Organov • Organizacij Nmodnwsvobodiuíega Gibanja V Sloveniji

• INSTITUT ZA NOVEJŠO ZGODOVINO

ORGANOV • ORGANIZACIJ NMODNWSVOBODIUíEGA GIBANJA V SLOVENIJI

DOKUMENTI ORGANOV IN ORGANIZACIJ NARODNOOSVOBODILNEGA GIBANJA V SLOVENIJI

KNJIGA 10

PRIPRAVILE: MARJETA ADAMI<, DARINKA DRNOVŠEK, METKA GOMBA<, MARIJA OBLAK

Založil Arhiv Republike Slovenije ARHIV REPUBLIKE SLOVENIJE

DOKUMENTI ORGANOV IN ORGANIZACIJ NARODNOOSVOBODILNEGA GIBANJA V SLOVENIJI

KNJIGA 10

DODATEK JANUAR 1942 - SEPTEMBER 1943

LJUBLJANA 2005 CIP - Kataložni zapis • publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

94(497.4)" 1942/1943"(093)

DOKUMENTI organov in organizacij narodnoosvobodilnega gibanja v Sloveniji / [pripravile Marjeta Adami= ... et al.]. - Ljubljana : Arhiv Republike Slovenije, 2001-<2005>

Knj. 10: Januar 1942 - september 1943. - 2005

ISBN 961-6137-90-5 (zv. 10) 1. Adami=, Marjeta 114893824 Ob izidu desete knjige Dokumentov organov in organizacij narodnoosvobodilnega gibanja v Sloveniji

Deseta knjiga zbornika Dokumenti organov in organizacij narodnoosvobodilnega gibanja v Sloveniji v =asu druge svetovne vojne (do sedme knjige z naslovom Dokumenti ljudske revolucije v Sloveniji) je dodatek k objavljenim dokumentom v prejšnjih devetih knjigah. Z deveto knjigo, ki vsebuje dokumente do kapitulacije Italije 8. septembra 1943, naj bi bila zaklju=ena na=rtovana serija objav virov za vse slovenske pokrajine po kronološkem redu. Temu naj bi sledile objave te- matskih zbirk do leta 1945. Toda v desetletjih od izida pive knjige (1962) so arhivi pridobili nove dokumente, ki so jih hranili posamezniki v svojih osebnih fondih in zbirkah ( npr. Ivan Ma=ek, dr. Marijan Brecelj, Edvard Kardelj, Lojze Ude), ali pa so jih našli pri podrobnejšem urejanju svojih arhivskih fondov. Za nekatere od teh dokumentov je uredniški odbor menil, da bistveno dopolnjujejo že objavljene vire. Zato smo se odlo=ili za njihovo objavo v dodatni knjigi. Ob tem pa smo - predvsem na željo raziskovalcev - objavili tudi dokumente, ki so bili v tretji in =etrti knjigi navedeni le z naslovom, objavljeni pa v zborniku Jesen 1942. Korespondenca Edvarda Kardelja in Borisa Kidri=a, Ljubljana 1963 in v Zborniku dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni jugoslovanskih narodov, del VI - Borbe v Sloveniji. Teh publikacij skoraj ni mogo=e ve= dobiti. Nekaj dokumentov je iz fonda Centralni komite Zveze komunistov Jugoslavije, ki ga hrani Arhiv Srbije in

V deseti knjigi je objavljenih 141 dokumentov in sicer so dodani: 1 dokument (št. 1) k prvi knjigi (od marca 1941 do marca 1942), izšla leta 1962, 4 dokumenti (št. 2-5) k drugi knjigi (april-julij 1942), izšla leta 1964, 14 dokumentov (št. 6-19) k tretji knjigi (avgust-oktober 1943), izšla leta 1966, 108 dokumentov (št. 20-127) k =etrti knjigi (november-december 1942), izšla leta 1968, 4 dokumenti (št. 128-131) k peti knjigi (Januar-februar 1943), izšla leta 1978, 7 dokumentov (št. 132-138) k šesti knjigi (marec-april 1943), izšla leta 1981, 1 dokument (št. 139) k osmi knjigi (julij 1943), izšla leta 2001 in 2 dokumenta (št. 140-141) k deveti knjigi (avgust-september 1943), izšla leta 2003.

Dokumenti so objavljeni v celoti, v izvirni obliki in jeziku, italijanski dokumenti tudi v slovenskem prevodu. Metodolo- gija obdelave je enaka kot v prejšnjih knjigah. V opombah je navedeno nahajališ=e in opisana njihova ohranjenost. Nave- deno je, =e je dokument napisan z roko ali tiskan.

Z deseto knjigo zaklju=ujemo kronološko urejeno serijo dokumentov politi=nih in oblastnih organov in organizacij narodnoosvobodilnega gibanja na slovenskem ozemlju od marca 1941 do 8. septembra 1943. Dokumenti so bili v celotni edi- ciji izbrani in opremljeni z znanstveno kriti=nim aparatom po enotnih kriterijih. V osmi knjigi, ki smo jo pripravili po letu 1990, smo pa prejšnji »simboli=ni« naslov, zamenjali z ustrez- nejšim, ki dejansko odraža vsebino objavljenih dokumentov. V vseh desetih knjigah, ki so izhajale z razli=nimi presledki polnih 43 let, sta objavljena 1602 dokumenta. Uredništva so se v teh letih nekajkrat menjala. V njih je sodelovalo 15 =lanov.

V Ljubljani, oktobra 2005 Uredniški odbor

6 ST. 1

PORO

CK K. P. J. Dragi sodrugi! 7. 1. 19422

Preiskava o provali in izdajstvu na Štajerskem in potem tudi v Lj.3je sedaj kon=no veljavno ugotovila, daje bil L. No- vak4 res izdajalec, kije mnogo izdal ter pro valil mnoge, ki so potem dalje izdajali. Kolikor smo mogli ugotoviti so bili izda- jalci Leon N. Pe=nik5 sekr. O. K. iz Trbovelj Šmerc6 =lan O.

1 Izvirnik, pisan na roko v slovenš=ini, je v Arhivu Srbije in Celje. Ranjenega so ujeli dne 1. oktobra 1941 v Zavodnem pri Celju in ustrelili dne 21. oktobra 1941 v Mariboru. K. v Celju sekretar O. K. iz Maribora7 in Rancinger Hilda8. Z [pokom Mb]9 je vse vredu. Preiskava je bila vsestranska in nismo mogli dognati ni=esar pri njemu. Pa= pa je on avtokriti=no priznal, daje bila konspiracija na Štajerskem pod psom in priznava, =e bi bila boljš[i] konspiracija bi še danes lahko živel Slavko10 in drugi, tudi ta provala ne bi mogla zavzeti takega razmaha, kakor pa ga je. Zato smo ga mi tudi ostro prijeli in je potem avtokriti=no priznal, da smo ga skinili iz PK in ga poslali v partizane kot komandanta bataljona. On je to delo z veseljem sprejel in bil zadovoljen s to nalogo. Provala je sedaj [prenehala]. Naši v Lj. se dobro drže. Rešiti jih še nismo mogli. Kontakt imamo z G." in [Luka in Miro, kije sedaj v bol- nici12] upamo da bomo rešili. V Lj. smo morali menjati vse prostore tehnike, kurirje, javke ter stanovanja za katere je vedela Hilda, da smo zajezili provalo. Hilda ni mogla [hoditi] v Lj. najbrž jo je Gestapo13, koje opazil, daje zasledovana od naše [GAK]14 kam drugam peljal. Sedaj je kakor smo zvedeli v Ljub- ljani Gestapo oja=al za še osemdeset mož, ki imajo nalogo, da izsledijo Izvršni odbor OF, Radio, tiskarno in [poveljstvo partizanov]. Kaj si vse ti osli ne predstavljajo. Izvedeli smo, da

7 Alojz Zorko, sekretar Okrožnega komiteja KPS Maribor. Aretiranje bil dne 27. septembra 1941 in kasneje ustreljen. 8 Greta Rancinger. kurirka za zvezo med Pokrajinskim komitejem KPS za Severno Slovenijo. Aretirana je bila dne 30. oktobra 1941 v Ga- berjah pri Celju. 9 Miloš Zidanšek, sekretar Okrožnega odbora OF za Maribor, od leta 1942 poveljnik Šercerjevega bataljona. Padel dne 8. marca 1942 na Hri- barjevem na Notranjskem. Narodni heroj. 10 Slavko Šlander-Aleš, sekretar Pokrajinskega komiteja KPS za Se- verno Slovenijo. Aretiranje bil dne 7. avgusta 1941 v Mariboru, kjer je bil ustreljen dne 24. avgusta 1941. 11 Gašper-Tone Tomši=, organizacijski sekretar Centralnega komiteja KPS. 12 Imeni sta ne=itljivi. V knjigi Izvori za istoriju SKJ sta prebrani kot Luka (Franc Leskošek), ki pa ne more biti. saj piše to pismo in Miro (nera- zrešen). Verjetno gre za Lenko (Vida Tomši=) in Mico (Šlander). Takrat so bili namre= zaprti Tone Tomši=, Vida Tomši=, Miha Marinko. Pepea Kar- delj in Mica Šlander, kije bila takrat v bolnišnici. Aretirani so bili decembra 1941 in vsi, razen Mice Šlander, obsojeni pred italijanskim Vojaškim vojnim sodiš=em (Tribunale militare di Guerra v Ljubljani). Ve= glej Miha Marinko. Moji spomini. Mladinska knjiga 1974 (ponatis), str. 287-294. 13 Gestapo - Geheime Staatspolizei (nemška Tajna državna policija). 14 Nanaša se na obveš=evalno službo Osvobodilne fronte.

8 je bil v Mariboru ustreljen Irši=15, kije kljub prepovedi, da ne sme iti v svoje stanovanje, šel na stanovanje [ter] ga je =akal Gestapo, ki gaje ustrelil, koje hotel bežati. On je bil zelo [aktivni] poprej, sedaj ko so mu pa zaprli njegovo zaro=enko16, ki mu je pisala iz zapora, da se ne spla=a ve= delati, daje Leon izdal je pa bil zelo demoraliziran in zbegan. Biba17 pa je jedel steklo in je v bolnici na operaciji. Drži se baje dobro. Na Šta- jerskem je bilo pretekli teden streljanih 45 ljudi ki jim pa ne znam imena ker jih ne objavljajo ve= ker streljanje ne pali ve= kot strah temve= zgražanje. V Lj. so Italijani streljali šest (ob- sojenih) ko smo vam zadnji= poro=ali, da so obtoženi na smrt. Držali so se vsi dobro, posebno pa poru=nik [Šercer18] ki je bil pivo komandant (voda), potem =ete, potem polbataljona in poveljnik napada na Lož in se je naravnost herojsko držal na procesu in pri streljanju. Mi smo njega skupaj s Slavkom imenovali kot narodna junaka ter razširjali njihove slike ter prire- dili komemoracijo, kije dobro uspela. Iz teh težkih izkušenj, ki smo jih imeli izhajajo= smo sklenili da napravimo =istko v partiji, da o=istimo ves oportunisti=ni in kolebljivi element. Po provali na Štajerskem in po teh provokacijah smo se bali, da bo morala prebivalstva za dalj =asa padla, toda po poro=ilih, ki jih dobivamo, kaže baš nasprotno. Štajerci so vendar enkrat razumeli, da se je treba boriti in da brez žrtev ni zmage. OF se postavlja na noge tudi partijske postojanke se obnavljajo. Postavili smo nov P. K. dva =lana19: [Mj] iz Špa- nije ter S. in poslali smo tudi v vsa okrožja ljudi, ki tam niso kompromitirani. Preiskali smo vzroke zakaj ja=anje partije v Lj. provinci ne gre svojo normalno pot, dognali smo v nekaj okrožjih da so naši predstavniki ustvarjali partijo in OF dvo-

15 Ing. Rado Irši=. 16 Štefka Štobler-Mica. Aretirana je bila dne 1. novembra 1941 v Celju. 17 Blaž Rock, =lan Pokrajinskega komiteja KPS za Severno Slovenijo. Aretiranje bil dne 30. oktobra 1941 v Gaberjah pri Celju in ustreljen dne 6. marca 1942 v Mariboru. 18 Ljubo Ljubomir Šercer. komandant Krimskega bataljona. Ustreljen je bil dne 22. decembra 1941. Isto=asno so bili ustreljeni še Ivan Verbi=, Valentin Kariž, Rado Kogoj, Karel Kranjc in Ignac Žagar. Glej Tone Fe- renc, Ubija se premalo. Obsojeni na smrt - talci - ustreljeni v Ljubljanski pokrajini 1941-1943. Dokumenti, Ljubljana 1999 (dalje Ferenc, Ubija se premalo), str. 70-71, 231. 19 Mj-Tone Žnidari=, S.-Sergej Kraigher. tirno, to je izolirano partijo od mas in OF, ker seje lahko uš- muglal tuj element v partijo ter OF brez partije, namesto da bi pritegnili najboljše aktiviste iz OF v partijo in s tem partijo [masovno povezali], so sprejemali ljudi v partijo radi katerih potem pošteni aktivisti niso hoteli v partijo, npr. v [Gr.] je v partiji pristal direktor in mojstri, pošteni delavci niso hoteli. Mi smo te napake ostro kritizirali in popravili. Na Notranj- skem se partija dobro in pravilno razvija ravno tako tudi OF. V Beli krajini smo morali izvršiti ve=jo =istko in izklju=iti vse oportuniste. Poslali smo dol =evljarja I.20, ki se je na No- tranjskem dobro pokazal. Na Gorenjskem se položaj popravlja, ljudstvo zelo pomaga partizanom. V Kamniškem srezu še šepa, ker je potovanje v ta srez zelo otežko=eno je ostra kontrola Gestapa [ker je med kamniško] med Gorenjsko in Štajersko so posebne legitimacije katero pa malokdo dobi in je v tem srezu ostra kontrola. V tem kraju je Gestapo uspel [nas skoraj] popolnoma zbrisati in šele po=asi dobivamo postojanke na katere se bomo lahko opirali. Na Primorskem: po Stritarjevi21 aretaciji nimamo prave slike, prihajajo sem ljudje iz posameznih terenov poro=ati, ki iz svojega terena [jasno] poro=ajo o razvoju OF. Kar se pa partije ti=e pa izgleda daje Stritar pobral vse stare oportuniste, ki so proti akcijam /pa avtonomni...22 ki v Italiji niso bili povezani in so samo tvorili spetirklube/ teh je okoli 130. Mi smo dali nalogo te =lane organizirati v celice in aktivirati za delo. kdor ne [bo postal] aktiven pa ven. Sedaj smo dobili vezo z makeronom23 in bomo z njim uredili. Mislimo pa da vse nekje spi. V Lj. je prišla žena italj. M24 iz [1.] ona se je britko pritoževala na KPH in dolži da so okrog tehnike provokatorji. Vidi se pa daje imel pri tem

20 Ivan Novak-O=ka. 21 Oskar Kova=i=, =lan Centralnega komiteja KPS. Aretiranje bil dne 12. decembra 1941. 22 Ne=itljivo. 23 Umberto Massola-Quinto. Za=asni sekretar Centralnega komiteja KP Italije. V letih 1939-1940 je vodil zunanji center CK KP Italije v Pa- rizu, nato je prebival v Ljubljani, odkoder je julija 1941 prenesel sedež zunanjega centra CK KPI v Milano in bil do leta 1944 v pismeni zvezi s CK KPJ oz. Edvardom Kardeljem. 24 Marija Martini, žena Rigoletta Martinija, =lana Centralnega komiteja KP Italije. Prišla je iz Zagreba.

10 vpliv vazduh25 ki je intrigiral proti staremu26. Mi smo jo še izprašali. Imamo njeno pismeno izjavo ki je pa ne moremo poslati iz konsp. razlogov. Mislimo pa da je ona dobra in z njo pravilno ravnamo da ne bodo italj. o=itali ni= KPJ ter bomo vprašali makerona =e mu jo pošljemo. Po vseh njenih izpove- dih pa izgleda, da je le bilo mogo=e kaj gnilega na Hrvaškem kar je potem vazduh izkoristil proti CK KPH in staremu.

Mi od Vas že tri tedne nismo ni= prejeli sporo=ali smo Vam vse. Politi=ne (razmere) je napisal Peter27. Upamo da je naše stališ=e pravilno z objavo pisma o Draži28, situacija glede tega je pri nas sedaj =ista, samo (posla imamo dobit) z belo gardo, za katero smo pa prepri=ani da jo bomo dotolkli. Sporo=ite nam, kaj je sedaj z Dražo ali ste ga streljali? Zakaj Moskva poro=a o tem lopovu? Pri nas tem poro=ilom skoraj nikdo ne ver- jame - ljudsko mnenje je, da srbski komunisti še niso mogli obvestiti Moskvo ki je iz Londona o Draži slabo informirana. Sporo=ili smo Vam da mislimo kooptirati malega29 v Op. kom. ne moremo ga pa ker ga ne moremo nadomestiti tam kjer je. Ali ste se že odlo=ili da nam pošljete I. F.30 in Pib.31

Akcije: Gorenjska: Borba32 o kateri smo Vam poro=ali nazadnje ko so partizani tako uspešno tolkli se je vršila do pred

25 Josip Kopini7, vodil punkt za zvezo s Kominterno od leta 1940 do 1944. 26 Josip Broz-Tito, maršal Jugoslavije, generalni sekretar KPJ in vrhovni komandant NOV in POJ. 27 Boris Kidri=. 28 Dragoljub Mihailovi7-Draža, srbski polkovnik jugoslovanske kraljeve vojske, od leta 1941 vodja =etniškega gibanja in vojske v Jugoslaviji. Jugoslovanska begunska vlada gaje leta 1941 povišala v generala, leta 1942 imenovala tudi za vojnega ministra. Pismo Vrhovnega štaba NOV in PO Jugoslavije dne 17. novembra 1941 Izvršnemu odboru OF o odnosih med Vrhovnim štabom in Dražo Mihailovi7em je v Slovenskem poro=evalcu, leto II, št. 23, 9. december 1941 (ARS, Odd. II, sign.: AS 1887. Zbirka narodnoosvobodilnega tiska). Objavljeno je v Zborniku dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni jugoslovanskih narodov, del VI (dalje Zbornik NOV/VI). knj. 1. dok. št. 67. str. 148-151. 29 Boris Kraigher. 30 Verjetno Ivana Ma=ka in Franca Salamona. 31 Albin Pibernik, politi=ni komisar slovenske partizanske =ete v Sr- biji. 32 Gre za »decembrsko vstajo«, ki jo je po navodilih vodstva narodnoosvobodilnega gibanja za Slovenijo pripravilo politi=no in vojaško vod-

11 par dni. Nemci iz svojega terena niso mogli ni=esar narediti in so prosili Italijane za pomo= in za prevoz =et in ranjencev =ez Lj. Provinco. Ko so italijani videli nemške ranjence na avto- mobilih so se smejali in rekli Bono, Bono. Italijani niso šli na pomo= Nemcem pa= pa so pustili prevoz trup tako da so Nem- ci napadali partizane iz italj. teritorija. Naši so uspeli dvigniti celo Poljansko in Selško dolino ki so jo hoteli Nemci izseliti. Pri prvi akciji v Selški dolini se je izvedla delna mobilizacija. Po akciji se je ve=ina mož hotela vrniti na dom. Glavna skupina partiz. =et se je pojavila pred praznikom 25. XII. v Polj. dolini in izvedla delno mobilizacijo cka 350 mož. V no=i od 24. do 25. so požgali 6 (mostov) ker je grozil napad Nemcev, to še prej predno so se konstituirale vse =ete. Pri tej akciji je napadla nem. patrola 1 mrtev 1 ranjen naš. 25. so naši postavili na glavni cesti ve= zased. Obstreljevali so nemške postojanke v Poljanah in napadali ves nemški voj. promet na cesti. Nemci so streljali s težkimi mitraljezi in topo- vi in tromblonskimi granatami z oklopnih avtomobilov. Nem- ci so izgubili nekaj avtomobilov štev. mrtvih in ranjenih ni ugotovljeno. Istega dne so Nemci napadli

stvo narodnoosvobodilnega gibanja za Gorenjsko.Vstaja je zajela bohinj- ski kot. Zgornjesavsko. Selško in Poljansko dolino, iz katerih je v nekaj dneh odšlo v partizane 665 ljudi. Nemški okupatorje moral najprej iz- prazniti 23 orožniških postaj in policijskih postojank in je tam nastalo za nekaj dni svobodno partizansko ozemlje. Nato pa je pripeljal ve=je policijske in vojaške sile. oborožene s težkim orožjem in za=el zasledovati Cankarjev bataljon.

12 V Litiji je bila bitka med našimi in Nemci. Nemci so imeli 45 mrtvih, število ranjenih neznano naši 1 mrtvega in 4 ranje- ne. Ko so se naši umaknili so imeli bitko z Italijani od katerih je bilo 17 mrtvih. Na Štajerskem v Sav. dol. je bila tudi huda bitka o kateri pa še nimamo to=nih poro=il. Iz Gorenjske nadaljnjih poro=il nimamo poslali smo kurirja ki je pa padel. Meja je skoraj »Luftdicht« geschlossen.

Partizanstvo se je za=elo dobro razvijati in se prostovoljna mobilizacija z uspehom vrši. Primanjkuje nam orožja in dobrih komandantov in pol. kom. Poraz ki smo ga doživeli pri padu prvega snega ni= ne vpliva. Partizani uživajo veliki ugled med ljudstvom in so postali strah Londonašev in bele garde. Pozdrav Lojze34 Smrt fašizmu-svoboda narodu.

ST. 2

PISMO CENTRALNEGA KOMITEJA KPS DNE 6. JUNIJA 1942 POKRAJINSKEMU KOMITEJU KPS ZA GORENJSKO1

Izdali partizani: 11. junija 1943.

Prepis originala.

P. K. Gorenjsko.

33 Adolf Hitler (1889-1945). kancler nacisti=ne Nem=ije v letih 1933- 1945, vodja NSDAP, eden ustanoviteljev Osi Rim-Berlin-Tokio, Pro- tikominternskega pakta in Trojnega pakta. Pod njegovim vodstvom je Nem=ija vodila osvajalno drugo svetovno vojno. 34 Franc Leskošek. 1 Dokument je v ARS. Odd. I, sign.: AS 1513, Zbirka gradiva o komunisti=ni dejavnosti iz okupatorskih policijskih, sodnih in vojaških organov, šk. 1. Kopijo pisma je o=itno zaplenil okupator in ob prepisovanju na italijanski policiji (Reggia Questura) v Ljubljani so nastale beležke: Izdali partizani: Prepis originala, 11. junija 1943. Pismo so na Pokrajin- skem komiteju KPS za Gorenjsko prejeli po 34 dneh. Glej Dokumenti, knj. 2, dok. št. 120, str. 339.

13 Dragi sodrugi! Sporo=amo vam, da smo poslali II. grupo odredov 600 mož na vaš teren. Pomagala bo I. gi"upi pri za- =etnih akcijah o izvajanju na=rta, =iš=enja ozemlja od okupatorjev, dviganje ljudstva k oboroženi vstaji in mobilizirati vse za borbo sposobne moške in ženske. Ostala bo pa samo toliko =asa, da boste premagali za=etne težave in da se vi sami uspo- sobite nadaljevati z napadalnimi akcijami. Težite pa za tem, da tudi sami v najve=ji meri pripomorete s politi=nim delom k hitremu razvoju v splošno oboroženo vstajo. Potegnite vse ilegalne kadre k partizanom, toda ne na vojaško delo, temve= z vsemi politi=nimi kadri oja=iti politi=no delo na terenu, kamor naj ti akvitisti z oboroženo zaš=ito prihajajo na sestanke in politi=ne konference. Le tako bomo o=uvali kadre in v danih razmerah pri vas, na okupiranem ozemlju, vršili maksimum politi=nega dela. Na osvobojenem ozemlju ki ga boste uspeli osvoboditi, pa napnite vse sile da zamujeno delo na- doknadite. Sklicujte masovne shode, konference, mitinge, na katerih objasnjujte program OF, nalogo in cilj partizanskih borb, populizirajte Partijo kot avantgardo osvobodilne borbe. Postavljajte povsod odbore OF, kot organe oblasti. V odbore OF volite predstavnike ljudstva na shodih in konferencah na demokrati=en na=in, volijo moški in ženske. Glejte pa, da bodo izvoljeni samo pošteni in aktivni ljudje iz delavskih vrst in iz vrst malih in srednjih kmetov. Pazite na to, da ne pridejo v odbore kulaki in belogardisti ter pristaši Mihajlovi=a. Predlo- ge takih ljudi takoj pobijajte in jih razkrinkajte kot sovražne osvobodilni borbi. Izvolite povsod vaške in ob=inske odbore. Na konferencah tudi izvolite delegate za krajevne konference, na katerih se potem izvolijo krajevni izvršni odbori. Praksa je pokazala, na osvobojenem ozemlju v Ljubljanski Pokrajini2, da po=asno politi=no delo in prepo=asno utrjevanje oblasti OF, zelo ovira nadaljni razvoj akcij. Posebno pa bi to bil pri vas slu=aj, ker je teren še sedaj slabo politi=no obde- lan.

2 Osvobojeno ozemlje na obmo=ju Ljubljanske pokrajine se je za=elo 1. maja 1942, koje patrulja 2. bataljona Notranjskega odreda osvobodila Brod na Kolpi. Partizanska ofenziva je v kratkem =asu osvobodila velik del Dolenjske in Notranjske. Osvobojeno ozemlje je segalo od Kolpe do predmestja Ljubljane in od Gorjancev do Snežnika in Javornikov. razen železnic in ve=jih krajev. Obdržalo seje do velike italijanske ofenzive poleti in jeseni 1942.

14 Odbori OF na osvobojenem ozemlju imajo nalogo reševati vse in organizirati vse, kar je potrebno za upravljanje: sods- tvo, spore, šole, prehrano, promet, organizirati delavnice za popravljanje in izdelovanje partizanskih potrebš=in, kakor tudi za civilno prebivalstvo /popravljanje orožja, polnjenje patronov, popravilo avtomobilov itd./ Organizirajte povsod Narodno zaš=ito in Obveš=evalno službo v vseh oddelkih NZ in partizanov ter med zanesljivim civilnim prebivalstvom. Mobiliziranje prostovoljcev za partizane, posebno pa mobilizirajte =im ve= delavcev z Jesenic in drugih delavskih centrov. Iz vašega poro=ila3 je videti, da Partija kljub groznemu iz- trebljanju naraš=a posebno pa nje vpliv v nekaterih okrožjih, da pa imate drugod kadre, ki ne vršijo svoje dolžnosti /n. pr. v Bohinju/. Pred vsakega =lana Partije je treba postaviti: ak- tiviziranje dela - ali pa izklju=itev iz Partije. Mi vam bomo poslali nekaj kadrov4 ki vas bodo seveda samo deloma lahko bistveno podprli. Toda imajo vsaj izkušnje v Ljubljani. Boljših kadrov vam sedaj nismo v stanu poslati. Ker gre sodr. Meta5 na bolniški dopust, sodr. Štefan6 je pa ve=ina zaposlen na vojaškem delu in da ne ostanemo brez politi=nega vodstva, pritegnite trenutno v PK dva dobra sodruga ki ste ju med tem =asom imeli priliko preiskusiti, tudi =e nista politi=no tako sposobna, ki pa nista oportunista in zastopata v celoti Partijsko linijo in sta dovolj aktivna Vi jih pritegnite takoj ter nam sporo=ite njihovo karakteristiko, da jih potrdimo. Ker se pa PK ne more gibati na terenu, naj gre k štabu I. grupe tako da skupaj s Štefanom in od tam ven deluje. Na vsak na=in pa ostane Štefan v PK. Iz vašega poro=ila se vidi, da ponekod Partijska organizacija še vedno trpi sistem uli=nih celic /n. pr. Jesenice/. Ne smete dopuš=ati v tem ozira jeseniškim delavcem nobene Per- kovš=ine7 ki nam je prinesla vse to stanje, ki je danes v Jese- nicah. Centralna tehnika vam bo poslala kompletno tehniko: dva rotari ciklostila, ve= ro=nih ciklostilov, tehni=ni materijal in

1 Poro=ila uredništvo ni našlo. Na Gorenjsko so odšli Viktor Stopar. Oskar Savli in Stane Bizjak. Mira Tomši=. 1 Lojze Kebe. Oportunizem. neiniciativnost, malodušnost.

15 tri tehnike, ki vam bodo organizirali tehniko. Tehniko pa organizirajte tako, da boste sposobni sami izdelovati vso potrebno literaturo. V kratkem pridejo k vam trije sodrugi, ki jih uporabite slede=e: Gregor8 kot politi=ni delavec pri PK, Sluga9 kot namestnik politkomisarja pri štabu I. grupe, tretji pa na vojaški liniji. Meta pa naj pride takoj v Ljubljano, prilagamo ji legitimacijo. Opozarjamo vas na zlo=insko delo bele garde. V Lj. provinci se je bela garda skrila pod plaš= Mihajlovi=evih =etnikov in organizira oborožene tolpe v borbo proti partizanom. Vodite odlo=no borbo proti tej bandi.

ST. 3

PISMO ZA

Caro Kristo.2 11. 6. 1942 1 Vi mando il materiale fatto in questi ultimi due mesi. Cercate di riprodurre il »Grido di Spar-

8 Uredništvu ni uspelo ugotoviti pravega imena. 9 Jože Sluga. 10 Edvard Kardelj. 11 Franc Leskošek. 1 Izvirnik v italijanš=ini, napisan s =rnilom, je v ARS, Odd. I, sign.: AS 1487, CK KPS, a. e. 726. Slovenski prevod: Dragi Krištof. 11. 6. 1942 1 Pošiljam vam gradivo zadnjih dveh mesecev. Skušajte razmnožiti »Gri- do di Spartaco» in »Viva il 1. Maggio 1942«, kijih potem lahko razdelite med italijanske vojake. 2 Pošiljam vam risbo tovariša Stalina.

16 taco«3 e »Viva il 1. Maggio 1942«4, e diffondeteli tra i soldati italiani. 2 Vi mando un disegno sul compagno Stalin5, se potete. naj opišejo: boje partizanov proti okupatorju, vezi, ki so se stkale med partizani in prebivalstvom, življenje, aretacija, mu=enje, sojenje in ustre- litev obžalovanega tovariša Antona Tomši=a, dokumente in pri=evanja o mu=enju slovenskega naroda s strani italijanskih okupatorjev... 4 Glede preskrbe slovenskih ujetnikov (interniranih in zaprtih v Italiji), se bomo takoj lotili dela. Pošljite nam njihove naslove. 5 Odnose, ki te=ejo med mano in slovensko P. ne smemo mešati s tistim kar so tovariš »Starik« in drugi iz Z[agreba] od tam izjavili proti meni. Prav o teh zadevah bi rad poro=al tovarišu Dedu.

Quinto 2 Edvard Kardelj. 3 »Klic Spartaca«. 4 »Naj živi 1. maj 1942«. 5 Josip Visarionovi= Džugašvili Stalin (1879-1953), sovjetski politik in državnik, generalni sekretar Centralnega komiteja Vsezvezne komunisti=ne partije (boljševikovi SZ od 1922-1953, v drugi svetovni vojni vrhovni poveljnik sovjetskih oboroženih sil.

17 fate un eliche (non più grande della metà del disegno) e man- datemelo. 3 I compagni di qui si interessano molto alla eroica lotta delle vostre popolazioni e dei partigiani del vostro paese. Mandate qualche articolo su: lotta dei partigiani contro gli oc- eupatori; legami tra i partigiani e popolazione; vita, arresto, torture, processo e fucilazione del compianto compagno An- ton Tomši=6, documentazione sulle torture che gli occupatoli italiani fanno subire al popolo Sloveno... 4 Per il vettovaglia- mento dei prigionieri sloveni (confinati e reclusi in Italia), si interesseremo subito. Se potete mandateci il loro indirizzo. 5 I rapporti intercorsi tra me ed il P[artito]. sloveno non devono essere confusi con quanto il compagno »Starik«7 e altri di Z[agabria] hanno detto e fatto contro di me. E di questo che vorrei informare il compagno DedR. I rapporti che ho avuto con voi anche se sono stati tesi, sono stati rapporti di compagni animati di fare ciascuno il proprio dovere verso i compiti postici dal rispettivo Partito. Io per quanto mi riguarda sono persuaso di avere assolto bene - grazie anche al vostro appoggio - ai compiti che mi erano stati affidati, perciò non ho nessuna insufficienza da coprire. A titolo di informazione vi diro che la compagna Maria9, mi ha parlato molto bene di voi, cioè dei compagni del Partito sloveno. Sui dubbi esposti da Maria nei riguardi di qualche compagno di Z.. voi sapete che io non posso pronunciarmi perche non conosco ne i compagni ne le questioni dibattute. Su questa questione mi attengo a quanto dite voi. 7 • Ho appreso che in Fr. i compagni non sono bene informati sulla figura di Mikailovic", nella stampa di P. e pre- sentato come il vero capo del movimento dei partigiani in Iu- goslavia. Se potete e se lo vedete opportuno mandatemi un informazione dokumentata su quanto voi pensate di Mikailovic, io cercherò di informare i compagni in Fr. 8 Qui la situazione si aggrava. Si lamenta una grave penuria di generi alimentari

6 Tone Tomši=, organizacijski sekretar Centralnega komiteja KPS. Italijansko Vojaško vojno sodiš=e v Ljubljani gaje dne 16. maja 1942 obsodilo na smrt. Ustreljen je bil dne 21. maja 1942 v Gramozni jami v Ljubljani. Ve= glej Alenka Nedog. Tone Tomši=. Oris življenja in revolucionarnega delovanja, Izd. Borec, Ljubljana 1969. 7 Verjetno Stari - Josip Broz. 8 Šifra za Kominterno. 9 Marija Martini. 10 Napaka v števil=enju, biti bi morala številka 6. 11 Dragoljub Mihailovi=-Draža

18 e anche di materie prime per la produzione di guerra. Il malcontento della popolazione comincia esplodere e manifestarsi nei piccoli paesi e nei mercati delle grandi città. Le donne in particolare sonno le più attive nel protestare. Anche nelle fab- briche gli operai si agitano per ottenere aumenti di paga. La stampa del nostro P. e molto diffusa e bene accolta. 9 E più di un anno che non ricevo una parola dal compagno Ded, le difficolta di cui voi parlate non bastano per giustificare un cosi lungo silenzio, temo che vi sia qualcuno che sottovaluti il mio lavoro e non dia corso come dovrebbe ai miei telegr.,12 vi prego di insistere anche voi perche mi si risponda.

Saluti a voi, a tutti i compagni ed ai vostri gloriosi partigiani. Quinto1

ST. 4

PISMO

Dragi Luka2! 17. VI. 42. -

Odgovarjam Ti =isto na kratko, ker druga=e ne bom mogel ob pravem =asu oddati, da boš še dobil. Vse podrobnosti bom odgovoril v pismu Petru3, ki bo najbrže prišlo isto=asno s Teboj tja gori4. Tvoje pismo5 od 15. sem sprejel šele danes. Ni= mi ne pišeš na vprašanja, ki sem Ti jih postavil v svojem

12 Glej dok. št. 122, op. 8. 13 Umberto Massola. 1 Izvirnik je v ARS, Odd. I, sign.: AS 1487, CK KPS, a.e. 911. 2 Franc Leskošek. 3 Boris Kidri=. 4 Misli Ko=evski Rog. 5 Pismo verjetno nI ohranjeno.

19 pismu6. Ali ga nisi dobil? Kako naj naredim sedaj z Borom7? Do jutri bo najbrže prepozno.

6 Pismo verjetno ni ohranjeno. 7 Vladimir Pavši= - Matej Bor. 8 Ivan Kav=i=. 9 Pismo verjetno ni ohranjeno. 10 Josip Broz Tito. 11 Šifra za radijsko zvezo, ki jo je vzdrževal Josip Kopini=. 12 Valdes-Josip Kopini=. 13 Franc Rozman. 14 Uredništvu ni uspelo ugotoviti pravega imena.

20 =ek osvobojenega ozemlja! Tem laže za izvršitev našega na=r- ta. - 8. - Ko prideš tja, mi vsaj Ti sporo=i, s kakšnim številom partizanov razpolagamo sedaj na Dolenjskem! - 9. - Pošiljam Ti Binetovo15 pismo. Uredi preko Nandeta, ali mi pa sporo=i, kaj naj ukrenem in preko koga. - 10. - V notranjskem odredu je v 5. bataljonu postavljena za politkoma Reza Korparjeva16, kakor si videl iz Matijinega17 pisma. To je škandal, da ve=ji ne more biti. Sami Novaki, Reze in podobna golazen je politkomisar, zato pa tudi tako gre. Kako je sploh mogel tak element na tako vodilno mesto? Takoj je poženi k vragu, ko prideš tja! 11. - Pošiljam Ti 300.000 lir i. s. 200 od OF in 100 naših. Šparajte z denarjem! Jutri se bom dogovoril s Petra=em18, da bomo res pri=eli tiskati nekakšen svoj denar. 12. - Kon=no te še opozarjam, daje naša OS obvestila, daje pri Zalogu nekje ali povsod Ljubljanica minirana, da ne bi partizani prehajali preko. Obvestili so me pred 3 dnevi, Ti pa sam vidi, koliko je resnice na tem. V našo OS se[m] izgubil skoraj vsako zaupanje, ker mi je doslej nosila samo - =en=e. Sploh je stvar =isto zgrešeno postavljena, kolikor sem mogel od dale= videti. Se bom z njimi pogovoril malo podrobneje. 13. Prihodnje dni enkrat pride sem Vazduh iz Z. prišel bo po partizanski poti in se bo gotovo oglasil najprej pri vas. Jaz bom tu ostal samo še toliko =asa, da pride on sem in da se dogovoriva glede kra- ve19, potem pridem za Teboj. Zato pa Vald. ne zadržuj[t]e tam! Pošljite ga takoj, potem se bo pa itak z mano vrnil k vam, da se podrobneje razgovorimo. - 14. Dobil sem pismo od Makaro- na20. Reterira in pravi, da se ni= ne pritožuje ne on ne Marija21 nad KP Slov., ki da jima je pomagala, pa= pa na Starega in na Hrvate. Pismo bom poslal za Teboj v štab III. grupe. Sicer pa tam doli ni ni= novega. Francoski komunisti - kakor javlja Ma-

15 Uredništvu ni uspelo ugotoviti pravega imena. 16 Terezija Korpar. poro=ena Kogej, predvojna =lanica KP. celice Šen- tvid-Šiška, kasneje iz nje izklju=ena. Vstopila v NOV v Dolomitski nato Krimski odred. Padla 23. julija 1942 pri Jurjevici. Sodražica. (ARS. Odd. I. sign.: AS 1487. CK KPS. Poro=ilo Krimskega odreda Glavnemu poveljstvu SP< avgusta 1942, šk. 60). 17 Ivan Ma=ek. 18 Milan Škerlavaj. 19 Šifra za radiooddajno postajo. Glej Dokumenti, knj. 1, dok. št. 94, op. 33, str. 212. 20 Umberto Massola. Glej dok. št. 3. 21 Marija Martini.

21 karon - pridno popularizirajo Dražo Mihajlovi7a. Pravi, da naj Francozom napišemo pojasnilo. On ima zveze z njimi. Bom napisal, pa bomo poslali.

Oglasi se takoj, ko prideš tja!

Smrt fašizmu - svoboda narodu!

Pozdrav!

Krištof22

ŠT. 5

PISMO

[Dragi] Petra=!2 - 23. VII. 1942. - Danes sem poskušal malo sistemati=neje postaviti nekatera najvažnejša vprašanja iz Tvojega podro=ja, =etudi je prav za prav nanep[ripravnejši =as za to.] Italijanska ofenziva3 nam bo v izgradnji naših zvez in dobav vsakakor napravila [ve=jo š]kodo. Trenutno sicer še nekam gre, toda v prihodnjih dneh pri=akujemo, da se bo [itali-

22 Edvard Kardelj. 1 Izvirna kopija je v ARS. Odd. I, sign.: AS 1487. CK KPS. šk. 56. Do- kument je delno poškodovan. Manjkajo=e besedilo je ozna=eno s tremi pikami. V oglatih oklepajih so besede, ki so bile še =itljive pred laminaci- jo dokumenta. 2 Milan Škerlavaj. 3 Velika italijanska ofenziva v Ljubljanski pokrajini je trajala od 16. julija do 4. novembra 1942. Komandant XI. armadnega zbora general Mario Robotti je zbral zanjo okoli 70.000 vojakov, pomagale pa so mu tudi belogardisti=ne enote. Ofenziva se je za=ela na Notranjskem s =iš=enjem Krima in Mokrca. se nadaljevala na Ko=evskem, v Suhi Kraji- ni, delu Dolenjske severno od reke Krke do nemške meje med Javorom in Javorjem in na podro=ju med reko Krko in nemško mejo proti Nove- mu mestu. Nato seje obrnila ponovno na Ko=evski Rog, od tu pa v Belo Krajino in na Hrvaško. Kon=ala se je z napadom na Gorjance od 29. oktobra do 4. novembra 1942.

22 jans]ki glavni udarec, ki je sedaj naperjen proti Notranjski, obrnil proti Dolenjski in [bodo] potem mo=no presekani vsi glavni kanali z Ljubljano. Zato bom najprej s te strani dal par nasvetov. - 1. Ti moraš na vsak na=in vstrajati, da bo naša zveza mogo=a tudi pod najtežjimi pogoji. Mi bomo v vsakem primeru ostali v rajonu4, kjer nas je obiskal Božo5. Morda se bomo premikali, vendar ne dale= in v nobenem primeru - razen v izredno težkem - ne bomo tega rajona zapustili. Tvoj kurir nas bo na tem terenu vedno našel, =e bo dovolj spreten in pazljiv. Paziti pa moraš seveda, da ne bo kaj narobe, t. j. da ne pade s kakim materijalom v rokah v kako italijansko ofenzivo. - 2. Dokler ne bo ostrina ofenzive odbita in dokler mi spet ne zagrabimo solidnejših tal, nam ni treba pošiljati ljudi v takih množicah kot je doslej. Lahko pridejo samo solid- ni partijski kadri, ako je to neobhodna potreba zaradi nevarnosti, da padejo, drugi pa ne. Božotove poti ne uporabljajte za pošiljanje takih tehni=ark, kakor je n.pr. ta, ki ste jo poslali z Božotom. Prvi= jo nimamo za kaj uporabiti, drugi= pa taki ljudje lahko provale edini rezervni kanal, ki bi nam ostal za najtežje =ase. Po tem kanalu naj gredo - kakor smo že prej odlo=ili - edino in samo najboljši in vodilnejši partijski kadri. Tega se zares pridržuj! Dekle sem že hotel poslati nazaj z Bo- žotom in bomo drugi= tudi tako storili, =e se bo ponavljalo. 3. Zadnje =ase ste nam poslali toliko žensk, da ne vemo, kam z njimi. So to zlasti tehni=arke, kijih kot take sploh ne moremo uporabljati. Ti imaš, izgleda, precej napa=no sliko o tem, kako izgleda tukajšnja naša tehnika. To morajo biti partizani, ki s puškami v rokah obenem stražijo sebe, ki so sposobni na velike fizi=ne napore in naporno delo. Te frajlice, ki ste nam jih poslali - prav tako tudi SKOJ! - pa samo sede in drže kri- žem roke in se jim odve= zdi, da bi prijele za fizi=no delo. Da je zlasti sedaj v =asu ofenzive strahovita nadloga vla=iti tak neoborožen in strahopeten svet za seboj si lahko misliš. Skrat- ka: žensk sploh nobenih ve= ne pošiljaj in z nobenega sektorja, razen samo v takih nujnih primerih, ko gre za partijsko funkcionarko in zrelo žensko, ki ji v Ljubljani preti nevarnost, aje tu pripravljena zagrabiti za vsako delo. Tehnikov imamo pa že toliko, da jih lahko prodajamo. Torej teh nam ne poši- ljaj ve=, ne moških in še manj seveda žensk. Prav tako najod-

Misli Ko=evski Rog. ; Branko Ivanuš.

23 lo=neje zavrni vse poskuse raznih žena, ki bi rade šle za svojimi možmi. To je pa še najve=ja nadlega. - 4. Glede transportov izredno pazite, kako jih boste pošiljali in kdaj. Italijani so pri III. grupi zaplenili skoraj vso zadnjo pošiljko, ki ste jo zadnji= poslali. To se utegne sedaj stalno dogajati. Zdi se mi za sedanje razmere pametneje pošiljati manjše transporte na vozo- vih, toda to stalno in vsakodnevno, =im bo odprta ljubljanska blokada. Najboljše je pošiljati preko Jaka6 in Markota". Danes bom govoril z Markotom, ki se vra=a na svoj teren, da bodo tam pripravili primerna skrita skladiš=a, kamor bodo shranje- vali, vi pa organizirajte vsakdanji transport v manjših koli=i- nah do sprejemne Markotove to=ke. Dogovorite se natan=no, kako boste vso to stvar organizirali. Vsekakor ne prenehajte s transporti. Opozarjam Te pri tem zlasti na vprašanje hrane. Italijani uni=ujejo vse pridelke že na polju in požigajo dobesedno vse vasi, do katere pridejo. Na ta na=in nas ho=ejo izstrada- ti. Mi smo sicer s svoje strani že ukrenili neke korake, vendar bo vse to malo, =e ne boste tudi vi s svoje strani ukrenili vse, kar je mogo=e, da boste ustvarili =im ve=je rezerve hrane in jih postopno odpravljali na naše položaje. Nikarte se zanašati na =as, ko bo »ofenziva kon=ana«. Ofenziva lahko kaj kmalu že izgubi svojo ostrino - so že znaki, ki kažejo, da nekoliko že izgublja svojo ostrino - toda ona bo v bistvu vendarle ostala in bomo sedaj imeli neprestano, dokler se na Vzhodu ne bo za=elo lomiti, hude težave na vzpostavljanju vezi. Glavno je, da ne popustite v iskanju raznih možnosti. - 5. Za kasneje, ko se bo ostrina ofenzive nekoliko okrnila in bomo lahko bolj stanovitno organizirali, boš pa moral skrbeti, da se bo vse pre- neslo na izvenljubljanski teren, razen tistih stvari, ki so v Ljubljani nujno potrebne za mesto samo. In kar je glavno, Ljubljana mora kljub vsem težko=am postati in ostati glavni liferant vseh mogo=ih sredstev, kijih potrebujemo za vse sektorje našega dela. Nikoli se torej ne prepusti samo trenutnim možnostim, ampak vedno glej, da boš vedno znova organiziral novo organizacijsko mrežo. 6. Nujno potrebno je vzpostaviti radio zvezo. Tu pri nas je sedaj tehni=no stvar urejena in smo že dobili pivo tisto zvezo, ki bi jo morala imeti krava8. Sedaj je

6 Jaka Rihar, komandir 1. =ete 1. bataljona Notranjskega odreda. 7 Verjetno Karel Poljanšek. 8 Radiooddajna postaja za zvezo s Kominterno In Vrhovnim štabom.

24 treba urediti še notranji promet. Naš na=rt je naslednji: tu potrebujemo dva do tri aparate. Dva neposredno za nas, enega pa bomo poslali preko Hrvaške Vrhovnemu štabu, da bomo lahko imeli z njim zvezo. Eden naj ostane v Ljubljani, enega je treba dati na Gorenjsko in eden je menda že s Štajerci, toda ni= ni dogovorjeno z njimi glede šifre. Razen našega velikega s funkcijo krave, naj vsi ostali bodo na valovni dolžini med 80 in 150, ker je to najbolj ugodno za promet na majhne razda- lje. Mi imamo sedaj tu 3 aparate, od katerih eden odgovarja tem pogojem, eden je - dokler ne dobimo krave - za zunanjo uporabo, tretji je pa na krajših valovih, pa ga bodo kar tu predelali in ga poslali v VŠ. Vi torej za sedaj poskrbite, da bodo dobili Gorenjci in Štajerci ter da boste spravili v funkcijo ljubljanskega /kjer lahko za vsak primer vzpostavite še enega ra- zervnega/. Graditeljem pa reci naslednje: grade naj solidneje in naj zares preizkusijo funkcioniranje do kraja. Od treh apa- ratov, ki jih imamo tu in ki so vsi prišli iz Ljubljane, ni funk- cioniral niti eden in so vse morali po par dni predelavati.

' Draga Tav=ar. ° Milko Gorši=.

25 ...[greh], =e ne reali ...[naj se] to delo opra ...[per]spektivah tega predloga in o ...ke na vprašanju izpopolnjeva[nja] ...vemo, kaj je s tisto tako dolgo ...realnega na tem, urgiraj in pospeši. ...j =asa trajala, zato izdelovati v ve= ...jjani], potem pa sestavne dele pošiljaj sem, ...[pr]imer iz Ljubljane bomo seveda tudi sami ...pristopili k... ji produkciji.

Uredništvu ni uspelo identificirati osebe. Misli Zagreb.

26 nam primanjkuje bonov13 in sicer bi nam najbolj prav prišli tisti po 100 lir. Teh pri=nite tiskati v =im ve=jih množinah. Zares napnite vse sile in vse tiskarne, da nam boste =im prej spravili ven =im ve= takih bonov. Na vsak na=in pa izpustite na zadnji strani v tekstu 6. to=ko, ki govori o neprenosno- sti tega bona - obveznice. Uporabljali jih bomo kot denar, zato taka omejitev nima ve= nobenega smisla. Tiskajte, tiskajte!!! - 11.

Za Centralni komitet KOMUNISTI

13 Obveznice Finan=no gospodarskega odbora pri IOOF. Glej Doku- menti, knj. 2, dok. št. 103, op. 14, str. 302. 14 Zastavo za udarni bataljon Toneta Tomši=a so po na=rtu arhitekta Vlaste Kopa=a izdelali v Ljubljani Milena Ježek-Zorova in brata Alojz in Rafael Žmuc in jo poslali na osvobojeno ozemlje, kjer jo je med poletno ofenzivo našla italijanska vojska. 15 Naredbo o formiranju Prve proletarske udarne brigade Tone Tom- ši= je Glavno poveljstvo SP< izdalo dne 30. junija 1942. Prvi zbor brigade, ki velja kot dan njene ustanovitve, je bil 16. julija 1942 v vasi Cesta na Ko=evskem. Glej Zbornik NOV/VI, knj. 3, dok. št. 55, str. 130. ls Glej odlok Izvršnega odbora OF dne 14. junija 1942 o odlikovanjih v Dokumenti, knj. 2, dok. št. 73, str. 155-156. 17 Edvard Kardelj.

27 P. S. Prilagam Ti pismo18 za CK KP Italije. Oddaj ga kurir - ki Dragi in naj gre z njim takoj v Italijo. Prej ga v Ljubljani prevedite v italijanš=ino.

ST. 6

BRZOJAVKA

Dedu2! 3. 8. 42.

Osvobodilna fronta doslej vzdržala vse napade okupatorjev in doma=ih petokoloncev. Ko so slovenske partizanske =ete osvobodile pivo ozemlje, je Izvršni odbor Osvobodilne fronte izdal odlok3 o demokrati=nih volitvah v narodne osvobodilne odbore, ki jih voli vsaka vas. Volilno pravico imajo tudi žene in mladina od osemnajstih let dalje. Narodni osvobodilni odbori so osnovni organ nove narodne in ljudske oblasti na osvobojenem slovenskem ozemlju. Oni se bavijo tudi z aprovi- zacijo, in z drugimi pere=imi gospodarskimi vprašanji. Volilna kampanja za narodno osvobodilne odbore je bila na vsem osvobojenem ozemlju navdušena manifestacija za OF in KP. V pripravi je zbor izvoljenih delegatov narodnih osvobodilnih odborov iz vsega osvobojenega ozemlja. Delegatov bo ve= kakor 500, poslale jih bodo tudi partizanske =ete. - Napori doma=ih petokolonskih izdajalcev, pod vodstvom mihajlovi7ev- cev, so vse bolj zagrizeni. Vse reakcionarne skupine so se

18 Glej pismo dne 23. julija 1942 Umbertu Massoli v Dokumenti, knj. 2. dok. št. 129, str. 356-361. 1 Izvirna kopija s Kardeljevimi rokopisnimi popravki je v ARS. Odd. I. sign.: AS 1487, CK KPS, a.e. 69/6. Objavljena je v Zborniku NOV/VI. knj. 3, dok. št. 93. str. 236-237. 2 Šifra za Kominterno. 3 Glej odlok Izvršnega odbora OF dne 17. maja 1942 o postavitvi narodne oblasti na osvobojenem slovenskem ozemlju v Dokumenti, knj. 2. dok. št. 35, str. 79-80.

28 združile v takozvano »Slovensko zavezo«4. Razpolagajo tako z denarjem okupatorjev, kakor s finan=nimi sredstvi doma=ih petokolonskih magnatov. Mihajlovi=evi agenti pošiljajo svoje ljudi tudi z orožjem v rokah na osvobojeno slovensko ozemlje, da bi pomagali okupatorjem, da bi razbili odpor partizanov. Tako seje na primer pred kratkim kretala po Dolenjskem tolpa stopetdesetih oboroženih Mihajlovi=evih banditov5 po istih predelih koder so pai- dni nato pri=eli Italijani z ofenzivo. Štirideset teh banditov so partizani uni=ili, ostali so razpršeni. Mihajlovi- =evsko izdajalsko po=etje nima v Sloveniji nobenih množi=nih korenin niti tradicij. Zato sije tolpa stopetdesetih Mihajlovi=evskih banditov nadela partizanske znake in se izdajala za partizane, ker bi se sicer sploh ne mogla pokazati med kmete. Birk

ST. 7

BRZOJAVKA KOMINTERNE DNE 3. AVGUSTA 1942 CENTRALNEMU KOMITEJU KPS IN CENTRALNEMU KOMITEJU KPJ1

23. VIII. 42.2

CK Sloveniji i C. K. Jugoslavije imejut i dolžni trebovat ot italijanskih tovariš=ej ot=eta ob ih dejstvijah. Sozdat grupi

4 Slovenska zaveza je bila vrhovni politi=ni organ slovenskih protire- volucionarnih strank in skupin med drugo svetovno vojno. Ve= glej Fran- =ek Saje. Belogardizem. str. 282-396. 5 Gre za oboroženo belogardisti=no skupino, ki si je nadela lažno partizansko ime »Štajerski bataljon«. Ve= glej Boris Mlakar. Slovensko do- mobranstvo 1943-1945. Slovenska matica v Ljubljani 2003. str. 25. 6 Edvard Kardelj. Franc Birk je bilo Kardeljevo ilegalno ime v letih 1934-1937, koje bival v Sovjetski zvezi. Pozneje je s tem imenom podpisoval svoje depeše Kominterni. 1 Izvirni zapis brzojavke v ruš=ini in latinici, napisan s =rnilom, je v ARS. Odd. II. sign.: AS 1851. GŠS. šk. IO/III. Slovenski prevod je v Do- kumenti, knj. 3. dok. št. 11, op. 19, str. 25. 2 Brzojavko objavljamo z datumom pisma Josipa Broza Tita dne 3. avgusta 1942 Edvardu Kardelju (glej Dokumenti, knj. 3. dok. št. 11, str. 21-25), ki mu je bila priložena. V izvirnem zapisuje datum 23. 8. 42 o=itno napa=en.

29 KPS v starih italijanskih rajonah gdje živut Slovenci i Horvati - Istrija, Triest i drugie. Razvivat tam partizanskoe dviženje ne tolko pravilno no i neophodimo. Neobhodimo takže štob eta rabota provodilas v kontakte s italijanskimi tovariš=ami, štob v Istriji, v Trieste i Fiume ostanovili organizaciji KPJ i ita- lijanskie rabo=ije u=astvovali v organizaciji partizanskogo dvi- ženija i v antifašistskoi borbe. Segodnja k sožaleniju mi poeti ni=ego ne znaj em • položeniji i rabote italijanskih tovariš=ei nahodjaš=ihsja u vas. Saobš=enija kotoria mi polu=ajem od vas po etomu povodu bivajut vsegda ograždonim a inogda pro- tivure=ivim. Po=emu sami itali) anskie tovariš=i ni=ego =eres Vas ne peredajut? Eto objazanost. Soobš=ite nam to=no fami- liji tovariš=ej, gdje sej=as Marija3, Manola4 i Jarkij5, Manuli6 i drugije tovariš=i iz Italiji? Trebujte od etih tovariš=ej ot=eta ob ih rabote i peredajte nam korotkoje rezjume etogo ot=eta.

Djeda7

1. Kakšen vpliv... itd. 2. S kom zvezani v Ljubljani 3. Napa- ke: netakti=nost, zveza s KPJ.8

3 Marija Martini. 4 Verjetno Massola Umberto-Quinto. 5 Uredništvo ni uspelo ugotoviti pravega imena. 6 Uredništvo ni uspelo ugotoviti pravega imena. 7 Šifra za Kominterno. 8 Tekst je z drugo roko pripisan na hrbtni strani. S tremi pikami je ozna=ena ne=itljiva beseda.

30 ST. 8

PORO

12. 8. 1942.

Drugu Ficheru2!

Dragi Ficher! Kona=no sam danas dobio Tvoja pisma3 br. 2, 3, 4. Polit- komisar zone žumbera=kog-prokupskog odreda mi je ujedno javio, da 7e =ekati do 10. ovoga meseca na moj odgovor. No, pošto sam ja pismo dobio tek danas, nisam mogao da Ti ve7 po njemu vratim poštu. Šaljem dakle redovnim putem što 7e verovatno prili=no zakasniti. Medjutim sam tija poslao još jedno opširnije pismo4, kao odgovor na Tvoje pismo od 7. jula5, te pismo Stevi6 odn. zagreba=koj organizaciji, jer nisam od Tebe dobio nikakav odgovor, pa sam se uplašio, da Ti se nije nešto desilo. Zato sam bio danas veselo iznenadjen, kada sam dobio Tvoje pismo. Ujedno primi moje iskreno drugarsko sau=eš7e povodom težke smrti Tvoje drugarice. Mogu da zamislim kako Ti je pri duši. Svako od nas mora nešto dati u toj borbi i =ini mi se, da 7emo još mnogo izgubiti, prije nego što 7e biti fašizam uništen. Valdesu7 sam predao poštu in Tvoji telegrami 7eju danas oti7i na adresu. Vezu imamo dobru, =etiri puta dnevno i mo-

1 Izvirna kopija je v ARS, Odd. I, sign.: AS 1487, CK KPS, a.e. 464. V slovenskem prevodu je poro=ilo objavljeno v Zborniku NOV/VI, knj. 3, dok. št. 107, str. 282-287. 2 Ivo Ribar-Lola. 3 Glej pisma dne 28. julija 1942 v Dokumenti, knj. 2, dok. št. 136, str. 384-388 in dne 2. ter 4. avgusta 1942 v Dokumenti, knj. 3, dok. št. 4, str. 10-11 in št. 22, str. 40. 4 Glej pismo dne 14. julija 1942 v Dokumenti, knj. 2, dok. št. 113, str. 316-326. 5 Glej Dokumenti, knj. 2, dok. št. 102, str. 296-301. 6 Ivan Kraja=i7. 7 Josip Kopini7.

31 žeš nam slati u budu7e mnogo materijala. Sa hrvatskim Glav- nim štabom nemam veze. Italijani su razbili Goranski odred i kod nas se pri=a, da se je vrlo mnogo partizana predalo Ita- lijanima. Ta se demoralizacija posle toga prenesla na naš teritorij pa se i od našeg ko=evskog odreda predalo Italijanima oko 60 ljudi, po ve=ini sa oružjem. Izmedju Kupe i železnice Sušak-Ogulin nalaze se sada vrlo jake talijanske posade i na- še patrole još nisu mogle uhvatiti vezu sa Hrvatima. Poslali smo sada jaku patrolu na taj sektor, pa se nadam, da 7e nam ta veza uskoro uspeti. Do toga vremena ja 7u sve, stoje važno za Hrvate slati Tebi, odnosno Staremu8 preko Deda9. Staro- me sam poslao ve7 nekoliko poruka, no, do sada još nisam primio odgovora. Samo smo dobili pitanje, dali si Ti stigao u Zagreb na šta smo mu odgovorili, da si tamo zdrav i =itav. Kod nas je stanje sada nekoliko mirnije, no, imamo osje- 7aj daje to tišina pred burom. Iz do sada nepoznatih razloga Italijani svoju ofenzivu nisu sproveli do kraja, nego su produ- žili samo do Ko=evja i Kupe a zatim u najve7oj brzini odvukli svoje trupe u pravcu Hrvatske, a jednim delom natrag u Itali- ju. Držimo, da su u Hrvatsku pošli protiv ofanzive Vrhovnog štaba. No istovremeno govore Italijanski vojnici, da idu na tur- ski front. I da ih užurbano vode u Francusku granicu. Možda ima to veze sa tako dugo obe7anom drugom frontom. Imam naime utisak, da se ovoga puta radi više ozbiljno i da 7emo tamo u septembru nekde ipak možda imati sa strane Engleske i Amerike barem nekakve pokušaje ofenzivnih akcija protiv Nemaca ili Italijana. U ostalom u Italijanskim se trupama ose=a prili=na zamo- renost in pojavi demoralizacije. Kod nas pišu sami Italijanski vojnici po zidovima: »Noi siamo senza patria - eviva Russia«10. Ima nekoliko ve= slu=ajeva, da su potukli vojnici svoje oficire. Rezultati italijanske ofenzive su dosta težki za nas. Ne toliko što se naše žive snage ti=e, koliko u pogledu posledica za civilno stanovništvo.

Josip Broz-Tito. Šifra za Kominterno. 0 Italijansko: Smo brez domovine - živela Rusija!

32 izseljena u Italiju, a polja uništena. Skoro nema sela u kome ne bi bilo 20-40 ljudi ubijenih. Možeš sebi pretstavljati, da je pot takvim uslovima politi=ki rad vanredno težak. Ta, radi se o=ito • kurzu na potpuno uništenje naroda. A to na kraj kra- jeva nije velika stvar, uništiti milijon ljudi u ovakvo vreme. Mi se dakle nalazimo pred jednom opasnoš7u koje nije bilo ni u Srbiji ni u Hrvatskoj: da 7emo sutra ostati na bezljudnim zga- rištima i da 7emo posle rata po =itavoj Evropi tražiti Slovence, da se vrate. Kod svega toga je interesantno, da kod naroda skoro nemaš panike, =ak tamo kde su stanovnici najviše stradali nije se razvilo neraspoloženje prema partizanima sa strane preostalog stanovništva. Neki se boje i skoro na kolenima mole partizane, da im ne zalaze u sela, da 7e im sami doneti hranu u šume, a neki govore: »Udjite, bra7o! Neka do djavola ubiju i mene i spale sve. Mi ne7emo, da im se predamo.« Što se partizana samih ti=e, uspjelo je zadržati na terenu ogromno ve7inu naših trupa. Istina je, ra=unamo, da ih se okolo 200 predalo Italianima u ve7ini =ak sa oružjem, jedan dio se razštrkao po selima i šumama i neki su zakopali oružje. Ipak su ostale =itave =ete i bataljoni i mi smo brzo uspjeli da ih povežemo i okupimo. Na teren su otišla i dva =lana glavnog štaba tako, da se sada s uspjehom sprovodi reorganizacija. Težak problem je ishrana, no. nadamo se, da 7emo ga nekako rešiti. Na dva mesta su na tom teritoriju na- ši ve7 sproveli ofenzivne akcije i postigli izvesne uspjehe. Peh smo imali sa =etom, koju smo htjeli poslati u Primorje11. Nije se mogla probiti i kod toga je bila prili=no razbijena. Izgle- da, da je pao i komandant bataljona12, koji ju je pratio. No, osnovnu živu silu smo zadržali i ta vojska koja nam je sada ostala daleko je bolja i =vrš7a i po moralnim kvalitetama i po vojnim sposobnostima. Bi7emo izvesno vreme partizani kako u po=etku, pa 7e se onda valjda položaj popraviti. Italijani su pokušali u po=etku i kod nas da u selima, koje su zauzeli, os-

1 ' Glavno poveljstvo SP< je sklenilo okrepiti osvobodilno borbo v Slo- venskem Primorju s silami iz Ljubljanske pokrajine inje v ta namen formiralo poseben odred pod poveljstvom Stanka Kova=a-Smelega. Odred je sredi julija prekora=il bivšo jugoslovansko-italijansko mejo in padel takoj v številne zasede italijanskega XXIII. armadnega zbora. Kljub temu seje prebijal dalje, dokler niso Italijani pri Ostrožnem vrhu sklenili obro=a okoli njega in ga razbili. 12 Slavko Kova=-Smeli. komandant Primorskega bataljona. Padel je 1. avgusta 1942 pri Mrzlem studencu nad Koritnicami.

33 tavljaju belogardisti=ku vlast13 (mješavina Mihajlovi7evaca i reakcionarnih klerikalaca).

13 Misli pripadnike belogardisti=nih vaških straž. (Milizia volontaria anticomunista - prostovoljna protikomunisti=na milica). 14 Gre za Tomši=evo brigado, ki sojo iz proletarske poleti 1942 na zahtevo Kominterne preimenovali v udarno. Glej Dokumenti, knj. 3, dok. št. 28, str. 52-55 in Zbornik NOV/VI. knj. 3, dok. št. 106, str. 281.

34 naš gubitak, onda trebamo da kažemo, da smo u materijal- nom pogledu dobili u toj borbi prili=ne batine. Nadam se, da 7emo to skoro popraviti. Protiv sektaštva, • kome si nam ti pisao, mi smo tu poveli jaku borbu. Smenili smo =itav niz komandanata i politkomesara te izdali posebni broj »Dela«15 koji je =itavo posve7eno borbi protiv sektaštva. Mi smo i sami videli, da seje sektaštvo najedanput pojavilo takvom snagom, da je po=elo ugrožavati =itavu našu Partijsku liniju. I to na svim onim pitanjima, • kojima nam ti pišeš u vezi s ostalim pokrajinama Jugoslavije. Desili su se n.pr. slu=ajevi da su naši »vojvode«, kako smo kr- stili izvesne naše komandante i politkomisarje, hapsili i =ak streljali aktiviste naših zaveznika16, hriš=anskih socialista i prouzrokovall =itavu krizu u OF. Mi smo to krizu preodoleli, no ujedno smo po=eli krepko da udaramo po nosiocima sektaštva. I mi smo morali poduzeti neke administrativne mere protiv tih sektaša. Preduzeli smo i reorganizaciju sudskog aparata, zabranili smo streljanje štabovima, organizovali vanrednu sudsku komisiju koja jedina ima pravo, da civilna lica sudi na smrt. A po odredima odredne sudove koja jedino imaju pravo da sude na smrt partizane, koji su se ogrešili u svojoj dužnosti. Proglasili smo, da 7e biti streljan svakdo, koji 7e na svoju ruku streljati. Pomalo sam se bojao, da možda ne pokazujemo suviše liberalizma u tom spre=avanju samo- voljnosti naših »vojvoda«. No, Tvoje pismo me je ubedilo, da smo na ispravnom putu, a još više naravski poslednja Dedina poruka. Opasnost sektaštva držim, da smo slomili. Svuda se sada vodi žestoka Partijska kampanija. Sa saveznicima smo u=vrstili odnose. Naravski, mora7emo [biti] budni i udarati odmah =im se ma kakva takva pojava ponovo ponovi. Opasnost je velika zbog toga, jer mi imamo sad =ak i na rukovode7im mestima vrlo mlade Partijce, koji su došli u Partiju iz OF. Karakteristi=ki baš za te kadrove je, da ne shva7aju u celini važnosti OF in najviše su skloni sektašenju. A naši rukovo- de7i ljudi ovdje napravili su jedan propust koji se nama sada sveti na svakom koraku. Pored ogromnog masovnog rada oni su zaboravili na vaspitavanje novih partijskih kadrova, na vaspitavanje u duhu marksizma i leninizma. a naro=ito u

15 Delo, Glasilo Centralnega komiteja KP Slovenije, št. 4, julij 1942 (ARS. Odd. I. AS 1547. Zbirka revij, brošur in =asopisov, šk. 66). 16 Misli pripadnike ustanovnih skupin v OF.

35 duhu prave partijnosti. I tako smo sada u jeku oružane akcije primorani istovremeno priredjivati kurseve za naše aktiviste, a ovih dana 7emo otvoriti =ak jednu partijsku školu. Sve to nam oduzima mnogo snage, no uspjeh =itave naše borbe zavisan je od toga, da u što kra7e vreme prekujemo naš novi partijski aktiv na takav na=in, da =e se izbaviti sektaštva i ultralevi=arstva, koje se i ovde ponovo pokazuje kao prava de=ja bolest novih komunista. Pisao sam Ti ve7 zadnji put, da se težiš7e naše borbe pre- nosi na njema=ki dio Slovenije. Držim, da bi svako zakašnja- vanje u tom pogledu moglo imati presudne posledice. Mi smo ovde tako daleko, da smo naro=ito posle ove poslednje talijanske ofenzive potpuno otsje=eni od tih pokrajina. A tamo se sada vode krupne borbe, koje se prenose sve dalje i dalje. Skoro =itava Slovenija 7e biti u vatri. U Gorenjskoj i Štajer- skoj naši su zaplenili prili=no oružja i pokazali masama, da se je protiv Nemaca mogu7e tu7i. Mi moramo tamo, jer ina=e ne7emo mo7i zaista rukovoditi razvitku dogadjaja v Sloveniji. Ja to mislim sp[r]ovesti u vrlo kratkom vremenu. Pitao sam Staroga da mi dozvoli da idem zajedno sa CKKP Slovenije i ja sa njima. Ti znaš, da sam uvjek bio pomalo »lokalpatriota«, no ovoga puta držim, da bi bilo u stvari vrlo pogrešno, ako bi ja otišao iz Slovenije. Samnom bi u tom slu=aju išao i Valdes, a za Staroga imamo ovdje spremljen aparat na takvim tala- snim dužinama, da bi mogli biti sa Starim u svakodnevnim vezama. Istotako i sa Hrvatima. Pisao sam Ti u zadnjom pismu17 • Dedinoj poruki u vezi sa brigadom (ukidanje imena »proleterska«18). Razmišljajo sam u vezi sa tim pitanjem • mnogim našim stvarima i držim da je bilo napravljenih i težkih sektaških grešaka. Malo brzo

17 Pismo dne 10. avgusta 1942. Glej Dokumenti, knj. 3, dok. št. 31, str. 57-59. 18 O tem je Edvard Kardelj kasneje napisal naslednjo izjavo: »Poleti 1942 smo dobili iz Moskve (Kominterne) v Slovenijo (preko Zagreba) depe- šo, v kateri so kritizirali naziv »proletarska brigada« in zahtevali, da se ta naziv ukine. Mi tedaj nismo imeli druge zveze z Vrhovnim štabom (Titom) razen preko Moskve. Ker nismo dobili nobenega obvestila od Vrh. Štaba o tem vprašanju, smo smatrali, da se Vrhovni štab strinja s Kominterno. Zato smo prvo slovensko proletarsko brigado, ki smo jo prav tiste dni os- novali, preimenovali v I. udarno partizansko brigado. Šele konec 1942. leta smo zvedeli, daje tov. Tito odbil zahtevo Kominterne.« (ARS. Odd. I. sign.: AS 1487, CK KPS, a.e. 464.)

36 smo pojurili. Naro=ito posle Srbije. A da 7e u Crnoj gori biti sektaški džumbus, • tome sam bio ubedjen ve7 kad je Milu- tin19 otišao u Crnu goru. On je otišao tamo sa sektaškom linijom u glavi. I ta se linija pokazala ve7 u prvim odlukama koje je on u Crnoj gori sproveo. Se7am se da smo o tome sa Starim govorili jednog dana na Zlataru, kada su nas Talijani progonili i baš smo dobili Milutinovo pismo iz koga je disala nevejerovatna sektaška linija. Mi smo griješili, jer je CK premalo radio kao CK, pa smo zato kao politi=ko rukovodstvo donekle izpustili iz ruka kontrolu nad pokrajinskim komitetima. Moramo priznati, da su i kod nas samih vojna pitanja vrlo =e- sto potisla na drugi plan partijska pitanja. A time smo upravo najviše štetili i samoj našoj naoružanoj borbi.

19 Ivan Milutinovic. 20 Dr. Ivan Ribar. Sredi leta 1942 bi moral priti na slovensko osvobojeno ozemlje, aje prihod prepre=ila italijanska ofenziva. 21 Misli Narodnoosvobodilni svet. Glej Dokumenti, knj. 2, dok. št. 83, str. 174-175.

37 goslavije. Što se H.22 ti=e razmisli kako Ti se =ini bolje. Teror je kod nas gadan, Ljubljana hermeti=ki zatvorena (osim za nas. koji još uvjek uspjevamo prolaziti), za par nedelja obe7a- va se nam nova ofanziva - H. ostaje, da ostane kod nas ako joj se ho=e partizanskog života. Dakle, kako vi sami rešite. U ostalom - šume i planine i lepo vreme. Svaka te bolest prodje, a i za nerve je ovo zelenilo da ne može biti bolje. Dakle o=eku- jem vas uskoro ovdje. Svi Te drugovi lepo pozdravljaju i žele, da bi se skoro videli s Tobom. Ako imaš vezu sa Starim, pošalji molim ovo pismo i njemu.

Smrt fašizmu - svoboda narodu!

Sa drugarskim pozdravima. Beve - Krištof23

P. S. U Žumbera=kom odredu o=ekuje Te naš drug, kome smo dali specijalnu zada7u, da uspostavi vezu sa Tobom. On 7e Te dovesti direktno k nama. Dodji sigurno! Baš sam sada dobio izveštaj iz Gorenjske. Nemci provode strašan teror, ali naši ih dobro tuku. Izvini na lošem jeziku. Kucaju mi devojke, koje ne znaju srpski odn. hrvatski.24

Herta Hass. Edvard Kardelj. Pripis je napisan s =rnilom.

38 ST. 9

PISMO

Pismo št. 8: 14. 8. 1942.

Dragi tovariši! Ker ravno pošiljam Bogdanovo2 pismo, bom napisala še jaz nekaj vrst, =eprav ni ni= posebnega. Termin blokad se je, kot vse izgleda, preložil. V=eraj in danes so pri=akovali grenadirje, ki so se o=ividno ustavili nekje zunaj, danes je bila blokada na Rudniku, od koder so selili tudi familije. Verjetneje paje, da boste imeli z njimi opravka vi kot vam poro=a Marjeta3. S tem je tudi živ=na napetost Ljubljane nekoliko popustila in je spet možno z ljudmi govoriti. Ponedeljek, torek paje bila živ=- na vojna na višku. V no=i od 10. na 11. so pobirali; prav tako naslednje no=i. Banov[inski] uradniki, zdravniki, policaji, OUZD itd. Povsem na=rtna zadeva. Dnevno dobiva kvestura nove liste in so še na vidiku. Bega je torej vrgla na kocko vse. Mobilizacija, denuncijacije, tisk, ustna propaganda itd. Sicer je pa umljivo. Upam, da Marjeta podrobno poro=a, zato jaz ne bom ponavljala. Italijani so izdali letak št.24 - 100.000 lir za Kidri=a in Baebl. 50.000 za Rusa, Lubeja, Dermastjo, Kocbeka, Iskro, Leme- =a, Brileja, Kardelja. Tajnost zajam=ena.

1 Izvirnik, napisan s =rnilom, je v ARS, Odd. I, sign.: AS 1487, CK KPS, a.e. 1636. 2 Boris Ziherl. 3 Zdenka Kidri=. 4 Italijanska vojaška oblast je razpisala denarno nagrado za informacije ali izro=itev Borisa Kidri=a, dr. Aleša Beblerja, Josipa Rusa, dr. Jožeta Brileja, Edvarda Kocbeka, dr. Marijana Dermastia, Franceta Lube- ja. Milana Lemeža, Vekoslava Iskro in Edvarda Kardelja. Letak je v ARS, Odd. II. sign.: AS 1851, GŠS, šk. l/I.

39 10.000 lir =e pokaže možnost priti do njih, =e je informa- tor zakrivil kako kaznivo dejanje, se mu odpuš=a itd. Letak je vsaj malo inteligentnejši, vendar kaže tipi=no nemo= in bliža- jo=i konec. Glede zvez z ostalimi pokrajinami vam jaz ne morem pisati ni= rezultatov. Pisala pa sem tudi Matevžu5, da on osebno skuša pomagati in zunaj tehniki svetovati. Sploh mislim, da bi on zunaj lahko polovil precej zvez, ki so nam nedosegljive, kar je trenutno tudi najvažnejše. V aparatu (vsaj glavnem) izgub še ni in se je izkazalo, da je prili=no solidno postavljen. Utrpeli pa so kristijani6 nekaj ob=utljivejših izgub (rajon, delegat). Teror se vsekako vražje stopnjuje. Smo pa radi pravo=asnega vklju=evanja ženskih kadrov pred organizacijsko anarhijo (radi provai, aret., blokad itd) prili=no zavarovani. Udarnost, jasnost postavljanja, vojaš- ki sektor zato sicer nekoliko slabši, vendar v glavnem gre. To- varišice so se na nekaterih sektorjih in rajonih naravnost si- jajno znašle tudi kolikor nimajo za sabo ve=je prakse. Upam, da ve=jih kozlov ne bomo streljali. Skušajte tudi vi popraviti kolikor se le da vse sektaške napake nekaterih edinic, ki se kakor polž vla=ijo po ljubljanskih ulicah in delajo hudo kri. Vsega ne moremo demantirati. Finan=no je položaj še vedno isti. Je v izgledu nekaj stvari, a ni še razultatov, vezano je na dolo=ene termine. Nabiralna akcija kljub izgubi aktivistov, prav radi delavnosti tovarišic ostaja na isti višini celo višje in so tudi rajoni dobili nekaj posojila iz vrst srednjih slojev in delavcev. Tu po trije, štirje zložijo za 100 lirsko posojilo in so kljub temu, daje najboljše pri vas, požrtvovalni. Povsem pa so odpovedali višji viri. Trenutno se jaz radi »tihe zapore« ukvarjam s selitvijo na- še blagajne, ki mi jo pravzaprav ni niti nih=e predal, vendar se mi zdi to nujno potrebno. Ni pa še povsem urejeno. Sokoli fantazirajo o svojem listu. Ne vem sicer koliko je stvar inspirirana od vodstva, dejstvo je, da so postavili to na dnevni red. O=ividno paje, da se bodo ravnali po naših pri- pombah, zato sporo=ite stališ=e. Imam vtis, da so zadaj gru- paške tendence nekaterih terenskih delavcev. Priporo=ila sem

' Vladimir Krivic. ; Misli krš=anske socialiste.

40 jim naj event, napišejo podpisane =lanke za S. P., rezultata še ni. Sporo=ite tudi v koliko naj poro=am vam, koliko Matevžu. On sporo=a, da se njegov prihod lahko zakasni in ho=e poro- =il. Zdi se mi, daje to nepotrebno tratenje energij, ker se mi zdi, da ni bilo nobenih nerednosti, radi =esar bi bila potrebna dvojna kontrola brez njegove ve=je pomo=i. Jasno je, da se bom v event, problematiki obrnila na njega; v zadevah Ljublja- ne paje to po mojem mnenju nepotrebno, vsaj trenutno. Danes sem dobila pritožbo, daje nekje Kune7 iskal posojilo 18.000 lir za svoje privatne potrebe. Stvar je razumljivo skrajno negativno vplivala, zlati ker gre »za priprave zimskih zalog«, kijih skoro noben pošten Slovenec ne bo imel. Zadevo je javil nek zaveznik8, =loveka, ki se je pritožil ni hotel imeno- vati. Sporo=ite mi, dali zadevo uredim jaz ali boste vi. Meni so vse ostale stare stvari nepoznane in bi seveda postavila samo to konkretno stvar. Upam, da ste tudi te dni dobro pretolkli kot boste vsaj kolikor toliko tudi prihodnje. Smrt fašizmu - svobodo narodu! Pozdrav Julka9

7 Lovro Kuhar, slovenski pisatelj, =lan Flnan=no-gospodarskega odbora OF v Ljubljani. 8

41 ST. 10

PISMO

Pismo št. 9. 17. 8. 1942.

Dragi tovariši! Kon=no smo le dobili poro=ilo z Gorenj. Pismi2 sem odprla, =eprav sem nekaj =asa oklevala. Važno je to radi poro=ila za Poro=. in bom v sli=nem primeru do Matevžev.3 prihoda odprla tudi v bodo=e. Je tako prav? Objavili bomo poro=. Kokr. odreda ter nekatere stvari iz Štef.4 pisma (Koroška, represalije, fijasko Wehrmanschafta).

1 Izvirnik, napisan s =rnilom, je v ARS, Odd. I, sign.: AS 1487, a.e. 1737. 2 Glej poro=ilo Pokrajinskega komiteja KPS za Gorenjsko dne 3. avgusta 1942 v Dokumenti, knj. 3, dok. št. 17, str. 31-34 in poro=ilo Ko krškega odreda slovenske partizanske vojske, katerega del je objavil Slovenski poro=evalec, leto III, št. 34, 24. avgust 1942, str. 7 (ARS. Odd. II, sign.: AS 1887, Zbirka narodnoosvobodilnega tiska). 3 Vladimir Krivic. 4 Štefan-Lojze Kebe. Glej op. 2 zgoraj. Del poro=ila z naslovom Iz slovenskega Korotana je objavil Slovenski poro=evalec, prav tam, str. 8. 5 Misli Krimski odred. Glej poro=ilo =lana poverjeništva Izvršnega odbora OF za Ljubljano Toneta Tomana dne 3. avgusta 1942 v Dokumenti, knj. 3, dok. št. 18, op. 2, str. 35. 6 Zdenka Kidri=.

42 bega ne bom pisala. Danes =ujem, da so na Zaplani spravili skup 120 banditov; verjetno mobiliziranci iz Ljubljane. Upam, da jim bodo naši pošteno posvetili. Sedaj uporabljamo poleg že znanih stvari še konkretne stvari iz Mr=unovih7 okrožnic itd inje stanje v Ljublj. danes naslednje: Višek strahu in nekriti=nosti smo dosegli prejšnji teden po masovnih aretacijah od 10. na 11./8. v znamenju pri=akovanja blokad in selitev, ki so bile (skoro sigurno) napovedane za 15., 16., 17./8. Po tej kulminaciji so se že 13., 14. itd. ljudje precej pomirili, ker je naša kampanja bila skozi v teku. V zunanjih rajonih je uspeh kampanje že sedaj viden (Šiška, Bež., Moste, Vi=, Trnovo) in seje sedaj mogo=e bolj kot kdajkoli preje pokazala razlika med gledanjem na bega, uspeh našega boja itd. s strani proletary, in purgarije. Do obratov panika skoro ni prodrla. Center pa v znamenju strahu za osebno ugodje to=i krokod. solze nad usodo slov. naroda. Danes je položaj tudi v centru že prili=no urejen, vendar je zna=aj kampanje še vedno tu defenziven, advokatski, v znamenju »=iste resnice« in reševanja vseh mogo=ih primerov, ki jih potem naši branijo na prav bedast na=in. Skušamo pa popraviti in našim pari. org[anizacijam] kažemo to napako. V kolodv. in Štpetru pa je vsa part. org. s komitejem vred tako zeleno mlada, da se moramo resno baviti z njihovim »kaplarskim« na=inom ob=evanja z ljudmi.

7 Fortunat Majdi=, komandant Slovenske legije. Justiflciran dne 25. avgusta 1942. Glej Komunike Varnostnoobveš=evalne službe OF dne 25. avgusta 1942 v Dokumenti, knj. 3, dok. št. 52, str. 110-112. 8 Verjetno Jožica Kova=. 9 Josip Visarionovi= Džugašvlli Stalin.

43 na, mlada, zlasti politi=no zelo mlada, ki se na tem položaju ne znajde in kot delegatka slabo vpliva. Sploh je radi slabih kadrov še pri nas težava, pri zaveznikih10 pa še bolj. Tako so se kot vse izgleda ravno pri nadomeš=anju ljudi vrinili pri Sok. nekateri manj zanesljivi, =e ne =isto Mih. ljudje, ki govorijo, da smo za Simovi=a11 (delegat v Šiški), da bomo sprejeli An- gleže z godbo in cvetjem (železnica), je po obveš=. ugotovlj., da se druži z bega (delegat v Trnovem) itd. Te stvari smo sicer že uredili, vendar toliko da veste, s kakimi stvarmi se moramo baviti in s kakimi zavezniškimi kadri razpolagamo. Tretja to je naša v OF OK je Roza12, ki mu=i muko v svoji ilegalnosti in se to v celem delu zelo pozna. Njen namestnik je sedaj Blaž13, ki vsko=i, kjer je to pere=e. Zlasti važno je postalo to tudi pri nekaterih mati=nih odborih, katerim rajoni niso bili kos in jih sedaj vle=emo iz blata. Vsaj do neke mere zadovoljivo smo uredili obratne organizacije, ki so bile zelo zanemarjene, a ve=jim problemom niso kos: Mezdno gibanje pri Eiflerju, izprtje 50 delavcev v Saturnusu. V prvem slu=aju je skušala posredova- ti Poki-, del. zveza14, vendar so naši nekako dobro rezali. Poki-, del. zveza se je osmešila radi nekih nepravilnih štampiljk in elementaren izbruh delavk: »=e niti ne veste kake štampiljke je treba, pa ho=ete š=ititi interese delavcev«, je rešil situacijo - do nadaljnjega seveda. V Saturnusu stvar še ni jasna - vse se plete okrog sindikatov, Dopolavora15, Gilla16 - kot sem že zadnji= javila. Pritisk je iz razumljivih razlogov postal zelo mo- =an in je malo nade, da bomo zadovoljivo dobro zvozili. Celo

10 Misli predstavnike ustanovnih skupin v OF. 11 Dušan Simovi7, general, vrhovni poveljnik kraljevega jugoslovanskega vojnega letalstva, od 27. marca 1941 do 2. januarja 1942 predsednik jugoslovanske vlade. 12 Zima Vrš=aj Holy. 13 France Kimovec. 14 Pokrajinska delavska zveza (Unione provinciale dei Lavoratori) v Ljubljani je bila zveza strokovnih organizacij delojemalcev Ljubljanske pokrajine v letih 1941 do 1945. 15 Dopolavoro (Po delu), italijanska delavska sindikalna organizacija, ki naj bi pod vodstvom fašisti=ne stranke (PNF) spodbujala kulturno, športno in zabavno delovanje delavcev po opravljenem delu. ls GILL (Gioventù Italiana del Littorio di Lubiana) - Italijanska liktorska mladina v Ljubljani, fašisti=na mladinska organizacija. Glej poziv Os- vobodilne fronte slovenskega naroda konec novembra 1941 slovenskim staršem in vzgojiteljem za bojkot mladinske fašisti=ne organizacije v Do- kumenti, knj. 1. dok. št. 84, str. 187-190.

44 v OF okrožnem odboru je bila debata o spremembi naše direktive, da dovolimo vstop in so to tudi na seji poverjeništva dali na dnevni red. Vendar tu ni bilo treba mnogo besed, do- =im je v OK bila precej dolga debata. Zna=ilno za poverjeniš- tvo je, da se ho=e vse preve= baviti s problemi province, s konkretnimi nalogami tu pa ne. Sedaj predlagajo, da pišemo referate proti beli gardi za kmete itd. in pošljemo nove tedenske] delavce ven pod zaš=ito partizanov seveda. Ne vem, dali =lani IO pišejo tozadevne direktive svojim, ali paje to bolezen funkcionarjev. Sploh je to funkcionarstvo ponekod naravnost bedasto, da se milo izrazim in celo naši padajo v to bolezen. Zaš=ita rine. Sedaj ima konkretno delo iskanje be-ga, njihovih tiskarn itd. Rezultatov drugih še ni, kot da smo ugotovili ponekod prav lepo sožitje in so enostavno zamenjavali našo z njihovo literaturo. »

17 Boris Kidri=. 18 Fedor Košir, namestnik komandanta NZ v ljubljanskem okrožju. Bil je predstavnik krš=anskih socialistov v Okrožnem odboru OF Ljub- ljana. 19 Italijanska okupacijska oblast je za slovenske umetnike razpisala prijavo za razstavo slovenske športne umetnosti, katero je organiziral italijanski Olimpijski odbor v okviru priprav na svetovno razstavo v Rimu. Na to seje opozorilno odzval Slovenski poro=evalec, leto III, št. 31, 3. avgust 1942, str. 5 s =lankom. Razstava športne umetnosti (ARS. Odd. II. sign.: AS 1887, Zbirka narodnoosvobodilnega tiska). Glej še pismo Lidije Šentjurc dne 6. avgusta 1942 v Dokumenti, knj. 3, dok. št. 24, str. 46.

45 vas odgovor. Naj nekdo napiše, =e niste preve= obremenjeni z ofenzivo20, ki se sedaj po naših poro=ilih obra=a od Gorjancev proti nemški meji. (Primorca J. V.,21 Zvonkota22 kompetence OF, poverjen). Pobotnice je Petra=23 poslal, boni so v delu. Gre pa ves tisk strahovito po=asi od rok. O kaki subjektivni krivdi tu ni govora, zunanje okoliš=ine to delo ovirajo, zlasti pa strah. Part. org. v tehniki je ostala sicer nespremenjena, vendar imam jaz sedaj stike s Petra=em in Ladi-jem24, ki odgovarjata vsak za en sektor. Prvi: ekspedit, zveze - drugi: tisk, delavnice. Oba sta dobra in vestna, Petra= v=asih malo preve= širokopotezen in širokousten, vendar odli=no vozi. Trenutno je bolan in leži. Malo preglavice nam je delal Božo25, ki so mu za=eli aeroplani preve= rojiti po glavi in se je na vse na=ine hotel otresti sedanjega dela, aje na skupnem sestanku Petra=, Božo, jaz - uvidel svojo napako. Upam, da bo šlo v redu in se je po skupnem dogovoru lotil najvažnejšega dela: uspostavlja- nja vezi. Denarja, za katerega piše Skalar26, ne bomo mogli poslati (1/2 miljona), sploh želim, da naro=ilo pošljete vedno tudi vi. Upoštevajte pa realno stanje in =e koli=kaj ra=unate na nabave, moramo denar obdržati tu, razen =e se nam posre- =ijo stvari, o katerih najbrže poro=a Marjeta. Nabiralna akcija je prili=no v teku in se zaloge polnijo, treba bo samo tudi z vaše strani urediti ekspedit. Tilka27 mi ravno danes piše ogor=eno pismo. Njen položaj je v resnici zelo težak, po današnjih izjavah je otrok s precejš- njo verjetnostjo zapisan nujni po=asni smrti, a ju (oba) pacajo v bolnici in zganjajo u=enost. Jutri bom spet šla k njej in ju event, preselili ven. Poleg tega imamo še enega bolnika: He- leno28. Po 6 in pol mes[ecih] nose=nosti se je radi X okoliše, za=el porod, katerega pa so (?) z morfijem v bolnici trenutno ustavili, a vsekakor bo sedaj morala zelo paziti in se povsem razbremeniti. So pa= te stvari nujna posledica razmer.

20 Glej dok. št. 85, op. 9. 21 Dr. Joža Vilfan. 22 Viktor Repi=. 23 Milan Škelavaj. 24 Janek Šubic. 25 Branko Ivanuš. 2S Zoran Poli=-Marko. 27 Mira Tomši=. 28 Ada Dequal Krivic.

46 lic. uro še poslala k njej Katarino29, ki se je znašla in takoj poklicala rešilni avto in uredila. Sicer vrag si ga vedi, kako bi pretolkla no=. Mislim, da vam dovolj redno in obširno javljam naše razmere, postavite vprašanja in tako bom laže pisala. Vsem prisr=ne pozdrave. Smrt fašizmu - svobodo narodu! Julka30

ST. 11

PORO

Draga tovarišica Julka!2

Na ve=ino tvojih vprašanj ne moremo odgovoriti, ker nam ni znano prejšnje Vaše dopisovanje, zveze z Krištofom3 in ostalimi pa so trenutno pretrgane. Pošiljamo ti 28. št. poro=evalca4 z osvobojenega ozemlja. »Delo« št. 45 pa si že prejela. Poleg informacij in dokumentov, ki jih najdeš v teh dveh publikacijah, ti za delo v Ljubljani dodajamo naslednje podatke iz naših bojiš=: 1. Kljub silnemu pritisku italijanskih sil, kije bil do sedaj najve=ji na Notranjskem in Ko=evskem, nam je uspelo v glavnem ohraniti partizansko živo silo in prizadejati prodira-

29 Milena Mohori=. 30 Lidija Šentjurc. 1 Izvirna kopijaje v ARS. Odd. II, sign.: AS 1851. GŠS. šk.lO/II. Ob- javljena je v Zborniku NOV/VI, knj. 3. dok. št. 119. str. 333-335. 2 Lidija Šentjurc. 3 Edvard Kardelj. 4 List Slovenski poro=evalec, leto III, 14. julij 1942. št. 28 (ARS. Odd. II, sign.: AS 1887. Zbirka narodnoosvobodilnega tiska). 5 List Delo, organ Centralnega odbora Komunisti=ne partije Sloveni- je, julij 1942. štev. 4 (ARS. Odd. •, sign.: AS 1887, Zbirka narodnoosvobodilnega tiska).

47 jo=emu sovražniku celo ob=utne izgube. Podobno kot v prejš- njem mesecu pri Sodražici so italijanske =ete na Ko=evskem naletele na partizanski odpor, posebno pri Cvišlarjih, ki leže južno od Ko=evja ter pri Laš=ah nad Dvorom pri Žužemberku. V boju pri Laš=ah so bile italijanske izgube posebno velike. Skupaj je v teh bojih padlo najmanje 120 Italijanov. 2. Po drugod smo imeli v zadnjih 10 dneh lepo število partizanskih akcij, med njimi sta bili najuspešnejši napad partizanov na ital. posadko v Ratežu6 pod Gorjanci. Partizani so vdrli v Ratež, pobili okoli 30 italjanskih vojakov in ve=je števi- lo ranjenih. Ta napad je bil izvršen 9 t.m. Dne 12 t.m. pa so partizani napadli tovorni vlak med postajama Bir=na vas in Uršna sela. Rezultat tega napada: Iztirjenje vlaka, pri =emer sta se lokomotiva in prvi vagon popolnoma razbila, likvidacija celokupne iti. posadke (6 ubitih, 7 ujetih) cel vlak pregledan, zaplenjenega tobaka preko 400 kg in tri puške. Vlak so partizani zažgali. 3. Napad partizanskih udarnih =et na taboriš=e bega, ki so taborili in pod varstvom ital. posadke v Novem mestu (pri Sv. Ani)7. Napadajo=i partizani so bega zatekli nepripravljene. Posre=ilo seje pobiti in raniti preko 40 bega. Med ranjenci je komandant bega =ete. Italijani so napadenim pomagali s tem, da so takoj po pri=etku napada odprli na naše ogenj iz dobro izbranih postojank, ki so jih o=ividno zavzeli v naprej zaradi obrambe bega taboriš=a. Mi smo imeli minimalne izgube. Be- ga je vozila svoje ranjence v novomeško bolnico. 4. K splošnemu politi=nemu položaju bi bilo omeniti tole: a. Na Notranjskem so Ital. po vaseh in trgih, ki so jih po tri mesecih na novo zasedli, ropali kakor doslej še nikjer. Iz kme=kih hiš so pobrali vse koli=kaj vredne premi=nine (perilo, posodo, obleke, zaloge živil, perutnino, praši=e itd.). Marsikje so pozvali prebivalce, naj si iznosi[jo] iz hiš vse kar mislijo vzeti s seboj, ker da bodo potem poslopja zažgali. Vseh izne- šenih stvari so se potem sami polastili. Požigali so samo hiše najbolj kompromitiranih. V konfinacijo so odganjali dosedaj

6 Glej poro=ilo inštruktorja Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih =et Marjana Dermastie dne 15. avgusta 1942 Glavnemu poveljstvu slovenskih partizanskih =et o napadu na italijansko postojanko v Ratežu in na belogardisti=no taboriš=e pri Sv. Ani pri Novem mestu. Objavljeno je v Zborniku NOV/VI. knj. 3. dok. št. 116, str. 326-329. 7 Glej op. 6 zgoraj.

48 nedoseženo število moškega prebivalstva, v nekaterih vaseh do 80 %. Najbolj kompromitirane aktiviste so streljali po ne- kod tudi s celimi njihovimi družinami. Partizane, ki so nased- li Robottijevemu8 pozivu, naj se javijo, so odganjali z ostalimi konfiniranci. Nekatere pa so na vaških pokopališ=ih postreljali. To=nih podatkov o številu teh ni mogo=e zbrati, ker so to delali na skrivaj. Na splošno paje položaj na Notranjskem zelo slab. Ogranizacije so mo=no trpele. 5. Na Dolenjskem: Val ital. ofenzive je tu neprimerno slab- ši, ker Notranjska veže še vedno veliko število ital. =et. Na Dol. se položaj bistveno ni spremenil. Edina sprememba so pojavi malodušja kot posledica notranjskih dogodkov in ital. ofenzive na Ko=evskem, toda to predvsem v obrobnih krajih napram Notranjski. Zna=ilno za naš v zadnjih mesecih utrjen vpliv pa je, da bega ni uspelo izrabiti tega malodušja za svojo mobilizacijo njenih sil, kljub vojaško poslabšanemu položaju za nas je bega =etništvo v zastoju. Le tu in tam se je posre=ilo bega mobilizirati kmete za popravljanje cest, ki so jih bili partizani razrušili. V ostalem pa se terensko delo z vso paro in z lepimi uspehi nadaljuje. Posebno nagel razvoj zaznamuje organizacija zveze del[o]vne mladine, nadaljujejo se volitve NOO in delegatov za NOS. 6. Poro=ila ljubljanskega VOS, =eprav vsega to=no ne razu- memo, ker [v] prejšnje nismo imeli vpogleda, so nam ogromno koristila. Omogo=ila so nam, da smo pravilno ocenili razmerje med našimi in okupatorskimi =etami v pokrajini. Pokazala so nam še izredno velike možnosti za uspešnje nadaljevanje našega boja v najbljižnji prihodnosti. Odkrito re- =eno: ravno ta poro=ila dala so nam samim novega poguma.

Smrt fašizmu - svoboda narodu.

8 Mario Robotti. komandant italijanskega XI. armadnega zbora. V proglasu, ki sta ga izdala skupaj z visokim komisarjem za Ljubljansko pokrajino Emiliem Grazioliem pred za=etkom velike italijanske ofenzive 15. julija 1942. sta zagotavljala partizanom življenje, =e se pred bojem javijo italijanskim =etam in jim izro=ijo orožje. Proglas je objavljen v Zborniku NOV/VI. knj. 3. dok. št. 172. str. 527-529.

49 ST. 12

PORO

Na položaju, 22. avg. 1942.

Dragi tovariš Matija2!

Slu=ajno smo izvedeli, da si prišel iz starega položaja3 in sklepamo, da si se napotil na podro=je Krškega Odreda. Raz- mišljali smo že o tem, da bi Ti sledili in tam skupaj s Teboj nadaljevali tukaj zapo=eto delo. Po diskusiji pa smo sklenili ostati tu in poslati to-le poro=ilo. 1. Tu se nahajamo skupaj: Primož4, Dore5, Tine6, Silvo7, Bolko8, Ambrož3, obveš=evalec ZDO ter 12 stražarjev, med njimi Marko10. Zdenko11, Ice12 in Stenka13 ter kurir iz Starega loga Cure14, Tvoj tehni=ni pomo=nik Boštjan15. 2. Zaradi pretrgane zveze z Vami smo delali samostojno in sicer: Primož in Dore po vojaški liniji. Silvo kot za=asni polit - kom, Tine v stari funkciji. Isto Bolko in Boštjan. 3. Vojaški ukrepi v tem =asu so bili tile: Na desnem bregu Krke smo zbrali moštvo, ki je izgubilo zvezo s svojimi =etami,

1 Izvirnik je v ARS, Odd. II, sign.: AS 1851. GŠS. šk. l/II. Objavljen je v Zborniku NOV/VI. knj. 3, dok. št. 121, str. 336-338. 2 Ivan Ma=ek. 3 Misli Ko=evski Rog. Glej dok. št. 85, op. 9. 4 Dr. Aleš Bebler. 5 Ing. Edo Mihevc. 6 Jože Mazovec - Tine Dolgan, obveš=evalec Glavnega poveljstva SP<. 7 Viktor Stopar - Silvo Moš=an. 8 Dr. Jože Brilej. 9 Uredništvu ni uspelo ugotoviti pravega imena. 10 Verjetno Marjan Sim=i=. 11 Uredništvu ni uspelo ugotoviti pravega imena. 12 Verjetno Janez Prosenc. 13 Rudi Puhar ali Pavle Boje. 14 Uredništvu ni uspelo ugotoviti pravega imena. 15 Jože Bradeško.

50 jih na novo formirali in iz njih ustanovili manevrski bataljon, ki sestoji iz 3 =et. Na levem bregu so zbrani 3 bataljoni ZDO v stari formaciji.

; Mirko Franki=. ' Zdenka Kidri=. ' Lidija Šentjurc. 1 Glej dok. št. 11.

51 in na kratko orisali splošen položaj, dogodkov na Rogu pa nismo omenjali. Julki smo poslali tudi zadnjo številko »Dela« in »Poro=evalca«. Nadaljnja zveza, z Ljubljano je zagotovljena. 6. Bolko je imel v tem =asu razgovor z OK Novo mesto odn. z aktivisti nekaterih rajonov, prav tako pa tudi razgovor z OK Sti=no in njenimi aktivisti. Dane so jim bile naloge, da še enkrat pred morebitno sovražno ofenzivo na ta dva teritorija pripravijo civilno prebivalstvo do primernega zadržanja, da obenem še bolje organizirajo obveš=evalno službo in zaš=ito ter pri tem posvetijo najve=jo pozornost ženam in ženski mladini v svrho ohranitve kontakta v slu=aju okupacije. Poskrbe- li smo tudi za razmnožitev »Poro=evalca« v obeh okrožjih, še posebej pa bodo razmnožili v manjšem številu izvodov zadnjo številko »Dela«. Pripravljamo se pa tudi za novo številko »Parti- zana«20, za katerega ima Bolko še od Vas nekaj rokopisov. 7. Položaj na Notranjskem, kakršnega je našel Primož, ki seje tam mudil 14 dni, kakor tudi položaj v Suhi krajini nam narekuje, da ostanemo tu, da bi ohranili zveze v teh najbolj prizadetih predelih in smo =im bližje sedanji »fronti«. (V=eraj so prve italijanske =ete vkorakale v Žužemberk iz Soteske in iz Zagradca), do=im v Suho krajino dosedaj še niso prišli. Vse drugo Ti bo ustmeno razložil tov. Silvo. Iz tega pisma in njegovega poro=anja boš prav gotov prišel do zaklju=ka, daje pravilno, da ostajamo in da vabimo tudi Tebe, da prideš k nam ter pripelješ s seboj nezaposleno tretjino udarnikov, ki je tu nujno potrebna zaradi slabosti tukajšnjih =et.

SMRT FAŠIZMU - SVOBODO NARODU!

Silvo Moš=an, Dore, Bolko, Primož, Tine Dolgan

20 List Slovenski partizan. Glasilo Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih =et. V letu 1941 je izšla samo ena ciklostirana številka (oktobra). Junija 1942 je za=el ponovno izhajati inje do konca leta izšlo pet številk. Tudi leta 1943 je izšlo samo pet številk, ki so bile še ciklostirane. leta 1944 pa 11 številk. Zadnja je bila natisnjena 20. oktobra 1944. Nato je za=ela izhajati Naša vojska. (ARS. Odd. II. sign.: AS 1887. Zbirka narodnoosvobodilnega tiska).

52 ST. 13

ODREDBA GLAVNEGA ŠTABA SLOVENSKE PARTIZANSKE VOJSKE DNE 27. AVGUSTA 1942 O POSTAVITVI OBOROŽENIH PRIPADNIKOV BELE GARDE IZVEN ZAKONA1

Objaviti v »Poro=evalcu«! Krištof2

ODREDBA GLAVNEGA ŠTABA SLOVENSKE PARTIZANSKE VOJSKE z dne 27. avg. 1942.

Zaradi ostrosti bojev slovenske narodne osvobodilne partizanske vojske z okupatorjevimi vojnimi silami je postalo nujno, da se brez oklevanja zatro poskusi bele garde, da bi izra- bila sovražnikovo ofenzivo za udarce v hrbet narodni vojski. Zato Glavni štab slovenske partizanske vojske

odreja:

1. Vsi oboroženi pripadniki bele garde so stavljeni izven zakona. Vse partizanske =ete, =ete narodne zaš=ite ter vsi posamezni partizani in zaš=itniki so upravi=eni na mestu ustreliti vsakega belogardista, ki ga najdejo v posesti kakršnega koli orožja. 2. Z oboroženimi belogardisti se izena=ujejo tisti pripadniki bele garde, ki jih partizani ali zaš=itniki zalotijo pri oprav- ljanju zlo=inskih organizacijskih, pomožnih vojaških ali agi- tacijskih dejanj (kurir, ki se zaloti v posesti belogardisti=ne korespondence, ve=je koli=ine tiskovin, predmetov, namenje- nih belogardisti=nim oboroženim tolpam itd., itd.; oseba, ki se zaloti pri š=uvanju ali organiziranju prebivalstva za proti-

1 Izvirna kopija je v ARS. Odd. II, sign.: AS 1851, GŠS, šk. I/I. Objav- ljena je v Zborniku NOV/VI. knj. 3. dok. št. 129. str. 355-356. 2 Pripisal s =rnilom Edvard Kardelj. Odredbo je objavil Slovenski poro=evalec, leto III, štev. 36, 14. septembra 1942 (ARS. Odd. II. sign.: AS 1887. Zbirka narodnoosvobodilnega tiska).

53 narodna dejanja, n. pr. popravljanje od partizanov porušenih cest ali mostov itd. itd.). 3.

Za GLAVNI ŠTAB SLOVENSKE PARTIZANSKE VOJSKE:

Politi=ni komisar: Komandant: Jernej Posavec4, 1. r. Peter Strugar", 1. •.

1 Odredbi verjetno nista ohranjeni. Ivan Ma=ek. Franc Leskošek.

54 ST. 14

PORO

Mikloši=eva 7., I. nad. Lj.2 27. avgusta 1942.

Dragi Petra=3 in Matevž4,

verjetno ste že dobili poro=ilo o dogodkih na osvobojenem ozemlju. Vendar Ti bom nekaj napisal, ker trenutno nimamo zveze s Petrom5 in drugimi in morda vendar le nimate poro=i- la o stvareh, ki jih vemo mi. Ofenziva na Rog nas je kljub vsemu presenetila. Premo- tila so nas poro=ila o velikih premikih italijanskih =et na Hr- vatsko. O=ividno so tiste dolge kolone kamijonov. ki so šle na Kolpo, zlasti na Brod ob Kolpi, ostale v Sloveniji in se ob Kolpi premaknile proti Beli krajini. Na Rog so udarile izredno mo=ne sile, ki so bile koncentrirane od Ribnice in Ko=evja do

1 Izvirnik je v ARS. Odd. II, sign.: AS 1851. GŠS. šk. l/V. Objavljen je v Zborniku NOV/VI. knj. 3. dok. št. 130. str. 356-360. 2 Pripisano s svin=nikom. 3 Milan Škerlavaj. 4 Vladimir Krivic. 5 Boris Kidri=.

55 vo no= umika je naša kolona naletela na italijansko zasedo, naslednjo no= pa smo poskusili umik v treh kolonah6.

6 Kolona, v kateri je bilo Glavno poveljstvo SP< z Izvršnim odborom OF, štabna =eta, nekaj aktivistov in bolnikov, je zapustila 15. avgusta 1942 zve=er zakloniš=e pod Kraljevim kamnom v Ko=evskem Rogu ter odšla proti Faberjevemu križu, kjer so proti jutru nepri=akovano naleteli na mo=no italijansko zasedo. Skušali so še tisto no= prebiti italijanski obro=, pa niso uspeli. Ponovili so poskus naslednjo no=. razdeljeni na tri kolone. V prvi so bili Glavno poveljstvo, Izvršni odbor in CK. v drugi tehnika in aktivisti, v tretji pa bolnica in spremstvo. 7 Druga kolona je šla proti Staremu Logu, da bi skozi Ko=evsko prodrla na Notranjsko, prva kolona pa je skušala dose=i Ko=evsko skozi Trnovec. Ker se ni mogla prebiti skozi strnjeno italijansko =rto, se je umaknila v zamaskirano zakloniš=e v bližini Kraljevega kamna (jugovz- hodno od Starega Loga), zgrajeno v naravni kraški jami, ki sojo zakrili z gredami in zemljo. V tem zakloniš=u so ostali od 17. do 22. avgusta 1942, tj. do konca italijanske ofenzive - ves =as brez hrane in vode. Dne 23. avgusta 1942 so zapustili zakloniš=e in odšli razdeljeni v dve skupini proti Suhi krajini. Dne 26. avgusta se je skupina, v kateri je bilo Glavno poveljstvo, po spopadu z italijanskimi =etami med vasmi Krka in Laš=e, spet razbila na dve grupi. Skupina, v kateri so bili Boris Kidri=. Ivan Ma- =ek, Zoran Poli=. Tone Fajfar in drugi, je odšla spet proti Ko=evskemu Rogu, skupina, v kateri so bili Edvard Kardelj, Franc Leskošek, Jakob Avši= in drugi, pa na sektor Lipoglava. kjer si je Glavno poveljstvo SP< uredilo svojo novo bazo. 8 Jože Brejc - Fran=ek Jeriša, Jože Javoršek. 9 Ivan Nemec. 10 Vladimir Pavši=. 11 Maks Stermecki. 12 Marija Leskošek. 13 Helena Leskošek. 14 Luka-Franc Leskošek. 15 Ivan Kristan.

56 Polonca16, Metka17, Savo18, štajerski kurir Jože19, del štabne zaš=ite z Ludvikom20 - vsega skupaj nas je 22. V teku prebija- nja sta padla težko ranjena sigurno dva partizana, morda pa še ve=. Kolikor vemo doslej, je mnogo izgub utrpela bolnica21 z ranjenci in osebjem. To=nih podatkov še nimamo. Mnogo žrtev je tudi med delavskimi bataljoni, ker se je precejšnja skupina rešencev iz Verda22 hotela predati Italijanom v Rajhe- nau, pa so jih Italijani pokosili. Seveda so gotovo med njimi še ljudje, ki so se rešili, kajti iz italijanskega ognja se jih vedno precej izmuzne. Od gledališke skupine smo prišli skupaj z Milanom Apihom, kije povedal, daje skupina pono=i naletela na zasedo, da seje on nato od skupine izgubil in se potikal po grmovju, dokler ni šel plaz italijanskih strelcev =ezenj. Iz Roga se je prebil na svoje stare položaje ves Antejev23 I. bat K[o=evskega] 0[dreda], nekaj skupin belokranjskih partizanov, ki so se vrnile k svojim edinicam, komandant V. grupe

ls Uredništvo ni uspelo ugotoviti pravega imena. 17 Uredništvo ni uspelo ugotoviti pravega imena. 18 Uredništvo ni uspelo ugotoviti pravega imena. 19 Verjetno Verner Breznik, kurir komandanta II. grupe odredov Franca Rozmana-Staneta. 20 Ludvik Smrekar. 21 Vest ni bila to=na. Bolnišnica seje skoraj v celoti rešila iz obro=a. 22 Druga grupa odredov je 20. junija 1942 odšla z osvobojenega ozemlja (z Muljave) z namenom, da se =ez Notranjsko in Polhograjske Do- lomite premakne na Gorenjsko. Na poti naj bi ustavili tovorni vlak med postajama Borovnica in Verd in ga z vso silo pognali nazaj na borovniški viadukt, ki naj bi se zaradi hitrosti vlaka zrušil. V no=i 29. junija 1942 so napadli in ustavili vlak na dolo=enem mestu. Slu=ajno paje namesto napovedanega tovornega vlaka pripeljal iz Ljubljane vlak z okrog 600 slovenskimi interniranci, ki so jih italijanske okupacijske oblasti poslale v koncentracijska taboriš=a v Italijo. Partizanom je uspelo odklopiti 17 vagonov, iz katerih so rešili 328 internirancev. Rešene internirance so odpeljali proti Kožlješkim žagam v taboriš=e tretje =ete Šercerjevega bataljona. Dali so jim na izbiro, da se pridružijo partizanom ali gredo v delavske bataljone na Ko=evsko. Za borce se jih je priglasilo 86. okrog 30 se jih je javilo Italijanom že na Verdu, ostali pa so šli v delavske bataljone. Ve= glej Zbornik NOV/VI. knj. 3, dok. št. 51, str. 120-123 in Karel Grabeljšek, Vrhnika in okolica v boju za svobodo, Nova Gorica 1968, str. 55-66. 23 Ante Novak, komandant 1. bataljona Ko=evskega odreda. 24 Janez Hlebš.

57 se je bil pred ofenzivo pomaknil nekam v bližino Roga. Drugi del tega bat. je na mestu, le nekaj partizanov iz ob=ine Fare ob Kolpi se je bilo vrnilo domov in so jih okupatorji odpeljali. III. bat. KO šteje skoraj toliko partizanov kot pred ofenzivo. Nekaj iz Loškega potoka in iz Loške doline se jih je predalo, vendar mnogo manj, kot so govorila piva poro=ila. Kakor re- =eno, je bataljon danes po ljudstvu in orožju skoraj tako mo- =an, kakor pred ofenzivo na Notranjsko, po morali, disciplini in borbenosti, pa mo=nejši kot je bil. O krimskem odredu še nimamo prave slike. Vemo le, da sta prvi in IV. bat. na svojih položajih in sicer: vsaj po morali mo=nejša kot sta bila. Z II. in III. bat. pa grupni štab doslej še nima zveze. Partizane, ki so pod vodstvom Smelija25 šli na Primorsko, je nekje na po=itku presenetila italijanska =eta in so se razbili. Partizani se vra=ajo in javljajo, vendar še ni to=nih podatkov, koliko jih je zbranih. Smeli je baje nekje v Dolini, vendar se še ni javil poveljstvu grupe. Po Ko=evskem je med ljudstvom razmeroma visoka morala. Ljudje, ki so se že po sedem in osemkrat selili iz kraja v kraj beže= pred okupatorji, so borbeni in nam pomagajo. O kaki organizirani beli gardi v teh krajih ni sledu. Iz Žurg in Bele ob

25 Slavko Kova=. 2e Janez Štrekelj. 27 Glej dok. št. 12. op. 20.

58 prišli. Zadnji =as je, da pride nekaj literature med ljudi. Raz- množili bomo tudi letak KPI /Za pravico samoodlo=be slovenskega naroda28/ in letak OF, =igar koncept prilagam29. Tu v KO je namre= na razpolago razmnoževalni stroj in nekaj papirja. Žal, mnogo premalo! Skušali si ga bomo nabaviti še drugod. Toda verjetno je stara zaloga propadla, kot je propadla zaradi izdaje zaloga pri III. bat. KO. Smatrajte za najnujnejše, da nam pošljete material za tehniko: papir, bar- vo obeh vrst itd. Zdi se, daje propadel »zrak«30. Skrbite takoj za nadomestilo. Zelo ubogi smo pri osebni opremi, jesen je pred durmi, mi pa nimamo ne toplega perila, ne dobrih kocev, ne =evljev itd. Mnogi so ostali brez vsega, ker so v spopadu z okupatorji zgu- bili vso opremo. Kot re=eno nam je nujno zlasti toplo perilo in obutev, na vsak na=in forsirajte akcijo za nabavo zimske opreme, tudi za smu=ke in krplje. Po možnosti pošljite tudi posebej usnje! Gotovo ste že pokrenili akcijo za pomo= pogorelcem in pregnancem na vsem ponovno okupiranem ozemlju. Pošljite nam =im ve= literature, ki je izšla v zadnjih tednih v Lj. Pismo Nikolaju31 izro=i takoj naprej, da boš dobil z odgovo- rom tudi za Francka nepogrešljiva o=ala, ki jih takoj oddaj po isti poti nazaj. Štab III. grupe še nima pregleda, koliko tistega materiala, ki je bil poslan na Notranjsko pred znano ofenzivo. Izgleda, da je mnogo izgubljenega. Material za Notranjsko in Ko=evsko, t.j. za III. grupo, pošiljajte vsaj za=asno posebej, ker ga sicer sem ne bomo dobili.

28 Letak Centralnega komiteja KP Italije iz januarja 1942 Za pravico samoodlo=be in svobode slovenskega naroda je objavil Slovenski poro- =evalec, leto III. št. 23, 9. junij 1942. Ljubljanska izdaja (ARS. Odd. II. sign.: AS 1887. Zbirka narodnoosvobodilnega tiska). 29 Koncept ni priložen. 30 Radiooddajna postaja. 31 Jože Zemljak.

59 Pošljite nam na vsak na=in takoj posebej za III. grupo in za tukajšnja okrožja OF =im ve= denarja. Z glavnim blagajni- kom nimamo zveze32. V imenu vseh podzravlja

Smrt fašizmu - svobodo narodu!

Jug - Sever33

Prosim34 takojšen odgovor, ker moramo takoj kreniti nazaj na pot do sedanjega našega štaba, pri katerem je tudi štab III. grupe. Prišel sem jaz sam s patrolo in spremstvom sedaj tukaj in =im dobim vse potrebno in odgovor, takoj krenem nazaj na pot po kanalu, katerega sem sedaj odkril. Potrebni denar, za katerega nujno prosijo doti=ne komande, bom istim potom izro=il. Sedaj te dni tudi iš=em vezo za Luka - Matijo35 in Krištofom36, katero mislim, da bom v kratkem dobil. Nujno pošljite tudi matrice za tisk za v Št. Jurje in Ko- =evski odred. Spotoma sem organiziral tudi delo Tehnike po naro=ilu Juga, v kolikor mije uspelo. Pošiljam tudi nekaj o37 literature, za katero se tudi priporo=amo!!

Smrt fašizmu - svobodo narodu!

Ludvik

Odstavek je vrinjen inje napisan s =rnilom. Dr. Dušan Kraigher. Pripis je napisan s =rnilom. Napisal gaje Ludvik Smrekar. Ivan Ma=ek. Edvard Kardelj. Nerazumljiva okrajšava.

60 ST. 15

PORO

Na položaju, Dne 1. sept. 1942.

Dragi govariši!

Te dni so se po naši odredbi2 izvršile nekatere akcije v ljubljanski okolici. Odlo=ili smo se za to, ker smo hoteli, da bi italijanska ofenziva proti nam bila v o=eh Ljubljane in tako v o=eh celotnega slovenskega javnega mnenja osmešena in tako imenovani italijanski uspehi te ofenzive postavljeni na laž. To=nih poro=il o uspehih posameznih akcij še nimamo in veste Vi najbrž ve= o njih kot mi. Negativna plat te naše iniciative bodo silno otežene zveze med Vami in nami in jim je zato treba posvetifti] najve=jo pažnjo, da se ne bi popolnoma pretrgale. Z naše strani smo podvzeli vse, kar smo mogli, da bi se po isti poti tudi za primer italijanskega sunka v to smer zveza vzdržala. Hkrati smo po liniji radiotehnike dali potrebne zahteve. Od ljubljanske radiotehnike zavisi, da bodo ostvarjene radio-zveze.

1 Izvirna kopija je v ARS. Odd. II, sign.: AS 1851. GŠS, šk. IO/II. Ob- javljena je v Zborniku NOV/VI, knj. 4. dok. št. 2, str. 10-14. 2 Naredba Glavnega poveljstva SP< dne 22. avgusta 1942 Štabu 1. Udarne brigade Toneta Tomši=a o akcijah v bližini Ljubljane. Glej Zbor- nik NOV/VI, knj. 3, dok. št. 122, str. 339.

61 s politi=ne kakor z vojaške plati, 4/ tehni=no pomo= po liniji intendance, tiska in radia, 5/ izmenjavo literature. 6/ Pomo= pri vzdrževanju zvez z Gorenjsko in Štajersko. Vse te potrebe Vam bodo razumljive, =e še enkrat v jasnej- ši obliki ponovimo, kar smo namre= povedali že v prejšnjem pismu3, da namre= tu4 poslujejo ti-le forumi: 1/ Glavno poveljstvo (Primož5, Tine6, Dore7), 2/ Delegacija CK (Silvo8), 3/ Delegacija IOOF (Bolko9), 4/ Okrožni odbori KP in OF za Gro- suplje, Sti=na, Novo mesto in Bela krajina (z Notranjsko zvez še ni, upamo pa, da jih bomo v kratkem vpostavili). Poleg tega vsega in s pomo=jo že omenjenih tovarišev izdajamo centralni glasili »Partizana«10 in »Poro=evalca«, ter vzdržujemo zvezo s Hivaško. Vsi ti organi poslujejo brezhibno, kar se ti=e povezanosti. Ker smatramo, da so pa tudi naše informacije Vam v prid, ter še vedno pri=akujemo, da boste Vi dobili zvezo s Krišto- fom" preje nego mi, Vam danes in v bodo=e poro=amo o vseh glavnih podro=jih našega dela: 1/ Vojaški položaj se ni bistveno spremenil. Italijanska ofenziva se nadaljuje z zmanjšano silo zlasti zato, ker nam je uspelo z akcijami bojnih patrulj zadržati precejšnje italijanske sile na podro=ju Roga. Kolikor so Italijani vendarle s tega konca sil osvobodili, so jih vrgli na linijo Grosuplje - Lavrica in je pri=akovati navala na podro=je med Dolenjsko železnico

3 Verjetno dok. št. 11. 4 Gre za kraj Metnaj pri Sti=ni. Med italijansko ofenzivo v Ko=evskem Rogu je del vojaškega in politi=nega vodstva narodnoosvobodilnega boja ostal zunaj italijanskega obro=a in se umaknil v Suho Krajino. Ko je ofenziva zajela še Suho Krajino so se po 24. avgustu 1942 umaknili na obmo=je med železnico in nemško mejo, v Metnaj in na Pristavo. Skupi- na je postavila za=asni štab pod vodstvom Aleša Beblerja. Ve= glej Vren- =ur Milena. Križnar Ivan, V navzkrižnem ognju: Grosupeljsko in Stisko okrožje OF: 1941-1945. Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, Ljub- ljana 1997. 5 Dr. Aleš Bebler. 6 Jože Mazovec. 7 Ing. Edo Mihevc. 8 Viktor Stopar. 9 Dr. Jože Brilej. 10 List Slovenski partizan. Glasilo Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih =et (ARS. Odd. II, sign.: AS 1887, Zbirka narodnoosvobodilnega tiska). 11 Edvard Kardelj.

62 in nemško mejo. Nas so notranjske in ko=evske izkušnje mar- si=esa nau=ile, tako da nam prihodnja faza italijanske ofenzive v Suhi krajini ni prizadela nikakih izgub. Spretno smo manevrirali in ohranili vse svoje sile in celo morala teh =et ni padla, ampak se je celo zboljšala. Akcije v ljubljanski okolici, ki so bile naša glavna skrb zadnjih dni, smo že omenili. - Ve=jih bojev te dni ni bilo, vršilo pa se je našteto patruljnih spopadov na podro=ju Ko=evskega Roga. Do našega napada je prišlo le med Krko in Muljavo, kjer je padlo kakih 10 Italija- nov. V spopadu z Italijani, ki so izvršili izpad iz Kostanjevice, so bili ubiti 4 Italijani, 3 težko, ve= pa lažje ranjenih.

63 bili po pi=li uri zasliševanja ustreljeni12. Doma=ini pripovedu- jejo, da so se belogardisti vedli neprimerno bolj kruto, kakor sami Italijani. Italijani niso bili pripravljeni [vzeti] vseh areti- rancev s seboj, pa so to belogardisti izrecno zahtevali. Tudi ustrelitve v Laš=ah so se izvršile na zahtevo belogardistov. V samih vaseh, kjer so se vršile aretacije, so belogardisti divjali tudi proti ostalim doma=inom, jih pretepali, jim na vse na=ine grozili, da bi izsilili priznanja. - Glede na obe ognjiš=i bega smo podvzeli potrebne vojaške ukrepe. - Ostali naši vojaški ukrepi v zadnjem =asu so bili ti-le: Izdali smo odredbo, ki stavlja belo gardo izven zakona in jo objavili v »Poro=evalcu«13. Namenoma smo podpisali komandanta in komisarja, =esar seveda v teko=i korespondenci ne delamo. V =etah izvajamo celo vrsto reorgani- zacij skih ukrepov v smislu dviganja morale in pokretnosti. - 2/ Kakor ste videli, smo izdali »Poro=evalca«, kije bil glede na zadnje dogodke naravnost nujno potreben. Iz istih razlogov, kakor je podpis na citirani vojaški odredbi, je tudi proglas v »Poro=evalcu« podpisan od IOOF14. Kakor ste sami videli, smo ocenili v »Poro=evalcu« novi položaj ter v tem smislu usmerili vse politi=no delo na terenu in v vojski. Sprožili smo kampanjo proti beli gardi in zato zbrali za terenske delavce in politkomisarje vsa bistvena nova dejstva o sodelovanju z okupatorji in belo gardo v referatu, ki smo ga razmnožili. Vse- bina referata je: Ocena svetovnega položaja - okrepitev proti- fašisti=nih sil in bližina odlo=ilnih bojev, neuspeh italijanske ofenzive pri nas, politi=ni polom bele garde, iz tega izvirajo=a nuja za medsebojno pomo= med okupatorji in belo gardo, da- našnje odkrito in tesno sodelovanje. Ta kampanja spremlja in podpira naše vojaške ukrepe proti beli gardi. V zvezi s to kampanjo smo organizirali posvet z stiškim okrožnim odborom in nato še kratek kurz z vsemi aktivisti tega okrožja (navzo=ih 30). Sli=en razgovor in kurz se vrši te dni za okrožje Grosup- lje, med tem ko se pripravlja tudi za okrožje Novo mesto in po možnosti za Belokrajino. Glede na odsotnost Krištofa in

12 V Velikih Laš=ah je dne 15. avgusta 1942 italijanska okupatorska vojska ustrelila Marijo Tomši= in njena sinova Valentina in Antona Tom- ši= iz Rožnika ter Janeza in Antona Kraljic iz Velikih Lipljen. Glej Tone Ferenc, »Ubija se premalo«. Obsojeni na smrt - talci - ustreljeni v Ljub- ljanski pokrajini 1941-1943. Dokumenti. Ljubljana 1999. str. 218. 13 Glej dok. št. 13. 14 Glej Proglas Izvršnega odbora OF dne 27. avgusta 1942 o neuspehu italijanske ofenzive v Dokumenti, knj. 3. dok. št. 56. str. 118-119.

64 Petra15 smatramo za potrebno, da se odslej tudi v vprašanjih politi=ne linije posvetujemo. - 3/ Te dni smo dobili stik s štabom H. grupe, ki je kon=no dosegel svoje pravo podro=je16. Poslali smo mu nekaj literature, pred vsem zadnje št. »Dela« in po dva izvoda od vseh zadnjih »Poro=evalcev«. Glavni štab jim je napisal daljše pismo z vojaškimi informacijami in direktivami. Po na=rtu štaba bo na njihovo podro=je v kratkem poslan 1 udarni bataljon, kar bo nudilo možnost razgibati najbolj zaostale dele podro=ja H. grupe. To je postalo potrebno, ker se je med pohodom po podro=ju I. grupe, II. grupa mo=no oslabila in skr=ila. Pohod udarnega bataljona bomo skušali maksimalno izkoristiti tudi za politi=no delo na terenu. Ker pa podro=je, na katerem bo operiral ta bataljon, ni poznalo razvoja našega osvobodilnega boja pobližje in je med politi=no najbolj zaostalimi kraji v Slo- veniji, se nam zdi potrebno, da damo bataljonu na pot druga=no literaturo nego teko=e številke »Dela« in »Poro=evalca«. Zato Vas prosimo nujno, da nam pošljete =im ve=je število Gorazdove17 brošure o razpadu Jugoslavije. Sami pa bomo napisali kratko brošurico o današnjem zunanjem položaju ter o naši osvobodilni borbi. 4/ Kar zadeva partijskega dela skušamo organizacijsko in politi=no dvigniti Partijo popolnoma v skladu s Krištofovimi direktivami. Pri tem se konkretno opiramo predvsem na zadnjo številko »Dela«, ki ga še vedno razmnožujejo po naših direkti- vah okrožne tehnike. Konkretno smo zaposlili vso partijsko organizacijo od okrožij do celic v =etah za izvajanje kampanje proti beli gardi. Potreba po nadaljnji partijski literaturi bo vedno ve=ja, sami pa smo silno zaposleni, zato Vas prosimo, da nam v tem pogledu najizdatneje pomagate. Predvsem pa nam pošljite tisto klasi=no-leninisti=no literaturo, za katero smo Vas že ponovno prosili (Bolko Gorazdu!) Iz nje bomo izdajali posamezna poglavja kot brošure. - Glede usode Krištofovih tovarišev smo od našega zadnjega pisma izvedeli samo to, da se je stari Andrej18 do 25. ali

15 Boris Kidri=. 16 Misli Štajersko. 17 Boris Ziherl. Brošura Zakaj je propadla Jugoslavija, izdala Agita- cijsko propagandna komisija CK KPS 1942, je v ARS. Odd. II. sign.: AS 1887, Zbirka narodnoosvobodilnega tiska, št. 1341. 18 Josip Rus. Glej poro=ilo dne 4. septembra 1942 Borisu Kidri=u v Dokumenti, knj. 3. dok. št. 71, str. 143-144.

65 26. avg. nahajal še vedno v bližini starega položaja Krištofove =ete in se ni hotel pridružiti skupini, kije odhajala k nam in tudi sre=no k nam prispela. Izjavil je, daje njegova prisotnost tam potrebna, ker more tam nuditi moralno pomo= in nasvete razkropljenim partizanom. - Tovariške pozdrave!

Primož Bolko

ST. 16

PORO

Dragi Peter2,

poro=ilo za=nemo z dnem, ko smo se sestali par dni po roških dogodkih:3 Tov. Primož4, Silvo5 in Bolko6. Že takoj na Frati sva se sestala tov. Silvo in Bolko z nekaterimi =lani novomeškega OF okrožja kakor tudi z nekaterimi =lani novomeškega okrožja KP ter se z njimi porazgovorila o aktualnih nalogah politi=nega dela na terenu. Pravo organizi- rano delo pa seje pri=elo, ko smo [se] sestali s tov. Primožem in si nekako porazdelili delo. Na našem položaju v Suhi krajini smo imeli daljše razgovore s stiškim okrožjem, na katerem smo jim dali vse tiste direktive, katere si dal Ti politi=nim delavcem na posebnem kurzu na Frati.

1 Izvirnik je v ARS. Odd. II. sign.: AS 1851. GŠS. šk. l/II. Objavljen je v Zborniku NOV/VI. knj. 4, dok. št. 15, str. 42-46. 2 Boris Kidri=. 3 Glej dok. št. 85. op. 9. 4 Dr. Aleš Bebler. 5 Viktor Stopar. 6 Dr. Jože Brilej.

66 Vsi smo si bili na jasnem, da je treba nadaljevati z našim publicisti=nim delom, da tako demantiramo vse tiste govorice, ki so prihajale z Roga. Zato smo izdali »Slovenskega Parti- zana«7, katerega 1 izvod Ti prilagamo. Prav tako smo smatrali za potrebno, da =im preje izide »Slovenski Poro=evalec«, ki naj da najbolj nujne smernice za politi=no delo in ki naj pomaga dvigniti moralo civilnega prebivalstva, ki je spri=o okupatorske ofenzive bila v upadanju. Tekst »Poro=evalca« smo poslali tako novomeški kakor stiski tehniki, nismo pa še dosedaj prejeli nikakega izvoda. Verjetno paje, da bo v kratkem na terenu. Ker zadnja številka »Dela«, ki je bilo napravljeno v glavni tehniki ni prišlo na teren niti med vojsko, smo poskrbeli, da je stiska tehnika razmnožila »Delo« v 250 izvodih, v enakem številu pa tudi novomeška tehnika. Tako se nam je vsaj deloma posre=ilo zamašiti luknje, ki so nastale zaradi ofenzive v pogledu naše publicistike. Mimogrede še omenjamo, da smo poskrbeli tudi zato, da je bila v obeh tehnikah razmnožena zadnja številka »Poro=evalca«, kije bila napisana še na Rogu in še ni dosegla terena. Poleg tega pa smo skušali biti v stalnem stiku s terenom in sicer z grosupeljskim, stiškim in novomeškim okrožjem, v katerih je sedanji položaj slede=: Grosupeljsko okrožje (po poro=ilu okrožnega sekretarja Ceneta8). Aktivistov OF, =lanov rajonskih odborov in vaških odborov na terenu skoro ni. Po ve=ini so jih pobrali Italijani ob priliki, ko so pobirali moške prebivalce. V okolici Boštanj- ske graš=ine je nastala prisilnim potom »Legija smrti«9 in sicer tako, da je neki zaš=itnik izdal celo =eto zaš=ite in funkcionarje OF za rajon Slivnica-Žalna. Vse te so Italijani pobrali, nato pa z grožnjami takojšnje ustrelitve pripravili za vstop v »Legijo smrti«. Bela garda se organizira ob turjaški strani, kjer je staro belogardisti=no gnezdo. O napadih na naše funkcionarje in na civilno prebivalstvo v tem predelu s strani bele garde poro- =a10 tov. Primož. V grosupeljski okolici pa bele garde skoro da ni, ker sojo pravo=asno pobili, vsaj njene najaktivnejše ljudi.

7 Glej dok. št. 12. op. 20. 8 Ivan Erjavec. 9 Legija smrti je bila ve=ja gibljiva enota znotraj MVAC. Nastala je iz belogardisti=nega štajerskega bataljona, ki seje v Legijo smrti preimenovala sredi avgusta 1942. Glej dok. št. 6, op. 5. • Glej dok. št. 15.

67 Za ljudsko razpoloženje je zna=ilno samo eno: strah pred Ita- lijani. Zaradi italijanske ofenzive je morala ljudi precej padla. Po kon=ani ofenzivi so delali Italijani po dolini velike racije in pobrali vse za delo sposobne moške. Samo v 2 rajonih, t. j. v rajonu Šmarie-Sap in v rajonu Žalna so pa pobrali samo aktiviste OF. Izselili pa so družine partizanov in ilegalcev ter jim seveda vse zaplenili. - Od okrožnih funkcionarjev1 ' tega okrož- ja sta bila odpeljana od Italijanov predsednik in intendant, 4 funkcionarji (sekretar, blagajnik, vojaški referent in referent za ljudsko pomo=) pa so na prostem, od tega se nahajajo vsi, razen sekretarja, na terenu. Sekretar sam pa se je umikal z nami, vrne pa se še v teku 24 ur na svoje mesto. Po mnenju sekretarja, ki se vra=a, se bo dalo uspešno reorganizirati in dopolniti tako okrožni odbor sam, kakor tudi rajonske odbore s pomo=jo ženske mladine. Stisko okrožje (po poro=ilu sekretarja Tonega Gorjanca12): Razpoloženje ljudi je še precej dobro predvsem tam, kamor italijanska ofenziva še ni prišla, t. j. predvsem na sektorju med železnico in nemško mejo. V sektorju med Krko in želez- nico vlada velik preplah, do=im pa o Suhi krajini ne more poro=ati, ker trenutno nima zvez. Izmed terenskih delavcev se nahaja tam funkcionar OK Tomaž13 (krš=. soc.) in terenska delavka Vera14. Od okrožnega odbora so 3 na svojem položa- ju, 1 v Suhi krajini, do=im je usoda Ilije15 neznana, nazadnje se je nahajal na Smuki. (Tik pred ofenzivo). Bela garda se dosedaj še ni pojavila razven v obliki raznašanja alarmantnih govoric. - Partijski kader je dober in se deloma umika z nami že ves teden in gre tudi on sedaj nazaj na svoj položaj. - Dne 30. avg. sva imela s tov. Primožem kratek kurz s približno 25

11 Predsednik Okrožnega odbora OF Grosuplje Stane Valentin=i= je bil aretiran dne 11. junija 1942, dr. France Podkoritnik-Franjo pa dne 22. junija 1942. Glej Milena Vren=ur, Ivan Križnar. V navzkrižnem ognju. Grosupeljsko in Stisko okrožje OF 1941-1945. Knjižnica OF/20. Ljublja- na 1997 (dalje Vren=ur, Križnar), str. 101. 12 Radko Poli=. 13 Janez (Janko) Tominec - Tomaž Slivnik, =lan okrožnega odbora OF Sti=na - Struge. V Prim=i vasi gaje dne 3. septembra 1942 ubila skupina pripadnikov MVAC na sestanku z vaš=ani. Glej Edvard Kocbek, Tovariši- ja. Dnevniški zapiski od 17. maja 1942 do 1. maja 1943, Ljubljana 1949, str. 172-173 in Vren=ur, Križnar, str. 140. 14 Vesna Stranic. 15 Nace Fabjan - Ilija Bukovec.

68 aktivisti stiškega okrožja, na katerem je Bolko imel referat o sedanjem politi=nem položaju v svetu in pri nas, posebej pa še o beli gardi ter o najvažnejših nalogah politi=nih delavcev. Ta referat je bil deloma razmnožen kot pripomo=ek politi=nim delavcem za mitinge v njihovi kampanji proti beli gardi. Tov. Primož je govoril o vojaškem položaju v svetu in pri nas, o taktiki okupatorja proti naši osvobodilni borbi. Novomeško okrožje: Politi=no delovanje v podokrožju levi breg Krke je bilo temeljito. V vseh rajonih so bili postavljeni terenski odbori skoro po vseh vaseh. NOO so bili izvoljeni po vseh vaseh rajonov Šmarjeta, Bela cerkev, Škocjan in deloma po rajonu Št. Peter16. Terenski kakor tudi NOO so se =esto sestajali in razpravljali razmeroma zadovoljivo o politi=nih kakor še v ve=ji meri o gospodarskih nalogah. NZ je dobro organizirana, redno je na straži ter je v tem pogledu velika opora partizanski vojski. V zadnjem =asu ne vrši ve= tako temeljito svoje dolžnosti predvsem zaradi pohodov it. =et in bele garde. Bela garda na tem podro=ju nima politi=nega korena. Isto velja za ostala podokrožja: desni breg Krke, Mokronog, Toplice, Žužemberk in Trebnje. Bela garda ima svoja oporiš=a v vaseh od Gorjancev do Krke, Št. Rupertu, v okolici Pre=ne in Mirne pe=i ter v okolici

' Sedaj Oto=ec. Dušan Pirjevec, politi=ni komisar Soškega odreda.

69 ko, Rudi18, Veljko Ho=evar19, Spelea20 itd. Tem sestankom pa je sledil še poseben sestanek novoizvoljenih sekretarjev celic, na katerem so se udeleževali razgovorov predvsem tov. Silvo, Primož, Bolko in Ahac. Izgleda, da je bilo zelo pozitivno delo ravno imenovani kurz partijcev novomeškega okrožja, dalje sestanki celic, sestanki sekretarjev celic in sestanek odn. kurz politkomisarjev. Ker imava s tov. Primožem samo eno uro =asa za ta poro=ila, zato so tako nesistemati=na in povr- šna.

Kakor razvidite iz vojaškega poro=ila, ki ga podaja tov. Primož, je italijanska ofenziva še dale= od slovensko-hrvaške meje in poleg tega sploh ni nikoli bila na Dolenjskem tako silovita, kakor na Notranjskem in Ko=evskem. Po operacijah

'Viktor Avbelj. 1 Dušan Bravni=ar. 1 Vilma Bebler. Zvonko Vre=ko, politi=ni komisar 2. bataljona Gub=eve brigade.

70 na Rogu ni bilo nikjer sli=nih silovitih operacij in seveda tudi ne njihovih posledic. Vse to Vas bo gotovo prepri=alo, da smo storili prav, ko smo zadržali objavo »Poro=evalca«, ki ste ga Vi napisali in poslali preko štaba V. Grupe novomeški tehniki v razmnožitev. Razumeli boste, da duh, ki veje iz tega »Poro- =evalca«, ne odgovarja terenskemu položaju in bi neugodno vplival. S prvim našim kurirjem Vam pošljemo »Poro=evalca« ki smo ga že preje redigirali inje že bil v tehniki, ko smo Vaše- ga prejeli. Napisan je ustrezajo=e položaju. Trenutno nimamo niti enega izvoda niti kopije teksta na razpolago. Nestrpno pri=akujemo Vašega odgovora in nadaljnih Vaših direktiv in predvsem osebnega svidenja z vami!

SMRT FAŠIZMU - SVOBODO NARODU!

Silvo Moš=an Primož Bolko

ST. 17

PORO

21. IX. 1942.

Dragi sodrugi.

Zadnje poro=ilo, ki sem ga poslal je prišlo gotovo z veliko zamudo. To pa zato, ker ni bilo kurirjev =ez mejo. Kaj je prepre=ilo njihov prihod, nam ni znano. V zadnjem =asu se je položaj nekoliko spremenil. To nam kažejo predvsem poro=ila ki pihajajo iz Kamniškega in Kranjsko-Tržiškega okrožja. Po- drobno vam dejanj ne bom mogel opisati, ker sem poro=ila na hitro pre=ital, ker nisem imel trenutno =asa. Naslednji dan pa smo doživeli napad od sovražnika. Pri tem napadu smo izgubi-

1 Izvirnik, napisan s svin=nikom, je v ARS. Odd. I, sign.: AS 1521. Kardelj Edvard, šk. 5. Objavljen je v Jesen 1942. dok. št. 6. str. 38-45.

71 li priljubljenega komandanta Jožeta Gorenjca-. Skupno pa je bilo pri tem napadu žrtev 24 mrtvih in 8 ujetih. Med njimi sta nam padla tudi radiotehnik Aleš3 in tehnik Fedor4. Ob napadu so se izgubila tudi poro=ila.5 Torej položaj seje v toliko spremenil daje za=ela bela garda odkrito in aktivno sodelovati z okupatorjem. Po zanesljivih poro=ilih, ki smo jih dobili, je sklenil Gestapo sredi julija, da je treba stopiti v stike z belo gardo, kije Gestapu dobro poz- nana in so pri njih vsi funkcionarji B. g. zelo v =islih. Ko se je vrnil Reiner iz sestanka, ki gaje imel z Graziolijem v Celov- cu6, je takoj stopil v stike z Brodarjem7. Prvo vidno delo, ki gaje napravila potem bela garda je bilo to, daje za=ela nago- varjati tovariše partizane naj dezertiraj o in naj potem izdajo ostale tovariše in njihove bivake. To jim je delno uspelo v =eti na Krvavcu, kjer je dezertiralo 10 tovarišev (novih), ki so po-

2 Jože Gregor=i=, španski borec, organizator vstaje v jeseniškem okrožju, komandant Cankarjevega bataljona, komandant I. grupe odredov. Padel je v boju na Upniški planini na Jelovici dne 9. septembra 1942 skupaj z zaš=itno =eto štaba I. grupe odredov. Narodni heroj. 3 Uredništvu ni uspelo ugotoviti pravega imena. Bil je študent iz Ljubljane. Poleg Gregor=i=a so padli še Peter Poga=nik-Skala, Franc Rav- nihar-Polde. Henrik, Janko Ravnihar-Beno, Anton Benedi=i=-Ton=ek, Marta Tav=ar-Ria. Savo Osredkar-

72 tem vodili Nemce8, ko so napadali to edinico.

8 Nemški okupatorje za=el v svoji ofenzivi proti I. in II. grupi odredov na Gorenjskem uporabljati takoimenovane »protibande» sestavljene iz pla=anih konfldentov in sodelavcev ter partizanskih ubežnikov, ki jih je ljudstvo imenovalo »raztrganci». Uporabil jih je prvi= prav na obmo=ju Krvavca avgusta 1942. 9 Družina Meja=, veletrgovci. Glej Jan, Kokrški odred, str. 350 in si. • Rado Hribar. Glej prav tam. 11 Dr. Vinko Bedenk, živinozdravnik v Kranju. Usmr=en dne 2. septembra 1942. Glej prav tam. 12 Anton Umnik, župan JRZ pred drugo svetovno vojno v Šen=urju. Usmr=en dne 6. septembra 1942. Glej prav tam. 13 Janez Ferjan. Usmr=en dne 5. septembra 1942. Glej prav tam. 14 Erwin Rösener, SS-Gruppenfürer in generallajtnant policije, od januarja 1942 vodja SS in policije v XVIII. Vojnem okrožju, kamor je spa- dala tudi Gorenjska.

73 itd. Bedenko je potoval ve=krat v Berlin. Imel tukaj dovoljeno vožnjo z avtom preko policijske ure. Iz vsega je razvidno, da je bil veterinar dr. Bedenko vojaški vodja v beli gardi. Beden- ko je bil justificiran pri svojem podlem delu, koje nagovarjal tovariše k dezertiranju in izdajanju. Letakov bela garda trenotno ne izdaja - vsaj nam še niso prišli v roke. Organizacijsko so pa pri=eli prav mo=no delovati. Najbolj agilni so po vaseh pod Kamniškimi planinami, v Radovljici in Škofji Loki. Nujno bi bilo da poja=amo naš tehni=ni aparat. Kdo naj piše tukaj letake? Nimamo za to =loveka. Ali naj jih pišem sam, ko se še do danes nisem bavil s tem poslom? in pomislite na to, da sem sedaj sam. zato tudi z delom vsestransko preobremenjen. Odlo=il sem se in poklical Vikt. Straž.,15 katerega bi kooptirali v PK. Tov. Ciril16 in Peter17 sta padla. Drugega primernega kot Vikt. tu nimamo. Kaj mislite Vi o tem koraku? Sporo=ite =im prej! Tov. Vikt. je zadnje leto vsestransko agilen in zvest stvari. Sedaj je v OK na Jes. Nujno bi bilo, da bi šel eden v Kamn. okrožje in sploh vsepovsod je potrebna kontrola - dajati nova navodila itd. Pošljite vsaj mojega namestnika in tovariša, ki bo v štabu za politi=no delo.

15 Viktor Stražišar-Silvester, sekretar Okrožnega komiteja KPS Kam- nik. 16 Franc Vodopivec. Padel kot sekretar Okrožnega komiteja KPS Kranj dne 13. julija 1942 na Storži=u. 17 Viktor Kejžar. Padel kot pomo=nik politi=nega komisarja I. grupe odredov dne 28. avgusta 1942 na Beli pe=i nad Podblico. 18 Poškodovano besedilo. Manjka približno ena vrstica.

74 fašisti=ni razpad. Vsepovsod si želijo naše literature, to pa predvsem zadnje dni. Na terensko delo smo poslali zopet par tovarišev. Pri takem razpoloženju kot je med prebivalstvom bodo gotovo imeli uspeh. V Jes. OK so 4 tov.19 kljub temu, da bo Vikt. prišel sem. V kratkem poro=ilu, ki sem ga prejel od OK-ja pravijo, da se delo zopet zboljšuje, da so postavili pai- odborov in posameznih vezi - pa da so dobili v zadnjem =asu ve=. Z Radovlji- co pa da so izgubili zvezo, ker jim je odpovedal pri delu eden od odborov. Vzroka zakaj je odpovedal še ne vemo. Verjetno bo vpliv B.g. V Bohinju se je položaj nekoliko popravil, kar se ti=e razpoloženja do OF in partizanov. Verjetno bomo tudi nekaj mobilizirali tam. Organizacije še nimamo tam. Torej ne vemo kaj je z odbori, ki so obstojali. V nekaj dneh bo prišel tovariš, ki je dolo=en tam za delo na terenu in bo razložil bolj to=no. Zveze z odbori so odpovedale radi Boh. sodrugov, ki bodo radi tega tudi po zaslišanju izklju=eni predvsem Voj.20. Iz Jes. sta šla dva tovariša na Kor. in bosta upostavila redne zveze in dala navodila za OF. Jes. odred t.j. I. in II. bat.21 sta v zadnjem =asu postala bolj aktivna, kar je mnogo pripomo- glo, k navdušenosti v dolini. II. bat. je justificiral izdajalce v Nomenju, razbil postajo, iztiril tovor, vlak (razbilo seje 6 praz- nih vagonov in lokomotiva), in mrtev je bil vlakovodja in en železni=ar) in zažgali so 4 tovorne avtomobile, ki so vozili les s Pokljuke. Vaška zaš=ita pa je ubila v Boh. enega izdajalca. I. bat. pa je iztiril vlak med Radov. in Lescami (razbili so se 4 va- goni s sadjem, jajci, vinom in lokomotiva), zažgali železniško postajo v Žirovnici, zaplenili vse na ob=ini v Zabreznici, ostale akte pa vse uni=ili. (Med dopisi je bil tudi dopis uradne osebe, ki piše v njem daje bil Lukman navaden požeruh) požgal

19 V juliju 1942 je bil sekretar Okrožnega komiteja KPS Jesenice Karel Preželj-Stanko, =lana pa Viktor Stražišar in Ivan Krivec-Pavle. Za ustanavljanje in vodenje odborov OF so bili najbrž zadolženi Franc Beni- gar-Gabrin, Janez Šmid-Januš in Ivan Gašperin-Mitja. Jeseni 1942 so v Okrožni komite vklju=ili Franca Benigarja, Ivana Gašperina in Ivana Hribarja-Gorjanca. Glej Ivan Križnar, Jeseniško okrožje med nacisti=no okupacijo in narodnoosvobodilnim bojem, Ljubljana 2000 (dalje Križnar, Jeseniško okrožje), str. 177-178. 20 Franc Vojvoda-

75 tudi lesno žago v Mojstrani (žage so po ve=ini vse v Nemških rokah). V Kr. okrožju so odšli trije tovariši na teren in sicer eden v Trž. in dva v Kranj. Dobili so vsa potrebna navodila. Vesti iz tega okrožja nimamo drugih kot to, da ho=ejo dobiti ljudje zveze z OF (predvsem mladina) in literaturo. Je pa eno ko=ljivo vprašanje v tem okrožju. Mogo=e se boste spomnili krš=. soc. Žirovnika iz Vogelj. Tega tov. je prijel v Voglanjski gmajni neki lovec in mu je rekel naj se gre javiti sicer ga bo on odgnal. Tov. Ž. se je res šel javiti in Gestapo ga je takoj spustila. Izgovarjal pravi da seje na ta na=in, da on ni imel opravka s partizani, da se je le skrival sam za sebe. Ta tov. je delal poprej dosti za OF in sedaj zopet prosi za zvezo in pravi da bi rad delal naprej za OF. Kaj naj napravimo z njim? Je to =lovek, kije zelo priljubljen med delavstvom. Kokr. odred mu je poslal zvezo in bo z njim osebno govorila in ga zaslišala. Do Vašega odgovora bomo delali z njim, ker je to najmožnejša opora v tem okrožju, seveda, =e se bo po zaslišanju izkazalo primerno. Na vsak na=in nam pa odgovorite - vsaj s primer- nim nasvetom. Na Koroško je odšel tov. Stane Mrh.22 iz Št. Vida. Nismo imeli bolj primernega. Kokr. odred mije njega poslal, =eš, da nima boljše mo=i od njega. Oceno njemu je dal zelo dobro. Torej ves =as odkar je v partizanih (vstopil je takoj v za=etku v partizane) se je dobro in vsestransko požrtvovalno obnašal. Vprašal me je kaj je z njim. Rekel sem mu naj dela po vseh vprašanjih. Sporo=ite z obratno pošto, da mu bomo sporo=ili, da je ponovno sprejet v stranko ali obratno. Delo, katero se mu je poverilo bi bilo nujno, da bi to vršil =lan stranke. Ker pa primernega ni, smo postavili njega. Tam sta dva tov. že dalj =asa vendar politi=no preslaba zato, nista imela dosti uspeha. Dezerterii, ki se nahajajo na Koroškem po skupinah, pravijo, ko sta jim prigovarjala naj se priklju=ijo k partizanom in da naj se bore, da so zato dezertirali, da so ostali živi, prebivalstvo jih vzdržuje na skrivoma. II. bat. Kokr. odreda je napravil nekaj akcij na Koros, in je bilo prebivalstvo navdušeno nad tem (pobil je par izdajalcev). Tudi III. bat. iz II. grupe, ki je potoval skozi Koroško na Štajersko je napadel in potolkel 2 avtomobila SS moštva tudi nad to akcijo so bili Korošci nav- dušeni. V splošnem so mislili Korošci poprej, da te boje vrši

Stane Mrhar.

76 Mihajlovi7eva armada. To so jim naši pojasnili, kar jim je bilo zelo vše=, da so to partizani. Posamezni partijci tam še obstojajo, so pa ve=ji del pasivni vsaj v tem okolišu, kjer imajo naši zvezo. O prebivalstvu na splošno sem pa poro=al v prejšnjem poro=ilu. Tov. iz Kokr. odreda prosijo =e imate kako zvezo (v Celovcu ali Beljaku) na Koroškem, da bi to njim sporo=ili. Iz Kam. okrožja nevem ni= to=nega povedati, ker so poro- =ila, ki smo jih dobili precej stara vendar zanimiva predvsem vojaška. Zahteval sem jih še enkrat, ker so se prva izgubila kot sem že v za=etku pisma poro=al. Od Tuhinjske doline do Lukovice so Nemci najbolj divjali na Gorenjskem t.j. bilo koncem junija in v juliju mesecu. Požgali so osem vasi in ve=ji del moške od 14. leta naprej privezali k hišam in potem vse skupaj zažgali. Nekaj od njih jih je pobegnilo v part, nekaj so jih zaprli, ostalo (družino in nekaj moških) pa so vse izselili. Vasi so bolj majhne le po nekaj hiš. Prebivalstvo se je držalo junaško, in v tistem =asu so kar cele družine bežale v gozdove. Kaj je sedaj trenotno tam ne vem. Jože23 me sprašuje, kaj naj napravijo z družinami, ki so ostale še v gozdovih. Težko je radi prehrane, ker so Nemci vso okolico izropali, (vseh otrok, žena in star=kov je 30). To sem že zadnji= poro=al in vas vpra- šal za nasvet. To vprašanje bi se najboljše rešilo tam na terenu, zato bi bilo dobro, da bi šel eden tja, Jože pravi, da se drži najve= na terenu od Doba do Litije. Tam tudi obstojajo še odbori OF. Z ostalih vasi pravi, da prihajajo ljudje, iz odborov OF, do njega. Pravi da rajši hodijo oni k njemu, kot da bi hodil on k njim. Po terenu se ne more kretati, ker ga poznajo že trije Gestapovci. Partizani so imeli [ve]=ne bitke po vseh tistih hribih in dolinah. Sovražnik je šel s tanki [tu]di v hribe, tankovske bitke v kam. okrožju so, sploh zanimive. 2 tanka sta se zvalila po hribu v Tuhinjsko dolino, oziroma sta ostala v sredini [hrib]a tako, da so jih spravljali 4 dni na cesto (bila sta uni=ena), 2 sta [šla] v Bistrico. Eden se je izvlekel ven, nekoliko pokvarjen, drugega pa so [i]zvlekli iz vode po par dneh vsega polomljenega. Ta bitka s tanki je trajala kake 14 dni. Ves =as so partizani ostali na svojih položajih in [prepre- =evali izseljevanje. Med tistim =asom so se Nemci radi panike ve=[krat u]sekali med seboj. Sedaj odred nima zveze z I. bat. ker so bile [stalne] hajke in so se zato pretrgale zveze. Zato nimamo zveze z Štajersko [niti] s terenom kamniškega okrožja

Ignac Sterlekar, sekretar Okrožnega komiteja KPS Kamnik.

77 ne. Kakšno stanje je tam zadni mesec ne [ve]mo. Je pa nekaj kar nas je mo=no presenetilo t.j. daje komandant [odreda]24 zapustil štab in neznano kam izginil. Napisal je pismo polit - komi[sarju], ki navaja v njem da zapuš=a to mesto, ker se ne =uti dovolj sposob[nega. V] pismu omenja da ne bo izdajal, da se bo boril naprej proti fašiz[mu in ne] bo deloval proti OF in KPS itd. Kje se nahaja še ne vemo. Je to [tisti Tom]až, ki je nekje z Dolenjskega doma. bil v Hrastenicah delj =asa,... zvite noge. Dolo=en je bil za komandanta bataljona, ki je prišel iz [Ljubljanske] pokrajine na Gorenjsko. Ime kot komandant je imel Matevž Kova=. Grupa [je iz]dala nalog, da se ga kaznuje kot vsakega dezerterja. Zato, da je po[begnil] še ne vedo partizani. Možno je da se bo pojavil tudi kje drugje na [vaši] strani. Pazite malo na to. V Poljansko-Selški dolini ni nobenih sprememb. Bele garde ni =u[titi]. Iz Medvod nismo dobili zadnje dni nobenih vesti. Pri=akujemo pa že [par dn]i zvezo od tam. Prav tako tudi zvezo od Vas. Zadnja zveza skozi [selško] dolino ni prišla kot je bilo dogovorjeno. Kaj je vzrok še ne vemo. Še nekoliko o stranki v partizanih. Za politi=no delo v Ko- kr. o[dredu je] dolo=en tovariš25, ki je zelo agilen. Prej je bil politkomisar [H. bat.] prav tako je tudi dolo=en v Poljanskem bataljonu.26 Tudi ta bo verjetno pospešil partijsko delo. Za gorenjski odred je bil dolo=en Poto=nik27, ki je pa pri povratku od tu, padel na Pokljuki. S prihodnjo zvezo bomo sporo=ili naj prevzame Kraje28 to delo. Sposobnosti za to ima, le dosti stanoviten ni, oziroma je nervozen =lovek, ki v=asih izbruha stvari, katerih bi ne smel. V takih slu=ajih je skepti=en. Po- tem se zopet oproš=a in dela na vso mo=. Sedaj je polkom. II. bat. Gorenj, odreda. Torej v tem oziru bi bilo dobro, da bi bil pri grupnem štabu tovariš, ki bi šel po bataljonih in te stvari uredil. To paje treba ve=krat, ker vedno kdo od funkcionarjev pade.

24 Tomaž Knavs. 25 Anton Štele. Padel kot politi=ni komisar Kamniško - savinjskega odreda dne 19. januarja 1943. 2e Maks Krmelj. 27 Franc Poto=nik, španski borec. Ranjenega je kot intendanta Go- renjskega odreda ujela nemška policija. Umrl je marca 1943 v koncentracijskem taboriš=u Mauthausen. 28 Jože Kraje.

78 V Gorenj, odredu je v I. bat. 21 =lanov in 6 kandit. V Gorenj, odredu je v II. bat. 10 =lanov in 2 kandit. V Poljanskem bat. 10 =lanov in 8 kandit. V Kokr. odredu je v I. bat. 12 =lanov za kandidate ne vem. V Kokr. odredu je v II. bat. 27 =lanov in 26 Skojevcev. Po partijskem delu se bo verjetno precej popravilo, ker so tov. to delo zanemarjali in so bili zato tudi po[s]varjeni. Je pa to ves =as, da pade najve= strankinih =lanov. Vseh sodrugov, ki delajo na terenu je sedaj 12 in eden na Koroškem. Partija na terenu nespremenjena. Vsi tovariši, ki so na terenu, da skrbijo zato, da se bo postavila vsepovsod partija in SKOJ, kije precej izgleda za njega. Odgovorite na poro=ila z obratno pošto!

SMRT FAŠIZMU - SVOBODO NARODU!

Viktor, (preje Štef.29)

ST. 18

OKROŽNICA KOMISIJE ZA KADRE PRI CENTRALNEM KOMITEJU KPJ DNE 25. SEPTEMBRA 1942 PARTIJSKIM VODSTVOM V VOJSKI IN NA TERENU1

Centralni Komitet Komunisti=ne Partije Jugoslavije Komisija za kadre.

Vsem partijskim vodstvom v vojski in na terenu.

Komisija za kadre CK KPJ prihaja pri svojem delu na mnoge težave zaradi tega, ker gotove partijske organizacije in posa-

29 Lojze Kebe - Viktor. Štefan, sekretar Pokrajinskega komiteja KPS za Gorenjsko in politi=ni komisar I. grupe odredov. 1 Izvirnik, v srbohrvaškem in slovenskem jeziku, je v ARS. Odd. I, sign.: AS 1487, CK KPS, a.e. 413.

79 mezni odgovorni partijski funkcionarji ne razumejo zadostno ogromnega pomena zbiranja podatkov o vseh =lanih Partije. Tisti pa, ki razumejo pomen tega dela in ki so nekaj podvzeli v tej smeri, delajo pogosto napake v izpolnjevanjih priložene vprašalne pole tako da zopet ovirajo normalno in hitro delovanje komisije. Trdo, šablonsko in površno razumevanje dolžno- sti dolo=enih kadrovikov pripelje pravilno politiko kadrov do navadnega registriranja partijskega =lanstva. Da bi popravili napake in pomanjkljivosti v tem - za Partijo izredno važnem poslu - naslavlja CK KPJ vsem partijskim organizacijam in odgovornim funkcionarjem nekoliko pripomb. 1.) Odgovornost za zbiranje podatkov o kadrih, za njihovo pravilno ocenjevanje sploh skrb o kadrih leži v prvi vrsti: a) v vojski - na namestnikih politi=nih komisarjev proletarskih narodno osvobodilnih udarnih in narodno osvobodilnih udarnih brigad, oziroma partizanskih odredov in na bataljonskih ko mi tetin KPJ; b) na terenu - na okrožnih komitetih KPJ. Za pravilno poslovanje je potrebno: a) da bataljonski komiteti KPJ v sporazumu z namestnikom politkoma odreda oziroma brigade dolo=ijo enega svojih najbolj preizkušenih in zanesljivih =lanov za tako zvanega kadrovika. Njegova glavna dolžnost je zbiranje podatkov in skrb za razvoj kadra. Zato, da bi bataljonski kadrovik mogel uspešno izvrševati svoje naloge lahko sam po lastnem preudarku dolo=i v vsaki ve=ji ce- lici po enega najboljšega in najbolj preizkušenega tovariša, ki mu bo dajal informacije o kadrih in ki mu bo z nasveti pomagal pri tem delu; b) vsak okrožni komitet, v ve=jih mestih pa, kjer je partijska organizacija bolj razvita, tudi rajonski komiteti, dolo=ujejo kadrovika. Vendar tega ni treba razumeti tako trdo; poleg tega, da si bo eden ali drugi zasigural pomo= na najprimernejši na=in, se lahko v vseh ve=jih celicah, ki imajo tudi svoj biro, dolo=i kadrovik in c) da bi bila politika kadrov enotna v vsej pokrajini mora imeti vsak pokrajinski komitet kot tudi oblastni svoj oddelek za kadre in dolo=iti enega tova- riša kadrovika. Kadrovik v bataljonskem in okrožnem komitetu je najbližji =lanom Partije in ima možnost, da da najboljšo, najzaneslivej- šo in naj podrobnejšo oceno in karakteristiko vsakega =lana. To pa ne pomeni, da ne bi mogli poleg dolo=enega kadrovika dati oceno in svoje kratke pripombe k delu posameznega partijca tudi tisti tovariši, ki so bili z njim na partijskem ali kakem drugem delu in ki ga odtod najboljše poznajo. Dalje,

80 bataljonski kadrovik, ki ga je dolo=il bataljonski biro KPJ v sporazumu z namestnikom politkoma brigade ali odreda urejuje dobljene pripombe in daje svojo oceno. Pri tem je treba ra- =unati na objektivnost tistih, ki so dajali oceno in pripombe. Kadar gre za ocenjevanje =lana Partije, tedaj preneha vsako osebno razpoloženje proti doti=nemu brez ozira na to ali bi bilo pozitivno, oziroma negativno za ocenjevanega tovariša. 2.) Oceno in svoje pripombe za =lane Partije v štabu bataljona daje bataljonski kadrovik in namestnik politkoma brigade ali odreda. Ta dva delata to kot najodgovornejša tovariša, vendar ni odve= povprašati in tudi omogo=iti, da da svojo oceno doti=nemu tovarišu iz štaba bataljona tudi kak odgovoren partijski funkcionar. S tem bomo dosegli prvi=, da bo ocena bolj vsestranska in drugi=, da bo zanesljivejša in objektivnejša. 3.) Oceno =lanom Partije, ki više kakršno koli funkcijo v štabu brigade ali odreda daje predvsem Centralni Komitet. Vendar, da bi se njemu olajšalo pravilno ocenjevanje doti=nih tovarišev, je potrebno, da dajo svojo oceno in pripombe tako namestnik politkoma kakor tudi posamezni partijski funkcionarji v doti=ni edinici - n.pr. iz politi=nega oddelka. 4.) Da bi zasigurali pravilno politiko kadrov in da bi dobili pregled kadrov v celoti, ter da bi tako laže kontrolirali in pri- pomogli k njegovemu razvoju je nujno obstajanje kadrovikov v vseh višjih partijskih forumih - okrožnem, oblastnem in pokrajinskem komitetu. Kadrovika se ne voli, temve= ga postavlja višji forum v nižjem. Zbiranje podatkov o kadrih in njihovo preu=evanje daje odli=ne možnosti za vsestransko spoznava- nje vsakega =lana Partije, za odkrivanje njegovih sposobnosti in pomanjkljivosti, vrlin in napak kot tudi raznih slabosti. Razpolaganje s takimi podatki omogo=a partijskim forumom in odgovornim partijskim funkcionarjem vsakega =lana Parti- je pravilno zaposliti in ga postaviti na mesto, kjer bo najve= koristil Partiji in svojemu lastnemu razvoju. V teku preteklega leta narodno osvobodilnih bojev proti krvavim okupatorjem in njihovim hlapcem je naša Partija na bojnem polju izgubila veliko število svojih najboljših kadrov - junakov naše slavne Komunisti=ne Partije. Toda v istem letu je Partija obnovljena s še ve=jim številom kadrov, ki so zrasli v ognju boja, so v njem ojekleneli in najzaneslivejši so se dvignili na raven =lana Partije. Stari in preizkušeni =lani naše Partije bodo v stanju, da zmorejo vsestranske naloge tako v pogledu vsakodnevnega dela kakor tudi v pogledu dviganja novih kadrov - samo =e se

81 osigura pravilna politika kadrov v vseh naših partijskih organizacijah. Vsak naš kadrovik, vsak odgovorni partijski funkcionar mora pokazati neizmerno ljubezen napram delu, ki mu ga je poverila Partija. Politika kadrov ni samo enostavno zbiranje podatkov, temve= je, poleg ostalega tudi skrb za nadaljni razvoj =lanov Partije, za njihovo pravilno partijsko zaposlitev. 5.) Mnogi kadroviki mislijo, daje njihova dolžnost kon=ana v tistem momentu, ko so na izpolnjeno vprašalno polo vpisali tudi svojo oceno za doti=nega tovariša. Ti tovariši ne vidijo, da ne gre za nikakršno za=asno dolžnost, ne vidijo, da naloga dolo=enega kadrovika ni noben administrativen posel, nasprotno, kadroviki morajo vsakega =lana Partije budno spremljati na poti njegovega razvoja, obnašanja in dela v Partiji. Da bi to osigural, je potrebno, da vsak odgovorni tovariš za kadre zapiše svojo in oceno ostalih tovarišev kakor tudi njihove pripombe, ki so jih postavili za dolo=enega =lana na izpolnjeno vprašalno polo. To je potrebno tudi zato ker bo treba, od =asa do =asa posebno po ve=jih akcijah Partije in nekaterih važnej- ših dogodkih okrog nje, usporejati njegovo prejšnje obnašanje in obnašanje v teh akcijah in dogodkih in dajati novo oceno [za] =lana Partije usporejajo= jo s prejšnjo. Poleg tega mora imeti kadrovik v glavi za vsakega =lana Partije najkarakteristi=nejše momente njegovega razvoja pred in po vstopu v Par- tijo. Torej oceno in pripombe kakor tudi najkarakteristi=nejše momente iz izpolnjene vprašalne pole - to je tisto, kar mora obdržati pri sebi vsak odgovorni tovariš za kader. 6.) Nekaterim odgovornim partijskim funkcionarjem še vedno ni popolnoma jasno, kdo daje oceno =lanom višjih fo- rumov, n.pr. mestnega, okrožnega in pokrajinskega komiteta. Za =lane mestnega komiteta daje oceno in pripombe predvsem od njega dolo=eni kadrovik. oziroma vsak =lan doti=nega foruma stavlja lahko svoje pripombe. Vendar kon=na ocena =lanov mestnega komiteta pripada nadrejenemu t.j. njemu najb- ližjemu forumu. To velja za vse forume od spodaj navzgor. 7.) Kljub našim naknadnim pripombam delajo mnoge organizacije še vedno napake v izpolnjevanju vprašalnih pol. Po- datki so tako skopi, da je iz njih nemogo=e dobiti pravo sliko o razvoju in delavnosti =lana Partije. Ne sme se na eno polovico pole odtipkati vprašanje in šele na drugo polovico vpisovati svoj odgovor. Na mesto tega je treba ozna=iti samo to=ko, pod katero se nahaja doti=no vprašanje. Torej unesti v kadrovski Ust ves razpored razen teksta vprašanj.

82 8.) Vse spremembe v funkciji katerega koli =lana Partije kakor tudi vsak eventualni prehod iz ene vojne edinice v drugo, ali iz ene partijske organizacije na terenu v drugo, je treba takoj pismeno dostaviti komisiji za kadre obenem s karakteristiko, ki je za doti=nega dana. 9.) Obra=amo pozornost vsem partijskim organizacijam in partijskim funkcionarjem, posebno dolo=enim kadrovikom na to, da ne sme niti ena izpolnjena vprašalna pola pasti v roke sovražnika. Pri tem delu smejo sodelovati samo najbolj preiz- kušeni =lani Partije. V prilogi temu pismu dostavljamo naknadne pripombe komisije za kadre.

Dne, 25. 9. 1942.

Centralni Komitet Komunisti=ne Partije Jugoslavije Komisija za kadre.

OBRAZEC VPRASALNE POLE ZA KADRE. 1.) Splošni podatki. 1.) Priimek in ime (ilegalni psevdonimi, =e jih je imel) 2.) Leto in kraj rojstva 3.) Poklic 4.) Poklic staršev in eventualne pripombe, ki so v zvezi z družino (je kaj =lanov ožje družine, ki so v službi sovražnika itd.) 5.) Kratek opis osebne preteklosti in razvoja v življenju. 6.) Politi=na preteklost pred vstopom v KP (je pripadal kaki drugi politi=ni grupi in kateri).

II. Partijska biografija. 7.) Kdaj je postal =lan KPJ in v kateri organizaciji. 8.) Kdo ga je sprejel v KPJ. 9.) Alije prešel kandidatsko stopnjo in koliko =asa. 10.) Ali je bil pred vstopom v Partijo =lan SKOJ-a, koliko =asa in v kateri organizaciji. 11.) Ali je delal v masovnih organizacijah (sindikatih, kulturnih, športnih društvih, zadrugah, =italnicah itd.) 12.) Kakšne funkcije je imel do sedaj in v katerih organizacijah KPJ in SKOJ-ja.

83 13.) Alije bil delegat na partijskih konferencah, posvetova- njih, kongresih, katerih in kdaj. 14.) Kako so njegovo delo ocenjevali nadrejeni forumi. 15) Ali je imel kakšno partijsko kazen in zakaj je bil kaznovan. 16.) Alije bil zaprt, obsojen, preganjan, interniran itd., kje, kdaj in koliko =asa. 17.) Kako seje držal pred razrednim sovražnikom. 18.) Kakšno mišljenje ima sam o svojih kvalitetah in sla- bostih v delu.

III. Sodelovanje v partizanskih bojih. 19.) Kdaj je stopil v partizanske formacije in kje. 20. Ali je v vrste borcev poslan po sklepu Partije ali je pri- šel na kak drug na=in in na kateri. 21.) V katerih odredih je bil in kakšne vojne in politi=ne funkcije je vršil v njih. 22.) Kako je bil ocenjevan kot borec in v katerih ve=jih akcijah je sodeloval.

IV Ravan izgradnje. 23.) Koliko obvlada marksisti=no-leninisti=no teorijo. 24.) Kakšne kurze je pose=al in kaj je prou=eval. 25.) Ali obvlada specialno strokovno znanje iz posameznih strok.

V. Splošna ocena. 26.) Ocena osebnega in družinskega življenja doti=nega to- variša. 27.) Ocena njegovih karakternih lastnosti, vrlin in slabosti. 28.) Ocena njegovega partijskega dela. 29.) Kateri sektor dela mu najbolje odgovarja. 30.) Eventualne posebne pripombe.

Navodila za izpolnjevanje. Na vsa vprašanja je treba odgovoriti =im preciznejše in =im bolj zgoš=eno. Na vprašanja pod L, IL, III. in IV. odgovarja sam tovariš, za katerega gre. Na vprašanja iz grupe V. (Splošna ocena) odgovarja odgovorni tov. za kadre, poleg tega je dobro dobiti na ista vpraša-

84 nja mišljenje nekoga od tovarišev, ki dobro poznajo tistega, na katerega se vprašalna pola nanaša. Ves material =im hitreje poslati prek višjega partijskega foruma.

Naknadne pripombe komisije za kadre. V zvezi z našim prvim pismom in obrazcem vprašalne pole opozarjamo na nekatere napake, ki so bile že storjene v dosedanjih odgovorih. 1.) Material o kadrih je treba pošiljati sukcesivno:, ne =a- kati, da se zbere podatke o vseh kadrih. S tem se olajša delo komisiji, kurirji pa ne bodo preobloženi s preveliko koli=ino materiala. 2.) Kadrovik mora pod tekst svoje ocene dati tudi svoj podpis s pravim imenom. Ravno tako tudi datum, kdaj je dal oceno. 3.) Odgovori morajo biti obširnejši, da se iz njih lahko razvidi razvoj kot tudi politi=no in partijsko delo. Odgovor lahko znaša tudi dve do tri tipkane ali pisane strani, pa= z ozirom na to kakšen je staž doti=nega tovariša v Partiji, oziroma kako dolgo stvarno sodeluje v politi=nem življenju. Ne smemo smatrati to delo kot nekako anketiranje temve= moramo omogo=i- ti, da dobimo sliko delovanja vsakega posameznega =lana. 4.) Na vprašanja se ne sme odgovarjati z »da« ali »ne«, »sem« ali »nisem«. Iz odgovorov se mora videti, na katera vpra- šanja se nanašajo. N.pr. namesto »nisem« je treba re=i »v Par- tiji nisem bil nikdar kaznovan.« 5.) Na 7. vprašanje je treba odgovoriti »=lan KPJ sem postal takrat in takrat v beograjski, zagrebški itd. organizaciji«, ne pa »v Skojevski, sindikalni itd. organizaciji.« 6.) V ve=ini slu=ajev seje pokazalo, da so odgovori na vpra- šanje to=ke 5. nezadostni. Treba je poleg drugega povdariti, kaj je vplivalo na doti=nega tovariša, da se je opredelil za delavsko gibanje. 7.) Pod to=ko 4. je treba poleg poklica staršev navesti tudi njihov premoženjski in socialni položaj, v kolikor se to ne bi povdarilo v odgovoru na vprašanje pod to=ko 5. 8.) Ocena, ki jo daje kadrovik mora biti obširnejša in bolj vsestranska. Biti mora prepri=ljiva, nepristranska, brez osebne naklonjenosti napram ocenjevanemu tovarišu.

85 ki doti=nega poznajo, vendar daje tudi v tem slu=aju oceno po svojem prepri=anju. Zbiranje podatkov o gotovem tovarišu mora kadrovik obdržati v diskretnosti t.j. ne sme dovoljevati, da bi se pustil na tem poslu prepri=evati. 9.) Za tovariše, o katerih je malo znanega, posebno za tiste, ki so pred vstopom v delavsko gibanje imeli burnejšo, bolj vsestransko politi=no preteklost je treba obvezno zahtevati izjave najmanj od dveh tovarišev, ki ga dobro poznajo. 10.) Vprašanje pod to=ko 8. se nanaša na osebo. N.pr.: Janko Jankovi= mi je sporo=il, da sem sprejet v partijo, ne pa, sprejela me je organizacija v Valjevu. 11.) Odgovore je treba pisati =im =itlivejše, po možnosti s =rnilom, najboljše pa s pisalnim strojem. 12.) Na vprašanje pod to=ko 21. je treba našteti vse odrede in vse ostale narodno-osvobodilne partizanske in prostovoljske vojne formacije, v katerih se je nahajal doti=ni tovariš pred in po vstopu v Komunisti=no Partijo. Poleg tega je treba to=no navesti, katere politi=ne ali vojaške funkcije sedaj zavzema.

Centralni Komitet Komunisti=ne Partije Jugoslavije Komisija za kadre

86 ST. 19

PISMO

Dragi Matija2! - 1. X. 1942.

Predvsem naj Ti sporo=im 2 stvari. O pivi morda itak že veš. V nekem odloku Vrh. Št. sem prebral med podpisi =lanov V. Š. dve imeni: Ivan Ma=ek in Franc Leskošek.

1 Fotokopija izvirnika, napisanega s =rnilom, je v ARS, Odd. I, sign.: AS 1521, Kardelj Edvard, šk. 6. Pismo je Edvard Kardelj napisal na Pod- lipoglavu in poslal s kurirjem na Notranjsko. Kurir je padel in pošta je prišla v roke italijanski policiji in belogardistom, ki so del dokumenta objavili v brošuri V znamenju Osvobodilne fronte. Dokazila o grozodejstvih komunizma v Ljubljanski pokrajini, Ljubljana 1943-XXI, str. 147-148. 2 Ivan Ma=ek. 3 Boris Kidri=. 4 Franc Leskošek. 5 Uredništvu ni uspelo ugotoviti pravega imena. Pismo ni priloženo. O=itno gre za privatno pismo. 6 Misli pismo Izvršnega odbora OF dne 1. oktobra 1942 Glavnemu povelj stvu slovenskih partizanskih =et in odlok Izvršnega odbora OF dne 1. oktobra 1942 o reorganizaciji Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih =et. Glej Dokumenti, knj. 3, dok. št. 125, str. 297-299 in dok. št. 123, str. 295-296.

87 Zdi se mi to nujno potrebno zaradi položaja, v katerem se mi nahajamo, zlasti na vojaškem podro=ju. Ta položaj je težak tako v objektivnem kakor subjektivnem pogledu (kadri!). Kar se našega objektivnega položaja ti=e nikakor ne gre podcenjevati vlogo in uspehe bele garde. Ni mogo=e, ne videti, da je uspela ustrahovati s pomo=jo Italijanov znaten del na- še vasi. Jasno je, da je slovenska vas po svoji ogromni ve=ini ostala z OF, toda za enkrat so te simpatije ostale še pasivne in to omogo=a b. g., da se utrjuje v vaseh in da bistveno ote- žuje prehrano, gibanje, zveze itd. partizanskih =et. Nastaja s tem nevarnost drobljenja naših =et, takega položaja, da se bodo naše =ete neprestano iz=rpavale v boju za svoj goli obsta- nek vse dotlej, dokler ne pretvorimo te pasivne simpatije mas znova v aktivno pomo= in sodelovanje. Potemtakem krize še nismo prebredli in je potrebna najve=ja politi=na budnost in najve=ji vojaški napor, da se izvijemo iz nje. Še skoraj težje je vprašanje našega komandnega kadra sploh in kadra Gl. pov. še posebej. Objasnjevati Ti to, bi bilo brez potrebe, ker to itak veš in smo o tem dostikrat diskuti- rali zlasti pred našim odhodom. Mnogo smo si belili glave in prišli do sklepa, ki ga sporo=amo v priloženem pismu. Prav dobro se zavedamo, da je tak izhod slab, toda boljšega si v naših razmerah =lovek ne more izmisliti. Bistveno je, da sta izpadla Luka ter Primož7 in da je zožen na vsega 4 ljudi. Gle- de pivega dejstva menim, da Ti je jasno. Odnos med IO in Gl. št. je postal nezdrav, v veliki meri po L. krivdi. Primož je pa v sedanjem sestavu štaba nemogo= zaradi svojih znanih lastnosti. Pa to niti ni glavno. Gre tudi zato, da s svojo ranjeno nogo ne moremo ve= Primoža prepustiti takim štrapacom. Dali ga bomo na polit, (part.) delo, ko se z njim pogovorimo.

Dr. Aleš Bebler. Dr. Jože Brilej. 1 Misli pripadnike ustanovnih skupin OF.

88 =lan štaba. Menim, da je tako celo bolje, kajti Bolko kon=no vendarle ne spada v Gl. štab na tako važni funkciji. O tem, kako si mi predstavljamo njegovo delo, mu bo pisal Peter. O vseh ostalih nalogah Ti pišemo v priloženem pismu IOOF. Vze- mi to pismo kot linijo Partije v sedanjem =asu. Tu mislim govoriti predvsem o Tebi osebno. Na Tebi leži sedaj pravzaprav vsa odgovornost za pravilnost in kolektivnost dela v štabu. Vem, da bo Peter svojo nalogo izvrševal in da bo delo Gl. št. dobro pod pogojem, =e boš Ti pazil nase in na svoj odnos do svoje okolice. Mi smo veliko utrpeli zaradi tega, ker je v takšni meri padel Luk. ugled (pa tudi Tvoj) v o=eh vodilnih zaveznikov, ker cela vrsta stvari ni bilo pravilno rešenih in zlasti zaradi »napljevateljskega«10 odnosa do IOOF. Citai si Titovo11 pismo, kjer opozarja na potrebo vzdrževanja zveze s kolebljivimi zavezniki na vsak na=in. Gl. št. je bil najve=ja nevarnost za rušenje te enotnosti v vrhovih. Mi smo sedaj Te spremembe morali napraviti ravno v interesu u=vrstitve enotnosti. Od Tebe je sedaj vse odvisno ali boš prekinil z dosedanjo prakso (na kateri si bil tudi Ti v znatni meri udeležen), ali pa boš potisnil ugled štaba in s tem naš odnos do zaveznikov še bolj v težaven položaj. Ko že govorim o teh stvareh, moram odkrito povedati, da ni po dosedanjih izkušnjah nobenega dvoma ve=, da si tudi Ti sam s svojimi pomanjkljivostmi znatno pripomogel k zaostro- vanju odnosov in k slabemu stanju nekaterih partizanskih =et. Pred o=mi imam zlasti 2: 1. politi=no delo med partizani je bilo pod psom. Naše sedanje ugotovitve to jasno potrjujejo. Ne o=itam Ti toliko tega dejstva samega, kajti zanj smo ve= ali manj krivi mi vsi. Kar pa izrecno pada nate je popolna odsotnost vsake Tvoje kontrole nad tem, kar se v =etah dogaja. Zdaj vidimo marsikaj, kar prej nismo videli. Ti si se preve= spuš=al v prakticizem, v majhne stvari na majhnem sektorju, a nisi osigural kontrole v celoti. To kontrolo morata sedaj s Petrom vzpostaviti in dejansko imeti pred o=mi celo vojsko po vsej Sloveniji. 2. Tvoja kadrovska politika ni bila niti zdale= taka kot bi morala biti. Preve= si se motil v ljudeh! V bodo=e tega ne sme biti ve=. Ne delaj v tem pogledu ve= nobenih sklepov na lastno roko in se sporazumevaj z nami.

1 Rusko: omalovažujo=. Josip Broz-Tito.

89 To sta dve stvari, ki jih imam v splošnem pripomniti. Mi moramo ravno ti dve slabosti premagati in zares vnesti v naše =ete duha žive politi=ne aktivnosti. Drugo pa je vprašanje Tvojega osebnega položaja v štabu. Od Tvojega ravnanja je predvsem odvisno, koliko bo štab svoje naloge izvrševal. Sam boš priznal, da nimaš tistih vojaških izkušenj in znanj, ki bi Te mogla usposobiti za resni=nega komandanta. Nujno potrebno je zato, da delate kolektivno. Tebe bomo klicali na odgovornost, =e delo štaba ne bo kolektivno! Potrudi se, da boš znal najti na=in iskrenega in tovariškega sodelovanja z Doretom12 in Jako13. Daj jim vso možnost inicijative, obveš=aj jih o vsem, dajaj jima vso pošto, ki jo potre- bujeta, ob=uj tovariško, upoštevaj njihove predloge i. t. d. To Ti pripovedujem zato, ker poznam Tvojo naturo in vem, da hudi=evo hitro prideš v konflikt. Apeliram nate z vso odlo=- nostjo, da pomisliš na interes Partije in premagaš svojo naturo, kadar Te sili k prepiranju. Nikar ne dopusti, da se ponovi primer z Luko. Za Partijo bi bil to najtežji udarec. Te stvari vzemi tako resno, kakor Ti jih pišem.

1 Ing. Edo Mihevc. 1 Jaka Avši=, namestnik komandanta glavnega poveljstva SP<.

90 vsi skupaj in pretresli položaj in naloge. Mislim, da me razu- meš, kaj ho=em re=i. Povdarjam še enkrat, da bomo Tebe smatrali za odgovornega za vaš odnos in =e se ne boste pretopili v =vrst kolektiv, bo to predvsem Tvoja krivda. Pri delu vam bomo mi pomagali, kolikor bomo mogli. Peter naj se ne angažira toliko v vojski, da ne bi mogel vršiti tudi svoje dolžnosti kot =lan CK in sekretar IOOF. Ne vpregaj ga v malenkosti. Pomagajte si s tremi pomo=niki.

14 V brošuri V znamenju OF (glej op. 1) sta besedi »v =etah« pre=rtani oziroma izpuš=eni. 15 Josip Kopini=. ls Misli radiooddajno postajo. 17 Ing. Miloš Brelih.

91 ••. Mi aparate imamo - že gotove! Naj pove svoje mnenje. Po mojem naj se samo Mala18 vrne, Stevo naj pa ostane. 4. Naš položaj tu je zani=.

Smrt fašizmu - Svoboda narodu!

Naježi se zaradi ne=itljivosti moje pisave. Še vedno me boli izpahnjeni palec!21

Marija Kopini7. Uredništvu ni uspelo identificirati osebe. Edvard Kardelj. Napisano na robu na prvi strani pisma.

92 ST. 20

PORO

1. XI. 42 štev. II.

Dragi KrištoP!

Pošto, ki si jo nam poslal smo sprejeli. Pisma za prijate- lje3, ki ga omenjaš ni bilo zraven. Že v zadnjem pismu4 ki sem Ti ga poslal (nisi potrdil sprejema) sem ti sporo=il o tukajš- njem stanju, ki je zelo težak. Stanovanje bomo težko dobili, bojim se pa da nas bo prehitel sneg. Sedaj imamo nekaj v vidu, ni pa posebno dobro. Za prijatelje nimamo še pa ni=e- sar in so zelo nestrpni. Jaz jih obiš=em vsak drugi ve=er in z njimi razgovarjam. Nestrpni so bili pa še bolj zato, ker od tebe in tovariša5 ni bilo toliko =asa nobene pošte, bali so se, da se ni kaj zgodilo. Danes ve=er grem zopet knjim, da jih malo potolažim, toda manjka mi pismo za njih, iz katerega bi vidli politi=ni položaj. Jamrajo, da bi radi kaj delali in pisali, pa ne poznajo položaja. Toda iz poro=il, ki jih imam od tebe in Go- renjske jim bom skušal objasniti. Sedaj pa k stvari. Strinjam se, pa tudi Matija6 se strinja, da smo bili preve= liberalni proti bega, in bo treba vre=i parolo med ljudstvo, pa ne samo to tudi, zaostriti bo treba borbo proti bega: bega ni= ve= izpuš=ati temve= vse pobiti, kar se dobi z orožjem v roki njihova poses-

1 Izvirnik, napisan s =rnilom, je v ARS. Odd. I. sign.: AS 1521, Kar- delj Edvard, šk. 4. Objavljen je v Jesen 1942, dok. št. 61, str. 179-182. 2 Edvard Kardelj. 3 Misli predstavnike ustanovnih skupin v Izvršnem odboru OF. Takrat so bili v Dolomitih Edvard Kocbek, Tone Fajfar, Josip Vidmar, Josip Rus in France Lubej, kasneje se jim je pridružil še dr. Marijan Brecelj. 4 Verjetno gre za poro=ilo dne 26. oktobra 1942. Glej Dokumenti, knj. 3, dok. št. 167, str. 413- 415. 5 Boris Kidri=-Peter. 6 Ivan Ma=ek.

93 tva pa požigati. Elementi ki niso belogardistieni, a so pri bega radi strahu ali karkoli, morajo priti do prepri=anja, daje nemogo=e sedeti na dveh stolih in da se bodo morali odlo=iti za ali proti. Oni morajo vedeti, da jim od partizanske vojske grozi isto kakor od italijanske.

7 Misli na dnevni povelji za petindvajseto obletnico oktobrske revolucije. Eno sta sestavila Edvard Kardelj in Boris Kidri= v Ljubljani (glej Jesen 1942, dok. št. 89. str. 249-251). drugo komandant Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih =et Ivan Ma=ek. 8 Jože Sluga. 9 Glej poro=ilo Jožeta Sluge dne 21. oktobra 1942 komandantu Glav- nega poveljstva slovenskih partizanskih =et Ivanu Ma=ku o prihodu na Gorenjsko v Jesen 1942. dok. št. 20, str. 83-84. 10 Lojze Kebe, sekretar Pokrajinskega komiteja KPS za Gorenjsko in politi=ni komisar I. grupe odredov. Ranjen je bil dnel6. oktobra 1942 v nemški hajki na Jelovico, umrl dne 20. oktobra 1942 v Petra=evi sušilni- ci najamniku. Proglašenje bil za narodnega heroja. 11 Jože Gregor=i=-Gorenjc, od aprila 1942 komandant I. grupe odredov. Padel je v boju na Lipniški planini na Jelovici dne 9. septembra 1942 skupaj z zaš=itno =eto štaba I. grupe odredov. Proglašenje bil za narodnega heroja. 12 Viktor Stopar in Oskar Savli. 13 Stane Bizjak.

94 pride Silvo14 sre=no skozi, imam potem 2 =lana P. K. novinca brez vsake kontinuitete P. K. in poznanih zvez to je ogromni udarec za našo Partijo. Poslati bomo morali še kadre na Go- renjsko, konkretno bi jaz predlagal. 1.) Da ostane mladi Silvo ki je šel po mladi liniji na Gorenj- sko, tam in se ga da v P. K. da dela po partijski in mladinski liniji. 2.) Omladinsko delo v Lj. Poki', bi naj prevzela Marjeta15, opremiti bi jo bilo treba z dobrimi dokumenti, da bi lahko poto- vala. 3.) Namesto padlega Pibernika16 bi pa poslali kot pomo=nika na teren Martinova17, on je lansko leto na Dolenjskem dobro organiziral O. F. in Zaš=ito, mislim da bi on bil za Go- renjsko. 4.) Za politkomisarja Grupe misli Matija da bi poslali Rudi- ja18. Mislim da bi to bilo dobro, on je dober polit. del. pozna dobro linijo in zna organizirati bil bi tudi lahko precejš- nja pomo= pri P. K. Komandni sestav H. grupe19 bi naj bil potem takole: Komandant:

14 Misli Viktorja Stoparja, ki gaje vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja poslalo na Gorenjsko za organiziranje mladine. 15 Mira Tomši= poro=ena Kebe. ls Albin Pibernik. Padel oktobra 1942 na Dolenjskem. Glej pismo =lana politbiroja Centralnega komiteja KPJ Edvarda Kardelja dne 14. oktobra 1942 sekretarju Pokrajinskega komiteja KPS za Gorenjsko Lojzetu Kebetu v Dokumentih, knj. 3. dok. št. 148, str. 374-380. 17 Martin Kos. 18 Viktor Avbelj. 19 Pomota. Biti mora I. grupe. 20 Janez Hlebš. 21 Edo Mihevc.

95 naj pa pride takoj sem, ker je tukaj bolj potreben kakor pa v Ljubljani nima smisla se poditi okoli te sredine, ker so druga posla važnejši in nujnejši. Prilagam ti troje Lase22, ki jih je treba urediti za ta kraj eden je za Andreja23 drugi za Gašperja24 in tretje je moje. Po- tem kaj dela dokumentna tehnika, da ne napravi dokumente, kateri so naro=eni. Saša25 ni za ukrotiti pravi da za tebe in za Petra so bili dokumenti gotovi v dveh dneh za njih pa dva meseca ne. Daj to urediti. Jaz bi potreboval blago za športno obleko z dolgim hla=ami in pumparice, potem blago za površnik in eno kapo štev. 56 ter zimsko perilo. To obleko, ki jo imam ne morem nositi tukaj na kmetih, blago za površnik sem pa dal v Jožici26 Cirilu27, ki ni imel ni=esar, toplo perilo sem pa dal Silvotu, ki je šel na Gorenjsko, ene gate pa Pavletu28 tako da sem =isto blank. Rabil bi tudi ene =evlje štev. 44'/2 visoke polgojzerje. Ko boš zvedel kaj je z Rijo in Alenko29 mi sporo=i prosim te, bojim se, da se jima je kaj zgodilo. Že poprej, ko si mi ti sporo=il sem tukaj zvedel, da so bega zažgali bajto v kateri sta oni dve prebivali. Situacija med prebivalstvom je tukaj dobra, ljudje so dobri. Politi=no se dobro dela, vrše se mitingi po vaseh na katere pride po 80-100 ljudi. Moram kon=ati, ker se dela dan in kurir =aka, da odnese. Matija piše daljše poro=ilo za Petra in Poro=evalca.

22 Italijansko: Lasciapassare - potno dovoljenje. 23 Josip Rus. 24 Tone Fajfar. 25 Josip Vidmar. 26 Konspirativno ime za nekdanjo bazo vodstva narodnoosvobodilnega gibanja na Podlipoglavu. 27 Jože Moškri=. 28 Edvard Kocbek. 28 Misli ženo Marijo in h=erko Heleno Leskošek. Belogardisti so dne 26. oktobra 1942 po izdaji odkrili bunker v hiši Valentina Peta=a v vasi Obrje št. 16 med Šmartnim in Toma=evim. Ujeli so Marijo in Heleno Le- skošek ter Ceneta Štuparja. ki so =akali na zvezo z Ljubljano. Peta=evo hišo so zažgali, njega pa dne 28. januarja 1943 ustrelili v Ljubljani. Ma- rijo in Heleno Leskošek so zaprli. Marija je ostala v ljubljanskih zaporih, Heleno pa so po obsodbi poslali v italijanske zapore. Ceneta Štuparja so poslali v koncentracijsko taboriš=e v Italiji.

96 Pošljem ti z drugo pošto o razgovoru z prijatelji. Pozdravi vse tovariše in sprejmi

tovariške pozdrave

Luka.30

P. t.

Mislim da bi Marjeto obvestil o smrti Štefana, da ne bo po drugi poti zvedla.

ŠT. 21

PORO

Centralnemu Komitetu KP Slovenije.

Upam, da ste prejeli zadnji dve pismi2, ki sem vam jih poslal. V njih vam sporo=am o junaški smrti sekretarja PK za Gorenjsko, sodruga Štefana3, ki je težko ranjen preminul dne 20. t.m. Pred smrtjo mi je mogel sporo=iti še nekaj naj- važnejših stvari ter mi poveril svoje posle, dokler ne dobimo od vas njegovega namestnika. Na vaša pisma, pisana eno od

30 Franc Leskošek. 1 Izvirnik, napisan s =rnilom, je v ARS. Odd. I. sign.: AS 1487. CK KPS, a.e. 4202. Objavljen je v Jesen 1942. dok. št. 62. str. 182-184. 2 Poro=ili I. grupe odredov dne 23. oktobra 1942 Edvardu Kardelju in dne 28. oktobra 1942 Glavnemu poveljstvu slovenskih partizanskih =et o položaju na Gorenjskem sta v ARS, Odd. I. sign.: AS 1487, CK KPS, a.e. 4200 in AS 1481. GŠ. šk. 1. Objavljeni sta v Jesen 1942. dok. št. 24. str. 94-95 in dok. št. 41. str. 132-134. 3 Lojze Kebe.

97 sodruga Krištofa4 in drugo od Matija5, vam sedaj odgovarjamo slede=e: 1) Kar se ti=e poja=anja partijskih kadrov so bili sprejeti vsi potrebni ukrepi. V resnici je njih pomanjkanje najve=ja ovira pri delu, tako v partizanih kot na terenu. Res je njih iz- bira precejšnja, vendar paje danes težje najti res izgrajene in zanesljive ljudi, ki bi lahko jam=ili za uspešnost in pravilno linijo dela. Mnogo boljši so izgledi za obnovo Skoja, kajti mladina gre danes spontano za nami. Ko prejmem to=na poro=ila o številu =lanov in kandidatov, kakor tudi Skoja od posameznih novo- postavljenih OK in RK vam jih bom takoj poslal. 2) Osnoval se je že po iniciativi s[odruga] Štefana OK za Kranjsko okrožje in za Jeseniško. V Kamniško okrožje je sedaj odšel s. Viktor6, ki naj tam prav tako organizira in vodi partijske zadeve. Ustanovljeno je bilo tudi reonskih komitetov. Imena teh =lanov teh komitetov vam bom lahko javil, kakor hitro jih prejmem. 3) Kakor mi je še javil s. Štefan so bili postavljeni kot =lani PK za Gorenjsko sodrugi Viktor Stražišar iz Jesenic, do sedaj =lan OK, Maks Krmelj iz Poljan, do sedaj politkomisar polj[anskega] bataljona ter dva kandidata. Sedaj nam pošilja- te še s. Lenarta7, ki pa še ni prispel semkaj. Ne vem pa ali so bili ti sodrugi od vas že potrjeni ali so bili le predlagani. 4) Vaše direktive glede Koroške smo prav tako že skušali urediti. Toda nimamo za tjakaj primernega =loveka. Dober bi bil s. Moti8 Korošec, politkomisar v Gorenjskem odredu, vendar nimamo zanj primerne zamene. Morda bi tjakaj za=asno poslali s. Lenarta, =e nimate ni= proti temu. 5) Kar se ti=e jauk za =lane PK in OK, vam jih bomo javili =im jih prejmemo od njih. Pošljite nam šifro, da vam jih bomo poslali. 6) Vezo s Primorsko oz. s Pavletom9 nam bo težko postaviti ter prav tako nimamo primernih ljudi. Prišel je sicer od

4 Edvard Kardelj. Pismo dne 14. oktobra 1942 glej v Dokumenti, knj. 3. dok. št. 148, str. 374-380. 5 Ivan Ma=ek. Verjetno gre za pismo Glavnega poveljstva dne 23. oktobra 1942 (ARS, Odd. I, sign.: AS 1481, GŠ, šk. 5). 6 Viktor Stražišar. 7 Jože Sluga. 8 Matija Verdnik-Tomaž, Moti. 9 Tomo Brejc, sekretar Pokrajinskega komiteja KPS za Primorsko.

98 Dolenjskega odreda neki tov. Mo=nik10, ki pa nima nikakih potrdil in ga razumljivo ne moremo poveriti v tako odgovorni misiji. Vendar bomo zadevo skušali urediti. 7) Nujna je takojšnja ureditev vprašanja Štefanovega na- slednika. Vendar je nujno, da imenujete poleg politkomisarja tudi nekoga, ki bi odgovarjal kot sekretar PK zgolj za politi=no delo. Nemogo=e je namre=, da bi mogel on sam urejevati tako vojaške kot politi=ne zadeve in še zlasti v zadevah KP in OF na terenu. 8) Kakšna je naša trenutna situacija tako vojaška kot politi=na, boste mogli ugotoviti po obširnejšem poro=ilu", ki sem ga pisal za Glavno poveljstvo. Poja=anje Partije in OF na terenu je v teku in so doseženi le- pi uspehi. Vzporedno s tem skušamo urediti tudi našo tehniko. V splošnem je situacija za politi=ni razvoj v naši liniji izredno ugodna, le da nam povsod manjka za delo sposobnih mo=i. Si- cer bo pa mogel vaš zastopnik sam ugotoviti stanje kakšno je. Vse to vam pišem in trenutno urejam najnujnejše tako v vojaških in politi=nih zadevah, ker mi je to pred smrtjo poveril s. Štefan, ker sem bil stalno tukaj v grupnem štabu in sem bil edini upeljan v njegove posle. Zavedam se razumljivo, da je nujno, da imenujete nekoga, ki bo dokon=no prevzel te posle, in ki bo lahko jam=il za zadostno autoriteto in pravilno linijo dela. Glede vsega tega =akamo vaših odredb in konkretnih navodil.

Za štab. I. grupe komandant: Jelov=an Stane12 za politkomisarja: Pavle Ravnik13

1. nov. 1942.

P. s. Da to pišem v imenu štaba vam mora biti razumljivo, ker seje tu združevalo po vojaških vezah vse politi=no in vo- jaško delo in ker PK še ni dokon=no upostavljen.

10 Franc Pajntar. 11 Poro=ilo štaba I. grupe odredov dne 1. novembra 1942 (prepis napa=no datiran s 1. septembrom 1942) Glavnemu poveljstvu slovenskih partizanskih =et o nemški ofenzivi v avgustu in septembru 1942 ter o položaju na Gorenjskem je v ARS. Odd. I, sign.: AS 1481, GŠ, šk. 1. Ob- javljeno je v Zborniku NOV/VI, knj. 4, dok. št. 75, str. 215-221. 12 Stane Kersnik. 13 Vinko Hafner.

99 ST. 22

OKROŽNICA CENTRALNEGA KOMITEJA KPJ DNE 2. NOVEMBRA 1942 CENTRALNEMU KOMITEJU KPS O ORGANIZIRANJU ANTIFAŠISTI

CENTRALNI KOMITET KOMUNISTI

Cen. Kom K. P. Slovenije

1. - U mnogim našim organizacijama ni do danas se još nije potpuno shvatio zna=aj Antifašisti=kog Fronta Žena /A. F. Ž.-a/. I ako se rad po toj liniji u pojedinim pokrajinama i oblastima razvio do izvesnog stupnja i u mnogome doprino- si našoj narodno-oslobodila=koj borbi, ipak on nije dostigao onaj stupanj koji danas ve7 treba da ima. AFŽ treba da bude organizacija koja =e obuhvatiti sve žene u borbi protiv okupatora i njihovih slugu i koja =e svojim radom manifestovati odanost narodno-oslobodila=koj borbi i našoj vojsci. Isticanje AFŽ-a kao organizacije koja =e okupiti sve žene u borbi protiv fašizma, u=ini7e da naša pozadina bude još potpunije i sve- stranije organizovana. 2. - Pravilnim postavljanjem rada medju ženama, partijske organizacije moraju u=initi ne samo da žene budu okup- ljene u svoje organizacije, nego i da uzmu aktivnog u=eš7a u stvaranju i izgradjivanju narodne demokratske vlasti. Podno- se7i veliki deo tereta ovoga rata, žene, u borbi za svoja prava i odbranu svoje domovine, moraju biti direktno zastupljene u Narodno-oslobodila=kim Odborima. To 7e biti jedna garancija više uspešne borbe protiv krvavog fašisti=kog okupatora i njegovih podlih slugu, to 7e ubrzati oslobodjenje naše napa7ene zemlje od porobljiva=a. 3. - Antifašisti=ki Front Žena je vanpartijska, široka masovna organizacija svih antifašisti=ki raspoloženih žena. Kao takva, ona je pod uticajem naše Partije, i partijske organizacije su dužne, ostavlaju7i joj punu samostalnost i inicijativu u radu, pružiti svestranu pomo7. Kontrola i pomo7 organizaciji

1 Izvirnik v srbohrvaš=ini je v ARS, Odd. I, sign.: AS 1487. CK KPS, a.e. 418.

100 AFŽ-a ne sme se shvatiti kao komesarska uloga naših odgovornih partijki, ve7 kao stvarna pomo7 u okupljanju svih žena u borbi protiv fašizma i kao obezbedjenje naše pravilne linije na tome sektoru partijskog rada. Zbog toga je potrebno: a/ Odrediti odgovornu drugaricu ili druga za rad po liniji žena odozdo do gore, tj od partijske 7elije do najvišeg partijskog foruma. b/ u svim selima i gradovima stvoriti organizacije AFŽ-a i nastojati na povezivanju jednih s drugima, tj centralizovati u sreskim, oblasnim, pokrajinskim itd. opsegu. Izolovanost jednih od drugih u dosadašnjem radu štetno se odrazila u ini- cijativi i medjusobnom takmi=enju na izvršenju postavljenih zadataka. c/ nosioci rada u organizacijama AFŽ-a, primer budnosti i aktivnosti, sagorevanja u radu na razvijanju i izvršavanju pred njim postavljenih zatadaka, moraju biti od Partije odred- jene i tamo posiate partijke. d/ koordinirati rad u brigadama sa radom na terenu. Par- tijski forumi moraju biti u =vrstoj vezi sa vojnim jedinicama koje se nalaze na njihovom terenu. Time 7e odgovorne partijke za rad medju ženama u brigadama biti u mogu7nosti da pruže potrebnu pomo7 u radu na terenu, da prenesu i izme- njaju iskustva. 4. - Partijske organizacije moraju odmah pred AFŽ postaviti najaktuelnija pitanja, a u pivom redu pitanja kampanje za snabdevanje naše vojske namirnicama, ode7om i obu7om za zimu. U tu svrhu treba mobilisati sve žene, =itavu našu pozadinu, kako na oslobodjenoj tako i na neoslobodjenoj teritoriji. Glavni posao oko toga leži u prvom redu na našim partijskim organizacijama. Ali, da bi savladali taj veliki posao, koji za našu narodno-oslobodila=ku vojsku ima ogroman zna=aj, partijske organizacije moraju angažovati sve NOO-e i organizacije AFŽ-a, kao i sve rodoljube - =itavu pozadinu. Pitanje pomo7i frontu treba postaviti oštro i na masovnoj bazi. 5. - S obzirom na važnost organizacije i rada AFŽ-a, kojem CK KPJ posve=uje veliku pažnju potrebno je da pokrajinski i oblasni komiteti redovno šalju Centralnom Komitetu izveštaje • radu medju ženama, kao i • organizacijama AFŽ-a. Iz tih izveštaja treba da se vidi slika rada medju ženama, njihovog položaja na oslobodjenoj i neoslobodjenoj teritoriji, njihovog raspoloženja i si. 6. - U cilju koordiniranja rada AFŽ-a na =itavoj oslobodje-

101 noj i neoslobodjenoj teritoriji, kao i postavljanja zajedni=kih zadataka, održa7e se u najskorije vrijeme šira konferencija AFŽ-a2 u Bosanskom Petrovcu /datum i eventualne promjene javi7e se naknadno/. Partijska rukovodstva treba da uti=u na pravilan izbor delegata za ovu konferenciju. Ti delegati treba da prestavljaju pokrajinske, oblasne, okružne, sreske a po mogu7nosti op- štinske i mesne odbore AFŽ-a. Nužno je omogu7iti dolazak na ovu konferenciju i delegata sa neoslobodjene teritorije. Dnevni red konferencije bi7e slede7i: 1/ Referat • politi=koj situaciji u vezi sa AFŽ., 2/ Izveštaj delegata po pokrajinama, oblastima i eventualno okruzima, 3/ Organizaciona pitanja AFŽ-a i konkretni zadaci, 4/ Biranje odbora AFŽ-a, Referati i izveštaji treba da budu sažeti i konkretni. Na konferenciji 7e uzeti u=eš7a i prestavnice naše Narod- no-oslobodila=ke partizanske i dobrovolja=ke vojske. U ime naših proleterskih i udarnih brigada i odreda, one 7e doneti konferenciji i ženama - plamene pozdrave žena boraca. Partijske organizacije moraju odmah pristupiti sprovodje- nju u život svega gore navedenog, kao i da potvrde prijem ovoga pisma.

S drugarskim pozdravom

SMRT FAŠIZMU - SLOBODA NARODU!

2. XI. 1942 god. Žig: Centralni komitet Komunisti=ke Partije Jugoslavije

Tito3

2 Prva konferenca Antifašisti=ne fronte žena Jugoslavije je bila od 6. do 8. decembra 1942 v Bosanskem Petrovcu. 3 Josip Broz-Tlto.

102 ST. 23

PISMO POLITI

Položaj, 2. XI. 42. Dragi Ciril2, prejeli smo Vašo pošto od 28.3 in 29. X.4 Vaša poro=ila nam le potrjujejo, da so bile naše zadnje direktive in ocena preteklih akcij5 - popolnoma pravilna. Smatramo, da preživljamo precej kriti=no razdobje glede Dolenjske v splošnem, glede Vašega sektorja pa še prav posebej. Kar se objektivnih pogojev ti=e, seje situacija pa= že obrnila v smer, ki je za nas pozitivna. Trenutno obstoja resna nevarnost v subjektivnih pogojih, namre= v nezadostni vojaš- ki udarnosti naših =et. Nezadostna vojaška udarnost naših =et se izraža v dejstvu, da ne zavzemamo utrjenih postojank bele garde, temve= da se pred belogardisti=nim ognjem iz hiš in primitivnih bunkerjev - umikamo, =e bomo s tem nadaljevali: se bodo belogardisti ugnezdili in zabarikadirali v vseh takih vaseh ter krajih, odkoder je mogo=e obvladati obsežnejšo okolico. Prebivalstvo, kije sicer za OF, bo stalno izpostavljeno njihovemu terorju in bo zaradi tega tudi neprestano omahova- lo. Naše politi=no delo bo še v ve=ji meri otežko=eno itd. itd. Nezadostni udarnosti naših =et je treba potemtakem napovedati neizprosno borbo. Pri=eti moramo takoj z akcija-

1 Izvirnik je v ARS, Odd. I, sign.: AS 1521, Kardelj Edvard, šk. 4. Ob- javljen je v Jesen 1942. dok. št. 65. str. 188-193. 2 Jože Moškri=. 3 Poro=ilo zaupnika Centralnega komiteja KPS Jožeta Moškri=a dne 28. oktobra 1942 =lanu politbiroja Centralnega komiteja KPJ Edvardu Kardelju v Ljubljano je v ARS. Odd. I, sign.: AS 1521, Kardelj Edvard, šk. 4. Objavljeno je v Jesen 1942. dok. št. 39. str. 129-130. 4 Glej Dokumenti, knj. 3. dok. št. 177, str. 437-438. 5 Okrožnica Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih =et brigadam in odrednim štabom dne 1. novembra 1942 za boj proti belogardisti=nim enotam je v ARS. Odd. I, sign.: AS 1521. Kardelj Edvard, šk. 5. Objavljena je v Zborniku NOV/VI. knj. 4. dok. št. 74. str. 213-215 in v Jesen 1942, dok. št. 63, str. 184-187.

103 mi, v katerih bomo zavzemali belogardistiene postojanke in uni=evali belogardisti=no živo silo. Od vprašanja, ali bomo to zares izvedli, je odvisno izredno mnogo, je odvisno predvsem vprašanje, ali se bomo zapletli v dolgotrajno državljansko vojno pod najneugodnejšimi pogoji sovražnikove okupacije, ali pa bomo belogardisti=ne pojave reducirali na neogibni, iz ne- premostljivih razrednih momentov izvirajo=i minimum. Dragi Ciril, menim, da v celoti razumeš, zakaj vprašanja zavzemanja belogardisti=nih postojank in uni=evanje belogardisti=ne žive sile tako ostro postavljamo. Kar zahtevamo od naših brigad in odredov, ni preve=, temve= je nujno, stokrat in tiso=krat nujno! Prosim Te da vestno prou=iš okrožnico brigadam in odredom ter pismo Hrastu6 in Boljku7, pa Ti bo vsa zadeva še jasnejša. Odkod izvira nezadostna vojaška udarnost naših =et? Po našem mnenju predvsem iz precenjevanja belogardisti=ne vojaške udarnosti. Oborožena bega in vojna okupatorjeva sila nikakor nista isto.

104 Da preidem na prakti=no plat! 1. Naredbo9, ki sem jo poslal štabu III. bat. ZDO, je treba na vsak na=in izvesti. Kot oja=enje uporabite razen dveh =et, ki jih zahtevajte pri štabu ZDO, tudi III. bat. ÜB TT, ki je ostal na Vašem sektorju. 2.

Naredba verjetno ni ohranjena. 3 Ivan Majnik-Džems.

105 =anje bataljonovega štaba in takojšnjo reakcijo, ki mora biti vselej ofenzivna. 13. Posvetite kar najve=jo pažnjo moralno politi=ni pripravi moštva. Partizanom je treba temeljito pojasniti, za kaj gre. Zagoreti morajo v nepomirljivi borbenosti in udarnosti. Ti Ciril, lahko silno mnogo pripomoreš v tem pogledu. Še o treh drugih nalogah! 1. Zveze z Dolenjsko Vam še vedno obupno slabo funkcionirajo. Stori vse, da se to popravi.

Inž. Lojze Roje=. 1 Misli prostor za radiooddajno postajo. ' Jože Moškri= je imel tuberkulozo.

106 Prenehaj s skromnostjo, kar se hrane in priboljškov ti=e. Glede na Tvoje zdravje bi bilo s Tvoje strani bedasto z naše pa zlo=in, =e bi uganjal »uravnilovko« -

S. f. - s. n!

Toplo Te pozdravlja

Peter14

4. XI. 42. Dragi Ciril, V=eraj sem prejel pošto od Tebe od 31. X.15 z priloženimi Bolkotovimi poro=ili16. Medtem sem poslal 100.000, deloma zate, deloma za Ludvika za Marka17 in za potrebe brigade18, =e je še tam. Z denarjem postopajte kar se da var=no, kajti v tem pogledu stojijo sedaj izredno slabo. Sedaj še nekaj pripomb na Tvoje pismo: 1. Glede uspehov akcije UBTT piše Peter. Zares je treba to akcijo smatrati za zelo neuspelo in je naravnost sramotno za nas, da se dogajajo take stvari. Isto=asno pa mi dobivamo poro=ila, da se b. g. vojska v Polju itd. po ve=ini sestojijo iz nedoraslih pokovcev in iz precejšnjega števila nasilno mobiliziranih. Vsi ti ne znajo niti streljati dobro, a so polni strahu pred partizani. Akcija UBTT jih je prepri=ala, da jim mi ni= ne moremo. Nujno potrebno je, da Ludvikov bataljon19 nadaljuje z akcijami. Pišem Ludviku o tem še posebej20. 2. Prehod =ez Lj. bi bilo treba na vsak na=in osigurati, kajti nesposobni bomo druga=e transportirati material =ez Ljub- ljanico.

14 Boris Kidri=. 15 Poro=ilo zaupnika Centralnega komiteja KPS Jožeta Moškri=a dne 31. oktobra 1942 =lanu politbiroja Centralnega komiteja KPJ Edvardu Kardelju je v ARS, Odd. I, sign.: AS 1521, Kardelj Edvard, šk. 5. Objavlje- no je v Jesen 1942, dok. št. 52, str. 150. 16 Glej Dokumenti, knj. 3. dok. št. 185 in 186, str. 456-460. 17 Karel Poljanšek. 18 Misli Tomši=evo brigado. 19 Misli III. bataljon Zapadnodolenjskega odreda. 20 Pismo =lana politbiroja Centralnega komiteja KPJ Edvarda Karde- lja dne 4. novembra 1942 komandantu III. bataljona ZDO Ludviku Smre- karju o nalogah bataljona je v ARS, Odd. I, sign.: AS 1487. CK KPS, a.e. 3975. Objavljeno je v Jesen 1942. dok. št. 74, str. 209-312.

107 3. Ranjencev Vi na noben na=in ne sprejemajte. Stremite za tem, da boste imeli =im manj balasta pri sebi. 4. Mobilizirajte na Vašem sektorju za partizane. Zlasti ogrožene ljudi v partizane. 5. Poskušajte vrivati svoje ljudi vb. g., ki Vam bodo poro- =ali o položajih bele g. in znotraj napravili zmedo ob našem napadu. 6. Gl. št. bom obvestil o Vaših sporo=ilih. Ti pošiljaj pošto sem tudi potem ko bova midva odšla od tu, dokler Ti midva ne sporo=iva druga=e. Morda bo pošta šla lahko hitreje =ez Ljublj. 7. Izdajajte =im ve= literature. Pišite letake za kmete, za zapeljance v b. g. itd. Bodrite prebivalstvo.

S. f. - s. n!

Pozdrav

Krištof21

ST. 24

PORO

2. XI. 42.

Tovariši!

Danes sva krenila s Primožem2 v ZDO., kot smo že poro- =ali3, smo se ca. mesec dni držali na sektorju okoli Sti=ne, pr-

21 Edvard Kardelj. 1 Izvirni prepis je v ARS. Odd. I. sign.: AS 1521. Kardelj Edvard, šk. 5. Objavljen je v Jesen 1942. dok. št. 66. str. 193-194. 2 Edo Turnher-Primož Kr=an. 3 Poro=ilo Okrožnega odbora OF Sti=na dne 24. oktobra 1942. Glej Dokumenti knj. 3. dok. št. 164. str. 407-409.

108 votno s 14, kon=no s 4 partizani. V tem =asu smo izvršili kar ste razbrali iz poro=il. Stanje je sedaj slede=e: v sektorju okoli Sti=ne in Št. Vida je ca. 200 oboroženih belogardistov ki dnevno z Italijani patrulirajo po vaseh in stikajo po hostah. Polo- žaj je postajal za nas iz dneva v dan težji in smo se s terenci doma=ini premikali in bežali kot zajci pred lovci. Brigada M. Gubca ni opravila na svojem pohodu ni=esar. Vedno ve= vasi je oboroženih. Naši punkti - zaupniki so iz dneva v dan izpo- stavljeni ve=jemu terorju in postavljajo pri njih zasede. Tako nam je bilo delo koncem koncev po vsem onemogo=eno. Jutri sva s tov. Primožom sklenila trenutno odriniti v ZDO, odkoder se bova vrnila z mo=no edinico, ki bo tudi lahko udarila. Na tem terenu ostanejo doma=ini, ki bodo potom svojih sorod- niških zvez še trenutno lahko vstrajali. Dobili so vsa potrebna navodila. Mislim, daje ta naš korak upravi=en, ker s stalnim skriva- njem po raznih globelih ne koristimo trenutno prav ni=, kve=- jemu lahko jutri ali pojutrišnjem zaglavimo. Imamo vtis da je trenutno položaj treba prispodobiti z napetim lokom, ki se mora tako ali tako sprožiti. Glede tehnike so težko=e, ker ni bilo mogo=e najti nobene to=ke v kaki hiši za delo, zunaj pa smo bili odvisni od vre- menskih prilik, ki bodo z vsakim dnem slabše. Stvar glede tehnike bomo uredili sporazumno z štabom ZDO. Dobili pa smo sijajne možnosti nabaviti materiala iz Ljubljane, kar se bo temeljito izrabilo in vzkladiš=ilo.

Smrt fašizmu - svobodo narodu!

Tone Gorjanc4, sekretar okrožja Sti=na Primož Kro=an5

Radko Poli=. Pravilno Kr=an.

109 ST. 25

PORO

3. XI. 42.

Dragi Krištofi2

Na sestanku z našimi prijatelji3, sem jim pojasnil situacijo, kolikor sem jo pa= mogel, na podlagi tvojih poro=il. Niso pa bili zadovoljni, ker ni bilo nobenega tvojega, ali pa Petro- vega4 poro=ila od tam. Potolažil sem jih. Oni si želijo poro=ila od tam in da bi vsaj Peter prišel takoj ven. Saša5 mi je dobro sekundiraj. Vsi zahtevajo takoj dokumente, pisal sem to tudi že Gabru6. Potem zahtevajo tudi obleke in perilo, za katero si ti že iz Jožice7 pisal Gabru. Tudi o tem sem že pisal Gabru naj pošlje to kar si ti pisal. Imamo možnost, da tukaj kroja=i naredijo. Drej=e8 se je jezil nad tem, ker je dobil iz Lj. poro=i- lo, da njihov letak »Sokoli in nacionalisti«9 v Lj. še ni tiskan in da ga doti=ni ne more spraviti skozi našo tehniko. Izjavil je: =e je treba tiskati »Delo« je to takoj gotovo, =e je treba kaj za njih pa ne gre nikamor. Jaz sem mu dokazal, da to ni res in mu predo=il, da je naša tehnika do danes za zaveznike še vse naredila in da tega letaka tehnika najbrže ni sprejela (poslan je bil baje še iz Roga potem ko smo se lo=ili), ker druga=e bi

1 Izvirnik, napisan s =rnilom, je v ARS. Odd. I, sign.: AS 1521, Kar- delj Edvard, šk. 4. Objavljen je v Jesen 1942. dok. št. 69. str. 199-202. 2 Edvard Kardelj. 3 Gre za predstavnike ustanovnih skupin v Izvršnem odboru OF. 4 Boris Kidri=. 5 Josip Vidmar. 6 Milan Škerlavaj - Gaber. Petra=. 7 Konspirativno ime za nekdanjo bazo vodstva narodnoosvobodilnega gibanja na Podlipoglavu. 8 France Lubej. 9 Verjetno letak Ljubljanskim Sokolom in nacionalistom! Od 1. 1935, koje... Sokoli in nacionalisti v OF (ARS. Odd. II, sign.: 1887, Zbirka narodnoosvobodilnega tiska, šk. 85).

110 bil sigurno tiskan. Pisal sem o tem tudi že Petra=u naj letak poiš=e =e je v tehniki in ga da tebi precitati in =e je še aktua- len naj ga tiska. Postali so vsi skupaj zelo nervozni, ker imajo hudi=a slabo prebivališ=e, tesno, slab zrak in te=e jim voda noter. Za nova prebivališ=a je pa tukaj zelo težavno. Z Matijo10 si beliva glavo kaj bo ko pade sneg. Za nas že nekaj delamo, za njih še pa ne in iš=emo. Ko smo razpravljali o nastali situaciji na Gorenjskem o tako mo=nem delovanju bele Garde so postali bolj mehki in so za ostrejšo borbo proti njej, strinjajo se tudi s tvojo parolo. Postavili so trditev da niso o Gorenjski o delovanju O. F. v ni=emur pou=eni, da jih Peter ni obveš=al. Postavili so vpraša- nje kako je z odbori O. F. ali obstojajo, ali ne dela Partija samo v svojem imenu, ali dela za O. F. No jaz sem jim objasnil kake žrtve je imela Partija na Gorenjskem za organiziranje O. F. in za pridobivanje zaveznikov na terenu in kake so to bile težave ker ni imel nikdo korajže. In =e je Partiji uspelo organizirati odbore O. F. in masovno zagrabiti teren, kako je to radi izdajstva hitro zagrmelo. Da je Partija vso njeno delo koncen- trirala v organiziranje O. F. Daje pa to težavno, ker je danes na terenu samo Partija ki dela, ta je pa danes preganjana do skrajnosti. Bili so s tem potolaženi. Mnenja so, da je treba postaviti na Gorenjskem neko predstavništvo O. F. za celo Gorenjsko, daje treba poslati na Gorenjsko tudi njihove aktiviste. Z Matijo se strinjava da oni pošljejo svoje ljudi tudi gor, da pridobijo svoje poštene pristaše za aktivno delo v O. F. Mi moramo za=eti na Gorenjskem z masovnim politi=nim delom. Naše delo na Gorenjskem je moralo biti do sedaj zelo sektaš- ko, za to nas je stalo toliko dragocenih žrtev. (Premalo smo se res brigali za Gorenjsko, kakor za Štajersko in Primorsko). Jaz sem jim rekel naj oni pripravijo aktiviste za Gorenjsko, da jih pošljemo. Sporo=i svoje stališ=e. Predložil sem jim okrožnico11 ki sem jo napisal na okrožne odbore O. F. in odrede ter bataljone, dajo izda I. O. in Glavno poveljstvo skupaj navodila o prehrani partizanske vojske pozimi, o kupovanju hrane, o rekvizaciji hrane pri belogardistih

10 Ivan Ma=ek. 11 Naredba Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih =et in Izvr- šnega odbora OF dne 30. oktobra 1942 o zagotovitvi prehrane partizanskim =etam. Glej Zbornik NOV/VI. knj. 4. dok. št. 73, str. 211-212.

111 in • rekviziciji hrane pri bogatih kmetih ki pa niso belogardisti. Oni so smisel okrožnice in navodila sprejeli. Moj namen v tej okrožnici je bil slede=: L/Vsi okrožni odbori naj skupaj z odredi ali bataljoni ki so na terenu takoj pristopijo k nakupovanju in vskladiš=enju vsake vrste in vse koli=ine hrane. Nakupuje se naj z denarjem boni in obveznicami. 2./

112 V tukajšnji tehniki12 ne gre delo naprej kakor bi moglo (pisal sem že Gabru) »Delo št. 4.«13 je bilo šele sedaj tiskano. »Po- ro=evalca« so bili za 4 številke odzadi za Ljubljano. Zgovarjajo se da ne dobijo pravo=asno teksta. Poro=evalca so dobili kar 4 številke skupaj. Ti dobro veš kaj to pomeni =e je najbližja okolica kar 4 tedne za dogodki in ni na teko=em, terenskim delavcem je politi=no delo oteško=eno, ki itak nimajo drugega vira za linijo, politi=no situacijo in konkretne naloge kakor iz teko=e literature. Literatura je pa toliko =asa v zaostanku. Sporo=i še ti Petra=u naj skrbi da dobi tehnika pravo=asno material, mi pa vso literaturo, ki izide. Fedor14 in Tomi=15 sta že prišla. Fedorja bomo dali v brigado T. T. v agitprop, toda ne vemo kako bo, ker je bil toliko =asa odrezan od vsakega dela. On sam pravi da je zadovoljen s tem delom, da pa ne ve kako bo šlo. Voljo ima dobro. Tomi=a bomo pa dali v tehniko ker se nujno potrebuje pomo=. Naj se malo privadi terena. Njega je pa za to delo skoraj škoda ker je dober partijec in bi bil zelo dober politkomisar. Borut16 in Nande17 sta tudi prišla. Ta dva smo pa sedaj porabili za delo stanovanja ker ni tukaj dovolj ljudi, potem jih bomo pa porabili za organizacijska posla. Štampiljka ki si jo izgubil seje našla, so mijo že poslali. Ravnokar ko zaklju=ujem sem sprejel pošto. Nisem jo niti še pre=ita!, me =aka vodnik da grem k prijateljem. Nocoj bodo

12 Misli tiskarno »Podmornica», ki sojo avgusta 1942 preselili z Brda (Cesta na Brdo št. 95) v Erbežnikovo kova=ijo v Kožarje pri Ljubljani. Ve= glej Jože Krall, Partizanske tiskarne na Slovenskem, I, Osrednje tiskarne. Knjižnica NOV in POS 40/1. Ljubljana 1972. str. 16-25. 13 List Delo. št. 4 (julij 1942) je sredi septembra 1942 natisnila v 300 izvodih ilegalna tiskarna »Tehnika« v Jernejevi ul. 47 (danes ulica Milana Majcna v Ljubljani), aje ob vdoru italijanske policije v tiskarno dne 23. septembra 1942 propadla celotna naklada. Ponovno je to številko natisnila tiskarna »Podmornica« šele v novembru 1942. 14 Fedor Kova=i= 15 Anton Tomi=. 16 Polde Ma=ek. 17 Ivan Kav=i=.

113 prav zadovoljni ko imam od tebe pismo18 za njih, ki je zadnji= manjkalo.

Sprejmi tovariške pozdrave

S. f. sv. n.

Luka19

ŠT. 26

PORO

3. XI. Dragi Krištof2!

Pošiljam Ti v pregled del Vasovega3 poro=ila od 1. XI. Na podlagi podatkov lahko zaklju=imo, da je prakti=no vodstvo Bega vzel v svoje roke B. Remec4, mogo=e samo lastno (glej

18 Glej poro=ilo =lana politblroja Centralnega komiteja KPJ Edvarda Kardelja in politi=nega komisarja Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih =et Borisa Kidri=a dne 28. oktobra 1942 Izvršnemu odboru OF v Dolomite v Dokumenti, knj. 3. dok. št. 172, str. 423-430. 19 Franc Leskošek. 1 Izvirnik, napisan s =rnilom, je v ARS. Odd. I. sign.: AS 1521, Kar- delj Edvard, šk. 4. Objavljeno je v Jesen 1942, dok. št. 70, str. 202- 204. 2 Edvard Kardelj. 3 Rudi Janhuba-Vaso. 4 Bogomil Remec (Trst, 1878 - Buenos Aires, 1955), politik in gospodarstvenik. Leta 1918 =lan predsedstva Narodnega sveta v Ljubljani, 1920 poverjenik za notranje zadeve v Deželni vladi za Slovenijo in poslo- vode=i podpredsednik SLS. Med drugo svetovno vojno je v Odboru vaških straž vodil njihovo denarno oskrbo. Maja 1945 seje umaknil na Koroško in se od tam odselil v Argentino.

114 njegovo izjavo na sest. v Prosv. zv.5 23. 10.). Škof6 bo najbrže le figura, =e je, oz. bo sploh prevzel to vlogo. Vsi tisti sestanki vodstva, ki so se preje vršili pri Nati.7, se sedaj vrše pri Rem- cu. Iz poro=ila je razvidna tudi zveza med bg in Miha (Strn.8 - Novak A.9). To zvezo zasledujemo že nekaj =asa. 1. XI. je A. Novak šel v hišo, kjer stanuje Kramar10 (vila na Ašk[er=evi]). Brez dvoma je bil pri njemu. - Nujno je, da se organizira redna dostava S.P. p. A.11 (glej zadnji stavek poro=.) in prosim, =e poskrbiš, da se to uredi. Iz našega opazovanja p. dr. A. sledi, da on bolj nagiba k nam, kot k sredini. Glasom Tvojih najnovejših direktiv smo prešli k še bolj in- tenzivnemu vlivanju naših v bg in Mh vrste. S pomo=jo part, org. in zanesljivih ofovcev bomo za=eli sistemati=no iskati ljudi, ki bi za to prišli v poštev. Vaso je naše tozadevne direktive v celoti dojel in se z vso resnostjo vrgel na delo. Zasledovanja od zunaj ne bomo povsem opustili (koristnost tega lahko raz- vidiš iz priloženega Vas. por.), pove=ali pa bomo z ozirom na bega pocestno sodrgo, mere pažnje pri tem. Dalje mislimo, da bi bilo zelo dobro, =e bi na en dan napravili v vseh Miha in ev. bega centrih in tehn[i=nih] punktih preiskave, pri katerih bi odvzeli ves materijal, legitim[acije] prizadetih in jim zagrozili za slu=aj, =e bi z delovanjem nada-

5 Misli prostore Prosvetne zveze, ki so bili na Mikloši=evi cesti 7 v Ljubljani. 6 Dr. Gregorij Rozman (1883-1959) ljubljanski škof. 7 Dr. Marko Natla=en (1886-1942), pravnik in politik, od leta 1926 podpredsednik Slovenske ljudske stranke, od septembra 1935 do aprila 1941 ban Dravske banovine. Po italijanski zasedbi dela Slovenije je sodeloval z italijanskimi oblastmi. Imel je pomembno vlogo pri ustanovitvi Slovenske zaveze in spomladi 1942 pri nastanku oboroženih Vaških straž. Varnostno obveš=evalna služba gaje dne 13. oktobra 1942 justi- flcirala. Italijanski okupator je še istega dne za represalije ustrelil 24 talcev. VOS je o justiflkaciji dr. Natla=ena in Kazimirja Kukovi=a izdala poseben Komunike. Glej Dokumenti, knj. 3, dok. št. 147, str. 369-374 ter dok. št. 35 in 125. 8 Marjan Sterniša. bivši jugoslovanski žandarmerijski poro=nik, =et- niški obveš=evalec v Ljubljani. 9 Avgust Novak. 10 Dr. Albert Kramer (1882-1943), pravnik in filozof, minister, voditelj JNS v Sloveniji, ustanovitelj =asopisa »Jutro«. Aprila 1941 je odklonil poziv jugoslovanske kraljeve vlade, da odide v emigracijo, avgusta 1941 zaradi nesoglasij in bolezni odstopil iz vodstva stranke. 1 ' Pater dr. Angelik Tominec.

115 ljevali. V poštev bi prišlo: Novi trg 1, 3, 5, Kresija, Marin=i= - Tržaška, Kerš[i=] - Šiška, Baragovo semen[iš=e] ev. Gradiš- =e 1 in Neboti=[nik] ing. Kham?. To bi napravila seveda NZ s pomo=jo naših varn. in ev. obv. Naša tov. iz VS in OS, ki trenutno delata z NZ, sta mnenja, da bi se NZ dalo na tem zaktivizirati. Prosim, =e sporo=iš Vaše mišljenje. Pri NZ je treba urediti tudi vprašanje masovne obveš=evalne]. S provaiami v OF in part, so zelo prizadeti tudi kadri masovne obv., tako daje trenutno masovna na tleh. Po tej poti dobivamo sedaj zelo malo vesti. Pa= pa smo za=eli dobivati po liniji NZ. Prvotno smo se z Justinom12 dogovarjali, da bi N. Z. raziskovala samo one primere, ki bi prišli v poštev za akcijo NZ. Kot pa sedaj vidimo iz došlih poro=il so NZ prešle na splo- šno masovno obv. Zato mi mislimo, =e ne bi morda mas. obv. prenesli iz terenskih odborov OF v N. Z. Vodstvo masovne v NZ bi prevzela dosedanja okr[ožna] mas. obv. Oj=a13, ki bi tudi izvedla reorganizacijo. Prosim tudi tu za Tvoje mišljenje. Inf[ormacije] o Kova=evi= smo dobili potom NZ. Nam slu- =aj do sedaj ni bil znan.

Tov. pozdrav

Ana17

Vladimir Krivic. Sonja Flajs. Lidija Šentjurc. Ivo Svetina. Alenka Benko. Zdenka Kidri=.

116 Joža mi je sporo=ila, da je bila zaradi potn. lista pri Kar- lu18 (za Lio19). Sedaj pa Kari sporo=a, da ni bila. Kaj je to? Ali je šla kam napa=no? Prilagam nekaj informacij masovne. Zlasti opozarjam na Oblak, (Petra). Kako se morejo take stvari obravnavati po masovni! O tem obveš=evalcu sem pred kratkim pisala Joži. Na stroj pisano je od žel. Za Dar.20 brata lahko nam sporo=ite, imamo direktne zveze.

ST. 27

PORO

3. XI. 42.

Dragi tov. Kr.2!

Sporo=am Ti, da smo prejeli pošto od Juga3. Piše, da še nima zveze s Teboj. Ni pa zadovoljen z razmerami kakršne je našel tam. Nalaga nam gotova dela, katera naj pospešimo. Za vsa sredstva pravi naj se obra=amo v Ljubi. Pri nas ni ni= posebnega: Dva dni smo imeli mir pred avijo- ni, kaj bo danes bomo šele videli. Mislili smo da bi poizkusili

18 Ing. Zdenko Rupnik. 19 Dr. Vladimir Kante (1905-1945). policijski uradnik, pravnik. Bilje vodja politi=nega oddelka in pomo=nik upravnika policije L. Hacina. Z OF je za=el sodelovati takoj po njeni ustanovitvi. Bilje njen najpomembnejši obveš=evalec na policiji. Februarja 1945 je bil izdan, aretiran, mu=en in nato usmr=en. 20 Uredništvo ni uspelo identificirati osebe. 1 Prepis izvirnika je v ARS. Odd. I, sign.: AS 1521. Kardelj Edvard, šk. 5 in AS 1487, CK KPS, a. e. 1044. Objavljenje v Jesen 1942, dok. št. 71. str. 205. 2 Krištof-Edvard Kardelj. 3 Šifra za Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih =et.

117 priti =ez Ljubljanico v Polje, pa se ne upamo. Tam imajo še vedno zaprte naše ljudi, med njimi tudi Rijo in Alenko4, za katere vedo kaj so. Zadnji= sem pisal glede denarja za podpore na terenu. Prosim sporo=i, dali lahko pri=akujemo kaj, ali pa ne. Sicer pa sploh ne vem, =e dobivaš našo pošto. Poro=il z Dolenjske ni drugih, kot iz Gros, okrožja5, ki Ti jih pošiljam v prepisu.

Smrt fašizmu - svobodo narodu!

Ciril6

ST. 28

PORO

3. XI. 42.

Dragi tovariš!

Danes sem prejel cel kup pošte in denarja. Tu je sedaj tudi štab ZDO, ki je prišel ogledati svoj novi bataljon2. Prilagam tudi njegovo poro=ilo3. Kopije sem poslal tudi Jugu4, kamor je odšla patrola danes. [1.)] Denar sem za enkrat razdelil ta-

4 Marija in Helena Leskošek. 5 Verjetno gre za poro=ili sekretarja Okrožnega komiteja KPS Grosup- lje Ivana Erjavca dne 25. in 30. oktobra 1942. Glej Dokumenti, knj. 3. dok. št. 165, str. 409^11 in dok. št. 178, str. 439. 6 Jože Moškri=. 1 Prepis izvirnika je v ARS, Odd. I, sign.: AS 1521, Kardelj Edvard, šk. 5 in AS 1487, CK KPS, a.e. 1043. Objavljenje v Jesen 1942. dok. št. 72, str. 205-207. 2 Misli 3. bataljon Zapadnodolenjskega odreda. 3 Poro=ilo štaba Zapadnodolenjskega odreda dne 2. novembra 1942 Glavnemu poveljstvu slovenskih partizanskih =et. Objavljeno je v Zborni- ku NOV/VI. knj. 4. dok.št. 76, str. 221-223. 4 Šifra za Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih =et.

118 ko: 20.000 Markotu5, 15.000 Ludviku6, 15.000 ZDO, 15.000 pa terenskem odboru Dobrunje. Ostalo sem obdržal. Luka7 je pisal naj se za sredstva obra=amo v Ljubljano. 2.) Glede materiala iz Ljubljane poizkušamo pa= kar se da, a so težave.

5 Karel Poljanšek. 6 Ludvik Smrekar. 7 Franc Leskošek. Glej dopis Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih =et dne 28. oktobra 1942 intendantu Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih =et Karlu Poljanšku v ARS. Odd. I, sign.: AS 1521. Edvard Kardelj, šk. 5. Objavljen je v Jesen 1942. dok. št. 43. str. 136-137. 8 Misli Tomši=eva brigada.

119 Albin3 bi to sam opravil. A danes je problem. Jutri bo pa morda še ve=ji. Sicer pa, =e ne bo italijanske hajke, upam da se bo kmalu položaj izboljšal. Tudi na Polico10 mislimo. Pa zopet, ni automati=nega orožja. Za enkrat si bomo pomagali z bat. T. b., kije že tu. Ima sicer le 50-60 borcev, a 4 mitraljeze. Samo poslušati nas no=e in stori le to, kar se njemu zdi. 5.) Propagandni material razmnožujemo in ga bomo jutri razposlali: Gub=evi in Cankarjevi brigadi, Tomši=evi brigadi, VDO in Stiškemu okrožju. 6.) Peter" piše naj bi vprašali vse edinice kaj, oz. kakšno spremo rabijo. To se mi zdi nepotrebno. Saj je stanje približ- no povsod enako. Eni so takoreko= bosi in nagi, drugi so pa še vendar za silo opremljeni. Za vse pa prav gotovo ne bo dovolj robe. Zato mislim, da bi se roba, kar jo bo mogo=e dobiti, razdelila po številu moštva na vse edinice, ki bodo potem pa= opremile najpotrebnejše. Pošiljam tudi abecednik12, =e je kom- pleten ne vem, drugega nisem mogel najti. Priloženo pismo je prinesla posebna patrola ZDO, zdi se mi, daje od Fran=eka13. Pred dvema dnevoma sta prišla tudi dva pisma od njega za Pavleta14, ki sem ju poslal njemu.

Smrt fašizmu - svoboda narodu!

Oprosti pisavi, že 14 dni prosim za pero, a ga ne dobim kot da so res »zlati«

Obema tovarišema15 pozdrav Ciril16

9 Albin Grajzer. komandir zaš=itne =ete Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih =et. 10 Misli italijansko in belogardisti=no postojanko na Polici. 11 Boris Kidri=. 12 Misli Partizanski abecednik, priro=nik z gradivom o narodnoosvobodilnem boju za politi=ne delavce, ki so ga sestavili =lani Izvršnega odbora OF. Glej Edvard Kocbek, Tovarišija. Dneniški zapiski od 17. maja 1942 do 1. maja 1943, Ljubljana 1949 (dalje glej Kocbek, Tovarišija), str. 175-176. 13 Fran=ek Jiriša - Jože (Brejc) Javoršek. Pismo ni priloženo. 14 Edvard Kocbek. 15 Misli Borisa Kidri=a, politi=nega komisarja Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih =et, ki je bil takrat skupaj z Edvardom Kardeljem v Ljubljani. 16 Jože Moškri=.

120 ST. 29

PORO

4. XI. 42.

Dragi Krištof2!

Sino=i sem bil pri prijateljih3 in smo prediskutirali tvoje poro=ilo I.O.4 Vsi so bili zelo zadovoljni in navdušeni nad situacijo v Lj. izrazili so samo bojazen, da se tebi in tovarišu kaj ne zgodi in željo da prideta kmalu med nas. Pošiljajo vama iskrene pozdrave. Zelo navdušeni so za kamunike dr. Nat- la=ena5 in zahtevajo da se to v velikih množinah tiska in raz- širi. Ker mi nisi ni= javil kaj se naj z kumunikejom naredi ali se naj tiska ali bo objavljen samo v Poro=evalcu, sem mnenja da ga dam tukaj v tehniko v tisk. Sporo=i mi. Strinjajo se tudi z letakom za Gorenjce6 samo pravijo, da bi bil lahko krajši. Pri =itanju 7 novemberskega proglasa7 smo imeli pa konflikt z Andrejom8 in Drej=etom9 sta absolutno proti temu da bi pisali da smo Slovenci dolžni zahvalo Sovjetski zvezi zahvalo za

1 Izvirnik, napisan s =rnilom, je v ARS. Odd. I, sign.: AS 1521, Kar- delj Edvard, šk. 4. Objavljen je v Jesen 1942. dok. št. 75, str. 214-215. 2 Edvard Kardelj. 3 Misli na zastopnike ustanovnih skupin v Izvršnem odboru OF. 4 Poro=ilo =lana politbiroja Centralnega komiteja KPJ Edvarda Karde- lja in politi=nega komisarja Glavnega poveljstva SP< Borisa Kidri=a dne 28. oktobra 1942 Izvršnemu odboru OF v Dolomite. Glej Dokumenti, knj. 3, dok. št. 172, str. 423-430. 5 Dr. Marko Natla=en. Glej dok. št. 26. op. 7. 6 Misli letak Izvršnega odbora OF »Proti mobilizaciji Slovencev za vzhodno fronto!». Glej Dokumenti, knj. 3, dok. št. 149, str. 381-384. 7 Misli na osnutek proglasa Izvršnega odbora OF za petindvajseto obletnico oktobrske revolucije. Proglas je objavil Slovenski poro=evalec, leto III, št. 43, dne 14. novembra 1942 (AS, Odd. II, sign.: AS 1887. zbirka narodnoosvobodilnega tiska). Objavljeno je bilo besedilo, ki so ga predlagali Franc Leskošek, Ivan Ma=ek in Josip Vidmar. 8 Josip Rus. 9 Franjo Lube].

121 uspehe in mednarodno priznanje. Pravita da smo Slovenci to z lastno borbo dosegli in se nas je moralo priznati. S Sašo10 sva to dokazovala, da smo res dolžni zahvalo iz razno raznih razlogov itd. toda ker je Andrej postajal nervozen in siten sva popustila in ker si ti pisal naj postavijo svoje pripombe sem rekel naj stavi svoj predlog teksta. Drej=e je potem predlagal priloženi spremenjeni tekst11. Krš=anski niso imeli ni=esar proti proglasu in so se strinjali. Strinjali so se pa tudi s spremembo. Midva z Matijo12 sva za to da ostane tekst prvoten, vidva pa uredita kakor smatrata za oportuno. Kristjani prosijo, da se jim tiska in razširi priloženi letak »Slovensko ljudstvo reši svojo vero13«! Vsi skupaj pa predlagajo naj izda O. F. priloženi letak »Al verjamemo vsaj danes14!« Preglejta letak I. O. =e je potreben za tiskati nama se zdi bolj lahek, treba gaje popraviti.

Josip Vidmar. Tekst ni priložen. Ivan Ma=ek. Letak ni priložen. Letak ni priložen. Oskar Savli. Stane Bizjak. Oskar Savli in Viktor Stopar (Mladi Silvo). Prek Save so prišli v taboriš=e Loške =ete Poljanskega bataljona, kije bil pod Sv. Primožem. Glej poro=ilo Viktorja Stoparja iz za=etka novembra 1942 komandantu Glavnega poveljstva SP< Ivanu Ma=ku o po- ložaju na Gorenjskem v ARS. Odd. I, sign.: AS 1521, Kardelj Edvard, šk. 5. Objavljeno je v Jesen 1942, dok. št. 102, str. 279-281. 19 Misli Polhograjske Dolomite.

122 ne, kakor to, da Italjani groze, da nam bega požge sosedne vasi. Bega pošilja svoje špijone na naš kraj, enega so partizani ujeli in poslali k bogu. Na našem kraju se je pojavila Podbarškova Reza, bila je odpuš=ena iz vojaške službe brigade T. T. in poslana na politi=no delo. Ker je ta tovarišica precej klepetava in ni dobro, da nas vidi, sva jo z Matijo poslala na Horjulski sektor k Ce- netu20 na pol. delo tako da pride tukaj stran.

S tovariškimi pozdravi

S. f. s. n.

Luka21

ST. 30

PORO

4. XI. 1942

Dragi tovariš!

Tukaj pošiljam vso pošto, kar jo je danes prišlo. Kar je za Juga2 jo pošlji Ti, ali pa jo pošlji nazaj. Naša patrola bo šla

20 Dr. Cene Logar. 21 Franc Leskošek. 1 Prepis izvirnika je v ARS, Odd. I, sign.: AS 1521. Kardelj Edvard, šk. 5 in AS 1487. CK KPS. a. e. 1045. Objavljenje v Jesen 1942. dok. št. 76, str. 216. 2 Šifra za Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih =et.

123 itak šele =ez 4 dni. Obenem prilagam poro=ilo Stiškega okrož- ja3 in poro=ilo tov. Miha4. Pri nas ni ni= posebnega. Bega se drži v svojih gnezdih, kjer bi se pa jih dalo prijeti smo pa vedno prepozni. Zdi se, da so tudi bega opazili, da nerazpoloženje proti njim raste. Do=im so že pred 14 dnevi obe=ali, da bo v Zadvoru in Sostrem tekla kri vse druga=e kot je v Dobrunjah in Bizoviku, so pa sedaj kar tihi. V=eraj jih je šlo 30 na obhod =ez Sostro in Zadvor (mi smo bili seveda zopet prepozni), šli so pa tiho in kar hitro. Ljudje jih že omalovažujejo in se jim sme- jijo. Italijani so v skrbeh, =e niso tukaj tudi Hrvati. Sedaj je za silo upostavljeno organiziranje v Sadinji vasi s Podlipoglavom. Tudi Sostro, Podmolnik in Javor bodo kar dobri samo, da izgube še malo strahu. S Poljem trenutno nimamo zveze. Nataša5 je tu, a tudi ona še ni dobila zveze tako, da ne vemo kakšen je pravzaprav položaj oziroma, =e je še kaj naših ljudi ostalo. Go- vori se pa, da imajo v Polju bega zaprtih okrog 10 naših ljudi /tudi Rijo in Alenko6/, ki so pripravljeni za talce.

Smrt fašizmu - svobodo narodu!

Ciril7

Glej dok. št. 24. Ing. Lojze Roje=. Poro=ilo verjetno ni ohranjeno. Justina Trtnik. Marija in Helena Leskošek. Jože Moškri=.

124 ST. 31

PORO

5. XI. 1942.

Draga Lojze2 in Angelo!3

Danes sem sprejel Ang. pismo Petru4, a v=eraj Lojzovo me- ni5. Prav tako tudi sem prebral Lojzovo pismo Gabru6 /ki se sedaj imenuje JULIJ in je tako treba naslavljati tudi zame. Julij za Ki'.7! Ne mojega polnega imena!/. Prav tako sem pred dnevi prejel Lojzovo kratko sporo=ilo o prihodu8. Odgovoril bom najprej po vrsti na pisma, potem pa še o nekaterih vpra- šanjih. 1. Najprej moram sporo=iti zlasti za Lojza izredno neugodno vest, da so se namre= moje domneve glede A.9 in R.10 pokazale za to=ne. Z njimi tudi C.11, naš stari prijatelj, ki ga Lojze pozna. Ne morem zaradi konspiracije na tem mestu povedati podrobnosti, kajti onim še ni vse jasno in vama bo o tem povedal Peter. Vzrok je stara bolezen: zlo=inska nekonspiracija. ki

1 Izvirnik in izvirna kopija sta v ARS. Odd. I. sign.: AS 1487. CK KPS. a.e. 925 in AS 1521. Kardelj Edvard, šk. 6. Objavljenje v Jesen 1942. dok. št. 79, str. 221-231. Izvirnik je delno poškodovan in del besedila ni ve= =itljiv. Manjkajo=e besede smo dopolnili po prepisu, narejenem pred laminiranjem dokumenta. Dopolnitve so v oglatih oklepajih. 2 Franc Leskošek-Lojze, Luka. 3 Ivan Ma=ek. 4 Boris Kidri=. 5 Glej dok. št. 20. e Milan Škerlavaj-Gaber, Julij, Petra=. 7 Krištof-Edvard Kardelj. 8 Poro=ilo dne 26. oktobra 1942. Glej Dokumenti, knj. 3, dok. št. 167, str. 413-415. 9 Alenka-Helena Leskošek, h=erka Franca Leskoška. • Rija-Marija Leskošek, žena Franca Leskoška. 1 ' Cene Štupar.

125 je izdajalcem omogo=ila delo. Kako je z njimi še nismo mogli ugotoviti, niti kje so. Menim, da za R. in A. ni nevarnosti, a s C. je obupno. Vse ostalo boš zvedel ustno12. Jaz sem naro=il tako Ludviku13 in njegovim naj poskusijo sre=o, kakor tudi mi poizvedujemo. Toda hudi= je v tem, da je UBTT s svojim polo- mom okoli Ljubljanice hudi=evo okorajžila belogardisti=ne pokovce in delajo ljudem tak strah, da ga komaj premaguješ. Ne smete ve= dopustiti takih strahopetnih akcij kakor je bila ta! To mimogrede, ker se mi zdi, da bi bilo tam marsikaj druga- =e, =e bi naši partizani iz UBTT - ali bolje naši komandanti in politkomisarji - pokazali malo ve= =isto enostavne - KO- RAJŽE. Ker je vmes tudi naša tehnika, smo seveda tudi tu uvedli preiskavo, je pa tudi tu tiso= upravi=enih in neupravi- =enih opravi=il. 2. Ker smo že pri tem, preidem takoj na vprašanje dokumentov. V zvezi z vsemi drugimi težavami in izgubljenimi pozi- cijami v Ljubljani je seveda suša zajela tudi ta sektor. Padli so na tak minimum, daje prav resni=na nevarnost, da bo naše gibanje silno oteženo. N. pr. dokumenti, s kakršnimi sem šel jaz, so padli v Ljubljani, zdaj paje še Matevž14 blagoizvolil pustiti svoje tam, kjer sta bili R. in A. - s svojo kompletno podo- bo kajpak. In to je tudi prišlo na - pravo mesto. Potemtakem - »Schluss mit Jubel!«15 s to sorto. Že nekaj dni pretresajo in iš=ejo. Da zdaj ne pride za nikogar v poštev je jasno. Takih16, s kakršno je šel Peter pa sploh ni ve=. Že tista, ki jo je imel P. je taka, daje šel samo P. - kije v=asih malo avanturista - lahko z njo. Jaz sem se =udil, da ste ga pustili.

12 Glej dok. št. 20. op. 29 in poro=ilo zaupnika Centralnega komiteja KPS Jožeta Moškri=a dne 29. oktobra 1942 Edvardu Kardelju v Doku- menti, knj. 3. dok. št. 177, str. 437-438. 13 Ludvik Smrekar. 14 Vladimir Krivic. 15 Nemško: Konec veselja! ls Misli ponarejeno železni=arsko izkaznico.

126 rokom za poljubne državljane. Formular so šele pred kratkim dobili in zdaj ga imamo že v lastni izdelavi. Poslali vam bomo na vaše stare dokumente prazne formular) e za naprej in si jih po potrebi izpolnite17. Kdor nima ni=, bomo napravili vse /n.pr. Saša18/. 3. Glede obleke itd. je približno ista stvar. Robe imaš v Ljubljani] dovolj. Vprašanje je samo, kako spraviti ven! To je takšen problem, da smo ga sedaj postavili pred vso partijsko organizacijo v L. kot centralnega! Vsi morajo iskati poti. Peter Ti bo povedal, kakšne težave so na naših sedanjih linijah. In ko že misliš, da je vse na mestu - zveš da ni ni=. Tako sem n. pr. zvedel, da je vsa roba za vas že odšla in da se nahaja na tistem punktu19, od koder je šel Peter. Da je tudi moje vse vmes, so mi rekli. Ostal sem tako brez =evljev, površnika in obleke. Pred kakim tednom pa dobim svoj paket - nazaj. Sploh ni šel =ez, ker se jim je tam nekaj zataknilo. Ni dvoma, da bi se vse to dalo urediti in se bo tudi uredilo, toda stvari v Ljubljani so bile tako postavljene, da so naši kratkomalo izgubljali postojanko za postojanko. Takrat, ko sem pisal Ma- tevžu, da nimajo nobene politi=ne linije se nisem zmotil. Bilo je res tako. To zlasti vidim sedaj, ko sem bil na OK in videl v podrobnostih, kakšno politiko so uganjali. Jasno je, da poleg vsega tega tudi tehnika ni šla naprej, ampak nazaj. Niti ne moreš za vse to kriviti Julija, dasi je tudi on mnogo kriv, pa= pa [predvsem] naše poverjeništvo, ki se je pokazalo kratko malo kot nesposobno, da bi svojo nalogo izvršilo. Podrobnosti bosta zvedela od Petra. Bodi uverjen, kakor tu[di tov]ariši iz drugega stanovanja20, da bom pritiskal na to, da dobite, kar je bilo [naro=eno.] Resnici na ljubo moram povedati še [to], da tudi jaz sam zares nisem [za te stvari] pritiskal, ker sem najprej ra=unal, [da je vsa roba] že na poti, [a potem ko je prišlo nazaj, st]e vi komaj prišli na no[vo mesto in sem nekako =a- kal da boste ponovno sporo=ili, kaj potrebujete. Dostavljali vam bomo po kosih.]

17 Dokumente za ilegalce je izdelovala dokumentna tehnika pri Cen- tralni tehniki KPS v Ljubljani. Ve= glej Vlasto Kopa=, O delu dokumentne tehnike KPS v Ljubljani. Junaška Ljubljana 1941-1945. Druga knjiga, Ljubljana 1985, str. 137-144. 18 Josip Vidmar. 19 Misli v Zgornjem Kašlju pri Andreju Lovšetu. 20 Misli =lane Izvršnega odbora OF.

127 3. Isto velja glede opreme za partizane. Dejstvo je, da bi Ljubljana] še vedno lahko obula in oblekla domalega vse partizane. To govorim skoraj brez pretiravanja. Pripravljenost ljudi, da bi darovali za partizane je zelo velika. Vsi magazini so polni. In tu se zaustavlja, ker ne gre ven. Tako izgubljajo ljudje voljo, da bi dalje nabirali, kajti ob raznih provalah padajo tudi tako magacini. Odmev na poziv IOOF21 je zelo velik, =e bomo le znali najti pot za ven. Zdaj je n.pr. vržena paiola, da mora vsak aktivist OF dati ene dobre =evlje za partizane. In dejansko jih v velikem številu nosijo. Kdor jih ne more najti, jih celo kupuje, ali da delati. Tako so se odkrili =isto novi viri. Prav tako je z obleko, ki se je bo dalo precej najti, zlasti suknji=ev za zimo itd. Imamo tudi volne, ki jo sedaj predejo, iz katere se bo moglo napraviti sviterje za skoraj vse partizane. Itd., skratka kar se dobav ti=e, ne bi bila težava, le transport. Tu je treba delati z obeh strani. Naj se tudi s partizanske strani organizira ta transport. To se da. Prav danes nam n.pr. Miha22 iz Bele ••. javlja neko možnost pošiljanja. Treba je kontrolirati kdo vse hodi sem in tja in organizirati sprejema- nje posameznih kosov itd. Skratka, pogovori se s tamošnjimi terenskimi delavci o možnostih, ki jih imajo. Razmišljal sem tudi že o tem, da bi se organiziral =isto partizanski transport =ez žico. Tema je sedaj zgodaj. S postavljenimi zasedami na žici bi se n.pr. ponekje dalo priti preko, vzeti robo in jo odnesti. To bodo partizani v vašem koncu gotovo vedeli, =e je mogo=e. Z notranje strani bi mobilizirali NZ. Vsaj sem pa tja bi se nemara dalo. Zavzemite se z vso resnostjo za te probleme, kajti sicer bo nekega dne nastopil tak položaj, da ne boš niti kg robe prenesel preko meje. Piši mi prihodnji=, =e boš mogel kaj urediti z druge strani. Mi smo tu sedaj organizirali speci- jalen aparat po rajonih, ki ima nalogo iskati razne poti. Tak aparat bi morali ustvariti tudi zunaj in potem bi bili ti rajoni v medsebojnem stiku ter bi dopolnjevali svoje aparate. V tem smislu delajte. 4. Tehnika je v splošnem nazadovala. Jaz se vse te dni, kar sem tu, najve= pe=am z njo. Naši tu so imeli tendenco, vse skupaj poenostaviti in nekako zreducirati na nek birokrat -

21 Poziv Izvršnega odbora OF in Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih =et iz za=etka oktobra 1942 Slovenskemu narodu za pomo= partizanski vojski. Glej Dokumenti, knj. 3. dok. št. 122. str. 294-295. 22 Ing. Lojze Roje=.

128 ski aparat. Poleg tega so pa seveda imeli in imajo neprestane težave objektivne prirode, ki jih ne smemo podcenjevati. Za zunanjo tehniko se pa seveda sploh niso brigali dovolj in jo prepuš=ali zunanjemu OK23, ta pa seveda ni bil sposoben voditi kontrolo. Zveze med L. in zunanjo so jako slabe. Še sedaj je n.pr. 4. št. »Dela«'24 v Lj. v - enem samem izvodu, ki jo imam jaz. Ne morejo jo spraviti noter! Potrudite se tudi vi zunaj in jim pomagajte. Zlasti Nande25 naj resno prime za to delo, =e ga boste obdržali pri sebi, kar se tudi meni zdi pametno. 5. Da boste imeli pojma o tem, kakšne težave so tu, s katerimi se je treba boriti, naj navedem samo par primerov. V treh dneh so v trnovskem rajonu pobrali =ez 60 ljudi. Ostal je na terenu - en sam kandidat! V enem tednu so v kolodvor- skem rajonu pobrali okoli 40 ljudi, ostal je tretjevrstni kader. V bežigrajskem rajonu so pobrali vse aktiviste enega kvarta, a v dveh drugih razpolovili. V teku 14 dni so pobrali skoraj vse sekretarje rajonskih OF odborov in ve=ino naših sekretarjev, ostali so v ilegalnosti. Med zadnjimi talci je bilo - 6 železni- =arjev26. Vprašaj dalje Petra, kakšen je sedaj režim na liniji, kjer sva se midva gibala27. In tako gre neprestano dalje. Ni je no=i /dobesedno!!/, da ne bi pobrali kjer koli ljudi, v=asih po 20-40 v eni no=i. Moste so nam silno oslabili in zdaj se tam pri=enja provala, ker so nekateri za=eli izdajati. Lahko si misliš, kakšno je razpoloženje pri tistih, ki naj bi ti delali usluge. So z OF, toda vendarle oklevajo, ko jih prosiš za eno ali drugo. Saj še stanovanj za sestanke ne dobiš. Za ilegalce je pa sploh neverjeten križ. Dodajam seveda, da se to popravlja z vsakim dnem. Še ve=, menim, da nam tudi ni bila tako slaba situacija nujna, ampak sojo precej povzro=ili naši s svojim prakticisti=nim petljanjem, toda bilo bi zelo napa=no, =e ne bi videli tudi objektivnih težav, s katerimi se bori naš kader, ki je - to moram naglasiti - zares odli=en kar se predanosti in

23 Misli Okrožni komite KPS Ljubljana - okolica, kije obsegal obmo=- je bivšega Okrožnega komiteja KPS Ljubljana, brez mesta Ljubljane, ki gaje italijanski okupator februarja 1942 obdal z žico. 24 Glej dok. št. 25, op. 13. 25 Ivan Kav=i=. 26 Med talci za dr. Marka Natla=ena so 13. oktobra 1942 ustrelili šti- ri železni=arje: Petra Romavha, Tineta Rožanca, Jožeta Mavra in Antona Bezka. Ve= glej Anka Vidovi= Miklav=i=. Slovenski železni=arji pod italijansko okupacijo v Ljubljani 1941-1943, Ljubljana 1980. 27 Misli na železnico.

129 požrtvovalnosti ti=e in se ne boji nobenega sovražnega nasilja. Zato pa je temu kadru =im ve= treba pomagati, pa bo [morda] šlo nekoliko [bolje. Moramjo pa biti pripravljeni tudi na to, da bodo objektivne prilike še težje. 6. Glede sokolskega letaka, o katerem [pišeš G]abru, pa je Mar.28 raztolma=eno: [teh]nika tega letaka sploh ni dobila. [Gaber pravi,] da ga nikoli ni imel v rokah [in da] ga nima.

28 Marko-Zoran Poli=. Verjetno gre za letak Ljubljanskim Sokolom in nacionalistom. Glej dok. št. 25, op. 9. 28 Jože Moškri=. 30 Misli 1. bataljon Notranjskega odreda, kije bil na Krimu. 31 Dr. Marijan Brecelj in Miloš Brelih. 32 Polde Ma=ek. 33 Misli blagajno Centralnega komiteja KPS. 34 Karel Poljanšek.

130 L[udviku] in M[arku] da naj se obrnejo kar na Ljubljano, =eš da on nima. Po mojem nima smisla ljudi razvajati. Naj zahtevajo od GŠ, ne od Gabra. V bodo=e bom naro=il tu, da naj denarja nikomur ne dajo razen vam. Skratka, jemljite v obzir, da ima Cirilov sektor 110.000 lir. Kontrolirajte. 9. Julka35 je poslala ven k Jožici36 dejansko 400.000 lir. Pregledali smo njene ra=une in ljudi in torej to drži. Poizvedo- vali smo na terenu in tam tudi izgleda da se ni moglo izgubiti. Naj Lojze dobro razmisli, =e smo dobili 3 ali 4. Jaz sem nekoliko v dvomu. Imam nekako vtis, da smo vendarle sprejeli 4.-100.000 se je valjalo na stelaži. Ali je L. tisto vzel /v nekem =rtanem papirju/? 10. Glede stanovanja pri vas je moje trdno prepri=anje - po tukajšnjih izkušnjah - da se nujno moramo tam usidra- ti, kjer ste37. Vsaj za prvo etapo. Zdi se mi, da bo tu skoraj nemogo=e živeti. Peter bo povedal kako in kaj. Menim, da bo pri vseh težavah tam vendarle laže. Morali bomo za zimo napraviti nekaj podobnega kot »osvobojeno podro=je«. Šli bomo potem naprej. Tu paje sedaj vse zelo negotovo, ker imajo iz- kušnje in še marsikaj drugega. Napnita torej vse sile, da zunaj najdete primerne stvari, ki so lahko - celo priporo=ljivo bi bilo - precej oddaljene v smeri Vr.38 Treba je pa res pohiteti, da nas ne prehiti sneg. Morda bi bilo pametno poslati sem samo starejše in bolehne ljudi /Saša, Drej=e39/, vendar se bojim za kvartir. O tem bom še pisal. V glavnem se boste pa dogovorili s Petrom. 11. Peter bi se imel te dni vrniti. Toda zdaj je problem njegovih dokumentov in se bo najbrže še kak dan zavleklo, ker ne vem, kaj bi mu dali. Jutri bo kon=ana stvar40, zaradi

35 Lidija Šentjurc. 36 Konspirativno ime za bazo vodstva narodnoosvobodilnega gibanja na Podlipoglavu. 37 Misli v Polhograjskih Dolomitih. Glej pismo politi=nega komisarja Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih =et Borisa Kidri=a dne 31. oktobra 1942 komandantu Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih =et Ivanu Ma=ku in sekretarju Centralnega komiteja KPS Francu Leskoš- ku v Dokumenti, knj. 3, dok. št. 182, str. 446-447. 38 Verjetno Vrhnika. 39 France Lubej. 40 Misli na peto zasedanje Vrhovnega plenuma OF dne 6. novembra 1942 v Ljubljani.

131 katere je šel na pot. V pismu za Andreja41 poro=am o politi=ni plati stvari. Menim, da bo dobro. Ker praviš /t. j. Lojze/, da ima Peter zunaj važnejšega dela dosti, kakor je pa sredina, dodajam, da ta pripomba ni prav ni= utemeljena. Naš prihod v L. je nele koristen, ampak je bil napravljen ob 12-i uri, kajti naši so ga tu v politi=nem pogledu tako lomili, daje samo =u- dež, daje ostalo tako, kakor je. Nikoli nisem mislil, da so taki naši kadri kot n.pr. Matevž, Julka, Marjeta42 itd. tako trdi v politiki in taki prakticisti. In da bo mera polna, so se za=eli še med seboj glisti, tako daje bilo popolnoma nezdravo ozra=- je. Ko sem prišel so vsi mol=ali, potem so pa po=asi vendarle spregovorili. Glavni prepirljivci so bili Marjeta, Julka in Ma- tevž. Bilo je vmes celo =udnih obtožb itd. Z Marjeto sva se - v Petrovi prisotnosti - tako sprla, kakor se menda še z nobenim komunistom nisem. In pri vsem tem je vse skupaj prazen ni=. Vsi so dobri naši kadri toda nasitili so se svojega lastnega pet- ljanja in prakticizma, pa so za=eli med seboj gristi, ker nih=e od njih ni vedel, kako naj si prav za prav pomagajo. Mislim, da sva jim s Petrom veliko pomagala in se to tudi že pozna v izvajanju. Razen tega je P[eter] ves =as vršil tisto, kar smo se dogovorili in kar je zdaj privedlo do rezultatov. - Jaz bom ostal še nekaj =asa tu, da uredim z OK in pa nabave itd., da izdamo [nekaj dokumentov ter da zberemo naše] rezultate v zvezi z akcijo za sredino. Med tem =asom boste vi s Petrom napravili sklepe glede svojega gibanja. [Ako mi] uspe, kar pri- pravljam, bom šel še do [Val]desa43 oz. Fich.44 =e je tam45. V glavnem [gre za] posel, [ki ga] je za nas že spodaj [vršil, a] je v L. postal že mogo=. [Vem da nikomur ne bo dal], razen meni. Poleg tega bi seveda sploh rad stopil v stik z [našimi prijatelji] tam doli. Prihodnje dni [bom poslal =loveka, ki mi bo sporo=il, kako in kaj.

41 Josip Rus. Pismo verjetno ni ohranjeno. 42 Zdenka Kidri=. 43 Josip Kopini7. 44 Fischer - Ivo Ribar-Lola. 45 V Zagrebu. Edvard Kardelj je tedaj nameraval v Ljubljani vzpostaviti radijsko zvezo z Vrhovnim štabom in Kominterno. kije bila med italijansko ofenzivo prekinjena. (Glej Dokumenti, knj. 3, dok. št. 23. str. 41-42 in dok. št. 97, op. 20. str. 210). Zato je ostal v Ljubljani še nekaj dni po Kidri=evem odhodu. Ker mu je šifre za zvezo s Kominterno iz Zagreba prinesel Janek Šubic, ni odpotoval v Zagreb (glej dok. št. 35. 83, 96 in 99).

132 12. Glede bele garde se v glavnem strinjam s Tvojim stališ- =em, vendar se ne sme te stvari šablonsko postaviti. Treba je delati pa= po konkretni situaciji. Sicer pa sedaj niti ni vpraša- nje ve= v tem. Gre za to, da bi naši partizani sploh prišli do b. g. Neverjetna po=asnost in pasivnost je v tem pogledu, medtem ko se b. g. postopno utrjuje. Midva s Petrom sva pisala Cirilu, Doretu46 in Jakatu47 pisma48, kjer jih opozarjamo na te stvari. Kopije pošiljamo vama. Prav tako je Peter napisal pri- loženo okrožnico49 na brigade in odrede, ki jo pošiljam vama, dajo razmnožita in razpošljeta. Pripraviti našo vojsko do nove taktike, do jurišanja na utrjene pozicije - to je sedaj glavno vprašanje. Letak5", o katerem pišeš, bom napisal jaz in Ti ga pošljem prihodnje dni. Sicer je pa naše stališ=e itak že objaš- njeno v proglasu51. Bolje je, da ljudje izdajajo lokalne letake. Tisto z Dn. p. je pa nerodno, ker sva ga midva poslala Cirilu z nalogo, da ga razmnoži in pošlje po odredih. Zdaj bosta na terenu dva razli=na52. 13. Kon=no Gorenjska. O Štefanovi53 smrti smo izvedeli že pred dnevi in sem vama takoj hotel javiti, pa so prišle vmes neke stvari in sem zakasnil. Prilagam pismo, ki smo ga dobili z Gorenjskega od tov. Ravnika54. Položaj je zares težak. Pi- šeš tudi o »padlem« Piberniku55. Ali je tudi on padel? In kje? Metko56 smo takoj obvestili, ko smo dobili Ravnikovo pismo. Prenesla je zelo junaško, kakor še nisem videl tako vest pre- našati neko žensko. Niti solze ni poto=ila in dela prav tako kot da se ni ni= zgodilo. Dobro dekle je! Pogovoril sem se z njo o položaju zgoraj in o merah, ki jih je po njenem mnenju

46 Edo Mihevc. 47 Jaka Avši=. 48 Pisma verjetno niso ohranjena. 49 Okrožnica (navodila) Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih =et dne 2. novembra 1942 štabom brigad in odredov o na=inu boja proti beli gardi in pripravah za prezimovanje je objavljena je v Jesen 1942, dok. št. 67, str. 194-196. 50 Glej dok. št. 58. 51 Proglas Izvršnega odbora OF dne 27. avgusta 1942 Slovencem o neuspehu italijanske ofenzive. Glej Dokumenti, knj. 3, dok. št. 56. str. 118-119. 52 Glej dok. št. 20, op. 7. 53 Lojze Kebe. 54 Vinko Hafner. Glej dok. št. 21. 55 Albin Pibernik. 56 Mira Tomši=, žena Lojzeta Kebeta.

133 treba podvzeti. Glede na te razgovore bi se s Petrom ne stri- njala povsem z vajinimi predlogi glede kadrov.

57 Viktor Stopar (Mladi Silvo) in Oskar Savli, profesor. 58 Stane Bizjak. 59 Jože Sluga. 60 Viktor Kejžar. 61 Stane Kersnik-Jelov=an. 62 Ignacij Sterlekar-Jože. 63 Jakob Molek. politi=ni komisar I. bataljona Kokrškega odreda. 64 Janez Hlebš. 65 Polde Stražišar. 66 Viktor Avbelj. 67 Mati Marija, brat Franc in sestra Marija Hafner iz Stražiš=a so bili ustreljeni dne 17. aprila 1942 v skupini petdesetih talcev iz Begunj na Gorenjskem. Ustrelili so jih v koncentracijskem taboriš=u Mauthausen.

134 lahko uredil. Po Metkinem mnenju je ta Ravnik zgoraj najbrže najsposobnejši =lovek, ki najve= obeta. Glede Martinova68 se strinjam. Prav tako menim - bi bilo treba poslati tja Pezdir- ja69 /dosedanjega namestnika politkomisarja D[olomitskega] odr./ na terensko delo. Sporo=i takoj, kaj ste ukrenili. Jaz bom potem napisal pismo za Gorenjski PK. 14. Te dni smo dobili od partijske organizacije v dolom, odredu pritožbo zaradi postavitve novega vodstva v dolomitskem odredu. Pritožba je adresirana na poverjeništvo CK in poverjeništvo Gl. št./ ?/. Ne strinjajo se z ni=emer. Sicer pa pritožbo prilagam7" in jo preberita. Smatram to pritožbo kot izrazito antipartijsko dejanje. Ves njen stil razodeva, da je to maslo nekega =udnega elementa. Imam na sumu, da je ini- ciator Pezdir, ki se mi že ves =as dozdeva kot glavni o=e vseh svinjarij, ki so bile narejene v DO. Kako se je moglo zgoditi, da take pritožbe nastajajo, ne da bi Vi to opazili? Poleg P. se mi zdi =lovek, ki ga je treba dobro pogledati Rudi [Robida]71 in Janko72. [Skle]pam to samo iz te njihove pritožbe in nekih opisov o njihovem [delovanju med] partizani. Glede P. vaju opozarjam, da je bil P. izdajalec velik[ega kalibra. Bil] sem vedno proti temu, da se ga [je sprejelo v Partijo.] Zdi se mi, da [je sedaj spet pokazal svojo naturo. Raz=istite stvar z vso odlo=nostjo in uredite, da bo prav.] 15. Strinjam se z velikim navdušenjem, da bi šla ena73 na Gorenjsko. Naredite to kar takoj. Naj naredi dobro stvar, pa naj se vrne na oddih, =e se ji morda še kaj ve=jega ne posre=i. Pohitite, da vas sneg ne prehiti. Ponavljam: kar takoj. Samo pripravite dober na=rt, da bo vedla, kam naj se obrne, kajti postopati mora z najve=jo naglico. Naj enkrat s svojimi postop- ki demantira našo po=asnost. 16. V okolici se utrjuje b. g. OS nas obveš=a, da na široko mobilizirajo b. g. za belogardisti=no ofenzivo na polhograjski sektor, vse od Ljubljane do Vrhnike. Torej na celi =rti. Mobi- lizirajo vsake sorte pokovce. Treba je naše partizane nau=iti,

68 Martin Kos. 69 Roman Poto=nik. 70 Pritožba ni priložena. 71 Vladimir Dolni=ar. politi=ni komisar 1. bataljona Dolomitskega odreda. 72 Urediništvu ni uspelo ugotoviti pravega imena. 73 Misli na za=asen odhod Sercerjeve brigade in bataljona prostovoljcev na Gorenjsko.

135 prezirati b. g. kot vojsko. Zares je sramota te smrkovce imeti za vojake. Ofenziva bi morala pri=eti že 2. novembra, pa izgleda, da še ni ni=. Zdi se mi, da je glavni cilj, napraviti paniko med civilnim prebivalstvom. Bilo bi dobro, da jih naši prehite in udarijo po njih. 17. Prilagam pošto s vseh strani. Nekaj dobrega, nekaj slabega. Za=enjajo se sedaj za nas dobri =asi: Italijani beže v Afriki. Zdaj se moramo pripraviti: pozimi moramo imeti osvobojeno podro=je! 18. V Ljubljani smo izvedli reorganizacijo. Podrobno bo povedal Peter. Mat.74 je slab. Ostal je sekretar poverjeništva. Jul- ka organizacijski sektor. Metka OF. Zato Metka pod nobenim pogojem ne more ven. Sploh je tu tako slabo s kadri, da ni mogo=e nobenega odpraviti ven, najmanj pa njo, ki je najmo=- nejši naš =lovek v Ljubljani. Vršila bo prejšnji Petrov posel, ki so ga sedaj ne le zanemarili, ampak - opustili! Za zaveznike75 so se brigali kot za lanski sneg. Politi=na vprašanja glej v pismu76 za vse, ki ga naslavljam na Andreja. Ti pa prijatelje77 obvesti o vsebini tegale pisma, kolikor se ti=e vprašanj, kijih zanimajo. Zlasti jim preberi tiste odstavke o težko=ah naše tehnike, da ne bodo mislili, da jih mi namenoma zanemarjamo. Jaz bi rad vse napravil, toda mi smo zadnje =ase utrpeli v Lj. takšne žrtve, kakor jih prej nismo ves =as okupacije. Javita se z Angelom =im prej. Tudi jaz bom pisal jutri ali pojutrišnjem o poteku jutrišnje zadeve78.

Z iskrenimi tovariškimi pozdravi

Beve79

P. S.80 Poro=ilo za prijatelje napišem jutri. Danes nimam =asa in tudi bo jutri ve= - po izvršeni Petrovi akciji. Daj priložene dopise prebrati tudi prijateljem.

Matevž-Vladimir Krivic. Misli pripadnike ustanovnih skupin OF. Glej op. 41 zgoraj. Misli zastopnike ustanovnih skupin v Izvršnem odboru OF. Misli na peto zasedanje Vrhovnega plenuma OF. Edvard Kardelj. Na izvirnik z roko pripisal Edvard Kardelj.

136 ST. 32

PROGLAS VRHOVNEGA PLENUMA OF (SNOO) DNE 6. NOVEMBRA 19421

SLOVENCEM!

Z junaštvom, ki v slovenski zgodovini nima primera, se bori slovenski narod proti pobesnelim fašisti=nim okupatorjem za svojo osvoboditev in združitev. Prav nobena, še tako srdita in dobro pripravljena sovražnikova ofenziva ni mogla uni=iti Osvobodilne fronte slovenskega naroda in Slovenske narodnoosvobodilne partizanske vojske. Vsak udarec zunanjih in notranjih sovražnikov je slovensko narodnoosvobodilno gibanje doslej zmagovito odbilo in vselej zagorelo v novem poletu. Zato je v razdobju, ki postaja odlo=ilno za bodo=nost Slo- vencev, okupator posegel po novem sredstvu: po državljan- ski vojni med Slovenci samimi. To sredstvo mu proži bratomorilska roka doma=ih izdajalcev slovenskega naroda. Takrat, ko so napori fašisti=nih in imperialisti=nih okupatorjev, da uni=ijo slovensko narodno osvobodilno gibanje in slovenski narod sam, dosegli svoj višek; takrat, ko bi morala biti borbena enotnost slovenskega naroda najtrdnejša; takrat torej, koje sveta dolžnost slehernega Slovenca, da se ves preda in žrtvuje veliki stvari slovenske narodne osvoboditve in združitve takrat in prav takrat je bela garda naperila puško proti slovenskemu narodu in v službi italijanskih, nemških ter ma- džarskih zatiralcev zanetila državljansko vojno med Slovenci. Slovenci! Pred svojim zasužnjenim in razkosanim narodom, pred njegovo bodo=nostjo, pred bodo=nostjo svojih otrok smo od-

1 Osnutek proglasa, ki ga je Vrhovni plenum OF (Slovenski narodnoosvobodilni odbor) sprejel na petem zasedanju v Ljubljani dne 6. novembra 1942, je Edvard Kardelj 7. novembra 1942 poslal Izvršnemu odboru OF v Dolomite. Izšel je v posebni izdaji Slovenskega poro=evalca, leto III, 5. decembra 1942 (ARS. Odd. II. sign.: AS 1887. Zbirka narodnoosvobodilnega tiska). Izvirnik je v ARS. Odd. I, sign.: AS 1521, Kardelj Edvard, šk. 4. Objavljen je v Jesen 1942. dok. št. 81, str. 232-235.

137 govorni, da prepre=imo razmah bratomorilske državljanske vojne med nami. Samo ena je pot, ki lahko izpodreže pogubo- nosni razvoj: ta pot je pot borbene enotnosti vseh Sloven- cev, ki jim je mar slovenske usode, vseh Slovencev, ki so za osvoboditev in združitev svojega naroda, vseh Sloven- cev, ki so za novo, svobodno in demokrati=no, na narodni enakopravnosti temelje=o Jugoslavijo. SNOO /Vrhovni plenum OF/ v celoti sprejema in potrjuje oktoberski apel Izvršnega odbora Osvobodilne fronte slovenskega naroda, ki se glasi: »

138 so enakopravno združene rodoljubne slovenske skupine od katoli=anov, do nacionalistov in komunistov. Disciplinirano izvršujte navodila politi=nih in vojaških organov OF, edine zakonite narodne oblasti v Sloveniji.

Za=etek novembra 1942.

SNOO. (Vrhovni plenum OF)

ST. 33

POSLANICA VRHOVNEGA PLENUMA OF (SNOO) DNE 6. NOVEMBRA 1942 IZVRŠNEMU ODBORU OF i

SNOO (Vrhovni plenum OF) Za=etek novembra 1942.

Izvršnemu odboru Osvobodilne fronte.

1. SNOO (Vrhovni plenum OF) izreka Izvršnemu odboru OF, ki že poldrugo leto uspešno vodi slovensko narodno osvobodilno gibanje v najhujših pogojih okupatorjevega terorja, svoje popolno zaupanje in hkrati povelja Izvršni odbor, da izvede sklepe njegove novemberske plenarne seje. 2. SNOO z zadovoljstvom ugotavlja, da sta OF in Sloven- ska narodnoosvobodilna partizanska vojska združeno nemš- ko-italijansko ofenzivo, podprto z odkrito izdajo bele garde, ki je dvignila tuj=evo orožje proti slovenskemu narodu - pod vodstvom IOOF in Glavnega poveljstva zmagovito prebili ter

1 Osnutek poslanice, ki jo je Vrhovni plenum OF naslovil na Izvr- šni odbor OF, je sestavil Edvard Kardelj. Dne 7. novembra 1942 jo je poslal Izvršnemu odboru OF v Dolomite. Objavljena je v posebni izdaji Slovenskega poro=evalca, leto III. kije izšla 5. decembra 1942 (AS. Odd. II. sign.: AS 1887, Zbirka narodnoosvobodilnega tiska). Izvirnik je v AS, Odd. I, sign.: AS 1521, Kardelj Edvard, šk. 4. Objavljena je v Jesen 1942, dok. št. 82, str. 235-236.

139 znova prešli v svojo politi=no in vojaško ofenzivno akcijo. 3. S posebnim poudarkom konstatira SNOO kot Vrhovni plenum OF, da so ostale v OF združene prav vse skupine, ki so v teku poldrugoletne osvobodilne borbe vstopile vanjo, in da potemtakem OF tudi s formalne plati predstavlja edino zakonito oblast na Slovenskem. 4. Kon=no naglasa SNOO zunanjepoliti=ne uspehe slovenskega narodnega osvobodilnega gibanja in ugotavlja z najglob- ljim zadoš=enjem, daje Vseslovanski odbor v Moskvi priznal OF za edino zakonito slovensko narodno oblast.

SNOO /Vrhovni plenum OF/

ST. 34

POSLANICA VRHOVNEGA PLENUMA OF DNE 6. NOVEMBRA 1942 GLAVNEMU POVELJSTVU SLOVENSKIH PARTIZANSKIH

SNOO /Vrhovni plenum OF/ Za=etek novembra 1942

Glavnemu poveljstvu Slovenske narodnoosvobodilne partizanske vojske.

SNOO /Vrhovni plenum OF/ se divi junaški borbi Sloven- ske narodnoosvobodilne partizanske vojske in izreka svoje zaupanje njenemu vojaškemu ter politi=nemu vodstvu. Glavnemu poveljstvu naro=a, naj z neupogljivo doslednjost- jo do kraja izvede svojo ofenzivno akcijo proti okupatorjem in

1 Osnutek poslanice sta sestavila Edvard Kardelj in Boris Kidri= in jo 7. novembra 1942 poslala Glavnemu poveljstvu slovenskih partizanskih =et v Dolomite. Poslanico so objavili v posebni izdaji Slovenskega poro=e- valca, leto III, kije izšel 5. decembra 1942 (AS. Odd. II, sign.: AS 1887, Zbirka narodnoosvobodilnega tiska.) Izvirnik je v ARS, Odd. I, sign.: AS 1521, Kardelj Edvard, šk. 4. Objavljen je v Jesen 1942. dok. št. 83, str. 236.

140 izdajalski beli gardi, ki ho=e v službi in v korist okupatorja razplamteti državljansko vojno. Vsem slovenskim partizanskim poveljstvom in edinicam pošilja SNOO plamene=e borbene pozdrave in jih poziva, naj v svojem težkem, toda plemenitem osvobodilnem boju neomah- ljivo vztrajajo do kon=ne zmage slovenskega naroda.

SNOO /Vrhovni plenum OF/

ST. 35

PORO

Dragi Valdes2! - 6. XI. 1942 Oglašam se po dolgem =asu. Pri nas so se razmere bistveno popravile, =eprav imamo novih težav ni= koliko. Zdaj nas je bela garda pošteno okupi- rala. Naselila se je na nekaterih zelo važnih to=kah in imamo pretežno z njo posla. Boji se vrše vsepovsod po Sloveniji. Tu- di Nemci so oborožili belo gardo in imaš tudi tam ponekje že vaške straže3. Teror je strahovit, tako da zaostaja celo ustaš- ki iz lanskega leta za belogardisti=no-okupatorskim. Izgubili

1 Izvirna kopija je v ARS. Odd. I, sign.: AS 1521. Kardelj Edvard, šk. 6. Objavljena je v Jesen 1942. dok. št. 84. str. 237-243. 2 Josip Kopini7, kije v Zagrebu vzdrževal radijsko zvezo z Vrhovnim štabom NOV in PO Jugoslavije in Kominterno. 3 Jeseni 1942 je nemški okupator na Štajerskem in Gorenjskem ustanovil tako imenovano »deželno stražo« (Landwacht) kot pomožno obo- roženo formacijo orožništva za zavarovanje posameznih vasi pred partizanskimi napadi. Vsak ve=er so morali dolo=eni moški iz vasi priti na orožniško postajo, kjer so jih oborožili. Pono=i so pod vodstvom orož- nikov patruljirali po vaseh, ali pa bili v zasedah. Ve= glej Tone Ferenc, Wehrmannschaft v boju proti narodnoosvobodilni vojski na Štajerskem. Letopis Muzeja narodne osvoboditve, leto 1958. str. 149-150.

141 smo veliko dobrih kadrov. - Tvoja stroka4 je na enem mestu uspostavljena. Na drugem pa za silo. Tam bo krava5. Na prvem mestu pa neki drugi pogoji niso ravno ugodni. Morali se bomo pa= premikati. Glede na to pošiljam k Tebi tov. Ladija6, ki je eden naših odgovornih ljudi na teh. sektorju in se nanj zares lahko popolnoma zaneseš. Z njim se lahko tudi ustno pogovoriš. Ker ima zelo malo =asa, uredi z njim =im hitreje. Nam je zveza z D.7 nujno potrebna =im prej. Kajti pomo= z njihove strani, kakršno smo imeli tedaj s Tvojim sodelovanjem, bi nam bila v veliko podporo. Zato obstoje sedaj za naše delo dve možnosti: 1. da prideš takoj sem. Tov. Ladi Ti bo objasnil kako in kam.; 2. da vse stvari oddaš Ladiju in se mi postavimo na svoje noge. - Ta druga možnost se mi zdi boljša zaradi tega, ker so razmere pri nas take, da Ti ne morem dati prav nobenih takih jamstev kakršno sva predvidevala na Vr.8 predno sva šla narazen. V pogledu stan.8 je v sedanjih razmerah križ, kajti okupatorji so našli že nekaj prostorov z pomo=jo bele garde. Potemtakem je bolje tako, da mi naredimo premi=no stvar - taka je že uspostavljena. Ljudi za to imamo, ki bi se z veseljem lotili dela.

Misli radijske zveze. Glej dok. št. 83. 96 in 99. Šifra za radiooddajno postajo za zvezo s Kominterno. Janek Šubic. Ded - šifra za Kominterno. Verjetno gre za Vrhniko.. Misli bunkerje (skrivališ=a). 0 Ivan Ma=ek.

142 imaš pa Ti možnost legalno priti sem, bi bilo pa še bolje. V tem primeru se o vsem dogovori z L. - V politi=nem pogledu pri nas ni nobene posebne spremembe v masah. Še bolj so za OF kot preje, toda teror b. g. tolp je tak, da vlada vsepovsod velik preplah. B. g. nasilno mobilizirajo v vaške straže in tudi ljudje velikokrat gredo iz golega strahu. Priložene podatke, prosim, =im prej pošlji Dedu, pa tudi Staremu", s katerim sem izgubil vse zveze. Sporo=i, =e je mogo=e s Starim napraviti zveze po Tvoji stroki. Pozdravi Marijo12 in vse tovariše!

S tovariškimi pozdravi

Beve13

Dedu: I. Gl. Štab Slovenije o rezultatih nemško-italijanske ofenzive julij-avgust-september: Sodelovalo 60.000 It. in 20.000 Nemcev. Isto=asno po vsej Sloveniji. Pomagali oddelki bele garde in mihajlovi=evcev. Italijani imeli do 2000 mrtvih in ranjenih. Nemci do 500. Naše izgube okoli 360 mrtvih in pogrešanih. Že v teku septembra izvršena reorganizacija. Formirane 4 brigade, a ostali kakor prej terenski odredi vsepovsod. Vrši se spet mobilizacija novih partizanov. Morala dobra. V teku oktobra že povsod naše trupe v ofenzivi. V enem mesecu zaplenili orožje za dva bataljona. Izvršena reorganizacija v Glavnem štabu. Komandant in politkomisar =lana CK KP Slovenije, namestnik komandanta aktivni generalštabni polkovnik jugosl. vojske., pomo=niki politkoma 1 komunist, 1 krš=anski socialist, 1 nacionalist - sokol, Birk14 II. Kleri- kalna reakcija »bela garda« in mihajlovi=evci prešli na odkrito oboroženo sodelovanje z Nemci in Italijani. Po vsej Sloveniji formirajo okupatorji »Antikomunisti=no milico«15, v kateri dejansko celokupna bela garda in mihajlovi=evci. Delno prisilno

11 Josip Broz-Tito. 12 Marija Kopini7. 13 Edvard Kardelj. 14 Franc Birk - ilegalno ime Edvarda Kardelja od leta 1934 do 1937. ko je bival v Sovjetski zvezi. S tem imenom je tudi pozneje podpisoval svoje depeše Kominterni. 15 Misli Prostovoljno protikomunisti=no milico (MVAC).

143 mobilizirani, delno najreakcionarnejši elementi. Komandanti aktivni jugoslovanski oficirji - mihajlovi=evci. Imamo dokaze, da to v sporazumu s slovenskimi =lani londonske vlade. Vodja je bil ban Natla=en. Vsepovsod teror bele garde. Ubijajo in po- žigajo. Mase ostale zveste OF. Plenum OF16, ki seje vršil, pokazal, da so vse politi=ne skupine v OF ostale na liniji OF. Zveza okrepljena. Pristopile neke nove grupe iz dosedanje »sredine«. Gibanje OF zajelo vse Primorje /Trst, Gorica/ in Koroško v Av- striji. Partizanski odred v Primorju dosegel 400 mož, po ve=ini slovenskih dezerterjev iz italijanske vojske. Tudi na Koroškem formiran manjši partizanski odred. V njem tudi Avstrijci in celo Nemci - dezerterji nemške vojske. Tam obstoji tudi številni »zeleni kader« iz nemških dezerterjev, ki pa no=ejo v partizane ampak se samo skrivajo. Naši delajo, da jih pridobe za partizane. - Birk. III. - 13. oktobra organi OF ustrelili na stanovanju v Ljubljani bana Natla=ena, slovenskega Quislinga, voditelja belogardisti=no - mihajlovi=evskih tolp, glavno oporo italijanskih okupatorjev. Atentator bil preoble=en v duhovna inje uspešno ušel, =eprav je Natla=enovo stanovanje nasproti Italijanske kasarne. Isti teden bila ubita še dva belogardisti=- na funkcionarja v službi okupatorjev. Italijani streljali 10 ur po Natla=enovi smrti pred njegovo hišo na ulici 24 talcev, drugi dan še 12.17 Med temi znane kulturne delavce. Streljanje talcev se nadaljuje, števila Italijani ne objavljajo ve=. IV. Borbe v oktobru mesecu se vrše predvsem proti beli gardi. Razorožena cela vrsta vasi, ki so jih belogardisti na silo oborožili v Suhi Krajini in na Dolenjskem. Razen v nekaj primerih prebivalstvo povsod prostovoljno oddalo orožje in z veseljem pozdravilo partizane. Branijo se samo belogardisti=- na jedra pod vodstvom duhovnov in aktivnih jugoslovanskih oficirjev - mihajlovi=evcev. Ubito in ujeto okoli 300 belogardistov. Razen kolovodij vsi ostali izpuš=eni. Z okupatorji ve=je borbe v Beli krajini in na Notranjskem ter Ljubljanski okolici. V Beli krajini skupaj s hrvaškimi partizani ubito 170 Italija- nov, zaplenjeno 5 mitraljezov in veliko število pušk in municije. Na Notranjskem 4. U Brigada in Notranjski odred v bojih pri Jelenovem žlebu, Cerknici, Mokrcu, Iški vasi itd. pobili 84 Italijanov, 59 belogardistov, a 15 Italijanov ujetih, med temi 3

ls Misli peto zasedanje Vrhovnega plenuma OF dne 6. novembra 1942 v Ljubljani. Glej dok. št. 32. 17 Glej dok. št. 26 in 125.

144 naredniki. Zaplenili so 1 minomet, 1 težki mitraljez, 3 lahke in ve=je število pušk, municije in opreme. Dolomitski odred je ves dan branil položaje pred napadom 2000 Italijanov in 300 belogardistov na dolomitskem podro=ju. Odbil vse napade, pobil do 70 Italijanov in do 40 belogardistov. - V okolici Ljublja- ne so naše =ete pobile v manjših bojih do 20 Italijanov, med temi 1 oficirja, =ez 30 belogardistov ter sestrelile z mitraljezi 2 italijanska bombnika v enem tednu. Zaplenjenega je nekaj orožja in municije. 1. bataljon Vzhodno-dolenjskega odreda, kije šel na pomo= hrvaškim partizanom je ujel 6 ustašev, zaplenil 14 pušk, precej municije in opreme. Gorenjski partizani so v neprestanih bojih z Nemci. Uni=ili so tri vlake in popolnoma demolirali postaje Podnart, Žirovnica in Dobrava. Porušili so popolnoma železniški most prt Podnartu. Štajerski partizani so vrgli v zrak nemški vojaški transport prt Pragerskem ter uni=ili ve= manjših nemških posadk v Savinjski dolini. Primorski partizani so razorožili in uni=ili ve= karabiner- skih postaj v Tržaški provinci in izvršili ve= uni=evalnih akcij na progi. Pri Diva=i je bil uni=en transport vojnega materijala in razrušena proga. - 2. U Brigada je pri Mirni pe=i popolnoma uni=ila progo ter zajela dva transporta hrane in opreme, kar je zaplenila, a vlaka popolnoma uni=ila. Pobito je bilo vo- jaško spremstvo. - Birk. V. - V teku nemške poletne ofenzive na Gorenjskem in Štajerskem sta se dva odreda II. grupe v strnjenem pohodu prebijala iz italijanskega podro=ja preko Gorenjske na Štajersko na pomo= partizanom. Odreda se prebijala dva meseca v neprestanih bojih in herojsko izvršila svojo nalogo, ter dospela na nove položaje na Štajerskem. Na poti sta odbila 35 velikih nemških napadov in nekaj italijanskih. Pobila sta 47 Italjanov in 180 Nemcev ter zaplenila nekaj orož- ja. Na novih položajih uspešno nadaljujeta borbo proti nemš- kim okupatorjem. - Birk VI. Samo 1 bataljon štajerskih partizanov je na podro=ju Trbovelj in Celja v teku avgusta izvršil akcije z naslednjim rezultatom: ubitih 134 Nemcev in doma=ih izdajalcev, ranjeno 42, zaplenjeni 3 puškomitraljezi, 68 pušk ter veliko število bomb, municije in opreme. Poleg tega bila petkrat minirana proga Trst-Dunaj, uni=en 1 vlak, popolnoma uni=ena 1 ži=na industrijska železnica, razbitih ve= vagonov z vojaško opremo, uni=eno veliko skladiš=e avion- skih delov, uni=ena smodnišnica v Hrastniku, uni=ena dva rudnika /premog in bauksit/, požgano 41 za Nemce važnih objektov in skladiš=, zaplenjena velika koli=ina hrane, obleke

145 itd. - Birk VII. V za=etku novembra se vršil plenum OF. Udeležilo se 9 politi=nih skupin in 5 drugih masovnih organizacij. V OF pristopile še neke nove grupe, zlasti iz katoliškega in nacionalisti=nega tabora. Plenum enoglasen glede nadaljevanja borbe in v odnosu do bele garde ter mihajlovi=evcev. Veliko navdušenja zaradi proglasa Vseslovanskega odbora v Moskvi18. - Birk Vili. Quintu19 poslal vaše naro=ilo za sodelovanje z nami. Toda ni poslal nobenega poro=ila. Kurir- ja naro=il šele za konec leta. Bom še enkrat odlo=no vstrajal na poro=ilu. Marija20 in Quinto se nahajata od decembra v Italiji. Za ostale tovariše ne ve ne on ne mi ni=. V Italiji vspo- stavljeno za=asno vodstvo KPI. V zaporu umrl Rigoleto Mar- tini21. Pri nas ni nobenega italijanskega tovariša ve=. Toda zveze s Quintom in Marijo so lahko tedenske. - Poslali smo partizanske =ete in partijske delavce na slovenski del Koroške v Avstrijo. Formiramo OF. Z lokalnimi avstrijskimi komunisti sodelujemo na formiranju avstrijskih partizanskih oddelkov. Zaenkrat nastaja bolj zeleni kader. Simpatije ne samo slovenskih ampak tudi avstrijskih množic so s partizani. V Celovcu ustreljeno nekaj železni=arjev zaradi antifašisti=nega dela. V Italiji obsojena in ustreljena bivši komandant karabinerjev v Sloveniji D'Amato22 in šef italijanske kontrašpionaže v Ljublja- ni Onis23 zaradi »sodelovanja s slovenskimi komunisti«24. De- jansko zaradi sporov v vrhovih v zvezi s popolnim krahom italijanske akcije proti OF in partizanom. - Birk IX. Teror nemško-italijanskih okupatorjev je strašen. V Ljubljani streljajo Italijani talce brez objavljanja. Dnevno aretirajo in vla=ijo v konclagerje povpre=no 30 ljudi. Na otoku Rabu je 20.000

18 Glej Dokumenti, knj. 3, dok. št. 160, str. 401-402. 19 Umberto Massola. 20 Marija Martini, žena Rigoleta Martinija. 21 Rigoleto Martini-Quarto. Bilje =lan Centralnega komiteja KP Itali- je. Marca 1941 je s svojo ženo Marijo prišel iz Sovjetske zveze v Zagreb. Od tam seje poleti 1941 preko Slovenije napotil v Italijo, kjer bi moral prevzeti posle za=asnega sekretarja Centralnega komiteja KP Italije, a ga je v bližini Novega mesta aretirala italijanska policija. 22 Angelo D'Amato, karabinjerski =astnik, major, leta 1942 poveljnik vojaških karabinjerjev pri poveljstvu XI. armadnega zbora. 23 Annacleto Onnis, karabinjerski =astnik, major, v letih 1941-1942 vodja protiobveš=evalnega centra SIM (Servizio Informazioni Militare - vo- jaška obveš=evalna služba) v Ljubljani. 24 Podatek ni to=en.

146 interniranih Slovencev. Caruje lakota in bolezen, zlasti med ženami in otroci. Umre povpre=no dnevno 8-10 ljudi. Sli=no v drugih konclagerjih. Nemci so v Celju v enem tednu ustrelili 130 talcev. Za v Trbovljah ubitega nemškega Kreisleiterja postrelili ve= sto talcev25. Italijani streljajo v Ljubljani kar na ulicah in delavce po tovarnah. V toku dvemese=ne ofenzive so Italijani pobili okrog 3.000 civilnega prebivalstva, Nemci pa mnogo ve=. Izgubili smo ogromno kadra, toda naši tovariši se tako herojsko bore, da ugled KPS in priznavanje njene vodil- ne vloge v vseh plasteh naroda. - Birk

Dragi Valdes - 12. XI. 1942. - Ker je bila dolenjska proga zopet razrušena od partizanov in 5 dni ni funkcionirala se je odpošiljatev pisma zavlekla, zato lahko dodajam še nekaj novih momentov. Pri nas se je položaj za=el silno naglo popravljati, tako da imamo že cela podro=ja, kijih že lahko smatramo za partizansko ozemlje in sicer ne zato, ker bi mi tako v naprej hoteli, ampak zato, ker se pa= Italijani in belogardisti ne upajo naprej. Zopet smo imeli par bitk na Dolenjskem in Notranjskem, ki so uspešno kon=ale za nas. Dobili smo nekaj orožja. 7. novembra, za obletnico Revolucije, so partizani pri Trebnjem vrgli v zrak progo in transport bencina. Lokomotiva in 11 cistern je popolnoma uni=eno. To je v 10 dneh že tretji vlak, ki je bil uni=en na dolenjski progi. Na polhograjskem sektorju je prešlo na stran partizanov ve= desetin »belogardistov«, ki so bili na silo mobilizirani. Od 700 ljudi, ki so jih na Vrhniškem podro=ju hoteli na silo mobilizirati belogardisti, se je javilo 40, pa še ti so se pivi ve=er med seboj stepli. Vsepo- vsod se kaže odlo=en preokret mas na stran partizanov tudi že v obliki konkretne pomo=i. Najzanimivejše pa je, da v zadnjih treh tednih doživljamo popolen preokret na Gorenjskem in Štajerskem, tak preokret ki nam bo omogo=il =isto druga=-

25 Podatek ni to=en. Dne 25. septembra 1942 je skupina štajerskih partizanov Alojza Hafnerja-Veli=ka napadla pri Hrastniku nekaj nemš- kih avtomobilov. V enem izmed njih je bil tudi trboveljski okrožni vodja Štajerske domovinske zveze Heribert Eberharth. ki mu je uspelo zbežati in se je na begu samo poškodoval. V Ljubljano je najbrž prispela vest o napadu iste partizanske skupine na avto =lana okrožnega vodstva Šta- jerske domovinske zveze za Trbovlje Franza Fabschitza in njegovega so- delavca Antona Kolenza v bližini Prebolda dne 26. julija 1942. Nemški okupatorje dne 30. julija 1942 v Celju za represalije ustrelil 70 talcev.

147 ne akcije kakršne so bile doslej. Kmetje in cele vasi pozivajo partizane v svoje vasi, medtem ko so se prej bali, v teku treh tednov so organizirali samo na Gorenjskem 35 novih terenskih odborov OF itd. Še ve=ji polet imamo na Primorskem, kjer smo z organizacijo OF zajeli vse Primorje, slabi smo ostali samo še v Trstu, toda tudi tu se popravlja. Te dni se je po dvomese=nem prebivanju v Primorju vrnilo 8 naših ljudi, aktivistov, ki so pobegnili iz koncentr. taboriš=a v Gonarsu26. Med njimi je en =lan politbiroja CK KPS. Pridobili smo veliko in obenem so veliko uredili med potjo. Kakšno je tam razpolo- ženje najbolje dokazuje, da pla=ujejo davek za OF celo že mnoge italijanske firme, ki se pa= ho=ejo s tem »osigurati« za kasneje. Tudi pri Nemcih je opažati vedno ve=jo demoralizacijo. Tako so naši n. pr. vzpostavili v nekem mestu na Gorenjskem simpatizersko grupo med nemškimi žandarji, ki jih oskrbuje s podatki in denarjem. Vojaki pri protipartizanskih akcijah sa- botirajo, streljajo v zrak, spuš=ajo partizanske patrole ne da bi streljali nanje, spremenili so odnos do civilnega prebivalstva itd. Vse kar je Hitlerju ostalo - to je gestapo. - 6. nov. se je vršil plenum OF. Prisotni bivši ministri, bani itd. itd.! Z velikim navdušenjem za IO OF in njegovo politiko odobrili so vse. Pristopile so v OF dve nove grupe, ki so bile doslej zvezane z mihajlovi=evci. Ni treba seveda še posebej povedati, da so dogodki v Afriki za nas pravi božji blagoslov: spravili nas bodo pošteno na noge. Ker Italijani hite odvažati trupe in prav tako Nemci, bomo že prihodnje tedne pri=eli z velikimi sistemati=nimi operacijami s ciljem, da popolnoma razbijemo belo gardo, pridobimo =im ve= orožja in zaš=itimo neka podro=ja kot zimske baze za naše partizane. Sicer bomo pa videli, kako se bodo stvari dogajale. Po mojem mnenju bomo mi v našem kotu precej =asa ostali izven neposrednega dosega operacij v južni Evropi, bodisi, da bodo Amerikanci in Angleži poskušali v juž. Francijo, ali Italijo, ali Balkan, tem bolj, ker bo to vse skupaj najbrže le postranska fronta, a glavna nekje drugje. Skratka, prepri=ani smo, da bomo hitro preboleli težko=e. - Sporo=i

2S Glej poro=ilo organizacijskega sekretarja Centralnega komiteja KPS Borisa Kraigherja dne 9. oktobra 1942 sekretarju Centralnega komiteja KPS Francu Leskošku o razmerah v koncentracijskem taboriš=u Gonars in položaju na Primorskem v Dokumenti, knj. 3, dok. št. 141, str. 351-358.

148 vsebino Staremu in neke stvari Dedu. Na vsak na=in moram nekako dobiti zvezo s Starim. Poslal sem že nekaj patrol, pa nobenega rezultata. Dogovori se z mojim kurirjem, kolikor imaš možnosti. Na vsak na=in pa daj njemu vse potrebno za mojo zvezo z Dedom. Ta nam je zdaj izredno potrebna, že iz vojaških razlogov. Ne smeš zamuditi niti dneva.

S tovariškimi pozdravi

P. S. Dobil sem nekaj literature od Quinta. Politi=no ga pošteno lomi. V proglasu v zvezi z bombardiranjem je vrgel parole: organizirajte odbore zra=ne obrambe, odbore za pomo= žrtvam bombardiranja, pripravite vse za gašenje požarov itd.!!! Prava in resni=na pomo= Musoliniju! Škandal. Javi to eventualno tudi gor. Z nami je sedaj v popolnem sporu zaradi Dedinega telegrama32 in sploh no=e zveze. Poslal mu bom še enkrat na silo kurirja, potem me naj nekam piše. Povedal bom pa Dedu. KPI bo on upropastil.

Janez Hlebš. Dr. Jože Brile]. Ivo Ribar-Lola. Ivan Kraja=i7. Vest ni bila to=na. Marija Kopini7. Glej dok. št. 7.

149 ST. 36

PISMO

Dragi Krištof!2 6. X. 42.3

Hvala za Tvoje pisemce4. Za Bora5 mi je žal. Hvaležen sem Ti tudi za vesti o S. S.6

'Izvirnik, napisan s =rnilom, je v ARS. Odd. I. sign.: AS 1521. Kardelj Edvard, šk. 4. Objavljen je v Jesen 1942. dok. št. 85, str. 244. 2 Edvard Kardelj. 3 Pomota v izvirniku, biti mora 6. XI. 1942. 4 Pismo verjetno ni ohranjeno. 5 Vladimir Pavši=, kije takrat zbolel. " Sava Sever, gledališka igralka. Preko nje je Josip Vidmar vzdrževal zvezo z doma=imi. 7 Josip Vidmar naj bi tedaj napisal brošuro O socialisti=nem huma- nizmu. Brošure ni napisal. 8 Glej poro=ilo Edvarda Kardelja in Borisa Kidri=a dne 28. oktobra 1942 Izvršnemu odboru OF v Dokumenti, knj. 3. dok. št. 172, str. 423- 430.

150 Osebno bi Te prosil, da povprašaš po mojem paketu in =e moreš dobiti od mojih kakšno vest o sinu9.

Najlepše Te pozdravlja

Saša10

Še to: kdaj in ob kakšni priliki je Stalin11 govoril približno tele besede! »Uni=ili smo razrede, da bi ustvarili možnost, da se vsaka =loveška osebnost razvija po svojih možnostih in daro- vih«. Rad bi dobil avtenti=en tekst z vsemi podatki (kdaj in kje je bil govorjen). Zdi se mi, da je to govoril na nekem vseru- skem kongresu.

ST. 37

PORO

6. XI. 42.

Dragi tovariš!

Tukaj pošiljam poro=ilo za tov. Petra2 in pismo tov. Godi- ne3, ki =aka da odide na novo mesto. Novic pri nas ni poseb-

9 Tit Vidmar. 10 Josip Vidmar. 1 ' Josip Visarionovi= Džugašvili Stalin. 1 Prepis, ki gaje napravil Edvard Kardelj v Ljubljani, je v ARS. Odd. I, sign.: AS 152Ì. Kardelj Edvard, šk. 5 in AS 1487. CK KPS. a.e. 1046. Objavljen je v Jesen 1942. dok. št. 86. str. 245-246. 2 Boris Kidri=. 3 Ferdo Godina-Marko. =lan Okrožnega komiteja SKOJ za Notranj- sko. Dolo=ili so ga za politi=no delo na Štajerskem, kamor pa ni odšel, ker je bil v no=i med 6. in 7. novembrom 1942, ranjen. Pismo je v ARS. Odd. I. sign.: AS 1521. Kardelj Edvard, šk. 4.

151 nih. Je pa =udna atmosfera. Ne vem kaj bo. Ali se res kaj pripravlja proti nam, ali je pa samo manever. Na Polico je prišlo nekaj, koliko ne vedo povedati, belogardistov. Tako, da jih je po podatkih, =e so resni=ni, okrog 200. V=eraj seje naša zaseda [spopadla] z njihovim oddelkom, ki je prišel na Pance odkoder so odpeljali tri ženske. Naši so se spopadli z njimi na Dolah. Petje bilo zadetih, a so jih ostali odvlekli s seboj. Ženske so ušle.

Misli 3. bataljon Zapadnodolenjskega odreda. Ludvik Smrekar. Tone Šušterši=-Tine Železnik.

152 li«, a verjemi da bi ti rad pisal o naših uspehih, ki si jih pa= želimo vsi, a zdi se mi da je moja dolžnost povedati tudi to, kar sem povedal.

Tovariški pozdrav

Ciril.7

ST. 38

PROGLAS CENTRALNEGA KOMITEJA KPS OB PETINDVAJSETI OBLETNICI VELIKE OKTOBRSKE REVOLUCIJE1

SLOVENSKEMU NARODU! Delavcem, kmetom in delovni inteligenci Slovenije!

Dne 7. novembra pote=e 25 let, kar je Velika oktobrska socialisti=na revolucija pod vodstvom boljševiške Partije Lenina2- Stalina3 strmoglavila v Rusiji nasilniški in izkoriš=evalski režim v novo dobo: v dobo družbe, ki ne pozna izko- riš=anja =loveka po =loveku, odnosov med narodi, ki ne pozna zatiranja naroda po narodu; socialisti=ne demokracije, kije naj pristne j ša in najgloblja demokracija v =loveški zgodovini. Letošnji sedmo-novemberski praznik simboli=no združuje =etrtstoletni obstoj najnaprednejše družbene in državne tvor-

7 Jože Moškri=. 1 Letak je v ARS. Odd. I, sign.: AS 1548. Zbirka letakov, šk. 5. Os- nutek proglasa, ki gaje redigiral Edvard Kardelj, je v AS 1521. Kardelj Edvard, šk. 5. Izšel je tudi v Delu, št. 5, november 1942 (ARS. Odd. II. sign.: AS 1887. Zbirka narodnoosvobodilnega tiska). Objavljenje v Jesen 1942. dok. št. 88. str. 247-248. 2 Vladimir Ilji= Uljanov-Lenin (1870-1924), ustanovitelj in voditelj Ruske socialdemokratske delavske stranke (boljševikov), ustanovitelj Komunisti=ne internacionale. nadaljevalec dela Marxa in Engelsa. kla- sik marksizma. 3 Josip Visarionovi= Džugašvili Stalin.

153 be s poudarkom odlo=ilne borbe, ki jo bijeta Sovjetska Zveza in njena, z legendarnim junaštvom prežeta Rde=a delovsko- kme=ka armada za svobodo sovjetskih narodov, za svobodo slovanskih narodov, za svobodo vseh zatiranih narodov, za svobodo, demokracijo, kulturo in sre=no bodo=nost =loveštva. Borba, ki jo bije proti fašisti=nemu imperializmu Sovjet- ska Zveza pod vodstvom slavne boljševiške Partije in genialne- ga stratega narodnega ter =love=anskega osvobodilnega boja, vodje narodov in preizkušenega stavbenika socialisti=ne druž- be, tovariša Stalina, je hkrati borba za osvoboditev, združitev in samoodlo=bo slovenskega naroda, za osvoboditev in sre=no bodo=nost ljudskih množic Slovenije. Sovjetski Zvezi in njeni Rde=i delavsko-kme=ki armadi se mora danes slovenski narod zahvaliti, daje mogo= njegov us- pešni osvobodilni boj. Sovjetski Zvezi se mora danes slovenski narod zahvaliti, daje doseglo njegovo osvobodilno gibanje - njegova Osvobodil- na fronta - mednarodno priznanje. V Sovjetski Zvezi in njeni Rde=i delavsko-kme=ki armadi zremo Slovenci jamstvo, da bo naša lastna osvobodilna borba žela kon=ni zmagoslavni uspeh. V Sovjetski Zvezi in njeni Rde=i delavsko-kme=ki armadi zremo delavci, kmetje in delovni intelektualci Slovenije jamstvo, da bodo po tej vojni tudi na naših tleh izpodrezane korenine narodnega in socialnega zatiranja, korenine imperialisti=nih vojn, zasužnjevanje malih narodov, trganje in raz- deljevanje njihove zemlje. Slovenci! Delavci, kmetje in delovna inteligenca Slovenije! Letošnji sedmi november je bil borbeni dan nove mobilizacije vseh sovjetskih sil za odlo=ilne udarce proti Hitlerjevim in Mussolinijevim razbojniškim tolpam. Sedmi november, praznik naših sovjetskih bratov, je hkrati naš praznik in mora postati tudi naš borbeni dan, dan naše mobilizacije za zmago slovenskega naroda in njegove OF. V boj za enotnost slovenskih ljudskih množic! V boj proti državljanski vojni, njenim organizatorjem in podpihovalcem! V boj za utrditev in razširitev Osvobodilne fronte slovenskega naroda! Partizani, komandirji, komandanti in politkomisarji! Zada- jajte uni=ujo=e udarce okupatorjem in njihovim pomo=nikom, bratomorilskim belogardisti=nim tolpam!

154 Živela Velika oktobrska socialisti=na revolucija, kije odprla vsemu =loveštvu pot v sre=no bodo=nost! Živela Sovjetska Zveza, zaš=itnik malih narodov, voditelj osvobodilne borbe zatiranih narodov vsega sveta! Živela slavna boljševiška Partija Lenina-Stalina! Živel tovariš Stalin, genialni vodja osvobodilne borbe naprednega =loveštva proti silam fašizma in reakcije!

Centralni Komitet Komunisti=ne Partije Slovenije.

ST. 39

PORO

7. XI. 42.

Dragi Krištof!2

1.) Javili so se nam naši prijatelj [i] ki so pobegnili iz Go- narsa3. Pobegnili so slede=i: Janez4, Vitez5, Bratko6, Majerjev šofer7, Mirko Pere (poznaš ga od Staneta8 pri mostu), Viktor Ilovar grafik iz Lj. Janez U=akar in Bojan Štih dijak. Janez

1 Izvirnik, napisan s =rnilom, je v ARS. Odd. I, sign.: AS 1521, Kar- delj Edvard, šk. 4. Objavljen je v Jesen 1942. dok. št. 96. str. 269-272. 2 Edvard Kardelj. 3 Glej poro=ilo organizacijskega sekretarja Centralnega komiteja KPS Borisa Kraigherja dne 9. oktobra 1942 sekretarju Centralnega komiteja KPS Francu Leskošku v Dokumenti, knj. 3. dok. št. 141, op. 5. str. 351-358. 4 Boris Kraigher. 5 Franc Ravbar. 6 Ivan Bratko. 7 Ludvik Pangerc. 8 Franc Rozman.

155 pošilja tudi obširno pisno poro=ilo9 o delovanju Partizanov, Partije in O. F. ki ga bom poslal jutri, ko bo pretipkan danes pošilja Matija10 Petru" vojno poro=ilo od Bra=i=a12 in prepis dopisa iz Gorenjske13, ki je ravnotako prišlo. Jutri bo tudi dopis za C. K. od Gorenjske14. Janez piše, da ljudstvo z velikim veseljem zbira hrano za partizane. Da je nacionalna zavest ljudstva razmeroma visoka, borbena pripravljenost pa ne dosega pive. Ljudje se bojijo represalij, dajo partizanom vse kar ho=ejo, samo žele da ne delajo v njihovi bližini nobenih akcij. Nadalje da je bela garda (Mihajlo) precej razvita in zelo aktivna, imajo precej razpredeno organizacijo. Ljudstvo love na njih strah pred represalij ami na neobveš=enost ljudi z naše strani, na možne iluzije v bivšo Jugoslavijo, najbolj jim pa delo uspeva radi pomanjkanja naše literature ki slabo prihaja in z veliko zamudo. Pravi pa, da =e se ljudstvu razloži razlika med =etniki in partizani, da se takoj prežene vpliv Mihajla, tudi vse iluzije v bivšo Jugoslavijo in Anglijo takoj izginejo. Pravi da predstavlja aktivnost bega in Mihajla veliko nevarnost kot centralna baza za slu=aj kak[e] ugodne mednarodne situacije (separaten mir z Anglijo) za celotno osvobodilno gibanje v Sloveniji. Dalje, daje O. F. v sprednji Vipavski dolini res množi=no široko narodno osvobodilno gibanje ki ima zares ljudsko - plebejski karakter. Ni jim pa uspelo zajeti malo pre- možnejših slojev. Ti so pa zelo zavestno organizirani pri bega, direktni nasprotniki O. F. mo=no povezani in prepleteni s =i- sto fašisti=nimi elementi s katerimi živijo v zelo prijateljskih stikih. Partiji ni uspelo najti nobene politi=ne skupine, ne nacionalistov ne katolikov. Uspelo ji je pa vodstvo bega razbiti in pripraviti nekatere skupine do tega, da so prenehali izdajati svojo literaturo in da bodo podpirali nas. Zna=ilno je za O. F. gibanje da ni našlo še ve=jega razmaha v mestih Trst in Gori- ca =eprav je naš vpliv od maja meseca precej narastel. Potem

9 Glej op. 3 zgoraj. 10 Ivan Ma=ek. 11 Boris Kidri=. 12 Mirko Bra=i=. Gre za poro=ilo štaba Soškega odreda dne 8. oktobra 1942 Glavnemu poveljstvu slovenskih partizanskih =et v Zbornik NOV/VI. knj. 4. dok. št. 60. str. 175-179. 13 Poro=ilo štaba I. grupe odredov Glavnemu poveljstvu SP< dne 1. novembra 1942 o položaju na Gorenjskem v Zbornik NOV/M. knj. 4. dok. št. 75. str. 215-221. 14 Glej dok. št. 21.

156 govori o slabosti in sektaštvu naše Partije. Dalje o mo=nem prilivi sedaj mobilizirane mladine 23 letnike v Partizane, o neborbenosti partizanov, o slabi oborožitvi in precej razvitim zelenokadrstvu in hajduštvu. Pravi pa da se bo to hitro popravilo ker je prišel tja še Bra=i= in on je tudi razmestil begunce med partizane in ima vero v dobre uspehe v reorganizaciji partizanske vojske. Pozna zelo dobro razmere in je sam zelo dobro zagrabil za delo to se vidi iz njegovega poro=ila. Hitro je odkril vse slabosti partizanov. Partije in O. F. ter jim dal resni=no pomo=. On je te kadre po mojem dobro namestil. Moj predlog je, naj bi ti kadri vsi ostali tam ker so nujno potrebni. Tudi Janez, kolikor bi ga pa= rabili v Ljubljani bi naj ostal tam kot predstavnik C. K. Ko boš sprejel njegovo poro=ilo boš videl kaka je tam situacija in se bojim, da Primož15 ne bo kos tem razmeram, ker že ni bil dolgo na politi=nem delu in se bojim resno, da ne bi zasektašil, ker smatram, daje naše sektaštvo sedaj na Primorskem in pa =e bi še bolj zasektašili bolj nevarno kakor sama bega ki je res zelo nevarna. Janez bi pa bil kos tej nalogi in bi držal krepko našo linijo. Piše pa Janez, da =e ne dobi do konca meseca nobenega obvestila, da prideta z Vitezom sem. Viteza bi pa poslali na Gorenjsko, da organizira obveš=evalno in varnostno službo. 2.) Miha od vazduha16 je prišel sem. Tu imamo dva vazdu- ha17, ki jih bo sedaj pregledal. Trudim se, da dobim prostora za delavnico in za tipkanje. Upam, da nam bo v najkrajšem =asu uspelo postaviti. Ali si že pisal po V.IR ali pa za šifro.

Dr. Aleš Bebler. Inž. Miloš Brelih. Radiooddajna postaja. Josip Kopini7-Valdes. Dr. Jože Brilej. Uredništvu ni uspelo identificirati osebe. Dr. Metod Mikuž.

157 delo. Izgovarja se, da pozna Krištofa in Luko22. Vprašal sem o tem Pavleta23 on ga sicer pozna, ne ve pa kako je sedaj bil da je poprej knjižni=ar pri škofu24 daje bil naš, pa= pa so Pavleta drugi duhovni opozarjali nanj.

22 Franc Leskošek. 23 Edvard Kocbek. 24 Dr. Gregorij Rozman, ljubljanski škof. 25 Zastopniki ustanovnih skupin v Izvršnem odboru OF. 2S Gre za izjavo, kije bila sprejeta na medzavezniški konferenci dne 13. januarja 1942 v Londonu. Ve= glej Metod Mikuž, Druga svetovna vojna, Ljubljana 1961, str. 85. 27 Mario Roatta, general italijanske vojske, komandant II. armade na Sušaku. 28 Mario Robotti, general italijanske vojske, komandant XI. armadnega zbora v Ljubljani. 29 Emilio Grazioli, visoki komisar za Ljubljansko pokrajino. 30 Konspirativno ime za bazo vodstva narodnoosvobodilnega gibanja na Podlipoglavu. 31 Franc Roje, ki pa ni izdajal. 32 Glej dok. št. 20, op. 29. 33 Marija in Helena Leskošek, žena in h=i Franca Leskoška. 34 Zdravka Kocbek. 35 V boju z nemško okupatorsko vojsko pri Udenborštu dne 13. in 14. septembra 1942 je padel Janez Perko, njegovega brata Jožeta pa so ujeli.

158 8.) Pošlji nam današnji Stalinov govor36 =e ste kje posluša- li, mi nismo imeli nobene prilike. 9.) Naš tehnik37 boluje prav zelo na išiasu in reuma glej =e moreš dobiti kje kake mle=ne injekcije, ki bi mu jih lahko dajal tukajšnji živinozdravnik38, ko nimamo drugega. Mene tudi po=asi prijema reuma.

Sprejmi tovariške pozdrave

S. f. sv. n.

Luka

P. t. V=eraj ti je pisal Saša.40

36 Josip Visarionovi= Džugašvili Stalin. Gre za govor dne 6. novembra 1942 na sve=ani seji Moskovskega sovjeta, posve=en 25-obletnici Velike oktobrske socialisti=ne revolucije. Objavljen je v Slovenskem poro=evalcu, Posebna izdaja (ljubljanska), leto III. november 1942 pod naslovom Za enakopravnost, svobodo in samoodlo=bo narodov (ARS, Odd. II, sign.: AS 1887, Zbirka narodnoosvobodilnega tiska). Izšel je tudi kot letak (ARS, Odd. I, sign.: AS 1548, Zbirka letakov). 37 Pavle Zibelnik. 38 Lojze Gunde. 39 Tone Toman. 40 Josip Vidmar. Glej dok. št. 36.

159 ST. 40

PORO

7. XI. 42.

Dragi tovariš!

Zjutraj sem Ti poslal poro=ilo2 bat. Tomš. brig. Sedaj bi tudi jaz želel navodilo kaj z njo. Pivi bataljon, kije na Notranj- skem je poslal po patruljo z vprašanjem, kaj naj stori. Drugi je prišel sem, da se odpo=ije, tretji je pa itak še tu. Tu je tudi še štab ZDO in Miha3. Poleg tega pa stalno novi bolniki in ranjenci. Prvem bataljonu sem dal nekaj denarja in mu naro=il naj dobi stik z N. O. Tretjega bomo poslali z bolniki za njim. Drugi pa naj po=aka nekaj dni in se naj razvrsti tu. So pa vsi brez sredstev in jim sedaj mi pomagamo, kolikor vemo in znamo. Pere=e pa že postaja vprašanje prehrane. Akcij nobenih, a še tisto kar se poizkusi se izjalovi. Sino=i je šla mo=na patrulja =ez Ljubljanico] vrnila se je z 4 ranjenci, a eden je ostal tam mrtev. Belogardist4, ki so ga hoteli ujeti na domu živega je vrgel bombo izpod strehe in jih tako odgnal. Štab ZDO ki je v smislu zadnje naredbe že poslal navodila, svojim edinicam, je =akal tu, da dobi mogo=e še kakšna navodila, ker teh ni namerava jutri oditi: Prav tako odide tudi Miha, =eravno ni dobil nikakega odgovora. Zjutraj sem pisal tudi o Godini5, ki

1 Prepis, ki gaje napravil Edvard Kardelj v Ljubljani, je v ARS, Odd. I, sign.: AS 152Ì, Kardelj Edvard, šk. 5 in AS 1487, CK KPS, a.e. 1046. Objavljenje v Jesen 1942, dok. št. 97, str. 272-273. 2 Poro=ilo 1. bataljona Tomši=eve brigade dne 6. novembra 1942 je v ARS, Odd. I, sign.: AS 1521, Kardelj Edvard, šk. 6. 3 Ing. Lojze Roje=. 4 Jože Bezlaj po doma=e Bevkarjev. 5 Ferdo Godina. Glej dok. št. 37.

160 je prišel, da gre =ez mejo, a nocoj je bil ranjen, sicer ne težko a najbrže bo treba kakšen teden predno bo za na pot. Torej zopet samo nevesele vesti, a oprosti.

Tov. pozdrave

Ciril6

ST. 41

PORO

8. XI. 42.

Dragi Krištof!2

1.) Sporo=am ti, da sem danes sprejel pošto od 5. XI.3 Bil sem pri prijateljih4 in jim objasnil in pre=ital kar je bilo za njih. Potolažili so se, ko so videli vse težave ki so pri tebi. Zadovoljni so pa bili da imaš toliko materiala na razpolago za naše borce. V=asih postaja sudac5 malo siten pa se vedno potolaži. Drugega novega pri njih zaenkrat ni, želijo samo dokumente in obleko, kako je s tem so pa videli iz tvojega dopisa in so se udali. Priloženo ti pošiljam prepis

6 Jože Moškri=. 1 Izvirnik, napisan s =rnilom, je v ARS. Odd. I, sign.: AS 1521, Kar- delj Edvard, šk. 4. Objavljen je v Jesen 1942, dok. št. 99, str. 274-276. 2 Edvard Kardelj. 3 Glej dok. št. 31. 4 Misli na predstavnike ustanovnih skupin v Izvršnem odboru OF. 5 Josip Rus.

161 dopisa ki ga je poslal Janez6 in Ravnik7. Predloge sem ti pisal v=eraj8. 2.) Tehnika to je pošta je mne[n]ja, da ni dobro po tej liniji pošiljati toliko »Poro=evalca« ker se preve= obremeni z tem. Jaz tudi mislim, da ni dobro to linijo kije tako važna za nas preve= obremenjevati z literaturo naj bo samo za pošto. Za literaturo v ve=jem obsegu bo treba najti druga pota. Pisal sem že Juliju9 naj pošlje ven Miklavža10, da se o tem dogovorimo urgiraj še ti da bo poslal. Tehnika11 bi bila druga=e tu že v redu, dobro dela samo ji treba pošilja- ti pravo=asno materijal, da ne bo vse na kupu. 3.) Mi imamo kontakt s Cirilom12 in smo sprejeli vso njegovo pošto. Pisali smo mu tudi glede njegovega dela. Strinjava se [z] Angelom13 s tvojim pismom L.14 in Cirilu15. 4.) Borut16 in Nande17 sta prišla in sta že krepko na delu. Z Mihetom18 je pa tako ga nimamo kam dati in so krš=anski mnenja da naj po=aka do nadaljnega tam. 5.) Glede navodil M.19 in L. za denar se ve= ne spominjam to=- no kako je bilo mislim pa da sem rekel da denarja nimam in da se bom jaz obrnil na Lj[ubijano] in ga potem poslal. Pred mojim odhodom isti dan sem dal M. 50.000 lir. Tvoje stališ=e je popolnoma pravilno da gre denar samo preko nas.

6 Boris Kraigher. Glej poro=ilo sekretarja Centralnega komiteja KPS Borisa Kraigherja dne 9. oktobra 1942 sekretarju Centralnega komiteja KPS Francu Leskošku o razmerah v Gonarsu in položaju na Primorskem v Dokumenti, knj. 3. dok. št. 141, str. 351-358. 7 Vinko Hafner-Pavle Ravnik. Glej poro=ilo štaba I. grupe odredov dne 23. oktobra 1942 Edvardu Kardelju v Ljubljano v Jesen 1942. dok. št. 24, str. 94-95 in Zbornik NOV/VI, knj. 4, dok. št. 67, str. 195-196. 8 Glej dok. št. 39. 9 Milan Škerlavaj. 10 Mirko Zlatnar. 11 Misli na tehniko Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih =et v Gali=evi hiši na Hruševem, ki sojo Italijani sredi aprila 1943 odkrili in hišo zažgali. 12 Jože Moškri=. 13 Ivan Ma=ek. 14 Ludvik Smrekar. 15 Glej dok. št. 23. 16 Polde Ma=ek. 17 Ivan Kav=i=. 18 Dr. Marijan Brecelj, kije do decembra 1942 ostal na Krimu. 19 Marko-Karel Poljanšek.

162 6.) Glede stanovanja za nas je tvoje stališ=e pravilno mislim pa da bi bilo to dobro organizirati tudi pri Jožici20 in drugod za vsak slu=aj. 7.) Glede Gorenjske pa nam sporo=i =e si ti že kaj ukrenil glede vodstva na zadnje najine predloge, pošlji nam kopije do- pisov21 ki sijih poslal na G[orenjsko] ker druga=e ne vemo kako ukrepati. Tvoji predlogi so zelo široki in vsi kon=ajo »=e so še živi«. Strinjava se tudi s tvojim predlogom. Sporo- =i kaj si ti že v tem smislu ukrenil. 8.) Glede vazduha22 sem ti že v zadnjem, pismu sporo=al in sva z Angelom mnenja da se ne igraj s takim potovanjem in ne hodi po svetu, da se ti kaj ne zgodi. Piši naj pride Val- des23 sem, =etudi samo zato da ti da kar potrebuješ. Tudi Fišer24 bi mogo=e lažje prišel do tebe kakor pa ti do njega. 9.) Kar se pa ti=e pritožbe dolomitskega odreda si stvar pogo- dil je to =isto antipartijski stav. Uredil je to že Angelo in je stvar že [v] redu. Pismo smo sprejeli tudi mi. Ni tukaj zli duh samo Pezdir25, temve= sokol Pehar=ek26, kije =lan Partije in sem jaz nanj že opozoril na razgovorih Angela še v Jožici inje stri=ek27 zaropotal daje dober saj se mogo=e spominjaš. To=no kako je bilo te bo obvestil še Angelo. To sem ti sporo=il na hitro roko jutri dobiš bolj obširno tudi od Angela glede vojske, treba da dobro premisliva, sedaj greva spat ura je 4 zjutraj.

Sprejmi tovariške pozdrave

S. f. sv. n.

Lojze.28

20 Konspirativno ime za bazo vodstva narodnoosvobodilnega gibanja na Podlipoglavu. 21 Glej pismo Edvarda Kardelja dne 14. oktobra 1942 sekretarju Po- krajinskega komiteja KPS za Gorenjsko Lojzetu Kebetu v Dokumenti, knj. 3. dok. št. 148. str. 374-380. 22 Misli radiooddajno postajo. Glej op. 8 zgoraj. 23 Josip Kopini7. 24 Ivo Ribar-Lola. 25 Ludvik Pezdir - Roman Poto=nik. 26 Rado Peha=ek. 27 Verjetno Josip Rus. 28 Franc Leskošek.

163 ST. 42

PORO

8. XI. 42.

Draga Kriš.2 in P.3.

Danes sem prejel Vajino pošto, v kateri odgovarjata na mojo z dne 22. m. m.4 Ker sta med tem gotovo prejela še ostalo, ki Vama bo marsikaj pojasnila, tako o Bolkotu5, kot o polo- žaju na Dolenjskem, o nam in brigadi T. T. bom sedaj samo povedal, kaj smo danes ukrenili: z Dolenjske ni nobenih. Zato gre Miha6 jutri na pot nazaj. Bo pa nekaj =asa po=akal v Sti=- ni, da pride za njim lahko kak odgovor iz Ljubljane7. Tu osta- neta še dva kurirja, ki ju je poslal Hrast8, (prišla sta obenem z Miho) da se ju lahko poslužimo za direktno zvezo z njim. Ker naša tehnika ne funkcionira smo poslali material Stis- ki, da ga izdela tudi za nas. Ker je sama to želela upam, da bo to zmogla, seveda =e ni med tem kaj vmes prišlo. (Mi smo dali tisti rotor Ladotu9, a so ga pokvarili in sedaj =akajo na ne-

1 Prepis izvirnika je v ARS. Odd. I, sign.: AS 1521, Kardelj Edvard. šk. 5. Objavljen je v Jesen 1942, dok. št. 100, str. 276-277. 2 Krištof-Edvard Kardelj. 3 Peter-Boris Kidri=. 4 Pisma verjetno niso ohranjena. 5 Dr. Jože Brilej. 6 Ing. Lojze Rojee. 7 Gre za odgovor na pismi dne 4. in 5. novembra 1942. ki jih je pisal ing. Lojze Roje= Borisu Kidri=u v Ljubljano. Pismo z dne 4. novembra verjetno ni ohranjeno, pismo z dne 5. novembra 1942 je v Zborniku NOV/VI, knj. 4, dok. št. 79, str. 230-234. 8 Jaka Avši=. 9 Lado Majcen, sekretar Rajonskega komiteja KPS Barje.

164 ki del iz Ljubljane. Tehniko, ki je =ez Ljubljano10 pa še nismo mogli spraviti sera). Pri11 bat. ••, ki se nahaja na Notr. je iskal navodila in prosil za sredstvo. Odgovorili smo mu, naj se javi NO in tudi preko njega iš=e direktive. Poslali pa smo danes za njim še tretji bataljon, ki je najšibkejši in ima polovico maroderjev z vsemi bolniki. Drugega pa smo zadržali tu. Dal sem vsakemu bataljonu 2000 lir in 2000 še posebej za bolnike, ki sem jih izro=il Mici Si.12 Ker naša pošta za Juga13 odide šele jutri, bi morda vidva odlo=ila kaj naj brigada stori. Samo bojim se, =e bo Jug druga=e ukrenil, da ne bo potem zmešnjav. Naro=il sem pa tudi naj se takoj javijo na svoji javki, ker verjetno jih bo tam =akal preostali štab. Kar se pa ti=e akcij (bojim se to besedo zapisati, ker me boli srce, ko jo =ujem) bom pa odkrito povedal da L.14 za to stvar ni. Sedaj vidim, da sem grešil, ko nisem tega takoj od za=etka odlo=no povedal. Nisem pa tega storil zato, ker bi mogel kdo smatrati to za osebno antipatijo, ker sem že tedaj, ko je bil še na Polici toliko =asa napadal M.15 in L.16, da sta ga odpoklicala. Na žalost njegov naslednik ni bil ni= boljši. Ker paje tu tov. Kajtimir17, smo se danes dogovorili o skupni akciji proti P[olici], ki naj bi jo vodil on. Ker se pa on boji preve= oslabeti svoj sektor in tudi nima smisla, da bi vla=il gori moro18, automatskega orožja nima, zato bo prišla samo mo=na =eta.

10 Verjetno misli Ljubljanico. 1 ' Pomota, biti mora: Prvi bataljon Tomši=eve brigade. 12 Mica Slander Marinko. Konspirativno ime za Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih =et. Ludvik Smrekar. Verjetno Ivan Ma=ek-Matija. Verjetno Luka-Franc Leskošek. Albert Jakopi=, komandant Zapadnodolenjskega odreda. Pomota, biti mora: moštvo.

165 katerih se je našlo okoli 60. Sedaj je treba tole le še z uspehom uporabiti, pa bi bil že efekt.

Smrt fašizmu - svobodo narodu!

Ciril19

Prilagam pismo M. Si. in prosi, da bi kdo to prepisal na dopisnico in odposlal.

ST. 43

PISMO

Dragi Luka!2 - 10. XI. 1942

Pošiljam Ti dokumente. Danes sem dobil Tvojo in M.3 po- što4, toda premalo imam =asa, da bi odgovoril. Medtem ste menda že dobili mojo in P.5 pošto6 ter odgovore na vaša vpra- šanja. Jutri bom podrobneje poro=al. Toliko imam dela /sestanki!/, da ne pridem že tri dni do tega, da bi vam obširneje poro=al. Položaj je precej resen in cela vrsta novih nalog nas =aka. Glavno je sedaj: preidite takoj v =im intenzivnejšo akcijo! Italijani danes že ves dan vozijo trupe v Italijo. Zajemlje jih panika, ki jo je treba izkoristiti, kajti amerikanska stvar7

18 Jože Moškri=. 1 Izvirnik je v ARS. Odd. I, sign.: AS 1487. CK KPS, a.e. 926. Objav- ljenje v Jesen 1942. dok. št. 103, str. 281-282. 2 Franc Leskošek. 3 Matija-Ivan Ma=ek. 4 Glej dok. št. 41 in poro=ilo dne 9. novembra 1942 v ARS. Odd. I. sign.: AS 1521, Kardelj Edvard, št. 5. 5 Peter-Boris Kidri=. 6 Glej dok. št. 31. 7 Misli na izkrcanje anglo-ameriške vojske v francoski severni Afriki v Maroku in Alžiru dne 8. novembra 1942.

166 najbrže ne bo dolgo trajala. Potem bo pa spet pavza - najbrže do spomladi. Zato je treba zdaj kovati, dokler je železo vro=e. Zidajte!!! Imamo v perspektivi sedaj še -Nemce! Javil se mije mali Janez8, ki se trenutno nahaja v 1. bat. N[otranjskega] 0[dreda] skupaj z Vitezom9. Sem proti, da bi šel na Primorsko, oziroma, da bi tam ostal. Ga preve= tu potrebujemo. Po mojem: ali v Ljub. kjer manjka krvavo dobrega =loveka, ali pa da nadaljuje posel, ki gaje imel, predno je padel10. Za R. in A." še vedno ne vemo ve=, kakor dajo po vsej priliki še vedno drže belogardisti. Legitim[acija], ki jo pošiljamo, ni preve= zanesljiva. Sem Ti že zadnji= pisal. Toda druge ni. To je sedaj vse. Ne kaži je prijateljem12, dokler še njim ne pošljem. Andr.13 fotografije nimamo. Daj ga tam fotografirati. Zdi se mi pa, da on ima fotografije. Naj pošlje. Tudi Angelo14. Ve= jutri. P[eter] bo govoril s teboj ta teden. Jan[ezu] sem pisal naj gre k Jugu15. Pošljite ponj. Danes sem dobil pošto od Cirila16, daje padel -

L. P.20 za Matijo! Ne velja za v Ljubljano! Samo za zunaj!21

8 Boris Kraigher. 9 Franc Ravbar. 10 Boris Kraigherje bil pred aretacijo in internacijo v koncentracijsko taboriš=e Gonars v maju 1942 organizacijski sekretar Centralnega komiteja KPS. 11 Rija-Marija in Alenka-Helena Leskošek. 12 Misli zastopnike ustanovnih skupin v Izvršnem odboru OF. 13 Andrej-Josip Rus. 14 Ivan Ma=ek. 15 Konspirativno ime za Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih =et. ls Jože Moškri=. 17 Janez Hlebš. Padel 4. novembra 1942 na Polževem. 18 Lado Babic. 19 Edvard Kardelj. 20 Lasciapassare - italijansko: potno dovoljenje. 21 Pripisano s =rnilom.

167 ST. 44

KOMUNIKE IZVRŠNEGA ODBORA OF DNE 10. NOVEMBRA 1942 O PETEM ZASEDANJU VRHOVNEGA PLENUMA OF V LJUBLJANI1

SLOVENSKA NARODNA ENOTNOST UTRJENA! NOV POLET OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA! (Komunike Izvršnega odbora OF.)

Ob za=etku novembra 19422 seje vršila seja Slovenskega Narodnega Osvobodilnega Odbora (Vrhovnega plenuma Osvo- bodilne fronte slovenskega naroda). Plenum OF je pretresal temeljna vprašanja slovenskega narodnega osvobodilnega gibanja in izrazil popolno soglasnost ter borbeno enotnost vseh skupin, ki sodelujejo v Osvobodilni fronti. Novemberski plenum OF je najzgovornejši dokaz, da je slovenska narodna enotnost utrjena kljub nezaslišani izdaji belogardisti=nih Kajnov in Iškarijotov ter da se je pri=el nov polet Osvobodilne fronte slov. naroda. Novemberski plenum OF je ponoven živ demanti okupatorskih in belogardisti=nih prozorno lažnjivih trditev, da je OF zgolj komunisti=na tvorba. Dejstvo, da so ostale v Osvobodilni fronti združene vse skupine, ki so v teku poldrugoletnega osvobodilnega boja vstopile vanjo, kakor tudi dejstvo, da so se prav v =asu najhujše okupatorske in belogardisti=ne gonje pri- družile Osvobodilni fronti nove skupine, neizpodbitno pri=a, da OF ni niti samo tvorba KPS niti zgolj združba treh ali štirih ustanovnih skupin, temve= da je OF vse narodno osvobodilno gibanje, v katerem so strnjene slovenske narodne množice in vse zares patrioti=ne slovenske skupine od vernih katoli=anov do nacionalistov ter komunistov.

1 Komunikeje objavil Slovenski poro=evalec, posebna izdaja, november 1942 (ARS. Odd. II, sign.: AS 1887, Zbirka narodnoosvobodilnega tiska). Objavljenje v Jesen 1942, dok. št. 104. str. 283-284. Osnutek komunikeja sta sestavila Edvard Kardelj in Boris Kidri= v Ljubljani in ga 7. novembra 1942 poslala Izvršnemu odboru OF v Dolomite. Taje o njem razpravljal na seji 10. novembra in jima ga naslednji dan vrnil. 2 Peto zasedanje Vrhovnega plenuma OF je bilo 6. novembra 1942 v Ljubljani.

168 Novemberski plenum OF je izraz zrele in nezlomljive volje vseh zavednih Slovencev ter Jugoslovanov, da ho=ejo utrditi v teh usodnih in odlo=ilnih =asih slovensko narodno enotnost za vsako ceno, da s studom obsojajo belogardisti=ne organiza- torje državljanske vojne in da so v interesu slovenskega naroda, njegove enotnosti in njegove bodo=nosti trdno odlo=eni, izdajalske pomo=nike okupatorjev ter kajnovske belogardisti=- ne bratomorilce do kraja zatreti in uni=iti. Hkrati je novemberski plenum OF živa manifestacija, da se bosta slovenski narod in njegova neuni=ljiva OF neuklonlji- vo borila do kon=nega zloma Hitlerjeve Nem=ije in Mussolinije- ve Italije ramo ob rami s Sovjetsko Zvezo, Veliko Britanijo in Ameriko ter da bosta z vsemi svojimi silami podprla sleherno akcijo svojih velikih zaveznikov, ki bo rušila mo= in trdnost fašisti=nih okupatorjev. V borbo za združitev in osvoboditev slovenskega naroda za Združeno in Svobodno Slovenijo! V borbo za osvoboditev vseh južnoslovanskih narodov, za svobodno in demokrati=no Jugoslavijo! V borbo za skupno in skorajšnjo zmago zavezniškega tabora Sovjetske Zveze, Velike Britanije, Amerike in vseh svobodoljubnih narodov. Položaj, 10. novembra 1942.

Izvršni odbor Osvobodilne fronte slovenskega naroda.

169 ST. 45

ZAHVALA GLAVNEGA POVELJSTVA SLOVENSKIH PARTIZANSKIH

SLOVENSKEMU NARODNEMU OSVOBODILNEMU ODBORU. (Vrhovnemu plenumu Osvobodilne fronte Slov. naroda.)

V imenu Slovenske narodne osvobodilne partizanske vojske, kije sestavni del enotne Narodno - osvobodilne partizanske in prostovoljske vojske Jugoslavije, se Glavno poveljstvo, zvesto veliki stvari slovenske narodne enotnosti, osvoboditve in združitve zahvaljuje svojemu politi=nemu vodstvu Sloven- skemu Narodnemu Osvobodilnemu Odboru (Vrhovnemu plenumu OF) za zaupanje, ki ga je slovenskim partizanskim =e- tam in njihovemu poveljstvu izrazila novemberska plenarna seja SNOO. Obljubljamo, da s svojo pravi=no borbo ne bomo odnehali, dokler ne bo naše orožje uni=ilo na slovenski zemlji poslednjega okupatorja in poslednjega organizatorja ter podpihovalca bratomorilske državljanske vojne. Obljubljamo, da bomo s svojim orožjem in s svojo krvjo po vseh svojih mo=eh podprli akcijo velikih zavezniških armad Sovjetske zveze. Velike Britanije in Amerike.

1 Zahvalo je objavil Slovenski poro=evalec, posebna izdaja, november 1942 (ARS, Odd. II, sign.: AS 1887, Zbirka narodnoosvobodilnega tiska). Objavljena je v Jesen 1942, dok. št. 105, str. 284-285. Osnutek je sestavil Boris Kidri= v Ljubljani. Edvard Kardelj gaje dne 7. novembra 1942 poslal komandantu Glavnega poveljstva SP< in Izvršnemu odboru OF v Dolomite. Dne 11. novembra 1942 gaje Franc Leskošek vrnil Ed- vardu Kardelju v Ljubljano. 2 Boris Kidri=.

170 liri naših padlih je že izpri=ala vdanost partizanske vojske slovenskemu narodu in njegovi Osvobodilni fronti.

Smrt fašizmu - svobodo narodu! Na položaju 10. novembra 1942.

Za Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih =et:

Politkomisar: Komandant: Peter Kalan2, 1. r. Jenej Posavec3, 1. r.

ST. 46

PISMO

Dragi Luka!2 (v posebni kuverti)3

Pošiljam Ti 3 stvari: 1. Posebna številka SP4, ki jo takoj daj v tisk 2. Resolucija ODE5, ki jo tudi daj v tisk 3. Stalinov6 govor, ki ga preberite in takoj daj v tisk.

3 Ivan Ma=ek. 1 Izvirnik je v ARS. Odd. I, sign.: AS 1487. CK KPS. a.e. 927. Objav- ljen je v Jesen 1942. dok. št. 106. str. 285-286. 2 Franc Leskošek. 3 Pripisano s =rnilom. 4 Slovenski poro=evalec. Posebna izdaja, november 1942 (ARS. Odd. II, sign.: AS 1887. Zbirka narodnoosvobodilnega tiska). 5 Resolucija konference Delavske enotnosti, ki je bila 7. novembra 1942 v Ljubljani, je bila objavljena skupaj s tezami konference in =lankom Edvarda Kardelja »Enotnost slovenskega delavstva» v glasilu Delavska enotnost, leto I. 20. november 1942, št. 1, str. 17-18. (ARS. Odd I. sign.: AS 1547. Zbirka revij, brošur in =asopisov). Predlog tez za razpravo glej Dokumenti, knj. 4. dok. št. 24, str. 18-21. 6 Josip Visarionovi= Džugašvili Stalin. Glej dok. št. 39, op. 36.

171 Prvi dve stvari na ciklostil, Stalina po možnosti v tiskarno. Ali si dobil 200.000 in Tvoje dokumente? /100.000 po po- šti, 100.000 po Gregorju7/. Sedaj se nabavljajo za vas stvari in boste po=asi dobili vsi. Pošlji fotografije za: Andreja8, Matijo3, Gašperja10, ker Julij11 nima fotografij. Za ostale pridejo dokumenti te dni. Prihodnji= ve=. Novega posebnega ni=. Od 15. dalje fašisti in kvestura v Ljubljani odidejo12 in vso oblast prevzame vojska. Torej - vojna cena! Posledica Afrike13. Iz Lj. so fašisti že šli. Zdaj so Alpini14.

Prisr=ne pozdrave vsem!

Krištof15

Danes je k vam krenil Peter16. Upam, da ste že skupaj!

7 Janek Šubic. 8 Josip Rus. 9 Ivan Ma=ek. 10 Tone Fajfar. 11 Milan Škerlavaj. 12 Vest ni bila to=na. 13 Misli izkrcanje anglo-ameriške vojske v Maroku in Alžiru dne 8. novembra 1942. 14 Sredi italijanske ofenzive je divizija Granatieri di Sardegna dne 16. septembra 1942 odšla v Italijo. V Ljubljano je prišel štab divizije Cacciatori delle Alpi, ki je junija 1942 prišla v Ljubljansko pokrajino iz Hercegovine. 15 Edvard Kardelj. ls Boris Kidri=. Iz Ljubljane je odšel v Dolomite 11. novembra 1942.

172 ST. 47

PORO

11. XI. 42.

Dragi Kr.!2

Potrjujem sprejem tvojih dopisov3. Petrovo4 pismo5 in ostalega materiala6. Bil sem sino= pri prijateljih7, ker smo prediskutirali ves material. Daje plenum tako dobro izpadel so bili zelo navdušeni in zadovoljni. Spotaknil se je Andrej8 zopet pri nekaterih besedah v komunikeju. Za besedo Utrjena v naslovu Komunikeja smo di- skutirali skoraj eno uro. Andrej predlaga namesto utrjena neomajna, druga=e se s komunikejom strinjajo vsi. Ni se strinjal Andrej v pismu gl. štaba Vrh plenumu z besede zahvaljuje za zaupanje. Mnenja je da bi morali biti še veseli zaupanja. No potem so se mu pa vsi smejali potem je pa popustil. Poši-

1 Izvirnik, napisan s =rnilom, je v ARS. Odd. I. sign.: AS 1521, Kar- delj Edvard, šk. 4. Objavljenje v Jesen 1942, dok. št. 107, str. 286- 287. 2 Krištof-Edvard Kardelj. 3 Glej poro=ili Edvarda Kardelja dne 29. oktobra 1942 sekretarju Centralnega komiteja KPS Francu Leskošku v Dolomite v Dokumenti, knj. 3, dok. št. 175 in 176, str. 434-437 in poro=ilo Edvarda Kardelja dne 5. novembra 1942 sekretarju Centralnega komiteja KPS Francu Le- skošku in komandantu Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih =et Ivanu Ma=ku, dok. št. 31. 4 Boris Kidri=. 5 Glej pismo politi=nega komisarja Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih =et Borisa Kidri=a dne 3Ì. oktobra 1942 komandantu Glav- nega poveljstva slovenskih partizanskih =et Ivanu Ma=ku in sekretarju Centralnega komiteja KPS Francu Leskošku v Dokumenti, knj. 3, dok. št. 182, str. 446-447. 6 Gre za gradivo o petem zasedanju Vrhovnega plenuma OF dne 6. novembra 1942. Glej dok. št. 32, 33 in 34. 7 Misli na zastopnike ustanovnih skupin v Izvršnem odboru OF. 8 Josip Rus.

173 ljamo ti vse skupaj nazaj razen Petrovega pisma. Silvo9 se je javil prišel je na cilj. Njegovo poro=ilo in predloge10 ti je poslal sino=i Angelo11. Druga=e tukaj ni kaj posebno novega. Italjani pozivajo kmete v belo gardo a ti se ne odzivajo. Pred 2 dnevi je prišlo 2 kamijona Italjanov na naš sektor. Na nekem kme=- kem vozu se je vozil partizan s proviantom brez puške ki je za pomo=nika pri prijateljih. Ko je zagledal kamjone je sko=il z voza in pustil ruksak na vozu in bežal po travniku. Italjani so se smejali in prepirali in niso streljali za njim. Pregledali so pa nahrbtnik s proviantom ki je bil na vozu in niso ni=e- sar vzeli. V dolini niso izvajali nobenih represalij. Naložili so nekaj dia' in se odpeljali. Na vse svetnike je Albinova12 patrola nesla vence na pokopališ=e in je padla v bega zasedo 1 naš dober terenski delavec je bil mrtev. Letakov C. K.13 smo tiskali 15.000 tudi smo poslali na Gorenjsko in Štajersko. Ravno sedaj sem zopet sprejel ve= »poro=evalcev« po poštni liniji, ne dajte to linijo toliko obremenjevati.

Sprejmi tovariške pozdrave

S. f. s. n.

Lojze14

9 Viktor Stopar. 10 Poro=ilo Viktorja Stoparja iz za=etka novembra 1942 komandantu Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih =et Ivanu Ma=ku o vojaš- kem položaju na Gorenjskem. Objavljeno je v Jesen 1942. dok. št. 102, str. 279-281. 11 Ivan Ma=ek. 12 Albin Grajzer, komandant zaš=itne patrulje Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih =et. 13 Glej dok. št. 38. 14 Franc Leskošek.

174 ST. 48

PORO

11. XI. 42.

Dragi tovariš!

Pri nas gre še vedno po starem. Vse »akcije« gredo le za preskrbo hrane. Toda, da ne boš mislil, rezervne, ne, je komaj za sproti. Bega pa utrjujejo svoje pozicije. Sedaj so se utrdili v in okrog cerkve Sv. Urha. Ker so naši zadnji= zažgali žup- niš=e in gospodarska poslopja, gradijo sedaj barako. Zgradili so bunkerje in nastavili mitraljeze v zvonik, tedaj so seveda zopet nedosegljivi in naši komandantje si umivajo roke. Ker tudi sam vem, da je težko pregnati sovražnika iz utrjenega položaja, bi se jih pa= moralo poiskati podnevi, ko pridejo iz svojih brlogov in se sprehajajo po vaseh. Zato že 14 dni ner- gam in moledujem, da bi se podnevi postavljale zasede, ampak, ne gre. Ljudi ni, so bolni, morajo za hrano, morajo v patrole in straže, zato se bega pri belem dnevu sprehajajo, koder jih volja. Tu je sedaj 2. bat. T[omši=eve] br. ima nekaj =ez 80 ljudi tudi tu je nevem koliko zopet bolnih. Komandant je Martinov2. Obljubil je da bo poizkusil omajati Polico3.

1 Prepis izvirnika je v ARS. Odd. I, sign.: AS 1521. Kardelj Edvard. šk. 5 in AS 1487, CK KPS. a. e. 1048. Objavljenje v Jesen 1942, dok. št. 108. str. 287-288. 2 Martin Kos, komandant 2. bataljona Tomši=eve brigade. 3 Na Polici sta bili belogardisti=na in italijanska posadka. 4 Albert Jakopi=, komandant Zapadnodolenjskega odreda.

175 tere so neusmiljeno pretepali. Ko so se vra=ali jih je naša =eta napadla. Nekaj jih je padlo (menda 5) drugi so se razbežali po hišah iz katerih so streljali. Ko paje prišel kamion Italijanov so se naši umaknili. Ženske so pa seveda ušle. Bega so v=eraj mobilizirali vse kar imajo oboroženih. Iz papirnice so morali sredi dneva zapustiti delo in se javiti na razpolago. Kaj bodo sedaj podvzeli bomo videli. Kakšno število so spravili skupaj ne vem. Veliko se jih je javilo bolnih in jih je seveda zdravnik sprejel v stalež bolnikov. Prebivalstvo ob=ine Dol že pol leta ni dobilo živilskih kart. Ta mesec pa sta jih dobili vasi Bizovik in Dobrunje, ker sta se oborožili: vso pošiljko za vas Dobrunje smo mi zaplenili. Komisijo, kije prišla naslednji danje vodil neki oficir, kije pa na vprašanje, =e so po teh bližnjih gozdovih partizani, dobil pozitiven odgovor, takoj odkuril in pustil komisijo samo. Zani- malo gaje, =e so tu tudi Hrvatje. Na nemški meji je zadnje dni za opaziti nekaj oja=enja. Patrole so zelo pogoste, tako, da se ne da ve= pobirati min. In tudi prehod je za enkrat nemogo=. Z Dolenjske ni nobenih poro=il tako, da se mi zdi zelo =udno. Miha5 je odšel da kontrolira zveze in se bo =ez nekaj dni vrnil. Z menoj je po starem. Zaenkrat še rinem, a kako dolgo bom, ne vem.

Smrt fašizmu-svobodo narodu!

Ciril6

Ing. Lojze Roje=. Jože Moškri=.

176 ST. 49

PORO

CK KPS sredi novembra. Za Krištofa!2

Dragi sodrugi!

PK na Sp[odnjem] Št[ajerskem] mi je dal naro=ilo, da po možnosti potom svojih privatnih zvez najdem stik z vami, ki je že nekaj mesecev izgubljen. Pred dnevi sem poslal enako poro=ilo preko Litije.

1 Prepis poro=ila in spremno pismo, napisana s =rnilom, sta v ARS. Odd. I. sign.: AS 1521. Kardelj Edvard, šk. 4. Objavljen je v Jesen 1942. dok. št. 110, str. 295-296. Poro=ilo (izvirnik ni ohranjen) je prejel sekretar Poverjeništva Centralnega komiteja KPS za Ljubljano Vladimir Krivic, ga prepisal in prepis poslal skupno s spremnim pismom Edvardu Kar- delju. 2 Edvard Kardelj.

177 Pri teh so padli tudi trije naši ilegalci (Lacko3, Roza4 in Pol- de5), ki se pa vsi dobro držijo. S tem bi bilo spremenjeno tudi naše prvotno poro=ilo glede Lacka.

Sf - sn!

Za PK na Sp. Št. Johan9

Dobil sem to poro=ilo preko Rudnika - in preko Karla (Ja- ka)10. Pisava je skoraj gotovo Andrejeva11.

3 Jože Lacko, =lan Okrožnega komiteja KPS Ptuj. Sredi avgusta 1942 gaje nemški okupator zajel. Po mu=enju je dne 18. avgusta 1942 umrl v ptujskih zaporih. Narodni heroj. 4 Ton=ka

178 V=eraj mi je pravila Poldka12, da je bila preiskava na njenem stanovanju in da so iskali »škrnicelj« = to poro=ilo - moram natan=neje poizvedeti za pot, kije izgleda, provaljena. Še to: Po razgovoru z Vlasto13 o Luki14 (VOS) izgleda, da je ta =lovek v najboljšem slu=aju nesolidna firma. Ne gre pa stvar raz=iš=evati tako, da se enostavno pomisleke, ki jih kdo ima, pove - preden se stvar raziš=e - osumljenemu, kakor so to storili v tem slu=aju pri VOSu. Vlasta je s tem upravi=eno nezadovoljna. Posel, ki ga Luka opravlja paje toliko važen, da je treba stvar vzeti bolj resno v pretres. Dve stvari sta, ki jih treba raz=istiti.

Sf - SN!

Pozdrav Justin15

ST. 50

PORO

Dragi KrištoP!

1.) Prilagam Ivanovo3 poro=ilo. Pod 5.) se ti=e 1. p.4 Mi smo nameravali dobiti na leg[alnega] =loveka in bi potem malo preuredili. Sedaj se pa sam odlo=i in mi sporo=i.

2 Leopoldina Kos. 3 Mira Tomši=. 4 Jože Šiška. 5 Vladimir Krivic. Izvirnik, napisan s =rnilom, je v ARS. Odd. I, sign.: AS 1521, Kardelj Edvard, šk. 4. Objavljen je v Jesen 1942. dok. št. 114, str. 304-305. 2 Edvard Kardelj. 3 Ivo Svetina. Poro=ilo ni priloženo. 4 Misli Lasciapassare - potno dovoljenje.

179 2.) Poro=ilo 395, ki ima zveze z šefom generalštaba Gal- loni6 (sostanovalec). 3.) Bega je precej zbegana. Razni srednji funkcionarji so obupani (Železnik v Vzajemni7: »Kaj bo z njim, da ga bodo ubili«. Izgleda, da se odpravlja v Italijo). Vodstvo se še vedno na debelo sestaja. Sicer se pa njihova aktivnost izživlja na odbi- ranju svojih pristašev, ki so v Gonarsu in pridejo v poštev za povratek sem. Zanimiva je izjava Marjana Poznika, duhovna, ki izgleda, daje pribežal iz Starega trga pri Rak., ki jo je dal v zvezi z angl. operacijami v Afriki, da namre= ne mislimo, da so Amerikanci tako neumni, da se bodo šli tol=i za Angl., sploh pa kar je tistih par Amerik., ki so se sploh že naložili na barke in odjadrali nazaj. Ta invazija bega nikakor ne gre v ra=un. - Mihe so pa prestrašeni pred Italj. Strniša8 se je že zabunkal, da ga ne moreta dobiti niti Kirovi=9, niti Pia10, ki sta njegova tesna sodelovca. - K bega še to, da so Italj. baje svetovali Rozmanu11, Žebotu12 in Casarju13, da se umaknejo v Italijo.

5 Dr. Dušan Lavri=. 6 Anibale Gallo, polkovnik italijanske kraljeve vojske, na=elnik štaba XI. armadnega zbora. 7 Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani. Ignacij Železnik, uslužbenec. 8 Marjan Sterniša (1912-1943), jugoslovanski žandarmerijski poro=nik. Bil je =etniški obveš=evalec v Ljubljani, od aprila 1943 pri =etnikih Karla Novaka. Ujetje bil oktobra 1943 v Gr=aricah in od izrednega vojaškega sodiš=a Glavnega štaba NOV in POS 11. oktobra 1943 obsojen na smrt in usmr=en v Mozlju. 9 Miha Kregar. 10 Anton Vre=ar. 11 Dr. Gregorij Rozman (1883-1959). duhovnik, od 1930 ljubljanski škof. 12 Dr. Ciril Žebot (1914-1989), pravnik, slovenski gospodarstvenik, pristaš Akademskega kluba Straža, nasprotnik narodnoosvobodilnega gibanja. Pred koncem vojne je zbežal v tujino. 13 Franc Casar Ferko je bil eden vodilnih =lanov Akademskega kluba Straže. Sodeloval je pri belogardisti=nih boži=nih racijah decembra 1942 v Ljubljani. Ob kapitulaciji Italije je pripeljal na grad Turjak skupino stražarjev. Ko je hotel prenesti zaupna sporo=ila s Turjaka v Ljubljano, so ga na Škofljici ujeli 12. 9. 1943 in na poskusu bega ranili =lani tam- kajšnje Narodne zaš=ite. Umrl je med prevozom k zdravniku.

180 4.) Dihur14 je 10. tm. izjavil, da bo konec v 4 mesecih. OF in beli se pripravljajo na klanje. V Lj. da so rde=i (kom.) mo=ni, široko maso OF, so pa It. odpeljali; kom. so ostali ne- dotaknjeni. Ob prevratu bo 2 dni bolj težko v Lj. potem bodo pa prišli beli z dežele, in bo spet hudo. Med belimi in Miha na deželi je velika tekma za mesta. Ta nesoglasja so težka in so pred dnevi Echrlihovci15 ubili Miha oficirja Lesjaka16, kar ho=e- jo zatušati. Na terenu da Mihe obvladajo Gorjance, Echrlihov- ci pa Ljublj. okolico. Škoda, da ni OF z Echrl. in vso konzulto pomedla, dokler je bil =as! Bila bi enostavnejša situacija. Na koncu bomo pa menda le nekoliko socijalizirali. Prosim, =e vrneš priložene stvari.

12. 11. Tovariški pozdrav

Ana17

Tomaž Skala18 menda iz Dolomitov, nas ponovno vprašuje za Apiha19, =e je res bil =lan p[artije] pa kasneje izklju=en.

14 Dr.

181 ST. 51

PISMO ZAUPNIKA CENTRALNEGA KOMITEJA KPS JOŽETA MOŠKRI

Dragi tovariš!

Danes je prišlo precej pošte z Dolenjske. So razna poro=i- la, ki jih pa nisem mogel prebrati, ker je patrulja za Juga2 že =akala in sem jo takoj oddal. Tudi od druge grupe je prišlo poro=ilo, da so vsi sre=no prišli tja3. Tudi to poro=ilo sem poslal Jugu. Poslali so pa nam tudi 11 bolnikov! Nekaj težjih bomo morali obdržati, ker ne morejo naprej, druge bomo pa poslali na N[otranjsko]. Kaj bodo tam z njimi, jaz ne vem, ali vseh ne moremo držati. Sami jih imamo =ez 20, Tomši=ev bataljon4 pa tudi skoraj toliko. Bolko5 piše, da je ozdravel in prišel na svoje mesto. Prilagam Ti tudi pismo6 za Nikolaja7, ki Te bo bržkone za- nimalo pa ga Ti oddaj naprej. Druga=e ni= posebnega. Danes imamo mir. V=eraj se je naša patrola spopadla z bega, ki so imeli 4 mrtve in baje 6 ranjenih.

1 Izvirnik, napisan s =rnilom, je v ARS. Odd. I. sign.: AS 1521, Kar- delj Edvard, šk. 5. Objavljen je v Jesen 1942, dok. št. 115, str. 306. 2 Konspirativno ime za Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih =et. 3 Misli prihod II. grupe odredov na Štajersko. Glej poro=ili II. grupe odredov dne 27. oktobra 1942 Glavnemu poveljstvu slovenskih partizanskih =et in =lana Pokrajinskega komiteja KPS za severno Slovenijo dr. Dušana Kraigherja dne 27. oktobra 1942 Centralnemu komiteju KPS o položaju na Štajerskem v Dokumenti, knj. 3, dok. št. 168 in 169, str. 415-421. 4 Misli 2. bataljon Tomši=eve brigade. 5 Dr. Jože Brile). 6 Pismo dr. Jožeta Brileja dne 12. novembra 1942 je v ARS, Odd. I. sign.: AS 1521, Kardelj Edvard, šk. 5. 7 Jože Zemljak.

182 Prilagam tudi Bolkotovo pismo name in prosim =e morete kaj poizvedeti o ženi8.

Smrt fašizmu - svoboda narodu9

ST. 52

PISMO SEKRETARJA POKRAJINSKEGA KOMITEJA KPS ZA SEVERNO SLOVENIJO DR. DUŠANA KRAIGHERJA DNE 13. NOVEMBRA 1942

13. XI. 42. Krištof2 ali Peter3,

Dragi!

1. O vojaških stvareh bo poro=al tov. Tomaž4, kolikor bo utegnil v pi=lem =asu. 2. Dobil sem zvezo z Galom5 odgovornim v revirjih in Lojz- ko6. V teh krajih besni strašna provala. V samih Trbovljah

8 Marta Brile). Italijanske okupacijske oblasti sojo avgusta 1942 internirale v Italijo, v koncentracijsko taboriš=e Treviso. Od tam so jo pripeljali pred italijansko Vojaško vojno sodiš=e v Ljubljani in jo junija 1943 obsodili na dvanajst let zapora. 9 Pismo ni podpisano. Pisal gaje Jože Moškri=. 1 Izvirnik je v ARS. Odd. I. sign.: AS 1487. CK KPS, a.e. 2086. Objav- ljenje v Jesen 1942. dok. št. 117, str. 308-311. Del dokumenta ni ve= =itljiv. Besedilo je dopolnjeno po prepisu narejenem pred laminiranjem dokumenta. Dopolnitve so v oglatih oklepajih. 2 Edvard Kardelj. 3 Boris Kidri=. 4 Dušan Kveder. 5 Fric Kerši=, rudar, sekretar Okrožnega komiteja KPS za Revirje. Ra- njenega je ujel nemški okupator v Zagorju. Po mu=enju je umrl dne 21. decembra 1942. Proglašenje bil za narodnega heroja. 6 Vera Slander.

183 okoli 90 ljudi. Polde Knez hodi osebno z Gestapom aretirati. Posledice seveda katastrofalne. Tudi osebno znanstvo ni ve= dovolj. Povsod odženejo od hiše, tudi Frica in Lojzko, =eš, =e te dobe, boš pa vse izdal. Nekaj malega ljudi seje rešilo v partizane, drugi enostavno =akajo in no=ejo nikamor. V Hrastniškem rajonu še dela en aktivist7, ki se pa lahko drži le v par vaseh. Tam skušamo upostaviti malo revirsko tehniko. Lojzka dela trenutno v Moravškem okrožju, ker v Re- virjih sploh ne more blizu. 3. V Moravškem okrožju delajo Urban (Vil=)8, Jamski9, Me- tod10 in zdaj za mladino Lojzka. Tu doslej ni bilo ve=jih provai vendar se terenski zelo mnogo drže pri partizanih in hodijo odtod po terenu. Zvez je nekaj, pa ne veliko. Najnujnejše zveze so z Litijo. Tehnike bomo skušali nekaj upostaviti. Prebivals- tvo v glavnem vse za partizane, vendar zavednost bolj instink- tivna. O OF vedo malo; so pa= za nas kot »jugoslovansko« ali »slovensko« vojsko. Obnašajo se približno tako kot Dolenjci in Notranjci lansko jesen. V zadnjih dneh ko se nekaj sliši o ame- riških zasedbah v francoski Afriki, se barometer dviga. Pone- kod n.pr. na Savi se pojavljajo vplivi bele[garde] iz Ljubljane. Prav v zadnjem =asu mobilizirajo ponekod (n.pr. Litiji) v neki, Wehrmannschaft, ki ga doslej na »Koroškem« ni bilo. Ljudje »bi šli raje v partizane«, vendar ne gredo. Imajo že puš- ke, ne pa municije. Silne težave nam delajo tu ranjenci in bolniki. Nabirajo se tu v bližini meje. 4. Na Dobrovljah sem iskal stik s Strganem (V. Potnik)11, ki je po padcu Kmeta12 prevzel odgovornost v Savinjski dolini. Položaj je približno tak kot v Revirjih, vendar se terenski nekako drže bolj po partizansko. Prav tako kot partizani, so tudi oni prisiljeni delati ekonomske akcije, rekvizacije - S Str- garjem žal nisem dobil stika, ker smo bili prej pregnani z Do-

7 Lojze Ribi=, sekretar Rajonskega komiteja KPS Hrastnik. 8 Vili Vresk, gradbeni delavec iz Trbovelj, od leta 1938 =lan Okrožne- ga komiteja KPS Revirji, junija 1941 je bil =lan trboveljske partizanske skupine, pozneje delal kot politi=ni delavec v Okrožnem komiteju KPS Celje. 9 Leopold Eberl. 10 Jože Gri=ar. 11 Albin Vipotnik. 12 Jože Letonja. Padel je dne 6. septembra 1942 kot sekretar Okrožne- ga komiteja KPS za Savinjsko dolino.

184 brovelj. To je tembolj žalostno, ker je to bila edina šansa, da dobim zvezo z Andrejem13 in Štefanom14. Baje sta se Strgarju napovedala za obisk. II. grupa doslej ni dobila z njima stika. Revirji in Morav=e po provalah nimajo stika (že ve= mesecev). Strgal- ima tehniko. 5. Vojko15 je šel s komandantom Stanetom16 v Pohorske kraje, kjer bo pa= poskusil svojo sre=o. Ker so zaradi hajke na Dobrovljah propadle zveze, je veliko vprašanje, kdaj bomo kaj slišali o njem. Z mariborskim OK ni nobene zveze. 6. Pavle17 je šel na mislinjsko - koroški teren, kije po raz- položenju ljudi zelo dober. Z njim je Atena18 iz Savinjske doline (sestra Kmeta). Zvezo ima s Strgarjem, =e jo ima. 7. Štabna tehnika13 je bila pri hajki deponirana in je vpra- šanje =e jo je že dobil. Izklju=eno je, da bi jo partizani ob hajkah nosili s seboj, posebno sedaj, ko so zelo iz=rpani. Na- mesto te tehnike poskušamo nekaj ustvariti v Moravškem okrožju na terenu. Težave so silne. S konspiracijo je križ, ker je vsakdo, kije voljan kaj riskirati, hitro kompromitiran - ne po Nemcih.

13 Sergej Kraigher. 14 Tone Žnidari=. 15 Ivan Nemec. 16 Franc Rozman. 17 Pavle Žaucer. 18 Eia Letonja. 19 Gre za ciklostilno tehniko štaba II. grupe odredov, kije delovala na

185 Vprašujemo se, kako bomo taki iz=rpani ljudje prestali zimske hajke. Jaz, osebno, ra=unam na mednarodni razvoj in na sre=o. Sicer nas bo vzel vrag. Skala je bolj pesimisti=na. Nekaj se sliši o zasedbi francoske Afrike22. Ali je to priprava za drugo fronto v Evropi. Nimamo od 7. dalje nobenih vesti, ker je tudi radio izgubljen. Tako tudi Stalinovega23 dnevnega povelja nismo =uli. Nocoj upamo, da bomo spet kaj =uli. Tukajšnjih terenskih ne morem pripraviti do organizacije solidnih punktov z bunkerji itd. Za=el sem sam hoditi do ljudi, =eprav sem še =isto ožuljen. [Res je silno] težko. [Imel sem namen, da] potom Strgarja in Julke24 pr[idem v bližino Celja in se tam utrdim. Žal je to p]ropadlo. Vp[rašanje je, kdaj bo spet zveza. Z javkami po hostah je pa= križ. Razen tega kurirji neprestano pridejo v za] sede in nastanejo tako zamude. Legalnih ljudi in javk pa ni. Sicer se pa vi gotovo borite sedaj po deželi z istimi težavami. To je toliko slabše, da so partizani zelo slabi. Pred hajko je bil pripravljen letak OF z namenom, dvigati moralo, in letak za vermane25 za rušenje njihove morale. Preden sta bila smo bili pregnani in tehnika je bila »deponirana«. Za 7 november ni izšel noben letak, ker ni tehni=nih možnosti. Tu se najdejo krasni ljudje med partizani in terenskimi. Lojzka n.pr. je imela med revirsko mladino do provale precej uspeha in se sploh krasno razvija. Toda zdaj misli, da se bo morala kar s partizani hajkati. Ne upa si najti kakih zato=iš=. Jaz sam pa nikogar ne poznam.

Pošiljam zopet nekaj pošte. Razume se, da jaz nisem ni= reševal. Uredite Vi, kolikor je potrebno. Vsekakor - naše brigade so prokleto slabo odrezale v zgornjem delu Dolenjske in v Ljublj[anski] okolici. Prilagam tudi kopijo pisma, ki sem ga pisal Makaronu3. Kur[ir] je že odnesel. Upam, da se strinjate, =eprav je malo ostro. Ne zamerite, da spet ni= ne pišem. Bil sem dva dni dru- god4 in sem se sedaj vrnil. Dobil sem Tvojo zadnjo pošto5 z Janezovim6 poro=ilom s Prim., napisal [bom] jutri pismo7 za Primorsko in Ti poslal. Pišem brošurico »Pripraviti zmago8«! v zvezi s sedanjimi dogodki. Zopet smo dobili preko VOS-a 410.000 lir9. Bom dal nekaj za nakup, nekaj vam. O tej pridobitvi nih=e ne ve. Obdržite zase. Samo naši vedo! Imamo še nekaj v na=rtu. Poro=al bom prihodnji= še

1 Izvirnik, napisan s =rnilom, je v ARS. Odd. I, sign.: AS 1487. CK KPS. a.e. 928. Objavljen je v Jesen 1942. dok. št. 188. str. 311-312. 2 Franc Leskošek. 3 Umberto Massola-Quinto. Glej dok. št. 54. 4 Misli na preselitev iz bunkerja pri dr. Mavriciju Neubergerju na Vil- harjevi cesti 21 v Šiško zaradi stalnih vdorov italijanskega okupatorja v organizacijo OF. 5 Glej dok. št. 41. 6 Boris Kraigher. Glej dok. št. 41, op. 6. 7 Glej dok. št. 79. 8 Brošure s tem naslovom uredništvo ni našlo. 9

187 o nekih sklepih, ki smo jih te dni napravili, ko je že Peter10 odšel. Bil sem na sestanku z IO krš=. soc. Bom poro=al. Povedal sem o Franc.'1 pismu in ga jim oddal. V zvezi s tem predlagam izdajanje lista »Del. enotnost«.

Prisr=ne pozdrave vsem!

Krištof14

Provale se pa neprestano nadaljujejo!

ST. 54

PISMO

Dragi Quinto!2 - 14. XI. 1942. Tvoj odgovor na mo[)e] zadnje pismo3 meje mo=no za=udilo. Nikakor ne morem razu-

10 Boris Kidri=. Iz Ljubljane je odšel 11. novembra 1942. Glej dok. št. 55. 1 Fran=ek Jeriša (Jože Brejc) Javoršek. 2 Glej dok. št. 46, op. 5. 3 Zdenka Kidri=. 4 Edvard Kardelj. Izvirna kopija je v ARS. Odd. I. sign.: AS 1487, CK KPS, a.e. 610. 2 Umberto Massola. 3 Gre za pismo dne 30. oktobra 1942, s katerim mu je Edvard Kar- delj poslal telegram Kominterne z dne 3. avgusta 1942 (gl. dok. št. 7). Pismo je nesla kurirka Draga Tav=ar. Pisma uredništvo ni našlo, omenja ga Umberto •. Massola v =lanku Una polemica tra comunisti italiani e sloveni durante l'ultimo conflitto mondiale v Critica marxista anno 8. n. 5, Rim 1970. str. 209-221 (dalje Massola, Una polemica). Umberto

188 me[ti] da se obnašaš na tak na=in celo v trenutku, ko je vendar [)as]no, daje naše medsebojno sodelovanje tako nujno za uspeh [na]šega skupnega boja v obeh deželah. Toda, =e že tega dejstva ne upoštevaš, potem upoštevaj vsaj disciplinske obveze, ki si jih dolžan glede na Dedovo4 sporo=ilo itd. Treba je vendar [enjkrat prenehati s Tvojimi ve=nimi strahovi pred našimi »pro[vo]katorji« in ne vem še kaj. Taki pani=ni strahovi so itak na KP Italije že dovolj škodovali. Jasno je, da poskuša sovražn[ik] vse mogo=e in zato nikakor no=em trditi, daje na- ša Partij [a] nedostopna za delo provokatorjev. Trdim pa odlo=- no, da ima naša Partija za seboj že preve= težke izkušnje in preizkušnje, da bi se vanjo lahko urinil provokator na kakr- šno koli važnejšo pozicijo. Policijska provokacija seje pri nas v zadnjih letih še vedno zaustavila že takoj spodaj. In tako je tudi sedaj. Prav zaradi tega mi provokatoije hitro odkrivamo in nam niti eden doslej še ni napravil ve=je škode. Isto velja tudi za KPH. Zaradi pani=nega strahu pred provokatorji smo izgubili že Quarta5, ki bi bil še danes živ, =e bi imel ve=je zaupanje v naš kader. Kon=no pomisli vendar tudi na to, da so italijanski okupatorji na naše glave razpisali nagrade po 100.000, 30.000 lir itd., za žive ali mrtve, in daje to zelo dobra preizkušnja za to, kako stoji sovražnik s provokatorji med nami. Skratka, vsi Tvoji strahovi s »provokatorji« so nepotreb- ni, kolikor segajo preko okvira stalne borbe in stalne pažnje proti eventualnim poskusom te vrste, ki se pa gotovo od =asa do =asa pojavljajo. Odlo=no torej vstrajam na naših medsebojnih =im tesnejših stikih, ki so potrebni Tebi, kakor tudi nam, saj se vendar bijemo proti istemu sovražniku in še v »isti« dr- žavi. - Glede Dedinega telegrama sem Ti že zadnji= pisal, da ne razumem formulacije, kjer govori o »tovariših, ki so pri vas«. Mi smo poslali razen zadnjih Tvojih sporo=il, ki so še vedno pri meni, ker jih tudi ta teden še nisem uspel spraviti dalje, vse ostale Tvoje stvari v redu k Dedu. Pri zadnjih tele- gramih se je zgodilo še celo to, da so od zgoraj Nikija6 prosili.

Massola je kurirki ustno sporo=il svoj odgovor (glej pismo Lidije Šentjurc dne 19. novembra 1942 Edvardu Kardelju, dok. št. 77 in pismo Edvarda Kardelja dne 7. decembra 1942 Titu. dok. št. 124 ter poro=ilo Edvarda Kardelja dne 6. in 12. novembra 1942 Titu in Kominterni, dok. št. 35). 4 Šifra za Kominterno. 5 Rigoletto Martini. Glej dok. št. 35, op. 21. 6 Šifra za radijsko zvezo za Kominterno v Zagrebu, ki jo je vzdrževal Josip Kopini=.

189 naj jim telegrame, ki so jih sprejeli v francoš=ini, prevede v ruš=ino in naj jih še enkrat pošlje, ker jih v francoš=ini niso razumeli.7 Seveda jih tudi Niki ni razumel in ni mogel prevesti, spet zaradi Tvoje stilizacije, ki celo popolnoma nenevarne stvari podaja v taki formi, da jih celo zgoraj ne morejo razumeti. Razen tega, da so šli vsi Tvoji telegr. Dedu, sem poslal še jaz 3 sporo=ila glede Tebe, ker so me izrecno vprašali, kaj in kako je s Teboj. Povedal sem jim to=no, da od decembra lanskega leta nisi ve= tu, kakor tudi ne Marija8. Dalje sem povedal, da ste formirali nekako [za=as]no vodstvo, da izdajate precej literature, navedel sem [vseb]ino te literature itd. Na kratko sem sporo=il tudi o po[li]ti=nem položaju v Italiji, kolikor morem jaz vedeti in [vi]deti z naših tukajšnjih pozicij. Na vse to [ni]sem dobil nobenega odgovora vse do sporo=ila, ki sem Ti [ga] zadnji= poslal. To sporo=ilo je pa dobil naš Stari9, ver[je]tno kot odgovor na kak svoj telegram. Tisto kar Deda govori o »protislovjih« se verjetno nanaša na nejasnost, ki v splošnem zgoraj vlada glede organizacijskega stanja na[še] Partije v Italiji. Ponavljam torej še enkrat: vse Tvoje [te]legr., razen zadnjih, ki jih imam jaz, smo oddali in je Ni[ki] tudi dobil potrdilo, da so jih sprejeli.

7 O tem piše Edvard Kardelj Umbertu Massoli dne 23. julija 1942. Glej Dokumenti, knj. 2. dok. št. 129. str. 356. 8 Marija Martini. 9 Josip Broz-Tito. 10 Mara - Draga Tav=ar - Ana.

190 bomo uporabili javko. - Imamo nujno prošnjo do Tebe. Izred- no nujna nam je zveza s Svico. Odpremiti moramo tja material za našo internacionalno propagando v zvezi z Dražo Mi- hajlovi=em, razen tega so tam neki naši ljudje, ki so pobegnili iz konclogerja v Trevisu. Ako imaš Ti kakršno-koli možnost, poslati tja =loveka za materialom, prosim, da mi sporo=iš =im preje. - 8 naših aktivistov, med njimi 1 =lan11 PB CKKPS seje sre=no vrnilo k nam. Pobegnili so v za=etku avgusta iz koncentr. taboriš=a v Gonarsu. Bili so dva meseca na Primorskem, pri tamkajšnjih partizanih. Partija je sedaj vzpostavljena v vseh primorskih centrih, tudi v Trstu, Gorici itd., prav tako seveda v podeželju. Zelo mo=no je gibanje OF. Delajo pa isto- =asno zelo intenzivno tudi pristaši Draže Mihajlovi=a in »bele garde«. Število partizanov primorskega »Soškega odreda« je že blizu 500, po ve=ini dezerterjev iz italijanske vojske. Dobili smo poro=ilo štaba »Soškega odreda«, po katerem se vidi, da odred v akcijskem pogledu še zelo zaostaja za ostalimi našimi partizani, vendar je dosegel že znatne uspehe ter sega vse do Trsta. V zvezi z burnim poletom simpatij za OF in [parjtizane na Primorskem ter pripravljenosti za borbo, smo tja poslali nove kadre, ki bodo sposobni voditi vsenarodno vstajo, ki se tam pripravlja. - Mi smo tu v italijanš[=i]ni pri=eli izdajati 14- dnevni bilten »Vestnik italijanskega vojaka«12 z namenom, da =im bolj razkrajamo moralo v italjanski vojski. Dejstvo je namre=, da nam vse doslej kljub slabi morali v italijanski vojski ni uspelo dose=i kakih organizacijskih uspehov med italijanskimi vojaki. Uspelo nam je napraviti n.pr. med nemškimi žandarji na Gorenjskem simpatizersko grupo in še nekaj podobnih vezi. Avtoriteta oficirja je v italijanski vojski še zelo velika. Potrebno bi bilo, da bi tudi vi z vaše strani ve= delali na razkroju vojske, povdarjam: zlasti vojske. V proglasu n.pr., ki ste ga izdali v pomo= narodom Balkana13 proti faši- sti=nemu barbarstvu, imate n.pr. takole formulacijo: fašisti=- ni bataljoni delajo zverstva nad prebivalstvom in celo nekate-

11 Boris Kraigher. Glej Dokumenti, knj. 3. dok. št. 141. str. 351-358. 12 Bolletino di informazioni per le forze armate italiane nella Slove- nia occupata. Ljubljana. 1943: N. 1 (Genaio). Hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. 13 Leta 1942 je italijanska komunisti=na partija sprožila nekaj akcij v podporo slovenskemu NOB, med njimi »Podporno akcijo podpisovanja za pomo= narodom balkanskega polotoka«. Izšlo je v glasilu L'Unita. (Glej Massola, Una polemica, op. 9, str. 212).

191 ri oddelki vojske. Zdi se mi, daje popolnoma nepotrebno lo=iti fašisti=no italijansko vojsko od sedanje »kraljeve« imperialisti=ne italijanske vojske, ki se bori za fašisti=ne diktatorje. Lahko vi to lo=ite v vaši agitaciji in propagandi sami med vojaki, nikakor pa ne, kadar gre za ocenjevanje mednarodne vloge italijanske vojske, ki ni niti za las manj reakcionarna od vloge italijanskega fašizma kot celote, saj je vendar ta vojska orožje fašizma, a »spor« med vojsko in fašisti se =estokrat negativno uporablja v našo škodo. Borba proti italijanski vojski je prav tako potrebna in z vsemi sredstvi, kakor borba proti fašisti=- nim bataljonom. In k temu naj še dodam, da so skoraj vsa zverstva v deželah Jugoslavije vršili in vrše oddelki vojske, ne pa fašisti, ki so šele zadnje mesece dobili svoje pozicije v nekaterih deželah (n.pr. v Sloveniji, medtem kojih na Hr- vaškem in v Bosni skoraj da ni). Z našega stališ=a gledano taka formulacija podpira iluzije, daje italijanska vojska nekaj drugega od italijanskega fašizma in nam zato škoduje. Po na- šem mnenju je naloga naše Partije prt nas in v Italiji z vsemi sredstvi delati na razkroju in razpadanju italijanske vojske s kršenjem discipline, pozivanjem na dezerterstvo, na sabotira- nje, simuliranje, uni=evanje državne imovine, na povezovanje s partizani, na dezertiranje celo v zeleni kader, na pobijanje oficirjev, fašistov itd. Obenem paje na vsakem koraku treba pokazati, da italijanska »kraljeva« [vojska ni ni= drugega kakor zvest izvrševalec Hitlerjevih in Mussolinijevih naro=il inje zato deležna prezira in sovraštva narodov Evrope v isto tolik- šni meri kakor fašisti=ne horde. - Ne zameri mi, =e se v tej zvezi dotaknem še enega vašega stališ=a, ki se mi zdi napa=- no in celo zelo nevarno. V proglasu v zvezi z bombardiranjem italijanskih mest pozivate na formiranje akc. odborov za proti- letalsko obrambo, pomo= prizadetim, za signalno službo, za aktivno protizra=no obrambo itd.: Po mojem je tako stališ=e vse drugo, samo ne internacionalisti=no. Objektivno se tako stališ=e zreducira na aktivno pomo= Musso liniju. Namesti diverzantske akcije, onemogo=anja protizra=ne obrambe, desor- ganizacije itd. ste se vi postavili na stališ=e, da boste napravili tisto, kar Mussolinijevi strahopetni psi niso mogli organizirati: odpor prebivalstva proti napadom iz zraka. Tako stališ=e je bilo razumljivo v dobi Ljudske fronte in celo v dobi ko je v Evropi divjal požar imperialisti=ne vojne med Nemci in Angleži, toda danes, ko ves svet bije osvobodilno vojno proti Hitlerju in Mussoliniju, ko vse naše radio-stanice in vsi sovjet-

192 ski voditelji pozivajo na sabotažo in diverzijo, danes je tako stališ=e direktna pomo= našim sovražnikom. Ne akc. odbori za obrambo pred zra=nimi napadi, ampak kve=jemu diverzantske grupe za uni=evanje te obrambe, to bi moralo danes biti stališ=e naše Partije v Italiji. - Kon=no se bom v tej zvezi do- taknil še enega vprašanja, ki sem ga hotel že parkrat povedati, to da se nisem hotel vtikati v vašo politi=no linijo. Ob tej priliki vse te stvari navajam zato, ker se mi zdi, da je to naša dolžnost, pa =e naše pripombe sprejmeš ali ne. Odgovornost kon=no Ti nosiš. Zdi se mi namre=, da ste šli predale= v svojem povdarjanju podrejene Mussolinijeve vloge Hitlerju. Ne po- zabiti, da Italija poleg Nem=ije danes igra vlogo glavnega ste- bra mednarodne imperialisti=ne-fašisti=ne reakcije, a igrajo zaradi svojih lastnih imperialisti=nih ciljev. Mussolini torej ni zgolj sluga, ampak tudi kompanjon in Italija ni Hitlerjeva zasužnjena zemlja, ampak njegov zaveznik v pivi vrsti. Zato je treba Italijanom povedati tudi kaj ve=, kakor pa samo toliko, da se smilijo sami sebi zaradi Hitlerjevega »zasužnjevanja«. Treba jim je povedati, da Italija danes vrši vlogo rablja, do ust okrvavljenega rablja nad narodi Evrope in sicer zaradi svojih lastnih imperialisti=nih ciljev. Zato je tudi prišla v Hitlerjev »objem«. Zdi se mi, daje enostransko stališ=e v tem pogledu ravno izvir vaših napak, ki sem jih zgoraj omenil. - M. Ti bo ustno povedala neko stvar glede Tvojih fotografij, o katerih se dobro pogovorita, da bomo mogli spraviti na =isto, kje je izvir. OBRNI!

Mislim, da smo na pravi sledi Tovariški pozdrav14 Krištof15

14 Besedilo »Mislim, da smo na pravi sledi. Tovariški pozdrav Krištof« je pripisano s =rnilom na predzadnji strani. 15 Edvard Kardelj.

193 ST. 55

PORO

14. XI. 42.

Dragi Krištof2, sre=no sem prispel3 in opravil že dve seji: seja CK in IOOF. Zadnjo sejo smo skon=ali sedajle ob 2.30 zjutraj. Hitro Ti bom napisal nekaj vrstic, podrobnejše poro=ilo pa pošljem pojutrišnjem4. - Situacija na deželi, zlasti na Pri- morskem in Gorenjskem pa tudi v Lj. provinci - zelo ugodna. Gre za našo dovolj naglo akcijo. To je sedaj bistveni problem. - Janez5 pride jutri k nam. Kmalu ga pošljemo k Tebi. Na osnovi njegovega poro=ila bomo napisali pismo za Primorsko6. - V dveh do treh dneh pride namestnik gorenjskega politko- ma7. Jaz bom nato vsekakor krenil z njim na G[orenjsko]. Po- goji za mojo pot so trenutno zelo ugodni. - IOOF sprejel moje poro=ilo in predloge. Likvidacija - odobrena8. Pravijo samo naj se izbere najugodnejši trenutek glede talcev. - Življenjske prilike tukaj so za Luko4 in prijatelje10 - težke. Ne zaradi ob-

1 Izvirnik, napisan s =rnilom, je v ARS. Odd. I. sign.: AS 1521, Kar- delj Edvard, šk. 4. Objavljenje v Jesen 1942. dok. št. 120, str. 314. 2 Edvard Kardelj. 3 Boris Kidri= je odšel iz Ljubljane 11. novembra 1942 preoble=en v železni=arja in z železni=arsko izkaznico. Spremljal gaje Mirko Zlatnar, kije bil tudi v železni=arski uniformi. Na vlak sta prišla z Vilharjeve ceste za kurilnico in se peljala do Brezovice. Od tam sta šla peš =ez Podsmre- ko in Kožarje do bližine gradu na Bokalcah. kjer ju je pri=akala patrulja Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih =et. Šli so do vznožja Toš- kega =ela, od koder je Boris Kidri= odšel v bunker Centralnega komiteja KPS pri Vidu Omejcu na Toškem =elu 8. 4 Glej dok. št. 71. 5 Boris Kraigher. 6 Glej dok. št. 63. 7 Stane Bizjak. 8 Misli generala Leona Rupnika. V pismu je ime pre=rtano. Glej dok. št. 118, op. 23. 9 Franc Leskošek. 10 Predstavniki ustanovnih skupin v Izvršnem odboru OF.

194 jektivnih pogojev, ki so ugodni, temve= zaradi nemogo=ega sistema »konspiracije«. Bomo že uredili. - Prosim, da Petra=" =im prej pošlje vse moje stvari, zlasti škornje in spalno vre- =o. Rabim nujno za nameravano pot.

Prejel sem dvoje vaših pisem2, ki jih je podpisal tov. Kri- štof3. Tov. Jug4 mi je v vašem imenu izro=il moje imenovanje v PK za Štajersko. Zahvaljujem se vam za izkazano zaupanje. To mi pa tudi nalaga dolžnost, da vam se javim z obširnejšim dopisom. 1. Položaj ob našem prihodu. Kakor na Dolenjskem tako je tudi na Štajerskem bilo opaziti spomladi vse znake hitrega vzpona osvob. in partiz. gibanja. Da do tega vzpona ni prišlo.

1 ' Milan Škerlavaj. 12 Peter-Boris Kidri=. 1 Izvirnik, napisan s =rnilom in prepis, ki gaje napisal Edvard Kar- delj v Ljubljani, sta v ARS, Odd. I, sign.: AS 1521, Kardelj Edvard, šk. 3. Objavljen je v Jesen 1942, dok. št. 121, str. 315-320. 2 Misli odlok Izvršnega odbora OF dne 1. oktobra 1942 o reorganizaciji Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih =et in pismo Centralne- ga komiteja KPS dne 3. oktobra 1942. Glej Dokumenti, knj. 3, dok. št. 123, str. 295-296 in dok. št. 132, str. 312-315. 3 Edvard Kardelj. 4 Dr. Dušan Kraigher.

195 se ne bi dalo raztolma=iti zgolj z objektivnimi razlogi (posledice germanizacije v prejšnjih desetletjih, po=asnejši proces razo=aranja nad okup. demagogijo, teror, ve=ja sposobnost Nemcev organizirati okupatorsko oblast). Moj vtis je, da so prvenstveni tu subjektivni razlogi. Predvsem slabost partizanskega gibanja, a.) Na=in prezimovanja (individualno skriva- nje, preganjanja in žrtve) je razvil v ostanku partizanov, ki so preživeli zimo mnogo defenzivnega, celo pani=nega razpolože- nja. Tiste politi=ne in moralne šole, ki so jo zametki H. grupe prešli na Pugledu, tukaj niso poznali, b.) Perspektive tukajš- njih edinic so iz vsega po=etka bile orijentirane na pomo= iz Dolenjske, mesto na samostojno dejstvo. Ta pomo= je prišla prekasno, v =asu koje zavladala na terenu že politi=na depresija. Prihod H. grupe spomladi, z vsem moštvom, oborožitvijo in tedanjo borbeno moralo, bi z osnove spremenil položaj. Za- vla=evanje našega odhoda, predvsem pa pohod na Gorenjsko, se je pokazal kot velika zmota. V kolikor nosi krivdo za to naš grupni štab, moramo to pa= samokriti=no priznati, c.) Mala števil=nost =et, odsotnost ve=jih partiz. zmag niso priborile pri ljudstvu tistega prestiža kot na Dolenjskem. - Drugi razlog pa je zelo pomanjkljivo delo na terenu. Predvsem ni bilo literature. Letaki so bili redkost. Široki sloji ljudstva so bili popolnoma neinformirani. Ali so vzrok temu predvsem težko- =e pri org. tehnike radi neprestanih provai ali enostavno zanemarjanje, to bi se lahko ugotovilo šele po kontaktu s PK. - V pomanjkanju partizanskih zmag in literature je treba iskati vzrok za zastoj partizanskega in osvob. gib. na Staj. 2. Stanje naše grupe. Naši fantje so prestali po poti =ez Gorenjsko ne=loveške napore (nem. ofenziva, naši ofenzivni protisunki, ogromni marši, prehrana). Posledice: a.) štev. stanje seje zmanjšalo od 550 na 120. b.) zdravstveno stanje je postalo kriti=no. Iz=rpanost splo- šna. Pojavljajo se obolenja (predvsem avitaminoza, oslabljenja srca itd.) c.) borbena morala je ob=utno popustila, disciplina osla- bela, od duha, kije odlikoval grupo so ostali le žalostni ostan- ki. d.) pojavila seje splošna tendenca po vrnitvi na Dol., kije nismo bili zmožni zavreti. Z vojsko s tolikim efektivom in takim duhom, je bilo nemogo=e bistveno spremeniti položaj na Staj, ki je šel v tem =asu rapidno navzdol.

196 3. Naša prizadevanja. Naš štab je napel vse sile, zastavil ves svoj vpliv in avtoriteto, da s silami ki smo jih imeli na razpolago zavremo razvoj dogodkov. Pomešali smo staj. in dolenj. efektive, organizirali 4 bat. z ja=ino okrog 80 mož in jih razposlali po vsej Staj. 1 bat. Revirje-Savinj. dol., 1 bat. Morav=e, 1 bat. Pohorje, 1 bat. Kozje. Z razpošiljanjem posameznih =et smo hoteli zanesti plamen borbe na vse strani, razviti preko =et široko polit, delo in izvesti mobilizacijo. Ko smo uvideli, da =ete same niso sposobne, radi koncentriranih nem. napadov, izvesti teh nalog, smo izvedli koncentracije bataljonov. Ob vsaki priliki smo gonili štabe in komande v akcijo, razbijali oportunizem. Ker še do danes ni nobenega sledu o PK-ju smo nudili komitetom KP in odborom OF vso pomo= pri delu. Z velikimi mukami smo organizirali tehniko in izdali 10 vrst letakov v skupni nakladi5. Ve= papirja nam ni uspelo nabaviti. Na pisalni stroj smo razmnožili vse SI. Por., SI. Partizane in druge publikacije, ki smo jih razposlali po vseh bataljonih in okrožjih KP. Ko bataljoni niso pokazali željenih rezultatov smo sami s štabno patrolo vodili bat. v ofenzivne akcije. Vrši- li smo svoje delo pod najtežjimi pogoji, na Dobrovljah, sredi »hajk«, ne da bi dobili od prebivalstva prostovoljno en sam gram hrane, navezani izklju=no na rekvizicije s štabno patrolo, ve=inoma v krajih, kjer so bile postojanke Wehrm6. Zdravs- tveno stanje štaba in patrole je vsled tega ob=utno slabše kot drugih bat. - Mi smo s tem dosegli nekaj uspehov, ki so raz- vidni iz vojnega poro=ila in reportaž. Ti uspehi pa od dale= niso bistveno izboljšali položaj in tudi niso ono, kar bi bat. lahko storili.

5 V izvirniku je puš=en prostor za številko. Številka naklade ni na- vedena. 6 Wehrmannschaft, polvojaška formacija, ki jo je po zasedbi Spodnje Štajerske in Gorenjske nemška nacisti=na oblast ustanovila leta 1941 v okviru svojih organizacij Štajerske domovinske zveze in Koroške ljudske zveze. Vanjo so vklju=ili vse moške od 18. do 45. leta starosti, da bi se vo- jaško in politi=no došolali. Že leta 1941 so za=eli uporabljati Wehrmann- schaft pri zasledovanjih prvih partizanskih =et na Štajerskem. Dne 14. aprila 1941 so ustanovili Wehrmannschafsbatallion Süd. da bi skupaj s policijo branil južno mejo Spodnje Štajerske pred partizanskimi vpadi z Dolenjske. Bataljon je imel najprej šest nato dvanajst =et. Štab je bil najprej v Rade=ah, od za=etka julija 1942 v gradu Žovnek pri Braslov=ah. Ve= glej Tone Ferenc, Wehrmannschaft v boju proti narodnoosvobodilni vojski na Štajerskem. Letopis Muzeja narodne osvoboditve LRS v Ljublja- ni II-1958, str. 81-156.

197 4. Razpoloženje prebivalstva. Bistven je skoro fantasti- =en strah, politi=na neaktivnost mas, oportunisti=na predanost v usodo. Slika ni povsod enaka in je predvsem odvisna od okup. nasilja. Najve=ja depresija vlada v Savinj. dolini in revirjih, bolje je na Kozjem, še bolje okrog Pohorja. Na Gorenj- skem je pa položaj bistveno boljši (naš teren okrog Morav=-Li- tije). V Savinj. dol. in revirjih ni nobene podpore partizanom, ki so navezani izklju=no na rekviz. akcije. V teh predelih lahko ra=unamo, da vsak, ali v najboljšem slu=aju skoro vsak prebivalec naznani partizana, ako pride k hiši ali ga sre=a v gozdu. Mobil, partiz. na Staj. razen enega spec, slu=aja, ni bilo. Vse se da odpeljati v Wehrmannschaft in vojsko brez oklevanja. Sinovi govore:

7 Glej Dokumenti, knj. 3. dok. št. 43, str. 83 in dok. št. 168. str. 418.

198 6. Stanje okup. oborož. sile. Z mobilizacijo Wehrmannsc- hafta je okupator osvobodil ve=ino svoje obor. sile na Staj. in dal boju proti okupatorju novo obliko boja proti jani=arjem. Nemške obor. sile je ostalo malo. Mogo=e 1000 mož ali še manj. Pa= pa so posadke Wehrm. razpostavljene po vseh podro=jih, v centrih partiz. gibanja skoro po vsaki vasi, drugje redkeje. Udarnost te vojske je seveda manjša, kar se je pokazalo pri predzadnjem napadu na

8 Savinjski odred. 9 Poveljnik redarstvene policije Alpenland generalmajor Knofe je 7. novembra 1942 napravil veliko akcijo proti Savinjskemu bataljonu na Dobrovljah. V akciji so sodelovali I. bataljon 19. policijskega polka. 1. in 3. motorizirana orožniška =eta Alpenland. III. bataljon 4. policijskega polka (ki so bili na Štajerskem), Wehrmannschaftsbataillon. III. bataljon 1. policijskega polka z Gorenjskega in 922. bataljon deželnih strelcev. Te enote so obkolile podro=je Vransko-Braslov=e-Mozirje-Re=ica-Šmartno ob Dreti in v bližini Kreflove kmetije na Dobrovljah zadele na omenjeni bataljon. Ta seje moral z naskokom prebijati iz obro=a, pri =emer je padla skoraj cela =eta, ki mu je krila umik. Imel je 17 mrtvih in 5 ujetih, ki jih je nemški okupator zatem razkazoval po celjskih ulicah.

199 katerih se vidi, =e je kdo hodil mimo. Opazujejo vsa naša kretanja, ki jih izpopolnjujejo s podatki prebivalstva, ki iz strahu naznanja vse kar vidi. Postavljajo stalne in periodi=ne zasede na vseh važnih to=kah. Morala okup. vojske je bila zelo na višku ob našem prihodu inje ostala taka tam, kjer ni bilo na- ših ve=jih akcij. Pod vplivom mednarodnega razvoja in našega gibanja se pa že opažajo znaki razkroja. Posebno je bilo to vidno po naših dveh uspelih borbah v Sav. dolini. 7. Stanje II. grupe. Najvažnejši momenti: a.) objektivno težek položaj, radi: maloštevilnosti, kar do- voljuje sovi-, konc. ve=jih sil, radi trdovratnih nemških napadov, radi skoro popolne izolacije od preb., kjer preb. objektivno nastopa kot nam sovražna sila, radi zelo slabega stanja zdravja (iz=rpanosti), radi pomanjkanja municije, ki se =uti vedno bolj, b.) splošno moralno stanje moštva in kadra se kljub naporom ne poboljšuje. To je najvažnejša ovira k uspehom, c.) pojavlja se masovno tendenca za dezertiranjem na Dol. med vsemi Dolenjci, pa tudi v delu Staj. Razen poedinih izjem se ne pojavlja dezertiranje k sovražniku, kar pa ne smemo izklju=evati. Strah pred zimo je osnovni razlog. Vse delo se vrši v smislu priprav za zimo. To je nekaj neurejenih slik, ki naj vsaj približno prikažejo stanje na Št. Izpopolnili bomo to sliko z nadaljnimi dopisi.

Delu =ast - in oblast!

Tomaž Poljane10

Dušan Kveder.

200 ST. 57

POZIV IZVRŠNEGA ODBORA OF IN GLAVNEGA POVELJSTVA SLOVENSKE PARTIZANSKE VOJSKE DNE 15. NOVEMBRA 1942 »ZAVEDENIM IN PRISILNO MOBILIZIRANIM"1

Zavedenim in prisilno mobiliziranim!

Belogardisti=ni voditelji so Vam zatrjevali, da slovenske ljudske množice zapuš=ajo Osvobodilno fronto. Danes se lahko sami prepri=ate, da so vam belogardisti=ni voditelji lagali.

1 Letak je v ARS, Odd. I, sign.: AS 1548. Zbirka letakov, šk. 6. Objav- ljenje v Jesen 1942, dok. št. 124, str. 327-330. Poziv je najbrž sestavil Boris Kidri= po svojem prihodu iz Ljubljane v Dolomite. Osnutek je poslal Edvardu Kardelju v Ljubljano. Poziv je izšel kot tiskan letak. Natisni- li sta ga ilegalni partijski tiskarni Tone Tomši= v Ljubljani in Podmornica v Kozarjah. 2 Gre za peto sejo Vrhovnega plenuma OF, ki se je vršila dne 6. novembra 1942 v Ljubljani.

202 Ob dvanajsti uri vas Osvobodilna fronta, kljub škodi, ki ste jo povzro=ili slovenskemu narodu in ljudstvu poslednji= opominja: seje =as da se v vas prebudi vest, še je =as, da se spomnite na dolžnosti, ki jih imate kot Slovenci, še je =as, da prenehate hoditi po kostanj v ogenj za italijanske in nemške =ete, ki se vam prezirljivo posmehujejo, ko kosijo vas. namesto njih, partizanske puške in strojnice, še je =as, da pri=nete s svojih imen in s svojih družin =istiti strašno sramoto, ki jo je vam, vašim družinam, staršem, bratom, sestram in otrokom nakopala Judeževa belogardisti=na pot, seje =as, da obra=unate s svojimi izdajalskimi voditelji, ki so vas zapeljali k Iškariotovim dejanjem, še je =as, da izro=ite orožje Slovenski partizanski vojski, preidete na njeno stran in za=nete tako popravljati, kar ste zagrešili po navodilih belogardisti=nih Kajnov. Da, še je =as, toda skrajni =as je že to in pri=ujo=i opomin Osvobodilne fronte je njen poslednji opomin! IZVRŠNI ODBOR OF kot slovensko narodno vodstvo in predstavnik slovenske narodne oblasti ter Glavni štab Sloven- ske narodno osvobodilne partizanske vojske kot poveljstvo vse slovenske oborožene sile

odrejata in izjavljata:

Sleherni Slovenec, ki ni =lan Slovenske partizanske vojske ali Narodne Zaš=ite, pa ima orožje, je dolžan orožje takoj izro- =iti partizanskim =etam ali Narodni Zaš=iti; tistim pripadnikom oboroženih belogardisti=nih oddelkov, ki bodo izro=ili svoje orožje Slovenski partizanski vojski oziroma Narodni Zaš=iti, se ne bo zgodilo ni=, dana jim bo celo možnost, da popravijo, kar so zagrešili nad narodom; tisti pa, ki se temu poslednjemu pozivu ne bodo odzvali, bodo brez usmiljenja in z vso doslednostjo ter strogostjo - uni=eni!

Položaj, 15. novembra 1942.

IZVRŠNI ODBOR Osvobodilne fronte slov. naroda GLAVNO POVELJSTVO Slovenske partizanske vojske

203 ST. 58

POZIV IZVRŠNEGA ODBORA OF IN GLAVNEGA POVELJSTVA SLOVENSKE PARTIZANSKE VOJSKE DNE 15. NOVEMBRA 1942 »VSEM SLOVENCEM, KI SO SPOSOBNI NOSITI OROŽJE«1

POZIV

VSEM SLOVENCEM, KI SO SPOSOBNI NOSITI OROŽJE!

Bliža se =as odlo=ilnih udarcev proti Hitlerjevi Nem=iji in Mussolinijevi Italiji. Naši veliki zavezniki - Sovjetska Zveza, Anglija in Amerika - pri=enjajo razvijati svojo splošno ofenzivo. Nastopil je =as, da se slovenski narodni vojski priklju=i sleherni Slovenec, kije sposoben nositi orožje. V PARTIZANE, kdor je za osvoboditev in združitev slovenskega naroda, za Svobodno in Združeno Slove- ni j o! V PARTIZANE, kdor je za osvoboditev jugoslovanskih narodov, za svobodno in demokrati=no Jugosla- vi j o! V PARTIZANE, kdor je za sre=no bodo=nost delovnega ljudstva Slovenije in Jugosla- vi j e! V PARTIZANE, kdor je za zmago skupnega za- vezniškega tabora Sovjetske Zveze, Veli- ke Britanije in vseh svobodoljubnih narodov!

1 Letak je v ARS. Odd. I, sign.: AS 1548. Zbirka letakov, šk. 6. Ob- javljen je v Jesen 1942, dok. št. 125. str. 330-331. Poziv je najbrž napisal Boris Kidri= po svojem prihodu iz Ljubljane v Dolomite. Osnutek je poslal Edvardu Kardelju v Ljubljano. Izšel je kot tiskan letak. Natisnili sta ga ilegalni partijski tiskarni Tone Tomši= v Ljubljani in Podmornica v Kozarjah. Za tisk gaje pripravila tudi ilegalna partijska tiskarna Traga (Jama) v Ljubljani, aje skupno s tiskarno propadel 22. decembra 1942.

204 JAVITE SE v najbližji partizanski edinici ali pri najbliž- njem terenskem odboru oziroma Narodni Zaš=iti!

SLOVENCI, K OROŽJU!

Položaj, 15. november 1942.

IZVRŠNI ODBOR Osvobodilne fronte slov. naroda

GLAVNO POVELJSTVO Slovenske partizanske vojske

ST. 59

PORO

Dragi tovariši!

Ne bil bi se še oglasil, pa gre kurirska pošta v vašo smer, =e ima ali =e nima pisem. Izkoriš=am torej priliko, da vam sporo=am, da sem po to=no tritedenskem potovanju prijadral v bližino kraja2, kjer se najve= vili Lojze3. Poslal sem mu sporo- =ilo in upam, da se te dni snideva in za=neva z delom. Zaenkrat torej o svojem delu nimam kaj poro=ati, o splo- šnem položaju pa le malo dodati k temu, kar vam je obširno poro=al tov. Janez4. Kakor vam je pripovedoval on je razpolože- nje ljudstva odli=no. Naleteli smo na nekaj =udovitih primerov: vas v kateri se =esto oglašajo partizani, je sama brez zveze s ka-

1 Izvirnik, napisan s =rnilom, je v ARS. Odd. I, sign.: AS 1521. Kardelj Edvard, šk. 5. Objavljen je v Jesen 1942. dok. št. 128. str. 333-335. 2 Vogrsko pri Gorici. 3 Tomo Brejc, sekretar Pokrajinskega komiteja KPS za Primorsko. 4 Boris Kraigher. Glej poro=ilo dne 9. oktobra 1942 sekretarju Cen- tralnega komiteja KPS Francu Leskošku o razmerah v Gonarsu in po- ložaju na Primorskem v Dokumenti, knj. 3, dok. št. 141, str. 351-358.

205 kršnokoli terensko organizacijo organizirala po vseh okoliških vaseh zbiranje hrane, ki se vozi v skladiš=e kar z vozovi. Fant, nov rekrut, je prišel v =eto in na tukaj najbolj aktualno vpraša- nje: kaj bo rekel o=e in kaj bo z njim, odgovori: saj mi je o=e sam rekel: sin moj, zdaj je pa tudi zate =as, da greš k njim. Partizani v vasi je tu velik dogodek; vse jih ho=e videti in drvi skupaj ter nosi živila skupaj. Vse ho=e tudi slišati kaj pravijo - oni so glavni agitatorji. In niso slabi. Vsa osnovna vprašanja, kolikor sem doslej opazil, postavljajo pravilno. Izgleda, da smo v partizanih sektaštvo uspeli v glavnem likvidirati. Bele garde, organizirane ali celo oborožene, ni. Vsaj kot pravilo.

5 Medtem ko so v letu 1941 v Slovenskem Primorju na nekaj mestih razmnoževali Slovenski poro=evalec in letake, je Pokrajinski komite KPS za Primorsko junija 1942 na Ajševici pri Gorici ustanovil lastno pokrajinsko tehniko. Zaradi sovražnikovega zasledovanja so jo morali nekajkrat seliti, dokler je niso marca 1943 dokon=no preselili nad Kanalski Lom, kjer so jo združili s tehniko Soškega odreda. Ve= glej Jože Krall, Parti- zanske tiskarne na Slovenskem, II Primorske tiskarne. Knjižnica NOV in POS 40/II, Ljubljana, str. 18-19. 6 Prvo pokrajinsko glasilo za Primorsko so izdali oktobra 1942, in sicer prvo in edino številko »Naprej zastava Slave«. Novembra in decembra 1942 so ponatisnili tri posebne izdaje Slovenskega poro=evalca (obe sep- tembrski in oktobrsko). Dne 1. januarja 1943 so za=eli izdajati Primorski poro=evalec, kije izhajal vse leto 1943 kot glasilo Pokrajinskega odbora OF za Primorsko.

206 /s kakšnimi lokalnimi dodatki k vašemu besedilu/, za likvidacijo tukajšnjega zaostanka pa serijo brošuric o osnovnih vprašanjih današnjega dne; predstavljam si približno takele teme: kaj je OF, kaj je bela garda, kdo je Draža Mihajlovi7, pomen rusko-angleške pogodbe, partizanska vojska, sovjetska Rusija naša glavna zaš=itnica itd.

Bodite sr=no pozdravljeni

Primož8

Dne, 15. 11. 1942.

Ing. Miloš Brelih. 1 Dr. Aleš Bebler.

207 ST. 60

OKROŽNICA IZVRŠNEGA ODBORA OF IN GLAVNEGA POVELJSTVA SLOVENSKIH PARTIZANSKIH

Izvršni odbor Osvobodilne fronte slovenskega naroda

Glavno poveljstvo slov. partizanske vojske Položaj, 15. novembra 1942.

Brigadnim in odiednim štabom ter okrožnim odborom OF. Spri=o angleško-amerikanske akcije v Afriki se je položaj tudi pri nas temeljito spremenil. Danes nam je dana vsa mož- nost, politi=no in vojaško naglo likvidirati belo gardo, pospe- šiti nov množi=ni polet Osvobodilne fronte, razširiti bazo OF s sredinskimi elementi, izvesti novo partizansko mobilizacijo in o=istiti obsežne slovenske predele okupatorjev ter belogardistov. V ta namen je potrebno: 1/ Dejstvo, da angleško-amerikanska akcija v Afriki resno ogroža italijanski vojaški položaj, moramo agitacijsko kar najintenzivneje uporabiti za nagel dvig borbene morale slovenskih ljudskih množic in za razkroj belogardisti=nih tolp. Maksimalno je treba razviti ustno agitacijo, prirejati politi=ni sestanek za politi=nim sestankom, organizirati s pomo=- jo partizanskih =et množi=ni miting za množi=nim mitingom, širiti in v kar najve=ji nakladi ponatiskavati agitacijski ter propagandni material Izvršnega odbora in Glavnega poveljstva, izdajati lasten - partizanski in terenski - agitacijski mate-

1 Izvirnik in kopija, ki jo je Glavno poveljstvo SP< poslalo Edvardu Kardelju v Ljubljano, sta v ARS. Odd. I. sign.: AS 1487, CK KPS, a.e. 5537 in AS 1521, Kardelj Edvard, šk. 4. Objavljenje v Jesen 1942, dok. št. 129, str. 336-338.

208 rial vsake vrste, ustrezajo=e lokalnim prilikam. Nov položaj na frontah mora prinesti pri nas preokret v kar najve=jo intenzivnost množi=ne agitacije. Defenzivno nastrojenje pri posameznih aktivistih in posamezne pojave strahu pred belo gardo je treba izkoreniniti. Z okrepljeno politi=no in vojaš- ko ofenzivo Osvobodilne fronte moramo potisniti belo gardo do kraja v defenzivo. 2/ Linija naše agitacije mora biti naslednja: OF kot vsenarodno osvobodilno gibanje, ki bo izbojevalo osvoboditev in združitev slovenskega naroda ter sre=no bodo=nost slovenskih ljudskih množic. Vseslovanski odbor2 v Moskvi je kot vodstvo osvobodilne borbe slovanskih narodov priznal OF za edino zakonito narodno oblast na Slovenskem; OF je zaveznik skupnega zavezniškega tabora Sovjetske Zveze, Anglije in Amerike; bela garda kot tolpa narodne izdaje in bratomorilske držav- ljanske vojne; porazi okupatorjev so hkrati porazi bele garde - agenture okupatorjev itd., itd. 3/ Povdarjajo=, daje OF zaveznik skupnega zavezniškega tabora Sovjetske Zveze, Velike Britanije in Amerike, povdarja- mo hkrati, da nosi Sovjetska Zveza vse breme osvobodilne vojne, in zahtevamo, da se angleško amerikanska akcija v Afriki =im preje razvije v dejansko drugo fronto. 4/ Posebno pažnjo je treba posvetiti razkroju bele garde. Med belogardisti moramo razviti silno agitacijo, pozivati jih na oddajo orožja in na prestop k partizanom. Belogardisti=nim posameznikom in oddelkom je treba brezpogojno prizanesti, =e oddajo orožje partizanom ali Narodni zaš=iti. Tiste oddelke in posameznike, ki se upirajo, pa moramo neusmiljeno uni=e- vati. Smrtne obsodbe nad belogardisti=nimi organizatorji, ki niso bili zaloteni z orožjem v rokah, smejo odslej izrekati le odredni oziroma brigadni štabi, medtem ko jih smejo in morajo aretirati edinice same. 5/ Brigadni in odredni štabi so odgovorni, da partizanske =ete takoj preidejo na =iš=enje in kontrolo, to se pravi, dejansko ponovno osvobajanje teritorija. To nalogo je treba iz- vrševati na naslednji na=in:

2 Vseslovanski odbor v Moskvi so ustanovili kot vrhovno vodstvo pro- tifašisti=nega osvobodilnega boja evropskih Slovanov. Glej proglas Vses- lovanskega odbora dne 21. oktobra 1942 slovenskemu narodu v Doku- menti, knj. 3, dok. št. 160, str. 401-402. Glej še Ivan Regent. Spomini. Cankarjeva založba. Ljubljana 1967. str. 220-224.

209 a/ pove=ati aktivnost proti beli gardi in okupatorjem ter sovražnikove patrulje in oddelke uni=evati povsod, kjer se pojavljajo na terenu; b/ zavzetne utrjene postojanke bele garde in okupatorjev z ju- rišem napadati in osvajati; na=rte predhodno dobro pripraviti na temelju solidne obveš=evalne službe; juriš do kraja vzdržati. c/ težko zavzetne postojanke obkoliti z vrsto zased, poru- šiti ceste, vodovode, proge, mostove, telefone in elektri=ne vode, ki vodijo v postojanke, in sistemati=no uni=evati patrulje in oddelke, ki bi hoteli ven ali notri; prepre=iti dovoz hrane; civilistom v okolici prepovedati in prepre=iti sleherni dovoz in promet s postojanko; d/ osvajati sovražnikovo orožje; e/ teren, kamor si ne upa sovražnik, obdati z zasedami, porušiti ceste in mostove; f/ stalno kontrolirati teren, demonstrirati pred prebivalstvom našo silo. Na osvobojenem teritoriju zaenkrat ne volimo NOO. Ob- last prevzamejo vojska in odbori OF. 5/ Izvajati moramo novo partizansko mobilizacijo. Razviti je treba z vsemi razpoložljivimi sredstvi agitacijo za nov dotok v partizane. Brigadni oziroma odredni štabi ter okrožni odbori OF so dolž- ni da pri=nejo takoj izvajati vse odloke pri=ujo=e okrožnice. Javite takoj, kaj ste ukrenili.

Smrt fašizmu - svoboda narodu!

Za IOOF: Sekretariat: Andrej Hribar3 1. r. Peter Kalan4 1. r. Pavle Tratar5 1. r.

Za Glavno poveljstvo: Jernej Posavc6, komandant Peter Kalan, polit komisar

' Josip Rus. 1 Boris Kidri=. ' Edvard Kocbek. ' Ivan Ma=ek.

210 ST. 61

PORO

Dragi Lojze2! 16. XI. 1942. - Pošiljam Ti resolucije3 konference delavske enotnosti z mojim =lankom4. Vse skupaj sem združil kot prvo številko lista »Delavska enotnost«, =e se strinjate z mojim predlogom. Dajte takoj v tisk in obenem sporo=ite, kaj ste ukrenili. V Lj. do nadaljnega sploh ne moremo tiskati, kar bom spodaj objasnil.

1 Izvirnik je v ARS. Odd. I. sign.: AS 1487. CK KPS. a.e. 929. Objav- ljenje v Jesen 1942. dok. št. 134. str. 348-349. 2 Franc Leskošek. 3 Glej dok. št. 46. op. 5. 4

211 ne zajezi ta izredno nevarna poplava. Kar je najhujše, za prvo je sedaj za=ela izdajati že neka druga8 in =e ne bo uspelo to izdajalsko atmosfero zaustaviti, dobimo lahko iz te provale izredno težak udarec. Jaz se danes selim9, dogovorili smo se tudi z ostalimi in so danes že precej naredili na zajezenju po- plave. Ne =udite se zaradi tega, =e bom te dni bolj težko pisal, ker so tudi vse naše zveze navskriž. Tudi obljubljenih pisem in =lankov do nadaljnega ne pri=akujte. Druga=e pa vse po starem. Jutri gredo fašisti iz Ljublja- ne10. Izgleda, da bo z mojim potom nekaj vendarle ratalo.

Smrt fašizmu - svoboda narodu!

S tovariškimi pozdravi Krištof '

P. S. Zvedel sem v=eraj, da so ustrelili Ceneta12, Tineta13 in njegovo ženo14. A. in R15. niso, ker nekako nista v zvezi z b16. Izgleda da sta bili zunaj, na obisku. Sta menda še vedno v Po- lju. One tri so strelali b. g.

8 Marija Klop=i=, raznašalka ilegalne literature. 9 Edvard Kardelj seje za dva dni preselil v Šiško. 10 Vest ni bila to=na. 11 Edvard Kardelj. 12 Cene Štupar. Vest ni bila to=na. Dne 26. oktobra 1942 so ga aretirali v hiši Valentina Peta=a (glej dok. št. 20) in odpeljali v koncentracijsko taboriš=e v Italiji, od koder je pobegnil, a ga je v Šentvidu pri Ljubljani ujela nemška policija. Od tu je zopet pobegnil in nato delal kot sekretar Okrajnega komiteja KPS Mengeš. Padel je v boju z Nemci 15. novembra 1944 pri Rašici. 13 Valentin Peta=. Ustrelili so ga v Ljubljani dne 28. januarja 1943. 14 Vest ni bila to=na. Peta=eve žene niso ustrelili. 15 Alenka in Rija-Marija in Helena Leskošek. 16 Misli bunker. Glej dok. št. 20, op. 29.

212 ST. 62

PISMO CENTRALNEGA KOMITEJA KPS DNE 16. NOVEMBRA 1942 INŠTRUKTORJU CENTRALNEGA KOMITEJA KPS ZA PRIMORSKO DR. ALEŠU BEBLERJU1

Dragi Primož,2

v prilogi Ti pošiljamo prepis našega pisma Pk-ju.3 Vse stvari sta se itak v smislu tega pisma že osebno pomenila s tov. Janezom4 pri svojem sre=anju. Pismo naj služi predvsem Tebi za pomo=, da se moreš pri izvajanju sklepov in predlogov opi- rati na autoriteto CK. Še nekaj dodatkov: 1) Zaenkrat ne moremo poslati nikogar ve= v pomo=. Vi- tez5 bo zaposlen drugje. Pa= pa dobite v pomo= poverjenika krš. socialistov6 in morda tudi sokolov7. To Ti bo gotovo omogo=ilo najti lažji stik zlasti s klerikalno sredino in morda Ti bo dalo možnost mobilizirati del duhovš=ine aktivnejše za OF in proti beli gardi. 2) One zlatnine Ti ne moremo poslati, ker je zaenkrat ne mislimo unov=evati. 3) Tudi glede »zraka«8 zaenkrat ni ni=.

1 Izvirna kopija je v ARS. Odd. I, sign.: AS 1487. CK KPS. a.e. 1889. Objavljena je v Jesen 1942. dok. št. 135. str. 349-350. 2 Dr. Aleš Bebler. 3 Glej dok. št. 63. 4 Boris Kraigher. 5 Franc Ravbar. 6 V za=etku decembra 1942 je Izvršni odbor OF poslal na Primorsko kot poverjenika krš=anskih socialistov dr. Franceta Škerla - Jurija Nuš- kina. 7 Izvršni odbor OF je nameraval poslati na Primorsko kot zastopnika Sokolov Borisa Sketa iz Ljubljane, ki pa tja ni odšel. 8 Misli radijsko zvezo.

213 ki bi se sre=avali nekje na meji9, tako da bi bila zveza hitrejša in pogostejša.

Smrt fašizmu - svoboda narodu!

S tovariškimi pozdravi CK

ST. 63

PISMO CENTRALNEGA KOMITEJA KPS DNE 16. NOVEMBRA 1942 POKRAJINSKEMU KOMITEJU KPS ZA PRIMORSKO1

Pokrajinskemu odboru za Primorsko.

Dragi tovariši,

smatramo, da zahteva zelo hiter splošen politi=en razvoj, posebno pa še izredno nagel razvoj na Primorskem nekatere nujne in hitre ukrepe, s katerimi se bomo pripravili na težke in odgovorne naloge, ki nas =akajo v najbližji bodo=nosti in stoje že danes pred nami. Osvobodilni boj slovenskega naroda na Primorskem se nahaja danes v o=itnem poletu. Hitro naraš=ajo=a množi=na rekrutacija v partizane, razgibanost ljudstva v težnji dati partizanom na razpolago hrano in obleko, ljubezen, ki jo kaže ljudstvo do partizanov, naraš=anje oboroženih spopadov partizanskih =et z okupatorjem, to dokazuje. Zavedati se moramo, da bo vse to v perspektivi dovedlo do možnosti narodnih vstaj. To moramo zlasti pri=akovati z ozirom na hitrejšo reakcijo okupatorja, ki se poslužuje zlasti izkušenj iz Ljubljanske province. Z represalijami nastopa zelo hitro, ostro in brezobzirno. To mora v današnji fazi pole-

9 Misli na bivšo jugoslovansko - italijansko državno mejo. 1 Izvirna kopija je v ARS. Odd. II, sign.: AS 1638. Oblastni komite KPS za Slovensko primorje, šk. 532/1. Objavljenje v Jesen 1942, dok. št. 136, str. 350-356.

214 ta dovesti do odpora množic. Popolnoma pravilna je parola: »nih=e v internacijo, vsi v partizane« in »ni=esar (živež, živina, obleka) okupatorju, vse za partizane«. Pod vplivom izvajanja teh del pa moramo pri=akovati narodnih vstaj. Zlasti še, ker okupator hiti z masovnimi internacijami, požigi hiš in vasi, plenjenjem hrane in grozi z odloki o odvzemu vsega pridelka kmetom, ki dobe za to karte in bodo morali kupovati svoje živ- ljenjske potrebš=ine enako kot ostalo prebivalstvo. Razvoj s perspektivo narodnih vstaj na Primorskem je torej danes možen. Zaželen pa je zlasti na Primorskem tudi iz zunanjepoliti=nih razlogov, iz stališ=a mednarodnega, evrop- skega položaja. Narodna vstaja v sami Italiji bi imela izredno mo=an mednarodni odmev, bi mo=no razmajala fašisti=ni re- žim v Italiji. Polet v razvoju narodne osvobodilne revolucije pa nujno zahteva, da v najkrajšem =asu premagamo slabosti našega dela na Primorskem, da premagamo ozkosr=nost, drobnjakars- tvo, sektaštvo, okorelost in po=asnost tako v liniji, kot v sistemu in na=inu dela. 1) Pravilen je Vaš sklep o organiziranju nekakega plenuma OF za Primorsko2, ki bi se ga morali udeležiti nekateri terenski, oziroma okrožni aktivisti OF, predstavniki osnovnih treh politi=nih skupin in o proglasu na ljudstvo, ki naj ga izda ta plenum oz. PK. za Primorsko. Vendar na tem ne smemo ostati. OF moramo še razširiti. S pravilnim delom smo uverjeni, da bo mogo=e pritegniti k oficielnemu sodelovanju tudi nekatere vode=e predstavnike klerikalcev in liberalcev. Razširiti moramo svoje delo v tej smeri zlasti na sistemati=no pritegovanje sredine v OF. Pri tem si boste mogli pomagati z uspehi v smeri utrjevanja enotnosti OF in njenega razširjenja, ki smo ga dosegli na plenumu NOOF3, ki se je vršil v za=et-

2 Pokrajinski odbor OF za Primorsko so ustanovili jeseni 1942. Do decembra 1942 so ga sestavljali sekretar Anton Veluš=ek in =lana Tomo Brejc in Miro Špacapan. od januarja 1943 pa sekretar Branko Babic in =lana Anton Veluš=ek in Miro Špacapan. Ta pokrajinski odbor OF je za 14. februar 1943 sklical konferenco OF v Lokah pri Kromberku, ki seje je udeležilo 12 predstavnikov OF, med njimi dva iz Trsta. Ve= glej Tone Fe- renc. Ljudska oblast na Slovenskem 1941-1945, knj. 1, Država v državi. Založba Borec. Partizanska knjiga. Ljubljana 1987. str. 660-662. 3 Misli peto zasedanje Vrhovnega plenuma OF (tretje zasedanje Slo- venskega narodnoosvobodilnega odbora) v Ljubljani dne 6. novembra 1942.

215 ku novembra v Ljubljani. Uspelo je obdržati in utrditi zveze z vsemi perifernimi skupinami, ki so doslej sodelovale v OF. Ravno tako so na vidiku razgovori z nekaterimi sredinskimi (deli JNS4 in zlasti s katoliško sredino) skupinami na osnovi proglasa IOOF5, kije objavljen v zadnji posebni izdaji poro=e- valca (tega ima Primož6 že s seboj). Odlo=no je treba pobijati sektaško samozadovoljstvo aktivistov ki prihajajo s terena z izjavami »vsi so za komuniste«. Kmetje izgubil zaupanje v klerikalno in liberalno stranko, ker sta se v zadnji dobi obe ve= ali manj razkrinkali s svojim paj- dašenjem s fašizmom, do=im gleda v KP stranko, ki je ostala vsa leta v odlo=nem, trdem, žilavem in brezkompromisnem boju z okupatorjem in fašizmom. KP uživa zaupanje zaradi svojega boja proti fašizmu, zaradi nacionalno osvobodilnega boja - njen program pa zlasti kmetu sploh ni poznan. Še ve=, kmet niti še ni popolnoma prekinil z jugoslovansko tradicijo, zanj niti stara Jugoslavija ni pokopana v takem smislu, kot n.pr. v Jugoslovanskem delu Slovenije. Zato predstavlja sredina pravilen odnos do nove Jugoslavije, vprašanje enotnosti vsega slovenskega življa v boju proti okupatorju zelo važen problem in bi bilo sektaštvo v tem oziru danes najve=ja in usodna napaka za ves naš narodno-osvobodilni boj. Pri tem moramo opozoriti na dve možni oportunisti=ni napaki: prvi=, napa=no bi bilo umetno ustvarjati na terenu skupine in izbirati v že aktivnih terenskih odborih skupinske predstavnike iz dosedanjih aktivistov OF. Ne, te skupinske predstavnike je treba pridobiti iz mase novih ljudi, ki doslej še niso oficielno sodelovali v OF. - Drugi=, napa=no bi bilo v

4 Jugoslovanska nacionalna stranka je bila politi=na stranka jugoslovanskih liberalcev v tridesetih letih 20. stoletja. Ustanovljena je bila leta 1932 kot Jugoslovanska radikalna kme=ka demokracija, leta 1933 seje preimenovala v Jugoslovansko nacionalno stranko. Uživala je gmotno in politi=no podporo države. Zavzemala seje za integralno j ugoslovanstvo. Leta 1935, koje bila ustanovljena vladna stranka Jugoslovanska radikalna zajednica (JRZ), je JNS prešla v opozicijo. Marca 1941 je vstopila v vlado generala Dušana Simovi=a in med drugo svetovno vojno sodelovala v begunskih vladah. 5 Proglas Slovenci! Zloveš=e napovedi ... V za=etku oktobra 1942 Iz- vršni odbor Osvobodilne fronte Slovenskega naroda, je objavil Slovenski poro=evalec, Posebna izdaja, oktober 1942 (ARS, Odd. II, sign.: AS 1887, Zbirka narodnoosvobodilnega tiska). Objavljenje v Dokumenti, knj. 3, dok. št. 121, str. 286-293. 6 Dr. Aleš Bebler.

216 stremljenju pritegniti te nove skupine - sredinske - popuš- =ati v vprašanju takojšnje borbene aktivizacije naroda v boju proti okupatorju, proti njegovim podrepnikom - belogardistom, v vprašanju razkrinkavanja Mihajlovi=a itd. V boju proti tem oportunisti=nim napakam nam morejo dobro služiti zadnje izjave predstavnikov jugoslovanske vlade v Londonu o takojšnjem enotnem odporu vseh »rodoljubov pa =e se bore pod zastavo Mihajlovi=a ali v vrstah partizanov«. To je njihova kapitulacija pred nami - poziv na enotnost - pri tem mi ne prenehamo z razkrinkavanjem Mihajlovi=a. 2) V pomo= pri izvajanju zgornje linije Vam bodo mogle služiti izjave7 IOOF in vodstva vseh treh skupin na Primorsko ljudstvo, ki Vam jih pošljemo s prvo prihodnjo patruljo. Obe- nem Vam bomo skušali poslati izbor vseh dosedanjih odlokov IOOF, da si boste mogli pomagati tudi s tem. 3) Pravilen je sklep in nujno je, da se =imprej izvrši, o izdajanju brošure z Vašim uvodom in ponatiskom obeh septem- brskih posebnih izdaj poro=evalca zaradi prenašanja izkušenj iz osvobojenega ozemlja in razkrinkavanja bege. Predvsem pa pazite v svojem boju proti beli gardi, da reagirate s hitro politi=no in vojaško akcijo (s pomo=jo organov varnostne službe in partizanskih =et) kjer se pojavijo kaki znaki belogardisti=ne organizacije. 4) Glede lista, smatramo da bo najboljše, =e izdajate pod naslovom »Slovenski poro=evalec« naš skupni list in mu dodajate poro=ila in =lanke, ki so trenutno važni za Primorsko.

217 tem, da opere svojo narodno =ast, ko se bori proti sramoti, ki jo je italijanskemu narodu nakopal fašizem s svojimi barbars- tvi nad slovenskim narodom. Podpiramo pa seveda brez ozira na to vsako antifašisti=no gibanje Italijanov na Primorskem! V tem smislu bi bilo napa=no sektašiti proti antifašisti=nim elementom, ki morda še niso dozoreli za zgornje antiimperialisti=no gledanje - nedopusten pa bi bil tudi oportunizem: to je zanemarjanje resnih teženj privesti to antifašisti=no gibanje na zgornje antiimperialisti=ne pozicije. 7) Da =im hitreje in pravilnejše izvedemo vse zgornje politi=ne naloge, je nujno, da organizirate takoj, =e še niste, partijsko posvetovanje9 v onem obsegu kot ste že sklenili.

9 Misli pripravo I. partijske konference KPS za Primorsko, ki so jo nato sklicali decembra 1942 inje potekala v dveh delih. Delegati z južne- ga in srednjega dela Primorske so se zbrali 4. in 5. decembra 1942 na Vrhu pri Rihemberku (danes Branik). Udeležilo se jo je 16 partijskih delavcev iz terena in vojske. Na njej sta imela referata dr. Aleš Bebler o osnovnih nalogah Partije v Slovenskem primorju in Dušan Pirjevec o nalogah Partije v vojski. Devet delegatov iz severne Primorske, ki se niso mogli udeležiti konference na Vrhu, seje zbralo 22. in 23. decembra 1942 na posebnem posvetovanju v Kanalskem Domu. Glej Vida Deželak, Pokrajinske konference Komunisti=ne partije Slovenije na Primorskem 1942-1944. Arhivsko društvo Slovenije, Ljubljana 2001 (VIRI, št. 16), str. 15-29. 10 Dušan Pirjevec. Decembra 1942 je postal =lan Pokrajinskega komiteja KPS za Primorsko in je nekaj =asa v njem odgovarjal za podro=je severne Primorske in vojske.

218 preko partizanov pravilno izvajati Vašo linijo. Potrebna je seveda z Vaše strani najvestnejša kontrola njegovega dela. Partija je seveda prav tako kot na terenu tudi pri partizanih ilegalna, tako za sovražnika kot za partizane. To pomeni, da tudi nima nobene pravice utikati se direktno v posle partizanskega poveljstva. Kakor mora z ene strani paziti in kontrolirati na pojave »vojvodstva« in v vsakem slu=aju preko partijskega vodstva podvzeti proti tem pojavom potrebne korake, se mora zavedati, da je njeno glavno delo dvigati pri partizanih moralo, borbenost, zavestno disciplino, autoriteto poveljstva in pomagati poveljstvu pri izvrševanju njegovih navodil. =) Na vsak na=in formirajte v najkrajšem =asu po spreje- mu novih, borbenih =lanov okrožne partijske organizacije. d) V kolikor sami ne morete organizirati dovolj ekspeditiv- ne tehnike (z onim =lovekom, ki Vam gaje tov. Janez" predlagal za tehniko, ni ni=, ker je zaposlen tu in boste morali poiskati pa= novega =loveka sami)12, si tudi v tehniki pomagajte s tehniko pri partizanih. Sploh je treba stremeti k =im tesnej- šemu spajanju in izpopolnjevanju obeh na=inov dela: preko partizanov in terenske organizacije. 8. V PK kooptirajte tov. Darkota13 iz Trsta in mu obenem poverite organizacijo mladine. 9) Na vsak na=in preidite takoj na organiziranje varnostne in obveš=evalne službe, tako na deželi kot v mestih. To je izredno važna politi=na naloga in obenem - zlasti obveš=evalna na deželi - varnostna mera proti presene=enju v partizanih. Zlasti za organiziranje na deželi se poslužujte partizanov. V mestih dolo=ite za to na vsak na=in posebne zato primerne partijce, ki naj jim partijski sekretarji nudijo vso potrebno pomo=. 10) Zveze s KPI Vam zaenkrat ne moremo dati. Zato si za sedaj pomagajte z izjavo KPI14 o slovenskem narodno-osvobodilnem boju. 1 ' Boris Kraigher. 12 Za Pokrajinsko tehniko KPS za Primorsko je odgovarjal Andrej Kumar - Stric Marko, za izdajanje pokrajinskega glasila pa Ivan Bratko-Andrej. 13 Darko Maruši=-Blaž. Sredi februarja 1942 so ga poslali v Trst, novembra 1942 je postal =lan Pokrajinskega komiteja KPS za Primorsko, spomladi 1943 pa sekretar Poverjeništva Pokrajinskega komiteja SKOJ za Primorsko. 14 Misli proglas Komunisti=ne partije Italije za pravico samoodlo=be in zedinjenje slovenskega naroda iz januarja 1942. Prevod je objavil Slov- enski poro=evalec, leto III, št. 23. 9. junij 1942 (ljubljanska izdaja). (AS. Odd. II. sign.: AS 1887. Zbirka narodnoosvobodilnega tiska).

219 11) V zvezi s 1. to=ko - o možnosti narodnih vstaj - napravite s štabom odreda na=rt za razli=ne možnosti osvobajanja terena, predvsem na Tolminskem. Linija odrednega štaba glede aktivizacije partizanov za prvo fazo - tako reorganizacije kot masovne razoroževalne akcije in podobno -je pravilna. Naloge, ki stoje pred Vami, so težke in odgovorne, vendar smo prepri=ani, da jih boste zmogli, da Vaš kader že danes za- dostuje, da napravite z njegovo pomo=jo na podlagi zgornjih ukrepov prelom z dosedanjo ozko, drobnjakarsko prakso. Za- to pa je tudi potrebno, da preidete z vsemi silami v boj proti onim oportunisti=nim elementom, ki bi skušali opravi=evati svojo nedelavnost z argumentom =eš, da se dvajset let ni nih- =e zmenil za nas. Ne, danes je =as in še ni ni= zamujeno samo temeljito je treba zgrabiti za delo, pa bo šlo. Objektivni pogoji za delo po zgornjih smernicah so podani. Osnovni subjektivni pogoji, osnovni kadri so tudi na razpolago. Nujno organizirajte za najresnejšo vzgojo kadrov, kurzov v partizanih in na terenu. Zadnjo literaturo (»Delo« in podobno) in študijski material VKP (b) in »Osnove«15 dajte na vsak na=in predelovati v kurzih. To je treba uvesti kot obvezno za vse partijce. Material si nabavite tako kot smo se že dogovorili - s pomo=jo partizanske tehnike, v kolikor bi Vaša ne zmogla vsega.

Smrt fašizmu - svoboda narodu!

S tovariškimi pozdravi

Na položaju, 16. 11. 1942.

Žig: KOMUNISTI

Luka1 Janez

15 Misli J. V. Stalin: Osnove leninizma (ARS. Odd. II, sign.: AS 1887. Zbirka narodnoosvobodilnega tiska). Glej še Dokumenti, knj. 5. dok. št. 61, op. 2, str. 188. 16 Franc Leskošek.

220 ST. 64

PORO

16. XI. 42 Dragi Julij!2

Tudi mi iš=emo tega nesre=nega Ladota3, pa se izmika kot jegulja in nikakor ne pride do uspešnih zaklju=kov - a =as be- ži in potrebe vsak dan bolj pere=e in nujno zahtevajo rešitev tega problema. Že 14 dni me nepretrgoma boli glava (ne samo od tega, ampak verjetno od prehlada, ki se bo kakor =utim danes, po vro=ini sprevrgel v plju=nico /kar je pri meni »nor- malen« pojav/ in bom =e bo šlo po sre=i, =ez 4 ali 5 dni spet za silo na nogah) zato gonim drugega za drugim, a vsi skupaj nismo vredni po=enega groša, ker ne moremo rešiti problema, ki se mora rešiti. Dolg=as pa nam ni, kljub temu, »da ni= ne delamo«. Zato že skrbijo lahi in bega. Prav sedaj ko to pišem, zopet pokajo puške in mitraljezi. Toda temu smo se privadili in =e kak dan ne pride nih=e vtikati nosu v »naš« teritorij, tedaj že nervozno ugibamo, kaj se neki je zgodilo in strah nas je, =e ni to »tišina pred viharjem«. Politi=no delo na terenu precej šepa. Podnevi ne moreš po vaseh, pono=i pa ljudi ne dobiš zlepa iz brlogov. Izdali smo nekaj letakov (tiskalo jih je Stisko okrožje) proglas C. K.4 in IOOF.5 in jih raznesli po vaseh, »Poro=evalca« pa še prejšnje

1 Izvirnik, napisan s =rnilom, je v ARS. Odd. I, sign.: AS 1521, Kar- delj Edvard, šk. 5. Objavljenje v Jesen 1942, dok. št. 137, str. 356- 357. 2 Milan Škerlavaj. 3 Lado Majcen, sekretar Rajonskega komiteja KPS Barje. 4 Glej dok. št. 38. 5 Proglas Slovenci! Sedmega novembra pote=e ... Izvršni odbor OF je objavil Slovenski poro=evalec, leto III, št. 43, 14. november 1942 (ARS, Odd. II. sign.: AS 1887, Zbirka narodnoosvobodilnega tiska). Osnutek proglasa je v ARS. Odd. I, sign.: AS 1521. Kardelj Edvard, šk. 4.

221 številke nimamo a sedaj je že nova in se bo vse skupaj zakasnilo. So pa vasi v glavnem dobre in naše. Ljudje po=asi dvi- gajo glave, strah se umika, poraja pa se - sovraštvo do bele garde. Zato skrbi bega sama s svojimi nastopi. Še tisti, ki niso bili naši simpatizerji danes ugotavljajo, da takšnjega postopanja od strani mladih pobalinov, ki plenijo po hišah, najrajši še v gostilnah, kjer se najprej napijejo, nato pa razbijajo kar je za razbiti, ki pretepajo do mrtvega - ženske (tudi takšne ki je mesec dni po porodu ali pa 60 let stare) ki se potem med seboj pretepajo za plen, a ko zazvoni v cerkvi se odkrijejo in molijo, ne bodo dolgo trpeli.

Smrt fašizmu - svobodo narodu

Sprejmi tov. pozdrave Ciril7

Anton Kranjc. Jože Moškri=.

222 ST. 65

OKROŽNICA CENTRALNEGA KOMITEJA KPS DNE 17. NOVEMBRA 1942 PARTIJSKIM ORGANIZACIJAM NA TERENU IN V PARTIZANSKIH EDINICAH O UKREPIH ZA ODPRAVO SLABOSTI IN NAPAK V NOB1

Na položaju, 17. XI. 1942. Strogo zaupno samo partijskim organizacijam!

OKROŽNICA

partijskim organizacijam na terenu in v partizanskih edinicah (brigadah in bataljonih).

Po ukrepih, ki smo jih podvzeli z namenom, da izboljšamo naše delo zlasti pri partizanih in da odpravimo nekaj najbolj pere=ih napak, ki so bile predstavljale veliko nevarnost za ves naš osvobodilni boj, so se razmere znatno zboljšale. Dobo reorganizacije partizanstva po ofenzivi okupatorja in dobo na- ših priprav za našo novo ofenzivo, ki je danes pred vrati, smo v veliki meri ravno zato izkoristili v glavnem dobro. Vendar so se pojavile nekatere nove napake, ki predstavljajo danes zelo resno nevarnost. Deloma pa naše partijske organizacije še vedno niso znale v celoti odpraviti že kritiziranih napak. Potem, ko smo z mo=no politi=no in organizacijsko kampanjo v veliki meri odpravili pojav »vojvodstva« in dosegli mož- nost partijske kontrole nad posameznimi partijci, ki stoje na odgovornih partizanskih položajih, moramo ugotoviti danes kot eno osnovnih napak: neposredno vmešavanje partijskih organizacij v =isto vojaške posle naših štabov in ustvarjanje netovariškega odnosa v =etah s strani partijcev, ki se obnaša- jo kot nekaki »višji« partizani napram partizanom - nepartij- cem. V dobi naših najve=jih uspehov, pod vplivom mo=nega revolucionarnega poleta so zapadali resni komandanti in politkomisarji pod vplivom »vrtoglavice do uspehov« zelo nevarnim in nekomunisti=nim »vojvodskim« slabostim. Ne da bi podcenje-

1 Izvirnik je v ARS, Odd. I, sign.: AS 1487, CK KPS, a.e. 168.

223 vali nevarnost »vojvodstva« se moramo zavedati, da ta v današ- nji fazi boja - fazi priprav na novo ofenzivo, fazi premagovanja negativnih posledic ofenzive okupatorja - ne predstavlja ve= ene najbolj pere=ih nevarnosti, ker za to ne obstoje ve= zgoraj ozna=eni objektivni pogoji. Nasprotno, glavno nevarnost pomeni danes omejevanje svobodnega delovanja komandantov in politkomisarjev s strani nekaterih partijskih organizacij. V dobi priprav na novo ofenzivo je naša glavna dolžnost izvesti pravilno reorganizacijo in razporeditev razpoložljivih sil, pravilno razmestitev komandnega, komandirskega in po- litkomisarskega kadra - ter in to predvsem aktivizirati partizanske edinice, ki zadnji =as zapadajo v nekako predzimsko omrtvelost. Proti temu pojavu zlasti moramo mobilizirati ves partijski aparat pri partizanih kot na terenu. Zato pa si morajo biti partijske organizacije na jasnem v dveh stvareh: prvi= - vprašanje reorganizacije je stvar Glavne- ga štaba in odrednih in brigadnih štabov. V tej stvari nimajo partijske organizacije nobene pravice direktnega vmešavanja. V tem vprašanju je osnovna naloga vseh partijskih edinic nuditi odgovarjajo=im štabom z masovnim politi=nim delom vso potrebno pomo= za dviganje autoritete, za populariziranje novih komand, za razlaganje pravilnosti in nujnosti storjenih reorganizacijskih ukrepov. Utemeljevati pravilnost postavljanja novih komand. Popularizirati dobre lastnosti teh novih komand. Podpirati komande in njihove ukrepe pri »prekoman- diranju« raznih edinic v brigade, druge bataljone in podobno. Ustvariti zdrave odnose med partizani odredov napram partizanom iz brigad. Ustvariti zdrav odnos med partizani v =etah in raznimi kurirji in podobno. Drugi= - glavna naloga partijske organizacije pa je pomo= komandantom in komandirjem v njihovih težnjah po borbeni aktivizaciji partizanov pri dviganju morale, pri ustvarjanju resni=ne, zavestne, vojaške discipline v =etah, pri politi=ni in vo- jaški pripravi partizanov na predstoje7e akcije, pri organiziranju vojaških vežb, pri pripravah in organiziranju politi=nega dela partizanov na terenu, itd. Glavna naloga naših partijskih organizacij je zato masovno delo v =etah med partizani. Tu morajo komunisti razviti vso svojo aktivnost, tu morajo pokazati primer tovarištva in požrtvovalnosti. V tej zvezi moramo posebej opozoriti na ustvarjanje neto- variškega vzdušja, ki nastaja zaradi nepravilne legalizacije partijskih organizacij, ko posamezni =lani nastopajo proti

224 ne=lanom kot nekaki »višji« partizani, kot partizani z ve=jimi pravicami. Zlasti se potem zaradi tega nepravilnega odnosa =utijo prizadeti posamezni nepartijci - zavezniki.

225 Vprašanje imenovanja štabov je stvar višjih štabov. Partijske organizacije morajo pri tem višje štabe samo podpreti. 2) Takoj morajo partijske organizacije preiti na resni=no, na=rtno, politi=no delo v =etah, tako za dviganje borbene morale, kot za dviganje politi=ne zrelosti partizanov in partijcev. Nujno je treba takoj preiti na organiziranje politi=nih kurzov, v smislu programa, ki ga je izdelal politkomisariat Glavnega štaba. 3) Vsi brigadni partijski biroji morajo dajati najmanj 14 dnevno poro=ilo o svojem delu CK-ju. 4) Vsi bataljonski partijski biroji morajo dajati redno poro=ila odgovarjajo=im OK-jem, vsi OK-ji pa morajo najmanj 14-dnevno pošiljati poro=ila o svojem delovanju in zlasti o delovanju njim podrejenih partijskih organizacij v bataljonih CK-ju. 5) V vsakem primeru podobnega zgoraj omenjenega odpora partijske organizacije proti sklepom in naredbam štabov, morajo pristojni nadrejeni partijski forumi z vso potrebno partijsko ostrostjo ukreniti vse potrebno, da se prepre=ijo škodlji- ve posledice takih dejanj, ki imajo v bistvu zna=aj frakcionaš- tva.

Smrt fašizmu - svoboda narodu!

S tovariškim pozdravom!

/Žig/ CK Komunisti=na partija Slovenije Janez2 Centralni odbor

Bons Kraigher.

226 ST. 66

PISMO ORGANIZACIJSKEGA SEKRETARJA CENTRALNEGA KOMITEJA KPS BORISA KRAIGHERJA IZ DOLOMITOV DNE 17. NOVEMBRA 1942

17. XI. 42.

Dragi KrištoP,

pravkar sem prejel Tvojo pošto z dne 15. XI.3 Zakasnila se je menda zaradi neke provale v Lj[ubijani]. Odgovor in nekaj poro=il pošljem jutri. Mimogrede samo tole: po mojem poro=ilu s Plimorske4, smo že v=eraj odposlali tja pismo5. Jutri Ti pošljem prepis. Se mudi. Kako je z menoj in Teboj? Prideš Ti prej sem ali moram najprej jaz v Lj. in prideš Ti šele potem sem?

Pozdrav

Janez6

1 Izvirnik, napisan s =rnilom, je v ARS. Odd. I. sign.: AS 1521, Kar- delj Edvard, šk. 4. Objavljen je v Jesen 1942. dok. št. 140. str. 362. 2 Edvard Kardelj. 3 Pismo verjetno ni ohranjeno. 4 Poro=ilo dne 9. oktobra 1942 glej Dokumenti, knj. 3. dok. št. 141, str. 351-358. 5 Glej dok. št. 63. 6 Boris Kraigher.

227 ST. 67

PORO

Dragi Krištofi2

1. Pošiljam ti radijski bilten in tekst St3. izjave. Prosim, da pošlješ ti naprej Gregorju (za Cilko)4. 2. Že dalj =asa pritiska posoj. komis5., da damo izjavo »da se usnjarju iz Mokron.6 dovoli obratovanje«. Baje obstoji nevarnost, da Italij. sami za=no. Je pripravljen dati posoj. 1/2 miljona in usnje na licu mesta, denar tu. Na ra=un posojila je že izpla=al pred =asom 100.000 in dal baje precej usnja. Se- daj bi predvsem bil rad siguren življenja. Pristane da predlaga našega komisarja v tovarni itd. Jaz zadeve ne poznam, zato prosim, da takoj odgovoriš kaj naj odgovorimo oz., =e mu lahko damo izjavo, uredi, da bodo edinice o tem obveš=ene. 3. Z namestnikom polkoma zaš=ite7 v Ljublj., ki smo ga zadnji= predlagali ne bo ni=, ker je ideol. ostal Sokol (šovini- zem, meje itd. glavno vprašanje). Tako samo še podpremo linijo sedanjega komisarja8. Predlagamo, da bi to mesto zasedel nekdo, ki bi ga vpoklical od zunaj (ki bi sodeloval pri na=rtu kot smo govorili) do takrat pa bi skušal vsaj minimalno pomagati Matija9.

1 Izvirnik, napisan s =rnilom, je v ARS, Odd. I, sign.: AS 1521, Kar- delj Edvard, šk. 4. Objavljenje v Jesen 1942, dok. št. 141, str. 362- 364. 2 Edvard Kardelj. 3 Josip Visarionovi= Džugašvili Stalin. 4 Janek Šubic za Centralni komite KPS. 5 Posojilna komisija pri Finan=no gospodarskem odboru OF, ki je skrbela predvsem za ve=ja denarna posojila v smislu odloka Slovenske- ga narodno osvobodilnega odbora dne 16. septembra 1941 o posojilu svobode. Glej Dokumenti, knj. 1, dok. št. 43, str. 122. 6 Savel Kalin, lastnik tovarne usnja v Mokronogu. 7 Ivo Levstik-Gojc (Ožbe). 8 Alojz Vrhovec. 9 Verjetno France Kimovec.

228 vori in bomo morali dati Feliksa10 in na njegovo mesto koga drugega. Rešitev v tem smislu je samo zasilna. Trpelo bo pa delo pri FGO". 4. V tovarnah so se povsod obnovili odbori del. enot., a delo nekako ne ste=e, ker so v obratih oz. rajonih tipi, katerih se vsi bojijo. Predlagajo likv.12 za kar ve Ana13 (Štefan14) in ne razumejo odklonitev tega predloga. Prosim javi tudi nam, zakaj se take stvari ne odobrijo, ker je to edin na=in paralizirati delo bega, ki zlasti v okoliških rajonih terorizira naše aktiviste. 5. Tehn. provala15 se je sicer ustavila, a mislim, da Julij16 napa=no ocenjuje situacijo. Izdajata sigurno obe Ljerka17 in Marija18. Ljerka je v obraz bremenila neko sestro od tehni=arke, ker jo je zamenjala. V kolikor bi mu ti pisal, prosim opozori ga na to, da ni nikjer re=eno, da bodo vse naenkrat pobrali. Sicer se pa jaz dobim jutri z njim in mu bom skušala dopove- dati. Trenutno 1 teden najbrže ne bo moglo ni= iziti, ev. zasil- no radio vestnik (St. govori in dnevno povelje19) Mi skušamo s pretipkavanjem popularizirati govor izjavo (13. nov.) itd. Pred- vsem pa s sestanki. 6. Kristjani so sklicali za danes sestanek in javili tudi za tebe. Nismo te mogli obvestiti. Javljajo tudi za soboto. Stano- vanja ne vem.

lo Martin Mencej. 1 ] Finan=no gospodarski odbor OF. 12 Verjetno misli likvidacijo Vilija Muši=a iz tovarne kleja v Mostah. 13 Zdenka Kidri=. 14 Edo Brajnik. 15 Glej dok. št. 61, op. 5. 16 Milan Škerlavaj. 17 Lilijana Neuman. 18 Marija Klop=i=. 19 Glej dok. št. 39. op. 36 in 52. op. 23. 20 Marjetka Šentjurc. h=erka Lidije Šentjurc, ki je bila ilegal=ek pri dr. Mihi Kambi=u na Tvrševi cesti 47 (sedaj Dunajska). 21 Dr. Vito Kraigher, =lan Centralne komisije VOS. 22 Draga Tav=ar, kurirka za Centralni komite KP Italije.

229 7. Tudi Marko23 te želi za ves dan.

Grad2 se je našel in odpotuje danes. Urše3 pa ni pri nas. Je že pred =asom odšla v Z D. O., ker tukaj ni imela kaj po=eti. Poslali smo ponjo in jo bomo =ez nekaj dni poslali tja.4 Predv=e-

23 Zoran Poli=. 24 Glej dok. št. 125, poglavje IV, to=ka 3. 25 Misli na vagonsko pošiljko materiala za partizane. 2S Lidija Šentjurc. 1 Izvirnik, napisan s =rnilom, je v ARS, Odd. I, sign.: AS 1521, Kar- delj Edvard, šk. 5. Objavljenje v Jesen 1942, dok. št. 142, str. 364- 365. 2 Rudi Ganziti, vodja ekipe za gradnjo skrivnih prostorov (bunkerjev). 3 Urška Satler poro=ena Veluš=ek. 4 Misli v Polhograjske Dolomite, kjer so pripravljali radijsko zvezo s Kominterno.

230 rajšnjim je prišla patrola iz odreda, ki pa ni prinesla nobenih vesti od edinic, ki so nižje od njega. Z njimi je prišel komisar Križevski5 misle= da bodo tu kakšna navodila za odred, oziroma odgovor na njihovo zadnje poro=ilo. Pravi da so razmere na terenu takšne, da z ozirom na veliki teritorij in mo= odreda nikakor ne morejo še bolj cepiti sil in jih pošiljati sem. S tem bi izpraznili svoj teritorij in s tem omogo=ili bega, da se zopet usidra po vaseh odkoder se je ravno vsled navzo=nosti njihovih =et umaknila inje sedaj teren ve= ali manj =ist. Drugi razlog je pa tudi to, da se po njihovem mnenju, tudi z njihovo pomo=jo ne bo dalo likvidirati Police, na kateri je preko 200 oborož. bega in italij., ki so si zgradili celo trdnjavo in bi samo brez haska žrtvovali svoje ljudi. Pa tudi našemu komandantu6 ne zaupajo svojih ljudi, ker je, tudi po njihovem mnenju popolnoma nesposoben in neprimeren za mesto, ki ga zavzema. Pri njihovem prvem bataljonu je tudi Stiski okr. odbor, ki se ne more držati na svojem starem mestu, ki je stalno kon- trolirano po bega in italij. patrolah. Pri nas ni= izrednega. V=eraj so hoteli bega ponovno v Pod- molnik a so se ob prvem strelu razleteli, potem pa nabijali iz svojih postojank celo uro z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Na terenu se pa situacija ugodno razvija. Ljudi po=asi po- puš=a strah in zio na bega le še s pomilovanjem. Po zadnjih bega izpadih, ko so pretepali ženske in ropali po hišah pa se poraja sovraštvo in želja da skupno z nami udarijo po njih kadar se bodo pojavili v vaseh, kjer nimajo kaj iskati. Imam vtis, da kar smo mi zagrešili v preteklih mesecih, se je že popravilo in pozabilo, po zaslugi bege same, ker tudi ljudje ki niso bili naši, vidijo danes v nas tiste ki jih bodo rešili ne le laškega, ampak tudi in predvsem bega nasilja. Seveda se imamo za ta preokret v precejšnji meri zahvaliti pasivnosti okupatorjev, ki so strahovanje civilnega prebivalstva popolnoma prepustili begi sami. Morala njihova je zelo nizka. Treba samo da slišijo strel pa so že v svojih brlogih. In ravno zato me jezi. da nikakor ne moremo organizirati poštenega sre=a- nja z njimi. Ljudje, ki vidijo njihovo strahopetnost, že godrnja- jo nad nami. =emu ne po=istimo z njimi. Mislil sem že, da bi sam poskusil =e se res ne da, pa se bojim da ga bom polomil in s tem rehabilitiral naše vojaške strokovnjake, ki vsak dan

Jože Malnari=, politi=ni komisar Zapadnodolenjskega odreda. Ludvik Smrekar.

231 kujejo na=rte in rišejo skice ter ugotavljajo da tu ne gre in tu ne gre. Bojim se pa tudi jaz potegniti =ete iz položajev proti Po- lici, Grosuplju in Šmarju, da nam sovražnik ne pade v hrbet in likvidira »svoboden teritorij« ter nas nažene v gozdove, ki so tako prokleto goli. Poro=ilo o stanju organizacij, tako O. F. kot partijskih na terenu in v bataljonu bom poslal =ez pai- dni. Izdali smo nekaj letakov, ki jih bomo skušali dostaviti tudi begi. Z menoj je po starem, za silo se že držim po koncu, =eprav mi nagaja preh- lad. Po=asi se mi že poraja upanje, da bom morda vendarle do=akal dan po katerem hrepeni vse =loveštvo.

Smrt fašizmu - svobodo narodu

Ciril7

ST. 69

PISMO POLITI

Položaj, 17. novembra 1942.

Dragi Hrast,2

zaradi Bolkove3 bolezni in težav, ki jih je imela Jožica4 s patruljami, so se stvari pri vas o=ividno dolgo zavlekle. Peter5

7 Jože Moškri=. 1 Izvirna kopija je v ARS. Odd. I. sign.: AS 1521. Kardelj Edvard, šk. 4. Objavljena je v Jesen 1942, dok. št. 145, str. 370-371. 2 Jaka Avši=. 3 Dr. Jože Brilej. 4 Konspirativno ime za nekdanjo bazo narodnoosvobodilnega gibanja na Podlipoglavu. 5 Boris Kidri=. Bil je v Ljubljani.

232 seje medtem mudil 3 tedne v središ=u, kjer j e opravil naloge, ki mu jih je naložil IOOF. (Tvoj plenumaš6, ki se dobro obna- ša, te prisr=no pozdravlja in vzpodbuja k hrabrim dejanjem). Matija7 je moral na drug sektor. - Medtem si o=ividno dobil že vso našo obilno pošto ter povzel, kar je potrebno. Na osnovi vsega priloženega materiala ti je razvidna trenutna linija. Vojaško - ponovno osvobajanje teritorija. Matija in jaz sva mislila, da bi vidva z Doretom8 prevzela Dolenjsko, midva pa vsak po en drug sektor. Hotela sva, da bi Dore in ti napravila skupen na=rt nato pa bi ti krenil na naš položaj9, ker se imamo izredno mnogo pomeniti, Dore pa naj bi neposredno vodil akcije na Dolenjskem. Medtem sva zvedela, da je Dore v središ=u10. Meniva, da bo takoj prišel k nam.

6 Ing. Dušan Sernec (1882-1952). politik. Pred vojno je bil =lan SLS in bil med drugim ban Dravske banovine (1929-1930). Leta 1931 se je razšel z SLS. Ob kapitulaciji Jugoslavije se je vklju=il v odporniško gibanje in postal =lan Vrhovnega plenuma OF. V za=etku marca 1945 je bil v skladu s sporazumom med NKOJem in jugoslovansko londonsko vlado postavljen za enega izmed treh =lanov Kraljevega namestništva, kar je ostal do razglasitve FLRJ. 7 Ivan Ma=ek. 8 Edo Mihevc. s Misli Dolomite. 10 Misli v Ljubljani. Vest ni bila to=na. 11 Glej dok. št. 65.

233 Na posel pridite takoj: ekspeditivnost je danes kar najve=- jega pomena. - Ko greš k nam, se javi pri 1. bat. Notranjskega odreda (pri Ludviku12).

Smrt fašizmu - svoboda narodu!

Tovariško te pozdravljata Peter Matija

ST. 70

PISMO

Dragi Peter!2 - 18. XI. 1942.

Pošiljam Ti v prilogi projekt, ali bolje samo nekaj to=k, ki naj bi jih vsebovalo posebno »Dnevno povelje«3, ki bi ga bilo =im prej treba izdelati in poslati partizanom. Nisem ga napravil kakor treba in do kraja, ker se mi mudi oddati in ker mislim, da boš Ti to bolje napravil. K mojemu projektu bi bilo treba - po mojem - dodati še vprašanja: 1. o osvobojenem teritoriju, ki gaje treba osvajati, 2. o zimi in zimski oskrbi in

12 Ludvik Kukavica. 1 Izvirnik je v ARS. Odd. I, sign.: AS 1487. CK KPS, a.e. 931. Objav- ljenje v Jesen 1942. dok. št. 146, str. 371-372. 2 Boris Kidri=. 3 Nedokon=an osnutek dnevnega povelja Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih =et dne 15. novembra 1942 je v ARS. Odd. I. sign.: AS 1521, Kardelj Edvard, šk. 5. Objavljen je v Jesen 1942. dok. št. 123. str. 322-327. Osnutek je napisal Edvard Kardelj in ga dne 18. novembra 1942 poslal Borisu Kidri=u v Dolomite. Glavno poveljstvo SP< gaje dokon=alo in izdalo dne 25. novembra 1942 (ARS. Odd. I. sign.: AS 1481. GŠS. šk. 5. Objavljeno je v Zborniku NOV/VI. knj. 4, dok. št. 103. str. 297-302).

234 3. v zvezi z zunanjepoliti=nim razvojem, še o ZSSR in garan- cijah proti b. g. Verjetno pa še marsikaj drugega. Napravi to dnevno povelje =im prej, da se na njem izvrši potrebna disku- sija pri partizanih. Izdaj poleg tega tudi navodilo, kako naj se dnevno povelje =etam =ita in obdela.4 Dobro bi bilo, =e bi vi stalno izdajali taka dnevna povelja, recimo vsak teden ali vsaj vsake 14 dni. Bila bi to velika pomo= pri vzgoji kadrov. Ostalo poro=am v pismu, ki je naslovljeno Luki.5 Z Ano6 je tako, kakor si predvideval. Ker seje s provalo7 še nekaj zame- šalo okoli tistega stanovanja,8 kjer sva se skupaj držala, moramo =akati še nekaj dni, da bomo videli, pri =em smo. Potem bo uredila. Potemtakem - nekaj tednov ne =akaj. Tudi drugih dveh9 ne, ker sta trenutno tu zelo potrebna. Izkoristite =im bolj sedanje stanje na frontah za agitacijo med vojsko in prebivalstvom. Malo se sliši o kakem pobolj- šavanju naših postojank. Nasprotno, z Dolenjskega prihajajo vesti, ki kažejo, da je b. g. še vedno v napredku in potiska naše. T. T. brigada je onesposobljena sedaj ko ni

4 Navodilo je objavil Bilten politi=nega komisarja slovenske partizanske vojske, št. 2, dne 25. novembra 1942 (ARS. Odd. II, sign.: AS 1887. Zbirka narodnoosvobodilnega tiska. Objavljeno je v Zborniku NOV/VI. knj. 4, dok. št. 104. str. 303-304). 5 Franc Leskošek. Glej dok. št. 74. 6 Zdenka Kidri=. 7 Glej dok. št. 61, op. 5. 8 Misli bunker v hiši dr. Mavricija Neubergerja na Vilharjevi cesti 21 v Ljubljani. 9 Misli dr. Vita Kraigherja in Eda Brajnika. • Janez Hlebš. " Šifra za Kominterno.

235 Števil=no ozna=evanje je nujno potrebno zaradi skrajšanja oznake in vskladenja s sistemom, ki ga imajo spodaj.12 Števil- ke sem dal, kakor so zaporedno grajene.13

S tovariškimi pozdravi

Krištof14

P. S.15 Naredite nekaj v zvezi s Cenetovim16 pismom. Izvršite, =e ni druga=e pod osebnim Tvojim ali Ana - vodstvom.

ST. 71

PORO

18. XI. 42.

Dragi Krištof!2 Upam, da si medtem že prejel moje kratko pismo, ki sem ga pisal 14. t. m.,3 pa ga Miklavž4 ni vzel s se-

12 Misli v drugih predelih Jugoslavije. 13 Te številke so imele brigade do ustanovitve divizij dne 13. julija 1943. Tedaj so dobile nove zaporedne številke. V XIV. divizijo so prišle 1. Toneta Tomši=a, 2. Ljube Šercerja, 3. Ivana Gradnika (ustanovljena 26. aprila 1943 v Slovenskem Primorju). V XV. divizijo sta prišli 4. Matije Gubca in 5. Ivana Cankarja. 14 Edvard Kardelj. 15 Pripisano s =rnilom. ls Cene Štupar. 1 Izvirnik, napisan s =rnilom, je v ARS. Odd. I, sign.: AS 1521, Kar- delj Edvard, šk. 4. Objavljen je v Jesen 1942, dok. št. 147, str. 373- 377. 2 Edvard Kardelj. 3 Glej. dok. št. 55. 4 Mirko Zlatnar.

236 boj, ker se kljub dogovoru v soboto zjutraj ni nahajal na mestu, kjer smo se zmenili. Situacija tukaj. Luka5, Matija6 in naši prijatelji7 so imeli vse doslej precej težko in neugodno življenje v vsakem oziru - tako glede bivanja kakor glede zvez in možnosti širokopo- teznejšega dela. Poglavitni vzrok temu ti=i v dejstvu, da pred njihovim prihodom ni bilo apsolutno ni= pripravljenega. Oba prostora o katerih sta nam že na Jožici8 govorila Gregor9 in Miklavž, nista bila niti izpraznjena. Za delo in zveze sta izredno neprikladna. Razen tega seje izkazalo, da ve za elektrifici- rani prostor, v katerem sta prebivala Luka in Matija, vsaj 50 ljudi. Ko sem bil že jaz tukaj, smo doživeli, da sta ga prišla iskat dva neznana =loveka, ki sta menila v njem najti »drago- ceni material«. Prepodil ju je stražar... O kakih najdenih zida- nih prostorih ni bilo niti govora10. V taki situaciji se je dogajalo, da so bili prijatelji menda vsak dan nervoznejši in pri=eli vse huje nergati na Partijo in njeno vodstvo ter pri=eli izgubljati vero v naše organizacijske sposobnosti. Tebe in mene so dolžili, da sva jo »popihala« v mesto, Tebe posebej pa da si jih »naplahtal« kako je tukaj že vse urejeno... Razen tega je nastala komi=na situacija, da se je lahko Luka gibal samo pono=i in da na takoreko= svobod- nem teritoriju 14 dni sploh ni videl dnevne svetlobe. Vse to seveda zaradi tega, ker je po eni plati apsolutno potrebna konspiracija kljub zelo dobremu civilnemu prebivalstvu po drugi plati pa ni bilo ni= pripravljenega in urejenega. Itd. Itd. Gregorja in Miklavža je treba pošteno ošteti! Nima smisla slikati španskih vasi in vzbujati iluzij, daje že urejeno, kar se bo dalo s precejšnjim naporom šele urediti. Seveda je bilo popolnoma prav, da so šli sem, =eprav na nepripravljeno.

5 Franc Leskošek. 6 Ivan Ma=ek. 7 Misli predstavnike ustanovnih skupin v Izvršnem odboru OF. 8 Konspirativno ime za nekdanjo bazo Glavnega poveljstva SP< na Podlipoglavu. 9 Janek Subie. 10 Gre za za=asno bivališ=e vodstva osvobodilnega gibanja na Toš- kem =elu in sicer bunker v hiši Vida Omejca (za =lane Centralnega komiteja KPS) in za gozdni bunker v gozdu pri omenjeni hiši (za =lane Izvršne- ga odbora OF), kije do tedaj služil kot skladiš=e tehni=nega materiala. Oba bunkerja sta bila za=asno prebivališ=e, ker predvidena bunkerja na Babni gori in v Žirovnikovem grabnu še nista bila dograjena.

237 Toda vse to bi bilo treba povedati vnaprej, ne pa vzbujati iluzij. Bilo bi mnogo manj nerganja in tudi stvari bi bile hitreje urejene. Kljub vsemu temu pa je kraj sam oziroma so kraji sami tukaj vsaj po mojem mnenju - precej ugodni. Prebivalstvo je dobro, vse za OF, možnosti zvez na vse strani precejšnje. Gle- de urejenosti je nastal preokret nekako prav tedaj, ko sem prišel. Zidani prostor za nas je dograjen in smo že v njem. Je še kolikor toliko udoben, marsikaj se bo pa dalo še urediti. Za prijatelje in Hrasta11 se tudi že gradita dva prostora. Tudi za golob=ka12 izgleda da bo šlo. Zveze s provinco so vzpostavlje- ne: z Notranjsko in Dolenjsko po dvakrat tedensko, s Primor- sko na 10 dni (sedaj bo pogosteje), z Gorenjsko poljubno in tem potom tudi za Štajersko. Mogo=e bo torej zadihati. Mali Janez13 je že pri nas. Glede na celoto smo se odlo=ili, da prevzame organiz. posle. Partijo pa bosta gradila oba z Lu- ko. (Iz vsega kar Ti bom še poro=al, boš videl, daje problem Partije izredno pere=, ve= ko preve= posla za dva =loveka in za nas vse!) Kakor stvari stoje, nima smisla, da bi Janez rezidi- ral na Jožici. Hodil bo seveda na Jožico in tudi drugam, toda rezidirati more tukaj. Na Tvoje sedanje mesto14 bo prišel šele =ez nekaj =asa, zaenkrat urejuje tukajšnje zadeve. Te paje treba urediti z vidika celote, ker se bomo sicer na mestu svojega bivanja - kot vse doslej - obupno izgubljali v drobnjakarstvu in suhem prakticizmu. Posla se je že lotil in izgleda, da se dobro razume nanj. Sploh se je po mojih vtisih vsestransko še naprej razvijal, kar ga nismo videli.

238 je v prejšnjem =asu predstavljalo vojvodstvo in dejansko neob- stojanje partorganizacije v vojski poglavitno nevarnost, so sedaj po stari »preizkušeni« navadi padli v drugo skrajnost: na Notranjskem in v Dolomitih - po vsej priliki pa kar precej tudi na Dolenjskem - so pri=ele partijske organizacije na nedopusten na=in nekam zamenjavati komando in se direktno meša- ti v komandne posle. Razen tega so se povsem legalizirale in kot take »komandirajo« po =etah. Metodo prepri=evanja so zamenjale z metodo administrativnega pritiska in birokrat- skega komandantstva. Njihova poro=ila nam govore o nadzi- ranju partizanov. Pri=el se je opažati odpor proti vsemu temu tako pri komandantih partijcih, kakor pri partizanih in zavez- niških elementih v vojski. Ob vsem tem pa svojega »komandnega položaja« seveda ne uporabljajo za to, da bi aktivizirale vojsko, kije vsepovsod zašla v zelo nevarno stagnacijo dejan- ske neaktivnosti... Zadeva Dolomitskega »politbiroja« je tudi svojski izraz tega splošnega pojava, v Dolomitih še pomeša- nega s frakcionaštvom znanih elementov. Mali Janez, ki je te pojave na Notranjskem pred kratkim opazoval na lastne o=i, je sedaj na naš skupen sklep napisal okrožnico15. Seveda pa bo treba biti izredno previden, da zopet ne padejo v drugo skrajnost. Živo toda pravilno delo partorganizacije je namre= sedaj poglavitno sredstvo za dejansko aktivizacijo vojske in izvedbo naših perspektiv. Ponovno: živ stik, živ stik in zopet živ stik. Ljudem je treba objasnjevati, objasnjevati in zopet objasnjevati, sicer se premetavajo iz skrajnosti v skrajnost. Vojska sama je v splošnem premalo aktivna. Opaža se nevaren pojav nekakšne stagnacije. Za politi=no delo na terenu in za politi=ne potrebe terena - vse premalo zanimanja in tudi razumevanja razen pri Dolomitcih16. Zato pa: predvsem rekvizicije, ki jih ne delajo vselej pri belogardistih. Žicanje itd. S terenci ni vsepovsod sodelovanja, ponekod jih še vedno zafrkavajo, zlasti pa jim ne nudijo zaš=ite. Izdali bomo sedaj »Partizana«17 in pisali v njem o vseh pere=ih nalogah vojske. Terenski aktivisti zaostajajo za naraš=anjem množi=- nega razpoloženja. Ponekod jim je v kosteh še strah pred belogardisti=nim preganjanjem.

15 Glej dok. št. 65. 16 Misli Dolomitski odred. 17 Glej dok. št. 12, op. 20.

239 Vse te nedostatke sem podal morda nekoliko v »preve= jar- ki lu=i«. Toda: moramo jih videti in zlomiti, =e se ho=emo zagnati v nov polet.Vsekakor pa jih bo v sedanji objektivni situaciji mnogo laže premagati ko sicer. Menimo, da je nujno spri=o sedanje situacije in nalog - sklicati partijsko posvetovanje18 iz vse Slovenije. Podvzeli bomo potrebno, da se zadeva izvrši v =im krajšem =asu. Tiskamo letak belogardistom19, poziv na novo partiz. mobilizacijo20, posebno izdajo »Poro=evalca«21, letak kristja- nov, ki pozivajo na nov polet osvobodilne borbe22. Pismo za Primorsko je takoj po svojem prihodu napisal Janez. Po- slali smo ga že kot pismo CK23. Svoje pismo24 pošlji takoj, odposlali ga bomo s prihodnjo patruljo. Glede na sedanjo situacijo in naloge novega poleta smo izdali ter razposlali okrož- nico IOOF in Glavnega poveljstva29. Hrastu smo napisali pismo26. Jaz krenem v kratkem na Gorenjsko, Matija pa na Not. in Dolenjsko. Pri prijateljih sem v=eraj zvedel, daje Dore27 v Tvojem mestu in da pravi, da se stvari na Dolenjskem ugodno razvijajo. Prosimo Te, da ga takoj poiš=ete in pošljete sem. Najbrže je prišel na Jožico iskat nas, pa je zvedel, kje sva Ti in jaz,

18 Centralni komite KPS je za=el pripravljati partijsko posvetovanje, ki naj bi bilo sredi marca 1943 v Dolomitih z referati o politi=nem po- ložaju, vojaškem delu. organizacijskih vprašanjih in množi=nem delu Partije z vrsto koreferatov. Kljub temu, daje nekaj delegatov že prišlo v Dolomite, posvetovanja ni bilo, ker so Italijani prav tedaj za=eli z mo=no ofenzivo in je Centralni komite KPS konferenco odpovedal. Sklenil je, da bo sklical posvetovanje tedaj, ko bodo dani splošni pogoji. Ker pa so bila vprašanja, ki bi naj jih posvetovanje obravnavalo, zelo pomembna, je naro=il, naj partijske organizacije izvedejo iz=rpnejša posvetovanja v pokrajinskem obsegu po vsej Sloveniji. 19 Glej dok. št. 57. 20 Glej dok. št. 58. 21 List Slovenski poro=evalec, leto III. posebna izdaja, 5. december 1942 (ARS, Odd. II, sign.: AS 1887, Zbirka narodnoosvobodilnega tiska). 22 Letak Slovenskemu kmetu... Slovenski kristjani v OF je v ARS Odd. L, sign.: AS 1548. Zbirka letakov, šk. 6. 23 Glej dok. št. 63. 24 Glej dok. št. 79. 25 Glej dok. št. 60. 26 Glej dok. št. 69. 27 Edo Mihevc. Vest ni bila to=na.

240 in krenil, ker je imel dokumente, tja... Ali pa?! Vsekakor ga pošlji! Prijatelji: So zelo nergali zaradi svojega položaja in komaj =akali, da pride kdo od naju. V skupnih »težavah« sta se obe skupini zelo »zbližali« - v kritiki Partije. Moje poro=ilo pa so precej radostno sprejeli. Sploh so sedaj dobro razpoloženi in so zadeve v glavnem urejene. O vsem se bomo pogovorili, =im prideš. Likvidacija28 odobrena, poziv italijanskemu narodu29 prilagam - napisal ga je Saša30 - sprejet brez težav. Brošura za inozemstvo se piše, kot sva se dogovorila. Sklenili smo, da glavni =lanek napiši Ti: pomen OF, njen razvoj, njen namen itd. Smatrajo, da bi naj uvod v ta =lanek na kratko obravna- val »trnjevo zgodovinsko pot slov. naroda«. - Kar se linije ti=e, se prijatelji strinjajo z nami v celoti in podrobnostih. S Pa- vlom31 sem imel posebej razgovor. Poteklo ugodno, tudi kar se ti=e odnosov na terenu in v vojski. Zatrjeval je ponovno, naj jim zaupamo v vsakem ozira, da bodo šli z nami do kraja itd, da pa njihove na terenu boli, ker jim naši ne zaupajo in ker jih dostikrat korigirajo z administrativnim pritiskom namesto s prepri=evanjem itd. - Vsi Te pozdravljajo in Te žele =im prej videti. Opaža pa se nevaren pojav, da iz našega vodstva zaupajo zgolj Tebi in meni, medtem ko so na Luko in Matijo precej nasršeni. Sem v teku naših razgovorov že precej popravil tudi v tem pogledu. - S pismom Quintu32 se v celoti strinjamo. Strinjamo se, da izdajamo list »Delavska enotnost«33. Pošlji =im prej resolucijo34.

28 Verjetno misli generala Leona Rupnika. Glej dok. št. 55. op. 8. 29 Gre za letak Al popolo Italiano! Italiani! La mano ferrea .... v katerem Izvršni odbor OF poziva italijansko ljudstvo v imenu njegove tiso=letne kulture, da pretrga fašisti=ne vezi med Hitlerjem in Mussolinijem in da italijanska vojska preneha z zlo=ini nad Slovenci. (ARS, Odd. II, sign.: AS 1887, Zbirka narodnoosvobodilnega tiska). 30 Josip Vidmar. 31 Edvard Kocbek. 32 Umberto Massola. Glej dok. št. 54. 33 List Delavska enotnost. Vestnik Glavnega odbora Delavske enotnosti. Prva številka je izšla 20. novembra 1942 (tiskarna Podmornica) (ARS. Odd. II. sign.: AS 1887. Zbirka narodnoosvobodilnega tiska). 34 Gre za Resolucijo sprejeto na konferenci predstavnikov delavskega razreda Slovenije dne 7. novembra 1942 v Ljubljani. Objavila jo je De- lavska enotnost v prvi številki. Glej opombo zgoraj.

241 Da preidem na podrobnosti. Naj Petra=35 za hudi=a že poš- lje naše pakete in legitimacije! Naj pošlje moje stvari in škor- nje. Na G[orenjsko] moram vendar iti dobro opremljen!

35 Milan Škerlavaj. 36 Dr. Anton Brecelj. =lan Vrhovnega plenuma OF. Bil med ustanovitelji SLS. Kot napredni politik se kasneje ni strinjal z ve=ino vodstva SLS. posebej z vodjo dr. Antonom Korošcem. S somišljeniki je zato še pred vojno osnoval takoimenovano »Staro SLS«, ki seje leta 1941 vklju=ila v OF. 37 Dr. Marijan Brecelj. 38 Mira Tomši=. 39 Zoran Poli=. 40 Pismo verjetno ni ohranjeno. 41 Zdenka Kidri=. 42 Pismo ni podpisano. Pisal ga je Boris Kidri=.

242 ST. 72

PORO

Pridi =impreje k nam!! 18. XI. 42. Dragi Kr.2

Sporo=am ti šele danes, da sem bil zelo bolan 10 dni in sem danes šele popolnoma vstal. Imel sem zelo mo=no gri- po ali Influenco združeno z Reumatizmom. Vro=ine sem imel stalno 38.3 do 39.7-8. Prebolel sem jo brez vse zdravniške pomo=i in brez medikamentov samo malo Cinina sem imel.

1 Izvirnik, napisan s =rnilom, je v ARS. Odd. I, sign.: AS 1521, šk. 4. Objavljen je v Jesen 1942, dok. št. 148, str. 378-379. 2 Edvard Kardelj. 3 Dr. Mavricij Neuberger. 4 Lojze Gunde. 5 Boris Kidri=. Glej dok. št. 71. 6 Misli zastopnike ustanovnih skupin v Izvršnem odboru OF. 7 Janek Šubic. 8 Milan Škerlavaj. 9 Glej dok. št. 61.

243 z dobrimi in pripravljenimi akcijami oživeti. To se bo pa dalo le z pogostim obiskovanjem in kratkim bivanjem, danes tu jutri tam med njimi.

Drugi= ve=, sprejmi tovariške pozdrave.

S. f. sv. nar.

Luka.10

P. t. V=eraj pono=i so Dolomitci11 napravili akcijo in pobili 15 bega, zaplenili 8 praši=ev, 8 krav, 5 konj in 3 vozove, to se je zgodilo v Logu. To=nih poro=il še nimam, pa= pa so danes podnevi =akali v zasedi Ital. in bega ter jih tolkli bilo je precej mitraliranja, napravili so nalaš= veliko sled z živino in jih =a- kali v zasedi. Albin12 je tudi v=eraj ve=er jurišal na Ljubljano in pognal bega v beg pri mitnici blizu Podutika.

ST. 73

PORO

Dragi Krištof2!

1. Ladi3 je toliko napredoval s svojimi dokumenti, da bo verjetno v nedeljo odpotoval4. Ima samo na eno stran. V kolikor bi se stvar glede njegove[ga] povratka zavlekla, bom sku-

10 Franc Leskošek. 11 Misli Dolomitski odred. 12 Albin Grajzer. 1 Izvirnik, napisan s =rnilom, je v ARS. Odd. I. sign.: AS 1521, Kar- delj Edvard, šk. 4. Objavljen je v Jesen 1942. dok. št. 149. str. 379. 2 Edvard Kardelj. 3 Janek Šubic. 4 Glej dok. št. 83.

244 šala urediti s tistim tvojim =rnoborzijanskim sošolcem, da pri- nese sporo=ilo. Jaz sama imam nekake zveze do konzulata, bom skušala kaj izkoristiti. 2. Glede sestanka za jutri ne bo ni=. Kristjani sporo=ajo, da si rezerviraš za =etrtek in bi torej v =etrtek ev. naredili tudi kontakt z Markom5 in nami6. Javi =e se strinjaš. Jutri torej ne! 3. Sicer ni= posebnega. Tehn. provala7 se ne širi, pa= pa baje vodijo Ljerko8 na cesto. Ni preverjeno.

Pozdrav Joža9

Draga10 seje vrnila brez pisma - =eš, da bo na oboje odgo- voril11 o boži=u. Povedala ni= bistvenega oz. ni=. Mudi se mi, podrobno poro=ilo jutri.

Pozdrav

ST. 74

PISMO

Dragi Lojze!2 19. XI. 1942.

V pismu Petru3 sicer obljubljam, da bom v pismu Tebi ve= napisal, toda ne morem izpolniti obljube, ker moram oddati.

5 Zoran Poli=. 6 Misli Poverjeništvo Centralnega komiteja KPS za Ljubljano. 7 Glej dok. št. 61, op. 5. 8 Lilijana Neuman. 9 Lidija Šentjurc. • Draga Tav=ar. 1 ' Misli Umberta Massolo-Quinta. 1 Izvirnik je v ARS, Odd. I, sign.: AS 1487, CK KPS, a.e. 932. Objav- ljenje v Jesen 1942, dok. št. 152, str. 384-385. 2 Franc Leskošek. 3 Boris Kidri=. Glej dok. št. 70.

245 Tudi še nisem dokon=al pisma za Primorsko4, zato ga bom poslal z jutrišnjo pošto. Od vas ni nobene pošte. O=itno je, da ni v redu, dasi mije Petra=5 dejal, daje zveza ponovno vzpostavljena. Pritiskajte tudi vi s svoje strani. 1. Nujno potrebno je poslati patrolo k Titu6. Zdi se mi, da so sedaj precej blizu, na vsak na=in pa imajo zvezo s Hrvati. Jaz bom napisal pismo, poro=ilo in nekaj za Deda7 in vam v dveh, treh dneh poslal. Vi pa ta =as pripravite patrolo, ki naj takoj gre. Treba ji je dati s seboj tudi po 2 primera vse izdane literature. Organizirajte na vsak na=in. 2. Pritisni, da bo šlo z golobom8.

4 Glej dok. št. 79. 5 Milan Škerlavaj. 6 Josip Broz. 7 Šifra za Kominterno. 8 Šifra za radiooddajno postajo. 9 Ing. Miloš Brelih. 10 Urška Satler. 11 Jože Moškri=. 12 Ludvik Smrekar. 13 Akcija v Banco d'Italia na današnji Cankarjevi cesti v Ljubljani, kjer naj bi pobrali mese=no pla=o za italijansko okupacijsko vojsko, je bila že pripravljena, a kasneje odpovedana. Glej dok. št. 128, str 523. 14 Edo Brajnik.

246 stov in Montagna. Vprašanje je seveda, =e ni to samo prikritje dejstva, da so Italijani - odšli. Bodite na oprezu. 6. Razvijte maksimalno agitacijo in propagando!

Do jutri - tovariške pozdrave vsem!

Krištof15

P. S. Peter naj ne gre na Gor. dokler se stvari v brigadah ne urede. Imam utis, da je tam nevarna - kriza!! zlasti v T. T. brigadi16.

ST. 75

PISMO

IZVRŠNEMU ODBORU OSVOBODILNE FRONTE. - 19. XI. 1942 Dragi tovariši!

Oglašam se spet, =etudi je najbrže že Peter2 podrobno opi- sal tukajšnji položaj. Od njegovega odhoda se mnogo ni spremenilo. Zato bom manj govoril o dogodkih, ve= pa o tem, kak- šne naloge izhajajo za nas iz sedanjega položaja. 1. Mednarodno-politi=no podro=je je ponovno dobilo za nas izredno veliko važnost. Iz vseh komentarjev Moskve, Lon- dona in Amerike jasno sledi, da se dejansko nahajamo na prelomu sedanje vojne. Res je sicer, da imajo vsi ti centri interes pridajati akcijam anglo-ameriških sil v Sev. Afriki veliko važnost tudi, =e bije dejansko ne imeli v taki meri, vendar ni nobenega dvoma, da je to prva etapa k resni=ni drugi fronti.

15 Edvard Kardelj. ls Stavek je pripisan s =rnilom. 1 Izvirna kopija je v ARS. Odd. I, sign.: AS 1521. Kardelj Edvard, šk. 6. Dokument je objavljen v Jesen 1942. dok. št. 153, str. 386-390. 2 Boris Kidri=.

247 Ni kon=no važno, ali lahko pri=akujemo hitrega nadaljevanja ali zategovanja, vsekakor so se našli fašisti=ni imperialisti v položaju, ko morajo ali hitro zapustiti Afriko in s tem dati zaveznikom možnost hitrega prehoda v ofenzivne akcije na evropskem podro=ju, ali pa morajo dovažati v Afriko neprestano nove trupe, pri =emer se lahko zgodi, da bodo izgube na tej fronti tako mo=ne, da bodo bistveno vplivale na evropske pozicije fašisti=nih držav. Ni nobenega dvoma, da to vidi tudi Hitler, zato hiti z napadi na Stalingrad in Kavkaz, da bi pred zimo na tem sektorju dosegel vsaj take položaje, ki bi mu omogo=ili prezimovanje in defenzivno vstrajanje na dobljenih pozicijah, nakar bi moral znaten del svojih vzhodnih trup prenesti v Evropo. Naj bo torej obseg anglo-ameriške severnoafriške akcije velik ali majhen, dejstvo je, daje ta dogodek, kakor pravi Stalin3 preobrnil ves politi=ni in vojaški položaj v Evropi. SSSR pridaja zelo veliko važnost afriški akciji. Vse sovjetske postaje neprestano govore o njej in navajajo podrobne rezultate, pa tudi dajejo obsežne komentarje, kako in koliko se bo spremenilo sedanje stanje na evropskih frontah. Zelo odlo=no vstrajajo vsi sovjetski komentarji na tem, daje to priprava za drugo fronto, ki mora biti vzpostavljena v najkrajšem =asu. Verjetno ste o Stalinovi izjavi obveš=eni. Ponavljam pa= zato. ker nisem popolnoma gotov, =e ste jo slišali. St. odgovarja na vprašanja nekega žurnalista: 1. afriška akcija ima ogromen pomen. Iniciativa prešla v roke zaveznikov, demoralizira Hit- lerjeve zaveznike, omogo=a hiter razpad italo-nemške koalicije s hitrim uni=enjem Italije in izolacijo Nem=ije, omogo=a svobo- doljubnim narodom okrepitev osvobodilne borbe, omogo=a izgraditev francoske osvobodilne vojske, je priprava za otvoritev druge fronte v Evropi. 2. za vzhodno fronto je ta akcija važna zato, ker bo prisilila Hitlerja, da odtegne nekaj divizij s te fronte in bo tako razbremenjena Rde=a Armada. 3. Na vprašanje, ali tudi Rde=a armada pripravlja ofenzivo, je Stalin rekel, da je o tem še prekmalu govoriti, vendar »ni treba dvomiti o tem, da bo Rde=a armada =astno izpolnila svoje naloge tako, kakor jih je tudi doslej« - Zanimivo je, da je to 3. to=ko londonska

3 Josip Visarionovi= Džugašvili Stalin. Slovenski poro=evalec, posebna izdaja (ljubljanska), november 1942 je pod naslovom Trije odgovori objavil Stalinove odgovore moskovskemu dopisniku ameriške agencije Associated Press g. Cassidyju dne 12. novembra 1942 (ARS, Odd. II, sign.: AS 1887, Zbirka narodnoosvobodilnega tiska). Glej dok. št. 67.

248 radio-postaja izpustila v ve=ini svojih oddaj, zlasti pa tudi v vseh naših, slovenskih in srbskih oddajah. - Današnje vesti govore o velikih sovjetskih pripravah za ofenzivo na srednjem in severnem sektorju vzhodne fronte. Tudi v moskovski odda- ji sem v nekem komentarju slišal o tem, da bo velika sovjetska ofenziva zlomila Hitlerjevo vojsko. Izgleda, da je za=etek te ofenzive vezan na neke akcije odnosno rezultate v zvezi z afriškim izkrcavanjem. Skratka: v vojnem pogledu moramo ra=unati s tem, da prehaja in bo v kratkem popolnoma prešla vojna iniciativa na stran zavezniških sil, kar bo, kajpak, imelo tudi najdaljnosežnejše politi=ne posledice. Za nas same izhaja iz vsega tega en zaklju=ek: treba je tudi naše vojaške in politi=ne sile mobilizirati za ofenzivo, ki bo dokon=no utrdila naše položaje. - V zvezi s tem na splošno pravilnim in nujnim zaklju=kom pa moramo imeti pred o=mi ve= dejstev. 1. Italija se nahaja v izredno težkem notranjem položaju, ki bi utegnil v zelo kratkem =asu zlomiti vse pozicije italijanskega fašizma in seveda tudi italijanske imperialisti=- ne vojske. Zdi se mi, da tega Hitler pod nobenim pogojem ne sme dopustiti, kajti dvomim, da bi Nem=ija mogla za ve= kot par tednov preživeti skrahirano Italijo. Zdi se mi torej kot zelo verjetno, da bo Hitler napolnil Italijo s svojimi trupami za vzdrževanje reda in miru v tej državi. Ra=unati moramo potemtakem tudi mi na stalne nemške goste. In zares se že govori o prihodu Nemcev, za katere naj bi izpraznili Belgijsko kasarno4 in hotel Union. Jasno je, da taka okupacija Italije v kon=ni liniji silno slabi samega Hitlerja, toda to je kljub temu edina šansa za podaljšanje življenja. Ne smemo si torej naše akcije predstavljati kot preve= lahko stvar. Pred nami so trdi boji, morda trši, kakor so bili vsi dosedanji, =e jih gledamo z vojaškega stališ=a. Politi=no nam bo pa to dejstvo vendarle izredno koristilo. Bela garda se bo kompromitirala ne le z Italijani, ampak še z Nemci. Za mase bo to še en dokaz ve= o pravilnosti politi=ne linije OF. In dejansko tudi je tako: vsi mednarodni in notranji dogodki v toliki meri potrjujejo pravilnost politike IO, da to danes pri=enja uvidevati celo ljubljanski purger, ki mu politika nikdar ni bila ni= drugega kakor špekuliranje od dneva do dneva.

1 Vojašnica na Taboru (Metelkova ulica) v Ljubljani.

249 go=ila, da bodo naše množice razumele ves politi=ni pomen naše vojaške akcije. Mislim, da je za to potrebno: 1. pove=ati našo agitacijo - propagando, napisati =im ve= najrazli=nejše literature, ki naj objasnuje prav vsa tista vpra- šanja, ki teže množice in nanje ne najdejo odgovora. Sem spada tudi vprašanje o jutrišnjem dnevu, o bodo=i demokraciji, socialnih pravicah itd. Treba je biti v tem pogledu precej konkreten in objasnj evati, kako si OF predstavlja demokrati=no ureditev slovenske zemlje. Poleg tega pa je važno zlasti tudi vprašanje Jugoslavije. V Lj. je še vedno precej nejasnosti v tem pogledu in so jih klevete v zvezi s »srednje-evropsko sovjetsko zvezo« vendarle nekoliko omajale. Treba je mo=no na- glašati našo privrženost zvezi južnih Slovanov, svobodni Ju- goslaviji. O razkrinkavanju bele garde seveda ni niti treba na tem mestu govoriti. 2. Treba je preko partizanskih odredov in naših terenskih delavcev ustvariti aparat, ki bo zares to literaturo prinesel v roke množic. Zato je treba neprestano kontrolirati delovanje našega org. aparata. 3. Treba je s to našo agitacijo iti preko OF-ovskega kroga v tiste kroge, kjer ima svoje postojanke b. g. in Draža M5. V prvi vrsti je treba podvzeti vse mere, da bi stopili v kontakte z ljudmi, ki so nasilno mobilizirani v b. g. ali pa zaslepljeni. Dobro bi bilo, =e bi IO izdal poseben proglas za te ljudi. Zlasti je treba popularizirati zmage zaveznikov ter v zvezi s tem kaz- novanje vseh tistih, ki so bili v službi okupatorjev. Preokreta na terenu še ni opaziti kratkomalo zaradi tega, ker niti mase niti partizani niso obveš=eni o velikem pomenu sedanjih dogodkov. V tej agitaciji se mi zdi nujno potrebno naglašati enotnost zavezniške vojne akcije in njenih posledic, zlasti tudi na- šo povezanost z zavezniškimi silami sploh, ne zgolj z ZSSR. 4. Treba je na vsak na=in okrepiti akcijo med italijanskimi vojaki. Mi smo za Lj [ubijano] ustanovili poseben komitet za delo med italijanskimi vojaki. Komitet bo izdajal tudi svoj 14-dnevni bilten v italijanš=ini za vojake6. Zdi se mi potrebno, da se tak komitet ustvari tudi zunaj. Tekst biltena se bo sicer dalo dobiti iz Ljubljane, toda potrebno je zorganizirati cel apa-

5 Dragoljub Mihailovi7-Draža. 6 Gre za Bolletino di informazioni per le forze armate italiane nella Slovenia occupata. Prva številka je izšla januarja 1943. (Hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani).

250 rat za zveze. Ljudje na tem poslu morajo biti izredno konspirativni ljudje, ki bi združevali politi=no delo obenem z nalogami obveš=evalne službe. 5. V naši vojaški akciji pa bi bilo potrebno izredno paziti na to, da se lo=i prisilno mobilizirane in prave belogardisti=- ne elemente. Vzporedno s tem, ko bomo prehajali v ofenzivo je treba tudi omiljevati kurz proti kmetom, ki so bili prisilno mobilizirani ali zaslepljeni.

7 Jože Moškri=. 8 Jean-François Darían, francoski admiral. Leta 1939 je postal vrhovni komandant francoske mornarice in ostal na tem položaju tudi po nemški okupaciji Francije. Ob zavezniškem izkrcanju v severni Afriki 8. novembra 1942 je z zavezniki 10. novembra 1942 sklenil premirje in v sporazumu z njimi sprejel upravo nad severno Afriko. Dne 24. decembra 1942 je padel kot žrtev atentata.

251 primer nam pa isto=asno kaže, kako mo=an je že odpor mas proti takim poskusom. Sam Roosevelt9 se je moral ograditi, Churchil10 je sprejel de Gaulle11, kije izdal izredno ostro in pozitivno izjavo, od vsepovsod dežujejo protesti, v ameriškem in angleškem =asopisju je cela burja nezadovoljstva, skratka sporazum z Darlanom bo šel kmalu po vodi. Tudi ta primer ponovno potrjuje pravilnost našega predvidevanja. Ni dvoma, da bodo v bodo=e ponavljanja takih primerov, kakršen je Darlanov, vedno težja. Saj n. pr. neki žurnalist angleškega meš=anskega lista javno sprašuje Churchila, ali naj Darlanov primer pomeni, da bodo zavezniške trupe sklepale sli=ne spo- razume tudi s Quislingom12, ko bodo zasedle Norveško. Treba je tudi pri nas ta primer =im bolj popularizirati in pokazati b. g. in mihajlovi=evcem, kako se nimajo =esa obetati. Pismo moram prekiniti, ker moram oddati kurirju. Ne zamerite! Jutri bom nadaljeval. Samo še nekaj podrobnosti: 1. Belogardisti so aretirali krš=[anskega] s[ocialista] Muse- ka13 in ga odpeljali v Bizovik. Aretirali so ga pa v Ljubljani ob italijanski asistenci. 2. Aretiran je sok. Zvonko14! Padel v zvezi s tehni=no provalo. Podrobnosti mi še niso znane. V nevarnosti je bil tudi Marko15, a se sre=no izkopal. 3. Provala se po=asi še vedno širi dalje. Ves tisk je zastal, zato tiskajte =im ve= zunaj. 4. B. g. je dobila od Italijanov v Belgijski kasarni posebne zapore za njene jetnike. V te zapore in jetnike se Italijani ne

9 Franklin Delano Roosevelt (1882-1945), predsednik ZDA od leta 1932 do 1945. 10 Winston Churchill (1874-1965), britanski politik in državnik, v letih 1940-1945 predsednik vlade Velike Britanije. 11 Charles de Gaulle (1890-1970). francoski general in državnik. V drugi svetovni vojni je v Franciji organiziral gibanje »Svobodna Francija«. V letih 1944-1945 je bil šef za=asne vlade francoske republike. 12 Vidkun Quisling (1887-1945), voditelj norveškega pronacisti=nega gibanja Nasnojal Sämling in zagovornik politike sodelovanja z nemškim okupatorjem. Od leta 1942 do 1945 je bil predsednik vlade na Norveškem, podrejene komisarju tretjega rajha. Leta 1945 je bil kot kolaboracionist obsojen na smrt in usmr7en. 13 Vitko Musek. 14 Viktor Repi=. Glej dok. št. 61, op. 5. 15 Zoran Poli=.

252 vtikajo, kakor tudi ne v njihove obsodbe16. Verjetno, da sta v te zapore prepeljane Alenka in Rija17. 5. Vaše stvari postopno gredo iz Lj. Ali dobivate? Prišlo bo vse.

Prisr=ne pozdrave vsem

Krištof18

ST. 76

PISMO

Dragi Jul=e2! 19. XI. 1942

Ne dobim nobene pošte od Luke3 in Petra4. Ne morem si misliti, da ni= ne pišeta. O=itno je, da ne funkcionira zveza.

16 Konec oktobra 1942 sta bivši jugoslovanski generalštabni podpol- kovnik Ernest Peterlin, ki ga je italijanski okupator dolo=il za vojaškega organizatorja belogardisti=ne ljubljanske straže, in bivši odvetnik iz Ra- dovljice dr. Albin Šmajd iz vodstva Slovenske legije zbrala v Ljubljani okrog 150 mož in ustanovila belogardisti=no ljubljansko stražo. Najprej so jo imenovali »MVAC - La guardia sicurezza di Lubiana - mestna varnostna straža v Ljubljani«, kasneje pa »formazione MVAC di Lubiana«. Dne 1. novembra 1942 so tej straži dopustili policijsko oblast v Ljubljani, daje lahko sama ali pa z italijanskimi karabinjerji delala po mestu preiskave in aretirala ljudi. Obenem so ji dali za zapor en trakt v Belgijski vojašnici. Ljubljan=ani so te zapore imenovali »farovž«. Ve= glej Fran=ek Saje. Belogardizem. II. izdaja. Ljubljana 1952. str. 487-489 in Tone Fe- renc, Okupatorjeve racije v Ljubljani 1942. Kronika, =asopis za slovensko krajevno zgodovino, 1. 29, št. 2, Ljubljana 1981, str. 215 in si. 17 Helena in Marija Leskošek. Glej dok. št. 20. op. 29. 18 Edvard Kardelj. 1 Izvirna kopija je v ARS. Odd. I, sign.: AS 1521. Kardelj Edvard, šk. 6. Objavljen je v Jesen 1942. dok. št. 154, str. 391. 2 Milan Skerlavaj. 3 Franc Leskošek. 4 Boris Kidri=.

253 Ugotovi to preko Miklavža5, zlasti pa tudi, kje je obti=ala vsa pošta, ki sem jo jaz zadnje poslal na njihov naslov. Bil bi hudi=, =e bo to pošto dobil v roke sovražnik. Pritisni na Miklavža naj se teh stvari vestneje loti, kakor seje doslej. Kako je s provalo6? Sporo=i mi =imprej, da se vem ravnati. Od tu7, kjer sem sedaj, je nemogo=e vzdrževati kontakte, zato bi se vrnil nazaj, =e ni ve=je nevarnosti.

Kr"

5 Mirko Zlatnar. 6 Glej dok. št. 61, op. 5. 7 Misli v novem bunkerju v Šiški, v katerega seje zaradi stalnih vdorov italijanske policije v ljubljansko organizacijo OF preselil iz bunkerja pri dr. Mavriciju Neubergerju na Vilharjevi cesti 21. 8 Lidija Šentjurc. 9 Vladimir Krivic. 10 Mira Tomši=. 11 Krištof-Edvard Kardelj.

254 ST. 77

PORO

19. 11.

Dragi KrištoP!

1. Pošiljam ti Justinovo3 pošto. On sicer misli, da je pisava Andrejeva4, a jaz po vsebini v to dvomim. Bom pa =im preje skušala sama ogledati original5. 2. Draga6 sporo=a, da je bil Q.7 na tvoje pismo8 precej ne- razpoložen in je skušal njej dokazati, da ti nimaš prav v svoji kritiki. Pozival se je na Dimitrova9 (ona sicer ni vedela to=no na koga) =eš, daje že 36. 1. govoril, da morajo Kom. povsod sodelovati - dalje, daje Moskva kritizirala Francoze, ker niso sodelovali pri obrambif?). Glede neistovetenja fašistov z kraljevo vojsko pa pravi, da je to bil odstop radi socijalistov, ki niso pristali na njihov predlog osnutka (sem poro=ala že ven v pismu10). Socij. skušajo s svojim delom kompart. izolirati od ostalih grup - zato se je njim odstop zdel nujen. Glede slik zanika vsako zvezo z Žib." in navaja 4 možnosti kam je on slike dal. (Bom povedala ustno). O splošnem položaju tam ni vedela povedati ni= bistvenega. Slišati je splošno zabavlja-

1 Izvirnik, napisan s =rnilom, je v ARS. Odd. I, sign.: AS 1521, Kar- delj Edvard, šk. 4. Objavljenje v Jesen 1942, dok. št. 155, str. 391- 393. 2 Edvard Kardelj. 3 Vladimir Krivic. 4 Sergej Kraigher. 5 Glej dok. št. 49. 6 Draga Tav=ar. 7 Quinto-Umberto Massola. 8 Glej dok. št. 54. 9 Georgi) Dimitrov (1882-1949). bolgarski politik, sekretar Kominter- ne za balkanske dežele od 1923 do 1929, od 1935 do 1943 sekretar Ko- minterne, organiziral politi=no gibanje »ljudske fronte«. 10 Glej dok. št. 73. 11 Žiberna.

255 nje, demonstracij ni bilo nikakih - pa= pa so manjše sabotaže v tovarnah. Q. ocenjuje situacijo tako, da predvideva še dolgo vojno (1 leto), da pa obstoja možnost separatnega miru, ki ga buržuazija do sedaj ni sklenila iz strahu pred nemško invazijo. Sedaj pa, da se bo na separatni mir verjetno preje odlo=ila. Po nekem angleškem letaku sode=, ki so ga metali nad Genovo mislijo Angl[eži] razbiti Genovo (kije že vsaj pri- staniš=e povsem razbito) Torino, Milano in se potem po tako pripravljenem terenu izkrcati ter odrezati Italijo po liniji Geno- va - Torino - Milano. Ljudstvo je za Angleže - kritizira nemogo=o obrambo - niso sestrelili še nobenega bombnika, lovci se sploh ne dvignejo itd. To je mislim tudi vse kar sem s svojim diplomatskimi umetnijami izvlekla iz Drage. Prinesla je novo številko L'Unita12, in bo do ponedeljka prevedena. Prosim, =e je tisti prejšnji prevod kje, oz. tako, da bi ga našla sama, da mi javiš. 3. Mi smo poslali iz Ljublj. že pred 1 mes. tovariša (=lan RK) v Dolom, predvsem z nalogo, da okrepi partijsko delo v 1. bat.13 kije takrat še spadal pod Ljublj. Ok. Sedaj nam sporo- =a, da ga tovariši zavra=ajo oz. mu ne dajo možnosti dela. Z ozirom na novo pregrupacijo dejansko 1. bat. menda ne spada ve= v Ljublj. Ok - vendar je ljudem treba omogo=iti da za- stavijo svoje sile kot najboljše morejo. Tovariša poznajo Ana14 Št.15 in Marij.16 pod imenom Matjaž17 in naj ti oni povedo oceno ti pa prosim javi zakaj se ti zdi primeren, oz. bi to storila jaz v kolikor ti nimaš =asa. 4. Ali si uredil ti glede pošte Mihi Mai'.18 in ostalim - v kolikor nisi, javi, da uredim jaz. 5. Vspostavili smo zvezo s Šk. Loko (autozveza) in tudi že javili Gorenjcem javko. Poiskusili bomo najprej z nepomem- bno pošto. 6. Kaj je novega zunaj? Za propagando bi to tudi mi nujno morali vedeti. S tem, da se preje nismo o tem pogovarjali, da nam sedaj ne javiš itd. padamo spet v stanje, da vsi ve=

List L'Unita, glasilo Komunisti=ne partije Italije. Gre za I. bataljon Dolomitskega odreda. Zdenka Kidri=. Štefan-Edo Brajnik. Marijan-dr. Vito Kraigher. Branko Karapandža. Miha Marinko.

256 vedo kot mi komun., ki bi morali ustvarjati javno mnenje. Saj ne mislim kritizirati, a =lovek dejansko že v=asih ne ve ve= kaj je konspiracija in kaj bi ev. lahko vprašali. Pomagaj nam v tem prebroditi ev. namišljene ob=utke manjvrednosti. Dejan- sko =lovek ne obvlada ve= dela. 7. V zvezi z Rosvelt.19 izjavo misli Bogdan20 napisati =lanek za Por., ki ti ga bo poslal. 8. Kaj je z materijali o plenumu in del. konf.21? Zaenkrat še nih=e ne govori o tem tudi v propagandi ne, postaja pa nujno, ker je to važen agitacijski materijal, a ga nih=e razen Vla- ste22 ne pozna. Ali je sploh že v tehniki? V tem slu=aju bomo pa= pritisnili. Delo23 se tiska (v 14 dneh bo zunaj). 9. Koliko part, denarja lahko uporabimo pri ljublj. intendance? Oz., =e izdamo tista potrdila24 se bomo ev. okrepili za par sto tiso=, kar bi zadostovalo za trenutne nabave. 10. Tisto rezervno stanovanje, ki smo ga namenili - Mar- ku25 se je kompromitiralo (iskali so samo nekoga, nek moški =eš da tam stanuje). Uporabno bo šele =ez nekaj =asa.

S. f. - s. n.

Joža26 19.

19 Franklin Delano Roosevelt, predsednik ZDA od leta 1932 do 1945. Misli njegovo Izjavo o kaznovanju nacisti=nih zlo=incev z dne 12. oktobra 1942. Ve= glej Izjava sovjetske vlade o odgovornosti hitlerovskih osvaja=a i njihovih pomaga=a za zlodela koja su oni izvršili u okupiranim državama Evrope v Izvori za istoriju SKJ. knj. 8. dok. št. 19 (priloga), str. 69-73. 20 Boris Ziherl. 21 Misli peti plenum Vrhovnega plenuma OF dne 6. novembra 1942 in konferenco Delavske enotnosti dne 7. novembra 1942. 22 Mira Tomši=. 23 Misli list Delo. št. 4 (julij 1942). Glej dok. št. 25. op. 13. 24 Glej dok. št. 82. 25 Zoran Poli=. 26 Lidija Šentjurc.

257 ST. 78

PISMO

20. XI. 1942. Dragi Luka2!

Pošiljam Ti pismo3 za primorski PK Partije. Zelo dolg je pa verjetno še vedno premalo konkreten. Na podlagi Janezovega4 poro=ila boste lahko prinesli še konkretne sklepe. Pa jih tudi te napišite in pošljete v dodatnem listu5. Treba bi bilo obširno pismo poslati tudi Gorenjcem. Pri nas gre provala vse dalje. Padel je Jaka6 od NZ! Hudi- =eva kriza. Dan za dnem je treba znova flikariti. Bom te dni podrobneje poro=al. Od vas nobene pošte! Kje zastaja? Odkar je P.7 odšel še ni nobenega glasu od vas. Moj kuril-8 v mesto, ki ga P. ve, je odšel. Po=akal bom da se vrne, potem bom prišel ali k vam, ali pa bom šel za njim.

1 Izvirnik je v ARS, Odd. I, sign.: AS 1487. CK KPS, a.e. 933. Objav- ljen je v Jesen 1942, dok. št. 158, str. 399-400. 2 Franc Leskošek. 3 Glej dok. št. 79. 4 Boris Kraigher. 5 Franc Leskošek in Boris Kraigher sta v imenu Centralnega komiteja KPS že 16. novembra 1942 pisala inštruktorju Centralnega komiteja KPS dr. Alešu Beblerju in Pokrajinskemu komiteju KPS za Primorsko. Glej dok. št. 62 in št. 63. 6 Franc Ogrin-Karl, Jaka, =lan Okrožnega komiteja KPS Ljubljana, odgovoren za Narodno zaš=ito, okrožni vojaški referent. Aretiran je bil dne 19. novembra 1942 skupaj s tremi =lani FGO v trgovini Jerneja Hlebša v Škofji ulici 17 v Ljubljani, kjer je bilo skladiš=e okrožne intendance. 7 Peter-Boris Kidri=. Dne 11. novembra 1942 je odšel iz Ljubljane. Glej dok. št. 55, op. 3. 8 Janek Šubic. Bilje kurir za Zagreb. Glej dok. št. 83.

258 Kako je s pošto za VŠ? Ali pripravljate. Jaz pošljem te dni9. Pripravite tudi vse publikacije.

Pozdrav vsem!

Krištof10

Na pismu za Primorje popravite napake - nisem imel ve= =asa, da bi jih jaz11. P. S. Govori se, da so iz Italije pripeljali starega Kidri=a12, oba Vidmarja13 itd., ki naj bi prišli v poštev za talce pri prihodnji priliki. Potrjeno še ni. - Za14 Al.15 in R.16 Italijani že vedo to=no, kdo sta. Nahajata se pa še vedno v rokah b. g., najbrže v zaporih b. g. v belgijski kasarni, ki so popolnoma v rokah b. g. in se Italijani vanje ne vtikajo. - Italijani tudi vedo, kdo je Peter Strugar17.

Glej dok. št. 124. 1 Edvard Kardelj. Stavek je dopisan s =rnilom. ' Dr. France Kidri=, univerzitetni profesor, o=e Borisa Kidri=a. 1 Ciril in Stane Vidmar, brata Josipa Vidmarja. Besedilo od za do konca je dopisano s =rnilom. ' Alenka-Helena Leskošek. ; Rija-Marija Leskošek. Franc Leskošek.

259 ST. 79

NAVODILO CENTRALNEGA KOMITEJA KPS DNE 20. NOVEMBRA 1942 POKRAJINSKEMU KOMITEJU KPS ZA PRIMORSKO1

Centralni komitet KOMUNISTI

POKRAJINSKEMU KOMITETU KPS za PRIMORSKO - tov. TOMU2

Dragi tovariši! Pretekli so že meseci, ne da bi od vas sprejeli kakršno koli poro=ilo.

1 Izvirnik je v ARS, Odd. I. sign.: AS 1491. Oblastni komite KPS za Primorsko, šk. 1. Objavljen je v Jesen 1942, dok. št. 159, str. 400-417. Sekretar Centralnega komiteja KPS Franc Leskošek je 27. novembra 1942 v zvezi s tem pismom sporo=il Pokrajinskemu komiteju KPS za Primorsko: »Pismo CK. ki ga piše tov. Krištof, je napisano na osnovi poro=il štaba Soškega odreda in Janezovega pisnega poro=ila (iz za=etka oktobra). Drugo pismo, kije sicer zgodnejšega datuma, paje pisano na osnovi Janezovega ustmenega poro=ila. Toliko v vednost, da ne bi nastala kaka nesoglasja. Obe pismi sta seveda polnomo=ni in vam podajata stališ=e vsega CK«. (Izvirnik je v ARS. Odd. II, sign.: AS 1638. Oblastni komite KPS za Slovensko Primorje, šk. 532/1). Pismo zgodnejšega datuma je Centralni komite KPS poslal Pokrajinskemu komiteju KPS za Primorsko dne 16. novembra 1942 (glej dok. št. 63.) 2 Tomo Brejc. 3 Boris Kraigher. Glej poro=ilo 9. oktobra 1942 sekretarju Centralne- ga komiteja KPS Francu Leskošku o razmerah v koncentracijskem tabo- riš=u Gonarsu in položaju na Primorskem v Dokumenti, knj. 3, dok. št. 141, str. 351-358.

260 pred o=mi, da bo naša Partija imela uspehe samo tedaj, =e bomo ohranili =im =vrstejše zveze in s tem zavarovali enotno politi=no linijo vseh naših organizacij. Tem manj je razumljivo tako vaše postopanje že zaradi tega, ker vzpostavljanje zvez z nami za vas ni predstavljalo nobenih posebnih težko=. Ve- mo, da ste poslali nekoliko poro=il in svojih predlogov na štab Loškega /sedanjega Soškega/ odreda in bi seveda tem poro=i- lom lahko dodali tudi poro=ilo za CK. Odlo=no zahtevamo, da se za bodo=e na vsak na=in potrudite, da bodo zveze z nami funkcionirale. Mora vam biti jasno, daje laže poiskati zvezo z nami z vaše strani, kakor pa narobe. Ni nobenega dvoma, da je naša Partija na Primorskem v rezultatu vašega prizadevanja dosegla znatne uspehe in da so položeni trdni temelji za njen nadaljnji razvoj. Piva naloga, ki ste jo od nas sprejeli, namre= vzpostaviti osnovne postojanke, odkoder se bo potem lahko naše delo razvijalo v širino, je brez dvoma izpolnjena. Prav tako ste uspeli dose=i znatne uspehe na podro=ju splošne agitacije in propagande ter formiranja prvih partizanskih odredov, ki imajo vse pogoje, da bi se v relativno kratkem =asu razvili v dobro partizansko vojsko, ki bo v stanu na podro=ju Primorske izvršiti izredno važne naloge v bodo=nosti, ki odpadejo prav na ta sektor. V tem pogledu CK KPS v celoti potrjuje in odobrava vaše ukrepe in smatra, da ste upravi=ili zaupanje CK, s katerim vas je poslal na ta izredno važen sektor naše fronte. Toda isto=asno je naša partijska organizacija na Primor- skem in sam PK v svojem delu pokazal znatne slabosti in napake, ki gotovo ovirajo hitrejši napredek naše Partije v Pri- morju. Pred našo Partijo na Primorskem so vznikle nove naloge, kijih PK sam ni ob pravem =asu spoznal in podvzel mere, da bi naše partijske organizacije tudi izpolnile. Te naloge izhajajo iz splošnih sprememb na mednarodno-politi=nem podro=ju, iz specifi=ne važnosti, ki jo ima za nas prav v tej zvezi Primorje in iz naših notranjepoliti=nih pogojev in perspektiv. Nobenega dvoma ni, da je treba od partijskega vodstva na tako važnem sektorju našega boja kakor je Primorje zahtevati maksimalne politi=ne iniciative, maksimalne ob=utljivosti za vse spremembe na mednarodnem in notranjem politi=nem podro=ju, maksimalne širine v pogledu borbe za množice. Imamo utis, da je prav na tem podro=ju naš PK za Primorje pokazal nekaj nevarnih slabosti, ki jih je treba hitro odpraviti, =e ho=emo ohraniti tempo nadaljnjega razvoja naše Partije

261 na Primorskem, ki gaje ob sedanjem stanju stvari v svetu in doma mogo=e dose=i.

I. SPLOŠNI POLITI

262 lo tudi najtežje politi=ne preizkušnje, a isto=asno da krepko zasidra svoje organizacijske pozicije in svojo vodilno vlogo v množicah Primoij a. V tej zvezi je posebej treba omeniti še eno dejstvo. Ni dvoma, da bodo zunanje-politi=ni in vojaški polomi, ki jih Itali- ja doživlja na vseh frontah in kijih bo doživljala vedno bolj. mo=no razkrajali notranjo trdnost fašisti=nega režima in njegovega aparata. Jasno je, da bo aparat najprej za=el kazati svoje razpoke ravno na Plimorskem, kjer bo ob=util isto=asno vedno bolj rasto=i pritisk nacionalno-osvobodilnih tendenc slovenskega ljudstva. Ta faktor, faktor razpadanja fašisti=nega aparata mora v vsej naši politiki igrati izredno važno vlogo. Ni dvoma, da nam olajšuje in nam bo vedno bolj olajševal celokupno našo borbo [za] osvoboditev Primorja izpod jarma okupatorjev.

II. POLITI

263 primorskih meš=anskih in malomeš=anskih politi=nih grupa- cij, mimo vas gre proces razkroja v italijanskem aparatu in politi=nih skupinah, mimo vas gre =estokrat podtalna politi=na priprava mas, ki jo vrši takozvana »sredina« itd. To pa je ravno najslabša stran našega dela na Primorskem. Svoje delo si morate v organizacijskem pogledu tako urediti, da vas ono ne bo popolnoma absorbiralo in da si boste ohranili tako širok razgled nad dogodki okoli vas, kakor tudi da boste znali razlikovati, kaj je važno in kaj ni važno. 2. Druga napaka, ki znatno ovira razvoj naše Partije v širi- no, je mo=na tendenca k »ultralevi=arstvu«. Ta tendenca je doma prav v takih pogojih, kakršni so sedaj na Primorskem. Imamo utis, da ji je deloma podlegel tudi sam PK, vsaj v tem smislu, da ni razumel njene nevarnosti in seji ni z vso odlo=- nostjo zoperstavil. Te tendence se kažejo zlasti v zoževanju množi=ne opore sedanjega osvobodilnega boja, ki ga vodi na- ša Partija. Samo tako je mogo=e razumeti, da na Primorskem vse doslej ni uspelo izgraditi resni=nega vodstva OF, pa tudi ne prave organizacijske mreže OF spodaj. Naša primorska OF prav za prav - po naših utisih - sestoji iz gibanja naših simpatizerjev, simpatizerjev za SSSR in celo zgolj simpatizerjev za zavezniški blok. Tem masam ni jasna osvobodilna platforma OF, niti smisel nasprotja med OF ter belo gardo in mihajlovi=evstvom. V resnici je treba jasno pribiti: od tega, ali bo naši Partiji na Primorskem uspelo izgraditi tako OF, ki bo združila spodaj in v vrhovih demokrati=ne in patriotske sile v Primorju ter isto=asno jasno potegniti =rto - razdel- nico med OF in belo gardo ter mihajlovi=evskim njenim priveskom, je odvisno, ali bomo razbili belogardisti=no-mihajlovi=evsko reakcijo na tem sektorju ali ne. Boj proti »ul- tralevim« tendencam na Primorskem je torej boj za resni=no široko, množi=no OF! 3. Treba je dalje odlo=no prekora=iti ozko nacionalne meje naše množi=ne delavnosti in zajeti tudi italijanske mase, zlasti italijanski proletariat po mestih. Omogo=ite italijanskim delavcem, da bodo sodelovali v antifašisti=ni borbi skupaj s slovenskim ljudstvom. Formirajte v ta namen med Italijani odbore antifašisti=ne enotnosti, ki naj v svoji prakti=ni delavnosti bodo povezani z OF, organizacijsko pa naj se samostojno formirajo. Povežite se v tem pogledu s KPI. Izdajajte literaturo tudi v italijanskem jeziku in pozivajte tudi Italijane v partizane. Delajte v italijanskem državnem in fašisti=nem aparatu

264 ter v italijanski vojski.

265 de, mobilizirati mase za borbo. Ni dvoma, da že sedaj obstoje na Primorskem ugodni pogoji za razvoj množi=ne borbe. Ti pogoji bodo iz dneva v dan postajali v naslednjih mesecih vse ugodnejši. Vse je potemtakem odvisno od vaše aktivnosti in sposobnosti. Treba je vztrajno vsem našim kadrom vlivati prepri=anje, da je aktivizacija mas odvisna izklju=no od dela na- ših kadrov samih. Zato je potrebno, da ti kadri vedo, kako je treba mase mobilizirati, katere so organizacijske in borbene oblike, ki bodo privedle do mobilizacije mas in da znajo vztra- jati pri svojih naporih, =etudi spo=etka ne uspe.

III. OSVOBODILNA FRONTA: Osnovna oblika mobilizacije mas je danes Osvobodilna fronta. Osvobodilna fronta je politi=ni bojevni organ slovenskih množic v =asu, ko slovenski narod bije nacionalno-osvobodilno vojno proti okupatorjem. Njeno notranje bistvo pa je v tem, daje voditelj delavski razred, ki je ustvaril trden demokrati=ni blok s kme=kimi masa- mi in srednjimi sloji sploh. To pomeni, daje Osvobodilna fronta zajela vse tiste demokrati=ne tokove v slovenskem narodu in vse tiste patriotske elemente, ki jih je mogo=e dvigniti v borbo proti fašizmu, torej v borbo, ki ima na naših tleh izrazito antiimperialisti=ni zna=aj. Toda to je samo ena ozna=ba Osvobodilne fronte. Druga pa je v tem, da je enotnost OF kovana v borbi in za borbo s ciljem, da vzporedno z rezultati te borbe postaja nova demokrati=na oblast slovenskega ljudstva, pri kateri dejansko lahko pridejo do izraza vse demokrati=ne struje in skupine v slovenskem narodu. Ali je OF na Primorskem dobila tak zna=aj? Nikakor ne. Na Primorskem je naša OF še vedno ostala predvsem gibanje splošnih simpatij za OF, toda najve=ji del borbenega bremena še vedno nosi naša Partija, medtem ko je velik del demokrati=nih elementov, ki spadajo v OF ali pasiven ali pa celo plava na repu bele garde odnosno mihajlovi=evstva. Dokler nam ne bo uspelo dvigniti OF iz tega okvira, ne bo postala neuni=ljiva sila. Potrebno je ukreniti zlasti naslednje: a./ treba je stopiti v kontakt s predstavniki tistih skupin, ki tudi v ostali Sloveniji že sodelujejo v OF. b./ Treba je stopiti v kontakt s predstavniki raznih sredinskih skupin. Imeti morate pred o=mi, da v okviru primorske »sredine« danes prav za prav delajo tako belogardisti=ni kakor tudi demokrati=ni elementi. Možnost take formacije je dana

266 zaradi splošne politi=ne zaostalosti primorskih Slovencev, pri katerih se šele sedaj vrši hitra diferenciacija. Stik s temi sredinskimi elementi je izredno važen, ker bo ravno pospešil to diferenciacijo. Prav v tem okviru je treba iskati naše najvaž- nejše zaveznike. c/ Platforma sodelovanja: boj proti it. in nemškemu fašiz- mu, združitev in osvoboditev slov. naroda, svobodna, demokrati=na Jugoslavija, ljudska demokracija, takojšnja akcija, formiranje partizanske vojske, formiranje enotnega vodstva. Pokrajinskega odbora OF za Primorje, ki se v politi=nem pogledu podreja IO OF kot vodstvu za vso Slovenijo. d./ Tak PO OF za Primorje4 je treba osnovati =imprej. Ne sme biti to samo neka reprezentanca, ampak ga morajo se- stavljati ljudje, ki so zares voljni delati. Zato morate paziti, kako se bo formiral. Smatramo, daje od vas odvisno, kako se bodo ostale demokrati=ne skupine na Primorskem razvijale.

4 Pokrajinski odbor OF za Primorsko so ustanovili jeseni 1942. Do decembra 1942 so ga sestavljali sekretar Anton Veluš=ek in =lana Tomo Brejc in Miro Špacapan.

267 bodo v teh odborih na vsak na=in predstavniki drugih demokrati=nih skupin in ne samo komunisti.

IV. MNOŽI

268 da bodo vse te organizacije =rpale svojo mo= od OF. Ako bo mo=na ta, potem bodo lahko živele in se razvijale tudi množi=- ne organizacije. O=itno je pa isto=asno, da bodo na drugi [strani] te množi=ne organizacije spet utrjevale samo OF.

V. DELAVSKA ENOTNOST: Vzporedno z razvijanjem OF je treba delati na utrditvi delavske enotnosti. Gibanje delavske enotnosti mora postati najtrdnejša osnova OF. Stopajte v stik z delavskimi predstavniki iz drugih politi=nih smeri, kolikor obstoje na vašem terenu. Iš=ite stika tudi s poštenimi delavskimi funkcionarji iz fašisti=nih sindikatov. Formirajte po tovarnah in v sindikatih odbore delavske enotnosti, ki naj teže za tem, da zajamejo vse delavstvo fabrike, sindikata itd. Ti odbori ne smejo biti ozki /kakor tudi ne zgoraj omenjeni odbori ZSM in antifaš. ženske zveze/, ampak morajo zajeti vse tiste delavce, ki so proti fašizmu, za splošne cilje OF. V te odbore je treba zajeti tudi italijanske delavce. Lahko formi- rate tudi posebne italijanske odbore delavske enotnosti, ki bodo sodelovali s slovenskimi.

VI. AGITACIJA • PROPAGANDA: Na podro=ju agitacije in propagande kljub znatnim uspehom naša partijska organizacija na Primorskem niti zdale= ni naredila tistega, kar bi morala in kar bi tudi lahko naredila. Dejstvo je, da naši kmetje na P[rimorskem] še vedno ne razlikujejo partizana od =etni- ka itd. Dejstvo je dalje, da je mihajlovi=evsko-belogardisti=na literatura v glavnem edino =tivo, ki ga dobi naš kmet, pa tudi delavec. To stanje je treba hitro in temeljito spremeniti. Tre- ba je uporabljati in =im bolj razvijati naslednje vrste ag. in prop.: 1. Konference po vaseh, delavnicah, ustanovah, ulicah, blokih, hišah itd. Te konference so lahko ožje ali širše, v skladu s konspirativnimi možnostmi. Na te konference naj hodi naš aktiv, ki mu je v ta namen teba dati material, da bo znal nastopati. 2. Ustna propaganda od =loveka do =loveka na ta na=in, da se najprej neko vprašanje predebatira po vseh odborih OF

Glej dok. št. 46, op. 5.

269 /in seveda predvsem po celicah KP/, potem naj aktivisti OF to ponesejo =im širše v mase. Priporo=ljivo je aktivistom OF priporo=ati, da v takih primerih sami napravijo na=rt kampa- nije, da izdelujejo z roko majhne leta=ke s parolami, ali krat- kimi teksti itd. 3. Široki mitingi preko partizanov in Narodne zaš=ite. Pod zaš=ito orožja se lahko pozovejo na mitinge cele vasi in se jim tu razlo=i cilje OF in partizanov. Sploh je prirejanje takih mi- tingov ena od osnovnih nalog partizanov. 4.

VII. ORGANIZACIJSKE NALOGE: Vaše množi=no delo bo uspevalo, =e boste paralelno z vsemi silami delali na ukrepitvi

6 Glej dok. št. 59, op. 6. 7 To=ki f in g sta pripisani s =rnilom.

270 Partije same, =e jo boste politi=no in organizacijsko neprestano ja=ali. Najprej nekaj osnovnih vprašanj, ki se ti=ejo našega odnosa do KPI. V tem pogledu smo dobili direktive8 od naj- višjega foruma, ki jih je treba brezpogojno izvršiti. Po teh di- rektivah se v Primorju vse povsod ustvarjajo organizacije KP Slovenije, prav tako je pravilna vzpostavitev PK za Primorje. Isto=asno je dolžnost PK za Primorje: a/ vzdrževati najtesnejše stike s KP Italije, dasi je v vseh vprašanjih odgovoren izklju=no CK KP Slovenije, b/ formirati organizacije KP Italije med delavstvom v krajih, ki so italijanski, oziroma kjer žive Italijani. Te organizacije morajo sodelovati z vami, so pa v organizacijskem pogledu odvisne od CK KP Italije, •/ PK KP Slovenije je dolžan delati med italijanskimi delavci v smislu njihove aktivizacije proti fašizmu in njihovega vklju=evanja v partizanske oddelke. To so splošna navodila. Glede na slabost italijanske Parti- je in dejanski položaj v Primorju, je treba te direktive tolma=i- ti takole: a/ formirajo naj se organizacije KP Italije v Trstu, Trži=u in drugih mestih na tem podro=ju, kjer živi italijanski proletariat. b/ v Trstu naj se formira MK KPI za mesto samo, kolikor že take možnosti obstoje. Dokler takih možnosti ni in imate stike samo s slovenskimi komunisti, formirajte grupe KP Slo- venije, ki naj bodo povezane s tržaškim OK KP Slovenije, ki obsega tržaško okolico. Pri tem vas opozarjamo, da pazite na eventualno sovražno provokacijo in se ne prenaglite. Podrobnejša navodila v tem pogledu vam bomo dali, ko dobimo od vas sporo=ilo o stanju v Trstu in med italijanskim ljudstvom v Primorju sploh. Vsa nejasna vprašanja bomo potem raz=istili s predstavniki KPI, s katerimi mi vzdržujemo stalne kontakte. Kar se pa konkretnih organizacijskih vprašanj ti=e, bi vas opozorili na naslednje: 1. Potrebno je, da organizacijsko in politi=no zajamete vse slovensko podro=je od hrvaške meje do Rezije in morja. Tudi Trst sam, Gorico in druga mesta je treba zajeti z našo partij -

8 Vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja v Sloveniji je dobilo sklep Kominterne o razmejitvi pooblastil med KP Italije in KP Jugoslavije v Slo- venskem primorju v smislu tukaj navedenih to=k. Glej dok. št. 7.

271 sko organizacijo. Izredno važno je, da bomo ob koncu imeli politi=no zajeto vse slovensko ozemlje, kar nam bo omogo=ilo hiter prevzem oblasti na vsem teritoriju. 2. Na vsak na=in morate prenesti težiš=e naše partijske organizacije v mesta, v industrijske centre. Razširjanje Partije zgolj po vaseh, enostransko, je izredno nevarno. Zasidrajte se v prvi vrsti v proletarskih masah. 3. Posvetite posebno pažnjo Trstu. Za nas bo jutri iz mednarodno-politi=nih razlogov izredno važno, =e bomo v Trstu mo=ni. Poro=ajte nam podrobno, kako stojimo v Trstu in kak- šni so objektivni pogoji v tem mestu. 4. PK =im prej razširite tako, da boste vanj kooptirali enega ali dva doma=ina, ki sta bila ves =as doma, t. j. v Primorju. Izgradite si tudi aparat, s katerim boste lahko delali. Pred- vsem gre tu za kader inštruktorjev, ki jih lahko pošiljate na teren, kajti nemogo=e je, da bi sami lahko opravili ves posel. Ne vemo sicer, kako pravzaprav v organizacijskem pogledu stojite, toda izgradnja dveh ali treh inštruktorjev je pa= ena od prvih vaših nalog, =e ho=ete dose=i, da bo vaše delo =im bolj ekspeditivno. 5. Posvetite vso pažnjo izgradnji Okrožnih in nižjih komi- tetov9. Kjerkoli je to mogo=e, t. j. kjerkoli imate odgovarjajo=i kader, storite to nemudoma. Taki okrožni centri, =etudi politi=no slabi, vendar kot organizacijski centri pomenijo v takih =asih kakor so sedanji, koje treba pokazati =im ve= iniciative spodaj in ko so zveze tako težke, izredno veliko pomenijo. 6. Izgradite si svojo sposobno tehniko10. Gradite jo tako po metodah ilegalnega dela, kakor tudi s pomo=jo partizanov.

9 V letu 1942 je bilo v Slovenskem primor)u nekaj žariš= narodnoosvobodilnega gibanja, ni pa bilo okrožnih in rajonskih komitejev KPS in okrožnih in rajonskih odborov OF kot so bili v drugih slovenskih po- krajinah. Šele prva pokrajinska konferenca KP Slovenije za Primorsko dne 4. in 5. decembra 1942 na Vrhu pri Braniku je Slovensko primorje razdelila na okrožja in postavila okrožne komiteje KP Slovenije oziroma »zaupnike«, ki naj delajo v okrožjih in ustanove okrožne komiteje, brž ko bo mogo=e. Do aprila 1943 so bili v trinajstih okrožjih okrajni komiteji KP Slovenije, le v okrožju Beneška Slovenija je bil še zaupnik. (Ve= glej Tone Ferenc. Kratek pregled organizacijskega razvoja KPS in OF v Sloven- skem Primorju od decembra 1942 do jeseni 1943, Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, leto 1961, št. 11, str. 105-170). 10 Glej dok. št. 59, op. 5.

272 Težite za tem, da bo tehnika postopno izgradila naslednje samostojne sektorje /seveda kot svoj prvi korak!/: 1. Ciklostil - ske centre, ki bodo sposobni z literaturo založiti vse Primorje - 2. Tiskarno - 3. Dokumentno tehniko, ki vam bo izdelala potrebne dokumente itd. - 4. Delavnice za izdelavanje materiala /opreme, orožja itd./, ki ga potrebujejo partizani. - Za vse te sektorje je treba izgraditi take prostore, ki jih ne bo mogo=e odkriti tudi pri preiskavi stanovanj. - Kolikor obstoje pri vas take možnosti v ve=ji meri, bi vam poslali neke ljudi, ki bi vam na tem tehni=nem podro=ju pomagali. Predpogoj je seveda, da že imate primerne prostore, material itd. 7. Posebno vprašanje, ki mu je zlasti treba posvetiti maksimalno pažnjo je vprašanje zvez11. Ta sektor samostojno organizirajte. Funkcionirati mora tudi pri vaši odsotnosti. Omo- go=iti morate, da bo vsa literatura, direktive itd. tekla po teh kanalih ne glede na to, kje se boste vi nahajali. Doslej so vse zveze preve= zvezane samo z vašim osebnim potovanjem itd. Izgradite si primeren kurirski kader /ženske/. Oprite se pri tem tudi na partizane. Posebno pažnjo posvetite izgradnji kanala do Ljubljane oziroma do Glavnega štaba. Bodite prav tako v zvezi z Gorenjci in Notranjci, a =e je mogo=e tudi s Hr- vati. 8. Imamo popolnoma nejasno sliko, kako ste rešili kadrovsko vprašanje, zato vam v tem pogledu ne moremo dati kakr- šnih koli konkretnih nasvetov. Stremite za tem, da dvigate =im ve= delavskega kadra. Vzgajajte kader, da bo znal lo=iti važno od nevažnega, da ne bo drobtin=arski. Priredite od =asa do =asa kratke kurse v zvezi s konkretnimi politi=nimi vpra- šanji. Smelo dvigajte doma=e kadre, pri tem pa pazite na so- vražnikovo provokatorsku delavnost. Pazite na konspiracijo. V prihodnjem poro=ilu nam dajte podroben pregled kadrov /seveda brez imen/. Dvigajte disciplino, partijnost kadrov.

1 ' Medtem ko so bile v osrednji Sloveniji stalne kurirske zveze uve- dene že v drugi polovici leta 1942, jih je Slovensko primorje dobilo šele spomladi 1943. Marca 1943 je Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih =et poslalo v Slovensko primorje dr. Marijana Dermastio. da vzpostavi mrežo kurirskih postaj. Do poletja 1943 je bilo vse Slovensko primorje od Snežnika, kjer je bila prva kurirska postaja, pa do Bovškega in Be- neške Slovenije, kjer sta bili poslednji, prepredeno s kurirskimi potmi in postajami. Ve= glej Rado Zakonjšek, Partizanski kurirji. Ljubljana 1985. str. 173-325.

273 9. Sporo=ite nam, kakšni so pogoji za eventualno izdajanje posebnega partijskega organa za Primorje12. Upam, da bo med tem prišel k vam tov. Primož13.

VIII. OBVEŠ

12 Pokrajinski komite KPS za Primorsko je 10. decembra 1942 izdal prvo številko »Vestnika Pokrajinskega komiteja KPS za Primorsko«. Pri- nesla je resolucijo in pozdrave s prve pokrajinske partijske konference. Drugo številko so izdali 25. decembra 1942 z navodili, kako odpraviti pomanjkljivosti dela Partije na terenu. Izšli sta samo dve številki razmno- ženi na pisalnem stroju (št. 1 je v ARS. Odd. II, sign.: AS 1887, Zbirka narodnoosvobodilnega tiska in št. 2 v italijanskem prevodu v ARS. Odd. I, sign.: AS 1513, Zbirka gradiva o komunisti=ni dejavnosti iz okupatorskih policijskih, sodnih in vojaških organov, šk. 1). 13 Dr. Aleš Bebler.

274 iz partijcev in daje podatke izklju=no samo PK Partije, vi te podatke pošiljajte nam, b./ postavite center iz dveh ali treh dobrih tovarišev, ki bodo vse podatke zbirali, kontrolirali in dajali vam redna poro=ila, a isto=asno sestavljali kartoteko vseh tistih ljudi, ki so na kakršen koli na=in važni za našo borbo. Kartoteka mora dati jasno poro=ilo o njihovi delavnosti /gre seveda tu ali za sovražnike, ali za ljudi, o katerih je treba šele najti pojasnil/, c/ Pri vseh OK, RK itd. naj ima ta pokrajinski center OS svoje predstavnike, ki na svojem terenu zbirajo podatke in jih pošiljajo centru. Ti njihovi predstavniki se na- slanjajo na množi=no obveš=evalno /na organizacije OF, Nar. Zaš=., mladinske organizacije, društva, sindikate itd., kjer povsod imajo svoje ljudi, ki poro=ajo direktno svojim rajonskim centrom/, na drugi strani pa na specialne sektorje, t. j. na ljudi, ki so vrinjeni v sovražne organizacije s posebno nalogo, da se tam zamaskirajo in dobivajo podatke, ki so nam potrebni. Vse vam bo potem pokazala sama praksa. Kakor hitro boste vzpostavili osnovne organe, bomo dali vašemu pokrajinskemu centru stik z glavnim centrom naše OS, ki vam bo dal konkretna navodila in nasvete. Ni treba še posebej naglašati, da je taka OS nujno potrebna partiji, =e ho=e dejansko imeti vpogled v komplicirano dogajanje sedanjega =asa. Še posebno pažnjo pa posvetite izgradnji vojaške obveš=evalne, ki naj bo pa naslonjena na partizanske štabe. Zlasti je važno, da =im prej razpredete mrežo OS v Trstu, od koder bi lahko dobili izredno važne podatke.

IX. PARTIZANSKA VOJSKA IN SPLOŠNA VOJAŠKA AK- TIVNOST: Postavili smo to vprašanje na konec, dasi je dejansko to vprašanje za nas najvažnejše in je od njegove rešitve odvisen rezultat našega kon=nega boja. Štab sam vam bo dal v tem pogledu posebna navodila, mi se bomo dotaknili v tej zvezi samo nekaterih pretežno politi=nih problemov naše vojske: 1. Za vas je politi=no delo v partizanskih =etah važnejše kakor za kateri koli drugi del Slovenije. Zaradi politi=ne nejasnosti, ki vlada v glavah primorskega delovnega ljudstva v odnosu do slovenskih politi=nih grup, ki se danes potegujejo zanj, se utegne dogoditi, da bodo nastala pri samih partizanih najve=ja kolebanja prav takrat, ko bo pritisk sovražnika na vas najve=ji. Posvetite torej najve=jo pažnjo politi=ni vzgoji partizanov. Ta vzgoja naj ne bo partijska, ampak nacionalno

275 revolucionarna in demokrati=na ter antiimperialisti=na. Baza te vzgoje mora biti taka, da bodo lahko k partizanom vstopali katoliki, nacionalisti itd. Posebno skrb posvetiti politkomisarjem, ki naj bodo v vseh primerih =lani partije, kajti edino na ta na=in bo mogo=e zavarovati dosledno linijo OF. 2. Gradite v =etah partijske organizacije. Te naj si na svojih konferencah izberejo bataljonske komitete partije, ki naj bodo potem povezani z lokalnimi partijskimi komiteti /OK/. Ako se giblje ve= bataljonov skupaj, potem se lahko izbere skupni odredni komitet, ki vzdržuje zveze z OK, pa tudi z vami. Politkomisar odreda je v vsem svojem politi=nem delu odgovoren vam.

14 Gre za =lanke Edvarda Kardelja O nekaterih nevarnih pojavih v partizanskih vrstah in Odlo=en boj sektaštvu v listu Delo, št. 4, julij 1942 (ARS. Odd. II, sign.: AS 1887, Zbirka narodnoosvobodilnega tiska). 15 Gre za list Soškega odreda slovenskih partizanskih =et, ki ga je novembra 1942 za=el izdajati štab Soškega odreda. Izšle so tri številke (november, december 1942. februar 1943) (ARS. Odd. II, sign.: AS 1887, Zbirka narodnoosvobodilnega tiska).

276 8. Delajte na tem, da bodo partizani v =im ve=ji meri os- vajali orožje. Naj vodijo take bitke in na tak na=in, da bodo prišli do orožja. Naj izbegavajo obrambene borbe. Treba je slehernemu partizanu jasno vcepiti v njegovo miselnost parolo, daje orožje mogo=e dobiti samo pri sovražniku. 9. Razvijajte nabiralno akcijo za partizane /obleka, hra- na, denar, zlato itd./. 10. Razvijajte sobotažno gibanje najširših mas. 11. Okrepite delo med okupatorsko vojsko.

X. NARODNA ZAŠ

XI. FINANCE: Organizirajte =im bolj široko mrežo za zbiranje finan=nih sredstev. Za vzdrževanje naše vojske potrebujemo ne ve= tiso=e, ampak milijone. Te sume je mogo=e dobiti, =e boste uporabili vse oblike: a./ množi=no pobiranje prosto- voljnih prispevkov - b./ obdav=enje bogatejših elementov - c/ nabiranje ve=jih posojil, na podlagi bonov OF, oziroma obveznic - d./ zaplemba pri sovražnikih ljudstva, ki jo lahko izvrše partizani ali Narodna zaš=ita ali Varnostna služba po mestih, •./ akcija za zbiranje zlatnine vsake vrste ter drugih dragocenosti itd.

277 Pošiljajte nam podrobne obra=une o nabranih prispevkih in o njihovi uporabi. To bi bile v splošnem naloge, ki stoje pred našo Partijo na Primorskem. Ker nimamo vaših poro=il, vam nismo mogli teh nalog konkretneje objasniti. Pri=akujemo, da se nam boste javili =im prej s podrobnim poro=ilom o vseh vprašanjih, ki smo jih zgoraj postavili. Ponovno vas ob koncu opozarjamo, da je vse odvisno od vaših uspehov na podro=ju borbe za OF, od tega, ali boste znali vklju=iti v OF takozvane »sredinske« mase, ako boste zaktivizirali katoliške množice in nacionalisti=ne grupe, ako boste - naslonjeni na tako mo=no množi=no bazo - od dneva v dan razbijali vse poskuse b. g. ali mihajlovi=evcev, da bi se postavili na noge. Ni dvoma, da boste dosegli velike rezultate, =e boste vztrajno delali na uresni=enju te partijske linije. Na koncu še eno konkretno vprašanje. Nujno potrebno bi nam bilo, vzpostaviti zvezo s Švico16. Od tu za enkrat nimamo nobenih možnosti. Morda bi lahko to vi uredili preko Trsta.

Dragi tovariši! Ob koncu se bomo dotaknili samo nekaterih splošnih politi=nih perspektiv, ki so pred nami. Velike zmage Rde=e armade, ki so privedle do zloma Hitlerjeve ofenzive s ciljem zajetja Moskve, na eni strani, na drugi pa uspešno anglo-ameriško izkrcavanje v sev. Afriki pomeni dejansko prelom v sedanji vojni. To pomeni, daje iniciativa prešla v roke zaveznikov in da se z naglimi koraki približuje konec fašisti=nega gospods- tva nad Evropo in seveda tudi nad slovenskim narodom. Ni dvoma, da bo pri tem razpadanju Hitlerjeve koalicije najvaž- nejšo vlogo odigrala Italija, ki bo sedaj prva prišla pod udar. Verjetno je, da bo še v toku zime prišlo do izkrcavanja v južni Evropi, pri =emer je zelo verjetno, da bo podro=je nove fronte tudi Italija sama. Pred nami stoje potemtakem velike naloge. Zima, ki je pred nami ne sme biti =as, ko bodo naše akcije popustile, ampak moramo ravno v teku zime preiti tako na vojaškem, kakor v politi=nem pogledu v ofenzivo proti sovraž-

Glej dok. št. 125, poglavje IV, to=ka 3.

278 niku. Zdaj ne gre ve= za to. da sovražnika oslabimo, marve= gre za to, da ga razbijemo na našem ozemlju, da u=vrstimo oblast OF in jo tudi zavarujemo pred doma=imi reakcionarni- mi sovražniki. Verjetno je, da bodo pivi spomladanski meseci prinesli zadnje poglavje Hitlerjeve tiranije. Do tedaj moramo mi osvojiti =vrsto politi=no in teritorialno bazo, ki nam bo kasneje omogo=ila hitro razširitev oblasti OF na vsem slovenskem podro=ju. B. g. in mihajlovi=evci že širijo vesti o tem, kako bodo sem prišli Amerikanci itd. ter dali njim oblast. Treba je slovenskim množicam povedati, da zavezniki okupatorjev nikoli in od nikogar ne bodo dobili oblasti, da bo oblast dobil tisti, ki mu jo bo dalo slovensko ljudstvo. Treba je objasniti, da za slovenskim ljudstvom stoji ogromna sila sovjetskih narodov, ki bo znala vsem malih narodom zajam=iti pravico do samoodlo=be. Treba je dalje povedati, da je OF edini pravi zaveznik anglo-ameriško-sovjetskega bloka in je zato veselje okupatorskih pomo=nikov izredno napa=no. V kon=ni liniji pa bo odlo=alo orožje slovenskega ljudstva in rezultati, ki jih bo OF dosegal v teku letošnje zime. Zato vam ob koncu še enkrat naro=amo: mobilizirajte vse sile primorskega ljudstva, da bomo v letošnjih zimskih mesecih zadali sovražniku odlo=ilne udarce, da bomo dosegli odlo=ilne zmage! Torej ne zimskega popuš=anja, ampak v napad! Pošiljajte nam do nadaljnjega vaša poro=ila preko Soškega odreda na Notranjsko. Organizirajte za te zveze posebno patrolo. Dogovorite se s štabom Soškega odreda. Obveš=amo kon=no PK, da sta v boju proti nemškim okupatorskim bandam v oktobru padla naša tovariša Jože Gre- gor=i=, komandant I. grupe odredov in Lojze Kebe /Štefan/, politkomisar I. grupe ter =lan PK Partije za Gorenjsko. Slava našim padlim tovarišem!

SMRT FAŠIZMU - SVOBODA NARODU!

Za: Centralni komitet Komunisti=ne Partije Slovenije

Krištof17

Edvard Kardelj.

279 ST. 80

PORO

20. XI. 42.

Dragi Kr.2!

Tvojo pošto od 17. XI.3 smo prejeli. Strinjamo se z listom »Delavska enotnost«4 kakor tudi z materialom5. Sokoli so k temu napisali še en poziv6 na nacionalno delavstvo, ki ga bomo tudi objavili. Ker nam tukaj primanjkuje ciklostilpapirja smo primorani delati ve= v tiskarni ki jo pa imamo sedaj precej zabasano. List bom dal danes v tisk. Sedaj smo delali 15.000 proti bega7 15.000 mobilizacijskih8 letakov, danes bo kon=an Stalinov govor9 v par dneh bo list potem pride pa krš=anska »revolucija«10. »Delavsko enotnost« bomo na lepem formatu lepo tiskali. Mnenja sem da bi mi ta list periodi=no izdajali kot

1 Izvirnik, napisan s =rnilom, je v ARS, Odd. I, sign.: AS 1521, šk. 4. Objavljenje v Jesen 1942, dok. št. 160, str. 417-419. 2 Krištof-Edvard Kardelj. 3 Verjetno misli pismo dne 16. novembra 1942. Glej dok. št. 61. 4 Glej dok. št. 71, op. 33. 5 Glej dok. št. 46, op. 5. Predlog tez za razpravo na zborovanju zastopnikov slovenskega delavstva dne 7. novembra 1942 v Ljubljani je objavljen v Dokumenti, knj. 4, dok. št. 24, str. 18-21. 6 Letak Ljubljanskim Sokolom in nacionalistom! Od leta 1935 ... So- koli in nacionalisti v OF (ARS, Odd. II, sign.: AS 1887, Zbirka narodnoosvobodilnega tiska. šk. 85). 7 Glej dok. št. 57. s Glej dok. št. 58. 9 Josip Visarionovi= Džugašvili Stalin. Gre za govor na sve=ani seji moskovskega sovjeta dne 6. novembra 1942 posve=en 25 obletnici oktobrske revolucije. Glej. dok. št. 39, op. 36. 10 Gre za list Slovenska revolucija. Glasilo krš=anske skupine v OF. Prva številka je izšla 20. maja 1942, zadnja 15. januarja 1943 (ARS, Odd. II, sign.: AS 1887, Zbirka narodnoosvobodilnega tiska).

280 14 dnevnik ali 3 tedno dopisovali naj bi delavci iz vseh krajev pod raznimi okupacijami in delavci iz vojske. To bi moral biti pester list - najboljši list - voditelj vsega revolucionarnega boja. Kolportiral bi se pa naj po vseh delavskih krajih. Sklenili smo na seji, da skli=emo v najkrajšem =asu tudi kme=ko konferenco". Na to konferenco bi povabili delegate iz vseh okrožij OF kakor tudi skupinske delegate. Konferenca bi sprejela re- selucijo in kme=ki minimalni program v okviru nacionalno osvobodilne revolucije. Konferenca bi se vršila v teku 14 dni - 3 tedne. Govorili smo tudi, ne pa še sklenili da skli=emo tudi Partijsko posvetovanje iz cele Slovenije12, tudi Gorenjske, Pri- morske in Štajerske. Sporo=i Ti tvoje mnenje tako glede kme=- ke konference in glede partijskega posvetovanja. Sploh bi pa bilo dobro, ko bi ti do takrat že bil med nami. Zavezniki13 se s kme=ko konferenco strinjajo. Sedaj ko je Peter14 med njimi so se tudi potolažili. Peter gre v sredo na G[orenjsko] Matija15 pa jutri na Dolenjsko in Notranjsko. Naša roba je pri=ela po=asi prihajati. V mojem paketu so manjkali =evlji in nogavice. Peter je sprejel vse. Tudi Pavle16 je dobil vse. Dokumente za prijatelje17 smo tudi sprejeli. V=eraj so naši zopet izvršili rekvizacijo pri bega in ubili 6 izdajalcev in izdali komunike, ve=jih akcij ni bilo. Od drugod nimamo nobenih poro=il. Neki kurir iz Notranjske je povedal, da imata Gub=eva in Cankarjeva brigada v neki dolini zajete Italijane

11 Konferenco so predvideli kot enega izmed ukrepov za okrepitev enotnosti OF v obdobju težav, ki so po italijanski ofenzivi nastopile v Iz- vršnem odboru OF. Izvršni odbor OF je dne 21. novembra 1942 poslal okrožnim odborom OF okrožnico o organizaciji kme=ke konference. Taje bila kasneje odložena. Glej Dokumenti, knj. 4, dok. št. 84. str. 62-63 in okrožnico Izvršnega odbora OF dne 1. februarja 1943 o odgoditvi Kme=ke konference v Dokumenti, knj. 5, dok. št. 123, str. 355-357. 12 Glej dok. št. 71, op. 18. 13 Misli ustanovne skupine v OF. 14 Boris Kidri=. 15 Ivan Ma=ek. 16 Edvard Kocbek. 17 Misli osebne dokumente za zastopnike nekaterih skupin v Izvrš- nem odboru OF.

281 in bega ni= konkretnega. Ali se mogo=e v tvojem mestu kaj sliši o tej akciji.

Sprejmi tovariške pozdrave Smrt fašizmu - svoboda narodu!

Luka18

P.s. Nujno bi rabili 1 dober pisalni stroj. Tukaj ni ni= po- rabnega. Pošlji ga prej ko moreš. Stanovanje19 sedaj imamo dobro.

ST. 81

PORO

20. 11.

Dragi KrištoP!

1. V=eraj so aretirali bega Jako3 (zaš=.) poleg drugih (3 =lani okr. FGO4) Teror bega postaja svinjski, mi pa na vse ne storimo ni=esar. Zakaj za vraga ste prepovedali streljati tistega tipa5 z lim fabrike - kmalu bodo vsi naši notri, potem bodo

18 Franc Leskošek. 18 Misli na bunker v hiši Vida Omejca na Toškem =elu. Glej poro=ilo sekretarja Centralnega komiteja KPS Franca Leskoška dne 26. oktobra 1942 Edvardu Kardelju v Ljubljano v Dokumenti, knj. 3, dok. št. 167, str. 413. 1 Izvirnik, napisan s =rnilom, je v ARS. Odd. I, sign.: AS 1521. Kar- delj Edvard, šk. 4. Objavljenje v Jesen 1942, dok. št. 161, str. 419- 421. 2 Edvard Kardelj. 3 Franc Ogrin. 4 Okrožni finan=no gospodarski odbor OF za Ljubljano. 5 Vili Muši=, zaposlen v Tovarni za klej v Mostah pri Ljubljani.

282 res lahko neomejeno gospodarili. Kje bomo sneli namestnika, res ne vem. Nujno se morate dogovoriti tam, =e nam tam lahko koga posodijo, oz. bo treba dobiti koga od zunaj. Ljublj. situacija je takšna, daje nemogo=e dati na to mesto =loveka slabših kvalitet, že tako v zaš=. nikamor ne gre. Za namestn. politkoma bi bil morda še najboljši Bogdan6 in bi on to tudi prevzel, =e ti na to pristaneš. Pri tem delu je najvažnejše, da dopovemo polkomu (Sokolu7) kaj naj se obrav- nava, ker je sicer naš simpatizer in se bo discipliniral, samo da bo =util resno znanje oz. zastopanje neke linije. Kaj mi- sliš ti o tem, javi? Tehni=na provala8 je do sedaj požrla ca 40 ljudi. Padale so ve=inoma stvari po liniji Marije9 (okr. razna- šalke) nekatere so dvomljive. Julij10 in Kartaš11 dvomila v to, da bi izdajala Ljerka12, in zato tudi niso likvidirali prostorov. Smo pa to v=eraj ponovno sklenili. Lj. je izjavljala notri, da bo šla v It[alijo], kjer bo živela v hotelu in dajo Slov. ni= ne brigajo - je po izjavah vseh (naših okrožnih ljudi) =lovek, ki mu je politika španska vas, se ni dalo z njo ni=esar pogovoriti in je po mnenju nekaterih bila v pokretu tudi zato, da bi se poro=ila. Ljerka je v skupni sobi in dekleta, ki so z njo skupaj javljajo, da izdaja. Provokator ni bila, pa= paje vprašanje do katere mere bo sedaj pripovedovala. Mislim, daje opreznost nujna. Zato mislim, da ne kaže podcenjevati opasnosti tudi glede Jul. stanov.13 in bi jaz Ani14 odsvetovala selitev. Ev. =ez dan, zve=er pa naj se spet preseli, saj to ne bo prevelik štra- pac. Tudi na ostalih sektorjih gre vse k vragu - pri mladini že nova garnitura OK15 in tudi Of okr. odbor (mladine)16 skratka iz te ve=ne flikarije ne pridemo nikamor.

6 Drago Pustišek. 7 Dr. Miha Kambi=. 8 Glej dok. št. 61, op. 5. 9 Marija Klop=i=. 10 Milan Škerlavaj. 1 ' Boris Kariž. 12 Lilijana Neuman. 13 Julij-Milan Škerlavaj je takrat stanoval v hiši dr. Neubergerja na Vilharjevi c. 21. 14 Zdenka Kidri=. 15 Misli Okrožni komite ZKMJ (SKOJ) za Ljubljano. 16 Misli Okrožni odbor Mladinske OF za Ljubljano.

283 2. Naš sestanek bi bil v torek popoldne na št. 53.17 kot zadnji= z OK. Javi takoj, =e se strinjaš, da obvestim še Just.18 in Vlasto19. Oba sta si =as že rezervirala. 3. Pisava na originalu staj. pisma20 je neznana Andreje- va21 sigurno ni! Sicer pa itak ti najbrže veš kdo je Johan22. Pošta je prišla =ez Št. Vid. 4. Glede •••. vprašanja23 je Bogdan24 bil sicer v dvomu, a ker je prevajal iz franc, izdaje, kije izšla 1. 39., kjer stalno govori o tov. Zin[oyjevu]25 ni upal pozdravljati. 5. Tudi Bogdan bi rad govoril s teboj, ali bi šlo ev. v torek dopoldne, in bi lahko izkoristil ves dan. Javi takoj! 6. Ali ste se tam dogovorili glede na=rta? Stori to sigurno in javi v koliko je taka komisija še potrebna.

Tov. pozdrav

Joža26

17 Misli Tvrševo 53 (danes Dunajska). 18 Justin-Vladimir Krivic. 19 Mira Tomši=. 20 Glej dok. št. 49. 21 Sergej Kraigher. 22 Tone Gr=ar. 23 Gre za brošuro J. V. Stalina O nacionalnem vprašanju. Izdala Agi- tacijsko - propagandisti=na komisija Centralnega komiteja Komunisti=- ne partije Slovenije (tiskarna Toneta Tomši=a). Ljubljana, 1942 (ARS. Odd. II. sign.: AS 1887. Zbirka narodnoosvobodilnega tiska). 24 Boris Ziherl. 25 Grigori] Evsejevi= Zinovjev (1883-1936), sovjetski politik, od leta 1919 do 1926 predsednik Izvršnega komiteja Komunisti=ne internacionale, 1927 izklju=en iz Partije, naslednje leto spet sprejet. Leta 1934 je bil obtožen kot pripadnik tako imenovanega zinovjevsko-buharinovskega sovražnega centra in leta 1936 obsojen na smrt in ustreljen. 26 Lidija Šentjurc.

284 ST. 82

PORO

Dragi KrištoP.

1. Za Staj. jaz ne vem ni= pozitivnejšega kot to, da so nekoga aretirali in pri preiskavi zahtevali škrnicelj3. Šlo je skozi Jakine4 roke, možno, da je kaj s tem v zvezi njegova aretacija. Kdo je Jon.5 in Roza6 jaz ne vem ni=. 2. V torek bi lahko prišel na stanov, že zjutraj in bom naro=ila Bogdana7.

1 Izvirnik, napisan s =rnilom, je v ARS. Odd. I, sign.: AS 1521, Kar- delj Edvard, šk. 4. Objavljenje v Jesen 1942, dok. št. 163, str. 422- 423. 2 Edvard Kardelj. 3 Gre za poro=ilo Pokrajinskega komiteja KPS za Štajersko. Glej dok. št. 49. 4 Franc Ogrin. Glej dok. št. 78, op. 6. 5 Johan-Tone Gr=ar. 6 Ton=ka

285 tvojem malem11 so iskali sina za njega se niso ni= interesirali. Bom pa še poizvedela, =e je ev. kaj novega. Preiskava je bila že 2 x kar si ti v Ljublj.

Pozdrav Joža12

ST. 83

PISMO POSEBNEGA KURIRJA CENTRALNEGA KOMITEJA KPS JANEKA ŠUBICA DNE 21. NOVEMBRA 1942

Tovariš Krištof2!

1/ Jutri v nedeljo 22. t.m. zjutraj potujem v Zagreb. Bluff z domovnico in zlasti sfantaziranim nemškim dokumentom je docela uspel in sem že v =etrtek dobil na izmišljeno ime državljanstvo! Ker pa nisem mogel navzlic vstrajnemu iskanju dobiti =loveka, ki bi bil pripravljen da mi da na razpolago stanovanje za prijavo in »sprejem« nekega italijanskega agenta s Questure, sem moral misel da bi dobil potni list za tja in nazaj opustiti. Brez navedbe stanovanja se more dobiti na Questuri le za v eno stran. Slednje sem tudi dobil. Tudi na nemškem Konzulatu je šlo vse v redu. Imam torej potni list za Zagreb, nazaj bom pa že kako pri- šel. Ali z novimi storijami na Ital. Konzulat v Zagrebu ali pa peš. 2/ Šifro bom zato morda poslal pismeno. In sicr: Napisal jo bom z kemi=no tinto na fin bel papir, =ez pa bom s svin=ni-

" Stanovanje Lojzke Ropi= v Gerbi=evi ulici 2 v Ljubljani, kjer je bil kot ilegal=ek Kardeljev sin Borut, roj. 1941. Ve= glej Ilegal=ki. Vojna Ljubljana 1941-1945. I. del, Ljubljana 2004, str 173. 12 Lidija Šentjurc. 1 Izvirnik, napisan s =rnilom, je v ARS, Odd. I, sign.: AS 1521, Kar- delj Edvard, šk. 4. Objavljenje v Jesen 1942, dok. št. 164, str. 423- 424. 2 Edvard Kardelj.

286 kom napisal pismo brez pomembne vsebine. (Razvijalec za to tinto prilagam temu pismu!) To pismo bom potem spravil v kako zelo dobro kamufl., katero bo prinesel na domenjeno javko v Ljubljano kak zanesljiv =lovek, brez da bi vedel zakaj gre. (Mislil bo pa=, da nese neko pismo za OF. Vsebino s svin=nikom pisanega teksta bom temu prikrojil). Razvijaš takole: Z v razvijalcu omo=eno vato enostavno prevle=eš ves papir. Potrudil se bom, da bom pisal =im bolj =itljivo, ali pa bo napisal kar Valdes3, kar je še konspi- rativnejše.

SF. - SN!

Te pozdravlja

Gregor4

Petra=u5 sem dal potrdilo za 1000 lir, katere si mi zadnji= enkrat dal.

Josip Kopini7. Janek Šubic. Milan Škerlavaj.

287 Ker sem zaman =akal obljubljenih podatkov doktorja6, seveda nisem mogel zate ni= konkretnega urediti. Zmenil sem se pa z Andrejevim gazdo7 vse, kako naj stvar izvede. Doktor mora dobiti legalni italijanski Lasciapassare8 za NDH. Petra=u sem povedal kje in kako Andrejevega gazdo dobi in na kak na- =in naj se stvar =imprej izvede.

Pišem v naglici, zato oprosti obliki!

ST. 84

PORO

Dragi Lojze!2 22. XI. 1942.

Pišem Tebi, a bom obenem odgovoril tudi Petru3 in Ange- lu4 na njuna pisma. Danes sem dobil vso vašo pošto skupaj, kar ste jo pisali od 11. t.m. naprej, t.j. po Petrovem prihodu.

6 Ivo Ribar-Lola. 7 Uredništvu ni uspelo identificirati osebe. 8 Italijansko: lasciapassare - potno dovoljenje, prepustnica. 1 Izvirnik je v ARS. Odd. I, sign.: AS 1521. Kardelj Edvard, šk. 6. Ob- javljen je v Jesen 1942. dok. št. 165. str. 424^28. 2 Franc Leskošek. 3 Boris Kidri=. 4 Ivan Ma=ek.

288 Z dokumenti, ki ste jih izdali sem zelo zadovoljen. Dobri so in glejte, da bodo tudi zares prišli k ljudem in da jih bodo res prou=ili. Izdajajte =im ve= literature. Prejel sem tudi Janezov listek5. Bom prišel prej jaz k vam in naj me Janez tam po=aka. Potem se tudi lahko nekaj =asa Lj. pusti samo in gre Janez potem šele kasneje noter - =e ga namre= ne vle=e - še kaj drugega!!

Boris Kraigher. Glej dok. št. 66. Alenka in Rija-Helena in Marija Leskošek. Glej dok. št. 20, op. 29. Milan Škerlavaj. Josip Rus. Tone Fajfar. 0 Ing. Edo Mihevc.

289 sem dobil pismo od Hrasta11, kije še vedno spodaj in mi javlja, daje Dore odšel na drug sektor. Pravi v pismu dalje, daje Dore neresen =lovek in da tak glas uživa tudi v trupah. Morda smo se vendarle - zaleteli z njim. Bomo videli. Druga=e piše Hrast, daje spodaj položaj dober in da obe brigadi12 povsem obvladata teren. Prebivalstvo da je za nas. Sicer ste pa med tem gotovo prejeli njihovo pošto, ki jo je patrola odnesla k vam od Jožice13 in bolje veste od mene. 5. S sklicanjem partijskega posvetovanja14 se seveda strinjam. Saj mi je bilo že od vsega za=etka ko sem prišel v Ljub- ljano jasno, da moramo našim kadrom dati nekako novo in- jekcijo, da jih bomo spravili na pravo linijo našega boja. 6. Kar se inozemstva15 ti=e so hudi=eve težave. Ne vem, kako bo šlo. V skrajnem slu=aju bi se napravilo nekako spo- menico, ki bi se poslala preko vatikanskih zvez!!! Poskušali bomo pa seveda z vsemi sredstvi, da dobimo možnost direktnega odhoda na mesto, kakor sva se pogovarjala s Petrom.

11 Jaka Avši=. Glej Poro=ilo namestnika komandanta Glavnega poveljstva SP< Jake Avši=a dne 12. novembra 1942 Edvardu Kardelju v ARS. Odd. I, sign.: AS 1521. Kardelj Edvard, šk. 5. 12 Misli Gub=evo in Cankarjevo brigado. 13 Konspirativno ime za nekdanjo bazo vodstva narodnoosvobodilnega gibanja na Podlipoglavu. 14 Glej dok. št. 71, op. 18! 15 Misli zvezo s Švico. Glej dok. št. 125. poglavje IV, to=ka 3. 16 Glej dok. št. 79. 17 Glej dok. št. 71. 18 List Slovenski poro=evalec, posebna izdaja, november 1942, kije bila posve=ena petemu zasedanju Vrhovnega plenuma OF dne 6. novembra 1942 v Ljubljani (ARS. Odd. II. sign.: AS 1887. Zbirka narodnoosvobodilnega tiska). 19 Misli generala Leona Rupnika. Glej dok. št. 55 in št. 118. op. 23. 20 Dr. France Kidri=.

290 Vidmarja21 v Ljubljano, kjer jih imajo pripravljene za talce. Naro=il sem, da naj vse pripravijo, toda ukrenili bomo stvar šele tedaj, ko se bo zunaj dovolj popravil položaj na frontah in dovolj demoraliziral italijanski aparat. Sicer bom pa jaz prej pri vas in se bomo še pogovorili. 9. Ana22 je v redu prestala in se nahaja pri Juliju. Peter naj bo brez skrbi. Mora pa še nekaj =asa ostati tu. Kako bo pa potem, se bomo dogovorili, ko pridem ven. 10. Odposlali smo 1 transport /na stari na=in, polno!!23 /za partizane. Naši so kljub vsem težavam ti=i.

21 Ciril in Stane Vidmar. 22 Zdenka Kidri=. 23 Misli pošiljko treh vagonov raznega zbranega materiala za partizane, ki so jih ilegalno poslali iz Ljubljane v Mirno na Dolenjskem, kjer jih je izpraznila Gub=eva brigada. 24 Dolenjska. Mirna - železniška postaja. 25 Karel Poljanšek. 26 Jože Moškri=. 27 Dr. Metod Mikuž. Pravilno na Velikih Poljanah. 28 Ludvik Smrekar. 29 Tone Šušterši=.

291 koga drugega. Dajte jim tudi navodila za osvobajanje teritorija in izgraditev tehnike. Bo moral Janez kmalu tja. 14. Prilagam tudi pritožbo terenskega delavca z Rudnika glede postopanja komandantov in politkomov. Ne vem, ali pri- tožba odgovarja resnici ali ne, vsekakor pazite na take stvari. Kako sploh stoji z obleko in obuvalom? Hrast piše, daje kreni- lo na bolje. S kakšnimi sredstvi? 15. Jaz pridem takoj te dni k vam, t.j. krenil bom takoj kakor hitro mi sporo=ite, kam naj pridem in kje me boste =a- kali. Dobro bi bilo, da me po=akate s kako patrolo.Toda ne dolo=ajte dneva, pa= pa nekoliko dni, tako da imam možnost svobodnega odlo=anja. Poslal sem namre= Ladija30 v Z[agreb] =akam, da se te dni vrne, odnosno da pošlje nekako pošto. Ta- koj nato bom krenil k vam. Prišel bom z Miklavžem31. 16. Kurirka32 se je vrnila od Q.33 Ni sploh ni= odgovoril! Da bo ob - boži=u dal odgovor, ji je rekel. Ne strinja se z mo- jimi pripombami glede njihove politike, =eš da je Dimitrov rekel, da morajo zavzemati - obrambeno stališ=e. Po mojem je Q. =isto navaden italijanski šovinist. Naj ga vrag nosi. Jaz se z njim ne bom ve= ukvarjal. Vašega proglasa mu tudi ne morem poslati, ker kurirka nima ve= potnega lista. Ko ga dobi, bo odnesla. V It. ni nobenih demonstracij itd. v zvezi z bombardiranjem, kakor poro=ajo inozemski radio-spikerji. Pa= pa vlada mo=na demoralizacija. Pošiljam vam 100.000 lir isto=asno s tem pismom. Pri nas ni= posebnega, =e izvzamemo provalo, ki se je sicer navidezno zaustavila, toda glavni avtor izdajanja še ne misli nehati s pripovedovanjem.

Janek Šubic. Glej dok. št. 78 in dok. št. 83. Mirko Zlatnar. Draga Tav=ar. Quinto-Umberto Massola. Misli tehni=no provalo. Glej dok. št. 61. op. 5.

292 pa= do neke mere pridejo v poštev. Mislim, da bo iz najrazli=- nejših podobnih razlogov kmalu =as, da posnemam Petra. Javite se torej takoj!

S tovariškimi pozdravi

Krištof34

ST. 85

PISMO

Dragi tovariš Jaka!2 22. XI. 1942.

Prejel sem obe Tvoji pismi3. Hvala. Ne zameri mi, ker tako pozno odgovarjam. Sem namre= že nekaj =asa drugod kot vsi ostali naši tovariši, namre= tam, kjer sva se midva prvi= sre- =ala4. Šel sem sem zaradi ureditve cele vrste vprašanj, ki so postala v zvezi s sedanjim razvojem mednarodnega položaja zelo pere=a. Tudi P.5 je bil nekaj =asa tu, pa seje že vrnil. Jaz sem pa ostal še nekaj =asa zato, ker sem poslal sla6 k tovari- šem iz VŠ in =akam odgovora. Ni izklju=eno, da poj dem tudi jaz tja za 3-4 tedne, =e ne bo sel sam opravil svojega posla. Stik z VŠ se mi v sedanjem položaju zdi neobhodno potreben.

35 Edvard Kardelj. 1 Izvirna kopija je v ARS. Odd. I, sign.: AS 1521. Kardelj Edvard, šk. 6. Objavljena je v Jesen 1942. dok. št. 166. str. 428-434. 2 Jaka Avši= - Branko Hrast. 3 Glej poro=ili namestnika komandanta Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih =et Jake Avši=a dne 22. oktobra 1942 in dne 12. novembra 1942 =lanu politbiroja Centralnega komiteja KPJ Edvardu Kar- delju v ARS. Odd. I. sign.: 1521, Kardelj Edvard, šk. 4. Objavljeni sta v Jesen 1942. dok. št. 22. str. 86-87 in dok. št. 113, str. 303-304. 4 Misli Ljubljano. 5 Boris Kidri=-Peter. 6 Janek Šubic-Gregor. Glej dok. št. 78 in dok. št. 83.

293 Kakor Ti je najbrže že Pet. sporo=il, sva tu uredila nekaj dobrih stvari in se sedaj politi=ni položaj tu za nas izredno ugodno razvija. Plenum OF7 je bil zelo enoten, bolj enoten kot kdaj koli poprej. Mo=no Te pozdravlja Tvoj stari znanec8 - lahko si misliš na koga mislim. Njegov predlog je, da bi Ti naslovil na jugoslovanske aktivne oficirje apel, v katerem bi jih pozval na stran OF in partizanske vojske. Za Branka Hrasta vedo vsi, kdo je. Po mnenju Tvojega prijatelja, Tvojim sorodnikom ne preti nobena nevarnost. Razmisli in ukreni, kakor se Ti zdi najprimernej e. Kar se splošnega položaja ti=e, ste najbrže obveš=eni. Me- nim, da ste v tem pa= bolj na teko=em kot smo bili mi za =asa naše odisejade9. Bom pa vendar par stvari ponovil, ker se mi zdi važno to zaradi nalog, ki so pred nami. Ni dvoma, da lahko govorimo že o zlomu Hitlerjeve poletne ofenzive na vzhodni fronti. Hitler svojega glavnega cilja - likvidacije Moskve - ni dosegel, obenem pa se je znašel v izredno

7 Misli peto zasedanje Vrhovnega plenuma OF dne 6. novembra 1942 v Ljubljani. 8 Dr. Dušan Sernec. 9 Misli na premike =lanov vodstva narodnoosvobodilnega gibanja v =asu italijanske ofenzive na Ko=evski Rog. Dne 14. avgusta 1942 seje za- =ela tretja • faza velike italijanske ofenzive. Številne italijanske kolone so za=ele iz Ko=evja, Žužemberka . Novega mesta in Bele krajine obkoljevati Ko=evski Rog, kjer je bilo vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja. To seje 15. avgusta skušalo prebiti iz obro=a proti Suhi krajini. Toda na=rt mu ni uspel. Naslednjega dne so se Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih =et, CK KPS in IOOF hoteli prebiti =ez Ko=evsko proti Travni gori, a tudi to jim ni uspelo. Zato so se umaknili v kraško vrta=o, ki ni bila ozna- =ena na specialkah ter ostali tam do 23. avgusta, koje šla mimo glavni- na italijanske vojske. Dne 26. avgusta so jih Italijani znova presenetili in skupina seje razbila na dvoje. V eni so bili Edvard Kardelj, Franc Lesko- šek. Josip Vidmar in Jaka Avši=, ki so prebili italijanski obro= in šli proti Podlipoglavu, kamor so dan prej poslali patruljo, da uredi novo bivališ=e za Glavno poveljstvo, CK KPS in IOOF. Druga skupina, v kateri so bili Boris Kidri=. Ivan Ma=ek, Tone Fajfar, Zoran Poli=, Franjo Lubej, Edvard Kocbek in drugi, pa je ostala na Ko=evskem Rogu vse do 21. septembra. Takrat seje druga skupina razdelila v dva dela. En del je odšel z Borisom Kidri=em in prišel 26. septembra na Podlipoglav, drugi del pa. ki ga je vodil Ivan Ma=ek, je prišel na Podlipoglav 7. oktobra. Dne 12. oktobra je odšel Edvard Kardelj s Podlipoglava v Ljubljano. 13. oktobra Ivan Ma=ek z nekaj tovariši v Dolomite pripravit novo bivališ=e za vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja, kamor so odšli ostali 17. oktobra. Boris Kidri= pa 19. oktobra za Edvardom Kardeljem v Ljubljano.

294 težavnih položajih za zimske obrambene bitke. Te dni so že za=ele sovjetske ofenzivne operacije znatnega obsega pri Sta- lingradu, Leningradu in na Kavkazu, za katere bodo prihodnji dnevi pokazali, =e ne gre že za za=etek splošne sovjetske ofenzive na vsej vzhodni fronti. Ni dvoma, da tako stanje predstavlja velik uspeh za Rde=o Armado in je obenem lahko za=etek hitrega uni=evanja Hitlerjeve odporne mo=i. Drugi bistven dogodek so anglo-amerikanske akcije v severni Afriki. Ni nobenega dvoma, da te akcije lahko smatramo za za=etek druge fronte in sicer na sektorju, kjer je Hitler najslabotnejši. Že itak popolnoma angažirane Hitlerjeve mo=i se bodo morale angažirati še na dolgi obrežni =rti Sredozem- skega morja, zlasti v Italiji sami. Meni se zdi zelo verjetno, da bodo zavezniki poskušali Italijo prerezati na liniji Genova-Tu- rin-Milano, kolikor ne bi poskušali vzeti kot svojo glavno izho- diš=e Tur=ijo. V vsakem primeru je torej treba ra=unati z operacijami v južni Evropi, potemtakem v naši najve=ji bližini. Postali bomo do neke mere etapno ozemlje, kar postavlja pred nas naloge posebne vrste. Toda o tem kasneje. Važno je, da afriška akcija pomeni silno oslabitev Hitlerjeve mo=i na vseh to=kah v vojaškem pogledu in skoraj še v ve=ji meri - v moralno-politi=nem pogledu. Uspehi Rde=e armade in afriška akcija pomenijo torej - po mojem mnenju - popolen prelom v sedanji vojni in prehod iniciative v roke zaveznikov. Smatram, daje Hitlerjeva vojska dober instrument za ofenzivne akcije, toda popolnoma nesposoben za dolgotrajnejše defenzivne operacije isto=asno na ve= frontah, zlasti še, =e vzamemo v ra=un še dejstvo, da bo sedaj silno naglo rasel odpor zatiranih narodov, delovnih mas pa tudi antifašisti=nih sil v samih fašisti=nih državah. /V Avstri- ji je n. pr. te dni formirana OF - po našem zgledu/. Imenuje se »Oester. Freiheitsfront«.10 Na ustanovnem sestanku - /v Avstriji sami! - je bilo okoli 40 delegatov, poleg komunistov so bili 4 duhovni, krš=anski socialci, soc. dem. itd./ Skratka: pred nami se odpira možnost zelo hitrega zloma fašisti=nih držav. Jasna stvar, da moramo prav tako dopustiti tudi drugo možnost, namre=, da se vojna zategne še dale= v drugo leto. Nobenih iluzij ne smemo delati niti sebi niti masam. Toda ra- =unati na možnost takega hitrega zloma moramo, ker se znamo sicer nepripravljeni znajti v odlo=ilnih dneh.

1 Avstrijska osvobodilna fronta.

295 Za našo politiko v teh dneh - in glede na sedanji mednarodno-politi=ni položaj - je važno naslednje: 1. Moskovski vseslovanski komitet v Moskvi - t. j. dejansko tolma=i misli sovjetske vlade - je pred kratkim priznal v posebnem proglasu na Slovence" OF ko[t] »edino zakonito oblast na Slovenskem«. 2. Te dni je izdal isti komitet proglas narodom Jugoslavije, v katerem pravi: »V teh dneh ne pozabite, da vas š=itijo simpatije sovjetskih narodov!« Te izjave govore že same zase. Za nas pa je važno, da se v svoji politiki držimo naslednjih na=el: 1. Oblast OF mora že biti na ve=ini slovenskega ozemlja realno dejstvo, ko se bo za=el razpad fašisti=nih vojska. Nji- hov kon=ni zlom nas mora že najti na oblasti. 2. Treba je težiti za =im ve=jo širino OF. S plenumom smo marsikaj dosegli. Neke nove grupe so pristopile iz nacionalisti=nega tabora. Treba bo iti še dalje in v celoti potegniti za seboj ve=ino sredine. Danes se sicer še upira, prepri=an pa sem, da bo jutri, ko bomo na terenu spet pokazali ve= svoje mo=i, mnogo bolj voljna iti z nami v sporazum. Res je sicer, da se že danes porajajo med sredino tendence, da bi se napravil z OF nekak sporazum, toda - na platformi sredine.

11 Glej proglas Vseslovanskega odbora v Moskvi dne 21. oktobra 1942 slovenskemu narodu v Dokumenti, knj. 3. dok. št. 160. str. 401-402.

296 nih narodov z SSSR, Anglijo in Ameriko na =elu - tako dolgo bo bela garda morala služiti okupatorjem. Potem se ji bo pa= zgodilo, da bo ob koncu uni=ena od tistih zaveznikov, ki si jih želi za jutri, t. j. od Angležev in Amerikancev, =e se bo pa po- skušala presedlati, jo bodo pa uni=ili njeni današnji zavezniki. Njen položaj je torej obupen in tega se šefi b. g. popolnoma zavedajo. Naš odnos do anglo-ameriških zaveznikov pa je in mora biti seveda odlo=no pozitiven. Pravi predstavniki mirov- nih ciljev anglo-ameriške vojske na naših tleh smo edino mi. V zagati torej nismo mi, pa= pa b. g. Kako se bodo dogodki prakti=no razvijali, bomo videli. Zdi se mi, da v splošnem zelo ugodno za nas. Zavezniške operacije se nam nikjer ne morejo - po mojem mnenju - tako pribli- žati, da bi postali neposredno frontno zaledje.

297 je vse možnosti. Isto=asno bo to ozemlje predstavljalo našo zimsko bazo, izhodiš=e naše borbe proti b. g., izvor nove mobilizacije. 3. Okrepiti je treba operacije na Gorenjskem in Štajer- skem ter zlasti tudi v Primorju. 4. Okrepiti je treba našo agitacijo in propagando pri okupatorski vojski, iskati stike z njo, ki nam bodo koristili jutri, ko se bo ta vojska za=ela razkrajati in bo za=el boj med b. g. in nami za okupatorsko orožje. 5. Spremeniti je treba naš odnos do belogardisti=nih vojakov v tem smislu, da je treba tem masam prakti=no pokazati, da jih =aka prostost in odpuš=anje, =e se vdajo partizanskim oddelkom, oziroma, =e celo prestopijo na njihovo stran. Doba naše globoke defenzive, ko je bilo treba odlo=no streljati, je za nami. Sedaj je treba pokazati, da OF zna zapeljanim masam tudi odpuš=ati. Streljanje je bilo potrebno, da se prepre=i vstop mas vb. g., popuš=anje je danes potrebno, da bi se b. g. masam omogo=il prehod na naše pozicije. Glede na vsa ta dejstva sva s P., dokler je bil še tu. izdelala nekatere predloge za IO OF. IO je brž=as vsaj v osnovi te predloge sprejel in konkretiziral in gotovo ste v tem smislu že dobili od njega kaka navodila. Mislim, da se boš strinjal s tem stališ=em. Pri=ni ga tudi nemudoma izvajati v praksi. Konkret- no se mi zdi zlasti važno naslednje: 1. Premagati pri partizanih zadnje ostanke defenzivne šti- munge in posledic italijanske ofenzive v moralnem pogledu. Pove=ati udarnost, ofenzivnost vseh naših nastopov. 2. Razbiti pri partizanih mišljenje, da je tudi b. g. - vojska. Ni treba b. g. sicer podcenjevati, toda dejstvo je, da so to po ve=ini nezavedne in prisilno mobilizirane tolpe, ki se nikoli ne bodo borile kot resni=na vojska. Jaz imam dovolj izkušenj iz mihajlovi=evskih =et na jugu.

298 Itd. Takih predlogov bi lahko nanizal še veliko. Gotovo Ti jih je tudi Pet[er] sporo=il. Pritisnite, da bo šlo. Kako je z b. g. na terenu, Ti sam bolj veš. Najtežje je v neposredni ljubljanski okolici, kjer je b. g. še vedno po malem rase, dasi bolj na bazi prisilnega mobiliziranja. Ta metoda bo b. g. upropastila! Dobro je, da delajo take neumnosti. Jutri jim bodo cele =ete uhajale k partizanom in z njimi vred bodo onemogo=eni tudi za b. g. dobri, zavedni elementi. Prebivals- tvo jih pa v ljubljanski okolici mrzi neverjetno. Celo okoli Li- poglava - Ti veš kako je bilo, ko smo bili mi tam - sedaj vsepovsod vasi zahtevajo oboroženo partizansko stražo proti b. g. Popolen preokret! Po mojem obstoje vse možnosti, da mi to zalego v glavnem likvidiramo še v teku tega leta. Potrebno bi bilo, da bi se o vseh teh stvareh ustno pogovorili. Ne vem kako ste se s Pet[rom] dogovorili, a moje mnenje bi bilo, da prideš =im prej k nam na obisk. Jaz bom tudi te dni odpotoval na naš punkt in se bova potem tam sre=ala12. Poslal sem VŠ poro=ilo13 o položaju. Isto=asno tudi tistim našim prijateljem14, s katerim je na Rogu vzdrževal zvezo Ste- vo15. Saj me razumeš. Vse doslej smo bili brez zveze z njimi. Upam, da se bo sedaj dalo vzpostaviti. VŠ sem predlagal, da nam za kratek =as »posodijo« 2 brigadi za - Nemce16. Moramo tam napraviti temeljit preokret. Druga=e si bomo morali sami nekako pomagati. Predlagal sem jim med drugim tudi to, da Tebe kooptirajo v Vrh. št. NOPDV17 Jugoslavije. Prav ni= ne dvomim, da bodo moj predlog sprejeli.

12 Misli v Polhograjske Dolomite, kjer je bil sedež vodstva narodnoosvobodilnega gibanja. Jaka Avši= je tja prišel okoli 24. decembra 1942. 13 Glej dok. št. 35. 14 Misli Kominterni. Glej opombo zgoraj. 15 Ivan Kraja=i7. ls Glej poro=ilo Edvarda Kardelja dne 7. oktobra 1942 Josipu Bro- zu -Titu o položaju v Sloveniji v Dokumenti, knj. 3, dok. št. 138, str. 336-337. V njem je predlagal, da »bi bilo dobro poslati nam v pomo= za krajši =as, eno ali dve mo=ni hrvaški brigadi s težkim orožjem, ki ga mi nimamo, da bi naše brigade skupaj z njima udarile preko nemške meje in tam dvignile množice ter jih mobilizirale.« 17 Vrhovni štab narodnoosvobodila=ke partizanske i dobrovolja=ke vojske Jugoslavije. To ime so za Vrhovni štab uporabljali od januarja do 20. novembra 1942.

299 korpuse18. Bosanski korpus je zadnje dni zavzel rudnik Ljutn- ja, najve=ji železni rudnik na Balkanu z velikimi industrijski- mi napravami. O plenu v Biha7u18 najbrže tudi veš /poldrag milijon patronov, težko artiljerijo, protitankovske topove, =ez 1000 pušk, mnogo mitraljezov, 5000 parov =evljev itd./ Skrat- ka: naša partizanska vojska spodaj je postala resna sila. S svojimi akcijami se vedno bolj približujejo nam. Menim, da bi tudi mi lahko dosegli kaj kmalu velike uspehe, =e nam uspe, da bi se vsaj nekoliko bolje oborožili.

18 Vrhovni štab narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije je 1. novembra 1942 ustanovil I. in II. proletarsko udarno divizijo. 9. novembra 1942 pa III., IV. in V. divizijo Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije. Iz IV. in V. udarne divizije je 9. novembra 1942 ustanovil I. bosanski udarni korpus. 19 Dne 4. novembra 1942 so hrvaške in krajiške brigade osvobodile Biha7.

300 prenašajo ves pritisk okupatorjev. Doba in gibanje, ki dajeta take ljudi morata zmagati.

Krištof20

ST. 86

PISMO

Dragi Ciril2! 22. XI. 1942

Nisem Ti že dolgo ni= pisal, ker sem sedaj tako =ez glavo uprežen, da ne vem, kaj naj za=nem. Poslal sem Tvojo pošto tudi dalje, Luki3 in naj oni ukrenejo o vseh konkretnih stvareh vašega sektorja. Pošiljam Ti v prilogi pismo za Branka Hrasta4. Pošlji mu ga s pivo mogo=o patrolo. Pošiljam Ti ga odprtega, pa ga še Ti preberi, da mi ne bi bilo treba še enkrat pisati politi=nega dela. Predno ga pošlješ dalje, ga seveda zalepi. Peter5 je že odšel k ostalim in po pošti, ki mi jo te dni po- slal6, se vidi da na njihovem sektorju stvari dobro stoje. Poli- ti=no razpoloženje mas se zelo hitro popravlja. Tudi iz Ludvi- kovih7 in Tvojih poro=il se vidi, da po=asi gremo navzgor, celo

20 Edvard Kardelj. 1 Izvirna kopija je v ARS. Odd. I. sign.: AS 1521. Kardelj Edvard, šk. 6. Objavljena je v Jesen 1942. dok. št. 167. str. 435-436. 2 Jože Moškri=. 3 Franc Leskošek. 4 Jaka Avši=. Glej dok. št. 85. 5 Boris Kidri=. Iz Ljubljane je odšel v Dolomite dne 11. novembra 1942. 6 Glej dok. št. 71. 7 Ludvik Smrekar.

301 na vašem sektorju. Prepri=an sem, da bomo v enem mesecu že tako dale=, da bomo sposobni =istiti teren kakor poleti. Kako se na zunanjih frontah razvija, gotovo veste, =e po- slušate radio. Vsekakor je to za=etek konca. Iniciativa dokon=- no prehaja v roke zaveznikov in tudi pri nas mora dokon=no priti v naše roke. Zdaj je treba kovati.

302 Glede Bolkove žene12 za enkrat še nisem ni= izvedel. Nih- =e od naših ni= ne ve in ne vem, kje je B. '3 slišal. Naši so vsi mnenja, da je nekje v Italiji v internaciji. Kje, to nih=e ne ve. Bom pa dal ugotoviti in Ti bom sporo=il. Piši o vseh dogodkih in tudi o razpoloženju. Ali ste uredili kaj zaradi transporta? Sporo=ite konkretne možnosti. Ponav- ljam: materiala je v Lj. še dovolj!!

Pozdrave vsem, zlasti Tebi

Krištof11

ST. 87

PORO

22. 11.

Dragi KrištoP!

Jaka3 je bil legalen in je obedoval pri Hlebšu4 (trgovcu). Poleg Jaka je menda jedel tudi še nekdo od VS5, katerega so tudi pobrali6. Poleg tega je bilo tam glavno skladiš=e hrane.

12 Marta Brilej-Lu=ka. Glej dok. št. 51, op. 8. 13 Bolko - dr. Jože Brilej. 14 Edvard Kardelj. 1 Izvirnik, napisan s =rnilom, je v ARS, Odd. I, sign. AS 1521, Kardelj Edvard, šk. 4. Objavljen je v Jesen 1942. dok. št. 169, str. 438-440. 2 Edvard Kardelj. 3 Franc Ogrin. 4 Jernej Hlebš, trgovec, špecerist v Škofji ulici 17 (danes Rozmano- va) v Ljubljani. V njegovi trgovini je bilo skladiš=e intendance Okrožnega odbora OF Ljubljana. 5 Varnostna služba. 6 Vest ni bila to=na. Aretirali so Zoro Šerbek-Magdo, kije bila okrož- na blagajni=arka za Ljubljano.

303 (vse kar smo zadnje =ase s tako muko spravili skupaj, med drugim ca 50 kg maš=ob). Danes že ves dan letam, da bi vsaj to rešili, upam, da se nam bo posre=ilo. Padli so seveda spet radi preobremenjenosti prostora in nekonspiracije. Ugotavljaš pa to šele prekasno, preje je vse likvidirano. So neznano kje - odpeljali so jih bega (baje neki lemenatarji, katere so prepoz- nali). Zadnje =ase imajo bega del belgijske vojašnice za svojo uporabo in od nedelje dalje je prepovedano nositi v belg. kakr- šnokoli hrano - izredno dovoljenje dobiš le težko od corpo d" Armata7 Zato je tudi Julij.8 na=rt neizvedljiv ker so vsi areti- ranci v belg. Sicer pa se zadnje =ase pojavljajo glasovi da Ljer- ka9 napol nori. Možna je tudi še neka kombinacija z nekim seznamom, ki je baje prišel s kov=ekom v perilu notri. Mi si to razlagamo tako, da je ••••••] kak seznam (ki bil delan na zahtevo OS10) založila v perilu in pozabila in je sedaj padel It. v roke. Na nekem takem seznamu so bile vse tipkarice (tako kot so sedaj padle). Torej tudi to ni izklju=eno - vendar ni še ni= potrjenega in sigurnega. Naši aktivisti pri intendanci sumijo neko našo aktivistko - partij ko da bi event, bila provokator. Dobili smo jo od Julija in ima on kot Stana11, ki je z njo delala, najboljše mnenje o njej. Vendar bi event. OS malo pogledala kako je z njo. Pred ca 14 dnevi je javila, da ji sledijo in seje zabila, sedaj je spet za=ela delati. Je uradnica: Nada Lipša Levstikova 21. Morali pa bi to izvesti zelo previdno in =impreje - ev. jo aretirati kot da so bega. Prosim uredi to. Jaz sicer precej dvomim v upravi- =enost suma, vendar je treba upoštevati mnenje neposrednih sodelovalcev. Bila je pri civ. intendanci, dostavljala hrano ileg. pozna skoro vse naše trgovce in skladiš=a in je torej važno. Pisala sem ti radi pošte Mihi Marinko tu. Pošiljam ti zadnje njegovo pismo12. S tem res ne smemo zavla=evati, ker mu

Štab italijanskega XI. armadnega zbora v Ljubljani. Julij-Milan Škerlavaj. Lilijana Neuman. Glej dok. št. 61, op. 5. 0 Obveš=evalna služba. 1 Marija Škerlavaj. 2 Pismo ni priloženo.

304 sploh nih=e ne piše. Kje so pripravljena pisma oz. kaj si ukrenil? Prav tako za Pepeo13 in Vido14? Sedaj je šlo na Dolenjsko ca 130 zabojev obleke - seznami so vsi zunaj. Še ta teden ra=unamo na še 1 pošiljko potem pa bomo spet skušali pošiljati po ostalih kanalih. Glede volne sem že pisala Luki15. Sedaj pri=akujemo v Ljublj. 1000 kg spredene in bomo tu spletli - nadaljno prejo bi ev. lahko porabili tudi zunaj in bi jo dvignili sami v predilnici. Zelo važno bi bilo, da bi uredili možnost tkanja kocev, kar možno samo v Ko=evju. Bilo bi to zelo važno in sem predlagala, da za organizacijo tega poverijo zunaj kogarkoli ali Dolenca16, Kopa=a17 ali Štefana18 ali koga drugega. Volne je še ogromno in bi lahko že mnogo ve= storili kot pa smo, =e bi ta kurz za=eli že preje, pa da vsaj sedaj storimo kolikor se da. Tkanje kocev gre zelo hitro in bi prili=no lahko opremili vojsko z njimi.

13 Pepea Kardelj. 14 Vida Tomši=. Po izdaji kurirke Pokrajinskega komiteja KPS za Se- verno Slovenijo Grete Rancinger se je nemškemu in italijanskemu okupatorju posre=ilo v no=i od 9. na 10. december 1941 v Ljubljani aretirati =lane Centralnega komiteja KPS Toneta in Vido Tomši= na Aljaževi cesti 6 v Ljubljani. Miho Marinka in Pepeo Kardelj v Podmilš=akovi ulici 19. Dne 16. maja 1942 so obsodili Toneta Tomši=a na smrt. Vido Tomši= na 25 let, Pepeo Kardelj na 18 let in Miho Marinka na 30 let zapora. Glej dok. št. 1. Franc Leskošek. Stane Majcen. 17 Karel Žagar-Line. Roman Golob. Misli list Slovenski poro=evalec, posebna izdaja. 5. decembra 1942. ki gaje natisnila ilegalna tiskarna »Tone Tomši=« v Ljubljani. (ARS. Odd. IL, sign.: AS 1887, Zbirka narodnoosvobodilnega tiska). 20 List Delavska enotnost. Vestnik Glavnega Odbora Delavske enotnosti, leto L. št. 1, 20. november 1942. (ARS. Odd. II, sign.: AS 1887, Zbirka narodnoosvobodilnega tiska). 21 Misli dele za radiooddajno postajo. 22 Branko Ivanuš.

305 apar, ven in kontroliral. Upam, da bo pripravljeno do Gregor- jeve23 vrnitve. On je danes odpotoval. Glede tiste zabranjene likv.24 se stvar plete že skoro 1 mesec in ni samo trenutno razpoloženje. Je pa seveda bolj lokal- na zadeva Most, a za dvig dela nujno. Drugo torej v torek, mi ob 2h =e tudi Bgd.25 Javi!

Pozdrav

Joža26

ST. 88

PORO

Dragi Ki.2!

Procedura3 sre=no prestana; Izgleda, da bo vse v redu. Bi- lo paje hudi=evo! Joža4 Te bo jutri zjutraj od 7h naprej =akala na svojem sta- novanju5, kje bo povedala Brigita6.

23 Janek Šubic. 24 Misli likvidacijo Vilija Muši=a iz tovarne kleja v Mostah (Ljublja- na). Muši= seje medtem v tovarni smrtno ponesre=il. 25 Bogdan-Boris Ziherl. 2S Lidija Šentjurc. 1 Izvirnik, napisan s svin=nikom, je v ARS. Odd. I, sign.: AS 1521, Kardelj Edvard, šk. 4. Objavljenje v Jesen 1942, dok. št. 171, str. 443. 2 Krištof-Edvard Kardelj. 3 Misli verjetno tehni=no provalo. Glej dok. št. 61, op. 5. 4 Lidija Šentjurc. 5 Lidija Šentjurc je takrat stanovala pri dr. Mihi Kambi=u na Tyrsevi cesti 47 (sedaj Dunajska). 6 Dr. Vito Kraigher.

306 vrata zaklenjena, zvoni dvakrat. Popoldne boš šel malo dalje na sestanek. Naro=ila bo tudi Gorazda7. Jaka8 so aretirali, baje v civil preoble=eni lemenatarji (neka ženska je spoznala enega izmed njih) v trgovini Hlebš9 (

23. XI.

Pozdrav Ana17

Ravnokar sem dobila tudi prvo Petr. pismo.

7 Boris Ziherl. 8 Franc Ogrin. 9 Jernej Hlebš, špecerijska trgovina v Škofji ulici 17 (sedaj Rozmano- vi v Ljubljani), kjer sta bili javka in skladiš=e okrožne intendance. Janez Hlebš. Ženo so takoj po zaslišanju izpustili. Aretirali so Zoro Šerbek-Magdo. Glej dok. št. 49. Šifra za poro=ilo s Štajerske. Glej op. 13 zgoraj. Leopoldina Kos. Boris Kidri=. Zdenka Kidri=.

307 ST. 89

PISMO

Dragi Lojze!2 24. XI. 1942

Pišem Ti samo mimogrede in samo v eni stvari. Pravkar sem bral neko Kopa=evo3 sporo=ilo (intendant na Notranj- skem), v katerem sporo=a o nekem sporazumu, ki ga je napravil z lesnimi industrijci v tem smislu, da se jim dovoli produkcija v korist okupatorjem (tako namre= prakti=no izgleda!), =e bodo pla=ali OF davek nekih 25 %. Pravi da so po ve=ini na to pristali. Ta sporazum, piše Kopa=, da je napravil s Tvojim pristankom. Jaz nikakor ne morem razumeti, kako ste mogli dovoliti tak škandalozen dogovor. Saj je vendar popolnoma nemogo=e sankcionirati - in še celo za denar! - sodelovanje z okupatorji. Treba je nemudoma in z vso odlo=nostjo razveljaviti ta sporazum. Nih=e ne sme delati za okupatorja, pa =etudi pla=uje OF milijonske sume. Kdor koli bo delal, mu je treba vse uni=i- ti! Vsekakor, tako zvani »OF-gospodi« diši, da bi si odkupila s parimi tiso=aki pri OF pravico, da sme svobodno izvrševati izdajalski posel. Vi pa tudi - kljub vsem našim finan=nim te- žavam! - ne bi nikoli smeli niti pomisliti, da bi zaradi denarja delali koncesije tam, kjer gre za o=itno izdajalsko po=etje. Isti primer je tudi na Dolenjskem s Kalinom4, od koder prihajajo sli=ni predlogi.

1 Izvirnik je v ARS. Odd. I. sign.: AS 1487. CK KPS. a.e. 935. Objav- ljenje v Jesen 1942. dok. št. 173, str. 444-445. 2 Franc Leskošek. 3 Karel Žagar-Line. 4 Savel Kalin, lastnik tovarne usnja v Mokronogu.

308 Pri nas ni= novega. Pišite =im prej, kam naj se javim za prihod k vam. Na vsak na=in =im prej spravite na noge goloba5. Nujno nam bo potreben. Iz Kranja je pobegnil neki Marko6, bivši varnostnik, ki bo sedaj prišel na dolomitski sektor v partizane. Bil je v=asih dober de=ko in verjetno je res na pošten na=in pobegnil: Kljub temu ga pa dobro zaslišite oziroma dajte zaslišati, =e bi nemara vendarle ne bil podtaknjen od gestapo. V=eraj sem pozabil poslati denar. Zato ga pošiljam danes. Pošiljam ga isto=asno s temle pismom.

Tovariške pozdrave vsem!

Krištof

Pošiljam8 danes 50.000, jutri novih 50.000 - skupaj torej 100.000. Pošiljam v dveh paketih à 100 kom - 200 kom »Ob-

5 Misli radiooddajno postajo. 6 Uredništvo ni uspelo ugotoviti pravega imena. 7 Edvard Kardelj. 8 Pripisano s =rnilom. 9 Misli na obveznice »Posojilo svobode«, ki ga je razpisal Slovenski narodnoosvobodilni odbor na III. zasedanju Vrhovnega plenuma OF dne 16. septembra 1941 v Ljubljani. Glej odlok SNOO o posojilu Svobode v Dokumenti, knj. 1. dok. št. 43, str. 122. Obveznice za »Posojilo svobode« so prvi= natisnili julija 1942 v 600 izvodih. Ker paje pri teh obveznicah po pomoti izpadla =rka r, so jih uni=ili in avgusta natisnili nove. Osnutek za obveznice je napravil arh. Vlasto Kopa=, natisnil pa jih je ing. Zoran Turna v svoji tiskarni Pod Ježami v Ljubljani.

309 ST. 90

PISMO VODJE CENTRALNE TEHNIKE KPS MILANA ŠKERLAVAJA DNE 24. NOVEMBRA 1942

Dragi Krištofi2

Tekom dveh dni sem Ti poslal precej pošte - katero sem za Tebe prejel - danes so mi od zunaj javili - =emu je niso že odposlali, imeli niso kamuflaže za preko žice - torbicam pa ne zaupajo ve=. Sedaj so nadomestilo dobili3. Danes Ti pošiljam dva pisma od Cirila4 katera sem dobil odprta - ker jih je on sam odprl, da boš vedel. Pošiljam Ti tudi sporo=ilo - katerega je kemi=. poslal »Cu- cek«5 iz Zag[reba]. Ker je pa precej jasno, daje materjal na- kupljen za »Pirotehniko« in zgleda da bo kmalu na terenu, bi bilo dobro =e razmisliš kam bi mi postavili našega kemi=arja. Tu bi se lahko delalo, ali o prostoru še do danes ni duha ne sluha.

1 Izvirnik, napisan s =rnilom, je v ARS. Odd. I. sign.: AS 1521, Kar- delj Edvard, šk. 4. Objavljenje v Jesen 1942, dok. št. 174, str. 445- 446. 2 Edvard Kardelj. 3 Misli na železni=arske torbe s skrivnim predalom. Pošto in material so prenašali železni=arji tudi v svetilkah in predelanih oljnih kanglah. 4 Jože Moškri=. 5 Ing. Franc

310 na zadnja poslana dela. Zgleda, da se jih je prijelo in, da so se poboljšali!

Pozdrav

Julij7

V petek t. j. 20. t. m. so mene doma ponovno iskali, kako je bilo bom zvedel. 24. XI. 42.

ST. 91

PISMO VODJE CENTRALNE TEHNIKE KPS MILANA ŠKERLAVAJA DNE 25. NOVEMBRA 1942

Dragi Krišt.2

Pošiljam Ti izvoda S. P. literature in letakov, kateri izdelki so iz Sti=. in Nov. mesta3. Pošiljam Ti tudi detaljno poro=ilo teh. Miha4 je zelo zanimivo ter vzlic vsemu razveseljivo. Njego- vo poro=ilo mi prosim vrni ker ga rabim da organizacijsko uredim kar rabi - tako, da bo to tudi od naše strani šlo uredu!

7 Milan Škerlavaj. 1 Izvirnik, napisan s =rnilom, je v ARS. Odd. I, sign.: AS 1521, Kar- delj Edvard, šk. 4. Objavljenje v Jesen 1942. dok. št. 175, str. 446- 447. 2 Krištof-Edvard Kardelj. 3 Misli stisko in novomeško okrožno tehniko, ki sta bili v novembru 1942 prva v Zabukovju pri Mirni in druga na Jagodniku nad Lakenško dolino pri Šmarjeti. Ve= glej Jože Krall. Partizanske tiskarne na Sloven- skem I. Osrednje tiskarne. Knjižnica NOV in POS 40/1, Ljubljana 1972. str. 51. 4 Ing. Lojze Roje=.

311 Tista tov. iz Sti=ne ki se tako odli=no kaže je h=erka »Svet- nikova«5. S Teboj vred pridem domov6 - da se pomeniva o vsem kar bo treba delati v bodo=e! Tov. Miklavž7 je šel k »Jožici«8 v petek gre pa »Gregor za Cilko«9 =e boš Ti šel, mu bom to javil - nazaj grede bo vsekakor pripeljal »Janeza«10. Smatram, da bi bilo pametno, da po=akaš na njegov prihod in da potem greš. Tu boš sicer malo pozneje z njim prišel v stik - pa= pa boš mu dajal navodila pod ugodnejšimi pogoji. Janez že priga- nja za Ljubljano »Zgodi se naj, njegova volja«.

Pozdrav

Julij11

25. XI. 42.

5 Danica Svetek por. Marin=ek-Urška, kije delala v tehniki Okrožne- ga komiteja KPS Sti=na. 6 Milan Škerlavaj je nekaj =asa stanoval v istem bunkerju kot Ed- vard Kardelj na Vilharjevi cesti 21 v Ljubljani. Vhod v bunkerje bil iz kletnega stanovanja, ki gaje imela v najemu Škerlavajeva žena Marija. 7 Mirko Zlatnar. 8 Konspirativno ime za nekdanjo bazo vodstva narodnoosvobodilnega gibanja na Podlipoglavu. 9 Misli na zvezo s Centralnim komitejem KPS v Dolomitih, ki jo je vzdrževal Mirko Zlatnar. 10 Boris Kraigher. 11 Milan Škerlavaj.

312 ST. 92

PISMO POLITI

Dne 26. 11. 1942.

Dragi Krištof!2

Tvojo pošto3 smo prejeli. Veseli me, da si zadovoljen z naši- mi dokumenti. V istem smislu smo izdali še nekaj dokumentov in napisali tudi »Partizana«4, ki bo danes natiskan. Ko prideš, me skoro gotovo ne bo tukaj, ker grem na tisti izlet5, o katerem sva že govorila, ko sva še skupaj prebivala. Menim, daje ta izlet zelo potreben, in se sedaj, ko prideš Ti sigurno sem, vsekakor izpla=a, da krenem ne glede na Tvoj prihod. Sicer bi se glede na prijatelje6 in nagel razvoj dogodkov, ki zahteva hitrih reakcij in pa to. da nas je vsaj nekaj skupaj, težje odlo=il. S prijatelji stoje stvari politi=no sedaj zelo dobro. Osebno so pa v=asih zelo prijetni, v=asih pa sitni kot breje ma=ke. Tež- ke razmere, pomanjkanje potrebš=in, pa tudi starost igrajo pri tem veliko vlogo. Na tihem se =udim, da še tako prenašajo, =eprav jim tega seveda na glas ne povem, temve= jim v=asih tudi zabrusim, da nas sedaj nima smisla preve= zafrkavati z drobnimi sitnostmi, ker imamo zares velike in hude skrbi.

1 Izvirnik, napisan s =rnilom, je v ARS. Odd. I, sign.: AS 1521, Kar- delj Edvard, šk. 4. Objavljenje v Jesen 1942, dok. št. 176, str. 447- 449. 2 Edvard Kardelj. 3 Glej dok. št. 70. 4 List Slovenski partizan, glasilo Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih =et. Glej dok. št. 12, op. 20. 5 Misli odhod na Gorenjsko. 6 Misli predstavnike ustanovnih skupin v Izvršnem odboru OF. Glej dok. št. 20, op. 3.

313 Pri =etah je še vedno precejšnja neaktivnost. Mislim, da bodo naši obiski, »Partizan«, okrožnice, bilten7, ki sem ga pri- =el kot redno okrožnico izdajati za politkomisarje, pred vsem pa tudi nove vesele vesti sedaj izzvale preokret. Gnavijo nas vsemogo=e težave od organizacijskih pomanjkljivosti, pa do neokretnosti ljudi in =esto tudi lastne nespret- nosti.

7 Zaradi potrebe po =im tesnejših stikih s politi=nimi komisarji partizanskih enot je politi=ni komisariat Glavnega poveljstva SP< sredi novembra 1942 za=el izdajati štirinajstdnevne okrožnice z naslovom Bil- ten politi=nega komisariata slovenske partizanske vojske (ARS. Odd. II. sign.: AS 1851, GŠS, šk. 1/IV). s Boris Kraigher. 9 Franc Leskošek. 10 Glej dok. št. 80, op. 11. 11 Ivan Ma=ek. Kot komandant Glavnega poveljstva SP< je dne 25. novembra 1942 odpotoval iz Dolomitov na Krim. Podlipoglav in dalje na Dolenjsko. 12 Zdenka Kidri=. 13 Milan Škerlavaj-Petra=. 14 Zoran Poli=.

314 temeljito prav narobe prepri=al. Razen tega je malce tudi to svinjarija, da mi ni poslal škornjev.

Tovariško Te pozdravlja Tvoj

Peter15

ST. 93

PORO

26. XI. 42.

Dragi Kr.2!

Tvojo pošto od 22. in 24. t.m.3 smo danes sprejeli. Mi smo tvojo pošto sprejemali. Zadnja postaje hodila 2 dni. Poprej je pa enkrat po tvojih datumih hodila 4 dni. Torej pošto smo vso sprejeli kar sodimo po tvojih odgovorih zgubilo se ni ni=esar. Vse tvoje nasvete in pripombe bomo uredili.

15 Boris Kidri=. 1 Izvirnik, napisan s =rnilom, je v ARS. Odd. I. sign.: AS, 1521, Kar- delj Edvard, šk. 4. Objavljenje v Jesen 1942, dok. št. 177, str. 449- 452. 2 Krištof-Edvard Kardelj. 3 Glej dok. št. 84 in št. 89.

315 1.) Janez4 že itak ne more tja ker nima še papirje. Gre pa v soboto na Krim, da uredi in kontrolira zveze. Ko prideš ti bo on že nazaj. Dali smo mu posel ki gaje imel5. 2.) Prosil bi te =e moreš še pred tvojim odhodom zvedeti kaj je z R. in A.6 kje so in =e jim je mogo=e dati kako pomo= v obleki in hrano. 3.) Za zdravila sem ti pisal dvakrat. Sedaj sem mazilo že sprejel, injekcije bi moral še dobiti tudi za tehnika. 4.) Material za nas ne gre. Peter7 je sprejel svoj paket. Za mene je tudi prišel a manjkalo je polovico tega kar so poslali in poslali niso vsega. Sedaj je nekaj paketov najavlje- nih mogo=e bo kaj. Drugi še pa niso ni= sprejeli. Papirje smo vsi sprejeli torej vse kar je JulijR poslal. Sprejeli smo tudi denar 200.000 + danes 50.000. 5.) Tovariši ki niso sprejeli dokum. nimajo slik tudi nimamo tukaj fotografa.

Bons Kraigher. Organizacijski sekretar Centralnega komiteja KPS. Marija, žena in Alenka, h=i, Franca Leskoška. Glej dok. št. 20. op. 29. 7 Boris Kidri=. 8 Milan Škerlavaj. 9 Edo Mihevc. 10 Misli v Ljubljani. Glej dok. št. 69 in dok. št. 71, op. 27. 11 Fedor Košir, predstavnik krš=anskih socialistov v Okrožnem odboru OF Ljubljana. 12 Edvard Kocbek. 13 Branko Hrast-Jaka Avši=. 14 Nemško Gernegross - domišljavec. 15 Glej dok. št. 71, op. 18.

316 8.) Za inozemstvo že piše kulturni16 brošuro. 9.) Delavska enotnost17 bo po obljubi tehnike tiskana do sobote. Pismo za Primorsko18 smo poslali z našim dopisom in dodatkom. Ali si sprejel kopije dopisa za Primorsko19 ki smo ga poslali od tu. 10.) Glede likvidacij se strinjamo in to ti uredi ker so ti razmere znane da se to izvrši v primernem =asu20. 11.) Za transport21 smo zelo navdušeni, res so naši ljudje kampelci v teh =asih res leistunga22. 12.) Glede reorganizacije OK23 nam ni znano kdo je to ukre- pal in dal nalogo. Mi smo to tukaj tako našli. Ko prideš ti ven se bomo dogovorili. Delo pa funkcionira posebno v odredu je tako bolje. Glede vzdrževanja zvez in transportov bo pa tvoje držalo. 13.) O duhovniku n. V. Pl.24 nam ni bilo do sedaj ni= znanega in nimamo pojma bomo pregledali in ukrenili. 15.) Na Jožico25 je šel Angelo26 z nalogo da vidi kaj je in uredi. Namesto Cirila27 smo postavili Dolenjskega Miho28, ki je bil v tehniki ga poznaš. Za komandanta bataljona bo Angelo po potrebi postavil Albina29 vzel ga je seboj v tem

ls Josip Vidmar. Napisal naj bi brošuro o socialisti=nem humaniz- mu. Glej dok. št. 36. 17 Glej dok. št. 46, op. 5. 18 Glej dok. št. 79. 19 Glej dok. št. 63. 20 Glej dok. št. 55 in dok. št. 118, op. 23. 21 Misli na vagonsko pošiljko materiala iz Ljubljane za partizane v Dolomite. Pošiljka je prišla okrog 25. novembra 1942 do opekarne na Vrhovcih pri Ljubljani. 22 Nemško: Leistung - delo, storitev. 23 Misli na izvzetje Dolomitskega odreda v partijskem pogledu iz Okrožnega komiteja KPS Ljubljana in njegovo vklju=itev v Okrožni komite KPS Vrhnika. Glej dok. št. 84, to=ka 11. 24 Dr. Metod Mikuž, kije po prihodu v partizane na Velikih Poljanah =akal na zvezo z Izvršnim odborom OF. 25 Konspirativno ime za nekdanjo bazo vodstva narodnoosvobodilnega gibanja na Podlipoglavu. 26 Ivan Ma=ek-Angelo, Matija. 27 Jože Moškri=. 28 Ing. Lojze Rojec-Miha T. 29 Albin Grajzer.

317 slu=aju bi bil Ludvik30 namestnik. Treba se bo dogovoriti glede komisarja. Prepri=an pa sem da bo to Matija vse zvedel in videl na licu mesta in uredil vse potrebno. 16.) Pritožbo iz Barja smo mi tudi sprejeli in Matija bo to prei- skal. Zato še ne vemo v koliko je ta pritožba utemeljena. Ker pa Ladota31 poznamo bo to najbrže res kar piše. 17.) Zelo smo zadovoljni da prideš k nam. Od sobote dalje bo =akal isti =lovek ob istem =asu na istem mestu32 in vse bo v redu tako, kakor je bilo pri prihodu Petra33. Mi- klavž34 pozna =loveka. Torej od sobote dalje te pri=akujemo. Bo šunka in vino, boš dobro sprejet. 18.) Sedaj pa glavno na pismo od 24. XI. Priznam da sem naredil grobo napako, se ne zagovarjam toda objasnil ti bom kako je bilo zakaj in na kaj sem pristal: Ko sem potoval iz Jožice sem prišel na Krimu v stik z Kopa=om (Li- ne)35, ki mi je to stvar objasnil takole: Da Italijani na silo pobirajo les, =e ga trgovci ne prodajo lesa, daje že z Ljub- ljano v zvezi in se dogovarja z gospodarsko komisijo glede tega =e bi mi pristali na to da trgovci prodajajo italj. trg les, da bi oni dali 25 % od svote. Jaz sem rekel da mi ne moremo trgovati z okupatorji. Potem sem se pa spomnil na neki sklep na Triglavu36 ko smo ga naredili glede zvez z trgovci ki bi na naš ra=un izvedli neko zamenjavo blaga z okupatorji. Na podlagi tega sklepa in pod vtisom slabe opreme naših partizanov in da je v dogovoru z Lj., ki sem jih tam videl sem jaz napravil osebno to napako da sem pristal na to: ne da dajo trgovci nam denar, temve= za to svoto preskrbijo od Italj. trgovcev material, ki ga tukaj ni za dobiti in ki ga mi nujno potrebujemo. Nato in ni= drugega sem pristal. Ravno danes na seji pred sprejemom tvojega dopisa smo o tem razpravljali

30 Ludvik Smrekar. 31 Lado Majcen. 32 Misli na patruljo Glavnega poveljstva SP<, ki je =akala na Brdu pri Ljubljani. 33 Boris Kidri=. 34 Mirko Zlatnar. 35 Karel Žagar. 36 Konspirativno ime za nekdanjo bazo vodstva narodnoosvobodilnega gibanja poleti 1942 na Ko=evskem Rogu.

318 in konstatirali da to ni pravilno. Priznam da sem napravil to napako. Mislim da je bil v razgovoru z debelim37. Takoj bomo pa javili Kopa=u in tudi v druge kraje kakor si naro=il ker je to danes edino pravilno. Glede Goloba38 smo na delu in ga lahko instaliramo tam ko sem bil in tudi novo bo. Samo Miha3B ne more ni= narediti, ker še ni sprejel ne orodja ne materiala. Pridi!!!

Pozdrav

Luka40

ST. 94

PORO

26. XI. 42.

Dragi tovariš.

Dobil sem Tvoje pismo2, ki je kakor hladen obkladek na vro=o glavo. Pri nas preživljamo precej =udne dneve. Po vdoru Italijanov in bega v Podlipoglav, o katerem sem Ti že pisal, sem skoraj zatrdno ra=unal, da bodo tudi zanaprej uporabljali proti nam samo lokalne sile, katerim bi se mogli sami zoper- staviti, =im likvidiramo v svojih vrstah s pani=arstvom.

37 Lovro Kuhar-Prežihov Voranc. 38 Radiooddajna postaja 39 Miloš Brelih. 40 Franc Leskošek. 1 Izvirnik, napisan s =rnilom, je v ARS. Odd. I, sign.: AS 1521, Kar- delj Edvard, šk. 6. Objavljenje v Jesen 1942. dok. št. 179, str. 455- 457. 2 Glej dok. št. 86.

319 Zgodilo pa se ni tako. 24. t. m. je že na vse zgodaj pridrlo =ez 1000 Italijanov, oja=eni z doma=imi bega, ponovno v Pod- lipoglav. Požgali so dve hiši, kar so mogli odnesti s seboj so pobrali, a drugo uni=ili. Pri Malenskih so pšenico in druge stvari kar zažgali. Odpeljali so dve ženski. Od tu so potem kre- nili =ez Razore v Javor. Tudi tu so zažgali eno hišo. Iz Javora so šli potem nazaj v dolino in mimo Rekarja na Lipoglav. Kakor že prvikrat, ko so nam poleg dveh praši=ev odnesli še polno drugih stvari (mesa, prepe=enca, sadja), so tudi sedaj odnesli nekaj plena. Na Javoru smo sušili meso, ki so ga seveda odnesli, odpeljali so tudi eno živin=e in uni=ili okoli 1000 kilogramov jabolk, ki jih je kmet hranil za nas. Naša =eta, ki je na tem sektorju se je borbi izognila. Samo ena patrola, ki je bila zasledovana je odprla ogenj nanje, nakar jo niso ve= zasledovali. Isto=asno so manjši italijanski oddelki zasedli Lipoglav, Brezje in Rep=e. Ti oddelki so prišli iz Šmarja in Grosupelj in so ostali v zasedah, do=im je iz Police prodiral oddelek bega proti Javoru. Tu gaje zadržala naša 3. =eta, kije pobila 6 bega, nakar so se umaknili. Popoldan ob 4 so potem vse te sile krenile v Šmarje in Gro- suplje oziroma Polico. Žrtev mi nismo imeli. Danes zjutraj pa je ponovno prišel mo=nejši oddelek z minobaca=i na Lipoglav. Od tu je krenil sredi dopoldneva proti Pancam, kjer ga je skušala zadržati naša =eta. Razvila se je krajša borba, nakar so se naši umaknili. Italijani so prišli za hrbtom v taboriš=e te =ete in ga požgali. S to =eto trenutno, ko to pišem, še nimamo zveze. Po vsem tem vidiš, da imajo pri nas še vedno iniciativo v svojih rokah, lani in bega.

27. XI. 42.

320 vasi, ki sta bili, od za=etka okupacije, še najmanj, skoro ni=, prizadeti. Upam pa, da je to samo hipen pojav, pod vplivom nenadnega udarca. Ne izklju=ujem pa možnosti, da bi nekateri posamezniki, ki so vznemirjeni v svoji komoditeti, boje= se vsake žrtve, bili celo pripravljeni sprejeti bega, samo da bi imeli mir. Brez dvoma pa zunanji politi=ni dogodki, držijo ljudi po konci in bo tudi prvi udarec od naše strani, ki bo zadel bega in ponovno pokazal, da smo še tu, vrnil vero in zaupanje mas, zaupanje, ki smo ga tokrat res brez potrebe izgubili. Je pa še druga posledica naše slabosti. In to je možnost konsolidacije bege same. Kajti, =e imamo danes v Dobrunjah 30 oboroženih bega je med njimi vsaj 15 takih, ki se sicer ne upajo sami vre=i orožja od sebe, komaj pa =akajo, da jim ga mi izbijemo. Naša defenziva jim pa seveda jemlje to možnost, poleg tega pa dviga v njihovih o=eh mo= in vpliv bege. Upam pa, da se bodo tudi pri nas razmere kmalu zopet popravile. Kajti kljub temu, da boš dejal, da sem »lokalni pa- triot« moram re=i, da so ljudje sijajni, posebno tisti, ki so že doprinesli ogromne žrtve, pa kljub temu ne stokajo in so pripravljeni doprinesti še nove.

S. F. - S. N.

Te pozdravlja Ciril3

3 Jože Moškri=.

321 ST. 95

OKROŽNICA CENTRALNEGA KOMITEJA KPS DNE 27. NOVEMBRA 1942 BATALJONSKIM, BRIGADNIM IN OKROŽNIM ORGANIZACIJAM KPS1

Centralni komitet Komunisti=ne Partije Slovenije.

Položaj, 27. XI. 1942.

OKROŽNICA Organizacijam KPS v bataljonih in brigadah in okrožnim organizacijam KPS

Osvobodilni boj slovenskega naroda stopa v svoje zaklju=- no razdobje. To dejstvo postavlja pred našo organizacijo nove najodgovornejše naloge v smeri maksimalne politi=ne, organizacijske in vojaške aktivizacije celotnega strankinega aparata. S preokretom na ruski fronti, s prehodom Rde=e armade v ofenzivne akcije, ki uni=ujejo Hitlerjeve vojske in s prehodom zaveznikov, Anglije in Amerike, v ofenzivo proti Hitler-Musso- linijevi vojski v Afriki, se odpirajo zatiranim narodom Evrope nove možnosti. Afriška ofenziva sicer še ne predstavlja druge fronte. Je pa vendarle ogromnega pomena, ker dokazuje, da sta Anglija in Amerika sposobni formirati drugo fronto. Sama perspektiva likvidiranja afriške fronte ustvarja možnost, da bo Italija v najkrajšem =asu izlo=ena iz vojne, da bo s tem Hitler postal izoliran, da bo moral z lastnimi vojskami držati v stalni pripravljenosti proti možnosti druge fronte ogromne sile od Narvika do Carigrada. Z vsem tem pa se postavljajo pred nas nove naloge: 1) Vojaško je moral okupator oslabiti sile, ki so jih doslej vezale partizanske =ete na naše ozemlje. Del teh okupatorje- vih sil, tako nemških, še bolj pa italijanskih, odhaja. Naša

1 Izvirnik je v ARS, Odd. I. sign.: AS 1487. CK KPS. a.e. 170. Objav- ljenje v Zborniku NOV/VI. kn). 4. dok. št. 107. str. 310-313.

322 naloga je zadati preostalim fašisti=nim bandam odlo=ilne, uni- =ujo=e udarce. 2) Moralna mo= te armade je oslabljena. Z mo=no ofenzivno akcijo takoj dokler je železo vro=e, jo moremo dokon=no uni=iti. 3) Bela garda izgublja še zadnjo moralno oporo. Z mo=no ofenzivno vojaško in politi=no akcijo jo moremo popolnoma uni=iti. S pravilno politi=no agitacijo moremo prisilno mobiliziranim belogardistom pokazati prevaro, zaradi katere so nased- li - prevaro, da bo vojna še dolga in da je okupator še mo=an. S politi=no dobro pripravljenimi in vojaško mo=nimi oborože- nimi udarci proti postojankam bele garde moramo prisilno mobiliziranim pokazati slabost bele garde in dokazati, da ni ve= možnosti »v kalnem ribariti« in »ostajati ob strani«. Odlo- =ilni dnevi so tu, =as je, da vsak po svojih mo=eh sodeluje v narodnoosvobodilnem boju. 4) Pri tem moramo seveda predvidevati možnost, da se bo sovražniku posre=ilo s spretnim manevriranjem še za nekaj =asa prepre=iti svoj konec in da mu bo zlasti na našem slovenskem ozemlju - ki je zanj prehodno za Italijo in ki jo bo morda skušal z umetnimi injekcijami zadržati v vojni - uspelo koncentrirati ve=je sile. Toliko manjša2 je zato takojšnja in hitra mobilizacija vsega proti okupatorjem in beli gardi, da ob- varjemo narod pred strahotami, ki mu jih sicer lahko še zada zver v svojih predsmrtnih kr=ih. Vse to zahteva maksimalno mobilizacijo celotnega partijskega aparata zlasti pri partizanih, da gre z vsemi silami na delo za resni=no aktivizacijo partizanskih =et v zgornjem smislu, v smislu zadnje naredbe3 Glavnega poveljstva in dnevnega povelja4 z dne 26. 11. 1942. Treba je mobilizirati ves tehni=ni aparat, da bo na najbolj ekspeditivni na=in sposoben vesti z bojiš= mednarodnih in doma=ih - hitro razširiti množi=no.

2 O=itno napaka, smiselno: nujnejša. 3 Naredba Glavnega poveljstva SP< dne 18. novembra 1942 o po- stopku s prisilno mobiliziranimi belogardisti. Objavljena je v Zborniku NOV/VI. knj. 4, dok. št. 96, str. 282. 4 Verjetno dnevno povelje Glavnega poveljstva SP< dne 25. novembra 1942 (ARS. Odd. I, sign.: AS 1481, GŠ, šk. 5, objavljeno v Zborniku NOV/VI. knj. 4. dok. št. 103, str. 297-302).

323 Treba je ukreniti vse za najuspešnejše in najsigurnejše organizacijske zveze med posameznimi organizacijami in okrož- nimi odbori ter da si s svoje strani zasigurajo najhitrejše organizacijske in tehni=ne zveze s CK-jem. Obenem mora vsa organizacija za=eti takoj z izdajanjem rednih tedenskih poro=il o vsem svojem delovanju. Ta poro- =ila morajo obsegati poleg poro=ila o politi=nem položaju na terenu, o razpoloženju ljudstva, o akcijah partizanov itd. tudi to=na poro=ila o vsem delovanju partijskih organizacij zlasti na polju agitacije in propagande, izboljševanja svojih tehni=- nih možnosti, izgrajevanja in utrjevanja Partije, siljenja in =iš- =enja njenih organizacij, itd. V boju za izvedbo naše linije za mobilizacijo tako naše vojske kot terena za odlo=ilne udarce okupatorju in beli gardi morajo partijske organizacije misliti predvsem na slede=e nevarnosti] : Oportunisti in »=akalci«, razni p[rik]riti in odkriti Mihajlo- vi=evci in belogardisti bodo skušali ovirati našo akcijo s teorijo »zloma«. Zavedati se moramo, da ne bo in ne smemo =akati na noben »zlom«, ki bo prišel sam od sebe. Sovražnika moramo mi zlomiti! Kdor pa =aka na »zlom«, demobilizira množice v boju proti okupatorju, jih navaja k =akanju, ustvarja možno- sti »ribarjenja v kalnem«, v bistvu danes pomaga okupatorju in beli gardi. Proti tej nevarni teoriji moramo zato mobilizirati ves partijski aparat. Zato moramo zlasti pri partizanih zlomiti dosedanjo zimsko omrtvelost, na katero opozarjamo že v svoji zadnji okrož- nici5 in ki predstavlja glavno nevarnost za izvedbo zgornjih, danes nujnih nalog. Pri tem se morajo partijske organizacije posluževati osnovnega sistema dela v množicah - sistema prepri=evanja tudi v partizanskih edinicah. S pravilnim svojim delom v edinicah, s tem, da dajejo primer borbene pripravljenosti, tovarištva v premagovanju vseh zimskih in drugih težav, s tem, da dajejo =eti in partizanom pravilno borbeno perspektivo, s tem, da dajejo primer pravilnega odnosa do civilnega prebivalstva, da ga znajo mobilizirati za boj, da znajo s pravilnim politi=nim delom mobilizirati vse, kar danes še »=aka« za zadnje odlo=ilne udarce.

5 Glej dok. št. 65.

324 Treba je napeti vse sile za res masovno izvedbo poziva na mobilizacijo vsega, kar je sposobno nositi orožje, • partizanom. Treba seje pri tem zavedati, da bodo danes bolj ko doslej prišli na dan vsi slabi elementi, »bremzarji« odlo=ilnih akcij, ki bodo z vsemi mogo=imi razlogi skušali ovirati aktivizacijo partizanstva, ki bodo skušali prepre=iti zlom zimske omr- tvelosti. Pojavili se bodo taki elementi tudi med partizani, komandirji, komandanti in politkomi. Danes moramo v takih primerih postopati zelo hitro in partijske organizacije so dolžne, da s pravilnim postopkom omogo=ijo Glavnemu poveljstvu hitro reagiranje v takih primerih. Tudi tu je seveda sistem Partije: množi=no delo. Z delom v množicah podpirati ukrepe poveljstva in omogo=ati poveljstvu, da brez nevarnosti za utrjevanje borbene pripravljenosti in discipline, s ko- rajžnimi operacijami zdravi razmere, kjer bi se pojavili taki »bremzarji«. Treba je budno paziti na vse nevarnosti sektaštva, ki postaja v tej fazi odlo=ilnih bojev še celo nevarno. Boji za popolno enotnost, za pritegnitev v direkten boj proti okupatorju in beli gardi še zadnjih, ki so doslej oklevali, je danes važnejši kot kdaj koli. V tej fazi moramo utrjevati zveze z vsemi, ki so šli z nami doslej in pritegovati še nove rezerve iz vrst »sredine«. Zavedati se moramo, da »sredina« nima ve= možnosti nadaljnega obstoja. Moramo jo pritegniti na stran naroda. Sektaštvo predstavlja zato najve=jo nevarnost, ker lahko povzro=i, da jo pahnemo v sovražnikov tabor. To seveda ne pomeni, da smemo oportunisti=no popuš=ati na vprašanju ta- kojšnje borbene mobilizacije vseh zdravih narodovih sil proti sovražniku. Gre samo zato, da ostajamo trdno zvesti svojemu dosedanjemu programu: Osvoboditvi in združitvi slovenskega naroda in da moramo v boju za ta program k sodelovanju pritegniti samo še nove plasti, nikakor pa ne slabiti dosedanjih zvez. Danes imamo vse možnosti - in naše part, organizacije morajo tudi vse te možnosti izkoristiti - da združimo v boju proti okupatorjem in beli gardi res ves narod, vse kar je poštenega in zdravega. Danes imamo vse možnosti izvesti maksimalno mobilizacijo in aktivizacijo vseh narodnih sil, predvsem pa na- še partizanske vojske, za odlo=ilne boje, ki stoje pred nami. Naloga vseh part. org. je, da se zavedajo svoje odgovornosti v teh odlo=ilnih dneh, da napnejo vse svoje sile, mobilizirajo

325 ves svoj aparat, s pravilnim delom dokažejo, daje KPS danes v resnici avantgarda naroda! S tovariškim pozdravom Smrt fašizmu - svobodo narodu!

Žig: KOMUNISTI

ST. 96

PORO

Dragi Lojze!2 27. XI. 1942

Dobil sem Tvoje in Petrovo3 kratko pisemce4. Z današnjo pošto pošiljam radio-vesti in še 8 drugih pisem, ki sem jih dobil iz raznih koncev. Odgovorite nanje vi. 1. Treba je vsekakor rešiti vprašanje Jožice5. Za Cirila6 je prav, da ste ga dolo=ili v mesto. Napisal sem mu pismo7 in ga poklical sem. Jutri ga pojdejo iskat. Toda, kdo pride na njegovo mesto? Vsekakor mora to biti odlo=en =lovek in dovolj samostojen. Nikakor to mesto ne sme biti zapuš=eno niti en teden. Iz priloženih pisem8 boš videl težave s Tinetom3. Jaz ne

6 Boris Kraigher. 1 Izvirnik je v ARS. Odd. I. sign.: AS 1521. Kardelj Edvard, šk. 6. Ob- javljen je v Jesen 1942. dok. št. 180. str. 457^65. 2 Franc Leskošek. 3 Boris Kidri=. 4 Pisemce verjetno ni ohranjeno. 5 Konspirativno ime za nekdanjo bazo vodstva narodnoosvobodilnega gibanja na Podlipoglavu. 6 Jože Moškri=. 7 Glej dok. št. 97. 8 Pisma niso priložena. 9 Tone Šušterši= - Tine Železnik.

326 poznam niti Štefana10, niti Stenjke", da bi mogel re=i, koliko so pritožbe proti Tinetu upravi=ene. Vsekakor je zanimivo, da so proti Tinetu vsi, razen Cirila. Zdi se mi, da glavna krivda brž=as res leži na Cirilu in Tinetu, ker sta oba povsem nepo- kretna in si seveda nista znala najti avtoritete. Pri Tinetu je to tem teže še zaradi tega, ker je itak zares - nesposoben za mesto, ki ga zavzema. Menim, da bi moral nekdo iti tja in pogledati. Dunjo12 n. pr., za katero pravi Tine, da seje vla=ila z Italijani, drugi predlagajo za Partijo. Vrag vedi, kako je v resnici. Treba je iti na lice mesta in videti, v =em je stvar. 2. Iz mesta13, kjer sva bila v=asih s Ficherjem14, se jutri vrne

10 Egidij Sever. 1 ' Rudi Puhar - Stjenka Razin. 12 Marija (Micka) Majerši=. 13 Misli Zagreb. 14 Ivo Ribar-Lola. 15 Ing. Franc

327 4. Za vas je že precej odšlo. Ne vem, kako to, da Ti ne do- bivaš. Isto=asno s Tvojim pismom, kjer pišeš, da nisi dobil, je prišlo pismo od Paje21, ki pravi, da ima že 8 paketov in da jih bo poslal Tebi.

Pavle Zibelnik. 1 Edvard Kardelj - Krištof, Beve. 1 Jože Draksler, intendant 2. bataljona Zapadnodolenjskega odre- tìa. 24 Tone Toman, kije bil zaposlen v Tovarni za galvani=ne elemente in elektrotehniko »Zmaj» v Ljubljani, Šmartinska 28.

328 rata ne moremo živeti. Ali ni nikjer nobene elektrike? Kon=no bi bilo dovolj, =e bi imeli nekje neko to=ko za poslušanje in specialnega =loveka, ki bi nam dnevno dajal iz=rpno poro=ilo raznih postaj. Bilo bi še bolje. 6. Potrdil si mi 200.000 lir. Takoj nato sem Ti poslal dvakrat po 50.000, t. j. skupaj 100.000 lir. Ali sijih dobil? Na paketih so številke 1. in 2. Danes sem Ti ponovno poslal 50.000 lir /št. 3 na paketu/ in jutri pošljem še 50.000 lir /št. 4 na paketu/. S to pošiljko boš torej vsega skupaj prejel 400.000 lir. - Razen tega sem 100.000 kmalu ko ste vi odšli iz Jožice, poslal Cirilu. Vsega je torej šlo na GŠ pol molijona lir. Dodajam, da je ves ta denar iz partijske blagajne. Ostalo je v part, blagajni okoli 750,000 lir. OF blagajna je taka, da o njej ni vredno govoriti. Za vojsko in za OF sploh ne pride v poštev. Komaj za podpore in pla=e ljubljanskega aktiva. Vsi stroški celotnega gibanja gredo potemtakem prav za prav iz partijske blagajne. Jasno je, da tako ne bo moglo ve= iti dalje. 700.000 rezerve mora ostati v part, blagajni, pa =e vse popoka! Nekaj bomo morali napraviti z zla- tom25, toda tu v Ljubljani so tako nekam zapacali s to stvarjo, da bo komaj kaka znatnejša korist od zlata. Tudi ga, kon=no, ni veliko tu. Kje so cekini? Ali jih imate vi, ali Jožica?

25 Misli na zlato oziroma dragocene kovine, ki so jih zbrali na podlagi Odloka Izvršnega odbora OF dne 22. julija 1942 o postavitvi premi=nih vrednosti na razpolago za narodnoosvobodilno borbo. Glej Dokumenti, knj. 2. dok. št. 125. str. 352. 26 Edo Brajnik. 27 Misli dvig denarja v Banci d'Italia. Glej dok. št. 74, op. 13. 28 Lovro Kuhar - Prežihov Voranc.

329 7. Kakor veš, je v Ljubljani sedel Jaka29. Ostali smo brez komandanta. Nujno je potrebno, da dobimo tu dobrega =loveka, kajti bližajo se odlo=ilni dnevi. Pretresali smo sem in tja, pa ni ni= posebnega. Po mojem, to mora biti delavec, popolnoma trden naš =lovek. Edini, ki pride v poštev je - Nan- de30. Moj predlog je, da se Nandeta takoj pošlje v Ljublj. za komandanta NZ. Nikarte podcenjevati tega vprašanja. Sami veste, koliko je za nas Ljubljana važna.

29 Franc Ogrin. Glej dok. št. 78. op. 6. 30 Ivan Kav=i=. 31 Umberto Massola. 32 Draga Tav=ar. Glej dok. št. 67. 33 Napaka. Pravilno: z menoj. 34 Glej dok. št. 71, op. 29. 35 Misli ilegalno partijsko tiskarno »Tone Tomši=» v Šubi=evi ulici 3 v Ljubljani, kije tiskala od julija 1942 do odkritja februarja 1943.

330 na36, precej velika, ter nekaj ciklostilov. Ni izšel n. pr. »Poro- =evalec«, ne Stalinov37 govor in celo ne - posebna plenumska izdaja SP38, kakor tudi ne »Delavska enotnost«39. Posebna izdaja se tiska in bo te dni gotova. Hudi=eva škoda, da se je tako zavleklo. Zdaj, ko te=e voda v grlo seje pokazalo tudi to, koliko so naši zanemarili daljno izgradnjo. Prej so jim razbili tri ci- klostilske centre, pa so kratkomalo preložili na zadnja dva, a novih niso poiskali. Ko sta šla sedaj tudi ta zadnja dva po go- be in so ostali brez vsega, so za=eli iskati in v enem tedni naš- li 4 prostore, kijih bodo te dni primerno opremili40. Dokaz, da je vse mogo=e. Tudi za ljudska stanovanja41 seje pokazalo, da obstoje precejšnje možnosti kljub it[alijanskemu] terorju. Ko bo stekla velika nova tiskarna42, potem se bo nemara stanje nekoliko popravilo. Letake43, ki ste jih poslali, smo dali takoj v tisk. Zaradi tega se tudi Delo44 zavla=uje v nedogled. Ali vi tiskate novembersko Delo. Julij pravi, da vam je tekst poslal že pred nekaj dnevi /zunanji tehniki/. 10. Strinjam se, kar pišeš o Del[avski] en[otnosti]. Tudi s tem, da postane 14-dnevni list, =e ga bomo le v stanu, vzdr- žati. Zato tudi nisem napisal zunaj, da bo izhajal 14-dnevno. Saj, =e bomo mogli, ga itak lahko izdamo.

36 Misli ilegalno partijsko tiskarno »Traga« ali »Jama« v bunkerju pod mizarsko delavnico mojstra Alojza Jevnikarja v Zeleni jami. Tiskarna, ki je bila najbolj urejena, je za=ela tiskati 10. decembra 1942. a so že 22. decembra 1942 italijanski vojaki aretirali kurirja tiskarne Alojza Tav- =arja, ko je peljal literaturo iz tiskarne na javko. Se isti dan so tiskarno odkrili. 37 Josip Visarionovi= Džugašvili Stalin. Glej dok. št. 39, op. 36. 38 Glej dok. št. 46. op. 4. 39 Glej dok. št. 71, op. 33. 40 Zaradi tehni=ne provale (glej dok. št. 61, op. 5) sta prenehali delati ciklostilni tehniki pri Mariji Žvan na Rimski cesti 12 in pri Ivanki Medveš v Puharjevi ulici 1. Tako je delala naprej le tehnika pri Lojzetu Selanu na Podutiški 25. Na novo pa so ustanovili tehniko pri Francu Škoflcu na Hradeckega cesti 35, kamor so prinesli ciklostil od Marjana Bajta iz Rožne doline. Pripravljali so jo tudi pri Rezki Javoršek v Bernekerjevi ulici 19. 41 Misli stanovanja za ilegalce. 42 Misli ilegalno tiskarno »Traga« ali »Jama«. Glej op. 36 zgoraj. 43 Glej dok. št. 57 in št. 58. 44 Misli list Delo, št. 5. november 1942 (ARS. Odd. II, sign.: AS 1887. Zbirka narodnoosvobodilnega tiska). Tiskali sta ga ilegalni tiskarni »Tone Tomši=« v Ljubljani in »Podmornica« v Kozaijah.

331 a bi dejansko tako ne izhajal. Ko pridem ven, se bomo pogovorili o podrobnostih. Dogovoril se bom tudi s k.s. za nekak ljubljanski del redakcije. 11. Prav tako se popolnoma strinjam z vašim sklepom glede kme=ke konference45. Zdi se mi to zelo pametno. Izdelali bomo na tej konferenci tudi nekak kme=ki program, ki bo brez dvoma dal OF tisto vsebino, ki jo kmetje doslej pri OF niso videli. Zdi se mi celo, da smo grešili, ker tega že prej nismo storili. Treba bo pohiteti. Pri=nite takoj s pripravami in z izdelavo tega programa. Poskušajte pripeljati tudi kmete z Gorenjskega. Pazite pa na možnost provokacije!! 12. O partijskem posvetovanju46 sem že rekel svoje mnenje. Saj sem Petru sam dal v Ljubljani tak predlog. Jasno je, da se strinjam. Pretehtajte samo, =e je stvar tehni=no izvedljiva.

• Glej dok. št. 80. op. 11. 'Glej dok. št. 71, op. 18. ' Ivan Ma=ek. 'Jernej

332 merih, kjer se streljati ne sme zaradi sovražnikove bližine na tak na=in, ki ima za posledico takojšno smrt. Zdaj je znova nastopil trenutek, ko smo mi v ofenzivi, oziroma prehajamo v ofenzivo in je zato treba izredno paziti na vse te stvari. O tem, da je treba b. g. uni=evati najodlo=neje, ni nobenega dvoma, toda sedaj je že izredno treba paziti, koga se obdolži za b. g. Kako naši to delajo, naj bo dokaz naslednji primer: nekje okoli Rudnika so partizani napadli družino, kije v konspirativni službi za nas, ubili so o=eta in ranili še nekoga. A =lani te rodbine vrše za nas izredno važne usluge, med drugim tudi v tehniki. Partizani so napravili ta zlo=in samo zaradi tega, ker jih je najbrže kak doma=in prevaral in oklevetal družino. Naro- =ite štabom, da naj ne nasedajo vsakršnim ovadbam, ampak da je vsako ovadbo treba prej raziskati, predno se za=ne z aretacijami. Drug primer je bil blizu Višnje gore, kjer so neke ženske pripeljale za partizane blago, z muko utihotapljeno preko italijanskih blokov, potem so jim pa partizani pobrali še njihove ženske svilene nogavice in sli=ne stvari, a ko so protestirale, jim je odgovoril komandir: »Ali ho=ete preizkusiti našo vro=o kri?« To se pravi, da jim je direktno pretil s posi- ljevanjem. Navajam vse te stvari zato, ker so novega datuma in ker so resni=ne, vsaj v glavnem resni=ne. Prav te zadnje dni, ko sem dobil od naših zunanjih terenskih delavcev razna sporo=ila, sem prišel do prepri=anja, daje takih stvari res veliko pri naših partizanih, ve= kot sem prej mislil in da ne gre ve=, samo z nejeverjem zmigniti z glavo. Treba je najodlo=neje za=eti udarjati po teh pojavih, prav tako kakor tudi po pijan=e- vanju, psovanju, nedostojnem obnašanju, nepravilnem odnosu do žena itd. Treba je na vsak na=in izdati Slov. partizana in v njem vse te stvari vedno znova obdelovati in objasnjevati partizanom škodljivost. In še nekaj, menim da z raznimi svinjarijami ne bo prej konca, dokler nekoga, ki ga bomo za- sa=ili pri tem ne bomo likvidirali in sodbo javno objavili kot zastrašujo= primer za vse ostale. Treba je energi=no napraviti konec postopkom, ki meje na zlo=in. Avgustovsko »Delo«50 je stvar samo na=elno postavilo, sedaj je pa treba podvzeti tudi konkretne mere. - Te dni sem tudi dokon=no zvedel, =emu so

50 Verjetno gre za =lanke v Delu št. 4. julij 1942 (ARS. Odd. II. sign.: AS 1887. Zbirka narodnoosvobodilnega tiska).

333 likvidirali Matkovega51 svaka in sestro. Sestra je samo moža spremljala, ker seje bala zanj. Torej niti ni bila aretirana. Ta- ko so ju oba pripeljali v taboriš=e. Tam niso mogli ni= o=itati in so ju potem kratko malo likvidirali, ker so se bali - da bi ne izdala njihovega taboriš=a, =e bi ju spustili. Pri tem je komisar nasedel kratkomalo nekim doma=im lumpenproletarskim tipom. Prav tako so naši ljudje te dni pripovedovali, da so v dolomitskem odredu, torej pred nosom Ljubljane pred =eto pobijali ljudi - s kolom. Tega zares ni mogo=e ve= trpeti. Pišite o tem vsem štabom. Pišite o tem ne le odredom, ampak tudi =etam, vsem komandirjem in politkomisarjem. Zapretite s kaz- nimi, vklju=no smrtno kaznijo! 14. Ne razumem nikakor, kako to, da niste doslej odlikovali niti enega partizana za hrabrost. Sploh ni nobenih posku- sov, da bi se malo razvilo individualno tekmovanje med partizani v hrabrosti in znanju vojne veš=ine. Dajte vendar kake podatke o partizanih, ki so se dobro pokazali, da jih objavimo v SP, dajte jim odlikovanja, ki leže pri vas in v Ljubljani52! S sedanjo pošiljko vam jih zopet pošiljam. Naredite pred =etami slovesnost, ko bodo partizani dobivali odlikovanja. Pošljite opise dejanj za SP. Te opise naj pošlje =eta sama, ki je dejanje izvršila. Predlog naj poleg komandirja in politkoma podpiše še par partizanov, ki so bili prisotni. Na ta na=in se bo onemogo=alo zlorabljanje. Odlikujte kon=no tudi Dakija53. Saj je zaslužil. VOS ima med drugim tudi predlog, da se odlikuje Pepeta54, ki je likvidiral Natla=ena55 /on je tudi Ehrlicha56/. Treba je zlasti sedaj, ko smo pred ofenzivnimi operacijami razvijati na tak na=in težnjo partizanov po uveljavljanju. Pohva- lite tudi cele oddelke, javno, v našem =asopisju, s posebnim dnevnim poveljem GŠ. Ista stvar je tudi z ozna=bami položa-

51 Jože in Antonija Lužar. Glej Tone Ferenc, Ljudska oblast I, str. 380-383. 52 Odlok o odlikovanjih je Izvršni odbor OF izdal dne 14. junija 1942. Glej Dokumenti, knj. 2. dok. št. 73. str. 155-156. 53 Stane Semi=, namestnik komandanta Tomši=eve brigade. 54 Franc Stadler, =lan Varnostnoobveš=evalne službe v Ljubljani. 55 Glej dok. št. 26. op. 7. 56 Glej dok. št. 125, op. 51.

334 ja57. Ali ste jih že dali komandantom in politkomom, kakor smo se dogovorili? 15. Jaz pridem prihodnji teden z Miklavžem58, kije odšel k vam, da se dogovori za moj prihod.

57 Odlok o nošenju položajnih znakov za partizanski starešinski kader je izšel v Biltenu Vrhovnega štaba št. 14-15, marca 1942. Položajne znake so nosili vojaški in politi=ni starešine, slednji iste kot vojaški, le da so v rde=i zvezdi imeli srp in kladivo. Na predlog Edvarda Kardelja je Vrhovni štab avgusta 1942 odredil, da morajo nositi v Sloveniji namesto znaka srpa in kladiva »zna=ko OF«. Znake so za=eli nositi v Sloveniji pozno poleti 1942. Odlok o tem iz tega =asa ni ohranjen. Prvi ohranjen odlok Glavnega poveljstva o nošenju znakov je z dne 26. decembra 1942. ki pravi, da morajo partizanski starešine »zna=ke nositi po predpisih Vrhov- nega štaba s tem, da politkomisarji nosijo v zvezdah OF«. Dne 1. maja 1943 so bili uvedeni oficirski in podoficirski =ini. (Miroslav Luštek, Nekaj zunanjih znakov partizanstva , Letopis Muzeja narodne osvoboditve LRS, 1958. II, str. 13-18). 58 Mirko Zlatnar. 59 Boris Kraigher. 60 Tone Gr=ar. Glej dok. št. 49. 61 Dr. Dušan Kraigher. 62 Glej dok. št. 61, op. 5. 63 Uredništvu ni uspelo ugotoviti pravega imena. 64 Zdenka Kidri= - Marjeta, Ana.

335 ca«/65 in plenumskega gazdo66!

65 Dr. Slavko Zore. 66 Dr. Ivo Majcen, pri katerem je bilo peto zasedanje Vrhovnega plenuma OF. 67 Misli bunker v vili dr. Mavricija Neubergeija na Vilharjevi cesti 21. 68 Dr. Vito Kraigher in Edo Brajnik. =lana Centralne komisije VOS. 69 Glej dok. št. 94. 70 Ing. Edo Mihevc. 71 Pismo verjetno ni ohranjeno. 72 Misli Gub=evo brigado. Glej op. 18 in 20 zgoraj.

336 zaustavilo, toda v precejšnji meri najbrže iz - takti=nih razlogov. Treba se je mo=no pripravljati!! Pozdravi naše prijatelje73 in jim reci, da bom prihodnje dni nadaljeval s pismom, ki sem ga zadnji= prekinil74. Imam veliko pisarije, zraven se me je pa še malo gripa lotila, tako da sem bolj slabo za delo sposoben. Zato mi tudi ne zamerite, da tako mimogrede samo pišem. Upam, da se bom hitro po- cajtal. Prisr=ne tovariške pozdrave vsem! Beve75

ST. 97

PISMO

Dragi Ciril!2 27. XI. 1942.

Tvojo pošto sem dobil, kakor tudi pisma, ki si jih priložil. Deloma sem Ti odgovoril že v zadnjem pismu3. O konkretnih stvareh pa bo prinesel odlo=itev GŠ4. Mislim, da je tudi Tine5 sam veliko kriv. Izgublja se v malenkostih, namesto, da bi stvar v celoti zagrabil. Zdi se mi, da si tudi Ti v glavnem obu- pava! nad ljudmi, namesto da bi jih popravljal in jim pomagal, da do ne=esa pridejo.

73 Misli zastopnike ustanovnih skupin v Izvršnem odboru OF. 74 Glej dok. št. 75. 75 Edvard Kardelj. 1 Izvirna kopija je v ARS. Odd. I, sign.: AS 1521. Kardelj Edvard, šk. 6. Objavljena je v Jesen 1942, dok. št. 181, str. 466. 2 Jože Moškri=. 3 Glej dok. št. 86. 4 Glej dok. št. 103. 5 Tone Šušterši=.

337 Sklenjeno je, da greš Ti v Ljublj.. Tudi zaradi Tvojega zdravja je to potrebno. Prišel bo pote tovariš iz Ljubljane. Tja bodo poslali nekega drugega tovariša.

S tovariškimi pozdravi

Smrt fašizmu - svoboda narodu!

Krištof

6 Brigada Toneta Tomši=a. 7 Urška Satler poro=ena Veluš=ek. 8 Konspirativno ime za Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih =et. 9 Edvard Kardelj.

338 ST. 98

PORO

27. XI. 42.

Dragi Kr.2!

Danes sem govoril z Radio-Miho3 in kon=no dognal slede- =e: 1.) Koje on sedaj ves material in aparate pregledal je kon- štatiral da tukaj ni nobenega aparata s katerim bi se lahko delalo. Tukaj je »Tomaž«4 ki pa nima sprejemnika, poleg tega je pa še pokvarjen. 2.) Drugi aparat (vojaški) kije bil baje poslan iz Lj. sem sploh ni prispel. 3.) Miha tukaj nima nobenega orodja ne instrumentov, da bi lahko »Tomaža« popravil. 4.) Miha je 4 krat pisal v Lj. po orodje in instrumente. Osebno je govoril z Božotom5, Miklavžem6 in Gregorjem7 ki so mu vsi obljubili da bodo vse potrebno poslali. Do danes še ni prišlo ni=esar =eprav je dogovorjen rok že davno prekora=en. Tako sedaj stvar kon=no stoji. Dobival sem do sedaj od njega razne informacije tako da je stvar druga=e zgledala in kakor sem ti poro=al. Urgiraj ti tam da hitro pošljejo vse to kar se je Miha dogovoril, ker druga=e ne bo ni=.

1 Izvirnik, napisan s =rnilom, je v ARS. Odd. I, sign.: AS 1521, Kar- delj Edvard, šk. 4. Objavljenje v Jesen 1942, dok. št. 182, str. 286- 287. 2 Krištof-Edvard Kardelj. 3 Miloš Brelih. 4 Radiooddajna postaja srednje mo=i (cea 15W), ki jo je v Ljubljani izdelal ing. Rado Luznar. 5 Branko Ivanuš. 6 Mirko Zlatnar. 7 Janek Šubic.

339 Prostor imamo sedaj za Goloba8 in je pripravljen. Zve=er smo sprejeli tvojo pošto9 od 24. XI. in 100.000 lir. Glede tvojega prihoda je vse pripravljeno kakor sem ti pisal v=eraj10. Pot ista kakor Peter", Miklavž to ve.

Tovariški te pozdravlja

Lojze.12

ST. 99

PORO

27. XI. 42.

Dragi Krištof!2 Kot ste najbrž že iz brzojavke3 razvideli, sem sre=no dopotoval in tudi dobil vse za izvedbo naloge potrebne zveze. Z Valdesom4 sem se sestal v =etrtek, takoj drugi dan, petek 27. nov. pa sem že dobil vso zadevo napisano. Ker sam ne morem še nazaj (nimam potnega lista), pošiljam po tov.

8 Radiooddajna postaja. 9 Glej dok. št. 89. 10 Glej dok. št. 93. 11 Boris Kidri=. 12 Franc Leskošek. 1 Izvirnik je v ARS. Odd. I, sign.: AS 1521. Kardelj Edvard, šk. 4. Ob- javljen je v Jesen 1942, dok. št. 183, str. 468^69. 2 Edvard Kardelj. 3 Brzojavka ni ohranjena. O vsebini brzojavke glej dok. št. 83. 4 Josip Kopini7. 5 Ing. Franc

340 vso stvar razložil in bom sam pod njegovo kontrolo sestavljal, tako da bom popolnoma obvladal, ker Valdes dvomi da si boste z golim opisom mogli pomagati. On sam zaenkrat ne more k vam, ker ima tu neodložljiv posel.

6 Radiooddajna postaja za zvezo s Kominterno. 7 Radiooddajna postaja. 8 Misli dokumentno tehniko. s Ivo Ribar-Lola. 10 Ivan Kraja=i7. " Misli ponarejeno osebno izkaznico za Iva Ribarja. Glej dok. št. 83, op. 6. 12 Uredništvu ni uspelo identificirati osebe. 13 Miha Korošec, u=itelj v Zagrebu, pri katerem je bila javka za Slo- venijo.

341 ti 80 % ljub. izkupi=ka. Lire pa bi po isti poti pošiljali nazaj. Spri=o površne kontrole na meji se ni bati, da bi s te strani utrpeli škodo. Prosim reci Bredi14, da naj javi Jasminki15, da je šlo vse po sre=i, in da ji nisem telegrafiral zato, ker mi ni dala naslova. Valdes mije povedal, daje potrebno pošiljati Erco- liu16 =im natan=nejše podatke o italijanskih grozodejstvih pri nas (po možnosti z to=no ozna=bo kraja, datuma, imen žrtev in zlasti italijanskih funkcionarjev, ki so zadevno svinjarijo pokrenili. Tudi imena neposrednih krvnikov).

Vse tovariše iskreno pozdravlja

Ladi1

Sporo=i, prosim Bredi, da jo lepo pozdravljam in poljub- ljam!18

ST. 100

PORO

27. XI.

Dragi Beve2. — Sprejel sem Tvoje pismo3. Najlepša hvala za pozdrave. Pošiljam Ti vse potrebno za zvezo z D.4 Upam,

14 Valerija (Vaici) Šubic, žena Janeka Šubica. 15 Jasminka Ti=. ls Palmiro Togliatti, sekretar Centralnega komiteja KP Italije v Mosk- vi. 17 Janek Šubic. 18 Pripisano s =rnilom. 1 Izvirnik je v ARS. Odd. I, sign.: AS 1521. Kardelj Edvard, šk. 4. Ob- javljen je v Jesen 1942. dok. št. 184. str. 469-470. 2 Edvard Kardelj. 3 Glej dok. št. 35. 4 Ded - šifra za Kominterno.

342 da boš sprejel vse v redu in da Vam bo poslužilo za še bolj krepko razvitje gibanja.

Smrt fašizmu, svoboda narodu!

Valdes9, Marija'

P.S. Javi mi =e si sprejel dva moja pisma11, ki sem Ti jih poslal.

5 Ivo Ribar-Lola. 6 Josip Broz-Tito. 7 Ivan Kraja=i7. 8 Umberto Massola-Quinto. 9 Josip Kopini7. V Zagrebu je vzdrževal radijsko zvezo s Kominterno in Vrhovnim štabom NOV in PO Jugoslavije. • Marija Kopini7. 1 ' Uredništvo pisem ni našlo.

343 ST. 101

PISMO PREDSTAVNIKA VRHOVNEGA ŠTABA NOV IN PO JUGOSLAVIJE V ZAGREBU IVANA KRAJA

DRUGU BEVCU!2

Dragi Druže.

Prije tri mjesece htjeli smo Fišer3 i ja da te posjetimo ali usled one ofenzive nismo mogli. Dok smo se nalazili u Žum- berku došao je Valdes4 sa drug.5 te su nam izpri=ali kako je tamo kod vas. Kako oni nisu imali to=an pregled cjele stvari, mi smo tako otišli do G. Š.6 i V. Š. te ih obavjestili kako smo mi bili obavješteni, ali svakako sa rezerviranoš7u cjele stvari. U vremenu moga boravka pri Vešu7, došlo je naredjenje od »Di- rektora«8 preko Starog9 na mene da je potrebno organizovati zaseban aparat Ob. Šluž. na teritoriji Jugoslavije i Italije. Od- mah sam u dogovoru sa drugom Starim pošao ovamo. Kada sam stigao ovamo10 interesirao sam se za vezu svama, te sam hteo da ti se javim odmah po dolasku ovamo ali mi Valdes re=e da mu se nisi javio na nekoliko njegovih pisama što me je zabrinjavalo. Kao što i sam znaš vrlo bi nepoželjno bilo da nedobiješ moj list t.j. da padne protivniku u ruke. Kako ti misliš imali podesan =ovjek u Ljubljani koga bi mogli odvojiti za ovaj posao? Ja mislim da je važna osobina

1 Izvirnik v srbohrvaš=ini je v ARS. Odd. I, sign.: AS 1521, Kardelj Edvard, šk. 4. V slovenskem prevodu je objavljen v Jesen 1942, dok. št. 185, str. 470-471. 2 Edvard Kardelj. 3 Ivo Ribar-Lola. 4 Josip Kopini7. 5 Marija Kopini7. 6 Glavni štab NOV in PO Hrvatske. 7 Vrhovni štab NOV in PO Jugoslavije. 8 Šifra za vodstvo sovjetske vojaške obveš=evalne službe v Moskvi. 9 Josip Broz-Tito. 10 Misli Zagreb.

344 spretnosti i poštenje u koliko nije =lan naše familije" neka bude bar dobar simpatizer. Doti=ni bi trebao imati pregled preko cjele Slovenije t.j. nekoliko ljudi koji bi mogli putovati ili dobivati obaveštenja kako vojna tako i politi=ka. Izvještaje bi trebalo slati ovamo ili prema dogovoru. Ovde je donekle ve7 organizovan takav aparat te držim da bi bilo potrebno slati sve izvještaje, preko ovdašnjeg aparata. Ako druk=ije nebi mogli izvještaji dolaziti ovamo nego preko vašega štaba vi šaljite iste ili, ovamo ili u V. Š. samo nazna- =iti za »Direktora« preko Štefana12. Kako stoji sa Italijom, dali 7eš ti mo7i nekoga da preporu=iš u Rimu ili u Milanu, prvi ne7e biti baš nepovoljan, kako smo doznali ne7e biti uop7e bombardovan. Molim te javi =im prije dok sam još ovde, dali 7e biti mogu7e nešto u=initi po toj stvari.

Mnogo drugarski[h] pozdrava svima steže ti ruku13 Stevo

ST. 102

PORO

Dragi Krištof2!

1. Pošiljam ti zadnjega S. P. misliti s tem ne smeš, daje to zadnji katerega smo izdal - sedaj pa konec. 2. Pošiljam ti tri pisma uverjen sem da sta dva Tvoja ker so zna=ke Julij K.3 =e niso mi pa prosim vrni!

" Misli Komunisti=no partijo. 12 Ivan Kraja=i=-Stevo, Stefan. 13 Stavek je pripisan s =rnilom. 1 Izvirnik, napisan s =rnilom, je v ARS. Odd. I, sign.: AS 1521, Kar- delj Edvard, šk. 4. Objavljenje v Jesen 1942. dok. št. 186, str. 471- 473. 2 Edvard Kardelj. 3 Milan Škerlavaj za K(rištofa).

345 3. Javljam ti, da smo danes sre=no naložili vagon4 in tudi ga odpeljali, do cilja bo sre=no šel in tam tudi. Da bo šlo na cilju res v redu, je šel z pošiljko odgovorni tovariš Zane5 - =im se vrne ti poro=am kako je uspelo. 4. Naloženo je bilo ca 130 zabojev - roba mešana in stara to, kar se nabere po O. F. - Šlo je proti Dolenjski, povsod so se =udili kdo vozi - ker je popolna zapora odpošiljanja ker smo prosili za drug vagon tudi - in se bo tudi Žane z našimi tam pomenil sem dal nalog takojšno pripravljanje in pokanje zabojev intendanturi. Poslali bomo po kateri- koli liniji samo da gre. 5. Delo6 tiskajo - gotovo prej nemore biti kakor =ez 14 dni =e je 50 strani tiska, ker dnevno se ne da ve= natisniti kot 4 strani dnevno, ker po no=i delati ne smejo. 6. Pošiljam ti pive odtise tiska in klišejev. 7. Provala7 v cyklo se vsaj v=eraj in danes ni širila. 8. Novo, tiskarno8 bomo vpostavili do konca =imprej kakor tudi za novo cyklo3 je prostor že v delu - potem bomo na boljšem. 9. Poslal sem ti tudi odtis klišeja ovitka10 - dali smo novega delati ker je napaka v fotografiranju ker je postrani in tudi bi morali biti namesto »oktoberske« - oktobrske. 10. Prilagam tudi zelo dobro uspelo sliko ki jo je naredil naš arhitekt" - katera predstavlja »Delavca« v borbi proti nem. in italj. fašizmu ter zahrbtni napad B. g. na njega.

4 Misli vagonsko pošiljko raznega zbranega materiala iz Ljubljane za partizane. 5 Jože Dolenc. 6 Misli list Delo. leto III, št. 5, december 1942 (ARS. Odd. II , sign.: AS 1887. Zbirka narodnoosvobodilnega tiska), kije bil posve=en 25. obletnici oktobrske revolucije v Rusiji. Natisnila gaje ilegalna tiskarna »To- ne Tomši=« v Ljubljani. 7 Misli tehni=no provalo. Glej dok. št. 61, op. 5. 8 Misli ilegalno partijsko tiskarno »Truga« ali »Jama« v bunkerju pod Jevnikarjevo mizarsko delavnico v Zeleni jami. Glej dok. št. 96. op. 36. 9 Novembra 1942 so pripravljali bunker v hiši Rezke Javoršek v Ber- nekerjevi ulici 19 v Zeleni jami, kjer so hoteli urediti ciklostilno tehniko. Zaradi neprimerne lokacije hiše, je bunker po dograditvi služil le za skri- vališ=e ilegalcev. 10 Misli ovitek za 5. številko lista Delo. 11 Ing. Vlasto Kopa=.

346 Zemljevid Slovenije na katerem se ta boj vrši je živa dokument ori=na skica dogodkov naše borbe. 11. Prilagam dva letaka12 ki sta prišla od zunaj v kontrolo. 12. Pismo tov. Cirila13 kije zna=ilno radi novejših polit, situa- cij v okolici Ljubljane z ozirom na tamkajšno najmo=nej- šo B. g. delovanje! 13. Skica našega žiga C. K. je okusno narejen pošiljam vse to, da mi potem daš odobritev kaj naredimo kaj ne. 14. Danes sem prejel pošte spet na Kg - tudi Polh14 piše, vsi samo nujno rabijo materjal -jaz pa v arestu15 bom mogel ven ter delati tako, da direktno do tov. ne moreš ne gre - tako ti pa samo javljajo da gre v redu - od zunaj pa nasprotno. Res je, da smo že precej poslali pa to je vseeno premalo - ker zahteve so ogromne, naredili smo pa figo ker smo v zaostanku in smo 2 meseca pred zimo zaspali. Prokleto je to. 15. Danes sem Ani16 poslal po mojem odli=no brzo strelno pištolo - siguren nisem ker sem pri vojakih samo =evlje pucal in se na flinte ne zastopim, vzlic temu sem pa videl pri tej, da je nekaj boljšega - dal sem jo pa zato ker me preve= spominja na »Matildo«!

Te pozdravlja Julij!17

Letaka nista priložena. Jože Moškri=. Glej dok. št. 94. Jože Draksler. Misli v bunkerju, kjer je živel kot ilegalec. Zdenka Kidri=. Milan Škerlavaj.

347 ST. 103

PORO

Dragi Peter.2

Nahajam se pri Jožici3 od 26. t. m. Pri I. bat.4 še ni bilo tovarišev, katere sem klical tja, zato se tam nisem ve= zadrže- val kakor 1 dan. Poslal sem Vam iz I. bat. veliko pošte, katero nisem mogel niti precitati, zato niti odgovoriti ne morem na pošto - to boste pa= morali Vi storiti. Nekaj sem Vam že pisal v I. bat. kakšen je in kaj dela I. bat. Vse od ofenzive ne vrši nobenih akcij, ko sem bil prvi= pri njih so se izgovarjali, da zato ne vrše akcij, ker imajo ranjence pri sebi, po njihovem bi zaradi akcij nastale ve=je hajke oni pa zaradi ranjencev ne bi mogli sprejeti borbe. Ranjenci so bili po moji intervenciji v DL[olomitskemu] 0[dredu] tako odvzeti od I. bat. in poslani v bolnico, stanje v bat. pa se kljub temu ni popravilo. Vse kar dela bataljon je to, da ima precej naporov okrog hrane in da se stalno umika pred Ital., našel se je zopet izgovor zakaj se ne vrše akcije, pravijo da je Štefan5 intendant rekel njim, da ima on od G. P. naredbo, da se na doti=nem sektorju ne smejo delati akcije /ne vem kdo daje take naredbe v imenu GP/. Mislim, da ni nih=e drugi mogel dati takih direktiv, kakor tov. Miha6, dobro bi bilo da Ti govoriš z njim o tej stvari. Tam nekje nad Podkrajem so imeli gospodje dva bunkerja, v katerih so živeli in materijal so imeli tudi tam in bunker so

1 Izvirna kopija je v ARS. Odd. I. sign.: AS 1487. CK KPS. a.e. 938. Objavljena je v Jesen 1942. dok. št. 187. str. 473-476. 2 Boris Kidri=. 3 Konspirativno ime za nekdanjo bazo vodstva narodnoosvobodilnega gibanja na Podlipoglavu. 4 Gre za 1. bataljon Notranjskega odreda na Krimu. 5 Roman Golob, intendant Notranjskega odreda. 6 Dr. Marijan Brecelj, sanitetni referent pri Glavnem poveljstvu SP<. Na Krimu je bilo takrat ve= skrivnih partizanskih bolnišnic.

348 imeli moderno opremljen z dvema radio aparatoma, elektri=ni vod so imeli napeljan iz znane gostilne iz Podkraja, bilo paje tako narejeno, da so Italijani takoj odkrili, ko so delali preiskavo in na ta na=in prišli do dveh bunkarjev, to=no niti ne vem, kaj vse so dobili v bunkarjih, nisem mogel dobiti zvezo z Štefanom in Kopa=em7. Pri doti=ni gostilni so pa pobrali ljudi in vse, kar se je dalo odpeljati celo okna in vrata so pobrali pri hiši. Vse to pa se je zgodilo zaradi tega, ker so se zgoraj navedeni mnogo vrtili okrog gostilne, pa je bilo izdano od doma=ih izdajalcev, Italijani so tri dni zaporedoma ropali hišo, naši so jih pa iz hriba gledali kako ropajo, udarili pa niso zaradi tega, ker jim je Štefan prepovedal vsako akcijo v imenu GP. Ne vem, kaj vaš=ani mislijo o naši taki taktiki, za hrano smo vedno nad njimi, kadar pa gre za njihove domove, pa ni nobenega nikjer. Pri Jožici je pa zares fletno, ni =udno, da Ci- ril8 obupuje, po pravici povedano, da ne vem s =im bi za=el, ali z batino ali z besedo. Danes je drugi dan, kar sem tukaj in sem prišel do prepri=anja, da je Ludvik9 glavni krivec za tako stanje tukaj. Ciril pa pravilno gleda na stvari in tudi vidi vse Ludvikove slabosti in nepravilnosti, ni pa v stanju, da bi stvari temeljito popravil. Ludvik se ponaša kot absoluten gospodar na tem terenu, ne posluša nobenega. Ko je bil kom. ZDO tukaj se je nasproti njemu tako ponašal, kakor bi se podrejenemu, naravno da Kajtimir10 ne more biti zadovoljen in da tudi ne more imeti nobene odgovornosti za ta bataljon. Tukaj je še en bat. TT, proti komandi tega bat. se Ludvik ob- naša, kakor da je njemu podrejen, piše za ta bat. naredbe, kar zelo jezi in razdražuje komandanta bat. Komisarja Tine- ta11 absolutno podcenjuje takoreko= niti ne govori z njim kot s komisarjem. Partizani so pa na splošno proti njemu zaradi nepravilnega odnosa do njih, ima privilegije v hrani, stanovanju in o=itajo mu, da ima ljubezenska razmerja s partizanka- mi. Da so akcije tako slabe in jih ni, smatrajo partizani, daje kriv Ludvik, imaš tak primer, daje 150 bega in Italijani prišli jim =isto v srce skoro brez strela, pobrali so jim nekaj robe in požgali en pai- hiš. Na tako zadržanje partizanov so se ljudje

7 Karel Žagar-Line. 8 Jože Moškri=. 9 Ludvik Smrekar. komandant III. bataljona Zapadnodolenjskega odreda. • Albert Jakopi=. " Tone Šušterši=.

349 zelo jezili, zmerjajo jih z zajci /govorijo, zmeraj nam na vratu sedijo, kadar je pa treba kaj braniti, se pa skrijejo/. Bataljona sta vedno med seboj v kreganju za razne malenkosti, zato ne vidijo kaj je njihova glavna dolžnost. Ljudje so po veliki ve=ini prepri=ani, da se partizani boje bega. Kar sem do sedaj videl in slišal, meje prisililo, da spreme- nim naš skupen sklep. Ciril pride v L.12, Miha teh.13 je odli=en organizator, škoda bi ga bilo, da tukaj sedi, ker je nam potreben povsod drugod, funkcija katero ima dosedaj Ciril pa zahteva, daje =lovek zmeraj tukaj. Albin14 pa tudi ne bo kos situaciji, =e ga postavimo na mesto. L[udvik], on je dober kom. =ete ali pa kom. bat. v brigadi, tukaj je pa stvar bolj kompli- cirana. Pa še ena stvar je, ki zahteva drugo rešitev. Na tem terenu bosta morala biti vsaj še za dogleden =as dva bat. in to eden izposojen od ene ali druge brigade. Zato je potrebno, da se takoj postavi ena komanda, kateri bodo podrejene vse =ete in bataljoni, ki se nahajajo na tem terenu. Zato smatram, da bi bilo dobro, da naredimo po vzorcu operativnih con, kakor imajo Hrvatje, jasno da to ne bi bila popolna kopija. Za enkrat bi postavil komandanta tega sektorja, ki bi bil tudi obenem predstavnik CK, to kar je bil dosedaj Ciril. Smatram, da od ljudi kar jih je tukaj najbolj odgovarja Nande15 v vojaškem in partizanskem pogledu. Brigada TT ima že novega komandanta, postavil ga je Glavni štab za Dolenjsko16. Komandant je tov. Nedelko17, bivši komandant Belokranjskega] 0[dreda], Nedelko je dober vojak. Ne dopade se mi da imamo mi ravno vse kom. brigad intelektualce in to intelektualce, ki niso v partijskem in politi=nem pogledu posebno sigurni z eno izje- mo za Stankota18 ne mislim tako. Nerodno je pa tudi, da bi Nedelka sedaj razrešili dolžnosti komandanta, ravno za=el je delati pa bi ga zopet premestili, taka premeš=anja zelo slabo

12 Misli v Ljubljano. Glej dok. št. 97. 13 Ing. Lojze Roje=. 14 Albin Grajzer. 15 Ivan Kav=i=. 16 Misli del Glavnega poveljstva SP<, ki je bil po razbitju celotnega štaba zaradi italijanske ofenzive, v tistem =asu na Dolenjskem. V njem so bili Jaka Avši=, Edo Mihevc, dr. Jože Brilej, Štefan Pavši= in Lojze Vr- bovec. 17 Dušan Majcen-Nedeljko. 18 Verjetno Bojan Polak-Stjenka Knap. komandant Šercerjeve brigade.

350 vplivajo na ljudi, zato smatram, da naj do nadaljnega ostane kom. brigade TT. Smatram za nujno, da tukaj postavimo komandanta za cel sektor, upam da se boš strinjal s tem kar sem ukrenil, =e pa ne bomo pa kasneje popravili. V splošnem se pa situacija tukaj popravlja kljub terorju bega. Ve=ina ljudi je odlo=no proti bega in navdušeni za partizane, samo da ga ne bi ti partizani lomili v vojaškem pogledu, pa bi bilo takoj =isto dobro. Ljudje zahtevajo da partizani po dnevi patrulirajo po vaseh in da jih š=itijo pred bega. Albin je šel takoj prvi dan po vasi, kar so ljudje zelo odobravali, drugi danje šel tudi po dnevi po vasi in so fantje peli po vasi in ljudje so jih pozdravljali. V grosupeljskem okrožju je politi=no delo šibko, funkcionarji okrožja so vsak za sebe in niti ne poizkušajo da bi prišli skupaj. Jaz jutri krenem naprej proti Jakatu19, smatram za potrebno, slišim slabe stvari iz tistega konca, seveda vse neprever- jeno. Eno stvar bi pa skoro pozabil b.20 so tukaj skoro vsi kompromitirani delajo pa še kar naprej, trosi se veliko denarja koristi pa ni nobene prave. V št. 2 sem našel komisarja in njegovega namestnika, ona dva imata tam svojo rezidenco. Lud- vika, Markota21, obveš=evalca Štefana, kom. G[ub=eve] brig, in eno Ludvikovo miljenko sem pa našel v enem drugem novem. Notri imajo pe=, radio in priboljške v hrani, zelo udobno živijo, partizani pa to vedo in so radi tega zelo nezadovoljni. Ukrenil bom vse potrebno, da se to raz=isti in nepravilnosti odpravijo, enkrat za vselej. V=eraj so prišli Turk22, Jurij23, Rado24, Lojze25, Klis26, Sto- jan27 in Benko28 in še en tov. ki gre na Gorenjsko na terensko

19 Jaka Avši=. 20 Misli bunkerje. 21 Karel Poljanšek. 22 Rudi Jan=ar. 23 Uredništvu ni uspelo ugotoviti pravega imena. 24 Rado Luznar. 25 Lojze

351 delo, pošilja ga Bolko29. Stojan bo šel domov, trije od ostalih pa bodo tukaj ostali, saj gori nimajo kaj delati, tukaj pa po- skušajo nekaj narediti, =e se strinjate s tem, dobro, =e pa ne, lahko še njih gori pokli=ete. Marko je pa tukaj intendant dveh bat. in ni= ve=.

Prejmite vsi skupaj prisr=ne pozdrave od Angela30

28. XI. 1942.

ST. 104

PORO

29. XI. 42.

Dragi Kr.2!

Tvojo pošto od 27. t.m.3 in 50.000 lir sem danes zve=er sprejel. Angelo4 je šel 25. na Krim - Jožica5 in Dolenjsko Ja- nez6 je šel v=eraj urejevati zveze v Krim najbrže =e bo potrebno tudi na Jožico, ker zveze zelo slabo funkcionirajo in sem dobil šele danes pošto iz cele pokrajine in to za cel kov=ek. Pe-

29 Dr. Jože Brilej. 30 Ivan Ma=ek. 1 Izvirnik, napisan s =rnilom, je v ARS. Odd. I. sign.: AS 1521, Kar- delj Edvard, šk. 4. Objavljenje v Jesen 1942, dok. št. 188, str. 476- 480. 2 Krištof-Edvard Kardelj. 3 Glej dok. št. 96. 4 Ivan Ma=ek-Angelo, Matija. 5 Konspirativno ime za nekdanjo bazo vodstva narodnoosvobodilnega gibanja na Podlipoglavu. 6 Boris Kraigher.

352 ter7 je šel danes na Gor. od mene je šel že v=eraj, tako da sem sedaj sam in ogromno dela. Zato te prosim da prideš kmal. Danes sem zvedel, sporo=al mi je sam Peter v pismu da je na ledenici padel in si spahnil roko, zdravnik celo pravi, da sije nalomil kost in je kljub temu šel naprej. Jaz ga nisem mogel zadržati ker je on že krenil =ez ob 4 uri popoldan pošto sem pa sprejel ob 7 uri. Pravi v pismu da mu ne smemo o=itati avanturizma, kar je pa res. daje avanturist. Na tvoje pismo ti odgovarjam po vrsti kakor si ti postavil. 1.) Na Jožici bo uredil Matija v kolikor nam je bilo o razmerah znanega ob njegovim odhodom je dobil navodila. Navodila ima pa tudi Janez =e bo prišel tja. Rešili smo tako: Ciril8 gre v Lj[ubljano] na njegovo mesto pride Dolenjski Miha9 (tehnik) ga poznaš ki bo tudi organiziral tehniko je dober je pa to reši- tev na hitro roko. Za komandanta bataljona10 je vzel Angelo seboj Albina'1 in Ludvik12 bi bil njegov namestnik to bo videl Angelo na licu mesta in uredil potrebno. Tudi mi smo dobili danes pismo od Tineta13 ki se pa pritožuje =ez ostale. Vrag si ga vedi kako je tam nekaj ne more biti v redu. Upam da bo sedaj rešeno14. 2.) Urša15 je že pri nas. Z Golobom16 je pa tako kakor sem ti že zadnji= pisal17. Priganjaj da takoj pošljejo vse kar je naro- =eno. Prostor je. 3. Spiska o pošiljki18 še nismo sprejeli. Glavno je, da material. Resni=no me je bilo strah kaj bo. Še ene dve - tri take pošiljke pa smo iz vode.T. T. Br[igada] je najbolj potrebna vsega ljudi so tudi popolnoma bosi.

7 Boris Kidri=. 8 Jože Moškri=. 9 Ing. Lojze Rojec-Miha T. Misli III. bataljon Zapadnodolenjskega odreda. Albin Grajzer. Ludvik Smrekar. Tone Šušterši=. Glej dok. št. 103. Urška Satler por. Veluš=ek. Radiooddajna postaja. Glej dok. št. 98. Misli vagonske pošiljke iz Ljubljane za partizane.

353 •.)19 Za nas roba slabo prihaja. Pajo20 je tudi meni rekel da ima za nas 8 paketov pa ni bilo za nas ampak privatno za partizane. Vse to kar smo naro=ili sploh še ni prišlo. Za mene je bilo kar jaz lahko rabim samo eno slabo blago za obleko, ki mi gaje pa kroja= sfušal. Peter je sprejel paket, jezi se samo ker mu Juli21 ni poslal škornjev. Janez je dobil za sebe en paket pa Angelo tudi. Prijatelji22 pa še sploh niso ni=esar dobili kar so naro=ili. Tvoje stvari sem jaz vse prinesel sem tudi tvojo odejo. Bom pa pripravil vse kakor si naro=il. Jaz bi rabil samo še blago za površnik to je nujno, ker sem blago ki sem ga dobil na Jožici dal Cirilu ker ni imel ni=esar, potem 1 dobre rokavice, 1 športno kapo št. 57. rajši bi pa imel povhovko in 1 lažje =evlje /polgojzerje/ in nekaj robcev, sem vse razdal. 4.) Radioaparate sem naro=il. Mi lahko tukaj sami polne- mo akumulatorje =e dobimo polnilec ki je naro=en. Anodne baterije pa bi v=asih dobili od švercerjev od preko, tako da =e moreš dobiti en dober aparat na baterije in enega na tok to bi potem šlo. Tukaj imajo same stare kište, ki v=asih ne da niti glasu od sebe. 5.) Denar sem sprejel kakor praviš vse. Denarja bo treba dobiti pa naj se naredi karkoli. Vojska vsaki dan zahteva denar - denar. Pritiskaj, naši vitezi23 bodo ga že dobili saj so že veliko umetnost pokazali pri tem fohu. Prijatelji o tem ni= ne vedo. Vedo samo to da ni denarja O. F. in da financiramo mi. To jih pa ni= ne ženira pravijo daje itak vse ena blagajna. De- nar bom poslal Jožici s pivo patrolo. 5.)24 Nandeta25 smo poslali kot komandanta v T. T. brig, ker je padel

19 Napaka v števil=enju. Morala bi biti številka 4, številka 3 je ponov- ljena. 20 Pavle Zibelnik. 21 Milan Škerlavaj. 22 Misli predstavnike ustanovnih skupin v Izvršnem odboru OF. 23 Misli =lane Varnostno obveš=evalne službe. 24 Napaka v števil=enju. Morala bi biti številka 6. Številka 5 je ponov- ljena. 25 Ivan Kav=i=. 26 Janez Hlebš. 27 Ivan Jaki=.

354 zeti28. Poslati bomo morali drugega. Ali ljudi in to dobrih tudi zunaj primanjkuje. Prebiral sem pošto od zunaj in bogme, ni tudi [moja] boljše, sporo=al ti bom spodaj in jutri poslal prepise pisem. Tukaj mislimo na Ljubi, in smo ukrenili da bo dobila Lj. 1000 bomb, jutri mislim da že gre piva pošiljka 100. Opozori ljudi da pride to in potrdite takoj pošiljko. Gle- de komandanta bi ti predlagal da pogledate v Lj. sami ali pa da se dogovorimo ko prideš ven in potem pošljemo nekoga od zunaj da napravimo kje kako spremembo, da koga osvobodi- mo eventuelno tudi Nandeta. Lj. bo postala sedaj najvažnejši sektor borbe. 6.) Glede makarona29 pa jaz mislim da gaje D.30 polomila ker ni odlo=no zahtevala sestanka poprej ko o boži=u. Ta =lovek ima mogo=e malo uspeha pri delu pa mu je šlo v glavo. On ima mogo=e kako drugo zvezo in no=e poslušati naših nasvetov. Dobro bi se bilo z njim sestati in pogovoriti, ker se mi zdi vsega sposoben. Sprejemati podporo, nasvetov pa ne, pri- toževati se vedno da nekaj ni v redu. On je sposoben preko Za- greba in Valdesa31 direktno na Deda32. Potem žena od Rigo...33 denuncijacije =ez Tita34 ne vem kaj bi rekel. Pomisli! 7.) Tisk bomo tukaj organizirali da se bo produkcija pod- vojila še dva ciklo [stila]. Potem tudi štampo rabimo še enega stavca /konkretno Buri=35 stavec/ tega pošljite takoj bomo delali na dve izmene. Sedaj se tiska Del. enot.36 za tiskati ima-

28 Po predlogu Edvarda Kardelja naj bi Ivan Kav=i= postal komandant Narodne zaš=ite v Ljubljani. Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih =et ga je dolo=ilo za komandanta Tomši=eve brigade, kar pa ni postal, ker je že pred tem namestnik komandanta Glavnega poveljstva SP< Jaka Avši= postavil za komandanta Tomši=eve brigade Dušana Majcna. Komandant Glavnega poveljstva SP< Ivan Ma=ek je Ivana Kav=i=a konec novembra 1942 postavil za komandanta partizanskih enot in predstavnika Centralnega komiteja KPS na obmo=ju okrog Podlipoglava. Glej dok. št. 103. 29 Umberto Massola. 30 Draga Tav=ar. 31 Josip Kopini=. 32 Šifra za Kominterno. 33 Marija Martini, žena Rigoletta Martinija-Quarta. 34 Josip Broz. 35 Rudi Buri=. 36 Glej dok. št. 71, op. 33.

355 mo »Poslanico Primorskim Slovencem«37 Delo št.538 in eno bro- šuro »Delavci v boj« od Pfeifer33. Stalinov govor40 je gotov. Izda- li smo »Partizana«41 sedaj dela ciklo »Krš=ansko revolucijo«42 v sredo gre »Poro=evalec« v tisk. Tiska se tu mnogo in dobro sedaj, bilo je pa bolj slabo smo pritisnili. Imeli so tudi slabo oskrbo bili so ve=krat la=ni sedaj sem to uredil. 8.) Glede Del. enot. tudi jaz nisem napisal da bo 14 dnevnik. Jaz sem šele tebi predlagal da bi to bilo dobro. Upam da bi ga lahko naredili vsake 14 dni ali 3 tednov potrebno bi bilo. List smo tiskali. Jaz sem ga malo polomil, dal sem delati priloženi format na 4 strani pa mi je zmanjkalo materiala. Sedaj sva z Feifo napisala 1 mobilizacijski in sabotažni =lanek potem imena padlih sindikalnih funkcionarjev in druge novi- ce tako da sem list napolnil mislim da bo dobro. Dobro bi bilo da se dogovoriš v Lj. za 1 del redakcije. 9.) Glede kme=ke konference43 bomo uredili. 10.) Glede partijskega posvetovanja44 tudi. 11.) Glede Petra in Angela sem ti že zgoraj omenil da sta že šla. Vsi trije so mi sve=ano obljubili da se hitro vrnejo. Glede likvidacij se je že izdalo ukrepe45 o teh svinjarijah ko pa ti pišeš pa nam ni bilo znano. Izdala sta tudi Hrast46 in Bolko47 primerno naredbo o likvidacijah. Takoj bom poslal za Angelom tvoje poro=ilo o tej stvari in tudi sam bom napisal v imenu štaba.

37 Glej dok. št. 63, op. 7. 38 Glej dok. št. 102, op. 6. 39 Tone Fajfar-Pfeifa. Feifa, Fajfa. Brošure s tem naslovom uredniš- tvo ni našlo. Glej dok. št. 120, op. 13. 40 Josip Visarionovi= Džugašvili Stalin. Gre za govor na sve=ani seji moskovskega sovjeta dne 6. novembra 1942 posve=en 25-letnici oktobrske revolucije. Letak je v ARS. Odd. I, sign.: AS 1548, Zbirka letakov. 41 Glej dok. št. 12, op. 20. 42 List »Slovenska revolucija», glasilo krš=anske skupine v OF, št. 4, november 1942 (Dolomitska izdajaj (ARS, Odd. II, sign.: AS 1887, Zbirka narodnoosvobodilnega tiska). 43 Izvršni odbor OF je dne 21. novembra 1942 izdal okrožnico o organizaciji kme=ke konference OF. Glej Dokumenti, knj. 4. dok. št. 84, str. 62-63. 44 Glej dok. št. 71, op. 18. 45 Naredba Glavnega poveljstva SP< dne 11. septembra 1942 o na=i- nu borbe proti belogardisti=nim Vaškim stražam. Glej Zbornik NOV/VI. knj. 4, dok. št. 22, str. 62-63. 46 Jaka Avši=-Branko Hrast. 47 Dr. Jože Brilej.

356 12.) Za odlikovanje sem stalno preganjal Angela in Petra tudi jaz pravim vedno da je treba razviti individualno tekmovanje in je velika napaka da nosimo odlikovanja mi po torbah namesto zaslužni partizani na rokavih kar bi mnogo pospeši- lo akcije in individualna herojstva. Vedno sta mi pritrjevala toda do tega ni prišlo ker komandanti Brigad in odreda kljub naredbi48 kije izšla ne javljajo kandidate za odlikovanje. Tiste pa n. pr. ko jih sami dobro poznamo n. pr. Dakija49 Albina in druge bi pa bili res lahko. 13.) Na žalost bo menda vsebina listka iz Štajerske od Jo- hana50 resni=na. Dobil sem danes od II. grupe poro=ilo51 da so vsi ki smo jih poslali s Skalo52 sre=no prišli. Da so grozne provale vse izdaja 80 aretacij 16 streljanih Provale v Trbov- ljah, Hrastniku, Zagorju, Kozjem itd.

48 Glej odlok Izvršnega odbora OF dne 14. junija 1942 o odlikovanjih v Dokumentu, knj. 2, dok. št. 73, str. 155. 49 Stane Semi=. 50 Tone Gr=ar. Glej dok. št. 49. 51 Poro=ilo štaba II. grupe odredov dne 27. oktobra 1942 Glavnemu poveljstvu SP< o razmerah na Štajerskem. Glej Dokumenti, knj. 3, dok. št. 168, str. 415-420. 52 Peter Stante. 53 Ton=ka

357 nu in Dolganu pijan=evanje oni pa njemu krivdo za neuspeh. Spori so nastali jaz sem že rekel Petru ko je prišel ven daje treba Doreta odpoklicati paje rekel da mora voditi na Dolenj- skem akcijo. Hodi po svojih potih in se je odcepil od ostalih pritožujeta se tudi Hrast in Bolko. Urban in njegov komisar se pritožuje tudi =ez Slavkota59 da na predavanjih vodi panslavisti=no politiko, da so partizani proti itd. Hrast pa Bolko pa izgleda da dobro delata njihova poro=ila so dobra. Od Cirila smo dobili pošto60 kjer poro=a o ofenzivi. Dobro so jo preživeli. Peter mi je naro=il da javiš Poverjeništvu OF. da je sedaj blagajnik Andrej61. Vprašanje Politkomisarjev še ni rešeno ker ga kristjani niso na=eli. Priznali so spet avantgardno vlogo Partije in da oni no=ejo biti Partija.To izjavo so dali sami od sebe. Imel bi ti še mnogo za pisati pa ne vidim ve= tako me mar- trajo o=i. Ura je 5 zjutraj. Jutri dobiš ve= in tudi prepise važ- ne pošte. Sprejmi tovariške pozdrave

Lojze62

1. Priloga

Alojz Vrhovec. Glej dok. št. 94. Josip Rus. Franc Leskošek.

358 ST. 105

PORO

Dragi Krištofi2

Pošiljam Ti material za SP in »bulletin«3. Joža4 mije pisala že grozilno pismo, ker »bulletina« od preteklega tedna iz nez- nanih razlogov do zdaj še ni dobila, =eprav sem ga bil odposlal že v ze=etku preteklega tedna. Ne vem, kako bi zdaj napravili. Materiala bo za eno števil- ko SP nekoliko preve=. Zato predlagam, da ga razdelimo in da en del objavimo kot RV5 /recimo: Tri odgovore St[alina], Poro- =ilo o ofenzivi na vzhodni fronti, Darlanovš=ino6/. Odlo=i sam, kako naj se to zgodi. Mislim, da je proglas7 srbske duhovš=ine sila važen in da bi ga bilo treba posebej objaviti. Ostali material o duhovš=ini

1 Izvirnik je v ARS. Odd. I. sign.: AS 1521. Kardelj Edvard, šk. 4. Ob- javljen je v Jesen 1942. dok. št. 189. str. 481-482. 2 Edvard Kardelj. 3 Misli izvle=ke radijskih poro=il, ki so jih razmnoževali na pisalnem stroju. 4 Lidija Šentjurc. 5 Radio vestnik OF, ki so ga izdajali približno vsak teden razmnožene- ga na ciklostilu. 6 Vojno poro=ilo in =lanek Darlanovš=ina je objavil Slovenski poro=evalec, leto III, št. 46, 12. decembra 1942. tri odgovore Josipa Visarionovi=a Stalina pa Slovenski poro=evalec, Posebna izdaja (ljubljanska), november 1942 (ARS. Odd. II. sign.: AS 1887. Zbirka narodnoosvobodilnega tiska). 7 Misli kongres pravoslavnih duhovnikov, študentov teološke fakultete in bogoslovcev iz raznih partizanskih enot, kije bil 15. novembra 1942 v Bosanski Krajini. Kongres je izdal proglas, ki gaje objavila tudi ciklostirana posebna ( bihaška ) izdaja Slovenskega poro=evalca, leto III, december 1942 pod naslovom »Z nami sta bog in narod!« (Proglas srbske pravoslavne duhovš=ine). ARS, Odd. II, sign.: AS 1887. Zbirka narodnoosvobodilnega tiska.

359 bom uporabil v brošuri8, ki bo - upam - v dveh dneh gotova. O novem sestavu centralne agitpropske komisije me je obvestil Matevž3 in se mi zdi kar posre=ena. Tisto brošuro o me- jah10 si vendarle dal v tisk, kakor mije pisala Joža. Jaz imam še tu material za kme=ko brošuro11, samo nikakor ne pridem do tega da bi napisal kratek predgovor. Tudi to bom zdaj takoj napravil. Matevž mi je povedal, da si izgubil brata12. Sprejmi ob tej težki izgubi izraze mojega iskrenega tovariškega sožalja! V=eraj sem govoril s svojo materjo13. Silno rada bi kaj sporo=ila mlajšemu bratu14. Ali misliš, daje to mogo=e?

8 Brošura ni izšla. 9 Vladimir Krivic. 10 Misli brošuro: Pavel Vilhar /Lovro Kuhar/. O slovenskih mejah. Brošuro je izdala Agit.-prop. komisija pri CK KPS leta 1943 (ARS, Odd. II, sign.: AS 1887, Zbirka narodnoosvobodilnega tiska, št. 1244-1251). 11 Misli brošuro: Lenin in Stalin, O agrarnem in kme=kem vpraša- nju. Izdala Agitacijsko-propagandna komisija Centralnega komiteja KPS 1943 (ARS, Odd. II, sign.: AS 1887, Zbirka narodnoosvobodilnega tiska). Brošuro je natisnila tiskarna »Tone Tomši=« v Ljubljani v 8500 izvodih. 12 Janez Kardelj. Padel konec avgusta 1942 v Starem Logu na Ko=evskem. 13 Ana Ziherl. 14 Branko Ziherl. Padel kot politi=ni komisar zaš=itne =ete Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih =et sredi avgusta 1942 pri Rajhenau na Ko=evskem. 15 Zorka Klemene por. Perši=. 16 Franc Leskošek. 17 Miloš Ziherl-Prešeren, vodja ciklostilne tehnike Okrožnega komiteja KPS Škofja Loka.

360

Prejmi mnogo pozdravov!

Smrt fašizmu - svoboda narodu!

29. novembra 1942.

Janko18

prilagam tudi prevod!19

P. S.

29. XI.

Iz priloženega radijskega materiala vzemi event, še ruski poziv jugoslov. železni=arjem25.

18 Boris Ziherl. 19 Pripisano s =rnilom. Prevod ni priložen 20

361 ST. 106

PISMO

Dragi Luka!2 30. XI. 1942.

Pošiljam Ti v prilogi: 1. Dva Dedova3 telegrama4 /ozir. 1 od Tita5/ 2. III. del šifre za Deda Oboje mije prinesel kurir iz Z[agreba]. Druga=e ni ni= novega povedal. Valdes6 piše kratko pismo7 /pošljem ga prihodnji=, ko ga dam pretipkati/, v katerem sicer ni ni= posebnega, javlja pa, da seje Stari jezil na nas zaradi položaja okrog ofenzive. V =em in =emu pa ne vem. Poslal je šifro za Deda. Ker no=em poslati vso naenkrat, pošiljam po delih. Dobil boš še dva dela. Vse skupaj takoj ko dobiš dobro spravi. Najbolje je, da dobro nekje v bližini za- koplješ. Pod nobenim pogojem ne sme pasti!!! Šifre ne dajaj nikomur, tudi ne radio-Mihi!!8 Dokler ne pridem jaz tja, sploh

1 Izvirnik je v ARS, Odd. I. sign.: AS 1487. CK KPS. a.e. 939. Objav- ljen je v Jesen 1942. dok. št. 190. str. 483-484. 2 Franc Leskošek. 3 Šifra za Kominterno. 4 Prva brzojavka, ki jo je Vrhovni štab NOV in PO Jugoslavije dne 15. avgusta 1942 poslal preko Zagreba Edvardu Kardelju, naro=a, da morajo znake OF nositi ne samo politi=ni ampak tudi drugi partizanski funkcionarji, naj se Tomši=eva brigada preimenuje v XI. narodnoosvobodilno slovensko udarno brigado in mu sporo=a odhod kurirjev Glavnega poveljstva SP< iz Vrhovnega štaba NOV in PO Jugoslavije. V drugi brzojavki naro=a Palmiro Togliatti dne 20. oktobra 1942, naj mu sporo=e imena fašisti=nih zlo=incev iz Slovenije. Dalmacije. Hrvaške itd. Obe brzojavki je Edvardu Kardelju poslal iz Zagreba Ivan Kraja=i= po kurirju Francu

362 o njej z nikomur ne razgovarjaj! Mihi povej samo to, da bo na- ša valovna dolžina 34m /ne 40, kakor smo ra=unali!!!/. Oni nam bodo dajali na valu 36,3. V tem smislu naj delajo aparat. Uršo9 sem naro=il, da Ti jo pošljejo. Zdaj je torej vse - samo ne aparata! Danes sem dobil Tvoje pismo10, kjer mi poro=aš o stanju na tem podro=ju. Svinjarija! Sem že govoril z Julijem", da se stvar uredi. Upam, da bo šlo hitreje. Zdi se mi pa, da bo to slabo, kar imajo tu. Po mojem bi bilo najbolje, =e Ti takoj pošlješ po kravo12. Mi bomo sicer tudi tukajšnjega poslali, zdi se mi pa, da bo preslab. Dobro je pa itak, imeti kravo pri roki na vašem koncu, tem bolj, ker Jožica13 postaja vedno bolj ne- rodna. Uredi to takoj! Glede Erkolijevega14 telegrama pa povej tudi zaveznikom15. Naj se takoj pristopi k zbiranju materiala in ga bomo takoj pri- =eli pošiljati, kakor hitro vzpostavimo zvezo. Naj IO v tem oziru pošlje nekako okrožnico na vse organizacije OF in na vse štabe odnosno partizanske politkomisarje, v kateri naj zahteva zbiranje materijalov. Pošiljam tudi nekaj okrožnic CK KPJ. Spravi dobro, ko pridem tja, se bomo ustno pogovorili zaradi realizacije tega. Ves material Ti danes pošiljam v dveh kuvertah. Tvojo in Petrovo16 pošto od 26.17 in 28.1S sem dobil. Odgo- voril bom pa jutri ali pojutrišnjem. Zelo si me razveselil s svojim namigom na šunko in »pripi- tek«. V Ljublj. prvega sploh ni. drugo je pa samo umetno - in slabo! - narejeno. Zato bom sedaj tem bolj pohitel. Samo glej.

9 Urška Satler poro=ena Veluš=ek. • Glej dok. št. 104. 11 Milan Škerlavaj. 12 Konspirativno ime za radiooddajno postajo, ki je bila spravljena v bunkerju na Podlipoglavu. 13 Konspirativno ime za nekdanjo bazo vodstva narodnoosvobodilnega gibanja na Podlipoglavu. 14 Palmiro Togliatti. Glej op. 4 zgoraj. 15 Misli predstavnike ustanovnih skupin v Izvršnem odboru OF. Glej dok. št. 20. op. 3. 16 Boris Kidri=. 17 Glej dok. št. 92 in št. 93. 18 Uredništvo ni našlo pisma, ki bi bilo datirano z 28. novembrom.

363 da me ne boš - opeharil za moja pri=akovanja!! Pridem, kakor hitro se vrne Miki.19, ki je šel danes k vam.

Pozdrav vsem!

Krištof20

ST. 107

PORO

30. XI. 42

Dragi tovariš!

Sporo=am Ti, da sem svoje posle oddal tov. Nandetu2. Pri- lagam tudi priznanico za denar in obra=un. Sedaj sem na razpolago in =e smatraš za potrebno pridem kamor je treba. Tov. M.3 je danes odšel naprej na pot. Tu je pošteno »okr- cal« vsakega posebej in vse skupaj. Morda bo imel tov. Nande bolj sre=no roko in dovolj energije, da bo stvar tekla kot je treba. 28. t. m. je prišlo 20 do 30 bega v Javor. Prišli so po skri- tih stezah, tako da smo zvedeli za to šele ko so bili že gori. Mi- slili smo. da imajo namen ostati gori, zato smo poslali 2 =eti, da jih izženejo. Prišlo je do majhnega spopada, nakar so se bega umaknili na nemško stran. Imeli so le enega ranjenca. Kakor smo danes zvedeli, so se preko Zaloga vrnili v Dobru- nje in Bizovik.

19 Miklavž-Mirko Zlatnar. 20 Edvard Kardelj. 1 Izvirnik, napisan s =rnilom, je v ARS. Odd. I. sign.: AS 1521, Kar- delj Edvard, šk. 6. Objavljenje v Jesen 1942. dok. št. 191, str. 484- 485. 2 Ivan Kav=i=. Glej dok. št. 104. op. 28. 3 Matija-Ivan Ma=ek.

364 V=eraj so pa trije partizani (iz M. patrole)4 v svoji objesno- sti šli napadati italij. bunkerje pri Vev=ah. Sredi popoldneva so odprli ogenj na nje in baje 3 ubili. Bil je pa tudi eden naših zadet in je podlegel. Ker so že parkrat napravili partizani, =ez dan, obhod skozi Podmolnik, Sostro in Sv. Lenart, vlada med bega precejšen poplah. Boje se da smo dobili oja=anja, najbrž celo Hrvate. Imamo pa tudi precej verodostojne vesti, da bo v najkrajšem =asu ponovna hajka, ker so tudi Italijani živo zainteresirani, da naš sektor o=istijo.

Smrt fašizmu - svoboda narodu

Ciril5

Urša6 je že odšla na novo mesto7. A sedaj so prišli že drugi tehniki8, ki so hoteli potovati kamor so bili klicani. A M. pravi, da tam ne bodo imeli kaj delati. A da bi tu za=eli kaj razvla=evati se meni zdi neprimerno, ker nimamo sigurnega prostora. Kaj naj sedaj storimo z njimi? Krava9 je zaenkrat na varnem a =e bomo za=eli hoditi okrog nje ne bo ve=.

4 Misli patruljo, ki je spremljala komandanta Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih =et Ivana Ma=ka. 5 Jože Moškri=. 6 Urška Satler poro=ena Veluš=ek. 7 Misli v Dolomite v vas Gaberje, kjer so pripravljali radijsko zvezo s Kominterno. 8 Rado Luznar. Rudi Jan=ar in Lojze

365 ST. 108

PISMO CENTRALNEGA KOMITEJA KPS DNE 1. DECEMBRA 1942 POKRAJINSKEMU KOMITEJU KPS ZA GORENJSKO O NALOGAH PARTIJE NA GORENJSKEM1

Centralni komitet Komunisti=ne Partije Slovenije Položaj, 1. decembra 1942.

Pokrajinski sekretarijat za Gorenjsko

Gorenjskim partiskim organizacijam na terenu ter v vojski. Spri=o položaja na velikih frontah, ki ga ozna=ujejo sijajni sovjetski uspehi in angleško amerikanska akcija v Afriki, ter spri=o doma=ega položaja na Gorenjskem, ki ga ozna=ujeta vse vnetejša pripadnost slovenskega prebivalstva Osvobodilni fronti in izrazit odpor proti nameravani mobilizaciji, je partijska organizacija na Gorenjskem dolžna: 1. Dose=i izrazito aktivizacijo in ofenzivnost gorenjskih partizanskih =et. Prva grupa odredov mora opustiti defenzivno in zgolj diverzantsko taktiko ter preiti takoj v lastno ofenzivno akcijo. Nad vse važno je osvajanje nemškega orožja. Piva grupa mora dose=i, da si nemške sile, kakor tudi pomožne oboro- žene tolpe nemških okupatorjev ne bodo ve= upale v majšem številu s prometnih poti na teren. Treba je postopno uvajati =iš=enje in kontrolo terena. 2. Razviti maksimalno agitacijo proti mobilizaciji v nemš- ko armado, za takojšnje ustopanje v partizansko vojsko. Izva- jati neprestano partizansko mobilizacijo, ne glede na trenutno stanje orožja, hkrati organizirati narodno zaš=ito, ki naj bo pomožno sredstvo za partizansko mobilizacijo in eden od temeljev naše obveš=evalne službe. 3. Razviti maksimalno agitacijo za OF in množi=no obveš- =anje o položaju na frontah.

1 Izvirnik je v ARS. Odd. I. sign.: AS 1487. CK KPS, a.e. 1994. Objav- ljen je v Zborniku NOV/VI. knj. 4. dok. št. 112. str. 325-326.

366 4. Zajeti v OF prav vse, kar =uti slovensko. Izogibati se slehernemu sektaštvu in zoževanju OF na nekako partijsko pomožno organizacijo. Navezati stike in pritegniti v OF predstavnike najrazli=nejših bivših skupin in organizacij na Gorenjskem. Preiti k organiziranju rajonskih in okrožnih odborov OF. Glede na gestapovski teror izvesti tudi v OF tako konspiracijo, da se prepre=i v primeru izdajstva provala ve= terenskih odborov ali cele organizacije. 5. Utrjevati in širiti partijo, preizkušene kandidate sprejeti v partijo, odpreti vrata dobrim partizanskim borcem in aktivistom OF ter stremeti da se partijska organizacijska mreža razširi po vsej Gorenjski. Hkrati biti kar najpozornejši pred provokacijo in gestapov- skimi vrinjenci, utrditi in še poglobiti pravo partijsko konspiracijo. 6. Pove=ati ekspeditivnost in hitrost zvez. Uporabljati pri tem vse legalne in nelegalne možnosti. Zgraditi sistem zvez tako, da se onemogo=i vsaka razširitev provale. 7. V najve=ji meri =uvati kadre in osigurati njihovo varnost. 8. Neusmiljeno razkrinkovati belo gardo in se ne udajati iluzijam, da na Gorenjskem ne bo ni= opravila.

Smrt - fašizmu svobodo - narodu

ZaCKKPS

Peter Kalan2

: Boris Kidri=.

367 ST. 109

PORO

Dragi Lojze2! - 1. XII. 1942.

Mislil sem Ti danes pisati obširnejše pismo, pa me spet =as grabi za vrat in Ti bom tako sporo=il samo nekatere naj- nujnejše stvari. 1. V prilogi pošiljam H. del šifre za D.3 Takoj potrdi sprejem. III. del pošljem šele potem, ko potrdiš prva dva. 2. Danes sem dobil pošto iz Vrhovnega štaba. Je prišla po partizanski poti preko Jožice4. Ni nobenega pisma za nas, samo splošen materijal. Nekaj Ti že danes pošiljam, nekaj prihodnji=, ko bom pregledal in dal pretipkati. Proglas KPJ5 in CK SKOJ6 bo treba takoj prevesti in dati v tisk. Prav tako Ti- tov =lanek7, ki ga bom še vtaknil v novembersko »Delo«. Dal sem po »Borbi« napraviti kliše Titove slike, da ga objavimo in populariziramo8. To mi mnogo premalo delamo. Tudi med partizani je treba Tita =im bolj popularizirati.

1 Izvirnik je v ARS. Odd. I. sign.: AS 1487. CK KPS. a.e. 941. Objav- ljenje v Jesen 1942. dok. št. 192. str. 485-488. 2 Franc Leskošek. 3 Ded - šifra za Kominterno. 4 Konspirativno ime za nekdanjo bazo vodstva narodnoosvobodilnega gibanja na Podlipoglavu. 5 Glej dok. št. 38. 6 Uredništvo ni ugotovilo za kateri proglas gre. 7

368 3. Dobil sem danes tudi pošto s Štajerskega, od Juga11, Tomaža12 in Skale13 z raznim materijalom. Tudi to še nisem pregledal. Nekaj Ti pošljem danes, drugo sem dal pretipkati. Dopis o novih gospodarjih v vasi bi bilo dobro objaviti v »Slov. partizanu«14. Na Štajerskem je križ! Morali bomo nekaj ukreniti, kajti sicer nam bo preko zime ves kader propadel. 4. V zvezi s proglasom pravoslavne duhovš=ine15 in njenim položajem pri VŠ mi je prišla misel, da bi tudi mi morali dolo- =iti pri G. Š. nekega duhovnika kot referenta za verske zadeve. Mislim, da bi bil to vražji udarec po beli gardi, =e bi nam to uspelo. Razen tega bi se tudi neprimerno bolj približali masam. V tej zvezi sem se spomnil na tistega duhovnika16, o katerem sem Ti zadnji= govoril. Še vedno =aka v Veliki Poljani. Imena najbrže nisi pozabil. Šel je na pot, da bi vstopil k partizanom. Je naš simpatizer, dr. bogoslovja z visoko cerkveno funkcijo. Potemtakem - takoj pošljite patrolo ponj v župniš=e Vel. Poljana in ga povabite na vaš teren, kjer bi se z njim o vsem pogovorili. Parola: Pošilja Krištof. - Odg. Radi Mencin- gerjevih slik. - Ve= o tem, ko pridem k Tebi. Ponj pa pošlji takoj i. s. posebno zanesljivo patrolo, ki ji je treba objasniti, da gre za zaveznika, a ne za aretiranca! Druga=e znajo napraviti z njim še kako neumnost. 5. Nikakor ne morem razumeti Tvojih pritožb glede nedo- bivanja materijala. Na lastne o=i sem videl spisek materijala, ki je bil poslan od zunaj /spisek namre=/ in v tem spisku je skoraj izklju=no roba za vas. Najbrže bo tako, da so vašo robo pošiljali partizanom, ali pa nekje leži. Kot popolnoma zanesljivo sem dognal, da je ves radio-materijal zunaj že skoraj 1 teden!!! Neverjetna nemarnost je torej zunaj, na vaši strani. Kako je to mogo=e, raziš=i Ti sam. Poženi ljudi, da ne bodo delali takih svinjarij. Neverjetno veliko truda in rizika je, predno kako stvar spraviš preko mreže, potem pa leži nekje zunaj. Primi Povha17 in Pepeta18, kam dajeta material, ki je za vas. Ker je material razli=no dobivan in ker ne moreš vsako stvar

Dr. Dušan Kraigher. Glej dok. št. 52. Dušan Kveder. Glej dok. št. 56. Peter Stante. Pismo verjetno ni ohranjeno. Glej dok. št. 71, op. 17. Glej dok. št. 105, op. 7. Misli dr. Metoda Mikuža. Jože Draksler. Uredništvu ni uspelo ugotoviti pravega imena.

369 nesti v paketu, zato tu niso pakirali vse potrebš=ine za enega, marve= v posameznih paketih za vse. Te pakete so v=asih potem na javkah še razvijali in delali iz njih manjše.

Peter-Boris Kidri=. Alenka in Rija-Helena in Marija Leskošek. Glej dok. št. 20. op. 29. 21 Dr. France Kidri=. 22 Stane in Ciril Vidmar. 23 Ferdo in Juš Kozak. V zaporu je bil le Juš. 24 Ivan Ma=ek. 25 Glej dok. št. 103. 26 Ivan Kav=i=. 27 Ing. Lojze Roje=. 28 Jaka Avši=. 29 Dušan Majcen.

370 Pridem k Tebi te dni, takoj ko se vrne Miklavž30. Morda jutri kaj ve=! Pozdravi prijatelje31 in jim povej, da se bomo kmalu ustno o vsem pomenili.

S tovariškimi pozdravi

Smrt fašizmu - svoboda narodu!

Krištof32

ST. 110

KOMUNIKE IZVRŠNEGA ODBORA OF DNE 1. DECEMBRA 1942 O PRVEM ZASEDANJU AVNOJ1

KOMUNIKE

IZVRŠNEGA ODBORA OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA

Iz tehni=nih razlogov predstavniki OF slovenskega naroda niso mogli prisostvovati Ustavotvornemu zboru Protifašisti=- nega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije, ki se je vršil v bosenskem mestu Biha=u, 26. in 27. novembra t. 1. Toda ne glede na to, se IO v imenu Osvobodilne fronte slovenskega naroda v celoti strinja s splošno smerjo tega zbora in bo v kratkem tudi dolo=il svoje delegate za Izvršni odbor Protifaši- sti=nega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije, kakor tudi v njegovo predsedništvo.

30 Mirko Zlatnar. 31 Misli predstavnike ustanovnih skupin v Izvršnem odboru OF. 32 Edvard Kardelj. 1 Komunikeje objavil Slovenski poro=evalec, posebna (bihaška) izdaja, leto III, decembra 1942 (ARS. Odd. II. sign.: AS 1887, Zbirka narodnoosvobodilnega tiska). Natisnila gaje v malem formatu tiskarna »Bra- tov Turna« v Mostah po 5. januarju 1943. Komunikeje napisal Edvard Kardelj.

371 Ustavotvorni zbor Protifašisti=nega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije predstavlja izredno važen prelom v življenju in sožitju narodov Jugoslavije. Ta zbor je rezultat skoraj 20- mese=nega skupnega politi=nega in oboroženega boja narodov Jugoslavije proti skupnemu sovražniku, fašisti=nemu okupatorju in njegovim pomo=nikom v sami Jugoslaviji, ustašem, =etnikom Draže Mihajlovi=a, nedi=evcem, slovenski beli gardi in vsake vrste nacionalnim izdajalcem. V tem skupnem boju so narodi Jugoslavije izlo=ili iz svojih vrst vse tiste protiljud- ske reakcionarne elemente, ki so prej ve= ko dve desetletji s svojo protiljudsko politiko onemogo=ali resni=no sodelovanje teh narodov na bazi enakopravnosti ter samoodlo=be. Krmilo usode narodov Jugoslavije so poprijele resni=no demokrati=- ne ljudske sile in to dejstvo je omogo=ilo, da se je v starodav- nem Biha=u vršil Ustavotvorni zbor bodo=e enotnosti in sožit- ja južnoslovanskih narodov, grajenega na bazi samoodlo=be in enakopravnosti, V boju skovana enotnost južnoslovanskih narodov, na na=elih samoodlo=be grajeno sožitje vseh narodov je tako trdno, da jih nobena sila ne bo mogla ve= razdru- žiti. V Biha=u so bili za=rtani prvi obrisi nove demokrati=ne Jugoslavije, ljudske Jugoslavije, domovine svobodnih in enakopravnih narodov. V to novo Jugoslavijo slovenski narod ne bo vstopil kakor 1. 1918 kot narod brez zaslug in brez pravic, kot narod, ki so mu drugi kovali usodo in ustave. Slovenski narod je s svojo borbo in s svojimi žrtvami doprinesel k skupni osvobodilni stvari toliko, kakor le redko kateri narod v Evropi. V novi Ju- goslaviji bo za-to SVOBODNA IN ZDRUŽENA SLOVENIJA od Trsta do Špilja, od Kolpe do Celovca vstopila z vsemi tistimi pravicami, kiji bodo omogo=ile, da bo na njenih tleh gospoda- ril edino slovenski narod sam. Ko Izvršni odbor Osvobodilne fronte slovenskega naroda s tem izraža svoje soglasje s sklepi Ustavotvornega zbora Pro- tifašisti=nega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije, obenem pa pošilja v imenu slovenskega naroda plamte=e pozdrave bratskemu srbskemu, hrvatskemu, =rnogorskemu in make- donskemu narodu ter muslimanskemu prebivalstvu Jugosla- vije v trdni veri, da bo naša velika skupna borba proti skupnemu sovražniku kmalu privedla do zmage, ki bo omogo=ila sre=nejšo bodo=nost po ljubezni do svobode tako velikim narodom Jugoslavije. Isto=asno pozdravlja Izvršni odbor Osvo- bodiln fronte slovenskega naroda naš skupni vrhovni štab

372 Narodno-osvobodilne vojske Jugoslavije, ki je s pravilnim vodstvom oborožene borbe narodov Jugoslavije omogo=il, da seje pivi Ustavotvorni zbor Protifašisti=nega sveta narodne osvoboditve mogel vršiti na svobodnih južnoslovanskih tleh. Ta pivi zbor svobodnega predstavništva narodov Jugoslavije bo zapisan v njihovi junaški zgodovini kot eden njihovih najdalj- nosežnejših dejanj.

Živela svobodna demokrati=na Jugoslavija družina složnih in enakopravnih južnoslovanskih narodov! Živela svobodna in združena Slovenija v kateri bo odlo=alo svobodno slovensko ljudstvo! Živela velika zmaga svobodoljubnih narodov, na =elu z ZSSR, Veliko Britanijo in Ameriko! Živela nepremagljiva Zveza sovjetskih socialisti=nih republik velika zaš=itnica slovenskega in vseh narodov Jugoslavije!

Smrt fašizmu - svoboda narodu!

1. decembra 1942

IZVRŠNI ODBOR OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA

373 ST. Ill

PORO

Položaj, 1. dec. 1942.

Dragi Lojze!2

Doslej vse v redu. Razgovarjal sem že z novim komandantom in novim politkomisarjem ter tremi =lani novega vodstva3. Z ostalimi bom govoril v teku nekaj dni. Vrnem se kot dogovorjeno. Tukajšnji ljudje so raztreseni na vseh vetrovih in jih ni ravno najlaže dobiti. Objektivni pogoji so tukaj sila ugodni. Dejansko raste situacija narodne vstaje. Nemci pripravljajo splošno mobilizacijo, ker pa= potrebujejo topovske hrane.

1 Izvirnik je v ARS, Odd. I, sign.: AS 1487. CK KPS, a. e. 940. Objav- ljenje v Jesen 1942, dok. št. 195, str. 495-497. 2 Franc Leskošek. 3 Misli komandanta in politi=nega komisarja I. grupe odredov Staneta Starca in Vinka Hafnerja ter namestnika komandanta Staneta Kersnika, namestnika politi=nega komisarja Staneta Bizjaka in obveš=evalca Fran- ca Ravbarja. (glej Dnevno povelje Glavnega poveljstva dne 1. decembra 1942 v Zborniku NOV/VI. knj. 4. dok. št. 111, str. 323-324). 4 Misli bataljon prostovoljcev za Gorenjsko. Glavno poveljstvo slovenske partizanske vojske je dne 28. oktobra 1942 izdalo odredbo o zbiranju prostovoljcev za Gorenjsko in Štajersko ter o neposrednih nalogah partizanskih enot. Glej Zbornik NOV/VI, knj. 4. dok. št. 69, str. 200-202.

374 rajo v odredu mojega izhodiš=a5 in [jih] delegirajte tja. Ko se vrnem, jih bova formirala s Fazanom6, ki bo prišel z menoj ali pa kmalu za menoj. Treba jih je pa vsekakor pred njihovim prehodom moralno politi=no pripraviti. Razen tega predlagam z vso odlo=nostjo - kljub temu, da sem bil sam nasprotnega mnenja, da se pošlje sem vsaj za 14 dni brigado, pa =eprav bo beli gardi na enem sektorju naših spodnjih operacij življenje podaljšano. Tukaj gre res za velike stvari, ki bodo odmevale po vsej Sloveniji. Brez mo=ne lastne ofenzivnosti, ki bo dobro razpoloženemu tukaj šnemu prebivalstvu vlila še vero v našo silo, pa se nam zna zgoditi dvoje: ali da se bo mnogo ljudi pustilo mobilizirati, =eprav bi šli sicer v hribe, ali pa da bo v zadnjem momentu vse skupaj spontano vrelo v hribe in da se nam ponovi konec iz lanskega leta7, medtem ko so sedaj še vsi pogoji dani, da se s primerno ofenzivnostjo narodna vstaja in njena rast organizirata. Kar se tukajšnih ti=e, so sedaj vsaj v glavah jasni pojmi o ofenzivnosti in bodo za=eli takoj kuriti z lastnimi silami ne glede na našo pomo=. Trenutno pa so tukaj vsa pota od hudi=a nevarna. Ob pomanjkanju lastnih vojaških sil uporabljajo Nemci Štajerske prostovoljce8 in doma=o izdajalsko sodrgo9. Ta bandaje sicer sila strahopetna in se gre partizane. Vsepovsod postavlja pono=i zasede, znana so ji skrivna pota in naši so doslej padali kot muhe. No, sedaj bodo pri=eli tej sodrgi na nov na=in po svoje kuriti in upati je da jo bo minilo, vsaj po=asi. Tudi brigada naj krene na sektor odreda mojega izhodiš=a in po=aka mojega in Fazanovega prihoda. Predhodno se moramo namre= še mnogo dogovoriti. Stri=ku10 povej, da so skoraj vsi njegovi za OF. Naši že imajo precej stikov. Od onih dveh, za katere mije naro=il, naj se informiram, so enega Nemci streljali, drugega pa konfini-

5 Misli Dolomitski odred. 6 Stane Stare, komandant I. grupe odredov. 7 Glej dok. št. 1, op. 32. 8 Vest ni bila to=na. 9 Misli »raztrgance«. Nemški okupatorje uporabljal za boj proti partizanom tudi takoimenovane »protibande», ki jim je ljudstvo reklo »raztrganci«. Vanje so se od Slovencev vklju=evali predvsem kriminalci in drugi pla=anci, na katere so vplivale nemške obljube in pla=ilo, ali pa strah pred represalijami. 10 Verjetno Josip Rus. Misli Sokolom.

375 rali. Žvižgove11 aktiviste so Nemci skoraj docela iztrebili. Pa= pa so katoliški kmetje vsepovsod za OF in Rusijo in naši jih še uspešno pritegujejo v terenske odbore. Žvižgovi aktivisti bodo tu dobrodošli. Preden se jih odpošlje, pa morajo priti v odred mojega izhodiš=a, kajti jaz moram vsekakor predhodno z njim govoriti. Tukaj bo namre= treba delati precej druga=e kot drugod. Dobro bi bilo, =e bi za sem angažirali tistega du- hovnika12, o katerem je pisal ••.13 Duhovnik - ilegalec, ki bi kmetom bral mašo, po kateri se jim zelo toži, hkrati pa agiti- ral za OF in partizansko mobilizacijo, bi v tukajšnih razmerah neverjetno mnogo pripomogel k narodni vstaji. Naši so sila zreducirani, toda pravi med njimi izredno žila- vi, =eprav dostikrat ozki. Onega kmeta za PK14 sem našel že prvi ve=er. Po mojem mnenju je sploh najboljši med vsemi. Ima pa prestreljeno nogo. Kljub temu bo opravljal svojo funkcijo. Vse ostalo - in tega bo seveda zelo mnogo - se pogovorimo, =im se vrnem. Roka se mi boljša, oteklina izgineva, v ko- sti me pa v=asih svinsko boli.

Prisr=ne pozdrave vsem vaš

Peter15

Verjetno misli Toneta Fajfarja in krš=anske socialiste. 1 Verjetno dr. Metod Mikuž. 1 Krištof-Edvard Kardelj. 1 Maks Krmelj. ' Boris Kidri=.

376 ST. 112

PORO

Dragi tovariši! Komaj smo si po mojem prihodu k Lojzetu2 uredili delovno bivališ=e, izdelali delovni na=rt in zasukali ro- kave, nas je zadel težak udarec. Lojze je padel. Našli so ga pri splošni raciji po vaseh in ga pridržali, ker je imel oficirski opa- sa=, ve=jo vsoto denarja in »sumljive« papirje v žepu. Bojimo se, da se provala ne bi širila, ker so pobrali nato tudi gospo- darja in njegovo h=er, ki sta marsikaj vedela. Malo pred tem pa je v Trstu padel Karlo3 - mlajši od obeh ilegalcev v mestu. Tako smo v tem kratkem =asu po Janezovem4 odhodu spet mo=no oslabeli v kadrih, ki so itak naša najslabša to=ka. Kaj storiti? Od PK-ja je ostal edini Matevž!5 Ker v kratkem ni pri=a- kovati kadrovske pomo=i od vas, bomo o=ividno morali vendar storiti to, kar je Janez tu odsvetoval: kooptirati Ahaca6. On je trenutno edini =lovek, ki bi znal resno pripomo=i, da zvozimo ta težki voz ideološko nepodkovanih, neokretnih, sektaških in obupno »kustarni=eskih«7 aktivistov iz sedanjega blata. Poleg njega pa bi kooptirali še Darkota8, da bi imeli spet delavsko ve=ino v PK. Da bi pa Ahac in Darko ne bila odtrgana od nju-

1 Izvirnik, napisan s =rnilom, je v ARS, Odd. I, sign.: AS 1487. CK KPS, a.e. 1819. Objavljenje v Zborniku NOV/VI, knj. 4, dok. št. 115, str. 330-332. 2 Tomo Brejc, sekretar Pokrajinskega komiteja KPS za Primorsko. Ko- nec novembra 1942 gaje v hajki na Vogrskem ujela italijanska policija. Zaprtje bil v Italiji, od koder seje leta 1944 vrnil na Primorsko. 3 Albin

377 nega dosedanjega dela in da bi približali vodstvo okrožjem, bi razdelili pokrajino na severni in južni del ter ustanovili dva sekretariata PK ter poverili Ahacu severni del (morda s pri- tegnitvijo najbojšega aktivista-proletarca ali poluproletarca iz severnega dela) - sedež štaba je namre= na severu -južni del pa Matevžu in Darkotu, od katerih eden je poznavalec Gorice, drugi Trsta. Ahacu kot komisarju vojske bi dodelili enega ali celo dva namestnika. Predlagajo se dosedanji namestniki bataljonskih komisarjev (sekretarji bataljonskih birojev) Tesai-9 in Rudo10. Prvi je delavec, tesar, iz Rakeka, pozna gaJokl11. Drugi pa nameš=enec. Oba sta naša najboljša partijska delavca v vojski, z izkušnjami iz »Ljubljanske pokrajine« in zelo popularna. Poleg tega bi iz vojske vzeli nekaj kadrov za teren (Bojan12, tisti od gori omenjenih dveh sekretarjev batalj. birojev, ki ne bi šel v odredni štab, najbrž Rudo). In zadnje: da prosimo vas za kadrovsko pomo=. Sedanji aktivisti po okrož- jih, ki so bili dobri kot apostoli hode=i od vasi do vasi, bodo kot sekretarji okrožij - za kar jih zdaj postavljamo - ve=ji del obupno slabi. Sploh si take suše v kadrih, kakršna vlada tu, najbrž niti ne predstavljate. Karkoli ho=eš storiti, povsod ista zapreka - ni ljudi. Ali veste, da za tehniko ni ljudi, ki bi znali toliko slovenski, da bi pretipkali rokopis, =eprav z enim pr- stom in po=asi? Zakaj ni prišla Tina13 - tu bi bila kapital! Kaj je z onim Sokolom - partijcem iz Idrije? - Namesto poro=ila o splošnem stanju pošiljam svoj osnutek referata za partijsko konferenco14, ki smo jo sklicali in ki se bo, vsaj tako upamo, kljub Lojzetovi provali lahko vršila v za=etku decembra. Poleg tega prilagam prvo številko »Napreja«15, kije bila napisana in razmnožena predno sem prišel v stik z Lojzetom. Kakor iz nje razvidite ni Lojze poslušal nobenega izmed Janezovih nasvetov (da se v njem objavi proglas PK - OF, da se objavi kakršen koli dokument IOOF, - da bi se množica seznanila z narodnim vodstvom itd.) Tako je izpadel »Naprej« =isto nepoliti=no skrpu- calo, ki v nobeni stvari ne daje smeri. Ker paje izšla ta prva

Franc Caserman. 3 Martin Greif. 1 Franc Popit. 2 Bojan Štih. 3 Zorka Maleži=. ' Glej dok. št. 63. op. 9. 3 Glej dok. št. 59. op. 6.

378 številka, bomo izdali še nekaj številk in v njih popravili storje- no napako. - Tehnika se po=asi toda vztrajno razvija naprej. - Najbolj razveseljiv paje razvoj vojske. Rekrutacija se nadaljuje in izgleda celo da s pospešenim tempom. Pa o tem piše Ahac. - Dobili smo zvezo s presenetljivo krepko organizacijo KPI v Trstu in Trži=u, ki je poslala že prve italijanske rekrute in obljublja pomo= v opremi za partizane. Tovariši trdijo, da imajo stalno zvezo s CK KPI. Zato predvidevamo težave, =e bi jih hoteli priklju=iti KPS. Za=asno smo rešili vprašanje tako, kakor je razvidno iz referata. Do definitivne rešitve vprašanja pa bi moglo priti le po predhodnem soglasju med nami in italij. CK, ki bi moral svojim ljudem pri nas dati direktivo, da se organizacijsko spojimo. -Ali niste pozabili na splošne direktive glede italij. narodne manjšine, ki mi jih je Peter16 obljubil? - Radia še vedno ne moremo poslušati, ker ni baterij.

1. december 1942.

Tople tovariške pozdrave!

Primož17

P. S. 1. V zadnjem napadu Italijanov na 1. vipavsko =eto je padel tov. Igor (Mile Špacapan). Torej še en udarec. 2. Iz Notranjske mi piše tov. Božo18, daje pripravljen priti na pomo=, da organiziramo tu naše publiciranje. Jokl se strinja. Zaradi krutega pomanjkanja pismenih ljudi tu pri nas. vas prosim, da to dovolite. 3. Ahac ni napisal poro=ila, ker se je zamudil z referatom o vojaških nalogah. Bistveno, kar je hotel poro=ati, je nagel napredek rekrutacije na Tolminskem. V enem dnevu so imeli tam 30 rekrutov. Terenski odbor neke ob=ine prosi za dovoljenje, da organizira svojo =eto, =eš da imajo sami dovolj moštva in orožja za to. 4. Konferenca se bo vršila. Ko oddajam to pismo patrulji, je prispelo že 8 delegatov (iz 5 okrožij, med njimi najvažnejša: Trst in Gorica). Lahko torej smatrate, da seje vršila in obja-

Boris Kidri=. Dr. Aleš Bebler. Lado Kozak.

379 vite, =e se vam zdi umestno, katerega od pozdravnih telegramov. - Resolucijo pa bomo še pilili in izpopolnjevali. 5. Nobenega glasu ni še od vas. Zdaj je ve= kakor 5 tednov od mojega odhoda, pa nisem dobil niti papir=ka od vas - ne pisma, ne tiskovine. Prosim vsaj za redno pošiljanje »Poro=e- valca«! (na moj naslov, ne na odred!)

Smrt fašizmu - svobodo narodu!

3. XII. 42. Primož

ST. 113

PISMO SEKRETARJA CENTRALNEGA KOMITEJA KPS FRANCA LESKOŠKA DNE 2. DECEMBRA 1942 KOMANDANTU GLAVNEGA POVELJSTVA SLOVENSKIH PARTIZANSKIH

Dne 2. 11. 19422

Tovariš Matija!3

Upam, da Te bo pismo doseglo. Sprejel sem Tvoj dopis in vso pošto. Pošiljam ti kopije dopisov, ki sem jih poslal, da boš informiran in da vidiš iz mojih odgovorov, =e je treba še kaj ukreniti, dokler si še tam na terenu. Tovarišu Kopa=u4 povej, naj prepre=i trgovino z lesom in razveljavi moj dogovor z njim. Poslal sem tudi, kakor vidiš iz dopisov, odredom in brigadam denar. Peter5 je šel v nedeljo na G[orenjsko]. Imel je med potjo nesre=o in si spahnil roko ali celo nalomil kost, a je kljub te-

1 Izvirnik je v ARS. Odd. I. sign.: AS 1487. CK KPS, a.e. 924. 2 Datum dokumenta ni pravilen. Iz vsebine je razvidno, da je bil napisan decembra. 3 Ivan Ma=ek. 4 Karel Žagar-Line. Glej dok. št. 89. 5 Boris Kidri=, kije odšel dne 29. novembra 1942 na Gorenjsko, da bi pospešil mobilizacijo za partizanske enote in njihovo ve=jo ofenzivnost.

380 mu šel dalje. Njegovo sporo=ilo sem prejel ob 7 uri zve=er, on je pa krenil preko meje ob 4 uri in nisem mogel ni=esar ukreniti, da bi ga zadržal in ne pustil naprej. Pravi, da mu naj ne o=itajmo avanturizma. lir.6 sporo=a, da ga naj pri=akujemo od =etrtka naprej. Strinja se s partijskim posvetovanjem7 in s kme=ko konferenco8, uredi za vse to tam na terenu. V Lj. je padel Jaka9, komandant Narodne zaš=ite. Kr. je mnenja, da bi poslali na to mesto Nandeta10. Jaz sem mu odgovoril, daje to težko, ker je Nande sedaj komandant brigade in nujno potreben. Predlagal sem mu, naj pogledajo v Lj., ali pa da se pogovorimo, ko pride sam ven, da jaz sedaj, ko sem sam, težko kaj ukrenem. Priloženo ti pošiljam odstavek ••. pisma11, ko poro=a o svinjarijah, kijih po=enjajo partizani. V prepisu ti pošiljam naredbe, ki sta jih izdala tov. Hrast12 in Bolko13. Ukreni še ti na licu mesta, v kolikor boš to mogel. Kr. tudi piše, zakaj še nismo odlikovali nobenega partiza- na14. Tudi to sem pisal odredom in brigadam. V Lj. seje provala ustavila. Mica Šl.,15 komisarka brigade bi rada šla na

6 Kr. - Krištof-Edvard Kardelj. 7 Glej dok. št. 71, op. 18. 8 Glej dok. št. 80, op. 11. 9 Franc Ogrin. Glej dok. št. 78. op. 6. 10 Ivan Kav=i=. 11 Glej dok. št. 96. to=ka 13. 12 Jaka Avši=. 13 Dr. Jože Brilej. 14 Odlok o odlikovanjih je Izvršni odbor OF sprejel 14. junija 1942. (Glej Dokumenti, knj. 2. dok. št. 73, str. 155-156). Odlikovanja so bila izdelana v Ljubljani in konec julija 1942 odposlana po posebnih poteh vojaške intendance do Preserja, od tu pa =ez Krim v bunker pri Zapoto- ku, kjer je bilo skladiš=e III. Grupe odredov. Odlikovanja so prišla ravno v =asu italijanske ofenzive, zato so ostala v bunkerju ter niso bila odposlana v Glavni štab ali Izvršni odbor OF. ki sta bila v Ko=evskem Rogu. Italijanske enote v =asu ofenzive bunkerja z odlikovanji niso od- krile. Vedeli pa so zanj doma=ini, ki so iz strahu pred represalijami. =e bi Italijani bunker odkrili, za=eli gradivo iz bunkerja raznašati. Tako so poleg drugega raznesli tudi odlikovanja. Ve= glej Miroslav Luštek, Nekaj zunanjih znakov partizanstva. Letopis Muzeja narodne osvoboditve LRS, 1958. II. str. 22-27. 15 Mica Šlander-Marinko je bila komisarka 1. bataljona v brigadi To- neta Tomši=a od maja 1942 do marca 1943.

381 Štajersko, ne bi bilo slabo.

Sprejmi tovariške pozdrave

Luka1

ST. 114

PISMO

Dragi Lojze!2 - 2. XII. 1942

Danes sem dobil Tvoje v=erajšnje pismo Juliju3 glede Mi- klavža4. Na žalost, res gre zanj. Hudi=evo mije ta dogodek prekrižal vse ra=une, ne glede na to, da je že sama njegova izguba še en težak udarec za nas. Kar si naro=il, bomo posku- šali tu urediti v teku jutrišnjega dne, imam pa zelo malo upanja na uspeh. Bojim se le, da bo zletel sedaj še oni drugi5, na katerega se sklicuje Miklavž. Kar se sedaj mojega prihoda ti=e. Bil sem pripravljen za jutri. Sedaj bom moral odložiti še za nekaj dni, da si utrem drugo pot. Ta =as bom pa poslal k Tebi enega naših6, da se s

ls Boris Kraigher. 17 Franc Leskošek. 1 Izvirnik je v ARS. Odd. I. sign.: AS 1487. CK KPS, a.e. 942. Objav- ljenje v Jesen 1942, dok. št. 196, str. 497-499. 2 Franc Leskošek. 3 Milan Škerlavaj. 4 Mirko Zlatnar. Gre za vest o njegovi aretaciji. Glej dok. št. 120, op. 5. 5 Martin Selan. železniški sprevodnik iz Brezovice pri Ljubljani, pri katerem je bila javka. 6 Branko Ivanuš.

382 Teboj dogovori o bodo=ih možnostih mojega prihoda. Seveda ne bom mogel ve= po stari poti. In ravno sedaj, ko se mije zares že za=elo muditi. Ob koncu še tole: Danes je Slobodna Jugoslavija objavila vest, da se je v Biha=u vršilo zasedanje »Ustavotvornog anti- fašisti=kog ve=a narodnog oslobodjenja Jugoslavije7«, na katerem so bili prisotni delegati vse Jugoslavije, razen Slovencev. Predsednik je stari Ivan Ribar, poleg njega pa cela vrsta ugled- nih bivših poslancev, senatorjev, javnih delavcev, delavcev, kmetov, popov itd. Zasedanje je obsodilo londonsko vlado ter poslalo pozdrav Stalinu8, Churchilu in Rooseweltu. Izvoljen je nekak Izvršni odbor ve=a z Ivanom Ribariem na =elu ter tremi podpredsedniki, od katerih naj bi, izgleda, eden bil Slovenec. Zasedanje je poslalo pozdrav tudi vrh. štabu in tov. Titu9. - Jasno je, daje to najve=ji politi=ni dogodek v Jugoslaviji in strašen udarec mihajlovi=evš=ini in beli gardi. Silna škoda je, da ni bilo tam naših predstavnikov. Moj predlog, ki ga takoj javi IO, je naslednji: moramo se takoj solidarizirati s skupš=i- no, ker nam bodo sicer naši mihajlovi=evci in drugi o=itali, da smo se namenoma separirali in da smo »prepuš=eni nekaki srednjeevropski sov. zvezi«. Zato bom nemudoma izdal posebno številko »S. Por.10« s poro=ilom o skupš=ini in s kratko do- datno izjavo IO11, ki bi se glasila približno takole: Iz tehni=nih razlogov predstavniki OF niso mogli prisostvovati na prvem zasedanju Ustavotv. antif. ve=a... ki pomeni ogromni preokret v politi=nem življenju in sožitju narodov Ju- goslavije. V boju so se narodi Jugoslavije združili na osnovi na=ela samoodlo=be in nova Ustavotvorna skupš=. bo formu- lirala novo pravno osnovo bratskega sožitja narodov Jugosla-

7 Dne 26. novembra 1942 je bilo v bosanskem mestu Biha7 prvo zasedanje Antifašisti=kog vije7a narodnog oslobodjenja Jugoslavije (Proti- fašisti=nega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije), kije postal vrhovni politi=ni organ narodnoosvobodilnega gibanja. Zasedanja se je udeležilo 54 delegatov. Zaradi pretrganih zvez se zasedanja niso udeležili Slovenci in Makedonci. Na njem so izvolili njegov izvršni odbor s predsednikom dr. Ivanom Ribarjem. Izvršni odbor OF je zastopstvo slovenskega naroda v AVNOJ predlagal na svojih sejah decembra 1942 in januarja 1943. 8 Josip Visarionovi= Džugašvili Stalin. 9 Josip Broz-Tito. 10 Slovenski poro=evalec, posebna (bihaška) izdaja, leto III. decembra 1942 (ARS. Odd. II, sign.: AS 1887. Zbirka narodnoosvobodilnega tiska). 11 Glej dok. št. 110.

383 vije. Skoraj simboli=no zgod. dejstvo je, da je bil Ivan Ribar predsednik 1. jugoslov. ustavotvorne skupš=. Danes Ivan Ri- bar stoji na =elu nove ustavotvorne skupš=ine, ki bo dala druga=ne rezultate od one 1920. 1. Slovenski narod se pridružuje temu velikemu delu. IO vstopa v imenu slovenskega naroda s svojimi delegati v ustavotvorni svet, kakor tudi v njegov Izvršni odbor. IO OF ob tej priliki pozdravlja bratski srbski, hrvatski, =r- nogorski in makedonski narod ter muslimansko prebivalstvo v Jugoslaviji. IO pozdravlja isto=asno tudi naš skupni Vrhov- ni štab narodno-osvobodilne vojske Jugoslavije, ki je na =elu hrabre partizanske vojske narodov Jugoslavije omogo=il, da seje na svobodnih jugoslovanskih tleh v Biha=u moglo sestati svobodno predstavništvo narodov Jugoslavije. Živela svobodna Jugoslavija, družina složnih in enakopravnih južnoslovanskih narodov! Živela svobodna in združena Slovenija, v kateri bo odlo=a- lo svobodno slovensko ljudstvo! Živela velika zmaga svobodoljubnih narodov na =elu z SSSR, Anglijo in Ameriko! Živela ZSSR, velika zaš=itnica slovenskega in vseh narodov Jugoslavije.

IOOF

Seveda bom stilisti=no predelal. To sem sproti formuliral, samo toliko, da bodo tovariši iz IO ujeli smisel. Poskušajte mi takoj odgovoriti. Dal bom namre= SP takoj v tisk, prej predno bi naši sovražniki mogli nastopiti proti nam s klevetami. Kar se ti=e vsebinske strani še tole: reci, tovarišem naj mi opro- ste, da delam to na svojo roko. Smatram, da smo v principu to že zadnji= rešili, ko je tov. Andrej12 predlagal vzpostavitev nekega skupnega politi=nega vodstva za vse narode Jugosla- vije. Tudi v tej izjavi ni= drugega ne pravim, kakor samo to, da mi vstopamo v Ustavotvorni svet. Vse ostalo - kako in pod kakšnimi pogoji in na=ini - je pa seveda stvar našega temelji- tega razgovora na IO. Morali bomo napraviti celo vrsto izredno važnih sklepov. Treba bo takoj dolo=iti tudi ljudi za ve7e, kakor tudi nekaj ukrepov, da bi tudi v sami Sloveniji direktno

1 Josip Rus.

384 dobili pristanek naroda. O vsem tem ustno. Zdaj bom še celo stremel za tem, da =imprej pridem.

Prisr=ne tovariške pozdrave Tebi in vsem tovarišem iz IO

Krištof13

Zvedel sem za enkrat samo toliko, da sta A. in R.14 zanesljivo v rokah b. g. v Polju ali v Bizoviku. V obeh krajih ima b. g. svoje zapore. Priti do njih je pa za enkrat nemogo=e. Bomo po- skušali bolj natan=no ugotoviti. - Javi se takoj!

ST. 115

PISMO

[3. 12. 42.]

Dragi KrištoP!

Glede potovanja3, kot sva govorila, bo verjetno možno urediti. Šla bo predvidoma v kratkem ena gospa! V slu=aju pa, da bi nastopila kakšna zapreka, bi pa skušali poslati po drugi poti. Seveda =e bi se med tem odprla pri vas kakšna možnost, me obvesti (oz. Tvoj naslednik). Stvari, kot sva se dogovorila, mi dostavi!

13 Edvard Kardelj. 14 Alenka in Rija-Helena in Marija Leskošek. Glej dok. št. 20. op. 29. 1 Izvirnik, napisan s svin=nikom, je v ARS. Odd. I. sign.: AS 1521. Kardelj Edvard, šk. 4. Objavljen je v Jesen 1942. dok. št. Í98. str. 505. 2 Edvard Kardelj. 3 Misli zvezo s Švico. Glej dok. št. 125. poglavje IV, to=ka 3.

385 Interesantna je vest Slovenca z dne 2. 12.4 o OF. Tudi na zapadu se jasni. Da jim še s te strani pride blisk, pa bo »jao bega«.

Sfsn.

Urh5

ST. 116

PISMO

3. 12. 42

Draga Vlasta!2

Danes pa eno bolj neprijetno! Dobil sem v roke Delavsko enot.3 iz katere sem posnel, da je bil pred kratkim sestanek DE. To me je prav neprijetno zadelo, ker sem po razgovoru z Mitjo4 smatral 1. daje zamišljeno v druga=ni obliki in 2. da moramo tudi mi sodelovati. Iz vsebine lista sem posnel, da zamisel ni bila takšna kot sem prvotno mislil in da torej naša

4 Londonski radio je pozval slovenske belogardiste, naj prenehajo z boji proti partizanom in se jim pridružijo. V zvezi s tem je dne 2. decembra 1942 objavil Slovenec notico z naslovom Angleška pretkanost. 5 Zoran Poli=. 1 Izvirnik, napisan s svin=nikom, je v ARS. Odd. I, sign.: AS 1521, Kardelj Edvard, šk. 4. Objavljenje v Jesen 1942, dok. št. 199, str. 506. 2 Mira Tomši=. 3 List Delavska enotnost, leto I. št. 1, 20. november 1942 (ARS. Odd. II, sign.: AS 1887, Zbirka narodnoosvobodilnega tiska). 4 Viktor Repi=.

386 udeležba ni bila potrebna. Vidim namre=, da je šlo za nekako politi=no formiranje delavstva. Pri tem seveda Sok[olstvo], kot posebna skupina ne more nastopiti - ker bi s tem grešilo proti svojim organiz. principom. Toda to bi se morali mi pogovoriti. Sedaj pa je po prvotnih razgovorih z Mitjo in nato naši propagandi po društvih sledil naenkrat tuš - =eš, vas ne rabimo in celo vedeti vam ni treba. Razumem, da so bile tehni=ne ovire, toda toliko možnosti je vendar bilo, da bi bili mi saj obveš=e- ni. Toliko na kratko. Ob priliki se bova pogovorila. Ne sma- traj pa gornje za neko užaljenost. Pišem samo zato, da se v bodo=e izognemo vsem neprilikam. ki bi mogle rušiti iskreno sodelovanje, kije, mislim doslej, posebno z naše strani, vedno veljalo. Druga=e nas pa gotovo že toliko poznate, da veste, da smo pripravljeni doprinesti marsikaj, samo da koristi skupni stvari. Drugih ambicij n. pr. politi=nih, pa pri tej stvari res nimamo. O tem obvesti prosim tudi Justina5, ker pišem samo Te- bi.

Zdravo!

Urh7

5 Vladimir Krivic. 6 Urednik Slovenskega poro=evalca je bil v tistem =asu Boris Ziherl- Bogdan. 7 Zoran Poli=.

387 ST. 117

PISMO

Dragi Luka!2 - Prilagam pismo za IO3 in za Sašo4. Oddaj takoj, ker bi rad dobil odgovor še dokler sem tu. Kar se pošiljanja materiala za vas ti=e, Ti bom citiral, kaj piše zunanji tehnik Mihajlo5, ki zunaj sprejema robo za vas: »Blago, naslovljeno za Gregor za Cilko6 je bilo vse poslano na tov. Polha7. Primetil sem pa, da tov. Polh od tega blaga ni vse oddal na našlovljen=evo ime. Posebno, kar se ti=e vrhnega perila. Meni je bilo javljeno, da moram vse blago oddajati tov. Polhu in on ga bo potem razposlal na naslovljena imena. A ko bi smel, da radi neoddajanja blaga stopim tovarišu Polhu na prste, bom takoj uredil to=no oddajanje. Radi kamuflirane robe nisem do Tvojega sporo=ila vedel, kje se nahaja. Takoj bom po krenil vse potrebno in robo oddal na svoja mesta...« Tako torej piše Mihajlov. Sedaj je na Tebi. da ljudem sto- piš na prste. Pri kamuflirani robi sta dva polna kosa robe za vas. Roba je mešana in bo mešana tudi v bodo=e prihajala. Razdeli jo po potrebi. Tam je tudi nahrbtnik robe zame. Je listek »Krištof«8. Prosim, da to o=uvaš zame. Sedaj nam pa res to=no piši, pri =em smo, kaj si dobil, kaj so Te oplja=kali, da potem za=nemo z »Jovo nanovo«. Ampak potem pa res osigu- raj, da še enkrat ne bo vse skupaj šlo k vragu. Opozarjam Te, da vse do sedaj še nismo dobili nobene 4. štev. »Dela«9. Prav na isti na=in, kakor gre roba ven, bi šla

1 Izvirnik je v ARS. Odd. I. sign.: AS 1487. CK KPS. a.e. 943. Objav- ljenje v Jesen 1942. dok. št. 200. str. 507. 2 Franc Leskošek. 3Glej dok. št. 118. 4 Josip Vidmar. 5 Uredništvu ni uspelo ugotoviti pravega imena. 6 Konspirativno ime za Centralni komite KPS. 7 Jože Draksler. 8 Edvard Kardelj. 9 Glej dok. št. 25. op. 13.

388 lahko tudi nazaj noter, =e bi bilo zunaj vsaj nekoliko urejeno. Toda zunaj vlada v tehniki popolna anarhija in tako niti pohanega zajca ne dobiš v Ljubljano! Pritisni, da se bo malo popravilo stanje. Pot za prihod sedaj urejam. Dogovori se o vsem z Božo- tom10, ki Te bo iskal preko Pepeta". Ra=unaj s tem, da pridem naravnost, a ne tam, kjer Peter!12

S tovariškimi pozdravi

Smrt fašizmu - svoboda narodu!

Krištof

ST. 118

PISMO

IO -u. - 4. XII. 1942.

Dragi tovariši!

Ne zamerite, ker se nisem ni= javil. Menil sem, da se bomo lahko že ustno pogovorili, paje vmes prišla smola in bom moral tako še nekaj dni ostati tu. Najbrže vas je o vzroku za- držka obvestil že L.2 Dobil sem pa medtem že nove možnosti, tako da bom v prihodnjih dneh vsekakor že pri vas. Danes pa samo kratko pismeno poro=ilo.

10 Branko Ivanuš. 1 ' Mirko Zlatnar. 12 Boris Kidri=. 1 Izvirnik je v ARS. Odd. I, sign.: AS 1521. Kardelj Edvard, šk. 6. Ob- javljenje v Jesen 1942. dok. št. 201, str. 508-517. 2 Luka-Franc Leskošek.

389 Bil sem te dni, ko sem mislil, da odpotujem, še enkrat z Markom3 ter z Nikolajem4, Matkotom5 in Poldetom6. Dogovori- li smo se o politi=nih in organizacijskih smernicah za delo. Ne morem re=i, daje delo bistveno napredovalo, odkar je Peter7 odšel. Vzroki so nekateri tudi objektivne prirode, zlasti zadnje provale, ki so zadele tehniko in za skoraj 14 dni ustavile ves tisk. Tako bo n. pr. šele jutri izšel posebni SP8 z resolucijami plenuma itd., a šele danes je izšla 1. štev. DES z resolucijami delavske konference. SP bo tiskan, DE je ciklostirana. Prvi dve ciklostilski tehniki sta šele sedaj vzpostavljeni, s tiskarskimi posli pa tudi ni bogve kako napredovalo. Ker ni bilo tiska se je seveda na terenu ob=utila neka praznota, ki jo je bilo težko premagovati. Ljudje pa= merijo silo OF precej po koli=ini literature, ki jo je sposobna vre=i na »trg«. Razen tega je pa tudi dejstvo, da se naši sedanji ljubljanski kader še ni do kraja vživel v nove prilike, zato mu gredo stvari sploh precej po=asi od rok. Na drugi strani pa so seveda momenti, ki kažejo na to, da se vendarle stvari v kratkem utegnejo tudi v organizacijskem pogledu popraviti. Napravili smo nekaj sprememb, ki se mi zde nujne v sedanjem položaju. Ker sem pri tem, bom za=el kar z organizacijskimi problemi. 1. Precej neurejen je bil odnos med povejeništvom in OO.10 Tovariši iz Pov. niso redno hodili na seje OO. Zgodilo se je, da po 3 tedne nih=e ni bil na seji OO inje zaradi tega OO v politi=nem pogledu plaval v zraku. Razen tega seje potem zgodilo še to, da so poedini funkcionarji dobivali razne smernice po svoji skupinski poti, ne od OOOF inje tako prišlo do nes- porazumov vsake vrste. Dogovorili smo se, da mora na vsaki seji OO biti predstavnik Pov., a po možnosti na vsaki seji Pov. eden od =lanov OO. Tako bi se osigurala enotna linija Pov. in OO ter s tem seveda tudi RO. 2. V zvezi z enotno linijo glede na menjanje dogodkov, so se tovariši iz Pov. pritoževali, da jim prav za prav IO nikdar

3 Zoran Poli=. 4 Jože Zemljak. 5 Tone Toman. 6 Stane Kova=. 7 Boris Kidri=. 8 Glej dok. št. 32, 33 in 34. 9 Glej dok. št. 46, op. 5. • Misli med Poverjeništvom Izvršnega odbora OF za Ljubljano in Okrožnim odborom OF za Ljubljano.

390 ni dajal rednih komentarjev in navodil. Moral sem priznati, daje bil ta o=itek na naš ra=un precej upravi=en. Dogovorili smo se: a./ oni bodo poslej redno, vsaj 14-dnevno pošiljali poro=i- la o stanju v Lj. b./ IO jim mora redno, vsaj 14-dnevno pošiljati svoja navodila in svoje stališ=e k konkretnim dogodkom. c./ organizirati se mora oziroma izpopolniti sedanji aparat za zbiranje radio-vesti, kijih morajo redno dobiti glavni forumi OF. Pošiljali jih bodo tudi IO. d./ IO bo v zvezi s temi bilteni dajal vsaj 14-dnevne komentarje k tem dogodkom in navodila za ag[itacijo] in prop. 3. Precej smo razpravljali o NZ. Doslej se je izgubljala na zgolj politi=no-agitacijskem poslu. Zdaj smo ji dali naloge: in- tendanca za partizane, delavnice za vojsko, organizacija obveš- =evalne, organizacija oddelkov varnostne službe /slednji dve pod kontrolo kolegija VOSOF/, kontakt z italijanskimi vojaki in oficirji, izdelava orožja in podobnih sredstev, pouk v vojaških zadevah /uli=ne borbe/, izdelava na=rtov za oboroženo vstajo v Ljubljani /po rajonih in kvartih/, konkretna priprava v zvezi s temi na=rti. Smo tudi izpopolnili štab, a o tem ustno. 4. Mladina; To podro=je je bilo izredno zanemarjeno. Padlo je tako, daje v Ljubljani reci in piši v mladinski OF - 700 =lanov! Smatram to za enega najve=jih neuspehov. Po mojem je med drugimi vzroki glavni v tem, da smo silili mladino v iste okvire, kakor OF kot celotno gibanje slovenskega naroda. Mla- dini je treba dati specifi=ne organizacijske oblike. Zato smo se v principu tudi za Lj. dogovorili o organizaciji Zveze slovenske mladine, kako naj to v praksi izgleda, nam bodo pokazali prihodnji dnevi. Ko pridem ven, se bomo morali o tem pogovoriti. 5. Žene: Na tem podro=ju je bilo skoraj isto, kakor na mla- dinskem. Posebne ženske organizacije so likvidirali, s =emer so izgubili kontakte z znatnim številom žena, ki so aktivne predvsem na tem specifi=no ženskem podro=ju. Dogovorili smo se o organiziranju antifašisti=nih ženskih odborov, kakor smo to zunaj za=eli. Poleg tega bo te dni izšla piva štev. posebnega ženskega lista, menda »Naša žena«11.

11 Gre za list Našim ženam, Glasilo Slovenske protifašisti=ne ženske zveze. Prva številka je izšla 10. decembra 1942. Od številke 7 (maj 1943) dalje je izhajal pod naslovom Naša žena. (ARS. Odd. II. sign.: AS 1887, Zbirka narodnoosvobodilnega tiska).

391 6. Ljudska pomo=: Tudi ta sektor so po nepotrebnem tako zanemarili, da životari samo od tega, kar mu daje FGO. Mislim pa, da - =e bi mu dali ve= samostojnosti - da bi lahko zajel mnogo šire kakor katerakoli druga OF organizacija. Mar- sikdo, ki se sicer nikjer drugod v OF no=e aktivizirati, bi morda postal aktiven, kadar gre za organizacijo pomo=i žrtvam okupatorskega terorja. Še bolj to velja za podpore. Zato smo sklenili, da bomo LP dali ve=jo samostojnost in razpredli posebno njeno mrežo, ki bo sicer še vedno sestavni del FGO, toda vendarle navzven kot samostojna organizacija. Tovariši so predlagali, da bi spremenili ime v »Slov. narodno pomo=«. Jaz sem se v na=elu s tem strinjal. Kako vi mislite. 7. Literatura: Nekaj =asa je bil tu v masah velik strah pred literaturo. Za=eli so požigati celo Poro=[evalca]. Naši so napravili napa=en sklep in - omejili število naklade. Zdaj smo pri=eli z novim kursom: =im ve= literature in =im razli=nejše. Prakti=no sedaj nastajajo take možnosti: SP bo =ez kakih 14 dni najbrže lahko za=el redno izhajati - tiskan in v velikem formatu12, n. pr. kot »Slovenec«.

12 Centralna tehnika KPS je tedaj pripravljala novo tiskarno »Jama« ali »Truga» pod mizarsko delavnico Alojza Jevnikarja Pod Ježami blizu Ze- lene Jame v Ljubljani. Kupila je ve=ji tiskarski stroj »Feniks«, na katerem bi lahko tiskala glasila v ve=jem formatu kot v drugih svojih tiskarnah. Tako so že postavili stavek za posebno, bihaško izdajo Slovenskega poro- =evalca. Toda s propadom tiskarne dne 22. decembra 1942 je propadla možnost tiskanja Slovenskega poro=evalca v ve=jem formatu vse do 29. septembra 1943, ko so v osvobojenem Ko=evju v tiskarni Pavli=ek natisnili naslednjo tiskano številko Slovenskega poro=evalca. 13 List Osvobodilna fronta. Osrednji organ Osvobodilne fronte slovenskega naroda, 1941-1942 (Prav tam). 14 List Mlada Slovenija. Glasilo Mladinske Osvobodilne fronte slovenskega naroda /Ljubljana/. Izhajala od novembra 1941 do oktobra 1942 (Prav tam).

392 skupin, kakor tudi ostali propagandisti=ni material /brošure, referati, teze itd. Mislim, da bi pri vsej tej literaturi morali mi =im bolj sodelovati kajti samo ljubljanskemu kadru ne bi smeli prepustiti. - Enodušno mnenje vseh pa je, da bi bilo potrebno =im prej izdati »Slovenski zbornik«15, kajti sedaj [je] izredno primeren =as. Treba bo delati hitro. Ne vem, kako dale= je Saša16 že prišel s svojimi pripravami. Dogovoril sem se z Nikolajem, da bosta on in Bor17 prevzela nase nekako naloge ljubljanske redakcije, t. j. organizacije prispevkov iz Ljub- ljane. Dobro bi bilo, da bi Saša =im bolj pohitel. Naj kratko malo da komando neposlušnim avtorjem. Jaz s svoje strani mu bom v najkrajšem =asu svoj prispevek odrajtal. ker ga že imam, kakor se pravi - »v glavi«. 8. Intendantura: Lo=ili smo vojaško In. od civilne, ker je bilo sedaj vse pomešano. Dodali smo tudi še neke nove ljudi. Pravijo, da bo sedaj šlo. Materiala za part, se bo dalo še precej dobiti. Starega seveda. Sicer pa novo itak ni zani=. 9. Provale gredo izredno na živce. Nadaljujejo se še vedno. Najtežja in najnevarnejša - po liniji tehnike -je sicer za- stala, toda nikakor nismo gotovi, =e se ne bo vendarle še dalje razvila. O glavnem izdajalcu18 krožijo tako =udne re=i, da si =lovek še ne more napraviti prave slike. Poleg vsega tega pa vlada še neverjetna nekonspirativnost. Pripravljali so za prejš- nji teden belogardisti=ne racije, pa ne vem, kako da jih ni bilo. Po cestah paje vse nevarneje. Izdajalstvoje sicer za spoz- nanje pojenjalo - v masah namre= - toda zato dobiva b. g. vedno ve= besede pri zasledovanju. V belgijski vojašnici imajo svoje zapore /pred kasarno in okoli nje so sedaj poleg Italija- nov b. g. straže/ in baje silno mu=ijo ljudi. Zaslišuje pa predvsem dr. Šmajd19 iz Radovljice, neki kaplan Jenko20 in neki

15 Slovenski zbornik, o katerem piše Edvard Kardelj, ni izšel. Že v za=etku leta 1942 je izšel ciklostirani Slovenski zbornik 1942, poleti pa še tiskani (ARS, Odd. II, sign.: AS 1887, Zbirka narodnoosvobodilnega tiska). ls Josip Vidmar. 17 Vladimir Pavši=. 18 Lilijana Neuman. Glej dok. št. 61, op. 5. 19 Dr. Albin Šmajd. odvetnik v Radovljici, politik, =lan SLS. Po nemš- ki okupaciji leta 1941 seje preselil v Ljubljano. Bilje med organizatorji M VAC, =lan vodstva Slovenske legije in Slovenske zaveze. 20 Janez Jenko, kaplan v Tržiš=u. Pred nemškim okupatorjem je zbežal v Žužemberk, poleti 1942 pa zaradi sodelovanja z belogardisti v Ljubljano in postal vojaški kurat MVAC v coni 15 - Ljubljana.

393 Lavri=21 iz Žužemberka menda /dva njegova brata smo imeli tedaj v zaporih/. Dalje imajo zapore v Polju, Bizoviku, Kle=ah itd. Po=no z ljudmi take grozote, da jih - Italijani rešujejo. O ljudeh, ki padejo njim v roke, ne moreš prav ni= izvedeti. V belg. kasarni jih je sedaj že blizu 300. 10. VOS OF: Glede na sedanje razmere v Ljubljani in b. g. priprave se mi zdi nemogo=e za nekaj =asa, da bi vršili ve=- je akcije VOS OF-a. Zdaj je mo=an moralni polet v masah, ki odtehta divjanje b. g.

21 Jože Lavri= iz Žužemberka, organizator bele garde. Poleti 1942 je pred partizani zbežal v Ljubljano. Spomladi 1943 je bil imenovan za poveljnika postojanke MVAC pri Sv. Gregorju. 22 Dr. France Kidri=. 23 Stane in Ciril Vidmar. 24 Dr. Ferdo in Juš Kozak. V zaporu je bil le Juš Kozak. 25 Misli odobreno likvidacijo generala Leona Rupnika. Glej dok. št. 55.

394 milijon/ in tako smo dobesedno na psu. Jaz se tu na vse mogo=e na=ine prizadevam, pa ne gre nikamor. Le =e nam bo kaj kmalu uspelo dose=i kak burnejši polet OF v kar pa ne ver- jamem, kljub temu, da so simpatije Ljubljane za nas morda mo=nejše kot kdajkoli /kajti teror b. g. in Italijanov postaja vse besnejši/, bi prišli do ve=jih sum. Problem bo treba rešiti še na kak drug na=in. Tudi zunaj bo treba priti do denarja.

2S Glej dok. št. 105. op. 7. 27 Dr. Metod Mikuž, kije prišel v Dolomite v za=etku januarja 1943 in postal 12. januarja 1943 verski referent pri Glavnem poveljstvu SP<.

395 vprašanju, ki je že skoraj napisana. Brošura bo imela konkretne podatke o položaju v SSSR Izdana bo s podpisom na- še partije28. 4. Dogovoril sem se s tov. krš=. soc. o tem, da bomo mi, komunisti izdali dokument /brošuro/, kako si predstavljamo naše bodo=e odnose in tudi odnos do vere in cerkve. Oni bodo nasprotno izdali dokument o odnosu k. s. do komunistov. 5. Dogovorili smo se o tem, da se vzpostavi nekak »gospodarski svet« pri IO. Sestavljen bi bil iz raznih industrijskih, finan=nih in sploh gospodarskih krogov. Potreben je zaradi tega, da bi ti ljudje dobili nekake garancije, da bo stvar šla po demokrati=ni poti. To je njihov predlog. Za okrepitev na- ših pozicij v srednjih slojih, se mi zdi potrebno tak predlog v neki formi sprejeti. O kompetencah se bomo pogovorili, ko se vrnem. Vsekakor se mi zdi, daje njihov glas lahko samo - pos- vetovalen. Gre kon=no za delovne mase. 6. V zvezi z zunanjimi in notranjimi dogodki bo treba izdelati že tudi konkretne predloge, kako naj izgleda naša bodo=a Slovenija. Zdaj je pa res treba =im ve= pisati o bodo=nosti. Morali se bomo o tej bodo=nosti zdaj res konkretno pogovoriti in tudi že pripraviti neke organizacijske ukrepe, ki bodo omogo=ili realizacijo teh na=rtov. Prišel je =as, ko se bomo morali zdaj mi baviti z na=rti in o tem tudi pisati za mase! 7. Centralno vprašanje v tej zvezi pa se mi zdi, da preci- ziramo svoje stališ=e nasproti Jugoslaviji, lond. vladi, ustavotvorni skupš=ini v Biha=u itd. Toda to so tako važne stvari, da se bomo o tem raje ustno pogovorili. Sama vest je v Lj. zelo navdušila ljudi, toda nekoliko za=udeni so, da ni Slovencev. Zato je tista izjava29, ki sem vam jo predlagal tem nujnejša. Šla bo v tisk jutri, pojutrišnjem. S tem sem že nekoliko prešel na splošna vprašanja, ki bi jih mi morali obdelati. Mislim, da bo dela veliko. Kako je z vašimi =lanki za Šv.30? Potrebno bi bilo =im bolj pohiteti. Ali se ne bi dalo poslati še dokler sem jaz tu? Mož-

28 Edvard Kardelj je v Ljudski pravici, št. 1, 15.1.1943 (ljubljanska izdaja) izdal =lanek z naslovom Edo Kardelj. Komunisti in vera. Leta 1944 paje =lanek izšel kot brošura Komunisti=na partija, vera in cerkev (ARS, Odd. II. sign.: AS 1887. Zbirka narodnoosvobodilnega tiska). 29 Glej dok. št. 110. 30 Misli Švico. Glej dok. št. 125. poglavje V, to=ka 3.

396 nost za zvezo je tu.

S tovariškimi pozdravi

Krištof33

Smrt fašizmu - svoboda narodu!

31 Misli govor Benita Mussolinija na plenarnem zasedanju zakonodaj- nih komisij Zbornice fašijev in korporacij dne 2. decembra 1942. 32 List Pravda, glasilo Centralnega komiteja KP Sovjetske zveze. Prva številka je izšla 22. aprila 1912. Najpomembnejši dnevnik v SZ z najvišjo naklado. 33 Edvard Kardelj.

397 ST. 119

PISMO

Dragi UrhP 4. XII. 1942.

Vlasta3 mi je poslala Tvoje pismo4, v katerem pišeš o konferenci delavske enotnosti5. Zato Ti kar jaz odgovarjam v njenem imenu.

1 Izvirna kopija je v ARS. Odd. I, sign.: AS 1521. Kardelj Edvard, šk. 6. Objavljena je v Jesen 1942. dok. št. 202. str. 515-517. 2 Zoran Poli=. 3 Mira Tomši=. 4 Glej dok. št. 116. 5 Konferenca Delavske enotnosti, ki jo je vodil Boris Kidri=, je bila dne 7. novembra 1942 v Ljubljani v Ipav=evi ulici 6 pri Žnidarši=evih. Konference so se udeležili predstavniki KPS (Boris Kidri=), svobodnih strokovnih sindikatov (Franc Svetek) in krš=anskih socialistov (Tone To- man, Stane Kova=). Na njej je bil konstituiran Glavni odbor Delavske enotnosti. Sklenili so tudi izdajati svoje glasilo Delavska enotnost. 6 Boris Kidri=. 7 Misli peto zasedanje Vrhovnega plenuma OF dne 6. novembra 1942 v Ljubljani. 8 Josip Rus. 9 France Lubej. 10 Narodna strokovna zveza, osrednja liberalna strokovna (sindikalna) organizacija, ustanovljena po združitvi Narodno socialne strokovne zveze in Samostojne strokovne delavske unije marca 1926. Takoj po okupaciji je bila prepovedana. Narodna strokovna zveza seje ukvarjala z delavsko zakonodajo in delavskim varstvom. Ve= glej Miroslav Stiplovšek, Sindikalno gibanje na Slovenskem, Maribor 1989, strani 671.

398 da bi konferenci prisostvoval tudi ta. Pred samo konferenco v Ljubljani sem o tem govoril s Savom11 - in =e se ne motim tudi z Mitjo12 - o isti stvari, pa sem dobil negativen odgovor. Pritiskal sem v tej smeri, pa nas je potem dolo=eni datum prehitel in tako predstavnika NSZ /ki je bila v Ljubljani vedno slaba/ - delavca - na konferenci ni bilo. Da Ti Peter ni povedal o tej konferenci, to pada pa= na rovaš njegove pozabljivosti. Pripominjam še, da so bile teze, ki so objavljene v 1. štev. »DE«13, prediskutirane na IO /napisal jih je Gašper14/ in tam odobrene. Glede »DE« /lista/ sem pisal jaz na IO, =e se strinja z njegovim izdajanjem/ ta misel mije padla v glavo že po konferenci, ko je bilo materiale treba objaviti/ in so odobrili. To so zunanja dejstva v tej zvezi. Kar se ti=e politi=nih razlogov, ki so privedli do formiranja DE, pa so nas vodili naslednji momenti: Delavstvo je odigralo v naši osvobodilni borbi najve=jo vlogo in je pokazalo najve= trdnosti. Potrebno je zategadelj dvigniti samozavest delavskega razreda še višje, treba gaje utrditi na njegovi lastni razredni osnovi, treba je sedaj skovati enotnost, ki je nobena reakcija ne bo mogla zlomiti. Enoten delavski razred je najve=ja garancija =vrstine OF. Razen tega je delavska enotnost zlasti važna v enem pogledu: za u=vrsti- tev zveze med krš=. soc. in ostalimi skupinami OF. Prepri=an sem, da je enotnost s krš=. socialisti mogo=a vseskozi do uresni=enja vseh demokrati=nih ciljev, ki jih ima OF. To enotnost bi lahko spravili v nevarnost samo reakcionarni elementi izven krš=. soc. grupe, ki bi jo pa kasneje iz špekulantskih razlogov hoteli izkoristiti. Enotnost na bazi delavskega razreda je najtrdnejše jamstvo, da se to ne bo zgodilo. O tem smo govorili s tovariši krš=. soc. in smo prišli do istih zaklju=kov. Prav iz naših medsebojnih razgovorov je prišla iniciativa za tako konferenco delavske enotnosti. Menim, da se boš s takimi zaklju=ki tudi Ti strinjal. Da nismo specialno vabili tudi vas na konferenco, je to pa= posledica naših predhodnih razgovorov z Andrejem in Drej=etom. Mi ne smatramo, da ni delavcev, ki bi ne bili Soko- li. Nasprotno, ravno med sokoli je prav veliko delavcev. Toda

Tone Toman. Viktor Repi=. Glej dok. št. 71, op. 33. Tone Fajfar.

399 Sokol nikoli ni bil specifi=na delavska organizacija v tistem smislu, kakor n. pr. KP, ali kra=. soc. in soc. dem. sindikati. To so pa bile dejansko delavske razredne organizacije. Zato ne bi konkretno imelo smisla, da vi tam oficialno sodelujete, ker bi s tem brez potrebe zoževali mnogo širšo bazo, na kateri je bil grajen Sokol, ki ni bil nikaka specialna razredna organizacija. Sodelovanje na taki konferenci, menim, bi sokolstvu škodilo pri njegovih pozicijah v srednjih slojih. Samo to so bili razlogi, ki so privedli do take zožene konference DE. Tvoja kri- tika v pisemcu Vlasti potemtakem nima prave osnove. Prepri- =an sem, da boš razumel naše nagibe, ki so privedli do tega, da se je ta konferenca vršila prav v taki obliki. Isto=asno pa Te prosim, da ne zameriš Petru, =e Te je v svoji pozabljivosti pozabil obvestiti. Jaz s svoje strani sem bil pa prepri=an, da Ti o celi stvari vse veš, glede na to, da si bil parkrat skupaj s Petrom. Tvoje pismo v katerem me obveš=aš o možnosti za poto- vanje15, o katerem sva se dogovarjala, sem prejel. Nujno bi Te prosil, da mi sporo=iš, koliko se lahko zanesemo na to možnost, t. j. koliko je verjetnosti, da bo res lahko šla na pot. Imam namre= še neko drugo možnost, ki je pa zvezana s pre- cejšnjimi podkupninami.

S tovariškimi pozdravi

Krištof16

15 Misli potovanje oziroma zvezo v inozemstvu. Glej dok. št. 125, poglavje IV. to=ka 3. 16 Edvard Kardelj.

400 ST. 120

PORO

Dragi Kr.!2 5. XII. 42.

Sporo=am ti, da sem prejel tvojo pošto 2 pisma in tretji del š[ifre]. Janez3 se je vrnil iz potovanja in uredil nekaj zvez. Pri Jožici4 ni bil. Sedaj je gotovo, da je padel M.5 kako je z njim ne morem zvedeti, vem samo toliko da vstraja na svojem zagovoru da mu je dal neki kroja= v Lj. uniformo6 naj jo pone- se Selanu7. Selan je bil na karabinerski postaji tam je moral uniformo oble=i. Rekli so mu da to ni njegova uniforma. Ve= o tej zadevi nisem mogel zvedeti. Kako je mogel biti Juli8 tako brezvesten in M. poslati z uniformo, da je sedaj vse pokvaril tudi tvoj prihod. Danes je poslal iz G[orenjske] Peter3 pismo ki ti ga v prepisu prilagam. Mi smo to pismo10 poslali Matiji11 naj ukrene potrebno in nismo sami ni=esar ukrepali. Na zadnji seji pred odhodom smo sklenili naloge za vse Odrede in brigade. Matija je dal tako nalogo N. O. in U. B. L. Š. skupaj. Predlagali smo mu sedaj v pismu naj on to nalogo poveri namesto U. B. L. Š. brigadi T. T. in naj takoj pošlje L. Š. na mesto kamor to želi Peter.

1 Izvirnik, napisan s =rnilom, je v ARS. Odd. I, sign.: AS 1521, Kar- delj Edvard, šk. 4. Objavljen je v Jesen 1942, dok. št. 203, str. 517- 518. 2 Krištof-Edvard Kardelj. 3 Boris Kraigher. 4 Konspirativno ime za nekdanjo bazo vodstva narodnoosvobodilnega gibanja na Podlipoglavu. 5 Miklavž-Mirko Zlatnar. 6 Misli železni=arsko uniformo. Martin Selan, železni=arski sprevodnik iz Brezovice, kjer je bila javka. Milan Škerlavaj-Julij. Boris Kidri=. > Glej dok. št. 111. 1 Ivan Ma=ek.

401 V=eraj sva imela z Janezom partijsko posvetovanje Vrhniš- kega] okrožja prišel je cel OK in rajonski sekretarji skupaj 8 ljudi. Posvetovanje je dobro uspelo in bilo zelo koristno. Ljud- je so bili zadovoljni s posvetovanjem. So to zelo dobri ljudje posebno pa Džuro12 ki je v svojem razvoju napravil velik korak naprej odkar ga nisem videl. Priloženo ti pošiljam Delav- sko Enotnost. Priznam da sem ga tukaj malo polomil. Da si nisem mogel pomagati ko so bile pive dve strani že gotove, potem sem šele zvedel da je premalo materiala. Potem sem v naglici šel k prijatelju13 da sva na hitro roko napisala =lanek »Delavci v boj« in padli del. funkcionarji. Prijatelj mi je dal tudi neki odlomek iz brošure ki jo piše v dogovoru s Petrom. Jaz v naglici ko so v štampi stali nisem to pre=ital sem hitro oddal, sedaj šele vidim, daje to ena kolobocija ki ne bi mogla biti tiskana. Jaz sem se pa= zanesel daje dobro ker sta se dogovorila s Petrom radi brošure. Je tudi nekaj tiskovnih napak. Jutri ve=er ti pošljem izvle=ke in =lanke v prepisu iz »Bor- be«14: Titov15 govor in druga stališ=a v njej. Boš videl mislim da so malo zasektašili ali pa mi nimamo prav vendar mislim da imamo mi prav. Tvoj prihod je zelo nujen. Potrebno bo, da bodo ostali tovariši ve= na potovanju in bom jaz ve=inoma sam. Tudi je potrebno da se enkrat vsi skupaj dogovorimo. Poskusi vse možnosti da greš. Poskusi z obleko duhovna, ali kako druga=e. Naj pogleda Božo16 kako je na direkciji glede dokumentov, poskusil bi na drugi postaji. Piši kaj naj mi storimo da pomagamo. Pošlji Božota sem =e more, da se Janez z njim dogovoril glede organizacije tehnike. Janez sigurno do-

12 Stane Kav=i=. 13 Tone Fajfar.

402 gledni =as ne bo mogel tja. Dogovorili bi se tudi konkretno glede tvojega prihoda.

Tovariško te pozdravlja

Luka17

ST. 121

PISMO

5. 12. 42.

Dragi KrištoP!

Tvoje pismo3 prejel. Glede DE me mislim nisi to=no razumel. S Tvojimi izvajanji se v celoti strinjam in sem tudi vedel za priprave zunaj (sklepi in Gašp.4 na=rt.) Samo ko sem prišel v Lj. mije Mitja5 povedal, da so dogovorili, da se naj tudi mi udeležimo tega sestanka6. Zato sem mislil, da so bile osnove spremenjene in ker potem naenkrat ni bilo ve= nobenega glasu, se mije zdelo =udno. Sicer pa sedaj je stvar popolnoma jasna - krivda pa predvsem na tem, da tu niso dovolj dogovorili stvari (z Mitjo namre=).

17 Franc Leskošek. 1 Izvirnik, napisan s =rnilom, je v ARS. Odd. I. sign.: AS 1521, Kar- delj Edvard, šk. 4. Objavljenje v Jesen 1942. dok. št. 204, str. 518- 519. 2 Edvard Kardelj. 3 Glej dok. št. 119. 4 Gašper-Tone Fajfar. 5 Viktor Repi=. 6 Misli konferenco Delavske enotnosti dne 7. novembra 1942 v Ljub- ljani. Glej dok. št. 119. op. 5.

403 Kar se ti=e pošiljanja7 pa to. Stvar je postala nekoliko za- pletena. Tista, ki bi naj šla je zaprta. Delajo pa sedaj na tem, da bi bila transportirana k svojemu možu, ki je tam. Ko bi zvedeli =e potuje tja, bi ji dostavili (bilo bi nekoliko lažje ker je v bolnici). Drugi trenutno ne morejo dobiti dovoljenja. Možno pa bi bilo potom paketa s predhodnim opozorilom. Sporo=i mi kako misliš. Vlasti8 sem pisal glede nekih nevše=nosti na terenu. Ni tragi=no, toda dobro je pravo=asno urediti.

Sfsn.

Urh9

ST. 122

PISMO ZA

Caro Kristov2 - Abbiamo ricevuto le vostre lettere3 e ci af- frettiamo a rispondervi. Le questioni che voi ponete nelle vo-

7 Misli zvezo s Švico. Glej dok. št. 115. 8 Mira Tomši=. 9 Zoran Poli=. 1 Izvirnik v italijanš=ini je v ARS. Odd. I. sign.: AS 1487, CK KPS, a.e. 738. Pismo je od vlage poškodovano. Objavljeno je v =lanku Massola, Una polemica, str. 214-218. Slovenski prevod pisma:

Dragi Krištof. Prejeli smo vaša pisma na katera nemudoma odgovarjamo. Zadeve, ki jih odpirate v vaših pismih in ki jih mi bolj detajlno obravnavamo so tri po številu kot sledi: 1) odnosi naše p. do tovariša Ere. z vašo pomo=jo 2) perspektive in politi=na stališ=a 3) odnosi z vašo p. O odnosih, ki naj bi jih imela naša p. s tovarišem Ere. z vašo pomo=- jo, moramo ugotoviti, da le-ti niso dobri, še ve=, ti odnosi so preprosto dale= od tega, kakor smo sijih mi zamislili. Od julija 1941 do junija 1942

404 vam je tovariš Quinto poslal pet telegramov, ki naj bi jih vi posredovali tovarišu Ere. Sprašujemo se koliko teh telegramov ste res izro=ili ome- njenemu tovarišu?

405 nost Hitlerju« in dodajate, »da je bila Italija vedno prvovrstni Hitlerjev zaveznik in ne podrejena država«. Re=i moramo, da bi bilo za vse nas neprimerno bolje, =e bi vašim trditvam dodali vsaj še nekaj dokumentaci- je, druga=e povedano, najbolj verodostojno bi bilo, =e bi vašim trditvam dodali še citate iz našega inkriminiranega =asopisja. Na drugi strani naj vam takoj povemo, daje bilo pri omenjeni zadevi prej obratno in daje to kar vi izjavljate v popolnem nasprotju z izjavami naše partije, ki pravi, da je bilo Mussolinijevo podrejanje le paravan, ki naj bi Italijanom in svetu pravzaprav zakril to realno podreditev. Kakšno je stališ=e Mussolinija in njegove bande do podrejenosti Italije Nemcem? V št. 4 glasila »Quaderno del Lavoratore« iz oktobra 1941, ki smo vam ga že posredovali, smo na str. 3 rekli: »Mussolini je prodal Italijo Nemcem le zato, da bi lahko ohra- nil svojo oblast in nadaljeval z vojno politiko, kije služila le peš=ici plutar- hov, ki so vedno živeli na ra=un italijanskega ljudstva. Paziti se moramo, da bi Mussolini ne izpadel kot Hitlerjeva žrtev, saj gaje ta podprl pri kontroli vseh družbenih mehanizmov: od vojske, policije, financ, industrije, propagande, kulture itd., kar je pomenilo popolno hitlerizacijo Italije in kar je nagradilo Mussolinija in mu dalo novo mo=. v slu=aju ljudskega nezadovoljstva, ki bi se lahko razvilo v neko bodo=o vstajo...« Odkar smo vam poslali zgoraj omenjeni citat seje tu odvilo kar nekaj dogodkov (v Nem=ijo so napotili sto tiso=e italijanskih delavcev, tja so poslali veliko agrarnih pridelkov in industrijskih proizvodov, na vzhodno fronto so poslali veliko italijansko armado, Sicilija in Libija sta prišli neposredno pod nemško komando, v zadnjem javnem govoru je Mussolini odkrito kritiziral Italijane in hvalil Nemce, v Italijo so prišle številne nemš- ke =ete itd.), ki potrjujejo naše izjave pred enim letom in kar le potrjuje naše politi=no stališ=e, kije slonelo na nenehnem opozarjanju Italijanov, daje v teku proces hitlerizacije Italije, ki si jo Mussolini najbolj želi. To naše stališ=e je bilo povsem objektivno in politi=no pravilno. Vaša ocena, da je naša propaganda, ki si želi razkrinkati hitlerizacijo Italije, le voda na mlin temu, da se Italijani »smilijo sami sebi«, je absurdna. Razkrinka- nje hitlerizacije Italije namre= omogo=a italijanskemu ljudstvu razumevanje, da pomeni vse ve=ja podrejenost države Hitlerju, žalitev nacionalnih =ustev Italijanov. Na ta na=in pove=ujemo nezadovoljstvo, ki se širi in postaja splošno, kar omogo=a tudi širitev nezadovoljstva do Mussolinija med sloje, ki so bili do v=erajšnjega dne zelo povezani z režimom, ali pa je ta imel na njih veliko vpliva. Te družbene skupine si ne želijo, da bi Italija igrala podrejeno vlogo v razmerju do Nem=ije. V tem smislu se med Italijani javlja zelo zna=ilen problem: italijanski narod je namre= ob=util, daje Italija, zaradi vojnega pakta z Nem=ijo izgubila svojo neodvisnost, in daje posledi=no ta zaveznik, ki ga mussolinijevska banda vseskozi vsiljuje Italijanom, njihov najhujši sovražnik. Mi mislimo, da bi bilo za razumevanje politi=ne linije naše partije najboljše, =e ne bi vi vseskozi mešali stanje v kateri deluje vaša p. in stanje v katerem deluje naša p. Vaša p. deluje v pogojih vojaške okupacije, ki so jo sprožile sile italijanskega in nemškega imperializma; naša p. pa deluje v pogojih popolne Mussolini]evske predaje Hitlerjevi Nem=iji, ki je isto=asno agresor vaše in drugih držav. Skupni cilj naših dveh partij je brez sence dvoma rušenje hitlerjansko-mussolinijevske tiranije, =eprav moramo vsi razume-

406 ti, da niso poti za realizacijo tega cilja nujno vedno enake. Kot se lahko v središ=e mesta pride po razli=nih poteh, tako morata naši partiji izvajati protihitlerjevski boj na osnovi lastnih izkušenj v lastni državi. Torej boj. »ki bo omogo=il prekinitev vseh pogodb med Italijo in Nem=ijo«, boj, ki »bo nagnal brez milosti Nemce in njihove agente iz Italije«, in boj, ki »bo omogo=il sklenitev takojšnjega separatnega miru z Veliko Britanijo«. Z. S. S. R. in Amerika se hitro usklajujeta s =ustvovanjem delavskega razreda, kjer je protihitlerjanstvo najbolj ob=uteno, usklajujeta se tudi z aspiracijami srednjih slojev in dela buržoazije, ki jo najresneje skrbijo destrukcije, ki bi jih Italija lahko utrpela ob ohranjanju stališ=a, da so Nemci njihov najboljši zavezniki. Ta stališ=a obeh velikih so to=na in prav na njih se mora naša partija navezati, da bi lahko nemoteno mobilizirala te najširše mase v boju do kon=ne zmage. To je poraz osovražene diktature Hitlerja in Mussolinija. S tem bi prispevali pri osvoboditvi vaše in drugih držav, ki jih trenutno okupirata in zatirata omenjena tirana. Glede manifesta »Proti fašisti=nim zlo=inom v okupiranih deželah«, ki smo ga v glavnem pripravili mi (naša p.) in socialisti in ki so ga podprli tudi liberalci, katoli=ani naše države, ki smo ga naslovili na Italijane ter na matere in sestre italijanskih oficirjev in vojakov, imate vi dolo=ene pripombe, ker v njem izjavljamo, da so »fašisti=ni bataljoni in tudi oddelki redne vojske, krha za masaker in teror nad nedolžnim prebivalstvom«. Seveda bi se mi spet opredelili za stališ=a, ki jih je naša partija izrazila v Manifestu januarja 194[2], vendar so se socialisti temu uprli, saj se še niso odlo=ili, =e je že =as za to, da bi se v tem smislu odlo=ili ali ne. Na vsak na=in smo tudi mi mnenja, da vaših stališ= - o ena=enju fašisti=nih bataljonov in italijanskih vojaških enot - ne sprejemamo. Vi pravite »da je povsem zgrešeno razlikovati fašisti=ne bataljone od redne italijanske vojske«.

407 dajete na naše smernice, kot »niso v internacionalisti=nem duhu«, »objektivno so le pomo= Mussoliniju«, »to je le direktna pomo= našim skupnim sovražnikom« in vaši zaklju=ki, ki jih v tem smislu posredujete, =eš. da »ni res, da bi bila uporaba zgoraj omenjenih akcijskih odborov potrebna, ampak bi raje organizirali diverzantske skupine, ki bi rušile obrambne položaje, kar bi bilo pravo stališ=e vaše italijanske partije», govorijo o tem, da se vam niti ne sanja ne o tem, kakšno je stanje v Italiji po ne- davnem bombardiranju, da nimate pojma kakšna je razlika med našo partijo in med Akcijskim odborom za zedinjenje italijanskega naroda, in da ne poznate poti, po katerih je treba v Italiji hoditi, da bi organizirali in spravili v pogon najširše ljudske množice v bitki proti hitlerjansko - mus- solinijevski koaliciji, proti vojni in za mir in svobodo. Dan po obsežnih bombardiranjih Genove, Milana in Torina, ki so ga opravile letalske sile RAF, je prebivalstvo teh mest z grozo ugotovilo, daje bila parola »mogo=ne protiletalske obrambe« s katero je Mussolini obljub- ljal, da bo branil italijanska mesta, spet le prazna fraza. Italijani so ostali pod bombami brez delujo=ih zato=iš=, nih=e ni evakuiral otrok, starcev in bolnikov in nih=e ni niti vedel kam naj bi jih dali. Ugotavljamo še, da so žrtve bombardiranj ostale brez vsake pomo=i in da pred bombardiranjem ni nih=e aktiviral tovarniških alarmnih siren iz enostavnega razloga, da ne bi šla v ni= niti ena delovna ura. Vse to je dejansko zrevoltiralo prebivalstvo proti Mussoliniju in njegovi bandi, saj je nezaupanje do duceja v urah, ki so neposredno sledile bombardiranju naraslo na stopnjo, ki smo si jo v prejšnjih letih lahko samo želeli.

408 ko smernico v prepri=anju, da se mi še vedno nahajamo v vaši državi in da mu no=emo pošiljati nobene informacije o našem delu. Razumljivo je, da vam je Ded to poslal, ker že eno leto ni=esar ne ve o nas in daje to kar ve o nas, le sad branja vaših in ne naših telegramov, kar je kot se je izrekel tov... »omejeno in protislovno«. Ampak vi dobro veste, da se mi ne nahajamo v vaši državi, ampak v naši, vi ki poznate pisanje našega tiska in vi, ki tudi veste, da naša p. obstaja, deluje in dajo vodimo mi, torej ne vaša ampak naša država, nimate prav nobene pravice sklicevati se na direktive tov. Deda in se sklicevati na disciplino. Vaša naloga bi bila, da bi, ko ste prejeli Dedovo sporo=ilo, takoj odgovorili in ga informirali o tem, da se tovariš Quinto nahaja v svoji državi in to ne od decembra 1941, kot ste napisali v vašem pismu, ampak že od avgusta 1941; in da je od takrat do junija 194[2] tov. Quinto z vašo pomo=jo poslal 5 telegramov itd. Prav to bi morali storiti, da bi izpolnili vašo nalogo. Odnosi, ki jih mora naša p. vzdrževati z vašo, se morajo razvijati v duhu sodelovanja in ne v duhu podrejenosti. Kot cilj morajo ti odnosi zasledovati medsebojno pomo= pri delu v smislu danih možnosti in sredstev. Glede na zadevo, ki seje dotikate v vašem pismu: povzro=itev in vzrok smrti tov. Quarta nismo vašega mnenja in si zadržujemo pravico, da bomo sledili odlo=itvam, kijih bo, kojih bo, sprejel CK komunisti=ne internacionale. Z veseljem sprejemamo vašo pobudo o petnajstdnevni objavi Informativ- nega biltena za italijanske vojake. Poziv, ki vam ga pošiljamo in ga boste naslovili italijanskim okupacijskim =etam v vaši državi, naj ima, glede na tamkajšnje okoliš=ine, =im širšo razširjenost. Za bilten priporo=amo uporabo tudi našega tiska. Priloženo vam pošiljamo še: 1) Pismo tov. M., kot je razvidno je del pisma šifriran.

S kurirjem nam naslednji= pošljite: I) Poziv OF italijanskemu narodu. II) Nekaj primerkov vašega tiska, z vsem kar je natisnjenega v italijanskem jeziku. 3) Direktno povezavo z italijanskimi tovariši Julijske krajine.

Prejmite dragi tovariši naše najiskrenejše =estitke za vaše delo. Smrt fašizmu - svoboda narodu.

5. december 194[2] Sekretar Komunisti=ne stranke Italije Quinto

409 stre lettere e che noi trattiamo sono tre: 1) relazioni del nostro p. verso il compagno Ere.4 mediante il tramite vostro; 2) prospettive e posizioni politiche; 3) relazioni con il vostro p.

Sulle relazioni che il nostro p. dvorebbe avere con il compagno Ere. mediante voi dobbiamo constatare che esse non sono buone, anzi esse non esistono come noi desideriamo. Dal mese di luglio 1941 a giugno 19[42]. il comp. Quinto5 vi ha mandato cinque telegrammi perche voi li trasmetteste al comp. Ere. Quanti ne avete trasmessi di questi telegrami? Voi dite di averli trasmessi tutti, il comp. Ded.6 invece nel bigliet- to che vi ha mandato il 3 luglio 1942" fa sapere che non sono stati ricevuti. Per essere più precisi, il comp. Ded. nel bigliet- to scritto certamente in accordo con il comp. Ere, scrive te- stualmente: »Oggi purtroppo noi non conosciamo quasi niente della situazione e del lavoro dei comp, italiani che si trovano da voi. Le informazioni inviateci da voi a questo soggetto sono sempre limitate e contradittorie. Perche i comp, italiani non mandano niente mediante voi? Questo è un compito. Dove si trovano ora M.M. I.M. e altri comp, italiani? Come vedete i comp. Ere. e Ded. dicono di non avere ricevuto nessuno8 dei telegr. che nel corso di un anno noi li abbiamo mandato mediante voi: essi credono che noi ci troviamo ancora da voi; non sanno cosa facciamo e dicono di conoscere solo le cose che li avete mandato a dire voi. Perche il comp. Ded. non è al

2 Edvard Kardelj. 3 Misli pismi z dne 14. novembra 1942 (glej dok. št. 54) in 30. oktobra 1942 (glej dok. št. 54, op. 3.). 4 Ercoli-Palmiro Togliatti (1893-1964) pravnik, politik, eden od ustanoviteljev in dolga leta generalni sekretar KP Italije. Od leta 1936-1939 neposredno sodeloval v boju španskega ljudstva. Od leta 1940 do 1944 je bil v Sovjetski zvezi, nato seje vrnil v Italijo. 5 Umberto Massola. 6 Šifra za Kominterno. 7 Gre za sporo=ilo (telegram) dne 3. avgusta 1942. Glej dok. št. 7. 8 O pošiljanju telegramov je Edvard Kardelj že dne 23. julija 1942 Umbertu Massoli sporo=al, daje njegov telegram poslal Dedu, a so ga iz Sovjetske zveze vrnili v Zagreb Josipu Kopini=u s prošnjo, naj ga prevede v ruš=ino, ker ga niso razumeli (Dokumenti knj. 2. dok. št. 129, str. 356 si.). Glej še brzojavko Edvarda Kardelja dne 15. marca 1943 Kominterni o zvezah in odnosih z vodstvom KP Italije v Dokumenti, knj. 6. dok. št. 28, str. 69-71.

410 corrente che i comp. Quinto e M.s si trovano in Italia e che nel corso di un anno le hanno inviato cinque telegr.? A questa domanda voi tentate di rispondere affermando che non bisogna meravigliarsi« se Ded si e sbagliato e ha dimenticato dove ti trovi dato la sua grande occupazione. A parte il grande ris- petto che ogni buon comp, deve sempre avere nei confronti della »memoria« del comp. Ded. e Ere, e che perciò anche voi dovreste dar prova escludendo a priori ogni dubbio verso quanto dicono • scrivono questi compagni, è molto singolare il fatto che secondo voi il comp. Ded. e Ere. abbiano dimenticato che il comp. Quinto e M. si trovano in It., e per contro si siano ricordati cosi bene delle sole informazioni che le avete mandato voi, al punto di poterle caratterizzare: »limitate e contradittorie«. Concludendo su questo punto e basandoci sulle vostre stesse affermazioni, siamo molto spiacenti di constatare che malgrado le assicurazioni che ci avete sempre prodiga- to, non avete fatto quanto era nelle vostre possibilità per age- volare come era vostro dovere le relazioni del nostro p. con i comp. Ded. e Ere. e che questa vostra inadempienza ha avuto e continua avere gravi conseguenze per il lavoro del nostro p. Noi speriamo che vi renderete conto della grave responsabili- tà che incombe su di voi e che per l'avvenire assolverete con maggiore scrupolo il »compito« che il comp. Ded ha affidato al vostro p. Ed ora passiamo ad [esaminare] il secondo gruppo di questioni che voi ponete nelle vostre lettere. Nella lettera del 30-10-4210, esponendo il vostro parere sulla situazione in Europa e sui suoi sviluppi, voi prevedete che »c'è da aspettar- ci ad una acutizzazione delle relazioni tra 1" U.R.S.S. e l'Ing- hilterra«, e aggiungete: »si promettono strani cambiamenti forse già durante questo inverno...«. A questo proposito dobbiamo dirvi che abbiamo letto pressapoco le stesse previsioni sulla stampa fascista, ma noi le abbiamo considerate false. Nel suo ultimo discorso (6. novembre 1942), il compagno STA- LIN11 risponde come si[deve a] tutti coloro che parlano di di- saccordi e profettizzano su una prossima acutizzazione delle relazioni tra 1U.R.S.S. e l'Inghilterra. Avrete modo di medita- re a vostro agio quanto vi sia di politicamente sbagliato e di pericoloso nelle vostre previsioni, se studierete il discorso del

' Marija Martini. 0 Pisma uredništvo ni našlo. Glej op. 3 zgoraj. 1 Josip Visarionovi= Džugašvili Stalin. Glej dok. št. 39, op. 36.

411 comp. STALIN (qui unito vi mandiamo copia tradotta in italia- no12 del testo trasmesso in lingua francese dalla radio Mos- ca). Nella lettera del 14-1 \-41, esprimete alcune opinioni sulla linea politica del nostro p., che non sono giuste. Voi rimproverate alla politica del nostro p. di essere »andato trop- po in avanti con l'accentuare la subordinazione di Mussolini a Hitler«, e aggiungete: »l'Italia in primo luogo è alleata di Hit- ler e non una terra asservita«. Per prima cosa dobbiamo dirvi che sarebbe stato meglio che da parte vostra aveste accom- pagnato le vostre affermazioni con un minimo di documentazione, cioè se aveste appoggiato queste vostre affermazioni ci- tando i brani della nostra stampa incriminata. In secondo luogo vi diremo che è vero il contrario di quanto voi afferma- te, cioè è véro quanto sostiene il nostro p., che l'Italia e una »terra asservita« da Mussolini a Hitler, e che l'alleanza con Hitler e un paravento destinato a mascherare agli italiani ed al mondo, questo asservimento. Quale è la posizione di Mus- solini e della sua cricca di fronte ali 'asservimento dell Italia a Hitler? Nel no. 4 del »Quaderno del Lavoratore«13, uscito nell'Ottobre del 1941 - che a suo tempo vi abbiamo mandato - a pagina 3 noi dicevamo: »Mussolini ha venduto l'Italia a Hitler per poter conservare il potere e continuare la politica di guerra a oltranza negli interessi di un pugno di plutocratici e sulle spalle del popolo italiano. Noi dobbiamo dunque ben guardare dal considerare Mussolini come una vittima del suo alleato Hitler. L'appoggio che Mussolini riceve dal Hitler[riceve dall hitlerismo] comporta il controllo da parte degli hitleria- ni di tutti gli ingranaggi [dello Stato] e della vita sociale: esercito; polizia; finanze; industria; propaganda; cultura, ecc. comporta cioè Thitlerizzazione dell" Italia e da come compen- so a Mussolini una nuova forza destinata ad affrontare [gli] eventuali scoppi del malcontento popolare...«. Gli avvenimenti verificati] si da quando noi abbiamo scritto il sopracitato pas- saggio (invio in Germania di centinaia di migliaia di lavoratori italiani, di prodotti agricoli e manufatti; invio di un "armata dell'esercito italiano sul fronte orientale; cessione della Sicilia e della Libia al comando tedesco; Tultimo discorso di Mussoli- ni che elogia i tedeschi e dispregia apertamente gli italiani; la

Kopija govora ni priložena. Quaderno del Lavoratore, št. 4.

412 calata in Italia di truppe tedesche, ecc. ecc.) confermano quan- to noi affermammo un anno fa e giustificano la nostra politica. Quindi la posizione del nostro p. che insiste nel denuncia- re agli italiani l'hitlerizzazione dell'Italia voluta da Mussolini è obiettivamente e politicamente giusta. E'asurdo sostenere come fate voi che la propaganda che smaschera l'hitlerizzazione dell'It. porta gli italiani »ad avere pietà di loro stessi«. Lo smascheramento della hitlerizzazione dell'Italia fa comprendere al popolo italiano che il suo paese è asservito a Hitler e questo ne offende profondamente il suo sentimento nazionale. In tal modo il malcontento si generalizza, l'ostilità alla politica mussoliniana finisce per diffondersi anche tra gli strati della popolazione a gruppi sociali fino a ieri più legati • comunque più influenzati dal fascismo, i quali non vogliono l'asservimento dell'Italia alla Germania. Sorge così un problema nazionale caratteristico: il popolo italiano sente che l'Italia ha perduto la sua indipendenza per effeto del patto di guerra che lega l'Italia alla Germania e che, per conseguenza l'alleato che la banda mussoliniana gli ha imposto non è altro che il suo peggiore nemico. Noi pensiamo che per ben comprendere la linea politica del nostro p. voi non dovete confondere la situazione in cui si trova il vostro p., e la situazione in cui si trova il nostro p. Il vostro p. trova nelle condizioni di un paese aggredito e occupato dalle truppe dell'Imperialismo italiano e tedesco; il nostro p. si trova nelle condizioni di un paese asservito da Mussolini alla Germania di Hitler e nello stesso tempo aggressore e oppressore del vostro e di altri paesi. L'obiettivo principale comune alla politica dei nostri due p., è senza dubbio quello dell'abbat[timen]to della tirannia hitlero- mussoliniana, ma le strade che dobbiamo seg[uire] per conse- guire questo comune obiettivo non sono necessariamente le sftesse]. Allo stesso modo in cui si può' giungere al centro di una città parte[ndo da] parti diverse, i no[s]tri due p. raggiun- geranno il loro comune obietti[vo praticando ciascuno nel [p]roprio paese una linea politica adatta alla lo[ro situ]azione diversa. »Ne[l] nostro paese, la lotta contro l'hitlerizzazione [e q]uindi la lotta« per la [r] ottura immediata di tuti i patti che legano [l'Ita]lia alla Germania«, »la cacciata dei tedeschi e dei loro agenti dall'[Italia]«, »la pace separata e immediata con l'Inghilterra, 1U.R.S.S. e l"Ame[rica]«, vanno incontro al sentimento più largamente diffuso tra le masse lavoratrici e alle aspirazioni dei ceti medi e di una parte della borghesia seria-

413 mente preoccupata dei disastri che possono derivare all'Italia dalla sua subordinazione alla Germania, e perciò" costituisco- no l'anello principale al quale il nostro p. deve attaccarsi per mobilitare e portare queste larghe masse nella lotta fino a rag- giungere lo obiettivo [principale quello dell" abbattimento della tirannia di Mussolini e Hitler, e [qui]ndi quello di contribui- re alla liberazione del vostro e degli altri paesi [attualmente occupati e oppressi dalla tirannia hitlero-mussoliniana. [Sul] manifsto »Contro i delitti del fascismo nei paesi occupati«, fat- to in [comune] dal nostro p., dai socialisti e approvato dai libe- rali, catolici [del] nostro paese, e rivolto agli italiani, alle ma- dri, spose, sorelle italiane agl]i ufficali e soldati d'Italia, [voi] trovate da dire perchè in esso s[i affjerma che »i Battaglioni fascisti e purtroppo anche alcuni reparti comandaci] dell'Eser- cito massacrano terrorizzano quelle disgraziate popolazioni«. Certo noi saremmo stati più d'accordo che in questo manifesto fossero state incluse direttive più vicine a quelle contenu- te nel manifesto lanciato nel gennaio 194[2] dal vostro p., ma i socialisti non vogliono ancora scendere su guesto terreno e non hanno voluto acertare. Comunque noi pensiamo che le affermazioni che voi fate sui Battaglioni fascisti e sul'Esercito italiano non sono completamente giuste. Voi dite »è completamente inutile fare la differenza tra i Battaglioni fascisti e i reparti dell'Esercito italiano«. Se con questa affermazione voi volete dire che attualmente i Battaglioni fascisti e l'Esercito italiano entrambi strumenti nelle mani di Mussolini-Hitler, che entrambi sono utilizzati per condurre una guerra ingiu- sta, imperialista e che perciò non si deve risparmiare nessun sforzo, nessun mezzo per distruggerli, indebolirli ecc., avete parfettamentte ragione; ma se voi con la vostra affermazione volete dire che il morale, lo stato d'animo dei militi fascisti che formano i Batt. fascisti è uguale a quello dei soldati che formano l'Esercito, avete torto e una si[m]ile posizione vi può' portale a commettere i più gravi errori. Ad un" altro manifesto »Via Mussolini dal potere, maggior responsabile [dei] bombardamenti delle nostra città«, fatto in comune dal Comitato d'Azione per l'Unione del popolo italiano e nel quale si dice agli italiani che »Mussolini ha attirato sulle nostre città i bom- bardieri della RAF14 ed ha scientemente lasciato senza difesa la nostra popolazione« voi trovate che la dirretiva seguente

RAF, kratica za Royal Air Force (Britansko vojno letalstvo).

414 non era giusta: »Lombardi, Liguri, Piemontesi! In ogni offici- na, in ogni cassa provvedete voi alla difesa antiaerea, formate dei Comitati dazione per organizzare l'assistenza ai colpiti dai bombardamenti, per organizzare l'evaquazione dei bambi- ni e dei malati dalla città, per construire e utilizzare meglio i ricoveri, per organizzare il servizio di segnalazione antiaereo (la frase che a questo punto voi mettete nella vostra lettera: »al[la] difesa attiva« antiaerea non figura nel manifesto). Le obiezione che voi fate a queste direttive: »non e internazionali- sta«; »obiettivamente si riduce ad un puro aiuto a Mussolini«; »è direttamente un aiuto dei nostri nemici« e le conclusioni che ne tirate: »Non dei Comitati dazione per la difesa antiaerea, ma tutto al più dei gruppi di diversione per distruggere queste difese, questa dovrebbe essere oggi la posizione del vostro p. in Italia« provano che voi non avete neppure una lonta- na idea della situazione creatasi in Italia all'indomani dei bombardamenti, né della differenza che vi è tra il nostro p. e il Comitato d'Azione per l'Unione del popolo italiano, né delle vie attraverso le quali in Italia bisogna passare per organizzare e mettere in movimento le larghe masse nella lotta contro la guerra hitler-mussoliniana, per la pace e la libertà. All'indomani dei grandi bombardamenti della RAF su Genova, Mila- no, Torino il popolo di queste città era dominato dalla tragica constatazione che la »possente difesa« aerea delle città tante volte magnificata e esaltata da Mussolini, si era rivelata inesistente: i ricoveri si erano rivelati inesistenti • inefficaci; i bam- bini, i vecchi, i malati non erano stati sfollati e non sapevano dove sfollare; i colpiti dai bombardamenti erano lasciati senza soccorso; i segnali di alarme nelle fabriche non erano azionati per non interrompere il lavoro degli operai, il popolo era esa- cerbato contro Mussolini e la sua cricca, la sfiducia in Musso- lini da parte della masse ha fatto più strada in quelle poche ore di bombardamento che durante tanti anni. Se in quel mo- mento, il nostro p. avesse sostenuto soltanto la posizione che sostenete voi: »gruppi... per distruggere queste difese.«(quali difese che gli stessi lavoratori fascisti ammettevano che non esistevano?), si sarebbe isolato dalle masse e dalle formazioni politiche aderenti • simpatizzanti del C.A.U.P.I.,15 ed avrebbe dato il pretesto al fascismo di scaricare sul nostro p. la crimi-

15 Comitato Antifascista Unione Popolo Italiano (Antifašisti=ni odbor italijanskega narodnega zedinjenja)

415 naie responsabilità dell'inesistente difesa antiaerea. In una tale situazione [il nostro partito si è preoccupato di fare inter- venire subito il C.A.U.P.I, [al fine] di andare incontro alle masse, legarsi con esse, approfondir[e] il »fosso« creatosi tra loro e Mussolini, e, sulla base di un'azione e di una forma di orga- nizzazione semi-legale mettere in movimento le masse, rompe- re quel cerchio di diffedenza, di paura che di molti anni il facsismo e riuscito a stringere attorno alla vita del popolo italiano. Naturalmente questo non significa che il nostro p. non abbia dato diretive ai compagni e simpatizzanti perchè facili- tassero i bombardamenti inglesi sugli obbietivi di carattere bellico e perchè sabotassero e ostacolassero l'apparato civile e militare hitlero-fascista. Per queste ragioni nella situazione che si era creata in Italia all'indomani dei bombardamenti(oggi la situazione sta mutando) la direttiva data ai Lombardi, Liguri, e Piemontesi, era la più giusta. In concuslione, come già vi abbiamo detto, le relazioni che il nostro p. deve avere con il vostro p., non devono essere con- fuse con le relazioni che il n[ostro] p. deve avere con il comp. Ded e Ere. Il comp. Ded ha inviato un teleg. al C.C. del vostro P. incaricandolo di esigere dai comp, italiani che si trovano nel vostro paese16, un'informazione sul loro lavoro. E' eviden- te che il comp. Ded vi ha mandato una tale direttiva perchè crede che noi ci troviamo ancora nel vostro paese e che non vogliamo inviargli nessuna informazione sul nostro lavoro. Che il comp. Ded vivi abbia mandato una tale direttiva è com- prensibile, infatti è da più di un anno che egli non sa nulla di noi, e quello che conosce sul nostro conto, non lo conosce attraverso i nostri teledrammi ma] attraverso quello che gli avete mandato a dire voi, che a dire comp[agno Ded] è «limita- to e contradditorio«. Ma voi, che siete al corrente che noi non ci troviamo nel vostro paese ma bensì nel nostro, che conos- cete la nostra stampa e che in generale sapete che il nostro p. esiste, lavora ed è diretto da noi non dal vostro paese ma dal nostro paese, non avete nessun diritto di richiamarvi alla direttiva del comp. Ded e parlare di disciplina. Il vostro compito appena riceveste il biglietto di Ded era quello di rispondergli immediatamente e informarlo che il comp. Quinto si trova nel suo paese, non dal dicembre 1941 come avete scritto nella vostra lettera, ma dall'agosto 1941: che da alora sino al giug-

' Glej op. 7 zgoraj.

416 no 194[2] il comp. Quinto aveva già inviato mediante voi n° cinque teleg. ecc. Ecco cio'che voi avrete dovuto fare per assol- vere il vostro compito. Le relazioni che deve avere il nostro p. con il vostro p., devono essere improntate ad un spirito di collaborazione e non di subordinazione, esse devono avere come obiettivo quello di aiutare reciprocamente, secondo i rispettivi mezzi e possibilità il loro reciproco lavoro. Sulla questione che voi toccate nella vostra lettera: provocazione e causa caduta a morte del comp. Quarto, non siamo del vostro parere, comunque sappiate che noi ci rimettiamo a quanto in proposito deci- derà -a suo tempo- il C.C. dell" i. e. Prendiamo conosenza con piacere la vostra iniziativa di pubblicare ogni quindici giorni un Bollettino di informazioni per i soldati italiani. L'Appello rivolto alle truppe italiane di occupazione del vostro paese che vi mandiamo, vi preghiamo, nella misura che vi sarà possibile di dargli una larga diffusione. Per il Bollettino vi consigliamo di utilizzare anche la nostra stampa.

Qui unito vi mandiamo:17 1) Una lettera del comp. M.,18 come vedrete una parte di essa è cifrata. Se ci mandate la risposta noi cercheremo di fargliela avere. A questo comp, ed a quelli che si trovano con lui abbiamo mandato in questi giorni un pacco di viveri dal valore di lire mille. II) Un appello per trupe italiane e milizia fascista che occupano i paesi della Balcania, 3) La nostra stampa che abbiamo fatto uscire in questi ultimi tempi e che non è ancora stata mandata a voi (pensiamo che la stampa che vi inviamo sia sufficiente a dar- vi un'informazione della situazione esistente nel nostro paese, comuque alla prossima volta speriamo di potervi mandare una lettera nella quale tratteremo particolarmente la questione della situazione e della nostra politica). 4) Un teleg. da tra- smettere al comp. Ere.

Con il prossimo comeré vi preghiamo di mandarci: 1) Un appello del F.L. diretto al popolo italiano19. II) Alcuni esempla- ri della vostra stampa, compreso quanto stampate in lingua

17 Prilog ni. 18 Miha Marinko, takrat je bil zaprt v zaporu Castelfranco v Italiji. 19 Ciklostiran letak Al popolo italiano. Italiani: La mano ferrea... Co- mitato esecutivo del Fronte liberatore del popolo sloveno je v ARS. Odd. II, sign.: AS 1887. Zbirka narodnoosvobodilnega tiska.

417 italiana. 3) Il collegamento diretto con i comp, italiani della Venezia Giulia.

Ricevete cari compagni i nostri più sentiti auguri per il vostro lavoro.

Morte al fascismo - Liberta" al popolo.

5 dicembre 194[2]. La Segr. Del. P.C.d' I. Quinto

ST. 123

PISMO

Dragi Bogdan!2 - 6. XII. 42.

Ker odhajam Ti pošiljam nekaj materiala, ki mije tu ostal za »Slov. Por.«. Objavi ga vsekakor. Zlasti dopis iz Štajerskega (»

1 Izvirnik, pisan s =rnilom, je v ARS, Odd. I, sign.: AS 1487, CK KPS. a.e. 1788. Objavljen je v Jesen 1942, dok. št. 205, str. 519-520. 2 Boris Ziherl. 3

418 zmage v Bosni, 5. OVS v Trstu - 6. Pismo iz Primorja. - 7. Glas italj. antifaš. v pomo= slov. narodu - 8. Odkrite karte /Urh7/ - 9. Na robu - Tudi ta štev. bo na 10 straneh, ker pa= ne izhaja »Radio - Vestnik«. - Zdaj so stvari v tehniki že take, da bo lahko spet izhajal tudi R. V. Glej torej, da preidete k red- nemu izhajanju vseh organov. Verjetno je, da se bo dalo »S. P.« tiskati sedaj v formatu8 »Slovenca« na 2 ali 4 strani. Govori z Julijem9. Glejte, da bo material dober.

S prisr=nimi tovariškimi pozdravi Krištof11 Smrt fašizmu - svododa narodu!

P. S. Peter12 se je javil z Gorenjskega. Dobri objektivni pogoji, pravi, da so tam, a naši subjektivno slabi.

Zoran Poli=. Glej dok. št. 118. op. 12. Milan Škerlavaj. 3 Šifra za Centralni komite KPS - za Krištofa. 1 Edvard Kardelj. ' Boris Kidri=.

419 ST. 124

PORO

Starome.2 7. XII. 1942.

Dragi TT. 3! - Koristim priliku, da napišem nekoliko reda- ka. Napisao bih više, no sutra odlazim na teren i ne preostaje mi više vremena. Uostalom, nadam se, da si primio dva moja opširna izveštaja preko GŠ Hrvatske, koje sam poslao u toku oktobra4. Ovih dana po=i =e na put k vama, ili bar do GŠH na- ša posebna patrulja, koja =e vam doneti naše izveštaje i material. Pre mesec dana otputovao je do GŠH naš =ovek5, sa za- datkom, da ide eventualno i do vas. Ne znam, da li je tamo stigao. - Brko6 je saop7io • vašoj kritici razvitka ovdašnjih prilika u vezi sa talijanskom ofanzivom. • kritici, koju ste vi izre- kli na osnovi Valdesovog7 izveštaja. Ja ne znam, šta i o =emu je Valdes izveštavao, no u svakom se slu=aju =udim, da ste vi njegove izjave uzeli kao nešto, sa =ega se ovdašnje prilike mogu presudjivati, u toliko više, kada sa njim imaš poznata iskustva. Ti znaš, daje panika uvek bila njegova crta. Istina je,

1 Izvirna kopija v srbohrvaš=ini je v ARS. Odd. I. sign.: AS 1521, Kardelj Edvard, šk. 6. Objavljena je v slovenskem prevodu v Jesen 1942, dok. št. 206, str. 520-528. 2 Josip Broz Tito. 3 Tovariš Tito-Josip Broz. 4 V arhivskem gradivu je z oktobrskim datumom ohranjeno le poro=ilo dne 7. oktobra 1942 (glej Dokumenti, knj. 3, dok. št. 138, str. 336-347). 5 Jože Bradeško-Boštjan. Na pot je odšel konec oktobra in se vrnil 26. novembra 1942 s skupino oficirjev, ki jih je poslal Vrhovni štab NOV in PO Jugoslavije za pomo= slovenskim partizanskim enotam. O svoji poti je poro=al politi=nemu komisarju Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih =et Borisu Kidri=u dne 15. decembra 1942. Glej Dokumenti, knj. 4, dok. št. 170, str. 183-184. 6 Ivan Kraja=i=-Stevo, Brko. Glej dok. št. 101. 7 Josip Kopini=.

420 da smo mi sami - t. j. štab i rukovodstvo i to jednim delom po našoj sopstvenoj krivnji - bili u vrlo nezgodnom položaju i da je vrlo malo falilo, da svi u bratskom kolektivu ne izgubimo glave. Tu =injenicu, koja je bila posledica prili=ne naše lakomislenosti mi smo vrlo oštro osudili ve= i zbog toga, jer je sa nama bio i =itav IO OF, tako da bi sa našom pogibijom bio pokret naprosto obezglavljen u svakom pogledu. • uzrocima toga ja =u Ti kasnije podrobnije pisati. I V[aldes] je bio u tom džumbusu - i iz toga sve možeš da objasniš. Bio je pani=ar, kakvog pod suncem nisam video. Za mene, koji sam ga uvek posmatrao kao »junaka sa španjolskog gradjanskog rata« bilo je njegovo pani=arstvo potpuno iznenadjenje. I tako je V. po sopstvenoj koži presudjivao i sve ostalo, preneo je svoju sopstvenu paniku na sve. Istina je, mi tada, kada smo zajedno ju- rili po šumama, nismo mogli imati pregleda nad celinom polo- žaja, no ja nikada nisam ni pomislio, da bih ta ofanziva mogla da slomi vojsku kao celinu.

8 Ivan Ma=ek. 9 Boris Kidri=. 10 Misli dr. Aleša Beblerja, Eda Mihevca. dr. Jožeta Brileja, Viktorja Stoparja in Jožeta Mazovca. Izven obro=a sta dr. Aleš Bebler in Edo Mi- hevc delala po vojaški liniji, Viktor Stopar kot za=asni politi=ni komisar, Jože Mazovec pa kot obveš=evalec.

421 i uop=e još nije bio u ozbiljnim borbama - mi ne možemo nuditi neprijatelju efikasnog otpora, a da se ne ispostavimo opasnosti, da nam se vojska razpadne. Ostalo je dvoje: 1. ili se u pravo vreme povu7i u Hrvatsku /kasnije je bila Kupa zapos- jednuta sa jednom divizijom u utvrdjenim pozicijama/ ili ma- nevrirati na takav na=in, da se posle izvesnog otpora kde god je to mogu7e, trupe provla=e kroz neprijateljske linije u pozadinu i da tamo tuku neprijatelja u ledja, te da ostaju na svom terenu. No, tu nas je prevalilo nešto, =ime mi nismo ranije dovoljno ozbiljno ra=unali, ma da nas je =ak • tome ranije obave- stila OS: sporazum izmedju Italijana te reakcionarne buržoa- zije za uspostavljanje MVAC. Mi doduše nismo nikada sumnjali u to, da =e reakcija tome pri=i, no da =e pored raz- granate mreže OF mo=i ozbiljno da ugrozi naše vojne pozicije, te =injenice nismo do kraja predvideli unapred, jer i nismo ra- =unali, da =e biti talijansko nasilje tako strašno. A bilo je u stvari tako:

422 razbije, ako ne držimo na okupu ostale trupe i da izbegavamo susrete sa ve=im italijanskim jedinicama, koje bi nesumljivo vilo lako razbile naš otpor. Zato nam je u drugom delu ofanzive zaista išlo u glavnom zato, da izvu=emo naše trupe izpod talijanskog udara, da ih prenesemo na drugi sektor, gde su njihove slabije pozicije. Tako se je i desilo, da smo mi baš sa sektora, gde smo mi bili, povukli skoro sve trupe i poslali ih na drugi, misle=i, da =emo se i mi sami odmah zatim povuci. No posle toga smo se dali donekle nasamariti od Italijana, koji su prebacili na hrv. stranu oko 20-25.000 vojnika. Mi smo mislili, da idu protiv vas /to smo vam =ak telegrafirali/, a u stvari su išli - na nas, samo odozdo, sa hrvatske strane. I tako smo se našli u lancu. No sve trupe su onda dobro prošle i deo štaba van opkoljenog sektorja pravilno je rukovodio u duhu našega ranijeg sporazuma. - I tu je bilo pitanje, da li pre=i u Hrvatsku. Ja sam se toga uvek bojao, jer sam stalno imao pred o=ima Srbiju. Istina, mogli smo doživeti istu sudbinu, koju su doživele naše trupe u Srbiji posle našeg odlaska, ako se ne povu=emo. No ja sam =vrsto verovao, da zamašni rad OF ne može ostati bez posledica. U Srbiji smo imali vojsku, ali nismo imali OF, nije bilo masovne podrške. Kod nas je toga bilo. Zato smo izdali direktivu11: odmah formirati brigade /iako manje, za naše prilike/, da se u partizane ulije svest • njihovoj snazi, sa brigadama u sela, na politi=ki rad, da mase vide partizane in da partizani opet vide simpatije masa, =istiti belu gardu, pre=i na manje akcije protiv Italijana, da se podigne borbeni duh i tako pripremiti vojsku za prelaz u nove ofanzivne operacije. - Dragi Tito! Ja držim, da se je to naše mišlje- nje potpuno opravdalo. Ako bi neki Vald. danas video naše partizane, ne bi mogao da pomisli, da su to oni isti, koji su u septembru izgledali pred rasulom, za koje je on mislio, da =e u masama prelaziti neprijatelju: U stvari nije naš »krah« posle ofanzive ni sjenka onoga, što smo mi u Srbiji doživeli. Ti, koji vrlo dobro znaš teren u Sloveniji možeš sebi lako predstaviti, kako je izgledala talijanska ofanziva sa 54 težka topa - motorizirana, sa 6 /doduše nepotpunih/ divizija /oko 50.000 - ma-

11 Gle] naredbo št. 10 Glavnega štaba slovenske partizanske vojske dne 26. avgusta 1942 v Zborniku NOV/VI. knj. 3. dok. št. 127, str. 348- 349 in naredbi Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih =et dne 16. septembra 1942 v Zborniku NOV/VI. knj. 4. dok. št. 27, str. 79-82 in št. 28. str. 82-83.

423 lo ra=unamo/ vojnika - na našim cestama, po kojima na svako brdo možeš do=i kamionom, medju našim selima i poljima, malim šumicama itd. Ja tvrdim, da smo mi u takvoj situaciji u stvari doživeli jednu pobedu, krupnu pobedu, ve=u nego što sam ja sam i pomišljao. Mi smo na mrtvima, ranjenima, za- robljenima i dezerterima izgubili maksimum 400 ljudi. A sve ostalo ve= se posle nekoliko nedelja formiralo u brigade. Tako bezna=ajan procenat dezertera pod takim uslovima, kakve su preživeli naši partizani, fakti=ki je pobeda, a tu nam je pobedu omogu7ila OF. U tome je razlika izmedju Srbije i Slovenije. - Istina je, mi posle ofanzive ni do današnjega dana nismo uspeli pri=i ve=im vojnim operacijama, osim sada u poslednje vreme na nekoliko mesta. Ve=ina naših operacija posle ofanzive sastoji se u =iš=enju bele garde i - u suštini u diverzant- skim akcijama. Takodje borbena sposobnost naših partizana sada daleko zaostaje za hrvatskim /za razliku n. pr. u ljeti, kada su naši partizani pokazivali mnogo ve=u udarnost/. No sve je to samo privremenog karaktera. Ti znaš, da smo Sloven- ci uvek dosta spori ljudi, ali uporni. Tako ti je i sa tom našom vojskom. Polako ide napred, ali ide bez prestanka. Belu gardu smo dotukli u toliko, da više nema ona iniciative u gonjenju partizana, nego nasuprot, da partizani gone nju. No, drži ipak još krepke postojanke. Po=istili smo neke sektorje potpuno, tako daje teren po prilici na 1/3 Dolenjske u rukama partizana, i taj se sektor sve više širi. Mi doduše ne idemo za oslo- bodjenim teritorijem. No u vezi sa =iš=enjem bele garde, morali smo pristupiti u u=vrš=avanju terena. Morala partizana je dobra i sa uspesima se sve više popravlja. I što se akcija ti=e - iako nisu krupne - ipak su zna=ajne: u toku jedne nedelje •. pr. uništena su 4 vlaka potpuno, a =itav niz ošte7eno. Pru- ga Ljub.-Trst je stalno ošte7ivana, sada naro=ito u donjem delu, kod Trsta. Na nekih 10 km od Trsta naši su n. pr. potpuno uništili vojnu stražarnicu na železnici, zaplenili 2 mitraljeza, dosta pušaka itd. I u tom proširivanju partiz. pokreta stvarno su postignuti zna=ajni uspesi. Danas je u Primorju odred od oko 400 boraca, relativno dobro naoružanih, doduše novih i u borbama slabo zakaljenih, ali koji se brzo razvijaju /odred se zove Soš- ki •./. U Gorenjskoj je sada Petar. Dobio sam danas pismo12 od njega, u kome piše, da usprkos velikih gubitaka u kadrovi-

Glej dok. št. 111.

424 ma ipak je moral u trupama ostao dobar i objektivni su uslovi sada bolji. Tamo nam je pao komandant13 i politkomisar grupe te sekretar PK za Gorenjsku'4 /komand. Gregor=i=, metalski radnik iz Jesenica, španjolski borac, politkomisar Kebe, metalski radnik iz Ljubljane, jedan naših najboljih radnika partijaca/. U avstrijskoj Koruškoj takodje postoji odred /mje- šavina Slovenaca, Avstrijaca i Nemaca, ipak Slovenci u velikoj ve=ini/, no odred je još slab, »zelenokadrovski« nastrojen /u ve=ini dezerteri iz nema=ke vojske/, sa stalnim dezerterima itd. Treba =e još mnogo raditi, da se iz toga razvije zaista borbena jedinica. Najteže stojimo u Štajerskoj. Opet su nas tamo upropastile nove partijske i OF provale, u kojima je pao jedan =lan PK, metalski radnik Tone Gr=ar. Juna=ki se branio i do zadnjega pucao u gestapovce, dok nije i sam pao mrtav /u Ce- lju/. I stoje najgore, nismo u stanju, da spre=imo mobilizaciju za isto=ni front. Ma daje sve stanovništvo gotovo 100% za nas, ipak je nema=ki teror postigao svoje. Kod njih je praksa: ako neko iz porodice ide u partizane poubijaju ljude iz njegove porodice, ženu, roditelje itd. Samo u oktobru mesecu na taj na=inje u Štajerskoj streljano blizu 1000 ljudi /javi De- du15/. I tako se provodi mobilizacija uz bezprekidno streljanje onih porodica, =ijih se =lanovi nisu odazvali mobilizaciji. Dru- gi put =u pisati podrobnije • metodama tog terora. On svakako nije nov po barbarstvu, no nov je po sistematskom planu, po kome se ljudi pobijaju i to je najgore: svaki =ovek zna, da =e biti ubijen potpuno sigurno, ako njegov sin. muž, brat itd. u=ini to i to. Tog terora mi do sada nismo bili u stanju da slomimo, nego je nasuprot taj teror uništio jednu masu naših najboljih ljudi. Izlaz je u jednom: i=i tamo velikim snagama. Da nije ovde bilo talijanske ofanzive i njezinih posledica, mi bi to ve= uradili, medjutim, ako sada napustimo talijansko podru=je, prepusti=emo teren beloj gardi, što ne smijemo dozvoliti. Zato sam i predlagao u jednom pismu16 Tebi, ako bi nam za jedno kratko vreme mogli »uzajmiti« jednu ili 2 hrvatske brigade, bar da uzmu na sebe =iš=enje pograni=nih predela malo iznad Novog mesta i eventualno do Ljubljane, a mi bi za

13 Jože Gregor=i=. 14 Lojze Kebe. 15 Šifra za Kominterno. 16 Glej poro=ilo dne 7. oktobra 1942 v Dokumenti, knj. 3, dok. št. 138. str. 346-347.

425 to vreme bacili bai' 2 brigade u Štajersku, da spre=imo nema=- ke planove sa mobilizacijom. Zanimljivo je, daje u Gorenjskoj u tom pogledu bolje, a to zbog toga, jer je tamo partizanstvo u=vrš7eno još iz prošle godine a i nema nema=ke manjine i »nemškutara«. - No, ukratko: iznim Štajerske ina=e u vojnom i politi=kom pogledu stojimo tako, da =e nam biti uskoro mo- gu7e po=eti i sa ve=im akcijama. Potrebno je samo, da još više podignemo borbenog duha kod partizana, koji je posle ofanzive opao. - U partijskom pogledu: imamo užasne gubitke u kadrovima, naro=ito u Štajerskoj i - samoj Ljubljani. Tu je sada b. g. glavni policijski organ i ljudi bezprekidano padaju na ulicama, pobijaju ih no=u po ku=ama ili izvla=e na ulice i tamo pobijaju itd. No usprkos toga naši se kadrovi odli=no drže i nismo mnogo izgubili u pogledu ekspeditivnosti. Ali postoji jedna opasnost, koja nam besprekidno nosi štetu: ve=ina na- ših kadrova je novih, ju=erašnjih sokola, hriš=anskih socialista itd. i sada su - strašno sektaški upravo prema - saveznicima! Moramo se stalno boriti. Štab nam je slab - sa naše strane. Pukovnik, namestnik komandanta17, se dobro pona- ša, pa =emo ga možda skoro mo=i da postavimo kao kandidata za partiju. Ranije je bio glavni Dražin'8 komandant za Slo- veniju, ali ga skinuo posle toga, kada je napravio sporazum sa partizanima. Stalno je na terenu i dobro se drži usprkos toga, da mu je ve= oko 50 godina. Predlažem ponovo, da ga mesto Lojza19 (koji više nije u štabu) kooptirate u VŠ. Za nas bi politi=ki bilo to vanredno važno. Ime =u vam drugi put poru=iti. U politi=kom pogledu: proveli smo Vrhovni plenum OF20, koji je odli=no prošao i sve su grupe OF potvrdile liniju IO. Ugled partije ogroman. Na terenu OF apsulutno opet pobe- dila nad b. g. i sve se više u=vrš=ava. Najgadnije je to, da nemamo veza sa vama dovoljno brzih, da bi u svemu mogli biti na =isto. Kada sam sada =itao vašu literaturu, došao sam do zaklju=ka, da ste vi u nekom pogledu oštriji, nego mi (londonska vlada). I mi smo bezprekidno napadali kao izbeglice itd., no držali smo, da je još prerano povuci crtu. Sada smo i mi udarili oštrije. Ogromno nam je korist napravilo saop7enje • Ustavotvornoj skupštini PVNOJ21. Vrlo je neugodno, da naši Jaka Avši=. Dragoljub Mihailovi7-Draža. Franc Leskošek. Glej dok. št. 35. Glej dok. št. 114, op. 11.

426 delegati nisu bili tamo. Izdali smo u vezi sa tim posebno saob- =enje22. • tome =u poslati opširni izveštaj23 i naše predloge sa sednice IO, koja =e biti za nekoliko dana. Držim, da treba nekoliko naših kooptirati u centralne organe PVNOJ i jednog potpresednika /ja mislim: hriš=anskog socialistu/. Mi smo iz te skupštine napravili centralno politi=ko pitanje i u vezi sa tim populariziramo naro=ito VŠ i preko njega Partiju kao rukovodioca i druga Tita /izdali razglednice sa Tvojom slikom24, no naši su umetnici to mnogo bolje udesili nego ono u »Borbi« - ma da je precrtano iz »Borbe«. - Uostalom u toj vezi, ako vam trebaju klišeji, mi vam možemo sve izraditi, jer imamo sopstvenu ilegalnu i odli=nu cinkografiju i grafi=ku radionicu. Ve= sam poru=io tehnici, da izradi duplikate nekih klišeja (M. E. L. S.25 itd), pa =e vam ih doneti patrola./ - Udesi=emo i mi neku konferenciju, na kojoj =e se formalno primiti zaklju=ci Biha7a i izabrati pretstavnici slovena=kog naroda u PVNOJ - Sa Makaronom26 muke traju dalje. Ništa se ne može postici. Poslao sam mu Dedin telegram, koga si mi slao, našto je on pobesnio i - prekinuo odnose sa nama pod izgovorom, daje naša partija puna provokatora i da zbog toga on o nama ne=e da daje izveštaje. Kad sam postavio oštro, onda je poru=io ku- rira tek - za novu godinu. Dobio sam njihove proglase i po mom su mišljenju politi=ki sasvim pogrešni. Tako n. pr. pozi- vaju u vezi sa bombardiranjem talj. gradova, da se stvaraju odbori za protuvazdušnu odbranu (kao u vreme Narodnog fronta), da se brinu ti odbori, da =e biti po ku=ama vatrogasni material, da spašavaju ranjenike itd. - jednom re=ju - da po- mažu Mussoliniju, jer njegovi fašiste kod bombardiranja be- že. Dalje pravi veliku razliku medju talijanskom imperial, vojskom i fašisti=kom, tvrde7i, da samo fašisti prave zlo=ine, popušta s. d.27 u tolikoj meri, da se Partija stvarno nalazi na repu anglofilskih elemenata. Dobro bi bilo te stvari objasniti i Ercoliju28. Ja sam Q[uintu] pisao29 svoju kritiku, no on je od-

Glej dok. št. 110. Glej dok. št. 125. Glej dok. št. 109. op. 8. Marx, Engels. Lenin. Stalin. Umberto Massola-Quinto. Misli socialne demokrate. Palmiro Togliatti. Glej dok. št. 54.

427 bio, da imam pravo. - Kona=no još u pogledu »vazduha«30. Na žalost smo u vreme ofanzive - izgubili. Sada smo izgradili novo i za koji dan =e funkcionirati. Uhvati=emo vezu sa Dedom i odmah posle toga moremo i sa Tobom. U glavnom neka važe uslovi, koje si javio sa patruljom u augustu, a neke male promene ugovori=emo preko Deda ili po našoj patrulji, koja =e stici do vas, ako samo bude (pored snegova) mogu=e. - Mi se nekako držimo, a hajka protiv nas je prekrasna. Opasno su nas popularizirali! Skoro nema dana, a da nas ne napadaju. Naro=ito Kidri=, Leskošek, Kardelj itd. Prvi je »vodja OF«, drugi je »vodja štrajkova i svakojake anarhije« a tre=i »vodja komunizma« i »otac svega zla« itd. Svakako - usluga za nas. Do- neli su =ak Kidri=evu fotografiju u novinama. Izgleda, kao pobegli robijaš. - Nužno potrebno je, da Slobodna Jugoslavija javi, da smo mi ubili Natla=ena, slovenskog Quislinga, vodju i organizatora bele garde. Potrebno je to zbog toga, jer u Londo- nu šute kao zaliveni, jer znaju daje bio sa okupatorima, alije ujedno njihov. Izdat je komunike31 Obav. službe OF sa detajl- nom optužbom. Posla=u ga sa patruljom (Dr. Marko Natla=en, bivši ban, predsednik »Sosveta Ljubljanske province«, koga je postavio Mussolini). Javi se nam što =eš=e! Pozdravi sve drugove. Sa srda=nim drugarskim pozdravim[a]

Beve32

Smrt fašizmu - sloboda narodu!

30 Josip Kopini7. Glej dok. št. 100. 31 Glej Komunike Varnostno obveš=evalne službe OF dne 13. oktobra 1942 • justiflkaciji dr. Marka Natla=ena in Kazimirja Kukovi=a v Do- kumenti, kn). 3, dok. št. 147, str. 369-374. 32 Edvard Kardelj.

428 ST. 125

PORO

Dragu Titu!2 - 14. XII. 1942.

Dragi Tito!

Pre par dana sam poslao pismo3 za Tebe preko Zagr. Veru- jem, da si ga medjutim ve= dobio. Usprkos toga 7u u današ- njem opširnijem izveštaju neke stvari iz toga pisma ponoviti. Bilo bi upravo neophodno, da neko od nas dodje do vas u li=ni kontakt i da se porazgovori • svim stvarima. Medjutim, kada smo pretresali tu potrebu, videli smo, da niko od nas ne može u sadašnje vreme da bude otsutan sa ovdašnjih položa- ja mesec dana, koliko bi bilo za put k vama potrebno. Ja sam se ne usudjujem na taj put, jer ne bi fizi=ki izdržao put tamo i natrag, a odavde - =ini mi se nikako ne bi trebalo da podjem definitivno naro=ito radi velikog pomanjkanja rukovode7eg kadra. I tako nama ne preostaje drugo, nego da opširno pismeno izvestimo • ovdašnjem stanju i budu7im perspektivama.

I. OKO LETNE OKUPATORSKE OFANZIVE:4

U vezi sa tim pitanjem, koga sam Ti ukratko objasnio i u svom poslednjem pismu još jedanred naglašavam, da nikako ne treba Valdesov5 sud • prilikama kod nas za vreme te ofanzive uzeti kao ma kakvu bazu za prosudjivanje. Valdesa

1 Izvirna kopija v srbohrvaš=ini je v ARS. Odd. I, sign.: AS 1487, CK KPS, a. e. 468. Slovenski prevod poro=ila je objavljen v Jesen 1942. dok. št. 207. str. 531-574. Dokument je delno poškodovan. Ne=itljivo besedilo je ozna=eno s pikami. Pri števil=enju poglavij je napaka. Dve poglavji sta ozna=eni s številko III. 2 Josip Broz. 3 Glej dok. št. 124. 4 Glej dok. št. 5, op. 3. 5 Josip Kopini=.

429 je bila od nogu do glave sama panika, pa je u takvim pani=- kim o=ima gledao i na sve ono, što se u tim mesecima zbivalo na našem sektoru. Nesumnjivo je =injenica da smo bili =esto spori i da je naro=ito naše vojno rukovodstvo zakasnilo mnoge ugodne prilike i pokazalo se veoma slabim. Ako je pitanje takvih raznoraznih grešaka i slabosti, ja sam te • njima izve- stio još pre, nego se je ofanziva po=ela, zato ih i ovoga puta ne mislim omalovažavati. I upravo zbog toga, jer smo sve te slabosti videli ve= prije, mi nismo mogli druk=ijom taktikom da se borimo protiv ogromne neprijateljske nadmo7i u vreme ofanzive, nego što smo to uradili. Potcrta=u u vezi sa tim nekoliko važnih momenata: 1. Partizanski pokret je kod nas zauzeo masovne razmere u toku meseca maja. A ve7 15. jula po=ela je okupatorska ofanziva. Samo zahvaljuju7i uspešnom organizatorskom radu bili smo u stanju za 2 meseca dana toliko opremiti vojsku, da je bar u materialnom pogledu mogla da podnese teže borbe sa neprijateljem. Ali je, razume se, ta vojska bila bez ve7ih isku- stava, neprekaljena u borbama, a što je glavno: sa komandnim sastavom skoro bez ikakvog znanja vojne vestine. 2. U sastavu partizanske vojske bila je velika mešavina ljudi po svojoj politi=koj boji. Bili su to ju=erašnji Koroš=evi »slovenski fantje«6, sokoli, socialdemokrati, kmetijci' itd., od kojih su mnogi ostali na svojim politi=kim osnovama, partizanima su prišli zbog vodstva OF. Trebalo je velikog politi=kog rada u toj novope=enoj vojsci, no naši politkomesari nisu ni iz- daleka u=inili sve, što bi trebali. U =etama se politi=ki ili malo ili slabo radilo, naj=eš7e veoma sektaški tako da iz partizana nije se razvila još unutarnje potpuno jedinstvena vojska, kada je neprijatelj navalio velikom snagom. 3. Okupatorska ofanziva bila je pra7ena sa prvim masovnim nastupima belogardisti=kih naoružanih bandi. Buržoazna reakcija, koja je dobivala sve ve7i strah pred OF je kona=no - kada je u Dolenjskoj izbio pravi narodni ustanak - napravila sporazum sa Italijanima i Nemcima i po=ela formirati svoje

6 Dr. Anton Korošec (1872-1940). teolog in politik, vodja klerikalne Slovenske ljudske stranke. Zveza fantovskih odsekov je bila osrednja mladinska katoliška organizacija s sedežem v Ljubljani. Ustanovljena je bila 1937. 7 Gre za podmladek Samostojne kme=ke stranke, kije bil organiziran v Zvezi kmetskih fantov in deklet.

430 naoružane bande u sastavu »Milicia volontaria anticommunista«. Te su se bande ve= ranije stvarale, no bez ikakvog ve7eg uspjeha. Ukoliko su eksistirale, kamuflirale su se sa partizanskim uniformama i zna=kama, sklanjale su se pred sukobima sa partizanima, a u masama su nastupale kao »partizani«8. U vreme ofanzive su se prilike menjale. Italijani su napravili strašnu pustoš svuda gdegod su prolazili. Uništili su naprosto =itavu Notranjsku i silno zaplašili stanovništvo. U takvoj situaciji je bela garda nastupala kao onaj. koji štiti sela od paljevine i pokolja i uspostavljala »seoske straže«, koje su imale za cilj, da spre=avaju partizanima ulazak u sela i u blizinu sela. Na =elo tog belogardisti=kog pokreta stupili su popovi, jugoslavenski oficiri (naro=ito Srbi i Crnogorci - skoro svi, koji su ostali ovdje), kulaci itd. Tako su bili partizani, koji su se kroz italijanske linije probili u pozadinu, tu primljeni sa metcima belogardisti=kih bandi, što je naravski vilo oslabilo njihovoj borbenu spremnost. 4. Kona=no treba imati pred o=ima i teško7e našeg terena, koji je naro=ito u letnje doba, vilo pogodan za akcije motorizi- ranih neprijateljskih odeljenja. I stvarno, po našim su se brdima šetali sa tankovima kao za šalu. • tome treba primetiti još i to, daje neprijatelj - zbog geopoliti=kog položaja Sloveni- je - =iš7enju tog sektora posvetio uvek vanrednu pažnju. Slo- venija nije samo uzbudjivala duhove u Avstriji i Italiji, nego je i sama potpuno priklju=eni deo »Italije« odnosno »Rajha«, zato tu nemamo posla samo sa vojskom, nego pre svega, sa masom posebnih policiskih, žandarmeriskih i drugih sli=nih odeljenja, koji znadu dosta vesto kombinirati razne policiske metode sa vojnim operacijama. Pod takvim uslovima naravski bilo bi potpuno pogrešno ra- =unati na mogu7nost davanja zna=ajnijeg otpora velikoj nad- mo7i neprijatelja, koji je svoj plan po=eo provoditi u =itavoj Sloveniji istovremeno. U po=etku jula bio je u Celovcu sasta- nak Grazziolija i Rainerja • zajedni=kim nema=ko-talijanskim operacijama9. Mi smo bili po našoj Obaveštajnoj službi dosta dobro obavešteni • svim neprijateljskim pripremama kao i •

8 Misli belogardisti=ni »Štajerski bataljon«. Glej dok. št. 6, op. 5. 9 Dne 2. in 3. julija 1942 sta se v Celovcu sestala visoki komisar za Ljubljansko pokrajino Emilio Grazioli in gauleiter za Koroško ter šef civilne uprave za Gorenjsko dr. Friederich Rainer na pogovorih o skupnih ofenzivah proti partizanskemu narodnoosvobodilnemu gibanju.

431 broju i naoružanju neprijatelja. Zato smo mi ve= pre ofanzive napravili izvesni plan, koga se doduše u toku ofanzive stalno nismo pridržavali, ali njegova osnovna linija je ipak bila reali- zirana. Mi smo bili u tom pogledu sasvim istog mišljenja kao Ti, kada si nam u svom pismu saop7io vaše upute, t. j. da se držati na tom terenu mi ne7emo mo7i. Mi smo samo u toliko promenili vaše upute, da smo rešili ostati sa trupama na na- šem terenu. To smo uradili =isto iz politi=kih razloga, jer smo bili ubedjeni, da bi naše - ma i kratkotrajno otsustvo sa terena - dalo beloj gardi mogu7nost, da se u=vrsti. Zato su naše trupe u prvom delu ofanzive dale dosta jak otpor, a posle se kroz neprijateljske linije provla=ile u njegovu pozadinu, a u drugoj polovini ofanzive, štab je trupe koncentrirao, formirao prvu brigadu i povla=io trupe tako, da uopšte nisu došle u dodir sa neprijateljem. Tako je bilo potrebno u=initi zbog toga, jer je likvidacija oslobodjenog teritorija, teror okupatora i nastup bele garde izazvao izvesnu demoralizaciju u trupama i zbog toga nisu bile sposobne, da bi mogle dati neprijatelju otpor, a da se njihov velik deo ne razbije. Rezultat takve taktike je bio taj, da smo u toku ofanzive izgubili relativno malen broj partizana (300-400) i ve7 u samom po=etku spre=ili beloj gardi da bi se mogla odlu=nije usidriti u masama. Naravski, posledice ofanzive ose7ale su se dugo, zapravo se ose=aju još i danas naro=ito u =injenici, da još nismo uspeli podi7i borbenu udarnost naših partizana na ve7u visinu, kakva bi baš sada bila potrebna. Osim toga smo privremeno izgubili i pravu vojsku narodnog ustanka »Narod- nu zaštitu«, sastavljenu po selima, slabo ili nikako naoruža- nu, koja je u glavnom vršila samo razne pomo7ne poslove, ali je baš time ogromno koristila partizanima. Te je vojske samo u Ljublj. pokrajini bilo oko 10.000. Velik je deo tih zaštitnika bio poubijan, još ve7i oteran u koncentracione logore, nešto se posakrilo i sada prelazi u partizane ili se pokušava legali- zirati, a jedan deo je prešao i u belu gardu, doduše u ve7ini iz straha, zato još sada traže i podržavaju kontakte sa partizanima. Gubitak te vojske - to je stvarno glavni gubitak u ofanzivi. Izbe7i tome nismo mogli, jer svest tih zaštitnika ipak nije bila na dovoljnoj visini, da bi se odazvali našim pozivima, da se povla=e zajedno sa partizanima. Može se re7i samo prib- ližno daje od toga broja danas ostalo na terenu - sa daleko manjom borbenom udarnoš=u - možda 1/3 prijašnjeg broja (ne uklju=ivši Ljubljanu, u kojoj samoj broj Narodne zaštite

432 iznosi 3.000 ljudi), a i taj broj je u glavnom koncentriran u nekoliko delova Ljubljanske pokrajine, dok smo u drugim de- lovima potpuno morali da se privremeno povu=emo. Tako dakle izgleda rezultat ofanzive. Držim, da on pretstavlja za nas uspeh, =ak krupan uspeh. Podaci, koje 7u niže dati • sadašnjem stanju u Sloveniji, pokaza7e Ti, da su upravo ti rezultati omogu7ili, da smo relativno brzo prebrodili krizu, koja je nastala posle žestokih udaraca neprijatelja. Istina je medjutim, da naš prelaz ka ofanzivi dosta sporo napreduje. Razlog toga je pre svega =injenica, da mi možemo da manevri- ramo na malenom terenu, na kome je neprijatelj vanredno aktivan, pa i zbog naše opšte slabosti u kadrovima itd., koji su pokazali vrlo mnogo slabosti i nedostataka. Da je Vald. dobio utisak, kakav je saop7io vama, to je posledica posebnog položaja, u kome se nalazilo samo rukovodstvo i sa nama i Vald. Istina je, da smo se u tom pogledu ponašali dosta lakomisleno i da je malo falilo, da nismo svi skupa zaglavili. Zbog toga je bila naša »odisejada« zbilja vrlo neugodna, padali smo iz zasede u zasede, iz opkoljavanja u opkoljavanje, bili smo napadani i po danu i po no7i itd. Da smo došli u takav položaj svakako je krivnja na ranijoj našoj lakomislenosti, jer smo odugovla=ili naš odlazak iz tamošnjih položaja, misle7i, da neposredni italijanski napad ne7e tako brzo uslijediti. Osim toga smo sa sektora, gde smo se mi nalazili, premestili skoro sve trupe, tako da smo u vreme nepo- srednog talijanskog napadaja bili prili=no oddvojeni od ostalih trupa i - razume se - da nam nije preostalo drugo, nego da se nekako krijemo i pro vu=emo iz obru=a opkoljavanja. • tome smo se razbili u 2 dela1", koji više od 14 dana nisu imali medjusobnog kontakta. Razume se, daje na neke ljude takvo neudobno »putešestvovanje« neugodno uticalo i bacalo ih u paniku, a naro=ito V. Kroz sudbinu rukovodstva on je posmatrao sve ostalo.

II. SADAŠNJE STANJE PARTIZANSKE VOJSKE I AKCI- JE: Pojedinosti i brojke 7e vam dati u tom pogledu izveštaji GŠ. Ja 7u da se osvrnem samo na politi=ki-organizacionu stranu tog pitanja.

1 Glej dok. št. 14. op. 6 in 7.

433 Razvitak partizanskog pokreta išao je u Sloveniji vrlo ne- jednako u pojedinim pokrajinama. Najbolje je u samom po- =etku stajao pokret u nema=kim pokrajinama Slovenije, no u ovoj godini razvio se pokret naro=ito u Ljubljanskoj pokrajini, u poslednje vreme u Primorju, iz krize je donekle po=eo da izlazi u Gorenjskoj, dok se u Štajerskoj još uvek nalazi u teškoj krizi.

Ljubljanska pokrajina: Pre ofanzive može se ra=unati, da je u toj pokrajini iznosio ukupni broj naše vojske ura=unaju=i i Narodnu zaštitu oko 15.000 ljudi, od =ega je bilo naoružanih svega oko 4.000- 5.000. U pravim partizanskim odredima bilo je oko 4.000 ljudi. Sada se nije bitno promenio broj samih partizana, ali smo izgubili na Narodnoj zaštiti. O tome 7u posebno govoriti. Te- že7i odmah posle ofanzive, da se održi borbena sposobnost jedinica, prešao je deo štaba, koji je ostao van opkoljavanja ili se prvi probio iz njegovog obru=a, ka formiranju brigada. Brigade su izgradjivane zapravo više kao koncentrisani odredi jer ni po oružju ni po broju boraca u stvari još nisu ni izdale- ka brigade u onom smislu kao kod vas. Brigade broje naime prose=no 350-380 ljudi. Moje je mišljenje bilo u po=etku, da je takav broj premalen, no obzirom na slabo naoružanje i specifi=ke prilike našeg terena, ostali smo privremeno kot takvog rešenja i potvrdili mere GŠ. Mislim pa, da 7e trebati verovat - no ve7 u kra7e vreme pri7i ka formiranju ve7ih brigada, u koliko 7emo istovremeno poboljšati i samo naoružanje. Na terenu je GŠ ostavio - prema našim zaklju=cima - svuda i odrede. No, ti su odredi - bar neki od njih - broj=ano premaleni, da bi mogli držati teritorij. Usprkos toga naime, da nije naš cilj bio ponovo oslobadjati i držati teritoriju, ipak praksa pokazuje, da bez toga ne ide. Gde god su naši napravili odlu=nije akcije, neprijatelj se povukao sa terena i tako danas opet držimo prili=an oslobodjeni teritorij u Notranjskoj i Dolenjskoj. Problem nove mobilizacije ve7ih masa postavlja se pred nas vrlo oštro. Kod toga nam je glavna prepreka pomanjkanje oružja. Ako to pitanje rešimo - a reši7emo ga pre svega ve7om aktivizacijom naših trupa - onda 7emo biti u stanju izvršiti i novu mobilizaciju. Za sada mogu7nosti mobilizacije prevazilaze naše mogu7nosti naoružavanja. Sada se n. pr. dešava tako, da Hrvati u svoje odrede i brigade mobiliziraju Slovence iz Bele krajine, sektora Kostanjevice itd., jer imaju

434 mogu7nosti, da ih naoružavaju, dok naši nemaju. • tom 7u pitanju govoriti još u vezi sa nužno potrebnom ve7om sarad- njom izmedju naših i hrvatskih trupa. U pogledu naoružanja stojimo vanredno slabo.

435 že naš Blagojevi=11 - »na trasi«, no nema sumnje, da bi takva pomo7 mnogo ubrzala naše preoružanje, bez obzira na to, da bi to imalo i veliki moralni odjek medju partizanima i politi=ki uticaj medju našim saveznicima12. Naravski, bilo bi najbolje, ako bi se dalo vašom pomo7u naoružati tu jednu propisnu brigadu, koja bi posle toga zaista mogla da u=ini vrlo mnogo, no mi bi bili veoma zadovoljni ve7 i sa nekoliko minobaca=a i eventualno mitraljeza. • • važnosti slovena=kog terena za op- štu borbu naroda Jugoslavije ne trebam Te ubedjivati. Što se ti=e opštih borbenih sposobnosti naših partizana - u pravim rukama i pri pravilnom radu - takodje ni malo ne zaostaju iza drugih partizana u Jugoslaviji, a u nekim pitanjima ih možda =ak i prevazilaze. Ako bi nam vašom pomo7u uspelo zaista formirati takvu istinski udarnu brigadu, odnosno bar oja=ati sadašnje, mi bi ukratko zaplenili dovoljno talijanskih puša- ka i municije, da bi u Ljub. pokrajini i u Primorju partizane opremili tim oružjem, a jugoslovenske bi poslali na nema=ki sektor. A ako nam vi možete otstupiti nešto jugoslovenske municije - bili bi vam vilo zahvalni! Najteže pitanje je zapravo kod nas - komandni sastav. Na tome trpimo ve7 od samog po=etka. Tu se zaista pokazalo otsustvo tradicije. Dok pojedini naš partizan nikako ne zaostaje n. pr. za srpskim, svakako naš komandir ili komandant prose=no daleko zaostaje n. pr. za srpskim. Velika je bila muka i sa GŠ. Daje naš štab bio vojni=ki sposobniji, mnoge bi stvari kod nas bolje stajale. No takve sre7e, kakvu smo mi u jugo- slovenskom maštabu imali sa tobom, mi na žalost u našem slovena=kom maštabu nismo imali. Mi smo dakako više ili manje pravilno odredjivali osnovne linije naših vojnih akcija, no realizacija te linije bila je zavisna od GŠ, koji nije pokazi- vao dovoljno sposobnosti. Možda 7e sada biti nekoliko bolje sa našim pukovnikom13. Držali smo ga do ofanzive prili=no po strani, jer nismo imali još poverenja u njega. Ranije je naime bio - kako sam valjda ve7 saop7io - glavni komandant Draže

11 Milan Blagojevi7, komandant I. Šumadijskega partizanskega odreda v Srbiji, ki so ga dne 28. oktobra 1941 ubili =etniki v Užiški Požegi. Na vprašanje kje je dobil orožje, je navadno odgovoril: »Na trasi« (t. j. na cesti z napadom na sovražnika). 12 Misli =lane ustanovnih skupin v OF. 13 Jaka Avši= - Branko Hrast, namestnik komandanta Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih =et.

436 Mihailovi7a za Sloveniju. Medjutim stvarno se i pre i posle ofanzive pokazao vrlo dobar, iskreni naš simpatizer, zato smo mu dali ve7u odgovornost i mesto zamjenika komandanta. On je sada najja=i vojnik u GŠ. Sa ostalima nemamo mnogo sre7e. Angelo14 je dosta sitni=arski i nije iniciativan u operacij- skom pogledu, tre7i =lan GŠ se pokazao ve7i frazer nego što stvarno ovlada vojnu veštinu, tako da smo prili=no slabi u pogledu rukovodstva. Politkomesar je sada Petar (Kidri=), koji u organizatornom i politi=kom pogledu vrlo mnogo radi i po- kazuju se uspesi, no u vojno-operaciskom pogledu naravski da ne može dati onoga, što bi mi sada trebali. Zato sam Ti u zadnjem pismu predložio, da nam pošaljete nekakvog opera- cijskog oficira za naš štab, koji bi bio u pomo7 našem štabu. Ako nemate, pokušava7emo naravski i sami da u=inimo što više i koliko 7emo mo7i. Naglašavam samo još to u toj vezi: ako šaljete, neka drug bude zaista dobar stru=njak, jer bi vrlo slabo politi=ki delovalo, ako bi se provalio. Imaj pri tome pred o=ima ovdašnje specifi=ke prilike tako u politi=kom kao u vojnom pogledu. U pitanju opšte opskrbe trupa doduše =esto ide nekoliko teško, no za sada smo ipak uspevali, da vojsku obla=imo. I za zimu se je prili=no u=inilo i još se radi. U glavnom zima ne7e prouzrokovati kakve osjetljivije klize. I sa prehranom u ve7ini oblasti ide dobro, osim u Notranjskoj, koja je tako strahovito opustošena, da i narod sam gladuje. Ljubljana je još uvek skoro neizcrpivi izvor materiala. Teško7a je samo u tome, da nemamo transportnih mogu7nosti iz grada. Ranije smo liferovali =itave vagone železnicom, sada nam je to propalo, a drugim sredstvima, kroz mrežu15, ide vrlo malo i sa velikim rizikom. No, u manjim koli=inama ipak bez prestanka curi roba iz grada. Ina=e samo stanovništvo grada dalo bi za partizane sve što ima. Svi su magacini puni.

PRIMORJE: Tu smo kona=no uspeli prevazi7i po=etne forme i stvoriti odred, koji 7e mo7i prili=no da da od sebe. Doduše, neprija-

14 Ivan Ma=ek, komandant Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih =et. 15 Italijanski okupatorje dne 23. februarja 1942 obdal Ljubljano z bode=o žico z enajstimi kontrolnimi prehodi. Prihod v mesto in odhod iz mesta je bil mogo= samo s prepustnicami.

437 tel) je tu osjetljiviji nego ma gde. Skoro svako malo ve7e selo ima talijansku posadu. Trude se svim sretstvima, da ve7 u po=etku uguše svaki pokret.

GORENJSKA: Tu se je naša vojska =itavo leto nalazila u vanredno teš- kim prilikama, zapravo u besprekidnoj krizi. Palo je vrlo mnogo ljudi, medju njima i sam grupni komandant i politkomesar (Jože Gregor=i= i Lojze Kebe). Broj se partizana smanjio na ne- što preko 300 ljudi, no ti su zaista neverovatno uporni borci, pravi partizani.

ls Tomo Brejc-Pavle. 17 Dr. Aleš Bebler. 18 Anton Veluš=ek. Po okupaciji Jugoslavije je poleti 1941 iz Zagreba, kjer je bil zaposlen, odšel skupaj z za=asnim sekretarjem KP Italije Rigo- lettom Martinijem v Slovenijo. V bližini Novega mesta ju je ujela italijanska policija. Martinija so zaprli, Veluš=ku paje uspelo pobegniti. Central- ni komite KPS gaje nato poslal na Goriško. Postal je =lan Pokrajinskega komiteja KPS in Pokrajinskega odbora OF za Primorsko.

438 je kod njih uopšte pošlo na bolje, naro=ito i zbog toga, jer je i politi=ki rad u masama krenuo na bolje, tako daje i tu po=ela OF da se organizaciono u=vrš7ava. Da su simpatije ogromne ve7ine masa na strani OF, o tome nema nikakve sumnje. Baš se pre par dana sa Gorenjske vratio Peter19, koji je posetio ta- mošnji grupni štab i u vezi sa tim mi smo doneli neke zaklju=- ke u pogledu davanja Gorenjcima efikasnije pomo7i.

ŠTAJERSKA: Tu je problem najteži i naše se partizanstvo ne samo da nije izvuklo iz krize, nego se šta više - kako izgleda - u vezi sa zimom ta kriza produbljuje. Mi smo leti poslali na štajer- ski teren preko 500 partizana sa ovdašnjeg terena. Prelaz tih partizana na novi teren bio je u samom po=etku slabe sre7e. Probijali se besprekidno više od mesec dana u samim borbama sa neprijateljem. Od preko 500 ljudi došlo je na odredjeni teren svega nešto preko 120 ljudi. Od ostalih mnogo je smrt- nih žrtava, nešto zarobljeno, nešto dezertiralo, a ve7ina se velikom mukom probila natrag na ovdašnji teren. Najteže na tom terenu je to. da su tu Nemci uspeli u samom po=etku demagogijom, pored nema=ke manjine, povu7i za sobom i izvesan deo Slovenaca, koji su sada sa najprljavi- jim zlo=inima povezani sa Nemcima na život i smrt i predvode svu hajku protiv nas. Proveli su nasilnu mobilizaciju za tako zvani »Vehrmannschaft«, kome komandiraju gestapovci, a vojnici su Slovenci. I taj Wehrmannschaft vodi glavnu borbu protiv partizana. Formacija je gradjena na teroru. Ako se neko ne odzove pozivu, poubijaju mu neke =lanove familije itd. Istina je, kada bi mi mogli tamo poslati jake jedinice, brzo bi nastupila demoralizacija te prisilne formacije. No mi do sada toga nismo mogli, naro=ito zbog toga, jer smo teren ljublj. pokrajine morali držati zbog bele garde, koja bi ina=e tu osvo- jila =vrš7e pozicije. Jedno vreme sam ja =ak mislio, da bi sve trupe povukli sa Štajerske na sektor Gorenjske, no postoji u tom primeru opet opasnost, da izgubimo politi=ki kontakt sa masama, koje su i ovde - možda još najiskrenije - po ogrom- noj ve7ini za nas, odnosno za OF. Zato smo ipak usvojili drugi kurs, kurs na to da im šaljemo pomo7 u novim trupama, što 7e nam uspeti ili ne uspeti pre svega onda, ako 7e[mo] sami mo7i dobiti izvesnu pomo7 od vas. Postoji tu još jedno.

1 Boris Kidri=. Okoli 10. decembra 1942 seje vrnil z Gorenjske.

439 najteže pitanje, od rešenja kojega je zavisan i naš kona=ni zaklju=ak: zbog besprekidnih odbranbenih borbi u Štajerskoj naši su ostali skoro bez municije. Istina, osvojili su nešto i oružja i municije, no sve to je i suviše malo za besprekidne borbe, koje vode. Naše su trupe tamo prili=no rasštrkane po =itavoj Štajerskoj. A svega ih ima oko 350. Taje brojka mala i zbog toga, jer u Štajerskoj nema Narodne zaštite. Mi smo im dali upute, da bar jedan deo - oko 200 ljudi koncentrišu za ofanzivne udarce i da na taj na=in parališu ve=ite nema=ke napade i hajke. Poslali smo tamo i politi=ki kadar u pomo7. No nama je jasno, da sve to ne7e pomo=i, ako im mi ne7emo biti u stanju da nudimo efikasnu pomo7. Ako bi imali jednu =vrstu i dobro naoružanu brigadu bar približno u tom smislu, kakve su vaše, mi bi mogli napraviti šetnju preko Štajerske. Sve skupa naime Nemaca tamo nema mnogo, pa i slabo su naoružani (takodje karakteristi=ki za nema=ki položaj na velikim frontama), no naše biju na taj na=in, da neprekidno kon- centrišu svoje snage i onda istrajno hajkaju za =etama, da bi ih izmorili i uništili municiju. Zbog pomanjkanja i štednje municije, naši prosto ne smiju da nude dugotrajnijih odbrana, nego moraju =esto skoro bez borbe da se povla=e.

KORUŠKA: • tome sam Ti ve7 zadnji put pisao. Sakupio se malen odred u ve7ini iz dezertera iz nema=ke vojske. Ti ljudi nisu još preboleli zelenokadrovskog mentaliteta iako u svakom drugom pogledu ho7e da slušaju OF i Partiju. Naši se mu=e, da bi iz njih nešto u=inili. Ubedjen sam, da 7e od tih dezertera ubrzo postati dobar odred, =im mi oja=imo naše pozicije u Go- renjskoj. Te mogu7nosti su velike i zbog toga, jer je politi=ki teren vrlo pogodan za nas. Naši terenski politi=ki radnici ve7 su prodrli preko Železne Kaplje do blizine Celovca, stvaraju7i osnove za organizaciju OF i Partije.

MOGU6NOSTI MOBILIZACIJE U SLOVENIJI: Time prelazimo na glavno pitanje, koga sam hteo u ovom izveštaju postaviti pred vas, to je na mogu7nosti naše mobilizacije. Držim, da nigde u Jugoslaviji te mogu7nosti nisu tako velike kao kod nas i to u svim pokrajinama bez razlike. Ne trebam se tu pozivati na specifi=ki položaj slovena=kog naroda, koji je zaista o=ajan. Treba do7i ovamo i videti ovdašnje prilike, pa da se ubediš, da zaista možda ni jedan narod u Evropi

440 ne preživljava tako teške dane kao Slovenci. Kurs na istreblja- vanje je bezobziran do krajnih granica. Istina, u svim zemljama su se dešavala fašisti=ka zlo=instva, no kod nas to ide od sela do sela, od ku7e do ku7e, istrajno, besprekidno upravo zbog toga, jer je neprijatelj uspeo da stvori i svoj policijski aparat, koji obuhva7a svako selo, a da • gradovima i ne govorim. Zato taj aparat zna da izvu=e iz mase najbolje ljude, koji su streljani dan za danom. Samo su u oktobru Nemci postreljali u Štajerskoj oko 1000 ljudi - uve7ini naši ili OF-aktivisti i njihove porodice. • tome još potpuno nacionalno uniženje itd. Jasno je, daje mržnja naroda protiv okupatora bezgrani=na. A ipak okupator uspeva, da mobilizira za Wehrmannschaft, za MVAC (belu gardu), a u poslednje vreme =ak i za isto=ni front. Dva su glavna razloga: 1. pomanjkanje oružja kod partizana, t. j. prespor razvitak partizanskih odreda u pravu narodnu vojsku, koja bi mogla da vodi velike vojne operacije. 2. - =ini mi se bar za sada i glavno: teror nad porodicama sviju onih, koji su ušli u partizane, Narodnu zaštitu itd. Mi naravski možemo kod naših aktivista i =ak aktivista OF da se na to ne obaziremo, ali kada ide za narodne mase, onda to pitanje postaje važno. Pitanje naše mobilizacije postaje važno naro=ito sada, kada Nemci pokušavaju da mobiliziraju za isto=ni front. Mi moramo mobilizirati što više boraca, iako ih ne možemo nao- ružati - bar sada - na našom terenu. Govore naši ljudi, da hrvatski partizani zakopavaju oružje jer nemaju ljudi za mobiliziranje. Ne znam, da li je to ta=no, no u svakom slu=aju mislim, da treba uspostaviti ve7u medjusobnu saradnju, koja 7e isklju=iti takve slu=ajeve, da imaš sa jedne strane borce bez oružja, a sa druge oružje bez boraca. Ja bi zbog toga pred- ložio slede=e: 1. da bi preodoleli strah za porodice u slu=aju dobrovolj- nog odlaska u partizane, mi bi u izvesnim slu=ajevima odredili izvesnu formu prisilne mobilizacije, t. j. dobrovoljnu mobilizaciju u takvoj spoljašnjoj formi, koja bi dala porodicama mogu7nost, daju pred okupatorima prikažu kao prisilnu (opkoljavanje sela itd.) Naravski, da bi mi pre toga proveli najin- tenzivniju politi=ku kampanju u masama. 2. U koliko mi sami ne bi mogli sviju tih mobiliziranih da naoružamo i uklju=imo u našu vojsku, mi bi njih slali vama ili Hrvatima, da jih oni uklju=e. U tom slu=aju bi naravski iz

441 politi=kih razloga bilo vanredno dobro, bar za po=etak, ako bi se iz tih ljudi formirala posebna slovena=ka odeljenja i kona=no i =itava brigada. To naravski dolazi u obzir u tom primeru, ako je ta=no to. da vama preostaju puške. Naravski, mi bi vam bili zahvalni, ako bi nam naprosto te puške poslali ovamo, pa da tu naoružamo, no - mislim - da 7emo se i sami potruditi, da nešto postignemo u tom pogledu. Objašnjavam to samo zato, da bi vam bile jasne vrlo velike mobilizacijske mogu7nosti kod nas. U stvari je u Sloveniji danas takav položaj, da svaka ve7a partizanska akcija povu=e za sobom narodni ustanak. Takav je položaj u svim provincama. Mi imamo n. pr. sada u Gorenj- skoj - u vezi sa nema=kim pokušajima mobilizacije za isto=ni front - takav položaj, da stojimo pred jednim opštim ustan- kom, kome ne7emo mo7i da damo dovoljno oružja u ruke i koji bi mogao da bude krvavo ugušem, ako ne7emo pravovremeno da preduzmemo neke mere. Mi smo te mere preduzeli i nadamo se, da 7emo uspeti, no mi bi bili potpuno sigurni, ako bi mogli dati našim partizanima u ruke i nešto težeg oruž- ja- Time dolazim na pitanje koje sam ve7 spreda postavio: na molbu, da nam otstupite par minobaca=a. Stvar je naime u tome: sve drugo oružje mi bi mogli posle toga sami da dobijemo i dobijamo ga i sada (u zasedama). No, neprijatelj je postao veštiji nego što je ranije bio. Sa minobaca=ima ide na put samo u velikim formacijama. Ina=e drži to oružje u svojim utvrdjenim pozicijama. Bela garda uopšte minobaca=a nema. I tako naši u zasedama dobijaju mitraljeze i puške, ali ne baca- =a. Potrebno je udariti na utvrdjene njihove pozicije. Zato vas mi upravo molimo, da nam nekoliko minobaca=a otstupite. Nema nikakve sumnje, da bi pove=anje naše aktivnosti i pre svega udarnosti u Sloveniji razteretilo i vas. Zato bi bilo i sa te strane pametno, da to uradite. Mi vam obe7ajemo, da 7emo uskoro biti posle toga sposobni, da se takmi=imo sa vašim brigadama onako, kako to predlaže »Borba«20. U vezi sa tim još malo • perspektivama. Belu gardu smo sada satukli u nekoliko utvrdjenih ta=aka, iz kojih se mnogo ne usudjuje micati. Politi=ki je potpuno u raskroju. Svaki naš snažniji udarac ima za posledicu brojne dezertacije iz njihovih redova.

List Borba. Organ KPJ. VI (1941) - X (1945). BNOR štev. 8388.

442 deo te bele garde prešao bi na našu stranu. Italijani su takodjer utvrdjeni, no njihova snaga nije mnogo ve7a od one, koja se tu nalazila pre naše proletne ofanzive. Osim toga su slabo aktivni, demoralizirani i mi bi ih mogli odli=no da bijemo i tu i u Primorju, gde je tih žabara21 doduše više, ali nema bele garde - bar za sada (a verujem, da je ne7e ni biti u takvom smislu kao kod nas, jer tamo Italijani ne7e ni slovena=koj reakciji da daju koncesije). Nemaca samih nema mnogo (vojske), ali je skoro u svakom selu 20-100 žandara, policaja, gestapo ili Wehrmannschaft. Sada pošto je naših tamo malo, ta je ras- prostranjenost malih nema=kih posada sudbonosna, ako bi broj naših partizana pove7ali, onda bi bilo to za nas vanredno pogodno, jer bi kod uništavanja tih malih poseda mogli ubrzo da dodjemo do prili=ne koli=ine oružja. Nama je dakle potrebna velika, =vrsta manevarska brigada, dobro naoružana i time bi naša vojska u Sloveniji došla u potpunu novu fazu. Mi tu brigadu moramo u najkra7em vremenu stvoriti - nadam se i vašom pomo7i - i onda 7emo tu u najkra7e vreme imati snaž- nu vojsku od najmanje 10.000 boraca i sa jakim odeljenjima Narodne zaštite, cime 7emo za uvek otstraniti opasnost ve7ih belogardisti=kih uspeha u budu7nosti. Mi sada ne smemo izgubiti vreme i baš zbog toga se obra7amo i na vas za pomo7.

MORALNO-POLITI

Ljudski, slabšalni izraz za italijanske vojake.

443 po=eli da prakticiraju takozvane »lažne partizane« (narod ih naizva: »Falšgoš=arji«22), sastavljene iz lumpenproleterskih i izdajni=kih elemenata pod komandom gestapovaca, koji u civilnim odelima dobro naoružani žive po šumama i napadaju partizane a naro=ito njihove patrulje, kurire itd. Tih »lažnih partizana« je prili=an broj i zadaju nam veliko teško7a (To je prema pravilu, koga je celovški gaulajter Rainer izneo letos »Partizanstvo 7u da istrebim sa partizanstvom«). Protiv sviju tih najrazli=itijih formi neprijateljske protivakcije naši se vojni rukovodioci još ne znaju da dovoljno vesto bore. Ta =injenica prili=no smanjuje udarnost naših =eta. Da bi podigli tu udarnost na viši stepen, ja sam napisao okružnicu23 na partijske organizacije u vojsci u ime CK KP Jugoslavije. Mislim, da mi to ne7ete zamerati, iako sam u=inio na svoju ruku, no =inilo mi se potrebno, da našim aktivistima skrenemo pažnju na neke njihove dužnosti uz avtoritetu CK KPJ. Okružnicu prilazem. U politi=kom pogledu naravski vojska je potpuno naša ne samo po opštoj liniji, nego i po sastavu. Istina, ta =injenica ima i jednu slabu stranu: izvor je neprestanog sektašenja. Borci su izašli iz najrazli=itijih politi=kih grupa, ali sa potpu- nim poverenjem pre svega u KPS. No ostaju i neki, koji su politi=ki ostali vezani za svoje grupe i baš prema takvim ljudima naši =esto vilo sektaški postupaju. Sa saveznicima u glavnom nemamo u pogledu vojske naro=itih teško7a. Postoji nekoliko njihovih komandira i komandanata, politkomisari su svi komunisti. Mi smo njima otvoreno rekli, da funkciju politkoma ne damo nikome i pristali su nato, no baš sada u poslednje vreme - u odredima, gde su naši postupili sektaški - traže zamjenike politkomesara. Mi 7emo ih ubedjivati o tome, da to nije potrebno, no - ako 7e istrajati - mi ne mislimo na tome praviti politi=kog pitanja. Eventualno bi im dakle dali nekoliko zamjenika politkomesara, a funkciju partorga bi onda prenesli na agitpropovca (tako je kod nas u brigadama zbog toga, jer smo =uli, da je i kod Hrvata tako. Medjutim, iz vaših poslednjih uputa • kadrovima vidim, da su zamjenici politkoma i u brigadama partorgi). Svakako su sve to samo pitanja formalnosti i podržavanja jedinstva OF. To utoliko više, jer su naši saveznici usprkos manjih trenja, koja pokadkad izbijaju

1 Misli raztrgance. Gle] dok. št. 111, op. 9. ' Okrožnica verjetno ni ohranjena.

444 izmedju nas i - naro=ito - hriš=anskih socialista, danas ve7 tako =vrsto sa nama, da i javno pišu u svojim publikacijama, da je avantgardna uloga Partije jedini garant uspeha te se odri=u, da bi posle oslobodjenja stvarali svoje posebne partije, jer smatraju, da samo KP može u budu7nosti da postoji. (To doduše izjavljaju danas, kako 7e sutra, to 7emo videti, no držim daje ve7ina njih iskrena). Teško7a i trenja izmedju nas i njih nastaju pre svega na pitanjima prilika na terenu (glavno pitanje je •. ••.: ko da bude likvidiran, kome da se zapleni imovina itd. Naši zaista =esto prave gluposti, onda saveznici traže svoju kontrolu). No, kako sam rekao, vojska je jedinstvena i osta7e jedinstvena u svim prilikama. Mi to saveznicima i ne krijemo. Mi njima govorimo: vojska 7e da obezbedi liniju OF. Ako priznajete, da je Partija najbolji garant uspeha, onda prepustite rukovodstvo jedinstva u vojsci pre svega Partiji. U glavnom primaju i da ne bi naši pravili sektaških gluposti, primali bi još iskrenije. Raspisao sam se • pitanju naše vojske zbog toga tako u širinu, da bi Ti objasnio opštu njenu sliku i naše potrebe i ciljeve. Veoma bih voleo s Tobom da govorim li=no • tim stvarima, onda bi mnogo što šta bilo jasnije. Na kraju bih samo još potcrtao to, da ne zaboravite na veliki medjunarodni zna=aj naše borbe u Sloveniji. Neprijatelj je toga svesan, zato baca vrlo velika sretstva na naš sektor. Kada 7ete dakle rešavati pitanje • onim - trt ili =etiri minobaca=a - ne zaboravite ni vi te =injenice. Reci nekome iz Tvog društva, da nam napiše malo opširniji izveštaj • vašem položaju i iskustvima na vašem sektoru, da ih mi tu koristimo. U zadnjem ste bili pismu u tom pogledu veoma »skopi«, a Ti znaš, da nam vaša iskustva vrlo mnogo vrede. Dobro bi bilo takodje, da se Ti =eš7e obratiš sa kakvim porukama ili »Dnevnim poveljima« slovena=kim partizanima, jer je to nužno potrebno zbog Tvoje popularnosti kod nas. Držim, daje to pitanje vezano za ugled Partije u masama, pa zbog toga ne treba potcenjivati ni pitanja popularnosti vrhovnog komandanta. Javljaj se dakle =eš7e našoj vojsci. Iz saopštenja SI. Jug. vidimo, da se naša vojska sada naziva prosto Narodno-oslobodila=ka vojska Jugoslavije. Želeli bi znati, u kakvoj širini se to pitanje postavlja. Moje je mišlje- nje, da se tu radi • =injenici, daje sa organizacijom brigada, divizija i korpusa naša vojska kao celina prestala da bude partizanska i kod vas je ve7 postala prava narodna regularna vojska. No pojedini delovi te vojske su ostali partizanski i po

445 metodima i po samom karakteru. Tako n. pr. kod nas, gde brigade pretstavljaju tek malen korak napred iz partizanštine. Zbog toga s jedne strane, a s druge dok ne dobijemo od vas druk=ijih uputa, mi nismo ništa menjali na nazivu naših odreda (»GŠ slovenskih partizanskih =et«). Ako vi mislite druk=ije, nam javite.

•. OPŠTI POLITI

Glej dok. št. 126.

446 mi=no su =ak i danas još - potpuno infiltrirani tim bandama, tako da se tu mogu da kre7u samo ve7e partizanske jedinice. Politi=ki su te bande mešavina klerikalne bele garde i mi- hailovi7evske »redovne jugoslovenske vojske«. Pravi sporazum sa Italijanima napravila je zapravo klerikalna bela garda, koja drži i sve važnije pozicije u rukama. Sa mihailovi7evcima Italijani u po=etku nisu hteli mnogo da pregovaraju, =ak su ih napadali i hapsili, prosto iz razloga, jer tu ništa ne pretstavljaju a i zbog toga, da ih naprave mekše. I tako je u stvari i bilo. Kada sami nisu mogli posti7i za sebe nekih naro=itih »koncesija« postali su prosto prirepak klerikalne bele garde i sada od nje dobijaju naredjenja. Razume se, sada i Italijani otvorenije rade sa njima. Unutarnja pódela u tim bandama je takva, da su komandanti pojedinih bandi velikim delom mihailovi7evski oficiri, koje Italijani puštaju u tom cilju iz kon- centracionih logora, dok vrhove u stvari drže u rukama belogardisti. Medju njima samima su takodje dosta žestoka razmi- moilaženja, koja idu tako daleko, da su nedavno belogardisti dali streljati jednog od rukovodioca mihailovi7evaca25, a prete i nekim drugima. Italijani belogardistima potpuno daju vlast u ruke - naravski pri tome ih kontrolišu na svakom koraku - dok mihailovi7evce u glavnom iskorištavaju kao svoje polica- je, denunciante i vodje bandi MVAC, dok su u pitanju vlasti kod njih veoma oprezni. Koncesije beloj gardi pa su išle tako daleko, da sada bela garda ima ve7 svoje sopstvene zatvore i koncentracione logore, svoj policijski aparat i uživa prili=nu avtonomiju u pobijanju ljudi. Takodje sada bela garda u glavnom odredjuje taoce itd. U svim tim stvarima mihailovi7evci mogu da saradjuju samo u toliko, koliko im dozvoljava bela garda. Jasno je, da je taj preokret na našoj fronti imao za posledicu i velike opštepoliti=ke promene. Reakcija, koja je ranije ispod žita samo pokušavala da oslabi i razkroji OF je prešla ka otvorenim napadima i otvorenom odbranom okupatora. Pri tome se je u velikoj meri oslonila na tako zvanu »sredinu« koja je ranije kolebala doduše, ali se nije usudila na =itavoj fronti nastupiti protiv OF. Sada je i ta sredina po=ela da napada i da se prikazuje masama kao jedini spasioc jer-: »OF je dovela do gradjanskog rata zbog toga, jer u njoj rukovodi KP, time se onemogu7ila pred slovenskim narodom. Bela garda

Glej dok. št. 50. op. 16.

447 - izazvana od OF - se po=ela da brani oružjem, =ime se i ona diskreditirala. Jedino mi, sredina, 7emo dobiti vlast od Engle- za i Amerikanaca«. Takva je bila politi=ka linija »sredine« (i danas je takva). Pod uticajem belogardisti=ke reakcije i sredine, koja se pretstavila kao oficialni pretstavnik londonske vlade nastupilo je izvesno kolebanje i u masama OF. U nekim su primerima raniji aktivisti OF prešli na pozicije sredine ili =ak bele garde (to još =eš7e). Desilo se i to, daje sredina po=ela da izvla=i iz blata kola Draže Mihailovi7a, proglašavaju7i ga direktno kao svog »legendarnog komandanta«. To joj je bilo u toliko lakše, jer su Italijani prili=no odbijali da davaju bezna=ajnim mihailovi7evcima kakve ve7e koncesije pa je zato njihova izdajni=ka uloga bila za mase manje o=ita nego uloga belogardisti=kih klerikalaca. Po=eli smo donekle da gubimo pozicije, naro=ito u srednjim slojevima. U ve7ini je otpao od nas na selu kula=ki elemenat, a u gradu veliki deo kapitalisti=kih elemenata. Kod toga moram potcrtati još jedan momenat: krivnja na- ših partiskih organizacija samih, daje reakcija mogla da privremeno postigne te uspehe. Nema sumnje, da su objektivni momenti u prvom redu doveli do takvih promena u ovdaš- njem politi=kom položaju. No, i u postupanju naših partorganizacija - ili bolje u njihovoj pasivnosti nasuprot nepravilnih postupaka partizanskih vlasti - nalaze se izvesni uzroci, da je reakcija imala u svom protivnarodnom radu lakši posao. Ja sam ve7 u nekom pismu26 iz jula meseca ili po=etkom avgusta signalizirao vama vrlo veliku opasnost od sektaštva, koje je bilo neverovatno duboko ukorenjeno u našim partizanskim =etama i rukovodstvima, a to pre svega kod partijaca u partizanskim redovima i rukovodstvima. To se sektaštvo odražavalo na svim podru=jima delatnosti. O tome podrobnije govori Petrov izveštaj. Mi smo u julu napisali broj »Dela«, pos- ve7enog borbi protiv tog sektaštva27 (t. j. 4. broj - juli) - koga

26 Gle] pismo Edvarda Kardelja dne 25. julija 1942 Ivu Ribarju-Loli v Dokumenti, knj. 2. dok. št. 132, str. 365-377. 26 Glej dok. št. 126. 27 List Delo. št. 4 (julij 1942) je objavil poleg okrožnice Centralnega komiteja KPS za okrepitev discipline =lanka Edvarda Kardelja O nekaterih nevarnih pojavih v partizanskih vrstah in Odlo=en boj sektaštvu! ter =lanek Borisa Kidri=a Položaj osvobodilne borbe in naloge Partije (ARS, Odd. II, sign.: AS 1887. Zbirka narodnoosvobodilnega tiska).

448 prilažemo). Osim toga smo preduzeli i neke druge konkretne mere (partizanske sudove, oblike rekvizicije itd., a za teren • odnosima izmedju naših i aktivista saveznika, • zajedni=kim kursevima za aktiviste OF bez obzira na politi=ku pripadnost itd.). Sva ta akcija je donekle sektaštvo razbila, no ostalo je još uvek kao stalna opasnost i zapravo tek sada možemo da kažemo, da je stvarno prestalo da bude naprosto linija naših aktivista na terenu. Da je naš odnos sa saveznicima ostao usprkos tih sektaških grešaka ipak dobar i =ak se u=vrstio, da su u poslednje vreme ušli u OF =ak i neki novi elemetni iz »sredine«, imamo da zahvalimo pre svega =injenici, da seje mali deo našeg starog partijskog kadra zaista sve vreme pro- tivstavljao sektaštvu i borio se sa njim na takav na=in, da su to morali da vide i da priznaju i saveznici pa =ak i belogardisti=na štampa, koja je našu borbu protiv sektaštva tuma=ila kao »lukave i rafinirane pokušaje, da se prikrije prava suština komunizma«. Jasno je, da su izvesnu ulogu u privremenim uspesima neprijatelja odigrale i te sektaške greške, ma da ta uloga nije bila osnovna. Još danas n. pr. sektaške greške naših drugova u Primorju, Gorenjskoj i Štajerskoj u velikoj meri otežavaju ve= i onako težak objektivni položaj. Zato je glavna naša borba još uvek posve7ena borbi protiv tog sektaštva. Kao primer takvog sektaštva neka navedem partijsko rukovodstvo u Pri- morju /sekretar Tomo/. Sa jedne strane je =itava OF u Pri- morju zapravo organizacija naših simpatizera, jer se skoro svi smatraju za komuniste. Takvih odbora je preko 80, sa kojima ima partisko rukovodstvo vezu, a =itav niz je takvih, sa kojima nema to rukovodstvo vezu, nego se pove=ini povezuju sa partizanima. Stvoriti rukovodstvo OF i sa saveznicima, naš PK u Primorju nije smatrao potrebnim. No, sa druge strane, to je rukovodstvo primilo u Partiju svega 58 =lanova, iako bi u svakom od 80 simpatizerskih odbora OF mogla nastati partijska 7elija, iako je opšte raspoloženje u Primorju takvo, da bi partijska organizacija mogla imati ve7 stotine =lanova. Opasnost za =itavu Partiju je, da se takve greške dosta sporo popravljaju, odnosno, da se vilo dugo mogu da produ- žuju, jer mi sami zbog vrlo sporih veza i teških mogu7nosti kretanja (milijun granica! A još • tome gradske granice: iza7i ili u7i u grad kod nas je teže, nego i7i preko državnih granica, koja se takodje nalazi na svakih par kilometara), obi=no dosta kasno utvrdjujemo konkretne oblike takvih grešaka. Za-

449 to mogu bez preteravanja re7i, da bi naši uspesi u Sloveniji mogli biti kud i kamo bolji, nego što su, ako ne bi partiske organizacije ponavljale sektaških grešaka i ako bi samo rukovodstvo imalo ekspeditivnije veze sa pojedinim pokrajinama. Naro=ito u poslednje vreme posvetili smo tome pitanju mnogo pažnje. Došli smo do ubedjenja, da smo pogrešili, jer smo skoro sve veze prebacili na partizanski aparat, koji je dosta spor, a zanemarili smo Ljubljanu kao centar. Sada kombiniramo i jedne i druge mogu7nosti, pa se nadamo, da 7emo brže mo=i, da uti=emo na prakti=no provodjenje partijske linije po raznim pokrajinama. Pored toga postoji za nas još jedna teško7a: vrlo razli=it položaj u raznim državama. U stvari Slovenija se danas sastoji od nekoliko jedinica, u kojima je u svakoj specifi=ki položaj: Ljubljanska pokrajina, Primorje, Gorenjska, Ko- ruška, Štajerska, Prekmurje (sa poslednjim uopšte nemamo nikakve veze niti išta znamo, šta se tamo dešava!). To utoliko više usporava mogu7nost naše efikasne kontrole. Sve geške naše Partije na terenu, koje mi nismo uspeli spre=iti, reakcija naravski danas iskorištava u klevetni=koj kampanji protiv Partije i OF. No naša protivakcija je prili=no te argumente suzbila, a naro=ito još u poslednje vreme pretež- no dobro zadržanje partizana i naših terenskih radnika, koji su se sada i na vlastitoj koži ubedili, koliko mogu biti njihove sektaške greške štetne. Istovremeno smo poduzeli izvesne takti=ke mere, koje takodje objašnjava Peter u svom izveštaju. Smisao tih takti=kih mera je bio, suprotstaviti se sužavanju pozicija OF, što je bilo važno ne samo radi zadavanja što te- žih udaraca beloj gardi, nego i zbog našeg sopstvenog kadra, naro=ito u Ljubljani, koji se naprosto po=eo da pomiruje sa time, da moramo »neizbežno« ve7 sada izgubiti gornji deo srednjih slojeva i buržoazne »poput=ike«28. I stvarno se pokazalo: =im smo izdali proglas IO OF29 i =im smo potražili neke li=ne kontakte sa vrhovima raznih grupa, koje su donekle kolebale, a sa kojima su naši sasvim izgubili kontakt, odmah se položaj po=eo opet da menja u našu korist. Plenum30, na kome su bili - izmedju ostaloga - ju=erašnji ministri i bani, dao je IO, t.

28 Rusko: sopotniki. 29 Misli proglas: Slovenci! Zloveš=e napovedi sovražnikov ... Izvršni odbor Osvobodilne fronte slovenskega naroda, v za=etku oktobra 1942. Glej Dokumenti, kn). 3, dok. št. 121, str. 286-293. 30 Gre za peto zasedanje Vrhovnega plenuma OF. Glej dok. št. 35.

450 j. Partiji potpuno poverenje i odobrio svu politiku, a i daljnje mere. Potpuno se na pr. složio na plenumu sa našom linijom jedan najstarijih rukovodioca SLS31, stoje za nas još naro=ito važno. Osnovno u tim našim takti=kim merama je bilo: 1. okupiti sve, koji su protiv gradjanskog rata, koga izazi- vaju belogardisti=ko-mihailovi=evske bande. 2. poziv svim poštenim elementima iz »sredine«, da se pri- druže borbi protiv gradjanskog rata. 3. javni poziv londonskoj vladi, da se izjasni protiv belogardisti=ko-mihailovi=evskih izaziva=a gradjanskog rata, jer 7e se ina=e sama sa njima izjedna=iti. Sa prvim dvema ta=kama, mislim, složi7ete se bez daljne- ga, jer su potpuno u skladu sa tome, što je u to vreme pisala »Borba«. Medjutim u vezi sa tre7om ta=kom naš je kurs prema londonskoj vladi u to vreme bio nekoliko manje oštar, nego vaš (sude7i po pisanju »Borbe«). Morate imati u vidu, da se je kod nas odigravao proces raskrinkavanja londonske vlade nekoliko sporije, nego u drugim zemljama Jugoslavije, iako je narod tu vladu naprosto prezirao kao onu, koja je potpisala trojni pakt i koja je gušila antifašisti=ki pokret u zemlji (pred o=ima im je uvek u prvom redu Krek32 i njegovi klerikalci, dok za ostale ministre i ne znaju ko su i odakle su se uzeli). Svoje pozicije je imala medjutim londonska vlada u »sredini«. Kada smo se obratili na tu sredinu da nastupi protiv izaziva=a gradjanskog rata, morali smo postaviti u nekoj primernoj formi i pitanje londonske vlade, a to u takvoj formi, da 7emo mo7i to iskoristiti za kasnije njeno raskrinkavanje. Zato smo postavili pitanje ovako: Londonska vlada je sada u zadnji =as dužna, da se jasno izjasni, ili 7e sa narodom ili 7e sa belom gardom. Prava narodna vlada trebala bi, da: 1. osudi javno belu gardu i Dražu Mihailovi7a pred =itavim svetom 2. se potpuno solidarise sa OF u Sloveniji

31 Dr. Anton Brecelj (1875-1943). =lan Vrhovnega plenuma OF. Bil je med ustanovitelji SLS. Kot napredni politik se kasneje ni strinjal z ve- =ino vodstva SLS. posebej z vodjo dr. Antonom Korošcem. S somišljeniki je zato še pred vojno osnoval takoimenovano "Staro SLS", ki se je leta 1941 vklju=ila v OF. 32 Dr. Miha Krek, minister v kraljevi jugoslovanski begunski vladi v Londonu.

451 3. podupre svim snagama i pred =itavim svetom borbu partizanske vojske Jugoslavije. Ako to londonska vlada i njezini eksponenti u zemlji to ne urade, onda je to znak. da su pali na pozicije neprijatelja naroda i okupatora. Istovremeno smo vrlo odlu=no postavili pitanje toga, da slovena=ki narod odlu=no stoji za zajedni=ki život sa ostalim narodima Jugoslavije u novoj Jugoslaviji, gradjenoj na bazi samoodredjenja svakog naroda i istinske narodne demokrati]'e. U vezi sa skupštinom u Biha7u33, mi smo taj naš stav mogli da iskoristimo ovako: Svi pokušaji slobodoljubivih snaga u Jugoslaviji uopšte, a OF u Sloveniji posebice, da prinude londonsku vladu na pro- menu antinarodnog i antidemokratskog kursa nisu doveli do rezultata. L[ondonska] v[lada] se ne samo identificirala sa pro- tinarodnim izaziva=ima gradjanskog rata, nego =ak - mi imamo dokaze • tome - davala i daje inicijativu u tom pogledu. Naš gornji stav nam je omogu7io, da smo brzo slomili politi=ku ofanzivu neprijatelja, koji je po=eo da piše u novinama, kako smo potpuno uništeni, kako više nema ni OF ni partizana. Doduše, mi sa svojom kampanjom nismo pridobili ni jednog od najpoznatijih sredinskih elemenata, no pridobili smo kolebaju7e mase i sredinu, koja se po=ela povezivati sa masama, izolirali još više, nego što je ranije bila. Posle toga, kada smo u Ljubljani samoj izvojštili tu pobedu, po=elo se brzo popravljati i u provinciji, naro=ito još, kada su naše partizanske brigade po=ele da zadaju neprijatelju odlu=ne udarce. Danas možemo bez proterivanja da kažemo, da je bela garda u pot- punom raskroju tako vojni=ki kao politi=ki. Doduše, pomo7u Italijana ona vojni=ki još drži krepke pozicije, no politi=ki je izgubila sve argumente, nalazi se u potpunoj defanzivi i postaje u masama sve više omraženija kao okupatorska banda. Istovremeno su propale špekulacije »sredine«, koja se nadala da 7e da nastupi kao »poslednja rezerva«. Danas se može re7i daje OF izvojštila krupnu pobedu. Naravski, mi 7emo još imati velikih teško7a, no držim da smo u tom pogledu isprobali =vrstinu OF i njene povezanosti

Glej dok. št. 110.

452 sa masama, tako da se ubudu7e možemo na nju osloniti, pod u slovom, da 7e naša Partija i dalje da vodi pravilnu politiku. I još jednu posledicu je imala ta pobeda: silno je unutarnje u=vrstila OF te podigla ugled Kompartije. Pred samu ofanzivu i u toku ofanzive dosta su se zategli odnosi u OF, naro- =ito izmedju nas i hriš=anskih socialista. Po=eli su - izgleda - donekle da gube veru u našu pobedu i u snagu naše Partije. Medjutim nova pobeda ubedila ih je baš • suprotnom, u toliko više, jer su tu pobedu izvojštili skoro sami komunisti. Njihov je aktiv naime u toku ofanzive i posle nje prili=no popustio u svojoj aktivnosti, dok su se naši kadri što se aktivnosti i upornosti ti=e vrlo dobro držali. Danas je jedinstvo OF i u samom rukovodstvu vrlo =vrsto, bez prigovora priznaju ruko- vode7u ulogu Partije i odlu=no brane liniju OF. Sa hriš7anskim socialistima mi smo imali više odeljenih razgovora i u poslednje vreme. Mi smo njima otvoreno rekli: upravo preko vas 7e reakcija da pokušava razbiti jedinstvo OF. Na vama je da to spre=ite. Ako to uradite, vi 7ete biti nosioci najve7eg progresivnog preloma u držanju slovena=kih katoli=kih masa. Ako to ne uradite, posta7ete naslednici stare klerikalne Partije i narod 7e u svojoj borbi da vas pregazi. Složili su se sa našim gledanjem i kažu, da 7e oni zajedno sa nama i u sovjetsku revoluciju, primaju diktaturu proletarijata itd. Mi stvarno držimo, ako ne7e rukovodstva hriš7an- sko-socialisti=ke [grupe] da dobiju u ruke kakvi reakcioneri, da 7emo sa njima mo7i vrlo daleko da idemo zajedni=ki, sa ve7inom do kraja. Da bi to jedinstvo još više u=vrstili, stvorili smo još posebno rukovodstvo radni=kog jedinstva od po 2 predstavnika kompartije, hriš=anskih socialista i social-demokrata (koji su sada u celini - a ne više samo sindikati kao ranije!) prešli u OF, a po fabrikama se stvaraju odbori radni=- kog jedinstva. Po=eli smo i da izdajemo list »Delavska enotnost«34, od koje prilažemo prvi broj (koji je, uzgred re=eno, u zadnjom delu prili=no konfuzan, jer gaje pisao hriš7anski socialista. I tekst teza je napisao hriš7ansko-socialisti=ki radnik). I razgovori sa socialdemokratima su ugodno prošli. Otvore- no su priznali krah socialdemokratske politike i pobedu kom-

Glej dok. št. 71. op. 33.

453 partije te izjavili da bez diskusije prime liniju Partije i da na njoj aktivno u=estvuju. Stvarno rade • tom smislu. Zna=ajno je, da je jedan njihov deo stalno podržavao kontakte sa mihailovi=evcima i pre ofanzive nije ništa hteo da zna za OF. Posle ofanzive, a u pripremi plenuma OF, njihovo je rukovodstvo primilo u celini saradnju u OF i specialno sa nama i dalo poverenje IO OF te potvrdilo pravilnost politike IO i Partije. Mi naravski znamo, da je jedan od tih rukovodioca još uvek istovremeno u kontaktu sa mihailovi=evcima - o=igledno, da se osiguraju na obe strane. No za nas je ve= i taj stav pobeda. Što se soc-dem. masa ti=e - njih više nema. Sve je to danas potpuno sa nama. To i oni sami priznaju. Da jedan njihov deo ipak još nastoji na samostalnoj organizaciji social-demokrata (naravski samo u vrhovima), to samo zbog toga, jer još špeku- lira na eventualni druk=iji, t. j. »engleski« kraj rata. Naj=vrš7e su naše veze sa Sokolima. Ti su ne samo potpuno sa nama, nego je velik njihov deo ve7 u Partiji. Skoro sav naš noviji kadar se je zapravo rekrutirao iz njihovih redova. Oni uopšte ne7e da nastupaju kao politi=ka organizacija, nego samo kao »nacionalisti«, koji prepuštaju rukovodstvo sve politi=ke borbe slovenskog naroda Kompartiji. Mi ovo jedinstvo sa njima i dalje u=vrš7avamo, jer nam je zaista donelo jaku potporu za o=uvanje OF, utoliko više, jer su uvek bez rezerve podupirali naše predloge kada smo ih postavljali pred sve grupe OF. Kao samostalno politi=ka formacija takodje je »likvidirana« »Slovenska kme=ko-delavska stranka«. Njeni kadrovi su danas u ve7ini ili u Partiji ili su simpatizeri, koji bez prigovora primaju odluke Partije. Stara SLS, koju sastavljaju zapravo za sada samo neki stari pošteni »klerikalni« patriarhi doduše nije napravila isti razvoj, ali potpuno prima politiku Partije i njezinu rukovode7u ulogu, nastoji samo, da Partija što =eš7e izjavlja svoj na=elni stav prema crkvi ne samo za danas, nego i za sutra, t. j. ako dodje do »sovjetizacije«. Zato smo nekoliko puta »oficialno« dali izjave • našem na=elnom stavu što se crkve ti7e, stavu naime, koji je izražen i u sovjetskom ustavu. Sada, kada smo videli vaše »verske referente« po brigadama, mislimo tako nešto i mi u=initi, =ime 7emo taj naš stav i prakti=ki potvrditi. Ostalo su manje zna=ajne grupe (štajerski nacionalisti, ženske organizacije itd) no i kod njih isti proces sve tešnijeg zbijanja oko Partije. Važno bi bilo spomenuti još kulturne

454 radnike, oficire i sve7enike (koji ulaze u OF pove7ini kao deo hriš7ansko-socialisti=ke grupe). Kulturni radnici so gotovo 100 % u OF i to sa sviju podru=- ja umetnosti i nauka. U Partiju su primljeni na pr. univerzitet- ski profesorji, umetnici, komponisti, kazališni glumci. Postoji tako zvani »mati=ni odbor kulturnih radnika«, koji vrlo aktivno radi na tom podru=ju. Taj naš uticaj u velikoj nam meri omogu7ava stalno držati simpatije Ljubljane na strani OF. Oficiri su ve7inom u koncentracionom logoru u Italiji. Ne- što više od polovine tih oficira je mihailovi7evski orientiran. Ostatak je za OF, od toga verovatno velika ve7ina za KP (u logoru naime). Italijani sada puštaju samo mihailovi7evce, koji odmah odlaze na teren, u belogardisti=ke bande. U logoru su medju njima vrlo oštri odnosi, tako da se of-ovski deo oficira u logoru zaista prili=no =vrsto zbija oko OF i Partije. Mi se nadamo, da 7emo kasnije mo7i taj deo dobro da iskoristimo. Kod partizana je sada malo oficira, a prili=an broj podoficira. Nekoliko njih je ve7 palo u ovogodišnjim borbama sa Italijani- ma. U Primorju je komandant odreda oficir, sada =lan Parti- je35, u Gorenjskoj je komandant grupe podoficir36, mislim da je sada takodje primljen u Partiju. Osim njih dvojice nalazi se na rukovode7em mestu još pukovnik Branko Hrast u našem Glavnem štabu, koji se drži vrlo dobro. Sve7enici su se pre talijanske ofanzive držali dosta pasiv- no po strani. Sada su se aktivizirali u negativnom pravcu, t. j. u beloj gardi ogromnom ve7inom, no po=eo se više aktivizirati u pozitivnom smislu, t. j. za OF, i njihov ostatak. Održanih je više razgovora sa njima. Sada pripremamo konferenciju tih sve7enika, koja 7e da da resoluciju, na osnovu koje 7emo posle da oja=amo kampanju medju njima. - Sve to naravski važi za Ljubljansku pokrajinu. U Štajerskoj i Gorenjskoj sve7enici su proterani skoro svi i tamo sada deluju nema=ki sve7enici. Ima ih medjutim vrlo malo. Mi sada pokušavamo tamo ilegalno da otpremimo jednog ili dvojicu of-ovskog sve7enika, koji 7e tamo ilegalno da žive, da =itaju misu itd., da se drže kod partizana i razbijaju eventualne akcije bele garde. No takvih popova je malo, pa ne znamo, koliko 7emo uspeti. Bolje stoji u tom pogledu u Primo iju. Koliko se može verovati našim aktivistima u Primorju, tamo je velika ve7ina popova za OF i odnosi

35 Mirko Bra=i=, komandant Soškega odreda. 36 Stane Stare, komandant I. grupe odredov.

455 se vrlo neprijateljski do bele garde i sve7enika u Ljubljanskoj pokrajini, koji su prešli ka beloj gardi. Držim, da 7emo u vezi sa opštim napretkom i u tom pogledu imati nešto uspeha, a to 7e biti dovoljno, da razbijemo klevete belogardista, kako se tobože partizani bore »protiv vere i boga«. Opšta linija u razvitku OF mogla bi se karakterizirati ovako: Partija sve više postaje jedini rukovodioc =itave oslobodila=ke borbe, sve više »likvidiraju7i« kao posebne klasne formacije grupacije saveznika i stvaraju7i oko sebe savez radnika, seljaka, srednjih slojeva itd. Time se stvaraju preduslovi, da 7e Partija uspešno mo7i da sve te mase održi oko sebe i na svim budu7im etapama sadašnje borbe. Taj je proces vrlo za- nimljiv i sa gledišta marksisti=ko-lenjinisti=ke teorije i bilo bi vrlo dobro, kada bi se jedanput • tome mogli usmeno porazgo- voriti. Naravski pored toga jezgra danas se oko partije okuplja- ju i drugi elementi, vezani sa nama samo time, da mi danas vodimo nacionalno-oslobodila=ki rat. No ti elementi ne daju bitnog pe=ata =itavoj našoj sadašnoj borbi. Partija je dobila posebni ugled. Kada saveznici • njoj govore, govore • »partiji« kada • sebi, onda • »skupinama«. I naši kadrovi dobijaju kod njih velik ugled, a naro=ito rukovodstvo Partije.

III. ZAKLJU

Skupština Protufašisti=kog ve7a narodnog oslobodjenja Jugoslavije u Biha7u nama je vanredna pomo7 u pravo vreme. Kod nas je ta =injenica primljena u masama sa velikim oduševljenjem, prosto ju smatraju kao prekretnicu, kao »ot- stavljanje« londonske vlade, kao po=etak nove vlade i nove »skupštine«. Vrlo je nezgodno, da nismo i mi sudelovali na skupštini. Mi smo u vezi sa tim dali posebnu izjavu, koja je objavljena u priloženom posebnom izdanju »Slovenskog poro- =evalca«. Resoluciju smo =uli tek danas po radiju i objavi7emo je naknadno. Kako smo mi tuma=ili i tuma=imo taj dogadjaj, možeš da razvidiš iz mog =lanka »Obrisi nove Jugoslavije« u tom broju »SP«37. No nama nije do kraja jasno, u kakvom ste

37 V listu Slovenski poro=evalec, posebna izdaja, leto III. decembra 1942, je poleg Izjave (komunikeja) Izvršnega odbora OF (glej dok. št. 110) izšel tudi =lanek Krištofa (Edvarda Kardelja) Obrisi nove Jugoslavije (ARS. Odd. II. sign.: AS 1887. Zbirka narodnoosvobodilnega tisak).

456 obimu vi stvar postavili. Mi se nadamo, da u takvoj širini, kako smo mi po=eli tu da objašnjavamo. 6ini nam se, da je za takvu širinu došlo vreme i da PVNOJ stvarno mora biti ve7 po- =etak, prvi element nove vlasti u novoj Jugoslaviji. Više se ne može prema londonskoj vladi ostati na starim parolama, nego je ve7 potrebno, da se izjasni otvoreno. Na taj na=in samo, mi možemo prisiliti i do promena u engleskoj politici prema Jugo- slaviji, prisiliti englesku politiku na priznanje oslobodila=kih snaga u Jugoslaviji. Za nas je medjutim stvar važna i sa druge strane: glavni adut reakcije protiv nas je stalno bio, da smo mi protiv Jugo- slavije, a za neku »srednjeevropsku sovjetsku republiku, koja pretstavlja porobljavanje slovena=kog naroda«. Ma kako glu- pa bila ta kleveta ipak je imala svoj uticaj u masama, koje toliko mrze Italijane i Nemce, da im više ne veruj u ni da budu bolji u sovjetskoj državi. Mi smo mnogo naglašavali svoj stav za Jugoslaviju. No pošto nismo priznavali londonske vlade - bar prakti=ki - nije bilo konkretnog dokaza, da zaista stojimo za Jugoslaviju. Stvarno je bila ve7 vrlo rasprostranjena želja, da bi se stvorilo jedinstveno politi=ko-rukovodstvo za =itavu zemlju, koje bi u neku ruku ve7 imalo i elemente nove vlade. Upravo zato nam je Biha7 došao taman u pravo vreme. Zbog toga, da bi mogli zauzeti pravilan stav prema tom pitanju, potrebno je, da nam pošaljete podrobnije podatke • tome, kakve ste zadatke odredili PV[NOJ], kao i o tome, kakav je njegov sastav. Mi smo na IO OF odmah postavili pitanje, da se potvrde i sa naše strane svi zaklju=ci, što je i u=injeno u Komunikeju IO te u pozdravima IO, koji su poslati PVNOJ kao i Vrhovnom štabu i Tebi. Naglašavam, da pozdrav Vrh. št. i Tebi nije napisao niko od nas, nego jedan od saveznika i svi su se ostali bez diskusije sa tekstom složili, stoje toliko ve7i dokaz • ugledu, koji je naša Partija postigla u slovena=kim masama, kao i Ti li=no. U vezi sa tim mi smo napravili neke zaklju=ke, koje javlja Peter u svom izveštaju, a da nismo ta=no znali, koliko uop- šte bi mi trebali tamo da u=estvujemo. No, u svakom slu=aju, iako ste možda vi druk=ije mislili, držim da bi bilo potrebno - obzirom na ovdašnje prilike, koje je objasnio i Peter i ja - da se bar u glavnom naš predlog primi. 1. Nužno potrebno je, da se kao potpredsednik kooptira jedan Slovenac. Naš je predlog za hriš7anskog socialistu prof. Kocbek Bdi.

457 bi lakše tukli u Sloveniji belu gardu i da bi lakše tukli u inostranstvu londonsku vladu time, da je jedan od potpredsedni- ka Ve7a katolik. Napominjem, daje Kocbek kao katoli=ki ideo- log i književnik (pesnik) vrlo poznat u inostranstvu, naro=ito u Francuskoj i

458 neku ruku =ini to bolje), da dodju u ve7e i drugi pretstavniki pol. grupa (n. pr. soc. dem. SLS itd), onda nam to javite i mi možemo donekle zaklju=ak da promenimo. No u tom pogledu postoji neka druga teško7a: svi su ti ljudi još legalni i sigurno je, da svojih pravih imena ne7e dati u javnost, jer bi onda morali u nelegalnost. No IO ima poverenje tih ljudi, pa 7e oni sami potpuno biti zadovoljni, ako je sam IOOF sa svojim legalnim imenima pretstavljen u Ve7u. Vi nam dakle predlo- žite, kako se vama =ini najbolje. IOOF 7e naravski nastupiti sa svojim legalnim imenima i stvarno ve7 sada nastupa (bar neprijatelj jih objavlja neprestano i »raskrinkava«, a njihova nelegalna imena postala su popularnija, iako ljudi znaju • kome se radi). Odgovorite nam što pre na te naše predloge i javite nama, kako si vi u budu7e pretstavljate saradnju. Ta saradnja mora biti stvarna, ne samo formalna. Ve7 po imenima ljudi vidiš, da se tu radi • stvarnim pretstavnicima svojih skupina, koji doduše imaju pred Partijom veliki respekt i slušaju sve naše predloge, ali se nikako ne bi zadovoljili, da budu samo neke formalne figure, koje ne bi imale uticaja na stvarni rad Ve7a, odnosno bar na njegove principiarne odluke. A da 7e ta imena koristiti opštem ugledu Ve7a naro=ito pred inostranstvom (i Vidmarje u inostranstvu vrlo poznat), o tome nema nikakve sumnje. Kada dobijemo vaš odgovor, mi 7emo tu sazvati vrhovni plenum OF, koji 7e definitivno da donese odluke • ulaženju slovena=kog naroda u Ve7e itd.

IV. NEKA KONKRETNA POLITI

U vezi sa opštim politi=kim položajem u Sloveniji, koji smo vam ocrtali, postavljaju se pred nas još neka posebna politi=- ka pitanja, koja takodje treba, da vam objasnimo i da se • njima složimo. 1. Pitanje perspektive OF naši saveznici vrlo odlu=no postavljaju, t. j. ho7e da znaju »šta 7e biti sa njima posle«, t. j. u vreme socialisti=ke revolucije, • kojoj su svi naši saveznici ubedjeni, da ima da nastupi. Zbog toga smo mi do neke mere prisiljeni da stupamo a njima i u pregovore o saradnji na ka- snijoj etapi naše borbe. Naro=ito to važi za hriš7. soc. i sokole, a u nekoj meri i za s[ocialne] d[emokrate] (sa ovim poslednji- ma je najlakše, jer oni se kao »marksisti« potpuno »slažu« sa

459 Partijom). I jedni i drugi kažu, da bez diktature proletarijata ne može da se odiži pobeda nad kapitalizmom, primaju sovje- te itd. Nama je jasno, da takvi pokušaji »sporazuma« za sutra u neku ruku pretstavljaju i pokušaje, da se naša Partija izoli- ra. No sa druge strane postoji kod ve7ine od njih (bar danas) iskreni pokušaj, da se nadje baza za saradnju u budu7nosti, jer se pomalo boje, da se ne bi našli u nekakvoj ulozi Keren- skoga38 (to im belogardisti=ke novine i stalno serviraju). Mi do- puštamo mogu7nost, da se baš hriš7anska grupa kasnije pro- meni u glavnog nosioca reakcije, no dopuštamo i mogu7nost, daju naro=ito uz našu pravilnu politiku, zadržimo uz nas. Uo- stalom, i putevi naše revolucije dobijaju naro=ite forme i bilo bi nepravilno, ako bi takve mogu7nosti izklju=ili. Mi smo zbog toga pitanje postavili tako: Partija je avantgarda, no budu7a vlast nije vlast Patrije, nego radnika i seljaka te radnih masa. Prema tome, vi i u socijalisti=koj državi, pod uslovima diktature proletariata možete odlu=uju7e saradjivati u upravljanju države, t. j. u sovjetskom aparatu itd. Postavili smo im primer Balti=kih zemalja, gde su u sovjetski parlament bili izabrani poslaniki iz naj razli=iti) ih politi=kih grupacija. Sokoli ho7ejoš naro=ito da znaju, kako 7e biti sa njihovom organizacijom, na što smo im mi odgovorili, da 7e bez obzira na to, kako 7e se budu7a fizkulturna organizacija zvati, oni mo=i u njoj da u=estvuju sa svom svojom inicijativom. 2. Pitanje granica za nas je tako aktualno, ako valjda =ak ni za engleski imperij nije. Radi se • sasvim specifi=koj slovena=koj osetljivosti u tom pogledu, koju smo mi dugo po- kušavali da zaobilazimo opštim principi)alnim izjavama, no sada postaje to sve manje mogu7e. Slovenci, koji su ve7 1000 godina razjedinjeni naime ose7aju, da se sada radi o tome, da kona=no stara parola • »Združeni Sloveniji« postane stvar- nost, zato se stalno postavljaju u masama pitanja: a u kojim granicama? - Reakcija pokuša baš na tom pitanju najviše da u masama diskreditira našu Partiju. Gotovo polovina sviju kleveta ti=e se odnosa naše Partije do »granica«. Dokazati pokušaju time, daje naš patriotizam samo na recima, a da u stvari u ime »proleterskog internacionalizma« prodajemo ko-

38 Aleksander Fedorovi= Kerenski (1881-1970). pravnik in politik. Po februarski revoluciji leta 1917 v Rusiji je bil =lan in nato predsednik za=asne vlade. Bil je nasprotnik boljševikov in je po zmagi oktobrske revolucije odšel v emigracijo.

460 made slovenske zemlje Nemcima i Italijanima. Glavni aduti su slede=i: a) KP je za srednjeevropsku republiku sa Nemcima i Itali- janima, u kojoj 7e se slovena=ki narod utopiti b) KP u interesu »Internacionalizma« odstupa Nemcima Ko- rušku sa Celovcem, pa =ak Maribor, a Italijanima Primorje i Trst. c) KP je protiv Jugoslavije, separatisti=ki orentirana, narod se je ništa ne ti=e. I tako smo na sva ta pitanja odgovorili pozitivno, iako je nama potpuno jasno, da je pitanje granica - iako je na=elno to za nas potpuno jasno - u velikoj meri zavisno i od budu7eg odnosa snaga. Mi smo precizirali svoj stav ovako: a) KP nije ni za kakvu »srednjeevropsku republiku«, nego za bratstvo i slogu južnoslavenskih naroda, za novu, na bazi samoodredjenja svakoga naroda izgradjenu Jugoslaviju. b) KP u ime »internacionalizma« nikome ne prodaje slovenske zemlje, a upravo u ime pravog internacionalizma traži ujedinjenje sviju slovena=kih zemalja, pri =emu se razume, da ovamo spadaju i gradovi, koji leže u sasvim slovena=kom oko- lju, kakav je na pr. Celovec ili Trst. Razume se, da slovena=ki narod priznaje - zbog posebnog položaja Trsta - tom gradu sva avtonomna prava, koje traži italijansko stanovništvo, kao što uopšte priznaje sva nacionalna prava narodnim manjina- ma uopšte. c) Zauzeli smo u posebnoj izjavi slede=e principialno sta- novište: KPS smatra, da pripada u »združenu Sloveniju« sav onaj teritorij, koji je naseljen Slovencima ili koji je bio u po- slednjoj imperialisti=koj dobi nasilno denacionaliziran. Ova poslednja izjava je principialno najviše problemati=- na, jer daje prili=no široke okvire. Mi smo ovu izjavu dali pre svega zato, jer smo imali pred o=ima etapu nacionalno-oslobodila=kog rata, koga mi danas vodimo. U tom pogledu se radi • nekim pitanjima, koja su nacionalna posebnost, obzirom na položaj Slovenaca u imperialisti=koj eri. Tu se toliko ne radi • Primorju jer su tamo nacionalne granice potpuno jasno i nedvojbeno zacrtane, nego za Korušku, u kojoj su u zadnjih 30-40 godina potpuno denacionalizirani neki delovi, za koje su Slovenci vanredno osetljivi. Takvo je n. pr. Gospos- vetsko polje, koje igra kod Slovenaca približno istu ulogu kao za Litvance Vilna. Upravo zbog toga smo mi dali jednu takvu široku formulaciju, kojom možemo da razbijamo napadaje i

461 klevete neprijatelja, ali kojom se - bai- po našem mišljenju - u principu nismo odaljili od marksizma-lenjinizma. Vama 7e se možda ta pitanja =initi nevažnim i nepotreb- nim, no mi naprosto ne možemo i ne smemo prakti=ki preko njih, jer je to jedan od glavnih ciljeva oslobodila=ke borbe i jer svi Slovenci veruj u, da 7e potpuno ujedinjenje sve svoje teritorije posti7i jedino pomo7u SSSR. Prema tome: u našoj borbi, ili bolje, našim »ratnim ciljevima« mi smo jasno prih- vatili zahtev po priklju=enju =itave Primorske sa Trstom kao avtonomnim gradom i Korušku sa Celovcem. Ako bi mi toga ne u=inili ve7 sada potpuno jasno, dali bi u ruke oružje mihailovi7evcima, koji u svojoj nelegalnoj literaturi traže sve mogu7e. Osim toga mi smo to pitanje u rukovodstvu prili=no prediskutirali i došli do zaklju=ka, da su ti zahtevi pravilni sa stanovišta prava svakog naroda na samoopredeljenje. I Trst i Celovec potpuno su opkruženi slovena=kom okolinom, stoje i Lenjin39 smatrao za odlu=uju7i fakt u opredeljivanju gradova. Naravski, u socijalizmu to pitanje uopšte nije važno, niti bi se i za nas postavljalo. No mi se nalazimo na etapi nacionalno- oslobodila=kog rata, pa moramo zbog toga ta pitanja postav- ljati onako, kako se postavljaju u okviru kapitalizma. Od tu izlazi naš sadašnji stav prema Trstu. Pitanje dobiva sada i prakti=no važnost, zbog prisustva partizana u tim zemljama. Naši se partizani nalaze na samom rubu furlanske nizine s one strane So=e i to sami doma=ini. Naša najja=a partiska pozicija u Primorju (medju radnicima) je u Trži=u (Monfalcone), sva okolina Trsta je =vrsto OF-ov- ska, i u samom Trstu su postojanke OF (centar je medjutim postala Gorica, ne Trst). Na =itavoj tom teritoriju se vanredno brzo razvijaju elementi opšteg narodnog ustanka, koji 7e sva gornja pitanja prakti=ki rešiti. - Sutra može sli=an položaj da nastupi i u Koruškoj. Ja sam to pitanje na duga=ki razvukao i zbog toga jer smo mi po tom pitanju nekoliko u sporu sa Quintom40 (KPI), pa i emisije radio Milano libertà =ine nam se u tom pogledu malo šovinisti=ki obojadisana. Nikako ne možemo razumeti da za italijanske drugove još uvek postoji »Venezia Giulia«, iako na =itavom tom terenu sazreva opšti narodni ustanak Slovenaca

1 Vladimir Ilji= Uljanov Lenin. 1 Umberto Masolla.

462 i potpuno su is7ezle sve italijanske pozicije. Bez preterivanja govore7i: Primorska je danas tako uz nas, kao da nikada nije bila italijanska. Tvoj poznanik mali Boris (Kraig.41) je još sa sedmoricom drugova pobegao iz koncentracionog logora u Italiji i peške došao do nas.

41 Boris Kraigher-Janez. Glej poro=ilo dne 9. oktobra 1942 v Doku- menti, knj. 3, dok. št. 141, str. 351-358.

463 V. Partija

I u tom pogledu Janez (t. j. mali Boris Kr.) daje podrobniji izveštaj.42 Ja se ograni=im na nekoliko pitanja: 1. Partijska organizacija je vilo razli=ito razvijena u razli=i- tim pokrajinama. Uzrok toga je u glavnom objektivne prirode, a delimi=no i posledica ve7e ili manje povezanosti odnosno po- mo7i sa strane rukovodstva. Relativno najbolje stojimo u Ljub- ljanskoj pokrajini, no i tu je velika ve7ina našeg kadra vezana na partizanske odrede. Posle ofanzive, na terenu smo izgubili prili=no mogu7nosti da se naš kadar održi, a da se ne oslanja direktno na partizanske =ete. Zbog toga teško prodiramo u one krajeve, gde je neprijatelj jak. U osnovnim centrima dodu- še imamo svoje pozicije, no njihova delatnost je dosta ograni- =ena. U samoj Ljubljani se partorganizacija smanjila za polovinu u glavnom zbog toga, jer je bilo odvu7enih u internaciju i na robiju ili bilo postreljano jako mnogo partiskog kadra. U zadnjim mesecima samo iz Ljubljane bilo je streljano nekoliko desetaka partijaca. Jedan dio medjutim bio je prisiljen da se povu=e iz Ljubljane u partizane. Ono stoje ostalo, ve7inom je mladji kadar, primljen u Partiju tek u vreme oslobodila=kog rata, a od toga mislim, da nije mnogo manje nego polovina ženskih kadrova. Uopšte skoro =itava ljubljanska organizacija leži na ženskom kadru, kao i skoro =itava ljubljanska OF. Svi zatvori su - zbog poslednjih provala - puni samih žena i Itali- jani prosto ne mogu da shvate, da su ženske sposobne praviti njima takve besprekidne teško7e. U Gorenjskoj ostali su u glavnim centrima izvesni partiski punktovi, no duboko ilegalni, jako izolirani od masa. Partija dolazi do masa u glavnom preko partiskog rada iz partizanskih =eta. Još slabije je u Šta- jerskoj, gde su brojne provale strahovito zreducirale naš aktiv, najbolji su ljudi postreljani, našlo se mnogo izdajica (dok u Ljubljani i u Gorenjskoj izdajice su retke pojave, iako ljudi znaju da 7e biti streljani - posledica ja=eg politi=kog uticaja Partije u masama), • • tome su retke i slabe i partizanske =ete, da ne mogu pretstavljati za Partiju ozbiljniji oslonac za politi=ki rad u masama. U Prekmurju ne znamo, kako stvari stoje. Stari naš aktiv su Madžari tamo delimi=no vešali i pou- bijali ili strpali na robiju. Ako je ostalo nešto nižih kadrova, mi ne znamo, da li su uopšte pokazali kakvu aktivnost. Dok

Gle] dok. št. 127.

464 mi ne podignemo Štajerske, nama je vrlo teško održavati veze sa Prekmurjem, zato nismo ni poduzimali nekih ve7ih mera, da bi se povezali. U Primorju politi=ko stojimo vrlo dobro, po simpatijama masa za Partiju, možda =ak i bolje nego u Ljub- ljanskoj pokrajini, no sama partijska organizacija, zahvalja- ju=i sektaštvu našeg pokrajinskog rukovodstva u Primorju, ostala je vanredno uzka u organizacionom pogledu. U poslednje se vreme verovatno položaj nekoliko poboljšao, jer smo ih vrlo oštro kritikovali. no =injenica je, daje organizaciona slabost Partije u Primorju pre svega rezultat sektaškog držanja naših ljudi na tom terenu. 2. Ose7a se veliko pomanjkanje starih partiskih kadrova, koji su poubijani, internirani itd. Upravo ta =injenica je izvor bezbrojnih sektaških (u prvom redu) i oportunisti=kih greša- ka, koje prave na terenu naše partorganizacije, sastavljene od mladih partijaca. Verovatno je takav položaj danas u svim zemljama Jugoslavije. Zbog toga se toliko više ose7a, ako izgubimo sa bilo kojom organizacijom za dulje vreme veze. 3. I unutranji život Partije je dosta slab. Partiske organizacije su potpuno orijentirane na rad u masama, na borbu za svakidašnjim potrebama oslobodila=ke borbe, zbog toga se vrlo malo naši kadrovi ideološko i partijno izgradjuju, što je takodje jedan od izvora =estih grešaka. 4. Ima pojava »vrtoglavice« od - vlasti. Ljudi, koji su bili ranije dobri borci postaju birokrati i »vojvode«, kada zauzimaju rukovode7e položaje na terenu (funkcionari terenskih odbora OF, koji su u stvari prava vlast, komandanti, politkomi itd.). Te su pojave naro=ito bile brojne pre okupatorske ofanzive, dok smo jih sada ve7 prili=no razbili. 5. Tehnika (centralna) dosta dobro funkcioniše. Slabije je sa terenskim (okružnim) tehnikama posle okupatorske ofanzive, naro=ito zbog pomanjkanja papira. U poslednje vreme se organizaciono na terenu popravilo, no izgledi na papir su još uvek maleni. Pošiljamo vam na upogled nekoliko prime raka naše važnije literature. 6. Agitacisko-propagandisti=ki rad u vreme posle ofanzive nekoliko je popustio, delimi=no zbog velikog gubitka kadrova i vrlo oštrih drugih mera okupatora, delimi=no zbog neznanja novih kadrova, da brzo nadju nove oblike rada. Mnogo su nas u tom pogledu udarile i neke provale, zbog kojih je naro- =ito literatura jedno vreme bila u mo7nom zaostajanju. Tako se nam napr. provalila u Ljubljani velika moderna elektri=na

465 štamparija u podzemnom bunkeru i sa njom zajedno 6 drugova, koji su bili pove7ini poubijani.43 Tako smo bili vezani samo još na 2 preostale štamparije. Sada smo u tom pogledu opet iz vode, tako da se naklada literature brzo umnožava, a i naši kadrovi su našli ve7 puta i na=ina, da postepeno usprkos okupatorskih mera po=inje da se oja=ava i usmena propaganda. 7. Omladinski rad na samom terenu ide dosta dobro. Orga- nizacija Saveza slovena=ke omladine zahvatila je široki krug omladine naro=ito u Ljubljanskoj pokrajini, gde je u nekim selima gotovo 100 % organizovana omladina u tom savezu. U okviru tog saveza razvija se SKOJ. No, slabo stojimo sa ruko- vode7im skojevskim kadrovima. I tu su nas okupatori teško pogodili, tako da se ovoga momenta n. pr. PK SKOJ-a sastoji svega od jednog =lana.44 Potpuno su nam razbili omladinsku organizaciju u Ljubljani, tako da danas tu broji SKOJ svega nekoliko stotina ljudi. U poslednje vreme poduzeli smo neke mere u samoj Ljubljani, da se tu SKOJ podigne, pa 7emo onda lakše mo7i posti7i i ve7u centralizaciju i jedinstvo u radu SKOJ-a na terenu van Ljubljane. 8. Žene se i kod nas organizuju u protivfašisti=kom žen- skom savezu na taj na=in, da se svuda stvaraju antifašisti=ki ženski odbori, tesno oslonjeni na rad OF. I u tom pogledu pre- živeli smo prošle mesece izvesnu krizu i upadanje aktivnosti, no sada samo napravili prili=ne korake unapred. Po=eo je i izlaziti jedan centralni i jedan provincialni list za žene.45 9. U pogledu finansija doživeli smo posle ofanzive najve7i upad. Prije nas je obilato finansirao i izvesni buržoazni deo sa davanjem prili=nih zajmova, tako da smo u Ljubljani samoj prikupili mese=no oko 450.000 lira, a imali smo otvorene i neke druge mogu7nosti.

43 Misli ilegalno partijsko tiskar no »Tehnika« v Jernej evi ul. 47 (danes ulica Milana Maj ena). 44 Misli sekretarja Pokrajinskega komiteja SKOJ za Slovenijo Viktorja Stoparja. Ljuba Mariona je nemški okupator dne 17. februarja 1942 ustrelil v Mariboru, Ida Kova= je bila v italijanskem zaporu. 45 Osrednje glasilo Slovenske protifašisti=ne ženske zveze Naša žena je pri=elo izhajati 10. decembra 1942. od novembra 1942 paje Okrožni odbor OF za Novo mesto izdajal list Našim ženam (ARS. Odd. II, sign.: AS 1887. Zbirka narodnoosvobodilnega tiska).

466 Osim toga smo prili=ne zajmove primali i u materijalu, koji smo trebali za partizansku vojsku. U vreme ofanzive i posle nje nastalo je dosta jako kolebanje u tim krugovima, a osim toga se okupator bacio svojim terorom i na te elemente.

467 leti isplatio u gotovom 800.000 lira i to polovinu za Partiju, polovinu za OF. Obzirom na takve stvari sve do sada nismo trpeli pomanjkanja u novcu i prili=ne smo sume davali i partizanima. Medjutim sada smo u škripcima, pa mislimo situaciju rešiti još na jedan drugi na=in - partizanski. U samoj Ljublja- ni naime. Naša nam je VOS (Varnostna-obveš=evalna služba) prošlog meseca pomo7u revolvera digla u državnim zavodima 1,400.000 lira.46 Nadamo se, da =e nam sada di7i više. 10. Za razliku od sviju ostalih provincija u Jugoslaviji kod nas je karakteristi=ki, da je usprkos svega Ljubljana sama još uvek ostala centar u svakom pogledu. I u politi=kom i u organizacionom pogledu naše pozicije su tu naj=vrš7e i to nam omogu7ava, da usprkos hermeti=ke zatvorenosti Ljublja- ne, obustave civilnog saobra7aja, pošte itd., ipak iz Ljubljane podržavamo najbrže organizacione veze na sve strane. Da bi Ti to bilo razumljivo, dostaje da kažem, daje železnica (sva), pošta i sli=ni uredi još uvek sva u našim rukama. Sli=no je sa svim ljubljanskim institucijama. Karakteristi=ki je to n. pr., da smo u vreme, kada nikakav privatnik ne može da pošalje nikuda ni paketa, a kamoli da uzme vagon, mi slali iz Ljublja- ne vagone robe za partizane, koji su bili na raznim stanicama istovareni i u redu prevezeni u partizanske logore. Dalje je za stanje kod nas karakteristi=ki, da su kod nas streljani policaji u uniformama kao komunisti i držali su se herojski, u zatvorima i internacijama imaš desetke policaja, koji istraju na pozicijama OF i ho7e da budu komunisti. U vreme, kada bela garda pravi =uda od svinjarija, na policiji se na pr. ništa nije promenilo i još danas možeš mirno da se kre=eš mimo slovena=kih policaja i agenata. Ta, još nedavno je bilo tako, daje policaj na ulici zaustavljao Petra, salutirao mu i propisno »ra- portirao«, daje »stanje u OF organizaciji na policiji redovno«. Politi=ki vetar Ljubljane još uvek je najvažniji i za provinciju.

4S Varnostno obveš=evalna služba je dvignila v dveh akcijah dne 12. septembra 1942 v Poštni hranilnici v Ljubljani 1.000.000 lir in dne 14. novembra 1942 na Dav=ni upravi v Ljubljani 410.000 lir.

468 mi imamo zakletih =lanova Narodne zaštite u samoj Ljublja- ni 3.000, a još hiljade drugih, koji istotako stoje =vrsto uz nas. Obzirom na takvo stanje, mi smatramo Ljubljanu za jednu od naših najvažnijih pozicija i posve=amo joj svu pažnju. Stanje u gradu je sada takvo, da 7emo grad sad možda ve7 uskoro mo7i da napunimo pravim partizanskim akcijama. U koliko 7e nam spoljne prilike dozvoliti, postepeno 7emo grad naoružati, jer tu imamo sve mogu7nosti, da u momentu ve7e slabosti neprijatelja slomimo njegovu silu iznutra. Ta ve7 pre neki dan - kada su naši VOS-ovci streljali na nekog izdajicu na ulici - najurili su u begstvo sa »Mauser« pištolama =itavu talijansku kolonu usred grada, koja je pustila mule na sred ulice i po=ela da beži na sve strane. Sada imamo u vidu i neke ozbiljne akcije sli=ne prirode sa avtomatskim oružjem, koje 7e nam dati i - finansijski uspeh.47 11. Što se ti7e moralne visine našeg partiskog aktiva, moram da kažem, da se pokazao vanredno dobro. Drugovi istraju na svojim položajima usprkos najbešnijeg terora i uporno rade dalje. Naro=ito su pokazali primere prekrasnog heroizma drugovi u Štajerskoj, Gorenjskoj i u samoj Ljubljani. 12. Samo rukovodstvo je silno zreducirano i sastojalo se do pred nekoliko nedelja samo od trojice; Petra, Lojza48 i An- gela. Oko sebe nemaju skoro nikakvog boljeg aktiva, jer sve što je valjalo, moralo je i7i na razne terene. Jasno je, da je rukovodstvo zaposleno do vrh glave, a da usprkos toga nije bilo u stanju, da kontroliše sve, što se oko njega dogadja. Upravo zbog toga se i desilo, da su nam naši sektaši =esto napravili greške, za koje smo mogli saznati tek posle dugog vremena. Pre nekoliko nedelja se vratio ovamo i Janez, koji se u internaciji dobro razvio, pa smo ga odmah kooptirali u rukovodstvo za organizaciona pitanja i istovremeno kao glavnog kadrovika. Ve7 je ušao u posao i mislim, da 7e sada i na podru=ju unutarnje izgradnje partiskih organizacija, gde je sada bio naš rad najviše zanemaren, biti napravljen snažan korak na bolje. 13. Vaše upute i formulare u pogledu podataka za kadro- ve49 primili smo tek nedavno, pa smo zbog toga tek sada po=e-

47 Glej dok. št. 74, op. 13. 48 Franc Leskošek. 49 Glej dok. št. 18.

469 li sa tim radom. Nadam se, da 7emo vara uskoro poslati pive podatke.

VI. OBAVEŠTAJNA SLUŽBA

• samom razvitku naše Obaveštajne službe ja sara Ti ve7 jedanput javio i ne7u tu da se rasprostranjavam. Ne mislim tu na vojnu obaveštajnu, nego na posebnu liniju, koju smo mi nazvali »Varnostno-obveš=evalna služba« i stoji pod direkt- nim rukovodstvom CK u stvari je to neke vrste naša GPU50. Postigla je prili=ne rezultate u organizaciji specijalnih sektora. Na tom mestu ne mogu da govorim • podrobnostima, pa 7e Ti te stvari usno saop7iti pivi naš poverljiviji drug, koga 7emo mo7i poslati do Tebe. Po provinciji nema jakih organizacija, jer imamo tu druge sektore. Jaka je u Ljubljani i na posebnim sektorima, a sada je prenosimo u Italiju samu51. To smo u=inili u vezi sa pismom, koji mi je slao Stevo Br- ko52, naime, da traži »direktor«53 produžetak rada. Stevo je hteo od mene posebnog jednog =oveka. Meni se 7ini organizacija posebnog takvog aparata nepotrebna, jer je naš VOS stvarno postigao visinu kakvu nov Stevin aparat uop7e ne bi mogao da postigne. Zbog toga sam ga uputio na rukovodstvo našeg VOS, a ujedno sam govorio sa drugovima iz tog rukovodstva i postavio sam im zada7u, da svoj aparat prošire i na Italiju. Oni sami su ve7 i sada imali tamo izvesne pozicije, sada 7e pri7i sistematskom izgradjivanju tog aparata. Ja sara u tu svrhu pisao i Quintu, ako 7emo od njega mo7i nešto da dobijemo. Stevi 7e VOS slati stalne izveštaje, a mi 7emo slati i Tebi sve izveštaje, koje VOS šalje nama. Ti izveštaji obuh- va7aju i politi=ki i vojni sektor. Zahvaljuju7i tim izveštajima mi smo uvek ve7 unapred znali, šta reakcija sprema ili ako su se spremale ve7e vojni=ke akcije protiv nas. Iako su ti izvešta- ji u ve7ini do sada bili važni pre svega za nas, ipak bi bili u nekim pitanjima zanimljivi i za vas. Sada 7e naravski ti izveštaji i za vas [pružati] više materijala.

50 Generalnoe Politi=eskoe Upravljenje - Glavna politi=na uprava. 51 Glej pismo Centralnega komiteja KPS dne 9. maja 1943 Pokrajin- skemu komiteju KPS za Primorsko v Dokumenti, knj. 7, dok. št. 30, str. 90. 52 Ivan Kraja=i=. Glej dok. št. 101. 53 Šifra za vodstvo sovjetske vojaške obveš=evalne službe.

470 U poslednje vreme smo organizovali i poseban italijanski sektor, da bi baš na tom podru=ju oja=ali aktivnost VOS-a. Imamo u tom pogledu nekoliko dobrih ta=aka kod Italijana, sada =e ih pokušavati proširiti i ugurati se direktno u njihov aparat. Odozdo je prili=no izgleda. Ve7 sada ima Italijana, koji daju podatke, a neki i - bombe. Nadamo se, da 7emo uspeti beloj gardi uništiti njenu glavnu nadu: nadu naime, da 7e ju na kraju potpomagati okupatori, da se održi na vlasti, dok ne dodju - Englezi ili Amerikanci. Ako u=vrstimo naše pozicije kod Italijana, bi7e na kraju naš posao puno lakši. Na kraju u vezi sa tim pitanjem još to: VOS je po našim uputama likvidirao dva glavna organizatora bele garde; još leti Dr. Lambería Ehrlicha (pop)54, a u oktobru dr. Marka Nat- la=ena (bivšeg bana)55, koji je bio stvarni vodja =itavog pokreta i glavni eksponent londonske vlade. Po njenim je - izgleda - uputama po=eo da stvara belu gardu i primio se pretsets- tva u italijanskom »sosvetu ljubljanske pokrajine«. Njegovu likvidaciju su u Londonu prosto prešu tkali, znaju7i, da pred svetom Natla=ena braniti ne mogu, a solidarizirati se sa njegovom smr7u opet nisu hteli, ta radio je po njihovim uputstvi- ma. Nužno potrebno bi bilo, da preko Slobodne Jugoslavije objavite njegovu likvidaciju i obrazloženje te likvidacije: 1. primio se pretsedstva ¡talijanskog »sosveta Ljubljanske province«, t. j. nekakvog naimenovanog »zastupstva« slovenskog naroda i kao takav posetio Mussolinija, izražavaju7i mu vernost slovenskog naroda Italiji, 2. jer je postao vodja i organizator politi=ke organizacije »bele garde«, zasnovane u cilju rušenja OF, 3. jer je postao organizator mihailovi7evsko-belogardisti=- kih naoružanih bandi, koje su stupile u službu italijanskih okupatora pod imenom »Milizia volontaria anticommunista«, 4. jer je kao vodja bele garde preko svojih agenata u Gorenj- skoj Brodarja i Umnika56 (i ovaj je bio od gorenjskih partizana

54 Dr. Lambería Erlicha je dne 26. maja 1942 usmrtila ljubljanska varnostno obveš=evalna služba. Glej Poziv Izvršnega odbora OF dne 27. maja 1942 slovenskemu narodu ob justiflkaciji dr. L. Erlicha v Dokumen- ti, knj. 2, dok. št. 54, str. 117-121. 55 Dr. Marko Natla=en je bil usmr7en dne 13. oktobra 1942. Glej Ko- munike VOS OF dne 13. oktobra 1942 o justiflkaciji dr. M. Natla=ena in Kazimirja Kukovi=a v Dokumenti, knj. 3. dok. št. 147, str. 369-374. Glej še dok. št. 26, op. 7 in dok. št. 35. 56 Ivan Brodar in Anton Umnik. Glej dok. št. 17. op. 7 in 12.

471 uhva7en i streljan), napravio sporazum s nema7kim gauleiter- jem u Koruškoj Rainerjem za zajedni=ku borbu bele garde i nema=kih okupatora protiv OF i partizana. Sve su te =injenice dokazane dokumentima, koji su u rukama naše obaveštajne službe. - Italijani su streljali za Natla=ena 34 taoca, od toga 25 pred njegovom ku7om57, i naimenovali su jednu ljubljansku ulicu po njem. Natla=en je bio istovremeno u redovnim vezama sa slovenskim delom londonske vlade i radio je po njihovim uputama. Na=in, kako su se Italijani odužili Natla=enu posle smrti najbolje dokazuje, u kakvim vezama stoje agenti londonske vlade sa okupatorima. Likvidacijom Natla=ena za- dat je beloj gardi i =itavoj slovena=koj reakciji vanredno težak udarac. I vremenski pretstavlja Natla=enova likvidacija preokret u našoj borbi, preokret u smislu postepenog prelaženja borbene inicijative ponovo u naše ruke. - Sama likvidacija izvršena je veoma smelo. Natla=enova ku7a nalazi se direktno vis a vis italijanske kasarne pred kojom stoji stalna straža.

57 Italijanski okupatorje dne 13. oktobra 1942 za represalije za bana Natla=ena ustrelil pred njegovo hišo 24 talcev, dne 14. oktobra 1942 pa v Gramozni jami za policijskega komisarja Kazimira Kukovi=a še 8 talcev.

472 Nadamo se naro=ito, da 7emo na taj na=in da suzbijemo rad belogardisti=ke policije, koja je po=ela da funkcioniše pored talijanske policije i za nas je još opasnija.

VII. RAZNA PITANJA:

1. Veze sa vama nikako ne funkcionišu, odnosno vilo su spore. Priznajemo, da je mnogo krivnje i na nama samima, jer ni do danas nismo bili u stanju, da uspostavimo sa vama vazdušnu vezu. Mi se nadamo, da 7e nam to za nekoliko dana uspeti. Pomanjkanje veza sa vama, nama je u veliku štetu, ne samo zbog jedinstva politi=ke linije - u tom pogledu, u koliko smo mogli videti iz pisanja »Borbe« nema nikakvih bitnih razlika - no još više • tome, jer se kod nas veoma ose7a potreba direktnog povezivanja VŠ i CK KPJ - sa našim masama, direk- t[n]ih uputa slovena=kom narodu, direktnih poziva, direktnih proglasa itd. Radi pomanjkanja veza sa vama, =itav naš rad nosi nekako i suviše usko slovena=ki karakter, premalo smo imali i podataka i vaših uputa, da bi Slovenci osetili i povezanost sa ostalima narodima Jugoslavije, jedinstvenu delatnost KPJ. I »Borbu« smo dobili sa tolikim zakašnjenjem, da skoro ne možemo prakti=ki da je iskoristimo ili prestampavamo (osim pojedinih principialnih stvari), jer su podaci suviše starog datuma. Terenske veze sa vama bile su sada dosta teške, naro=ito zbog naših sadašnjih položaja. Ranije smo bili na samoj hivatskoj granici i bilo nam je lakše održavati brze veze sa Hrvatima. Sada smo zbog vanredne važnosti dogadjaja u Gorenj skoj i Primorskoj otišli na sektor, koji je od Hrvata jako udaljen ne samo daljinom, nego i raznim preprekama, tako da se naše patrulje dosta sporo kre7u. Držim, da je jedini izlaz »vazduh«58 i zbog toga sada svim snagama radimo na tome. Da nemamo tolikih teško7a transporta iz Ljubljane, to bi pitanje ve7 bilo rešeno, no se je sve više odugovla=ilo. Mislim, da 7emo ve7 u najbliže dane uspostaviti vezu sa Dedom59 (što je sada u vezi sa Italijom još potrebnije), a odmah posle toga sa vama na talasima, koje 7u javiti ili usno preko patrole ili preko Dede. Molim u vezi sa time i vas, da pritisnete na Hrva- te, kako bi se oni sami angažovali na uspostavi =vrš7eg kanala izmedju nas i vas. Naš predlog je: da se stvore 2 posebne

Šifra za radiooddajno postajo. 1 Šifra za Kominterno.

473 patrole, jedna sloven., jedna hrvatska, koje 7e naizmeni=no isklju=ivo samo održavati vezu izmedju nas i hrv. GŠ. Mi 7emo ovu patrolu, koju sada šaljemo, ve7 upotrebiti kao stalnu. U tom smislu 7u da pišem i Hrvatima. Molimo vas, da Hrvatima uvek šaljete materijal i za nas. 2. Veze sa Quintom su vilo labave, u glavnom zahvalju- ju7i Quintu samome, koji takvih veza ne7e da podržava, sma- traju7i, da te veze pretstavljaju opasnost za njihovu Partiju, jer tobože, »naša je Partija puna provokatora«. Ja na njega pritis7em, koliko možem, no te veze su kona=no ipak zavisne pre svega od njegove dobre volje. Te stvari Ti pišem zbog toga, da se ne bi kasnije našoj Partiji predbacivalo, da nismo pokazali dovoljno volje za saradnju. - Opšta politi=ka linija KPI nimalo mi se ne svidja. Slušao sam doduše nedavno i propagandu Radio Milano libertà, koji ima sli=nu politi=ku liniju, no =ini mi se, da primenjivanje tih parola ide u desno, postaju prirepkom anglofilske reakcije, koja još uvek »=eka« i - bogme -=eka7e do sloma =itave osovine. Prema našim izve- štajima iz Italije, stvarno stanje u Italiji nije baš tako, kakvim ga ocrtavaju radio - stanice =itavog sveta. Istina je, da vlada velika demoralizacija, da raste antifašisti=ki pokret, daje vojska sve manje sposobna za ve7e sukobe, da se ve7 svuda ose7a potpuna svest, da 7e Italija rat da izgubi, da su ponek- de izbili i nemiri (Quinto nam još u novembru javlja, da tamo nije bilo nikakvih demonstracija i da glasine inostranih radio stanica nisu istinite), no mi se ne nadamo tako brzom slomu Italije, kao što se to po radio emisijama daje.

474 Sada, kada ste ipak dosta daleko od nas, nemam kuraži da krenem na put, jer bi teško fizi=ki izdržao, naro=ito sada u zimi. A ako slu=ajno vi imate nekog dobrog pešaka, koji bi mogao na put, bili bi vrlo sretni, ako bi mogli s njim da se porazgovarimo. Uostalom, Ti u=ini, kako misliš, da =e biti najbolje.

VII. KA OPŠTIM POLITI

Na kraju 7u se dodirnuti još nekoliko opštih politi=kih pitanja u vezi sa politi=kom linijom naše Partije. Postavljam ta pitanja u vezi sa pisanjem »Borbe«, koja na nekim mestima ima formulacije, koje mi se ne svidjaju sasvim, jer držim, da bih se moglo sektaški tuma=iti. Razume se, • tim pitanjima morao bi usmeno, da porazgovorim s Tobom, da bi stvari mogli zaista u celini raspraviti. Pošto to sada nije mogu7e, ja 7u potcrtati samo to, što mi se danas =ini glavno i što - po mom mišljenju treba i da bude »crvena nit« pisanja »Borbe« kao i rada PVNOJ. 1. Za nas je pitanje medjunarodnog priznanja naše borbe i onih organizacionih formi, koje izlaze iz dosadašnje na- še borbe vanredno važno. Mi nipošto ne smemo ispuštati iz vida mogu7nosti, da 7e pod ugodnim objektivnim uslovima, koji mogu da nastupe za englesko-ameri=ki blok. engleska i ameri=ka imperijalisti=ka vojska pokušavati da postavi na vladaju7e položaje u našoj zemlji, agente londonske vlade na takav na=in, kao što je postavila Darlana u sev. Africi. Isti- na je, mi možemo da se uzdamo u medjunarodno-politi=ku potporu SSSR, no držim da našu politiku moramo upraviti tako, kao da te potpore ne7e biti, t. j. da izvojujemo do kraja našu pobedu svojim vlastitim snagama. Primer Srbije nam pokazuje (pa i u velikoj meri Crne gore. Hrvatske i Sloveni- je), da 7e reakcija uz pomo7 medjunarodnog imperijalizma na7i mogu7nosti, da izgradi svoju vojsku, kojom 7e mo7i da postigne tudjom pomo7u i odlu=uju7e uspehe, =ak 7e to kasnije engleskom i ameri=kom pomo7u biti lakše nego sada po- mo7u okupatora. Mi moramo toj našoj reakciji onemogu7iti baš tu medjunarodnu podršku tudjih imperijalista, posti7i savez naših naroda sa slobodoljubivim snagama ostalog kapitalisti=kog sveta i na taj na=in sprechi nacrte medjunarodnih imperijalista, koji 7e nesumnjivo sve uraditi, kako bi ponovo

475 povampirili staru Jugoslaviju. Mislim, da je nama zbog toga potrebno slede=e: a. Vrlo jako potcrtavati pitanje našeg oslonca na SSSR, onako, kako je to izraženo i u pozdravu PVNOJ Stalinu60. b. Povezivati se rukovode7im slobodoljubivim elementima naroda, koji se bore protiv fašizma na istoj ili sli=noj osnovi kao mi (n. pr. Francuska,

60 Josip Visarionovi= Džugašvili Stalin. Pozdrav je objavil Slovenski poro=evalec, leto III, Posebna Izdaja, december 1942 (ARS. Odd. I, sign.: AS 1547. Zbirka revij, brošur in =asopisov).

476 Partija, nego rukovode7a snaga =itavog jednog nacionalno-oslobodila=kog pokreta, koji je istovremeno vlast, pa prema tome mora da vodi sasvim odredjenu spoljnu politiku. Naš stav prema saveznicima zbog toga treba da ima 2 elementa: a.) kritiku savezni=ke politike, u koliko se radi • reakcio- narnim intrigama i nacrtima, b.) direktni konstruktivni pokušaji, da se takve intrige slo- me u takvim formama, koje 7e spre=iti, da se zaoštravaju suprostnosti izmedju nas i saveznika, jer bi tako zaoštravanje dovelo do oja=avanja pozicija londonske vlade. Mislim, da bi »Borba« morala baš tome pitanju posvetiti ve=u pažnju, a ne se odnositi do Engleske i Amerike kao prema ne=emu, što nama nije više opasno, odnosno, što se nas u pogledu [rezultata] naše borbe ne ti=e. Treba [do tih] država na7i takav odnos, koji 7e nama omogu7iti i da 7emo mo7i u masama tih država objasniti i opravdati naš stav. A pre svega bi trebali u odnose do tih država uneti više »savezni=koga« i pored oštre kritike one politike, koja nije u skladu sa borbom slobodoljubivih sila protiv fašizma. Mislim da je to pitanje postavio pravilno sedmonovembarski proglas CK KPJ61 koji je u konkretnoj formi naših zahteva formulirao naš stav prema Engleskoj i Ame- rici, dok se pisanje »Borbe« ograni=ava u glavnom samo na raskrinkavanje. Mislim da takav jednostrani stav može samo da olakša londonskoj jugoslovenskoj vladi da prikaže Englezi- ma našu borbu kao =isto komunisti=ku. 3. I u unutarnjoj politici morali bi - =ini mi se - voditi vi- še ra=una • našim spoljno-politi=kim zada7ama. Rukovode7a uloga Partije treba da bude rezultat =itave naše politi=ke linije. Ne treba sakrivati lica Partije, no držim da nam - naro=ito u dokumentima, koji imaju i medjunarodno-politi=ki zna=aj - ne treba tako oštro formalno isticati njenu rukovode7u ulogu, t. j. ne u takvoj formi, koja bi u inostranstvu napravila utisak, da je sve drugo u našem oslobodila=kom pokretu »samo šešir«, koji pokriva istinsku komunisti=ku revoluciju« (tako naime OF-u predbacuje naša reakcija). Mislim, da je dovoljno, isticati veliku inicijativu naše Partije u formiranju narodno-oslobodila=kog fronta, dalje =injenicu, da je rukovodstvo •••. osi. pokreta prešlo u ruke istinski demokratskih narod-

61 Letak 25-letnica velike Oktobrske revolucije Delavci, kmetje in meš=ani!... Centralnega komiteja KPJ iz novembra 1942 je v ARS. Odd. I. sign.: AS 1548. Zbirka letakov, šk. 5.

477 nih snaga, isticati narodni karakter naše Partije, narodni karakter =itavog radni=kog pokreta, ogromnu organizatorsku ulogu naše Partije itd. No još više nego to, treba isticati i popularizirati stvarni rad naše Partije, oblike toga rada, a naro- =ito Vrhovni štab, druga Tita kao komandanta i organizatora politi=kog jedinstva naroda Jugoslavije, formiranje vojske, formiranje demokratske vlasti, jedinstvo slobodoljubivih snaga, mogu7nost, da se izmedju demokratskih snaga i KP iskuje is- tinsko i iskreno jedinstvo, koje ima da preobrazi narode Jugo- slavije itd. A baš ti momenti, =ini mi se, u »Borbi« ne dobijaju dovoljno poudarka. Zbog toga =ovek iz nje dobija utisak, kao da zapravo ništa nema osim KP. Mislim, da nema smisla stvarati takvog utiska, prvo ne zbog toga, jer ne odgovara istini, drugo, jer nama u zemlji sužava bazu i tre7e jer nam otežava našu borbu na podru=ju medjunarodne politike (za priznavanje našeg pokreta). 4. Nekoliko zame=anja imam i [u vezi] sa pitanjem Jugo- slavije. Pivo, =ini mi se, da je RSJ donela nekoliko [ =lanaka] • Jugoslaviji (naro=ito u vezi sa l.-dec), koji su u suprotnosti sa svim tim, što je do sada naša Partija govorila • Jugoslaviji (na pr. daje u Jugoslaviji bilo nekoliko »grešaka«, ali te nisu bile »tako važne« - dok Stalin govori • revolucionarnom reša- vanju nacionalnog pitanja u Jugoslaviji). Takvo vulgariziranje svakako nije u korist politike naše Partije, nego nasuprot voda na mlin mihajlovi7evskih elemenata. U tom pogledu je pravilna resolucija PVNOJ, koja na pravo mesto postavlja ulogu velikosrpske hegemonije. No, istovremeno - ne prestaju7i vrlo oštrom kritikom stare Jugoslavije - držim, da je sada ve7 o=i- to, da 7emo se mi mo7i medjunarodno najlakše u=vrstiti baš preko Jugoslavije. Mislim, da bi trebalo PVNOJ dati takav karakter, da 7e sve više preuzimati na sebe ne samo unutarnju vlast (polaze7i sa prava svakog naroda na samoodredjenje), nego da i prema spoljnom svetu izvla=i iz ruku londonske vlade elemenat za elementom medjunarodnih pozicija, koje ima Jugoslavija kao država, a koje do sada sve još drži u svojim rukama londonska vlada. Do sada je jedini elemenat u našim rukama, priznavanje moskovskog sveslavenskog komiteta62 naše vlasti »kao jedine zakonite vlasti« (što je nesumljivo sa strane SSSR vrlo zna=ajna podrška nama), no nama je to pre-

62 Glej proglas Vseslovanskega odbora dne 21. oktobra 1942 v Doku- menti, kn). 3, dok. št. 160, str. 401-402.

478 malo. Mi moramo našoj londonskoj vladi potpuno porušiti njezine pozicije i tako dovesti do njezinog sloma u medjunarod- nom svetu, koji 7e nama omogu7iti, da u ugodnom momentu uspostavimo vladu, koja se ne7e tek po=eti da bori za svoje priznanje, nego 7e biti u stvari ve7 priznati pretstavnik Jugo- slavije. Razume se, da 7e to biti vezano sa odlu=nim otporom medjunarodne imperijalisti=ke reakcije, no po mom mišljenju to je jedini put, kako bi mogli što više smanjiti mogu7nosti raznih intervencija i raspaljivanja gradjanskog rata, hranje- nog od englesko-ameri=kog imperijalizma. Koliko su te stvari važne i koliku štetu mi =inimo sebi sa njihovim potcenjivanjem dokaz je primer Darlana u Africi, a još više nedavna izjava ameri=kog poslanika u Vatikanu (ako se ne varam se zove Taleran63) u vezi sa OF u Sloveniji. Pose- tio gaje neki pretstavnik bele garde, objašnjavaju7i mu politiku OF kao komunisti=ku i razloge belogardisti=ke saradnje sa okupatorima. Taleran mu je odgovorio približno slede=e: Mi • svemu tome znamo, što se u Jugoslaviji dešava. Mogu vam re7i, da Amerika »ne7e trpeti nikakvog komunizma« u tom delu Evrope. Možete se osloniti na nas, da 7ete na7i svu potporu protiv pokušaja komunisti=ke anarhije. To su i glavni razlozi, zbog kojih sam postavio gornje pitanje. Mislim, da smo mi dužni i sebi i SSSR-u olakš[ati]... naš unutarnje-politi=ki korak posmatr... kav =e odjek, imati u inostranstvu. 5. Na koncu još pitanje, koje 7e postojati... svakim danom sve važnije. Po mom mišljenju postaju suprotnosti izmedju engleskog i ameri=kog imperijalizma sve ve7e i u koliko bliže 7emo biti odlu=uju7im dogadjajima, toliko zna=ajniju 7e ulogu te suprostnosti igrati. Mislim, da 7e te suprotnosti odigrati najvažniju ulogu i u budu7oj politici ZSSR i suzbijanju mo- gu7nosti jedinstvenog imperijalisti=kog bloka protiv antiimperialisti=kih snaga, koje 7e se okupiti oko ZSSR. I za nas su te suprotnosti vanredno važne. Mora7emo ih iskoristiti baš u cilju u=vrš=avanja naših medjunarodno-politi=kih pozicija.

Nadam se, da 7emo skoro dobiti od Tebe konkretan odgovor u vezi sa našim izveštajima. Požuri sa odašiljanjem patro-

Miron Taylor, posebni odposlanec D. F. Roosevelta v Vatikanu.

479 le, jer je brzo vaše rešenje za nas vanredno važno. Na kraju bi Te opozorio samo još na to, da pri svojim zaklju=cima što više vodite ra=una i • zna=aju Slovenije u tom delu Evrope naro=i- to sada, kada smo obuhvatili krepko =itavo Primorje, zajedno sa Trstom, te Korušku i kada se na =itavom tom terenu vrlo brzo razvijaju uslovi za proširivanje narodnog ustanka. Oja- =anje pokreta kod nas. naro=ito u nema=kom delu Slovenije i u Primorju imalo bi vilo velike posledice za razbijanje osovin- skih pozicija u =itavoj srednjoj Evropi (saobra7ajne veze, Au- strija - u kojoj je po našem primeru stvorena Oslobodila=ka fronta izmedju komunista, dela soc. dem., dela hriš=. soc. itd. - sev. Italije, Trst sam itd.). Ja sam bio skoro 2 meseca u poslednje vreme u Ljubljani, sada se ponovo nalazim na terenu, na partizanskom podru=- ju. Doduše, malo »krhko« je to naše partizansko podru=je, =esto nas jure hajke itd., no ne smemo se povu7i dublje u unutrašnjost jer bi ina=e nastupile teško7e sa vezama. Zima nam ove godine pogoduje: kod nas uopšte još nije bilo snega i decembar je topao kao prole7e. Ta slu=ajnost nam je toliko više u korist, jer smo imali manje posla sa preodoljevanjem straha pred zimom, koji je bio dosta jak kod partizana, koji još nisu preživeli ni jedne zime u vojsci. Pozdravi sve drugove [oko sebe], naro=ito Marka64, Dji- du65. Lolu66,

64 Aleksandar Rankovi7, =lan politbiroja Centralnega komiteja KPJ in Vrhovnega štaba NOV in POJ. 65 Milovan Djilas. =lan politbiroja Centralnega komiteja KPJ in Vrhov- nega štaba NOV in POJ. 66 Ivo Ribar. 67 Ivan Milutinovic, =lan politbiroja Centralnega komiteja KPJ in Vr- hovnega štaba NOV in POJ. 68 Moša Pijade. =lan politbiroja Centralnega komiteja KPJ in Vrhovne- ga štaba NOV in POJ. 69 Sreten Žujevi=, =lan politbiroja Centralnega komiteja KPJ in Vrhov- nega štaba NOV in POJ. 70 Vladimir Dedijer. =lan AVNOJ.

480 leto, kada 7e, nadam se, fašizam doživeti svoj istinski kraj. A možda i prije!

Drugarski i srda=no Te pozdravlja Beve71

Smrt fašizmu - svodoba narodu!

ST. 126

PORO

CENTRALNOM KOMITETU KOMUNISTI

1.) Situacija OF pre oslobodjenja teritorije. Pre oslobodjenja tetirorije2 u maju 1942 OF obuhva7ala je u »Ljubljanskoj provinci« gotovo ogromnu ve7inu slovena=- kog stanovništva. Sa formalne strane ujedinilo se u njoj 18 politi=kih grupa odnosno drugih organizacija razli=itog karaktera. Van nje ostali su: 1) reakcionarna jezgra bivše JRZ3 i JNS4 koja su

71 Edvard Kardelj. 1 Izvirna kopija v srbohrvaš=ini je v ARS. Odd. I, sign.: AS 1487, CK KPS, a.e. 469. Izvirnik s podpisom in žigom hrani Arhiv Srbije in

481 sa=injavala rukovodstvo bele garde; 2) sredina - t.j. grupa »katoli=ke sredine«, mlada JNS5, jedan deo SDS6 itd. Sredina bila je tada bez utecaja na mase ali je tvrdoglavo odbijala da udje u OF. Politi=ki ona se oslanjala na londonsku emigratsku vladu i na Dražu Mihajlovi=a. Najja=i u OF bili su: KP, hriš7anski socialiste i Sokoli. Ru- kovode7a uloga KP ostvarena je bila u svakom pogledu. Osnovni oslonac OF predstavljala je organizacija njezinih terenskih odbora koji nisu po=ivali na principu pariteta izmedju raznih grupa OF nego na masovnom principu i na principu aktivnosti (takav je naime bio dogovor izmedju grupa OF). Terenski odbori predstavljali su ve7 pre oslobodjenja teritorija elemente nacionalne i narodne vlasti. Istovreme- no oni su bili jaka baza za samu OF. Narod je u svemu slušao direktive OF i njezinog rukovodstva. Sabotirao je naredjenja okupatora. OF je fakti=ki postala »država u držav oj«. Takvo stanje prirodno da se ni više moglo da se održi za duže vreme. Sa jedne strane talijanski okupatori zaoštravali su teror gdegod je to bilo mogu7e i izjedna=avali ga sa nema=- kim fašisti=kim terorom (Ljubljana i svi bodljikavom žicom ogradjeni gradovi), a sa druge strane sazrevao je narodni ustanak. U =itavoj provinci okupator došao je u 7orsokak zbog kraha svoje politike, opštenarodnog karaktera OF i borbene aktivizacije masa. Pod udarcima partizana okupator otpo=eo je da napušta teren i odlazi u gradove i druge utvrdjene pozicije na prometnim putevima. Tako je došlo u maju 1942. do oslobodjenja tetirorija u ve7ini »Ljubljanske province«. Osnovna slabost tadašnje partizanske ofanzive sastojala se u tome što je III. grupa odreda na =ije je teritoriju došlo 5 Mlada JNS (Omladinska JNS). Leta 1936 seje odcepila od Jugoslo- vanske nacionalne stranke, od poletja 1941 je skupina nastopala samostojno. Razgovori za vstop v OF so potekali do jeseni 1941. ko so se odkrito postavili na stran =etniškega gibanja Draže Mihailovi7a. Predsednik je bil ing. Jože Rus. 6 SDS - Samostojna demokratska stranka, nastala leta 1924. Zavze- mala seje za jugoslovanski unitarizem. Leta 1927 seje povezala s HSS (S. Radi7). Slovensko kme=ko stranko (I. Pucelj) in SDS (A. Kramer) v Kme=ko demokratsko stranko. Z vstopom Ivana Puclja in Alberta Kra- merja v JNS leta 1933 je ta koalicija v Sloveniji razpadla. V za=etku leta 1941 so stranko skušali obnoviti. V jugoslovanski begunski vladi je imela predstavnika Savo Kosanovi=a.

482 do oslobodjenja dopustila okupatorom da izmakne sa živom snagom i pre svega sa oružjem. Ta seje slabost zajedno sa op- štom slaboš7u u pridobivanju oružja reflektirala =itavo vreme oslobodjene teritorije. Postojalo je n.pr. 4000 =lanova Narod- ne zaštite, koje nije bilo mogu7e naoružati zbog nedostajanja oružja. Ta se je slabost naravno reflektirala i docnije u toku i posle talijanske ofanzive kada je pod talijanskom zaštitom bela garda nastupila sa oružjem i prisilno mobilizirala medju ostalim i masu =lanova Narodne zaštite. Pre oslobodjenja teritorija i za vreme oslobodjene teritorije bela garda nije bila u mogu7nosti da istupa sa oružjem. Ona se na sve na=ine krila pred OF (mnogo njezinih rukovodioca je =ak emigriralo u Italiju), a istovremeno je napadala OF sa stanovišta londonske vlade te vršila špijunsku i denunciant- sku službu za okupatora. »Sredinski« vrhovi ponašali su se još »sredinski«. Na recima istupali su protiv okupatora, a istovremeno bili su protiv naoružane akcije za koju su tvrdili da je još »prerana«. Slovenski mihajlovi7evci tek su prelazili k denunciants- tvu. Takav je bio u glavnim crtama položaj u »ljubljanskoj provinci« pre oslobodjenja teritorije u maju 1942. Na Gorenjskom bio je slabiji. Doduše je u poljanskoj i selskoj dolini te u bohinjskom kotu u decembru 1941 došlo do narodnog ustanka ali je bio taj ustanak u roku 14 dana do kraja ugušen. Nemci su u tu svrhu morali upotrebiti vrlo jake snage i imali su teške gubitke. Baš je ta =injenica - gledano kroz prizmu celine - uprkos poraza samog ustanka u ostaloj Sloveniji mnogo podigla autoritetu OF i partizana. Terenske organizacije OF na Gorenjskem bile su više puta provaljene ali su se opet i opet podigle i proširile. U toku provala Nemci su streljali masu ljudi. Taktika partizana ostala je posle decembarskog ustanka u glavnom kod diverzantskog karaktera. Uprkos svega toga Gorenjska pokazala je vanrednu otpor- nost i žilavost i svi pokušaji Nemaca da demagogijom pored životinjskog terora obuhvate masovnu bazu - propali su. Na Štajerskom je medjutim na osnovi provala u KP i OF, zbog slabosti partizanske akcije i zbog tradicionalne jakosti nem=urskog elementa nema=kim fašistima uspelo uhvatiti masovnu bazu. Uprkos toga otpo=eo je krajem zime i u pro- le7u 1942 novi polet OF. Daje II. grupa odreda blagovremeno

483 došla na Štajersku i otpo=ela s akcijama - taj bi se bio polet svakako razvio. Na Primorskom otpo=elo je organizovanje OF i postiglo u okolini Gorice, u Vipavskoj dolini i na Tolminskom nekih 50 terenskih odbora. Osim toga bila je iz Ljubljane uhva7ena veza sa Trstom i jednom širom tamošnjom organizacijom OF koja je nastala spontano.

2.) OF za vreme oslobodjene teritorije. Oslobodjenje teritorije omogu7ilo je proširiti organizaciju OF i tamo gde prije nije postojala ili gde je bila ranije slaba. To je i bilo u=injeno - pre svega u Suhoj Krajini (za vreme Jugoslavije skoro potpuno jerezovska) i u Ko=evskoj. Osim toga na oslobodjenoj teritoriji iznova je bila organizovana skoro svuda Zveza Delovne mladine (Savez radne omladine) i organizacija ženskih protifašisti=nih komiteta. I omladinska i ženska organizacija obuhvatile su masu. Kod organizovanja saradjivale su sve osnovne grupe OF. Za vreme oslobodjene teritorije uspelo je skoro u svakom selu izabrati Narodni osvobodilni odbor kao osnovni organ nove narodne vlasti. U izborima u=estvovala je skoro svuda sva masa iz doti=nog sela odnosno mesta. U Narodne osvobodilne odbore izabranih je bilo takodjer prili=no mnogo seljaka. Izvršni odbor OF pripremao je Zbor izabranih delegata Na- rodnih osvobodilnih odbora7. Na tom zboru trebali bi u=estvo- vati takodjer izabrani delegati partizanskih jedinica. Prema planu Izvršnog odbora na zboru bilo bi prisutnih kakvih 600 delegata. Izbori delegata bili su ve7 završeni, sam zbor spre=i- la je talijanska ofanziva. Zemlja veleposeda, koji su bili u rukama pripadnika okupatorskih nacija ili petokolonaša bila je predana seljacima8. Osim toga je bio poduzet niz ekonomskih mera za ishranu stanovništva i vojske9. Izgradjene su bile takodjer naprave za

7 Glej Odlok Izvršnega odbora OF dne 28. marca 1942 o sklicanju zbora odposlancev narodnoosvobodilnih odborov v Dokumenti, knj. 1. dok. št. 85, str. 176. 8 Glej Odlok Izvršnega odbora OF dne 28. marca 1942 o razlastitvi tujih veleposestnikov v Dokumenti, knj. 1. dok. št. 150, str. 316. 9 Glej Odlok Narodnoosvobodilnega sveta dne 22. julija 1942 o zagotovitvi prehrane narodnoosvobodilni vojski v Dokumenti, knj. 2, dok. št. 127, str. 353.

484 masovnu sušenje i preradu vo7a ali su sve to uništili okupatori u toku ofanzive. Istovremeno pokazale su se dosta teške slabosti u pogledu OF. 1.) Uprkos pravilne linije partijskog rukovodstva na samom terenu prevladalo je sektaštvo u odnosu do zavezni- ka10. Opštim oportunisti=kim tendencama hriš7anskih socialista (odnos do belogardista i petokolonaca itd.) i namerama hriš7anskih aktivista da rade pre svega za svoju organizaciju pa da pomalo stvaraju i svoje frakcije u vojski naši su se su- protstavljali na jedan vrlo sektaški na=in. Osim toga spomenute tendence nisu išle tako daleko u širinu i dubinu kao što su pretirivali naši sektaši koji su svojim sektaštvom mnogo puta postigli baš obratno od onoga što su želeli. 2.) Naši su pretirivali u pogledu likvidacije i pre svega u pogledu na=ina likvidacije. To se dogadjalo naro=ito u partizanskim jedinicama gde se upotrebljavalo i mu=enje sumnji- vih civilista. Stvari su došle u javnost i dosta pomogle - isti- nitoj beloj gardi. 3.) Odnos partizanskih jedinica do civilnog stanovništva u mnogim je bio slu=ajevima nepravilan. 4.) Opšte se davalo premalo pažnje širokim mogu7nostima svakovrsne agitacije i propagande. 5.) Vreme se nije dovoljno iskoristilo da se izgradi nov sa selja=kim masama povezan kadar za rad medju seljacima. Najviše sektaških grešaka na terenu prouzrokovao je nov partijski kadar koji se u glavnom rekrutovao iz bivših liberal- nih redova (Sokoli) i doneo sobom tradicionalne »antiklerikal- ne« poglede i tendence. Ovde treba napomenuti da je bila u svim predelima oslobodjene teritorije Partija za vreme stare Jugoslavije vrlo slaba odnosno da u mnogim mestima opšte nije postojala. Uspeh Partije je stoje za vreme oslobodila=ke borbe proširila svoju organizaciju i na ovaj deo Slovenije ali je bio istovremeno proces izgradjivanja novog kadra dosta spor. Sa novim partijskom kadrom koji je doduše borben, disci- plinovan i Partiji predan - pa izašao je on iz borbe i Partija ga rekrutovala iz borbe - opšte su poteško7e u pogledu pravilnog sprovodjenja linije Partije u odnosu do saveznika. Taj ima kadar malo iskustva i sklon je ka tome da se baca iz krajnosti

1 Pripadniki ustanovnih skupin Osvobodilne fronte.

485 u krajnost kad dobije po glavi zbog sektaštva (koje je u ostalom kod nas još uvek stalna glavna opasnost), on po=inje da oportunisti=ki popušta itd. No - mi toga ne uzimamo baš tako tragi=no: taj 7e se kadar izgraditi baš u toku borbe - naš je pa zadatak da mu svim snagama pomognemo. Nov kadar sada je naš glavni oslonac, stari kadar skoro je iskrvavio u teškom i nejednakim bojima sa fašistima. Na spomenute sektaške po- greške partijsko rukovodstvo reagovalo je po=etkom jula na partijskom savetovanju11. Svoj kurs još je zaoštrilo i teoretski produbilo kad se vratio drug Beve12 iz Ljubljane. Borbu partijskog rukovodstva protiv sektaštva možete da razvidite iz av- gustovskog broja »Dela«13 koji prilažemo. Na tom mestu treba partijsko rukovodstvo da autokriti=ki priznaje da je uprkos svoje pravilne linije za =itavo vreme prili=no kasno upoznalo sve sektaške procese na terenu. Nastala je bila izvesna dvoj- nost: generalna linija partijskog rukovodstva pravilna i jedno - praksa skoro =itave partijske organizacije na terenu sektaš- ka i drugo. Drug Beve je svojim oštrim postavljanjem pitanja mnogo i bitno doprineo da se stvar likvidirala. Spomenute sektaške pogreške u izvesnoj su meri potpo- mogle belu gardu. Ipak treba konstatovati da je nisu potpo- mogle u bitnoj meri. Za vreme ofanzive jedinstvo OF se tako na terenu kao u vrhovima još više utvrdilo. Za solidnost OF je karakteristi=ki da nije ni za vreme ofanzive ni posle ofanzive kad su se bela garda pa i okupatorski vrhovi iz petnih žila sta- rali da razbiju OF i izoluju Partiju — ispala ni jedna grupa iz OF.

3.) OF za vreme ofanzive. Ovde treba pre svega napomeniti daje terenski kadar naj- više nastradao. Izvršni odbor OF je na predlog Partije doduše izdao pravilnu direktivu da moraju svi kompromitovani terenci oti7i sa vojskom alije tu direktivu dosledno sprovodio samo partijski terenski kadar. Partijski terenski kadar za vreme ofanzive relativno je malo nastradao. Najviše su nastradali

11 Gre za partijsko konferenco na Cinku v Ko=evskem Rogu dne 5.-8. julija 1942. Glej Dokumenti, knj. 2. dok. št. 98, str. 208-289. 12 Edvard Kardelj. Iz Ljubljane je odšel dne 2. julija in okoli 10. julija 1942 prišel na Ko=evski Rog. 13 Gre za julijsko številko Dela. Glej dok. št. 25, op. 13.

486 hriš7anski socialiste. Masovno su nastradali selja=ki =lanovi Narodnih osvobodilnih odbora koji se nisu mogli odlu=iti da napuštaju svoja sela. Gubitak kadra na terenu mnogo se poznaje. Da ga nije toliko propalo - bela garda bila bi dosta ranije likvidirana. Sada kad je otpo=eo nov polet OF treba u ve7ini sela - stvarati nov kadar.

4.) Ljubljana. Posle odlaska druga Bevca koji je poslednji od partijskog rukovodstva napustio Ljubljanu - posla u Ljubljani otpo=ela su se odvijati u slabom pravcu. Sa jedne strane - okupatorski teror užasno se zaoštrio. Hiljade ljudi odveli su u konfinaciju, masu taoca su streljali. Ljubljanu su ve7 ranije blokirali bodljikavom žicom, sada još su pooštrili blokadu. U gradu stalne racije itd. itd. Sa druge strane - naši su po=eli da po- jednostavi) aj u i sužavaju svoj rad. To se dešavalo i u politi=- kom pogledu. Radili su samo sa hriš7anskim socialistima i Sokolima a veze sa ostalim grupama OF u glavnom napustili. To je postalo naro=ito opasno posle talijanske ofanzive, još zaoštrenijeg okupatorskog terora u Ljubljani i naoružanog nastupa bele garde. Jer je talijanskoj ofanzivi sledio prirodni privremeni upad OF - na osnovi takvog sužavanja naših ljudi u Ljubljani postojala je opasnost da bela garda okupi »sredinu« pa =ak i deo grupa OF. I okupator se starao u tom pravcu. Medjutim - Ljubljana je još uvek politi=ko srce Slovenije i poraz OF u Ljubljani doneo bi vrlo negativne posledice za =itavu Sloveniju. Na tom mestu treba priznati i to da je partijsko rukovodstvo pa zbog toga i rukovodstvo OF za vreme slobodne teritorije prili=no zanemarivalo Ljubljanu kao i ostalo provincu gde nismo imali vlast. Da se ta greška ispravi i u vezi sa opštim politi=kim za- datcima posle talijanske ofanzive i naoružanog nastopa bele garde - krajem oktobra posetili su Ljubljanu drugovi Beve i Peter14: Beve da obavi opšte politi=ke i organizacione rukovo- de7e posle, Peter specialno da nakon šest meseci ponovo sazo- ve Vrhovni plenum OF15 i Odbor Radni=kog Jedinstva16. Beve

Boris Kidri=. Glej dok. št. 32. Glej dok. št. 46. op. 5.

487 i Peter uspeli su da izvrše svoje zadatke i ve7 su se vratili. Više • Ljubljani - još na drugom mestu tog izveštaja.

5.) Naoružani nastup bele garde. U teku a naro=ito posle talijanske ofanzive bela garda nastupila je sa oružjem protiv OF. Svoje saradjivanje sproveli su i okupatori i bela garda potpuno otvoreno. Kao što smo ve7 spomenuli - pre talijanske ofanzive »vlast« OF bila je u okupiranim mestima tako potpuna, a moralnopo- liti=ki kapital OF tako ogromen, daje bila bela garda u potpunoj nemogu7nosti da istupi sa oružjem u ruci. Pre talijanske ofanzive imali smo dakle posla samo sa jednom manjom belogardisti=ko-mihajlovi7evskom bandom, koja se prili=no spretno izvukla uvek kad smo je napali. Beloj gardi omogu7ili su njezin nastup sa oružjem - udarci koje je nanela OF opšta talijanska i nema=ka ofanziva. Svoje pokretne naoružane bande bela garda rekrutovala je i rekrutuje: 1) od najreakcionarnijih elemenata, medju kojima igra veliku ulogu jedan deo bivših jugoslavenskih oficira a pre svega ve7ina katoli=kog klera; 2) od kulaških elemenata; 3) od dezertera iz partizanske vojske; 4) od nesvesnog seoskog elementa koji se nalazi pod utecajem belogardisti=- kog katoli=kog klera; 5) od lumpenproletera; 6) od mobilizo- vanih na silu kojih ima najviše. Osim pokretnih banda okupator i bela garda na silu nao- ružali su sa bombama i starim francuskim puškama na tri metke jedan deo slovenskih sela. Taktika kod toga bila je ovak- va: ona sela koja su bila naro=ito aktivna u OF - posle ofanzive odnosno u toku ofanzive palili su i uništavali »ognjem i me=em«. Muško stanovništvo ubijali u masama ili odvukli u konfinaciju, žene silovali itd., do onih sela koja su bila manje aktivna - došli su alternativom: ili primite oružje i borite se protiv partizana ili 7e vam se desiti isto kao drugima. Naoružana sela predala su i još predaju oružje partizanima svuda gde bela garda nema fortificiranih pozicija.

6.) »Politi=ka« taktika bele garde. Bela garda nastupa otvoreno za okupatora. Istovremeno ona se prikazuje medju masama kao eksponent londonske emigratske vlade, koji »7e preuzeti vlast kad odlazi okupator.«

488 U »Ljubljanskoj provinci« bela garda preuzela je i znatan deo talijanskog policijskog aparata. Ona hapsi i zatvara ljudi, odredjuje taoce itd. U njezinim ljubljanskim zatvorima nalaze se sada i vidjeni kulturni i javni slovenski radnici koje su ve7 ranije aretovali Talijani a ih sada iz konfinacije u Italiji preda- li beloj gardi u Ljubljani. Medju tim hapšenicima bele garde nalaze se: univezitetski profesor Kidri=17, urednik »Ljubljan- skog zvona« profesor Kozak Juš, urednik »Sodobnosti« profesor Kozak Ferdo, fabrikant Vidmar Stane itd. U Gorenjskoj bela garda iz raznih razumljivih razloga ne može još tako otvoreno saradjivati sa Nemcima kao što sarad- jiva sa Talijanima u »Ljubljanskoj provinci«. (U ostalom sim- patizira na Gorenj skom skoro sve slovensko stanovništvo od sitnog seljaka do seoskog gazde za OF). Tamo i nema njezinih naoružanih banda. No - uprkos svega toga bela garda na Gorenjskom daje Gestapu sve podatke itd. Osim toga gorenjski belogardisti=ki vodja Brodar18 (bivši narodni poslanik u Jugoslaviji, poznat iz procesa pred Državnim sudom) vodi sa Gauleiterom Rainerom pregovore • uspostavi Austrije za slu- =aj Hitlerovog kraha. Baš sada saznajemo da se je Brodarov drug pop Skrbe=19 (takodjer poznat iz procesa pred Državnim sudom, stari Šušter=ijanski20 avstrijakant) sporazumeo sa Ge- stapom za povratak 30 katoli=kih sve7enika koje je Gestapo izagnao a koji 7e sada raditi za belu gardu na Gorenjskom. Vrhovni vodja bele garde za Sloveniju, bivši ban dr. Marko Natla=en kojeg je krajem oktobra likvidirala naša Varnostna služba u Ljubljani (zbog =ega su Talijani streljali 33 taoca) održavao je pored veza sa Talijanima i veze sa Nemcima. Bela garda je zapravo naziv za klerikalnu izdajni=ku reak- ciju. No bela garda tesno saradjuje sa mihajlovi7evcima koji su uporedo sa njom u velikoj manjini i koji pored toga i na vlastitu pesnicu rade sa talijanskom policijom. Mihajlovi7evci davaju talijanskim vlastima liste of-ovskih aktivista. U naoru- žanim belogardisti=kim bandama oni u=estvuju kao partner.

17 Dr. France Kidri=. 18 Ivan Brodar. 19 Dr. Matija Skrbe=, dekan v Kranju. 20 Dr. Ivan Šušterši=, vodja Slovenske ljudske stranke, ki je vse do razpada Avstroogrske monarhije vztrajal na njeni ohranitvi.

489 Izmedju bele garde i mihajlovi7evaca ima naravno i trzavi- ca. Bela garda u glavnom pretstavlja separatisti=ki deo izdajni=ke reakcije dok pretstavljajo mihajlovi7evci njezin veliko- srpski deo. Posle talijanske ofanzive bela garda, mihajlovi7evci i pretstavnici okupatorskih vlasti (Grazioli) po=eli su se starati da razbiju OF, da odvuku iz nje srednje slojeve i kolebljive grupe i da izoluju Komunisti=ku Partiju. U po=etku imali su u Ljubljani nešto izgleda na uspeh ali blagodare7i ljubljanskom javnom mnenju koje je ostalo izre=ito za OF i ispravnoj liniji partijskog rukovodstva te Izvršnog odbora OF - OF se utvrdi- la. Po=etkom novembra bila je održana plenarna sednica Vrhovnog plenuma OF. Sve su grupe ostale u OF. Vrhovni plenum izrazio je svoje poverenje Izvršnom odboru i Glav- nom štabu Slovenske partizanske vojske. Nekako istovremeno pristupile su OF tri nove nacionalisti=ke grupe koje su se otcepile od sredine odnosno oficialne mlade JNS. Po=etkom novembra održana je bila u Ljubljani takodjer konferenca Radni=kog Jedinstva, koja je formirala Glavni odbor Radni=kog Jedinstva i ponovo u=vrstila rukovode7u pozi- ciju radni=ke klase pa i same Partije u OF. Prilažemo posebnu izdaju »Slovenskog Poro=evalca« sa resolucijama poslednje plenarne sednice Vrhovnog plenuma OF i list »Radni=ko Jedinstvo« sa resolucijama konference Radni=- kog Jedinstva. Bela garda i mihajlovi7evci naravno da vode i žestoku kampanju protiv rukovodioca Partije i OF po novinama itd. Imena Kardelj, Kidri=, Leskošek, Kocbek, Rus itd. na dnevnom su redu. Pomalo donose i naše fotografije. Sve su nas naslikali kao velike krvoždere.

7.) Procesi u »sredini«. Kao što smo ve7 napomenuli - sredina je od svega po=etka odbijala da udje u OF. Sredinu sa=injavaju: mlada JNS (koja je ve7 bila pristala pre godine dana na svoj ulazak u OF ali se onda opet povukla); deo SDS (dok jedan deo SDS saradjuje u OF); radikali; katoli=ka sredina i druge manje grupe i grupice. Polet OF reducirao je bio sredinu na bezna=ajna rukovodstva bez masa. Posle talijanske ofanzive i naoružanog nastupa bele garde sredina je imala izgleda da navu=e na sebe mase iz srednjih slojeva. (Kao što smo ve7 kazali - zbog ispravne taktike Partije i OF - to joj nije uspelo).

490 U toku tog procesa rukovodioci sredine sve su se više prib- ližavali beloj gardi ra=unaju7i da je dobila OF tokom talijanske ofanzive toliko snažne vojni=ke i politi=ke udarce, da se ne7e više »di7i«. U oktobru 1942. Izvršni odbor OF izdao je proglas21 protiv gradjanskog rata i za uništenje njegovih belogardisti=kih potpaljiva=a. Taj proglas istovremeno pružio je ruku sredini i pozvao je da se izjasni. Linija proglasa pokazala se uspešna. OF zadržala je srednje slojeve a u samoj sredini pokazali su se dosta snažni procesi diferenciacije. Tri nacionalisti=ke grupe koje su sve do tada odbijale saradnju - ušle su u OF. Rukovodioci »sredine« nara[v]no i dalje odbijaju saradnju. Oni ili špekuliraju da 7e se OF i bela garda medjusobno uništiti ili saradjuju ve7 direktno sa belom gardom i mihajlovi7evcima a preko njih okupatorom. Najgori su oficialni rukovodioci mlade JNS. Proces u »sredini« dakle je sada slede=i: pošteni pristalice »sredine« koji su još za vreme prvog, »klasi=kog« poleta OF ko- lebali, prilaze sada OF a to zna=i u sadašnjoj situaciji dosta velik uspeh OF. Rukovodioci »sredine« koji tvrdoglavo odbiju saradnju, sve se više srozavaju na pozicije bele garde.

8.) Procesi u beloj gardi. 1) Bela garda svojim se postupcima (saradnja sa okupatorom, paljenje selja=kih ku7a, mu=enja bez primere itd), ve7 puno omrazila kod seljaka. 2) U samim belogardisti=kim bandama na osnovi dogadjaja na velikim frontovima pa i naše agitacije - otpo=eo je proces raspadanja. Dezertacije pa i prelaženje partizanima ve7 se pojavljaju na Dolenjskom i Notranjskom. No - belogardisti=ki vodje teroriziraju svoje bande u utvrdjenim pozicijama. Za brzo produženje procesa raspadanja bele garde nužni su snaž- ni vojni=ki udarci na njihova utvrdjena gnezda. 3) Bela garda sve više pokušava prelaziti na londona=ke pozicije uz istovremenu sve tešnju saradnju sa talijanskim okupatorima.

21 Proglas Izvršnega odbora OF iz za=etka oktobra 1942 Slovencem je v Dokumenti, kn). 3. dok. št. 121, str. 286-293.

491 9.) Linija Partije i OF. 1) Posle talijanske ofanzive i nastupa bele garde išlo nam u glavnom za proširenje masovne baze OF. U tu svrhu: a) izdali smo oktobarski proglas IOOF sa pozivom protiv gradjanskog rata i za uništenje njegovih belogardisti=kih potpaljiva=a. Taj je proglas pružio ruku i sredini. Kao ve7 spomenuto - linija tog proglasa pokazala se uspešnom. b) Dok smo ranije zauzeli otvoreno negativno stanovište protiv emigrantske londonske vlade, u periodi posle talijanske ofanzive to smo stanovište formulirali tako, da smo tražili neka se londonska vlada izjasni protiv bele garda ako se ne7e identificirati sa belom gardom. Taj nam je privremeni takti=ki okret dosta pomogao u pogledu pridobivanja poštenih pristalica sredine. Sada su stvari ve7 opet tako daleko, da smo mogli i morali ponovo prelaziti na otvoreni napad na emigrantsku vladu u smislu biha7kog zbora22. c) Naše jasno formulirano stanovište u pogledu nove, slobodne, na bazi nacionalne ravnopravnosti izgradjene Jugosla- vije uspešno deluje protiv mihajlovi=evštine i londonaštva. d) Po=etkom novembra bio je održan Vrhovni plenum OF koji je doneo ve7 spomenute rezultate. e) Vode se pregovori sa »sredinom« koji su doneli ve7 spomenute rezultate. f) Da u vezi sa tom linijom širine istovremeno utvrdimo hegemoniju radni=ke klase i KP u OF, formirali smo - kao ve7 spomenuto - Glavni Odbor Radni=kog Jedinstva. Pored KP u tom odboru su radnici pretstavnici hriš7anskih socialista i so- cialdemokratski pretstavnici bivših slobodnih sindikata. 2) Biha7ka ustavotvorna skupština vanredno mnogo nam 7e koristiti. Mi sada organizujemo jednu =itavu kampanju. Njezin prvi deo pretstavlja popularizaciju te skupštine (vidi priloženi broj posebne izdaje »Slovenskog Poro=evalca«23, pri- loženu direktivu politkomisarima vojske24). Njezin drugi deo pripremamo sada. IOOF izradjuje jednu platformu prava i slo- boština slovenskog naroda i slovenskih pu=kih masa u novoj,

22 Glej dok. št. 110. 23 Glej dok. št. 114 in Navodila Izvršnega odbora OF Poveijeništvom IO OF in okrožnim odborom OF dne 12. decembra 1942 • popularizaciji AVNOJ. Glej Dokumenti, knj. 4, dok. št. 158. str. 166-168. 24 Bilten politi=nega komisariata slovenske partizanske vojske sredi decembra [1942], št. 3. Glej Zbornik NOV/VI, knj. 4. dok. št. 126, str. 360-361.

492 slobodnoj Jugoslaviji. Tu platformu koja 7e biti istovremeno agitacijska i propagandisti=ka slika toga, kako 7e OF urediti najbližu budu7nost slovenskog naroda i puka, dat7emo na di- skusiju širokim narodnim masama preko mase konferencija, mitinga, konferencija ofovskih pretstavnika, ponovnog saziva- nja Vrhovnog plenuma OF itd. Kao što vidite iz priloženih izjava IOOF i iz posebne izdaje »Slovenskog Poro=evalca« - IOOF je pristupio ustavotvornoj skupštini, Vije7u i Izvršnom odboru. Mi smatramo da se potpretsedni=ko mesto biha7kog Vi- je7a koje je rezervirano za Slovence dade poznatom katoli=- kom publicistu profesoru Edvardu Kocbeku koji je kao pretstavnik hriš7anskih socialista =lan Izvršnog odbora OF. To 7e biti jedan snažan udarac za belu gardu kod nas a istovremeno jedan jak argumenat za inostranstvo gde je Kocbek medju zapadnim katolicima prili=no poznat. Taj smo predlog postavili na Izvršnem odboru OF i bio je primljen. Dalje je Izvršni odbor OF u pogledu slovenskog pretstavništva u Biha7u na naš predlog zaklju=io slede=e: 1) u biha7ki Izvršni odbor da dodju profesor Edvard Kocbek, sudija Jože Rus kao pretstavnik slovenskih Sokola i =lan Izvršnog odbora OF i Edvard Kardelj kao pretstavnik KPS i =lan Izvršnog odbora OF; 2) u biha7ko Vije7e da udje =itav Izvršni odbor OF to jest Edvard Kardelj, Boris Kidri= i Franc Leskošek (=lanovi CK KPS i Izvr- šnog odbora OF) profesor Edvard Kocbek i Tone Fajfar (=lanovi rukovodstva hriš7anskih socialista i Izvršnog odbora OF) sudija Jože Rus i Fran Lubej (=lanovi rukovodstva Sokola i Izvršnog odbora OF). Što se nas komunista =lanova Izvršnog odbora ti=e je naš CK u ostalom zaklu=io da možete sa nama slobodno raspola- gati po potrebama CK KPJ, dok se u pogledu saveznika naravski treba pridržavati zaklju=aka Izvršnog odbora OF.

10.) Sadašnja stanje OF. 1) Dolenjska: U isto=noj i centralnoj Dolenjskoj i Ko=evskoj OF ve7 ovlada položaj. Bela garda i okupator povukli su se u utvrdjene pozicije i iz straha pred partizanima ne izlaze. Sela su vilo dobro razpoložena. Organizaciona mreža OF iznova raste. Na mesto pobijanih stupajo novi kadrovi. Od sistema seoskih poverenika koji je prevladao posle kadrovskih gubitaka u ofanzivi - prešli su ve7 iznova ka sistemu terenskih odbora. Mogu7nosti nove mobilizacije.

493 U okružjima Sti=na i Grosuplje ovlada položaj bela garda zbog nedostatka partizana. Sela još su naoružana za belu gardu ali je opšti položaj takav da 7e predati oružje i ponovo pre7i nama =im partizani o=iste teren pokretnih belogardisti=- kih bandi. - Dolenjska brda neposredno kod Ljubljane u partizanskim su rukama ali prave bela garda i okupatori stalne hajke i manje ofanzive na njih jer ho7e da ovladaju obru= oko Ljubljane. Sada 7emo ovde oja=ati partizanske jedinice. Isto=- na neposredna okolina Ljubljane kao i severna koje su dale najviše partizana ovladane su sada belogardisti=kim bandama (uzroci: strateški položaj, skoro apsolutni manjak muška- raca koji su ili u partizanima ili su konfinovani); stanovništvo osim pojedinih bogatih gazda je za OF i mrzi belu gardu ali je terorizovano do krajnosti. 2) Ljubljana: ogromna ve7ina za OF; uprkos dnevnih aretacija organizacije stalno se obnavljaju; Narodna zaš=ita još sada broji 3000 organizovanih =lanova uprkos konfinacijama muškaraca u hiljadama; bela garda ima naoružanu bandu circa 400 ljudi i ra=una da može mobilizovati nekoliko hiljada nesigurnog elementa; teror u Ljubljani je užasan. 3) Zapadna brda u okolini Ljubljane (Dolomiti): drže u rukama partizani i pretstavljaju oslobodjeni teritorij. 4) Notranjska: Izuzev ut[v]rdjene belogardisti=ke pozicije - kontroliraju partizani. Stanovništvo u glavnom za OF. Ra- stu novi kadri za OF namestu poubijanih. 5) Primorska: snažan polet OF. Sazreva situacija narodnog ustanka. Organizaciono obuhva7anje još zaostaje za masovnim simpatijama za OF. Partija još slaba. Velik deo katoli=kog klera za OF. Bela garda u ovdašnjem smislu re7i još nema. 7. Gorenjska: Snažan polet OF. U sadašnjoj situaciji može se kazati daje na Gorenjskom skoro sve za OF od bajtara do seoskog gazde. Sazreva nov narodni ustanak naro=ito u vezi sa nema=kom namerom mobilizacije za isto=ni front zbog uža- snih gubitaka u kadrovima i teških gubitaka partizana postoji ipak opasnost, da naša vojna akcija i organizaciono obuh- va7anje zaostaju za objektivnim uslovima. 8) Štajerska: Situacija najgora. Nemcima uspelo uhvatiti masovnu bazu (Wehrmannschaft). Prema poslednjim vestima ta se baza ipak otpo=ela brzim procesom raskrajati. - Stari partijski i ofovski kadar skoro je istrebljen. Užasan teror. Bele garde u ovdašnjem smislu re=i nema. Njezini se vrhovi i agenti ipak kriju u Wehrmannschaft.

494 Prema poslednjim vestima nastao je u Štajerskoj dosta snažan preokret posle sovjetske i anglo-amerikanske ofanzive.

Odnosi u OF.

Jezgro OF sa=injavaju KP, Sokoli i hriš7anski socialiste. Sa Sokolima stvoreni su najdalekosežniji sporazumi. Oni se ne smatraju politi=kom organizacijom, priznavaju bes po- teško7a avantgardnu ulogu i politi=ko rukovodstvo KP. Svo- jima dali su dozvolu i preporuku da stupaju u Partiju. Na sitnim prakti=kim pitanjima ipak se =esto izražava njihova tendencija da bi se KP »glajhšaltovala« za OF. Ta tendencija za sada nije opasna i može ju se postupno i u svim pojedina=- nim primerima otstranjevati. Postoje svi uslovi da idu Sokoli sa nama =ak u poslednju etapu: 1) jer je njihovo borbeno jezgro ve7 obuhva7eno u Partiju; 2) jer je njihovo sadašnje rukovodstvo najenergi=nije lomilo sa ranijem »jugoslovenskim« rukovodstvom; 3) jer su izrazito sovjetofilski nastrojeni. - So- cialno Sokoli pretstavljaju one plebejske malogradjanske mase koje u sadašnjim opštim uslovima kapitalisti=kog razvitka mogu poslužiti kao rezerva proletariata. Što se hriš7anskih socialista ti=e - perspektiva je manje jasna. Socialno oni su izraz revolucionarnih-demokratskih procesa u katoli=kim slovenskim masama. Sovjetofilsko su iskreno razpoloženi. Nekih jasnih »zapadnih« tendencija kod njih za sada nema. Priznavaju avantgardnu ulogu Partije i odri=u se vlastite politi=ke Partije. (U ostalom to mi - razume se - nikome ne postavljamo kao uslov saradnje u OF). Prak- ti=ki oni se ipak pretvaraju u neku novu hriš7ansku - socialisti=ku Partiju. Trzavice na terenu sa njima su naj=eš7e. Pro- gramati=ki - oni su za sovjetski režim. Njihovo rukovodstvo smatra da 7e svojom revolucionarnoš7u dokazat, da religija nije štetna za sovjetsku vlast. Pod ugodnim uslovima hriš7an- sko - socialisti=ka grupa mo7i 7e da ide sa nama =ak u poslednju etapu. Istovremeno treba imati pred o=ima da može baš ta grupa našoj buržoaziji poslužiti u presudnim momentima kao rezerva oko koje 7e se skupiti sva reakcija. Da utvrdimo pozicije za nas ugodnih procesa u toj grupi mi se toliko stara- mo oko Odbora Radni=kog Jedinstva gde saradjuju i njihovi radnici kojih ima još uvek.

495 U sadašnjoj situaciji naoružanog nastupa bele garde i njezine demagogije sa katoli=kom verom - hriš7anski socialiste za nas su prava »zlatna rupa«. Hegemonija partije u OF osigurana je još uvek potpuno. Vojska, tehnika i Varnostna služba u našim su rukama. Te- renski su odbori zbog toga što pokazuje Partija najve7u aktivnost i izdržljivost u glavnom u našim rukama. Politi=ke i organizacione veze Izvršnog odbora OF sa terenom opet su u našim rukama (Peter je sekretar Izvršnog odbora, oficialne veze sa okružnim odborima OF održavaju partizanske patrulje ili partijska tehnika). Liniju CK progurali smo dosada još uvek u celini u Izvršnom odboru. Naravski, u vezi sa novim i novim poteško7ama našeg rada i sa blizinom svršetka množe se i poteško7e sa saveznicima ali je stvar još uvek solidna. CK KPS smatra da je u sadašnjoj etapi naše borbe zavisno od Partije dali 7e znati zadržati svoje saveznike i istovremeno utrdjivati svoje pozicije.

Smrt fašizmu - slobodu narodu!

Poro=ilo ni podpisano. Napisal gaje Boris Kidri=.

496 ST. 127

PORO

Centralni Komitet Komunisti=ke Partije Slovenije Položaj, v dec. 1942.

CENTRALNOM KOMITETU KOMUNISTI

Kad posmatramo organizacioni razvitak Partije u Sloveniji mi moramo vilo jako razlikovati naro=ito dve fazi. U prvoj fazi pre talijanske ofanzive u avg. i sept. o.g. nama je uspelo zahvatiti zaista najšire mase. OF postalaje vlast - »država u državi«. Okupator bio je zbunjen vanrednom širi- nom našeg oslobodila=kog pokreta in nikakvim na=inom ni uvadjanjem najzverskijeg terora naro=ito u Ljubljani (streljanje taoca, masovno interniranje, naro=ito muškog stanovniš- tva itd.) nije mu uspelo suzbiti veliku mo= i širinu OF.

1 Izvirna kopija v srbohrvaš=ini je v ARS. Odd. I, sign.: AS 1487, CK KPS, a.e. 470. Slovenski prevod poro=ila je objavljen v Jesen 1942, dok. št. 209. str. 589-608. Poro=ilo je bilo poslano skupno s poro=ilom E. Kar- delja in B. Kidri=a dne 14. decembra 1942 Josipu Brozu-Titu. Izvirnik z lastnoro=no napisanim pozdravom in podpisom Janez (Boris Kraigher) ter žigom (Komunisti=na partija Slovenije Centralni komitet) hrani Arhiv Srbije in

497 borbu. Organizovanje intendanture za našu partizansku vojsku zahvatilo je najšire mase, a pored toga mogli smo u tome poslu angažovati i našu industriju i trgovinu. Sva ova širina oslobodila=kog pokreta, masovnost i rukovode7a uloga koju sije Partija pomo7u svih tih organizacija zasigurala u OF zbu- njavalo je okupatora. Pokušavao je svim snagama da razbije gotovo potpuno jedinstvo slovena=kog naroda i da nadje bar najmanji oslonac u samom narodu. U drugoj fazi t.j. za vreme ofanzive i posle ofanzive okupator kona=no uspeva da angažuje naj reakcionar nije krugo- ve naro=ito iz redova klerikalaca i jedan dio mihajlovi=evskih oficira na otvoreno protiv narodnim pozicijama. On angažuje protiv OF vilo velik policijski aparat, s kojim uspeva kona=no otežiti naro=ito naš rad u organizacionom pogledu. To mu uspeva naro=ito s provadjanjem najzvijerskije ofanzive na našu oslobodjenu teritoriju. Zbog svega toga mi smo posle ofanzive prinudjeni da sklonimo =itav naš organizacioni i tehni=ki aparat u najdublju ilegalnost. Dok nam je ranije uspevalo da radimo takoreku= legalno, naro=ito kad nam je uspelo oslobo- diti ve=u teritoriju u Ljubljanskoj provinci, nama je okupator ovim policijskim merama naneo u organizacionim i tehni=kim pogledima dosta teških udaraca. No sve to nikako ne zna=i, da smo doživeli neki poraz. Nasuprot! Ova ofanziva pokazala je našu veliku politi=ku snagu - i mi smo zadržali u glavnome sve naše pozicije, što nam je omogu7ilo da brzo prelazimo i u organizacionim i tehni=kim pitanjima iz teškog položaja u koga smo došli posle ofanzive. No ipak i pored toga što smo politi=ki ve= u novembru možemo kazati premagali sve loše posledice ofanzive i prešli u jaku protiofanzivu u nekim organizacionim i tehni=kim pitanjima posledice ofanzive moramo još i danas ose=ati. Ove se posledice ose=aju naro=ito u tehnici, u organizacionim vezama, te zbog pomanjkanja rukovode7eg kadra na omladin- skom i ženskom radu.

I. Organizacioni položaj KPS. Moramo da napomenemo dosta razli=it razvitak partijske organizacije u Ljubljani tako zv. Ljubljanskoj provinciji gde nam je uspelo Partiju politi=ki i broja=no kao i u organizacionom pogledu vrlo oja=iti i utvrditi, u Primorskoj gde smo stvorili potrebne preduslove za dalji razvitak partije, u Štajer- skoj i Gorenjskoj gde nam je pored najzvijerskijeg terora ipak

498 uspelo spasiti našu organizaciju i osigurati joj ja=i razvitak u budu7nosti.

1.) Ljubljana. U toku pive faze oslobodila=ke borbe u Sloveniji dakle do ofanzive partijska organizacija u Ljubljani vilo brzo se proširu- je i utvrdjuje. Uspelo je stvoriti snažnije partijske organizacije u svim ve=im preduze=ima (toba=na tovarna, »Saturnus«, ke- mijska industrija, tekstilna industrija itd.) dakle u redovima industrijskog proletariata u redovima ljubljanskog zanatskog radništva, pored toga nam je uspelo snažnije proširiti organizaciju medju =inovnicima (stvorili smo dosta jake organizacije na magistratu, medju banovinskim =inovnicima, medju bankarskim, trgova=kim i industrijskim =inovnicima itd.) i onda medju inteligencijom. To je uspelo pre svega stoje Partija u samoj Ljubljani pomo=u OF organizovala zaista svestrano politi=ko-organizaciono delatnost. Gotovo =itavo ljubljansko stanovništvo saradjivalo je na taj ili onaj na=in u oslobodila=- koj borbi.

499 ko 400 =lanova, i pored toga stoje ve= u to vreme vrlo veliki broj =lanova, naro=ito radnika, otišao ka partizanima, a neko- licina pala je u zatvore. No i taj porast nije bio toliki, koliki bi odgovarao tadašnjom politi=kom uticaju partije. To treba pripisati naro=ito =injenici što je vilo veliki dio =lanova Parti- je ve= do tada otišao ka partizanima. Zbog toga dolazilo je do =injenice daje Partija rasla relativno brže u malogradjanskim krugovima nego kod radnika. No to nikako nije rezultat kakve pogrešne politike nego samo dokazuje pivo veliki ugled, koga je Partija zadobila rukovode7om ulogom u OF i stoje dovodilo do širokog prilaženja malogradjanskih slojeva ka radni=kom pokretu i Partiji, a drugo =injenicu, daje radništvo dalo vilo veliki procenat u partizane (samo jedan ljubljanski rajon De- vica M. v Polju dao je preko 400 partizana, ve7inom radnika). Svakako je postojala u ono vreme kod nekih starih partijskih radni=kih kadrova opasnost sektaškog odnosa prema prima- nju novih =lanova, dok je na drugoj strani postojala opasnost prebrzog uvla=enja ljudi iz malogradjanskih slojeva u Partiju. No to nikako nije dovelo do ikakvih posledica za samu Parti- ju, jer je rukovodstvo pravovremeno shvatilo ovu opasnost i povelo jaku borbu protiv tih sklonosti. Pre svega moramo da napomenemo da je zbog ove širine i masovnosti partijske organizacije, zbog jakog utvrdjenja njezinih redova i zbog visoke revolucionarne svesti njezinih =lanova, ljubljanska organizacija vilo dobro izdržala ofanzivu kojom je po=eo okupator ve= u februaru i martu i koju stalno zaoštrava i danas. Organizacija morala je za =itavo ovo vreme da se bort vanrednim poteško7ama. Masovna hapšenja i pro- gonjanja ljubljanskog stanovništva (za ovo vreme odveli su u internaciju, možemo kazati, samo iz Ljubljane oko 20.000 ljudi, medju njima za poslednje vreme =ak i mnogo žena), streljanje taoca itd. povla=ilo je za sobom nužnost brzog povla=e- nja velikog broja našeg kompromitovanog kadra iz Ljubljane. Mi smo ve=inu ovog kadra spasili i danas pretstavlja naš naj- pouzdaniji kadar tako u partizanima kao i na terenu gde smo ih zaposlili. Pored toga ova su hapšenja jako oslabila i naše organizacije OF postoje veliki dio aktivista OF bio hapšen, pa =ak i streljan. No, baš politikom OF sve ove poteško7e nisu mogle bitno da oslabe pozicije Partije u Ljubljani. Nama je uspelo dosta brzo izgubljeni kadar nadoknaditi naro=ito ženama (danas više od polovine =lanova Partije su žene). Kod svih tih poteško7a Partija je morala da se bori i sklonostima kojima

500 su zapadli poneki rukovode7i =lanovi ljubljanske organizacije, koji su zbog velikih gubitaka koje su naneli Partiji bela garda i okupator padali u paniku, smatrali zbog pojava bele garde srednje slojeve kao izgubljene za oslobodila=ku borbu, koji su dakle time pokušavali da suze masovnu bazu OF i koji su zbog vanredno teških policijskih prilika u Ljubljani bili skloni • pojednostavljanju organizacione mreže OF. Ove su opasnosti skretanja u ljubljanskoj organizaciji naro=ito bile jake u toku oktobra i novembra, kad je okupatoru uspelo naneti Partiji neke teže gubitke (provala u tehnici i stalna hapšenja, kojima je okupator ponekad zadirao ve= direktno u samu partijsku organizaciju). No pravo vremenim upozoravanjem sa strane CK na ove opasnosti i odlu=nom borbom protiv svim pokuša- jima ovakvog skretanja uspelo je brzo probiti obru= kojim je pokušao okupator da steže oslobodila=ki pokret u Ljubljani i ve= u novembru oslobodila=ki pokret raste. Kako smo ve= kazali to treba pre svega zahvaliti skroz pravilnoj liniji OF, pravilnoj borbi protiv svih skretanja i pre svega požrtvovnosti. junaštvu i velikoj istrajnosti ljubljanskog partijskog kadra. Danas partija uživa potpuno uverenje ljubljanskog stanov- ništva, ona si je priborila vanredno veliki uticaj i poštovanje što dokazuje naro=ito =injenica, da joj je uspelo uvuci u svoje redove =ak i vrlo ugledne li=nosti: univerzitetske profesore, kniževnike itd. Danas postoji opasnost zbog ži=ne pregrade2 kojom poku- šava okupator da izoluje Ljubljanu od njezine radni=ke okoli- ne, da prevaga u Ljubljani u OF pa =ak i u Partiji malogradjan- ski uticaj. Zbog toga i zbog vanredno velike uloge, koju igra Ljubljana kao politi=ki organizacioni centar Slovenije jedna od naših osnovnih zada=a u samoj Ljubljani jeste da snažnije proširi svoje redove medju radništvom, da brže nego dosada digne radnike na rukovode7a mesta u Partiji i oslobodila=kom pokretu te da poduzme sve što je mogu=e, da probije ži=anu ogradu oko mesta. Mi smo zato poveli borbu za što brže uvla- =enju novih radnika u Partiju i za njihovo brzo podizanje na rukovode7a mesta. Pored toga ljubljanska organizacija po=ela je vrlo intenzivnim povezivanjem centra sa okoliškim radni=- kim rajonima. To joj danas ve= prili=no uspeva. Na taj na=in mi 7emo omogu7iti vodenje pravilne politike kadrova u ljub-

2 Italijanski okupatorje dne 23. februarja 1942 obdal Ljubljano z bode=o žico z enajstimi kontrolnimi prehodi.

501 ljanskoj partijskoj organizaciji i osigurati joj njezinu rukovode- 7u politi=ku i organizacionu funkciju za =itavu Sloveniju.

2.) Ljubljanska provincija. Ovde je partijska organizacija postigla u fazi najve7eg poleta oslobodila=ke borbe do prole=a o.g. vrlo veliki uspeh u organizacionom pogledu. Trebamo znati, da pretstavlja ovaj predeo Slovenije našu najviše selja=ku pokrajinu i da smo imali baš ovde pre okupacije dosta loše pozicije. Imali smo nekoliko organizacija u Novom mestu i Ko=evju, no ove su organizacije bile dosta slabe i nisu imale gotovo nikakvog uticaja na selja=ku okolinu. Medju seljaštvom imali smo do tada nekih pozicija u Beloj krajini, dok smo u Notranjskoj imali samo poedina=ne veze. Sve je to zapustilo svoje posledice još i na današnji položaj u toj pokrajini. Samo politikom OF uspelo nam je u dobi najve7eg poleta stvoriti organizacije OF, a preko njih dosta jake partijske organizacije gotovo u svim predelima Notranjske, Dolenjske i Bele krajine. Ovo nam je omogu7ilo pre svega veliki polet Oslobo- dila=kog fronta pre a naro=ito za vreme oslobodjenog teritorija na tom sektorju. Vrlo razgranatim organizacionim radom u tome periodu nama je uspelo stvoriti pomenute partijske pozicije. Mi smo tada uvukli u organizacije OF gotovo =itavo stanovništvo ove pokrajine. Vrlo jako je napredovao za ono vreme na tome sektoru SKOJ i Savez radne omladine, koji je pod rukovodstvom SKOJ-a sakupio u svojim redovima najšire mase radni=ke pa i selja=ke omladine. Organizovanjem Anti- fašisti=kog ženskog pokreta nama je uspelo vrlo jako aktivizirati žene u tome najzaostalijem predelu Slovenije. Pravilnom politikom OF nama je uspelo na ovome terenu gotovo likvidirati Sokola kao samostalne organizacije (ve=ina sokolskih aktivista ušla je direktno u Partiju) kao i ve=inu drugih organizacija i stranaka na ovome terenu (Zveza kme=kih fantov in deklet ušla je kao celina u SKOJ, ve=ina pristalica Lon=arjeve stranke3 prišla je Partiji). Na taj na=in nama je uspelo organizovati jake partijske organizacije na =itavom ovom terenu. No, jer su te organizacije 3 Misli skupino dr. Dragotina Lon=arja, pristaša Masarykovih idej. ki seje zbirala okoli lista Slovenska zemlja in seje z drugimi sorodnimi skupinami povezala v Kme=ko-delavsko gibanje. V =asu druge svetovne vojne so se =lani te skupine v glavnem vklju=ili v OF. Predstavnik te skupine je bil dr. Lado Vavpeti=, kije bil tudi =lan Vrhovnega plenuma OF.

502 mlade, jer su ušli u nju vrlo požtrvovni drugovi puni junaštva i istrajnosti ali mladi i neiskusni morala je Partija da se bori svim mogu7im naro=ito sektaškim sklonostima ovih =lanova. Partijsko posvetovanje4, koje smo održali na ovom terenu pokazalo je veliki porast naših organizacija, njihov veliki politi=- ki uticaj, ali zbog, pomenute slabosti mladog =lanstva moralo je pre svega povesti borbu protiv razli=itih sektaških sklonosti. Zaista je naš veliki uspeh što nam je kod tako mladih partiskih organizacija kod tako velikog politi=kog uticaja Partije, kod potpuno rukovode7e uloge, koju je Partija tu imala uspelo u osnovi premagati sve sektaške sklonosti naše organizacije na ovome terenu. Samo nam je linija OF i istrajna borba protiv sektaštva omogu7ila, da izdržimo ofanzivu okupatora. Naro=ito u Notranjskoj, gde je okupator provodio najkrva- viju ofanzivu (popalio je gotovo sva sela u brdima, poubijao samo za vreme dve nedelje preko 400 aktivista OF, pohapsio i progonio u internaciju sve ono muško stanovništvo, koje je zasegao na terenu, a koje nije primilo oružje i ušlo u belu gardu) bili smo prinudjeni privremeno povu7i s terena gotovo =itav partijski aktiv. Sama Partija u toku ove ofanzive nije najviše stradala. Mnogo više su stradali aktiviste hriš=anskih socialista i ostali vanpartijski aktivisti OF. Partiji samoj uspelo je najve7i dio svog kadra privremeno povu7i u partizane i tako spasiti ga pogina. Ovo nam je omogu7ilo da odmah posle ofanzive u glavnom upostavimo partijske organizacije, naro=i- to u okružjima Novo mesto, Bela krajina, Vrhnika i Cerknica. Dakako su i ove organizacije broja=no slabije nego su bile pre ofanzive i dosada nisu još uspele posti7i onaj polet kakvog smo kod njih zapažali pre ofanzive. Mi i u tim organizacijama imamo nekih gubitaka, jer nismo mogli jedan dio kadra vratiti od partizana na teren nego je ostao kod partizana. A naro=i- to je daljni razvitak ovih organizacija oteš=an zbog vrlo teških prilika ilegalnosti pod kojima ove organizacije danas treba da rade. Okupator pustio je za sobom gde god je mogao belogardisti=ke t[v]rdjave, zabranio je svaki promet izmedju opština, izvadja najdivlji teror nad stanovništvom, tako da morajo na- še organizacije da se bore vanredno teškim preprekama. A teško7e su još ve7e, što razpolaže rukovode7i kadar u ovim okružjima, kako smo ve7 kazali, potpuno novim neiskusnim partijcima.

Misli partijsko konferenco na Cinku. Glej dok. št. 126. op. 11.

503 Još su teže prilike u okružjima Grosuplje, Sti=na, Velike Laš=e i Ko=evje. U okružjima Grosuplje i Sti=na bjeloj gardi uspelo je stvoriti dosta jake pozicije, dok je naš partijski kadar baš tu bio najslabiji. Zbog toga su ovde vrlo teške prilike i mi tu posle ofanzive radimo pre svega sistemom poverjenika. Tek u poslednje vreme ja=anjem partizanskih akcija i ograni=avanjem delatnosti bele garde samo na njihove utvrdjene ta=ke stvaraju se mogu7nosti za postavljanje novih organizacija. Sli=ne su prilike u okružjima Ribnica i Ko=evje, samo što tamo bela garda nije toliko jaka, ali je zato naš partijski kadar mnogo slabiji i neiskusniji. Zato smo bili tu dosada prinudjeni zadovoljavati se povereni=kim sistemom rada. No, u poslednje vreme stvoreni su i tu okružni komiteti te prišlo se opet sistemom terenskih organizacija OF. Svakako zna=i opisani položaj u Ljubljanskoj provinciji naš veliki uspeh i dokazuje nepobedivu snagu, koju je Partija zadobila pravilnom politikom OF na tome terenu. Smatramo, da je od najve7eg zna=aja za našu Partiju što je izdržala u najtežim prilikama na našem najzaostalijem terenu, gde pre okupacije bile su naše pozicije vrlo loše i gde smo bili prinudjeni od svih pokrajina Slovenije raditi s najneiskusnijim doma7im kadrom.

3.) Primorska. Oslobodila=ki pokret ovde pod uticajem njegovog poleta u Ljubljani i Ljubljanskoj pokrajini i pod uticajem partizanskih akcija vrlo brzo i jako raste. U nekim krajevima (Vipavska dolina, Tolmin i Idrija) pokret se nalazi u vanrednom poletu i imamo puno primera gde se narod zbog naše organizacione slabosti organizuje sam. Osnovna organizaciona snaga naro- =ito na selu, tu do poslednjeg vremena još nisu bile partijske organizacije nego partizani. Narod se na neki gotovo spontani na=in u to vreme organizuje sam i on je do sada saradjivao u oslobodila=kom pokretu najviše pomo7u partizana. OF vrlo ima jaki politi=ki uticaj, što dokazuje =injenica, da narod organizuje sam lokalne terenske organizacije OF, dok se tek u poslednje vreme prišlo povezivanju tih organizacija i formiranju rajonskih te okružnih komiteta OF. Sve to dokazuje vilo pogodne objektivne prilike. Ali smo organizaciono ipak još uvek dosta slabi. To treba pripisati prvo =injenici, što na ovome terenu više od 20 g. nije bilo gotovo nikakvog organizacionog rada s naše strane. Drugo, stoje fašisti=ki režim za ovih 20 g. ipak uspeo

504 (i pored toga što mu nije uspelo u narodu dobiti gotovo nikakvog oslonca) da stvori dosta jak policijski aparat, kojim vrlo brzo reagira na sve naše organizacione pokušaje. Tako je ve= u samom po=etku kad smo slali prve naše aktiviste (Muha5 i brat6) zada7om da povezu ondašnje lokalne organizacije v celini došlo brzo do provale rukovode7eg kadra. Sve od tada, u svim organizacionim pokušajevima. mi moramo stalno da se borimo s ovim vanredno jakim policijskim aparatom i sektaškim tendencijama našeg kadra, kojima ovaj zapada zbog ovih teških organizacionih prilika. Zbog toga je naš kadar do u poslednje vreme zadovoljavao se nekakvim »apostolskim«7 na=inom rada. U po=etku novembra mi smo slali nekolicinu novih drugova na rad u Primorsku (pre svega druga Hartmana8 t.j. Bebiera) i dva bataljona9 partizana zajedno s ve=im brojem partijaca. Pomo=om tog kadra omogu7ilo se prelaženje sa onog »apostolskog« na=ina rada na stvaranje OF i preko OF partijskih organizacija. U tome pogledu mi imamo ve= prve rezultate, što dokazuje partijsko savetovanje10, koje se vršilo sredi decembra. Resoluciju ovog savetovanja šaljemo vam u prilogu11. Svakako moramo priznati, daje našem rukovode7em kadru pored svih spomenutih sklonosti ka sektaštvu i zbog teš- kih organizacionih prilika ka sitni=arskoj praksi bez jedne šire perspektive ipak [uspelo] stvoriti preduslove za ve7i organizacioni polet. Pod vilo teškim uslovima naš je tamošnji kadar upostavio organizacione veze s Vipavskom dolinom (Gornjom i Spodnjom), s Idrijom (gde mu je uspelo stvoriti partisku organizaciju medju rudarima), u Tolminskom okružju, na Br- dima, na Pivki i na Krasu i pored toga u gradovima (Gorica), gde je upostavio dosta jaku partijsku organizaciju =ak i medju Italijanima, u Trstu, gde je ranije uspeo da upostavi organizacije OF naro=ito medju gradjanstvom, pa je u poslednje vreme našao vezu sa talijanskom Partijom i u Monfalkone (Tr-

5 Oskar Kova=i=. Italijanska policija gaje decembra 1941 aretirala v Trstu. 6 Leon Kova=i=. 7 Glej dok. št. 79, op. 9. 8 Dr. Aleš Bebler. 9 Misli Loški odred. 10 Misli konferenco na Vrhu pri Rihemberku (Branik). Glej dok. št. 63, op. 9. 11 Resolucija ni priložena.

505 žic) gde je uspeo, da uhvati prve veze s ondašnjim radnicima. No, sve su te veze do uposlednje vreme bile dosta slabe, kako smo ve= kazali PK nije stvarao partijskih okružnih organizacija nego seje zadovoljavao sistemom poverenika. Na taj na=in PK je krajem oktobra imao na terenu u Primorskoj 53 =lana Partije, od toga cea 10 ilegalaca, koje smo mu slali ve7inom iz Ljubljane. Ovakav broj =lanova dakako nije mogao zadovoljiti. Položaj bio je još teži zbog ve= spomenutog policijskog pritiska kojim je uspelo okupatoru da zadaje stalne udarce našom pokretu. Tako je v avg. pao =lan PK drug Lemot12, krajem oktobra došlo je do ve=e provale u Gorici (palo oko 15 drugova), a krajem novembra pao je sekretar13 PK. Ovaj gubitak mi =emo nadoknaditi što =emo slati za sekretara druga Babnika14, koji je sada došao od vas k nama. Poslednji uspesi, kad je bilo mogu=e prelaziti na stvaranje okružnih komiteta Partije i OF, kad je uspelo organizovati vlastitu tehniku, dokazuju, da smo ipak i u Primorskoj premagali po=etne organizacione poteško7e i da =e kako izgleda stvari i=i boljim pravcem. To nam naro=ito omogu7avaju dva bataljona, koje smo slali odavde, ukupno s ve=im brojem partijaca (mladih ali s iskustvima pokreta u Ljubljanskoj pokrajini) što =e omogu7iti daljne proširivanje naših organizacija =ak i u krajeve, gde do sada nismo imali ništa (Kanalska dolina, Rezija, Rabelj...)

4.) Štajerska. Odmah u po=etku sovjetsko-nema=kog rata zadao je okupator našoj organizaciji vilo teške udarce i prouzrokovao joj vilo jake gubitke. Naše organizacije pokazale su u borbi s okupatorom vrlo mnogo požrtvovnosti, predanosti stvari proletariata i oslobodila=kog pokreta, junaštva i istrajnosti. Ali jer je okupatoru uspelo uhvatiti u nekim hitlerovski razpoloženim slojevima neku masovnu bazu i jer mu je vanredno zvijerskim terorom uspelo zastrašiti najšire mase, te zbog toga što naši

12 Jože Lemut-Saša, kije padel dne 17. avgusta 1942 v Kromberku pri Gorici. 13 Tomo Brejc-Lojze je bil aretiran dne 28. novembra 1942 in zaprt v Italiji. Na Primorsko seje vrnil spomladi 1944. 14 Branko Babic, do novembra 1942 je bil sekretar Okrožnega komiteja KPJ za Kozaro v Bosni. Po vrnitvi v Slovenijo gaje Centralni komite KPS dne 1. januarja 1943 poslal za sekretarja Pokrajinskega komiteja KPS za Primorsko.

506 drugovi ovde niso odmah u po=etku prišli stvaranju oslobodila=kog pokreta pomo=u organizovanja OF, ostala je Partija u prvo vreme vrlo izolovana. Zbog zvijerskog terora morala je povuci gotovo =itav svoj aktiv ka partizanima dok je veliki dio pao u ruke Nijemcima. Zbog svega toga, a naro=ito zbog znanstvene eksaktnosti hitlerovskog policijskog aparata, koji je sa puno spretnosti par meseci pratio rad naših organizacija, pa onda pokupio sve što je pokazivalo barem najmanje veze s Partijom i OF, te ve=inu ovog partijskog kadra i kadra OF posle toga streljao bile su naše organizacije dosta jako razbijene i ve=i dio našeg starijeg partijskog kadra, koji je pokazao zaista juna=ku požrtvovnost i istrajnost i isdržljivost, iskrvario je ve= u prvoj fazi oslobodila=kog rata. Ipak je Partiji uspelo zadržati ili ponovo uhvatiti veze sa svima okružjima. Tako mi danas imamo oko 50 partijaca na terenu i isto toliko u partizanima. Ovim uzkim kadrom mi smo ipak zadržali veze sa svim okružjima: Trboveljski revirji, Celje, Savinjska dolina, Mežica, Pohorje, Maribor, Ptuj i Koz- je-Brežice. U Štajerskoj mi smo morali pre svega da posle velikih gubitaka slomimo strah širih masa, koje je uspelo hitlerovskim terorom, masovnim streljanjem taoca, izseljavanjem =itavih pokrajina, hapšenjem svega što je pokazivalo najmanje simpatije prema OF. To smo hteli postici time što bi u po=etku prolje7a slali u Štajersku u pomo= našim tamošnjim partizanima, koji su se ve= tada nalazili u malim grupicama gotovo po =itavoj Štajerskoj II. grupu odreda, t.j. od prilike 550 partizana. Time smo hteli omogu7iti naro=ito u sektoru oko Litije organizo vanj e ja=eg otpora prema izseljavanju, koje su Nemci tada pripremali. Tim bi dali narodu moralnu oporu koja bi digla kod njega poverenje u naše snage i time bi omogu7ili pre- laženje iz dotadašnje stalne defanzive, u kojoj smo se nalazili prema Nijemcima, u ofanzivu. No, samokriti=ki moramo da priznamo, da je imalo veliko posledice što naro=ito radi naših loših organizacionih veza, mi to nismo pravovremeno u=inili. A kad smo kasnije slali II. grupu bilo je to ve= prekasno. A pored toga jer je ona otišla u nezgodno vreme i nezgodnim putem, nije ni došla u celini na cilj. U Štajersku došlo je svega 120 partizana, dok seje najve=ji deo vratio natrag. Zbog toga ova naša pomo= nije pretstavljala ono što smo mi htjeli. No, mi smo time ipak oja=ali naše pozicije na Štajerskoj i omo- gu7ili, da se partizani sve do danas zadrže u svim sektorima

507 Štajerske. Time smo i omogu7ili partijskom kadru, da nadje sklonište i mogu7nosti za svoj rad =ak i pod najtežim uslovima rada. Moramo znati i priznati partijskoj organizaciji tako na terenu kao i u partizanima vanrednu istrajnost i požrtvov- nost kad je izdržala u najtežim prilikama potpuno nelegalnog rada. Ovim dejstvom bit 7e nam danas kada porast oslobodila=kog pokreta u drugim pokrajinama Slovenije brzo raste i kada se opšta medjunarodna situacija popravlja v našu korist što sve pove=ava poverenje najširih masa u Štajerskoj u naše snage, a to naro=ito zbog ve= pomenute izdržljivosti našeg ta- mošnjeg kadra, bit =e nam danas mogu=e pre=i vilo brzo ka naglom razvitku oslobodila=kog pokreta i ka njegovom organizacionom utvrdjivanju. Bez svake veze ostali smo do sada sa Prekmurjem, koje dr- že Madžari. Odmah u po=etku sovjetsko-nema=kog rata pala nama je tamo =itava organizacija. Do sada nije nama još uspelo uhvatiti nikakvih veza s ovim okružjem.

5.) Gorenjska i Koruška. Ovde Nijemci nikad nisu mogli, da stvore makakvu masovnu bazu. Zbog toga je pored najžeš7eg terora, streljanja taoca, izseljavanja itd. i par dosta teških provala, nije im nikad uspelo uništiti naših organizacija. Nasuprot, i pored toga, što su nam Nijemci svojim eksaktnim policijskim aparatom zadali vrlo mnogo teških udaraca, nama je uspelo suzbiti sve njihove pokušaje, da podvoje jedinstvo naroda i da ga upotrebe za svoje ciljeve. Kako u Štajerskoj tako smo i ovde uspeli masovnim otporom da spre=imo izseljavanje pa =ak da su Nijemci u poslednje vreme morali da prestanu streljanjem taoca. Isto onako uspeli smo da spre=imo organizovanje Wehrmannschaf- ta, nema=ke vaške straže i tome sli=no. Sve to zna=i veliki uspeh naše Partije u Gorenjskoj naro=i- to s obzirom na ve= pomenute velike gubitke naše Partije. To nama je uspelo zahvaljuju7i junaštvu i istrajnosti i prekalje- nosti našeg kadra sjedne strane i neprekidnoj, odli=noj borbi protiv sektaških sklonosti kojima je v odnosu prema OF taj kadar vrlo mnogo zapadao. Danas, mi svakako možemo zabeležiti s obzirom na gornje =injenice veliki politi=ki uspeh naše Partije u Gorenjskoj. Ali je isto onako kod spomenutih provala uspeh u organizacionom pogledu kad nam je uspelo, da zadržimo osnovne okruž- ne organizacije. Organizacije postoje u Jeseniškom okružju

508 (oko 30 =lanova - posle provale u februaru bilo jih je oko 15), u Kranjskom okružju (pre svega u Poljanskoj dolini oko 25 =lanova) i u Kamniškom okružju (gde smo po starim podatci- ma imali preko 15 =lanova ali ih ima sada mnogo više, jer je ovde rad Partije u poslednje vreme najmasovniji). Vidimo, da ima malo =lanova, ali treba znati, daje to zaista vrlo prekaljen, požrtvovan i dobar partijski kadar, što dokazuje =injenica, daje ovim malobrojnim kadrom uspelo postici gore pomenute politi=ke uspehe. U poslednje vreme mi smo oja=ili Gorenjski PK sa nekoli- cinom dobrih drugova, koji =e uneti tamo iskustva masovnog rada s Ljubljane i Ljubljanske provincije i što =e sigurno omo- gu7it brzo poboljšanje prilika. Ja=anje našeg uticaja dokazuju izveštaji, koji nam dolaze u poslednje vreme i kojima se kaže, da doživljuje nema=ki pokušaj da mobilizuje slovensko stanov- ništvo u Gorenj skoj za ruski front potpuni krah. U poslednje vreme PK je uspeo da uhvati neke veze u Ko- ruškoj gde je kako kaže izveštaj situacija vrlo pogodna. Ve= su oni sami slali tamo nekolicinu aktivista, ali sada o=emo da ih šaljemo i mi. Pomo=u formiranja OF bit =e sigurno mogu=e u kratko vreme postici zna=ajne razultate i formirati i tamo partijsku organizaciju.

6.) Vojska. Partijska organizacija v vojski dosta brzo napreduje i ja=a. Novi =lanovi iz redova najboljih boraca dosta se brzo primaju. No, i pored toga što smo slali baš ka partizanima naš gotovo najbolji stari partijski kadar, mnogo ima poteško7a sa prekva- sivanjem novih =lanova. Kod naših partijskih 7elija u vojski mnogo ima sklonosti ka pogrešnom radu, kako smo ve7 kazali zbog mladosti ondašnjih =lanstva. Zbog toga kod naših 7elija mnogo ima tendencija ka izživljavanju u potpuno organizacionim pitanjima komande (pitanje prekomandovanja pojedinih drugova, postavljanje komandira i politkomisara i tome sli=no). Pitanje pravilnog masovnog rada partijaca u vojsci putem ubedjivanja, dizanja politi=ke svesti i borbene spremnosti partizanskih jedinica ponegde još uvek stvara puno poteško7a ovom mladom =lanstvom Partije. To je naro=ito posledica =i- njenice što je rad na podizanju politi=kog nivoja naših partizana još uvek nedovoljan. Ipak, i kod ovog mladog i neiskusnog partijskog =lanstva revolucionarna svest naših partizana vrlo je visoka. Oni se danas gotovo svi smatraju komunistima. I

509 baš je zbog toga kod mladog =lanstva mnogo poteško7a u borbi protiv sektaških sklonosti. U toj borbi nam je uspelo i to moramo beležiti kao jedan naših najve7ih uspeha u vojsci da danas svaki partizan zna ulogu Oslobodila=kog fronta, da je svaki svijestan naših današnjih politi=kih zadataka u okviru oslobodila=kog rata, nama je dakle uspelo u tome pravcu brzo i dosta jako podi=i politi=ku svest naših partizana i ovih mladih partijskih =elija. To treba svakako zahvaliti vrlo širokom i masovnom radu Partije na liniji OF i našem starom naro=ito radni=kom kadru, koji je u vojsci pre svega provodio ovu liniju. Mi to naglašavamo zbog toga jer treba smatrati za veliku politi=ku svest naših partizana =injenicu da pored toga što se smatraju gotovo svi komunistima, pored toga što sa=injavaju našu vojsku gotovo samo radnici (ima i mnogo seljaka i intelektualca, ali su oni u velikoj manjini) oni ipak shva7aju aktualnost narodno-oslobodila=kog rata u okviru OF. I pored gornje =injenice mi moramo pre svega napomenuti kao osnovnu slabost partijskih organizacija u vojsci njihov dosta nizak politi=ki i ideološki nivo. To je pre svega zbog toga, jer smo mi za vreme pre ofanzive mogli tek da po=nemo organizovanjem sistematskog ideološko politi=kog rada kod partizana i što je sama ofanziva ovaj naš rad u mnogome spre=ila. Naro=ito zbog velikih tehni=kih poteško7a za vreme posle ofanzive nama je dugo manjkalo najnužnije literature kojom bi mogli raditi na ovome poslu. No, danas ve= i u tome pogledu stvari kre=u boljim putem. Osnovne poteško7e koje je prouzro- kovala ofanziva ve= smo preboleli i tu trebamo da napomenemo kao uspeh =injenicu, da nama je i posle ofanzive uspelo spre=iti sektaške tendencije u vojsci, koje su se pojavljivale u odnosu prema beloj gardi.

II. Kadar: 1.) Broja=no stanje. Na terenu i u vojsci mi danas raspolažemo sa svega oko hiljadu dvesto =lanova. U zatvorima i internacijama nalazi se oko 300 =lanova i baš onoliko palo ih je djelomi=no u partizanskim borbama, a veliki dio njih fašisti su streljali. Kod toga treba napomenuti, da ima medju palim drugovima vilo veliki broj naših najboljih i najizgradjenih drugova, tako da moramo znati da su velika ve=ina sadašnjih =lanova novi drugovi, koji su tek za vreme oslobodila=kog pokreta prišli radni=kom pokretu. Medju njima naro=ito ima mnogo - baš medju našim

510 partizanskim komandnim kadrom, koji pretstavljaju ve7inom novi mladi =lanovi Partije - bivših sokola. Zbog toga vrlo ima mnogo poteško7a u pitanju izgradjivanja i prekaljivanja ovog novog =lanstva, koje je svakako vrlo predano pokretu. Danas mi imamo koliko smo do sada prikupili podataka (tek u poslednje vreme primili smo vašu direktivu o komisiji za kadrove15 i tek pristupamo sabiranju ta=nih podataka): Ljubljana - mesto izmedju žica oko 250 =lanova Ljubljana - okolina oko 100 =lanova Notranjska - Vrhnika, Cerknica, Ribnica Ko=evje, oko 55 =lanova Dolenjska - Novo mesto, Bela krajina, Grosuplje, Sti=na oko 84 =lanova Primorska - na terenu oko 53 =lanova Gorenjska - na terenu oko 70 =lanova Štajerska - na terenu oko 50 =lanova u vojsci imamo: u brigadama oko 280 =lanova u odredima Lj. provincije oko 130 =lanova u Primorskoj oko 40 =lanova u Gorenj skoj oko 50 =lanova u Štajerskoj oko 50 =lanova 1.212 =lanova Pored toga u koliko imamo o tome podataka oko 300 kandidata. Ali se to nanosi samo na kandidate u vojsci Ljubljan- ske provincije. U Primorskoj broj partijaca kod partizana zato je tako malen jer su tamo prišli partizanima pre svega ljudi koji su dezertirali iz italijanske vojske i prije nisu još saradjivali aktivno u našem oslobodila=kom pokretu. Maleni broj =lanova kod partizana u Gorenjskoj i Štajerskoj treba pripisati pre svega sektaškim sklonostima naših tamošnjih =lanova, jer po junaš- tvima, požrtvovnosti i istrajnosti naših tamošnjih partizana gotovo više od polovine trebali bi da budu =lanovi Partije.

2.) Rukovode7i kadar. Vrlo maleni broj starog partijskog kadra koji nama je preo- stao posle provala u Štajerskoj i Gorenjskoj (gde je ostalo svega po oko 10 starijih i iskusnijih partijaca) u Primorskoj gde nam je palo dosta rukovode7ih drugova mi smo razporedili

Glej dok. št. 18.

511 po =itavoj Sloveniji. Slali smo u Štajersku iz Ljubljane više drugova koji poznaju Štajersko isto onako u Gorenjsku i u Primorsku. Veliki dio tog kadra slali smo naro=ito na politkomisarski posao u vojsku. U samoj Ljubljani ostao je svega jedan maleni broj starijih partijaca koji tamo žive u najtežim prilikama, u najdubljoj ilegalnosti. Sve smo ostale morali povuci jer se tamo više nije moglo održati. Ali smo ipak bar tu mogli da spasemo najve=ji dio starog kadra, time što smo ga slali pravovremeno iz Ljubljane. Baš se zbog toga u Ljubljani vrlo ose=a pomanjkanje iskusnijeg kadra i zbog toga odovde nikako ne smemo više oduzimati. Pravilnom razpodelom ovog oskudnog starog kadra omo- gu7ili smo pre svega razvitak Partije u Ljubljanskoj provinciji, u Primorskoj i zadržanje naših pozicija u Štajerskoj i Go- renjskoj, koje se od zime do sada nisu dosta promenile, ako koje se u poslednje vreme popravljaju. Time smo omogu7ili i u vojsci, kuda smo slali najve7i broj tog starijeg kadra, i pored toga što smo ga mogli zbog oskudnosti upotrebiti samo na mestima brigadnih i odrednih funkcionera i tek u jednom manjom broju u nekim bataljonskim funkcijama, - stvaranje partijskih organizacija koje danas ve= i tamo kre7u boljim putem, a naro=ito smo time omogu7ili u vojsci ve7 prije pomenu- to dosta visoku politi=ku svest. Ovaj rukovode7i kadar u splošnom pokazuje vrlo veliku predanost Partiji, disciplinovanost i požrtvovnost, te visoku partijnost. Nigde nije do sada došlo do bilo kakvih antipartij- skih postupaka ovog kadra, naprotiv možemo kazati, da su teške borbe i iskušenja naro=ito u svim ofanzivama okupatora protiv nas, a naro=ito za vreme poslednje i najteže ofanzive Partiju i njezin star kadar samo još više o=eli=ile, tako daje jedinstvo u našim redovima i poverenje rukovode7eg kadra u CK danas potpuno i možda najbolja strana Partije u Sloveni- ji- Taj kadar mi smo danas upotrebili od prilike ovako: u Ljubljani u poverjeništvu CK, u pokrajinskim komitetima Šta- jerske i Gorenjske, u pokrajinskom komitetu u Primorskoj, u poverjeništvima CK za Dolenjsku i Notranjsku i u vojsci kako smo ve7 kazali na politkomisarskim mjestima. Pored toga zaposlen je ovaj kadar i na sekretarskim mjestima važnijih okružnih komiteta. U Štajerskoj i Gorenjskoj uspelo nam je spasiti baš toliko starijeg kadra, da smo mogli osigurati bar najvažnije okružne komitete tim kadrom. U Primorskoj isto

512 onako u svim važnim okružjima (Trst, Gorica, Tolmin, Idrija) rade kao nekaki instruktori drugovi, koje smo slali tamo iz Ljubljane. Isto onako smo slali iz Ljubljane nekolicinu drugova u neka okružja Dolenjske i Notranjske. Taj kadar je u glavnome kako smo ve= kazali disciplino- van i požrtvovan ali može kad mu ne nudimo dovoljno pomo=i i onda zapada naro=ito sektaškim greškama. No, vrlo malo smo imali primera gde bi se ovakav kadar na poslu kuda smo ga slali provalio nekim oportunisti=kim ili likvidatorskim tendencijama. Nasuprot, pokazao je svuda vrlo mnogo požrtvov- nosti i istrajnosti u radu. U vojsci ovaj je kadar ponekad zapadao »vojvodskim« tendencijama, no i to smo pravovremenom kampanjom sprije=ili i danas ova sklonost ne pretstavlja više gotovo nikakve opasnosti.

3.) Ideološko izgradjivanje i kursovi. Za taj posao imali smo uvek vrlo teške preduslove, jer smo naro=ito na terenu prinudjeni gotovo svuda na potpuno ilegalan na=in rada. Za vreme oslobodjene teritorije održali smo par kursova i kasnije organizovali politkomisarski krat- ki kurs, koji se održao onda i svim partizanskim jedinicama. U nekim okružjima naro=ito u Ljubljani, Novom mestu i u nekim drugim organizujemo ove kursove, no taj rad ipak ne ide kako bi trebalo naro=ito zbog oskudice sposobnog kadra. Zato smo si pomogli izdavanjem potrebne literature, naro=ito »Dela« br. 3. i 4., kojim smo rešavali osnovna pitanja teoret- ske izgradnje u najvažnijim aktuelnim problemima. U koliko nam je uspelo kod teških organizacionih veza i kod teških tehni=kih prilika naro=ito posle ofanzive ovu literaturu dostaviti našim partijskim jedinicama (no do sada ipak su je dobile gotovo sve partijske jedinice ve=im ili manjim zakaš- njenjem) one su je dosta dobro iskoristile. U poslednje vreme osigurali smo i našim partizanskim jedinicama bar najnuž- niju literaturu i po izveštajima oni je sada ve= dosta brižno iskoriš=aju. Na tome sektoru mi imamo najtežu borbu i najve7ih poteš- ko7a kako se iz svega gore re=enog vidi u problemu oskudice sposobnih kadrova i u teškim tehni=kim prilikama zbog kojih ne možemo osigurati dovoljnu literaturu. No, kako smo ve= kazali posle ofanzive mi smo preboleli osnovne poteško7e u tehnici pa =e i to pitanje krenuti boljim putem.

513 •. Organizacione veze. Jer mi danas živimo u potpuno ilegalnim prilikama sve su naše veze vrlo teške. U glavnome moramo da se služimo vezama pomo7u partizanskih patrulja. Položaj u tome pitanju gotovo je u svima pokrajinama Slovenije jednako težak. Za- branjeno je civilnom stanovništvu gotovo svako kretanje van doma7eg kraja. Zbog toga mi smo prinudjeni ograni=iti se gotovo na isklju=ivo partizanske veze. Ove veze do sada svakako su još slabo organizovane tako da dejstvuju dosta sporo. Ipak imamo uspostavljene veze sa svim pokrajinama. Sada pristupamo povezivanju naro=ito glavnih gradova sa Ljublja- nom i nekim bržim sredstvima organizovanjem vlastite pošte po železnici. Okupatorskom poštom ne možemo se nikako slu- žiti. U koliko =e nam ovo uspeti mnogo =e se položaj ispraviti, jer =emo biti u mogu7nosti brže reagirati na pojedine probleme. Isto onako i veze pokrajinskih komiteta sa okružjima osim u Primorskoj organizovane su gotovo isklju=ivo partizanskim patruljama. I zato ove veze dejstvuju ponekad =ak i sporije nek i naše sa PK-jima. Kod pitanja organizionih veza naše organizacije treba da se bore vrlo teškim ovirama i, moraju pokazivati vrlo mnogo snalaženja. Jer mi tu ne možemo stvoriti nekakav stalan aparat, nego trebamo da koristimo sva mogu7a sredstva koja se nam slu=ajno pružaju. Pored ovoga naravno mi =emo pre svega upotpuniti dobrom organizacijom naše patruljne veze i ve= spomenutu železni=arsku poštu. U istome pravcu sada ispodpunjuju svoje veze i PK-ji s okružjima. Pokušavat =emo i da upostavimo zra=ne veze. U tome pogledu mi smo ve= dosta napredovali i sada je glavno pitanje transport potrebnih aparata. Kako izgleda mi =emo mo=i u kratko vreme da upostavimo vezu na tej na=in barem s vama i s dedom16.

IV. Tehnika. I pored jakih udaraca koje nama je zadala ofanziva u avg. i sept, i pored jakog nasrtaja pomo=u bele garde na našu Par- tiju u Ljubljani, mi smo u glavnom zadržali i pod najtežim ilegalnim prilikama =itav naš tehni=ki aparat.

; Šifra za Kominterno.

514 U glavnome imamo dva tehni=ka centra. Jednoga u Ljub- ljani, jednoga u okolini Ljubljane17. Pored toga imamo više samostalnih ciklostilskih tehnika (dve u Dolenjskoj, dve u Notranjskoj i po jednu u pokrajinama: Primorska, Gorenjska - sada su upostavljene 3 ciklostilne tehnike18, Štajerska). Zbog spomenutih teških ilegalnih prilika kod toga moramo da se borimo =itavim nizom poteško7a. Pivo, =itav tehni=ki aparat moramo da organizujemo na naj konspirativni) i na=in što je mogu=e i morali smo da ga smestimo doslovice u pod- zemlje. Drugo, transport materijala vilo je otežan i spor; moramo da se služimo partizanskim patruljama u pokrajinama dok u Ljubljani =itavom kurirskom mrežom sa svim mogu7im kamuflažnim sredstvima; to nas je prinudilo naro=ito u Ljub- ljani da organizujemo samostalan kamoflažni sektor tehnike. Tre=e, najve7e poteško7e imamo s nabavkom potrebnih surovi- na. Tih u pokrajinama gotovo ne možemo dobiti. Osnovni vir za taj materijal pruža Ljubljana i mi moramo odavde najtežim transportnim prilikama da ga šaljemo =ak u Gorenjsku i Šta- jersku. Tek u poslednje vreme otpiraju se nove mogu7nosti za nabavku tog materijala u Primorskoj pomo7u Trsta i Gorice. I ovaj problem prinudio nas je da organizujemo naro=ito u Ljub- ljani i na tome sektoru gotovo poseban tehni=ki aparat. No, i pored svih tih poteško7a, koje su naro=ito zavirale naš rad u vreme ofanzive i odmah posle ofanzive stvari kre=u sve boljim i boljim putem. Mi danas organizujemo ve= i nove tehni=ke centre i ve= smo po=eli na tim mestima stvarati rezerve u materijalu i graditi primerne prostorije.

17 V Ljubljani (v Šubi=evi ul. 3) je delala ilegalna partijska tiskarna »Tone Tomši=« in zunaj žice v Kozarjah (danes Cesta na Brdo št. 95) ilegalna partijska tiskarna »Podmornica«. Približno v istem =asu je za=ela v Ljubljani tiskati nova ilegalna partijska tiskarna »Jama« ali »Truga«. 18 Besedilo od sada do tehnike je napisano s crnilom ob robu lista.

515 stvaranje osnovnog tehni=kog centra. Pomo7u tog centra sada prelazimo proširivanju tehni=kog aparata i u pokrajinama. Mo=i =emo da organizujemo barem najprimitivniju dokument- nu tehniku u Gorenjskoj i Primorskoj. Proširivanjem našeg rada u Primorsku, verovatno =e nam uspeti da proširimo tehni=ku bazu. To =e nam biti naro=ito potrebno na radijskom sektoru. Na tehni=kom poslu mi smo zaposlili vrlo veliki broj partijskog kadra. Samo u Ljubljani preko 70 =lanova Partije radi na tome poslu. Ovome kadru pre svega njegovi požrtvovnosti i istrajnosti i njegovoj samoinicijativi moramo priznati, daje uradio zaista mnogo za razvoj našeg oslobodila=kog pokreta. Njemu moramo zahvaliti, da smo na dosta kratko vreme preš- li krizu posle ofanzive i da danas stvari ve= kre7u boljim putem.

V. VOS (varnostna obaveštajna služba). VOS radi =itavo vreme samostalno pod neposrednim i isklju=ivim rukovodstvom Partije i naro=ito je vrlo dobro orga- nizovao svoj posao u samoj Ljubljani. Pravilnom svojom organizacijom u Ljubljani vanredno je mnogo pomagao samom poletu oslobodila=kog pokreta i postao jedna od naših najja- =ih snaga u borbi protiv okupatora. Samom svojom razgra- natom organizacijom u Ljubljani on je postao važan politi=ki faktor za =itavu Sloveniju. No, mi =emo trebat i taj aparat upotpunjavati naro=ito razgranjavanjem njegove mreže van Ljubljane i pokrajinama. Zbog toga mi smo slali posebnog druga19 u Gorenjsku gde je u tome pravcu nešto malo ve= uradjeno samo što organizacija VOS-a tamo do sada još nije zauzela sistemati=nijeg zna=aja. Ovaj =e drug postaviti ovu organizaciju na samostalne noge i dati joj prve smernice rada pa =e se onda vratiti. I u Primorskoj (u Gorici) ve= ima malih po=etaka organizovanje VOS-a kao samostalne organizacije.

VI. Omladina. Pre ofanzive prvi put u Sloveniji nama je uspelo stvoriti zaista masovni omladinski pokret. Zveza delavne mladine20

19 Franc Ravbar-Vitez. 20 Glej poro=ilo sekretarja PK SKOJ za Slovenijo Viktorja Stoparja dne 21. oktobra 1942 v Dokumenti, knj. 3, dok. št. 158, str. 396-399.

516 postala je naro=ito u Ljubljani i Ljubljanskoj provinciji široka omladinska organizacija. Njezinim organizovanjem uspelo je stvoriti zaista širok omladinski pokret dok je raniji omladinski OF suviše kopirao sami OF. U Zvezi delovne mladine uspelo je proširiti i SKOJ koji je postao njezino rukovode7e jezgro i ovoga puta postao zaista masovna organizacija. U Dolenjskoj Zveza delovne mladine još je najbolje primila udarce ofanzive. Jezgra ove organizacije ostala su dosta jaka tako da je ona mogla odmah posle ofanzive pre=i u nov organizacioni i politi=ki polet. Organizacija u Ljubljani mnogo je više stradala. Možemo kazati da je okupator upirio baš protiv nje svoj najja=i udarac. Oko 15 hiljada omladinaca muških i ženskih odveo je samo iz Ljubljane u internaciju. Odveo je gotovo svu srednješkolsku mladinu. Ipak se ova organizacija isto onako i u Ljubljani kao i u okolini oporavlja od primlje- nih udaraca. Zbog vanredno teških prilika i velike oskudice u kadru u Primorskoj, Gorenjskoj i Štajerskoj omladinski rad još uvek nije zauzeo naro=ito širokog karaktere. No, ipak naš politi=ki uticaj medju omladinom i tamo svuda je dosta jak. To dokazuje naro=ito veliki broj omladinaca u svim tim pokrajinama koji su otišli u partizane. Organizaciono najja=e povezan je danas omladinski pokret u našoj vojsci. Tu mi svuda imamo potpuno formirane organizacije SKOJ-a kao iz Zveze delovne mladine. Pomo=u prave politike OF uspelo je postici ovakvo jedinstvo =itavog omladinskog pokreta. Na posledicama ofanzive najviše je stradalo rukovodstvo SKOJ-a. Pao je drug Maks Nahlik21, =lan PK SKOJ-a, sekretar PK drug Viktor22 otišao je u Gorenjsku, da tamo organizuje SKOJ i istovremeno uredi neke partijske stvari i tre=i =lan PK drug Vojko23 (bivši tajnik Zveze kme=kih fantov in deklet, koja je kao celina prešla u SKOJ) otišao je istom zada7om u Štajersku. Tako je bio posle ofanzive PK SKOJ-a razbijen. Zbog naših velikih poteško7a naro=ito u oskudici kadrova mi nismo mogli dosta brzo da ponovo upostavimo PK. Svakako je to naš veliki propust do kojeg je došlo pored ostalog i zbog lo-

Maks Nahlik-Samo. padel dne 8. avgusta 1942. ' Viktor Stopar. 1 Ivan Nemec.

517 ših veza. Skoro =e se vratit sekretar PK SKOJ-a pa 7emo onda ponovo uspostaviti PK.

VII. Žene. Kon=no nam je uspelo u svim pokrajinama a naro=ito u Ljubljani žene više angažovati oslobodila=kom pokretu i u na- šim organizacijama. Mi danas svuda imamo u Partiji, naro=i- to u partijskoj tehnici zaposlenih puno žena. Naro=ito u Ljub- ljani uspelo nam je mobilisati žene i tamo više od polovine =lanova Partije su žene. Isto nam je uspelo angažovati žene u samim organizacijama OF. Sve je to uspelo organizovanjem samostalnog masovnog antifašisti=kog pokreta žena, koji je u Ljubljani naro=ito zata- lasao za vreme prvog »klasi=kog« poleta OF. Ipak je bila tada u=injena greška, da je struktura tog ženskog pokreta suviše kopirala opštu OF i premalo odgovarala specifi=kim potrebama ženskog pokreta. To se za vreme poleta nije izpoljilo zbog opštih dobrih uslova, ali se je izpoljilo docnije, za vreme novog vala talijanskog i belogardisti=kog terora. Za vreme oslobodjene teritorije na samoj oslobodjenoj teritoriji ženski pokret je bio pravilno organizovan. Po selima organizovali se masovni protufašisti=ki ženski komiteti i spre- mala se takodjer konferencija delegatkinja teh komiteta sa =itave oslobodjene teritorije. Talijanska ofanziva tu je konferenciju spre=ila. Još pre nego smo saznali za Vaš rad po toj liniji mi smo u novembru 1942 pokrenuli u Ljubljani organizovanje » Protu - fašisti=kog saveza žena« po istim opštim osnovima kojima je organizovan taj pokret kod Vas. Iz Ljubljane nam javljaju, da se stvar dobro razvije. Sada po=injemo istim radom u provinciji. Osnova su nam konferencije žena po selima itd. i biranje delegatka za jednu opštu žensku konferenciju, koju =emo - obzirom na naše prilike - mo=i održati po=etkom prole=a24.

24 Prvi kongres Slovenske protifašisti=ne ženske zveze v Dobrni=u je bil šele 16. in 17. oktobra 1943.

518 ST. 128

PISMO

Za Cilko2 Lj. 6. 1. 1943.

Dragi tovariši!

Dne 17. 12. sem Vam pisala pismo in mu priložila poro=i- lo št. 15.3 Prejem te pošiljke mi še niste potrdili in le iz nekih znakov sklepam, da ste jo prejeli. Prosim, =e nam v bodo=e prejem poro=il takoj potrdite, ker moramo v primeru njihovega padca ukreniti nekaj potrebnih mer. V=eraj sem poslala poro=. št. 16.4 V soboto, 19. 12., smo s pomo=jo NZ izvršili v 4 bega stanovanjih preiskave. Kakega materijala (propagandnega itd.) nismo našli ni=. Naši so se povsod v redu umaknili. Streljal je le Smersu5, a šele potem, ko naših že nikjer ve= ni bilo. Te preiskave so napravile v bega taboru veliko paniko, vsi so bili prepri=ani, da je šlo za likvidacije. Vse izgleda, da so poleg govorice o partiz. napadu na Ljubljano, tudi te preiskave ubrzale bega racije, ki so jih že precej preje imeli v na=rtu, kar iz nekaterih podatkov sedaj sklepamo. Baje misli Gamba- ra6 število talcev povišati, za primer naših akcij. Iz podatkov, ki jih imamo, lahko sklepamo, da ponovnih akcij še ne bo tako kmalu.

1 Izvirnik je v ARS, Odd. I, sign.: AS 1487, CK KPS, a.e. 5239. 2 Konspirativno ime za Centralni komite KPS. 3 Pismo in poro=ilo VOS Ljubljana št. 16 dne 17. decembra 1942 sta v ARS, Odd. I, sign.: AS 1487, CK KPS, a.e. 5232 in 5233. 4 Stavek je pripisan s =rnilom. Poro=ilo VOS Ljubljana št. 16 dne 4. januarja 1943. V njem je podrobno poro=ilo o »boži=nih racijah« od 21.-23. decembra 1942 v Ljubljani. Prav tam, a.e. 5237. 5 Rudolf Smersu (1905-1998), politik. Pred vojno je deloval v SLS, med vojno paje bil soustanovitelj in do jeseni 1943 vodja Slovenske legije. Bilje med organizatorji vaških straž. Po vojni je odšel v tujino. 6 Gastone Gambara, general italijanske vojske, od decembra 1942 poveljnik XI. armadnega zbora.

519 Posebej vas opozarjam na Gambarovo izjavo, da ne namerava ve= izvajati terorja nad civilnim prebivalstvom, temve= da misli za=eti z akcijami proti partizanom. Dr. Šn.7 se je napram nekomu, ki ga pozna kot pristaša OF zelo ugodno izražal o novemberskem plenumu8, do=im pa je do dveh drugih kolegov iznesel popolnoma negativno sodbo o tem sestanku in zatrjeval, da je potrebna organizacija sredine. Našega informatorja je vabil k sodelovanju v »Narodnih svetih«9 (glej poro=. št. 16 stran 6) za Štajersko. 10. 12. je namre= dr. Šn. sprejel povabilo na sestanek neke emigrantske grupe. Povabilu se je odzval in našel 5 oseb, pripadajo=ih po ve=ini klerikalnim krogom. Razložili so mu da organizirajo »Narodne svete«, ter ga povabili k sodelovanju. Kot izgleda se je aktivno vklju=il v organizacijo teh svetov. Odvetnik dr. Fr. Roš10, Laško, je pozval nekatere emigran- te iz celjske okolice, naj bi pristopili k organiziranju »nekleri- kalne sredine«, ker je sedaj prišel =as za to. Dr. Vavpeti=11 je izjavil, da sta v OF dve frakciji, ena komunisti=na, druga brez njih. - Vodetova12 je na nekem sestanku, kjer je bil navzo= med drugimi tudi Kumelj13, izjavila, da ima-

7 Dr. Makso Šnuderl. predstavnik skupine beguncev iz Štajerske v Ljubljani v Vrhovnem plenumu OF. Glej Akcijski na=rt Štajerske skupine v OF iz prve polovice avgusta 1943 v Dokumenti, knj. 9, dok. št. 3, str. 20-27. 8 Misli peto zasedanje Vrhovnega plenuma OF dne 6. novembra 1942 v Ljubljani. 9 Ve= o tem v poro=ilu št. 16 - glej opombo 4 zgoraj. 10 Dr. Franjo Roš, odvetnik iz Laškega, =lan direktorija JNS od jeseni 1942. 11 Dr. Lado Vavpeti=, predstavnik Kme=ko delavske stranke v Vrhov- nem plenumu OF 12 Angela Vode. u=iteljica, defektologinja, publicistka in borka za žen- ske pravice. Bila je =lanica Komunisti=ne partije, vendar se je z njo raz- šla že pred drugo svetovno vojno. Julija 1941 je bila kot predstavnica Jugoslovanske ženske zveze vklju=ena v Vrhovni plenum OF, iz katerega paje izstopila ali bila izklju=ena decembra 1941 zaradi simpatij do Draže Mihailovi=a. Delala je predvsem na humanitarnem podro=ju in sicer za internirance. Med vojno je bila dvakrat aretirana, najprej od Italijanov na- to pa še od domobrancev in bila poslana v Ravensbriick. Po vojni je bila obsojena na Nagodetovem procesu na dvajset let strogega zapora. 13 Dr. Metod Kumelj, u=itelj, pred vojno =lan Sokola. Med vojno je bil =lan Stare pravde. Leta 1944 gaje aretiral Gestapo in poslal v Dachau. Po vojni je bil leta 1947 na Nagodetovem procesu obsojen na 15 leta zapora, v katerem je naredil samomor.

520 jo sedaj neko u=iteljico, ki je uslužbena nekje na Dolenjskem, ki je preje 6 mesecev aktivno sodelovala v OF, sedaj je pa proti in meni, da bi se lahko vse u=iteljstvo pridobilo. Kot mi je Joža14 povedala, ima Alaksandra15 (krš=. soc.) sedaj dobre kontakte z Vodetovo. (Gornji sestanek, kjer je Vodetova imenovano izjavila, ni bil OFovski). Prejeli smo nekaj pritožb =ez partizane, katere dobesedno prepisujemo: »Pred boži=em je v

14 Lidija Šentjurc. 15 Jožica Toman. ls Misli masovno obveš=evalno službo.

521 partiz., s katerim je govorila: »Bomo morale iti me ženske z motikami nadnje, namesto vas.« Dalje se slišijo pritožbe, da tovariši komandanti ne poznajo pravega tovarištva, da vlada med njimi egoizem in da rekvirirano blago, n.pr. rozine, slad- kor itd. hitro potrošijo.« (Iz pisma našega obveš=evalca nam za rajon Barje z dne 20. 12.) »Prosim Te tovarišica, interveniraj na kak na=in, da bodo tov. partizani pri rekvizicijah postopali bolj obzirno. Pridejo po ve=krat k enim in istim družinam in surovo nastopajo. S tem se samo pripravlja teren za bega.« (Iz pisma istega obveš- =evalca z dne 28. 12.) »Iz Vel. Lipenj se je pritožila neka naša simpatizerka, da ji trije partizani, ki jim je vedno dajala hrano, katera ji pa sedaj primanjkuje, grozijo, da ji bodo vse pobrali. Prijavil naš aktivist iz istega kraja, oz. bližine. (Žel. masovna). Že en teden imamo pripravljeno pismo za Stevota17, Zgb., vendar ga še sedaj nismo odposlali, ker Gaber18 še ni organiziral prenosa. Dobro bi bilo, =e bi tudi Vi malo pritisnili na Gabra, da bi pohitel. Zaradi zadnjih racij smo izgubili zvezo s F.ls (upamo, da je še zdrav), tako da ne vemo, na kakšni razvojni stopnji se trenutno nahaja proces njegovega iskanja potrebnih dokumentov. Upamo, da bomo že jutri izvedeli vse to. D.20 paje pred prazniki zaradi dok. odpotovala na jug k ne- kemu svojemu tujerodnemu prijatelju, pa se še ni vrnila.

Ivan Kraja=i7. 1 Milan Škerlavaj. 1 Uredništvu ni uspelo identificirati osebe. ' Verjetno Dora

522 Z denarno akcijo zaenkrat ni ni=. V prvi polovici dec. so namre= denar odpeljali v Italijo. To zaradi tega, ker so ljudje v bombardiranih krajih masovno dvigali svoj denar v bankah. Tukaj izpla=ujejo sedaj našim dvigateljem v bonih. Lahko pa vsak =as denar pride nazaj in tedaj bo naša akcija izvedljiva. Vprašanje je le glede represalij. Po vsem lahko zaklju=imo, da bi bile represalije ob=utne, kar v javnosti ne bi najboljše odjek- nilo. Zato prosim, =e nam sporo=ite, ali naj vkljub vsemu to akcijo izvršimo, kadar bo možno, ali ne. Od Urha (Marka23) sem prejela priloženo pisemce. Odgovo- rila sem mu zelo pomirjevalno, vendar sem nam ena vratca še pustila odprta. Mislim, daje prav tako! Pisemce Vam pošiljam v vednost. Pri zadnjih bega racijah so najbolj iskali našo Brigito24. Na parih stanovanjih (zlasti v našem rajonu) so spraševali po njej. Zaradi tega je postala popolnoma nepremi=na. Dela ima doma sicer dosti, vendar sama sili ven. Pripravljena je iti ali v naše hribe, ali pa v prestolnico s svojo »žensko ekipo«, kjer bi zastavila vse sile, v prospeh Direktorja25. Moje mišljenje paje, da bi bilo vkljub vsemu potrebno, da Brigita ostane tu, zlasti zaradi operacijskega komiteta NZ, ker zaenkrat nimamo tu primernega tovariša, ki bi jo na tem poslu lahko nadomestil. Prosim, da sporo=ite Vaše stališ=e glede nje. Glede Direktorja je Brigita prišla na misel, da bi se primerne ljudi lahko našlo tudi na Primorskem. Mogo=e bi bilo dobro, da bi mi glede tega stopili v stik s Primožem26. V tem primeru bi rabili zvezo z njim.

Smrt fašizmu - svoboda narodu!

S tovariškimi pozdravi Ana-

23 Zoran Poli=. Pismo ni priloženo. 24 Dr. Vito Kraigher. 25 Šifra za vodstvo sovjetske vojaške obveš=evalne službe v Moskvi. 26 Dr. Aleš Bebler. 27 Zdenka Kidri=.

523 P. S.28 • stvari VS v zun. okr. še tole: Do pred ca 1 mesecem je bil v VS tudi France Babnik. Ta- krat je prišlo do nekih nesoglasij med njim in pov. zun. okr. Ernotom29. Francetu so dali direktivo, da gre v partizane. On se temu ni pokoraval, zaradi =esar je bil izklju=en iz P. Zakaj je bil France nediscipliniran, ne vemo. Sedaj, ko ste tam ure- jevali vsa ta vprašanja, je bilo menda odlo=eno, da gre patrola ponj. Dva njegova brata, Štefan in Miha, sta bila partijca in naša dobra aktivista, ki sta pri delu padla (Štefan: Gustl-Mi- ha zunaj). Dom so jim beli popolnoma razgnali in uni=ili. Z ozirom na vse to mislimo, da ne bi bilo primerno, =e sedaj mi proti Francetu uporabimo skrajne mere. Predlagamo, da se Franceta dodeli svojemu tretjemu bratu Andrejki30, ki je menda intendant v Dolom, odredu (vsekakor se nahaja v Dolomi- tih). Andrejka ima na Franceta velik vpliv in smo prepri=ani, da bi se France, ki je zelo ob=util izklju=enje iz P., v njegovi bližini rehabilitiral.

1 Besedilo je v celoti pripisano s =rnilom. 1 Albert Svetina. 1 Andrej Babnik.

524 ST. 129

PISMO

Tov. Savi2 in Poldetu3. Dne 18. II. 1943.

Draga tovariša!

Oprostita, ker šele danes odgovarjava s Petrom4 na Vajino zadnje pismo5, v katerem sta postavila nekaj vprašanj, ki so na=elne važnosti. Prav zaradi tega sva sklenila po=akati z od- govorom, da bi se predhodno pogovorila z ostalimi vašimi to- variši tukaj in da bi se najprej sporazumeli o nekaterih na=elnih stvareh. Razgovor s tovariši smo imeli in so Vam gotovo o tem tudi že kaj sporo=ili. Na bazi tega razgovora, ki je - po najinem mnenju - privedel do zelo uspešnih rezultatov, kolikor bodo v resnici oživotvorjeni, piševa tudi tole pismo. Naše mnenje je, da so naši odnosi v zadnjem =asu prišli v precej hudo preizkušnjo. Ni nikakega dvoma, da so nekateri vaši tovariši, zlasti Fran=ek6, tako dale= zašli s svojim delom, da to že ni ve= v skladu z linijo OF, a kaj šele z našim internim sporazumom, ki smo ga sklenili ob za=etku graditve OF in ki je tudi dal obliko tesne povezanosti naše partije z vašo skupino7. Smatrali smo, da je tudi vaše stališ=e v pismu, ki ste ga nam poslali, del tega splošnega procesa, ki smo ga v zadnjem =asu opazili vsepovsod na terenu, procesa vse ve=jega zapostavljanja interesov skupne borbe s strani vaših aktivi-

Izvirnik je v ARS, Odd. I, sign.: AS 1487, CK KPS. a.e. 2400. Tone Toman. Stane Kova=. Boris Kidri=. Pismo verjetno ni ohranjeno. Jože (Brejc) Javoršek. Gre za skupino krš=anskih socialistov v OF.

525 stov a v cilju izkoriš=anja OF za utrjevanje lastnih skupinskih pozicij. Spomnili se boste na naš zadnji razgovor, ko sem bil jaz v vašem mestu. Tedaj smo bili povsem soglasni v enem sklepu. Vaša skupina, ki je po vsej svoji vsebini revolucionarno-demokrati=na, lahko dosledno nadaljuje svojo pot samo v tesni povezanosti s KP, še ve= samo tedaj, =e bodo naše zveze vse tesnejše in se razvijale v taki smeri, da bo prišlo do popolne enotnosti v gledanju na vse probleme (izven ideoloških, seveda, ki pa ne morejo biti, sami po sebi razlog za nasprotja, =e je iskrenost na drugih podro=jih). V nasprotnem primeru pa, t. j. =e bi šla vaša skupina po poti osamosvajanja v politi=no- organizacijskem pogledu, se boste nujno razvili v stranko, in sicer edino le v stranko, ki bo hitro zdrknila na reakcionarne klerikalne pozicije. Ta stvar mora biti še zlasti jasna vam, delavcem, ki veste, da je delavski razred samo eden in enoten po svojih socialnih in ekonomskih interesih in nalogah in za- to ne more biti razcepljen na stranke, razen kadar je pod vplivom kapitalisti=ne reakcije. Proletariat ima lahko samo eno revolucionarno avantgardo. V tem smislu smo se zedinili že pred dvemi leti, ko smo polagali temelje sedanji OF. Nikakor to ne pomeni za Kompartijo neko slu=ajno prednost, pa= pa predvsem dolžnost, najti tak odnos do vseh resni=no revolucionarnih struj v delavskem razredu, da bo skovana taka enotnost, ki bo dvignila ve=ino delavskih množic na višino jasne revolucionarne zavesti, t. j. popolne osvoboditve delavskega razreda od buržoaznih vplivov, ki so ga doslej razdvajali.

526 drobnimi in konkretnimi podatki o tem, kako seje vršilo celo odkrito sovražno kampanijo proti partiji, proti politiki, ki jo je nakazal IOOF (n. pr. v vprašanju mobilizacije) itd. Fran=ek je zbiral ljudi, ki so bili iz katerega koli razloga odstranjeni s svojih položajev in jih proglašal za aktiviste krš=[ansko] socialisti=ne] skupine itd. Posebno nerazumljiva kampanija se je vršila tudi v Beli krajini proti našim tovarišem in celo proti predstavniku krš=[anskih] socialistov], kije zvesto stal na pozicijah OF in se ni dal zapeljati od Franckovih nasvetov, da bi šel po poti rušenja enotnosti OF, ki je v masah nastajala. Ne morem na tem mestu naštevati raznih konkretnih o=itkov. To smo iznesli tovarišem, ki so tu. Ob drugi priliki pa bi tudi Va- ju o tem lahko obvestili. Sicer pa tudi sami veste iz pošte, ki ste jo sprejeli od Francka. Imamo v rokah nekaj Fran=kovih pisem in izjav, pa tudi pisma nekih drugih vaših tovarišev, iz katerih se jasno vidi, daje odnos med našo Partijo in krš=[ansko] socialisti=nimi] aktivisti na Dolenjskem in Beli krajini prišel do takih oblik, ki so nezdružljive z našo dosedanjo politiko. Po našem mnenju so bile dejansko na Dolenjskem i[n v B]eli [krajini] ustvarjene pive osnove za krš=ansko ...8

Po našem mnenju gre tu za izrazit poskus izkoriš=anja vseljudskega gibanja OF za utrjevanje neke nezgrajene ma- lomeš=anske tendence, kakršno izraža Fran=ek in z njim še nekateri drugi tovariši. Jasno se je pokazalo to, kar smo se mi pogovarjali v Ljubljani na našem zadnjem sestanku. Že sedaj, koje Fran=ek komaj za=el s tendenco po ustvarjanju samostojne stranke, se je pokazalo, da ne more biti druga=- na, kakor v nasprotju z OF in seveda še bolj z našim internim sporazumom in z interesi delavskega razreda. Pokazalo pa se je tudi, da so bila moja opozorila glede Francka, ki sem jih dal na našem zadnjem sestanku, zares upravi=ena. Smatram, da je Fran=ek zavedel velik del vašega dobrega kadra na Do- lenjskem na krive poti in daje negativno vplival celo na vas. Ni pa nobenega dvoma tudi to, da so nekatere organizacijske mere, ki jih je v zadnjem =asu vaša skupina podvzela v cilju svojega notranjega utrjevanja bile neposreden povod in tudi potrditev takih negativnih tendenc, ki so se pri Fran=ku ka-

8 Spodnji del pisma je poškodovan. Ne=itljivi sta dve in pol vrstici besedila.

527 zale že dalj =asa. Mislim, da je posledica takega stališ=a tudi Vajino stališ=e v zadnjem pismu. Iz teh razlogov smo postavili pred vaše tovariše tu nekoliko vprašanj, ki naj naš dosedanji odnos nekoliko bolj precizirajo. 1. Potrebno je utrditi zvezo naše Partije z vašo skupino v smislu =im ve=je strnitve kadrov. Zato bi bilo nepravilno s samostojno politi=no organizacijo kadrov krš=ansko socialisti=ne skupine - ki poleg tega predstavlja bazo, na kateri bi se nujno razvila posebna stranka - ampak je treba - zadrževati in ovirati proces =im tesnejšega sodelovanja naših in vaših kadrov - ampak je treba - kakor je to tov. Pavle3 sam formuliral - zbrati krš=ansko socialisti=ne kadre okoli Partije kot nekakšen »kolo- bar«, ki s Partijo samo predstavlja nerazdvojno celoto. 2. Da bi se tako strnjevanje =im prej doseglo, je potrebno, da se ne pospešuje razvoj organizacije krš=[ansko] socialisti=- nih] aktivistov, da se onemogo=i take poskuse, kakršne je za- =el Fran=ek (n. pr. konference in celo kongrese itd.), ampak da se utrdi posebna, ožja enotnost aktivistov OF, zlasti komunistov, krš=anskih socialistov in sokolov, ki naj se združujejo še posebej v svojih krožkih, kjer naj prou=ujejo tiste probleme, ki so važni za skupen boj za cilje jutrišnje etape naše borbe.

9 Edvard Kocbek. 10 Manjka konec pisma. Edvard Kardelj je sicer v pismu dne 23. februarja 1943 (Dokumenti, knj. 5. dok. št. 190. str. 532-533) napisal, da pisma ni odposlal, ker ga še ni dokon=al, aje Lidija Šentjurc dne 6. aprila 1988 tedanjemu arhivu CK ZKS (sedaj ARS. Odd. I) pisno izjavila: »Vsa pošta CK KPS in IO OF je po odhodu tovariša Krištofa na osvobojeno ozemlje do junija 1943, ko sem odšla iz Ljubljane, prihajala v moje roke, razen pošta za CK VOS. in sem jo po dogovoru s CK KPS tudi odpirala, razen izrazito privatne pošte. Zato izjavljam, daje tudi pismo Krištofa iz Dolomitov Savi in Poldetu prišlo v Ljubljano, =eprav piše Krištof v pismu 23. II. da ga še ni dokon=al. Tovariš Polde (Kova=) je sicer na posvetu o Delavski enotnosti leta 1982 izjavil, da ga ni videl, kar je verjetno, ker so bili Polde. Savo in Aleksandra (Jožica Toman Simon=i=) aretirani že 26. oz. 29. marca 1943. Menije ostalo v spominu predvsem po vsebini, kjer Krištof tolma=i vlogo enotnosti delavskega razreda, ker je to bilo jasneje napisano kot smo komunisti v razgovoru s krš=anskimi socialisti do takrat postavljali. Iz ohranjenih dveh strani, kjer se kon=a pismo sredi stav- ka, se vidi. daje o=itno izgubljena zadnja stran pisma. Pismo je moralo priti v Ljubljano za=etkom marca in se po moje ne more v dokumentaciji tretirati kot neodposlano. Arhivarji o=itno gradijo svoj sklep na pismu s 23. II., ko Krištof piše, da ga še ni dokon=al, ne da bi preverjali, =e je pismo kasneje prišlo v Ljubljano. Lidija Šentjurc.«

528 ST. 130

PISMO

Dragi tov. Peter!2 20. II.

Tvoje pismo z dne 17. t.m.3 sem prejela. Danes Ti ne morem veliko odgovarjati, razen, da bo res treba sedaj temeljito premisliti na=in našega dela, z njimi, oz. z vsemi, da ga ne bomo kaj polomili. Poslala sem pismo Justi- nu4 in Joži5, da si ga prebereta. Najkasneje v ponedeljek, =e ne že jutri, se bomo pomenili in Ti bom potem takoj odgovori- la ve=. Prosim pa, da nam radi jasnosti pa= pošljete prepise vaših pisem Sav.6 in P.7 =e je le mogo=e. To so sijajne stvari, ki so se tako zaklju=ile, le malo me skrbi, da ga sedaj tu ne bomo kaj lomili. Še kar ti=e sredine. Vedno manj je upanja, da bi tam karkoli uspeli, =eprav se bomo še trudili. Bliža se konec in... v splošnem izjavljajo, da je pa= druga garnitura... potrebna. Obupali so nad tem, da bi pri nas dobili kake resni=ne pozicije in zato rinejo magari z glavo skozi zid, dokler bo šlo. Pra- vijo, da se bodo le v zadnjem hipu izkazala kakšna pametna vrata in za takrat ho=ejo biti pripravljeni.

1 Izvirnik, napisan s =rnilom, je v ARS. Odd. I, sign.: AS 1487, CK KPS. a.e. 1713. Dokument je delno poškodovan, ne=itljive besede so ozna=ene s tremi pikami. 2 Boris Kidri=. 3 Glej Dokumenti, knj. 5, dok. št. 163, str. 457-461. 4 Vladimir Krivic. 5 Lidija Šentjurc. 6 Savo-•••• Toman. 7 Polde-Stane Kova=.

529 smo mi te stvari premalo in ne v širokih masah popularizirali. Videti je, da so gospodje od Ver=ona8, Baji=a9, Urši=a10, Ru- sa" do Köstla12, Sukljeta13 in še Pirkmajerja14 pa do Gosarja15 povezani in sporazumni. Od Urši=a n.pr. vodi dalje do Mar. Zajca16 in Žitka17, ki se ve=krat sestajajo. Od Pirkmajerja do

8 Dr. Branko Ver=on (1907-1990). pravnik in novinar. Urednik Jutra (do 1945), soustanovitelj in podpredsednik Omladine JNS, kasneje Nove Jugoslavije, med drugo svetovno vojno leta 1942 soustanovitelj Napred- ne delovne skupnosti. Leta 1943 je bil udeleženec neuspešnih pogajanj med OF in OJNS. Po vojni obsojen na smrt z ustrelitvijo. marca 1946 pomiloš=en na 20 let zapora. 9 Dr. Stojan Baji= (1901-1974), pravnik, sodnik, profesor na Pravni fakulteti, =lan Omladinske JNS in Nove Jugoslavije. Leta 1944 je odšel v Švico, po vojni pa v ZDA. 10 Andrej Urši=-Smrekar (1908-1948), pravnik, politik JNS. begunec s Primorske. Kot banovinski tajnik OJNS je vodil pogajanja z OF leta 1941. Bilje =lan plenuma Slovenske zaveze, =lan uredništva Jutra. Leta 1945 je emigrimi v Trst. Leta 1947 gaje UDBA ugrabila v coni A STO in odpeljala v Ljubljano. Leta 1948 je izginil. 11 Ing. Jože Rus (1904-1992). elektroinženir, predsednik OJNS in Nove Jugoslavije. 12 Dr. Janko Köstl-Hrast (r. 1906), pravnik, primorski begunec, med vojno kot predstavnik radikalov vstopil v Napredno delovno skupnost =lan Slovenske Zaveze. Po vojni obsojen na smrt, nato pomiloš=en na 20 let zapora. 13 Dr. Vladimir Šuklje (1907-1984). odvetnik v Ljubljani, =lan Samo- stojne demokratske stranke, nasprotoval OF Bil med organizatorji Slo- venske zaveze in =lan Napredne delovne skupnosti. 14 Dr. Otmar Pirkmajer (1888-1971). pravnik, eden voditeljev JDS. SDS, podban Dravske banovine in podpredsednik banovinskega odbora JNS. Med vojno je bil podpredsednik direktorija JNS. Oktobra 1944 ga je Gestapo aretiral in poslal v Dachau. 15 Dr. Andrej Gosar (1887-1970). pravnik, politik in sociolog, od leta 1929 profesor za ekonomijo in sociologijo na Filozofski fakulteti v Lju- bljani. Leta 1941 se ni hotel pridružiti Osvobodilni fronti, prav tako se ni priklju=il beli gardi. Oktobra 1944 gaje Gestapo aretiral in poslal v Dachau. ls Dr. Marijan Zaje (1905-1965). odvetnik, tajnik banovinskega odbora JNS. =lan direktorija =asopisa Jutro in Sokolskega vojnega sveta. Udeležil se je skupš=ine Narodnega odbora za Slovenijo na Taboru 3. maja 1945. 17 Dr. Stanislav Žitko (1896-1970). odvetnik v Ljubljani, Maistrov borec, predsednik katoliške telovadne organizacije Zveze Orlov voditelj Katoliške akcije. Leta 1945 se je umaknil v Trst in se kasneje vrnil v Ljubljano.

530 Škrbca18 prav tako, ker sta tudi ve=krat skupaj. Zadnje =ase postavljajo nov program Baji=, Urši=, Pirkmajer; sploh je pa teh razli=nih kombinacij ogromno. Vsa ta garda ne obrajta izrazitih bega - oz. klerikalcev, dela pa z njimi, po sili razmer. Bega obsojajo, vendar jo... venjujejo; tako je njihovo stališ=e za javnost /Ver=on/ Obljubljajo bega... maš=evanje »za presta- ne krivice«. Znani bega Vra=ko19 iz sodnije paje na lond. izja- ve20 rekel, da so pa= komunisti hoteli napraviti malo zmede, pa to ni ni= hudega, ker kon=no se bo le pokazala prava plat. To spet za dviganje »morale v javnosti«, da mu je bilo pri srcu druga=e, je jasno. Sicer so pa ljudje pijani ruskih zmag in pod vtisom bližje- ga konca, le koristi od tega še nismo zajeli posebnih. Tole za danes, kar na hitrico. Kmalu ve=! Prisr=en pozdrav Tebi, Krištofu21 in ostalim Vlasta22

18 Dr. Matija Škerbec (1886-1963). dekan v Kranju, pred vojno predsednik Ljudske posojilnice. Politi=no je deloval v SLS. Po nemški zasedbi Gorenjske seje umaknil v Ljubljano. Tuje sodeloval v Protikomunisti=nem odboru. Podpiral je organizacijo domobranstva na Gorenjskem. Po vojni seje umaknil na avstr. Koroško, pozneje je odšel v ZDA. 19 Dr. Edvard Vra=ko, sodnik v Ljubljani, po vojni emigrirah 20 Od za=etka februarja 1943. leta dalje je londonski radio vse bolj pozival na enotnost obeh taborov ter, da je treba podpreti Osvobodilno fronto. Prvi= je dr. Alojzij Kuhar o spravi po londonskem radiu govoril 3. februarja 1943. Ve= glej Lojze Ude, Moje mnenje o položaju.

531 ST. 131

PISMO

Livno, 22. februara 1943.

Dragi druže Beve,2 Na Prvoj zemaljskoj konferenciji antifašisti=kog fronta žena koja je održana 6. 7. i 8. decembra 1942.3 izabran je Central- ni odbor AFŽJ. Taj odbor ima kao prvi zadatak povezivanje i u=vrš7avanje organizacije, u =itavoj zemlji. Pre konferencije je CK KPJ poslao svim partijskim organizacijama cirkularno pismo4 koje je bilo u vezi sa konferencijom i radom po liniji AFŽ. Poslije toga Suziva=ki odbor koji je bio formiran pred konferenciju uputio je pozive5 i objasnio zna=aj te konferencije. Predpostavljamo da ste ih vi primili, ali sigurno prekasno, jer delegati iz Slovenije nisu došli na konferenciju. Na Konferenci- ji su bili zastupljene svi krajevi osim Slovenije6. U izabranom Centralnom odboru ostavljana su dva mjesta za Sloveniju. • tome vas je obavijestio Centralni odbor, a sa konferencije je organizaciji AFŽ u Sloveniji poslan poseban pozdrav7.

1 Izvirnik v srbohrvaš=ini je v ARS. Odd. I, sign.: AS 1487. CK KPS. a.e. 428. 2 Edvard Kardelj. 3 Prvi kongres AFŽ Jugoslavije je bil v Bosanskem Petrovcu. 4 Glej dok. št. 22. 5 Dopis Iniciativnega odbora AFŽ Jugoslavije dne 22. novembra 1942 Centralnemu komiteju KP Slovenije je v ARS. Odd. I. sign.: AS 1503. Zbir- ka gradiva SPŽZ. 6 Zaradi kratkega roka in slabih zvez s Slovenijo in Makedonijo se de- legatke teh dveh pokrajin konference niso mogle udeležiti. Predstavnice Slovenk so bile v Centralni odbor AFŽ Jugoslavije izbrane na 1. kongresu Slovenske AFŽ. kije bil 16. in 17. oktobra 1943 v Dobrni=u na Dolenj- skem. Bilo jih je sedem. 7 Pismo prve državne konference AFŽ Jugoslavije Protifašisti=ni žen- ski zvezi Slovenije je bilo objavljeno v listu Našim ženam, februar 1943. št. 3 (ARS. Odd. II, sign.: AS 1887. Zbirka narodnoosvobodilnega tiska).

532 Cetralni odbor je do danas poslao AFŽ u Sloveniji 80 kom. lista »Žene danas«8 koji je organ Centralnog odbora. Takodjer je poslao 80 kom proglasa »Ženama Jugoslavije«9 i 2 referata koja su održana na konferenciji: politi=ki i organizacioni. Do danas nam niste potvrdili primitak tako da ne znamo da li ste to primili ili ne. Danas ponovno šaljem preko drugarice Marženke10 1 kom. »Žene danas«, 5 kom. proglasa »Ženama Jugoslavije«, 2 referata sa konferencije: politi=ki i organizacioni, 50 kom. brošure • 8. martu danu žena, prepis pozdrava sa konferencije i prepis dopisa koji vam je slao Centralni odbor. Molim Te da Ti sve to predaš drugarici koja je u CK odgovorna po liniji AFŽ. Iz tog materijala može dobiti pot[p]uni uvid za rad po toj liniji. Mislim da se kod Vas u Sloveniji kao najhitnije postavlja potreba osnivanja Inicijativnog odbora za Slovenijo" ili ako postoje uslovi za sazivanje konferencije onda formiranje Sa- ziva=kog odbora. Inicijativni odbor imao bi za dužnost povezivanje i centraliziranje organizacije AFŽ za =itavu Sloveniju. Molim Te da nam što hitnije omogu7iš da dodjemo u kontakt sa Inicijativnim odnosno Saziva=kim odborom, jer nam nije zgodno da održavamo vezu preko Partije. Od drugarice Marženke, koja je došla kao gost na konferencije AFŽ za Hrvatsku, doznali smo da se u Sloveniji radi po liniji AFŽ, ali da nema viših odbora od sreskih i da organizacije nisu medjusobno povezane, prema tome nismo se mogli obratiti na jedno tijelo koje predstavlja organizaciju AFZ za Sloveniju, nego sam se obratila na Tebe. Centralnom Odboru AFŽa bi bilo neophodno da ima uvid u rad AFŽa u Sloveniji, koji je stepen organizacija postigla, njenu proširenost itd, ali pošto mi ne možemo to uskoro dobiti, jer još nemate neko centralno tijelo za Sloveniju to molim

8 List Žena danas. Organ Antifašisti=kog fronta žena Jugoslavije. 9 Proglas Centralnega odbora Protifašisti=ne fronte žena Jugoslavije Ženam Jugoslavije iz decembra 1942 je objavljen v listu Našim ženam, marec 1943, št. 5. • Uredništvu ni uspelo ugotoviti pravega imena. 11 Okrožnico o ustanovitvi Slovenske protifašisti=ne ženske zveze (SPŽZ) je Izvršni odbor OF poslal poverjeništvom IOOF. okrožnim, rajonskim in terenskim odborom OF dne 21. januarja 1943 (Glej Dokumenti, knj. 5, dok. št. 84, str. 270-272). Glavni iniciativni odbor SPŽZ je bil imenovan prve dni maja 1943, Glavni odbor paje bil izvoljen na I. kongresu SPŽZ 17. oktobra 1943 v Dobrni=u pri Trebnjem.

533 drugaricu koja radi po toj liniji da nam to pošalje preko Par- tije. Nakon Zemaljske konferencije organizacija AFŽ dobila je sve uslove da postane stvarno masovna organizacija, to mo- žemo re7i da smo to ve7 u nekim krajevima Hrvatske i Bos. Krajine postigli. Prešao se okvir usko7e i pocepkanosti, pa i sektaštva. Mislimo da bi drugaricama u Sloveniji kontaktom sa njima mogli mnogo pomo7i, jer imamo ve7 iskustva u tom radu. Pisati nam treba preko V. Š. za Centralni odbor AFŽJ. Sa drugarskim pozdravom: Smrt fašizmu - Sloboda narodu! Cana12

ST. 132

PISMO

Dragi Primož!2 1. III. 1943. V prilogi je pismo za Quinta3. Preberi ga, da boš vedel o vsebini, daj takoj prevesti v italijanš=ino in ga pošlji po kurirski zvezi (ki si jo, upam, medtem že vzpostavil) naslovljencu.

12 Spasenija Babovi7 Cana. 1 Izvirna kopija je v ARS. Odd. I. sign.: AS 1487. CK KPS. a.e. 3174. 2 Dr. Aleš Bebler. 3 Umberto Massola. Glej pismo dne 1. marca 1943 v Dokumenti, knj. 6, dok. št. 2, str. 9-12. 4 Milena Bajt.

534 3. Za redno zvezo med vami in Italijani, ki naj bodo vsaj 14-dnevne. 4. Za eventualen osebni sestanek z enim od italijanskih tovarišev.

Smrt fašizmu - svoboda narodu!

ST. 133

PISMO

Ljubljana, dne 16. III. 1943.

Dragi tovariši! Prejeli smo Vaše pismo z dne 8. III. t. I.2 Pred par dnevi pa smo prejeli okrožnico št. 93 in izjavo4 vseh treh skupin. Po preu=itvi okrožnice in izjave se nam zdi da nekatere stvari kijih obsega okrožnica niso dovolj jasno postavljene in da bodo KS skupini preje škodile kakor koristile. Zdi se nam.

5 Edvard Kardelj. 1 Izvirni prepis je v ARS. Odd. II. sign.: AS 1657. Brecelj Marijan, šk. 1. 2 Pismo verjetno ni ohranjeno. 3 Okrožnica vodstva krš=anske skupine v Osvobodilni fronti dne 1. marca 1943. Glej Dokumenti, knj. 6. dok. št. 5. str. 22-28. 4 Izjava Komunisti=ne partije Slovenije, slovenskega sokolstva in krš=anskih socialistov dne 1. marca 1943 (takoimenovana Dolomitska izjava) o krepitvi politi=ne in organizacijske enotnosti Osvobodilne fronte pod vodstvom KPS. Glej Dokumenti, knj. 6. dok. št. 3, str. 13-16.

535 da z okrožnico št. 9 (z njenim zadnjim delom) bijemo in pridemo v nasprotje z okrožnico št.75, ki ste jo napisali pred meseci. Jasno je in tudi popolnoma pravilno kar ste v okrožnici kakor izjavi povdarili, da se KS in Sokoli odpovedo vsakemu organiziranju samostojnih politi=nih strank, temve= ostanejo trdno v OF kot svoji edini politi=ni organizaciji. Ne zdi se nam pa pravilno, da bi se odpovedali tudi svoji skupini, ker je ravno skupinsko in linijsko delo pogoj za uspešno delovanje pri KS. Imamo vtis, da ste premalo zagarantirali svobodo zdru- ževanja in izražanja v nazorskem smislu. Že ko ste poslali teze o DE6 je tov. Nikolaj7 imel pomisleke ravno v tem smislu in smo naknadno s tov. Petrom8 vnesli še dolo=bo o svobodi združevanja in izražanja v nazorskem smislu. Prepri=ani smo =e bi imel tov. Nikolaj možnost udejstvovanja bi bil odlo=no proti nekaterim to=kam, ki so vnesene v izjavi. Dejstvo je, da nam KP ne more sugerirati nekih tendenc po organiziranju samostojne politi=ne organizacije, nasprotno priznati nam more velik revolucijonarni napredek, ki so ga pokazali lahko re=emo skoro vsi naši aktivisti, posebno še =e upoštevamo da so naši aktivisti šli na delo brez vezave, kake posebne discipline, zgolj iz idealizma. Vse kar smo doslej storili smo storili za OF.

5 Glej Dokumenti, knj. 5, dok. št. 42, str. 106-116. 6 Predlog tez za razpravo na zborovanju zastopnikov slovenskega delavstva dne 7. novembra 1942 v Ljubljani. Glej Dokumenti, knj. 4. dok. št. 24, str. 18-21. 7 Jože Zemljak. 8 Boris Kidri=.

536 ohraniti tudi v naprej nekako samostojno obliko skupine, ki ne bo organizirana v politi=nem smislu temve= nazorskem.

537 Pri tem je vodstvo skupine stalno opozarjalo, daje njihovo delo krepitev OF in da nikoli ne smejo zapasti skušnjavi ter skušati krepiti del na ra=un celote. S =asoma pa se je vedno dolo=neje kazala slabost take ureditve zaradi pomanjkanja trdnega skupnega vodstva in skupne ter enotne vzgoje, zaradi pomanjkanja skupnega okvira in rasti ne samo da ni prišlo samo do potrebnega =loveškega zbljižanja med aktivisti, ampak se je med njimi ponavljalo sektaštvo nepravilna delitev dela in celo brezdelje. Vsaka skupina se je brigala za svoje aktiviste in kjer ti zaradi osebne nezrelosti ali skupinskega sektaštva niso ustvarili pogojev skupnega dela in pravega to- varištva tam so se med aktivisti najbljižnjih skupin pri=eli odnosi izoliranih strank. Kar se naših aktivistov ti=e, so se zaradi politi=ne nezrelosti, preslabe revolucijonarnosti in radi =loveškega strahu pred drugimi tovariši, strahu nevrednega pravega kristjana, nevarno pomikali nazaj na stare pozicije in vstvarjali nevarno strankarsko politi=no razpoloženje. Osnov- nih kadrov aktivistov OF je zaradi tega pri=el izgubljati na svoji enotnosti in na svojem skupnem avantgardnem zna=aju.« Zdijo se nam gornje trditve bolj vsiljene kakor pa resni=- na dejstva, ki bi se v tako nevarnem obsegu pojavljala, kakor ga riše okrožnica. Imamo vtis, da se KP nekako boji resnega revolucij onarnega tekmeca, ker smo =e pregledamo celotno naše delo za OF res veliko doprinesli in to bolj iz idealizma in notranje prepri=anosti kakor pa iz kake disciplinske vezano- sti. Vpoštevati moramo dejstva, da smo KS vse doprinašali in gradili za OF medtem, koje KP gradila za svojo lastno politi=- no stranko. Gornja izvajanja Vam ne prednašamo radi našega sitnar- jenja temve= vam skušamo predo=iti objektivna dejstva. Se- daj nam ni jasno kako gledate na sistem organiziranja naše skupine? Kako je z našimi pokrajinskimi tajniki? in z organizacijo naše linije v smislu skupinske utrjenosti in vzgoje skupinskih aktivistov? Kako je z utrjevanjem naše skupinske discipline? Mi namre= mislimo, da po podani izjavi lahko KP smatra vsako našo linijsko delo za nekak separatizem, ki je bolj škodljiv, kakor koristen. Politi=no razpoloženje v Ljubljani je srednje dobro. Mo=no se pozna izguba naših najboljših ljudi, ker je ostal na svobodi le bolj oportunisti=en element, v množi=nem smislu. Aktivi- sti delajo in se trudijo, politi=na morala se je sicer dvignila z ozirom na ugoden zunanje politi=en razvoj dela pa ni kakih

538 posebnih organizacijskih in materijalnih koristi OF. To ne ker bi aktivisti ne storili kolikor so mogli temve= radi mentalitete Ljubljane in ker je Ljubljana vsak dan bolj pod vtisom da bo vojna še dolgo trajala in da imajo Angleži posebne spekulativ- ne namene. Skušali bomo pravilno popularizirati odnos do druge fronte in pravilno tolma=iti izjavo NOO9. Mo=no pogrešamo tov. Nikolaja in nam je vsaki dan bolj žal za njim. Do sedaj se nam še ni posre=ilo da bi našo intelegeneo bolj aktivizirali in jo vpregli v delo. Vse delo leži na pai- ljudeh. Prosimo vas, da nam po možnosti to=no sporo=ite kaj so dobili Lahi pri tov. Martinu10, kije spremljal Bregarja11 to je važno radi tega ker je sedaj zaprtih precej ljudi12. Vsi so bili takoj odpeljani v Trst. Prilagamo tudi nekaj gradiva kateri je bil pripravljen za izdajo Zbornika13 sedaj pa ko ni tov. Nikola- ja prosim, da uredite to stvar vi zunaj in potem pošljite nam v Ljubljano. Pošiljamo tudi za tov. Gregorja14 knjige in materijal za katerega je prosil. Upam, da je tov. Miha15 prejel zdravila in ostale stvari kar smo mu poslali. Blaga za obleke momen- talno kakor tudi plaš=e ne morem poslati, potrpite malo da vpostavimo nazaj intendanco. Upam, da Vam bom v kratkem lahko odposlal še ostale stvari. Tov. Miha bi prosil da piše stricu16 oziroma da IO uredi zadevo glede denarja katerega nabera stric pri raznih ljudeh. Stric se upira sedaj da gaje IO pooblastil za nabiranje denarja in no=e imeti takoreko= stikov z tov. Kopa=em17. Pred kratkim je odvedel v blagajno 176.000. - preko Doreta18 po naši liniji v glavno blagajno to pa tov. od KP ni preve= povolji, nam je pa sicer popolnoma vseeno glavno da denar prihaja v blagajno po kateri poti ho=e. Tudi pote-

9 Verjetno misli tim. Dolomitsko izjavo. Glej op. 4 zgoraj. 10 Aleksander Javornik. 11 Dr. France Škerl. 12 Glej Dokumenti, knj. 7. dok. št. 31, op. 4 in 5, str. 91. 13 Glej dok. št. 118, op. 13. 14 Eden od =lanov vodstva skupine krš=anskih socialistov v Izvršnem odboru OF. ki so v medsebojnem dopisovanju uporabljali posebna ilegalna imena. Glej Dokumenti, knj. 7, dok. št. 85, op. 2, str. 249. 15 Dr. Marijan Brecelj. 16 Ivan Lebar. 17 Karel Žagar. 18 Samo Mihevc. Podatek Janeza Stanovnika.

539 gujemo se ne zato da bi denar prihajal po naši poti, toliko v vednost. Pozdrav Polde19, Andreja20, Savo21

ST. 134

PISMO

Dragi Janez!2 1. IV. 1943.

Tvojo pošto3 smo prejeli. S tvojo in Lolino4 oceno stvari se v glavnem strinjamo. Kar se požiganja ti=e mislimo, da bo kar koristno, pod pogojem seveda, da bo to ostal primer za druge in da se ga bo pravilno politi=no izkoristilo. V glavnem bi pri- pomnili naslednje: 1. Žrtve so bile prevelike zaradi nepotrebnega trmoglavega zaletavanja v utrjene postojanke. Praksa je pokazala, da je v tem pogledu potrebna ve=ja gibkost. Napadi na belogardisti=- ne utrjene postojanke naj bodo sekundarnega pomena, v=a- sih celo zgolj demonstracija. Naša naloga je biti okupatorja, ki prihaja belim na pomo=. S tem bomo dosegli dvoje: prvi=, zvabili bomo sovražnika na odprto polje, drugi=, poglobili nasprotja med belimi in okupatorji, ki so doslej imeli - kar se brigad ti=e - samo izgube z belimi. 2. Taktika naj bo v bodo=e potemtakem bolj orientirana na uni=evanje okupatorjev kot na =iš=enje belih. Saj je jasno, da vsak udarec po okupatorjih najbolj demoralizira bele. To

19 Stane Kova=. 20 Jožica Toman. 21 Tone Toman. 1 Izvirnik, napisan s =rnilom, je v ARS, Odd. I, sign.: AS 1487, CK KPS, a.e. 955. 2 Boris Kraigher. 3 Pismo verjetno ni ohranjeno. 4 Ivo Ribar.

540 sicer ne pomeni, da belih ni treba napadati, ali odre=i se =iš- =enju. Toda, kakor sem spredaj rekel, v utrjene postojanke se ne trmasto zaletavati. Postojanka, ki ne pade, bele okrepi.

5 Po nalogu Glavnega poveljstva SP< je štab 1. dolenjske operativne cone zbral Tomši=evo, Cankarjevo in Sercerjevo brigado in dne 15. marca 1943 za=el napad na štiri belogardisti=ne postojanke: Ambrus, Korinj. Ho=evje in Zagradec v Suhi krajini, v katerih je bilo zbranih okoli 194 belogardistov pod poveljstvom udarne bojne skupine =rnih srajc »XXI Aprile« v Ribnici. V bojih, ki so trajali do 20. marca 1943 so imele italijanske in belogardisti=ne enote po lastnih podatkih 83 mrtvih, 147 ranjenih in 5 pogrešanih.

541 pa uni=iti, kajti popolnoma jasno je, da bo izpuš=eni spet mo- biliziran pri belih. Seveda tudi tu so mogo=e izjeme, ki jih naj ocenijo odgovorni tovariši na licu mesta. V tem pogledu je pa= treba budno zasledovati procese v b.g. in postopati v smislu teh procesov. S Petrom6 in Luko7 smo podrobno prediskutirali položaj in prišli do naslednjih sklepov: 1. V prihodnjih mesecih moramo zadati sovražniku =im ve=je vojaške udarce. Zato je potrebna maksimalna koncen- tracija naših vojnih sil. 2. Obrniti se bomo morali =im prej tja, kjer so še velike rezerve, t.j. v doma=ijo Andreja8 (in Juga9) ter Matije10 (ne komandanta!11). Tam moramo dose=i podobno, kar smo v sedanji Primoževi12 doma=iji. 3. Naša sedanja doma=ija13 nam ne more dati ve= mnogo priliva in bi se na njej brez potrebe s silo zadrževali. Potemta- kem: kolikor ne bi skladnost z operacijami Hrvatov in Tita14 zahtevala ostajanje, bi šli na Matijin in Jugov teren - seveda ob ugodnih prilikah! - 4. Brigade okrepiti s tem, da se jim dodajo v glavnem celotni odredi, kolikor ne bi druga=e zahtevale konkretne potrebe (bolnice itd.). Ostale naj bi samo majhne diverzantske =etice (dokler bodo tu brigade). Ako bi pa te odšle, bi se te =etice ne mogle držati same in bi jih tudi pobrali, ali pa eventualno pustili poleg njih še del kake brigade. - 5. V sedanji Primoževi doma=iji takoj formirati iz odredov 2 brigadi15 (ki bi za enkrat imeli po 600 mož). Na terenu ni= pustiti, ker se samo ne bi moglo držati in tudi ni politi=ne

6 Boris Kidri=. 7 Franc Leskošek. 8 Sergej Kraigher. Misli Štajersko. 9 Dr. Dušan Kraigher. 10 Maks Krmelj. Misli Gorenjsko. " Ivan Ma=ek. 12 Dr. Aleš Bebler. Misli Primorsko. 13 Misli Ljubljansko pokrajino. 14 Josip Broz-Tito. 15 Gre za Gregor=i=evo in Gradnikovo brigado. Glej navodila Central- nega komiteja KPS dne 6. aprila 1943 Pokrajinskemu komiteju KPS za Primorsko v Dokumenti, knj. 6. dok. št. 56. str. 142-149.

542 potrebe, ker bodo naši tam politi=no še laže delali brez njih. Brigadi bosta hitro narasli na potrebno ve=je število. 6. Vse brigade združiti pod enotno komando (divizije in 1 korpus) in pri=eti enotne ofenzivne operacije po planu, ki ga bomo izdelali takoj, ko pridemo k vam. 7. Partijske in OF organizacije popolnoma orientirati na ilegalno delo brez trup in patrol. Zato: zmanjšati število okrožij, zmanjšati število terencev, orientirati se na legalne ljudi. Nobenega smisla nima s =etami š=ititi terence, ki itak dosti ne napravijo. Kolikor bomo na terenu še pustili =ete, to zaradi bolnic itd., ne zaradi zaš=ite polit, delavcev. To bi bila splošna linija, na katero se za=nite orientirati. Podrobno se pogovorimo, ko pridemo do vas. Teren pa takoj za=nite v tem smislu pripravljati. Konkretne mere v tem smislu:

1. Mi smo že napisali naredbo16 o formiranju brigad pri Primožu. S to naredbo te dni odpotujejo k Primožu: Jaka17 in Cene Logar, ki bo politi=no odgovoren za izvedbo naredbe, ter Danilo Šorovi=, ki ga bomo dali ali za komandanta ene brigad, ali v njen štab. Dali bomo brigadama najprej konkretne operac. naloge doma (samo za =isto kratek =as), da še osvoje orožje in mobilizirajo vse, kar se še da, potem pa naj prideta celotni na tvoje sedanje podro=je, odnosno naj se pridružijo ostalim brigadam. Part, organizacija naj gre v globljo ilegalnost. 2. Naš sedanji odred18 bomo vzeli s seboj. Pustili bomo za- =asno tu 50 mož, vse ostalo privedemo s seboj za brigado. Po- brali bomo tudi ve=ji del terenskih delavcev in jih potem pa= uporabili po potrebi. 3. Vi preglejte ostale odrede in jih tudi pripravite na zredu- ciranje. Kon=ne mere bomo podvzeli, ko pridemo mi k vam in ko rešimo vprašanje bolnic itd. 4. Preglejte terenski aktiv in ga od tam, kjer se ne more dr- žati evakuirajte. Po našem mnenju naj bi se za vso Dolenjsko

ls Naredba verjetno ni ohranjena. Glej Dokumenti, knj. 7, dok. št. 31, op. 15, str. 93. 17 Jaka Avši=. 18 Misli Dolomitski odred, ki so ga aprila 1943 ukinili in moštvo razporedili v brigade.

543 ustvarilo 1 okrožje. Odbor bi naj se držal v najugodnejšem koncu, a od tam naj bi postopno širil svoj vpliv in zveze preko legalnih ljudi na ostale sektorje. Obsegal bi ta odbor novomeš- ko, stisko in grosupeljsko okrožje. 5. Dvignjene terenske kadre bi dali po brigadah, kjer bi formirali polit - oddelke, ki bi delali na terenu povsod, kamor bi prišle brigade. Tem bi dodali tudi tehnike, ki se v ve=jem številu ne bodo ve= mogle držati na terenu. Kolikor bi se nekje položaj ustalil, bomo seveda ljudi iz polit - oddelkov spet vra=ali na teren. Vi v gornjem smislu podvzemite neke osnovne mere, ni pa še treba ukrepati v celoti, dokler mi ne pridemo tja in stvari v celoti skupaj ne pretresemo. Kon=no še glede nas. Tu se stvari »normalizirajo« in se približuje prejšnjemu stanju. No, bolj po zaslugi strahu sovražnika kot po aktivnosti naših. Odred nima ve= ob=utka sigurnosti. Menjali smo štab in smo prejšnjega komandanta odstavili. Pustili ga bomo tu kot komandanta podro=ja, potem ko bo odred odšel in partse- kretarja. Bo naš punkt. Mi smo hudo »na trnih«, ne zaradi nestabilnosti (s te strani se sedaj kar dobro po=utimo), marve= zato, ker nimamo nobenega pravega dela. Zato smo sklenili, da odidemo še pred tvojim sporo=ilom v brigade. Tam nas boste našli. Upamo, da bomo v nekaj dneh tam. Pri=akujemo, da boste med tem tudi vi že kaj za silo uredili. Glede našega »obstanka« in njegovega na=ina, se bomo morali pa= podrobneje pogovoriti. Mislim pa, da bomo morali iti »na kolesa« - z brigadami.

1 Lidija Šentjurc. 1 Janek Šubic.

544 ti. Pravi, da je Gaber21 že na Dolenjskem. Poiš=i ga. Posel mu bomo dali, ko pridemo tudi mi k vam. Mi bomo tukaj izdali eno številko »Slov. por.«22 k dogodkom. Tiskajte tudi vi. Izkoristite primer Suhe krajine. Slišali smo o novih zmagah brigad na Notranjskem23. Manj- ka le še - 1 top, pa smo na konju. Vse vas prisr=no pozdravljamo! Smrt fašizmu - Svoboda narodu!

Ivan24

P. S. Kolikor bi mi ne dosegli brigad, glejte, da jih ne poš- ljete ponovno na Kolpo! Sedaj je važno da ostanejo. Za potem bomo pa morali s Hrvati urediti plan skupnih operacij na spodnjem sektorju.

21 Milan Škerlavaj. 22 Slovenski poro=evalec, leto IV, št. 8, 10. april 1943 (ARS, Odd. II. sign.: AS 1887. Zbirka narodnoosvobodilnega tiska). 23 Verjetno misli boj Gub=eve in Cankarjeve brigade dne 26. marca 1943 v Jelenovem žlebu pri Ribnici na Dolenjskem, kjer so popolnoma porazili bataljon italijanske divizije »Macerata«. 24 Edvard Kardelj.

545 ST. 135

PISMO POVERJENIKA IZVRŠNEGA ODBORA OF ZA PRIMORSKO DR. ALEŠA BEBLERJA DNE 20. APRILA 1943 TAJNIKU JUGOSLOVANSKEGA ODBORA IZ ITALIJE IVANU RUDOLFU V KAIRO1

Jugoslovanskemu odboru iz Italije2

v roke profesorja Ivana Rudolfa.3

Radiotelegrafska zveza, ki so jo vpostavili vaši prvi padal- ci4, nam nudi priliko, da stopimo z vami v stik. Smatramo,

1 Izvirna kopija je v ARS. Odd. I. sign.: AS 1487. CK KPS. a.e. 614. 2 Jugoslovanski odbor iz Italije je nastal dobro leto pred okupacijo Ju- goslavije na pobudo nekaterih predstavnikov nekdanjih politi=nih organizacij Slovencev in Hrvatov iz Italije. Na za=etku leta 1940 so se domenili z Zvezo emigrantov, da ustanovijo vzporedni komite, ki bi v primeru raz- širitve vojne na Jugoslavijo, predstavljal interese primorskih in istrskih Slovencev ter Hrvatov v emigraciji. Glavni cilj odbora je bila priklju=itev Julijske krajine k Jugoslaviji. Predsednik je bil dr. Ivan Marija

546 da tak stik lahko rodi ugodne posledice za osvobodilni boj primorskih Slovencev. Osvobodilna fronta slovenskega naroda, ki so jo po razpadu Jugoslavije na pobudo Komunisti=ne Partije Slovenije organizirali zastopniki vseh tistih politi=nih formacij, ki so se postavile na stališ=e odlo=nega in brezkompromisnega narodno-osvobodilnega boja (komunisti, sokoli, krš=anski socialisti, kulturni delavci, socialisti, Kme=ko-delavska zveza, Zveza kme=kih fantov in deklet in še 9 manjših skupin) je dvignila v boj proti fašisti=nim zatiralcem najširše množice našega naroda. Medtem ko so vodstva bivših politi=nih uradnih strank z Natla=enom5, Pucljem6 in Gosarjem7 na =elu šla v Rim kla- njat se Mussoliniju in so potem za stalno sodelovanje s faši- sti=nimi razbojniki osnovala tako imenovano »Konsulto«, so se okoli Osvobodilne fronte združili Slovenci vseh nazorov, ki jih je vezala volja po neizprosnem boju za svobodno, združe- no in neodvisno Slovenijo v demokrati=ni, na narodni enakopravnosti zgrajeni Jugoslaviji. To pa je bila velikanska ve=ina Slovencev, vse slovensko delovno ljudstvo, vsa delovna inteligenca in vse pošteno meš=anstvo. S tem plebiscitom je OF postala nova, edina zakonita narodna oblast na Slovenskem. Upostavljena politi=na enotnost, je jasno postavljeno in interesom velikanske ve=ine slovenskega naroda ustrezajo=i cilji ter mo= iskrenih zaveznikov malih narodov v tej pravi=ni vojni, zlasti mo= velike slovanske Rusije in njene Rde=e Armade so dale slovenskemu narodu tak polet, da si je pod vodstvom OF v nekaj mesecih ustvaril krepko oboroženo silo - partizan-

Centralnega komiteja KPS za Primorsko Antona Veluš=ka dne 9. maja 1943 sekretarju Pokrajinskega komiteja KPS za Primorsko Branku Ba- bicu v Dokumenti, knj. 7, dok. št. 31. str. 91-95. Glej še Tone Ferenc, Dies irae.

547 ske odrede. Iz teh je v skoro dveletnih neprestanih bojih proti nemškim in italijanskim okupatorjem zrasla naša narodno-osvobodilna vojska, ki ima že danes 6 dobro oboroženih brigad in je dostojen sestaven del Narodno-osvobodilne vojske Jugo- slavije, ki se pod vodstvom tov. TITA8 bori proti okupatorjem na vsem ozemlju Jugoslavije. Vojaški uspehi Slovenske narodno-osvobodilne vojske so za naš majhen narod naravnost ve- likanski. Na slovenskem ozemlju veže sovražne sile v mo=i 12 divizij, kijih fašisti=ni imperialisti ne morejo uporabljati na zunanjih frontah. Naš narod je torej storil za zmago demokrati=nih zaveznikov za svoje skromne sile že zelo mnogo in bo storil vedno ve=. Partizansko gibanje se nezadržno razšir- ja na vse slovenske pokrajine. Udarna mo= naših brigad pa z vsakim dnem naraš=a. Samo prve štiri brigade - brigade Matije Gubca, Ivana Cankarja, Toneta Tomši=a in Ljube Šer- cerja - so v zadnjih dveh mesecih zaplenile Italijanom okoli 800 pušk, 19 minometov, okoli 60 mitraljezov itd. v bojih, v Beli krajini, Žužemberku, Suhi krajini in Ribniški dolini. Za primer navajamo bitko v Jelenovem Žlebu nad Ribnico na Do- lenjskem, ki se je vršila 28. marca t.l. in kjer so naši obkolili velike italijanske enote, jih popolnoma razbili in pognali v pani=en beg. Na bojiš=u so našli 135 italijanskih trupel, koliko so jih pa Italijani odnesli, ni znano. Zaplenili smo nad dvesto pušk in razni material. Na Primorskem, kjer smo organizirali brigadi Simona Gregor=i=a in Ivana Gradnika, smo imeli tudi že lepe uspehe. Zaplenili smo Italijanom doslej 23 mitraljezov in okoli 150 pušk. Zadnje bitke so bile pri Fonjih nad Tolmi- nom (100 Italijanov mrtvih), na Oblakovem vrhu nad Idrijo, na Planini pri Vojskem (50 mrtvih Italijanov), pri Št. Viški gori (40 =rnih srajc mrtvih). Ve=ji boji so bili tudi na Krasu (v zadnjem mesecu je tu padlo preko 120 Lahov). Manjši boji so se vršili v Brdih in v Vipavski dolini. Naše =ete so prodrle v Be- neško Slovenijo in v Rezijo. Našemu ljudstvu, ki v tem boju prinaša velikanske žrtve, je padla v hrbet peš=ica izrodkov, ki jim je ljudstvo nadelo sramotno ime bele garde, iz vrst tistih ljudi, ki so se v po=etku javno klanjali Mussoliniju. to se pravi iz vrst vodstev tistih strank, ki so upropastile in prodale Jugoslavijo. Cilj, ki so si ga postavili je, da se po vojni upostavi spet prav taka Jugo-

' Josip Broz Tito.

548 slavija, kakršna je bila, z narodnim zatiranjem, izkoriš=anim brezpravnim ljudstvom, korupcijo in ropanjem - od cesai- so se ti gospodje bogateli. Zato jim ni šlo v ra=un, da se je ljudstvo v današnjem boju od njih osamosvojilo, se oborožilo in šlo v boj za novo, resni=no...9 življenje in da so zato splavali po vodi upi, da si bo to ljudstvo še kdaj pustilo nadeti stari jarem. Zato je neposreden smoter te druš=ine, da za vsako ceno naše ljudstvo spet razoroži. Ko ljudstvo ni hotelo poslušati njihovih nasvetov, da še ni =as za oborožen odpor proti okupatorju, so prišli do zaklju=ka, da je skrajni =as za oborožen boj proti svojemu ljudstvu. Organizirali so =ete zapeljancev, ki so jim verjeli, daje vera v nevarnosti in sklenili pakt z italijanskimi fašisti=nimi oblastmi; te so jim pomagale z nasiljem zbrati znatne sile (dva bataljona vaške straže) jih oborožile in izvež- bale. Te =ete, z imenom »Milizia valuntaria anticomunista« se pod vodstvom italijanskih oficirjev in skupaj z italijanskimi =etami zdaj že devet mesecev borijo proti Narodno-osvobodilni vojski, divjajo skupaj z Italijani po naših vaseh in po sami Ljubljani, zapirajo, mu=ijo in ubijajo borbene Slovence in Slo- venke. Vodstvo »Milizie voluntarte anticomuniste« z majorjem Novakom10 na =elu sicer igra dvojno vlogo in vzdržuje zveze s takoimenovano londonsko jugoslovansko vlado, vendar =ete te milizie še niso nikdar in nikjer izstrelile niti enega strela proti okupatorjem ali jim storile kakršno koli škodo. Za vara- nje doma=e in svetovne javnosti je to vodstvo prav v zadnjem =asu potegnilo iz ene izmed italijanskih postojank manjšo skupino ljudi, reci in piši 16 mož, da bi igrali vlogo od Italija- nov neodvisne =ete. Ta fiktivna »redna jugoslovanska vojska« tabori nekje med Rovtami in Horjulom. Po vzgledu Draže Mihajlovi=a, ki se s svojimi =etniškimi tolpami bori na strani Nemcev, Italijanov in ustašev proti Na- rodno-osvobodilni vojski in partizanskim odredom v Srbiji in Bosni, so torej naši slovenski belogardisti danes sestaven del oboroženih sil fašisti=nega bloka. Oni so fašistom prihranili za teroriziranje Slovencev najmanje dve diviziji okupacijskih =et.

9 Ne=itljiva beseda. 10 Karel Novak (1905-1975). generalštabni major kraljeve jugoslovanske vojske, organizator =etništva v Sloveniji, poveljnik tim. Komande za Slovenijo. Po kapitulaciji Italije je bil Mahailovi7ev delegat v Italiji.

549 Kakšno stališ=e je napram tej veleizdaji zavzela takoimenovana londonska jugoslovanska vlada, je splošo znano. Kakor je veleizdajalca in bratomorilca Mihailovi=a imenovala za ministra, je slovenskega hlapca Italijanov majorja Novaka nagradi- la s Karadjordjevo zvezdo. Kakor posreduje Mihajlovi7u orožje za boj proti lastnemu narodu, tako pošilja milijonske vsote majorju Novaku za organiziranje bratomorne vojne. Pri nas na Primorskem se beli gardi še ni posre=ilo postaviti niti najmanjše =etice. Zato tu pomaga Novakova banda iz stare Jugoslavije s tem, daje poslala nekaj svojih razbojnikov tržaški kvesturi, da bi pomagali pri zasledovanju partizanov. Italijani napenjajo vse sile, da bi aktivizirali tudi redko sejane primorske belogardiste, ki pa doslej niso bili sposobni drugega, kakor denunciacij. Vsi poskusi se razbijajo na trdni narodni zavesti našega primorskega ljudstva. Kakšno stališ=e do problemov osvobodilnega boja slovenskega naroda zavzemate Vi, ki se nazivate Jugoslovanski odbor iz Italije? Ali sledite londonski peti koloni? Ali so vam dali misliti dogodki v zvezi z izlo=itvijo Kosanovi=a11, Šubaši=a12 in drugih iz londonskega veleizdajalskega krožka? Mi, ki hodimo s puškami po Snežniku in Nanosu,

11 Sava Kosanovi= (1894-1956). pravnik, politik, pripadal SDS. Leta 1941 je bil minister v vladi Dušana Simovi=a, nato je šel v emigracijo. Od junija 1944 je bil minister v vladi Ivana Šubaši=a in nato minister v za=asni vladi DFJ. 12 Dr. Ivan Šubaši= (1892-1955). pravnik, politik, pripadnik Hrvat- ske selja=ke stranke, v letih 1939-1941 je bil ban Hrvaške banovine. Po kapitulaciji Jugoslavije je odšel v emigracijo. Leta 1944 je postal predsednik kraljeve jugoslovanske vlade. Junija 944 je podpisal s Titom sporazum o oblikovanju enotne jugoslovanske vlade. V za=asni vladi DFJ je bil zunanji minister. Oktobra 1945 je odstopil.

550 Drugi=, da boste v vprašanju boja proti okupatorju zavzeli stališ=e, ki edino ustreza interesom vsega zavezniškega tabora in torej tudi našega naroda in to stališ=e je, da izvrši v naj- višji meri svojo narodno dolžnost tisti Slovenec, ki se s puško v roki bori proti okupatorjem in stopi v vojsko, ki to borbo vodi, to je v Narodno-osvobodilno vojsko in partizanske odrede. Tretji=, da boste obsodili in pred vso svetovno javnostjo razkrinkali veleizdajo Draže Mihajlovi=a, slovenskih belogardistov in Jovanovi=eve13 londonske družbe s ciljem, da preneha pomo=, ki jo Hitlerjeve pomožne =ete - =etniki in Milizia Volun- taria - dobivajo iz inozemstva.

Smrt fašizmu - svoboda narodu!

Na Tolminskem, 20. aprila 1943. Poverjenik Izvršnega odbora OF za Primorsko:

Dr. Aleksij Bebler, l.r.

13 Dr. Slobodan Jovanovi7 (1869-1958), pravnik in zgodovinar, srbski politik, predsednik jugoslovanske begunske vlade od januarja 1942 do junija 1943, v kateri je vodil velikosrbsko politiko in podpiral Dražo Mihailovi7a. Po vojni v odsotnosti obsojen na dvajset let zapora.

551 ST. 136

PISMO

Dragi Quinto2! Dne, 26. IV. 1943.

Pošiljam Ti Dedov3 telegram4, ki smo ga prejeli kot odgovor na Tvoj decemberski telegram5 in na naše poro=ilo6 o Tvojem stališ=u glede dela za Direktorja7. Upam, daje s tem urejena zadeva glede naših zvez in sodelovanja. V zvezi s tem Dedo- vim sporo=ilom predlagam naslednje: 1. sporo=i, kako dale= si v izgradnji Tvojega aparata za direktno zvezo z Dedom, oziroma kakšno pomo= bi Ti mi lahko v tem pogledu nudili s tehni=ne plati.

1 Izvirna kopija je v ARS. Odd. I. sign.: AS 1487. CK KPS. a.e. 618. 2 Umberto Massola. 3 Šifra za Kominterno. 4 Slovenski prevod brzojavke je v pripisu pisma =lana politbiroja Cen- tralnega komiteja KPJ Edvarda Kardelja dne 9. maja 1943 za=asnemu sekretarju Centralnega komiteja KP Italije Umbertu Massoli. Glej Doku- menti, knj. 7. dok. št. 29. str. 89. 5 Brzojavke uredništvu ni uspelo najti. 6 Misli brzojavko =lana politbiroja Centralnega komiteja KPJ Edvarda Kardelja dne 15. marca 1943 Kominterni o zvezah in odnosih z vodstvom KP Italije. Glej Dokumenti, knj. 6. dok. št. 28. str. 69-71. 7 Šifra za sovjetsko vojaško obveš=evalno službo.

552 meseca in sedaj imamo tudi take položaje, da ra=unamo na daljšo dobo mirnega dela. Telegrami se bodo torej zakasnili samo toliko, kolikor je potrebno za zvezo. Mi smo pri naših primorskih tovariših pri=eli vzpostavljati zvezni punkt. Tam je aparat in potrebni kadri8. Zaenkrat sicer zveza še ni vzpostavljena, ker se šele više poskusi, vendar smo prepri=ani, da bo to v kratkem v redu. V tem primeru bi se seveda naša zveza s Teboj zelo skrajšala. 3. S tovariši na Primorskem, to je konkretno s tov. Vladom9 se dogovori za šifro, v kateri nam boš pošiljal sporo=ila. Šifra mora biti na sistem številk. Klju= šifre nam pošlji preko Vladota. 4. Za Tebe direktno nam Ded ni poslal še nobenega sporo=ila. 5. Kar se ti=e Direktorja so potrebni zlasti naslednji podatki: vojna industrija, kraji, vrsta produkta, firma, število delavcev, kapaciteta, obseg produkcije, zavarovanje pred zra=nimi napadi, premikanje industrije itd.; razpored trup, italijanskih in nemških, njihovi premiki, nazivi posameznih divizij, obo- rožitev itd.; podatki o vojaških namerah, zlasti v zvezi s sedanjim vojnopoliti=nim stanjem, gradbo utrdb, vloga Nemcev v italijanski vojski itd. Poleg tega seveda tudi vsi drugi podatki, ki na kakršen koli na=in razkrivajo italijansko-nemško vojno gibanje (aerodromi, kvaliteta produkcije, skladiš=a, rezerve, ljudske rezerve, moralno stanje vojske, politi=na diferenciacija v vojski itd.). Mislim, da boš sam razumel važnost teh podatkov in jih zato =im pogosteje dostavljaj. Kar se ti=e Tvojega pisma10, v katerem objasnjuješ svoje stališ=e nasproti naši Partiji, je bolje, da po=akamo druga=nih razmer in se tedaj o teh stvareh pogovorimo. Danes niso dane možnosti, da bi mogel te stvari raziskovati in dognati na =iga- vi strani je krivda, zato pogrevanje teh stvari samo škoduje naši skupni stvari. Zato sem tudi sklenil, da na te stvari ne bom odgovoril. Ne glede na vsa ta dejstva je to=no tudi to, da so vse te stvari tako malenkostne, da bi bilo z naše in Tvoje strani vse prej kakor pravilno posve=ati tem stvarem tako paž- njo, ki bi škodovala naši borbi sami. Hotel bi Te v tem pismu

8 Glej navodili Centralnega komiteja KPS dne 28. marca in 6. aprila 1943 Pokrajinskemu komiteju KPS za Primorsko v Dokumenti, knj. 6. dok. št. 47, str. 113-120 in dok. št. 56, str. 142-149. 9 Branko Babic. • Uredništvo pisma ni našlo.

553 prepri=ati samo o eni stvari, namre=, da so vsi Tvoji strahovi o ne vem kakšnih provokatorjih itd. v naši Partiji popolnoma neosnovani in =e to mi Tebi zatrjujemo, potem je vsekakor Tvoja dolžnost, da to zatrdilo vzameš resno. Sumnji=enja, ki so tedaj nastala v zvezi s KP Hrvatske so se razkrila deloma kot nesporazumi, še v ve=ji meri pa kot rezultat popolnoma nedovoljenega postopanja nekaterih tovarišev, ki so bili tedaj v zvezi s tov. Quartom11. Potemtakem upam, da bomo kon=no vendarle prišli do tistega potrebnega sodelovanja, ki ga Ded zahteva od nas. Prosili bi Te, =e bi nam mogel kolikor toliko redno pošiljati vaše poglede in informacije o položaju v Italiji. Taki podatki bi bili za nas izredne važnosti, ker na njihovi osnovi lahko mi opredeljujemo obseg naših vojnih operacij. Naša vojska je medtem postala resna sila. Oceniti pravi trenutek za naše odlo=ilne udarce bi pomenilo za nas dobiti odlo=ilno zmago na našem sektorju. Zlasti sedaj, ko dobivamo iz Italije tako najprotislovnejše vesti bi nam objektivno vaše poro=ilo lahko veliko pomagalo. Jaz bom najbrže prihodnje dni odpotoval k tov. Staremu12 in me dalj =asa ne bo nazaj v Slovenijo. V tem primeru bom pooblastil tov. Petra13 tako za zvezo z Dedom, kakor tudi s Te- boj. Tov. Peter je =lan Centralnega komiteta KP Slovenije in ga Ti poznaš. Vse zveze z Dedom potemtakem uredi z njim. Pri nas ni nobenih bistvenih izprememb. Vojaško postaja- mo vsak dan mo=nejši. V Bosni so naše centralne vojaške sile prebile težko ofenzivo okupatorja, ki je bila najve=ja, kar so jih doslej organizirali. Sodelovalo je 6 nemških divizij, poleg tega mo=ne italijanske sile, Hrvati, Madžari, Bolgari in =etniki Draže Mihajlovi=a. Ra=unamo, daje bilo vsega skupaj 160- 200.000 mož, ve= ali manj potegnjenih v to ofenzivo. Naši so se morali pred tako silo umakniti, zlasti zaradi mo=ne aktivnosti avijacije in artilerije. Tako so uspeli okupatorji zasesti osvobojeno ozemlje po njegovih glavnih komunikacijskih linijah. No, kon=ni efekt ofenzive je bil vendarle ni=ev. Še predno so Nemci zavzeli zadnje postojanke, so za njihovim hrbtom naše =ete ponovno prešle v ofenzivo in danes je že ve=ji del osvobojenega ozemlja ponovno v naših rokah, razen tega sta

Rigoletto Martini. 1 Josip Broz-Tito. 1 Boris Kidri=.

554 dva naša korpusa prešla v vzhodno Bosno, Srbijo, Sandžak in

14 Štab Primorske operativne cone je 29. aprila 1943 ustanovil poseben oddelek partizanov italijanske narodnosti, med njimi je bilo tudi nekaj ubežnikov iz redne italijanske vojske. Oddelek je z Gregor=i=evo brigado v maju 1943 odšel v Beneško Slovenijo. Ve= glej Tone Ferenc, Slovensko narodnoosvobodilno gibanje in Furlanija 1942-1943, Borec, št. 1/1986, str. 2-28.

555 kaka »internacionalna brigada«. Nedavno so naši partizani v Avstriji osvobodili 11 sovjetskih ujetnikov, ki so sedaj pri nas, poleg tega je dezertiralo 15 prisilno mobiliziranih Francozov iz nemških garnizonov ter nekaj Poljakov in

S tovariškimi pozdravi! Smrt fašizmu - svoboda narodu!

Krištof15

ST. 137

PISMO POKRAJINSKEGA KOMITEJA KPS ZA PRIMORSKO DNE 29. APRILA 1943 POLITI

IL Comitato Regionale della Venezia Giulia del PARTITO COMUNISTA SLOVENO Z.d.g. 29. 4. 43

15 Edvard Kardelj. 1 Izvirna kopija v italijanš=ini, je v ARS, Odd. I, sign.: AS 1487, CK KPS. a.e. 616. Slovenski prevod pisma:

Pokrajinski komite Julijske krajine KOMUNISTI

556 Caro compagno Spartaco2

Collo Stato Maggiore della zona operativa3 ti abbiamo incaricato di collaborare alla formazione dei reparti partigiani nel Friuli. Con questo ti comunichiamo che il Comitato Centrale del Partito Comunista d'Italia, ci ha incaricato, data la nostra esperienza e vicinanza di prestargli il nostro aiuto in questo ri- guardo, il che significa però che si tratta soltanto di un aiuto tra partiti fratelli e non di una subordinazione dell'Organiza- zione Comunista del Friuli al Partito Comunista sloveno. Da

S tem dopisom ti sporo=amo, da nas je Centralni komite Komuni- sti=ne partije Italije pooblastil, da tako zaradi naših izkušenj, kot zaradi bližine dogajanja, nudimo našo pomo= v tem smislu, kar pomeni, da je to le bratska pomo= bratski partiji in da to ne predvideva nobene podrejenosti komunisti=ne organizacije v Furlaniji slovenski partiji. Iz tega izhaja, da morate delovati v popolnem soglasju s furlansko partijsko organizacijo pri =emer morate uporabljati predvsem prepri=evalne metode. Ko boste dobili stik s Pokrajinskim komitejem KPI za Furlanijo boste nadaljevali delo z njenimi direktivami in =e bo potrebno tudi z našo pomo=jo. Tvoj sodelavec bo tudi tovariš Antonio Dettori, ki je že v Furlaniji. Tovariš Antonio je v partizanih že 9 mesecev in je ta =as prestal izredno dobro, saj je dober organizator. Kljub temu ima tudi on kakšno napako. Antonio ne razume posebnih pogojev v katerih delujemo, saj seje on tudi vmešal v spor med patruljo in terenci. Od tebe pri=akujemo, da ti bo z vsem svojim znanjem in kompetenco uspelo pomiriti te spore in da ti bo uspelo ustvariti pogoje za boljše sodelovanje. Upati je. da se bosta razu- mela predvsem vidva, in da ti bo tako zaradi starosti kot ve=jih izkušenj uspelo, da mu postaneš vzor s prepri=evalnimi metodami!

PROLETARCI VSEH DEŽEL ZDRUŽITE SE ! SMRT FAŠIZMU : SVOBODO NARODU !

Žig: Primož Tratnik POKRAJINSKI KOMITET Anton Veluš=ek (Matevž) KPS ZA PRIMORSKO

2 Brunetto Parri, =lan KP Italije, ubežnik italijanske vojske, politi=ni komisar italijanske partizanske patrulje v Furlaniji. Ve= glej Dokumenti, knj. 7, dok. št. 57, str. 162-163 in Tone Ferenc, Slovensko narodnoosvobodilno gibanje in Furlanija 1942-1943. Borec, št. 1/1986, str. 2-28. 3 Gre za štab Primorske operativne cone.

557 questo deriva per voi il dovere di lavorare in pieno accordo con la organizazione comunista del Friuli e di usare soprattut- to il metodo di convincimento. Quando avrete il contatto col Comitato Regionale del PCI del Friuli, continuerete il lavoro sotto le sue direttive, sempre però quando sara necessario, col nostro aiuto. Fra i tuoi collaboratori si troverà anche il compagno Anto- nio Dettore4, che già si trovò in Furlania. Il compagno Antonio è partigiano già da nove mesi, si è dimostrato valoroso e di iniziativa. Però anche il compagno Antonio ha delle deficienze. Le speciali condizioni del lavoro che già abbiamo nominato di sopra, Antonio non seppe comprendere, perciò venne in una serie di controversie con i compagni della Pattuglia e quelli del terreno5. Ci aspettiamo da te che colla tua autorità saprai appianare queste controversie e creare le condizioni per una buona collaborazione. Speriamo specialmente che vi sarà un pieno accordo tra voi due e che tu, colla tua maggiore età e esperienza, gli sarai di guida /metodo di convincimento!/

PROLETARI DI TUTTI I PAESI UNITEVI! MORTE AL FASCISMO: LIBERTA AL POPOLO!

Zig: Per il: POKRAJINSKI KOMITET K. P. S. ZA PRIMORSKO

Primož Tratnik1' Anton Veluš=ek (Matevž)

4 Antonio Dettori, =lan KP Italije, ubežnik italijanske vojske, komandir italijanske partizanske patrulje v Furlaniji. Glej op. 2 zgoraj. 5 Glej dok. št. 138. 6 Dr. Aleš Bebler.

558 ST. 138

PISMO POKRAJINSKEGA KOMITEJA KPS ZA PRIMORSKO DNE 29. APRILA 1943 KOMANDIRJU ITALIJANSKE PARTIZANSKE PATRULJE V FURLANIJI ANTONIU DETTORIU1

Comitato Regionale della Venezia Giulia del Partito Comunista della Slovenia Z.d.G. 29. 4. 1943

Caro compagno Antonio2, Abbiamo ricevuto una tua lettera, indirizzata al Comando Zona Operativa3 e un'altra, indirizzata al compagno Primož4. Parimenti abbiamo ricevuto un comunicato dello Stato Mag-

1 Izvirna kopija v italijanš=ini je v ARS, Odd. I. sign.: AS 1487. CK KPS, a.e. 617. Slovenski prevod pisma: Pokrajinski komite Julijske krajine Komunisti=na partija Slovenije Na položaju, 29.4.1943

Dragi tovariš Antonio, Prejeli smo tvoje pismo, ki si ga naslovil na poveljstvo operativne cone in drugo, ki si ga naslovil na tovariša Primoža. Isto=asno smo prejeli tudi sporo=ilo štaba našega 4. bataljona, ki se nanaša na vra=anje tvoje patrulje. Tako iz pisem kot iz sporo=ila izhaja, daje prišlo do spora med to- variši patrulje in terenci. Vse to res nima smisla. Ne da bi prej zaslišali vpletenih tovarišev, si ne moremo ustvariti mnenja o odgovornosti enih ali drugih za ta neljubi dogodek. Ker =as te=e in si ne moremo privoš=iti zamud, pošiljamo novega odli=nega tovariša, ki prihaja iz Toskane, kije že nekaj mesecev prebil v partizanih v okolici Ljubljane in ki ima že dolg staž v Komunisti=ni partiji Italije: tovariša Spartaca. Prepri=ani smo, da bo izkušeni in kompetentni tovariš Spartaco kos vsem vašim težavam in da mu bo uspelo ustvariti pogoje za skupno delo. Ker te poznamo kot odli=nega tovariša in odli=nega revolucionarja smo prepri=ani, da bo tvoje sodelovanje s Spartacom dalo odli=ne rezultate. S tem ti sporo=amo da nam je Centralni komite komunisti=ne partije Italije naro=il, da mu pomagamo, tudi zaradi naših izkušenj in bližine do- gajanj, pri ustanovitvi italijanske partizanske vojske v Furlaniji, kar pomeni, daje to le pomo= med bratskima partijama in ne podrejenost ene organizacije drugi, torej furlanske slovenski. Iz tega izhaja, da se morate prilagoditi in delati v popolnem soglasju s furlansko komunisti=no organizacijo z uporabo prepri=evalnih sredstev. Ko boste dobili stik s fur-

559 giore del nostro 4° battaglione5, riguardante il ritorno della tua pattuglia. Tanto dalle tue lettere come dal comunicato ci risultò evi- dente che vi furono delle controversie tra i compagni della patrttuglia e della stessa con le organizazioni terrene. Tutto questo e molto spiacevole. Senza poter interrogare personal- mente i compagni, ci è difficile formare un giudizio sulla col- pabilità dell'uno • dell'altro. Dato però che non è possibile perdere del tempo prezioso, speriamo che le difficoltà si risol veranno con l'invio di un nuovo eccellente compagno, nativo della Toscana, già partigiano da più mesi nella provincia di Lubiana e vecchio membro del Partito Comunista d'Italia: il compagno Spartaco6. Siamo convinti che il compagno Spartaco colla sua auto- rità e competenza, saprà risolvere le vostre difficoltà e creare un ambiente favorevole per un lavoro comune. Dato che ti conosciamo come un buon rivoluzionario e comunista, siamo convinti che la tua collaborazione col compagno Spartaco, da- rà i migliori successi. Con questo ti comunichiamo anche che il Comitato Cen- trale del Partito Comunista d'Italia ci ha incaricato data la nostra esperienza e vicinanza di collaborare alla creazione dell'esercito partigiano d'Italia nel Friuli il che significa che si tratta soltanto di un aiuto fra Partiti fratelli e non di una subordinazione delle organizazioni comuniste del Friuli al Par- tito Comunista Sloveno, Da questo deriva per voi il dovere di lavorare in pieno accordo con le organizazione comuniste del Friuli, e di usare sopratutto il metodo di convincimento. lanskim Pokrajinskim komitejem KPI, boste delovali z njihovo pomo=jo in z njihovimi direktivami, a tudi z našo pomo=jo, =e boste potrebovali. Želimo vam vse najbolje! PROLETARCI VSEH DEŽEL ZDRUŽITE SE ! SMRT FAŠIZMU : SVOBODO NARODU ! za Primož Tratnik Žig: Anton Veluš=ek (Matevž) POKRAJINSKI KOMITET KPS ZA PRIMORSKO

2 Antonio Dettori. 3 Misli Primorsko operativno cono. 4 Dr. Aleš Bebler. 5 Gre za bataljon Gregor=i=eve brigade. 6 Brunetto Parri.

560 Quando però avrete il contatto col Comitato Regionale del PCI del Friuli, continuerete il lavoro sotto le sue diretive, sempre però, quando sara necessario, col nostro aiuto. Vi auguriamo i migliori successi! PROLETARI DI TUTTI I PAESI UNITEVI! MORTE AL FASCISMO: LIBERTA AL POPOLO!

Žig: Per il: POKRAJINSKI KOMITET K.P.S. ZA PRIMORSKO

Primož Tratnik Anton Veluš=ek (Matevž)

ST. 139

PISMO OKRAJNEGA KOMITEJA KPS ZA JUŽNO PRIMORSKO DNE 22. JULIJA 1943 SEKRETARJU OKROŽNEGA KOMITEJA KPS MATERIJA ANTONU DOLGANU1

Okrajni komitet KPS za Južno Primorsko Položaj, dne 22. julija 1943.

Sekretarju OK KPS Materija, tov. Branku Smrekarju!2

Dragi tovariš Branko!

Potrjujemo prejem Tvojega poro=ila od 15 t. m.3 in Ti v zvezi z njim poro=amo: Ni nam jasno, ali naj številu kandidatov in partijcev, kijih v za=etku navajaš še prištejemo tov. Vilhar-

1 Izvirnik je v ARS. Odd. I, sign.: AS 1497. Zbirka gradiva komitejev KPS in odborov OF na Primorskem, šk. 1. 2 Anton Dolgan. 3 Poro=ilo je v ARS. Odd. I. sign.: AS 1497. Zbirka gradiva komitejev KPS in odborov OF na Primorskem, šk. 1.

561 ja4, Jelena5, Zmaga6 in Brunda7, kijih navajaš na drugi strani poro=ila. Prosimo, da drugi= pod »Stanje Partije« navedeš vse kar sem spada, da iz te to=ke vidimo res pravo stanje, ne pa kakor je v sedanjem poro=ilu, ko stanja ne moremo razpoz- nati. Prav tako je pobrkano s podatki ZSM in ZKM. Kakšno je stanje od poslednjega? Ali so že formirani 3 aktivi ZKM in sedaj na novo 1 aktiv, ali obstoji samo 1 aktiv ZKM? Glede ZSM isto, ali sta na novo formirana 2 odbora ZSM ali sta to še stara dva? S takim poro=ilom ne moremo biti zadovoljni, ker ni poro=ilo ampak neporo=ilo. Glede SPŽZ skoraj isto, v okrožju obstoji 23 krajevnih odborov, ne samo v rajonih tov. Voje8 temve= tudi Tvojih rajonih, ki si jih preje imel. Sedaj ste ustanovili zopet 1 krajevni odbor, torej jih je 24, koliko rajonskih in ali je Okrožni že formiran ne poro=aš? Tudi s poro=i- lom OF nismo zadovoljni.

4 Igor Vilhar. 5 Uredništvu ni uspelo ugotoviti pravega imena. 6 Uredništvu ni uspelo ugotoviti pravega imena. 7 Uredništvu ni uspelo ugotoviti pravega imena. 8 Albin Godina - Vojo Slavic. 9 Vidko Hlaj. 10 Franc Grm.

562 rajon toliko, kot sedaj celo okrožje. Gledati moraš, da poživiš finance, da obudiš množice iz mrtvila in pri=neš mo=no kampanjo za posojilo svobode. Kje je part=lanarina in partfond? In prispevki za literaturo. To je potrebno vsekakor organizirati, ne se vdajati površnemu delu, kajti naloge z dneva v dan rastejo in ako ne bomo vsako do temelja predelali, nam bo delo otežko=eno. V splošnem dajemo nekaj navodil: V zvezi s splošnim položajem in rasto=o anglofilsko nevar- nostjo vas ponovno opozarjamo, daje treba nadaljevati s kampanjo v duhu naše okrožnice", ki jo imate. Nadalje, posve- =ati je treba pažnjo, da pritegnemo v OF in v Partijo =im ve= pravih proletarcev. Posvetiti moramo zato ve=jo pažnjo industrijskim centrom, poizkati in pritegovati proletariat manjših podjetij, obrtniških delavnic, posvetiti ve= pažnje raztresenim posameznim proletarcem - deklam in hlapcem itd. Ve= pažnje je treba posvetiti ideološki izgradnji partijskega =lanstva in kandidatov, =lani naj na svojih sestankih bero lažje =lanke12 kot so na pr. Komunizem in vera, Komunisti in kmet itd. potem pa tov. Stalina sestavek o Stranki /Iz Osnove leninizma/. Kjer v partijskih celicah prevladujejo tovariši, ki so še dale= od dialekti=nega materializma, naj se za=asno vrata v Partijo popolnoma zaprejo.

" Okrožnica Okrajnega komiteja KPS za Južno Primorsko dne 25. junija 1943 okrožnim komitejem KPS za Južno Primorsko je v ARS. Odd. I, sign.: AS 1497, Zbirka gradiva komitejev KPS in odborov OF na Primor- skem, šk. 1. 12 Glej Dokumenti, knj. 7, dok. št. 145, op. 8 in 9, str. 438 in dok. št. 214, op. 10, str. 657. 13 Misli 3. =eto Kraškega bataljona. 14 Uredništvu ni uspelo ugotoviti pravega imena.

563 ravlo št. 3 /Tiger15/. Prav tako glede matric, barve, rezervnih delov za ciklostil. Ves pisarniški materijal naj se tudi razdeli na polovico, pol naj se pošlje tov. Tigru, ostalo pa na št. 1. Na- livna peresa 3 kom. najboljših naj se pošlje tov. Tigru, ostalo nam. Elektri=ni in radio materijal naj se pošlje ves tov. Tigru. Za poslane stvari ki se bodo poslale tov. Tigru in pa okrajni tehniki odlo=no zahtevamo to=en spisek, da se ne bo pri tem pojavil kak nesporazum radi raznih »Vzemanj«, ker blago je naro=eno za PK in CK. Ako bo magacin v bližini stanice, naj delo prevzame tov. komandir Stane16. Odgovorni ste, da bo magacin suh, da se ne pokvari blago, kot se je zadnji=. Kot piše tov. Vidko je za zadnjo pošiljko odgovoren tov. Boro17, kije kriv, da je precejšnja množina papirja neuporabna. Ako bomo tako delali, kam pridemo... Ako je premalo 1 cerada, naj se poiš=e še druga in blago dobro pokrije, ne pa samo z vejicami, kot se je to storilo pri prvi pošiljki. To je direktno sabotaža dela! Obveš=evalni službi postavite vprašanje: kapaciteta pod- morniške baze v Poli. Poro=ila zaenkrat ne moremo kopirati, ker nismo prepiso- valni urad. Vsak sekretar okrožja naj si nabavi knjigo s kopi- jami, pa mu bo delo olajšano in mu ne bo potrebno prepiso- vati poro=il. Današnji =asi ve= zahtevajo od nas. mi smo komunisti, ki moramo biti res pravi voditelji množic, kajti ravno od nas je odvisna usoda našega naroda, delovnih množic. Naše delo mora biti torej temu primerno.

Smrt fažizmu - svobodo narodu!

Žig: S tovariškimi pozdravi OKRAJNI KOMITE KPS za: ZA JUŽNO PRIMORSKO Rudo Brkine18

priloga Pripravite potrebno, da se bo lahko =impreje pri vašem okrožju osnovala gospodarska okrožna komisija OF.

15 Ivan Mohor=i=. komandir kurirske postaje P3. Glej Rado Zakonj- šek. Partizanski kurirji. Ljubljana 1985. str. 200-204. ls Uredništvu ni uspelo ugotoviti pravega imena. 17 Franc Segulin. 18 Rudi Mahni=.

564 ST. 140

PORO

1.) V situaciji, kakršna je, sem se odlo=il, da podam kon=- no poro=ilo o svoji akciji za edinost slovenskega naroda, tu predvsem za iztreznjenje tkzv. belogardistov. O tej akciji sem sproti obveš=al nekatere =lane OF /predvsem D. J. - a2/, o katerih sem vedel, da imajo zveze z vodstvom OF. Ker pa ne vem, kaj in koliko od tega so ti =lani sporo=ili dalje - sode= po vsebini tiska OF se zdi, da ni= - sem se odlo=il za direktno pismeno sporo=ilo. Razen tega se v vladajo=i duhovni atmosferi izkazuje posredništvo za =isto odvisno in nemogo=e. Samo v direktnem stiku vodstev se je mogo=e dovolj to=no razgovoliti. 2.) Dr. Šmajd3: Poznam ga z univerze. Spominjam se njegovega odpora proti jugoslovenstvu, zlasti tudi Vatov=evemu4 jugoslovenstvu v katoliškem akademskem taboru. Pozneje sva izgubila stike. Sre=ala in pozdravila sva se zopet oktobra meseca 1941 prav na dan, koje Šmajd pribežal iz Radovljice =ez hribe v Ljubljano. Izjavil mije tedaj, daje zbežal zaradi tega, ker se mu je uprlo podpisati pod obrazec izjave za vstop v Kärntner Heimatsbund5 svoje ime, koje bila v njem rubrika, da se podpisnik prišteva k nemškemu narodu. Kakor sem se

1 Izvirno kopijo poro=ila hrani ARS, sign.: AS 1193, Ude Lojze, šk. 46. Objavljeno je v knjigi Ude, Moje mnenje, str. 103-110. 2 Prof. Jože Dolenc (1912-1994), publicist, urednik in prevajalec, med vojno poverjenik krš=anskih socialistov v Ljubljani. 3 Dr. Albin Šmajd (1904-1946), odvetnik, predvojni narodni poslanec na listi SLS, med vojno bil v vodstvu Slovenske legije in Slovenske zaveze, po vojni je bil usmr7en. 4 Dr. Fran Vatovec (1901-1976), =asnikar, zaposlen v uredništvu Slo- venca, od 1934 pri Jutru, od 1942 pri Slovenskem narodu, po vojni pa pri Slovenskem poro=evalcu in Tanjugu. 5 Kärntner Heimatdienst, osrednja protislovenska nemška nacionalna organizacija na Koroškem ustanovljena 10.3.1920. Leta 1924 seje preimenovala v Kärntner Heimatbund. Pod okriljem nacisti=nih oblasti je organizacija delovala do konca 2. svetovne vojne. Spomladi 1941 paje nemški okupator ustanovil politi=no društvo Kärtner Volksbund, da bi z njegovo pomo=jo ponem=il slovensko prebivalstvo Gorenjske in Mežiške doline.

565 tudi drugje informiral, se je tisti =as res vršilo neko ponovno popisovanje za vstop v Kärntner Heimatbund. S Šmajdom sva ostala nekaj mesecev v stikih, ker je prinesel s seboj celo vrsto dokumentov o grozodejstvih, ki so jih iz- vršili Nemci na Gorenjskem in sem ga jaz še naprosil, da naj spiše o tem iz=rpno poro=ilo, kar je tudi storil. Pozneje se je z veliko vnemo lotil statisti=nega pripravljalnega dela za zased- bo Koroške in je o tem napisal lepo delo. O tem sem poro=al tudi Kidri=evi6, ko je nekdaj prišel razgovor na Šmajda. Še nekaj mesecev po prihodu v Ljubljano je Šmajd tudi izjavljal, da se bo posvetil samo slovenskemu nacionalnemu delu in da se v strankarski notranji razdor ne bo vmešaval. Pritoževal se je nad »starimi« v SLS. Spomladi 1. 1942. pa seje Šmajd o=ividno odlo=il druga=e in sva se razšla. 3.) Ko so se pred Boži=em 1. 1942. izvršile znane množes- tvene aretacije7 in sem v zvezi s temi aretacijami pogosto slišal Šmajdovo ime, sem se odlo=il za svarilno pismo. Po glasovih, ki so prihajali takrat o Šmajdu na moja ušesa, sem pri=akoval na to aretacijo tudi jaz. Ni= se ni zgodilo. Brez kake prošnje sem v pismu navedel imena nekaterih svojih aretiranih znan- cev, za katere sem tedaj vedel. Razen enega so bili izpuš=eni vsi. Ne bom rekel, da je že samo to pismo zadostovalo, vem pa, da so bili med izpuš=enimi nekateri dobri delavci OF. Da ne prekinjam historiata, bom spodaj povedal, kaj da Šmajd sicer k vsem tem aretacijam izjavlja. Do osebnega razgovora v tem =asu tako še ni prišlo. Ko so februarja 1943. za=eli iz Londona celo od Kuharja8 prihajati pozivi na spravo, je nastala nova situacija, kije olaj- šala pomirjevalno delo ali akcijo za pamet. Obrnil sem se naj- prvo na ve= duhovnikov. Zadel sem na nerazumevanje. Na opozorila, da je celo iz Londona slišati svarilne glasove, so mi odgovarjali, da imajo pa= druga tajna navodila. Na moj ugo-

6 Zdenka Kidri=. 7 Gre za boži=ne racije v dneh od 21 do 23. decembra 1942 v Ljublja- ni, ki so jih skupno izvedli italijanski okupatorji, pripadniki ljubljanske MVAC in nekaterih vaških straž s podeželja. 8 Dr. Alojzij Kuhar (1895-1958), slovenski duhovnik, =asnikar in diplomat, pristaš Slovenske ljudske stranke. Tik pred napadom na Ju- goslavijo je odpotoval v tujino, kjer je najprej delal v ZDA kot direktor Jugoslovanskega vladnega centra za informacije v New Yorku. od novembra 1941 pa v Dondonu kot jugoslovanski poslanik pri poljski begunski vladi. Po vojni je ostal v tujini.

566 vor, daje popolnoma nemogo=e, da bi isti ljudje, ki iz Londona svare, dajali druga tajna navodila in da gre po mojem mnenju za tajna navodila morda iz Vatikana, so mol=ali. Ko sem videl, da pri duhovnikih ni= ne opravim, ker so tudi oni, ki so sicer razumeli potrebo pomirjenja in prenehanja s hujskanjem, bili toliko sterorizirani, da si niso upali ni= odlo=nega napraviti, sem se odlo=il, da poiš=em Šmajda. Nisem storil to radi tega, ker da sem mislil, daje on idejni voditelj belogardistov, temve= radi tega, ker mije bil od vseh navajanih imen najbolj znan in ker je aktivist. Mislil sem si namre=, da ljudje, ki imajo opra- viti na terenu, bolj živo =utijo potrebo pomirjenja kakor tisti, ki v varnih sobicah, skriti pred javnostjo, kujejo uni=evalne na=rte in anonimno v tisku bruhajo ogenj in žveplo na svoje nasprotnike. Tudi si nisem bil tedaj še prav ni= na jasnem o sestavi in organizaciji tabora, imenovanega bela garda. Nisem se varal. Že v prvem razgovoru, ki se je vršil 7. aprila 1943, je pokazal Šmajd mnogo razumevanja za pomirjenje. Zatrjeval je, da on in skupina, ki ji pripada, ni nikdar hotela ve= kakor obrambo. Zelo da mu je neprijetno, da je zavzela borba proti OF tako agresiven zna=aj. Na=elno je za svojo osebo takoj priznal nujnost, da se ustavi borba in hujskanje in da se doseže vsaj oboroženo premirje. Prosil sem ga, da do- seže in sporo=i oficialni sklep, ali in kaj da so pripravljeni za pomirjenje napraviti. Ta sklep da bom sporo=il vodstvu OF. Tedaj sem namre= mislil, da bo to enostavno. Ko nato nekaj tednov ni bilo odgovora, sem mu 21. aprila 1943 pisal daljše pismo9, v katerem sem mu obširno, jasno in dolo=no obrazložil položaj, v katerem se nahajajo vsi oni, ki so v borbi proti OF zgrabili za italijansko puško in strašno škodo za slovenski narod, =e se z medsebojno borbo takoj ne preneha. Preciziral sem pogoje, ki jih je treba takoj izpolniti, da bo mogo=e stopiti v stik z OF. To pismo sem prebral tudi svojemu veznemu možu z IOOF - Dju in ga dal brati še nekaterim drugim =lanom OF, ki jim zaupam. Pogoji, kakor sem jih formuliral, so bili slede=i: 1/ Prenehati se mora takoj s streljanjem na partizane; 2/ prenehati je treba absolutno z zapiranjem in predajanjem Slovencev v italijanske roke in 3/ prenehati je treba popolnoma s hujskanjem v tisku ali kjerkoli. Pismo sem izro=il. Š. ju osebno, ne da bi se tedaj kaj ve= z njim o stvari razgovarjal.

' Pismo je objavljeno v Ude, Moje mnenje, str. 68-75.

567 Ker pa na sestanek, ki sva ga ob predaji pisma dogovorila, t.j. 29. aprila, Š. ni prišel, sem =akal. Koje nato v Jutru 2. 5. 1943. izšel =lanek10, ki sem ga mogel razumeti kot odgovor na svoje pismo in v katerem se odbija »premirje« s komunisti, ki da bo koristilo le njim, sem v pismu 3. 5. sporo=il Š. ju, daje ta odgovor popolnoma nezadosten in da =akam »pametnega odgovora«. Še isti ve=er se je zglasil Š. na mojem stanovanju in mi sporo=il, da nima ni=esar skupnega s =lankom v Jutru in da to ni mnenje skupine, kiji on pripada. Oficialni odgovor pa da bo sporo=il v kratkem. Medtem se mi je za=ela bolj jasno kakor dotlej odkrivati se- stava in organizacija bele garde /B.G./. Še 21. aprila, ko sem pisal ono pismo, sem bil o tem popolnoma na nejasnem in sem mislil, daje organizacija tako enotna, da more dr. Šmajd odgovoriti za vse, in ne samo za en del. Zopet sem =akal. 5. junija 1943. pa seje zglasil Šmajd na mojem stanovanju in mi sporo=il oficialni sklep njegove skupine, daje pripravljena na razgovore z OF. »Kljub temu«, tako je rekel, »daje prav iz naših vrst najve= žrtev.« Na vprašanje, katera daje ta skupina, je odgovoril, daje to Slovenska ljudska stranka. Ko sem odgovoril, da misli najbrž slovenski del JRZ, mi je odgovoril, da se SLS ni nikdar razšla in da je tudi v JRZ bila kot SLS. Oseb politikov, ki da vodijo to SLS, mi ni imenoval in jaz nisem silil vanj, da bi mi jih povedal. Kam da z razgovori ho=e, si Š. o=ividno ni bil na jasnem, ker se je izjavljal o potrebi skupne slovenske vojske, nato pa zopet o nekakem paralelnem nastopanju za skupne narodne, mislil je predvsem: mejne cilje. Ker odlo=itev, ali naj se razgovori res za=nejo in kam naj bodo usmerjeni, ni v moji mo=i, sem mu odgovoril, da bom sporo=il zaenkrat pa= le pripravljenost njegove skupine na razgovore. Takoj 6. junija sem to sporo=il svojemu veznemu možu z IOOF, o katerem pa ne vem, kaj in koliko da je dalje sporo=il. Z veznim možem sva imela tedaj v na=rtu, da bova skupno odšla na teren in se osebno razgovori- la z njim. IOOF bi seveda tudi osebno povedal zadevno le, da je SLS pripravljena na razgovore. Sicer sem imel namen govoriti o drugih stvareh. Prišlo paje marsikaj vmes in do osebnega stika z IOOF ni prišlo. Odlašati pa ni ve= mogo=e.

10 Misli =lanek »Nova slepila komunistov«, list Jutro, 2. maj 1943, str. 2.

568 4.) Gotovo je torej, da gre za oficialno pripravljenost skupine, ki ji pripada Smajd, na razgovore z OF. Koliko se ta skupina upravi=eno imenuje SLS, je drugo vprašanje. Nez- nano mije ter si kot =lovek brez odlo=ujo=e mo=i tudi ne pri- laš=am sodbe, kakšen naj bo rezultat teh razgovorov. Jaz sem si kot prvo stopnjo zamislil le oboroženo premirje, ker se mi pod okupacijo že celo vidi državljanska vojna nekaj blaznega. 5.) Motivi pripravljenosti Š. skupine na razgovore z OF? Š. izjavlja, da bi bila državljanska vojna v situaciji, ko bo šlo za slovenske meje, lahko usodna. Vendar pa obenem izjavlja dobesedno: »Pobiti pa se ne damo in se bomo branili, =e bo kdo to poizkusil. Mo=ni smo dovolj, da se ubranimo. Zelo zmotno bi bilo, =e bi kdo mislil, da smo pripravljeni za razgovore iz kakega ob=utka slabosti.« 6.) Na vprašanje, kako je to, da niti v njihovem ilegalnem tisku niti v Slovencu in Slovenskem Domu /v mesecu juniju/ ni videti še najmanjše volje za pomirjenje, odgovarja S., da na tisk njegova skupina nima odlo=ujo=ega vpliva. Ona ni lastni- ca Slovenca in Slovenskega Doma. Šmajd osebno daje bil celo proti temu, da se izdaja kak ilegalen list. Njegova skupina da je ponovno pritisnila na lastnike Slovenca in Slovenskega Doma, da bi prenehala z agresivnim in hujskaškim pisanjem. Lastniki da so to obljubili, le »dokumentirana« nasilstva da bodo še objavljali. Jaz sem seveda vztrajal na tem, da je radi pomirjenja treba prenehati tudi z objavljanjem primerov, ki so se zgodili že pred enim letom in katerih ponovno objavlja- nje o=itno kaže tendenco nepomirljivosti. Lastnik Slovenca in Slovenskega Doma je lastnik Ljudske tiskarne in knjigarne, t.j. Katoliško tiskovno društvo kot d.d. V Katoliškem tiskovnem društvu pa ima glavno besedo Kato- liška akcija /KA11/, dr. Odar12, kije tudi predsednik upravne- ga sveta. Tega pa ne vem od Šmajda, temve= sem zvedel to od drugod.

1 ' Katoliška akcija, organizacija za sodelovanje laikov v apostolskem delu Cerkve med vojnama. Njen namen je bil mdr. uveljavljati katoliško socialno na=elo, zato je veljal njen boj liberalizmu, sekularizmu in socia- lizmu. Med NOB so nekatere njene organizacije nastopale kot organiza- torke boja proti OF, ker so =utile v njej vpliv komunistov. 12 Mons. Alojzi] Odar (1902-1953), papeški prelat, škofijski cenzor, predsednik Katoliškega tiskovnega društva od 1938. prodekan in profesor Teološke fakultete. Umrl v emigraciji v Buenos Airesu.

569 7.) Na vprašanje, kaj je potem z drugimi skupinami ka- toliškega in »naprednega« tabora, odgovarja Š, da njegove skupine, ki da predstavlja SLS, ni zamenjati s stražarji13, s katerimi da SLS ni v posebno prijaznih odnosih, še manj pa z Glava=evo14 skupino, ki da napada politike SLS, ker da premalo odlo=no nastopa proti OF. Zlasti da napada Glava= njega, Šmajda. /O tiskovnem sektorju, ki ga obvladuje KA, je beseda že zgoraj/. V razumevanje nadaljnjih izjav Šmajda, naj v glavnih obri- sih opišem organizacijo »belogardisti=nega« tabora kakor se mi prikazuje po mojih informacijah (in sicer ne samo informacijah, kijih imam od Š., ki mije o tej organizaciji razodel pravzaprav kaj malo, temve= tudi po drugih informacijah). Z BG naziva propaganda OF enkrat sploh vse nasprotnike OF, drugi= pa le katoliško konservativni tabor, enkrat vso protikomunisti=no milico, drugi= pa le njen katoliški sestavni del. Protikomunisti=na milica s svojimi vaškimi stražami je le- galna organizacija z italijanskim vrhovnim poveljnikom. V tej legalni organizaciji in seveda tudi izven nje, pa imajo razpredeno ilegalno organizacijo »klerikalci«, SLS s Slovensko legijo /SL/, JNS in Sokoli s Sokolsko legijo /SOL/ in Novak Kari, Mihajlovi=ev poveljnik za Slovenijo, z Narodno legijo /NL/. Mili=niki, ki niso niti v eni niti v drugi ali tretji legiji, so po Šmajdovi izjavi najnevarnejši in je med njimi nekaj izrazitih fašistov odn. italijanofilov. Od, =e se prav spominjam, s šte- vilo 86 navedenih vaških straž, so 3 poveljniki italijanofili. Najmo=nejša je po izjavah Š. sicer SL. SL, SOL in NL so imele prvotno skupni ilegalni voditelj ski odbor. Z JNS, Sokoli, z Zajcem15 in Novakom, tako zatrjuje Šmajd, seje razšla SLS za=etkom junija meseca 1943. Celotni vzro=-

13 Stražarji, skupina študentov ljubljanske univerze med vojnama z radikalno katoliško usmeritvijo. Idejni vodja je bil dr. Lambert Ehrlich. Izstopali so po svojem ostrem protikomunizmu. Ve=ina =lanov se je že kmalu po za=etku okupacije usmerila proti OF in NOB in med prvimi za=ela sodelovati z italijanskim okupatorjem. Marca 1942 so že sodelovali z italijanskimi oblastmi pri racijah oziroma zaslišanjih osumljenih sodelavcev OF. 14 Franc Glava= (1913-1976), kaplan v Dolu pri Ljubljani, urednik in publicist .Organiziral je skupino protikomunistov, ki seje ukvarjala tudi z obveš=evalnim delom. 15 Dr. Marijan Zaje (1905-1965), odvetnik, politik JNS. =lan direktorija Jutra, Sokolskega vojnega sveta. Umrl v Argentini.

570 ni neksus tega spora in razhoda mi ni znan. Zelo ogor=eno pa se Š. izjavlja proti diktatori=nemu nastopanju Mihajlovi=evega komandanta za Slovenijo, kateremu da so se JNS in Sokoli popolnoma podredili, do=im da se je SLS uprla. »No=emo ve- lesrbstva in no=emo kakega novega Živkovi=a16«, tako se odlo=no izraža Šmajd. »Smo za Jugoslavijo in pripravljeni bi bili prise=i zvestobo z besedilom, ki omenja kralja, ne moremo pa prise=i z besedilom, ki pomeni priznanje =isto diktatorskega položaja Mihajlovi=evega komandanta za Slovenijo«, tako je še govoril Šmajd in še tole: »Danes se bojim bolj smrti od Mihaj- lovi=evcev kakor od OF.« Z izmenjavo poveljnika Protikomunisti=ne milice v drugi polovici junija meseca letos ten. coll. Languesca'7, na =igar mesto je prišel general Lumbrano18, se za=enja klerikalcem neprijazni kurz poveljstva Protikomunisti=ne milice. 8.) Od 5. junija dalje sem imel s Šmajdom tri daljše razgovore, dva junija meseca, enega, zadnjega, pa 12. avgusta, ko mi je zagotovil, da slejkoprej vztraja na pripravljenosti raz- govarjanja z OF in da se situacija, odnos do drugih skupin, zlasti odnos do JNS, SOL, sploh Mihajlovi=evcev, ni v ni=emer izpremenil in je slejkoprej ve= kakor hladen. 9.) Poro=ati bi mi bilo še le o odgovorih Šmajda na nekatera aktualna vprašanja in konkretne o=itke, ki jih naperja proti njemu slovenska javnost: a/ Glede o=itka sodelovanja z Italijani odgovarja Š.. da vsi skupaj nimamo o tem pravega pojma. Sodelovanje da je dosti rahlejše, kakor si mislimo. Pive vaške straže da so sploh nastale kot spontan ljudski odpor proti nasilstvom, ki so jih v posameznih predelih zagrešili partizanski komandanti. V strahu, da ne bi postale te vaške straže orodje v italijanskih rokah in radi obrambe svojih življenj ter le s tem ciljem da se

16 Petar Živkovi7 (1879-1953), srbski armadni general in politik, predsednik jugoslovanske vlade od 1929 do 1932, nato obrambni minister ter predsednik režimske JNS. Leta 1941 je odšel v emigracijo, od junija 1943 je bil =lan begunske kraljeve vlade. 17 Aurelio Languasco. poki. =astnik MVSN (Prostovoljna milica za narodno varnost), gen. konzul, zvezni =astnik za MVAC v poveljstvu XI. armadnega zbora. 18 Artur Lubrano, poki. =astnik, general, leta 1941-1943 vodja italijanskega dela razmejitvene komisije, nato leta 1943 za Languascom zvezni =astnik za MVAC.

571 je potem njegova skupina sporazumno z JNS in Sokoli odlo=i- la za sodelovanje. Na moj ugovor, da bi bilo boljše potrpeti vse in z naveza- njem stikov z IOOF rešiti sporna vprašanja, ne pa zgrabiti za italijansko puško, odgovarja Š., da sem naiven in da seje bilo po njegovem trdnem prepri=anju mogo=e u=inkovito upreti nasilstvom le z oboroženo silo. Na moj nadaljnji ugovor, daje vendar jasno, v kakšno grdo situacijo v narodu in mednarodno da so na ta na=in zašli, Š. mol=i. V ostalem zatrjuje Š., da na pr. na Corpo d'Armata še ni nikdar bil in da hodijo njegovi zaupniki na teren s ponarejeni- mi propustnicami. On in njegova skupina da nimata z nobenim italijanskim oblastvom kakih rednih stikov ter da se jih izogibata. Ve= o tem ni povedal. b/ Na vprašanje, kako da so mogli priti na nesre=no idejo boži=nih aretacij, odgovarja Š. zelo decidirano, daje zvedel za sklep, da se te aretacije izvrše, šele ob 6ih zve=er tiste no=i, ko so se aretacije izvršile, da paje potem »disciplinirano« a z nejevoljo sodeloval. »Lahko pa re=em, da ni nikogar, ki bi mi mogel o=itati, da nisem tistih preiskav, ki so bile poverjene meni, vodil zelo dobrohotno. Zgodili so se primeri, da sem strgal prvi in tudi drugi zapisnik, samo zato, da sem mogel napraviti takega, daje mogel biti doti=nik izpuš=en.« /To posebno, kadar je šlo za družinske o=ete ali matere/. Kon=no odlo=itev o tem, kdo da bo izpuš=en, pa so imeli Italijani, tako trdi Š. c/ Na o=itek, da je v službi Gestapa, odgovarja Š. - ne brez neke bridkosti - daje ta o=itek vreden toliko kakor o=i- tek, da je v službi Gestapa Kidri=. Prepri=evalno, odlo=no zanika vsako zvezo z Gestapom. Prizna, da je napravil napako, ko je mislil, da bo lahko ljudem kaj pomagal in je zaradi tega vztrajal na Gorenjskem, ko so se drugi umaknili. Bil je dvakrat aretiran a izpuš=en na svobodo po intervenciji nekega Paara19 /sedaj menda župana na Bledu/, ki da je za neko politi=no intervencijo pred 6. 4. 1941., katere pa Šmajd ni nikdar storil, pomotoma mislil, daje med drugimi dolžan zahvalo tudi Šmajdu in se mu je prišel v pisarno zahvalit. Šmajd pa

19 Franc Paar (1887-1970). jeseniški podjetnik in hotelir nemške narodnosti, med vojno župan na Bledu, pri =emer je pomagal tudi partizanskemu gibanju, po vojni zaprt in obsojen na sedem let je=e.

572 ga je tedaj pustil v zmoti. Paar da je Šmajdu preskrbel tudi legitimacijo, s katero je mogel odpotovati v Beograd, kamor je hotel priti, da se informira o politi=ni situaciji. Ko je bil drugi= aretiran, da mu je bila ta legitimacija odvzeta in je prišla pred o=i pokojnega Aleša Stanovnika, ko je bil zaprt v Št. Vidu. Ta- ko v bistvu sem si zapomnil Šmajdova izvajanja v tej stvari. Njegove nepremi=nine da so zasežene in lastništvo prene- seno na nemško državo, o =emer da se more vsakdo prepri- =ati iz zemljiške knjige pri radovljiškem sodiš=u. Odlo=no in prepri=evalno zanika Šmajd, da je kdaj prestopil meje Ljub- ljanske pokrajine, od kar je oktobra 1941. pribežal v Ljublja- no.

573 in prevzel krivdo nase [odn. žene]20 ter je bil D. nato izpuš=en in tudi jaz nisem imel nobenih sitnosti ve=. Ob tej priliki sem tudi ugotovil, da Š. obrazcev za te prepustnice od Corpo d" Ar- mata res ni imel »uradno«. 13.) O Mihajlovi=evcih, t.j. JNS, Sokolih in drugih, vem po nekaterih mihajlovi=evskih simpatizerjih, to, da so tudi ti pripravljeni na razgovore z OF. Prigovarjal sem v tej smeri. Naj sami gledajo. Jaz mislim le, da je v tem stadiju kakršnakoli državljanska vojna blaznost. 14.) S tem je moje delo, ki se je vršilo tudi v duhu teženj OF v zadnjih mesecih, kon=ano. Nadaljnje posredništvo nima nobenega smisla ve=. V duhovnem ozra=ju ilegalnosti, najbolj nesmiselne tajinstvenosti in najbolj demagoške blebetavosti, sovraštva in splošnega vsestranskega nezaupanja =lovek nikdar ne zve vsega in zlasti ne ve, kaj je in kaj ni sporo=enega na naslov, kamor spada. Ne ve pa tudi ne, kako in komu sploh naj =lovek to, kar ve, sporo=a dalje. Gordijski vozel tega zadnjega pomisleka sicer presekavam s tem poro=ilom, v katerem navajam vse, kar bistvenega o stvari vem in mislim. Le direktni stiki vrhov, pogumnih vrhov, ki se ne boje pre- lomnih odlo=itev, morejo rešiti situacijo in obvarovati slovenski narod najstrašnejše državljanske vojne. Narodu s tako zemljepisno in politi=no lego, kakor jo ima slovenski narod, s tako spornimi mejami kakor so naše, mora državljanska vojna neprimerno ve= škodovati kakor kakemu drugemu narodu.

Besedici v oklepaju z roko pripisal L. Ude.

574 na zagotovitev osebe, v katere roke to pismeno sporo=ilo izro- =am, da se bo ta diskretnost kar najbolj vestno =uvala, sem se odlo=il za izro=itev.

20. avgusta 1943. Izro=eno21 istega dne v roke Vlaste22 in dr. Kržišnika23

21 Pripisal z roko avtor pisma Lojze Ude. Lojze Ude (1896-1982). pravnik in zgodovinar. Po maturi se je v 1. svetovni vojni bojeval na raznih frontah. Sodeloval je v bojih za Koroško. Leta 1929 je diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani. Od 1935 je bil odvetnik v Lenartu v Slovenskih Goricah. Leta 1941 seje pred nacisti umaknil v Ljubljano. Tu je sodeloval z OF. Pred kapitulacijo Italije je skušal dose=i sporazum ali vsaj premirje med Slovensko zavezo in Osvo- bodilno fronto. Po kapitulaciji Italije je odšel v partizane, kjer je delal v agitpropu IOOF. bil =lan in od marca 1945 v.d. direktorja Znanstvenega inštituta pri Predsedstvu SNOS. =lan Komisije za ugotovaljanje zlo=inov okupatorjev in njihovih pomaga=ev in od septembra 1944 predsednik verske komisije pri SNOS. 22 Mira Tomši=. Glej njeno pismo v Dokumenti, knj. 9. dok. št. 138, str. 477. 23 Dr. Anton Kržišnik. pravnik in politi=ni delavec. Od leta 1941 sodeloval v OF, v Ljubljani zlasti pri organiziranju štajerskih beguncev, kulturnikov in pravnikov. Marca 1943 odšel v partizane, bil predsednik Višjega vojaškega sodiš=a, =lan SNOS. AVNOJ in NKOJ. po vojni ve=krat minister v vladi DFJ in LRS.

575 ST. 141

POZIV GLAVNEGA ŠTABA NOV IN PO SLOVENIJE DNE 8. SEPTEMBRA 1943 POVELJSTVOM IN VOJAKOM ITALIJANSKE VOJSKE V SLOVENIJI1

L 8 sett. 1943.

Il Quartier Generale dell'Esercito Nazionale di Liberazione e dei Reparti Partigiani di Slovenia.

Ai comandi italiani e alle Forze Armate Italiane in Slo- venia.

Il base alTArmistizio concluso tra gli Alleati Uniti e il Reg- no d'Italia, Vi invito a ricevere i reparti dell'Esercito Nazionale di Liberazione e dei Reparti Partigiani di Slovenia, i quali rap- presentano sui territori sloveni le Forze Armate degli Alleati Uniti e i quali arriveranno nei centri dei vostri presidi, senza qualsiasi ostilità e di agire secondo le istruzioni impartite dai loro comandi. In tale caso l'Esercito Nazionale di Liberazione di Slovenia potra garantire che sui territori sloveni le condizioni dell'Armi- stizio saranno assolutamente osseivate a vostro favore.

1 Ciklostiliran letak je v ARS. Odd. I, sign.: AS 1487. CK KPS. a.e. 621. Slovenski prevod letaka:

Glavni štab Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije 8. sept. 1943

Italijanskim poveljstvom in vojakom italijanske vojske v Sloveniji

Na osnovi premirja podpisanega med Združenimi zavezniškimi silami in Kraljevino Italijo, vam naro=am da sprejmete ob njihovem prihodu v vaše postojanke =ete Slovenske narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov, kot predstavnike Združenih zavezniških sil in da se jim torej ne upirate in jim ne izkazujete sovraštva, ter se podredite njihovim ukazom.

576 Qualungue ostilità contro l'Eserzito Nazionale di Liberazio- ne in Slovenia da parte del singoli comandi ovvero reparti sara considerata contravvenzione all'Armistizio. Tenete Vi presente che l'Esercito Nazionale di Liberazione di Jugoslavia difende oggi anche la vostra patria contro la Germania hitleriana.

Zona di operazioni, •8 sett, 1943.

Per il Quartier Generale dell'Esercito Nazionale di Libe- razione e dei Reparti Partigiani di Slovenia, il vice comandante in capo: Collonello Jakob Avši= m. p.

Slovenska narodnoosvobodilna vojska bo le na tak na=in lahko jam- =ila, da se bodo na ozemlju Slovenije nemoteno izvajali ukazi in pogoji premirja v vašo korist. Vsako dejanje sovražnosti proti enotam slovenske narodnoosvobodilne vojske bi bilo dejanje sovražnosti proti Združenim zavezniškim silam in bi kot tako pomenilo kršitev premirja. Prosimo, da upoštevate, daje v tem trenutku Jugoslovanska narodnoosvobodilna vojska, branilka Italije pred Hitlerjevo Nem=ijo.

Na položaju. 8. septembra 1943

Za Glavni štab Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije, namestnik glavnega poveljnika: polkovnik Jakob Avši= l.r.

577 KRATICE

AFŽ glej SPŽZ AS, ARS Arhiv Republike Slovenije AVNOJ Antifašisti=ko ve7e narodnog oslobodjenja Ju- goslavije BBC British Broadcasting Corporation (Britanska radijska postaja) BG (tudi bega, b. g.) Bela garda, belogardisti BNOR Bibliografija izdanja u narodnooslobodila=kom ratu C.A.U.P.I Comitato Antifascista Unione Popolo Italiano (Antifašisti=ni odbor italijanskega narodnega zedinjenja) CC Comitato Centrale (Centralni komite) CC PCS Comitato Centrale del Partito Comunista di Slovenia (Centralni komite Komunisti=ne Par- tije Slovenije) CK (CK.) Centralni komite CK KP Centralni komite Komunisti=ne partije CK KPH Centralni komite Komunisti=ne partije Hrva- ške CK KPI Centralni komite Komunisti=ne partije Italije CK KPS Centralni komite Komunisti=ne partije Sloveni- je DE Delavska enotnost DFJ Demokrati=na federativna Jugoslavija DLO, DO Dolomitski odred FGO Finan=no gospodarski odbor FLRJ Federativna ljudska republika Jugoslavija GAK Obveš=evalna služba OF GAP Gruppi di Azione Partigiana (Patriótica) (Domo- ljubne akcijske partizanske skupine) GESTAPO Geheime Staatspolizei (Tajna državna policija) GILL Gioventù italiana del Littorio di Lubiana (Itali- janska liktorska mladina v Ljubljani) GO DE Glavni odbor Delavske enotnosti GP Glavno poveljstvo

578 GPU Generalnoe Politi=eskoe upravljenje (Glavna politi=na uprava) GŠ Glavni štab GŠS Glavni štab Slovenije IO Izvršni odbor IO OF Izvršni odbor Osvobodilne fronte ISLD Inter-Services Liaison Department (Oddelek za koordinacijo in zvezo) JNS Jugoslovanska nacionalna stranka JRZ Jugoslovanska radikalna zajednica KA Katoliška akcija KP Komunisti=na partija KPI Komunisti=na partija Italije KPJ Komunisti=na partija Jugoslavije KPS Komunisti=na partija Slovenije KS, k. s. Krš=anski socialisti LP, l.p. Ljudska pomo= LRS Ljudska republika Slovenija M.G. Matija Gubec MIHA (tudi miha) Mihailovi7evci, pristaši Draže Mihailovi7a MK KPI Mestni komite Komunisti=ne partije Italije MK KPS Mestni komite Komunisti=ne partije Slovenije MVAC Milizia Volontaria Anticomunista (Prostovoljna protikomunisti=na milica) MVSN Milizia Volontaria Sicurezza Nazionale (Prosto- voljna milica za narodno varnost) NKOJ Nacionalni komite oslobodjenja Jugoslavije NL Narodna legija NO Narodno osvobodilni NO (N.O.) Notranjski odred NOB Narodnoosvobodilna borba NOO Narodnoosvobodilni odbor NOR Narodnooslobodila=ki rat NOV Narodnoosvobodilna vojska NOV in PO Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi NOV in POS Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Slovenije NOV in POJ Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije NOVJ Narodnoosvobodilna vojska Jugoslavije

579 NSDAP Nationalsozialistische deutsche Arbeiterpartei (Nacionalsocialisti=na nemška delavska stranka) NSZ Narodna strokovna zveza NZ Narodna zaš=ita ODE Odbor Delavske enotnosti OF Osvobodilna fronta OJNS Omladina Jugoslovanske nacionalne stranke OK Okrožni komite OKKPS Okrožni komite Komunisti=ne partije Slovenije OK SKOJ Okrožni komite Saveza komunisti=ke omladine Jugoslavije OK ZKM Okrožni komite Zveze komunisti=ne mladine OKZSM Okrožni komite Zveze slovenske mladine oo Okrožni odbor OO OF Okrožni odbor Osvobodilne fronte OS Obveš=evalna služba OUZD Okrožni urad za zavarovanje delavcev OVS Obveš=evalno varnostna služba p Partija PCI Partito Comunista Italiano (Komunisti=na partija Italije) PK Pokrajinski komite PKZSM Pokrajinski komite Zveza slovenske mladine PKKPS Pokrajinski komite Komunisti=ne partije Slove- nije PNOO Pokrajinski narodnoosvobodilni odbor PO Pokrajinski odbor PO OF Pokrajinski odbor Osvobodilne fronte PVNOJ Protufašisti=no ve=e narodnog oslobodjenja Ju- goslavije RAF Royal Air Force (Britansko vojno letalstvo) RK Rajonski komite RKKPS Rajonski komite Komunisti=ne partije Slovenije RO Rajonski odbor RSJ Radio svobodna Jugoslavija RV Radijski vestnik SDS Samostojna demokratska stranka SFSN (S.F.-S.N.) Smrt fašizmu Svoboda narodu SIM Servizio Informazioni Militare (Vojaška obveš=e- valna služba)

580 SKJ Savez komunista Jugoslavije SKOJ glej ZKMJ SL Slovenska legija SLS Slovenska ljudska stranka SNOB Slovenska narodnoosvobodilna brigada SNOO Slovenski narodnoosvobodilni odbor SNOS Slovenski narodnoosvobodilni svet SNOUB Slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada SO Savinjski odred SOE Special Operations Executive (Britanska uprava za posebne operacije) SOL Sokolska legija S.P. (SP) Slovenski poro=evalec SP< Slovenskih partizanskih =et SPŽZ (tudi AFŽ) Slovenska protifašisti=na ženska zveza (Antifa- šisti=na fronta žena) SPU Sovjetski poro=evalski urad SSSR Sojuz Sovjetskih socialisti=eskih Respublik (Zveza sovjetskih socialisti=nih republik) STO Svobodno tržaško ozemlje SZ Sovjetska zveza •• Tomši=eva brigada TIGR Trst-Istra-Gorica-Reka, tajna organizacija TMG Tribunale Militale di Guerra (Italijansko Vojaško vojno sodiš=e) TO Terenski odbor TT Tone Tomši= (brigada) UB Udarna brigada UBLŠ Udarna brigada Ljube Šercerja UBTT Udarna brigada Toneta Tomši=a UDBA Uprava državne bezbednosti U.R.S.S. Unione Republice Socialiste Sovietiche VDO Vzhodnodolenjski odred VKP (b) Vsezvezna komunisti=na partija (boljševikov) VOS Varnostno obveš=evalna služba VP Vrhovni plenum VP Vrhovno poveljstvo VS Varnostna služba VŠ Vrhovni štab VŠNOPDV Vrhovni štab narodnooslobodila=ke partizanske i dobrovolja=ke vojske (Jugoslavije)

581 ZDA Združene države Amerike ZDO Zapadnodolenjski odred ZKMJ (tudi SKOJ) Zveza komunisti=ne mladine Jugoslavije (Savez komunisti=ke omladine Jugoslavije) ZSM Zveza slovenske mladine ZSSR Zveza sovjetskih socialisti=nih republik

582 KAZALO OSEBNIH IMEN

Behm Ciril/ 368 Aleš (Cankarjev bataljon)/ 72 Benedi=i= Anton - Ton=ek/ 72 Ambrož/ 50 Benigar Franc - Gabrin/ 75 Anderwald Beno - Benko/ 351 Benko Alenka - Vera/ 116 Apih Milan - Jure/ 57, 181 Bergant Franc/ 72 Avbelj Viktor - Rudi/ 70. 95. Bertoncelj Štefan/ 72 134 Bezek Anton/ 129 Avši= Jaka (Jakob) - Branko Bezlaj Jože (po doma=e Hrast/ 56. 90. 104. 133. Bevkarjev)/ 160 164, 232. 238. 240. 290, Bine (Dolenjski odred)/ 21 292-294, 299, 301, 316, Bizjak Stane - Kosta/ 15, 94, 350, 351, 355, 356, 358, 95, 122, 134, 194, 374 370, 381, 426, 436, 455, Blagojevi= Milan/ 436 543, 577 Blaži= (trgovec na Mirni)/ 222 Boje Pavle - Stjenka/ 50. 51 Bor Matej/ glej Pavši= Babic Branko - Vlado, Vladimir Babnik/ 215, 506. 547, 553, Božnar Anton - Toni/ 546 556 Bra=i= Mirko/ 156. 157, 455 Babic Lado/ 167 Bradeško Jože - Boštjan/ 50, Babnik Andrej - Andrejka/ 420 524 Brajnik Edo - Štefan/ 229. Babnik France/ 524 235. 246. 256. 329. 336 Babnik Miha/ 524 Brane Janez - Gošar/ 72. 219 Babnik Štefan - Gusti / 524 Bratko Ivan - Andrej Podvis/ Babovi7 Spasenija - Cana/ 155 532, 534 Bravni=ar Dušan - Mate, Baje Gorazd/ 546, 547 Veljko/ 70 Baji= dr. Stojan/ 530, 531 Brecelj dr. Anton/ 242, 451 Bajt Marjan/ 331 Brecelj dr. Marijan - Miha Bajt Milena/ 534 B.(orštnik)/ 93. 130, 162, Bebler dr. Aleš (Aleksij) - 242. 348, 535, 539 Primož Tratnik, Hartman/ Brejc Jože/ glej Javoršek Jože 39, 50, 52, 62, 66, 67-71. Brejc Tomo - Lojze, Pavle/ 88, 157, 205, 207, 213, 216, 98, 205. 215. 260. 267, 377, 218, 258, 274, 377. 379. 378, 438, 449, 506 380, 421, 428. 505. 523. Brelih ing. Miloš - Miha/ 91, 534, 542, 543, 546. 551, 130, 157. 207, 246, 319. 557-560, 561 339, 362, 363 Bebler Vilma - Spelea/ 70 Breznik Verner/ 57 Bedenk dr. Vinko/ 73, 74

583 Brilej dr. Jože - Bolko/ 39. Dermastia dr. Marijan - 50-52. 62. 65. 66. 69, 70, Urban/ 39. 48. 273. 357. 71. 88. 89. 92, 104, 106, 358 107, 149, 157. 164, 182, Dettori Antonio/ 557-560 183. 232. 350. 352, 356, Deželak dr. Vida/ 218 358. 381. 421 Dimitrov Georgi/ 255 Brilej Marta - Lu=ka/ 183. Djilas Milovan/ 480 303 Dolenc Jože -

584 G 278. 294. 295. 322. 406. Gallo Anibale/ 180 407, 412-414, 422, 446, Gambai-a Gastone/ 519, 520 489, 551, 577 Ganziti Rudi - Grad/ 230 Hlaj Vidko/ 562, 564 Gašperin Ivan - Mitja/ 75 Hlebš Janez -

585 • Kav=i= Stane - Djuro/ 402 Kalin Savel/ 228, 285. 308 Kebe Lojze - Štefan, Viktor/ Kambi= dr. Miha/ 229. 283. 15, 42, 71, 79, 94, 95, 97- 285, 306 99, 133, 134, 163, 279, 300, Kante Vladimir - Lia/ 117 425, 438 Karapandža Branko - Matjaž/ Kejžar Viktor - Peter/ 74, 134 256 Kerenski Aleksander Kardelj Borut/ 286 Fedorovi=/ 460 Kardelj Edvard - Krištof, Beve, Kersnik Stane - Jelov=an/ 99, Franc Birk, Ivan/ 10, 16, 134, 374 17, 19, 22, 27-29, 31, 36, Kerši= Fric - Gal/ 183, 184 38. 39, 47, 53, 56, 60, 62, Kerši= (Ljubljana-Šiška)/ 116 64-66, 71, 87, 93-95, 97, Kham ing. (Ljubljana- 98, 103, 104, 107, 108, 110, Neboti=nik)/ 116 114, 117-123, 125, 132, Kidri= Boris - Peter Kalan/ 10, 136, 137, 139-141, 143- 19, 20, 39, 45, 55, 56, 65, 147, 150, 151, 153, 155, 66, 87-89, 91, 93-96, 103, 158, 160, 161, 163, 164, 107, 110, 111, 114, 120. 166-168, 170-173, 175, 177. 121. 125-127. 129, 131-134, 179, 182 183, 187-190, 193- 136, 140, 150, 151, 157, 195, 201, 204, 205, 208, 158, 164, 166-168, 170- 211, 212,221. 227, 228, 174, 183, 188, 194, 195, 230, 234, 236, 243-245, 201, 204, 210, 232,234, 247, 253-255, 258-260, 276, 236, 242, 243, 245, 247, 279, 280. 282. 285, 286, 251, 253, 259, 281,288, 288, 290, 293, 294, 299, 290, 293, 294, 298, 299, 301, 303, 306, 308-313, 301, 307, 313, 315. 316, 315, 319, 326, 328, 335, 318, 326, 332, 335. 340, 337-340, 342, 344, 345, 348, 353, 354, 356-358, 352, 355, 359, 362, 364, 363, 367, 370, 374, 376, 368, 369, 371, 376, 381, 379, 380, 389, 390. 394. 382, 385, 388, 389, 393, 398-402. 419-421. 424. 428, 396-398, 400, 401, 403, 437, 439, 446, 448, 450, 404, 410, 418- 420, 428, 457, 458, 467-469, 481, 429, 448, 456, 458, 481, 488, 490, 493, 496, 497, 486, 487, 490, 497, 525, 525, 529, 536, 542, 554, 572 528, 531. 532. 534, 535, Kidri= dr. France/ 259, 290. 540, 545, 552, 556 370, 394, 489 Kardelj Janez/ 360 Kidri= Zdenka - Marjeta, Ana/ Kardelj Pepea/ 8, 305 39, 42, 43, 46, 51, 114, 116, Kariž Boris - Kartaš/ 283 132, 179, 181, 188, 229, Kariž Valentin/ 9 235, 236, 242, 256. 283. Kav=i= Ivan - Nande/ 20, 21, 291, 306, 307, 314, 335, 113, 129, 130, 162, 330, 336, 347, 519, 523. 566 350, 354. 355. 364. 370. 381

586 Kimovec France - Blaž, Kova= Stane - Polde/ 390, Matija/ 44, 228 398, 525, 528, 529, 540 Klavs Vladimir - Klis/ 351 Kova=evi= (Ljubljana)/ 116 Klemene Zorka por. Persie - Kova=i= Fedor/ 113 Bara/ 360 Kova=i= Leon/ 505 Klop=i= Marija/ 211, 212, Kova=i= Oskar - Stritar, 229, 283 Muha/ 10, 505 Knavs Tomaž - Matevž Kova=/ Kozak Ferdo/ 370. 394. 489 78 Kozak Juš/ 370, 394, 489 Knez Polde/ 178, 184, 198 Kozak Lado - Božo/ 379 Knofe/ 185, 199 Kraigher Boris - Janez/ 11, Kocbek Edvard - Pavle, Blaž/ 148, 155-157, 162, 167. 39, 68, 93, 96, 120, 158, 187, 191, 194, 205, 206, 210, 241, 281. 294, 316, 213, 219, 226, 227, 238, 457, 458, 490, 493, 528 240. 242, 258, 260, 289. Kocbek Zdravka - Meta/ 158 292, 312, 314, 316, 326, Kogoj Rado/ 9 335, 352-354, 377, 378, Kolenz Anton/ 147 382, 401, 402, 463, 464, Koler Bogomir -

587 Klivie Vladimir - Matevž, Mali, 340. 352. 358. 360. 362. Justin/ 40-42, 45, 55, 116, 368. 374, 380, 382, 388, 126, 127, 132, 136, 177, 389. 395, 401, 403, 426, 179, 254, 255, 284, 310, 428. 458. 469. 490, 493, 542 360, 387, 529 Leskošek Helena - Alenka/ Križman7i= Miroslav/ 546 56. 96, 118, 124-126, 158, Križnar Ivan/ 62, 68, 75 167, 212, 253, 259, 289. Krmelj Jože - Skrbe=/ 72 316, 385 Krmelj Maks - Matija Poljanec, Leskošek Marija - Rija/ 56, Matic/ 78, 98, 134, 376, 542 96, 118, 124-126, 158, 167. Kržišnik Anton/ 575 212. 253, 259, 289, 316. 385 Kuhar dr. Alojzij/ 531, 566 Letonja Eia - Atena/ 185 Kuhar Lovro - Prežihov Letonja Jože - Kmet/ 184. 185 Voranc, Kune, Pavel Vilhar/ Levstik Ivo - Gojc, Ožbe/ 228 41, 318, 319, 329, 360 Lipša Nada/ 304 Kukavica Ludvik/ 234 Logar Cene/ 123. 543 Kukovi= Kazimir/ 115, 428. Lon=ar dr. Dragotin/ 502 471, 472 Lovše Andrej/ 127 Kumar Andrej - Stric/ 219 Lubej Franjo - Drej=e/ 39. Kumelj dr. Metod/ 520 93, 110, 121, 122, 131,294, Kveder Dušan - Tomaž 398. 399, 458, 493 Poljane/ 183, 185, 195, 369 Lubrano Artur/ 571 Lukman (Gorenjska)/ 75 Luštek Miroslav/ 335. 381 Lacko Jože/ 178 Luznar ing. Rado/ 339, 351, Lala/ 87 365 Languasco Aurelio/ 571 Lužar Antonija/ 334 Lavri= dr. Dušan/ 180 Lužar Jože/ 334 Lavri= Jože/ 394 Lebar Ivan - Stric/ 539 M Lemež Milan/ 39 Ma=ek Ivan - Matija, Angelo. Lemut Jože - Saša/ 506 Jernej Posavc/ 11. 21. 50. Lesjak Josip/ 181 54. 56. 60. 87. 91. 93-96. Leskošek Franc - Lojze, Luka, 98. 111. 112. 121-123, 125, Peter Strugar/ 7, 8, 13, 16, 130, 131, 136, 142, 156. 19, 54, 56, 60, 87-90, 93, 157, 162, 163, 166, 167, 97, 110, 114, 119, 121, 123, 171-174, 210, 232-234, 237, 125, 130-132, 148, 155, 240. 241, 281. 288, 289, 158, 159, 161-163, 165, 294, 314, 317, 318, 332, 166, 170, 171, 173, 174, 348. 352-357. 364. 365. 187, 194,205, 211, 220, 370, 380, 401, 421,437, 235, 237, 241, 243-245, 469. 542. 544 253, 258-260. 280, 282, Ma=ek Polde - Borut/ 113, 288, 294, 301. 305, 308, 130, 162 314, 315, 319, 326, 339, Ma=ek Tilka/ 335

588 Mahni= Rudi - Rudo Brkine/ Medveš Ivanka/ 331 564 Meja= (Komenda)/ 73 Maister Rudolf/ 530 Mencej Martin - Feliks/ 229 Majcen dr. Ivo/ 187, 336 Metka/ 57 Majcen Dušan - Nedeljko/ Metzinger Valentin Janez/ 369 350, 355, 370 Micheli ing. Lujo/ 368 Majcen Lado/ 164, 221, 318 Mihailovi7 Dragoljub - Draža/ Majcen Stane - Dolenc/ 305 11, 14, 16-18, 22, 29, 77, Majdi= Fortunat - Mr=un/ 43 156, 181, 191, 207, 217, Majerši= Marija (Micka)/ 327 250, 262, 372, 426, 437, Majnik (bolni=ar)/ 72 448, 451, 463, 482, 520, Majnik Ivan - Džems/ 105 549-551, 554, 570, 571 Malenski (Podlipoglav)/ 320 Mihajlo (tehnik)/ 388 Maleži= Zorka - Tina/ 378 Mihevc Edo - Dore/ 50, 52, Mainane Jože - Križevski/ 231 62, 90, 95, 133, 233, 240, Manuli (KPI)/ 30 289. 290, 316, 336, 350, Marin=i= (Ljubljana, Tržaška 357. 358, 421 c.)/ 116 Mihevc Samo - Dore/ 539 Marinko Miha/ 7, 8, 256, 304. Miklav=i= Vidovi= Anka/ 129 305, 409, 417 Mikuž dr. Metod/ 157, 158, Marion Ljubo/ 466 291, 317, 369, 376, 395 Marko (Kranj)/ 309 Milutinovic Ivan/ 37, 480 Martini Marija/ 10, 17, 18, Mlakar dr. Boris/ 29, 531 21, 30, 146, 190, 355, 405, Mohor=i= Ivan - Tiger/ 564 411 Mohori= Milena - Katarina/ 47 Martini Rigoletto - Quarto/ Molek Jakob - Jaka/ 134 10, 146, 189. 355. 409. 417, Moškri= Jože - Ciril/ 96, 103, 438, 554 104, 106, 107, 117, 118. Maruši= Darko - Blaž Robida/ 120 ,123, 124, 126, 130,131, 219, 377, 378 133, 151, 153, 160-162. Marx Karl/ 153, 427 164, 166, 167, 175, 176, Marženka (AFŽ Jugoslavije)/ 182, 183, 221, 222,230, 533 232, 246, 251, 291, 301, Masaryk Tomas/ 502 310, 317, 319, 321, 326, Maslo Karlo - Drago/ 327, 329, 336, 337, 347, Massola Umberto - Quinto, 349. 350, 353, 354, 358, Makaron/ 10, 17, 19, 21, 22, 364, 365 28, 30, 146, 149, 187-191, Mrhar Stane - Tiróle/ 76 241, 245, 255, 256, 292, Musek Vitko/ 252 330, 343, 355, 404, 405, Mussolini Benito/ 149, 154, 409, 410, 411,416, 418, 169, 192, 193, 202, 204. 427, 462, 470. 474, 534, 552 241, 270, 322, 397, 406- Maver Jože/ 129 408, 412-416, 427, 428, Mazovec Jože - Tine Dolgan/ 471, 547, 548 50, 52, 62, 357, 358, 421 Muši= Vili/ 229, 282. 306

589 N Pavši= Vladimir - Matej Bor/ Nagode dr. ing.

590 Prosenc Janez - Ice/ 50, 51 Romavh Peter/ 129 Pi-eželj Karel - Stanko/ 75 Roosevelt Franklin Delano/ Pucelj Ivan/ 482, 547 252. 257, 297, 383, 479 Puhar Rudi - Stjenka Razin/ Ropi= Lojzka/ 286 50, 302, 327 Rössener Ervin/ 73 Pustišek Drago - Salvo. Milan, Roš dr. Franjo/ 520 Zidar/ 283 Rozman Franc - Stane/ 20. 57, 155. 178, 185 9 RožancTine/ 129 Quisling Widkun/ 144, 252, Rozman dr. Gregory/ 115, 428 158, 180 Rudolf prof. Ivan/ 546 R Rupnik Leon/ 194, 241, 290, Radi7 Stjepan/ 482 394 Rainer dr. Friedrich/ 72, 431, Rupnik Zdenko - Karel/ 117 444, 472, 489 Rus Josip - Andrej/ 39, 65, Rajšter Branko - Fedor/ 72 93, 96, 121, 122, 132, 136, Rancinger Greta - Hilda/ 8, 161, 163, 167, 172, 173. 305 210, 289, 358, 375, 384, Rankovi7 Aleksandar/ 480 398, 399, 458, 490, 493 Ravbar Franc - Marko, Vitez/ Rus ing. Jože - Naivnež / 458, 155, 157, 167, 213, 374, 516 482. 493, 530 Ravnihar Franc - Polde/ 72 Ravnihar Janko - Beno/ 72 Ravnikar (gostilni=ar,

591 Sluga Jože - Lenart/ 16. 94, Svetek Danica por. Marin=ek 95, 98, 134 - Urška/ 312 Smersu Rudolf/ 519 Svetek Franc - Hinavš=ina/ Smrekar Ludvik/ 57. 60. 104. 398 105. 107. 119, 126, 131, Svetina Albert - Emo/ 524 152, 162, 165, 231, 246, Svetina Vladimir - Ivo. Dane, 291, 301, 302, 318, 349, Ivan/ 116, 179 350, 351, 353 So=an Julij - Tomaž Skala/ 181 Savli Oskar - Jakob, Silvo/ Stadler Franc - Pepe/ 334 15, 94, 95, 122 Stalin Josip Visarionovi= Šentjurc Lidija - Joža, Julka, Džugašvili/ 16, 17, 43, 151, Pika/ 39. 41. 42. 45. 47, 51, 153-155, 159, 172, 186, 52. 116. 117. 131. 132, 136, 220, 228, 229. 248, 280, 189. 228-230. 244. 245. 331, 356, 360, 383, 405, 254. 255. 257. 282. 284- 411, 412, 427. 476. 478. 563 286. 303, 306, 359, 360, Stane (tahnika za Juž. Prim.)/ 521, 522, 528, 529. 544 564 Šentjurc Marjetka/ 229 Stanovnik Aleš/ 573 Šerbek Zora - Magda/ 303. Stanovnik Janez - Tine 307 Koren/ 539 Šercer Ljubomir Ljubo/ 9 Stante Peter - Skala/ 185. Šiška Jože - Luka/ 179 186. 357. 369 Škerbec dr. Matija/ 489, 530 Stare Stane - Fazan/ 374. Škerl dr. France - Jurij 375. 455 Bregar, Nuškin/ 213, 539 Staroverski Fran=iška - Špela/ Škerlavaj Marija - Stana/ 304. 72 312 Sterlekar Ignac - Jože. Nace/ Škerlavaj Milan - Petra=. 77. 134 Gaber, Julij/ 21, 22, 46, 55, Stermecki Maks - Rok/ 56 110, 111, 113, 125-127. Sterniša Marijan - Pribina/ 130. 131, 162, 172, 195, 115. 180 221, 229, 242, 243, 246, Stiplovšek dr. Miroslav/ 398 253, 283, 287-289, 291, Stojadinovi7 Milan/ 481 304, 305, 310-312, 314, Stojan (tehnik)/ 351, 352 316, 327, 331, 336. 345, Stopar Viktor - Silvo (Mladi). 347, 354, 363, 382,401, Silvo Moš=an/ 15, 50, 52, 419, 522, 545 62, 66, 69, 70, 71, 94-96, ŠkofJaka/ 116 134, 174, 421, 466, 516, 517 Škofic Franc/ 331 Stranic Vesna - Vera/ 68 Slander Marinko Mica/ 8, Stražišar Polde/ 95 165, 186, 335, 338. 381 Stražišar Viktor - Silvester/ Slander Slavko - Aleš/ 8, 9 74. 75. 98

592 Slander Vera - Lojzka/ 183, Toman Kova= Simon=i= Jožica 184, 186, 357 - Aleksandra, Andreja/ 43, Šmajd dr. Albin/ 253, 393, 521, 528, 540 565-574 Toman Tone - Savo, Matko/ Šmerc Anton/ 7 42, 159, 328, 334, 390, 398, Šmid Janez - Januš/ 75 399, 525, 528, 529,540 Šnuderl dr. Makso/ 520 Tomi= Anton/ 113 Šorovi= Danilo/ 543 Tominec Angelik/ 115 Špacapan Mile - Igor/ 379 Tominec Janez, Janko - Špacapan Miro/ 215, 267 Tomaž Slivnik/ 68 Štefe Anton/ 78 Tomši= Anton/ 64 Štih Bojan/ 155, 378 Tomši= Marija/ 64 Štirn Franc/ 72 Tomši= Mira - So=a, Vlasta, Štobler Štefka - Mica/ 9 Metka, Tilka/ 15, 16, 46, 95, Štrekelj Ivan, Janez - Florjan/ 97, 133-136, 179, 242, 254, 58 257, 284, 386, 398, 400. Štupar Cene/ 96, 125, 126, 404. 529, 531, 575 212, 236 Tomši= Tone - Gašper/ 8, 17, Šubaši= dr. Ivan/ 550 18, 305 Šubic Janek - Ladi, Gregor/ Tomši= Valentin/ 64 46, 132, 142, 143, 172, 237, Tomši= Vida - Lenka/ 8. 305 242, 244, 258. 287, 292, Trtnik Justina - Nataša/ 124 293, 306, 339, 340, 342, 544 Turna ing. Zoran/ 309 Šubic Valerija - Breda/ 342 Turnher Edmund - Primož Šuklje dr. Vladimir/ 530 Kr=an/ 108, 109 Šušterši= dr. Ivan/ 489 Šušterši= Mirko/ 72 U Šušterši= Tone - Tine U=akar Janez/ 155 Železnik/ 152, 291, 302, Ude Lojze/ 531, 565, 573, 574 326, 327, 330, 337, 338, Uljanov Vladimir Ilji= - Lenin/ 349, 353 153, 155, 360, 427, 462 Umnik Anton/ 73, 471 Urši= Andrej - Smrekar/ 530, Tav=ar Alojz/ 331 531 Tav=ar Draga - Ana, Mara/ Uzunovi7 Nikola/ 547 25, 28, 188, 190, 193, 229, 245, 255, 292, 330, 355 Tav=ar Marta - Ria/ 72 Valentin=i= Stane/ 68 Taylor Mirón/ 479 Vasilij (Dolomitski odred)/ 20 Ti= Jasmina (Jasminka)/ 342 Vatovec dr. Fran/ 565 Togliatti Palmiro - Ercoli/ 342, Vavpeti= dr. Lado/ 502, 520 362, 363, 404, 405, 408, Veluš=ek Anton - Matevž/ 409-411, 416. 417, 427 215, 267, 377, 378, 438, 547, 557, 558, 560, 561 Verbi= Ivan/ 9

593 Ver=on dr. Branko/ 530 Zibelnik Pavle - Pajo/ 159, Verdnik Matija - Tomaž, Moti/ 328, 354 98 Zidanšek Miloš/ 8 Vetrin Janko/ 368 Ziherl Ana - Spelea/ 360 Vidmar Ciril/ 259, 290, 291, Ziherl Boris - Bogdan, 370, 394 Gorazd/ 39, 65, 257, 284, Vidmar Josip - Saša/ 93, 96, 306, 307, 359, 361, 387, 418 110, 121, 122, 127, 131, Ziherl Branko/ 360 150, 151, 159, 241, 259, Ziherl Miloš - Prešeren/ 360 294, 317, 388, 393, 459 Zinovjev Grigorij Evsejevi=/ 284 Vidmar Jože/ 458 Zlatnar Mirko - Miklavž/ 162, Vidmar Stane/ 259, 290. 291, 194, 236, 237, 242, 254, 370, 394, 489 292, 312, 318, 335, 339, Vidmar Tit/ 151 340, 364, 371, 382, 389, 401 Vilfan dr. Joža - Anton/ 46 Zmago (Materija)/ 562 Vilhar Igor/ 561, 562 Zore dr. Slavko/ 335. 336 Vipotnik Albin - Strgar (V. Zorko Alojz/ 8 Potnik) / 184-186 Zorko Franc/ 72 Vode Angela/ 520, 521 Zrimšek Rudolf/ 187 Vodopivec Franc/ 74 Vojvoda Franc -

594 KAZALO ZEMLJEPISNIH IMEN

384, 396, 427, 452, 456. Afrika/ 136, 148, 166, 172, 457, 492, 493 180, 184, 186, 202, 207. Bir=na vas/ 48 208, 247, 248. 251, 278, Bistrica (Kamnik)/ 77 295, 297, 300. 322, 366, Bizovik (Ljubljana)/ 105, 119, 475, 479 124, 176, 181, 252, 364, Ajševica pri Gorici/ 206 385, 394 Alžir/ 166, 172, 251 Bled/ 572 Ambrus/ 541 Bloška Polica/ 58 Amerika/ glej Združene države Bohinj/ 12, 15, 75, 483 Amerike Bokalce/ 42, 194 Anglija/ glej Velika Britanija Borovnica/ 57 Argentina/ 114, 570 Bosanska Krajina/ 359, 534 Auschwitz/ 178 Bosanski Petrovac/ 102, 532 Avstrija/ 144, 146, 295, 431, Bosna/ 192, 395, 419, 506, 480, 489, 556 549, 554, 555 Avstroogrska/ 489 Boštanj/ 67 Bovško/ 273 Braslov=e/ 197, 199 Babna Gora/ 237 Brda/ 505, 548 Balkan/ 148, 191, 297, 300, Brdo (Ljubljana)/ 113, 318 409, 417 Brezje/ 320 Baltske dežele/ 460 Brezovica pri Ljubljani/ Banjška planota / 546 194.382, 401 Barje/ 61, 164, 318, 522 Brežice/ 507 Begunje/ 58, 134 Brod na Kolpi/ 14, 55 Bela Cerkev/ 69 Budimpešta/ 25 Bela krajina/ 10, 22, 55, 62, Buenos Aires/ 114. 569 91, 92, 128, 142, 144. 294, Bukovo/ 12 434, 502, 503, 511, 526, 527, 548 Bela pe= nad Podblico/ 74 Carigrad/ 322 Belca/ 58 Castelfranco/ 417 Beljak/ 77 Celje/ 7-9. 145, 147, 177, Beneška Slovenija/ 273, 548 178, 184, 186, 357, 425. 507 Beograd/ 7, 402, 481, 497. Celovec/ 72, 77, 146, 372, 573 431. 440, 461, 462 Berlin/ 13, 74 Cerknica/ 58, 144, 503, 511 Bežigrad (Ljubljana)/ 43, 129. Cesta (Ko=evsko)/ 27 292 Cink/ 486, 503 Biha7/ 300, 371, 372, 383, Cvišlarji/ 48

595 •

596 Gradec (pri Cerkljah)/ 73 Jamnik/ 94 Gradiš=e/ 116 Javor/ 22, 124, 320. 364 Gramozna jama (Ljubljana)/ Javorje/ 22 18, 472 Javorniki/ 14 Gr=arice/ 180 Jelenov Žleb/ 144, 545, 548 Grosuplje/ 62, 64, 68, 118, Jelovica/ 94 232, 320, 494. 504, 511, 544 Jesenice/ 12, 15, 74, 75, 98, 134, 425, 508 H Jugoslavija/ 7, 11, 16, 18, Hercegovina/ 172 19, 28, 29, 30, 31, 35, 37, Horjul/ 123. 549 38, 65, 79, 80, 83, 85-87, Hrastenice/ 78 93, 100, 102, 138, 141, 156, Hrastje pri Kranju/ 72, 73 169, 170, 192, 204, 207. Hrastnik/ 145. 147, 184, 357 211,216, 228, 230, 233, Hribarjevo (Notranjska)/ 8 236, 243-245, 247, 250, Hruševo/ 162 253, 255, 258, 262, 267, Hrvaška banovina/ 550 270, 271, 280, 282, 285, Hrvaška/ 11, 20, 22, 25, 32, 286, 288, 293, 296, 297. 33, 37, 55, 62, 92, 189, 192, 299. 300, 301, 303. 306. 297, 344, 362. 420, 422, 308. 310, 311, 313, 315. 423, 475, 533. 534, 554 319, 326, 332, 337, 339, 340,342-345, 352, 359, 362-364, 368, 371-373, Idrija/ 207, 378, 504. 505, 382-388, 396-398, 401, 403, 513, 548 404. 420, 429, 436, 438, Istra/ 30, 562 440, 445, 451, 452, 456, Iška vas/ 144 457, 461, 463, 465, 468, Italija/ 10, 16, 17, 25, 28, 30, 473, 476, 478, 479, 481. 32, 33, 57, 59, 96, 146, 148, 484, 485, 489, 492, 493, 149, 166, 169, 172, 180, 497, 506, 517, 525, 530, 183, 188, 189, 190, 192, 532. 533, 537, 540, 546- 193, 202, 204. 212, 215, 550. 552, 566, 571, 575 219, 229, 249. 256, 259, Julijska krajina/ 409, 418, 271, 278, 283. 292, 295, 462. 546, 556, 559 297, 303, 322, 323, 342, Jurjevica/ 21 344, 345, 377, 379, 394, 404-418, 431, 438, 446, K 455, 462, 463, 470, 471, Kairo/ 546 474, 480, 483, 505, 506, Kamnik/ 74, 77, 134 523, 546, 549, 550, 552, Kamniške planine (Alpe)/ 74 554, 558-560. 574, 577 Kanalska dolina/ 506 Kanalski Lom/ 206, 218 Kandija (Novo mesto)/ 63 Jagodnik nad Lakenško Karavanke/ 72 dolino/ 311 Karlovac/ 340

597 Kašelj (Ljubljana)/ 119 Kavkaz/ 248, 295 Laš=e (nad Dvorom)/ 48. 56 Kle=e (Ljubljana)/ 394 Laško/ 520 Ko=evje/ 32, 48, 55, 294, 305, Lavrica/ 62 392, 502, 504, 511 Lenart/ 574 Ko=evski Rog/ 19, 22, 23, 39, Leningrad/ 295 42, 50-52, 55-58, 62, 63, Lesce/ 75 67, 71, 110, 294, 299, 318, Libija/ 406, 412 381, 468 Ligurija/ 407, 408 Ko=evsko/ 22, 47-49, 56-59, Lipniška planina na Jelovici/ 70, 233, 294, 484, 493 72,94 Kolpa/ 32, 55, 372, 422, 545 Lipoglav/ 56, 299. 320 Komenda/ 73 Litija/ 13, 77, 177, 184, 198, Koper/ 546, 547 507 Korinj/ 541 Livno/ 532 Koritnice/ 33 Ljubija (Bosna)/ 300 Koroška/ 42, 74-77, 79, 98, Ljubljana/ 7-10, 13-16. 114, 144, 146, 184, 198, 18, 20, 23-30, 32, 34. 38. 332, 425, 431, 440, 450, 39, 41^5, 47, 51, 55, 57, 461, 462, 471, 480, 508, 59. 61, 62. 64. 68. 72, 75, 509, 530, 565, 566, 574 87, 92, 94. 96, 103, 104, Kostanjevica/ 63, 434 107-110, 113-115, 117-121, Kozara (Bosna)/ 506 125-132,135137,144-147, Kožarje/ 113, 194, 201, 204, 151, 155, 157, 158, 160, 331, 515 162, 164, 165, 167, 168, Kozjansko/ 178 170-172, 177, 178. 180, Kozje/ 197, 198, 357, 507 181, 183, 184, 187. 188, Kožlješke žage/ 57 191, 194, 197, 201,204, Kraljevi kamen v Ko=evskem 206, 208, 211-213, 215-217, Rogu/ 56 222, 227, 228, 233, 235, Kraljevina Italija/ 576 238, 241, 244- 246, 249, Kraljevina Jugoslavija/ 481 250, 252, 253, 255, 256, Kranj/ 72, 73, 74, 76, 309, 258, 273, 280, 282-291, 489, 509, 530 293, 294, 300-307, 309, Kras/ 505, 548 310, 312, 316-318, 328, Klim/ 22, 55, 112, 130, 162, 329-332, 334-336, 338-341, 314, 316, 318, 348, 353, 381 344, 346, 347, 350, 353, Križe/ 73 355, 356, 360, 363, 368, Krka (reka)/ 22, 50, 51, 55, 381, 385, 386, 389. 390- 68, 69 395, 397-401, 403. 419, Krka/ 56, 63, 233 424-426, 430, 432, 437, Krn/ 550 438, 450, 452, 455, 463, Kromberk/ 506 465-470, 473, 480, 482, Krvavec/ 72. 73 484, 486-490, 494, 497-501, 504, 506, 509,511-520,

598 525, 527-531, 535, 538, Mislinja/ 185 539, 547, 549, 559, 560, Mojstrana/ 76 564-566, 573-575 Mokre/ 22, 144 Ljubljanica/ 21, 107, 118, Mokronog/ 69, 228, 285 126, 160, 165 Morav=e/ 185, 197, 198 Ljubljanska pokrajina/ 9, Moskva/ 11, 12, 36, 140, 146, 12,14,16,20, 22, 33, 44, 49, 202. 209, 247, 255, 278, 64, 72, 78, 87, 95, 172, 194, 294, 296, 342, 344, 361, 214,262, 265, 378, 431, 432, 412, 523 433, 434, 436. 439, 450, Moste (Ljubljana)/ 43, 129, 455, 456, 464. 465, 466, 229,282, 371 471, 481, 482, 483, 489, Mozelj/ 180 498, 502, 504 506, 509, 511, Mozirje/ 199 512, 517,542, 573 Mrzli studenec/ 33 Log/ 244 Muljava/ 57, 63 Loke pri Kromberku/ 215 Murska Sobota/ 25 Lombardija/ 407, 408 London/ 11, 158, 217, 247, N 428, 451, 463, 471, 566, 567 Nanos/ 550 Loška dolina/ 58 Narvik/ 322 Loški Potok/ 58 Nem=ija/ 13, 169, 193, 202, Lož/ 9, 58 204. 248, 249, 406, 407. Lukovica/ 77 412-414, 577 New York/ 566 M Nomenj/ 75 Ma=kovec/ 55 Norveška/ 252 Makedonija/ 532 Notranjska/ 8, 10, 14, 22, Male Lipljene/ 63 23, 26, 32, 34, 47-49, 52, Maribor/ 7, 8, 9, 177, 178, 55-59, 62, 70, 87, 130, 144, 185, 398, 461, 466, 507 147, 151, 160, 165, 182. Maroko/ 166, 172 238-240, 279, 308, 379, Matajur/ 550 422, 431, 434, 437, 491, Materija/ 561, 562 494, 502, 503,511-513, Mauthausen/ 78, 134 515, 545 Medvode/ 78 Nova Gorica/ 57 Mengeš/ 212 Novo mesto/ 20, 22, 52. 62. Metlika/ 555 64, 146, 294, 311, 425, 438, Metnaj/ 62, 233 466, 502, 503, 511, 513, 544 Meža/ 185 Mežica/ 507 O Mežiška dolina/ 565 Oblakov Vrh (Idrija)/ 548 Milano/ 10, 256, 295, 345, Obrie/ 96 408, 415, 462. 474 Ogulin/ 32 Mirna Pe=/ 69, 145 Ostrožni vrh/33 Mirna/ 222. 291, 327 Oto=ec/ 69

599 Primea vas/ 68 Pance/ 152 Primorje/ glej Slovensko Pariz/ 10 primorje Piémont/ 407, 408 Primorska/ 10, 33, 58, 88, Pivka/ 505 98. 111, 144, 148, 157, Planina pri Vojskem/ 548 162, 167, 187, 191, 194, Podgorjanci/ 233 205, 206, 213, 214,215, Podkraj/ 348, 349, 521 217-219, 227, 238, 240, Podlipoglav/ 87, 96, 110. 124, 246, 258, 259, 260. 262, 131, 158, 163, 221, 233, 263, 264, 265, 266. 267, 290, 294, 312, 314, 317, 270. 274, 278, 279, 281, 319, 320, 326, 336, 348, 290, 317, 438, 462, 463, 352, 355, 363, 365, 368 470, 473, 484, 494, 498, Podmolnik/ 124, 231, 320. 504-506, 511, 512, 514-516, 365 517, 523, 530, 534, 541, Podnart/ 145 542, 546, 548, 550, 553, Podsmreka/ 194 557, 558, 560, 561, 563, 564 Pohorje/ 185, 197, 198, 507 Pristava/ 62 Pokljuka/ 75, 78 Ptuj/ 178, 507 Polhograjski Dolomiti/ 57, Pudob/ 58 93, 114, 121. 122, 131, 137, Pugled/ 196 139, 140, 168, 170-173, Pulj (Pula)/ 564 181, 187,201, 204, 230, 233, 234, 239, 240, 247, R 258, 288. 294, 299, 301, Rab/ 146 308, 312. 314, 317, 326, Rabelj/ 506 362, 365, 368, 382, 388, Rade=e/ 197 389, 395, 401, 494, 524, 528 Radovljica/ 74, 75, 393, 565 Polhov Gradec/ 135, 147 Radvanje (pri Mariboru)/ 7 Polica/ 120, 152, 165, 175, Rajhenau/ 57, 360 231, 232, 246, 320 Rakek/ 378 Poljane/ 12, 98, 122 Rašica/ 212 Poljanska dolina/ 12, 78, 134, Ratež/ 48 233, 483, 509 Ravensbrück/ 520 Polje (Ljubljana)/ 107, 118, Razore/ 320 119, 124, 212, 289, 335, Re=ica/ 199 336, 370, 385, 394, 500 Reka (Fiume)/ 30 Poljska/ 458 Rep=e/ 320 Polževo/ 167 Revirji/ 183-185, 197, 198 Porezen/ 550 Rezija/ 371, 506, 548 Prebold/ 147 Ribnica/ 55, 504, 511, 541, Pre=na/ 69 545, 548 Prekmurje/ 450, 464, 465, Ribniška dolina/ 548, 555 508 Rim/ 13, 45, 345, 547 Preserje/ 381 Rodik/ 562

600 Rovte/ 549 485, 487, 489, 493, 496. Rožnik (Ljubljana)/ 42, 63, 64 497,499, 501, 502, 504, Rudnik (Ljubljana)/ 39, 178, 506, 508, 512, 514, 516, 292, 307, 333 517, 519, 528, 529, 532, Rusija/ glej Zveza sovjetskih 533-536, 540, 542, 546, socialisti=nih republik 547, 549, 550, 553-556. Ržev/ 397 559. 561. 564, 570, 571, 574, 575-577 Slovenske Gorice/ 574 Sadinja vas/ 124 Slovensko primorje/ 206, 218, Sandžak/ 555 236, 263, 265, 267, 268, Sava/ 20, 122, 184 271-273, 298, 332, 377, Savinjska dolina/ 13, 145, 419, 424, 434, 436, 437, 184, 185, 186, 197, 198, 438. 443, 449, 450, 455, 200, 507 461. 465, 480, 555 Selška dolina/ 12, 78, 483 Smuka/ 51, 68 Semi=/ 55 Snežnik/ 14, 273. 550 Sicilija/ 406, 412 So=a/ 462 Slivnica/ 67 Sodražica/ 21, 34, 48, 422 Slovenija/ 7-13, 16, 18, 19, Sostro (Ljubljana)/ 124. 175, 22, 27, 29, 31, 34, 35-37, 365. 521 39, 42, 47, 55, 62, 65, 71, Soteska/ 52 79, 89, 93, 97, 100, 114, Sovjetska zveza/ glej Zveza 115, 139, 140, 141, 143, sovjetskih socialisti=nih 146, 153, 154, 156, 169, republik 182, 183, 192. 204, 206, Spodnje Poljane/ 58 209, 211, 214-216, 223, Spodnje Štajerska/ 197 228, 230, 240. 241, 243, Srbija/ 11. 20. 33. 37. 423. 245, 250, 253. 255, 258, 424. 436. 475, 549, 555 260, 267, 271, 273, 275, Sredozemsko morje/ 295 277, 279, 280. 281. 282, Stalingrad/ 248, 295, 397 285, 286, 288. 296, 297, Stari Log/ 50, 56, 360 299, 301, 303. 308, 310, Stari trg pri Rakeku/ 180 311, 315, 316, 319, 322, Sti=na/ 52, 62, 68, 108, 109, 326, 327, 335, 337, 339, 120, 124, 164, 311, 312. 340, 341, 345, 347, 352, 494. 504, 511, 544 359, 362, 364, 366, 367, Storži=/ 74 368, 372, 373-375, 377, Stražiš=e/ 134 380, 382, 384, 386, 388, Struge/ 68 396, 401, 420, 423, 424, Suha krajina/ 22, 52, 56, 62, 426, 429, 431, 433, 434, 63, 66, 68, 144, 233, 294, 437, 438, 442, 443, 445, 484, 541, 545, 548. 555 446, 450, 451. 452, 458, Sušak/ 32, 158 459, 460, 461. 466, 467, Sv. Ana pri Novem mestu/ 48, 475, 479, 480. 482, 483, 63

601 Sv. Gregor/ 394 Sv. Lenart/ 365 Tabor (Ljubljana)/ 530 Sv. Primož/ 122 Tokio/ 13 Svobodno tržaško ozemlje/ Tolmin/ 504, 505, 513, 548 530 Tolminsko/ 220, 379, 484, 551 Toma=evo (Ljubljana)/ 96 Šen=ur/ 73 Toplice/ 69 Šentpeter (Ljubljana)/ 43 Topolovo pri Planini/ 178 Šiška/ 21, 43, 44, 116, 187 Torino/ 256, 295, 408, 415 Škocjan/ 63, 69 Toskana/ 559, 560 Škofja Loka/ 74, 122, 256, Toško =elo/ 194, 237, 282 360 Toulon/ 361 Škofljica/ 180 Travna gora/ 294 Šmarje/ 232, 320 Trboveljski revirji/ 507 Šmarjeta/ 69, 233 Trbovlje/ 7, 145, 147, 183, Šmartno/ 96, 158, 199 184, 198, 357 Španija/ 9 Trebnje/ 69, 147, 233, 533 Špilje/ 372 Treviso/ 183, 191, 307 Št. Jošt/ 63 Trnovec/ 56 Št. Jurje (Šentjurje pri Trnovo (Ljubljana)/ 43, 44, Grosupljem)/ 60 129 Št. Peter (Oto=ec)/ 69 Trst/ 30, 114, 144, 145, 148, Št. Rupert/ 63, 69 156, 191, 207, 219,271, Št. Vid (Šentvid pri Ljubljani)/ 272, 275, 278, 372, 377- 21,76,212,284, 335, 573 379, 418, 419, 424,438, Št. Vid pri Sti=ni (Šentvid pri 461, 462, 480, 484, 505, Sti=ni)/ 109 513, 515, 530, 539, 546, Št. Viška gora (Šentviška 550, 555, 562 gora)/ 548 Tržaški zaliv/ 226 Štajerska/ 7-10, 13, 36, 42, Trži= (Monfalcone)/ 271, 379, 62, 65, 76, 77, 111, 122, 462, 505, 506 141, 145, 147, 151, 174, Trži=/ 76 177, 178. 182, 183, 195- Tržiš=e/ 393 200, 238, 281, 285, 298, Tuhinjska dolina/ 77 307, 332, 335, 357, 369, Tunis/ 336 374, 382. 418, 425, 426, Tur=ija/ 295 434, 439-441, 449, 450, Turjak/ 63, 180 455, 463, 465, 469, 483, 484, 494, 495, 498, 508, U 511, 512, 515, 517, 520, 542 Udin boršt/ 158 Švica/ 25, 191, 230, 278, Uršna sela/ 48 290, 385, 396, 404, 463, 530 Užiška Požega/ 436

602 v Zagreb/ 10, 17, 18, 20, 21, Vatikan/ 463, 479, 567 25, 26, 32, 36, 132, 141, Velika Britanija/ 32, 156, 169, 146, 189, 410, 429, 438,522 170, 202, 204. 209, 252, Zalog (Ljubljana)/ 21, 152, 364 270, 297, 322, 373, 384, Zameško/ 63 405, 407, 411,413, 463, Zaplana/ 43 476, 477,460 Zapotok/ 381 Velika Planina/ 291 Zavodnja pri Celju/ 7 Velike Laš=e/ 63, 64, 504, 547 Združene države Amerike Velike Lipljene/ 64, 522 (ZDA)/ 32, 169, 170, 202. Velike Poljane/ 317, 369 204. 209, 247, 252, 270, Velikie Luki/ 397 297. 322, 373, 384, 407. Verd/ 57 413, 476, 477, 479, 530, 566 Vev=e (Ljubljana)/ 365 Zelena Jama (Ljubljana)/ 331, Vi= (Ljubljana)/ 43 346, 392 Vilna/ 461 Zgornje Poljane/ 58 Vipavska dolina/ 156. 484, Zgornjesavska dolina/ 12 504, 505, 548 Zgornji Kašelj/ 127 Višnja Gora/ 333 Zlatar (

603

STVARNO KAZALO

- Drugi Zapadnodolenjskega Akademski klub Straža/ odreda/ 328 180,181.570 - Krimski/ 9 Akcijski odbor za zedinjenje - Ljube Šercerja/ 61 italijanskega naroda/ 407, - Manevrski/ 51 414-416 - Moravski/ 198 Ameriška agencija Associated - Peti Notranjskega odreda/ Press/ 248 21 Antifašisti=na fronta žena - Poljanski/ 78, 79, 98, 122 Jugoslavije/ 102 - Primorski/ 33 Antifašisti=ni odbor - prostovoljcev za italijanskega narodnega Gorenjsko/ 135 zedinjenja (C.A.U.P.I.)/ 408 - Prvi Dolomitskega odreda/ AVNOJ (PSNOJ)/ 371, 372, 135, 256 383, 384, 396. 426, 427, - Prvi Jeseniški/ 75 452, 456-459, 475, 476, - Prvi Ko=evski/ 56, 57 478, 480, 492, 493, 575 - Prvi Kokrški/ 77, 134 Avstrijska osvobodilna fronta/ - Prvi Krimskega odreda/ 58 295 - Prvi Notranjskega odreda/ 130, 142, 167. 234, 348 - Prvi Savinjskega odreda/ Banca d'Italia/ 329 199 Bataljoni NOV in PO: - Prvi Tomši=eve brigade/ - Cankarjev/ 12, 72 160, 381 -

605 Bilteni: - Bilten politi=nega Centralna komisija varnostno komisariata Slovenske obveš=evalne službe/ 114, partizanske vojske/ 235, 179, 229,306, 336,519,528 314 Centralni komite KP Hrvaške/ - Informativni bilten za 11 italijanske vojake/ 409, 417 Centralni komite KP Italije/ - Radijski/ 228 10, 28, 229, 271,342,379. - Vestnik italijanskega 404, 416, 552, 557,559,560 vojaka/ 191 Centralni komite KP - Vrhovnega štaba/ 335 Jugoslavije/ 7, 10, 16, 19, Bolnišnice partizanske: 22. 28. 29, 31, 37, 79,80, - Na Smuki/ 51 83. 86. 87. 93. 95. 100-103, Brigade NOV in PO: 107, 110, 114, 117, 118, - Cankarjeva/ 70, 120, 233, 121, 123, 125, 141, 150, 235. 236, 281, 290, 327. 151, 155, 160, 161, 164, 357, 541, 545, 548 166, 171, 173, 175, 179,182, - Gradnikova/ 236, 548 183, 187, 188,194, 211, - Gregor=i=eva/ 548, 555, 227, 228, 230, 234, 236, 560 243-245, 247, 253, 255, - Gub=eva/ 69, 70, 109, 258, 280, 282, 285. 286. 120, 145,233, 235, 236, 288, 293, 301, 303, 306, 281,290, 291, 327, 336, 308, 310, 311, 313, 315, 351, 545, 548 319, 326, 337, 339, 340, - Šercerjeva/ 135,144, 235, 342, 344, 345, 352, 359, 236. 350, 541, 548 362-364, 368, 382. 385, - Tomši=eva/ 27, 34, 36, 388, 389, 398, 401,403, 61,105,107, 113, 119, 120, 404, 418, 420, 429, 473, 126. 130,152, 164, 165, 477, 480, 481, 493, 497, 235, 236, 246, 247, 327, 525, 532, 534, 540, 552 334,338,349-351, 353- Centralni komite KP 355, 362, 370,381, 382, Slovenije/ 7, 8, 10, 13, 16, 401, 521, 541, 548 18, 19, 27, 29, 35, 36, 39, Britanska obveš=evalna služba 42, 47, 56, 62, 71,91,93, (Intelligence Service - ISLD)/ 97, 100, 103, 107, 108. 546 110, 117, 118, 121. 123, Britanska uprava za posebne 125. 126, 130, 131, 134, operacije (Special Operations 143, 148, 151, 153, 155, Executive - SOE)/546 156, 157, 160, 161, 162, Britansko vojno letalstvo 164, 166, 167, 171, 173- (RAF)/ 407, 408, 412, 414, 178, 182, 187, 191, 195, 415 205, 211, 213, 220. 221. 223. 226. 230. 237, 240, 243, 245, 258, 261,271, 279, 280, 286, 289. 294.

606 301, 305, 308. 312, 315, Naprej zastava Slave/ 206, 316, 319, 322. 324, 326, 217, 378 327, 337, 339, 340, 347, Naša vojska/ 52 350, 352, 355, 357, 364, Naša žena/ 391, 392, 466 366, 367, 374, 377, 380, Našim ženam/ 391, 466, 382, 386, 388, 401, 419, 532 438, 470, 493, 496, 497, Osvobodilna fronta/ 392 501, 506, 512, 519, 528, Pravda/ 361, 397 529, 532, 533, 540, 542, Primorski partizan/ 276 546, 553, 554, 556, 559, Primorski poro=evalec/ 564 206, 270 Centralni komite Vsezvezne Quaderno del Lavoratore/ komunisti=ne partije 406, 412 (boljševikovi SZ/ 17, 397 Radio Vestnik OF/ 229. Centralni komite ZKMJ 359, 419 (SKOJ)/ 368 Slovenec/ 87, 386, 392, Centralni odbor AFŽ 419, 565, 569 Jugoslavije/ 532, 533, 534 Slovenska revolucija/ 280, 356 Slovenska zemlja/ 502

607

608 Grupe odredov: - La guardia sicurezza di - I. grupa/ 14-16, 65, Lubiana (Mestna varnostna 72-74, 79, 94, 95, 97, 99, služba v Ljubljani)/ 253 134, 149, 156, 162, 279, - Servizio Informazioni 300, 366. 374, 375, 455 Militare (Vojaška - II. grupa/ 14, 42, 57, 65, obveš=evalna služba)/ 146 73, 145, 178, 182, 185, Italijanski konzulat v 195-197, 200, 357, 483, Zagrebu/ 286 507 Italijanski Olimpijski odbor/ - III. grupa/ 20, 21, 24, 59, 45 60, 381, 482 Italijanko Vojaško vojno - IV. grupa/ 57 sodiš=e v Ljubljani (TMG)/ 8, 18, 183.211 H Izredno vojaško sodiš=e Hotel Union v Ljubljani/ 249 Glavnega štaba NOV in Hotel Štrukelj v Ljubljani/332 POS/ 180 Hrvatska selja=ka stranka/ Izvršni odbor OF slovenskega 482, 550 naroda/ 8, 11, 27, 28, 37, 44,45, 56, 64, 66, 87, 88, 89, 91, 93, 110, 111, 114, Iniciativni odbor AFŽJ/ 532, 120, 121, 122, 127, 128, 553 133, 136, 137, 138, 139, Italijanska liktorska mladina v 148, 150, 158, 161, 167, Ljubljani (GILL)/ 44 168, 169, 173, 194, 195, Italijanska partizanska 201, 203-205, 208, 210, patrulja v Furlaniji/ 556-559 213,216, 217, 221, 237, Italijanska vojska in policija: 243, 247, 250, 251, 281, - II. armada/ 158 294, 298, 313, 317, 329, - XI. armadni zbor/ 22, 49, 330, 334, 337, 354, 356, 146, 158, 180, 304, 519, 357, 363, 371, 372, 373, 571-574 378. 381, 383-385, 389-391, - •••. armadni zbor/ 33 396.398, 399. 417, 421, 426, - Bojna udarna skupina 427. 450, 454, 456-459, =rnih srajc »XXI. Aprile«/ 463,467, 471, 481, 484, 541 486, 490-493, 496, 525, - Bojna udarna skupina 527, 528, 533, 535, 539,547, =rnih srajc »Montagna«/ 565, 567, 568, 572, 574 247 - Divizija »Cacciatori delle Alpi«/ 172 Jugoslovanska demokratska - Divizija »Granatieri di stranka/ 530 Sardegna«/ 172 Jugoslovanska kraljeva - Divizija »Maccerata«/ 545 begunska vlada/ 11, 13, 44, - Kvestura Ljubljana/13,286 115, 144, 202, 216, 217, - Kvestura Trst/ 550 233, 383, 396, 426, 448,

609 451, 456, 458, 463, 471, Komisija za kadre pri CK KPJ/ 472, 475, 477-479, 482, 79, 83, 86,511 483, 488, 492, 546, 549, Komisija za ugotavljanje 550, 551, 571 zlo=inov okupatorjev in Jugoslovanska muslimanska njihovih pomaga=ev/ 575 organizacija/ 481 Komunisti=na partija Jugoslovanska nacionalna Hrvaške/ 10, 189, 554 stranka/ 115, 216, 481, 482, Komunisti=na partija 490, 530. 570-572, 574 Italije/ 16, 59, 146, 149, Jugoslovanska radikalna 189,270,271,379, 409, 410, kme=ka demokracija/ 216 418, 438, 462, 474, 505, Jugoslovanska radikalna 559, 560 zajednica/ 73, 216, 481, 568 Komunisti=na partija Jugoslovanski odbor iz Italije/ Sovjetske zveze/ 361 546, 550 Komitet za delo med Jugoslovanski vladni center za italijanskimi vojaki/ 250 informiranje/ 566 Konzulta/ 181, 428, 471, 547 Jugoslovansko kraljevo Koroška domovinska služba namestništvo/ 233 (Kärtner Heimatdienst) /565,566 K Koroška ljudska zveza Katoliška akcija/ 530, 569, 570 (Kärtner Volksbund)/ Katoliško tiskovno društvo/ 197,565 569 Korpusi: Kme=ka demokratska - 1. bosanski udarni/ 300 stranka/ 482 Kurirske postaje: Kme=ko delavska stranka/ 520 - P-l/ 564 Kme=ko delavska zveza/ 547 - P-3/ 564 Kme=ko delavsko gibanje/ 502 Kmetijska družba v Ljubljani/ 547 Legija smrti/ 67 Kominterna (Komunisti=na Ljudska posojilnica v Inter nacionala) / 11, 17-19, Ljubljani/ 530 24, 28-30, 32, 34-36, 132, 141-143, 149, 188-190, 230, M 235, 246. 255, 271, 284, Mati=ni odbor kulturnih 299, 327, 341-343, 355, delavcev v OF/ 455 362, 365, 368, 405, 408- Mestni komite KPS Trbovlje/ 7 411, 416, 417, 425, 427, Mestni komite KPI za Trst/ 271 428, 473, 476, 514, 523, Moskovski sovjet/ 356 552-554 Komisija za agitacijo in N propagando pri CK KPS/ 65, Nacionalna fašisti=na stranka 284,359, 360, 418 (PNF)/ 44

610 Nacionalsocialisti=na nemška Odredi NOV in PO: delavska stranka - NSDAP/ - Belokranjski/ 350 13 - Dolenjski/ 99 Nacionalni komite osloboAenja - Dolomitski/ 20, 21, 42, Jugoslavije (NKOJ)/ 233 135, 145, 163, 239, 244, Napredna delovna skupnost/ 291, 317, 334, 348, 375, 530 376, 522, 524, 543, 544 Narodna in univerzitetna - Goranski/ 32 knjižnica v Ljubljani/ 191 - Gorenjski/ 72. 78. 79. 98 Narodna legija/ 570 - Jeseniški/ 75 Narodna radikalna stranka/ - Kamniško - savinjski/78 481 - Ko=evski/ 32, 59, 60 Narodna strokovna zveza/ - Kokrški/ 42, 72, 73, 76-79 398, 399 - Krimski/ 21, 34, 42, 58 Narodna zaš=ita za ljubljansko - Krški/ 50, 57, 63 okrožje/ 45 - Loški/ 261, 505 Narodni odbor (Ljubljana)/ - Notranjski/ 105, 144, 160, 114, 530 165, 348 Narodnoosvobodilni svet/ 37, - Prvi Šumadijski partizanski 49, 484 odred/436 Nemška vojska in policija: - Soški/ 69, 156, 191, 220, - 1. motorizirana orožniška 261, 275, 276, 279, 377, =eta Alpenland/ 199 378, 424, 438, 455 - 3. motorizirana orožniška - Vzhodnodolenjski/ =eta Alpenland/ 199 233,327,357 - 922. bataljon deželnih - Zapadnodolenjski/ 50, 51, strelcev/ 199 105, 108, 109, 118-120. - I. bataljon 19. policijskega 160, 165, 175, 231, 233, polka/ 199 327 - III. bataljon 1. policijskega - Žumbera=ki/ 37, 38, 142 polka/199 - Žumbera=ko - prokupski/ - III. bataljon 4. policijskega 31 polka/ 199 Okrajni komiteji KPS za: - XVIII. Vojno okrožje/73 -južno Primorsko/ 561, 563 - Redarstvena policija - Mengeš/ 212 Alpenland/ 185, 199 Okrožja: - Wehrmannschaft/ 42, 141, - Bela krajina/ 64, 503 184, 197-199, 439, 441, - Beneška Slovenija/ 272 443, 494. 508 - Celje/ 7, 507 - Wehrmannschaftsbatallion - Cerknica/ 503 Süd/197 - Gorica/ 513 - Landwacht/ 141.508 - Grosuplje/ 62-64, 67, 68, 70, 351, 494, 504. 544 • - Idrija/ 513 Ob=ina Dol/176 - Jesenice/ 72, 75, 508

611 - Kamnik/ 71, 74, 77, 509 - Škofja Loka/ - Ko=evje/ 504 - Trst/ 271 - Kozje - Brežice/ 507 - Vrhnika/ 291, 317 - Kranj/ 76, 98, 509 - Zagorje/ 178 - Kranjsko - tržiško/ 71 Okrožni komiteji ZKMJ - Ljubljana/ 256, 513 (SKOJ): - Maribor/ 507 - Ljubljana/ 283 - Materija/ 562, 563, 564 - Notranjska/ 151 - Mežica/ 507 Okrožni odbori OF: - Morav=e/ 184, 185 - Bela krajina/ 62 - Novo mesto/ 64, 66, 67, - Grosuplje/ 62, 68 69, 70, 503, 513, 544 - Ljubljana/ 43, 45, 283. - Pohorje/ 507 303, 316. 390 - Ptuj/ 507 - Maribor/ 8 - Ribnica / 504 - Novo mesto/ 62, 66, 466 - Revirji/ 507 - Sti=na/ 62, 64, 108, 231 - Savinjsko/ 507 Okrožni odbor ZSM Ljubljana/ - Sti=na/ 62, 66-68, 70, 43 120, 124, 221, 222, 336, Omladina JNS (kasneje Nova 494, 504, 544 Jugoslavija)/ 482, 490. 491, - Tolmin/ 505, 513 530 -Trst/ 513 Operativne cone NOV in POS: - Velike Laš=e/ 504 - Primorska/ 555-557. 559, - Vrhnika/ 291, 402, 503 560 Okrožna komisija VOS - Prva (Dolenjska)/ 541 Ljubljana/ 471, 472, 489 Os Rim - Berlin - Tokio/ 13 Okrožni komiteji KPS: - Bela krajina/ 62 P - Celje/ 7, 8, 177, 178, 184 Podokrožja: - Grosuplje/ 62, 118 - Desni breg Krke/ 69 - Jesenice/ 74, 75, 98 - Levi breg Krke/ 69 - Kamnik/ 74, 77, 98 - Mokronog/ 69 - Kozjansko/ 178 - Toplice/ 69 - Kozara (Bosna)/ 506 - Trebnje/ 69 - Kranj/ 74, 98 - Žužemberk/ 69 - Ljubljana/ 129, 258, 284, Pokrajinska delavska zveza v 291, 317 Ljubljani/ 44 - Ljubljana okolica/ 129 Pokrajinski komite KP Italije - Materija/ 561 za Furlanijo/ 557, 558, 560, - Maribor/ 8, 177, 178, 185 561 - Novo mesto/ 52, 62, 66 Pokrajinski komite ZKMJ - Ptuj/ 178 (SKOJ) za Slovenijo/ 466, - Revirji/ 183, 184 516-518 - Savinjska dolina/ 184, 186 Pokrajinski komiteji KPS za: - Sti=na/ 52, 62 - Gorenjsko in Koroško/ 13,

612 15, 16, 42, 71-73, 79, 94, varnost - MVSN/ 571 95, 97-99, 134, 135, 163, Prostovoljna protikomu- 279, 366, 376, 377, 425, nisti=na milica - MVAC/ 34, 509, 512 67, 68, 143, 181, 253, 393, - Primorsko/ 98, 205, 206, 394, 422, 431, 441, 446, 213-215, 218, 219, 258, 447,471, 549, 551, 566, 261, 263-265, 271, 272, 570,571 274, 275, 279, 377, 378, Protikominternski pakt/ 13 438, 449, 470, 506, 512, 534, 542, 546, 547, 553, 556-561, 564 Radio London (BBC)/ 202, - Štajersko (Severno 386, 531 Slovenijo)/ 7, 8, 9, 177, Radio Milano liberta/ 462. 178, 182, 183, 195-197, 474 285, 305, 335, 357, Radio Moskva/ 412 425,512 Radio Svobodna Jugoslavija/ - Julijsko krajino/ 556, 558 383, 428, 445, 463, 471. Pokrajinski odbor OF za 476, 478 Primorsko/ 206, 215, 267, Rajoni: 270, 438 - Barje/ 522 Pokrajinsko poverjeništvo IO - Bela Cerkev/ 69 OF za Primorsko/ 546 - Bežigrad/ 43, 129 Poljska begunska vlada/ 566 - Devica Marija v Polju/ 500 Poštna hranilnica v Ljubljani/ - Kolodvor/ 43, 129 468 - Moste/ 43 Poverjeništvo CK KPS za: - Rodik/ 562 - Ljubljano/ 39, 42, 47, 55, - Slivnica/ 67 61, 135, 136, 177, 228, - Šentpeter/ 43 244, 245, 255, 282, 285, - Šiška/ 43 303, 512, 529 - Škocjan/ 69 - Dolenjsko in Notranjsko/ - Šmarjeta/ 69 512 - Šmarje Sap/ 68 - Primorsko/ 547 - Št. Peter/ 69 Poverjeništvo IO OF za: - Trnovo/ 43, 129 - Ljubljano/ 42, 45, 358, - Vi=/ 43 385, 386. 390, 398, 403, - Žalna Ra=na/ 67, 68 525 Rajonski komiteji KPS: - Primorsko/ 551 - Barje/ 164, 221 Poverjeništvo PK ZKM J (SKOJ) - Hrastnik/ 184 za Primorsko/ 219 Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani/ 530, 574 Samostojna demokratska Prosvetna zveza v Ljubljani/ stranka/ 482, 490, 530, 550 115 Samostojna kme=ka stranka/ Prostovoljna milica za narodno 430

613 Slovenska kme=ka stranka/ Teološka fakulteta Univerze v 482 Ljubljani/ 569 Slovenska legija/ 43, 253, Terenski odbor OF Dobrunje/ 393, 519, 565, 570 119 Slovenska ljudska stranka/ TIGR - Trst-Istra-Gorica-Reka, 114, 115, 233, 242, 393, tajna organizacija/ 546 430, 451, 454, 459, 481, Tiskovna agencija nove 489, 519, 530, 565, 566, Jugoslavije (Tanjug)/ 565 568-571, 573 Tiskarne: Slovenska zaveza/ 29, 115, - Bratov Tuma/ 309. 371 181, 393, 530, 565, 574 - Jama (Truga)/ 204, 331, Slovenski narodnoosvobodilni 346,392,515 svet/ 575 - Ljudska tiskarna/ 569 Sokolska legija/ 570, 571 - Pavli=ek/ 392 Sokolski vojni svet/ 530, 570 - Podmornica/ 113, 201, Sovjetski poro=evalski urad/ 204, 217, 241, 331, 515 361 - Tehnika/ 113, 466 Stara pravda/ 181,520 - Toneta Tomši=a/ 201, 204, Slovenska kme=ko-delavska 284, 305, 330, 331, 346, zveza/ 454 360, 515 Tovarne: - Eifler Ferd., tekstilna, Štajerska domovinska zveza/ Ljubljana/ 44 147, 197 - Opekarna na Vrhovcih/ Štajerski bataljon 317 (belogardisti=ni)/67, 431 - Saturnus. industrija plo=evinastih izdelkov, T Ljubljana/ 44,499 Tehnike: - za klej v Mostah pri - Centralna tehnika KPS/ Ljubljani/ 282, 306 15, 22, 55, 127,221, 253, - Toba=na, Ljubljana/ 199 310.311,345, 392, 465 - Zmaj, tovarna za - Ciklostilna štaba II. Grupe galvani=ne elemente in odredov/ 185 elektrotehniko, Ljubljana/ - Glavna/ 67 159,328 - OK KPS Novo mesto/ Tretji reich/ 252, 431 67,71,311 Trojni pakt/ 13 - OK KPS Sti=na/ 67,311,312 V - OK KPS Škofja Loka/ 360 Verska komisija pri - Okrajna za južno Predsedstvu SNOS/ 575 Primorsko/ 563, 564 Visoki komisar za Ljubljansko - Pokrajinska za Primorsko/ pokrajino/ 49, 158, 431 206, 219 Višje vojaško sodiš=e pri GŠS/ - Soškega odreda/ 206 575

614 Vlada DF Jugoslavije/550,575 Vseslovanski odbor v Moskvi/ Vrhovni plenum OF (SNOO) 140. 146, 201, 209, 296. 478 131, 136-141, 144, 146, Vzajemna zavarovalnica v 168-170, 173, 201, 215, Ljubljani/ 180 228,233, 242, 257, 290, 294. Združene zavezniške sile/ 576 309, 336, 398, 426, 450, Znanstveni inštitut pri 451, 454, 457, 459, 487, Predsedstvu SNOS/ 574 490, 492, 493, 502, 520 Zveza emigrantov (Beograd)/ Vrhovni štab NOV in PO 546 Jugoslavije (VŠNOPDVJ)/ 11, Zveza kme=kih fantov in 24, 25, 32, 36, 87, 132, 141, deklet/ 430. 502, 517, 547 259, 299,341, 343-345. 362, Zveza fantovskih odsekov/ 368, 369, 372, 373, 383, 430 384, 420, 426. 427, 473, Zveza Orlov/ 530 476, 478,480, 534

615

VSEBINA

Ob objavi desete knjige dokumentov organov in organizacij narodnoosvobodilnega gibanja v Sloveniji 5 Št. 1 Poro=ilo sekretarja Centralnega komiteja KPS Franca Leskoška januarja 1942 Centralnemu komiteju KPJ 7 Št. 2 Pismo Centralnega komiteja KPS dne 6. junija 1942 Pokrajinskemu komiteju KPS za Gorenj- sko 13 Št. 3 Pismo za=asnega sekretarja KP Italije Umberta Massole dne 11. junija 1942 =lanu politbiroja Centralnega komiteja KPJ Edvardu Kardelju ... 16 Št. 4 Pismo =lana politbiroja Centralnega komiteja KPJ Edvarda Kardelja dne 17. junija 1942 sekretarju Centralnega komiteja KPS Francu Leskošku 19 Št. 5 Pismo =lana politbiroja Centralnega komiteja KPJ Edvarda Kardelja dne 23. julija 1942 vodji Centralne tehnike KPS Milanu Škerlavaju 22 Št. 6 Brzojavka =lana politbiroja Centralnega komiteja KPJ Edvarda Kardelja dne 3. avgusta 1942 Kominterni o volitvah v narodnoosvobodilne odbore in o beli gardi 28 Št. 7 Brzojavka Kominterne dne 3. avgusta 1942 Centralnemu komiteju KPS in Centralnemu komiteju KPJ 29 Št. 8 Poro=ilo =lana politbiroja Centralnega komiteja KPJ Edvarda Kardelja dne 12. avgusta 1942 =lanu Centralnega komiteja KPJ Ivu Ribarju - Loli o položaju v Sloveniji 31 Št. 9 Pismo =lanice poverjeništva Centralnega komiteja KPS za Ljubljano Lidije Šentjurc dne 14. avgusta 1942 Centralnemu komiteju KPS na Ko=evski Rog o položaju v Ljubljani 39 Št. 10 Poro=ilo =lanice poverjeništva Centralnega komiteja KPS za Ljubljano Lidije Šentjurc dne 17. avgusta 1942 Centralnemu komiteju KPS na Ko=evski Rog o položaju v Ljubljani 42

617 Št. 11 Poro=ilo Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih =et okoli 20. avgusta 1942 =lanici poverjeništva Centralnega komiteja KPS za Ljubljano Lidiji Šentjurc 47 Št. 12 Poro=ilo Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih =et dne 22. avgusta 1942 politi=nemu komisarju Glavnega poveljstva Ivanu Ma=ku ... 50 Št. 13 Odredba Glavnega štaba slovenske partizanske vojske dne 27. avgusta 1942 o postavitvi oboro- ženih pripadnikov bele garde izven zakona 53 Št. 14 Poro=ilo dr. Dušana Kraigherja dne 27. avgusta 1942 vodji Centralne tehnike KPS Milanu Škerlavaju in sekretarju poverjeništva Central- nega komiteja KPS za Ljubljano Vladimirju Kri- vicu o italijanski ofenzivi na Ko=evski Rog 55 Št. 15 Poro=ilo Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih =et dne 1. septembra 1942 poverje- ništvu Centralnega komiteja KPS za Ljublja- no 61 Št. 16 Poro=ilo Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih =et dne 8. septembra 1942 sekretarju Izvršnega odbora OF Borisu Kidri=u o položaju na Dolenjskem 66 Št. 17 Poro=ilo sekretarja Pokrajinskega komiteja KPS za Gorenjsko Lojzeta Kebeta dne 21. septembra 1942 Centralnemu komiteju KPS o politi=nem in vojaškem položaju na Gorenjskem 71 Št. 18 Okrožnica Komisije za kadre pri Centralnem komiteju KPJ dne 25. septembra 1942 partijskim vodstvom v vojski in na terenu 79 Št. 19 Pismo =lana politbiroja Centralnega komiteja KPJ Edvarda Kardelja dne 1. oktobra 1942 komandantu Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih =et Ivanu Ma=ku 87 Št. 20 Poro=ilo sekretarja Centralnega komiteja KPS Franca Leskoška dne 1. novembra 1942 =lanu politbiroja Centralnega komiteja KPJ Edvardu Kardelju 93 Št. 21 Poro=ilo štaba I. grupe odredov dne 1. novembra 1942 Centralnemu komiteju KPS o položaju na Gorenjskem 97

618 Št. 22 Okrožnica Centralnega komiteja KPJ dne 2. novembra 1942 Centralnemu komiteju KPS o organiziranju Antifašisti=ne fi'onte žena 100 Št. 23 Pismo politi=nega komisarja Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih =et Borisa Kidri=a in =lana politbiroja Centralnega komiteja KPJ Edvarda Kardelja dne 2. in 4. novembra 1942 zaupniku Centralnega komiteja KPS Jožetu Moškri=u 103 Št. 24 Poro=ilo sekretarja Okrožnega odbora OF Sti=na Radka Poli=a dne 2. novembra 1942 Centralne- mu Komiteju KPS o razmerah v okrožju 108 Št. 25 Poro=ilo sekretarja Centralnega komiteja KPS Franca Leskoška dne 3 . novembra 1942 =lanu politbiroja Centralnega komiteja KPJ Edvardu Kardelju 110 Št. 26 Poro=ilo =lanice Centralne komisije Varnost- no obveš=evalne službe Zdenke Kidri= dne 3. novembra 1942 =lanu politbiroja Centalnega komiteja KPJ Edvardu Kardelju 114 Št. 27 Poro=ilo zaupnika Centralnega komiteja KPS Jožeta Moškri=a dne 3. novembra 1942 =lanu politbiroja Centralnega komiteja KPJ Edvardu Kardelju 117 Št. 28 Poro=ilo zaupnika Centralnega komiteja KPS Jožeta Moškri=a dne 3. novembra 1942 =lanu politbiroja Centralnega komiteja KPJ Edvardu Kardelju v Ljubljano 118 Št. 29 Poro=ilo sekretarja Centralnega komiteja KPS Franca Leskoška dne 4. novembra 1942 =lanu politbiroja Centralnega komiteja KPJ Edvardu Kardelju 121 Št. 30 Poro=ilo zaupnika Centralnega komiteja KPS Jožeta Moškri=a dne 4. novembra 1942 =lanu politbiroja Centralnega komiteja KPJ Edvardu Kardelju 123 Št. 31 Poro=ilo =lana politbiroja Centralnega komiteja KPJ Edvarda Kardelja dne 5. novembra 1942 sekretarju Centralnega komiteja KPS Francu Leskošku in komandantu Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih =et Ivanu Ma=ku o položaju v Ljubljani 125

619 Št. 32 Proglas Vrhovnega plenuma OF (SNOO) dne 6. novembra 1942 137 Št. 33 Poslanica Vrhovnega plenuma OF (SNOO) dne 6. novembra 1942 Izvršnemu odboru OF 139 Št. 34 Poslanica Vrhovnega plenuma OF (SNOO) dne 6. novembra 1942 Glavnemu poveljstvu slovenskih partizanskih =et 140 Št. 35 Poro=ilo =lana politbiroja Centralnega komiteja KPJ Edvarda Kardelja dne 6. in 12. novembra 1942 Josipu Kopini=u v Zagreb za vrhovnega komandanta NOV in PO Jugoslavije Josipa Broza-Tita in Kominterno o položaju v Slove- niji 141 Št. 36 Pismo =lana Izvršnega odbora OF Josipa Vid- marja dne 6. novembra 1942 =lanu politbiroja Centralnega komiteja KPJ Edvardu Kardelju ... 150 Št. 37 Poro=ilo zaupnika Centralnega komiteja KPS Jožeta Moškri=a dne 6. novembra 1942 =lanu politbiroja Centralnega komiteja KPJ Edvardu Kardelju 151 Št. 38 Proglas Centralnega komiteja KPS ob petindvajseti obletnici Velike oktobrske revolucij e 153 Št. 39 Poro=ilo sekretarja Centralnega komiteja KPS Franca Leskoška dne 7. novembra 1942 =lanu politbiroja Centralnega komiteja KPJ Edvardu Kardelju 155 Št. 40 Poro=ilo zaupnika Centralnega komiteja KPS Jožeta Moškri=a dne 7. novembra 1942 =lanu politbiroja Centralnega komiteja KPJ Edvardu Kardelju 160 Št. 41 Poro=ilo sekretarja Centralnega komiteja KPS Franca Leskoška dne 8. novembra 1942 =lanu politbiroja Centralnega komiteja KPJ Edvardu Kardelju 161 Št. 42 Poro=ilo zaupnika Centralnega komiteja KPS Jožeta Moškri=a dne 8. novembra 1942 =lanu politbiroja Centralnega komiteja KPJ Edvardu Kardelju in politi=nemu komisarju Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih =et Borisu Kidri=u 164

620 Št. 43 Pismo =lana politbiroja Centralnega komiteja KPJ Edvarda Kardelja dne 10. novembra 1942 sekretarju Centralnega komiteja KPS Francu Leskošku v Dolomite 166 Št. 44 Komunike Izvršnega odbora OF dne 10. novembra 1942 o petem zasedanju Vrhovnega plenuma OF v Ljubljani 168 Št. 45 Zahvala Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih =et dne 10. novembra 1942 Vrhovnemu plenumu OF za zaupanje, ki mu gaje izrekel na svojem petem zasedanju 170 Št. 46 Pismo =lana politbiroja Centralnega komiteja KPJ Edvarda Kardelja dne 11. novembra 1942 sekretarju Centralnega komiteja KPS Francu Leskošku v Dolomite 171 Št. 47 Poro=ilo sekretarja Centralnega komiteja KPS Franca Leskoška dne 11. novembra 1942 =lanu politbiroja Centralnega komiteja KPJ Edvardu Kardelju 173 Št. 48 Poro=ilo zaupnika Centralnega komiteja KPS Jožeta Moškri=a dne 11. novembra 1942 =lanu politbiroja Centralnega komiteja KPJ Edvardu Kardelju 175 Št. 49 Poro=ilo sekretarja Okrožnega komiteja KPS za Celje in Maribor Toneta Gr=arja okoli 11. novembra 1942 Centralnemu komiteju KPS o položaju na Štajerskem in spremno pismo sekretarja poverjeništva Centralnega komiteja KPS za Ljubljano Vladimirja Krivica 177 Št. 50 Poro=ilo =lanice Centralne komisije Varnost- no obveš=evalne službe Zdenke Kidri= dne 12. novembra 1942 =lanu politbiroja Centralnega komiteja KPJ Edvardu Kardelju 179 Št. 51 Pismo zaupnika Centralnega komiteja KPS Jožeta Moškri=a dne 12. novembra 1942 =lanu politbiroja Centralnega komiteja KPJ Edvardu Kardelju 182

621 Št. 52 Pismo sekretarja Pokrajinskega komiteja KPS za Severno Slovenijo dr. Dušana Kraigherja dne 13. novembra 1942 =lanu politbiroja Cen- tralnega komiteja KP J Edvardu Kardelju in politi=nemu komisarju Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih =et Borisu Kidri=u o položaju na Štajerskem 183 Št. 53 Pismo =lana politbiroja Centralnega komiteja KPJ Edvarda Kardelja dne 14. novembra 1942 sekretarju Centralnega komiteja KPS Francu Leskošku v Dolomite 187 Št. 54 Pismo =lana politbiroja Centralnega komiteja KPJ Edvarda Kardelja dne 14. novembra 1942 za=asnemu sekretarju Centralnega komiteja KP Italije Umbertu Massoli 188 Št. 55 Poro=ilo politi=nega komisarja Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih =et Borisa Kidri=a dne 14. novembra 1942 =lanu politbiroja Centralnega komiteja KPJ Edvardu Kar- delju 194 Št. 56 Poro=ilo politi=nega komisarja II. grupe odredov Dušana Kvedra dne 14. novembra 1942 Cen- tralnemu komiteju KPS o položaju na Štajer- skem 195 Št. 57 Poziv izvršnega odbora OF in Glavnega poveljstva slovenske partizanske vojske dne 15. novembra 1942 »Zavedenim in prisilno mobiliziranim!« 201 Št. 58 Poziv izvršnega odbora OF in Glavnega poveljstva slovenske partizanske vojske dne 15. novembra 1942 »Vsem Slovencem, ki so sposobni nositi orožje« 204 Št. 59 Poro=ilo inštruktorja Centralnega komiteja KPS za Primorsko dr. Aleša Beblerja dne 15. novembra 1942 Centralnemu komiteju KPS o položaju na Primorskem 205 Št. 60 Okrožnica Izvršnega odbora OF in Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih =et dne 15. novembra 1942 štabom vojaških enot in okrožnim odborom OF o ukrepih za uni=evanje bele garde in za razširjanje OF 208

622 Št. 61 Poro=ilo =lana politbiroja Centralnega komiteja KPJ Edvarda Kardelja dne 16. novembra 1942 sekretarju Centralnega komiteja KPS Francu Leskošku 211 Št. 62 Pismo Centralnega komiteja KPS dne 16. novembra 1942 inštruktorju Centralnega komiteja KPS za Primorsko dr. Alešu Beblerju 213 Št. 63 Pismo Centralnega komiteja KPS dne 16. novembra 1942 Pokrajinskemu komiteju KPS za Primorsko 214 Št. 64 Poro=ilo zaupnika Centralnega komiteja KPS Jožeta Moškri=a dne 16. novembra 1942 vodji Centralne tehnike KPS Milanu Škerlavaju o razmerah okrog Podlipoglava 221 Št. 65 Okrožnica Centralnega komiteja KPS dne 17. novembra 1942 partijskim organizacijam na terenu in v partizanskih edinicah o ukrepih za odpravo slabosti in napak v NOB 223 Št. 66 Pismo organizacijskega sekretarja Centralnega komiteja KPS Borisa Kraigherja iz Dolomitov dne 17. novembra 1942 =lanu politbiroja Cen- tralnega komiteja KPJ Edvardu Kardelju 227 Št. 67 Poro=ilo =lanice poverjeništva Centralnega komiteja KPS za Ljubljano Lidije Šentjurc dne 17. novembra 1942 =lanu politbiroja Central- nega komiteja KPJ Edvardu Kardelju 228 Št. 68 Poro=ilo zaupnika Centralnega komiteja KPS Jožeta Moškri=a dne 17. novembra 1942 =lanu politbiroja Centralnega komiteja KPJ Edvardu Kardelju 230 Št. 69 Pismo politi=nega komisarja Borisa Kidri=a in komandanta Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih =et in Ivana Ma=ka dne 17. novembra 1942 namestniku komandanta Glavne- ga poveljstva slovenskih partizanskih =et Jaki Avši=u 232 Št. 70 Pismo =lana politbiroja Centralnega komiteja KPJ Edvarda Kardelja dne 18. novembra 1942 politi=nemu komisarju Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih =et Borisu Kidri=u v Dolomite 234

623 Št. 71 Poro=ilo politi=nega komisarja Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih =et Borisa Kidri=a dne 18. novembra 1942 =lanu politbiroja Cen- tralnega komiteja KPJ Edvardu Kardelju 236 Št. 72 Poro=ilo sekretarja Centralnega komiteja KPS Franca Leskoška dne 18. novembra 1942 =lanu politbiroja Centralnega komiteja KPJ Edvardu Kardelju 243 Št. 73 Poro=ilo =lanice poverjeništva Centralnega komiteja KPS za Ljubljano Lidije Šentjurc dne 18. novembra 1942 =lanu politbiroja Centralnega komiteja KPJ Edvardu Kardelju 244 Št. 74 Pismo =lana politbiroja Centralnega komiteja KPJ Edvarda Kardelja dne 19. novembra 1942 sekretarju Centralnega komiteja KPS Francu Leskošku 245 Št. 75 Pismo =lana politbiroja Centralnega komiteja KPJ Edvarda Kardelja dne 19. novembra 1942 Izvršnemu odboru OF v Dolomite 247 Št. 76 Pismo =lana politbiroja Centralnega komiteja KPJ Edvarda Kardelja dne 19. novembra 1942 vodji Centralne tehnike KPS Milanu Škerlava- ju 253 Št. 77 Poro=ilo =lanice poverjeništva Centralnega komiteja KPS za Ljubljano Lidije Šentjurc dne 19. novembra 1942 =lanu politbiroja Centralnega komiteja KPJ Edvardu Kardelju 255 Št. 78 Pismo =lana politbiroja Centralnega komiteja KPJ Edvarda Kardelja dne 20. novembra 1942 sekretarju Centralnega komiteja KPS Francu Leskošku v Dolomite 258 Št. 79 Navodilo Centralnega komiteja KPS dne 20. novembra 1942 Pokrajinskemu komiteju KPS za Primorsko 260 Št. 80 Poro=ilo sekretarja Centralnega komiteja KPS Franca Leskoška dne 20. novembra 1942 =lanu politbiroja Centralnega komiteja KPJ Edvardu Kardelju v Ljubljano 280 Št. 81 Poro=ilo =lanice poverjeništva Centralnega komiteja KPS za Ljubljano Lidije Šentjurc dne 20. novembra 1942 =lanu politbiroja Central- nega komiteja KPJ Edvardu Kardelju 282

624 Št. 82 Poro=ilo =lanice poverjeništva Centralnega komiteja KPS za Ljubljano Lidije Šentjurc dne 21. novembra 1942 =lanu politbiroja Central- nega komiteja KPJ Edvardu Kardelju 285 Št. 83 Pismo posebnega kurirja Centralnega komiteja KPS Janeka Šubica dne 21. novembra 1942 =lanu politbiroja Centralnega komiteja KPJ Ed- vardu Kardelju pred odhodom v Zagreb 286 Št. 84 Poro=ilo =lana politbiroja Centralnega komiteja KPJ Edvarda Kardelja dne 22. novembra 1942 sekretarju Centralnega komiteja KPS Francu Leskošku v Dolomite 288 Št. 85 Pismo =lana politbiroja Centralnega komiteja KPJ Edvarda Kardelja dne 22. novembra 1942 namestniku komandanta Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih =et Jaki Avši=u 293 Št. 86 Pismo =lana politbiroja Centralnega komiteja KPJ Edvarda Kardelja dne 22. novembra 1942 zaupniku Centralnega komiteja KPS Jožetu Moškri=u 301 Št. 87 Poro=ilo =lanice poverjeništva Centralnega komiteja KPS za Ljubljano Lidije Šentjurc dne 22. novembra 1942 =lanu politbiroja Central- nega komiteja KPJ Edvardu Kardelju 303 Št. 88 Poro=ilo =lanice Centralne komisije Varnos- tno obveš=evalne službe Zdenke Kidri= dne 23. novembra 1942 =lanu politbiroja Centralnega komiteja KPJ Edvardu Kardelju o aretacijah v Ljubljani 306 Št. 89 Pismo =lana politbiroja Centralnega komiteja KPJ Edvarda Kardelja dne 24. novembra 1942 sekretarju Centralnega komiteja KPS Francu Leskošku v Dolomite 308 Št. 90 Pismo vodje Centralne tehnike KPS Milana Škerlavaja dne 24. novembra 1942 =lanu politbiroja Centralnega komiteja KPJ Edvardu Kardelju 310 Št. 91 Pismo vodje Centralne tehnike KPS Milana Škerlavaja dne 25. novembra 1942 =lanu politbiroja Centralnega komiteja KPJ Edvardu Kardelju 311

625 Št. 92 Pismo politi=nega komisarja Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih =et Borisa Kidri=a dne 26. novembra 1942 =lanu politbiroja Central- nega komiteja KPJ Edvardu Kardelju 313 Št. 93 Poro=ilo sekretarja Centralnega komiteja KPS Franca Leskoška dne 26. novembra 1942 =lanu politbiroja Centralnega komiteja KPJ Edvardu Kardelju 315 Št. 94 Poro=ilo zaupnika Centralnega komiteja KPS Jožeta Moškri=a dne 26. in 27. novembra 1942 =lanu politbiroja Centralnega komiteja KPJ Edvardu Kardelju o sovražnikovem vdoru na Podlipoglav 319 Št. 95 Okrožnica Centralnega komiteja KPS dne 27. novembra 1942 bataljonskim, brigadnim in okrožnim organizacijam KPS 322 Št. 96 Poro=ilo =lana politbiroja Centralnega komiteja KPJ Edvarda Kardelja dne 27. novembra 1942 sekretarju Centralnega komiteja KPS Francu Leskošku v Dolomite 326 Št. 97 Pismo =lana politbiroja Centralnega komiteja KPJ Edvarda Kardelja dne 27. novembra 1942 zaupniku Centralnega komiteja KPS Jožetu Moškri=u 337 Št. 98 Poro=ilo sekretarja Centralnega komiteja KPS Franca Leskoška dne 27. novembra 1942 =lanu politbiroja Centralnega komiteja KPJ Edvardu Kardelju o radiooddajni postaji 339 Št. 99 Pismo posebnega kurirja Centralnega komiteja KPS Janeka Šubica iz Zagreba dne 27. novembra 1942 =lanu politbiroja Centralnega komiteja KPJ Edvardu Kardelju 340 Št. 100 Poro=ilo Josipa Kopini=a iz Zagreba dne 27. novembra 1942 =lanu politbiroja Centralnega komiteja KPJ Edvardu Kardelju 342 Št. 101 Pismo predstavnika Vrhovnega štaba NOV in PO Jugoslavije v Zagrebu Ivana Kraja=i=a okoli dne 27. novembra 1942 =lanu politbiroja Central- nega komiteja KPJ Edvardu Kardelju 344

626 Št. 102 Poro=ilo vodje Centralne tehnike KPS v Ljublja- ni Milana Škerlavaja dne 27. novembra 1942 =lanu politbiroja Centralnega komiteja KPJ Ed- vardu Kardelju 345 Št. 103 Poro=ilo komandanta Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih =et Ivana Ma=ka dne 28. novembra 1942 politi=nemu komisarju Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih =et Borisu Kidri=u o položaju na Podlipoglavu 348 Št. 104 Poro=ilo sekretarja Centralnega komiteja KPS Franca Leskoška dne 29. novembra 1942 =lanu politbiroja Centralnega komiteja KPJ Edvardu Kardelju 352 Št. 105 Poro=ilo sekretarja Komisije za agitacijo in propagando pri Centralnem komiteju KPS Borisa Zi- herla dne 29. novembra 1942 =lanu politbiroja Centralnega komiteja KPJ Edvardu Kardelju ... 359 Št. 106 Pismo =lana politbiroja Centralnega komiteja KPJ Edvarda Kardelja dne 30. novembra 1942 sekretarju Centralnega komiteja KPS Francu Leskošku v Dolomite 362 Št. 107 Poro=ilo zaupnika Centralnega komiteja KPS Jožeta Moškri=a dne 30. novembra 1942 =lanu politbiroja Centralnega komiteja KPJ Edvardu Kardelju 364 Št. 108 Pismo Centralnega komiteja KPS dne 1. decembra 1942 Pokrajinskemu komiteju KPS za Gorenjsko o nalogah Partije na Gorenjskem .... 366 Št. 109 Poro=ilo =lana politbiroja Centralnega komiteja KPJ Edvarda Kardelja dne 1. decembra 1942 iz Ljubljane sekretarju Centralnega komiteja KPS Francu Leskošku v Dolomite 368 Št. 110 Komunike Izvršnega odbora OF dne 1. decembra 1942 o prvem zasedanju AVNOJ 371 Št. 111 Poro=ilo politi=nega komisarja Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih =et Borisa Kidri=a dne 1. decembra 1942 sekretarju Centralnega komiteja KPS Francu Leskošku o položaju na Gorenjskem 374

627 Št. 112 Poro=ilo inštruktorja Centralnega komiteja KPS za Slovensko Primorje dr. Aleša Beblerja dne 1. z nadaljevanjem 3. decembra 1942 Centralne- mu komiteju KPS o delu Partije v Slovenskem Primorju 377 Št. 113 Pismo sekretarja Centralnega komiteja KPS Franca Leskoška dne 2. novembra 1942 komandantu Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih =et Ivanu Ma=ku 380 Št. 114 Pismo =lana politbiroja Centralnega komiteja KPJ Edvarda Kardelja dne 2. decembra 1942 sekretarju Centralnega komiteja KPS Francu Leskošku v Dolomite 382 Št. 115 Pismo =lana poverjeništva Izvršnega odbora OF za Ljubljano Zorana Poli=a dne 3. decembra 1942 =lanu politbiroja Centralnega komiteja KPJ Edvardu Kardelju 385 Št. 116 Pismo =lana poverjeništva Izvršnega odbora OF za Ljubljano Zorana Poli=a dne 3. decembra 1942 =lanici poverjeništva Centralnega komiteja KPS za Ljubljano Miri Tomši= 386 Št. 117 Pismo =lana politbiroja Centralnega komiteja KPJ Edvarda Kardelja dne 4. decembra 1942 sekretarju Centralnega komiteja KPS Francu Leskošku v Dolomite 388 Št. 118 Pismo =lana politbiroja Centralnega komiteja KPJ Edvarda Kardelja iz Ljubljane dne 4. decembra 1942 Izvršnemu odboru OF v Dolomite 389 Št. 119 Pismo =lana politbiroja Centralnega komiteja KPJ Edvarda Kardelja dne 4. decembra 1942 =lanu poverjeništva Izvršnega odbora OF za Ljubljano Zoranu Poli=u 398 Št. 120 Poro=ilo sekretarja Centralnega komiteja KPS Franca Leskoška iz Dolomitov dne 5. decembra 1942 =lanu politbiroja Centralnega komiteja KPJ Edvardu Kardelju 401 Št. 121 Pismo =lana poverjeništva Izvršnega odbora OF za Ljubljano Zorana Poli=a dne 5. decembra 1942 =lanu politbiroja Centralnega komiteja KPJ Edvardu Kardelju 403

628 Št 122 Pismo za=asnega sekretarja Centralnega komiteja KP Italije Umberta Massole dne 5. decembra 1942 =lanu politbiroja Centralnega komiteja KPJ Edvardu Kardelju 404 Št. 123 Pismo =lana politbiroja Centralnega komiteja KPJ Edvarda Kardelja dne 6. decembra 1942 sekretarju Komisije za agitacijo in propagando pri Centralnem komiteju KPS Borisu Ziherlu ... 418 Št. 124 Poro=ilo =lana politbiroja Centralnega komiteja KPJ Edvarda Kardelja dne 7. decembra 1942 generalnemu sekretarju KPJ in vrhovnemu komandantu NOV in PO Jugoslavije Josipu Brozu- Titu o položaju v Sloveniji 420 Št. 125 Poro=ilo =lana politbiroja Centralnega komiteja KPJ Edvarda Kardelja dne 14. decembra 1942 generalnemu sekretarju KPJ in vrhovnemu komandantu NOV in PO Jugoslavije Josipu Brozu- Titu o položaju v Sloveniji 429 Št. 126 Poro=ilo sekretarja Izvršnega odbora OF Borisa Kidri=a okoli 14. decembra 1942 Centralnemu komiteju KPJ o Osvobodilni fronti slovenskega naroda 481 Št. 127 Poro=ilo organizacijskega sekretarja Central- nega komiteja KPS Borisa Kraigherja okoli 14. decembra 1942 Centralnemu komiteju KPJ o položaju v Sloveniji 497 Št. 128 Pismo =lanice Centralne komisije Varnostno obveš=evalne službe Zdenke Kidri= dne 6. januarja 1943 Centralnemu komiteju KPS o položaju v Ljubljani 519 Št. 129 Pismo =lana politbiroja Centralnega komiteja KPJ Edvarda Kardelja in sekretarja Izvršnega odbora OF Borisa Kidri=a dne 18. februarja 1943 =lanoma poverjeništva Izvršnega odbora OF za Ljubljano Tonetu Tomanu in Stanetu Ko- va=u 525 Št. 130 Pismo =lanice poverjeništva Centralnega komiteja KPS za Ljubljano Mire Tomši= dne 20. februarja 1943 =lanu Centralnega komiteja KPS Borisu Kidri=u 529

629 Št. 131 Pismo =lanice Centralnega odbora Antifašisti=ne fronte žena Jugoslavije Spasenije Babovi7 Cane dne 22. februarja 1943 =lanu politbiroja Central- nega komiteja KPJ Edvardu Kardelju o pokrajinski konferenci Antifašisti=ne fronte žena Jugo- slavije 6., 7. in 8. decembra 1942 532 Št. 132 Pismo =lana politbiroja Centralnega komiteja KPJ Edvarda Kardelja dne 1. marca 1943 =lanu Pokrajinskega komiteja KPS za Primorsko dr. Alešu Beblerju 534 Št. 133 Pismo =lanov skupine krš=anskih socialistov v OF iz Ljubljane dne 16. marca 1943 vodstvu skupine krš=anskih socialistov v Izvršnem odboru OF 535 Št. 134 Pismo =lana politbiroja Centralnega komiteja KPJ Edvarda Kardelja dne 1. aprila 1943 orga- nizacijskemu sekretarju Centralnega komiteja KPS Borisu Kraigherju 540 Št. 135 Pismo poverjenika Izvršnega odbora OF za Pri- morsko dr. Aleša Beblerja dne 20. aprila 1943 tajniku Jugoslovanskega odbora iz Italije Ivanu Rudolfu v Kairo 546 Št. 136 Pismo =lana politbiroja Centralnega komiteja KPJ Edvarda Kardelja dne 26. aprila 1943 za=asnemu sekretarju Centralnega komiteja KP Italije Umbertu Massoli 552 Št. 137 Pismo Pokrajinskega komiteja KPS za Primor- sko dne 29. aprila 1943 politi=nemu komisarju italijanske partizanske patrulje v Furlaniji Bru- nettu Parriju 556 Št. 138 Pismo Pokrajinskega komiteja KPS za Primor- sko dne 29. aprila 1943 komandantu italijanske partizanske patrulje v Furlaniji Antoniu Dettoriju 559 Št. 139 Pismo Okrajnega komiteja KPS za Južno Primor- sko dne 22. julija 1943 sekretarju Okrožnega komiteja KPS Materija Antonu Dolganu 561 Št. 140 Poro=ilo Lojzeta Udeta dne 20. avgusta 1943 Izvršnemu odboru OF o akciji za premirje med Osvobodilno fronto in takoimenovano sredino . 565

630 Št. 141 Poziv Glavnega štaba NOV in PO Slovenije dne 8. septembra 1943 poveljstvom in vojakom italijanske vojske v Sloveniji 576 Kratice 578 Kazalo osebnih imen 583 Kazalo zemljepisnih imen 595 Stvarno kazalo 605

631 DOKUMENTI ORGANOV • ORGANIZACIJ NARODNOOSVOBODILNEGA GIBANJA V SLOVENIJI

Knjiga 10: DODATEK JANUAR 1942 - SEPTEMBER 1943

Ljubljana 2005

Pripravile: Marjeta Adami=, Darinka Drnovšek, Metka Gomba=, Marija Oblak

Uredniški odbor: Marjeta Adami=, Darinka Drnovšek, Metka Gomba=, Marija Oblak

Založil in izdal Arhiv Republike Slovenije v Ljubljani, zanj odgovarja Matevž Košir

Izvedba: Designpro. d. o. o. Naklada: 300 izvodov