Št. 48 (1894) Leto XXXVI NOVO MESTO četrtek, . , 28. novembra 1985 Cena: 60 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom S ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI i i T i r o m YU ISSN 0416-2242

★ * Gostinci iz OB DNEVU S Francozi končno urejeno REPUBLIKE Portoroža s Slavnostni podpis aneksa k pogodbi med IMV in Renaultom bo te dni ★ NOVO MESTO — V počas- J kopico medalj j lit e v dneva republike in 40-» ★ -•'•liceletnice tzu.liuj« obstoja republike I epUlZIIM. ♦ ^ 33. zbor gostinskih in NOVO M ESTO — Kot je novomeški izvršni svet 20. novembra seznanil dohodka (ob neupoštevanju starih obveznosti), tudi v tovarni avtomo­ j novomeški Dom JLA orga-* turističnih delavcev M iran Verdelj, član začasne vodilne ekipe v IM V , je odnos do francoskega ★ nizira v četrtek. 28. novembra. J partnerja končno dorečen. bilov pričakujejo rezultat, ki se bo ♦ svečano n p rire rire d dite ite v. v. V V n p ro ro e g ra --* -A^svečano - PORTOROŽ — Dolenjski gos­ Francoski partner Renault, ki je s tiskovno konferenco predstavili v približal tako imenovani pozitivni ★ mu bo sodeloval pevski zbor J tinci so sc iz Portoroža, kjer je bil podpisom aneksa k pogodbi za­ kratkem . ničli. Glede na doseženo, je izvršni minuli teden 33. zbor gostinskih in Jgrmske osnovne šole 15. d i-* vlačeval več mesecev, je kot kaže. svet predlagal komisiji za volitve in turističnih delavcev, vrnili s ko­ ★ vizije, članice novomeške ba-J zadeve doma uredil. Njegova ekipa imenovanja, pristojni za določanje pico priznanj in odličij. Tako je 3- je na hitro prišla k podpisu aneksa, • Po besedah M irana Verdelja v osebnih dohodkov in stimulacije J letne šole. člani sekcij Doma ★ članska ekipa SSG1 pod vodst­ medtem pa je predsednik Marjan prvotnem besedilu aneksa, ki so ga vodilni ekipi v IMV. naj določi us­ ★ •'LA in vojaki, slavnostni * vom mentorice Štefke Malnar v ^govornik pa bo komandant* tekmovanju šol zasedla ekipno 2. Anžur službeno odpotoval na Ja­ predlagali Novomeščani, ni spre­ trezen znesek stimulacije kol na­ ★ garnizije Stanislav Galič. P o j mesto za izdelavo perutninskega ponsko. Aneks je sicer dobil pris­ memb, razen te, da so Francozi za grado za uspehe. || ijsvečanosti bo v domu še tova- * koktajla in v i k i torte. Niko Veselič tanek z obeh strani, formalno pa ga leto 1986 naročili nekaj manj katrc, Izvršni svet pa je bil hkrati sez­ ★ riški večer. pa je prejel zlato medaljo za pog­ bodo z manjšo slovesnostjo in ne 36.000, kot so planirali, ampak je nanjen z neprijetnim dejstvom, daje i rinjek z narodno motiviko »Sre­ dogovorjena količina med 30.000 in republiški rezervni sklad vložil B. D . * LISTINE — Na svečanem'delu ★ čanje predic v Beli krajini«. Nič 33.000 avtomobili. Do srede leta tožbo zoper IMV zaradi 240 mili­ A************-********* skupščine so podelili 10 listin zaslu­ manj niso bili uspešni v mešanju in 1988 bo proizvodnja katrc zagotov­ jard dinarjev, ki jih je dal za premos­ poznavanju pijač gostinci iz hotela žnim članom. Predsednik zveze DESET LET ljena, dolgoročno sodelovanje za na­ titveno kritje izgub v preteklosti. Grad Otočec. V mešanju pijač so Lojze Leb pa je izročil tudi listine o SINDIKALNO SREČANJE slednje obdobje pa bo tudi dorečeno Zdaj iščejo izhod, saj bi ta poteza v Jože Retar. M arija Horvat. Ma­ DOMA JLA podelitvi naslova častnega člana BREŽICE — Po nekajletnem rjan .lutriša in Franc Krušeč dobili že do Konca letošnjega leta. Seveda če sedanjem trenutku pomenila za RIBNICA — Svečanosti ob 10- Vitomiru Mikuletiču, mag. Zdenku Premoru so se v soboto spet srečali srebrne medalje. Retar je prejel še bosta oba partnerja zanj zainteresira­ IMV nož v hrbet. letnici otvoritve doma JLA v Ribni­ Otrinu, Janezu Šteru in Damjanu Prosvetni delavci in vzgojitelji. V pokal za 3. mesto v strokovnem na. Medtem pa IMV, kot je bilo R IA BAČER ci in ob letošnjem dnevu JLA se Vindšnurerju. Pomu J L A so najprej poslušali delu mešanja pijač. Krušeč in Re­ dogovorjeno, še nadalje išče alterna­ bodo začele v Ribnici že 6. decemb­ K°ncert Učiteljskega pevskega zbo- tar pa sta zasedla tudi I. in 2. tivne proizvodne programe in vodi . mesto v poznavanju pijač. Kuhar­ ra z otvoritvijo razstave del udele­ ra in mu čestitali za 60-letnico delo- razgovore z možmi dolgoročnimi ska ekipa iz zdravilišča Dolenjske Umiranje gozdov vanja. Zveza kulturnih organizacij žencev letošnje ribniške kolonije, ki partnerji doma in na tujem. PREDPRAZNIČNI Toplice je za svoj izdelek prejela bo trajala vse do 22. decembra. Od mu je ob tej priložnosti izročila bronasto odličje, prav tako Stane 13. decembra pa do dneva JLA bo v PRIDOBITVI že vznemirja Plaketo mesta Brežic. Nekaj manj Potočar. Marija’ Novina pa za ribniškem domu JLA vsak dan naj­ SEVNICA. IMPOL.ICA — Beo- k°t 400 zaposlenim v vzgoji in izob- slaščičarski izdelek srebro. Ome­ Izvršni svet je ugotovil, da so bili manj ena športna, kulturna ali za­ gradska banka je na GlaVnem trgu v širšo javnost raževanju je nato predavala prof. nimo naj ob tem še dve bronasti in v devetmesečnem poslovanju letos v srebrno medaljo gostincev iz Met­ bavna prireditev. Osrednja sveča­ Sevnici v torek odprla svojo agen­ dr. Breda Pogorelec o slovenščini v IMV doseženi bistveno boljši po­ ropola v kulinaričnem delu tek­ nost bo 21. decembra ob 19. uri. ko cijo. Tako bodo številne njene st­ Jafni rabi. Sledila je podelitev priz- slovni uspehi, saj je izkazana znatno Skupščina gozdarskih stro­ movanja. ekipno pa so osvojili bo nastopil vojaški orkester iz Lju­ ranke imele bančne storitve doma. nanj. večja proizvodnja kot ta čas lani. za kovnjakov — Pripadnost bron. Lep uspeh dolenjskih gos­ bljane s solisti. V programu prire­ Obnovljeni prostori so lahko za 13 odst. so povečali produktivnost, BREŽICE: tincev v Portorožu je s I . mestom v ditev je tudi več filmov za odrasle, zgled drugim, kako je treba obna­ stroki še ni cehovstvo za 38 odst. izvoz, vse to pa so dosegli mešanju pijač zaokrožil še Martin m ladino in otroke. Na vse prireditve vljati staro mestno jedro. V sredo so DVE OPERACIJSKI KRŠKO — Zveza društev inže­ Banovec iz selniškega hotela Smuk s 461 manj zaposlenimi. Na osnovi v Domu počitka na Impoljci izročili bo vstop prost. nirjev in tehnikov gozdarstva in lesars­ SOBI NAMESTO ENE oktobrskih rezultatov ocenjujejo, namenu novo kotlovnico. Do pone­ da bo ob zaključnem računu rezul­ tva Slovenije sodi med najuspešnejše v BREŽICE — Zaradi povečanega deljka bo v prostorih delovne tera­ tat še boljši. Medtem-ko pričakujejo »bsega zastavljenih investicijskih pije razstava izdelkov oskrbovancev. v tovarni prikolic že nekaj ostanka '-‘I pri modernizaciji brežiške bolni­ • Člani Zveze društev inženirjev i šnice se bo naložba podražila za tehnikov gozdarstva in lesarstv '•3 milijona dinarjev. Med gradnjo Slovenije so si v petek ogledali kršk s° se namreč odločili, da bi ob BERITE DANES! Celulozo. V soboto pa so pripravi nespremenjeni kvadraturi objekta DOPUST IN POČITNICE zanimivo strokovno posvetovanje kakovosti življenja in bivanja, kamo aredili dva prostora za kirurške na 3, strani: NA SNEGU so povabili ugledne goste — avtorj Posege. To je za bolnišnico velika * • Metliški pokojninski Prednost. Razliko nameravajo pok­ referatov, kot so dr. Veljko Rus, d precep Marjan Tepina in dr. Boštjan Ankt lati iz različnih virov, iz samo­ Večina Dolenjcev rada smuča. Cc na 4. strani: prispevka (4.8 milijona dinarjev), iz želite preživeti zimski. dopust na 'astnih sredstev bolnišnice (15 mi­ T i • »Pogumno« dejanje okviru Zveze inženirjev in tehnikov smučiščih, smo vam izbrali nekaj lijonov dinarjev) ter iz. prispevkov cenejših in najzanimivejših možnosti. na vijugasti cesti Slovenije Značilna zanjo je izjemna občinskih zdravstvenih skupnosti V turistični poslovalnici Globtur nam na 5. strani: kontinuiteta, poglobljenost, vseskozi ponujajo tedenske pakete na sloven­ izrazit vzpon in napredovanje. Krško (10 m ilijon o v) in Sevnica (1.5 skih smučiščih, pri katerih se cene • Odločilni NE prebi­ Tako laskavo oceno je na petkovi milijona). gibljejo med 9.100 in 62.100 din. Prej­ valcev Dragatuša skupščini te zveze v Krškem posredo- šnja leta je veljalo, da so bile cene v tu­ na 6. strani: \al predsednik Zveze inženirjev in teh­ p r o d a n ih 12 p a r c e l jin i primernejše od naših, vendar to • Dolgo rojevanje — nikov Slovenije M arko Kmecl. Orga­ letošnje leto več ne drži. Cene v Avstri­ niziranje predavanj, ekskurzij, pro­ j .M E T L IK A — Pred časom je šlo kilav otrok ji se gibljejo med 44.100 din in 106.600 blemskih razprav ter izdajanje revij . ;,'vnrnft■°nčno v prodajo nrnJain 15 Igradbenih S orarIKpnih parcel narrt*! na 8. strani: Gozdarski vestnik in Les bodo tudi po na Bregu revolucije. Gre za nov V ŠENTJERNEJU POSVET O AVTOMATIZMU — V Iskrinem tozdu din. v Ita liji pa med 35.900 in 195.000 din. Na Dolenjskem bo v Crmošnjicah sprejetem programu do leta 1987 med ko.'mpleks za zasebno gradnjo v Metli- liipot je minuli četrtek Fakulteta za strojništvo iz Ljubljane pripravila • Pisma in odmevi pomembnejšimi nalogami zveze. Po . 'n teh 15 parcel je samo prvi d I. dnevna karta veljala med tednom 750 na 11. strani: < vsakoletno posvetovanje o avtomatizmu strege in montaže, ki so se ga udeležili zaslugi zveze smo Slovenci med prvimi anje pa so se odločili zato. ker je din. med vikendom 900 din. poldnev­ vodje razvoja nekaterih slovenskih delovnih organizacij, ki sodelujejo s fa­ • Urške ta dan nismo dobili gozdarski slovar, zdaj pa pri­ možno postopno komunalno opre­ na karta med tednom znaša 500 din. kulteto. Zoran Seljak, predstojnik katedre za obdelovalno tehniko na Fakulteti med vikendom pa 600 din. Na srečali pravljajo terminološki slovar lesar­ mljanje, in še to bo delno komunalno za strojništvo je dejal, da se v tem Iskrinem tozdu niso dobili povsem naključno, stva. °Ptemljeno. le z dostopno cesto, vodo smučišču so na voljo topli obroki in na 14. strani: m kanalizacijo ter brez elektrike. Od saj je to ena od tovarn, ki pri svoji proizvodnji uporablja na stotine raznih krm il­ raznovrstni napitki, možno pa sije tu­ • To je ena sama žalost Pripadnost stroki še nikakor ne 15 nih in dodajalnih naprav, ki sojih sami skonstruirali v svojem razvojnem oddel­ di izposoditi smuči s palicami in pomeni cehovstva, so menili gozdarji Parcel je prodanih 12. cena je 600 na 17. strani: ku. Na sliki: pri stroju, kjer delavka v eni izmeni pripravi tudi do 3500 ploščic smučarske čevlje. in lesarji in opozorili na neustrezno n $ *fajne instrumente navdušeni. (Foto: J. Pavlin) MN

.. Šest tisoč r NAŠA ANKETA delavcev Zdaj ni časa za obotavljanje v negotovosti če se dolenjsko gospodarstvo ne bo hitro zganilo in ukrepalo, bo zamudilo mnogotere ugodnosti, ki jih omogoči prosta carinska cona Nikomur všečne obresti? Izgube na Dolenjskem Politika obrestnih mer je gotovo pomemben sestavni del gospo­ NOVO MESTO — Bo dolenjsko gospodarstvo zamudilo še eno tilcev do kovinarjev, lesarjev in NOVO MESTO — Celotne izgube darskega in vsega družbenega dogajanja in obnašanja. Obresti pa priložnost za donosne posle? Očitno, saj zaenkrat ne kaže posebnega zani­ elektroindustrije. so se v dolenjski regiji ob tričetrtletju očitno ne morejo biti take, da bi bile vsem po volji. Za varčevalce manja za vključitev v prosto carinsko cono in njeno ustanovitev, ki jo ponu­ »Ker je dolenjsko gospodarstvo občutno zmanjšale, saj so dosegle ko­ niso posebno spodbudne niti obresti za vezane vloge, ki so se ja nova zakonodaja. Druge regije so pri tem mnogo bolj odločne. O tem so pretežno predelovalno, izrazito izv­ maj 46,7 odstotka izgub pred letom nekoliko približale inflaciji, kaj šele tiste za vloge na vpogled, ki so razpravljali 20. novembra člani izvršilnega odbora Medobčinske gospo­ ozno usmerjeno, hkrati pa močno dni. V izgubarskih delovnih organiza­ že leta 7, 5-odstotne. Drugo poglavje so obresti za posojila. Te, kipa darske zbornice za Dolenjsko. odvisno od uvoza, ne bi smeli zamu­ cijah je zaposlenih 5721 delavcev. še vedno niso dovolj visoke, da bi dohajale inflacijo, spravljajo na diti te priložnosti«, je ena od ugoto­ Značilno za letošnje izgube je Kot so v uvodni besedi razložili novost tudi gospodarstvu Dolenj­ kolena prenekateri delovni kolektiv. Vse več delovnih organizacij dejstvo, da se gospodarstvo popravlja, predstavniki Blagovno-transport- ske lahko prinesla mnogotere ugod­ vitev izršilnega odbora. mora namreč najemati drage kratkoročne kredite, da se proizvo­ na listi izgubarjev pa je vse več nega centra Ljubljana in domače ca­ nosti, vendar le tistim, ki se znajo R. BA Č ER dnja ne ustavi, da lahko financirajo zaloge itd. Praktično nič negospodarskih delovnih organizacij. rinske izpostave, je doslej v Jugosla­ hitro in okretno obrtniti. Ni mišlje­ ugodnejše niso obresti za posojila zasebnikom oz. posameznikom, Resda znašajo celotne izgube v viji uradno ustanovljenih 9 brezca­ no, da b i se cele tovarne selile za og­ kolikor teh posojil sploh je. Kljub vsemu se svet vrti naprej in ljudje družbenih dejavnostih le dobrih 61 rinskih con, predvsem v pristani­ rajo carinske cone, pač pa, da bi se O VARČEVANJU varčujejo, če le imajo kaj, in posojila najema, kdor jih lahko, oz. milijonov dinarjev, medtetp ko je ščih. Nova zakonodaja prinaša tam odvijala finalizacija zahtevne­ gospodarskih še preko 1 milijarde di­ kdor nima drugega izhoda. novost, da se carinske cone lahko jših proizvodov. Z deli kvalitetnih Z PNERGIJO narjev (od tega 958 milijonov v IMV), STANE HRIBAR, direktor poslovne ustanovijo še drugod, na primer na proizvodnih programov pa bi v ca­ vendar je res tudi. da v izgubi ni več ČRNOMELJ — Pretekli teden je enote Beogradske banke v Novem mestu: križiščih poti blagovnih tokov. rinski coni lahko poslovali od teks- samo zdravstvo, ampak vse več šol in črnomaljska občinska raziskovalna Banke bi morale zvišati obrestne mere za drugih iz negospodarstva. Lahko so samostojne ali delajo kot skupnost pripravila razgovor o vloge na vpogled tako na bančnih knjiži­ Novomeška izguba znaša 1,082 mi­ enote, če niso več kot 50 kilometrov VAS VESELI DELO varčevanju z energijo. Podroben in cah kot na tekočih računih. Da bi ljudje lijarde dinarjev, od tega v družbenih oddaljene od centra cone. nazoren pregled možnosti racio­ dejavnostih 44 milijonov dinarjev. Na­ spet tako varčevali, bi morale biti obresti NA ŽELEZNICI? nalne porabe energije sta podala dr. stala je v glavnem v novomeški bolni­ vsaj tolikšne, kot je inflacija. Žal pa je ta­ Čeprav še ni vseh predpisov, ne- Vse. ki jih veseli delo na železni­ Tomšič in dr. Tavzes, strokovnjaka šnici. ker ji ne plačujejo opravljenih ko. da nam obrestno mero narekuje zd­ našajočih se na to dejavnost, se ma­ ci, obveščamo, da bo Železniško storitev. Gospodarsko izgubo so z Inštituta Jožef Stefan. riborska, dravska, ljubljanska, gori- gospodarstvo Ljubljana v mesecu ruženje bank in je povsod enaka. Varče­ poleg tovarne avtomobilov IMV iz­ januarju 1986 organiziralo tečaj za valce vznemirja tudi pogosto spreminjanje kazali še v Novolesovem tozdu stilne­ ška. sežanska in koprska občina že prometno-transportne delavce obrestnih mer. Mnogi se počutijo negoto­ ga pohištva, v tovarni močnih krmil, v potegujejo za ustanovitev carinske (premikače. zavirače, kretnike). Vredno zgražanja vo, vendar neupravičeno.« treh tozdih Železniškega podjetja in v cone. zavedajoč se prednosti, ki jih Tečaj bo potekal v TOZD za Avtobusnem prometu—tozd Gorjan­ prinaša domačemu gospodarstvu. promet Zidani most in bo trajal 3 Z obnovo spomenika na TATJANA MLAKAR, delavka iz. ci straža. Gre za dejstvo, da je proizvodnja mesece. Pogoji za sprejem so: Cviblju ni moč odlašati Krškega: »Obresti so po moje previsoke, v taki coni pri uvozu tehnologije, starost najmanj 18 let. posebna zd­ naj gre za posameznika ali delovni kolek­ • Doslej so zaposleni v delovnih strojev, repromateriala, energije ravstvena sposobnost in najmanj 6 ŽUŽEMBERK — Da je v tiv. Nekateri kolektivi s posojanjem dena­ organizacijah z rdečimi številkami oproščena carine, vendar mora biti razredov OŠ. S pričetkom tečaja slovenskem merilu pomembni spo­ rja manj uspešnim kolektivom po običajni prejemali osebne dohodke po vpelja­ taka proizvodnja namenjena le izv­ boste sprejeti v redno delovno menik padlim v NOB na Cviblju bančni obrestni meri kar lepo služijo. Ne­ nih sistemih nagrajevanja, v letu 1986 ozu. Ugotavljajo tudi, da je v svetu razmerje. Prijave sprejema ka­ nad Žužemberkom potreben obno­ razumljivo je, da banke vloge-na vpogled pa zakonodaja tega ne dopušča več, vse več poslovanja s takim i conami drovska služba TOZD za promet Zidani most. Zidani most 9, do 20. ve, je znano več let. toda nikdar za obrestujejo le po 7,5-odstotni obrestni me­ ampak predvideva sankcije tudi pri in da bi tudi tujci laže poslovali z na­ 12. 1985. večja popravila ni denarja. Zlasti ri, zamudne obresti pa so kar 84-odstotne. zaslužkih. Hudo bo za prizadete in šimi podjetji, če bi delala v okviru ŽELEZNIŠKO ne v novomeški občini, k i ji manjka Resda tudi te komaj lovijo inflacijo, toda družbo, če prizadevanja za poslovno carinskih con. GOSPODARSTVO sredstev tudi za vse druge dejavnos­ če bi dajali višje obresti, bi ljudje več uspešnost ne bodo rodila sadov. LJUBLJANA TOZD ZA ti. varčevali. Tako pa je še zmeraj najbolje, V izvršilnem odboru gospodarske PROMET ZIDANI MOST Obnova spomenika na Cviblju je da .predvčerajšnjim kupiš, kar boš juti zbornice so ugotavljali, da bi ta bila v načrtih že večkrat, a tudi to ni % V občini Trebnje je bilo gospodar­ potreboval.«. skih izgub za dobrih 74 m ilijonov di­ pomagalo. Spomenik žrtvam z več kot 1200 imeni medtem nezadržno narjev. nastale pa so v Novolesovi to­ A N T O N C VE TA N , zasebni avtoprev­ varni na Račjem selu. vTrim ovem toz- 0 volitvah in televiziji propada. Niso zalegle ne interven­ oznik s Trebelnega: »Za take, ki imajo _du jeklenih konstrukcij in v Kmetij­ cije in pripombe znanih revolucio­ dosti denarja, so obresti vabljive. Sam sem skem gospodarstvu Slovenska vas. S seje medobčinskega sveta SZDL za Posavje narjev ne zahteve Žužemberčanov razmišljal, da bi prodal tovornjak in denar kjer pa je v primeri z ostalima dvema n e„občinske borčevske organiza­ izguba zanemarljive vrednosti. Med KRŠKO — Za nami je tako vlada dokajšnje nepoznavanje po­ naložil v banko. Toda obresti še zdaleč ne cije. Da se je začela znova resnejša dohitevajo inflacije in bojim se. da čez le­ negospodarskimi izgubami pa so: imenovani drugi krog evidentiranja, stopkov in nekaterih omejitev, na akcija za obnovo spomenika, je osnovna šola Mirna, center za izob­ ta. ko bi spet hotel im eti kamion, tega s ki je v vseh treh posavskih občinah primer te. da nekateri mandatov ne pripomogel obisk zamejskih Slove­ raževanje in kulturo, zdravstveni dom vpisalo v sezname množico imen — morejo ponoviti in da direktorji ne prihranjenim denarjem in obrestmi ne bi Trebnje in celo center za socialno delo. ncev. Pred kratkim so po obisku kar 9.261 ljudi. Sestava je, kot so morejo kandidirati v zbore zd­ mogel kupiti. Kljub temu se menda število V občini Črnomelj so štirje nedo­ Cviblja zgroženo telefonirali na več ocenjevali na seji medobčinskega ruženega dela. Grajali so tudi. ker v vezanih hranilnih vlog povečuje. Za ne­ nosno poslovali: rudnik Kanižarica in ‘naslovov, češ da je narodna sramo­ katere je to pač edina pot, da se izognejo Integralov tozd Medkrajevni potniški sveta S Z D L 20. novembra v K r­ republiki kasnijo z nekaterimi akti. ta, če za spomenik ne znamo škem, tačas kar ugodna: žensk je Škarjam inflacije.« promet, v negospodarstvu pa poleg Na seji so obravnavali tudi prog­ poskrbeti. zdravstvenega doma še srednja šola 3.297. v starosti od 27 do 40 let pa je rama RTV za prihodnje leto. Na­ Zadeva je vendarle tako daleč, JOŽE KOKALJ, kmet iz Trnovca pri družboslovne usmeritve. Skupno je za 4.347 evidentiranih. nizali so številne pripombe Po­ da je Kulturna skupnost Slovenije M etliki: »Pri nas smo srednji kmetje. 6 33 m ilijonov dinarjev gospodarskih in Razpravljalci so se dolgo zadrže­ pripravljena prispevati polovico hektarov zemlje imamo. Sin hodi v službo za 5 milijonov dinarjev negospodar­ savcev, predvsem pa, da mnogo vali pri vprašanju nadaljnjih po­ in dela doma. Danes se drugače ne da žive­ skih izgub. krajev sploh ne dobi ustrezne tele­ vsote za obnovo, ki pa bi po lanskih Metličani v gospodarstvu nimajo stopkov, ki naj zagotovijo vsem vizijske slike. Direktor programov cenah veljala nad 8 milijonov di­ ti. Letos smo kupili traktor. Zadruga, nedonosnega kolektiva, v negospo­ bodočim kandidatom enakopravne TV Stane Grah je odgovoril, da narjev. Polovico bi morali zbrati v katere kooperanti smo, nam je dala pol darstvu pa kar dva: zdravstveni dom možnosti. Menili so, da se morajo IM P kot edini dobavitelj močno ka­ domači občini. Če bi to naprtili posojila. Obresti so 17-odstotne. kar še ne­ in dom počitka, kjer so izkazali družbenopolitične organizacije in 1 sni pri dobavi pretvorniške opreme občinski kulturni skupnosti, bi kako gre. čeprav so za kmetijstvo, kjer se skupno za okroglo 3 milijone dinarjev kadrovske kom isije v k lju č iti v vse ža pretvornik Trdinov vrh. ki bo njeno dejavnost povsem zadušili, s denar tako počasi obrne, še vedno pre­ izgub, največ v zdravstvu. R. g. volilne faze. Ugotavljajo tudi, da zelo izboljšal sprejem. Zavrnil je na- čimer se niti borci ne strinjajo. visoke. Če bi bile pa 40. 50-odstotne. ziranja, da televizija ne posluje Predlagajo pa, naj bi polovico vsote kmetje sploh ne bi mogli vzeti kredita. Brez njega pa danes kmet ne more nič ski položaj države zelo poslabšal skrbno in da ni postrgala notranjih za obnovo spomenika na Cviblju narediti.« (inflacija je občutno večja kot rezerv. Ob siceršnjem mačehov­ zbrali s posebno akcijo v zd­ Ljubljanski. pred tremi, štirimi leti, inozem­ skem odnosu družbe do sredstev ruženem delu. Vsekakor je taka ali KATARINA FUIS, blagajničarka pri ski dolgovi so se povečali, prav informiranja in torej tudi do TV se drugačna rešitev nujna, zapisana hranilno-kreditni službi Kmetijskega ko­ pa bi morala biti tudi v planskih do­ p i s m o tako tudi nezaposlenost). Lahko po njegovem zagotovilu v RTV Lju­ mbinata v Sevnici: »Ob inflaciji, kakršna torej ugotovim o, da je naše bljana močno prizadevajo za vse­ kumentih občine. Borci in krajani je. je nemogoče, da bi znašale obrestne gospodarstvo, v glavnem v času binski in tehnični napredek. Spod­ Žužemberka to zamisel podpirajo. mere le nekaj odstotkov kot nekdaj. Seve­ mandata sedanjega ZIS, postalo budno je govoril o novih projektih, R. BAČER da so višje obrestne mere hudo breme za Kar počnemo, eno redkih gospodarstev raz­ domači nadaljevanki Rodna letina kmetijstvo. Skušamo pomagati. Tako kre­ je don Kihotov vitega dela sveta, ki zaostaja v in seriji o N O B, k i naj bi jo gledali za PREDLAGAJO ditiramo kmete za umetna gnojila brez­ razvoju. Iluzija pa je, da bi kate­ bližnji dan republike idr. Ob graji, VINKA MANČKA obrestno do konca leta, po tem roku pa z. boj z miini... ra koli druga vlada, v drugačni češ da televizija v rti le stare film e, je minimalno obrestno mero, vse zato, da se sestavi, lahko naredila kaj več v treba reči. da je resnica drugačna. N O V O M E S T O — K er je pod­ uporaba gnojil ne bi zmanjševala.« Krize se ne lotevamo razmerah veljavnega političnega Ljubljanska televizija vrti največ predsednik Medobčinske gospodars­ SONJA BIZJAK, blagajničarka HKS na pravem koncu in gospodarskeg sistema. Ne­ premierskih filmov v državi. Na ke zbornice za Dolenjsko dipl. inž. pri TOK Kmetijsko ZKGP Kočevje? moč vlade v takšnih okoliščinah pripombo, češ da je premalo, kon­ lAvgust Fajfar letos umrl, je potre- »Obresti so gotovo še vedno prenizke tudi LJUBLJANA — Moč države je treba razumeti, vendar pa je taktnih oddaj s terena, televizijci Jbno na to odgovorno dolžnost izv­ za vezane vloge, saj dobi varčevalec manj. (administriranje) se v naši dru­ njen optimizem nerazumljiv, odgovarjajo, da premorejo le eno oliti drugega. V izvršilnem odboru kot mu pobere inflacija. Prav v kmetijstvu žbi nenehno krepi. Vse kaže, da iluzoren in tudi škodljiv. popolno ekipo za terenska snema­ zbornice predlagajo, naj bi ga do pa so osebni dohodki nizki in si le redki ima birokracija v rokah vsak nja. Kljub tehničnim težavam bo konca mandata nadomestil dipl. Inflacijo lahko odpravimo lahko privoščijo vezano varčevanje, po­ dan več oblasti. televizija v bodoče prenašala javne inž. kemije Vinko Manček iz to­ samo na osnovi dolgoročno sebno, ker je najmanjši možni znesek M in ila so že tri leta, o d ka r so v tribune tudi iz manjših središč. varne Krka, ki je že član izvršilnega zasnovanega programa, ki bi ga vezave 50 tisoč dinarjev. Zaradi hitrega zvezni skupščini sprejeli dolgo­ A. Ž. odbora zbornice. morali zelo natančno in dosled­ naraščanja cen največ privarčuješ, če de­ ročni program gospodarske sta­ no uresničevati. Kdr so vzroki nar hitro zapraviš. Treba pa je biti pre­ bilizacije. Ta program je pre­ inflacije dolgoročnega značaja viden, da ga naložiš v kaj koristnega,« . dvideval manj vmešavanja drža­ (segajo približno 20 let nazaj), ve v gospodarske zadeve, večjo Nejasno okoli zaslužkov MARJANA RADIVOJEV1Č, vodja bomo potrebovali vsaj dve de­ samostojnost gospodarskih sub­ odseka za finance pri SOb Ribnica: »Ne setletji za izkoreninjenje vseh jektov in močnejši vpliv eko­ Občinski komite ZK Trebnje terja odgovor od tistih varčujem, ker pri sorazmerno nizkih oseb­ bistvenih pospeševalcev inflacije. nomskih zakonitosti v gospo­ vodilnih, ki niso posredovali točnih podatkov nih dohodkih in velikih podražitvah lahko darstvu. Sedanji bojazni, da živimo le iz meseca v mesec. Nekateri va­ • Vsi bistveni vzroki naše dohodka pa zaostaja za republiško jugoslovanski ekonomski sistem TREBNJE — Čeprav analiza o rčujejo. Največjih ima trimesečne vezane krize so notranjega značaja, zato ravnijo samo za 6 odst., torej v giobalu plove v nevarne vode, botruje osebnih dohodkih, ki so jo 25. vloge. Pravijo, da se to še najbolj splača, ne smemo zanje obtoževati n iti tu­ v trebanjski občini niso prehudi gre­ predvsem serija sistemskih pred­ novembra obravnavali na seji občin­ posebno v primerjavi z navadnimi vloga­ jine niti nekaterih »objektivnih šniki. Je pa res. da ima negospo­ pisov, ki sojih v zvezni skupščini skega komiteja ZK , ni pokazala prave mi. kjer so obresti zelo nizke. Vendar tudi okoliščin«. .Vzroki so torej inter­ darstvo za več kot petino večje osebne Že sprejeli ali jih še nameravajo slike o socialni varnosti trebanjskih dohodke kakor pa zaposleni v gospo­ obresti za vezane vloge po prepričanju nega in subjektivnega značaja. sprejeti. Podrobna analiza bi občanov, je bil z njo le narejen prvi darstvu. Marsikaj nejasnega je tudi varčevalcev še vedno ne lovijo stopnje Sklicujemo se na te »objektivne morda celo pokazala, da ne gre korak v tej smeri. Da pa bo slika v re­ okoli osebnih dohodkov delavcev, inflacije.« okoliščine, na »višjo silo« zato, samo za oddaljevanje od p o li­ snici odraz pravega stanja, bo treba zaposlenih pri obrtnikih. JULIJ NOVAK, poslovodja Trgoavta ker dejansko nočemo sprejeti tike stabilizacije, marveč tudi od upoštevati tudi dohodke iz tako v Črnomlju: »V treh letih, kar je odprta dejstva, da je kriza rezultat na­ Še bolj živa je bila razprava o infor­ nekaterih temeljnih kategorij imenovane sive ekonomije ali dopol­ naša prodajalna, se je izbira blaga zma­ šega in tujega delovanja... Nihče maciji o stanju na področju skupne in sistema samoupravnih družbe­ nilnih dejavnosti, s katerimi se ukva­ splošne porabe. Poraba narašča hitre­ njšala za polovico, količinsko pa še veliko ne želi razumeti, da so se prav v noekonomskih odnosov. Tako rjajo delavci. je od čistih osebnih dohodkov, vse več. in to prav zaradi tega. ker moramo teh »veselih letih« (pred letom so nekatere rešitve v zakonu c Da slika oziroma analiza o osebnih vrste porabe pa se napajajo iz dohod­ vzeti pri banki kredit za zaloge, plačati pa 1980) kopičili sedanji problemi in dohodkih ni bila povsem uporabna, so planiranju ter v zakonu o ka na račun akumulacije. Dejstvo je. 72-odstotne obresti. Tako je dal naš tozd v zakrivili med drugim tudi vodilni de­ da je nastajala v tem času močna da denarja primanjkuje že za izvajanje prvi polovici leta za obresti 1.5-krat več bančnem in kreditnem sistemu v lavci. Izvršnemu svetu namreč niso bi­ podlaga za krizo. osnovnih, z zakoni določenih prog­ kot za osebne dohodke. Težave so tudi nasprotju z ustavnim koncep­ li sporočeni pravi podatki, saj so ne­ ramov. Svobodna menjava dela pa je zato. ker sc nekateri artikli počasi proda­ tom družbene lastnine. Samo­ Vedeti m jasno je treba pove­ kateri navedli take podatke, kakor bi tako rekoč odpovedala, saj se izvajalci jajo. na primer rezervni deli. na zalogi pa stojnost ekonomskih subjektov, dati, da kriza v naši državi še prejemali septembra enak osebni nimajo o čem pogovarjati. Indeksi ras­ dohodek, kot so ga januarja. To paob , k i je bistvena za delovanje siste­ zdaleč ni dosegla najnižje točke. ti materialnih stroškov skokovito na­ jih moramo imeti.« ma, se v praksi postopoma uki­ tolikšnem poviševanju osebnih do­ raščajo. prihodki ne sledijo tem Pripraviti se moramo na hude hodkov seveda ni res. zato bo MARINKA PUCELJ—ARANDJE- nja. Kakorkoli že: očitno je, da skokom in posledica tega je v trebanj­ čase, k i so pred nam i, da se ne bi potrebno ugotoviti odgovornost za zmagujejo težnje po centraliza­ ski občini, da ima zdravstvena skup­ LO VIČ. predsednica M G Z Posavja v ustvaril vtis. da se bom o čez dajanje napačnih podatkov. nost za več kot 30 m ilijonov dinarjev Brežicah: »V normalnih razmerah se pr­ ciji odločanja. Očitno je tudi, da kakšen mesec že lahko rešili Kljub tej pomanjkljivosti v analizi izgub, seveda pa ima izgube tudi tre­ oizvodnja sploh ne bi smela ukvarjati s se bo v prihodnje v rokah ZIS in krize. To, kar delamo sedaj, je osebnih dohodkov, ki jo je pripravil banjski zdravstveni dom. V zdrav­ kroženjem kapitala in pobiranjem obresti. državne administacije skocentri- trebanjski izvršni svet. je na seji ko­ samo boj don Kihota proti stvenem domu Trebnje so prišli celo Za to imamo poslovne banke. Te imajo ralo mnogo več moči, kot sta je miteja potekala živahna razprava. Tu­ do tega. da ne morejo povečati oseb­ mlinom na veter. Očitno je — in zelo veliko denarja, vendar jih pri imela doslej. temu tudi nihče ne oporeka — di v trebanjski občini ugotavljajo, da si nih dohodkov kakor v podobnih eno­ marsikje dele osebne dohodke ne tah v Črnom lju ali M etliki. To pa grozi njegovem plasiranju omejujejo odredbe Sleherna ocena dela se­ da se uresničevanja dolgoročne­ glede na rezultate dela. Sicer pa je že z npvimi zapleti v delovnem okolju, ki ZIS. Zaradi tega teče denarna reka mimo danjega ZiS bi morala biti opi­ ga programa ekonomske stabi­ znano, da osebni dohodki v celoti se je pod novim vostvom komaj bank in nekateri celo udobno živijo na ta sna. da bi ne bila negativna. V lizacije še nismo resno lotili. zaostajajo za republiškimi poprečji: v konsolidiralo račun. A to ni smotrno.« času mandata ZIS seje ekonom­ v i n k o B l a t n i k negospodarstvu za okoli desetino, v gospodarstvu pa za celih 17 odst. Rast J. SIM Č IČ L a 2 DOLENJSKI LIST Št. 48 (1894) 28. novembra 1985 r s Metliški pokojninski precep I EN s Zaradi naraščajočih stroškov za pokojninsko-invalidsko zavarovanje kmetov je HRIBČEK kmetijstvo le-to za kmetije vedno večje breme — Prezavarujejo se v najnižji razred

M ETLIKA — V metliški občini je okoli 160 čistih kmetov, ki imajo tisočakov. Letos se je tako skoraj BOM sklenjene dolgoročne pogodbe o sodelovanju z zadrugo in so kot čisti desetina vseh čistih kmetov odloči­ kmetje pokojninsko-invalidsko zavarovani preko zadruge. Pred dvema la, da se zaradi previsokega prispev­ KUPIL.. letoma je zadruga tem kmetom priporočala, naj se zavarujejo najmanj v 4. ka prezavaruje v najnižjo skupino. zavarovalni razred, to je tisti, ki po pravicah iz tega zavarovanja izenačuje In ker so take spremembe možne kmeta z delavcem v združenem delu, tudi v primeru invalidnosti, kar je za samo na začetku leta. se v Metliki kmete še posebej pomembno, saj podatki kažejo, da je zlasti med mlajšimi upravičeno boje novega leta. Še to: Ureja: Tit Doberšek kmeti, ki delajo s kmetijsko mehanizacijo, žal precej nesreč, katerih posle­ vsi, ki so se iz 4. prezavarovali v 1. dica je pogosto invalidnost. razred, so mlajši čisti kmetje. pomoč pri predelavi in negi vina.! ske ravni kmetov pa je prišlo do Prvo leto so kmetje upoštevali- A. B A R T E LJ Grmska šola Društvo vinogradnikov bo od 2.' žalostnih sprememb tudi na tem p riporočila in se res v večini odločili decembra vsak ponedeljek od 9. d o | občutljivem področju. Plačevanje za 4. zavarovalni razred. S sla­ sodeluje z 12. ure v svoji pisarni v Novem m es-' prispevkov za zavarovanje postaja bšanjem razmer v kmetijstvu, z DRAŽJE MLEKO, tu. Dalmatinova I (pri avtobusni! za kmetijo vedno večje breme, zlasti vedno večjimi nesorazmerji med ce­ OSTREJE PRI vinogradniki .postaji od hotela Metropol proti' za tiste kmetije, kjer sta zavarovana nami kmetijskih pridelkov in kme­ Kapitlju) sprejemalo vzorce dvo-! dva člana družine ali še več. KAKOVOSTI Lažje do analize vina tijskim reprodukcijskim materia­ mljivega vina svojih članov ter' lom. skratka s slabšanjem življenj- Stroškov zavarovanja pa. kot reče­ SEVNICA — Konec septembra Sedanja Srednja kmetijska šola vinogradnikom po opravljenem pre-1 no. tako kot ostalih kmetijskih se je podražilo mleko iz odkupa od Z NOVOMEŠKE S Grm nadaljuje tradicijo nekdanje gledu vzorca svetovalo, kako na-' stroškov ni moč vnesti v ceno kme­ prejšnjih 37.50 din na 51.50. Poslej | nižje splošne Km etijske šole G rm . pakoki vina odpraviti. V omenjeni pi-1 TRŽNICE tijskih proizvodov, ker so te cene velja nov način plačevanja mleka po V je v 100-letnem delovanju odigrala sami bo Društvo vinogradnikov' pač določene z meglenih višin in na kakovosti. Če vzorec ne vzdrži dve TECAJI ZA BODOČE | pomembno vlogo ne samo v sploš- poleg sumljivih vzorcev vin spreje-1 silo zadrževane. uri. proizvajalcu odbijejo 10 odst. NOVO MESTO — Tako malo S nem napredku kmetijstva, temvečmalo tudi vzorce vina za analizo pri J TRAKTORISTE od osnovne cene. Če vzdrži več kot zasebnih prodajalcev, kot jih je b ilo Za letos znaša prispevek za | tudi pri razvoju vinogradništva in Kmetijskem inštitutu za izdajo! invalidsko-pokojninsko zavarova­ štiri ure. doplačajo 5 odst. Pri večjih v ponedeljek. 25. novembra, na ČRNOMELJ. METLIKA — Ko­ S kletarstva na Dolenjskem, v Beli spričevala, ki ga po obstoječih pred- J nje čistega km eta v 4. zavarovalnem proizvajalcih štejejo tudi bakterije. novomeški tržnici že dolgo ni bilo. misija za preventivo in vzgojo v ! krajini in Posavju. Na šoli so delo- piših mora imeti vinogradnik, ko! razredu okoli 43 tisočakov in prav Mleko z manj bakterijami dobi do­ Jajca sta im eli le dve km etici, in sicer cestnem prometu pri Avto-m oto dru­ Svali znani slpvenski vinograški in daje vino v promet. Tako v inograd- J štvu Bela krajina jenaeni izmed svojih ta cena je bila odločilna, da se je v plačilo. če je analiza pokazala slabo P° 34 din kos. dovolj pa je bilo | kletarski strokovnjaki, kot so bili nikom. ki nimajo lastnega prevoza! sej posvetila posebno pozornost varni začetku letošnjega leta 15 čistih mleko, gre neravno poceni analiza solate po 150 din. fižola v zrnju po N Rihard Dolenc. Bohuslav Skalickv. in so vezani na avtobuse, nebo treba ^ vožnji s traktorjem in priključki. Za km etov iz te belokranjske občine (stane 1.200 din) na škodo slabega 400 din kilogram ter jušne zelenjave. | inž. Ivo Zupanič,-Anton Flego. po vzorcev vina prenašati na razmero-! upravljanje s traktorji je potrebno odločilo in se prezavarovalo v njni- mlekarja. Z odgovornim delom Precej je b ilo smetane v lončkih po vozniško dovoljenje, ki pa ga lahko S vojni pa dr. Lojze Hrček in drugi, ki ma oddaljeno šolo pod Trško goro J žji. 1. zavarovalni razred, za katere­ vseh želijo dvigniti kakovost od­ 280 din. sicer pa so bili kupci vozniki, ki imajo vozniško dovoljenje |s o veliko naredili za napredek te ali pa v Ljubljano. ga znaša prispevek nekaj več kot 20 kupljenega mleka. zadovoljni z izbiro na stalnih stojni- B. C' ali D kategorije, dobijo Je na S stroke, saj so svoje znanje in iz- cah. kjer im ajo raznovrstno zele­ osnovi potrdila o opravljenem tečaju o | kušnje posredovali ne samo učen- Strokovnjaka omenjene šole inž njavo in sadje. Jabolka so prodajali varni vožnji s traktorjem in priključki. S cem šole. temveč tudi kmetovalcemJože Simončič in inž. Pavla Har-^ Po 140 do 170 din kilogram, manda­ Za ta tečaj jeza belokranjsko področje | in vinogradnikom širše okolice. Šol- tman bosta v laboratoriju določala ! pooblaščena srednja kmetijska šola Pridobivajo nove pašnike rine po 520 din. hruške po 200 din S ski vinogradi, klet in trsnica so bili najpomembnejše sestavine vina. ki J Grm iz Novega mesta. Da kandidati vplivajo na kvaliteto in stabilnost v i-! itd. Precej zanimanja je bilo za špi­ ne bi potovali v Novo mesto, so se čla­ Ribniški kmetijski načrti za srednjeročno obdobje | praktični pripomočki v širjenju zna- načo (po 200 din kilogram ), ki pa je ni komisije odločili, da bi v dogovoru z S nia učencem in kmetovalcem. na. ter skupaj s.strokovnjakom Dru- ^ bila naprodaj le v enem kiosku. Sla­ grmsko šolo organizirali tečaj v Beli RIBNICA — Na območju rib­ To je nekaj ugotovitev, ki sojih v I štva vinogradnikov svetovala način ! bša ponudba je bila zaradi megle in krajini. Tečaj traja 20 ur in obsega tudi niške občine seje v zadnjih 11 letih KZ Ribnica zbrali te dni. Direktor N^ letošnjem letu je šola s ?a odpravo napak. Polec vsebnosti | prispevkom Društva vinogradnikov a|kohoia kj je najbolj zanimiva ka- J rosenja tudi' v obrtniškem delu praktično in teoretično preizkušanje število kooperantov kmetijske zad­ zadruge M irko Pirc je povedal, da J Dolenjske v prostorih nekdanjega rakteristika vina. bo analiza oprav-J tržnice. znanja. V skupini mora biti 15 do 20 ruge zmanjšald 1.296 na 850. zma­ so v istem obdobju obnovili tfli zgra­ | gradu Vinica (Bajnof) v kleti pod kandidatov. Če jih bo dovolj, bo lahko njšalo se je število krav od 2.374 na dili na novo preko 800 stojišč za Ijena še na vsebnost skupnih kislin v J ena skupina v Črnomlju, druga pa v " Trško goro opremila laboratorij za 1.700. ob tem pa je odkup mleka govedo. Zgradili so tudi silose, ki vinu. Tu bomo priporočali even-J M etliki. Zato naj se vsi. ki želijo analize vi- padel od 3.907.000 1 na 3.698.000 1 tualno potreben razkis vina. Ana-! obiskovati omenjeni tečaj, prijavijo imajo skupno prostornino 5.500 ku- VSE GOSTEJSI ali samo za 4.6 odst. Pred 11 leti so " na. S tem se šola vključuje v prizadc- liže hlapnih kislin so pomemben po- J najpozneje do 15. decembra pri AM D bikov. medtem ko prej silosov tu | vanje za napredek kletarstva, šfej je kazatelj kvalitete, zdravja in nege v i- ! PROTITOČNI DEŽNIK Bela krajina v Črnom lju ali pri km etij­ kooperanti oddali na kravo le 1.646 sploh ni bilo. " znano, da si z nestrokovnim delom v na. Podatek o skupnem in prostem J ski zadrugi v M etliki (pri pospeševalni 1 mleka na leto (lani 2.100 1), na Širijo tudi površine pašnikov. SEVNICA. LISCA — Konec tedna | kleti lahko zelo hitro zapravimo to. žveplu v vinu pove potrebo po žve-! so se na rednem letnem srečanju zbrali službi). kmetijo pa 3.079 1 (lani 4.350 1). Zdaj jih imajo 135 ha. pripravljajo J za kar smo se celo leto trudili v planju pa tudi po popravku preveč | strelci protitočne obrambe, najprej pa jih nadaljnjih 20 ha na območju | vinogradu. Učenci Srednje kme-žveplanih vin. Delali bomo analize! strelci iz severovzhodne Slovenije na Grčaric, kjer že več let niso pasli. V * tijske šole se bodo tako pri prak- za odpravo tudi drugih vinskih na-k bisci. v soboto pa v sevniškem hotelu programu za naslednje srednjeroč­ Ajdovec še iz 22 občin osrednje Slove­ Raketa kot grešni kozel | tičnem pouku naučili osnovnih ana- pak. Tako bomo lahko svetovali! no obdobje pa je predvidena prido­ nije. Strokovne analize uspešnosti ob­ 5 liz mošta in vina ter drugih kletar- najprimernejša sredstva za odpravo c bitev naslednjih 150 ha pašnikov na rambe so še v teku. vendar se raketarji So protitočne rakete res krive požarov in poginov? | skih del. Pogoj za sodobno kletarje- napak in čiščenja vina. Na ta način ! jahko pohvalijo, da ob izredno mu­ območju Loškega potoka. Gore in k nje je poznavanje kemijskih lastnos- vajalec raket ni mogel opraviti ke­ bo laboratorijsko delo prispevalo k | hastem vremenu letos ni bilo katastro­ SEVNICA — Novo pač prinaša Velikih Poljan-, še novih 600 ha pa­ | ti vina. kijih lahko določimo samo z mijske analize zaradi te presenet­ izvajanju izobraževalnega progra-! falne toče. čeprav čisto brez tega tudi tudi nove težave in nove zaplete. šnikov pa nameravajo pridobiti s ^ laboratorijsko analizo. Tako se letos ni šlo. V izmenjavi mnenj med ljive naglice. hidromelioracijami na območju ob ma šole. hkrati pa bo koristilo | Časopisje je letos poročalo o | bočlo učenci usposobili za strokov- strelci in sodelavci radarskega centra Bistrici od Ribnice do Sodražice. V vinogradnikom, članom Društva! domnevnih štirih požarih domačij Zanimiv primer je povedal na 5 no delo v kleti in pozneje v praksi. na Lisci je bilo največ govora o teža­ na Kozjanskem, ki naj bi jih zane -* četrtkovi skupščini protitočne ob­ prvi fazi je predvidena hidromelio­ vinogradnikov s strokovnimi nasve- k vah,'z radijskimi zvezami. Nove pos­ | Obenem bo laboratorij članom ti ! tile protitočne rakete. V treh rambe delegat novomeške občine. racija 120 ha ob Bistrici, in sicer na taje se niso najbolje obnesle, sedaj so v ' Društva vinogradnikov Dolenjske v D. T Popravilu. Na strelnih mestih naj bi primerih se je izkazalo, da takrat Tamkajšnji veterinarji so kmetom območju od Ribnice do Brež. Poslej namenili tudi luči za osvetlitev strelci sploh niso streljali, oziroma izdali listine, da so poginite tri J. P R IM C J strelnih ramp. Letos so mrežo strelcev da so streljali drugam. Četrti kmet krave, ker se »utemeljeno sumi, da razširili še za šest mest. Mrežo bodo je 'pogorel v okoliščinah, kijih še se­ so lizale neeksplodirane rakete «. IZVRŠNISVET ZA 'zpopolnjevali tudi v prihodnje. Pred- daj raziskuje javni tožilec. Kajpak Strokovna služba protitočne ob­ VIŠJO PRISPEVNO sednik koordinacijskega odbora slo- je bil torej razkričan sum, da je do­ rambe svari pred nenavadnimi yenske obrambe inž. Albin Ješelnik se mačijo blizu Šmarij pri Jelšah za­ zahtevki. Kazno je, da se je treba STOPNJO SEVN1C A — Kmetijstvo te občine Je strelcem zahvalil za vloženi trud.v žgala protitočna raketa. Pogorišče dogovoriti o sistemu preverjanja ta­ A. Z. beleži zadnja leta navkljub nekaterim je prej kot v osmih urah buldožer kšnih zahtev, kjer naj sodelujeta ujmam lepe uspehe Posodobljenih je zravna! z zemljo, titograjski proiz- U.IV in civilna zaščita. Maščuje se bilo mnogo kmetij, čreda živine se ne tudi, ker ni bilo denarja za razisko­ zmanjšuje kot drugod, povečuje se od­ valno dejavnost. Izkušnje od dru­ kup mleka, lepe uspehe imajo celo pri GNOJILA ŽE SEDAJ god so neprimerne zaradi razgi­ pridelovanju poljščin, posebno pše­ Sejmišča nice. Pričakovati bi bilo. da bi ti ne­ SEVNICA — Ker' kmetijci niso banosti našega reliefa. Tako pa majhni napori razveseljevali in ne ob­ imeli lahkega leta, kooperacija tu­ vsak po svoje daje sodbe, čeprav je BREŽICE — Na sobotnem ratno. Tako je bilo na seji sevniškega kajšnjega Kmetijskega kombinata sejmu je bilo naprodaj 276 izvršnega sveta m inuli petek nekaj daje umetna gnojila po ugodnejših Pujskov, starih do 3 mesece, in • Predstavnik območne zavaroval­ dvomov ob zvišanju prispevne stopnje pogojih organiziranim proizvajal­ JO pujskov, starih nad 3 mesece. ne skupnosti Triglav iz Krškega Jan­ za nadaljnje pospeševanje kmetijstva. cem. Po pogodbah dobijo umetna No. izvrni svet je višjo prispevno Lastnika je zamenjalo 164 mla­ ez Mesesnel je na skupščini obrambe gnojila na brezobrestno posojilo do stopnjo vendarle sprejel. Navsezadnje jših in 7 starejših živali. Kilog- pred točo osrednje Slovenije zavrnil kmetijei / boljšim delom lahko ram žive teže prvih je stal 500, konca leta. Potlej naj bi do konca naziranje, da ob katastrofalnih točah marca računali minimalne obresti, pritegnejo večje republiške denarce, drugih pa 420 din. To soboto za­ prihaja do največjih škod lev kmetijs­ kar ne uspe v drugih vejah gospodars­ radi praznikov ne bo sejma. do 20 odst. G n o jila so na vo ljo v tvu. V bavarski prestolnici Muenchnu tva. Svoje težave so predstavili veteri­ trgovini. je bila škoda na kmetijskih kulturah narji. ki imajo izredno nizke osebne zanemarljiva v primerjavi s tisto, ki jo dohodke. Z višjo stopnjo bi lahko po­ PRVI PRAŠIČr S FARME NA PRISTAVI — 20. novembra so s je utrpelo mesto. Na industrijske hale magali tudi njim. Na razumevanje prašičje farme M-Agrokombinata Krško na Pristavi odpeljali kupcem ratunajo tudi v občinski skupščini. in znane BM W so padale 330- prvih 130 prašičev. Po besedah direktorja farme inž. Ivana Bodorja so gramske ledene krogle. Sicer pa Kmetijski pujske zredili v pičlih šestih mesecih do povprečne teže 110 kg, kar je lep imajo nekaj izkušenj s tem že v naši dosežek tehnologije Emone inženiringa in lastne recepture za Tovarno mo­ IMV. čnih krm il Novo mesto. Težji prašiči so romali v Tovarno mesnih izdelkov Žled v Jatni Postojna za predelavo v pršut, nekoliko lažji pa v ljubljansko mesno indust­ Novost — žlahtna borovnica za to pristojen po črki zakona repu­ rijo za redno preskrbo Ljubljane. Letos bodo oddali okrog 1400 prašičev, Razdejanje je podob­ bliški Hidrometeorološki zavod. prihodnje leto 15.000, v letu 1987 pa naj bi farma že dala predvidenih Ni se še obletelo vse listje, ni še napočil najprimernejši čas. že je no tistemu leta 1980 A. ŽELEZN IK 30.000 bekonov. (Foto: P. Percp Prezgodnji sneg preprečil jesensko saditev sadnega drevja, kije iz več SEVNICA — Topla jesen je razlogov boljša od spomladanske. Morda bo toplejšijiecember. kije letos dolgo ohranila listje na dre­ tudi še primeren mesec, zato kljub snegu danes pišemo o sajenju vju. Nenaden letošnji prvi sneg. uovetsti na naših vrtovih in v sadovnjakih — vrtnih borovnicah. Poz- Prednost ne samo v besedah spremljan z ledenim dežjem, je v Uane so tudi pod imenom žlahtne, ameriške ali kanadske. gozdovih tukajšnjega tozda Go­ Največkrat gre za žlahtne borovnice sorte berkelev. vodilno ame­ zdarstva brežiškega GG napra­ riško debeloplodno sorto, poimenovano po kalifornijski univerzi Do leta 1990 bo namenjeno za investicije v kmetijstvu novomeške občine preko 3 vil pravo razdejanje Berkelev. znani po tem. da ima največji proračun, torej največ dena­ milijarde dinarjev — Določeni tudi nosilci nalog ______rja za raziskovalno delo med vsemi kmetijskimi fakultetami v Z D A Direktor inž. Mirko Maljko- NOVO MESTO — V novomeški občini kmetijstvo zaostaja, po pr«I- sti bo doma organizirana tržna pr­ tn verjetno tudi v svetu. Ta sorta je stara že nad pol stoletja, zaradi vič ocenjuje po tistem, kar je lagnem dogovoru o temeljih družbenega plana občinčdo leta 1990 pa naj bi oizvodnja zelenjave. svojih izvrstnih lastnosti pa seje zelo razširila. Njene jagode imajo v gozdarjem v tednu dni uspelo Premeru do 20 mm. so modrikasto črne barve, z izrazitim voščenim doživelo razcvet. pregledati, da je polomljenih Značilno za novo petletno ob­ koruze, pšenice in krompirja. Uve­ Med pomembnimi predvidenimi Poprhom in svojskim okusom ter aromo, ki ni dosti podobna aromi ! 1.000 kubikov lesa. b o jijo se. dobje bodo mnogo večje agrarne dena bo setev novejših vrst trav. novostmi naj omenimo še zapisano naših gozdnih jagod. ustanovitev kmetijsko-veterinarske- da ga utegne b iti tudi 15.000. operacije kot doslej. Hidromeliora­ detelj, uvajali bodo v redno pr­ Ameriške borovnice so grmaste rastline in zrastejo do dva metra v Najhuje je bilo na šentjanškem cije bodo izvedene na 1200 ha. ko­ oizvodnjo vse več soje. nadaljevali z ga zavoda. Strokovne ustanovo, ki višino. Kot vse borovnice uspevajo le v kisli, dovolj humusni in vla­ koncu, v Jatni. Prizadeti so lesni masacije na 2100 ha. agromeliora­ ustanavljanjem različnih pridelo­ jo je pred leti Novo mesto že imelo. žni zemlji. Zlasti glede kislosti, ki naj znaša od 3.8 do 4.5 ph. so zelo sestoji v višini okrog 400 metrov cije pa na 2400 ha zemljišč. Poleg Te­ valnih skupnosti, kot strojne, pašne, V kmetijske objekte pa je za naložbe natančne, zato niso zadovoljne z običajno vrtno zemljo. To pomeni, in više. Nastalo škodo prim e­ ga so v Suhi krajini predvideni hlevske itd. V Suhi krajini je pre­ predvidenih čez 1.400 m ilijo no v d i­ da jim je treba preskrbeti posebno zemljo: najboljša je kisla gozdna rjajo s tisto v letu 1980. Takrat programi za ponovno usposobitev dvideno znatno razširjeno suhoro- narjev. Tako bo šlo v letu 1988 80 žemlja, ki jo dobimo pod iglavci, predvsem bori. so b ili izredno uspešni pri 200 ha zemljišč, ki so zdaj zarašče­ barstva tradicionlna dejavnost, za milijonov dinarjev za gradnjo pre­ B Borovnice sadimo v kvadratni meter veliko jamo, v kateri vrtno spravilu. na. Vse to bo družbo veljalo 1.628 katero bodo organizirali tudi odkup delovalnice mesa na C ikavi. zgrajen žemljo zamenjam o z gozdno, dodamo pa ji humus a li šoto in nekaj kisle­ Za tokrat-pričak ujejo dosti od milijonov dinarjev. izdelkov. V .sodelovanju s tovarno bo- oskrbni center in dogonsko ga m ineralnega gnojila. Rade se prim ejo in zgodaj zarodijo. Če im ajo le predvidene nove lupilne-linije na Veliko povečanje je začrtano tudi Krka pa bodo začeli pridelovati zd­ mesto v Jurki vasi, kar bo zahtevalo na voljo dovolj vode ter so primerno oskrbovane, rodijo redno, tudi po v tržni proizvodnji. Kar 500 kmetij ravilna zelišča. 25 milijonov dinarjev. Kmetijski sevniški žagi. Če bo pravi čas na­ 10 kg na en grm. Oskrba ni pretirano zahtevna, sestoji se iz redčenja red. si gozdarji obetajo lažjo naj bi v petih letih posodobili in jih oskrbni center in dogonsko mesto Pregostih vej, zastiranja zemlje z žaganjem ali borovimi iglicami in ob obdelavo H lodovino bi v tem usmerili v tržno proizvodnjo, S Vinogradništvo bo na sodobnejša dobi Dvor z. naložbo 20 milijonov suši iz zalivanja. Ob zorenju se borovnic radi lotijo kosi in drozgi. primeru vozili do te, naprave, pomočjo pospeševalne službe pa je pota in v tržno proizvodnjo stopilo dinarjev, medtem ko bodo sovlaga­ Po radiu je dostikrat slišati reklamo za sadike, kar pomeni, da jih nja v kooperacijsko proizvodnjo z kjer bi les olupili. Odpadlo bi za­ določena še vrsta pomembnih na­ v povezavi v metliško zadrugo, za drevesnice imajo na voljo (Semenarna. Cvetličarna Ljubljana idr ). m udno delo v goz.dtj. log: povečana uporaba gnojil, v razvoj sadjarstva pa še pripravljajo zasebniki zahtevala še 1.276 m i­ Možno pa jih je razmnoževati tudi s potaknjenci na domačem vrtu. A. Ž. družbeno organizirani proizvodnji ustrezen strokovni program. Ena lijonov dinarjev. vsaj neka teri v rtič k a rji se že p o h v a lijo s tem. novih, za občane pomem bnih novo­ R. B. Inž. M . L. bodo na štiri leta zamenjali semena DOLENJSKI' LIST Št. 48 (1894) 28 novembra 1985 IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN Li- Novomeška kronika KILOMETRINA — V nekaterih novomeških delovnih organizacijah ; resno razmišljajo o tako imenovani j Nadoknaditi zimski kilometrini. Gre za dejstvo, da V Iskrah računajo na plamen Podpora se avtomobilska kolesa pozimi na nes-*| zamudo pri pluženih in neposipanih dolenjskih Nove naložbe, novi donosni programi, predvsem pa močno povečan izvoz cestah zavrte precej večkrat kot ob načrtom evidentiranju drugih letnih časih. V takih pogojih od Novega mesta do Šentjerneja ni 17. ; NOVO MESTO— Za pretekli NOVO MESTO — Vse štiri Iskrine tovarne v novomeški občini na­ ram uporov kakovostno razvijali, Akcija »Imaš hišo — vrni ampak 22 kilometrov, kar smo ■ četrtek je bila sklicana seja novo­ črtujejo do leta 1990 precejšnjo rast, znatne naložbe, predvsem v tehnolo­ gre za upore na kapični zasnovi, posebej preverili. Ne ve se samo. kdo j meškega občinskega sindikalnega stanovanje!« ne bo izgu­ gijo in opremo, in pa zaposlitev večjega števila strokovnih delavcev. obseg proizvodnje pa se bo za polo­ bo plačal razliko med normalno in sveta, ki pa je zaradi nesklepčnosti bila osti zimsko kilometrino, čeprav nekateri : vico povečal. V novem petletnem ni bilo. Obsežni dnevni red z vrsto Elektroindustrija, kamor sodijo bodo v Hipotu klasični proizvodni omenjajo Komunalo in Cestno pod-] obdobju nameravajo končati inves­ pomembnih zadev je potem ob­ štiri Iskrine tovarne, namerava do program potenciometrov močno NOVO MESTO — Predsedstvo jetje. ticijo v modernizacijo plastnih up­ ravnavalo le predsedstvo. \ leta 1990 hitreje slediti tehnološke­ izboljšali, to pa bo spet omogočilo občinske konference SZDL ni zado­ MOST — Sneg sredi novembra jc orov, začeli pa bodo tudi novo, zelo voljno z delom sindikatov pri evidenti­ mu napredku v svetu. Postopoma veliko večji izvoz. Ob vsem tem pla­ Podprlo je predlog dolgoročne­ tako presenetil komunalce. da dva dni ' zahtevno naložbo, ki bo povsem ko­ ga plana občine Novo mesto do le­ ranju za volitve, saj je iz združenega bodo zmanjševali obseg zastarelih nirajo še proizvodnjo opreme. Lotili niso prišli k sebi. kar je bilo še posebej i nčana šele po letu 1990 in bo zahte­ ta 2000. v katerega pa bi vendarle dela prišlo komaj polovico potrebnih vidno na pločnikih kandijskega mos-i klasišnih proizvodrih programov in se bodo znatnih investicij, število vala tudi nove prostore in okrog 700 morali vključiti pripombe sveta o predlogov za delegate.v občinsko sku­ tu. ki ga vsak dan prekorači na tisoče zaposlenih pa naj bi se v petih letih m2 dodatnih površin. Tudi ta tovar­ raziskovalni in kulturni dejavnos­ pščino. Kar pa zadeva akcijo »Imaš pešcev. Ekipa za čiščenje seje pojavila hišo — vrni stanovanje!« so sklenili, • Vendarle tudi novomeška to­ povečalo za okrog 14 odst. na načrtuje 10-odstotno povečanje ti. Brez večjih pripomb je podprlo šele tretji dan. Možička z lopatami pa i da bo akcija v novomeški občini varna Tenel, nastala ob združitvi Ele Šentjernejski Upori, tudi Iskrin števila zaposlenih. tudi predlog dogovora o temeljih sta tako dehtela po kačji slini, da seje i in tovarne napajalnih naprav, trdno plana občine za obdobje 1986— trajna. sneg pred njima topil sam od sebe. tozd, bodo nosilni proizvodni prog­ R. B A Č E R Medtem ko bi moral biti drugi krog računa na uresničitev programa, s 1990 ter osnutek resolucije za leto FILM — V uredništvu se je 1986. Obravnavali so tudi por­ evidentiranja končan novembra, ga v katerim postopoma ukinjajo proiz­ spokorjeno oglasil eden od avtorjev v j očilo o akciji »Imaš hišo-vrni novomeški občini nebo moč zaključiti Kranju posebej nagrajenega filma vodnjo manj donosnih izdelkov in jih Za naložbe posebno zbiranje stanovanje!«, ki je v novomeški do roka. ker so pri evidentiranju v zd­ Obed. o čemer smo rrSTtem mestu pisa- j nadomeščajo s sodobnejšimi, zahtev­ občini že dala nekaj rezultatov. ruženem delu — oziroma sindikati v li prejšnji teden, in izjavil, da učitelji ; teh. ki jih predvideva samoupravni nejšimi, predvsem pa donosnimi. NOVO MESTO — Med do­ Predsedstvo je menilo, da bi v njem — zatajili. Evidentiranje dele­ Srednje šole tehniške in zdravstvene sporazum. Pozna se namreč, da so bile Investicija v nove programe naj bi ste­ kumenti za naslednje srednjeročno okviru te akcije, ki naj bo stalna, gatov za delegate v občinske zbore bo usmeritve celuloidne stvaritve nikoli prve na udaru investicije, ko smo pri kla še letos, povsem končana pa bo obdobje od 1986 do 1990, o katerih se morali tudi v delovnih organizaci­ tako podaljšano v december. Svoje niso videli, kaj šelecenzurirali. Zanesli i nas začeli resolucijsko omejevati dolžnosti pa niso opravili tudi drugod, šele po letu 2000. Potrebna bo doda­ bodo izrekli delavci v tozdih novome­ jah pregledati gospodarjenje s sv­ smo se pač na poročanje Dela. Up­ skupno porabo. Investicijska vlaganja saj iz nekaterih krajevnih skupnosti še tna gradnja na 4 hektarih površin na ške občine, je tudi samoupravni spo­ ojim stanovanjskim skladom. V ajmo. da je zdaj vse lepo in prav in da so bila zaradi stalnega pomanjkanja razpravi o družbenoekonomskem vedno ni glasu o predlogih za kandi­ Cikavi, vendar bodo posegi na ze­ razum o združevanju sredstev za bodo na koncu leta vsi šli na morje. J denarja za Financiranje temeljnih položaju delavcev v negospodars­ date, za interesne skupnosti pa manj­ mljišča potrebni šele proti koncu investicije v sisih družbenih dejavnos­ programov v sisih družbenih de­ tvu so sklenili, da je treba vztrajati, ka še okrog 1000 imen. novega srednjeročnega obdobja. ti, saj denarja v te namene ni več javnosti vedno manjša, posebno za­ da se razkorak z gospodarstvom še Kljub temu da so se priprave na mogoče zagotavljati s prispevno dnji dve leti. tako po vrednosti kot po naprej zmanjšuje. Obravnavali so volitve v letu 1986 začele mnogo prej udeležbi naložb v skupni porabi. Leta kot pred štirimi leti. so tokrat pri jih preusmerjali na zahtevnejše stopnjo. Po tem sporazumu, ki je na­ tudi predlog samoupravnega spo­ rejen na osnovi ocene materialnih 1981 je šlo za investicije in odplačila razuma o združevanju sredstev za evidentiranju doseženi mnogo slabši izdelke na višji tehnološki ravni, pri posojil še 5.56 odstotka vseh sredstev možnosti, naj bi delavci v novomeški investicije v družbenih dejavnostih rezultati. Novomeška občina je glede katerih je vgrajenega več domačega skupne porabe, medtem ko znaša letos tega prav med zadnjimi v Sloveniji. občini zbrali v naslednjih petih letih iz v prihodnjem srednjeročnem ob­ znanja. ta delež le še 0.52 odstotka. V javni dobju v občini in se predvsem za­ Tudi s strukturo predlaganih v SZDL čistega dohodka 1,07 milijarde di­ Iskra Keko v Žužemberku, ki razpravi je bilo kot zelo potrebnih na­ vzeli. da morajo b iti delavci o niso več zadovoljni. preživlja letos dokaj težke čase, pla­ narjev za investicije v družbenih šteto vse skupaj za nekaj več kot 3 mi­ vsem temeljito seznanjeni, preden Predsedstvo je obravnavalo tudi nira razvoj na več področjih. Pri tem dejavnostih. lijarde dinarjev naložb. Poleg spo­ bodo odločali o tem dokumentu, poročilo komiteja za urbanizem. Ki razuma naj bi nekaj tega denarja zbra­ pa ne bodo potrebovali naložb v saj gre v celoti T\ povečanje mu je bila poverjena tehnična izpelja­ li še s svobodno menjavo dela v ceni va akcije »Imaš hišo — vrni stano­ Ena gospa je slišala, da so im eli v zidove, ampak le v proizvodno Med investicijami, ki so dobile obremenitev gospodarstva. mesto v omenjenem sporazumu, so: storitev, del pa zaenkrat nima kritja. Z. L.-D. vanje!«. ki bo čez dva meseca prazno­ Novoteksu pred referendumom ma-\ opremo in delovna sredstva. Raču­ izgradnja vrtca v Novem mestu ter po Z. LINDIČ—DRAGAŠ vala triletnico obstoja. Pri doseženih lice s pečenimi piškami, praženim najo na 1.5-milijortsko investicijo, dve igralnici in pripadajoči prostori za rezultatih v tej akciji, začeti na krompirjem in glasbo, po referen­ ki bo omogočila 24-odstotno po­ vrtec ob osnovnih šolah Vavta vas. jugoslovanskem sindikalnem kongre­ dumu pa jim brez vsake note pre­ večanje zaposlenih, predvsem stro­ Mirna peč, Škocjan. Šmarjeta in Bra­ su, imajo Novomeščani zagotovo ene­ dvajajo krompirjev golaž. kovnjakov s področja fizike, kemije nice. razširitev osnovne šole Bršljin, ga najboljših uspehov v državi. Por­ in strojništva. prenova novomeške Študijske knji­ očilo bodo obravnavali tudi delegati žnice, rekonstrukcija stadiona v No­ občinske skupščine, v SZDL pa pred­ Tovarna Hipot v Šentjerneju bo lagajo, naj v bodoče s seznami ugota­ vem mestu, gradnja nove lekarne v a nadalje razvijala utečen proizvodni Novem mestu, priprava tehnične do­ vljajo tudi občane, ki živijo v dvakrat program , razen tega pa začela p ro iz­ kumentacije za gradnjo Zavoda za večjih stanovanjih, kot bi jim šla po vajati prikazalnike na' tekoče kris­ socialno medicino in higieno ter izgra­ družbenih standardih. V času od 14. do 20. novembra so v tale. Sprva bodo z novimi izdelki le dnja polikiiničnega trakta v novome­ Takim bi morali ponuditi us­ ški bolnišnici. Vsako leto naj bi za te treznejše manjše stanovanje z enakim novomeški porodnišnici rodile: Ra -1 nadomeščali uvoz na domačem tr­ miza Bradica iz M etlike — Moniko. naložbe zbrali 214 m ilijonov dinarjev, udobjem. Če ne bi pristali na zame­ gu, po vzpostavitvi velikoserijske Darinka Mlakar iz Dolenje vasi — ! prispevna stopnja bi za te namene njavo, bi bil razlog za ukrepanje, proizvodnje pa bodo nad tretjino Gašperja. Metka Bogolin iz Velikega znašala 1.95 odstotka, seveda s predvsem s cenami. r BAČER novih izdelkov izvažali. Razen tega predpostavko, da bodo vsi gospodar­ Dola — Iztoka. Veronika Doljac iz Ljubgojna — Heleno. Nevenka Fa­ ski tozdi in delovne skupnosti združe­ bjan iz. Črnomlja — Nino. Vladimira1 vali denar. To je nekaj več kot v seda­ nji petletki, vendar le zato. ker po Zore i? Malenc — Denisa. Zdenka' OBVESTILO Butorac iz Metlike —■. Davida. Luca predlaganem sporazumu tozdi in Kneževič iz Krškega — Zorana, Silva delovne skupnosti s področja družbe­ PREBIVALCEM Franc Murgelj Zupančič iz Imenja — Martina. Anica nih dejavnosti prispevka ne bi plače­ OTOČCA Papež iz Gornjega Križa — Andreja. vali. Ocenjeno je namreč, da te večji Irena Dim z Gomile — Dejana. Ida del dohodka tako ustvarjajo s svobod­ OTOČEC' — Krajevna konferenca Jankovič iz Krškega — Katjo. Ksenija V Rogaški Slatini smo se 6. no menjavo dela in da gre v končnem SZDL Otočec v imenu družbenopoli­ PRIZNANJA KRVODAJALCEM — JUBILANTOM — V soboto dopol­ Vizler iz Veniš — Manco. Marija Jev- novembra poslovili od dolenjskega za prispevek gospodarstva. tičnih organizacij, društev, skupščine rojaka, upokojenega majorja JL A. 67- dan je v avli osnovne šole X II. SNOUB v Bršljinu krajevna organizacija nikar iz Mokronoga — Marijo. Roma­ Seveda so dejanske potrebe po in sveta krajevne skupnosti obvešča letnega Franca Murglja. Rodil se jena Rdečega križa podelila priznanja 140 krvodajalcem-jubilantom, ki so si ga na Hočevar iz Male Loke — Liljano. investicijskih vlaganjih v družbenih krajane, da zaradi pomanjkanja pro­ Vrhovem pri M irni peči. pred vojno je prislužili z večkratnim darovanjem krvi. Ob tej priložnosti so kulturni Nada Škedelj iz Velikega Mraševega dejavnostih v občini precej večje od stora (gradnja šole) odpade proslava bil zaposlen kot gozdni delavec, delal program pripravili pevci in recitatorji šole, prvič pa se je predstavil tudi ob dnevu republike. Krajanom se za­ — Silvestra. Bernarda Zupevc iz Go­ pa je tudi v Opekarni Prečna. Ker je šolski zabavni ansambel. Na sliki: predsednica KO RK Bršljin Pavla Avbar hvaljujemo za razumevanje in jim rice — Tanjo. Jožica Bohte iz Dole­ izkoriščanje v takratnem družbenem izroča priznanje za 2S-kratno darovanje krvi Pionirjevemu delavcu tov. želimo vse najboljše ža praznik. njih Lakovnic — deklico. Vesna Krži­ čnik iz Kostanjevice — deklico in redu okusil na lastnih plečih, se je Edišku. (Foto: J. Pavlin) K K SZDL Otočec hitro navzel naprednih idej od znane­ Nada Cukina Turkovič iz Metlike —■ ga naprednega logarja Franca Zupa­ »Pogumno« deklico. nčiča s Frate. Tako je Murgelj takoj ob razpadu dejanje na IZ NO VEG A MESTA: Liljana stare Jugoslavije zbral precej orožja in Romsko vprašanje na papirju Lovrič iz Ulice Danila Bučarja 21 vijugasti poti Olivero. Vesela Banič z Zagrebške 15 — dečka. Dušanka Dašič iz Ulice Da­ Objestneži razbili ta- Zaradi pomanjkanja denarja romskega vprašanja v metliški občini ne rešujejo nila Bučarja 12 — Sanelo. Jožica Der­ blo društva invalidov celovito — Največ naredilo socialno skrbstvo — Zaposleni Romi bi radi gradili ganc Pod Trško goro 51 — Anžeta. Irena Kulovec z. Mestnih njiv I -- edino romsko naselje, kjer nimajo METLIKA — Odveč bi se M ETLIKA — Metliška občina je med tistimi desetimi slovenskimi obči­ Simona. Vida Župan iz Ulice Slavka ne elektrike ne vode. v Rosalnicah. Gruma 22 — Anam arijo in Kristina bilo retorično spraševati, komu nami, v katerih živijo Romi v večjem številu. Seveda se zaradi tega že dalj vendar se prav sedaj dogovarjajo s Ljubi s Ceste herojev 68 — Roka- je bila napoti tabla na hiši na časa pojavljajo in bolj ali manj uspešno tudi rešujejo številna vprašanja, ki tamkajšnjo krajevno skupnostjo za Čestitamo! ■ metliškem Mestnem trgu I. ki so povezana z življenjem Romov. Ker so bili Romi stoletja odrinjeni na rob je sporočala, da ima v tej hiši družbe in njenega razvoja, se niso sposobni sedaj na hitro prilagajati svoj prostor Društvo invalidov družbenemu in tehničnemu napredku in okolju, v katerem živijo. Zato so • Zaposleni Romi kažejo precejš­ Metlika. Napoti ni bila niko­ nespametni predlogi ali celo zahteve nekaterih ljudi, daje treba Rome s silo nje zanimanje za gradnjo hiš. Sedaj Sprehod po Metliki mur, pa so jo kljub temu razbili, pripraviti do tega, da bodo taki, kot so ostali občani. imajo v občini 12 zidanih hiš, največ, ker je bita pač oh poli, ki mlade V metliški občini bivajo Romi v ga prav pri ureditvi romskih naselij po 3, v naseljih v Dobravicah in M e tli­ objestneže bolj ali manj viju­ šestih naseljih: v M etliki. Svržakih. in prav to vprašanje, kije osnova za ki. Vse hiše so zgrajene brez zahte­ O STARI KINODVORANI JB, gavo in hrupno petje iz me­ Rosalnicah. Križevski vasi. pri gra- nadaljnjo socializacijo Romov, je vane dokumentacije, ker le-te nimajo, bilo že veliko napisanega predvsem zato. ker je v njej disko, kjer se shajaj0 tliškega diska. Ko so jo pred daškem kamnolomu in v Dobravi- najbolj pereče. Tudi kolikor je na­ pa tudi ne morejo p riti do posojil. cah. Največje romsko naselje je v rejeno na .tem občutljivem podr­ Pred kratkim sta se na skupnosti mladi, ki gredo starim krepko v nos tedni prvič zdelali (tablo na­ Zdaj metliška mladina razmišlja Dobravicah, kjer prebiva 5 družin s očju, je v veliki meri zasluga socialnega skrbstva oglasila dva Ro­ 0 mreč), so se verjetno ob tem tem. kako bi preuredila stavbo v mla; socialnega skrbstva. Tako ima na­ ]pogumnem( dejanju, kina tako skupaj 28 R om i. najmanjše pa v M e­ ma, ki želita graditi s pomočjo kredi­ dinski dom. Zgornji prostori naj bi bil1 odločen način kaže ves prezir do tliki. kjer živijo 4 družine. Vsa nase­ selje v Dobravicah elektriko in ta delovnih organizacij, kjer sta namenjeni raznim mladinskim ak­ ustaljenih vrednot in tradicio­ lja so »divja« in zemljišče, na vodo. isto velja za gradaški kamno­ zaposlena. tivnostim. spodnji pa. kjer je zdaj streliva ter drugega vojaškega mate­ nalne zasmrajenosti, š kanč­ katerem živijo, ni njihova last. Prav lom in Metliko, v Križevski vasi disko, še vedno temu. poleg tega PJ napeljavo vode v romsko naselje, za riala. kar vse je prišlo prav prvim par­ kom zavesti (če to lahko poime­ o teh vprašanjih so v občini že večk­ imajo Romi elektriko, nekateri tudi naj bi služili še za koncerte, recitale- kar je že zagotovljen denar A. B dramske večere in podobno. Mlad1 tizanom na Frati. Bil je med prvim i or­ nujemo z. besedo, katere koren rat razpravljali, izdelali so že prog­ vodo. v Svržakih vodo. tako da je ganizatorji upora v mirnopcški dolini, rame. določili nosilce za posamezna pravijo, da jim je za izvedbo zamis|' je vest) prav dobro zavedali, da obljubljena pomoč na občinski ravni- v partizane pa je odšel 16. marca 1942. področja, a je doslej v glavnem vse V Zapadnodolenjskem odredu se je je tudi najmanj nevarno, če raz­ Kaj to pomeni, mladi ne ved«- ostalo le na papirju. Tako romske hitro izkaza) s hrabrostjo in požrtvo­ bijejo tablo invalidom, in da bi Poslovali brez izgub verjetno pa tudi drugi ne. problematike v občini ne rešujejo valnostjo. bilje mitraljezec v Tomšiče­ se končalo drugače, če bi si V devetih mesecih se je v primerjavi z lanskim METLIŠKI OBČINSKI PRAZNI* vi brigadi, v boju z Italijani pa je bil pri vročo kri svoje objestnosti hla­ načrtno, marveč delno, občasno, je minil popestren z obilico najraz­ Starem trgu oktobra 1942 težko dili z razbijanjem kakšnih dru­ pač tista vprašanja, ki so najbolj pe­ obdobjem v metliškem gospodarstvu poslabšala ličnejših športnih in kulturnih prire­ ditev. Posebna zanimivost je bj. ranjen in ujet. gih' tabel na kakšnih drugih reča. V veliki meri je seveda tega ekonomičnost V Ljubljani so ga Italijani obsodili krivo pomanjkanje denarja. hitropotezni šahovski turnir v Vinsk' hišah. Ker prvi večer zaradi kleti, ki seje odigral 25. novembra. prl' na smrt. kot težkega ranjenca pa sb ga M E T L IK A — V devetih mesecih računski sistem: prim erljivi dohodek površnosti, naglice ati iz st­ pravili pa so ga metliški mladinci. |sI' pomilostili na dosmrtno ječo. Ob ka­ Še največ so naredili naskupnosti letošnjega leta je bilo v gospodarstvu pa je večji kar za 97 odst., medtem ko rahopetnosti ]dela[ niso. v celoti dan jc bil tudi dvoboj z izbrano ekip1’ pitulaciji Italije je pobegnil iz itali­ socialnega skrbstva. Ta skupnost je metliške občine zaposlenih povprečno se je doseženi dohodek na zaposlenega Ovija. janske ječe, se prebil v domovino in se opravili in je bila tabla samo v okviru svojega programa zagoto­ blizu 2.500 ljudi, kar je en odstotek delavca povečal za 68 odst. Z izgubo ni takoj spet pridružil partizanom v XV. delno razbira, so to ]napako[ ČL BO KOGA ZANESLA Z V Iz vila denar za socialno varnost stare­ manj kot v enakem lanskem obdobju. poslovala nobena organizacija, po­ DAVOST v pisarno nekdanjega tajs­ brigadi, kjer je napredoval do koman­ popravili naslednjo soboto. V tem času je gospodarstvo te belok­ vprečni osebni dohodek v tem obdo­ jših in za delo nesposobnih Romov, ka telcsno-kulturnc skupnosti, bo na­ dirja čete in bataljona. Stanovalka hiše. na kateri je bi­ ranjske občine ustvarilo za dobrih 14 bju pa znaša 39.278 din. kar je 86 odst. na republiški ravni pa se zbirajo šel v njej kopico popisanega papir)3’ Po vojni je bil zaposlen pri O ZN I v m ilijard dinarjevvcelotnega prihodka, vec kot v, enakem lanskem obdobju. la tabla, je potem žalostne os­ sredstva za izboljšanje življenjskih Gre za neodpečatena obvestila, vabil3 Mariboru. Murskj Soboti, nazadnje kar je 79 odst. več kot v lanskih deve­ tanke pospravila in odvila vi­ Zaskrbljujoče je, da seje poslabšala in strokovno literaturo. Metlika na­ pa v Rogaški Slatini. Pred upokoji­ razmer Romov. V občini dobiva se­ tih mesecih. tvijo je bil industrijski poverjenik v jake, da vsa zadeva ne kazi daj stalno denarno pomoč kot edini ekonomičnost poslovanja, in sicer za 2 mreč nima tajnika telesnokulturn odst., medtem ko je rentabilnost večja Steklarni. Franc Murgelj je bil vsa leta pročelja. v ir sredstev za preživljanje 5 Romov, Za pokritje porabljenih sredstev je skupnosti, pošta pa vseeno prihaja- Društvo invalidov Metlika bo šlo 80.5 odst. celotnega prihodka, kar za 11 odst. Močno se je poveča! del ker pošiljatelji pač ne vedo. kakšn družbenopolitično aktiven, nikdar pa kot dopolnilni vir pa 2. Vsi romski ni pretrgal vezi z rodno Dolenjsko. Za je za dober odstotek in pol več kot la­ dohodka, namenjen za skupno po­ politiko se gremo v tej občini. ZaraS dalo delati novo tablo. Za svoj otroci v občini obiskujejo malo in njegove zasluge mu je tudi krajevna denar, se pravi za denar svojih ni. Ker so porabljena sredstva rasla rabo — za več kot sto odstotkov, dosti nepregledanih prispelih pošiljk najvg j osnovno šolo. zadnja leta je tudi manjša pa ni tudi rast deladohodka za skupnost Mirna peč letos spomladi članov, invalidov. Kako ne­ hitreje kot celotni prihodek, se je po­ trpe šolska športna društva in m etli** manj izostankov, vsi romski otroci slabšala gospodarnost poslovanja. splošno porabo (90 odst ). Žal seje po­ športni klubi nasploh. Morda ne & podelila listino častnega krajana. sramen izziv! Dolenjski rojaki ga bomo ohranili v do 15. leta starosti dobivajo otroški Dohodek je sicer večji za 66 odst., ven­ slabšala tudi akumulacijska sposob­ bilo napak, če bi določili koga. ki “ | A. BARTELJ rib i lepem spominu. dodatek. dar ta podatek ne pove o dejanskem nost gospodarstva, in sicer za 3 odst. vsaj uro na dan »dežural« v prostoi S. R. Kot rečeno, je najmanj narejene- stanju nič, ker se je spremenil ob­ A. B. telesnokulturne skupnosti.

DOLENJSKI LIST St. 48 (1894) 28. novembra 198& v Črnomaljski drobir

NAJDENI PREDMETI — Kot je j IZ NKŠIH OBČIN mogoče razbrati z oglasne deske, ki vi­ IZ NKŠIH OBČIN si v črnomaljski mestni hiši. so pri njih zopet zbrali nekaj najdenih predmetov. i l ‘ ega, da so med temi predmeti denar- mca. pa manjša vsota denarja in kolo REŠITEV ZA ponv. so ljudje že navajeni, nikakor pa Odločen NE si ne znajo razložiti, kako je mogel DRAGATUŠKO Zgodba o jari kači po semiško nekdo izgubiti avto NSU. ki ga je prebivalcev POSTAJALIŠČE Pošten najditelj »usmeril« na občino. Zgodba ima več dejanj, eno bolj žalostno od drugega — škropilnice za telefonski Vlasti se temu čudijo zato. ker gre za Dragatuša DRAGATUŠ — V Dragatušu je av'o z novogoriško registracijo. dolgo časa kamen spotike avtobusna kabel — Pošta nezainteresirana za podarjeno omrežje postaja. Takšna, kakršna je sedaj, je | Ne verjamejo študiji o od- še nabavljali, pa se začne tretje TEHTNICA — V Dragatušu se že zelo nevarna, toliko bolj. ker se poleg SEM IČ — Gradnjo telefonskega omrežja-od Semiča proti Štrekljevcu dolgo časa prerekajo in tuhtajo, kam lagališču odpadkov številnih delavcev vozi v dragatuško bi upravičeno lahko imenovali zgodba o ja ri kači, ki pa ji, žal, zaenkrat še ni žalostno dejanje: spremenili so se bi postavili tehtnico, na kateri bi kme­ osnovno šolo kar 90 učencev. Ob ko­ videti konca. In če so še pred poldrugim letom ljudje znali vzeti počasno namreč predpisi o gradnji telefon­ tijska zadruga tehtala predvsem od­ D RAGATUŠ — Kaj je z zazidal- masaciji se je Dragatušcem pokazala napeljevanje telefona tudi z bolj smešne plati, kar so pokazali na takratnih skih omrežij, tako da so morali ne­ kupljeno pšenico in ajdo. Da bi jo pos­ | nim načrtom v dragatuški krajevni dobra priložnost za postajališče na de­ semiških igrah, jim danes ni do smeha. Tudi zato ne, ker bodo morali k 30 kaj odsekov trase spremenili, torej iv ili zraven živinskega obrata, jim ne skupnosti? Kdaj bomo dobili novo sni strani v smeri proti Vinici, saj bi prestaviti stebre, ki so v zemlji že Pusti inšpekcija, tehtnice zraven stav­ 'telefonsko centralo? Bodo zgradili v tisočakom, kolikor so jih dali za telefon pred dvema letoma in pol, prima­ lastniku dveh arov njive dali zemljo dve leti in pol. Na enem odseku so be zadruge sredi vasi pa ne pustijo kra- kraju že davno obljubljeno tovarno? kniti še 40 tisoč dinarjev, kajti denar iz prvega prispevka je »pojedla« drugje, vsak komasacijski udeleženec jih prestavljali celo trikrat. Pri tem jani. Pa je gostilničar Rajko Štefanič I .Ali Dragatuš res izpolnjuje kriterije za pa bi bil tako ob borega pol kv. metra in fla cija . delu so jim znova pomagali poštni Pa nedavnem sestanku predlagal, naj plačevanje prispevka za zaklonišče, ki zemlje. Tako krajevni skupnosti ne bi Takoj potem, ko je bil pred tremi m orali pa bi ga 35 ton. Preden je Jo postavijo pred njegovo gostilno, češ _ i v vasi tako in tako nikoli nebo? Ker bilo treba dati denarja za zemljo. leti imenovan gradbeni odbor za prišel prvi kabel, je preteklo leto delavci, kajti pošta je bila zopet pri­ da bo imel večji »kšeft«. j je dragatuška krajevna skupnost tretja telefon od Semiča do Podrebra, kjer dni. pravljena napeljati telefonski kabel največja v črnomaljski občini, vendar ZAKAJ NEDOSTOJEN se odcepi v kraka proti Osojniku. po zraku. Vendar od maja. ko je bil v republiškem merilu nerazvita, nam Gradbeni odbor se je takoj v v Semiču razgovor s predstavniki I je nerazumljivo, da bo v njej dovoljeno PREVOZ? Brezovi rebri in Malinam na eni ter začetku dogovoril s pošto o stro­ tozda za gradnjo in vzdrževanje ptt graditi le kmetom, ostali pa si bodo Štrekljevcu. Omoti. Gradniku in KOČEVJE — Delegacija Triko- omrežja, krajani kljub več zahte­ Ribniški zobotrebci lahko postavili lasten dom le v urba­ Sodjemu vrhu na drugi strani, so kovni in nadzorni pomoči pri gra­ na je vprašala, zakaj ob koncu d n ji omrežja. Res so pomagali zak­ vam niso dobili od ptt podjetja po­ nih ali polurbanih naseljih, kot so delovnega časa (ob 14.15) ni dostoj­ krajani začeli postavljati telefonske Črnomelj. Vinica. Semič. Stari trg. Ta­ oličiti traso in postaviti stebre. nudbe o ceni napeljave. DRAGA ZABAVA — Popularni no urejen prevoz delavcev na vseh stebre in nabavljati material. Pri pevec zabavne glasbe Oliver Dragoje- ko so spraševali predstavniki družbe­ Potem pa seje zataknilo drugič: ko M . B E ZE K progah, še posebno nekulturen pa je slednjem pa se je prvič zataknilo, vic. voditeljica Lota Suzana Mančič in J nopolitičnih organizacij in društev so zemeljski kabli prišli, so se na progi Kočevje-Ribnica. Odgovor kajti kabla ni bilo'moč dobiti. Pro- ansambel Delfini so zahtevali za na­ dragatuške krajevne skupnosti na ses­ spremenili odnosi med krajevno tozda SAP—Stojna je bil. da bi bil V negospodarstvu stop v Ribnici 370.000 din (37 starih . tanku pretekli teden, ki so se ga udel­ skupnostjo in pošto. Slednja ni na­ ežili tudi predstavniki občine in kme­ prevoz dostojnejši. če bi delovni • »Ljudje so upravičeno ogorčeni milijonov). Ribničanje pa se obnašajo meravala več dati svojih strokovnih tijske zadruge. zaradi takšne napeljave telefona, na Kočevje izguba, vedno varčno in stabilizacijsko, zato je kolektivi upoštevali predlog repu­ delavcev za popoldansko pomoč pri razumljivo, da so tudi te milijone Pripombe so letele zlasti na srednje­ bliškega sveta Zveze sindikatov o žalost pa se pri nas rešujejo problemi, ki nastanejo ob tem, na način, ki ga ne gradnji, ampak je dejala, si naj Ribnica pa ne Privarčevali. „ ročni plan občine za obdobje 1986- prerazporeditvi delovnega časa. poiščejo uradnega pooblaščenega 1990. največ besed pa je bjlp zopet za­ poznajo nikjer na svetu,« je dejal Poslovanje družbenih de­ ŠPORT. PIJAČA IN KULTURA j radi centralne deponije odpadkov, ki PREMALO ZANIMANJA predsednik gradbenega odbora Tone izvajalta. In gradbeni odbor se je - To gre odlično skupaj. Dokaz je naj bijočim prej postavili v tej krajevni Malenšek. »Nerazumljivo je, da pri znova znašel na začetku, kajti zopet javnosti do tričetrtletja skupnosti. Prisotne je zanimalo, zakaj KOČEVJE — Ocena dela eno­ ribniški »Šport bistro«, kjer seje zvrs- PTT pravijo, da niso zainteresirani za so morali iskati izvajalca. Preden krajevna skupnost v štirih mesecih ni dnevnega zbora delegatov skupnos­ KOČEVJE. RIBNICA Kratka hlo že več likovnih razstav. Zdaj se v | telefone, ki jih gradijo krajani, ko jim je uspelo najti Tegrad. ki je dobila uradnega odgovora na nega­ ti pokojninskega in invalidskega za­ informacija SDK o poslovnem uspehu tem gostišču predstavlja javnosti s sv- vendar potem ljudje te objekte poda­ obljubil napeljavo zemeljskega ka­ °jimi najnovejšimi deli ribniški slikar I tivno mnenje o lokaciji odlagališča in varovanja v Sloveniji za območje družbenih dejavnosti v prvih devetih rjajo pošti.« bla do Podrebra, se jim je jarek, kije mesecih letos v primerjavi z istim amater Milan Čirovič—-Čira. Tokrat [ prav tako ne tudi študije. V tem času občine Kočevje pokaže, da je zbor pol leta čakal odprt, znova zasul. obdobjem lani ugotavlja, da je ob se je spravil na (temo) »Zenske in do­ pa je občina zbirala ostala mnenja o uspešno razreševal številne proble­ dajalec je zahteval devizno udeležbo Delo. ki bi ga ta delovna organizaci­ 75.8-odstotnem porastu življenjskih gajanja okoli njih«. lokaciji, ki so bila zbrana na čuden na­ me s področja uveljavljanja pokoj­ čin: na primer o mnenju rudnika Ka­ ali baker, zato so bodoči lastniki 150 ja morala opraviti do lanske jeseni, stroškov v kočevski občini znašal ninskega in invalidskega zavarova­ 'SEZONA TU. DOM PA ZAPRT nižarica ni razpravljal noben samou­ telefonskih priključkov, namesto da je bilo končano letos spomladi. indeks celotnega prihodka 198. do­ nja. Zbor delegatov je imel že 18 Usoda turističnega doma na Travni pravni organ kolektiva. In zakaj so bi gradili omrežje, zbirali star baker, hodka 206 in čistega dohodka 204. Z 8°ri je še naprej mračna, odkar so ga 1. šoferji rudnika dobili napotek, da zasedanj. Z gradivi so zadovoljni, iskali odrabljene škropilnice ter s Zadnji kabel jim je uspelo dobiti izgubo je poslovala le Delavska unive­ oktobra letos zaprli. Ljubljančana odvažajo jalovino v jezero, v katerem ker so ta skrbno pripravljena. Oce­ pomočjo Iskre nabrali 18 ton bakra. šele avgusta letos. V času. ko so ga rza. ki je imela 147.000 din prim anj­ Trelovšek in Kavčič, ki sta imela dom so videli celo ribe in ki je nastalo v na 4-letnega dela pove, da se v kljaja ali nad 4-krat več kot v istem v najemu, sta namreč zaman prosila sušnem obdobju tam. kjer naj bi bila delovnih organizacijah zaposleni obodbju lani. Pri DU so trije zaposleni s povprečnim mesečnim čistim oseb­ sodraško Turistično društvo, k ije las- deponija? To je dokaz več. da je tam premalo zanimajo za delo tega zbo­ Komu poslovne prostore? nim dohodkom 37.074 din. jnik doma. in občinsko skupščino visoka talna voda. Vodno gospo­ ra. Pohvaliti pa je delegate in darstvo je pred dnevi sicer dalo V ribniški občini je v družbenih de­ Ribnica za denarno pomoč pri obnovi zaposlene, da ne nasprotujejo po­ doma. mnenje o odlagališču, a s šestimi pog- Zdaj šest kandidatov za 50 kvadratnih metrov — Raz­ javnostih celotni prihodek porasel z [ oji. ki jih bo po mnenju Dragatušcev večanju prispevkov za pokojnine in pis ni bil zkonit, zato bodo objavili novega indeksom 223. dohodek z 230 in čisti težko izpolniti. Prav tako so težko ure- invalidnine. dohodek z indeksom 228. Izgub ni bilo vič. Izpraznjene prostore cvetličarne sničljie pogoje postavili na Zavodu za V. D. KOČEVJE — V Kočevju primanj­ niti lani niti letos. V teh organizacijah naj dobi Lerka Medved ra svojo je bilo zaposlenih ob koncu septembra varstvo naravne in kulturne dediščine kuje lokalov za razne obrti. To seje iz Novega mesta, ki zatrjuje, daje prav trgovino. 278 ali 7 delavcev več kot v istem Drobne iz Kočevja PRIPRAVE NA ZIM O pokazalo tudi. ko se je uprava Izvršni svet je predlog zavrnil to območje najbolj vodno razgibano, krajevne skupnosti Kočevje-mesto obdobju lani. Posamezni delavec je RIBNICA — Novomeško Cestno (predvsem se ni strinjal, naj bi da gre tako rekoč za ploščo na vodi. s preselila v nove prostore, za sedanje, dosegel letos povprečno 51.346 din n a ig r iš č u p a r k ir iš č e ? — prostore dobila tudi SIS), hkrati pa tu­ številnimi izviri potočkov, ki se ste­ podjetje, ki že dve leti uspešno vzd­ ki merijo skupno blizu 52 kv. metrov, čistega mesečnega osebnega dohodka R° enem izmed predlogov naj bi se­ di ugotovil, da za dodeljevanje lokalov kajo v Lahinjo. ržuje ceste v rib niški in kočevski pa so objavili natečaj. Za prostore je (indeks 215.8). danje otroško igrišče med Kidričevo in torej tudi za razpis ni pristojna KS. V Dragatušu niso prepričani, da bi občini, bo tudi to zimo vzdrževalo zaprosilo kar 6 interesentov, med n ji­ ulico in Avtom Kočevje spremenili v Zato bo IS izdal nov razpis za dode­ I bili s to deponijo povsem varni pred vse magistralne, regionalne in ob­ mi pet obrtnikov. Parkirišče za avtomobile, saj morajo litev teh prostorov. ekološko katastrofo, zlasti še. ker je Med nosilci so: SIS za komunalne zdaj nanj otroci preko ceste, kar je ne­ činske ceste v obeh občinah in J. P. varno. Novo otroško igrišče pa naj bi Krupa zanje dovolj zgovorno .opozo­ zadeve in cestno dejavnost, cvetliča­ rilo. In če pride do katastrofe, kdo bo prostor okoli stanovanjskih naselij. Sneg presenetil Uredili kar za stolpnicami v Kidričevi Čeprav snega še ni. so cestarji že p ri­ rka Jolanda Krkovič, obrtnik Bojan ulici, kjer sicer ceste ni. je pa blizu Ri- odogovoren zanjo v za sedaj še na­ Rudi. kozmetičarka Marica Žagar. ravno čisti, neokrnjeni, neindustrijski pravljeni. kot da bo padal jutri. Pri­ Trebanjski komunalci nfca- Razprava o tem še ni končana. Lerka Medved, ki želi tu odpreti trgo­ krajevni skupnosti? Prav tako ne zau­ pravljena je mehanizacija, ki bo čis­ SMO VSI M A S K IR A N I? — Te dni vino (butik) modnih tekstilnih izdel­ opremljeni za zimo pajo študiji, kije po njihovem mnenju tila sneg. na določenih mestih pasta SAJENJE SMREČIC smo dobili predlog za naslednjega kov in pletenin, ter Ranko Petkovič iz prirejena: vrtine, ki jih je uporabljal Pred dnevi smo učenci 7. razreda "Kočevskega medveda« vprašanje: že pesek in sol_ za posipanje Šalke vasi. ki ima popoldansko kr­ TREBNJE — »Lahko rečem, projektant za podkrepitev podatkov v pogozdovali v Globinjaku. to je kraj. “Zakaj organizatorji pusta niti z bese­ poledenelih cest. Žal soli še niso ojaško obrt. da smo se mi začeli dovolj zgo­ študiji, je delal Geološki zavod za rud­ ki je 15 km oddaljen od Črmošnjic. dico ne omenjajo 29. novembra, ded­ prejeli dovolj. Mehanizacija za Oddelek za gospodarstvo občinske daj pripravljali na zimo. Nare­ nik in so nekaj sto metrov stran od lo­ Osemindvajset učencev je posadilo ka Mraza ali 8. februarja?« Odgovor: čiščenje je v glavnem ista kot lani. skupščine Kočevje je predlagal izvrš­ dili smo izhodišča za program kacije za odlagališče. Sprijazniti pa se 1550 sadik. S tem pogozdovanjem "Zato, ker imajo Kočevci in Livol- nemu svetu, naj bi te štiri sobice razde­ ne morejo tudi s tem. da bi. kot je na­ Nekatere odseke bo v dogovoru s smo obogatili naše gozdove in si za­ zimske službe, pripravili va­ učanje raje nataknjene maske skozi lil tako: SIS za komunalno in cestno vedeno v študiji, zaradi ekonomike Cestnim podjetjem vzdrževal tudi služili nekaj dinarjev. riante, na kakšen način naj bi to Vsf leto.« Neznani pisatelj se ni podpi- dejavnost naj dobi dve sobici, za privažali smeti v dragatuško krajevno ZKGP Kočevje. VESNA MALNARIČ 7. a službo izvajali, očitno pa se je s®* z imenom in priimkom, ampak le katere je zaprosil, preostali dve pa naj skupnost tudi iz metliške občine. M . G-č OS Semič zataknilo na občinski ravni. “bralec z masko« Je že tako. da želimo bi dodelili cvetličarki Jolandi Krko­ »Nihče nam ne more zagotoviti, da ne di zaradi ljubega miru vsi zamaski­ Odtoka o zimski službi še sedaj rani. bo poleg odlagališča komunalnih od­ ni." pravi direktor Komunale padkov zrasla tudi deponija posebnih Trebnje Boško Vujasin. odpadkov. Poleg tega nismo tako bo­ »Seveda bi morali vsa ta k u p u j e j o č i s t i l n e n a p r a - gata družba, da bi lahko zagotovili v E — Na pritožbe, da Oprema močno Po letu Tekstilana brez izgube? vprašanja kmalu razrešili, saj sredstva za delovanje odlagališča ta­ piesnažuje okolje s sajami in prahom. ko. kot je zapisano v študiji, lnčeje ze­ nas je sneg nekoliko presenetil. Jc odgovor Opreme tak: Opremo za mlja primerna za deponijo, če ustreza Take so po sedanjih ocenah stvarne možnosti — Potreben pa je sposoben Ni namreč še dorečeno, na čiščenje je potrebno uvoziti, kar bo ve­ vsem predpisom in soglasjem, ki jih kakšen način bomo izvajali jalo okoli 135 milijonov dinarjev. strokovnjak, ki bo Tekstilano vodil po odpravi ukrepa družbenega varstva predvideva zakon, zakaj krajevna skupaj z gradbenimi deli pa bodo našo službo, ali bo to stalna pri­ skupnost ne dobi študije?« so nizali nanjeni samoupravni, strokovni in Znašali stroški okoli 190 milijonov, KOČE V J E — Vodilni kadri v Tekstilani so slabi, v komercialni službi pa pravljenost. bodo dežurstva, vprašanja krajani. '-•stilna naprava bo predvidoma vg­ celo nesposobni. Stroji so slabo izkoriščeni, nekateri pa so bili kupljcm že družbenopolitični organi Tekstilane. izmensko delo ali kaj drugega. Alojz Novak, vodja materialnih rajena do konca leta 1987. Raziskave pred leti, a še danes niso dani v uporabo. Strojna oprema je nadpovprečno Nobenih pripomb nanj ni bilo. kar Prav tako ne vemo natančno, do I sisov. jim je pojasnil, da je bilo to ze­ uštituta Jožef Štefan so pokazale, da daje čudno sliko o samoupravljanju mljišče izbrano za odlagališče od­ dobra. Odpustiti ali prerazporediti bo potrebno okoli 40 delavcev iz up­ kod segajo naše pristojnosti in P!'ni. ki uhajajo iz tovarne, niso škod- v tem kolektivu. Razveseljivo je le padkov ravno zato, da ob upoštevanju ravne in proizvodne režije. Z manj delavci bi se dala fizična produktivnost do kod mora svoje delo opraviti J‘vi. imajo pa neprijeten vonj. zlasti navodil ne bi prišlo do ekološke ka­ izboljšati celo za 75 odstotkov. Priprava dela je izredno neurejena in ob dejstvo, da se je večina delavcev novomeško Cestno podjetje. Za °b nizkem zračnem pritisku. tastrofe. »Krajani ste preveč obremen­ visokih stroških dosega skromne učinke. Informiranje, na katero so bili v Tekstilane odločila, da so pri­ nameček pa se ljudje obračajo jeni s tistim, kar se dogaja nasedanjem Tekstilani izredno ponosni in je služilo tudi za zgled drugim, je ocenjeno kot pravljeni pridno in vestno delati, da na nas z najmanj 50 telefonski­ občinskem smetišču na Vranovičih. izredno slabo oziroma nikakršno. bo tako zagotovljen obstoj tovarne, mi pozivi na dan, mi pa zimske Če dvomite o upravljalcu odlagališča, To je le nekaj misli iz poročila za visoke šole za organizacijo dela v njitjt pa delo. službe niti v statutu nimamo Trebanjske iveri ni potrebno že vnaprej odklanjati tudi sejo občinskega izvršnega sveta. Pri­ Kranju, prebral pa ga je na seji opredeljene," pravi Vujasin. lokacije.« je dejal Novak. Dragatušci Člani izvršnega sveta so se strinja­ izvršnega sveta občine Kočevje 21. v pa so zagotovili, da ne bodo dali sogla­ pravila gaje posebna delovna skupi­ li. da je Tekstilani potreben ukrep Sicer pa so trebanjskem ko­ DISCO JE ZAČEL Z DELOM na na iz Tekstila Ljubljana, ki jo vodi novembra predsednik IS Stane munalnem podjetju za sedaj kar se da spektakularen način. Prvi sja. saj so ga doslej dali le tisti, ki zara­ direktor Jože Vonta. Poročilo je Letonja. dobro opremljeni za spopad s večer je v njem plesala napol gola di odlagališča ne bodo prizadeti. M. BEZEK izdelano tudi na osnovi ugotovitev O teh ugotovitvah so bili že sez- • Razveseljiva je ugotovitev stro­ snegom. Pripravili so samou­ raladenka. tudi neki črnec se je kovnjakov iz Ljubljane, da je možno pravni sporazum za sofinanci­ Pretegoval, skratka, novi disko Na že v prihodnjem letu popolnoma od­ Gričku, ki ga je postavil in zgradil ranje za nakup traktorja in plu­ “ Pgoljub Pivaševič. je začel z delom. praviti izgubo Tekstilane, kar prak­ ga. Vsi prizadeti so sporazum Ljudska domišljija pa ne pozna meja Obsežni načrti glasbene šole tično pomeni izboljšati njen finančni podpisali in večina je prispevala ln je dejavnost tega disca razširila tudi rezultat za okoli 500 milijonov di­ tudi denar. Za traktor, ki je ve­ na druga področja, ki so jih morali ______V trebanjski glasbeni šoli so se kadrovsko in strokovno okrepiii ______narjev. Poudarjeno pa je bilo tudi, da ljal nekaj več kot dva milijona poslej Trebanjci spoznavati v daljnjem se mora najkasneje marca ali aprila dinarjev, je komunalna skup­ Muenchnu. Seveda bomo sproti por­ TREBNJE — »Odkar seje učiteljski kolektiv pomladil in okrepil, smo v naši glasbeni šoli začeli delati novt vključiti v delo začasnega poslovod­ nost prispevala domala poldru­ ta li. kaj vse se dogaja v novem tre­ načrte in dobili smo nov polet. Pripravljamb vrsto akcij in prireditev, s katerimi želimo dejavnost šole pokazat nega organa sposoben strokovnjak, ki banjskem discu. ki je sicer lociran v gi milijon dinarjev nepovratnih tudi navzven,« pravi Tatjana Mihelčič, v.d. vodje glasbene šole Trebnje. bo po odpravi ukrepa družbenega Štefanu. sredstev, nekaj denarja pa so Kakor je znano, je eden izmed Mihelčič. srednjeročnem obdobju tudi mate­ varstva naprej uspešno vodil ali usme­ posodile tudi krajevne skupnos­ rialno okrepili. Primanjkuje nam inst­ rjal delo v Tekstilani. ZNANI IZDELOVALEC VZME­ I učiteljev na glasbeni šoli poučeval tudi Že v tem šolskem letu nameravajo ti Trebnje, Mirna ter stanovanj­ rumentov. notnega materiala, potre­ TI alias Tone Feder ali Anton Gašpe­ svoje zasebne učence. Ta in pa druge na šoli organizirati tudi javnenastope. ska skupnost. Zdaj komunalci bovali bi gramofon, kasetofon. Skrat­ ršič pa je spet poskrbel za majhno se- nepravilnosti so povzročile na šoli Interni nastopi so bili pač premalo za družbenega varstva. Jože Vonta se samo še čakajo, da jim bodo v ka. vse tisto, kar jev tej glasbeni šoli že pzacijo pri naših južnih bratih. Kakor nesoglasja. Odkar pa so bile te sporne uveljavitev učencev. S pevskim zbo­ je tudi strinjal, da bo pod določeni­ bilo dobro narejenega, bi radi dogra­ ribniškem Riku na traktor mon­ je poročal Politikin Svet. se Gašperšič zadeve razrešene in je šolo zapustil tu- rom bodo sodelovali na reviji pevskih mi pogoji vodil začasni kolektivni dili in dopolnili.« je dejala Tatjana tirali plug, potem bodo po tehni­ ukvarja pretežno z živinorejo. Živine | di bivši vodja ter učitelj, ki je imel šolo zborov v Zagorju. Novem mestu in na poslovodni organ, katerega člana nastopu glasbenih šol treh dežel v Mihelčič. čni plati v resnici pripravljeni. Pa ima toliko, da jo pase kar s svojim za svoje privatne namene, so se sta še M iran Samardžija (pravnik iz razmere uredile. Cankarjevem domu v Ljubljani. V na­ J. S. Vprašanje pa je, koliko časa motornim zmajem. Feder Tone pa up­ Tekstila Ljubljana) in Rudi Zbačnik »Zdaj imamo na šoli šest redno črtuje tudi snemanje na radiu, skrat­ bodo v Komunali še čakali na orablja zmaja tudi za lov. da ne govo­ (direktor kočevske podružnice Lju­ rimo o resnih pripravah na ribolov. zaposlenih učiteljev, dobili pasmo tu­ ka. v trebanjski glasbeni šoli pripra­ pravno ureditev tega problema. bljanske banke). Z nekaterimi pri­ Ker je ,b il v Svetu predstavljen kot di pomoč novomeške glasbene šole. vljajo veliko novosti. Med njimi so tu­ NOVA CESTA Vsekakor ne bi radi začeli dela­ konstruktor tega zmaja, zdaj skoraj ne j Pomagajo nam učitelj za klarinet, kla­ di razstave glasbil, komentirani nas­ V VASI HOM pombami so bili sprejeti tudi predlo­ ti. ne da bi vedeli, koliko bodo mine dan. da bi ne dobil ponudb za vir in kitaro. Po drugi strani pa smo topi za učence osnovnih šol itd. gi Jožeta Vonte o nadaljnjih omeji­ za svoje delo dobili. Tudi oni na­ »Zdaj je naša prva naloga, da še po­ Doma sem v hribovski vasi Hom. izdelavo novih zračnih plovil. Seveda | imeli tudi nekaj negativnih rezultatov. tvah pristojnosti organom samou­ večamo kakovost pouka na šoli. To pa Prebivalci te vasi so se dogovorili za mreč žive od dohodka, čeprav se Tone vsemu temu smeje, zlasti pa Število učencev smo morali zmanjšati. pravljanja. vendar bodo za mnenje bomo seveda dosegli tudi tako. da se bližnjico, ki pelje od vasi in nas vodi do so dejavnost posebnega družbe­ novinarjevi, kako bi rekli, naivnosti in [ saj trebanjska izobraževalna skupnost o tem zaprosili še družbenega bomo kadrovsko okrepili ter še tesneje glavne ceste. Nova cesta, ki je dolga nega pomena. Prav zato ne bi spretnosti »nakladanja«. Mimogrede financira samo 7 oddelkov. Zani­ kot doslej sodelovali z drugim i šolami, 800 metrov, je bila prej samo steza. Vsi pravobranilca samoupravljanja, do­ naj še povemo, da je bil Svet v manje za vpis na šolo pa je seveda smelo biti v zvezi z njimi nobe­ ne nazadnje tudi z Glasbeno akade­ smo bili veseli nove ceste. končno pa bo o tem odločala občin­ Trebnjem razprodan, Trebanjci pa so večje, kakor so trenutne možnosti, nih nejasnosti. MARJETA GOLOB. 6. r ska skupščina. navdušeni nad svojim slavnim roja­ posebej močan interes je za pouk ki­ mijo. s katero imamo dobre stike. J. SIM Č IČ Vendar bi se radi v naslednjem OŠ ŠENTRUPERT J. PR IM C kom. tare in harmonike,« pravi Tatjana

Št. 48 (1894) 28. novembra 1985 ______D0LENJSK1JJS m Novo v Brežicah

IZ NkŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN PRESENEČENJE Z MORTADE­ LO — Mesnica Emona Posavje na | ii Črncu je za praznike naročila 130 kg ' težko mortadelo. Napravili so jo pri ■ V Živinoprometu v Novi Gorici. Dolga je dva metra in v prodajalno sojo mo­ »Osvežitev 0 * Dolgo rojevanje — kilav otrok rali nesti kar štirje moški. Praznične . 0 * salame so se včeraj in v torek razveseli- ! znanja 0 ČETRTR0V INTERVJU s 0 * Kdaj bo Posavje dobilo turistično zvezo? Ii celo tisti kupci, ki niso nameravali v praznovati z mortadelo. Salamo iz ne škoduje« i * BREŽICE — Pobudo za ustano­ čeprav soji ponudili celo prostor za Nove Gorice dobro poznajo, ker je * vitev posavske turistične zveze delovanje. Na zadnjem sestanku eden najboljših tovrstnih izdelkov, j 0 Dopolnilo v obveščanju s Bolje je, da ga polomiš na pozdravljajo v vseh treh občinah. odbora za gostinstvo je bil prisoten niso pa vajeni takšnih prijetnih papirju kot na cesti 0 V brežiški občini razmišljajo o ustanovitvi dele- S Tudi na odboru za gostinstvo pri samo sevniški predstavnik, iz Kr­ presenečenj. 0 S MGZ vedno znova poudarjajo, da škega .in Brežic pa ju ni bilo. kljub 0 gatskega glasila, ki bi zapolnilo vrzel S K A K O PRAV BI PRIŠEL PAJEK BREŽICE — Za/druženješoferjev 0 * Posavje mora sistematično nastopa­ temu da so datum sestanka prilago­ in avtomehanikov marsikdo misli, da — Vozniki lokalnih avtobusov so dan 0 N ti kot regija. Toda če se sama ne bo dili tako. da bi bilo obema prav. nima družbeno pomembnega dela in BREŽICE — Vedno več ljudi je bo težko povedati, kakšna je njihova * za dnem v hudi zadregi, ko se zaradi 0 organizirala, ji drugi ne bodo poma­ da njegovi funkcionarji skrbijo le /a prepričanih, da tudi brežiška obči­ skrb za obveščenost. * j. T. parkiranih avtomobilov v Ulici Veljka uniforme članov, /a veselice in parade 0 na potrebuje svoj informativni »Glasila izdajajo večinoma na * gali. Se naprej se bo dogajalo, da se Vlahoviča ne morejo srečati z nobe­ 0 časopis, vsem dostopno in razu­ ravni sozdov, občasne informacije ob dnevu šoferjev, v resnici pa veliko 0 bo v prestolnici enkrat na leto nim vozilom. Ljudje malomarno naredijo /a varnost na cesti. 0 mljivo delegatsko glasilo. Z njim pa zasledimo tudi v tukajšnjih predstavila za dve. tri kratke urice, Za žerjave puščajo avtomobile na cesti, čeprav je 0 bi zapolnili vrzel v obveščanju kolektivih. Toda to informiranje potem pa seje ne bo nihče več spom­ parkirišče tik zraven napol prazno. 0 delegatov in drugih krajanov, ki je skromno in v nobenem primeru nil. Tako je na primer Slovenija v le krajša Kaže. da jih bo izučila šele škoda, do 0 ne'dobivajo gradiv za seje občin­ ne more vplivati na odločanje de­ razvoju turizma do leta 2000 katere lahko pride vsak hip. Pajku na ske skupščine in SIS ali jih pa ne lavcev. Stalne oblike inform iranja »odjuga« tej cesti ne bi zlepa zmanjkalo dela. \ razumejo in ne preberejo, ker so nima niti Agraria. ki sodi med popolnoma pozabila, da Posavje 0 preobširna in preslabo komenti­ večje DO v občini. Večina stroš­ sploh obstaja, saj je. kot smo slišali Obetavni posli Metalne rana. • kov za sozdovska glasila se !na odboru za gostinstvo pri MGZ. na Senovem Za občinsko konferenco SZDL verjetno krije v prispevkih sku­ zelo na kratko omenjena samo Kos­ I N r je pripravila pregled informiranja pnim službam in le pri Slovinu 12 BR€2IŠK£. tanjevica. V Posavju imajo že sedaj SENOVO — »Do konca leta naj bi delovna skupina, ki jo vodi Franci smo lahko zvedeli za natančne po­ 245.000 nočitev na leto. torej v tu riz­ napolnili sklade: doslej nam jih je. vse PORt)DN!$NICt Hedl. Zaprosili smo ga. da nam datke. Tam dajejo za informiranje mu pomenijo nekaj več. zaradi tega od leta 1981. uspelo napolniti le do predoči. po kakšnih poteh se pre­ 2.6 m ilijona dinarjev na leto.« polovice.« razgrne direktor senovske Od 10. do 16. novembra so v breži­ \ takajo najpomembnejše občinske se je vredno povezati. 0 In kako je z obveščanjem v Metalne Vladimir Rožman načrto­ ški porodnišnici rodile: Ljubica Perti- ' informacije. Takole je začel: 0 krajevnih skupnostih? S Trenutno imata občinsko turis­ vane učinke štiritedenskega dela To­ nak iz. Velikega Dola — Natalijo. Da »Za delegate pripravljajo gradi­ »Občasna glasila razpošljejo tično zvezo brežiška in krška obči­ varne gradbene opreme v poda­ mjana Ocvirk iz Sevnice — Andrejo. med krajane le v dobovski. artiški Marija Rožman iz Mihalovca — Slavko Prah 0 va občinska sKupščina ter interes­ na. v Sevnici deluje pa samo ljšanem delovnem času. ne skupnosti s področja družbenih in kapelski krajevni skupnosti, Petro. Nevenka Černelič iz Zdol — društvo. Po zagotovilih obeh občin­ Seveda so se delavci senovske »Obvezuje nas zakon, zato bdimo dejavnosti in materialne proizvod­ kjer prispevajo samo za mate­ Andrejo. Ljubica Štos iz Radakovega skih zvez in Sevničanov posavska temeljne organizacije Metalne Ma­ nad izvajanjem predpisanih ukrepov.« nje. To je ustaljena oblika, prav ta­ rialne stroške 480 tisočakov na — Tomislava. Marica Kovačevič iz ribor odločili za poseben režim — 12 je pojasnil predsednik Slavko Prah in ko kot rubrika radia .Brežice Ses­ leto. Drugod se za tako obliko zveza vsem lahko samo koristi. Rajca — Marka. M arinka Blažinč iz ur dela podnevi in prav toliko ponoči, dodal, da so 16. in 17. novembra sku­ tanek z. delegacijo' in povratne informiranja krajanov do zdaj še Čudno je torej, da z ustanovitvijo Rigonc — Jerneja. Ljiljana Strunjak iz predvsem zaradi dveh izvoznih objek­ paj z občinskim svetom za preventivo niso odločili. Če seštejemo stroške zveze nikamor ne pridejo naprej. Čemehovca — Martino. Dragica informacije. Za delegatska .gradi­ tov. ki so ju morali dokončati v zelo in vzgojo v cestnem prometu organizi­ va in za radijsko obveščanje pora­ delegatskih gradiv in približne Kržan iz Cundrovca — Jernejo. M ile­ 0 kratkem času. Senovčanom manjka v rali seminar za dopolnjevanje in obna­ bijo v občini nekaj nad pet mi­ stroške glasil v delovnih organiza­ na Pavlovič s Stojanskega vrha — Ja­ proizvodnji 20 delavcev: ključavničar­ vljanje znanja za poklicne voznike. i lijonov dinarjev na leto.« cijah in krajevnih skupnostih, do- ’ nuša. Ljiljana Matijaščič izBregane — V DECEMBRU jev. strugarjev in rezkalcev. Vsi razpi­ »Seznanili smo jih z. novostmi iz 0 Pregledali ste tudi informiranje v bimo letno vsoto 12.6 milijona di­ Matejo. Bojana Vukovič iz Gornjega 0 si. objave prostih del in nalog nič ne prometnih predpisov, s številom in delovnih organizacijah, zato vam ne narjev. Ta bo konec leta in KRVODAJALSKA Kraja — M irelo. Neža Pavlič iz Kladja 0 pomagajo, kar je še eden dokazov, da vzroki prometnih nesreč, z vzdrže­ prihodnje leto že spet drugačna, — Tadeja. Jožica Glas iz Presladola AKCIJA se v Sloveniji še zdaleč ne otepamo z vanjem vozil, varčevanjem z gorivom ker se vse draži, lahko pa služi kot — Dejana. Branka G rileciz Risvice — množicami nezaposlenih kot marsikje in varstvom pri delu. nakar smo s testi 0 orientacija ob morebitni odločitvi BREŽICE — Občinski odbor Antonia. M arija Vidmar iz Dobove — 0 drugod. preverili tudi znanje udeležencev.« za občinsko glasilo. Rdečega križa sporoča, da bo Srečka. Višnja Terihaj izSamobora — 0 Letos so načrtovali prodajo 40 »Kako ste bili zadovoljni z obiskom 0 Po mnenju skupine in komisije prihodnji teden jesenska krvoda­ Majo. Branka Simončič iz Krškega — in rezultati preverjanja?« za informiranje pri OK SZDL bi jalska akcija. V četrtek. 5. decemb­ gradbenih žerjavov, v tričetrtletju pa Barbaro. Čestitamo! »Od 180 vabljenih se jih je odzvalo '0 bilo občinsko glasilo zelo dobro­ ra. bo ekipa Transfuzijskega zavo­ so jih prodali že 50. V tem času so izv­ došlo. vendar bi moralo prerasti da iz Ljubljane jemala kri v restav­ ozili 154 podaljškov žerjavov za 92 in med njim i je bilo tudi 24 zasebnih s prevoznikov. Tokrat smo pogrešali izključno delegatsko obveščanje, raciji Remontnega zavoda v Bre- zahodnonemško tvrdko Liebherr. vre­ % dnih okoli 48 m ilijonov dinarjev. »Ne voznike iz Term in iz Prevoza, kjer da bi bilo zares bralno. To pot­ N gani od 13. ure dalje. Vabljeni so \ vemo natanko, zakaj je spet poraslo Krške novice zagotavljajo, da bodo za to izobraže­ rjujejo tudi izkušnje Indok centra % krvodajalci iz krajevnih skupnosti v Krškem. O tem. kolikokrat na N Velika Dolina in Jesenice na zanimanje za gradbeno opremo. Ver­ vanje sami poskrbeli. M i bomo za za­ * leto naj bi izšel brežiški infor­ Dolenjskem ter kolektiv delovne jetno pa gre bolj za zamenjavo opreme mudnike kljub temu ponovili seminar TELEVIZIJCI — Ljudje, ki so j \ * kot za povečanje naložb.« pravi v decembru. Zavedamo se. da je obna­ 0 mator. bo odločala OK SZDL. Če s organizacije. opazovali ljubljanske televizijce ob ne- | vljanje znanja nujno, kar dokazujejo za mesečnik ne bo dovolj sredstev, V petek. 6. decembra, bo davni pripravi oddaje »Pod lipo« na tudi testi. Delovnim organizacijam se 5 ga bo prisiljena izdajati na dva odvzem krvi v Domu učencev v Zdolah, se sploh ne čudijo več. zakaj zahvaljujemo za razumevanje in za to. 0 meseca ali celo bolj poredko, ven­ 5 Brežicah. Prve prostovoljce priča­ tako draga televizijska naročnina. Za j da nismo imeli nobenih težav s dar to ne bo odvisno samo od de­ kujejo od 7. uri. zadnje najkasneje poldrugo uro kmetijske oddaje je za ob 13. uri. Vabljeni so zaposleni iz plačilom. Prihodnjič pričakujemo tudi ;: narja. ampak predvsem od potreb. cel avtobus ljudi tri dni naporno jedlo j 0 J. TEPPEY * delovnih organizacij in prebivalci večji odziv zasebnikov.« % in pilo.... 0 iz preostalih krajevnih skupnosti. J. T. k * Za krvodajalce je tako poskrblje­ no. da ne more p riti do nobene ZA KOGA? — Na posvetu Dolenj­ okužbe, zato strokovnjaki / zavo­ cev. Posavcev in Zasavcev o uvelja­ da za transfuzijo opozarjajo, da so vljanju ustavne zasnove občine, ki je | pomisleki popolnoma odveč. bil v Krškem je bilo dosti besed tudi o i Inflacija najbolj napihuje (ne)enakosti (ne)razvitih. Trebanjecje j zastavil tudi dve pereči vprašanji: je NAPREDEK STROKE... otrok, ki hodi na osnovno šolo | ______Posavsko gospodarstvo v tričetrtletju izboljšalo gospodarnost Trebelno manj vreden kot tisti v lju­ KRŠKO — Na I. seji skupščine bljanski občini? Za koga smo gradili KRŠKO — Zastavljeni cilji v zunanjetrgovinski menjavi se letos v po­ rastjo celotnega prihodka, kar se v Zveze društev inženirjev in tehni­ univerzitetni Klinični center v Ljublja­ savskem gospodarstvu ne uresničujejo. Pokritost uvoza z izvozom seje po­ zadnjih dveh letih še ni primerilo. kov gozdarstva in lesarstva Slove­ ni? Za druge republike in tujino ali za slabšala, čeprav vrednost izvoza na konvertibilni trg presega vrednost uv­ Največji delež izgube v posav­ nije je več razpravlja/cev poudarilo, našo republiko in občine? oza za 43 odstotkov. skem gospodarstvu — kot por­ da je stroka zelo napredovala. Eden očamo na prvi strani — odpade na pa je bi! sila (samo)kritičen in je MATIČNI URAD—-Brestničaniin Tako je izvoz blaga in storitev na Petrolovi temeljni organizaciji Tr­ sevniško gospodarstvo. Poleg izgu­ rekel: »Stroka je danes tako na­ Vladimir Rožman: »V tem srednje­ Senovčani niso nič kaj navdušeni nad konvertibilno območje v devetih govina na drobno. Žal pa tudi za barjev pa v Posavju še 24 ozdov ni predovala, da lesa sploh ne vidiš, pa ročnem obdobju načrtujemo izg­ osnutkom občinskega odloka o dol­ očitvi uradnih prostorov /a sklepanje mesecih znašal 5.674 milijonov di­ razporedilo sredstev v poslovni že veš, katera klasa je...« Seveda si radnjo objektov na novi lokaciji, da zakonskih zve/ v občini Krško. Če bi narjev in seje zmanjšal za 13 odst. v sklad, ena pa ni ustvarila niti toliko je pogumnež, ki je očitno povedal bi poenotili režim dela...« primerjavi z enakim obdobjem lani. • Po podatkih podružnice Službe že ukinili poroke v teh dveh krajih in družbenega knjigovodstva Krško v čistega dohodka, da bi ostalo kaj za javno skrivnost, kako so se gozdarji na Velikem Trnu z 31. decembrom znašli ob zamrznjenih cenah, za­ direktor tozda Rožman Izvoz naj bi letošnjih devetih mesecih dosežena rezervni sklad. letos, potem naj pozabijo na tak Preko 77 odstotkov vsega izvoza na služil buren aplavz avditorija... letos povečali za 5 odstotkov, tako da nižja rast akumulacije od rasti P. PERC ceremonial še Kostanjevičani. Morda konvertibilni trg ustvarijo organiza­ bo doprinesel 10 odstotkov celotnega pa bo res civilni krst. ki gaje predlagal cije združenega dela iz krške občine. »primerljivega« dohodka v posavk- prihodka, to je okrog 180 milijonov občinski izvršni svet. postopoma /ožil sem gospodarstvu nikakor ne zagota­ dinarjev. Na zahodnih trgih je Metal­ sklepanje zakonskih zve/ v občini le vlja ohranitve stvarnega obsega aku­ na zavoljo visokih cen domačih repro- Uvoz blaga in storitev je znašal na en uradni prostor, verjetno v mulacije na ravni leta poprej. Rast Krškem... 3.978 m ilijonov in seje povečal za 16 zalog se počasi umirja (ob koncu UREDNIŠTVO V GOSTEH • Dvanajsturno delo v dveh izme­ odst., predvsem zaradi povečanja v septembra 20,5 milijarde dinarjev!), nah bo senovskim kovinarjem navrglo PO KLIC NO — Ta teden je občin­ občini Krško za četrtino. Skratka: bo tokrat na ROŽNEM v krški občini. Novinarji Dolenjskega lista ugodnejša so tudi gibanja kreditnih kar lep zaslužek. Za podaljške ska konferenca Zveze socialistične 10.2 odst. celotnega prihodka v Po­ bomo 3. decembra od 18. ure naprej čakali tamkajšnje krajane v obveznosti. Rast oveznosti do doba­ žerjavov za Liebherr (ZR N )naj bi izt­ mladine v Krškem le dobila dolgo savju so ustvarili na tujih trgih, kar prostorih družbenega doma na Rožnem. Vabimo vse, ki imajo kaj viteljev v regiji pa znatno presega rast ržili 35 milijonov dinarjev (v trdni va­ pričakovanega poklicnega predsedni­ je nekoliko manj kot lani. V Breži­ povedati, sporočiti ali potožiti, da se sestanejo z nami. ka. To dolžnost bo opravljal I one terjatev do kupcev. lu ti!), šest knstalizatorjev za livarsko cah se je delež povečal od 5.5 odst. Petrovič, učitelj s Senovega, ki je industrijo v Čehoslovaški pa bo Me­ doslej to funkcijo opravljal nepoklic- na 7.2 odst., v Sevnici od 10 na 11.2 talni prineslo 30 milijonov dinarjev. odst., v občini Krško pa so dosegli Posavce velja, da sp cene še vedno Čeprav gre v slednjem primeru za k li­ prav tolikšen odstotek teh prihod­ eden od osnovnih dejavnikov rasti Več z lastnim denarjem rinški posel, Senovčani upajo, da kov (brez nuklearke kar 17 odst.!). finančnih rezultatov. Pri porablje­ kristalizatorjev niso izdelovali prvič nih sredstvih pa beležijo tudi dva Kopitarna odplačala draga posojila v interni banki Brežiško gospodarstvo je doseglo ugodna znaka. M aterialni stroški so in zadnjič, saj se Čehi zanimajo za Sevniški paberki v letošnjem tričetrtletju izredno naraščali počasneje kot celotni poslovno sodelovanje naslednjih pet zaloge na še sprejemljivo raven. Že let! visoko rast proizvodnje, karjezlasti prihodek in porabljena sredstva, SEVNICA — Kopitarna si je že DVOJNA PROSLAVA — Krajev­ pred časom zadala trden stabilizacij­ konec septembra so pri tem dosegli na konferenca SZDL. Zveza kulturnih posledica statusnih sprememb pri rast amortizacije pa je usklajena z ski program, da vendarle zmanjša razveseljive uspehe. Pri Mercatorjevi materialov in zastarele strojne opreme organizacij in Občinska gasilska Interni banki so do takrat odplačali slabo konkurenčna. Senovčani imajo zveza priredijo nocoj ob 18. uri v ga­ vsa kratkoročna draga posojila. Po­ kar 85 odst. opreme že iztrošene! silskem domu proslavo v počastitev slovni uspeh Kopitarne, kijestem p ri­ P. PERC dneva republike in 30-letnicc Občin­ hranila velike obresti, se je znatno izb­ ske gasilske zveze. V kulturnem spore­ V Stillesu popravili prejemke oljšal. To se neposredno pozna tudi v du sodelujejo mešani pevski /bot žepu zaposlenih, pri osebnih dohod­ Lisce, učenci osnovne šole Sava Klad­ kih. V prvem tričetrletju letošnjega le­ ZAGATE S nika in Loke ter odra mladih Uro V tričetrtletju za obresti 65 milijonov — Pri OD poračun za nazaj ta so tako lahko dvignili vrednost poprej bo podobna proslava v 1 VIJ točke v primerjavi /enakim obdobjem KURJAVO Partizan Boštanj. Tudi tu bodo nasto­ SEVNICA — Takoj po občinskem prazniku je izvršni svet obravnaval zmanjševal obseg proizvodnje za lanskega leta za 80 odst. SEVNICA — V ponedeljek je pili tukajšnji šolarji in oktet Boštanj- največjo izgubo v združenem delu občine, v stillesovem tozdu Stilno domači trg. Cene na domačem trgu bila po drugem sklicu končno ski fantje. pohištvo. so tako neugodne, da si take pr­ V tem obdobju so v Kopitarni znatno preskočili zanje magično mejo sklepčna skupščina samoupravne SEJA V ISTI HIŠI — Minuli petek Te izgube nikakor ne gre obrav­ naj bi jih kar 38.000 za ta zahtevni oizvodnje enostavno ni mogoče ene milijarde celotnega prihodka, stanovanjske skupnosti.- Ponovno so sc morali zaradi nesklepčnosti razi*1 navati tako. kot se običajno. Stilles trg. od tega še vsevniških obratih privoščiti. Cene uvoženih osnovnih dosegli so 1.17 milijarde dinarjev. so odrekli delegati v zboru izva­ delegati stanovanjske skupnosti. Na vsekakor ni kolektiv, ki bi bil zrel za 18.000. Za doma naj bi naredili le surovin so za 40 odst. nižje kot do­ Dober gospodar obrne v svoj prid jalcev. kjer je bilo treba delegatko sejo je prišlo premalo izvajalcev, to, da bi naredili čezenj križ. Prog­ 8.000 stolov, v celoti pa naj bi se mačih. kar je najobčutnejše pri sleherni dinar. Tako so si prislužili kot Betona celo z avtom pripeljati na predvsem i/ domače hiše. iz Komu­ ram stilnega pohištva je še vedno ivericah. dobri izvozniki oprostitev nekaterih sejo. Med drugim so obravnavali nale. Nekaj ur kasneje so komaj spra­ informacijo o težavah s centralnim vili skupaj skupščino komunalne iskan, prenagljena preusmeritev bi dajatev, to je v celoti zneslo 1 odst. od ogrevanjem. Znane zagate so v skupnosti Edina delegatka Komunale se lahko hudo otepala. Še predlani Ker je Stilles član sozda Sloveni­ celotnega prihodka. Izvoz Kopitarne • V tričetrtletju je znašal povpre­ nizu blokov Pod Vrtačo v Sevnici. seje branila, češ da ni bilo koga poslat1 so stillesovci dobrih 90 odst. pr­ jales. jim pri izdelavi sanacijskega se res močno stopnjuje. Tako so v čni osebni dohodek v sevniški občini prvih devetih mesecih letošnjega leta Vprašanje, kaj bo s skupnim ogre­ na sejo. bodisi da so bili sodelavci na oizvodnje prodali doma. Ob teža­ programa pomaga njegov inštitut. nekaj nad 42.000 din. Če bi v Stillesu izvozili za 220 m ilijonov dinarjev vanjem. ostaja torej še nerešeno. V bolniški ali pa so morali za delom- vah na tem trgu so uvideli rešitev v skočili na 36.000 dinarjev, bi bilo to Pomembno je zadržati kader. Tu so izdelkov na zahodni trg in 30.2 m ilijo­ lanski zimi. ko je del naprav zam- Sklic stanovanjske skupnosti so pona­ izvozu. Lani je le-ta znašal nekaj še vedno manj, kot je znašal povpre­ zaradi nizkih osebnih dohodkov na dinarjev na klirinški trg. Od rzniL-jc bilo za milijon dinarjev vljali v ponedeljek. NAVLAKA V PODHODU -J nad 50 milijonov dinarjev, letos pa čni O D v občini v polletju. Prejemkov letos žal že izgubili okrog 70 dobrih omenjenega celotnega prihodka je škode. že 210 milijonov dinarjev. delavcev. Izvršni svet je zato Stillesu bilo v izvozu ustvarjenega 21 odst. Podobne težave s skupno ko­ Ljudje so pričakovali, da bo podhod v Stillesu niso usklajevali od letošnje­ pod železnico v Šmarju vzdrževan, ko dovolil dvig prejemkov. Kvalificira­ tlovnico so v Krm elju v blokih 84- ga februarja. Zato so na IS menili, da 86a. Očitno bodo tu težave prema­ je bil urejen most in bližnje parkirišče; V bodoče bodo na tujem iskali le ni mizar je nazadnje prejel le do bi jim najprej dovolili popravek za 30 Sedaj si prizadevajo dvigniti nad­ gali. Zavod za raziskavo materiala Vendar je vse po' starem, torej trdne posle. Tu vidijo lepe možnosti odst. in preostala meseca vsakič po 10 27.000 dinarjev, kar ne more biti aljnjo kakovost izdelkov in zmanjšati iz Ljubljane že proučuje izvedeno neurejeno. Bridko je spoznanje. dane za novi obrat na Blanci, predvsem odst. spodbuda za dobro delo. število reklamacij. izolacijo. zmorejo vzdrževati tistega, kar pfe" pri izvozu stolov v ZDA. Naredili A.ŽELEZNIK A. Ž. moremo.

6 DOLENJSKI LIST Žt. 48 (1894) 28. novembra 1985 Oddolžitev slikarju Josipu Germu tura Retrospektivno razstavo del tega umetnika bodo odprli drevi v Dolenjski galeriji — Obiskovalcem bo na voljo tudi obsežnejši katalog s študijo o Germu n NOVO MESTO — Za praznik republike bodo v Dolenjski galeriji drevi bezen do domovine. Vseskozi je os­ ob 18. uri svečano odprli retropesktivno razstavo likovnih del novomeškega tal zvest realističnemu načinu up­ rojaka, slikarja in zaslužnega kulturnega in pedagoškega delavca Josipa odabljanja. kar je bilo v skladu z bra- Germa. Otvoritev razstave se ujema s 35-letnico slikarjeve smrti in 80- njegovim pojmovanjem, daje tehni­ letnico njegovega prihoda v Novo mesto, ki mu je slikar posvetil celih 45 let čna izpopolnjenost ena najpomem­ bnejših likovnih vrlin, zato svojih anje svojega plodnega in ustvarjalnega življenja. slikarskih vzorov ni nikoli iskal v Ko seje Germ po 16-letnem biva- Velika želja, da bi postal slikar novih tokovih moderne umetnosti nju v tujini odločil, da pride v Novo pomembnih narodnozgodovinskih in se tej doslednosti ni odrekel vse mesto, najbrž ni slutil, da se bo in alegoričnih prizorov, se mu ni do konca svoje ustvarjalne poti. njegova nadaljnja življenjska usoda nikoli uresničila, zato je začel slikati tako tesno in h kra ti b rid ko povezala CITA POTOKAR V M ETLIKI — Z retrospektivno razstavo del pokrajinske motive in tako na ume­ Preobrazba z mestom ob Krki. Leto Germovega ' J. M. slikarke Cite Potokar so v M etliki proslavili letošnji občinski praz­ tniški način izrazil svojo veliko lju­ prihoda v Novo mesto se naključno nik in počastili življenjski jubilej umetnice in belokranjske rojakinje. teče dalje ujema z letom Trdinove smrti, ni­ kakor pa ni bilo naključje, da so Sistemska, vsebinska in druž­ Razstava za praznik ozke podeželske razmere, stran­ benoekonomska preobrazba na karske razprtije in neprimerna kul­ celotnem področju vzgoje in Retrospektivna razstava del Cite Potokar — Trio turna osveščenost pustile usodne izobraževanja (od predšolske Lorenz dopolnil lep kulturni večer v Metliki posledice v delu in življenju obeh. za vzgoje do univerze) je izpostavi­ Dolenjsko tako pomembnih ustva­ la vrsto nalog. Da bi jih us­ M ETLIK A — Letošnji praznik metliške občineso proslavili tudi s rjalcev. Kljub vsej tragiki, ki jo je ' klajeno in uspešno obvladovali, kulturnimi prireditvami. Tako so zadnjo soboto v Ganglovem razs­ Germ doživel kot likovni ustva­ seje bilo treba ponovno dogovo­ tavišču v metliškem gradu slovesno odprli retrospektivno razstavo rjalec. pedagog in kulturni delavec, riti o delitvi dela in odgovornos­ del znane slovenske slikarke, belokranjske rojakinje Cite Potokar, s je ostal do konca zvest Novemu ti. Poleg vzgojno-izobraževalnih katero so počastili tudi 70-letnico umetnice. mestu, ki pa mu je zvestobo ne- organizacij, ki so v prvi vrsti Za razstavo, za katero je dal pobudo metliški Belokranjski muzej, malokdaj vračalo z nerazumeva­ odgovorne za uspehe notranje je Potokarjeva pripravila 40 slik iz vseh obdobij svojega umetniškega njem in včasih celo z omalovaže­ pedagoške reform e, so v te ak­ ustvarjanja: večina med njimi je portretov in avtoportretov. vanjem njegovega dela. tivnosti in procese vključeni še Življenjsko pot Potokarjeve je v pozdravnih besedah orisal ravnatelj Svoje slikarsko izobraževanje je strokovni organi, samoupravne muzeja prof. Zvonko Rus. Ta pot nikakor ni bila ravna in lahka. Josip Germ začel na dunajski likov­ interesne skupnosti, družbenop­ Potokarjeva seje rodila pred 70 leti v Dragatušu v učiteljski družini, ni akademiji in jo formalno zaključil olitične skupnosti in družbenop­ slikarstvo je začela študirati v Beogradu leta 1938. vojna je prekinila v specialni šoli za zgodovinsko sli­ olitične organizacije ter strokov­ njene študije. Kot zavestno aktivistko Osvobodilne fronte od prvih karstvo pri profesorju Vaclavu Bro- na društva in ne nazadnje orga­ dni so jo preganjali in mučili tako Italijani kot Nemci, ki so jo zaprli v žiku v Pragi. Do prihoda v Novo nizacije združenega dela. zloglasno koncentracijsko taborišče Ravensbriick. Študij slikarstva mesto se je poklicno ukvarjal s sli­ Predsedstvo republiške kon­ je dokončala leta 1947 na ljubljanski akademiji in od takrat je karstvom in v tem času kot izrazit ference SZDL je julija 1985 Josip Germ: Čitajoče dekle, 1896 svobodna umetnica, kar v naših časih in razmerah tudi ni lahka in portretist ustvaril svoja umetniško sprejelo celovit akcijski načrt za prijetna pot. O umetnici in njenem delu je s strokovnega stališča in likovno najbolj prepričljiva dela. nadaljnjo preobrazbo vzgoje in spregovoril umetnostni zgodovinar dr. Lev Menaše. kije orisal njeno izobraževanja. V njem so izpos­ umetniško razvojno pot. njeno prisotnost in živost v slovenski likov­ ZDRAVNIK KOT SLIKAR Sledi trpkega življenja tavljena vsebinska področja in ni umetnosti in kulturi nasploh, in to do današnjih dni. ko spet ali še določeni nosilci odgovornosti, T R E B N JE — D revi ob 18.30 vedno njena umetnost vzbuja zanimanje tudi pri mlajših generacijah. Ob razstavi slik Janeza Černača v razstavišču »Krke« nadalje sodelujoči in koordi­ bodo v tukajšnjem domu kulture Razstavo bodo iz Metlike prenesli najprej v Krkino galerijo v Novo v Novem mestu natorji ter roki, ki povedo, kako odprli razstavo slik Vlada Auerja, mesto, nato pa v ljubljansko Mestno galerijo. bodo aktivnosti časovno pote­ zdravnika v splošni ambulanti v NOVO MESTO — Skoraj pold­ življenja, so sledi boja za obstanek, Za lep kulturni večer v M etliki gre zahvala tudi svetovno znanemu kale. V tokove nadaljnje šolske Mokronogu. Izbor obsega dvanajst rugo desetletje bo že. kar seje goz­ groze, tragedij. In te sledi kažejo, da triu Lorenz, ki je z. izjemno interpretacijo izvedel nekaj del iz reforme je vključenih najmanj olj na platnu, med motivi pa prevla­ darski inženir Janez Černač, ki je tudi najmočnejši ne more ubežati evropske klasične glasbene zakladnice. 35 naslovnikov, kar nesporno duje figuralika. Vlado Auer se tok­ doma iz Gorenje vasi pri Mirni, usodi. kaže na to. da lahko govorimo o rat prvič predstavlja kot slikar. novomeškemu občinstvu prvič pred­ močno potrjujoči se družbeni To pa je že pripoved o slikah, ki stavil kot slikar. V Dolenjski galeriji preobrazbi na tem področju. sojih Janezu Černaču »narekovale« je razstavil večji cikel slik z motivi iz Samo enotna in hkratna ak­ te sledi in ki so od včeraj na ogled v gozdov in njihovih obrobij. Vendar tivnost vseh izpostavljenih de­ razstavni avli novomeške tovarne Delavni kljub številnim težavam to ni bila običajna odslikava drevja javnikov je poroštvo, da bomo zdravil. Na razstavi, ki bo odprta do oziroma narave, kakršno je videval dosegli zastavljene cilje. Zato bi 24. decembra, je kakih trideset slik. v roških in drugih hostah kot bilo nujno izdelati prilagojene in Primerjava črnomaljske glasbene šole z ostalimi na Dolenjskem in Posavju je po- ustvarjenih v voščeni kredi. Dovolj strokovnjak kočevskega Gozdnega dopolnjene akcijske načhe še na kazala, da se ji ne pišejo rožnati časi — Največji problem denar ______za dram atično pripoved o zasledo­ gospodarstva, kjer je bil vrsto let občinskih ravneh in v delovnih vanih in zasledovalcih. Pozornejši čas, to pa je posledica nizkih oseb­ zaposlen. Ni šlo za realistično ČRNOM ELJ — O težavah črnomaljske glasbene šole, najsi bo finan­ sredinah. Osrednji akcijski načrt nih dohodkov, pom anjkanja šolske­ upodobitev krajine kot take. mar­ obiskovalec bo s kančkom domi­ čnih, prostorskih ali kadrovskih, smo pred časom že pisali. Sedaj pa so v je b il objavljen v 3. številki In fo r­ več za spoznanja, ki so se kopičila v šljije to pripoved zlahka vzporedil z. šoli skupaj s komitejem za družbeni razvoj pripravili analizo, v kateri so ga in stanovanjskega prostora. V macij, ki jih izdaja informativna umetniku, ko je pogled na gozd in neveselimi zgodbami iz človeškega primerjali življenje in delo domače glasbene šole z ostalimi na Dolenjskem šoli bi potrebovali 8 redno zaposle­ služba republiške konference življenje v njem lzbstroval iz svojega, življenja. T o pa je najbrž tu d i eden in v Posavju. Nekateri podatki, ki že v občinskem merilu niso prav nič spod­ nih učiteljev (sedaj jih je 5). da bi od­ SZDL. padlo delo zunanjih sodelavcev, za rekli bi prizadetega zornega kota. od namenov te razstave. budni, so v regijskem že malodane zastrašujoči JOŽE ŠKUFCA kar bi potrebovali dodatna štiri rih ni moč odpraviti stiske že zaradi Nizki osebni dohodki, ki močno stanovanja. Černač seje potem službeno udo- I. Z., tega, ker ima črnomaljska šola naj­ zaostajajo za dohodki v gospodars­ Kljub vsem težavam se črnomalj­ mil v Ljubljani, kjer dela pri repu­ manj prostora na učenca od petih tvu nizko povprečno uporabljena ska glasbena šola dobro vključuje v bliškem komiteju za kmetijstvo, primerjalnih glasbenih šol. in sicer poslovna sredstva na delavca in to, okolje, saj je v zadnjih petih letih gozdarstvo in prehrano, a palete ni le 0,74 kv. metra, medtem ko imajo Sola za likovno »abecedo« da niso namenili za sklade, razen za pripravila 92 nastopov vseh vrst, v odložil. Še vedno je gozd ostal vse ostale več kot kv. meter, poslovnega, niti dinarja, so v črno­ katerih je sodelovalo 476 učencev. njegovo likovno zatočišče, le da.ga »Lamutovci« pripravili prvcr medobčinsko večerno novomeška pa skoraj štirikrat več maljski šoli posledice skromnega B. M . je poslej začelo zanimati življenje, ki od črnom aljske. Res pa je tudi, da so likovno šolo — Zamujena priložnost za likovne pe­ celotnega prihodka na število učen­ pušča sledi. Sledi na tleh. O b v v Črnomlju v zadnjih petih letih dagoge iz novomeških šol______cev (le 22.685 din), medtem ko je GLOBOKARJEVA gozdno ali obgozdno ilovnato zem­ Povprečje večje za 6 tisočakov, v sprejeli v glasbeno šolanje vse NOVITETA NA ljo vtisnjenih sledeh divjadi se je NOVO MESTO — Metropolo- navali osnove likovne umetnosti in Krškem pa je znašal celo 39 tisoč di­ učence, ki so uspešno opravili zamislil. T udi zgrozil: saj te sledi va likovna delavnica, kakor pravijo pridobljeno teoretično znanje preiz­ narjev. Do nedavnega je imela črno­ sprejemni preizkus, zato se delež FRANCOSKEM ODRU , niso odtisi lahkega, brezskrbnega mali sejni dvorani tukajšnjega hote­ kušali s praktičnim delom. maljska glasbena šola zelo visok — šoloobveznih otrok, ki hodijo v METZ — Prejšnji teden so tu v la, odkar v njej potekajo poletne re­ •6 odst. celotnega prihodka (v glasbeno šolo, giblje med od 5.6 in okviru štiridnevnih Mednarodnih C ilj take šole ni naučiti obiskoval­ publiške začetne in nadaljevalne ca, da naredi končni liko vn i izdelek, Brežicah le 8.5 odst.): 6,6 odst. (v Novem mestu 4.9 odst.). srečanj sodobne glasbe prvič up­ izobraževalne likovne kolonije, je Od 13 učiteljev jih ima v glasbeni rizorili novo glasbeno-gledališko marveč da spozna elemente, iz kate­ RIBNIŠKI OKTET minule dni spet oživela. Tokrat so A Čeprav je v panožni skupini šoli 8 neustrezno izobrazbo, samo delo »Sternbild der Grenze« sloven­ rih je tak izdelek sestavljen. Zato se delež prihodkov iz šolnin in storitev dva pa sta zaposlena za nedoločen skega skladatelja in trombonista PEL V AVSTRIJI jo zasedli udeleženci prve medo­ tudi v Metropolovi likovni delavnici 15 odst., v Črnomlju ustvarijo sami Vinka Globokarja, dolenjskega ro­ bčinske večerne likovne šole, ki jo je Četrtino skupnega prihodka, ostalo Uniles je pel jaka, ki živi in dela v Parizu. Novite­ LJUBLJANA — Ribniški oktet, organizirala novomeška likovna • Škoda je le, da Novomeščani Pa dobijo iz drugih virov. To neso­ ta je tretji del večmedijske trilogije v katerem poje tudi Tone Kozle­ skupina »Vladimir Lamut«, pote­ gostovanja takega pedagoga, kot je razmerje virov prihodkov je tudi Na 1. srečanju pevskih »Emigranti«: prva dva dela so po včar. eden od pobudnikov za kala pa je dva tedna. Lojze Zavolovšek, niso znali še ko­ vsakoletno srečanje pevskih zborov vzrok za nizke prihodke na učenca, zborov iz Unilesovih de­ lanski prvi izvedbi v Franciji pono­ Za ure teoretičnega in praktične­ ristneje izrabiti. Akademski slikar kajti dotacije občinskih izobraže­ vili še v Gradcu. Prihodnje leto. pre­ v Šentvidu pri Stični in dolgoletnih ga »pouka« šole. ki je delala po sk­ Zavolovšek je bil namreč pri­ valnih skupnosti so prenizke, zlasti lovnih organizacij nasto- dvidoma oktobra, bodo »Emig­ članov Slovenskega okteta, je ne­ rajšanem programu akademije za pravljen svoje lastno znanje in iz­ metliške, ki, kljub temu da je v šoli pilo šest zborov rante« videli in slišali tudi obisko­ davno koncertiral v Gradcu v Avst­ likovno umetnost, seje prijavilo ka­ kušnje prenesti tudi na tukajšnje pe­ •vetjina metliških učencev, plačuje valci Cankarjevega doma v Ljublja­ riji. Poročila govore, da so nastop kih dvajset kandidatov iz novomeš­ dagoge, pa na to njegovo ponudbo le dobro petino dotacij. NOVO MESTO — Minulo sobo­ ni. Zanimivo je. da je besedilo za pevcev, ki so svoj oktet imenovali ke občine. Bele krajine in Posavja, žal ni bilo odziva. In vendar ni moč to so v tukajšnjem Domu kulture »Sternbild der Grenze« napisal po Ribnici, v Minoritski dvorani vendar niso vsi vzdržali do konca, trditi, da imajo vsi, ki učijo mladež Čeprav bodo prostore glasbene pripravili prvo srečanje pevskih avstrijski pisatelj Peter Handke, sprejeli z navdušenjem, pristavljajo tako da je predvideno snov absolvi- po novomeških šolah likovno vzgo­ šole adaptirali, bodo prostorske zborov iz delovnih organizacij, ki so katerega več del lahko beremo tudi pa tudi, da je prireditev s svojo rala le dobra polovica vseh. jo, sami dovolj znanja. težave še vedno ostale, vendar bodo članice sozda Uniles. N astopili so: v slovenskem prevodu, uveljavil pa udeležbo počastil tudi naš tamkaj­ Pod vodstvom akademskega sli­ vad ili risbo, skico, k ro ki. vse tisto, manjše. Samo v obstoječih prosto- Oktet Marles iz Maribora, Dolenj­ šnji konzul Jože Ciraj. Oktet se je karja in likovnega pedagoga Lojze­ se je tudi pri utiranju poti literaturi kar je pravzaprav osnova za resnej­ ski oktet iz Novega mesta, moški predstavil s programom, ki vključu­ ta Zavolovška, uspešnega mentorja koroških Slovencev na nemškem šo stvaritev. V eliko časa so posvetili Zadovoljni pevski zbor Sopta iz Radeč, moški je pretežno dela slovenskih skla­ dosedanjih republiških izobraževal­ govornem področju. Delo so izvedli aktu, ga študirali in risali po živem pevski zbor Meblo iz Nove Gorice, dateljev. Januarja bo Ribniški oktet nih ko lo n ij za slikarje začetnike, so v mednarodni zasedbi, nastopili pa modelu. To pa navsezadnje ni nič z delom mešani pevski zbor Svoboda iz so tudi slovenski izvajalci., gostoval v Zagrebu. udeleženci večer za večerom spoz- Duplice pri Kamniku in moški pev­ čudno, saj sodijo taka opravila med Gribeljsko kulturno druš­ ski zbor Liko iz Vrhnike. Nastopiti osnove likovne »pisave« tvo tudi poslej ne b'o bi bila morala tudi oktet Hoja iz ______I_Z. ______mirovalo ______Ljubljane in oktet Javor s Pivke, vendar sta zaradi bolezni v ansam­ »Smeh ni greh,« pravijo v Ribnici GRIBLJE — Kulturno društvo blih sodelovanje Odpovedala. »MAČEK MURI« KOT Niko Županič je na nedavni konfe­ Srečanje, ki je potekalo pod na­ Počakati pa je treba, kaj bo rekla višja instanca — Razpisan natečaj za prvi NOV MUSICAL renci izvolilo novo vodstvo in za slovom »Uniles poje«, je slovesno ribniški Festival humorja, satire in karikature ______LJUBLJANA — V okviru prire­ predsednika Staneta Štimca. Ta­ odprl predsednik KPO sozda Uniles tri prispevke nagradili. Prispevke pisani v slovenskem jeziku, sode­ ditev letošnjega slovenskega knjiž­ mburaše bo vodil Janez Jakofčič. Marijan Planinc in pri tem poudaril, R IB N IC A — Poročali smo že o je treba pod šifro poslati Kulturni luje pa lahko vsak državljan Jugo­ nega sejma so v soboto v Can­ mešani pevski zbor pa Matija da članic sozda ne povezujejo le pobudi pisatelja Mihe Mateta, da skupnosti Ribnica do 26. marca slavije. V poštev pridejo le dela. ki karjevem domu v Ljubljani predsta­ Štrucelj. Družno se bodo trudili, da gospodarski ozirofha poslovni inte­ bi v Ribnici vsako leto organizira­ 1986. Najbojša dela bodo preds­ še niso bila objavljena. Vse vili musical »Maček Muri«, ki je bi ustanovili še eno skupino tambu­ resi. marveč tudi ku ltu rn i. Petje je le li festival humorja in satire. Ta tavljena na festivalu humorja, sa­ prispevke bosta ocenjevali dve nastal po pesmih Kajetana Koviča. rašev (v sedanji je 27 fantov in ena od oblik kulturnega življenja predlog so začeli te dni uresniče­ tire in karikature, ki bo septembra strokovni žiriji, ki pa še nista Scenarij, koreografija in režija so deklet) ter povečali pevski zbor delavcev Unilesa, ne pa vse, kar vati. prihodnje leto v Ribnici. Prire­ imenovni. delo Mire Štular. -glasbo je napisal (zdaj ima 26 pevcev in pevk). kolektivi članic sozda znajo in Kulturna skupnost Ribnica je ditelj si pridržuje tudi pravico, da Jerko Novak, songe pa Silvester Zborovodja je prof. Tatjana Mihe­ premorejo. Kaj je to, naj bi se po­ že razpisala natečaj, za Festival izbrana dela objavi v posebni Omenimo naj tudi. da so pri Mihelčič (ml.). Nastopila je ritmična lčič. tamburaše pa vodi Silvo Mihe­ kazalo na naslednjih srečanjih kul­ humorja, satire in karikature,« in oblikovanju takega predloga o skupina Trič-trač iz OŠ Veljka lčič (st.). LetOs je imel zbor nad 50 turnih skupin Unilesa. izdaji. sicer za naslednje likovne zvrsti: ribniškem festivalu humorja sode­ Vlahoviča v Ljubljani. To je že dru­ vaj in 17 nastopov: od tega osem S sobotnim srečanjem Unilesovih humoreske in satire (vsak lahko • Kulturna skupnost pa je že lovali poleg domačih kulturnih ga znana izvedba »Mačka Murija« v samostojnih koncertov. Zbor je pel pevskih zborov se je končalo tudi razpisala nagrado za najboljše pošlje največ tri, ki so dolge do 10 delavcev pisatelj Miha Mate (M la­ glasbeni obliki. Avtor prve je največ V črnomaljski občini, nasto­ praznovanje 40-fetnice delovne or­ tipkanih strani), humoristične ali geslo za festival humorja, satire dinska knjiga Ljubljana, sicer pa bržkone Silvester Mihelčič (ml.), ki pal pa je tudi v metliški, trebanjski ganizacije Novoles. Srečanje je pri­ in karikature, vendar velja razpis satirične pesmi (vsak jih pošlje po rodu Ribničan) in predstavniki je pod tem naslovom napisal delo, in karlovški občini. Podobno so na­ pravila komisija za kulturo pri lahko 3 do 7), aforizme (10 do 20), le do 31. decembra letos. Naj- Pavlihe, Mladine in Dnevnika, po njem imenovano prva slovenska stopali tudi tamburaši. Sklenili so. Novolesovem sindikatu, katere član monodrame z vedro vsebino (up­ bojše geslo bo nagrajeno s 5.000 kar je gotovo tudi poroštvo, da bo mladinska rockovska opera. Delo je da bodo še naprej pripravljali revije je bi! tudi pokojni Vladimir Bajc. V rizoritev dolga 30 do 45 minut) in din. festival na visoki ravni. krstno izvedbo doživelo pred nekaj obkolpskih zborov in sodelovali s spomin nanj je Jože Gutman med karikature (3 do 5 v formatu A3). Seveda velja za gesla in vse os­ leti . v črnomaljskem kulturnem sobotnim koncertom prebral nekaj pevci iz Križa pri Trstu. Za vsako zvrst bodo najboljše tale prispevke, da morajo biti na­ J. P. in M . G-č domu. T. G. pesmi. S0LEHJSEI UST Št. 48 (1894) 28. novembra 1985 »Nismo jehovci!« Neutemeljeni in pisma razbijaški očitki Odmev na vest »Ostali TELEVIZIJSKI SPORED brez literature« (Dol. predsednika ZSMS list, 21. nov) i n S sestanka v Podpreski 16.20 POROČILA domovina: Rasti in se razvijaj!« — PETEK, 29. XI. 19.30 Dnevnik — 20.00 Koncert oper­ Šokirala nas je dezinformacija, 16.25 GALA KONCERT OB KUL­ 15. novembra smo imeli v Podpre­ 8.15 — 00.40 TELETEKST nih prvakov — 21.00 Poročila — 21.05 ki je bila objavljena v 47. številki TURNEM FORUMU V BUDIMPE­ ski vaški sestanek, ki je hi! še kar 8.30 POROČILA Partizanska kinematografija — 22.10 Dolenjskega lista na strani 16. s ŠTI. posnetek dobro obiskan. Na dnevnem redu so 8.35 P R A ZN IČ N I Z V O K I Z RU­ Trinajst stolov odmevi katero je očitno nekdo hotel 17.25 POSLADKANA VODICA, bile med drugim volitve 1986 in DARSKO GODBO IZ TITOVEGA kompromitirati eno najvažnejših jugoslovanski film preskrba z vodo. Pri evidentiranju VELENJA protestantskih Cerkva v svetu in v 19.05 R IS A N K A kandidatov se ni dosti zatikalo, pri 9.05 Ž IV Ž A V — Risanke. Smrkci II Jugoslaviji z omalovažujočim na­ 19.26 ZRNO DO ZR N A TV ZAGREB razpravi o preskrbi z vodo pa je ostro 10.00 BOLNIŠNICA FRANJA, od­ zivom »sekte«, ki je tudi diskrim i­ 19.30 D N E VN IK Gok preveril nastopil predsednik mladine Toni daja za otroke 9.45 Poročila — 9.55 TV koledar — nacijski naziv v odnosu na druge 19.50 VREME Košmrlj. gozdarski tehnik, češ da je 10.25 Sestriere: SVETOVNA SERIJA 10.05 Praznični zvoki z rudarsko Cerkve, čeprav je vsak pismeni 20.00 O D H O D V O JA K A . 1. del obtožbe bilo na KS rečeno, daje mladina proti V ALPSKEM SMUČANJU — SLA­ godbo iz Titovega Velenja — 10.35 predstavnik javnosti lahko prebral drame TV Beograd temu. da pride vodovod v upravo LOM (M), prenos 1. teka Republiki iz srca — 11.05 Pozdravi na vhodu cerkve, da gre za Kris­ 21.55 NE PREZRITE Hidrovoda. Pri pregledu zapisnikov se 11.50 SO KO LI. 5. del angl. lutkovne M arijo (jugosl. film ) ■— 12.35 Zlati krajanov tusovo binkoštno cerkev, pod 22.10 PESEM PTIC TR N O V K . 8. del je ugotovilo, da to ni res. Toni Košmrlj nadaljevanke slavček — 13.50 Zgodbe iz Nepričave katerim imenom je tudi registrira­ avstralske nadaljevanke je v svojem izvajanju žalil vse 12.25 SM UČANJE — S LA LO M (M), — 14.20 To. kar ostane v nas — 14.50 Vodovodne cevi v vaseh na. Še bolj čudno pa je. da se je 23.05 PETRIJIN VENEC, jugoslo­ udeležence gradnje vodovoda, poseb­ prenos 2. teka D n evnik— 15.05 Bajka o carju Salta- lahko kljub uradnemu zapisniku o vanski film ob Krupi so neoporečno no še tiste, ki so leta 1961 ročno izko­ 13.10 PORO ČILA nu (sovjetski film) — 16.10 Ljubitelj požaru vrinila »samo neljuba na­ ______zasipane ______pali približno 200 kub. metrov velik 13.15 LUCIJA — STRAH IN TRE­ republike — 16.40 Dan. ki je združil paka«. v tako kratkem sporočilu rezervoar, ter seveda pobudnika del. PET U LIC E . 1. del češkoslovaškega svet — 17.10 Risanka — 18.00 Pozd­ pa toliko laži. ki ne morejo biti DRUGI PROGRAM 17. okto bra je bilo v Dolenjskem lis­ mladinskega film a ravljena, moja domovina: Rasti in se Povedati moram, da vaščani Podpre- tu objavljeno poročilo s sestanka slučajne. Žal je ravno tu šlo za 14.30 IZ SPOREDA DNEVOV JRT 12.25 Test — 12.40 Prvi dnevi m iru — razvijaj — 19.30 Dnevnik — 20.00 »sektaško etiketiranje«, in ne za ske sami upravljajo gravitacijski vodo­ gradbenega odbora /a vodovod pri 85 13.25 Avnojski dnevi — 14.15 Šele Odhod bojevnika, vrnitev maršala — resnico, zato smo kot verniki in vod. in ker so v to gradnjo vložili ve­ vaškem odboru SZDL Stranska vas. 15.30 NASTANEK ČLOVEŠKE VR­ pozneje smo začeli rasti — 14.45 M ali 21.50 Bilečanka — 22.25 Politika je državljani naše socialistične, sam­ liko lastnega dela. se neradi vključijo v Goka in drugih. Na sestanku je bilo STE: N O V A DO BA. 3. del angleške koncert — 15.00 Boks — 17.45 Mali stvar delovnih ljudi — 23.25 Dnevnik oupravne družbe ustavno priza­ upravo Hidrovoda. Kljub temu so že izrečenih več kritik ' vaščanov o dok. serije koncert — 18.00 »Pozdravljena, moja — 23.40 Poje M ireille Mathieu nestrokovnem delu pri cevi. Med dru­ deti in hočemo v skladu z 30.3. 1984 na vaškem sestanku sprejeli gim je eden od krajanov izjavil, da je zakonom o javnem obveščanju sklep, d se bodo vključili v skupno up­ javno opravičilo, ker je prizadeta ravljanje, čim jim bo zagotovljeno, da na lastne oči videl, kako so proti vasi RASTLIN: Sporazumevanje med cve­ lepoto prelije in prepriča gledalca. naša čast in dobro ime. se bo preskrba izboljšala. Isti sklep so SOBOTA, 30. XI. Krupa zasipavali cevi tako. da se jih je tovi in žuželkami. 9. del francoskega 23.55 POROČILA, - dotikal kamen. Predstavnik Goka kot L Zakaj je bilo potrebno ome­ potrdili tudi dne 23. 3. 1985, kajti zaje­ 7.45 — 00.00 TELETEKST dok. hiza predstavnik izvajalca del na sestanku njati. da je gorelo v prostorih ti izviri vode imajo v sušnih obdobjih 8.00 POROČILA 19.05 R ISA N KA DRUGI PROGRAM teh obtožb ni zanikal, ker pa mora biti stanovanjske hiše tov. Marka premajhno kapaciteto. Posebno se je 8.05 PRGIŠČE P R ILJU B LJE N IH 19.26 ZRNO DO ZR N A 14.35 Prekinjena igra — 15.05 Babica poročilo veren posnetek sestanka, o Brkiča, če je bil požar samo v las­ to pokazalo letos, ko je bila izredna PRAVLJIC: OSTRŽEK. 1. del 19.30 D N E V N IK (1. del češkoslovaškega mlad. filma) katerem piše. je bilo tako. kot so pove­ tninskih prostorih binkoštne cer­ suša in se je na vodovod priključilo še 8.25 POSTOJNSKA JA M A 19.50 VREME — 16.50 Avnojski dnevi (3. del dok. dali krajani, zapisano tudi v časopisu. kve? sedem gospodinjstev. Že pred gradnjo 8.40 PIO NIRSKI H U R A 20.00 Pavič: PRIHO D M A R Š A LA . 2. serije) — 17.45 Trgatev — 18.30 Serij­ Na Goku pa so sestavili komisijo, v 2. Na Strojarski poti 2 v Novem nove žage in nove trgovine s šestimi 9.10 VSAK PETEK NOV ZAČETEK. del drame ski film — 19.30 Dnevnik — 20.00 kateri so bili predstavniki izvajalca, mestu nikoli ni imela in nima stanovanji smo predvidevali, da bo ve­ 1. del nanizanke T V Sarajevo 21.45 ZR C A LO T E D N A Koncert pianistke Nataše Veljakovič nadzornega organa in gradbenega »svoje domovanje verska sekta čja obremenitev vodovoda nujno 9.40 M IT I IN LEG EN D E — Biblijski 22.10 SE SPOMINJAŠ D O LLY — 21.15 Poročila — 21.20 Prijatelji — odbora, ki naj bi ugotovila resničnost jehovcev«, ampak Kristusova bin- zahtevala dodatni vir, zato je že te­ miti: SAVELJ IN DAVID BELL?, jugoslovanski film 21.55 Koncert skupine »Bijelo dugme« pripomb krajanov o tem. da je koštna cerkev. danje vodstvo KS vneslo v plan 9.55 L. Suhodolčan: N A O Č N IK IN vodovodna cev zasipana s kamenjem. 3. Požar sploh ni uničil »doma­ 1981— 1985 gradnjo vodovoda iz OČALNIK — VESELI ROBOT, 5. Gre za prvenec bosanskega filmske­ TV ZAGREB Kot sporočajo iz Goka. so na treh la vseh verskih knjig«, kar niti Loškega potoka. Razpravljalec Toni del ga ustvarjalca Emira Kusturice. ki pa mestih odkopali zasipani material do malo ne opravičuje naslova »Osta­ Košmrlj je hotel na tem sestanku zvali­ 10.25 RDEČI CVET. dokumentarni že deluje kot film zrelega in izkušenega 9.10 Poročila — 9.20 T V koledar — cevi, komisija pa je ugotovila, da je li brez. literature«, pa tudi če bi, ti krivdo za pomanjkanje vode na naj­ film avtorja. Zgodba pripoveduje o od­ 9.30 Deček z. rdečimi očmi — 10.00 vodovodna cev okrog 40 centimetrov naši verniki jo ne potrebujejo za bolj prizadevne udeležence pri gradnji 10.55 SPET TA LUCIJA, 2. del raščanju, fanta Dina v enem od zane­ Skupni izobraževalni program — zasipana z zemljo, ostali del kanala pa širjenje po hišah. vodovoda, kot da so krivi za izredno češkoslovaškega filma marjenih sarajevskih predmestij, v rev­ 12.40 Pogumni kapitani (ameriški je zasipan z materialom od izkopa, 4. Tudi ocena škode požara ni sušno leto. 12.15 NASTANEK ČLOVEŠKE VR­ ni družini, v kateri marksistično film) — 14.15 Vaterpolo Partizan : med katerim so tudi večji kamni. realna. STE: Nova doba. ponovitev 3. dela suvereno vlada patriarhalni oče. ki ob Kotor — 15.15 Dnevnik — 15.30 Ker predsednik K K SZDL ni bil sez­ Mnenje komisije je bilo. da zasipa ni Čudno, da se je o naši Cerkvi pi­ angl. dok. serije vsaki nespodobnosti svojih sinov Rokomet (ž) Radnički : Budučnost —- nanjen z dejanskim stališčem vašča­ potrebno popravljati, ker je v detajlu salo samo zdaj. ko gre za »na­ 13.05 POROČILA skliče partijski sestanek. Tu je še kul­ 17.00 Košarka Bosna : Partizan —- nov, je predlagal sklep, ki je bil krajev­ projekta predviden zasip nad cevjo v pihnjeno senzacijo«, nihče pa se še 13.10 SUPERMAN, anegleški film turni dom. kjer se porajajo socialne 18.30 Prisrčno vaši: Sead M idžič — ni skupnosti že dvakrt sporočen. višini 40 cm z zemljo, ostali del pa z ni spomnil nič napisati o tem. daje 15.30 PJ V RO KO M ETU (Ž) — RAD - vezi, Dinov golobnjak. njegov intimni 19.30 Dnevnik — 20.00 Odhod bojev­ Vaščani so tudi tokrat dvignili roke materialom od izkopa, vendar brez ve­ ista Cerkev kupila in obnavlja NIČKI : BUDUČNOST svet. v katerem se ukvarja s hipnozo in nika. vrnitev maršala — 21.40 Dnev­ razen predsednika mladine, ki je vzt­ čjih skal. Komisija meni. da kamenje, pomemben kulturni spomenik me­ 17.00 PJ V KOŠARKI (M) — BOSNA doživi prve erotične izkušnje. Skratka. nik — 22.05 Počeno ogledalo (angle­ rajno nadaljeval z neutemeljenimi ki je nad zemljo, ne bo poškodovalo sta. kapelo Božji grob na Grmu. ki : PA R TIZAN Kusturičev film je lep in nostalgičen ški film ) — 23.45 Če zrastemo do je doslej propadala. očitki in kritikam i. Predsedujoči je 18.35 ZGODBE IZ ŽIVLJENJA spomin na šestdeseta leta. ki s svojo zvezd P. S. Kot Slovenci in protestanti predčasno zapustil sestanek. bomo kot edina protestantska STANOVANJSKA Cerkev na Dolenjskem praznovali Za zaključek naj povem, da je bila NEDELJA, 1. XII. 15.25 MOZAIK KRATKEGA FIL­ DRUGI PROGRAM 400-letnico Trubarjeve smrti, ki vas Podpreska vsa leta po osvoboditvi MA: Mikronezija, vetrovi, spremem­ POSOJILA bo naslednje leto. in se sprašuje­ složna. Imeli smo delovno mladino, ki 7.50 — 22.25 TELETEKST be, ameriški film 8.55 Poročila — 9.00 Oddaje za JLA ZA 82 PROSILCEV mo, ali ne bo zopet kdo celo Prim­ je za svoje delo prejela od tedanjega 8.50 PO ROČILA — 12.30 A rth u r Rubinstein (1. del okraja Kočevje prvo nagrado. Skupaj 8.10 Ž IV Ž AV nadaljevanke) — 13.05 Avnojski dne­ oža Trubarja proglasil »za jehovca«? 16.10 POROČILA M E T L IK A — Za zasebno gradnjo z njo smo opravili ogromno prosto­ 9.05 SO KO LI, ponovitev 5. dela vi — 14.00 Odprto prvenstvo Zagreba Prezbiterij Kristusove 16.15 LABOD, ameriški film v metliški občini so letos v okviru me­ voljnega dela. 9.30 CERVANTES. 5. del španske binkoštne cerkve Novo mesto 18.05 TV K V IZ v namiznem tenisu, finale moški —■ tliške stanovanjske skupnosti dodelili A. PANTAR nadaljevanke 15.30 Smučanje- za svetovni pokal 19.05 R ISA N KA za 9.4 milijona dinarjev stanovanjskih 10.25 SVETOVNI PO K AL V A LP ­ (posnetek iz Courmayeura) — 16.30 19.26 ZRNO DO ZR N A posojil. Od tega za 5 m ilijonov iz SKEM SMUČANJU — SLALOM Odbojka Ribnica : Mladost — 17.30 • OPRAVIČILO — Ob objavi sredstev vzajemnosti, za borce v višini (M), prenos 1. teka iz C'ourmayeura Reportaža z nogometne tekme Par­ 3 milijone in 1,4 milijona dinarjev za vesti o požaru v Strojarski ulici 2 ZA DRAGE 11.30 625 19.30 D N E V N IK tizan : Dinamo (Z) — 18.00 Glasbena reševanje stanovanjskih vprašanj up­ v Novem mestu, k ije bila objavlje­ INSTRUMENTE 11.55 SLALOM (M), prenos 2. teka 19.50 VREME oddaja— 18.25 Udeleženec in priča — okojencev. Na te razpise seje prijavilo na 21. novembra v Dolenjskem 13.00 POROČILA 20.00 R O D N A L E T IN A . 2. del TV 19.10 Prometni krog— 19.30 Dnevnik NOVO M F.STO — V sklad za drage skupaj 111 prosilcev, od tega 41 za listu, dajemo naslednji popravek: 13.45 PESEM PTIC TRNOVK, pono­ nadaljevanke — 20.00 Spomini — 20.45 Včeraj, medicinske instrumente pri občin­ posojila iz sredstev vzajemnosti. 54 za vitev 7. dela 21.00 SLOVENCI V ZAM EJSTVU danes, ju tri — 21.05 Festova kinoteka: Do požara je prišlo v prostorih, ki skem odboru RK so prispevali: Beog- borčevska posojila in 16 upokojencev. 14.35 FORMULA 1, zabavnoglasbe­ 21.30 ŠPORTNI PREGLED Smrt v Benetkah (italijanski film) —• jih ima v najemu verska skupnost radska banka TB Ljubljana 10.000 din Posojilo iz sredstev vzajemnosti so na oddaja 22.20 POROČILA 22.45 Stereovizija odobrili 35 prosilcem, in sicer od 100 »Kristusova binkoštna cerkev«, in namesto venca na grob očetu Marije do 200 tisoč dinarjev, za borčevska ne sekta jehovcev, kot je bilo Golob, Marija in Ivan Urh iz Metlike. posojila je bilo 54 kandidatov, komisi­ pomotoma objavljeno. Tovarišu Breg revolucije 12, 1.500 din namesto ja pa je posojilo odobrila 31. in to od Brkiču se za napako opravičuje­ cvetja na grob pokojne mame Regine PONEDELJEK, 2. XII. karke in ilustratorke Jelke Reichman 21.45 NASI B A LE T N I U M E T N IK I: Nemanič. Mimi Florjančič z. Otočca 7. 18.25 PODRAVSKI OBZORNIK IKO OTRIN 50 do 100 tisočakov, upokojenci so sv­ mo. 8.50 T V V ŠOLI 2.000 din in srednja šola Edvarda 18.45 SLOVENSKA LJUDSKA PE­ 22.20 D N E V N IK oja sredstva dodelili 16 prosilcem, do­ UNZ NOVO MESTO 10.35 TV V ŠOLI Kardelja Črnomelj 15.000 din. Vsem SEM: KOROŠKA bili pa so od 50.000 do 200.000 di­ 12.30 POROČILA narjev. darovalcem iskrena hvala! 19.15 RISA N KA 17.15 — 22.35 TELETEKST 19.26 ZRNO DO ZR N A DRUGI PROGRAM 17.30 POROČILA 17.35 MARAČKA. poučna oddaja 19.30 D N E V N IK 19.55 VREME 17.30 Beograjski TV program— 19.00 VroCa politična jesen v Kostelu 17.45 VSAK PETEK NOV ZAČE­ 20.10 n e u n i č l j i v a D a r i j a . 4. Telesport — 19.30 Dnevnik — 20.50 TE K . 2. del zabavnega niza del francoske nanizanke Včeraj, danes, ju tri — 21.10 Dinastija 18.10 JF I KA. Dravljični portret sli­ Odgovor S. Južniča na pisanje predsedstva KK SZDL Kostel (DL 14. nov.) 21.05 A K T U A I NO — 22.05 Zabavnoglasbena oddaja

vidno iz poročila (priloženo, op. ur.). Tov. Franc Cimprič je (za predsed­ 1982), sicer pa, tako kot njegova desna 19.30 D N E V N IK tane razmislek o »teh čudoviti bitjih«, roka tov. Cimprič, doma iz KS Draga. TOREK, 3. XII. stvo KK SZDL Kostel) objavil zvrhan V 2. odstavku tov. Cimprič trdi, češ 19.55 VREME ki naseljujejo zverinjak sodobne člo­ koš polresnic, pa tudi nekaj očitanih da sem premalo časa živel v KS Kostel Svoj politični kapital si je vseskozi ko­ 9.00 T V V ŠOLI veške družbe. neresnic. Najprej k neresnicam. Na in bil premalo aktiven v njenih orga­ val v OŠ Vas-Fara. Vse do gradnje as­ 10.35 T V V ŠOLI 20.05 Tone Peršak: P O D N A JE M N I­ 20.55 IN T E G R A LI omenjenem K K SZDL (7. 10. 1985) nih. To je prav tako iz trte izvito. V faltne ceste Kočevje-Brod (1975) so bi­ 12.30 PO ROČILA K I. izvirna T V igra 22.15 D N E V N IK nikakor ni šlo za razpravo. Med drugim ZSMS Kostel sem bil aktiven od 1975 li namreč Kostelci (in Osilničani) pri­ 16.15 — 22.30 TELETEKST Kar šest interesentov je za skromno je tudi član meni nasprotne Volfove dalje. Bil sem eden od urednikov siljeni pošiljati svoje otroke v to šolo in 16.30 ŠOLSKA TV sobo, ki jo podjetna lastnica oddaja skupine na koncu sestanka priznal, »da njenega glasila in v dveh mandatih so s tem vsaj za 8 let postajali odvisni 17.30 PORO ČILA najboljšemu ponudniku. Vsi pridejo tov. Južniča ne moremo zlomiti, ker (1980 in 1982) tudi referent za delovne od Volfa. Volf glavni nasprotnik dr. 17.35 REPUBLIŠKA REVIJA MPZ hkrati, poudarjajo svoj položaj, spod­ DRUGI PROGRAM ima predobre živce«. Šlo je torej zato, akcije. Vendar navadnim smrtnikom, N ikolič je to boleče občutil, ko so ZAGORJE 84. 11. oddaja rivajo drug drugega in uveljavljajo 17.25 Dnevnik — 17.45 Dokumentar­ kako zlom iti nekoga, ki si je upal k ri­ kot sem jaz, ni mogoče biti aktiven v njegovemu sinu leta 1979 v 6. razredu 18.05 MITI IN LEGENDE — Biblij­ svojo pravico do stanovanja. V igri na oddaja za otroke — 18.15 Odprta tizirati zlorabo vladajoče Volfove sku­ samih vrhovih kostelskih DPO. saj znižali oceno iz vedenja in ga s tem pri­ ski miti: DAVID KRALJ, nanizanka slehernega proti slehernemu dobi tisti, knjiga.— 18.45 Rock festival Montr- pine v naši KS. Ker se je zlom pone­ ima monopol Volfova skupina. silili na prešolanje v Kočevje. Enako 18.25 CELJSKI OBZORNIK ki se igre sploh ne udeležuje, a še ta bo eux 85 — 19.30 Dnevnik — 20.00 Na­ srečil, so me mesec dni pozneje (10. taktiko je tov. Volf ubral šest let V enem zadnjih odstavkov skuša 18.40 PERISKOP slej ko prej ob dobitek. Tako za igro. rodna glasba — 20.45 Žrebanje lota —; novembra) odstavili kot predsednika pozneje, ko so na podoben način preg­ tov. Cim prič dokazati, da v Kostelu ni 19.10 R ISA N KA ki je skušala v medsebojnem spopadu 20.50 Včeraj, danes, ju tri — 21.05 Liki vaškega odbora Fara, kot člana KK nali Trobentarjevo hčer, dijakinjo 4. dveh strani, temveč le tista, ki jo zasto­ 19.26 ZRNO DO ZR N A razgaliti različne človeške nravi, os- revolucije — 21.50 Č iril in Metod SZDL Kostel in delegata v OK SZDL razreda. Vzrok so bile prvič petarde, pa on. Resnica je drugačna, kot boste Kočevje. To je Volfova skupina storila drugič znamke. Čez šest let. ko bodo razbrali iz naslednje zgodbe: ob huronskem rjovenju, s katerim je pregnali (tako si vsaj mislijo) mojo Kostelska dolina je bila kot ostale, prikrila pomanjkanje vzroka za odsta­ hčer, ki bo tedaj dijakinja 2. razreda, SREDA, 4. XII. 18.40 ŠČEPEC ŠIRNEGA SVETA: 18.15 Pred pisanim svetom poklicev ki mejijo na Kočevsko Reko, načrtno C'URRY PO SVETU. 8. del angl. niza vitev. Nemoč agrumentov sc p rikrili z bodo za vzrok bržkone navedli krajo 8.50 TEST — 18.45 Prijatelji glasbe — 19.30 razseljena v šestdesetih letih, prav ta­ 19.05 R ISA N KA argumenti moči. Svojo vaško skup­ radirke. 9.05 TV V ŠOLI Dnevnik — 20.00 A. Dvorak: Koncert j krat, ko seje tu začela bleščeča p o liti­ 19.26 ZRNO DO ZR N A nost Fara sem namreč dve leti svojega 10.35 TV V ŠOLI za violino in orkester v a molu — 20.40 j čna kariera ravnatelja Franca Volfa. Resnični vzroki pa so jasni. Volfova 19.30 D N E V N IK mandata uspešno vodil, kot je raz- 12.30 POROČILA Včeraj, danes, ju tri — 20.55 F eljton -" Predsmrtni udarec gospodarskemu skupina ne sme dovoliti, da bi v 19.55 VREME 17.20 — 23.15 TELETEKST 21.40 Jazz položaju Kostela je dala ustanovitev Kostelski dolini živeli visoko izobraže­ 20.05 D O KU M EN TAR EC MESE­ 17.35 POROČILA Zadruge leta 1967, s katero so kostel­ ni krajani. K ajti ti bi km alu začeli raz­ CA: HIŠA skim kmetom pobrali najboljšo zem­ mišljati o tistem, česar tov. Cim prič ni 17.40 PRGIŠČE PRILJUBLJENIH 20.40 Film tedna: K R U TA R O M A N ­ Manj uspešni ljo ob Kolpi. Zadruga je v dveh letih omenil v svojem tekstu: PRAVLJIC: OSTRŽEK. 2. del CA. so> j-'fski film propadla: najprej so gojili koruzo, na­ Zakaj na prostorih bivše asfaltne 17.55 L. Suhodolčan: NAOČNIK IN 23.00 D N E V N IK Občani se malo menijo to travo in končno ničesar več. Starih baze pri Fari že pol ducata let sameva O Č A L N IK — Polonca. 6. del nadalje­ za delo SZDL, več pa za mejnikov kljub veljavnim pogodbam nedokončana čistilna naprava s kakih vanke in stalnim prizadevanjem nas las­ 500 m dolgim sistemom cevi? 18.25 SEVERNOPRIMORSKI OB­ DRUGI PROGRAM delo krajevne skupnosti tnikov niso nikoli postavili na stara ZORNIK Zakaj na zemlji nekdanjega šolskega 17.25 Dpevnik — 17.45 Flipper — mesta. Večino zemljišč so tako zaradi KOČEVJE — Letos je bilo delo bolj sadovnjaka in čebelnjaka, kjer so se neurejenih mej prerasle vrbe. Le nekaj skromno in tudi manj uspešno kot la­ nekdanji šolarji vadili v cepljenju najboljših njiv krajani v zadnjih sed­ ni, so ugotovili na programsko-volilni sadnega drevja, stoji sedaj velika mih, osmih letih spet obdelujemo, 10.35 TV V ŠOLI 19.30 D N E V N IK seji K K SZD L Kočevje— mesto ITI. Volfova hiša s še večjim vrtom? ČETRTEK, 5. XII. čeprav ne poznamo točnih mej. 12.00 POROČILA 19.55 VREME Stališče področnega odbora, naj bi na­ Zakaj so pri Fari med lansko jesenjo 8.45 TEST Načrtno uničevanje malega kostel­ 16.05 — 22.30 TELETEKST 20.10 T E D N IK mesto ene KS bile v Kočevju tri. ni bilo in letošnjo pomladjo postavili 100 9.00 T V V ŠOLI skega kmeta je tako doseglo vrh. 16.20 ŠOLSKA TV 21.15 TUJCI IN BRATJE, 6. del angl- uresničeno, ker so pač ostali področni metrov cevi za meteorno in fekalno Celotna srednja generacija je zapustila nadaljevanke odbori menili drugače. vodo, čeravno pri Fari ni nikogar, ki našo dolino, ki ob sedanji gospodarski 17.20 POROČILA 22.15 D N E V N IK V program dela so zapisali, da je bi se na to pripravo rad priključil, situaciji niti m zmožna preživljati kaj 17.25 Ela Peroci: M U C A C O PATA­ potrebno še nadalje uresničevati nedo­ razen seveda samega predsednika IO več kot 800 ostarelih krajanov. Tisto RICA. animirana pravljica končane naloge ter ustanavljati skup­ KS? malo kmetijstva, kar nam je še ostalo, 17.40 Tone Pavček: Č EN Č AR IJA 1. DRUGI PROGRAM nosti stanovalcev, aktive SZDL v Ta in druga vprašanja bodo sedaj načrtno uničujejo z vzdrževanjem pesmice za najmlajše skupnostih stanovalcev ali ulici ter ostala odprta; saj so mi odvzeli poli­ 17.25 Dnevnik — 17.45 Lutkomendij3 prekomerne divjadi, ki velik del 18.00 Dane Zajc: SI VI DEL. oddaja iz vsebinsko preoblikovati krajevno sku­ tično moč, s katero sem skušal nanje — 18.15 Hrvaško prirodoslovno pridelkov žuljavih rok sproti pospravi. cikla Miniature pnost (če že prostorsko ni uspelo). Os­ odgovoriti. A puške vendarle ne društvo — 18.45 Jaz/ v Beogradu •" Zdaj. ko smo si na kratko ogledali tale večje naloge so: okrepiti vlogo mečem v koruzo, le štafeto predajam 18.25 GORENJSKI OBZORNIK 19 30 Dnevnik — 20.00 Tass lahko vzroke gospodarskega propada Koste­ področnih odborov SZDL v mestu, drugim. Volfova skupina pa bo vlada­ 18.40 OBRAMBA IN SAMOZAŠČI­ objavi (7. del sovjetske nadaljevanko' la, si oglejmo še ljudi, ki ga vodijo: nadaljevati z volilnimi aktivnostmi in la le še toliko časa, dokler se je bodo TA — 21.00 Poročila — 21.05 Umetniški izvedba razprav o bodočem samo­ Glavni in nesporni voditelj je tov. krajani bali. 19.10 R ISA N KA večer: W. Shakespeare: Ukročen3 prispevku. Franc Volf, dolgoletni »župan« (1974- STAŠKO JUŽNIČ 19.26 ZRNO DO ZRNA trm oglavka

8 DOLENJSKI LIST Št. 48 (1894) 28. novembra 1985 Ko smo Petru Moriju, ki je na radioteleviziji Dolenjci dobro veste, ni zgodilo. Zdaj nas Ljubljana zadolžen za oddajnike in zveze, seveda vsi sprašujejo, kdaj je naslednji realni povedali, kako vrli Dolenjci mislimo, da rok. Oprema za radijski del bo dobavljena šele bo,potem ko bo zgrajena avtomatska oddaj- aprila prihodnje leto. Za prvi televizijski prog­ niška postaja na Trdinovem vrhu, dovolj na ram manjkajo samo še antenski delilniki. televizor ali radijski sprejemnik navezati Menda jih zdaj barvajo. Namestitev antenskih košček žice, pa bo vse bleščalo, vrvelo in delilnikov je odvisna od vremena, če je manj šumelo od programov, je vodilni mož lju­ kot 5 stopinj Celzija nad ničlo, se kabli trgajo. bljanske televizijske tehnike izjavil, da bajke te Če to vemo, je jasno, da letos s prvim televizij­ vrste niso mogoče, nekaj programov pa ob skim programom s Trdinovega vrha najbrž ne normalnih antenah vendarle bo. In to kmalu. bo nič.« »Ustavilo se je seveda zaradi denarja,« je Peter Mori ja povedal, da za zamudo povedal Mori, »stolp je namreč narejen. Trdinovega vrha niso krivi samo dobavitelji Naročeno imamo opremo za prvi televizijski opreme, počasi se zbira tudi denar. Po program in dva radijska. Glede na načrte z družbenem dogovoru financirajo tak oddajnik radiom Novo mesto bo morda mogoče s RTV, izvršni svet skupščine SR Slovenije in Trdinovega vrha slišati tudi tretji radijski prog­ izvršni sveti slovenskih občin. Ta družbeni ram, ki bo kombinacija pokrajinskega in dogovor velja za prvi televizijski program ter osrednjega radia. Sporazum za omenjeno prvi in drugi osrednji radijski program. Žal so oddajniško opremo je že podpisan. Ob slovenske občine zbrale lani samo 5 odstotkov naročilu bi morala biti zbrana vsa sredstva. denarja, ki so se ga zavezale prispevati, letos Oprema za prvi televizijski program ima pri pa manj kot 6 odstotkov. izdelovalcu (IMP) prednost, roki za dobavo Ne najbolje obveščeni Dolenjci menijo, da tehnike radijskih programov pa se nenehno bo mogoče s Trdinovega vrha gledati tudi TV podaljšujejo. Dobavitelj je RIZ. Koper. Peter Mori je povedal, da ob prvem Po načrtih bi morali vse omenjene programe televizijskem programu, ki bo, kot že rečeno, gledati in poslušati že avgusta letos. To se, kot prihodnje leto, načrtujejo v dogledni prihod- _ urah v Versaillesu napišejo IV čelu nemške pokrajine West- kot lili. Ko se je to razvedelo, falije, ki pozna 450 osnovnih V neobvezen premislek Los Angelesu, najslabše pa so tako pisavo na svojih urah vrst klobas? se piše Lizbončdhu in Zagre­ zahtevali tudi nekraljevski bčanu, ki lahko vsebino mod­ naročniki. re kuverte zamenja za kar šti­ Zadnji poročeni rimski pa­ 0,85 DOLARJA NA URO rikrat manj dobrot in blaga pež je bil Hadrijan, ki je sedel kot Švicar ali Američan. Zani­ V nekaj izraelskih kibucih, na svetem sedežu od 867 do 5 mivo je pogledati tudi, koliko ki pripadajo ultraortodoksni 873. Preden so Hadrijana izb­ dajejo Zagrebčani, ki jih je židovski verski sekti, je pre­ rali za papeža, je bil škof, imel švicarska UBS gledala kot povedana uporaba hebrejšči­ je ženo in odraslo hčer. Ko je nekakšno jugoslovansko pov­ ne, uradnega izraelskega je­ zvedel, da so ga izvolili za prečje, za splošno in skupno zika. Člani sekte menijo, daje papeža, se je uprl celibatu, porabo. Med petdesetimi me­ raba hebrejščine v posvetne družina se je nastanila v late­ ranski palači. Eden od njego­ Oddelek za raziskovanja sti je hrvaška prestolnica po namene huda žalitev boga, jev na leto, njena kolegica v davkih in prispevkih na kar vih najbolj zagrizenih tekme­ velike švicarske bančne hiše zato se pogovarjajo kar v Houstonu 10.400, v Oslu arabščini. cev se je kasneje poročil z Union Bank of Svvitzerland 16. mestu. Za splošno in 7.700, v Hong Kongu 4.300, v skupno porabo dajejo blizu njegovo hčerjo. Otroke je (UBS) je naredil analizo, iz Mexico Cityju 2.200, v Kairu imelo_ tudi nekaj poznejših katere je razvidno, da za­ 28 odstotkov. Manjše dajatve 5.700, v Istanbulu 1.300, v papežev, vendar nezakonske. služimo Jugoslovani na uro v imajo v Grčiji, na Portu­ Lizboni pa 1.500 dolarjev. galskem, v Španiji, Italiji, General Charles de Gaulle Pred Hadrijanom je bilo še povprečju 0,85 dolarja, kar je, je nekoč dejal, da je narodu, nekaj oženjenih papežev. Pa­ če izvzamemo vzhodno Ev­ Ameriki in celo v Švici, v bo­ Seveda ni toliko važna gatih skandinavskih državah, ki ima 350 različnih vrst sira, pež Hormisdas (515-523) je ropo in del južne hemisfere; plača, bolj pomembno je, kaj nemogoče vladati. Kaj bi no­ najmanj na svetu! V obdobju, v Avstriji in Nemčiji pa so dav­ bil celo oče papeža Silveriusa dobiš za svoj denar, čemur ki ter zdravstveni in socialni sati general rekel, če bi bil na (536-538). ki ga je raziskovala omenjena pravimo tudi kupna moč. prispevki večji kot pri nas. Da nadvse ugledna mednarodna Med 50 obravnavanimi mesti banka, je zagrebška tekstilna bo resnica bolj popolna, je Pred nekaj leti je igralec je mogoče za svojo plačo naj­ treba povedati, da analiza ne delavka zaslužila tisoč dolar­ udobneje živeti v Zuerichu in Marlon Brando za 100.000 upošteva samoprispevkov, ki dolarjev kupil Tetiaroau, atol jih svet ne pozna, pri nas pa v Pacifiku severno od Tahiti­ so z izjemo olimpijskega ja. Brando je nakup utemeljil Beograda, sestavni del vsa­ z besedami: »Rad bi lovil ribe kega obračunskega lista. daleč od ljudi.« Zakaj vsi ti podatki? Tudi zato, ker nam je predsednik slovenske vlade pred dnevi Angleški suveren podari na temelju osebnih dohod­ londonskemu županu vsako kov, ki so se prvič v zadnjih leto 12 živih jelenov. Gre za nekaj letih za las realno po­ privilegij, ki gaje 1428 uvedel večali, posredno očital, da se takratni angleški kralj Henrik nam nekoliko preveč mudi v V. V začetku je darilo vsebo­ komunizem. valo 6 jelenov, sicer ne preveč Omejitvena politika porabe radodarni Henrik VIII. pa je je v sedanjih pogojih gospo­ število povečal na ducat. darske stabilizacije sicer nu­ Nekoč so jelene pojedli na jna, na daljše proge pa brz­ banketih, danes pa so okras danje osebne in skupne po­ živalskega vrta v Regent par­ rabe najbrž ne bo več ku. mogoče. Današnje dajatve za osebni in družbeni standard iz družbenega proizvoda so Čebele niso enako velike, znatno nižje kot v gospo- prav tako ne njihovo satje. darsko razvitih zahodnih dr­ Vrsta čebel, ki živi v Pakista­ žavah in, kot trdijo nekateri nu, dela sate, velike za otroš­ ekonomisti, tudi manjše kot ko dlan. V sosednji Indiji pa bi bilo primerno sedanji stop­ žive čebele, ki grade sate, nji našega gospodarskega visoke do 3 metre in težke do razvoja. Nadaljnje stiskanje 200 kg. pasu lahko povzroči še večje neskladje med ekonomskim in socialnim razvojem, ogrozi lahko naše najbolj strateške Zakaj je na nekaterih urah dolgoročne cilje. Ni namreč rimska številka IV napisana s spodbudno delati in živeti z 1111? Pojasnilo je precej ba­ zavestjo, da hodiš v službo za nalno: francoski kralj Ludvik najmanjšo plačo v Evropi. XIV. preprosto ni mogel raz­ MARJAN BAUER likovati rimskih številk IV in VI. Ker je šlo za kralja, so ______J zlahka ukazali, naj na vseh

Glasba______na pol divjega dekliča, mno­ Z naravo do zdravja trakt, pospešuje prekrvavitev Evkaliptovo olje vdihava­ gim pa je zanimiva tudi kot notranjih organov, povečuje mo pri prehladnih obolenjih primer odraščanja pop zvez­ izločanje seča in pomirje­ tako, da si pripravimo velik ANNABELLA LWIN de, ki pa je še vedno zelo valno vpliva na dihalne or­ lonec vrele vode, vanj vlijemo mlada in spet na začetku poti, EVKALIPT gane. Delovanje evkalopto- nekj kapljic eteričnega olja, ki naj bi vodila na vrhove top vega olja lahko primerjamo z se pokrijemo čez glavo in vdi­ Te dni se je na svetovnem pad skupine Bow Wow Wow list. delovanjem rožmarinovega hujemo soparo. Pri tem se ne glasbenem tržišču pojavila ne bi smel nikogar čuditi. Tokrat je Annabella tudi olja. Čeprav se razlikujeta po smemo prehladiti. Eterično prva samostojna plošča »Don’t Diskografska hiša RCA, v prvič sodelovala v pisanju svoji sestavi, je njun glavni Dance With Strangers« dvaj­ kateri je skupina snemala, Danes bi si ogledali ras­ olje damo v alkohol (2:50) in pesmi, ki jih izvaja, kar se v učinek antiseptično delova­ dobro stresamo. To dišavno. setletna Annabelle Lwin, pevkepotem ko je zapustila EMI, se času dela s skupino Bow tlino, ki ne raste pri nas, nje. Tudi v rastlinskem svetu nedavno razpadle skupine je morala odločiti, v katerega marveč v Avstraliji in na sose­ raztopino vtiramo v kožo pri Wow Wow ni dogajalo. Za so etirična olja zato, da va­ Bow Wow Wow. Annabella je člana skupine bo še naprej dnjih otokih. To je evkalipt, telesni utrujenosti, glavob­ svojo prvo samostojno plo­ rujejo rastlino pred žuželka­ olu, živčni utrujenosti itd. bila že s štirinajstimi leti pop vlagala. Izbor je bil skoraj ščo je z Misom Murpyjem in imenovan tudi modri gumije­ mi in bakterijami. Zato izko­ zvezda. Da bi začela kariero, samoumeven. V RCA so se vec, ker pokriva njegove liste Eterično olje pospešuje pre­ Davidom Franksom iz sku­ riščamo antiseptični učinek krvavitev pljučnih mehurč­ je zapustila šolo. K temu jo je seveda odločili za Annabello, pine The System sodelovala sivo moder voščen oprh. To evkaliptovega olja pri prehla­ nagovoril iskalec novih zvezd ki je bila že v skupini najbolj so na svetu najvišja in najve­ kov, vanje pride več vode, pri ustvarjanju večine skladb. dih, vnetjih ustne votline gost sluz se redči, lažje se Malcom McLaren, v tem času izpostavljena in zanimiva čja drevesa, saj dosežejo oziroma povsod, kjer je oku­ dokaj nepriljubljen in vpleten osebnost. Annabella Lwin je višino do 165 m in obseg do odkašljamo. žba. BORIS JAGODIČ v mnoge škandale. Mlada temeljito zagrabila in te dni je 40 m. Drevo so prinesli tudi v Annabella je začela peti v že viden rezultat njenega dela Evropo, kjer uspeva samo v skupini, katere glasbo bi naj­ v obliki prej omenjene prve južnih, sredozemskih krajih. lažje označili kot zelo svež samostojne plošče, katere Tu zraste le do 35 m visoko. pop, zasnovan na plemen­ naslov bi lahko poslovenil v Drevo raste zelo hitro in ga na skih ritmih, surovo melodični Ne pleši s tujci«. Ta pesmica veliko sadijo tam, kjer morajo kitari in deškem Annabel- ni nič posebnega, saj ne izsušiti tla. Dobro uspevatudi linem glasu. Celoten podvig, pritegne posebno, vendar tu­ na slabi zemiji in ga tako up­ imenovan Bow Wow Wow, je di nikogar ne pripšelje do orabljajo za pogozdovanje. glasbena kritika skoraj eno­ tega, da bi ugasil radio. Zakaj Ima značilne navpično pos­ glasno podprla, dobro pa ga torej revije po svetu, predvsem tavljene liste ip nenavadne je sprejela tudi publika. Delo pa vodilni britanski glasbeni cvetove. s to skupino se je vsem očitno časopisi, posvečajo Annabel- Kot zdravilna droga pridejo dobro obrestovalo. li toliko svojega prostora? v poštev le listi (fol. Eucalip- Seveda pa ni nič večnega in Očitno je k temu veliko ti). So zelo prijetnega in aro­ še posebno ne sijaj in uspeš­ doprinesel njen videz, ki je matičnega vonja, okus pa je nost pop zvezd, tako da raz­ daleč od nekdanjega videza ,f pekoč. Vsebuje precej ete­ ričnega olja, čreslovine, grer nčine, smole, sluzi, rudnin­ ske soli itd. Včasih so upora­ bljali evkaliptove liste kot antiseptik, antipiretik in adst- ringens. Se danes služi kot zdravilo zoper mrzlico, ki spremlja malarijo, in kot an­ tiseptik pri obolenju črevesja (kolera). Prisotno eterično olje dobro vpliva na vneta di­ halna pota, lajša napad astme in pospešuje izločanje seča. Eterično olje, ki se dobi v le­ karni, pomirjajoče vpliva na živčevje, blaži migreno, zdra­ vi vnete dlesne in ustne bol­ ezni. Aktivna snov v ete­ ričnem olju je cineol, vsebuje pa še pinen, kamfen in druge terpene. Vse te snovi delujejo kot antiseptik, če uživamo evkaliptovo olje v majhnih količinah, razkužuje prebavni

priloga dolenjs Ob dnevu republike Vedeli smo, da sta nam vodja centralne tehnike inž. Lojze Rojec-Miha T. in Petrač poslala na pomoč iz­ kušenega mehanika Rafka Simčiča, ki jima je že prej enkrat dejal: »Ves Rog ima dovolj nafte! Lahko si pomagamo z ogljem. V Triglavski so si ga sami skuhali...« URŠKE Tudi mi smo ga dobili, za filter v peči pa smo naseka­ li kock iz sveže smrekovine. Uparjena smola je sicer šla skozi ves motor, ko pa se je ohladil, seje v njem vse zlepilo in ustavilo: s kladivom smo izbijali bate. Iz Sta­ TA DAN rih žag smo potem dobili novo peč. Novi filter je bil iz kamenja...« Zoran bi moral napisati spomine na življenje v Par­ tizanski tiskarni: tako menim in spodbujam razgibano NISMO pripoved postavnega Zasavca. Iz knjige Jožeta Kralla o osrednjih partizanskih tiskarnah na Slovenskem vem, da so tu, v Partizanski, kljub hudim bojem z Nem­ ci v neposredni bližini še v noči od 16. na 17. april 1945 SREČALI stiskali 5000 kosov brošurice z naslovom Pogodba med SZ in Jugoslavijo. Čeprav je propagandna komi­ sija pri IOOF naročila, naj natisnejo kot »nujen tisk« 10.000 brošuric, tega ni bilo več mogoče uresničiti. »Oba tiskarska stroja smo razstavili, dele na rokah znosili nad jgmo, od koder so jih kmetje prepeljali nad Butoraj, kjer smo jih shranili in takoj nato na Vinici oba stroja spet sestavili,« doda Klemen Zoran. Slavko Jakofčič-Slavc, ki je v Partizanski vodil ekspedit tiskarne, mi nariše na košček papirja razpored barak v jami. Tako spoznam, kje so stale stavnica, centrala, strojnica in jedilnica, kje sta bila up­ Partizanska tiskarna na Kočevskem Rogu pozimi 1944/45. V ospredju strojnica, v ozadju gozdne vrtače stavnica, na desni ravna baraka in Petračevo »stanovanje«. Darja Jako- strani pa baraka za upravo tiskarne. fčič se zanima, tako kot zadnjič na Snežniku, kje so os­ Ijali prek Ajblja in Kaptola, Ograje in Zdihovega, Ljubo Tomc se čudijo zaraščenim stezam. Kje je kaj tanki tiskarne. Njen oče je prejle naše! v grmovju pods­ Turkove drage in Knežje lipe v Stari trg ob Kolpi. Tu je tavek lepo okrašenega gašperčka; morda so ga nekoč Četrti oktober 1985. Dan kot iz pravljice, eden stalo takrat pred 41 leti, zanima Vlada Jordana, Borisa partizanski transport dva dni počival, potlej pa so ulili v železarni na Dvoru. Darja je na zidni opeki iz nek­ tistih, v katerih žejna zemlja že več kot mesec dni Kariža, Jožeta Martinčiča in njegovo ženo. Vlagalka dragoceni tovor skozi Črnomelj in vasico Blatnik blizu danje kuhinje opazila črki »R. F.«, znak obrnika, ki je razen nekaj kapljic ni dobila ničesar izpod neba. Justa Koščak in Polonca Kovač, ki je delala v stavnici, Semiča pripeljali do Podstenic in od tam po samotnih nekoč, davno pred vojno, kje na Dolenjskem izdelal in Pri gozdni upravi v Podturnu dočakamo avtobus, ki razlagata prijateljicam iz Triglavske, kje so vodile sto­ gozdnih poteh pod Babjo gorico. Za nekdanjo žgal to opeko. je pripeljal iz Ljubljane 28 borcev Partizanske ti­ pničke na »Višarje«, eno izmed dvojih stranišč v tiskar­ kočevsko tiskarno je bila po tem napornem potovanju ni. Polde Mesec-Volk, nekdanji notranji ekonom ti­ skarne in ciklostilske tehnike Urške na obisk nek­ zabrisana vsaka sled. danje postojanke 13 A. Tu, na vznožju Roga, se jim skarne, potoži ženi in prijateljem, kako se »nič več ne spominja podrobnosti iz tistih let«. 2>v spomin neštetih pridružijo še Jelka Rovšnik-Venc z možem Da­ TISKARSKI STROJ SO Tu, v tej prostrani jami, kamor bi zlahka skril vsaj tri nilom iz Trbovelj in Novomeščanka Mila Sitar. prijetnih in grenkih trenutkov v tiskarni pa je Klemen POGANJALI TUDI NA ROKE do štiri srednje velike stolpnice, je zaživela Partizan­ Prisrčno srečanje in veselje, kakršno še vedno ve­ Zoran iz Hrastnika, ki je delal v stavnici, v prostem Tone Dolmin in Rudi Buričz drugimi vred ocenjuje­ ska tiskarna. Konec julija 1944 so se vanjo začeli seliti času pa pomagal ekonomu. lja med tovariši in soborci, polno smeha, kratkih ta kos štedilnikove plošče, Nace Gregorač-Vid pa je tiskarji iz grafike 13 A pri Kraljevem kamnu, nekdanje vprašanj in hitrih odgovorov, se plete po novo as­ našel med travo vsaj 40 cm dolg železen vijak. Če do­ ciklostilske tehnike Urške. Od avgusta 1944 do aprila faltirani cesti, ki že vodi do Lukovega doma na Bazi »ROG IMA DOVOLJ NAFTE « damo k temu še nekaj kosov aluminijaste pločevine, ki 1945 je Partizanska tiskarna v tem gozdu natisnila nad 20. Še pod domom zavijemo desno na makadam in »Pozimi 1945 se je ponoči zaradi prevroče dimne ce­ leži ob starem gabru, bi bilo to vse, kar smo ta dan našli 350 različnih tiskov v skupni nakladi milijon in 991.000 nad Podstenicami na Cinkarsko pot. vi vžgala streha iz skodel nad stavnico. Na srečo sem od nekdanje Partizanske tiskarne pod Babjo gorico. izvodov. Tiskala je Ljudsko pravico, Slovenskega par­ bedel in smo ogenj hitro pogasili. Za vodo smo pozimi Slavko Krušnik-Mihec, ki je v tiskarni vodil strojnico, tizana, Našo vojsko, posebno izdajo Slovenskega topili sneg. V italijansko cisterno smo lahko zbrali do nenehno zabava zbrane z domislicami in s sproščenim poročevalca ob osvoboditvi Beograda, Našo ženo in Po 41 letih se partizanski tiskarji spet vračajo na kraj, 2000 litrov dežavnice. Ko je poleti zmanjkalo vode, humorjem.Z bistrim spominom se dotika takratnih od decembra 1944 naprej tudi Slovenskega poroče­ kjer je dozorela zamisel Centralnega komiteja KPS o smo jo hodili iskat z lesenimi bankami v lužo blizu nadrobnosti. valca. Izdelovala je najrazličnejše brošure, večbarvne postavitvi še druge močne tiskarne v tem delu Slove­ križišča, kjer smo prejle pustili avtobus. Kuharice so jo »Ob osvoboditvi Beograda smo .šnelpreso' gonili na letake (tudi v nemškem jeziku), knjižice, izkaznice, na­ nije. Razen »Triglava« na Goteniškem Snežniku naj bi odišavile s čaji in samo to smo smeli piti. roke, ker ni bilo bencina, samo da bi časopis čimprej vodila, vabila in parole, obrazce, hranilne knjižice De­ blizu vodstva osvobodilnega gibanja in uredništev Lestev čez skalo je bila pravcati partizanski izum, ta­ prišel med ljudi,« nam med drugim pove in Klemen mu narnega zavoda Slovenije, različne lepake in okro­ osrednjih časopisov začela delati večja tiskarna tudi ko vešče in praktično smo jo uporabljali Pozimi je bilo pritrjuje, kako je to težaško delo zmučilo tiskarje. To­ žnice. Bila je v neposredni bližini vodstva osvobo­ na samem Rogu. Pred devetimi leti so jo njeni nekdanji snega tudi do pasu. V navadnih čevljih in modrih de­ varišica Eta doda, da so delali tudi po 32 ur hkrati, če je dilnega boja in centralne tehnike, odkoder je dobivala delavci zadnjikrat skupno obiskali. Jelka z možem Da­ lavskih hlačah, ki sem jih imel v tiskarni, sem pomagal bilo potrebno. Ob smrti komandanta Staneta so tiskali v delo zlasti veliko drobnega tiska. nilom je bila v njej tudi še potem: tu je našla napol nositi meso s Cinkarske poti v postojanko. Napol živi časopis vso noč; v poldrugem dnevu je bil postavljen obdelano aluminijasto žlico, kakršne jim je takrat iz­ Stopam v dno globeli in poslušam živahne pomenke smo se vračali vanjo, natovorjeni huje kot živali. in spet tudi razmetan, da so imeli črke za nova naroči­ rezoval Klemen Zoran, ki je delal v stavnici. Danilo je tiskarjev. Katja H ilbert-E ta in Zina Kisovec gledata, kje Ko smo dobili peč na oglje, naš plinski generator in la. V bunker med nekdanjo strojnico in upravno ba­ zbral razmetane opeke, jih očistil in oblikoval iz njih so stale barake; da so bile res tu, vidim po pravokotnih elektriko v tiskarno, so me v stavnici dvakrat zalivali z rako so ob izpraznitvi tiskarne sredi aprila 1945 shrani­ nekdanjo peč. Ko sta bila še prej enkrat v nekdanji ti­ ploskvah, kjer še ne raste drevje. Marta Novak z dvema mlekom: zaradi plinov sem bil že nezavesten... Nova li precej stiskane literature, obleke in hrano. skarni, niso z vodnikom vred našli v njej ničesar. Šele sestrama, Mira Mohar z možem Jankom in Tilka ter plinska peč in motor sta bila za nas velika pridobitev. »Papir bi morda še našli,« ugibajo tiskarji, ki mi po­ pri vračanju domov jima je domačin v Podturnu kažejo tudi ostanke jarka, s katerim so dušili ropot prinesel s podstrešja prgišče tiskarskih črk prav iz Par­ pogonskega stroja, ki ga nad jamo že ni bilo več slišati. tizanske tiskarne. Po vojni so kmetje iz doline marsikaj Čas nas začne priganjati k odhodu. Nad jamo pozd­ sami »rešili« iz nekdanjih partizanskih barak na Rogu. ravimo tovarišice, ki so nas tu počakale, in zdaj za­ Avtobus počasi vijuga skozi gozd, ki se že odeva v vijemo po malo daljši poti proti avtobusu. Nežka Štraj- čudovite jesenske barve. Nenadoma in hkrati več tova­ nar, Malka Mišmaš in Darinka Jenko se smejijo šalam rišic veselo zavpije: »Tole je naša skala! Tu sm o po les­ žensk, ki se spomnijo, kako so v tiskarni skrbeli tudi za tvi, spuščeni čez njo, pozimi spravljali v tiskarno papir dobro voljo. Celo miklavževali so in prijetno, čeprav in druge potrebščine. Kako natančno smo počistile skromno proslavili novo leto in druge praznike. Med ostanke oglja, ki smo ga dobili v vrečah za plinski hojo preletim Kroniko partizanske tehnike: s hudomu­ generator, niti smet ni smela ostati v snegu...« šnimi ljubezenskimi verzi jo je 1944 spisal soborcem v tiskarni Slavko Krušnik-Mihec. Rovšnikova Jelka, ki je TOVARIŠTVO SODELAVCEV delala na malem novomeškem zaklopnem stroju, še Od tod bi s Cenikarske poti po bližnjici že lahko pri­ ima doma zvezčič teh izvirnih pesmic, meni pa je malo šli do nekdanje Partizanske tiskarne, toda avtobus prej tovarišica Eta podarila povojni ponatis Krušniko- odsopiha še malo naprej in se potlej ustavi na nekem vih veselih zbadljivk. ovinku. Slavko Jakofčič-Slavc, ki je med vojno delal v obeh tiskarnah, ima kot junija na Goteniškem Snežni­ TA DAN NISMO VIDELI URŠKE ku tudi danes s seboj hčerko Darjo. Skupaj z drugimi Štorovke zamotijo izletnike še pred vkrcanjem v soborci se ozira po gozdu in meni, da smo »zdaj pa že avtobus; nekateri imajo kmalu polne vrečke čvrstih blizu«. Med neutrudljivo, lagodno hojo, podobno gob. Vodstvo izleta se med vračanjem odloči, da bomo potepanju gobarjev po veliki hosti, polni skal in trohn­ obiskali še Urško, nekoč največjo ciklostilsko tehniko ečih debel, se pogovarjamo kakih dvajset minut. Med na Rogu. Pod Bazo 20 zavijemo na gozdno pot proti nami je tudi 13 tovarišic in tovarišev, ki so med NOB Kraljevemu kamnu in avtobus ostane na veliki poseki. delali v tiskarni »Triglav«, nekateri pa v njej in tudi na Več kot polovica se nas poda za Slavkom Jako- Rogu. Z večino izmed njih sem bil letos junija na Gote­ fčičem in Nacetom Gregoračem-Vidom, katerima se s niškem Snežniku. Spomine na delo v tiskarnah preple­ specialkami pridruži še Tone Dolmin. Po kakih dvajse­ tajo izletniki z usodo tistih, ki jih danes ni med nami. tih minutah začnemo krožiti okoli kraških globač: Mila Sitar gre v skupinici med zadnjimi jn podpira podobne so si kot krajcar krajcarju, vse približno Rafka Simčiča; čeprav ima že 85 let, hodi tovariš Rafl enako zaraščene, pa vendar — nobena ni prava! Vid se (tako še vedno kličejo razposajena »dekleta« pri­ spomni, kako jeobzadnjem obisku Urške naletel še na ljubljenega mehanika-partizana iz Ivančne gorice, ki ostanke bunkerjev, v katerih je vrhovno vodstvo upora je delal pri Petraču v centralni tehniki KPS) s palico pri tiskarjih preživelo nemško jesensko ofenzivo 1943. čilo in sveže. Vrsta izletnikov seje malce raztegnila in z Možje stikajo glave in ugibajo: Osebje partizanske tiskarne na Kočevskem Rogu 8. marca 1945. Fotografirali so se za spomin ob obisku Vide Tomšič; v prvi »Pod Kraljevim kam nom smo; kaj pa, če sm o k Urški njene glave začujemo klice: vrsti spredaj je vodja tiskarne Srečko Plečko — Fiks. »Naša jama! Tole je naša jama!!« Mlajši (tisti krog morda vendarle zavili iz napačne smeri?« Ni nas sram šestdesetih let) se zapodijo v prostrano globel, ne­ priznati, da nam Rog danes ni pokazal vseh steza in ne kateri celo kar čez skale. Večina jih ubere pot v glo­ razodel vseh svojih skrivnosti, še vedno je ves ta- bačo levo po strani, nekaj starejših tovarišic pa se odl­ jinstven in tako prostran, da v njem po toliko letih oči za oddih nad jamo. Tudi Rafko Simčič si izbere lahko zaide tudi star partizan. parobek in M ila mu svetuje, naj tu počije. Z roko mi po­ Časa je premalo, da bi raziskovali in iskali Urško še kaže onstran velike kadunje in ponovi, kar mi je pove­ naprej, zato sevrnem o k družbi, ki čaka na poseki. Nad dala že lani: njo si z Vidom nabereva mraznic, ki jih je na kupe »Tamle sva s Simčičem poleti 1944 že pod noč prišla okrog velikanskih štorov. tik do nove tiskarne, a je zavoljo teme nisva našla. Pet­ Tiskarji so presrečni ob vsem, kar smo danes videli rač je malo prej nagovoril mojega očeta Janeza Zupa­ in slišali. Rafko Simčič pove, da je kot prerojen, ko je nčiča, ki je takrat poveljeval narodni zaščiti na Riglju, spet podoživel vse, kar je nekoč delal v centralni tehni­ da sem kot 17-letno dekletce lahko šla v tiskarno na ki KPS in v Partizanski tiskarni. Rog. Čez teden dni je iz Novega mesta prišla za mano Mili Sitarjevi uide prisrčen vzdih, daje spet za »deset še pet let starejša sestra Iva. Mene so v tiskarni naučili let mlajša in da je bilo danes skratka vse enkratno...« vlaganja na velikem stroju, Iva pa je delala v odpremi. Zoranu Klemenu se stoži ob spominu na veliki tiskar­ Tisto noč sem prvič v življenju prenočevala v gozdu: ski stroj, ki ga je aprila 1945 v Partizanski razstavil, čez bala sem se živali in teme, samote m vse se mi je zdelo leta pa ga je videl v Muzeju revolucije; ko so ob njem grozno. Takrat in pozneje je Rafko pazil name kot na stali šolarji z učiteljem. Hudo mu }e, da se Petračeva hčerko. Zjutraj sva videla, da sva spala pod drevesom napoved izpred devetih let ni uresničila: da bodo sem, prav na robu tele kotanje, v kateri je bila naša pod Babjo gorico na Rogu, prihajali odrasli in mladina tiskarna...« in na kraju samem videli, kje je živela Partizanska tiskarna. V JAMI JE BILA VARNO »Vse, kar smo imeli v gozdu, je propadlo. Tiskarski SKRITA VELIKA TISKARNA stroj so pozneje postavili v neresničnem okoli , Mila odhiti za tovariši v prostrano globačo, sam pa čeprav so bile barake urejene,« potoži Klemen. ostanem nekaj časa nad ogromno jamo in kot da še ne Kakih deset metrov od avtobusa so v blatu sivkast- - morem verjeti: sem, v sredo te divje, zapuščene rjavega izsušenega kala kot nož ostro vrezani ogrorr i samote, je centralna tehnika KPS v juniju 1944 naselila kremplji in velike šape medveda, zraven njegov n veliki tiskarski stroj iz nekdanje Pavličkove tiskarne v odtisov pa vidimo tudi sledove parkljarjev. Kam se je . Kočevju. Se od zloma Italije je bil skrit v gozdu nad Be­ tej hudi suši umaknila rolka divjad? še globlje v pras­ lico. Malo prej so Gradovi možje za novo tiskarno pri­ tari gozd, kamor zdaj razen lovca in gozdarja tako pravili potrebne lesenjače. S sedmimi vozovi so stroj, redkokdaj zaide človeška noga. TONE GOŠNIK črke in različno opremo iz Dolenje Brige nato prepe- MILA SITAR — ZUPANČIČEVA pozimi 1944/45 kot vlagalka na velikem stroju v Partizanski tiskarni.

priloga dolenjskega lista 0 11 Uredništvo v gosteh V SLOGI SO VSE TEŽAVE MANJŠE

Krajevna skupnost Velike Foljane je najmanjša v ribniški občini, saj šteje le j še 293 prebivalcev, medtem ko jih je šej leta 1948 imela 427. Mladih je vedno manj, zato so pred 11 leti ukinili osnovno j ga proizvodnega obrata. Postavili so tudi šolo, njena stavba pa je zdaj preurejena Predsednik Gasilskega društva Velike vse do gorenjskih planin. In prav na Grmadi teden potekalo naše uredništvo v gosteh, nova, pokrita avtobusna postajališča. v prostore za potrebe dejavnosti KS in Poljane A nton Strnad je predstavil delo tega so turistični delavci z območja Velikih sedeli pred dobrimi osmimi leti, smo med Čeprav časi samoprispevkom niso na­ njenih organizacij, razen tega tu občas­ društva, ki je bilo ustanovijeno leta 1909. Od Poljan in Ortneka dogradili in odprli pred 25 drugim zapisali: »Ortnek je kraj, kjer smo se klonjeni, so letos v Velikih Poljanah no gostuje potujoči vrtec. Prav v tej ustanovnih članov je živ še 90-letni Štefan leti svoj turistični dom, ki so ga letos razširi­ dodobra seznanili z nekim stanjem člove­ izglasovali še dodaten samoprispevek. Z stavbi smo napovedali naše uredništvo v Ambrožič. Imajo dve aktivni desetini (mla­ li. Pri tem so jim s prostovoljnim delom, kove duše, ki mu s tujko pravimo apatija. njim bodo posodobili in asfaltirali cesto gosteh, vendar smo ga v zadnjem tre­ dincev in članov) pa tudi več starejših in denarjem in materialom pomagali ostali Nič ni hudo narobe, a tudi malo je stvari, ki skozi vas in opravili nekatera druga dela. nutku zaradi snega in mraza na predlog podpornih članov. Letos so ob prenovi krajani, delovne organizacije, vojaki, mla­ so za silo. Preveč za jok, prenoalo za veselje Samoprispevek solidarno plačujejo tudi domačinov preselili v gostilno v Ortne­ ceste skozi vas podrli gasilsko orodišče, dina in drugi. Še posebno živahno je na skratka.« Tokrat, po osmih letih, apatija ni vikendarjij ki jih je tu 19 in ki tudi sodelujejo ku. Sneg pa tiste dni ni bil edina zgrajeno leta 1925, zdaj pa bodo gradili Grmadi trikrat na leto, in sicer ob prvomaj­ več lebdela nad mizami. Zamenjalo jo je s krajani pri raznih delih. novo. Po vojni so dobili najprej motorno skih praznikih, ko je tudi otvoritev turistične veselje, radost, ponos nad narejenim, nad nevšečnost, žled je na tem območju Marsikaj pa bo treba še postoriti. Pred­ podrl okoli 10.000 kubikov drevja, potr­ brizgalno ILO, leta 1960 pa sta jim brata sezone prvo nedeljo v avgustu, ko je tu napredkom. Tako smo pfečlisti večer "v nostna naloga je urediti cesto proti Sam- Slavko in France Andoljšek, ki sta bila na srečanje dolenjskih turistov, in jeseni, koprijetno ogrevani sobi gostilne Prijateljevih gal mnogo električnih žic, da so očam tako, da bodo dostopne tudi pozimi. V ponekod dobili luč šele po dveh, treh ali začasnem delu v Nemčiji, pomagala pri organizirajo polharsko noč. čutili novinarji Bojan Budja, Jože Primc in naslednjem letu pričakujejo, da bodo tudi nakupu motorne brizgalne VW. Ko smo v taisti gostilni, kjer je prejšnji Jože Simčič. celo štirih dneh, povzročil je okvaro na vse vasi dobile telefone. Štiri hiše (tri v Veli­ TV kablu do pretvornika itd. kih Poljanah in ena na »Vahtnici«) so še »Tridesetletnico našega Turističnega dru­ vedno brez elektrike. Z vodo so dobro štva Grmada bomo praznovali prihodnje podatek, da imajo v petih vaseh še Krajevno skupnost je predstavila Alojzija oskrbovane le Velike Poljane, štiri vasi leto. Do takrat bomo dokončali gradbena i vedno vodnjake. O tem, kako so se Zakrajšek, predsednica krajanov KS Velike imajo večje ali manjše težave v sušnem druga dela pri našem turističnem domu na PAŠA SE JE znašli v zadnji suši, ni da bi govorili. Poljane. Najponosnejši so na asfaltno cesto obdobju, pet naselij pa še nima vodovoda. V Grmadi,« je povedal predsednik društva Vodo za živino in gospodinjstva so iz Ortneka do Velikih Poljan. Obnovili ali načrtu je še gradnja novih prostorov za Alojz škulj. DOBRO posodobili so tako rekoč ceste do vseh vasi. potrebe gasilskega društva, prelitje nekate­ morali voziti s cisternami. To je še posebno pomembno za to, ker se rih obnovljenih cest (Močile, Podpoljane) z Grmada je dobila ime od turških časov O kmetijstvu je govoril tudi kmetijski POKAZALA inženir Jože Andoljšek, ki je vodja zdaj krajani lažje vozijo na delo v Ribnico in asfaltom, ureditev nove trgovine v Ortneku sem, prej pa se je ta,.hrib imenoval pospeševalne službe v ZKGP Kočevje v Ljubljano, saj v domačem kraju ni nobene­ itd. Vrhušček. Z nje je lep razgled daleč naokoli V krajevni skupnosti je zemlja skopa, temeljni organizaciji kooperantov. An­ toda kljub temu se veliko ljudi ukvarja s doljšek tudi v popoldanskem času ne kmetijstvom. Domala tretjina je takih, ki more brez kmetijstva, zato je na materini obdelujejo zemljo, tako imenovanih kmetiji krepko poprijel. Zgradil je nov čistih kmetov pa je zelo malo. In še ti ne hlev za 16 glav živine, poleg govedi redi bi mogli živeti od zemlje, če bi ne bilo 15 ovac. Kljub velikemu hlevu pa je tudi gozda. Za marsikoga je gozd med glav­ na tej kmetiji glavni vir dohodka gozd. V nimi viri dohodka. hribovskih predelih je namreč pridelo­ Franc Prijatelj, ki je tudi sekretar vanje za tretjino dražje kot v ravnini. osnovne organizacije ZK, je povedal, da Vendar hribovski kmet zaradi tega nima ima 22 hektarov zemlje. Od tega je samo nobene olajšave, saj mora gnojila, 4 hektare obdelovalne, pa še ta je gorivo in druge potrebščine plačevati po večinoma v bregu. Zato ima kljub enakih cenah kakor nižinski kmetje. Anton Strnad iakrajšek Magda š ile Anton Pirnat velikemu posestvu v hlevu samo sedem Kupna moč kmetov pa se še naprej glav živine. Za delo na kmetiji sta z ženo manjša in vprašanje je, koliko jih bo še sama, dva para rok pa sta premalo za vztrajalo pri tem delu. skopo kraško zemljo. Prijatelj je pove­ »Da bi zmanjšali stroške pri reji živine, pacifički obali ZDA (tri leta je misijonaril »LOVCI dal, da bi brez gozda, le težko preživeli. smo se tudi pri nas odločili za pašo TU SO DOMA tudi v Baragovi škofiji). Dodatna težava je tudi v tem, da s stroji živine,« je povedal Andoljšek. »Iz repu­ Na pokopališču v Velikih Poljanah je PREMALO ni mogoče dosti narediti. bliških virov smo dobili po 75 tisoč VELIKI MOŽJE pokopan znani slovenski zgodovinar STRELJAJO« »Če bi sedaj delali tako kot nekoč, ne dinarjev nepovratnih sredstev in uredili Metod Mikuž, ki je umrl pred tremi leti. bi imeli po pet do šest glav živine v 30 hektarov pašnikov na Jarčjem hribu. Med najbolj dejavnimi v krajevni Hišo je imel v bližnjem Zukovem. Tesno hlevu,« je dejal Marko Prijatelj, ki je sicer Pet kmetov nas je, ki tam pasemo 28 glav Poljanci so zelo ponosni na svoje skupnosti Velike Poljane je prav gotovo je sodeloval s Poljanci in o medseboj­ zaposlen v Inlesu. »Z gnojenjem trav­ živine. Dosedanji rezultati so zelo dobri, velike može. Trije izmed njih so obele­ tudi lovska družina. Na začetku je bilo v nem razumevanju govori dejstvo, da je nikov pa smo toliko izboljšali zemljo, da saj so se stroški zmanjšali,'živina pa še je ženi tudi v ribniškem Parku kulturnikov, lovski družini leosem članov, kasneje pa želel biti pokopan prav tu, od koder je imamo krme za več glav živine,«je pove­ dobro razvijala, saj je na dan pridobivala mi pa smo dodali še dva, na katera so se je število povzpelo na 37. V 2800 hek­ videti tudi bližnja Slemena, kjer je bila dal naš sogovornik. Dodal je, da bi bilo do 70 dkg. Pasli sm o od 17. maja do 17. nas Poljanci še posebej opozorili. tarov velikem lovišču prva leta po vojni doma njegova mati. življenje v hribih veliko lepše, če bi bile oktobra. 152 dni smo bili na ta način Daleč najbolj znan je Peter Kozler sploh niso streljali divjadi, saj jo je vojna Podobno željo je izrazil tudi glasbenik boljše ceste, če bi imeli povsod vodovod rešeni vseh tistih drobnih del v hlevu, ki (1824—1879), pravnik, geograf in poli­ močno razredčila. Toda lovci so s skrb­ in fotograf France Modic, ki je umrl pred in telefon. Zato v krajevni skupnosti sicer ne prinašajo dosti, vzamejo pa tik. Skupaj z Antonom Globočnikom je nim gojenjem divjadi vrnili gozdu dobrimi tremi leti, pokopan pa je pri načrtujejo prav izboljašnje infrastruk­ dosti časa,« je dejal Andoljšek in dodal, na podlagi kranjskega deželnega grba podobo, kakršno je imel nekoč. Vsako Svetem Gregorju tako, da gleda proti ture, ki je zelo slaba. Dokaz za to, da da je pašni sistem za tiste predele zelo določil belo-modro-rdečo trobojnico leto pokrmijo divjadi po 5 ton koruze, tri kot slovensko zastavo. Bil je soustano­ Velikim Poljanam in Grmadi. Prehodil in čaka Poljance še veliko dela, je tudi prim eren. prefotografiral je vse te kraje in zapustil tone sena, nekaj ton sladkorne pese in vitelj Slovenskega zbora Slovenije, dru­ dve toni mrhovine. V lovišču imajo za te štva, ki si je postavilo za cilj, da se vse bodočim rodovom veliko dokumentov o ljudeh in dogajanjih. namene kar 14 krmišč, več solin in kaluž. pokrajine, koder bivajo Slovenci, združi Lovci pa obdelujejo tudi 5 hektarov njiv, v eno upravno celoto — Zedinjeno da bi imeli dovolj hrane za divjad. Slovenijo. To pa ni bito možno brez Seveda ni nič nenavadnega, da je v tem zemljevida, ki bi pokazal svetu, kje žive lovišču precej visok odstrel. Vsako leto Slovenci In prav (prvi) »Zemljevid odstrelija najmanj enega medveda pa 10 slovenske dežele in pokrajin« je naredil jelenov, 12 prašičev, 52 srnjakov itd. Peter Kozler ter bil zato pod Bachovim m ilriiim Vendar se kmetom zdi, da loyci še pre­ absolutizmom obdolžen veleizdaje. malo streljajo, saj divjad povzroča V knjigi »Park kulturnikov v Ribnici« je u liti mi m'ouiiiii« precej škode na poljih. Lovci vsako leto med znanstveniki poleg Kozlerja opisan ii tntniut odštejejo za pokritje škode do 200 tisoč šedr, Jakob Šilc (1886—1961), ki je pisal dinarjev. o moderni slovenski liriki, o razvoju » m u tmu '«1111111,,!, Lovci dobro sodelujejo s krajevno slovenske moderne, o Tolstojevem ju,., litfiif! (Ji|j [>, skupnostjo in družbenopolitičnimi or­ umetniškem naziranju, o racionalizmu ganizacijami ter z vojno pošto v Ortne­ ter iracionalizmu itd., med pesniki in ku. Lepo pa skrbijo tudi za obeležje pisatelji pa Andrej Andoljšek (1827— NOB, nad katerim so prevzeli Patronat. 1882), ki je izdal nabožno knjigo Sedaj se pripravljajo na gradnjo lovske­ »Nebeška mana«, bil pa je tudi prvi ga doma. Pri gradnji bo vsak lovec opra­ slovenski duhovnik, ki je deloval na vil po 160 prostovoljnih delovnih ur. Franc Prijatelj Marko Prijatelj v______j .

vojni so v grajskih poslopjih uredili dom za rih brezvestnežev. Streha je pričela popuš­ med Turjakom in Brodom na Kolpi propa­ naštevali. Usoda ortneškega gradu očitne BO V GRAŠČINI onemogle, ki se je leta 1952 ob stoletnici čati, prostori so postajali iz leta v leto bolj da. 2e pred leti je neki dunajski hotelir nikogar preveč ne zanima, izjema je seveda gradu preselil drugam. Grajsko poslopje so zanemarjeni. Puljčani so se gradu leta 1974 ponujal za odkup gradu velike denarje, nekaj posameznikov. Edino, kar je bilo v tokrat preuredili v hotel, ki je posloval do odpovedali. Mestni odbor ZZB Ljubljana je kasneje je sam ceno celo podvojil, vendar o gradu v teh letih narejenega, je obnovljena SPET DOM leta 1962. Gostje in turisti so radi zahajali takrat našel salamonsko rešitev, ko je v tem nihče ni hotel slišati ničesar. Je mar streha. Zares žalostna usoda Kozlerjev® semkaj zaradi lepega okolja, vse sobe so gradu uredil bivalni prostor za gozdne grad zares zapisan neizbežnemu propadu? graščine, žalosten spomenik rodbini, ki ji ie ZA STAREJŠE? bile primerno urejene, imele so centralnodelavce iz drugih republik. A tudi to ni tra­ vselej bi(p mar za usodo slovenskega kurjavo in kopalnice. Čez slabih 11 let pa je jalo dolgo. Početja v njem nihče ne nadzira, še zmeraj človeka. grad prevzel Mestni odbor ZZB v Ljubljani, je tam moč najti sledove dnevnih in nočnih »Leta 1928 je bilo, ko sem prišel v zatem so ga »posodili« ustanovi Naša djeca Današnja podoba nekdanjega lepotca je huliganskih obiskov: razmetane steklenice In kaj na vse to pravi Lado Andoljšek. Ortnek. Nisem se mogel načuditi lepe­ iz Pulja, ki je v njegovih prostorih organizi­ zastrašujoča. Edina turistična postojanka alkohola, ostanke hrane in še bi lahko domačin, ki kot zdravnik službuje v rib­ mu grajskemu poslopju. Čudovit vrt, I rala vsakoletno letovanje otrok. S tem pa se niškem zdravstvenem domu, eden tistih ograja, hlevi, polni živine, pa park in s je pričel neizbežen propad gradu'. Okoli 120 redkih, ki si je vseskozi prizadeval ohranit' vodomet. Takrat so v gradu, ki nosr puljskih otrok se je vsako leto zvrstilo na ortneški grad in ga rešiti propada? letnico 1852, živeli poleg Oskarja Kozle­ letovanju v Ortneku, medtem ko je v nes- »Po vsem tem se mi zdi, da je danes rja in njegove žene še dva otroka, vzg­ ezonskih mesecih grad počival, prepuščen rešitev pravzaprav le ena. Ortneški grad s ojiteljica, vrtnar, kuharica, lakaj in nekaj zobu časa in huliganskim početjem nekate­ svojo prijetno okolico bi lahko, primem? strežnega osebja. Bilo je lepo, ljudje so preurejen seveda, služil kot dom ostarelih imeli radi svojega gospodarja, ki jih ni občanov. Ima naravnost idelano leg°' nikoli izkoriščal. Se več. Med vojno je bil oskrbovancem bi nudil potreben mir, ie Oskar Kozler eden tistih, ki je neštetok­ blizu vseh komunikacij. Glede na števil0 rat pomagal partizanom, domačinom, prebivalstva naj bi imel kakih 80 postelj, b'1 marsikdo se mu ima celo zahvaliti za bi odprtega tipa, v njem naj bi našli mest° življenje. Bili so dnevi med vojno, ko so tudi ljudje, katerih zdravstveno stanje je se na gradu zbirali partizanski voditelji, takšno, da jih v bolnišnice ne sprejmej°. sestankovali so, Oskar pa jim je nudil domače zdravljenje pa je prezahtevno hrano, tudi nemalo glav živine iz (srčni bolniki, diabetiki). Dom naj bi mn®1 njegovega hleva je skrivnostno izginilo v svojo stalno gospodarsko dejavnost, s hosto • Tako se je svojega srečanja z | čimer bi se tudi preživljal, hkrati pa oskrbo­ gradom pred osmimi leti spominjal Via-] vancem) nudil zaposlitev v prostem času dimir Prežblj, dolgoletni sodelavec na-; Sicer pa je o vsem tem še veiikop r e z g o d a j šega lista. govoriti, najprej naj svoje o usodi gradu rečejo tisti, ki bodo za kaj takega morah Toda vojne ie bilo konec, Kozlerjevo lš prispevati sredstva1 Dejstvo je le. d<> graščino je kot tolike druge zajela agrarna *i takšnega doma v občini nimamo, čeprav 9a reforma, posestvo je bilo razlaščeno. Po 10 potrebujemo«. Intervju .Dolenjskega lista sodobnih tehničnih pripomočkov omogočili poglob­ ljen vpogled v našo revolucionarno preteklost. V ta namen bomo z lastnimi močmi in zunanjimi sodelavci skrbeli tudi za nadaljnje izdajanje publikacij v naši zbirki Prispevki za zgodovino delavskega gibanja in DOŽIVLJAL NOB nekoanje novomeško okrožje velja, da je vse do DL: Kar nekaj let je že, kar je bil zgrajen in slovesno nedavnega bila in je deloma še, zlasti kar zadeva doga­ janje. med obema vojnama, slabo proučena. Povsem °dprt nov oddelek NOB Dolenjskega muzeja. Takrat je normalno je, da si človek v taki službi, ko mu obisko­ bilo med drugim poudarjeno, naj bi to ne bil samo del valci zbirke postavljajo razna vprašanja, prične muzeja v običajnem smislu, ampak tudi spomenik prizadevati, da bi znal nanje odgovoriti. Ko pa že enk­ Polenjcem, ki so dali življenje za svobodo. Po svoji rat prične poglobljeno brskati po arhivskih dokumen­ Širši funkciji pa naj bi bil oddelek NOB tudi sodobna tih, zbira ustne vire, zakaj ne bi naredil še zadnjega učilnica zgodovine. Koliko je ideja o učilnici že ure­ koraka, ki predstavlja višjo stopnjo od običajnega sničena, oziroma kaj oddelku še manjka, da bi to muzejskega dela, in svojih dognanj objavil? Po prvih lahko postal? poskusih, ko mi je s svojim bogatim znanjem in izku­ “Da, minilo je natančno sedem let, odkar je bila pre­ šnjami stal ob strani eden od pionirjev na področju dana svojemu namenu v glavnem s finančnimi sredstvi raziskovanja novejše zgodovine, dolgoletni ravnatelj zaposlenih v občini Novo mesto zgrajena nova stavba se po predstavitvi v Novem mestu in gostovanju v potrebno tudi nesprejemljive predloge, kot sta bila našega muzeja prof. Janko Jarc, sem se tako znašel v oddelka NOB Dolenjskega muzeja, pa slabih pet let, Trebnjem, Metliki in Črnomlju nahaja v Šentjerneju. npr. tista: naj bi pričeli s prikazom revolucionarne krogu, iz katerega je težko izstopiti. ko je bila v njej odprta okrnjena stalna razstavna zbi- Izbor arhivskega gradiva predstavlja tako obsežno preteklosti od približno leta 1935 in da izdajalske Bilo bi neskromno ocenjevati svoje delo, ki je vse rka. Okrnjena zato, ker je šele letos dobila približno nalogo, da bi za to morali odpreti samostojno delovno dejavnosti belogardistov ne bi prikazovali. bolj usmerjeno v obdobje med obema vojnama, želim dokončno podobo, potrebno pa bo še nekaj časa, da mesto arhivarja. Vendar arhivi bodo počakali, veliko Vzemimo tudi primer Jožeta Kopiniča, po rodu si le, da bi bilo čimbolj opravljeno pošteno « bomo lahko rekli, da je zaključena, saj bo med drugim pa je šlo v izgubo na terenu, kjer doslej nismo izvedli Belokranjca, enega največjih jugoslovanskih revolu­ DL: Zgodovinarji se včasih pritožujejo, da imajo pri Potrebno odpraviti številne tehnične in, vsebinske akcije načrtnega zbiranja gradiva, nanašajočega se na cionarjev, Titovega sodelavca, in Marijo Prežljevo, delu nekako vezane roke, da ne morejo delati Napake, kar ne bo poceni. Zelo na kratko povedano: to obdobje. napovedovalko na Radiu Svobodna Jugoslavija v samostojno v skladu s prepričanjem, poslanstvom, 'Pž. Peter Ivanetič, ravnatelj Dolenjskega muzeja v Od izpolnjevanja teh in mnogih drugih nalog je odvi­ Moskvi. Sta sploh omenjena v naši razstavni zbirki? kakršnega daje zgodovinarju pač njegov status. Ali času gradnje, je z dušo in telesom storil vse, da je sna podoba oddelka, ki pa ne sme biti nikoli Znano je tudi, da je v času zmede po napadu na sme zgodovinar hote prezreti oziroma zamolčati kak Vgradnja tekla po načrtu, toda strašanske komplika- zaključena, saj se mora stalno dograjevati. Za začetek Jugoslavijo prišlo do množičnih manifestacij s ciljem, pomemben dokument, če bi s tem v očeh določenih cije so bile v zvezi s pripravo in predstavitvijo razs­ bomo veliko dosegli, ko bomo dali končno (začasno) da bi naše kraje zasedli Nemci, in ne Italijani, Po krogov storil nekaj dobrega, ali pa mora biti nenehne v tavnega gradiva, od samega začetka pa vse do podobo tej naši nesrečni stalni zbirki. dobršnem delu Dolenjske so vihrale zastave s kljukas­ službi resnice In samo resnice, in to ne glede na posle­ današnjih dni. Lahko rečem, da je potek priprav in Pri svojem skoraj 15-letnem delu v Dolenjskem tim križem, zbirali so podpise in pošiljali delegacije k dice, ki bi jih obelodanjanje sprožilo v družbi? Ali je oblikovanje razstavnega gradiva tipičen primer muzeju — delovnik pa je, to lahko mirno trdim, v Nemcem, pri Trebnjem je pod italijanskimi streli padlo tako imenovana teorija distance tista, ki zgodovinarju Neodgovornega ravnanja in neracionalnega trošenja poprečju trajal 12 ur — sem občasno še do nedavnega 7 oseb. Toda tega na razstavi ne omenjamo, a ne vidim zaveže usta? Kaj menite o vsem tem in kako ravnate družbenih sredstev. Seveda bi takšna sodba terjale doživljal tudi ponižanja in žalitve. O mrtvih le dobro, razloga, da to zamolčimo, saj ravno taki in podobni s‘ami? širše pojasnilo, povem naj le, da je krivda na muzeju le toda eden od njih si je vztrajno prizadeval, da moram pojavi pričajo, kakšne težave vse sta morala premago­ »O teh vprašanjih, zlasti o teoriji distance, je teme­ v tem, da ni imel lastnega kadra in da z oblikovalcem biti odstranjen s tega delovnega mesta. vati Komunistična partija in Osvobodilnafronta, kosta ljito spregdvoril dr. Vladimir Dedijer v drugem pogla­ razstave vse do letošnjega februarja ni sklenil Med razlogi, da se zgodovinarji neradi odločajo za ustvarjali enotnost slovenskega naroda. vju druge knjige ,Novi priloži za biografiju Josipa Ustrezne pogodbe. novejšo zgodovino, je ravno takšen odnos redkih Tudi skice z lokacijami belogardističnih in domob­ Broza Tita', ki me je zadovoljila predvsem zato, ker v Da naj bi bil novi oddelek spomenik padlim borcem posameznikov. Sam sem bil deležen raznih oznak: od ranskih postojank s številčnim stanjem iz določenega njej o največjem sinu jugoslovanskih narodov in NOV in žrtvam fašističnega nasilja, smo povedali že z nedolžnega, trmastega Belokranjca do nevarnejšega razloga na razstavi ni najti, čeprav bi dala podobo, narodnosti govori kot o človeku. Naslovom brošure, ki jo je izdal odbor za izgradnjo zagovornika spravaštva z domobranstvom in še česa, proti kolikšnim silam so se vključno s tujo sovražno Dejstva in vprašanja, ki jih navajate, bolj zadevajo °ddelka NOB: .Novi oddelek Dolenjskega muzeja za kar je imelo tudi določene posledice. Morda bi pred vojsko morali bojevati partizani. generalno linijo in prihajajo v naše kraje bolj kot NOB in ljudsko revolucijo — osrednji spomenik pad- temi pritiski klonil, če ne bi bil deležen podpore tistih, Poskuse vplivanja pri raziskovalnem delu naj ilustri­ odmev. Pri tem bi ločil dvoje: naeni strani muzeološko "Ni borcem in žrtvam fašističnega nasilja ter revolucio- ki so verjeli, da morda pa le sem za kakšno rabo. Med ram s konkretnim primerom. Prof. Ema Muser se je že predstavljanje, na drugi ugotovitve raziskav iz novejše narni preteklosti na Dolenjskem'. Poleg tega so v njimi naj omenim tovariški in korekten odnos pred dolgimi leti lotila naloge, da napiše zgodovino zgodovine, ki jih objavimo. V muzejskih zbirkah kočlji­ ^Pominski avli oddelka v kovino vrezana imena blizu občinskega odbora ZZB NOV Novo mesto. novomeškega okrožja. Toda zaradi posredovanja ob vih dogodkov in pojavov ne bomo predstavljali, v uOoo padlih borcev NOV in žrtev fašističnega nasilja iz Izsledki iz novejše zgodovine so nedvomno najbolj nameravanem razgovoru z enim od vodilnih partijskih teoretični obdelavi pa je to odvisno tudi od stopnje Nekdanjega novomeškega okrožja, toda osrednja izpostavljeni ocenjevanju družbenopolitičnih faktor­ delavcev pred vojno in soorganizatorjem vstaje v letu demokratičnosti neke družbe in vrste drugih okoliš­ Ornemoracija ob dnevu mrtvih je bila tudi letos na jev, zlasti ko rušijo neko ustaljeno podobo. Pritiski 1941 je z delom prenehala. Neposredna posledica čin, pa tudi od osebnega poštenja in hrabrosti. Od ^■viblju nad Žužem berkom , avle pa se ni nihče spom - take ali drugačne vrste so po mojem bolj izraziti pri tega je, da bodo minila še dolga leta, preden bomo dokaj črno-belega opisovanja polpretekle zgodovine v Pil. Zgovorno je tudi dejstvo, da s(m)o vsi pozabili na pisani besedi, saj ni običaj, da bi v stalnih zbirkah ali lahko vzeli v roke zgodovino okrožja. povojnem obdobju že dobivamo zgodovinska dela. ki 2r,ve med Romi, ki v avli niso zapisani, pa jih je bilo pri občasnih razstavah karkoli in še manj kogarkoli Omenjeni problemi niso prevladujoči, so le osam­ ne poznajo .tabu' tem. SaPio v Auschvvitzu pokončanih nad 70. izpostavljali v negativnem smislu, ker tu nedvomno ljeni poskusi, govorim o njih, ker ste me pač vprašali.« Na kratko bi lahko odgovoril, da mora biti zgodovi­ ideja o učiln ici je bila doslej le delno uresničena in je veljajo določeni principi in norme. Delno bi lahko DL: Kakšen je torej odelek NOB danes in kakšen bi narjevo delo podrejeno enemu cilju — iskanju zgodo­ Najtesneje povezana s kadrovsko krepitvijo oddelka, govorili tudi o samocenzuri, če pošteno govorimo, moral biti? vinske resnice. Je pa vprašanje, če ima smisel zaenkrat lahko nudimo zadovoljivo vodstvo po stalni kajti rad bi ga poznal, ki ne bi pri svojem delu upošteval »Kakšen je oddelek NOB danes? Vsekakor ne potencirati prav vse zmote in napake, do katerih je razstavni zbirki, pomagamo vsem, ki se ukvarjajo s realnih družbenih razmer in časovne distance. Naj takšen, da bi bili lahko z njim zadovoljni. Velja pa nedvomno prihajalo. Proučevanjem novejše zgodovine, toda naša predaval- pojasnim to na primeru Dušana Pirjevca-Ahaca. Eden poudariti, da so z izgradnjo novega oddelka, njegovo S teorijo distance je povezano tudi vprašanje Pica bo samevala še naprej, saj zaenkrat nimamo pri­ od nekdanjih komandantov slovenskih partizanov je tehnično opremljenostjo in ob vse večji podpori dostopnosti primarnih virov, saj je znano, da vsvetu in javljenega niti enega predavanja, tehnično oprem­ ob njegovi fotografiji v stalni zbirki vprašal: ,Kaj pa ta družbene skupnosti dani pogoji za njegov vsestranski pri nas velja časovna zapora za določeno arhivsko ljenega s spremljajočim dokumentarnim gradivom. T o dela tukaj?' Mi smo z njegovim portretom povedali, da razvoj, seveda kolikor se bo tudi kadrovsko krepil. gradivo, poleg tega pa se mora vsakdo zavezati, da le davek hude zamude v preteklosti, ki jo bomo skušali je bil politični komisar Dolenjskega bataljona, ne pa, Menim, da smo na poti k cilju, ko ne bomo nudili dokumentacije ne bo zlorabljal. V pretežni meri se čirnprej nadoknaditi, tudi s pomočjo novo ustanov­ da si je zaradi napačnih odločitev s tragičnimi posledi­ obiskovalcem le možnost ogleda stalne razstavne lahko s to teorijo strinjamo iz razlogov, ki jih je navedel ljenega pedagoškega oddelka našega muzeja. Ob tem cami pridobil vzdevek ,rdeči' Ahac. zbirke in mu po potrebi ali na željo dali strokovno dr. Dedijer. P| rad dodal, da bodo naša prizadevanja pri prenaša- • Pri pripravi naše stalne razstavne zbirke so se vodstvo po njej, ampak jim bomo s podrobnejšo obde­ Kako sam ravnam pri vsem tem? Moje delo ni takšne Pju revolucionarnih tradicij na mlajše rodove obrodila skušali uveljaviti različni interesi in premagati je bilo lavo posameznih dogodkov in pojavov z uporabo narave in obsega, ki bi bistveno posegalo v ta vpraša­ jh i žlahtnejši sad, kolikor bo tudi naše sodobno nja, vsekakor pa se skušam dosledno držati poti, na življenje temeljilo na revolucionarnem izročilu.« kateri se ne smem ozirati na morebitne pritiske ali se r>L. Ali je oddelku NOB že uspelo zbrati, obdelati in izogibati iskanju zgodovinske resnice.« Prezentirati gradivo, ki po svoji naravi in pomenu sodi DL: Katero področje še posebej izziva vašo razisko­ vanj? Kakšen odgovor imate na kritike, da se končna valno žilico, da se ga že ali pa se ga še nameravate lotiti Podoba oddelka NOB nekako prepočasi izrisuje? Na s posebno slastjo? Sploh naj vas na koncu vprašamo, **kšne problejne ste kot njegov vodja, kustos in ne kaj načrtujete? Nazadnje tudi kot zgodovinar in proučevalec revolu­ »Preobsežnih načrtov, zlasti raziskovalnih, si iz cionarne preteklosti na Dolenjskem v najširšem objektivnih razlogov ne kaže zastavljati. Pa vendarle, Pomenu naletevali pri prezentaciji gradiv? Slišati je srednjeročni načrt za obdobje 1986—1990, službeni in Pilo o direktnih pritiskih vplivnih ljudi, da določenih zasebni, je sprejet. Iz njega naj navedem samofri naj­ dokumentov ne bi obelodanjali, oziroma bi jih izločili obsežnejše naloge, ki so izključno raziskovalne in zato * izbora za razstavo, ker da bi v nečisto luč postavili morda predstavljajo prevelik zalogaj. Zato bi bilo Nekatere dogodke in nekatere osebnosti. Lahko to bolje, če jih ne bi-navedel, kajti utegne se zgoditi, da ne Potrdite in konkretizirate ali pa so se o tem spletle bodo uresničene. Te so: a) razstava s publikacijo z 8amo bolj ali manj tendenciozne govorice? delovnim naslovom .Letalske operacije na območju “Ce bi že zbrali, obdelali in prezentirali vse gradivo, občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje v letih Potem po muzeološki plati skoroda ne bi imeli več kaj 1941—1945'; b) oblikovanje teksta ,Leto 1941 v belok­ Početi. Nasprotno, s temi osnovnimi opravili v muzejih ranjskem in novomeškem okrožju'; c) oblikovanje Ne bomo nikoli na tekočem. Realno gledano, bi en teksta .Napredno politično delovanje v občini Trebnje delavec potreboval leta, da bi pregledal arhivske fonde v letih 1918—1941' s3mo v Arhivu SR Slovenije in izbral gradivo, Ob kadrovski okrepitvi oddelka — načrtujemo, da Nanašajoče se na Dolenjsko. Drugi delavec, ki bi se z bodo prej ali slej v njem delali štirje strokovni'delavci ehako nalogo iotil pregledovanja časopisov, bi za to — bo potrebno marsikaj na novo zastaviti. Izbrali si Potreboval še več let. Doslej smo v osrednjih arhivskih bomo vodjo, ki bo moral biti po delovni vnemi in rezul­ ustanovah — v Inštitutu za zgodvoino delavskega tatih dela za zgled. Obenem se bomo dogovorili o 9'banja, Zgodovinskem arhivu CK ZKS in v že notranji delitvi dela. Ta bo upoštevala načelo ,vsi vse Omenjeni ustanovi — opravili le delen izbor, in še to in pa delitev po časovnih obdobjih. V tem primeru si Predvsem v zvezi s konkretnimi nalogami. Tako smo bom kot najstarejši po delovnem stažu v oddelku izb­ Pridobili kopije arhiva okrožnega odbora OF Novo ral obdobje od začetkov delavskega gibanja do fašis­ Presto in nazadnje kopije arhivske dokum entacije, tičnega napada na staro Jugoslavijo.« Nanašajoče se na delovanje društev kmetskih fantov in IV A N Z O R A N deklet. o katerih je oddelek letos pripravil razstavo, ki Usode ma, hotel tam kaj graditi. »Začel je hoditi k nama z bilo tega zaupanja konec, sta šla z drugim sosedom po oli prebral, gre za stavbiščev izmeri 46 m* in dvoriščev ženo. Bil je zelo prijazen, ustrežljiv, na kavo meje vabil knjižico, a sta morala nekaj dni počakati. Ko je izm eri 3 a 96 m 2, vse skupaj takrat ocenjeno na 184.075 k sebi domov, in ko sem se izgovarjal, da zaradi lesene Kraševec končno dobil svojo hranilno knjižico, se je din; od tega je Kraševec plačal še 27.611 dinarjev dav­ noge ne morem hoditi po stopnicah, meje nesel gor. Iz izkazalo, zakaj je bilo treba čakati: ker je moral poo­ ka na darilo. trgovine nama je prinesel to in ono, ampak sva z ženo blaščenec vložiti nazaj denar, ki ga je prej dvigal. »Ta Kraševčevo so spravili v dom v Novo mesto, Franc TO JE vedno vse plačala, do dinarja. Pa pri delu je kar sam od denar je rabil zase, jaz mu nisem nikoli rekel, naj mi iz pa je na hitro zbolel in so ga odpeljali v bolnico. Koje sebe začel pomagati, največ pri krompirju. Ko pasmo banke prinese kakšen denar,« trdi Kraševec. prišel domov, ni hotel za ženo v dom. »Kosem prišel it ENA SAMA ga kopali, je eno karjolo peljal k meni eno k sebi, tako bolnice, je bilo v hiši vse pospravljeno, nekaj časa sc da ni nič zastonj delal in še k sebi je peljal lepšega. Ko Pred nekaj leti je Kraševčevo ženo kap. »Ko so jo iz sosedje še skrbeli zame, km alu pa se je luštno nehalo sem mu nekoč rekel, da k meni vozi samo slabega in bolnice pripeljali domov, je bila nepokretna in ni bila Kar na lepem mu ni bilo nič več prav, kričal je name. jat ŽALOST presekanega, je rekel, da bo za kokoši že dober«, je pri sebi. Dva, tri tedne je bila takrat doma in v tem času tudi nisem bi! tiho. Nehal se je brigati zame. Zdaj sej* pripovedoval Kraševec. To je trajalo kakšne tri leta, je soseda skrbela zanjo in zame, kot bi bila njena sta­ pa pokazalo, kdo je največji hinavec, tisti, ki je # V stari kmečki hišici v Lešnici 7 pri Otočcu živi več kot dovolj, da je starčka, zlasti Franceta, dodobra rša. Že prej smo se menili, da bi ta najina hiša in zemlja druge sosede govoril, da so sami hinavci, samo da me bedno življenje Franc Kraševec, majhen možiček, od omrežil. »Res je, za boga sem ga imet in tudi drugim okoli sodila k njim kot najbližnjim sosedom in našim je sprl z njimi, ali on, ki me je učil, kako moram okoli otroštva pohabljen, ki se počasi bliža osemdesetim sem večkrat zabrusil: ».Briga me za vas, on je moj bog!' dobrotnikom. Ko je bila žena bolna, je sosed tudi vse govoriti, kako je dober in skrben, kako ga moram hva­ letom. Kmalu bo tri leta, kar živi sam, ženo so, potem Medtem sem mu tudi njivo prodal, a mi je takoj plačal urejal za dom počitka, še prej pa je pripravil darilno liti pri socialnih delavkah. Potem je pa kričal name, naj ko je po kapi prišla iz bolnice, odpeljali v novomeški samo pol cene, drugo polovico pa šele čez dalj časa. pogodbo. Rekel mi jej da bo to on pripravil in me me že čimprej hudič vzame. Ko gre zdaj mimo hiše, sc dom starejših občanov. Starost že sama po sebi ni prav Jaz bi mu že takrat vse skupaj dal, saj je večkrat govo­ vprašal, če hočem prebrati. Jaz pa sem mu rekel, da obrne stran. Enemu sosedu, ki pride večkrat pogledat lepo in prijetno življenjsko obdobje, če pa se življenje ril, da bo on skrbel zameirizaženskoTončko do smrti. mu v vsem zaupam in da naj kar sam naredi, kakor ve, kako je z mano, če nisem s to šantavo nogo kje padel is izteka v takih razmerah in okoliščinah, kot se temu Ampak ko sem se jaz ženil, je moj oče hišo in vso to da je prav. Seveda sem bil prepričan, da bo za to, kar obležal, je prepovedal hoditi sem, češ da nima kaj de­ ubogemu Francu Kraševcu, je to ena sama žalost. Pa našo sabejenščino prepisal na ta mlado, tako da jaz bo dobil, zame skrbel do smrti. Saj ne, da bi ne vem kaj lati v njegovi hiši. Njegove pogodbe nisem bral, menda ne tista mehka, otožna, zasanjana, ampak mrzla, ne­ sploh nisem imel nič svojega, je bilo vse od ženske. In zahteval, imam majhno pokojnino, delal sem kot je pa notri napisal, da je vse, kar je^Jobil, še prej od­ prizanesljiva, grda, kruta. ko sem ji včasih rekel, da bi vse dala najinim dobro­ hlapec na Bajnofu in nekaj let nazadnje kot cestar, služil z nekakšnim minulim delom. Kakšno minule Kraševec ne jadikuje nad trdim življenjem, ne prit­ tnikom sosedom, je zmeraj odgovorila: .Dokler bom samo tako, da me bodo malo poglajštali pa kakšno delo neki! Karjolo krompirja meni, karjolo sebi, je t° ožuje se zaradi pomanjkanja. Trdega življenja brez jaz s prstom migala, ne dam nikomur, po moji smrti pa hrano da bi mi skuhali... Ko je sestavil pogodbo, je prišel minulo delo? Ko mi je enkrat, ko sva spet kričala, zab­ kakršnega koli udobja je dodobra vajen od najzgodne­ ti naredi, kakor veš in znaš.’ Pa ni bilo treba čakati do še z neko žensko, menda je njegova sodelavka, k nam, rusil, da takb in tako ni vse skupaj nič vredno, sem mu jših otroških let. Mali človek jena stara leta boleče raz­ njene smrti...« Žena je nepokretna ležala na postelji, vse je šlo od nje: rekel, naj mi da pa pogodbo nazaj. .Misliš, da sem nS" očaran nad človekom, in to nad tistim, ki ga je imel za Lokavi sosed je v tem času, ko je dodobra omrežil sta­ če je kaj hotela povedati, je samo momljala in je tudi umen?' mi je zabrusil.« boga. Ir. ta bog mu jesplel še tisto borno imetje, ki gaje rčka, tega tudi na vse načine odvračal od ostalih jaz nisem nič razumel. Podpiral sem jo, dajesedelana Dobri ljudje zapuščenega invalidnega starčka vča­ imel, in danes enonogi možiček s pohabljenim pete- sosedov in vaščanov. »Govoril mi je, da so vsi hinavci postelji, sosed pa ji je namazal prst in ga dvakrat odti­ sih peljejo na obisk k ženi v mesto, v dom. » M a lo se linom-in prav tako kuro živi v svoji rojstni hiši, ki ni več in da mi hočejo samo slabo, in jaz, bedak, sem mu snil pod tiste njegove papirje.« Tako sta bila Kraševče- pomeniva, pa začne hitro jokati in sili domov. Reva.Se njegova. »Trije invalidi živimo skupaj,« pravi in se slepo verjel in zaupal samo njemu. Še lani spomladi va 10. februarja lani še ob vse svoje revno im etje, ki sta dobro, da ne ve, da nima več domp' Botem pa skpp&i skuša nasmehniti. sem mu dal 16 starih milijonov, da je dal denarv banko ga, ne da bi vedela, podarila sosedovemu nedoletne- jokava...« Vsa stvar se je pričela pred leti, ko so v Lešnici začeli na knjižico, pooblaščen je bil pa on. Tri milijone je ta­ mu sinu. Pa ne samo to, celo davek na darilo je plačal In te solze padajo na kos papirja, ki je očitno p° graditi nove hiše. Eden takih priseljencev si je parcelo' koj dvignil in dal denar kamnoseku za spomenik, Kraševec. »Prišel je k meni in rekel, da še toliko dol­ pravnih zahtevah veljavna pogodba, a je po človeški!1 kupil tik nad Kraševčevo hišo in večkrat govoril, kako drugo je ostalo na knjižici, ki je jaz sploh videl nisem, jo gujem na občini, in sem mu dal denar. Kot je razvidno moralnih postavah zavrženo dejanje. neprijetno bi bilo,'če bi kdo, ki bi pojerbal za starčko­ je imel kar on, saj sem mu povsem zaupal « Ko pa je iz sklepa, kajti pogodbe Kraševec nima in jeni tudi nik­ A. BARTELJ

kvaliteto izdelkov in s tike. Danes razpolagamo poslovnostjo zgradili za­ s triindvajsetimi družbe­ upanje kupcev in poslov­ nimi stanovanj'i, sto pe­ nih partneriev doma in v tinosemdesetim delav­ svetu. Za izvoz name­ cem pa smo s krediti­ ČESTITAMO njamo kar šestdeset od­ ranjem pomagali do last­ stotkov vseh proizvodnih nega stanovanjskega ob­ zmogljivosti, naši izdelki jekta. Organizirali smo OB pa so našli pot na tržišča družbeno prehrano in Zahodne Nemčije, Šved­ zagotovili slehernemu ske, Švice, Češke, Polj­ delavcu brezplačen topel — ske, SSSR, Angole, Iraka obrok. Z nakupom poči­ 29. NOVEMBRU in Libije. Uvoz pokri­ tniških hišic na morju s vamo z izvozom v razme­ šestnajstimi posteljami rju ena proti tri, kar do­ smo pred leti začeli orga­ DNEVU kazuje našo uspešno vk­ nizirano skrbeti tudi za ljučitev v mednarodno dostopen in zdrav oddih REPUBLIKE delitev dela. delavcev. Ob tehnološkem razv­ Skratka, dokazali smo, oju in rasti delovne orga­ da smo vredni zaupanja - 25 nizacije nismo pozabili naše socialistične sam­ na družbeno skrb za oupravne družbe in do­ delovnega človeka. Vz­ seženi rezultati nam da­ poredno smo namenjali jejo moč in voljo za nad­ sredstva za reševanje aljnjo ustvarjalnost in ra­ stanovanjske problema- zvoj.

Za nami je petindvajset dobni, na novo zgrajeni let razvoja, petindvajset tovarni v M etliki in delov­ let trdega ustvarjalnega ni enoti v Starem trgu na dela. Začeli smo skoraj iz proizvodni in poslovni nič; s peščico ljudi prid­ površini osem tisoč kva­ nih rok na nekaj kvadra­ dratnih metrov. tnih metrih, Brez oprije­ mljivega proizvodnega Razvili in osvojili smo programa. ozko specializirano pr­ Danes nas je štiristo oizvodnjo iz programa petdeset. Delamo v so­ ženskega perila in skozi

ip*ir|pilaiaai9i* mini«. iff « S r nu n — T * ™ !

14U1 priloga dolenjskega lista iz izložbe

Izšla je knjiga desetletja oziroma v kartog­ rafskem pogledu kar knjiga stoletja, kot so že nazvali nedolgo tega izdani Atlas Slovenije, ki je izšel v sodelovanju Geodetskega zavoda SR Slovenije in založbe Mladinska knjiga. Knjiga je izjemna tudi po nakladi, saj bi le ste­ žka našli širši javnosti namenjeno slovensko r knjigo z naklado 60.000 izvodov, od katere je kar 48.000 izvodov že prodanih prednaročni- kom. Delo za Atlas Slovenije se je pravzaprav začelo že pred 20 leti, ko so se začele pri­ prave za izdelavo temeljnega topografskega žni jezik sta jih prestavila Živa Vsekakor je območje »dogaja­ načrta Slovenije v merilu 1 : 5000. Sledila so PREBRALI Gruden in Marko Kravos. Prav do­ nja« Debeljakovih pesmi težko dol­ letalska snemanja celotnega slovenskega miselno sta ohranila narečni naziv očiti. Marcel Štefančič (jr.) je v ozemlja, ki so potekala neprekinjeno od leta za pravljice in knjigo naslovila spremni študiji nakazal postopek, 1965 do leta 1982. Po preverjanju na terenu in Pravce. V prevodu sta, kjer je bilo kako p riti do ključa, ki z njim (v gla­ dopolnitvah večjih sprememb je stekla grafi­ mogoče, upoštevala narečni kolo- vi) prej in laže doumeš, za kaj gre, čna obdelava. Tako je nastal Temeljni topog­ PRAVCE rit in ohranila narečne izraze, kar vendar pa s tem bralcu kot takemu, rafski načrt Slovenije, ki obsega kar 2.500 daje knjižici ljubko značilnost, še posebej, če ni kaj prida aktiven, kartnih listov in spada med najpomembnejše ni bistveno olajšal branja. Bolje: Beneška Slovenija je kakor od­ podobno, kot je človeku ljubo, ka­ nacionalne projekte. Ja namreč osnova za daljeni otok na zahodni obali dar se sreča z rojakom in ga po umevanja. Kajti Debeljakova pe­ prostorsko načrtovanje, za izdelavo najraz­ govorici prepozna, od kod je do­ sniška pisava je tako bizarna, Dodani register imen obsega okrog 45.000 slovenskega morja, stoletja od­ ličnejših drugih kart v različnih merilih in za nazivov rek, potokov, gora, vrhov, naselij, rezan od življenjskega utripa ma­ ma. Tudi ilustrafor je beneški aristokratsko vzvišena, da je že sa­ najrazličnejšo uporabo, med drugim tudi za Slovenec, saj so ilustracije delo ma po sebi in že na prvi pogled ne­ zaselkov, celo imena posameznih samotnih tičnega nroda, Ta dolgoletna od­ izdelavo temeljne topografske karte v merilu kmetij so vmes. rezanost in povezanost z življenjem Alessia Petriciga. navadno berljiva. Tako od verza do 1 : 50.000. Slednjo uporabljajo za izdelavo Motivi večine pravljic so že poz­ verza, od soneta do soneta, ki mu Tekstovni del sta napisala Stane Peterlin in v furlanski ravnini, ki mu je dolgo občinskih kart, za izletniške, planinske in Davorin Vuga. V njem sta jedrnato predstavi­ nani, vendar so zapisani na nov na­ je pesnik dal »podaljšano« obliko časa omogočala razmerno samo­ podobne karte. Sodelavci Mladinske knjige la posamezna območja Slovenije z geograf­ čin. Pravce odkrivajo življenje ljudi in s tem svojsko metaforo. In ne­ stojnost, sta oblikovala jezik in pa so se domislili, da bi bila primerna tudi za skimi značilnostmi, z drobci krajevnih zna­ v zeleni Benečiji, v njih so ohranje­ mara prav ta (navidezno) lahka zavest beneških Slovencev. Ne natis v knjigi. Ob takšnem premisleku se je menitosti in zemljepisnih posebnosti, opozo­ ne drobne vsakdanjosti, velika up­ berljivost bralca lahko spelje dru­ samo časovne meje, tudi geog­ rodil Atlas Slovenije, ki tako združuje rila pa sta tudi na naravno in kulturno rafske meje in meje gospodarske anja in tegobe pa drobne radosti gam, kot je hotel pesnik. dolgoletno strokovno delo geodetov in zalo­ našega človeka v tistih krajih. In Debeljakova Imena smrti nam dediščino. Vili Kos, vodja izdelave kartog­ razvitosti oziroma nerazvitosti so žniško domiselnost in podjetnost. rafskega dela, je pridal poglavje o tem, kako ker so Pravce izšle v zbirki, na­ bodo bliže, če bomo prej osvojili ohranjevale ta zahodni slovenski so nastale karte za Atlas. Besedila spremlja otok, da je živel in ustvarjal svojo menjeni predvsem šolarjem, (kar svet njegovih pesniških predhod­ pa ne pomeni, da bi po njih ne nikov, predstavnikov avantgardis­ Atlas je sestavljen iz dveh delov: kartog­ več barvnih fotografij, posnetkov iz letala in lastno zavest in kulturo. Nič čudne­ tudi nekaj posnetkov iz satelita. ga ni torej, če poprečen beneški mogel z zadovoljstvom poseči tudi tičnega poetiziranja. Če je šala- rafskega in tekstovnega Prvi zajema 109 kart odrasel bralec), bodo na svoj, munovski svet »svet narobe zlože­ celotnega ozemlja Slovenije. Naša domovina V celoti gledano, je Atlas Slovenije Slovenec ne razume slovenskega pomembno delo. Izjemno malo takih knjig knjižnega jezika ali da Slovenec iz otrokom najbolj dojemljiv način nih stvari«, je svet Aleša Debeljaka je predstavljena na nekoliko poenostavljen, spregovorile o Beneški Sloveniji in spet tak, da je v njem vse v redu, vendar pregleden in čitljiv način. Na kartah najbrž premorejo narodi po svetu. Naša matične domovine težko razume majhnost nam je tako vsaj enkrat prišla prav. njenih ljudeh, da jih bodo naši otr­ postavljeno na svoje mesto. Tudi so zarisani: vodovje, relief, vegetacijska pok­ 9ovorico beneškega Slovenca. Ta­ MiM ke razlike v jeziku so ustvarila oci vsaj malo poznali in tako poma­ nekdaj tako opevni NIČ. ritost, komunikacije, naselja in objekti, meje. stoletja in druge meje. gali do tega slovenskega otočka I. ZORAN zgraditi most preko stoletnih meja vseh vrst. KARDELJEVI tudi zunanje politike Jugoslavije, vezavi, sicer pa je tiskan na slovenske kulturne zakladnice, žal M. M ARKELJ pri slednji zlasti prizadevanje za običajnem formatu ter na dveh vrs­ pa teh zakladov ne poznamo »PROBLEMI« politiko odprtih meja in nenehna tah papirja: na temnejšem za dovolj. Temu botrujejo različni Pri Državni založbi Slovenije že skrb za vprašanje manjšin. prijetno branje in svetlejšem za vzroki, med njimi morda tudi po­ PESMI domala tri desetletja izhajajo knji­ Kardeljevo premišljanje o med­ boljšo reprodukcijo predvsem bar­ manjkanje poljudne literature za ge Kardeljevih izbranih del, ki pod narodnih odnosih ima za osnovo vnih slik. vsakogar, ki ga kulturna dediščina Z ZGODBO naslovom Problemi naše socialis­ postavke in metode zgodovinske­ Vsebinsko je razdeljen na kole­ zanima. Kot naročena prihaja knji­ PRAVCE Aleš Debeljak, najmlajši med tične graditve prinašajo doslej naj­ ga materializma, odtod Kardeljeva darski del, ki je tokrat opremljen z ga Lepote slovenskih cerkva, ki je iz Benečije enajstimi avtorji Pesniškega alma­ bolj celovit prikaz ustvarjalnosti te­ dovzetnost za tako rekoč globalni barvnimi fotografijami narodnega pred kratkim izšla v založbi kopr­ naha mladih, ki je izšel pred tremi ga marksističnega teoretika. značaj številnih družbenih tokov, peciva in s kratkim zapisom, od skega Ognjišča. Beli dan je zagle­ leti v dokaj visoki nakladi in Nedavno je izšla predzadnja, za raznovrstne značilnosti razvoja kod in kdaj pecivo, ter z napotki, dala hkrati v slovenščini, anglešči­ medtem menda tudi že pošel, seje enajsta knjiga Problemov..., ki mednarodnih odnosov. S takim ni in nemščini. nedavno tega predstavil javnosti s zajema članke, govore, intervjuje izhodiščem Kardelju ni bilo težko prvo samostojno pesniško zbirko. in druga besedila iz zadnjega izpostaviti vprašanja, ki zadevajo Knjiga je delo dveh strokov­ Knjigo z naslovom Imena smrti mu desetletja pred Kardeljevo smrtjo, vse človeštvo, s primeri iz razvoja njakov: fotografa in oblikovalca je izdala Mladinska knjiga, in sicer izbor sicer že prej objavljenih del svetovnega gospodarstva pa je p ri­ Jožeta Anderliča in umetnostnega v zbirki Pota mladih; takoj pa jetre- pa je opravljen tako, da prikazuje kazal, kako usodno je svet povezan zgodovinarja dr. Marijana Zadni­ ba dodati, da je to eno najbolj zani­ Kardeljevo pojmovanje in razčlen­ in zato, žal premalokrat, zmožen karja. Poglavitni del knjige zavze­ mivih in vznemirljivih knjižnih del, jevanje mednarodnih odnosov s kljubovati zagovornikom nacional­ majo fotografije slovenskih cerkva, kar so jih natisnili v omenjeni posebnim ozirom na zunanjo poli­ ne sebičnosti. plastik, slik in cerkvene oprem e. 2e Šele v novejšem času odkrivamo zbirki. tiko Jugoslavije, v ospredju pa so D.RUSTJA bežen pregled pokaže, da je fotog­ kulturne zaklade malega sloven­ vprašanja družbenih, političnih in rafsko delo opravil pravi strokov­ skega otoka. Zanimivo je, da so do Ob branju se razkrije, da Debe- idejnih tokov v sodobnem svetu. njak, ki je dosledno uresničil nas prišle pravljice, ta večna oblika Ijakovo poezijo zanimajo srhljive Tokratna knjiga Problemov je osnovno hotenje: predstaviti sak­ ralne spomenike, v njihovi celo­ ljudskega ustvarjanja, ki jo poz­ reči: umor, truplo, brezmotivnost torej tematska, spričo čedalje bolj VEZ Z DOMOVINO vitosti, kar je dosegel s pomočjo najo vsi narodi sveta. Venček novih za tako početje, območje spomi­ zapletenih mednarodnih odnosov, polnih protislovij, pa so Kardeljeva Izseljenska matica pošlje vsako posebne fotografske opreme, s Pravljic iz Beneške Slovenije dobi­ njanja in nespominjanja in še, kar opažanja in teoretična dognanja še med naše rojake po vsem svetu premišljeno izbiro točke fotografi­ vamo tudi letos, in sicer kot plod je s tem v zvezi. S tem je pesmi spet Slovenski koledar, ki pa je letos ranja, kota, brezhibno osvetlitvijo sodelovanja med Založbo Borec in vrnil »zgodbo«, dogajanje«, ki so ga zmeraj na moč aktualna, živa, saj izšel še obsežnejši, bogatejši in za­ in celo s-posegi v moteče ali zane­ Založništvom tržaškega tiska. Sku- Debeljakovi pesniški predhodniki kažejo (in praksa to potrjuje), kako potrebna sta neuvrščenost in soci­ nimivejši kot prejšnja leta. Takšen marjeno okolje. Tako so nastale Paj sta izdala v zbirki Liščki knjigo iz poezije nekako izgnali. In ven­ alizem kot svetovni proces, kako bi najbrž ne bo znimiv le za Slovence fotorafije, ki presenečajo s svojo Pravljic, ki jih je slišala v svoji do­ darle ne gre za to, da bi brali groz­ kako ga pripraviti. Koledarskemu bilo treba reševati vprašanja razv­ zunaj matične domovine, marveč čistostjo in seveda tudi z novim mači hiši Ada Tomasetig, jih zapi­ ljivko, upesnjeno po hitchckockov- delu sledita slovensko in angleško oja in predrugačiti svetovno gos­ tudi za tu bivajoče. videnjem znanih cerkvenih spome­ sala v narečnem jeziku in izdala v skem vzorcu, pač pa za stanje onk­ pisani bralni del koledarja, ki je pač raj tega, od koder lahko zajema podarsko ureditev, pri tem pa je Po zunanjem videzu se koledar nikov. Omeniti je treba, da tiskarji knjigi pod naslovom Pravce mojga najobsežnejši. nepogrešljiva vloga OZN, kajpak od prejšnjih loči po trajnejši, trdni ljubljanske Tiskarne Slovenija av­ tat an m oje mame. V slovenski kn ji­ poezija. Vsebina bralnega dela je pestra, torjevega dela niso skvarili in so saj sega od zgodovinskih, politi­ knjigo odlično natisnili. čnih, jubilejnih, etnografskih za­ pisov do fotografskih reportaž, Marijan Zadnikar je pripravil Sejem bil je živ, pa čeprav na njem ni knjige, Državne založbe Slovenije, praktičnih nasvetov, aforizmov, izbor in napisal uvodno besedo ter bilo na prodaj blago, ki dandanašnji VONJ KNJIŽNEGA Cankarjeve založbe, Mohorjeve druž­ poezije in aktualnih člankov. Ena­ spremna besedila k posameznim mami ljudi, marveč se je ponujala be, Založbe Obzorja, Prešernove dru­ ko pestra so tudi imena avtorjev, fotografijam. Z lepo, kleno, tu in skromnosti in manjšega zanimanja NAGELJNA žbe, Tehniške založbe Slovenije, Zalo­ saj najdemo med njimi politike, no­ tam poetično privzdignjeno bese- vajena slovenska knjiga, ta mali, drob­ žbe Borec, Pomurske založbe idr. (na­ vinarje, pesnike in pisatelje pa zag­ . do, kateri se pozna, da za njo stoji ni čudež našega narodnega vztrajanja vajamo jih po vrstnem redu, kot ga nane društvene delavce, fotografe, temeljito poznavanje gradiva, je na tem svetu, kjer velike moči krojijo zasedajo glede na skupno naklado iz­ zgodovinarje, etnografe in druge zarisal razvoj cerkvene arhitekture podobo vsakdanjika po svojih zami­ danih knjig), založila tudi najrazlične­ strokovnjake. na slovenskih tleh od obdobja slih. Slovenska knjiga je v Can­ jša društva, ustanove, časopisne hiše, Lahko zapišemo, da koledar z karjevem domu praznovala svoj sedmi instituti, muzeji, gospodarske orga­ vso svojo bogato in pisano vsebino praznik, sedmi slovenski knjižni sejem, nizacije pa tudi zasebniki in posamez­ daje zanimiv in strnjen pogled v ki je že zaradi tega, ker je slovenski in s niki. Vsak je po svoje prispeval k nena­ življenje matične domovine, njen tem nosi s seboj »vsenaglavne grehe «, vadnemu pojavu, ki mu pravimo položaj v svetu, poglede v njene kot bi dejal pesnik Ervin Fritz, nekaj slovensk knjiga. zgodovinske in kulturne korenine posebnega v primerjavi s podobnimi in sedanjo podobo. Najbrž ga bodo sejmi pri nas ali v svetu. Slovenska Letošnji 7. slovenski knjižni sejem je blftlci velikokrat prijeli v roko in jim bil res živ. Veličastni Cankarjev dom je knjiga namreč ne more biti trgovsko bo za celoletno branje, koristen pa bil skoraj premajhen za vso razs- blago, ko t bi dandanes grobo kopi naše tudi še potem, ko se bo na koleda­ knjige radi videli. Premalo nas je tavljyno knjižno bero in za številne rju že zdavnaj zamenjala letnica, ki slovensko govorečih, da bi lahko prireditve, ki so se zvrstile od 18. do 25. jo Slovenski koledar v novi obliki knjižno produkcijo podredili povsem novembra pod znamenjem sejma — nosi. Da je dragocen tudi kot glas tržnim zakonom in svoje knjige proda­ kot nagelj odprte knjige. V pisanem in vez z dom ovino za vse tiste, ki že jali po vsem svetu, kot to lahko store sejemskem vrvežu je svoj prostor dolgo nimajo več korenin v nji, je angleški, francoski, španski in drugi zasedel tudi Dolenjski list, ki je v za­ razumljivo samo po sebi, a prav to založniki. Naši knjižni sejem se ne dnjih letih naredil nekaj korakov v tve­ dajoči krojači našega kulturnega in daje Slovenskemu koledarju '86 more primerjati s frankfurtskim, še z gano početje izdajanja slovenskih siceršnjega življenja tlačijo med po­ njegovo izrazito posebnost. beograjskim ne, ker je pač slovenski, knjig. Dolenjci se žal ne moremo pos­ rabo in jo skušajo postaviti v isto vrsto M. MARKELJ ker je bblj predstavitev, kaj smo nove­ taviti, kot so se druge slovenske pokra­ s hladilniki ali avtomobili. ga naredili zase, kot priložnost za skle­ jine, ki so s svojimi založbami pritego­ LEPOTE panje velikih kupčij. Kljub vrtoglavo rastočim stroškom vale pozornost v glavnem razstavnem za papir in tiskarne (in seveda obratno prostoru. Mi smo svojo skromno NAŠIH CERKVA prvih krščanskih bazilih v 5. stolet­ ju do Plečnikovih stvaritev v tem Vendar pa se noben knjižni sejem na sorazmerno .skrajno nesposbudnim in knjižno bero razstavili med grafičnimi Na malem slovenskem koščku stoletju. Razumljivo je, da je v sicer svetu ne more primerjati in kosati z na­ že žaljivim plačilom avtorskega dela) in časopisnimi podjetji. Prav spod­ sveta je posejanih obilo naravnih zelo strnjenem pregledu največ šim. Če številke, s katerimi nam se je slovenska knjižna proizvodnja budno in veselo to ni slišati za deželo, lepot, tej bogatiji pa je človek dodal ki je dala očeta slovenske knjige in cvet pozornosti posvetil dvema vrhovo­ strežejo statistiki, prav obrnemo, se izjemno povečala. V zadnjih štirih še stvaritve svojih rok in duha. Res literatov ter v predvojnem času premo­ ma tovrstne ustvarjalnosti, in sicer pokaže presenetljivo dejstvo, da je še desetletjih je na Slovenskem izšlo več je sicer, da naš narod, ni postavljal gotiki in'baroku, ko je umetnost na ne dva milijona ljudi velika skupnost knjig, kot jih je prej v štirih stoletjih. Po gla tudi pomembnega tiskarja. A ta! o mogočnih katedral, je pa na pre­ naših tleh ujela korak z evropskim zmogla v zadnjih dveh letih izdati 2214 osvoboditvi je izšlo okoli 68.000 na­ pač je. Tradicija je utonila, za razcvet mnogih krajih zgradil manjše hiše umetnostnim dogajanjem. novih knjižnih naslovov v skupni na­ slovov, skupna naklada, ki se pravza­ dolenjskega založništva pa razmere ni- božje, jih poslikal, opremil s kipi in ■ kakor niso sijajne, kot sploh niso za kladi več kot 13 milijonov izvodov. Te prav ne da povsem natančno ugotoviti, čudovitimi zlatimi oltarji, na križi­ slovensko knjigo. Knjiga torej razgrinja bogastvo številke so presenetljive tudi zaradi te­ pa znaša nad 30 milijonov knjig. šču postavljal znamenja in kape­ naše kulturne dediščine predvsem ga, ker vemo, v kako žalostnem pol­ Zelo zanimivo je, da je le tretjino te lice. Vse to predstavlja umetnostno v sliki, besedilo pa daje bralcu tiste ožaju je sicer slovenska knjiga, od kod zavidno velike gore knjig izšlo pri or­ Morda bo čez dve leti za 8. knjižni bogastvo, ki po svoje odtehta ve­ splošne napotke in okvire, ki ga vse ji strežejo po življenju in jo ganiziranih in znanih založnikih. Slo­ sejem že drugače. like katedrale velikih narodov. uvajajo v bolj pog lo bljen o gledanje ozkosrčno in le meter pred nosom gle- vensko knjigo so poleg Mladinskč M. MARKELJ Cerkvena arhitektura, slikarstvo fotografij. in kiparstvo tvorijo pomemben del M. M ARKELJ d priloga dolenjs ( 2 VSAKDANJI KRUH NA TISO NAČINOV

imeli govore. Vse je bilo dobro pripravljeno in orožniki, ki so slutili, da se nekaj pripravlja, niso mogli ugotoviti, kje smo, niti kje naj bi se pozneje zbrali. Znak za pričetek naj bi bila dva strela iz možnarja, ki smo ju namestili pri cerkvi­ ci sv. Mihaela. Tam se nas je zbrala precejšnja skupina 4 Dvajsetletni Alojz Benčič ih Vavpčje va­ si, ki se je rad ukvarjal s takimi stvarmi, je napol­ nil možnarja in ju prižgal. Umaknili smo se in kmalu je zadonel prvi strel, na drugega pa smo čakali zaman. Z Alojzom sva se vrnila k neiztreljenemu možnarju, da bi pogledala, kaj je. Kazalo je, da ni bil dobro prižgan. Vzel sem ga med kolena, Alojz pa se je sklonil, da bi še enkrat pritaknil vžigalico. Tedaj pa je zadonela oglušuj­ oča eksplozija in pred očmi se nama je stemnilo. Prijatelji so naju odnesli na varno, šele zjutraj pa potem na vlak, saj drugih prevozov ni bilo, in v SOOBLI­ ljubljansko bolnišnico. Jaz sem jo odnesel s poškodbami po obrazu in s poškodovanim očesom, Alojz pa je v bolnišnici že drugi dan PRITOŽNA KNJIGA umrl. Bil je tako prvi Semičan, ki je dal svoje KOVAL NOVI življenje za delavsko gibanje in revolucijo. Zal se tega danes le mlokdo spominja.« Medtem ko v sosednji sobi žubore živahni JE ODVEČ pogovori, v zadnji sobi motela Smuk Anton Lu- kežič niza spomine na predvojno mladinsko in Fran Milčinski je nekoč dejal: »Dobra gos­ prav nič, kajti s tem je večji dohodek in s tem delavsko gibanje v kraju, na mladost v številni tilna: jed in pijača slovanski, račun krščan­ tudi dajatve. Tako sem, namesto da bi dii Večerni mrak se je iz vrtač ih gozdov pričel primerno nagrajen, le šetepen,« se jetakrat plaziti proti Semiču in se vzpenjati med vinog­ kmečki družini in na usodne ljudi, ki so morali ski.« Takšne gostilne so danes pri nas kaj redko posajane, v Beli krajini pa bi jih sploh jezil sin Jože, ki naj bi počasi od očeta prevzel rade nad njim. S prvim mrakom se je iz doline zaradi zaostalosti, revščine in skrajno omejenih obrt, a ima za tozadnje čase vse manj veselja. prikradla blago uglašena pesem zvonov, ki so možnosti zapustiti to lepo dolino in se preseliti lahko prešteli na prste. A če bi jih že našteva­ drugam, nemalokrat celo v daljno tujino,.na li, bi gotovo na prvo mesto postavili gostilno »Nekako sem le pregovoril sina, da gos­ pozivali k večernicam. Zdaj s tega otočka, zdaj z tilne nismo zaprli, kajti pri nas je dolgoletna onega, ki je še komaj zaznaven štrlel iz mraka, se druge kontinente. V družini je bilo osem otrok in Janka Mullerja iz Črnomlja, kjer so doma do­ mačnost, prijaznost, pozornost do gosta, ki tradicija in težko je pustiti goste na cedilu,« je iz zvonika razlil ušesom dobro razpoznaven Anton je bil najmlajši. Starejši brat se je izselil v Kanado in je tam že umrl, sestre so se razkropile je vedno hitro in dobro postrežen. Sicer pase potarna Janko, ki je letos že prestopu glas, in ljudje, ki so nemo čakali ob grmadah su­ sedemdeseto leto, a se ne upa upokojiti prav po svetu in ostal je sam na skromni kmetiji, izučil je sloves teh njihovih vrlin že tako razširil hih vej, nakopičenih na vzpetinah nad naselbi­ zaradi tega, da bi sina obdržal doma. nami, so zlahka ugotavljali, od kod prihaja. Ven­ se je za mizarja, delal pri raznih mojstrih, t}il okrog, da je Mullerjeva gostilna postala sino­ nim za dober gostinski lokal. Vendar se zavedajo, da težav, družinskega dar se ob grmadah niso zbrali zato, da bi po­ brezposeln, potem pa se oženil in imel v zakonu Sloves Mullerjeve gostilne sega v leto 1912,pretehtavanja za gostilno ali proti njej, gostje slušali glasove. Ko je pesem zvonov utihnila v šest otrok. Dva sinova sta tudi zapustila domo­ vino in si poiskala kruha v daljnem svetu: eden je ko je Jankov oče kupil hišo na nekdanjem ne smejo občititi. Pa saj takrat, ko se zjutraj daljavi, je od cerkvice sv. Mihaela zadonel odpro gostilniška vrata, ni več časa misliti na zamolkel strel. To je bil prvi znak. Takoj za prvim v Ameriki, drugi v Avstraliji. »kozjem placu«, ob poti, ki pelje v Adlešiče. Ko so se zgrnili nad našo domovino najbolj Za Mullerjeve je že od prvih dni veljalo, da osebne probleme, takrat je prvi gost. strelom bi moral slediti drugi. Tako je bilo Mullerjevi sami pravijo, da na račun kva­ črni dnevi, je Anton dokazal, da njegovo sodelo­ imajo gostje vedno prav ter da jih morajo dogovorjeno. Toda v dolini je zavladala gluha litetne postrežbe mnogokrat pozabijo nase. vanje pri naprednem gibanju semiških mla­ postreči tako, da se bodo še vračali k njim. tišina. Sledilo je nekaj minut napetega pričako­ Žal pa jim je, da zaradi vsakodnevne obilice dincev ni bilo zgolj mladeniška objestnost. Kot Vsakega gosta posebej so si morali tako vanja. Potem se je iz doline zopet oglasil strel. dela z gosti niso imeli časa razmišljati niti Oddahnili so se. Vse je v redu. Prižgali so gr­ mnogo drugih rodoljubov so tudi njega avgusta rekoč pridobiti, posebno tiste iz Črnomlja, kajti semanjih in uradnih dni, ko je bila gostil­ svoji lastni specialiteti, po kateri bi bilaznai made, da je plamen švignil visoko v nebo in dvainštiridesetega Italijani odpeljali v taborišče, kjer je okusil najbolj ponižajoče okupatorjevo na polna kmetov, ki so se iz mesta vračali hiša. Gostov ta vrzel očitno ne moti, Kaj razsvetlil okolico, ter se opravili na dogovorjeno odtehtajo jo dobra postrežba s siro* zborno mesto. Vendar mladinskega in delavske­ nasilje. V Viscu ga je doletela italijanska kapitu­ domov, ni bilo toliko, da bi gostilničar lahko živel le od izkupička teh dni. A tudi sicer za­ izborom sveže hrane, pri kateri ne skopa J • ga shoda takrat, pred prvim majem leta 1936, lacija, od tam pa se je s še nekaterimi domačini služek ni bil tako velik, zato so oče in mati ter a vse to za sprejemljivo ceno. Čez njihove nad Semičem ni bilo. In dva mlada Semičana, po mnogih peripetijah vrnil domov peš. Vendar pozneje, ko so odrasli, tudi otroci Janko in luge se doslej, vsaj kolikor je Janku znanio, napredna mladinca, kresov, ki so bližnji in daljni tudi potem ni počival, vključil se je v osvobo­ njegovi dve sestri poleg dela v gostilni morali še nihče pritožil. Zato pa dober glas ° Bar okolici oznanjali delavski praznik, nista več vide­ dilno gibanje, pozneje pa v 1. brigado VDV, kjer poprijeti še za kmečka opravila. Kako malo­ vi gostilni seže dlje kot le v deveto vas.ro la. Tisti drugi strel je bil zanju usoden. je kot pčlitdelegat 1. čete 11. bataljona dočakal dane tvegano je bilo pred vojno imeti gos­ jih namreč obišče veliko tujcev in Janke V turobnem jesenskem dopoldnevu sedim z konec vojne. tilno, pove podatek, da je bilo takrat v Črno­ čudi, kako zvedo zanje in kako jih najdejo, Antonom Lukežičem, po domače Žugljevim, iz Na svoji mali kmetiji živi Anton Lukežič kot up­ mlju 28 gostinskih lokalov. »Skoraj vsaka so vendar odmaknjeni od glavne Prom j nh- Vavpčje vasi v motelu Smuk in se pogovarjam o okojenec. Delo ga kljub letom in poškodbam, ki druga hiša je bila gostilna, in to v času, ko je To je dokaz več, koliko pomeni turistom a dogodkih skoraj izpred pedtesetih let. Anton je so čedalje bolj občutne, še vedno veseli. Z bila gospodarska kriza, ko so marsikje otepa­ ra gostinska ponudba in kako sta gostin* v upokojen, pa se po stari semiški navadi ob nede­ ognjem v očeh pripoveduje o svoji kobili in žre­ li lakoto. Morda pa jih je bilo toliko prav zara­ in turizem med seboj povezana, cep ljah dopoldne opravi v motel, kjer pomožuje s betih, ki jih tako uspešno goji, in s pričako­ di krize, kajti ljudje so nekje pač morali iskati hočejo prav tisti v Beli krajini, ki bi m° ra t0 prijatelji o tem in onem. Pri triinsedemdesetih je vanjem zre na dolgo potovanje, ki je pred njim. uteho,« ugiba Janko. sožitje obeh dejavnosti najbolj poskrbeli, še dokaj čil in krepak možak, le vid ga na enem Prihodnji mesec se bo odpravil na obisk k sinu v Avstralijo. Pa vendar, občutek imam, da ga dru­ »Nam kljub vsemu ni prišlo na um, da bi zanikati. . očesu močno zapušča in tudi s sluhom ni vse v Mullerjevi, torej Janko z ženo in sin jo * žba prijateljev, nekdanjih semiških aktivistov, ki prenehali z gostinstvom, gostilna je bila redu. To je posledica dogodka, o katerem teče ženo ter tri zaposlene delavke, delajo k J se v mrzlih jesenskih in zimskih nedeljskih odprta celo med vojno vse do takrat, dokler je beseda. niso zasedli partizani. Po osvoboditvi sem jo vsem pohvalam naprej pošteno in po s i »V Semiču smo imeli pred vojno močno in dopoldnevih zberejo okoli mize v toplem lokalu, leta 1946 prevzel v svoje roke, a sem bil vesti. Lani jih je Gostinska zbornica Sloven j dobro organizirano delavsko gibanje. Duša tega še najbolj privlači. Družba ga, ko se posloviva, gospodar le dve ali tri leta, potem sem jo mo­ podelila srebrno plaketo za kvaliteto, PrakprT1 gibanja je bil poznejši narodni heroj Jože Mihe­ prijazno sprejme vase in zopet steče pogovor o ral zapreti, ker zasebnikom niso dovolili imeti ko imajo kot ena redkih gostiln na D °len*s* j 0 lčič. Leta 1936, za praznik dela, ki je bil takrat od tem in onem in tudi o tem, kako so v najtežjih tre­ lokalov,« pripoveduje Baričev Janko, kakor štiri zvezdice, čeprav gostje tega ne v«0 • oblasti prepovedan, naj bi dokazali, kako močni nutkih oblikovali novi čas. Žal Jožeta Mihelčiča, ga najpogosteje kličejo domačini, čeprav Žvezdice so, namesto da bi jih obesm in dobro organizirani smo. Po okoliških hribih Alojza Bepčiča in še mnogih drugih ni več med njimi. malokateri od njih ve, od kod ime Baričeva pročelje, varno spravili v omaro. Priznavk Jjtj naj bi prižgali kresove, potem pa imeli še shod, gostilna. Janko pove, da je imel njegov ded da so priznanja zanje veliko breme, na katerem naj bi peli revolucionarne pesmi in TONE JAKŠE hlapca, majhnega fantiča, ki je bil zelo pri­ bojijo se, da potem, ko bi gost videl zvezdic > ljubljen pri okoliških otrocih, pisal pa se je ne bi upravičili vseh njegovih pričakova j_ Barič. Otroci so vedno govorili, da se gredo Resnica pa je, da je prav zaradi tega, ker igrat k Bariču, in tako se je vzdevek prijel celo vse doslej Baričeva gostilna upravičeva Mullerjeve družine, obdržal pa se je celo pričakovanja gostov, vsa ta priznanja tuo stoletje vse do današnjih dni. prejela. Torej je strah o razočaranih gosn Čeprav se je Janko potem, ko je ostal brez pri njih od»e£. ^ BEZ£K gostilne, ukvarjal s prevozništvom, pa misli na obrt, ki jojezačel oče, ni opustil. Leta 1964 je lokal zno^a odprl, ker pa takšen, kakršen je bil dve desetletji poprej, ni več ustrezal zahte­ vam časa, ga je začel leta 1968 adaptirati, potem pa so ga vsa leta do predlanskim, ko so uredili velik parkirni prostor, obnavljali, izboljševali. A Janko še vedno ni zadovoljen. »Premalo prostora imamo, saj lahko sprej­ memo pod streho le 50 gostov, na terasi pa prav toliko. Zato moramo odreči marsikateri večji skupini ljudi.« Prav to, da ne morejo us­ treči vsem morebitnim gostom, pa Mullerja najbolj boli. »Saj bi že razširili prostore, a potem bi iz marsikatere strani poslušali očit­ ke, od kod nam denar, kakor da ga ne za­ služimo pošteno. Žal imajo pri nas še prepogosto kar vse obrtnike po vrsti za goljufe,« se razburja Janko, ki ne more poza­ biti lanskega leta, ko sta si mlada dva, sin in snaha, ki pomagata v gostilni, že hotela poi­ skati službo drugje, lokal pa zapreti prav za­ radi prevelikih pritiskov na obrtnike. »Gostil­ na je odprta od 8. do 22. ure, toda delam tudi po več kot 14 ur na dan, priznanih pa imam le 8 delovnih ur. Od tega, da več delam, nimam NAGRADA V BESNICO NAGRADNA KRIŽANKA - NAGRADNA KRIŽANKAI Bolj Varen pred tatovi M IHAEL BEŠTER je bil izžre­ ban izmed reševalcev naše pre­ Z elektronskimi napravami zoper vse bolj razširjene ImEJNI dzadnje nagradne križanke in žreb kraje avtomobilov in vlome vanje ZVSP,/! V 1 iiuiGfn ip SRB- M- NOGOMET- „ K R A J Sl mu je za nagrado dodelil knjigo ORLU UNIČENJE |ME NI KLUB HRVAŠKO I0B S A V I humoresk našega stalnega sodelav­ Tudi pri nas, ne samo v raz­ vilo eno med najlažjimi in najbolj ca Tonija Gašperiča. Upamo, da vitem svetu, so kraje avtomobilov privlačnimi. Ni čudno torej, če se NI D/ in vlomi v avtomobile vse pogo­ mu bodo začinjene, a v bistvu E n a k o H je v zaščito avtomobila in vsega, globoko po resnici zapisane pripo­ ZVODNICA. stejši. za kriminalce pa je to opra- kar je vrednega v njem. razvila ce­ vedi o našem vsakdanjiku všeč. la industrija. Toda sedanje na­ prave niso kaj prida zavrle tatov Rešite današnjo križanko in Šv e d s k e Pošljite rešitev najkasneje do 9. Zeleni aids in vlomilcev, zvočne alarme znajo izključiti, navadnim ključavnicam decembra na naslov: Uredništvo GORA IN JEZERO V Je virus kriv propadanja so zlahka kos. Dolenjskega lista, Germova 3, ETIOPIJI K RAJ NA KOROŠKEM evropskih gozdov? 68000 Novo mesto, s pripisom V ZD A zabeležijo vsake pol mi­ KRIŽANKA. RIO OE JA PROMETNI Evropski gozdovi umirajo. To ZVEZA OBJEKT/ nute krajo avtomobila, vlomov PAD. G IBEL DRŽAV BOLEZEN je nespodbitno. Toda po nekajle­ vanje pa je še več. Razumljivo je, STRANKE EL00CA tnih raziskavah, ki so pokazale, da so zato v ameriški avtomobil­ da gozdovi umirajo zaradi hudega ski industriji naredili pomembne onesnaževanja zraka in z njim po­ korake naprej v zaščiti avtomobi­ prgišče vezanega kislega dežja ter uniče­ la pred kradljivci. V ZD A že poz­ OBMEJNO PEČAT/ VRATI NA vanja gozdnih tal, se je pojavila najo elektronsko kodirane klju­ MNOŽIČEN K LJUNAČ IGRA S ■ N A P A D I KONCU nova razlaga. Po nji naj bi bili čavnice in računalniške naprave KARTAMI NJIVE DEBENJAK evropski gozdovi žrtve nekega vi­ zoper krajo. Vse to kriminalcem rusa, torej bolezni, ki ne korenini 3/SKOTSKO N U M E R O j že otežuje g rd i posel. GRADBENI | G L M | v onesnaženem okolju, oziroma ELEMENT JEZERO General Motors je razvil elek­ »PoSASTnl LATVIJSKE Posmehovanje Izpridi srce In drugače povedano, človek naj bi tronsko napravo VATS, ki naj bi iall vsa čustva. ne bil grobar gozdov. > HLADNO onemogočila vlomilcu, da bi H. BALZAC I V R E M E / Oče virusne teorije je profesor odpeljal ukradeno vozilo. Vsak Burkhard Frenzel, direktor bota­ avtomobil ima elektronsko kodi­ Nobene vojske, nobeno na­ ničnega inštituta univerze Stut­ ran sistem, ki onemogoči vžig silje, terorizem, nobena oblast VRSTA tgart— Hohenheim. Kot zatrjuje, VRBE/ motorja, če se ne uporabi pravi oe morejo izkorenitl lepote iz OKONČINA je ugotovil viruse v velikem številu ključ, ki ima ustrezno zapisano ^m eljskih tal in Iz človeSkih obolelih dreves. Pregledali so ®rc. elektronsko znamenje. Vžig je J. VIDMAR gozdove na 40 različnih krajih. zablokiran, če kdo poskuša zag­ nati motor z navadnim ključem Tragičen občutek življenja je ali kakršnokoli drugo napravo. osnovni občutek vsakega nor­ SREDOZEM­ SKA OKR Nove naprave bodo serijsko vg­ malnega človeka. RASTLINA rajevali v nekatere modele svojih M. ROŽANC avtomobilov že čez nekaj mesecev. Tako zavarovanega avtomobila ni mogoče ukrasti, razen če ga ne nalože na drug avtomobila in V ženskih rokah še večjo zlo Val nasilja odpeljejo. S cigareto v roki ženska ne ogroža le svoje zdravje, marveč tudi zdravje svojega Krvavi ropi in nedolžne Med predmeti, ki jih najpogo otroka — Več je kadilk, čakajo pa jih posebne tegobe žrtve v Belgiji šteje kradejo iz avtomobilov, si radijski aparati in kasetofoni. Ti stvari je tudi najlažje prodati in s V supermarket v belgijskem Pred nekaj desetletji je bila ci­ med ženskami,« pravi epidemio­ A tudi po rodni dobi za kadilke tako zagotoviti nepošteno pri gareta v ženskih rokah razmero­ mestu Aalst je, tik preden so ga log Gary Goldbaum. ni konec posebnih težav. Gineko­ služen denar. Proizvjalci avtomo­ ma redka, saj je ka d il in se v to ­ zaprli, vdrl maskiran neznanec s Zadnje raziskave so pokazale, log Don Mattison je ugotovil, da bilskih radijev in kasetofonov so puško v roki. Brez oklevanja je bačnem dimu šopiril predvsem da je kajenje še posebno škodljivo se pri kadilkah obdobje mene poklicali na pomoč elektroniko. moški spol. ki mu je po nenapisa- ustrelil dve v trgovini prisotni za žensko v njenih najboljših rod­ pojavi poldrugo leto bolj zgodaj Nove naprave izdelujejo v vgraje­ n,h pravilih tovrstno »zrelostno« ženski, potem pa zahteval od nih letih. Ogroženi so tudi otroci kot pri nekadilkah. To pomeni nim spominskim čipom, ki dela blagajničarja denar. S plenom v Potrjevanje edino prav pristajalo. kadilk, med samim dozorevanjem seveda, da se kadilka prezgodaj zelo pretkano. Kadar je radio­ Kot so ženske na mnogih podr­ roki je stekel do parkiranega v materinem telesu in potem, ko sreča z vrsto težav, ki jih prinaša kasetofon priključen na avtomo­ očjih krenile naprej in se enako­ avtomobila in streljal po dolgem ob materi kadilki odraščajo. menopavza. Med drugim je bolj bilsko električno omfežje, dela, vredno uveljavile ob moških, so in počez ter pri tem ubil nič Zenske, ki redno kadijo, so za podvržena siceršnji tipično ženski kot se spodobi. Tisti hip, ko ga hudega slutečega moškega in svojo enakopravnost začele četrtino manj plodne in precej težavi, povezani z meno, oslabelo­ kdo poskuša priključiti na drug Uveljavljati tudi pri kajenju. Vse njegovo devetletno hčerko, ki težje zanosijo, ker nikotin vpliva sti kosti. Kadilka hitreje izgublja tam, kjer so že prej ugotovili umi­ vir energije ali če prereže žice, čip ye£ žensk je posegalo po cigaretah sta sedela v nekem avtomobilu. na raven ženskih hormonov v krvi kalcij in osteoporoza (krhkost ranje gozda. Povsod so odkrili tu­ zablokira delovanje naprave in ra­ ln vse pogosteje. V razvite m svetu Po krvavem pokolu je storilec in vpliva na ovulacijo jajčeca. kosti) je pri njej hitrejša in hujša, di virus, ki naj bi povzročal dio postane nem. Ni ga mogoče a° tako zabeležili stalen porast pobegnil. Za plen, vreden blizu nevarnost zlomov pa toliko večja. motnje v življenjskih procesih spraviti h glasu, vse dokler spo­ Števila k a d ilk , kaže pa, da se bo ob milijon dinarjev, je ubil osem dreves, predvsem naj bi upočasnil minski čip ne prepozna, da je na­ dosedanjem naraščanju števila lju d i in jih ra n il več ko t deset. Zakaj potem toliko in vse več fotosintezo. Zaradi obolelosti dre­ prava priključena na pravi avto­ Kadilk čez nekaj let tako po- žensk kadi? Na to vprašanje ni vo izgubi svoje obrambne sposob­ mobil. Radia, ki ne dela, pa ni 2?Pelo, da bodo moškim enake. lahek odgovor in ga zaenkrat ne To je zadnji iz vrste nadvse nosti in tako postane tudi žrtev mogoče prodati. Čemu ga poterr. morejo dati niti sociologi in še krutih ropov, ki sojih v dveh le­ umazanega zraka in drugih bolez­ sploh ukrasti? 1 manj zdravniki. Kajenje je pač tih doživeli v Belgiji. Neu­ ni, vendar vse to igra le drugotno Medicinski raziskovalci so na­ stvar osebne odločitve in svobode: V ameriškem Mercedes — Be- smiljeno streljanje nedolžnih lju­ vlogo, pravi krivec ostaja virus. mreč že večkrat d o ka za li, da je vsakdo se mora sam odločiti, ali nzu pripravljajo za prihodnje leto di in izjemno kruto nastopanje Gre torej za nekakšen zeleni aids, aJenje šk o d ljiv o , da raka v g rlu in bo kadil ali ne. Zanim ivo pa je, da popolno zaščito svojih avtomo­ roparjev je vlilo med prebi­ rastlinsko inačico skrivnostne bol­ ^stih ter težave z želodcem in živci je med kadilkami že čutiti možen bilov pred tatovi. Tisti hip, ko bi valstvo strah, policija pa zaenk­ ezni, ki je zajela človeški rod. Ploh ne om enjam o. M o rd a se je preobrat. Izobražene ženske ne kdo poskusil odpreti vrata s rat še ni kaj dosti storila. Freznel trdi tudi, da bolezen ni Udi zaradi teh ugotovitev v za- kadijo več toliko, čeprav so bile čimerkoli drugim kot s kodiranim nekaj novega. Že prej so jo pozna­ ključem ali če bi razbil okna ali jih .!}J*h letih zmanjšalo število ka- prav one tiste, ki so druge poteg­ li, a evropski gozdovi so vse dose­ Kriminalisti domnevajo, da na silo o d p ira l, se sproži cel sistem ucev med razvitega Zahoda, nile k tej škodljivi, nekdaj zgolj danje epidemije srečno prebrodili. gre za gangstrsko skupino nek­ varnostnih ukrepov. Vključi se v^o te k kadilcev med moškimi moški neumnosti. Če ima Frenzel prav, potem so ztrajno pada. danjih plačancev in komando­ zvočna sirena, luči začno mežika­ napori za čistejši zrak, zmanjšanje ti, vsa vrata se dodatno zapro s In odvajanje kajenja? Strokov­ sov. Na vesti imajo že 16 krvavih žveplenih spojin v izgorevanjih pli­ pomožnimi zapirali, dragocen av­ Nasprotno pa se povečuje njaki trdijo, da se ženske veliko ropov, pri katerih so pobili 28 nih, čistejši bencin ipd. sekali tomobilski radio pa, če ga nasilno °dstotek kadilk med prebivalst- težje odrečejo cigareti, ker njihov ljudi. mimo. No, čistejši zrak nikomur iztrgajo, preneha delovati in ga v?tn. Leta 1955 je bilo med odra- organizem popolneje absorbira ne škod i, to je nedvom no, a za n a j­ Mala Belgija postaja tako lahko usposobijo samo v tovarni, "*m prebivalstvom Združenih nikotin in je zategadelj zasvoje­ dežela nasilja. Po tragediji na večjega evropskega bolnika — da ponovno igra. | ?ržav Amerike 52 odst. kadilcev Če ženska kadi tudi potem, ko nost večja. gozd — naj bi ne bil pravo zdra­ bruseljskem stadionu, po ekspl­ MiM i 'n samo 24 odst. kadilk. Danes je je že zanosila, se nevarnost spon­ vilo. Ali je virus res tisti smrtni ozijah bomb teroristov grozi na­ (Vir: Newsweek) "adilcev še 35 odst., medtem ko je tanega splava poveča desetkratno Zaradi vsega tega bi se morala črv, ki spodjeda življenje evrop­ vadnim državljanom še krvože- ad ilk že 30 odst. T o re j m očan v primerjavi z nekadilkami. In ko dekleta ob prvi cigareti resneje za­ skih gozdov, pa bodo pokazale Ijna banda roparjev, ki ji ni mar Padec na eni in porast na drugi st- se otrok rodi, je pri materah kadil­ misliti ali jo prižgati ali ne! raziskave, ki že potekajo, in pa kri nedolžnih ljudi. TV med šefi j JUni. Najbolj vznem irljiv pa je po­ kah lažji za četrt kilograma kot pri M iM širša znanstvena analiza doseda­ klek, da po cigareti segajo mlade materah nekadilkah. Majhna tele­ (Vir: Newsweek) V. njih Frenzlovih odkritij. in delavkami pnske. Med vsemi kadilkami jih sna teža novorojenčka lahko ".največ (36 odst.) v starostni sku- pomeni cel kup zdravstvenih Stare običaje rešujejo s | r.mi 20 do 24 let. T o je v tis ti ■ težav, od nerazvitih pljučk do ne­ m: » pomočjo televizije Zlvljenjski dobi. ko je ženska v varnih izlivov krvi v možgane. v?jem biološkem razvoju naj- Poleg tega so novorojenčki kadilk Tudi še tako okoreli običaji in Prirnernejša za rojevanje potom- bolj ogroženi zaradi skrivnostne­ Cev. VAŠA ZGODBA zakoni se morajo prilagoditi no­ ga pojava nenadne smrti (SIDS), vim časom. V pravovernem arab­ kar je jasno pokazala posebna štu­ skem svetu, kjer dosledno ome­ , |n prav tu je kleč. Redno dija pennsylvanijske državne uni­ jujejo žensko na dom in družino aJenje nam reč p ri ženskah ne ? - verze. Novorojenčki kadilk so za . ter dosledno ne dovoljujejo stiko' Podstavlja samo že zapisanih ne- 50 odst. bolj ogroženi s SIDS kot žensk z moškimi zunaj družinski' I *rnosti, ki jim je podložen tudi otroci nekadilk. Težave so pogo­ Da, da, Vebletova fanta sta mislil, da bo tu nova ulica, meja, imajo precejšnje težav r°ški spol, marveč si s stalnim stejše tudi z dihali in prebavo. kako uskladiti zahteve sodobne' ?vajanjem nikotina v svoj orga- to, Jože in France, polna vese­ VEBLET0VI poln novih hiš in ljudi. Med Neka študija, ki sojo opravili v življenja s starim i običaji. V Sat' 'Zern ogrožajo rodilne sposob­ lja, smeha in dela. Glasbeno njim i tudi Vebletovih. Angliji in so vanjo zajeli 13.000 FANTJE ski Arabiji je položaj še posel n i. Ko kadijo, pa posredno navdahnjena po očetu, h a rm o ­ otrok, je pokazala, da otroci tistih zanimiv, saj jim primanjki grožajo tudi bodoča pokolenja. nika veselo igra v njunih ro­ Tipljem z nogami asfalt mater, ki so kadile tudi med delovne sile, hkrati pa veli oju, z majhno pokojnino. Mati Rožne ulice. Pri novi pošti za­ nosečnostjo, v poprečju zaosta­ kah. Ujemata sev ritm ih, bese­ visoko izobraženih žensk ždi i vijem na levo in po nekaj deset Zaradi vsega tega se medicinski jajo v rasti, telesni in duhovni, za dah in stavkih. Vebletov trio dela od časa do časa pri st- ma. Premik se že obeta, saj korakih sem na ovinku kolo­ ‘T okovnjaki z vse večjo zaskrblje­ otroci nekadilk. igra na porokah, rojstnih dne­ rankh, da nekaj zasluži. Veble- začeli graditi prvo tovarno nostjo sklanjajo nad statistične vih, godovih, zabavah. Tek­ tovi so skromni in pridni dvorske ulice. Še mio, pa bom žensko delovno silo v arabsi Ženska torej kadi za dva! •evilke, ki govore o porastu kaje- muje na harmonikarskih tek­ ljudje, ki jim ni treba dosti, da doma. Ko hodim po Rožni uli­ svetu. Ja med ženskami, posebno še movanjih doma in v inozemst­ so zadovoljni. ci, mi je vsak korak svet. Vsa­ V načrtu imajo tovarno elel JPladimi. N a jp re j so o p a z ili, d a je vu. ka stara hiša, drevo grm. cvet. nike, v kateri naj bi delale že ;|očno poraslo število pljučnega Premišljujem, kako je njiho­ Neštetokrat sem jo prehodil. namesto uvožene tuje deli N i jim žal časa, če jih p o va ­ iaka med ženskami. Pred desetimi MISLI vo življenje prosto in lepo. Še Rojen v hiši, kjer je sedaj sile. Toda nemogoče je tov; j**1 je bilo razmerje med moškimi bijo v goste. Neutrudno igrajo povsem poženščiti, saj moraji Vera ni spoznanje, vera je zame, kadar pridem k.njim na Državna založba, sem preživel ,n Ženskami, obolelimi za plju- kar naprej. Sinova sta dvoj­ .radiciji vodilno vlogo imeti i življenje. obisk. Harmonika mi kar na­ ob Rinži nešteto dni in uric. J>‘m rakom, 8 : 1, zdaj ježe 1,5:1. čka, vsak igra na svojo harmo­ ški, to pa pomeni, da bi tudi v V. GRMIČ prej polni ušesa in dušo. Sedim Glavna prometna žila za nas °bak v tem drastičnem poveča- ženski tovarni bili vodilni dela\ Smisel In bistvo nista nekje niko. Glas harmonike pa kot tJU Taka na pljučih pri ženskah ig- v njihovi hiši in gledam vesela otroke iz teh hiš pa je bila Ro­ in vodje moškega spola. Z njih za rečmi, sta v njih, v vsem. da je en sam. Glavni del življe- a zanesljivo poglavitno vlogo. obraza teh dveh fantov s žna ulica. pa naj bi delavke ne imele direk .^nja jima je glasba — harmo­ H. HESSE harmoniko v roki. tnih stikov. nike in petje. Seznanjena sta z V meni še igra harmonika. Zapleteni problem bodo rešili .Tudi obolenj srca in ožilja je vsemi novimi kasetami, in pl­ S podrsavajočimi koraki na­ ženskami vse več zaradi kaje- Počasi se um irja pa spet pribr- podobno, kot so ga na univerzi, in V odsotnosti človeškega do­ oščami. Imata jih doma. Melo­ to odcapljam domov. Ustnice Ja* Kot so ugotovili medicinski stojanstva •<* naše duše Iz­ ni od nekje daleč. Počasi zas­ sicer se bodo zaposlene ženske dije poslušata, poskusita zaig­ se gibljejo, prav tiho pojejo. pogovarjale in dogovarjale s <$oji- O ^ziskovalci, je ženska tem ne­ razito podložne nesvobodi. pim in sanjam vesele sanje kot rati in kmalu harmoniki izva­ Vse davno pozabljene pesmi mi šefi preko notranje televizije. ž n o s tim še b o lj podvržena, če M. ROŽANC takrat, ko je v gostilni, kjer bljata pravšnje glasove. Oble­ Na univerzi je že dlje časa televizi­ /Ulije kontracepcijske tablete. V pojem spet. Na isti poti sem jih sem stanoval pred 55 leti, igra­ ja posredovalec med profesorji in S zvezi je kajenje desetkrat bolj Poglavitni krivec vseh naših čena sta v narodno nošo, ki se pel pred 55 le ti. Saj sm o o tro c i la harmonika. študentka niSL J'°dljivo za krva obtočila. »Čez nesreč, preteklih, sedanjih In jim a lepo prilega. stanovali z materjo v isti ulici Ni kaj, navade so okorele in tu­ ?*set let se b om o m orda srečali s bodočih, smo le mi sami. Oče Veble je mizar v pok- t pri Šafarjevih. Kdo bi si takrat P E T E R V O V K di drage, kar pa Saudijcev ne moti aVo e p id e m ijo srčnih oblenj B. ŠTIH preveč. Delovna organizacija Mercator—Agrokom­ Direktor kriv težav v zavodu? binat Krško, TOZD POLJEDELSTVO— MESO KOSTANJEVICA na podlagi sklepa Novomeški IS predlaga DS Zavoda za požarno varnost, da odpokliče direktorja komisije za delovna razmerja NOVO MESTO — Ob prenehanju ukrepov družbnega varstva je v ki je strokovnjak-inženir za to Zavodu za požarno varnost kazalo na izboljšanje, vendar so kontrole SDK področje, v knjigovodstvu pa so že objavlja in komisija izvršnega sveta vnovič ugotovila cel kup nepravilnosti. Ker se dobili zamenjavo. naslednja prosta dela in naloge v delovni enoti farma nered nadaljuje, so v izvršnem svetu predlagali delavskemu svetu, naj odpo­ Vse to in še m arsikaj je bilo na seji prašičev v Pristavi: kliče direktorja. Menijo, da je ključ vsega v kadrovskih težavah. izrečenega v navzočnosti direktorja Ne samo da je kontrola »službe pa so Novomeščani po gospo­ Iztoka Hrovata, ki pa je izjavil: — servisni delavec družbenega knjigovodstva odkrila darnosti zadnji, najslabši med temi »Kaže. da sem glavni problem jaz. — porodničar pri poslovanju v preteklem letu mn- pa tudi po dohodku“ na delavca. in ne zavod, in menim, daje ocena ožico nepravilnosti, nekatere celo — delavec za generalno čiščenje hleva Eden glavnih očitkov'je. da se pre­ enostranska.« Izvršni svet pa je vzt­ — oskrbovalec v hlevu tako hude. da bo šla ovadba na malo ali na neustrezen način zani­ rajal na stališču, da sta tako SDK javno tožilstvo, tudi primerjava majo za pridobivanje lastnih do­ kot komisija dovolj strokoven or­ Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim poslovanja med novomeškim zavo­ hodkov. Poleg vsega tega gre tudi za gan za oceno naštetih nepravilnosti. časom. Kandidati, ki se bodo prijavili za opravljanje dom in enakimi delovnimi orga­ samoupravno neurejenost, saj ni Sicer pa bo epilog znan že km alu. objavljenih prostih del in nalog, naj imajo končano d e ž u rn i nizacijami v Kopru. Kranju in Celju izpeljana niti registracija zavoda. R. BAČ ER osnovnošolsko izobrazbo. kaže. da v Novem mestu marsikaj ni Poseben pogoj je 3-mesečno poskusno delo. v redu. Ugotovitve kažejo, da je bilo Kandidati naj pisne prijave pošljejo na naslov: Mercator- precej nereda v knjigovodstvu, na­ p o re č a jn V novomeški občini gre vedno ve­ Zlata plaketa Agrokombinat Krško, Cesta krških ; žrtev 52. Prijave sploh pa tiči kadrovski problem v čji delež družbenih sredstev za bomo sprejemali 8 dni po dnevu objave, kandidate,pa treh mestih: zavod bi moral dobiti za AMD potrebe zavoda, ki je po opremlje­ obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. UKRADEL REZERVNO KOLO direktorja z ustrezno ekonomsko ali 663/48-85 — V noči na 20. november je neznan nosti celo na boljšem kot so prime­ pravno izobrazbo, za poveljnika >Bela krajina« storilec ukradel s tovornjaka, ki je stal rjane delovne organizacije. Pri tem predlagajo dosedanjega direktorja. parkiran pred motelom Putnik v Za uspehe pri preventivi v Trebnjem, rezervno kolo. DO Giro Beograd, ki je lastnik vozila, je bila prometu mu jo je podelil OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST oškodovana za 20 tisočakov. ELEKTRIKA UBILA beograjski dnevnik Poli­ ČRNOMELJ ODNESEL ELEKTROMOTOR­ ŠTIRI KRAVE tika ekspres JA — Med 16. in 22. novembrom je Na podlagi določil pravilnika o podeljevanju nagrad nekdo iz strojev, ki so bili v DO 1MV ZttJE PRI VINICI — V četrtek. ČRNOMELJ — Avto-moto dru­ Občinske raziskovalne: skupnosti Črnomelj razpisuje le­ — tozd Žaga v Črnom lju namenjeni za 21. novembra zvečer, je prišlo v gospo­ štvo Bela krajina je pred kratkim prodajo, odnesel dva elektromotorja ta darskem poslopju 54-letnega Jožeta prejelo zlato plaketo beograjskega in oškodoval lastnika za 100.000 din. Grudna z Zilj pri Vinici do pogina dnevnika Politika ekspres. To viso­ RAZGRAJAL NA POSTAJI IN živine. Kot je pokazala preiskava, je NATEČAJ ZA PODELITEV NAGRAD IN DOMA — 23. novembra so pridržali smrt štirih krav povzročila nestrokov­ ko priznanje podeljuje časopis že 8 do iztreznitve 20-letnega Igorja Jer­ na napeljava elektrike do napajal­ let za dosežke na področju preven­ PRIZNANJ mana iz Trebnjega. Mladenič je naj­ nikov. Tok je namreč prišel v vodo in tivnega delovanja v prometu in ni prej razgrajal na železniški postaji v ubil štiri od petih krav, ki so bile pri­ naključje, da ga je za preteklo leto — za dosežke na področju razvojno-raziskovalnega dela Trebnjem, nato pa navzlic opozorilu vezane ob napajalnikih. Škode je za na predlog Avto-moto zveze Slove­ — za dosežke na področju inovacijske dejavnosti miličnikov še doma. Dogajanje bo m ilijon in 200 tisoč dinarjev. nije prejelo prav belokranjsko dru­ — za dosežke pri popularizaciji raziskovalne in inventivne podrobneje opisal sodniku za prekr­ štvo. f dejavnosti v občini ške. Če se ga seveda spominja... VLOM V GASILSKI DOM — V AMD Bela krajina namreč po­ — za spodbujanje inventivne dejavnosti med mladino in noči na 23. november je bilo vlomljeno sveča preventivi v cestnem prometu — za pisne prispevke učencev in dijakov s področja razisko- v gasilski dom v Črnomlju. Odnesene­ že vrsto let zelo veliko pozornost, r valne in inventivne dejavnosti. ga ni bilo nič. z vlomom pa je storilec Vse več žrtev med mladimi vidni pa so tu di rezultati, saj se je v povzročil za 2 tisočaka škode. zadnjih dveh letih na tistem obm­ Kandidate lahko prijavijo: Čeprav so slovenske ceste v letošnjih devetih očju zelo zmanjšalo število nesreč. — družbenopolitične organizacije mesecih zahtevale nekaj manj življenj, se je črna Kot je ob podelitvi dejal predsednik — strokovna društva VLOM V KOKOŠNJAK ______bera med otroki še povečala ______nagrajenega društva Alojz Gabro­ — OZD (delavski svet ali drugi samoupravni organi) SELA PRI M IR N I — V noči na mi­ vec. gre pohvala predvsem beog­ — posamezniki. nuli ponedeljek. 25. novembra, je nez­ Na slovenskih cestah je v letošnjih devetih mesecih izgubilo življenje rajskemu časopisu, ki v sodelovanju nanec vlom il v kokošnjak Franca 324 udeležencev v prometu, kar 5.024 pa jih je bilo laže ali teže poškodo­ z republiškim svetom za varnost v Prijava mora vsebovati jasno obrazložitev vsakega predloga. Kolenca iz Sel pri M irni in odnesel 11 vanih. Na prvi pogled se zdi takšna statistika strahotna, vendar je prometu na cestah Srbije, zavaro­ O nagradah in priznanjih bo odločal v skladu s pravilnikom kokoši. Škode je preko 10 tisočakov. potrebno omeniti, da pomenijo te številke v primerjavi z enakim lanskim valnico ;>Dunav«. radiom Beograd. odbor za družbeno planiranje, svobodno menjavo dela ter obdobjem zmanjšanje števila prometnih nezgod (teh je bilo letos 3.968) Avto-moto zvezo in Zvezo voz­ za pospeševanje inovacijske in raziskovalne dejavnosti. KRADEL PO TRGOVINI kot tudi mrtvih in poškodovanih. nikov že osem let pripravlja akcijo Nagrade in priznanja bodo podeljena na slavnostni seji Prav lahko pa je takšnemu vilkami. Ob vsem tem je potreb­ »Srečno pot«. Glede na to. daje v skupščine Občinske raziskovalne skupnosti Črnomelj ob GRADAC' — Minuli vikend je nez­ izboljšanju najti vzrok. Ne gre no dodati še. da jih je med vsemi Jugoslaviji na 100 m ilijo n o v prevo­ občinskem prazniku. nanec izkoristil za vlom v prodajalno namreč za kakšen premik v temi le 9 za krivilo prom etne ženih kilo m e tro v 17.5 sm rtne žrtve, Predloge z ustrezno dokumentacijo sprejema do vključno Mercatorja v Gradcu. Ob pultu je na­ varnostni podobi, pač pa zgolj 31. decembra 1985 Občinska raziskovalna skupnost šel dve blagajni, iz prve je odnesel nezgode s svojim ravnanjem, vsi v Nem čiji pa le 4. in je naša država 12.200 din. iz druge pa 4 tisočake. za naključje, da so lanska dolga ostali so postali žrtve objestnos­ po številu smrtnih žrtev na prvem Črnomelj, Kolodvorska c. 34, ki daje tudr podrobna poja­ Trgovci so s krajo in posledicami vlo­ zima in težke razmere za vožnjo ti. neprevidnosti in malomarno­ mestu v Evropi, je vsaka akcija, ki snila (telefon:5 1 -1 1 7 ). ma oškodovani za 40.000 din. krepko om ejile prom et, s tem pa sti starejših. pripomore k temu. da bi se število 6 6 6 / 4 8 - 8 5 tudi število prometnih nezgod. žrtev na cesti zmanjšalo, še kako Podatki za drugo in tretje In za konec še nekaj. U radno dobrodošla. četrtletje to namreč dovolj zgo­ velja, da je bila cesta vzrok Priznanje pa sta tako AM D kot ELEKTRIKA UBILA vorno potrjujejo. Prav tako gre nezgodam le v 3 odstotkih časopisu, ki na področju preventive Dežurne prodajalne, ki bodo odprte v nedeljo, DESET KRAV zmanjšano število žrtev med primerov, vendar je zelo ut­ in vzgoje v cestnem prometu opra­ I . decembra, od 8. — 11. ure vozniki in potniki v osebnih emeljeno vprašanje, posebej se­ vljata tako humano delo. izrekla tu­ M A L I TRN — Pred dnevi je avtomobilih pripisati tudi večji daj v zimskih mesecih, koliko di predsednik AM Z Slovenije Franc prišlo v zgodnjih jutranjih urah do V NOVEM MESTU: uporabi varnostnih pasov, črna nesreč bi bilo manj. če bi bila Kostrevec in tajnik zveze Boris Kor­ nesreče v hlevu Jožeta Pečnika iz bera pa bi lahko bila še manjša, vozišča pravočasno splužena in bar. G otovo pa je res, kot so dejali Emona Dolenjka — TOZD Engro-detajl Malega Trga pri Krškem. Ob hle­ saj večina žrtev tako med vozni­ posipana. Prav tako bi bilo zani­ beograjski gostje, da se njihova akci­ — Market Ljubljanska vu se je namreč pod težo snega — Market Drska ki kot sopotniki ni bila priveza­ m ivo videti, k o liko cest ima ja ne bi tako razm ahnila, če je ne bi odlomila veja na drevesu, padla na na. sploh še zahtevane torne koefi­ podprli prav v vsakem delu naše — Samopostrežba pri mostu električno napeljavo in potrgala Sicer pa bolj kot vse to skrbi ciente. Takšno razmišljanje ne domovine, saj v Jugoslaviji ni mes­ ničelni vod. To je bilo tudi vzrok, nekaj drugega. Tudi ob tako nazadnje potrjuje tudi podatek, ta. ki se ne bi prijavilo za tekmo­ Mercator Standard , da ob nesreči ni izpadla varovalka zmanjšanem številu nesreč in da se je samo na valovitih in ko- vanje »Srečno pot«. Prav zaradi te­ — Potrošniški center Ločna v transformatorju, pač pa je tok žrtev je potrebno zapisati, da se tanjastih predelih voznih pov- ^ ga ima zlata plaketa za belok­ — Potrošniški center Zagrebška stekel v hlev in tam pom oril deset je krvni davek med najmlajšimi ršin pripetilo kar 100 nezgod ranjsko Avto-moto društvo še toli­ od dvanajstih krav. Škoda je udeleženci v prometu izredno medtem ko je na avtocestah ko večjo veljavo. KZ Krka TOZD Oskrba ogromna, saj je bilo nekaj živine — Blagovnica 2abja vas povečal. K a r 23 m rtvih ter 583 zabeležen le 1 odst. vseh prom e­ B. M. tudi breje, ocenjujejo pa jo na dva poškodovanih otrok in mladole­ tnih nesreč. in pol milijona din. tnikov je daleč nad lanskimi šte­ B. B. V OSTALIH KRAJIH BODO ODPRTE NASLEDNJE PRODAJALNE:

1. v Šentjerneju — Market Dolenjka 2. v Škocjanu — »Pri mostu«, Dolenjka 3. v Straži — poslovalnica KZ Uspešno nad rdečega petelina 4. v Žužemberku — Market Dolenjka 1 5. na Dvoru — poslovalnica Mercator Gasilci posodabljajo opremo in gasilske domove — V vsaki OZD človek, ki ima 6. v Dolenjskih Toplicah — poslovalnica Mercator ______na skrbi požarno varnost, v večjih pa tudi gasilske desetine 7. v Šmarjeti — poslovalnica Mercator 8. v Mirni peči — poslovalnica Mercator RIBNICA — Veliki požari, ki so uničevali letos ob Jadranu pa tudi 100-letnice dobilo cisterno in ko­ PRIZNANJE ZA PREVENTIVO — 9. v Mokronogu — Samopostrežba Dolenjka ponekod v notranjosti države, so povzročili ogromno škodo. Za prepreče­ mandno vozilo. V mesecu požarne Predstavnik beograjskega dnevnika Po­ 1 0 . na Mirni — Samopostrežba Mercator II. v Trebnjem — Blagovnica — Samopostrežba vanje požarov, k ijih najpogosteje povzroči človek, je najboljša dobra zašči­ varnosti so bila pregledana podjet­ litika ekspres izroča zlato plaketo za us­ D o le n jk a ta, za uspešno krotitev »rdečega petelina« pa dobra organiziranost in seve­ ja. stanovanjski bloki in zasebne pešno delo pri preventivi v cestnem da tudi opremljenost. hiše. Po vseh sektorjih so bile ga­ prometu predsedniku Avto-moto dru­ V ribniški občini so tudi letos or­ ukvarja s požarno varnostjo. V silske vaje. društva pa so tekmovala štva Bela krajina Alojzu Gabrovcu (na V ČRNOM LJU ganizirali problemsko konferenco kratkem nameravajo odpreti po­ tudi za memorial Matevža Haceta. desni). — samopostrežba pod lipo — Dolenjka na temo »Požarna varnost v delov­ dobo delovno mesto še v Riku. Ob zaključku so sklenili, da bodo — mesnica Delikatesa — KZ nih organizacijah«, na kateri je veči­ Poudarjeno je bilo. da je nujno tudi ♦nadaljevali preventivno delo. kar je na predstavnikov podjetij poročala, v ostalih delovnih organizacijah tudi njihova trajna usmeritev. Orga­ V Semiču — poslovalnica KZ da imajo povsod opremo in tehniko. zaposliti protipožarnega referenta: nizirali bodo čimveč predavanj za Na Vinici — poslovalnica Dolenjka katero lahko omejijo začetni v OZD. ki zaposlujejo preko 300 lju­ delovne ljudi in občane, izdelali PO DOLENJSKI 664/48-85 požar. Večina /aposlenih pozna ga­ di. pa organizirati tudi gasilsko bodo oceno požarne ogroženosti v DEŽELI js k e aparate in delo z n jim i, saj so desetino. občini, za območje vse občine pa • Goričan Jože Koren je prej­ unekod imeli predavanja o gasils­ Na konferenci so ugotovili, da so uredili tu di sistem radijske zveze. šnji teden prijavil m iličnikom . da DELAVSKI SVET ka. drugod praktične vaje. v večini sklepe, ki so bili sprejeti za letos, v MILAN GLAVONJIČ mu je neznan storilec ukradel iz clovnih organizaci pa so med celoti uresničili. Nakupili so precej Zavoda za požarno varnost Novo mesto osebnega avtomobila, ki je stal na jposlcmmi tudi člani prostovoljnih nove opreme in tehnike. Letos so ZIMSKE NEVŠEČNOSTI Cesta herojev 27 parkirišču pred metliškim hote­ isilskilf društev. dogradili gasilska domova v Retjah VELIKE POLJANE — Čeprav lom Bela krajina, kovček M ili- Požarno je najbolj ogrožen Inles. in Lipovcu, dograjujejo jih v Nem­ koledarsko zima še ni nastopila, je razpisuje čniško poročilo pravi, daje Koren «.r im ajo velike količine lesa. zato ški vasi. Otavicah in Žtmaricah. prosta dela in naloge na območju KS Velik,e Poljane in v s krajo oškodovan za 200 ti­ »jo v tej delovni organizaciji preurejajo pa v Jurjeviči in Prigori­ okolici povzročila že precejšnje sočakov. Zanimivo bi bilo sedaj še tooslenega človeka, ki se poklicno ci. G D Ribnica je ob proslavljanju nevšečnosti Kraje, ki leže nad 630 izvedeti, kaj tako dragocenega je 1. vodje operativne gasilsko-reševalne s lu ž b e m visoko, je prizadel žled. ki je po skrival ukradeni kos prtljage. 2. 2 gasilcev prvih ocenah porušil o ko li 10.000 • Novomeški miličniki so prej­ kubikov ra/nega drevja, največ na šnji teden pridržali nekega Sašo Poleg splošnih veljajo še naslednji pogoji: območju Zrnovca. Prve večje ne­ Mitroviča, ki je na kegljišču res­ Pod 1: — končana VI. ali VII. stopnja strokovne izob­ všečnosti so se začele že 11. novemb­ tavracije Pri vodnjaku kršil javni razbe (gasilski inženir, inženir varstva pred požarom) 'n ra ponoči, ko je žled podrl več elekt­ red in mir. Z mnogo bolj znanim — 5 oz. 2 leti delovnih izkušenj v stroki ričnih drogov in so bile nekatere va­ Stelanom Mitrovičem imata tora Pod 2: — končana IV. stopnja strokovne izobrazbe (teh­ si tudi po 48 in do 84 ur brez kar precej skupnega. nični poklic) in šola za poklicnega gasilca zasneženem vozišču usodno. Lav- elektrike. Občani so negodovali za­ NA ZASNEŽENI CESTI TRČIL V • V noči na 19. november je — nad 3 mesece delovnih izkušenj. rihOvo vozilo je zaneslo v levo. kjer je radi počasnih popravil. Žled je po­ AVTOBUS — 33-letni Jože Lavrih i/ trčilo v avjpbus. ki ga je vozil 51-letni naznan storilec vlom il v zajčnico Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izobrazbi na naslov. diral tudi drogove, po katerihjespe- Temenice se je 21. novembra peljal z Eranc N ovakiz Trnja. V nezgodi seje Stanislave Ostanek iz Male Loke. Zavod za požarno varnost, Novo mesto, Cesta herojev2/ fjan TV kabel do pretvornika nad osebnim avtom iz Trebnjega proti Ve­ poškodovala sopotnica v osebnem Topel dom sta zapustila dva kožu- — »ZA RAZPIS«. Ortnekom. Zaradi okvar ljudje niso liki Loki Ko je pri Kamnem potoku avtomobilu 21-letna Frančiška Lav­ harja. Med poznavalci podobne Rok prijave je 15 dni po razpisu, o izbiri bomo kandidate vozil po klancu navzdol, je nenadoma mogli gledati televizije, vendar je bi­ rih. Prvo pomoč soji nudili v novome­ mesnine je njuna vrednost okoli tri obvestili v 30 dneh. opazil, da mu nasprotijsnhaja avto­ ški bolnišnici. Materialno škodo so la okvara na TV napravah hitro tisočake. 665/48-85 bus. Pričel je /a v ira tii^ p r je bilo na ocenili na 160 tisočakov. • odpravljena! ‘ < .

OOLEHISKI LiST k i ŠPORTNI KOMENTAR Pionir boljši od prvoligaša! Novinci skrojili vrh Polfinalni odbojkarski turnir v Novem mestu — Presenetljiva Pionirjeva zmaga Končano prvenstvo tudi v moški SRL — Inles NOVO MESTO — V novomeški športni dvorani je bil v petek in soboto polfinalni je bilo v Novem mestu, oblekel dres pod pričakovanji — Porazi z novinci v ligi odbojkarski turnir za jugoslovanski pokal, na katerem'sta poleg gostiteljev, ekipe članske državne reprezentance. Od­ lično je zaigral še Gregurek. veteran Republiški rokometni ligaši so v jesenskega dela prvenstva osvojiti novomeškega Pionirja, nastopili še vrsti večkratnega državnega prvaka Mladosti Monterja in skopskega Vardarja. Gledalci so tokrat brez dvoma prišli na svoj račun, Lojze Babnik je prikazal verjetno eno soboto odigrali še zadnja srečanja 4. mesto s tremi točkami zaostanka najboljših iger v svoji karieri, in če k še zlasti pa velja to za petkovo drugo srečanje, ko sta se pomerili ekipi Pionirja in jesenskega dela prvenstva, medtem za vodilno Ajdovščino. In pomlad? temu prištejemo še velik delež ostalih prvoligaša Vardarja. ko so dekleta na odmor odšla že Ribničani upajo, da bodo zamujeno (Komadine. Verniga. Kosmine). po­ prejšnji teden. O velikem uspehu nadoknadili. A četudi bo tako, ven­ Novomeščani so že v prvem sreča­ tih osvojili 19 točk. pri tem pa bili celo tem je uspeh popolnom zaslužen. ženskega dolenjskega rokometa darle skrbi Se nekaj. Dejstvo je na­ nju proti Mladosti Monterju dokazali, na pragu velikega presenečenja, saj so Omenimo pa naj ob tem še nekaj: vno­ da njihova forma raste. Proti Zagre­ Novomeški smo že pisali, saj bodo Šentjerne- mreč, da v Inlesu nimajo podmlad­ prvi niz izgubili šele na razliko. K ot že vič se je pokazalo, da je potrebno za bčanom. ki sodijo v sam vrh evropske rečeno, pa je bil vrhunec večera vrhunske dosežke trdo delo. Novo­ jčanke in Novomeščanke prezimile ka, igralcev, ki bi lahko že jutri klubske odbojke, so namreč v treh se- šahisti zamenjali Ilca, Ambrožiča, Gelze- srečanje med Novomeščani in Var­ meščani so brez dvoma vrsta sposob­ povsem na vrhu lestvice, zanimivo darjem. Domala polna športna dvora­ na takšnih rezultatov. To so navs­ pa bo pogledati, kako so se odrezali ja. V ilustracijo povejmo, da zaseda na je dobri dve uri uživla v vrhunski ezadnje dokazali tudi v petek, vendar prvaki LA0 klubi Kočevske in Ribniške doline. druga ekipa Inlesa, ki tekmuje v II. odbojki, pri tem pa so gostitelji preko­ bo za kaj več potrebno še več dela. V republiški ligi, zadnje mesto z vse­ OD JUTRI SKIBUS V novomeškem domu Inles je brez dvoma veljal za ene­ sili celo same sebe. Brulec je tokrat mislih imamo predvsem podatek, da ma dvema osvojenima točkama. NA GAČE zaigral v reprezentančni luči. tako. kot Novomeščani sedaj trenirajo štirikrat ga prvih favoritov v moški ligi, saj JLA prvenstvo LAO v Brez dvoma čaka »lesarje« med smo ga b ili vajeni gledati pred štirimi na teden po poldrugo uro. vrhunski ima v svojih vrstah izkušene igralce, NOVO MESTO — Kot kaže, se šahu in kegljanju zimskim počitkom veliko dela. leti. ko je na balkanskem prvenstvu, ki re-ultati in tudi cilji, kot so sijih zasta­ hi imajo za seboj celo že nekajletni bo smučarska sezona na Gačah pri vili pred pričetkom tega prvenstva, pa drugoligaški staž. Toda Ribničani Nasprotno od Ribničanov so ig­ Črmošnjicah pričela nenavadno terjajo precej več. tudi po 10 ur trdega NOVO MESTO — Konec minulega tedna je bilo v novomeškem Domu JLA so to jesen razočarali. In medtem ko' ralci Ponikev zadovoljili z igro, zgodaj. Že ju tri, v petek, 29. treninga na teden. letošnje jubilejno, 10. prvenstvo Lju­ so proti najnevarnejšim konkuren­ čeprav rezultati tega ne potrjujejo. novembra, bo ob 8.30 iz novomeške Rezultati polfinalnega turnirja: Mla­ Kronan sad dela bljanskega armadnega območja v šahu tom za vrh prikazali dobro igro in A če ne bi bilo štirih tesnih in nesre­ avtobusne postaje odpeljal proti dost M ontej-Pionir 3:0 (14. 3. 2). Petkova sijajna zmaga nad že in kegljanju. Največ uspeha so imeli vse neposredne dvoboje odločili sebi čnih porazov z Rudarjem. Astro Gačam prvi skibus, ki bo ustavljal Pionir-Vardar 3:2 (6. -14. 13. -6. 14). dolga teta enim izmed najboljših Mladost Monter-Vardar 3:0(5. 5. 12). gostitelji, zmagovalnim ekipam in posa­ v prid, so si privoščili neverjeten Jadranom. Ajdovščino in Prulami, na vseh rednih avtobusnih postajah. jugoslovanskih klubov — Var­ B. B. meznikom pa je odličja in pokale podelil spodrsljaj drugje. Izgubili so vsa torej večidel ekipami, ki so na čelu Cena prevoza s celodnevno smučar­ darjem iz Skopja pomeni pravi generalpodpolkovnik M irko M irtič. srečanja z novinci v ligi, Prulami, lestvice, bi tudi vrsta Ponikev prezi­ sko karto bo veljala 1.000 din, z praznik za dolenjsko odbojko, re­ Rudarjem iz Trbovelj in Partizanom mila blizu vrha. Tako pa je iz njene­ enolončnico pa 1.300 din. Avtobus Rezultati, šah: 1. Novo mesto (Ci­ kli bi lahko celo, mejnik v njenem KDO NA OBČINSKO gan. Jelič. Soldo. Solnikov. Lončare- iz Slovenj Gradca, medtem ko jim ga tabora celo slišati novice, da raz­ bo poslej vozil vsak petek, soboto in je povsem poprečna ekipa Usnjarja nedeljo, seveda če bodo dopuščale razvoju. Pionir, moštvo, ki mu si PRVENSTVO? vič. Sušnjar. Zgonc) 26. 2. Ljubljana I mišljajo o zamenjavi trenerja Do­ 25.3. M aribor 19.4. Ajdovščina 18.5. 'z Šmartnega odvzela točko. Seve­ snežne razmere. Vse informacije poznavalci priznavajo visoko ka­ blekarja. kar po mnenju mnogih ta kovost, če gre za vrednost posa­ NOVO MESTO — Kar okoli 50 Grančar 18. 6. Vrhnika 17. 8. Pivka da se s takšnim izkupičkom ni dalo čas ne bi bila prav pametna poteza. dobite v novomeški poslovalnici pionirjev in pionirk na OŠ Kntjc meznih igralcev, je svojo moč 14. 9. Ljubljana II 13. 10. Slovenska storiti kaj več, kot na koncu M. GLAVONJ1Č Globtoura, kjer bodo tudi prodajali Rupena tekmuje tačas za mesta, ki Bistrica 12 itd. karte. potrdil tudi na zahtevni tekmi. vodijo na občinsko prvenstvo. Med Kegljanje — posamično: L Bajič Zaigral je samozavestno in spro­ mlajšimi pionirji so v skupini A v naj­ (Postojna) 882 podrtih kegljev. 2. ščeno, brez za nezrelo ekipo tako boljšem položaju Došlič, Udovič in Zlatkovič (Novo mesto) 863. 3. Čulič Bajc. v skupini B pa Stokanovič in značilne psihološke zavrtosti, za­ (Ljubljana) 860 itd., dvojice: I. Bajič Novomeškim radi katere je doslej izgubljal Šporar. Pri mlajših pionirkah so dve Zmaga v zadnjih minutah koli pred koncem na vrhu Hlača. Vid­ — Juranek (Postojna) 1.680. 2. Roža- tekme. Naj si je Vardar s tremi jac — Zlatkovič (Novo mesto) 1.676. igralcem goja driavanimi reprezentanti, slav­ marjeva. Petkovškova in Baznikova. Pomembna zmaga Novomeščank v 5. kolu I. SKI — pri starejših pionirjih pa so po 3. Kobašljič— Dalmacija (Novo mesto) nim in res nenadkriljivim poda­ nepopolnem zadnjem kolu na naj­ 1.668 itd. ekipno: 1. Ljubljana I. 2. Novolesovci brez težav do novih točk Novo mesto L 3. Novo mesto II. 4. ^tretje mesto jalcem Bogoevskim. Jankovim in boljših mestih Bančov. Golob. Konci­ Djordjevskim, še tako trudil in ta­ lja. Čebular in Rozman. Starejše Vrhnika. 5. Ajdovščina. 6. Slovenska Uspešen nastop na dr­ Minulo soboto in nedeljo je bilo na iz igre Aševa. Gostje so namreč vodile Bistrica. 7. Postojna. 8. Kranj. 9. Lju­ ktiziral, toka dogajanja ni mogel pionirke bodo tekmovale dvokrožno, gnem prvenstvu v Mari- sporedu nadaljevanje prvenstva tako v s 56:53. Bunčeva je dobila 4. osebno bljana II. 10. Ribnica. moški kot v ženski I. republiški košar- napako, vendar so v tem delu odlično zasukati. Po dveinpolurnem boju, medtem ko je pri pionirjih C'OŠ nasle­ dnji vrstni red: Glinšek. Stokanovič. ______boru______skarski ligi. Novolesovi igralci so v zaigrale Adamičeva. Smrketova in ki je na vdušil blizu 500 gledalcev, Bratoževa. Ko pa je v 37. m inuti pri Maraš, Korent. Bančič itd. novomeški športni dvorani brez težav je moral kloniti pred boljšim. Za MARIBOR — Ekipa novomeškega vodstvu gostij z 72:70 vstopila v igro še društva se je pred dnevi udeležila opravili z ekipo Bistrice, medtem ko so Pionirjevo zmago so zaslužni vsi NOVOMEŠKI PRVAKI, Bunčeva. ki je zaradi štirih osebnih na­ igralci, posebno pohvalo pa za­ državnega prvenstva goja v drug- imela dekleta Novega mesta mnogo več pak nekaj časa presedela na klopi, so TREBANJCI V 'gaški in prvoligaški konkurenci, služijo Brulc. Komadina in Ko- SINDIKALNO dela z vrsto celjskega Kladivarja. Novomeščanke znova prevzele igro' in KVALIFIKACIJE ovomeščani so igrali v II. ligi in v rezultat v svoje roke. Povedle so s smina ter seveda veteran Lojze PRVENSTVO SNEŽNIKU °Hkurenci osmih petčlanskih ekip Novolesovci so proti zadnjeuvršče- 77:72, to pa je bilo tudi dovolj za kon­ Babnik, ki je imel v petek v KOČEVJE — Ekipa Snežnika iz NOVO MESTO — Na kegljišču f f^ d l' 3. mesto s 16 točkami. Rezul- ni ekipi na lestvici zaigrali lagodno, pa novomeškega doma JLA se je pred čni uspeh. dolgoletni športni karieri svoj ve­ Kočevske Reke je zmagovalec letoš­ " Novomeščanov: z Gordono so vendar zabeležili prepričljivo zmago. dnevi končalo letošnje ekipno prven­ Trener Splichal je dal tokrat prilož­ B. B. liki dan. njega šahovskega sindikalnega občin­ phagali s 3 : 2. z Reko 4 : 1. s stvo Dolenjske. Po pričakovanju je ngorjenf, kasnejšim zmagovalcem, nost tudi mlajšim igralcem, ki niso skega prvenstva, ki se je pred dnevi Pionir v prvih kolih' II. ZOL — končalo v hotelu Pugled. Čimer. Mal­ zmagalo Novo mesto, medtem ko so razočarali. Brez dvoma je bila tekma z •kegljači novomeškega Mercatorja z 2. iz SeJ e ta^° tU£*‘ uvrstilo v 1. ligo. so zahod ni zaigral tako, kot so vsi nar. Murn. Stankovič in Gabrič so . gubili z. 2 : 3. z enakim rezultatom jih Bistrico dober trening pred enim naj­ mestom dosegli svoj največji uspeh — od njega pričakovali. Tekma z zbrali 18 točk. za njimi pašo se uvrstile Premagal še kragujevški Radnički. zanimivejših srečanj, ki jih bomo to uvrstitev v kvalifikacije za vstop v II. Vardarjem je potrdila, da prav za­ ekipe Elektra, Skupščine občine. Itasa ^dtem ko so v zadnjem kolu prema- sezono videli v novomeški športni republiško ligo. Končni vrstni red: itd. Izven konkurence je nastopila še ^ Bjelovar s 5 : 0. dvorani: Novomeščanom prihaja na­ radi psihološke nestanovitnosti in Novo mesto 15.055 podrtih kegljev. vrsta OŠ Zbora odposlancev in I i^om ^čam . za katere so igrali mreč v goste ekipa Libele. še nedavno pomanjkanja samozavesti, k te­ Mercator 14.561. M etlika 14.396. zasedla 3. mesto. ukič. Čefarin. Matoh. Horvat Golob članica I. B zvezne lige. mu pa je včasih nekaj prispevalo Rudar (Črnomelj) 14.385. M G-č. ^Jakopin, so s svojo igro zadovoljili. Za razliko od fantov pa so imelt tudi trenerjevo togo vodenje (me­ N. G. J* Posebej ker so imeli zelo kratke p ri­ dekleta v Kladivarjevi ekipi dostojne­ njavanje) moštva med tekmami. prave. in so bili neuigrani. Najboljšo ga nasprotnika. Na srečo pa so tokrat Kakorkoli: sadovi resnega, dol­ groje pokazal Leon Matoh, kije na le zaigrale, kot znajo, še posebej v ob­ goletnega dela se jasno kažejo, KLONILE ŠELE V .re,J' deski pramagal vse svoje naspro- rambi. Z agresivno posamično ob­ POKAL BRATOM četudi malo z zamudo, in kljub že FINALU nike. Naj omenimo še. da je v I. ligi rambo so si resda nabrale veliko oseb­ BLASOM ^astopilo 6 ekip. zmaga pa je pripadla nih napak, vendar so ključne igralke omenjeni pomanjkljivosti lahko NOVO MESTO — Mlade rokome­ ostale v igri celo tekmo, kar je bilo tudi mag. Vladimir Jankovič, v odboj­ SEVNICA — ŠK M ilan Majcen iz tašice Novega mesta so na nedavno Žc v kratv^m pa čaka igralce odločilno. Še posebno dobro je igrala karskih krogih zelo priljubljeni Sevnice je prejšnji teden pripravil v končanem pionirskem republiškem l j 0rr|eškega Go društva nova preiz- Slavka Srebrnjak, poleg nje pa tudi Zlatko Gregorič trener, ki se namerava zdaj bolj počastitev občinskega praznika ekipni prvenstvu zabeležile velik uspeh. snja: od 6. do 8. decembra bodo Violeta Bunc. k ije imela kar 15 uspe­ posvetili docentskemu delu na šahovski turnir. Udeležilo se ga je 7 Potem, koso v predtekmovanjih naj­ »nizatorji 17. republiškega prvcns- šnih skokov, poleg tega je dobro zade­ zagrebškem vseučilišču, odhaja štiričlanskih ekip in 23 posameznikov. prej premagale O lim pijo s 13 : 9 in Razočaran Zmaga je pripadla bratom Blasom, je r/13 ^*to^cu- Želja Novomeščanov vala. Kladivarjeve igralke so vodile z mirne vesti in z zadoščenjem iz nato še Dravo s 13 : 10. so se uvrstile v sledijo pa: Lisca (Sevnica), Svoboda finale in tam po ogorčenem boju izgu­ osm ^ se vsaJ eden uvrstil med prvo 12:4. nato še s 17:9. to pa je bilo tudi dolenjske odbojke. Naredi! je ve­ perico, ki bo potovala na državno vse v prvem polčasu. Do preobrata bi državni (Krm elj). Sevnica — levi breg. Sevnica bile z Dupljami z 9 : 12 (6 :8). Največ liko, vredno javne zahvale. — desni breg. Metalna (Krm elj) in ______D. JU K IČ kmalu prišlo v 23. m inuti, ko je morala zadetkov na turnirju so za Novo­ prvak M. LEGAN Društvo invalidov Sevnica. V posa­ meščanke dosegle Hvala 12. Šmalc 9 mičnem seštevku je zmagal Rudi Blas. in Tomasova 6. PARTIZAN — USPEŠNI V NAMIZNEM Zlatko Gregorič mora kljub uspehom v karateju LITIJA 74 : 88 TENISU ČRNOMALJSKI glavno finančno breme PLANINCI pa^*BNA — Košarkarji mirenskega SEVNICA — Premalo je znano, da }e s'zana so v soboto zvečer doživeli tukajšnji igralci namiznega tenisa us­ nositi sam DOBRO POSLUJEJO drugi poraz v jesenskem delu pešno tekmujejo v 1. B republiški ligi. Kaj bo prinesel »Top 12«? SEMIČ — Malokdo ve. da je 25- ČRNO M ELJ — Pred kratkim seje So '?,ovanj a H. republiške lige. Resda V soboto so s 7 :2 odpravili Logačane. ietni Semičan Zlatko Gregorič postal ob pregledu devetmesečnega poslova­ G. Komac, 16-letničlan NTK Kočevje, seje uvrs­ venH're tokrat igrali borbeno. To soboto bo zopet živahno v sev- sredi novembra državni prvak v semi nja sestal upravni odbor črnomaljske­ ^ ,-ar so bili Litijčani boljši in so til med 12 najboljših jugoslovanskih mladincev niškem Partizanu. Igrali bodo z mo­ ga planinskega društva. Planinci so ‘ttženo zmagali. kontaktu, saj je tudi malo takih, ki ta štvi Kobarida in Vrtojbe. lahko z doseženim zadovoljni. Z karate bolje poznajo. Morda ima prav KOČEVJE — Pred dnevi je bil v pač. da moraš ta šport ljubiti, kajti delovnimi akcijami, ki se jih je udel­ zaradi tega. ker borilna veščina, v Kočevju zvezni mladinski kvalifi­ ni kar tako pustiti svojo mladost ežilo veliko število članov, so uredili kateri tekmuje, ni tako poznana in kacijski turnir v namizem tenisu, za zelenimi mizami.« dom na Mirni gori. kjer pa po prvih razširjena kot številni drugi športi, na katerem je za največje presene­ devetih mesecih še zmeraj poslujejo z Kočevski namizni tenis že nekaj državni prvak toliko težav, ki mu gre­ čenje poskrbel 16-letni član do­ izgubo. Prav tako so pričeli zbirati let dosega lepe rezultate, predvsem nijo veselje ob uspehu. mačega namiznoteniškega kluba denar za nakup potrebne opreme, še po zaslugi trenerja Marjana Ora- Gregorič je začel s karatejem leta Gregor Komac. Z izredno igro je žma. Pogoji za delo so dobri, zani­ posebej pa so lahko zadovoljni, ker se 1977. ko seje tudi včlanil v novomeški namreč ugnal vse nasprotnike in MINERVA — PONIKVE2L21 je število njihovih članov povzpelo na manje za ta šport tudi in tako nič karate klub. S tekmovanji pa je pra­ tako zasedel prvo mesto, kar mu je ( 11:10) 132. V tem letu so navezali tudi čudnega, če so vse selekcije DVZ Ponikve: Jambrovič. Ba­ vzaprav začel šele lani. a že takoj prineslo tudi pravico do nastopa polnoštevilno zastopane. odbojka tesnejše stike s sosednjimi društvi, dosegel velik uspeh, saj je b il na na zveznem tekmovanju najbolj­ mbič 2. Fink 3. M. Strand 3. D. St- posebej s PD M etlika, v prihodnjem »Tako jaz kot klub imamo pred odprtem prvenstvu Slovenije tretji. ših mladincev pod nazivom »Top rand 2. Vujonovič 3, Kočevar. letu pa nameravajo dokončno urediti seboj še trdo delo. Čaka nas na­ H. ZVEZNA LIG A — zahod, Letos pa je. kot že rečeno, s pomočjo 12«. mreč težka sezona v 1. A republiški Dobklar 7. okolico doma na Mirni gori. preure­ Jboški,8. KOLO : PIONIR — ZA- trenerja Šemse Šehiča. letošnjega »V prostore namiznoteniškeg R U D A R — KRŠKO 31:26 (14: diti električno napeljavo in drvarnico ligi. Nikakor ne mislim, da se “ AR preloženo v 9. kolu potujejo svetovnega prvaka v semi kontaktu, kluba sem prvič stopil pred petimi 14). odigrano že med tednom. ob domu. J. D. bomo borili za obstanek, realno bi Novomeščani k ekipi Pakraca. LESTVIC A : 1 Ajdovščina 18, osvojil naslov državnega prvaka. »Za leti. ko sem hodil še v 5. razred bilo. da zasedemo 3. mesto za eki­ „ >• SO L. moški, 8. KOLO: 2. Šoštanj 16. 3. Astra Jadran 15, ta uspeh pa je bilo potrebno odpove­ osnovne šole. Bela žogica in lopar pama Vesne iz Zaloga in Murske K o č e v je — m e ž ic a 0:3 (- 12. 4. Inles 15. 8. D V Z Ponikve 8, 11. dovanje. Vsak teden se dvakrat ali NAŠA TRIM STEZA sta me osvojila, postala sta sčaso­ Sobote Kar pa zadeva mene. jena -5.-13) Krško 3. trikra t vozim iz Semiča na trening v ma moja največja ljubezen, pričel prvem mestu zvezni turnir dva­ Kočevje: Polovič. Bradač. Mi- Pari prvega pomladanskega ko­ Novo mesto, poleg tega pa še v V preteklem šolskem letu smo si sem tudi redno in trdo trenirati, najstih najboljših jugoslovanskih *•>£. Marolt. Krivec. Hvala. Papež, la: Inles— Krško. Rudar— DVZ Zagreb, kjer izredno študiram orga­ učenci naše šole uredili trim stezo. St­ prvi uspehi pa so prišli po treh le­ mladincev. Moja želja je. da bi se '"'gar. Lampe. Ponikve itd. nizacijo prometa. Fizično bi že vzdržal eza je dolga približno kilometer. Naj­ tih. Postal sem namreč član repu­ uvrstil okoli 4. mesta prav tako pa LESTVICA: L Salonit 14 točk. ta napor, težje je finančno breme, kajti več jo uporabljamo pri urah telesne bliške pionirske selekcije.« razlaga želim tudi v prihodnje obdržati Kočevje 0. vse stroške moram v glavnem kriti vzgoje, in to samo ob lepem vremenu. Komac, danes dijak II. letnika status mladinskega republiškega V 8. kolu potujejo Kočevci k Na- košarka sam. V zadnjem letu sta mi sicer po­ Prav pa nam je prišla ob športnem strojne šole: reprezentanta.« je končal Komac. r°dnemu domu. magala obrtna zadruga iz M etlike in dnevu. Na stezi smo pripravili kros. Uspehi so se zatem vrstili kot na Po besedah njegovega trenerja T V D Partizan iz Semiča, a s tem de­ Športni dan je bil zanimiv in ostal mi Oražma so za Komaca vsi našteti I. SO L, ženske, 8. KOLO: L SKL, moški, 7. KOLO: tekočem traku. Komac je postal Ko č e v j e — m e ž i c a 3:0 (3. 8. narjem sem lahko kril le stroške prev­ bo v lepem spominu, čeprav sama cilji dosegljivi, z nekaj sreče lahko NOVOLES—BISTRICA 104:75 eden najobetavnejših jugoslovan­ 4) ozov in startnine na tekmovanjih.« nisem bila prav posebno uspešna. celo poskrbi še za kakšno prijetno (46:33) skih igralcev., zmagovlec številnih pove Zlatko, ki mora vse ostale MOJCA O SV ALD . 7. r presenečenje. Kočevje: Klun. Kočevar. Uran. Novoles: Peljhan 2, Cerkovnik tekmovanj, mitingov in revij. Naj Hočevar. Levstik. Turk. Gornik. stroške —. pri tem misli zlasti na OŠ Dr. Anton Debeljak M. GLAVONJIČ 20. Pintar 2. M unih 14. Bajc 23, omenimo le. daje leta 1983 zasedel *-apuh. Drobnič. opremo, ki je zelo draga, pri nas pa je LOŠKI POTOK Lalič 4. Skube 24, Župevec 6. na državnem pionirskem prvens­ ni moč dobiti — plačati sam. »Od klu­ LESTVICA: 1. Paloma Branik Vučkovič 2. Plantan 2. VESELI TOGOBAN tvu v Tuzli 5. mesto, da je zmagal '• 16. 6. Kočevje 8 itd. * ba, katerega član sem. ne morem LESTVICA: 1. Slovan 14 točk. na članskem republiškem prvens­ pričakovati pomoči, saj so njegova V Dragatušu smo imeli prvi Veseli Kočevke igrajo v soboto v 6. Novoles 1 L tvu II. skupine, da se jena memo- gosteh s Partiznom Tabor. sredstva skromna, včlanjenih pa je kar tobogan. Na prireditev smo se učenci V prihodnjem kolu (7. decemb­ rialnem turnirju »Lovro Ratko- 80 do 90 karateistov.« osnovne šole dolgo in skrbno pripra­ ra) igra Novoles doma z Libelo. vič« v K ikindi uvrstil na 8. mesto Gregorič pričakuje pomoč zlasti od vljali. Žal so nekaj točk odklonili že na L SKL, ženske, 5. KOLO: med najboljšimi jugoslovanskimi črnomljske TTKS. sicer ne ve. kako bo avdiciji, ker je oddaja pač omejena na NOVO MESTO — KLADIVAR mladinci, da je zmagal na med­ rokomet v prihodnjem letu finančno zmogel 55 minut. V sodelovanju z RTV Lju­ narodnem prvenstvu v Novi Gori­ 77:74 (41:33) tekmovanja, kajti naslov državnega bljana smo pripravili zanimiv in veder Novo mesto: Srebrnjak 29. Gal ci. da ne naštevamo naprej. prvaka vsekakor želi braniti. »Prihod­ program ter tako predstavili naš kraj 5, Bratož 1, Dragman 2. Smrke 10. »Namizni tenis je postal danes SRL, moški, 11., zadnje kolo nje leto bo v Novem mestu evropsko in šolo. Glasbene točke je spremljal Bunc 22, Adamič 8. zelo zahteven šport Čelo za dose­ jesenskega dela: IN LES—FER- prvenstvo v tem športu in rad bi videl, ansambel Bojana Adamiča, s svojimi LESTVICA: I. Ilirija 10. 2. ganje povsem poprečnih rezul­ ROTEHNA 23:17(8:6) kaj pomeni moj letošnji uspeh v šalami in bodicami pa nas je razvedril Novo mesto 9 itd. tatov je potrebno mnogo vaditi in Inles: Gelze. Deržek 2, Lovšin 3, evropskem merilu. Vesel bom že. če se Toni Gašpcrič. Dvorana kulturnega V prihodnjem kolu (7. decem- igrali. Sam treniram prav vsak dan 5. Ilc 1. T. Ilc 3, Čirovič 5. Karpov bom uvrstil med prvih deset tekmo­ doma v Dragatušu je bila polna vese­ Gregor Komac: »Želim priti med ra) igrajo Novmeščanke v gosteh z po dvakrt. prostega časa prak­ 5, Lesar 1. Ambrožič 3. Mate 2. valcev«. kljub težavam ne skriva opti­ lih ljudi, saj je bila prireditev prijetna. pet najboljših jugoslovanskih mla­ Metko. tično nimam, saj so tekmovanja Parezanovič. mizma Zlatko Gregorič. LIDIJA KUMP. 7. r domala celo leto. Zanesljivo je dincev.« B. M. OŠ Dragatuš

48 (1894) 28. novembra 1985 DOLENJSKI UST 19 SVOBODA NAM POMENI VSE 9/v Mi Svoboda je beseda, ki jo izgovarja na tisoče in miljarde ljudi. Je kakor ZA ZDRAVO BARVO MESA Ti/tteUuAjbwr mati. zato jo moramo čuvati. lepšati in urejali, da bomo čim lepše živ eli v njej. IN KLOBAS t u j o / Svoboda je ključ iskrene lepote, ki je skrit v naši zavesti in je največji zaklad na svetu. Vsi smo, srečni v svobodi, v švobodni domov ini. ZLATKA DLLAR. K.b Zaživele COŠ ADAM BOHORIČ KRKA mlade BRI SI ANK A SVET SKLADA KRKINIH NAGRAD DOMOVINA Učenci srednjih šol Dolenjske in slovenskih srednjih šol v Brusnice Tisti, ki nekaj da na kakovost mesnih Domovina je kot najdražja knjiga, zamejstvu! ki jo je treba brati in poznati. Kaj mi izdelkov ve, da morajo biti zdrave rožnato Če bi radi poglobili svoje znanje in preizkusili svoje ustva­ Ena njboljših mladinskih pomeni? Pomeni mi dom. sošolce, pri­ rdeče barve. Včasih smo uporabljali čilski rjalne in raziskovalne sposobnosti, vas vabimo, da se prija­ organizacij Dolenjske jatelje. mamo. očeta. Po njej vedno soliter. Danes imamo na voljo SALAMURIN, vite na hrepenim Starejši ljudje mislijo, daje že pripravljeno mešanico za hitro v naših mladih srcih ugasnil plamen Pred dobrim tednom je velika nova razsoljevanje mesa. Z dodatkom stavba v Brusnicah dobila novo ljubezni in spoštovanja do domov ine. RAZPIS preobleko. Po dveh letih se dela na do­ Pa je to res? Ne. saj se zavedamo, da bi SALAMURINA in začimb izdelava domačih KRKINIH NAGRAD ZA LETO 1986 mu KS Brusnice bližajo kraju. Pri i/g- bilo vse izgubljeno, če bi nam jo sovra­ klobas, salam ter prekajenega mesa ni več radnji so sodelovali občani, člani ga­ žnik vzel i/ rok. Pripravljeni smo jo nobena umetnost. silskega društva, velik delež pa so braniti v vsakem trenutku. Sodelujete lahko z nalogami iz naslednjih tem: » — prispevali tudi mladinci KS Brusnice s RESNIK IRENA, k.b 1. Vitaminski in dietetični izdelki v sodobni prehrani IH l (J ) HRASTNIK 125 let prostovoljnim delom. OŠ Adam Bohorič Brestanica 2. Sinteza, izolacija, biosinteza zdravilnih učinkovin in Mladinska organizacija v tej KS je oblikovanje zdravil ena i/med najbolj delavnih mladin­ 3. Prikazovanje podatkov in rezultatov poskusov s skih organizacij na Dolenjskem. Šteje VIDEO VEČERI V pomočjo računalniške grafike X0 članov, od katerih jeveč kot polovi­ 4. Izobraževalna, kulturna in raziskovalna dejavnost ca aktivnih. V preteklem obdobju so ».ROGU« STEKLI izvedli več zabavnih prireditev , delov­ DOLENJSKE TO PLICE — Pre­ slovenske mladine v zamejstvu nih akcij. npr. čiščenje potoka1, zbi­ miera video glasbenih večerov v HP Kolinska, n. sol. o. 5. Razvoj kulturne in telesnokulturne dejavnosti v delovni organizaciji Krka ranje starega železa, prvomajski'kres. znanem gostišču “ Rog« m inuli petek Ljubljana športno tekmovanje mladih iz drugih je uspela. Žato so se odločili, da bodo s Med mladimi želimo spodbujati skupinsko delo. Zato vas KS. na katerem so zasedli prvo mesto, tovrstnim inlormativno-zabavnim glas­ Izvršni odbor vabimo, da razpisane teme obdelate v v skupini treh do pet in drugo. V okviru mladinske orga­ benim programom nadaljevali, in vsi TOZD Belsad učencev. O izbrani temi nas pisno obvestite do 15. januarja nizacije deluje v KS Brusnice več ljubitelji dobre glasbe so v Dol. To­ 1986. Napišite nam naziv teme, kratko vsebino naloge, društev: kulturno društvo, ki pripra­ plice vabljeni vse praznične dni. saj bo Kočevje 31 Črnomelj osebne podatke učencev in mentorja ter naslov šole. vlja proslave ob praznikih in vzdržuje video diskoteka Šraka obratovala od Predlagano temo naloge vam bo svet sklada Krkinih na­ celo manjšo knjižnico, športno društ­ četrtka. 28. novembra, do sobote. 3.0. vo. ki ima v svojem sestavu ekipo za t m . vsakič s pričetkom ob 19 uri. grad pisno potrdil. L L objavlja Vsak učenec lahko prejme Krkino nagrado le enkrat. Na­ mali nogomet in šahovsko društvo: le­ Prve dele večerov bodo obiskovalci prosta dela in naloge to ima v načrtu izvedbo šahovskega preživljali ob spremljanju posnetkov z loge, ki ste jih že poslali na druge razpise, ne morejo konku­ tekmovanja. Člani športnega društva različnih glasbenih prireditev in kon­ rirati za našo nagrado. Nagrajene naloge postanejo last imajo rekreacijo v telovadnici OŠ. certov iz bližnje in daljne zgodovine kurjača parnega kotla Krke, vi pa boste obdržali pravico, da svoje delo objavite, Predsednica KS Brusnice Marinka popularne glasbe, večji deli večerov pa (2 delavca) vendar boste morali navesti, da ste zanj prejeli Krkino M rk pravi: “ Potrebno bo še veliko tru­ bodo seveda namenjeni plesu na video nagrado. da in prizadevnosti, da bomo dosegli pogoji: posnetke trenutno najpopularnejših Svet sklada se lahko tudi odloči, da nagrajene naloge to. kar načrtujemo. Z aktivnostjo ko­ izvajalcev, kot so Modern Talking. — delavec s pridobljeno strokovno izobrazbo ll. ristimo sami sebi. ker nam na račun Sandra. A-Ha. Falco. Sade. Dire St- zahtevnostne stopnje kovinskopredelovalne usmeritve, odkupi. delovnih akcij KS daje več denarja. Z raits itd. V »Rogu« bodo v prihodnje ki po usposabljanju uspešno opravi preizkus znanja in Izdelano nalogo pošljite v dveh izvodih do 10. septembra več denarja pa lahko več naredimo.« poskrbeli tudi za primerne svetlobne ima najmanj 2 (dve) leti delovnih izkušenj na področju 1986 na naslov: KRKA, tovarnazdravil, n.sol.o., 68000 Novo učinke, program pa bo vodil Drago energetike mesto, Cesta herojev 45 (za SKLAD KRKINIH NAGRAD). M .S O I LPR Vovk. — delavec s končano osnovno šolo, ki po usposablja­ Dodatne informacije lahko dobite v izobraževalnem centru nju uspešno opravi preizkus znanja in ima najmanj 10 let Krke. delovnih izkušenj na področju energetike Višine nagrad so: — v roku enega leta mora uspešno opraviti preizkus I. nagrada 50.000 din znanja za kurjača parnega kotla II. nagrada 40.000 din — delo je dvoizmensko III. nagrada 3 0 . 0 0 0 din — poskusno delo traja 45 dni. Slavnostna podelitev Krkinih nagrad, na katero bodo po­ Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, s pol­ vabljeni vsi nagrajenci in mentorji, bo v oktobru 1986. EBOLE I 6 6 9 /4 8 -8 5 nim delovnim časom. Kandidati, ki izpolnjujejo navedene pogoje, naj pošljejo pisne ponudbe z opisom dosedanjega dela in dokazili o J izpolnjevanju pogojev v 8 dneh na naslov: HP Kolinska, TOZD Belsad, 68340 Črnomelj, Kočevje 31. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 10 dneh po odločitvi. O b n 670/48-85 ABC Pomurka — Gostinsko podjetje Sevnica

objavlja prosta dela in naloge: ZA TISTE, KI HITIJO OB PRAVEM ČASU DOLENJSKI LIST — natakarja za delo v PE Barbara — Krmelj — natakarja(-ico) za delo v PE Bife na Vogalu od 15. novembra do 31. decembra 1985 Pogoji: končana poklicna šola gostinske oz. t r g o v s k e OGLAS V smeri — IV. stop. zahtevnosti, 2 leti delovnih izkušenj. 10 % NOVOLETNI POPUST Poskusno delo t r a ja 2 meseca. Za delo v K r m e lju DOLENJSKEM možnost stanovanja. Prijave pošljite na gornji naslov (komisiji za delovna — razmerja) v 10 dneh po objavi. Rok obvestila o izbiri: o LISTU dni. ' USPEH 668/48-i85 PISMO Z DOBRO

ZA VSE STAVBNO POHIŠTVO ZA STROPNE IN STENSKE OBLOGE n o v , 9 „ 9 k p r ° IZ SMREKOVEGA IN BOROVEGA LESA itorjev° m r c a W v\\ Nudimo fco montažo in priznavamo stroške prevoza nad določeno vrednost nakupa. je ‘ ■ \\V \ v VSE STAVBNO POHIŠTVO NA ENEM MESTU, PO KONKURENČNIH CENAH

ih J E L O V IC A ""■v '/* lasna industrija ŠKOFJA LOKA 11 j i t '! Poslovalnice: Škofja Loka Šibenik Osijek Kidričeva 58 Ul Bratstva i jedmstva 98 Čepinska b b tel (064)61-185.61-361 tel (059)23-876 tel (054)31-922, 31-456

Zagreb-Sesvete Sarajevo-Rajlovac Split Zagrebačka 164 Ul 21 maja 147 Kavanjmova 1 tel (041)253-259 tel (071)542-200.542-391 tel (058)48-780 |n a h o d a ja Nova Gradiška Stara Pazova Bar in r ie v i n p f Kraiačiceva 31 Kamenjarova 29 Biotehn obraz centar D Vlah tel (055)62-428 tel (022)311-530. 311-561 ekonomsko dvorište centra , 5 2 o tel (085)22-189 Pula Niš „ , i na»PP.lh ,M1e,c » t°,ieV' Fižela 7 a (na Stoji) Ul Nikodije Stojanoviča (Tatka) Skopje-Madjari tel (052) 48-877. 23-976 tel (018)65-930 Ul 821 br 3 ugod"oS,'°“ v naib"zl' tel. (091)515-214 Crikvemca Kragujevac - p 0 * 0, t i l « i " 10" " Vmodolska 31 Naselje iličevo Peč . zahte> tel (051)78-115 tel (034) 64-324, 66-235 Ul Pavijane b b i skladište Dečani ain' tel (039)21-861.61-350 pr­odaj Zadar Valjevo Biogradska b b Kolubartkab b tel (057)23-815 tel (014)24-222.22-225 Delovni čas, neprekinjeno od 7.-17. ure. E 20 DOLENJSKI UST Št. 48 (T894) 28. novembra l9 8i Z A H V A L A ZAHVALA

Z A II V A I. A Ob težki izgubi naše drage mame. ba­ V 59. letu starosti nas je zapustil naš oče 73. letu starosti nas je za vedno zapustil bice. prababice in tete dragi ata. stari ata in tast JANEZ ANTON KATARINE BUTALA PUCELJ GIMPELJ iz Šipka 7 Replje 6 s Krupe 6

Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki se prisrčno zahvaljujemo za vsestransko pomoč sorodnikom, Želimo se zahvaliti vsem sorodnikom, sosedom inznancem. ki so so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje ter dobrim sosedom in prijateljem, ki so nam v najtežjih trenutkih pokojnemu darovali cvetje in vence, nam pa kakorkoli pomagali darovali vence in cvetje. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju kakorkoli pomagali, ustno ali pismeno izrazili sožalje, darovali ter izrazili sožalje. Hvala GD Zagorica. Vel. Gaber. Se­ Splošne bolnice Novo mesto, patronažnim sestram ZD vence in cvetje ter pokojno mamo spremili na zadnji poti. Hvala la— Sumberk in Log. govorniku za poslovilne besede, župniku za Črnomelj. Podjetju za ptt promet Novo.mesto, sodelavcem DO zdravnikom ZD Črnomelj in internemu oddelku bolnice Novo lepo opravljeni obred, pevscm pa za zapete žalostinke. Prisrčna Gorenje. GA TOZD Kompresorji Črnomelj. ZB in govorniku mesto za zdravljenje in lajšanje bolečin. Zahvaljujemo se tudi hvala vsem. ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi tov. Bečaju. Dragatuš. pevcem in župniku za opravljeni obred ter ISKRI Semič, govornikom za besede slovesa in duhovniku za za d n j i poti. vsem. ki ste pokojnega spremili na zadnji poti. opravljeni obred. Vsem za vse še enkrat prisrčna hvala! Sinova Tone in Jože ter hčerka Pepca z družinami VSI NJEGOVI Ž A L U J O Č I: vsi njeni

Toplice so visoko, a nižji, mama, je tvoj grob, zakaj si nas zapustila, ZAHVALA troje žalostnih otrok? ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža. Ob boleči izgubi naše drage mame. ba­ ZAHVALA očeta, starega očeta, brata, tasta, strica bice in prababice in svaka V 53. letu nas je-po težki bolezni za vedno zapustila draga žena. mama. sta­ ra mama. sestra in teta FRANCA ANI TEREZIJA J NOVAKA BREZNIKAR PELKO s Sel 23 pri Raki roj. Kaplan roj. VOVKO se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom s Senovega in znancem, ki ste nam v teh žalostnih trenutkih stali ob strani, iz Šmarjeških Toplic 12 izrazili sožalje, darovali cvetje in pokojnika spremili na njegovi se najlepše zahvaljujemo vsem. ki ste z nami sočustvovali, ji zadnji poti. Hvala vsem. ki ste nam kakorkoli pomagali, posebno poklonili mnogo cvetja in jo tako številno pospremili k zadnjemu Zahvaljujemo se sorodnikom, vaščanom ih znancem za izrečeno pa gospodoma župnikoma za lepo opravljeni obred in ganljive počitku. Posebna zahvala obema govornikoma za ganljive poslo­ sožalje, podarjene vence in cvetje. Hvala DO Krka-tozd Izolaci­ poslovilne besede ter pevcem za zapete žalostinke. Prav tako se vilne besede, pihalnemu orkestru Svoboda Senovo in oktetu ja. kolektivu Merlin. DO Novotehna ter OO ZSMS Šmarješke zahvaljujemo zdravstvenemu osebju nevrološkega oddelka Svoboda Senovo za izvedene žalostinke ter organizaciji ZB Toplice. Posebno se zahvaljujemo družinam Borse. Per in Zoran Splošne bolnišnice Novo mesto, ki so mu lajšali bolečine v za­ Senovo za častno slovo od pokojnice. Obenem se zahvaljujemo ter župniku za opravljeni obred. dnjih dnevih žMjenja. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskre­ vsem njenim sosedom in prijateljem za nesebično pomoč in skrb na hvala! v času pojenjanja njenih moči. Iskrena hvala družini Rupnik, ki Žalujoči: mož Anton, sinova Franci in Jože z družinama, hčerka nam je pomagala v najtežjih trenutkih. Marinka z družino ter sestri Marjana, Lojzka, brata Jože in Ivan z Vsi njegovi družinami in ostalo sorodstvo Sin E mest z družino r

ZAHVALA Če bi solza mrtve obudila, ZAHVALA ne bi tebe. ljubi oče, Ob boleči izgubi najine drage sestre in črna zemlja krila. V 65. letu starosti nas je zapustil dragi tete mož. oče. brat in stric ZAHVALA

Mnogo prezgodaj in nepričakovano nas je v 52. letu starosti zapustil ne­ DARKO ALBINE ŽBOGAR pozabni mož in oče

KOTAR frizerke v pokoju

šofer iz Vinice 54 pri Črnomlju JOŽE se prisrčno zahvaljujeva vsem njenim zvestim prijateljem, sorod­ nikom. frizerskim mojstrom, posebno Cirilu Puclju, nekdanjim kolegicam, sosedom in znancem ter vsem. ki ste jo pospremili na TISOV njeni zadnji poti. darovali cvetje in nama izrazili sožalje. Zahva­ Iskreno se zahvaljujemo vsem. ki ste ga spremili na njegovi zadnji Pristava 4 Poti. mu darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebna ljujeva se tudi predstavniku KS Majde Šilc in č. patru frančiškanu za opravljeni obred in poslovilne besede. Hvala vsem. ki stenama ?ahvala vascilarnemu oddelku bolnice Novo mesto. ZD Vinica. Prisrčno se zhvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, v teh težkih trenutkih pomagali. GG Črnomelj. ZŠAM Črnomelj— Metlika, družbenopolitičnim ki ste nam v težkih trenutkih pomagali in nam izrekli sožalje ter Organizacijam, godbi na pihala. Pekarni Črnomelj. Belt. 1MV darovali cvetje. Hvala govornikom in župniku za opravljeni Črnopielj. govornikom za poslovilne besede ter sosedom za nese­ pogreb. Zahvala velja tudi GG Novo mesto. IM V — PFS in VVO bično pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala! Novo mesto. Žalujoča: sestra Bruna in nečak Peter Žalujoči: vsi njegovi Žalujoči: žena Rezka z otroki, brat in sestre ter ostalo sorodstvo

Vsa sreča je pri nas minila, ZapustiI ljube sem in dom. ko tebe, dragi oče. zemlja je pokrila. ZAHVALA pri Sveti Trojici čaka! bom, Vse bolj osamljene naše so poti, \ čaka! na veseli čas, odkar v temnem grobu počivaš, ko grenka smrt spet združi nas. ljubi oče. ti.

ZA H V A L A V 55. letu starosti nas je zapustil dragi mpž. oče. stari oče. brat. stric in boter Z A H V A L A Ob boleči izgubi dragega moža. ata. stareua ata. brata, strica V 76. letu starosti nas je nenadoma za­ pustil naš dobri oče in stari oče. brat in JANEZ stric i i STANKA BOIČ MATIJA DOLENŠKA iz Drame 23

z M alkovca 25 KUHAR iz Otavnika 11 se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pri­ Iskreno se zahvaljujemo vsem. ki ste ga spremili na njegovi zadnji jateljem. znancem, kolektivu KPD Dob pri M irni za podarjene poti. mu darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Hvala vence. cvetje in izrečeno sožalje. Posebna hvala družinam Janeza kaplanu za opravljeni obred Posebna hvala Iskri HIPOT in UP­ Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki Leniča. Antona Kešeta. Majcnovim ter Leničevim, ki so nas ORI. ŽTP Ljublj ana in Kremenu iz Novega mesta. ste ga v tako velikem številu pospremili na njegoyi zadnji poti. tolažili in nam izrekli sožalje. Hvala patronažnim sestram iz mu darovali cvetje in vence ter nam izrekli sožalje. Posebna za­ Krmelja za nego na domu. godbi iz Sevnice, pevcem iz M okrono­ hvala govornikoma tov. Štruklju in tov. Selevšku za poslovilne ga. župniku za opravljeni obred in govorniku Selevšku. Hvala besede. Hvala župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat f li Tržišče. Društvu upokojencev Tržišče, kakor tudi vsem kra­ Žalujoči: žena Slavka, hčerke Stanka, Ivanka, Boža z družinami ter iskrena hvala! janom. ki so pokojnega v tako velikem številu spremili na njegovi sestri in ostalo sorodstvo zadnji poti. od koder ni več vrnitve. Žalujoči: otroci z družinami in ostalo sorodstvo Žalujoči: vsi njegovi

(1894) 28. novembra 1985 DOLENJSKI UST 21 ZAHVALA

V 78. letu starosti je prenehalo biti plemenito srce naše ljubljene mame. tašče, babice in sestre

ČRNOMELJ: 29. 11. in 1. 12. itali­ TRAKTOR Fiat (25 KM), letnik janski film Banana Joe. 1.12. franco­ 1970. dobro ohranjen, s kosilnico, pro­ ski film Po prvi ljubezni. 3. 12. ameri­ dam. Ivanka Kuhelj. Šmarje 18. ■ K u m TEREZIJE Bj'ukl>Lllt UJ ški film Monstrumi morja. 4. 12. ame­ Šentjernej. Dragemu JANEZU AVSCU z Ma­ Četrtek. 2X. novembra — Jakob riški tlim Dvoriščno okno. TRAKTOR Ferguson (35 KS) pro­ lega Slatnika 28 želimo ob minulem dam. Jamšek. Šmarješke Toplice 27. BEJA Petek: 29. novembra — Dan republike praznovanju še mnogo sreče in zdra­ v Sobota. 30. novembra — Andrej KOSTANJ E VIC A: 30. 11. ameriški PRODAM kosilnico Figaro in ob­ vja. Vsi. ki ga imamo radi. Nedelja. 1. decembra — Natalija film Farmerke / rožnatimi očmi 1. 12. račalnik — oboje ali posamc/no. Str­ Dragim, dobrim in skrbnim staršem roj. Stamcar anttleški film Pink Flovd — zid. oja sta dobro ohranjena. Anton Ponedeljek. 2. decembr— Blanka Martinu in Valentini Andrejčič iz iz Skrljevega pri Šentrupertu Torek. 3. decembra — 1 rane NOVO MESTO — DOM JLA: Od Mešiček. Žigarski ,vrh 21. 68290 Gotne vasi 39 a želimo ob 20-letnici Sreda. 4. decembra — Barbara 2. do 4. 12. jugoslovanski film Južna Sevnica. skupnega življenja vse najboljše, naj­ Četrtek. 5. decembra — Stojan steza. TRAKTOR Porsche (14 KM ) pro­ več pa zdravja sinovi M artin. Jožko in Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in dam ali menjam /a Z 750 alj Z 101. Pa­ sorodstvo iz Kanade in Avstralije. znancem za darovano cvetje, toplo sočustvovanje in nesebično NOVO MESTO — DOM KUL­ l u n i n i ; m i n i . vlič. Gor. Maharovec 14. Šentjernej. Najdraijim staršem Francu in Alojzi­ pomoč ter tako številno spremstvo na zadnji poti. Iskrena hvala TURE: 28, 11. filmskogledališčešved­ PUHALNIK Tajfun, malo rabljen, ji Žitnik s Trške gore 51 želijo ob 25- govorniku Jožetu Vrani za poslovilne besede, gospodu župniku ski film — Eannv in Aleksander. 29.. 5. decembra ob 10.01 — /adnji krajec prodam. Telefon 23-674. letnici skupnega življenja veliko med­ 30. 11. in L 12. ameriška komedija za lepo opravljeni obred ter pevcem za ganljive žalostinke. TRAKTOR Ferguson 533 s kabino in sebojnega razumevanja in vse. kar si Čarobni fižol. 29. in 30. 11. ameriški plug Slavonac prodam. Stane Urek. sama želita. Danica z Jožetom. Ma­ film Veliki beg. 1. in 2. 12. ameriški Žalujoči: hčerka Boža z možem Pavlom, vnuki M iro, Tomo in Re- Drečji vrh 7. 68321 Trebelno. rjan z ženo Cvetko in vnuka Aleš in fantastični film Sporočilo iz vesolja. 2. natka, sin Boris, brat France, Andrej in sestra Lojzka ter ostalo š V D Brigitka. in 3. 12. komedija Banana Joe. 3. in 4. PRODAM traktorja FIAT ŠTORE sorodstvo r — 12. češka komedija Sestre. 502 ali FERGUSON (35 KS), letnik M ARIJI ŠMAJDEK iz Regerče vasi URI /K I : 29. in 30. II. francoski 1984 in 1985. Ivan Vovko. Brezje 1, iskreno čestitamo za 79. rojstni dan in film C ena nevarnosti. 1. in 2. 12. ame­ SEVNIC A: 28. 11. ameriški film Ratež. 68321 Brusnice, tel. (068) 85- god ter ji želimo trdnega zdravja. Mici riški film footloose. 3. in 4. 12. ameri­ Črni pesek. 29. in 30. 11. ameriški film 945. in Milka z družinami. ški lilm Prvi ponedeljek v oktobru. Narobe zemlja. PRODAM traktor Ferguson 35 s kabino in čelni nakladalnik za gnoj. V naših srcih je bolečina, Jože Lapuh. Miklavčeva 66. Brežice, v našem domu je praznina, tel. 62-907. od 19. ure dalje. razno TRAKTOR Ursus prodam ali zame­ odkar si nas. draga mama, zapustila. njam za avto v vrednosti do 1.000.000 FRIZERSKI SALON »Milka... No­ din. Pavlič-. Kladje 1. Blanca. vo mesto. Partizanska 3. čestita za ZAHVALA TRAKTOR Ferguson 35 v dobrem praznik republike 29. november. stanju prodam. Franc Prijanovič. Ma­ Delovni čas: od ponedeljka do petka Ob boleči izgubi naše dobre mame, li Nerajc 9. 68343 Dragatuš. od 6. do 20. ure. sobota od 6. do 13. sestre, stare mame. tašče in prababice ure. Se priporočamo! S P R E J M E M dekle, ki bi rada nad­ aljevala šolanje, tečaj, se kaj učila ali R 4 prodam. Rudi Škof. Slavka G ru­ zaposlila, ji pomagam, ali siroto za ma 23. Novo mesto, telefon 25-260. prodam posvojitev. Martin Kaplan. Galjevica NEZE ZASTAVO 750, letnik 1979. pro­ 14. Ljubljana. dam. Vide. Groblje 21. Šentjernej. , IŠČEM dobre ljudi, ki bi mi poma­ V razpisu hišnega sveta Ragovsko G OLF diesel prodam. Tel. 25-863. UGODNO prodam novo žago gali poiskati ostarele._ nudim vso FRANKO naselje št. 660/47-85 za prosta dela in Z 750, letnik 1982. dobro ohranje­ Partner. Cvelbar. Ravno 21. Raka. DESKO za pluženje snega prodam. oskrbo. Šifra: »NA DEŽELI.-. naloge kurjača je v pogojih pomotoma no. prodam. Ogled vsak dan. S. W., iz G o r. V rhpolja 17 izpadlo: poskusno delo 3 mesece. Cerovec 8. Dolenjske Toplice. Alojz Šutar. Orešje 11. Šmarješke FRIZERKO sprejme za nedoločen Toplice. FIAT 126 P, letnik 1978. prodam. se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in čas frizerski salon ■■MILKA". Novo Andrej Turk. Mali Orehek 5. Novo PRODAM TV Grand-elektronic, obvestila mesto. Partizanska 3. Dober osebni mesto. črno-beli, star leto dni. po ugodni ceni. znancem za pomoč, izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Hvala Herman Krakovv. Straža 158. sodelavcem Tiskarne Novo mesto. Tovarni zdravil Krka — dohodek, proste sobote Tel. 21-282. PRODAM tovorni avto TAM 110 t ELEKTRO SERVIS DJURICA PRODAM dobro ohranjen kotel za 10. registriran do 25. 8. 1986. Ogled BANJAC. Hitro, poceni in z garan­ TOZD Zdravila. Zavodu za raziskavo materiala Ljubljana. kuhanje žganja. Tel. 44-423. vsak dan od 15. do 17. ure. Marjan cijo. popravljam vse gospodinjske Iskrena hvala župniku za opravljeni obred in vsem. ki ste nam v PRODAM trajno goreči štedilnik, Cvelbar. Malence 5. Kostanjevica. stroje in elektromotorje. Tel.: 25-393 najtežjih trenutkih stali ob strani. električna bojlerja (50 1 in 8 I) in ZASTAVO 750, letnik 1976. dobro od 6. do 7.30 (TA KO J) in od 16. do 22. stanovanja izvenkrmni m otor T 18. Tel. 24-234. ohranjeno, prodam na 12 SM . Telefon ure (po dogovoru). Se priporočam! Vsi njeni 21-106. PRODAM računalnik COMMO- M LA D ZA K O N S K I PAR brez ZASTAVO 750 in traktorske verige DORE C' 64 s krmilno palico in SKIBUS Novo mesto — Kranjska otrok išče stanovanje v Trebnjem ali prodam. Potov vrh 16. telefon 26-893. kasetofonom. Telefon 20-557. gora vsako soboto! Prijave: C iril Zajc. bližnji okolici. Šifra: »REDNA PLA­ MINI 1000 prodam. Barbič. Mala PRODAM trifazni šivalni stroj Lebanova 11. Novo mesto. tel. 21-947. ČNIKA". Cikava 15. Novo mesto. Schepel. Informacije tel. 23-030 int. ŽAGAM drva v Novem mestu in ok­ 345. Marjan. olici. Tel. 21-360. SPREJMEM sostanovalko v ogre­ Z 101 S, letnik 1979. prodam. Tel. ZAHVALA vano sobo. Cankarjeva 13. Novo 84-666. Straža. Prodam štiristranski rezkar za izde­ mesto. ZASTAVO 101, letnik 1976. na lavo opažev in brunaric ter motor V 54. letu starosti nas je za vedno za­ GARSONJERO v Novem mestu, novo registrirano, prodam. Rus. Me­ Rade Končar (18 KW . 1400 obratov). delno opremljeno (25 m2, centralna, niška vas 32. Dolenjske Toplice. Anton Berk. Prelesje 27. Šentrupert. pustil naš dragi oče. stari oče. brat in topla voda), prodam najboljšemu po­ 126 P, letnik 1980. prodam. Telefon PRODAM film ski projektor in Tekstilna tovarna stric nudniku. Telefon (068) 23-43! 24-470. kamero. Telefon 22-402. dopoldne, , Z 101, letnik 1976. prodam. Telefon ali: Berger. Šmihel 33 (nad trgovino). Novoteks '23-705. Novo mesto. Novo mesto PRODAM Z 750, letnik 1985. Pro­ PRODAM 3 leta staro brejo kobilo. ALOJZ A lbina Vrščaj. Bitnja vas 6. 68231 - motorna vozila dam tudi opel kadet 1200. letnik 1981. vabi k sodelovanju Štefka Pucelj. Otočec 74. telefon (068) Trebelno. 85-143. KRAVO, težko 650 kg. brejo 9 ŠTERK JUGO 45. nov. prodam. Tel. 23- ŠKODO 105, letnik 1980. ali 126 P. lastnike kombijev in 342. popoldne. mesecev, vozno, staro 9 let. sive barve, letnik 1976. prodam. Telefon 24-140. prodam. Lipar. Sp. Stari grad 53. manjših furgonov za iz Gribelj 71 ZASTAVO 750, letnik' december Z 750, letnik 1981. prodam. Dra­ 1977. prodam. Saje. Dol. Straža 5. 68270 Krško. prevoz konfekcijskih gan. Štatenberg 6. Trebelno. LISICO za na vrat prodam. Rado­ Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom! znancem in pri­ PRODAM ZASTAV O 750 in peč za UGODNO prodam karambolirano izdelkov. mir. C. Herojev 34. tel. 22-789. jateljem za pomoč in vsem. ki ste nas v težkih trenutkih tolažili in etažno centralno (Kueppersbusch 14). školjko za JUGO 45. letnik 1985. Avto zamenjam, tudi za večjega. TV GORENJE color ugodno pro­ nam pomagali, nam ustno ali pismeno izrazili sožalje, pokojne­ Milena Šitnik. Kapele 42. tel. 68-407. dam. Vprašajte na telefon 22-556. Vozila morajo biti opremlje­ Franc Koželj. Ljubljanska 20. Novo R 12, letnik 1976. prodam. Telefon mu podarili vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji pop- mesto. tel. 26-636. REPO za kisanje prodam. Naslov v na tako, da se izdelki lahko 85-164. upravi lista (6416/85). Posebna hvala delavcem Integrala iz Črnomlja. Belta Črnomelj- 'VARTBURG, letnik 1975. ugodno Z 750, prodam po ugodni ceni. transportirajo v visečem Garnizona Črnomelj. DO Beti Metlika. Varnost Novo mesto, prodam. Kocjan. Mirna peč 118. SVINJO za zakol prodam. Fani Ogled vsak dan. Ludvik Kocjančič. stanju. Vsa pojasnila se do­ osebju Doma ostarelih občanov Novo mesto, p e v s k e m u zboru RENAULT 4 prodam po delih. Jerele. Brezovica 26. Šmarješke Topli­ Žužemberk 120. ce. bijo v transportnem oddel­ Griblje, tov. Petru Požeku za poslovilne besede pred domačo Informacije po telefonu 47-5054 An- ZASTAVO 750, letnik 1974. obnov­ ku investicijsko vzdrževalne ton Mihelčič. Slovenska vas 22. TV, črno-beli. nov. z garancijo, pro­ hišo ter župniku za opravljeni pogreb. ljeno. prelakirano. brezhibno, ugodno dam. Smolenja vas 22. Novo mesto. službe Novoteks. ZASTAVO 101, letnik 1974. pro­ prodam. Jožko Živic. 68294 Boštanj. dam. Ogled možen vsak dan od 15 ure PRODAM pralni stroj in kombini­ 671/48-85 VSI NJEGOVI tel. 82-074. ran štedilnik (plin-elektrika). Drska do 16.30. Anton Gačnik. Mirna 147. PRODAM dve novi motorni kolesi. TRAFIC 530 B, letnik 1982. odlično 20. Novo mesto, telefon 21-835. Tomos 15 SLC' in APN 6. ter SENO (cca 1000 kg) prodam. Rege- ohranjen, prodam ali zamenjam za elektrom otor (ena faza 2,5 KW). VW bus. novi model. IM V 2200 D rča vas 37 a. Novo mesto. Maks Teraž. Florjanska 45. Sevnica, PRODAM žago Stihi v tekočem sta­ mercedes, podaljšan, povišan, letnik ali telefon (068) 81-930. 1979. 5000 km po generalni, prodam. nju. Boričevo 1. Novo mesto. Z 435 K. letnik 1981. dobro ohranjen, PRODAM rabljen električni bojler (80 litrov), emajlirano kopalno kad. Življenje s seboj te žene, prodam. Telefon 52-073. Anton Vr- z njim se boriš ščaj. Kolodvorska 56. Črnomelj. električni štedilnik s pečico ih peč na PRODAM nove dele za Z 101 (dva kmetijski stroji trda goriva. Marija Kranjc. Rožno 56. in Ves" da mu ne ubežiš nosilca motorja, čelna stena, blatniki, Blanca, telefon 88-396. da ni rešitve nobene, robniki, pragi in notranji koši). Silvo TRAKTOR Fent (15 KS)s koso pro­ PRALNI STROJ in hidrofor ugod­ da te bo gnalo s seboj, Novak. Dolenja vas 10. Otočec. dam. Matjašič. Arnovo selo. Artiče. no prodam. Telefon 24-581. dokler se mu zdi PRODAM 5 m’ suhih drv. Naslov v in da te odloži upravi lista (6417/85). VVALKMAN, Sanvo. nov. prodam. morda že nocoj. Telefon (068) 23-355. M. Bor PRODAM ovce merinos solčavke. Tel. 24-752. DOLENJSKI LIST PRODAM dobro ohranjeno harmo­ niko B ES AS. Cveto Križ. Trata IZDAJA DIC, tozd Dolenjski' list, Novo mesto. 4 /X II. Kočevje, telefon (061) 852-338. USTANOVITELJICE LISTA: občinske konference SZDL Breži­ PRODAM kombiniran štedilnik (2 ce, Črnomelj, Kočevje. Krško, Metlika, Novo mesto. Ribnica, Sev­ plin. 4 elektrika). Tel. 22-893. ZELO poceni prodam kombiniran ZAHVALA nica in Trebnje. električni štedilnik (2 plin. 4 elektrika) Ob tragični smrti naših najdražjih IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsed­ z električno pečico in programirano nik: Tone Jesenko. uro. Tel. 23-609. UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (glavni urednik in vodja toz­ PRODAM zimski plašč iz prave da), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, kože številka 38. Naslov v upravi lista Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Anton (6418/85). Jakše (vodja novinarskega servisa in EPS), Zdenka Lindič-Dragaš, PRODAM kravo s teletom in Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica prašiča za zakol. Jablan 5. Mirna peč. PRODAM DVA prašiča za zakol. Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tel (068) 26-900. OLGE SPIL AR, IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 60 din. Letna naro­ PRODAM zamrzovalno skrinjo, čnina 1.500 din. Za delovne in družbene organizacije 3.000 din, za avto prikolico s priključkom /a Z 101. tujino 15 ameriških dolarjev-oz. 50 DM (ali ustrezna druga valuta v peč na olje. Anton Kovač. Prečna 51. M A R IJ E in tej vrednosti) — Devizni račun 52100-620-970-257300-128-4405/9 Novo mesto. (Ljubljanska banka — Temeljna dolenjska banka Novo mesto). KONJA, starega 7 let. in 5 ton sena OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 900 prodam. Dušan Busič. Bojanci 28. Vi­ din, za razpise, licitacije ipd. 1.200 din, 1 cm na prvi ali zadnji nica. telefon 55-383. , ZVONETA ŠTEMBERGER strani 1.800 din Vsak mali oglas do 10 besed 500 din, vsaka nadalj- PRITLIKAVE PINČE prodam. Tel. 26-665. nia beseda 50 din Na podlagi mnenja sekretariata za informacije PRODAM dve telici, stari po 14 IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3 1974) se za Dolenjski list mesecev, kravo, drugič brejo. Vidrih. ne plačuje davek od prometa proizvodov. Otočec, telefon 85-125. se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, mnogim, zelo mnogim prijateljem, kra­ TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603- janom Novega mesta. Mirne peči in okolice za vložene izjemne napore in nesebično 30624. Naslov: Dolenjski list 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. pomoč, ki ste nam jo nudili v naših najtežjih dneh. Hvala vam za iskreno izražena sožalja 33, telefon uredništva (068)23-606 in 24-200, telefon novinarskega in tople besede tolažbe. servisa 23-^10, telefon ekonomske propagande, malih oglasov in posest naročniškega oddelka 24-006. — Nenaročenih rokopisov in foto­ grafij ne vračamo — Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd VSI NJIHOVI Grafika, Novo mesto — Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. VSELJIVO HIŠO prodam. Štefan Kovačič. Gor. Vrhpolje 12. Šentjernej.

22 DOLENJSKI LIST , ______St. 48 (1894) 28. novembra \ c solze naše. žalost in trpljenje obuditi, dragi oče, ne more te v življenje. ZAHVALA Zakaj, zakaj'.' 14. novembra nas je v 53. letu starosti nepričakovano zapustil ljubljeni Zdaj vemo, da pretežka je hi/a bolezen, mož. očka. brat. svak in stric prebridko je bilo trpljenje. ZAHVAL A -m Tragično nas jc zapustil dragi mož. oče. brat in stric JOŽE LADO ILENIČ KOLENC iz Zorenc 2 pri Črnomlju iz Gorenje vasi pri M irni Najlepše se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem za podarjene vence, cvetje Želimo sc zahvaliti vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih tre­ in denar ter za izrečeno sožalje. Posebno se zahvaljujemo TO ZD BELT Črnomelj. Rudniku Kaniža­ nutkih kakorkoli pomagali, delavcem in delovnim organizacijam Kolinski Mirna za vsestransko rica. OŠ Črnomelj. Gorjancem Novo mesto. Beti Črnomelj. G D Butoraj ter zastavonošem, govor­ pomoč. KPD Dob Mirna, prostovoljnim gasilskim društvom in govornikoma, zdravniku dr. W ili- nikoma za poslovilne besede Antonu Jakofčiču in Janezu Butalu ter godbi na pihala iz Črnomlja. baldu Buchbergerju. Kliničnemu centru Ljubljana. C IT oddelku ter kirurškemu oddelku bolnice Hvala vsem. ki ste pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Novo mesto. Hvala gospodu dekanu za opravljeni obred in pevcem za žalostinke. Žalujoči: žena Pavla, sinova Branko in Stanko, hčerka Zdenka, brata Vinko in Lojze, sestri Pepca in Žalujoči: vsi njegovi Štefka ter ostalo sorodstvo

ZAHVALA Saj čas zaceli rane vse. Kruta usoda nam je iznenada v najboljših življenjskih letih in polnega na­ tolažijo ljudje, črtov iztrgala iz naših rok ljubega in nikoli pozabnega moža. očeta. sina. a brazgotin, k i v srcu so. brata in strica ne celi čas — nihče!

ZAHVALA * RUDIJA Nepričakovano je med opravljanjem večernega deia omahnila v smrt naša draga sestra in teta PRI J ANO VIČ A REZKA LUZAR iz Črnomlja, Pod smreko 2 iz Slanine vasi Njegova življenjska pot jc bila kratka in bogata, v naših srcih pa je ostala za vedno globoka in ne­ nadomestljiva praznina. V trenutkih neizmerne žalosti ste nam prijatelji, sosedje in znanci izrekli Najlepše se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih iskreno sožalje, za kar vam najlepša hvala. Posebej se zahvaljujemo ZŠAM in OOZS KZ iz Črno­ stali ob strani.- nam ustno ali pisno izrazili sožalje in našo loto spremili na zadnji poti. Hvala g. mlja za pomoč in izrečene besede. OOZS Iskra. OŠ Črnomelj. SŠTZU Novo mesto in VVO Čar- župniku za lepo opravljeni pogrebni obred in tov. Vraničarjev i za poslovilne besede pred domačo dak za darovano cvetje, moškemu pevskemu zboru iz Gribelj, cerkvenemu pevskemu zboru iz hišo. Posebno zahvalo smo dolžni dežurnemu osebju ZD Met ika. zlasti dr. Ivki za spremstvo in Črnomlja in duhovniku za opravljeni obred. Vsem. ki ste bili z nami in ste pokojnega pospremili na pomoč med prevozom v bolnišnico. Hvala dežurni ekipi kirurškega oddelka Splošne bolnišnice Prerani zadnji poli. še enkrat najlepša hvala! Novo mesto za pomoč in trud. da bi naši teti ohranili življenje. Vsem in vsakemu posebej hvala!

Žalujoči: žena z otroki, oče in mati, bratje, sestre in ostalo sorodstvo V S I N JE N I

Če bi solza mrtve obudila, Zjutraj ne veš. kam bodeš drevi legel, ne bi tebe. dragi Polde črna zemlja krila. ne kdo te vzdrami, ko zapreš oko. Tolažba edina nas krepi. "v Kadar si svojim dragim v roke segel, da srečamo se v večnosti. nemara si za vedno vzel slovo... ZAHVALA (O. Župančič)

Neizmerna je bolečina, da nas je tragično in mnogo prezgodaj v 36. letu ZAHVALA zapustil naš dragi mož in očka Ob boleči izgubi dragega moža. očeta, dedka, brata, očima in strica LEOPOLD KUPLENK iz Vrha pri Pahi 8 JANEZA KOŠAKA Iskreno se zahvaljujemo'sasedom. posebno Novakovim, vsem sorodnikom, ki so nam pomagali v iz Hrvaškega broda 22 najtežjih trenutkih, kirurškemu oddelku za pomoč in prizadevnost, da bi mu rešili življenje. Ni­ mamo besed, s katerimi bi se zahvalili podjetju Dolenjka za podarjene vence, izraze sožalja in de­ se najlepše zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem in sosedom, posebno pa Bregarju. Zamanu in narno pomoč in skrb za nas. ki smo ostali sami. Posebna hvala sodelavcem skladišča za spremstvo Košaku iz Dobrave, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, nam stali ob strani, pokojnemu darovali ob pogrebu, gospodu dekanu iz Šmihela za zadnje slovo.obemagovornikoma. tov. Jakiju in sosedi cvetje in ga spremili na zadnji poti. KK Šentjernej — predsedniku Slavku Novaku za poslovilne Marjani, za tople besede ob odprtem grobu. Hvala učencem 3. razreda osnovne šole Otočec in besede in nosilcu prapora Francu Kovačiču, pevcem iz Šentjerneja teržupniku za opravljeni obred. delovnima_organizacijama Žito in K rki ter vsem. ki ste pokojnega tako številno pospremili na za­ Vsem še enkrat iskrena hvala! dnji poti. Še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena M a rija , sinček Poldi, hčerkici M atejka in M artinca, bratje in sestre z družinami in ostalo Žalujoči: žena Tončka, sin Ivan in Pavla z družino, Franci z družino. Milka z družino, brat France in sestre Albina, Pavla, Kristina, Tončka in Fani ter ostalo sorodstvo sorodstvo

ZAHVALA V SPOMIN ZAHVALA Tiho in skromno, kakor je živela, nas je Ob izgubi naše drage mame. babice in 2. decembra bo m inilo pet let. odkar nas v 82. letu starosti zapustila naša draga prababice je zapustil dragi mama. stara mama in sestra STANKO MARIJA MARIJE SIMONIČ KRAŠOVEC TURK Na Bregu 9, Črnomelj z Vinjega vrha pri Semiču iz Pekla pri Trebnjem se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sestri pokojne, sosedom, še Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, pri­ posebej sosedi Gregoričevi in dr. Strmčevi za nesebično pomoč. Hvala vsem. ki se ga spominjate. jateljem. znancem in delovnim organizacijam za pomoč, Posebna zahvala gospodu kaplanu za opravljeni obred in pev­ izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Hvala tudi gospodu župniku kam ter vsem. ki ste pokojni darovali vence in cvetje in stali ob VSI NJEGOVI za lepo opravljeni obred in pevcem za zapete žalostinke. strani v najtežjih trenutkih.

Žalujoči: vsi njeni Vsi njeni

S cvetjem ti grob krasimo, v trajno ljubezen in spomin, cvetje s solzami svežima, ZAHVALA ZAHVALA a v srcu je polno bolečin. Ob boleči izgubi našega dragega, nepozabnega dedija V 65. letu starosti nas je po dolgi in te­ V SPOMIN žki bolezni zapustila naša draga žena. mama. stara mama. sestra in teta I. decembra mineva žalostno leto. od­ kar smo za vedno izgubili našo dobro ALOJZA in skrbno ženo. mamo. babico in taščo DOBERDRUGA— ANA JELENO ELIJE JARC Dolenja vas 4 BUSIČ se prisrčno zahvaljujemo vsem. ki ste ga spoštovali, mu darovali cvetje, nam ustno ali pisno izrazili sožalje ter pokojnega spremili iz Bojancev 28 v njegov tihi dom. Posebno se zahvaljujemo osebju kirurškega oddelka novomeške bolnišnice. Zvezi združenj borcev občine Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, pri­ Novo mesto, delavcem Cestnega podjetja Novo mesto, govorni­ jateljem in znancem. Posebno sc zahvaljujemo TOZD Ločna moremo dojeti resnice, da nas je za vedno zapustila. Hvala Labod. VGP Novo mesto. Beti M irna peč. pevcem, duhov niku in cm. ki se je spominjate, ji na urob prinašate cvetje in prižigate ku za poslovilne besede, novomeški godbi in pogrebnikom. Spo­ min nanj bo v naših srcih vedno topel in živ. vsem. ki ste našo mamo spremili na njeni zadnji poti. ji poklonili «čke. vence in cvetje. Vsem še enkrat najlepša hvala! V globoki žalosti: žena Pavla, hči Slavka z Bojanom in Bojano ter klijoči: mož Dušan, hčerka Mira z družino, sin Bogdan / družino, Žalujoči: vsi njeni hčerka Radmila ter ostalo sorodstvo drugi sorodniki

(1894) 28. novembra 1985 DOLENJSKI UST 23 Sporni Barbarini milijoni Barbara čemas že tri leta zaman terja posojenih 26 starih milijonov — Sodišče je ugotovilo, da ji Antonija Perc nič ne dolguje — Še pritožba _ JANEZ KLO \ N O V O M ESTO — Čisto na pozitno pogodbo, ki jo je sestavil lijonov. Ker ji do konca leta A n to ni­ * Nekdaj in danes, to sta bese­ voljstvu ljudi. Kako bi si sicer * začetku te žalostne zgodbe sta bili Jože Zupančič. Vse je bilo pred ja preostalega denarja ni vrnila.seje * Barbara 'Čemas in Antonija Perc pričami podpisano, danes pa tak Barbara obrnila na Tem eljno so­ di, ki se v pogovoru z Janezom razložili, da, čeprav je pred dne­ N Klobučarjem iz Kočevja p ri vi dopolnil 75. leto, z ženo šeN dobri prijateljici. Odnosi ,pa so se dokument ne velja nič.« je s solzami dišče v Novem mestu — enoto v Črnomlju največkrat ponovita. vedno sama obdelujeta kmetijo, * skalili potem, ko je Barbara prodala v očeh povedala 85-letna Barbara, Črnomlju. Sodišče je pod predsed­ Kako tudi ne, ko pa si je v redita prašiče, dve kravi in celo svojo rojstno hišico v bejokranjski ko seje prejšnji teden oglasila na na­ stvom senata Darinke Plevnik ugo­ preteklosti v svojem pestrem, konja. »Nad svojim življenjem * vasici Zilje pri Vinici in za eno noč šem uredništvu. S seboj je prinesla tovilo. da je tožnica toženki de­ S shranila pri Antoniji 40 starih mi­ vsa potrdila, pogodbe in tziave. iz. jansko izročila nekaj denarja od razgibanem življenju nabral se ne pritožujem, čeprav je bilo * toliko izkušenj, k i bi jih bilo v njem več trnja kot rož, kajti lijonov. Ta ji naslednji dan denarja katerih je natančno razvidno, da sta prodane hiše. ko je prišla k njej na dobro uporabiti dandanes, zlas­ tudi v sedanji krizi mnogim ni ni hotela izročiti, češ da ga je poso­ Barbara in Antonija prvo depozitno stanovanje. Toženka je priznala, da ti še, ko se poskušamo izvleči iz prizaneseno. Žal pa smo za te dila svoji hčeri za gradnjo nove hiše pogodbo, s katero ji je prepustila v je denar prejela, vendar ga ni prešte­ krize. težave v glavnem sami krivi. v Črnomlju. Dogodek je star že sko­ hrambo 40 starih milijonov, napisa­ la. temveč samo spravila pod Te izkušnje pa si je nabiral v Pred leti bi si kmetje radi kupili raj tri leta. Barbara pa še do danes ni li in podpisali 27. maja 1983. leta. posteljo. Sodišče je ugotovilo, da ji težkih časih, ob delu v rudniku stroje, a so jih lahko dobili le s dobila nazaj vsega denarja. Pravico Antonija ji je do 19. junija istega leta je A nto n ija po obro kih res \ m ila 14 Kanižarica in v kamnolomu, pomočjo zadruge, pa še takrat je iskala tudi na sodišču, ki pa je na vrnila 14 starih milijonov, za preos­ starih milijonov, kar pa je tudi vse. kjer je pred drugo svetovno so bile težave. Koliko ljudi bi, koncu odločilo, da Antonija Perc talo vsoto pa so napisali novo kar ji je bila dolžna. V verodostoj­ nost potrdila, po katerem bj bila vojno garal 12 let, pa pozneje ostalo doma, pa so odšli v to­ Barbari Čemas nič ne dolguje. pogodbo. Tudi tu jasno piše. da ji toženka dolžna še 26 starih mi­ med vojno in še štiri leta po njej varne, domačije so ostale praz­ I »Denar sem potrebovala, saj se Antorrija dolguje še 26 starih mi- lijonov. je sodišče podvomilo. Bar­ kot oficir. Ni mu bilo lahko, ko ne, kar še najbolj občutijo v od­ kot bolnica na želodcu nisem več bari Čemas so pripisali starostno je bil v službi p ri oddaji kmetij­ daljenih vaseh. Kakšne so de­ mogla prehranjevati v metliškem S bolezen pozabljanja in 'obTasno skih pridelkov, ko se je leta lovne navade nekaterih! Eden domu ostarelih. Odločila sem se. da pitje ter prišli do zaključka, da je bi­ 1949 vrnil v Črnomelj, a tudi ne. drži lopato, štirje gledajo. NAGRAJENČEVA FOTOGRA­ starost preživim skupaj z Antonijo la Barbara v tistem času. ko je izr­ ko so ga dve leti pozneje izvolili Reke1 sem jim že, da tako ne FIJA — Janez Papež iz Kočevja je na Kolodvorski 7 v Črnomlju. Tisti - c j f e očala denar, in potem, ko ga je p° za župana občine Loka, leta gre, pa sem dobil odgovor, da za prejel na republiški razstavi barv­ dan. ko sem odšla v M e tliko pospra­ obrokih sprejemala, bistveno manj 1951, ko so se majhne občine svoje plačilo še preveč naredijo. nih diapozitivov v Kočevju prvo na­ vlja t in prip ra vlja t svoje stvari za se­ sposobna razumevanja in obvlado­ združite, pa za župana črno­ In naša zadolženost! Saj povsod grado za posnetek »Čaplja«, mi pa litev. sem denar dala v hrambo j u . v/* k. O ?IM? z . "S. vanja. Seveda velja na koncu zapisa­ maljske občine. Toda kot zna­ berem in slišim le o dolgovih. vam predstavljamo črno-belo foto­ Antoniji. Ker mi ta naslednji dan ti tudi mnenje sodišča o priči Jožetu čajen, skromen, pošten in de­ grafijo tega avtorja, ki ji je dal na­ denarja ni vrnila, nisem vedela CfArLŽj* m . Kdo jih bo poravnal?« sprašuje ■. -X t Hv'■ M« laven človek si je pridobil zau­ 4 t č št. Zupančiču, ki je pisal pogodbe in Klobučar, ki zvesto spremlja slov »Februarski«. drugega, kot da napišemo de- panje p ri ljudeh, s tem pa vedno 5 potrdila. Sodišče ga pi zaslišalo, češ dogajanja doma in po svetu in c L \> : tudi kopico pridnih rok, ki so da gre za zakotnega pisarja, kije bil mu ne uide nobena informacija. pomagale pri obnovi domovine, m m pred 7 leti zato že kaznovan, sam pa Predlaga, da bi se tudi v vsak­ kar je s pridom uporabil tudi * Lovci na naravne lepote o sebi pravi, da je le pošten človek, danje življenje vnesel takšen red potem, ko je leta 1955 začel s ki ogroženim krajanom pomaga pri kot vlada pri lovcih. V Kočevju podružnična razstava črno-bele fotografije ČE' koordinacijo dela p ri gradryi X A iskanju pravic. vodovoda Jerneja vas — Črno­ in republiška barvnih diapozitivov ______Barbara Čemas prebiva sedaj v melj. Janez je namreč že od leta Zdravilišču v Dolenjskih Toplicah. 1951, ko je bila ustanovljena KOČEVJE — V Likovnem salo­ 185 diapozitivov 19 avtorjev (od te­ V pritožbi, ki jo je v teh dneh po »Takrat je ljudi pri delu vodi­ lovska družina Loka, njen član. nu v Kočevju so 21. novembra od p r­ ga 8 iz kočevske podružnice Diane), svojem zastopniku poslala na višje la zavest, da morajo delati, Zato delo lovcev dobro pozna, li razstavo črno-belih fotografij za predvajanje je bilo sprejetih 85 sodišče v Ljubljani, stoji med dru danes pa so marsikje preveč Č R N O NA B E L E M — Ena od treh njegovi lovski tovariši pa ga članov podružnice kluba Diana: v diapozitivov 19 avtorjev. Nagrade gim zapisano, da ni bila zaslišana razpuščeni.<> razpreda Janez. podpisanih izjav, kjer jasno piše, da poznajo kot dobrega prijatelja, soboto. 23. novembra, pa je bila v so prejeli: cela vrsta prič. med njimi tudi Al0Jz Zanj je namreč prav delo tisto, ji dolžnica dolguje še 26 starih k i je vedno za pravične odnose v srednješolskem centru Vi. klubska Kipec Diana z lokom Tiberio Fo-. Vranešič. ki bi lahko povedal. kajjc k i pelje k uspehu, blagostanju, milijonov. družini, a dosleden p ri spošto­ (republiška) razstava barvnih dia­ nio (Pulj). 1. nagrada Janez Papež slišal, ko se je pri Jožetu Zupančiču predvsem pa notranjemu zado- vanju pravil. Tudi njegova za­ pozitivov »Diana 85« pod naslovom (Kočevje). 2. nagrada Edvard Stre- oglasila A n to n ija Perc. Dejala je- sluga je. da loška lovska druži­ »Divjad v naravnem okolju«. V nja (Pula); 3. nagrada Marko Poga­ »Dober dan gospod Zupančič, H na dobro gospodari, da so si na soboto zvečer so tudi prikazali čnik (Jesenice): diplome pa je znate, kako bi ja napravila. Cerna Bistrici zgradili lep dom, da se 5 barvne diapozitive gledalcem in prejelo še pet avtorjev, med njimi sovi bi šest m ilijo no v dala odma - je število članov od ustanovitve podelili nagrade najbolje ocenjenim dva (Janez Konečnik in Stane Lav- dvajset milijonov pa bi plačala na do danes-, predvsem pa v zadnjih diapozitivom. V oceno je prispelo rič)-iz Kočevja. obroke po petsto tisoč din (stari nekaj letih, več kot potrojilo. Pokrovitelj obeh razstav je tozd ** na mesec, anti ja bo stari vrag r Delovne akcije, katerih je bil % GG Kočevje-gojitveno lovišče »Med­ pal.« Tudi Antonijina vnukinja sicer oproščen, a je vedno priha­ * KRVODAJALCEM SE ved«. Razstava fotografij bo trajala mara Potočar bi vedela pove a • ja l nanje, skrb za naravo, * AIDSA NI BATI še do 2. decembra. kaj je slišala, ko seje Barbaramg družabna srečanja — to je tisto, * Izmed Kočevcev so se predstavili sila pri Antoniji in je zahtevala oe- NOVO MESTO — Strah pred novo zaradi česar prihaja Janez v * na podružnični razstavi fotografij: nar. »Stara, ne boš ga dobila, s s boleznijo se je neupravičeno lotil tudi lovsko družino, in šele na koncu nekaterih krvodajalcev. V zvezi s tem pohištvo kupili « Takšnih in po ° lov. Ljudem in živalim žetim po­ smo pri občinskem odboru Rdečega 9 O delu fotolovskega kluba Diana nih »cvetk«, za katere sodisce magati v življenju, smrti ne S * križa dobili naslednje pojasnilo: Krvo­ smo se pogovarjali z Janezom vedelo in jih ni upoštevalo, v Pr' a priznava. dajalec se z aidsom ne more okužiti. Papežem iz Kočevja, dobitnikom žhi ne manika. Kako bo odločim M. BEZEK Igle in ves pribor za odvzem so vedno letošnje prve (republiške) nagrade za Višje sodišče, bomo poročati p° Ssterilizirane in se uporabijo le enkrat, barvni diapozitiv. Sodelovala sta še obravnavi. J. PA VLIN po uporabi pa se vedno zavržejo. • * * * * * * * m ***************************** ** . ■ oba prejemnika diplom Starte Lavrič in Janez Konečnik, ki je tudi predsed­ r nik kočevske podružnice kluba Dia­ JEANS BUTIK Najlepši lovski dom na. Klub je bil ustanovljen leta 1973. VALENTINO Brodniki BO PRAVICA NA NJENI STRA­ Kočevska podružnica kluba šteje 15 Cankarjeva 4, NI? — Čeprav ima Barbara Čemas Stoji med Dolenjo vasjo in Rakitnico — Otvoritev bo članov, od tega je delavnih približno izpod Bohorja v rokalv vsa potrdila o tem, da je Črnomelj polovica. Med najuspešnejše podru­ spomladi — Manjka še nekaj opreme Antoniji Perc posodila denar, je so­ 667/48-85 žnice sodijo tiste s sedežem na Bledu, pri zamejcih dišče izterjavo zavrnilo. Cerknem in Ljubljani, še najbolj ak­ DOLENJA VAS — Člani lovske Večino vsega so lovci o p ra vili s tivna pa je prav kočevska. Član je Ansambel gostuje družine Dolenja vas pri Ribnici so prostovoljnim delom, plačali so le lahko vsak, kdor v naravi išče navdih Italiji in Belgiji po dobrih treh letih gradnje doko­ nekatere obrtnike. Posamezniki so za umetniško ustvarjanje. Klub redno nčali svoj lovski dom, ki je eden naj­ naredili tudi po 900 do 1.000 ŠEDEM — Čeprav nastopa na­ prireja razstave del svojih članov. lepših takih domov daleč naokoli. prostovoljnih delovnih ur. največ pa rodnozabavni ansambel Brodniki Ivan Levstik. Stane Kromar in šele dve leti. je dober glas o kvinte­ Marko Figar. Janez Končenik. Odpreti so ga nameravali že letos, a tu segel ne le v deveto vas. ampak_ gospodar družine Franc Oražem. Z Stane Lavrič. Stanko Lavrič. Marko jim je zmanjkalo okoli milijon di­ celo v sosednjo Italijo. Zamejski' raznim i prispevki so lovcem p ri gra­ Masterl. Janez Papež in Anton narjev za nakup dela opreme za Slovenci iz Sv. Lovrenca pri Čeda­ dnji veliko pomagali posestvo Sne­ Vovko. Na republiški razstavi barv­ dvorano, medtem ko • so ostalo du. ki negujejo slovensko besedo žnik. Riko. Inles in Združeno KGP. nih diapozitivov pa so se razen že in pesem v tamkajšnjem Kulturno- opremo že kupili. Dom je na zelo omenjenih treh nagrajencev preds­ prosvetnem društvu Matajur, so lepem kraju ob odcepu ceste za Ra­ Otvoritev lovskega doma na­ tavili še naslednji člani kočevske »Brodnike« s Senovega enkrat že kitnico in ima poleg vseh drugih črtujejo za spomladi. Omenimo pa podružnice Diane: Janez Černač, povabili v goste. Naključje je potrebnih prostorov in naprav tudi naj še. da družino uspešno vodijo Konrad Lampe, „ Stanko Lavrič. dvorano za 100 ljudi. poleg gospodarja, ki smo ga že ome­ Mojca Papež in Anton Vovko. nili. predsednik MaksŠtebljaj in ta­ J. P. jnik Tone Bojc. Odkritja v J. P. DARUJ SVOJ župnijski cerkvi NOTRANJI ORGAN NOVO MESTO — Na po­ v Šentjerneju SILVESTROVO ZE VABI budo Rdečega križa bodo tudi v Sloveniji že v pričetku prihod­ ŠENTJERNEJ — V župnijski cer­ NOVO MESTO — V hotelu kvi v Šentjerneju so bili pri menjavi Metropol se že pripravljajo na naj­ njega leta pričeli akcijo »Daruj tlaka ob stiku ladje in prezbiterija daljšo noč. V spodnjih prostorih bo svoj notranji organ po smrti in te odkriti sledovi. kamnitega zidovja. goste zabaval ansambel Objem, dobi­ reši življenje drugemu!« Vsak. Prve raziskave pod nadzorom konser­ tnik prve nagrade publike letošnjega kd o r se bo še v času življenja o d l­ ptujskega festivala, v zgornjih prosto­ vatorjev Zavoda za varstvo naravne in očil. da daruje svoj organ (le­ kulturne dediščine Novo mesto so rih pa pripravljajo intimno noč ob sveči, violini in klavirju v stilu »petko­ dvice. srce...) bo imel to svojo pokazale, da gre /a temelje starejših odločitev zapisano v posebni iz­ Branko Kranjc: »Pripravljamo cerkva, ki so stale na mestu sedanje vih večerov«. Vstopnina in konzuma- cija je 2000 din. rezervacije pa kaznici. Najbolj radodarni bodo se, da bi posneli prvo veliko cerkve. O dkrite so bile tri gradbene LETOS GA BO MALO — Franc Saje iz Drganjih sel je prejšnj' sprejema recepcija hotela na tel.: 22- za napredek medicinske znano­ ploščo...« faze. ki so stale na mestu sedanje kuhal■ i i tropinovec. a : ______Žganjekuha ■ i __ l „je pri tej hiši udomačenanuno čez r >/ 60 ItO let. ICt» .[tianl* _ cerkve. Odkrite so bile tri gradbene 226 in 21-447. sti lahko zapustili tudi vse svoje hotelo, daje ravno tedaj — avgus­ ga bono takota K O malo,maio, da ua ga ga bo oo komaj Komaj dovolj uovoij za za domače uumavc P°*r