokovna invalide donaciji baterij za slušne aparate, ki služba je pristopila k simulaciji in v jih dobavljajo v številne Merkurjeve kratkem pričakujemo njene izsled- Pristojne v državi smo vnovič opo- trgovine. Od vsakega prodanega pa- ke. zorili na nesprejetje že pripravljene- keta baterij bodo z namenom naku- ga in z invalidi usklajenega besedila pa tehničnega pripomočka za osebo V skladu s pozivom fundacije, naj Zakona o osebni asistenci. Omenjeni z okvaro sluha Zvezi društev gluhih invalidske organizacije v nadzorni zakon naj bi med drugim urejal tudi in naglušnih Slovenije darovali 0,15 odbor imenujemo svoje predstavni- denarno nadomestilo za invalidnost evrov. Iskrena hvala za humano ge- ke, so na Nacionalnem svetu inva- gluhih ter pravico do zapisnikarja. sto. Prepričani smo, da bomo kmalu lidskih organizacij izvedli volitve za Predlagatelj, Ministrstvo za delo, lahko poročali o nakupu omenjene- člana nadzornega odbora fundacije. družino in socialne zadeve, kljub ga pripomočka. Predlog bo skupaj s predlogi huma- uskladitvi, zakona ni poslal v nadalj- nitarnih organizacij obravnaval svet njo obravnavo. Obžalujemo, da je Zakon o fundacije. zaradi nedejavnosti ministrstva po- sledično v Državni zbor prišel novi uravnoteženju Športna mreža predlog zakona s tega področja, ki javnih financ pa že v imenu ne omenja invalidov. enakih Pozorno smo primerjali oba predlo- Zakon o uravnoteženju javnih financ ga in ugotovili, da je slednji slabši. posega v pravice in določila 39 raz- Športna zveza gluhih je vključena v ličnih zakonov. Čeprav neposredno projekt 'Športna mreža enakih', ki Dostopnost brez ne posega v zakone, ki se nanašajo omogoča smotrno uporabo špor- na invalide, so le-ti, tako kot ostali tnih objektov, prilagojenih invali- ovir državljani, deležni sprememb, ki jih dom. Zveza sodeluje pri ovrednote- prinaša. nju projekta z namenom, da bi ta Aktivno smo sodelovali pri analizi čim bolj uspešno deloval. Izsledke stanja arhitekturne in komunikacij- Fundacija za ovrednotenja še pričakujemo. ske dostopnosti za vse kategorije invalidov, največjo pozornost pa financiranje Mednarodni dan namenili osebam z okvaro sluha. invalidskih in Urbanistični inštitut je objavil za- gluhih ključke projekta z naslovom 'Ukrepi humanitarnih za uresničevanje pravic invalidov organizacij Težko pričakujemo letošnje prazno- do dostopa brez ovir' ter oblikoval vanje mednarodnega dne gluhih, s spletno stran, namenjeno vsem, ki Sodelovali smo pri simulaciji nove katerim bomo obeležili 50-letnico iščejo informacije o objektih v javni metodologije Fundacije za financi- delovanja Društva gluhih in naglu- rabi, ki so dostopni tudi osebam z ranje invalidskih in humanitarnih šnih Posavja Krško. Priprave nanj že okvaro sluha. Več informacij o pro- organizacij za ocenjevanje in vre- potekajo, organizacijski odbor, za- jektu je na spletni strani www.do- dnotenje programov, ki jih prija- stopnost.uirs.si. vljamo na njihove razpise. Obsežno delo se izvaja na zahtevo Računske- Donacija podjetja ga sodišča, pričakovati pa je, da bo nova metodologija stopila v veljavo RT-TRI že z razpisom za leto 2013. Zaradi tega je potrebno dopolniti navodila Veseli smo, da je v slovenskem pro- za ocenjevanje in vrednotenje prostoru še nekaj podjetij, ki jim peha- gramov. Pogoste spremembe obraz- nje za dobičkom ni edini cilj, temveč cev vlog ali poročil niso najbolj

IZ SVETA TIŠINE 3 S sekretarjeve mize

posleni, člani društva in prostovoljci združenja v da- pa delajo s polno paro. Slavnostni nih okoliščinah govornik na akademiji bo minister dobro skrbi za za delo, družino in socialne zadeve delovanje, pre- mag. Andrej Vizjak, na prireditvi pa jemamo pa tudi bomo imeli priložnost, da se z njim številne pohvale pogovorimo o aktualni problema- na delo klicne- tiki oseb z okvaro sluha. Društvu ga centra, ki ga bi rad čestital za nagrado – znak združenje izvaja občine Krško za vztrajno delo in skrb po javnem poo- na področju oseb z okvaro sluha. blastilu. Socialna zbornica Evropsko Košarkarska reprezentanca gluhih Slovenije Slovenije prvenstvo Turk. Čestital jim je ter poudaril, da gluhih v košarki so za zgled mladim, invalidom in Včasih so odločitve zaposlenih na vsej državi. Prav tako je izrazil pri- različnih ministrstvih resnično ne- Gluhi košarkarji s kapetanoma pravljenost na iskanje rešitve statusa razumne. Kako je v praksi videti Damjanom Šebjanom in Miho športnika invalida. neizvajanje sprejetih dogovorov, je Zupanom so se na evropskem letos med drugimi občutila tudi So- prvenstvu gluhih v košarki z zlatimi Gluhim košarkarjem je bilo v veliko cialna zbornica Slovenije. Več kot črkami vpisali na seznam evropskih čast tudi povabilo Košarkarske zveze 6-mesečno zadrževanje sredstev za prvakov. Miha Zupan in Saša Lukič Slovenije, ki jih je ob polčasu tekme financiranje s strani Ministrstva za sta bila izbrana tudi med najboljšo Slovenija : Srbija za pokal Adecco v delo, družino in socialne zadeve je peterico prvenstva. Za uspeh je bilo Stožicah povabila na parket. Gledal- privedlo do skorajšnjega prenehanja potrebno veliko žrtvovanja in od- ci v dvorani so jim navdušeno za- njenega delovanja. Obseg pogod- rekanja družini, prostemu času ter ploskali. be za financiranje javnih pooblastil službenim obveznostim, čeprav niso zbornice za leto 2012 je 30 odstot- prijeli nobene nagrade ali finan- kov manjši kot v preteklem letu. S po- čne spodbude s strani države. Kljub dobnimi rezi, predvsem pa z nepla- temu so med podelitvijo odličij po- čevanjem tekočih obveznosti, lahko nosno dvignili slovensko zastavo in ministrstvo močno ogrozi delovanje v znakovnem jeziku pospremili slo- številnih izvajalcev javnih pooblastil vensko himno. Zahvalo si zaslužijo na področju socialnega varstva. Na tudi spremljevalci, strokovni sode- številnih sestankih, tako na ministr- lavci in družinski člani, ki so jih ves stvu kot na zbornici, smo poiskali in čas nesebično podpirali. sprejeli nekaj ukrepov za nemoteno delovanje in izvajanje programov. Sprejem Združenje košarkarjev V počastitev vrhunskega rezultata tolmačev gluhih košarkarjev je reprezentanco za slovenski sprejel minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Žiga Sprejem pri ministru dr. Žigi Turku znakovni jezik

Podobno kot Socialna zbornica Slovenije, se je bilo tudi Združe- nje tolmačev za slovenski znakovni jezik primorano znajti z okoli 10-odstotnim zmanjšanjem obsega financiranja storitev. Na račun zdru- ženja so sredstva sicer redno prite- kala, a v zmanjšanem obsegu. Poleg tega država zapravi precej časa in de- narja za vsakoletno objavljanje dolo- Reprezentanti čenih razpisov, ki bi ju lahko prihra- so prejeli drese nila za večletne pogodbe. Vodstvo prvakov

4 IZ SVETA TIŠINE S sekretarjeve mize

Marino Kegl Slovenije, nas je neprijetno presene- Skupščina Evropske til stečaj podjetja Urbano, s katerim najboljši smo vse tri invalidske organizacije zveze gluhih mladinski gluhi sklenile menjalno pogodbo, v okviru katere bi v zameno za zemljišče Predstavniki Zveze društev gluhih in teniški igralec v parkirišča med avtokampom in naglušnih Slovenije so se udeležili Evropi hotelom pridobile tri opremljene skupščine Evropske zveze gluhih in apartmaje s parkirnim mestom (en spremljajočih aktivnosti. Na sreča- V nemškem Koblenzu je Marino apartma za vsako zvezo) in dvajset nju so sprejeli poročila in načrt dela Kegl dosegel izjemen uspeh. Na pr- parkirnih mest. za prihodnje obdobje ter se sezna- vemu nastopu med člani na evrop- nili z aktivnostmi zveze. skem prvenstvu gluhih v tenisu je Zaradi stečaja podjetja in neplačeva- dosegel uvrstitev v četrtfinale, omenja obveznosti do banke je ta unov- njeni uspeh pa je bil le ogrevanje čila hipoteko na zemljišče. Postopki za napad na evropski prestol v ka- še niso pravnomočni in končani. Vse tegoriji mladincev posameznikov in tri invalidske organizacije, ki imamo mešanih dvojic. enak lastniški delež kampa, hotela in omenjenega zemljišča, banka in predstavniki podjetja Urbano se dogovarjamo o ustrezni rešitvi problema. Največ napora usmerjamo v rešitev parkiranja za goste hotela in estetsko ureditev območja. Po- Častna govornica ministrica za gosto se sestaja tudi upravni odbor zdravje Anne-Grete Strøm-Erichsen počitniškega kompleksa, ki se trudi poiskati najboljšo rešitev v dani situ- Skupščina aciji. Na žalost se je kriza v gradbe- ništvu dotaknila tudi nas, veseli pa Evropske- in smo, da imamo korektne odnose z Svetovne zveze najemnikoma v avtokampu in hotelu. Vsi invalidi sluha, ki so v ome- naglušnih njenem kompleksu deležni socialne rehabilitacije, poročajo, da so s sto- Slovenski predstavniki smo se ude- ritvami zadovoljni. Žal pa je sredi ležili skupščin Evropske- in Svetovne Marino Kegl sezone, prav tako zaradi vsesplošne zveze naglušnih ter konference, ki je krize, sodelovanje z nami predčasno potekala vzporedno. Prav tako smo Suvereno in z odločno igro je Slo- prekinila najemnica trgovine v kam- navezali stike z vodstvom evropske venijo postavil na zemljevid držav pu. zveze ter skupaj pretehtali možnosti kandidatk za najvišja odličja na za organizacijo skupščine Evropske mednarodnih tekmovanjih gluhih v Kongres Evropske zveze naglušnih v Ljubljani. Tovrstni tenisu ter opozoril, da bo na priho- dogodek bi predstavljal spodbudo dnjih olimpijskih igrah gluhih ver- športne zveze in orodje za ozaveščanje o potrebah jetno posegel v sam vrh. Marinu in gluhih naglušnih v Sloveniji. Preden se lo- njegovemu očetu, ki ga je spremljal timo priprav, pa se moramo dogo- kot trener in vodja odprave, iskreno Slovenska delegacija se je udeleži- voriti, ali se organizacije dogodka čestitamo. Prav tako čestitamo nje- la kongresa Evropske športne zveze sploh lotiti. govi družini, brez katere ne bi do- gluhih, kjer so med drugim obrav- segel vrhunskih rezultatov, ter vsem, navali predloge za nove športne ki so z njim kdajkoli strokovno sode- panoge. Na kongresu so sprejeli naš lovali. Upam, da bo njegov uspeh predlog, naj na seznam tekmovanj v izziv tudi mlajšim gluhim teniškim uvrstijo kegljanje, saj si omenjeni igralcem. šport zasluži mesto na mednarodnih tekmovanjih. Pred kongresom Počitniški je potekal izvršni odbor zveze, kjer so se na lastno pobudo seznanili s kompleks Fiesa stanjem v nacionalnih športnih or- ganizacijah. Čeprav ni prišlo do Kot smo poročali na sejah organov sprememb, so v zvezo vključili nekaj Skupščina Mednarodne zveze Zveze društev gluhih in naglušnih novih članic. naglušnih

IZ SVETA TIŠINE 5 S sekretarjeve mize

50 let Centra za tudi prostore obeh društev gluhih in Srebrni grb naglušnih v Ljubljani ter se seznanil sluh in govor z njunimi aktivnostmi. Občine Škofja Loka Maribor Zdenku Tomcu Znakovno Ob 50-letnici delovanja Centra za sluh in govor Maribor smo se ude- sporazumevanje ležili svečane akademije z naslovom z dojenčki 'Most do mavrice' in strokovnega srečanja, kjer so med drugim obrav- Povabljeni smo bili na zaključno navali govorno-jezikovne motnje mednarodno konferenco multilate- pri otrocih, sluh, vzgojo in izobra- ralnega projekta Comenius, ki ga je ževanje ter rehabilitacijo odraslih. organiziral Zavod za gluhe in naglu- Srečanje so obogatili številni tuji šne Ljubljana. Na njej so predstavili udeleženci. Centru čestitamo za vi- znakovno sporazumevanje z dojen- sok jubilej. čki, imenovano Tiny Signers, ter rezultate večletnega projekta izdelave Upravni odbor priročnikov za poučevanja in učenje sporazumevanja v otroških znakih z Zdenko Tomc Zveze elementi slovenskega znakovnega jezika. Občina Škofja Loka je neumornemu Na sestanku upravnega odbora borcu za pravice gluhih in naglušnih Zveze društev gluhih in naglušnih Poletje je bilo delavno, ustvarjalno Zdenku Tomcu za dolgoletno delova- Slovenije smo po dolgi razpravi in na trenutke zelo vroče. Ker vsega nje na področju invalidskega varstva obravnavali mnogo aktualnih tem nismo uspeli razrešiti, bo verjetno v Republiki Sloveniji podelila nagra- ter sprejeli številne sklepe. Delovna vroče še naprej. Pomembno je le do za življenjsko delo. Nemogoče je skupina je preučila statut Zveze ter da se znamo pogovoriti o razlikah, opisati veliko srce velikega človeka, ki ga predala v potrditev upravnemu da ne rušimo tistega, kar so dobro je s humorjem, dobro voljo in zagna- odboru. Člani odbora so se odločili, zgradili naši predhodniki, ter da na nostjo prispeval neprecenljivi košček da podaljšajo čas njegovega spre- njihovih temeljih gradimo naprej. v mozaik življenja gluhih in naglušnih jemanja in ga pošljejo v pregled To je naša odgovornost – do nas na Gorenjskem ter v Sloveniji. Zden- društvom. Določili so rok za odda- samih, naših predhodnikov in ku iskreno čestitamo. jo pripomb, nato pa se bo delovna zanamcev. Matjaž Juhart skupina vnovič sestala in jih pregle- dala, odbor pa bo sprejel odločitev o spremembah in sprejetju statuta. Kamp mladih gluhih

Letošnjega kampa mladih gluhih v Bosni in Hercegovini se je udeležil slovenski predstavnik Bojan Čustič. Domov se je vrnil poln vtisov. Obisk sekretarja Evropske zveze mladih gluhih Sekretar Evropske zveze mladih gluhih je letos počitnikoval blizu Slove- nije in nas obiskal na poti domov. Sprejela ga je predsednica Frida Planinc, ki mu je predstavila delo Zveze in društev ter mu razkazala prostore. Pogovorila sta se o nadalj- njem sodelovanju, ogledal pa si je Otroški znaki

6 IZ SVETA TIŠINE Mednarodna dejavnost Skupščina Evropske zveze gluhih V danskem Kopenha- gnu sta med 17. in 20. majem potekala skupščina Evropske zveze gluhih in seminar na temo aktivnega staranja. Kritika finančnega poročila EUD

Skupščine smo se udeležile delegat- nandez Trapote predstavili izsledke madžarski kandidat za ki Sonja Trampuž in Frida Planinc triletnega izvajanja projekta Sign- odbor Konvencije Organizacije ter tolmačka in prevajalka Natalija Speak. Povzetek zaključkov delav- združenih narodov o pravicah Rot. Na letališču v Kopenhagnu nas nice bo objavljen v posvetovalnem invalidov Laszlo Gabor Lovaszy), je pričakala skupina gluhih prosto- dokumentu, ki ga bodo prejeli vsi - pravice gluhih in starejših z voljcev ter nas pospremila na vlak udeleženci. vidika Konvencije o pravicah do hotela. Ker smo imele dovolj invalidov (podpredsednica časa, smo prtljago pustile v hotelu Prihodnji dan smo se udeležile se- Danske zveze gluhih Helena Gade), in odšle raziskovat okolico. Hotel minarja Evropske- in Danske zveze - svetovanje starejšim gluhim se je nahajal v središču mesta, blizu gluhih z naslovom 'Gluhi starejši (svetovalki starejšim gluhim železniške postaje in priljubljenega državljani – pridobitev, ne breme'. državljanom Mette Washuus in parka Tivoli. Med pohajkovanjem Dobrodošlico so nam izrekli pred- Josephine Anker), nas je ujela toča, ki je v nekaj minu- sednica Danske zveze gluhih Janne - gluhe in starejše – pridobitev, tah prekrila ulice, zapihal je močan Boye Niemela, predsednica Evrop- ne breme (nekdanji direktor veter, temperatura pa je padla le na ske zveze gluhih Berglind Stefans- Evropske zveze gluhih in nekaj stopinj nad lediščem, zato nas dottir, član Evropskega parlamenta predsednik Evropskega je pošteno zeblo. in predstavnik skupine za invalide invalidskega foruma Johan dr. Adam Kosa ter danska ministrica Wesemann) ter Popoldne smo se znova srečale z za zaposlovanje Mette Frederiksen. - povzetek in zaključne danskimi prostovoljci ter se skupaj Seminarju je predsedoval nekda- ugotovitve (Janne Boye Niemela z njimi in ostalimi udeleženci z me- nji predsednik Danske- in Evropske in Berglind Stefansdottir). stnim avtobusom odpeljale v Center zveze gluhih Knud Søndergaard, na gluhih. Tam smo se udeležile dveh njem pa smo obravnavali: Seminar je bil zelo kakovosten, in delavnic, ki ju je vodil član uprav- - mlajše starejše v prihodnosti ne bi škodilo, če bi ga izvedli tudi nega odbora Evropske zveze gluhih (futurist Neals Bottger Rasmussen v Sloveniji. Predvsem z vidika skrbi Asger Bergmann. Na prvi smo se s Kopenhagenskega inštituta za za starejše gluhe, za katere nimamo osredotočili na vzporedna poročila študije prihodnosti), posluha. o uresničevanju Konvencije Organi- - uradne rezultate raziskave zacije združenih narodov o pravicah Evropske zveze gluhih o aktivnih Zvečer smo imeli v Centru gluhih invalidov ter na vprašanje, kako lah- starejših in skupnosti gluhih gala večerjo. Najprej so nam z vi- ko zveze gluhih prispevajo k njiho- (strokovna sodelavka za deom in karikaturami predstavi- vemu oblikovanju. Za tem smo se programske usmeritve Anikka li njegov nastanek, nato pa nam razdelili na štiri skupine ter v končni Pabsch), je starejši član, malo v pantomimi razpravi ugotavljali, na kakšen način - kako starejše gluhe spodbuditi, malo v mednarodni kretnji, pred- posamezne države uresničujejo do- naj ostanejo aktivni (direktor stavil njegovo gradnjo leta 1896, ločbe konvencije. nizozemske stanovanjske skupnosti odprtje dve leti kasneje ter zbiranje za gluhe Gelderhorst Jan sredstev, saj so na začetku imeli le Na drugi delavnici so predstavniki Tempelaar), za pritličje in prvo nadstropje. Da- Evropske zveze gluhih, Katalonske- - aktivno staranje in evropsko nes ima štiri nadstropja, v dveh so ga centra za raziskave in inženiring strategijo 2020 z vidika društveni prostori, v drugih dveh pa ter TID-a Annemieke van Kampen, Evropskega parlamenta stanovanja za mlade, ki so se osa- Gregorio Martinez in Alvaro Her- (naglušni doktor prava ter mosvojili. V lasti imajo tudi pogosti-

IZ SVETA TIŠINE 7 Mednarodna dejavnost

tveni servis, kjer pripravljajo obroke tudi izvršni direktor Mark Wheatley Tudi poslanci Evropskega parlamen- po naročilu in v katerem so zapo- ter se opravičil, ker se ni mogel ude- ta imajo pravico do svojega jezika sleni tudi gluhi kuharji in slaščičarji, ležiti skupščine, saj je bila njegova oziroma prevajalca, v omenjenem ter manjšo okrepčevalnico s pijačo soproga tik pred porodom. primeru pa bi gluhi diskriminirali in prigrizki ob reki. Postregli so nam gluhe. Mnogi udeleženci so me pri s tipično dansko večerjo ter nam po- Potem so se začele težave. Del gra- tem podprli, zato je predsedujo- jasnili, kaj jemo. Kot zanimivost naj diva sem prejela šele po posredova- či predlagal, naj glasujemo o dveh povem, da Danska še nima uradno nju – dva meseca pred skupščino, predlogih – podpremo zasedanje priznanega znakovnega jezika. zapisnik lanskega zasedanja pa na skupščine v mednarodni kretnji ali dan odhoda na Dansko, zato sem zadevo podrobneje preučimo in o Tretji dan je veter pojenjal, in ko ga lahko prebrala, šele ko sem se njej odločamo kasneje. Z več kot smo se v spremstvu prostovoljcev z vrnila. Tako pomemben dogodek, tričetrtinsko večino je bil izglasovan mestnim avtobusom znova odpra- kot je letna skupščina, pa je težko drugi predlog. vili v Center gluhih, kjer je dva dni spremljati brez dokumentov. Ker potekala 26. generalna skupščina skupščine niso glasovno prevajali Glasovali smo še o stališčih o bio- Evropske zveze gluhih, smo na tre- in mi tolmačica ni mogla pomaga- etiki in gluhoti ter o polževih nutke občutili tudi sončne žarke. ti s prevodom v slovenščino, sem vsadkih in obe z večino zavrnili. bila odvisna le od lastnega znanja Z besedami dobrodošlice sta nas mednarodne kretnje. Poleg tega je Ker o finančnem poročilu nismo raz- pozdravila predsednica Evropske imel Mark Wheatley obilico težav z pravljali, smo večino dela opravili zveze gluhih Berglind Stefansdottir računalnikom, prek katerega nam je že prvi dan. Zasedanje smo končali ter gluhi član madžarskega parla- pojasnjeval finančno poročilo. Zato uro pred predvidenim zaključkom, menta in upravnega odbora zveze smo prekinili z delom. Prisotnim gostitelji pa so nas odpeljali v me- dr. Gergely Topolczai, ki nas je se- sem povedala, da bi me na skupšči- stno središče. Razkazali so nam seznanil s potekom zasedanja. ni v Sloveniji odslovili, če bi jo tako dež zveze, ki je mnogo manjša kot površno pripravila. Pri tem so me slovenska, saj se na Danskem finan- Skupščine se je udeležilo šestindvaj- podprli predstavniki Švedske, Veli- ciranje in programi ne izvajajo tako set polnopravnih članov, pet pridru- ke Britanije in Nemčije. Zato so se kot pri nas. ženih članov, sedem članov uprav- organizatorji po posvetu odločili, da nega odbora, pet zaposlenih na finančno poročilo potrdimo priho- Zadnji dan je bil najprijetnejši. Son- Evropski zvezi gluhih, dve tolmačici dnje leto, in se obvezali, da udele- ce je grelo že zjutraj, veter je bil mednarodne kretnje ter predstav- žencem skupščine čez šest mesecev le še vetrc in z nalogami v Centru nika Evropske zveze mladih gluhih pošljejo zapisnik, saj v mnogih dr- gluhih smo hitro zaključili. Pred- in Evropske zveze za šport gluhih. žavah potrebujejo nekaj časa, da ga stavnica Irske, ki bo prihodnje leto Predsedoval ji je Danec Asger Ber- prevedejo, ter v prihodnje poskrbijo predsedovala Evropski uniji, nam gman. za glasovno prevajanje. je predstavila potek skupščine, ki bo pod geslom 'družbena odgovor- Prek videokonferenčne povezave Nadaljevanje zasedanja je potekalo nost' (Cityzenship) potekala v du- nas je pozdravil predsednik Svetov- po dnevnem redu, vnovič pa se je blinskem hotelu in v naselju gluhih. ne zveze gluhih Colin Allen, ki je bil zataknilo pri potrditvi mednarodne na delovnem sestanku na Novi Ze- kretnje, v kateri naj bi v prihodnje Ker smo imele večerni polet, smo landiji, ter s predsednico Evropske komunicirali. Pripomnila sem, da lahko odšle na kosilo in na ogled zveze gluhih Berglind Stefansdottir ne morem potrditi nečesa, česar ene najpomembnejših turističnih kar prek računalnika podpisal po- sama in mnogi drugi ne razumemo znamenitosti, kipa male morske de- godbo o sodelovanju. Na daljavo v celoti – angleščine in mednarodne klice. Kip v naravni velikosti, ki te- nas je iz pisarne v Bruslju pozdravil kretnje – saj to ne bi bilo pošteno. melji na znameniti pravljici Hansa Christiana Andersena, stoji v morju, meter od obale. Na poti do hotela smo si ogledale tudi najbolj varova- no vojašnico na Danskem, ki pa bolj kot na vojaški spominja na stano- vanjski objekt.

Na poti v Slovenijo je turbulenca povzročila precejšnje 'poskakova- nje' malega letala, zato smo si od- Delavnica na temo Konvencije dahnile, ko smo začutile tla pod o človekovih nogami. pravicah Frida Planinc

8 IZ SVETA TIŠINE Mednarodna dejavnost Deveti svetovni kongres Mednarodne zveze naglušnih Predstavniki Zveze dru- Udeleženci kongresa štev gluhih in naglušnih delu ter revizorsko poročilo. Vsi do- vljeni dokumenti so bili sprejeti. kumenti so bili soglasno sprejeti. Predstavljeno je bilo tudi pismo o Slovenije smo se konec ju- nameri, ki so ga podpisale Evropska nija v norveškem Bergnu Za tem je predsednica volilne ko- zveza gluhih, Evropska zveza naglu- misije Eija Isaksson predstavila kan- šnih, Evropska zveza uporabnikov udeležili devetega svetov- didatno listo za podpredsednika in polževega vsadka, Evropska mreža člana odbora zveze. Na posame- gluhoslepih in Evropska zveza star- nega kongresa Mednaro- zno funkcijo je bil predlagan le en šev otrok z okvaro sluha z namenom dne zveze naglušnih s slo- kandirat – za podpredsednika Knut izboljšanja položaja gluhih, naglu- Magne Ellingsen, za članico pa šnih gluhoslepih in oseb s polževim ganom 'Boljša kakovost Lidia Smolarek Best. Oba sta bila vsadkom ter lažjega vključevanja v po predhodni predstavitvi in glaso- družbo na območju Evropske unije. življenja'. vanju vnovič izvoljena za obdobje Sledila je predstavitev kandidature dveh let. Za predsednico volilne ko- za organizacijo skupščine Evrop- Pred otvoritvijo sta potekali gene- misije in finančno revizorko odbora ske zveze naglušnih prihodnje leto. ralni skupščini Evropske- in Med- sta bili znova predlagani ter izvolje- Predstavnica Češke je predlagala narodne zveze naglušnih, pred ni Eija Isaksson in Petra Feinkohl. Prago, delegati pa smo predlog so- pričetkom prve pa sva slovenska glasno sprejeli. Na koncu je Lidia predstavnika s pravico do dveh gla- Člani novoizvoljenega Smolarek Best zbrane povabila na sov prevzela glasovnici in se registri- tretjo mednarodno konferenco o rala v glasovalnem imeniku. odbora Evropske zveze slušnih indukcijskih zankah, ki bo naglušnih prihodnje leto v Londonu. Predsednik odbora Evropske zveze naglušnih Marcel Bobeldijk je poz- Predsednik Predstavnika Slovenije sva pred pri- dravil prisotne in poudaril, da so Marcel Bobeldijk, Nizozemska četkom skupščine Mednarodne zve- prostor opremili z zvočno induktiv- Podpredsednik ze naglušnih prevzela glasovnice ter no zanko ter platnom, kamor bodo Knut Magne Ellingsen, Norveška se z glasovalno pravico dveh glasov projicirali zapis govorjenega. Pred- Sekretar registrirala v glasovalnem imeniku. stavil je dnevni red, ki je obsegal Jan Lamby, Švedska Predsednica odbora zveze Ruth Wa- kar 21 točk, po njegovi potrditvi pa Računovodkinja rick je najprej predstavila dnevni smo razpravljali o zapisniku lanske Ritva-Liisa Schäding, Nemčija red, ki je obsegal 20 točk. Po njegovi redne letne skupščine ter ga sogla- Članica odbora potrditvi je bila razprava o zapisniku sno sprejeli. V nadaljevanju so čla- Lidia Smolarek Best, skupščine, ki je pred dvema letoma ni odbora Evropske zveze naglušnih Velika Britanija potekala v Stockholmu. Zapisnik je delegatom skupščine in ostalim pri- bil soglasno sprejet. V nadaljeva- sotnim predstavili različna poročila Knut Magne Ellingsen je delegatom nju sta predsednica in član volilne ter dokumente – predsednik Bobel- predstavil strategijo odbora do leta komisije Anna Klementtila- dijk letno poročilo za leto 2011, ra- 2015, Lidia Smolarek Best akcij- Sorri in Kees Twilt predstavila po- čunovodkinja Ritva-Liisa Schäding ski načrt do leta 2013, Ritva-Liisa ročilo komisije ter kandidatno listo pa bilanco stanja, finančno poroči- Schäding pa proračunski načrt za za volitve novega odbora zveze. Za lo, izkaz poslovnega izida, poročilo leto 2012 ter predlog spremembe predsednico je bila vnovič predla- revizorke Petre Feinkohl o svojem članarin za leto 2013. Vsi predsta- gana Kanadčanka Ruth Warick, za

IZ SVETA TIŠINE 9 Mednarodna dejavnost

podpredsednika Avi Blau iz Izraela, Po zaključku obeh skupščin je pred- • globalne izzive in težave, za sekretarko Duong Phuong Hanh sednik Norveške zveze naglušnih • težave, povezane s kakovostjo iz Vietnama, za blagajnika Finec Ni- Knut Magne Ellingsen svečano otvo- življenja oseb z okvaro sluha, klas Wenman, za dodatnega člana ril deveti svetovni kongres Medna- • tehnološki in tehnični napredek, pa dotedanji sekretar Ulf Olsson iz rodne zveze naglušnih. Norveška • izobraževalne in zaposlitvene Švedske. Vsi predlagani kandidati zveza je ena največjih na svetu, saj ovire naglušnih, so bili po predstavitvah tudi izvolje- ima v 20 regijskih in 200 lokalnih • intervencije v zgodnjem otroštvu ni. Delegati skupščine smo za novo društvih 54.000 članov. Združuje in razvojne programe ter predsednico volilne komisije pre- naglušne, osebe s polževim vsad- • probleme, povezane s staranjem dlagali in izvolili Katjo Vis, za člana kom, osebe s tinitusom (šumenjem in naglušnostjo. pa Keesa Twilta. v ušesih), gluhoslepe, starše otrok z okvaro sluha, osebe z Menierovo V preddverju so različni razstavljavci V nadaljevanju je računovodkinja boleznijo (občasno povečano koli- predstavljali tehnične pripomočke Katja Vis predstavila finančno poroči- čino tekočine v notranjem ušesu, ki za naglušne in nove slušne apara- lo za leti 2010 in 2011 ter poročilo povzroča številne težave) ter osebe s te. Slovenski predstavniki smo med revizorke Petre Feinkohl. Sekretar Ulf težavami z ravnotežjem. drugim obiskali razstavni prostor Olsson je predstavil poročilo o delu podjetja Siemens, ki prodaja slušne odbora v letih 2010 in 2011, pod- Prihodnji dan smo se zbrali v kon- aparate, in jih opozorili na težave, predsednik Ahiya Kamara pa vizijo ferenčni dvorani, kjer je slavnostna s katerimi se srečujejo uporabni- nadaljnjega dela. Predsednik Evrop- govornica norveška ministrica za ki slušnega aparata Siemens Intuis ske zveze naglušnih Marcel Bobeldijk zdravje Anne-Grete Strøm-Erichsen dir flash fl 9. Dogaja se namreč, da je predstavil evropski akcijski načrt za poudarila pomen organizacije tovr- programska tipka ob pogosti upora- leti 2012 in 2013 ter letno poročilo stnih kongresov, saj se veliko politi- bi odpove. Predstavnik podjetja, ki o delu evropske zveze za leti 2010 kov in oseb na vodilnih položajih ne je bil prisoten na kongresu, je pre- in 2011, predsednica Mednarodne zaveda potreb naglušnih, predvsem dlagal, naj uporabnikom svetujemo zveze naglušne mladine Karina Chu- pa ne poznajo načina, kako k naglu- nakup daljinske programske tipke, pina pa letno poročilo o delu za leti šni osebi pristopiti, z njo komunici- saj se bodo le tako izognili pogo- 2010 in 2011. Vse predstavljene rati in ji pomagati pri lažji vključitvi stim okvaram. Njegov odgovor nas dokumente in poročila smo delegati v družbo. je zelo presenetil. skupščine po obširni razpravi sprejeli. Sledila je predstavitev kandidature Sledilo je predavanje direktorja in Med kongresom smo se sestali s čla- za organizacijo skupščine leta 2014. urednika norveškega časopisa Telen ni odbora Evropske zveze naglušnih, Predstavnica Izraela je predlagala Je- Jensa Mariusa Hammerja. Po dvaj- da bi pridobili informacije o pogo- ruzalem ali Tel Aviv, predlog pa je bil setem letu je počasi izgubljal sluh in jih in možnostih organizacije gene- soglasno sprejet. Nato smo delegati pri štiriintridesetih postal gluh, a ga ralne skupščine leta 2015 v Slove- obeh skupščin člane odborov Med- je delodajalec v časopisnem pod- niji, ter jih prosili, naj nam pošljejo narodne- in Evropske zveze naglušnih jetju vseeno podpiral in ni izgubil opis protokolarnih aktivnosti. Sestali zadolžili, naj razmislijo o predlogu za dela. Pet let in pol mu je bilo zelo smo se tudi s sekretarjem avstrijske razglasitev mednarodnega dneva na- težko, dokler ni slišal za možnost zveze, ki nam je opisal potek in pri- glušnih. vsaditve polževega vsadka, ki mu je pravo lanske skupščine na Dunaju. spremenil življenje. Ko je povedal, Člani novoizvoljenega da je takrat prvič v življenju slišal Dnevi so hitro minevali, po preda- besede štiriletne hčerke, so se mno- vanjih, ki so z enournim odmorom odbora Mednarodne gim orosile oči. trajala od jutra do poznega popol- zveze naglušnih dneva, si je bilo zvečer prav prijetno V dneh, ki so sledili, so v treh dvo- odpočiti. Predsednik Norveške zve- Predsednica ranah potekala različna predavanja, ze naglušnih se je zadnji dan zahva- Ruth Warick, Kanada prva jutranja in prva popoldanska pa lil vsem govornikom, sodelavcem in Podpredsednik so bila v kongresni dvorani. Dnevno osebju, ki so pomagali pri organiza- Avi Blau , Izrael so v povprečju pripravili več kot dva- ciji ter izvedbi kongresa, delegatom Sekretarka indvajset predavanj. Kongres je bil in ostalim udeležencem pa je zaže- Duong Phuong Hanh, Vietnam namenjen uporabnikom, strokovnja- lel srečno pot domov. Računovodja kom in strokovnim službam, plenarna Niklas Wenman, Finska zasedanja ter predavanja pa so zaob- V Slovenijo smo se vrnili v poznih Član odbora jela vse starostne skupine naglušnih večernih urah in se najbolj razve- Ulf Olsson, Švedska – otroke, mladostnike, odrasle in sta- selili temne noči, saj je bilo zaradi Predsednik rostnike. Predstavniki z vsega sveta so polarnih dni na Norveškem kljub Evropske zveze naglušnih predstavili znanje, poglede in raziska- utrujenosti težko zaspati. Marcel Bobeldijk, Nizozemska ve z različnih področij, med drugim: Adem Jahjefendić

10 IZ SVETA TIŠINE Mednarodna dejavnost

tudi nekateri slovenski kulturniki. Litva se sooča s podobnimi težava- Obisk mi kot Slovenija, predvsem v smislu pridobivanja in uveljavljanja pravic gluhih ter krčenja prihodkov. V Zveze gluhih Litve prihodnje načrtujejo selitev v nove prostore, kar bo omililo finančno situacijo, čeprav jim sedanja lokacija veliko pomeni, saj je dostopna in v središču mesta.

Surdološka sekcija je bila nekoč del zveze gluhih, zaradi razvoja, stro- kovnosti in dela pa se je ločila od nje. Izdali so nekaj učbenikov in slovarjev litovskega znakovnega jezika ter lingvistike in sodelujejo s strokovnjaki in gluhimi uporabniki znakovnega jezika. Obenem izvajajo uvodne tečaje za javne delavce, kot so zdravniki, gasilci in policisti, ter širijo poslanstvo o znakovnem jeziku in dostopnosti do gluhih.

V prostorih zveze je tudi organiza- cija, ki pomaga staršem z gluhimi otroki. Organizirajo različna predavanja in tabore ter se povezujejo z zdravniki, da bi ti staršem dali prve Arunas Bražinski in Nijole Karmaziene informacije o nadaljnjih korakih in možnostih. V okviru projekta, ki ga je kot del izobraževanja Tolmači za znakovni jezik so orga- Evropske unije financiral Center Republike Slove- nizirani v centru tolmačev, kjer so zaposleni osem ur dnevno in na nije za mobilnost in evropske programe izobra- voljo za potrebe gluhih. Po potrebi ževanja in usposabljanja (CMEPIUS), je Društvo tolmačijo na fakultetah. Gluhi se so- očajo s potrebo po tolmačenju tudi učiteljev gluhih Slovenije organiziralo izobraževal- izven njihovega delovnega časa, ni obisk Zveze gluhih Litve s sedežem v glavnem med vikendi in prazniki. Prav tako še nimajo klicnega centra za gluhe, mestu Vilna. ki naj bi zaživel najkasneje leta 2013 ali 2014. Ob tej priložnosti smo jim Litva je ena najlepših baltskih dr- očara s toplino in oblikovnimi do- predstavili delovanje našega klicne- žav s tremi milijoni prebivalcev, ki sežki. Prostori zveze so v vseh nad- ga centra in prikazali uporabo prek je na prvi pogled precej podobna stropjih stavbe, v njej pa delajo vsi spletne strani. Sloveniji. Vilna velja za eno najlep- – od vodstva do športne zveze glu- ših evropskih mest, najbolj presene- hih. Strokovni sodelavci, predsedni- Potrebe po tolmačih naraščajo, kar tljivo pa je, da kamorkoli se človek ca Roma Klečkovskaja in podpred- kaže tudi statistika. Tolmači izobraz- obrne, njegov pogled vedno uzre sednica s srcem in dušo opravljajo bo pridobijo z zaključkom triletne streho cerkve, saj je mesto gosto svoje delo.Vsi slišeči obvladajo zna- visoke šole, kar je velika prednost, posejano z njimi, pa naj bodo ka- kovni jezik in po potrebi s tolmače- saj se v treh letih temeljito pripra- toliške, pravoslavne ali judovske. V njem priskočijo na pomoč. Zveza se vijo na delo. Delujejo po vsej državi njem se prepleta zgodovinska me- ponaša z dvorano za kulturne prire- in po potrebi na klic pridejo tudi v šanica zahodnih in vzhodnih vplivov ditve in gledališke predstave, z bo- oddaljene kraje. Imajo dve podru- ter Orienta. gato zbirko kostumov, ki jo pridno žnici, eno v Vilni, drugo pa v 105 dopolnjujejo spretne gluhe šivilje. kilometrov oddaljenem Kaunausu. Zveza gluhih se nahaja v ožjem me- Med zaposlenimi je gluha kulturni- Posebnost združenja tolmačev je, da stnem središču. Stara arhitektura ca Nijole Karmaziene, ki jo poznajo imajo tudi gluhe tolmače za medna-

IZ SVETA TIŠINE 11 Mednarodna dejavnost

Raziskovanje in priprava slovarja litovskega znakovnega jezika Prostori zveze

rodno kretnjo, ki gluhim tolmačijo Najpomembnejši napredek v izo- ponosen. Litva je bila v preteklosti v znakovnem jeziku po gluho, ka- braževalnem sistemu je priredba pomembna geografska točka za Ita- dar z litovskim uradnim znakovnim učbenikov za gluhe. Vso obstoje- lijane, katerih vplive zasledimo še jezikom to ni možno. Tolmači niso čo literaturo, obvezno za šolanje, danes. samostojni, kot pri nas, vsak je za- so označili s slikovnimi simboli, ki poslen na svojem delovnem mestu. usmerjajo gluhe bralce, na primer Festival gluhih v Kaunasu je velik Litovci se ponašajo z izdajo lingvisti- 'poglej zgoščenko', 'beri na glas', dogodek, kjer se gluhi iz vse države ke litovskega znakovnega jezika, kar 'ponovi'. Na ta način se gluhi lahko predstavijo z gledališkimi in ume- je velika pridobitev. odločijo izbrano besedilo 'prebrati' tniškimi nastopi ter poezijo gluhih. Šole za gluhe se srečujejo s podobni- na zgoščenki v litovskem znakov- Ustvarjalni nastopi so deležni ve- mi težavami kot pri nas. Zaradi inte- nem jeziku, kar olajša razumevanje likega navdušenja, salv smeha in gracije gluhih v redne šole se počasi besedila ter spodbuja samostojno pohval. Nekatere predstave so re- zmanjšuje njihovo število. Zaprli so učenje in reševanje nalog. Tovrstni snično vrhunske in vredne pozor- že dve šoli in učence razporedili v pristop potrebujemo tudi pri nas, nosti. Jezik odra briše meje in gradi druge šole za gluhe. Največja šola je saj je večina obvezne literature za- mostove med publiko in nastopajo- v Vilni, kjer imajo tudi raziskovalni radi zahtevnosti besedil za gluhe čimi. Dogodek spremljajo tudi tol- center za znakovni jezik. pravzaprav odbijajoča. mači znakovnega jezika in tolmač mednarodne kretnje. Eden redkih Tam deluje skupina gluhih in sliše- V Vilni živi in deluje eden najbolj odličnih tolmačev je nekdanji gluhi čih, ki snema svoje delo ter ustvarja priznanih litovskih modnih krea- košarkar, ki ga poznamo tudi Slo- slovar litovskega znakovnega jezika. torjev, ki ustvarja z lanom. Red- venci, Aras Brazinskas. Diplomiral je Tudi Litovci se srečujejo z narečji in ki vedo, da je Giedrius Šarkauskas na pedagoški fakulteti in je zaposlen različnimi kretnjami za pomen ali popolnoma gluh. Za posledicami na univerzi v Kaunausu, znakovni besedo. V prihodnje si želijo, da bi jemanja zdravil je oglušel v najne- jezik pa poučuje tudi slišeče. Ne- omenjeni slovar najprej zaživel kot žnejših letih. V ustvarjanju je našel kaj mesecev je preživel v Združenih osnovni slovar na spletu, nato bi ga svoje poslanstvo, njegove umetnine državah Amerike in je eden redkih nadgradili z novim besednjakom. – oblačila, pa so prava remek dela. uspešnih gluhih izobražencev, ki Njihova posebnost so kroji, nabor- znanje nadgrajuje z izobraževanji in Za polžev vsadek morajo večji del ki in podrobnosti. Oblačila izdelu- seminarji v okviru evropske organi- stroškov kriti starši sami. V šoli za glu- je v majhnih serijah, za en model zacije gluhih tolmačev za znakovni he to idejo podpirajo, saj so ugotovi- običajno naredi le en kos v vsaki jezik. li, da so zaradi tega starši bolj odgo- konfekcijski številki, pošilja pa jih v vorni in več delajo z gluhim otrokom. Tokio in Združene države Amerike. Litva nam je v mnogih pogledih lah- Po mnenju ene strokovnih delavk je V trgovini, ki jo vodi njegova sestra, ko za zgled, predvsem z literaturo za litovščina eden težjih jezikov, saj nje- je zaposlenih sedem šivilj, dve od gluhe učence in dijake ter gluhimi ni elementi izhajajo tudi iz latinščine, njih sta gluhi. V njegovih žilah se posamezniki. zato jo gluhi težje osvojijo. preteka tudi italijanska kri, na kar je Petra Rezar

12 IZ SVETA TIŠINE Počitniške zmogljivosti

Počitniški dom Piran odprt vse leto

Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije je v pomladnih mesecih obnovila Počitniški dom Piran. Poleg prenove smo v vse štiri apartmaje namestili ogrevanje, ki bo omogočilo njihovo uporabo vse leto.

V počitniškem domu so na voljo štir- je apartmaji. V treh lahko bivajo štiri, v enem pa dve osebi. Vsi imajo opre- mljeno kuhinjo, grelnik tople vode, tuš kabino, kabelsko televizijo, ogrevanje in klimatsko napravo za hlajenje. V dveh so zakonska postelja in pograd, v enem pa zakonska postelja in dve po- stelji na galeriji. Dostop do galerije je po novih širših stopnicah. Četrti apartma je opremljen z zakonsko posteljo. Gostom je na voljo tudi skupni prostor, namenjen druženju in opremljen z brezžično spletno povezavo.

Dom se nahaja v starem delu Pirana. Napotnica omogoča, da se z avtomobi- Kuhinja lom pripeljete do počitniškega doma, kjer odložite prtljago, nato pa avto od- peljete v garažno hišo Fornače, kjer je urejeno parkiranje po znižani ceni.

Za gluhe in naglušne člane društev je bivanje v počitniškem domu subven- cionirano. Apartma se rezervira prek matičnega društva. Ostali uporabniki v domu lahko letujejo po polni ceni. Prednost pri letovanju imajo osebe z okvaro sluha.

Izven sezone slovenska obala poleg sprehodov in ogledov znamenitosti ponuja tudi možnost kopanja v pokri- tih ogrevanih bazenih.

Aleksandra Rijavec Škerl Prenovljeni apartma

IZ SVETA TIŠINE 13 Izobraževanje Posvet o izobraževanju

Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije je junija na Pedagoški fakulteti v Ljubljani organizirala posvet o izobraževanju z naslovom 'Znakovni jezik v izobraževanju je člove- kova pravica'. Namenjen je bil seznanjanju širše javnosti o problemih pri uporabi znakovnega jezika v procesu izobraževa- nja. Uvodno besedo je imela predsedni- Spremljanje posveta ca Zveze društev gluhih in naglušnih Frida Planinc, ki je poudarila, da je Po uvodnih besedah predsednice tegraciji in segregaciji, dr. Damjana tema posveta skrbno izbrana, saj je je prisotne pozdravila docentka na Kogovšek s Pedagoške fakultete v izobraževanje gluhih na različnih področju specialne in rehabilitacij- Ljubljani pa pogled na izobraževa- stopnjah omejeno z uporabo zna- ske pedagogike dr. Martina Ozbič, nje bodočih logopedov in surdope- kovnega jezika. Kot je na medna- zatem pa se je zvrstilo nekaj preda- dagogov v Sloveniji. rodnem kongresu o izobraževanju vateljev, ki so se posvetili različnim gluhih v Kanadi leta 2010 predlaga- tematikam. Sekretar Zveze društev Med posvetom se nam je pridružil la stroka, morajo imeti gluhi otroci gluhih in naglušnih Slovenije Matjaž generalni direktor Direktorata za možnost izbire izobraževanja tudi v Juhart je predstavil tradicionalni, predšolsko vzgojo in osnovno šolo, svojem maternem jeziku. Na ome- medicinski in sociološki vidik glu- ki deluje v okviru Ministrstva za njenem kongresu so sprejeli izjavo, hote, Alenka Levec in Živa Ribičič z izobraževanje, znanost, kulturo in s katero so države sveta pozvali, naj Zavoda za gluhe in naglušne Lju- šport, Alan Kofol. Predstavil je vi- priznajo in izvajajo načela Združenih bljana gluho skupnost v omenje- dike in izvajanje Zakona o usmerja- narodov, zlasti tista, zapisana v Kon- nem zavodu, izredni profesor na nju otrok s posebnimi potrebami, v venciji o pravicah invalidov–gluhih, ljubljanski Pravni fakulteti dr. Miro katerem je opredeljena tudi pravica naj se izobraževanje med drugim iz- Cerar pomen etike za preseganje gluhih do izobraževanja v njihovem vaja s poudarkom na pridobivanju ovir, predsednica Društva učiteljev jeziku. jezikovnega in akademskega, prak- gluhih Slovenije Petra Rezar socialni tičnega ter socialnega znanja. vidik v procesu izobraževanja v in- Predstavitvam je sledila razprava o izobraževalnih programih s pri- lagojenim izvajanjem ter dodatno strokovno pomočjo (tolmač slovenskega znakovnega jezika in zapisnikar), predmetniku v prilagojenem izobraževalnem programu, ki bi moral vsebovati tudi predmet slovenski znakovni jezik, ter o tem, da bi morali učitelji in strokovnjaki, ki poučujejo gluhe, poznati slovenski znakovni jezik ter imeti dovolj znanja za delo z njimi.

Alan Kofol Dr. Miro Cerar Aleksandra Rijavec Škerl

14 IZ SVETA TIŠINE Študenti s posebnimi potrebami Status študenta s posebnimi potrebami

Status študenta s potrebnimi potrebami ni določen z zakonom, temveč je opredeljen v statutih posameznih univerz. Po 238. členu statuta Univerze v Lju- in učinkovito vključevanje ter sodelo- bljani in 168. členu statuta Univerze na vanje v izobraževalnih procesih. Sta- Primorskem lahko status študenta s po- tut prav tako določa, da se pridobitev sebnimi potrebami pridobi študent, ki statusa študenta s posebnimi potreba- predloži odločbo o usmeritvi, strokovno mi podrobneje ureja s splošnim aktom mnenje ali mnenje invalidske komisije. univerze. To je pravilnik o študijskem Status študenta s posebnimi potrebami procesu študentov invalidov Univerze opredeljujejo tudi pravilniki večine fa- Maribor, ki v 4. členu določa, da štu- kultet. O podrobnostih naj se študenti dent dobi status z individualno prošnjo, pozanimajo na svoji fakulteti. ko jo naslovi na komisijo za študentske zadeve na fakulteti in predloži eno na- 211. člen statuta Univerze v Mariboru slednjih listin: odločbo o usmeritvi Za- opredeljuje, kdo so študenti s posebni- voda za šolstvo, strokovno mnenje komi potrebami. Kot študent s posebnimi misije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami se šteje študent, ki se zaradi potrebami, odločbo centra za socialno dolgotrajnih fizičnih, mentalnih, inte- delo, izvid ter mnenje strokovne komisi- lektualnih ali senzornih ovir, v nasprotju je za razvrščanje otrok in mladostnikov z ostalimi študenti, srečuje z ovirami, ki ali odločbo Zavoda za pokojninsko in preprečujejo ali ovirajo njegovo polno invalidsko zavarovanje.

Vsakemu študentu se priporoča, naj takoj po vpisu na fakulteto v refera- tu za študentske zadeve odda pro- šnjo, v kateri obrazloži svojo bole- zen ali invalidnost, okoliščine, ki se pojavljajo zaradi nje, posebne prilagoditve, ki jih potrebuje, način dela ter rešitve, ki jih sam predvideva. K prošnji je potrebno priložiti tudi zgoraj navedeno uradno dokumen- tacijo.

O prošnji za dodelitev statusa od- loča komisija za študijske zadeve posamezne fakultete. V dogovoru s študentom ter glede na njegove posebne potrebe komisija določi pogoje in prilagoditve za opravlja- Zapisnikar za gluhe študente nje izpitov ter študijskih obveznosti.

IZ SVETA TIŠINE 15 Študenti s posebnimi potrebami

Status študenta s posebnimi potre- znika, in študentom ne pripadajo poročil, možnost opravljanja delnih bami se lahko vpiše v indeks in v avtomatično. Možne prilagoditve izpitov … elektronsko bazo podatkov. so: Knjižnica Za pomoč pri pisanju prošenj se • opravljanje izpitov izven lahko študenti obrnejo na matično razpisanih rokov, Daljši rok izposoje študijskega gra- društvo ali strokovno službo Društva • opravljanje izpita samo v pisni ali diva, pomoč pri iskanju gradiva, študentov invalidov Slovenije na ustni obliki, možnost naročanja in rezervacije spletnem naslovu info@dsis-dru- • prilagoditve oblike izpitne pole, gradiva … stvo.si. • podaljšanje časa pisanja izpitov, • uporaba posebnih pripomočkov, Napredovanje v višji letnik Med vpisnim postopkom na fakul- • opravljanje pisnega izpita s teto dijak-invalid pridobi status kan- pomočjo računalnika ali druge V 153. členu statuta Univerze v Lju- didata s posebnimi potrebami, kar ustrezno dostopne naprave, bljani, 171. členu statuta Univerze pa še ni status študenta s posebni- • opravljanje pisnih izpitov s na Primorskem in 111. členu statuta mi potrebami, prav tako omenjeni pomočjo tretje osebe – Univerze v Mariboru je zapisano, da status avtomatično ne zagotavlja zapisovalca, lahko komisija za študentske zadeve pridobitve statusa študenta s poseb- • prisotnost tolmača za znakovni na podlagi prošnje in ob navedbi iz- nimi potrebami. Omenjeni status je jezik pri opravljanju izpita, rednih okoliščin študentu s posebni- potrebno po vpisu na fakulteto vno- • zagotovitev posebnega prostora za mi potrebami odobri napredovanje vič pridobiti. opravljanje izpita, v višji letnik, tudi če ta ni izpolnil • prilagoditev prostora in opreme, vseh študijskih obveznosti. Prilagoditve • krajši odmori med izpitom, • razumni daljši rok za oddajo V statutih je prav tako navedeno, pri študiju seminarskih nalog in drugih da se lahko študentu s posebnimi študijskih obveznosti, potrebami iz opravičenih razlogov Zakon o usmerjenju otrok s poseb- • možnost opravljanja določenih podaljša absolventski staž za največ nimi potrebami določa, da se štu- študijskih obveznosti v paru s eno leto. dentom s posebnimi potrebami s študentom brez invalidnosti, statutom visokošolskega zavoda za- • prilagoditev praktičnih vaj in Podpora gluhim in naglušnim gotavlja potrebno dodatno opremo. študijske literature ter študentom Žal pa na področju visokega šolstva • druge smiselne prilagoditve. ni podzakonskih določil, da bi to za- Po Zakonu o uporabi slovenskega živelo v praksi. Seznam možnih znakovnega jezika imajo gluhi in na- glušni dijaki in študenti pravico do S statusom študenta s posebnimi prilagoditev dodatnih ur tolmača znakovnega je- potrebami imajo študenti pravico zika zaradi dodatnih potreb, pove- do opravljanja izpitov v izrednih Obiskovanje predavanj, vaj in zanih z izobraževanjem; tako imajo izpitnih rokih, kot je opredeljeno v seminarjev namesto 30 ur pravico do 100 ur 141. členu statuta Univerze v Lju- tolmačenja na leto. bljani. Zagotavljanje fotokopij prosojnic ali natisnjenih predstavitev v programu Pravico do tolmača gluha oseba Po 153. in členu 118. a statuta Uni- PowerPoint, fotokopij skript in dru- pridobi tako, da na centu za social- verze v Ljubljani se lahko študenti s gega gradiva, opravljanje določenih no delo vloži prošnjo za pridobitev posebnimi potrebami vpišejo v viš- nalog in vaj doma, prisotnost tol- pravice do tolmača. Obrazci so na ji letnik, tudi če niso opravili vseh mača in zapisovalca … voljo na centrih za socialno delo predpisanih obveznosti. Člena prav ali na društvih gluhih in naglušnih. tako določata, da se jim lahko po- Izpiti in druge študijske obveznosti Komisija, ki deluje na centru za so- daljša absolventski staž. cialno delo, prosilca povabi na po- Možnost uporabe različnih pripo- govor, kjer preveri njegovo pozna- Statut Univerze v Maribor v 216. močkov, izpitna vprašanja v ele- vanje znakovnega jezika, nato pa na členu navaja, da imajo študenti s ktronski obliki, možnost uporabe podlagi priložene dokumentacije in posebnimi potrebami pri izvajanju računalnika, pisni izpit namesto opravljenega pogovora izda odlo- študijskih programov posebne pri- ustnega, daljši čas pisanja izpita, čbo. lagoditve pri obiskovanju preda- pomoč pri zapisovanju in razume- vanj, seminarjev, vaj in pri načinu vanju vprašanj, prisotnost tolmača, Sto ur tolmačenja je namenjenih za opravljanja preverjanja znanja. Vse možnost opravljanja izpitov izven študentovo osebno uporabo, ki se prilagoditve se obravnavajo indivi- razpisanih rokov, možnost daljšega nanaša na njegov študij (npr. sku- dualno glede na potrebe posame- roka za oddajo seminarskih nalog in pinsko delo z drugimi študenti za

16 IZ SVETA TIŠINE Študenti s posebnimi potrebami pripravo seminarske naloge, razi- Študent predloži predpisani doku- Do štipendije so upravičeni dijaki, skave za seminarsko nalogo ...), ne ment o statusu študenta in dokazilo študenti in tisti odrasli, ki se izobra- pa za obiskovanje vaj in predavanj. o invalidnosti, na podlagi katerih žujejo ter izpolnjujejo pogoje, ki jih Isti zakon namreč v 11. in 12. členu mu izdajo bone za prehrano za te- določa zakon. opredeljuje tudi pravico do tolmača koči mesec. Bone lahko kupuje več- znakovnega jezika oziroma drugega krat mesečno. Bon lahko unovči le Splošni pogoji za pridobitev štipen- ustreznega načina sporazumevanja vsak študent zase. dije so: v javnih službah in v vseh drugih • upravičenci ob prvem vpisu v prvi življenjskih situacijah, v katerih glu- Finančna pomoč letnik višješolskega ali hota pomeni oviro pri zadovolje- visokošolskega izobraževanja vanju potreb. Na podlagi teh do- Otroški dodatek oziroma ob prvem vpisu na prvo, ločb bi morale vse fakultete, ki so drugo ali tretjo stopnjo javni zavodi, za gluhe študente na Otroški dodatek je dopolnilni pre- izobraževanja ne smejo biti starejši njihovo prošnjo zagotoviti tolma- jemek za preživljanje, vzgojo in izo- od 26 let, ča znakovnega jezika oziroma drug braževanje otroka. Pravica se uve- • hkrati ne prejemajo katere ustrezen način sporazumevanja na ljavlja na centru za socialno delo, ki štipendij iz tega zakona, predavanjih in vajah ter pri drugih je krajevno pristojen glede na otro- • ne prejemajo štipendije ali drugih obveznih oblikah opravljanja študij- kovo stalno prebivališče. prejemkov za izobraževanje po skih obveznosti. drugih predpisih, Uveljavlja se lahko kadarkoli do do- • niso v delovnem razmerju oziroma Bivanje in polnjenega 18. leta starosti otroka, ne opravljajo samostojne za otroke, starejše od 18 let, pa le registrirane dejavnosti ter prehrana če se šolajo, dokler imajo status • niso vpisani v evidenco učenca, dijaka, vajenca ali študenta, brezposelnih oseb na Zavodu Bivanje v študentskem domu vendar najdlje do dopolnjenega 26. Republike Slovenije za leta starosti. Izjemoma se za otroka zaposlovanje. Študenti s posebnimi potrebami šteje tudi oseba po 26. letu staro- imajo prednost pri sprejemu v štu- sti, če traja njeno šolanje na visoki Štipendije se dodelijo upravičen- dentski dom. Za ureditev bivanja je stopnji pet ali šest let ali če oseba cem, ki izpolnjujejo splošne pogoje, potrebno oddati prošnjo na predpi- zaradi daljše bolezni, poškodbe ali določene v zakonu, ter pod pogoji sanem obrazcu, ki se mu priloži vsa služenja vojaškega roka šolanja ni in v višini, ki jih v javnem razpisu po dokazila, navedena na njem. Biva- končala v predpisanem roku. predhodnem soglasju vlade določi nje v študentskem domu se pravilo- sklad. ma podaljšuje najdlje za čas trajanja Pravica do otroškega dodatka se pri- enega dodiplomskega študijskega zna za dobo enega leta. Vsako leto Državna štipendija programa oziroma do izteka dvanaj- je torej potrebno vložiti novo vlogo stih mesecev po zaključku zadnjega za priznanje te pravice, in sicer v Študent vloži zahtevo pri pristojnem semestra ter enega podiplomske- mesecu, v katerem se izteče pravica centru za socialno delo. ga študijskega programa. Bivanje v do otroškega dodatka. študentskem domu pa se lahko po- K vlogi priloži potrdilo o vpisu v izo- daljša tudi študentom s posebnimi Tisti, ki so že upravičeni do otroške- braževalni program, evropski življe- potrebami, ki se jim je podaljšal sta- ga dodatka, morajo biti zelo pozor- njepis in zbirno mapo (portfolio). tus študenta in predložijo dokazila o ni na datum poteka pravice, da pra- invalidnosti. vočasno vložijo novo vlogo še pred Kadrovska štipendija iztekom stare pravice, da ne pride Študentski boni za prehrano do ukinitve pravice do dodatka. Po Kadrovske štipendije delodajalci 18. letu starosti otroka mora vlaga- dodeljujejo upravičencem, ki izpol- Študentska prehrana se subvencioni- telj ob vsakem uveljavljanju pravice njujejo splošne pogoje po zakonu, ra za čas študijskih obveznosti. Upra- do otroškega dodatka obvezno pre- razen starostnega pogoja, in pogoje, vičenci do nje so osebe s statusom dložiti tudi potrdilo o šolanju. določene v splošnih aktih delodajal- študenta, ki to dokažejo s študentsko ca. izkaznico ali s potrdilom o vpisu za Štipendije vsak semester, ki je v indeksu. Štu- Zoisova štipendija denti imajo pravico do nakupa ene- Po zakonu se podeljujejo državne, ga bona za prehrano za vsak delovni kadrovske in Zoisove štipendije. Študent za pridobitev Zoisove šti- dan, od tega največ deset bonov za Študenti, ki s študijskimi dosežki pendije vloži zahtevo na Javnem dostavo hrane na dom. Študenti z prispevajo k trajnostnemu razvoju skladu Republike Slovenije za razvoj ugotovljeno invalidnostjo lahko ku- družbe, lahko prejmejo posebno kadrov in štipendije. O dodelitvi šti- pijo do deset dodatnih bonov. nagrado za omenjeni prispevek. pendije odloča sklad.

IZ SVETA TIŠINE 17 Študenti s posebnimi potrebami

Ko osebi poteče status študenta, se • Zavodu Republike Slovenije za • oprostitev plačila prispevkov za lahko prijavi na Zavod za zaposlo- zaposlovanje, pokojninsko in invalidsko vanje. • Zavodu za pokojninsko in zavarovanje zaposlenih invalidov, invalidsko zavarovanje ter • nagrade za preseganje kvote, Zaposlovanje • pri delodajalcu. • letne nagrade delodajalcem za dobro prakso na področju Iskalci zaposlitve Invalid, ki mu je priznana pravica zaposlovanja invalidov ter do zaposlitvene rehabilitacije, ima • druge spodbude na področju Iskalec zaposlitve se prijavi na ob- pravico do denarnih prejemkov gle- zaposlovanja invalidov in močni službi, kjer ima stalno prebi- de na vrsto, obseg in čas trajanja ohranjanja delovnih mest zanje. vališče, takrat ko se odloči za aktiv- storitev. no iskanje zaposlitve. Običajno je to Kvotni sistem takrat, ko prvič išče zaposlitev ali ko Storitve zaposlitvene rehabilitacije mu preneha delovno razmerje. Pri- so: Delodajalci, ki zaposlujejo najmanj java v evidenco brezposelnih oseb • svetovanje, spodbujanje in dvajset delavcev, razen tujih diplo- je predpogoj za uveljavljanje pravic motiviranje invalidov k aktivni matskih in konzularnih predstavni- iz zavarovanja za primer brezposel- vlogi, štev, invalidskih podjetij in zaposli- nosti, vključitev v zaposlitveno in • priprava mnenja o ravni delovnih tvenih centov, so dolžni zaposlovati poklicno svetovanje ter v programe sposobnosti, znanj, delovnih invalide v okviru določenega deleža aktivne politike zaposlovanja. navad in poklicnih interesov, celotnega števila zaposlenih delav- • pomoč pri sprejemanju lastne cev. Za izpolnitev kvote šteje tudi Ob prijavi je potrebno priložiti: invalidnosti in seznanjanje o sklenitev pogodbe o poslovnem so- • veljavni osebni dokument, možnostih vključevanja v delovanju z zaposlitvenim centrom • davčno številko in številko usposabljanje in delo, oziroma invalidskim podjetjem, po transakcijskega računa, • pomoč pri izboru ustreznih kateri se priznavajo stroški dela v • če pa je bil iskalec zaposlitve poklicnih ciljev, višini zneska dvanajstih minimalnih zaposlen, tudi pogodbo o • razvijanje socialnih spretnosti plač letno za vsakega invalida, ki zaposlitvi, po kateri je bil in veščin, bi ga moral delodajalec zaposliti v razporejen na delovno mesto • pomoč pri iskanju ustreznega dela okviru predpisane kvote. večino časa v zadnjih 12 mesecih oziroma zaposlitve, pred nastankom brezposelnosti. • analiza konkretnega delovnega Aleksandra Rijavec Škerl mesta in delovnega okolja Na zavodu se je potrebno prijaviti invalida, osebno. Dodatne informacije so na • izdelava načrta prilagoditve voljo na uradih za delo, območnih delovnega mesta in delovnega službah zavoda po vsej Sloveniji okolja invalidu, ter na njegovih spletnih straneh na • izdelava načrta potrebne opreme naslovu www.ess.gov.si. V rubriki in sredstev za delo, e-storitve je moč naročiti tudi po- • usposabljanje na konkretnem trdila iz evidence zavoda. Na dom delovnem mestu oziroma v jih s poštno pošiljko dostavijo v treh izbranem poklicu, PIŠITE dneh. • spremljanje ter strokovna pomoč pri usposabljanju in izobraževanju, Uveljavljanje pravice do • spremljanje invalida na delovnem zaposlitvene rehabilitacije mestu po zaposlitvi, V • sprotno ocenjevanje uspešnosti Po Zakonu o zaposlitveni rehabili- rehabilitacijskega procesa ter taciji in zaposlovanju invalidov je • ocenjevanje doseganja delovnih zaposlitvena rehabilitacija individu- rezultatov. alna pravica invalida do sklopa sto- NAŠE ritev, s katerimi se povečuje njegova Delodajalci zaposljivost. Cilj rehabilitacije je, da se invalida usposobi za ustrezno Subvencije plač invalidom obsega- delo, da se ta zaposli, zaposlitev ob- jo: GLASILO drži oziroma da v njej napreduje ali • plačilo stroškov prilagoditve spremeni svojo poklicno kariero. delovnega mesta in sredstev za delo invalidov, Pravico do zaposlitvene rehabilitaci- • plačilo stroškov storitev v je lahko invalid uveljavlja na: podpornem zaposlovanju,

18 IZ SVETA TIŠINE Tolmači SZJ Lista tolmačev slovenskega znakovnega jezika

LJUBLJANA Z OKOLICO LJUBLJANA Z OKOLICO Tolmač/ka Tolmač/ka 1. APOLLONIO NINA 10. GOSTIŠA JANJA Ulica bratov Učakar 108, 1000 Ljubljana Škofjeloška cesta 27, 1215 Medvode 041 356 098 01 361 32 75, 01 471 43 50 (služba), čas dosegljivosti: kadarkoli 031 330 565 čas dosegljivosti: od 8.00 do 21.00 2. BELČIČ TINKARA 11. JUHART MATJAŽ Kačurjeva 11, 1360 Vrhnika Zupančičeva ulica 9, 1230 Domžale 040 365 837 01 724 33 35, 041 566 080 čas dosegljivosti: od 8.00 do 20.00 čas dosegljivosti: od 16.00 do 18.00 3. BIZANT MARJETA 12. KORDIŠ NATAŠA Žlebe 2a, 1215 Medvode Malo Mlačevo 50, 1290 Grosuplje 041 246 821 031 750 526 čas dosegljivosti: od 7.00 do 22.00 čas dosegljivosti: od 7.00 do 23.00 4. BRECELJ IRENA 13. KRAJNC KATJA Spodnja Senica 22, 1215 Medvode Topniška ulica 43, 1000 Ljubljana 01 361 35 56, 051 343 311 01 580 05 51, 041 914 891 čas dosegljivosti: po 16.00 čas dosegljivosti: pon., tor., sre., pet. od 15.00 do 18.00 5. BRULC MATIJA, SNJEŽANA (TEJA) 14. MÖDERNDORFER JANI Lamutova 2, 1000 Ljubljana Suhadolčanova 85, 1000 Ljubljana 041 775 764 01 561 11 06, 041 427 700 čas dosegljivosti: kadarkoli čas dosegljivosti: dopoldne in popoldne 6. CRLJENKO ZLATA 15. PAVLIČ VASILJEVIČ CVETKA Ulica bratov Učakar 136, 1000 Ljubljana Prelovčeva 4, 1000 Ljubljana 01 519 27 90, 041 777 036 041 679 61, čas dosegljivosti: kadarkoli čas dosegljivosti: kadarkoli 7. FIFOLT IRENA 16. PODBORŠEK LJUBICA Tovarniška 34, 1000 Ljubljana Ceneta Štuparja 15, 1231 Ljubljana Črnuče, 01 540 47 53, 031 762 172 01 537 27 74, 01 580 05 16 (služba), čas dosegljivosti: od 9.00 do 22.00 041 631 372 čas dosegljivosti: od 9.00 do 17.00 8. GERENČER PEGAN SIMONA 17. POKOVEC SABINA Neubergerjeva ulica 25, 1000 Ljubljana Soteška pot 64, 1231 Ljubljana Črnuče 031 545 440, 01 230 27 07 01 562 62 34, 031 800 595 čas dosegljivosti: kadarkoli čas dosegljivosti: po 13.00 9. GIULIATTI TANJA 18. RIBIČIČ ŽIVA Ob žici 7, 1000 Ljubljana Polje, cesta VI/14, 1260 Ljubljana Polje 01 507 71 34, 041 678 723 031 628 138 čas dosegljivosti: od 9.00 do 19.00 čas dosegljivosti: od 7.00 do 22.00

IZ SVETA TIŠINE 19 Tolmači SZJ

LJUBLJANA Z OKOLICO OBMOČJE POSAVJA, CELJA, Tolmač/ka VELENJA IN KOROŠKE 19. SIKOŠEK EDVARD Tolmač/ka Podgorska pot 1a, 1240 Kamnik 4. KOPUŠAR KARMEN 01 831 12 10, 051 212 637 Trg Franca Kozarja 14, 1430 Hrastnik čas dosegljivosti: kadarkoli 03 564 36 07, 041 200 821 20. SPARK NATALIJA čas dosegljivosti: kadarkoli Videm 18c, 1262 Dol pri Ljubljani 5. ŠPAN GABRIELA 041 717 467 Marija Dobje 29, 3222 Dramlje čas dosegljivosti: kadarkoli 041 325 007 čas dosegljivosti: kadarkoli OBMOČJE GORENJSKE Tolmač/ka OBMOČJE 1. KLEPEC MARTIN Hafnarjeva pot 49, 4000 Kranj SEVERNE PRIMORSKE 040 811 488 IN KOPRA čas dosegljivosti: dopoldne in popoldne Tolmač/ka 2. KLEPEC KORENJAK MOJCA 1. BORDON SONJA Predoslje 100a, 4000 Kranj Fikoni 18, 6276 Pobegi 031 344 088 041 777 169 čas dosegljivosti: dopoldne in popoldne čas dosegljivosti: kadarkoli 3. KRČ SAMO 2. FRANČEŠKIN TATJANA Zgornja Dobrava 50, Rozmanova ulica 21, 6000 Koper 4246 Kamna Gorica 05 663 45 63 (služba), 041 640 790 05 627 56 44 (doma), čas dosegljivosti: kadarkoli 041 778 469 4. KOŠIR MARTINA čas dosegljivosti: kadarkoli Belska cesta 48, 4205 Preddvor 3. KOMEL MOJCA 04 255 16 41, 041 275 917 Ravnica 9 g, 5251 Grgar čas dosegljivosti: kadarkoli 05 300 17 81 (služba), 040 332 443 čas dosegljivosti: kadarkoli OBMOČJE POSAVJA, CELJA, 4. ROT NATALIJA VELENJA IN KOROŠKE Mučeniška 1, 5222 Kobarid Tolmač/ka 05 388 50 85, 031 664 253 1. DOBNIK POLONA čas dosegljivosti: kadarkoli Gaberke 4, 3325 Šoštanj 5. VRTAČIČ VLASTA 03 589 32 31, 041 268 655 Ulica Gradnikovih brigad 27, čas dosegljivosti: dopoldne in popoldne 5000 Nova Gorica, 2. FIŠER DARJA 040 352 926 Šercerjeva 1, 3320 Velenje čas dosegljivosti: kadarkoli 03 587 58 25, 041 333 982 čas dosegljivosti: kadarkoli OBMOČJE PREKMURJA 3. HRASTNIK OTO Tolmač/ka Nušičeva 12, 3000 Celje 1. ŽNIDARIČ MIRANA 03 541 65 42, 031 625 424 Slovenska ulica 29, 9000 Murska Sobota čas dosegljivosti: od 6.00 do 22.00 041 380 311, čas dosegljivosti: kadarkoli

20 IZ SVETA TIŠINE Tolmači SZJ

OBMOČJE DOLENJSKE OBMOČJE ŠTAJERSKE Tolmač/ka Tolmač/ka 1. JERKO BOŠTJAN 1. HÖTZL KAJA - ZLATKA Ravnik 31, 8232 Šentrupert Streliška cesta 63, 2000 Maribor 07 304 04 49, 040 915 227 040 241 505 čas dosegljivosti: kadarkoli čas dosegljivosti: kadarkoli 2. KUHAR TAMARA 2. KOSER MARIJA Kotarjeva cesta 2, 8310 Šentjernej Goriška ulica 6, 2000 Maribor 040 606 354 02 33 15 711, 031 316 040 čas dosegljivosti: kadarkoli čas dosegljivosti: dopoldne in popoldne 3. KUPLJENIK JOŽICA 3. KRSTESKI SUZANA Dobrava 83, 8222 Otočec Rogoška ulica 16, 2000 Maribor 07 307 56 75, 07 391 64 72 (služba), 041 600 201 040 232 787 čas dosegljivosti: kadarkoli čas dosegljivosti: po 11.00 4. LETONJA LIDIJA 4. SMUK SIMONA Levanjci 28, 2253 Destrnik Gumberk 19, 8222 Otočec 02 753 55 61, 041 282 344 07 308 51 55, 040 882 441 čas dosegljivosti: kadarkoli čas dosegljivosti: po 14.00 Povzeto po spletni strani Združenja tolmačev za slovenski znakovni jezik

Pomen kakovostnega lektoriranja se v dvomljivih primerih Jezik ni nekaj, česar se naučimo in ki ga besedilo skuša doseči, ter se posvetoval z avtorjem, potem znamo, temveč sčasoma in poučil o značilnostih besedila in - dober lektor bo pozoren, ali ni v z govornimi izkušnjami izpopol- jezikovne zvrsti, ki ji besedilo besedilu nepotrebnega njujemo njegovo rabo. Zato smo pripada, ponavljanja istih besed ali iste pri govorjenju in pisanju pozorni - dober lektor bo analiziral vsebine, dolgoveznega in zunanjo zgradbo besedila ter na primernost in estetiko izraža- zapletenega izražanja, če je opozoril na morebitne mogoče povsem isto povedati nja. V času, ko je funkcionalna pomanjkljivosti: neustrezno ozna- krajše in enostavneje, ter drugih pismenost še kako pomembna, čevanje odstavkov, nedoslednost značilnosti slabega sloga, ko je vsako oddano besedilo naše pri označevanju alinej, naslovov in - dober lektor bo natančno ogledalo pred bralci in ko sta od podnaslovov, rabo krepkega in pregledal oblikovano besedilo ter stopnje jezikovne zavesti odvisna poševnega teksta, poimenovanje naredil vse potrebne popravke, tudi naš družbeni in socialni po- tabel in slik, tudi oblikovne, preden bo šlo ložaj, so ustrezna besedila glede - dober lektor bo ob popravljanju besedilo v tisk. na govorni položaj ter skladnost slovničnih in pravopisnih napak s pravopisom in slovnična pravila analiziral povedi, vsak stavek, Kdo je lahko lektor? nujna. vsako besedno zvezo, - dober lektor bo pozoren, ali je Načeloma bi sicer lahko bil lektor Običajno se na lektorja ali lektorico vsebina povedi razumljivo in visoko izobražen človek z globokim obrnemo z besedami 'ali bi hotel/a nedvoumno ubesedena ter ni v čutom za jezik in veseljem do tega malo pogledati vejice'. Pisci pač na nasprotju s predhodno vsebino, dela, vendar mora to nekako doka- ta način karikirajo tisto značilnost - dober lektor si bo med zati. Najbolj verodostojno dokazilo lektorjeve dejavnosti, ki je v sloven- lektoriranjem delal seznam pri izbiri lektorja so njegove referen- skem knjižnem jeziku prepoznavna. terminologije, ki je rabljena v ce, ki kažejo tudi na izkušnje. Seveda pa lektoriranje ni samo po- besedilu, po koncu lektoriranja stavljanje vejic, zato je dobro vedeti: preveril, ali je dosledno rabljena, Povzela Aleksandra Rijavec Škerl - dober lektor bo pred če pa je terminologija tujega Viri: Lektorsko društvo Slovenije, lektoriranjem razmislil o izbora, jo bo preveril v slovarjih, lektoriranje.net, lektoriranje.si, jezikovno-pragmatičnem učinku, korpusih in sorodnih besedilih ter alkemist.si,

IZ SVETA TIŠINE 21 Polžev vsadek Življenje s polževim vsadkom

bi rad poudaril, kako pomembno Pred posegom sem moral na veliko je spoštovanje vseh oseb z okvaro preiskav, kot so računalniška tomo- sluha. Vsem so nam skupne take ali grafija glave, težnostni test, avdio- drugačne težave s sluhom in vse, gram, merjenje akustičnega poten- kar sodi zraven, zato je pomem- ciala možganskega debla, električna bno, da držimo skupaj in s skupnimi avdiometrija in genetska preiska- močmi kaj naredimo. K pisanju me va krvi. Še vedno se spomnim 11. je spodbudila tudi skrb za tiste, ki maja leta 2007, ko sem prišel na imajo podobne težave kot jaz, in se ljubljansko Kliniko za otorinolarin- ne morejo odločiti, kaj je najboljše gologijo in cervikofacialno kirurgi- zanje, ali pa imajo otroka z motnja- jo (ORL) ter s seboj prinesel izvide, mi sluha in mu želijo pomagati, pa pomembne za anesteziologa, ki sem ne vedo, kako. Morda bom komu s jih dobil v domačem zdravstvenem tem pomagal do lažje odločitve. domu. Sprejela me je prijazna me- dicinska ekipa, s katero smo se po- Za polžev vsadek sem se odločil, ker govarjali in šalili. Prijetno vzdušje sem v zadnjih letih vse bolj izgubljal me je pomirilo, saj sem vedel, da sluh, in mi tudi najmočnejši slušni sem v dobrih rokah. Čez tri dni sem aparat ni več pomagal. Bal sem se, bil operiran, operacija je trajala šti- da bom kljub vsej tehnologiji postal ri ure, po njej pa sem se zbudil v Vsaditev polževega vsadka popolnoma gluh in se mi ne bo več sobi za pooperativne posege. Tam dalo pomagati. Ko sem slišal za vsa- sta bili dve medicinski sestri, ki sta Izteka se pet let, odkar dek, sem se poglobil v literaturo, za- brali vsaka svojo revijo, jaz pa sem upal sem zdravnikom, veliko infor- ju vprašal, če nimata kaj drugega poslušam s polževim macij pa sem dobil od oseb, ki so ga početi. Zasmejali sta se, ena od njiju že imele. Članki, mnenja in izpovedi je rekla, da sem za hece, jaz pa sem vsadkom ali kohlearnim so me navdali z optimizmom, zato takoj spet zaspal. implantom, kot se le-ta sem se odločil za operacijo, čeprav sem se zavedal, da gre lahko tudi Med bivanjem v bolnišnici me je strokovno imenuje. Pre- kaj narobe. Kljub temu bi dejanje osebje prijetno presenetilo s pripra- den sem dobil omenje- ponovil, celo prej bi se odločil za vljenostjo na pogovor, prijaznostjo operacijo. in ustrežljivostjo, zato jih nikoli ne ni tehnični pripomoček, sem več kot trideset let uporabljal slušne aparate vseh vrst in oblik. Brez slušnega aparata in brez polževega vsadka sem gluh, saj imam v obeh ušesih le še nekaj ostankov sluha.

K pisanju tega prispevka so me spodbudile stvari, ki sem jih v zadnjem času doživel med pogovori. Moti me, da nekateri še vedno ne morejo sprejeti drugačnosti. Vse preveč se poudarja besede, kot so gluh, naglušen, oseba s polževim vsadkom, skratka drugačen, zato Polžev vsadek

22 IZ SVETA TIŠINE Polžev vsadek

z mnogimi, ki imajo polžev vsadek. Nekateri so z njim zelo zadovoljni, drugim pa se sluh žal ni izboljšal. Lani sem se udeležil srečanja v Por- torožu, kjer smo si izmenjali mnenja ter se pogovorili o njegovih prednostih, slabostih in predlogih za izboljšanje. Tovrstna srečanja so dobrodošla, tako za uporabnike in proizvajalce kot za vse ostale, ki so v stiku z njimi.

Zelo pa sem razočaran, da Pravilnik o tehničnih pripomočkih še vedno ni sprejet, saj nakup baterij za pol- žev vsadek predstavlja zelo velik strošek. Upam, da se bo to kmalu spremenilo.

Še enkrat naj se za skrb in pomoč iz srca zahvalim osebju ljubljanske klinike ORL, podjetju Widex in pro- izvajalcu polževih vsadkov Med-el. Upam tudi da bom s svojim pri- spevkom komu pomagal k lažji od- ločitvi.

Za konec naj dodam misel: kjer je volja, je pot, upanje pa vedno umre zadnje.

Potek vsaditve polževega vsadka Franc Forštner bom pozabil. Po štirih dneh sem šel petih letih sem se domov, deveti dan pa sem jih znova na vsadek tako na- obiskal, da so mi odstranili šive. Na vadil, da si življenja začetku junija sem dobil zunanji del brez njega neznam polževega vsadka, sledila je prva predstavljati. Če nastavitev, jaz pa sem bil prepričan, mi ponagaja, si na da bom slišal kar takoj. Kmalu sem drugo uho name- spoznal, da bo potrebno veliko tru- stim slušni aparat da, potrpežljivosti, dobre volje in ali sem nekaj časa v pomoči, da se bom na vsadek na- tišini, sam s svojimi vadil. mislimi.

Vse je bilo novo, in delal sem korak Zavedam se, da za korakom – nekaj sem slišal, pa uspešnost operacije nisem vedel, kaj. Da sem prepoznal ni enaka pri vseh to, kar sem slišal, sem potreboval uporabnikih, kljub močno voljo, spodbudo domačih, temu pa menim, sodelavcev, strokovnjakov in okoli- da posameznik lah- ce. ko največ doseže s trudom in potrpe- Zahvaljujoč operaciji danes slišim žljivostjo. Najpri- ptičje petje, zvonjenje zvonov, tikta- mernejša je reha- kanje ure, žuborenje vode, vnukov bilitacija v otroški smeh in vetrič, ki piha. S slišečimi dobi, če so zanjo iz- se normalno sporazumevam in lah- polnjeni vsi pogoji. ko se pogovarjam po telefonu. V Pogovarjal sem se Zunanji del polževega vsadka

IZ SVETA TIŠINE 23 Evropski projekt Prehod mladih s posebnimi potrebami iz šole na trg dela

Zaposlovanje oseb z okvaro sluha je zaradi njihove komunikacijske ovira- nosti in neznanja oziroma nevednosti delodajalcev, kako z njimi komuni- cirati, še dodatno omejeno.

Problematika prehoda mladih na trg bilitacijo šele po mnogih letih, ki so pogojev in organizacijskih struktur, dela, zlasti na področju vključevanja jih kot brezposelni preživeli doma in ki bi omogočali podporo mladim ranljivih skupin, je ena najaktual- tako izgubili temeljne sposobnosti s posebnimi potrebami in mladim nejših tem v evropskem prostoru. zaposljivosti (strokovno znanje, de- invalidom pri prehodu iz šole na lovne navade, samozavest ...). trg dela. Med drugimi aktivnostmi Položaj mladih na trgu dela v Slo- smo v okviru projekta zato pričeli veniji in v mnogih državah Evrop- Zaradi vseh teh dejstev smo se v usposabljati 15 strokovnih delavcev, ske unije se vztrajno slabša. Stopnja zavodu Racio Social odločili, da se ki bodo ustrezno teoretično in prak- brezposelnosti mladih v številnih dr- v partnerstvu z Univerzitetnim re- tično usposobljeni nudili strokovno žavah Unije je dvakrat višja od pov- habilitacijskim inštitutom Soča (Ra- pomoč mladim invalidom pri pre- prečne, delovna mesta, ki jih mladi zvojnim centrom za zaposlitveno hodu iz šole na trg dela. V šolskem zasedajo, pa so pogosto negotova, rehabilitacijo) ter Medobčinskim oziroma študijskem letu 2012/2013 slabše kakovosti in zato slabše pla- društvom gluhih in naglušnih za bodo tako nudili ustrezno strokov- čana. V Uniji si zato urgentno pri- Gorenjsko Auris Kranj v letu 2010 no pomoč ter podporo najmanj 50 zadevajo za dvigovanje ravni in prijavimo na razpis Ministrstva za mladim s posebnimi potrebami in kakovosti zaposlovanja mladih ter delo, družino in socialne zadeve s mladim invalidom ter jih spremljali mlajših starejših in izpostavljajo po- projektom Prehod mladih s pona prehodu iz šole na delo. trebo po razvijanju in izboljševanju sebnimi potrebami iz šole na trg priložnosti za zaposlovanje mla- dela oziroma krajše Prehod. Na Strokovni delavci, vključeni v pro- dih. Ti morajo skozi izobraževanje razpisu smo bili uspešni. Dobili smo gram usposabljanja, prihajajo iz in usposabljanje pridobiti ključne priložnost, da lahko od decembra različnih strokovnih institucij, orga- kompetence, da se lahko odzivajo 2010 do decembra 2013, kolikor nizacij in podjetij. Profesionalno de- na potrebe trga dela. Prehod na trg traja projekt, s pomočjo sofinanci- lujejo na različnih poklicnih in stro- dela pa naj bi omogočal prav prido- ranja Evropskega socialnega sklada kovnih področjih: socialni delavci, bitev prvega polno plačanega dela. ter Ministrstva za delo, družino in rehabilitacijski svetovalci, psihologi, socialne zadeve razvijamo in prak- sociologi, pravniki, specialni peda- Različni podatki kažejo na potrebo tično preizkušamo pristope podpore gogi, tehnologi, profesorji strokov- po uvedbi podpornega sistema, ki mladim s posebnimi potrebami pri nih predmetov in drugi. bi mlade s posebnimi potrebami prehodu iz šole na trg dela. spremljal dovolj zgodaj, že v času Program usposabljanja je zastavljen šolanja, in jih pripravljal na vstop praktično. Sestavlja ga pet modulov. na trg dela. Ugotavljamo namreč, Namen projekta Prehod je Vsak modul traja dva dni. Strokovni da so mladi s posebnimi potreba- pomagati mladim s poseb- delavci za prehod so se v programu mi po končanem šolanju pogosto nimi potrebami pri preho- usposabljanja podrobno seznanili prepuščeni sami sebi, veliko jih du iz šole na trg dela. z delovnopravno in socialno zako- ostane doma, nekateri se prijavijo nodajo, zakonodajo o trgu dela, v evidenco zavoda za zaposlovanje, Projekt temelji na dejstvu, da pre- zaposlitveno rehabilitacijo in zapo- nekateri se vključijo v proces zapo- hod mladih invalidov iz šole na trg slovanjem invalidov ter drugo zako- slitvene rehabilitacije, redki pa se dela v Sloveniji ni celovito in za- nodajo. Osvajali so komunikacijske zaposlijo. Ni osamljen primer, da se dovoljivo urejen. Ugotavljamo, da veščine, veščine učenja, poslovni mladi vključijo v zaposlitveno reha- v Sloveniji nimamo vzpostavljenih bonton, ocenjevanje kompetenc in

24 IZ SVETA TIŠINE Evropski projekt druge vsebine, pomembne za kakovostno delo z mladimi s posebnimi potrebami pri prehodu iz šole na trg dela. Vse osvojene veščine in znanja so imeli na delavnicah priložnost preizkusiti na sebi.

Junija 2012 so strokovni delavci, ki smo jih v projektu poimenovali svetovalci za prehod, pričeli navezovati stike z ravnatelji in svetovalnimi delavci šol v različnih slovenskih regi- jah, z namenom identificirati mlade s posebnimi potrebami, s katerimi bodo praktično delali pri prehodu iz šole na trg dela v šolskem oziroma študijskem letu 2012/2013. Stike so vzpostavili z osnovnimi, srednji- mi, višjimi in visokimi šolami ter fakultetami. V določenih okoljih so Delavnica projekta Prehod že izvedli prve uvodne pogovore z nekaterimi mladimi s posebnimi so vzpostavili trdno sodelovanje in Projekt se izvaja v okviru Operativne- potrebami, ki se bodo v jesenskih tako povezani bodo lahko izmenje- ga programa razvoja človeških virov za mesecih vključili v praktično delo. vali izkušnje ter znanja, ki jih bodo obdobje 2007-2013, 4. razvojne prio- Mlade s posebnimi potrebami bodo pridobivali med praktičnim delom. ritete: »Enakost možnosti in spodbuja- svetovalci za prehod že v procesu Pomembno je tudi, da bodo lahko nje socialne vključenosti«, 4.1 predno- šolanja pričeli pripravljati na učin- delili poglede, ideje in uspehe ter se stne usmeritve »Enake možnosti na trgu kovit vstop na trg dela. Med mladi- medsebojno navduševali. dela in krepitev socialne vključenosti«. mi so tudi gluhi in naglušni učen- ci, dijaki ter študenti. Za vsebino dokumenta je odgovorno Pravica do izobraževanja je partnerstvo projekta in v nobenem po- Svetovalcem za prehod bodo v temeljna pravica vsakega pogledu ne izraža stališča Evropske unije. sameznika, omogoča dostop času praktičnega dela z mladimi do dela, to pa naj omogoči pri reševanju strokovnih vprašanj, posamezniku dostojno življe- Urška Cimperšek, DGN Auris Kranj problemov in dilem pomoč nudi- nje po pridobljeni izobrazbi. Mag. Tatjana Dolinšek, Racio Social li ustrezni strokovnjaki. Med seboj Urška Pocajt Sumrak, Racio Social

Odbor naglušnih Slovenije pri ZDGNS Drenikova 24, 1000 Ljubljana CENTER MOŽNOSTI tehnično-informacijska pisarna za osebe z okvaro sluha

Pri nas lahko preizkusite različne tehnične pripomočke za gluhe in naglušne.

Odprti smo vsako sredo med 13. in 18. uro. Nahajamo se na Drenikovi 24, v Ljubljani

Vsak dan smo od 9. do 14. ure dosegljivi na tel. št. 01/505 80 46 ali po elektronski pošti [email protected].

Brezplačno vam nudimo: • preizkus tehničnih pripomočkov in svetovanje, • informacije o pravicah iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, • pravno svetovanje s področja zdravstva in invalidsko-pokojninskega zavarovanja.

IZ SVETA TIŠINE 25 Iz naših društev

slovenskega porekla Karla Gašperja ter predmeti, noše in izdelki mojstrov domače obrti.

Sledilo je okusno kosilo v hotelu Lipa, ki je v lasti Porabskih Slo- vencev. V stavbi so tudi Slovenski kulturno–informacijski center, sedež Zveze Slovencev na Madžarskem in Radio Monošter. Po kosilu smo si ogledali kratek film o zgodovini Slo- vencev v Porabju.

Popoldne smo vožnjo nadaljevali Gasilska skozi vas Otkovci do Števanovcev, kjer smo si ogledali Muzej železne zavese, ki na prepričljiv način po- Gluhi in naglušni Pomurja nazarja, kako kruto je bilo nekoč življenje Porabcev ob meji. V njem med Porabskimi Slovenci so razstavljene zbirke iz življenja mejnih stražarjev, ki so v hiši pre- Prvi konec tedna v juliju je bra poznavalka življenja Porabskih bivali, skrbeli za konje in za vozila. Društvo gluhih in naglušnih Slovencev in urednica časopisa Po- Ogledali smo si naprave, ki so služi- rabje, smo obiskali Küharjevo spo- le za nadzor meje in za zvezo med Pomurja Murska Sobota or- minsko hišo in si ogledali razstavo o mejnimi stražarji, učne pripomočke, ganiziralo enodnevni izlet v cerkveni zgodovini Porabja ter etno- predmete iz življenja v stražnici, je- Porabje. Obiskali smo tam- loško zbirko. dilni in dnevni prostor ter uniforme stražarjev iz vseh obdobjih. Velik kajšnje zamejske Slovence, ki Vožnjo smo nadaljevali v porabsko vtis so na nas naredili maketa objek- so kljub ločenosti od matične kulturno in gospodarsko središče ta železne zavese, pripomočki, ki so države uspeli ohraniti sloven- ter sedež slovenskega konzulata na jih begunci uporabljali za beg prek Madžarskem, Monošter. Mesto se je meje, ter vozila, s katerimi so v času ski jezik in kulturo, ki ju z lju- začelo razvijati v 12. stoletju, ko je hladne vojne nadzorovali mejo. beznijo razvijajo in prenašajo kralj Bela III. ustanovil cistercijanski Muzejska zbirka priča o ločnici med iz roda v rod. samostan s cerkvijo sv. Gottharda, ljudmi ob meji, s katero so bile nasil- ki je ohranjena kot baročna cerkev– no pretrgane družinske in prijatelj- Od doma smo se odpravili v pre- kašča. V njej smo si ogledali fresko, ske vezi. Zastražena in neprehodna lepem sončnem jutru. Slovensko ki jo je z motivom znamenite mo- meja je vplivala na popolno ločitev Porabje leži na stičišču madžarske, noštrske bitke, v kateri je krščanska slovenske in madžarske manjšine od slovenske in avstrijske meje. Obsega koalicijska vojska usodno porazi- matičnega naroda. Nadzor na meji sedem vasi, v katerih je okrog 90 od- la osmanske sile, poslikal Štefan so dokončno odpravili leta 2007. stotkov prebivalcev slovenske naro- Dorffmeister. dnosti – Gornji Senik (Felsőszölnök), Po ogledu muzeja nas je pot vodila Dolnji Senik (Alsószölnök), Saka- Sprehodili smo se do krajevno- v Andovce, kjer so nas pri gospodu lovce (Szakonyfalu), Slovensko ves zgodovinskega in narodnostnega Holecu pričakali prijazni domačini (Rábatótfalu), Števanovce-Otkovce muzeja Avgusta Pavla, ki se je rodil in nas pogostili z domačim fižolo- (Apátistvánfalva), Andovce (Orfalu) leta 1886 na Cankovi v Prekmur- vim golažem s prekajenim mesom, in Verica-Ritkarovce (Kétvölgy). Ne- ju in sodi med najpomembnejša pecivom ter pijačo. Sekretar društva kaj Slovencev živi tudi v Monoštru imena v zgodovini kulturnih stikov Branko Gornjec se je v imenu izletni- (Szentgotthárd), Szombathelyju, Porabskih Slovencev z matičnim na- kov zahvalil vodički Marijani za izvr- Mosonmagyaróváru in Budimpešti. rodom. V madžarščino je prevedel stno vodstvo ter tolmački Mirani za Izleta se je udeležilo 65 udeležen- več slovenskih pesmi in proznih be- razumljivo in strokovno tolmačenje. cev, najprej pa smo se ustavili v Gor- sedil, pesmi pa je pisal tudi v prek- Domov smo se vrnili v večernih njem Seniku, pomembni porabski murščini. Vodička nam je s pomočjo urah, zadovoljni, dobro razpoloženi vasi s cerkvijo sv. Janeza Krstnika, v tolmačke slovenskega znakovnega in polni vtisov. Izlet je bil vsebinsko kateri so župnijsko službo opravljali jezika Mirane Žnidarič predstavila bogat, poučen, zanimiv in prijeten, mnogi zavedni duhovniki, zlasti ve- najobsežnejši del muzejske zapušči- zato se ga bomo še dolgo spominjali. liki borec za slovenstvo Jožef Košič. ne, v okviru katerega so zanimive Z vodičko Marijano Sukič, ki je do- zbirke osnovnošolskega ravnatelja Silvija Horvat

26 IZ SVETA TIŠINE Iz naših društev

Delo s predšolskimi otroki na Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana

Med prakso, ko sem kot pomočni- istočasno razvijata boljše delovanje za razvijanje posameznih glasov za ca vzgojiteljice delala na Zavodu za govoril ter izgovor najtežjih glasov, vokal A odpira usta kot pri zobo- gluhe in naglušne Ljubljana, sem s katerimi imajo vsi otroci več ali zdravniku 'aaaa', vokal E izgovarja s spoznala, da delo z otroki s posebni- manj težav. posnemanjem ovce 'beee', vokal I z mi potrebami zahteva veliko truda, oponašanjem konja 'iiii', vokal O z hkrati pa je nekaj posebnega. Ker Z nekaj vajami lahko veliko pripo- izražanjem začudenja 'oooo', vokal sem otrok gluhih staršev, sem želela moremo k temu, da otrok lažje raz- U z igro 'prihaja vlak', soglasnik B s prakso opravljati prav v omenjenem vija oralni govor in ob tem uri iz- posnemanjem bobnanja, soglasnik vrtcu, saj mi življenje gluhih in zna- govorjavo posameznih glasov. Med S pa s posnemanjem kače. Pri vajah kovni jezik nista tuja. umivanjem zob lahko dela vaje za za slušno razlikovanje in razločeva- razgibavanje jezika, tako da masira nje otroku zavežemo oči, nekdo se Med delom sem spoznavala otroke, dlesni in dela podobne gibe kot z oglasi, otrok pa skuša ugotoviti, kdo njihovo obnašanje in igro, na koncu zobno ščetko, tleska z jezikom in se se je oglasil. Z omenjenimi igrami pa izvedla tri praktične naloge. Naj- oblizuje. Ustnice lahko razgibava s okrepimo pljuča in izboljšamo nji- prej sem na drugačen način organi- šobljenjem, oponašanjem brnenja hovo delovanje ter razvijamo mišice zirala kosilo. Za drugo nalogo sem motorja in zehanjem. Pri dihalnih grla, ki postanejo močnejše in pro- izbrala predstavitev domačih živali vajah piha milne mehurčke, jih žnejše. in opazovala, ali jih otroci poznajo. poka in se pri tem zabava. Pri vajah Suzana Demir Presenetili so me s poznavanjem njihovega oglašanja in gibanja. V tretji, najtežji nalogi, pa sem se Predavanje o dedovanju lotila vaj za razvoj govorno-dihalne- ga aparata, ki jih običajno izvajajo Maja smo v Medobčinskem društvu gluhih in na- surdopedagogi, meni pa so bile v velik izziv. Pripravila sem različne glušnih Slovenske Konjice, Vitanje in Zreče organi- igre, s katerimi smo razgibavali je- zirali predavanje o dedovanju. Predavala je upo- zik in ustnice, dihalne vaje, vaje za kojena sodnica Lidija Pratnemer, ki ima na tem razvijanje ter za slušno razlikovanje in razločevanje posameznih glasov. področju veliko izkušenj. Predstavila je postopek Preusmerila sem jih v igro in z njo dedovanja, opisala, kako napišemo oporoko in pritegnila otroško pozornost. Ome- njene vaje so zelo pomembne, tako na kaj moramo biti pozorni pri njenem pisanju, za otroke gluhih staršev, ki nimajo ter odgovorila na številna vprašanja. Predavanje dovolj stikov z zunanjim svetom sli- je bilo zanimivo in dobro obiskano. šečih, kot za gluhe otroke, ki zaradi Vanja Marinšek izgube sluha govornih sposobnosti ne razvijejo optimalno. Zanje je zelo pomembno, da redno obisku- jejo vaje za korekcijo sluha in govora, kajti nepoučeni učitelj lahko hitro napačno sklepa o zmanjšanih sposobnostih gluhih otrok zaradi njihovega drugačnega razvoja, ki so posledica nezadostnega sprejema- nja informacij iz okolja. Tovrstne po- sledice se izražajo pri razvoju jezika, govora in komunikacije ter posledič- no vplivajo na spoznavni, socialni in osebnosti razvoj otrok. Tudi najbolj preproste govorne igre so nepre- cenljive za hitrejši razvoj otrokove izreke, saj se z njimi mimogrede in

IZ SVETA TIŠINE 27 Iz naših društev

Župan občine Škofja Loka mag. Miha Ješe in Zdenko Tomc Nagrada za življenjsko delo Občinski praznik Škofje Loke je bil za gluho, naglušno in gluhoslepo po- pulacijo letos še posebej slovesen, saj je bil med občinskimi nagrajenci tudi dolgoletni predsednik Medobčinskega društva gluhih in naglušnih za Gorenjsko Zdenko Tomc. Zadnjega junijskega dne je na občinski pro- slavi v prekrasnem večernem vzdušju starodavnega škofjeloškega gradu prejel srebrni grb občine Škofja Loka za dolgoletno delovanje na podro- čju invalidskega varstva na lokalni in državni ravni. Priznanja nagrajen- cem je podelil škofjeloški župan mag. Miha Ješe, ki je v pozdravnem nagovoru omenil prisotnost sekretarke društva Zlate Crljenko kot tolmačke prireditve v slovenski znakovni jezik. Občinska proslava je bila tako tokrat izjemoma razumljiva vsem prisotnim, tudi številnim gluhim in naglušnim sokrajanom, sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem Zdenka Tomca. V obrazložitvi je bilo poudarjeno njegovo dolgoletno uspešno in plodno predsedovanje društvu, delovanje v številnih organih na lokalnem ter državnem nivoju in v družbeno-političnem okolju na Gorenj- skem, zlasti pa ustvarjalno delovanje v matični občini.

28 IZ SVETA TIŠINE Iz naših društev

OBRAZLOŽITEV

Srebrni grb Občine Škofja Loka za leto 2012 prejme: Zdenko Tomc – za aktivno družbeno- politično delovanje na vseh področjih osebnega udejstvovanja invalidske problematike v Republiki Sloveniji

Zdenko Tomc je kot dolgoletni predsednik Medobčinskega Podelitev priznanja društva gluhih in naglušnih za Gorenjsko Auris Kranj v štirih mandatnih obdobjih s svojo aktivnostjo in predanostjo od- izključno po njegovi zaslugi izbrana kot gostitelj mednaro- ločilno pripomogel k prepoznavnosti gluhote na državnem dnega dneva gluhih, kjer so se na množičnem srečanju zbrali in lokalnem nivoju. V več kot 56-letni zgodovini delovanja številni gluhi, naglušni in gluhoslepi iz vse Slovenije in za- društva je s svojo požrtvovalnostjo pustil izjemen pečat na mejstva. Ob tem je treba poudariti, da je tistega leta kot ak- poti k lastnim prostorom, kjer gluhi, naglušni in gluhoslepi tivni član Filatelističnega društva Lovro Košir realiziral lastno uporabniki lahko izvajajo psihosocialne programe in dejav- idejo o posebni znamki, posvečeni mednarodnemu dnevu nost društva. V najtežjih trenutkih se je odločil ter sam oseb- gluhih, ki jo je izdala Pošta Slovenije. Ta specifična znamka no obiskal številne podjetnike in delovne organizacije na je vključena tudi v edinstveno zbirko znamk iz vsega sveta, Gorenjskem in z osebnim pristopom zbral zavidljivo vsoto posvečeno invalidski problematiki, ki so jo leta 2011 v so- finančnih sredstev, ki so odločilno pripomogla k dograditvi delovanju z občino Škofja Loka in Filatelističnim društvom lastnih prostorov v Kranju. Poleg nenehnega iskanja pomoči Lovro Košir predstavili v škofjeloškem Sokolskem domu v in razumevanja pri aktualni politični oblasti je vedno opo- sklopu kulturnih dogodkov ob vsakoletnem praznovanju zarjal tudi na dejstvo, da je gluhota po mednarodnih stan- mednarodnega dneva gluhih, kjer je v uvodnem nagovoru dardih ena najtežjih invalidnosti, ki pa je žal očem nevidna, župan Občine Škofja Loka mag. Miha Ješe pozdravil številne kar posledično vpliva tudi na to, da je gluhota invalidnost ugledne goste iz sveta tišine, Filatelistične zveze Slovenije z najmanj priznanimi in uveljavljenimi pravicami. S svojim ter iz domačega družbeno-političnega okolja. dolgoletnim delovanjem v številnih organih društva in zveze društev je odločilno pripomogel tako k prepoznavnosti Zdenko Tomc je na vseh področjih osebnega udejstvovanja gluhote kot svojega domačega kraja v svetu tišine ter širšem pozitivno vplival na prihodnost dejavnosti ter mlajšim rodo- medijskem prostoru. Tudi po njegovi zaslugi je bilo mesto vom vztrajno in nesebično posredoval pridobljeno znanje. Škofja Loka večkrat predstavljeno v oddaji Prisluhnimo ti- šini na 1. programu RTV Slovenija, kot tudi prijaznost in Zdenku Tomcu se ob zaključku aktivnega družbeno- dostopnost domačega mesta invalidom. Škofja Loka je bila političnega delovanja podeli ustrezno priznanje domačega družbenega okolja in tudi na ta način pripomore k prepoznavnosti invalidske problematike v Republiki Sloveniji.

Predlog za podelitev občinskega priznanja je bil soglasno posredovan s strani kolegija društva, obenem pa se za pi- sma podpore zahvaljujemo tržiškemu županu mag. Borutu Sajovicu, predsedniku Filatelističnega društva Lovro Košir iz Škofje Loke Srečku Beričiču, predsednici Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Fridi Planinc ter številnim pod- pisnikom v prostorih društva.

Zahvaljujemo se Gorenjski televiziji, ki nam je prijazno od- stopila posnetke prireditve, najbolj pa se zahvaljujemo Ob- čini Škofja Loka in prijaznim organizatorjem svečane akademije, ki so tudi gluhim obiskovalcem večera omogočili dobro počutje na škofjeloškem gradu.

Prevzem priznanja Boris Horvat Tihi

IZ SVETA TIŠINE 29 Iz naših društev

Pričakal nas je s soncem obsijani Prostovoljec 2011 Kongresni center. Posedli smo ter malo poklepetali, potem pa se je začelo. Na podelitvi nazivov in priznanj so sodelovali minister za delo, Nikoli si nisem mislila, da bom leg tega se radi družimo in kakšno družino in socialne zadeve mag. v življenju kdajkoli kaj počela brihtno razdremo. Če bi opisala na Andrej Vizjak, predsednik Mladin- kratko, bi uporabila floskulo: prije- skega sveta Slovenije Kamal Izidor prostovoljno. Pa vendar, motiti tno s koristnim. Ves čas pa stremimo Shaker, predsednik Republike Slo- se je človeško. In ta napaka je k izboljšavam, saj te ne pridejo čez venije dr. Danilo Türk, ki je častni ena lepših, ki so se mi zgodile. noč, temveč zorijo. gostitelj prireditve že več let, ter V življenju pride trenutek, ko se njegova soproga Barbara Miklič Ko smo že nekaj časa sodelovali, me Türk. Takoj na začetku je za manjšo počutiš že kar malo nekoristne- je začel zanimati slovenski znakovni protokolarno zmedo poskrbel sam ga, ko iščeš nove izzive, ko nisi jezik, tako da sem postala neke vrste častni gostitelj, ki se je ob povabilu zadovoljen s tistim, kar počneš, tečajnica (največ me uči Petra), am- na oder opravičil, da je njegov go- ko se ti zazdi stalno pehanje za pak to ni več prostovoljstvo. Čas je vor 'na poti', ter besedo prepustil tekel. Lepega pomladnega dne sem ministru Vizjaku. Poteza, vredna is- denarjem nekaj med popolno dobila sporočilo, če bi se strinjala, krenega smeha in bučnega aplavza. neumnostjo in nevarno odvi- da me aurisovci za trud predlagajo snostjo, ko preprosto potrebu- za naj prostovoljko. Niti malo ni- Preplavljali so nas čudoviti občutki. ješ nekaj novega, svežega. Tako sem razmišljala, takoj sem privolila. Najprej so proglasili naj prostovoljca Postopki so stekli, podpisali smo in naj prostovoljko v treh starostnih sem – bolj kot ne slučajno – papirje, že so šli naprej, sama pa skupinah ter naj prostovoljski pro- postala prostovoljka. sem si mislila: če bo – bo, če ne – jekt, naj mladinskega voditelja in naj ne bomo jokali. Čas je tekel. Vmes mladinski projekt. Nato smo na vrsto Dobra prijateljica Petra je gluha, z smo vsi precej doživeli, šli na izlet v prišli malo manj zaslužni, a vseeno njo nikoli nisem imela težav s spo- Kumrovec, potem pa spet sporočilo: počaščeni prostovoljci. Skupaj je 130 razumevanjem, med pogovori pa 'Spoštovana gospa Jerica Kapus, na različnih prijaviteljev prijavilo 162 je velikokrat omenila društvo društvu vas čaka vabilo na podelitev posameznikov in 52 projektov. Auris. Zato se mi je utrnila ideja, priznanj prostovoljcem.' Noro! Mi- da bi lahko bila koristna, in to zu- slim, da smo bili vsi vzhičeni. Čakali Občutek, ko prejemaš tovrstno pri- naj dotedanjih okvirov. Sicer si nismo TISTI dan, 16. junija 2012, ob znanje, je neponovljiv, saj veš, da sem predstavljala, kako bi lahko kot 16. uri v dvorani Grandis Kongre- nekdo ceni tvoje delo in dobro vo- profesorica slovenščine pomagala snega centra na Brdu pri Kranju. Ko ljo. Po podelitvi priznanj je sledilo gluhim, a vendar se je rodilo plo- je prišel, smo se na društvu zbrali fotografiranje s predsednikom drža- dno sodelovanje, našli smo pot. sekretarka Zlata Crljenko, predse- ve in njegovo soprogo, temu pa za- Trenutno lektoriram lokalno glasilo dnik Boris Horvat Tihi, članici Petra kuska; malo smo se okrepčali, nekaj gluhih, 'težim' s popravljanjem vseh Čanak in Mirsada Ibradžič ter jaz. popili, poklepetali in strnili občutke. povprek in dajanjem velike količine Eden lepše urejen kot drugi smo se- nasvetov ter se družim. Skupaj se dli v avtomobile in krenili na (za nas Lepo je vedeti, da si cenjen. Hvala, trudimo ustvarjati boljši časopis, kar legendarno) pot proti čudokra- Auris! boljšo spletno stran, boljši jezik. Po- snemu cilju. Jerica Kapus

Petra Čanak, Jerica Kapus, Boris Horvat Tihi, Zlata Fotografiranje s predsednikom države in njegovo Crljenko in Mirsada Ibradžič soprogo

30 IZ SVETA TIŠINE Iz naših društev Predavanje o komunikaciji z naglušnimi in gluhimi osebami

Junija smo v prostorih društva Auris organizirali predavanje o komunikaciji z naglušnimi in gluhimi osebami.

Na njem so sodelovali predstavniki Varstveno delov- Udeleženci izobraževanja nega centra Kranj, Univerzitetnega kliničnega centra in podjetja Medicep, vodila pa ga je Darja Pajk, ki je podrobno predstavila naglušnost, gluhoto in tinitus. Poudarila je, da naglušnost in gluhoto pogosto prika- zujemo kot celoto, čeprav sta kot stopnji okvare sluha povsem različni, ter na lastnem primeru opisala, kako se spoprijema z naglušnostjo. Spregovorila je o tinitu- su oziroma šumenju, brenčanju in piskanju v ušesih, ki je lahko zelo moteče, saj včasih preglasi govor. Ker vzroka zanj še niso odkrili, ga ne znajo pravilno zdra- viti oziroma blažiti njegovih simptomov. Osredotočila se je tudi na merjenje jakosti sluha, pripomočke za merjenje ter različno moč različnih zvokov, na delavnici pa smo testirali sluh slišeče udeleženke predavanja in naglušne predavateljice. Zlata Crljenko, Petra Čanak in Darja Pajk

V drugem delu se je slišeče sezna- zadnji pa jo je povedal na glas. V brke, ki pokrivajo ustnice. Izpostavila nilo s tehničnimi pripomočki, ki so prvem krogu ni bilo težav, v drugem je tudi ponavljanje ene in iste bese- na voljo naglušnim. Prikazanih je pa sva se igre udeležila tudi midva de, ki je naglušni že prvič ni razumel, bilo več vrst standardnih zaušesnih z Borisom. Že ugotovitev, da ude- in poudarila, naj sogovornik namesto slušnih aparatov ter ušesni slušni leženci ne vedo, kako naglušni ali ponavljanja uporabi drugo besedo aparat, izvedeli pa smo tudi, kako se gluhi osebi nekaj povedati, je bila ali stvar opiše. Gluha oseba za komu- prijaviti na pregled sluha ter izbra- zastrašujoča. In na koncu je iz bese- nikacijo potrebuje tolmača, prav tako ti slušni aparat, ki ustreza osebnim de svit nastala beseda spet. pa lahko odčitava z ustnic. Težave se in zvokovnim merilom. Predstavili pojavijo, če oseba, ki govori, ni obr- so nam polžev vsadek, operativ- Za tem smo se seznanili z zgodovino njena k osebi z okvaro sluha. ni poseg, povezan z njim, njegove slušnih aparatov in njihovimi spre- prednosti in tveganja ter vibracijski membami vse do danes. Sledil je Na zadnji delavnici smo slišečim vsadek Baha, ki je v pomoč le na- krajši odmor, nato pa je Darja spre- pokazali, kako se gluhi in naglušni glušnim. Na ogled pa so bili tudi govorila o komunikacijskih ovirah počutimo odrinjene v njihovi druž- ostali tehnični pripomočki – od FM in težavah pri navezovanju stikov. bi, ki pogosto pozabi na nas. Tokrat sistemov do pripomočkov za moč- Sporazumevanje z naglušno osebo smo gluhi pozabili na slišeče in se nejši zvok. je običajno oteženo, saj jo pri po- pogovarjali le v znakovnem jeziku. slušanju lahko motijo okolica, šumi, Na delavnici, ki je sledila, smo se ropot, hrup in nerazločno govorjenje Udeleženci predavanja so prejeli igrali telefon. Darja je povedala be- (momljanje), odčitavanje z ustnic pa potrdila o udeležbi. sedo, ki smo si jo zašepetali na uho, postane težavno, če ima sogovornik Petra Čanak

IZ SVETA TIŠINE 31 Iz naših društev

fizične in psihične bolezni, razpad Manca Košir v društvu Auris medgeneracijskih vezi ter pomanj- kanje moralnih in etičnih vrednot, Iz njenih odgovorov lahko izluščimo vse to pa ga siromaši. Predvideni misel, da je zadovoljstvo s samim čas obiska naše gostje je žal prehi- seboj pogoj za pozitivno razmišlja- tro minil, tudi zaradi spoznanja, da nje in pozitiven pogled na priho- smo na vseh ravneh bivanja vedno dnost. Če je človek zadovoljen s manj deležni tovrstnih pozitivno na- samim seboj, je zadovoljen tudi s ravnih srečanj in pogovorov. Takšna svojimi življenjskimi sopotniki in s srečanja so pravi balzam za dušo in svojim trenutnim stanjem. Človek, telo, saj nam vsaj za trenutek dajo ki je zadovoljen s samim seboj, za prijeten občutek in spodbudijo že- zadoščenje in notranji mir ne potre- ljo, da bi v vsakdanjem življenju, buje silnega materialnega bogastva. delovnem okolju in tudi v družbeno- Sodobni čas, ki je v zadnjem obdo- političnem delovanju srečali čim več bju prepleten s prepirljivo, depre- tako preprostih, razumevajočih in sivno in negativno energijo, v ljudeh prijaznih ljudi. ruši osebno zadovoljstvo in notranji mir, kar je glavni razlog za številne Boris Horvat Tihi Tradicionalni predpoletni piknik Manca Košir na zelenici društva V Medobčinskem društvu Letošnji predpoletni piknik je bil zadovoljni, saj jim nasmeh ni izgi- gluhih in naglušnih za Gorenj- tradicionalen, saj ga prirejamo že nil z obrazov. Nekateri so se sreča- nekaj let. Za razliko od preteklih li po dolgem času in si imeli veliko sko Auris Kranj smo v sode- let smo imeli čudovito vreme in povedati. Po kosilu smo postregli lovanju z medgeneracijskim razveseljevalo nas je vroče sonce. s kavo, ko pa se je sonce poma- društvom Z roko v roki in po Priprave so stekle že v dopoldan- knilo proti zahodu in je zelenico skem času. Pripravili smo klopi, zajela senca, so se nam pridružili zaslugi Mirka Steinerja gosti- mize in žar, z Mirsado sva nare- tudi člani, ki so obedovali v pro- li znano slovensko publicist- zali zelenjavno prilogo, Jerica pa storih društva. Več nas je bilo, bolj ko, političarko in profesorico je spekla slastne mafine. Prihajati luštno smo se imeli. Urša, Jerica so začeli člani, lačni in nasme- in Marko so z igro Bingo poskrbeli Manco Košir. V društvenih janih obrazov. Ko je gospod Krč za zabavo, nekateri so se pomen- prostorih smo v sproščenem zakuril žar ter začel peči, se je pi- kovali, drugi pa le opazovali. Dan in prijetnem vzdušju razpre- knik uradno začel. Z veliko dobre v prijetni družbi je prehitro minil, volje in skrbjo za udobje članov saj se imamo člani društva Auris dali o tegobah sodobnega smo kmalu postregli prvim ude- na srečanjih in druženjih ponava- časa, načinu bivanja in pozi- ležencem, nato pa še ostalim, ki di nepozabno lepo in znamo po- tivnega razmišljanja. Pravza- so nestrpno čakali na jedačo. Vsi skrbeti za pravi žur. Hvala vsem za zaposleni smo skrbeli, da je vse pomoč in čudovito izpeljan dan. prav smo pričakovali preda- gladko teklo. Udeleženci so bili Petra Čanak vanje o njenem pogledu na aktualne dogodke, pa nam je že v uvodu namignila, da je prišla le na sproščen klepet, iz katerega se je pozneje dalo izluščiti marsikaj poučnega. Vprašanja iz publike so se kar vrstila, in na vse nam je dala sila preproste odgovore, ki so temeljili na starodavnih ljud- skih modrostih. Skupinska

32 IZ SVETA TIŠINE Iz naših društev Izlet v Prekmurje

Udeleženci izleta na energetskih točkah Mlin na Muri Iz Velenja v Prekmurje zajezili, temveč so na brežine nala- ograjo je pripeta na jekleno vrv, po gali butare vrbovih vej, učvrščene z kateri teče škripec z obesno vrvjo, smo krenili v zgodnjih gramozom, imenovane volcline. Ko brod pa se čez reko pomika s po- jih je zamuljilo in obraslo vodno ra- močjo rečnega toka. Med vožnjo jutranjih urah. Vreme stlinje, ki je vzklilo iz vejevja, je bila se nam je zdelo, da nas tok nosi je bilo oblačno in rahlo struga zavarovana. stran od obrežja, a smo se zmotili, saj smo po desetih minutah prispeli je deževalo. Vodička je V Ižakovcih je tudi plavajoči mlin, ki na nasprotni breg in se takoj vrnili opisala pot ter predsta- so ga leta 1999 izdelali po izvirnih nazaj. načrtih nekdanjega milna na Muri. vila program izleta, v Z velikim mlinskim kolesom stoji Mura je divja reka, v preteklosti je na dveh čolnih, imenovanih kum- poplavljala, odnašala mline, brode, znakovni jezik pa je tol- pa. Njegova notranjost diši po lesu hiše, ljudi, njive in pridelke ter ob mačila Duška Berločnik. – les in kovina sta edina materiala, velikem deževju iskala nove poti. iz katerih je izdelan – in preseneča Danes je nevarna predvsem zaradi Najprej smo se ustavili v Tepanju, s preprostostjo, ki je obenem prava vodnih vrtincev, ki kopalca lahko kjer smo dobili sendviče in sokove, umetnina. potegnejo v globino. nato pa vožnjo nadaljevali mimo Slovenskih goric proti reki Muri. V dežju smo se peljali z brodom, Ko smo zapuščali vas, je za kratek Mura izvira v Visokih turah v Avstri- ki ga sestavljata dva plitva čolna – čas prenehalo deževati, čeprav je ji in je dolga okrog 444 kilometrov. kumpa, povezana s ploščadjo, na tudi v dežju na nas naredila ve- 295 kilometrov struge je v Avstriji, kateri je brodnikova uta. Ploščad z lik vtis. In res je, kar pravijo, da je 98 v Sloveniji, ostalo pa na Hrva- škem in Madžarskem. Najpogostejši vodni pojavi na reki so brzice, vr- tinci, mrtvice in otoki. Mrtvice ali mrtvi rokavi so značilni za nižinske dele, kjer reka teče počasi. Struga tam postane vijugasta. Na Muri je v Ižakovcih naravni otok, ki ga po legendi o prepovedani ljubezni med grajsko gospodično in revnim vaščanom imenujejo tudi otok ljubezni. Tam smo si ogledali Bujraški muzej, kjer je razstavljeno raznovr- stno leseno in kovinsko orodje, ki so ga uporabljali Burjaši, delavci, ki so utrjevali bregove Mure. Reke niso le Lončarska vas

IZ SVETA TIŠINE 33 Iz naših društev

Mura reka, h kateri najprej hodimo, roznosti, ki pa je manj kakovostna ces oblikovanja lončenega izdelka nato pa jo nosimo v srcu. od sodobnih industrijskih kerami- (vaze) na lončarskem vretenu. Pot čnih izdelkov. Danes je tovrstni način smo nadaljevali do Kapelskih goric, V Lipovcih nas je v gostišču Vrtni- žganja lončevine praktično izumrl, kjer smo se ustavili v vinskem hramu ca čakal okusen bograč, prilegla pa zato je ohranjanje tradicije žganja v v Okoslavcih ter se okrepčali s kosi- sta se tudi kratek počitek in klepet. kopastih pečeh pomemben del naše lom in domačim vinom. Pot nas je vodila na vzhod, v Do- kulturne dediščine. brovnik, ki se nahaja ob slovensko- Vzdušje na izletu je bilo zelo prije- madžarski meji in slovi po uspešnem Ogledali smo si še panonske cimpra- tno, vožnja ni bila naporna, ogledi podjetju za proizvodnjo orhidej ter če, brunarice, v katerih so prebivali pa brez nepotrebnega čakanja in tropskemu vrtu, kjer smo poleg pi- lončarji, ki so zunaj in znotraj ome- zamud. Prekmurje nas je očaralo z sanih orhidej občudovali tudi druge tane z blatom ter krite s slamo, tla v griči, ravnicami in polji. tropske rastline. Po vrtu nas je pope- notranjosti pa so iz zbite gline. Na ljala vodička iz podjetja, ki nam je koncu so nam predstavili tudi pro- Vlasta Florjan predstavila bolj in manj znane tropske rastline ter odgovarjala na naša vprašanja. Najbolj nas je zanimalo gojenje orhidej – kako jih zalivati, presajati, rezati ter kdaj in pri kakšni temperaturi rastejo in cvetijo. Odgo- Izlet v Goriška brda vorila nam je prav na vsa vprašanja, Da so goriške češnje res izvrstne, ter ogled vasi Šmartno. Izlet smo orhideje pa so nas očarale s čudovi- smo se v mesecu maju prepričali zaključili z nakupom briških češenj timi barvami in oblikami. tudi člani Medobčinskega društva in vina. gluhih in naglušnih občin Slovenske Vanja Marinšek Bukovniško jezero je del Krajinskega Konjice, Vitanje in Zreče. Odpravi- parka Goričko. Obdajajo ga bukovi li smo se na izlet v Goriška brda in gozdovi, nastalo pa je z zajezitvijo okolico. Najprej smo se ustavili v potoka, saj na Goričkem ni naravnih Novi Gorici, kjer smo obiskali Dru- stoječih voda. V njegovi okolici so štvo gluhih in naglušnih Severne Pri- bioenergetiki odkrili številne točke morske. Prijazno in gostoljubno so zemeljskega sevanja, ki blagodejno nas sprejeli ter nam razkazali svoje vplivajo na zdravje. lepe prostore. Član našega društva Franc Vrečko pa nam je predsta- Sprehodili smo se pod visokoraslimi vil nekaj zanimivosti iz zgodovine bukvami in se ustavili na zdravilnih Nove Gorice. Sledil je postanek na točkah. Pri kapelici svetega Vida, ki Mostu na Soči, kjer smo se z ladjico je v bližini jezera, je Vidov izvir z Lucija popeljali po čudovitem zdravilno vodo. V steklenice, ki smo modrozelenem jezeru, kapitan pa je jih prinesli s seboj, smo si iz izvira poleg udobne plovbe poskrbel tudi natočili vodo. Zdravilne točke, tišina za obilico smeha. Sledila sta vzpon in zračnost gozda so nas napolnile z na razgledni stolp v vasi Gonjače Obisk v novogoriškem društvu energijo in dobro voljo.

Sledil je ogled Lončarske vasi Filovci, ki je muzej na prostem. Ustanovili so ga za ohranitev bogate prekmur- ske lončarske tradicije. V preteklem stoletju je tod delovalo prek 70 lon- čarskih mojstrov, danes pa je v vasi le še eden. Najprej smo se zbrali okrog kopaste peči, ki so jo postavili pod streho, da je zavarovana pred dežjem in snegom. Prisluhnili smo razlagi, kako poteka postopek žga- nja črne lončevine v peči, grajeni iz opeke, slame in zemlje. Lončarji so posušene izdelke nalagali v peč, kjer so se žgali, ven pa dobili uporabno redukcijsko črno lončevino nizke po- Udeleženci izleta na ladjici Lucija

34 IZ SVETA TIŠINE Iz naših društev Pohod na Snežnik

Po lanskem uspešnem pohodu na Nanos me je predsednica Društva gluhih in naglušnih Severne Udeleženci pohoda Primorske Sonja Trampuž Vse je bilo pripravljeno, edino vre- Poleg članov novogoriškega društva prosila, naj letos organi- me bi nam jo še lahko zagodlo. Ko so se pohoda udeležili člani Mestnega ziram pohod na Snežnik. se je bližal dan odhoda, vremenska društva gluhih Ljubljana, člani društva napoved ni bila najbolj obetavna, iz Zadobrove, člana celjskega društva, Dogovorili sva se za termin saj sta bila napovedana tako oblač- članica iz Novega mesta ter dva iz nost kot dež. Spremljala sem jo z ve- koprskega društva, nekateri pa so za- na začetku junija. Mesec likim pričakovanjem, ko pa sem zju- radi slabega vremena v zadnjem hipu dni pred odhodom sem traj vstala in pogledala skozi okno, odpovedali udeležbo. sem z olajšanjem ugotovila, da je na družabnem omrežju zunaj suho. Kmalu se je izkazalo, Na dan pohoda je potekala tudi Facebook objavila obve- da sem se prehitro veselila, saj je, transverzala na Snežnik, zato smo ko smo se odpravili na pot, začelo kljub vremenskim nevšečnostim sre- stilo o pohodu, primorsko deževati. Deževala pa so tudi sms čali veliko pohodnikov. Ko smo za- društvo pa je vsem slo- sporočila prijavljenih, ki so spraše- čeli hoditi, smo postali dobre volje. vali, ali pohod odpade. Kljub slabe- Kramljali smo, se smejali in se vese- venskim društvom gluhih mu vremenu smo se odpeljali proti lili druženja. Nekaterim se je mudi- in naglušnih poslalo elek- Ilirski Bistrici. Vso pot je deževalo, lo, da bi čim prej osvojili vrh. Kljub ko pa smo se zbrali na Sviščakih, je ploham smo neizmerno uživali, ko tronsko vabilo. počasi prenehalo. pa smo na nadmorski višini 1796 metrov osvojili vrh, smo bili resni- čno zadovoljni. V planinski koči Draga Karolina smo si odpočili, pojedli mali- co, se pogreli s toplim čajem in veselo kramljali. Vrh je osvojilo 28 pohodnic in pohodnikov. Najmlajša sta bila Špela in Primož Rotar, najstarejša pa Janko Mariček in Slavka Vidic.

Vsi, ki smo osvojili vrh, smo res pravi pohodniki, saj nas dež ni ustavil in nam vzel dobre volje. Zelo smo se zabavali in polni veselja preži- veli prijeten dan, srečni, da nam je uspelo osvojiti to čudovito goro.

Drage pohodnice in pohodniki, prihodnje leto se srečamo na pohodu na Blegoš, ki se vzpenja 1562 metrov nad morjem. Po poti navzgor Meta Benčina

IZ SVETA TIŠINE 35 Šport Evropsko prvenstvo gluhih v košarki

Na evropsko prvenstvo gluhih v košarki v turško Konyo smo se konec junija odpravili po novinarski konferen- ci na Košarkarski zvezi gluhih Slovenije. Z ljubljanskega letališča smo poleteli v Carigrad,

tam pa presedli na Košarkarska reprezentanca gluhih Slovenije letalo za Konyo in v Treningi v Konyi so bili dobro Prva tekma proti Hrvaški je bila za mesto prispeli v organizirani, mnogo bolje kot lani nas pomembna, saj začetek tekmo- v Palermu. Z nekaj manjšimi zapleti valcem da zagon za nadaljevanje. zgodnjih jutranjih urah. je vse ustrezno potekalo. Fantje so Začeli smo jo precej živčno, ven- komaj čakali na začetek prvenstva, dar smo se po nekaj minutah umi- Kot lani v Palermu, nas nestrpnost, v pozitivnem smislu, pa rili, igra pa je postajala vse boljša. je tudi letos v hotelu se je odražala na treningih. Razen Zmagali smo z visoko razliko ter z prvega in zadnjega dne smo vadi- odliko opravili prvi test na tekmo- čakalo neprijetno li vsak dan. Med prvenstvom smo vanju. Na žalost se je na tekmi po- tako opravili devet enournih trenin- škodoval igralec Šime Mrša, ki bi presenečenje, saj so v gov ter odigrali sedem tekem, ki so z izkušenostjo in dobrim metom v sobe za dva nastanili po v povprečju trajale tri ure. nadaljevanju prvenstva zagotovo tri igralce. Organizatorji so nam obljubili, da nas bodo prerazporedili, in držali besedo. Hrana v hotelu je bila okusna, vendar ne povsem prilagojena potrebam športnikov. Zato sem za čas tekmovanj igralcem dal navodila, kaj je priporočljivo jesti in kaj

ne. Otvoritev prvenstva

36 IZ SVETA TIŠINE Šport

Otvoritev prvenstva Najboljša peterka prvenstva veliko doprinesel k igri. Po pregledu med vrhunske strokovnjake, saj je dnevi smo si ogledali igro obeh re- in slikanju v bolnišnici so mu posta- poškodbe, udarce in utrujene mišice prezentanc, sam pa sem presodil, vili diagnozo poškodbe meniskusa, uspešno oskrbel. da nam bolj 'ležijo' Španci. Zato in prvenstvo se je za našega 'ostro- smo se strinjali, da se z Litvo spo- strelca' končalo. Težko je opisati Tekma proti Angliji je minila brez pademo povsem neobremenjeno. Z razočaranje in žalost, ki v takšnih zapletov in med njo so lahko poči- Miho Zupanom sva se dogovorila, trenutkih zajameta poškodovanega vali ključni nosilci igre, mladi igralci naj zaradi poškodbe ne igra pod igralca in celotno ekipo. pa so namesto njih odlično odigrali košem, temveč na zunanji pozici- svojo vlogo. Z borbeno igro so pri- ji. Fantom se je videlo, da si želijo Na drugi tekmi smo se spopadli z igrali četrto zmago, s katero smo si zmage, vendar sem jim pojasnil, da neugodnimi Izraelci in jih prema- zagotovili vstopnico za četrtfinale. nam zmaga ne prinese ničesar, zato gali, naš tretji nasprotnik pa je bila je bolj pomembno, da se izogiba- košarkarska velesila Rusija. Tekma O nasprotniku v četrtfinalu smo mo poškodbam. Prisluhnili so mi in je bila napeta, igra groba in spet se razmišljali na večernem sestanku. niso igrali na vso moč. Kljub temu je poškodoval naš igralec, najboljši Ogledali smo si lestvico in predvide- se je poškodoval igralec Damjan Še- skakalec Miha Zupan, ki si je rahlo li vse možne kombinacije ter prišli bjan. Po nekaj minutah igre je dobil zvil gleženj. Kljub poškodbi smo do sklepa, da imamo dve možnosti. močan udarec v koleno, zdravniški tekmo pripeljali do konca in zmaga- Z zmago v tekmi proti Litvi bi kot pregled pa je pokazal poškodbo, s li, naš fizioterapevt pa je imel polne nasprotnika v četrtfinalu dobili - Gr katero smo izgubili še enega igralca. roke dela. Spet je dokazal, da sodi čijo, s porazom pa Španijo. Že pred Čeprav sem kot trener ocenil, da bi

Priprava taktike pred tekmo Pokal evropskih prvakov v slovenskih rokah

IZ SVETA TIŠINE 37 Šport

Miha Zupan med metom Saša Lukić med prodorom

tekmo lahko dobili, smo se dogovorili, da onemogočimo njihove cen- nili, saj smo uresničili oba cilja, ki rili, da v napadu ne bomo pokazali tre, ki so najmočnejši pod košem, smo si ju zadali pred odhodom na uigranih akcij ter bomo v obrambi ter da uporabimo kombinirano prvenstvo – uvrstitev na olimpijske ves čas igrali po principu mož na obrambo mož na moža in cono. Za- igre in boj za medalje. V gardero- moža. V zadnjem delu tekme, ko so čeli smo slabo, in domačini so pove- bi po tekmi je bilo zelo veselo, saj nasprotniki vodili že za dvajset točk, dli, toda že v drugi četrtini smo jih smo vedeli, da je prišel čas, da tudi se je vnovič lažje poškodoval Miha ujeli. V drugem polčasu smo posta- reprezentanci Litve dokažemo, da Zupan. Iz posnetka tekme se je lepo vili cono in jih odrezali od igre. Bolj nismo lahek nasprotnik. videlo, da mu je ob pristanku iz sko- ko se je tekma bližala koncu, manj ka litovski igralec podstavil nogo, rešitev so imeli v napadu. Dobivali Finalni dan je mirno potekal. Fan- tako da je priletel nanjo, in spet si smo dvoboje v zraku in s hitrimi na- tje so imeli tremo, a so bili dobro je rahlo zvil gleženj. Po končani tek- padi izničili njihove upe na zmago. razpoloženi. Vsi smo komaj čakali, mi smo bili kljub porazu zadovoljni, Ker smo vodili s 34 točkami, sem se da se tekma začne. Ko sem vstopil v saj smo se v četrtfinale uvrstili kot odločil, naj zadnjo četrtino odigra- garderobo, kjer naj bi se pogovorili drugouvrščena ekipa in za naspro- jo mlajši igralci, ki so tekmo uspe- o taktiki, je tam vladala tišina. Vsi tnike dobili Špance, ki so nam z na- šno pripeljali do konca. Po čudoviti so bili osredotočeni na zadnje de- činom igre odgovarjali mnogo bolj zmagi smo si končno lahko oddah- janje prvenstva in čakali navodila. kot Grki.

Sledil je dan počitka. Zjutraj smo se odpravili v središče mesta, popoldne pa trenirali. Po večerji smo načrtovali taktiko, fantom pa sem naročil, naj gredo čim prej počivat, saj jih je čakala pomembna tekma. Španci so imeli dva 'nevarna' igralca, eden je bil dober v skokih pod košema, drugi pa odličen strelec. Dogovorili smo se, da oba čim te- sneje pokrijemo in ju tako onemo- gočimo. Fantje so dosledno upošte- vali navodila in se po zmagi veselili kot majhni otroci.

Dan za tem nas je čakala tekma proti gostitelju prvenstva, reprezentanci Turčije. Pred tekmo smo se dogovo- Miha Zupan in Saša Lukić

38 IZ SVETA TIŠINE Šport

Odločil sem se, da jih ne bom obre- menjeval z odvečnimi besedami, saj je bilo čutiti njihovo motivacijo – v igri je bil naslov evropskega prvaka. Rekel sem jim, da je to njihov dan, naj igrajo za svojo dušo in srce, za Slovenijo in za vse navijače, ki v do- movini stiskajo pesti zanje. Ekipa je bila eno, in ko je prišla na igrišče, sem vedel, da se ne bo predala za nobeno ceno. Neskončno si je želela zmagati in osvojiti evropski naslov. Slovenija : Velika Britanija V prvem polčasu je bilo veliko živ- čnosti in Litovci so že vodili za 13 točk. Med polčasoma sem razmi- šljal, kako obrniti tok dogodkov, ter se odločil postaviti consko obrambo 3-2. V pogledu kapetana Mihe Zu- pana sem zaznal nezadovoljstvo in dvom glede takega začetka, potem pa je dejal, da mi povsem zaupa in bodo dali vse od sebe ter tekmo odigrali tako, kot smo se dogovorili. Hitro se je pokazalo, da conska postavitev nasprotnikom povzroča velike težave, saj so že po nekaj minutah igranja zahtevali minuto Slovenija : Izrael odmora, da pripravijo napad. V tej minuti sem se odločil, da preidemo v drugačno consko postavitev 2-3. Ko so nasprotniki prišli na igrišče, so bili povsem presenečeni, saj so spoznali, da imamo znova drugačno postavitev v obrambi. Ker niso imeli pravih zaključnih akcij, smo jih hitro ujeli in povedli. Zanje je bilo to veliko presenečenje, saj so bili vajeni, da svoje tekmece dobesedno zme- ljejo. Tokrat pa smo jih nadigrali. Taktika se nam je obrestovala, postali smo evropski prvaki in veselju ni bilo konca. Slovenija : Turčija Pred prvenstvom smo o naslovu evropskega prvaka lahko le sanjali. Zavedamo se, da smo si z osvojitvijo odličja naložili tudi težko breme, saj bo javnost odslej od nas pričakovala le dobre rezultate in medalje. Naj spomnim, da to ne bo lahko, saj smo letos imeli srečo, da sta se nam pridružila dva izjemna igralca – Saša Lukić in Miha Zupan. Z njima reprezentanca lahko osvoji najboljša mesta na tekmovanjih. Naj spomnim na lansko leto, ko smo na svetovnem prvenstvu osvojili 'le' 8. mesto, in Slovenija : Litva ni bilo čutiti prav nobenega veselja,

IZ SVETA TIŠINE 39 Šport

saj po kriterijih nekaterih na žalost da poskusimo narediti več kot v pre- tolmački in drugim, ki so kakorkoli štejejo le kolajne. Rezultat, ki smo teklosti. Upam, da se nam bodo na pripomogli k uspehu. Posebej pa bi ga brez omenjenih igralcev dosegli pripravah na olimpijado pridružili se rad zahvalil vdanim navijačem, ki v Italiji, predstavlja realno situacijo. tudi igralci, ki se letos niso uvrstili so nas spodbujali med prvenstvom To pa ne pomeni, da ostali igralci ne v reprezentanco, ter novi igralci, ki in nam priredili topel sprejem ob potrebujejo podpore, spodbudnih želijo, da košarka in šport gluhih ne vrnitvi v domovino. besed in zadovoljstva z rezultatom, ostaneta v tišini. tudi ko ne osvojijo kolajne. Zato Zvezi za šport invalidov Sloveni- upam, da nas boste podprli, tudi ko Fante sem treniral s ponosom in ve- je – Paraolimpijskemu komiteju se rezultati ne bodo tako izjemni kot likim veseljem. Zmogli so izjemne zahvaljujemo za finančno in orga- letos. Vse reprezentance, ki se bodo napore, v ključnih trenutkih pa so nizacijsko izvedbo projekta, Športni prihodnje leto udeležile olimpijade, se izkazali kot izvrstni športniki in zvezi gluhih Slovenije pa za tehni- se bodo temeljito pripravile, zato odličen tim. čno izvedbo. bodo naši fantje še težje zmagova- Izidor Križan li na tekmah. Zdaj ko smo evropski Hvala prav vsem – igralcem, pomo- trener košarkarske reprezentance prvaki, se nam ponuja priložnost, čniku, fizioterapevtu, vodji odprave, gluhih Slovenije

40 IZ SVETA TIŠINE Šport

Četrtek, 12. julij 2012

Na prvenstvo sva se odpravila z avtomobilom in brez težav prispe- la na cilj. V hotelu so naju pričakali predstavniki nemške športne zveze gluhih. Ko sva se nastanila, je Mari- no opravil trening teka. Hotel je bil zelo prijeten in takoj sva ugotovila, da bova zadovoljna tudi s hrano. Med večerjo sva se srečala z avstrij- sko reprezentanco in se z njimi dogovorila za skupni trening.

Petek, 13. julij 2012

Vstala sva ob sedmih in se odpravila na zajtrk. Bilo je petek, trinajstega. Dan se ni začel najbolj obetavno, saj se mi je že na zajtrku zlomil zob, zunaj pa je deževalo. Ob osmih smo se z Avstrijci odpravili na trening. Ker nisem poznal poti do teniške dvora- ne, sem vozil za njimi. Na poti nas je ujel radar, avstrijski športniki so se mu izognili, midva pa ne.

V dvorani sva doživela novo pre- senečenje, saj naju v običajni dvo- ranski športni obutvi niso spustili vanjo. Zahtevali so posebno obutev s povsem gladkim podplatom, ki je nisva imela. Ponudili so nama nekaj rabljenih športnih copatov, med njimi so bili eni prave velikosti, vendar zelo zdelani. Zanje sva odštela dvaj- Marino Kegl osvojil zlato med posamezniki in v igri mešanih dvojic set evrov. Rabljeno obutev je zase našel le en avstrijski predstavnik, ostali pa so se morali ponjo odpe- ljati v precej oddaljeno mesto, saj je Evropsko prvenstvo v okoliških športnih trgovinah niso prodajali. Marino in Mario Kargl sta tako vadila v copatih, ostali pa v no- gluhih v tenisu gavicah. Po treningu sva v restavraciji pojedla kosilo in se odpravila v hotel na kratek počitek.

Dnevnik vodje odprave Pozno popoldne sta potekala prvi tehnični sestanek in žrebanje. Pred- V nemškem Koblenzu so julija gostili 12. evrop- stavili so organizacijski odbor prvenstva, predstavnika Evropske zveze sko prvenstvo gluhih v tenisu. Slovenska odprava za šport gluhih Guida Zanecchio in je bila majhna, sestavljala sva jo teniški igralec Tobiasa Burza ter sistem tekmovanja 64. Marino je bil izžreban v zadnji Marino Kegl in trener ter vodja odprave Darko četrtini, kar je pomenilo, da se je v četrtfinalu srečal z drugim nosilcem. Kegl. Marino se je udeležil tako članskega kot Žreb nama ni bil naklonjen. Prvo kolo je imel prosto, v drugem pa mladinskega turnirja. ga je čakala tekma z 'neugodnim'

IZ SVETA TIŠINE 41 Šport

Avstrijcem Danielom Erlbacherjem. Po odlični večerji sva se odpravila na kratek sprehod, nato pa izvedla psihološko pripravo na tekmo prihodnjega dne.

Sobota, 14. julij 2012

Vstala sva ob sedmih in se odpravila na zajtrk. Sledile so priprave na sve- čano otvoritev prvenstva. Malo pred deveto sva se odpeljala na prizori- šče turnirja, kjer je bilo vse pripravljeno za otvoritev. Na govorniškem odru so se zvrstili vidni predstavniki gostiteljev, med njimi podžupa- nja Koblenza in visoki predstavniki Evropske zveze za šport gluhih. Po otvoritvi sva se odpravila v hotel in Dobitniki medalj v kategoriji mladincev posameznikov se v miru pripravila na prvo tekmo, ki se je začela ob štirinajstih. bila predvidena ob trinajstih, zato četrtfinalni tekmi ter se bolj zgodaj sva dopoldne poležavala in se po- kot ponavadi odpravila spat. Na prvem Marinovem nastopu je govarjala o taktiki. Opoldne sva se pihal močan veter. Začel je tako, kot odpeljala na igrišče, prikazalo pa Sreda, 18. julij 2012 sva se dogovorila – močno z osnov- se je tudi sonce. Dvoboj se je začel ne črte, z gibanjem tekmeca in spre- malo po trinajsti. Marino je upošte- Četrtfinalna tekma z madžarskim minjanjem ritma. Prvi niz je gladko val najin dogovor, brez večjih težav nasprotnikom je bila načrtovana dobil s 6 proti 3. Po dramatičnem s 6 proti 1 in 6 proti 3 opravil z na- opoldne, na igrišče pa sva se od- drugem nizu, ko je izgubljal z 0 proti sprotnikom ter se uvrstil v četrtfinale pravila že ob desetih. Marino se 2 in 4 proti 5, je z rezultatom 6 proti – med osem najboljših tekmovalcev je ogrel, nato sva se pogovarjala o 3 in 7 proti 5 le ugnal favoriziranega v Evropi, kar je bil njegov cilj. Na vsakdanjih stvareh, saj sem njegovo enajstega nosilca prvenstva Avstrij- kosilu po tekmi sva proslavila, nato pozornost želel preusmeriti s tenisa. ca Daniela Erlbacherja. Po končani pa se odpeljala v hotel. tekmi, ki je trajala dve uri in štiri Mathe Gabor je drugi teniški igralec minute, sva si privoščila kosilo in se Za prihodnji dan sva se z madžar- na lestvici gluhih, aktualni evropski vrnila v hotel. skim tekmovalcem, s katerim je prvak iz Bukarešte leta 2008, do- Marino kasneje igral v četrtfinalu, bitnik bronaste olimpijske medalje Nedelja, 15. julij 2012 dogovorila za skupni trening. iz Taipea leta 2009 ter srebra na tekmovanju US Open leta 2011 v Nedeljo je imel prosto, saj so bile Torek, 17. julij 2012 Las Vegasu. na sporedu tekme parov in me- šanih parov, zato sva si privoščila Ker sva imela prost dan, sva spala Borba je bila ogorčena. Marino ni daljši spanec kot običajno. Po zaj- do devetih in se odpravila na zajtrk. zaostajal za izkušenim Madžarom, trku sva počivala, po kosilu pa sva Zunaj je bilo oblačno, vmes je deže- temveč vodil igro. Dvoboj je trajal se odpravila na igrišče, kjer sva dve valo, pihal je močan severni veter in natanko dve uri, igra je bila zelo uri trenirala in si ogledala nekaj bilo je zelo hladno. Odločil sem se, izenačena, videti pa je bilo, da ima tekmovalcev. Zanimal naju je pred- da dopoldanskega treninga ne bova nasprotnik mnogo več izkušenj. V vsem Marinov naslednji nasprotnik, imela na igrišču, saj bi se Marino ključnih trenutkih so odločale ma- Anglež Peter Willcox. Pogovorila lahko prehladil, zato sva opravila lenkosti. Na koncu je izgubil z rezul- sva se, kako ustaviti njegov t. i. top kondicijski trening. tatom 3 proti 6 in 3 proti 6 ter se spin, kako ubraniti odličen servis in od žalosti zjokal. Ko se je pomiril, kaj narediti pri pogostih prihodih na Popoldne je posijalo sonce. Odpra- sva se pogovorila, si ogledala nekaj mrežo. Po večerji in sprehodu sva se vila sva se na igrišče, kjer naj bi z dvobojev, pojedla kosilo in se od- odpravila spat. Madžarom skupaj trenirala. Ker pravila v hotel. se ni pojavil, sva vadila sama. Po Ponedeljek, 16. julij 2012 končanem treningu je znova začelo Četrtek, 19. julij 2012 deževati, midva pa sva v restavra- Najprej je deževalo, nato je sijalo ciji pojedla kosilo in se odpravila v Začel se je mladinski del evropske- sonce, pa spet deževalo. Tekma je hotel. Po večerji sva se pogovorila o ga prvenstva. Ob desetih smo imeli

42 IZ SVETA TIŠINE Šport

mešanih parov. Ob enajstih se je v finalu posameznikov pomeril z An- gležem Jackom Cliftonom, ki je bil dostojen tekmec, ko pa je Marino 'stopil na gas', mu ni bil kos. Zma- gal je s 6 proti 3 in 6 proti 1 ter se z zlatimi črkami vpisal v zgodovino evropskega mladinskega tenisa gluhih, saj je bil omenjeni turnir prvič izveden.

Ob štirinajstih je odigral še finale mešanih parov, kjer sta se s Sophie Paul pomerila z italijansko dvojico Luco Lentinijem in Deborah Dona- dio. Sophie in Marino sta zaostajala večji del tekme. Pri rezultatu 5 proti 7 pa sva se nebesedno pogovorila in za tem je dobesedno eksplodi- ral. Igral je po celotnem igrišču in končni rezultat 9 proti 7 dosegel z asom. Veselje je bilo nepopisno. Dobitniki medalj v kategoriji mladinskih mešanih parov Sledila je svečana proglasitev zma- govalcev, najprej v članski, nato pa sestanek, na katerem so predstavi- rovanca. Ogledal si je vse njegove še v mladinski konkurenci. S tem se li program in izvedli žrebanje. Za tekme, saj ga je na njegov izjemni je prvenstvo uradno končalo. Marina kot prvega nosilca je bilo talent že pred tekmovanjem opozo- prvo kolo prosto, v drugem pa se je ril predstavnik zveze Tobias Burz. Zvečer sva se udeležila zaključnega pomeril s Turkom Sercanom Yesilo- dogodka z večerjo in zabavo. Za vom. Petek, 20. julij 2012 vstopnico sva vsak odštela dvajset evrov. Poveselili smo se, obujali Na mladinski turnir, v okviru kate- Na igrišče sva se odpravila ob enaj- spomine in si obljubili, da se priho- rega so izvedli tekmovanja posa- stih, kjer je Marino uro kasneje od- dnje leto srečamo v Sofiji. meznikov in mešanih parov, so se igral polfinalno tekmo z Avstrijcem zaradi časovne stiske in zasedenosti Stefanom Urbanom. Brez težav je Končni vrstni red igrišč uvrstili le najboljši predstavni- zmagal s 6 proti 1 in 6 proti 2 ter ki iz devetih držav – Nemčije, Avstri- se v mladinski kategoriji uvrstil v fi- Mladinska kategorija posamično je, Italije, Francije, Velike Britanije, nale. Po tekmi sva pojedla kosilo in 1. Marino Kegl, Slovenija Turčije, Norveške, Rusije in Sloveni- si ogledala nekaj tekem, nato pa še 2. Jack Clifton, Velika Britanija je. malo trenirala. 3. Stefan Urban, Avstrija 4. Alexandre Sanchez, Francija Marino je turškega nasprotnika z Pozno popoldne je skupaj s Sophie rezultatom 6 proti 0 in 6 proti 1 Paul odigral še polfinale mešanih Mladinska kategorija mešani pari premagal brez težav, v konkurenci dvojic. Njuna nasprotnika sta bila 1. Marino Kegl, Slovenija/Sophie mešanih parov pa se je pomeril na- Norvežana Leonard Roos in Ceci- Paul, Velika Britanija slednji dan. lie Korshavn. Marino je dal vse od 2. Luca Lentini, Italija/Deborah sebe, pokrival je celotno igrišče in Donadio, Italija Popoldne smo imeli drugi tehnični tekmo vrhunsko odigral. Zmagala 3. Stefan Urban, Avstrija/Belinda sestanek, kjer so ocenili dotedanji sta z 9 proti 0. Brunnbauer, Avstrija potek prvenstva ter predstavili na- 4. Leonard Roos, Norveška/Cecilie črt nadaljnjih tekmovanj. Prihodnje Zvečer sva se utrujena vrnila v hotel, Korshavn, Norveška leto bodo olimpijske igre, leta 2014 povečerjala in se pogovorila o dobo prvič svetovno prvenstvo v kon- gajanju minulega dne. Članska konkurenca posamično kurenci posameznikov in parov, leta 1. Mikael Laurent, Francija 2015 pa t. i. Dresse in Maere Cup. Sobota, 21. julij 2012 2. Mathe Gabor, Madžarska 3. Mario Kargl, Avstrija Predstavnik Evropske zveze za šport Pred Marinom sta bili še dve skle- 4. Vincent Novelli, Francija gluhih Guido Zanecchia mi je česti- pni dejanji, saj se je tega dne odvi- 5. Marino Kegl, Slovenija tal za odlične nastope mojega va- jal finale prvenstva posameznikov in Darko Kegl

IZ SVETA TIŠINE 43 Šport Sprejem evropskih prvakov pri ministru

nagrade. Skrajni čas je, da se omenjena problematika uredi v njihovo dobro in se tudi pri nagrajevanju izenačijo s slišečimi. Minister je izrazil spoštovanje in občudovanje neiz- merne volje in energije, s katero se posvečajo športu ter iz dneva v dan kljubujejo težavam. Poudaril je, da je košarkarska reprezentanca gluhih ena najuspešnejših slovenskih re- prezentanc, zato je škoda, da njihovi uspehi niso bolj prepoznavni. Ob tem je izrazil upanje, da bo srečanje pomagalo večji prepoznavnosti in pokazalo, da v državi obstajajo tudi zelo uspešni športniki, o katerih se manj govori. Slovenija je uredila nekatera vprašanja s področja špor- Sprejem pri ministru ta invalidov, ki je v okviru pogojev, mednarodnega razreda, kar pred- pravil in kriterijev za registracijo ter Minister za izobraževanje, znanost, stavlja veliko podporo športu glu- kategorizacijo športnikov enakovre- kulturo in šport dr. Žiga Turk je ko- hih in športu invalidov nasploh. den ostalim športom. Mednje sodi nec julija sprejel slovensko košarkar- Miha Zupan je bil leta 2010 izbran tudi vključevanje gluhih športnikov sko reprezentanco gluhih, ki je na za najboljšega gluhega športnika v košarko in alpsko smučanje. Od nedavnem evropskem prvenstvu v na svetu. Kapetan reprezentance leta 2008 pravila ministrstva dolo- Turčiji osvojila prvo mesto. Miha Zupan se je ministru zahvalil čajo, da se za medaljo na paraolim- za povabilo in pojasnil, s kakšnimi pijskih igrah prizna enako nagrado Vodja odprave, sekretar Športne problemi se srečujejo gluhi košar- kot za medaljo na olimpijskih igrah. zveze gluhih Slovenije Anton Petrič, karji in gluhi športniki nasploh. Ko Odprta pa ostajajo vprašanja zapo- je predstavil košarkarsko reprezen- se intenzivno pripravljajo na velika slovanja športnikov invalidov, pri tanco in kronološko nanizal njene tekmovanja, žrtvujejo dopust, pro- čemer je opozoril, da zaposlovanja uspehe – sedem odličij, med njimi sti čas in zdravje. Pogosto jih pestijo športnikov iz ekipnih športov v dr- dva naslova evropskih prvakov. Po- poškodbe, tudi na tekmovanjih. Če- žavni upravi še ni bilo. Kljub temu udaril je, da je bila ekipa za uspeh prav imajo status kategoriziranega se bo ministrstvo zavzemalo za po- leta 2008 nagrajena z Bloudkovo športnika, ne prejemajo nikakršnih zitivne rešitve pri urejanju statusa plaketo, Olimpijski komite Slove- nadomestil, dobijo le kakšen po- športnikov invalidov. Minister se je nije pa jo je odlikoval s srebrnim pust pri zavarovanju. V primerjavi reprezentantom zahvalil za prispe- znakom. Člani košarkarske repre- s slišečimi vrhunskimi športniki ni- vek k dvigu ugleda naše države ter zentance gluhih Slovenije so prvi majo nobenih ugodnosti, za osvoje- jim zaželel še mnogo uspehov. športniki invalidi s kategorizacijo na odličja pa ne prejmejo denarne Anton Petrič

Gledališka skupina Zveze dru- štev gluhih in naglušnih Slove- Sedmi evropski gledališki nije Tihe stopinje je bila v konkurenci petdesetih gledaliških festival gluhih Salvia Slovensko odpravo smo sestavlja- blizu gledališča. Drugi dan smo skupin iz vse Evrope izbrana li Petra Šiler, Tea Lukan, Vladan imeli prosto, čas smo v hotelskem med dvanajst skupin, ki so na- Vukajlović, Damjan Šebjan in jaz. hodniku izkoristili za vaje mimike in V estonsko prestolnico smo z du- kretenj, vadili pa smo tudi na odru stopile na sedmem evropskem najskega letališča poleteli prek – z zvokom in lučmi. Festival so s gledališkem festivalu Salvia v latvijskega glavnega mesta Riga. predstavo 'Življenje je isto' otvorili estonskem Talinu. Nastanili smo se v središču mesta, Latvijci.

44 IZ SVETA TIŠINE Šport Predstavitev košarkarske reprezentance gluhih Slovenije v Stožicah

V športni dvorani Stožice je med 3. in 5. avgustom potekal košarkarski turnir re- prezentanc z ozemlja nek- danje Jugoslavije za pokal Adecco. Poleg Slovenije so se ga udeležile Hrvaška, Srbija ter Bosna in Hercegovina. V reprezentanci Slovenije pod vodstvom trenerja Božidarja Maljkovića je nastopil tudi kapetan Miha Zupan. Košarkarska reprerentanca gluhih Slovenije V polčasu tekme med Slovenijo in Srbijo je Košarkarska zveza Slovenije reprezentanco gluhih, ki je na leto- šnjem evropskem prvenstvu gluhih v Turčiji osvojila naslov evropskih prvakov, povabila, naj se predstavi širši športni javnosti. Zbrali so se ob robu igrišča in počakali na kapetana Miho Zupana, ki je igral na tekmi, nato pa pritekli na igrišče. Zlato ekipo so poimensko predstavili, publi- ka pa je vstala in bučno zaploskala. Reprezentantom in vodstvu ekipe so podelili spominske drese z napisom 'prvaki', v imenu Košarkarske zveze Slovenije pa jih je pozdravil podpredsednik Miro Smrekar ter jim čestital za uspeh.

Anton Petrič Podelitev spominskih dresov

Tretjega dne smo si z vodičem ogle- Četrti dan smo se vsi udeleženci festiva- gluhih v Talinu. Predsednik je spre- dali mesto. Razkazal nam je kulturno- la razdelili v tri skupine, in se udeležili govoril o zgodovini društva in nam zgodovinske znamenitosti ter nam treh delavnic na temo plesa, poezije in razkazal prostore. Popoldne smo v povedal veliko zanimivega. Vodje vizualnega prikaza. Zvečer smo si ogle- gledališču vadili za nastop na zaključ- skupin smo bili povabljeni na spre- dali predstavo belgijske skupine z zgod- ni prireditvi, ki so si ga ogledali tudi jem na britansko veleposlaništvo, bo 'Na železniški postaji'. Za njo so s gledalci iz Velike Britanije in Hongkon- kjer so nam postregli z gurmanskimi flamenkom nastopili gluhi madžarski ga. Ob koncu so organizatorji zastavo jedmi, ob pijači pa smo klepetali, plesalci. Občinstvo je bilo navdušeno festivala predali predstavnikom ma- navezovali stike ter izmenjavali ide- in marsikdo se jim je želel pridružiti na džarskega mesta Vac, mi pa smo se po je. Zvečer smo se nasmejali nemški odru. Zadnji so se predstavili Finci z zani- pogostitvi odpravili domov. komediji v mednarodni kretnji z na- mivo, a abstraktno in žalostno vsebino. slovom 'Pokaži, kakšni so drugačni'. Peti dan smo obiskali lokalno društvo Lada Lištvanova

IZ SVETA TIŠINE 45 Šport Državno prvenstvo gluhih v odbojki na mivki Konec avgusta je Društvo gluhih in naglušnih Podravja Maribor na Ptu- Udeleženci prvenstva ju organiziralo državno prvenstvo gluhih v odbojki na mivki. Presti- enote Zveze odbojkarskih sodnikov močjo Zveze društev gluhih in na- žnega tekmovanja se je udeležilo Slovenije. glušnih Slovenije, ki je poskrbela za 17 ekip – 7 ženskih in 10 moških iz sofinanciranje dogodka in medalje, devetih društev gluhih in naglušnih Podžupanja je pohvalila odlično or- Mestne občine Ptuj ter številnih do- Slovenije. Skupaj se je turnirja ude- ganizacijo turnirja. V društvu smo natorjev, katerim se zahvaljujemo ležilo 34 športnic in športnikov ter ponosni, da smo uspeli organizi- za pomoč. Posebna zahvala gre De- veliko število navijačev in ljubiteljev rati tako veliko tekmovanje na dr- janu Klasincu s Ptuja, ki je ves čas tega zanimivega športa. Prvenstvo žavnem nivoju, ki je prvič potekalo pomagal pri organizaciji tekmova- se je odvijalo na dveh lokacijah, v na Ptuju. Med tekmovanjem nas je nja, tolmačici slovenskega znakov- Športnem parku Ranca in Športnem prišla pozdravit tudi predstavnica nega jezika, sodnikom ter vodstvu parku Spuhlja. Mestne občine Ptuj ter predsedni- in upraviteljem športnih parkov, ki ca ptujskega Sveta invalidov Metka so številnim športnikom, invalidom Svečana otvoritev je potekala na Jurešič, ki je skupaj s številnimi gle- sluha, omogočili nepozabno dožive- Ranci, kjer je udeležence pozdravil dalci spremljala dvoboje parov na tje. predsednik športne sekcije podrav- mivki. skega društva Aleš Škof, nagovorila Pri pripravi prvenstva so sodelovali pa jih je tudi podžupanja Mestne Finalnim tekmam sta sledili svečana vsi sodelavci strokovne službe dru- občine Ptuj Helena Neudauer, ki je razglasitev rezultatov in podelitev štva ter številni gluhi in naglušni otvorila tekmovanje. Tehnični dele- medalj najboljšim tekmovalkam in prostovoljci. Z veliko mero navdu- gat Športne zveze gluhih Slovenije tekmovalcem. Nato nas je več kot šenja so uredili vse potrebno za ne- je bil Damjan Šebjan. Otvoritev, sedemdeset druženje nadaljevalo v moteno izvedbo tekmovanja, za kar pozdravne nagovore in slovensko ptujski restavraciji Amfora grill ter se jim iskreno zahvaljujem. himno je v slovenski znakovni je- v prostorih podružnice društva na zik tolmačila Sabina Pokovec. Za Ptuju, kjer smo se izvrstno razpolo- Rezultati sojenje so skrbeli sodniki in glavna ženi družili do poznih večernih ur. sodnica Ana Nimac iz mariborske Turnir smo uspešno izpeljali s po- Ženske: 1. Mestno društvo gluhih Ljubljana (B) – državne prvakinje 2. Društvo gluhih in naglušnih Podravja Maribor 3. Mestno društvo gluhih Ljubljana (A)

Moški: 1. Društvo gluhih in naglušnih Celje – državni prvaki 2. Društvo gluhih in naglušnih Podravja Maribor (B) 3. Društvo gluhih in naglušnih Dobitniki Severne Primorske medalj Milan Kotnik

46 IZ SVETA TIŠINE Šport

Tečaj nordijske hoje

Podjetje Ascom, ki na trgu nastopa pod blagovno znamko Kolektor, je

v sklopu projekta Zdravje organizi- Zbor udeležencev ralo tečaj nordijske hoje in pohod na Hleviše. Mentor nordijske hoje je bil profesor športne vzgoje Dra- go Kavčič, somentor pa dr. Bojan Pelhan. Z menoj je bila tolmačka Mojca Klepec Korenjak.

Na tečaj se nas je prijavilo osemnajst sodelavcev, zbrali pa smo se na Ahacijevem trgu v Idriji. Ko smo se ogreli, nam je mentor Drago, ki je s seboj prinesel tudi palice, pokazal osnove nordijske hoje. Palice za nordijsko hojo so narejene iz karbona in se v nekaterih podrobnostih razlikujejo od pohodnih. Ko smo osvojili osnovne korake, smo pot nadaljevali proti vrhu Hleviš. V družbi sodelavcev, ki so naju s tolmačko lepo sprejeli, sem se počutila dobro in Vzpon enakovredno. Vzpon je bil naporen, a je v dobri družbi hitro minil. Na vrhu smo posedeli v planinski koči, nato pa se dobre volje ter polni vtisov in novih informacij vrnili v dolino. Preden smo se poslovili, smo se dogovorili, da se kmalu spet srečamo. Nordijska hoja je oblika hoje s palicami, pri kateri hodimo čim bolj naravno. Gibanje rok je takšno kot pri hoji brez palic, le koraki so nekoliko daljši. Uporaba palic omogoča, da pri hoji uporabljamo tudi mišice trupa in rok. Z nordijsko hojo pridobi- mo energijo in življenjsko moč, pomaga pa nam iz- boljšati tudi splošno počutje, saj se v naravi najlaže odklopimo od vsakdana, sprostimo ter premagamo utrujenost, jezo in razdražljivost. Nordijska hoja kot oblika gibanja je človeku najbliže in je primerna za vsakogar, hkrati pa je ena najbolj učinkovitih in do- stopnih telesnih aktivnosti, pri kateri potrebujemo le palice, tekaške ali pohodne čevlje, dobro voljo in naravo. Marjana Rejec Po ravnem je šlo lažje

IZ SVETA TIŠINE 47 Šport Mednarodni turnir gluhih v kegljanju

Na kegljišču Golovec v gutina Draganjaca iz novomeškega plačno, nato pa smo si jih morali društva, Janeza Pavška iz kranjskega izposoditi. Na predvečer turnirja so Celju je konec junija po- društva ter sebe. Vadili so doma in na sedež celjskega društva prispe- me sproti obveščali o rezultatih. li Nemci in Avstrijci, ki smo jim na tekal mednarodni turnir kratko predstavili potek dogodka. gluhih v kegljanju. Na Nekaj težav smo imeli z dresi, saj Hrvati so se nastanili v hotelu. Pri- mi je prodajalec pred tekmovanjem hodnji dan se je zjutraj pričelo tek- tekmovanju je sodelo- obljubil, da jih bomo dobili brez- movanje. valo šest moških in tri ženske ekipe iz Nemči- je, Avstrije, Hrvaške in Slovenije – skupaj 41 tekmovalcev. Češka je zaradi finančnih težav udeležbo odpovedala le nekaj dni pred začet- kom.

Slovenski predstavniki smo na lanskem tekmovanju v nemškem Strau- bingu dosegli dobre rezultate, zato so mi kolegi predlagali, naj prevza- mem organizacijo turnirja. Odgo- vorne naloge sem se sprva malce ustrašil, saj dogodka v okviru programa Športne zveze gluhih Slove- nije nismo načrtovali, nato pa sem Trije najboljši jo sprejel kot izziv. Tudi zveza jo je potrdila. Rezultati

Nastopil sem v vlogi organizatorja Moški Ženske in tekmovalca, moja naloga pa je bila organizirati tekmovanje, sesta- 1. Nemčija 2 2137 točk 1. Nemčija 1 1546 točk viti kakovostno ekipo ter pridobiti 2. Nemčija 1 2133 točk 2. Hrvaška 1472 točk prostovoljce, ki bi pomagali med 3. Avstrija 1 2101 točk 3. Nemčija 2 1405 točk tekmovanjem. Po pomoč sem se 4. Hrvaška 2100 točk obrnil na vsa društva gluhih in na- 5. Slovenija 2043 točk glušnih ter jih pozval, naj člane, ki 6. Avstrija 2 2033 točk se ukvarjajo s kegljanjem, prijavijo na državno prvenstvo invalidov. Z rezultati slovenske ekipe nisem bil organizacijo evropskega prvenstva najbolj zadovoljen, priznati pa mo- gluhih v kegljanju. Nato smo izbra- Prvenstvo je organizirala Zveza za ram, da smo se zelo trudili. Čeprav li tehničnega delegata za kegljanje, šport invalidov Slovenije, potekalo nismo igrali najbolje, je pomem- ki bo spremljal prvenstvo, izbiro pa pa je v začetku maja v Celju. Prijavi- bno, da nismo bili zadnji. Po kosilu mora potrditi EDSO. Prihodnji dan lo se je osem tekmovalcev, ker pa ni smo se sestali, da se pogovorimo o se je v kategoriji posamično in kom- bilo časa, da bi organizirali tekmo- dogajanju prihodnjega dne, udele- binacija (petek in sobota skupaj) vanje za izbor petih najboljših, sem žencem sestanka pa sem povedal, prijavilo 30 moških in 11 žensk. Na- med njimi izbral Tomaža Klemena iz da so na kongresu Evropske zveze za peto je bilo predvsem med prvimi celjskega društva, Esada Hadžiagića šport gluhih (EDSO), ki je bil letos sedmimi moškimi tekmovalci, ki so iz invalidskega društva Ravne, Dra- v Moskvi, potrdili moj predlog za se potegovali za visoke uvrstitve.

48 IZ SVETA TIŠINE Šport

Rezultati posamično Moški

1. Aleš Peperko, Slovenija 571 točk 2. Josef Voran, Nemčija 564 točk 3. Ljubo Pejašinovič, Hrvaška 549 točk

20. Tomaž Klemen, Slovenija 486 točk 25. Dragutin Draganjac, Slovenija 468 točk 26. Esad Hadžiagić, Slovenija 463 točk

Ženske

1. Sandra Keller, Nemčija 563 točk 2. Matea Sipić, Hrvaška Slovenski navijači 544 točk 3. Kerstin Muller, Nemčija Sam sem dosegel velik uspeh, saj ubranil lanski naslov iz nemškega 537 točk sem zmagal v vseh disciplinah in Straubinga.

Rezultati Pokal in medalje smo podelili pred kombinacija (petek in sobota) kegljiščem, udeleženci pa so bili z organizacijo in potekom tekmova- Moški nja zelo zadovoljni.

1. Aleš Peperko, Slovenija 562 + 571 = 1133 točk 2. Dirk Uhlig, Nemčija 567 + 540 = 1107 točk 3. Josef Voran, Nemčija 540 + 564 = 1104 točk 22. Esad Hadžiagić, Slovenija 525 + 463 = 988 točk 23. Tomaž Klemen, Slovenija 498 + 486 = 984 točk 27. Dragutin Draganjac, Slovenija 458 + 460 = 926 točk

Ženske

1. Sandra Keller, Nemčija 513 + 563 = 1076 točk 2. Silvia Weber, Nemčija 522 + 524 = 1046 točk 3. Matea Sipić, Hrvaška 480 + 544 = 1024 točk Aleš Peperko

Po končanemu tekmovanju posameznikov smo se želeli pomeriti še v disci- Stroške tekmovanja je krila Športna plini, imenovani sprint. Po pogovoru z upravljavcem kegljišča je ta privolil zveza gluhih Slovenije, za kar se ji v nadaljnje tekmovanje. zahvaljujemo. Za moj uspeh pa bi se rad zahvalil kegljaškemu klubu iz Slovenskih Konjic, kjer so mi omo- Rezultati gočili uporabo steze za treninge. sprint Tudi sodniki so dobro opravili svoje delo. Na koncu še zahvala prosto- Moški Ženske voljcem za pomoč pri organizaciji in izvedbi tekmovanja ter navijačem 1. Aleš Peperko, Slovenija 1. Kerstin Muller, Nemčija za spodbudo. 2. Stefan Kermautz, Avstrija 2. Silvia Weber, Nemčija 3. Josef Rothmfier, Nemčija 3. Martina Schneider, Nemčija Aleš Peperko

IZ SVETA TIŠINE 49 Kultura

se takoj lotili dela. Udeležencem sem nato pokazal, kako posnetke s kamere prenesemo na računalnik. Ker smo imeli na razpolago šest ra- čunalnikov, smo se razporedili v tri skupine po dva in tri po enega. Pri prenašanju smo ugotovili, da nam manjka posnetek semaforja, ker v Kranjski Gori ni nobenega. Predlagal sem, da posnetke zmontiramo brez njega, prihodnji dan pa se bo skupina snemalcev odpravila na Jesenice, kjer ga bodo posneli. Ko smo pre- nesli vse posnetke, smo si jih najprej ogledali, opozoril pa sem jih tudi na napake. Ko so v posnetih kadrih vi- deli nasproti stoječega kamermana, Spoznavanje nastavitev kamere so se prav vsi prijeli za glavo. Po- snetke za montažo so uredili v programu Windows Live Movie Maker, Tridnevna filmska z vmesno večerjo pa so z velikim navdušenjem montirali skoraj štiri ure. Postanek na rdeči luči traja pol delavnica v Kranjski Gori minute, pri montaži pa smo lahko naredili posnetek do treh minut. Letos sem v Kranjski Gori slov – Ob semaforju in Grozne sanje. Razlika je v tem, da se v kratkem fil- Med pogovorom je čas hitro minil mu zamenja veliko kadrov. Ob vsem vodil filmsko delavnico, ki in presenečeni smo ugotovili, da je navdušenju nismo opazili, da je ura jo vsako leto organizira so- ura že enajst. Ker je bilo pozno, sem že pol enajstih, zato sem predlagal, delavec Tone Petrič. Ude- predlagal, naj ideji prespijo, zju- da z delom nadaljujemo prihodnji ležilo se je je osem članov traj pa se bomo odločili za boljšo. dan. Kljub temu so vsi udeleženci v Prihodnjega dne smo se po zajtrku sobe odnesli računalnike in do jutra društev gluhih in naglušnih, zbrali v dvorani, kjer smo se odloči- končali montažo. ki so se pred tem prijavili na li, katero idejo bomo izpeljali. Tudi razpis Zveze društev gluhih zaradi muhastega vremena smo se Naslednje jutro sva se s kolegom ta- in naglušnih Slovenije. Vsi odločili za tematiko z naslovom Ob koj po zajtrku odpravila na Jesenice, semaforju. Dogovorili smo se, da kjer sva posnela še zadnji kader s so pokazali veliko vnemo in bomo v filmu igrali Daša, Tea, Jure semaforjem. Ostali so se med tem navdušenje. in jaz, ostali pa bodo snemali. Vsi pogovorili o napakah, ki so jih na- snemalci so se izjemno trudili, nare- redili pri montaži. Ko sva se vrnila, Po začetnem spoznavanju je vsak dili pa so tudi veliko napak. Tako so smo kader naložili na računalnike, povedal, koliko znanja ima o snema- med drugim v kader ujeli snemalca, ga zmontirali in končali. Zmontirane nju in montaži, nato pa smo si sku- ki je snemal na nasprotni strani. Na prispevke sem prenesel na trdi disk, paj ogledali kamero, s katero smo napake jih namenoma nisem opo- v sejni sobi pa smo si jih ogledali med delavnico preživeli veliko časa. zoril med snemanjem, saj sem želel, na televiziji. Prav vsi so naredili iz- Ugotovili smo, da je tehnika zelo da jih med montažo sami opazijo. vrstne filme, polne humorja, izbrali napredovala, saj je na novi kame- so lepe posnetke, v nobenem kadru ri, kakršno imajo vsa društva, sko- Preglavice nam je delalo tudi vre- pa ni bilo videti nasproti stoječega raj vse avtomatizirano. Udeležence me, saj smo morali snemanje zaradi snemalca. Ker smo za snemanje sem opozoril na pomembnost njene močnega naliva dvakrat prekiniti. uporabili kar šest kamer, smo lah- postavitve, saj ne sme biti postavlje- Zato smo raje odšli na kosilo. Po ko- ko z različnih zornih kotov naenkrat na tako, da snemamo proti oknu silu je bil predviden dveurni počitek, naredili več enakih posnetkov. Do- ali soncu, ker se posnetega ne vidi. ker pa se je vreme izboljšalo, sem govorili smo se, da bom med vse- Zvečer smo se začeli pogovarjati o predlagal, da nemudoma začnemo mi izbral najboljše in jih v studiu na projektu, kratkem filmu, ki ga bomo snemati. Ko smo s snemanjem sko- Zvezi zmontiral v kratek film, ki si predstavili na letošnjem filmskem raj končali, je znova začelo močno ga boste lahko ogledali tudi na film- festivalu v Trbovljah, katerega or- deževati in ni prenehalo do večera. skem festivalu v Trbovljah. Vabljeni. ganizira Društvo gluhih in naglušnih Zato smo bili prav zadovoljni, da Ljubljana. Padli sta dve ideji za na- si nismo privoščili počitka, temveč Gorazd Orešnik

50 IZ SVETA TIŠINE Našim članom

V slovo RADU VIDMARJU

Abrahamovcu, možu in očetu Zvonku Bizjaku Veliko sreče, lepih sanj, Zapustil nas je naš član naj ti prinese tvoj rojstni dan. Rado Vidmar, Abraham naj zaživi rojen februarja 1948. v radosti in brez skrbi. Živel je v svetu tišine ter tiho in nenadno odšel. Vse najboljše! Bil je aktivni član društva, Družina Bizjak-Uršej najraje se je ukvarjal s športom.

Po upokojitvi se je vrnil Spletna TV je globalni medij, ki v domači kraj ter postal informira in izobražuje s sliko, član Društva gluhih in tekstom, znakovnim jezikom ter naglušnih Severne z zvokom. Primorske.

Spletno informiranje je celovito, ažurno, relevantno ter časovno in Hvala vsem, ki ste ga prostorsko neomejeno. pospremili na zadnji poti.

Vabimo vas k ogledu naših prispevkov, ki so s klikom dostopni DGN Ljubljana na spletni strani Zveze društev DGN Severne Primorske gluhih in naglušnih Slovenije www.zveza-gns.si.

IZ SVETA TIŠINE 51 Povzetek

Summary _ povzetek

Slovenian Deaf and Hard of Hearing Act proposal has not yet been voted Clubs Association’s President Frida through. Among other things the Planinc, Vice-President Franc Kos law is about to arrange financial and Secretary Matjaž Juhart paid a compensation and the right to use an visit to Deputy Groups in the Slove- assistant taking notes for the deaf. nian Parliament. The aim of the visit Despite the fact that the law has been was to inform them about problems coordinated the Ministry of Labour, and situations the impaired hearing Family and Social Affairs has not con- community in Slovenia is dealing tinued with the procedures. with. We were surprised by the decision of Although mutually agreed that the the Ministry of Labour, Family and So- Equalisation of Opportunities for cial Affairs to invalidate the appoint- Persons with Disabilities Act will ade- ment of the Professional Committee quately be carried out and Techni- for Surveillance of Compliance with cal Means Regulations Paper signed, Disability Organisation Measures. the Ministry of Labour, Family and The Committee provided consent Social Affairs hasn’t completed any for all new disability organisations of them. Therefore the Association’s creating the ground for the Minister representatives called a meeting to make decisions. Now the Ministry with the Head of the Directorate for professionals will replace the Com- Disabled at the Ministry who guaran- mittee and disabled representatives teed that the Regulations will be will no longer have the opportunity signed before the summer. Unfortu- to express their opinion. nately, no such thing has happened so far. Slovenian Deaf Basketball Team won European Deaf Basketball Champion- In cooperation with the Faculty of ship title. Miha Zupan and Saša Lukić Education, Ljubljana’s Deaf and were chosen among top five contest- Hard-of-Hearing Institute, Deaf Stu- ants at the event. To achieve such a dents Teacher’s Association and rep- success takes a great deal of sacrifice, resentatives from the Ministry of Edu- even though the contestants have cation, Science, Culture and Sport not received any reward or financial we have organised a one-day event incentive from the state. trying to attract the attention to a great scope of problems deaf pupils We look forward to this year’s cele- in integration and segregation are bration of the International Day of dealing with. the Deaf in Krško where we will also celebrate the 50th anniversary of We again appealed state authorities Posavje Krško Club. Everybody (or- that despite already being coordi- ganisational committee, Club’s em- nated with disabled the Personal ployees, members and volunteers) is Assistance for Persons with Disabilities fully busy with preparation.

52 IZ SVETA TIŠINE