Reference umetnikov in avtorjev, s katerimi smo sodelovali v letih 2016-2019: Ker smo izvedli in gostili več kot dvesto skupin in posamenznikov, pri nekaterih dodajamo le povezave na spletne strani.

Med letom 2017-2019 smo uspešno sodelovali v EU projektu NIMPE. NIMPE je projekt, katerega namen je podpirati internacionalizacijo ustvarjalcev žive glasbe in dogodke (zlasti mladih in na novo ustanovljenih bendov) v Evropi, ki poskušajo premagati težave, s katerimi se srečujejo delujoči akterji v tem sektorju. Obenem bomo predlagali in testirali konkurenčne modele iz posameznih evropskih držav z vidika krepitve splošne konkurenčnosti sistema. Koordinator: Assomusica Associazione (IT) Partnerji: Den Selvejende Zavod Swinging Europe (DK), Društvo študentski kulturni center (SI), M.E.S.O. Glasbeni dogodki (GR), Root Music LTD (UK), Technopole Quimper-Cornouaille (FR). Več o projektu na https://www.skuc.org/nimpe/

Pri ciklu ŠKUC KSB bi izpostavili naslednje tri skupine, za ostale pripenjamo reference spodaj: EyeHateGod igrajo že več kot 30 let in so znani kot pionirji sludge zvrsti, ki je trenutno ena najpopularnejših zvrsti v undergroundu. Znani so kot eni najpomembnejših in najvplivnejših bandov v svetu doom/sludge/stoner glasbe. Russian Circles imajo za seboj več nagrad za album leta in njihov kitarist, Mike Sullivan, je bil večkrat nagrajen za kitarista leta prav tako so pa znani kot eden najvplivnejših ter najekspresivnejših bandov v svetu post- rocka. Author & Punsiher slovi po tem, da je vsa glasbila ustvaril sam. Unikatna glasbila, divji nastopi in vsesplošen inovativni pristop so mu prinesli mesto pri Relapse Records, ki so ena največjih založb alternative ter ekstremne glasbe prav tako pa je bil povabljen s strani Tool na turnejo z njimi in Tool so trenutno eden največjih rock bandov na svetu.

Tudi o vsem glasbenem programu najdete in foramcije na www.skuc.org, https://www.facebook.com/skuc.association in https://www.instagram.com/skuc_drustvo/

Topografije zvoka:

Bogdana Herman, Samostojna cedeja (Stare ljudske; Bogomila), cedeja s sopotnikom (Jure Tori: Čas je; Borut Savski: Novokomponirane slovenske ljudske), gramofonske plošče, kasete, nastopi v 23 državah sveta, od Islandije do Cipra, radijske in TV oddaje o slovenskih ljudskih pesmih, narečjih in govorih, petje v filmih, TV dokumentarcih in gledaliških predstavah. Sodelavci in sodelavke skozi čas: Tomaž Pengov, Jerko Novak, Milan Dekleva, Marko Kravos, Lado Jakša, Ivan Volarič Feo, Marko banda, Volk Folk, Zdravko Duša, Damijan Kracina, Jure Tori, Borut Savski. Afrodita Hebar, Milena Kosec, Anja Šmajdek, Svetlana Makarovič, Silvana Paletti, Katarina Juvančič, Irena Tomažin, Zvonka T. Simčič. Varna zavetja skozi čas: Grad Snežnik, Slovenski etnografski muzej, Društvo slovenskih pisateljev, Ljubljanski grad, Cirkulacija 2. https://sl.wikipedia.org/wiki/Bogdana_Herman

Ida Hiršenfelder, alias beepblip je umetniška kritičarka, kuratorka in zvočna umetnica, bazirana v Ljubljani. Od 2006 do 2014 je bila sodelavka kulturne redakcije Radia Študent. Od leta 2011 je članica eksperimentalnega DIY noise kolektiva Theremidi Orchestra. S postmedijsko umetnico Sašo Spačal sodeluje v seriji sonosezmičnih instalacij. Na povabilo avtorice je sodelovala v snemanju skladbe za eksperimentalni album agapea 2311 (Kamizdat). Sodeluje tudi z Robertino Šebjanič in Alešem Hiengom; skupaj so ustvarili instalacijo Time Displacement / Chemobrionic Garden (2015-2016), ki je bila leta 2016 razstavljena v sklopu festivala Ars Electronica. Spletna stran: beepblip.org.

Saša Spačal, je postmedijska umetnica, ki deluje na presečišču raziskovanja živih sistemov, sodobne in zvočne umetnosti. Raziskuje postčloveške potenciale, ki človeku razpirajo bivanje kot enemu izmed elementov v ekosistemu in ne kot suverenu. Opušča kartezijanski sistem in sprejema dejstvo, da na področju tehnologije vznikajo hibridni pojavi z mehansko, digitalno in organsko logiko delovanja. Razstavljala in nastopala je na prizoriščih kot so Ars Electronica, Prix Cube, Eyebeam, Onassis Cultural Center, Pixelache, Cynetart, Muzej sodobne umetnosti Metelkova, National Art Museum of China, Device_art festival, galerija Eastern Bloc, Art Laboratory Berlin, Muzej sodobne umetnosti Vojvodina, galerija Kapelica, Sonica festival, Galerija sodobne umetnosti Celje in drugje. Za svoje delo je prejela Častno omembo Ars Electronica Prix in nominacijo Prix Cube. Splet: www.agapea.si https://sl.wikipedia.org/wiki/Sa%C5%A1a_Spa%C4%8Dal

Katarina Radaljac, je borka za pravice živali in feministka, študentka 2. letnika magistrskega študija na oddelku za muzikologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, honorarna sodelavka RTV Slovenija na programu Ars (od leta 2014) in violinistka - v študijskem letu 2016/17 je pod mentorstvom doc. Luke Juharta na Akademiji za glasbo v Ljubljani igrala v triu ImunNaŠalo. Od leta 2013 piše za revijo Glasna. Do zdaj je napisala preko 50 kritik koncertov, pripravila preko 20 intervjujev z umetniki ter napisala okoli 30 strokovnih in 20 krajših oddaj. Za program Ars je pripravila cikel petih oddaj, posvečenih zoomuzikologiji, napisala je dva članka na to temo za revijo Glasna, svoje ideje je predstavila na performativnem večeru v Španskih borcih ter predavala na Mednarodnem študentskem muzikološkem simpoziju v Gradcu.

Sorrel Hays, (1941) je večkrat nagrajena ameriška kompozitorka (American Music Center, National Endowment for the Arts, New York Council on the Arts, Astraea itn.) in predavateljica (CUNY, Cornell Colledge, Georgia State itn.), ki svoje umetniško delovanje spaja s civilnodružbenim; na New School for Social Research je vodila prvo serijo predavanj in koncertov o ženskah v glasbi, delovala je pri Mednarodni ligi ženskih skladeljic (ILWC), nenazadnje pa je prav ona dosegla, da je Ameriško društvo skladateljev, avtorjev in založnikov (ASCAP) pričelo vključevati ženske skladateljice v svoj tekmovalni program. Za njeno ustvarjanje je značilen širok razpon formatov in tehnik; že konec osemdesetih let je ustvarjala elektroakustične kompozicije, ki se kasneje spnejo z velikimi odrskimi deli. Kompozicijska progresivnost in politična ozaveščenost jo uvrščata med ključne, tudi pionirske umetnice našega časa.

Mapiranja Sorrel Hays, http://www.ljubljanapride.org/event/topografije-zvoka-mapiranja-sorrel-hays-koncert-opernih-arij/ https://www.napovednik.com/dogodek458565_mapiranja_sorrel_hays_koncert_opernih_arij

Larisa Vrhunc, je skladateljica, ki deluje na področju sodobne umetnostne glasbe. V središču njenega zanimanja je instrumentalni zvok kot materija, iz katere gradi skladbe za različne akustične zasedbe, pri čemer je pogosto prisotno tudi prenašanje elektronskih postopkov v polje akustičnega. Za svoja dela je prejela več domačih in tujih nagrad, med njimi Nagrado Prešernovega sklada. Je redna profesorica za teorijo glasbe na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete Univeze v Ljubljani in avtorica učbenika Glasbeni stavek: oblikoslovje, ki je doživel četrti ponatis. Letos je izšla tudi njena monografija Vplivi spektralne glasbe na slovensko kompozicijsko ustvarjalnost zadnjih desetletij.

https://sl.wikipedia.org/wiki/Larisa_Vrhunc https://ars.rtvslo.si/2018/09/arsov-art-atelje-117/

Rosanda Sajko, Rosanda Sajko se je po končani slavistiki na Filozofski fakulteti vpisala na Oddelek za režijo Akademije za igralsko umetnost in se še med študijem zaposlila na Radiu Ljubljana. Med leti 1954 in 1999 je režirala več kot 360 radijskih iger in več kot dvakrat toliko drugih radijskih oddaj. Kot režiserka je bila v gosteh domala v vseh radijskih ustanovah nekdanje Jugoslavije, pa tudi v tujini. Prejela je številne nagrade. V zadnjih letih svojega službovanja se je kot vodja Eksperimentalnega studia Radia Ljubljana posvetila raziskovanju slušnih fenomenov. Svoja razmišljanja je večkrat predstavila tudi na domačih in evropskih strokovnih srečanjih. https://sl.wikipedia.org/wiki/Rosanda_Sajko

Eliane Radigue, rojena leta 1932, je francoska zvočna umetnica. Med leti 1957 in 1958 je na Studio d’essai (RTF) študirala elektroakustične glasbene tehnike pri Pierru Schaefferju in Pierru Henryju, v zgodnjih sedemdesetih pa je delala na Univezi New York – Šoli za umetnost, Univerzi Iowa in na Kalifornijskem inštitutu za umetnost. Njene značilne kompozicije in več kot dvajset albumov, ustvarjenih na Arp sintetizatorju s pomočjo trakov, so bile predstavljene po vsem svetu, med drugim v The Kitchen (New York), Salon des Artistes Decorateurs (Paris), Columbia University (New York), Festival de Como (Italija), KPFK (Los Angeles), Bennington School of Music, San Francisco Art Institute, Festival MANCA (Nica) itn. Leta 2006 je na festivalu Ars Electronica za svoj prispevek k elektronski glasbi in zvočnim umetnostim prejela nagrado Zlata Nica. https://radiostudent.si/glasba/komentar-na-glasbo/skozi-ljubezen-skozi-smrt https://www.facebook.com/topografijezvoka/posts/675542812840217/

Irena Tomažin Zagoričnik, je vokalistka/pevka in performerka/plesalka, ki v svojem delu raziskuje predvsem odnos med glasom, telesom, gibom in prostorom. Do sedaj je ustvarila več avtorskih projektov: Hitchcockove metamorfoze, Kaprica, (S)pozaba kaprice, Kot kaplja dežja v usta molka, Splet okoliščin, Okus tišine vedno odmeva, Obrazi glasov/šum, Telo glasu, Mes(t)o glasu. Poleg predstav ustvarja tudi v polju elektroakustične in improvizirane glasbe ter z glasbeno skupino Borghesia in mnogimi domačimi ter tujimi glasbeniki nastopa doma in v tujini. Izdala je dve avtorski zgoščenki: Crying Games (rx-tx) in Taste of Silence (Kamizdat). Redno poučuje na delavnicah doma in v tujini.

Kara Blake, Kara Blake je filmska ustvarjalka iz Montreala. Njeni ustvarjalni projekti segajo od kratkih filmov in glasbenih videov do projekcij v živo in instalacij. Kot režiserka in kompozitorka se posveča raziskovanju integracije dokumentarnih, igranih in eksperimentalnih pristopov. Njeni filmi so bili prikazani na mednarodnih festivalih in prizoriščih, kot so Muzej sodobne umetnosti v New Yorku, Muzej sodobne umetnosti v Montréalu, Festival CPH:DOX, Festival Telluride in Neodvisni filmski kanal.

Ivana Maričić, (r. 1995) se je po končani Srednji glasbeni šoli v Varaždinu (na Hrvaškem) vpisala na študij muzikologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer trenutno zaključuje magistrski študij. Sodelovala je s Slovensko filharmonijo, Simfoničnim orkestrom RTV Slovenije, Glasbeno akademijo, festivalom TENSO, glasbenim časopisom Glasna, 3. programom Radia Slovenije ter Zavodom Sploh. Leta 2018 je sodelovala na konferenci Beauvoir, naš čas in ‘mi’. Objavila je v zborniku Radovi Hrvaške akademije znanosti in umetnosti. Bila je sodelavka seminarja baročne glasbe in plesa Aestas Musica, sodeluje pa tudi pri organizaciji dogodkov pri Glasbeni mladini Varaždin; med drugim je vodila okrogli mizi Feminizem in glasba z Nino Dragičević ter Mednarodna kariera? z Dubravkom Vukalovićem in Brunom Vlahekom.

Nada Grošelj, Anglistka in latinistka Nada Marija Grošelj se je po doktoratu iz jezikoslovja (2005) registrirala kot samostojna prevajalka. Prevaja pretežno iz angleščine, latinščine in švedščine in iz slovenščine v angleščino. Njeni književni prevodi (doslej izdanih monografskih prevodov je 58) segajo od leposlovja do literarne teorije, filozofije, zgodovine, teologije in mitologije. V znanstvenih prispevkih obravnava prevajalske probleme, angleške in antične rimske pisce in antično mitologijo. Kot zunanja sodelavka z nazivom docentke poučuje angleščino na ljubljanski Filozofski fakulteti. Od leta 2009 soorganizira interdisciplinarni znanstveni Grošljev simpozij in od 2010 sodeluje pri Festivalu Pranger kot vodja prevajalskega programa. Leta 2007 je prejela priznanje za mladega prevajalca (zdaj nagrada Radojke Vrančič) in leta 2011 Sovretovo nagrado, letos pa je bila uvrščena na častno listo IBBY.

Robertina Šebjanič, Robertina Šebjanič je intermedijska umetnica, ki v svojih delih prepleta umetnost z znanostjo in tehnologijo. Zadnja leta raziskuje predvsem žive sisteme in ustvarja avdiovizualne performanse ter kompleksne potopitvene instalacije. Je soustanoviteljica skupine Theremidi Orchestra in članica mednarodne mreže Hackteria Network. Leta 2016 je na festivalu Ars Electronica v Linzu prejela častno omembo žirije v kategoriji Interactive Art + ter bila nominirana za nagradi STARTS 2016 in Beli Aphroid. Nastopa in razstavlja na odmevnih mednarodnih prizoriščih, kot so Ars Electronica(Linz), Kosmica Festival (Ciudad de México), Le Cube (Pariz), Art Laboratory Berlin, ZKM (Karlsruhe), Piksel Festival (Bergen), Device Art 5.015 (Zagreb), Eyebeam (New York), PORTIZMIR#3 (Izmir) itn. http://robertina.net

Ana Kravanja, (1983) deluje v glasbeni skupini Širom, avtorsko glasbo pa ustvarja tudi za gledališke predstave, filme, animacije, pripovedovanja itn. Zasnovala je projekt Glacies, pri katerem glasbeniki igrajo na hladilniške police. Med letoma 2012 in 2016 sta v duu Najoua s Samom Kutinom ustvarjala glasbo za štirinajst kalimb in posnela dve plošči. Je ena desetina Olfamoštva. Kot improvizatorka na violini je sodelovala s številnimi slovenskimi in tujimi glasbeniki in plesalci: Samo Kutin, Tomaž Grom, Irena Tomažin, Vid & Jošt Drašler, Andrej Fon, Ina Puntar, Tea Vidmar, Tijana Stanković, Matija Schellander, Susanna Gartmayer, Margarethe MaierhoferLischka, Henrik Olsson, Raphael Roginski, Ryuzo Fukuhara itd.

Jasna Kolar (1995) je saksofonistka, aktivna v različnih zasedbah klasične, jazz in improvizirane glasbe. Po opravljeni glasbeni maturi I. Gimnazije v Celju pod mentorstvom prof. Aleša Logarja je svoje izobraževanje nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana pod mentorstvom prof. Klemna Kotarja. Redno nastopa z Olfamoštvom, kot članica Subconscious.Rituals je igrala na festivalu Jazz Cerkno 2018 in delavnici Jazzinty 2018. Nastopila je tudi na festivalih Zvokotok in Neforma, Friforma ter Sound Explicit 2017 v zasedbi Dré Hočevar Coding of Evidentiality.

Jelena Rusjan (1979) je diplomirala na oddelku za igro Akademije scenskih umetnosti v Sarajevu. Leta 2004 se je preselila v Ljubljano, kjer je kot igralka in plesalka sodelovala v številnih predstavah, tudi v evropskih koprodukcijah. Leta 2009 je ustvarila prvo avtorsko predstavo Škrip Orkestra, v letu 2013 pa Škrip Inc. v koprodukciji Zavoda Maska in CUK Kino Šiška. Leta 2016 je trilogijo Škrip zaključila s predstavo ÜberŠkrip v Slovenskem mladinskem gledališču. Leta 2012 ustanovila glasbeno skupino Trus!, kjer igra bas kitaro in poje. Leta 2014 se je kot basistka in vokalistka priključila ponovno oživljeni zasedbi Borghesia. Živi in dela v Ljubljani.

Nina Farič alias Kikiriki je že dvajset let dejavna v raznih glasbenih kolektivih. Najprej kot vokalistka, kasneje kot inštrumentalistka in od leta 2009 kot solo noise izvajalka. Osredotoča se na eksperimentiranje z v živo sproduciranim zvokom iz predvsem analognih

sintetizatorjev in D.I.Y. vezij. Do zdaj je izdala deset izdaj in splitov. Večina posnetkov je posnetih v živo, v studiu ali na koncertih. Zraven eksperimentalnega zvočenja se ukvarja tudi z didžejanjem v kolektivu Dubomb pod imenom Madamdub.

Tina Jenko (1972) je bobnarka. Bobne igra včasih občasno, občasno pa tudi redno. Rastline jo imajo službeno rade, ona pa njih nazaj. Kot Primorki ji je všeč čudna glasba, če ni preveč čudna in če je v njej dovolj mesa. Po horoskopu je največkrat astrolog. Zelo rada tudi živi in dela, pa čeprav v Ljubljani.

Salomé Voegelin ustvarja zvok in piše o zvoku, da bi preko besed in efemernih stvari prišla do nedeljive sfere povezanega sveta. Njena zadnja knjiga Political Possibility of Sound: Fragments of Listening (Politična moč zvoka: Fragmenti poslušanja, 2018) artikulira politiko, ki vključuje ustvarjalnost in invencijo, ter si obenem zamišlja preoblikovanje in sodelovanje kot osnovi našega skupnega življenja. Voegelin je profesorica zvoka na Londonskem kolidžu za komunikacije na Univerzi za umetnost London.

Urška Pompe, (1969) je diplomirala na ljubljanski Akademiji za glasbo iz kompozicije v razredu profesorja Daneta Škerla, podiplomski študij pa je nadaljevala na Akademiji za glasbo Franz Liszt v Budimpešti (kompozicija, komorna igra in solfeggio) in pozneje na Akademiji za glasbo v švicarskem Baslu (kompozicija). Izpopolnjevala se je na mnogih mojstrskih tečajih uglednih mentorjev, med katerimi naj posebej omenimo Györgya Kurtága, Briana Ferneyhougha in Jonathana Harveyja. Od leta 1997 je predavateljica na Akademiji za glasbo v Ljubljani. https://ars.rtvslo.si/2019/09/arsov-art-atelje-10/ https://topografijezvoka.si/event/urska-pompe/ https://www.facebook.com/events/ars-3-program-radia-slovenija/ur%C5%A1ka-pompe-filigranske-niti/680313829152809/

Suzanne Ciani (1946) je ameriška glasbenica, oblikovalka zvoka, skladateljica in urednica glasbene založbe CianiMusica, tudi magistrica znanosti na področju glasbene kompozicije iz Univerze Kalifornija v Berkeleyju. Od sedemdesetih let dalje se predstavlja s svojo inovativno elektronsko glasbo in zvočnimi učinki za filme ter televizijske reklame. Izdala je petnajst albumov izvirne glasbe, ki predstavljajo široko paleto glasbenih izrazov: čisto elektroniko, solo klavir, klavir z orkestrom in klavir z jazz ansamblom. Petkrat je bila nominirana za nagrado Grammy za najboljši new age album in je prejemnica mnogih drugih nagrad. Zaradi njenih uspehov v elektronski glasbi jo imenujejo »diva diod« in »prva ameriška sint junakinja«

Christina Kubisch Letošnja izbrana pionirka s področja elektroakustične glasbe je CHRISTINA KUBISCH (r. 1948), ki jo danes poznamo predvsem kot avtorico velikih zvočnih skulptur, elektroakustičnih kompozicij in avtorskega koncepta electric walks. Za svoje delo je bila mnogokrat nagrajena. Med drugim je prejela naslednje nagrade: German Industrial Association Award, Carl Djerassi Honorary Fellowship, USA 2000, artist-in-residence IASPIS, Stockholm 2002, German Sound Art Prize 2008, City sound artist Bonn, 2013. Njena dela, s katerimi je javnost prepričala že v zgodnjih sedemdesetih letih, so bila predstavljena na mnogih festivalih - Pro Musica Nova (Bremen), Für Augen und Ohren (Berlin), Beneški bienale, Documenta, Ars Electronica (Linz), Donaueschinger Musiktage,, Biennale of Sydney, Sonambiente (Berlin), Activating the Medium (San Francisco), B!AS International Sound Art Exhibition (Taipei), Stockholm New Music, Invisible Geographies: Sound Art from Germany (New York), Beethovenstiftung Bonn itd. -, izšla pa so pri založbah Cramps Records, Edition RZ, ampersand, semishigure, Die Schachtel, Olof Bright, AA Records. Christina Kubisch članica Akademie der Künste Berlin. https://en.wikipedia.org/wiki/Christina_Kubisch https://radiostudent.si/glasba/dj-grafiti/christina-kubisch http://www.christinakubisch.de/ https://www.cd-cc.si/kultura/glasba/christina-kubisch

Ropotarnica:

Andrea Gulli, je kreativni italijanski glasbenik, elektrofonik, ki je dejaven v polju sodobnih umetniških praks (video art, VJ-jing, ples, gledališče), ter dejaven v krogih kreativne improvizirane glasbe. Od leta 2005 se intenzivno ukvarja z razvijanjem lastnega glasbenega izraza v improvizirani in komponirani godbi z naborom analognih/digitalnih sintez ter "musique concrete" vzorčenja, katere ustvarja ter združuje z različnimi tehnikami: field recording, live sampling, coding, sequencing analog synthesizers. Poleg naštetih tehnik je v solo projektu prisotna igra z magnetofonskimi trakovi (tape loops), tehnika, ki s svojimi nepredvidljivimi stranskimi učinki ustvarja hipnotično repetitivno ritmično zanko. Andrea Gulli je član zasedb Res_et, Devil?Man, Neokarma Jooklo (Sextet, Octet, Experience), Dob Orchestra, Orkester Brez Meja/Orchestra Senza Confini, Aghe Clope, Maistah Aphrica in igra v duetu z Giorgio Pacorigom in Giovannijem Maierjem. Svoje plošče izdaja pri založbah Dobialabel, Troglosound, Qbico, Setola di Maiale, Palomar Records in Hybridalabel in koncertira po celotni Evropi. Zadnjih deset let je organizator in kurator v neodvisnem kulturnem centru Dobialab v italijanskem mestecu Štarancanu.

Tomaž Grom, (Ljubljana, 1972), kontrabasist, avtor Glasbo dojema kot medij komunikacije, ne kot estetski užitek. Išče razloge za muziciranje. Brezkompromisno drega v aktualni družbeni prostor. Glasba je zanj iskanje, so nepojasnjena vprašanja, pretakanje zamisli, negotove situacije. Kompozicija je improvizacija. Improvizacija mu daje prostor, da odbluzi, da dela napake, da se izgublja in iznajdeva intrigantne rešitve. V improvizaciji težave rojevajo razmisleke in odpirajo nove poti. Pogreša poglobljeno in kompleksno refleksijo. Gostoval je na festivalih po Evropi in severni Ameriki, ustvaril avtorsko glasbo za številne gledališke, plesne in lutkovne predstave ter filme. Je ustanovitelj in programski vodja Zavoda Sploh, ki se ukvarja s produkcijo glasbenih in uprizoritvenih umetnosti ter z izobraževanjem in založništvom. V njegovem okviru kurira festival Neposlušno. Do leta 2018 je kuriral tudi seriji zvočnih ciklov Confine aperto in Zvokotok, do leta 2013 Neformo. Je avtor performansov Bruto, Ništrc, Pozabljeno, prezrto, Duša, šum, ventil in žica, zvočne instalacije Skladba za harmoniko in večletnega projekta iMštrument. Najtesnejši sodelavci pri filmu in v uprizoritvenih umetnostih so: Špela Trošt, Bojan Jablanovec, Tomi Janežič, Loup Abramovici, Špela Čadež, Iztok Kovač ... Sodeluje v naslednjih zasedbah: Tomažin / Grom, Samo Gromofon, Šalter Ensemble, Oholo! (Vid and Jošt Drašler, Andrej Boštjančič, Marko Jenič, Andrej Fon, Jure Boršič) in Kaučič / Grom (Zlatko Kaučič). Kot improvizator poleg priložnostnih sodelovanj (Drago Ivanuša, Michel Doneda, Jonas Kocher, Pascal Battus, Nate Wooley, Seijiro Murayama, Marc Ribot, Sonny Simmons, Doug Hammond, Axel Dörner, Eduardo Raon, Ana Kravanja, Kaja Draksler ...) pogosto sodeluje z naslednjimi glasbeniki: Samo Kutin, Vid Drašler, Jošt Drašler, Irena Z. Tomažin, Andrej Fon, Tao G. Vrhovec Sambolec ...

Jaka Berger, je eden najdejavnejših, najbolj ustvarjalnih in raznolikih bobnarjev in tolkalcev na naši sceni v zadnjih desetih letih. Svoj prvenec, free jazzovsko ploščo Bas trio z Achillom Succijem in Samom Šalamonom, je izdal leta 2006 pri znani italijanski založbi

Splasc(h). Deset let kasneje se je trio ponovno zbral, Berger pa s projektom Tentet slišnega življenjskega toka zaokroža svoje delovanje in gleda v prihodnost. Bil je član tolkalske zasedbe oziroma plemena Strojmachine, sodeloval je z zasedbo Katice, igral v pop zasedbi Balladero in v obujeni kultni Borghesiji, danes pa je stalni član elektro punk rock tria Ludovik Material, ene tistih domačih zasedb, ki so precej dejavne tudi v tujini. Če so to zasedbe, s katerimi Berger vstopa v izrazitejša žanrska okolja in v širšo javnost, pa hkrati od samega začetka kreativno išče in snuje tudi na obrobjih radikalnih glasbenih izrazov. Tako je postopoma zasnoval lasten pristop, zvok in estetiko, s katerimi se kot pomembna figura vpenja v sfero domače eksperimentalne, improvizirane in sodobno jazzovske glasbe. Z Markom Karlovčcem sta zasnovala improvizatorski Radical Improvisation Duo in nastopila na turneji Klubskega maratona, na katero se je Berger kasneje vrnil s svojo večžanrsko zasedbo Sportbilly krši embargo. Berger je bil eden glavnih aktivistov neodvisnega kulturnega centra Sokolski dom v Novem mestu, vodja neodvisne založbe Eat This Productions, ustvarjal je v tolkalskem duu JakaUndKiki, nato pa se je izraziteje posvetil lastnemu ustvarjanju in razvijanju prepariranih, zvočno razširjenih bobnov in tolkal, s katerimi improvizira in izvaja grafično kompozicijo Treatise pokojnega britanskega skladatelja Corneliusa Cardewa. Ustvarja tudi v bolj konceptualno zastavljenem zvočno-performativnem projektu Partija z umetnikom Matejem Stupico. Hkrati se umešča v dve mednarodni zasedbi, dva improvizatorska tria; prvega tvori s pianistko in violinistko Reiko Okudo in finskim basistom Antijem Virtaranto, ki prihajata iz Berlina, drugega s srbsko pianistko Marino Džukljev in domačim basistom Ivom Poderžajem. V hrupnejše zvočne vode vstopa s projekti s strunarjem Vitjo Balžalorskim v duu The B. Bees in z mednarodnimi projekti, ki so vzniknili iz mednarodnega mrežnega festivala sodobne eksperimentalne glasbe Multiversal, v katerega je vpleten tudi organizacijsko. Hkrati ustvarja solistična elektroakustična dela, v katerih zvočno plasti in modulira terenske posnetke različnega izvora, predvsem iz Afrike.

Cene Resnik, saksofonist, jazzer, improvizator, ki stremi k spontanosti - tok zavesti v danem trenutku. Je velik ljubitelj narave, poezije in meditacije. Za kreativnega glasbenika, meni da ne ve veliko in da ni nič posebnega. Je glasbenik, ki mu je blizu preprostost. V glasbi ga ne zanimajo zvrsti, koncepti, sistemi, ipd. Zanima ga zvok, vibracije med nastopajočim in poslušalstvom. Zanima ga energija, ki se pojavi in gre.

Vitja Balžalorsky, je eden izmed najbolj prepoznavnih mlajših kitaristov na slovenski glasbeni sceni. Njegov glasbeni jezik sega od jazza, elektronike, trših alternativnih glasbenih zvrsti, noisea, pa do improvizirane ter eksperimentalne glasbe. Sodeloval je v zasedbah Balžalorsky/Drašler 3o, Kombo Zlatka Kaučiča , Orchestra Senza Confini, Buche 4, Borghesia, ter ad hoc projektih različnih slovenskih in tujih glasbenikov, ki so dejavni predvsem na področju kreativne improvizirane glasbe, ter drugih oblik umetnosti. Trenutno je najbolj dejaven v zasedbah Carnaval, The B. Bees, Litošt ter Olfamoštvo, jeseni 2017 pa je postal še član zasedbe Laibach. V letu 2015 je premjerno predstavil svoj solo projekt na 57. Jazz Festivalu Ljubljana, ki bo izšel kot samostojen album, sestavljen iz različnih živih nastopov v letu 2016. Sodeloval je s svetovno priznanimi glasbeniki kot so Evan Parker, Herb Robertson, Eddie Prevot, Alexander Balanescu, Javier Girotto, Ab Baars, Phill Milton, Johanes Bauer, Jean Fracois Laporte, Jim Pougliese, Marco Cappelli, Giovanni Maier, Massimo De Matia, Zlatko Kaučič, Bruno Cesseli, Tomaž Grom in drugimi. Prispeval je glasbo tudi za kratkometražna filma Šampanjski Twist (rež. Harry Rag) in Poroka (rež. David Lužar) ter dokumentarni film Proletarjat na poti v raj (rež. Marko Cvejić). Redno sodeluje v plesnih uprizoritvah Neforma (Zavod Sploh/En Knap) in Dinamično Ravnotežje/Dinamic Balance. Muzicira tudi na večerih poezije (Literatura v živo, Mimoglasje, Živa književnost, Mlade rime, Ignor) in je od leta 2014 programski vodja glasbenega cikla Ropotarnica v Galeriji Škuc.

Domen Gnezda, je eden bolj prepoznavnih kitaristov improvizirane, eksperimentalne in moderne jazz glasbe mlajše generacije v Sloveniji. Kitarist, ki je zaključil šolanje na Berklee College of Music z odliko, ima za seboj že številne projekte različnih zvrsti in zasedb s slovenskimi in tujimi glasbeniki. Njegova paleta ekspresivnosti sega vse od mikrotonalnosti, 12-tonskih pristopov in abstraktnih zvočnih popotovanj do poliritmije in tradicionalnih načinov izražanja. Poleg kitare kot glavnega inštrumenta se poslužuje tudi efektov, analognih in modularnih synth-ov ter zvočil. Matic Sterle - Sv. Pixel, Vizualna (re)manipulacija podob in pikslov v živo. Kreiranje video slike pod vtisom zvoka v sedanjem trenutku.

Zergon (Aleš Hieng), je DJ in glasbeni producent, od leta 2003 član kolektiva Synaptic. Pri svojih nastopih v živo uporablja analogno proizvedene, modulirane zvoke in šume ter jih kombinira s terenskimi posnetki. Kot DIY entuziast gradi module za modularne sintetizatorje zvoka in efekte. V naravi, okolju in industrijskih objektih snema zvoke, ki jih uporablja pri svoji glasbeni produkcij in live actih. Z umetnico Robertino Šebjanič je sodeloval pri avdio-vizualnem projektu echo 10-9. Je so-avtor trajajoče zvočno-kemijske instalacije Time Displacement - Chemobrionic Garden v sodelovanju z Robertino Šebjanič in Ido Hiršenfelder, ki je bila leta 2016 razstavljena na festivalu Ars Electronica v Linzu, v okviru razstave Radical Atoms. S svojo avtorsko glasbo od leta 2007 sodeluje na Chilli Space kompilacijah. Leta 2012 je izdal tudi solo kratkometražec Escalator EP na Synaptic Pathways.

Jošt Drašler, je poleg muzikologije študiral kontrabas na deželnem Konservatoriju v Celovcu pri prof. Uliju Langthalerju. V zadnjem času se intenzivno ukvarja s področji sodobnih glasbenih praks s poudarkom na svobodni improvizaciji, pri čemer ga zanimajo potenciali tveganja in njihov naravni razvoj, ki generira nepredvidljive zvočne teksture. Redno se udeležuje in tudi organizira delavnice svobodno improvizirane glasbe (BCMF, Raziskava, refleksija, Ponedeljkovo Rojišče, Mariboring, 4 States Sessions, Improcon idr.). Z Zavodom Sploh sodeluje kot kurator glasbenega dela programskega sklopa NEFORMA. Muzicira z najrazličnejšimi glasbeniki iz zelo raznorodnih žanrskih in nadžanrskih miljejev. Njegovo široko razumevanje glasbe preči različne žanrske okvire od free jazzovske, svobodno improvizirane glasbe, preko avant rocka do flamenca. Leta 2013 je z bandom Drašler/Karlovčec/Drašler trio izdal ploščo z naslovom STIR, ki je izšla pod okriljem založbe Zavoda Sploh v koprodukciji z L`INNOMABLE, s katero je koncertiral na festivalih po Sloveniji, Češki, Avstriji, Italiji, Franciji, Srbiji in Hrvaški. Plošča je bila med kritiško srenjo zelo dobro sprejeta, saj gre v mnogih pogledih za pionirski izdelek na našem geografskem področju. Trenutno pripravlja solistični prvenec, katerega bomo lahko vsaj v grobi obliki doživeli na tokratni Ropotarnici.

Marko Lasič, Marko Lasič je bil rojen 8. oktobra 1983 v Šempetru pri Gorici. Bobnanja se je začel učiti na Glasbeni šoli Nova Gorica. Po tem se je pet let izobraževal na zasebni šoli znanega slovenskega bobnarja, tolkalca in učitelja, Zlatka Kaučiča. Od takrat naprej igra tudi v Kaučičevi zasedbi, imenovani Kombo Zlatka Kaučiča, ter Jubileium Orchestra in Brezmejni orkester. Dve leti je igral tudi v jazzovski zasedbi Big Band Nova. Kot član zasedbe Kombo Zlatka Kaučiča je sodeloval pri snemanju treh njihovih albumov. Marko Lasič se je izobraževal in ustvarjal še z nekaterimi dobro znanimi mentorji in glasbeniki, med drugimi so bili to: Tristan Honzinger, Joell Loandre, Evan Parker, Phil Minton, Reggie Workman, Kyle Gregory, Herb Robertson, Massimo de Mattia, Bruno Cesseli, Ares Tavolazzi, Giovani Maier in Cristina Zavalloni. V živo igra v sodobni plesni predstavi Ruedis Kulturnega društva Arearea iz italijanskega Vidma (Associazione Culturale Arearea Udine). Marko Lasič je poleg tega dejaven še v več drugih skupinah: Alchemical Playgrounds, Kača Sraka in Lev, Orkester brez meja, Trus!, The Puzzled, Kombo Zlatka Kaučiča, Elastic man, Giorgio Pacorig trio, Trans Trio, Electric Violet in Avtomobili.

Samo Šalamon, je po mnenju svetovnih kritikov eden najbolj zanimivih kitaristov in komponistov mlajše generacije, ki so se v zadnjih letih pojavili na svetovni jazz sceni. Med drugim ga je enciklopedija Penguin Guide to Jazz uvrstila med najboljše komponiste v jazzu na svetu, ugledna ameriška revija Guitar Player pa med 10 najbolj vročih novih kitaristov na svetu. Samo Šalamon je do sedaj napisal že več kot 200 kompozicij in posnel 23 samostojnih albumov za priznane tuje in slovenske založbe, kot so Clean Feed

Records (Portugalska), NotTwo Records (Poljska), Fresh Sound New Talent (Španija), Steeplechase Records (Danska), Splasc(h) Records (Italija), Založba Sanje (Slovenija), Klopotec (Slovenija) in Založba Goga (Slovenija) s številnimi svetovno priznanimi jazz glasbeniki, kot so John Scofield, Paul McCandless, Howard Levy, Mark Turner, John Hollenbeck, Michel Godard, Drew Gress, Tony Malaby, Mark Helias, Tom Rainey, Donny McCaslin, Dave Binney, Josh Roseman, Nguyen Le, Gerald Cleaver, John Hebert, Dominique Pifarely, Tim Berne, John O'Gallagher, Loren Stillman, Carlo DeRosa, Tyshawn Sorey, Matt Brewer, Bruno Chevillon, Mikkel Ploug, Stefano Battaglia, Szilard Mezei, Manu Codjia, Kariem Riggins, Luciano Biondini, Jim Mullen, Christian Lillinger, Pascal Niggenkemper, Alex Machacek... Prestižna angleška založba Penguin Books je ploščo Sama Šalamona z naslovom Ornethology uvrstila med 1001 najboljših plošč v zgodovini jazz glasbe.

Tovariš Strmoglavljen je umetniško ime pod katerim se predstavlja avtor Martin Ukmar, mulitinštrumentalist, dejaven predvsem v klubovju slovenskega podtalja kot tudi na sceni slovenske kreativne in improvizirane glasbe. Njegova glasbena izraznost se spogleduje predvsem z vsem kar je alternativno in eksperimentalno. V solo projektu uporablja kup inštrumentov, kateri se medseboj dopolnujejo in ustvarjajo bizarne rezultate zvočnih razsežnosti. Od doma narejenih pihal in trobil, kontktnih mikrofonov do klarineta, saksofona in kitarskih efektov, vse skupaj v iznajdljivi kombinaciji, včasih tudi več njih naenkrat, Tovariš strmoglavljen ustvarja glasbo in hrup, katera se stilsko ne omejujeta na kakšne specifične glasbene miljeje, temveč venomir ustvarja svoj specifičen slog in zvok, ritmične zanke, humorne intervencije nastopaških ciničnih govorov ter učasih skoraj že brezglave pobege v sonična popotovanja, s pomočjo elektronike. Poleg glasbenega ustvarjaja je deloval po okriljem številih društev, (O.D.G.O., Š.U.Z., D.Z.A.Ć), pomagal izpostaviti prizorišče Menza Pri Koritu (Na Metelkovi), redno tehnicira kot tonski tehnik in tudi ustvarja glasbeni program v klubih (MC POdlaga-Sežana, Menza Pri Koritu) in je od leta 2006 sodelavec Radia Študent. Martina Ukmarja pa poznamo predvsem iz glasbenih zasedb in kolektivov kot so Barka Tone IN Bele Plombe, Olfa Mož - Olfamoštvo, Nevmnevm, Kovesolje, Kraški Solisti, Strahuljarji in iz mnogih drugih udejstvovanj, kjer je njegov kreativni pristop ob enem tudi prepoznavni zvok cele zasedbe.SsmKOSK,

Ayankoko, je umetniško ime Davida Vilaylecka iz Francije. Gre za solo projekt, ki zajema eksperimentalno in sodobno glasbo, musique concrete, zvočno umetnost, noise in živo elektroniko. Projekt Ayankoko se je začel pojavljati leta 2004 izključno pri spletnih založbah: Amp-recs, Headphonic, Colin Johnco Records, HazardRecords, TecnoNucleo, DrainingBeatsontheBrain, Dog-Eared Records in Echo Obscura. V tem obdobju je tudi ustanovil svojo lastno spletno založbo Ayan Records, zvočno zbirko na arhive.org, kjer je trenutno na voljo že več kot 40 izdaj. Ayankoko je doslej gostoval po Franciji, na Švedskem, v Švici, Nemčiji, Avstriji, na Nizozemskem in Belgiji, na Poljskem, Češkem, v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji ter na Madžarskem. S koreninami prvotno v kitarski improvizaciji se David Vilayleck s projektom Ayankoko pogosto ukvarja z vprašanjem o zaznavanju zvoka, o njegovi surovi naravi, o opredelitvi glasbe, o pojmih grdega in lepega in napaki v danem prostoru. Med njegovimi pomembnejšimi sodelovanji je treba omeniti tista z Reform Art Unit z Dunaja, Trashvortex collective iz Pariza, Engelstiere iz Berlina in sodelovanje z bobnarjem dua Knalpot - Gerrijem Jaegerjem iz Amsterdama ter z likovnim umetnikom Laurenom Rodzom.

Miha Šajina, je producent, oblikovalec zvoka in didžej iz Ljubljane, ki je svojo glasbeno pot začel kot klaviaturist v zasedbah Intimn Frizurn in Moveknowledgement, kmalu pa je ustanovil tudi lasten elektronski trio z imenom Ewok. Od leta 2002 Šajina deluje tudi v kolektivu Zvviks, kjer ustvarja zvočne efekte in glasbo za serijo stop-motion animiranih filmov Koyaa ter prenaša svoje znanje na mlajšo generacijo v okviru delavnic animiranih filmov zavoda Dagiba, kjer zainteresiranim osnovnošolcem in srednješolcem pomaga pri oblikovanju zvoka in glasbe za njihove animirane stvaritve. Aktiven je tudi v slovenskem elektronskem podtalju: Organizira namreč klubska večera Versus v Gala Hali in Knauf v Klubu K4. V zadnjem času svojo energijo usmerja v raziskovanje modularne sinteze in njenih odvodov.

MONO Scarves, SundayNoise pravi: "Mono Scarves - raziskovalec zvoka, izumitelj zvočnih naprav in starosta nove generacije FM oddajanja Klemen Šali, znan tudi kot Mono Scarves, je zdaj že prepoznavna figura na področju zvoka, oddajanja, izdelovanja zvočnih mašin in radijskega aktivizma. Z delovanjem na mariborskem radiu MARŠ se je ob vseh ostalih radijskih (p)opravilih začela pot njegovega raziskovanja zvočne manipulacije, kontrole in oddajanja signalov. Kombinacija DIY mašin, zvok legendarnih analognih sintetizatorjev in poseben smisel za humor je tisto, kar definira njegov zvok. Skupaj z »one woman live noise band« - Kikiriki (Nina Farič) predstavljata novi val mariborske noise scene, ki je v pravem trenutku zarezala v drobovje undergrounda in rešila ugled mesta ob Dravi." Neverniki lahko Mono Scarves preverite na Band camp profilu: https://monoscarves.bandcamp.com/

Marek Fakuč, je bobnar in tolkalec, doma iz Nove Gorice, ki se je šolal pri znamenitem Zlatku Kaučičem in bil aktiven v njegovi zasedbi Kombo. Marek Fakuč deluje predvsem v polju freejazza, noisa, improvizacije, avantgarde in elektronike. Igral je v različnih impro zasedbah kot so Kombo Zlatka Kaučiča, Orchestra Senza Confini, pa do sodelovanj z Alien-om, cover bendom Ikebana, zasedbo Kino za dva, ter različnih ad hock projektih ki se gibljejo od bluesa, rocka, pa do pop miljejev, tudi v tujini (Rim, Las Vegas, London). Ukvarja se tudi z oblikovanjem zvoka za multimedijske inštalacije, performanse ter gledališča. Najdemo ga na mnogih ploščah omenjenih zasedb, predvsem pa zadnja leta veliko potuje po svetu in išče navdih v različnih glasbenih situacijah, ki mu pridejo naproti.

Bojan Krhlanko, je študiral na Avstrijskem deželnem konzervatoriju v Celovcu pri prof. Erichu Bachträglu in Klemensu Marktlu. Že kot študent je sodeloval tudi s svetovno priznanimi jazz glasbeniki. S skupino The Stroj je redno koncertiral po evropskih ter azijskih državah. Trenutno ustvarja v številnih jazzovskih projektih: Boštjan Simon, There Be Monsters, MiniMe, Brest, Igor Matkovič kvintet, Abstract Construction Collective ter Cromatik 5. Bojan Krhlanko je kot glasbenik izjemno kreativen. Raziskuje področja še neslišanega. V letu 2014 je izdal ploščo Pocket Music - Rise of the Androids, ki je bila v celoti narejena na pametnemu telefonu. Že najmanj desetletje ga lahko imamo za enega najboljših slovenskih bobnarjev. Leta 2017 je postal še član legendarne zasedbe Laibach, sicer pa je sodeloval tudi s pop in rock ustvarjalci, kot so med drugimi tudi Pero Lovšin Band, že omenjeni The Stroj in Kukushai.

Urška Preis Rouge-ah, harfistka in vizualna umetnica, rojena v Ljubljani leta 1992. Končala je klasično Gimnazijo Poljane ter vzporedno obiskovala še takratno Srednjo glasbeno in baletno šolo, današnji Konservatorij za glasbo in balet. Diplomski in podiplomski študij je opravljala na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje ter na izmenjavah na Listaháskóli Íslands v Reykjavíku in Hochschule für Grafik und Buchkunst v Leipzigu. Je del glasbenega dueta II/III, skupaj s producentom elektronske glasbe in didžejem Tinetom Vrabičem, bolj znanim kot DJ Nitz. V Leipzigu se je začela na sodobni glasbeni sceni uveljavljati s pričujočim solo projektom rouge-ah, s katerim ima danes za sabo že zavidljivo število nastopov pri nas in v tujini. 18. oktobra lani je pri založbi Kamizdat izdala svoj glasbeni prvenec, imenovan bare. Kot glasbena novinarka deluje na Radiu Študent in radijskem programu Ars. Trenutno v Ljubljani končuje magistrski študij fotografije.

Rok Zalokar, je jazzovski pianist in skladatelj, živeč med Ljubljano in Rotterdamom. Vodi svoj trio, s katerim je v letu 2013 izdal prvenec Vol.1 (ZARŠ), na katerem je deset svežih avtorskih skladb, ki jih je trio razvijal v teku svojega nastopanja. Poleti 2014 je Rok na Jazzonu dobil nagrado za najboljšo slovensko jazzovsko skladbo, trio pa je prejel nagrado za najboljšo izvedbo. Dve leti kasneje je v Rotterdamu prejel prestižno Erasmus jazz prize in imel priložnost nastopiti na North Sea Jazz Festivalu, enem največjih jazzovskih festivalov v Evropi. Poleg udejstvovanja v svojem triu je tudi član zasedbe Kukushai, ki raziskuje polja alternative, popa in jazza, s katero je izdal odmevni album Fruitile. K svojim koreninam pa se vrača z Dvojino, duom, ki izvaja slovenske ljudske pesmi v modernih aranžmajih, začinjenih z improvizacijo. Maja 2017 sta izdala svoj prvenec pri založbi Celinka. Osnovno glasbeno izobraževanje je zaključil na klavirju in harmoniki ter se vpisal na Konservatorij za glasbo in balet v Ljubljani, smeri jazz klavir. Po študiju v Ljubljani pa je svoje šolanje nadaljeval na univerzi Codarts v Rotterdamu. Poleg tega je imel priložnost študirati z velikani svetovnega jazza in s svojima vzornikoma Aaronom Parksom in Steveom Lehmanom

Muzika na Starem trgu:

Borut Mori trio,glasbe sveta Borut Mori Trio je glasbena zasedba, katera ustvarja avtorsko glasbo. Člani tria so Borut Mori (harmonika), Luka Herman Gaiser (kontrabas) in Nino Mureškič (tolkala). Vsak izmed njih prihaja iz svojega glasbenega sveta (klasike, jazza in etno glasbe), z obilo izkušnjami na mednarodnih koncertnih odrih v različnih zasedbah. Glasba tria diha v različnih glasbenih zvrsteh z močno avtorsko noto. Njihova skladba Arabica je bila izbrana med tri najboljše jazz kompozicije za nagrado Jazzon 2014, ki jo podeljuje Društvo slovenskih skladateljev.

Jana Beltran, solo akustični koncert Jana Beltran, kitaristka, vokalistka in avtorica glasbe All Strings Detached, se tokrat predstavlja s subtilnejšo obliko intimnih zvočnih krajin, ki bi jih v ameriški kulturi lahko označili s širšim pojmom singer-songwriter. Njena glasba poziva k izostrenem poslušanju pritajenih slikovitih pripovedi.

Niko Novak, Niko, ½ Incurabili, bo sedel na vrtu Škuca, pel in igral na svojega štiristrunskega Tajfuna ob pomoči Paeveya in Simms-Wattsa. Predstavil bo pesmi nastale na Thulestrasse v Pankowu. Dobimo se za Škucem.

Wild String trio, Petra Onderufová (violina), Aleksander Kuzmić (kitara), Toby Kuhn (čelo) Wild Strings Trio je energično trčenje slovaške violinistke, čelista iz Francije ter kitarista iz Slovenije. Njihovo žanrsko glasbeno popotovanje združuje balkansko in keltsko tradicijo, polno epskega orkestralnega zvoka, ki je prepleten z avtorskimi aranžmaji in improvizacijo. Kompleksne harmonije in ritmi se prepletajo s pozitivnimi temami polnimi radosti in volje do življenja.

Mateja Gorjup, (glas, luper, vsakdanji zveneči predmeti) etno, ijekaru Koncertni večer je preplet priredb slovenskih ljudskih pesmi, Matejinih avtorskih komadov in eksperimentalnih vložkov. Med poustvarjenimi slovenskimi ljudskimi pesmimi je moč najti tiste, ki se med ljudmi še vedno pojejo in one, katerim je melodija že pošla, besedilo pa Mateja najde v zbirki Slovenske narodne pesmi, ki jo je pred več kot debelim stoletjem uredil Karel Štrekelj. Po vrsto letih poustvarjanja ljudske péte dediščine so se Mateji začeli rojevati avtorski komadi. Često ločnice med ljudskim in avtorskim ni mogoče jasno zarisati. Pol ducata let je, odkar Mateja intenzivno pluje v vodovju iskanja, raziskovanja glasov. Od pesmi jo pot vodi bolj in bolj nazaj: h glasu, dihu in eksperimentu.

Olfamoštvo, alternative afrobeat avantgarde roots disco experimental chanson free jazz rock in opposition Andrej Fon (sax, el. kitara, akustična kitara, tekst, glas), Ana Kravanja (violina, glas, balafon, zvočila), Jošt Drašler (kontrabas), Marko Jenič (violina), Martin Ukmar (električna kitara), Vesna Godler ( glas in ropotulje), Vid Drašler (bobni), Samo Kutin (balafon, glas, klaviature, hurdy gurdy, zvočila), Ivo Poderžaj (električni bas) Hupam, da ste dobro je projekt Olfamoža oziroma Andreja Fona, v katerega je združil glasbenike različnih provenienc, ki pa jim je skupna ljubezen do improvizacije. A njihov produkt je bolj slovenska popevka v najboljšem smislu besede kot pa zvočno in strukturno raziskovanje in vivo. Olfamož je namreč pesnik kot ga slovenska popularna glasba ni imela od prelomnih izdaj Marka Breclja, Ivana Volariča Fea ali Svetlane Makarovič. S poudarjenimi nadrealističnimi aluzijami in trojnimi pomenskimi obrati Fonove pesmi kličejo po manj vratolomni glasbi kot jo člani orkestra med drugim prakticirajo v svojih projektih. Kar ne pomeni, da se v enournem nastopu ne trgajo z verig. Tako dobimo z ničem sprijaznjen šlager prešpikan s psihedeličnim kanonom, protipedofilski krik in vik, afro beat z vpogledom v industrijsko špijonažo, samomorilsko vinjeto, skico semnja ničevosti, živo post-kapitalistično moro, buñuelovski blues in še tone mikro filmskih scenarijev, ki izvabljajo smeh na nepričakovanih ovinkih. In vendar na poskok.

Sandra Erpe,kantavtorski pop z malo bluesa in jazza Sandra Erpe je 22-letna kantavtorka, ki živi v Ljubljani, a prihaja iz Novega mesta. Z glasbo se ukvarja od osmega leta, ko je v glasbeni šoli začela igrati klavir. Kasneje je nadaljevala še s privatnimi urami kitare in solo petja. Poleg omenjenega se je ukvarjala s pisanjem poezije in tako so kmalu začela nastajati prva avtorska dela, ki jih je pevka predstavila na festivalih, tekmovanjih ter v lokalnih barih in kavarnah. Sandrina dela govorijo o njenih občutkih, izkušnjah in nasploh vsem, kar jo v življenju pretrese ali se je na kakršenkoli način dotakne. Avtorica je tako v glasbi ob spremljavi kitare in klavirja našla pot, da se izrazi in pokaže, kdo v resnici je. Njen prvenec – skladba Sinonim za mojo mladost – govori o močnem hrepenenju po ljubljeni osebi, s katero kljub očitni naklonjenosti kar ne moreta in ne moreta najti skupenga jezika. Kantavtorka, ki se v poetičnem popu spogleduje z jazzom, bluesom, r'n'b-jem, soulom in rockom, trenutno obiskuje 1. letnik magistrskega študija primerjalne književnosti in literatrne teorije ter vztrajno snuje nove skladbe.

Andrej Boštjančič,akustičen solo koncert Andrej Boštjančič-Ruda je svoj prvi komad spesnil in zaigral na kitaro pred dvajsetimi leti. Kmalu za tem je organiziral prvi rock koncert v Klubu Metulj-Bistrica ob Sotli in ustanovil zasedbo Zmajev rep. Leta 2007 je pod njegovo taktirko začela delovati Brencl banda. Skozi vsa leta so ob pisanju pesmi za omenjena benda nastajale tudi takšne, ki se niso znašle na repertoarjih, tako da je pred

nekaj leti ustanovil trio Črni Peter in hkrati začel nastopati kot solist. Sodeloval je tudi v številnih projektih s slovenskimi in tujimi glasbeniki ter posnel zajeten kupček plošč.

Stefano Bedetti Quartet,jazz Stefano Bedetti (tenor saksofon), Ratko Zjaca ( bas kitara), Renato Chicco (hammond orgle in klaviature), Klemens Marktl (bobni) Člani Stefano Bedetti Quarteta so štirje zanimivi in izkušeni glasbeniki iz različnih logov . Vodja tega jazzovskega kvarteta, saksofonist in komponist Stefano Bedetti, je bil leta član zelo znane italijanske acid-jazz zasedbe Jestofunk. Karizmatičen in cenjen saksofonist tudi med svojimi kolegi se je navdihoval pri Charlieju Parkerju, Sonnyju Rollinsu in Dexterju Gordonu. Njegova plošča The Bright Side of the Moon je nastala 2007 po tem, ko je oblikoval lasten kvartet kot vodja. Kasneje je ločeno ustanovil še svoj trio. Znan je po svoji progresivni drži, modernemu zvoku, ritmično in tehnično kompleksni ter čustveno-interpretativno polni glasbi. Naslednji član kvarteta, pianist Renato Chicco je tudi v Sloveniji aktiven in dobro znan glasbenik. Poznamo ga po njegovih izvrstnih aranžmajih slovenskih ljudskih skladb preko plošče Lipa zelenela je. V devetdesetih je ustvarjal v ZDA, kjer je v New Yorku sodeloval z Lionel Hampton Orchestra in Jon Henndricks & Company. Kot profesor poučuje na graški glasbeni univerzi, muziciral pa je tudi z džezisti, kot so Lou Donaldson, Woody Shaw, Freddie Hubbard in Wynton Marsalis. Ratko Zjaca je inovativen in tehnično vešč kitarist in studijski glasbenik. Šolal se je najprej na zagrebški univerzi potem pa še na rotterdamskem konzervatoriju, in newyorški University School of Music ter pri mojstrih Patu Methenyju, Miku Sternu in Johnu Abercrombieju. Ob ustvarjajnju svoje obsežne diskografije in ob nastopanju v živo je sodeloval tudi z Randyjem Breckerjem, Garyjem Peacockom, Reggiejem Workmanom, Johnom Pattitucijem, Alom Fosterjem, Steveom Gaddom, Miroslavom Vitousom in Ronom Carterjem. Džezovski bobnar Klemen Marktl izhaja iz Avstrije, šolal pa se je še v Haagu, Amsterdamu in New Yorku. Po večletnem ustvarjanju in sodelovanju s številnimi glasbeniki na Nizozemskem se je preselil še v New York, kjer je ustanovil svoj kvartet in sodeloval tudi z Wesom Andersonom.

Širom, imaginarni folk, trans, drone Iztok Koren (bendžo, tristrunski bendžo, bas boben, tolkala, cevni zvonci, balafon, zvočila), Ana Kravanja (violina, viola, ribab, cünbüs, balafon, ngoma boben, mizmar, zvočila, glas), Samo Kutin (lira, balafon, enostrunski bas, obročni bobni, brač, gongoma, mizmar, zvočila, glas) Naslovnici plošč tria Širom krasita fotografiji del slikarja Marka Jakšeta, mojstra pronicanj v vmesni prostor med znanim in neznanim, fantazijskim in realnim, nadrealističnim in sanjskim, v slikarskem smislu izredno osebnim, modernim in hkrati nemodernim. To so hkrati zvenski prostori, kjer se trio Širom sprehaja, drobi in plasti v številnih zvočno znanih, evokativnih, žanrsko zasenčenih prostranstvih, skozi katere se drobijo, pršijo in raztapljajo glasbeni odtenki številnih tradicij, žanrov, zgodovin in prostorov. Glasba Širom je prostor, v katerem je sodobna glasba zveni kot ljudska glasba in ljudska glasba kot sodobna glasba, je edinstven zvočni prostor, v katerem je moderno arhaično in arhaično moderno.

JazzOud Quartet, jazz Lado Jakša (saksofon, klarinet, klaviature), Boris Šinigoj (arabska lutnja – oud), Tomaž Šinigoj (violina), Miha Šinigoj (kontrabas, violončelo) JazzOud igra improvizirano avtorsko glasbo v aktualnem dialogu med evropskim jazzom in orientalskim izročilom, zlasti perzijskim in arabskim, navezuje pa se tudi na indijsko rago.

Orkestrada, Poezija, trobenta, avtorstvo projekta: Rada Kikelj Drašler, kontrabas: Thierno Diallo, bobni, tolkala: Vid Drašler, električna kitara: Boštjan Franetič, flavta: Asja Grauf Glasbena skupina Orkestrada je vzcvetela leta 2010. Sama ideja o poeziji, ki se prepeva in uprizarja na svojstven način, se je pred desetletjem porodila v srcu avtorice, pevke, Rade Kikelj. Preplet lirike in melodije je nastal s pomočjo odličnih glasbenic in glasbenikov. Uglasbena poezija, ki jo izvaja zasedba Orkestrada, je vsebinsko raznolika. Dotika se tako ljubezensko-izpovednih, kot tudi melanholično-hrepenečih in družbeno kritičnih tematik. Avtorska glasba se žanrsko ne omejuje, sprehaja se skozi zvrsti etna, jazza, bluza in drugih zvrsti. Njeno bistvo je dotik pesništva in glasbe; gre za poezijo za ušesa, oči in srce. Rada prepeva o ljubezni, odnosih, življenju, o abstraktnih čutnih rečeh, vse to izlije skozi izraz psihedeličnega šansona. Kot igralka ima na odru vedno prepričljivo interpretacijo avtorskih besedil. Trenutno zasedba Orkestrada deluje s petimi aktivnimi člani in pripravlja novo zgoščenko.

Vito Marenče, Angel Lopez, Fran Vilchez, Andrej Tomazin, Vito Marenče (kitara), Angel Lopez (vokal), Fran Vilchez (ples), Andrej Tomazin (tolkala) Vito Marence s svojo glasbo predstavlja flamenco tradicijo v moderni preobleki, njegova glasba pa je odsev večnega razvijanja, na glasbenem področju. Komponist in kitarist je v svoji mednarodni (spansko-slovenski) zasedbi ohranil esenco flamenko glasbe, kot zaprte in obenem znotraj tradicije svobodne glasbene oblike z elementi klasične, jazz, latinsko ameriške, indijske klasične in arabske glasbe združene v flamenco plesu, vokalu in pa palmas (ploskanju), kot bazi tovrstne glasbe.

Aritmija feat. Sabiha Khan & Vinayak Netke, glasba sveta Šemsudin Džopa (kitara), Tilen Stepišnik (kitara), Sabiha Khan (vokali), Vinayak Netke (tolkala), Vasilij Centrih (violina), Žiga Šercer (tolkala) Na Dobimo se pred Škucem stara znanca, Duo Aritmija, bosta nastopila tokrat skupaj z vokalistko Sabiho Khan in tolkalcem Vinayakom Netkejem, obema iz indijskega Mumbaja. Sabiha Khan je vsestranska glasbenica in vokalistka, ki je namenila več kot dvajset let svojega življenja učenju in praksi indijskih polklasičnih vokalov. Ustvarja in poje lastno avtorsko glasbo, glas pa posoja med drugim tudi bollywoodskim filmom, dokumentarcem in TV oglasom. Sabiho odlično podpira tolkalski virtuoz Vinayak Netke.

Nadežda Tokareva in Evgeny Sinayskiy Prejemnica posebne nagrade XII. Mednarodnega tekmovanja P.I. Čajkovskega v Moskvi, posebne nagrade Mednarodnega tekmovanja Marguerite Long–Jacques Thibaud v Parizu ter 2. nagrade na I. Moskovskem tekmovanju violinistov Nicola Paganinija, ruska violinistka Nadežda Tokareva, že vrsto let živi in deluje v Sloveniji. Kot predstavnica ruske violinske šole se odlikuje z vrhunsko interpretacijo, za katero so značilne izrazita individualnost, virtuoznost in izraznost zvoka. Ponaša se s čudovito sposobnostjo da do najfinejše popolnosti razkrije glasbeno misel in jo natančno posreduje poslušalcu Ruski pianist Evgeny Sinayskiy velja za enega najbolj odmevnih in spoštovanih komornih glasbenikov in pedagogov v Evropi. Leta 2008 je debitiral kot producent in pianist v frankfurtski Alte Oper, velik uspeh je požel tudi v letu 2016 z nastopom na Violinskem festivalu v Singapurju, kjer je nedavno prevzel vlogo uradnega korepetitorja., balans Pred dvema letoma nista točno vedela, v kaj se spuščata s prijavo na Muziko na Starem trgu. Na koncu sta z lepim spominom zapustila oder na Živi književnosti in letos sta zopet vložila trud v prijavo in potencialen nastop. Po dveh letih bi lahko podala podoben in le deloma spremenjen opis; za njiju glasba predstavlja širši zvočni spekter, ki ga skušata večinoma nestrukturirano predstavljati svojemu občinstvu. Ob vsaki priložnosti se skušata preizkušati v novih interpretacijah njunih del in prilagoditi danemu

prostoru. Ustvarjata z vokali, bas in električno kitaram ter klaviaturami; vsem naštetem dodajata efekte. Februarja letos sta s priložnostnim nastopom v oddaji Afterparty na Radiu Študent izdala svoj fizični prvenec, ki je nastal s sodelovanjem DIY založbe ŠOP Records iz prostorov Škratove čitalnice ter KUD Anarhiv. Septembra sta začela sodelovati z italijanskim sodobnim umetnikom, ki jima v sklopu projekta »whateveryouthinkiamthatiswhatimnot« nadgrajuje vizualno podobo. Njune glasbene zvrsti zajemajo: improvizirano glasbo, uglasbeno poezijo, ambientalno glasbo, post punk, krautrock, lo-fi, eksperimentalno glasbo in alternativno glasbo.

Baby Blue Gun, slide blues Branka Smodiš (vokal), Dragan Tomašević (kitara) Iz recenzije koncerta na Trnfestu 2016 Brigite Gračner za Radio Študent: Najprej sta se na odru z že več let prisotnim slide bluesovskim in romantično melanholičnim projektom Baby Blue Gun predstavila vokalistka Branka Smodiš in kitarist Dragan Tomašević. Malce starejše poslušalstvo se ju bo morebiti spomnilo že iz žanrsko podobne, a obsežnejše in posledično glasnejše zasedbe Baby Can Dance iz devetdesetih. Oba prekaljena člana zasedbe zaznamuje že vsaj dvajsetletna bluesovska kilometrina, ki se pozna na njunem nastopu v živo. Pevkin vokal, ki po barvi spominja na Carlo Torgerson iz The Walkabouts, a preseneti tudi z jakostjo Janis Joplin, se popolnoma ujame z bluesovskimi prehodi kitarista. Seveda je jasno, da žanrsko ne odkrivata tople vode in bi ju lahko uvrstili med kopico tako starih kot novih tovrstnih izvajalcev, vendar pa izpolnjujeta nezanemarljiv kriterij pri tovrstni muziki, to je občutek, ki ga predajata dalje do publike. Prav tako se zna zgoditi, da nas tovrstni projekti zdolgočasijo z repetitivnostjo, ki izhaja iz strukture samega bluesa, vendar pa glasbenika zasedbe Baby Blue Gun svojo glasbo bogatita z dodatnimi zvoki, ki jih izvabita z raznolikimi načini in jakostjo petja ter menjavami med efektiranimi zvoki in samimi kitarami. Pri nekaj komadih sta se jima na odru izmenično pridružila še dva kitarista, ki sta še dodatno zapolnila zvočno sliko. Pri Baby Blue Gun se sliši, da gre za kombinacijo kilometrine, profesionalnosti in uživancije v temu, kar počneta, saj je špil odzvenel res dobro, vsaj s komadi Little Girl, High Hopes in Runaway Blues pa sta bodisi navdušila, bodisi prijetno umirila tudi širšo publiko....

Brencl banda,glasbe sveta Violina: Klemen Bračko, harmonika, vokal: Rok Šinkovec, kontrabas, vokal: Matija Krivec, kitara, vokal: Andrej Boštjančič Avtorska glasba zasedbe Brencl banda je nastala pod vplivom navdušenja nad ljudskim izročilom iz različnih koncev sveta, predvsem pa s seboj nosi močan slovanski duh in deluje, kot da je del njenega izročila, kot da bi nastala na podlagi notnih zapisov ljudskih viž s podstrešja. Brencl banda je nastala v Bistrici ob Sotli, ki ima bogato glasbeno tradicijo. Čeprav uporabljajo povsem običajne glasbene inštrumente in vokale, so oblikovali povsem originalen zvok. Njihova slovanska krila jih nosijo po svetu glasbe različnih narodov, ki skozi svoje ritme in melodije pojejo v en skupen glas o sreči, žalosti in brezčasju.

ZA SRCE Moje, Zvonka T Simčič, Katarina Kovač, Valentina Praprotnik, Mateja Mavri, Nataša Smrdelj in Zvonka Krebelj, ljudsko petje s pridihom sodobnosti in meditativnosti Sodelujoče: Katarina Kovač, Valentina Praprotnik, Zvonka T Simčič, Mateja Mavri, Nataša Smrdelj, Zvonka Krebelj Izhodišče vokaliziranega performansa se naslanja na ljudsko izročilo Rezije, tudi v smislu, da se svojega dela nikoli ne notira. Zato je na nivoju forme vsaka nova izvedba zgolj približek prejšnji. Zapeto se zapiše s snemalnikom, le-to potem posluša in se o vsem pogovarja; toda ob ponovnem vstopu v pesem, ki nastaja iz čustvenega spomina, iz takratnega občutka, iz trenutnega stanja. Ko se srečajo in pojejo, iščejo druga drugo in se preko tega povezujejo; v tem se od ljudskega petja tudi razlikujejo. Vsebinsko se njihove pesmi lahko navezujejo na ljudske pesmi, včasih so približek haiku poeziji ali približek vsebinam, ki jih nosijo šamanske pesmi. Minimalistično izčiščene. Te misli s petjem približujejo sodobnim kompozicijam meditativnega petja. Vsaka poje svojo variacijo, hkrati pa se ves čas uglašujejo med seboj. V sodobni računalniški dobi bi temu rekli "zaciklanost fajlov", vendar se le ti ne ponavljajo računalniško. Blizu jim je obredno petje. Po daljšem učenju rezijskih pesmi, s katerim sem se intenzivno ukvarjala štiri leta, je to naše petje logično nadaljevanje tega procesa. Na večeru Dobimo se pred Škucem se nam bosta pridružili gostji iz Rezije, Silvana Paletti in Luigia Negri. Ponosne se nam bodo vse tako predstavile z živo, šamansko prisotnostjo Rezije.

Katja Šulc: Lorca ti in jaz,flamenko / folk / jazz Lorca, ti in jaz je preplet poezije, glasbe in plesa iz romskega področja Španije, Balkana in Vzhodne Evrope, v katerem se srečujeta vokalistka in glasbenica Katja Šulc in plesalka flamenka Urška Centa, na kontrabasu se jima pridružuje priznani slovenski jazzovski glasbenik Robert Jukič. Projekt navdihuje pesnik, za katerega je romsko tisto, kar je najvišje, najgloblje in najbolj aristokratsko v njegovi deželi’. Avtorici raziskujeta bogato kulturno izročilo Romov in mu dajeta sodobno preobleko. Repertoar vključuje poezijo Lorce, Sor Juane Inés de la Cruz, Papuzse, Rajka Djurića, sodobne romske pesnike iz Balkana in Vzhodne Evrope in predrugačene tradicionalne romske napeve. Edinstven spoj plesa, glasbe in poezije povzema misterioznost romske simbolike, prvobitnost, usodnost, duende. Katja Šulc je karizmatična pevka, ki se giblje med poezijo in glasbo. Na prvencu Mila (Sanje, 2008) je interpretirala poezijo Mile Kačič, uglasbeno v jazzovsko-šansonskih barvah. Na drugem albumu Twisted Delight (Celinka, 2013) se je poigrala z lastnimi besedili, nastalimi na pesniških delavnicah v New Yorku in jih ujela v mešanico urbanih beatov v produkciji DJ Piera. Album ji je prinesel tudi nominacijo za MTV glasbene nagrade. Katjin tretji, še sveži album Kamlisajlan (Casete México, 2016) je posvečen sodobni romski poezij. Raziskovala jo je na institutu INALCO v Parizu in uglasbila v Mehiki, kjer je album tudi izšel. Na tokratnem večeru bo predstavila prelet uglasbene poezije, ob spremljavi mehiškega violinista Albana Usatcha in kitarista, basista Roberta Jukiča.

Noair, alternativni pop Melodičnost, ki se kaže skozi številne preobleke zvoka in ritma, ter družbeno kritična in introspektivna besedila prvenca Existential so plod glasbenega ustvarjanja pevca in kitarista skupine NoAir, Maksa Bembiča. Glasbeni samouk se je v želji po ustvarjanju avtorske glasbe s pomočjo Jaše Hedžeta (bas kitara, vokal) in nekdanjega bobnarja skupine, Edija Kavaliča, ki sta ploščo tudi posnela, lotil projekta, skozi katerega se odsevajo njegovi pogledi in zaznavanje družbe, človeške eksistence, ljubezni in notranjih bojev. Jeseni 2013 sta se Maksu in Jaši pridružila še Aleksander Družina (kitara) in Gregor Brajkovič (bobni, vokal), ter se kot nova skupina podali na skupno glasbeno pot. Ker se radi poigravajo s skrajnostmi alternative in popularne kulture, so žanr svojega ustvarjanja poimenovali kar alternativni pop, ki se ga lahko primerja s post-rockom in grungem velikih odrov.

Café mezclado,Salsa Mednarodno zasedbo sestavlja skupina odličnih slovenskih in kubanskih glasbenikov, katerih udejstvovanje lahko večkrat zasledimo v priznanih domačih in tujih raznovrstnih glasbenih projektih. Njihov program ponuja mešanico različnih stilov tradicionalne kubanske glasbe, kot so: son montuno, guajira, bolero, changüi, afrov … Zvok tolkal, tresa in kontrabasa ob spremljavi večglasnega petja in zanimive vokalne ter instrumentalne improvizacije pričara edinstveno doživetje prave kubanske glasbe.

Jarc Gregorin trio, blues / rock Zasedbo Jarc Gregorin trio tvorijo izkušeni glasbeniki, ki se že desetletja kalijo v Sloveniji in na tujem. Po vrnitvi iz Anglije je skupino ustanovil avtor, kitarist in pevec Jaka Jarc (prej pri Sfiltrom, Živel je mož, Pookas, Orkester mandolina Ljubljana …). Ritem sekcijo sestavljata Janez Moder (bas kitara), ki je nadomestil Matjaža Jarca in Blaž Gregorin (bobni). V minulem letu so koncertirali po Sloveniji in nekoliko zahtevnejšim poslušalcem predstavljali manj znan rockovsko-bluesovski repertoar priredb, medtem pa ustvarjali avtorski material za prvo studijsko ploščo. Prvenec nosi pomenljiv naslov Tja in spet nazaj / There & Back Again …

Jazoo, etno / jazz Zasedba: Nejc Haberman (el. bass kitara), Dani Hartman (bobni, darbuka), Matjaž Mlakar (tenor & sopran saksofon, klarinet, monotron, posebni efekti), Tomaž Pačnik (klavir, klaviature), Katja Stare (sopran & alt flavta, tenor saksofon, glas, mala tolkala), Iztok Žiberna (live zvok) Redke so zasedbe, ki bi si po dveh desetletjih neprekinjenega delovanja še drznile raziskovati zvočne zmogljivosti in bi ostajale eksperimentalno naravnane, a še vedno znotraj meja poslušljivega etno jazza, kamor lahko umestimo JAZOO. Destinations (september, 2016) je šesti album skupine, ki dokazuje, da so odmiki celo po vseh teh letih še mogoči. Njihova glasba z ničimer ne izdaja, iz katerega prostora prihajajo, vsekakor pa se čuti London, kjer zadnja leta redno koncertirajo. Tam se je rodilo tudi plodovito sodelovanje z Maxom Franoschem, oblikovalcem kultne nemške založbe ECM, ki je vizualno odlično povzel pripovednost glasbenega toka. JAZOO je leta 2013 prejel Bernekerjevo nagrado – za kulturne dosežke ter prispevek k umetnosti, leta 2014 pa posebno mednarodno nagrado Design.s – za naslovnico 5. albuma Back From Reality.

Proteus, slovenska avtorska glasba / jazz Zasedba: Pikaja Polona Bizja (vokal, klavir, ukulele), Andrej Štrekelj (trobenta), Luka Herman Gaiser (kitara), Ilj Pušnik (kontrabas), Jože Zadravec (bobni). Glasbena zasedba profesionalnih glasbenikov, ki so se s tem sestavom odločili, da se poklonijo slovenskemu jeziku. Igrajo pretežno avtorske skladbe, prevajajo jazz standarde in preoblačijo slovensko že slišano glasbo. Njihov žanr izhaja iz jazz osnove, vendar so z besedili, izbiro inštrumentov in stilom glasbo približali publiki, je zelo poslušljiva, besedila pa so iskrena, piše jih pevka in se trudi, da z njimi deli svoje zgodbe, ki so hkrati zgodbe vseh nas. Ob izidu singla Drugačen svet (2016) so se povzpeli na 1.mesto lestvice Top Slovenija radia Mb, njihov Prvi vtis pa se je v 2017 spet povzpel na vrh lestvice. Poslušalci in radio postaje podpirajo njihovo glasbo in so njihov pozitivizem vzljubili takoj, ko so se pojavili na slovenski glasbeni sceni. Trenutno pripravljajo prvi album, ki naj bi izšel še pred poletjem.

Kukushai, jazz / pop / avantgarda Zasedba: Eva Poženel (pevka), Rok Zalokar (pianist in skladatelj), Bojan Krhlanko (bobnar) Avantgardni pop trio z izvirno glasbo, ki se spogleduje z jazzom, rockom in celo punkom. Njihova maja 2017 izdana plošča “Fruitile” odraža zasedbino značilno mešanico melodičnih elementov znotraj nenavadnih harmoničnih in ritmičnih tekstur ter slika podrobno zvočno podobo bogatih barv in drznih, poudarjenih linij. Besedila so igriva, pogosto nadrealistična, pretežno pa izražajo zmedenost človeka v svetu, ki ga želi obvladati, a ga ne dojame zares.

Drajnarjuva vampa,šanson Drajnarjuva vampa sta brata Tomaž in Jernej Hostnik, akademsko izobraženi pianist in harmonikaš, ki sta svoje bogato glasbeno znanje požlahtila s šansonskim, tomwaitsovskim pristopom k ustvarjanju avtorske glasbe. Iz Tomaževih narečnih besedil brijejo obešenjaški humor, ostra družbena kritika, obskurna ljudska metaforika, hreščeči vokali in melodične domislice, ki razkrivajo mojstrskega pripovedovalca zgodb. To so opazili tudi na mednarodnem festival Kantest, kjer sta brata leta 2016 prejela prvo nagrado. Prihajajoči album, drugi po vrsti, obljublja še več surove ekscentričnosti kot njegov predhodnik ..

Ton Risco European Quartet,jazz Za edinstven zvočni izraz zasedbe Ton Risco European Quartet je značilno stapljanje med različnimi zvrstmi glasbe, obenem pa ohranjanje individualnosti in izvajalskega bria, ki se lahko razpenja od umirjenega intimizma do žgoče intenzivnosti. V glasbenem poreklu članov se jazzovske korenine prepletajo z moderno klasiko, glasbami sveta in svobodno improvizacijo. V njihovi glasbi se tako brišejo meje med notiranim gradivom in svobodno invencijo oziroma med izvirnim komponiranjem in sugestivno lepimi improvizacijami, nastale zvočne krajine pa se vpenjajo med zgodovinskost in skrajne meje sodobne improvizirane glasbe. Zasedbo sestavljajo vibrafonist Ton Risco, kitarist Ratko Zjaca, basist Martin Gjakonovski in bobnar Jože Zadravec.

Harp Explosion, Orgličar Igor Djeke – Iggy je član kultne beograjske skupine Disciplin A Kitschme. Prvič je kot Harp Explosion nastopil leta 2009 in je od takrat svoj one man band projekt predstavil že v mnogih klubih tako doma kot v tujiini. Harp Explosion uporablja moderni pristop one man band v obliki, ki se natančneje imenuje harmonica looping oziroma orgličarsko zankanje. Iggy s pomočjo prepoznavno umazanega zvoka orglic gradi svoj avtorski garažno-bluesovski repertoar, ko v živo nasnemava rife in teme na zazankane bobne. Doslej je Iggy oziroma Harp explosion samostojno objavil že nekaj albumov, vinilni singl za švicarsko založbo, gostoval je na raznih garažno-bluesovskih kompilacijah in prispeval glasbo za dokumentarni film. Letos se nam je ponovno javil z novim singlom, s katerim v kratkem najavlja tudi izid novega albuma.

Hammond Xperienz & Denise Jannah, jazz Zasedba: Denise Jannah (vokal), Ratko Zjaca (kitara), Renato Chicco (Hammondove orgle), Klemens Marktl (bobni) Mednarodni trio vrhunskih instrumentalistov nastopa tudi tokrat z Denise Jannah, eno najbolj znanih pevk svetovne jazzovske scene. Denise Jannah, po mnenju kritika časopisa Village Voice »preprosto ena najboljših jazzovskih pevk v zadnjih petindvajsetih letih«, je doma iz Surinama, študirala pa je na konservatoriju v Hilversumu na Nizozemskem. Doslej je za znamenito založbo Blue Note Records posnela pet albumov. Že leta 1989 je zbudila pozornost na mednarodnem festivalu Ljudje in morje v Rostocku. Kar sedemkrat je nastopila na Severnomorskem festivalu jazza ter gostovala po vsem svetu. Leta 2009 jo je nizozemska kraljica povzdignila v vitezinjo oransko-nassauskega reda. Revija DownBeat je opisala njen glas kot »imeniten, bogat, samozavesten in poln iskrenosti, ki ji snemalna umetelnost ni odvzela ničesar«. Kitarist Ratko Zjaca, ki po mnenju kritikov dosega v glasbi »ravnovesje med telesom in dušo«, nastopa in snema z najvplivnejšimi glasbeniki sodobnih jazzovskih in improvizacijskih smeri. Znan je kot vsestranski umetnik, glasbeni individualist, a tudi stilist. Doma je iz Hrvaške. Kot glasbenika so ga v mladosti zaznamovali Bach, Beethoven in subverzivni Jimi Hendrix. Doštudiral je na Univerzi v Zagrebu, obzorje pa si je razširjal pod mentorstvom številnih mojstrskih glasbenikov na konservatoriju v Rotterdamu, zatem pa še v New Yorku. Nastopil je na svetovno znanih festivalih ter v najpomembnejših evropskih in ameriških klubih ter izdal številne odmevne zgoščenke. Organist in pianist Renato Chicco je študiral na Univerzi za glasbo in uprizoritvene umetnosti v Gradcu, kjer je profesor jazzovske improvizacije, ter se izpopolnjeval na Glasbenem kolidžu Berklee v Bostonu. Med letoma 1990 in 1998 je v New Yorku najprej igral v orkestru Lionela Hamptona, potem pa kot glasbeni vodja in pianist sodeloval z zasedbo Jon Hendricks & Company. Intenzivno je deloval na newyorški klubski sceni ter nastopal na radiu in televiziji. Gostoval je v ZDA, Aziji, Južni Ameriki, igral z velikani jazza, sodeloval na več kot petdesetih albumih, posnel pa je tudi dve zgoščenki z lastnimi priredbami slovenskih ljudskih pesmi.

Klemens Marktl je po diplomi na celovškem Konservatoriju, kjer poučuje jazzovska tolkala, nadaljeval študij na Nizozemskem in v prestolnici jazza New Yorku, kjer je pridobival znanje od legendarnih Jimmyja Cobba in Jimmyja Wormwortha ter sodobnikov, kot so Kenny Washington, Lewis Nash, John Riley, Tony Moreno, Ali Jackson, Rodney Green, Johnathan Blake, Kendrick Scott idr. Vrnil se je na Nizozemsko, osvojil prvo nagrado Leiden Jazz Award in posnel debitantski album. Po ponovni preselitvi v New York se je priključil tedaj vzhajajočim zvezdam tamkajšnje jazzovske scene (Vincent Herring, Rob Bargard, John Swana idr.). Odtlej je gostoval in snemal z mnogimi najuglednejšimi jazzisti.

Wild String trio,jazz/etno Zasedba: Petra Onderufová (violina), Aleksander Kuzmić (kitara), Toby Kuhn (violončelo) Wild Strings Trio od leta 2014 navdušujejo publiko na koncertih in festivalskih odrih po Evropi in Aziji. Z energičnim nastopom in mojstrsko fuzijo različnih glasbenih stilov (balkan, jazz, klasika, metal, keltska glasba, flamenko) so prepričali publiko doma in v tujini, denimo na švedskem festivalu Umefolk, v Uzbekistanu (Festival Sharq Taronalari), Iranu (Fajr Festival), Franciji (FIMU Festival), pa tudi s samostojnimi turnejami predvsem po zahodni in srednji Evropi. Njihove avtorske kompozicije so polne kompleksnih harmonij, virtuoznih melodij in unikatnega zvoka. Prvi album "Lost weekend" so izdali leta 2016 pri založbi Celinka. Trenutno je v nastajanju njihov drugi album, ki bo izdan predvidoma septembra 2019. Izdaji bo sledila promocijska turneja po slovenskih in tujih prizoriščih.

Radio mondo, šanson/folk/etno Zasedba: Lara Janković (vokal), Matej Mijatović (vokal, kitara), Nino de Gleria (kontrabas), Blaž Celarec (tolkala), Klemen Bračko (violina), Urban Grabenšek (klavir) Radio Mondo je skupina, ki se je od svojih začetkov popolnoma prevetrila. Edini prvotni član je Matej Mijatović, ki je tudi njen ustanovitelj in večinski avtor glasbe ter besedil. Sicer pa danes v skupini igrajo sami virtuozni glasbeniki. Urednik neke radijske postaje je izjavil, da je to v resnici reprezentanca slovenskih glasbenikov, ki igrajo tovrstno glasbo. In v resnici je njihovo igranje od prve do zadnje note posebno doživetje. Brina,

Tomi Purich trio,jazz Zasedba: Tomi Purich (bobni), Aleš Ogrin (klaviature), Peter Smrdel (kontrabas) Tomi Purich je v svojem triu združil izjemne glasbenike in unikatni etno-jazz zvok ter s projektom prodrl tako na slovenske kot tuje odre. Želja po izvajanju mešanice balkanske etno glasbe, jazzovske improvizacije in energičnih neparnih ritmov se je rodila že leta 2006, ko se je, takrat še v zasedbi seksteta, z avtorskimi kompozicijami in priredbami predstavil na poletnih festivalih po Sloveniji in Italiji, leta 2017 pa jo je oživil v osnovni jazzovski zasedbi bobnov, kontrabasa in klavirja. Kljub številnim projektom, s katerimi se je Tomi Purich ukvarjal kot vodja in spremljevalni glasbenik, je leta 2018 dokončal material za svojo avtorsko ploščo. Tako je nastal album #balkanjazz, ki v različnih zasedbah, od tria do velikega orkestra, združuje tradicionalne zvoke Balkana, Orienta in Istre s svobodo zahodnjaške jazzovske improvizacije. Tomi Purich trio ponuja obiskovalcem_kam na koncertih unikaten zvok in ritme, pa naj gre za priredbe tradicionalnih ljudskih napevov, avtorske skladbe ali priredbe popularnih pesmi. Zasedba navdušuje s koncerti po klubih, lokalih in festivalih, pa tudi s posebno serijo koncertov, imenovanih ''Jazz med knjigami'', ki se dogajajo po knjižnicah.

Morse Art Project, etno/fusion/slika Zasedba: Breda Sturm (slikanje), Sabiha Khan (vokal), Vinayak Netke (tabla), Tilen Stepišnik (kitara), Šemsudin Dino Džopa (kitara) Glasbeno-likovni projekt Morse Art Project je nastal leta 2018 na pobudo slikarke Brede Sturm, ki se z raziskovanjem simbolike in pomenske večplastnosti Morsejeve abecede ukvarja že vrsto let. V želji, da Morsejevo abecedo predstavi s pomočjo likovne in glasbene umetnosti, je nastal projekt, v katerem prvinska Morsejeva abeceda v komunikaciji z glasbo in slikarstvom zaživi v drugačni podobi. Umetniki so si za jedro predstave izbrali indijsko solmizacijo, imenovano sargam; solmizacijske zloge do re mi fa so la ti do nadomestijo indijski zlogi sa re ga ma pa dha ni sa. Zlogi, prevedeni v Morsejev znakovni jezik, ponudijo unikatne ritmične vzorce. Na podlagi vsakega tako dobljenega ritmičnega vzorca so glasbeniki ustvarili samostojno skladbo ter tako dobili sedem novih avtorskih kompozicij, ki so žanrsko zelo raznolike, z elementi balkanske, indijske, rock ter jazz glasbe. Skladbe so izvajane v točno določenem krogu in so v sinhroni interakciji s slikarko, ki hkrati na platnu vizualno upodablja solmizacijske zloge, prevedene v Morsejevo abecedo z dodanimi izbranimi ritmičnimi poudarki. Na koncu predstave se umetniki zopet vrnejo na začetek oziroma konec kroga. Ves čas je prisoten tudi Morsejev znakovni jezik v značilnem zvoku telegrafa, kar je umetnikom tudi vodilo od začetka do konca. Glasbeno-likovni projekt je bil s podporo Veleposlaništva RS v New Delhiju novembra 2018 premierno predstavljen v kulturnem centru India Habitat Centre v New Delhiju ter ponovno izveden v Narodni galeriji moderne umetnosti (National Gallery of Modern Art) v Mumbaju. Nastop pred Škucem bo projekt premierno predstavil slovenski publiki.

Duo Ponte, uglasbena poezija Pevko Aljo Petric in kitarista Damjana Stanišića je v duet povezalo raziskovanje glasbenega izročila raznolikih kultur po svetu. Korenine zasedbe Duo Ponte segajo v leto 2014, ko sta glasbenika združila ideje in jih predstavila na prvih koncertih. Od tedaj aktivno nastopata na številnih slovenskih in tujih odrih. Z edinstvenimi avtorskimi aranžmaji sta ustvarila samosvoj umetniški izraz. Duo Ponte se v zadnjih letih povezuje z nekaterimi slovenskimi pesniki in pisatelji. Sodeloval je pri nastajanju zgoščenke Veter in odmev (december 2015), ki je izšla kot del istoimenskega romana pisatelja Štefana Kardoša. Zaradi naklonjenosti poeziji sta glasbenika stopila v stik s pesnicama Magdaleno Svetina Terčon in Simono Solina ter pesnikom Albertom Halászem, ki so leta 2016 izdali pesniško zbirko Vrvohodci. Pestre in barvite glasbene priredbe Dua Ponte so poezijo dopolnile in ji vtisnile svojevrsten pečat, zgoščenko Vrvohodci (december 2017) pa sta umetnika v sodelovanju z glasbenimi gosti in igralko Milado Kalezić premierno predstavila v Klubu Cankarjevega doma (marec 2018). S pomočjo JSKD je decembra 2017 nastala tudi zgoščenka Korenine/Koreni, ki je namenjena ohranjanju in spodbujanju kulturne identitete pripadnikov srbske etnične skupnosti v Sloveniji.

Barka Dilo,šanson/folk/rock Srbska skupina Barka Dilo že od ustanovitve leta 2013 raziskuje različne glasbene smeri. Skupina je sprva utemeljevala svoje skladbe na izročilu francoskih šansonov in glasb sveta, nato pa se je njen izraz razvijal v smereh folka in rocka, pri čemer pa na koncertih ni izgubila značilnega kabarejskega duha. Barka Dilo so bili leta 2013 prepoznani kot najboljši ulični izvajalci Beograda, za seboj pa imajo številne koncerte (KC Grad in Dorćol Platz v Beogradu), festivalske in showcase nastope (Kontakt Konferencija, Sofar Sounds, North City Jazz & Blues, Festival uličnih glasbenikov v Novem Sadu in Nikšiću) ter turneje v Srbiji, Sloveniji, Črni gori, na Slovaškem, Poljskem in v Franciji. Lani je skupina izdala prvi album Karta slučaja (Kontra/Krokodil studio).

Chilli Space večeri:

Shekuza - Mud Flower (Miha Šajina),

Miha Šajina je producent, oblikovalec zvoka in didžej iz Ljubljane, ki je svojo glasbeno pot začel kot klaviaturist v zasedbah Intimn Frizurn in Moveknowledgement, kmalu pa je ustanovil tudi lasten elektronski trio z imenom Ewok. Od leta 2002 Šajina deluje tudi v kolektivu Zvviks, kjer ustvarja zvočne efekte in glasbo za serijo stop-motion animiranih filmov Koyaa ter prenaša svoje znanje na mlajšo generacijo v okviru delavnic animiranih filmov zavoda Dagiba, kjer zainteresiranim osnovnošolcem in srednješolcem pomaga pri oblikovanju zvoka in glasbe za njihove animirane stvaritve. Aktiven je tudi v slovenskem elektronskem podtalju: Organizira namreč klubska večera Versus v Gala Hali in Knauf v Klubu K4. V zadnjem času svojo energijo usmerja v raziskovanje modularne sinteze in njenih odvodov.

Warrego Valles - Cipher (Nina Hudej, Nina Kodrič, Asja Grauf), Nina Hudej je glasbena producentka elektronske glasbe s številnimi izdajami na različnih založbah, didžejka na slovenskih in tujih odrih, vodja glasbenega programa v ljubljanskih klubih Monokel in Pritličje ter je promotorka enakih možnosti za vse in raznolikosti v elektronski glasbi. Med študijem sociologije je začela vrteti glasbo po domačih klubih, potem pa leti 2007 in 2008 preživela v Londonu, kjer se je vpisala na magistrski študij multimedije, katerega del je bila tudi produkcija zvoka. Že takrat je začela ustvarjati svojo glasbo in prve skladbe objavljati na spletu, konec leta 2010 pa še pri tujih založbah Modu Heart in Uranobeat Records. Po vrnitvi iz Londona je kot sooblikovalka glasbenega programa začela sodelovati z zdaj že ugaslim ljubljanskim Cafejem Open, na čigar didžej tečajih se je povezala s somišljenicami in nastal je kolektiv Female's'cream, katerega jedro so bile didžejke, pozneje pa še video umetnice in filozofinje, kar jo je pripeljalo tudi do ukvarjanja z družbeno-političnimi vsebinami. Leta 2010 se je kot glasbena promotorka angažirala v klubu Monokel na Metelkovi, kjer deluje še danes, hkrati pa skrbi tudi za glasbeni program Pritličja. Zdi se ji pomembno, da promotorji opazijo cel spekter ustvarjalcev, zato v obeh klubih pogosto lahko slišite tudi manj uveljavljene didžeje in producente. Ti so ji tudi v navdih pri ustvarjanju, kjer se v zadnjem času udejstvuje predvsem kot članica kolektiva Warrego Valles. Pri slednjem sodeluje z didžejko, flavtistko in pevko Nino Kodrič, s katero sta se že preizkusili s skupnim live-actom. V okviru omenjene zasedbe naj bi že kmalu slišali prve skladbe, v katerih se jima bo med drugim pridružila tudi flavtistka Asja Grauf. Wichiwaka - Regrouping at Mu (Matija Vrtačnik), https://chillispace.bandcamp.com/album/chilli-space-13

Mantain- All of Me - (Štefan Cerjak, Anina Trobec , Joe Whebba), https://www.facebook.com/events/2619112764807936/ Projekt sestavljajo Anina Trobec, Joe Whebba in Štefan Cerjak. Ljubljančanka in vokalistka Anina in simpatični klaviaturist Joe iz angleškega Totnesa, sta po zaključku na Goldsmiths University v Londonu prepotovala in sodelovala z glasbeniki po Evropi in Indiji. V zadnjem času pa ustvarjata predvsem na relaciji London-Ljubljana. Pri Mantain pa se jima je pridružil ljubljanski producent in didžej Štefan Cerjak. V zadnjem času je Štefan dejaven pri projektih Niplodok, Stashman, Balconia Q, Dulash Der DJ in kot član kolektiva Kvalitat. Mantain se sprehajajo med plesno glasbo, jazzom, dub in reggae glasbo. Osnova za njihovo ustvarjanje je improvizacija, saj lahko le tako, kot pravijo, odkrivajo nove zvočne svetove. Ko0- Merino ( Miha Klemenčič), https://chillispace.bandcamp.com/album/chilli-space-13

Space Orchestra - EZ Aquarii (Marjan Crnković, Iztok Turk, Mario Marolt), Space orchestra sestavljajo člani Marjan Crnkovic, Iztok Turk ter Mario Marolt. Občasno sem jim pridruži tudi jazz pianist Peter Mihelich. Po veliko preigranih urah za analognimi sintetizatorji so se odločili glasbo prenesti v živo obliko. Tako je nastala zanimiva mešanica downtempo improvizirane elektronske glasbe. Najnovejše skladbe temeljijo na poliritmiji. Izdali so skladbe na Chilli Space kompilaciji 13 in 14. Skupina je bila tudi izbrana na Radiju Študent oddaja Partijska linjija med 15 najbolših izdaj leta 2017. White Filter - Pure (Luka Gornik), https://chillispace.bandcamp.com/album/chilli-space-13

Deadline - Taunt ( Rok Seliškar ), https://chillispace.bandcamp.com/album/chilli-space-13

Christian Kroupa - See What Remains ( Kristian Kroupa ), "Iz temačne Notranjske prihajajo sočne vibracije trenutno najbolj nadobudnega slovenskega producenta elektronske glasbe. Christian Kroupa je slovensko glasbeno sceno presenetil s svojim izvirnim pristopom k temni ambientali, s katero je nastopal na Klubskem maratonu Radia Študent. Varovanec Red Bull Music Academy je v zadnjih letih na različnih odrih (med drugim na barcelonskem Sonarju in tokijskem EMAF-u) dokazal, da obvlada najrazličnejše elektronske žanre." Peter Jenko je skladatelj elektronske glasbe iz Ljubljane. Glasbo, ki jo s svojimi izdajami in živimi nasstopi pošilja v eter že dobro desetletje, ustvarja z modularnimi, analognimi in digitalnimi sintetizatorji, ritem mašinami, samplerji, sekvencerji in procesorji zvoka. Njegova kompozicija živi tako kot prostore v življenje spravijo njegovi live acti. Svoj razvoj zavestno pelje stran od računalnika, ki glasbeniku ponuja omejene možnosti sinteze in inštrumentalne interakcije.

Vid Vai - Cloud 9 ( Vid Papež ), https://www.residentadvisor.net/dj/vidvai Vid Vai je producent, ki že 8 let dela raznoliko elektronsko glasbo ter kot didžej nastopa po klubih doma in v tujini. Njegovo glasbo je moč slišati tudi na glasbenih založbah iz tujine, kjer je stalno prisoten.

Zergon - Hydra ( Aleš Hieng ), Aleš Hieng, ki ustvarja pod imenom Zergon, je didžej in glasbeni producent, od leta 2003 pa tudi član kolektiva Synaptic. Pri svojih nastopih v živo uporablja analogno proizvedene modulirane zvoke in šume ter jih kombinira s terenskimi posnetki. Kot DIY entuziast gradi module za modularne sintetizatorje zvoka in efekte. V naravi, okolju in industrijskih objektih snema zvoke, ki jih uporablja pri svoji glasbeni produkciji in nastopih v živo. Z umetnico Robertino Šebjanič je sodeloval pri avdio-vizualnem projektu echo 10-9. Je soavtor trajajoče zvočno-kemijske instalacije Time Displacement - Chemobrionic Garden v sodelovanju z Robertino Šebjanič in Ido Hiršenfelder, ki je bila leta 2016 razstavljena na festivalu Ars Electronica v Linzu, v okviru razstave Radical Atoms. S svojo avtorsko glasbo od leta 2007 sodeluje na Chilli Space kompilacijah. Leta 2012 je izdal tudi solo kratkometražec Escalator EP na Synaptic Pathways.

Organon - Sgr A ( Sandro Šmarčan ), https://organon.bandcamp.com/album/chilli-compiled Didžej in producent, soustanovitelj založbe Bio-mechanics. Svojo glasbo je že izdal pri založbah v tujini, kot so ZeECc, Silent Season,Thinner, Biomechanics in Telrae. Nastopa kot stalni član organizacije Elements in Bio-mechanics v Ljubljani. Z Mario Maroltom tvorita dvojec Quasar, z svojimi nastopi v živo navdušujeta pristaše ambientalne tehno dub godbe.

S svojo glasbo je prisoten že od samih začetkov Chilli Space večerov ter izdaj na kompilaciji.

Soter Amun - Bsid ( Gregor Jaklin, Alojz Gostenčnik ), https://mentljubljana.bandcamp.com/track/soter-amun-bsid-222 https://chillispace.bandcamp.com/track/bsid https://www.facebook.com/events/magda/chilli-space-13-release/825053634316463/

Quasar, https://www.facebook.com/events/%C5%BEmauc-od-%C5%BEmauca-sosed-pa-ud-brata-prjatu/chilli-space-quasar-live- %C5%BEmauc-1072019/640007079814020/

Wichiwaka, https://www.facebook.com/events/%C5%BEmauc-od-%C5%BEmauca-sosed-pa-ud-brata-prjatu/chilli-space-%C5%BEmauc- 23102019/532699800852650/

Shekuza, https://radiostudent.si/glasba/r%C5%A1-hit/shekuza-mud-flower Miha Šajina je producent, oblikovalec zvoka in DJ iz Ljubljane, ki je svojo glasbeno pot začel kot klaviaturist v zasedbah Intimn Frizurn in Moveknowledgement, kmalu pa je ustanovil tudi lasten elektronski trio z imenom Ewok. Od leta 2002 Šajina deluje tudi v kolektivu Zvviks, kjer ustvarja zvočne efekte in glasbo za stop-motion animirane filme "Koyaa", ter prenaša svoje znanje na mlajšo generacijo v okviru delavnic animiranih filmov zavoda Dagiba, kjer osnovnošolskim in srednješolskim nadebudnežem pomaga pri oblikovanju zvoka in glasbe za njihove animirane stvaritve. Aktiven je tudi v slovenskem elektronskem podtalju, organizira namreč klubska večera Versus v Gali Hali in Knauf klubu v K4. V zadnjem času svojo energijo usmerja v raziskovanje modularne sinteze in njenih odvodov.

Dojaja, https://www.facebook.com/pages/category/Musician-Band/Dojaja-285895408169173/ Žanrsko bogato zbirko plošč gradi že od malega, glavni zagon njegovi glasbeni in didžejevski poti pa so bili zagotovo pionirji, ki so ga za vedno prepričali in navdihovali: Joy Division, New Order, Kraftwerk, Depeche Mode in drugi podobni izvajalci. Do danes se je kot didžej ob bok postavil že mnogim svetovno znanim imenom, kot so to Jeff Mills, Richie Hawtin, Luke Slater, Rush in Vladislav Delay. Prvič se je pred publiko pojavil leta 1995, naslednje leto pa je začel nastopati kot stalni didžej v klubu Palma. Kmalu ga skupaj z DJ Bizzyjem k sodelovanju povabi DJ Umek in pod imenom Absense Team, kasneje preimenovanim v Consumer Recreation, kot stalni didžeji nastopajo v Klubu K4 ter naslednje leto kot rezidenti v klubu Propaganda, kjer prvič začnejo z elektro večeri. Prične se sodelovanje z Iztokom Turkom in DJ Bizzyjem, ko ustanovijo live skupino Rotor, kateri se kmalu pridružijo še Mario Marolt, Runjoe in Jani Hace. V letu 2000 posnamejo album Rotosphere, sledi še album Phonophobia štiri leta kasneje in podpis z angleško založbo Urban Torture. Kot rezultat novega projekta Temponauta, ki ga zastavita z DJ Bizzijem, v letu 2001 pri založbi Kial (Random logic) izide prva plošča, takoj zatem pa še singl ter album 155.521.981.589.103. Sledijo še izdaje pri angleški založbi Potential Ltd. in založbi Consumer Recreation. DJ Dojaja se kot eden glavnih ustanoviteljev Chilli Space dogodkov posveča tudi ambientalni glasbi. Pod tem imenom izda, v sodelovanju z mnogimi drugimi slovenskimi producenti tudi štiri kompilacije. Na kompilaciji Pax Americana se prvič pojavi s samostojno izdajo. Skupaj z DJ Bizzyjem ter Iztokom Turkom se predstavlja še pod imenom Echoton. Samostojno z Iztokom Turkom sta naredila remiks skladbe Achtung Achtung skupine Let 3. Z DJ Bizzijem sta ustanovila tudi svojo založbo Temponautika (2003), kot nadaljevanje projekta Temponauta, katere prva izdaja je singel, ki ga v svoj miks uvrsti celo Kevin Saunderson. Delala sta tudi remikse za DJ Umeka in skupino Laibach ter s skladbo Antisemitism sodelovala tudi na njihovem albumu WAT; izdala sta še drugi album Der Zeitschritt ter nenazadnje ponovno v družbi DJ Umeka zastavila novo serijo dogodkov z imenom Astrodisco, ki se uspešno nadaljuje že sedmo sezono. Pričakuje se še izdaja na istoimenski založbi ter remiksi za skupino Melodrom. Sicer bolj poznan kot tehno DJ se je Dojaja v zadnjem času posvetil predvsem bolj deep technu, ki ga je v prejšnjem tisočletju vpeljeval le občasno na manjših plesiščih, danes pa je to njegova prevladujoča zvrst. Skrbi tudi za izide kompilacij Chilli Space. Leta 2012 je naredil tudi remiks skladbe Katje Šulc There Will Be Boys. Najnovejši projekti so: Ago Tela je organizem improvizirane glasbe, katerega tkivo sestavljajo Marjan Crnkovič/Dojaja, Mario Marolt/Electrosaurus in Jernej Marušič/Octex, glasbeniki, ki imajo dolgoletne izkušnje produkcije in nastopanja. Projekt se je razvil iz tedenskih odprtih jam sessionov v klubu Sub Sub, na katerih so občasno sodelovali tudi drugi slovenski umetniki. Njihov zvok temelji na improvizaciji elektronske glasbe, ki sega od ambientala do plesnega tehna. Na svojih nastopih igrajo na mešanico analognih in digitalnih instrumentov. iTurk, https://chillispace.bandcamp.com/track/iturk-na-grudi https://www.facebook.com/iturk.iztokturk/ https://sl.wikipedia.org/wiki/Videosex Iztok Turk je začel kot glasbenik (bobnar, kitarist, vokalist) v pankovskih skupinah konec sedemdesetih let. V zgodnjih osemdesetih je ustanovil zelo popularno in uspešno skupino Videosex, za katero je sam napisal večino materiala. Po razpadu skupine je postal priznan glasbeni producent, še posebej je znano njegovo dolgoletno sodelovanje s skupino Laibach. Poleg tega je med drugim sodeloval še v skupinah Kuzle, Otroci socializma, Rotor, 300.000 Verschiedene Krawalle in Germania. Spada med prvovrstne ljubitelje in ustvarjalce tehno-popa, housa in minimalne elektronike. iTurk je njegovo ime, s katerim se podpisuje na Chilli Space kompilacijah in podobnih izdajah elektronske glasbe.

Tama Sumo, https://www.residentadvisor.net/dj/tamasumo https://en.wikipedia.org/wiki/Tama_Sumo https://soundcloud.com/tama-sumo https://www.facebook.com/Tama-Sumo-163801990346550/

Nitz, https://radiostudent.si/glasba/dj-afterparty/nitz-0 Pod okriljem Synaptic kolektiva nastopa, organizira in izdaja od leta 2009. Na slovenski internetni založbi Bio-Mechanics je izdal leta 2009 svoj prvi EP Yellowbill. V istem obdobju se je pridružil kolektivu Chilli Space, pri katerem je do sedaj izdal svoje skladbe na štirih CD kompilacijah in na jubilejni 10. dvojni vinilni plošči. Nanizal je tudi več priredb za domače in tuje založbe (Synaptic

Pathways, Colours in Music, Bleepsequence, Retrospective Zoology,Bio-Mechanics) in producente (Aepiel (VB), Bleupulp (KAN)). Leta 2012 je skupaj s kolektivom Artodoks, sodeloval pri projektu PREJK12 v okviru Maribor 2012 - Evropska prestolnica kulture. Projekt je bil osnovan na priredbah prekmurske tradicionalne glasbe in na kratkem zvočnem in vizualnem prikazu njihove kulture in časovnega razvoja mesta Murske Sobote. Leta 2012 je imel premierni živi nastop pred ameriškim producentom po imenu Madteo. Prav tako je leta 2013 nastopil na mariborskem MED festivalu pred angleškim dub techno producentom Andy Stottom. V istem letu je sodeloval na 28.Mednarodnem literarnem festivalu, kjer je ustvaril ozadje citiranim besedilom avtorjev, kot so Tone Kuntner, Vanja Pegan, Miriam Drev, Katja Perat in Ana Pepelnik. V letu 2013 se je rodila ideja o kombinaciji harfe in elektronike z mlado harfistko Urško Preis. ki je bila prvič testirana na dogodku Lemberška Gospoda ob priznanem japonskem vibrafonistu Masayoshiju Fujiti aka El Fogu v sodelovanju z priznanim slovenskim producentom Slavišo Stevanovičem (Evano). Skupaj s Slavišo Stevanovičem je bil leta 2013 izdan tudi podcast Podoknica na priznani založbi Pluie/Noir, ki je bil posnet v živo in je sestavljen izključno iz terenskih posnetkov in improviziranih elektronskih ritmov.

Organon, Didžej in producent, soustanovitelj založbe Bio-mechanics. Svojo glasbo je že izdal pri založbah v tujini, kot so ZeECc, Silent Season,Thinner, Biomechanics in Telrae. Nastopa kot stalni član organizacije Elements in Bio-mechanics v Ljubljani. Z Mario Maroltom tvorita dvojec Quasar, z svojimi nastopi v živo navdušujeta pristaše ambientalne tehno dub godbe. S svojo glasbo je prisoten že od samih začetkov Chilli Space večerov ter izdaj na kompilaciji.

Zergon Zergon (Aleš Hieng), je didžej in glasbeni producent, od leta 2003 član kolektiva Synaptic. Pri svojih nastopih v živo uporablja analogno proizvedene, modulirane zvoke in šume ter jih kombinira s terenskimi posnetki. Kot DIY entuziast gradi module za modularne sintetizatorje zvoka in efekte. V naravi, okolju in industrijskih objektih snema zvoke, ki jih uporablja pri svoji glasbeni produkcij in t. i. live actih. Z umetnico Robertino Šebjanič je sodeloval pri avdio-vizualnem projektu echo 10-9. Je soavtor trajajoče zvočno-kemijske instalacije Time Displacement - Chemobrionic Garden v sodelovanju z Robertino Šebjanič in Ido Hiršenfelder, ki je bila leta 2016 razstavljena na festivalu Ars Electronica v Linzu, v okviru razstave Radical Atoms. S svojo avtorsko glasbo od leta 2007 sodeluje na Chilli Space kompilacijah. Leta 2012 je izdal tudi solo kratkometražec (EP) Escalator na Synaptic Pathways.

ROPOT: Novi pank pod Slovenci – Scena se pedena (Kennybal Smith, Armaroth, Trash Candy, Shiv, Sober Assault, Seul Ocean, Laid To Rest, Demutilated, Real Life Version, Hellcrawler, Clockwork Psycho, James First, Morywa, White Stain In Mt. Blanc), https://www.facebook.com/events/orto-bar/scena-se-pedena-punk-hc-hm-pod-slovenci-orto-bar/1798125170471971/ https://www.rockonnet.com/koledar-dogodkov/scena-se-pedena-punk-hc-hm-pod-slovenci/ http://www.paranoid.si/napovednik/7-10-2016-scena-se-pedena-orto-bar-ljubljana

Pixies, Koala Voice https://www.kinosiska.si/dogodek/pixies/ https://www.facebook.com/events/kri%C5%BEanke/pixies-live-in-ljubljana-2017/360036407729416/ https://www.napovednik.com/dogodek434957_pixies_koala_voice https://www.dnevnik.si/1042778036 https://www.24ur.com/pixies-se-vracajo.html https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/foto-kakor-da-se-nic-ni-spremenilo-pixies-po-13-letih-v-krizankah/427490

Punk pod Slovenci (Gužva u Bajt, Carina, Radiostorm, Menendes Brothers), https://www.facebook.com/events/orto-bar/712-punk-pod-slovenci-gub-carina-menendes-brothers-radiostorm/1192039484230308/ https://www.orto-bar.com/koncerti/punk-pod-slovenci-guzva-u-bajt-si-carina-si-menendes-brothers-si-radiostorm-si https://www.napovednik.com/dogodek466969_punk_pod_slovenci_vs_slovenija_pod_punkom

Nick Cave & The Bad Seeds, https://www.napovednik.com/dogodek433426_nick_cave_the_bad_seeds https://www.skuc.org/nick-cave-prestavljen-stozice/ https://www.rtvslo.si/kultura/glasba/nick-cave-iz-tivolija-v-stozice-na-voljo-dodatne-vstopnice/435395 https://www.delo.si/kultura/glasba/nick-cave-ganil-razprodane-stozice.html https://radiostudent.si/glasba/r%C5%A1-recenzija/nick-cave-and-the-bad-seeds

Kraftwerk https://www.rtvslo.si/kultura/glasba/hvalnica-stroju-kraftwerk-v-ljubljani/446865 https://www.dnevnik.si/1042802368 https://www.facebook.com/events/tivoli-hall/kraftwerk-3-d-dvorana-tivoli/178764719358388/ https://www.napovednik.com/dogodek459436_kraftwerk_3-d

Lebanon Hanover (skupaj s KSB). https://www.mladina.si/194454/lebanon-hanover-kino-siska/ https://www.kinosiska.si/dogodek/lebanon-hanover/ https://www.facebook.com/events/kino-%C5%A1i%C5%A1ka/lebanon-hanover/342901233064947/ https://www.napovednik.com/dogodek524189_lebanon_hanover https://www.rockline.si/events/lebanon-hanover-29-11-2019-ljubljana-cuk-kino-siska/ https://4d.rtvslo.si/arhiv/kultura/174655102

2016 Teorija in praksa sodobne glasbe Alvaro Barbosa, http://www.abarbosa.org/index.html

Ingrid Mačus, http://digicult.it/author/ingrid-macus/ https://www.film-center.si/sl/film-v-sloveniji/filmi/oseba/10014/ingrid-macus/

https://www.imdb.com/name/nm9499434/

Frederic Blondy, http://www.fredericblondy.net/ https://www.discogs.com/artist/392886-Fr%C3%A9d%C3%A9ric-Blondy?noanv=1

Diemo Schwarz, http://imtr.ircam.fr/imtr/Diemo_Schwarz

Peter Ablinger, https://ablinger.mur.at/bio_engl.html https://en.wikipedia.org/wiki/Peter_Ablinger

Emanuele Torquati, http://www.emanueletorquati.com/biography/

Aisen Caro Chacin, http://www.aisencaro.com/

Simon Penšek https://www.ag.uni-lj.si/zaposleni/395

ŠKUC KSB (Kiborg Spužva booking) in ŠKUC KSB:

BELZEBONG (POL) – instrumental/stoner/doom Če bi Hunter S. Thompson danes pisal Fear and Loathing in Las Vegas, bi na svojem popotovanju zagotovo prej kot slej dal gor kakšen štikelc ali šestnajst od Belzebong. Instrumentalna masiva, ki se močno doji na mogočnih prsih bluesa, pelje še bolj kot tripi, ki ste jih nazadnje pojedli pred družinsko večerjo, kar botruje prepovedi približevanju in nezanemarljivemu številu bližnjih sorodnikov, ki uživajo svoje dni v oblazinjenih sobah. Veste, da ste za to nekako vi krivi, a se ne spomnite točno kako. In tako je prav.

MARS RED SKY (FRA) – psychedelic/stoner Vesolje. Večno, kot obseg vaše matere. Mogoče vam je zmanjkal kakšen evro ali dva, da bi si lahko privoščili obisk le-tega, ampak nič ne de. Kot so mačke nadomestek za vaše ljubezensko življenje, je njihova mp3 vojska nadomestek za plavanje po breztežnosti, kjer vse skupaj začinijo odmevajoči izventelesni vokali, karkoli že to pomeni.

STONED JESUS (UA) – stoner/doom/not a karaoke band (yet) Ni potrebne neke posebne predstavitve tukaj. Pri nas so bili že trikrat, dvakrat razprodali koncert in nazadnje so bili tako dobri s svojo povprečnostjo, da so jih prišli še policisti poslušat, in so morali prekiniti koncert, sicer bi eksplodirali od navdušenja. Začeli kot stranski projekt, sedaj pa so na turnejah približno takrat, ko dihajo in masakrirajo vsak nedolžen oder, ki jim pride nasproti.

Toby Driver, je muzičist-multiinštrumentalist, tekstopisec, tudi splošen umetnik. Njegova glasba se razprostira po svetovih progresivnega rocka, ekstremnega metala, avantgardnega rocka Med obširno evropsko turnejo nam tokrat ponudi gotske "Balade, polne zimske žalobnosti", družbo na odru pa mu delata stara kompanjona - Nick Hudson se nam bo s solističnim recitalom na orglah predstavil tudi za uvod, za bobni pa bo kasneje z obema Keith Abrams (Kayo Dot). Pred nami je večer, poln spretno komponiranega, subtilnega rocka, ki se v svoji mračni estetiki cepi z avant-gothom, vsekakor pa tudi s čudaškimi metalskimi prijemi. Toby Driver je še najbolj znan kot frontman in mastermind pri avant-goth bendu Kayo Dot (ex-maudlin of the Well) in basist pri pitagorejskih prog čarodejih Secret Chiefs 3. V zadnjem desetletju se je do obisti poglobil v brezmejnost muzik, kar dokazuje tudi s sodelovanji, ki segajo k Johnu Zornu, Treyju Spruanceu (ex-Mr. Bungle, Faith No More), Mariu Diazu de Leonu (Oneirogen), Jeremiahu Cymermanu V solističnih naprezanjih se Driver približa prelestnemu neofolku, kakor ga gojijo, na primer, Grouper, Michael Gira, Wooden Wand in vsekakor nima prav nič porezanih kril, robov in ambicij

Seul Océan (post-rock/metal – Rovte, Logatec) preigravajo instrumentalno glasbo na presečišču post rocka in metala s progresivnimi odvodi.[4] Po dveh EP-jih blažjih, rock melodij so zajadrali v močnejše metalske vode s čistejšo produkcijo. Spadajo v majhno slovensko post rock/metal sceno skupaj s skupinami Ambra, The Canyon Observer, Inhibis in Goragorja Zasedba: Gašper Jesenko (Guitars), Borut Cigale (Guitars), Urban Cigale (Bass guitar), Primož Arhar (Drums)

Black Cobra, (sludge metal, Kalifornija, ZDA) Kdo je prehiter za doom in prepočasen za hardkor? Aha, to sta pa onadva Bay Area mučačota, ki čujeta na ime Black Cobra. Jason je včasih žagaril v Cavity, Rafael pa mlatil pri Acid King, s kobro pa sta skombinirala svoje supersonične adute – paranoični rifi, ubrano lajanje in hitrostrelno udrihanje. Najnovejši rezultat je strupenjača Imperium Simulacra, ki smo jo v pisarni krstili za vmesno postajo med Slayerčki in Melvinski. Za jesen smo preventivno že naročili dodatne opornice za vrat. Zasedba: Jason Landrian – strune, glasilke, Rafael »Rafa« Martinez – baterija Albumi: Bestial (At A Loss Recordings, 2006), Feather and Stone (ALR, '07),Chronomega (Southern Lord Records, '09) Invernal (SLR, '11),Imperium Simulacra (Season of Mist, '16) http://www.blackcobra.net/ https://www.facebook.com/blackcobramusic https://twitter.com/blackcobramusic

Yob, (sludge/doom, Oregon, ZDA) Skupaj s Pallbearer sodijo v špico novega vala ameriškega dooma, s to razliko, da je kvartet iz Arkansasa orientiran dosti bolj retro, oregonski trojček YOB pa prinaša modificiran, tektonsko sludgerski doom planetarnih razsežnosti. Res je, trojec, ki ga že od vsega začetka pilotira pevec in kitarist Scheidt, pogosto zveni, kot da njihovi pošastni kriki ter zvoki prihajajo iz povsem druge galaksije, iz neke neskončno oddaljene, nedoumljive dimenzije. Primerljivi, nikakor pa ne preveč podobni, so z razvpitimi težaki Neurosis, kajti YOB sevajo s svojevrstno kozmično energijo, ki nima bleščečih melodij ali mamljivih verzov, zato pa ima toliko več srčnosti in etičnosti. Oba benda druži skupno zaledje v hardkoru, ista založniška družina Neurot (od leta 2014), še zlasti pa močna, mogočna, iskrena, neizprosna, monolitna, groba in napadalna doomerska glasba – ob skrbnem poslušanju dobiš občutek, da se ti nezadržno približuje velikanski menhir iz Odiseje 2001, kar hkrati fascinira ter poraja tesnobo. Nemara je zasedba YOB, ki se ne boji spogledovanja z death metalom, thrashem ali folkom, največ pozornosti požela prav z zadnjima ploščama, po vsej verjetnosti sta tudi najbolj tribalno dovršeni, a ameriška specializirana metalska revija Decibel je med najboljših 100 doom albumov vseh časov uvrstila The Great Cessation (še več, zlezel je med top 50), kar je bila prva plošča pa nekajletni hibernaciji.

Zasedba: Mike Scheidt – glas, kitara,Aaron Reiseberg – bas kitara,Travis Foster – bobni Albumi: Elaborations Of Carbon (12th Records, 2002),Catharsis (Abstract Sounds, '03),The Illusion Of Motion (Metal Blade, '04),The Unreal Never Lived (MB, '05),The Great Cessation (Profound Lore, '09),Atma (PL, '11),Clearing The Path To Ascend (Neurot Recordings, '14)

Russian Circles, prodirajo v čudoviti svet hard-cora, metala ter prog- in post-rocka, zvočno se njihovi zajetni, zahtevni in izpiljeni inštrumentali brez težav kosajo z epičnimi podvigi Explosions In The Sky, Fugazi ali odličnih Pelican. imamo opravka s težkokitarsko bando iz Čikaga. Ta je nastala leta 2004, kadrovsko se je nato dokončno ustalila v letu '07, v tem času pa se je skupina trdno utaborila in si izborila zavidljivo pozicijo v delokrogu podzemnega oz. alternativnega rocka. Russian Circles na nosilcih zvoka razborito prodirajo v čudoviti svet hard-cora, metala ter prog- in post-rocka, zvočno se njihovi zajetni, zahtevni in izpiljeni inštrumentali brez težav kosajo z epičnimi podvigi Explosions In The Sky, Fugazi ali odličnih Pelican. S slednjimi ter Tool se je trojica vrtela tudi po številnih koncertnih postojankah. Umetelno in malodane obligatorno.

Helen Money, (post-rock, instrumental – Tokio, Japonska) Pred kratkim je četverka Mono zabeležila 15-letnico obstoja, ob tokratnem postanku pa bo padla tudi 10-letnica njihovega prvega obiska pri nas. In kot nalašč so se vzhodnjaški gospodarji inštrumentalnih epopej na zadnji plošči vrnili k osnovam, ko še niso poznali (vseh) čarov in skušnjav orkestralnega razkošja. Spomnimo se, da so prvenec zasejali pri razvpitem Johnu Zornu oz. njegovi newyorški utrdbi Tzadik, pri tretjem albumu je vstopil čikaški producentski mag Albini, ki je nato japonski druščini stal ob strani kar nekaj let. Premo sorazmerno s številom izdaj so v Mono rasli tudi apetiti po orkestracijah, te so zenit dosegle na Hymn To The Immortal Wind, koder so se oborožili s kar 28-članskim orkestrom. Je pa res, da smo približno takšen scenarij pri Bubi napovedali že leta ’05, ko smo neposredno izkusili to glomazno brenkanje cinemaskopskih razsežnosti, ki močno sidrira tako v klasični ter filmski glasbi kot v (post)rocku. Mojstri (blago)zvočnega dualizma se resda na svetlobno-temačnem doplarju The Last Dawn/Rays Of Darkness kažejo v ekonomični, oluščeni podobi, a to še ne pomeni, da nas ne morejo zopet zlahka teleportirati v nedoumljive svetove blaženosti in (na drugi strani) večnega prekletstva. Meditativno & imaginativno. ALBUMI: Under The Pipal Tree (2001), One Step More And You Die (2002), Walking Cloud and Deep Red Sky, Flag Fluttered and the Sun Shined (2004), You Are There (2006), Hymn to the Immortal Wind (2009), For My Parents (2012), The Last Dawn (2014) Rays of Darkness (2014)

Dust Collector, V goste prihaja bend Dust Collector, ki na fotkah izgleda lepše, kot v živo. Bend, ki je na prehodu v leto 2019 prek socialnih omrežij odpustil bobnarja in za kratek čas postal duo, nato pa za vsak slučaj poleg frišnega razgrajača s palčkami v ekipo zvabil še enega kitarista. Da bodo solaže žmohtnejše, mmmm. Ekipa zglednih glasbenikov in vzornih državljanov praši umazan bluzovski rokenrol oziroma rokenrolovski bluz, po možnosti zgoraj brez in zelo na glas. Bojda se tako bolje povežejo s publiko. O tem se boste lahko na lastne, najbrž delno priprte oči prepričali konec septembra v Gala Hali, ko bo bend premierno v živo predstavil svoj prvi EP “Lust Connection”. Jap, naslov spominja na pornič, muzika pa tudi. Vroče bo.

The Cosmic Dead, Le kdo se ne bi spomnil raztura, ki so ga predlani naredili v Gromki? Razen njih samih, glede na to, v kakšnem stanju so bili. Cel klub se je prelevil v neko vesoljsko plesišče, kjer so z odra leteli vedno bolj zblojeni in agresivni toni, ki so se nizali v večnem crescendu planetarnega obupa, medtem, ko je nič hudega sluteči publiki pipal pod odrom. Ravnokar rojevajo osmo plato in bi bil greh, če ne bi uporabili te priložnosti, da se na turneji ustavijo tudi tukaj in po možnosti spet pozabijo tričetrt stvari v klubu. Da se ne bodo počutili preveč osamljene, jih na koncertu pospremijo prfukjeni psihedeliki Blackoutt, ki serijsko rojevajo riffe prepojene z mastjo in ilegalnimi substancami.

The Yawning man, (Desert Rock / USA) Zvočne izkušnje, ki jih glasbena skupina Yawning Man zagotavlja na odru in ob poslušanju njihovih albumov, spominjajo na pisani kalejdoskop polifoničnih glasbenih tekstur, ki so nekako dobrohotne, a intenzivno zastavljene. Ustanovitev skupine sega v pozna osemdeseta. Ustanovitelji in dolgoletni prijatelji, Gary Arce, Mario Lalli, Alfredo Hernandez in Larry Lalli veljajo za ključni del zgodnjega razvoja “stoner rock” žanra, skupaj z pionirji Palm Desert na CA “heavy” glasbeni sceni. Medtem ko so se njihovi bolj komercialni sodobniki naslonili na bolj težke rife in hard core punk, so Yawning Man izraziti po njihovi naklonjenosti reverb, šivanim surf in psihadeličnim tonom. Popolna mešanica tako zajema prostorno vzdušje, kot je dokumentirano v “generator parties” iz njihovega območja v poznih osemdesetih. Bilo je na teh srečanjih, kjer so zaslužili svoje kosti, kjer so očarali gledalce z svojimi navidezno neskončnimi prosto oblikovanimi instrumentalnimi zasedanji, ki so odmevala skozi jalovo skalnato krajino Doline Coachella in drugod. Ko je čas mineval, je njihova legenda rasla s pomembnimi imeni glasbene scene “Palm Desert” ter obdržala poklone skupini preko omemb in pohval, predvsem Kyuss, s svojo lastno izdajo Yawning Man komada “Catamaran” na And the Circus Leaves Town release. Zdaj so z štirimi polnimi izdajami in s kar nekaj EP-ji in spliti postali že kar zahtevano ime po vsem svetu. Za njimi je 10 let turnej po Evropi in severni ter južni Ameriki. Festivalni nastopi vključujejo: Hellfest (FR), Azkena Fest (SP), Reverence Fest (SP), Desertfest London, desertfest Berlin, Up in Smoke (DL), Psycho Las Vegas, in še mnoge druge v Evropi. https://en.wikipedia.org/wiki/Yawning_Man http://yawningman.com/ https://yawningman.bandcamp.com/

Sinistro, izjemni lizbonski kvintet Sinistro, o katerem sem slišal mnogo – predvsem to, da so poleg sugestivnega zvočnega presežka vizualni magnet, pevka Patricia Andrade pa vse prej kot običajna pevka in na egu natripan primerek zvezdnice, ki stavi zgolj na videz. Artizem, visoki standardi zvočne estetike, predvsem pa kot magnet privlačni gibi močne, energične, ravno prav zlovešče Patricie pred mikrofonom nakocinijo na en mah. Mogočna resonantna otvoritev z doomovskim pridihom Partide prediha prostor Menze na način, kot bi na dušo sedle kot tema temne sence melanholije, bolečine in lepote minevanja. V iluzornih podobah se v misli prikradejo Life Of Agony, le da Sinistro rohnijo na svoj način. Na levi strani gologlavi in bradati Y pestuje svoj Gibson SG ter mu iz telesa izvablja suh, a resonantni srce parajoči jek, na desni dolgolasi R s svojim Les Paulom dopolnjuje vrzeli na natančen, kirurški način, popoln jazz pa se dopolnjuje z bobni P-ja, ki nadzira vizualije, F na basu pa daje piko na i. Patricia pa kot krhka porcelanska lutka z močnimi gibi, privlačno erotiko pogleda ter angelskim kristalnim glasom kuje poglede nase, čeprav ne razumemo niti besedo portugalščine. Lani izdani album Semente je morda bolj razgiban in ob krajših skladbah kot na dveh predhodnikih nudi malce več klasične forme, so pa Sinistro vsemu navkljub ostali zvesti svojemu glasbenemu patosu, melosu, estetiki. Močna forma, močna vsebina, močni podtoni, močna glasba. In v ničemer ne kopirajo sodobne katere so lahko Paradise Lost počaščeni, da je del njihovega turnejskega spusta na Evropo. Sinistro po senzualni skladba Reliquia ter sludgerskem briljantu fragmentu Fragmento pripeljejo regularni del koncerta po čutnosti kar prekmalu do finala z intenzivnim in epskem poklonu Lizboni, mestu, kateremu so Sinistro zavezani z dušo in telesom. Cidade v dveh

zahtevnih aktih floydovsko strukturirane Cidade dodajo še zadnjih več kot dvajset minut intenzivne glasbe, kateri bi bilo nesmiselno dodajati karkoli. Senzualnost, ki kocini, burka misli in emocije, je tista, zaradi katere se navkljub gravitacijskemu privlaku realnosti nagonsko zaziblje v stanje hipnotičnega plesa z iluzijami, z astralno platjo realnosti, skoraj da s priokusom aure portugalske metropole na jeziku pa po stanju pasivne masivne upočasnjenosti preidemo v drugo dejanje, v eksplozivni akt končnosti, finalizacije, po mogočni inteligentni predigri pa se katarza vrši v salvah bolj gromovniške lepote, kjer se mačizem moškosti raztaplja s sladom feminitivne mogočnosti vrhovne estetinje, svečenice večera, izjemne Patricie Andrade v nekaj lepega, lepšega od običajnega, to nekaj pregrešno sladkega pa daje vedeti, da se bomo k tem konturam in tolmunom kreative z veseljem še vračali! Vsaj jaz, ki sem po intenzivnem in res globokem doživetju, razsvetljenju, emocijam, iskreno hvaležen za ta nepričakovani dar, ki mi je polepšal jesen. Tako domači Seul Ocean, ki so mi osrečili srce ter ušesa s superlativom dobre glasbe, še bolj pa pretresljiva lepota in iskrenost dobre glasbe, ki so jo servirali Sinistro so pripeljali srce in dušo do stanja ekstaze, ob kateri se duša le post koitalno joče in hrepeni po še. Estetika popolne glasbe, ki ni namenjena komercializaciji, temveč plove po nematerialnih sferah sublimnega zavoljo lepote giba, melodike in metaforične poetike besed po robovih dojemljivega po svoje, prinaša preobilje resonantne nadvsetnosti. Skoraj kot po dejanju popolne ekstaze, kot bi telo in duha božali bogovi, angeli in demoni, padam na kolena in iskreno izrekam besede zahvale za vse, čeprav se lahko te berejo kot akt patetike, a je zahvala iskrena in nehlinjena. Super večer, super atmosfera, super koncert v krogu izbranih ljudi, ki so vedeli, da so dobili nekaj izjemnega in neprecenljivega! To je moje darilo nazaj, s katerim, upam, vsaj malce povrnem tisto, s čimer sem bil nagrajen na svojih koordinatah univerzuma ta večer, nekje v Ljubljani in daleč od norije tega velikokrat precenjenega in vulgarnega realnega sveta. Hvala za priložnost za pobeg ter še enkrat hvala za vso izjemno glasbo!

The Canyon Observer vs Alice, Wonderland, http://www.paranoid.si/napovednik/21-12-2017-kinozvok-the-canyon-observer-vs--alice-in-wondeland-1915-klub-gromka- metelkova-ljubljana

Gold, Akami, http://www.paranoid.si/napovednik/19-2-2018-gold-akami-klub-gromka-metelkova-ljubljana https://radiostudent.si/glasba/r%C5%A1-recenzija/gold-akami Gold je bend, ki eksplodira že od prvega uvodnega udarca na kitaro. Njihov zvočni zid je organski in silovit, saj se ponaša s kar tremi kitarami. Zvok basa je globok, udaren in igra ključno vlogo v najbolj rušilnih momentih njihovega nastopa. Ne moremo se izogniti niti pomembnosti bobnarja. Ta je z načinom igranja, ki temelji na minimalnih frazah in ponavljanju, učinkovito ustvaril dramatično vzdušje ... Deluje kot neizprosen stroj, kot strelni vod, ki talce pobije v trenutku. Tak eksplozivni moment Gold med svojim nastopom večkrat ponovijo in tako vselej znova predramijo publiko, ki bi jo kitarske linije lahko posrkale kam pregloboko v njihovo zvočno brezno. Če še za trenutek ostanemo pri bobnarju, moramo dodati vsaj še to, da vsa minimalnost, ki je kljub vsemu odigrana z izjemno silo, odpira prostor majhnim variacijam in detajlom, ki jih opazimo v finesah snare bobna ali kicka pa tudi ob kreativnih prehodih. Piko na i pa koncertu zasedbe Gold pridoda pevka, ki s svojim nastopom in mehkim glasom ustvari popolno sliko apokaliptičnega scenarija. Sožitje vokalnih linij in kitar je brez dvoma njihova najizrazitejša vrlina. To je najjasneje opaziti ob skladbah, kot so Only Death Is Real, Servant ali White Noise. Tu gre predvsem za dobro premišljeno uporabo vokalov, ki so smiselno umeščeni v izgradnjo vzdušja komadov. Na trenutke so vokalne linije repetitivne kot kitarski rifi, na trenutke pa nastopijo izrazito razvlečeno in s teatralnim pridihom. Teatralno noto prispeva tudi sam odrski nastop pevke, ki deluje, kot bi bila v obsedenem stanju nekakšnega melanholičnega duha. Za njo pa stojijo kitaristi, ki se zibljejo v tempu komadov. Gold je bend, ki atmosfero gradi z večplastnostjo in prepletenostjo kitarskih linij. Takšna igra kitar naredi njihov nastop ob spremljanju polnosti z majhnimi detajli in komaj opaznimi spremembami zelo zanimiv. Najbolj učinkoviti so, ko se združijo v skupnih harmonijah in ravno v teh trenutkih bend res vpreže vso svojo rušilno moč. Gold je tudi bend, ki se spogleduje s pop formo, saj so njihove melodije v osnovi konvencionalne … a celovita vizija benda temelji ravno na draženju takšne konvencionalnosti. Njihovo sporočilo je družbeno kritično. Prav tako, kot so njihove grafične podobe polne skritih sporočil. Tokratni nastop zasedbe Gold bomo lahko mirno uvrstili med boljše koncerte aktualnega leta. https://gold-vanrecords.bandcamp.com/ https://zars.bandcamp.com/album/sunburnt Krobak – instrumental post-rock, (violina, kitara, bas, bobni) http://www.facebook.com/krobakband/?ref=page_internal http://krobak.bandcamp.com/ http://www.youtube.com/watch?v=oN1DiFi9kxg http://www.youtube.com/watch?v=vWZof-gXM-0

H. Soror – experimental/psychedelic/instrumental (saksofon, bas, bobni) http://www.facebook.com/h.soror/ http://hsoror.bandcamp.com/ http://www.youtube.com/watch?v=kON9dHiZYBk http://www.youtube.com/watch?v=vZfjj-kPBXw

Jex Thoth, http://www.paranoid-zine.com/reportaze/jex-thoth

Vigilance, https://www.skuc.org/vigilance-koncert/

Bezdan, https://www.facebook.com/events/490849001379581/

Hellsword, http://www2014.paranoid.si/napovednik/19-10-2018-vigilance-bezdan-hellsword-klub-gromka-metelkova-ljubljana

Somali Yacht Club, Stoned Jesus, http://www.paranoid-zine.com/napovednik/10-11-2018-stoned-jesus-somali-yacht-club-klub-gromka-metelkova-ljubljana

The Magickal Wow Band, https://www.facebook.com/MAGICKALWOWBAND/?pageid=1625580354197391&ftentidentifier=2556811924407558&padding=0

Jastreb, https://jastreb.bandcamp.com/

Blu.Sine, Paragoria, https://blusine.bandcamp.com/ https://www.facebook.com/watch/?v=433921324138606 http://www.paranoid.si/napovednik/24-1-2019-blu-sine-paragoria-klub-gromka-metelkova-ljubljana

Project for Bastards, Sedmina, Facial Tissue Dispenser, http://www.paranoid-zine.com/napovednik/19-2-2019-project-for-bastards-sedmina-facial-tissue-dispenser-klub-gromka-metelkova- ljubljana http://www2014.paranoid.si/napovednik/19-2-2019-project-for-bastards-sedmina-facial-tissue-dispenser-klub-gromka-metelkova- ljubljana

Suzi Soprano, CvetoRamšakBodiroža, Agregat, http://www.paranoid-zine.com/napovednik/14-3-2019-agregat-suzi-soprano-cvetoramsakbodiroza-klub-gromka-metelkova-ljubljana

Author & Punisher, Lingua Ignota, http://www.paranoid-zine.com/napovednik/20-4-2019-author-punisher-lingua-ignota-klub-gromka-metelkova-ljubljana

Gold, Pressor, https://radiostudent.si/glasba/r%C5%A1-recenzija/gold-pressor-%D1%85%D0%BB%D0%B0%D0%B4%D0%BD%D0%B0 https://www.facebook.com/events/klub-gromka-akc-metelkova-mesto/gold-pressor/786406048395202/ http://www.paranoid.si/napovednik/29-4-2019-gold-pressor-klub-gromka-metelkova-ljubljana

Leechfeast, https://www.skuc.org/leechfeast/ http://www.paranoid-zine.com/napovednik/28-5-2019-leechfeast-iamdisease-klub-gromka-metelkova-ljubljana

The Legendary Flower Punk Band, http://www.paranoid-zine.com/napovednik/31-5-2019-the-legendary-flower-punk-uros-ftd-crisis-benoit-serpe-klub-gromka- metelkova-ljubljana

Lydia Lunch & Big Sexy Noise, https://radiostudent.si/glasba/r%C5%A1-recenzija/lydia-lunch-big-sexy-noise https://www.facebook.com/events/klub-gromka-akc-metelkova-mesto/lydia-lunch-big-sexy-noise/162426001362816/ https://www.napovednik.com/dogodek520932_lydia_lunch_big_sexy_noise

Lebanon Hanover (skupaj z ROPOT), https://www.mladina.si/194454/lebanon-hanover-kino-siska/ https://www.rockline.si/events/lebanon-hanover-29-11-2019-ljubljana-cuk-kino-siska/ https://www.facebook.com/events/kino-%C5%A1i%C5%A1ka/lebanon-hanover/342901233064947/ https://www.kinosiska.si/dogodek/lebanon-hanover/

Iamdiease, Leechfeast, http://www.paranoid.si/napovednik/28-5-2019-leechfeast-iamdisease-klub-gromka-metelkova-ljubljana

FTD, https://www.skuc.org/ftd/

Crisis Benoit, The Legendary Flower Punk, https://www.facebook.com/events/804578706591445/

Emma Ruth Rundle, https://radiostudent.si/glasba/r%C5%A1-recenzija/emma-ruth-rundle https://www.delo.si/kultura/glasba/deloskop-izpostavlja-emma-ruth-rundle-v-kinu-siska.html https://www.facebook.com/events/gala-hala/emma-ruth-rundle-blusine-gala-hala-ljubljana/1409938619147452/

Bob Log, https://radiostudent.si/glasba/r%C5%A1-recenzija/bob-log-iii-samuel-blues https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/namigi-prireditev-bacek-jon-bob-log-iiii-in-marek-fakuc-243079.html

Drab Majesty, https://radiostudent.si/glasba/r%C5%A1-recenzija/drab-majesty https://www.skuc.org/drab-majesty-koncert/ https://www.mladina.si/193780/deset-kulturnih-dogodkov-od-torka-do- nedelje/?fbclid=IwAR0kBpZGOeUXPfxDbdaZr4LJQpdZM_229hPM3irY1iB8qvieaHKrWOLNsnw

Conan, UN, Sixes https://karantanija.com/si/napovednik/dogodek/22053/SKUC-KSB-CONAN-UN-SIXES http://www.paranoid-zine.com/reportaze/conan-un-sixes-

Matt Elliott https://z-m-www.facebook.com/events/385730069047578/ https://www.napovednik.com/dogodek538114_matt_elliott https://mattelliott.bandcamp.com/