DOCSLIB.ORG

Glasbena Šola Skladateljev Ipavcev Šentjur

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Glasbena Šola Skladateljev Ipavcev Šentjur GLASBENA ŠOLA SKLADATELJEV IPAVCEV ŠENTJUR PUBLIKACIJA ZA ŠOLSKO LETO 2015/16 September 2015 UVOD Kratka predstavitev glasbene šole Glasbena šola je v Šentjurju začela delovati oktobra 1968 v sklopu Delavske univerze. Dve leti kasneje je prišla pod okrilje Osnovne šole Šentjur. Leta 1972 si je pridobila prostore na sedanji lokaciji, tj. na Ulici Dušana Kvedra 29. Z januarjem 1976 je postala Glasbena šola Skladateljev Ipavcev samostojni zavod. Ustanovitelj zavoda je Občina Šentjur, ustanovljen pa je bil z odlokom Občine 18. 12. 1991. Dejavnost zavoda je osnovno glasbeno izobraževanje. Zavod je za svoje obveznosti odgovoren s sredstvi, ki so v pravnem prometu. Je pravna oseba s popolno odgovornostjo za svoje obveznosti z vsem premoženjem, s katerim razpolaga. Zastopa in predstavlja ga ravnatelj brez omejitev. Zavod s svojo dejavnostjo zadovoljuje potrebe po osnovnem glasbenem izobraževanju za otroke na območju naslednjih krajevnih okolišev: Bezovje, Brezje, Dobrina, Dolga Gora, Dramlje, Golobinjek, Gorica, Goričica, Grobelno, Javorje, Kalobje, Kameno, Krajnčica, Laziše, Loka pri Žusmu, Lokarje, Loke pri Planini, Lopaca, Marija Dobje, Ostrožno, Paridol, Planina, Planinska vas, Pletovarje, Podgrad, Podpeč, Ponikva, Prapretno, Presečno, Primož, Rifnik, Slatina, Slivnica, Straška Gora, Suho, Šentjur, Šentvid, Tratna, Vezovje, Vodruž, Vodule, Zagaj, Zg. Selce, Zlateče. Če ima zavod proste kapacitete, lahko nudi izobraževanje otrokom z območij izven omenjenih krajevnih okolišev, ki po naravnih merilih bolj sodijo v omenjena. Enako velja za otroke, ki nimajo možnosti poučevanja vseh instrumentov na svojem območju. Matična enota je Glasbena šola Skladateljev Ipavcev Šentjur, kjer je sedež zavoda. V tej enoti se vpisuje otroke v glasbeno šolo za celoten zavod. Šola dosega svoje vzgojno-izobraževalne cilje z organiziranim glasbeno-vzgojnim delom na temelju ustreznih načrtov, delovnega programa, posebnih individualnih načrtov, posebnih metod dela ter uvajanjem otrok za nadaljevanje glasbenega študija ali vključevanje v amatersko glasbeno dejavnost v občini Šentjur. 1 BENJAMIN IPAVEC (1829-1908) Benjamin Ipavec je eden izmed pomembnih osebnosti slovenske glasbe v drugi polovici 19. stoletja. Pisal je narodnjaške budnice in zborovske skladbe za različne priložnosti. Zelo zgodaj je začel komponirati na Prešernove tekste, posvetil pa se je tudi skladanju samospevov. Napisal je prvo slovensko opereto Tičnik in prvo slovensko romantično opero Teharski plemiči. V Gradcu, kjer je živel in deloval kot zdravnik, je bil znan tudi kot skladatelj plesne glasbe. Svojo kompozicijsko znanje je izpopolnil pri znamenitem glasbenem učitelju W. Mayerju. GUSTAV IPAVEC (1831-1908) Gustav Ipavec je pokazal svojo glasbeno nadarjenost že v študentskih časih na Dunaju. Leta 1858 se je vrnil v Šentjur in nasledil očetovo zdravniško prakso. Leta 1869 je postal župan in tudi eden redkih cesarskih svetnikov. Napisal je mnogo skladb za moški in mešani zbor (Vse mine, O mraku, Planinska roža, Slovenec sem, Slovenska dežela), nekaj samospevov (Pobratimija) in Četvorko za klavir. JOSIP IPAVEC (1873-1921) Josip Ipavec je bil Gustavov sin in najbolj nadarjen med skladatelji Ipavci. Leta 1901 je v Ljubljani izdal klavirsko verzijo prvega slovenskega baleta Možiček, njegove baladno ubrane samospeve pa so poslušali tako na Dunaju in v Berlinu kot celo v daljnji Ameriki. Svoje največje delo, komično opero Princesa Vrtoglavka, je napisal v letih 1905-1910, uspešno premiero pa je opera doživela šele 29. novembra 1997 v mariborski Operi. Kljub pomembnim delom (Zimska, Svadbeni zbor, Lipi, Imel sem ljubi dve) pa je bil skladatelj vse do našega časa premalo cenjen. Šele po simpoziju SAZU leta 1998 so ga po pomembnosti postavili ob bok bolj priznanemu skladatelju Antonu Lajovicu. Vsekakor je moč reči, da je Josip Ipavec odgovorno nadaljeval družinsko tradicijo in jo v marsičem tudi prerasel ter ji dal svetovljanske razsežnosti. 2 VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI PROGRAM Vzgojno-izobraževalni program Glasbene šole Šentjur obsega naslednje oddelke ‒ skupine instrumentov oziroma učne predmete: 1. INDIVIDUALNI POUK: klavir orgle harmonika violina, violončelo kitara pihala: kljunasta flavta, flavta, klarinet, saksofon trobila: trobenta, evfonij petje tolkala ljudski instrumenti: citre, diatonična harmonika 2. SKUPINSKI POUK: glasbena pripravnica (starost 6 let) nauk o glasbi, solfeggio I. in II. (obvezen predmet za vse učence individualnega pouka) komorna igra (godalna, trobilna in tolkalna skupina, orffova skupina, orkester flavt) harmonikarski orkester pihalni orkester kitarski orkester ZAPOSLENI NA ŠOLI UČITELJSKI ZBOR: Simona Zdolšek ravnateljica, klavir Betka Rauter violina, godalna komorna skupina Blanka Pasarič klavir Bojan Draksler klavir, klavirska harmonika, harmonikarski orkester trobenta, evfonij, kljunasta flavta, pihalni orkester, Boštjan Jager komorna igra Boštjan Korošec petje Damijana Rosenstein nauk o glasbi, solfeggio I. in II. Diana Štih flavta, kljunasta flavta Eva Zavšek tolkala, tolkalna skupina Franci Kolar diatonična harmonika, klavirska harmonika Jelena Dukić Segečić klavir Jelka Iskra klavir 3 Larysa Kocherova klavir, korepeticije (godala, pihala) Maja Keblič violončelo Marko Golež flavta, NGL Marta K. Koberski flavta, kljunasta flavta, orkester flavt Mateja Hladnik korepeticije (pihala) Matjaž Vodišek klarinet, saksofon, kljunasta flavta Mojca Eferl klavir, korepeticije (petje) Nataša Aškerc klarinet, kljunasta flavta, knjižnica Rok Lajlar kitara Romana Javšovec klavirska harmonika, citre Rudi Sakelšek diatonična harmonika Simon Jager orgle, klavir, korepeticije (trobila, flavta) Tina Pečar klavir, komorna igra, GPR, NGL Uroš Eferl kitara, kitarski orkester, NGL TEHNIČNO – ADMINISTRATIVNI DELAVCI Sabina Jevšinek poslovna sekretarka, računovodkinja Nadja Klančnik računovodkinja Vida Zidanšek hišnica, čistilka Simona Luževič čistilka (Center Gustav) Svet GŠ sestavljajo: 1. predstavniki ustanovitelja: Brigita Perčič Nastija Močnik Andreja Šporer 2. predstavniki staršev: Gordana Grajžel Karla Robič Žekar Simon Štrajhar 3. predstavniki šole: Uroš Eferl Boštjan Jager Sabina Jevšinek Betka Rauter Matjaž Vodišek 4 Predsednik sveta je Uroš Eferl, prof. Ravnateljica šole je Simona Zdolšek, prof., ki kot pedagoški vodja in poslovodni organ opravlja naloge v skladu z ZOFVI. Strokovni organi Strokovni organi na šoli so: a. učiteljski zbor b. razredniki c. strokovni aktivi Strokovni organi delujejo v skladu s pristojnostmi, ki jih opredeljuje zakonodaja. Na šoli delujejo sledeči strokovni aktivi: 1. klavirski (vodja Jelka Iskra) 2. harmonikarski (vodja Romana Javšovec) 3. aktiv nauka o glasbi (vodja Damjana Rosenstein) VSEBINA IN OBLIKE PEDAGOŠKEGA VODENJA ŠOLE Strokovni organi si bodo prizadevali, da bodo svoje delo in s tem glasbeno-vzgojne programe uresničevali skladno z začrtanimi usmeritvami in v spoznanju, da je njihovo delo posvečeno otroku in slovenski glasbeni kulturi. POKLICNA VZGOJA IN USMERJANJE Poklicno svetovanje, usmerjanje in informiranje bodo učitelji vnašali v svoje glasbenovzgojno delo takoj, ko bodo opazili pri svojih učencih talent, sposobnost in muzikalnost. Te lastnosti usposabljajo učenca za nadaljnji študij. Te učence bodo učitelji posebej opozarjali na koncerte, RTV oddaje ipd. V okviru svojega pouka jih bodo njihovi učitelji: strokovno usmerjali v nadaljnje izobraževanje učencem bodo posredovali vsa gradiva za poklicno usmerjanje nudili jim bodo pomoč pri nadaljnjem šolanju 5 Priporočilo za dodatni pouk je v predmetnikih in obnovljenih učnih načrtih za glasbene šole. Glasbena šola bo sodelovala pri izpolnjevanju morebitnih prijav na razpis za vpis v srednjo glasbeno šolo, glasbeno gimnazijo. SODELOVANJE UČENCEV GLASBENE ŠOLE TEKMOVANJA V ŠOLSKEM LETU 2014/15 V šolskem letu 2014/15 so bili učenci Glasbene šole Šentjur zelo aktivni in uspešni na regijskih, državnih in mednarodnih tekmovanjih ter so posegali tudi po najvišjih priznanjih oz. plaketah. Glasbena šola Šentjur jim za njihove uspehe čestita in jih ob tem tudi poimensko objavlja: Oktober 2014 Mednarodno tekmovanje Aci Bertoncelj – Velenje Tinka Muck (klavir) bronasta plaketa (mentorica: Larysa Kocherova) December 2014 Mednarodno tekmovanje Ars nova – Trst Maša Leskovar (violina) 1. nagrada (mentorica: Betka Rauter, prof.) Iza Pia Peperko (flavta) 2. nagrada (mentorica: Diana Štih, prof.) Januar 2015 Mednarodno tekmovanje za nagrado Avsenik – Begunje na Gorenjskem Matic Bobnar (diat. harmonika) bronasto priznanje (mentor: Rudi Sakelšek) Februar 2015 Regijsko tekmovanje mladih slovenskih glasbenikov (Temsig) – Velenje Maša Leskovar (violina) zlato priznanje (mentorica: Betka Rauter, prof.) Marec 2015 Mednarodno tekmovanje Davorin Jenko – Beograd Klara Tiselj (flavta) 2. nagrada (mentorica: Marta K. Koberski, prof.) Marec 2015 Državno tekmovanje mladih glasbenikov RS Slovenija (Temsig) – Postojna Maša Leskovar (violina) srebrno priznanje (mentorica: Betka Rauter, prof.) Marec 2015 Mednarodno glasbeno tekmovanje »Svirel« - Grad Dobrova Maša Leskovar (violina) zlato priznanje (mentorica: Betka Rauter, prof.) April 2015 Mednarodno glasbeno tekmovanje »Svirel« - Štanjel Klara Tiselj (flavta) srebrno priznanje (mentorica: Marta K. Koberski, prof.) Kristian Močnik (tolkala) zlato priznanje (mentorica: Eva Zavšek, prof.) 6 Amadej Štrajhar (trobenta) zlato priznanje (mentor: Boštjan Jager, prof.) Naja Horjak (flavta) zlato priznanje (mentorica: Diana Štih, prof.) Zoja Ojsteršek (flavta) zlato priznanje (mentorica: Diana Štih, prof.) Tri flavt (Špela Oblak, Iza Pia Peperko,
Load more

Recommended publications
  • O D L O K O Ustanovitvi Javnega Vzgojnoizobraževalnega Zavoda Osnovna Šola Planina Pri Sevnici
    Na podlagi 3. člena zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91), 40., 41. in 140. člena zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96), ter 19. člena statuta Občine Šentjur pri Celju (Uradni list RS, št. 34/95) je Občinski svet občine Šentjur pri Celju na 16. seji dne 8. julija 1996 sprejel O D L O K o ustanovitvi javnega vzgojnoizobraževalnega zavoda Osnovna šola Planina pri Sevnici I. SPLOŠNA DOLOČBA 1. člen S tem odlokom Občina Šentjur pri Celju, s sedežem v Šentjurju (v nadaljevanju besedila: ustanovitelj) ustanavlja na področju osnovnega šolstva javni vzgojnoizobraževalni zavod Osnovna šola Planina pri Sevnici (v nadaljevanju: zavod). II. STATUSNE DOLOČBE 1. Ime, sedež in pravni status zavoda 2. člen Zavod posluje pod imenom: Osnovna šola Planina pri Sevnici, Občina Šentjur pri Celju, sedež zavoda je Planina pri Sevnici 69, Planina pri Sevnici. Skrajšano ime zavoda: OŠ Planina. 3. člen Zavod je za svoje obveznosti odgovoren s sredstvi, ki so v pravnem prometu. Zavod je pravna oseba s popolno odgovornostjo in odgovarja za svoje obveznosti z vsem premoženjem, s katerim razpolaga. 4. člen Zavod je vpisan v sodni register pri Okrožnem sodišču v Celju na registrskem vložku štev.: 1-3530-00. Zavod se vpiše v razvid zavodov vzgoje in izobraževanja, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za šolstvo. 5. člen Zavod je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi v poslovanju in v pravnem prometu, kot jih določata zakon in ta odlok. 2. Pečat zavoda 6. člen Zavod ima in uporablja svoj pečat okrogle oblike, premera 35 mm, v katerega sredini je grb Republike Slovenije, na zunanjem obodu pa je izpisano Osnovna šola Planina pri Sevnici, Občina Šentjur pri Celju, okrog grba pa Planina pri Sevnici 69.
    [Show full text]
  • P O V Z E T E K Z a P I S N I
    OBČINA ŠENTJUR OBČINSKI SVET P O V Z E T E K Z A P I S N I K A 1. SEJE OB ČINSKEGA SVETA OB ČINE ŠENTJUR - z dne, 9. novembra 2006 - POVZETEK ZAPISNIKA JE NAPISAN NA OSNOVI MAGNETOGRAMSKEGA ZAPISA 1. SEJE OB ČINSKEGA SVETA OB ČINE ŠENTJUR. Sejo Ob činskega sveta je na podlagi 20. člena Statuta ob čine Šentjur pri Celju (Uradni list RS, št. 40/99, 1/2002) in 21. člena Poslovnika ob činskega sveta ob čine Šentjur pri Celju ter njegovih delovnih teles (Uradni list RS, št. 41/99, 1/2002) sklical in vodil župan ob čine, Štefan TISEL. 1. seje Ob činskega sveta ob čine Šentjur se je udeležilo vseh 26 novoizvoljenih svetnic in svetnikov. SEJI SO PRISOSTVOVALI: - predstavniki strokovnih služb: . Jože Pal čnik, direktor ob činske uprave . Edi Peperko, namestnik direktorja ob činske uprave . Martina Ljubej, vodja oddelka za splošne in pravne zadeve . Sabina Pleterši č, pravnica . Irena Erjavec, zapisnikarka - Zlatka Bre čko, predsednica Ob činske volilne komisije - predstavniki sredstev javnega obveš čanja: TV Celje, Radio Celje, NT Celje, VTVelenje, Šentjur čan, Šentjurske novice in Radio Šmarje – Štajerski val Ugotovitveni sklep: 1. seja Ob činskega sveta Ob čine Šentjur je sklep čna tako, da se lahko sprejemajo veljavni sklepi in opravi- jo vse naloge, ki izhajajo iz predlaganega dnevnega reda. Mestni trg 10 • 3230 Šentjur • Slovenija • tel: +386 (0)3 7471320 • fax: +386 (0) 574 34 46 • e-mail: [email protected] V nadaljevanju je predsedujo či predlagal v razpravo in potrditev slede či DNEVNI RED: 1. Otvoritev seje, ugotovitev navzo čnosti in sklep čnosti ter potrditev dnevnega reda 2.
    [Show full text]
  • 037/2011, Uredbeni
    Uradni list Republike Slovenije Internet: www.uradni-list.si e-pošta: [email protected] Št. Ljubljana, petek ISSN 1318-0576 Leto XXI 37 20. 5. 2011 DRŽAVNI ZBOR 1840. Sklep o razglasitvi odločitve, ki je bila sprejeta I. na zakonodajnem referendumu o Zakonu Za sodnika porotnika je lahko imenovan državljan Re- o malem delu, ki je bil 10. aprila 2011 publike Slovenije, ki je dopolnil trideset let starosti, ki ni bil pravnomočno obsojen na kaznivo dejanje, ki se preganja po Na podlagi 53.b člena Zakona o referendumu in o ljudski uradni dolžnosti, in ki je zdravstveno ter osebnostno primeren iniciativi (Uradni list RS, št. 26/07 – uradno prečiščeno besedi- za udeležbo pri izvajanju sodne oblasti ter aktivno obvlada lo) se je Državni zbor na seji dne 17. maja 2011 seznanil s slovenski jezik. S K L E P O M II. o razglasitvi odločitve, ki je bila sprejeta Sodnike porotnike se voli tako, da se voli enako število na zakonodajnem referendumu o Zakonu porotnikov iz vrst delavcev oziroma zavarovancev in deloda- o malem delu, ki je bil 10. aprila 2011 jalcev oziroma zavodov. Za delovna sodišča prve stopnje se sodniki porotniki volijo Državni zbor razglaša, da je bila na zakonodajnem re- z list kandidatov delavcev in delodajalcev. Lista kandidatov ferendumu o Zakonu o malem delu, ki je bil 10. aprila 2011 delavcev se oblikuje na predlog reprezentativnih sindikatov za izveden na podlagi Odloka Državnega zbora o razpisu zako- območje Republike Slovenije v sorazmerju s številom njihovih nodajnega referenduma o Zakonu o malem delu (Uradni list članov. Lista kandidatov delodajalcev se oblikuje na predlog RS, št 10/11), sprejeta odločitev volivcev, kot je ugotovljena v združenj delodajalcev, ki so organizirana za območje Republike Poročilu Državne volilne komisije o izidu glasovanja in o izidu Slovenije, in Vlada Republike Slovenije, v sorazmerju s števi- zakonodajnega referenduma o Zakonu o malem delu, ki je ob- lom zaposlenih pri delodajalcih oziroma v javnem sektorju.
    [Show full text]
  • Oddelek Za Gospodarske Dejavnosti
    OBČINA ŠENTJUR ŽUPAN Številka: 3523-46/2013,22 (2513) Šentjur, 6. 5. 2014 Na podlagi 23. in 24. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06, 11/09 in 81/11) in javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, ki je bil objavljen v časopisu »Šentjurčan« z dne 10. 1. 2014 ter na spletni strani občine, objavlja Občina Šentjur naslednjo PREDNOSTNO LISTO UPRAVIČENCEV ZA ODDAJO NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM LISTA A Lista A je oblikovana na podlagi 9. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06, 11/09 in 81/11) in je namenjena za oddajo stanovanj v najem prosilcem, ki glede na socialne razmere niso zavezanci za plačilo varščine. Št. Zap. Ime in priimek Št. članov Naslov doseženih št. upravičenca gospodinjstva točk 1. DROBNE Nina Planina pri Sevnici 76, 3225 Planina pri Sevnici 2 615 2. SELŠEK Anja Cesta Miloša Zidanška 15, 3230 Šentjur 4 605 3. JANŽEK Toni Na Lipico 1, 3230 Šentjur 5 565 4. TEMNIK Silvo Ponikva 74/a, 3232 Ponikva 5 555 5. KOSI Elizabeta Dobrina 30, 3223 Loka pri Žusmu 5 535 6. GRAJŽL Margareta Cerovec 3/a, 3230 Šentjur 3 510 7. SALOBIR Andrejka Žegar 27, 3262 Prevorje 3 500 8. MUŠKATEVC Urška Bukovje 28, 3263 Gorica pri Slivnici 3 495 9. TANŠEK Dušan Tratna pri Grobelnem 5, 3231 Grobelno 3 495 10. MEDENJAK Mojca Vodule 23, 3222 Dramlje 5 485 11. LESJAK Darja Na Lipico 2, 3230 Šentjur 2 480 12.
    [Show full text]
  • Lokalni Energetski Koncept Občine Šentjur
    LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT OBČINE ŠENTJUR Celje, september 2011 EKO Ideja, Družba za okoljski in energetski inženiring, d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje Tel.: +386 599 36 389, Fax: +386 3 42 44 282, GSM: +386 41 800 486, [email protected] ID za DDV: SI4441437, Matična številka: 3488730000, IBAN: SI56 06000-0099 3221 614 (Banka Celje d.d.) LEK Šentjur – končno poročilo SPLOŠNI PODATKI O PROJEKTU LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT OBČINE ŠENTJUR Projekt: Številka pogodbe: 430-10/2011-2500 OBČINA ŠENTJUR Naročnik: Mestni trg 10 3230 Šentjur ERIKA KOSI višja svetovalka III, vodja projektov Predstavnik naročnika: tel. 03 747 13 38 GSM: 041 665 037 e-naslov: [email protected] EKO Ideja d.o.o. Družba za okoljski in energetski inženiring Izvajalec: Kidričeva ulica 25 3000 Celje Direktor podjetja: mag. Štefan Žvab univ.dipl.inž.met. in mat. Iztok Gornjak, univ. dipl. gosp. inž. str. Izvajalci projekta: Peter Grobelnik univ. dipl. gosp. inž. str. mag. Štefan Žvab univ.dipl.inž.met. in mat. Številka projekta: LEK SENTJUR 04/2011 Začetek projekta: marec 2011 Zaključek projekta: september 2011 i LEK Šentjur – končno poročilo KAZALO VSEBINE 1. UVOD ............................................................................................................................................... 1 1.1. ZAKONSKA OSNOVA LOKALNEGA ENERGETSKEGA KONCEPTA .............................................. 1 1.2. NAMEN PROJEKTA ................................................................................................................... 2 1.3. CILJI PROJEKTA........................................................................................................................
    [Show full text]
  • Naravna in Kulturna Dediščina Celjskega
    Naravna in kulturna dediščina ob poteh SPOT-a 2016 A – DRUŽBENE IN KULTURNE ZNAMENITOSTI 1. Polule in Celjski grad Sobotna tekma letošnjega Slovenskega planinskega orientacijskega tekmovanja (SPOT) se bo začela na Polulah, majhnem kraju na južnem obrobju Celja, v tamkajšnji osnovni šoli (OŠ) Frana Kranjca. Otvoritev omenjene OŠ je bila 18. septembra 1955, in sicer se je zgradila iz donacije znanega celjskega učitelja in popotnika Frana Kranjca, čigar življenje bi lahko v kar nekaj značilnosti primerjali z življenjem Alme M. Karlin. Fran Kranjc je bil popotnik, ki je prepotoval večji del Evrope, pa tudi nekaj afriških in azijskih dežel. V prostem času je slikal in se ukvarjal z glasbo. Pot sobotne tekme bo vodila nedaleč od Celjskega gradu, znamenite kulturne dediščine z bogato zgodovino. (Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Celjski_grad) Celjski grad (Celjski zgornji grad in tudi Stari grad) je nekdanji grad in sedež grofov Celjskih. Leži na vzpetini ob jugovzhodnem robu Celja, kjer reka Savinja v okljuku zavije v laško dolino. V svojem času je predstavljal največjo utrdbo na slovenskem ozemlju. Grad je menjal več različnih vladajočih rodbin in bil mnogokrat poškodovan oz. spremenjen, v zadnjih letih pa grad tudi od daleč že dobiva svojo prvotno podobo. Turistično društvo Celje v poznem poletju na gradu organizira vsakoletno prireditev »Pod zvezdami Celjanov«, na kateri potekajo predstave in prikazi srednjeveškega življenja. Grad v slovenskem prostoru predstavlja pomembno turistično točko. Na leto ga obišče približno 60.000 obiskovalcev. Vsako leto na gradu potekajo tudi Veronikini večeri, ki nosijo ime po Veroniki Celjski. Veronikini večeri prinašajo različne koncerte, gledališke igre in druge prireditve, vsako leto pa organizator v sodelovanju z Mestno občino Celje podeli Veronikine nagrade za najboljšo poezijo ter Zlatnik poezije.
    [Show full text]
  • Na Podlagi 18
    Na podlagi 18. in 19. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81, 42/86 in Uradni ist RS, št. 26/92) ter na podlagi 19. člena statuta Občine Šentjur pri Celju (Uradni list RS, št. 34/95) je Občinski svet občine Šentjur pri Celju na 16. seji dne 8. julija 1996 sprejel O D L O K o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov v Občini Šentjur pri Celju 1. člen Z namenom, da bi trajno zagotovili ohranitev in posebno družbeno varstvo kulturnih vrednot, razglašamo območja in objekte nepremične kulturne dediščine na območju Občine Šentjur pri Celju, ki imajo posebno kulturno, znanstveno-zgodovinsko ali estetsko vrednost, za kulturne ali zgodovinske spomenike. 2. člen Kulturni in zgodovinski spomeniki so arheološka, naselbinska, zgodovinska in memorialna območja ter arheološki, umetnostni, arhitekturni, etnološki, zgodovinski, memorialni in tehniški spomeniki. 3. člen Kot arheološka območja razglašamo: 1. Rifnik – prazgodovinska, poznoantična naselbina, gomilno in plano grobišče Meje območja so določene v grafičnih prilogah strokovne osnove za razglasitev kulturnih in zgodovinskih spomenikov v Občini Šentjur pri Celju. 4. člen Kot spomenike historičnega urbanizma in ruralna naselja razglašamo: 1. Šentjur pri Celju – Zgornji trg Meja območja poteka po južnih mejah parcel 288/2, 288/6, 288/10, 288/5, vzhodni meji parcele 288/5, JV mejah parcele št. 284, 278, 264, 265, nato se usmeri proti severu in poteka po vzhodnih mejah parcel 265, 255, severni meji parcele 255 do ceste, nato teče po desni strani ceste proti vzhodu, nato prečka cesto, tako da se nadaljuje po vzhodni meji parcele 177, vzhodnem delu južne meje parcele 187/1, vzhodni meji parcele 187/1, nato prečka parcelo 185 in cesto po liniji od stičišča parcel 187/1, 187/2 in 185 do stičišča p.
    [Show full text]
  • Občinski Svet Občine Šentjur Pri Celju Je Na Podlagi 64
    * neuradno prečiščeno besedilo S T A T U T Občine Šentjur (Uradni list Republike Slovenije, št. 40/99, 1/02, 84/06, 26/07, 17/11, 37/11 - uradno prečiščeno besedilo in 54/16) I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Občina Šentjur je samoupravna lokalna skupnost ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij: Bezovje pri Šentjurju, Bobovo pri Ponikvi, Boletina, Botričnica, Brdo, Brezje ob Slomu, Bukovje pri Slivnici, Cerovec, Črnolica, Dobje pri Lesičnem, Dobovec pri Ponikvi, Dobrina, Dole, Dolga gora, Doropolje, Dramlje, Drobinsko, Golobinjek pri Planini, Gorica pri Slivnici, Goričica, Grobelno – del, Grušce, Hotunje, Hrastje, Hruševec, Hrušovje, Jakob pri Šentjurju, Jarmovec, Javorje, Jazbin vrh, Jazbine, Jelce, Kalobje, Kameno, Kostrivnica, Košnica, Krajnčica, Krivica, Laze pri Dramljah, Loka pri Žusmu, Lokarje, Loke pri Planini, Lopaca, Luterje, Marija Dobje, Okrog, Osredek, Ostrožno pri Ponikvi – del, Paridol, Planina pri Sevnici, Planinca, Planinski vas, Planinski vrh, Pletovarje, Podgaj, Podgrad, Podlešje, Podlog pod Bohorjem, Podpeč nad Marofom, Podpeč pri Šentvidu, Podvine, Ponikva, Ponkvica, Prapretno, Primož pri Šentjurju, Proseniško, Rakitovec, Razbor, Repno, Rifnik, Sele, Slatina pri Ponikvi, Slivnica pri Celju, Sotensko pod Kalobjem, Spodnje Slemene, Srževica, Stopče, Straža na Gori, Straška gorca, Svetelka, Šedina, Šentjur, Šentvid pri Planini, Šibenik, Tajhte, Tratna ob Voglajni, Tratna pri Grobelnem, Trno, Trnovec pri Dramljah, Trška gorca, Turno, Uniše, Vejice, Vezovje, Visoče, Vodice pri Kalobju, Vodice pri Slivnici, Vodruž, Voduce, Vodule, Voglajna, Vrbno, Zagaj pri Ponikvi, Zalog pod Uršulo, Zgornje Selce, Zgornje Slemene, Zlateče pri Šentjurju, Žegar. Sedež Občine Šentjur je v Šentjurju, Mestni trg 10. Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja. Občino predstavlja in zastopa župan.
    [Show full text]
  • Informator Občine Šentjur Je Po Nekaj Več 6 Investicije Drage Občanke, Spoštovani Občani, Kot Polletnem Premoru Vnovič Pred Vami
    Iz vsebine Ob izdaji 2. številke Informatorja Spoštovane bralke in Županov uvodnik Občine Šentjur spoštovani bralci! Dogotki in investicije Informator Občine Šentjur je po nekaj več 6 Investicije Drage občanke, spoštovani občani, kot polletnem premoru vnovič pred vami. Tudi tokrat ponujamo pregled dogajanja Aktualno na območju naše občine, poudarek pa ker je bil vaš odziv zelo pozitiven, je pred vami druga šte- smo dali turizmu. 8 Izvedeno in načrtovano v vilka občinskega glasila. Na Šentjurskem premoremo lepo število krajevnih skupnostih Naj omenim dva pomembna infrastrukturna objekta, na- prireditev, ki jih obiskujejo tako naši ob- črtovana v naši občini. V prostor smo umestili navezoval- čani kot tudi drugi. Prav tako se počasi širi Družbene dejavnosti no cesto Dramlje–Šentjur, ki bo rešila prometno zagato ostala ponudba. skozi mesto Šentjur. Potrjena je tudi lokacija zadrževalni- 13 Prostovoljno gasilstvo – ka, ki bo varoval mesto Šentjur pred visokimi vodami Vo- Lahko rečete, da ste prehodili že vse re- glajne in bo hkrati obvoznica za naselji Črnolica in Nova kreativne poti, da ste obiskali vse muzej- temelj zaščite in reševanja vas. Sedaj nas čaka naporno delo podrobnega načrtova- ske zbirke in bili na večini večjih turistič- nja in izvedbe v sodelovanju z Ministrstvom za promet. V nih prireditev? Upamo, da boste z našo Šentjurjevo letošnjem letu bodo obnovljene lokalne ceste na Grobel- pomočjo čez čas to lahko potrdili in za nem, Kalobju, Prevorju, Šentvidu pri Planini, v Vrbnem, njihovo uporabo oz. obisk navdušili še Dramljah, Šentjurju ter ob Slivniškem jezeru. druge. 18 Program Šentjurjevega 2010 Februarja smo uradno odprli popolnoma obnovljeno telo- V Informatorju prilagamo celotni program Turizem vadnico pri Osnovni šoli Franja Malgaja Šentjur.
    [Show full text]
  • Sortna Bela #### Zvrst Vina
    Vinogradniško društvo Šentjur in ŠC Šentjur OCENJEVANJE VIN letnik 2018 ZVRST VINA: BELA ZVRST Šentjur, 10.4.2019 ZAP. LOKACIJA PRIIMEK IN IME SORTA LETNIK SLADKOR ŠT. VZORCA TOČKE PRIZNANJE ŠT. VINOGRADA 1 JOHAN Ivan Voduce bela zvrst 1 2018 8,4 37 18 18,30 zlata 2 ŽMAHAR Andrej Babna gora bela zvrst 2018 8,1 40 16 18,30 zlata 3 KOLAR Edi Vina gora bela zvrst 2018 7,6 22 13 18,23 zlata 4 SKALE Darko Jelce bela zvrst 2018 8,4 13 17 18,20 zlata 5 GUBENŠEK Leopold Trška Gorca bela zvrst 2018 7,6 27 14 18,17 zlata 6 JOHAN Ivan Voduce bela zvrst 2 2018 7,2 38 9 18,17 zlata 7 KRAJNC Alojz Rifnik bela zvrst 2018 8,5 1 19 18,13 zlata 8 GOLOB Anton Sveta Helena bela zvrst 2018 7,9 2 15 18,10 zlata 9 ŽMAHAR Andraž Babna gora bela zvrst 2018 9,6 41 20 18,10 zlata 10 Šolski center Šentjur Šentjur bela zvrst 2018 7,2 68 10 18,10 zlata 11 ZDOLŠEK Drago Gaj nad Grobelnim bela zvrst 2018 7,4 26 11 18,07 srebrna 12 JUG Blaž Straža na gori bela zvrst 2018 5,6 43 1 18,00 srebrna 13 MAGDALENC Rudi Babna gora bela zvrst 2018 6,7 39 5 17,87 srebrna 14 KOLAR Anton Pletovarje bela zvrst 2018 6,8 10 7 17,83 srebrna 15 ŽAVSKI Alojz Sveta Helena bela zvrst 2018 6,7 44 6 17,73 srebrna 16 Družina GRADIČ Prednja gora bela zvrst 2018 6,8 63 8 17,73 srebrna 17 GRAČNER Štefan Krajnčica bela zvrst 2018 5,7 28 2 17,20 srebrna 18 CMOK Martin Tratna bela zvrst 2018 6,5 59 4 17,10 srebrna 19 Sveta Helena bela zvrst 2 2018 6,1 45 SUM:3 ####0,00 oksidacija AVG: 17,96 ZVRST VINA: SORTNA BELA 1 MARTINČIČ Vincenc Imenska Gorca laški rizling 2018 7,0 5 23 18,40 zlata 2 KOLAR Edi
    [Show full text]
  • Dolgoročni Program Razvoja Gasilstva V Občini Šentjur V Obdobju 2010–2020
    DOLGORO ČNI PROGRAM RAZVOJA GASILSTVA V OB ČINI ŠENTJUR V OBDOBJU 2010–2020 Šentjur, december 2009 SEZNAM UPORABLJENIH IZRAZOV IN OKRAJŠAV PGD Prostovoljno gasilsko društvo GE Gasilska enota GZ Gasilska zveza GZS Gasilska zveza Slovenije KS Krajevna skupnost ZJF Zakon o javnih financah ZFO Zakon o financiranju ob čin ZPov Zakon o požarnem varstvu ZGas Zakon o gasilstvu URSZR Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje RS Republika Slovenija GV-1 Manjše gasilsko vozilo GV-2 Ve čje gasilsko vozilo GVV-1 Manjše gasilno vozilo z vodo GVV-2 Ve čje gasilno vozilo z vodo GVC-16/15 Gasilno vozilo s cisterno GVC-16/24 Gasilno vozilo s cisterno GVC-16/25 Gasilno vozilo s cisterno GVC-24/50 Gasilno vozilo s cisterno GVM –1 Gasilsko vozilo za prevoz moštva PV-1 Manjše poveljniško vozilo GVGP-1 Malo gasilsko vozilo za gašenje gozdnih požarov AL Gasilska avtolestev brez košare AC Avtocisterna Uredba Uredba o organiziranju, opremljanju, usposabljanju sil za zaš čito, reševanje in pomo č KAZALO 1 UVOD ............................................................................................................................ 1 2 PREGLED NALOG GASILSKIH ORGANIZACIJ ........................................................ 2 2.1 Organizacijske naloge .............................................................................................................................. 2 2.2 Prostovoljno delo ..................................................................................................................................... 2 2.3 Javna lokalna
    [Show full text]
  • Kolesarska Karta 1
    LEGENDA MERILO 1:50.000 S KOLESOM PO KOZJANSKEM, OBSOTELJU IN HRVA[KEM ZAGORJU (karta 1), turisti~na karta za kolesarje v merilu 1 : 50 000 – 1. izdaja: 2006. Zalo`ila in izdala: Razvojna agencija Kozjansko. Viri: Kartografska osnova – Dr`avna topografska karta v merilu 1 : 50 000, CIP - Katalo`ni zapis o publikaciji © Geodetska uprava RS, meja Slovenije – podatek Registra prostorskih enot, Narodna in univerzitetna knji`nica, Ljubljana © Geodetska uprava RS. Ostali podatki: turisti~no informacijski centri ob~in, Kozjanskega parka in 912.43(497.4-111) Krapinsko-zagorske `upanije. 912.43(497.5 Hrvatsko Zagorje) Urednik: Tanja Srdi~. Urejanje in prikaz podatkov karte: Petra Novak. S kolesom po Kozjanskem, Obsotelju in Hrva{kem Zagorju Fotografije: arhivi ob~in, Kozjanskega parka in Krapinsko-zagorske `upanije. [Kartografsko gradivo] : turisti~na karta za kolesarje v merilu Oblikovanje izvenokvirne vsebine, hrbtne strani in postavitev naslovnice: 1:50.000 / urednica Tanja Srdi~ ; prikaz podatkov karte Petra Novak; Borut Brumec, Littera. fotografije arhivi ob~in, Kozjanskega parka in Krapinsko-zagorske Tisk: Tiskarna Petri~. `upanije. - 1. izd. - 1:50.000. - [entjur : Razvojna agencija Kozjansko, 2006 Vse pravice pridr`ane. Vsako razmno`evanje, predelava ali shranjevanje na kateremkoli mediju je prepovedano. ISBN 961-238-729-X 1. Srdi~, Tanja © Razvojna agencija Kozjansko Made in Slovenia 227780096 Turisti~na karta je nastala s finan~no pomo~jo Evropske unije. Evropske pomo~jo finan~no s nastala je karta Turisti~na KOLESARSKA POT 9: S KOLESOM PO KOZJANSKEM, OBSOTELJU IN HRVA[KEM ZAGORJU Za~etek poti: Kozje 16 Dol`ina poti: 45 km (kro`na pot) Kolesarjenje po Kozjanskem, Obsotelju in Hrva{kem Zagorju vas bo vodilo skozi razgibano in bogato pokrajino, kjer Potek poti: Kozje-Pil{tanj-Lesi~no-[entvid pri Planini-Planina pri Sevnici-Zabukovje nad Sevnico-Mrzla planina-Zalog-Bistri boste lahko odkrili pravi mozaik zanimivosti in lepot.
    [Show full text]