Reference umetnikov in avtorjev, s katerimi smo sodelovali v letih 2016-2019: Ker smo izvedli in gostili več kot dvesto skupin in posamenznikov, pri nekaterih dodajamo le povezave na spletne strani. Med letom 2017-2019 smo uspešno sodelovali v EU projektu NIMPE. NIMPE je projekt, katerega namen je podpirati internacionalizacijo ustvarjalcev žive glasbe in dogodke (zlasti mladih in na novo ustanovljenih bendov) v Evropi, ki poskušajo premagati težave, s katerimi se srečujejo delujoči akterji v tem sektorju. Obenem bomo predlagali in testirali konkurenčne modele iz posameznih evropskih držav z vidika krepitve splošne konkurenčnosti sistema. Koordinator: Assomusica Associazione (IT) Partnerji: Den Selvejende Zavod Swinging Europe (DK), Društvo študentski kulturni center (SI), M.E.S.O. Glasbeni dogodki (GR), Root Music LTD (UK), Technopole Quimper-Cornouaille (FR). Več o projektu na https://www.skuc.org/nimpe/ Pri ciklu ŠKUC KSB bi izpostavili naslednje tri skupine, za ostale pripenjamo reference spodaj: EyeHateGod igrajo že več kot 30 let in so znani kot pionirji sludge zvrsti, ki je trenutno ena najpopularnejših zvrsti v undergroundu. Znani so kot eni najpomembnejših in najvplivnejših bandov v svetu doom/sludge/stoner glasbe. Russian Circles imajo za seboj več nagrad za album leta in njihov kitarist, Mike Sullivan, je bil večkrat nagrajen za kitarista leta prav tako so pa znani kot eden najvplivnejših ter najekspresivnejših bandov v svetu post- rocka. Author & Punsiher slovi po tem, da je vsa glasbila ustvaril sam. Unikatna glasbila, divji nastopi in vsesplošen inovativni pristop so mu prinesli mesto pri Relapse Records, ki so ena največjih založb alternative ter ekstremne glasbe prav tako pa je bil povabljen s strani Tool na turnejo z njimi in Tool so trenutno eden največjih rock bandov na svetu. Tudi o vsem glasbenem programu najdete in foramcije na www.skuc.org, https://www.facebook.com/skuc.association in https://www.instagram.com/skuc_drustvo/ Topografije zvoka: Bogdana Herman, Samostojna cedeja (Stare ljudske; Bogomila), cedeja s sopotnikom (Jure Tori: Čas je; Borut Savski: Novokomponirane slovenske ljudske), gramofonske plošče, kasete, nastopi v 23 državah sveta, od Islandije do Cipra, radijske in TV oddaje o slovenskih ljudskih pesmih, narečjih in govorih, petje v filmih, TV dokumentarcih in gledaliških predstavah. Sodelavci in sodelavke skozi čas: Tomaž Pengov, Jerko Novak, Milan Dekleva, Marko Kravos, Lado Jakša, Ivan Volarič Feo, Marko banda, Volk Folk, Zdravko Duša, Damijan Kracina, Jure Tori, Borut Savski. Afrodita Hebar, Milena Kosec, Anja Šmajdek, Svetlana Makarovič, Silvana Paletti, Katarina Juvančič, Irena Tomažin, Zvonka T. Simčič. Varna zavetja skozi čas: Grad Snežnik, Slovenski etnografski muzej, Društvo slovenskih pisateljev, Ljubljanski grad, Cirkulacija 2. https://sl.wikipedia.org/wiki/Bogdana_Herman Ida Hiršenfelder, alias beepblip je umetniška kritičarka, kuratorka in zvočna umetnica, bazirana v Ljubljani. Od 2006 do 2014 je bila sodelavka kulturne redakcije Radia Študent. Od leta 2011 je članica eksperimentalnega DIY noise kolektiva Theremidi Orchestra. S postmedijsko umetnico Sašo Spačal sodeluje v seriji sonosezmičnih instalacij. Na povabilo avtorice je sodelovala v snemanju skladbe za eksperimentalni album agapea 2311 (Kamizdat). Sodeluje tudi z Robertino Šebjanič in Alešem Hiengom; skupaj so ustvarili instalacijo Time Displacement / Chemobrionic Garden (2015-2016), ki je bila leta 2016 razstavljena v sklopu festivala Ars Electronica. Spletna stran: beepblip.org. Saša Spačal, je postmedijska umetnica, ki deluje na presečišču raziskovanja živih sistemov, sodobne in zvočne umetnosti. Raziskuje postčloveške potenciale, ki človeku razpirajo bivanje kot enemu izmed elementov v ekosistemu in ne kot suverenu. Opušča kartezijanski sistem in sprejema dejstvo, da na področju tehnologije vznikajo hibridni pojavi z mehansko, digitalno in organsko logiko delovanja. Razstavljala in nastopala je na prizoriščih kot so Ars Electronica, Prix Cube, Eyebeam, Onassis Cultural Center, Pixelache, Cynetart, Muzej sodobne umetnosti Metelkova, National Art Museum of China, Device_art festival, galerija Eastern Bloc, Art Laboratory Berlin, Muzej sodobne umetnosti Vojvodina, galerija Kapelica, Sonica festival, Galerija sodobne umetnosti Celje in drugje. Za svoje delo je prejela Častno omembo Ars Electronica Prix in nominacijo Prix Cube. Splet: www.agapea.si https://sl.wikipedia.org/wiki/Sa%C5%A1a_Spa%C4%8Dal Katarina Radaljac, je borka za pravice živali in feministka, študentka 2. letnika magistrskega študija na oddelku za muzikologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, honorarna sodelavka RTV Slovenija na programu Ars (od leta 2014) in violinistka - v študijskem letu 2016/17 je pod mentorstvom doc. Luke Juharta na Akademiji za glasbo v Ljubljani igrala v triu ImunNaŠalo. Od leta 2013 piše za revijo Glasna. Do zdaj je napisala preko 50 kritik koncertov, pripravila preko 20 intervjujev z umetniki ter napisala okoli 30 strokovnih in 20 krajših oddaj. Za program Ars je pripravila cikel petih oddaj, posvečenih zoomuzikologiji, napisala je dva članka na to temo za revijo Glasna, svoje ideje je predstavila na performativnem večeru v Španskih borcih ter predavala na Mednarodnem študentskem muzikološkem simpoziju v Gradcu. Sorrel Hays, (1941) je večkrat nagrajena ameriška kompozitorka (American Music Center, National Endowment for the Arts, New York Council on the Arts, Astraea itn.) in predavateljica (CUNY, Cornell Colledge, Georgia State itn.), ki svoje umetniško delovanje spaja s civilnodružbenim; na New School for Social Research je vodila prvo serijo predavanj in koncertov o ženskah v glasbi, delovala je pri Mednarodni ligi ženskih skladeljic (ILWC), nenazadnje pa je prav ona dosegla, da je Ameriško društvo skladateljev, avtorjev in založnikov (ASCAP) pričelo vključevati ženske skladateljice v svoj tekmovalni program. Za njeno ustvarjanje je značilen širok razpon formatov in tehnik; že konec osemdesetih let je ustvarjala elektroakustične kompozicije, ki se kasneje spnejo z velikimi odrskimi deli. Kompozicijska progresivnost in politična ozaveščenost jo uvrščata med ključne, tudi pionirske umetnice našega časa. Mapiranja Sorrel Hays, http://www.ljubljanapride.org/event/topografije-zvoka-mapiranja-sorrel-hays-koncert-opernih-arij/ https://www.napovednik.com/dogodek458565_mapiranja_sorrel_hays_koncert_opernih_arij Larisa Vrhunc, je skladateljica, ki deluje na področju sodobne umetnostne glasbe. V središču njenega zanimanja je instrumentalni zvok kot materija, iz katere gradi skladbe za različne akustične zasedbe, pri čemer je pogosto prisotno tudi prenašanje elektronskih postopkov v polje akustičnega. Za svoja dela je prejela več domačih in tujih nagrad, med njimi Nagrado Prešernovega sklada. Je redna profesorica za teorijo glasbe na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete Univeze v Ljubljani in avtorica učbenika Glasbeni stavek: oblikoslovje, ki je doživel četrti ponatis. Letos je izšla tudi njena monografija Vplivi spektralne glasbe na slovensko kompozicijsko ustvarjalnost zadnjih desetletij. https://sl.wikipedia.org/wiki/Larisa_Vrhunc https://ars.rtvslo.si/2018/09/arsov-art-atelje-117/ Rosanda Sajko, Rosanda Sajko se je po končani slavistiki na Filozofski fakulteti vpisala na Oddelek za režijo Akademije za igralsko umetnost in se še med študijem zaposlila na Radiu Ljubljana. Med leti 1954 in 1999 je režirala več kot 360 radijskih iger in več kot dvakrat toliko drugih radijskih oddaj. Kot režiserka je bila v gosteh domala v vseh radijskih ustanovah nekdanje Jugoslavije, pa tudi v tujini. Prejela je številne nagrade. V zadnjih letih svojega službovanja se je kot vodja Eksperimentalnega studia Radia Ljubljana posvetila raziskovanju slušnih fenomenov. Svoja razmišljanja je večkrat predstavila tudi na domačih in evropskih strokovnih srečanjih. https://sl.wikipedia.org/wiki/Rosanda_Sajko Eliane Radigue, rojena leta 1932, je francoska zvočna umetnica. Med leti 1957 in 1958 je na Studio d’essai (RTF) študirala elektroakustične glasbene tehnike pri Pierru Schaefferju in Pierru Henryju, v zgodnjih sedemdesetih pa je delala na Univezi New York – Šoli za umetnost, Univerzi Iowa in na Kalifornijskem inštitutu za umetnost. Njene značilne kompozicije in več kot dvajset albumov, ustvarjenih na Arp sintetizatorju s pomočjo trakov, so bile predstavljene po vsem svetu, med drugim v The Kitchen (New York), Salon des Artistes Decorateurs (Paris), Columbia University (New York), Festival de Como (Italija), KPFK (Los Angeles), Bennington School of Music, San Francisco Art Institute, Festival MANCA (Nica) itn. Leta 2006 je na festivalu Ars Electronica za svoj prispevek k elektronski glasbi in zvočnim umetnostim prejela nagrado Zlata Nica. https://radiostudent.si/glasba/komentar-na-glasbo/skozi-ljubezen-skozi-smrt https://www.facebook.com/topografijezvoka/posts/675542812840217/ Irena Tomažin Zagoričnik, je vokalistka/pevka in performerka/plesalka, ki v svojem delu raziskuje predvsem odnos med glasom, telesom, gibom in prostorom. Do sedaj je ustvarila več avtorskih projektov: Hitchcockove metamorfoze, Kaprica, (S)pozaba kaprice, Kot kaplja dežja v usta molka, Splet okoliščin, Okus tišine vedno odmeva, Obrazi glasov/šum, Telo glasu, Mes(t)o glasu. Poleg predstav ustvarja tudi v polju elektroakustične in improvizirane glasbe ter z glasbeno skupino Borghesia in mnogimi domačimi ter tujimi glasbeniki nastopa doma in v tujini. Izdala je dve avtorski zgoščenki: Crying Games (rx-tx) in Taste of Silence (Kamizdat). Redno poučuje na delavnicah doma