Mode Kvalitete Tradicije
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
RANJ, petek, 24. 6. 1983 CENA 11 din Št. 47 LETO XXXVI GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek DELOVNEGA LJUDSTVA (MiM * mm tasimk M s ZA GORENJSKO Elektrarna bo spet dajala Nova telefonsku centrala na Planini — Nova telefonska centrala na tok Planini je ena izmed večjih naložb podjetja za ptt promet Kranj in bo Nekdanja mala elektrarna, ki je pri Povšnarju v Kokri poganjala predvidoma gradnja končana ob koncu letošnjega leta. Denar naj bi žago in mlin, bo po obnovi lahko dve tretjini energije oddajala prispevalo tudi kranjsko združeno delo. — Foto: H. Jelovčan javnemu električnemu omrežju Kokra — Ko bo v teh dneh opravil ce z močjo 18 kilovatov. Tolikšna svoje delo še geometer, potem ob do- moč pa je seveda za potrebe Povš- mala vseh zbranih soglasjih ne bo narjeve domačije več kot zadostna, t več ovir za pridobitev lokacijskega zato bo elektrarnica lahko dve tretji- dovoljenja za gradnjo oziroma obno- ni pridobljene električne energije vo male elektrarno pri Povšnarju. oddajala javnemu električnemu j Pri hiši je bila lastna elektrika že omrežju. Obnova pa je zanimiva tudi Namesto šole pomnenja pred vojno, ko je poganjala tudi žago za potrebe SLO, ne le zaradi izku- in mlin, turbina pa se je ustavila ne- šenj pri obnavljanju takih elektrar- kako v letu 1955. Počasi so se začele nic, pač pa tudi zaradi povsem prak- šola mišljenja podirati tudi lesene ' rake, dovodni tičnih posledic, saj bo elektrarna v Tri leta so minila od sprejetja novega zakona o osnovni šoli. kanal je poraslo grmovje, od žage in primeru izpada elektrike, v javnem Skoraj toliko rasa je nastajal tudi izvedbeni dokument, nov pro- mlina pa je ostalb le poslopje. omrežju lahko z enostavnim preklo- gram življenja in dela i) osnovni šoli, ki sloni predvsem na potre- Za svojo zamisel, da bi obnovil do-" pom dajala elektriko še petim okoli- bah sedanjega in prihodnjega razvoja ter na dozdajšnjih dobrih re- Kokra — Pn Povšnarju naj bi ob- mačo elektrarno, je Janez Povšnar škim sosedom. zultatih. osnovnega šolstva, zlasti celodnevnega. novljena mala elektrarna dajala dobil podporo tudi pri krajevni skup- Celotna investicija je ocenjena na Nov program bo v prvih treh razredih začel veljati z novim šol^ iovoli električnega toka domaci- nosti. Ta je letos dobila iz združenih okoli 1 milijon din. »Vendar pa ima- s kim letom, naslednja tri leta pa ga bodo postopno vpeljali še v i m tudi za javno električno sredstev za gospodarski razvoj kra- mo srečo, da je Francisova jaškova drugih pet. V štirih letih bo torej življenje in delo osnovne šole po- 'prežje jevni— hFoto: skupnost L. A/- i kranjske^ občine turbina z močjo 34 konj še povsem stavljeno na nove, gospodarskemu in družbenemu toku vzporedne 400 tisoč din za obnovo te elektrarni- ohranjena,« pravi Janez Povšnar, temelje. »generator in turbinski regulator sta Program vsebuje veliko elementov celodnevne šole, ki so jih prav tako še stara, le obnoviti ju je gorenjske osnovne šole v preteklih letih že vgradile v vzgojnoizo- treba.« braževalni proces. Zato program zanje ne predstavlja posebne no- Brez dovoljenja za izvoz Projekt obnove predvideva poviša- vosti, ampak pomeni bolj zaključek oziroma potrditev že uresniče- nje sedanjega jezu nad Povšnarjevo vanih ciljev, kot so dejali na ponedeljkovem posvetu, ki ga je skli- domačijo za dobre pol metra, od tu cal medobčinski svet SZDL za Gorenjsko. pa bodo do turbine položili cevi s Bistvena novost novega programa življenja in dela v osnovni Nobenmesa gorenjska a klavnica ne izpolnjuje higiensko-tehničnih premerom 1 metra za dovod vode. Z šoli je uveljavitev politehnične vzgoje. Zagotovljeni program, ki so nizkonapetostnim priključkom bo Wv držav uvoznic Evropske gospodarske skupnosti - V ga dolžne uresničevati vse šole, razen klasičnega pouka vključuje elektrarnica priključena na javno Žieloških Mesoizdelkih razmišljajo o posodobitvi mesno-pre- električno omrežje. Pod jezom je tudi interesne dejavnosti s poudarkom na proizvodnem in družbe- Elovalnega obrata in o pridobitvi izvoznega dovoljenja struga Kokre že urejena, saj je pred no potrebnem delu — vsak učenec se bo moral ukvarjati vsaj z eno tremi leti Vodnogospodarsko podje- — čas za delo oddelčnih skupnosti, dopolnilni in dodatni pouk. njih cenah okrog 25 milijonov dinar- Vse to in pa fakultativni pouk. ki je sicer del razširjenega, torej Wja Loka - Pred časom.je bilo jev. V Mesoizdelkih bodo skušali ob tje Kranj z betonskim zidom zaščiti- Sloveniji 33 mesno-predelovalnih lo desni in levi breg reke tik ob do- »svobodnega« programa, naj bi ob večji usmerjenosti učiteljev k tem zagotoviti še nadaljnjih 15 mili- posameznemu učencu spremenilo osnovno šolo pomnenja v šolo a tov "dovoljenjem za izvoz mesa jonov, kar bi zadostovalo, da bi obrat mačiji. tako da je pred zajedanjem hesnih izdelkov. Danes so v repu Kokre za\arovana cesta Kranj—Je- mišljenja, ustvarjanja. prilagodili zahtevam veterinarske Vse nujne oblike življenja in dela osnovne sole po novem pro- le še štirje, k, i po n.l V _ inšpekcije držav uvoznic. Pomoč je zersko, regulacija pa bo seveda ob- Z varovala tudi bodočo elektrarno. Na- gramu seveda ne bo mogoče vpeljati takoj in brez dodatnega de- ' strožje pogoje držav Evropske go že ponudil izdelovalec klavnične narja ki ga vzgojnoizobraževalni dejavnosti že zdaj manjka. Zato i barske Skupnosti. C^renjskipod- opreme, škofjeloški Limos. Manj so slednji mesec bodo glavni projekti nared, luč iz obnovljene elektrarne bodo v vsaki sredini potrebne temeljite ocene sedanjega stanja ter pripravljene podpreti naložbo ban- akcijski načrti. Posebno, ker meja med zagotovljenim m razširje- sP-S deL°t Področju pa bo morda zasvetila že letos. L. M. kovanju m delitvi deia nu * ke. ker gre za predelovalni obrat. nim programom še ni povsem jasna. Zagotovljeni se z novimi nalo- V prvih treh letošnjih mesecih so gami bogati, širi, na drugi strani pa po številu ur celo malenkostno prek novogoriškega Primorja izvozi- >i zagotovil tud, škofjeloškemu krči So torej nove naloge pisane predvsem na idealizem učiteljev li 330 živih goved in s tem zaslužili Tesnejše vezi in mentorjev? Ali pa bo vendarle prisiljena zaživeti svobodna me- za 20 milijonov dinarjev deviz. Če bi njava dela z merili, ki bodo spodbujala boljše delo šole m posamez- -renjske so se taKsni . posodobili klavnico in dobili izvozno z domovino nega delavca v njej. H. Jelovčan „(7l,tmu komiteju za Kmenj dovoljenje, bi Mesoizdelki izvažali Tržič — Dobra tri leta je že od te- • pa «1"pole« škofjeloške k av- tudi meso. Približno 600 ton letno, ga, kar so se Tržičani obvezali, da se kar ustreza zakolu 2000 goved. Na ta bodo tesneje povezali s slovenskim kulturnoumetniškim društvom Tri- e način bi, upoštevajoč sedanje cene, C7e%°ob enTnnTPol„jeva,a h, zagotovili za 100 do 120 milijonov di- glav iz Reutlingena v Zvezni republi- ^o-tehničnil,pogojev. narjev deviz, kar bi zadostovalo za ki Nemčiji. Sodelovanje na različnih Višji dohodki že julija nakup potrebnih sestavin za krmila, področjih naj bi pomenilo predvsem Bližja zahtevam je ovno »klavnica kjer se^zdaJ p gnojila, zaščitna sredstva, za nado- trdnejšo vez naših delavcev na za- Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je pripravil pred- mestne dele in ostalo. Manj obe- časnem delu v tujini in njihovih log sprememb družbenega dogovora o delitvi dohodka in oseb- SaizvoZzn mesa^n mesnih izde,- tavna je druga plat izvoza — s tem otrok z matično domovino. nih dohodkov, na podlagi katerih se rast osebnih dohodkov ne V Pr hodnje leto nameravajo ob; .b i še poslabšali preskrbo na Gorenj- Na povabilo sveta za mednarodne skem. odnose in stike z zamejstvom pri ob- veže le na rast dohodka, temveč upošteva tudi večji obseg proiz- činski konferenci SZDL Tržič je v vodnje, izboljšanje produktivnosti dela, gospodarnosti in donos- C. Zaplotnik S. Deia.bodo veljala po seda- petek prvič pripotovalo v Tržič pet- nosti. V družbenih dejavnostih bodo osebni dohodki lahko nara- deset članov društva Triglav, med sli za enak odstotek kot osebni dohodki v gospodarstvu določene njimi dvajset otrok. Gostitelji so se z občine. njimi srečali v osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici kjer so med dru- Na torkovi seji izvršnega sveta ob- sedanja planirana rast osebnih do- gim otroci naših delavcev na začas- činske skupščine Škofja Loka so hodkov, ki naj bi bila 19,5 odstotna, nem delu v Zahodni Nemčiji pripra- brez pripomb podprli predlog repu- povečala v poprečju za 2.3 odstotka. vili pester, folklorno obarvan kultur- bliškega sveta Zveze sindikatov Slo- Najnižja rast osebnih dohodkov v ni program. venije, da se spremenijo nekatere delovnih organizacijah, kjer lahko Ploden je bil tudi pogovor o mož- določbe družbenega dogevora o deli- dokažejo kakovostno gospodarjenje, nostih nadaljnjega sodelovanja med tvi dohodka in osebnih dohodkov. bi bila tako najmanj 13 in največ 32 SKUD Triglav in tržiško občino. Do- Realni osebni dohodki so se namreč odstotna. Delež osebnih dohodkov- govorili so se, da se bo tržiška dele- v letošnjih prvih petih mesecih zni- na osnovi izvoza in izvoznih stimula- gacija 22. oktobra udeležila prazno- žali bolj kot je bilo predvideno z resi- cij pa lahko v masi raste z enakim vanja desetletnice obstoja društva lucijo in celo bolj, kot naj bi upadli v odstotkom kot je rast čistega dohod- Triglav v Reutlingenu. Ob tej priliki vsem letu. Zato je republiški svet ka. bodo podelili priznanja socialistične Zveze sindikatov predlagal, naj bi gi- Z novim dogovorom je torej delov- zveze aktivistom tega društva in utr- banje osebnih dohodkov uskladili z nim kolektivom, J\i so z dobrim go- dili program nadaljnjega sodelova- resolucijskimi določili, to pa pomeni, spodarjenjem, delom in povečeva- nja. da je treba upoštevati višjo in dejan- njem izvoza ustvarili več dohodka, Obe strani sta izrazili tudi željo, sko stopnjo inflacije. Življenjski omogočeno večje izplačilo osebnih da bi se učenci iz osnovne šole he- standard precejšnjega števila delav- dohodkov. Spremembe dogovora naj roja Bračiča v Bistrici in učenci slo- cev je namreč zaradi visokega pora- bi sprejeli še ta mesec, v združenem venskega dopolnilnega pouka v Re- sta cen resno ogrožen.