Letno Poročilo OŠ Sostro Za Leto 2010

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

Letno Poročilo OŠ Sostro Za Leto 2010 OSNOVNA ŠOLA SOSTRO LETNO PORO ČILO OSNOVNE ŠOLE SOSTRO ZA LETO 2010 RAVNATELJICA: Mojca Pajni č Kirn POSLOVNO PORO ČILO PRIPRAVILA: Mojca Pajni č Kirn RA ČUNOVODSKO PORO ČILO PRIPRAVILA: Alenka Odlazek Ljubljana, februar 2011 1 VSEBINA 1. POSLOVNO PORO ČILO OSNOVNE ŠOLE SOSTRO – SPLOŠNI DEL .. 3 1.1 Kratka predstavitev OŠ Sostro ………………….…………………………….… 3 1.2 Poro čilo ravnateljice……………………………………………………………... 4 1.3 Poro čilo predsednika Sveta Osnovne šole Sostro ……………...……………….. 17 1.4 Organiziranost in predstavitev odgovornih oseb …….………………………….. 18 1.5 Finan čno poslovanje …………….………………………………………………. 20 2. POSLOVNO PORO ČILO – POSEBNI DEL ……………….…………… 21 2.1 Poro čilo o doseženih ciljih in rezultatih Osnovne šole Sostro za leto 2010 …….. 21 2.1.1 Zakonske in druge pravne podlage, ki pojasnjuje delovno podro čje ……. 21 2.1.2 Dolgoro čni cilji iz zastavljenega ve čletnega programa in razvoja oziroma podro čnih strategij in nacionalnih programov …………………. 22 2.1.3 Letni cilji iz letnega programa dela za leto 2010 ………………………... 23 2.1.4 Ocena uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev …………………………. 26 2.1.5 Ocena gospodarnosti in u činkovitosti poslovanja ……………………….. 26 2.1.6 Ocena delovanja sistema notranjega finan čnega nadzora in zunanje kontrole…………………………………………………..……………….. 27 2.1.7 Ocena u činkov poslovanja na druga podro čja, predvsem na gospodarstvo, socialo, varstvo okolja, regionalni razvoj in urejanje prostora ………………………………………………………………….. 27 2.1.8 Druga pojasnila, ki vsebujejo analizo kadrovanja in kadrovsko politiko ter poro čilo o investicijskih vlaganjih ……………………………..…….. 28 3. RA ČUNOVODSKO PORO ČILO (Priloga)………………………………... 31 3.1 Bilanca stanja …………………………………………………………………..... 3.2 Izkaz prihodkov in odhodkov ………………………………………………….... 3.3 Pojasnila k izkazom ……………………………………………………………... 4. ZAKLJU ČEK…………………………………………………………...…... 31 Predpisi, ki urejajo pripravo in sestavo finan čnih dokumentov…………………. 32 Napotki za sestavo Letnega poro čila…………………………………………….. 32 Opozorila MŠŠ…………………………………………………………………... 33 2 1. POSLOVNO PORO ČILO OSNOVNE ŠOLE SOSTRO – splošni del 1. 1 Kratka predstavitev Osnovne šole Sostro NAZIV: Osnovna šola Sostro SEDEŽ: Cesta II. grupe odredov 47, 1261 Ljubljana - Dobrunje Mati čna številka: 5086124 - 000 Številka prora čunskega uporabnika: 66320 +386 1 527 25 10 +386 1 527 25 27 E-pošta: [email protected] [email protected] Spletni naslov: http://www.os-sostro.si PODRUŽNI ČNE ŠOLE: PŠ BESNICA SEDEŽ: Besnica 21, 1260 Ljubljana - Polje +386 1 367 20 33 E-pošta: [email protected] PŠ JAN ČE SEDEŽ: Gabrje pri Jan čah 16, 1260 Ljubljana - Polje +386 1 367 20 00 E-pošta: [email protected] PŠ LIPOGLAV SEDEŽ: Mali Lipoglav 8, 1293 Šmarje Sap +386 1 786 80 71 E-pošta: [email protected] PŠ PREŽGANJE SEDEŽ: Prežganje 7, 1129 Ljubljana +386 1 366 91 78 E-pošta: [email protected] 3 1. 2 Poro čilo ravnateljice Osnovno šolo Sostro je ustanovila Deželna vlada v Ljubljani z odlokom št. 5363 z dne, 12. 8. 1867. Ustanoviteljske pravice je prevzela skupš čina ob čine Ljubljana Moste – Polje z odlo čbo o reorganizaciji mreže osnovnih šol na obmo čju ob čine Ljubljana Moste – Polje št. 6/6-16- 1962 z dne, 15. 3. 1963. Šola Sostro je bila 30. 1. 1967 vpisana v register zavodov pri Okrožnem sodiš ču v Ljubljani. Stara stavba mati čne šole je bila zgrajena leta 1913. Leta 1975 je bil iz sredstev samoprispevka dograjen prizidek z osmimi u čilnicami, telovadnico, kuhinjo, jedilnico, zbornico in pisarniškimi prostori. Za vse spremembe in novosti, ki jih v zadnjih letih uvajamo v šolo, in za vedno ve čje število otrok je šola Sostro spet postala premajhna. V letih 1999 do 2001 smo se lotili priprav na dograditev in prenovo šole. Leta 2003 je bil zgrajen novi prizidek z sedmimi u čilnicami, dvema malima u čilnicama, veliko in malo telovadnico ter z vsemi potrebnimi garderobami ob telovadnici. Pridobili smo tudi veliko avlo, namenjeno za razne prireditve. Spomladi 2004 je bila dokon čana prenova starega prizidka, kjer je šola pridobila trinajst u čilnic za predmetno stopnjo, med njimi vse specialne u čilnice ter kabinete. Prenovljena in na novo opremljena je bila tudi kuhinja in jedilnica. Jeseni 2005 se je pri čela prenova najstarejše šolske stavbe, stavbe iz leta 1913. Stavba je bila popolnoma prenovljena pri čemer so bile upoštevane vse omejitve spomeniškega varstva. Septembra 2006 so v prenovljeni »stari šoli« pouk za čeli učenci in u čenke 1. in 2. razredov, del pritli čja stavbe pa je bil preurejen v upravne prostore. Učiteljice in u čitelji so po nekaj letih kon čno dobili tudi novo zbornico, ki je bila preurejena iz dveh manjših u čilnic v stavbi A. S šolskim letom 2006/2007 se je tako delo pri čelo v optimalnih prostorskih pogojih. V šolskem letu 2010/2011 smo s pregraditvijo zbornice pridobili dodatno u čilnico za potrebe pouka na razredni stopnji. Šola ima tudi štiri podružni čne šole, kjer se izvaja vzgojno izobraževalni program od 1. do 4. razreda. Podružni čna šola Besnica je bila zgrajena leta 1954 in prenovljena v letu 2000. Podružni čna šola Jan če je bila zgrajena leta 1953 in prenovljena v letu 2002. V prostorih PŠ Jan če je pri čela delovati enota vrtca Pedenjped. Podružni čna šola Prežganje je bila zgrajena leta 1889, ve čja popravila so bila v letih 1966 do 1968 in leta 1984. Nazadnje je bila prenovljena v letu 1997. Podružni čna šola Lipoglav je bila zgrajena leta 1938. Leta 1942 je bilo poslopje požgano in obnovljeno v letih od 1946 do 1948. Jeseni 2005 se je pri čela gradnja nove podružni čne šole Lipoglav. U čenci so imeli v času gradnje pouk v za časnih prostorih v gasilskem domu. Oktobra 2006 se je pouk lahko pri čel v novozgrajeni Podružni čni šoli Lipoglav, v kateri je za čela delovati tudi enota vrtca Pedenjped. Podružni čna šola Javor je bila zgrajena leta 1942 in je od leta 1997 zaprta. OŠ Sostro izvaja dejavnost osnovnega izobraževanja splošnega tipa, pripravo šolske prehrane za u čence in organizacijo kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev. Dejavnost šole je javna služba, katere izvajanje je v javnem interesu. 4 Vzgojno izobraževalna dejavnost poteka od 1. do 9. razreda obvezne osnovne šole. Javno veljavni vzgojno izobraževalni program je sprejet na na čin in po postopku, dolo čenem z zakonom. Šolo vodi ravnateljica, ki je pedagoški in poslovodni organ zavoda. Pri delu ji pomagata pomo čnici ravnateljice, ki opravljata naloge, ki jih dolo či ravnateljica, in ki so opisane v aktu o sistemizaciji. Za u čence, ki pri dolo čenih predmetih presegajo standarde znanja, organizira šola dodatni pouk. Na razredni stopnji se izvaja dodatni pouk pri slovenš čini in matematiki, na predmetni stopnji pa še pri angleš čini, kemiji in fiziki. Za nadarjene u čence izvajamo dodatne ure s podro čja matematike, naravoslovja in ra čunalništva ter organiziramo strokovne ekskurzije. Dopolnilni pouk organizira šola za tiste u čence, ki potrebujejo pomo č pri u čenju. Na šoli izvajamo dopolnilni pouk iz slovenš čine in matematike. Pomo č pri u čenju organiziramo tudi v sodelovanju s prostovoljci Zveze prijateljev mladine. Šola izvaja za u čence s posebnimi potrebami prilagojeno izvajanje programa z dodatno strokovno pomo čjo. Osnova za tovrstno pomo č je izdana odlo čba u čencem po izpeljanem postopku usmerjanja v skladu z Zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. Delo poteka po vnaprej pripravljenem individualiziranem programu. Za razvijanje razli čnih interesov u čencev izvaja šola interesne dejavnosti. Vodijo jih u čitelji, starši in zunanji sodelavci. V sodelovanju s CŠOD ter nekaterimi ostalimi izvajalci smo v letu 2010 organizirali šoli v naravi in tabore za u čence podružni čnih šol Prežganje in Lipoglav ter u čence 4., 5., 6., 7. in 8. razreda. Prvi č smo organizirali tudi tabor za nadarjene u čence. Izvedeni tabori in šoli v naravi v letu 2010: RAZRED VSEBINA ČAS KRAJ VODENJE PŠ Prežganje Dom Medved PŠ Lipoglav Naravoslovni tabor 12. 4.–14. 4. 2010 Rovte Strokovni delavci CŠOD Dom Fara v bližini 4. razred Naravoslovni tabor 9. 2.–12. 2. 2010 mejnega prehoda Strokovni delavci CŠOD Petrinje 5. razred Poletna šola v naravi 5. 9.–10. 9. 2010 Piran Učitelji OŠ Sostro in zunanji sodelavci Učitelji OŠ Sostro in zunanji 6. razred Zimska šola v naravi 1. 2.–5. 2. 2010 Rogla sodelavci 29. 11.–3. 12. 2010 Dom Bohinj 7. razred Naravoslovni tabor 6. 12.–10. 12. 2010 Bohinj Strokovni delavci CŠOD 2. 11.–5. 11. 2010 Dom Kranjska Gora 8. razred Naravoslovni tabor 2. 11.–5. 11. 2010 Dom Radenci Strokovni delavci CŠOD Skupina nadarjenih Naravoslovni tabor 17. 9.–19. 9. 2010 Morska biološka Učitelji OŠ Sostro učencev postaja, Piran Učenci 1. in 3. razreda so opravili te čaj plavanja v bazenu Tivoli v organizaciji Oddelka za šport Mestne ob čine Ljubljana. 5 OPRAVLJANJE PRIPRAVNIŠTVA V letu 2010 sta pripravništvo opravljala strokovna delavka in strokovni delavec. Strokovni delavec je opravljal voluntersko pripravnišvo (športna vzgoja), strokovna delavka pa je opravljala pripravništvo na prostem delavnem mestu (u čiteljica v OPB). NEKAJ DOSEŽKOV V LETU 2010 Nacionalno preverjanje znanja Nacionalno preverjanje znanja smo izvedli v 6. in 9. razredu. V 6. razredu se je nacionalnega preverjanja znanja pri slovenš čini udeležilo 75 u čencev, pri matematiki 76 u čencev in pri angleščini 75 u čencev, od skupaj 77 u čencev. PREDMET DRŽAVNO POVPRE ČJE DOSEŽEK ŠOLE slovenš čina 54,77% 60,80% matematika 53,53% 51,16% angleš čina 72,51% 77,66% Nacionalnega preverjanja znanja iz slovenš čine in likovne vzgoje za u čence 9. razredov se je udeležilo vseh 64 u čencev, iz matematike pa 63 u čencev. PREDMET DRŽAVNO POVPRE ČJE DOSEŽEK ŠOLE slovenš čina 51,11% 53,27% matematika 50,05% 52,89% likovna vzgoja 61,51% 60,59% Tekmovanja Učenci šole so se pod vodstvom u čiteljev udeležili razli čnih šolskih, regijskih in državnih tekmovanj, na katerih so bili zelo uspešni : ŠOLSKO LETO 2009/2010 PODRUŽNI ČNE ŠOLE TEKMOVANJE PŠ PŠ PŠ PŠ JAN ČE PREŽGANJE BESNICA LIPOGLAV Evropski kenguru 6 4 5 5 Ra čunanje je igra – priznanje 4 4 8 4 - zlato prizn.
Recommended publications
  • From Urban Geodiversity to Geoheritage: the Case of Ljubljana (Slovenia)
    Jure Tičar eT al. QUAESTIONES GEOGRAPHICAE 36(3) • 2017 FROM URBAN GEODIVERSITY TO GEOHERITAGE: THE CASE OF LJUBLJANA (SLOVENIA) Jure Tičar, Blaž Komac, maTiJa Zorn, maTeJa FerK, mauro HrvaTin, roK ciglič Anton Melik Geographical Institute, Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts, Ljubljana, Slovenia Manuscript received: March 31, 2017 Revised version: June 19, 2017 Tičar J., Komac B., Zorn M., FerK M., HrvaTin M., ciglič R., 2017. From urban geodiversity to geoheritage: the case of Ljubljana (Slovenia). Quaestiones Geographicae 36(3), Bogucki Wydawnictwo Naukowe, Poznań, pp. 37–50. 7 figs, 1 table. aBsTracT: The city of Ljubljana lies at the intersection of various geomorphological regions that have strongly influ- enced its spatial organization. Prehistoric settlements were built on marshland, a Roman town was built on the first river terrace of the Ljubljanica River, and in the Middle Ages a town was built in a strategic position between the Lju- bljanica River and Castle Hill. The modern city absorbed all usable space between the nearby hills. This paper reviews some relief features in Ljubljana, their influence on the city’s spatial development, and urban geoheritage. The results indicate new possibilities for urban geoheritage tourism in the Slovenian capital and its surroundings. Key words: geoheritage, geomorphology, urbanization, spatial growth, Ljubljana Corresponding author: Jure Tičar, [email protected] Introduction connecting the diversity of geomorphological and geological elements with their interpretation During the 1990s, geologists and geomorphol- and recreation (Necheş 2016). Consenquently ogists started using the term geodiversity to de- many geoparks dedicated to protect and to pro- scribe the diversity of nonliving nature (Sharples mote the nonliving elements of nature are being 1993, Wiedenbein 1994, Zwolinski 2004).
    [Show full text]
  • Žale : 100 Let Življenja Podjetja / [Uredništvo Robert Martinčič
    Žale, d.o.o. LET Med hmeljniki 2 1000 Ljubljana ŽIVLJENJA www.zale.si 100 PODJETJA Naslovna stran.pdf 1 13. 08. 14 16:04 2 ~ 3 Predgovor Pokopališka dejavnost oziroma vzdrževanje namenjeni pokopavanju in spominu na umrle, pokopališč je bilo pred več kot 100 leti, okoli pač pa mnogo več – so tudi kulturna dediščina, leta 1900, v cerkvenih, pogrebna pa v zasebnih parki in turistične znamenitosti. Skratka, rokah. Zasebna pogrebna podjetja so prevoze in so prostori, kjer se povezujejo in prepletajo pogrebe v Ljubljani takrat opravljala na podlagi sedanjost in preteklost, umetnost in narava. dovoljenja deželne vlade. Ker pa občani in občina Poleg zgodb navadnih ljudi pripovedujejo tudi z njihovim delom niso bili zadovoljni, saj so zgodbo o odnosu mesta do kulture, do zgodovine, stremela le k dobičku, je mesto Ljubljana sklenilo, do vsega, kar je lepo. Nadalje pripovedujejo da bo zaščitilo meščane in javni interes tako, da bo zgodbo o slovenstvu, saj so tu svoj zadnji počitek ustanovilo svoj mestni pogrebni zavod. našle številne znane osebnosti, velikani naše zgodovine: pesniki, pisatelji, kiparji, slikarji, Zaradi tega je ljubljanski občinski svet 13. skladatelji, arhitekti, igralci, inženirji, politiki, junija 1913 pri kranjski deželni vladi vložil športniki itd. Prav tako je na njem veliko prošnjo za podelitev koncesije, da bi pogrebno pokopališč iz I. in II. svetovne vojne. Posebno obrt lahko opravljala tudi občina. Deželna smo ponosni na Plečnikove Žale, ki so edini vlada je prošnji ugodila 27. oktobra 1913, ko tovrstni objekt v Evropi, ki mu je bil leta 2007 je Mestni občini ljubljanski izdala koncesijo podeljen znak evropske dediščine. So zagotovo za opravljanje pogrebne dejavnosti.
    [Show full text]
  • Republika Slovenija Ustavno Sodišče
    REPUBLIKA SLOVENIJA USTAVNO SODIŠČE Številka: U-I-125/94 Datum: 14/7-1994 S K L E P Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Branka Levičnika iz Ljubljane in drugih lastnikov zemljišč ter Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana-Polje na seji dne 14/7-1994 s k l e n i l o : Pobuda Branka Levičnika in drugih za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o spremembah in dopolnitvah družbenega plana občine Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Vič- Rudnik s programsko zasnovo za vzhodno avtocesto od Malenc do Šentjakoba in za del severne obvozne ceste od Tomačevega do Zadobrove v Ljubljani (Uradni list RS. štev. 10/94) in Uredbe o lokacijskem načrtu za vzhodno avtocesto od Malenc do Šentjakoba in del severne obvozne ceste od Tomačevega do Zadobrove v Ljubljani (Uradni list RS, štev. 27/94) se zavrne. O b r a z l o ž i t e v : A. 1. Pobudniki glede izpodbijanega Odloka pobudo utemeljujejo s tem, da postopek usklajevanja interesov v prostoru v smislu 46. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/89) ni bil izpeljan; da je ob javni razgrnitvi Odloka bilo izraženih veliko zahtev večjega števila krajanov, naj se prikažejo tudi druge variante in rešitve avtoceste, kar ni bilo upoštevano; da neposredno prizadeti prebivalci krajevnih skupnosti niso bili na primeren način obveščeni o javni obravnavi in jim tudi ni bil omogočen vpogled v grafično gradivo v domači krajevni skupnosti, kar je po odločbi Ustavnega sodišča št. U- I-126/93 z dne 7/12-1993 v podobnem primeru nezakonito; da je iz gradiva Krajevne skupnosti Polje razvidno, da na zboru krajanov ni bilo prisotnih predstavnikov predlagatelja gradiva, ki naj bi razlagali gradivo in da v Krajevni skupnosti Šentjakob - Podgorica na zboru ni bilo udeležbe krajanov; da iz poročila za presojo vplivov na okolje izhaja, da niso ovrednotene emisije na nekaterih kritičnih odsekih in da Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št.
    [Show full text]
  • 1.3. Meteorološka Postaja Ljubljana Dobrunje 1.3. Meteorological Station in Ljubljana Dobrunje Mateja Nadbath
    MESEČNI BILTEN, marec 2002 1.3. Meteorološka postaja Ljubljana Dobrunje 1.3. Meteorological station in Ljubljana Dobrunje Mateja Nadbath V Ljubljani so poleg meteorološke postaje za Bežigradom, trenutno še postaje v Rožni dolini, v Šentvidu, v Klečah in v Dobrunjah. V Dobrunjah, slabih 7 km zračne črte vzhodno od meteorološke postaje za Bežigradom, je padavinska meteorološka postaja na nadmorski višini 284 m. Slika 1.3.1. Geografska lega meteorološke postaje v Ljubljani - Dobrunje (vir: Atlas Slovenije) Figure 1.3.1. Geographical position of meteorological station in Ljubljana Dobrunje (from: Atlas Slovenije) Slika 1.3.2. Opazovalni prostor slikan z juga, 28. 1. 2002 (foto: Slika 1.3.3. Opazovalec na opazovalnem prostoru, 28. 1. 2002 Peter Stele) (foto: Peter Stele) Figure 1.3.2. Observing place from south on 28th of January Figure 1.3.3. Observer on observing place on 28th of January 2002 (photo: Peter Stele) 2002 (photo: Peter Stele) Dobrunje so na robu Ljubljanskega polja, pod Golovcem. Trenutno je ombrometer na vrtu, ob njivi, proti jugovzhodu in severozahodu so v vrsti nizka okrasna in sadna drevesa oddaljena približno 3 m od OM. OM je od hiše oddaljen približno 8 m proti severu. Z meteorološkimi opazovanji in meritvami so v Dobrunjah začeli 1. novembra 1990; ves čas potekajo brez prekinitev na isti lokaciji. Od začetka je opazovalec Martin Kavka. Na postaji v Ljubljana Dobrunje merijo višino padavin z ombrometrom, z njim opazovalec izmeri vsak dan ob 7. uri dnevno višino padavin. Slika 1.3.4. Opazovalec Martin Kavka, 28. 1. 2002 (foto: Peter Stele) Figure 1.3.4.
    [Show full text]
  • The Story of Ljubljana
    THE STORY OF LJUBLJANA CASE STUDY #5 In the last 14 years, Ljubljana has seen a tenfold increase in separate col- lection, reducing the ammount of waste sent for disposal by 95% while keeping the costs among the lowest in Europe. How did Ljubljana manage to be EU best performing capital? Case study 1 FIRST STEPS Snaga is the public company that pro- able waste (kitchen and garden waste) at the vides waste management in Ljublja- doorstep for all households. na and ten suburban municipalities (395.328 residents). Thanks to clearly set » 100 % publicly held goals and persistence in implementation » Provides the service for 11 municipalities of established measures, Snaga today » 600 employees manages to separately collect 68% of the municipal solid waste and generate only 115 kg of residual waste (waste that GOAL #1: DOOR-TO-DOOR is neither recycled nor composted) per COLLECTION capita per year. Ljubljana is committed to halving the amount of residuals and In 2012 Snaga started collecting paper and increasing separate collection to 78% by packaging door-to-door, with the same system 2025. as it started collecting biodegradable waste 6 years before. They first tested the model in The current waste management system in Lju- 2011 in Brezovica - one of the smaller subur- bljana was developed when Slovenia became ban municipalities. The system was highly ef- a member of European Union in 2004. At the fective: within months packaging recycling in- time, the national municipal waste manage- creased more than three times while residuals ment plan included separate collection, re- fell by 29%.
    [Show full text]
  • SLOVENIA – Advice from Fulbright Alumni
    SLOVENIA – Advice from Fulbright Alumni The following are extracts from Fulbright Grantee Reports and are not meant to reflect the views of the Bureau of Educational and Cultural Affairs (ECA), its cooperating agencies, or the U.S. Embassy. Topics covered below include : • Cultural notes • Banking • Personal Interactions and Language • Street Life • Social Life • Transportation • Housing • Websites and other helpful resources Cultural notes Our experience suggested that the people of Slovenia are active and love to be outside, as we witnessed daily in our walks in the city park and on the wonderful trails in the vineyards and other areas surrounding Maribor. Many of our trips to other parts of Slovenia confirmed that this was true throughout the country as well. The people of Slovenia also seem to be family-oriented, which was also evident as they walked together as families in the parks and around the cities and towns. We also observed that the people of Slovenia tend to be reserved and rather private until you make the effort to reach out to them, and then they are friendly, generous, hospitable, and engaging. They often struck us as being pleased and even touched that we had chosen to be in their country to work and live. Personal Interactions and Language My wife joined the Slovenia International Ladies Assocation (SILA). She heard about a lot of interesting things to do in Ljubljana (and outside of Ljubljana) from this group. SILA also does its own day trips...our family went on one of these to visit a bee farm and monastery near Nova Gorica, which was a fantastic experience.
    [Show full text]
  • Round-Trips by Electric Train Urban Mestna Hiša (Town Hall) Ljubljana
    Round-trips by electric train Urban MESTNA HIŠA (Town Hall) – LJUBLJANSKI GRAD (Ljubljana Castle) – ŠPICA (and Botanical Garden) – TRNOVSKI PRISTAN (river Ljubljanica)– PLEČNIKOVA HIŠA (Jože Plečnik's House) – KRIŽANKE (Church and Monastery Complex of Križanke)– KONGRESNI TRG (Congress Square) – PARLAMENT (Parliament) – OPERA – AJDOVŠČINA – MESTNA HIŠA (Town Hall) Mestna Mestna hiša (Town Hall) Dear passengers, welcome to Ljubljana, the capital of Slovenia and European Green Capital 2016. Our circular ride from the Town Hall to the Ljubljana Castle and from there along the pleasant banks of the Ljubljanica River to the Špica embankment, the Trnovski pristan embankment and through the Krakovo area back to the city centre, first through the centre of the modern and then the Art Nouveau Ljubljana and past the Prešernov trg square and over the Triple Bridge to our starting point will last one hour and 15 minutes to one hour and a half, depending on the traffic. During that time, parts of the rich history of Ljubljana will be revealed to us. Each stop offers an opportunity to get off, explore the vicinity and catch the next ride. The departures are every two hours from outside the Town Hall – check the exact hours at the stops. Ljubljana They say that Ljubljana is Europe in miniature as it is situated at the dynamic crossroads of the Germanic, Roman and Slavic worlds. It connects the prehistory of pile-dwellers with the 2000-year-old Roman Emona, the medieval centre below the castle hill with rich Baroque façades, the beauties of Art Nouveau with the creations of Jože Plečnik, significant architect and urbanist of Europe.
    [Show full text]
  • Atletika Ekipno, Učenci in Učenke, Področno, LJUBLJANA C
    Rezultati Ekipno prvenstvo osnovnih šol Ljubljane skupina C Ljubljana, 26. september 2016 mlajši učenci, 60 m Skupina: 1 Uvr. Št.št. Priimek in ime Letnik Šola Področje Rezultat Točke 1. GLAVAN UL 2004 VODMAT C 9,30 q 734 2. PEKLAJ LAN 2005 SOSTRO C 9,56 q 670 3. IVAČIČ JOŠT 2004 BOŽIDARJA JAKCA C 9,80 612 4. MATEVŽ ŠTEFFAN 2004 VODMAT C 10,34 491 5. DRČA ZAVRŠNIK ROK 2005 POLJE C 10,41 476 6. ŠABANAJ EROLL 2006 MARTINA KRPANA C 22,38 0 ŠABIĆ JAN 2005 KAŠELJ C NN DRAGIĆ UROŠ 2004 ZALOG C NN Skupina: 2 Uvr. Št.št. Priimek in ime Letnik Šola Področje Rezultat Točke 1. SHAQUIRI ALEN NIK 2004 SOSTRO C 8,91 q 839 2. NUHANOVIĆ EDIS 2004 MARTINA KRPANA C 9,05 q 799 3. MARTINC MIHA 2004 ZALOG C 9,67 643 4. ZALAZNIK ALJAŽ 2005 ZADOBROVA C 9,81 610 5. BABIĆ ALEKSANDAR 2005 BOŽIDARJA JAKCA C 9,92 587 6. NOVAK LEON 2005 POLJE C 10,35 489 MEŠIĆ AJDIN 2004 K.D.KAJUHA C NN Skupina: 3 Uvr. Št.št. Priimek in ime Letnik Šola Področje Rezultat Točke 1. VIDMAR IVANJKO OSKAR 2005 MARTINA KRPANA C 8,83 q 861 2. KAJTAZOVIĆ NAL 2004 K.D.KAJUHA C 9,12 q 781 3. PAŠIĆ TIJAN 2004 POLJE C 9,29 q 736 4. GUSLOV DAVID 2005 NOVE FUŽINE C 9,67 q 643 5. DE COSTER MIHA 2005 ZADOBROVA C 10,40 478 6. VEHABOVIĆ ALEN 2004 ZALOG C 10,51 457 HORVAT KRISTJAN 2004 BOŽIDARJA JAKCA C NN Legenda: NR - ni rezultata, ODS - odstop, DIS - diskvalifikacija, NN - nenastop 26.9.2016, 17:26:41 Stran 1 od 38 http://www.timingljubljana.si Ekipno prvenstvo osnovnih šol Ljubljane skupina C Ljubljana, 26.
    [Show full text]
  • Seznam Vključenih V Zavarovanje
    SJN MOL PRILOGA ŠT. 1 Zavarovanje oseb, premoženja in premoženjskih interesov za Mestno občino Ljubljana in pravne osebe, katerih ustanoviteljica je Mestna občina Ljubljana in druge pravne osebe, v katerih ima Mestna občina Ljubljana prevladujoč vpliv pri upravljanju ali nadzorovanju - 1.1.2015 do 31.12.2018 Zap. Sklop Davčna št. Matična Naziv Skrajšan naziv Naslov Poštna št./ Kraj Pogodbena zavarovalnica št. št. oz. IŠ za DDV številka 1 1 SI67593321 5874025000 Mestna občina Ljubljana Mestna občina Ljubljana Mestni trg 1 1000 Ljubljana Zavarovalnica Tilia, d.d. 2 1 SI41717031 1719572000 Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana Zarnikova ulica 3 1000 Ljubljana Zavarovalnica Tilia, d.d. 3 1 SI51149877 5089913000 Osnovna šola Bežigrad OSNOVNA ŠOLA BEŽIGRAD Črtomirova ulica 12 1000 Ljubljana Zavarovalnica Tilia, d.d. 4 1 43397883 5084512000 Osnovna šola Bičevje Splitska ulica 13 1000 Ljubljana Zavarovalnica Tilia, d.d. 5 1 44901062 5623758000 Osnovna šola Božidarja Jakca Nusdorferjeva ulica 10 1000 Ljubljana Zavarovalnica Tilia, d.d. OŠ Danile Kumar, Ljubljana, 6 1 SI42494940 5083389000 Osnovna šola Danile Kumar Godeževa ulica 11 1000 Ljubljana Zavarovalnica Tilia, d.d. Godeževa 11 7 1 SI69049408 5083397000 Osnovna šola dr. Vita Kraigherja Trg 9. maja 1 1000 Ljubljana Zavarovalnica Tilia, d.d. 8 1 79401392 5204950000 Osnovna šola Dravlje OŠ DRAVLJE Klopčičeva ulica 1 1000 Ljubljana Zavarovalnica Tilia, d.d. 9 1 55290639 5086701000 Osnovna šola Franca Rozmana Staneta Prušnikova ulica 85 1000 Ljubljana Zavarovalnica Tilia, d.d. 10 1 SI75844818 5083419000 Osnovna šola Franceta Bevka Ulica Pohorskega bataljona 1 1000 Ljubljana Zavarovalnica Tilia, d.d. 11 1 SI23541300 5084369000 Osnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova ulica 16 1000 Ljubljana Zavarovalnica Tilia, d.d.
    [Show full text]
  • Zadobrova, Poročilo
    POROČILO o predhodnih arheoloških raziskavah na lokaciji Sneberska cesta 122, (parc. št. 60/1 in 60/18 k.o. Zadobrova) Naročnik Senad Vehabovič Rusjano trg 2, 1000 Ljubljana Izvajalec Arhej d.o.o. Drožanska 23 8290 Sevnica Kulturnovarstveno soglasje Št: 62240 – 455/2010/2 Nosilec naloge Matjaž Novšak, univ. dipl. arheol. Avtor Samo Hvalec, univ. dipl. arheol. Odgovorni konservator Boris Vičič, univ. dipl. arheol. konservator Ljubljana, Februar 2011 ARHEJ d.o.o. POROČILO O PREDHODNIH ARHEOLOŠKIH RAZISKAVAH na lokaciji Sneberska cesta 122, (parc. št. 60/1 in 60/18 k.o. Zadobrova) 10. 2. 2011 Izdelali Samo Hvalec, univ. dipl. arheol. dr. Tomaž Verbič, univ. dipl. geolog Robert Erjavec, univ. dipl. arheol. Iris Bekljanov Zidanšek, absolv. arheol. Ljubljana, februar 2011 KAZALO UVOD ....................................................................................................................................2 GEOGRAFSKI IN ZGODOVINSKI ORIS OKOLICE OBMOČJA RAZISKAV ...................4 METODOLOGIJA DELA IN NJEGOV POTEK ...................................................................6 Opis območja in delovni pogoji ..........................................................................................6 Delovni postopki ................................................................................................................7 Potek dela ...........................................................................................................................7 OPIS SOND ...........................................................................................................................8
    [Show full text]
  • Javno Podjetje Ljubljanska Parkirišča in Tržnice, D.O.O. 1.A) Sponzorske In
    Javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice, d.o.o. 1.A) Sponzorske in donatorske pogodbe Pogodbena vrednost Vrsta posla Datum sklenitve Pogodbeni partner Trajanje posla (v EUR brez DDV) Donacija BIH in Srbiji 22.05.2014 MOL, Dalmatinova 1, 1000 Ljubljana 10.000,00 enkratno ORGANIZACIJSKI ODBOR 58. POHODA LJUBLJANA 2014, TIMING Donatorstvo za izvedbo 58. Pohoda Ljubljana 2014 17.04.2014 1.000,00 enkratno LJUBLJANA, Staničeva ulica 41, 1000 Ljubljana Donatoratvo pri Projektu Mirno morje - 2014 - jadranje otrok s posebnimi 1.07.2014 Zavod Mirno morje Maribor, Tomšičeva 40, 2000 Maribor 300,00 enkratno potrebami SONČEK ZGORNJE GORENJSKE - DRUŠTVO ZA CEREBRALNO PARALIZO, Donatorsko sodelovanje pri izvedbi "štiridnevnega tabora v avgustu 2014) 16.07.2014 200,00 enkratno Cesta maršala Tita 65, 4270 Jesenice MUZEJ ZA ARHITEKTURO IN OBLIKOVANJE, Pot na Fužine 2, 1000 Donatorsko sodelovanje pri dogodku »BIO 50«. 12.08.2014 Ljubljana 2.000,00 enkratno Donatorsko sodelovanje pri izvedbi dogodka »dejavnosti Slovenskega društva 5.11.2014 SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC, Gosposvetska cesta 9, 1000 Ljubljana 1.000,00 enkratno Hospic v letu 2014" Pogodba o sponzorskem sodelovanju ter pravicah in obveznostih pri projektu TIMING LJUBLJANA, društvo za izvedbo športnih programov, Staničeva 41, 19.09.2014 2.000,00 enkratno VOLKSWAGEN 19. LJUBLJANSKI MARATON, Ljubljana 25. - 26.10.2014 1000 Ljubljana Donacija za nakup tehnične opreme za Grajsko gledališče 24.10.2014 Javni zavod Ljubljanski grad, Grajska planota 1, 1000 Ljubljana 25.000,00 enkratno denarna protivrednost
    [Show full text]
  • Na Podeželju
    Na podeželju ... Etnološke raziskave na območju vzhodnega dela Mestne občine Ljubljana CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 39(497.4Ljubljana)(082) 908(497.4Ljubljan)(082) Na podeželju ... : etnološke raziskave v vzhodnem delu Mestne občine Ljubljana / [uredili Maruška Markovčič, Tadeja Primožič ; fotografi je arhiv Službe za kmetijstvo in upravne zadeve, Zavod za varstvo kulturne dediščine - Območna enota Ljubljana]. - Ljubljana : Mestna občina, Oddelek za gospodarske dejavnosti in turizem, Služba za kmetijstvo in upravne zadeve : Zavod za razvoj podeželja CIZA, 2006 ISBN 978-961-6449-14-4 (Mestna občina Ljubljana) 1. Markovčič, Maruška 2. Primožič, Tadeja 233037824 Kazalo Gorazd Maslo 5 Podeželje, bistveni del Ljubljane Maruška Markovčič 7 Etnologija in razvoj podeželja v Mestni občini Ljubljana dr. Tadeja Primožič 15 Razvoj podeželja med teorijo in prakso Maruška Markovčič 27 Vzhodni del Mestne občine Ljubljana Maruška Markovčič 41 Šege in navade Barbara Dolničar Andreja Bahar Muršič 77 Stavbna dediščina Darja Kranjc 111 Žganjekuha Mojca Bele 139 Čebelarstvo Mojca Bele 163 Mlinarstvo in žagarstvo Petra Stefanovič 191 Kulinarika Darja Kranjc 205 Pletarstvo Barbara Dolničar 219 Butarice Petra Stefanovič 235 Cvetje iz papirja In the Countryside ... Gorazd Maslo 249 The Countryside: The Essential Part of Ljubljana Maruška Markovčič 250 Ethnology and Rural Development in the City Municipality of Ljubljana Tadeja Primožič, PhD 256 Rural Development – Theory and Practice Maruška Markovčič 266 The
    [Show full text]