št. 3 (982) Leto XX. NOVO MESTO, četrtek, 16. januarja
Jutri otvoritev sejma Trebnje: »Moda 1969« 2e StirinajstLč bodo jutri posebna pofpoldne ob 17. uri odptritt na Go^odairakem (razistaviSču nagrada! v Ljubijand sejem loanfekcije, modnih tfkanin, pletenin, us Izvršni odbor ob nja dzdelkav lisnjairskoppede- lovalne industrije, m razinih činske konference modnih artaklov. Posebno Socialistične zveze skrbno so se za sejem MO Trebnje je na svoji DA 1969 pripravila tu di naša seji prejšnji teden ssnana podjetja NOVOTEKS, LESCA, BETI, JUTRANJKA, sklenil podeliti ob LABOD, TRIKON, KOMET činsko nagrado ti in še nefcatera. O tem bomo stemu zbiratelju- no obširneje poročali pa-ihodnji teden. vih naročnikov Do lenjskega Usta, ki bo imel na območju občine največji us Tekmovanje peh. Nagrada znaša v Črmošnjicah 30.000 starih dinar »PA V KLJUNČKU NESE PISEMCE ...« — vendar bi človeštvo ... Toda kljub vsemu: pismonoša ostaja preloženo! jev; z njo želi odbor že samo za vso ljubezensko pošto zmanjkalo ptičkov, naš dobri, zvesti stari prijatelj, ki ga sleherni izmed Zaradi močne odjuge v podpreti razširjenje če bi jim po narodni pesmi naložili še to sladko dolž nas spoštuje in ima rad. iNjim, našim številnim priza nost. 2ivimo pa v času radia, televizije, prenosov po devnim sodelavcem, ki vam vsak teden prinesejo na zadnjih dneh je smučar svojega glasila med ročil in »živih slik« po satelitih v vesolju, pa v stoletju dom tudi naš domači tednik, smo posvetili 10. in 11. sko t^cmovanje gozdarjev,- prebivalci občine. izredno živahnega vsestranskega obveščanja, ki je po stran današnje številke. Na sliki: pismonoše novome lesarjev in lovcev, ki je drlo domače in tuje meje in zaobjelo ves svet, celotno ške pošte pred dopoldansko dostavo. (Foto: M. J.) bilo napovedano za 17. in 18. januar v Črmošnjicah, preloženo na 24. in 25. ja nuar, pe bodo snežne raz Napovedi za oživitev mrtvega INISA mere ugodne. OD 16.—26. JANUARJA Upniki imajo do INISA Okrog 17. januarja Kratko poročilo o stečajnem postopku v INISU - Odgovor na vprašanje za 72 milijonov din ohladitev s snegom, na Obrež: umrl na poti o nadaljnji usodi mrtve steklarne, ki smo ga dobili na tiskovni konferenci to nekako do 23. ja v bolnišnico terjatev nuarja suho, oziroma v Gospodarski zbornici SRS v Ljubljani Preizkus terjatev je na 0. januarja zvečer je med pre jasno in zopet ostrejši vozom v bolnišnico umrl 21-letni prvem naroku pokazal, da mraz. Od 24. januarja Mirando KavrećlC iz Kopra. Kar- Ifl. jiaUja je šel novomeški INIS v s^ a j. predsednika upniškega odibora je do INISA za 72 milijonov dalje nestalno s pogost rečiča, ki se je peljal v kopr Proizvodni velikan, zgrajen na surovini, je izdihnil-.1 izvoljeai dipl. pravnik din terjatev. Podjetje JUGO- nimi padavinami in to skem tovornjaku in je izstopil, da po manj kot treh letih proizvodnje, čeprav si je od bi pregledal tovor, je a^U z oseb Ivan Knap iz pravne šlužbe INSPEJKT je bilo naprošeno. pleje. n im TBitocnobUcKn Rajrmond F. njega novomeško gospodarstvo veliko obetalo. V Kreditne banke in hranilnice naj oceni sedanjo vrednost Dr. V. M. B radshaw ia Anglije. Osebni avto- Bršlinu stoje ogromne proizvodne stavbe in naprave nu>bil se Je po nesreči prevmlU mrtve, iz najVišjega tovarniškega dimnika v Novem v Ljubljani. (Nadaljevanje na 6. str.) .d k o d o 90 ooeniU na 30.000 din. mestu pa se že več kot pol leta ne vali dim. INIS je strahoten spomenik zloveščih razsežnosti (komu in čemu?), in ko človek postoji pred tem orjakom, ki ima zvezane roke, se mu vsili vprašanje: kako dolgo bo še mrtev? Razcepljeno Posavje se združuje Stečajni upravitelj Marjan niški odlbor so bili izvolje- V Sonc je povedal o stečajnem NI: po en predstavnik Kre- postopku v INISU to: ditne banke in hranilnice ▼ Občine Sevnica, Krško in Brežice za enotno vključitev v slovensko gospodarstvo o- . . . • , ^ Ljoibljand, Dolenjske ban------Stečajm senat pn ke in hranilnice t Novem Misel naskupni sestanek nem ^spo^rskem sodišču mestu, GRAMTA iz Zagreba, Spodnjega Posavja je sprodU- V Ljubljani Fabrike sode v Svou, laTv^o škodljivi SUp- narok 30 oktobra 1968. Na podjetja KREMEN (Novo Ijenosti te pokrajine in nje- tem naroku so upmki :zvo- mesto), podjetja PETROL ni premajhni upoštevanosti lih upniški odbor m opra- (Ljubljana) in podjetja KE- v republiških načrtih. Pobu- vUi preizkus terjatev. V up- MIJA—IMPEX Ljubljana. Za da je vznikla v medobčin skem svetu Zveze komuni stov za Posavje in naletela na odobravanje v vseh treh občinah. Povabilo k sodelo vanju n epredssavlja v bi stvu nič novega, saj je bUa taka želja v besedah izreče na že neštetokrat, v deja njih pa pripravljenosti so delovanje ni bilo 'čutiti. Vsakdo je načrtoval in go- spK > daril po svoje in v repu bliških organih je prav ta ko vsaka občina nastopala OD 1. XI. 68 do 14. I. 69 za sebe. Celo poslanci so se sre čavali v razldčnih regijah. Z dosedanjimi odnosi med ofbčinami in republiko v Po- 2.455 novih! sav>u niso bili zadovoljni. Vsako občino zase je težila zavest o premajhni pomemib- »LISCA« v Sevnici, naša znana jugoslovanska konfekcijska tovarna, se postavlja v DRUGEM TEDNU novega leta smo nosti, iz nje pa je končno na domačem trgu in čedalje bolj tudi v izvozu. Njeni prvovrstni izdelki — pridobili 154 novih naročnikov,* tako da le zrasla potreba po anotno- sodijo nedrčki, stezniki, korzeti in kopalne obleke pa de kaj — osvajajo tržišče se redna naklada domačega tednika še kar stl pokrajine, ki Je v pogoj in ženski svet navdušen kupuje LISGINO blago, za katerega y polni meri vdija povečuje. V torek opoldne je bilo stanje nih letih pogosto menjala ljudska modrost, da »se samo hvali«. Več o LISCI in njenih mladih proizvajalki^ takole: prizadevnih ženah in dekletih iz Sevnice ter okoliških krajev, berite na 5. strani B R E 2 I C E :...... 229 (Nadaljevanje na str.) današnje številke! (Foto: Marjan Legan) ČRNOMELJ; ...... 193 K O Č E V JE ;...... 151 NEDEUSKI SPREHOD DO TURISTIČNIH SREDIŠČIH S sanmi v Krko K R Š K O ;...... 350 10. januarja doipold2M Je M E T L IK A :...... 70 5-letini Jani Miklavčič lx Ko* NOVO M E S T O ;...... 469 stanjevice hres vedrosti sfta>> RIBNICA: 91 Dolenjska se je kopala v soncu &ev vzel sani in se od do SEVNICA...... mačih vrat a;apeljal po bre TREBNJE: . 312 Lepa zimska nedelja predramila ljubitelje zimskih športov — Večina obča gu proti Krki. Sani ni mo nov se je odločila za sprehod v prekrasno zimsko prirodo — Dobro obiskani gel ustaviti in se 'je zapeljal Razne pošte;...... 278 v Krko. Ko so ga čez Stiil Inozemstvo: ...... 100 športni prireditvi v Črmošnjicah In na Mirni ure naSli kakšnih 50 metrov od mesta, kjer je padel v Prdkrasen dznsSci dan, ki vlil veliko pc^uana pri plan*- vi pmljcta^a sobctaegst vadu- vodo, je bil Jani že mrtev. ga, Je doeoiv^ Dcdenjska v ranju nedeljskega dtdeta- Zatx> 6ja odloCUo, da prebije ao- soboto. Je IJubileljem narave ae je veliJso oi>čiB(iov oa oano- (Nadaljevanje na 9. stt,) tedenski mozaik Zbora občin ne bo Predlogi republiške ustavne komisije za bodočo Praški grafični delavci ni so hoteli tiskati novega te sestavo republiške skupščine dnika »Tribune«, ker so me- niU, da so nekateri članki v Po dokončanem predlogu jo v enega, kar je bilo sli- njej naperjeni proti demo republiške ustavne komisije Sati tudi v javnd razpraivi o kratizaciji. Urednik tednika naj bi bili v prihodnje v re ustavnih spremembah. Zago- je namreč Oldfich Svestka, publiški skupščini le štirje vomiki enega zbora so se ki je znan po svojih prosov- zbori: republiški, gospodar namreč sklicevali na to, da jetskih sMiščih. Delavci očit ski, prosvetnokultum i in so- se za posamezna področja že no nimajo kratkega spomi cialnozdravstveni zbor. Skup oblikujejo samoupravne sku na... Sovjetski znanstveniki no število poslancev bi se po pnosti, ki že — in bd v pri v Gruziji so ugotovili, da tem predlogu zmanjšalo od hodnje še bolj — prevzemale pšenica na parcelah, na ka sedanjih 400 na 270. nekatere zadeve, za katere je terih igra glasba, hitreje ra Na prvi i>ogled je spremem bila doslej pristojna le re ste kot pšenica na parcelah ba v sestavi republiške skuip- publiška skupščina. brez glasbe. Ni znano, ali ščine le v tem, da poslej or Druga taka novost pa je v pšenica raste hitreje samo ganizacij skopolitičnega zbora tem, da bo morala republi takrat, kadar »posluša« na ne bi bUo več. Spremembe ška sku(pš6ina pred obravna predno muziko... Ob deset pa so dosti korenitejše. Zla vo in sklepanjem o vpraša letnici prihoda na oblast je sti bi po tem predlogu uved njih npr. s področja komu kubanski premier Fidel Ca li dve novosti: prvič bi o do nalnega sistema, financiranja stro namenil Kubancem ločenih zadevah enakopravno družbenopolitičnih skupiK>sti, grenko pilulo: odslej je na sklepala republiški zbor ter komimalnega gospodarstva, Kubi racUmiran tudi slad vsi zbori delovnih skupnosti javne varnosti izobraževanja kor. Kuba je druga največ (gospodarski, prosvetnokultu itd. sklicati posebej izvolje ja proizvajalka sladkorja na mi in socialnozdravstveni) ne delegate občtn na zaseda Takole so v torek kramljale v parišlđ mestni dvorani med sprejemom v čast pred gvetu... neonacistična stran kot enoten zbor. S tem je nje v r^ubliško ^upščino. sednika jugoslovanske vlade Mike špiljlui, ki je na uradnem obisku v Franciji, ka NPD v zahodnem Berli pravzaprav že nakazana smer O stališčih, ki jih bodo ^ e - hčerka ^riškega župana Bernard Roclcer (levo), žena predsednika Spiljka (v sre nu se je razpustila na zahte bodočega razvoja, da se zbo jeli delegati na tem zaseda di) in njena hčerka (desno) Telefoto: UPI vo svojega šefa von Thadde- ri delovnib skupnosti združi- nju, pa bodo morali pristoj na, da ne bi »zavezniške sile ni zbori razpravljati in o njih enako število zaposlenih v do v zahodnem Berlinu imele skle(pati. zaradi nas preglavic«. Fanati ločeni dejavnosti in ne po čen član stranke je šel pred TELEGRAMI Potemtakem skraja predvi številu prebivalstva kot je bi tedenski zunanjepolitični pregled sodišče s pritožbo, da je bil LONDON — Jordanija se ne bo denega zbora občin ne bi bi- lo doslej. bilo, v bistvu pa je nadome aamorazpust strankine sek nikoli odrekla Jeruzalemu, ki bo V mednarodnem obsegu se orožja Izraelu že lani se cije v Berlinu v nasprotju z postal bojiSče, če si bo Iz ščen z zborovanjem delega Seveda jpa s tem sestava rael lastil vse mesto — je Izjavil tov občin. 8 čimer naj bi us skupščine ni dokončana in bo nadaljujejo prizadevanja za ptembra in da je napad na »demokratičnim« statutom v Londonu Jordanski kralj Hu rešitev srednjevzhodne krize. bejrutsko letališče izkoristil stranke. Sodrtik je ugodil sein. tvarili obliko tesnejšega po njena sprememba predvsem odvisna od sprememb v sa Kakor smo pisali, so pred samo kot izgovor. pritoSbi in razsodil, da sekci MOSKVA — Sovjetski tisk ostro vezovanja med republiko in stavniki sovjetske zveze sto napad& bližnje (uneriške manevre občinami. To pa je bil tudi moupravni bazi, se pravi v ja neonacistične stranke še v bližini češkoslovaške meje. I* pili v stik z vladami v Wa- Deset let je minilo, odkar je obstaja. Ni znano, ali bo zdaj poglavitni razlc«, zaradi kate razvitejšem samoupravljanju na Kubi prišel na oblast Fi uradnib uneriSkib virov pa pri tako v delovnih organizacijah shingtonu, Parizu in Londo postal njen častni član... haja odgovor, da so bili tl ma rega so hoteli ustanoviti zbor nu, da bi jih pridobili za ta del Castro, ki je s svojimi Predsednik de Gaulle noče n e^ planirani že davno in da Je občin. Razlogi, ki so bili pro kot v občinah in samouprav »bradači«, partizani in dru teren za take manevre najbolj pri n i skupnostih- V. JARC ko imenovani sovjetski na poslaii Izraelu lovcev mirage meren prav ob meji s CSSR. ti ustanovitvi takega zbora, črt. gimi somišljeniki strmoglavil in ne vrniti sto milijonov do p>a so predvsem v tem, da bi diktatorja Batisto in vkora lONDON — V britanskem glav Ta načrt med drugim do larjev, ki so jih Izraelci že nem mestu se Je kon&da konfe bila potem v skupščini prav Lansko poprečje kal v Havano. Vsako leto plačali zanje. Uradni Pariz renca 28 voditeljev drtev, ki so zaprav dva politična zbora, loča umik izraelskih sil z drugega januarja je v Hava- pravi, da kupljenih lovcev članice britanskega Commonweal- da bi dobil p>oslanec republi mesečnih dohodkov: okupiranih ozemelj in svo tha. Konferenca, na kateri so pre bodno plovbo skozi Sueški Francozi ne bodo uporablja vladovala rasna vpraSanJa, Je tra škega zbora močno predstav 858 din li, zato Izraelci nimajo pra jala dober teden. Commonwealth niški značaj, ker bi bil de prekop. Arabske države naj vice zahtevati denar nazaj... pretresajo Številna notranja na legat vsega slovenskega na Podatki povedo, da je bi priznale Izrael. Za mir na sprotja in težave, to ^ doslej se starih mejah naj bi skrbele Zahodna teorija o dominah Je ta organizacija obdržala. V roda, kar pa so v bistvu vsi znašal lani poprečm meseč v Jugovzhodni Aziji pravi, da zadnjih desetih letih se Je celo poslanci rep;,ibliške skupšči ni osebni dohodek v Jugo mednarodne sile. Ne letal, bodo vse države v tem delu povečala za 11 novih članic. ne. slaviji 858 din (v družbenem Ameriško stališče do sov WASHlNGTON — Novi ameri- jetske pobude je bilo doslej sveta padle v objem komu Ski obrambni minister Laird je Poslance republiškega zbo sektorju), kar je omogočalo, nizma »kakor domine«, če izrazil mnenje, da Vzhod in Za ra bi po predlogu komisije da so državljani povečali negotovo. To je razumljivo, bodo Američani in z njimi hod »zdaj zapuščata obdobje na volili na neposrednih volit svojo osebno potrošnjo za 4 ker bo 20. januarja zamenjal »svobodni svet« poraženi v petosti in vstopata v obdobje raz vah in bi jih bilo 90, poslan od^otke. Ker se Je blago v predsednika Johnsona novo govorov«. izvoljeni predsednik Nlxon. Vietnamu. Ta teorija se po lONDON — Nova sodobna bri ce zborov delovnih skupnosti prodaji na drobno podražilo sebej nanaša na Tajsko, tanska potniška ladja »Queen Eli (po 60 za vsak zbor) pa bi v poprečju samo za 4 od Vse, kar je lahko Johnson na kjer so 5. januarja neznanci zabeth« Je na poti nazaj iz ZDA volila ista volilna telesa kot stotke, proizvodnost dela pa redil. je to, da je pustil od ni na največjem trgu velika doživela »sramoto«, ko so ji od prta vrata za morebitna po v Bangkoku vrgli bombo na povedali pogonski stroji in Je zvezne poslance, da volitev ne je s povečanjem za 7 odstot slovesnost. Tudi letos se je vrt sovjetskega poslaništva. morala pluti s polovično hitrostjo. bi komplicirali. Pri poslan kov lani ceilo presegla realne gajanja in skupen nastop tam zbralo milijon ljudi, ki Takrat sta dva sovjetska di Namesto slovesnega qprejema, ki cih zborov delovnih skupno zaslužke, je oboje znatno vseh štirih velesil na Sred so poslušali Castra. plomata na vrtu igrala — do 8 0 Ji ga nameravali prirediti. Je sti bi bila novost tudi v tem, njem vzhodu. Pred Nixono- ladja na tiho in skoraj neopazno povečalo kuj>no moč prebi vim prihodom v Belo hišo Za razliko od lanskega leta m in e .. . p rista la y dcmiači luki. da bi jih volili na približno valstva. tako ni bilo pričakovati več. je kubanski voditelj letos močno pohvalil vzhodnoev Medtem pa so se zelo za ropske države, po.sebno Sov ostrili odnosi med Francijo jetsko zvezo, brez katere Ku 1 tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled in Izraelom. Znano je, da je ba ne bi vzdržala ameriške predsednik de Gaulle odloč ga pritiska in gospodar.ske no obsodil napad izraelskih blokade. Toda Castro se za ■ KARDELJ NA V. KONGRE šnega sporazuma med zavarovalni Po tem zakonskem predlogu komandosov na bejrutsko le veda, da se bo morala Kuba SU ZK BIH — Prejšnji teden je bil cami ter zvezno gospodarsko zbor naj bi nadomestilo za izgubljeni tališče. Tej obsodbi je takoj nekega dne osamosvojiti tu v Sarajevu V. kxwigres ZK BiH. V nico in avto-moto zvezo Jugoslavi zaslužek zaradi vojaških vaj od sledil sklep, da Francija ne di gospodarsko, da ne bo imenu DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK: vsak četrtek BO.OOO izvodovl PRED DEVETIM KONGRESOM ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE Najnovejši pod NIC M I B I X k l o K V Radencih slavijo letos 100-letnico polnjenja slatine in se spominjajo požrtvovalnega dr. F. K. Henna, ki je po trdem delu odkril radensko slatino, danes znano po vsej Jugoslaviji, v Avstriji, Ita- .liji in drugod na tujem. Kristalno čista radenska, ki zdravi bolezni srca in ožilja, je »zagledala« beli dan novembra 1869. Naslednje leto so v Radencih že nalili 37 tisoč steklenic mineralne vode. Stoletnica radenske ni po membna zaradi obletnice, saj imamo pri nas še starejše slatine; pomembnejša je zaradi naglega po večanja »proizvodnje« slatine in razvoja zdraviliške dejavnosti. Glede tega je .dosegla tak napredek kot nobeno slatinsko podjetje v Jugoslaviji. Lani so v Radencih že natočili več kot'70 milijonov steklenic slatine, letos pa nameravajo na točiti okoli 100 milijonov steklenic. V Radencih so v zadnjih letih zgradili veliko gostinskih in turističnih objektov. Naj omenimo • * samo zdraviliški dom, restavracijo »Vikend«, priljubljeno gostišče Jež, olimpijski bazen in avto matsko kegljišče. V Radencih so zgradili tudi nove polnilnice slatine v Boračevi, lani pa so dobili i vodovod. Če bo vse po sreči, bodo letos začeli graditi nov hotel z 250 posteljami in pokrit olimpijski bazen. m m Zasluga za odkritje Raden- mnogo ogljikove kisline lo. Razen tega pa nui je na- šča Karlove vary in Bilin. ske gre dr. P. K. Hennu. (COj). S svojimi ugotovitva- gajalo še slabo zdravje. Ves Bojevati se je moral proti Kot študent medicine in ke- mi o radenski slatini je obupan je delo že nameraval konzervativnim zdravniškim mije je leta 1834 potoval na Henn seznanil več zdravni- oipustiti, ko je zaslutil, da je krogom, ki so radenski slati- počitnice v Ljutomer. koiv ter opozarjal na po- naletel na glavno žilo. V ni nas'ploh odrekali kakršno- Nj^ovo pozornost je med niembnost slatine v Raden- domnevna glavno žilo je za- kcrii zdravilno vrednost vožnjo s konjsko vprego sko- ^ naletelo nikjer bil hrastovo cev premera 33 Vse do začetka nove Jugo- zi Radence vzbudilo močno zanimanje in razumeva- centmietrov, skozi katero je slavije so se v Radencih me- 2draviliški dom, ki so ga zgradili 1964 je ponos ved- sikanje in klcd^otanje neda rvje. Uspeh je bil kvečjemu v novembra 1869 prvič pritek- njavali lastniki. Zdravilišče tan eča’zdravilžča leč od ceste. tem, da je slatina postala la iz globin čista slatina. 1870 je med prvo in drugo svetov- Vozmk mu je rekel, da znana. so nalili že 37 tisoč stekel- no vojno precej stagniralo, nic radenske slatine. pa tudi prva leta po drugi »bublja«, piska in razgraja bazenom m vikend naseilje. Ije večje povpraševanje po zato, ker bo jutri čarovniški 1870: prvih Prof. dr. Mitteregger je svetovni vojni mu niso bila Julija 1964 so predali svoje rader^ki doma in fla tujem, 1871 izdelal prvo kompletno kako naklonjena, ples. Na Henna je to čudno 37.000 steklenic mu namenu sodoben sdravi- zlasti še v Avsitriji in Ita.'iji, klokotanje ob luninem siju analizo radenske slatine. Dr. Po osvoboditvi je bilo liški dom, ki ima 120 ležišč, kamor jo že nekaj let izva neprijetno delovalo in skoraj dobre slatine Henn je v tem letu iadal tu- zdravilišče nacionalizirano. ^Vr*ebnr'ajnbuiaiite’~in'Ta^^ žajo. strahCHna spraševal vooziika di prvo propagandno brošu- Priključi i so mu tudi nacio- ratonje V gozdiču Za og, ne- Lani so v Radencih dobili za vzroke teh nenavadnih 1865. je dr. Henn znova ro z opisom radenskega vrel- nalizirano Petanjsko slatino, zdravilišča pa so glasov. Voznik mu je pojas- obiskal Radence. V ^ridese• ca in okolice. ki je bila prej pod Madžar- vodovod in sodobno' trgovino zgradili gostišče »Jež« v po mariborskega podjetja vKo- njeval, da je tam vrelec, tih letih od njegovega prve- Z dobro reklamo si je ra- sko. krajinskem stilu. pod njim pa kotel, v katerem ga obiska se je loniale«. Imajo seveda še ve marsikaj denska siatina počasi utirala 1966 so opravili obsežna ge like načrte, ki temeljijo na pot v svet. K temu je /eliko »Revolucionarno« ološka raziskovanja In zajeli realnih potrebah. Da m .ah- pripomoglo tudi osebno po leto 1960 nove vrelce. Z raziskovanji ko zadovoljili čedalje »ečje znanstvo dr. Henna s stanov nadaljujejo, ker -se nadejajo, zammanje tujih gostov za skimi tovariši. Dr, Henn je Sele 1960 so pogoji jmogo- da je nekje v globini topla zdravljenje v Radencih, so leta 1877 umrl, njegovo de'o čili, da se je radensko sdra- voda, kar bi pomenilo pravo se odločili za gradnjo nove pa je nadaljeval njegov sin vilišče prebudilo iz petnajst- preolirazbo v Radencih, Roman. ga notela z 250 postojanu, ki leitnega životarjenja. V tem Predlanskim t,' so prodali ga nameravajo začeti graditi letu so začeli graditi nov sla- svojemu namenu eno naj- že letos deloma z astnimi Konjsko vprego tinski obrat. V naslednjih le- bolj sodobnih restavracij v sredstvi, deloma pa z doma tih so dokončno izdelali in- Sloveniji — »Vikend«, v čimi posoji’i in s tujim kapi Je zamenjal vlak .. vesticijski in urbanistični sklopu katere je tudi štiri- talom. V programu je tudi Velikega pomena za zdra- P ro g ra m razvoja zdravilišča stezno avtomatsko kegljišče, gradnja pcAritega olimpijske- vilišče je bila gradnja želez- ^ ki je zelo dobro obiskano, ga bazena. niSke proge od Spilja do Začeli so širokopotezno šti- saj je eno redkih pri lias. Iz nekoč skromne vasice Radgone, ki so jo /.gradili pendirati, kar jim je omogo- Avgusta 1967 so v Boračevi se je razvilo majhno meste 1885 m je (»nogočila prevoz čilo zadostno število strokov- pri Rade..oih odprli novo ce, Ki z naglimi koraki hiti slatine na evropski^ Tg i>o njakov za prihodnja leta. polni’.nico slatine z zmoglji- v turistični paradiž. Da so železnici, saj je bila dotlej Med drugim so izboljšali vostjo 12 tisoč nalitih stekle- glede tega že mnogo naredi edino prevozno sredstvo za zdravstvMio službo s tem, da nic na uro. li, potrjuje tudi lani loseže- slatino konjska vprega. Po- so kupili sodobne medicin »Proizvodnja« slatine se je no prvo mesto v tekmovanju sehnega pomena za slatinsko ske naprave. v Radencih zadnja leta sko- turističnih krajev, ki xa je podjetje je bila 1890 tudi Jvmija 1961 so predali svo- koma povečevala. Tako so, organizirala Turistična zveza gradnja železauce od Radgo- jemu namenu mehaniziran denimo 1960, nalili 23 mili- Slovenije, Posebno veliko ne do mutomera. obrat za polnjenje slatine v jonov steklenic slatine, lani priznanje pa jim panieni Izkoriščanje slatine se je Boračevi z zmogljivostjo 4 ti- pa že nad 72 milijonov. Ra- obisk tovariša . predsednika močno povečalo 1890, ko so soč litrov slatine na uro. Na- čunajo, da bodo letos nalili Tita, ki je pohvalililil prizade- prizade nalili več kot milijon S ite k le - tanko čez eno leto so .xiprli nad 100 milijonov steklenic, vanja kolektiva zdraviliščazdravilišča nic kisle vode. Naslednje le- §e kopališče z olimpijskim kar jim narekuje zlasti čeda-Radenci TONE STEFANEC to je bil izdelan in od pri- stojnih oblasti potrjen zazi dalni okoliš Radenec. Spodbujeni zaradi razvoja zdravilišča, so začeli podjet ni zasebniki izkoriščati sla tinske vrelce v okolici. 1889 je začel kot zdravnik Takole so pred davnimi časi nosili okoličani domov in solastnik zdravilišča orga radensko kislo vodo, ki so jo zajemali v gozdnem nizirati zdravstveno službo vrelcu in jo mešali z vinom ali pa si samo z njo hla dr. Josef H5hn. V zdravlje dili žejo nje je uvedel masažo, dietno prehrano, različne dozirne čarovnice kuhajo točo. In spremenilo. Raven vrelca se kopeli in predpisano pitje res. Nasled(xji dan Je silovita je zaradi naplavin precej s’.atine. nevihta s točo opustošila vsa dvi^^la, bil pa Je še vedno Za razvoj radenskega zdra polja in vinograde v okolici, zapuščen. Voda je še /edno vilišča je značilno tudi leto Nazaj grrede skoei Radence drla in mehurji so Se 'edno 1897, ko se je Georg Hild- si je dr. Henn ogledal ne pokali kot pred tridesetimi brand, solastnik zdravilišča srečo namiaixjajočl vrelec, ki leti. lotil urejanja obstoječih in je bil na močvirnatem kra Dr. Henn je, sedaj že kot novih vrelcev. Drugi sola ju. Bil je podoben kotlu z i^uišen zdravnik, ponovno stnik, dr, Hčhn, pa Je s šte vrelo vodo, številni mehurji analiziral slatino in ugotovil, vilnimi strokovnimi članki plina so uhajali na površino da se svojstva slatine v tri- pripomogel, da Je radenska In se s sikajočim ]x>kom raz- desetih letih niso nič spre voda postala znana Sirom po letavali ter tako povzročali menila, To mu je dalo še svetu. Značilni so nj^ovi stalno valovanje. več poguma, da Je z veliko kritični članki o neurejenem Henn Je vtei vzorec vode voljo in s trdnim prepriča- pravnem statusu zdravilišča iz vrelca in ga doma analizi- njem v uspeh začel delati, in zdravljenja z naravnimi ral. Ugotovil Je, da vsebuje Polna štiri leta Je trajalo pri- zdravilnimi sredstvi, nad či voda iz vreica velike količine zadervanje, ki Je dr. Henna mer so takrat imela mono raasnih soli in predvsem finančno popolnoma izčrpa- pol svetovno znana zdravili- Pogletl v novo polnilnico slatine v Boračevi pri Radencih ENO NAŠIH REDKIH PODJETIJ Z ZAHODNOEVROPSKO PRODUKTIVNOSTJO! A/, w w w w w w w w “ 1.FEBRUARJA Notritnjusi enega izmed oddelkov v sevniški konfekcijski tovarni LISCA. Tu dosegajo prizadevne delavke ev ropske norme; celo več: presegajo jih in s tem dokazujejo, kako spreten je naš človek in kako rad se nauči tudi težavnega, zapletenega dela, kadar ve, da gre za njegovo lepšo prihodnost! (Foto: M. Legan) Če bi imeli več LISC, bi bili na konju Konfekcija LISCA v Sevnici: lani izredni poslovni uspehi, načrti za poveča nje proizvodnje, preureditev doma na Lisci, nova trgovina, kjer bodo kupcem na ogled izdelki tovarne Lisičja glava, obešena na črko L, znak sevniške nameravajo začeti graditi tu čunskega sektorja rad razigr- LISCE, je postala simboKza izdelek ženskega perila, di na drugi strani oeste, kjer ne načrte za preureditev do že dve številki povesta dovolj: v Sevnici je zrasla naj bi v nekaj letih zrasla ma na Lisci, ki ga je tovarna prva jugoslovanska specializirana tovarna damskih modema kr St. 3 (982^ DOLENJSKI LIST Zlata jama spet oživlja? Do zdaj odkrili tatvino 4.260 din — Vodjo pogrebne slu žbe pri novomeškem komunalnem podjetju bodo zasli šali, ko se bo vrnil z nekajtedenskega bolniškega dopusta »Blagajna je okradena, šef pogrebnikov račune od pogrebne službe pa na bolniški! Zlata jama spet oživlja!« s seboj, naslednjega dne pa, da manjka 4.260 din. Menijo Taka vest je prejšnji teden udarila med pa, da ta podatek ni najbolj Novomeščane kot strela z jasnega. točen, ker še niso vs^a raz- Mnogi so se takoj vprašali, ali je mogoče, isikali. da se je kaj takega zgodilo po tistem, kar se Legana je tatvina v blagaj je zgodilo predlanskim v bivšem pogrebnem ni, kot je povedal, tako pre zavodu! tresla, da mora na neikajte- deneki bolniSki doipust. Pri Pa vendar se je zgodilo. Ko je 6. januarja zasedal upravi javne varnosti so po Sum ža to, da v pogretwii kolegij komunalnega podjet vedali, da ga bodo spet za skižbd nd nelkaj v redu, je ja, so Legana prepeljali in slišali, ko bo zdrav. Isto so dai /odja te službe Janez Le ga zaslišali. povedali tudi pri komunal gan. 3. januarja, ko bi mo Janea Legan je i>oivedal, nem podjetju. ral nesti vse račune z denar da ga ni bilo v službo, ker Direktor komunalnega pod jem v koonuaialno podjetje, se je baJ lansikega obračuna jetja Jože Gosenca je izjavil, je okoli 9.30 zapusitid delov za delo p>ogrebne službe, ki da ga je tatvina v pogrebni no mesto in isagiiul. jo vodi. Navedel je, da je službi zelo pretresla. »Lega — GOSTILNIČAR! Tako si gosta že ne boš pri Telefoni so peli, toda Le- nekdo že ob koncu junija nu in druginr sem večkrat gana niso našli. 1968 vzel iz blagajne 5.200 govoril, naj pazijo, da ja ne dobil! Uredi si nov gostinski prostor! 4. januarja so se v komu din, blagajno pa pustil pred bo kaj narobe, saj služba, — In.denar? nalnem po^^etju odločili, da straniščem na Rotovžu. ki smo jo prevzeli, ni imela 4 bodo pobeglega vodjo prisil Istega d~ie so ugotovili, da najboljšega slovesa,« je ix)- — Varčuj namensko in dobil boš kredit pri no privedla. nosi Legan tri blagajniške udaril. I. Z. Dolenjski banki in hranilnici Napovedi za oživitev mrtvega INISA I (Nadaljevanje s 1. str.) vah zajete tudi neplačane ob V Sloveniji ni bilo v NOVEM MESTU ali njenih poslovnih enotah resti za najeta investicijska tovarne (osnovnih sredstev) posojila in še neplačana po denarja za pomoč in vrednost neprodanega ste sojila, s katerimi je bil INIS Predsednik Gospodarske v KRŠKEM, TREBNJEM ali METLIKI! kla po količini in kakovosti. zgrajen. zbornice SRS tov. Leopold Krese je odgovoril: NE POZABITE: JU G dNSPEK T je oce- — Res je, da enake stek ndl osnovna sredstva na dva Zaloga stekla je bila larne, kot ste jih omenili, načina: kot celoto v lovar- prodana brez težav še delujejo, čeprav se sreču Dolenjska banka in hranilnica v Novem mestu je avgusta 1967 Di in posamično po kosih. Vsega skupaj je torej v jejo s podobnimi težavami zvišala obrestne mere: za navadne vloge na 6,50%, za veza Ce se namreč na prva dva kot INIS, ki je šel lani ju drežbena oklica, ko bodo INISU za okoli 17 milijonov ne vloge do 8%! — in ne pozabite tudi na ugodne obresti za din stečajne mase, po do lija v stečaj. O INISU se je INISOVA osnovna sredstva v Sloveniji veliko govorilo in sredstva na deviznih računih občanov, za katera plačuje banka naprodaj kot celota, ne bo mače, vrednosti, s katero je mogoče poravnati dolgove. veliko pisalo. Bilo je mnogo od 4-6 odstotkov v devizah, razen tega pa dodatno še od 1,5 do jandl noben ponudnitk, ki bi ugibanj o vzrokih, tja od 2.5 odstotka v dinarjih! bil pripravljen kupiti celot Od 18. julija lani je bilo korovskih do krivde kolek no tovarno, bodo na tretjem prodanega blizu 80 odst. ste tiva, ki naj bi privedli stek dražbenem oklicu prodajali kla, ki je bilo na zalogi ob larno. v stečaj. Takšni in INISOVA osnovna sredstva stečaju. Pretežni del Je bil drugi vzroki sfi morda obsta po kosih. prodan v Italijo, nekaj pa jali, vendar niso bili pogla na domače tržišče in v Avr vitni. INIS je bil dograjen Ves INIS in neprodano strijo. V INISU dela zdaj tik pred reformo, grajen pa steklo sta ocenjena na 37 lj.udi. Večinoma so zapo je bil za pogoje, ki so ve sleni pri odpremi stekla in ljali v gospodarstvu pred re UPORABLJAJTE 17 milijonov din v rezalnici. V času stečaja formo. prejemajo vsi delavci, ki še Ob velikih težavah, v kate JUGOINS(PE}KT je ocenil f .» - VI' Trednost INBSOVIH 'osnovnih delajo, polne osebne dohod rih se je znašel takoj, ko J6 sredstev kot celote na 12 mi- ke, kot določa zakon o ste v njem proizvodnja stekla, hijonov 500 tisoč din. Pri oce čaju. m mogel doseči niti mora ni osnovnih sredstev po ko Na tiskovni konferenci, ki torija za obresti od posojil sih znese seštevek njihove je bila konec lanskega leta niti odložitve odplačila poso rrednosti nekaj manj; 8 mi pri Gospodarski zbornici jil, dobiti pa ni mogel tudi SRS v Ljubljani, smo vpra W D - 4 0 lijonov 800 tisoč din. dodatnih lu«iitev, za katere Stekla, ki Je bilo na zalo šali naslednje: je prosil. Pri prodaji stekla gi v LNISU ob začetku ste INIS je v stečaju, po ena se je srečal s težavami zara čaja 18. Julija, Je bUo. prera kih načrtih zgrajene in ena di precejšnjega uvoza stekla čunanega na debelino 2mm ko opremljene steklarne v v tistem času. V Sloveniji ssa 1,360.000 kvadratnih me- Llpiku, Pančevu in Zaječaru pa takrat resnično ni bilo rov. Glede na kvaliteto m če pa še vedno delujejo. Ali ni denarja, ki bi bil lah upoštevamo 20-odst. skladišč torej njegovega konca pov ko INIS rešU. no obratovni lom ter oksida^ zročilo dejstvo,' da ni bil de cijo, je steklo ocenjeno na ležen družbene pomoči v ča Še letos spet proizvod vrednost 500 milijonov Sdin. ,su, ko bi pomoč moral do biti? nja ravnega stekla Ves INIS Je bil ocenjen Svet za nekovine in poseb na 1-7 milijonov 500 tisoč din Svet za nekovine pri zbor nici in posebna komisija že na komisija pri tem svetu <če upoštevamo vrednost to v naši zbornici si že od ju J f varne kot celote), kar pred ves ča, odkar je INIS v te čaju, iščeta rešitev. Slišati je lija lani prizadevata najti re stavlja krilile za 24 odst. ter šitev. Res je bilo predlagano jatev upnikov. Ce up>oštevamo bilo tudi o predlogu, naj bi v INISU oživili proizvodnjo tudi to, naj bi v Inisu raz oceno osnovnih sredstev po vijali proizvodnjo votlene- kosih, pa je INIS z zalogo tako, da bi začeli delati vo tlo steklo. Kako je s tem ga stekla. Namera je bila stekla vred vreden 13 mili opuščena, ker hi bilo za to jonov 800 tisoč din, kar je predlogom in kakšne rešitve so na voljo? ^ potrebnih toliko dodatnih in m TUDI VAŠ AVTO BO DOSEGEL TAKO STAROST 19 odst. INISOVIH dolgov. vesticij, da se ne bi splačalo. Naj povemo, da je bila •Na' jugoslovanskem tržišču U PORABLJAJTE WD-40 • U PO RA BLJAJTE WD-40 • UPORABLJAJTE WD-40 • UPORABLJAJTE WD-40 • knjflžna vrednost INISOVIH ^ • • w je dovolj možnosti za p re l osnovnih sredstev ob stečaju Sejmišča jo ravnega stekla. V porabi # WD-40 lahko uporabite, kadar hočete hitro posušiti vlažni vžigalni sistem precej več^ja: bila so vredna tega stekla smo še močno in olajšati start. Potrebno je samo, da ga razpršite po razdelilniku, grel* 37 milijonov Sdin. Ocena os pod evropskim povprečjem. nlh vodih, svečkah in po površini akumulatorja. Tako boste ne samo od* novnih sredstev Je v primer Na sejmu V svetu uporabljajo steklo javi s pravkar omenjeno tudi kot gradbeni material, stranili vlago, marveč boste preprečili tudi preboj toka, ki ga povzroča knjižno vrednostjo zelo v Novem mestu in ne samo za zasteklitev kondenzirana vlaga. WD-40 lahko vbrizgate celo v notranjost razdelilni* majhna. Upoštevati pa mora 13. januarja je bilo novo kot pri nas. S tem bo mo ka: tako ga posušite in izboljšate elektrjčne lastnosti vžigalnega sistema. mo, da Je najdražje osnvno meško sejmišče bolj slabo ralo začeti tudi naš gradbe # WD-40 penetrira, maže in odstranjuje vlago, zato je njegova uporabnost sredstvo v INISU bila stek obiskano. Naprodaj je bilo ništvo. Potrebe in pa obsto larska peč. Ta peč je dotra samo 384 prtičkov, prodali ječa INISOVA oprema govo v avtomobilizmu res vsestranska. Ker naglo prodira in maže, vam je v jala že pred stečajem in Je pa so jih 305. Mlajši .so šli re za proizvodnjo ravnega veliko pomoč, kadar je treba odviti zarjavele vijake, matice kljuke, vo* imela razen tega še ne v denar po 140 do 190 din, stekla, proizvajal pa bi tudi de brzinomera, sestavljive antene itd. kaj konstrukcijskih napak. večji pa po 200 do 290 din. ornamentalno in žično stek Peč sicer Se stoji. Je pa brez Cene so se nekoliko zvišale. lo ter Se nekatere dru # WD-40 ne škoduje laku! _ vrednosti in bo imel more ge vrste. TUDI VI UPORABUAJTE WD-40 A TUDI VI UPORABLJAJTE WD-40 • TUDI VI UPORABLJAJTE WD-40 % bitni kupec z njo le ^troSke, V tulini smo našli firme, saj Jo bo moral podreti. Sejem v Brežicah ki bi bile pripravljene pri Da ne bi kdo mislil, da Je V soboto, 11. Januarja, sospevati del potrebnega kapi INIS v času svojega obstoja na brežiški prašičji sejem tala, če bi bili pri nas s ored- KRKA naredil za 72 milijonov din prd(peljali 420 pujskov, ptroda- pisi zagotovljeni za to boljši TOVARNA ZDRAVIl dolgov, ker smo rekli, da 11 pa so Jih 353- Za manjše pogoji. Torej iščemo rešitev imajo upniki do njega toli pujske so zahtevali 8 din za in v 1. 1960 bo proizvodnja KRKA NOVO MESTO ko neplačanih terjatev, naj kg, sa večje pa 5,50 dm za v INISU spet oživela. povemo, da so T teh terjat k«- M. JAKOPEC C DOLENJSKI LIST gt. 3. (982) To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! Čemu bralce zapostavljate? SpoštotKmi lurečtnik! ki, (redki nas gilede tega tzrafika DOLENJSKI LIST Dekla Nežka in njena pravica Sem vnet bralec vašega li r a z o C a r a J o . • . ra^^ponoda dkoff pa se rado Ce boste ljudje hodili skozi Zalog ljudeh. Ti ji tudi svetujejo: »Nazaj sta, nisem pa naročnik. Zate Dolenjski Ust »gradi svoje z^odi, saj znaša remitenda, pri Škocjanu, jo boste morda prepo pojdi, Nežka, tja spadaš!« protestiram proti vaši eno finance« predivsem na lastnih to so vrnjeni neprodana icsvo- znali. Ime ji je Nežka. Sključena je v In je šla nazaj s svojim cekarjem stranski propagandi o zbira dohodkih; samo naročnine se di časnika, pri našem tedni dve gubi in stopa oprta na ukrivljeno tik pred novoletnimi prazniki. Sla je nju naročnikov vašega lista- zbere na leto nad 90 milijo ku komaj 0,30 odsrt. ali dosti palico z velikim pletenim cekarjem, in sedla za peč. Mladi gospodar pa je Ali ne bi bilo bolje, da bi nov starih dinarjev (seveda krat še veliko manj!), ga ne v roki. Njen obraz je močno naguban, postavil cekar pred hišo in ji pove preusmerili propagando pred jih vse dobi tiskarna in dru morete dobati nikjer drugje lasje, ki ji v pramenih segajo iz sta dal, da tam vendar ne more več osta vsem za bralce vašega lista, ga režija). Dohodek od stal več. Edina rešitev je uvmsti- rinske plišaste rute, so redki in čisto ti, ker pridejo ljudje domov (brata in in ne samo za naročnike? Če nega naročnika je poč — sta tev med redne naročnioe; le beli. Oblečena je v star, obnošen sestra s fantom). Pobrala je Nežka je časopis sproti plačan, je len, zanesljiv, medtem ko od- takp vam lahiko zagotovimo plašč, ki ima le še dva gumba. Njen svoj cekar pred hišo in spet se je za tudi za vas bolje, kot m ^ p>ade pri kolportaži še pro- vsak četrtek vašo številko korale je počasen in negotov, če jo čela njena trda pot. terjate naročnino od redrtih vimja, ki jo dobd prodajalec. našega tednika. boste pogledali v oči, boste morda v Tudi na »socialno« v Novo mesto naročnikov, ki j& prav gotovo Prodaja časndika v drobni Vljudno vabljeni v vrste njih opazili veliko žalost. Te oči so je prišla, ker so ji dobri ljudje dejali: ne plačujejo redno. Sem na prodaji torej zares ne pred rednih naročnikov — lep po že nekaj tednov polne solz. »Pojdi v dom za onemogle, Nežka!« mreč eden tistih, ki rad be- stavlja nobenega dohodka, zdrav pa seveda tudd vsem Včasih je Nežka hodila vzravnano: Toda tudi tam ji niso pomagali. Za list pa kljub temu j>rodaja- močne so bile njene roke in žuljave. kaj bi ji, saj je celo življenje delala bralcem našega tednika, Tudi zdaj so žuljave, le močne niso mo v raznih kiosikiih in tra saj enako cenimo-prve kot na kmetih! fikah, predvsem v večjih kra več. Zgodaj je vstajala, kot vsi kmet Nežka tako hodi po vasi in išče druge, stare in nove naročni je v vasi, in pozno legla, utrujena vd jih. V Ljubljana ga imajo ke. Več ko nas bo zbranih pravico. In glejte, pravica je slepa in prodajni kioski DELA in dela. Kako bi ne bila utrujena, saj je gluha. Sama pravi: »Nobene pravice okoli lista, lažje ga bo izda delala Ua največji kmetiji v vasi! Na ni več na svetu!« Išče tudi vrv, s ka »Vjesnika«, v dolenjskih ob jati in manjša bodo stroški činskih središčih pa pred tej kmetiji je bila Nežka rojena pred tero bi zadrgnila svojo žalostno uso rem vaš časopis, vendar ga na E>osamez!no številko, kar petinsedemdesetimi leti. Oče ji je do. vsem trafike- V manjših kra pa veliko pomeni, saj si mo le redkokdaj dobim v kio jih smo drobno prodajo že umrl in kmetija je prešla v druge Verjemite mi, ljudje, resnično ža skih. V Trebnjem mi je rav ra vsak list z leti zgraditi roke. Tako je dolga leta garala za svoj lostno je videti, ko stopa starka v tej pred leti ustavili, ker si je tudi čvrsto finančno podlago. no danes prodajalec rekel, da večina občanov naročala do vsakdanji kruh. mrzli zimi in išče, kam bi zvečer po ~ga »zafrkavam«, ko sem želel Ta je pri Dolenjskem listu Zdaj hodi Nežka po vasi od hiše ložila svoje utrujeno in zgarano telo. mači tednik na svoj naslov žaJ še vedno prešibka. imeti Dolenjski list, pa če in jim ga prinaša posmonoša. do hiše in išče svojo pravico. Ze do ber mesec se potika; prespi pri dobrih BOGDAN JAN tudi starega. V Mokronogu Naj pon-ovimo: če kiosk ald ga nikoli ne dobim. Sprva UREDNIŠTVO IN UPRAVA mi je prodajalka zatrjavala, da je razprodan, kasneje pa mi je rekla, da ga sploh ne dobiva- „Več nas je iz Črnomlja“ Zakaj v Ljubljani zadnje Oktobra in novembra lani številke absolutno nikjer ni kratkim v Sevnici je inž-Al sem v vašem ■ listu bral vest, bin Ješekiik govoril o osnov sem mogel dobiti, enako tudi da je v metliški tovarni BE ne v Novem mestu? Sele v nih načelih vseljudslke obram TI osnovana višja kadrovska bne vojne. Predsednik občin vašem uredništvu mi je uspe šoia, vendar ni tako, zato bi lo dobiti zadnjo številko. ske skupščine Franc Molan, rad o tem javnost pravilno borec NOV Malešič ta član Tudi niste točni v obvešča informiral. nju. Zadnjič, pred novim le krajevne organizacije ZROP Zavod za kulturno-prosvet- iz Studenca so v razpravi po tom, sem želel izvedeti za no dejavnost v Črnomlju je* referendum za prispevek v udarili, da se bodo moniM zbral v Beli krajini 42 prijav čland poslej izpopolnjevati z šolstvu v občini Trebnje, ven za oddelek višje šole za or dar pa je bil na prvi strani večjim čuitom za odgovornost- ganizacijo dela v Kranju. Na predlog krajevne orga majhen spolpec žal lažno na Med prijavljenimi jih je bi pisan, da pišete obširneje na lo nekaj iz Metlike, nelcaj pa nizacije ZROP iz Studenca in trebanjski strani. Te pa že v iz Črnomlja in od drugod. Bučke so na občnem zboru dveh številkah sploh nisem Vodstvo tovarne BETI pa je združili to organozacijo s sevniško, V novi upravnd od opazil. Prosim odgovor v pi- že v začetku zahtevalo, no4^ STrm bralcev- bodo predavanja v Metliki, bor združene organizadje pa TILEN STULAR, češ da bo tovarna sama da so boli izvoljeni: Alojz Kiu- Ljubljana la 20 slušateljev, zato je da letto, Ackdf M irtelj, Viktor Pražakova 13 la na razpolago tudi svojo Sonc, Boris Penko, Franjo učilnico. 2ur, VaJe^in Grilc, Ivan Mla kar, Jože Peternel, Jože Bo ODGOVOR UREDNIŠTVA: ČLANI FOTO KROŽKA NA OSNOVNI ŠOLI V KOČEVJU so izdelali več kot 1500 Da bi se pri ustanovitvi novoletnih voščilnic, ki. so šle v mestu lepo v denar. Ž izkupičkom nameravajo oddelka le sporazumni, smo go^, KriMijan Janc m Mii Naročnika z gornjim imenom pristali na zahteve tovarne lan Jeraj. v naši kartoteki res ni, vse ustanoviti na šoli še kino sekcijo. — Na sliki: prizadevni člani krožka izdelujejo JANKO BLAS, voščilnice (Foto: France Brus) BETI, slušatelje iz črnomalj SEVNICA eno pa želimo odgovoriti pis ske občine pa smo tolažili, cu in mnogim drugim, ki ku da se bomo dogovorili z pujejo naš časnik v kiOskih, vodstvom Sole v Kranju, naj trallikah ali drugih prodajtd- bi imeli predavanja nekaj čch Obutev naših otrok nah. O delu mladincev na sa v I Mettiki, Tiato pa v v tej *hudl zimi večkrat Skoraj že 20 let gnitidimo Črnomlju. opazujem gručo otrok, JA naklado naSega pokraj instoe- Ker je medtem nekaj slu gredo po noii ulici v šoio in ga tednika Dolenjske šateljev iz BETI odstopno domom. Večina je še dokaj predvsem na stalnih, rednih — zdaj jih je le Se 14, veči dobro oblečena, le njihova naročnikih. Pri trenutni nar kočevski osnovni šoli na pa jih je iz črnomaljske obutev nikakor ne ustreza. kladi 30.810 izvodov na teden Na kočevski osnovni šoli mamo v organizacijo nove občine — se vedno glasneje Skoraj vsi nosijo lahke im e odpade na stalne naročnike že vsa leta deluje mladinska člane- Načrt dela določimo pojavljajo zahteve po preda gumijaste Skorenjce in člo 96;s odstotka, samo 3,5 od organizacija. V njej delamo na mladinski konferenci. vanjih v Črnomlju. veka kar strese mraz, ko gle stotka oz. 1100 izvodov pa na vst učencd osmih (razredov, Prvo konfereiioo v letoš KAMILO WEISS da, kako otroci trepetajo- Ta drobno proda>o v trafikah jn vsako leto v maju pa opreje- njem šolskem lertu smo imeli ob^ev za hudo zimo ne kioskih (na kolportažo, ko«t že 1. oktobra 1968. Dogovorili ZA MLADE Večjo odgovor- ustreza, saj noge v njej na temu pravijo časopisna pod smo se za delovni načrt, iz ravnost otrpnejo. Razen tega jetja). Seveda smo veseli tu Mladina volili mladinski odbor, pred p n 1 nost v ZROP! so škorenjci tako sUibo izde- di vseh tistih bralcev, kd si sednica pa Je Bojana Troha. ■ V -/I občnem zboru rezervnih IgnA, da se marsikomu že po naš list sproti vsak Četrtek v Strugah Sklenili smo, da boono naše oficirjev in podoficdrjev pred \ 14 dneh strga notranja pod' kuptvjejo v kioskih in trafi delo razšarili tudd izven šole- loga ali lepilo zadaj popusti, kah, toda če ga taki ptroda- Dolgi zimski večeri so Tako smo mladinke na veMki nekaterim pa se odtrga tudi jalni amanjka, jim le težko spodbudili struško mladino proslavi ob 25- obletnici zbo peta. Škornji začno prav k ustanovitvi Društva prija preskrbimo izvod iz našega ra odposlancev slovenskega '"'As A 5 kmalu puščati vodo in noge arhiva. Bdiha in najboljSa, teljev mladine. Pomagali so ljudstva, ki Je bila 3. oktobra v taki obutvi otroku narav zato pa tudi najaanesljivejSa učitelji z osnovne Sole Stru v Kočevju, pozdravile vse nost zmrznejo- rešitev za resne bralce je, da ge, ki so sklicali prvi mno preživele delegate Kočevsk^a Pomislimo, da imajo m a si naročijo DOLENJSKI LIST žični sestanek mladine. Izvo teri otroci do šole tudi uro lili so vodstvo in sprejeli zbora in jim pi:dpele rdeče na svoj domači naslov. Le nageljne. Bdi Je lep in negpo- in več hoda! Včasih je bilo tako ga bodo vsak četrtek okvdmi delovni program. Na to bolje urejeno. Kmet si je to so začeli delovati dram zaben dogodek. — Ob dnevu ssanesljivo dobili, razen tega mrtvih so trdje naši mladinoi v jeseni nabavil usnje, dobil ski, foto, strelski in namizno pozimi na dom čevljarja in F>a je naš časnik za stalne teniški krožek ter pevski odnesli koSardoo s cvetjem bralce tudi oenejM: na leto k spomeniku žrtvami vojne vsa družna je bila dobro zbor. V začetku je bilo vne obuta. Danes pa delajo ne j'ih stane 32 dinarjev (in 1 me na pretek, nato pa Je za na kočevsko pokoptJišče. Za dinar za dvakratno izterjavo, dan republike amo čestitali kateri tovarne tako, icot se čelo zanimanje popuSča- jim zljubi, saj dostikrat ni ki ga plačajo pismono&l), ti. delovnim kolektivom in drliž- medtem ko stana 52 številk beno-politi&iim organizaci prave konkurence-. Tovarni časnika na leto v drobni pro In vzroki? Res Je, da ne jam. Naših čestitk so bili ške reklame so največkrai le daji 36,40 din. katerih mladincev sploh ni veseli in so nas obdarili. pesek v oči, nihče pa ne vidi Med rednimi naročniki je bilo blizu, tisti, ki so začeli, Vsem se lepo zahivaljujemo pravega ozadja- Družba bi nekaj nad 90 odst. stalnih, pa so se kaj kmalu srečali za skrb in poaomost. morala poskrbeti otrokom zanesljivih plačnikov; druge s pomanjkanjem primernih primernejšo obutev, ki bi bi- prostorov za udejstvovanje; Naši predstavniki so se poterjamo z dodatno, »dru udeležiU tudi zadnje seje od la tudi glede cene vsem star- go« izterjajo, šlabih plačni tudi denarja, ki je potreben šem dostopna. Od dobre obu za marsikaj, ni lia voljo, o bora ZMS v Kočevju. Poro kov pa je bilo npr- lani ko čali so o našem dosedanjem tve je odvisno zdravje otrok, nec leta pribl. 100. Le-tem športnih pripravah je škoda otroci pa so vendar naša bo govoriti iW. udejstvovanju; pohvalili ao sm • naš tednik ukinili, ker nas, kar nas spcUbuja k na Šentjemejski upokojenec Jože Škantar že dalj časa dočnost. Starši s i prav nič ne moremo pomagati: kupovati nsiročnine niso plačali. Ob Naj bo tako ali drugače: daljnjemu delu. izdeluje takele hišice. To je prav udoben dom za psa, naročilu verjamemo vsakemu razveseljivo je, da je mladi Če pa stoji hišica na dvorišču, je domačiji tudi za moramo pač to, kar se dobi, naročniku, da bo v redu .pla na iz Strug pokazala voljo MLADINOI bSNOVNE SOLE okras. Podobne hišice dela tudi za kokoši in zajce M. M. čeval ni'»Točnino — in le red- do dela! P. CIMPRIC v Kočevju (Foto: Polde Miklič) ŠENTRUPERT Občni zbor šentjan- ških gasilcev CELULOZA dosegla vrh v svoji stroki Minulo nedeljo je bdi v Šentjanžu občni zbor gasil- Sindikalna organizacija podpira spodbudno nagrajevanje organizacije Zbora se je udeležilo veliko število čla Sindikalna organizacija v tovami papirja je ime ur na dan, vsak beden 7 dni nov, kar priča, da je v tem la V sredo, 8. januarja občni zbor. Delovni obračun in 355 dni na leto. Praznikov looncu občine še veliko zani za minuli dve leti je pokazal, da organizacija ni za ne pozna, stroji pa se usta manje za delo te organizaci nemarila nobene stvari v podjetju in da je obravna vijo samo pri letnem remon je V obširni razpravi — v vala proizvodne u^ehe, nagrajevanje v kolektivu, tu. Vse to seveda vpliva na njej je sodeloval tudi pod finančne plane podjetja, delovno disciplino, zapo velike proizvodne uspehe. Do predsednik občinske skupšči slovanje, predloge za letovanja, in regrese članom sega jih s prizadevnostjo vseh ne Ječe Knez — so ugotav kolektiva, delo samoupravnih organov in številne članov koLe^va in z dosled ljali dosedanje uispehe in druge zadeve, ki so jih p>ostavili na dnevni red člani nim uresničevanjem poslov sprejeli program nalog od te organizacije. ne politike, ki jo začr^o na bora v letošnjem letu, pred Osnovna naloga sindikata je CEILULOZI izpolnili s 108 od- začetku vsakega leta. vsem glede dograditve gasil bilo uveljavljanje samouprav stotki. Tovarna obratuje 24 J.T. skega doma Gasilci so med nih teženj v kolektivu. Sindi drugim izrazili hvaležnost kalna organizacija je po svo občini, ki jim je v letu 1968 jih močeh vplivala na delav VELIKA DELOVNA ZMAGA V BELTU dala kot pomoč za gradnjo ce, da sd se usposabljali za doma fi OOO din- Pričakujejo, odločanje v delavskih svetih da jih bo občina podprla pri in drugih oblikah upravlja delu tudi v bodoče. Gasilci nja. Izdelali so stroj, ki je 8 0 izvolili v novi odbor pre Sindikat je podprl sedanji cej mladih članov, od kate način nagrajevanja 'po pre novost celo v Evropi rih pričakuje organizacija, mijskem-sistemu. Osebni do da bodo dobro opravljali hodki v CEILULOZI so nad Po načrtu inž. Stanislava Tomca sd v črno svojo nalogo. občinskim povprečjem, t o pa predvsem zaradi tega, ker je maljski tovarni BELT izdelali'avtomatski stroj podjetje povećalo ekonomič- za litje aluminija v kokile ■ KRMELJ — Pričel se je ša nost pK>slovanja in dvignilo hovski turnir za prvenstvo Knne- produktivnost. Tik pred novim letom kilograma. IJa, na katerem igra 18 igralcev. Stroj, ki so ga pKrodaSi Po nepopolnih devetih kolih je so beltovci odpremili v stanje naslednje. Srifoar in Mar ližnsko poslovno leto je bi Vzhodno Nemčijo veliko za 700 tisoč din, pKMneni kovič 9 točk, Zaman 7, Perhaj 7, lo izredno uspešno. V papirni aA^tomatsko napravo za za kolektiv Belta veliko Debelek 7,5 itd. (B. D.) industriji v Jugoslaivdjd je krš nizkotlačno Litje alumini delovno zmago. Stroj je ■ CKKKLJE — Tudi učenci ka CELULOZA po proizvod ja v koikile do teže 10 kg. sposoben delati 3 različne osnovne dole so se minuli četrtek ili in poslovni politiki na vr Po lastnih načrtih in v delovne programe, po po nad Bušečo vasjo zbrali na šport hu. S tem se kolektiv še ne sodelovanju s tovarno trebi pa ga lahko t^ nem dnevu. Tekmovali so v sp u stu in smučarskih skokih. Nasto zadovoljuje in bo letos nada MEGU iz Dresdena so iz ročno upravljajo. pili 30 tudi tisti, ki nimajo last ljeval bitko za rentabilnost. delali stroj, kakršnega do Podobno napravo s pol- ne opreme. Sola je pred nedav slej še niso naredili ni avtomalBkim upravlja nim kupila 16 parov smuči. Narediti nameravajo 110.000 (V. P.) ton izdelkov, kar je za 4.000 kjer v JOgOBilaviji, pa tu njem so v Beltu naredili ton več kot v pravkar minu di ne v Evropa, razen v za tujega kuipca že lani, ■ KR!^K0 — V aterpoH sti Ce- Angliji. vnovič pa se bodo t^a lulo:^rJa so se dogovorili, da lem letu, ko so dosegli re bodo 23. ja n u a rja odigrali v Kra- kordno pjx)izvodnjo. Tovar Po lastnih načrtih so zahtevnega dela lotili v le iVju prijateljsko tekmo s pokalnim na se bo specializirala in iz iadelali tudi avtomaitično tu 1970. Ugotavljajo, da prvakom Slovenije Tri|;Iavom. nap(ravo za upravljanje je tako na domačem kot Drugi dan pa bodo imeli igralci birala tiste proizvode, ki so Celulocaarja enodnevni smučarski za podjetje najbolj donosni. stroja, ki omogoča proiz na tuoem tržižču veliko kondicijski trening v Kranjski Sama na križišču zasneženih cest. (Foto: Jožica vodnjo 160 ton alumini povpa-aševanje za stroje gori. Trener Mirko Kužnik je Teppey) Proizvodni plan so lani v jastih ulitkoiv na leto pri z nizkotlačnim litjem aJu- izjavil, da so letošnje zimske priprave vaterpolistov dobre ter IXJvprečni teži ulitka 2 minija v kokile. R. B. d« bodo tekmovalci pripravljeni za prvenstvena srečanja v letoš njem letu. (L. H.) ■i KKEZICE — Oimhezijsko Brez družbene pomoči ne bo šlo športno druStvo je pred dobrim tedrom polilo asfaltno igrišče in na njem uredilo ledeno ploskev. 2 c prve dni se je ne ledu zbralo Premalo denarja za gradnjo šol - Samoprispevek ne sme biti edini vir za precej mladih in tudi nekaj gradnjo osnovnih šol - Delegacija na izvršni svet Slovenije nekdMijih hokejistov Brežic. Di jaki n>enijo, da bodO s simbolič no vstopnino lahko krili stroške Po zadnjih izračunih naj bi imel sklad za grad dobe tiste občine, ki tudi sa aa vzdrževanje drsališča, obenem njo šol v ribniški občini letos 770.000 din dohodkov me prispevajo za gradnjo išol, pa upajo, de jim bo v naslednjih in skoraj milijon 700.000 din izdatkov. Kako bo Rib dr>eti vrem e Se naklonjeno. še pravi tiidi ribniška. (V . P.) ničanom to uspelo, še sami ne vedo, vendar so Ribniški občtinl so doslej optimisti. za izgradnjo šol že piecej f>ri- ■ KRŠKO — Občinski sindi spevaU. Trd leta (do konca kalni svet bo ludi letos organizi Taistih 770.000 din bodo na ral zimske delavske športne igre. ske konference SZDL Stane leta 1967) so plačevali samo Točen datum tekmovanja še ni brali v glavnem s samopri CJoršič, republiški poslanec prispevek v višini 3,5 odstot Bnan. (L. H.) spevkom občanov (zaposle Matija Maležič in predsednik ka od neto osebnih dohod nih, kmetov, obrtnikov itd.) sklada za gradnjo šol Ivan kov, od 1. februarja lani da ■ KRi^KO — Smučarski športni Izdatki pa naj bi bili: 260.000 delavci in predavate^ telesne Lavrič. lje F>a plačujejo samoprispe vz0 oje iz Krškega so našli zelo din za odplačilo anuitet (kre Ribničani ne obupajo, saj vek v višini 2 odstotka od primerna smučišč za začetnike in ditov za iK>sojila), 200.000 din kvalitetne tekmovalce na Crrtežu imajo v rokah močan adut: neto osebnih dohodkov. Ta za dograditev šole v Sodraži samoprispevok občanov. Tr ned Krškim. Potrebno bi bilo po ci, 6(X).000 din za nakup opre ko je njihova prošjna za druž staviti le skromno vlečnico, pa dijo namreč, da samoprispe beno pomoč prt gradnji šol me za novo osnovtu šolo v Eden izmed Beltovcev, Stevo Grgič, montira sti U se tu lahko razvilo lepo smu- vek ne bi smel biti edino vir prav gotovio med tistim i, kn kalno omaro za avtomatično upravljanje stroja, ki fiarsko sredUdče. Smiičarski delav Ribnici in 620.0(X) din za na za gradnjo Sol. Hkrati pa za so dobro utemeljene. ci so zaprosili občinski sindUcalni črte in zače>tek gradnje nove so ga v celoti izdelali doma. (Foto: Maks Jurman) svet ta podporo akcije pri naba htevajo, naj republiški kredit J. PRIMC vi vlečnice. (L. H.) šole v Lo&kem potoku. ■ KRINKO — V nedeljo, 19. Ze na prvi pogled se vidi, januarja, bo orgtinlziral TVD da so vsi izdatki nujni (celo Partizan Krško klubsko prven za šolo v Lo&kem potoku, ki stvu v smučarskih skokih na 15- je že popolnoma dotrajala). metrski skakalnici v 2viki. Tek- tno>vanJe se bo pričelo ob 10. Vendar pa ribeiiška občina le uri, prijave pe bodo sprejemali tos ni v planu, da bi dobila do 9.30. pri skakalnici. Organiza republiški kredit za gradnjo torji računajo, da bo na tekmo vanju skakalo največ pionirjev. šal. Za najboljše tekmovalce so pri Kljub teonu pa so na zad pravljene diplome in nagrade. nji seji občinske skupščine (L. H .) Ribnica sklenUi, da ne bodo ■ KRAKO — Vodstvo gimnazi vrgli pu&ke v koruzo. Izvolili je Brežice je omogočilo svojim so posebno delegacijo, ki bo dijakom, odličnim plavalcem C«- hiloearja, enkrat na teden tre pri republiškem ijsvr^nem sve ning v odprtem olimpijskem ba tu posredovala, da bi kredit, I zenu v Catefiloh Toplicah. Poleg ki jim je bil pred letom dni treninga pa ti učijo plavanja svo menda že obljubljen, le dobi je sošolce. Vadbe se redno udele žujejo Čargo, Zibrrna, Prosenlk, li. V delegaciji so: predsed Ziganto, Novakova in Jenkoletova. nik občinske skupš&ne Bo Plavalci in plavalke se tudi pri go Abrahamsberg, direktorica pravljajo za dvoboj s dijaki ra- osnovne šole Ribnica Milena ven&l^ gimnazije, ki so v zim skih počitnicah na Ravnah, po- Borovac, pj-edsednik občin vnitni dvoboj pu bo pred koncem šolskega leta v Krškem. Razen v plavanju se bodo pom erili Se v namiznem tenisu, košarki in orod Lep obisk v Belokranj na telovadbi. (L. H.) skem muzeju ■ NOVO MEvSTO — Sm učarak v letu 1968 je Belokranjski tečaji, ki jih prireja 9SD Katja muzej v Metliki obiskalo 7030 Rupena na osnovni Soli in SD Rog, se bodo začeli prihodnji te ljudi, to je 1640 več kot v den, po prijavah sodeč, je za prejšnjem letu. Razen tega tečiije precejšnje zanimanje. NaJ- je muzej v pireteklem letu v«'(';e Je za tečaj učencev osnovne Solf, ki bo v Novem mestu. priredil šeat občasnih raz stav, ki si Jih Je prav tako (N . N .) ogledalo več tisoč ljudi. Med ■ NOVO MESTO — V igri njimi sta bila lepega obiska kesljafikih dvojic je v končno deležni zlasti razstavi Gra tekmov:u»Je prišlo 8 parov — Pionir (3), Luknja <2), Zrlrmlčar fični listi starih mojstrov in Učenci vozači iz osnovne šole »Katja Rupena« na avtobusni postaji v Novem mestu preganjajo dolg čas na vse (1) ID Krka (3). (J. M.) Slovenski ekslibris možne načine; če ne gre drugače, se tudi s kepanjem ogrevajo. (Foto: S. Dokl) RAZDEUENIH JE 50 NAGRAD ZA NOVOLETNO KRIŽANKO *< / L Poslali ste 683 rešitev! Devet denarnih nagrad odšlo v Kočevje, Novo mesto, Ribnico, na Doiž, Bizeljsko, v Gotno vas, Vranoviče, Zagorje in v Livold pri Kočevju — Razdeljenih je tudi lepih 41 knjižnih daril Odziv na rK>voletno nagrad Rudi Legan, v. p. 7488/4, Rešitev novoletne no križanko je bil prav do Strumica; Marjeta Pavkovič, t - ' /• ber; dobili smo 683 rešitev, v Bučka 28, p. Škocjan; Hele nagradne križanke ponedeljek, 13. januarja po- na Lindič, Peikel 10, p. Treb p>oldne, pa je koanisija v nje; Marjana Gerniek, Ašker- VODORAVNO: 1. • tlo ris, 7. ki klop, 13. Edkova, 19. slab o st, 20. upravi lista pripravila žreba če»va 7, Krško; Marija Thor- obramba, 21. Kalkuta, 23. Labod, nje. Marsikido je odpadel, ker ževskij, Nad mlini 26, p. 24. ro m an tik a, 27. k o r, 28. Ag, ga je zmotilo to ali . ono, Novo mesto; Lea Miklič, Polj 29. očak, 30. redar, 31. Besa. 33. pasm a, 35. K a, 36. sonet, 37. vendar smo opazili, da je bi ska x>ot 5, Domžale; Matija stativ a, 40. stav , 41. an tik v ar, 44. la večina križank zelo dobro Miklič, Čatež 14, p. Velika mlin, 45. lata, 47. Ana, 48. rešena. Žreb se je tokrat na- Loka; 6- razred osnovne šole, oglar, 49. čkalja, 51. ropot, 53. bobnar, 55. bas, 56. era, 58. Ma. smeJmil 50 našim naročni Zabukovje nad Sevnico; Ma rina, 61. Obrs^, 62. PL, 63. Velikolašlca lovska družina ima v načrtu za to sezono še odstrel enega medveda kom in bralcem. Nagrade bo rija Hudoklin, šolska 13, No PV, 65. rakar, 66. bruc, 67. boa, in jelena. Trije najvztrajnejši lovci (na sliki), ki se niso ustrašili 3n^a in mraza, do dobili te dni po pošti: vo mesto; Silva Rokove, Osil- 68. areal, 70. Taa, 71. n ak , 72. si ogledujejo sve.žo jelenovo sled. (Foto: Franc Modic) nicca 16; . golt, 73. rast, 74. kar. 75. Iz, 76, 250 din: Lojze Jakopin, Milica JK.ramarič, Cesta be- koren, 77. TN T, 78. Paka, 79. Kidričeva 4, Kočevje; 150 din: česen, 81. T i, 82. M a, 83. b o ra t, lofcraixjskega odreda 2, Črno 84. capin, 86. kovačija, 93. sirar, Ivanka Zupančič, Novo me melj; Tonči Beriole, Dolenj 94. malik, 96. neteka, 97. ponos, sto, p.p. 8; 100 din: Ela Bre ske Toplice 25, Ivanka Pa 98. Ami, 100. okop, 102. leča, 103. Dolenjska se je kopala v soncu gar, Ribnica 166; 80 din: m elodija, 106. raca, 108. apoteka, njan, Sodevci 17., p. Stari 110. datu m , 111. At, 112. o m ara, (Nad^evanje s 1. str.) mraz, ki je vkoval potoke v petkovim in sobatnim tekmo Florjan Kastelic, Dolž 20, p. brg ob Kolpri; ZvonJia Smolič, 114. A res, 115. laten, 116. pire, Stopiče; 70 din: Dušan Krivec, led, kot npr. Težko vodo p Slabost v meni se Je še stopnjevala, tako sem iz Avgust Jazbinšek-lko: bruhal vse, kar sem tega dne pojedel. Cez nekaj časa. sem Beletovo mamo, ki me je v skrbeh spra-< Sevala; »Bco, si še živ?« ^ Pogimmo sem Ji odgovoril, da sem še. Nato mi je prinesla domača zdravila — encijan, namočen v žganju, IL SEM POD TOČO KROGEL in mi prav materinsko svetovala, naj ga po požirkih spi jem, da me bo minila slabost, pa okrepčal se bera. (Nadaljevanje in konec) in sile za nadaljivji beg. Ko so- me sovražniki spet videU »Ko bo nevarnost minila, te bom že obvestila,« mi teči, je komandant kar rjovel od togote. 2!našal se je nad Ocenjeval sem položaj. Seggi^inu nisem mogel več Je še dejala in odšla. svojimi vojaki, da so sami saboterji, ker ne znajo ubiti Tako sem ležal Se kakšne pol ure, ko sem po vaški pomagati. 2e sem se hotel sam ustreliti, ker sem vedel, partizanske svinje. Kar užival sem, ko sem to poslušal, kaj me čaka, če me dobijo živega. Hipoma pa me je pre poti zaslišal korake in pogovor dv^ tovarišev, ki sem ju saj bi me lahko zadela vsaj ena od 50 pušk in 4 mitra takoj sp<5znal po glasu. Bila sta naša terenska delavca vzel pogum. Odločil sem se, da bom poskušal zbežati In ljezov. Pogumno sem spet skočil iz zaklona in se pognal -si poiskati kritje. Skočil sem kot zajec in stekel v hrib iz Straže 1V>ne Kranjc in Lutman. Pogovarjala sta se o še zadnjih 50 metrov. Bil sem prepričan, da me tudi meni in ugibala, ali sem Se živ In kje naj bi bil. proti Straži ter se na sveže zorani njivi vrgel v brazdo. sedaj ne bo zadela nobena krogla. Ko sem se približal Takrat pa se je začelo. Najmanj 50 pušk in 4 strojnice »Po tej poti je Sel, pa ni nobenih krvavih sledov, saj zadnjemu zaklonu, je nastalo strahovito streljanje, ker je vendar moral biti Kuijen. Gledal sem ves potek stre je zaropotalo in začelo bruhati ogenj na položaj, kjer je menda komandant zamenjal mitraljezca, misleč, da ^ sem negibno 1^1. Krogle so sikale okrog mene in me ljanja in ga videl, kako je padel, pa spet vstal in bežal,« sabotira. Rafali so kar privzdigovali zemljo pred menoj je govoril Lutman in nadaljeval: »Nemogoče je, da bi zasipale z zemljo. in za menoj. Malo pred zadnjim zaklonom sem se obrnil Po nekaj minutah je streljanje spet prenehalo. So pod točo krogel ostal brez rane!« proti sovražniku in mu* pomahal v slovo. V odgovor sem Nisem mogel več zdržati, pa sem se oglasil: »Tukaj vražnik je verjetno mislil, da sem mrtev. Ko sem tako zaslišal najgrše psovke. ležal in se oddihoval, sem sl že napravil načrt, kako in sem, tovariši!« Izkopal sem se iz slame in skočil na pod, do kod bom zopet tekel. Približno 50 metrov pred menoj, S počasnimi koraki sem se napotil proti hiši, kjer onadva pa sta takoj pritekla k meni. S seboj sta prine malo nad robom njivo, je bilo hrastovo drevo v premeru smo Opoldne imeU sestanek. Iz hiše me je zagledala to sla sanitetni material, obveze in jod. Pripravljena sta bi 60 cm. Zbral sem vse moči, skočil pokonci in tekel, kar varišica Čarmanova, ki Je bila tud; na našem sestanku. la, da mi nudita prvo pomoč. Lepo sem se jima zahvalil so mi dale noge ob robu njive proti Straži. Ko so na Tudi ona Je bila naša politična delavka, moža pa Je imela za tovariško skrrb in povedal, da zdravniške pomoči ne sprotniki opazili, da spet bežim, so začeli psovati: »Pra v partizanih. Pritekla md Je naproti in se kar ustrašila, potrebujem, ker nisem ranjen. Nista mi hotela verjeti. šiča partizanska Se ni crknila!« In spet se je odprl pe ko me je videla vsega blatnega in raztrganega. V strahu Rekla sta, naj se slečem, ker je todla obleka na več me klenski ogenj iz vsega orožja, jaz pa sem tekel na živ me je vprašala; stih prestreljena. A rane res nisem imel nobene in zelo ljenje in smrt in srečno prispel na mesto, kamor sem »Joj, Iko, kakšen pa si? Ali si ranjen?« sta bila začudena, saj je sovražnik porabil v divjem stre želel, ter se stisnil ob hrastovo deblo. Nisem ji mogel odgovoriti. Od prestanega napora in ljanju za menoj kar celo zalogo mvmicije. Streljanje se je nadaljevalo. Krogle so sekale v de smrtne stiske, v kateri sem se nahajal pred tem, ml Je Belogardisti so se medtem povleldi nazaj v Novo me blo. vendar ga nobena ni prebila. Sp^ sem delal načrte, nenadoma p>ostalo slabo, da nisem mogel več niti stati. sto. S seboj so odpeljali Borisa Plantana, učitelja iz Vav- kako se prebiti naprej. Do vasi Je bilo še dobrih 100 me Čarmanova, ki jo bila precej močna, me je prijela pod te vasd, fci Je bil tedaj član okrajnega odbora OF Novo trov, zato bo treba Se enkrat počivati, preden pridfem do pazduho in me skoraj zanesla do Beletove hL^e in nato mesto — kulturno prosvetni delavec. Njega so prijeli v cilja. Ob hrastu sem sl nabral novih moči. Spet sem se na skedenj, kjer me je skrila v slamo. Rekla mi je: Vavti vasi. Se preden so streljali na nas. Bil je pod stra posTial in stekel proti vasi. Na polovici pota sem se spet »Tukaj si brez skrbd, in čeprav pridejo v vas, tukaj žo in Je vse gledal od začetka pa do konca — do moje vrglo na tla v brazdo njive ter si ponovno nabiral moči te ne bodo našli.« rešitve. m et pri PTT podjetju Novo Pismo je prišlo do jih prejšnjega dne, ki jih mesto; — Do 1. februarja pismonoše kaj radi obrnejo 1963 so bile naše pošte med pismonoše, ki ga bo v šalo. Ko sem prišla Postiljonov •> pismonoš nekdanjih dni - seiboj povezane z republiškim dostavil na pošto, ni bilo ki so vodili dvo- in večvprežne poštne ko centrom v Ljubljani in potu več morzeja čije po samotnih, prašnih poteh in s trob jočimi poštama na železniški Ogledali smo si orgaiuzaci- Pes z omejeno progi Ljubljana—Karlovac ljenjem v poštni rog naznanjali prihod jo dela na poštah rn pot, ki garancijo . . . Teleprinteristka Marija (pošte Dolenjske in Bele kra jo opravi pismo, preden nam Travalja (na sliki v naslo pošte, ni več. Danes je za pošto železnica, jine) in Ljubljana^-Zagreb ga izroči naš ljubl*j-enec pi- Največ težav imajo pismo vu) na pošti v Brežicah: ki je v začetku tega stoletja pomenila za ter Maribor—^Zagreb (i>ošte smonoSa. Soba pismonoš na Spod. Posavja). Zeleanišlri noše s psi. Pošiljko je treba — Prej smo imeli teleprin njo rešitev, že prepočasna, prevažajo jo novomeški poš-ti je tako kot predati naslovniku, toda ka avtomobili. Obvestila, ki so še konec prej vooni redi, po kaiterih so se v vseh večjih poštah močno ter, ki je sprejemal besedi morale ravnati potujoče po ko, ko pa je na hišni ograji šnjega stoletja potovala iz pokrajine v po podobna zbirnemu centru. napis: »Pozor, hud pesi«, lo na trak. Trak smo nato šte, nam niso omogočali do- rezali in ga lepili na brzo- krajino z vprego po nekaj dni, posredujejo voO^i hitrih zvez. Zato je bila Vsako ju tro prevzamejo pi- avonca pa nikjer ... ? V tak smoToše tu od 7. do 8. ure danes teleprinterji, avtomatske telefonske 1. februarja 1963 VBvedena snih primerih zaleže pogum. janmo golico. Bilo je ■ za pošiljke, si jih uredijo, nato Ce gre po sreči, je pismono mudno in ni bilo lepo. Ta centrale in podzemni kabli v nekaj trenut pa torbo (težka je 17 kg!) na ša samo ob kos suknjiča, ne krat je imel teleprinter kih. Velik napredek pa je prinesel s seboj rame in pot pod noge! malokrat pa se mora umak ■•7 zvezo samo z Novim me mnogo novih skrbi in (Zgovornosti. Gotovo ste že opazili, da niti obgrizeni To ni prijetno, pismonoša pri izročanju po posebno ne ob zavesti, da te stom in Ljubljano. Ta, ki šiljke ne brska po dokaj 'astnik psa škodoželjno opa ga uporabljamo zdaj, je zajetni torbi, v kateri je ne zuje skofid priprte oknice ... sodobnejši; sprejema in kaj sto pisem, dopisnic, de- Pismonoše vedo iz izku oddaja celotno brzojavko. nunih nak^mic in drugega, FiGmo, ki ga oddaste da Iz vaših rok do naslov šenj, da ljudje, ki pričakuje Potegnem jo iz stroja, pre nes, bo Juiiri že na podti, kar mora razdeliti. Vse, kar ne pošte v enem jo slabo pošto (sodni poziv, ganem in vložim v zalep- ]qjer živi naslovnik. Da nas bo dostavil tega dne, si že neprijetno uradno obvestilo ne bi zmediU zaviti rnjgovori dnevu ajutraj avirstil v torbo tako, itd.), kaj radi spuste psa na ko. Z njim smo vključeni o sodobnih postnih napravah kot bo dostavljal od hiše do dvorišče... v vse kraje v Jugoslaviji, ^ nefea^ smo jfli že omenili Vsek dan zvečer prispejo hdše. vse pošiljke, ki smo jih od- Nekateri lastniki zagotav- ki so povezani v jugoslo — si raje oglejmo, kako po Pokiic pismonoše je težak tuje pismo od takrat, ko dgaU tega dne, iz 52 pošt Izaijo, da pes ne bo storil vanski GENTEX mreži in našega območja v novomeški in odgovoren. V sobd pismo pismonoši nič hudega. Priza imajo enake teleprinterje. smo ga oddali, in skozi ko- noš pa je na jx)šti kljub te Ifloo jnk gre, preden ga odda 20>imi center. Tu jih usmer deti pismonoša pa je ob tak Po hitrosti oddajanja som jevalec med 19.30 ki 20.30 mu na pretek smeha, sd>ad- šni obljubi preživel tole: »Ver nesloimiDU neS ljubljenec — Ijivk in pripovedi o doživet- prva, po kvaliteti pa driiga piEmooo&L rasdeli po predalčnikih za jel sem, kaj pa moreš, in šel di}ime centre in potujoče po Čez dvorišče. Mrcina je res teleprinteristka pri Pod PiBtnonočo pcananio vsi. če što. Pri tem deki ne sme biti samo lajala in renčala. Tako jetju za ptt promet Novo je vreme še tako grdo, vro pomot. Usmerjevalec mora je bilo nekaj dni, petega mesto. Delo me veseli, čina še talko huda, snega še vedeti za vseh 3000 pošt v Ju dhe, ko sem bU že gotov, vendar me včasih, kadar toliko, bo pismonoša ob svo goslaviji, v kateri ^im i cen Pošta v števil da sem varen, pa je nenado jem fiosu potiika! na vaša ter ozir. katero potujočo po ma planila po meni in me oddajam ali sprejemam vxata ia vam izroči pošUJ- što spada posameona. Rajko Gerdovič, v. d. vodje kah, kilometrih popadla!« Diugi se smeje in kakšno žalostno brzojavko, ho. Visak četrtek vam med oddelka za PTT promet pri razlaga: »France, polomil si oblivajo solze ... drugim prinese tudi DO Tako razporejene poštne pošiljke iMito povežejo z vr Podjetju za pit promet in tonah ga! če kupiš hladilnik, imaš LENJSKI LIST. Ce še niste vico in opremijo z listkom, samo 6 mesecev garancije! naročeni nanj, vam ga ponu Novo mesto ki pove, v kateri abinni cen PTT podjetje Novo me Tudi ta tvoj pes je imel ja tako dolgo, da se boste ter je namenjen sveženj (na sto Je prevozilo lani s omejeno garancijo, in ker si kraitaaradi naslovnikove ma vdaM, saj svojemu pdsmo- lomarnosti dostavljene i za- pošti praivijo temu svežnju naša furgonska (furgon je svojimi dostavnimi avtomo na to poosabll, te je poj>a- no6i ne morete ničesar od sklep). del!«. . . miudo in šele po daljšem rod. poštni destavni avtomobil) bili 117.198 km, z avtobusi iskanju. Svežnje nato razmečejo po zveza po cesti od Novega vrečah. Vsak slovenski zbirni mesta do Vinice, 29. maja 301.168 km in z železnico Poglavje zase so hišne šte Med 3000 poštami ne center kna svojo vrečo. Svež 1966 smo uvedli še drugo 23.558 km. S svojdm avto Hišni predali brez vilke, zlasti v Novem mestu. V 2abji vasi, v naselju Maj nji, ki so namenjeni v zbirne takšno 2!ve t roko pisninn^ ••• š f že 15 let. Bi mi lahko omenidi najboilj raz da nosim eksprese... in da sem srečal ' — Ze, toda ni take nestrpnosti kot ob Pozna ga vsak Sevntčan burljiv dogodek v poklicu ali sicer v živ medveda. Nista mi verjela. Potem smo Sli četrtkih, ko raznašam Dolenjski list! Tort>o ljenju?« vsi trije nazaj in videli medveda,'ki se je imam polno, ustavljam se pri vsaki hiši, Kako ne: 58-letoi »Več let po vcjni je bilo. Mlada žena je pomaiknil malo višje piroti kamnolomu ter zato gre raznašanje malo počasneje kot Tone PeriiSek nosi nič željno pričakovala pjošte od svojih, predvsem spet stal na zadnjih tacah.« običajno. Mnogi naročniki pa me kar na nmnj kot 30 let po od mame iz daljne Sovjetske zveze. Jaz — Kaj vam je pa potem v poštarski hišnih viratih pričakajo z besedami: »Le štarsko torbo iK) Se sem bil tisti, ki sem ji po dolgem čakanju službi tako všeč? kje si tako dolgo bodil s časopisom!« Pa vnici in okolici. »Tu prinesel pismo 2eni so se od sreće zais — Zanimivo je imeti opravka z ljudmi; nisem tega še nikomur zameril, saj mo di moj oče je bil po krile oči, ko je videla, da je pismo od do nekateri so natančni, clnigii potrpežljivi. ramo biti pismonoše zmeraj vljudni in po štar, vendar me je ma. Se nisem odšel, ko je na ves glas za Vendar v moji - dostavi ni bilo še nikoli trpežljivi. dal izučiti za ključav jokala. Sporočali so ji, da je mama že dol noč narobe. Poštar sem že 15 let. Delu sem ničarja. Je že vedel go n#tva. Potolažil sem jo in z njo čutil se privadil, zato nameravam še naprej os zakaj. Toda jaboU&o bolečino v srcu.« tati poštar.« Jaz ne bi bil predsednik ne pade daleč od dre — In če bi bili slučajno predsednik ob- vesa; ko ie nastopila č.ine, kaj bi najprej vikrenili? Najstarejši poštar na čmomaljaki pošti brezposelnost in v Od prvega svita do — Poskušal bd doseči, da bi bile ceste je Jože Hudelja, ki ima že 15 let službe. mojem poklicu ni bi poznega dne bolje vzdrževane in da bi čihiprej asfal Če računamo, da prepešači po poštnih nor lo knina, sem postal tirali cesto do Broda na Kolpi in do Ehrora!« mah na dan 15 km, potem je do zdaj pre poštar m Jo ubral po Alojz Pucelj je voz M. P. hodil v službi že 67.500 kilometrov. Tcdiiko očetovih stopinjah,« nik dostavnega avto vzdrži £Lčko pred generalnim popravilom. prdpjoveduje Tone. mobila, s katerim pre Če ga ni, vsi sprašujejo No, tovariš Hudelja je še prav čil in se od »V poklicu mi je najbolj všeč to, da važa poštne pošiljke službe še dolgo ne namerava posloviti. 2eli lahko svoje delo opravljam podnevi in md vsak dan, razen ne po njem ...« si prlti le v Gradec, kjer je doma. ni treba tako kot mnogim drugim na nočne delje, od Novega me Ko smo Jožeta Hudeljo vprašali, kaj bi »šihte<(. Zda. ne bi zamenjal poklica, saj sita do Vinice. ^ ^ so v a š i ^ naredil, če bi ga nenadonfia izvolili za pi^- sem že prestar, prej pa bi, prej! Poštarjev — S prevozom na zadovoljm z Do- sednika občine, je odvrnil: zaslužek je skromen, in ker sem v družini tej progi sem začel lenjskim listom? — — Jaz ne bi bil nikoli predsednik, ker samo jaz zaposlen, nam ni lahko. 1963. Zgodaj zjutraj smo vprašiU Adolfa za to mesto nisem sposoben. Vsako delovno " § Košmrlja, poštarja iz Na vprašanie, kaj menijo bralci o Do- odpeljem proti Vini mesto zahteva svoje in povsod so težave. ci in obiščem vse po i Sodražice. Vsem ljudem ni mogoče nikdar ustreči, l^jskem listu, vam povem, da. si pozimi »Zelo, posebno tisti, želijo več branja, zanimwih povesti, roma šte ob cesti. V Čr delati pa je treba v vsaki službi, če pa nomlju oddam pošilj ki so nanj naročeni. bi že kdaj imel besedo, bd dal najprej po nov. To mi jih je že več "reklo, pa tudi sam če ga ni, kot se Je rad preberem kaj dobrega m lepega. ki za Adlešiče in Sta praviti ceste. Naše so. vse slabe. Poskrbi ri trg, ki JU tja od zgodilo po novem le bi še ža vodovod, vsaj v vaseh, ki so blizu Glede župansiva pa: bog ne zadeni, da tu, me sprašujejo, za mesta. V tako revni občini, kot je naša, bi moral zamenjati našega Molana! Most pelje avtobus. Proti večeru se vračam v Novo mesto m vozim kaj ga ni, ker ga po pa najbrž noben predsednik ne bd mogel čez Savo, sodobnejša pošta, podvozi na že grešajo. Povedal sem teh stvari takoj urediti, ker nima s čam. leznici, javna stranišča pa še vrsto drugih pošiljke v novomeški zbirni center. V ix>- štni sl^xžb^ delam od 1960. Kakšne posebne jim, da je bila novo stvari je, ki so pK>trebne, vendar zanje ni letna številka dvojna, denarja, čarati se pa ne da.« stvari na vožnji proti Vimci in nazaj še ni Štirikrat okoli sveta sem doživel, ^inole enkrat sem se moral zato ga en teden niso zjutraj vrniti v Novo mesto, ker je bilo dobili.« fFoto; J. Primc) Ignac Pavec, pismo- »Zamenjati poklic? na cesti na Gorjancih 2 m snega Cestno noša na novomeški Nikoli!« F>odjetJe to cesto dobro vzdržuje. (Sodelav pošti. Je človek tiste ci so dodal), oa ima tov. Pucelj značko »Kje pa tako dolgo hodiš vrste, kil pove zelo na »Več bi bilo treba narediti za na vzornega voznika ) z DOLENJCEM?« kratko to, kar je tre šega malega kmeta,« je menil ba; zna se postavitil Anton Škrajnar ob pomenku, kaj Na ulici je srečal ■ Franc Stefanič iz v strumno vojaško Lokvice j e že 7 l e t držo in je človek sta bi naredil, če bi ga ljudje nenado medveda . . . p o š t a r v Metliki. Po re, dobre šole. lara- ma izvolili za župana vedal je, da Je p o v čunali smo, da je v — Kdaj so se vam sem slučajno zašel v 33 letih, kar je pds- z Antonom Škraj najbolj hlače tresle? IX)štno službo: monoša, prehodil sto narjem, ki malone ^ — smo vprašali Lud — Ko sem pnšel osemdeset tisoč 720 let dostavlja pošto po vika Zadnika, poštar od vojakov, nisem km poti ter pri tem Mirni in okolici, smo ja iz Ko<'evja. mogel nikjer dobdti ^ J raznesel pošiljk v i poklepetali, ko je raz- — Pred dvema leto službe. Vesel sem bil, skuixni teži več kot oore jai pošiljke po ma, ko sem po Pod ko so me pri pošti 180.000 kg, kar bi na posameznih predalč gorski ulici ekspre.se vzeli za dninarja. ložili na 18 vagonov dolg vlak. O svojem kih. »Hiteti, to je naš nosil.« Cez čas sem poiclic delu je povedal tole: poklic,« je pristavil. — Saj to ni nič po resnično vzljubil. Ker — Veldko pisem sem že raznosil, veliko »Vprašate, če bi ho sebnega! so bili z menoj korakov in dela naredil, pa tudi veliko tel zamenjati p>osel? — O, takrat je bi zadovoljni, sem po psov mi je prekrižalo pot! Da imam to delo Nikoiir Naporno je, lo! Za ovinkom pri stal pismonoša, zdaj rad, vam povedo lota moje službe! 1938 sem tx)da ima svoje pred kamnolomu se Je iz ne bi šel drugam de začel v Gornji Radgoni, po dveh letdh pa nosti. Ne verjamem, meglice izluščil in ne lat, čeprav je poštar sem se vmdi v Novo mesto in odtlej sem da bi bil tako zdrav, kaj metrov pred me ska služba, naporna! tu. Ni važno samo to, da je torba prazna, če se ne bi vsak dan noj i>ostavil na zad — Ali ste imeli kdaj neprijetnosti, ko ko se vračaš v dostavo, važno je, kako sd rako temeljito spre nje noge — medved! ste nosili naokrog polno torbo denarja? jo i25>raznil, to je moje načelo! Veliko do hodil. V 20 letih tega dela sem bil le dva — In vi? —Napadli ali okradli me niso nikoli, brega in tudd precej slabega sem skusil krat krajši čas tx)lan. Tudi težave so, seve — Obrnil sem se in jo ucvrl, kar se je pač pa semse pri izplačilu denarja že dva v 33 letih poštnega dela, bolan pa sem bil da, toda povejte, ali gre drugod vse gladko! le daU). Med bežanjem i>a sem se oziral krat zmotil. Strankam sem naštel več, kot samo dvakrat: enkrat, ko me je obgrizel Moj najbolj razburljivi doživljaj? Morda nazaj, če ne gre mrcina za menoj Ker ni bd smel, a so bile tako poštene, da so mi p>es, in enkrat, ko sem si zlomil nogo! Pa vas l>om razočaral, če pravim, ^ posebno šla, sem se pri dveh ljudeh, ki sem Jih denar prinesle nazaj. srečno, na dostavo moram, ljudje čakajo! razburljivega ni bilo, seveda če odštejem srečal na cesti, le ustavil. Vprašala sta me, — Okoli prvega v mesecu vas najbrž Naj dodamo še to, da Je pismonoša Pa pas j J lajež in tisto, kar mu lahko sledi, kam se mi tako mudi. Povedal sem Jima, ljudje težko pričakujejo? vec pridobil največ novih naročnikov Do vendar se s tem srečujejo vsi tisti, ki mo lenjskega Usta: v tej akciji jih je pridobil rajo od hiše cij hiše. Doslej nisem doživel že 32! neljubih presenečenj, kadar sem raznašal denar Takrat se pazim, fcoliltor je mogoče.« »Tov. Skra nar nabrali st»' 20 novih na »Najprej bi poskrbel za ročnikov našega lista, raznesli pa že na ti soče. Ali lahko poveste, kaj našemu časniku ceste!« ljudje zamerijo?« Ddgovarja pismonoša Andrej Dimc »Povem vam, da kritik ne slišim. Sicer iz. Krškega - Kaj bi naredil Dimc, pa je tako: če komu ni všeč. ga lahko od če bi ga jutri občani izvolili za pove, mai ne?« »In še ene vprašanje, malo nenavaano. predsednika ObS? Kaj bi naredili, če bi vas jutri Izvolili za predsednika občinske skupščine?« »Kako so vaši občani zadovoljni z Do »Težko vprašanje na. katerega niti v sa 1 0 lenjskim listom?« njah ne bi pomislil. Mislim, da bi bilo tre »Menim, da Je veliko število naročnikov ba več narediti za malega ioneta. Poznam najboljši odgovor na vprašanje, ki ste ga prav bedne razmere, v katerih živijo neka zastavili. Ljudje vaš list radi bero in ob teri naši ljudje v zakotnih krajih « četrtkih se razveseJe pismonoše, ki jim pri / . M. L. nese v hišo tedenske novice iz občine in vse pokrajine. Tudi sam se pri presoji lista pridružujem mnenju naročnikov.« »Na neprijetne dogodke »Se spominjate kake kritične pripombe na naš račun pri vaših obiskih po hišah?« ^ pozabim« . v. H »Ne morem reči, ker mi IJiidJe omenjajo največkrat le dobre strani pisanja.« ■ Pismonoša Franc (ilof'ovšok Je doma »Kaj bi naredili, če bi vas občani jutri iz Artič, zaposlen pa je na brežiški p>ošti. izvolili za predsednika občinske skupščine?« Na vprašanje, kako mu je v tej službi všeč. »Najprej bi se potrudil, da bi dobil de Je odgovoril, da, je zadovoljen, še bolj pa nar za ureditev cest v naši občini bi b il. čt bi S t plače na poštah izboljšale. slabe ceste imamo proti Raki,- Leskovcu Za sbdanj. poklic se je odločil, ko Je prišel Usmerjevalec (na desni) v zbirnem poštnem centru v Novem mestu razvršča in Brežicam. Skušal bi doseči, da bi čim- od voiakov. Mesto je bilo prosto, zato se do.šle po.šiljke v predalčnik, v katerem je za vsak zbirni center in za vsako potu prej oštevilčili na novo urejena naselja in ga UikoJ oprijel jočo pošto v Jugoslaviji po en predal. Delavec na levi povezuje na zbirne centre in v njih označili ulice! Nam pismonošem pov »Cp se ne motim, delate kot pismonoša potujoče pošte porazdeljeno pošto v sklepe (Foto: M. Jakopec) zroča ta nered mnogo nepotrebnega truda.« Koliko glasil? Novomešiki svet za prosve to in kulturo je priporočil DR. BRATKO KREFT: šolam in delavnim organiza cijam, ki izdajajo glasila, naj po en izvod vsake številke pKJSljejo v hrambo študijski knjižnici Mirana Jarca. Do Cankar in sedaij še ni znano, koliko gla sil izhaja v občini, vsekakor pa jih je več, kot jih dobiva študijska knjižnica. Člani socializem sveta so na seji pred novim letom menili, naj bi Slavi stično društvo pomagalo iz dajateljem pxi jezikovnem (1. nadaljevanje) oblikovanju glasil. Pripomnili so, da marsikaterega glasila ni v širšo javnost tudi zato, Povest »Martin Kačur« je izšla kenec januarja 19OT. ker se izdajatelji boje kritike leta kot XIII. zvezek Knezove knjižnice pri Slovenski zaradi slabega jezika, v kate matici z letnico 1906. 15. februarja 1907. leta je razglasil rem so pogosto pisana taika socialdemokratski časnik »Rde« prapor« slovensld javno gasila. sti da bo pri državnozborovskih volitvah kandidiral za poslanca na socialnodemokratski listi tudi pisatelj Cankar. Slovenski javnosti je zastal dih. Tako zelo je bila Zbornik in Valvasor presenečena, toda že nekatera zgoraj nav^ena dejstva iz pred izidom pisateljevega dela pričajo, đa je bdi ta njegov korak p^ v kratkem bosta prišli na polnoma razumljiv in v smisilu njegovega idejnega m un^t- svetlo pri Dodenjstei založbi niškega razvdja logičen in dosleden, Cankar si sicer dotiej V Novem mestu in večjih krajih novomeške občine so v novoletnih dneh z uspe ni javno skliceval na nobeno stranko, toda s drve že večkrait napovedani hom uprizarjali pravljično mladinsko ig^o »Plešoči osliček«, v kateri so nastopali kndagi: Dolenjaki zbornik in socialno demokracijo je imel zveze že izza leta 1899. Te najmlajši člani Odra mladih, režirala pa jo je Alenka Bole >— Vrabec (Foto: zveze so bile le formalno osebne, toda če so se njegovi Vailvasorjevo »Prizorišče člo Slavko Dokl) veške smrbiic, ki ga je pre poUtični nazori, ki jih je posredno izpovedoval v več svo vedel Jože M34narič. Dolenj- jih delih, skladali ali bili vsaj blizu kakšni politični smeri, siki zbomiik je posvečen 600- Šentjanž pripravlja igro velja to vsekakor za takratno socialistično ^banje. To ne- -letnictt Novega mesta, praz- iz^bitno dejstvo je priznal leta 1930 tudi ur«^k O s novani pred ta-emi leti in „Pognale so na tujih tleh“ Prizadevna dramska sku karjevih zbranih spisov, bivši duhovnik in ugledni kato pol. pina KUD Milan Majcen v liški kulturni -delavec prof. dr. Izidor Cankar: » .ud Ob izidu pesniške zbirke slovenskega izseljenca Šentjanžu priipravlja v režiji stranke C. tedaj (do leta 1907) ni bU, čeprav je z njo sim šolskega upravitelja Jožete patiziral in gotovo jo volM, kadar je volil.« Delavec, pesnik, borec za mladosti najzvestejša sprem Bevca igro po romanu Maka- Zato je razumljivo, zakaj je vodstTO slovenske sociai!^ Drevi ponovitev pravice malega člorveka, za ljevalca. renkova »Začenjamo živeti«. demokracije p>onudilo Cankarju kandidaturo, kar je b ^ govornik pK)šteinosti in do S knjižico »Pognale so na Predvidoma jo bodo uprizo sklenjeno na zaupni seji VI. rednega zbora stranke v Tr »Razvaline brote, ljubitelj miru in vtse- tujih tleh« se Tomšič ni za rili ob koncu februarja- stu dne 3. februarja 1907. Zgodilo s e je to na pobudo pi življenja« ga, kar je lepo na svetu — to pisal med velikane umetni D. B. satelja in politika Etbina Kristana, ki ga smemo mimo Je Jaok Tomšič, ameriški ške besede, česar tudi ni ho imeti takrat za glavnega ideologa stranke, in po predlogu Drevi oib 19. uri bo No izseljenec i^pos Snežnika na tel. Ko je pisal pričujoče pe J Kocinurja Pr6p rič a n SGtn, đ a u h e za to gla.vn6 zsslu g o vomeško am atersko gle- Notranjskem, in takega spo smi, ga je nedvomno spod Razgibana kultura vendarie Etbin Kristan, s katerim sta se spoznala vsaj dahSče ponovilo v Domu znamo, ko preberemo ne bujala ena sama želja: da že leta 18?6, kakor priča prvo doslej odkrito in objavljeno kulture Finžgarjevo ljud davno izišlo knjižico ix|ego- bi tudi bralci dojeli nekaj Kot napoveduje Zavod za Cankarjevo pismo z dne 13. marca 1899. sko trideuanko »Razvalina vdh pesmi z naslovom »Po tiste lepote in ljubezni, ki kulturno dejavnost, bomo življenja«. Vstopnice bo gnale so na tujih tleh«. se je desetletja skrivaj vti imeli letos obiskovalci v No Kristan ga je prosil v pismu, ki ni ohranjeno, da mu do po 2, 3 n 4 din. hotapljala vanj in se preli vem mestu in na podeželju naj kaj pošlje za tržaški delavski list »Rdeči pr^»r«, ka IS.jenuarja ob 14.30 bo Pesmi je izbrala in uredila vala v besede. Pesniku velja možnost da si bomo ogle terega urednik je bU, in sicer za prvomajsko številko. Pr zaključena ptredetava za -Tomšičeva rojakinja iz nje priznati ne le iskrenost, s dali še več prireditev kot vomajske številke so bile od razglasitve 1. maja 1889 za sredn(je čole. gove stare domovine pesnica katero se je izpovedal, mar lani. V načrtu je devet dram m e d n a r o d n i . delavski praznik izreci socialistično mani- Marička Žnidaršič, ki je tudi več tudi njegovo ljubezen skih gostovanj, šest komor festativne številke. Kdor Je v njih sodeloval, je vsaj predstavila do zdaj slovenski do materinščine, ki jo je tu nih koncertov ter trinast ko simpatiziral z delavskim gibanjem in socializmom, če ne Javnosti neznanega pesnika. di na tujem ves čas negoval mornih in solističnih koncer več. Kristan gotovo ni povabil Cankarja k sodelovanju brw »Na robu zemlje« Knjižico je pesnik izdal v do popolnosti. tov za šolsko mladino. tehtnega premisleka. Cankar mu sicer želje ni mogel iz samozaložbi s *cX>delovanjem polniti, ker je bal preveč zaposlen: Pri Mladinski knjigi je pred Slovenske izseljenske matice, kratkim iašel roman Petra opremil pa jo je slikar Jože »Jako mi je žal, da nimam zdaj ničesar pripravne- OB RAZSTAVI RUDIJA SIMČIČA Boždča »Na robu zemlje«. To Ci\ih|i. ga in Vam ne morem ustreči! Storil bi Vam bil uslu je drugi naitisnjeni roman mladega slovensk^;a književ 44 pesmi, ki so raz^poreje- go z veseljem, da sem vedel o stvari prej. Dela imam nika, ki se je pred tem uve- ne v štiri razdelke (Znova Velika udeležba na čez glavo, ker zbiram in urejam svoje novele In satire, drevje se prebuja, Srce te IjavH z romanom »Izven« in ki jih izda Schwentner že prihodnji mesec.« večjim Številom dram ter re- klicalo je v noči. Kako vam viaflnimi otojavami daljših je? in Naj sonce vse obsi otvoritvi Opravičilo je tehtno in razumljivo, važna pa je pol^ pripovednih spisov. je), so preprosti verzni zapi si na tuja tla presajenega tega še Cankarjeva izjava, da bi storil »uslugo z veseljem n:voža, čigar hrepenenje je Razstava bo odprta do 29. januarja (podčrtal K. B.), da sem vedel o stvari prej.« Honorarja Dve glasili ostalo nenehno razpeto čez za prispevek ne bi dobil, o tem sem prepričan, ker Jih niso dajali slovenski delavski časniki niti še več desetletij kas Pred dnew sta v Noivem veliki ocean do njegovega V soboto, 11. Januarja ob vali tudi za ceno posameznuh del. Tudi na prejšnjih likov neje, saj so bili zmeraj v hudih gmotnih stiskah. Zato so mestu spet ias&li dve številki rojstnega kraja Bača pod 18. uri, so v Likovnem salo delovanje pri delavskem listu ni bila le moralno-politična srednješolskih listov: gimna Snežnikom. Knjižica je hkra nu v Kočevju odprli razstavo nih razstavah so domačina ti is^poved in dolomient do odkupili po nekaj slik ali in idejna podpora, marveč tudi posredno gmotna. S tem zijci so jzdald »Steeice«, dija slikarskih, grafičnih in ki- pa Je izražal giban^iu vsaj svojo sim patijo, če že ne ne kinje šole za zdravstvene de življanja človeka, ki mu je persknh del Rudija Simčiča- skulptur. posredne pripadnosti. Z Etbinom Kristanom Je kasneje na lavce pa »Mladost v belem«. bilo trdo delo edina imiver- Otvoritve se je udeležilo oko Razstava bo .odprta do 29- za, pomanjkanje in hrepene vezal Cankar intimnejše in prijateljske politične stike. O V kratikiem bo iešla že druga li 60 domačinov in nekaj go januarja, in sicer ob sredah tem priča tudi Cankarjevo pismo Frančišku Levcu dne 28. šteivilka »Stezic«. nje po lepšem življenju pa v stov iz Ljubljane. in sobotah od 15. do 18. ure maja 1907 Sredi ostrega volilnega boja se Je Cankar po O življenju in delu Rudija ter ob nedeljah od 9- dio tegoval za državno pisateljsko podporo, o čemer sta se Simčiča Je spregovoril na 18. ure- že prej domenila z Levcem. Spričo svojega kandidiranja otvcHutvi nj^;ov prjjatelj, pe na socialnodemokratski listi sl Cankar ni izbral ravno naj Mali kulturni, barometer snik in kulturni delavec Rudi primernejšega časa, čeprav je bila delavska stranka legal ■ RAZSTAVA v TREBNJEM. V malih živali. Veselje Je zaspalo, Miiškot. Rudija Sdmčiča ni Razstava za Pre na, toda hkrati takrat tudi najopozicionalnejša. Za oporo Trebnjem, kjer J« bil lani I. ta Kajn in Abel... Rad bi veliko prošnji in kot priporočilno oznako svojega pisateljskega bor slovenskih liudskili slikarjev natikal, veliko razstavljal. Pred jredsitavll le kot likovnega šernov teden in likovnikov naivcev, pripravlja vsem me vlečejo Ljubljana, Ko umetnika, ampak tudi kot pe dela je Cankar v pismu Levcu predložil Kristanov referat jo razstavo del udeležencev sli stanjevica in dkofja Loka. Več snika in Je ob tej priložnosti v Prešernovem tednu bo o svojem literarnem delu. karske kolonije tar del slikarjev upanja imam, da me bodo usll- reciUral 6 njegovih pesmi. novcmeSka študijska knjižni naivcev iz djt&ke zagrebškega no Sali Dolenjci, Kostanjevica in KrS- ca priredila eno naslednjih »Moj prijatelj Etbin Kristan mi je napisal priloženi vinarja Gerharda Ledića. O raz ko . .. Prizadevam d. da bi utrl Rudi Simčič Je po otvorit razstav: »2iga Zois ki njegov stavi ter o pripravah na II. tabor pot svojim ljudem z žalostnimi referat Sele včeraj, ker je bil odpotoval v Goričo. Vi likovnikov se bodo člani organi očmi in velikimi rokami v slo vi razstave izjavil, da ga je krog« (ob 150-letnici Zoisove zacijskega odbora pogovorili v venske galerije. Mislim, da so veMka udeležba domačinov smirti), ali »Valentin Vodnik« deli boste sami, blagorodni gospod nadzornik, če je sredo, 22. januarja, v Trebnjem. vredni ti Kajni, Abeli in hlapci na razsitavi prijetno presene (ob ISCHetnici pesnikove pisan po pravici. Meni se zdi, da se Kristan, ki pozna ■ PETER JOVANOVIČ POJDE Jerneji te časti.« (Repnik, ki Je V PARIZ. 2&umi slovenski k ip ar, po poklicu kovač, upodablja sko tila. Obiskovalci razstave ni sm rti) ali »Cibelica in dbeli- vsa moja dela, v nobeni važni stvari ni zmotil.« ki ga Štejejo med najboljše pri rajda iAlJučno socialne motive.) so le z zanimanjem opazovali čarji« (ob KKHeibnicd Kastel padnike Jugoslovanskega kiparstva PfTTEH BR£»CAK razstave, ampak so vpcraSe- čeve smirti). Ne gre le zato, da je referat napisal (Cankarjev pri naivnih, Peter Jovanovič iz Po ljanske doline, bo leto« raastav- jatelj, marveč gre v našem vprašanju tudi zato, da ga Je IJal v Parizu. Nenavadno plodoviti napisal socialni demokrat, saj je bil Btbiil Kristan takrat kii>ar samouk se Je v preteklem že najbolj viden socialstičen politik, ki je ob istih volitv^ letu udeležU U pa^ega simpozi kandidiral v Ljubljani In bil tako rekoč s tem osrednji ja Forma viva v Kostanjevici na Krki ter za svoja dela požel ve socialnodemokratski Icandidat — poleg Canlcarja in dr. liko priznanja. Razstavljal Je tudi Dermote. In prav njega Je izbral (3ankar za svojega pri v Lamutovem likovnem salonu v poročilnega referenta. Cankar je njegov referat poslal Kostanjevici ter kasieje Se v Kra n ju . Levcu že po volitvah, na katerih je propadel. ■ VIKTOR MAGVAR BO SO DELOVAL NA RAZSTAVI V LON Vodstvo stranke je ponudilo Cankarju kandidaturo za DONU. Po iispeU razstavi del ne volilni okraj Litijar—Višnja gora—Radeče. Cankar je po katerih vidneJMh Jugoslovanskih nudbo najprej s pismenim sporočilom sprejel, nato brzo slikarjev naivcev v Novari v Ita javno odložil, potem pa na novo sprejel. Zakaj je po liji — na njej Je bilo večje Šte vilo Magyarovih olj — bo slikar prvem pristanku stvar odložil, še doslej ne vemo. Iz pi s Čateža pri Trebnjem rasstavil sma, ki ga je pisal 9. februarja 1907 Kristanu, pa smemo nekaj del v Londonu. domnevati, da so mu vstop v pK>litični boj morali odsveto ■ TISNIKAR, REPNIK IN DO LENC V CELOVCU. Trije likov vati nekateri ludje iz njegove bližnje okolice, ki niso bili niki z naSe severne meje, Tisni preveč naklonjeni socializmu. Doslej še ne vemo, kdo so kar, Repnik in kipar Dolenc, so bili, toda iz pisma Je videti, da so naposled dosegli ravno sc odločili, da bodo odslej nekaj- krat razstavljali skupaj. Marca bo nasprotno; njihova razstava v Oelovcu, kas neje pa pojdejo najbri Se v »Moji vprijatelji mi pridno jemljejo veselje — jaa PV ankfurt. sem morda baS zato Sele nekaj veselja dobil! Bolj čast ■ ZA KONEC ODLOMEK IZ RKPNIKOVEGA PISMA: »Pto tvo no ffi, dobiti le deset glasov, nego pa ostati za pečjo jem obisku sem naslikal Se deset slik. Nekaj naslovov: Ubijalec Ivan Iv k o v ič: ŽIMA (olje na steklo, 1967) in godrnjati nad klerikalnim .zmajem’...« NEDELJSKO TEKMOVANJE MA 40 METRSKI SKAKALNICI NA MIRNI Presenečenje - Veljko Kolenc Med mlajšimi mladinci je premočno zmagal domačin Veljko Kolenc, ki Je bil drugi med vsemi tekmovalci — Med gledalci tudi J. Šlibar Na nedeljsko tekmovanje za kategorizacijo m l^ih Janko Petek (Celje) 96,8 točk s skokoma 23,5 in 24 m; 2. Boris sm učars]^ skakalcev je lep sončen dan in zanimiv Cuznar (Jesenice), 95,2 točk (23,5 sp o red p rib av il n a M im o okoli 1000 gledalcev. N a in 23,5 m); 3. Franc Tršar (Lo startu se je javilo 63 tekmovalcev iz 9 slovenskih gatec), 88,8 ( 23, 24); starejši pio Od tu in tam klubov in dništev, med njimi 7 iz domačega TVD nirji: 1. Mitja Turk (Logatec), 146.7 ( 27,5 , 32); 2. V inko M erlak ■ NOVO MESTO — na štOio^- Partizan, ki letos slavi 50-letnico športnega društva (Logatec),’ 130 ( 26,5, 29,5); 3. skem prvenstvu novomeške gim na Mimi. Tekmovanje je bilo pod pokroviteljstvom Viki T ršar (L ogatec), 126,4 (26, nazije je sodelovalo 12 igralcev. predsednika ObS Cirila Pevca, kot gledalec pa se ga 29.5); . . . 14. D ušan S k rb iš (TVD Izenačen boj za prvo mesto se je Partizan Mirna), 85,8 (21, 24); odvijal med Kapšem in 2vagnom. je udeležil tudi nekdanji svetovni rekorder v smu mlajši mladinci: 1. Veljko Kolenc Slednji je medsebojnem dvoboju čarskih Izletih Jože Šlibar iz Ljubljane, k ije poma (TVD Partizan Mirna), 158,0 (30, zmagal, vendar je izgubil s Pod gal pri izračimavanju rezultatov. Organizacija tek 34); 2. liOjze Unikar (Enotnost), bojem, tako da je s tem omogo-_ movanja je bila odlična in vodstvo Partizana se je 125.3 (27, 30); 3. M arko M lakar čil igralcu Žvagnu, da ga dohiti. (L ogatec), 123,8 (26. 30,5)^ »ta. Izenačena je bila tudi borba za s tem dostojno oddolžilo jubileju. rejš {mladinci: 1. Stene Lužnik nadaljnja tri mesta. S prednostjo (Jesenice), 148,1 (29, 33); 2. D u pol točke je tretje mesto osvojil 2e po prvem skoku se je po Favorit med člani Marjan Ko šan Lipovšek (Izletnik, Celje), Podboj, 4. in 5. pa sta si razde kazalo. da se bosta za najboljša privšek iz Ljubljane (Enotnost) 144,1 (29, 33)^ 3. Jože K olenc lila Lamut in Oven. Končni vrst mesta potegovala tudi Mirenča- je v drugem skoku skoraj Izena (M irn a), 122,6 (12,8, 31,5) . . . 5. ni red: 1. K apš in 2vagen 10,3. na, brata Veljko in Jože Kolenc. čil rekord skakalnice, vendar je Tom o Plazar (M irn a), 112,2 (25, Podboj 7,5, 4. do 5. Lamut in Posebno mlajši, Veljko, je pre padel in moral prvo mesto pre 29.5); ... 7. Marko Zavrl (Mirna), Oven 7, 6. Dular 6,5, 7. Lukan 6, senetil vse in po drugem od pustiti Vinku Kunstlju. Tudi v 108.7 ( 25,5, 29); . . . 10. V ojščak 8. do 9. Kecman in VukičeviC ličnem skoku pristal pri 34 met kasnejših poskusih se nob^emu (M irn a), 104,6 ( 26 , 28); . . . 12. Jo- 4,5, 10. H rovat 2, 11. D juraševič rih. Samo zmagovalec pri čla izmed tekmovalcev ni po^ečilo ger (Črnomelj), 90,3 (23,5, 24); 1 in 12. Šepetave O točk. nih Vinko Kunstelj z Vrhnike je izboljšati rekord skakalnice. že K os (M irn a), 9S,1 (25, 30,5); (S . š .) bil pol metna »daljši« od njega. Rezultati; mlajši pionirji: 1. 13. Andrej Švajger (Črnomelj), 90.3 ( 23,5 24); člani: 1. Vinko. K unstelj (V rh n ik a), 168,1 (30,5, ■ PRELESJE — Pionirj,! in 34.5); 2. Marjan Koprivšek (Enot mladinci iz Prelesja pil Mckro- n o st), 157,1 (33, 37 p .); 3. j^ncz Rustja in Matevž Aš (odleve proti desni) sta si nogfu se že dalj časa zanimajo za zimski šport, posebno za skaka- ^);.. ^^ (5’iadek (č r n o ’ nedeljskem smučarskem tekmovanju za Fricov po- nje. Pred kratliim so zgradili 20- m elj), 75,0 ( 34.5 p ., 26 ). kal Včrmošnjicah prismučala prvo mesto. (Foto: metrsko skakalnico, na kateri se bodo poskušali v smučarskih sko M. LEGAN s. Dokl) kih. (M. L.) XV. SMUČARSKO TEKMOVANJE ZA FRICOV POKAL ■ BRE2ICE — Brežiški roko metaši, ki že nekaj tednov vadijo v telovadnici, so za zimsko prvenstvo SRS prijavUl obe eki pi (moško in žensko), ki bosta Prvo mesto za Rustjo in Aša prvič zaigrali v nedeljo. (V. P.) Med posamezniki najboljša Rustja in Aš — V ekipni razvrstitvi najboljši ■ KRŠKO — v ponedelj^ se bodo sestali vsi rokometaši Parti gozdarji — Velik uspeh Bože Rus zana in se dogovorili o pričetku priprav za spomladanski del pr. vensfcva ljubljanske conske roko v Crmošnjioah so imeli smu Dragom Rebernikom (Novoles), Viktor Cujnik (CC) 47,5, 9. inž. čarski delavci generalko pred pe ki je'bil diskvalificiran. Med mo Damjan Mlakar (GO Trebnje) metne lige. Od dela ter discipline ških se je uspešno uveljavila 47,8, 10. Boža R os (G O Trebnje) je odvisen njihov obtanek v tej tkovo in sobotno največjo smu ligi. T^mični referent rokometne čarsko prir^tvijo na Dolenjskem. tudi najboljša smučarka z Dolenj 49,0! U .J a r e M nhič (GO S traža I) Na 15. jubilejnem tekmovanju ske Boža Rus, ki Je pristala na 49.6, 12. Janez Šebenik « 3 0 Cr- sekcije Niko Jelčič je obljubil, se je za pokal Franca Frica ko 10. mestu. V ekipni razvrstitvi so m ošnjice) 50,1, 13. Bogdan Zu da bodo treningi v telovadnici zmagali z majhno prednostjo go pančič ((30 straža U) 50,7, 14. resni in aa vse rokomeitaše obvez salo 20 smučarjev iz Trebnjega, Inž. Adi S to r (GO S traža I) 50,8 straže. Novega mesta, Podturna zdarji pred Novolesom ni. (L. H.) EDEN IZMED NASLEDNIKOV. Nekdanji svetovni re in larnofinjic. (jocadarji in lesarji Vrstni ‘ red pri posameznikih: in 15. Janez Bukovec « 3 0 T reb so se pom erili d v ak rat n a 350- 1 in 2. Janez Ru.stja ((3G) in Ma n je ) 5H,4. ■ CRN(MfELJ — Na seji korder Jože Šlibar je po tekmovanju menil, da je tevž Aš (Novoles) 43,6, 3. 'Alojz upravnega m nadzomaga odbora m etr^ progi, Id je bila ndcoliko Ekipno: 1. GG (Rustja, Serini) Serini (GG) 45,0, 4. Inž, Boštjan NK Bela krajina so t glavnem Veljko Kolenc (levo) izredno nadarjen skakalec, ki bi krajša kx>t ponava^. 88.6, 2. Novoles (Aš, GoleS) 88,8, se pod strokovnim vodstvom in z vztrajnim treningom Japcdj (GO) Straža I. 45,1, 5. Jan napravljali o sklepih zadnje seje Med posamezniki sta zmagala z ko Goleš (Novoles) 45,2, 6. Slav 3. GO Straža I (inž. Ji4 >eaj, M u hič) »4,7 itid. in nad&lj:>jlh nalogab ter analizi lahka razvil v vrhunskega tekmovalca. (Foto: M.; enakim časom Janez Rustja (GG) ko Vidmar (Novoles 46,2, 7. Franc rali Jesensko tekmovanje. Skle Legan) ^ in Matevž AS (Novoles) pred Knez (GO) Crmošnjice 46,8, 8. S. DOKL pi, sprejeti na prejAr^Ji seji. so b ili iiQX>]njeni. G ospodarska ko- misi;ja je Arbela za prevoz igral cev ter za nabavo novih dresov. ZIMSKO KOŠARKARSKO PRVENSTVO DOLENJSKE Vadba Je tekla v redu, čeprav je Boris Andrijanič bfl obisk treningov pix)ti koncu v Črmošnjicah sl{^. Tudi komisija, ki Je skrbe la za ipisanje plakatov in pobira Mag. pbann. Boriaa Andri- Za košarko vedno večje zanimanje nje vstopnine. Je svojo nalogo laniča, predsednika občinske uspešno ojMavila. Spodbudno je sveze za telesno kulturo Novo tudi dejstvo, da so skoraj vsi mesto, smo v nedeljo srečadi dolgovi poravnani. Tako so osta na smučiščih pod Gačami. Za. Novomeščani najboljši — Zakaj ne nastopajo Šentjernejčani? — Odigrali fiimal se je za nadaljniji raz. li dolžni samo še 1000 Ndin, kar voj dolenjskega smučarskega bodo še tri kola — Kvaliteta igre se od tekme do. tekme zboljšuje bodo poravnali takoj, ko dohijo sre d it v CrmoSnJicah. denar. Jesensko tekmovanje je an^iziral sekretar kluba Stane Zadnje čase se košarka na Do tlika — Semič 20:0, Metlika — Marvln. Bela krajina Je trenutno lenjskem razveselijivo uveljavlja. Trebnje 74:21, Metlika — Straža na drugem mestu in ima 4 točke Z namenom, da se košarka igra 47:21, Metlika — SKS Grm 30:14, zaostanka za Domžalami. Uvrsti tudi čez zimo, je organizirana Trebnje — Semič 54:46, Trebnje tev bi bila lahko boljša, če ne bi zimska košarkarska liga, v kateri — Straža 30:28, Trebnje — SKS po nepotrebnem izgubiU 4 točk. igra 7 ekip. 2al so Sentjemejča- G rm 23:16, S traža — Sem ič 42:36, V Rakeku so Črnomaljci doživeli Straža — SKS Grm 44:34, Semič Prof. Jože Glonar, znani ni zadnji čas od tekmovanja od- novomeški telesnovzgojni edini poraz. IgraU so v nemo- st Prejtoji teden smo objavili dva iareza Iz slike Muzejskemu dru&tvu in jo danes hrani Dolenjski Novega mesta, ki jo Je 1836 narisal Oton Skola. muzej. — Brat Otona Skole Je bil v Novem mestu v pirlhodnjl številki bomo objavili sliko Novega cestni tehnik, ki pa >e ni ukvarjal samo z nad mesta, ki Jo Je istočasno kot Skola napravil J. F. zorstvom in popravilom cest, temveč tudi z zem- Rechbach. Danes objavljamo portreita obeh sli Ijemerstvom in drugimi tehničnani načrti. To ga karjev, ki Ju Je dkola upodobil na bvoJI sliki. je pripeljalo do sodelovanja In prijateljstva z zna Portrota sta Izrez Iz iste sdlke, Iz katere sta tudi nim l2 \niteljera Josipom Resslom, ki Je takrat pred tednom objavijem podobi. med drugim tudi dalj časa živel v Kostanjevici na škola Je bil NovomeSčan, rojen 4. novembra K rki. 1805, in Je izhajal Iz takrat ugledne meščanske J. Friderik Rechbach se Je rodil 29. novembra družine, ki Je imela svojo hite v ulici Mej vrti; 1789 kot sin barona Joiefa Rechbacha, ki je bil danes Je prezidana v zdravstveni dom. Pri krstu okrožni glavar v Celovcu. Po pravnih Študijah Je Je dobil im e K arel N ikolaj, p o končanem 6. rHz- sto p il v i4 >ravno službo, postal v tridesetih letih redu pa je stopil v frančlAkandd red in dobil ime 19. stoletja okrožni glavar v Novem mestu in tu Oton. Končal je Studije v Izubijani, potem pa Je u m rl 3. Jan u arja 1843. Bil je izrazit slik arsk i ta 10 let živel v samostanih Nazarje na Štajerskem lent, o temer pričata obe podobi Novega mesta, In na Trsatu nad Sutekom. 1841 Je od£el v Ame ki ju Je v o lju izdelal 1836. Prav to um etniSko riko in bil pomočnik Friderika Barage v indijan nagnjenje ga Je privedlo do vsaj dobrega znan skih misij<»ilh. Od tam ae Je 1867 vrnil v Evropo, stva s dkolo, ki Je oba upodobil, kako z Istega bil 4 leta v Assifilju in nato v Sloveniji v samo položaja slikata Novo mesto ozir\-na svoji deli stanih Kostanjevica nad Gorico, v Nazarjih in primerjata s podobo v naravi. končno spet na Trsatu, kjer Je 34. aprila 1874 Friderikov sin Viljem se je 24. januarja 1859 um rl, porodil v dmlhelu z Julijo pl. Scheucheustuhl, Skola Je imel vallk dar za risanje, žal pa se hčerjo Primčeve Julije. Njun sin Viljem, vnuk Je velika večina njegovih del porazgubila t^ o v Primčeve Julije In pravnuk slikarja Friderika, je LETOS NOVA POŠTA IN POSTAJA LM V DOLENJSKIH TOPLICAH — Dela Ameriki kot v domovini. Ohranjena Je njegova bil zadnji avstrijski okrajni glavar v Novem me pri gradnji nov« pošte in postaje Ljudske milice v Dolenjskih Toplicah dobro skiclrka (v zasebni lutl) in omenjena slika No stu. Njegova sestra Marjana Je rada zahajala v napredujejo: temelj že stoji, če bo šlo tako naprej, bo nova stavba do prihod* vega mesta, ki Jo Je iz zapuSčine Skolov rettl no Novo mesto, bila pa Je tudi slikarica in Je med vomeški tiskar in Injlgamar Ivan Krajec. Njegov drugim kopirala Langusov portret PrlmČ^e Ju njega leta nared, stala pa bo približno 1 milijon dinarjev. Gradbena dela .je pre> ain pro<. Janko Krajec jo je pred vojno prodal lije. vzelo SGP Grosuplje. (Foto: Slavko Dokl) »KRKA« se je spet s prizidkom bi rešili vse! izkazala Za razširitev brusniške šole že 42.000 din - Upokojenca novomeške to Prebivalstvo in šola še nadalje marljivo zbirata varne zdravdl »Koka« so bili ob vstopu v leto 1969 spet denar za prizidek 60 let stari šoli vesrfo presenečeni, ker jih njihav nekdanji koletiv ni »Ne zahtevamo nove šole, samo razširitev se pozabil. Za novolertno nagra danje. Zavedamo pa se, da bomo prišli na vrsto le do 500 din, ki so jo dobali tedaj, ko bomo IsOiko pokazali svoj prispevek. Zato vtsd Krkini upokojenci, se v zadnjem času še marljiveje zbiramo denar,« je prav lepo zahvaljujejo- — Z poudaril upravitelj brusniške osemletke in predsed enako hvaležnostjo so spreje nik krajevne skupnosti Ivan Perhaj. li novoletno pomoč tovarne Krka v znesku 2 000 ddn tudi V pogovoru je upravitelj Brusniška šola je priičela na Zvezi slepih v Novem me- Perhaj obrazložil, kako bi po 1. januarja 59. rojstno leto in 9tU- večali šolo in kaj bi s tem sodi prav gotovo v starejšo • ( pridobili. »V načrtu je pri generacijo osnovnih šol v no Brusnice: predlog zidek,« je menU, »SF>odaj bi vomeški občini. S temi, kro- tula telovadnica, zgoraj i>a nistično^ zelo točnimi podat za zamenjavo članov nekaj družinskih in samskih ki so si Brusničani lahko do Socialno zdravstvena komi'- stanovanj za uičitelje. če do zdaj pomagali 'samo takrat, sija pri krajevni sikupnosti dam, da bi potem lahko na kadar so dokazovali, da v v Brusnicah je reševala lani šli prostor tudi za ljudsko tako stari in tesni šoli ne 24 prošenj občanov. Na še kjnižnico, je vse, kar—lahko morejo organizirati sodobne stih sejah je obravnavala 9. januarja so Novo mesto obiskali člani izvršnega sveta SRS, dr. France Hočevar, zdaj povem.« ga pouka. Med drugim je tem predvsem prošnje kmet0 (v za dr. ‘Vladimir Bračič in dr. Ernest Petrič. Predstavniki občine in družbeno-politič- Sola je prihranila za prizi problemom prisluhnil tudi davčne olajšave. V komisiji nih organizacij so jih odvedli na ogled NOVOLESA v Straži, tovarne perila LABOD, dek 22.000 din, do konca leta občinski svet za prosveto in so že od leta 1964 dsti čla^ Študijske knjižnice. Dolenjskega muzeja in novomeške gimnazije. Na sliki (od leve pa bo povečala prihranek na kulturo na zadniji lanski se — 2 kmeta, 2 učitelja in 3 proti desni) dr. Vladimir Bračič, Bogo Komelj, dr. Ernest Petrič in Franci Kuhar 30.000 din. Krajevna skupnost ji. Tedaj so člani poudarili, upokojenci. Da bi komisija še med obiskom v študijski knjižnici, kjer so se gostje posebej zanimali za delo je za šolo do zdaj zbrala da mora imeti brusniška šo boljše delala, bodo več ne te kulturne ustanove in njeno financiranje (Foto: S. Dokl) 20.000 din. Ker bodo lani uve la v programu za dograjeva delavnih članov v njej zame deni krajevni samoprispevek nje sedanjih šol prednost. njali z bolj delavnimi. zbirali tuxii letos, se bo pri krajevni skupnosti nabralo Volilne priprave Najstarejši za šolo 35.000 din. v ospredju Šmarjetčan umrl Zlati časi za teleta! 6. januarja so v šmarjeti 13. januarja se je sestala pokopali Leopolda Steainarja, vodilna komisija pri občinski Pretekli tadec so t novom eški konferenci SiZDL Novo nae- porodnišnici rodile: CveUoa Pre v Škocjanu in Šmarjeti se je odkup živine in kd je bid z 92 leti najstarejši Najbolj'šim zlate šeren iz Regerče vasi — Mojco; kmetijskih pridelkov lani precej povečal prebivalec kraoa. Stezinairje- sto na 1. seji. Razpravljali Alojzija LavS iz Zagorice — Ta vo življenje je bilo zelo raz značke so o voliMih pripravah in dejo; Andca Bobnar iz Obrha — predlogih za nove poslance, Darka; Angela Šetinc iz Črnomlja gibano. Leta 1921 je bil usta Zla/te značke bodo podelili — Roberta; Tončka Povše iz Ur- Novomeška kmetijska za in krav, 151 prašičev ter 112 novni član gasilskega društva ki jih je volilna komisija Snih sel — Franca; Frančiška druga je kupila lani od za tisoč litrov mleka. in je društvu kmalu poma najboljšim šoferjem novome prejela doslej. Ker so skup- Granda iz Dobruške vasi — Slav sebnih kmetovalcev na škoc Zdravilnih zelišč, poljskih gal do prve bni^alne. Priza ške jpodružnice 2Sdiruženja šo ščinsOce volitve pred vrati, je ko; Francka TrunkidJ iz Pod- ferjev in avbomalmndkov na razumljivo, da bodo te ^aj lisca — Ignaca; Mari>ja Novak iz janskem in šmarješkem ob in drugih kmetijskih pridel deval si je tudi v letih 1932 Lašč — Daika; Aloj^Ja Bartolj močju za 1,720.000 din živine, kov ter živalskih kož so od do 1936, ko so Smarjeti zi letnem občnem zboru, ki se ena naijboij zahtevnih nalog iz Dolnjih Lakovnic — Zdenko; mleka, poljskih in drugih kupili lam v Škocjanu za dali gasiMci dom. Gasilcem bo pričel v soboto, 18. janu v programih političnih orga Ana Radovan iz Krškega — Rad kmetijskih pridelkov, zdravil 520.000, v Smarjeti i>a za 80 je tudi kasneje rad pomagali arja, ob 17. uri v novomeška nizacij. ko; Bariča Djordjevič iz Sadinje sindikalni dvorani- poro vasi — Ernesta; Neža Bambič iz nih zelišč in podobnega bla tisoč din. z nasveti. Za vse, kar je na Sel pri OtoVcu — Antooa; Stanka ga. Predvsem se je povečal Odkup se je v zadnjih le redil, je dobda več odlikovanj, čilih bo razprava, nato pa Gospodinjsko olje gori K iire iz IjoUsb — Martino; Cecilija odkup telet. tih povečal na obeh območ zadi^ja leta pa je bil tudi ča bodo izvolili nov odbor. Na v soboto, 11. januarja, so Murn Iz Velikega Orehka — Ja- občnem zboru bodo podelili neaa; Marija li^ J ia Orehovice jih, hkrati pa zadružni delav stni član gasilsk^a društva. na Petrolovi črpalki v No — Antona; Stanka Vrvičar z Ra V Škocjanu so kmetovalci ci ugotavljajo, da se je zmanj J. P. tudi nove članske knjižice. vem mestu prodali kar 6.000 doviče — Darjo, Marija TavCar iz prodali zadrugi 413 telet, 64 šalo zanimanje za pogodbeno litrov goapodinjsikega oOja. Straže — Janka; Amalija Fbbjan volov in krav, 157 prašičev rejo živali in pridelovanje. Vse kaže, da je mraz, ki je Iz Lopate — d^dloo; Zofija Sa in 54.000 litrov mleka. Za jevec iz Vavte vasi — deklico; pritisnil zadnje dni, poviaro- FrcAčiška Jerman s Hriba — družni obrat je razen t^a Barve-laki v novem domu čel svojevrsten rekord. dečka; Vida Plaveč is Ceste —■ kupil 1000 odojkov od hrva deklico; Ana Vidrih i Rdečeti ških kmetov. Ti^fovsko i>odijetje NOVO- in opreano prve ra^irjene kala — defika; Marija Gliha iz Neresni Smdhela — deidico; CveAka Mik TBHNA iz Novega mesta je specializirane tovrsteie togovi- lič iz SadiDje w i — deOn; Lja- V Smarjeti je zadruga od »tisovci« preuredilo lokal, kjer je bi ne na Dolenjskem so pora- UPOKOJENCI Colarič s Pltiak« — dek kupila lani 367 telet, 6 volov lo svoj čas kleparstvo Bevc bidi okoli 350.000 dki. lico; Ana Lužar z Gornjega Pod. Za neresne Je proglasila Prijave za zaščitno cep boršta — dečka; Marija Muhič novomeška T IS n a pred (Na vraitih) ▼ moderno op- Poleg barv, lakov in vs^ ljenje proti gripi spreje sredstev ta priipomočkofv za iz Dolenjskih Toplic — dečka; novoletni seji tiste svoje remdjeno prodajalno BAR ma tajnišitvo društva. Pii- Marija Potočar is Dctejega Polja lakiranje in pleskan(}e bo no člane, ki se ne udeležujejo VE—LAKI. javiite se! ^ dečka; Stanislava Vrana is seu skupščine jn izostaii- Trgovina je poLsemopostrež- va trgovina založena tudi s DRUŠTVO MSioe — dečka; Jofioa Bevc s Manj sprtih nega tipa in dma 120 kva pralnimi sredstvi in kozme Podturna — dečSot; Fani Pečjak kov ne opravičijo. Nekate UPOKOJENCEV ic Plešdvioe — deklloo; Anica Gu sosedov! dratnih metrov prodajne- tiko. VeiC^ ocIjeanaflGd bodo štin iz VidoSičev — deklico in ri člani, sicer predstavni nega pox»tara ter priroč lahko nat>av9jali material aa NOVO MESTO ki gospodarskih orguiiza- Pepca AoAUn iz M attxyvca — de- Pred bmsniSkim iporavnal- no Skladišče. Za preuredUtev reprodubc^o. kUoo. nim svetom, ki je lani šest cij v temeljni izobraževal krat zasedal, so občani po ni skupnosti, se niso ude ravnali 16 medsebojnih spo ležili še nobene seje. Pred rov, 15 sporov pa ne. Porav sedstvo TIS bo opozorilo nalni svet Je obravnaval pred gospodarske organizacije, vsem osebne žalitve ki m ote naj spomnijo poasabljivce nje posesti. V primerjavi s na dolžnosti, Id jih im ajo letom 1967 ae je lani Števi kot izvoljeni člani TVS. Na lo sporov zmanJAak), za četr seji so meDlU, da Je aa tino. Letos pa kaže, da apo- odpoklic že skoraj prepo rov spet ne bo malo, saj Je zno. saj se bo stoup&čina prejel poravnalni svet že TIS do volitev M Stala sa Novomešl^ k ro i# a prve dni novega leta 4 za mo Se enkrat. ■ VES SNEG so na Glavnem stvom mentorjev. Radi bi Izdajali deve za obravnavo. trgu in glavnih ulicah d^vci Ko tudi svoje glasilo, zaradi ramih munalnega i>odjetja prejšnji teden težav iia to š» n i m ožno. počistili, naložili na tovornjake in ■ NOVOLETNA DREVESA so o d p eljali v K rko. P lo č n tti so le|K> o(!NtranUl z Glavnega ti«;a in dru očiš6anl, pa tudi parkirišča ao brea gih javnih va ea t v poneddjek do snega. poldne. Novoletni napisi na hišnih Izobraževanje potrebuje loočeljlh pa so ponekod te ostail. ■ HUDA POLEDICA je bila v torek zjutraj. V ponede>jek popol- ■ NA PLES v Metnih prosto je začel padati droben dež, ki rih Kavarne »CENTEIR» vabi fe je m Ueh sproti zmrzoval. Pro nekaj časa Učno izdelana reklanv- 13,800.000 dinarjev! met se je v torek zjutraj odvijal na deska pred kavamo. Kot pove skozi mesto dokaj normalno, ker napis na i^ j, je ples ob petkih je Komimalno i>odjebje vse po od 31. do 1. ure. ob sobotah od membnejše uHce že zgodaj zjutraj 21. do 2. ure in ob nedeljah od Novomeška TIS zagotovila ^enar tudi za nagraje- posipalo s peskom. 17. d o 23. u re . Ig ra anoam bel vanje posebnih uspehov zavodov in posamezni ■ BREZGLAVIH NAKUPOV v »Debors«. trgovinah je bilo z novoletnimi ■ GIBANJE PREBIVALSTVA; kov — Prvič za svobodne aktivnosti! Pogled na vhod nove trgovine Novotehne na Kidriče prazniki konec. Takrat je marsi Rodila je Ljiibica Kovač iz Ko- vem trgu (Na vratih) v Novem mestu (Foto: M. Vesel) kdo kupil tisto, česar sicer ne bi. štialove 42 — R oberta. Novoletai poT?ust je imela tudi 26. decembra Je skupščina goškega kadra in nedcurjene to pot samo NOVOTEHNA, Zdaj kupujejo ljudje spet razsodneje. temeljne izobraževalne skup sredntješolce, 3* odstotke vseh V tefcjtillnih trgovinah gre v pro nosti v Novem mestu spreje sredstev pa oa nagrajevanje met razen konfekcijskih zimskih la okiviimi načrt za financi vidsiejših usipehoiv prosvefanih plaščev najbolj volna za pletenje, KRI KI REŠUJE ŽIVLJENJA v prodajalnah s tehničnim bla ranje vzgoje tn izobraževanja zavodov in posameznikov. Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski gom p a kupci Se vedno pridno v letu 1969. Za te potrebe Prvič bo namenila nekaj de postaji: Marija Medoi, članica splošne bolnice Novo m e^; posegajo I« televizorjih, pralnih bosta morali občinska skup narja tudi za gojitev svobod Lado Janc, član Novoteksa Novo mesto; Lojce Urbanč, strojih in oljnih pečeh. Promet je nih dejavnosti v šolah. Štefka dlmlč, Milka Bejanc, Dušan Ciča, Anica Kotnik. po i>raaailklh seveda precej manjši, ščina z rednimi viiri dohod Zdenka Gotllb, Franc Janc, Pepca Lenart, Milka Krivec, kot je bil v decembru. kov in republiška izobraže Na seji so člani skupščine Marjan Novina, Darko Lekie, 2elJko Kobe, Karla Nanger, ■ NA PONOVITEV Finžgarjeve valna skupnost z dodatnimi poudarili, da se Je stanje Anton Blatnik, Henrik Uhan, Anica Balkovec, Lidija Ljubi, igre »Razvaline življenja«, ki bo Anicela .Seničar, Kristina Mihalič, Joiefa Hrovat, Bariča danes (* 19. uri v Kulturnem do siredstvi zagotoviti skupnosti na področju financiranja Gracar, Vladimir Stukelti in Miran Mrvar, člani Dolenjke, mu, vabijo lepaki amaterskega 13,800.000 din. vzgoje in izobraževanja v Novo mesto; Edi Lesjak, ujokojenec iz Novega mesta; Ema gledališča Novo mesto. Izobraževalna skupnost bo zadnjem letu znatno izboljša Giovanetti In Dušan Guštin, dijaka srednje gostinske Sole ■ V ŠOLAH TEKO zadnji dne lo, saj je mogla skupnost Novo mesto; Miha Brulc, kmet iz Stopič; Jože Novak In vi pouka v prvem polletju, ki se letos financirala v novomeš ^tane Murn, člana Opretnalesa, Gotna vas; Kostja Virant, je ponekod končalo 18., drugod pa ki občini osnovne in po ob velikih izdatkih ustvariti Jožica Žmavc, Mira Colarič. JoUca SteklaHč, Alenka Mejak, 20. januarja. SoWcl zvonci se družnične Sole, prevoze učen tudi večjo vsoto deoiarja za Valentin Mavrin, Zinka Andlovič, Sonja Drobnič, Valburga do spet oglasili pred Prešernovim »Ena gospa je rekla, da ne Barbič, Darinka Kaplan, Marko Klinc, Vera Gabrijelčič in dnem . smem nikomur povedati, kar je cev, otroško varstvo, male recservo, s katero bodo fi Jožica Sotler, dijaki ekonomske srednje Sole Novo mesto; ■ PO DALJŠEM PRESLEDKU izvedala iz dobro obveščenih kro- šole, glasbeno in posebno nancirali šolstvo ia vzgojne Anica KorCe, članica Mercatorja, poslovalnice Soteska; Gabri gov, d a n ek ateri o b rtn S d Se ved jela Markovič, članksa GO Podturn. 30 ustanovili v osnovni Soh Katja šolo. Ob tem bo zagotovila zanrode v prvih mesecih leta Rupena dva literarna kroika. So no svojih pomofoikor nimajo so cialno zaivarovanlb .. • štipendije za šolanje peda 1969. deluje okoli JW učencev pod vod St. 3 (982) AKCIJA -NOVI NAROČNIKI 1968-69- Gadje gnezdo še i»s da izjav Ali bo Metlika tudi letos brea pustnega karne vala? »Nič se ne ve,« je predstavnik Kaj so dosegle glavnega gadjega gnezda B( zidar Flajšman- Kopaševič pošte v 10 tednih? Nič ni slišata, da bd slavni gadje metliški že kaj razmi B še za 154 novih naročnikov se je v zadnjem šljali o organizaciji pustnega tednu povečala naša velika »družina bralcev, nešx>č- karnevala, lu je zlasti v letu nikav in lastJiikov« domačna pokrajinskega tednika. 1967 tako zaslovel, zato smo Žal novoletna bolezen odpovedovanja še traja; ta prosili za izjavo enega naj teden smo morali izpisati 211 odpovedanih naroč i nikov, tako da imamo pravzaprav manjšo izgubo in bolj zavzetih gadov, Kopaše- nič prirastka. ^Inogl naročniki niso opazili naših po viča, ki se sicer pdše Božidar novnih obvestil, da OSTANE NAROČNINA NEIZ- Flajšman; PREMENJENA in se torej ne bo nič povečala! Zato — Nismo se še nič pogo €e slon note o!l tudi še nimamo 30.000-ega naročnika, bomo pa ga varjali o letošnjem pvistu. dosegli! Akcija teče naprej — zajela pa bo tudi' še Naš karneval je prejšnja le prenekaterega starega naročnika, ki je zdaj domači ta dobil že tak obseg, da mu samo gadje gnezdo, brez več pobesni tednik iz kakršnegakoli vzroka odpovedal. ins9doq je organizacijske pomoči, ni ■ 2e v novoletni številki smo konec decembra več kos. Morali bi imeti so DOŽIVEL IN ZAPISAL J A S I^ S 1/11 ja v i^ o a omenili, kam vse še kaže stopiti in koga povabiti delavce za propagando, pro RICHARD' SCOT TOOS ORAHOIR v vrste rednih bralcev in naročnikov naš^a lista. dajo vstopnic, nabavo rekvi Tega ne bomo ponavljali, pripominjamo le, da je v zitov in podobno. Ko je bUa mnogih krajih še veliko hiš, družin in gospodinjstev septembra lani v Metliki bor Enemu izmed na novo sprejetih odmerjajo kazen s palicami na zadnjo plat. brez DOLENJSKEGA LISTA in da v nekaj mesecih čevska proslava pred vinsko (Foto: P. Miklič) naklado prav zares lahko povečamo še za nekaj kletjo, je pri organizaciji so tisoč novih naročnikov! In ko sem gledal, kako premagam vladar odhaja v »pro delovalo več kot 100 ljudi, stovoljno« izgnanstvo in prepušča oblast in harem mlademu ■ Po 10 tednih akcije so delavci p>osame2aiih pri pripravljanju karnevala z pošt dosegli naslednje uspehe (objavljamo pošte Jacky in Joe sta samo opici in vendar pravi zvezdi na ledu. Počenjata prav ne zmagovalcu, me je kar žalost obšla. Mislil sem na ta boj, ko nič manjšim obsegom pa sem se vračal v taborišče. Toda življenje gre neizprosno vseh 9 občin p>o abecednem redu, pri vsaki pa pose verjetne stvari! . *■ smo bili prejšnja leta gadje „Obsojen, ker je prestrašil zajca!“ bej navajamo, koliko novih naročnikov so od 1. no naprej svojo naravno pot. Počasi sem se sprijaznil z usodo zelo osamljeni. starega monarha, kakor se bo moral sprijazniti tudi sam. vembra 1968 do 14. januarja 1969 pridobili skupno prismati. Nič čudnega torej, vsi delavci posamezne pošte: — Toda ah je skupina sta Včeraj je bil konec lovske isstrem divjega racaka tako Tedaj še nisem vedel, ha kaj vse je pripravljen strmogla rih gadov še pripravljena so sezone, kostanjeviškd lovci pa nesrečno, da je ta p>adel v če so vsi trije obtoženci pred vljeni vladar. Dunajska drsalna revija delovati? Pogl*(^ar metliške Gadje so ga — po starodavnab še Krko in utoaiil... lovskim senatom na vse krip- Brežice: gah, seveda — proslavili že V navadi je, da obtoženec Ije tajili očitana hudodel — Nočem dajati dokončnih zalege Kopaševič ni proti Nočni obisk maščevalnega starega gospoda PoSta Artiče — 23, Bizeljsko — 21, Brežice — 57, 12. januarja. Priredili so sku taji svoje dejanje in da noče stva. Senat pa jdh je obto izjav, toda če bodo z menoj karnevslu, pa tudi ni re žil še marsičesa drugega, jih Oerklje ob Krki — 30, Dobova — 19, Globoko — 15, vred poprijeli tovariši Cmu- pen lov. Po lovu so se zibra- Ko sem šel počivat, sem začutil, da narašča veter. Prve Jesenica na Dol. — 4, Kapele — 4, Krška vas — zares vrhunski spektakel na ledu kel, ga bo organiziral. li v gostilni Klavž v Kosta- spoznal za krive in obsodil. kaplje dežja so že trkale po šotoru. To je bil rahel, nese- gelj, Bračika, Ckocm in Mi Kazen je bila huda, prestali 24, Pišece — 9, Sromlje — 11. SKUPAJ VSE POŠTE helčič, bodo sodelovali tudi Vse je^'Odvisno od tega, ko- njevici. zonski dež in njegove kaplje so me prijetno uspavale iiko bo p rip ra v lje n ih Slovesen način so kirsti- pa so jo takoj po obsodba: V OBČINI: 217 novih naročnikov, Jubilejna 30. dunajska drsalna revija se fetos imenuje »Confetti« - Štiri drugi. Poudarjam pa, da sa Spal nisem niti dobro uro, ko me je prebudil topot sodelovati. li tri nove člane. V zeleno na lovski nač:n so jim s deset drsalcev sodeluje v baletu - Nastop trikratnega svetovnega prvaka mi ne bomo delali. Ce že bratovščino so boli sprejeti p^ico odmerili po nekaj močnih kopit. Videl sem, kako je mimo šotora stekel neki Črnomelj: miislimo prireditev organizi slon. Lonci, ponve in druga posoda so leteli na vse strani, Emmericha Danzerja, večkratne evropske prvakinje na ledu Ingrid VVendl Franc Jordan in Jože Hlad krepkih na zadnjo plat... Pošta Adlešiči — 5, Črnomelj — 79, Dragatuš — rati, potem mora bita boljša. Kot ▼ dinio, odločitev še ni nik, oba iz Kostanjevice, te j Smučarska Nesolidno skakalnica „Svojega že ne bi pustil!“ ^ poslovanje za 230 din! na »PETROLOVI« Pred kratkim so štirje čr nomaljski mladizun sami bencinski črpalki 'oci hodijo |m> 12 km na dan po četrt metra 30. decembra 1968 sem šel sagradili 30-me»trsko skučar- globokem snegu do šole v Starem trgu sko skakakuoo »na Dunai(ju«, v večernih urah v Črnomelj sosedu po zdravnika. Ker kakor pravijo smučišču med Cisto res je, da hodijo glasove, da po prvem pol- sem imel zelo malo gorim, Črnomljem dn Vranoviči. En šolarji iz Podgore, Za- let:a so bres?>la5no do- do doma! Snega je vsaj je tudi že marsikdo od rivo. b ’’ pri ""»ekem gradbenem 25 cm in po hriboviiih onih, ki so starše prepri- Uradno je črpalka odprta, te^n ku. Ker so nekatera stezah nad prepadi lahko Sevali, zasebno izjavil; kakor piše, do 20. ure. Tja P':xijetja prispevala les. naj kdo samo malo zdrsne, »Ce bi bil moj, ga ne bi sem prišel pet minut čez do več ga je dalo podjetje Be- pa se bo anašel v Kolpi. pustili« ločeni delovni čas. Uslužbe grad, so v Cmomlju dotoi- Med otroki, ki takole pe Zadevo bi se dalo ure nec ^Petrola Jaka je bil še na li skaka'jiico, ki je stala sa šačijo, pa so iz vasi Ra diti, kakor predlagajo va .črpalki. Prosil sem ga, naj mo 230 ddn. deći tudi piTvošoldki. Ali ščani. Cc bi otroke ob mi da bencin, ker ne morem Na iKm skakalnici bodo 19. otroku lahko kdo zame glavni cesti čakal avto domov. Na moje pregovarja januarja ob 14.itri organizi ri, če ves izmučen in mobil, bi imeli hoje samo nje in prbšnjo, naj mi da rali belokrajijsko prvenstvo moiker p»ride v šolo ter 1 km. Ker pa ni redne gorivo, ni hotel ničesar od za člane in mladince. Priča v tepli učilnici pri pouku avtobusne proge, ni druge govoriti. Zaklenil je vraia in kujejo veliko udeležbo zaspi? To se tudi delaje! mbžncsti, kot dovoliti za odšel v bližnji hotel Lahi movalcev in gledalcev. Problem ni nov, saj o sebniku, da bi otroke vo njo. Stopil sem za njim in njem že več let razprav zil v šolo s kombijem. ga ponovno prosil, naj me Stari trg bo sodeloval ljajo, toda vsako zimo Razmere so izredne, ne pusti brez gorirxL. Odvrnil Igralska družina v Starem znova v vsej strahoti iz zato so potrebni tudi iz mi je, da nima ključev, kar trgu se je že odločila za so bije. Starši so že večkrat redni ukrepi. Ce gre za pa ni bilo res, saj je nekaj delovanje v Zupančičevem na izijavili, da ne bodo več otroke, za njihovo adraiv- minut pred tem z njimi za tečaju. Ker 90 zaradi finanč pošiljali otrok v šolo, to je in celo življenja, po klenil vrata na črpalki. nih rasaner odvisni od take da še zmeraj so se dali tem mora biti de'ar vsaj To sta opazovcda Stanislav ga odrskega dela, ki ne ter pregovoriti Baje prepri za prevoz v zimsk’h me Peteh iz Črnomlja in Rude ja zahtevnejše scene, sd še čevanje zdaj ne zaleže secih! Kralj iz Fučkovcev. Da sem premišljajo, kaj bodo igrali. Nova proizvodna hala beltovega mehanskega obrata več in vse češče je slišati RIA BACER se lahko odpeljal 12 km da Med igralci so starejši in je že zgrajena, le obrtniška dela v upravnih prostorih leč do doma, mi je dal Sta mlajši, režijo pa je prevzel (na sliki) še niso končana. (F»to: R. Bačer) nislav Peteh iz svojega avto prof. Marko Kobe. mobila bencin. ZA NADALJNJI VZPON SO REALNE OSNOVE Tako poslovanje pri Petro Belokranjska mladi* lu res ni Tia mestu, njegovi uslužbenci naj se zamislijo, na v Operi kako bi bilo njim, če bi se v petek, 1 0 . januarja, Si je znašli v podobnem položaju. mladina iz Bel© krajine ogle BELT se pripravlja na odločilen start ANTON ADLESIČ dala Verdijevega Rigoletta v dobil kreditov, bo jnoral na Dolenjci 6 ljubljanskem opernem gleda Februarja se bo začela proizvodnja v novi proizvodni dvorani mehanskega nje čakati leto ali dve. Med p. Adlešiči lišču- Iz Omomlja so odpo tem pa ga lahko prehiti kak tovali v Ljubljano s poseb obrata, ki meri 2700 kvadratnih metrov - Imajo tudi vrsto novih strojev - drug kolektiv iste etroke. nim vlakom učenci višjih Če bodo osvojili še proizvodnjo avtomobilskih dročnikov po tuji licenci, Menda ne i2dajamo poslov rpiredov osnovne šole in di bo BELT čez noč postal zelo pomemben na domačem trgu ne skrivnosti, če povemo, da ČE ŽELITE jaki gimnazije, medtem ko je tudi pri najetju omenjenega Ddgovoi ai) naslov iz ma metliška mladina potovala z Novi proizvodni prostori, oceni veljala ckoli 20.750.000 katerimi bi se tovarna lah-. pcisojila' ne kaže slabo. Trd ;ih oglasov, priložite vaše avtobusom. Večino mladine ki so jih beltovci lani začeli din. bo imela letos vse dru ko visoko povtapela, je odvis no upanje za odločilen vzpon mu vprašanju dopisnico je Rigoletto navdušil, poseb graditi za mehanski obrat gačno vrednost, zlasti če... na le od teg£^, če bodo v ban beloOČranjske strojne tovarne ati E n a m k o za W din. no tiste, ki 90 bili tokrat tovarne, so že dograjem. Le Belt ima trdne dogovore z kah pravočasno ćobiii 1 0 mi in livarne torej oibstaja. UPRAVA LISI A prvič v o^jeri. obrtniiki v nekaterih strans neko. aelo znano tujo tvrdko. lijonov dni kredita. Potrebu RIA BACER A. L. kih prostorih še niso kcnč^i Od nje nameravajo odkupiti jejo ga aa naikup novih stro t dela. Predvidevajo,, da bo licenco za prcdavodnjo droč- jev in za rat^iritev sedanje noiva proi^nrodna hala (2.700 nikov za avtomolnlske mo livarne, v kateri bi morali V Sodevcih nov Isvadratnih metrov) te dni torje. DosJej je morala vsa vpeljati posebno linijo za lit transformator končana in da bo v nje^> fe domaća avtomobilska indu je dročnikov in drugih u- Med mladimi največ zanimanja bruarja stekla proizvodnja. strija te dele pretežno uvaža Itkov iz trde litine." v kratkem bo dograjena ti, za(to bi se Belt s proizvod Gre za to: prodzvodnja nova transformatorska posta Za m^iansdci obrat in se Razgovor s predsednikom občinskega mladin veda za vso tovarno pomeni njo dročnikov lahrko čez noč dročnikov je pri nas sselo in ja v S9 devcdh pri Starem tr skega komiteja v Črnomlju Borisom Škedljem gu, ki jo gradi podjetje jo novi obratni prostori bi uveljavil. teresantno delo še za marsi Uresničitev teh načrtov, s koga. Ce Belt ne bo letos Elektro Kočevje. Prebivalci stven naipredek. . Omogočili s*d Soli se m’.adina ni idej bodo za 50 'Ijdstotkov večjo — S čim se je m’ad’Ina na Sodevc, Kota, Blaževcev, Za-' čnnomalijskem področju v no ieobraževala. To je sla peči tn Dečine bodo imeli po zimogljivost, boljše delov"ie pc^oje, veliko bolje organi preteklem letu največ ukvar bo. slej močnejši tok, tako da jala in kakišne načiie ima za bodo lahko uporabljali tudi ziran delovni proces, večjo — Kateri mladinski aktivi produktivnost in bbljšo kva Prisilna uprava v „Planini" leto 1969? so bili lani pri delu najbolj stroje in poslušali radfo, kar — Nedavne mladinske kon jim je bi'lo doslej onemogo liteto izdelkov. Podjetje je uspešni? čeno. E»ri gradnji novega v gradnjo hale vložilo 1.340 ference Ta terenu so poka Zaradi nereda in izgube so se odborniki odločili zale, da je naša mladina v le — Pohvalo zasluži pred transformatorja in postavlja tisoč din lastnih sredstev, vsem mladinski akstiiv tovarne nju drogov so s prcitovolj- pri banki pa so dobdii še za uvedbo prisilne uprave tu 1968 najbolj' zavzeto de lovala na kultumo-prosvet- Iskra v Semiču, med vaštei- nim delom pomagali tudi ob 1.500 tisoč din posodila. Ku mi organizacijami pa so bili čani. pili so tudi 14 novih strojev, Zaradi nereda, slabe disci- obljube kolektiva, da bodo jpline in slabih poslovnih nepravilnosti odpravili. Zdaj zeio delavni v Gribljah, v nekaj nove strojne opreme uspehov, ki so bili očitni po pa je očitno, da se razmere Butoraju lin zadnje mesece V Črnomlju 3.792 pa bodo dobili v kratkem. 9 mesecih poslovanja v letu niso prav nič spremenile, celo v Dra^afcušu. Zdaj je v Beltu zakoslenih 1968, so na občinski seji v poslabšale so se. Podjetje je ljudi povprečno 600 Ijiudi, do kon — Kako se bo letos odvija Cmomlju tik pred Novim le razen tega že leto dni brez lo deilo mladine v občdzii? Na matičnem uradu so ca letošnjega leta pa je v tom izglasovali prisilno upra direktorja in ne izpolnjuje zbrali lansike podatke ter načrtu preoejSr^je povečanje vo v čevljarskem podjetju svojih obveznosti do kupcev — Natečai] za Zvipančičevo ugotoviti, da je bilo v letu delovne sile. Zaipcsliti name »Planina«. in naročnikov. Ni torej čud nagrado bo sjpet razgibal ve 1968 v vse\j občini doma ro ravajo še okoM 150 ljudi, V črnomaljski skupščini sono. da je nastala ob tričetrt- čino vaških in tovamiških jenih samo 42 otrolk, vsd dru od tega vsaj 20 Inženirjev, že prejšnja leta nekajkrat letju 1966 manj&i a izguba v aktivOT. Kot kaže, se bo gi pa so prišli na svet v po in Se neCta^ drugih strokov razpravljali o tem podjetju višini 3.924 din. mladinslko delo tudi v letog- rodnišnici. Na domovih je njakov 6 fakulteto. in zmeraj odlašali s prisilno Ko so na seji glasovala za njem leiu predrvsem odvija umrlo 125 občanov, porok pa Proizvodnja, ki je lani po upravo, ker so se zanašali na uvedbo prisilrte uprave, so se lo na kultur oprosvetiiem po j« bilo 115, od tega 53 v Or- odborniki soglasno odločili dročju. želijo pa si tudi več nomlju. V isačetku januarja zanjo. sdoupodh izletov. Tako se v je bilo T občini 17.212 pre mnogih krajih že pogovarja bivalcev, in sioer 8310 mo- ČRNOMALJSKI DROBIR jo o o«;ledu skakalnih tekem ikih in 8002 žensk. Črnomelj ■ VINICA IN CRNOMEU sto podjetja in ustanove. Prvi 20-uml V nedeljo na v Planici. Mladina bo sodelo z Loko, Kočevjem in Voj doslej pokazala najvefi zaiilmanja tečaj je bil že končan. Tečajniki za sodelovanje v nateCaJu za Zu <30 ialll aelo zadovoljni.' Organizi Štrekljevcu vala tudi pri izvedbi sipomla- no vasjo je štel 3792 ljudd. pančičevo nagrado. Prosvetno dru rali nameravajo še en kratek te denslkih voHtev. K. W. štvo »Miran Jarc« Iz Cmoznlla Je čaj v Cnx>mlju in enega v Semi Ne drugič sklicano krajev prijavilo upriaorltev SpewacK0 ve- ču. Predavajo zdravniki črnomalj no konfererKx> SZDL na Stre- gs dela »NaSi trije angeli«, med skega zdravstvnega doma. kljevcu je v nedeljo prišlo 36 hvaležnih upo Seja občinskega tem ko drugi udeležbo prijavljajo, ■ ZAENKRAT SLAB USPEH — okoli 80 občanpv. Hudo so niio pa $e sporočili rep^oarja. Lansko šolsko leto Je bU na čr komiteja ZMS ■ TEC.AJ fil VANJA IN KHOJE- nomaljski glnuiaziji uspeh boljši Icritizirali nedelavnost dose kojencev NJA ORGANIZIRA v Cmomlju kot iTeJSnJa leta, saj Je 91 odst. danjega poiedsednika in se Tovarna BKLT ob vstopu Pretekli četrtek je bila v Zavod za ku’turno-proi^tno de dijakov izdelalo razred. Ob jmtI kretarja organizacije, p>a tudi Cmomlju seja občinskega javnost. Prijave sprejemajo do 30. letotaji redovalni konferenci pa v leto 1960 spet ni pozabila januarja na zavodu, kjer dajejo Je bil učni ujpeh spot izredno občane, ki prejemajo v raz komiteja ZMS, na kateri so tudi vse liifonnacije. Tečaj bo vo bivših članov kolektiva. V slab, najslabfii pa v 3. letniku. nih oblikah družbeno pomoč, tovarno je povabila svoje upo ocenjevali nedavne konfe dila Andjelka Vasović Iz tovarne Učenci t«ga razreda so bili lani a v organizacijeJi ne delajo- nem področju. Vaški aktivi rence po terenskih aktivih, Bagat, pouic pa bo vsak dan ob najboljši na Soli. saj Je razred 100- kojence, kjer smo doživeOi večernih urah in bo trajal 20 dni. odstotno izdelal, letos pa je m ^ V razpravi so obravnavali tu so imeli uspešne dramske, razpravljali pa so tudi o pri So’.nina znaša 60 din. lep sprejem. Direktor Vladi 32 dijaki samo 6 učencev ostalo di pereče krajevne zadeve- foM om e In pevske .skupi mir Lončar nam je na krat pravah na občin^o mladin ■ V CRN O M U II .SO SE Z.ACE- brez opomina. Upajo, da bo ob Ljudje so želeli, da bi skozi ne, ki so tekmovale na Zu sko konferenco, ki bo ver I-l 80 umi in 20-uml tečaji prve polletju že nekolilru) boljše. ko opisal razvoj podjetja v pomoči. V vsakem tečaju Je •po 31 vas redno voail avtobus in pančičevem natečaju. jetno konec januarja. ■ OBCIN.SKA VOLILNA KOMI zadrxjem časai, nato pa smo moSklh in žensk, ki so jih določila SIJA je dala v razpravo osnutek da bi že letos zadeld graditi — Na katerem področju si of^ledali proizvodnjo. Pri proiiTamskih Izhodišč za kandidi mladinskega delovanja je po ranje odboimikovA in poislancev. V vodovod- O popravilu vaških redili so nam tudi prigrizek programu Je postavljena zahteva poti pa se nameravajo pogo vašem mnenj« vrzel? in nas obdarovali. Iskrena po hitrejši rasti proizvodnje ter voriti po posameznih vaseh- — Po mojem je bilo naj hrvala vsem, ki so organizi KOVICE razvoju kmetijstva In tiuisma v občini. V okvini tega Je predvide Za novega predsednika orga manj narejenega na idejno rali srečanje z upokojenci, no. naj bi ic v letotoji zimi izde nizacije jf bil izivoljen Janez političnem področju. Razen obenoon pa kolekitivu Bel ta lali program razvoja tiuiama za na čnKiraalJiski gimnaziji in za daseženi napredek česti območje Vinioe In obkolpskegu Konda z Osojnika- p rede’, a. K. W deloma na poklicni kovinar- tamo. TONČKA 5KOF \ Precej jih je šlo ZANIMIV PREDLOG, VREDEN RAZMISLEKA Od Metlike do v Nemčijo 333 občanov s področja me Bo tokrat gospodarstvo podprlo kmetovalce? Rosalnic tliške občme je lani dobilo svetu za lanetijstvo, ki ga sama jama potne liste' Od tega so izdali Inž. Janez Gačnik, direktor metliške zadruge predlaga, kako ukrepati, da je sprejel in ga bo tudi pri skupinskih potnih listx)v, poroči. občinski skupščini. Lani so težka vozila in po 9 oseb se je za stalno izse bi bili zasebni kmetovalci domače občine že letos precej na bojjšem - Vse Kako i>a se bo zamisel nada večan promet na cesti Me lilo v tujino, okoU 30 odstot je odvisno od dobre volje gospodarskih organizacij lje uresničevala, je odvisno tlika—Rosalnioe ' tako unićili kov vseh, ki so dobili potnu od razumevani^ia kolektivov. cesto, da se po njej komaj list »a je odSlo v Nemčijo. Znano je, da kmetijstvo že povsem izgubili voljo do zbrali vsaj 3(K) ali 400 tisoč prebijajo osebni avtomobili. ^ švedsko, v Francijo ali zasebnega seMorja zadnja le dela, ker se ne morejo do din, bi na našem področju Po mojem naša podjetja Občani bi na vsak način radi v Svioo. ta upada in da so kmetje kopati do napredka. Inž. že precej pomenilo. Prav to ne bd smela jpazabiti, da so imeli popravljeno cesto, zato Janez Gačnidc, direktor met liko zberemo tudi pri zadru dobila delovno silo izključno so pripravljejii tudi sami pri liške zadruge pravi, da bi gi. S 700 tisoč din bi se na iz kmetijstva, zato bi bilo spevati. Nekateri lastniki av se zasebnemu kmetijstvu da še zasebno kmetajsbvo za si prav, če bi zdaj gospodarstvo tomobilov so pripravljeni da lo pomagati. Kako? lo postavilo na noge. p>odprlo kmetovalce. li, kar 1000 din prispevka. V POZIV DAVČNE UPRAVE — Kmetje ndso proti mo- — Ali je o vašem predlogu Predlog je sanimiv;. o kratkem bo prišlo do ra^o- de(mJzaciji, * sa na domači 60 šolarjev in predšolskih otrok se je udeležilo smučarskega tečaja ki ga vodijo telovadni učitelj Nace Bukovec, njegova žena Bariča, sin Andrej in dijak Nace TKGBANJSKEiOVICE naslov Sila. Tečajniki so smučali tudi v Crmošnjicah, največ časa pa so prebili na smu čišču za pokopali.ščem v Trebnjem. Na sliki je ena izmed skupin. (Foto: I>egan) Slabo spričevalo VSAKO LETO IŠČE ZAPOSLITEV 350 MLADIH UUDI Čeravno slišimo o društve ni m družbeni dejavnosti v Artičah veliko pohval, tega ne Mladi upajo^ da jim bo delavska bi mogli reči za knjižnico. Leta kljub menjavi knjiž ničarja že pol leta ni izposo jala knjig. V prosvetnem univerza le odprla pot do poklica društvu se bo moral kdo za vzeti, da bo delo drugače Nezadovoljstvo zaradi formalnih razpisov v časopisju - Sklad za usta steklo. Tako so menili čiani navljanje novih delovnih mest v občini je bil potreben občinskega sveta ZKPOS na seji 11. januarja. Po' izjavi predstavnikov Zveze mladine le 12 de jUi s Socialistično zvesso in lovnih organizacij v brežiSki občini upošteva dogo organizacdjamd Rdečega kri Otroci na snegu vor O prijavljanju prostih delovnih mest na zavodu ža, ker so mlade tudi najbolj za zaposlovanje. Večina podjetij sprejema na delo odprtih rok sprejemale v Zadnje dni so osnovne So nove delavce brez posredovanja zavoda. Mladim to svoje vrste. Socialistična zve le v brežiški občini priredile ni prav, razen tega pa se pritožujejo zaradi razpisov, za je mladini veliko poma več smučarskih tekmovanj.' ki SO največkrat samo formalni, saj je delovno me gala zlasti v Brežicah, ko so Na Veliki Dolini goje san sto zasedeno že vnaprej. kanje in smučanje že nekaj pripravlgali delovno akcijo. Z dobrim sodelovanjem s let. Učenci so se tokrat po Za p>omoč se obračajo mla da in na zadnji konferenci merili tudi v smučarskih sko SZDL so se pohvalili tudi v di ljuidae na sindikate in dru so člana predlagali, da bi o- Artičah. kih, slalomu in spustu. Tudi ge organizacije. Nekoliko jim mogočili mladim poklicno sankači so prišli na svoj ra Medsebojne stike med ZMS je odleglo, odkar se je ko usposabljanje pri delavski u- i^> drugimi organizacijami čun. Najboljše so nagradili, Parkiranje je dovoljeno res 1 uro, toda kateri voznik nec lan^ega leta občinska v nedeljo, 12. januarja, pa niverzi. Ta ustanova je mla pogosto otežujejo ra ’ čni si bo upal zapeljati v kupe snega sredi Brežic? skupščina odločala ustanovi dim že prišla nasproti z vsa pogledi na način dela. Mladi so jih spremili na republiško (Foto: Jožica Teppey) pionirsko prvenstvo Hrvatske ti sklad za nova delovna me- koletnim razpisom večerne se c^evajo za sodobne ob v Sveto Nejjeljo. 9ba. S tem nezaposlenosti še osnovne šole. Zanjo je precej like, starejši pa so vajena ne bo konec. Občinsko gospo zanimanja in mnogi so jo aktivističnih prijemov, ki jih darstvo v sedaivjih razmerah že uspešno dokončal. Pot do mladi ljudje odklanjajo. Mla IZ BREŽIŠKE ne more nuditi zaposlitve kruha je delavska univerza dina si želi čimbolj razg-ba- Vodovod v Globočicah približno 350 mladim ljudem, tako odprla vsem tistim, ki no dejaivnost, množično PORODNIŠNICE ki vsako leto po končani os so ptokasuuli voljo do učenja. športno udejstvovanje, sode novnošolski obveanosti iščejo M!adina je na zadnji kon Preteklih štirinajst dni so v v vasi Globočice na poboč Vodovod so gradili pred lovanje v delovndh akcijah, brežiški porodnišnici rodile; An ju Gorjancev je bila v sobo vsem z lastnimi sredstvi. kruh. ferenci pokazala veliko pri- s taborniški organizaciji, pla tonija Cerjak iz Pesjega — deč- to, 11. januarja, prijetna sve Opravili so nad 5000 'delov Zelo težko je dobiti delo pravljennost za sodelovanje ninskih društvih in drugih Ka, Antonija Pedretič iz Fluga — čanost; dogradili so namreč nih ur. Pri g^radnji so imeli za tiste, ki ne dokončajo os z drugimi organizacijami, kd specializiranih organizacijah.. dečka, Alojzija Kink iz Raven — mega razreda osnovne šole. do sedaj ni. bilo povsod us Alojza, Tereza JevSnik iz Bresta vodovod. To akcijo so opra več težay: kamnit teren za nice — deklico, Veronika Ka- vili vaščani z izredno enot kopanje jarkov, slab dostop Tega se zveza mladine zave pešno. Največ stikov so go- J.T. večiC iz Not« va« — deklico, nostjo, prizadevnostjo in pre do zajetja in zbiralnika, ka Marija Pleterski iz Krškega — Matjaža, Dragica Žmavc iz Bre magovanjem številnih težav. mor so morali spraviti grad žine — Bernardo, Pavla Koren Doslej so hodili po pitno vo beni material. Sami so zbrali iz Pokleka — Silvo. Terezija Ho- do in nap>ajali živino v glo 13.000 din. Finančno pa sta ste iz Ljubljane — Tomaža. Fran bokem jarku pod vasjo, kjer jih E>odprU tudi občinska Prizadevni gasilci Velikega Obreža čiška Kozole iz Veternika — Jo žeta, Frančiška Avsec iz Krškega izvira potok Globočica. Pri skup^ina v Brežicah in kra — dečka. Marija Ferlin iz Piršen- gradnji vodovoda so položili jevna skupnost Mrzlava vas- Prejšnjo soboto je 72 č l a r rati. To je tudi dolžnost za nemu odboru, da mora letos brega — Vlada, Marija Giovaneti 500 m cevi za napajalni vod Vel. Malence. Vrednost vo nov in mladincw ter delega varovalnic, katerim čuvajo poskrbeti za tečaj prve j k v iz Krmelja — Draga, Olga Petan do zbiralnika. Tega so zgra dovoda je ocenjena na 35.000 tov iz sosednjih društev bilo gasilci premoženje občanov moči, za strokovni gasilski iz Sel — Roberta, Jožefa Zierer in pomagajo reševati, če je tečaj, urediti mora pročelje iz Sevnice — Damtana. Marija dili nad vasjo tako, da zna din. na občnem zboru gasdlskega Kovačič iz Vukovega sela — ša višinska razlika med za društva v Velikem Obrežu; treba. Mladinci bi radi pre gasilskega doma in zgradita deklico, Elizabeta Rajterif iz Čre Otvoritve vodovoda so se udeležil se ga je tudi za nesli p>arcelo, na kateri ima še en bazen. Glavna skrb pa šnjevca — Bernardo. Mojda Plan- jetjem in zbiralnikom 59 m. Iz zbiralnika so razpeljali ce-. udeležili tudi predstavniki stopnik občinske gasilske jo igrišče, v last gasilskega bo namenjena dostojni poča kar iz Veniš — Bojano. Mbtna občine Brežice. Te je prisrč Kranjc iz Zabukovja — .\'bino, vi do posameznih hiš Tako zveze. društva ali p>a vasi Veliki stitvi 65-letnice ustanovitve Alojzija Brečko iz Sevnice — je dobilo vodo 16 gospodinj no pozdravil prizadevni pred Letos slaive obreški gasilci Obrež. Tudi za igrišče so društva, kar bomo pripravili Bogdana. Marija Kranjc iz Pod stev, kolikor jih šteje ta vas. sednik vodovodnega odbora 65-letnico ustanovitve. Poro precej naredili sami in vlo v letošnjem juniju. gorja — Mojco. Marija Savnik iz vaščan Ivan Gramc. Z dogra Cmca — Borisa, Erika Revinšek S tem se je ljudem izpolnila čila so pK>trdila, da je bilo žili vanj nad 170.000 Sdin. Na ANTON KRAMER iz Gabemika — dečka, Maida večletna želja: ženam in de ditvijo vodovoda v Globoči društvo lani delavno in da je občnem zboru so člani F>o- Marondini iz Sevnice — Rosando, cah je dobila vodo zadnja ves čas uživalo pomoč vseh hvaUli poročilo in dejavnost Ivanka Pož\in iz Apnenina — Mi kletom ne bo tjeba več no Bo obnova sita vode na glavah in mo večja vas na področju kra članov in vaščanov. S pro mladincev, hkrati pa so vseh lana in Nada ćemelič iz Globo jevne skupnosti. kega — D anico. žem v brentah. stovoljnimi prispevki (84.000 22 mladih sprejeli v svoje v Savudriji odobrena FRANCE SMERDEIL Sdin) so uredili notiranjost članske vrste. Za štiri še ži Počitniška stavba v Savu Matični urad Artiče dvorane v gasilskem domu. veče člane, ki so v društvu driji, kjer poleti letujejo Zlasti veliko so ix>magali s že od 1919, je bil to že pet otroci iz brežiške občine, j€> v decembru ni bilo rojstev iz Ustni časopis na ven porodnišnice Poročila sta st*: BREŽIŠKA prostovoljnim delom mizarji, deseti občni zbor; dobili so nujno potrebna obnove. Tudi Stiepan Šepat, de’avec iz Sen- Bizeliskem člani društva. Mladinci so spominske diplome za zasluž Opremo bi morali dokupiti. kovec. in Tereiija Urek, bolniška KRONIKA NESREČ med letom ustanovili svoj ak no in požrtvovalno delo. Mor Zveza prijateljev mladine je r*re?nica iz Trebeža. — Umrla je: v nedeljo. 12- t. m-. ««o obi Mnriia Ciriak, orpužitkarica iz Preteklih štirinajst dni so se tiv in se kar lepo vživeli; da ni bilo prav, da nihče na 2a letovanja v preteklem po D ečnih v*l 77 Jpt ponesrečili in iskali pomoč v skali Bizeljsko Urije časnikar imajo svojo administracijo zboru ni omenil dejavnosti letju poravnala vse račune. brežiški bolnišnici; ji KMEČKEGA CJLASA V za in blagajniško p>oslovanje, tamburašev, članov društva, Najemnina za zgradbo je po Jožeta Fraiikoviča, kovača iz družnem domu so priredili nekai denarja so dobili pri saj skoraj na vseh priredit mnenju predsedstva ugodna RADIO BRFŽICE Podbočja, Je rte^do udaril po gla ustni časopis. Tntervmvali .so In bd zato želeli zadržati h.šo vi in mu jo poškodoval; Janko kolesarskih dirkah, pripravili vah sk^rbijo za ples in veselo PETEK , n . JANUARJ.\; 18.00 Severovič, logar iz Stojdrage, Je direktorja zadruge Ferda Se- I>a so tudi dve plesni prire razpoloženje (seveda brez vnaprej Za njeno obnovo je do 18.20 — Nove plošče RTB. o b padel m si Tilomil levo nogo; petavca, ravnatelja osnovne ditvi. Tako so si lahko kupili plačno). Zveza planirala 300.000 dinar v estila. 18.20—19.M — G lasbena M ihael Uivk. upokojenec z Mi- oddaja; Izbrali ste sami Sole Roka Kržana in še ne s svojim denarjem gramofon, Občni zbor je naložil uprav jev. halovca. Je i>adel z lestve in si katere. V dvorani <*o bili N ED K IJA , 19. JANU.^RJA: 11,00 poškodoval glavo tef dobil notra plošče, šp>ortne majice in — Domače zanimivosti — Pripra nje poškodbe; Jožefa Senica, gos zbrani tudi šolarji. hlačke ter si uredili nc^o- ve na letošnje volitve — Damjan podinja iz Sevalce, Je i^idla v metno igrišče. Vahen; Turizem sblliuje narode — kuhinji in si poškodovala desni Za naše kmetovalce; Obisk prt kolk; Jožeta Nagliča, delavca iz Delovni ljudje V razpravi smo slišali mne rekorderjih pride'ovanja hibridne Lok, Je povoail avto in mu po nje, da bi morala skupnost Obrtniki so se dobro izkazali koruze — Nedeljsko srečanje z škodoval glavo, desno in levo ro se bodo organizirali Avgustom Stankom in njegcnrimi ko; Prter 21gante. sin uslužbenca gasilska društva bolj podpi pevci — Pozor, nimaž prednosti — iz Krškega, si Je pri smučanju zlomil desno iv>go; Ivanka Zorko, v petek, 10. Januarja, je Pohvala prizadevnim društvom in učiteljstvu O bveU ila, reklam e In s|; Skočdia je kfviSku in sedla na hlod podega Janeta. 2 »Nu, hui^č, odpri vendar usta in povej, kod si hodil!« ga je potresla za rokav. )f^r ILKA VAŠTETOVAr^^n »Saj si ^ šala, hohoho!« je zvišika gledal nanjo »Joj, plesali bomo!« se je razveselila Kaitka, se plavolasi hrust in zopet prijel za harmoniko. vzpela in potegniila Drejcu šiirok klobuk s kuštrave, Skočila je predenj in zvabila inštrument. nekoliko sajaste glave. V I t A Ž J E »Ne boš! Tvoja harmonika je dolgočasna in tvo »J\ih!« je zavrisnila, da je odjeknilo po eoado- je poskočnice že vsi poosnamo. Pripoveduj, kaj sd do vih. DEKLE živel ali — ali se pa poberi od tod, pust^!« je zace »Ju — uh!« se je odzval močan vrisk iz globine petala. gosada in krepkeje so zadoneli glasovi harmonike. Z eno roko je zaikotalila harmocidiko po travi, z ^^-^^(l^odovinski roman) druigo mu je segla v gosto zlaito grivo,in ix>bresla: Zdajci se je zasvetila široka gozidna jasa. Duh po »Nu, a l i bo!« dimu je objel prišlece. Velika kopa onkr^ jase je ocz- Se bolj mu je zc^orel obraz in iz svetlih oči je za nanjala oglenioo. Na robu jase, pod drevjem, je stala sijal plam en, ki bi bil bolj izkušeno dekle preplašdl. oglarjeva koča. Poleg nje velika skladovnica vreč Marija s e je le otroško razFK)sajeno smejala: »Ne iz z ogljem. pustim , če ne poveš.« »Ju-u-uh!« so pozdravila raskava grla. »Gašper, ne javkajte!« je zapovedala Marija in »Le drži me, dekletce. Hoho! Marija, ne veš, ka Pet ali šest sajastih mož je sedelo in ležalo na se vrgla v travo h Katkinim nogam. »Kod pa si hodil, ko imaš sladko ročico!« trati pred kočo. Na debelem hlodu je širokofpleč Janez, da te že toliko časa nismo videli?« se je »Oof! mu je priletela »ročica« na lice. Jezno se hrust vlelrel harmoniko. obrnila na godca. je obrnilo dekkle od mladega oglarja. »Ho-juh!« Zagorelo obličje mladega oglarja je še bolj Ali v istem trenutku je skočil hrust na noge. Od vzplamenelo. zadaj jo je objel z mišičastimi rokami, se sklonil in Katka je vrgla Drejčev klobuk visoko pod nebo, »Na Gorjance je šel na oglede, pa so ga Vlahinje pograbila Marijo okrog pasu in se zavrtela z njo po — ko se je jezni obrazek obrnU protd njemu, je bli napodile, ker je preveč pobožen papist.« skoma pritisnil p>oljub na rdeče ustne. trati. »Ha-ha!« Harmonikar je pritiskal poskočno melodijo. Iz »Tako. Kazen mora biti.« ' »Cesar Polde ga je klical na sestanek, pa sta se Izpustil jo je, brž pobral harmoniko in skočil mladega, zagorel^a obraza so se srAejale svetlorjave zgrešila.« oči in okrog ramen so se mu majald dolgi plavi kod proti gozdu. Gromovit grohot iz raskavih grl je spre »Janez, če bi te bili spomladi ujeli med novake mljal dogodek. ri. Z bleščečim pogledom je visel na devojkah, ki — zdajle bi tekla tvoja kri tam gori na Holand sta se na moč vrteli po trati. Nekaj kakor solze je zameglilo Marijine (^. sol skem.« ze jeze in sramote. Z roko je obrisala ustne in s te »Zdaj je pa dovolj, Katka!« »Ne budali, hudič, kdo bd pobil takega hrusta! mnim pogledom zrla za mladim talarjem, ki je izgi Stari Gašper, Katkin oče, je stopil na prag svoje Jenz, stavim, da bi se na tvojih prsih svetilo že toli nil za drevjem. koče. ko svetinj, da bi te Francozi s cesarjem zamenjali.« Zmagoslavno je odjeknilo po gozdovih. »Vsa sem vrtoglava,« se je smejala Katka in sedla Od vseh strani se je usula na mladca velikana na hlod. ploha ljubeznivih zbadljivk. »Ju-u-uh-huhiihu!« »In woča. Jutri boS pa bolna,« je pristavil stari »Hahaha! Prismode! Pustite ga no, da mi pove, »Razbojnik! Nič se ne jezi, Marija! Saj poznaš oglar. kje je bil!« je smeje se kričala Marija. Janeza; pravi hostnik je.« Lojze Jakopič: strokovnosti, toda zadostil sem Ho- Napadalec landčevim zahtevam. Bil sem sprejet o?»dr • v specializirano delovno komando, ki Na cesto je priteklo razmr- je na področju mesta in njegove bliž šeno dekle. Bilo je razbur AKCIJA nje okolice odkopavala in demontirala jeno in vpilo je; letalske bombe, ki niso eksplodirale. — Na pomoć! ... Nadlegu Zelo nevarno in težko delo je bilo to. je m e ...! Opravljali so ga strokovnjaki, kneflin- Ljudje so se razveselili, da gi, pod strogim nadzorom esesovskih se je vendarle neicaj zg o ^ o . "rdeča gos" oficirjev. Včasih je tičala neeksplodi V pričakovanju, kako se bo rana bomba v bližini hiše nacistične do dogodki razpletli, so za ''h"*' ga m ^otca. Zato ni bilo ^vseeno, ali čeli postajati. Zmršeno deOsJe bodo jetniki bombo varno odkopali ali pa je venomer ponavljalo is * V / # 0 ' © 1 se bodo z njeno pomočjo rešili trplje te krike, kot pokvarjen gra Bil sem hudo vznemirjen. Gregor nja. Nemalo primerov je bilo, ko je mofon. je vedel o meni več, kot bi lahko zve jetnik bombo nalašč sprožil. Ni mu bi — Na pomoč! ... Nadlegu del povprečen agent katerekoli službe, lo mar lastne smrti. Cela desetina je m e .. .1 če bi imel nalogo poizvedovati o me kneflingov je umrla na ruševinah. — Kdo? — so vprašali me ni. Torej je Gregorja oskrbela s po ščani. > datki mr.eža Dobro organizirana mre Za začetek so mene določili za de — Neki nagnusen tip — je ža. Trapil sem se z nalogo, da bi od lo pri razkopavanju ruševin in bomb. reklo dekle. kril, katera: gestapo, Angleži, Rusi, Demoncažo so opravljali le res specia — Kje pa je? — so vprar n a š i...? lizirani strokovnjaki. šali pričujoči. »Kakšne zveze imamo z očetom Se Dobil sem listek in v taborišču sem — Tam, v stanovanju — je bastijanom? Mislim, naša jugoslovan bil premeščen v posebno barako..Bili rekla in pokazala 2 roko. ska organizacija.« smo privilegirana komanda. Zaradi ne — A kako vas je nadlego varnega xn težkega dela smo dobiva val? — je začel preiskavo »Nobenih. Niti tega ne vemo, ali je protifašist, kolaboracionist ali slu li večje in izdatnejše porcije hrane, ©den tistih organizatorjev, ki — Imam pa res smolo! Zdaj, ko sem si za« pa boljšo obutev in obleko. Odstranje se vedno najdejo v takšnih čajni prišlek v taborišču. Toda on v tovil toploto, si prišla pa točno! glavni taboriščni pisarni odloča, v ka vanje letalskih bomb s področja Miin- primerih. Dekle je molčalo chna pa njegove bližnje in daljnje in se nemo oziralo naokoli. tero komando ali v kateri transport bo kdo šel « okolice Je bilo za Nemce tolikanj po Okoli nje pa so bili sami ra- membno da so hoteli pri življenju Sin je spojil dva Saroyanova naslova v enega sa BRANA ĆRNČEVIĆ; mega: MAMA, LJUBIM TE, OČKA TI SI NOR! Očka pripoveduje o svoji veličastni mladosti.. Po očkovem pripovedovanju je očitno kar sam nagnal Nemce. Očka me bo »izvlekel«, potlej pa pritisnil name. Očka je nor! Mama je čudovita. Molči in daje. Očka DVE DEGENERACIJI se čudi, zakaj mora od doma, kadar pridejo sinovi prijatelji in prijateljice. Mama razume. Očka je poza Njegov otrok greši iz dolgočasja, zato ker je sil bil, da je bil nekoč mlad. Mwni pa se zdi, da je še / • no inteligenten, njegovemu otroku čas in dogodki vedno mlada. Degeneracija OČETJE ne dajejo dovolj življenjske hrane. Drugi otroci pa Kaj naj počnemo? Saj ne moremo iti na konec grešijo zato, ker so razvajeni in brez idej. Ljudje so se (že pred Turgenjevom) delili in se de mesta in čakati na Nemce?! Le zakaj vas tako moti lijo na očete in otroke. Očetje so — po vseh sistemati Očka ni obča, marveč posebna kategorija, on ni malo whiskyja, malce divjanja in nekaj deklet? zacijah — ena, sinovi J)a druga generacija. Poznamo oče vsem, zato ne more vseh razumeti. Med ljudmi kroži vic, ki ga bom zapisal zavoljo tudi pri nas spopad generacij? Poznamo. Toda samo Mogoče je kje v krajih bogu za hrbtom, čim dlje avtentičnosti sinovskega stališča. (Dče in 'mati sta od v principu. od glavnih središč in mest, živi kakšen samoten očka, šla v mesto. Sin telefonira dekletu, naj pride k nje staromoden in konfuzen. Ta bo, nemara, prebutal si mu. Vendar ne pravi: Kot sin ne bi maral premagati svojega očeta, kot PRIDI, SAM SEM DOMA. oče ne bi maral premagati svojega sina. Tako mi tudi na, ko se bo napil (sin namreč), kaj ukradel ali storil silo kakšnemu dekletu. am pak: delamo. Nihče ne namerava premagati svojega sina. PRIDI. TRUPLA SO ODŠLA NA SUTJESKO! Kar pa se tujih sinov tiče, oho, poznamo težave! Ju In tako nazaj, vse do Tarasa Bulbe in njegovega goslovanski oče razume, da njegov sin zapravlja de obupnega stavka: Jaz sem te rodil in tudi ubil te bom nar, ki ga ni sam zaslužil, razume vse sinove svobo jaz! de, med katerimi seksualna gotovo ni največja. Tuji Nihče ne pričakuje, da bi bil jugoslovanski oče Zaključek sinovi so izgubljeni, njegov pa je samo razvajen, vi Taras Bulba, za kaj takega nista primerna ne kraj hrav in mlad! Ko jugoslovanski oče misli na svojega ne fias! Toda nikar ne zavrzimo nauka: Očka. če nisi Spopad med generacijama potemtakem obstaja. sina, pravi: Taras Bulba do svoiih otrok, nikar ne bodi Taras Prav. Bulba do mojih otrok! Na čigavi strani smo? Se v spopadu med očetom IVIIadina je čudovita! in sinom človek lahko opredeli? Ko pa jugoslovanski oče misli na mojega sina, Ne vem. Jaz se ne opredeljujem. govori: Kar se mene tiče, Degeneracija H - SINOVI v spopadu Tu je nekaj nezdravega! m ed Ko bi mislil na svojega sina, je jugoslovanski oče Sin pa prav nasprotno razume vse očete razpn cvo- očetom in sinom kot ■Plvrooeiec in svetovljan — toleranten! iega. Dolgočasen je samo njegov oče' zmneovalec pokvarjen! DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK = vsak četrtek 60.000 izvodov! 2 9 ’ Na osnovi 176. člena 7. točke statuta BELOKRANJSKA TRIKOTAŽNA INDUSTRIJA BETI Metlikd razpisuje prosto delovno mesto VODJE SPLOŠNEGA SEKTORJA P0C50JI: 1. pravna fakulteta In 10 let službe 2. visoka upravna šola in 20 let službe Osebni dohodki po pravilniku. Rokj prijave 15 dni po objavi razpisa. Po zakonu o prometu ž zemljišči in stavbami TRGOVSKO PODJETJE (Ur. list SFRJ št. 43/65) In sklepu 2. redne seje razširjenega delavskega sveta z dne NOVO MESTO 10. decembra 1968 NOVOTEHNA KIDRIČEV TRG razpisuje / STANOVANJSKO PODJETJE ODPRTO V SOBOTO, 18. JANUARJA KOČEVJE JAVNI NATEČAJ OBVESTILO za prodajo stanovanjskih hiš Vse zavezance vodnega prispevka — gospodarske Stanovanja so vložena v sklad stanovanjskih hiš in delovne organizacije pozivamo, da po zakonu pri Stanovanjskem podjetju Kočevje. Stanovanja se o vodnem prispevku za leto 1968 (Ur. list SRS št. prodajajo v soglasju z vlagatelji oziroma lastniki 43-388/67) prijavijo Zavodu za vo^o gospodarstvo in so zasedena. Vlagatelj stanovanj v stanovanjski SRS do 31, JANUARJA 1969 potrebne podatke za sklad je kemična tovarna »Melamin« v Kočevju in izdajo dokončnih ‘odločb pri odmeri vodnega pri podjetje »Itas«, Kočevje. spevka za leto 1968. P o gojlprodaje: 1. ZA IZiKORISCENO ALI UPORABLJENO VODO: 1. Izklicna cena za montažne stanovanjske hiše, a) količino proizvedene lastne električne ener zgrajene/na stavbnih parcelah stp. 806, 807.. 808., gije v kWh, 809. in 810., vse k. o. Kočevje, je revalorizirana b) količino uporabljene oziroma Izkoriščene vode vrednost posamezne stanovanjske hiše, h kateri iz vodovodnega omrežja v m», se prišteje še vrednost pripadajočega stavbnega c) količino uporabljene oziroma izkoriščene vode zemljišča po 4,00 din za m^ O i lastnega izvora v m*, 2. Izklicna cena za posamezne dele stanovanjske d) količino izkoriščene vode za pogon mlinov, hiše (dvojčke) Črnomaljska c. 7., 8. in 9. je reva žag in vodosilnih naprav v m*. lorizirana vrednost stanovanja. Vrednost stavb JEIOVICA nega zemljišča Je že upoštevana v Izklicni ceni. 2. ZA IZPUŠČENO — ONESNAŽENO VODO: 3. Kupec plača ob p)odplsu pogodbe 10 odst. od do a) vse osnovne podatke, navedene v izračunu do sežene prodajne cene, ostanek pa plača v enakih končnih odločb za leto 1967, mesečnih obrokih z 2-odst. obrestno mero v 15 b) za vse ostale dejavnosti, ki niso zajete v do letih. končni odločbi za leto 1967, po osnovah na 4. Prodajalec stanovanjske hiše sl dovoljuje za osta štetih v Navodilih o načinu preračunavanja nek kupnine vknjižiti zastavno pravico terjatve količin onesnažene vode In stopnje njene one v breme kupca. snaženosti v enote (Ur. 1. SRS št. 4-11/68). 5. Ce kupec odtuji stanovanjsko hlAo, preden bi bila HIŠA ZASTONJ Opozarjamo vse zavezance vodnega prispevka na ta odplačana, zapade kupnina naenkrat in v ce rok prijave in na kazenske sankcije po čl. 9 cit. loti. zakona. 6. Krpec nosi vse' stroške v zvezi s kupoprodajno VELIKI NAGRADNI pogadbo (legalizacija pogodbe, stroški zemljiško ZAVOD ZA VODNO GOSPODARSTVO knjižnega prenosa, prometni davek na prwnet RAZPIS ZA BRALCE SR SLOVENIJE LJUBUANA nepremičnin In drugo). TEDENSKE TRIBUNE. 7. Varščina se položi v gotovini pred licitacijo pri blagajni Stanovanjskega podjetja Kočevje v zne sku 1.000,00 din. BERITE TT IN SODELUJTE 8. Prednostno pravico nakupa stanovanjske hiše Ima V RAZPISU, KI TRAJA PODJETJE nosilec stanovanjske pravice oziroma če kupi nekdo drug, mora imeti na razpolago stanovanje DO KONCA FEBRUARJA. »KREMEN« — Novo mesto za zamenjavo. 9. Licitacija je ustna in se bo opravila v prostorih proda NA JAVNI DRAŽBI Stanovanjskega podjetja Kočevje dne 31. Januarja 2E MAJA SE BOSTE 1969; pričetek ob 8. uri. zemljiško parcelo št. 853/1 - v LAHKO SELILI Interesenti za nakup omenjenih stanovanj oziroma naravi pašnik, ležečo v k. o. Pol- stanovanjskih hiš dobijo vse druge ustrezne p^^iat- V NOVO STANOVANJE hovica - vas Mokro polje ke pri Stanovanjskem podjetju Kočevje. ALI RAZKOŠNO Dražba bo v sredo, 22. 1. 1969, ob 9. uri na kraju samem v Mokrem polju pri stanovanjski hiši VIKEND HISO. štev. 5 a.. Zainteresirani bodo pred pričetkom dražbe morali položiti varščino v znesku 5(X) din, ki se Jim po Razpisna komisija končani dražbi vrne oziroma se upošteva pri plačilu KMETIJSKE ZADRUGE kupnine. METLIKA Vse ostale informacije bodo interesentom objavljene pred pričetkom dražbe. razpisuje prosto delovno mesto NOVOTEHNA, NOVO MESTO RAČUNOVODJE razglaša POGOJI: višja ah srednja strokovna izobraz ALPINA ba ekonomske smeri z več kot 3 leti prakse TOVARNA CKVUEV — 2IRI prosti delovni mesti v kmetijskih organizacijah ali nepopolna PRODAJALNA NOVO MESTO srednja šola z več kot 10 leti prakse v kme 2 KNJIGOVODIJ - tijskih organizacijah. razpisuje prosto delovno mesto SALDAKONTISTOV NASTOP DEIJV 1. 3. ali 1. 4. l‘.K)9. Drugi po pomočnika — pomočnice POGOJ: ekonomska srednja Sola; za 1 delov goji po dogovoru. no mesto zaželena praksa. — Poskusno delo POGOJI: dokončana trgovska Sola, lahko Je do 3 mesecev. PRIJAVE sprejema razpisna komisija pri tudi začetnik. Pismene ponudbe poSljite naj KMETIJSKI ZADUUOI METLIKA 15 dni po kasneje 15 dni po objavi razpisa na naslov: Prijave sprejema splošni sektor podjetja objavi razpisa. ALiPINA, prodajalna obutve, Novo mesto. 15 dni po objavi. BADIO LJUBLJANA V pralni S m e h VSAK DAN; poroćlla ob 6.15, tega tedna — Neverjetne prigode Radijska igra — Matjai Kmecl: s t o l e t i f 6.00, 7.00 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, prof. M odrinjaka. 14.45 Novi a n Pišem radijsko igro. 20.54 Iz slo v neki igri je govorila 15.00, 18.00, 19.30 in 22.00. Pisan sambli narodco-zabavne glasbe. venske lažje orkestralne glasbe. glasbeni spored od 4.30 do 8.00. 17.06 V svetu o pernih m elodij. 21.15 Deset melodij — deset pev dolg samogovor, po kate ■ PETE3L. 11. JANUARJA: 8.08 17.30 R ad ijsk a ig ra — M iloslav cev. 23.15 Skupni program JRT — studio Zagreb. stroj rem bi moral nastopiti Glasbena matineja s skladbami S t^ illk : » U n ija zaui>anja«. 19.00 Pavleta Merkuja. 8.56 Pionirski te Lahko DOČ, o tro cil 19.15 G lasbene ■ SREDA, 22. JANUARJA: 8.06 zdravnik, a ga ni bilo od dnik. 10.15 F ri Tss dom a. 11.00 razglednice. 20.00 »V neddjo zve Glasbena matineja > Debussyjevi- nikoder. Velike igralke to Poročila — Turistični napotki sa čer«. 22.15 Serenadnl večer. ml skladbami. 8.55 Pisan svet Superdetergent tu je goste. 12.30 K m etijski nasve ■ FONEDEUEK, 20. JANUAR pravljic in zgodb. 9.30 Četrt ure ni zmedlo, stopila je k ti — dr. liBon Kocjan; DoUknosti % o rk estro m Lavrrence W tik . 10.15 preglednikov Čebel pil prepreteva- JA: 8.08 Glast>ena matineja. 8.55 oknu in govorila naprej, Za m lade radovedneže. 10.15 P ri P ri vas dom a. 11.00 Poročila — lUu Cebeljtti bolezni, 12.40 Ce> po Turistični napotld za tuje goste. kakor da njen samogovor lja in potoke. 13.30 Priporočajo vas doma. 11.00 Poročila — Turi stični n ap o tk ' za tu je goste. 12.30 12.30 Kmetijski nasveti — inž. vam . . . 14.35 NaJU poslušalci če Franjo Jurl^: ZaSftitma redka ie Tti končan: stita jo in p o zd rav ljajo . 15.25 G la Kmetijski nasveti — inž Prane m Forstnerič: Kako kranjska mle drevesa kot naravni spomeniki. »Ah, tamle prihaja dok sbeni Intermeezo. 16.00 Vsak dan 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Pri za vas. 1*2.05 Človek in zdravje. karna ocenjuje kakovost odkup ljenega mlek&. 12.40 Majhen kon p o ro čajo vam . . . 14.35 NaSi p o tor, veseli me.* 18.15 Zvočm razgledi po zabavni slušalci čestitajo in pozdravljajo. glasbi. 19.00 L ahko noč, otroci! c e rt pih aln ih o rk estro v . 13.15 Ob A doktorja še ni bilo. vestila in zabavna glasb a. 13.30 15.20 G lasbeni in te rm e n o . 15.40 19.15 M inute s pevlco M arjano Naš podllst^ — R. K. Naravan: DertaJ. 20.00 »NaS zbori t^onu- Priporočajo vam... 14.35 N aši Ona govori kar naprej in posluSald čestitajo in pozdravlja za vas. 17.05 M .adina sebi in vam . jejo«. 20.30 Dobimo se ob Isti Lawleyeva cesta. 16.00 Vsak dan boječe gleda v smer, od uri. 21.15 Oddaja o morju in po- jo. 15.20 Glasbeni intermemo. 16.00 V sak d an za vas. 18.15 »Si 18.40 N aš razgovor. 19.00 Lahko za avtomatsko strojno pranje koder bi se moral poka m orSčakib. noč, otroci! 20.00 Tl in t^ ra — ■ SOBOTA, 18. JANUARJA; 8.06 gnali«. 18.35 M ladinska o ddaja; »In tern a 469«. 19.00 Lahko noč, 12. o d d aja: D r. F ed o r K rejči. zati zdravnik: / Glasbena matineja. 9.25 6ez trav 22.15 S festivalov 'jazza. n ike zelene. 10.15 Pri vas dom a. otroci! 19.15 M inute s pevcem »Poglejte ga, no, kako 11.00 Poročila — Turistični na Stanetom Blanclnijem. 20.00 Kon ■ ČETRTEK 23. JANUARJA: ker vsebuj‘e p o tk i za tu ie goste. 12.30 Kme- cert Simfoničnega orkestra in Ko 8.08 Operna matineja. 9.25 Iz or počasi gre; kar nič se mu mornega zbora RTV Ljubljana. kestralne in operne glasbe. 10.15 ne mudi. Zdaj se je pa še 22.15 Za ljubitelje jazza. P ri vas dom a. 11.00 P oročila — ustavil in govori z neko ■ TOREK, 21. JANUARJA: 8.08 Turistični n^iotki za tuje goste 12.30 K m etijski n asveti — inž Operna matineja. 8.55 Za šolarje OXYI.AN damo. Le kaj ima toliko Lojze AvSič: Pred bilančnimi ob — Kozlovska scKlba v Višnji gori. račimi v poljedelstvu. 12.40 Pi govoriti z njo? — No, 9.25 »M orda vam bo všeč«. 10.15 halni orkestri na koncertnem od Pri vas dom a. 11.00 Poročila — vendar gre naprej. Ne, Turistični napotki za tuje goste. ru . 13.30 P rip o ro čajo vam.. 12.30 Kmetijski nasveti — Juriča 14.06 »Mladina poje«. 14.45 »Me spet se je ustavil, zdaj pa Zadravec; Vinogradništvo in vi hurčki«. 15.20 Glasbeni intermez- narstvo Španije. 12.40 Slovenske zo. 15.M Majhen recital pianistke gorjori z nekim gospo narodne pesm i. 13.30 P riporočajo Tatjane Bučarjeve. 16.00 Vsak dan dom. Gospod doktor po vam . . . 14.05 ra a sb e n o u dejstvo za vas. 18.15 Iz naših studiov. I zna menda celo mesto. vanje mladih. 15.20 Glasbeni in- 18.45 N aši znanstveniki p re d m i- term eczo 15.45 Jezikovni pogo krofoncMn. 19.00 Lahko noč, ot No, hvala bogu, sedaj je vori. 16.00 Vsak d an za vas. 18.15 roci! 19.15 M inute s pevko Ireno V t o r ^ n a svidenje! 18.45 Dru- Kohont. 20.00 Četrtkov večer do pa le prišel.* ČE v VAŠEM S>a in čas — prof. dr. Milko Kos: mačih pesmi in napevov. 21.00 Ravno ko je spregovo 1400 let po naseljevanju Sloven Literani večer. 21.40 Glasbeni n<^- cev. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 tumo. 23.15 Komomoglasbeni ve rila te besede, je zdrav Minute s pevko El do Viler. 20.00 čeri. nik res prišel, a ne s ti DELOVNEM ste strani, kamor je Sa ra gledala, (emveč z na KOLEKTIVU NI TELEVIZIJSKI sprotne. Za trenutek je bila iznajdljiva igralka osupljana, nato pa je po POVERJENIKA a SPORED dala doktorju roko in mu rekla: NEDELJA, 19. januarja 20.35 TV d ram a (L ju b ljan a) 21.35 R esna glasba (L ju b ljan a) — Halo, Mirko, si ti? Takoj naženi tajnico s »Kako vendar ste prišli PREŠERNOVE 8.15 Kmetijska oddaja v madi&r- 33.05 Poročila (Ljubljana) ščini (Beograd) svojih kolen! tako hitro okrog ogla, go 8.35 Poročila (Zagreb) spod doktor?* 8.40 Narodna glasba (Zagreb) TOREIK, 21. januarja 9.10 Kmetijska oddaja (Beograd) DRUŽBE, 9.55 Propagandna oddaja (Ljub 17.45 R isanka (L ju b ljan a) ljan a) 18.00 Gregec v j e ^ — lutkovna se 10.00 Sm učarska FIS tekm ovanja rija Kurir Gregec (Ljub na Pohorju — prenos — ljan a) POSTANITE (Ljubljana) ,18.20 Po s'ed eh n apredka (Ljul>- 10.45 O troška m atineja: D ak tari — Ijana) (Ljubljana) 18.40 NsvosU iz St\idia 14 (Ljul>> 12.00 Sm učarska FIS tekm onranja Ijaoa) na Pohorju — prenos — 19.05 V elika m esta: D unaj (L ju b TOVL (Ljubljana) lja n a ) 12.55 K itzbllhel: T ekm ovanja v 19.50 Cikcak (L ju b ljan a) smuku — prenos ETVR 20.00 TV dnevnik (L ju b ljan a) tijskl nasveti — Ivan Krelt; Vre 15.20 Saga o Forsytib — ponovi 20JO Vijavaja (LJut^ana) dnotenje hranilnib vrednosti be tev (Ljubljana) 20.35 G oievieve — celovečerni an ljakovin pri poljičinah. l'i.40 An- 16.10 Boks — reprezentanca BiH : gleški film (Ljubljana) samoel in solisti pod vodstvom Srbija (Sarajevo) Jazz: The Illinois jazz band Milana StanteU 13J0 Priporo 18.00 TV kažipot (L ju b ljan a) — I (Ljubljana) čajo vam .. 15.20 Glasbeni in- 18.20 G lasbena m edigra — (L jub Poročila (Ljubljana) termesso. lb.40 Nai podlistek — ljan a) A. Ristovlč: Kresnice 1* Prijedo 18.35 T an ja in revolveraš — češlU ra. 16.00 Vsak dan za vas. 17.06 film (Ljubljana) SREDA, 22. januarja ^ G rem o v kino. 17.35 Dva zbora i* 19.45 CUtcak (L ju b ljan a) Dolenjske. 18.li Pravkar prispelo. 30.00 TV dnevnik (Beograd) 17.15 Pisani tra k (L ju b ljan a) 18.50 S Itnjižnega trg a. 19.00 Lah 20.30 3—2—1 (L ju b ljan a) 17.30 Prenos športnega dogodka — ko noč, otroci! 19.15 M inute s 20.35 Humoristična oddaja R. L. (Ljubljana) pevko Ireno Kohont. 2P.OO Spo Djukiča (Beograd) 19.45 C ikcak (L ju b ljan a) znavajmo svet in domovino. 21.30 21.35 Malo za Salo, malo za res — 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) = Iz fonoteke radia Koper. 22.15 (Ljubljana) M.30 3 - 2 —1 (L ju b ljan a) = Oddaja za na£e liseljenc« 22.00 Športni pregled (JRT) 20.35 Hoffmanove pripevedke — 33.30 IV dnevnik (Beograd) ■ NEDELJA, la. JANUARJA: opera (Ljubljana) = 6.00—8.00 Dobro Jutro! 8.06 Ra 21.35 E k ran n a r tr a n u (Z agreb) = dijska igra sa otroke. 9.05 »Do PONEDELJEK, 20. januarja 23.35 Poročila (Ljubljana) = ber dan vam Stli Jurij Souček« — S rečan je v stu d iu 14. 10.15 Se po 17.45 T ik tak (L ju b ljan a) CETRTEIK, 23. januarja mnite, tovariši... Franc Stefan- 18.00 Po Sloveniji (L ju b ljan a) čič-Jagrov: 2a petim nesrečni te 18.25 P ropagandna m edigra (L ju b ZA BOLJŠE GOSPODARJENJE V KMETIJSTVU IN OBRT- s ti te č aj. 10.30 Pesm i borbe in lja n a ) 17.45 EHonlrskl TV stu d io (L jub- d ela. 10.45—13.00 NiUU poslušalci 18.30 Oživljanja pri prvi pomoči — NIŠTVC, ZA VSAKO, VAŠKO GOSPODARSTVO — POMENI čestitajo in posdravljajo — vmes (Lji^ljana) 18.15 K om orni zbor RTV Ljub- VELIKO PRIDOBITEV ob 11.00 Poročila — Turistični 18.50 Zabavna g lasba (B eograd) Ijana (Ljubljana) ^ n ap o tk i za tu je goste. 11.50 Pogo 19.20 Z nanost in m i (L ju b ljan a) 18.45 Zabavna glasba (B eograd) 19.45 Cikcak (L ju b ljan a) ^ v o r s poslušalci. 13.30 N edeljska 19.45 Cikcak (Ljut>ljana) 20.00 TV dnevnik (L ju b lja n a ) = reportaia. 13 5C Popoldne ob za 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 3—2—1 (L ju b ljan a) 20.30 3 - 2 - 1 (L ju U ja n a) ^ NOVI TRIFAZNI bavni glasbi 14 30 H um oreska 30.35 Saga o Porsy tih — n adalje- vanje (Ljubljana) 31.25 Kulturne diagonale (Ljub- Ijan a) ^ 5 MOTOR „ELEKTROKOVINE” 32.10 Poročila (Ljubljana) Uporabljate ga lahko za po^n kmetijskih, gospodinjskih in obrtničkih strojev. PETEK, 24. januarja g Zaradi odličnih lastnosti, kakor tudi zaradi nizke cene, je izdatek za nabavo 17.25 D aktari — serijsk i film — = (Ljubljana) 18^15 Glasbena oddaja (Beograd) najbolj smotrna naložba v gospodarstvu 19.00 Svet na zaslonu — veliki — ; = (Ljubljana) 19.50 Cikcak (L ju b ljan a) = = Njegova nabavna cena, ki je odvisna od moči motorja (od 1/4 do 10 konjskih 20.00 TV dnevnik (L ju b ljan a) moči), je minimalna v primerjavi s Številnimi prednostmi, katere daje vsake- 20 30 3—2—1 (L ju b lja n a ) ^ 10.35 Plavolasklne Iju b em i — te- nm gospodarstvu, ki ga uporablja. ški crtovečeml fHm (Ljub- f = Ijan a) Jamčimo za kvalitetno izdelavo, za pravilno delovanje pa dajemo enoletno Unicef — zabavno glasbena garancijo! oddaja (Ljubljana) = Poročila (Ljubljana) ■=x== Vsa pojasnila dobite v krajevnih trgovinah a tehnifikim materialom, pri na- SOBOTA. 85. januarja Sem predstavništvu v Ljubljani. Titova 38, telefon (061) 315'824 in v tovarni 17.45 Bd domače z ansamblom W lija Petriča (Ljub'Jana) 18.15 M ladinska igni (Z ai^eb ) 19.15 Sprehod A o zi čas: M artin Bohnnann — II (Ljubljana) 19.45 Cikcak (L ju b ljan a) ELEKTROKOVINA 20.00 TV dnevnik (L ju b lja n a ) 20.30 3—2—1 (L ju b ljan a) 20.35 S lučajno sta m srečala Ro — Kaj se ne spominjate, doktor, da sem bili. meo in Julija (Ljubljana) pred šestimi leti v prav tem kopališču va; 21.25 B urleska (L ju b ljan a) > MARIBOR 21.50 Sherlock H olm es — aerljsld p acientka? fltaa (Ljubljana) 23.50 Posnetek tfortnega dogodka (L)uW!«n«> DOLENJSKI UST * TEOm^ESTm^: mak četrtek 60M 0 izvodov! 31 KRI v TEM TEDNU VAS ZANIMA NE Na poledeneli cesti ga Novo mesto: tev aveite žene«. 22. 1. ameritvv vence. Hhrati se toplo zahvalju 22. 1. ameriški barvni likn »Pro jemo GO Kočevje, Društvu upo je zaneslo ponesrečenko odpeljali JANUARSKO kleta sreča«. kojencev, gospodu župniku za 23. 1. francoski barvni film leiK poslovilne besede in vsem, 7. januarja popoldne se je pri v bolnišnico VREME »Džoni Banko«. ki ste ga spremili na njegovi petila prometna nesreča na cesti 7. januarja je Štefka Jerman V PREGOVORIH KOSTANJEVICA: JOŽE V ID E in Mihovice, razgla zadnji poti. v Gornji Pohanci. Na desni strani prečkala Cesto komandanta Sta 19. 1. am eriški fi'bn »Revolvera. šam govorice zoper Fani Padarčič ceste je parkiral osebni avto Ivan neta v Novem mestu, pri tem pa Si C ase G rande« Žalujoči: Urek iz Sela. Mimo je pripeljal Ce v prosincu drevje iz Mihovice za neresnične in se ji žena Matilda, sin Ru^ z ženo, Jo je zbil osebni avtomobil, ki ^ RDETLIKA: zahvaljujem, da odstopa od to£be. tovornjak Franc FrigelJ iz Gaja, je vozil Janko Popovič iz Žabje od mraza poka, jeseni o d 17. do 19. 1. franoosfci b arv hčerka Cilka z družino, vnuidnje katerega Je na poledeneli cesti za s sadjem preobloženo ni film »Cmi tulipan«. in drugo sorodstvo. neslo v osebni avto. Škode Je za vasi. Jermanova je padla in se stoka. — Toplota v pro Od 17. do 19. 1. ameriSki tlim Podpisani Anton Gore preklicu K očevje. 26. 12. 1968 600 d in arjev . tako po&kodovala, da so jo od »Tarzan gospodar džungle«. jem vse, kar sem neresničnega peljali v novomeško bolnišnico, sincu in vlaga zimi v 22. in 23. 1. francoski barvni trdil o Alojzu Keku s Pluske št. 4, škodo so ocenili na 550 din. ker mi on ni nikdar ničesar vzel, Grmovlje: avtomobil svečanu na noge po tilm »Naivnež«. Ob bridki izgubi našega nadvse MIRNA: in se mu zahvaljujem, ker je od maga. — Makarij jasen 18. in A.9, 1. ita l. tih n »H erkul stopil od tožbe. dobrega, nepozabnega sina, moža, zdrsnil s ceste Novo mesto: na snegu očeta, brata, strica in svaka ali meglen naznanja osvaja Atlantido«. Inž. Zinka Perija iz Gotne vasi sta zavirala MOKRONOG: prav tako jesen. FERDINANDA Se je 9. januarja zjutraj pripelja Med rsečanjem v 2abji vasi 7. IB. in 19. 1. italijanski barvni la z osebnim avtomobilom do film »Invazija Vikingoiv«. januarja dopoldne sta avtomobili r t i i KOZOLETA Grmovelj. Tam Je avtomobil za sta Ludvik Barbo Iz Češnjice in i LUNINE MENE: NOVO MESTO: iz Stolovnika o d 17. do 19. 1. francoski b arv n i neslo. v mostno og^o, nakar se Brane Jerman iz Novef^ mesta Ob smrti dragega moža, očeta in se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki je odbil in zdrsnil po nasipu, na zanseženi cesti zavirala in se film »Brigada Antigangs«. očim a 18.1. • ob 05.59 20. in 21. 1. italijanski barvni so n ^ v težkih trenutkih poma škode je bilo za okoli 500 din. zaletela. Škode je bilo za okoli film »Made in Italy«. gali, nam izrazili sožalje, da^vali 1000 din. 25. 1. ) ob 09.23 ALBINA VERŠČAJA vence in cvetje ter v velikem šte 22. in 23. 1. ital. film »Nemo upokojenca iz Osrečja pri Učakovci: trčila 2. 2. ® ob 13.56 ralni tip«. vilu pokojnito spremljali k zad Škocjan: na srečo POTUJOČI KINO: Škocjanu njemu počitku. Posebna zahvala na nepluženi cesti o d 17. d o 31. 1. fraivcoski barv se iskreno zahvaljujemo vsem so gospodu župniku Kolenku, go brez poškodb ni film »Nesnurtni bojevniki«. rodnikom, kolektivu hotela Metro vornikom za ganljive poslovilne 12. Jan u a rja sta se m ed sreča RIBNICA: pol, GOP mizarski delavnici Brod besede, godbi, sindikatu, rudniku, njem na nepluženi cesti pred Uča v Stari vasi pri Škocjanu sta 18. in 19. 1. angleški b arv n i film ter 6. 'in 7. razredu osnovne Sole sosedom in znancem. kovci zaletela z osebnim avtomo se 6. januarja zaletela osebni avtomobil Stanislava Klobučarja »Zlomljena krila«. Škocjan za podarjene vence, kakor Žalujoči: biloma Zdravko Ostronič z Vini SEVNICA: tudi vsem sosedom za vso po ce in Franc Propšelj iz Učakov- iz Dobruške vasi in avtobus pod P etek , 17. Jan iiarja — Anton mati Marija, žena Marica, hčerka jetja CJORJANCI, ki ga je v o k U 18. in 19. 1. f r a n c o ^ film »Ob žrtvovalno pomoč. Posebno se za Marjanca, sestri Julka in Vida cev. škodo so ocenili na 4i000 din. Sobota, 18. januarja — Vera račun na obali«. hvaljujemo dr. Vodniku iz Novega Jože Vukčevič. Na srečo ni bilo Nedelja, 19. januarja — Marij 22. 1. francoski film »Sova lovi m esta in d r. Zk>riču iz Š kocjana, z družinama in drugo sorodstvo telesnih poškodb, škodo pa so Ponedelj^, 20. januarja — Bošt- ponoči« ki sta mu v zadnjih letih življenja Mali Kamen 32, Stolovnik, Sisak, Novo mesto: treščila ocenili n a 8300 din. Jan SODRAŽICA:. lajšala bolečine, enaka zahvala go Mirna. Boštanj, Koprivnica Torek, 21. januarja — Neža 18. in 19. 1. am eriški film »Slad spodu župniku. na pločniku Nesreča v križišču Sreda, 22. joituarja — Viktor ka Irm a«. Žalujoči; žena Mariga s sinovi Četrtek, 23. januarja — Rajko TREBNJE: Petrom, Marjanom in Vilijem, Ko je Anica Jazbec iz Novega 10. ja n u a rja popoldne se je p ri 18. in 19. 1. nem žki k rim in aln i hčerka Greti, pastorka Vida z mesta 8. Januarja zjutraj med petila prometna nesreča na križi lilm »Skrivnostna grobrrica«. družino in drugo sorodstvo lg(»/ESTILA I potjo v Bi^ilin na Ljubljanski ce šču Dobovške in Prešernove ceste sti z osebnim avtomobilom pre v Brežicah. Voznik osebnega avto hitela mc^)edista, jo Je začelo za mobila Ivan Grmac iz Globočic je Prvovrstno cementno strešno našati. Slavko Brg^c, ki se je vozil po Dobovški cesti proti Pre Ob težki izgubi našega dobrega opeko dostavljeno po 1 Ndin, do pripeljal naproti z osebnim avto šernovi cesti po sredini ceste, s ČRNOMELJ: očeta, starega očeta in pradeda bite pri »Cementarstvu«, Milana mobilom, se Je umaknil na ploč Prešernove ceste pa Je zavijal v od 17. do 19. 1. ameri&ki barvni Majcna Ljubljana. nik. Tja pa Je zaneslo tudi Anico Dobovško voenik osebnega avto film »Jugoesahodno od Sonore«. FRANCA MIŠJAKA Jazbec in vozili sta trčili, škodo mobila Mirko Lapajnaš iz Brežic. 21. in 22. 1. švedsiki fib n »Sed Dragi mami MAKIJI KOLENC kovača z Vrha ia Gor. Karteljevega 4, želimo za ščetke za loščilce in za sesalce so ocenili n a 4000 din. Zaradi nepravilne vožnje prvega m i pečat«, se najtoplejše zahvaljujemo so za prah obnovi ščetarstvo Armič, voznika je prišlo do trenja in je 22. in '23. 1. ^šf-ansko-ameriški n jen 71. ro jstn i dan še m nogo zdravih let: sinovi Franc, Vinto, rodnikom, znancem in dobrim so Ljubljana, Tržaška 52. bilo na obeh vozilih za okrog 600 barvni film »Spremljevalec z'.ate sedom za izraženo sožalje. Prav dinarjev škode. pošiljke«. Stane, Jože in Lojze z družinami, Semič: trčenje posebno pa sedem vnučkov. lepa hvala kolektivoma Opekarne KOČEVJE — »JADRAN«: Zalog in Tonosa iz Savija ter va Ekspresno očisti oblačila Pralni kljub previdnosti od 17. d o 19. 1. am eriški barv n i ščanom z Vrha za podarjene vence. ca in kemična čistilnica. Novo Neprimerna hitrost m esto, G erm ova 5. film »Mož. ki ni znal ljubiti«. Ljubemu in dobremu očetu Iskrena hvala častiti dxihovščini za Na zasneženi, a neposipani cesti 10. ja n u a rja d o jo ld n e se je p ri 19. 1. m a tin e ja »101 D alm atinec«. ANTONU BOJCU iz Gaberja 45 sprem-5tvo. v Kotu pri Semiču sta se 6. ja petila prometna nesreča na mostu 20. 1. am erišk i b arv n i film želi za nj^ov rojstni dan in god Žalujoči: sinovi Jože. Edvard, Stranke vljudno prosim, da nuarja zjutraj srečala tovornjaka čez Krko in Savo v Brežicah. V