DOCSLIB.ORG

Nejc Benedik Analiza Lokacije He Zalog Na Srednji Savi

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Nejc Benedik Analiza Lokacije He Zalog Na Srednji Savi Univerza University v Ljubljani of Ljubljana Fakulteta Faculty of za gradbeništvo Civil and Geodetic in geodezijo Engineering Jamova cesta 2 Jamova cesta 2 1000 Ljubljana, Slovenija SI – 1000 Ljubljana, Slovenia http://www3.fgg.uni-lj.si/ http://www3.fgg.uni-lj.si/en/ DRUGG – Digitalni repozitorij UL FGG DRUGG – The Digital Repository http://drugg.fgg.uni-lj.si/ http://drugg.fgg.uni-lj.si/ To je izvirna različica zaključnega dela. This is original version of final thesis. Prosimo, da se pri navajanju sklicujte na When citing, please refer to the publisher's bibliografske podatke, kot je navedeno: bibliographic information as follows: Benedik, N. 2012. Analiza lokacije HE Benedik, N. 2012. Analiza lokacije HE Zalog na srednji Savi. Diplomska naloga. Zalog na srednji Savi. B.Sc. Thesis. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta Ljubljana, University of Ljubljana, Faculty za gradbeništvo in geodezijo. (mentor of civil and geodetic engineering. Kryžanowski, A., somentor Dolšek, M.): (supervisor Kryžanowski, A., co- 142 str. supervisor Dolšek, M.): 142 pp. Univerza Jamova 2 v Ljubljani 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 Fakulteta za faks (01) 42 50 681 gradbeništvo in [email protected] geodezijo UNIVERZITETNI ŠTUDIJ za GRADBENIŠTVA gradbeništvo HIDROTEHNIČNA SMER in geodezijo Kandidat: NEJC BENEDIK ANALIZA LOKACIJE HE ZALOG NA SREDNJI SAVI Diplomska naloga št.: 3265/HS LOCATION ANALYSIS OF HYDRO POWER PLANT ZALOG ON THE MIDDLE SAVA Graduation thesis No.: 3265/HS Mentor: Predsednik komisije: doc. dr. Andrej Kryžanowski izr. prof. dr. Janko Logar Član komisije: doc. dr. Alma Zavodnik Lamovšek Ljubljana, 29. 11. 2012 Benedik, N. 2012. Analiza lokacije hidroelektrarne Zalog na srednji Savi. III Dipl. nal. – UNI Ljubljana, UL FGG, Odd. za gradbeništvo, Hidrotehnična smer. STRAN ZA POPRAVKE Stran z napako Vrstica z napako Namesto Naj bo IV Benedik, N. 2012. Analiza lokacije hidroelektrarne Zalog na srednji Savi. Dipl. nal. – UNI Ljubljana, UL FGG, Odd. za gradbeništvo, Hidrotehnična smer. IZJAVA O AVTORSTVU Podpisani NEJC BENEDIK izjavljam, da sem avtor diplomske naloge z naslovom: »ANALIZA LOKACIJE HE ZALOG NA SREDNJI SAVI«. Izjavljam, da je elektronska različica v vsem enaka tiskani različici. Izjavljam, da dovoljujem objavo elektronske različice v repozitoriju UL FGG. Ljubljana, 6. 8. 2012 _____________________ (podpis) Benedik, N. 2012. Analiza lokacije hidroelektrarne Zalog na srednji Savi. V Dipl. nal. – UNI Ljubljana, UL FGG, Odd. za gradbeništvo, Hidrotehnična smer. BIBLIOGRAFSKO – DOKUMENTACIJSKA STRAN IN IZVLEČEK UDK: 627.8(282.243.743)(043.2) Avtor: Nejc Benedik Mentor: doc. dr. Andrej Kryžanowski Naslov: Analiza lokacije HE Zalog na srednji Savi Obseg in oprema: 142 str., 9 pregl., 60 sl., 4 en., 52 pril. Ključne besede: Srednjesavska veriga, HE Šentjakob, HE Zalog, HE Jevnica, nasip, poglobitev struge, akumulacija, optimizacija, zajezitvene krivulje Izvleček Diplomska naloga je vsebinsko razdeljena na tri dele. V uvodnem sklopu je podan opis splošnega stanja energetike v Sloveniji. Predstavljeni so tako že izkoriščeni kakor tudi še neizkoriščeni energetski potenciali pri nas, poleg tega pa so navedeni tudi cilji in smernice skupne evropske energetske politike, k izpolnjevanju katerih smo kot polnopravni člani EU zavezani tudi sami. Brez večjih posegov v samo strukturo energetsko-proizvodnih kapacitet pri nas bo do leta 2020 praktično nemogoče izpolniti pogoje, ki so predpisani v evropski energetski zakonodaji. Ker voda predstavlja enega redkih obilnejših naravnih virov pri nas, saj se po njeni količini na prebivalca uvrščamo na tretje mesto v Evropi, bo v prihodnosti za izpolnjevanje evropskih zahtev neizogibna gradnja novih hidroelektrarn.V drugem sklopu diplomske naloge je zato podan splošni pregled načrtovanih hidroelektrarn na energetsko sicer zelo slabo izkoriščeni reki Savi, s posebnim poudarkom na odseku med Šentjakobom in Jevnico. Ideja o izgradnji verige energetskih objektov na tej reki ni novost, saj so bili prvi načrti izdelani že na začetku prejšnjega stoletja, kljub temu pa vse do danes še ni prišlo do realizacije projekta. V vmesnem obdobju so bile izdelane številne dodatne študije in variante verige. Zadnji in posledično tudi najbolj aktualni sta t.i. koncesijska in okoljska varianta verige. Izkaže se, da HE Zalog zaostaja za ostalimi srednjesavskimi elektrarnami tako v energetskem kot ekonomskem smislu, poleg tega pa ima tudi velik vpliv na bližnje naravne znamenitosti. V zadnjem delu naloge so podrobno predstavljene alternativne zasnove, pri katerih je nedonosna in okoljsko nesprejemljiva HE Zalog opuščena, namesto nje pa je predvidena modifikacija sosednjih dveh elektrarn. Prikazanih je 21 različnih alternativ, ki predvidevajo kombinacijo nadvišanja kote zajezitve pri HE Jevnica ter poglabljanje struge pod HE Šentjakob. Za vsako izmed različic je prikazana zajezitvena krivulja, poleg tega pa je izračunana tudi nova moč modificiranih elektrarn ter podana ocena obsega zemeljskih del. V nadaljevanju je izbrana optimalna možnost, kjer so podrobno obdelane vse potrebne tehnične rešitve vzdolž obravnavanega odseka. Prikazan je okoljski vpliv nove zasnove, podana je tudi ocena stroškov izvedbe. V zaključku so ovrednotene prednosti in slabosti izbrane zasnove pred okoljsko varianto verige, podan je tudi predlog boljše od obeh verzij. VI Benedik, N. 2012. Analiza lokacije hidroelektrarne Zalog na srednji Savi. Dipl. nal. – UNI Ljubljana, UL FGG, Odd. za gradbeništvo, Hidrotehnična smer. BIBLIOGRAPHIC – DOCUMENTALISTIC INFORMATION UDC: 627.8(282.243.743)(043.2) Author: Nejc Benedik Supervisor: Assistant professor Andrej Kryžanowski, Ph.D. Title: Location analysis of hydro power plant Zalog on the middle Sava Notes: 142 p., 9 tab., 60 fig., 4 eq., 52 ann. Key words: the middle Sava power chain, HPP Šentjakob, HPP Zalog, HPP Jevnica, embankment, riverbed deepening, optimization, stagnation curves Abstract: The thesis is divided into three parts. In the introductory part, a description of an overall situation in slovenian energy sector is given. Both the already utilized, as well as yet untapped energy potentials of our country are presented. In addition, the goals and guidelines of the common european energy policy, to which we are bound as a full members of the EU, are listed. Without major interventions in the very structure of slovenian energy production capacities by the end of 2020, it is going to be virtually impossible to meet the conditions, specified in the european energy legislation. Since water represents one of the few abundant natural resources in our country and since its quantity per capita ranks third in Europe, the construction of new hydroelectric power plants is inevitable, if we are to meet the european requirements. Therefore, a general overview of the planned hydroelectric power plants on river Sava is presented in the second part of the thesis. Special emphasis is put on a stretch between Šentjakob and Jevnica. The idea of building a chain of power plants on the Sava is not new, since such plans were first made in the beginning of previous century, but the project remained unrealized til now. In the meantime, a number of additional studies and versions of the power chain have been made. The last and consequently most up to date are the so called concessional and environmental versions of the power chain. It turns out that HPP Zalog is lagging behind the other hydropower plants on the middle Sava on both, energetic and economical terms. In addition, it also has a major impact on the surrounding natural landmarks. In the last part of the thesis, alternative conceptions, where the unprofitable and environmentally unacceptable HPP Zalog is abandoned, are presented. Instead of building HPP Zalog, an adjustment of the adjacent plants is proposed. 21 different alternatives, that provide a combination of water level rise at the HPP Jevnica and deepening of the riverbed below HPP Šentjakob, are given. For each of these variants, a stagnation curve is shown, rated power of the modified power plants is calculated and the extent of earthworks is assesed. Hereafter, optimal of the presented variants is chosen and a detailed description of the proposed technical solutions along the discussed stretch of the river is Benedik, N. 2012. Analiza lokacije hidroelektrarne Zalog na srednji Savi. VII Dipl. nal. – UNI Ljubljana, UL FGG, Odd. za gradbeništvo, Hidrotehnična smer. given. In addition, environmental impact and bill of costs of the new conception is also presented. In conclusion, strengths and weaknesses of the chosen modified version are compared to the environmental version and the better of the two variants is proposed. VIII Benedik, N. 2012. Analiza lokacije hidroelektrarne Zalog na srednji Savi. Dipl. nal. – UNI Ljubljana, UL FGG, Odd. za gradbeništvo, Hidrotehnična smer. ZAHVALA Zahvaljujem se svojemu mentorju doc. dr. Andreju Kryžanowskemu za strokovno pomoč in usmerjanje tekom nastajanja diplomske naloge. Za vso spodbudo, pomoč in podporo skozi vsa leta šolanja se še posebej zahvaljujem mami, očetu ter starim staršem. Benedik, N. 2012. Analiza lokacije hidroelektrarne Zalog na srednji Savi. IX Dipl. nal. – UNI Ljubljana, UL FGG, Odd. za gradbeništvo, Hidrotehnična smer. KAZALO VSEBINE 1.0 UVOD .............................................................................................................................. 1 2.0 SPLOŠNI PREGLED STANJA V ENERGETIKI .............................................................. 3 2.1 Slovenski vodni potencial ................................................................................................
Load more

Recommended publications
  • Vsebinsko Poročilo Za Leto 2020
    POROČILO O DELU ŠKOFIJSKE KARITAS LJUBLJANA ZA LETO 2020 PODROČJA DELA ŠKOFIJSKE KARITAS LJUBLJANA 1. PSIHOSOCIALNA POMOČ DRUŽINAM IN POSAMEZNIKOM Svetovanje Delo v socialni službi se na Škofijski karitas opravlja že od leta 1991. V začetku je bila socialna dejavnost usmerjena predvsem k pomoči v hrani, obleki in plačevanju položnic, medtem ko ima danes vedno pomembnejšo vlogo svetovanje, saj so stiske ljudi, ki se obračajo na nas, redko le materialne narave. Svetovalnica deluje že od leta 1995. Na individualni pogovor se lahko oglasijo vsi: - ki so jih težave privedle v krizo, iz katere ne vidijo izhoda, - ki se soočajo s psihičnimi težavami (čustvene, vedenjske, kognitivne), - ki se težko soočajo z življenjskimi izzivi (odhod od doma, poroka, prihod otroka, »prazno gnezdo« itd.), - ki potrebujejo pomoč in podporo ob življenjskih spremembah, tragedijah (nosečnost, odvajanje od odvisnosti, prihod otroka, smrt zakonca, otroka, staršev, izguba službe, ločitev itd.), - ki potrebujejo nasvet in pomoč pri vzgoji otrok, - ki imajo težave pri komunikaciji v okviru družine, s partnerjem in v širšem okolju, - ki so nezadovoljni v partnerskem odnosu, - ki so v družini deležni nasilja s strani partnerja, - ki se v delovnem okolju ne počutijo dobro ter - mladostniki s težavami. Delo v svetovalnici temelji na individualnih, osebno vodenih pogovorih, ki peljejo k ublažitvi oziroma rešitvi problematike. Delo poteka v obliki informiranja, individualnega svetovanja, partnerskega in družinskega svetovanja. Glede na porast potrebe po svetovanju in glede na celosten pristop do ljudi v stiski je vedno bolj živa in aktualna ideja o oblikovanju svetovalnih centrov, ki bi omogočali tovrstno strokovno obravnavo na lokalnem nivoju. To bo glavna naloga naše socialne službe v prihodnjih letih.
    [Show full text]
  • Case Study Slovenia
    TOWN Small and medium sized towns in their functional territorial context Applied Research 2013/1/23 Case Study Report | Slovenia Version 05/09/2013 ESPON 2013 1 This report presents the interim results of an Applied Research Project conducted within the framework of the ESPON 2013 Programme, partly financed by the European Regional Development Fund. The partnership behind the ESPON Programme consists of the EU Commission and the Member States of the EU27, plus Iceland, Liechtenstein, Norway and Switzerland. Each partner is represented in the ESPON Monitoring Committee. This report does not necessarily reflect the opinion of the members of the Monitoring Committee. Information on the ESPON Programme and projects can be found on www.espon.eu The web site provides the possibility to download and examine the most recent documents produced by finalised and ongoing ESPON projects. This basic report exists only in an electronic version. © ESPON & University of Leuven, 2013. Printing, reproduction or quotation is authorised provided the source is acknowledged and a copy is forwarded to the ESPON Coordination Unit in Luxembourg. List of authors Nataša Pichler-Milanović, University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Ljubljana, Slovenia Samo Drobne, University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Ljubljana, Slovenia Miha Konjar, University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Ljubljana, Slovenia © Institute UL-FGG d.o.o, Jamova 2, SI-1001 Ljubljana, Slovenia ESPON 2013 i Table of contents
    [Show full text]
  • Zadobrova, Poročilo
    POROČILO o predhodnih arheoloških raziskavah na lokaciji Sneberska cesta 122, (parc. št. 60/1 in 60/18 k.o. Zadobrova) Naročnik Senad Vehabovič Rusjano trg 2, 1000 Ljubljana Izvajalec Arhej d.o.o. Drožanska 23 8290 Sevnica Kulturnovarstveno soglasje Št: 62240 – 455/2010/2 Nosilec naloge Matjaž Novšak, univ. dipl. arheol. Avtor Samo Hvalec, univ. dipl. arheol. Odgovorni konservator Boris Vičič, univ. dipl. arheol. konservator Ljubljana, Februar 2011 ARHEJ d.o.o. POROČILO O PREDHODNIH ARHEOLOŠKIH RAZISKAVAH na lokaciji Sneberska cesta 122, (parc. št. 60/1 in 60/18 k.o. Zadobrova) 10. 2. 2011 Izdelali Samo Hvalec, univ. dipl. arheol. dr. Tomaž Verbič, univ. dipl. geolog Robert Erjavec, univ. dipl. arheol. Iris Bekljanov Zidanšek, absolv. arheol. Ljubljana, februar 2011 KAZALO UVOD ....................................................................................................................................2 GEOGRAFSKI IN ZGODOVINSKI ORIS OKOLICE OBMOČJA RAZISKAV ...................4 METODOLOGIJA DELA IN NJEGOV POTEK ...................................................................6 Opis območja in delovni pogoji ..........................................................................................6 Delovni postopki ................................................................................................................7 Potek dela ...........................................................................................................................7 OPIS SOND ...........................................................................................................................8
    [Show full text]
  • Revizijsko Poročilo: Učinkovitost Poslovanja Mestne Občine
    REVIZIJSKO POROČILO Učinkovitost poslovanja Mestne občine Ljubljana v delu, ki se nanaša na izvajanje projektov javno-zasebnega partnerstva 2019 POSLANSTVO Računsko sodišče pravočasno in objektivno obvešča javnosti o pomembnih razkritjih poslovanja državnih organov in drugih uporabnikov javnih sredstev ter svetuje, kako naj državni organi in drugi uporabniki javnih sredstev izboljšajo svoje poslovanje. REVIZIJSKO POROČILO Učinkovitost poslovanja Mestne občine Ljubljana v delu, ki se nanaša na izvajanje projektov javno-zasebnega partnerstva Številka: 324-15/2017/38 Ljubljana, 10. decembra 2019 4 MESTNA OBČINA LJUBLJANA | Povzetek Računsko sodišče je izvedlo revizijo učinkovitosti poslovanja Mestne občine Ljubljana v delu, ki se nanaša na izvajanje projektov javno-zasebnega partnerstva do 31. 12. 2016 . Cilj revizije je bili izrek mnenja o učinkovitosti poslovanja občine v delu, ki se nanaša na izvajanje projektov javno-zasebnega partnerstva do 31. 12. 2016. Računsko sodišče je ugotavljalo, ali je Mestna občina Ljubljana učinkovito načrtovala projekte javno-zasebnega partnerstva, učinkovito izvedla postopke izbire izvajalcev projektov javno-zasebnega partnerstva in ali je učinkovito izvajala nadzor nad izvajanjem projektov javno-zasebnega partnerstva. Učinkovitost Mestne občine Ljubljana pri izvajanju projektov javno-zasebnega partnerstva je računsko sodišče presojalo pri štirih projektih, in sicer pri projektu Poslovno-upravni center Zalog, projektu Oskrbovana stanovanja Šiška, projektu Športni park Črnuče in projektu Športni park Stožice
    [Show full text]
  • Groundwater Reserves in August 2009 Vgusta Je Bilo Stanje Zalog
    ZALOGE PODZEMNIH VOD V AVGUSTU 2009 Groundwater reserves in August 2009 Urša Gale vgusta je bilo stanje zalog podzemnih vod v aluvialnih vodonosnikih različno. V delih vodonosnikov Prekmurskega, Murskega, Apaškega in Dravskega polja je prevladovalo zelo A visoko, na celotnem območju Vipavsko Soške doline pa zelo nizko vodno stanje. Zelo nizko stanje zalog je bilo zabeleženo tudi v vodonosniku Čateškega polja ter v delih Brežiškega, Kranjskega in Sorškega polja. Od običajnih vodnih zalog so avgusta odstopala tudi območja vodonosnikov Kamniške Bistrice, Krškega in Ptujskega polja z nizkimi zalogami podzemnih vod ter deli Murskega in Ptujskega polja ter doline Bolske, kjer so bile ta mesec izmerjene nadpovprečno visoke gladine podzemne vode. Kljub zelo nizkim vodnim gladinam, izmerjenim v vodonosnikih Vipavsko Soške doline, pa letošnje vrednosti niso bistveno odstopale od dolgoletnih avgustovskih vrednosti. Zaloge podzemnih vod v kraško razpoklinskih vodonosnikih Dinarskega krasa so bile pod dolgoletnim povprečjem. Izdatnosti izvirov Alpskega krasa so ob koncu avgusta po petih mesecih visokih vodnih gladin dosegle običajnih vrednosti. Avgusta je na severvzhodu države padlo več padavin kot običajno. Največji presežek dežja je bil zabeležen na območju vodonosnikov Murske kotline, kjer je padlo približno dve tretjini padavin več, kot znaša povprečje. Približno polovico več padavin, kot je običajno so zabeležili tudi na območju vodonosnikov Dravske kotline. V ostalih delih države dolgoletno avgustovsko povprečje padavin ni bilo doseženo. Na območju vodonosnikov Ljubljanske kotline je padla le ena polovica običajnih avgustovskih vrednosti. Na območju kraško razpoklinskih vodonosnikov je avgusta prevladoval padavinski primanjkljaj. Najmanj, le nekaj več kot eno tretjino normalnih količin, so izmerili v zaledju izvira Veliki Obrh. Tudi v zaledju izvira Krupe je avgusta padlo malo padavin, približno ena polovica povprečnih vrednosti.
    [Show full text]
  • Glasilo Ljubljana, Številka 7, 2014
    Lokalne volitve 2014 Glasilo Mestne občine Ljubljana, letnik XV, številka 7, lokalne volitve 2014, ISSN 1318-797X 2 3 12 Kandidatke in Kandidatke Kandidatke in kandidati za in kandidati kandidati za člane župana MOL za člane svetov četrtnih Mestnega skupnosti MOL sveta MOL Lokalne volitve 2014 2 Kandidati in kandidatke za župana ali županjo Mestne občine Ljubljana 1. Ime kandidata: ALEŠ AVBREHT, roj. 24. 01. 1971, Ljubljana, OB DOLENJSKI ŽELEZNICI 188, poklic: ODVETNIK, POSLOVODEČI PARTNER, delo: ZASTOPANJE, PRAVNO SVETOVANJE, predlagatelj: SMC – STRANKA MIRA CERARJA 2. Ime kandidata: BORIS ŽULJ, roj. 24. 09. 1964, Ljubljana, ZALOŠKA CESTA 232 D, poklic: VOZNIK, delo: NEZAPOSLEN, predlagatelj: IZVRŠILNI ODBOR LOKALNEGA ODBORA SOLIDARNOST, ZA PRAVIČNO DRUŽBO, LJUBLJANA 3. Ime kandidata: IRENA KUNTARIČ HRIBAR, roj. 06. 04. 1970, Ljubljana, DOLINARJEVA ULICA 5, poklic: UNIV. DIPL. PEDAGOG. IN PROF. ZGOD., delo: VODJA SEKTORJA NA MINISTRSTVU, predlagatelj: MESTNA ORGANIZACIJA SD LJUBLJANA 4. Ime kandidata: JOŽEF JARH, roj. 25. 01. 1946, Ljubljana, VIDE PREGARČEVE 22, poklic: UNIV. ING. STROJNIŠTVA, PROF., delo: PREDSEDNIK POLITIČNE STRANKE, predlagatelj: OBČINSKI ODBOR POLITIČNE STRANKE STRANKA ENAKOPRAVNIH DEŽEL (SED) KOT ORGAN STRANKE SED 5. Ime kandidata: MARIJA HORVAT, roj. 21. 04. 1953, Ljubljana, CESTA NA BRDO 117, poklic: DIPL. EKONOMISTKA, delo: UPOKOJENKA, predlagatelj: KANDIDACIJSKI ZBOR MO DeSUS – LJUBLJANA 6. Ime kandidata: MIHA JAZBINŠEK, roj. 04. 11. 1941, Ljubljana, ČESNIKOVA ULICA 8, poklic: UNIV. DIPL. INŽ. ARH., URBANIST, delo: SVETNIK, UPOKOJENEC, predlagatelj: KONVENCIJA ZELENE KOALICIJE, OO LJUBLJANA 7. Ime kandidata: ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI, roj. 07. 01. 1948, Ljubljana, BLEIWEISOVA CESTA 13, poklic: M POLITOLOG. ZA DIPL., MR. PH., delo: UPOKOJENEC, predlagatelj: PREDSEDSTVO MESTNEGA ODBORA SLOVENSKE NACIONALNE STRANKE LJUBLJANA 8.
    [Show full text]
  • Starejša in Mlajša Naselja Okoli Ljubljane Y Zadnjem Letniku (1950) Geografskega Vestnika Je Objavil A
    MILKO KOS: STAREJŠA IN. MLAJŠA NASELJA OKOLI LJUBLJANE J57 Milko Kos Starejša in mlajša naselja okoli Ljubljane Y zadnjem letniku (1950) Geografskega Vestnika je objavil A. M e li k razpravo Ljubljana pred 800 leti. V okviru večjega dela o naselitveni zgodovini Gorenjske so me pred nedolgim časom prav tako zanimali problemi okoli začetkov Ljubljane in koloni- zacije okoli nje. Ker Melikova razprava postavlja historično geo- grafske poglede glede začetkov Ljubljane in kolonizacije v njenem okolišu izrecno v diskusijo, zdelo se mi je prav, da objavim svoje izsledke. Razpravo, napisano pred poldrugim letom, sem naknadno spopolnil in zanjo uporabil dragocene izsledke, do katerih je prišel S. Ilešič v svojem novem delu Sistemi poljske razdelitve na Slovenskem (Slovenska akademija znan. in um., Razred za prirodo- slovne in medicinske vede, Dela Instituta za geografijo 2, 1950). Dognati kaj je v ljubljanskem Posavju starejše naselje in katera naselja so nastala v mlajših naselitvenih obdobjih srednjega veka, ni lahka naloga. Pisani viri so nam pri tem z najstarejšimi omembami vasi okoli Ljubljane le malo v pomoč. Do leta 1300 se, razen Ljubljane s prvo znano omembo leta 1144 (Gradivo za zgodovino Slovencev, IV, 201), v doslej znanih virih omenjajo v ljubljanskem Posavju samo še sledeči kraji, ki jih s prvo znano omembo navajam: D r a vi j e — Draulach, 1136—1168 (M. Mikuž, Topografija stiške zemlje, 32, 91); U tik — Luttich, 1178 (Gra- divo, IV, 614); H ruši c a — Pirpovm, Pyrpovm, 1243 (Puschnig v časopisu Das Joanneum, I. 1940, 144,145); Game I j ne — Gemlein, 1260 (Schumi, Urkundenbuch... Krain, II, 213); Pod- gorica — Podgoriz, 1260 (prav tam); Rašica — Wrenschitz, 1260 (prav tam); Šentvid — Sanctus Vitus, 1262 (Schumi, Ur- kundenbuch..
    [Show full text]
  • Cultural Economies and Diversity
    Transnationalism in the Global City Intensive Programme, Odense, 27th June – 9th July 2010, University of Southern Denmark Center for Social Practices and Cognition CULTURAL DIVERSITY IN THE TRANSNATIONAL CITY – FEAR OF GLOBALISATION AND EXCLUSIVE SPATIAL DEMARCATION OF IMMIGRANTS? Matjaz Ursic, Centre for Spatial Sociology, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana Source: UN Introduction – Cities, cultural diversity and the urban way of life • Henri Lefebvre (1974) – The production of space • Georg Simmel (1901) – The metropolis and mental Life • Louis Wirth (1938) – “Urbanism as a way of life” New Localism and Globalisation FLOWS: LOCAL SPECIALTIES: -of ideas -lifestyles -of goods,artefacts, products -built environment -information -natural environment -people Analytical OLD NEW LOCALISM dimension LOCALISM Connectedness Autonomy/ Autonomy/ independence choice Characteristics Specialties/ Specialties/ exclusion integration Source: Mlinar, 2001 To what extent is cultural diversity welcomed in (global) cities? • The concept of Common culture – The thesis of common culture found in sociology and anthropology assumes that a “a coherent culture, or dominant ideology, plays a crucial role in sustaining social order and integration” • In what form exist a common, shared understanding of what is expected to be „normal‟ in a specific environment. • Williams, R. (1976) • Parsons, T. (1964) • Featherstone, M. (1991) Diminshment in diversity and “exclusive spatial demarcation” • Tim Edensor (2000) – Exclusive vs. inclusive spatial demarcation
    [Show full text]
  • Noro !!! Poletje :)
    julij 2016 moj magazin Četrtno območje Ljubljana Jarše LOKALNO PALAČINKIJADA ZELENA PRESTOLNICA EVROPE NAJ BO NORO !!! POLETJE :) + MAGAZIN TATVINE NA AVTOCESTNIH POČIVALIŠČIH MOJ MAGAZIN 7 /2016 | 1 Center tehnike Nove Jarše julij 2016 naslovnica: Adobe Stock Drage bralke, dragi bralci! Radostna Pred vami je poletna izdaja revije Moj magazin, ki vam bo delala družbo v toplih MOJ MAGAZIN letnik 3, številka 6 mesecih. vpisano v razvid medijev pod novica zaporedno številko 1923 Ponudba velja V njej si lahko preberete, kaj se je v zadnjem ISSN 2385-9431 od 12. 5. do 14. 6. 2016 naklada: 10.000 času dogajalo v naši četrtni skupnosti. Zgodila oziroma do prodaje zalog. se je tradicionalna Palačinkijada, taborniki izdaja in uredništvo: Trapez Media, d. o. o. in judoisti so uspešno zaključili sezono, Kajuhova ulica 32a kot vedno so bili dejavni tudi naši gasilci, 1000 Ljubljana ODSLEJ TUDI V NOVIH JARŠAH ČS Jarše pa je postala zeleni ambasador Obiščite nas v Mercatorjevem TC Nove Jarše, Beblerjev trg 2, Ljubljana e-pošta: [email protected] Zelene prestolnice Evrope 2016. Preden se Za predstavitev podjetja ali odpravite na počitnice, pa si preberite še dejavnosti pokličite na telefonsko koristne nasvete o varnosti na avtocestnih številko 01 32 075 96 ali pišite na [email protected]. počivališčih. Arhiv preteklih številk revije Uredništvo Moj magazin si oglejte na: NOVO VSLOVENIJI 99 199 www.mojmagazin.si ADD WASH Prenosni računalnik hp stream 11 ŽZelimo vam prijetno poletje! NOVA TEHNOLOGIJA 29,5 cm 2 GB 32 GB r000nm t9-023 11,6“ Windows 10 Wi-Fi • čitalnik kartic • bluetooth • USB pomnilnik eMMC omogoča preprosto diagonala home 64 bit 2.0/3.0 • HDMI • 1366 x 768 in hitro dodajanje pozabljenih oblačil KAZALO A+++ energijski razred 4 LOKALNO 14 NASVET IZ OKOLICE INVERTER Tatvine na počivališčih Medvedja zabava na OŠ Vide MOTOR do 8 kg zmogljivost 99 pranja Pregarc 249,99 16 ZDRAVJE 12 V NAPAJANJE 199 Korak k Sončku 1200 obr./min.
    [Show full text]
  • The Diminished Importance of Cultural Sustainability in Spatial Planning: the Case of Slovenia
    The Diminished Importance of Cultural Sustainability in Spatial Planning: The Case of Slovenia Matjaz Ursic University of Ljubljana, Slovenia Abstract: Formal spatial planning procedures tend to neglect the importance of socio-cultural elements that are inherently present as part of ‘soft infrastructure’ and are constituted from traditions, lifestyles, wishes, and the routines of individuals that form a local community. In contrast, the concept of cultural sustainability is closely linked with the socio-cultural heterogeneity of a local community. The inability of the formal spatial planning system in Slovenia to adequately engage with the social wishes and resistances of residents is highlighted in situations involving problematic confrontations between the members of the dominant ‘common culture’ and marginal groups. Two cases from Ljubljana are presented: the stigmatization of the Fužine neighbourhood and the problematic of mosque construction. The cases illustrate that the ‘majority’ of residents tend to perceive many subcultural representations in space as foreign, non-indigenous elements that could disrupt the everyday routine in a local community. They show how the deficiencies of the current spatial planning system in Slovenia are unable to address challenges posed by contemporary society’s cultural, social, and economic transformations and can work quite the opposite way – by increasing the complexity (and level of difficulty) for possible implementation of measures supporting cultural heterogeneity in planning practice. Keywords: Cultural sustainability, spatial planning, common culture, social exclusion, cost- benefit analysis, NIMBY Résumé : Les procédures de planification formelles tendent à négliger l’importance des facteurs socio-culturels que l’on considère présents en tant que matériaux culturels de type « soft infrastructure » et qui comprennent les traditions, les modes de vie, les aspirations sociales, et les routines individuelles qui participent à la formation du tissu communautaire local.
    [Show full text]
  • MESTNA OBČINA LJUBLJANA MESTNI SVET ZADEVA: Predlog
    MESTNA OBČINA LJUBLJANA ŽUPANJA Mestni trg 1, Ljubljana Štev.: Datum: MESTNA OBČINA LJUBLJANA MESTNI SVET ZADEVA: Predlog za obravnavo na seji Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana NASLOV: Dopolnjeni predlog Uredbe o državnem lokacijskem načrtu za daljnovod 2 x 110 kV Toplarna - Polje - Beričevo GRADIVO Mestna občina Ljubljana, Mestna uprava, Oddelek za urbanizem PRIPRAVILA: POROČEVALCI: Igor Jurančič, univ. dipl. inž. arh., načelnik Oddelka za urbanizem Mira Prelog, univ. dipl. inž. arh., višja svetovalka na Oddelku za urbanizem Ana Vidmar, univ. dipl. inž. kraj. arh., MOPE Urad za prostorski razvoj Cveto Kosec, dipl. inž. el., MOPE Urad za energetiko Aleš Kregar, dipl. inž. el., ELES, d.o.o. PRISTOJNO DELOVNO TELO: Odbor za urejanje prostora in urbanizem PREDLOG SKLEPOV: 1. Mestni svet Mestne občine Ljubljana se seznani z vsebino dopolnjenega predloga državnega lokacijskega načrta za daljnovod 2 x 110 kV Toplarna - Polje - Beričevo. 2. Mestni svet Mestne občine Ljubljana ugotavlja, da so bili pri pripravi dopolnjenega predloga državnega lokacijskega načrta smiselno upoštevani pogoji, predlogi in pripombe, podani v postopku priprave državnega lokacijskega načrta. ŽUPANJA Danica SIMŠIČ PRILOGE: − obrazložitev − Uredba − predlog stališč do pripomb in predlogov, podanih v času javne razgrnitve lokacijskega načrta − pregledna situacija 01-3061542 MESTNA OBČINA LJUBLJANA ℡ Mestna uprava 01-3061552 01-3061557 ¬ ODDELEK ZA URBANIZEM 01-3061558 Poljanska cesta 28, P.p.25 ~ [email protected] 1001 Ljubljana www.ljubljana.si Štev.: 3529-432/99 Datum: 27.1.2004 OBRAZLOŽITEV DOPOLNJENEGA PREDLOGA UREDBE O DRŽAVNEM LOKACIJSKEM NAČRTU ZA DALJNOVOD 2 X 110 KV TOPLARNA – POLJE - BERIČEVO UVOD: Mestu Ljubljana je potrebno zagotoviti stalnost, zanesljivost in kvaliteto dobave električne in toplotne energije.
    [Show full text]
  • Ponudba Domače Zelenjave
    ODDELEK ZA KMETIJSKO SVETOVANJE Gospodinjska ulica 6 1000 Ljubljana tel.: (01) 513 07 00, 041 310 158 E-naslov: ana.ogorelec @lj.kgzs.si Ponudba doma če zelenjave – Ljubljana in okolica Že ve č generacij ljubljanskih kmetij prideluje zelenjavo in jo prodaja na tržnicah, v menzah, šolah ali bolnišnicah. Zelenjava se prideluje na manjših površinah na vzhodnem delu Ljubljane (Polje, Sneberje, Obrije, Zalog, Dobrunje), na severu (Ježica, Savlje, Podutik) in na Ljubljanskem Barju – predvsem fižol. Kupci dobijo svežo zelenjavo, saj zjutraj pobrana solata, ki v enem dnevu izgubi najve č C vitamina, še isti dan pride na krožnike. To prednost cenijo direktni kupci, ki za nakup na primer špargljev, pridejo celo na njivo. Vse ve č je prodaje zelenjave na domu, kjer imajo pridelovalci hladilnice in zraven majhne prodajalne. Sl. 1: Prodaja zelenjave na glavni tržnici v Ljubljani Izobraževanja so bila 100 % financirana s strani Odseka za razvoj podeželja, Oddelek za varstvo okolja, Mestna ob čina Ljubljana. Vse podrobnosti o drugih izobraževanjih na območju MOL so na voljo na spletni strani MOL. Še vedno pa marsikateri Ljubljan čan ne pozna teh kmetij in tudi ne njihove ponudbe. Na tržnicah se v časih sre čamo s preprodajo zelenjave iz drugih držav, zato predstavljamo seznam zelenjadnic, ki lahko zrastejo v naši okolici. Glavne kulture zelenjadnic in ponudba skozi leto JAN FEB MA R APR MAJ JUN JUL AVG SEPT OKT NOV zelje (h) paprika solata endivija radi č (h) motovilec kitajski kupus ( h) koren ček (h) cveta ča jaj čevci por (h) melone lubenice bu čke
    [Show full text]