Vebra zamenjal Baković  stran 2

KočevskaJunij 2018 / Poštnina plačana pri Pošti 1102 Ljubljana / Občina Kočevje / Brezplačni izvod Pozor: motorke v zraku!  stran 5

Na pragu Evrope Intervju: Manca Korelc  stran 6

Obnova občinskih cest  stran 8

30 let med ­medvedi  stran 12

Spletna ­nevtralnost  stran 13

Čudežne celice  stran 14

Vaške igre v

Foto: Marko Vovk Novih Lazih  stran 16 Kočevska občina, v nasprotju s sosedami, na jugu zaradi naravnih preprek ni zagrajena. Slovenijo in Hrvaško sicer ločuje kar 160 kilometrov žičnate in 56 kilometrov panelne ograje, za nakup katerih je dr- žava porabila 13,6 milijona evrov. Dve leti in pol po postavitvi prvih 'tehničnih sredstev', kot jih je tedaj O secesijski imenoval slovenski premier, je očitno, da tudi ovire ne bodo omejile vstopa. Val beguncev skozi južno ­arhitekturi slovensko mejo narašča, med njimi so Pakistanci, Alžirci, Sirci, Afganistanci, Maročani pa tudi Turki in Ko- sovci. Skoraj vsi so že nekje drugje zaprosili za mednarodno zaščito. Kako se spopasti z migrantskim to-  stran 18 kom, ki že več let ne pojenja, kje jih namestiti in ne nazadnje, koliko stanejo? Begunce smo tokrat izbrali za osrednjo temo.  stran 4 Grad Kostel odprl svoja vrata S kolesom do 26 jezer  stran 20 v enem dnevu Po risovi poti  stran 22 Med pasjimi dnevi se ljudje radi zadržujemo ob vodi. Vendar, kot na podlagi izkušenj ugotavlja naša tokratna intervjuvanka Manca Korelc, so slovenske vode zanimive skozi vse leto. Kočevarka je odlična poz- Glavni odmor navalka slovenskih jezer, bajerjev, mlak in ribnikov, saj jih je v dobrem letu, odkar se je lotila nenavadnega projekta, obiskala že 500. Če smo  stran 26 bolj natančni, je do njih prikolesarila, in to ne glede na vremenske po- goje. Manca Korelc si je zadala, da bo v petih letih obiskala vse stoječe vode na Slovenskem, v sklopu projekta Moja jezera pa bo sestavila Ristanc tudi spletni leksikon vseh jezer. “Peter Firbas je rekel, da jih je od 900 do  stran 28 1300, meni pa se dozdeva, da jih zna biti okoli 1500,” pravi energična Manca, ki ji ne zmanjka volje. Intervju na straneh 6 in 7. Foto: Jurij Pelc Kočevska www.kocevje.si Mozaik junij 2018 2 Za poslanca izbrali kočevskega podžupana

Novi kočevski poslanec je naredili največ, kar se je dalo. 989 ljudi. Za Julijana Rupnika Predrag Baković. 53-letni kandi- Čas je za sistemske ukrepe." (LMŠ) je glasoval 1001 volivec, dat Socialnih demokratov, sicer Eden od teh je odtegnitev glob za Luko Bubnjića (SDS) pa tudi član kočevskega občinskega od socialnih transferjev. "Social- 1084 volivcev. Zaradi volilnega sveta, je zbral dovolj glasov, da ni transferji so zdaj nedotakljivi. sistema, ki velja v Sloveniji, je bo v parlamentu zastopal inte- To se mi zdi nesprejemljivo. Če v parlament prišel Predrag Ba- rese Kočevske, ki je po 22 letih lahko nekoga z minimalno plačo ković. Na četrtem mestu po šte- dobila novega predstavnika. oglobimo zaradi cestnoprome- vilu glasov se je znašel Božidar Pred tem je bil kočevski posla- tnega prekrška, se mi zdi prav, Peteh (SMC), ki je prejel 586 nec Janko Veber. da se to zgodi tudi tistemu, ki glasov, na petem pa Janko Veber Baković poudarja, da si bo živi od socialnih transferjev." (Združena levica), ki je dobil prizadeval za posodobitev ceste Dodaja, da gre za enakopravnost 562 glasov. Škofljica–Petrina in za sprejem v spoštovanju zakona in prevzem Še to: največ volivcev je v sistemskih ukrepov na področju odgovornosti. Baković bo pred- kočevskem volilnem okraju iz- varnosti. Nekdanji višji policist vidoma prvič sedel v poslanske pustilo glasovnico v skrinjico v in policijski inšpektor v Centru klopi ravno na dan izida te števil- občinski stavbi (624), malo manj za izpopolnjevanje in usposablja- ke, torej 22. junija. Za zdaj ostaja Predrag Baković je novi kočevski poslanec • Foto: Petra Šolar v Turističnem kompleksu Jezero nje v enoti Gotenica, pravi: "Vsi, tudi član občinskega sveta, če bo bodo v stranki po analizi rezul- Ime kočevskega podžupana (521) in šoli v Stari Cerkvi (415), ki se ukvarjamo z zagotavljanjem kandidiral na lokalnih volitvah, tatov in posvetovanju odločili, je na junijskih predčasnih par- predčasno pa jih je glasovalo 434. varnosti v kočevski občini, smo pa še ne more povedati, saj se kako naprej. lamentarnih volitvah obkrožilo P. Š. 18 vasi brez prebivalcev Državno prvenstvo v triatlonu Kočevska občina ni na prvem Najgosteje naseljen v Slove- Triatlon klub Inles Riko Rib- mena ne bi moglo biti." Število Inles Riko Ribnica v super sprint mestu med slovenskimi obči- niji je bil Piran, kjer je na enem nica je v sodelovanju s koče- obiskovalcev vsako leto narašča, triatlonu ter Tjaša Vrtačič iz TK nami le zaradi površine, ampak kvadratnem kilometru površine vskim javnim zavodom za šport proga pa bi lahko sprejela okoli Trisport Exoterm, ki je s časom tudi zaradi največjega števila živelo povprečno skoraj 5.462 tudi letos na Rudniškem jezeru 300 tekmovalcev. "Na slovensko 1 uro, 13 minut in 19 sekund naselij brez prebivalcev. Tako prebivalcev, najredkeje naseljeno pripravil državno prvenstvo v obalo organizatorji veliko lažje bila tudi najhitrejša tekmovalka ugotavljajo na Statističnem uradu naselje pa je bilo naselje Lukanja triatlonu. Najmlajšim je bil na- Republike Slovenije, saj je bilo v občini Slovenska Bistrica, kjer menjen cici akvatlon v plavanju lani med 57 slovenskimi naselji je na kvadratnem kilometru žive- in teku na 50 in 500 metrov, brez prebivalcev kar 18 v občini lo povprečno manj kot 0,1 prebi- nekoliko starejši pa so se pome- Kočevje. Brez ljudi so Bukova valca. 1. januarja 2018 je sicer v rili v daljšem akvatlonu z 200 Gora, Hreljin, Kleč, Komolec, Sloveniji živelo 2.066.880 pre- metri plavanja in kilometrom Kuhlarji, Laze pri Oneku, Mokri bivalcev v 5.978 naseljih. Še to: teka. Tekmovalci na držav- Potok, Muha vas, Ograja, Podste- v petih naseljih, ki so imela po nem prvenstvu so tekmovali v ne, Preža, Pugled pri Starem najmanj 30 prebivalcev, ni bilo super sprint triatlonu (300 m Logu, Sadni Hrib, Suhi Potok, otrok, tj. prebivalcev, starih manj plavanja, 8 km kolesarjenja ter Svetli Potok, Škrilj, Topla Reber kot 15 let. Največje med takimi 2 km teka), v disciplini sprint in Zdihovo. V občini je sicer lani naselji je bilo Selo pri Pancah v maraton pa so športniki štartali živelo 15.881 ljudi, od tega 8.305 občini Ljubljana. na obali kočevskega jezera, po v Kočevju. P. Š. 750 metrih plavanja prekole- sarili 20-kilometrsko traso po cesti do Zgornjih Cvišlerjev ter zaključili s petkilometrskim tekom ob jezeru. Z obiskom so bili organizatorji zadovoljni, nam je zaupal Dami- Kljub slabim vremenskim obetom se je na triatlonu pomerilo več kot jan Kromar iz Triatlon klub In- 200 tekmovalcev • Foto: Žarko Nanjara les Riko Ribnica: "Profesionalci pripeljejo tekmovalce kot mi v v sprint triatlonu. Naslov držav- pridejo v vsakem vremenu, med- Kočevje," opaža Kromar. "Ven- nega prvaka si je z najboljšim tem ko rekreativni tekmovalci dar se trudimo, tudi v Kočevju je časom 1:03:06 prislužil Matija precej spremljajo vremensko okolica jezera vsako leto lepša." Meden iz TK 3KM, v super napoved. Ta zadnji teden ni bila V ženski konkurenci sta na- sprintu pa je zmagal član TK Te- najbolj optimalna, čeprav se je slov državnih prvakinj obdržali lemach Ljubljana Jakob Mamič. Tudi Mokri Potok je na seznamu vasi brez prebivalcev • Foto: Petra Šolar danes izkazalo, da boljšega vre- Monika Bartol iz Triatlon kluba Ž. N.

Kaj je pod zemljo? “Želimo si, da bi čim hitreje svinčnika in papirja, pa je bil Lastnica zemlje, na katero so dobili oz. videli odločbo mini- uveden nadzor. pripeljali odpadke, je žena Slav- strstva za okolje, da ugotovimo, Zemljišče, na katerem so bili ka Hrženjaka. Hrženjak je med kaj na tej lokaciji je in kako ogromni kupi smeti – o tem drugim lastnik dveh družb, Eko- se bodo zemljišča povrnila v pričajo tudi številne fotografije gorja in Publicusa, ki se ukvarja- prvotno stanje,” pravi koče- domačinov – je v lasti družine ta z odvozom odpadkov. Njegov vski župan Vladimir Prebilič. Hrženjak. Kočevski župan, ki si zet Nejc Belušič sicer trdi, da so Koliko tovornjakov smeti so je nelegalno odlagališče ogle- pripeljali le nekaj tovornjakov pripeljali blizu vasi Morava in dal, je razočaran, da je nekdo, smeti in jih tudi odstranili. Smeti zasuli z zemljo, ne ve nihče. Z ki se med drugim ukvarja tudi s – tako Belušič – so pripeljali iz ministrstva za okolje, kjer so se turizmom, dovažal smeti v ko- industrijske cone LIK, v kateri sprva le medlo odzvali na pri- čevski gozd. so kupili parcelo. Zoper podjetje javo zoper nelegalno odlaganje Vaščani Morave, ki so policijo Publicus in dovožene bale smeti odpadkov, so pozneje odpisali, poklicali zatem, ko se je po vasi v vasi Študa so se konec maja da 'ugotovitveni postopek še ni razširil neznosen smrad, opo- Vaščani se sprašujejo, koliko smeti je še v zasutih vrtačah sicer uprli krajani štirih krajev- zaključen'. Zoper delo inšpek- zarjajo, da gre za kraški teren. tili sami. Želimo, da pristojne peljana čez odpadke, in da smeti nih skupnosti, njihova dejanja pa torja, ki je 16. maja na teren “Naša vas je okoljsko ozaveš- službe ugotovijo, koliko smeti odstranijo,” je povedal Mladen podpira tudi domžalska občina. prišel, kot potrjujejo priče, brez čena. Staro smetišče smo očis- je še pod zemljo, ki je bila na- Koritnik. P. Š. Kočevska www.kocevje.si Mozaik junij 2018 3 Tekaška kros liga letos pod Mestnim vrhom Uvodnik Namesto ob Rudniškem jezeru smo si ogledali traso ob jezeru. traso prvič preizkusilo v sredo, To, kako nekdo lovi ravnotežje med kariero in druži- ljubitelji teka letos preizkušajo Ocenili smo, da je neprimerna za 30. maja. Otroci so pretekli bodi- no, je popolnoma osebna stvar! V življenju še nisem svojo telesno pripravljenost pod izvedbo tekaške kros lige, zato si 200 (predšolski in od 1. do 3. slišala nobene ženske, ki bi moškega povprašala, o Mestnim vrhom. Turistično dru- smo jo prestavili drugam,” je razreda) bodisi 400 metrov (od 4. tem, kako bo usklajeval oboje. Kaj šele, da bi si to štvo Kočevje je po petih letih pojasnila Rebeka Jambrovič, do 9. razreda). Preostali so svojo drznila vprašati na razgovoru za službo. Pa vendar: prestavilo rekreativno tekaško predstavnica organizatorja. kondicijo preverili na štirikilo- takšna vprašanja so postavljena kandidatkam za de- kros ligo v Dolgo vas. “V aprilu 16 otrok in 26 odraslih je novo metrski makadamski trasi. Med lovna mesta, in ker ne želijo biti nevljudne kot spra- njimi je bil absolutno najhitrejši ševalci, nanje odgovorijo. Jaz ne bi. Če nekdo dvomi Denis Šalehar, ki je zanjo porabil o sposobnostih kandidatke zgolj zato, ker je ženska 15 minut in 22 sekund. in ima otroke, ima predsodke. Ogromno žensk je ob Drugega teka, ki je bil 13. ju- redni službi, majhnih otrocih in večini gospodinjskih nija, se je udeležilo 46 ljubiteljic opravil naredilo fakulteto. Ogromno je takšnih, ki so in ljubiteljev teka. Rekord teka je samohranilke, otroke odpeljejo v šolo, gredo na de- postavil Andraž Medvešek s ča- lo, jih pripeljejo, skuhajo, operejo zlikajo, odpeljejo som 15 minut in 25 sekund. malčke na izvenšolske dejavnosti, gredo po nakupih, Najmlajši tekač je bil sicer dajo otroke spat, nato pa se znova lotijo dela. Ker ve- triletni Arne Kaplan. Zadnji, do, da je stvari treba narediti, se tudi ob desetih zve- tretji tek bo 27. junija. Letos je čer znova usedejo za računalnik in dokončajo delo. Turistično društvo sprejelo novo Nimajo izgovorov, da se morajo sprostiti, nimajo ure pravilo: šteli bodo rezultati vseh košarke, tenisa, 'vaj' z bendom ali družabnih večerov. treh tekov, in ne le dveh, kot je V službi so predane, odgovorne, zanesljive, inovativ- ne in prijazne. Koliko nas je takšnih, ki smo vezane Otroci so razdeljeni v tri kategorije, najmlajši tečejo na 200 metrov veljalo doslej. Foto: Petra Šolar P. Š. na projektno delo in kljub enemu otroku, ki bruha, in enemu, ki ima vročino, zmoremo dokončati pro- jekt in poskrbeti za svoje otroke?!? Koliko je mladih mamic, ki so zanosile med študijem in se odločile, da Praznik lovske kulture bodo naredile oboje – redno končale študij in imele Lovska zveza Slovenije je v Globokem pri Brežicah, od takrat tvijo nadaljevali, kmalu pa so se otroka? V vsaki izmed naštetih kategorij jih poznam Kočevju pripravila 45. srečanje je prireditev rasla ter gostovala na tradicionalni prireditvi priključili cel kup. So močne, samozavestne, izredno sposobne lovskih pevskih zborov in rogi- Hrvaškem, pri zamejcih v Italiji, tudi rogisti. Po besedah pobu- ženske, ki so v svojem zasebnem življenju čudovite stov. Na odru športne dvorane se letos pa jih je v Kočevju gostila dnika prvega srečanja, Franca mame. Zato ženske: kapo dol! Seveda obstajajo tudi je predstavilo kar 400 nastopa- Zveza lovskih družin Kočevje Keneta, je osnovna prireditev takšne, ki so na protipolu, ampak teh ne poznam. jočih, 22 skupin rogistov ter 16 pod pokroviteljstvom Slovenskih prerasla svoje okvire in se ji je z Poznam namreč takšne, ki v hudi zimi najprej odkida- pevskih zborov iz vse Slovenije, državnih gozdov. Kljub skromne- leti priključilo vse več pevcev, ki jo sneg, segrejejo avto, posedejo otroka vanj, ga var- zamejstva in Hrvaške. mu začetku s štirimi pevskimi niso iz lovskih logov. no pripeljejo v vrtec, pravočasno pridejo (kljub sne- Prvo srečanje lovskih pevskih zbori je bil prvi dogodek deležen “Naši predhodniki so se od gu) v službo, skuhajo kavo in se lotijo dela. Poznam zborov je potekalo leta 1974 v velikega obiska, zato so s priredi- nekdaj zavedali, da resna organi- ženske, ki naredijo vse, kar se jim naloži, in predlagajo zacija nima svoje prihodnosti, če nove rešitve, pa še vedno z otroki rišejo, delajo vetrni- nima svoje kulture,” je v uvod- ce, se igrajo monopoli ali gledajo z njimi risanke. Med nem govoru poudaril predsednik tednom načrtujejo, kam bodo svoje otroke odpeljale Lovske zveze Slovenije Lado na lepše in kaj bodo z njimi počele. Takšne, ki lahko Bradač. Program so popestrili kuhajo in obenem pišejo članek ali pa ga lektorirajo. tudi oponašalci jelenjega rukanja Drage ženske: ne odgovarjajte več na takšna vpraša- ter Društvo za ohranjanje lovske nja, ker so žalitev! kulture Črna s spomladansko zgodbo o ptiču ruševcu. Igralec Petra Šolar, Roman Končar je recitiral pesmi odgovorna urednica kočevske pesnice Miri Bartol iz njene zbirke Krik divjine, v dvorani pa je bila na ogled tudi začasna razstava umetniških in OBVESTILO obrtniških izdelkov lovske kul- Uredništvo časopisa Kočevska poziva vsa ture. Lovska zveza Slovenija je društva, javne zavode in ostale ustanove, ob tej priložnosti kočevski lovski pevski skupini Prijatelji podelila ki pripravljajo dogodke v obdobju od 24. 7. Lovsko pesem je zapelo in zaigralo kar 242 pevcev ter 158 rogistov plaketo ob desetletnici delovanja. do 31. 8., da do 10. julija pošljejo na e-naslov Foto: Žarko Nanjara Žarko Nanjara [email protected] napovednik s podatki, KDO organizira KAJ, KJE in KDAJ. Napovednik bo KOLEDAR DOGODKOV objavljen v julijski številki časopisa. Fotografsko društvo Grča Kočevje, Občina odprtje razstave Biseri Kočevske 22. 6. 2018 ob 18. uri Mala mestna ploščad Kočevje Turistično društvo Kočevje 3. tek Tekaške kros lige 27. 6. 2018 ob 19. uri Dolga vas (MTB trail center) Občina Kočevje Naj spominek 28. 6. 2018 ob 17. uri Letni vrt KCK Potapljaško društvo Ponirek Kočevje Dan odprtih vrat 1. 7. 2018 od 11. ure dalje Ob Rudniškem jezeru Pokrajinski muzej Kočevje Dan rudarjev 3. 7. 2018 ob 19. uri Pokrajinski muzej Kočevje Združenje borcev za vrednote NOB Kočevje Spominsko srečanje pri Taborski steni 7. 7. 2018 ob 11. uri Taborska stena pri Kočevski Reki KŠD Predgrad Pranger Predgrad 28. 7. 2018 od 15. ure Predgrad KDO? KAJ? KDAJ? KJE?

Kočevska je časopis Občine Kočevje, vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1955 • Kočevska, št. 34, junij 2018 • Naklada 6500 izvodov • Gospodinjstva na ­območju občine Kočevje jo prejmejo brezplačno • Izdajatelj: Občina Kočevje, Ljubljanska cesta 26, 1330 Kočevje / zanj župan dr. Vladimir Prebilič • Odgovorna urednica: Petra Šolar • Pomočnik urednice in novinar: Žarko Nanjara • Oblikovna zasnova, prelom in priprava za tisk: CZMK Kočevje, TZO 62, 1330 Kočevje / zanj Marko Vovk • Lektorica: Saša Erjavec Kobe • Kontakt: [email protected] • Časopis Kočevska, Trg zbora odposlancev 2, 1330 Kočevje • Trženje: Matej Kosten, 040-652-837, [email protected] • Tisk: DELO časopisno in založniško podjetje, d. d., Dunajska cesta 5, 1509 Ljubljana • Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba v drugih medijih je dovoljena le s predhodnim pisnim dovoljenjem izdajatelja. Uredništvo si pridržuje pravico sprejeti v objavo ali zavrniti poslano gradivo v skladu s svojo uredniško politiko. Pridržujemo si tudi pravico spreminjanja naslova ter krajšanja člankov. Kadar gre pri naštetem za večje spremembe, se bomo skušali posvetovati z avtorjem, vendar je končna odločitev naša. ISSN številka tiskane izdaje: 2591-0744; ISSN številka spletne izdaje: 2591-0752 Kočevska www.kocevje.si Aktualno junij 2018 4 Na prepihu zgodovine Slovenska policija poroča, da je v obdobju med 1. januarjem in 31. majem 2018 obravnavala 2.437 ilegalnih prehodov državne meje, v celotnem letu 2017 pa jih je bilo 1930. Najpogosteje so bili obravnavani prebežniki iz Pakistana, Alžirije in Sirije, sledijo jim Afganistanci in Maročani. Največ beguncev so ustavili na področju policijskih uprav Novo mesto in Koper, ki sta obravnavali vsaka okoli 1.000 beguncev, na območju policijske uprave Ljubljana, pod katero spada tudi naša občina, pa so policisti do konca maja obravnavali 89 ilegalnih prehodov.

Že kmalu po navalu beguncev le- zakon o tujcih, a so spremembe tudi nedavno sodelovanje Evro- posredno, tudi če begunce de- sredstev pa so obratovalni stroški ta 2015 se je začela debata o tem, resno presegle pooblastitve in pe z libijsko obalno stražo pri portirajo v sosednjo državo, bi in vzdrževanje azilnega doma. Ta kdo natančno je upravičen do ukrepe, ki jih je dovoljena upo- preprečevanju prihoda beguncev se morali prepričati, da ta ne bo strošek ostaja enak, ne glede na azila in statusa begunca, beseda rabljati, zakon pa se je soočil z iz Libije, kjer so begunci žrtve poslala beguncev še bolj nazaj in število prosilcev za azil. 'begunec' se je kmalu umaknila očitki o kršitvi človekovih pra- mučenja in zasužnjevanja. Na bi prišlo do verižnih deportacij, Strošek dnevne oskrbe prosil- čustveno bolj neobarvani 'mi- vic. Zakon dovoljuje, da državni Evropsko sodišče za človekove ki pa na žalost niso več redkost. ca stane devet evrov, za kar do- grant', z namenom upravičevanja zbor s 46 glasovi poslancev akti- pravice je bila tako nedavno Tako bi Slovenija begunca de- bijo tri obroke dnevno, na mesec statusa begunca se ji je kmalu vira poseben ukrep, ki bi zaostril vložena tožba zaradi sodelova- portirala v Hrvaško, ta v Srbijo, pa prejmejo 18 evrov žepnine. pritaknila tudi oznaka 'ekonom- pogoje za vstop tujcev v državo. nja italijanskim oblasti, ki so ki bi ga poslala v Bolgarijo, nap- Na Pravno-informacijskem ski', današnji uradni dokumenti A so predlog zapiranja meje pred financirale in opremile libijsko rej v Turčijo, ta pa begunce že centru nevladnih organizacij pa vestno operirajo s frazo 'ile- begunci obsodili pravosodni obalno stražo. vrača v Sirijo. razlagajo: "To je enako, kot bi galni migrant'. Ženevska kon- minister Goran Klemenčič, pred- Na pogosto slišan očitek, da bi gasilci sosedu, ki mu je zgorela vencija o beguncih pravi, da ima sednik parlamenta Milan Brglez, se morali begunci ustaviti v prvi Koliko zares dobijo begunci? hiša, očitali, da jih je požar stal pravico do azila tisti, ki izkaže domači pravni strokovnjaki ter varni državi, pravnik James Hat- V medijih je že nekaj časa priso- celoten znesek letne požarne utemeljen strah pred preganja- številne humanitarne organizaci- haway opozarja, da je ta koncept tna debata o tem, koliko sredstev varnosti v naselju, saj je bil v njem, osnovanem na rasi, veri, je, UNHCR in generalni sekretar tistem letu le en požar." narodni pripadnosti, pripadnosti Sveta Evrope. Varuhinja člove- določeni družbeni skupini ali do- kovih pravic Vlasta Nussdorfer Trdnjava Slovenija ločenem političnem prepričanju. je na ustavno sodišče vložila zah- Na celotni ravni EU je bilo lani tevo o presoji, a so jo sodniki za- podeljenih nekaj več kot pol Kdo si, begunec? vrnili. Ameriški profesor James milijona begunskih statusov, kar A ženevska konvencija ne pove Hathaway z Univerze v Michiga- je 1.050 beguncev na milijon natančno, kaj je preganjanje. nu, eden vodilnih strokovnjakov prebivalcev, Slovenija pa je v EU je sprejela vrsto direktiv za področje begunskega prava, je istem času ugodila 150 prosil- o statusu in obravnavanju be- predlog oklical za 'flagrantno kr- cem. Manj gostoljubne so države guncev, a so te nejasne in le še šenje begunskega prava' in pou- nekdanjega vzhodnega bloka, otežujejo postopke, države pa daril, da vprašanje, ali so begunci Poljska, Češka in Slovaška, ki zato kar same poljubno dolo- prispeli na podlagi dokumentov obveznim begunskim kvotam od- čajo, kako resne kršitve bodo ali ne, pravno ni relevantno. Am- ločno nasprotujejo, južne članice, upoštevale pri podelitvi statusa nesty International je opozoril, v katerih je največ prebežnikov, azila. Begunska konvencija da je 'zavračanje prosilca za azil pa zahtevajo več solidarnosti. namreč nima predvidenih me- ali begunca na meji brez nadalj- Manj beguncev kot Slovenija pa hanizmov za uveljavitev, tako njih postopkov in obravnave so sprejele še Hrvaška, Estonija, načelo odločanja pripada vsaki individualnih okoliščin strogo Romunija in Portugalska. Še državi posebej. UNHCR je tudi prepovedano po zakonih EU in Madžarska, ki je s premierjem izdal priročnik z navodili, kako mednarodnem pravu'. Viktorjem Orbanom najbolj interpretirati in določiti kriterije Begunska konvencija namreč glasna v protimigrantski retoriki za podelitev statusa begunca, dovoljuje, da begunci vstopijo v in je nedavno hotela tudi krimi- kako huda je diskriminacija, da državo, ne glede na to, ali imajo nalizirati pomoč nezakonitim se šteje za preganjanje. A vse- dovoljenje ali ne, nobena država migrantom, je lani podelila 1.290 eno jasnih kriterijev ni, zato si namreč ne izdaja vizumov za to, statusov begunca, kar znese 130 države raje zatiskajo ušesa in na da bi lahko prosilec naknadno beguncev na milijon prebivalcev. mednarodne pozive odgovarjajo prosil za azil. Tako že po defini- Največ beguncev so sprejele Ita- z molkom, na lastnih mejah pos- ciji begunci vstopajo nelegalno. lija, Francija, Belgija, Švedska in tavljajo prepreke, tisti prebežni- Avstrija, nečlanici EU Švica in ki, ki so jih sprejele, pa pogosto Beg v varne države Norveška, 325.000 beguncem pa vandrajo v administrativnih 90 odstotkov sirskih beguncev je vrata odprla Nemčija. vicah med čakanjem na ugodno je odšlo v tri države, ki so jim Na slovenski južni meji je razrešitev prošnje za azil ali de- najbližje: Turčijo, Jordanijo danes že 160 kilometrov žičnate portacijo. A so države po begun- in Libanon, kjer biva že okoli ograje ter 56 kilometrov panelne ski konvenciji dolžne zaščititi 1,5 milijona beguncev, ki tako ograje, za nakup pa je država prosilce za azil in šele potem je predstavljajo 30 % libanonskega porabila 13,6 milijona evrov. možno presojanje o tem, ali je prebivalstva, od tega je polovica Medtem pa hrvaške in srbske prosilec žrtev preganjanja in po- otrok in mladostnikov. Velika nevladne organizacije za pomoč sledično upravičen do azila. večina tako ostaja doma ali sose- beguncem opozarjajo, da se mi- Da so mednarodne odločbe in dnjih državah. Med begunci, ki granti pri vstopu v Hrvaško so- implementiranje zakonov dosti- so prišli v Evropo, so predvsem očajo z udarci in deportacijami, krat le mrtva črka na papirju, ki tisti z boljšim ekonomskim statu- trpinčenjem in grožnjami z orož- deluje le, dokler ni v uporabi, se som, ki si lahko privoščijo pot. jem, UNHCR v Srbiji pa poroča, je izkazalo ob vrhuncu begun- Čeprav pot po tihotapskih da je Hrvaška lani zavrnila več ske krize, ko obmejne države kanalih stane veliko več kot le- Južna slovenska meja je obdana z 216 kilometri ograje • Foto: Marko Vovk kot 3.200 beguncev, s čimer Evropske unije niso zmogle talska vozovnica, je beguncem izmišljen in da so se ga države Slovenija porabi za nastanitev je presegla tudi Madžarsko. zajeziti migrantskega toka in so zračni promet zaprt. Evropska oklenile, ker služi njihovim in- enega begunca, polemiko pa so v Toplejši meseci bodo zagotovo begunce povečini le spuščale direktiva iz leta 2001 letalskim teresom. Velja ravno nasprotno, predvolilnem času hitro prevzele prinesli porast števila ilegalnih dalje proti Nemčiji in skandi- prevoznikom namreč narekuje, begunec lahko poišče zaščito, stranke desnice, ki so opletale z prehodov, po ocenah notranjega navskim državam. da morajo povrniti vse stroške kjerkoli želi, a le v eni državi izračunom Računskega sodišča ministrstva lahko pričakujemo Slovenija je bila primorana vrnitve osebe, ki nima veljavnih naenkrat. Hathaway opozarja, in trdile, da ima država z vsakim 60 tisoč prebežnikov. Ministr- sprejeti novelo zakona o obram- dokumentov. Obenem navaja, da bi imel tak pristop grozljive beguncem 1.963 evrov stroškov stvo pravi, da so razmere pod bi, s čimer je vojski zagotovila da so prosilci za azil izjema, a geopolitične posledice, saj bi vsi na mesec. Gre za povsem na- nadzorom in da je Slovenija na dodatne pristojnosti pri upravlja- pristojnost za ugotavljanje be- begunci ostali v težavnih delih pačno navajanje, saj Računsko prihajajoči tok beguncev prip- nju in nadziranju begunskega gunskega statusa nalaga na pleča sveta. Obenem pa opozarja na sodišče pojasnjuje – na isti strani ravljena in vztraja, da so zunanje vala. Z namenom, da bi bila ob uslužbencev na letališču, letal- še eno pravilo: države namreč poročila – da je 57,9 % tega zne- meje EU še preveč prepustne in morebitni ponovitvi migrant- ski prevozniki pa zato begunce ne smejo vračati beguncev v ska namenjenega za plače zapo- bi morali Hrvaški ponuditi po- skega vala bolje pripravljena, je preprosto zavrnejo. Nedvomna države, kjer bi jim grozilo pre- slenih na Ministrstvu za notranje moč pri varovanju meja. na začetku leta 2017 spremenila kršitev mednarodnega prava je ganjanje. To pravilo drži tudi zadeve, dodatnih 18,6 % teh Žarko Nanjara Kočevska www.kocevje.si Zanimivosti junij 2018 5 Ko motorke letijo deset metrov daleč

Več kot devet kilogramov težko orodje, s katerim običajni ljudje podirajo drevesa, v Kočevju že štiri leta leti po zraku. Delno je 'kriv' tudi kočevski župan, ki je pred leti za enega od časopisov izjavil, da na 'mestni ploščadi ne morejo motorke žagat.' Župan, ki se je pozneje sicer opravičil za izrečene besede, je izrazil mnenje, da na občinski proslavi ni najbolj primerno igranje kočevskih rock ali metal bendov, glasbeniki pa so odgovor obrnili v provokacijo …

In tudi zato bodo že peto leto Šov organizira društvo TRRR. zapored po zraku frčale motor- Poimenovano po zvoku, ki ga ke. Najmočnejši – lani je bil to je najprej slišati iz mašine, ki Danijel Đukarič – jo zabrišejo skorajda nikoli ne vžge v prvo. deset metrov daleč. “Prvo tek- Ko so imeli kratico, so ji dodali movanje v metu motorke smo ustrezna imena in nastalo je organizirali za foro, in sicer kot Društvo za turizem, rock, rekre- spremljevalni program Koče- acijo in relaksacijo. Organizator- vske rock scene,” pove Simon ji, ki del stvari jemljejo kot šalo, Šega. “Razmišljali smo, kaj del pa zelo zares, še dodajajo: bi naredili poleg koncertov in “Mislimo, da so ženske ena- odločili smo se, da bomo metali kopravne moškim in naj tekmu- ravno motorke,” dodaja Igor jejo z nami! Zato ne bo posebne Rančigaj. Organizatorja, ki sta kategorije za ženske, kot so le del številne ekipe, pojasnjuje- spraševale.” In še: “Ta prireditev ta, da je bil met sprva obstranska bo nekoč prišla v Guinnessovo dejavnost Kočevske rock scene, knjigo rekordov.” nato pa so, ko so koncerte zaradi Letošnje Svetovno prvenstvo dežja premaknili na drugo loka- v metu motorke bo 30. junija. cijo, ugotovili, da je tekmovanje v Gaju bolj atraktivno od glas- benih nastopov. “To je šov! Radi bi, da bi se ljudje zabavali in očitno je, da se,” doda Rančigaj. Od začetnih 25 prijavljenih tekmovalcev in nekaj obisko- valcev so v štirih letih prišli na 43 prijavljenih in 850 gledalcev. Tekmovanje, ki ga načrtujejo več mesecev, je namenjeno vsem – moškim in ženskam z vseh kontinentov. Zato in ker Foto: arhiv TRRR ga niso do leta 2014 zasledili nikjer drugje, so mu že prvo leto z drugo roko, a mora biti izmet 9,05 metra daleč. Lani je rekord centa vstopnine in je vse breme Nenavadno tekmovanje je sicer nadeli naziv Svetovno prvenstvo opravljen z eno roko. V finale, meta postavil že omenjeni Đuka- na plečih organizatorjev. “Če lani dobilo posnemovalce, ki v metu motorke. Udeležiti se ga v katerem se potegujejo za 750 rič z dolžino 10,06 metra. bo prireditev, kar upamo, da bo, pa jih Šega in Rančigaj ozna- ne smejo le člani organizacijske evrov vredno Stihl motorno ža- Vse več prostovoljcev, ki po- postala še večja, bomo morali čujeta kot 'nekaj najboljšega, ekipe, veljajo pa stroga pravila. go, se uvrsti osem tekmovalcev z magajo urejati tekmovalni pros- del tudi tržiti,” kimata v en glas. kar se je lahko zgodilo'. Za Močni možakarji in ženske, nad najboljšimi meti, ki lahko v fina- tor in skrbijo za zabavne igre, O novem tekmovanju se sicer letos obljubljajo nove sprem- katerimi nenehno bdijo sodniki lu mečejo trikrat, zmaga pa tisti, več obiskovalcev in sponzorjev začnejo pogovarjati nekaj dni po ljajoče dejavnosti, tribune in Atletske zveze Slovenije, smejo ki vrže najdlje. Prva tri leta je to potrjuje, da je prireditev ena izvedenem, ko pretehtajo pluse prizorišče pa lahko sprejmejo držati le ohišje motorne žage, pri uspelo Denisu Sevnšku, ki je bil najbolj prepoznavnih v občini. in minuse, pospešeno pa ga zač- 1.500 ljudi. čemer si sicer lahko pomagajo najboljši leta 2015, ko je vrgel Čeprav se zanjo ne plača niti nejo pripravljati tri mesece prej. Petra Šolar Kočevska www.kocevje.si Intervju junij 2018 6 "Iščem majhne modre pike"

Foto: Mark Weetmaas

Najprej je imela kolo. Prvič zares dobro, treking kolo. Nato je v enem letu z njim naredila okoli 5.000 kilometrov – med drugim je v dveh etapah za svoj rojstni dan pre- kolesarila od Hodoša do Pirana. A je nekaj manjkalo. Prevoženim kilometrom je želela dati nov smisel. Zato se je 34-letnica, ki je odraščala v Kočevju, odločila: Obiskala bom vsa slovenska jezera. Pa ne le klasičnih jezer, tudi mlake, bajerje, ribnike, torej vse stoječe vode v Sloveniji. Kolesari skoraj vsak vikend, tudi pozimi, pri minus šes- tih, in poleti, pri 40 stopinjah Celzija. Zagnanost in predanost pa tudi dobra telesna pripravljenost so jo pripeljali že do 500 jezer, čaka jo še dvakrat toliko. Pogovarjali smo se z Manco Korelc, dekletom, ki ima rada vodo in svoje podvige beleži na spletni strani Moja jezera.

Do zdaj si prikolesarila do 500 ampak takrat, ko si čisto sam, je med vikendi. Med tednom mo- med Novo Gorico in Ajdovščino. slovenskih jezer, kalov, ribni- Kako bi slovenska jezera – pusti- res težko. Bila sem le nekaj sto ram biti namreč osredotočena na Je majhno jezero, ujeto v gozdu, kov in bajerjev. Je tvoja izho- va zdaj ob strani mlake in bajer- metrov od vode. Vedela sem, da svoj posel. Kam bom šla, pa se ampak zelo lepo. Od tam naprej diščna točka vedno enaka? je – opisala s petimi besedami? ne smem nazaj, da moram to vo- odločam že med tednom. Opazila greš lahko še naprej do cerkve Na začetku sem štartala v Lju- Težko jih vržem v isti koš. So ze- do fotografirati. Po tleh pa visoke sem, da mi vse več časa pobere sv. Marije. Po drugi strani je bilo bljani, saj sem raziskovala je- lo različna. Ena so zelo obiskana, koprive. Bilo me strah, zbirala načrtovanje poti. Na Štajerskem med zadnjimi Divje jezero, ki zera v osrednji Sloveniji in na druga ne. Nekatera so zelo lepo sem pogum, se oblekla v dolge je, kot sem omenila, silovita go- velja z doseženimi 160 metri za Kočevskem, kjer sem odraščala. urejena, druga so zanemarjena. hlače in si rekla: 'Če si rekla vsa stota jezer, kar je enormen izziv. najgloblje, pa ni bilo nič poseb- Zdaj pa ne. Zdaj se odpeljem do Imajo zelo raznovrsten karakter. jezera, potem morajo biti vsa Kako zabeležiti vse, si označiti nega. Ime ima takšno, da veliko nekega kraja z drugim prevoznim Petstoto jezero, ki sem ga obi- jezera. Manca, gremo!' In sem vse fotografije, da ne pomešam pričakuješ, a na koncu morda ne- sredstvom, od tam naprej pa ko- skala, to je Račevsko jezero blizu šla do vode, na hitro naredila jezer? Označevanje fotografij koliko razočara. K temu zagoto- lesarim. Lani sem šla velikokrat z kraja Žiri, je recimo popolnoma štiri fotke, kolikor potrebujem za je znova eden od izzivov. Poleg vo pripomore tudi dejstvo, kako vlakom. Odpeljala sem se recimo zaraščeno. Morala sem se plaziti spletno stran, in hitro, kot se le tega moram pot načrtovati tako, ga lahko fotografiraš. Nekatera do Celja, nato pa s celjske železni- po tleh, da sem prišla do vode. da, šla nazaj. Ta dan si bom za- da ne izgubljam časa zaradi lo- so umeščena v takšna okolja, da ške postaje nadaljevala pot s ko- To je skrajnost, sicer so precej pomnila za vedno. Zanimivo je, gistike. Od ene do druge vode so lepa ne glede na to, kako jih lesom, vse do jezer. Nemogoče je, dostopna. Zanimivo je tudi, kako kako funkcionira domišljija, ka- poskušam priti v optimalnem ča- ujameš, torej s katerega koli ko- da bi do vseh slovenskih jezer, ka- so v neki slovenski pokrajini ko psiha naredi svoje. Kako lah- su. Po navadi začnem načrtovati ta, pri nekaterih pa žal ne dobiš lov, ribnikov in bajerjev v tem ča- pogosta, v drugi ne. Na Štajer- ko otrpneš, čeprav nimaš nekega naslednjo pot od srede naprej, lepega posnetka. su, kolikor ga imam, prikolesarila skem koncu so izredno zgoščena, razloga. Ko je zletel tisti ptič, izbiram pa bolj po občutku. Ko iz Ljubljane. Zadnje čase me po- drugje ne. mi je zastalo srce. Ampak veš, dobim navdih, kam bi šla, na- Postavljaš spletni leksikon vseh gosto do izhodiščne točke odpelje da moraš iti. To je neprecenljiva redim načrt poti in grem. Za ta slovenskih jezer, s katerim boš moj prijatelj Jurij Pelc, nato se on Kdaj si imela najtežji 'kolesarsko izkušnja. Občutek, ko premagaš vikend na primer še ne vem, kam omogočila iskanje vseh sloven- z avtom odpelje po svoje, jaz pa s -jezerski' dan in zakaj? strah, je enkraten. Po tistem sem bom šla. Sedem jezer me čaka še skih stoječih voda. Do zdaj torej kolesom po svoje. Na koncu dneva Najtežje mi je bilo lani v okolici se še nekaj časa tresla, ampak od minulega vikenda in pazim, nismo imeli nobene knjige, ki bi se dogovoriva, kje me pobere. Ptuja. Kolesarila sem dva dni občutek je bil pa zmagoslaven. da jih sproti objavim. Držim se vsebovala te opise? zapored in ena izmed vod, ki Na cesti pa nimam slabih izku- načela, da morajo biti jezera na Ne. Obstaja knjiga Vsa slovenska Katera je bila tvoja najdaljša sem jo želela najti, naj bi bila v šenj. V več kot letu dni mi je le moji spletni strani objavljena v jezera iz leta 2001, katere avtor enodnevna kolesarska tura v Lancovi vasi. Odpeljala sem se enkrat počila guma. največ desetih dneh od izleta. je Peter Firbas in s katerim sem sklopu projekta Moja jezera? tja in bilo je kot v filmu: bil je Ker pa poskušam opisati dožive- v kontaktu. Preden sem se lotila Žal ne vem, koliko je bilo največ večer, bilo je mračno, v ozadju Tvoj rekord je, kot si omenila, to, porabim tudi veliko energije. projekta, sem ga poklicala, ne- kilometrov v enem dnevu, sem pa je divjala nevihta, okoli mene so 26 jezer v enem dnevu. Kako jih kajkrat sva se tudi srečala. Am- v dobrem letu, odkar se ukvarjam bile same zapuščene hiše, vrata izbiraš in kdaj kolesariš? Katera jezera so te najbolj pak ta knjiga ni več aktualna, ker s projektom, naredila okoli 3000 na njih so škripala, veter pa je Kolesarim med vikendi. Posku- presenetila?­ je ogromno jezer, bajerjev ali ka- kilometrov. V enem dnevu sem zavijal. Blizu mene je naenkrat šam se držati tega, da se s pro- Dobro vprašanje. Najbolj so mi lov, ki še niso zavedena. Pred za- največ voda, to je 26, obiskala na vzletel velik ptič … grozljivka! jektom, ki zajema tudi pisanje in ostala v spominu zadnja, recimo četkom projekta sem klicala tudi Veliki planini. Seveda domišljija dela svoje, urejanje spletne strani, ukvarjam Vitovsko jezero, to je lepo jezero v sedem slovenskih organizacij, Kočevska www.kocevje.si Intervju junij 2018 7

ki bi lahko imele ta seznam, pa ve Gorice, do katerega vodi og- ponudbo, ki bo privabila točno objavljam, fotografiram in se- Zadnjih nekaj mesecev sem v ga nimajo. Seznam torej prip- romno lesenih tabel, ko pa prideš določene goste. Dober primer stankujem s partnerji. Mislim, da novi vlogi, vlogi zunanje vodje ravljam sama. Glavni vir, ki ga tja, ni ničesar. Zakaj torej sploh sta recimo Ptujsko jezero, ki je je za vsako uspešno zgodbo po- marketinga. Nisem zaposlena uporabljam, je aplikacija Google usmerjati ljudi nekam, kjer ni niti ogromno, in Velenjsko, na ka- membna ravno predanost. Začeti v podjetju, jim pa zelo poma- maps, na kateri iščem majhne klopi, kaj šele česa drugega? terem načrtujejo gradnjo hišk. je veliko lažje, kot nadaljevati. gam. Ta vloga mi zelo ustreza. modre pike. Toda ogromno jezer, Mislim, da bi morali jezerom Delo, energija in predanost so Sem zelo strateški marketingaš. kalov in bajerjev ni na zemljevi- Dobro skrbimo za jezera? dati pečat glede na okolje, v bili potrebni, da je projekt postal V desetih letih, kolikor delam du. Za številna mi povedo ljudje, Zelo različno, za nekatera da, katerem se nahajajo. Ne more- prepoznaven. Ko je postal bolj v digitalnem marketingu, sem česar sem najbolj vesela. Par de- za druga ne. Že s tem, ko jim mo in ne smemo narediti dveh prepoznaven, tudi zaradi spletne delovala na vseh treh ravneh set jih je bilo že takšnih. ne damo pomena in jih ne popi- Blejskih ali šestih Velenjskih in FB-strani, sem se začela po- oglaševalskega trikotnika, tako šemo, kažemo, da nam ni mar jezer. Moramo ustvariti dru- javljati v medijih. Lani sem bila v marketingu kot v prodaji. Vse Glede na to, da sestavljaš se- zanje. Petstoto jezero, ki sem gačna jezera, posebna, takšna, tako na radiu, televiziji in spletu. bolj se nagibam k strateškemu znam, nameravaš izdati kakšno ga omenila, ni primer dobre ki bodo izstopala po nečem Nikogar od teh nisem klicala sa- delu digitalnega marketinga, ki tiskano publikacijo? prakse. Ko govorimo o skrbi, je izvirnem. V prihodnjih letih naj ma. Bilo je super. Ampak potem pomeni optimizacija poslovnih Zagotovo. Razmišljam tudi o treba poznati vso zgodbo, torej bi ponovno napolnili Vonarsko nastopi tudi drugačno obdobje, procesov, koordinacija marke- tem, da bi naredila nadgradnjo predvsem, kako je z lastništvom. jezero, ki bo povezalo Podče- ko bi marsikdo obupal – letos tinških aktivnosti, povezovanje obstoječe spletne strani. Izbrala Blejsko in Bohinjsko sta recimo trtek in Rogaško Slatino. To se sem bila recimo le na enem ra- marketinga in prodaje. bom najlepša in jih predstavila najbolj opevani. Toda smisel mi zdi dober primer. diu. Tudi to moraš vzeti v zakup. skupaj z drugimi turističnimi mojega projekta je, da vsakdo Sploh ne razmišljam o tem, da Si si postavila rok, do kdaj znamenitostmi. Ampak za to najde nekaj drugega. Imamo Jezera so primerne izletniške bi nehala. To je moj projekt, v obiskati­ vse? bom potrebovala finančno po- ogromno čudovitih jezer, zaradi točke tudi za nas, Slovence. Pa katerega sem vložila ogromno V dobrem letu dni sem jih obi- moč. Želim pripraviti nekaj, kar tega nam res ni treba odhajati tja, smo navajeni, da je treba tam energije in je še bom, ker imam skala 500. Peter je rekel, da jih bo uporabno za ljudi. Nekdo iz kjer je gneča. Eno takih je ribnik nekaj evrov pustiti, ne pa se pri- cilj. Ničesar pa ne delam na silo. je 900 do 1300. Sumim, da jih je Prekmurja ne bo prišel samo Češnjevek blizu gradu Strmol. peljati, spiti svoj pingo in pojesti Včasih recimo nisem pri volji, da okoli 1.500. Recimo, da sem na zaradi Gradiškega jezera. Če pa Čudovit prostor za sprehod ali sendvič – če že govoriva o razvo- bi posnela video, zato tega ne na- tretjini, verjamem pa, da lahko povežeš več jezer, sestaviš izlet, branje. Takšnih voda, ki jih lahko ju turizma? redim. Čutim, da nisem 100-od- moj tempo pade. Recimo, da jih predlagaš, kaj lahko še vidi in kje vpleteš v zgodbo, kot so to nare- Drži, nekateri gosti ne razu- stotno pri stvari. Zdi se mi, da bi bom obiskala v petih letih. je, pa bo zagotovo zanimivo. dili npr. v Avstriji, imamo pri nas mejo, da turizem vključuje ljudje to opazili. A potrebujem na pretek. Bolj prepoznavna so potrošništvo. Res pa je tudi, da občinstvo. Moja jezera pravza- Kakšni so tvoji načrti, poleg So jezera in kali še stičišča? Kaj jezera na Gorenjskem, ki so veli- je treba dati gostu priložnost, prav postajajo naša jezera. Da se ­izdaje tiskane publikacije? si opazila, kaj ljudje počnemo ko bolj oglaševana, recimo Jasna da zapravi. Eden od primerov vrnem k vprašanju: ker delam v Tiskana publikacija najbrž ne ob njih? in Zelenci, ter Planšarsko jezero je Gradiško jezero, kjer ni niti digitalnem marketingu, sem se bo le ena. Razvijam idejo, na Voda je pogosto razlog, da nekdo na Jezerskem, kar pa ne pomeni, kavarne. Ljudem moraš ponuditi z znanjem in izkušnjami, ki jih kakšen način napisati in opisati. obišče določen kraj. Med več da nimajo konkurence. različne možnosti zapravlja- imam, tega lotila pravilno. Par- Verjamem, da bo nastal tudi kak- kot enoletnim kolesarjenjem sem nja, jim dati nekaj izvirnega. tnerje, ki mi pomagajo, pa sem šen turistični vodnik. Načrtujem opazila, da vsa niso obiskana. Zakaj le ta jezera? Kako bi mora- Ta vzgoja, učenje kulture, traja dobila prek priporočil. Držim se nadgradnjo spletne strani, ampak Nekatera so pozabljena. Kaj li privabljati turiste in v kolikšni desetletja. Gre za destinacijski strategije, da ne pristopam sama potrebovala bom finančno in počnemo ob njih? Zelo različno. količini? menedžment. do medijev ali partnerjev. To je človeško pomoč, saj ne zmorem

Foto: Jurij Pelc

Kali na Krasu so dober primer, S turističnega vidika je popol- V letu dni si ustvarila svojo projekt na dolgi rok. Vprašanje, vsega sama. Med cilji je tudi kako so tamkajšnji prebivalci noma jasno, da ljudje ne bodo znamko. Kaj si morala narediti, ali bom prišla do vseh jezer, ker tujina. Želim si, da me najame izpostavili njihov pomen. Okrog prišli nekam le zaradi vode, da so Moja jezera prepoznavna? se vedno gradi nekaj novega. tuja destinacija in grem obiskat majhnih kalov so ustvarili učne ampak zaradi vsega, kar se tam To je zgodba, ki je nastala iz Predanost in zavedanje sta tista, morda pet, deset najlepših jezer, poti. To je vrhunski primer turi- dogaja. Upoštevati moramo želje po tem, da dam svojim ki sta tlakovala projekt. denimo na Norveškem. Je pa tudi stične prakse. Nekoč so tam prali še to, da je Slovenija majhna, kilometrom, ki sem jih v prvem res, da se ta projekt zelo razvija. perilo, danes so spomenik zgo- zato ni primerna za masovni letu naredila s kolesom, smisel. Ko ne kolesariš in fotografiraš Če imaš sredstva, lahko veliko dovine. Obstajajo pa seveda tudi turizem. Tipični primer je Bled, Resnično sem projektu zelo pre- jezer, delaš v spletnem mar- več ustvariš. Ne želim pa narediti takšna, kjer ni nobene vsebine. kjer je turistov preveč. Ustvariti dana in mu posvečam veliko ča- ketingu, predavaš. Kaj delaš nekaj na silo. Eno od teh je bajer južno od No- moramo zgodbe, jim dodati sa. Sama delam vse, načrtujem, najraje? Petra Šolar Kočevska www.kocevje.si Moja občina junij 2018 8

Poleti temeljita obnova občinskih cest Občina Kočevje bo do konca V drugi fazi bo občina poskr- razsvetljavo. Sledi ureditev ceste leta poskrbela za sanacijo ozi- bela za sanacijo in preplastitev med novo urejenim nivojskim roma preplastitev nekaj najbolj odseka ceste v Črnem Potoku pri prehodom v Mrtvicah in Koblar- poškodovanih odsekov občin- kalu, dostopno pot do pokopa- ji; poleg vozišča bo urejena javna skih cest. Dela so razdeljena na lišča v Zajčjem polju, cesto pri razsvetljava, zgrajen bo pločnik. dve fazi. Izbrani izvajalci bodo samskem domu (Trg svetega Jer- Naslednja je rekonstrukcija ceste predvidoma julija začeli asfalti- neja 2) ter Opekarsko in Tesar- med hišnimi številkami Gornje rati naslednje odseke: sko ulico. Poleg tega pa še most Ložine 14 in 20. Začetek del je • cesta na Mlaki med hišnima v Dolnjih Ložinah, ki se poseda. predviden v juliju ali avgustu, na- številkama 5 a in 31 Prav tako bodo izvajalci do tančnega datuma pa še ni mogoče • cesta v Stari Cerkvi med hi- konca letošnjega leta rekonstrui- določiti zaradi težavnosti dobave šnima številkama 61 in 56 rali cesto med Bregom in Mlako, asfalta. Junija so se tudi že začela • trije odseki v Gorenju, in sicer kjer bodo poleg sanacije vozišča dela za premik ceste mimo žele- pri kapelici, od hišne št. 62 do uredili tudi pločnik in javno zniške postaje v Kočevju. 56 in 42 do 48 • manjši odsek ceste v središču Klinje vasi ter odseki ceste med Klinjo vasjo in Željnami v skupni dolžini 200 m Sanacija občinskih Prva faza je razdeljena na več delov, kar pomeni, da se ome- gozdov njeni odseki ne bodo sanirali naenkrat. Skupna vrednost sa- nacijskih del je 107.000 evrov, zaključena pa bodo predvidoma avgusta. Foto: arhiv Občine Kočevje Obisk ministrice za okolje in prostor Občino Kočevje je 23. maja obi- pa izgradnjo okoli 65 kilometrov ži do zapornic. Predstavnik konce- skala ministrica za okolje in pros- vodovoda, 11 črpališč, štirih vo- sionarja Hidrotehnika je predstavil tor Irena Majcen. Seznanila se je dohramov in treh čistilnih naprav. potek del na reki ter načrt za v s potekom del projekta SORIKO, Po besedah župana, dr. Vladimirja prihodnje. V letu 2016 sta bila tako si ogledala novo čistilno napravo Prebiliča, bo z novo čistilno na- izvedena čiščenje mulja in obnova oziroma vodarno za čisto pitno pravo zagotovljena nemotena in podpornega zidu do zapornic, letos vodo v Slovenski vasi in dela na veliko bolj zanesljiva oskrba, kot se je pričelo čistiti in obnavljati reki Rinži, nazadnje pa obiskala še je bila do zdaj, poleg tega pa bo na podporni zid od zapornic nizvo- Kočevsko Reko. novo priključenih veliko območij, dno. Gre za približno 6 km dolgo Foto: arhiv Kočevskega lesa Naravna ujma, ki jo lahko opredelimo kot kombinacijo vetroloma in obilnih padavin, ki so predhodno namočile in razmehčale tla, je decembra močno poškodovala kočevske gozdove. Zavod za gozdo- ve Slovenije je Občini Kočevje oziroma njeni družbi Kočevski les zaradi vetroloma izdal odločbe za sanitarno sečnjo v skupni koli- čini za 15.000 m³. Zaradi izredno zahtevnih razmer pri odkazilu v gozdu je večji delež navedenih količin samo ocena, kar pomeni, da lahko pričakujemo dejanski izplen lesa tudi do 20.000 m³. Družba Kočevski les je do tega trenutka uspešno izvedla sečnjo in spravilo lesa ter tudi odvoz iz gozda v količini okoli 11.500 m³ gozdno lesnih sortimentov, kar pomeni približno 50 odstotkov sana- cijskih del. Sanacijska dela se izvajajo izjemno intenzivno, in sicer z dvema skupinama strojne sečnje ter štirimi klasičnimi skupinami. Poleg sanacijskih del poteka tudi redna sečnja odkazanega drevja. Izpostaviti moramo organiziran izvoz sečnih ostankov iz gozda, ki se meljejo v sekance že na sami lokaciji. S takim načinom dela Foto: arhiv Občine Kočevje sta se onemogočila razvoj in širjenje podlubnikov ter hkrati so bile V Slovenski vasi se je ministrica kjer zdaj vodovodnega omrežja ni etapo od zapornic do vodomerne sanirane gozdne površine že pripravljene za naravno pomladitev seznanila z realizacijo projekta bilo, kot na primer na kmetiji Jur- postaje v Livoldu. Dela na reki oziroma sadnjo sadik dreves. Strokovne gozdarske službe so ugo- SORIKO. Gre za projekt, katere- jevič v Borovcu pri Kočevski Reki, Rinži bodo pomembno vplivala tovile, da monokulture iglavcev predstavljajo problem v našem ga namen je zagotoviti oskrbo s ki jo je ministrica z delegacijo tudi na izboljšanje poplavne var- okolju, zato bo načrtovanje gojenja gozdov potekalo v smeri obli- čisto pitno vodo številnim krajem tudi obiskala in skupaj z županom nosti v Občini Kočevje. Za konec kovanja mešanih gozdov, predvsem listavcev s posamično primeša- v občinah Sodražica, Ribnica in simbolično 'odprla' novozgrajeni je ministrica obiskala še Kočevsko no smreko, seveda primerno posameznim rastiščnim razmeram. Kočevje. Po besedah ministrice je vodovod. Predvidoma letošnjo Reko, kjer je v družbi predstavni- Družba Kočevski les se sicer lahko pohvali z uspešnim po- investicija za krajane in celotno jesen bo steklo enoletno poskusno kov partnerjev projekta LIFE Ko- slovanjem v minulem letu. Čisti prihodki od prodaje so znašali Slovenijo izjemnega pomena, saj obratovanje sistema. Po enoletni čevsko pobližje spoznala in si tudi 1.186.422 EUR, čisti dobiček pa 13.407 EUR. Na dejavnosti goz- je oskrba s pitno vodo prioriteta poskusni dobi pa bo upravljanje ogledala orla belorepca, ki spada darstvo je bilo prodano 6.800 m³ hlodovine in 2.400 ton oblovine, predvsem na območjih, kjer te prevzelo podjetje Hydrovod. med ogrožene vrste ptic, obiskala na dejavnosti lesna predelava pa 1.200 m³ žaganega lesa, 400 oskrbe do zdaj ni bilo. Projekt V okviru obiska si je ministrica pa je tudi novo leseno opazovalni- m³ sušenega žaganega lesa, 200 ton drv in 4.900 ton sekancev. se je začel v letu 2016, vključuje ogledala tudi potek del na reki Rin- co ob samem jezeru. V letu 2017 so bili doseženi tudi vsi ključni cilji poslovnega na- črta družbe in strateškega načrta občine. Med drugim je družba pomembno prispevala k delovanju gozdno-lesne verige na Koče- vskem in aktivno pripomogla h kreiranju novih delovnih mest. S Objavljen je javni razpis E-oskrba za starejše občane poslovnimi partnerji v gozdno lesni verigi na Kočevskem je bilo Občina Kočevje je na podlagi Pravilnika o pomoči pri kritju stroškov socialno varstvene namreč ustvarjenih 21 novih delovnih mest. Ključnega pomena pri delovanju Kočevskega lesa je tudi družbena odgovornost, kjer med storitve socialnega servisa celodnevne povezave prek osebnega telefonskega alarma drugim izpostavljajo aktivno sodelovanje s srednjo lesarsko šolo in 22. junija na svoji spletni strani objavila javni razpis za pomoč pri kritju stroškov storitve Festivalom lesa, v letu 2017 pa je Občina Kočevje za uspešno in E-oskrbe za občane, starejše od 69 let. Prijave so možne do 13. julija. Vabljeni. odgovorno delo družbe Kočevski les prejela tudi naziv najskrbnejši lastnik in upravljavec gozda. Rubriko Moja občina pripravljajo v kočevski občinski upravi Kočevska www.kocevje.si Moja občina junij 2018 9

Pri zasnovi igrišč upoštevali tudi želje otrok Junija smo izvedli dve sodelo- vali tudi po idejah za izboljšavo valni delavnici za prenovo otro- obstoječih igrišč in po željah ških igrišč v soseskah. o njihovem sanjskem igrišču. Otroci so se na povabila Večina njihovih želja dejansko odlično odzvali z udeležbo in ni izvedljivih – ali zaradi zako- idejami. Veliko smo izvedeli nodaje ali zaradi razpoložljivih o sedanjem načinu uporabe sredstev. Vendar pa na tak način igrišč, katere so prednosti in izvemo principe igre, ki jih otro- katere slabosti območja. Otroci ci favorizirajo, in doživljaje, ki v nasprotju z odraslimi veliko jih razveseljujejo. Njihove želje prej prepoznajo pozitivne vidike nam povedo, kako bi želeli, da in možnosti prostora ter pozneje se na njihovo igro odzivata so- izrečejo kakšno kritiko. Zelo seska in prostor. dobro znajo izkoristiti potencial, Podane pobude so jasne in se- ki ga prostor ponuja, in sicer veda številne, v občinski upravi zunaj okvirov, ki jih odrasli upamo, da bo naš proračun lah- pričakujemo, in tako je prav. Na ko pozitivno odgovoril na čim Foto: arhiv Občine Kočevje delavnicah smo otroke spraše- več njih. Drugi ples za osnovnošolce Prostovoljstvu Občina Kočevje je v sodelo- vanju s kočevskimi osnovnimi prijazno mesto šolami organizirala že drugi ples za osnovnošolce, ki je potekal v Maja je Slovenija obeležila 19. nacionalni teden prostovoljstva, ki je le- petek, 25. 5. 2018, v KCK. Po- tos nosil naslov Prostovoljstvo kot vezivo družbe. V okviru tega tedna je budo za izvedbo plesa so podali 15. maja ob slovesnem dnevu prostovoljstva v Kulturnem domu Krško­ učenci – predstavniki šol na seji potekala prireditev, na kateri so podelili priznanja posameznikom in Občinskega sveta za mlade že v ustanovam, ki aktivno spodbujajo in podpirajo prostovoljstvo oziroma letu 2017. Idejo je župan podprl. aktivno delujejo na tem področju. Med občinami oziroma mesti je prvič Plesa se je udeležilo 107 naziv Prostovoljstvu prijazno mesto prejela tudi občina Kočevje. Stro- učencev 8. in 9. razreda osnov- kovna komisija je naziv naši občini podelila za sistematično podporo in nih šol Zbora odposlancev, Ob spodbujanje prostovoljstva med občani, finančno podpiranje dela pro- Rinži in Stara Cerkev, ki so stovoljcev v občinskih razpisih, sofinanciranje mentorjev prostovoljstva, lahko uživali tako ob elektron- za aktivno sodelovanje župana in predstavnikov občinske uprave v ski glasbi, saj jih je zabaval prostovoljskih aktivnostih ter za javno izraženo zahvalo prostovoljcem mladi nadobudni DJ Martin iz in jasno vizijo razvoja prostovoljstva. Poleg občine Kočevje so prvič ta OŠ Ob Rinži, kot tudi glasbi v naziv pridobile še občine Grosuplje, Kranj, Medvode, Postojna, Tržič živo ob nastopu skupine Rock Foto: Kulturni center Kočevje in občina Vodice. Ob tem gre največja zahvala za prejem naziva seveda Defect. Poskrbljeno je bilo tudi šolskih plesih, so zagotovili tudi organizatorjev, da s tovrstnimi za osvežitev ob brezalkoholnem varnost učencev. projekti zadovoljijo potrebe tudi šanku z brezalkoholnimi kok- Namen skupnega plesa je te ciljne populacije in si dolgo- tajli. S prisotnostjo učiteljev in predvsem spodbujanje pove- ročno ustvarijo občinstvo, ki se varnostnikov ter ustaljenim var- zovanja med šolami, vsekakor bo z veseljem in prijetnimi spo- nostnim protokolom, ki velja na pa vzporedno obstaja tudi želja mini vračala v KCK. Prenova mestne ploščadi v jeseni V prejšnji številki časopisa smo prijavil le en izvajalec z občutno izvesti, bi ta potekala v glavnih napovedali investicijo delne pre- previsoko ceno. poletnih mesecih. Zato je Občina nove mestne ploščadi, ki naj bi Ker je želja Občine omo- sprejela odločitev, da prenovo se začela v začetku junija. Obči- gočiti glavno poletno sezono ploščadi pripravi za jesenski na Kočevje je namreč že objavila vsem gostincem in preostalim čas oz. september, predvidoma javni razpis za izbiro izvajalca podjetnikom v mestnem jedru v istem časovnem okviru, to je Foto: arhiv Občine Kočevje del, za katerega smo predvideva- ter omogočiti izvedbo Poletnih pet do šest tednov. Za prehitro li, da bo pritegnil dovolj lokalnih večerov na mestni ploščadi, je podano informacijo o delih se vsem prostovoljka in prostovoljcem v naši občini. Večina jih na tem po- izvajalcev za začetek del, ki naj bilo po neuspelem razpisu jasno, tako vsem bralcem in občanom dročju deluje že vrsto let in dnevno nesebično pomaga tako sokrajanom bi stekla v začetku junija ter se da se mora izvedba premakniti opravičujemo, zahvaljujemo za kot tudi svojemu kraju. Iskreno zahvalo vsem je izrekel tudi župan dr. zaključila v prvem tednu julija. v jesen; če bi namreč razpis razumevanje in želimo prijetno Vladimir Prebilič ob prevzemu priznanja in zagotovil nadaljnjo podporo Razpis pa žal ni uspel, saj se je ponovili in investicijo poskušali poletje na mestni ploščadi. prostovoljstvu tako v imenu Očine Kočevje kot tudi osebno. Začetek komunalnega opremljanja industrijske cone LIK V ponedeljek, 4. 6. 2018, je bila letih po zaključku projekta se jo dela na izgradnji kabelske ka- na Občini Kočevje uvedba v de- pričakuje vsaj 30 novih za- nalizacije za prestavitev 20 kV lo izbranega izvajalca Obnova poslitev, ki jih bodo ustvarila elektro vodov. Trase teh presta- Kočevje, d. o. o., za komunalno novoustanovljena podjetja, ki vljenih vodov so locirane ob opremljanje industrijske cone so že podpisala pismo o nameri. robu predvidenih novih proizvo- LIK. V okviru investicije se Opremljanje industrijske cone dnih površin. Pogodbena vred- predvideva razširitev cone LIK bo predvidoma zaključeno ko- nost projekta znaša 1.197.541 v velikosti 12 ha z ureditvijo nec junija 2018. Gradbena dela EUR brez DDV oz. 1.461.000 z energetske in komunalne infra- so se pričela takoj po uvedbi v DDV. Višina sofinanciranja pa strukture. Najpozneje v dveh delo, in sicer se trenutno izvaja- je 942.651,36 EUR. Rubriko Moja občina pripravljajo v kočevski občinski upravi Kočevska www.kocevje.si Moja občina junij 2018 10

Športne igre Delnic, Ribnice in Kočevja Za tiste, ki tega ne veste ali pa devetdesetih let zaradi vojne na tekmovanj v atletiki in nogometu. njem igrišču OŠ Ob Rinži. Ob proglasitev rezultatov in zaklju- ste morda že pozabili, naj po- področju naše nekdanje skupne Kljub zasedenosti Športne dvo- slednjem naj omenimo, da so se ček iger pa je krepak naliv skoraj novimo, da so naši predhodniki države ugasnila. Niso pa bila rane Kočevje smo tekmovanja v zadnje uradne rokometne tekme štiristoglavo razigrano množico od leta 1963 pa vse do leta 1990 pozabljena. Zato jih po dolgem, preostalih športnih panogah brez na prostem v Kočevju igrale v za- otrok pod streho tribune stadiona organizirali enodnevna športna 25-letnem premoru pod imenom težav izvedli v drugih objektih, četku devetdesetih let. Vreme je Gaj spomnil, da bi lahko bilo tudi tekmovanja, ki so jih imenovali Športna igre osnovnih šol Delni- kar kaže na to, da ima Kočevje bilo sončno, s tartanom prekrito drugače. Na koncu je prehodni LEPLESK Celostne rešitve so znamenje časa. Zaznamujmo ga skupaj.

1. OSNUTKI VIZITK-3 VARIANTE

Foto: arhiv Javnega zavoda za šport Občine Kočevje

Pionirske športne igre. S tek- ce-Kočevje-Ribnica po letu 2015 zavidanja vredno športno in- igrišče pa bistveno mehkejše in pokal za zmagovalca dvignila eki- movanji – in še pomembnejše ponovno organiziramo oziroma frastrukturo. Športni dom Gaj varnejše od nekdanjih asfaltnih pa iz Kočevja, tretje so bile Del- srečanji – so krepili medseboj- nadaljujemo. oz. FIS je gostil tekmovanja v igrišč, zato smo mlade rokome- nice, prešerni zvoki harmonikarja no poznavanje, sodelovanje in Tako smo bili v petek, 1. junija, odbojki, streljanju in šahu, v te- taše in rokometašice vsaj ta dan iz ribniške ekipe pa so ob odhodu prijateljske vezi osnovnošolske v Kočevju gostitelji že 31. po- lovadnici OŠ Zbora odposlancev vrnili v čase, ko se je rokomet še naznanjali, da se prihodnje leto mladine Delnic in Kočevja, leta novitve športnih iger. Odprtje in so bile tekme v košarki, na teni- igral izključno na prostem. gostitelji Ribničani ne mislijo 1974 pa se je priključila tudi Rib- zaključek iger sta bila na stadionu ških igriščih v Gaju se je seveda Kot zapisano, vreme je bilo sprijazniti z drugim mestom. nica. Žal so srečanja z začetkom v Gaju, ki je bil tudi prizorišče igral tenis, rokomet pa na zuna- med tekmovanjem prelepo, za Janez Maršič

Košček Razpis za podelitev priznanj, nagrad in plaket Občine Kočevje Kočevske, Občina Kočevje je na svoji spletni strani objavila razpis, s katerim zbira pobude za podelitev priznanj, nagrad in ­shranjen v plaket Občine Kočevje v letu 2018. Pobude zbira Komisija za volitve, imenovanja in mandatna vprašanja pri Občini pLESKARSTVVatikanuO IN SOBOSLIKARSTVO Kočevje do vključno 1. avgusta 2018, do 10. ure. Dodatne Zvone Čerimovič s.p. informacije lahko dobite na Občini Kočevje pri Katji Gode- Družba Kočevski les je skupaj ša, razpis pa najdete na spletni strani občine. Vabljeni k z Občino Kočevje sodelovala predložitvam pobud. pri izdelavi protokolarnega Ljubljanska 23darila, ki ga je domača vokal- na skupina Cantate Domino 1330 Kočevjeizročila papežu Frančišku 4. 041 267 937aprila na avdienci v Vatikanu. šarek iz Dolenje vasi. Mateja ročaj. Na lesenem podstavku Darilo v obliki velikonočnega Dekleva pa je zanjo obliko- je napis: Velikonočno jajce – jajca – belokranjske pisanice je vala embalažo. Podstavek, na belokranjska pisanica, Kočevje, s tradicionalnimi velikonočnimi katerem je pisanica stala, je Slovenija – 4. 4. 2018. Darilo vzorci poslikala Helena Štefa- bil iz izbranega javorjevega in s tem košček Kočevske bo nič. Okoli pol metra visoko pi- lesa. Pisanica je bila pokrita odslej shranjeno v Vatikanskih sanico so iz žgane gline izdelali s steklenim pokrovom, prek muzejih, v katerih so vsa proto- v Lončarstvu Podgorelec-Če- katerega je bil oblikovan lesen kolarna darila. Foto: Helena Štefanič

GRADBENIŠTVO IN KRAJINSKA ARHITEKTURA Slikarska in Maja Delić s.p., Roška cesta 43, Kočevje TEL: 040 830 213 / 051 330 993 pleskarska dela GiKA email : [email protected]

Zvonko Čerimović s.p., Ljubljanska c. 23, Kočevje - GRADBENA IN ZAKLJUČNA DELA C 041 267 937 F [email protected] - novogradnje - adaptacije stanovanj, kopalnic Leplesk Zvonko Čerimović - FASADERSTVO • beljenje in glajenje sten in stropov • brizganje disperzijskih barv - brezplačna barvna študija pLESKARSTV• pleskanjeO IN leseni SOBOSLIKARSTV in kovinskih izdelkov(okna, vrata,O ograje) • pleskanje lesenih in kovinskih izdelkov (okna vrata ograje) - priprava dokumentacije za pridobitev ekosubvencij • industrijsko brizganje in barvanje(skladišča, hale) • industrijsko brizganje in barvanje - UREJANJE IN NAČRTOVANJE OKOLICE • obdelavaZvone mavčnih Čerimovič plošč in bandažiranje Ljubljanska 23, 1330 Kočevje Rubriko Moja občina pripravljajo v kočevski občinski upravi 041 267 937

Zvone Čerimovič s.p. pLESKARSTVO IN SOBOSLIKARSTVO Ljubljanska 23, 1330 Kočevje, 041 267 937

© PRISMA DIGITAL Ljubljana 2001 • Pripravil Jure Gaspari, 02/01 digitalni tisk Kočevska www.kocevje.si Izza kulise junij 2018 11

Politična stabilnost nam ni podarjena Da, zgodil se je. Upam si trditi, da nostih srečeval z veliko občani, smo postavili temelje z lokalnimi se vsak dan, na vsakem koraku tega širše ekipe in prispeval skromen je že prišel skoraj do vsakega go- sem slišal izjemno veliko pohvalnih volitvami v letu 2014. zavedamo in da k temu zavestno delež v mozaiku velikih sprememb, spodinjstva, do večine občanov. Še besed, predvsem v smislu: na Ko- Pa ne gre za nič posebnega. Gre prispevamo. Dejstvo je, da vse ne in vesel bom, če bom to lahko tudi v pred štirimi leti smo se pogovarjali čevskem se nekaj zares premika. In samo za to, da smo se uskladili o gre tako enostavno, če kdo drži figo prihodnje. Čaka nas še ogromno izzi- in si razbijali glave, zakaj se na Ko- ob tem spodbudne besede: vztrajaj- svojih prioritetah in da damo pod- v žepu ali če iz zlobe ali nagajanja vov in projektov, ki smo se jih v zad- čevskem nič ne da, zakaj tu nič ne te, delajte tako še naprej, sodelujte poro županu in občinski upravi za ovira kakšen projekt. Zato je treba njih letih lahko samo dotaknili. Pa uspe, zakaj smo daleč v razvoju za in tudi: bodite državi za vzgled. izvedbo projektov. Tako kot se mora politično stabilnost graditi vsak dan, ne gre tu zgolj za politično aktivnost, preostalimi občinami. Bili smo pod Slednje mi je posebej poudarila družina složno dogovoriti o svojih na vsakem koraku, ob vsakem sreča- priložnosti za aktivno državljanstvo vtisom tako vsesplošnega razmi- starejša gospa, rekoč, da če bi na temeljnih ciljih in načinih za njihovo nju. In predvsem zavestno in včasih je dovolj na vsakem koraku. Lahko šljanja kot tudi nekdanje vladajoče državnem nivoju tako sodelovali, doseganje, se moramo enako dogo- tudi sam sebi stopiti na prst rekoč: smo aktivni v društvih, podjetjih, politike, da je pač Kočevska nekaj kot to delamo na Kočevskem, bi voriti v politični sferi. Po domače: mogoče rešitev res ni idealna, je pa raznih civilnih združenjih, gasilcih posebnega, tam daleč, in pozabljena bila Slovenija več kot druge znane stopiti skupaj in narediti složno. Čis- rešitev, ki poganja voz naprej. Po- ali pa preprosto tako, da sodelujemo od boga in države. Ni bilo nič nena- države v Evropi. Moram reči, da ni- to preprost recept, ki prinaša uspeh litična stabilnost nam ni podarjena, pri skupnem urejanju bivalnega oko- vadnega, da so se slišale pripombe: sem bil samo vesel spodbudnih be- in razvoj. zanjo moramo delati vsak dan. lja na vasi, okoli blokov in še kje. kaj se pa greste, mislite, da boste sed, ampak so me te še bolj utrdile Zakaj v zadnjem času toliko Lahko smo ponosni, na to, kar Priložnosti za kompetence je veliko, spreobrnili Kočevsko. v prepričanju, da moramo skupaj še poudarjam politično stabilnost, so- smo naredili v zadnjih štirih letih. samo izrabiti jih moramo. Ko sem se v predvolilnih aktiv- naprej vztrajati in graditi to, za kar delovanje? Čisto preprosto zato, da Ponosen sem, da sem bil ta leta del Božidar Peteh

Zahvala 3. junija smo volivci izražali svojo lilnem okraju 1 (Kočevje), je v vo- rizma, kulture in drugih področjih. volitvah. Eden od načinov, kako Petrina–Škofljica in za obvoznico svobodno voljo, komu, če sploh lilni imenik vpisanih 14.548 oseb, Začutil sem, da smo občani postali zvišati odstotek volilne udeležbe, skozi Kočevje. Seveda pa bom komu, bomo dali svoj glas. Izračun glasovalo pa nas je zgolj 6.613, kar bolj zadovoljni in optimistični, bolj so zagotovo tudi E-volitve, ki se aktiven tudi v stranki Socialni de- je pokazal, da sem dobil dovolj predstavlja 45,46-odstotno volilno pripadni kraju. Na podlagi tega sem mi zdijo prava stvar, zato se bom mokrati, kjer se bom zavzemal, da glasov, da bom naše kraje zastopal udeležbo. Torej je bila udeležba sklepal, da se bomo ravno zaradi v prihodnje podrobneje seznanil bo program Socialnih demokratov, kot poslanec v državnem zboru, za nižja kot na ravni države, kjer je tega množičneje udeležili volitev in z možnostmi uvedbe E-volitev v ki je bil napisan in sprejet pred voli- kar se iskreno zahvaljujem vsem bila volilna udeležba 52,01-odsto- še jasneje izrazili svojo voljo. A to povezavi s klasičnimi volitvami. tvami, čim bolj uresničen. volivkam in volivcem. Vesel sem za tna. Seveda tudi to ni odstotek, s se žal se ni zgodilo. Kot sem pred Poleg tega se bom kot poslanec v Želel bi se še enkrat zahvaliti zaupanje, ki ste mi ga s tem izkaza- katerimi bi se lahko hvalili, a ven- kratkim že zapisal, se mi zdi škoda državnem zboru zavzemal za izbolj- vsem volivkam in volivcem, so- li, in lahko zagotovim, da se bom darle sem misli, da se bo v Kočevju tistih, ki ostanejo doma in se volitev šanje varnosti tako na nivoju države delavcem, prijateljem, članom zavzemal tako za interese Kočevske udeležilo volitev več ljudi, kot se ne udeležijo. Kljub razočaranju, ki kot tudi v lokalnih skupnostih. Med stranke Socialni demokrati, družini kot tudi za širše, ključne interese jih dejansko je. Razlog, ki me je vo- ga morda čutijo, bi po mojem mne- opravljanjem funkcije podžupana in drugim, hkrati pa tudi vsem države ter tako častno zastopal Ko- dil k optimističnemu razmišljanju o nju morali narediti korak v pravo sem spoznal, da smo na lokalnem kandidatom v volilnem okraju 1 za čevje, regijo in tudi državo v celoti. večji volilni udeležbi, je uspešnost smer in dati glas tistemu, za katere- nivoju naredili vse, kar smo lahko, korektne odnose med kampanjo. Po prvih občutkih veselja in ponosa Kočevja v tem mandatu na vseh ga menijo, da si ga zasluži. da se stanje varnosti izboljša in je Naredil bom vse, kar bo v moji pa vendarle ostaja malce grenkega področjih. Ni treba poudarjati, da je Kakorkoli že, volitve so mimo in tako čas za sistemske ukrepe na moči, da bom dostojno zastopal priokusa, zlasti če bolj podrobno bilo v tem mandatu narejeno veliko, popravni izpit bomo volivci imeli nivoju države. Prav tako se bom naše kraje! pogledamo volilno udeležbo. V vo- tako na področju gospodarstva, tu- predvidoma jeseni na lokalnih zavzemal za posodobitev ceste Predrag Baković

Ko država praznuje! Vsako rojstvo je čudovit in ču- ki ga z veseljem delimo, čeprav je nanjo so pravzaprav kritike nas dan je nedvomno dan, ko bi tem kjer smo ljubljeni in ljubimo, kjer dežen dogodek. Čudovit zato, to kanček kontradiktornosti same samih, čeprav tega ne sprevidimo. mislim morali nameniti več časa. Je smo sprejeti in sprejemamo, kjer se ker predstavlja začetek novega po sebi … Zametovanje države, kamor spada čas, ko se moramo o tem pogovoriti rodimo in ležemo k zadnjemu po- življenja in tisti trenutek premoči Kaj pa, ko praznuje naša Slove- volilna abstinenca, neplačevanje tudi v svojih družinah in predvsem čitku. Dom nikoli ni popoln, je pa nad minljivostjo, nad koncem, nad nija? Začnem lahko z dejstvom, da davkov, onesnaževanje narave, kra- razmisliti, kaj in kako lahko rav- naš, je edini, je skupen našemu na- smrtjo. Čudežen pa zato, ker nas smo starši države pravzaprav vsi. ja državnega premoženja, blatenje namo drugače. Si predstavljate, rodu in je na koncu vse, kar imamo. spremeni. Nas obogati in da popol- Seveda imajo poseben položaj tisti, in tajenje naše Slovenije, je težko kakšno državo bi imeli, če bi bili Zakaj moramo tako razmišljati? noma nov smisel našemu življenju. ki so ji pri rojstvu pomagali – torej razumljivo ravnanje. Predstavljaj- politično odgovorni in bi vestno Ker mora Slovenija biti dom našim Biti roditelj pomeni odgovornost, naši veterani in veteranke ter vsi mo si, da je Republika Slovenija ravnali na vseh področjih in trmas- zanamcem, torej tistim, ki prihaja- pomeni skrb, pomeni strah, pome- ostali dobri in pogumni ljudje, ki naš otrok in bi z njim ravnali tako, to iskali tiste vsebine, ki nas po- jo za nami. Nikakor si ne smemo ni pa tudi neskončno srečo in niz jim ni bilo pretežko pred svoje in- kot ravnamo z njo? Prav gotovo vezujejo, in ne razdvajajo? Nekoč dopustiti ravnanja, zaradi katerega dogodkov, ki se jih ne da kupiti terese in interese bližnjih postaviti nam to ne more biti v čast, še več, in nekdaj je nekdo rekel, da bo nas bo sram, ko nas bodo naši in ki bodo z nami ostali za vedno. interese tedaj komaj rojene države. v skrajnih primerih bi bilo takšno Slovenija druga Švica. Sam menim, mladi vprašali: zakaj pa ste tako Prav zato ima rojstvo vedno pose- Smo pa državljanke in državljani sankcionirano! Si predstavljate, da je lahko naša država še veliko brezvestno ravnali in nam s svojim ben čar in poseben status v naših vsi vsaj deloma njeni starši, saj je kakšen bi bil naš otrok, deležen več kot to! Je lahko naš dom v pra- ravnanjem vzeli prihodnost. Am- življenjih, kar izkazujemo s pra- predvsem od nas odvisno, kako takšnega ravnanja? vem pomenu besede, kjer bomo vsi pak to bo Slovenija, ko bomo mi to znovanji, voščili, dobrimi željami. uspešno, kako hitro in predvsem Vendar naša Slovenija nam udejanjili svoje želje in kreativnost, želeli. Prepričan sem, da zmoremo, Praviloma je to čas, ki ga želimo v kateri smeri se bo država sploh odpušča. Prijazno, z nasmehom kjer bo vladal zdrav razum in bo če le hočemo. preživeti z najpomembnejšimi ose- razvijala. Naše ravnanje ali naša prenaša vse, kar ji namenimo. prijateljstvo način življenja. Dom Čestitke tebi ob rojstnem dnevu, bami svojega življenja. Praznova- apatičnost se je, se in se bo vedno Nastavlja vedno drugo lice in upa, namreč predstavlja in simbolizira draga Slovenija! nje rojstva je trenutek intimnosti, zrcalila prav v naši državi. Kritike da bomo sprevideli. Njen rojstni varnost, zavetje in toplino. Kraj, dr. Vladimir Prebilič

Vztrajnost se izplača V občinskem svetu se vedno pote- ni nujno, da zmagovalec pride v par- vsi. Z ekipo smo dokazali, da smo borijo iz meseca v mesec, drugi pa to vrtec, komunala, gorivo in preos- gujem za dobro občank in občanov lament. S svojim delom nadaljujem vsa ta leta na občinski ravni delali v si veliko privoščijo in imajo velike tale življenjske potrebščine. Prebi- in ves moj trud ste tudi prepoznali. in bom vedno nadaljeval, boril se pravi smeri in s tem delom želimo dolgove, ki jih država ne more izter- valstvo se stara, treba bo misliti na To ste pokazali na nedavnih držav- bom za vsakega izmed nas. Zmaga nadaljevati tudi v prihodnje, ampak jati od njih. To postaja ogromen pro- mlade in na mlade družine, na nova nozborskih volitvah, na katerih ste mi daje nov zagon in motivacijo za za to potrebujemo vas in vaše sode- blem, ki ga nekateri pometajo pod stanovanja, kako zagotoviti, da se mi namenili največ glasov v občini. nadaljevanje dela. Ker sem vztrajen, lovanje. Pomemben nam je vaš pri- preprogo. S problematiko se je treba mladi ne bodo izseljevali iz občine Zato se vam želim iskreno zahvali- vedno pripravljen na sodelovanje, spevek k temu, da bodo spremembe soočiti in najti rešitev. Sam izhajam in na koncu iz države. Vsem se še ti – za vsak glas, ki ste ga namenili povezovalen in pošten. To vedno v pravi smeri in za ljudi. Velikokrat iz delavskega razreda, iz gospodar- enkrat zahvaljujem in si še v pri- meni in SDS. Na žalost preboj v znova dokazujem s svojim delom smo priča dvigu standarda in dvigu stva, kjer nam nalagajo čedalje več hodnje želim dobrega sodelovanja z parlament ni uspel. Dejstvo je, da v občinskem svetu. Po odzivu ljudi cen, a plače ostajajo iste. Ljudje dela za isto plačilo, po drugi strani vsemi občankami in občani. imamo napačen volilni sistem, kjer vem, da ste to prepoznali tudi vi se moramo znajti po svoje. Eni se pa imamo vse več izdatkov; naj bo Luka Bubnjić Kočevska www.kocevje.si Obrazi junij 2018 12 Trideset let med kosmatimi sosedi Blatni odtisi šap na lesenem poslopju, okrog katerega vohljata dva brak jazbečarja, pričajo o nedavnem obi- sku. “Včasih sem prepozen z dostavo,” se nasmehne Mihael Horjak, se skloni,­ pokaže na manj opazne svetlo rjave šapice blizu tal in doda: “očitno ni bila sama.” V poslopju, oddaljenem le nekaj metrov od hiše, skla­ dišči jabolka in preostali živež, ki ga razvaža po Koče- vskem rogu. Razloži: “Lumpi in Bari sta zavohala polhe, zato lajata.” Krvosleda, ne- pogrešljiva pri njegovem delu, medtem že navduše- no skačeta v zrak. Revirni lovec ­Mišo – tako ga kličejo znanci – pa pove, da si med- vedje, ki jih srečuje vsako- dnevno, včasih postrežejo kar sami. Odlično pozna svoje kosmate sosede, saj med nji- Mihael Horjak skrbi za 5000 hektarjev velik revir Grintovec • Foto: Petra Šolar mi živi že 30 let in je navajen, da si iz skladišča, na katerem pove lovec. Bale ima shranjene spraskanim tacam lahko izvlekla. za divjad. Tri desetletja sta delala prišel medved blizu.” O narodu, doma in jih pozimi s traktorjem Uboga žival je imela v brlogu še brez premora. “Letos sem prego- ki smo mu Slovenci pred leti nemalokrat naredijo škodo, razvaža po težko dostopnem dva mladiča,” pripoveduje lovec, rel. Poleg dela sva skrbela še za podarili medvede, ima še veliko kdaj pa kdaj kaj vzamejo 'kar kraškem terenu, seno pa spravi ki je z nekim medvedom spletel mamo, 14 dni med zimo nismo nelepih zgodb: “Pokazali smo jim pripada'. “Srečati medve- v krmišča širom 5000 hektarjev takšno prijateljstvo, da je lahko mogli iz hiše. 30 let nisem bil pri jim brloge, krmišča, vse. Imeli da je zame enako kot srečati velikega revirja Grintovec. A je to med njegovim hlastanjem stal čis- zdravniku, letos pa sem moral.” so GPS-lokacije, takoj ko so od- zajca,” doda Horjak in resno, le majhen del njegovih obvezno- to blizu krmišča. Žena ne skriva veselja, da peljali medvede, so prišle trume a mirno doda: “medved nikoli sti. Vsako leto nabira obtolčena se bosta naslednje leto vrnila v ljudi. Ti so prišli s pitbull terierji z jabolka – ta postanejo tropine in To je priznanje vsem sodelavcem rodno Laško: “Kadarkoli vreme- bodečimi ovratnicami in jih spuš- ne bo napadel, če ga človek hrana za divjad. Z enim največjih S soprogo Jelico, s katero sta sredi noslovci rečejo, da bo padal sneg čali v brloge. In potem se čudijo, ne bo izzval.” sadjarjev v Sloveniji je dogovor- Kočevskega roga vzgojila dve na jugovzhodu, pomeni enako: da medved napade!” jen, da lahko pobere in odpelje hčeri – Mišo ju je vsak dan peljal padal bo tu,” reče Jelica. Obrne “Tu moraš biti vse – od kmeta do sadeže, ki niso za prodajo. Dokupi v 20 kilometrov oddaljeno šolo v se proti hiši in doda: “Pozimi ga Dokumentiranih 30 let veterinarja,” začne pojasnjevati še sladkorno peso. Če se pokvari Stari Cerkvi in nazaj – sta najprej je do oken.” Navajena na izredne Delo v revirju, ki so ga leta 1992, Horjak, ki je s soprogo Jelico v nakladalka, jo mora izvleči in obnovila od šrapnelov preluknja- razmere – vetrolom je zabrisal ko je pristojnosti prevzel Zavod za Trnovec prišel leta 1988. Zago- popraviti. Če gradijo oboro, jo no kočo. Naredila fasado, uredila po tleh tudi telefonsko napeljavo, gozdove, povečali na 5000 hektar- tavljanje hrane živalim, s čimer pomaga graditi. Zaradi službe se lep vrt, hišo, v kateri prespijo lov- signal pa je mogoče dobiti le na jev, varuh divjadi že tri desetletja jim omogoča preživetje v dolgih, mora kdaj pa kdaj spremeniti v ci, študentje in raziskovalci, nekoč določenih mestih – ima vedno pri beleži v svojem dnevniku. Ravno hudih zimah, hkrati pa zadržuje mesarja, tudi ključavničarja in ve- pa so v njej živele tri družine, sta roki zadostne količine hrane. Ze- tako srečanja s turisti. “Divjadi medvede stran od naselij, je gara- terinarja. “Nekoč sem v vodnjaku tudi opremila. Postavila sta 50 no- lenjavo pridela na bližnjem vrtu, je veliko manj kot nekoč,” pove ško delo. “Letno na roke pokosim našel medvedko, ki je poskušala vih lovskih prež, tri samodejna kr- ki ga ne ogroža divjad, temveč Mišo. Zaradi hude zime je manj 24 hektarjev travnikov, za zimo rešiti svojega mladiča. Zanj je mišča za divje prašiče, eno najbolj toča, v mesto pa se zapelje le, če divjih prašičev. “Divje svinje so pripravim okoli 50 bal silaže in od bilo prepozno, njej pa sem spustil obiskanih krmišč za medvede, mora, in sicer do banke, trgovine blizu tlom. Če je takšna zima, 25 do 30 nakladalk suhega sena,” deblo, da se je kljub popolnoma zgradila vodoodporno napajališče ali bencinskega servisa. Med biva- kot je bila letos, splavijo ali pa njem na Kočevskem je zbolela za povržejo mrtve mladiče,” pojasni borelijo. “V Laškem bo lahko šla Horjak. Medvedov pa je ogromno. v zdravilišče,” se zasmeje Horjak. “Ne znamo pojasniti te hiperpro- V pokoj bi sicer lahko odšel pred dukcije, ki se je zgodila v zadnjih dvema letoma, pa je sporazumno letih,” je zamišljen lovec. Stro- podaljšal. Od 19 čuvajev samo kovnjaki ocenjujejo, da je v Slo- trije, vključujoč Horjaka, še živi- veniji od 800 do 1000 medvedov. jo sredi gozda. “Včasih je bil to Čeprav je pol življenja skupaj z spoštovan poklic,” zmaje z glavo. ženo skrbel za Kočevski rog, z “Poštar se pripelje trikrat na žalostjo opaža, da gozd ni več tis- teden,” še povesta zakonca, ki sta to, kar je bil. “Veste, ko sva prišla maja prejela državno odlikovanje sem, je bilo res temno v gozdu, za življenjsko delo pri ohranja- kot v rogu, z leti pa so ta mogočna nju narave v Kočevskem rogu drevesa posekali.” O njegovem in za promocijo Kočevskega. Iz delu je prijatelj tudi posnel doku- rok Boruta Pahorja sta prejela mentarni film, ki pa ga predvajajo medaljo za zasluge. “To ni samo le znancem in sorodnikom. Tudi priznanje za najino delo. Je pri- tistim, ki so mu kot prostovoljci znanje za ves trud nekdanjih in vsa leta med vikendi pomagali pri sedanjih sodelavcev,” je odločen delu. Zakonca Horjak bosta pri- Horjak. Je eden od tistih, ki na hodnje leto, po 31 letih, zapustila glas povedo, da smo ljudje naj- mogočno hišo na naslovu Trnovec hujše živali. “Nekoč sem zalotil 2. “Imava vnuka in vnukinjo, še Francoze na krmišču. Na tla so enega pa z veseljem pričakuje- Zakoncema Horjak je predsednik Slovenije podelil državno odlikovanje za življenjsko delo pri ohranjanju narave zmetali pol sena, ga zakurili, gare mo,” se veselita. v Kočevskem rogu in za promocijo Kočevskega • Foto: Petra Šolar pa namazali z gorčico, da ne bi Petra Šolar Kočevska www.kocevje.si V ospredju junij 2018 13 Spletna nevtralnost Prvi komunikacijski kabel pod Atlantikom je bil položen leta 1858 in tako skrajšal pot informacij z desetih dni – kot je za pot prek oceana potrebovala ladja – na le nekaj trenutkov. Od takrat naprej se količina podatkov nezadržno povečuje, v informacijskem svetu, kjer je pomembna vsaka sekunda, pa postaja vse bolj pomembno lastništvo telekomunikacijske infrastrukture ter urejanje pretoka informacij.

Ameriška Zvezna agencija za vitelji omrežij pa ne morejo do- premorov ali oglasov. omrežja in storitve telekomu- nima zaščitene spletne nevtral- telekomunikacije (FCC) je z 11. ločati, kaj počnemo na spletu, ali Slovenija je na tem področju za nikacijskim operaterjem izdala nosti, je glavni izvajalec mobil- junijem letos ukinila potrjena si pošiljamo fotografije, iščemo spremembo hitro zavzela napre- odločbo, s katero je prepovedala nih storitev uporabnikom začel pravila o spletni nevtralnosti, ki literaturo, ogledujemo posnetke dno stališče in leta 2013 kot druga dajanje prednosti določenim ponujati različne pakete, vsak jih je potrdila prejšnja admini- na YouTubu, plačujemo storitve država v EU – za Nizozemsko – v storitvam na svojih omrežjih. Te- dodatni sveženj aplikacij – za stracija. Republikanci korak za ali brskamo za novo počitniško zakon o elektronskih komunika- lekom in Simobil sta namreč za družbena omrežja, glasbene ali korakom zmanjšujejo obseg vla- destinacijo. cijah zapisala spletno nevtralnost nekatere storitve uvedla 'ničelno video vsebine – pa mora naroč- dnih regulacij, s seznama so zdaj Ta način uporabnikom inter- kot 'načelo, po katerem se vsak tarifo' (zero-rating), s čimer sta nik doplačati. odkljukali tudi telekomunikacije. neta ponuja načelno možnost, internetni promet po javnem ko- uporabnikom omogočila zastonj- Prebivalci evropske unije so FCC pravi, da načelo nevtralno- da o izbiri in kakovosti vsebin munikacijskem omrežju obravna- ski prenos podatkov prek dolo- v boljšem položaju proti Ame- sti škodi razvoju podjetništva in na spletnih omrežjih odločajo va enakovredno, to je neodvisno čenih aplikacij, a je to po mnenju ričanom tudi zato, ker jim je na inovativnosti ter investiranju v agencije postavljalo konkurente voljo veliko več telekomunika- omrežja, kritiki in velika večina v neenakopraven položaj. Uprav- cijskih ponudnikov. Američanom civilnih organizacij pa v zmanj- no sodišče je odločbo zavrnilo, tako grozijo vse večji monopoli, šanju regulativ vidi le utrditev saj zakon ne prepoveduje cenov- dražje storitve in tudi ogrožena položaja velikih telekomunika- ne diskriminacije. Prav ta pa je internetna svoboda. Številna cijskih ponudnikov na trgu in že bila zapisana v predlogu zako- telekomunikacijska podjetja so posledično pritisk na potrošnike. na, a so odstavek zaradi pritiska namreč tudi lastniki komercial- Ponudniki vsebin bodo odslej operaterjev umaknili. nih medijskih hiš, z ukinjenimi lahko samovoljno odločali, ka- Evropski parlament je leta regulativami pa bodo brez dvoma tere vsebine bodo posredovali 2015 izglasoval končno ured- dajali prednost svojim poroče- uporabnikom. bo digitalnega trga, ki je med valcem. Po mnenju poznavalcev takšna drugim tudi odpravila stroške Spletna nevtralnost je tako sprememba napada same temelje mobilnega gostovanja. Sveženj temelj, na katerem slonijo tudi interneta, kot ga poznamo. Za- zakonskih ukrepov naj bi na- preostale informacijske zagate. vedanje o pomembnosti spletne čeloma uzakonil tudi odprti in Omejeni pretok informacij ima nevtralnosti vse bolj raste, med nevtralni internet, a so poslanci lahko konkretne posledice na podporniki so tudi veliki infor- vse amandmaje, ki bi specifično družbeno in politično klimo, saj macijski giganti, kot sta Google ščitili spletno nevtralnost, zavr- bo le okrepil velike medijske in Facebook, številne civilne nili, kritiki pa so opozarjali, da korporacije, utišani manjšinski združbe ter tudi pionirji informa- je zakonodaja preveč ohlapna glasovi pa se bodo opotekali cijske dobe, ki vztrajajo, da brez Slovenija ima eno najbolj naprednih zakonodaj na področju spletne in ima kar nekaj pravnih vrzeli, na ozkih stranpoteh internetne regulacij nevtralnosti internet kot ­nevtralnosti • Foto: www.pixabay.com ki bi lahko spodkopale širši krajine. Čeprav nasprotniki nev- tak ne bi obstajal. sami in jih pri tem ne motijo od vsebine, aplikacij, storitev, namen. Med njimi so že ome- tralnosti poudarjajo, da ta hromi Načelo internetne nevtralnosti nedostopnost informacij, otežen naprave, vira in cilja komunikaci- njena ničelna tarifa in nekatere investicije, lahko vse večji mono- pravi, da so vsi preneseni podatki pristop ali hitrost nalaganja vse- je'. Slovenski telekomunikacijski izjeme, ki ponudnikom inter- poli zadušijo tekmece in onemo- na spletu enakovredni, ne glede bin, operaterjem pa preprečuje, operaterji so se vpeljavi spletne netnih storitev omogočajo, da gočijo razvoj manjših podjetij. na vsebino, namen ali izvir in- da bi dajali prednost določenim nevtralnosti hitro uprli in pritisnili predvidijo konice obremenitev Nadzor nad pretokom informacij formacij, operaterji pa ne smejo vsebinam, preostale pa postavili na pisce zakona ter jih prepriče- in uvedejo 'razrede' različnih pa posega tudi v lastništvo infor- omejevati ali upočasnjevati in- na stranski tir. Uporabniki spleta vali, da so tovrstne omejitve pre- hitrosti. Bistvenih sprememb macij, na kar je opozorila nedav- ternetnega prometa na račun po- smo namreč nepotrpežljivi in ne- nagljene, da odžirajo operaterjem doslej še ni bilo, a so nekateri na afera s podjetjem Cambridge sameznih storitev. To pomeni, da malokrat o obisku spletnih strani prihodke in da bo za razvoj poskr- internetni ponudniki kmalu po Analytica, ki je pokazala, kako ima vsak uporabnik na internetu odločajo sekunde, priljubljeno bela konkurenca na trgu. sprejeti zakonodaji že začeli preprosto je zbiranje in trgovanje enake pravice, ne glede na to, ali televizijsko serijo pa si želimo Nekaj let po sprejemu zakona dodatno obračunavati dostavo z osebnimi podatki. je zasebnik ali korporacija. Upra- ogledati brez motečih zatikanj, je Agencijo za komunikacijska vsebin. Na Portugalskem, ki Žarko Nanjara

Optika Preskar — Ribnica | ŠkrabËev trg 20, 1330 Ribnica | T: 031 767 666, | www.preskar.si Kočevska www.kocevje.si Zdravje junij 2018 14 Čudežne matične celice Človeški organizem ima čudežne celice. So predhodne celice, iz katerih je nastalo telo. To so matične celice, ki imajo dve izjemni lastnosti: nenehno se obnavljajo in lahko se preobrazijo v tiste celice, ki telesu manjkajo, oziroma tiste, ki so poškodovane.

A na začetku pojasnilo: ma- nikov, tako doma kot v tujini. tične celice so res v vsakem Poleg dr. Mihe Modica, ki na človeškem telesu, a so redke. Nemškem nacionalnem razi- Najdemo jih recimo v ko- skovalnem centru za zdravje stnem mozgu, mlečnih zobeh, in okolje v Münchnu raziskuje periferni krvi in – maščobi! vprašanje velikega poka in Neizmerno večji vir matičnih regulacijo RNK, dr. Tamara celic je popkovna kri; v njej Lah Turnšek preučuje možnos- jih je več kot 100.000. Svojo ti zdravljenja rakavih celic z čudežno moč so že dokazale v matičnimi celicami. Dr. Gregor številnih primerih zdravljenja Majdič je v laboratoriju Vete- levkemije, limfomov, očesne- rinarske fakultete ugotovil, da ga tumorja, bolezni kostnega matične celice v telesih živali mozga, anemije, prirojene živijo še 3 do 4 dni po smrti. motnje v presnovi in priroje- Domnevajo, da je enako tudi ne imunske pomanjkljivosti. pri človeku. Matične celice so Velik potencial – na svetu učinkovite tudi pri zdravljenju potekajo številne raziskave o srčnega popuščanja. uporabnosti matičnih celic – Študija, ki jo je izvajal dr. pa kažejo tudi pri zdravljenju Bojan Vrtovec, je pokazala, da Parkinsonove in Alzheimerjeve se je preživetje srčnih bolnikov, bolezni, cerebralne paralize, Foto: www.pixabay.com ki so jih zdravili s celicami, multiple skleroze, sladkorne izboljšalo za petino. Na lju- bolezni, bolezni sklepov, srč- bljanski ortopedski kliniki so nega popuščanja in tudi pri Matične celice načeloma lahko pridobimo iz vsakega tkiva v svojih te- razvili različne načine presaja- obnovi sklepnega hrustanca. V lesih, a je postopek odvzema iz popkovnice pri dojenčkih v primerjavi nja pripravkov za zdravljenje laboratoriju Vita 34, ki matične z drugimi neboleč. Operativno jih lahko dobimo iz kostnega mozga, iz poškodovanega hrustanca. Ima- celice hrani v Leipzigu, so med jo velik potencial pri poškod- letoma 2004 in 2015 zabeležili stimulirane periferne krvi in maščobnega tkiva po opravljeni liposukciji. bah Ahilove tetive in kronično 34 uspešnih transplantacij teh spremenjenih tetiv, rotatorne prvinskih celic. Seznam, ki v laboratorije, kjer so hranjene čili za shranjevanje celotne krvi, množice bolezni in čeprav je manšete ramen in pri speci- so ga posredovali iz podjetja pri minus 196 stopinjah Celzi- ne da bi jo reducirali in s tem lo- večina možnosti zdravljenj v fičnih poškodbah kosti, kot je Izvorna celica, kaže, da so ma- ja. Čas hranjena teoretično ni čevali matične celice. Ločevanje fazi eksperimenta, priznavajo, psevdoartroza. tične celice presadili otrokom, omejen. “Matične celice v za- in shranjevanje enega ali dveh da so zaradi svojih lastnosti za- Matične celice uporabljajo starim od treh mesecev naprej. mrznjeni popkovnični krvi in tipov matičnih celic je sicer bolj nimive za regenerativno medi- pri akutnih in kroničnih levke- Medtem ko je bila najstarejša popkovnici imajo popolnoma ekonomično, vendar popkov- cino, celično terapijo in tkivno mijah in limfomih. V Sloveniji prejemnica 45-letna ženska, ki ustavljen celični metabolizem in nična kri vsebuje tudi druge tipe inženirstvo, torej za zdravljenje so opravili tudi prve aplikacije je z njimi zdravila levkemijo in transport. Teoretično lahko tako matičnih celic, ki jih ni treba zlasti starostnih bolezni in po- matičnih celic za zdravljenje z darovalcem celic sploh ni bila najhujše oblike zavrnitvene v sorodu, so trimesečnemu do- reakcije pri alogenski presaditvi jenčku pri poškodbi možganov kostnega mozga (bolnik prejme pomagale lastne celice. kostni mozeg druge osebe), t. i. Graft-versus-host-disease. Ma- Veliki pok enigma tične celice uporabljajo tudi na Strokovnjaki po vsem svetu že področju plastične in estetske nekaj let intenzivno iščejo od- kirurgije, saj ponujajo varno in govor na vprašanje, kako se iz naravno alternativo umetnim ene embrionalne matične celice snovem. Kot navaja Martina razvije specializirana celica. Ifko v svoji diplomski nalogi, Kako lahko v izjemno kratkem so v Sloveniji prvo presaditev času dobimo iz ene samcate matičnih celic iz popkovne krvi celice eksplozijo različnih tkiv? opravili pri bolniku z mielo- Izvorne celice se namreč 'odlo- displastičnim sindromom. čijo' za razvoj v izbrano smer. Znanstveniki temu pravijo Različne podvrste embrionalni ali razvojni veliki Matične celice sicer strokov- pok. Za zdaj je enigma. Zgodi njaki delijo v tri velike skupine: se tri dni in pol po oploditvi. embrionalne ali zarodne, zavze- Nato se iz matične celice zač- te (te se delijo na krvotvorne nejo razvijati tri linije celic, iz Foto: www.pixabay.com in mezenhimske) ter matične mezoderma nastanejo srce in celice iz popkovne krvi. Ker krvožilje, iz endoderma čreves- imajo zelo različno zgradbo in je, pljuča in jetra, iz ektoderma Matično celico v majhnem številu najdemo v različnih tkivih in organih opravljajo različne naloge, jih pa koža in možgani. Štirinajst ploda ali odrasle osebe. Do določene mere ima sposobnost samoob- lahko uporabimo za različne dni po oploditvi so že opazni navljanja in ustvarjanja potomk, ki se diferencirajo v specializirane celice namene. zametki tkiv. Tisti, ki bi sicer popkovno tega tkiva oz. organa. Odkritih je več tipov teh celic. Ni še jasno, ali in na kri zavrgli, se lahko odločijo, Dragocena kri iz popkovnice kakšen način se lahko odrasle matične celice diferencirajo v celice drugih da jo bodo darovali v javno Večina staršev si ob rojstvu ot- banko. Skrbnik te je Zavod roka želi le eno: da bi bil zdrav. tkiv, kar imenujemo 'plastičnost'. RS za transfuzijsko medicino, Spremljajoč rezultate raziskav vanjo lahko nosečnice daru- in verujoč v napredek medi- shranjene celice shranjujemo zavreči.” Hramba matičnih celic škodb. In ravno zaradi slednje- jejo popkovnično kri, ki je po cine se vse več staršev odloča neomejeno dolgo,” trdijo v Bi- za dve desetletji vas bo stala ga vse več slovenskih staršev shranjevanju na voljo vsakemu za naložbo hranjenja matičnih obanki, enem izmed podjetij, ki približno dva tisočaka, podaljša- matične celice shrani. bolniku, ki jo potrebuje. V jav- celic. Ker lahko pomagajo le v Sloveniji ponuja tovrstne sto- nje pa se plača naknadno. ni banki se zaradi strožjih krite- žive matične celice, jih morajo, ritve. Pri Izvorni celici pa: “Kot Čeprav tudi slovenski znan- Slovenski raziskovalci v vrhu rijev kakovosti shrani le tretjina zatem ko prerežejo popkovnico, prva evropska družinska banka stveniki svarijo, da dandanes Čudežne celice preučuje tudi prejetih vzorcev. primerno hraniti. Odnesejo jih smo se od samega začetka odlo- z njimi še ni možno ozdraviti veliko slovenskih znanstve- Petra Šolar Kočevska www.kocevje.si Zdravje junij 2018 15 Referenčne ambulante družinske medicine Referenčna ambulanta oziroma različne zdravstvenovzgojne de- skupaj pregledata seznam zdra- nost premagovanja te, bo osebo, dreja Rako, Milena Šterbenc ter ambulanta družinske medicine lavnice, kot so zdrava prehrana, vil, ki jih bolnik jemlje, ter pre- čeprav so vsi preostali izvidi v Andreja Stušek. Ambulanta je v je naziv za ambulanto z razširje- zdrav življenjski slog, delavnice verita morebitne stranske učinke mejah normale, na ponovni obisk avli poleg informatorke. V bodo- no ekipo zdravstvenega osebja: gibanja, tehnike sproščanja, pod- zdravil. Bolnik s seboj prinese povabila prej kot v letu dni. če naj bi RADM dobili zdravnici poleg zdravnika in medicinske pora pri spopadanju s stresom ... domače meritve krvnega tlaka, Prvi obisk predvidoma traja od Jožica Boldan in Polona Vidič sestre paciente referenčne ambu- Izvide pregleda tudi osebni krvnega sladkorja ali meritve 40 do 60 minut, letni pregled od Hudobivnik. lante spremlja tudi diplomirana izbrani zdravnik ter odredi na- PEF (največji pretok zraka med 30 do 40 minut ter kontrole od Zdravniki, ki so se odločili za medicinska sestra (DMS). Tre- daljnjo diagnostiko, kadar je to izdihom). Bolnike obravnavamo 15 do 30 minut. Za to je zelo po- referenčno ambulanto in so bili nutno ima zdravnik diplomirano potrebno. DMS ponovno vabi zanjo po kriterijih izbrani, že ima- medicinsko sestro le polovični posameznika glede na ugotovlje- jo svoje paciente, in ti so avtoma- delovni čas, saj kadrovski in ne dejavnike tveganja za zdravje. tično vključeni v novo obravnavo. finančni položaj ne dopuščata To je lahko čez teden, mesec ali Prav zato se drugi pacienti ne drugače. Ta je prevzela spre- več let. Preventivni pregled (za morejo prijavljati v referenčno mljanje parametrov določenih kronično nenalezljive bolezni) ambulanto. Želja ministrstva je, kroničnih bolezni ter preventivne naj bi zdrava oseba opravila vsa- da bi vse ambulante družinske aktivnosti. kih 5 let. medicine postale referenčne. V okviru preventivnih aktiv- Za pomoč pri delu si pomaga z Pri preostalih zdravnikih se op- nosti DMS obravnava osebe, vprašalni glede dejavnikov tve- ravljajo preventivni pregledi pri starejše od 30 let, opredeljene ganja, kot so uživanje alkohola, moških, starih od 35 do 65 let, ter pri točno določenem osebnem kajenje, visok krvni tlak, holeste- ž e n s k a h , s t a r i h o d 4 5 d o 7 0 l e t . zdravniku. V okviru teh nalog rol, depresija, družinska anam- Vsi navedeni so do preventivne- izvaja meritve teže, višine, krv- neza ... To pomeni, da so deležni ga zdravstvenega pregleda upra- nega tlaka, gleženjskega indeksa, aktivnega presejanja za posame- vičeni enkrat na pet let, ogroženi posname EKG, naredi spirome- zne vrste kroničnih obolenj in za razvoj kroničnih bolezni in trijo, pomeri nasičenost kisika v okrepljene zdravstveno-vzgojne kronični bolniki pa po potrebi krvi ter napoti v laboratorij. Po obravnave. tudi pogosteje. Za pregled se do- potrebi namesti 24-urni merilnik Kronične bolnike z urejeno govorijo pri osebnem izbranem krvnega tlaka. Po končanih meri- boleznijo, kot so astma, zvišan skladno s protokolom dela. membno predhodno naročanje na zdravniku. tvah udeležencu razloži rezultate krvni tlak, kronična obstruktivna Vse večji poudarek je na psi- pregled. Osebe se lahko v refe- Za vsa dodatna vprašanja glede ter laboratorijske izvide. Poda bolezen, benigna hiperplazija ali hološki podpori v obliki moti- renčno ambulanto naročijo same, pregleda in naročanje smo doseg- zdravstvena vzgojna navodila, ga hipertrofija prostate, osteoporoza vacijskega pogovora, pogovora jih napoti osebni izbrani zdravnik ljivi po telefonu na številki motivira za zdrav življenjski slog in diabetes, vabi vsako leto. Pri glede stresa, tesnobe ali depre- ali sestra v ambulanti. 01 893 90 54. ter napoti v center za krepitev teh bolnikih prav tako opravi vse sije. Če DMS začuti stisko pri V ZD Kočevje imajo refe- Klavdija Kaučič in zdravja. Tu se oseba vključi v meritve. Udeleženec in DMS posamezniku in jo skrbi uspeš- renčno ambulanto zdravnice An- Klavdija Klun Kočevska www.kocevje.si junij 2018 16 Dan narcis 2018 v Novih Lazih Krajevna skupnost Kočevska Re- so jih donirali posamezniki in vedno organizirajo prostovoljci, ka svoj praznik povezuje s cvet- podjetja od blizu in daleč (iskre- ki vložijo nemalo truda, znoja in licami, natančneje z narcisami, no se zahvaljujemo vsem!), je časa v to, da se na dan prireditve ki pokrijejo travnik na Krempi pošla zelo hitro, manjše in večje vse odvije po načrtu. Če ste bili vsako spomlad maja. Zato je nagrade so kupci odnesli takoj, obiskovalci s prireditvijo zado- praznik obeležen kot dan narcis. za večje nagrade pa se je zvečer voljni, to poplača ves trud. Tradicija, ki se je začela pred 21 odvijalo še žrebanje. Vsaka sreč- Zahvala gre vsem obiskoval- leti v Moravi, pa veleva, da se v ka je tako zadela vsaj enkrat, šla cem, ki ste prišli, pa naj ste tek- počastitev praznika konec maja oziroma v začetku junija krajani KS Kočevska Reka zberemo na Vaških igrah, in sicer vsako leto v drugi vasi. Enaindvajsete Va- ške igre KS Kočevska Reka smo gostili 2. 6. 2018 v Novi Lazih. Vaške igre so sestavljene iz tekmovanja v več športnih in Novi Lazi so v vlečenju vrvi nepremagljivi • Foto: Stane Draškovič Pelc malo manj športnih disciplinah, srečelova in zabave. V KS Ko- čevska Reka se izoblikujejo štiri ekipe, ki predstavljajo štiri vasi – Morava, Štalcerji, Kočevska Reka in Novi Lazi. Dodatno običajno povabimo goste, letos sta bili to ekipa Trgovine MAT & Podmladek se pripravlja za nadaljevanje tradicije • Foto: Petra Draškovič Pelc Osilnice in ekipa Cvišlerji. Šest ekip se je pomerilo v tradicio- pa je tudi v dodatno žrebanje. movali ali ne. Zahvala gre vsem nalnih športnih panogah, kot so Kot vrhunec srečelova pa se je sponzorjem in donatorjem, ki nogomet, streljanje, odbojka, met odvila še licitacija za umetelno ste prireditev omogočili, celoten krogle, zabijanje žebljev in vle- izdelan komplet mize in stolov obseg članka bi bil nekajkrat čenje vrvi. Dodatno pa še malo izpod motorke našega Braneta, premajhen, da bi vas naštel vse. manj tradicionalno v otroškem in po dolgem boju in vztrajnem In končno gre zahvala vsem, odraslem poligonu in prevračanju Pravi preizkus moči - skoraj 100 kg mrtve teže in razdalja, ki jo je treba dviganju cene je našel novega la- ki ste kakorkoli pripomogli k gume. Točke po posameznih pa- premagati • Foto: Petra Draškovič Pelc stnika. Ves izkupiček Vaških iger uspešni izvedbi, tudi vas bi tež- nogah so se seštevale in na koncu bolj šaljive narave. In ko glavni medsebojnem trepljanju in zaba- je namenjen razvoju vasi. ko naštel vse, ampak saj veste, dale skupnega zmagovalca. adut novolaške ekipe v vlečenju vi do poznih jutranjih ur. Kdo je Po končanem programu se koga mislim. Morda bi kdo mislil, da gre vrvi brcne iz nog crocse in odide zmagal? Saj ni važno (ampak vse je nato do zgodnjih jutranjih ur Se vidimo naslednje leto v bolj za šalo, ampak zagotavljam po škornje, veš, da je vrag odne- čestitke Štalcerjem). odvijal zabavni program, zjutraj Štalcerjih, čez štiri leta pa spet v vam, da gre prekleto zares. Tek- sel šalo. Ampak na koncu se je Poleg športnih iger se je od- pa nas je čakalo še pospravljanje Novih Lazih! me so napete in ostre, tudi tiste, vse končalo v dobrem vzdušju, vijal srečelov. Kopica srečk, ki in urejanje prizorišča. Vaške igre Nejc Zemljak Pomladna podjetniška akademija V Podjetniškem inkubatorju Peter je svojo podjetniško pot Konec maja smo začeli vzpostaviti uspešen prodajni da so vse delavnice za udele- Kočevje smo tudi letos prip- začel graditi takoj po študiju, ko izvajati tudi 3. modul – Digi- lijak, ter predstavila druge de- žence brezplačne, potrebne so ravili serijo koristnih izobra- je ustanovil svoje prvo podjetje, talni marketing, ki je najbolj lavnice s tematiko vsebinskega le predhodne prijave na spletni ževalnih delavnic – pomladno danes pa predava in usposablja obsežen, a med udeleženci marketinga. Do zdaj so bile vse strani Podjetniškega inkubatorja Inkubatorjevo akademijo z o inovativnosti, poslovnem najbolj zaželen. Izvajata ga delavnice zelo dobro obiskane Kočevje: http://www.inkubator zanimivimi in kompetentnimi modeliranju, 'pitchanju' in kako Majda Dodevska, ki ima več in na Podjetniškem inkubatorju -kocevje.si predavatelji. Namenjene so poenostaviti poslovne procese. kot 12 let izkušenj, pomaga in smo izjemno veseli takšnega Letošnja pomladna Inkuba- zaposlenim v podjetjih, podje- Modul Inoviranje sta sestavljali svetuje start upom ter malim odziva. Pomladna akademija se torjeva akademija je znova po- tnikom začetnikom, podjetni- kom z dolgim stažem, vodjem projektov v neprofitnih orga- nizacijah in posameznikom, ki želijo uresničiti svojo poslovno idejo. Delavnice smo razdelili v tri module z aktualnimi te- matikami, po katerih je največ povpraševanja. Izvedbo smo začeli maja, ko je dve delavnici v modulu 1 izvedla mlada podjetnica Nika Močnik, ki se že vrsto let ukvar- ja z organizacijo dogodkov, od porok do korporativnih dogod- kov. Udeležence je opremila z Foto: Danijela Božič nasveti in izkušnjami, kako se dve delavnici, in sicer “out of podjetjem pri odnosih z jav- bo nadaljevala tudi v juniju. Na kazala, da se v Kočevju, polega kar najbolj učinkovito organizi- the box razmišljanje” in Agilno nostmi, marketingu, lansiranju prvi delavnici bo predstavila, gospodarstva prebuja tudi pod- rati na začetku poslovanja, da se vodenje procesov. Na prvi de- novih produktov, oblikovanju kako uporabiti družbena omrež- jetniška miselnost prebivalcev, nato karseda najmanj ukvarjamo lavnici so udeleženci pridobili blagovne znamke in lansiranju ja za promocijo ter pravila in kajti čedalje več se jih odloča z administracijo in se raje pos- orodja in znanja, s katerimi se novih produktov, ter domačinka trende komunikacije na spletnih za samostojno podjetniško pot. vetimo razvoju poslovanja. lahko kadarkoli v prihodnosti Manca Korelc, specialistka za omrežjih. Druga delavnica pa Ob tem je še posebej pohval- Maja smo izvedli tudi drugi sistematično lotijo inovacij. digitalni marketing in ambasa- vam bo predstavila digitalno no to, da si ljudje želijo novih modul z nazivom Inoviranje in Druga delavnica pa je udele- dorka družbenih omrežij. Majda oglaševanje, kako oglašujemo znanj in iti v korak s časom, z projekti, ki ga je odlično opravil žence seznanila z metodami ter Dodevska je seznanila vse ude- na spletnih iskalnikih in kaj je zakonodajo, z novimi trendi in domačin Peter Bruner, podje- konkretnimi napotki za boljše ležence delavnic, kaj vse zaje- remarketing kot napredna re- tehnologijami. tnik in vsesplošni kreativec. delo in organizacijo procesov. ma digitalni marketing in kako šitev. Pomembno je poudariti, Vlado Komljenovič Kočevska www.kocevje.si Zeleno junij 2018 17 Teden gozdov Milijoni dreves, ki se razprosti- sovaščanov, je ena od najlepših gozda po vetrolomu. Uničujoči rajo na okoli 12.000 km² Slo- stvari iti na sprehod po gozdu decembrski veter je polomil in venije, so vsako leto v središču takrat, ko ima čas, in ugotovi- poškodoval okoli 1,2 milijona pozornosti konec maja. Čeprav ti, da je vse narejeno. Doslej m³ lesa. A se površina gozda, gozdarji ne razglašajo več iz- najmlajšega naj lastnika gozda kot pojasnjuje vodja kočevske jemnih dreves, ki izstopajo po na kočevsko-ribniškem je vodja območne enote Zavoda za goz- višini, debelini ali starosti, v krajevne enote Ribnica Jože dove Slovenije Katja Koneč- sklopu Tedna gozdov z raznovr- Oberstar opisal kot pridnega, nik, ne zmanjšuje: “Prizadeta stnimi prireditvami poudarjajo poštenega in iskrenega fanta. območja še vedno beležimo kot pomen gozda. Glavno sporočilo “Delam vse, od sečnje do spra- gozd, zmanjšuje se le lesna za- letošnjega tedna, ki je potekal vila na dvorišče. Velikokrat z re- loga gozdov za ocenjeno količi- med 28. majem in 3. junijem virnim gozdarjem sodelujem pri no 800.000 m³.” Delo ne poteka pod sloganom Gozd je kultura, odkazilu, saj je precej lastnikov po načrtih – zamuda je nastala Katja Konečnik, Jože Oberstar in Peter Malovič • Foto: Petra Šolar je bilo, da je odnos družbe do gozda starejših ali pa sploh ne zaradi obilice snega, ki je za- gozda odraz njene kulture. stanujejo v bližini,” je povedal padel februarja in onemogočal Naj lastniki na območju ZGS, OE Kočevje: Peter Malovič. Prvi gozd je čiščenje. So pa v Rožni ulici do 1999 Dušan Godec KE Dobrepolje Najmlajši naj lastnik podedoval leta 2008, od tedaj zdaj izdali več kot 3000 odločb 2000 Stane Lesar KE Ribnica Najpomembnejša vrednota pa izkoristi vsako priložnost, da za sanacijo gozda. V državnih 2001 Hubert Kosler KE Velike Lašče slovenskih gozdarjev je trajno- dokupi zemljišča in postopoma gozdovih so odstranili okoli 2002 Lado Kovačič KE Velike Lašče 2003 Janez Petek KE Ribnica stno gospodarjenje z gozdom. povečuje svojo posest. Dvajseti 42 % poškodovanega drevja, 2004 Franc Janez Klun KE Ribnica Zavod za gozdove Slovenije jo naj lastnik zapovrstjo se je za v zasebnih pa okoli 40 %. Ker 2005 Janez Jordan KE Velike Lašče v vseh svojih območnih enotah profesionalno delo v gozdu od- lastnikom in izvajalcem ni us- 2006 AS Predgrad KE Rog spodbuja tudi z razglasitvijo naj ločil pred štirimi leti, opravil pa pelo odstraniti poškodovanega 2007 Janez Okoren KE Dobrepolje lastnika gozda. Laskavi naziv, je tudi vse kvalifikacije. drevja, bo decembrski vetrolom 2008 Anton Žužek KE Velike Lašče 2009 Anton Mihelič KE Rog ki potrjuje, da nekdo skrbno zagotovo vplival na razmah 2010 Alojz Novak KE Ribnica ravna z drevesi, je letos na ob- V gozdu borba s časom podlubnika. “Vsako poškodo- 2011 Miran Perhaj KE Velike Lašče močju kočevske območne enote Gozdarjem, ki so v Tednu goz- vano drevo je bodoče žarišče,” 2012 Jurij Rudež KE Grčarice dobil 32-letni Peter Malovič dov pripravili tradicionalno sre- opozarja Bojan Kocjan. Veter, 2013 Mirko Žagar KE Pugled iz Dolenjih Lazov. Lastniku čanje na Rogu, kolesarski izlet ki je pustošil 11. in 12. de- 2014 Tadej Tomšič KE Velike Lašče 2015 Tone Ožbold KE Travna gora šestih hektarjev gozda, ki kot po gozdovih in pohod po Bo- cembra, je podrl tudi izjemne, 2016 Jure Senekovič KE Rog samostojni podjetnik opravlja rovški naravoslovni poti, letos 200-letne jelke na robu Roga. 2017 Občina Kočevje OE Kočevje vsa gozdarska dela v gozdovih glavnino časa pobere sanacija Petra Šolar

HRANA NI ZA V SMETI 5. junija smo obeleževali dan okolja, zato prav je, 4. Preverimo datume. Če živila ne potrebujemo dobro zavijmo. Hitro pokvarljiva živila kot so meso, da se ponovno spomnimo, da za proizvodnjo hrane takoj, izberimo raje živilo z daljšim datumom ribe, perutnine hranimo na hladnem. Pri tem pazi- in pijače porabimo kar 23 % naravnih virov. Stati- uporabe ali pa ga kupimo, ko ga bomo res potre- mo, da surova živila ne onesnažijo že kuhane hrane stični podatki kažejo, da povprečen Slovenec vsako bovali. Pozorni bodimo na datume na nalepkah: in tistih živil, ki jih nameravamo uživati surove. leto zavrže okoli 73 kg hrane. Največ hrane med »uporabno do« pomeni, da je živilo varno za upo- 6. Sadje in zelenjavo ohranimo dlje časa sveže. odpadki pristane, ker porabe hrane ne načrtujemo, rabo do navedenega datuma (npr. meso in ribe); Bodimo pozorni, da sadja in zelenjave ne pustimo kupimo in pripravimo več hrane kot je potrebuje- »uporabno najmanj do« pa označuje datum, do v plastičnih vrečkah ter jim odstranimo trakove in mo, ostankov pa ne znamo s pridom izkoristiti. Ko v katerega je izdelek pričakovane kakovosti. Takšni vrvi s katerimi so povezana, tako bodo živila lažje zabojnik odvržemo hrano, se moramo zavedati, da živilski izdelki so varni za uporabo tudi po datumu, dihala ter ostala dlje časa sveža. Večino zelenjave ni smo zavrgli tudi vse tiste vre, ki so bili uporabljeni navedenem ob oznaki. priporočljivo prati pred shranjevanjem v hladilniku, pri njeni pripravi. 5. Poskrbimo za pravilno shranjevanje živil. Pro- saj vlaga pospeši njihovo gnitje. Z majhnimi spremembami pri nakupovalnih stori, kjer živila shranjujemo morajo biti vedno čisti, 7. Poskrbimo za ustrezno vzdrževanje hladilnika. navadah (ali razvadah), pri načinu priprave hrane in hladni in suhi. Ostanke hrane ali živil pokrijmo ali Preverimo tesnila in temperaturo hladilnika. Da bi pri miselnosti o hrani lahko občutno zmanjšamo ko- hrana ostala dlje časa sveža, jo je treba shranjevati ličino zavržene hrane in storimo nekaj dobrega zase, na temperaturi od ene do pet stopinj Celzija. za okolje in ne nazadnje tudi za našo denarnico. 8. Vzpostavimo red v hladilniku. Novo kupljene izdelke postavimo zadaj, izdelke, ki so že v hladil- 10 NASVETOV KAKO ZMANJŠATI KOLIČINO ZA- niku, pa premestimo spredaj. Redno pregledujmo VRŽENE HRANE roke uporabe. 9. Bodimo pozorni na velikost obrokov. Pri odmer- 1. Načrtujmo svoj jedilnik. Vnaprej pripravimo janju testenin, riža,… sledimo navodilom na emba- seznam jedi, ki jih bomo jedli v prihajajočem tednu. laži, pri zelenjavi si lahko pomagamo s krožnikom. Za vsak obrok določimo število porcij. Pri tem Tako bomo dobili občutek koliko hrane odmerimo preverimo urnik svojih družinskih članov – bomo na posameznika. Sicer pa imejmo vedno v mislih, vse dni večerjali skupaj, se bomo ob koncu tedna da je bolje postreči manjše obroke in po potrebi odpravili na kosilo k sorodnikom, pričakujemo gos- hrano dodati. te? Preverimo, katere sestavine za pripravo obrokov 10. Uporabimo ostanke hrane. Z ostanki hrane že imamo doma in pripravimo seznam živil, ki jih še lahko z malo domišlije pripravimo odlične jedi. Z potrebujemo. ostankov sadja lahko pripravimo okusne smoot- 2. Načrtujmo svoje nakupe. Na podlagi tedenskega hije, z ostanki zelenjave pa odlične enolončnice. jedilnika pripravimo nakupovalni seznam stvari, ki Kulinarični portali in forumi ponujajo obilo idej, jih še potrebujemo. Kupujmo nepakirano sadje in kako porabiti prezrele banane, kuhane testenine, zelenjavo, saj lahko tako kupimo ravno toliko, koli- krompir ipd. kor potrebujemo. Ne glede na napisano pa v vsakem gospodinj- 3. Izogibajmo se impulzivnim nakupom. Na- stvu prav zaradi priprave hrane nastane manjša kupovalni seznam imejmo vedno pri roki in se ali večja količina biološko razgradljivih odpadkov. skušajmo izogibati impulzivnim nakupom. Če Olupki sadja, zelenjave, papirnate brisačke, servi- opazimo živilo, ki je v akciji, pomislimo, če izdelek ete, papirnati robčki, čajne vrečke, jajčne lupine in resnično potrebujemo. Živila, ki se hitro pokvarijo, še kaj se najde na seznamu bio odpadkov. Odpad- ne kupujmo na zalogo. Pazimo, da se v trgovino ke iz kuhinje skupaj z rožami in ostalimi vrtnimi ne odpravimo lačni, saj bomo takrat nakupili veli- ostanki koristno uporabite za pripravo domačega ko več kot potrebujemo. komposta.

OGLASNO SPOROČILO: NAROČNIK KOMUNALA KOČEVJE Kočevska www.kocevje.si Iz depojev junij 2018 18 Secesijska arhitektura na Kočevskem Desetega junija smo praznovali svetovni dan secesijske arhitek- turne dediščine. Ta večplastni in pomembni, vendar kratkotrajni mednarodni umetnostni slog se je v Evropi in tudi zunaj nje uveljavil na prehodu iz 19. v 20. stoletje. V izrazito meščanskem slogu se prepletajo in združujejo različne umetnostne zvrsti, ki skupaj ustvarjajo harmonično celoto. Večinoma je trajal do leta 1914, ko je začetek prve svetov- ne vojne povzročil njegov precej hitri zaton. Obsegal je različne slogovne izraze in tudi različna imena: art nouveau, arte floreale, stile liberty, tiffany, jugendstil, secessionstil. V Sloveniji je bolj ali manj znan pod imenom sece- sija, njegov vpliv pa je segal tudi na Kočevsko. Najprej se je uveljavil v de- želah, ki so doživljale nagel gospodarski vzpon (Anglija, Francija, Belgija, Nemčija). Vila Tschinkel, Marijin dom (Marienheim), vila Sajovic in gostilna Kmet/Beljan, detajl razglednice, okoli leta 1910 • Foto: Pokrajinski muzej Kočevje Med evropskimi velesilami se je umetnostnemu preporodu z konstrukcijske prvine ter nove Roški cesti, Trgu svetega Jerneja manjšo zamudo pridružila tu- gradbene materiale so s svojim in Trgu zbora odposlancev je di večnacionalna obdonavska delovanjem uveljavljali anoni- zrasla vrsta arhitekturno po- monarhija. Kmalu po letu 1895 mni in tudi izkušeni arhitekti in membnejših stavb s secesijsko je žarišče nove arhitekture in stavbarji iz različnih slovanskih obdelavo zunanjščine, veranda- umetnosti postal cesarski Du- delov obdonavske monarhije. mi, vogalnimi pomoli in stolpiči. naj. Njegov vpliv se kaže v V ljubljanskih predmestnih in Z njihovo postavitvijo je Kočev- večjih in tudi manjših kulturnih mestnih četrtih se je pojavila vr- je dobilo novo urbanistično za- središčih po vsej Srednji Evropi sta novih stavbnih tipov: večnad- snovo in vrednoto: mestno vrtno (Budimpešta, Praga, Torino) ka- stropne najemniško-stanovanjske ulico, ki je dotlej ni poznalo. kor tudi v regionalnih središčih, stavbe, poslovne stavbe (banke, Secesija je odmevala tudi na kot so Gradec, Trst, Zagreb in hranilnice, pošte, trgovine, ti- podeželju, kjer so zrasle šte- Ljubljana. skarne) in javne stavbe (šole, vilne secesijsko navdahnjene Na Slovenskem se je uveljavil učiteljišča, upravne zgradbe, arhitekture. Tu se je uveljavljala predvsem secesijski slog Duna- narodni domovi). počasneje in je zares zaživela ja, ki se je ob koncu 19. stoletja Po podatkih iz leta 2017 je šele ob koncu prvega desetletja razvil v eno od svetovnih kultur- v Sloveniji registriranih 257 20. stoletja, posamezni secesijski nih središč. Glavnina secesijske secesijskih objektov. Največ jih motivi pa so se ohranjali še v arhitekture je nastala v prvem stoji v Ljubljani (101), drugje dvajseta leta prejšnjega stoletja. desetletju 20. stoletja. Najdemo po Sloveniji 156, od tega 27 v Največ stavb z značilnostmi jo v mestih, lokalnih središčih Mariboru, 12 v Murski Soboti in secesijskega sloga na delovnem in marsikje na podeželju po Šta- 11 v Celju. območju Pokrajinskega muzeja jerski, Kranjski, v Prekmurju, Na Kočevskem je prihod se- Kočevje je v občini Kočevje: v slovenski Istri in Primorju. cesijsko spodbujene arhitekture Kočevju jih je 31, sledijo Pred- Secesijske stavbe najbolj pre- napovedala izgradnja nove ljud- grad (6), Morava (6), Koblarji poznamo po oblikovnih značil- ske šole v Kočevju leta 1893. (2), Mozelj (2), Mahovnik (1) in nostih na pročelju. Poudarjene so Ob koncu 19. stoletja je mesto Spodnji Log (1). V občini Kostel zlasti glavne fasade s pogledom doživljalo velike spremembe stojijo štirje secesijski objekti: v na ulico, v nekaterih primerih – raslo je in se moderniziralo. Ajblju, Banji Loki, Pirčah in Pe- tudi ostale. Samo izjemoma je Za razvoj in (pre)oblikovanje trini. Občina Osilnica se ponaša nova umetnost pustila sledi tudi njegove vizualne podobe je bil s štirimi secesijskimi stavbami. v notranjosti stavb oziroma v posredno najbolj zaslužen župan V Bosljivi Loki je ena, v Osilnici njeni konstrukciji. Poleg stili- Enonadstropno stavbo s secesijsko izvedeno zaključno frčado glavne Alois Loy. S spodbujanjem pod- pa tri. V občini Loški Potok stoji ziranih rastlinskih in cvetnih fasade na Reški cesti v Kočevju je leta 1911 postavil trgovec Alois Kresse iz jetništva je v mesto in 'kočevsko pet hiš v secesijskem slogu. V (floralnih) motivov je v ospredje Konca vasi; Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije-OE Ljubljana deželico' prinesel razcvet in Dragi in Lazcu sta po dve in na stopil geometrijski okras, ki se je • Foto: Stane Bernik, 1967 napredek. V času 'kočevske zlate Travniku ena. večinoma stopnjeval proti vrhu dobe' na prehodu iz 19. v 20. Secesijsko arhitekturno de- fasade. Pomemben sestavni del stoletje je v mesto pripeljal vlak diščino na območju občin Ko- fasadne dekoracije so bili napisi (1893), zgrajena je bila ljudska čevje, Kostel, Osilnica in Loški v značilni secesijski pisavi in šola na Roški cesti (1893), mes- Potok lahko pobliže spoznate na izveski na pročeljih trgovin, go- to je dobilo zdravo pitno vodo občasni razstavi Pokrajinskega stiln in obrtnih delavnic. in postalo prvo v celoti elektri- muzeja Kočevje. S pomočjo V Sloveniji se secesijska ar- ficirano mesto na Slovenskem historičnega in dokumentarnega hitektura začenja z obnovo Lju- (1896), zgrajena je bila nova slikovnega gradiva je predsta- bljane po katastrofalnem potresu mestna cerkev (1903), gimnazija vljenih 62 arhitekturno pomemb- leta 1895. Prestolnico Kranjske je dobila prizidek (1909), ko- nejših stavb. Na ogled je tudi je na začetku 20. stoletja zajela čevski rudnik pa novo upravno del originalne opreme iz vile Sa- intenzivna gradbena dejavnost. stavbo (1911). jovic, ene najlepših secesijskih Naročniki so izhajali iz ozkega Število stavb z značilnostmi stavb na Kočevskem, secesijski kroga bogatejšega ljubljanske- novega sloga je začelo naraščati štedilnik iz kmečke hiše v Ko- ga meščanstva nemškega in na začetku 20. stoletja. Vzdolž blarjih in maketa mesta Kočevje. židovskega rodu, med njimi pa Ljubljanske ceste, v Rožni, Can- Ogledate si jo lahko do 15. maja jih je bilo tudi nekaj s slovenski- Detajl stenske poslikave stanovanjske hiše v Koblarjih; Pokrajinski muzej karjevi, Prešernovi, Kolodvorski 2019. Vabljeni! mi priimki. Nove stilistične in Kočevje • Foto: Ivan Kordiš, 2018 in Šeškovi ulici, na Reški in Ivan Kordiš Kočevska www.kocevje.si Ste vedeli? junij 2018 19 S sprehoda po Kočevju Sprehod si običajno predsta- bregu sledi stavba Gimnazije vljamo po trdnih tleh, redkeje z in srednje šole Kočevje, nekdaj vodne gladine. Tokrat pa bomo pa so bile tod okoli površine poskusili prav to. Rinža je nelo- vrtnarije. Prav pred Karlovim čljiv del našega mesta, vendar je mostom nas na desni spremljata pogosto spregledana. Obnjo se Skubizova vila, danes bolj znana pogosto obregnemo predvsem kot stavba Krajevne skupnosti, takrat, ko od nje prihajajo nepri- ter Petschetova hiša, nato pa jetne vonjave. Pogosto nas na takoj za mostom cerkev sv. Jer- njeno lepoto opozorijo prišleki. neja in Fabijana in Boštjana ter Plovbo, lahko pa tudi spre- župnišče. Če se ozremo nazaj, hod po kopnem, ki je možen po na srednjem loku mostu lahko bregu, vendar je potrebnih nekaj opazimo napis ERBAUT 1883. ovinkov, začnimo pri mostu v Okljuk Rinže še vedno spremlja- Gaju, kjer so imeli že pred drugo jo vrtovi s posameznimi vrtnimi svetovno vojno urejeno kopali- uticami, do Rinže pa se spuščajo šče z lesenimi podesti, kar lahko številne stopničke, ki so Rinžo v opazimo na starih razglednicah. preteklosti naredile bolj dostopno Tam je bilo zelo živahno tudi okoliškim prebivalcem. Po ne- po drugi svetovni vojni, ko je deljski maši in kosilu so namreč bilo prav tako urejeno kopališ­ prebivalci 'Sauzipfa' in njihovi če s kabinami za preoblačenje, prijatelji uživali v druženju na ­bazenčkom za najmlajše, čol- vrtovih, čolnarjenju in plava- narno ipd. Ker je na rečnem dnu nju. Nato srečamo spodnji most Spodnji most na Rinži, okoli 1890 • Foto: Narodna in univerzitetna knjižnica polno mulja, se je voda hitro oziroma most na Roški cesti, skalila in postala rjava kot 'kafe'. zgrajen leta 1843. Tega so okoli žene lonce in neuporabne košare. mimo nekdanjega župnišča, zgra- Rinža je bila tudi prostor družab- Po kopanju se je bilo zato pri- leta 1890 obnavljali, kar je bila, Zaokrožimo okoli umetnega jenega 1866, in mimo živžava z nega življenja, kjer so se številni poročljivo oprhati, za kar je bilo kot lahko opazimo na fotogra- otočka in se vračamo ob levem vrtčevskega igrišča vrnemo na naučili plavati, drsati, loviti ribe prav tako poskrbljeno. fiji, tudi priložnost za druženje bregu mimo nekdanjih gostiln izhodišče. ali pa so preprosto uživali ob Dokler se nam ne odpre pog- oziroma poizvedovanje, kaj se Braune in Tomitsch. Spremljajo Rinža je bila pomemben vod- njeni spokojnosti, če je seveda led na most pri Knjižnici Kočev- godi. Omislili so si celo 'jadrni- nas bloki Tesarske ulice in nato ni vir, ki je služil pogonu mlinov niso motili komarji. Tudi danes je, zaznamo spokojnost reke in co'. Je pa bila Rinža žal že takrat stolpnice v Kidričevi ulici vse do in žag, napajanju živine in drugi si lahko vsak poišče svoj kotiček življa ob in v njej zaradi porašče- primerno odlagališče odpadkov, tržnice. Ob mostu lahko opazimo oskrbi z vodo, pranju perila, in ob njej. nih bregov. Knjižnici na desnem saj lahko ob njej opazimo odslu- še Jarmovo Gozdno nevesto in se bil del kanalizacijskega sistema. Vesna Jerbič Perko

PRVA POSTAVA www.jjana.si

TESLA 32S307WH LG 65UJ634 179,99 € Diagonala zaslona 80-82 cm (32’’) 999,99 € Internet TV ne LG 49UJ635 Velikost Ekrana: 65” (165 cm) Tehnologija zaslona LED LCD Format Zaslona: 16:9 Ločljivost zaslona HD LG 55UJ635 549,99 € Tip Resolucije: Ultra HD (4K) 3 leta garancije Diagonala zaslona 123 cm ( 49”) Osveževanje zaslona: 100 Hz 599,99 € Tip Resolucije:Ultra HD (4K) Velikost Ekrana:55” (139 cm) Wi-Fi: da Wi-Fi vgrajen 2 leti garancije Tip Resolucije:Ultra HD (4K) Smart TV:da Osveževanje zaslona:100 Hz 2 leti garancije Smart TV:da 2 leti garancije

PLAČILO TUDI NA OBROKE

do STROKOVNO DOSTAVA UGODNO 60 SVETOVANJE NA DOM FINANCIRANJE mesecev

Jana invest d.o.o., Kolodvorska cesta 16 A, 1330 Kočevje, gsm: 070/700-802, e-mail: [email protected] Kočevska www.kocevje.si Kultura junij 2018 20

Grad Kostel odprl svoja vrata Občina Kostel, ki se je pred 20 leti odcepila od kočevske, dovod, preplastili kakšno cesto bo jubilej proslavila z odprtjem gradu. Tega ji je pred na- in odprli grad. S skupnimi moč- tanko štirimi leti, tudi na občinski praznik, podarila država. mi nam je uspelo," je zadovolj- na županja Lili Butina. Za obnovo gradu je občina namenila okoli 38.000 evrov, Prvotno utrdbo so Ortenbur- v njem pa namerava organizirati kulturne prireditve. Grad, žani med letoma 1247 in 1325 prvič omenjen leta 1336, bo tako po desetletju in pol zno- prezidali, da bi zavarovali va sprejemal obiskovalce. svojo posest, ki je segala od Čušperka do Kolpe. Po smrti Skromen proračun – lanski prve obiskovalce sprejel 22. grofa Friderika ΙΙ. je leta 1418 je znašal 1,3 milijona evrov junija, med turistično sezono pa prišel Kostel v last celjskih – majhni obkolpski občini ne bo odprt med vikendi. "Imamo grofov. Novi lastniki so ga dovoljuje velikih investicij. šest turističnih vodnikov, ki so dozidali in razširili v mogočno "Čaka nas še ogromno dela, med pred kratkim naredili izpit in od- utrdbo, eno največjih na Kranj- drugim bi grad radi zasteklili, da lično poznajo zgodovino gradu skem, hkrati so ga obdali z več bi lahko prirejali dogodke tudi in pokrajine," pojasnjuje Uroš kot dva metra debelim in viso- pozimi, a zaradi finančnih zmo- Jelenovič, direktor Zavoda za 22. junija bo grad odprl svoja vrata • Foto: Petra Šolar kim obzidjem, ki je bilo ojača- gljivosti trenutno to ne bo šlo," kulturo in turizem Kostel. Za tu- bodo vključevale virtualno prireditvi. A je pot še dolga in no s petimi obrambnimi stolpi, pravi Lilijana Butina, županja riste so uredili dovolj veliko par- resničnost, s pomočjo katere trnova: najprej bo do objekta, tudi naselje ob njem. Težje čase občine Kostel. Državi je sicer kirišče, v prihajajočih dneh bodo bodo obiskovalcem predstavili ki se dviguje nad Trgom, treba je grad preživljal v 15. In 16. v vseh desetletjih, kolikor ga je namestili še sanitarije. Kostelska zgodovino gradu in Kostela ter pripeljati vodo in zapreti zdaj stoletju, ko so ga oblegali Tur- imela v lasti, uspelo pozidati le županja sicer priznava, da bo grajsko življenje nekoč. "Želi- skromno urejene prostore. Ne- ki. Tem je leta 1578 z zvijačo del mogočnega poslopja, Občina zaradi ozkosti občinske ceste, ki mo najti zasebnega partnerja, kaj denarja bodo poskušali nab- uspelo priti v grad, ponoči so pa je v minulih letih popravila vodi do gradu, nujna drugačna s katerim bi lahko zgradili rati na razpisih, občina pa bo vanj spustili še preostale Turke, pot in stopnice, naredila lesene ureditev prometa in obljublja, kulinarično ponudbo. Grad je vanj vlagala po svojih močeh. ki so grad oropali in požgali. podeste in ograje ter uredila da bodo težavo rešili skupaj s krasen za poročne obrede ali "Čeprav so nas nekateri ozna- Dokončno so ga dobri dve sto- prireditveni prostor. Grad, ki je komisijo za varnost. poslovna srečanja," poudarja čili za Republiko Kostel, smo v letji pozneje porušili Napoleo- največja kulturna znamenitost Med načrti Jelenovič naš- direktor občinskega zavoda, ki treh letih zapolnili podjetniški novi vojaki. tega dela Kolpske doline, bo teva digitalizacijo vsebin, ki že razmišlja tudi o kulinarični inkubator, naredili kakšen vo- Petra Šolar Poletna muzejska noč Pokrajinski muzej Kočevje se je pa so se obiskovalci odpravili na tudi letos pridružil vseslovenski nočni sprehod po Kočevju. muzejski akciji Poletna muzejska Razstavo o secesiji na Koče- noč. Ta je namenjena predvsem vskem je odprla dr. Jelka Pirko- predstavitvi in približevanju vič, zunanja sodelavka Filozofske muzejev, galerij in podobnih fakultete Univerze v Ljubljani. institucij, ki ohranjajo slovensko Poudarila je, da je umetniška kulturno dediščino. Že 16. leto smer s prehoda v 20. stoletje po- muzeji tretjo soboto v juniju sebno obdobje, ki se ga premalo odprejo vrata obiskovalcem od zavedamo, celotna Slovenija pa šeste ure popoldne do polnoči, je prepredena s primerki sece-

Povprečna poraba goriva 5,1 – 4,0 l/100 km, povprečne emisije CO2 115 - 106 g/km. Emisijska stopnja: Euro 6. Emisije NOx: 0,0635 - 0,0203 g/km. Emisije trdih delcev: 0,00051 - 0,00014 g/km. Število delcev: 7,27 x 1011 - 0,01 x 1011. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. *Več na www.seat.si in www.porscheleasing.si.

Podeželje pravi SUV. Mesto pravi coupé. Na ogled je tudi nekaj ohranjenih primerkov secesijskega pohištva Foto: Žarko Nanjara Jaz pravim Arona. letos je to storilo 71 ustanov in sijske arhitekture, kar daje naši 119 razstavišč po vsej državi. dediščini poseben značaj: “Je eno Nova Kočevski pokrajinski muzej je zadnjih vseevropskih gibanj, ki 11. sodelovanje pri vseslovenski so ga ljudje zelo hitro posvojili, SEAT Arona. * kulturni akciji posvetil secesiji. ker je bila blizu njihovemu ob- Že od 13.990 € Otrokom in družinam sta bili čutenju in okusu. Zelo hitro se je Sledi svoji poti. namenjeni lutkovna igra V deželi uveljavila tudi v manjših krajih.” Živi po svojih pravilih. Kačariji ter likovna delavnica, Secesijska arhitektura tistega Spoznaj novo SEAT Arono. Mestni SUV ustvarjen za drzne. kjer so otroci po ogledu razstave časa je zelo pomembno prispeva- Z dinamičnim urbanim dizajnom o secesiji na Kočevskem izbrane la k mestnemu videzu, poseben in napredno tehnologijo motive upodabljali na mavčno pečat pa je pustila tudi v našem oblikovano za tvoje poti. -kartonske plošče. Osrednji do- kraju. Ogled razstave je vodil godek Poletne muzejske noči je njen avtor Ivan Kordiš, ki je bilo odprtje razstave Secesijska zbranim prikazal značilnosti in kultura na Kočevskem, ki so jo posebnosti secesijske arhitekture JORAS CENTER d.o.o. Ob železnici 7, 1310 Ribnica, T: 01 836 90 40, www.joras-center.si z glasbeno točko odprle učenke na Kočevskem. Glasbene šole Kočevje, po njej Žarko Nanjara Kočevska www.kocevje.si Kultura junij 2018 21

Našli smo zaklad KOLUMNA Glasbena šola Kočevje lahko že predstavljen na decembrskem upravičeno trdi, da je prav zares koncertu Glasbene šole Kočevje, našla zaklad. Svoje učence in kjer so izvedli uverturo in korač- učitelje, poleg njih pa še iskre- nico za simfonični orkester. no pomoč številnih drugih, od Zgodba, ki temelji na motivih To si piši za uho: sponzorjev do članov in men- iz kočevskih legend in bajk, torjev dramskega in likovnega nas skupaj z radovedno deklico krožka iz OŠ Ob Rinži in OŠ Nino popelje v pravljico, kjer s telo lahko preslišimo, Zbora odposlancev. Prav vsem pomočjo čarobnih likov Polho- ne moremo pa ga preslepiti Foto: Grega Žunič, Viva

Naslov ni moj, besede sem si izposodila od avtorice zapisa, ki smo ga pred dobrim letom dni objavili na Metini listi, ki jo pomagam urejati. Katjina zgodba je bila iskrena pripoved o poti iz primeža hude izgorelosti. Ena prvih je bila, ki je glasno spregovorila o psihofizični izčrpanosti, sindromu 21. stoletja. Kronične težave in dolgotrajen stres, preplavljenost z delom in nalogami, ki jim ni videti konca, na dolgi rok vodijo v slabšo odpornost, težave s koncentracijo, tudi depresijo. Izgorelost, ki jo naš uradni zdravstveni sistem očitno pre- malo pozna in čisto preslabo razume. “In to si pišite po kekčevsko za uho”, je takrat zapisala, “telo lahko preslišimo, ne moremo pa ga preslepiti. Lahko ga le pravočasno slišimo.” Kako zelo prav ima! Na njeno foto izpoved sem se znova spomnila te dni, ko sem na na- cionalnem radiu slučajno ujela klepet, v katerem je znana Slovenka pripovedovala o svoji karieri, plusih in minusih dela v eni od prestižnih mednarodnih ustanov. Je izjemna stro- kovnjakinja in delala je na vrhunskem nivoju, ampak to je na drugi strani pomenilo tudi, da je iz službe domov prihajala, tako je pripovedovala, okoli 23.00 zvečer ali celo opolnoči. In naslednji dan je bila ob osmih zjutraj že spet na delovnem mestu. “Od jutra do sutra,” dokler se niso začeli kazati znaki psihične in fizične izčrpanosti in se je odločila, da je mor- da čas za drugačno pot. Podobno zgodbo sem brala v eni od revij, “zbolela za pljučnico, ker nisem mogla več”. Ne vem, je tega več kot kdajkoli prej ali pa smo samo začeli glasneje govoriti o tej bolez- ni in tega več opazim. Tudi pri sebi. Včasih čutim, kako je preveč vsega in začenjam pre- gorevati. Pa vseeno še kar meljem in meljem. Ampak sem se začela učiti postavljanja mej. Če sami ne bomo našli ravnovesja med delom in zasebnostjo, tega ne bo storil nihče drug namesto nas. “Z izgorelostjo ne dobiš nobene medalje za prihodnost. Dobiš le silno hudo lekcijo, da se naučiš učinkovito upravljati svojo dragoceno osebno energijo, nekoč veliko kot Atlantski ocean, danes kot kaviar v najmanjši embalaži,” pove Katja. Mislim, da je problem izgorelosti še kar resen. Čas zavrtim kakšnih 30 ali več let nazaj in se spominjam, kako je bilo v sedemdesetih in osemdesetih, ko sem odraščala. Mami je nekaj po drugi uri popoldne prišla domov iz službe, kakšno uro pozneje še oči. Skupaj smo pojedli kosilo, ki smo si ga sami pripravili. Ven nismo kaj dosti hodili, ni bilo denarja. Do štirih ali petih popoldne sta si starša malo odpočila, potem pa, zdaj ko je ravno poletje, bi recimo oči šel s sosedi na tenis h Karničniku, kjer bi nabijali žogico, dokler se ni več vi- delo, mami pa bi medtem že kaj brkljala po vrtu ali pa morda kofetkala s sosedo. Po službi so vsi imeli še eno življenje. Zato pa so lahko na veliko gradili hiše in postavljali vikende. Danes ne poznam kolegice ali kolega, ki bi bil doma že okoli 14. ure. Res je sicer, da jih ne poznam veliko, ki začenjajo delati že ob šestih zjutraj, ampak da bi bil kdo že tako zgodaj doma, tudi po osmih urah v službi, takšnih ne poznam. Res je, da so osemurni delovniki prej izjema kot pravilo, vsaj v moji branži pa širše je tako, res je, da skorajda ni dneva, ko ne bi kakšne službene obveznosti prinesli še domov in za vikend tudi, in res je, da se nas ogromno vozi bolj ali manj daleč stran na delo in vsaj kakšni dve uri na dan preživimo v avtomobilu. Iz Kočevja v Ljubljano je recimo takšnih več tisoč vsak dan. In ko to počneš več let zapored, se nekje v telesu nalaga. Podatki Statističnega urada Slovenije za leto 2017 kažejo, da je vsaka druga delovno ak- tivna oseba odhajala na delo v drugo občino. Ta delež se iz leta v leto povečuje. Zaposlitev Foto: Željko Pleše v občini bivališča je vse manj. Na srečo se v kočevski občini nekaj sprememb na bolje v se še enkrat iskreno zahvalju- vega možička, čarovnice Štom- prihodnje vseeno kaže. Ne vem pa, ali bo še kdaj tako, kot je bilo. Moja starša sta imela vso jemo. pfo, kačje kraljice in razbojnika svojo kariero, ki sta jo oddelala na polno, službi v radiu slabega kilometra stran od doma. Glasbena igra Zaklad je bila Naceta išče zaklad in ga seveda Kakšen luksuz! brez dvoma eden največjih pro- tudi najde. Če v manjših mestih ali na vaseh tudi danes čas še vseeno rahlo počasneje teče, pa se jektov v zgodovini glasbene šole V petek, 1. junija, je bila igra zdijo velika mesta po mojih izkušnjah čisto podivjana. Na ulicah srečuješ ljudi, ki hodijo sploh. Sodelovalo je več kot 80 v dopoldanskem času predsta- kot nekakšni zombiji. Veliki podočnjaki, zazrtost tja nekam v daljavo in odsotni pogledi. nastopajočih in še mnogo, mnogo vljena 1000 učencem vseh štirih Nekaj časa sem bila pogosteje v Parizu, kjer sem imela iz stanovanja pogled na enega tistih, ki niso bili na odru, a brez osnovnih šol. Popoldne pa si je od arhitekturnih birojev. Nemalokrat sem še ob petkih zvečer, okoli 23. ure, tam videla njih igre ne bi mogli izvesti. igro ogledalo še 600 gledalcev. prižgano luč in ekipo za mizami in računalniki. Ko sem še živela v Washingtonu, sem se Priprave so tekle vse šolsko le- To je bil gotovo eden od večjih morala za kofe včasih dogovarjati celo za dva meseca vnaprej. Resnična zgodba. Takrat, to. A začetki segajo tri leta nazaj, letošnjih kulturnih dogodkov v pred dobrimi desetimi leti, se mi je to zdelo popolnoma noro. Ni čudno, da so bila tako ko je besedilo zapisala zdaj že Kočevju, tako po obsegu, zah- priljubljena tista organizirana spoznavanja na brzaka, ko so se popolni neznanci dobili v nekdanja učiteljica Glasbene šole tevnosti in številnosti publike kakšnem baru ali restavraciji, da spoznajo potencialnega partnerja ali partnerico. Pet ali Kočevje Cvetka Bevc, leto dni Počaščeni smo bili, da je bil med pa kvečjemu kakšnih deset minut so imeli časa na osebo. Kdo si ti, kaj delaš, kaj počneš v pozneje pa je vse skupaj v note občinstvom tudi župan Občine prostem času, katere nadaljevanke rada gledaš, kaj ti je všeč ... In že je potekel čas, ko se je prelil Matjaž Predanič. Glas- Kočevje Vladimir Prebilič. Naj- bilo treba presesti k drugi osebi. Če ti je bil kdo všeč, si si na koncu lahko izmenjal telefon- beno je bil to zahteven projekt, večja nagrada pa so bile stoječe sko in nadaljeval dvorjenje, sicer pa hvala lepa za sodelovanje, drugič več sreče. No, danes ki je zajel čisto vse skupine in ovacije na koncu. pa imamo za to Tinder. orkestre, ki delujejo na glasbeni Predolgo bi naštevali vse, ki so Čeprav vse pogosteje opažamo sindrome izgorelosti tudi pri nas, pa bi rekla, da znamo šoli. Od marsikaterega mladega pri igri na tak ali drugačen način v Sloveniji, še posebno v manjših krajih, vseeno še kar kakovostno živeti. Da znamo uskla- glasbenika je zahteval še dodatno s srcem in radodarno sodelova- jevati poklicno z zasebnim in nam je na kolektivnem nivoju vsaj do neke mere uspelo učenje, saj je presegalo znanje ali li, zato samo še enkrat: iskrena ponotranjiti tisto zmernost v vsem. Za razmere, kakršne so povsem normalne v svetovnih način igranja, ki je običajen pri hvala! Glasbena šola lahko s prestolnicah, Slovenija na srečo ostaja prijazen raj. In vse več poti za regeneracijo telesa in poučevanju v glasbenih šolah. ponosom zaključi letošnje šolsko duha vodi tudi v Kočevje. Osnutka so se najprej lotili učite- leto in smelo zre v prihodnost. Tu lji glasbene šole, ga pregledali in smo, vedno boljši smo! Dragi Ko- naučili svoje učence vsega pot- čevarji, z vami smo in vi ste naši! mag. Nataša Briški rebnega. Del partiture je bil tako Martin Lavrič Kočevska www.kocevje.si Kultura junij 2018 22 Zmagal roman o človekoljubu Roman o Romanu Erichu se je na podelitvi nagrade zahva- ščalko je dejal, da bo s pomočjo Petschetu in rešitvi petletnih lil komisiji, ki je naredila izjemo Rotary kluba Kočevje denarni dvojčic Miriam in Eve Tibor – njegova prijava je zaradi nepra- del nagrade, ki ga je prejel in ga pred deportacijo v Auschwitz je vilnega delovanje pošte zamuja- dopolnil še z lastnimi sredstvi, prepričal komisijo, ki je odločala la: “Veseli me, da še nekdo ceni namenil posameznikom ali or- o tem, komu bo šla druga denar- Romana Ericha Petcheta in da se ganizacijam, ki raziskujejo ali na podpora V spomin na Dano o njem še nekje govori.” opisujejo predmet, neposredno Lovšin. Pobudnik in donator je Denarno podporo podeljuje vezan na mesto Kočevje ali širšo Vito Oražem, prejemnik četrte Vito Oražem, holograf, ki izhaja Kočevsko. Nagrado je poimeno- deklice s piščalko, ki se je leta iz Kočevja, a živi v Nemčiji. Že val po očetovi sestrični. 2014 zavezal, da bo v desetih ob prejemu nagrade deklica s pi- Petra Šolar letih s pomočjo Rotary kluba Kočevje podprl pet projektov s tisoč evri. Potem ko je pred dvema le- toma tisoč evrov podelil Anji SAMOBORfest 2018 Moric za etnografski film o V soboto, 2. 6. 2018, so se Ur- zasedle odlično prvo mesto. Kočevarjih, je Vito Oražem shine mažorete in mažoretke ŠD Še posebej je vesela uspehov letos denarno podporo podelil Sinja klub, katerega predsednica Urshinih mažoret, saj sta njeni novosadskemu novinarju in pi- je Tina Sinjur, udeležile Medna- najmlajši mažoretki v kategoriji Predsednik Rotary kluba Kočevje Leon Behin in nagrajenec Vladimir Todorović satelju Vladimirju Todoroviću. rodnega mažoretnega prvenstva duo COFI otroci zasedli drugo Ta si je po mnenju komisije, ki holokavst, podelila naziv Pravič- odstopala od preostalih, saj gre SAMOBORfest 2018, ki je bilo mesto. Dekleta so sodelovala je ocenila štiri prispele predloge, nik med narodi. Petsche je eden za specialno delo, ki je name- na Hrvaškem. Tekmovanja se je tudi z dvema skupinskima toč- nagrado zaslužil za načrtovani izmed osmih Slovencev, ki so njeno kočevskemu Nemcu, ki udeležilo 21 društev iz Sloveni- kama, vendar so bila žal v tej opis vloge človeka kočevarskih prejeli ta častni naziv. je zaradi dela odšel v Novi Sad. je, Hrvaške in Češke. kategoriji edine in svoje koreo- korenin, ki je kot poročnik nem- Kot je razkril predsednik Ro- Gre za odkrivanje večini nez- Urša Štefanič Mlakar, ki tre- grafije niso mogle primerjati z ške vojske med 2. svetovno voj- tary kluba Kočevje Leon Behin, nane zgodovine Romana Ericha nira mažoretke v obeh društvih, drugimi. no služboval v Novem Sadu. A ni bo srbski novinar, raziskovalec Petscheta, učitelja in slikarja, je zadovoljna s koreografijami, Zdaj pa Uršine mažoretke bil kot drugi pripadniki te vojske: in pisatelj zgodbo sprva zajel ki je s človekoljubnim delom, saj so dekleta uspešno zaključila čakajo intenzivne priprave na ker je bival pri židovski družini, v roman, nato pa nadgradil z pomoči Judom med 2. svetovno mednarodno tekmovanje. Evropsko prvenstvo, ki bo letos v kateri so imeli dvojčici, ju je dokumentarnim filmom. “Trije vojno, zaznamoval zgodovino. Zelo je ponosna na svoje va- od 5. do 8. julija v Pragi. Tek- Petsche rešil pred deportacijo v slovenski kandidati so prijavili Delo bo v več jezikih, obenem rovanke, mažoretke ŠD Sinja movanja se bodo udeležile sta- zloglasno nemško taborišče. Za bodisi svoje diplomske naloge pa bo predstavljeno tudi Kočevje klub, saj so v veliki konkurenci rejše mažoretke iz Šentvida, ena to dejanje mu je 3. maja 1982 bodisi dela, ki so jih naredili in v tistem času,” je pojasnil Leon slovenskih kakor tudi hrvaških mlajša deklica iz Ivančne Gorice organizacija Yad Vashem, ki so povezana s Kočevjem. Prijava Behin. mažoretnih društev, v kategoriji in seveda URSHINE mažorete. skrbi za ohranjanje spomina na izbranega kandidata je bistveno Nagrajeni Vladimir Todorović Velika formacija COFI kadeti, Ljuba Štefanič Po risovi poti Na začetku leta 1973 so koče- Da pa ris, ki je samotar in za Štefa, Vesna in Vitek ter Arpad po dveh mescih, so rise izpusti- populacija sta edini, ki sta preži- vski gozdarji in lovci iz obore na življenje potrebuje le en kos in Reška so z letalom prileteli v li. Tihih prebivalcev gozdov, ki veli masovno iztrebljanje zveri,” Rdečem kamnu izpustili tri pare srnjadi na teden, ne bi izumrl, so Zagreb, nato pa so jih – napol imajo v povprečju dva mladiča, pojasnjuje Rok Černe, vodja na Slovaškem ulovljenih risov, se strokovnjaki iz 11 institucij na skrivaj – nekaj časa najprej je bilo sprva vse več. Nato se projekta LIFE Lynx, in dodaja: s čimer so preprečili izumrtje lani povezali, naredili projekt zadrževali v obori in pozneje je krivulja obrnila navzdol. “za dolgoročno zagotovitev risa te največje evropske mačke pri LIFE Lynx in se odločili, da izpustili. Trije pari, ki jih je Populacija – v Sloveniji naj bi je treba te populacije povezati.” nas. Petinštirideset let pozneje bodo iz Romunije in Slovaške k ujel Slovak Štefan Zatroch, jih bilo le še od 10 do 20 – je v 25-minutni film, ki združuje je samotarska zver, ki se giblje nam ponovno pripeljali 14 risov. so se raztepli daleč naokrog. vrtincu izumiranja. “Brez po- arhivske posnetke z novimi, sta na 250 kvadratnih kilometrov Del omenjenega projekta je film Zasluge, da so risa naselili na moči je ta populacija obsojena režirala Gregor Šubic in Seth M. velikem območju, znova tik Po risovi poti, ki so ga 14. junija Kočevskem, gredo švicarskemu na propad,” je jasen biolog in Wilson, scenarij in dramaturgijo pred izumrtjem. Če so ga pred predvajali v KCK. lovcu Karlu Webru, ki je hodil genetik Tomaž Skrbinšek. Zato pa sta naredila Sandra Ržen in slabega pol stoletja ogrožali lov- Prizori, posneti v Sloveniji v Trnovec, poleg tega pa še ču- bodo v naslednjih letih zaradi Gregor Šubic. Petčlanska ekipa ci, pomanjkanje plena in izguba in Hrvaški ter na Slovaškem in vajem in gozdarjem Ladu Švi- zagotavljanja genetske pestrosti je snemala od januarja do maja prostora, ga zdaj geni, natančne- Bavarskem, skupaj s pričevanji glu, Cirilu Štrumblju in Maksu na Slovaškem in v Romuniji letos, film pa je bil premierno je škodljive recesivne mutacije, še živečih lovcev in gozdarjev Konečniku. Slednji je v gozdu ponovno odlovili 14 živali in jih predvajan v Ljubljani, na med- ki so posledica premajhne popu- prikazujejo potek dogodkov naredil oboro, dostavljal hrano pripeljali v Slovenijo in Hrva- narodni dan risa. lacije in parjenja med sorodniki. prve naselitve risov. Vlašek in in skrbel zanje. Ob koncu zime, ško. “Karpatska in skandinavska Petra Šolar

Mestni zajtrk 2,80 € Mestna malica 4,50 €

KIA - Največ avta za vaš denar

Kočevska www.kocevje.si Kočevsko, skrivnostni gozd Slovenije junij 2018 24

Oddahnite si ob šumenju reke Kolpe

Pogled na čudovito zeleno nara- razburkana voda in adrenalin kre- okrnjeno naravo v Kolpski dolini izvir Bilpe, srednjeveška trdnjava vo, žuborenje reke, prijeten šum pita ekipni duh. Nepozabna pusto- in se sproščajo ter uživajo v vseh Kostel, kraške jame in številne vetra v krošnji in hladna senca lovščina, ki si je želi prav vsak. In njenih odtenkih. In kdaj je najbolj energetske točke, ki vas bodo na- kočevskega gozda so razlogi, ki ravno to so izrazite značilnosti raf- primeren čas za to aktivnost? polnile z dodatno energijo. Trav- vas zagotovo prepričajo, da le- tinga, športa, ki se je populariziral Sezona se začne že proti koncu niki v okolici ponujajo prostor za tošnje poletne počitnice preživite sredi 70. letih minulega stoletja. aprila in zaključi pozno jeseni. športne in družabne aktivnosti, za ob reki Kolpi. Rafting je sprostitev, veslanje, raz- Prav spomladi in jeseni Kolpa igranje odbojke, nogometa, bad- Kolpa velja za eno najčistejših burljivo premagovanje brzic, pravi ob ustreznem vodostaju ponuja mintona. Označene poti vodijo in najtoplejših rek v Sloveniji. Je športni užitek in hkrati prijetno veliko adrenalina in užitkov, v mimo sodobno opremljenih turi- pravi biser Kočevske. Ko pomis- preživljanja prostega časa. Name- poletnem času pa se lahko v njej stičnih objektov, ki poleg naštetih limo na Kolpo, je prav asociacija njen je vsem, ki imajo radi vodo tudi kopate, uživate na plažah, športnih aktivnostih in nastanit- čolnarjenje, natančneje rafting, ki in šport, za piko na i pa premorejo lovite ribe in preživite čudovit venih kapacitet v večini ponujajo je še vedno najpomembnejša in tu- še kanček poguma. Spuščanje po družinski oddih za en ali več dni. tudi pestro gostinsko ponudbo, di najbolj obiskana aktivnost v tem Kolpi je primerno za vsakogar, V neposredni bližini so označene nad katero boste zagotovo navdu- okolišu. Zanimanje je iz leta v leto za vse starosti. Predhodno zna- pohodne in kolesarske poti, ki vo- šeni! Zato si poglejte našo spletno večje, saj se rafting v Sloveniji vse nje in izkušnje niso potrebne, le dijo skozi bogate gozdove in vas stran, izkoristite dan ali dva za bolj uveljavlja kot skupinska ob- vsak posameznik mora biti dober pripeljejo do čudovitih razgledov izlet v Kolpsko dolino, kamor se lika športa in druženja. Primeren plavalec. Med spustom pa lahko neokrnjene narave. Spoznavali boste zagotovo znova vrnili. je za začetnike in rekreativce, saj obiskovalci v raftu opazujejo ne- Rafting na Kolpi • Foto: Kostevc boste znamenitosti, kot so kraški Tina Peček Domačija Skender, kolpski raj za dušo in telo Domačija Skender je turistični ških iger, pri katerih s pomočjo še kakovostno vino, prijaznost in ponudnik, ki na idilični loka- izkušenih inštruktorjev popeljejo pozornost osebja, domačnost in ciji, neposredno ob reki Kolpi, goste v srednji vek in jim pripra- gostoljubnost. To pa so vredno- ponuja aktivne in nepozabne vijo nepozabne tekmovalne igre, te, zaradi katerih se gostje radi počitnice za vsakega obiskoval- od streljanja z lokom, vlečenja vračajo. ca. Družinsko domačijo uspešno vrvi, metanja kamnov, zbijanja Domačija Skender uporabljajo razvijajo že 15 let in počasi lončkov do metanja podkev. strategijo trženja s poudarkom na postaja družinska tradicija, ki na Bogastvo, raznolikost in oku- odnosih s kupci oz. odjemalci, ki prvo mesto postavlja turistično snost pripravljene hrane ter kako- jih kljub popularni digitalizaciji še dejavnost, ki jo ponuja lokalno vost vina je doživetje za vsakega vedno najraje nagovarja osebno, področje. Je v majhni vasici La- turista in obiskovalca. Prav do- pristno. Ves čas pa si želijo biti ze, tik ob reki Kolpi. mača kuhinja je tista, ki privabi. konkurenčni na trgu, ponuditi tis- Pri Skendrovih poleg rednih Skromnost in velika ljubezen pri to, po čemer gostje povprašujejo športnih aktivnosti, ki jih ponuja pripravljanju različnih jedi pa je Domačija Skender • Foto: Vasja Marinč in s kakovostno, lokalno ponudbo gozdna reka Kolpa, nudijo tudi dodana vrednost, ki v današnjem pa so kolpske jedi postale bolj pečenka, čuspajz, belokranjska zadovoljiti prav vsakega obisko- različne individualne programe času veliko šteje. Z vključe- prepoznavne in kar nekaj od teh pogača, kostelski štruklji, kos- valca. Domačija Skender, doživi- za izvajanje timbildingov in vanjem domačih posebnosti v se jih najde na mizah ponudnika. telski žganci, koruzni kruh … te jo v miru, sproščeno in aktivno! organizacijo kmečkih, srednjeve- sodobno kulinarično ponudbo To so kostelski želodec, jagnječja Bogato obložene mize spremlja Tina Peček

Unescova listina za Aktivna blogerka pragozd Krokar! obiskala Kočevsko Predstavniki Ministrstva za oko- "Čeprav se morda na prvi pogled maja s svojo družinico čez vikend lje in prostor so 22. maja v Re- zdi, da Kočevsko ponuja le veliko raziskovala čudovite kotičke gijskem parku Škocjanske jame gozda, pa je tudi ta gozd tako neokrnjene narave. Kočevsko je podelili UNESCO listino o vpisu skrivnosten in poln presenečenj, označila kot aktivno destinacijo, gozdnih rezervatov Pragozd da boste vsi ljubitelji narave za priporočljivo za ljubitelje narave, Krokar in Snežnik – Ždrocle na tisto pravo doživetje potrebovali pohodništva in kolesarjenja ter seznam Svetovne dediščine. tukaj veliko več kot le en sam jo uvrstila med top 14 destinacij, Kočevsko se z vpisom pra- dan raziskovanja," je o doživetju vrednih obiska. Ponosni! Več o gozda Krokar na Unescov Kočevske zapisala aktivna ljubi- njenem doživetju Kočevske pa si seznam svetovne naravne dediš- teljica potovanj in dogodivščin, lahko preberete na njenem blogu čine zapisuje na zemljevid po- znana blogerka Nina potuje, ki je Nina potuje. Tina Peček membnih turističnih destinacij z bukovim gozdom v svetovnem merilu. S tem je Slovenija po 30 letih, ko so ta status prido- bile Škocjanske jame, dobila drugi vpis na seznam Unescove naravne dediščine. Pragozd Krokar je primer nedotaknjenih prvinskih gozdov v osrčju Ko- čevske, ti pa so tudi del omrežja Natura 2000 v Sloveniji. Krite- Pragozd Krokar • Foto: Marjan Artnak riji za identifikacijo in klasifika- cijo bukovih gozdov v Evropi posebna območja. Vpis na Se- nadgradita. UNESCO listina pa so vključevali različne dejav- znam svetovne dediščine je za o vpisu gozdnega rezervata nike: prvinskost, lokacijo glede Slovenijo in seveda za turistični Pragozd Krokar na seznam Sve- na širitev bukve po zadnji pole- pomen destinacije Kočevsko tovne dediščine je bila slovesno denitvi, ekološke razmere, veli- pomembno priznanje, hkrati pa podeljena Zavodu za gozdove kost, stopnjo zavarovanja in na pomeni tudi veliko zavezo, da Republike Slovenije in šla v ro- podlagi tega so strokovnjaki do- se v prihodnje varstvo in gozdni ke Območni enoti Kočevje. ločili najbolj reprezentativna in ekosistem bukovega gozda še Tina Peček Razgled na Krempi • Foto: Nina potuje Rubriko so pripravili v Javnem zavodu za turizem in kulturo Kočevje ››››› KULTURNI CENTER KOČEVJE NAPOVEDUJE KINO JULIJ/AVGUST 2018 NEDELJA, 1. JULIJ, 17.30 PETEK, 3. AVGUST, 18.00 Ameriška sinhronizirana animirana NEDELJA, 5. AVGUST, 18.00 družinska pustolovščina Ameriška sinhronizirana NEVERJETNI 2 animirana družinska domišljijska INCREDIBLES 2 pustolovščina hOTEL TRANSILVANIJA 3: NEDELJA, 1. JULIJ, 20.00 VSI NA MORJE Ameriška,Španska akcijska z. f. hOTEL TRANSyLVANIA 3: pustolovščina A MONSTER VACATION JURSKI SVET: PADLO KRALJESTVO PETEK, 3. AVGUST, 20.00 JURASSIC WORLD: FALLEN KINGDOM NEDELJA, 5. AVGUST, 20.00 AMERIŠKo, Hrvaška glasbena SOBOTA, 7. JULIJ, 18.00 komedija Ameriška sinhronizirana animirana MAMMA MIA: SPET ZAČENJA družinska pustolovščina SE! UKRADENA PRINCESA MAMMA MIA! hERE WE GO AGAIN VyKRADENA PRyNTSESA: RUSLAN I LUDMILA PETEK, 10. AVGUST, 18.00 NEDELJA, 12. AVGUST, 18.00 SOBOTA, 7. JULIJ, 20.00 Ameriška sinhronizirana KCK VPISUJE Ameriška akcijska domišljijska animirana družinska domišljijska pustolovščina pustolovščina ANT-MAN IN OSA hOTEL TRANSILVANIJA 3: ANT-MAN AND ThE WASP VSI NA MORJE hOTEL TRANSyLVANIA 3: NEDELJA, 8. JULIJ, 17.30 A MONSTER VACATION Ameriška sinhronizirana 2018/19 animirana družinska domišljijska PETEK, 10. AVGUST, 20.00 pustolovščina Ameriška komedija NEVERJETNI 2 VOhUN, KI ME JE NATEGNIL Spoštovani ljubitelji gledališča INCREDIBLES 2 SPy WhO DUMPED ME NEDELJA, 8. JULIJ, 20.00 NEDELJA, AVGUST, 20.00 Ameriški akcijski komični kriminalni Ameriškoo, Hrvaška glasbena triler komedija Vljudno vas vabimo k vpisu abonmajev. OCEANOVIh 8 MAMMA MIA: SPET ZAČENJA OCEAN’S 8 SE! Vpis Gledališkega abonmaja komedij in Otroškega PETEK, 13. JULIJ, 17.30 MAMMA MIA! hERE WE GO AGAIN Ameriška akcijska domišljijska SOBOTA, 18. AVGUST, 18.00 pustolovščina abonmaja za sezono 2018/19 bo potekal: Ameriška sinhronizirana animacija ANT-MAN IN OSA RAČKA, RAČKA, GOS ANT-MAN AND ThE WASP DUCK DUCK GOOSE za dosedanje abonente od 26.6. do 30.6.2018 – PETEK, 13. JULIJ, 20.00 SOBOTA, 18. AVGUST, 20.00 Ameriška srhljivka NEDELJA, 19. AVGUST, 20.00 v kolikor želite obdržati vaš izbrani sedež PRVO OČIŠČENJE Ameriška akcijska srhljivka • vsak delavnik od 10.00 do 12.00 ure ThE FIRST PURGE MISIJA NEMOGOČE-IZPAD • torek 26.6. in četrtek 29.6. od 16.00 do 18.00 ure NEDELJA, 15. JULIJ, 18.00 MISSION: IMPOSSIBLE - FALLOUT Ameriška sinhronizirana animirana • sobota 30.6. od 9.00 do 12.00 ure družinska pustolovščina NEDELJA, 19. AVGUST, 18.00 UKRADENA PRINCESA Ameriška sinhronizirana animirana družinska domišljijska VyKRADENA PRyNTSESA: RUSLAN I pustolovščina za nove abonente od 2.7. do 7.7.2018 – oziroma do LUDMILA hOTEL TRANSILVANIJA 3: VSI NA MORJE zapolnitve vseh mest NEDELJA, 15. JULIJ, 20.00 Ameriška romantična drama hOTEL TRANSyLVANIA 3: • vsak delavnik od 10.00 do 12.00 ure IZGUBLJENA MED VALOVI A MONSTER VACATION • torek 3.7. in četrtek 5.7. od 16.00 do 18.00 ure ADRIFT PETEK, 24. AVGUST, 18.00 Ameriška sinhronizirana animacija SOBOTA, 21. JULIJ, 18.00 • sobota 7.7. od 9.00 do 12.00 ure Ameriška sinhronizirana animirana RAČKA, RAČKA, GOS družinska pustolovščina DUCK DUCK GOOSE UKRADENA PRINCESA PETEK, 24. AVGUST, 20.00 VyKRADENA PRyNTSESA: RUSLAN I Za nove abonente bo možen naknaden vpis Ameriškii znanstveno fantastični od 3.9. do 8.9.2018 LUDMILA akcijski spektakel MEGALODON: PREDATOR IZ SOBOTA, 21. JULIJ, 20.00 GLOBIN NEDELJA, 22. JULIJ, 20.00 Vpis bo potekal v preddverju KCK. Ameriška akcijska kriminalna drama ThE MEG NEBOTIČNIK NEDELJA, 26. AVGUST, 18.00 SKySCRAPER Ameriška sinhronizirana animirana družinska domišljijska Za vse informacije smo vam na voljo na NEDELJA, 22. JULIJ, 17.30 pustolovščina Ameriška sinhronizirana hOTEL TRANSILVANIJA 3: tel. št. 08 200 94 85 ali mail: [email protected] animirana družinska domišljijska pustolovščina VSI NA MORJE NEVERJETNI 2 hOTEL TRANSyLVANIA 3: A MONSTER VACATION INCREDIBLES 2

PETEK, 27. JULIJ, 18.00 NEDELJA, 26. AVGUST, 20.00 Ameriški akcijski, triler Ameriška sinhronizirana animirana družinska pustolovščina PRAVIČNIK 2 UKRADENA PRINCESA ThE EqUALIZER 2 VyKRADENA PRyNTSESA: RUSLAN I PETEK, 31. AVGUST, 18.00 Gledališki abonma LUDMILA Ameriška sinhronizirana animacija PETEK, 27. JULIJ, 20.00 RAČKA, RAČKA, GOS Ameriška komedija DUCK DUCK GOOSE KCK 2018/2019 TI LOVIŠ PETEK, 31. AVGUST, 20.00 TAG Ameriška grozljivka NEDELJA, 29. JULIJ, 17.30 SLENDER MAN Ameriška sinhronizirana SLENDER MAN animirana družinska domišljijska pustolovščina NEVERJETNI 2 www.KCK.sI INCREDIBLES 2

NEDELJA, 29. JULIJ, 20.00 Ameriškoo, Italijanska akcija KCK KINO KOČEVJE SI SICARIO 2 – VOJNA BREZ PRIDRŽUJE PRAVICO DO PRAVIL SICARIO 2: SOLDADO SPREMEMBE PROGRAMA. Kočevska www.kocevje.si Glavni odmor junij 2018 26 Študij okolja na Gimnaziji in srednji šoli Kočevje

Pri predmetu, ki ima v imenu V letošnjem šolskem letu pa Čmrlji živijo besedo 'okolje', imamo v mislih se je skupina dijakov posvetila v družinah, ki ekološki vidik – to je fizični divjim čebelam – spregledanim jih sestavljajo prostor, v katerem so prisotni opraševalkam, ki za nas opravi- matica in od ne- neživi (abiotski) in živi (biotski) jo več milijonov evrov vredne kaj deset do sto dejavniki; to so vsi organizmi, ki ekosistemske storitve. Da bi delavk. Družine v njem sobivajo. dobili čim bolj zanesljive infor- nastanejo vsako Ekologija kot znanstvena veda macije o divjih čebelah, smo z pomlad na no- proučuje organizme v njihovem dijaki obiskali dr. Danila Bevka vo. Čmrlji, ki okolju (gr. Oikos – dom, bivali- in njegove sodelavce na Nacio- jih vidimo ob šče). Zaradi hitre rasti človeške nalnem inštitutu za biologijo v prvi močnejši populacije in prekomernega izko- Ljubljani. otoplitvi, so riščanja naravnih virov na global- V Sloveniji je več kot 500 vrst preživele ma- nem nivoju se hitrost izumiranja čebel in 35 vrst čmrljev. Kranj- tice preteklega vrst povečuje, biotska pestrost, ki ska čebela (Apis mellifera) je le leta; otrple so pogojuje procese v ekosistemih, ena izmed njih. Čeprav pogosto prezimile v od katerih imamo ljudje posredno slišimo, da bi brez čebel člo- tleh. Kmalu ali neposredno korist, kar imenu- veštvo propadlo, to ne drži. Še poiščejo za jemo ekosistemske storitve, pa se zlasti ne, ker imamo pri tem v gnezdenje pri- s tem zmanjšuje. mislih samo medonosno kranj- merno mesto. Naši dijaki so v predlanskem sko čebelo. Veliko kulturnih To je lahko šop šolskem letu namenili nekaj po- rastlin je namreč vetrocvetk, po trav, mah, opu- Foto: arhiv GSŠ Kočevje zornosti ohranjanju netopirjev. V drugi strani pa ena sama čebela ščeno gnezdo šolski lesarski delavnici so pod samotarka opravi delo stotih glodavcev ali pa rov pod zemljo. in bolezni. Zaradi intenzivnega šoli poimenovali čmrljice, pos- mentorstvom učitelja praktičnega kranjskih čebel! Za čebele samotarke je značilno, kmetijstva in košnje vedno težje tavimo na sončno lego v višini pouka Draga Brinška izdelali Tudi čmrlji, kot nepogrešljivi da gnezdijo v votlih steblih, v najdejo varno mesto za gnez- 140 do 200 cm. netopirnice po načrtu Društva opraševalci sadnega drevja in luknjah, ki so v lesu, na tleh ali denje. Še lažje pa je, če preprosto oh- Temno nebo. Občani, ki so se npr. paradižnika, ki ga imamo ta- zemlji in celo v polžjih hišicah. Pomagamo jim lahko z na- ranjamo cvetoče travnike in vrto- udeležili dogodka ob počastitvi ko radi (če ne drugače pa v obliki V gnezdo odložijo jajčeca in jih mestitvijo gnezdilnic, ki jih ve okrog hiš, na katerih sadimo občinskega tematskega leta vode kečapa), prekašajo kranjsko če- oskrbijo s cvetnim prahom. Nato izdelamo iz mehkih vrst lesa rastline, ki ponujajo cvetni prah in luči, so jih že namestili v bliži- belo: oprašujejo tudi v dežju, ve- jih zaprejo z blatom, kamenčki (primerne so tudi bezgove veje), in nektar. ni svojih domov. Lesena netopir- tru in temperaturi 3 °C, medtem in koščki listov in trav. S tem je v katere zavrtamo luknje različ- Vrnimo divjim čebelam in nica je na letošnji prireditvi Čari ko se kranjska čebela na pašo skrb za potomstvo zaključena. nih premerov (od 4-10 mm), in čmrljem usluge, ki jih za nas lesa prejela priznanje za najbolj ne odpravi, če je na termometru Divje čebele in čmrlje ogroža- trav (najboljša so stebla bambu- ­opravljajo brezplačno. zanimiv izdelek. manj kot 10 °C. jo bolezni, pomanjkanje hrane sa). Gnezdilnice, ki smo jih na Zorka Potisk 5. Ekonomijada v Kopru V torek, 22. maja, smo se dijaki rok ter nas po uvodni prireditvi po eno nalogo, ki so bile različ- pri biologiji smo razmišljali o predavanja, kjer smo se seznanili Gimnazije in srednje šole Kočev- razdelili v skupine. Imena skupin ne narave in so se povezovale s tem, koliko vode se porabi za s strategijo Kopra ter o ponudbi je, smer ekonomski tehnik – Lara so bili izrazi, ki jih vsakodnevno predmeti, ki se jih učimo v šoli. določeno živilo, pri jezikih smo šol v tem mestu. Na koncu smo se Turk, Ažbe Jurkovič in Erna srečujemo v ekonomiji. Sam sem Kot primer: pri zgodovini smo spoznavali italijanščino, saj je udeležili še zaključne prireditve Alagić – z mentoricama Natašo bil v skupini K-konto. Po poti morali raziskati pomen vodnjakov Koper v neposredni bližini Italije, ter podelitve plaket. Na tekmo- Tekavec ter Heleno Marolt odpra- smo se ustavljali na postojankah, v Kopru, pri matematiki smo mo- pri geografiji smo razmišljali o vanju smo se imeli zelo lepo, saj vili na 5. Ekonomijado, ki je letos kot so stari koprski vodnjaki, ki rali izračunati obseg vodnjaka, pri pomenu pristanišča v Kopru ter o smo navezali nova prijateljstva ter potekala na srednji šoli SEPŠ v so služili pridobivanju pitne vode. slovenščini smo morali poiskati reklami za Koper. Po končanem spoznali mesto Koper. Kopru. Sprejeli so nas odprtih Pri vsaki postojanki smo imeli pisatelje, ki so se rodili v Kopru, delu v skupinah smo se udeležili Ažbe Jurkovič Avtohiša Vrtin Kočevje 21 8340 Črnomelj • +386 (0)7 35 66 101 • [email protected] QUICK CHECK CENITVE • 041 782 167 Matic POŠKODOVANIH VOZIL

PRODAJA IN KAROSERIJSKA NA ZALOGI PREKO SERVISIRANJE VOZIL POPRAVILA 50 RABLJENIH VOZIL NAZ GARANCIJO ZALOGI PREKO 30 RABLJENIH VOZIL

TEST IN NASTAVITEV SERVISIRANJE VSEH GEOMETRIJE PODVOZJA - OPTIKA ZNAMK VOZIL

ZA VAS POSKRBI MATIC OBRANOVIČ, KI VAŠE VOZILO ODPELJE IN PRIPELJE BREZ DOPLAČILA

Crossoverji Renault TALISMANKADJAR, KOLEOS in CAPTUR Premium Renault

že od 19.090€ brezplačnega z 0% podaljšanega 2.000€ 1.000€ 200 € za nakup obrestno mero* 5 let jamstva* popusta staro za novo** dodatne opreme***

Cena vključuje redni popust ter bonus staro za novo. * Velja ob nakupu preko Renault Financiranja. Velja za financiranje do 48 mesecev, za omejeno vrednost financiranja.** V kolikor želite zamenjati svoj stari avtomobil, vam ob nakupu novega modela znamke Renault priznamo 1000€ bonusa. Odločitev o sprejemu vašega rabljenega vozila v račun je diskrecijska pravica posameznega pooblaščenega distributerja.*** Renault Financiranje ni pogoj za pridobitev bona v vrednosti 200 € za nakup dodatne opreme ali 300€ za Pony by Renault. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault.si *Velja ob nakupu preko Renault Financiranja. Velja za financiranje do 48 mesecev, za omejeno vrednost financiranja, odvisno od modela. **V kolikor želite zamenjati svoj stari avtomobil, vam ob nakupu novega modela znamke Renault priznamo 500€ bonusa. Odločitev o sprejemu vašega rabljenega vozila v račun je diskrecijska pravica posameznega pooblaščenega distributerja. Poraba pri mešanem ciklu 3,6–5,8 l/100 km. Emisije CO2 95–130 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6b. Emisija NOx: 0,0333–0,576 g/km. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault.si. 11 Emisija trdnih delcev: 0,00001–0,00128 g/km. Število delcev (x10 ): 0,01–9,26. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzročaPoraba pri globalno mešanem segrevanje. ciklu 3,6–6,2 Emisije l/100 onesnaževal km. Emisije zunanjegaCO2 95–156 zrakag/km. iz Ogljikov prometa dioksid pomembno (CO2) je najpomembnejši prispevajo k poslabšanju toplogredni kakovosti plin, ki povzroča zunanjega

Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija, d.o.o.,zraka. Dunajska 22,globalno 1511 Ljubljana. Prispevajo segrevanje. zlasti Emisije k čezmerno onesnaževal povišanim zunanjega koncentracijam zraka iz prometa prizemnega pomembno ozona, delcev prispevajo PM10 kin poslabšanju PM2,5 ter dušikovih kakovosti oksidov. zunanjega zraka.

Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija, d.o.o.,Renault Dunajska 22, 1511Prispevajo Ljubljana. priporoča zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. renault.si STEINHILBER JAN COPYRIGHT: Renault priporoča renault.si AVTOHIŠAVaš trgovec VRTIN v Ljubljani d. o. o. AVTOHIŠAAVTOHIŠA VRTIN IN NJENO d. URADNO o. o. IME KočevjeNaslov 21, 8340 trgovca Črnomelj v eni vrstici SAMO 39 KM Kočevje 21, 8340 Črnomelj SAMO 39 IZ KMKOČEVJA IZ KOČEVJA Kočevska www.kocevje.si Ristanc junij 2018 28 Državno tekmovanje Dan odprtih vrat šole V sredo, 23. maja, je na OŠ Zbo- članic EU, toliko je razredov. mladih tehnikov ra odposlancev potekal dan od- Samo izberi in raziskuj! Tekmovanje mladih tehnikov Lego Dacta, CiciCAD in v kate- veseljem udeležili in letala nato prtih vrat šole za učence od 1. do Tako je vsak razred izbral spremlja učence Osnovne šole goriji posebnega programa višja tudi preizkusili. Kaj kmalu pa je 9. razreda. Za obiskovalce je bila državo, za katero se je potrudil Ljuba Šercerja že vrsto let, v in nižja stopnja. Po uvodnem prišel tudi čas razglasitve rezul- šola odprta od 7.45 do 15.00. V zbrati različne podatke. Ta pro- osnovi pa je tekmovanje name- sestanku in pripravi učilnic smo tatov tekmovanja. Na državnem tem času so si lahko starši in tudi ces je bil dolgoročen, trajal je njeno osnovnim šolam, ki izva- mentorji svoje učence pospremili tekmovanju so se kot uspešni iz- drugi obiskovalci ogledali, kako nekaj mesecev, v glavnem na jajo prilagojeni program z nižjim v učilnice, v katerih je potekalo kazali tudi učenci Osnovne šole poteka pouk nekoliko drugače – razrednih urah, na katerih smo izobrazbenim standardom in tekmovanje v obdelavi posame- Ljuba Šercerja: Manca Seuček, razgibano, igrivo, ustvarjalno. učenci predstavljali zbrano gra- posebni program vzgoje in izo- znih gradiv, nato pa se je začelo ki je osvojila bronasto prizna- Tudi letošnji naslov dneva divo, se pogovarjali, kaj se nam braževanja. Regijsko tekmovanje zares. Učenci so imeli na voljo nje na državnem tekmovanju v odprtih vrat šole je bil EU4ME. zdi najbolj zanimivo in značilno mladih tehnikov Dolenjske-Bele Z njim smo nadaljevali lanski krajine-Posavja, katerega se projekt, katerega cilj je razvijati udeleži 7 osnovnih šol, pred- pozitiven odnos do večkultur- stavlja učencem ob odličnih nosti, večjezičnosti in razvijati rezultatih možnost za udeležbo strpnost do manjšin in migracij. na državnem tekmovanju mladih Vse našteto je del sodobnega tehnikov. Letošnje regijsko tek- sveta, naloga naših učiteljev in movanje mladih tehnikov je po- nas, učencev, pa je, da pozitivne tekalo 5. aprila 2018 na Osnovni odnose in strpnost dosegamo šoli dr. Mihajla Rostoharja v Kr- tako, da sodelujemo med seboj in škem, izmed petih učencev naše da se pri tem zavedamo, da čisto šole pa se je trem uspelo uvrstiti vsak od nas lahko pove svoje na državno tekmovanje, ki je 11. mnenje spoštljivo in da vsak s maja 2018 potekalo na Pedagoški svojim delom prispeva k večje- fakulteti v Ljubljani. mu razumevanju in sprejemanju Zveza za tehnično kulturo različnosti. Tako smo tudi letos te Slovenije (ZOTKS) kot organi- cilje uresničevali skozi razpravo, zator je pripravila vse potrebno sodelovanje, poučevanje drug za izvedbo državnega tekmova- drugega in tudi z novimi pristopi nja na Pedagoški fakulteti. Ob k učenju. prihodu na fakulteto so učenci Nosilec projektu EU4ME je pojedli malico, mentorji pa so izr. prof. dr. Damjan Lajh, pred- imeli krajši sestanek glede po- Foto: Jan Čibej stavnik centra za politološke teka tekmovanja in pripravili dve šolski uri, da pokažejo vse kategoriji posebnega programa raziskave na FDV. Na šoli pa so učilnice po posameznih katego- svoje znanje in spretnosti v ob- vzgoje in izobraževanja – nižja nosilke tega projekta učiteljice rijah tekmovanja. Tekmovanje delavi posameznih gradiv. Po stopnja; Erik Marko, ki je osvojil Mateja Malnar, Brigita Prebilič mladih tehnikov je sestavljeno dveh napetih urah je prišel čas bronasto priznanje na državnem in Tina Stopar. Skozi projekt naj Foto: Jure Fotivec iz različnih kategorij, pri čemer za sprostitev – z učenci smo se tekmovanju v kategoriji obdela- bi učenci na zanimiv, zabaven za določeno državo, razmišljali, spretnosti za sodelovanje v po- odpravili v menzo Pedagoške va tekstila, in Kenin Beganović, in ustvarjalen način spoznavali kako zbrano in izbrano gradivo samezni kategoriji učenci prido- fakultete, kjer smo v miru po- ki je osvojil bronasto priznanje EU, za kar pri rednem pouku ni zanimivo predstaviti v največ bivajo med poukom tehnike in jedli kosilo ter se pogovorili o na državnem tekmovanju v ka- veliko časa. Lani smo na šolo dvominutnem filmu. tehnologije ter delovne vzgoje: vtisih na tekmovanju. Po kosilu tegoriji obdelava papirja. Vsem povabili kar nekaj zunanjih sode- Delo v razredih je potekalo v obdelava lesa, obdelava kovin, so mentorji učencem pripravili tekmovalcem za njihove dosežke lavcev, letos pa smo se odločili, skupinah, kjer smo raziskovali, obdelava tekstila, obdelava pa- tudi delavnico izdelovanja pa- iskreno čestitamo! da delavnice realiziramo sami primerjali in urejali zbrano gra- pirja, konstruiranje z gradniki pirnatih letal, ki so se je učenci z Jan Čibej pod geslom: Kolikor je držav divo po posameznih temah. Pri tem smo se veliko naučili, saj smo raziskovali geografske in zgodovinske značilnosti, jezik, glasbo, kulturo, kulinariko, na- rodno nošo, ljudske običaje … Pri tem smo npr. ugotovili, da ni lahko govoriti madžarsko, da je hrvaščina podobna slovenščini ali pa, da se na Malti zlahka spo- razumevaš v angleščini (če seve- da znaš angleško!) in da se tam lahko poceni voziš v starih 'pred- potopnih' angleških avtobusih in da tam prometna pravila ravno ne veljajo … Izvedeli smo, od kod in zakaj francoski rogljiček, pa po šolskem hodniku je dišalo po belgijskih vafljih, četrtošolci pa so poskusili osvojiti 'sinjsko alko' in zadeti 'u sridu' … V glavnem – vsi smo imeli polne roke dela. Učenci smo rezultate svojega dela predstavili razredu (plakate, izdelke, pogrinjke, kulinarične dobrote …), obenem pa so nasta- li tudi dvominutni filmi o izbrani državi, ki smo jih posredovali učiteljici Nini Zver, ki bo vse filmčke združila v zanimiv kolaž. Pet šolskih ur je minilo hitro. Bilo je zabavno, ustvarjalno, po- učno in želimo si, da bi bilo več takih dni. Jadranka Zekić in člani novinarske delavnice Kočevska www.kocevje.si Ristanc junij 2018 29 Aktivno učenje malčkov v enoti Brlogec Šolsko leto se počasi izteka. Vemo, da je jezikovna de- vedno pod vtisom predstave, zato Otroci iz enote Brlogec so do- javnost v predšolskem obdobju smo jih povabili, da svoja doži- živeli veliko zanimivih dogodi- najpomembnejša za razvoj go- vetja izrazijo z različnimi tehni- vščin. Čez celo leto smo izvajali vora. Otroci se v tem obdobju kami in materiali. Nekateri otroci različne projekte na nivoju eno- intenzivno učijo izražati izku- so ob risanju poimenovali živali, te in celotnega vrtca. Strokovne šnje, čustva in misli. Zato smo ki so nastopale v predstavi. Vse- delavke smo otrokom pripravile se odločili, da v februarju, tudi v bino pravljice smo na željo otrok veliko pestrih dejavnosti, ki sklopu slovenskega kulturnega večkrat obnavljali. smo jih izvajali v različnih ob- praznika, v svojo enoto povabi- Marca je Gimnazija in sre- likah, obdobjih in okoljih. Ker mo knjižničarko Nevenko Južnič. dnja šola Kočevje organizirala pa so v enoti Brlogec otroci iz Otroci knjižničarko Nevenko predstavitev pletenja košar. Naša različno starostnih skupin, smo dobro poznajo, saj so redni enota je v isti stavbi, zato so se te prilagodile njihovi starosti in obiskovalci Knjižnice Kočevje. malčki kar v copatkih odpravili sposobnostim. Vzgojiteljice naše enote pa smo na obisk. Pričakal nas je koče- Eden izmed pomembnih ci- v ta namen skupni prostor v vrtcu vski pletar Janko Marinč. Ot- ljev oz. nalog vzgojiteljev je spremenile v pravo malo otroško rokom je naprej predstavil svoj omogočiti otrokom, da v svoj gledališče. Knjižničarka nam je s poklic ter opisal, kako poteka vzgojni proces vključujemo pomočjo živalskih lutk 'skuhala' njegovo delo. Pokazal jim je starše, zunanje sodelavce. S tem pravljico O medvedu, ki mu je material, s katerim se lahko iz- Foto: Alenka Črnkovič poskrbimo za povezanost vrtca bilo dolgčas. Z izrednim načinom delujejo košarice. K sodelovanju Obisk razstave smo povezali s potrebujemo lesene predmete z otrokovo družino in okoljem. pripovedovanja je z otroki hitro je povabil tudi otroke, ki so mu prihajajočim velikonočnim pra- in ali jih imamo tudi doma. Na takšen način lahko prek ne- vzpostavila interakcijo. Otroci­ pomagali držati leskove vitre. znikom. V enoti smo potem tudi Za otroke so bile najbolj zani- posrednega stika otroke sezna- so jo z zanimanjem poslušali, Sam pa je narezal trakove, ki so sami izdelali košarice iz papirja. mive nečke, saj so bile dovolj nimo npr. s poklicem, materiali doživeto spremljali dogajanje in jih otroci lahko odnesli domov. Na Kočevskem prebiva tudi velike, da so posamezniki lahko ali različnimi sredstvi, staršem se odzivali na njena vprašanja. Po končani predstavitvi smo si znan rokodelec Matija Kobola, v njih celo ležali. Njihovo pozor- pa omogočimo, da se prek sple- Ugibali so, katera žival pride na še ogledali razstavo že izdelanih ki smo ga aprila povabili v našo nost pa sta pritegnili lutki, s kate- tnih strani, roditeljskih sestan- obisk k medvedu in se oglašali s različnih košaric. Pogovarjali enoto, da nam predstavi svoje rima smo skupaj zapeli pesmice. kov in pogovornih ur seznanijo posameznimi glasovi. Ko je bilo smo se o tem, zakaj jih lahko delo. S seboj je prinesel veliko V imenu otrok in vzgojiteljev z delčkom našega vzgojnega lutkovne predstave konec, smo si uporabimo, kakšne so oblike in lesenih izdelkov. Otrokom je se vsem, ki ste nas obiskali in dela. V prijetnem vzdušju se ta- ogledali še posamezne lutke. Po velikosti, barve … Otroci pa so pokazal, kako in s kakšnim orod- nam popestrili vrtčevski vsak- ko ustvarjajo vezi med vrtcem, njenem odhodu smo se vrnili v se seznanili z dejavnostjo, ki v jem izdeluje različne predmete. dan, iskreno zahvaljujemo. družino in okoljem. svoje igralnice. Otroci so bili še našem okolju ni tako poznana. Pogovarjali smo se o tem, zakaj Alenka Črnkovič Srečanje učiteljev v Bruslju Živimo v času hitrega pretoka in- Učitelji iz različnih držav, zaključne konference, smo pog- formacij, saj je tehnologija relativ- različnih šolskih sistemov in labljali znanje digitalnih veščin no lahko dostopna in čedalje bolj predmetov smo imeli enkratno in poglobljeno razmišljali o vlogi izpopolnjene naprave prihajajo v priložnost, da smo v okviru zelo tehnologije v širšem smislu. Ime- naš vsakdanjik – tudi v šolo. Da dobro organiziranega zaključ- li smo tudi priložnost spoznati bi lahko sledili sodobnim trendom nega dogodka izmenjali izku- vse ljudi, ki so sodelovali pri in spreminjajoči se vlogi učitelja, šnje, razpravljali o problemih, projektu, in dobili občutek, ko- moramo učitelji nenehno graditi s katerimi se srečujemo in kako liko vloženega truda in časa je svoj profesionalni razvoj. Ena jih rešujemo. Med drugim smo bilo treba vložiti, da je nastalo to izmed možnosti izobraževanja in spoznavali znamenitosti Bruslja spletno orodje, ki bo res služilo raziskovanja lastne prakse je tudi in obiskali Parlamentarium (cen- svojemu namenu. sodelovanje v različnih projektih. ter za obiskovalce Evropskega Domov smo se tako vrnili Osnovna šola Stara Cerkev parlamenta). V Šolskem labora- polni vtisov, novih dej, načrtov je sodelovala v mednarodnem toriju (Future classroom lab) smo za nadaljnje delo in z novimi projektu MENTEP – Mentoring pokukali v učilnico v prihodnosti poznanstvi. Izkušnja je neprecen- Technology Enhanced Pedagogy Foto: Alexandra Licht in si zamislili, kako bo potekal ljiva, saj odpira pogled na širšo (Sistemska podpora digitalne vrednotenje in samovrednotenje potekala zaključna konferenca pouk. Preizkusili smo različne sliko o izobraževanju in v duhu pedagoške prakse). Projekt je pedagoških digitalnih kompe- tega projekta. Države, ki so poleg naprave, ki so lahko v podporo današnjega časa potrjuje v družbi pri nas vodil Zavod republike tenc. V okviru projekta je bilo Slovenije sodelovale v projektu, izobraževalnemu procesu, in že večkrat omenjeno potrebo po Slovenije za šolstvo. Naša šola je za 11 učiteljev iz 11 sodelujočih so bile: Finska, Španija, Franci- diskutirali o smiselnosti njihove korenitih spremembah vzgojno bila ena izmed 50 pilotnih šol, ki držav v mesecu marcu organizi- ja, Grčija, Italija, Češka, Litva, uporabe. V okviru delavnic, ki so -izobraževalnega sistema. je preizkušala spletno orodje za rano srečanje v Bruslju, kjer je ­Ciper, Portugalska in Estonija. jih za nas pripravili organizatorji Eva Merhar TRADICIONALNA KITAJSKA MEDICINA BLAŽ ABRAHAMSBERG Vzemimo si čas za svoje zdravje in dobro počutje. • TUI NA trad. kitajska terapevtska masaža • ŠPORTNA MASAŽA • REFLEKSNA MASAŽA (se dela na stopalih) • ANTISTRESNA - SPROSTILNA MASAŽA • AKUPRESURA • diagnostika je brezplačna Informacije in naročanje: gsm 031 260 358, Blaž Abrahamsberg s. p. , Tomšičeva 13, Kočevje

Dobite jih v Mestni cvetličarni, DARILNI BONI Reška cesta 10A Kočevska www.kocevje.si Izpostavljamo junij 2018 30

Zlata obletnica mature POLICIJA SVETUJE Kočevski maturantje, ki smo ma- okoliških in tudi bolj oddaljenih se je zanetila tudi marsikatera turirali že pred 50 leti, smo se 26. krajih. V razredih smo sicer prva ljubezen. Varnost med dopusti maja zbrali v Mahovniku pri Ko- imeli tudi vozače. Prisotni smo Zabava je dosegla vrhunec ob čevju. To je bilo za nas zelo po- obžalovali, da se nas ni zbralo torti v obliki knjige s 50 stranmi Dom Bliža se čas dopustov, ko boste od doma odsotni dalj časa, sebno srečanje. Vreme je bilo kot več, da bi bil večer še bolj poln, in napisom Gaudeamus igitur 50. zato morate za svoje nepremičnine poskrbeti s preventivnim naročeno, razpoloženje pa tudi. živahen in vesel. Še obvezno poziranje na prostem ravnanjem in zavarovanjem, s čimer zmanjšate možnost, da Prišli so trije naši dragi profesorji Uvodni govor je imela sošol- za lepo fotografijo in da smo se postanete žrtev kaznivega dejanja. Rek "Priložnost dela tatu" od petih še živih, in sicer pro- ka. Nato smo v obeh jezikih, malo razgibali ter med premorom se velikokrat izkaže za resničnega, saj vlomilci raje izberejo fesor psihologije ter profesorici latinskem in slovenskem, zapeli nadihali svežega zraka iz koče- tisto stanovanje ali hišo, kjer bo za kaznivo dejanje postavljenih najmanj ovir in kjer bo tveganje za njihovo odkritje najmanjše. Zato vas želimo policisti opozoriti na previdnost in zadostno samozaščitno ravnanje. Pred odhodom na dopust zaklenite vrata in zaprite okna, dobrodošla je uporaba alarmnih naprav in videonadzor. Ne puščajte doma dragocenosti in denarja (med dopustom raje najemite sef), vrednejše predmete slikajte, zapišite si serijske številke, če je možno, na njih pustite unikatni znak, sploh na predmetih, katerih je v obtoku več in bo poznejša identifikacija lažja. O svoji odsotnosti ne puščajte sporočil (objave na FB, na telefonskih odzivnikih ipd.), z vidnih mest odmaknite vred- nejše predmete, vozila zaklenite in pustite na vidnih mestih, s tem ustvarite občutek, da je nekdo doma, v okolici objekta pospravite kovinske predmete, lestve (vse, kar bi lahko storilec uporabil za vlom). Ne zanemarite preverjenega dejstva, da lahko dober sosed k varovanju pripomore bolj kot vsa tehnična sredstva (izprazni nabiralnik, v nočnem času občasno prižge luč, vsake toliko pregleda nepremičnino). Zato ključ raje zaupaj- te sosedu, kot da ga skrivate v nabiralniku ali po drugih skritih mestih okoli hiše.

Potovanje Na poti do želenega cilja se večkrat ustavimo, največkrat na Foto: Bojan Štefanič obcestnih postajališčih. Če vozilo zapustimo, pazimo, da je zaklenjeno, vrednejši premeti naj bodo skriti prostemu očesu, nemščine in slovenščine. Nadvse maturantsko himno in se spet vskih gozdov, potem pa prosto oken ne puščamo priprtih. Izkušeni in izurjeni storilci namreč to smo jih bili veseli. Polepšali so počutili mladi kot nekoč. Na na- po Prešernu še pozno v noč. Hva- izkoristijo in hitro pridejo v vozilo. Če nas kdo prosi za nasvet, nam dan. Oči so se iskrile, lučke še zdravje smo zapeli napitnico la organizatorkam za požrtvo- pomoč ali vzpostavi kakršen koli kontakt, smo previdni, da nam prižigale v njih in nam vsem Kol'kor kapljic. Minevanja smo valnost, da so nas zbrale in da je med zmanjšano pozornostjo drugi storilec ne odtuji želenega polnile srca z gorečnostjo naše se spomnili s pesmijo Zabuča- vse potekalo tako, kot se za tak predmeta. Med dopustom nas lahko doleti neljuba situacija, ko nas mladosti. le gore. Zborovodkinja je bila slavnostni trenutek spodobi. okradejo in nam s tem povzročijo veliko težav. Storilci se Presenetilo nas je spoznanje, profesorica nemščine, ki je ves Vsem po vrsti nam je bilo le- osredotočajo predvsem na izvrševanje tatvin denarja, bančnih da smo manj kot desetletje večer imenitno vzdrževala raz- po kot že dolgo ne. Še lepše pa kartic, nakita, vrednejših osebnih predmetov in tudi na tatvine mlajši od njih, torej smo konec položenje na višku. Nato sva z bi bilo, če bi šli na sprehod po osebne izkaznice in potnega lista. Zato policisti priporočamo, koncev zdaj vsi upokojenci. Ljubico Klun K. zrecitirali dve Kočevju in se fotografirali pred da med potovanjem denar hranite na več mestih (razpršeno), Profesorici sta dobili v znak lastni pesmi. Spomnili smo se kočevsko gimnazijo. Spomini da vam pri morebitni tatvini torbice ali potovalke še vedno spoštovanja in zahvale za trud tudi pokojnih, ljubih sošolcev in na maturitetni ključ so pač še ostane nekaj denarja. Priporočljivo je, da v letoviščih najame- z nami kot adolescenti šopka sošolk, ki jih ni več med nami. vedno živi … te omarico za shranjevanje vrednejših predmetov. Tatvine iz rumenih rož. Odsotna sta bila Obžalujemo, da so že odšli od In kaj je nastalo iz nas? Cvet teh prostorov so manj mogoče kot tatvine iz kamp prikolic, profesor telesne vzgoje in pro- nas. Pogrešamo jih. naše generacije: tajnice, spe- počitniških hišic in podobno. Na plažo nikoli ne nosimo večje fesorica francoščine. Preostali Sošolka Marija Nanjara, ki je cialna pedagoginja, učitelji, količine denarja in nakita, saj se večkrat zgodi, da vse predmete vključno z denarjem pustimo na plaži in se gremo kopat. Vedeti profesorji so žal že preminili. omenjena že v uvodu, je pripo- profesorji in celo zdravnica pa moramo, da so storilci te vrste kaznivih dejanj posebej predrzni Kaj bi dali, ko bi še bili živi! vedovala še zgodbe iz naše mla- bančnice, računalničar, športni in premeteni. Običajno opazujejo ljudi. Ko se ti oddaljijo od Veliko stvari bi jih še lahko dosti. Smeha je bilo v izobilju. novinar pa še cel kup drugih po- predmetov in ni v bližini nikogar, to izkoristijo in izvršijo tatvino. vprašali, ki jih takrat nismo. Spominjali smo se zaključka ma- membnih in zanimivih poklicev Nekdanjih maturantov nas je ture, ko so nekateri sošolci odšli … cvet današnjih upokojencev. Če se tatvina vseeno pripeti … bilo 21 iz obeh paralelk. Šest iz Ortneka peš na Travno goro za Ostanimo vsi zdravi, poskočni in In kaj storiti, če ste žrtev kaznivega dejanja tatvine, še zlasti v sošolcev še živi v Kočevju, pre- več dni, da so proslavljali uspeš- vedri kot na ta večer! primerih, ko so vam osebne dokumente ukradli v tujini? Takoj ostali pa smo se razkropili po no opravljen zrelostni izpit. Tam Marijana Starc po zaznavi tatvine osebnega dokumenta je treba krajo prija- viti na lokalni policijski postaji, kjer vam bodo policisti izdali potrdilo o kraji osebnega dokumenta. S tem potrdilom nato poiščete pomoč na diplomatskem konzularnem predstavništvu Republike Slovenije, kjer vam bodo izdali dokument, s katerim boste lahko odpotovali nazaj v Slovenijo. Pri urejanju doku- menta za vrnitev vam bo v veliko pomoč morebitna overjena kopija osebnega dokumenta, zato je zelo priporočljivo, da si pred odhodom v tujino priskrbite kopijo osebnega dokumenta in jo med potovanjem hranite na drugem mestu kot originalni osebni dokument. Že pred potovanjem je dobro vedeti, ali ima naša država v državi, kamor potujemo, diplomatsko konzular- no predstavništvo. Če tega nima, lahko pomoč poiščemo na diplomatskem konzularnem predstavništvu ene od držav, ki je članica Evropske unije. Še zlasti, kadar potujemo v države zunaj Evropske unije oziroma Evrope, je dobro, da si doma pripravite kontaktne telefonske številke diplomatsko konzularnih pred- stavništev. Opozorili bi še, da smo občani dolžni ob vrnitvi v domovino prijaviti krajo osebnih dokumentov na upravni enoti, in to v roku osmih dni. Če so vam bili osebni dokumenti ukradeni v Sloveniji ali ste jih morebiti izgubili, pa ste dolžni zadevo prijaviti na upravni enoti v največ osmih dneh od dneva, ko ste ugotovili, da pogrešate osebni dokument.

Simon Starc Kočevska www.kocevje.si Izpostavljamo junij 2018 31

Knjižnica Kočevje priporoča

Florence Williams Narava zdravi in popravi UMco, 2018

Narava zdravi in popravi je druga knjiga avtorice Florence Williams, v kateri je zbrala znanstvene in druge dokaze z vsega sveta v korist tezi, da narava blagodejno vpliva na človekovo življenje in njegovo zdravje. V knjigi nam nazorno prika- že, kako je naša vez z naravo pomembna za naše umske sposob- nosti. Že zelo majhni odmerki naravnega okolja lahko izboljšajo našo ustvarjalnost in razpoloženje. Znanja in izkušnje, ki jih deli z nami, je avtorica pridobila na popotovanjih skozi blagodišeče cipresne gozdove v Južni Koreji, skozi zeleno gričevje Škotske, na plovbi po divjih vodah Idaha … Njeni pogledi in z njimi pove- zani odgovori pokažejo in dokažejo, da čas, preživet v naravi, ni samo razkošje, ampak bistveni element za človeški obstoj.

Slavenka Drakulić Mileva Einstein. Teorija žalosti Beletrina, 2018

Slavenka Drakulić je v biografskem romanu opi- sala težko življenjsko poti Mileve Einstein, žene Alberta Einsteina in prve ženske, ki je študirala na švicarski politehniki. Mileva je izhajala iz premožne srbske družine in je bila nadpovprečno inteligentna. Čeprav je bil mestni potniški promet ukinjen že avgusta lani, informativne table še kar stojijo • Foto: Petra Šolar Z Albertom ju je združilo skupno zanimanje za znanost, kar pa pozneje preraste v ljubezen. Mileva se je razdajala možu in dru- žini, svojo kariero pa je potisnila na stran in ni nikoli diplomirala. Najprej jo psihično zlomi smrt hčerke, nato pa še ločitev od Alberta. Sama je morala skrbeti za sinova, ki očetu nikoli nista odpustila, da jih je zapustil. Mileva je kljub neprestanim osebnim tragedijam vztrajala in je poskušala sebi in sinovoma ustvariti mirno življenje. Knjiga pa nam pričara tudi duh življenje v začet- ku 20. stoletja.

María Teresa Andruetto Stefano Malinc, 2018

Slovenski bralci poznajo književnost Latinske Amerike. Roman Stefano, argentinske pisateljice Maríe Terese Andruetto, ni prvi, ki je preveden v slovenščino. Avtorica ustvarja tako za mladino kot tudi za odrasle in zgodba romana je takšna, da jo lahko berejo odrasli in starejši najstniki. Roman govori o mladeniču iz severne Italije, ki se pred drugo svetovno vojno napoti v Argentino. Tako kot mnogo drugih, tudi Slovencev, ki so takrat živeli v fašistični Italiji, beži pred revščino in išče prilož- nosti za boljše življenje. Pisateljica tankočutno opiše vztrajnost in odločenost mladeniča, da si ustvari boljše življenje, kako odrašča in dozori v novem, tujem okolju. Pomembna sta prijateljstvo in ljubezen, ki ga oblikujeta, in četudi je konec nedorečen, čutimo, da je našel srečo v novem okolju. Knjigo prijetno dopolnjujejo ilustracije Francisca Tomsicha, urugvajskega ilustratorja sloven- skega rodu.

Jane Frey Ne čutim se Grlica, 2018

Nemško mladinsko pisateljico Jane Frey in njene družbeno kritične in aktualne mladinske romane smo prevajali že večkrat in bralce vedno navdušu- jejo z udarno vsebino. Glavna junakinja je 16-letno dekle Elina, ki živi na videz običajno najstniško življenje. Toda za tem se skriva velika negotovost, ki se izraža s sa- mopoškodbami in nesprejemanjem same sebe. Dobro poje in ko jo prijatelj Oskar prijavi na tekmovanje talentov, je videti, da si bo po uvrstitvi v drugi krog pridobila tudi večjo samozavest. Toda to je v resnici začetek propada. ‘Nesmrtno’ se zaljubi v dvakrat starejšega člana žirije, serijskega zapeljivca, ki jo brezobzirno spolno izkoristi in zavrže. S tem si uniči tudi Oskarjevo iskreno prijateljstvo. Umre ji V 35. členu Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah je določeno, da se za horizontalno babica, ki jo ima zelo rada, za dokončen zlom pa izve še skrivnost o oznako 5352 pod točko C, označba uporablja v kombinaciji z znakom 2441, to je znakom parkirno mesto, rezervi- svojem rojstvu. Ali Elina lahko še upa na srečo? rano za vozila invalidov … ni več dileme, katero parkirno mesto je pred občinsko stavbo namenjeno invalidom Kočevska www.kocevje.si Zadnja stran junij 2018 32

Utrinek Anekdota

Žalostna resnica je, da večino zla storijo ljudje, ki se nikoli ne 2. januarja 1882 je na ameriško obalo priplul angleški pisatelj Oscar Wilde, ki naj bi odločijo, ali bi bili dobri ali zli. imel v New Yorku vrsto predavanj. Ob prihodu je znanega književnika in esteta začela (Hannah Arendt) nadlegovati množica novinarjev. Wilde je bil rahlo razočaran nad njihovimi vpraša- nji, saj je upal, da jim bo predstavil vsebino svojih predavanj, ti pa so več pozornosti namenili njegovemu videzu, kateri način priprave jajc mu je povšeči, kje in kako je Zanimivosti spal, kako si ureja nohte ter kakšna temperatura kopeli mu najbolj prija. Z odgovori nejevoljnega poeta niso bili zadovoljni, zato so začeli nadlegovati preostale potnike. Modre oči ne vsebujejo modrega pigmenta, barvo jim daje Ti so zatrdili, da je bilo književniku potovanje dolgočasno, da rjoveči ocean sploh ni svetlobni pojav, ki je zelo podoben razpršitvi svetlobe v rjovel ter da bi bil zadovoljen le z nevihto, ki bi pometla po krovu ladje. Novinarji so zraku, ki nebo obarva modro. Modre oči namreč ne vsebu- tako svojim bralcem sporočili, da je bil Wilde 'razočaran nad Atlantikom', izjava, ki mu jejo melanina, ki daje barvo tudi koži in lasem, svetloba pa je prinesla več slovesa kot njegovi pogledi na esteticizem ali celo njegovo mnenje o se v šarenice lomi tako, da oko zapustijo le odtenki s kratko ocvrtih jajcih. valovno dolžino. Wilde je sloves pronicljivega in rahlo vzvišenega intelektualca vendarle upravičil pri Znanstveniki so odkrili, da imajo vsi ljudje z modrimi očmi prihodu na carino, kjer je uradniku bojda odgovoril: “Ne, ničesar nimam prijaviti,” in istega prednika, ki je živel pred 6 do 10 tisoč leti na obali po kratkem premoru dodal, “razen svojega genija.” Črnega morja. Mnogo starih jezikov nima besede za modro barvo. Homer je v Odiseji barvo morja opisal kot 'temno vino', še Anketa danes pa nekateri jeziki, kot so japonščina, tajščina ali ko- rejščina, uporabljajo isto besedo za modro in zeleno. Letos se bo od kočevskega vrtca poslovilo nekaj manj otrok kot lani, a vseeno blizu 140. Med tistimi, ki bodo le še kratek čas tekali po dvorišču vrtcev, so tudi otroci iz skupine Miške (Ostržek). Le nekaj dni pred tem, ko so zapeli svojo himno Mali maturant, smo jih vprašali: 'Kaj bi bil rad, ko boš velik in zakaj?'

Jaka: Policist, ker imajo veliko plačo. Eva: Vzgojiteljica, ker bi rada delala z Vido in Bojanom. Larisa: Slikarka. Da bom delala umetnine. Ula: Jaz bi bila prodajalka, ker bo dobila veliko plačo. Tai: Policist. Nia: V trgovini bi delala, da bi prodajala stvari.

Foto: www.pixabay.com

Skok čez plot Največji otok na svetu, ledeno pokrajino v arktičnem krogu, je kljub negostoljubnosti skozi zgodovino naselilo več različnih kultur. Prvi Evropejec, ki je v 10. stoletju stopil na tla Grenlandije, je bil Viking Erik Rdeči, ki so ga zaradi umora izgnali iz Islandije, otok pa je poimenoval 'Zelena dežela', v upanju, da bo privlačno ime privabilo naseljence. Grenlandija geografsko pripada ameriški celini, a je bila zadnjih tisoč let pod nadvlado različnih severnoevropskih držav, danes pa je avtonomna pokrajina pod vladavino kraljevine Danske. Večina od 57 tisoč prebivalcev je Inuitov, tretjina pa živi v glavnem mestu Nuuk. Najstarejše mesto Qaqortoq na jugu Grenlandije je neprekinjeno poseljeno že 4.300 let. Od konca maja do konca julija sonce na Grenlandiji ne zaide, julij pa je edini čas v letu, ko se temperatura povzpne nad ničlo. Ledeni fjord Ilulissat, ki je eden on najbolj aktivnih ledenikov na svetu, saj se giblje s hitrostjo 20 metrov na dan, je bil leta 2004 uvrščen na Unescov seznam svetovne dediš- čine. Čeprav je skoraj 80 odstotkov Grenlandije okovane v Z leve: Jaka, Eva, Larisa, Ula, Tai in Nia • Foto: Petra Šolar sneg in led, je nepoledeneli južni del velik skoraj kot Švedska. Ogromni ledeni plašč je debel več kilometrov, v primeru otoplitve grenlandskega letu pa bi se gladina morja dvignila Jezikovni nasvet kar za 7 metrov. Iz jezika grenlandskih Inuitov smo prevzeli tudi besedi, znani po vsem svetu, kajak in iglu. SMS-sporočila ali esemesi ali kratka sporočila … Poimenovanj za kratka sporočila prek mobilnega telefona je več, najbolj se je nekako udomačila uporaba zapisa SMS-sporočila. Bistveno je, da so kratka in jedrnata, da s čim manj znaki povemo čim več. V želji, da bi nam to uspelo, se je razvilo kar nekaj krajšav, tako v slovenskem kot angleškem jeziku. Nekatere so že uveljavljene in jih večina poz- na, nekatere so bliže mlajšim uporabnikom …

Tukaj je le nekaj najpogosteje uporabljenih: Iz angleščine: LOL (laugh(ing) out loud), OMG (oh my Good), WTF (what the fuck), BRB (be right back), GR8 (great) … Iz slovenščine: NWM (ja, z dvojnim v! Pomeni pa ne vem), NZK (ni za kaj) RTM (rad/-a te mam) …

Ker je ta jezik živ in se konstantno dopolnjuje in razvija, lahko pričakujemo, da bo v kratkem teh znakov, krajšav, kratic čedalje več, ne ozirajoč se na pravopisna pravila in slovnico. Foto: www.pixabay.com