Smetanova ulica 17 2000 Maribor, Slovenija

Karl Lampreht

RAZVOJ SPLETNEGA PORTALA ZA UPRAVLJANJE ZNANJA ZA GRADBENI PROJEKT V OBČINI SELNICA OB DRAVI

Diplomsko delo

Maribor, oktober 2014 I

Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa

RAZVOJ SPLETNEGA PORTALA ZA UPRAVLJANJE ZNANJA ZA GRADBENI PROJEKT V OBČINI SELNICA OB DRAVI

Študent: Karl Lampreht

Študijski program: Visokošolski-strokovni, Gradbeništvo

Smer: Operativno-konstrukcijska

Mentor: doc. dr. Andrej Tibaut

Lektor: Dejan Šinko, prof. slov. in ang.

Maribor, oktober 2014

II

III

ZAHVALA

Mentorju doc. dr. Andreju Tibautu se iskreno zahvaljujem za strokovno pomoč in vodenje pri snovanju diplomskega dela.

Zahvala gre tudi vsem tistim, ki so me spodbujali in podpirali.

Ines, hvala ti, za vso tvojo podporo v času študija, še posebej pri pisanju diplomskega dela.

IV

RAZVOJ SPLETNEGA PORTALA ZA UPRAVLJANJE ZNANJA ZA GRADBENI PROJEKT V OBČINI SELNICA OB DRAVI

Ključne besede: gradbeništvo, gradbeni projekt, inţenirstvo znanja, upravljanje znanja, modeliranje znanja, spirala znanja, eksplicitno in tacitno znanje, portal, semantični splet, MediaWiki, Semantic MediaWiki.

UDK:

Povzetek

Posameznikovo znanje predstavlja pomemben del vsakega podjetja. Temeljna naloga le- tega bi morala biti ohranjanje znanja, kar je ključno za njegovo uspešnost. Podjetja morajo potem-takem poznati upravljanje znanja in njegove lastnosti ter ga tudi izvajati.

Obstaja več načinov ohranjanja oz. upravljanja znanja. Diplomsko delo opisuje uporabo informacijske tehnologije, natančneje semantičnega portala. Programska oprema MediaWiki, ob semantičnih razširitvah Semantic MediaWiki, nam ravno omogoča upravljanje znanja. To upravljanje je prikazano na primeru izgradnje kanalizacije in čistilne naprave v Občini Selnica ob Dravi. Rezultat je semantični portal, ki omogoča podjetju – tokrat ţe omenjeni občini – obdrţati znanje.

V

DEVELOPMENT OF WEB PORTAL FOR KNOWLEDGE MANAGEMENT FOR A CONSTRUCTION PROJECT IN THE MUNICIPALITY SELNICA OB DRAVI

Key words: civil engineering, construction project, knowledge engineering, knowledge management, knowledge modelling, knowledge spiral, explicit knowledge, tacit knowledge, semantic web, MediaWiki, Semantic MediaWiki.

UDK:

Abstract

Individual’s knowledge represents an important part of every company and therefore it is necessary for it to preserve the knowledge. The success of a company directly depends on its knowledge management policy. The companies, therefore, have to be aware of the importance of knowledge management and its application.

There are several ways how to preserve or, rather, manage the knowledge. In the present diploma thesis, the use of information technology, i.e. the semantic portal, is described. MediaWiki software and its extension Semantic MediaWiki make the knowledge management possible. The thesis researches knowledge modelling and knowledge management for a construction project that involves a sewage system, its pumps and purifying plant in the Municipality of Selnica ob Dravi. The result is a semantic portal that will enable sustainable and efficient knowledge management during the maintenance phase of the project in the municipality.

VI

VSEBINA

1 UVOD ...... 1

1.1 PODROČJE RAZISKAVE ...... 1

1.2 NAMEN ...... 2

1.3 STRUKTURA CELOTNEGA DELA ...... 3

2 TEORETIČNI DEL ...... 5

2.1 UPRAVLJANJE ZNANJA V GRADBENIŠTVU ...... 5

2.2 PODATEK, INFORMACIJA, ZNANJE IN MODROST ...... 6 2.2.1 Podatek ...... 6 2.2.2 Informacija ...... 7 2.2.3 Znanje ...... 7 2.2.4 Modrost ...... 8 2.2.5 Tradicionalna piramida znanja ...... 8

2.3 VRSTE ZNANJA ...... 9 2.3.1 Klasifikacija znanja ...... 9 2.3.2 Izraženo – eksplicitno znanje (ang. Explicit knowledge) ...... 10 2.3.3 Tiho – tacitno znanje (ang. Tacit knowledge) ...... 10

2.4 SPIRALA ZNANJA OZ. MODEL ŠTIRIH KVADRANTOV ...... 11

2.5 STOPNJE SPIRALE ZNANJA ...... 12 2.5.1 Socializacija ...... 13 2.5.2 Internalizacija ...... 13 2.5.3 Eksternalizacija ...... 13 2.5.4 Kombinacija ...... 13

2.6 DIMENZIJE SPIRALE ZNANJA ...... 14

2.7 PORTAL ...... 15

2.8 PODJETNIŠKI OZ. INFORMACIJSKI PORTAL...... 16 2.8.1 Integracija ...... 18 2.8.2 Kategorizacija ...... 18 2.8.3 Iskanje ...... 18 2.8.4 Založništvo in distribucija ...... 18

VII

2.8.5 Podpora procesu ...... 18 2.8.6 Sodelovanje ...... 19 2.8.7 Osebnost ...... 19 2.8.8 Predstavitev ...... 19 2.8.9 Učni cikli portala ...... 19

2.9 PREDNOSTI PODJETNIŠKEGA INFORMACIJSKEGA PORTALA ...... 20

2.10 SEMANTIČNI SPLET ...... 21

2.11 POVEZANI PODATKI (ANG. LINKED DATA) ...... 21

2.12 WIKI ...... 22

2.13 SEMANTIČNI WIKI ...... 23

2.14 MEDIAWIKI ...... 24

2.15 SEMANTIC MEDIAWIKI ...... 24

3 APLIKATIVNI DEL ...... 27

3.1 ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNE VODE V POREČJU DRAVE – ZGORNJA DRAVA 27 3.1.1 Projekt 4: Izgradnja kanalizacije in čistilne naprave v Občini Selnica ob Dravi ... 28 3.1.2 Čistilna naprava Selnica ob Dravi (ČN) ...... 29 3.1.3 Tehnološki postopek čiščenja odpadne vode ...... 36 3.1.4 Ostale instalacije na čistilni napravi ...... 39 3.1.5 Kanalizacija Selnica ob Dravi ...... 40 3.1.6 Ostali objekti na kanalizaciji ...... 42

4 RAZVOJ PORTALA ZA UPRAVLJANJE ZNANJA ...... 46

4.1 VZPOSTAVITEV SPLETNEGA STREŢNIKA...... 46

4.2 NAMESTITEV APLIKACIJE MEDIAWIKI...... 47

4.3 NAMESTITEV POSAMEZNIH RAZŠIRITEV POTREBNIH ZA UPRAVLJANJE ZNANJA ..... 47

4.4 IZDELAVA WIKI STRANI – PROJEKT ZGORNJA DRAVA ...... 48

4.5 SEMANTIČNA WIKI STRAN – PROJEKT ZGORNJA DRAVA ...... 50 4.5.1 Elementi v Sematic MediaWiki ...... 51 4.5.2 Ustvarjenje in povezovanje semantičnih strani ...... 51 4.5.3 Ontologija ...... 54 4.5.4 Ustvarjanje semantičnih poizvedb ...... 55 4.5.5 Praktični primer z razširitvijo Semantic MediaWiki ...... 57

VIII

5 PRIMERI UPORABE SEMANTIČNEGA PORTALA ...... 63

5.1 PRIMER UPORABE: VNOS PODATKOV PRI VZDRŢEVANJU KANALIZACIJSKEGA

SISTEMA ...... 63

5.2 PRIMER UPORABE: POSREDOVANJE INFORMACIJ IN VNOS PODATKOV O

PRIKLJUČITVI OBJEKTA NA KANALIZACIJO ...... 63

6 SKLEP ...... 65

7 VIRI, LITERATURA ...... 67

8 PRILOGE ...... 73

8.1 SEZNAM SLIK ...... 73

8.2 SEZNAM PREGLEDNIC ...... 74

8.3 NASLOV ŠTUDENTA ...... 75

8.4 KRATEK ŢIVLJENJEPIS...... 75

IX

UPORABLJENE KRATICE

DIKW – Data, Information, Knowledge, Wisdom SECI – Socialization, Externalization, Combination, Internalization PHP – Personal Home Page OWL – Web Ontology Language SMW – Semanti MediaWiki ČN – Čistilna naprava ČRP – Črpališče SBR – Sekvenčni biološki reaktor ZBDV – Zadrţevalni bazen

Razvoj spletnega portala za upravljanje znanja za gradbeni projekt v Občini Selnica ob Dravi Stran 1

1 UVOD

1.1 Področje raziskave

Gradbeni projekt je kompleksen investicijski proces, ki na poti od ideje do realizacije zajema številna področja: tehnična, ekonomska, naravovarstvena, druţbena idr. Vsako zajeto področje zahteva znanje ljudi, ki ta področja upravljajo. Tako gradbeni projekt vključuje kompleksno izmenjavo znanj številnih strokovnjakov, ki morajo na poti do realizacije gradbenega projekta sodelovati in komunicirati. Poleg cilja realizacije gradbenega projekta in umestitve objekta v prostor bi moral biti cilj tudi, ohraniti znanje, ki je bilo na projektu izmenjano ali ustvarjeno.

Mnogi gradbeni projekti iz preteklosti vsebujejo zelo skopo dokumentacijo o izgradnji objekta. V njegovi ţivljenjski dobi so bile morda izvedene številne sanacije, adaptacije ali nadgraditve, ki so le redko evidentirane oz. za njih ni bilo izdelanega projekta. To se odraţa danes v številnih nelegalnih gradnjah objektov, slabo izvedenih gradbenih projektih, pomanjkljivosti v katastrih itd.

Do sedaj omenjeno kaţe, da se je ţe tekom načrtovanja in izvajanja gradbenega projekta izgubljala velika količina znanja posameznikov, ki so sodelovali v investicijskem procesu. Če se osredotočimo na izgradnjo objekta, opazimo, da ima, ob vsej tehnologiji, opremi, in materialih, velik pomen znanje, ki ga imajo zaposleni, čemur pa podjetja v preteklosti niso namenjala dovolj pozornosti. To znanje je bistveno za uspešno podjetje, vendar se v vodstvih podjetij tega premalo zavedajo. Iz tega lahko sklepamo, da je pojem upravljanja znanja do nedavnega veljal za popolno tujko na področju gradbeništva pri nas.

Pojavlja se vprašanje, kako znanje posameznika v organizaciji obdrţati, razvrstiti, deliti in ponovno uporabiti, torej kako upravljati z znanjem. Če je še pred revolucijo informacijske tehnologije, kibernetizacije, bilo na voljo le malo načinov, kako znanje posameznika upravljati, je to z nastopom omenjene revolucije postalo bistveno drugače. S prihodom

Razvoj spletnega portala za upravljanje znanja za gradbeni projekt v Občini Selnica ob Dravi Stran 2

svetovnega spleta se je upravljanje znanja dvignilo na popolnoma novo raven. Velik del sveta sledi temu trendu in se prične zavedati pomembnosti znanja zaposlenega v podjetju.

Tako so ustvarjeni prvi portali, ki omogočajo upravljanje znanja zaposlenih v podjetju. Čeprav je upravljanje znanja v svetovnem merilu ţe kar nekaj časa aktualno, pa je pri nas to še vedno redek pojav, ki ga podjetja uporabljajo in izkoriščajo za lasten razvoj in osebno rast zaposlenih.

Za uspešno realizacijo gradbenega projekta je v prvi vrsti nujno potrebno dobro sodelovanje investitorja, projektanta, izvajalca in ostalih, ki so s projektom povezani. Za še bolj učinkovito realizacijo bi moral vsak gradbeni projekt imeti vzpostavljen sistem upravljanja znanja, saj bi se pretok informacij in znanja med vpletenimi povečal in hkrati omogočal učinkovitejši gradbeni projekt. Veliko problemov bi bilo hitreje rešljivih, s tem pa bi se na projektu povečala ekonomičnost, čas trajanja in kakovost. Investitorju bi takšen sistem omogočal informacijsko podporo, pregled nad projektom, laţje upravljanje, in vzdrţevanje objekta, prav tako tudi informacijsko pomoč pri njegovi rekonstrukciji ali nadgradnji v eksploatacijski dobi.

1.2 Namen

Motiv za izdelavo diplomske naloge je načrtovati in razviti učinkovit informacijski sistem za upravljanje znanja, s katerim bomo upravljali projekt Izgradnja kanalizacije in čistilne naprave v Občini Selnica ob Dravi. Naš namen je najprej predstaviti pojem upravljanja znanja v gradbeništvu in nato izdelati računalniško rešitev (portal). Na podlagi usvojenih znanj bomo izdelali portal, ki bo zajemal informacije o izbranem projektu, izmenjano ali ustvarjeno znanje, spremembe, ki so se pojavile, in moţnost nadaljnjega razvoja sistema. Končni cilj je ustvariti učinkovit sistem za upravljanje znanja – portal, s katerim ţelimo prikazati, kako zbirko znanja in informacij s projekta uspešno shranimo, organiziramo, uporabimo in delimo z zaposlenimi v podjetju ter z javnostjo.

Razvoj spletnega portala za upravljanje znanja za gradbeni projekt v Občini Selnica ob Dravi Stran 3

1.3 Struktura celotnega dela

Za laţjo predstavo je struktura diplomske naloge prikazana v grafični obliki – organigramu (Slika 1.1), posamezna glavna poglavja pa so kratko opisana. S tem ţelimo bralcu omogočiti laţji pregled nad strukturo diplomske naloge.

Slika 1.1: Struktura celotnega dela

V osnovi je vsebina naloge sestavljena iz štirih sklopov. V drugem sklopu je opredeljeno teoretično znanje, ki je razdeljeno na dva dela. Najprej se osredotočimo na upravljanje znanja v gradbeništvu. Znanje črpamo iz domače in predvsem tuje literature. V drugem delu raziščemo področje osnov in izdelave portala, ki bo sluţil kot osnova za prikaz

Razvoj spletnega portala za upravljanje znanja za gradbeni projekt v Občini Selnica ob Dravi Stran 4

upravljanja znanja na podlagi projekta. Razumevanje obeh teoretičnih področij nam bo osnovna podlaga za naslednji sklop.

Praktični primer upravljanja znanja bo prikazan v tretjem sklopu, kjer se najprej seznanimo z izdelavo portala. Sam portal bo sestav funkcij, ki bodo omogočale uporabniku poiskati, organizirati, razvrstiti, uporabiti in deliti podatke tj. omogočiti izmenjavo informacij in znanja. S portalom bomo predstavili izbran projekt Izgradnja kanalizacije in čistilne naprave v Občini Selnica ob Dravi, na podlagi katerega bomo prikazali uporabnost portala, nato pa predstavili naše rezultate in sklepni del diplomske naloge.

V četrtem sklopu so predstavljeni rezultati diplomske naloge z ovrednotenjem rezultatov našega dela. Predstavljeni bodo izsledki raziskovanja in izdelave portala ter zbiranja podatkov. Na podlagi rezultatov bomo lahko podali sklepne ugotovitve diplomske naloge in pripravili podlago za diskusijo.

Na koncu diplomske naloge so priloge in seznam literature, ki je bila uporabljena za izdelavo naloge.

Razvoj spletnega portala za upravljanje znanja za gradbeni projekt v Občini Selnica ob Dravi Stran 5

2 TEORETIČNI DEL

2.1 Upravljanje znanja v gradbeništvu

»If HP Knew what HP Knows we would be three times more profitable.«

(Lew Platt, former CEO of Hewlett Packard, v Frappaolo 2002, 2)

»Če bi v podjetju Hewlett Packard vedeli, kar vedo, bi bilo podjetje tri krat bolj dobičkonosno« (ibid., 2).

Misel Lew Platta nas opominja, koliko znanja podjetje izgubi v svojem ţivljenjskem ciklu. Ena od bistvenih nalog, ki jih ima upravljanje znanja v podjetju je, da se teh izgub zavedajo in poiščejo rešitve. Za izraz »upravljanje znanja« je moč najti zelo veliko različnih razlag. Podali bomo nekaj primerov:  Upravljanje znanja je multidisciplinarni pristop, s katerim organizacija lahko dosega svoje cilje. Osredotoča se na postopke pridobivanja, ustvarjanja in izmenjavanje znanja ter podpira kulturne in tehnične osnove (Unc 2014).  V strokovni publikaciji Knowledge Praxis (Barclay in Murray 2000, 1) je upravljanje znanja definirano kot poslovna dejavnost, z dvema osnovnima vidikoma: obravnava komponento znanja iz poslovnih aktivnosti kot neposredno skrb za poslovanje izraţeno v strategiji, politiki in praksi, na vseh ravneh organizacije in ustvarja neposredno povezavo med intelektualnim premoţenjem organizacije (tako eksplicitnim kot tacitnim) in pozitivnimi poslovnimi rezultati.  Upravljanje znanja je vzvod kolektivnega znanja za povečanje odzivnosti in inovativnosti (Frapaolo 2002, 8).

Izziv upravljanja znanja v gradbeni industriji je označena z definicijo upravljanja znanja, ki so jo zapisali v Harvard Business Review, in sicer je način kako podjetja ustvarjajo, komunicirajo in povečujejo njihovo intelektualno premoţenje. Ta definicija izpostavlja pet

Razvoj spletnega portala za upravljanje znanja za gradbeni projekt v Občini Selnica ob Dravi Stran 6

področij, ki so ključnega pomena za zagotavljanje učinkovitega upravljanja znanja (Sheehan et al., 2005 v Anumba et al., 2005, 50–51):  »Način« poudarja, da mora upravljanje znanja biti prilagojeno za vsako organizacijo posebej – ni nekega pravega načina oz. smeri, zato morajo gradbene organizacije razviti pristope skladne z njihovimi vrednotami in cilji.  »Ustvarjanje« nakazuje na potrebo po zaposlitvi najboljšega osebja, ki ga je potrebno stalno izobraţevati – s tem povečujemo njihovo znanje.  »Komunikacija« omogoča delitev znanja med zaposlenimi v celotni organizaciji.  »Finančni vzvod« krepi potrebo po uporabi znanja na gradbenih projektih. V organizaciji je zajeto znanje le malo uporabno, če se dejansko ne uporablja.  »Intelektualna dobrina« priznava, da ljudje in zajeto znanje predstavljajo prednost; organizacije, ki uspešno izkoriščajo obstoječe znanje znotraj in zunaj podjetja, lahko s tem pridobijo močan vir konkurenčne prednosti.

Zbrane definicije lahko strnemo v razmišljanje avtorjev, Bernika, Florjančiča in Rajkoviča (2002, 473): »Upravljanje z znanjem sestavlja več medsebojno povezanih disciplin, kot so kognitivna znanost, ekspertni sistemi, programi za skupinsko delo, sistemi za podporo odločanju, semantične mreţe in podobno. Pri upravljanju z znanjem je izjemno pomembno, da management razume potrebo po uporabi znanja, saj le na ta način podjetje lahko zagotavlja ustrezno kreiranje, zbiranje, organizacijo, dostop in uporabo znanja.«

2.2 Podatek, informacija, znanje in modrost

Za uspešno upravljanje je nujno poznati osnovne pojme, ki tvorijo teorijo upravljanja znanja. Tako bomo v nalogi predstavili najpomembnejše med njimi, in sicer: podatek, informacijo, znanje in modrost.

2.2.1 Podatek Izraz, preveden iz latinščine, se je uporabljal kot sinonim za darilo, dokler niso z razvojem sodobne znanosti znanstveni raziskovalci ta izraz prevzeli in ga definirali kot sinonim za dejstvo v smislu nečesa, kar je znano kot točno oz. pravilno (Faucher 2010, 59). Davenport in Prusak (1998, 2 v Faucher 2010, 59) sta definirala podatek kot samostojno dejstvo o dogodkih, Liebowitz in Wilcox (1997, 2 v Faucher 2010, 59) pa sta zapisala, da je podatek

Razvoj spletnega portala za upravljanje znanja za gradbeni projekt v Občini Selnica ob Dravi Stran 7

zastopan kot dejstvo, število, beseda, slika, posnetek ali zvok. Ackoff (1989, 3 v Faucher 2010, 59) je dejal, da so podatki simboli, ki zastopajo lastnosti predmetov, dogodkov in njihovega okolja. Z navideznim konsenzom literature lahko definicijo podatka skrčimo v stavek: podatki veljajo za neobdelane osnove, ki predstavljajo stvarnost (Faucher 2010, 59).

2.2.2 Informacija Latinska oblika izraza informacija se povezuje z dejanjem izdelave, snovanja ali tvorjenja ideje. Iz te osnove se je definicija informacije nekoliko spreminjala, predvsem v povezavi s konceptom podatka (Faucher 2010, 60).

Nonaka in Takeuchi (1995b v Faucher 2010, 60) kakor tudi Galup, Dattero in Hicks (2002, 22–28 v Faucher 2010, 60) so opisali informacijo kot podatek v navezavi (kontekstu). Smith (2001, 312 v Faucher 2010, 60) je izjavil, da je informacija podatek, ki ima pomen, namen in kontekst – navezavo (smisel).

V literaturi upravljanja znanja se definicija informacije nanaša na njeno uporabnost. Ackoff (1989 v Faucher 2010, 60) je opisal informacijo kot obdelan podatek, ki predstavlja korist. Podobno definicijo sta zapisala Thierauf in Hoctor (2006, 4 v Faucher 2010, 60), in sicer je informacija sestavljen podatek, ki je uporaben za analizo in sprejemanje odločitev.

Nekaj definicij o informaciji se osredotoča na dejstva, na primer Awad in Ghaziri (2004, 36–37 v Faucher 2010, 60–61) definirata informacijo kot natančen podatek temelječ na preoblikovanih ali obdelanih podatkih. Omenjena avtorja (ibid.) govorita tudi o skupku podatkov, ki omogoča laţje sprejemanje odločitev in ima smisel, namen in pomen.

Iz definicij lahko sklepamo, da se informacija interpretira kot urejen podatek, ki ima namen, pomen, navezavo in omogoča sprejemanje odločitev.

2.2.3 Znanje O konceptu znanja so razpravljali ţe stari Grki. Platon je razmišljal o znanju kot o splošno veljavni resnici (Faucher 2010, 61).

Večina opredelitev znanja se povezuje s strokovnjaki in izkušnjami. Liebowitz and Wilcox (1997 v Faucher 2010, 61) se opredeljujeta v smeri, da je znanje sklop spoznanj, izkušenj,

Razvoj spletnega portala za upravljanje znanja za gradbeni projekt v Občini Selnica ob Dravi Stran 8

in postopkov, ki se štejejo kot pravilni in točni ter tako usmerjajo misli, obnašanja in komunikacijo med ljudmi.

Najpomembnejši tok definicij znanja, v literaturi upravljanja znanja, povezuje znanje z informacijo. Znanje naj bi bile informacije v navezavi oz. kontekstu (Aune, 1970; Galup, Dattero, and Hicks, 2002; Desouza, 2005 v Faucher 2010, 62), izkušnje ali informacije, ki jih lahko sporočamo ali delimo (Allee 1997, 27 v Faucher 2010, 62). Wiig (2004, 74 v Faucher 2010, 62) pravi, da je znanje dejstvo perspektivnosti in konceptov, miselnih priporočljivih modelov, resnic in prepričanj, sodb ter metodologij in »vedeti-kako« (ang. know-how). Vse to prinaša razumevanje, kako ustvariti nove pomene iz izolirane informacije.

Čeprav omenjene definicije kaţejo na večjo razliko med seboj, kakor definicije o podatkih in informacijah, pa vseeno lahko prepoznamo rdečo nit. Ta se nanaša na znanje kot koncept informacij, vendar na višjem nivoju. Tako lahko zapišemo definicijo: znanje je informacija, ki je bila predelana v smiselne načine (Faucher 2010, 62).

2.2.4 Modrost Redki avtorji v literaturi s področja upravljanja znanja so definirali pojem modrost. V literaturi najdemo definicijo avtorja Ackoffa (1989 v Faucher 2010, 62), ki govori, da je modrost ovrednoteno znanje. Matthews (1998 v Faucher 2010, 62) opisuje modrost kot kritično sposobnost uporabe znanja na konstruktiven način ter zaznavanje načinov, v katerih lahko ustvarimo nove ideje. Za Awada and Ghazirija (2004, 40 v Faucher 2010, 62) predstavlja pojem modrost višjo raven mišljenja in dojemanja z vizijo, predvidevanja in sposobnosti videnja za horizontom oz. mejo dojemanja ali znanja. Nedavno sta Thierauf in Hoctor (2006, 4 v Faucher 2010, 62) zapisala, da je modrost sposobnost jasne presoje oz. odločitve, ki se jo usvoji sčasoma.

Te definicije delijo ključno zasnovo oz. pojmovanje. Modrost naj bi bila na višjem nivoju od podatkov, informacij in znanja. Modrost je torej znanje, ki je bilo obravnavano v nekaterih smiselnih pogledih (Faucher 2010, 62).

2.2.5 Tradicionalna piramida znanja Definicije podatka, informacije, znanja in modrosti vodijo do tradicionalne piramide znanja (DIKW). Ta ponazarja idejo, da dejstva obdelana v smiselnih načinih oz. pogledih

Razvoj spletnega portala za upravljanje znanja za gradbeni projekt v Občini Selnica ob Dravi Stran 9

producirajo podatke, informacije, znanje in modrost. Tradicionalna hierarhija znanja se prvič pojavi v literaturi avtorja Zeleny (1987). Piramido znanja pa je prvi predlagal Ackoff (1989). Hierarhija znanja se upodablja kot piramida, ki predstavlja pojme naraščajoče od podatkov do modrosti. To stališče pomeni, da se podatki nahajajo v veliko večjih količinah kot modrost, kar pojasnjuje obliko piramide. Tradicionalni model nakazuje, da so podatki, informacije, znanje in modrost ločeni in se ne morejo med seboj mešati. Ideja je prikazana na Sliki 2.1, ki prikazuje togo kategorizacijo podatkov, informacij, znanja in modrosti, ki so razporejeni v njihove obstoječe baze (Faucher 2010, 64–65).

modrost znanje

informacija

podatek

Slika 2.1: Tradicionalna piramida znanja Vir: Faucher 2010, 65.

2.3 Vrste znanja

2.3.1 Klasifikacija znanja Taksonomija (razvrščanje) z znanjem povezanih konstruktov se ne konča s tradicionalno piramido. Literatura označuje več vrst znanja z uporabo nomenklature, kot je ang. know- how, know-what, know-who, and know-why (Lundvall and Johnson, 1994 v Faucher 2010, 68). Michael Polanyi v svoji knjigi The Tacit Dimension (1966 v Frappaolo 2002, 10) znanje klasificira v dve vrsti, in sicer na izraţeno znanje (ang. Explicit knowledge) in tacitno oz. tiho znanje (ang. Tacit knowledge). V nalogi se bomo osredotočili na klasifikacijo eksplicitnega in tacitnega znanja.

Razprava med eksplicitnim in tacitnim znanjem se je začela z delom Polanya in je ovekovečena s stavkom »lahko vemo več, kot lahko povemo« (Polanyi 1966, 4 v Faucher

Razvoj spletnega portala za upravljanje znanja za gradbeni projekt v Občini Selnica ob Dravi Stran 10

2010, 70). Polany (ibid., 70) je omenil tiho moč uma, s katerim je vso znanje raziskano in nato podprto z resničnostjo.

2.3.2 Izraţeno – eksplicitno znanje (ang. Explicit knowledge) Eksplicitno znanje je zapisano v formalnem sistematičnem jeziku in shranjeno v listinah ali postopkih. Ta vrsta znanja je kodifikacijska, zato jo je moţno ponovno uporabiti, s tem pa posledično laţje deliti med zaposlenimi in jo ohraniti, tudi ko posameznik organizacijo zapusti. Primeri eksplicitnega znanja v gradbeništvu so npr. pravilniki za projektiranje, specifikacije, risbe, načrti v papirni ali elektronski obliki, gradbena tehnika, atesti, 3D- modeli, učbeniki itd. (Egbu in Robinson 2005 v Anumba et al. 2005, 34)

Sodobna informacijska tehnologija je po eni strani zelo poenostavila in s tem pospešila zmoţnost zajemanja in shranjevanja eksplicitnega znanja, vendar pa je po drugi strani povzročila kopičenje informacij, ki jih je potrebno urediti za ponovno uporabo. Tako glavni izziv (Frappaolo 2002, 10–11) pri soočanju eksplicitnega znanja predstavlja upravljanje njenega obsega, zagotovitev ustreznosti in kakovosti ter preprostosti za uporabo in dostop.

2.3.3 Tiho – tacitno znanje (ang. Tacit knowledge) Tacitno znanje je »shranjeno« v človeku. Je produkt izkušenj, spoznanj in intuicije, ki so lahko tehnične (znanje strokovnjaka) ali kognitivne narave (temelji na vrednotah, prepričanjih in dojemanjih). Primeri tihega znanja v okviru gradnje vključujejo znanje o pripravi razpisov, pridobljeno na podlagi dolgoletnih praktičnih izkušenj za pripravo ponudb, razumevanja procesa gradnje, interakcije s strankami oz. kupci in člani projektne skupine v dobavni gradbeniški verigi ter tudi razumevanje ponudbe trga. Ta vrsta znanja je izkustvena, specifično navezujoča (specifičnega konteksta), posledično jo je teţko kodificirati in deliti (Egbu in Robinson 2005 v Anumba et al. 2005, 34).

V literaturi, ki govori o razlikovanju eksplicitnega in tacitnega znanja se najpogosteje omenja delo avtorjev Nonaka in Takeuchi (1995b). Prikazala sta razlikovanje na podlagi njune SECI teorije (socializacija, eksternalizacija, kombinacija in internalizacija) oz. spirale znanja. Tabela 2.1 prikazuje oblike in razlikovanje eksplicitnega in tacitnega znanja.

Razvoj spletnega portala za upravljanje znanja za gradbeni projekt v Občini Selnica ob Dravi Stran 11

Tabela 2.1: Oblike in razlikovanje eksplicitnega in tacitnega znanja

EKSPLICITNO ZNANJE TACITNO ZNANJE  Tabele  Izkušnje  Diagrami  Sposobnosti  Specifikacije izdelkov  Intuicija  Znanstvene formule  Razumevanje  Računalniški programi  Prepoznavanje  Podatkovne baze  Zaznavanje  Zapiski iz prakse  Občutki  Standardi organizacije  Čustva  Cilji organizacije Vir: Maček 2000, 63.

2.4 Spirala znanja oz. Model štirih kvadrantov

Spiralo znanja (ang. SECI), ki sta jo razvila Nonaka in Takeuchi, nam prikazuje prepletenost eksplicitnega in tacitnega znanja (Slika 2.2). V uporabi je tudi besedna zveza Model štirih kvadrantov. Osnova spirale znanja je posameznik, njegova zmoţnost kreativnosti znanja in prenos le-tega na udeleţence. Pri tem sta potrebni komunikacija in dinamika.

V komunikaciji z udeleţenci posameznik ponudi oz. deli svoje znanje in ga aplicira na udeleţence (eksternalizacija); v obratni smeri pa posameznik interiorizira (ponotranji) izkušnje udeleţencev (internalizacija). V stalnem cikličnem procesu eksternalizacije in internalizacije znanja se zagotavljata razpoloţljivost znanja na vseh ravneh ter ustvarjanje prirasta znanja za podjetje. Da se zagotovi takšno stanje, je nujna komunikacija med sodelavci in uporaba informacijske ter komunikacijske tehnologije (Nonaka in Takeuchi 1995, 71–72).

Drug dejavnik je dinamika, kjer se ciklično ponavljajo posamezni procesi (socializacija, eksternalizacija, kombinacija in internalizacija), posledica teh ponavljanj je dinamično

Razvoj spletnega portala za upravljanje znanja za gradbeni projekt v Občini Selnica ob Dravi Stran 12

razvijanje in povečevanje znanja, ki raste v svojem obsegu in kompleksnosti (Rant 2003, 49 v Florjančič et al., 2003).

2.5 Stopnje spirale znanja

Spiralo znanja (ang. SECI) ciklično sestavljajo štirje kvadranti (Faucher 2010, 90):  socializacija (konvertira tacitno znanje v tacitno znanje)  eksternalizacija (konvertira tacitno znanje v eksplicitno znanje)  kombinacija (konvertira eksplicitno znanje v eksplicitno znanje)  internalizacija (konvertira eksplicitno znanje v tacitno znanje)

Slika 2.2: Spirala znanja Nonake in Takeuchija Vir: Nonaka in Takeuchi 1995a, 71.

Te štiri ključne aplikacije upravljanja znanja temeljijo na modelu, ki povezujejo temeljno vlogo upravljanja znanja kot deljenje znanja po celotni organizaciji na način, da vsak posameznik ali skupina razume znanje z zadostno globino in v zadostnem kontekstu ter jo učinkovito uporabi pri odločitvah in inovacijah (Frappaolo 2002, 19).

Razvoj spletnega portala za upravljanje znanja za gradbeni projekt v Občini Selnica ob Dravi Stran 13

2.5.1 Socializacija Pretvorba tacitnega znanja v tacitno znanje (ang. tacit to tacit) poteka v procesu socializacije. Primer: vodja projekta daje ustno (razlago) pojasnilo o tehnološkem procesu delovanja čistilne naprave naročniku na sestanku. Vajenci (tesarji, zidarji, vodovodarji idr.) pogosto delajo s svojimi učitelji, da se naučijo spretnosti, vendar ne na podlagi formalnih napotkov, ampak s socializacijo, ki vključuje opazovanje, posnemanje in prakso. Dolga tradicija shem pripravništva v gradbeništvu je odgovorna za ustvarjanje različnih obrtnikov, ki se zanašajo na njihovo tiho znanje za reševanje gradbenih problemov. Takšno izkustveno znanje je okrepljeno in razvito preko izmenjave izkušenj, kontinuiranega sodelovanja in učenja drug od drugega. Podobno mladi inţenirji, arhitekti in geodeti dopolnijo svojo akademsko usposabljanje z mentorstvom. Mentorji so pogosto višje vodstveno osebje, ki lahko pomagajo posameznikom, da se naučijo, najdejo svoje talente in razvijejo svoje znanje v organizaciji (Egbu in Robinson 2005 v Anumba et al. 2005, 35).

2.5.2 Internalizacija Internalizacija poteka, ko je posameznikovo znanje transformirano iz eksplicitnega na tacitno (Egbu in Robinson 2005 v Anumba et al. 2005, 35). Na primer: projektantovo branje strokovne literature o tehnologiji bioloških čistilnih naprav lahko interpretiramo kot izrecne (eksplicitne) dokumente za stvaritev notranjega miselnega modela z edinstveno zasnovo, ki izpolnjuje okoljevarstvene in naročnikove zahteve.

2.5.3 Eksternalizacija Eksternalizacija je obraten proces, kjer se tacitno znanje preoblikuje v eksplicitno in se lahko deli med udeleţence. Primer eksternalizacijskega procesa: vodja investicije si na sestanku s predstavnikom Sektorja za kohezijo zapiše navodila, za pripravo zahtevkov za izplačila kohezijskih sredstev, ki jih nato posreduje svojim sodelavcem.

2.5.4 Kombinacija Pretvorba eksplicitnega znanja v eksplicitno znanje (ang. Explicit to explicit) poteka v procesu kombinacije. Kombinacija vključuje zbiranje, povezovanje, prenos, razširjanje in urejanje znanja (Nonaka and Toyoma, 2003 v Anumba et al. 2005, 35). Posamezniki in projektni tim v gradbeništvu ustvarjajo znanje z vključevanjem in obdelavo različnih projektih dokumentov, npr. skice, program projekta, inţenirske in proizvodne risbe,

Razvoj spletnega portala za upravljanje znanja za gradbeni projekt v Občini Selnica ob Dravi Stran 14

specifikacije o zmogljivostih, pogoje iz pogodbe, račune itd. Tehnologije kot so npr. e-pošta, podatkovne baze, CAD sistemi, BIM, sistemi za upravljanje z dokumenti in ekstranet olajšajo način pretvorbe znanja. Ekstranet je povezava intranetov več podjetij za uspešnejše sodelovanje (Egbu in Robinson 2005 v Anumba et al. 2005, 35).

2.6 Dimenzije spirale znanja

Poleg štirih kvadrantov, sestavljajo spiralo znanja tudi tri dimenzije (Rant 2003, 46 v Florjančič et al., 2003) (Slika 2.3):  Epistemološka dimenzija se deli na tacitno in eksplicitno znanje  Ontološka dimenzija predstavlja število zajetih oseb in poteka od posameznika čez skupino in organizacijo do medorganizacijske ravni.  Časovna dimenzija prikazuje dinamične spremembe v znanju npr. prenos znanja posameznika na ciljno skupino ali prenos znanja skupine na organizacijo itd.

Slika 2.3: Prikaz tridimenzionalne spirale znanja Vir: Rant 2003, 47 v Florjančič et al., 2003.

Razvoj spletnega portala za upravljanje znanja za gradbeni projekt v Občini Selnica ob Dravi Stran 15

Pomen oznak na Sliki 2.3: I = internalizacija K = kombinacija E = eksternalizacija S = socializacija P = posameznik S = skupina O = organizacija M = medorganizacijska raven

2.7 Portal

Nastanek portalov sega pribliţno v leto 1999, ko je ta tehnologija vzbudila zelo veliko zanimanja, za kar so v veliki meri zasluţeni spletni giganti Yahoo!, Lycos, Excite idr. Pri tem se nam zastavi vprašanje: kakšna je povezava z upravljanjem znanja? Razlog za vzpon internetne tehnologije je posledica pogostih neprijetnih izkušenj z uporabo spleta tako za domačega kot za naprednega uporabnika. Ţe najpreprostejše iskanje na spletu je za rezultat ponudilo nešteto sklicevanj na številne vire podatkov, procesov in ljudi. Na ta problem je med drugimi odgovorilo podjetje Yahoo!, ki je na trgu predstavilo celostno, kategorizirano in domačo začetno stran na internetu – spletni portal (Frappaolo 2002, 35–36).

Podjetniški portali so hitro sledili temu tehnološkemu pristopu in zagotavljali podobno funkcionalnost in kontrolo nad bazo znanja organizacije. Z vidika informacijskega dela je pristop pripeljal do poslovnega uspeha, saj je portal postal primarno orodje za stopnjevanje in podpiranje znanja ter inovacijskih procesov. Z namestitvijo portalov so se podjetja uspešno spopadla s preobiljem informacij, prekinjenostjo v delovnem okolju in neorganiziranostjo v infrastrukturi računalniških sistemov (Frappaolo 2002, 36).

Pomembna je ugotovitev, da portal ni stvar, ampak aplikacija širokega nabora tehnologij, ki sledi zelo prilagojenemu oblikovanju informacij. Oblika podjetniškega portala izhaja iz edinstvenega in informacijskega okolja posamezne organizacije (Frappaolo 2002, 37).

Razvoj spletnega portala za upravljanje znanja za gradbeni projekt v Občini Selnica ob Dravi Stran 16

2.8 Podjetniški oz. Informacijski portal

V latinskem jeziku beseda »portal« pomeni vrata ali prehod (Kulkarni et al. 2003, 3). O pojmu »podjetniški portal« najdemo veliko različnih definicij. V nadaljevanju je nekaj naštetih:  Podjetniški informacijski portal je prehod k boljšim, hitrejšim in pametnejšim poslovnim odločitvam. Ponuja celoviti, osebni spletni vmesnik z informacijami, aplikacijami in strokovnim znanjem, ki jih zahtevajo poslovni uporabniki (Kulkarni et al. 2003, 3).  Podjetniški portal je vstopna točka do intraneta. Sluţi strankam, zaposlenim in dobaviteljem. Ponuja enake storitve napram spletnemu portalu npr. iskalnik, e-pošto, poljubno vsebino in neposredni dostop do interneta in drugih portalov. Dostop je kontroliran z uporabniškim imenom in geslom ter zaščiten s poţarnim zidom (Business Dictionary, 2014).  Podjetniški informacijski portali so aplikacije, ki omogočajo podjetjem dostop do internih in eksternih shranjenih informacij ter zagotavljajo uporabnikom enoten dostop do personalnih informacij, potrebnih za sprejemanje utemeljenih poslovnih odločitev (Shilakes and Tylman 1998, 1 v Firestone 1999, 2).  Podjetniški portal je orodje, ki omogoča poslovnim uporabnikom z enotnim spletnim vmesnikom dostop do skupnih informacij razpršenih po celotnem podjetju (White 1999, 1 v Firestone 1999, 3).  Podjetniški portali so točkovni (ang. single-point) spletni brskalniki – vmesniki, uporabljeni v organizacijah za spodbujanje zbiranja, izmenjave in razširjanja informacij v celotnem podjetju (Dectlor, 2000 v Benbya et al. 2004, 205).

Sklenemo lahko, da so podjetniški portali sistemi, ki omogočajo uporabnikom do številnih podatkov, informacij, znanj, virov in ljudi. Podjetju so v pomoč pri učinkovitejšemu povezovanju, izmenjavanju in širjenju ter shranjevanju znanja med zaposlenimi.

Zaradi pomembnosti (vloge) podjetniškega informacijskega sistema (intranet) in zunanjega informacijskega vira (ekstraneta), ki nudita podporo zaposlenim v organizaciji, mora portal, katerega privilegij je zagotovitev točke dostopa do vseh informacijskih virov, prevzeti vlogo univerzalnega integracijskega mehanizma. V istem trenutku, ko so potrebe po informacijah (strokovne ali osebne) različne, portal prevzame vlogo osebnega

Razvoj spletnega portala za upravljanje znanja za gradbeni projekt v Občini Selnica ob Dravi Stran 17

funkcijskega središča namizja. Zaradi kompleksnosti teh izzivov potrebuje izvedba portala niz arhitekturnih elementov in komponent, kar prikazuje Slika 2.4 (Frappaolo 2002, 37– 38).

Slika 2.4: Prikaz arhitekturnih elementov portala Vir: Frappaolo 2002, 38. Slika 2.4 ponazarja niz arhitekturnih elementov in komponent potrebnih za izdelavo portala:  Integracija (ang. Integration)  Kategorizacija (ang. Categorization)  Iskanje (ang. Search)  Zaloţništvo in distribucija (ang. Publishing & Distribution)  Podpora procesu (ang. Process)  Sodelovanje (ang. Collaboration)  Osebnost (ang. Personalization)  Predstavitev (ang. Presentation)  Znanje zank (ang. Learning loop)

Razvoj spletnega portala za upravljanje znanja za gradbeni projekt v Občini Selnica ob Dravi Stran 18

2.8.1 Integracija Integracija zagotavlja temeljno funkcijo za dostopanje do informacij iz širokega razpona zunanjih in notranjih informacijskih virov ter jih naredi razpoloţljive za prikaz na portalu. Omogoča bazo znanja eksplicitnih (izraţenih) in tacitnih (tihih) virov; od slike do videoposnetka in do funkcije virtualnega skladišča (Frappaolo 2002, 38).

2.8.2 Kategorizacija Kategorizacija izvaja sistematiko točnega sestava, ki pomaga umeščati (uokvirjati) informacije portala za podporo hitrega prepoznavanja in produktivne uporabe. To je neposredna vez z uporabo zunanjega znanja (Frappaolo 2002, 38–39).

2.8.3 Iskanje Komponenta »iskanje« zagotavlja centraliziran instrument za natančen dostop do specifičnih informacijskih elementov. Ponujeno učinkovito iskanje bi moralo vsebovati celovito kazalo, dostop do metapodatkov in do popolnega besedila ter ponuditi konceptualno iskanje. Prav tako bi moralo podpirati točkovni dostop z zagotovitvijo točkovnega iskanja, t. j. izvreči rezultate posameznih poizvedb v relevantnem znanju iz različnih zbirk (virov) pravilno umeščenih in kategoriziranih v nizu podanih rezultatov (Frappaolo 2002, 39).

2.8.4 Zaloţništvo in distribucija Ta funkcionalnost premakne portal čez raziskovalno v interaktivno okolje. Podpira ustvarjanje vsebine, avtorizacijo in napotitve na portal. Jamčiti bi morala tudi natančnost, verodostojnost in pravočasnost (Frappaolo 2002, 39).

2.8.5 Podpora procesu Središče portala bi moralo vsebovati tudi e-poslovanje, zato je podpora procesu ključni temeljni element. Proces avtomatizacije aplikacij pošilja dokumente in obrazce, sprejema in se odziva na vmesno spremembo stanja v poslovnem procesu; zagotavlja revizijo ter servis, ki spremlja predefinirane procesne tokove, npr. sporočilo o odobritvi kredita s strani odobritvenega sistema, začetne transakcije, inventar ali distribucijski sistem (Frappaolo 2002, 39).

Razvoj spletnega portala za upravljanje znanja za gradbeni projekt v Občini Selnica ob Dravi Stran 19

2.8.6 Sodelovanje Sodelovanje vključuje skupnost in razširja vlogo podjetniškega portala na nov forum za organizacijsko interakcijo (delovanje) med zaposlenimi ter med zaposlenimi in strankami, partnerji in ostalimi interesenti. Obe vrsti komunikacije, tako sinhrono (pogovor na forumu) kot asinhrono (teme diskusij, skupinske sobe, ki centralno zbirajo dokumente, delovne urnike itd.), sta na razpolago (Frappaolo 2002, 39).

2.8.7 Osebnost Osebnost je bistvena sestavina za izboljšanje produktivnosti in učinkovitosti individualnega upravljanja informacij. Podpira lasten vidik o bazi znanja, ki daje vmesniku portala novo vrednost v dveh nivojih; uporabniki lahko izberejo kategorijo ali program z vsebino za prikaz v njihovem pogledu; uporabnik lahko nadzoruje postavitev in vidnost vsebin, ki jih potrebuje. Aplikacija podjetniškega portala bi morala prav tako zagotavljati opcijo osebne vsebine portala z moţnostjo centralizacije, upravljanja in prioritete dostavljanja informacij glede na delovne funkcije ali interese (Frappaolo 2002, 39–40).

2.8.8 Predstavitev Portali morajo vključevati informacijski prikaz, kontekst in enostavnost uporabe hkrati. Danes večina uporabnikov sprejema hierarhično datotečno prispodobo, čeprav nove alternative v popolnejših komunikacijskih območjih, npr. PDA (ang. personal digital assistent) in mobilniki, povečujejo priljubljenost (Frappaolo 2002, 40).

2.8.9 Učni cikli portala Znanje zank se razlikuje od ostalih arhitekturnih elementov v tem, da se ne ukvarja s specifičnim vidikom upravljanja informacij, ampak z učinkovitostjo delovanja portala samega. Je aplikacija upravljanja znanja in ne aplikacija za upravljanje znanja. Dinamično zbira in analizira zbrano znanje v vzajemnem delovanju med uporabnikom in portalom. Te metrike se uporabljajo za odkrivanje in prilagajanje na stalne spremembe informacijskih potreb uporabnika med uporabo portala. Lahko učinkujejo na preoblikovanje v katerem koli drugem sloju delovanja portala brez neposredne vpletenosti uporabnika. Okolje znanja se prilagodi nastajajočim potrebam uporabnika (Frappaolo 2002, 40).

Razvoj spletnega portala za upravljanje znanja za gradbeni projekt v Občini Selnica ob Dravi Stran 20

2.9 Prednosti podjetniškega informacijskega portala

Podjetniški portal preoblikuje glavni namen osebnega računalnika v lastno servisno namizje, ki zagotavlja uporabnikom hiter in prilagodljiv prehod do podatkov podjetja. Največja prednost podjetniškega portala je zagotavljanje ustreznega znanja za laţje sprejemanje odločitev (Kulkarni et al., 2003).

Glavna prednost podjetniškega portala je povečana produktivnost zaposlenih, ki izhaja iz naslednjih izboljšav (Kulkarni et al., 2003):  Podatki so organizirani in strukturirani, zato jih je laţje upravljati.  Hiter dostop do bistvenih osebnih novic, informacij, storitev, aplikacij in dokumentov.  Zelo interaktiven in poosebljen vmesnik, ki zagotavlja ciljno usmerjene informacije temelječe na zahtevah in nastavitvah uporabnika.  Izboljšana zmogljivost iskalnika, ki časovno zmanjša iskanje potrebnih informacij.  Uporabniki s poizvedbo prejmejo filtrirane, ciljne in kategorizirane informacije.  Spodbuja intranet in ekstranet (internet). Portal sešteva, kategorizira in dostavlja relevantne vsebine k odločilnim poslovnim uporabnikom, medtem ko zniţuje operativne stroške, povečuje prodajo, omogoča boljše storitve za stranke in s tem ustvarja dobavno verigo bolj efektivno.  Vgrajena varnost (ang. Built-in security): posamezni uporabniki morajo imeti avtoriziran dostop, s tem podjetniški portal prestavlja še eno raven varnosti.  Podpira več podjetniških funkcij, tako portal zdruţuje raznolike dele podjetja, npr. računovodstvo, trţenje, gospodarsko dejavnost, kulturno dejavnost in drugo.  Konkurenčna prednost: brez podjetniškega portala so dragocene informacije onemogočene in slabo vključene v podatkovne zbirke. Samo podjetja, ki imajo dostop do primernih informacij o trgih, prodajnih rezultatov in zadovoljstva kupcev preko podjetniškega portala, lahko razvijejo prednost pred konkurenti.

Razvoj spletnega portala za upravljanje znanja za gradbeni projekt v Občini Selnica ob Dravi Stran 21

2.10 Semantični splet

Semantični splet je »splet podatkov« (ang. Web of data). Obstaja veliko podatkov, ki jih uporabljamo vsakodnevno in niso del spleta (W3C a, 2014).

Vizija »semantičnega spleta« je razširitev načel spleta od dokumentov do podatkov. Podatki bi morali postati, z uporabo splošnega spleta, povezani med seboj in dostopni, kot so sedaj dokumenti. To pomeni vzpostavitev skupnega okvirja, ki omogoča, da se podatki lahko izmenjujejo in ponovno uporabijo preko meja aplikacij, podjetij in skupnosti ter se s posameznimi orodji avtomatsko kot tudi ročno obdelujejo, vključno z moţnostjo nastanka novih povezav med podatki (W3C a, 2014).

Semantične spletne tehnologije se lahko uporabljajo na različnih področjih (W3C a, 2014):  pri integraciji podatkov: podatki so integrirani v skupno uporabo na različnih mestih in v različnih formatih  pri raziskovanju in razvrščanju virov  za zagotavljanje boljše zmogljivosti specifičnih iskalnikov domen  v katalogizaciji za opisovanje vsebine in vsebinskih povezav dostopnih na določenih spletnih mestih, straneh ali digitalnih knjiţnicah  za olajšano izmenjavo in deljenje znanja z inteligentno programsko opremo  za potrebe testiranja in izvajanja simulacij  pri dinamičnem kreiranju vsebin, prikazanih na različnih spletnih portalih, in  v številnih drugih primerih

2.11 Povezani podatki (ang. Linked data)

Zbirka tehnologij »semantičnega spleta« (RDF, OWL, SKOS, SPARQL itd.) zagotavlja okolje, kjer lahko aplikacija izvaja poizvedbo nad podatki pridobljenih z uporabo slovarjev, priročnikov, zbirk itd. Da lahko »splet podatkov« realiziramo, je pomembno, da imamo na spletu na voljo veliko količino podatkov v standardnem formatu, dosegljivih in obvladljivih s semantičnimi spletnimi orodji. Poleg dostopa »semantičnega spleta« do podatkov mora obstajati tudi dostop do povezav med podatki, da se lahko ustvari »splet

Razvoj spletnega portala za upravljanje znanja za gradbeni projekt v Občini Selnica ob Dravi Stran 22

podatkov«. To zbirko med seboj povezanih podatkov na spletu lahko imenujemo tudi »povezani podatki« (ang. Linked Data) in so bistvo »semantičnega spleta« (W3C b, 2014).

Za dosego in kreiranje »povezanih podatkov« mora tehnologija omogočati uporabo splošno razširjenega formata (npr. RDF) bodisi za pretvorbo bodisi za dostop do obstoječe baze podatkov (XML, HTML ...). Prav tako je pomembna namestitev poizvedbenih točk za bolj praktičen dostop do teh podatkov (W3C b, 2014).

V nadaljevanju bomo predstavili tehnologijo »semantičnega spleta« – »Semantični wiki«. Vse skupaj bomo podkrepili s praktičnim primerom – izdelali bomo portal. Ta bo vseboval različne spletne tehnologije: integracija podatkov, izmenjava in deljenje znanja, dinamično kreiranje spletnih vsebin idr.

2.12 Wiki

Termin Wiki (ang. wiki) je izpeljan iz havajskega jezika in v prevodu pomeni »Hiter«. Izumitelj Wikija, Ward Cunningham, je opisal prvi Wiki program (ang. WikiWikiWeb) kot »najenostavnejša spletna baza podatkov, ki še lahko deluje« (Wikipedija, 2014).

Wiki je del streţniške opreme, ki omogoča uporabnikom prosto kreiranje in urejanje spletnih strani z uporabno spletnega brskalnika, hkrati je tudi spletišče – kompleks prepletenih spletnih strani poveznih s hiperpovezavami. Wiki ima preprosto besedilno sintakso (skladje) za kreiranje novih strani in kriţnih povezav med internimi in spletnimi stranmi. Lahko je odprtokodna zadeva ali pa zahteva avtentikacijo (uporabniško ime, geslo) (Wikipedija, 2014).

Ideja Wiki-ja je torej ponuditi vsakodnevnemu uporabniku spletno stran z moţnostjo enostavnega in hitrega soustvarjanja v realnem času in omogočanje povezave med stranmi s številnimi hiperpovezavami. Wikiji delujejo na podlagi wiki programske opreme, na primer MediaWiki; ta poganja tudi največji Wiki streţnik – Wikipedijo.

Razvoj spletnega portala za upravljanje znanja za gradbeni projekt v Občini Selnica ob Dravi Stran 23

2.13 Semantični wiki

Semantični wiki zdruţuje tehnologiji »semantični splet« (strojna obdelava, povezovanje podatkov, kompleksne poizvedbe) in Wiki (lahka uporaba in izdelava, velika povezanost in sodelovalnost) (SemWiki.org, 2014).

Cilji te zdruţitve (SemWiki.org, 2014):  preprosto komentiranje obstoječe Wiki vsebine  orodja, ki uporabnike usmerjajo od vsebin z neformalnim znanjem do vsebin z bolj formalnimi strukturami  polno razvito orodje za urejanje ontologije, kjer besedilo ni več v središču sistema

V prihodnosti bi lahko sistem Semantični wiki igral pomembno vlogo za pridobivanje znanja z vključevanjem netehničnih uporabnikov k prispevku semantičnega spleta (SemWiki.org, 2014).

Semantični wiki ima osnovni model znanja opisan na svojih straneh in to je poglavitna lastnost, po kateri se razlikuje od navadnega Wikija. Navadni Wikiji vsebujejo strukturirana besedila in ne tipske hiperpovezave, medtem ko semantični Wikiji zagotavljajo sposobnost za zajemanje in prepoznavanje informacij o podatkih na način poizvedbe ali izvoza kot baze podatkov. Najbolj znana programska oprema Semantičnega wikija je Semantic MediaWiki (Wikipedija, 2014).

Semantični wikiji so zmoţni zastopati dve vrsti znanja (Bao et al, 2012,1):  neformalno znanje, zastopano kot besedilo v naravnem jeziku (kot ga običajen Wiki podpira), namenjeno človeškemu branju  formalno znanje, zastopano z jasno definirano semantiko, ki je v prvi vrsti namenjena za strojno avtomatizirano obdelavo

Za modeliranje znanja v Semantičnem wikiju lahko izbiramo med (Bao et al, 2012, 1):  samovoljnim RDF stilom označevanja, ki ga zaradi zahtevnosti uporablja majhen krog uporabnikov  modeliranje temelječe na shemi, ki jo uporabljajo običajni uporabniki Wikija za dostop do podatkov preko obrazcev ali z vnaprej ustvarjenimi poizvedbami

Razvoj spletnega portala za upravljanje znanja za gradbeni projekt v Občini Selnica ob Dravi Stran 24

2.14 Mediawiki

MediaWiki je brezplačna programska oprema, ki je namenjena delovanju na streţnikih za spletne strani z več milijonskimi zadetki na dan. Je izjemno zmogljiva, prilagodljiva in bogata z značilnimi wiki izvedbami, ki uporabljajo PHP za obdelavo in prikazovanje shranjenih podatkov v bazi, kot je npr. MySQL. Strani uporabljajo wikitext format, ki ga zajema MediaWiki, uporabniki tako lahko brez znanja o XHTML ali CSS zlahka urejajo takšne strani (MediaWiki b, 2014).

Ko uporabnik uredi izbrano stran, MediaWiki to zapiše v bazo podatkov in nastane nova urejena stran. Predhodne strani MediaWiki ne izbriše, kar omogoča moţnost kasnejšega obnavljanja, prav tako lahko upravlja s slikami in multimedijskimi datotečnimi sistemi. Za velike Wikije, z veliko uporabnikov, podpira MediaWiki predpomnjenje in se lahko enostavno zdruţi s programsko opremo Squid proxy server (MediaWiki b, 2014). Tabela 2.2 prikazuje nekaj prednosti programske opreme MediaWiki.

Tabela 2.2: Prednosti MediaWiki

Prednosti programske opreme MediaWiki Enostavna navigacija Enostavno prispevati vsebino brez večjega usposabljanja Urejanje, oblikovanje Upravljanje in iskanje vsebine Nalaganje datotek Upravljanje z vsebinami in deljenje Večjezična podpora Utf-8 podpora omogoča avtorju del programske opreme za vse jezike Upravljanje z uporabniki Dostop in varnostni nadzor Objavljanje Deljenje informacij Vir: MediaWiki, 2014.

2.15 Semantic MediaWiki

Semantic MediaWiki (SMW) je razširitev programske opreme MediaWiki. Medtem ko običajni Wikiji vsebujejo le besedila, ki jih računalnik ne zmore razumeti niti oceniti, SMW dodaja semantične oznake, ki Wikiju omogočajo delovanje kot skupna podatkovna

Razvoj spletnega portala za upravljanje znanja za gradbeni projekt v Občini Selnica ob Dravi Stran 25

baza. SMW, ki je bil izdan leta 2005, ima trenutno nekaj deset razvijalcev in je v uporabi na več sto straneh (SMW Introduction, 2014).

SMW vpeljuje nekatere dodatke v Wiki besedilo, ki omogoča uporabnikom dodajanje semantičnih pripomb na Wiki. Na prvi pogled se zdi zadeva bolj zapletena, vendar lahko na učinkovit način poenostavi strukturo Wikija in pomaga uporabnikom, da najdejo več informacij v krajšem časovnem obdobju. SMW izboljša splošno kakovost in doslednost Wikija.

V nadaljevanju je naštetih nekaj prednosti uporabe SMW (SMW Introduction, 2014):  Samodejno ustvarjanje seznamov; ki so vedno posodobljeni in se jih lahko enostavno prilagodi za dodajanje nadaljnjih informacij.  Slikovni prikaz informacij. Različni formati določeni z dodatnimi razširitvami, kot sta razširitvi semantična oblika rezultata in semantične mape, dopuščajo prikazovanje informacij v koledarju, grafih, zemljevidih, napram ostalim zagotavljajo veliko bogatejšo vsebino podatkov, kot bi običajni seznami in tabele.  Izboljšana struktura podatkov. Razširitev »Semantic forms« omogoča administratorjem kreiranje oblik za dodajanje in urejanje podatkov znotraj semantičnih modelov, s čimer postane dodajanje semantičnih informacij še laţje kot z uporabo običajnega Wiki besedila.  Iskanje informacij. Posamezniki lahko iščejo specifične informacije z uporabno lastnih poizvedb, podprtih z razširitvenimi dodatki kot npr. »Semantic Drilldown« ali »Semantic Forms«.  Ponovna uporaba izvoţenih podatkov. Podatke ustvarjene v SMW je moč izvoziti preko formatov kot sta CSV in JSON. Tako lahko SMW sluţi kot vir podatkov drugim aplikacijam ali v primeru poslovne rabe prevzame vlogo relacijskih podatkovnih baz. Z uporabo razširitve »External Data – SPARQL« in ostalih orodij lahko wiki, temelječ na SMW, uporabi podatke iz drugega wikija. Mogoča je tudi zunanja poizvedba po SMW podatkih z uporabo API ali RDF namenske podatkovne baze.  Zdruţevanje in mešanje podatkov. Shranjene semantične podatke lahko dopolnjujemo oz. zdruţujemo z drugimi zunanjimi podatki. Razširitvi, kot sta »Data Transfer« in »External Data«, omogočata zdruţevanje npr. podatke

Razvoj spletnega portala za upravljanje znanja za gradbeni projekt v Občini Selnica ob Dravi Stran 26

prenesemo iz drugih spletnih strani ali iz virov povezanih podatkov (ang. Linked data) in povezovanje z obstoječimi semantičnimi podatki v Wikiju. Tako lahko Wiki s SMW aplikacijo sluţi kot centralno informacijsko središče v informacijskem tehnološkem (IT) okolju.

Razvoj spletnega portala za upravljanje znanja za gradbeni projekt v Občini Selnica ob Dravi Stran 27

3 APLIKATIVNI DEL

3.1 Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Drave – Zgornja Drava

Trend današnjega časa je varovanje okolja. Ljudje se pričenjajo zavedati, da je naravo potrebno varovati, ohranjati in za njo skrbeti. Ekološke zahteve nas usmerjajo k zmanjševanju negativnih vplivov na okolje, pravilnemu ravnanju in ustrezni predelavi odpadkov. Na področju varovanja voda je Republika Slovenija sprejela vrsto programov za njeno zaščito med katere spadata tudi Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (2005–2017) in Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013. Slednji je sofinanciran s strani Evropske unije. Skupina 5 občin (Dravograd, Muta,Vuzenica, Radlje ob Dravi in Selnica ob Dravi) je s skupnim projektom Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Drave – Zgornja Drava kandidirala na razpisu in pridobila drţavna ter evropska sredstva za izvedbo omenjenega projekta. S tem bodo na območju porečja Drave odpadne vode ustrezno odvedene in prečiščene, kar bo pripomoglo do večjega varstva okolja.

Projekt zdruţuje 5 občin; štiri občine so iz Koroške regije (Dravograd, Muta, Vuzenica, Radlje ob Dravi), ena pa iz Podravske (Občina Selnica ob Dravi). Pričetek skupnega projekta sega v leto 2008, zaključek pa je predviden v letu 2015. Projekt zajema tri nove čistilne naprave s skupno kapaciteto 18.000 PE (personalnih enot), 33.612 m kanalizacijskih vodov, 10 zadrţevalnih bazenov in 23 črpališč. Projekt sestavlja skupina samostojnih projektov:  Projekt 1: Izgradnja kanalizacije v Občini Dravograd  Projekt 2: Izgradnja kanalizacije v Občini Muta in Vuzenica in izgradnja čistilne naprave Muta-Vuzenica  Projekt 3: Izgradnja kanalizacije in čistilne naprave v Občini Radlje ob Dravi  Projekt 4: Izgradnja kanalizacije in čistilne naprave v Občini Selnica ob Dravi

Razvoj spletnega portala za upravljanje znanja za gradbeni projekt v Občini Selnica ob Dravi Stran 28

3.1.1 Projekt 4: Izgradnja kanalizacije in čistilne naprave v Občini Selnica ob Dravi Občina Selnica ob Dravi se razprostira na 64,5 km2. Po zadnjih podatkih Prostorskega informacijskega sistema občin ima občina 4749 prebivalcev (PISO, 6. 6. 2014). Je manjša slovenska občina in spada med občine, vključene v statistično regijo Podravje.

V občino spadajo naslednja naselja: Črešnjevec ob Dravi, Fala, Gradišče na Kozjaku, Janţeva Gora, Selnica ob Dravi, Spodnja Selnica, Spodnji Boč, Spodnji Slemen, Sv. Duh na Ostrem vrhu, Veliki Boč, Vurmat – del, Zgornja Selnica, Zgornji Boč, Zgornji Slemen – del.

Slika 3.1: Občina Selnica ob Dravi Vir: Geopedia.si

Občina Selnica ob Dravi (prikazana na Sliki 3.1) nima v celoti urejenega kanalizacijskega sistema za odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Na obravnavanem območju je obstoječi mešan kanalizacijski sistem zgrajen samo v centralnem delu naselja Selnica ob Dravi. Čistilna naprava s cca. 2000 PE, zgrajena leta 1974, na katero se navezuje omenjena sistem, več ne ustreza tehničnih zahtevam in trenutnim standardom, zato je bila v projektu predvidena nova s 5000 PE in tudi novi kanalizacijski sistem, ki bo zajemal širše območje Občine Selnica ob Dravi, in sicer:  Selnica ob Dravi  Spodnja Selnica

Razvoj spletnega portala za upravljanje znanja za gradbeni projekt v Občini Selnica ob Dravi Stran 29

 Črešnjevec ob Dravi – del  Janţeva Gora – del  Zgornja Selnica – del  Spodnji Slemen – del

Obstoječ kanalizacijski sistem je v mešanem sestavu (pomešana je fekalna in padavinska voda) z enim zadrţevalnim bazenom, razbremenilnikom in se zaključi s čistilno napravo. Novi kanalizacijski sistem bo urejen po ločenem sistemu (fekalne in padavinske vode se ne bodo mešale), nanj pa se bo priključeval tudi obstoječi. Tako se bo na novo čistilno napravo odvedel kar največji deleţ komunalnih odpadnih voda iz obravnavanega območja.

Projektirani primarni kanalizacijski sistem je delno gravitacijski, delno tlačni. Na gravitacijske kanale se bodo v prihodnosti priključevali sekundarni kanali. Obstoječ kanalizacijski sistem se, za iztokom iz obstoječega zadrţevalnega bazena in razbremenilnika s tlačnim vodom poveţe na novo kanalizacijo, ki poteka proti novi čistilni napravi Selnica ob Dravi. Trase projektiranih primarnih kanalov potekajo preteţno po javnih površinah, v ali ob cestah in poteh, tako da so jaški locirani v sredini voznih pasov (ne v kolesnicah vozil) ali potekajo po travnih površinah (travnikih).

3.1.2 Čistilna naprava Selnica ob Dravi (ČN) V okviru projekta je bila zgrajena biološka čistilna naprava (Slika 3.2) z mehanskim prečiščenjem. Končna obremenitev čistilne naprave je 5000 PE. Objekt čistilne naprave je namenjen čiščenju odpadnih voda in odvajanju le-teh v reko Dravo.

Razvoj spletnega portala za upravljanje znanja za gradbeni projekt v Občini Selnica ob Dravi Stran 30

Slika 3.2: Čistilna naprava Selnica ob Dravi

Sklop čistilne naprave zajema naslednje objekte (prikazano tudi s Sliko 3.3):  Interno črpališče  Upravna stavba  Prostor za sprejem grezničnih gošč  Razdelilni jašek (Kontaktni bazen)  Sekvenčni biološki reaktor (SBR)  Zalogovnik blata  Iztočni jašek  Merilno mesto  Zračni filter (biofilter)

Razvoj spletnega portala za upravljanje znanja za gradbeni projekt v Občini Selnica ob Dravi Stran 31

Slika 3.3: Legenda objektov v sklopu čistilne naprave Vir: Projektna dokumentacija, 2014.

Razvoj spletnega portala za upravljanje znanja za gradbeni projekt v Občini Selnica ob Dravi Stran 32

3.1.2.1 Interno črpališče

Interno črpališče je armiranobetonska (AB) konstrukcija dimenzij 5,10 m x 4,10 m x 4,60 m in je popolnoma vkopana v teren ob upravni stavbi. Iz javnega kanalizacijskega omreţja bo odpadna voda gravitacijsko pritekala v interno črpališče. Črpališče je suhe izvedbe, v njej pa sta nameščeni dve črpalki. Ena je delujoča, druga je 100 % rezerva. Delovanje črpališča je povezano s centralnim krmilnim sistemom za upravljanje in signalizacijo ČN. Iz črpališča odpadno vodo transportiramo v upravno stavbo.

3.1.2.2 Upravna stavba

Konstrukcija je opečne gradnje zidana z modularno opeko debeline 19 in 29 cm, dimenzij 21,15 m x 9,8 m. Stropna plošča je armirano betonska in sluţi kot osnova strehe dvokapnice v naklonu 30° (enostavna izvedba). Sleme s koto 7,72 m poteka glede na tloris objekta v dveh pravokotnih linijah. Kota tlaka v upravni stavbi je na relativni koti ±0,00.

Upravna stavba je objekt, ki zdruţuje več prostorov z različnimi namembnostmi (Slika 3.4):  Prostor mehanskega predčiščenja  Prostor puhal  Prostor dehidracije blata  Prostor elektroomar  Komandni prostor  Garderoba in sanitarije  Hodnik

Razvoj spletnega portala za upravljanje znanja za gradbeni projekt v Občini Selnica ob Dravi Stran 33

Slika 3.4: Načrt upravne stavbe Vir: Projektna dokumentacija, 2014.

3.1.2.3 Prostor za sprejem grezničnih gošč

Vsebine greznic se pripeljejo z avtocisterno na ČN, kjer se spraznijo skozi napravo za sprejem grezničnih vsebin. Naprava je opremljena z mehanskim ločevanjem in izloči iz grezničnih vsebin vse mehanske nečistoče, jih opere in skompaktira ter odloţi v kontejner. Greznične vsebine se zbirajo v bazenu za sprejem greznic, ki je pod prostorom naprave za sprejem greznic.

Bazen je AB konstrukcija zunanjih dimenzij 2,80 m x 4,65 m in globine 3,30 m, opremljen s potopnim mešalom in črpalko, ki omogoča enakomerno prečrpavanje vsebine bazena na dotok v mehansko predčiščenje.

3.1.2.4 Kontaktni bazen (Razdelilni jašek)

Razdelilni jašek je AB konstrukcija zunanjih dimenzij 2,80 m x 4,65 m in vanj gravitacijsko vteka odpadna voda iz mehanskega prečiščenja. Odpadna voda nato vteka iz jaška po dveh ceveh v prvi ali drugi biološki bazen (SBR enota).

Razvoj spletnega portala za upravljanje znanja za gradbeni projekt v Občini Selnica ob Dravi Stran 34

3.1.2.5 Sekvenčni biološki reaktor (SBR)

Objekt (Slika 3.5) je zasnovan kot armiranobetonska stenasta konstrukcija zunanjih dimenzij 39,40 m x 9,60 m vkopana v teren. Iz terena se dvigajo le krone bazenov, in sicer 1,2 m nad koto terena. Globina bazenov od krone navzdol je 6,40 m. SBR je prekrit z odstranljivimi poliestrskimi ploščami.

Za potrebe prezračevanja so na dnu SBR reaktorjev nameščena kroţnikasta membranska prezračevala, ki uvajajo zrak in s tem kisik s finim mehurčkastim tokom v odpadno vodo. Dovajanje zraka v aeracijskem bazenu se regulira preko kisik-sonde. Za potrebe mešanja in preprečevanja usedanja aktivnega blata sta v aeracijskem bazenu nameščeni dve hitro vrteči potopni mešali. Prikaz tehnološke karte sekvenčnega biološkega reaktorja na Sliki 3.6.

Slika 3.5: Sekvenčni biološki reaktor (SBR)

Slika 3.6: Tehnološka karta SBR bazena Vir: Projektna dokumentacija, 2014.

Razvoj spletnega portala za upravljanje znanja za gradbeni projekt v Občini Selnica ob Dravi Stran 35

3.1.2.6 Zalogovnik blata

Zalogovnik blata je vkopana AB konstrukcija dimenzij 5,40 m x 9,60 m. Zalogovnik je opremljen s črpalkama za transport odvečnega blata in blatenice ter z ventilatorjem za prezračevanje.

3.1.2.7 Iztočni jašek

Iztok iz SBR enote je izveden z elektromotornimi prelivnimi ţlebovi speljanimi v iztočni jašek dimenzij 1,30 m x 2,50 m in globine 2,90 m. Iztok se regulira z elektromotornimi pogoni, ki so krmiljeni s pomočjo avtomatike.

3.1.2.8 Merilno mesto

Dimenzije merilnega jaška so 7,85 m x 2,10 m x 2,46 m (globina). Očiščena voda iz biološkega čiščenja se skozi merilno mesto spušča v vodotok. Merilni jašek je prirejen tako, da omogoča postavitev naprave za merjenje pretoka (Venturijeva cev) in mesta za odvzem vzorcev. Jašek je prekrit z odstranljivimi poliestrskimi ploščami. Merilno mesto in Venturijeva cev sta prikazani na Sliki 3.7.

Slika 3.7: Merilno mesto in Venturijeva cev

3.1.2.9 Zračni filter (biofilter)

Vsi objekti (mehansko predčiščenje, dehidracija, biološki bazeni, zalogovnik blata) se prisilno odzračujejo, odpadni zrak je voden v biofilter, kjer se očisti pred izpustom v okolje. Biofilter (Slika 3.8) je konstrukcija iz nerjavečega jekla, postavljena ob

Razvoj spletnega portala za upravljanje znanja za gradbeni projekt v Občini Selnica ob Dravi Stran 36

zalogovniku blata. V napravi se nahajajo različni sloji materialov, ki prečistijo zrak, ki prihaja po cevovodih.

Slika 3.8: Biofilter

3.1.3 Tehnološki postopek čiščenja odpadne vode Odpadna voda komunalnega tipa se zbira in odvaja iz naselij po mešanem in ločenem kanalskem sistemu. Do vstopnega črpališča odpadna voda priteka gravitacijsko. Od tod črpališče transportira odpadno vodo v upravno stavbo. Nadzor na delovanjem črpališča je omogočen z elektroomaro in senzorji, ki so povezani s centralnim krmilnim sistemom za upravljanje in signalizacijo ČN.

Odpadna voda iz tlačnega cevovoda priteka v kompaktno kombinirano enoto za mehansko predčiščenje, ki odstranjuje pesek in maščobe. Enota je prezračevana in opremljena s sistemom za odstranjevanje maščob. Na vstopu v enoto so vgrajene fine avtomatske grablje z razmikom zob 5 mm, ki izločijo vse večje delce. Grablje so opremljene s sondo, ki skrbi za avtomatsko delovanje grabelj v odvisnosti od nastale razlike nivoja vode pred in za grabljami.

Mehanski odpadki se preko kompaktorja izločijo in odlagajo v PVC vreče, ki se nahajajo v transportnem kontejnerju. Voda od kompaktiranja odpadkov odteka nazaj v jašek. Delovanje finih grabelj in kompaktorja je sinhronizirano in avtomatsko. Kompletna enota mehanskega predčiščenja je prekrita s tem minimalizirano širjenje neprijetnih vonjav po

Razvoj spletnega portala za upravljanje znanja za gradbeni projekt v Občini Selnica ob Dravi Stran 37

prostoru in v okolico. Enota mehanskega predčiščenja je povezana tudi na vodovodno omreţje, ki se uporablja za občasno avtomatsko pranje sistema. Odpadno vodo je moţno v času servisiranja speljati po obtočnem cevovodu mimo naprave.

Iz enote mehanskega predčiščenja odpadna voda gravitacijsko vteka v razdelilni jašek, od koder izmenično odteka v prvi ali drugi biološki bazen. Zrak za ozračevanje odpadne vode je speljan po tlačnem cevovodu zraka in se preko avtomatiziranih elektromotornih loput usmerja v posamezni bazen.

Cikel delovanja sekvenčnih bazenov je razdeljen na tri faze:  Faza polnjenja (2 uri)  Faza usedanja (1 ura)  Faza praznjenja (1ura)

Cikel traja štiri ure. Sekvenčna bazena sta dva, zato je zamik faze vsakega za dve uri. Tekom obratovanja se lahko cikel spreminja in prilagaja spremembam obremenitve. Tehnološki postopek čiščenja odpadne vode je prikazan s Sliko 3.9.

Razvoj spletnega portala za upravljanje znanja za gradbeni projekt v Občini Selnica ob Dravi Stran 38

Slika 3.9: Čistilna naprava – prikaz tehnološkega postopka čiščenja odpadne vode

Vir: Projektna dokumentacija, 2014.

Razvoj spletnega portala za upravljanje znanja za gradbeni projekt v Občini Selnica ob Dravi Stran 39

Za potrebe prezračevanja so na dnu SBR reaktorjev nameščena kroţnikasta membranska prezračevala, ki uvajajo zrak in s tem kisik s finim mehurčkastim tokom v odpadno vodo. Dovajanje zraka v aeracijskem bazenu se regulira preko kisik-sonde. V odvisnosti od količine raztopljenega kisika v vodi kisik-sonda preko avtomatike vpliva na regulacijo in delovanje puhal. Delovanje puhal je predvideno na začetku vsake faze polnjenja bazena, ne glede na količino kisika. Za potrebe mešanja in preprečevanja usedanja aktivnega blata sta v aeracijskem (SBR) bazenu nameščeni dve hitro vrteči potopni mešali.

V fazi praznjenja se odvaja očiščena voda s površine in odvečno blato v zalogovnik. Očiščena voda izteka preko elektromotornih prelivnih ţlebov v iztočni jašek od tam pa skozi merilno mesto, ki omogoča postavitev naprave za merjenje pretoka in vzorčevalnika, naprej v reko Dravo.

Odvečno blato se s potopno črpalko odvaja po cevovodih v zalogovnik blata, v katerem je nameščeno potopno mešalo, ki homogenizira blato za nadaljnji transport. Blato se v zalogovniku delno zgošča, med posameznimi plastmi blata pa se nabira blatenica. To je odvečna voda, ki se iz prelivnega korita s pomočjo črpalke vrača v interno črpališče.

Blato se iz zalogovnika prečrpava po cevovodu napravo za dehidracijo blata (centrifuga). V napravo se k blatu doda polielektrolit (flokulant), ki je pripravljen v napravi za pripravo polielektrolita. Odcejena voda odteka v kineto in interno kanalizacijo. Dehidrirano blato pada v spiralni transporter, ki transportira blato v nameščen zabojnik. V primeru napolnitve zabojnika se s pomočjo ultrazvočnega merilnika nivoja sistem samodejno ustavi.

Kompleten sistem je voden in nadzorovan z lokalno elektroomaro in procesorjem, ki s pomočjo programa ustrezno krmili posamezne elemente in stroje, s pomočjo vgrajenih senzorjev in merilnikov. Delovanje celotnega sistema nadzorujemo s nadzornega prostora.

3.1.4 Ostale instalacije na čistilni napravi Za brezhibnost delovanja in vzdrţevanja objektov so potrebne razne priključitve na javna omreţja, kot so:  vodovodno omreţje – vodovodni priključek je zgrajen za potrebe sanitarno-pitne vode, interne hidrantne mreţe za poţarno zaščito in tehnološke postopke  električno omreţje – konična električna moč je določena na 113,00 kW.

Razvoj spletnega portala za upravljanje znanja za gradbeni projekt v Občini Selnica ob Dravi Stran 40

 telekomunikacijsko omreţje – za kontrolo nad delovanjem črpališč je vzpostavljen GPRS sistem, ki omogoča brezţično povezavo med črpališči in komandnim mestom na ČN.

Upravni prostori čistilne naprave se bodo ogrevali na utekočinjen naftni plin.

3.1.5 Kanalizacija Selnica ob Dravi Projektirana kanalizacija v Občini Selnica ob Dravi je ločnega sistema in se razteza na skupni dolţini 8.845 m. Kanali so večinoma gravitacijski, zaradi same razgibanosti terena jih je nekaj tlačnih. Na posameznih trasah se nahajajo tudi kanalizacijski objekti – črpališča, ki potiskajo odpadne vode proti čistilni napravi.

Primarni kanali so iz CC-GRP (armirani poliester) cevovodov temenske togosti SN5000, premerov DN200 mm in DN250 mm. Premeri cevi so določeni na osnovi hidravličnega izračuna. Tlačni odseki kanalov so iz PE100 (PE-HD) cevovodov premerov DN110 mm in DN160 mm ter tlačne karakteristike PN10.

V osnovi delimo projektirano kanalizacijo na primarni in sekundarni del. Primarni del, skupne dolţine 6842 m, zajema glavne vode, ki potekajo gledano v smeri vzhod–zahod od Spodnjega Slemena, Spodnje Selnice, Selnice ob Dravi in se zaključi pri odcepu za naselje Črešnjevec ob Dravi. V smeri sever–jug pa se razteza od Janţeve Gore, Selnice ob Dravi do gramoznice pri reki Dravi, kjer se zaključi s čistilno napravo. Slika 3.10 prikazuje karto kanalizacijskega sistema, ki je izdelana s programsko opremo MediaWiki.

Slika 3.10: Prikaz trase kanalizacije

Razvoj spletnega portala za upravljanje znanja za gradbeni projekt v Občini Selnica ob Dravi Stran 41

3.1.5.1 Primarna kanalizacijska trasa

Primarni del tvorijo kanali, prikazani v Tabeli 3.1:

Tabela 3.1: Kanali na primarni kanalizaciji

PRIMARNA KANALIZACIJA (6842 m) Oznaka kanala Dolţina kanala Oznaka kanala Dolţina kanala O1 2.624 m O2-1 260 m O1-tlačni 1.041 m O2-1-tlačni 225 m O2 1.328 m O1-5 185 m O2-tlačni 1.179 m Vir: Projektna dokumentacija, 2014.

Kanal O1 poteka od Spodnjega Slemena ob glavni cesti G-I, št. 1, in v zaledju med cesto in reko Dravo v smeri zahod. V naselju Spodnja Selnica se trasa kanala O1 vrne k cesti in poteka delno ob in delno v glavni cesti G-I, št. 1, do Zgornje Selnice. V Spodnji Selnici trasa kanala O1 zavije vzdolţ ceste proti Rušam, proti lokaciji čistine naprave. Na kanalu O1 so črpališča ČRP-1, ČRP-2, ČRP-3 in ČRP-5. Na omenjen kanal se priključujeta kanala O1-5 in O2.

Trasa kanala O1-5 poteka po Spodnji Selnici v smeri sever–jug do črpališča ČRP-3, kjer se priključi na kanal O1.

Kanal O2 poteka od Janţeve gore preko Črešnjevca v smeri proti Selnici. Trasa kanala poteka po juţni strani, v zaledju naseljenih območij. Krajši odsek kanala O2 poteka vzporedno z glavno cesto in jo tudi prečka. Na kanalu O2 je črpališče ČRP-6. Na kanal O2 se priključi kanal O2-1.

Trasa kanala O2-1 poteka od območja obstoječega zadrţevalnega bazena mimo območja centra Selnice ob Dravi v smeri jug proti kanalu O2. Na začetku kanala O2 je črpališče ČRP-4. Na črpališče se navezuje iztok iz obstoječega zadrţevalnega bazena in obstoječa kanalizacija.

3.1.5.2 Sekundarna kanalizacija

Sekundarni vodi zajemajo naselja Janţeva Gora – del, Črešnjevec ob Dravi – del in Selnica ob Dravi – del. Skupna dolţina kanalov je 2003 m. Kanalizacija je priključena na primarno

Razvoj spletnega portala za upravljanje znanja za gradbeni projekt v Občini Selnica ob Dravi Stran 42

kanalizacijsko omreţje. Trase kanalov povečini potekajo po ulicah. Črpališče ima oznako ČRP-OB16. Tabela 3.2 prikazuje kanale na obravnavanem kanalizacijskem sistemu.

Tabela 3.2: Kanali na sekundarni kanalizaciji

SEKUNDARNA KANALIZACIJA (2003 m) Oznaka kanala Dolţina kanala Oznaka kanala Dolţina kanala O2-2 384 m O2-3-4 223 m O2-2-1 129 m O3 215 m O2-3 278 m OB14 79 m O2-3-1 189 m OB15 35 m O2-3-2 104 m OB16 + OB16-tl 236 m O2-3-3 131 m Vir: Projektna dokumentacija, 2014.

3.1.6 Ostali objekti na kanalizaciji

3.1.6.1 Revizijski jaški

Revizijski jaški (Slika 3.11) so iz armiranega poliestra in se vgradijo za potrebe čiščenja kanala in periodičnih pregledov. Jašek je sestavljen iz osnovnega telesa jaška premera DN 1000 mm z litoţeleznim povoznim pokrovom premera fi 600 mm (z odprtinami za zračenje ali brez).

Slika 3.11: Revizijski jašek

Razvoj spletnega portala za upravljanje znanja za gradbeni projekt v Občini Selnica ob Dravi Stran 43

3.1.6.2 Črpališča

Zaradi razgibanosti terena je na določenih mestih nujno prečrpavanje komunalne odpadne vode. Odpadna komunalna voda doteka po kanalskem sistemu v tipsko črpališče, ki je suhe izvedbe, v kateri sta nameščeni dve črpalki. Jašek črpališča je armiranobetonske konstrukcije in je suh, kar omogoča lahek dostop do posameznih delov črpališča ter njihovo servisiranje. V jašku ni stika z odpadnimi vodami in plini. Opremljen je z vsemi elementi za ločevanje trdnih delcev, zapornimi zasuni in nepovratnimi loputami, vstopnimi lestvami, cevovodi za prezračevanje in nosilci merilne opreme. Pokrov je opremljen z zračnikom. Vsa črpališča so povezana s komandnim mestom na čistilni napravi preko GPRS sistema od koder lahko nadziramo njihovo delovanje.

Odpadna voda priteka v črpališče preko ločitvene posode in filtra skozi centrifugalno črpalko v zbirno posodo. Črpalke so na sesalni strani ločene od zbirne posode z noţastimi zasuni. Ko nivo v zbirni posodi naraste, se ena črpalka vklopi in prične s črpanjem vode. V času delovanja ene črpalke, je dotok v črpališče omogočen skozi dotočni cevovod druge črpalke. Voda ob delovanju črpalke izpere rešetko. Nabrane odpadke skupaj z vodo črpalka potisne v tlačni cevovod. Delovanje črpališča je prikazano na Slikah 3.12–3.14.

Slika 3.12: Polnjenje črpališča Slika 3.13: Pričetek črpanja odpadne vode

Vir: Projektna dokumentacija, 2014. Vir: Projektna dokumentacija, 2014.

Razvoj spletnega portala za upravljanje znanja za gradbeni projekt v Občini Selnica ob Dravi Stran 44

Slika 3.14: Konec črpanja

Vir: Projektna dokumentacija, 2014.

Na primarnem in sekundarnem kanalizacijskem sistemu Selnica so naslednja črpališča:  črpališča ČRP-1 (slika 3.15), ČRP-2, ČRP-3 in ČRP-5 na kanalu O1  črpališči ČRP-6 na kanalu O2  črpališče ČRP-4 na kanalu O2-1  črpališče ČRP OB16 na kanalu OB16

Slika 3.15: Črpališče 1

3.1.6.3 Zadrţevalni bazen – ZBDV-1

Objekt ZBDV-1 (Slika 3.16) je armirano betonski objekt in se nahaja pri črpališču ČRP-1 na kanalu O1. Namenjen je zadrţevanju prvega najbolj onesnaţenega vala. Volumen

Razvoj spletnega portala za upravljanje znanja za gradbeni projekt v Občini Selnica ob Dravi Stran 45

zadrţevalnega bazena je 100 m3. Sestavljen je iz zadrţevalnega dela bazena, dotočnega jaška, kinete za sušni pretok, kinete preliva, jaška za dušilko, jaška za protipovratno zaklopko in jaška za vodo za pranje.

Slika 3.16: Zadrţevalni bazen – ZBDV-1

Razvoj spletnega portala za upravljanje znanja za gradbeni projekt v Občini Selnica ob Dravi Stran 46

4 RAZVOJ PORTALA ZA UPRAVLJANJE ZNANJA

V nadaljevanju opisujemo zasnovo, izdelavo in primere uporabe portala za sistematično upravljanje znanja za projekt Izgradnje kanalizacije in čistilne naprave v Selnici ob Dravi. Za izdelavo portala smo uporabili portalsko tehnologijo MediaWiki, ki smo jo razširili s paketom modulov Semantic MediaWiki, ki omogočajo semantično modeliranje.

Namestitev portala

V primeru bomo uporabili tehnologijo portala, ki je bila opisana v predhodnih poglavjih, in sicer Semantični MediaWiki. Ta programska oprema se uporablja kot nadgradnja MediaWiki.

Za uporabo omenjene tehnologije smo izvedli naslednje postopke:  vzpostavitev spletnega razvojnega okolja z uporabo WAMPSERVER (Apache, PHP, MySQL)  namestitev aplikacije MediaWiki 1.23.2  namestitev posameznih razširitev (semantične razširitve, idr.) potrebnih za modeliranje znanja

4.1 Vzpostavitev spletnega strežnika

Za potrebe diplomske naloge je zadoščala namestitev spletnega streţnika na lokalnem računalniku. Poleg streţnika potrebujemo podporo PHP in podatkovno zbirko MySQL. Le-to lahko pridobimo s pomočjo brezplačne programske opreme, ki je v več različicah dostopna na spletu. Sami smo se odločili za uporabo WAMPSERVER, ki vsebuje:  Apache server 2.4.9  PHP podporo 5.5.12  podatkovno zbirko MySQL 5.6.17

Razvoj spletnega portala za upravljanje znanja za gradbeni projekt v Občini Selnica ob Dravi Stran 47

Po namestitvi je bil naš streţnik dostopen v okviru http://localhost/.

4.2 Namestitev aplikacije MediaWiki

Po uspešni namestitvi in konfiguraciji Wamp streţnika smo se lotili namestitve aplikacije MediaWiki. Iz spletnega naslova https://www.mediawiki.org/wiki/MediaWiki smo prenesli MediaWiki verzijo 1.23.2 in jo razširili v mapo na streţniku, nato pa preko dostopa http://localhost/ pričeli s postopkom namestitve.

4.3 Namestitev posameznih razširitev potrebnih za upravljanje znanja

Po osnovnih namestitvah programske opreme so za uspešen razvoj portala ključne semantične razširitve:  Semantic MediaWiki  Semantic Maps  Semantic Forms  Semantic Result Formats

Ob semantičnih razširitvah smo naš portal opremili z vrsto razširitev, ki pa ne spadajo med semantične. Te so:  Maps  MultiMaps  MultiUpload  MultimediaViewer  Data Tranfer

Nameščanje razširitev izvedemo na dva načina. Prvi način je z uporabo aplikacije Composer. Ta deluje v načinu MS-DOS (Microsoft Disk Operating System) in z njim neposredno nameščamo razširitve. V drugem načinu pa namestitev opravimo »ročno«. Iz spleta prenesemo zapakirano datoteko (.zip, .rar) z izbrano razširitvijo, jo razširimo v MediaWiki mapo, podmapo »Extension«. Razširitev aktiviramo z zapisom kode v datoteko

Razvoj spletnega portala za upravljanje znanja za gradbeni projekt v Občini Selnica ob Dravi Stran 48

»LocalSettings.php«, ki se nahaja v mapi MediaWiki. Običajno so navodila za namestitev dostopna na spletnem mestu posamezne razširitve.

4.4 Izdelava wiki strani – projekt Zgornja Drava

Po osnovni namestitvi programske opreme MediaWiki smo pričeli z izdelavo wiki strani. Področje, ki smo ga aplicirali je projekt Izgradnje kanalizacije in čistilne naprave v Občini Senica ob Dravi, ki spada v projekt Zgornja Drava. Slika 4.1 prikazuje semantični portal. V nadaljevanju opisujemo njegovo izdelavo.

Slika 4.1: Prikaz semantičnega portala

Kot smo v teoretičnem delu diplomske naloge ţe zapisali, je za uspešno upravljanje znanja potrebno poznati osnovne pojme iz področja modeliranja znanja. Na wiki strani (Projekt Zgornja Drava) smo v obliki besedila in slik vnesli zbrane podatke iz omenjenega projekta. MediaWiki v okolju urejevalnika vsebuje preprosto orodno vrstico z različnimi funkcijami (urejanje besedila, dodajanje povezav, slik, podpisa, idr.), ki je po potrebi tudi razširljiva. Vsebino lahko torej urejamo s pomočjo orodne vrstice ali tudi s pomočjo znakov oz. kod. Na Sliki 4.2 prikazujemo kodo za opis tabele s podatki, ki smo jo uporabili v našem primeru.

Razvoj spletnega portala za upravljanje znanja za gradbeni projekt v Občini Selnica ob Dravi Stran 49

Slika 4.2: Primer kode za zapis tabele s podatki

V wiki stran lahko vključujemo tudi večpredstavnostne (multimedijske) datoteke. Ker smo v našem primeru razpolagali z večjim številom slik, smo namestili razširitev »MultiUpload«, ki omogoča nalaganje več slik hkrati. Dodali smo tudi »Mediaviewer« – razširitev za boljši pregled slik.

Opisan projekt je linijski objekt. Njegovo izgradnjo smo predstavili na karti. V ta namen smo morali namestiti razširitvi »Maps« in »MultiMaps«. Sintaksa zapisa za prikaz karte je sledeča: {{#MultiMaps: |marker= |lines= |circle= |polygons= |map= |height= }}.

Vrsto karte definira zapis »|map=«. Razširitev »Multimaps« omogoča tri vrste kart, in sicer Leaflet (temelji na OpenStreetMap), Google in Yandex. Karto lahko tudi poljubno urejamo, spreminjamo velikost, širino, zoom idr. Z markerji smo na mapi prikazali jaške, črpališča in čistilno napravo. S črtami smo povezali jaške in izdelali traso kanalizacije. Na čistilni napravi smo s poligonom prikazali območje čistilne naprave. Slika 4.3 prikazuje karto z vsemi omenjenimi elementi.

Ime markerja, obliko in barvo markerja smo določili s sledečo sintakso »{{#MultiMaps: |marker=46.54648585,15.4887168~ [[Črpališče OB16]] ~ icon = Crpalisce.png ;}}«. Pri tej sintaksi je vredno omeniti, da markerje drugačnih oblik definiramo s kodo »~icon=ime slike«. Sliko markerja moramo predhodno naloţiti na MediaWiki.

Razvoj spletnega portala za upravljanje znanja za gradbeni projekt v Občini Selnica ob Dravi Stran 50

Slika 4.3: Trasa kanalizacije s čistilno napravo, črpališči in jaški

Na kratko povzemimo dosedanjo izdelavo portala. Vzpostavili smo spletni streţnik, programsko podporo za PHP, podatkovno bazo in portal MediaWiki z razširitvami. Ustvarili smo wiki stran »Projekt Zgornja Drava« in jo vsebinsko napolnili s podatki projekta Izgradnja kanalizacije in čistilne naprave v Občini Selnica ob Dravi. V nadaljevanju bomo prikazali pravi pomen portala s semantičnimi povezavami.

4.5 Semantična wiki stran – projekt Zgornja Drava

Sematic MediaWiki ima posebno vlogo v semantičnem spletu. Zdruţuje namreč podatke in pomensko povezuje wiki strani med seboj, s tem pa se ustvarja model znanja. Na osnovi modela znanja stroj prepozna pomen strani in njihove povezave. Wiki stran brez semantičnih povezav je navadna besedilna stran in kot takšna za portal nima pomena. Podatki v njej so centralizirani, povezovanje je sintaktično in ni primerno za strojno obdelavo, ker pomen podatkov ni znan.

V našem primeru smo za prestop v semantično okolje v MediaWiki naloţili niz semantičnih razširitev: Semantic MedaWiki, Semantic Forms, Semantic Maps.

Razvoj spletnega portala za upravljanje znanja za gradbeni projekt v Občini Selnica ob Dravi Stran 51

4.5.1 Elementi v Sematic MediaWiki Osnovna elementa v semantičnem spletem portalu sta kategorija (ang. Category) in lastnost (ang. Property). Kategorija predstavlja klasifikacijo posameznih strani in vzdrţuje strukturo vsebin. Za primer vzemimo kanalizacijo. Ima veliko število kanalov in njihove specifične lastnosti. Nesmiselno bi bilo ustvariti kategorije za posamezne kanale, npr. O2 ali O2-2-1, saj bi zajeli le vsebine posameznih kanalov. Kategorije je potrebno kreirati v majhnem številu, a še vedno v zadostnem, da zajamemo večino vsebine strani.

Lastnost je element, ki se smiselno navezuje na kategorijo. Za prej omenjeni primer kanalizacije lahko definiramo lastnost »Ima Kanal«, s tem določimo in zajamemo vse lastnosti po katerih se kanali med seboj razlikujejo. Oba elementa sestavljata model znanja, zato ju je potrebno natančno določiti.

Ob dveh osnovnih elementih obstajata še dva, s katerima tvorimo semantične povezave. Tretji element je forma. To je stran, ki predstavlja obrazec za vnos podatkov. Četrti pa je predloga, ki določa prikaz podatkov na strani in je osnova za izdelavo forme.

Za vsak element (kategorija, lastnost, forma in predloga) je potrebno ustvariti novo wiki stran. Te strani imajo specifično funkcionalnost in se od navadnih wiki strani razlikujejo po predponi, ki jo imajo zapisano pred naslovom (Kategorija: ime kategorije, Lastnost: ime lastnosti, Forma: ime forme, Predloga: ime predloge).

4.5.2 Ustvarjenje in povezovanje semantičnih strani Semantični portal tvorita dve vrsti strani: funkcionalna in navadna. Navadna stran definira vsebino, le-to pa kreiramo z zapisom besedila. Takšne strani postanejo vir podatkov, informacij. Kadar pa tvorimo stran s predpono osnovnih elementov (kategorija, lastnost, forma in predloga), strani dodelimo posebno vlogo oz. funkcionalnost (primer: Kategorija: Kanal). Funkcionalne strani lahko ustvarimo na dva načina. V prvem načinu dodamo pred naslov strani predpono – na primer »Kategorija:«. Drugi način je veliko bolj eleganten, saj z razširitvijo Semantic Forms v meniju ustvarimo vrsto orodij, s katerimi na podlagi obrazcev enostavno ustvarjamo funkcionalne strani.

Da lahko strani med seboj sodelujejo, jih je potrebno povezati. Povezavo ustvarimo ob kreiranju posameznih funkcionalnih strani ali pa kasneje, ko smo strani ţe ustvarili. To uredimo z ročnim vnosom kode. Sklenjen krog povezav tvorijo kategorije, ki se povezujejo

Razvoj spletnega portala za upravljanje znanja za gradbeni projekt v Občini Selnica ob Dravi Stran 52

s formami, te s predlogami in predloge s kategorijami. Za boljšo sledljivost in urejenost funkcionalnih strani je dobro, da so te enako poimenovane. Primer: »Kategorija: Kanal«, »Forma: Kanal in »Predloga: Kanal«.

»Lastnost« ustvarimo z obrazcem »Create a property«. Pri tem je potrebno določiti tip, ki je odvisen od tega, kaj lastnost predstavlja (»Page«, »Text«, »Number«, idr.). Slika 4.4 prikazuje tipe, ki so na voljo. Tabela 4.1 pa prikazuje lastnosti tipov.

Slika 4.4: Tipi

Tabela 4.1: Tipi in njihove lastnosti

TIP OPIS TIPA

Predstavlja wiki stran. Page Ime strani lahko vsebuje največ 255 znakov.

Text Poljubna besedila (neomejeno št. znakov).

Code Tehnična besedila – kode (neomejeno št. znakov).

Za logične vrednosti sta moţna dva znaka: 'true' ali 'false' , '1' ali '0', Boolean 'yes' ali 'no', 't' ali 'f', 'y' ali 'n'.

Vrednost predstavljajo števila: realna, decimalna, eksponentna Number ('21', '-345,32', '103', '1234,567 x 106') .

Gographic Koordinate točke na karti (oblika: 15.2345643,46.54433221 ali coordinate 46° 32' 38 " N', '15° 14' 44" E').

Razvoj spletnega portala za upravljanje znanja za gradbeni projekt v Občini Selnica ob Dravi Stran 53

Temperature Vrednosti temperatur (število + oznaka: 'K', 'oC', 'oF', 'oR').

Različni zapisi datumov ('Feb 11 2000 22:00:01', '2/3/2000', 'Feb 11 Date 2000'…).

Email Elektronski naslov ([email protected]).

URL Niz znakov (maksimalno 255).

Anotation URI Varianta tipa URL.

Telephone Telefonska številka ('0038641700700', '+38640404040'). number

Predstavljajo kratki tipi 'Number;' in 'String;' 'Date;', s katerimi Record opisujemo parametre lastnosti. Primer: '[[Ima kanal::parameter Number;]]'.

Quantity Predstavlja števila z merskimi enotami.

Vir: SMW, 2014.

Naslednja funkcionalna stran je »predloga«. Vnosni obrazec ima dodatno polje imenovano »predloge«, kjer dodajamo parametre in izbiramo med semantičnimi lastnostmi. Z obrazcem »Create a form« ustvarimo formo s katero kreiramo nove primerke kategorije. Med postopkom kreiranja primerka kategorije lastnostim pripišemo vrednosti. Zadnjo stran naredimo s pomočjo orodja »Create a category«, vpišemo ime kategorije in v oknu »Default form« izberemo formo, ki se bo povezovala s kategorijo. Po potrditvi se prikaţe funkcionalna stran s predpono kategorija (Slika 4.5).

Razvoj spletnega portala za upravljanje znanja za gradbeni projekt v Občini Selnica ob Dravi Stran 54

Slika 4.5: Kategorija: Črpališče

V nadaljevanju bomo omenjen postopek izdelave funkcionalnih strani podkrepili z realnim primerom iz našega projekta.

4.5.3 Ontologija Pred pričetkom izdelave poizvedb je potrebno predstaviti mnoţico konceptov iz našega projekta in določiti relacije med njimi. Disciplina, ki se ukvarja z opisom in predstavitvijo mnoţice konceptov, se imenuje ontologija. Izhaja iz filozofije in je opredeljena kot znanost o vsem bivajočem. Obstaja več vrst ontologij in ena izmed njih se uporablja v informacijski tehnologiji (semantična omreţja, informacijska arhitektura, biomedicinska informatika, umetna inteligenca itd.).

Slika 4.6 predstavlja model znanja z relacijami. Običajno se ontologija izdela pred izdelavo semantičnega portala. Razlog za kasnejšo izdelavo v našem primeru, je potreba po strukturiranju znanja. Zaradi naraščajočega števila kategorij in lastnosti je bilo potrebno uporabiti namensko programsko orodje za modeliranje znanja (ontologije). Uporabili smo program Protégé.

Razvoj spletnega portala za upravljanje znanja za gradbeni projekt v Občini Selnica ob Dravi Stran 55

Slika 4.6: Model znanja – ontologija izdelana v Protégé

4.5.4 Ustvarjanje semantičnih poizvedb Z uvedbo lastnosti in tipov izdelanih s funkcionalnimi stranmi smo postavili semantične temelje, s tem pa nam je tudi omogočeno izvajanje poizvedb nad modelom znanja. Poizvedbo smo ustvarili s kodo {{#ask:}}. Vsebino zapisa poizvedbe razdelimo na tri dele. V prvem delu zapišemo kriterije, s katerimi izberemo (poiščemo) strani. Iščemo lahko po kategoriji ali več kategorijah. Sočasno lahko v poizvedbo vključimo lastnost ali več lastnosti, eno ali več kategorij. Kadar ţelimo izbirati med več kategorijami ali lastnostmi uporabimo parameter »OR«, ki ga umestimo med zapise kategorij. Oblika zapisa je sledeča: [[Kategorija: Ime kategorije1]] OR [[Kategorija: Ime kategorije2]]. Podobno izvedemo za lastnosti, le da je pri tem oblika zapisa nekoliko drugačna: [[Lastnost:: vrednost lastnosti]]. Za prikaz katerekoli vrednosti lastnosti uporabimo znak »+«. Primer: [[Ime lastnosti:: +]].

V drugem delu zapisa poizvedbe opredelimo vrednosti, ki nas zanimajo in jih bomo prikazali. Uporabimo operator »|?« in zapišemo ime lastnosti »|? Lastnost«. Če ţelimo spremeniti prikaz imena lastnosti, to storimo z znakom »=« in zapišemo ţeleno ime lastnosti: »|? Lastnost = poljubno izbrano ime za lastnost«.

Razvoj spletnega portala za upravljanje znanja za gradbeni projekt v Občini Selnica ob Dravi Stran 56

Zadnji del pa tvorijo parametri za prikaz rezultata poizvedbe. Oblika zapisa: »|parameter za prikaz rezultata = vrednost parametra«. Tabela 4.2 prikazuje parametre, ki jih lahko izberemo v poizvedbah.

Tabela 4.2: Parametri

Parameter Mogoče vrednosti Opis parametra

Določa v kakšni obliki bodo rezultati predstavljani Format Ime formata npr. »|format = table« – tabela.

Limit Naravno število Poizvedba prikaţe maksimalno število strani.

Offset Številka Določa začetek poizvedbe.

Imena lastnosti Imena lastnosti se uporabijo za poizvedbe, v katerih Sort ločena z vejico se rezultati sortirajo.

Naraščajoče, Določa razvrstitev rezultatov Order padajoče, 'ascending/asc', poljubno 'descending/desc/reverse', 'random/rand'.

'left', 'center', 'right' Določa poravnavo rezultatov, v tabelah in seznamih. Align Velja samo za tabele in sezname.

Določna vrednosti izpisane v glavi tabele:

'show' – pokaţe vrednost s povezavami (privzeta Headers 'show', 'plain', 'hide' vrednost), 'plain' – pokaţe navadno besedilo in

'hide' – besedilo je skrito.

Vrednost prve celice v stolpcu, v katerem so imena Mainlabel Navadno besedilo strani (če ne ţelimo prikazati vrednosti, uporabimo znak '-').

Index Številka Določa prikazano vrednost glede na tip 'record'.

Link 'none', 'subject', Določa, katero ime članka bom imelo hiperpovezavo:

Razvoj spletnega portala za upravljanje znanja za gradbeni projekt v Občini Selnica ob Dravi Stran 57

'all' 'all' – cel naslov članka,

'subject' – tema članka,

'none' – brez hiprepovezave (golo besedilo).

Če poizvedba nima rezultatov, bo izpisalo vnaprej Default Navadno besedilo določeno besedilo. Primer: |default = ni izbranih podatkov.

Intro Navadno besedilo Besedilo prikazano pred rezultatom poizvedbe.

Outro Navadno besedilo Besedilo prikazano za rezultatom poizvedbe.

Nadaljevanje poizvedbe, v kolikor je prikazan omejen Searchlabel Navadno besedilo obseg zadetkov.

Vir: SMW Inline queries, 2014.

Končna oblika zapisa poizvedbe, za iskanje po eni kategoriji in lastnosti s poljubnim imenom ter enim parametrom, je: {{#ask: [[Kategorija: Ime kategorije]] [[Ime lastnosti::+]] |? Lastnost = poljubno ime za lastnost | parameter = vrednost parametra }}

4.5.5 Praktični primer z razširitvijo Semantic MediaWiki Do sedaj opisane semantične postopke bomo podkrepili s praktičnim primerom, in sicer bomo izbrali kanalizacijo. Ustvarili bomo funkcionalne strani in navadne strani ter s poizvedbo prikazali rezultate. Za začetek bomo ustvarili funkcionalne strani. Stran, lastnost, predlogo, formo in kategorijo ustvarimo z dodatkom »Semantic Forms«. Do orodij dostopamo preko povezave »Posebne strani«, ki se nahaja v stranskem meniju wikija. Slika 4.7 prikazuje orodja, ki jih ponuja dodatek »Semantic Forms«.

Razvoj spletnega portala za upravljanje znanja za gradbeni projekt v Občini Selnica ob Dravi Stran 58

Slika 4.7: Orodja dodatka Semantic Forms

Lastnost ustvarimo z orodjem »Create a property«. V vnosnem obrazcu izpolnimo polji. Lastnost poimenujemo »Vrsta kanala«, kajti ta pripada »Kategoriji:Kanal«. Tip, ki ga izberemo je »Text« (Slika 4.8). Enako naredimo še za ostale lastnosti, pripadajoče kategoriji »Kanal« (»Ima dolţino«, »Vrsta cevi «, »Jaški«, »Lokacija«, »Stopnja kanala)«, ki imajo vse tip »Text«, razen lastnosti »Ima dolţino« določimo tip količina (ang. Quantity) – v našem primeru je to dolţina.

Slika 4.8: Ustvarjanje lastnosti

Predloge so naslednja funkcionalna stran, ki jo ustvarimo z orodjem »Create a template«. Predlogo poimenujemo isto kot bomo kategorijo, in sicer »Kanal«. O tem, zakaj določiti enako ime, smo ţe pisali. Vnosni obrazec ima »področje predlog« (ang. Template fields), kamor vnesemo parametre vseh definiranih lastnosti in jih poveţemo z lastnostmi. To storimo tako, da v polju Semantic property izberemo ustrezno lastnost. Za izhodni format izberemo »Tabela«. Slika 4.9 prikazuje parametre in izbrane semantične lastnosti.

Razvoj spletnega portala za upravljanje znanja za gradbeni projekt v Občini Selnica ob Dravi Stran 59

Slika 4.9: Ustvarjanje predlog

Formo določimo z orodjem »Create a form«. Poimenujemo jo enako kot predlogo, torej »Kanal«. Obe funkcionalni strani poveţemo, tako da izberemo in dodamo istoimensko predlogo k formi (Slika 4.10). Odpre se nov obrazec, kjer lahko urejamo parametre posameznih področij. V našem primeru le-teh nismo urejali, zato smo formo samo shranili.

Slika 4.10: Ustvarjanje forme

Zadnja funkcionalna stran, ki jo moramo ustvariti je »kategorija«. Ima isto ime kot forma in predloga – Kanal. Kategorijo poveţemo s formo (Slika 4.11).

Razvoj spletnega portala za upravljanje znanja za gradbeni projekt v Občini Selnica ob Dravi Stran 60

Slika 4.11: Ustvarjanje kategorije

V opisanem postopku smo ustvarili štiri funkcionalne strani. Sedaj bi lahko uporabili poizvedbo, vendar potrebujemo navadne wiki strani s podatki. Podatke smo črpali iz geodetskega posnetka, ki je izdelan v AutoCadu. Nato smo jih uvozili v Excel, jih obdelali in pripravili za uvoz v wiki strani Za vsak kanal bomo ustvarili novo wiki stran, ki bo pripadala kategoriji »Kanal«. Na projektu je zgrajenih 19 kanalov, kar predstavlja 19 novih strani. Vsaka ima lastnosti: lokacijo, dolţino, vrsto, stopnjo, cev in jaške. Ker imamo opravka z vnosom velikega števila podatkov, bomo to izpeljali s pomočjo razširitve »Data Transfer«. Ta nam omogoča uvoz podatkov s ».csv« datoteko. Postopek je sledeč: prva celica v prvi vrstici (A1) definira naslov strani, ki bo z uvozom ustvarjena. Celica G1 predstavlja prosto besedilo, ostale celice v prvi vrstici pa predstavljajo lastnosti strani. Sintaksa zapisa ».csv« datoteke je: naslov, kanal [lokacija], kanal [vrsta], kanal [dolžina], kanal [cev], prosto besedilo. Slika 4.12 kaţe primer zapisa kanala, kateremu smo kasneje pripisali še ostale kanale.

Slika 4.12: Primer zapisa kanala

Ko imamo stran pripravljeno za uvoz, na wiki strani v meniju »posebne strani« poiščemo »Uvozi CSV«. Tu izberemo pripravljeno datoteko in jo naloţimo. Tako je postopek končan, s tem pa je hkrati ustvarjenih 19 novih strani. Razširitev nam prihrani veliko časa, ki bi ga sicer izgubili s posameznim vnašanjem novih strani.

Vsi pogoji za izdelavo poizvedbe so sedaj izpolnjeni. Uporabimo ţe opisano kodo in jo priredimo za naš primer:

Razvoj spletnega portala za upravljanje znanja za gradbeni projekt v Občini Selnica ob Dravi Stran 61

{{#ask: [[Kategorija:Kanal]] [[ImaDolţino::+]] [[VrstaKanala::+]] [[StopnjaKanala::+]] [[VrstaCevi::+]] | ?ImaDolţino = Dolţina kanala | ?VrstaKanala = Vrsta kanala | ?StopnjaKanala = Stopnja kanala | ?VrstaCevi = Cev }}

Komentar h kodi: s poizvedbo smo med kategorijami izbrali kategorijo »Kanal«. V tej so nas zanimale lastnosti: dolţina kanala, vrsta, stopnja in vrsta cevi. Dodatnega parametra v tej kodi nismo določili.

Slika 4.13 prikazuje rezultate poizvedbe. S takšnimi poizvedbami se kaţe prednost Semantic MediaWiki v upravljanju znanja. Z njim lahko hitro in učinkovito poveţemo cele unije kategorij in pripadajočih lastnosti wiki strani. Kot smo videli, lahko dodamo poljubno število strani, jih med seboj različno poveţemo, urejamo in nadgrajujemo. Zaključimo lahko s trditvijo, da je obvladovanje znanja s programsko opremo Semantic MediaWiki vsekakor mogoče.

Razvoj spletnega portala za upravljanje znanja za gradbeni projekt v Občini Selnica ob Dravi Stran 62

Slika 4.13: Rezultati poizvedbe

Razvoj spletnega portala za upravljanje znanja za gradbeni projekt v Občini Selnica ob Dravi Stran 63

5 PRIMERI UPORABE SEMANTIČNEGA PORTALA

V povezavi z uporabnostjo portala lahko ločimo dve skupini uporabnikov. Prva predstavlja javnost. Posamezniki lahko preko semantičnega portala prosto dostopajo do podatkov shranjenih na straneh. S tem se informacije in posledično tudi znanje širi med ljudi. Druga skupina predstavlja uporabnike – zaposlene v podjetju, ki koristijo semantični portal. Z avtentikacijo lahko ustvarjajo in urejajo wiki strani ter s tem vnašajo tudi svoje znanje.

5.1 Primer uporabe: vnos podatkov pri vzdrževanju kanalizacijskega sistema

Če se osredotočimo na projekt, lahko s semantičnim spletnim portalom beleţimo dogodke na kanalizacijskem sistemu. Na primer: prišlo je do okvare črpalke na Črpališču 6. Potrebno je bilo zamenjati črpalko. Ob menjavi so se opravila tudi vzdrţevalna dela, ugotovil se je vzrok okvare, za kar obstaja zapisnik. Tak dogodek ustvari kar nekaj novih podatkov, ki jih s semantičnim portalom enostavno ohranimo. Namreč s pomočjo semantičnega portala lahko zaposleni s poizvedbo takoj najde stran »Črpališče 6« ter s formo vnese na primer datum okvare in tip nove črpalke. Torej kakršen koli podatek, za katerega smatra, da bi bil uporaben. Naloţi lahko tudi datoteko »Zapisnik menjave črpalke«. Če so bili ob menjavi podani kakšni napotki ali mnenja strokovnjakov, lahko to zabeleţimo. Primer potrjuje, da lahko zajemamo in shranjujemo podatke, ki jih potem interpretiramo kot informacije in znanje.

5.2 Primer uporabe: posredovanje informacij in vnos podatkov o priključitvi objekta na kanalizacijo

Občan se ţeli priključiti na kanalizacijo. Na semantičnem portalu s poizvedbo poiščemo stran, ki ima podatke o jašku na katerega se bo priključil. Občanu se posreduje podatek o globini jaška, ob tem pa se stran uredi s podatki o novem priklopu. V primeru, da podatkov

Razvoj spletnega portala za upravljanje znanja za gradbeni projekt v Občini Selnica ob Dravi Stran 64

o jašku nimamo, jih po pridobitvi vnesemo in tako ustvarimo novo wiki stran. S Sliko 5.1 prikazujemo posebno stran »Semantično iskanje«, s katero smo izvedli iskanje strani dotičnega jaška.

Slika 5.1: Semantična poizvedba

Iz teh primerov uporabe vidimo, da ob upravljanju modela znanja ta nenehno raste in se razvija. S semantično razširitvijo nam je dana moţnost, da podatki dobijo pomen, ki ga stroj razume in ga zna posredovati ob povpraševanju.

Razvoj spletnega portala za upravljanje znanja za gradbeni projekt v Občini Selnica ob Dravi Stran 65

6 SKLEP

V diplomskem delu je predstavljeno modeliranje in upravljanje znanja v okviru realnega gradbenega projekta s pomočjo informacijske tehnologije. Potrebno osnovno razumevanje smo črpali iz teorije o inţenirstvu znanja, kjer je bila uporabljena predvsem tuja literatura. To kaţe na dejstvo, da je pojem (pomen) upravljanja znanja pri nas še vedno manj raziskano področje. Posledice tega so vidne v podjetjih kjer posledično prihaja do izgube znanja oz. odtekanja znanja iz podjetja. Izgubljeno znanje lahko negativno vpliva na uspešnost podjetja, kar je omenjeno tudi v teoretičnem delu. Sklepamo lahko, da je za uspešnost podjetja zelo pomembno znanje, s katerim lahko razpolaga. Namen naše naloge je bil najti način za modeliranje in upravljanje v okviru gradbenega projekta Izgradnja kanalizacije in čistilne naprave v Občini Selnica ob Dravi. Obstaja veliko različnih načinov za ohranjanje in upravljanje znanja v podjetju. Odločili smo se za uporabo spletnega portala, ki temelji na semantični tehnologiji.

V aplikativnem delu je razloţen potek razvoja portala, ki smo ga vzpostavili z brezplačno programsko opremo MediaWiki in njenimi razširitvami, med katerimi so bistvene semantične (Semantic MediaWiki, Semantic Forms, Semantic Maps). S slednjimi smo spletnemu portalu dodali vrednost semantičnih povezav, s katerimi uporabnik upravlja model znanja. Ta temelji na podatkih, le-te pa je moţno enostavno urejati in povezovati. Uporabnik lahko z enostavno poizvedbo tako najde določene podatke in s tem pridobi informacije. To je tudi tisto, kar smo iskali, torej orodje, s katerim lahko upravljamo z znanjem.

Pri tem gre izpostaviti, da je za modeliranje znanja in vzpostavitev portala, potrebno pridobiti nekaj predznanja. Uporabljena programska oprema je na spletu dovolj razširjena in podprta z veliko navodili, zato si posameznik to znanje lahko pridobi. Pomembna je tudi natančnost pri kreiranju bistvenih elementov: kategorij, predlog, form in lastnosti, ki so potrebni za semantične povezave. Uporabnost semantičnega portala za gradbeni projekt smo podkrepili s primerom. Na podlagi projekta Izgradnja kanalizacije in čistilne naprave

Razvoj spletnega portala za upravljanje znanja za gradbeni projekt v Občini Selnica ob Dravi Stran 66

v Občini Selnica ob Dravi smo razvili semantični portal. V njem so podatki med seboj povezani, imajo svoj pomen, s tem pa jih je moč tudi strojno urejati.

Zaključimo lahko, da smo uporabili pravi pristop za upravljanje znanja. Uporabljena tehnologija predstavlja drugačen razvoj spleta, in sicer na način ustvarjanja povezav in odnosov med podatki. V tem najdemo smiselno povezavo z upravljanjem znanja. Tudi tam je bistvo, da podatke in informacije med seboj povezujemo v znanje. Poleg posameznikovega razumevanja tega znanja pa ta tehnologija omogoča, da tudi stroji prepoznajo in obdelujejo vnesene podatke in semantično označene dokumente. To je upanje za dejansko uresničitev umetne inteligence.

Razvoj spletnega portala za upravljanje znanja za gradbeni projekt v Občini Selnica ob Dravi Stran 67

7 VIRI, LITERATURA

1. ACKOFF, R. (1989). From data to wisdom. Journal of Applied Systems Analysis, let. 16, št. 1, str. 3–9. V: FAUCHER, J.B. P.L. (2010). Reconceptualizing Knowledge Management: Knowledge, Social Energy, and Emergent Leadership in Social Complex Adaptive Systems. University of Otago, Dunedin, New Zealand. 2. ALLEE, V. (1997). The Knowledge Evolution: Expanding Organizational Intelligence. Boston, MA: Butterworth-Heinemann. V: FAUCHER, J.B. P.L. (2010). Reconceptualizing Knowledge Management: Knowledge, Social Energy, and Emergent Leadership in Social Complex Adaptive Systems. University of Otago, Dunedin, New Zealand. 3. ANUMBA, C. J. in EGBU, C. O. in CARRILLO, P. M. (2005). Knowledge Management in Construction. United Kingdom: Blackwell Publishing. 4. AUNE, B. (1970). Rationalism, Empiricism, and Pragmatism. New York, NY: Van Nostrand. V: FAUCHER, J.B. P.L. (2010). Reconceptualizing Knowledge Management: Knowledge, Social Energy, and Emergent Leadership in Social Complex Adaptive Systems. University of Otago, Dunedin, New Zealand. 5. AWAD, E. in GHAZIRI, H. (2004). Knowledge Management. Upper Saddle River, NJ: Pearson Education, Prentice Hall. V: FAUCHER, J.B. P.L. (2010). Reconceptualizing Knowledge Management: Knowledge, Social Energy, and Emergent Leadership in Social Complex Adaptive Systems. University of Otago, Dunedin, New Zealand. 6. BAO, J. in DING, L. in HENDLER, J. (2012). Collective Cognition with Semantic MediaWiki: Lessons and Experiences. [online]. Dostopno na povezavi: https://www.usukita.org/files/1569240215.pdf [5. 6. 2014]. 7. BARCLAY, R. O. in MURRAY, P. C. (2000). What is knowledge management?. Knowledge Praxis. 23.2.2000 [online]. Dostopno na

Razvoj spletnega portala za upravljanje znanja za gradbeni projekt v Občini Selnica ob Dravi Stran 68

povezavi:http://www.providersedge.com/docs/km_articles/what_is_knowledge_ma nagement.pdf [24. 2. 2014]. 8. BENBYA. H. in PASSIANTE, G. in BELBALY, N. A. (2004). Corporate portal: a tool for knowledge management synchronization. International Journal of Information Management, let. 2004, št. 24, str. 205. 9. BERNIK, M. in FLORJANČIČ, J. in RAJKOVIČ, V. (2002). Upravljanje z znanjem in uporaba informacijskih tehnologij. Organizacija, let. 35, št. 8, str. 473– 477. 10. BUSINESS DICTIONARY. (2014). Enterprise portal. [online]. Dostopno na povezavi: http://www.businessdictionary.com/definition/enterprise-portal.html [7. 5. 2014] . 11. DAVENPORT, T., in PRUSAK, L. (1998). Working Knowledge: Managing What Your Organization Knows. Boston, MA: Harvard Business School Press. V: FAUCHER, J.B. P.L. (2010). Reconceptualizing Knowledge Management: Knowledge, Social Energy, and Emergent Leadership in Social Complex Adaptive Systems. University of Otago, Dunedin, New Zealand. 12. DESOUZA, K. (2005). New Frontiers of Knowledge Management. New York, NY: Palgrave Macmillan. V: FAUCHER, J.B. P.L. (2010). Reconceptualizing Knowledge Management: Knowledge, Social Energy, and Emergent Leadership in Social Complex Adaptive Systems. University of Otago, Dunedin, New Zealand. 13. DETLOR, B. (2000). The corporate portal as information infrastructure: Towards a framework for portal design. International Journal of Information Management,

20(2), 91–101. V: BENBYA. H. in PASSIANTE, G. in BELBALY, N. A. (2004). Corporate portal: a tool for knowledge management synchronization. International Journal of Information Management, let. 2004, št. 24, str. 205. 14. EGBU, C. O. in ROBINSON, H. S. (2005). Construction as a Knowledge-Based Industry V: ANUMBA, C. J. in EGBU, C. O. in CARRILLO, P. M. (2005). Knowledge Management in Construction. Knowledge production in construction. United Kingdom: Blackwell Publishing. 15. FAUCHER, J.B. P.L. (2010). Reconceptualizing Knowledge Management: Knowledge, Social Energy, and Emergent Leadership in Social Complex Adaptive Systems. University of Otago, Dunedin, New Zealand.

Razvoj spletnega portala za upravljanje znanja za gradbeni projekt v Občini Selnica ob Dravi Stran 69

16. FIRESTONE, M. (1999). Executive Information Systems. White Paper No. Thirteen Defining the Enterprise Information Portal, let. 1999, str. 2. 17. FLORJANČIČ, J. in OVSENIK, M. in FERJAN, M. et al. (2003). Zbornik 22. mednarodne znanstvene konference o razvoju organizacijskih ved, management in razvoj organizacije, Portoroţ 26.–28. marec 2003, str. 44–50. Kranj: Zaloţba Moderna organizacija. 18. FRAPPAOLO, C. (2002). Knowledge managament. United Kingdom: Capstone Publishing. 19. GALUP, S. in DATTERO, R. in HICKS, R. (2002). Knowledge management systems: An architecture for active and passive knowledge. Information Resources Management Journal, let. 15, št. 1, str. 22–28. V: FAUCHER, J.B. P.L. (2010). Reconceptualizing Knowledge Management: Knowledge, Social Energy, and Emergent Leadership in Social Complex Adaptive Systems. University of Otago, Dunedin, New Zealand. 20. GEOPEDIA.SI. (2014). Geopedia. [online]. Dostopno na povezavi: http://v1.geopedia.si/#T105_L408_F178_s12_b4_vF [6. 6. 2014]. 21. KULKARNI, S. in NATH, S. S. in PANDIAN, M. (2003). Enterprise Information Portal: A new paradigm in resource discovery. [online]. Dostopno na povezavi: http://eprints.rclis.org/6615/ [11. 5. 2014]. 22. LIEBOWITZ, J., in WILCOX, L. (1997). Knowledge Management. Ft. Lauderdale, FL: CRS Press. V: FAUCHER, J.B. P.L. (2010). Reconceptualizing Knowledge Management: Knowledge, Social Energy, and Emergent Leadership in Social Complex Adaptive Systems. University of Otago, Dunedin, New Zealand. 23. LUNDVALL, B., in JOHNSON, B. (1994). The learning economy. Journal of Industry Studies, let. 1, št. 2, str. 23–41. V: FAUCHER, J.B. P.L. (2010). Reconceptualizing Knowledge Management: Knowledge, Social Energy, and Emergent Leadership in Social Complex Adaptive Systems. University of Otago, Dunedin, New Zealand. 24. MAČEK, M. (2000). Upravljanje znanja v slovenskih podjetjih. Ljubljana: Inštitut za intelektualni kapital. 25. MATTHEWS, P. (1998). What lies beyond knowledge management: Wisdom creation and versatility. Journal of Knowledge Management, let. 1, št. 3, str. 207–

Razvoj spletnega portala za upravljanje znanja za gradbeni projekt v Občini Selnica ob Dravi Stran 70

214. V: FAUCHER, J.B. P.L. (2010). Reconceptualizing Knowledge Management: Knowledge, Social Energy, and Emergent Leadership in Social Complex Adaptive Systems. University of Otago, Dunedin, New Zealand. 26. MEDIAWIKI a. (2014). Manual:MediaWiki feature list. [online]. Dostopno na povezavi: http://www.mediawiki.org/wiki/Manual:MediaWiki_feature_list [6. 6. 2014]. 27. MEDIAWIKI b. (2014). Manual:What is MediaWiki?. [online]. Dostopno na v: http://www.mediawiki.org/wiki/Manual:What_is_MediaWiki%3F [6. 6. 2014]. 28. NONAKA, I. in TAKEUCHI, H. (1995a). The Knowledge-Creating Company: How Japanese Companies Create the Dynamics of Innovation. New York, NY: Oxford University Press. 29. NONAKA, I. in TAKEUCHI, H. (1995b). The Knowledge-Creating Company: How Japanese Companies Create the Dynamics of Innovation. New York, NY: Oxford University Press. V: FAUCHER, J.B. P.L. (2010). Reconceptualizing Knowledge Management: Knowledge, Social Energy, and Emergent Leadership in Social Complex Adaptive Systems. University of Otago, Dunedin, New Zealand. 30. NONAKA, I. in TOYOMA, R. (2003). The knowledge creating theory revisited: Knowledge creation as a synthesizing process. Knowledge Management Research in Practice, let. 2003, št. 1, str. 2–10. V: ANUMBA, C. J. in EGBU, C. O. in CARRILLO, P. M. (2005). Knowledge Management in Construction. United Kingdom: Blackwell Publishing. 31. PISO. (2014). Prostorski informacijski sistem občin. [online]. Dostopno na povezavi: http://www.geoprostor.net/PisoPortal/vstopi.aspx [6. 6. 2014]. 32. PLATT, L. V: Frappaolo, C. (2002). Knowledge managament. United Kingdom: Capstone Publishing. 33. POLANYI, M. (1966). The Tacit Dimension. London: Routledge & Kegan Paul. V: FRAPPAOLO, C. (2002). Knowledge managament. United Kingdom: Capstone Publishing in V: FAUCHER, J.B. P.L. (2010). Reconceptualizing Knowledge Management: Knowledge, Social Energy, and Emergent Leadership in Social Complex Adaptive Systems. University of Otago, Dunedin, New Zealand. 34. PROJEKTNA DOKUMENTACIJA. 2014. Projektna dokumentacija navezujoča se na kanalizacijo v Občini Selnica ob Dravi.

Razvoj spletnega portala za upravljanje znanja za gradbeni projekt v Občini Selnica ob Dravi Stran 71

35. RANT, Ţ. (2003). Spirala znanja. V: FLORJANČIČ, J. in OVSENIK, M. in FERJAN, M. et al. 2003. Zbornik 22. mednarodne znanstvene konference o razvoju organizacijskih ved, management in razvoj organizacije, Portoroţ 26.–28. marec 2003, str. 44–50. Kranj: Zaloţba Moderna organizacija. 36. SEMWIKI.ORG. (2014). The Semantic Wiki Community. [online]. Dostopno na povezavi: http://km.aifb.kit.edu/ws/semwiki2006/ [5. 6. 2014]. 37. SHEEHAN, T. et al. (2005). Strategies and Business Case for Knowledge Management. V: ANUMBA, C. J. in EGBU, C. O. in CARRILLO, P. M. (2005). Knowledge Management in Construction. United Kingdom: Blackwell Publishing. 38. SHILAKES, C.C. in TYLMAN, J. Enterprise Information Portals. Merrill Lynch, Inc., New York, NY, November 16, 1998. V: FIRESTONE, M. (1999). White Paper No. Thirteen Defining the Enterprise Information Portal, let. 1999, str. 2. Executive Information Systems. 39. SMW. (2014). Semantic MediaWiki. [online]. Dostopno na povezavi: https://semantic-mediawiki.org/wiki/Help:Properties_and_types [14. 10. 2014]. 40. SMW INLINE QUERIES. (2014). Semantic MediaWiki: Inline gueries. [online]. Dostopno na povezavi: https://semantic-mediawiki.org/wiki/Help:Inline_queries [14. 10. 2014]. 41. SMW INTRODUCTION. (2014). Introduction to Semantic MediaWiki. [online]. Dostopno na povezavi: https://semantic- mediawiki.org/wiki/Help:Introduction_to_Semantic_MediaWiki [6. 6. 2014]. 42. THIERAUF, R. in HOCTOR, J. (2006). Optimal Knowledge Management. Hershey, PA: Idea Group. V: FAUCHER, J.B. P.L. (2010). Reconceptualizing Knowledge Management: Knowledge, Social Energy, and Emergent Leadership in Social Complex Adaptive Systems. University of Otago, Dunedin, New Zealand. 43. UNC. (2014). Introduction to Knowledge Management [online]. Dostopno na povezavi: http://www.unc.edu/~sunnyliu/inls258/Introduction_to_Knowledge_Management.h tml [24. 2. 2014]. 44. ZELENY, M. (1987). Management support systems: Towards integrated knowledge

Razvoj spletnega portala za upravljanje znanja za gradbeni projekt v Občini Selnica ob Dravi Stran 72

management. Human Systems Management, let. 7, št. 1, str. 59–70. V: FAUCHER, J.B. P.L. (2010). Reconceptualizing Knowledge Management: Knowledge, Social Energy, and Emergent Leadership in Social Complex Adaptive Systems. University of Otago, Dunedin, New Zealand. 45. WHITE, C. (1999). The Enterprise Information Portal Marketplace. Decision Processing Brief: DP-99-01. Database Associates International. Inc. 24. januar 1999. CA: Morgan Hill. V: FIRESTONE, M. (1999). White Paper No. Thirteen Defining the Enterprise Information Portal, let. 1999, str. 3. Executive Information Systems. 46. WIIG, K. (2004). People-Focused Knowledge Management: How Effective Decision Making Leads to Corporate Success. Oxford, UK: Elsevier Butterworth- Heinemann. V: FAUCHER, J.B. P.L. (2010). Reconceptualizing Knowledge Management: Knowledge, Social Energy, and Emergent Leadership in Social Complex Adaptive Systems. University of Otago, Dunedin, New Zealand. 47. WIKIPEDIJA. (2014). Semantic wiki. [online]. Dostopno na povezavi: http://en.wikipedia.org/wiki/Semantic_wiki [5. 6. 2014]. 48. WIKIPEDIJA. (2014). Wiki. [online]. Dostopno na povezavi: http://sl.wikipedia.org/wiki/Wiki [28. 5. 2014]. 49. W3C a. (2014). How would you define the main goals of the Semantic Web?. [online]. Dostopno na povezavi: http://www.w3.org/2001/sw/SW-FAQ#swgoals [27. 5. 2014]. 50. W3C b. (2014). Linked Data. [online]. Dostopno na povezavi: http://www.w3.org/standards/semanticweb/data [27. 5. 2014].

Razvoj spletnega portala za upravljanje znanja za gradbeni projekt v Občini Selnica ob Dravi Stran 73

8 PRILOGE

8.1 Seznam slik

Slika 1.1: Struktura celotnega dela ...... 3

Slika 2.1: Tradicionalna piramida znanja ...... 9

Slika 2.2: Spirala znanja Nonake in Takeuchija ...... 12

Slika 2.3: Prikaz tridimenzionalne spirale znanja ...... 14

Slika 2.4: Prikaz arhitekturnih elementov portala ...... 17

Slika 3.1: Občina Selnica ob Dravi ...... 28

Slika 3.2: Čistilna naprava Selnica ob Dravi ...... 30

Slika 3.3: Legenda objektov v sklopu čistilne naprave ...... 31

Slika 3.4: Načrt upravne stavbe ...... 33

Slika 3.5: Sekvenčni biološki reaktor (SBR) ...... 34

Slika 3.6: Tehnološka karta SBR bazena...... 34

Slika 3.7: Merilno mesto in Venturijeva cev ...... 35

Slika 3.8: Biofilter ...... 36

Slika 3.9: Čistilna naprava – prikaz tehnološkega postopka čiščenja odpadne vode ...... 38

Slika 3.10: Prikaz trase kanalizacije ...... 40

Slika 3.11: Revizijski jašek ...... 42

Slika 3.12: Polnjenje črpališča Slika 3.13: Pričetek črpanja odpadne vode ...... 43

Slika 3.14: Konec črpanja ...... 44

Slika 3.15: Črpališče 1 ...... 44

Razvoj spletnega portala za upravljanje znanja za gradbeni projekt v Občini Selnica ob Dravi Stran 74

Slika 3.16: Zadrţevalni bazen – ZBDV-1 ...... 45

Slika 4.1: Prikaz semantičnega portala ...... 48

Slika 4.2: Primer kode za zapis tabele s podatki ...... 49

Slika 4.3: Trasa kanalizacije s čistilno napravo, črpališči in jaški ...... 50

Slika 4.4: Tipi ...... 52

Slika 4.5: Kategorija: Črpališče ...... 54

Slika 4.6: Model znanja – ontologija izdelana v Protégé ...... 55

Slika 4.7: Orodja dodatka Semantic Forms ...... 58

Slika 4.8: Ustvarjanje lastnosti ...... 58

Slika 4.9: Ustvarjanje predlog ...... 59

Slika 4.10: Ustvarjanje forme ...... 59

Slika 4.11: Ustvarjanje kategorije ...... 60

Slika 4.12: Primer zapisa kanala...... 60

Slika 4.13: Rezultati poizvedbe ...... 62

Slika 5.1: Semantična poizvedba ...... 64

8.2 Seznam preglednic

Tabela 2.1: Oblike in razlikovanje eksplicitnega in tacitnega znanja ...... 11

Tabela 2.2: Prednosti MediaWiki ...... 24

Tabela 3.1: Kanali na primarni kanalizaciji...... 41

Tabela 3.2: Kanali na sekundarni kanalizaciji ...... 42

Tabela 4.1: Tipi in njihove lastnosti ...... 52

Tabela 4.2: Parametri ...... 56

Razvoj spletnega portala za upravljanje znanja za gradbeni projekt v Občini Selnica ob Dravi Stran 75

8.3 Naslov študenta

Karl Lampreht

Mariborska cesta 14

2352 Selnica ob Dravi

8.4 Kratek življenjepis

Rojen: 21. 4. 1985, Maribor

Šolanje: 1992–2000 Osnovna šola Selnica ob Dravi

2000–2004 Srednja zdravstvena šola Juge Polak Maribor

2004–2014 Fakulteta za gradbeništvo Maribor, Gradbeništvo VS