St. 2 (16O / Leto XXXIII NOVO MESTO četrtek, 6 1 4 . januarja 1 9 8 2 Cena: 12 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI

Ohromljen promet Nagradili 22 inovatorjev Trideset let Prvo nagrado že drugič dobil A. Gerkšič iz Iskre Poledica ustavila del pro­ meta v brežiški občini Pred kratkim je črnomaljska raz.-, iz Gorenja; Martin Malerič iz Gore­ Slovenskega iskovalna skupnost podelila prizna­ nja; Branko Jukič, Jože Banovec, nja in denarne nagrade za dosežke Jože Rogina in Erik Kač iz črno­ Gladke ceste so v ponedeljek na inventivnem področju. Skupaj je . maljske kmetijske zadruge; Alojz okteta povzročile v brežiški občini veli­ šlo za nagrade inovatorjem 120 tiso­ Perušič iz Belta; Alojz Lah iz Belta; ko nevšečnosti. Tako na primer čakov. Tako kot leto pred tem je Jože Fink in Julijan Wolf, prav tako Tesna povezava s Tabo­ primestni avtobus na progi tudi tokrat prvo nagrado v znesku iz Belta, ter Rudi Grabrijan iz Goka. rom slovenskih pevskih Krško-Brežice ni zvozil klanca 15.000 dinarjev dobil Anton od Pohance proti Artičam. V zborov v Šentvidu Gerkšič iz semiške Iskre, ki je s Veliko Dolino avtobus je še pri­ svojim inovatorskim predlogom pri­ V Šentvidu pri Stični je bila peljal, popoldan in naslednjo, hranil Iskri več kot 2,7 milijona pred dnevi intimna slovesnost ob jutro pa nič več. Potnike je ČEZ 400 LJUDI dinarjev na leto. Drugo nagrado v tridesetletnici Slovenskega zložil in naložil kar v podnožju NA PREDAVANJU znesku 10 tisočakov so dobili: Ja­ okteta, ki je prav iz tega kraja nevarnega klanca v Novi vasi. V kob Stariha iz semiške Iskre; Anton O POLJSKI Dolenjske ponesel slovensko pe­ torek zjutraj je Brebusov avto­ Bukovec in Jože Juntez, prav tako sem po vseh celinah sveta. V bus za Bizeljsko obtičal v Kape­ Komisija za mednarodne iz Iskre, od koder sta tudi Jurij osnovni šoli Ferda Vesela je lah, zato so naslednjega poslali odnose pri krški občinski konfe­ Kobe in Mladen Roginič; nagrajenca osrednjemu slovenskemu pevske­ na pot skozi Dobravo in Župeie- renci ZK je pripravila pretekli Rudi Jud in Milan Repulusk sta iz mu zboru - njegove stare člane vac. Šo larji jz novomeške smeri petek zanimivo predavanje o Belta, drugo nagrado pa je dobil še je zastopal Marij Kogoj - izrekel so prišli v torek zjutraj v šolo s perečih dogodkih na Poljskem. črnomaljski Jamarski klub. dobrodošlico njen ravnatelj Slav­ precejšnjo zamudo. Vozniki so O svojih pogledih in vtisih z bi­ Tretjo nagrado, 5.000 dinarjev, so ko Videnič, za njim pa je amba­ povedali, da je bila cesta posuta vanja v tej deželi je pripovedoval prejeli: Gabrijel Lumbar iz Črnom­ televizijski novinar Boris Verbič. sadorje slovenske pesmi pozdra­ le do Mraševega, naprej proti lja; Ivo Blažič iz Iskre; Belizar Dujec Velika dvorana delavskega Doma vil še predsednik skupščine gro­ Cerkljam pa nič. Težave so imeli Edvarda Kardelja je bila polna supeljske občine Janez Lesjak. tudi avtobusi, ki vzdržujejo zve­ obiskovalcev, ki so postavili Dolgoletni spremljevalec Slo­ zo s Sromljami. venskega okteta na njegovih ne­ marsikatero tehtno vprašanje. pozabnih poteh novinar Bogdan BOGAT Pogačnik je govoril o poslanstvu ,,PARTIZANSKE DEDEK MRAZ NA okteta pri ohranjanju naše na­ SUHORSKI ŠOLI OB VEČJEM rodne, revolucionarne in delav­ V MAVČARNI ODPRAVLJAJO POSLEDICE POLEDICE- SMUČINE - ske pesmi. „Ljubezen do vsega Torkova huda poledica ni spravljala s cest le avtomobile, temveč je CERKNO 4 5 “ Kot vsa leta je tudi tokrat ’POSEKU našega si bomo znali zmeraj po­ dedek Mraz ljubljanskega Jugo- POVEČANA polagala na tla nič hudega sluteče pešce. Obseg dela v mavčarni 15. šn 16. januarja bo pri Kacinu pestriti še s pesmijo, ki nas novomeške bolnišnice se je zadnje dni povečal za_ trikrat, saj na so Cerkljanskem hribu zanimivo tekstila- Impexa, delovne orga­ OBNOVA spremlja skozi vse življenje in nizacije, ki je že 21 let pokrovi­ samo v torek dopoldan ovili z belim ovojem več kot deset oseb, tekmovanje ki v biatlonu, patruljnem Gozdovi niso neizčrpni, zato po­ kar morda najlepše izpričujemo in štafetnem teku ter veleslalomu za telj osnovne šole na Suhorju, večan posek lesa zahteva tudi večje prav z vsakoletnim taborom pev­ so si okončine poškodovale zaradi poledice. Šestdesetletna Marijapripadnike enot JLA in TO, ki prišel bogato obložen. Vsakemu naložbe v pogozdovanje. Gozdno skih zborov prav tukaj, v Šentvi­ Vidmar je padla v ponedeljek zvečer pred domačo hišo Klečetu nosijo imena partizanskih brigad 31. od 51 otrok suhorske šole je gospodarstvo v Brežicah bo zato že du pri Stični.” pri Žužemberku, Francu Perme tu iz Novega mesta (na sliki vdivizije NOV. Prireditev organizira prinesel trenirke in sladkarije. letos obnovilo 115 hektarov gozdov Predsednik upravnega odbora ozadju) pa je spodrsnilo v torek zjutraj na poti v bolnišnico (tarfiTTKS je Idrija ob pomoči delovnih Vrednost vseh daril in pomoči v organizacij, častni pokrovitelj pa je in-melioriralo 400 hektarov površin, Tabora slovenskih pevskih zbo­ namreč zaposlen). Njegov zlom je kompliciran in bo moral mavčno teh letih pa znaša več kot 10 domicilni odbor 3. divizije NOV. od katerih ni zdaj nobene koristi. rov Peter Šoštarič je na večerji v milijonov dinarjev. Tako so de­ oblogo nositi morebiti kar 4 mesece. (Foto: Janez Pavlin) S. KOVAČ Do konca 1982 bo v sodelovanju s Štorovju, ki so jo priredili ob lavci Jugotekstila-Impexa kupili Tovarno celuloze in papirja osrfo- tridesetletnici Slovenskega tako rekop vso novo opremo za valo 30 hektarov topolovih plantaž. okteta, dejal, da je . ideja o tej razrede in telovadnico, plačali Gozdarji bodo poleg tega razredčili proslavi vznikla prav tukaj, ob ureditev centralnega ogrevanja, 400 hektarov gozdov. Da bo donos simpoziju sto desetih zborovodij nabavili barvni televizor, posodo Posavski povezovalec akcij večji, čaka gozdne delavce tudi nega iz malone vseh slovenskih pokra­ za šolsko kuhinjo itd., zadnjih gozdov. Lotili se je bodo s podvoje­ jin. Zdaj pripravljamo že trinajsti osem let pa za vse učence te šole nimi napori, ker površine niso maj­ tabor, ki bo tokrat posvečen Posavski medobčinski svet SZDL pripomogel k sodelovanju treh občin - Dobra sestava organizirajo 8-dnevno šolo na hne. Za zdaj predvidevajo nego na 40-letnici ustanovitve prvih slo­ evidentiranih — Predsednik bo tudi nadalje Ignac Vintar iz Sevnice m orju. 874 hektarih. Vsemu temu pa se­ venskih partizanskih brigad- So­ veda ne bodo kos brez naložb in delovalo bo rekordnih 8.000 cialne politike in zaposlovanja. K Za sicer majhno in mlado regijo, kot je Posavje, je še toliko bolj kreditov. pevcev. pomembno medsebojno sodelovanje. V tej luči so zato ocenjevali nekaterim vprašanjem se bo treba DENARNA POMOČ Slovenski oktet je v Šentvidu minulo dveletno mandatno obdobje medobčinskega sveta SZDL za tudi vračati, npr. k usmerjenemu pri Stični pred 30-imi leti zaoral OBČANOM Posavje na programsko-volilni seji 6. januaija v Brežicah. izobraževanju, kjer omenjajo sodelo­ prvo brazdo, tabor pevskih zbo­ vanje z Dolenjci. Ponovno naj bi V lanskem letu je v črnomaljski rov nadaljuje danes njegovo po­ Dve leti je sicer kratka doba, ven­ Pomurje - ne sme vlivati malodušja. proučili vprašanje samoupravnega občini prejemalo denarno pomoč slanstvo na široko zorani njivi. dar je že zgolj seznam dela sveta in Vprašanja ekonomskega razvoja in sodstva. kot edini vir preživljanja 39 obča­ Vse se vrti MATIJA MALEŽIČ drugih organov zelo dolg. Kot po­ rasti zato niso kratkomalo vtaknili v Na kraju so ugodno ocenili pri­ nov, znašala je 3.400 dinarjev na membna oblika dela so se v minu­ novi program dela, temveč so po­ prave na volitve. Po podatkih ob mesec. Denarno pomoč kot dopol­ okoli vprašan lem obdobju ugodno obnesli številni kazali na ostale organe v regiji. Pravi koncu minulega leta je bilo v vseh . nilni vir preživljanja je lani dobivalo NEKATERI VPISALI posveti, kjer je bil vedno zagotovljen naslov je regijska gospodarska zbor­ treh občinah evidentiranih 15.944 90 občanov, v povprečju pa je kako ujeti cei DVAKRAT tudi dovolj širok krog strokovno nica, kjer je že opazna kadrovska možnih kandidatov, h katerim je znašala 1.300 dinarjev na mesec. Na podkovanih ljudi za pojasnjevanje. okrepitev. Pobude ostanejo le pobu­ treba prišteti še 95 imen za republi­ skupnosti socialnega skrbstva pravi­ Objektivne težave sevni- V senovskem rudniku so načrto­ Življenje je nehvaležno uokvirjati de, če se jih povsem delavno ne loti­ ško in zvezno skupščino. Znatno jo, da denarno in ostalo materialno vali, da bodo do konca februarja v delovne programe. Če je bil med- jo v izvršnih svetih. 1 nad republiškimi povprečji je število pomoč dobivajo vsi tisti občani, za škega Stillesa: podivjane 1983 evidenčno vpisali 15.080 ton Med obravnavami, ki bodo imele evidentiranih žensk in mladih. katere vedo, da so jo potrebni in so cene lesa, zamrznjene premoga. Po besedah vodje komer- očitno prednost, bo obravnava so­ ALFRED ŽELEZNIK do nje upravičeni. cene izdelkov icalne službe rudnika pa so od 7. do 12. januarja letos evidenčno vpisali Žal je še vedno tako, da bolje 15.730 ton premoga. To pomeni, da zvozijo tisti, ki so pogumno dra­ bodo morali ugotoviti, če predstav­ žili svoje izdelke, kdor je bil pri nik katerega izmed 3.342 gospodinj­ tem previden, ima težave. Tako stev ni dvakrat prišel k okencu po Zakonodaja ni kriva za vse v sevniškem tozdu Stilno po­ istek za omenjen nakup premoga, hištvo v Stillesu že nekaj časa lo je do 5 ton. Območni posvet za Dolenjsko in Posavje o spremembah kmetijske zakonodaje in opozarjajo na težak položaj organizaciji javne razprave — Potrebno le doslednejše uresničevanje že sprejetega tozda. Na trgu je kakovostno SPREMEMBA stilno pohištvo še vedno izredno Občinski proračun za lani je ob­ V občinah se premalo zavze­ udarila na dan vrsta pfoblemov in gospodarske zbornice pa smo slišali, iskano. Po drugi strani pa v to­ činska skupščina Ribnica na zadnji to, organizirano in navadno s nejasnosti, s katefimi sc srečujemo da je nerazumljivo, da s togim varni ne morejo odpraviti vse anski seji spremenila. Prihodki pro- premalo sredstvi lotevamo izva­ na tem območju, od davčne do so­ administriranjem zadušimo akcije, hujšega razkoraka s cenami lesa. ačuna so se namreč od predvidenih cialne in druge zakonodaje za kme­ za katere so se ljudje že odločili. Le-te so v zadnjih dveh letih do­ janja kmetijske zakonodaje. Ne­ Tako se je npr. v Posavju zgodilo z 11.566.000 din povečali na katerih pomembnih zakonskih tijstvo. Predvsem pa je bilo veliko besedno zdivjale kar za 232 od­ 16.040.000 din. Ob upoštevanju do- pomislekov na zakon o intervencijah združevanjem sredstev za pospeševa­ stotkov so višje! Jovora o omejevanju splošne porabe določil ne uresničujemo ali pa v kmetijstvu. Iz Dolenjske je že pri­ nje kmetijstva zaradi pomislekov O teh vprašanjih so se v tovar­ ' občinah so razporedili za potrebe le delno. Zakonske spremembe, šla pripomba, naj bi v občinah za SDK. Sredstva v bankah so za nalož­ ni pogovarjali 6. januarja s sekre­ Proračuna 34,709.000 din, Ignac Vintar: še naprej predsed­ ki naj bi jih izvedli, so prilož­ pospeševanje ostajalo več sredstev in be v kmetijstvo premajhna. Več bi tarjem republiškega odbora sin­ 1.331.000 din pa so izločili za nik MS SZDL za Posavje nost za odpravljanje prenekate- ne le načrtovanih 15 odstotkov. Gre jih morali namenjati tudi za naložbe dikata lesarstva in predstavniki Inanciranje občinskih blagovnih re slabosti v kmetijstvu, čeprav za bojazen, da bi denar šel za velike v zasebno kmetijstvo. Bolj bi morali Slovenijalesa. Akumulacija tozda tzerv in za nadomestila (kompen- / ne gre kmetijske zakonodaje načrte in programe (na Dolenjskem preverjati tudi učinkovitost naložb. v takih razmerah nezadržno uga­ tacije) za meso. občinski svet SZDL s svojimi organi kriviti za to, da nam v kmetij­ jih ni), za manjše pa ne bi ostalo ša, trpijo osebni dohodki delav­ pomemben vzvod sodelovanja med stvu ne gre vse tako, kot bi nič. Od predstavnika posavske Z. LINDIC-DRAGAŠ cev. In izhod? V še bolj zaostre­ vsemi tremi posavskimi občinami, moralo. nih razmerah gospodarjenja na POSAVJE: bo treba še mnogo naporov, da bi pogovoru niso iskali rešitve zgolj ODZVALE SO SE spodbudili skupen gospodarski raz­ Kje nismo dovolj dosledni, kje pa v povišanju cen Stillcsovih izdel­ LE SESTRE voj. Podatek, da je Posavje med slo­ so nujne spremembe, naj bi pokaza­ kov. V samem sozdu Slovenijales Medobčinsko študijsko sredi­ venskimi regijami še vedno na pred­ la podaljšana javna razprava o izvaja­ izdelujejo o tem poseben pro­ šče politične šole CK ZKS za zadnjem mestu - povsem na dnu je nju zakonov s področja kmetijstva. gram. Na koncu bodo doma da­ Posavje zadnje čase uspešno pri­ Najbolj poglobljena, naj bi bila v jali prednost tistim, ki doslej cpn lagaja program dopisne šole, osnovnih kmetijskih okoljih in de­ niso poviševali. Pred tem bodo marksizma vrsti slušateljev. Tako lovnih organizacijah s področja poiskusili vse, da bo v slehernem je imelo lani oddelek za prosvet­ kmetijstva, pritegniti pa bi morali kolektivu postorjeno vse: od ne delavce, letos pa napoveduje­ NOV CARINSKI tudi predstavnike bank in občinskih skrbi za produktivnost do varče­ jo poseben program za komuni­ PREDPIS rcziskovalnih skupnosti, ki lahko in vanja pri vsem. ste iz zdravstva. Odziv je razoča­ morajo odigrati pomembnejšo vlogo A. Z. ral organizatorje in vse tri občin- S prvini dnem letošnjega leta v borbi za večjo pridelavo hrane. - ske konference ZK v regiji. je začel veljati nov, dopolnjen Razprava naj bi po občinah zaklju­ 1 Sprva so namreč dobili samo carinski predpis, po katerem čili s sprejetjem akcijskih načrtov, prijave medicinskih sester, lahko vsak, ki prestopi mejo, ki bodo vsebovali konkretne naloge 'A čeprav je seminar namenjen nese prvič v letu s seboj v za vse nosilce kmetijske politike. ! vsem profilom v zdravstvu. Ko 100-dinarskih bankovcih 1500 Ostali pa naj ne bi le pri načrtih, kot m i je stara praksa. lio o tem pred kratkim razprav­ dinaijev, ob vsakem naslednjem NOVA PRIDOBITEV „BETI“ — V neposredni bližini metliške Beti Po spremenljivem vremenu z ljali na seji medobčinskega sveta Posvet o orginiziranju javne raz­ vsakodnevnimi rahlimi padavi­ potovanju pa 200 dinaijev. prave je 5. januarja za predstavnike ureja ta največja metliška delovna organizacija novo stavbo, v ZKS, so seveda vztrajali, da Predpis ne velja za območje, nami v prvi polovici tedna se bo sodelujejo na seminarjih tudi dolenjskih in posavskih občin pri­ kateri bo zobna ambulanta za zaposlene v Beti, prostor bo dobila do konca tega tedna vreme usta­ -komunisti iz vrst zdravnikov. zajeto v Videmskem spo­ pravilo predsedstvo republiške kon­ tudi njihova trgovina, dobili pa bodo tudi nekq novih poslovnih lilo. Prevladovalo bo suho vreme. razumu. ference SZDL. Že na posvetu je prostorov. (Foto: A. Bartelj) Denar se bo poslej prelival NOVOLES, lesni kombinat Novo mesto-Straža, n. sol. o. Ljubljansko Posavski tozdi bodo vendarle poravnavali delež za delavce iz sosednjih občin TOZD SIGMAT, BRESTANICA

pismo Prve pobude za to, da bi delovne organizacije v Posavju sofinan­ nimi vsotami lahko računajo pri za­ gotavljanju sredstev za skupne po­ cirale vse tiste krajevne skupnosti, iz katerih so doma njihovi delav­ Komisija za delovna razmerja TOZD novoles trebe krajanov. ci, so nastale pred petimi leti. Za tak način sta se izrekli le krška in objavlja prosta dela in naloge: brežiška občina in tako dogovor ni bil sklenjen. Kaže, da bo pod­ J. TEPPEY Kam izpuhti pisan šele letos. Osnutek je podprl svet posavskih občin. Podpisale KLJUČAVNIČAR I. (3 delavce) naj bi ga vse tri občinske skupščine in vse tri komunalne interesne KOCEVJE: skupnosti. delavčeva BESEDO * Pogoj: Za skupne potrebe delavcev v kra­ V Brežicah so predlagali, naj bi OBČANOM! poklicna šola kovinske smeri in najmanj 2 leti delovnih jevnih skupnostih predvideva osnu­ delovne organizacije nakazovale svo­ izkušenj pri opravljanju enakih ali sorodnih del ali z delom storilnost tek po 1 odstotek prispevka od po­ je obveznosti na žiro račune SKIS Na območju mesta Kočevje pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del. ustanavljajo namesto ene tri kra­ V prvih javnih razpravah o 12. vprečnega bruto osebnega dohodka vsak mesec. Občinske skupščine naj Poskusno delo traja 45 dni. jevne konference SZDL in tri kongresu ZKJ je bilo rečeno, da v prejšnjem letu. Ta denar naj bi bi to uveljavile z odloki. Ob tem so krajevne skupnosti. Tako bodo gre za kongres kontinuitete. Čim tozdi nakazovali komunalnim inte­ pojasnili tudi, da so bili zaradi pet­ približali samoupravljanje in bolj pa se mu približujemo, resnim skupnostim dvakrat na leto. letnega odlaganja tovrstnih obvezno­ ORODJAR 1.(1 delavec) Uresničevanje dogovora bo nadzira­ sti tozdov do domicilnih občin za­ politično delo kar največ obča­ vedno pogosteje poudarjamo, da nom. V vsaki KS bodo ustanovili Pogoj: mora biti tudi kongres kritične­ la komisija za razvoj krajevnih skup­ poslenih marsikje prikrajšani. Po pri­ nosti pri svetu posavskih občin. Če bližni oceni bi se v petih letih mora­ še več odborov SZDL in odbo­ poklicna šola kovinske smeri in 5 let delovnih izkušenj pri ga proučevanja, in da naj bi že v rov KS. Te dni bodo sestanki po pripravah, pa tudi v kongresnih ga bodo sprejele vse občinske skup­ lo po tej poti nateči v brežiško opravljanju enakih ali sorodnih del ali z delom pridobljene ščine in vse skupščine SKIS, bo občino 8 milijonov dinarjev. S tem odborih, na katerih bodo člani dokumentih oblikovali odgovore SZDL volili svoja vodstva, raz­ delovne zmožnosti za opravljanje teh del. Poskusna doba na nekatera najbolj pomembna obveljal že s prvim januarjem. denarjem bi lahko dobili več asfalta traja 6 0 dni. na cestah in izdatneje pomagali kra­ pravljali bodo še o preoblikova­ vprašanja našega nadaljnjega raz­ nju KS in SZDL v mestu, o voja. Nujno je npr. širše pojasniti janom do drugih komunalnih prido­ Letos bo zastoj bitev. Zamujenega, žil, ne bo mogo­ gospodarjenju v občini in delov­ vzroke težav, odporov in nedo­ nih načrtih za letos. Za območje LIČAR (1 delavec) slednosti p i razvoju samouprav­ če nadoknaditi. O tem, koliko po­ Trate bo sestanek SZDL že v ne­ ljanja in p i uresničevanju stabi­ savskih delavcev se vozi v sosednje Pogoj: V gospodarstvu je letos deljo, 17. januarja ob 10. uri, v lizacijske politike. Kljub rezulta­ občine, trenutno še ni natančnih poklicna šola ustrezne smeri in do 6 mesecev delovnih predvidenih malo naložb podatkov. Vsako leto do sredine gostilni na Trati (Banglareš); v tom, ki smo jih dosegli v precej torek, 19. januarja ob 17. uri; pa izkušenj pri opravljanju enakih ali sorodnih del ali z delom zapletenih mednarodnih razme­ maja jih bo zbrala komisija za razvoj krajevnih skupnosti in jih posredo­ bo v sejni dvorani občinskega pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del. rah, je še vedno precejšnja razli­ V novomeški občini, kjer smo komiteja ZK sestanek za območ­ Poskusna doba traja 45 dni. prejšnja leta v gospodarstvu doživ­ vala podpisnicam, da bodo vedele, ka med sprejeto politiko in de­ je Šeškovega odbora. janskim obnašanjem v vrstah ZK ljali izredno investicijsko dejavnost, koliko denarja se preliva in s kolikš- in njenih vodstev. v letu 1982 tega ne bo. Z občinsko resolucijo je v planu določeno, da STRUGAR II. (1 delavec) Dejstev, ki opozarjajo na nuj­ bodo nadaljevali gradnjo treh že nost iskanja odgovorov na začetih večjih investicijskih pro­ Pogoj: takšna vprašanja, je obilo. Ome­ jektov, trije začetki gradenj pa so poklicna šola kovinske smeri in do 6 mesecev delovnih nimo naj samo enega! predvideni pri Iskrah, in sicer: Ela, izkušenj pri opravljanju enakih ali sorodnih del ali z delom Pri nas, na primer že mnogo Tovarna napajalnih naprav Bršljin pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del. ter Keko v Žužemberku. let z družbenopolitičnih tribun Poskusna doba traja 45 dni. pozivamo k izboljšanju produk­ Med investicijskimi projekti, ki so tivnosti v neposredni proizvod­ že začeti in jih tudi letošnja občin­ nji. Strokovnjaki pa so nedavno ska resolucija podpira kot naj­ pomembnejše, pa štejejo: gradnja ČISTILEC (1 delavec) objavili analitične kazalce, da je tovarne steklenih vlaken, ki naj bi že poduktivnost našega delavca za v drugi polovici leta začela poskus­ Pogoj: strojem približno enaka pot pro­ no obratovati; gradnja hotela v Šma­ nepopolna osnovna šola ali z delom pridobljene delovne duktivnost delavca v razvitejših rjeških Toplicah, ki bo tudi do zmožnosti za opravljanje teh del. Poskusna doba traja 45 deželah, npr. V Nemčiji in Šved­ jeseni nared, ter dokončanje investi­ dni. ski, vendar samo na ravni člo- cije v IMV, vendar ne v prvotno v e k -s tro j. zamišljenem obsegu, temveč po veliko skromnejšem, drugem sanacij­ Že na ravni delovne organiza­ TRANSPORTNA DELA (1 delavec) skem programu. cije oziroma tozda pa začenja Pri investicijskih željah, ki se Pogoj: poduktivnost v primerjavi z bodo letos pojavljale šele v prvi fazi, nepopolna osnovna šola ali z delom pridobljene delovne drugimi deželami upadati. Na pa je jasno in nedvoumno zapisano, zmožnosti za opravljanje teh del. Poskusna doba traja 45 da nima nikakršne možnosti za grad­ ravni panoge in grupacije je že za dni. njo objektov tisti, kdor ne bo naj­ nekaj odstotkov manjša, na ravni AKTUALNA RAZGLEDNICA - Ne mine dan, da ne bi v trgovi­ celotne družbe pa je sploh ni manj polovico proizvodnje dajal v izvoz. Tako načelo pa ni zapisano le mogoče primerjati. Vzroke za nah s prehrambenim blagom spraševali po kavi. Po novem letu so jo v občinski resoluciji, ampak tudi v sicer za „boljše“ stranke dobili nekajkrat po deset dekagramov, kar nižjo kot drugje po svetu je planu Temeljne dolenjske banke, ZA OBRAT POLIESTER VELIKI PODLOG: treba iskati drugje, ne v tako da je usmeritev vsestransko pa še zdaleč ni odžejalo vseh ust. Podoba na sliki je prednovoletna, , .nedelu” delavcev. uskladena. ni pa neponovljiva. Takšna je bila vrsta pred prodajalno Dolenjke KLJUČAVNIČAR 1.(1 delavec) Mnoge manjše in večje Manjše investicije in adaptacije pa nekaj trenutkov zatem, ko so kartone s kavo odnesli v notranjost tovarne, ki so na robu rentabil­ so možne z lastnimi sredstvi, če jih trgovine. Zaradi prerivanja so morali trgovino zapreti in so nekaj Pogoj: nosti ali celo ustvarjajo izgube, šteje za potrebne regijska komisija časa prodajali le kavo, za red pa je moral skrbeti celo miličnik. poklicna šola kovinske smeri in najmanj 2 leti delovnih so družbeno zelo rentabilne. Od za presojo investicij. izkušenj pri opravljanju enakih ali sorodnih del ali z delom R. B. (Foto: Janez Pavlin) njihovega dela posredno ali ne­ pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del. posredno zelo dobro živijo razne Poskusna doba traja 45 dni. SIS in družbenopolitični in upavni organi občin in celotne Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili o izpolnje­ skupnosti. Že leta pišemo Neposreden in močan vpliv SZDL vanju objavljenih pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: poklamacije in resolucije, da je TOZD SIGMAT, 68280 BRESTANICA. treba gospodarstvo razbremeniti, O izbiri bomo kandidate pismeno obvestili najkasneje v 60 zlasti pa prenehati z odločanjem Občinska organizacija SZDL Črnomelj v zadnjem letu delovala na vseh področjih — dneh po poteku objavljenega roka. o delavskem dinarju brez delav­ Priznanje Mirku Jeleniču, nova predsednica Ivanka Moljk, sekretar pa Mladen Radojčič cev. Vendar se v praksi spre­ 1 7 /2 - 8 2 minja samo oblika, vsebina osta­ družbene organizacije in društva, ja enaka: gospodarstvo še bolj Ko so na nedavni programsko-volilni seji OK SZDL Črnomelj stanovanjsko gospodarstvo, družbe­ obremenjujemo, razbremenitve ocenjevali delo občinske organizacije Socialistične zveze Črnomelj nopolitično izobraževanje ter svete so samo simbolične. To najbolj in njenih organov v zadnjem letu, so poudarili, daje v tem obdobju za informiranje, kmetijstvo, zna­ dokazujejo podatki, da so bili Socialistična zveza ponovno dokazala, daje v resnici prava frontna nost, kulturo, socialno zdravstvena letos izdatki za splošno porabo v organizacija in varna naslednica pred 40 leti ustanovljene Osvobo­ vprašanja, razvijanje revolucionarnih osmih mesecih za 38 % večji kot dilne fronte. V črnomaljski občini tako rekoč ni področja dela in tradicij ter vzgojo in izobraževanje. lani, za skupno porabo pa za življenja, na katerem ne bi bilo čutiti vpliva delovanja SZDL. Veliko je Socialistična zveza nare­ 36 %. Na žiro računih vseh /O ljubljanska banka dila na področju kadrovske politike tozdov v gospodarstvu je bilo V preteklem obdobju so bile v nega proizvoda. Veliko je SZDL na­ in priprav na volitve. Vsekakor delo­ avgusta 171 milijard dinarjev, ospredju zanimanja SZDL naloge v redila na področju delovanja vanje SZDL kot široke fronte moč­ decembra lani 164 milijard, na zvezi z ckononsko stabilizacijo, kre­ delegatskega sistema. Še vedno pa se no in neposredno vpliva razpoloženje računih negospodarstva 210 pitev delegatskega sistema, uresniče­ dogaja, da raznih pripomb občanov občanov in delovnih ljudi, na njiho­ milijard, decembra lani- pa 154 vanje plana, preskrba, obrambne in in delovnih ljudi upravne in strokov­ vo pripravljenost čimveč prispevati LJUBLJANSKA BANKA milijard dinarjev. In spet zgovo­ samozaščitne aktivnosti, krepitev ne službe ne upoštevajo dovolj, in za nadaljnji napredek in razvoj de­ TEMELJNA DOLENJSKA BANKA ren primer: po zelo natančnih krajevne samouprave, priprave na prav temu bo poslej veljala še poseb­ lovne organizacije, krajevne skupno­ na skrb Socialistične zveze. NOVO MESTO podatkih v strokovnih službah volitve in še kaj. / sti in celotne občine. Prav zato je Kljub dokaj ugodnim rezultatom Pohvalili so uspešno delo nekate­ SIS v Jugoslaviji prejema OD potrebno še naprej gojiti neposredne poslovanja v preteklem letu pa z do­ rih koordinacijskih odborov in sve­ okoli 40.000 ljudi, od katerih stike z ljudmi, kar je tudi nadaljeva- tretjina opravlja administrativne seženim niso povsem zadovoljni, saj tov, zlasti velja to za koordinacijske . nje tradicij iz časov NOB. so marsikdaj preveč okleščene inve­ odbore za kadrovska vprašanja, sta­ sklicuje zadeve v zvezi z obračanjem Na koncu so dosedanjemu pred­ sticije dosegle komaj 8 odst. družbe- bilizacijo, planiranje, SLO in DS, ,rsisovskega“ denarja. sedniku OK SZDL Mirku Jeleniču, po sklepih poslovnih odborov Te dni je bila javno izrečena poslej predsedniku medobčinskega V PONEDELJEK, 18. JANUARJA 1982, ..heretična" ideja, kako raciona­ IZ ZADNJEGA PAVLIHE sveta SZDL za Dolenjsko, izrekli lizirati in povečati uspešnost priznanje za njegovo uspešno vode­ sisovskega delovanja. Tista tretji­ nje občinske organizacije. Za novo na administrativcev, ki skrbi le predsednico OK SZDL, ki bo to ZBORE DEPONENTOV OB 13. uri IN za prelaganje denarja iz ene roke dolžnost opravljala nepoklicno, so ZBORE VARČEVALCEV OB 16. uri v drugo, z enega računa na izvolili Ivanko Moljk, za poklicnega drugega, bi prav lahko pospravila sekretarja pa Mladena Radojčiča. svoje pisalne mize in zaklenila A. B. svoje pisame, če bi to idejo Zbori se sklicujejo po območjih občin in bodo: uresničili. A kdo bi delal na­ mesto njih? Banke in SDK, ki v ČRNOMLJU: v sejni dvorani Skupnosti za invalidsko in to v glavnem delajo, tudi sedaj. BIRČNA VAS: pokojninsko zavarovanje. Ul. 21. oktobra, Zakaj ne> bi tudi v prihodnje, SREČANJE v METLIKI: v sejni sobi skupščine občine Metlika, čeprav v malce večjem obsegu? STAROSTNIKOV Nepoučeni bi bil verjetno zapre­ v NOVEM MESTU: v sejni sobi banke, IV. nadstr. Krajevna organizacija RK iz paden, če bi kakšna SIS obelo­ Kettejev drevored 1, danila tiste težke milijone, s ■STATI DARD Birčne vasi je 10. januarja pripravila katerimi bankam in SDK plačuje srečanje krajanov, starih nad 70 let. v TREBNJEM: v prostorih poslovne enote Trebnje, Ul. Starostnike je najprej pozdravil tov. „nujno kroženje denarja”. Gubčeve brigade 4. Danilo Kovačič, predsednik občin­ In če bi teh 13.000 admini- Na zborih bo obravnavano poročilo o uresničevanju strativcev res odšlo, koliko de­ ske organizacije RK, pester kulturni srednjeročnega plana v letu 1981 in program za uresniče­ narja bi prihranili (samo) pri program pa so izvedli moški pevski zbor, dramsko-recitatorska skupina OD, prispevkih iz delovnega raz­ vanje srednjeročnega plana banke v letu 1982 v delu, ki se in šolarji z Ruperč vrha. Udeleženci merja, toplih obrokih, prevozu, nanaša na področje zbiranja in uresničevanja sredstev srečanja so se zahvalili vsem, ki so stanovanjih, nadomestilih za varčevalcev in deponentov. jim omogočili prijetno snidenje, več letne dopuste itd.! Vsi ostali v Na zborih bodo izvoljeni tudi člani sveta deponentov in ko darila jim je pomenilo to, da SIS pa bi se lahko posvetili samo (S 1 NZ varčevalcev. krajevna skupnost še misli nanje, da tistim nalogam, zaradi katerih so kljub sedmim, osmim in celo deve­ 2 1 /2 - 8 2 bile SIS sploh ustanovljene. I* tani mu J* spodrsnilo, po so lo do i d t| ni pokru!, rovCokl tim starostnim križem niso odveč. VINKO BLATNIK V. RATAJ

DOLENJSKI LIST Št. 2 (1692) 14. januarja 19(j ZIMA SEKA — Gozdaiji so se tudi v sevniški OBVLADAN PLAZ — Delavci krškega Kostaka KDAJ VEČ DOMAČINOV? — Med grajskimi VSE LETO POMLAD — Posnetek je iz rastlinja­ občini ubadali s posledicami žleda v lanski zimi. so prejšnji četrtek le dobili bitko z zemeljskim zidovi je mrzlo, vendar obisk tudi sredi zime ne kov Agrarie na Čatežu, kjer so v letu 1981 Pravo opustošenje se nudi očem tudi letos. plazom na cesti od Krškega proti Zdolam, na presahne. Posavski muzej je imel lani plodno leto. natrgali 1,100.000 nageljnov in 1,800.00 vrtnic. Mnogo polomljenega drevja je v dolini Grahovice. začetku vasi Pleterje je plaz že 2. januarja odnesel Skoda, da za njegove zbirke in občasne razstave Vzgojili so tudi nekaj nad 200.000 lončnic, Z Apnenika so se delavci morali prebiti v dolino z 12 metrov ceste, ponagajal jim je še izvir, a do ni bilo več odziva v delovnih kolektivih in skoraj 70.000 flamingovcev, 23.000 strelic ter motornimi žagami. (Foto: A. Železnik) večernih ur so z delom le uspeli. (P. Perc) osnovnih šolah iz brežiške občine. (Foto: J nad 50.000 enoletnic za vrtove. (Foto: J. Teppey) Parcele v kosu Teppey) Te dni bo črnomaljska kme tijskozemljiška skupnost podpi­ Krmeljski sesalec za prah EN sala z ljubljanskim Geodetskim zavodom pogodbo za delo pri V krmeljski Metalni izdelujejo vse zahtevnejšo opremo — Zadovoljni Jeseničani HRIBČEK komasaciji 50 hektarjev njivskih površin na območju vasi Cerkvi- Konec minulega leta so jese­ troje ladij v skupni teži 1.300 kmečke hiše že to pomlad, ko BOM šče v krajevni skupnosti Griblje. niški železaiji pognali odpraše- ton. bo objavljen prvi razpis za po­ To bo prva komasacija v črno­ valno napravo za troje elektro- Usmeritev v izdelovanje sojila. KUPIL-. maljski občini sploh. Medtem ko obločnih peči. Značilni rdeči zahtevnejše opreme se je torej A. Ž. bo vse neposredne stroške koma­ prah, še bolj nevšečen zaradi obnesla. V Krmelju skorajda ni sacije nosila kmetijskozemljiška ozke savske doline pod Me- počitka za moderni 12 milijo­ skupnost - del potrebnega de­ žakljo, je postal precej redkejši. nov dinarjev vredni veliki rez- Razlike ostajajo UrejaTit Doberšek narja bodo dobili iz republiških Zrak Gorenjcem onesnažujejo kalni stroj. Z njim delajo v treh virov - pa bodo lastniki zemljišč Novo mesto in Metlika naj­ opravili prevoze in seveda pri pravzaprav samo še stare marti- izmenah. Letos bodo med dru­ V prejšnji številki Dolenjskega Pogoji za predelavo lista smo bralce seznanili z za- delu tudi pomagali. 32 lastnikov novke, tem pa so šteti dnevi, ko gim imeli v delu 20 mostnih bolj napredovala, Brežice grozdja konomskimi določili, ki razpo- bo dobilo zemljo v enem, največ bo zgrajena nova elektro- žerjavov za REK v Titovem najbolj nazadovale . rejajo vino v kakovostne skupi­ Pravilnik o načinu vodenja dveh kosih, medtem ko so sedaj jeklama. Malo znano je, da so registra proizvajalcev grozdja in Velenju, termocentralo Gacko Narodni dohodek ostaja slej ko ne., in z določilom o obveznem parcele precej razdrobljene. Po­ vina (Uradni list SRS št. 16/78) to veliko odpraševalno napravo in Ugljevik. Kot smo že pisali, prej najboljše merilo gospodarske teg tega bo eno gospodarstvo uradnem dokazu določa v 9. členu: naredili kovinaiji tovarne lahkih so prevzeli tudi lepe izvozne razvitosti. Slovenski in zvezni zavod dobilo parcele skupaj. Uredili bo­ Kmetje in drugi občani iz konstrukcij iz Krmelja, ki dela v posle za ausanski jez v Egiptu, za statistiko sta te dni končno le o geografskem poreklu namizne­ do tudi poti in brežine, pol ga, kakovostnega in vrhunskega d ruge alineje 2. člena tega pra­ okviru Metalne. dala na svetlo podatke, kako je bilo hektarja steljnika pa z agro­ Irak in Zvezno republiko Nem­ ali slovitega vina na obrazcu R. vilnika, ki predelujejo grozdje v Krmelj čani so naredili skoraj z narodnim dohodkom v letu 1980, melioracijo spremenili v njivo. čijo. 3., ki ga vsako leto ob prijavi grozdni mošt, vinski mošt in vse, razen nekaj manjših naprav, A. ŽELEZNIK objavljena pa je bila tudi razvrstitev pridelka izda pridelovalcem pri­ proizvajajo (pravilno bi rekli: katere je uvozila železarna. Nji­ slovenskih občin. Iz nje je razvidno, stojni občinski upravni organ. pridelujejo) vino za promet, mo­ hov izdelek prva tovrstna napra­ da občine dolenjske in posavske rajo imeti: regije ter občini Ribnica in Kočevje Sejmišča va v Jugoslaviji. Odsesavanje 1.) prostor za predelavo komajda držijo korak z drugimi prahu poteka neposredno iz Spoznavanje grozdja, ki mora biti higiensko slovenskimi občinami. Le novo­ neoporočen. Za predelavo s NOVO MESTO: Zaradi mraza po­ plavža. Prah se zbira v prašni nedeljkovo sejmišče ni bilo živahno meška in metliška občina sta se izrazoslovja in grozdja zagotovljeno stiskalnico „vreči“, pravzaprav jekleni kon­ prebili v primerjavi z letom dni in drozgalnik - robkalnik ter tako kot običajno, če’prav so rejci strukciji, težki okrog 100 ton. poprej za tri mesta navzgor, Brežice merilno napravo za ugotavljanje ponujali 451 prašičev. Prodali sojih predpisov Celotna naprava je uspešno pre­ so nazadovale za tri mesta, preosta­ sladkorja v grozdju oziroma le 161; pujski so stali od 2.200 do moštu (opomba: pod merilno lih šest pa je obdržalo skorajda 3.400 din, starejši prašiči, ki jih je stala tehnični prevzem, Jeseni­ napravo je mišljena vsaj moštna enako razvrstitev. o vinu bilo naprodaj 24, pa od 3.500 do čani so zadovoljni z njenim tehnica): 4.200 din. Čeprav večine prašičev delovanjem. Novomeška občina je zdaj s pov­ Ta uradni dokaz mora imeti vsak Prostor za hrambo vinskega rejci niso prodali, s ceno niso prav Krmelj čani izdelujejo tudi prečno 125.878 dinarji narodnega vinogradnik, ki daje svoj pri­ Prva lastovka dohodka na prebivalca med 60 slo­ delek v promet. Tudi tisti vino­ mošta in vina (v nadaljnjem be­ nič popustili. sedilu klet), ki je ločen od dru­ dimne in zračne vode za ljub­ venskimi občinami uvrščena na 17. gradniki kooperanti, ki prodajo BREŽICE: dobra ponudba je bila gih prostorov. V kleti se smejo ljansko toplarno. Tudi po­ Skromen, a hvalevreden mesto, Kočevje je s 118.723 na 18., svoje grozdje ali vino v kleti na brežiškem sejmišču, pa tudi kup­ družbenih organizacij, morajo hraniti tudi drugi proizvodni iz memben del procesne opreme začetek: kmet v Posavju bo Metlika s 111.857 na 26., Krško s čija je za ta čas kar lepo cvetela. ob prodaji predložiti ta dokaz o grozdja in vina plemenite vinske Naprodaj je bilo 570 pujskov in 10 za tovarno žveplene kisline pri lahko dobil posojilo za hišo 108.356 na 28., Ribnica s 96.970 na izvozu pridelka, saj morajo tudi trte, razen kisa in vinsko sadne nad tri mesece starih prašičev, pro­ celjski Cinkarni bo njihov izde­ 36., Črnomelj s 87.619 na 40., OZD imeti uradne dokaze o pijače. Klet mora biti zračna'in urejena. danih pa skupaj 494. Pujski so bili lek. Utečen proizvod krmeljske Če kmet potrebuje posojilo Trebnje z 79 053 na 43., Brežice s izvoru vina, ki ga imajo v svojih po 120 din, starejši prašiči pa do 85 tovarne so ladijski pokrovi. V za gradnjo hleva ali nakup kme­ 76.319 na 48. in Sevnica z 69.633 kleteh. Nekatere OZD so vino­ gradnikom hotele olajšati posto­ Klet mora biti grajena ali din kilogram žive teže. minulem letu sojih odposlali za tijskega stroja, ve, kam se mora dinarji na nezavidljivem 55. mestu. pek prijave pri pristojnemu opremljena z napravami tako, da obrniti. Drugače pa je s po­ Razvojne razlike so torej kljub pri­ je v času negovanja vina tempe­ zadevanju, da ne bi bilo tako, ostale, upravnemu organu občinske pravilom kmetove hiše ali z skupščine in so namesto vino­ ratura v njej čimbolj enakomer­ v nekaterih primerih pa so se celo gradnikov same opravile prijavo. na in ustrezna vrsti vina. gradnjo nove, za kar doslej ni 2.) ustrezno posodo in vrelne povečale. Vendar so bili primeri nepošte­ bilo mogoče dobiti posojila. vehe zanego mošta in vina ter Kmetijski nosti pri prijavah mimo vino­ donegovanje vina. Oprema mora Na lanski skupni seji občin­ „LISCA“ NA gradnikov in bi pristojni občin­ biti takšna, da njena raba pri ske konference ŽK in SZDL v ski upravni organi ne smeli spre­ PREDČASNEM predelavi, negi in v prometu vina Sevnici so udeleženci opozorili jemati prijav brez soglasja in 50 DOPUSTU? ne vpliva na zmanjšanje ka­ navzočnosti pridelovalca grozdja na ta razkorak. Dali so pobudo, kovosti, zato ne sme imeti želez­ Mestna hiša vas le skazi V sevniški „Lisci“ v januarju oziroma vina, resničnost prijave naj bi hranilno—kreditna služba nih, bakrenih, aluminijevih le- S vinogradnika za vpis v register pa 0 ni delovnih sobot, po vsej verjet­ gur, ki jih najeda kislina, polvini- „Prva lastovka" je naslovljena sosednja novica, ki govori o v kmetijski in gozdarski organi­ preveriti z listino, ki jo pred­ 0 nosti pa bodo delavci morali na li kloridne (PVC) mreže, ki jih 0 zaciji omogočila posojila za stavlja posestni list pristojne geo­ tem, da so v Posavju sklenili s posojili pomagati kmetom pri topi alkohol ali kislina, slabo 0 dopust zadnji teden v januarju. detske uprave. obnovi in gradnji stanovanjskih hiš in ne le gospodarskih 0 gradnjo stanovanjskih hiš kme­ pološčenih glinastih ali porcelan­ Prizadel jih je ukrep zveznega Da bi preprečili podtikanje tov oz. kooperantov. Obe službi skih posod, barvil in premazov, poslopij, kot je bilo doslej. Končno je pri bančnikih (in še kje) izvršnega sveta, ki je zavrl uvoz lažnih vzorcev pri oceni (degu­ '0 ki niso testirani za vino. Zmagalo prepričanje, da je ali bolje rečeno, bo kmet s svojim 0 sta zdaj že vezali prvi milijon repromateriala prav tako dobrim staciji) vin, je upravni odbor dohodkom in nepremičninami enakovreden posojilojemalec, 0 dinarjev pri Temeljni posavski izvoznikom, kot tistim, ki sploh Društva vinogrdnikov Dolenjske Posoda v kleti mora biti higi­ '0 banki v Krškem, iz tega bo niso izvažali. To se dogaja, na- na zadnji seji sklenil, da tudi na ensko neoporečna in iz ustrezne­ kot je delavec s svojim osebnim dohodkom, ga materiala, vidno in trajno 0 mogoče dobiti posojilo v vklju temu da je Lisca lanske lokalnih ocenah vzorcev vin po i Ena lastovka sicer še ne naredi pomladi, je pa vendarle njen 0 označena z zaporednimi števil­ izvozne obveznosti močno pre­ ožjih vinograških okoliših ne bo Znanilec. Nadejamo se lahko, da bo sčasoma vse več kmečkih 0 200-odstotnem razmerju. V jav­ sprejemal v oceno vzorcev od kami in s prostornino. 0 domov obnovljenih ali zgrajenih na novo in da se -bo vse manj ni obravnavi sta tudi že samo­ segla. Carina je kratko malo za­ vinogradnikov, ki se ne bodo 3.) najmanj tri leta delovnih 0 prta, pri narodni banki ni treba izkušenj v proizvodnji vina. dosluženih človeških bivališč sramežljivo družilo z velikimi 0 upravni sporazum in pravilnik o izkazali s potrdilom na obrazcu 0 le znova potrjevati že lani po­ R. 3. pristojnega občinskega Včasih celo razkošnimi hlevi in gospodarskimi poslopji zgraje­ dodeljevanju stanovanjskih po­ % trjenih prijav, temveč ravno tako upravnega organa, saj morajo nimi z zadružnimi in bančnimi posojili. Živina je doslej imela sojil. V Posavju bo mogoče ni mogoče poslovanje. biti člani društva drugim vino­ Marsikaj bo pač prednost pred človekom. dobiti posojilo za obnovo gradnikom v zgled. treba dopolniti Ko se odpirajo možnosti za obnovo kmečkih bivališč (ne le Na tem mestu moram dodati, 0 da je v drugem odstavku 13. Napisani pogoji za predelavo Za potrebe kmečkega turizma, kar so podpirale nekatere občine 0 0 člena navedenega pravilnika na­ grozdja zahtevajo od vino­ in banke s posojili že doslej), stopa še bolj v ospredje vprašanje, 0 Iz K mečkega pi san6: gradnikov, da pri predelavi kako je treba graditi na vasi. To, kar se dogaja zdaj, ko graditelji 0 Če se ugotovi, da proizvajalec, grozdja in vkletenju pridelka 0 ki je vpisan v register, po 5. maju vina marsikaj dopolnijo. Ker posnemajo mestne hiše, ki ne sodijo na vas, je v resnici vredno 0 0 1982 goji samorodnico, se iz­ smo vztrajali pri zahtevi za to­ graje. Ne le da ena ali celo dvonadstropna gosposka” hiša hudo 0 briše iz registra. čenje neustekleničenih namiznih kazi podobo slovenske gručaste vasi, ko s svojo vsiljivo 0 To pomeni, da bodo izbrisani vin z geografskim preklom, bo 0 iz registra pridelovalcev grozdja bahavostjo štrli iz nje, taka hiša je tudi nefunkcionalna, za 0 brez dvoma pristojna inšpekcija kmetovalca skorajda neprimerna. 0 in vina in s tem ne bodo prejeli bolj zahtevna pri pregledih pro­ 0 PANKA uradnega dokaza o poreklu svo-• storov in naprav za predelavo In kakšna je šele oprema na vas prestavljenih nadstropnih hiš! 0 jega pridelka na obrazcu R. 3. grozdja v lastnih prostorih. Pri Kovinski balkoni s kičastimi okraski, ki ničemur ne služijo, 0 t lB lA K - vsi tisti, ki imajo poleg žlahtne 0 dosedanji opremi prešnie in kleti trodelna okna, s steklom in kovanim železjem našaijena vrata, 0 trte v vinogradu samorodnico. je možno marsikaj izboljšati z V m H A Glede oblike in vsebine sa­ obdana s plastičnim mozaikom ali celo odpadnim marmorjem, 0 majhnimi stroški. Zato smo 0 mega uradnega dokaza o pri­ vinogradnike opomnili na to, kar to ceneno bahanje (ki v bistvu ni poceni) je daleč od domačega, 0 delku grozdja in vina na pred­ 0 predpis zahteva. Nesmiselno je z okusom urejenega doma. Kako so na vasi znali graditi nekoč! 0 pisanem obrazcu menimo, da je dopolnitve odlagati in si s tem Le les in keramika sta pravi material za polepšanje kmečkega pomanjkljiv in nepraktičen in bi povzročati nepotrebne težave. '0 kazalo, da ga republiški komite DT bivališča. Naravno kmečko okolje sprejema le naravno gradivo, 0 za kmetijstvo, gozdarstvo in pre­ 0 Vse drugo je izumetničena navlaka, nepotreben kič in spričevalo 0 hrano spremeni in prilagodi se­ (O pogojih za stekleničenje vina slabega okusa. 0 danjim zahtevam in praksi. pa drugič). M. LEGAN 0 — K a r naprej, kar naprej. Krediti čakajo, zdaj ima kmetijstvo prednost.

Št. 2 (1692) 14. januarja 1982 DOLENJSKI LIST 3 SVET OSNOVNE SOLE „JOŽE SLAK -SILVO" Trebnje SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V SR SLOVENIJI razpisuje naslednja prosta dela in OD 15. l.D o 15. 2.1982 naloge: PODRUŽNICA NOVO MESTO

Razpisna komisija 6 čistilk šolskih pro­ RAZPISUJE storov 30 - 40% 1 vzdrževalca inštalacij, na predlog predstojnika organizacijske enote na podlagi poklic toplovodar 5. člena pravilnika o delovnih razmerjih SDK — podružni­ ce Novo mesto in 93. člena statuta SDK v SR Sloveniji ZNIŽANJE CEN Pogoji: zaposlitev za ne­ določen čas, 3-mesečna dela in naloge poizkusna doba s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: Prijave sprejemamo 15 1. Vodenje in organiziranje dela na področju plačil­ dni po objavi razpisa. nega prometa ter družbenega računovodstva in 2 4 /2 - 8 2 statistike (reelekcija) 2. Vodenje in organiziranje dela na področju kontrole in analiz (reelekcija) 3. Neposredno vodenje in organiziranje dela v uq KMETIJSKA ZA­ inšpekciji (reelekcija) m DRUGA 4. Vodenje in organiziranje dela na področju infor- „KRKA" mativno-analitičnih nalog (reelekcija) NOVO MESTO 5. Neposredno vodenje dela v predhodni kontroli TOZD HMELJNI K X*. (reelekcija) OBVESTILO Pogoji:

»KOVINARSKA« Krško ODKUPUJEMO SVINJSKE KOŽE PO UGODNEJŠI CENI KOT PREJŠNJA LET Al - 1.1 KMETIJSKE DE­ TOVARNA INDUSTRIJSKE OPREME IN KONSTRUKCIJ LAVKE (nekvalificirana) 2. 1 SNAŽILKE TOZD PRODAJNI INŽENIRING (nekvalificirana)

objavlja Zasedba del in nalog je naslednja prosta dela in naloge: možna takoj. KOT OH k o trt.t » E n Prijave pošljite v roku 15 U tk n ta ic a l 1. PROJEKTANT - VODJA GRUPE I dni na gornji naslov. klM Iijik* 4 izvajalci 2 6 /2 - 8 2 Pogoji: visoka izobrazba strojne smeri in 5 let delovnih izkušenj, strokovni izpit, znanje tujega jezika. 2. KONSTRUKTER I. ali II. 2 izvajalca sestavljena organizacija združenega dela Pogoji: višja šola strojne smeri in 4 oziroma 3 leta delov­ SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE za dejavnost kmetijstva, industrije’, trgovine, nih izkušenj. gostinstva in storitev, Dela in naloge so za nedoločen čas, s trimesečnim poskus­ n. sub. o.. Ijubljana nim rokom. Objava velja 15 dni po objavi. Prijavljene Mercator kandidate bomo pismeno obvestili o izbiri v 30 dneh po NOVO MESTO, MERCATOR-VELEPRESKRBA Ljubljana poteku objavnega roka. Pisne ponudbe z dokazili o izpol­ TOZD STROJNO-PROMETNI OBRAT njevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: TOZD STANDARD, Novo mesto, Glavni trg 3 KOVINARSKA Krško, TOZD Prodajni inženiring, CKZ Komisija za delovna razmerja 137, 68270 KRŠKO, Kadrovsko splošna služba. razpisuje Pod točko 1 možnost rešitve stanovanjskega problema. proste delovne naloge in opravila: objavlja 1 6 /2 - 8 2 prosta dela in naloge: ČISTILKE / • . . VEČ KV PRODAJALCEV živilske in tehnične Pogoji za sprejem: smeri — končana osemletka in 6 mesecev delovnih izkušenj Pogoj: Kandidat bo pridobil lastnost delavca v združenem delu s končana šola za prodajalce in 5 let delovnih izkušenj pri METALGRAD polnim delovnim časom, za nedoločen čas (pogoj dvo­ opravljanju enakih ali sorodnih del ter odslužen vojaški JESENICE NA DOLENJSKEM mesečno poizkusno delo). rok. Poskusno delo traja 3 mesece. Ponudbe z opisom dosedanjega dela, življenjepisom in VEČ N KV DELAVCEV - TEŽAKOV za delo z Komisija za delovna razmerja dokazili o izobrazbi sprejema 15 dni od objave SGP Pionir, Kettejev drevored 37, kadrovski oddelek, 68000 živili v skladišču na debelo Novo mesto. Pogoj: razpisuje Kandidati bodo o rezultatih obveščeni v 30 dneh po končana osnovna šola ter odslužen vojaški rok. Poskusno prosta dela in naloge zaključku oglasa. delo traja 3 mesece. • 2 5 /2 - 8 2 NKV DELAVKO za pomožna dela — čiščenje 1. VODJA FINANČNO—RAČUNSKEGA SEK­ prostorov v Blagovnici Novo mesto TORJA (REELEKCIJA) PRIREDITVE, smučarske tekme ..Partizanske smu­ Pogoj: čine Cerkno 45". Na sporedu bo končana osnovna šola, poskusno delo traja 3 mesece. pod naslednjimi pogoji: RAZSTAVE. MUZEJI biatlon, patroini in štafetni tek ter — srednja strokovna izobrazba veleslalom za pripadnike enot JLA Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim BISTRA PRI VRHNIKI - Zbirke - najmanj 5 let delovnih izkušenj na takem delovnem in teritorialne obrambe. Borci NOB časom. Tehniškega muzeja Slovenije v gradu se bodo pomerili v tekih in veleslalo­ mestu Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju Bistra bodo zaradi nekurjenih pro­ mu, cicibani idrijske in škofjeloške objavljenih pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: TOZD Kandidati naj pošljejo svoje prošnje v 15 dneh po objavi storov predvidoma do 1. aprila za­ občine pa v veleslalomu. na gornji naslov. prte. NOVO MESTO — V mali dvorani Standard, Novo mesto. Glavni trg 3 — kadrovska služba. O izbiri bomo kandidate pismeno obvestili najkasneje v 30 20/ 2 -82 CERKNO — Pri Kacinu na Dolenjske galerije si lahko še danes Cerkljanskem vrhu bodo 15. in 16. in jutri ogledate razstavo OKOVJE. dneh po poteku objavljenega roka. 18/2—82 januarja 8. tradicionalne spominske J . S.

DOLENJSKI LIST St. 2 (1692) 14. jar Še: Sramota človeške vesti pisma Nisem za enako povišanje, jeza in žalost nad povečanjem Jk pokojnin v enakem znesku nista umestni, pravi bralec iz tJ/rocUuj&Kr Kočevja v svojih pripombah na pismo bralcev in fa j£ c u Prebral sem pismo bralca iz dohodkih 1:6? Ce bi ta denar 40 Krškega, objavljeno v zadnjem Do­ let nalagal v banki, bi najbrž lepo lenjskem listu, v katerem se bralec živel od obresti in brez očitkov odmevi RAZSTAVA jezi in žalosti nad razlikami pri zaradi visoke pokojnine. povečanju pokojnin. Ni edini, mno­ Primerjajmo dva upokojenca, ki ROČNIH DEL gi kritizirajo, dobronamerno sicer, sta se upokojila pred 20 leti: prvi Učenci šentjernejske šole smo bili nikakor pa ne na mestu. naj bo delavec brez kvalifikacije, v sredo, 6. januarja, lepo preseneče­ Ali kateri od piscev pomisli na to, drugi inženir. Prvi je v 'začetku POZDRAV IZ ni. Krožka ročnih del sta pripravila da vsak zaposleni odvaja denar od dobival za približno še enkrat manj­ DALJNIH DEŽEL razstavo svojih izdelkov pletenin, tŽ gtes* * svojega zaslužka v sklad za pokojni­ šo pokojnino kot drugi. Čas je hitel, izdelkov iz gline in drugih snovi. • £ ne, kar pomeni, da delavec z najviš­ leta so tekla, dvigale so se cene, Pomorščaki Dušan Galič, Sta­ MATEJA CEKUTA jim zaslužkom in kvalifikacijo pri­ dvigale so se plače in - počasneje nislav Jenič, Jože Šuštar, Jože OŠ Šentjernej Jona in Adolf Bučar, ki so doma speva tudi do šestkrat več v sklad sicer - tudi pokojnine. Če bi pokoj­ iz Regerče vasi, Dobrega polja, kot delavec brez vsake kvalifikacije, nine obema upokojencema dvigali ŽIVAHEN CE NI LJUDI, SE HIŠAM TAKOLE GODI Takihle zapuščenih Slovenske vasi in Krškega, želijo kmečkih domov je pri nas čedalje več. če so dovoljena razmerja v osebnih enako, ne pa v enakem odstotku, bi uredništvu in bralcem Dolenjske­ NOVOLETNI PLES bila po nekaj letih že čisto blizu ga lista, vaščanom in znancem Črnomaljski osmošolci so ob kon­ skupaj. Izračunal sem, da bi po 20 kar največ veselja in uspehov v cu lanskega leta spet pripravili novo­ letih razlika znašala le 200 dinarjev. novem letu. Ta trenutek so na letni ples. Udeležilo se ga je veliko Ne pozabimo,, da je drugi upokoje­ ladji Splošne plovbe iz Pirana učencev višjih razredov, pridružili so nec ves čas delovne dobe dajal v „Postojna“, ki orje morske braz­ de Indijskega oceana. se jim tudi učitelji, jjilo je živahno, Besede ne obdelujejo zemlje sklad še enkrat toliko kot prvi. Ali učenci pravijo, da se že dolgo niso je to prav? Bi se to še ujem alo z tako zabavali. ustavnimi določili, da ima tisti, ki META ROGINA O nezavidljivem položaju kmečkega življa veliko govorimo, same besede pa ne rešujejo OŠ Črnomelj kmetovih stisk — Tako ne bomo dobili bitke za hrano skupnosti več daje, pravico tudi več prejemati? Mislim, da ne gre pove­ ŠENTJERNEJ: STRELSKO Kmetje, zlasti ostareli, so pri nas niki so ostareli, sami še zase ne ovrednoteno, da bo nagrajevanje čati pokojnine vsem enako! OBDARITEV Resnica pa je, da se starim upoko­ TEKMOVANJE še vedno v podrejenem položaju, morejo pridelovati dovolj. Ponekod ustrezno delovnemu prispevku. Žal STAREJŠIH ako njihovo delo, zaslužek pa tudi je stanje tako resno, da mora po­ se vseh posledic, ki jih bo prinesel jencem godi krivica, ker dobivajo za V sredo, 6. januarja, je bilo strel­ socialno varnost primerjamo z za­ sredovati socialna služba. omalovažujoči odnos do kmeta in enako kvalifikacijo dosti manjšo po­ Kot že nekaj let zaporen je tuai sko tekmovanje za učence petih in poslenimi v združenem delu. Res je Mladih je po vaseh čedalje manj, zemlje, še ne zavedamo v vsej njiho­ kojnino kot tisti, ki so se upokojili lani krajevni odbor Rdečega križa šestih razredov. Tekmovali smo že skrajni čas, da začnemo celovi­ vi širini. Občasne mizerne podpore kasneje, ko so osebni dohodki moč­ Šentjernej v sodelovanju z drugimi ekipno in posamezno. Ekipna zma­ zato tudi šol ni več toliko kot no zrasli in so bili tudi časi za organizacijami pripravil obdaritev govalca sta 5.b in 6.b, med posamez­ teje reševati vprašanja kmetov. nekdaj. Marsikje bi lahko še zmeraj ne bodo rešile gmotnega položaja vseh nad 70 let starih in socialno niki pa Tone Miketič. Ne tovarne, obdelovalna zemlja je bile, pa smo ljudi usmerjali v mesta. kmetov, z njimi ne bomo dobili zaslužek primernejši. šibkih krajanov, katerim so podelili PETER ŠUJICA pravi vir zdrave hrane. Tega se nis­ Za gospodarski, kulturni in še kak­ bitke za zadosten pridelek hrane. IVAN HEGLER OŠ Črnomelj mo dovolj zavedali, dopustili smo, šen dvig pa so prav šole velikega CIRIL ZUPANČIČ 458 paketov v vrednosti 100 din (za da so se zmanjševale obdelovalne pomena, že v osnovni šoli bi učence Vevče IZBIRA POKLICA ostarele) in 45 paketov v vrednosti POLITIČNA ŠOLA površine, še posebno tam, kjer ni lahko seznanili z osnovami živinore­ Papirniški trg 7 13.600 din (za socialno ogrožene). Zanima me več poklicev, zato se bila možna uporaba strojev. Zdaj ni je, sadjarstva, vinogradništva, z Denar so prispevali: center za V ponedeljek, 28. decembra lani, težko odločim za enega. Veseli me socialno delo Novo mesto, OO RK se je končala politična šola, ki je malo opuščenih kmetij, njihovi last- upravljanjem in vzdrževanjem kme­ poklic miličnice, laborantke, medi­ Novo mesto, KS Šentjernej, kar­ trajala tri tedne. Teme so bile zani­ tijske mehanizacije. Trud za to­ KRITIČNO cinske sestre. Mislim, da se bom tuzija Pleterje, oba Iskrina tozda v mive, pa tudi razgovori so bili dosti­ vrstno poučevanje bi bil kmalu po­ O DELU odločila za miličnico. Vsak naj si krat živahni. Prepričana sem, da STALNA plačan. MLADIH izbere poklic, ki ga veseli. Šentjerneju, šentjernejsko društvo nam bo veliko pomagala pri delu v Ni dovolj ugotavljati, da kmet še KSENIJA SEBUNK upokojencev, KO RK Šentjernej in BRIGADA V Na volilni programski konferenci krajevnih skupnostih, v mladinski zmeraj ni enak delavcu v tovarni, OŠ Mokronog M ercator. BREŽICAH OO ZSMS Vinica so kritično ocenili organizaciji in na šoli. storiti je treba kaj določnega, da bo DRAGA RAPUŠ Učenci šolskega centra iz Brežic delo v preteklem letu. Veliko nalog njegovo delo pravilno družbeno OŠ Mirna peč so v petek, 8. januarja, ustanovili niso opravili predvsem zaradi neod­ stalno delovno brigado. Pobudo je govornosti posameznikov, ki so bili pri krmilu organizacije. Pohvalijo pa Le sprejeta stališča še ne dal občinski center za MDA, poma­ NAŠA POT gal pa jim je sekretar OK ZSMS se lahko s primernim deležem evi­ Brežice, ki je podal naloge, sestavo Pobijte vse! dentiranih mladincev za skupščine Šentjernejski osnovnošolci smo in organizacijo brigade. Na ustanov­ DPS in sisov. Na konferenci so konec deoembra izdali prvo letošnjo prejeli bogat program aktivnosti in rešujejo Dolenjskega lista številko glasila Naša pot, v kateri je nem sestanku so učenci izvolili vod­ Ali je takšna doslednost stvo brigade in si zadali prve naloge: izvolili novo vodstvo, v katerem so objavljenih veliko zanimivih prispev­ V zadnjih mesecih minulega leta samo na pleča maloštevilnega kolek­ pomoč pri naravnih in drugih ne­ lovcev res potrebna? Jani Hudelja (predsednik), Jože kov o počitnicah, športu, interesnih se je zvrstila vrsta razgovorov, na tiva časnika. Glasilo je prav zato - srečah ter pridobivanje mladih za Balkovec (podpredsednik) in Višnja dejavnostih, o jeseni, kotiček pa so Lovcev je vse več, vendar se Marovič (sekretarka). katerih so osvetlili zelo težak polo­ tudi to je bilo ugotovljeno na v dobili tudi mladi literati. mladinske delovne akcije, saj je od­ zdi, da pozabljajo na tisti del JOŽE STEGNE žaj Dolenjskega lista. O tem so začetku omenjenih posvetih in raz­ MATEJA CEKUTA nos do prostovoljnega dela precej svojega poslanstva, ki govori o razpravljali predstavniki OK SZDL govorih - ker ga je bil osamljeni Šentjernej slab. V načrtu je, da v Brežicah ustanovijo še eno stalno brigado v ljubezni do narave. Ta se vse bolj ustanoviteljic na posvetu, ki ga je kolektiv prisiljen reševati iz denar­ občinskem merilu in klub brigadir­ izkrivlja v sadizem posamezni­ sklical MS SZDL za Dolenjsko, dalje nih zadreg ob doslej mačehovski TABORNIŠKA IGRA jev. kov, ki s puškami in psi hodijo „En hribček...” predsedstva posameznih OK SZDL denarni pomoči ustanoviteljic, pre­ B. DUŠIC po vaseh in zvesto izpolnjujejo in izdajateljski svet lista. Skupna polno reklam, plačanih reportaž ip Na novoletni čajanki našega odre­ T rebež osmrtnic. Hkrati pa je zato v listu da Samotni hrast je doživela krstno svoje novo poslanstvo - pobijajo se ne ugotovitev je izzvenela v spoznanje, uprizoritev taborniška igra, ki jo je uboge živali, ki jim pridejo na­ da je denarni delež, ki ga glasilu odmerjenega manj prostora politi- napisala in zrežirala vodnica Mojca. DEDEK MRAZ NI proti: pse, mačke in še kakšno prispevajo posamezne občine, padel čno-informativnemu branju, ki je za Igro smo z navdušenjem sprejeli. OBŠEL ARTIČ kokoš zraven. sme ponižati na 9,6 odst. v skupnem dohodku veliko število zlasti kmečkih gospo­ MATEJA CEKUTA Razlog temu početju je lista in da je to globoko najnižji dinjstev v pokrajini edino branje te Na prehodu v to leto je dedek Šentjernej mišljenje, da se bomo le tako Na rob skrbno urejevani delež ustanoviteljev pri pokrajinskih vrste, ki pride do njih. Mraz pripravil poln koš daril tudi za obvarovali nevarne stekline. To­ rubriki T. Doberška glasilih SZDL v Sloveniji. Zato so Ob svoji razširjenosti in nalogah DELO V NOVOLESU mladež iz Artič. Obdaril je 210 predšolskih otrok in 254 šolarjev. da ali naj to res pomeni, da je sklenili, da se mora delež ustanovi­ pri obveščanju, ki jih Dolenjski list Obrat Novolesa na Dvoru je za­ Otroci iz vrtca so dedka pričakali s treba [»biti vse, kar ni čisto­ Pridružujem se pohvalnim bese­ teljic v skupnem dohodku Dolenj­ kot pokrajinsko glasilo opravlja med prosil našo šolo za pomoč, ker prisrčnim programom, nič manj pri­ krvno, kar lastniki, v stalni bo­ dam, ki so jih o potrebnosti in ko­ skega lista letos povzpeti na 2#odst. delovnimi ljudmi, je nepogrešljiv. imajo premalo delavcev za izvozno kupno ni bilo v učilnicah nižjih jazni sicer, enkrat na dan kljub ristnosti rubrike „En hribček bom Zdaj je čas, da mu zagotovimo in proizvodnjo. Učenci sedmih in Po omenjenih sestankih je zdaj razredov osnovne šole. Višješolci so opozorilom spuste z verige, da se kupil” zapisali bralci, čudim se le, damo že obljubljeno pomoč. Ves osmih razredov smo se dogovorili, ustvarjeno varljivo prepričanje, daje se odrekli darilnim paketom, njim živali vsaj malo znorijo in opravi­ kako je sploh prišlo do vprašanja, ali čas, ki še preostane do sprejemanja da bom o šli delat vsaj trik rat do bo dedk Mraz v pionirski hranilnici obstoj Dolenjskega lista s sprejetimi jo svoje potrebe? Pobijmo jih, rubriko, ki jo tako skrbno ureja Tit občinskih proračunov, bi morale vse konca šolskega leta. Ta praksa nam nakazal denar. stališči rešen. Takšno prepričanje je bo zelo koristila, spoznali pa bomo pa čeprav pred domačo hišo, na Doberšek, nadaljevati ali ne. OK SZDL skupaj z MS SZDL za METKA CIZ L toliko bolj varljivo tudi zato, ker ni tudi trud delavcev za vsakdanji njivi ali za njo, na mostu ali sredi Doslej je bilo vrubriki prikazano le Dolenjsko voditi politično bitko za novin. krožek za zdaj znano še nič gotovega o kruh. OŠ A rtiče vasi! Pobite živali naj potem najosnovnejše, kar mora vinogradnik dosledno uresničitev sprejetega sta­ občinskih proračunih. Prav iz ob­ VESNA ERJAVEC lastniki sami pokopljujejo. vedeti o trti in kletarjenju, učinek pri lišča o povečani pomoči Dolenj­ OŠ Žužemberk ljudeh, ki kaj dajo na umne nasvete, činskih proračunov pa bo treba ,,BLOK VELJA Žrtev lovcev je bila tudi naša skemu listu. Ce bi se ob tem vpra­ Pika. Uboga žival se je z odstre­ pa je gotovo velik. So paše vinograd­ zagotoviti denar za povečani delež. šanju v posameznih občinah začelo To pa bo pomenilo letos za vse PROIZVODNO DELO KOD RAČUN” ljeno tačko priplazila že skoraj niki, ki ne odstopajo od podedovanih kaj zatikati, bi morale prizadete OK občine v primerjavi z lam za naj­ Po enem izmed pravil našega no­ do doma, potem pa poginila. načinov dela, nemalo je takih, ki na­ SZDL takoj poročati Medobčinske­ Na naši šoli smo ustanovili po manj 100 odst. večjo „dotacijo“ vinarskega krožka mora vsak član Postavljam vprašanje, ki ga svete iz rubrike upoštevajo le delno. mu svetu SZDL. V akcijo za do­ dogovoru z delavci Bora nov krožek Dolenjskemu listu, kot po navadi - proizvodno delo. Krožek obiskuje skrbeti za lep in pravilen jezik v najverjetneje ne bo prebral no­ Je temu krivo nezaupanje, nedovzet­ govorjeno povečano pomoč listu pa rečemo deležu ustanoviteljic. Zalo 28 učencev. Na delo hodijo v pro- javni rabi. Včasih prebiramo tudi ben od tistih, ki bi ga moral: nost za novosti, pomanjkanje časa, bi morali povsod pritegniti tudi ugotovitve jezikovnega razsodišča. se je bati, da bodo pri sestavljanju tzvodne prostore Bora, kjer prežive ,JCje imate sroe, lovci - ljubitelji raznih pomagal, zlasti reproduk­ družbenopolitične zbore občinskih Tudi v našem okolju mrgoli napak, dve sredi v mesecu po dve šolski uri. cijskega materiala? občinskih proračunov (z njimi bo skupščin in predsednike teh zborov. ki jih ljudje delajo zaradi malomar­ narave? Zakaj imate sami pse, Šivajo dele za čevlje, lepijo in ob­ Zdi se, da so vinogradniki pogosto tudi letos šlo bolj na tesno) pone­ nega odnosa do materinščine. Pred če ne cenite živali drugih? ” Pes Z vsem naštetim je treba začeti likujejo pokrove za škatle, režejo kod skušali preprosto pozabiti na dnevi je bila mama v brežiški Emo- ima, kot je zapisal angleški nezaupljivi do priporočil, še poseb­ takoj, ker bo takrat, ko bodo osnut­ usnje, delajo pa tudi peresnice, de­ povečano obveznost do Dolenjskega pesnik Byron, vse dobre člo­ no, če hkrati ne dobijo odgovora o ki proračunov narejeni, že pre­ narnice in torbice. nini trgovini Posavje in na računu so bile s pečatom odtisnjene besede morebitnih stranskih ali celo škod­ lista. pozno! ANITA FINK veške lastnosti in niti ene slabe. „blok velja kod račun”. Gre za ljivih učinkih česa novega. Da bi po­ Ob tem moramo podčrtati, da OŠ Baza 20, Pri nas smo imeli psa in še ga MILOŠ JAKOPEC, napačno pisavo veznika kot, tak ocjgovornosti za izhajanje pokrajin­ Dol. Toplice bomo imeli, vendar šele takrat, stregla s tem, je rubrika preozka, za­ informiranje pri OK SZDL pečat pa slovenskemu trgovskemu skega glasila SZDL ni mogoče zvaliti ko bodo lovci svoje strasti izživ­ radi omejenosti nc more podajati tu­ Novo m esto podjetju gotovo ne more biti v di osnovnih znanj iz botanike, biolo­ V NOVOMEŠKI ponos. ljali po gozdovih in ne po vaseh. gije, kemije in drugih ved. Zato bi VOJAŠNICI IRENA ZORKO ANA KONCILIJA novin. krožek Dvor pri Žužemberku morali vinogradniki preprosto verje­ j Učenci predmetne stočnje smo OŠ A rtiče ti, da je vsako napotio strokovno pre­ .22, decembra lani odšli na proslavo verjeno. Morebiti kaže večkrat na­ Kaj dneva JLA v novomeško vojašnico, e z vinsko afero? vesti knjige, v katerih sc vinogradniki ii ogledali pa smo si tudi spominsko lahko temeljiteje seznanijo s posame­ ;sobo Matije Gubca, ki so jo odprli Pojasnilo k notici v zadnji številki DL •!°b tej priložnosti. znimi stvarmi. BRIGITA AŠ Ob strokovnih napotkih bi v rubri­ V zvezi z notico ,JCAJ JE za pregled poslovanja'Slo- OŠ Baza 20, ki lahko našli kaj več o razvojnih Z VINSKO AFERO? “, ob­ vina — tozd Bizeljsko Breži­ smereh vinogradniških društev. V Dol. Toplice javljeno v 53. številki Do­ ce za štiri leta (1977 — okviru rubrike bi kazalo ponovno ra­ 1980). PROMET IN MI zmisliti o pogojih za sodelovanje na lenjskega lista, dajemo Ivanu tednu dolenjskega cvička. Zdajšnji Balonu iz brežiške občine Podpisani preiskovalni Obiskal nas je predstavnik AMD kriterij, po katerem mora biti za vsa­ sodnik, ki vodim to pre­ Novo mesto in nas podrobneje se­ ter vsem, ki jih zanima, kako znanil s prometom in prometnimi kim vzorcem vsaj 500 litrov vina, je je s preiskavo v navedeni iskavo, se zavedatji, da gre za predpisi. Pred razlago smo si ogleda- nesprejemljiv, saj je nespodbuden za zadevi, naslednje pojasnilo: zelo občutljivo zadevo, kije b zanimiv film o varstvu otrok v tistega vinogradnika, ki se je trudil v javnosti povzročila precej Prom etu. doseči čim boljšo kakovost, odkupne Preiskava je izjemno za­ razburjenja. Brez osnove so JANJA FABIJAN cene pa so enotne. Zato se lahko zgo­ htevna tudi glede na obseg piščeve domneve, da zadeva OŠ Baza 20, di, da vinogradniki z odličnim vinom preiskovalnih opravil, ki so počasi tone v pozabo, prav Dol. Toplice zaradi omenjenega kriterija sploh ne že bila ali pa še bodo oprav­ tako pa te zadeve ni mogoče bodo mogli sodelovati. Nujno je lo­ ljena v prvih mesecih letos, čiti degustacijski del prireditve, ki primerjati s tativno približno DISCO ko bo preiskava zaključena. 100 litrov vina, ko je bil N A DVORU ima vzgojni značaj, od gostinsko-tu- rističrtega dela, ki je le zabaven. Radi Spis je narasel že na več kot postopek pred leti res lahko 1000 listov (brez prilog), za­ Mladinci z Dvora vabijo TUDI PODSTREŠJE JE LAHKO KORISTNO - Za izvenšolske pozabljamo, da se gospodarski uspeh zelo hitro končan. v primerjavi z vloženimi sredstvi in slišanih je bilo okoli 300 mlade, da si že to soboto, dejavnosti učenci iz Artič nimajo preveč prostora, zato so ANTON TRUNKELJ 16. januarja, ob 19. uri pri­ delom ne sme kazati samo v količini, prič, pritegnjeni so bili izve­ vodja preiskovalnega preuredili prostor na podstrešju. Na posnetku vidimo delovni temveč predvsem v kakovosti izdel­ denci, ki svojega dela še niso dejo ogledat mladinski klub prostor članov novinarskega krožka, ob tem pa so si temnico oddelka Temeljnega sodišča v in zaplešejo ob zvokih disco ka, v tem primeru cvička. končali, saj gre med drugim Novem mestu uredili tudi člani foto-kino sekcije. (Suzana Molan novin. krožek, JANEZ LORENCI glasbe! OŠ Artiče) Trebnje

Št. 2(1692) 1-4. januarja 1982 DOLENJSKI UST (TELEVIZIJSKI SPORED1 V.

15.1. 21.05 TI DNEVI, TA LETA: I ILM- pa igralske stvaritve; ob režiserju, ki SKA KRONIKA 1949 nastopa v vlogi glavnega junaka, 21.50 POROČILA igrajo še Diane Keaton, Michael petek 21.55 SPREMLJAJMO, SODE­ Murphy, Mariel Hemingway in dru­ LUJMO, športna oddaja gi- ZAHVALA 22.05 NOČNI KINO: MANHATTAN Ob nenadni tragični izgubi dragega sina, brata in strica 17.25 POROČILA Stiridesetletnik se v življenju ne 17.30 JELENČEK znajde posebno, in ko ima za seboj 18.00 TELESTART 81, glasbena že dva ponesrečena zakona, sreča oddaja prijateljico svojega najboljšega prija­ 18.30 OBZORNIK telja. Z njo se začne družiti, a kakor 18.45 ČLOVEKOVO TELO: že večkrat poprej ne zdrži samo ob 17.10 Dnevnik v madžarščini - NOTRANJA URA eni ženski, zato se zateka tudi k 17.30 Dnevnik - 17.45 Otroška 19.15 RISANKA neki mladoletnici. O teh pripetljajih oddaja - 18.15 Koraki - 18.45 bo govoril ameriški film, ki ga je Zvezde, ki ne ugasnejo - 19.30 FRANCITA KRISTANA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 1979 posnel Woody Allen. Dogaja Dnevnik - 20.00 Male skladbe veli­ 19.55 VREME se v New Yorku. Poznavalci pripisu­ kih mojstrov - 20.55 Zagrebška / roj. 3.10. 1951 20.00 A. Marodič: DELEGAT jejo filmu izvrsten scenarij, dialoge panorama - 21.1,0 Porota - 22.15 iz Koštialove 33, Novo mesto 20.50 NE PREZRITE (ki film vlečejo v komedijo), zlasti Oblomov (sovjetski film)

16.1. 15.45 NAS KRAJ Boris Sagal je film o bakteriološki 16.00 BOSNA: CIBONA, prenos vojni med Kitajsko in Rusijo posnel se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam ustno ah pismeno košarkarske tekme po znanstvenofantastičnem romanu izrazili sožalje. Zahvaljujemo se osebju kirurškega oddelka novomeške bolnišnice za ves trud in nesebično 17.30 DEKLICA S ŠKOLJKO, sobota Legenda sem, ki gaje spisal Richard skrb. Iskrena hvala govornikom: predstavniku krajanov, sodelavcu upravnih organov Sob Novo mesto in češki film Matheson. Četudi gre v glavnem za zastopniku KUD „Ivan Cankar” iz Velike Loke za izrečene tople poslovilne besede. Hvala pevcem in Režiser Jiri Svoboda je v filmu z sanjsko podobo daljne prihodnosti, zgornjim naslovom prikazal, kaj vse film zastavlja tudi vprašanja o godbi. Najiskrenejša hvala sosedom, krajanom, članom ZB in društvu AMD, kolektivu OŠ „Katja mora prestati trinajstletno dekletce, smotrnosti nedoumljivega razvoja Rupena’ , sodelavcem, šolskim kolegom, osebnim prijateljem in vsem, ki ste darovali številno cvetje, nas 8.00 POROČILA katere mati je pijanka; očeta ne znanosti in tehnologije, vprašanja, ki tolažili in ga opremljali na zadnji poti. 8.05 POTOVANJE ŠKRATA pozna, skrbeti pa mora za tri brate, živo zadevajo tudi zdajšnjost. Glav­ SPANČKOLINA ki niso vsi od enega očeta. Igrajo ne vloge igrajo Charleton Heston, 18.15 CICIBAN, DOBER DAN: Dita Kaplanova, Evelyna Steimaro- Rosalind Cash in Anthony Zerbe. MALI ČAROVNIK IN SNEŽINKE va, Petr Bosak, Martin Zavadil, Dana 23.35 POROČILA 8.30 S. Mramor: PA NE LE TO Medricka in še kdo. Žalujoči: Francitovi najdražji LETO 19.05 ZLATA PTICA: ZGODBA O 8.45 JELENČEK ROMARJU IN STARKI 9.15 PUSTOLOVŠČINA 19.10 RISANKA 9.45 ZGODOVINA LETALSTVA 19.26 ZRNO DO ZRNA 10.35 PO SLEDEH NAPREDKA 19.30 DNEVNIK 16.10 Snežna kraljica - 17.10 Vro­ 11.05 JEDRSKA REVOLUCIJA: 19.55 VREME či veter - 18.10 Ribja juha - 19.00 ATOM, TA NEZNANKA Žrebanje skupin za svetovno prven­ 11.35 DOKUMENTARNA ODDA­ 20.00 TELEVIZIJSKA KRIŽAN­ stvo v nogometu — 19.30 Dnevnik V dneh, ko vse se veseli, JA KA - 20.00 Zlatko Pejakovič - 20.30 odšel si, dragi ata, k počitku ti, 12.15 SMUK ZA MOŠKE, prenos iz 21.40 ZRCALO TEDNA Pesniško gledališče - 21.05 Poroči­ zapustil dom in vse v njem, K itzbuehla 21.55 ZADNJI ČLOVEK, ameriški la - 21.10 Vidiki - 21.55 Športna spremljevalka smrt ti je v grobu temnem. 15.40 POROČILA film sobota - 22.15 Izziv novega

ZAHVALA 17.1. Žena ima bolehnega moža, zato si 18.15 SESTANEK V NEBOTIČNI­ najde korenjaškega ljubimca. Boleh- KU Ob boleči izgubi našega dragega očeta, starega očeta, dedka in brata než jima je odveč, zato se ga znebita 19.15 RISANKA nedelja tako, da se zdi, ko da je mož 19.24 ZRNO DO ZRNA nesrečno padel z drvečega vlaka. 19.30 DNEVNIK Zločina jima ne morejo dokazati, 19.55 VREME toda izsiljevati ju začne neki mor­ 20.00 PETRIJIN VENEC FRANCETA 9.25 POROČILA nar, ki je „nesrečo“ videl. Življenje 20.55 BANJALUKA, dokumentar­ 9.30 ŽIVŽAV ljubimcev postane pravcati pekel. na oddaja 10.25 SLALOM ZA MOŠKE, pre­ Taka je zgodba romana Emila Zolaja 21.30 ŠPORTNI PREGLED nos 1. teka iz Kitzbuehla in kot primerno snov za film t. i. 22.00 POROČILA ZUPANČIČA 11.45 KO SEM BIL VOJAK črnega realizma jo je 1953 na film­ 12.10 KAŽIPOT ski trak prenesel Marcel čarne. Igra­ po domače Pleskovčevega ata 12.30 ČEZ TRI GORE: VOKALNI jo Simone Signoret, Raf Valone, iz Straže pri Šentrupertu, OKTET MARLES Roland Lesaffre, Sylvie. 12.55 SLALOM ZA MOŠKE, pre­ 17.30 Fužinar: Paloma (prenos od­ nos 2. teka iz Kitzbuehla 17.25 POROČILA bojkarske tekme) - 19.30 Dnevnik se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam ob tako težki izgubi stali ob 14.00 POROČILA - 20.00 Čas jazza - 21.05 Včeraj, strani. Posebna zahvala sosedom in vaščanom, bližnjim in oddaljenim, za tako velikodušno in vsestransko 15.40 THERESE RAQUIN, franco­ 17.30 625 danes, jutri - 21.20 Človek hoče pomoč, darovalcem vencev in cvetja ter vsem za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala velja ski film 18.00 ŠPORTNA POROČILA navzgor tudi cerkvenemu pevskemu zboru za spremstvo in lepo petje, župniku za spremstvo, tolažilne besede in opravljeni obred ter govornikoma pri odprtem grobu. Zahvaljujemo se čebelarski družini Šentrupert - Mirna, Društvu upokojencev v Šentrupertu ter vsem praporščakom za spremstvo.

18.1. skupin ni zaživelo, izkazalo se je le Žalujoči: sinova Franci in Ivan, hčerke Cilka in Malči, vsi z družinami, sestra Matilda ter tem, kako naj noseča ženska skrbi jezikovno razsodišče. za svoje zobe, pa o zobeh pri pred­ 22.00 V ZNAMENJU ostalo sorodstvo ponedeljek šolskem otroku. 18.30 OBZORNIK 18.45 MLADINSKA ODDAJA Straža, dne 28.12.1981 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 16.00 KMETIJSKA ODDAJA 19.30 DNEVNIK 17.00 POROČILA 19.55 VREME 17.05 ZGODOVINA LETALSTVA 20.00 V. Radovič: JAKOV OBJE­ 17.10 Dnevnik v madžarščini - 18.00 BISTVO DELEGATSKEGA MA TRNJE, drama titograjske tele­ 17.30 Dnevnik - 17.45 Zgodbe po SISTEMA vizije Shakesperju - 18.00 Deček Skok - 18.20 ZOBOZDRAVSTVO 21.15 KULTURNE DIAGONALE 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Lj ubljanski televizijci so pripravili Oddaja bo govorila o tem, kaj je Telešport - 19.30 Dnevnik - 20.00 ZAHVALA štiri oddaje, ki bodo poučno prika­ bilo v poldrugem letu storjenega za Znanost in mi - 20.55 Zagrebška zale nekaj zanimivosti s področja boljšo slovenščino v javni rabi. panorama - 21.15 A. Dvorak: zobozdravstva. V prvi bo govor o Očitno je, da delo več posebnih Simfonija Iz Novega sveta V 38. letu nas je za vedno zapustila naša draga in nepozabna mamica, žena in hčerka

18.45 MOSTOVI - HIDAK, oddaja ravnavale vprašanja iz vsakdanjega 19.1. za madžarsko narodnostno skupnost življenja. 19.00 KNJIGA 21.05 SLOVO OD MIRU MARIJA UDOVIČ torek 19.15 RISANKA 22.20 POROČILA 19.26 ZRNO DO ZRNA iz Repč pri Trebnjem

19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 17.10 Dnevnik v madžarščini - Ob njeni izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom prijateljem in znancem, 17.15 POROČILA 17.30 Dnevnik - 1 7.45 Pustolovšči­ 17.20 POTOVANJE ŠKRATA 20.00 SOOČANJA na - 18.15 Branje - 18.45 Zabavna ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence in cvetje ter pokojnico SPANČKOLINA Pod gornjim naslovom se bodo medigra - 19.30 Dnevnik - 20.00 spremili na njeni zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo tudi zdravnikom in strežnemu osebju 17.30 CIGANSKI NAPEVI letos občasno vrstile oddaje, ki bo­ Koncert narodne glasbe — 20.45 interne bolnice Novo mesto, DO Dolenjka Novo mesto in kolektivu Dolenjka iz Trebnjega 18.00 PISANI SVET: PTIČI do v obliki tribune, okrogle mize, Noč slovenskega naroda - 21.30 DO Novoteks Novo mesto, OŠ Jože Slak-Silvo iz Trebnjega za darovane vence in izraženo novinarske konference in pod. ob- Zagrebška panorama - 21.45 Izviri 18.30 OBZORNIK sožalje. Posebna hvala pevcem za ganljive žalostnike in župniku za opravljeni obred. Prav vsem še enkrat iskrena hvala! * zločina pa nihče ne opazi. Taka je 20. 1. 18.30 OBZORNIK 18.45 ZA PESMIJO V VRBNIK vsebina kanadskega filma, ki ga je Žalujoči: mož Alojz, hčere Marjanca, Rezka in Jelka, sin Lojzek, mama in ata ter ostalo 19.05 RISANKA Denys Arcaud posnel po resničnem sorodstvo sreda 19.26 ZRNO DO ZRNA dogodku. 19.30 DNEVNIK 21.30 MINUATURE: JIRI ANDER- 19.55 VREME LE 20.00 FILM TEDNA: REJEANNE 21.40 V ZNAMENJU 9.55 SLALOM ZA ŽENSKE, pre­ PADOVANI nos 1. teka iz Badgasteina V vili, nekoliko oddaljeni od 12.25 SLALOM ZA ŽENSKE, pre­ mesta, praznujejo začetek gradnje nos 2. teka iz Badgasteina avtoceste, ki naj bi prečkala mesto. ZAHVALA 16.10 SLALOM ZA ŽENSKE, po­ Gostitelj je mož naslovne junakinje. snetek iz Badgasteina Možak izve, da se je v mestu pojavila 17.10 Dnevnik v madžarščini — 17.20 POROČILA njegova žena, ki ga je zapustila, 17.30 Dnevnik - 17.45 Majske igre Komaj v 54. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, ata, 17.25 CICIBAN, DOBER DAN: odšla je z njegovim poslovnim tek­ - 18.15 Obramba in zaščita - stari ata, brat in stric GLINA mecem. Junakinja se je vrnila zato, 18.45 Narodna glasba - 19.30 17.40 PADLA Z NEBA da bi videla otroke, pride tudi v vilo Dnevnik - 20.00 Kultura v objekti­ 18.10 POZDRAVLJENA, MAKE­ in se pogaja z možem. Med ognje­ vu - 20.45 Zagrebška panorama - DONIJA metom jo smrtno zadene krogla, 21.00 Miroslav Krleža: V agoniji ALOJZ MRGOLE 21. 1. SKEM KLJUČU: KAKO NASTA­ 21.30 SODOBNIKI: KAREL z Malkovca 40 JAJO GLASBILA PEČKO 18.00 MOZAIK KRATKEGA 22.10 V ZNAMENJU četrtek FILMA Iskreno sc zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem znancem in delovnim kolektivom 18.30 OBZORNIK Metalne, Lisce in Stillesa za podarjene vence, cvetje in izrečeno sožalje. Hvala tudi godbi iz Sevnice, pevcem iz Krmelja, govorniku Selevšku in župniku za opravljeni obred. Hvala vsem, ki ste pokojnega v 18.45 NA SEDMI STEZI tako velikem številu spremili na zadnji poti. 17.05 POROČILA 19.15 RISANKA 17.10 Dnevnik v madžarščini - 17.10 MLADI VIRTUOZI: HAR­ 19.26 ZRNO DO ZRNA 17.30 Dnevnik - 1 7.45 Siamci - Žalujoči: vsi njegovi MONIKARSKI ORKESTER KUD 19.30 DNEVNIK 18.15 Znanost - 18.45 Srečna dru­ VIDE PREGARC 19.55 VREME žina - 19.30 Dnevnik - 20.00 17.30 KUHINJA PRI VIOLIN­ 20.00 GLASBENI ČETRTEK Obarvana svetloba - 21.50'Poročila 6 DOLENJSKI LIST Št, 2 (1692) 14. januarja 1982 | Bo današnja konferenca sklepčna ? kultura Danes naj bi novomeška ZKO dobila med drugim programska izhodišča za leto 1982 in in načrt letošnjih prireditev — Letos brez sodelovanja v akciji „Spoznajmo se"? Za danes sklicana konferenca statutarne spremembe. Predvideno pa naj bi bili reviji otroških in izobra­ delegatov novomeške ZKO bo v je še, da bi danes izvolili tajnika mladinskih ter moških, ženskih in mali dvorani novega oddelka ZKO. Novomeška ZKO je najbrž mešanih pevskih zborov. Maja bo NOB in ljudske revolucije Do­ edina v Sloveniji, ki je imela do zdaj osrednja manifestacija teden mladin­ ževanje več let samo v. d. tajnika. ske ustvarjalnosti, junija pa bosta lenjskega muzeja. Ce bo konfe­ Izhodišča za delovni program' srečanje pesnikov in pisateljev z renca sklepčna, bodo navzoči iz omenjajo v glavnem to, ker je imela območja medrepubliške kulturne poročila predsednika izvršnega ZKO že do zdaj napisano v svojih zveze pod ustaljenim nazivom „Be- odbora zvedeli kaj več o tem; načrtih in drugih dokumentih. Na­ seda bratstva”. kako je potekalo delo ZKO in štete so dejavnosti,strokovni odbori kakšno problematiko je bilo pri izvršnem odboru s podrobno Julija bo tradicionalno srečanje treba reševati od 27. junija navedbo njihovih nalog, glavne stal­ pihalnih orkestrov Dolenjske in Bele 1980, ko se je konferenca zad­ nice za spodbujanje rasti in ka­ krajine, septembra likovni ekstem- njič sestala v kvalificirani veči­ kovosti ljubiteljskega kulturnega pore tovarne Labod v sodelovanju z ni. dela na raznih področjih do nalog, likovno skupino Vladimira Lamuta, ki so stalne in tako rekoč znane že V nadaljevanju naj bi beseda tekla oktobra naj bi bile kulturne pri­ od prej. Med te šteje skrb za usta­ o izhodišču za delovni načrt ZKO in reditve posvečene občinskemu praz­ navljanje novih kulturnih društev v okvirnem programu dela za letos, niku. Novembra bo v okviru pri­ šolah, pomoč pri pridobivanju in zatem o pravilniku, po katerem bo­ reditev „Revolucija in glasba” gosto­ usposabljanju organizatorjev kultur­ do financirali kulturna društva in val v Novem mestu Partizanski pev­ nega dela v tozdih in KS, zatem skupine, sprejete pa naj bi bile tudi ski zbor iz Trsta; s tem se bo letni Na osnovni šoli v Stopičah je ustanavljanje novih kulturnih dru­ načrt ZKO praktično tudi iztekel. dramska skupina med najbolj štev v KS in podobno. Žal pa v gradivu ni niti ene Gradivo vsebuje tudi na podlagi delavnimi, saj vsako leto pripra­ SAMORASTNIK V besede o tem, kako se bo (če se MED EVIDENTIRANIMI ZA NAGRADO - Pred dnevi je izhodišč pripravljeni okvirni pro­ vi eno ali dve dramski deli. Več LISCI sploh bo) novomeška ZKO vključila kot dvajsetčlanska skupina je Delo objavilo seznam evidentiranih kandidatov za letošnje gram dela novomeške ZKO za leto v novi cikel kulturno izmenjalnih 1982. Že pod naslovom preberemo, pred kratkim pod vodstvom Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada. Na V sevniški'Lisci je pred kratkim prireditev pod geslom „Spoznajmo da bodo prireditve in manifestacije, dolgem spisku je tudi ime akademskega kipatja in medaljeija razstavljal svoja slikarska dela Kon­ se”. O gostovanjih, ki bi se morala tovarišic Kirnove, Pavlinove in ki se bodo zvrstile v občini, posve­ Vladimira Štovička iz Krškega, ki naj bi dobil omenjeno rad Kranjc iz Lenarta. Kranjc je začeti že ta mesec, v Novem mestu Gornikove pripravila „Snegulj- čene letošnjima partijskima kongre­ nagrado za življenjsko delo. Vladimir Štoviček, ki je lani samorastnik, ki ga veseli predvsem še ni n ič slišati. čico.” (Foto: Tanja Pavlin) soma - slovenskemu in zveznemu. slavil 854etnico življenja (ob tej priložnosti mu je predsednik slikanje krajine. Na svojski način prikazuje lepoto in barvitost gričev Program predvideva, da bo vsak krške občinske skupščine Silvo Gorenc izročil visoko držav­ rodnih Slovenskih goric. Razstavljal mesec kaj. Navedimo vsaj nekatere no odlikovanje — posnetek je s tega dogodka), je nedvomno je že sam in s skupinami. Njegov prireditve! Krožek prerasel v društvo vodilni slovenski medaljer. V zadnjih letih je tudi veliko atelje je vsako leto dom slikarjev Za prihodnji mesec je načrtovan razstavljal, kar še posebej potrjuje, daje tudi v visoki starosti samorastnikov, udeležencev kolonije literarni večer pesnikov in pisateljev Novo šolsko kulturno društvo v Stopičah nosi ime iz novomeške občine, s čimer naj bi ustvaijalen. Zavrh. Janeza Trdine — 2e letos prva sredstva za nov kulturni A. F . počastili slovenski kulturni praznik. Februarja naj bi bil tudi tradicional­ dom ni teden slovenskega filma. V marcu naj bi v Novem mestu gostovale Med šolska kulturna društva so sc skupnosti, predstavniki DPO krajev­ ne skupnosti, učitelji in predstavniki kulturne skupine iz Karlovca, aprila med zadnjimi zapisali na osnovni šoli ..Janez Trdina” v Stopičah. Se­ ZKO Novo mesto. Novo društvo so Služba spomeniškega varstva: veda jim ne gre očitati, da do sedaj imenovali po Janezu Trdini, katere­ RAZSTAVA niso čutili kulturnih potreb, na­ ga ime nosita že šola in pionirski FOTOGRAFIJ sprotno, na šoli je bila ta dejavnost odred. Društvo je samoupravno bogata že vsa leta nazaj. Pod vod­ organizirano in ima izvršni odbor, ki tozd ali delovna organizacija? V DOLENJSKI stvom pionirske organizacije so ga sestavljajo delegati iz vsake kul­ GALERIJI delovali vsi krožki, od kulturnih do turne skupine (dramske, recitator­ Lani sprejeti zakon narekuje ustrezno organiziranost — Kdaj Kulturni center? V veliki dvorani Dolenjske galeri­ športnih. ske, folklorne, litcrarno-novinarske) je v Novem mestu bodo jutri ob 18. Za boljše delo, pestrejše programe in pevskega zbora. Za začetek so uri odprli razstavo tretjega trienala pripravili načrt predstav in nastopov akcij tudi uresničen. Vprašanje ni pa v okviru tako imenovanega kul­ in načrtovano delo kulturnih skupin Čeprav še ni uradnega poro­ jugoslovanske fotografije. Na njej bo so se na pobudo pripravljalnega za vse leto. V nasprotju s prejšnjimi toliko kadrovske ali finančne nara­ turnega centra, ki bi ga morali šele čila o tem, kako uspešni so bili na ogled 132 fotografij 33 avtorjev odbora sredi decembra zbrali na leti je opaziti boljše sodelovanje s ve, saj se je služba lani okrepila, da ustanoviti. Zamisel o tem je stara v minulem letu strokovnjaki iz vse Slovenije. Na razstavi se bo ustanovni skupščini, ki so seje ude­ krajevno skupnostjo, delovnima je sposobna pokriti varstvo naravne več let, dozorela pa še ni tako, da bi organizacijdce enote za varstvo namreč vsak avtor predstavil s ko­ ležili učenci, ki delujejo v kulturnih organizacijama Labod in Novoles in dediščine s krajinskim varstvom, bila sprejemljiva za vse, ki naj bi se lekcijo po 4 fotografije. skupinah, predstavniki razrednih vojaki iz Pogancev. Po besedah men­ narave in kulturne dediščine pri varstvo stavbnega sklada s konser­ združili v tak center. Zamišljeno je torice kulturnega društva Dragice novomeškem Zavodu za druž­ vatorskimi posegi na spomenikih, namreč, naj bi pod eno streho spoji­ Budisavljevič si bodo v šoli priza­ beno planiranje, lahko brez pri­ varstvo arheološke dediščine in var­ li vse tako. imenovane poklicne kul­ devali da bodo kulturno društvo držka zapišemo, da je šlo pod stvo etnoloških spomenikov, pa tudi turne ustanove v Novem mestu z ustanovili tudi v krajevni skupnosti, streho nemalo opravljenih na­ sredstva bi ne smela biti preveč enotnim vodstvom in skupnim saj se po končani osnovni šoli veči­ vprašljiva. Problem pa je v organizi­ racionalnim poslovanjem. log. O tem se je moč poučiti iz na porazgubi in preneha s kulturnim ranosti spomeniškovarstvene službe, periodičnih poročil do zadnjega Služba spomeniškega varstva udejstvovanjem. Že v bližnji prihod­ lanskega četrtletja, ki so bila kajti od lani veljavni zakon nareku­ v Novem mestu, ki jo zdaj pred­ nosti bodo tudi pod Gorjanci boljše poslana občinski kulturni skup­ je, da se mora služba organizirati ali možnosti za delo kulturno-umetni- kot delovna organizacija ali kot tozd stavlja organizacijska enota za nosti v Novem mestu in so torej ških skupin. Že v letošnjem letu v sestavi strokovnih delovnih organi­ varstvo naravne in kulturne dostopna. dediščine pri Zavodu za družbe­ bodo pričeli zbirati sredstva za po­ zacij. To pomeni, da tako imeno­ stavitev kulturnega doma v Stopi­ vana organizacijska enota ne more no planiranje, pokriva veliko Periodična poročila govore o čah. tem, da se je služba omenjene orga­ več obstajati. območje — okoli 227.400 ha ali J. PAVLIN nizacijske enote ukvarjala z najraz­ Na regijskem posvetu lanskega 11,2 odstotka slovenskega ličnejšimi zadevami, pri čemer velja marca so se sicer ogrevali za ustano­ ozemlja. Na tej površini je nekaj Podčrtati zlasti njeno vključitev v vitev samostojne delovne organiza­ tisoč (že znanih) naravnih in Zanim ivosti iz Postopek izdelave družbenih planov cije za to področje, vendar so računi kulturnih spomenikov in več hitro pokazali, da bi bila to hudo na vseh področjih. Med drugim seje območij posebnega pomena, lotila topografije nekaterih objektov draga samoupravna organiziranost. Cankarjevega doma v zgodovinskem jedru Novega Sam kolektiv organizacijske enote je med katera štejejo: Partizanski mesta, pripravila odloke za zavaro­ zato predlagal, da bi bilo najbolje Rog, Spominsko območje V Cankarjevem domu v Ljub­ vanje mestnega jedra, Javorovice in ustanoviti tozd, vendar ne v okviru Žumberak - Goijanci, spomin­ ljani bo še do sobote, 16. janu­ doline Starih žag'pripravila delovno Zavoda za družbeno planiranje, pač ski park Trebče, dolina Krke in arja, odprta razstava pod naslc- | gradivo za rešitev pereče problemu- dolina Kolpe. Na tem območju vom „S francoskih knjižnih po trke tako imenovanih posebnih od­ so občine Brežice, Črnomelj, PLOD VESTNEGA DELA — Razstava o delu oddelka za domo­ lic". Izbor, ki so ga pripravili padkov v novomeški občini, zastavi­ Metlika, Trebnje in Novo znansko bibliografijo Dolenjske, ki je odprta v avli novomeške francoski založniki, obsega no la etnološko študijo novomeškega mesto, kaže pa, da se bo kmalu študijske knjižnice, hoče biti predvsem izčrpna informacija o tej vejše publikacije, saj je glavni Brega itd., poleg tega pa izdala nad priključila tudi občina Krško. knjižnični dejavnosti. Med prvimi so si razstavo ogledali zaposleni namen te prireditve seznaniti 230 soglasij k urbanistični in loka­ slovenske obiskovalce s sodob cijski dokumentaciji. iz novomeških kulturnih ustanov. (Foto: I. Zoran) nim francoskim literarnim utri­ Delovni program organizacijske pom. Kajpak si prireditelji niso enote oziroma službe za varstvo na­ mogli kaj, da ne bi v središče rave in kulturne dediščine za leto pozornosti postavili J. P. Sartra, 1982 predvideva, da bo samo za de­ literarno osebnost, ki je dala javnost v novomeški občini po­ Plod tihega, znanstvenega dela pečat sodobnim literarnim toko­ rabljeno 860.000 dinarjev. Za tade- VSE POD OSKRBO - Budno vom v Franciji in nemara tudi v nar naj bi opravili konservatorska oko spomeniškovarstvene služ­ V avli Študijske knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu je odprta razstava o delu njenega svetu. Ob razstavi teko vse od dela na Fajdigovi hiši v Novem be mora bdeti nad tisoči narav­ oddelka za domoznansko bibliografijo Dolenjske, ustanovljenega pred 15 leti otvoritve prejšnji teden pogovori mestu, Lukenjski jami pri Prečni in nih in kulturnih spomenikov, o francoskih literarnih sr.o nekaterih drugih objektih, opravili poleg tega pa tudi poskrbeti, da V Študijski knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu je od oddelka za domoznansko bibliogra­ vanjih. fijo Dolenjske pri novomeški študij­ Od prireditev, ki bodo na Prenovo (volarizacijo) zgodovinske­ ne propadejo „manj pomem­ prejšnjega tedna na ogled zanimiva razstava o delu njenega oddelka ga jedra Novega mesta, sodelovali ski knjižnici. Delo na oddelku pote­ sporedu ob koncu tedna, naj bne" kulturne reči. Med slednje za domoznansko bibliografijo Dolenjske. Predvideno je, da bo Pri izvedbi mladinskega raziskoval­ razstava odprta ves januar, da bi tako kar največ obiskovalcev ka tiho, skoraj neopazno, vendar pa omenimo jutrišnjo premiero je gotovo moč šteti tudi reliefe ob skrajni zbranosti bibliotekarjev, nega tabora v Žužemberku in po­ dobilo možnost seznaniti se z dejavnostjo, ki morda od zunaj res ni „Smrad opere", slovenske novi­ dobno. na zunanjščini krške cerkve, ki ki jim je to opravilo naloženo. Na tete, za katero je besedilo na­ Seveda je od marsičesa odvisno, jih je, kot je videti na posnetku, videti „atraktivna”, nikakor pa ni obrobna. Še več, poznavalci razstavi je nazorno prikazan celoten pisala Svetlana Makarovič, glas­ ali bo program omenjenih del in zob časa že vidno načel. menijo, da mora biti delo v takem oddelku znanstveno zastavljeno, postopek do „končnega izdelka”, ki bo pa Davor Rocco. Predstavo če hoče biti zares koristno. ga običajno predstavlja le kartotečni pripravlja Slovensko mladinsko Za rojstno leto tega oddelka je okoli 33.000 listkov, kar pomeni listek z nekaj podatki. Toda samo gledališče v Ljubljani. Naslov de g moč šteti leto 1966, ko se je ta­ prav gotovo nenadomestljiv vir za tisti, ki se ukvarja s takim delom , ve, la se sliši sicer nekoliko nena s kratni upravni študijske knjižnice informacijsko dejavnost knjižnice. koliko knjig, brošur, časopisov in vadno, toda prireditelji že vna- | Bogo Ko melj poleg vsega, kar je žc Delovno področje oddelka se je v drugih periodik je treba skrbno pre­ prej prepričujejo obiskovalce, da ! zastavil in delal, lotil izpisovanja petnajstih letih, odkar deluje, gledati, koliko primerjav in do­ bo „Smrad opere" vredna ogle tekočih periodik za sestavo člankov znatno razširilo. Izpisujejo tudi so­ datnih raziskav opraviti, preden do­ da. Njeno temeljno sporočilo da in leposlovnih del, ki obravnavajo dobna in starejša znanstvena dela, zore tisti skopi podatki za vpis na je zelo potrebno sodobnemu Dolenjsko, pojmovano v nekdanjem leksikone, periodika, enciklopedije kartotečne listke. človeku: pove mu, kako je prav­ smislu. Da bi delo ne zastalo, je in podobno za tako imenovani regi­ zaprav nemočen pred vdorom In prav to je nemara hotel pove­ začasno odložil izpisovanje dnevne­ ster javnih delavcev Dolenjske. Regi­ tujih vplivov, tudi tistih iz kraja, ga časopisja in Dolenjskega lista. ster šteje že nad 2300 listkov z dati tudi sam vodja oddelka prof. kamor je moral celo „presvitli Karel Bačer, ko je na otvoritveni Ustrezno je steklo spet šele leta najnujnejšimi podatki o pomembnih cesar" peš. dan popeljal s strokovno besedo po 1970, ko je oddelek za bibliografijo ljudeh dolenjske regije. Posebno po­ Ljubiteljem glasbe pa se prava razstavi knjižničarje in drugo osebje dobil stalnega bibliotekarja prof. zornost vzbuja kartoteka bibliografi­ poslastica obeta v nedeljo, 17. študijske knjižnice ter predstavnike Karla Bačcrja, po poklicu slavista. je aktualnih člankov, ki postaja .po­ januarja, ko bodo v Cankarjevem Dobri dve leti kasneje sc je oddelek memben vir informacij o sodobnem novomeških kulturnih ustanov. Ta­ domu nastopili dunajski simfoni­ ka beseda je bila nedvomno potreb­ FOTOGRAFIJE IN KNJIGA - Novomeško razstavišče ,Pri slonu okrepil z novo bibliotekarko, prof. življenju, zlasti kulturnem. Na ki pod vodstvom dirigenta Wolf- Petrovo, tako da je bilo poslej podlagi Krajevnega leksikona Slove­ na. saj se pogosto izkaže, da celo ganga Sawalischa in s solistko v gosteh44 je pripravilo novo prireditev. Jutri ob10 . uii uodo odprli m ožno razširiti izpisovanje še na vsa nije so na oddelku sestavili abe­ ljudje iz ene hiše ne poznajo dela Lucio Popp. Na koncertu bodo drugega, pa čeprav njihova delovna razstavo fotografij in predstavili knjieo , Haložani" znanega sloven­ druga periodika, predvsem na Do­ cedni register dolenjskih krajev. izvajana dela Igorja Stravinskega, skega fotografa Stojana Kerbleija. To bo že četrta razstava v lenjski list. mesta ločijo le steklena vrtljiva vrata Richarda Straussa in Sergeja Pro­ prostoru, namenjenem predstavljanju fotografij slovenskih in dru­ Ob koncu leta 1980 je domo­ Vse to in še marsikaj, česar tu ali pa še to ne. s kofjeva. gih kakovostnih ustvarjalcev, odprta pa bo do 4. februaija. znanska bibliografija Dolenjske štela nismo omenili, obsega d e j a v n o s t L ZORAN

Št. 2 (1692) 14. januarja 1982 DOLENJSKI LIST 7 POTA Poslovna morala odrekla ii\ s rm / Častno razsodišče pri Gospodarski zbornici Jugosla­ vije je izreklo IMV — tozd „Commerce" javni opom in

Častno razsodišče pri Gospodarski zbornici Jugoslavije je izreklo Industriji motornih vozil - tozd „Commerce“ iz Nove­ ga mesta javni opomin, ki naj se objavi v tisku. IMV je odgovor­ na, ker je v letih 1979 in 1980 sprejemala vplačila za avtomo­ bile R 4 z obveznostjo dobave v 6 mesecih po vplačilu pred­ računske cene, čeprav je vedela ali bi morala vedeti, da ne more pravočasno izpolniti pogodbenih obveznosti. IMV v novih okoliščinah poslovanja v letu 1980 ni spošto­ vala pozitivnih predpisov in dobrih poslovnih običajev ob prekinitvi oziroma usklajevanju pogodbenih obveznosti. IMV po prekinjeni pogodbi ni vrnila vplačanega denarja v pogodbe­ no dogovorjenem času tistim kupcem, ki so to zahtevali. Z poročajo vsem tem je IMV po mnenju častnega razsodišča pokazala skrajno brezobziren odnos do sklenjenih pogodbenih obvez­ FICKA NAŠLI - V Birčni vasi so nosti in tako pokvarila dobre poslovne običaje, hkrati pa 4. januaija našli ficka Franca Rauha zlorabila prednost oziroma pooblaščeni položaj na trgu. iz Novega mesta^ki je avto dan po­ prej parkiral v Črnomlju, nakar je Zanimivo je, da je IMV v odgovoru na tožbo in na obravnavi vozilce izginilo. Storilcem so na sle­ preko svojega predstavnika izjavila, da se ne čuti odgovorna za di. prekršene dobre poslovne običaje, ker pač niso mogli pred­ videti ali se izogniti spremenjenim okoliščinam. Sklepanje DROBIL STEKLENINO - Metli­ ški miličniki so 4. januarja zvečer LASTIJO SI CESTO HEROJEV - Res je, da v Novem mestu še za osebne avtomobile ni dovolj pogodbenih obveznosti s kupci da je bilo v skladu z novimi pridržali do izteznitve 31-letnega parkirišč, kaj šele za tovornjake. Seveda pa to ne pomeni, da vozniki slednjih lahko parkirajo,kjerkoli okoliščinami. Antona Kralja iz Geršičev, ker se je se jim zahoče. Cesta herojev od Novolesovega salona do križišča s Koštialovo ulico ni primerna za Razsodišče pa je nasprotno med drugim menilo, da vprašan­ vinjen pretepal in razbijal steklenino parkiranje tovornjakov, a vozniki se na to ne ozirajo, vsak dan obakraj ceste stojijo številni tovornjaki, je spoštovanja dobrih poslovnih navad ne sme biti odvisno od v gostilni Na Dragah. prometnih znakov, ki to prepovedujejo, ko da ne bi bilo, red lahko občasno naredijo le miličniki. Žal lažjih ali težjih pogojev poslovanja. Razsodišče zagovarja stali­ PRETEPAL DOMAČE - Mokro- ne za dolgo, uro zatem, ko so zadnji ponedeljek popoldne spodili” one na posnetku, so parkirali (in šče, da je v težkih pogojih treba še bolj poudarjati potrebo po noški miličniki so 4-. jan u arja zvečer ovirali promet) že drugi. spoštovanju dobrih poslovnih navad. Dobre poslovne navade dali na hladno 30-letnega Jožeta imajo svoj izvor v poslovni morali in osnovnih načelih morale Brajerja iz Jelševca pri Mokronogu, ki je pijan razgrajal na domu, pre­ samoupravne socialistične družbe. tepal domače in jih pregnal iz hiše. Če bi se takšno obnašanje pri prometu blaga in storitev razmahnilo, bi to privedlo do sumničenja v obstajanje in OB KOLO - S parkirišča pri Zagnusil se je samemu sebi učinkovitost pravnega reda in vestnega ter poštenega izpol­ kolodvorski restavraciji v Bršljinu je 6. januarja popoldne izginilo motor­ njevanja pogodbenih obveznosti oziroma obligacijskih odno­ no kolo Novomeščana Milana Vladimira Beržana iz Mozlja, ki je julija spolno zlorabil in umoril 6-letno Marinko Segina sov. Za stabilizacijo gospodarstva je treba še pazljiveje uporab­ Vrhovška. Kolo je vredno 28.000 iz Podgore, obsodili na 15 let zapora ljati pozitivne pravne predpise ter spoštovati dobre poslovne din. , običaje, ki tako kot pravila poslovne etike vse udeležence v PO PEČENKO - V noči na 9. Senat novomeške enote temeljnega sodišča Novo mesto je pod namenom tudi vse bolj nadlego­ prometu blaga in storitev zavezujejo, da jih spoštujejo. Tudi januar je bilo vlomljeno v kurnik predsedstvom Janeza Kramariča obsodil 32-letnega val, vendar brezuspešno. Vzbur­ zato, ker jih zakonodajalec postalja kot enega od okvirov, v Marije Novak iz Goriške vasi. Izgini­ Vladimira Beržana iz Mozlja zaradi spolnega napada na osebo, jen je bil tudi usodnega dne, ko katerem se morajo odvijati postopki strank. Če so pri poslo­ la sta 2 petelina in kokoš. Dejanja je natakarica v Predgradu ozna­ vanju IMV nastopile spremenjene okoliščine, bi morala ta sta osumljena D. T. in J. V., ki mlajšo od 14 let, in umora na enotno kazen 15 let zapora. Obrav­ tativne ne zanikata. nava je bila zaprta za javnost. čila njegov pogled za pohoten, organizacija prenehati sklepati nove pogodbene obveznosti in značilna pa je tudi Beržanova Kot je znano, je bil Be ržan ljen na prepir. Moten je tudi v takoj predlagati prekinitev ali spremembo pogodb v skladu z OB PRIKOLICO - 8. januarja izjava v preiskavi, da bi z neko zakonom o obligaciskih odnosih. Po prekinitvi pogodbe bi popoldne je izginila avtomobilska obtožen, da je 26. julija lani na odnosu do žensk, kar je sestavni prikolica Janeza Gorenca iz Hudenj. seniku v Zagozdacu spolno zlo­ del njegove motenosti v odnosu deklico, kije šla mimo senika, v IMV Morala v pogodbenem roku kupcem vrniti vplačan denar Vredna je 10.000 din. rabil in zadavil 6-letno Marinko do ljudi nasploh. Dekletom se katerem je pijan prenočil, neko­ s predpisanimi obrestmi. Razsodišče je pri oceni teže omenjenih kršitev Industrije Segina iz Podgore, ki je bila je že v mladosti skušal približati liko prej kot Marinka, storil motornih vozil izreklo najstrožji družbeni disciplinski ukrep namenjena k stricu v Zagozdac. na nespreten, grob in napadalen enako kot z nesrečnico, če bi ter javni opomin z objavami v tisku. Kot obremenilno okolišči­ Beržan je med preiskavo in način, s čimer je skušal pre­ mu jo le uspelo dobiti v senik. Prijava zoper Deklica se na srečo za njegovo no razsodišče ocenjuje vztrajanje pri prekrških in dolžino obravnavo .ves čas zatrjeval, da magati svojo negotovost v deklice ni imel namena umoriti odnosu do njih. Beržan je hvalo njenega petja ni zmenila trajanja ter prekršene dobre poslovne navade do številnih kupcev. Po mnenju razsodišča je oteževalna okoliščina tudi ter da močno obžaluje, da je čustveno zelo labilen in zelo in se je na kolesu jadrno od­ nasilneže dejstvo, da je IMV s svojim obnašanjem vznemirila javnost, Marinka zaradi njegovega po­ slabo obvladuje čustvene peljala dalje. Precej mlajša Ma­ kar dokazujejo številni zapisi v dnevnem tisku in več kot 600 četja umrla. Svoje dejanje je reakcije, ravna impulzivno in rinka, ki je bila zaupljiv in pri­ Na seznamu je 7 mla­ prijav tožilcu GZJ. Med obremenilnimi okoliščinaihi razsodi­ ocenil za nagnusno in zverin­ eksplozivno. Osebnostna mote­ jazen otrok, žal ni bila te sreče. deničev in en mladolet­ šče omenja tudi škodo, ki so jo utrpeli kupci, ter dejstvo, da sko. Krivdo za vse je Beržan nost je nastala zaradi Beržano- Poleg 15 let zapora je novo­ nik — Nekateri znanci vih skrajno neugodnih družin­ meški senat Vladimiru Beržanu je IMV ta denar neupravičeno uporabljala. sodišča zvalil na alkohol, je namreč M. B. alkoholik, kritičnega dne da je skih in ostalih socialnih okoli­ izrekel varnostni ukrep obvez­ ščin. Poslali so ga tudi v vzgaja- nega zdravljenja alkoholizma. Poročali smo, da je 1. bil pijan in se zato ni obvladal. lišče, kjer je začel piti. j anuarja skupina mlajših Poleg tega je Beržan izjavil, da Sodišče je menilo, da gre gle­ Novomesčanov na kandij- je bil pijan napadalen, nikoli pa de prvega dejanja, spolnega skem mostu brez povoda na­ da ni čutil spolnega nagnjenja napada na osebo, mlajšo od 14 padla fička, v katerem so do otrok. Delovni dan ob zatožni klopi bili trije potniki. Ena oseba Kot je ugotovil izvedenec, je let, za direkten naklep. Beržan je bila pri tem huje, druga pa bilo v času zverinskega dejanja se je svojega dejanja zavedal in v Beržanovi kriv 2,1 promila ali ga je hotel storiti. Glede umora Kočevje: čeki brez kritja - Zaradi nevestnega poslovanja luknja v blagajni vzajemne laže ranjena, na avtomobilu pomoči — Zavračanje dela pripeljalo do zlomljene roke je za 25.000 din škode. Jav­ nekaj več alkohola. S tem je pa je bilo mogoče obtožencu nemu tožilstvu v Novem bila njegova zmožnost razum­ dokazati le eventualen naklep. Pred kratkim smo prisostvovali razpravam v kočevski enoti udaril sodelavca J. P., s katerim sta mestu so zaradi sodelovanja ske presoje in obvladovanja Zavedal se je torej, da lahko zaradi storitve nastane prepove­ Temeljnega sodišča Ljubljana. Tistega dne niso obravnavali poseb­ si celo v sorodu, in mu zlomil pri pretepu, nasilnega obna­ čustvenih reakcij oslabljena, komolec leve roke. C. P. je v zago­ dana posledica - in privolil, da no hudih zadev, a so bile razprave kljub temu zanimive in predvsem šanja in poškodovanja tuje vendar ne bistveno, je ugotovilo voru povedal, da je J. P. pogosto stvari prijavljeni: sodišče in menilo, daje bil Ber­ je nastala. podučne. odklanjal delo, ki mu ga je on Do dejanja samega je prišlo, Andrej Cimprič (18 let) iz žan ob storitvi dejanja zmanj­ Najprej je prišla na vrsto 344etna da sc obdolženka ni zavedala svoje določil, zaradi česar je prihajalo do ko je Vladimir Beržan spolno odgovornosti, da ni bila zrela za Novega mesta, Ragovska 16; šano, ne pa bistveno zmanjšano S. L. iz Kočevja. Pripeljal jo je prepirov. Tudi tistega dne je spet vzburjen iz senika zagledal miličnik. Slo je za prisilni privod, posel, ki ga je opravljala, saj očitno odklonil, da bi peljal uplenjeno div­ Ladislav Janc (18 let) iz prišteven. dekletce in se v trenutku odlo­ ker ni prišla na razpravo, ki je bila o ni znala opravljati zaupanega dela, jad na železniško postajo. Prišlo je Novega mesta, V brezov log; Ko je senat ugotavljal Berža- čil, da jo bo spolno zlorabil, je tej zadevi razpisana že prej. Iz­ kar dokazuje tudi dejstvo, da sploh do prepira. C. P. je dejal, da se je Darko Janežič (20 let) iz nove osebnostne posebnosti — menilo sodišče. govorila se je, daje takrat zaspala in ni vodila prave evidence o izdanih ustrašil, da ga ne bi J. P. napadel, Novega mesta. Na Laze 26; ugotoviti je bilo treba ali gre za posojilih o vračanju denarja. Na izbor prav deklice je vpli­ danes tudi. Zaposlena ni. pograbil je prvi primerni predmet, Damir Karpljug (19 let) iz naklep ali malomarnost — ni Obdolžena je bila, da je izdajala udaril po J. P., ki si je z rokama val njegov negativni odnos do 39-letni C. P. s Poloma 9, lovski Novega mesta, Nad mlini 7a; mogel mimo psihiatrovega mne­ čeke brez kritja. Izgovarjala se je, da zakril glavo in ga zadel v levi komo­ žensk in strah pred njimi. Na čuvaj pri lovišču ,,Žitna gora ,scje Zvone Hrovat (19 let) iz nja. Ta izvedenec je ugotovil, da ni nič kriva, saj ji je banka sama zagovarjal, ker je z železno cevjo lec . obtoženčevo spolno vzburje­ Novega mesta, Jerebova 3; je Beržan hudo osebnostno vpisala v hranilno knjižico eno plačo Priče so sicer vsaka nekoliko dru­ nost je vplival alkohol in po­ Jože Fideršek (24 let) iz moten, kar se je pokazalo že v več, kot jo je zaslužila, da ni vedela, gače opisale dogodek, vendar je dobno stanje prejšnji dan na da bo šla iz podjetja in da ne bo sodišče dobilo dovolj podatkov in Novega mesta, Majde Sile 6, njegovem otroštvu, ko je že kazal nasilniški in rušilni odnos veselici ob otvoritvi mostu čez mogla porabljenega denarja vrniti. Dvakrat razsodilo, da je C. P. kriv, in ga in še mladoletnik iz Novega Kolpo, ko je Beržan, kot je sam Dveh čekov tudi da ni napisala obsodilo na 6 mesecev zapora, po­ mesta. Nekateri od imenova- do ljudi okoli sebe. V zrelem obdobju je nasilniške težnje povedal, na vsak način poskušal sama, ker so ji vzeli hranilno knjiži­ smrt na tirih gojno za dve leti. Predlagalo je tudi,

Pogovor s Stanetom Iskro, predsednikom ŠD Partizan Krško

Kako doseči, da bo rekreacija ju preuredili v trim kabineta. Ima­ Upate, da se boste v letošnji in sploh telesna vadba postala mo tri nogometne sekcije, ki tek­ zimi še lahko ukvarjali z aktivno­ vsakdanja potreba. To je le eno mujejo v občinski trim ligi, raz­ stmi na snegu? izmed vprašanj, verjetno pa po­ mišljamo pa že o trim ligi v naši „Da. V dolini v Rorah bomo glavitno, ki že vrsto let roji po veliki krajevni skupnosti. Dobro uredili športni park in ga verjetno glavi 44-letnemu Krčanu Stanetu poimenovali po prvih krških Iskri. Odgovore je moč najti le, če žrtvah. Živahno bo zlasti na razgrnemo vsaj delček razvejenega 45-metrski skakalnici, ki bo v tej športno-rekreacijskega dela tega sezoni varnejša, saj soji privrženci TURK ŠPORTNIK m oža. zimskih športov z okoli 300 udar­ R1KA Kje ste prvič neposredno prišli niškimi urami uredili iztek. Za Drugič zaporedoma je ŠRD Riko v stik s telesno kulturo? rekreativce pripravljamo posebno iz Ribnice pripravilo tekmovanje za „Ko so v Krškem leta 1952 progo za smučarske teke. najboljšega športnika podjetja. V ustanovili TVD Partizan, sem se V SOP poklicno odgovarjate za letu 1981 je preprečljivo zmagal pričel ukvarjati z raznimi discipli­ obrambne priprave. Kako se odra­ S KOLESI NA GOSPODIČNO - Mladi člani novomeškega Jože Turk. Tekmovanje je potekalo nami, kajti v društvu so bile zdru­ ža obrambno usposabljanje pri v 4 športnih panogah, in sicer v kolesarskega kluba so si za sobotni izlet izbrali Goijance. Od te žene res številne panoge. Meni so delavcih? kegljanju, streljanju, šahu in namiz­ namere jih ni odvrnil ne mraz, ne rahlo sneženje pa tudi 8 km bili najbolj pri srcu plavanje, vater­ »Pravzaprav je moje delovno nem tenisu. vzpona od Gabija do Krvavega kamna so korajžno prevozili. Na polo in rokomet.” Svojo vztraj­ področje SLO in rekreacija. To je Končni vrstni red: Turk 34, Te- nost in moč volje je na najboljši posrečena kombinacija. Streljanja Gospodični so se ustavili samo toliko, da so se pogreli s čajem zordo 26, Lovšin 20 itd. Ženske so način izrazil, ko je postal prvi z zračno puško se je udeležilo kar (Foto: A. Bartelj) tekmovale v kegljanju in streljanju. 128 delavcev, to je dobra tretjina slovenski mojster v karateju. Ima V kegljanju je bila prva Oberster vseh zaposlenih. Za nami je pohod celo naslov drugi dan. 479 in v streljanju Samsa 197. Gotovo ste si želeli, da bi boga­ na Bohor. Pripravili smo že tek­ M. G .- C . te izkušnje prenašali na mlajše movanja v malem nogometu, šahu, rodove? Stane Iskra: .Nehajmo se iz- kegljanju.” „Po enajstih letih mrtvila, ko je govaijati, da nimamo časa!” Stane Iskra, ki vodi starejšo in pravzaprav delovala le sekcija za mlajšo skupino (pionirsko šolo ka­ DVA V VODSTVU rekreacijo žensk, se Partizan spet dela tudi sekcija, katere člani se rateja) pri KK Nuklearna, pravi, prebuja. Komaj dobro leto sem udeležujejo tekmovanj v streljanju da bo zadovoljen šele tedaj, ko bo * ŠRD Riko Ribnica je pripravilo predsedhik tega športnega društva. na glinaste golobe in z malokalibr­ vsakdo poskrbel, da mu bo vsaj tekmovanje v malem nogometu, na V bloku na Spodnjem Griču nam sko puško. Potem je tu še ves čas enkrat tedensko srčni utrip na­ katerem je nastopilo 12 ekip iz tega je hišni svet odstopil dva prostora dejavna ženska rekreacija in pa rasel na 130 udarcev. podjetja. Po odigranih tekmah vodi­ po 70 kvadratnih metrov, ki smo gimnastika z elementi karateja.” PAVEL PERC ta Komunala-Oprema in Montaža II s 4 točkami.

Od sek za varstvo narave pri novo­ skem že nekaj takih, je prav, da se z meškem Planinskem društvu bo pri­ delom gorske straže seznani čim širši krog ljubiteljev narave, gorski V gosteh do druge zmage pravi v februarju tečaj za gorsko stražo. In kaj besedi gorska straža stražarji pa nudijo tudi pomoč gor­ sploh pomenita v planinskem žargo­ ski reševalni službi pri nezgodah v nu? gorah. Pomembna zmaga Novomeščank v SKL — Kočevci še To je posebna organizacijska de­ Udeleženci februarskega tečaja brez to č k javnost, ki vzgaja občane v pra­ bodo poslušali predavanja iz treh vilnem odnosu do narave in pre­ predmetov: varstva narave, flore in Potem, ko imajo fantje v II. točk, in Bunčeve z 21 koši izkazala prečuje njeno pustošenje. Gorska favne ter geologije. Tečajniki bodo zvezni košarkarski ligi krajši odmor, Srebrnjakova z izrednimi skoki, saj straža pošilja svoje člane v naravo, ob uspešno opravljenem preizkusu so s prvenstvom nadaljevali republiš­ je polovila večino žog pod svojim kjer naj bi seznanjali izletnike s znanja prejeli izkaznice in značke. ki ligaši. Najbolj razveseljiva vest je k o sem . predpisi o zavarovanju kulturne in Vsi zainteresirani se lahko prijavijo prišla iz Litije, kjer so Novomeščan­ S to zmago so Novomeščanke s 4 naravne dediščine, še posebno skrb vsak torek od 17. do 18. ure v ke v nadaljevanju ženske SKL pre­ točkami skupaj z Litijo, Koprom in pa posvečajo zavarovanju ogroženih društveni pisarni na Novem trgu 4. magale domačinke s 63:6Q (30:30). Dravo na repu lestvice. živali in rastlin. In ker je na Dolenj­ J. PERŠE V vrsti Novomeščank se je tokrat BRANIK - KOČEVJE 114:86 poleg Žuretove, ki je dosegla 23 (48:36) - Tudi po 8. kolu v SKL ostajajo Kočevci še brez osvojene točke. Tokrat so močno izgubili v Mariboru in le Kuneju in Papežu gre ZAHVALA zahvala, da niso podlegli s se večjo razliko. V 59. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric BUNČEVA MED KANDIDATKAMI Violeta Bunc, članica novo­ meške ženske košarkarske vrste, JOŽE DRAGAN je z odličnimi igrami na ‘Pokalu NOVOMEŠČANKE ZMAGALE - Nedeljskega mladinskega klub­ republik ‘81’ opozorila na svoj skega prvenstva SRS za mladinke so se v novomeški športni dvorani iz Šentjurja 7 pri Mimi peči talent tudi zveznega selektorja. V Višegradu je namreč v naj­ udeležile tri ekipe z Dolenjske. Brez večjih težav so zmagale boljši slovenski vrsti, ki je brez rokometašice Novega mesta, ki so v finalu premagale ekipo Brežic Ob prerani izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in vaščanom, prijateljem in znancem težav osvojila 1. mesto, zelo (na sliki), na tretje mesto pa se je brez zmage uvrstila Mirna. Ekipa kolektivom Blagovno-transportnega centra, tovarni Zdravil Krka in Novoteksu iz Novega mesta, Trimu in dobro igrala in postala kandi­ Novega mesta bo Dolenjsko zastopala v finalnem delu tekmovanja Kleparstvu Tratar iz Trebnjega za nesebično pomoč, podarjeno cvetje in izrečena sožalja, ter vsem, ki ste datka za državno kadetsko za pokal najboljših. (Foto: Janez Pavlin) ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Hvala tudi pevcem, govornikom za poslovilne besede, GD reprezentanco. Najbolj nadarje­ Hmeljčič, Mirna peč in Štatenberk, osebju nevrološkega oddelka Splošne bolnice Novo mesto in župniku na novomeška košarkarica ima za opravljeni obred. velike možnosti, da bo v dresu državne reprezentance poleg Žalujoči: žena Pavlina, otroci Jože, Ivan in Marinka z družinami, Milan, sestra Magda z dveh mladih Slovenk nastopila na evropskem prvenstvu. družino ter ostalo sorodstvo V že izgubljeni boj? INLES - AVSTRIJA 26:25(15:12) O vlogi sredstev javnega obveščanja pri razvoju V prijateljski mednarodni roko­ telesne kulture — Amaterizmu bije zvon metni tekmi je moštvo drugoligaša Inlesa iz Ribnice gostovalo v Celov­ ZAHVALA cu in se pomerilo s člansko repre­ Čeprav razgovor, ki ga je mi. Edini izhod je v poveča­ zentanco Avstrije. Ribničani so bili prejšnji teden s predstavniki nju prostora, namenjenega boljši in so zasluženo zmagali z Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, strica in brata sredstev javnega obveščanja rezultatom 26:25 (15:12). Najboljši obveščanju v telesni kulturi, strelci v moštvu Inlesa so bili: Miku­ na temo „Aktualne naloge kar pa je danes ob vse višjih lin (8 golov), J. Ilc, Karpov in na področju nadaljnjega raz­cenah papirja in dokaj mače­ Križman (po 4 gole). voja telesne kulture v SRS" hovskem odnosu ustanovi­ sklicala R K SZDL Slovenije teljic časopisov pri reševanju KOŠARKA: OBETAVNE in ki sta mu med drugim finančnih zagat in nezainte­ IVANA ČRNOGOJA IGRALKE prisostvovala tudi Mitja Ri­resiranosti sisov (tudi teles- borca Gubčeve brigade Kaže, da se je ženska košarka v bičič, predsednik RK SZDL, nokultumega), da primak­ iz Gradenca 1, Žužemberk, Novem mestu in občini že kar in Ma rjan Lenarčič, predsed­nejo kakšen dinar, skoro- dobro uveljavila. To navsezadnje do­ nik ZTKO Jugoslavije, za­ kazuje tudi spisek tekmovalne komi­ da nemogoče. sije Košarkarske zveze Slovenije o radi tematske razsežnosti ni In kakšne naloge čakajo se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih perspektivnih igralkah. Na njem so: dal vseh odgovorov, je pasredstva javnega obveščanja stali ob strani, pokojnemu darovali vence in cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi Društvu Violeta Bunc in Andreja Avguštin vendarle v dobršni meri od­ v letu pred nami? Predvsem (65. letnik), Mojca Osolnik (66), upokojencev Žužemberk, ZZB Žužemberk, DO Varnost Novo mesto, Novolesu Soteska, Opremalesu kril tako ali drugače pogoje­je potrebno vplivati na tiste Kočevje in Iskri Žužemberk za podarjene vence in vso pomoč. Zahvala tudi župniku za opravljeni obred. Marija Janko (67) in Simona Ada­ mič (69. letnik). Glede na to, da po ne slabosti obveščanja na telesnokultume sredine, ki področju telesne kulture. Žalujoči: žena Slavka, sinovi Ivan, Rajko, Slavko, hčerke Micka in Anica z družinami štirih novomeških osnovnih šolah še niso uresničile sklepa uspešno poteka košarkarska sekcija, Dokaj formalne in na vi­ZTKO J o preveritvi razmer v si novomeška ženska košarka lahko dez suhoparne ugotovitve o obeta še več nadarjenih igralk. športnih kplektivih, kjer se preveč poročevalskem tonu za krinko amaterizma skriva­ MED MLADINCI na straneh športnih rubrik, jo povsem profesionalni od­ INLES senzacionalizmu, enostran­nosi (mariborski črni fond), skem kritiziranju brez na­ pravilno obvestili javnost o ZAHVALA Na kvalifikacijskem tekmovanju za mladinsko prvenstvo Slovenije v vrženih altemacij in rešitev sprejetju skrajno neodgovor­ ■ so imele tudi drugo plat. Da V 72. letu nas je zapustila draga mama, stara mama in teta rokometu so igralci Inlesa iz Ribnice nega dokumenta združenja na turnirju v Trebnjem osvojili 1. so namreč prav telesno- drugoligašev, ki do včeraj na mesto v konkurenci štirih ekip. V kultumi delavci z zapiran­papirju amaterskim nogo­ odločilni tekmi so premagali ekipo Č rnom lja s 19:10. jem informacij, včasih ne­ metašem tudi uradno pri­ odgovornimi izjavami, tudi znava status profesionalcev privatiziranjem nekaterih (mimogrede: predlagani spo­ TEREZIJA DIMIČ EKSKURZIJA V športov, veliko pripomogli razumk je ZTKOJ obsodila, rojena Soteljšek BEOGRAD takšni oceni. Resda je pov­vendar so ga drugoligaši na iz Trnja 24 b, Brežice V začetku letošnjega šolskega leta sem pravilna kritika, da je svoji skupščini vendarle so učenci štirih osmih razredov OŠ pri prostoru, namenjenemu sprejeli!), in konec koncev Jurij Dalmatin Krško odšli na štiri­ dnevno ekskurzijo po Jugoslaviji. telesni kulturi, še vedno pre­dati več poudarka vzgojni Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje in vence, Ogledali so si Beograd, Avalo, cejšnje nesorazmerje v prid plati telesne kulture pri naj­ za izrečeno sožalje in za spremstvo na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni tovarni Novoteks, Djerdap in Novi Sad. Denar za izlet tekmovalnemu športu, manj mlajših. Slovenijales Brežice, Agraria Brežice za podarjene vence in pomoč v težkih trenutkih. Hvala tudi so zbirali več let z delovnimi akci­ prostora pa je namenjeno Upati je, da ne bodo za zdravniškemu osebju iz Brežic ter kaplanu za opravljeni obred. jami, varčevanjem in zbiranjem pa- piija in steklenic. O izletu sta članici raznim akcijam in pro­ (ne)izpolnjevanje omenjenih Žalujoči: mož Jože, sinovi Stanko, Ivan, Tone ž družino, hčerke Micka, Rezka s sinom, novinarskega krožka Tatjana Masti- blemom v telesni kulturi, nalog odgovarjala zgolj ured­ kosa in Brigita Furar pripravili za­ Jožica z družino in Anica z možem ter ostalo sorodstvo vendar so takšno vsebinsko ništva!? nimiv intervju z udeleženci izleta, zasnovo športnih rubrik za­ vendar ga zaradi dolžine ne moremo objaviti; torej le vest o izletu. snovali predvsem bralci sa­ B. BUDJA

Št: 2 (1692) 14 januarja 1982 DOLENJSKI UST foto slišal: Milan Markelj SOM

MEHANIK PRAVI, DA MAŠINA NAROBE POJE Največji predmet, narejen iz srebra, je vodni vrč,ki gaje dal izdelati džaipurski maharadža V njem je ZDAJ PA IŠČEM V NJI PTIČA, KI GA „FUŠA” vzel s seboj na potovanje v Anglijo vodo iz Gangesa. Desno: srebrni kovanci so vse redkejši; novih skoraj ni, stare pa izgubljajo. SVETU OKOLI

DRUGI ČASI, drugi običaji. Pomaga »misliti” računalnikom To reklo drži tudi na drugi strani sveta, kjer ljudje sicer ne Ni tako dragoceno kot zlato, je pa kljub temu nadvse uporabno — V 50 letih izkopali hodijo po glavi, kot so pred toliko zlata kot prej v tisočletjih - Od vesolja do računalnikov stoletji modrovali učenjaki, imajo pa polno glavo težkih Stari Egipčani so srehro ime­ Zaradi tega uporabljajo to prvi­ kuževalnih lastnosti vgrajujejo vprašanj, denimo, kaj narediti z novali „belo zlato”, kar kaže, no pri izdelavi zbiralnih ogledal srebro tudi v dragocene čistilne vse dražjim bencinom. In v da je ta plemenita kovina že v sončnih pečeh, pa tudi kot filtre. Avstraliji se je rodil narodni takrat uživala precejšen ugled, svetlobne in toplotne izolatorje Ob vsem tem se zdi, da je šport, ki bi mu lahko rekli čeprav je res, da ne takšnega, na velikih zastekljenih površi­ poraba srebra tolikšna, da ga bo „dirka za zastonjski bencin”. kot ga uživa zlato njen sosed, v nah, ki jih prevlečejo s tiso­ zdaj zdaj zmanjkalo. Vendar je Vse večje namreč voznikov,ki periodičnem sistemu elemen­ činke milimetra debelimi plast­ srebra na svetu dovolj, le vse ni na črpalki natankajo poln hra­ tov. Imata pa z zlatom veliko mi srebra. Naj premožnejši ljud­ človeku dosegljivo. Nekaj gaje nilnik goriva, potem pa plin do skupnega: oba sta zelo odporna je si lahko privoščijo, da ob­ v vsakem drevesu, v človeških konca in čim hitreje s prizo­ proti kislinam in koroziji, da se čudujejo svojo zunanjost v dra­ kosteh, v morski vodi. Poglavit­ rišča, ne da bi odšteli denar. ju taniti kot le malokatero snov gocenih ogledalih s srebrno po­ ni vir pridobivanja srebra so Izdajalsko registrsko tablico pa na svetu; mojstri zmorejo gram dlago. Srebrove rude in samorodno sre­ še prej premažejo z blatom. Ti srebra stolči v listič, ki je sto- bro. Res je, da je te plemenite Ce odmislimo vlogo srebra v zgledi niso vredni posnemanja. petdesetkrat tanjši, kot je debe­ kovine v zemeljski skoiji kar industriji nakita, potem je treba lina tega časopisnega lista, na milijonkrat manj kot aluminija, STRAH IMA velike oči pravi zapisati, da igra zelo pomemb­ katerem prebirate zgodbo o ga pa je kar štiridesetkrat več ljudska modrost. In ker se je no vlogo v sodobni elektronski srebru. In kot zlato predstavlja kot zlata. zadnje čase zelo veliko govorilo industriji. Brez srebra si težko tudi srebro magično moč in Strokovnjaki so izračunali, in pisalo o nevtronski bombi, ni zamislimo najsodobnejše mini­ dolenjski u st pred 20 leti bogastvo. Denar, pretopljen v da so ljudje v zadnjih 5.000 nič čudnega, če je nekaterim aturne računalnike, integrirana srebro, je v sedanjih nemirnih letih izkopali iz nederij zemlje nova strahota, ki grozi ljudem, vezja, učinkovite vire energije časih zelo varno naložen, meni­ skoraj milijon ton srebra. Pre­ malce preveč široko odprla oči in vrhunske ležaje. Srebro v jo strokovnjaki za borzne špe­ senetljivo pa je, da je kar polo­ - in denarnice. V nekem nem­ sončnih celicah in računalnikih kulacije, ki so pred dvema leto­ vico tega strahotnega bogastva škem časopisu je izšel oglas, v je pomagalo, da je človek osvo­ ma povzročili pravo srebrno človek iztrgal zemlji v zadnjih Športna bolezen mladih katerem piše, da bi se moški, jil vesolje. Tudi zadnji spekta­ mrzlico in skokovit porast cen sto letih. Seveda se vse to ne „športnega videza rad rešil svo­ kularni uspehi z vesoljskim tak­ te kovine. Navsezadnje pa je kopiči in shranjuje; izgube so jega denarja, preden pade prva sijem bi bili brez srebra težje Po čigavi krivdi nesodobne zaloge v naših trgovinah? srebro tudi simbol modrosti: ko precejšnje. Ce pogledamo samo nevtronska bomba.” Ker pa je izvedljivi. Ležaji mehanizmov, — Delo pod zemljo je za mlade ljudi odvratno denar, še posebno če ga je se srebrne niti vpletejo v lase, podatek, da so v prvih 50 letih ki so v pogonski raketi omogo­ sedanjega stoletja izgubili za veliko, težko zapraviti, vabi k naj bi človek dozorel in zrl čili enakomeren in varen pretok 100.000 ton srebra v kovancih, zapravljanju vitko, športno da­ življenje kot umirjen, moder PRI NAŠI mladini - pravzaprav samo pri določeni plasti naše goriva, so bili posrebreni. Prav je to že dovolj zgovorno. Za mo lepega^videza. Pa ne, da človek. mladine — zadnja leta opažamo prve znake nevarne bolezni, ki takšni ležaji so tudi v raketnih nameček leže ogromne količine debele, nešportne in grde dame Pred drugimi kovinami odli­ bi z nadaljnjim širjenjem lahko postala resna ovira za naš šport. motorjih potniških in tovornih srebra nedotaknjene v zakladni­ ne znajo zapravljati denarja? kuje srebro vrsta prednosti. No­ Zaenkrat je še precej redka, nevarno pa bi bilo, ko bi se razširila. bena snov na svetu tako enovito letal, pa tudi v bolj vsakdanjih cah. V treh velikih središčih Bolezen se že pojavlja v večjih mestih, poznamo pa tudi primere ne odbija svetlobe, kot jo sre­ dieselskih lokomotivah. preprodaje srebra, v New Yor- iz Novega mesta. Predvsem gre za neko_čudno komodnost dela BARABAM NI NIC sveto, še bro. Srebrova folija odbije 95 S srebrom računajo tudi me­ ku, Chicagu in Londonu, brez mestne mladine - v glavnem dijaške. Šport jo sicer zanima in desettisočletni spomeniki ne. odst. svetlobe, ki pade nanjo. teorologi. V spojini z jodom koristi prehaja iz rok v roke privlači, toda število tistih, ki se aktivno bavijo s to ali ono Tako sodimo po novici, ki je prišla iz Velike Britanije. Tam­ služijo drobceni kristalčki kot okoli 3.000 ton srebra, medtem panogo in hočejo v njej doseči uspehe, ni takšno, kot bi želeli. seme za dež. Desetina grama ko se več kot 4.000 ton praši v ŽE VEČKRAT SMO pisali, da bi tudi Novomeščanke in žene kaj so namreč po daljšem pre­ C ^ rekanju le dovolili turistom, da srebrovih jodidov zadošča, da zakladnicah v San Franciscu in iz drugih krajev rade šle v korak vsaj z domačo modo, pa ne obiskujejo slavni predzgodovin­ se iz sicer nedeževnega oblaka West Pointu. To so naj večje morejo zaradi nesodobnih zalog v naših trgovinah nabaviti, kar Mama, ne kadi! ski spomenik Stonehenge. Do­ sprosti nekaj milijard litrov dež­ poznane zakladnice sveta, res želijo. Ker smo se na sejmu mode ponovno prepričali, da slej je bil megalitski kolos za Jugoslovanski ginekolog ja- pa je, da nihče ne ve, kolikšne tovarne nudijo lepo, kvalitetno in moderno blago, so jalovi vsi Nadvse pomembno vlogo pa turiste zaprt, ker so svinjali po svari nosečnice so zaloge Sovjetske zveze, ki poskusi izgovorov novomeških trgovcev, da tega ali onega ni igra srebro v fotografiji. Ima njem. Preveč je bilo tistih, ki so velja za enega največjih pro­ namreč to redko lastnost, dv moč nabaviti. Po čigavi krivdi? menili, da bi bil Stonehenge Četudi so si zdravniki po izvajalcev te kovine na svetu. PREMOGOVNIK V KANIŽARICI nenehno povečuje proiz­ sestavi nekaterih soli tvori drob­ brez raznih TUKAJ JE BIL svetu danes skoraj povsem Največ srebra pridobe v rudni­ vodnjo, a mu kljub povečani delovni storilnosti še vedno cene kristalčke, ki vsrkajo sve­ JOHN, MICHEL IN JENNIE edini, da je kajenje cigaret kih Severne in Južne Amerike; primanjkuje rudarjev. Delo pod zemljo je namreč za mlade ljudi TUDI (da omenimo le priljudne zdravju škodljivo, pa je za- tlobo in jo trajno zabeležijo s med državami je na prvem mes­ odvratno in zato se raje zaposlujejo v drugih poklicih, pa čeprav zapise) kaj manj vreden in zna­ čuda malo raziskav, ki bi to primernim postopkom. „Ogle- tu Mehika, ki pridobi 14 odst. je ob mesecu kak tisočak manj. Zato prevaža podjetje svoje menit. škodljivost zanesljivo doka­ dalo s spominom” pravijo foto­ vsega srebra na svetu, takoj za delavce z avtobusom prav s Sinjega vrha. zale. Več ali manj se vse grafskemu filmu, brez katerega njo pa je že Sovjetska zveza. NEMALO ŽOLČNIH besed je bilo izgovorjenih na račun DOSLEDNO - Takole stoji vrtijo okoli raka, ki je pre­ si danes ni mogoče zamisliti podjetja Meso iz Vidma-Krškega. Omeniti moramo, da je črno na belem zapisano v urad­ silnega razmaha komunikacij. Srebro gre tako hitro v za­ več zapletena bolezen, da bi kladnice, v industrijsko ter dru­ podjetje zadnja leta močno napredovalo, ni pa znalo poskrbeti nem papirju, ki ga je izdalo jo lahko pojasnili le kot po­ Medicina je znala izkoristiti za čistočo pred klavnico. Dogon živine je kar pred klavnico, in okrožno sodišče v Kielu.: nenavadno lastnost srebra, da go porabo, da ga v rudnikih ne sledico uživanja cigaretnega morejo dovolj nakopati. Lani je to v sredini mesta. Tiste dni je bila cesta za Savo natrpana z .Ključavničar Fritz W. dima. Naš medicinski stro­ aktivira kisik za uničevanje bak­ živino in onesnažena z odpadki. Ljudje s strahom pričakujejo Meissner, rojen 22. 4. 1936 v bila poraba srebra v svetovnem kovnjak Aleksander Djukič terij. Dandanašnji zdravniki merilu 16.000 ton, od tega pa vročih poletnih dni, ko zaudarja neznosni smrad naokrog. Kielu, je umrl 28. 11. 1981. je opravil zanimivo študijo, s uporabljajo posebno srebrovo (Iz DOLENJSKEGA LISTA so le dve tretjini dali rudniki. Proti tej odločbi je možna pri­ katero je pokazal škodljive peno za zaščito in dezinfekcijo 18. januarja 1962) tožba v mesecu dni.” vplive kajenja na nosečnice. opeklin, strokovnjaki za popra­ Ostalo odpade na reciklažo, Pri proučevanju 400 no­ vilo zdrobljenih in zlomljenih pretapljanje srebrnih ostankov, sečnic, med katerimi je bila kosti pa uporabljajo poseben računalniških vezij, starih pred­ polovica kadilk, polovica pa cement za lepljenje kosti, v metov, luženje srebra iz raz­ Kaj so pred80 leti pisale Dolenjske Novice. nekadilk, je odkril, da kaje­ katerem je kot nepogrešljiva se­ topin fotografskih laboratori­ nje med nosečnostjo povzro­ stavina tudi srebro. Zaradi raz- jev. ča slabokrvnost, odpira večje možnosti za prezgod­ nji ali spontani splav ter Naše kmetijstvo težko boleha zmanjšuje težo novorojen­ Miška z zajčjim genom čkov. anašnji čas je čas najljutejšega boja za obstanek Križe rušijo v slavo in blagor ..Ugotovili smo, daje med Nov uspeh genetikov - Ujeti je treba pravi trenutek za republike — Kdor pade na poiju dela, je gotovo junak kadilkami 21,8 odst. več prenos tujega genskega gradiva v jedro celice spontanih splavov kot med nekadilkami. In ko govori­ trenutek v razvoju oplojevanja. (Naše) kmetijstvo težko boleha, če tudi je Z zaljubljenimi očmi gledajo liberalci v to Raziskovalci univerze Ohio mo o prezgodnjih porodih, Tuji gen je treba vnesti v jedro nedavno trdil liberalen židovski profesor, da „blaženo” Francosko. poročajo, da jim je kot prvim velja, da so za 17,2 odst. takoj po tem, ko semenčica temu ni tako. Vendar, ako vsakdo prinese (Kdor) pade na polju dela kot žrtev svojega uspelo prenesti gen z ene vrste pogostejši pri prvih,” trdi sesalcev na drugo, ne da bi pri prodre v jedro, vendar še pre­ opeko ali kamenček in ako krščanski zidarji - poklica, je gotovo junak. Tako vsaj so mislili in jugoslovanski ginekolog. mojstri storijo svojo dolžnost, ni šment, da ne tem v naslednjih generacijah den se jedro zapre. To je edini govorili poprej, a dandanes, ko izginja smisel za Strokovnjaki v svetu so trenutek, ko jedro sprejme tuje bi nastal slednjič trden temelj, na katerem se vse vzore in prevladuje snov iri uživanje, tacega gen izginil. Za poskus so izbrali ugotovili, da so novorojen­ gensko gradivo. zopet dvigne krepka stavba, ki je jedro sloven­ le pomilujejo, češ: čemu toliko žrtev, ko si miši in zajce. V sveže oplojeno skega naroda — našega kmetijstva. Ta temelj je moral pa tako zgodaj pod rušo. Tega seveda čki kadilk za 210 gramov mišje jajčece so podtaknili gen kmetijsko zadružništvo. Današnji čas — čas nihče ne pomisli, da iz žrtve in smrti klije lažji, naše raziskave pa kaže­ iz plodne celice zajca. Miška, ki Zdaj, ko je genetikom uspelo najljutejšega boja za obstanek, ko se bori narod življenje in blagoslov, a resje vendar le.’ jo, da gre pri nas za po­ se je rodila iz te oplojene celice, izvesti tak zapleten poskus na proti narodu, posameznik proti posamezniku prečno 197 gramov lažje sicer ni dobila dolgih ušes niti živalih višje vrste, upajo, da ni brez prestanka za materijalne dobrine življenja, (Kletarstvo) je na Kranjskem osobito otroke mater, ki so med zajčjega repka, pač pa so v več daleč dan, ko bodo lahko ta čas je tudi kmetijstvo pretresel do osrčja in je pa na Dolenjskem še vedno jako zanemarjena nosečnostjo kadile. Slabo­ njeni krvi odkrili krvno beljako­ ustvarjalno posegali v življenje potisnil v popolnoma nov tir. stroka. Kmetovalci imajo večinoma le z nizkimi krvnost je med kadilkami vino, ki jo imajo samo zajci. domačih živali. Tehniko pa bo­ vini opraviti, katerih trpežnost je vzlasti letos, med nosečnostjo trikrat po­ Zanimivi poskus, ki je na do uporabili tudi za pro­ (Francosko) imajo za vzor mladi in stari radi lanske slabe letine jako dvomljiva, ako ž gostejša kot med nekadilka­ zunaj kaj malo spektakularen, učevanje genskih okvar. Okvar­ liberalci. Ondi se razpuščajo samostani, njihovo njimi pravilno ne ravnajo. Nobeden napreden in mi. pomeni pa pomemben korak jene gene iz človeških celic bo­ premoženje se pobere, iz šol in bolnic podijo pameten kmetovalec ne bi smel zamuditi prili­ Vse to pač dovolj zgo­ naprej v genetskih raziskavah, je do prenesli v poskusne živali in veri -zveste može in žene, vojaštvo ne sme v ke, da se v umnem kletarstvu izuči. vorno priča, da cigareta in vodil raziskovalec Thomas Wag- tako raziskovali učinke defekt­ cerkev, duhovniki in škofje se ne smejo ganiti, (Iz DOLENJSKIH NOVIC nosečnost ne gresta skupaj. ner. Pravi, da leži ključ njegove­ nih genov na razvoj organiz­ križe rušijo — vse to v slavo in blagor republike! 1. januarja 1902) ga uspeha v tem, da je ujel pravi mov. vesolj. I del 'raztezna Rešitev iz prejšnje številke z .im e rjav o ­ vinska rastlina o d p rta (letalec ‘zgradbe pletenim i la sk a t r t a zajedal-l p e č

it m esto z v e z a (piemorHl

itg l. m e sto ppul£nc glasbilo

delitev n a troje

letopis razteg ­ nitev "alfi— nipič ZMIKAVT DEŽNIKOV horner- , iev e p Moj pobratim je postal tat, pa ne iz popačene nravi, os.zaira pravni i n d ., marveč iz pozabljivosti in starčevske raztresenosti. zv o n e MOd-na^1 s t a r i a k t m e s to le tic a govor za Slovani Nekega dne mu je bilo doma dolgčas, pa je rekel svoji evnapejca v rsta boljši polovici: „Veš, ljubica, grem malo pogledat v gornjo majhen zapore_ kavarno. Z znanci bomo vrgli tarok.” se z n a rr plug eg.sve~ Vsaka resnica je pomešana s tL b !k _ J Gre v kavarno in se s prijatelji zamoti pri taroku. Čez čas prvinami zmote in vsaka zmota se zunaj ulije dež. Čaka in čaka,dežuje pa kar naprej. Zunaj je spojena z drobci resnice. se je pričelo mračiti, prižgali so mestne luči, dež pa ne E.KOCBEK preneha. Pobratim je postal živčen, ker bi šel rad domov. k c ritra- No, nazadnje se le odtrga od prijetne družbe, plača zapitek Ne smemo samo počivati in b a n ta r in zgrabi prvi dežnik, ki je bil pri roki, misleč, daje njegov. čakati na prihodnost, kajti uda­ Ni še dobro stopil iz kavarne, ko priteče za njim eden od rila nas bo po glavi. re k a v gostov. „Tovariš, vzeli ste moj dežnik,“ mu pravi. Šele takrat k islin a ž .im e s z A. C. CLARKE se pobratim domisli, da je v kavarno res prišel brez dežnika. Opravičil seje in odšel po dežju domov. dom ače izrael. sršenar Resnica, ki se pusti spreme­ su k n o lu k a Čez nekaj dni se je napletlo, da je moj pobratim srečal tri n i . je gola laž. svoje znance, ki so se namenili v gledališče. Ker se je zjasnilo B. PEKIČ in je dolgotrajni dež prenehal, so ga zaprosili, če bi lahko odnesel njihove dežnike, da bi jih ne vlačili po dvorani. Rad jim je ustregel. Poslednji In ko se je tako vračal domov, je srečal Pepeta Reclja,ki je gnal svojo kočijo z železniške postaje. Ker sta bila dobra Samo še tisoč jih je na svetu znanca ter oba navdušena tarokista, gaje Pepe povabil, naj se V pospeševalniku je nastal zastonj pelje z njim do Windišeijeve gostilne. Skrivnostni belo-črni medvedek veliki panda je ena najbolj redkih živali na svetu - najtežji element na svetu Gelj ga, spaka! Na kočiji je že sedel možakar, ki se je Žrtev svojih lastnih navad - Z bambusom bo odcvetela tudi vrsta živali mojemu pobratimu zdel znan. Spomnil se je, daje to tisti Ko je genialni ruski znanstve­ mož iz kavarne, kateremu je pred dnevi pomotoma vzel Skupina strokovnjakov sve­ našnji so prava redkost tudi v V živalskih vrtovih so imeli en nik Mendelejev sestavil svoj zna­ dežnik. Možakar gaje gledal, premeril z očmi tri dežnike v tovnega fonda za divje živali, živalskih vrtovih, ker v ujetni­ sam primer uspešne oploditve. meniti sistem elementov, je pobratimovih rokah in nato strogo dejal: „No, danes se vam ki jo vodi znani ekolog in štvu skoraj praviloma ne dobi­ Kot poročajo raziskovalci, ki pustil nekaj predalčkov praznih je pa akcija dobro obnesla!” za nove elemente; ki jih v njego­ direktor newyorškega središča jo naraščaja. Tako so tudi ob so zdaj v Sečuanu, pa tudi na EDO ZORKO vem času kemija ni poznala. za varstvo divjega življenja dr. to možnost, da prežive vsaj v prostosti ni nič drugače. Opa­ Radovljica George B. Schaller, se skupaj umetnem okolju. zovali so par velikih pand, ki Skozi desetletja so se prazni z vrhunskimi kitajskimi stro­ Velikemu pandi grozi zaton sta v treh urah opravila kar 48 predalčki polnili z novoodkriti kovnjaki že več kot pol leta zaradi njegovih prehrambnih parjenj, vendar ves ljubezenski mi elementi. Nazadnje se je zadržuje v pokrajini Sečuan, navad. Žival se hrani skoraj napor ni rodil uspeha. Par je med ameriškimi in sovjetskimi znanstveniki bila srdita bitka kjer poskušajo prodreti do izključno s posebno vrsto še vedno brez mladiča. okoli elementov 104 in 105 po dna živi uganki, ki jo pred­ bambusa (od tod tudi sloven­ Mendelejevem sistemu. Šlo je za stavlja ljubka žival bambusni sko ime bambusni medved). medved ali veliki panda. Na dan potrebuje okoli 20 kg kratkotrajne elemente z zelo „težkim” jedrom. Edini prazen Ta žival iz družine malih bambusa, kar je razmeroma zelo veliko, če vemo da tehta prostorček je ostal za najtežji medvedov je ena najbolj red­ element št. 107. In tega je kih živali na svetu. Kitajski odrasla žival le 60 kg. Več kot polovico budnega časa tako uspelo proizvesti zahodno- poznavalci ocenjujejo, da živi nemškemu raziskovalcu VAŠA ZGODBA samo še tisoč velikih pand. preživi pri žvečenju in prehra­ njevanju. Armbrustu. Gotovo ni človeka, ki bi mogel reči, da se mu v življenju Veliko jih pravzaprav ni bilo Znanstvenik je uporabil zelo nikoli, saj so celo v obdobju, Pred desetimi leti se je za­ ni pripetilo prav nič zanimivega. Vsako življenje ima senčne močan pospeševalnik in v njem in svetle strani, ki so vredne, da ostanejo v spominu. In če ko jih je bilo največ, živeli le čelo z bambusom sinarundi- bombardiral jedro bizmuta z na vzhodu Kitajske in v za­ naria dogajati nekaj čudnega. ima kdo še malo pisateljske žilice, potem je škoda, da takšni jedri kroma. Pri silovitih trkih življenjski drobci ostanejo le v spominu: vredni so, da jih hodnem delu Burme. Danes Pričel je cveteti, kar se dogaja teh elementarnih delcev je pri­ živijo izključno le na drobcu izjemno redko. Po svetenju pa zapišete. Dolenjski list vam ponuja možnost, da zgodbe šlo do spajanja jeder in za tiso­ objavite. Razpisujemo natečaj nekdanjega območja, v pro­ rastlina odmre. Tako so veliki činko sekunde je na svetu ob­ vinci Sečuan, kjer so jim Ki­ pande ostali brez nekdanjih stajal doslej najtežji poznani tajci obvarovali 9 zaščitenih zalog hrane in pričeli so po­ element št. 107. Jedro prvine območij. Vendar je tudi to ginjati od lakote. Strokovnja­ 107 je takoj po nastanku raz­ VAŠA ZGODBA premalo, saj velikim pandom ki se boje, da se bo cvetenje padlo, ker je izgubilo nevtron in Vabljeni ste vsi. Pogoj je le, da napišete kratko zgodbo, ki grozi pogin. bambusa nadaljevalo in zavze­ alfa delec, s tem pa mu je masa lo tako hud obseg, da bodo ne sme preseči treh normalno tipkanih strani (še bolje, če je V Evropi vse do polovice padla od 264 na 262. krajša), in jo do 15. marca s svojim točnim naslovom ljubki medvedki ostali brez preteklega stoletja znanost ni Kot menijo mnogi fiziki, člo­ pošljete na Uredništvo Dolenjskega lista, Glavni trg 7, svoje poglavitne hrane. nič vedela o ljubkih črno- vek s takšnimi posegi stopa po 68.000 Novo mesto. Na kuverto pripišite ZA VAŠO Vendar veliki pandi ne gro­ belih medvedkih. Francoski sami meji možnosti tvorbe no­ ZGODBO. Žirija bo izbrala najboljše in podelila: 1. nagrado zi izginotje le zaradi lakote. Veliki panda je redek gost žival­ misijonar Arrnand David je vih prvin. Seveda pa je mogoče, - 1.500 din, 2. nagrado - 1.000 din, 3. nagrado - 500 din, Narava se je z njim poigrala še skih vrtov, pa tudi v divjini je prvi poslal v Evropo opis in da bo nekoč stvoril elemente s 10 lepih knjižnih nagrad. Vse objavljene zgodbe bodo tako, da se težko razmnožuje. redek. še težjimi jedri, kakršnih slavni kože teh živali. Še danda- ^ honorirane. V _ Mendelejev ni predvideval.

Ken se je nasmehnil navzdol. Hip zatem se je ostrejše stolpa zrušilo v Ken je s svojimi hitel po deželi. Na njegov Zato se je Rimljanom mudilo. Mudilo ven iz ..Hvala, hrabri vojščak, ne bom se bil — oblaku isker. Plameni so začeli lizati tudi ostale klic so se zapirala vrata gradišč, potem ko so se dežele, kjer je vsaka koča skrivala sovražno niorda kdaj pozneje. strehe. Požarje hlastno požiral vse, kar je ostalo zgrnile za obzidje množice z vsem, kar se je dalo kopje, vsak grm roj smrtonosnih puščic. Hitim, da dvignem deželo na noge. Da od boja. Na pomladnem nebu je kot orjaški odnesti iz skromnih domov. Slednjič se je Gaj izvil iz negostoljubnih P°ženemo čez mejo tuje rablje.” zastor po divji predstavi obvisel oblak dima. Najpogumenjši so se pridružili Kenu, ki je z Kmetje z okoliških rebri so z grozo strmeli vanj malimi, okretnimi enotami vznemirjal rimsko gričev, se spustil v megleno ravan, korakal po Ken je izginil v stolpu, spodaj pa so obnemeli in z bornim imetjem bežali v gozdove. vojsko. močvirju in na desni zri v bele planine. Onstran Ursus in njegovi. Kako bi šlo v vojaške buče to, Tujci so odhajali z Gradišča. Vojaške malhe In ne le vznemirjal! Z nejevoljo je moral Gaj močvirja so ga sprejele temne hoste. Vanje seje da se barbar norčuje iz vabila na boj s prvakom so bile polne plena in za armado je korakala poslušati mnoga poročila o krvavih zasedah, izgibil s svojo vojsko, prekoračil hrib in dol in najmočnejše armade na svetu! Pa da govoriči o truma teh, ki bodo prodani na trgu sužnjev v pobitih predhodnicah in o plenu, spet iztrga­ navsezadnje stal na pragu svoje domovine. vstaji, napadu med tem, ko ga požirajo plameni! Rimu .. nem iz tujih rok ... od delegatovi za delegate Tokrat ocena TRI DNI France Popit in Viktor Kmetova DELOVNEGA POSVETA Avbelj med novo­ Predsedniki osnovnih organizacij meškimi komunisti negotovost še Zveze sindikatov in konferenc osnovnih organizacij sindikatov z vedno ostaja območja novomeške občine so imeli Za sredo, 13. januarja po­ 11. 12. in 13. januarja v Novem poldne, je bila sklicana v mestu posvet, na katerem so širše Novem mestu razšiijena seja ..Vzredim po 40 ton obravnavali več aktualnih zadev, občinske konference Zveze mesa, pa nimam socialne med temi problematiko krvodajal­ komunistov, na kateri je bila varnosti" stva v občini, priprave na volitve v najavljena tudi udeležba letošnjem letu, dogovor o usmeritvi / » predsednika CK ZKS Franca Rudi Ferkolj iz Dol. Krono- razporejanja dohodka, samoupravni , ...... Po pita in predsednika pred­ sporazum o usklajevanju letnih vega 22 živi na domačiji, kjer se L r -v: I načrtov zaposlovanja, ki je tik pred sedstva SR Slovenije Viktor­ je že več generacij pred njim sprejem om . ja Avblja. ukvarjalo s kmetovanjem. Šte­ Po dnevnem redu so na jejo ga za naprednega kmeta tudi NI MU seji obravnavali poročilo in zato, ker že vrsto let kot ko­ BILO POMOČI operant sodeluje z zadrugo. oceno iz obiska delovne sku­ Spada h škocijanskemu tozdu V novomeški bolnišnici je 7. ja­ pine CK ZKS, ki se je prve KZ Novo mesto. Takle pravi: nuarja umrl Franc Kristan iz Novega dni decembra lani mudila v mesta, ki se je hudo poškodoval v „V kooperaciji smo doslej NOVI HOTEL JE ŽE POD STREHO - Krkina investicija v Šmarjeških Toplicah se uresničuje.Novi Novem mestu in obiskala poizkušali že vse mogoče, a še prometni nesreči 31. decembra lani, IMV, Pionirja, Novoles, ko se je z avtom prevrnil s Koštialo- hotel s pokritim bazenom bo do letošnje jeseni lahko sprejel prve goste. Gradnja poteka zaenkrat brez nobena stvar se ni zares obnesla. Zdravstveni center, Stano­ V Začetku sem se ukvarjal z rejo ve ulice na Cesto herojev v Novem zastojev. (Foto: R. Bačer) m estu. vanjsko skupnost ter komu­ telet, ko smo to opustili, sem niste iz izobraževalne skup­ redil bike in krave. Pred leti smo trije skupaj nabavili strojno li­ nosti. nijo za krompir, pa tudi ni šlo, Na sejo so bili poleg čla­ da smo stroje prodali. Leta 1978 nov konference in gostov iz sem s pomočjo zadružnih kre­ Ne samo oddih, tudi zdravljenje centralnega komiteja vablje­ ditov zgradil hlev za 150 pra­ ni še člani CK iz našega šičev, a je trenutno skoraj V Šmarjeških Toplicah gradi Krka nov hotel, v katerem bo zdravstvo na visoki ravni območja in predstavniki prazen. Ko sem partijo pujskov medobčinskih organov CK, oddal, se mi ni izplačalo 'takoj Z novo investicijo, katere predračunska vrednost znaša 350 mili­ sodobno opremljeno, tako da oddelek za rehabilitacijo pn predstavniki občinskih druž­ nabaviti nove. Krmil ni ali jih je benopolitičnih organizacij in zelo težko dobiti in so drage, jonov dinarjev, uresničuje Krkina zdraviliška dejavnost prvi del bodo omogočeni zdravstveni novomeški bolnišnici. občine pa sekretarji in cena prašičev za prodajo pa ne zamisli o Šmarjeških Toplicah kot zdravilišču. Ker imajo že zdaj pregledi za obolenja srca in Velika pridobitev za goste v krije stroškov vzreje. Tako zdaj dogovore s tujimi in domačimi agencijami za zasedbo nad polovice ožilja,, za stanja po infarktu in Šmarjeških Toplicah bo še po­ koordinatorji ZK iz sredin, čakam, kako se bo obrnilo. zmogljivosti, je naložba prednostnega pomena in se pospešeno razna obolenja živcev. krit bazen v stavbi, ki bo s sta­ ki jih je delovna skupina Imam pa 7 bikov po. 500 kg, obiskala. uresničuje. Med zdravilišči v Sloveniji je rim objektom povezana tako, prav toliko lažjih in po 4 krave.” da v kopel ne bo potrebno več O seji bomo poročali pri­ Lani junija so začeli graditi v pa novogradnja namenja zdrav­ bil že sprejet dogovor o delitvi hodnjič. Šmarjeških Toplicah nov hotel s stveni dejavnosti. V novi stavbi dela in tako bo Šmarjeta pre­ hoditi skozi park. Zunanjih 120 posteljami, pokritim baze­ bodo namreč ambulante, fizio­ vzela precejšen del bolnikov s bazenov v tej fazi gradnje ne nom in vsemi ostalimi prostori, terapija, oddelki za kopeli, za tovrstnimi obolenji, pa tudi del bodo gradili, pač pa bodo poso­ dobili stare bazene, da bodo ki bodo objekt uvrščali v visoko „knajpanje” in telovadnica s bolnikov, ki zdaj tako rekoč SZDL V B kategorijo. Poseben poudarek trim kabinetom. Vse bo zelo nimajo kam, odkar je ukinjen primerni za rekreacijo zunanjih gostov. NOVEM OBDOBJU Trenutno je gradnja v tretji Za soboto, 16. januarja, je v gradbeni fazi in računajo, da bo Novem mestu sklicana program­ ska seja občinske konference objekt prevzet konec avgusta Uspešne mlade delovne roke SZDL. Ocenjevali bodo poročilo letos, tako da bo jeseni 1982 že o delu v zadnjem obdobju, pravi­ lahko sprejel goste. Zdravilišče la konference ter razpravljali in Ugodna ocena za mladinsko prostovoljno delo v novomeški občini v letu 1981 Med Šmarješke Toplice bo tako ime­ volili podpredsednika in sekre­ brigadirji zelo malo študentov — Pohvala na račun lokalnih delovnih akcij lo (v starem in novem hotelu) tarja konference. Za ti mesti sta predlagana kot kandidata: inž. Rudi Feikoij: ,,Vedno nekaj 260 ležišč, kar štejejo v turizmu Obračun lanskoletnega mladinskega prostovoljnega dela v novo­ dela, ampak zato, ker tako že naj­ za solidno osnovo pri nadalj­ Niko Rihar za podpredsednika poizkušamo, spreminjamo, a mlajši spoznavajo pomen prosto­ in Matevž Tešar za sekretarja. se doslej še nič ni zares meški občini je dokaj ugoden. Doseženi rezultati niso majhni. njem razvoju. Vendar si občinska mladinska organizacija ne zatiska oči pred voljnega dela. R. B. obneslo.” Z. L .-D . problemi in pomanjkljivostmi, ki so se le pojavljale in ki naj bi jih Možak ni edini, ki je zaradi bilo v prihodnje čim manj. To pa ni le naloga in obveza mladih. Če noizkusništva v preteklosti hočemo, da se bo mladinsko prostovoljno delo še razvijalo, čaka razočaran. ..Investiramo, se za­ več resnega dela vse tiste organizacije in organe v občini ki nosijo dolžujemo, še preden pa je izpla­ za to del odgovornosti in so dolžni zagotoviti tudi potrebna čano, se pokaže, da ni renta­ Več možnosti za delo pripravnikov sredstva. ^ bilno. Kmet dobro ve, kako bi V letu 1981 je novomeška občin­ morali kmetovati in delati, . že šestič. Pri gradnji vodovoda in ska konferenca ZSMS s pravočasnim Pred sprejemom je nov sporazum o zaposlovanju, ki ne prinaša novih gmotnih ampak nič ne pomaga, dokler cest na tem območju je sodelovalo delom v osnovnih organizacijah obveznosti združenemu delu, pač pa skuša zaposlovanje spraviti na pravi tir nam drugi krojijo usodo in cene. 759 brigadirjev iz vse države. Opra­ spravila skupaj tri mladinske in eno Ne zdi se mi prav, da so krediti vili so 95 tisoč delovnih ur, vrednost pionirsko delovho brigado. 196 bri­ za kmetijstvo samo kratkoročni, narejenega dela pa je 14,5 milijona. Od lanskega decembra do kadrovske strukture. To po­ ,Delovne organizacije v gadirjev (v povprečju so bili stari 16 Za uspešno izvedbo zastavljenega če vemo, da je treba več let let in pol) se je zelo dobro odrezalo konca januaija 1982 je v meni, daje v delovnih orga­ gospodarstvu in negospodar­ čakati, da se naložba obrestuje programa ima precej zaslug tudi pri urejanju nasipov, kanalov, vodo­ razpravi nov sporazum o za­ nizacijah treba včasih spre­ stvu naj bi pri razpisovanju in da proizvodnja postane do­ novomeška mladina, ki je pomagala voda, cest, napajalnih sistemov itd. postaviti novo naselje v Žužem­ poslovanju, ki naj bi ga pod­ meniti proizvodne programe novih ali nadomestnih zapo­ nosna. Zakaj pa lahko drugi in izboljšati opremljenost.“ slitev ne zahtevale prav za dobe na primer stanovanjska po­ na dveh republiških in dveh zveznih berku. pisali v celotnem združenem sojila za 20 lčt? ” mladinskih, delovnih akcijah. Mladi Tudi številnih enodnevnih in več­ delu regije, podobni doku­ - Kako kaže v letu 1982 vsako mesto več let delovnih Pri Ferkoljevih sicer imajo še iz novomeške občine so sodelovali dnevnih lokalnih delovnih akcij v menti pa so zastavljeni tudi z zaposlovanjem delavcev na izkušenj, kot se je dogajalo kar dober standard, ampak nc tudi v posebni brigadi Rdečega križa naši občini ne gre prezreti. Po oce­ na območju vse Slovenije. režijskih mestih? Mar bo doslej, ker s tem onemogo-' ob praznikih in ne ob nedeljah na akciji Suha krajina. Vse brigade nah se jih je lani udeležilo preko Za kakšne novosti in cilje tovrstno zaposlovanje po­ čajo mladim ljudem kandi­ zaradi živine ne morejo za več ur so precej presegle normo na delo­ 5.000 mladih, ki so opravili okrog gre, je na kratko pojasnil vsem ustavljeno? daturo za delovno mesto. S viščih, pa tudi v interesnih dejav­ 25 tisoč delovnih ur. Med njimi je še z doma. Kljub temu da trdo Lado Saje, vodja strokovne „V sporazumu je predvi­ tem v zvezi naj bi v združe­ delajo, pa ne čutijo socialne nostih niso spale. O uspehih pričajo posebej vredna omembe devetdnev­ številna priznanja in traki akcij, s na pionirska delovna akcija v Ruma­ službe občinske skupnosti deno, naj bi bilo število za­ nem delu spremenili tudi varnosti. Čeprav so letos za zaposlovanje. poslenih na režijskih mestih svoje interne akte. Razen kmečke pokojnine močno pove­ katerimi so se vrnili mladi brigadirji. nji vasi, ne le zaradi opravljenega Uspešno je bilo tudi pokroviteljstvo v letu 1982 manjše od zapo- tega je v sporazumu predvi­ čane, še vedno 2.500 din, „Ker doslej letni načrti delovnih organizacij nad brigadami. 1 kolikor znašajo, ne daje mož­ zaposlovanja v gospodarskih deno, da bi omejili zaposlo­ Problemi? Z zagotavljanjem bri­ nosti za preživljanje na stara in negospodarskih organiza­ vanje na občasnih delih, gadirjev sicer ni bilo težav, a zaskr­ ,,KRKA” IMA ŽE 382 leta. cijah niso bili realni, saj so nadurno delo in zaposlo­ bljuje izredno slaba udeležba štu­ STANOVANJ Ker je zadnje čase toliko sli­ vsa leta predvidevali večje vanje upokojencev ali ljudi, dentov. na akcijah. Lani jih je bilo le šati o pomembnosti kmetijstva V tovarni' K rka že vsa leta število novozaposlenih, kot ki že izpolnjujejo pogoje za 6. Ugotavljajo tudi, da delo v inte­ in prednostih, kijih le-temu daje posvečajo izredno skrb reševanju bi bilo normalno in opra­ upokojitev, pa še vztrajajo v resnih dejavnostih preveč sloni na družba z raznimi dokumenti, stanovanjske problematike zapo­ vičljivo, je potrebno to­ službi. Poudariti je treba tu­ kmetje, med njimi tudi kro- peščici, medtem ko večina le ni slenih. Medtem ko so za nakup pokazala pravega zanimanja. Tudi vrstno načrtovanje pravilno di določilo sporazuma, ki novški Ferkolj, čakajo, da se bo družbenih stanovanj in posojila usmeriti. Namen novega spo­ govori o tem, naj bi v delov­ to enkrat vendarle že poznalo v udeležba na pripravah v Žužem­ graditeljem hiš v letu 1980 na­ praksi. berku ni bila najboljša. menili 11,5 milijonov dinarjev, razuma je, da bi kadrovski nih organizacijah pravo­ R. B. Uspela je tudi zvezna delovna so jih v preteklem letu dali že plani dobili bolj obvezujočo časno objavili prosta delov­ akcija v Suhi krajini, ki je bila letos nad 18 milijonov. Krka je doslej obliko. Gre za to, da bi po na mesta. Naj bi ne bilo več kupila 382 lastnih stanovanj, sta­ eni strani produktivno zapo­ primerov, da gre le za forma­ novanjsko posojilo pa je odobri­ slovali, po drugi pa za to, da len razpis, ker imajo v resni­ la doslej 1223 delavcem. Posojila ne bi povsem zaprli vrat pri ci kandidata že izbranega.” dodeljujejo na osnovi pravilnika, novih zaposlitvah, kjer je Lado Saje: „Nove zaposlitve Ali predvidevate pri po katerem je določen tudi naj­ treba dati predvsem več dvakrat pretehtati!” sprejemu in podpisu tega višji možni znesek posojila. V možnosti mladim strokov­ sporazuma vetje težave ozi­ letu 1981 je znašalo najvišje njakom, ki prihajajo iz šol.” stanovanjsko posojilo 388.500 slenih režij cev konec pre­ roma zoperstavljanje? dinarjev. - Kakšna je glavna vsebi­ teklega leta. Za nadomestne „Po mojem ne bi smelo na novega sporazuma, če zaposlitve v primeru smrti, biti težav, ker gre za uresni­ upoštevamo le bistvene upokojitev in podobnih pri­ čitev že dogovorjenih druž­ točke? merov ne bi smeli sprejemati benih meril pri zaposlova­ SEMINAR O povečanje števila zapo­ novih delavcev, pač pa dela nju. Sporazum o zaposlo­ DELOVNIH AKCIJAH slenih naj bi bilo upravičeno in naloge razporediti med vanju pa naj bi sprejemali Novomeška občinska konferenca le s povečanjem fizičnega ostale režijce, da bi bili ti hkrati s planom zaposlova­ ZSMS sc zaveda, da je razvijanje obsega proizvodnje in po­ pqJno zaposleni. Najprej je nja v letu 1982. Tudi dolo­ mladinskega prostovoljnega dela nje­ rastom dohodka na delavca. torej treba poiskati notranje čila sporazuma, ki govore na stalna naloga. Tako center za Da bi izboljšali doslej slabo rezerve in šele v primeru, če pri novih zaposlitvah o Ro­ MDA 15. in 16. januarja pripravlja kadrovsko raven, kar zadeva res ne gre drugače, razpisati mih in invalidih, ne bi smela seminar, ki je že uvod v priprave na kvalifikacije, pa določa novi mesto odišlega režijca.” biti sporna, saj smo tudi v letošnje mladinsko prostovoljno de­ sporazum, da je vsaj pri no­ — Mlade, ki prihajajo iz preteklosti za ti dve vrsti lo. Na seminarju naj bi usposobili vih zaposlitvah treba bolj šol in iščejo prvo zaposlitev, nezaposlenih že organizirali določeno število mladincev iz VSELJIVO ČEZ MESEC DNI — V soseski na Cesti herojev je bil upoštevati znanje iz zanima, kakšne možnosti predhodno usposabljanje, konec lanskega leta dograjen blok D, ki je bil tudi tehnično osnovnih organizacij za prihodnje delo na tem področju. Na njem bo izkušnje. Hkrati pa je po­ bodo imeli pri iskanju torej ne gre za nove obvez­ prevzet. Manjše ugotovljene napake naj bi bile do konca januaija govor o pripravah na letošnje mla­ trebno skrbeti, da bi ustvari­ službe. Kaj določa glede te­ nosti in naloge.” odpravljene, potem bo stavba vseljiva. Upati je, da se bodo medtem dinske delovne akcije in evidentira­ li možnosti za dosego boljše ga sporazum? R. BAČER tudi že dogovorili za ceno. (Foto: R. Bačer) nju brigadirjev. 16 DOLENJSKI LIST Št. 2 (1692) 14. januarja 1982 GETRTK0V INTERVJU Leta 1984 v novih prostorih

Tekstilcem boljši standard Bršljinska Iskra bo gradila na Cikavi Ekonomist Slavko Pavlin, novi glavni direktor Novoteksa, razlaga svoje poglede na razvoj Iskrina temeljna organizacija To­ varna napajalnih naprav Bršljin bo še Po odhodu Stanislava Do­ in tudi po občinah čedalje letos začela graditi nove proizvodne lenca—Luke decembra lani v bolj prihaja do trganja repro­ prostore na Cikavi, če bo le šlo vse tako, kot predvidevajo. Za izdelano Ljubljano, je glavno krmilo v dukcijskih verig. investicijsko dokumentacijo morajo Novoteksu prevzel dipl. eko­ V petletnem programu reči končni „da“ še komisije. Trdno nomist Slavko Pavlin. Novo- pripravljamo za razpravo v poroštvo, da večjih težav ne bo, pa meščan, ki je v tovarni že kolektivu nekaj sprememb v imajo v tem, da so zastopani v deseto leto, je začel v razvoj­ proizvodnih programih, da Iskrinih načrtih na ravni sestavljene nem oddelku, nato je bil bi bili čim manj odvisni od in delovne organizacije, prav tako pa direktor konfekcije in po­ uvoza. Vedeti je, da domače tudi v resoluciji novomeške občine močnik glavnega direktorja. volne ni, zato jo moramo za letos. Imel je priložnost spoznati uvažati.” Vrednost investicije je 500 milijo­ nov, z vsemi stroški in prispevki pa tovarno z vseh plati, zlasti »- Omenili ste ugodne po­ jih bo stala 640 milijonov. Sredstva pa s tržno—prodajne, ki je slovne rezultate v letu 1981. za njeno kritje bodo dobili iz več bila za. tekstilce vselej naj­ Kakšni pa so, če naštejete le virov. Nekaj iz združenih sredstev v bolj občutljivo področje. nekatere? Iskri, nekaj bo sovlaganj, računajo .Devizni plan je bil prese­ SOOČENJE DVEH GENERACIJ — Po štiridesetih letih so se v telovadnici novomeške gimnazije pa tudi na kredite. Graditi naj bi žen za 25 odstotkov (po srečali gimnazijci, ki so bili zaradi demonstracij izključeni 12. decembra 1941. Srečanje je minilo v začeli v drugi polovici letošnjega leta, proti koncu leta 1983 pa naj bi planu Siseot), uvozili pa smo znamenju obujanja spominov. (Foto: J. Pavlin) za 7 odstotkov manj, kot se že lotili priprave poskusne proiz­ smo planirali. Torej smo se vodnje. Če ne bo zamud in posebnih ovir, se bo proizvodnja v novih stabilizacijsko obnašali. Ra­ prostorih začela v letu 1984. Težave čunamo, da bo celotni pri­ pa pričakujejo. Eden najtrših ore­ hodek v letu 1981 dal Srečanje izključenih gimnazijcev hov, ki ga bo treba streti, bo brez 46—odstoten porast in da bo dvoma zagotovitev deviz za nakup dohodek za 33 odst. boljši opreme v tujini. Domače opreme kot leto poprej. Poudaril pa Zaradi demonstracij proti italijanski okupaciji so bili izključeni 203 dijaki — namreč skoraj ni. bi, da smo šli z osebnimi Revolucionarne gimnazijce so pozabili omeniti v almanahu gimnazije V novih prostorih bo bršljinska dohodki za 31 odstotkov Iskra nekoliko povečala proizvod­ navzgor; konec leta 1981 so njo, predvsem pomembna pa je iz­ vozna usmeritev investicije. Ko bo znašali v poprečju 9.000 di­ Na pobudo OK ZSMS in gimnazije Novo mesto seje v petek, 8. lo svoja življenja, mnogi pa so se z revolucionarno dejavnostjo ukvarjali dokončana, bodo prodali na tuje 40 Slavko Pavlin: „V povečeva­ narjev, še vedno pa smo januarja, zbralo v telovadnici gimnazije skoraj polovico od 203 odstotkov celotne proizvodnje. Na gimnazijcev, ki so bili zaradi demonstracij proti italijanski okupaciji vse do zmage. nju izvoza imamo tekstilci še znatno pod republiškim po­ Ob koncu je bilo izrečenih nekaj Cikavo pa se ne bo selila vsa Iskra: v možnosti, toda ob moderni­ prečjem tekstilcev.” 12. decembra 1941 izključeni iz šole. kritičnih pripomb na pisanje dolenj­ sedanjih prostorih v Bršljinu bo zaciji proizvodnje.” — Katere so glavne nalo­ Srečanja z zdajšnjimi dijaki in tcmu se jc )e razvcdelo in 12. ske zgodovine NOB. Nekdanjim ostala proizvodnja mehanskih delov ge, ki jim boste kot novi profesorji so se udeležili tudi neka- decembra so iz gimnazije izključili gimnazijcem tudi ni bilo prav, da so in transformatorjev, ki pa jo bodo teri profesorji, ki so na gimnaziji — Kakšni so vaši pogledi direktor posvetili posebno vse demonstrante za eno leto, ne da jih pozabili omeniti celo v alma­ posodobili. Sredstva za to so sestav­ pozornost? poučevali med vojno, in mnogi bi smeli nadaljevati šolanje v kateri nahu, ki jc izšel ob 225-lctnici novo­ ni del investicije. na trenutno stanje Novo- družbenopolitični delavci novo­ .Povečati izvoz, moderni­ od šol v ljubljanski pokrajini. V meške gimnazije. Hočevar je dijake teksa in njegovo usmeritev meške občine. Za slovesnost so mestu se je zatem kot edina v zirati proizvodnjo, izboljšati naprosil, naj se sami lotijo razisko­ za prihodnje? gimnazijci najprej pripravili daljši Sloveniji organizirala ilegalna gimna­ valne naloge o delovanju organizaci­ SPREJETI VSAJ osebni in družbeni standard „Od velike izgube leta recital revolucionarnih besedil, bale­ zija. V skritih stanovanjih so dijake je SKOJ med novomeškimi srednje­ ODLOČITEV 1976 do danes se je v Novo­ zaposlenih ter kar najbolj ta in glasbe, zatem pa je spomine na poučevali brezposelni profesorji. šolci, za kar obstaja še veliko virov delo mladih aktivistov v dneh oku­ Do konca januarja imajo sin­ teksu veliko spremenilo. slediti modi pri osvajanju Veliko dijakov je tedaj odšlo v in živih prič. Predvsem se je kolektiv po­ proizvodnih programov. pacije obudil takratni pobudnik de­ partizane, dvajset od njih je darova­ J. PAVLIN dikalne organizacije po kolekti­ enotil, kar se mi zdi naj­ Omenil bi, da imamo v monstracij in voditelj SKOJ na vih rok, da poskrbijo, če ne že načrtu v letošnjem letu za gimnaziji Miloš Hočevar. Takoj ko za praktično, vsaj za načelno važnejše, proizvodne progra­ je mesto in okolico zasedel italijan­ ureditev vprašanja solidarnostnih me smo v tem času prilagaja­ 19 odstotkov povečan izvoz, ski okupator, so dijaki pričeli orga­ stanovanj svojih delavcev. Ugo­ li tržišču, uspešno smo pro­ da pa bomo več uvažali,ker nizirano zbirati orožje, municijo, Lokali čakajo na kupce toviti je predvsem, v kakšni dirali v izvoz in rezultati v zadnjem času nismo mogli trositi letake in pripravljati sabo­ obliki je delovna organizacija poslovanja za minulo leto niti nadomeščati rezervne tažne akcije. K uspešnemu delo­ dala poroštvo in kaj so doslej na­ vse to potrjujejo. Tudi v dele na strojih in prav nič vanju SKOJ so v mnogočem prispe­ 6 prostorov v soseski na Cesti herojev, namenjenih za redili za izpraznitev stanovanj. nadaljnjem petletnem ob­ modernizirati. Tekstilna vali napredno usmerjeni gimnazijski storitveno obrt in trgovine, še neprodanih Znano jc namreč, da več deset dobju po mojem ne bi smeli industrija je bila prejšnja leta profesorji. Vodstvo SKOJ na čelu z solidarnostnih stanovanj že v resolucijah in dokumentih Milošem Hočevarjem je za 1. decem­ preko podaljšanega roka zaseda­ imeti več težav, zlasti če bo ber 1941, na državni praznik stare Novomeško stanovanjsko na­ vec, da za te prostore ni zanimanja, jo stanovalci. Glede izpraznitve urejena oskrba s surovinami. zapostavljena, zdaj pa posta­ Jugoslavije, pripravljalo demonstra>- selje na Cesti herojev so načrto­ so menda cene. Dejstvo pa je, da predolgo zasedenih solidarnost­ Interna devizna bilanca je ja interesantna za družbo, cije, da bi se tudi v tem delu vali kot pravo zaključeno so­ cena kvadratnega metra teh lokalov nih stanovanj naj bi v delovnih pri nas problem številka ena. ker ima možnost izvoza. Slovenije priključili vseslovenskim sesko z mnogimi spremljajočimi niti ne presega cene kvadratnega organizacijah sprejeli vsaj na­ Ce bo v praksi izpeljan za­ Možnost resda je, ampak ob demonstracijam [to srednjih šolah. objekti. Tako v še nedokončani metra stanovanja v soseski. A ce­ čelno rešitev in jo tudi zapisali v kon o deviznem poslovanju modernizaciji proizvodnje. Natančno ob določeni uri so dija­ lotni zneski so vendarle veliki (za svoje akte. soseski že delata vrtec in trgovi­ 100 kvadratov velik lokal v bloku B trga, ne bo več težav ali pa Ne moremo si privoščiti no­ ki na poziv vstali in eno minuto na. Kljub temu pa zaenkrat vse stali. Demonstracije so bile opomin 190 starih milijonov), plačati pa je bodo vsaj mnogo manjše kot vih zaposlitev, pač pa sodob­ kaže, da prvotna zamisel le ne KNJIGE ZA UČENCE nejšo tehnologijo, če hoče­ okupatorju in spomin na vse, ki so potrebno še davek. Takih vsot pač doslej pri oskrbi s surovi­ bo povsem uresničena. ne zmore vsakdo. Ne nazadnje je nami. Zdaj pa zaradi loka- mo uspeti v tujini in doma.” do tedaj že darovali svoja življenja Nedolgo tega je predsedstvo kon­ za svobodo. Vodstvo šole je sprva V lokalih, ki jih v soseski gradi treba tudi vedeti, da so bili lokali ference mladih delavcev pri občinski lističnih teženj v republikah R. BACER SGP Pionir za trg, naj bi bile prebi­ načrtovani brez predhodnih raziskav J italijanskemu poveljstvu v Ljubljani konferenci ZSMS Novo mesto obi­ skušalo prikriti demonstracije. Kljub valcem in seveda tudi drugim obča­ trga in potreb. Tako v Pionirju skalo dijake v domu Majde Šilc. V nom na voljo predvsem različne ugotavljajo, da so precej veliki in za pogovoru so zvedeli, da je domska obrtne storitve, s katerimi je v No­ naprej načrtujejo manjše. knjižnica zelo revna s knjigami. Zato vem mestu sploh velika stiska V teh Sedanji lokali bodo počakali na so se mladi delavci odločili za akcijo prostorih bi lahko bile tudi manjše kupce v tretji gradbeni fazi, torej zbiranja knjig, ki stoje nerabljene po Strešnik: črni oblaki so mimo specializirane trgovine. Ali pa bo pod streho in zaprti. Končna notra­ policah. Knjige zbira občinska kon­ tako, je še povsem negotovo. nja ureditev pa bo glede na namen ferenca, ki jih bo nato dala domski Ob minimalni režiji in dobri organizaciji dela so dobri rezultati — Lani prodali opeke za Kupcev za lokale, ki naj bi jih in potrebe stvar bodočih kupcev. knjižnici. uporabljali v tovrstne namene, nam­ kritje 4200 hiš — Nov proizvod je betonska garaža po domači zamisli reč ni. Zaenkrat je Pionir prodal le lokal, v katerem bo cvetličarna. Leta 1979 se je tovarna strešnikov v Dobruški vasi nenadoma temelje in je , uro zatem že Sedaj je v soseski 6 neprodanih znašla med izgubatji zaradi izrednih podražitev cementa in stalnih uporabna. Vsekakor gre za za­ lokalov. Dva sta v najprej zgrajenem cen končnih izdelkov, zelo hitro pa so s sanacijskim programom nimiv proizvod, ki ga še nihče bloku B (100 in 77 kvadratnih uspeli. Lani že 130 milijonov celotnega prihodka in 1 milijon ne izdeluje, surovino zanj pa metrov), eden v bloku D, ki jc tik dinatjev na zaposlenega ter za 20 odst. boljša produktivnost. Še dobivajo v domači občini. pred dograditvijo, in trije manjši ob bolj zanimivi so načrti za prihodnost. R. B. bodoči Astrini trgovini. Glavni kri­ Pri uspeli sanaciji ima po niti dolarja. Vse potrebne re­ besedah direktorja inž. Avgusta zervne dele izdeljujejo v lastnih Fajfarja levji delež lastna sepa­ delavnicah. Novomeška kronika racija, ki so jo v tem času V preteklem letu so kupci iz postavili in se tako osamo­ ZAKAJ ČAKAJO? - Prejšnja TRŽNICA PRAZNA - V pone­ tovarne v Dobruški vasi odpe­ leta so imeli v vseh trgovinah z deljek sta bili na mestni tržnici svojili. Surovinsko neodvisni pa ljali 7,5 milijona strešnikov, kar obutvijo takoj po novoletni inventu­ zasedeni samo dve stojnici, dobiti pa so postali tudi z lastno pripravo pomeni kritino za 4.200 po­ ri čevlje s popustom - v razprodaji, je bilo samo jajca, sirčke in nekaj barvanega peska za posip, ki so prečno velikih zasebnih hiš ali letos pa imajo razprodajo le pone­ jušne zelenjave. Na stalnih stojnicah ga prej dovažali 700 kilometrov kod, drugje je še ni, kar kupce bega. je Bila izbira večja, pač pa pri solati proizvodnjo za kritje 17 hiš na ni bilo kaj izbirati. Dobiti jo je bilo daleč. Odločili so se za sodelo­ dan. Okrog 70 odstotkov ce­ le v zadružnem kiosku. Tudi o b rtn i­ SE BO PODRLO? - Ragovski vanje s Kremenom. Ta dobavlja ški del tržnice tokrat ni bil dobro lotne proizvodnje prodajo v most jemlje slovo, vsaj kar se varno­ obiskan. surovi pesek, v Strešniku pa ga domači republiki, ostalo na sti pešcev tiče. Sprehajalci ugotavlja­ z lastno tehnologijo predelu­ Hrvaškem. jo, da most naglo propada in dostop jejo. Ob že vpeljani proizvodnji pa v edini mestni naravni park postaja V tovarni je 120 zaposlenih, vprašljiv. Most bi moral biti deležen so v Strešniku z lastno tehno­ vsaj zasilnega popravila, preden bo od teh je režijcev le 10 odstot­ logijo in po lastni zamisli začeli kdo padel v Krko. kov in tudi to se pozna. Dobro proizvajati še betonske bloke, vpeljani strokovni team ima betonske garaže, tlakovce oz. SAME DRSALNICE -. Zadnjo nemalo zaslug, da je sanacija dimne tuljave. Prav to jih rešuje nedeljo jc bilo mesto kot izumrlo. hitro uspela in da so ob tem še Na cestah ni bilo ne prometa in ne negotovosti ob morebitnem ljudi. Vse to je povzročila močna uresničevali nove zamisli in pro­ zastoju pri gradnji hiš zavoljo poledica, ki je zakrivila tudi nekaj izvodne programe. stabilizacijskih omejitev. Raču­ padcev pri listih, ki so zjutraj le Strešnik nima možnosti izva­ najo sicer, da bodo v letu 1982 hoteli iz hiše. Glavne ceste so do­ žati, ker je takih tovarn v so­ poldne posuli, stranske mestne ulice proizvedli prav toliko streš­ pa so ostale ledene. sednjih državah še preveč, pač nikov kot lani, če pa bi se pa skuša svoje uvozne'potrebe prodaja zatikala, bodo delavce DVE DEKLICI IN DEČEK V Ena gospa je rekla, da je — gre samo za barve — tudi preusmerili v proizvodnjo novih novomeški porodnišnici so prejšnji poledica v zadnjih dneh po svo­ teden rodile samo tri mamice z nadomeščati z domačimi. V stvari. Betonske garaže so NOV PROIZVOD STREŠNIKA: BETONSKA GARAŽA - Po je tudi prav prišla. Ker se v treh letih so uvoz barv domači zamisli in tehnologiji so začeli izdelovati betonske garaže v območja mesta: Jožica Cimcr- uporabne tudi za druge name­ mančič s Ceste herojev 43 Toma­ običajno ,.suhem” januaiju sre­ zmanjšali od 15 milijonov na 3 ne. Izdelano garažo v velikosti raznih barvah, ki so na kraju uporabe v eni uri montirane. Za ta ža; Vera Grimšič s Trdinove 6 di meseca pojavljajo inkasanti, milijone vrednosti in tudi za 2,7 x 5,80 metrov poseben izdelek še ni prospektov ne reklame, ampak kupci zanj že vedo. Mašo in Jožica Burgar iz Ulice Udar­ tudi ti niso mogli do hiš . . . rezervne dele že lep čas ne dajo kamion pripelje na pripravljene (Foto: R. Bačer) ne brigade Anjo. ■p" !■ < /s--,-* ' v , Jože Avšič in Franc Pullner. Mimogrede: izvedli so že tridnevni ske vrste se ž leti vse bolj redčijo; danjih bojev za svobodo. ska vprašanja pri OK SZDL zožilo Kot predsednik skupščine za izlet na Areh, kjer so organizatorji samo v krški organizaciji so se lani vzgojo in izobraževanje je evi­ pripravili tečaj aljjskega smučanja za poslovili od sedmih tovarišev. dentiran Vinko Zagmajster, za odrasle, minulo soboto so bili znova Razveseljivo pa je dejstvo, da je zbor uporabnikov Zofija Godec na Pohorju. Pionirji pa so se udeleži­ kar dobra tretjina krških borcev še li kategorizacije v Kranjski gori. in za zbor izvajalcev Jožica Po­ aktivna, se pravi v delovnem razmer­ dgoršek. Možni kandidat za ju. Tajnik KO ZB Stane Kukovičič NOVO V BREŽICAH predsednika kulturne skupnosti usposabljanji : b r e z PRE DAVATELJA? Občinski sekre­ sicer pravi, da ni opaziti kakšne raz­ KORISTNO J K VEDETI - V nasuti strmini do glavnega vhoda v je Vlado Podgoršek, za pred­ tariat za ljudsko obrambo ima iz­ like v delu m ed upokojenim i in še Brežicah so se do zdaj branili infor- ambulante in lekarno. Edino to jim sednico zbora uporabnikov Hele­ jemno dober obisk občanov na macijsko-dokumentacijskega -centra je lahko v tolažbo, da imajo prvo na Vogrinc in predsednika zbora zaposlenimi borci. Torej upokojeni, skrbno pripravljenih predavanjih o predvsem zaradi izdatkov. Vseeno pomoč v neposredni bližini. izvajalcev Franc Hedl. Za pred­ čeprav jim pešajo moči, ostajajo do obrambnem usposabljanju. Pretekli pa bi bilo zanimivo zvedeti, kolikšni sednika raziskovalne skupnosti BO NAČRT ZA UREDITEV konca - borci. „Borci sodelujejo petek pa je bil ducat žena neprijetno so zdajšnji stroški za pripravo in PREVEC ZAOSTANKOV - je predviden Borut Mokrovič, za DOLINE DRNIKA KMALU tudi v drugih organizacijah. V presenečenih, kajti ob 17. uri, ko so izdajanje delegatskih gradiv za ob­ Mnoge organizacije združenega dela predsednika zdravstvene skup­ videmski osnovni organizaciji Zveze jih vabili na že drugo temo iz cikla NARED? — To se sprašujejo ne činsko skupščino, za krajevne in zaradi nevednosti oziroma neznanja nosti Ivan Videnič, za pred­ predavanj, v Delavskem domu le krajani, ki živijo v bližini komunistov je kar polovica borcev. interesne skupnosti, zato se bo te nimajo urejenih zadev pri sodnem sednika zbora uporabnikov Mi­ . lidvarda Kardelja ni bilo na spregled Dejavni pa so še v družbenih organi­ naloge lotil svet za informiranje pri registru Temeljnega sodišča v No­ loš Zdjelar, za predsednico zbora ribnika Resa, temveč prav vsi, predavatelja. Kakršnokoli pojasnilo zacijah in društvih.” občinski konferenci SZDL. Mnogi vem mestu. Priglašena mora biti izvajalcev pa Vanda Zorko. ki jim je pri srcu dejaven oddih. vsaka OZD. Podatki so marsikdaj Za predsednico skupnosti so­ organizatorja usposabljanja ne bi bi­ Za obujanje in ohranjanje revolu­ namreč menijo, da tudi sedanje raz­ lo odveč, sicer utegnejo podobni Temu nekateri pravijo tudi površni, popravkov pa nekateri cialnega skrbstva je evidentirana cionarnih tradicij bi še več storili, če * drobljeno delo ni poceni, komunisti spodrsljaji odvrniti zanimanje ljudi „trimčkanje“ in še kako druga­ kljub opozorilom sodišča po več Minka Mišič, za zbor uporabni­ bi bilo več živih pogovorov borcev z pa so na seji OK ZKS dali celo za obisk obrambnega usposabljanja. mesecev ne pošljejo. Da bi se izogni­ kov Edo Križanec in za zbor če, vsekakor pa drži, da je mladimi, zlasti na šolah. ,,Borci gre­ pobudo, da bi napravili primerjavo Ne gre le za to, da so med obiskoval­ li naj pogostejši m pravnim napakam, izvajalcev Irena Cater. V otroš­ ravno okolica Rese zelo pri­ do radi med ljudi, zato ne preseneča med sedanjim načinom obveščanja ci številni delavci, ki morajo imeti bodo v Brežicah na pobudo sindi­ kem varstvu predvidevajo za in morebitnim poenotenim informi­ tehten razlog za odsotnost z dela, merna za zdravo rekreacijo. izjemen obisk vsakoletnih delovnih kata in Gospodarske zbornice za predsednico skupščine Anico ranjem preko Indok centra. marveč za zaupanje. Tega pa je lažje Načrt za celovito ureditev doli­ konferenc krajevne organizacije ZB. Posavje sklicali posvet z vsemi tisti­ Hotko, uporabnikom naj bi zapraviti, kot pridobiti! Resda borci tudi potožijo o svojih mi DO, ki zadev nimajo rešenih. predsedoval Vid Devčič, izvajal­ ne Dmika (pripravljajo ga stro­ DRSALNICA - Dohod v zdrav­ boleznih, a zdraviliškega zdravljenja Sodišče se je pripravljeno odzvati in cem pa Jelka Škoberne. V skup­ kovnjaki IGM „Sava“) predvi­ stveni dom za zimsko vreme ni OPOZORILA V PRAZNO? - Na ne izkoristijo dovolj. Večkrat pravi­ najbolj posrečen, ob poledici pa tudi inšpekcija -Tjajbrž ne bo o d k lo ­ ščini za telesno kulturo je evi­ deva troje območij oz. režimov, številnih sestankih, tudi na zborih jo, da mora za stabilizacijo gospo­ celo zelo nevaren. Ljudje pogrešajo nila sodelovanja. Na ta način bo dentiran Milan Dobršck v zboru delavcev in drugih samoupravnih kamor bo vključen tudi spo­ onemogočen marsikak izgovor in izvajalcev Leopold Rovan in v darskih razmer in očuvanjc pridobi­ kako trdno oporo, ograjo ali kaj organih, je vse večrat slišati kritične minski park — 88 dreves za podobnega, za kar bi se oprijeli, prelaganje odgovornosti na tuja ra­ zboru uporabnikov Jože Škof- besede o bolniški, zlasti seveda, ko tev revolucije vsakdo prispevati svoj med tem ko se vzpenjajo po umetno m ena. Ijanc, Skupščini skupnosti za za­ gre za namišljene bolnike. Na zad­ Tita. (Foto: P. P.) d e l c i ” poslovanje naj bi predsedoval njem zasedanju občinske konfe­ Janez Jvšič, pokojninsko— rence ZK so ob obravnavi analize o invalidskemu varstvu Rudi Požar odsotnosti z dela zaradi bolniškega in socialnemu varstvu Ivan staleža nekateri razpravljalci upravi­ Tomše. Za predsednika skup­ čeno malce ogorčeno pripomnili, ščine stanovanjske skupnosti je zakaj vendar govorimo o tem pred predviden Tone Ribnikar, za zdravimi ljudmi. Tisti, ki so največ­ predsednico zbora uporabnikov krat odsotni zavoljo ..bolniške” sva­ Ida Resnik in za predsednika rila pač ne slišijo, zato se lahko ti BREŽIŠKE VESTI zbora izvajalcev Anton Zorko. posamezniki poslej nadejajo po­ \ _ J sebne ,,ob d elave."

18 DOLENJSKI LIST Št. 2 (1692) 14. januarja 1982 BLANCA SE ŠIRI Udarec sklepom Zveze komunistov Glede velikosti zborov občinske skupščine v sevniški občini po volit­ Na seji občinske konference ZK v Trebnjem so obsodili neuspeli referendum o združitvi vah naj bi ne bilo sprememb. Od zadnjih volitev seje povečalo število GOP Mirna in Tregrada — Direktorju Stanislavu Pančurju izrečena kritika volilccv na območju krajevne skup­ i i i i i nosti Blanca. Kot je znano, na ob­ ji niiu; ■ ■ - 9§i ' ' 41 'f - t!fiV ■ . Člani zveze komunistov v trebanjski občini morajo kritično oce­ s tem neuspehom prizadevanja močju te krajevne skupnosti poteka niti rezultate, dosežene v lanskem letu. Ob vsem tem pa ne gre za integracijo obeh organizacij tudi živahna naložbena dejavnost m i IH i samo za številčno izrazljive dosežke, ampak tudi za disciplino pri ne bodo končala. V občini sevniških kolektivov. Zaradi tega delu, pri uresničevanju politike in sklepov, ki so bili sprejeti v orga­ bodo nadaljevali akcijo za inte­ menijo, da bi morala blanška delega­ nih Zveze komunistov. gracijo, v skrajnem primeru pa cija za zbor krajevnih skupnosti bodo posegli tudi po ukrepu občinske skupščine dobiti še eno Razprava na prvi letošnji seji zastopali politiko svoje organi­ delegatsko mesto. Zmanjšali naj bi družbenega varstva. občinske konference ZK V zacije. število delegatskih mest pri KS Trži­ OBRISI TOVARNE Pletilnica Lisce, sovlagaleljic Jutranjke in Občinska konferenca je sep­ Trebnjem in veijetno zadnji v Tako so med drugim razprav­ šče, kijih ima sedaj tri. Kometa pri Dolnjem Brezovem, bo za nemoteno proizvodnjo tembra razpravljala tudi o raz­ sedanji sestavi se namreč ni do­ ljali tudi o nedavnem referendu­ potrebovala večjo število pletilcev, barvaijev in podobnih poklicev. merah v trebanjskem zdravstve tikala toliko številčnih podat­ mu v Tregradu in GOP Mirna. VARČEVANJE PRI Na skupnosti za zaposlovanje zbirajo prijave. Obod tovarniških Medtem ko je referendum o nem domu, kjer je že nekaj časa kov o uresničevanju planov v OBJAVAH dvoran je že nared, po načrtih naj bi začeli z delom v septembru. lanskem letu. združitvi teh gradbenih delov­ prihajalo do ostrih konfliktov. (Foto: A. Ž.) Še vedno je bilo nih organizacij v Tregradu Izvršni svet je skupaj z družbe­ Na skupnem zasedanju vseh treh največ govora o slabostih, kot uspel, je v GOP propadel. Na nopolitičnimi organizacijami zborov občinske skupščine v Sevnici pripravil predlog ukrepov, pred iztekom minulega leta je bilo so prevelika poraba, prevelik konferenci je bilo rečeno, daje rečeno, da resolucije o gospodarje­ luksus v nekaterih okoljih, pri­ to udarec sklepom občinske katerimi bodo uredili razmere. nju v tem letu ne bodo objavljali v Kjer je res prav prijetno vilegiji in običaj, da največ dobi konference ZK. Zato je konfe­ Tako morajo v tej zdravstveni Uradnem listu. Za vse nosilce načr­ tisti, ki se najbolje znajde. Torej renca izrekla kritiko direktorju ustanovi do 28. februarja spre­ tovanja jo bodo razmnožili doma. Skromnejši vpis otrok v vrtec - Zakaj tako skromen jeti vse samoupravne akte, ki jih Objavljanje tako dolgega besedila bi bo treba tudi v Zvezi komuni­ GOP Stanislavu Pančurju, kije sicer veljalo krepke denarje, v Urad­ odziv na prireditve malčkov, ki niso v varstvu? stov doseči, da se bodo vrste v veliki meri kriv, da referen­ še nimajo. Pri tem jim morajo nem listu pa bi jo lahko bral tako in Novi vtrec v Sevnici omogo­ cicibani sc potegujejo za planinske strnile in bodo vsi komunisti dum v GOP ni uspel. Seveda se pomagati tudi strokovne službe tako le omejen krog ljudi. Zdravstvenega centra Dolenj ča malčkom brezskrbno var­ in prometne značke. Ob lanskem ske. stvo, tovarišice pa popestrijo jubileju sevniških tabornikov je J. SIMClC NOVE MOČI vsakdan vedno s čim prijetnim. dobrodošel sprejem številnih m urenčkov. Na seji občinske konference ZK v Po vseh osnovnih šolah so celo­ V vrtcu ne vedo, kaj bi še storili, Sevnici 7. januarja so se člani sezna­ letne male šole. To je precejšnja nili z opravljenimi volilnimi konfe­ da bi privabili več otrok, ki sicer Pred novo oviro pridobitev za podeželje, kjer niso v varstvu na cicibanove urice. Si rencami po osnovnih organizacijah. prej ni bilo nobene oblike pred­ Večja izbira na Čatežu V trebanjski občini še teče Dolžnosti je prevzelo mnogo novih starši preprosto ne utegnejo utrgati šolskega dela. razprava, kako organizirati sekretarjev. Večinoma so kadrovali malo časa, da bi pripeljali otroke, ki V novi trgovini na Čatežu bodo prodajali tudi take, ki so se v preteklosti že udele­ zatem uživajo v novem okolju? Po­ skupne službe SIS — Kma­ železnino in škropiva — 2e prve mesece po 400.000 žili te ali one oblike idejnopolitične­ snemanja vredna je zdomska druži­ lu dokončno stališče ga usposabljanja. Konference niso V sami Sevnici je v vrtcu povpreč­ na, ki pošlje otroke v vrtec vsakič, ______din prometa______bile zgolj volitve. Člani so v večini no 345 do 350 otrok. Vodja Hermi­ ko pridejo na dopust z začasnega osnovnih organizacij po delovnih Pri dosedanjem delu v samouprav­ na Simončič pravi, da je priliv ob­ dela v tujini. Prebivalci Čateža in okolice še kaj. Velika izbira blaga se nam kolektivih obravnavali zaostrene nih interesnih skupnostih v trebanj­ čutno manjši, vseeno pa doslej ni so si dolgo želeli novo trgovino. pozna tudi pri prometu. Medtem gospodarske razmere. ski občini je bilo opaziti razdroblje­ Enake želje so gojile tudi proda­ ko je bil prej razmeroma majhen bilo staršev, ki bi vzeli otroka iz var­ nost, tu in tam tudi neučinkovitost. jalke v stari trgovini, ki še zdaleč za tak kraj, smo v novi trgovini stva zaradi cene. Zadnje čase starši Zato je bila na pobudo družbeno­ prinašajo več najmlajših v jasli. Pred Volitve v roku ni bila primerna Za delo. Lani že prvi dan prodali za 80 tisoč O KRITERIJIH, političnih organizacij pri izvršnem decembra se je obojim želja iz­ dinarjev blaga. Promet zdaj še ni leti je bil sevniški vrtec med prvimi, svetu formirana skupina, ki je pri­ NE LE IMENIH Predsedstvo OK SZDL o polnila, saj je trebanjski Merca­ padel in vse kaže, da bomo vsak ki je začel tudi s popoldanskim var­ pravila osnutek bodoče organizira­ Na zadnji seji občinske konferen­ pripravah na volitve tor, ki je odkupil stare tovarni­ mesec prodali za 400 tisoč di­ stvom . nosti skupnih služb. ce ZK v Sevnici je bilo' podano ške prostore Elme, na Čatežu narjev blaga. Vse to potrjuje, Z njimi naj ne bi samo smotrneje obvestilo o dosedanjih pripravah na Osebje vrtca Ciciban poskuša ved­ Predsedstvo občinske konference odprl lepo novo prodajalno. kako potrebna je že bila tem organizirali delo, ampak tudi na volitve. Razvila se je zanimiva kri­ no kaj novega, bodisi da je to ciciba­ SZDL je na seji 7. januaija sprejelo »Razmere za delo so v novi krajem nova trgovina.” tična razprava, ko so komunisti nova hranilnica ali kaj drugega. Že številne dokumente za preostala trgovini neprimerno boljše, kot strokovno višji ravni, bolj kvali­ terjali obravnavo, ki bi jih usposobi­ Trgovina pa ne bo koristila volilna opravila. Vse delo poteka v so bile v stari. Medtem ko smo tetno. Gre za čimbolj nemoteno in la za akcijo. V kadrovsko revni samo Catežanom in okoliča­ roku. 18. januarja bo skupna seja itneli v stari trgovini le okoli 30 boljše delo delegatskih skupščin. občini je namreč še pomembneje nom, med slednje štejejo na Ča­ občinske konference SZDL in ob­ kvadratnih metrov uporabnih Prav tako bi nova organiziranost voditi pravo kadrovsko politiko. Za­ težu tudi Ločane in Gabrovča­ činskega sindikalnega sveta. V pred­ površin, jih imamo zdaj kar tri­ delavcem v delovni skupnosti zago­ to so menili, da je treba zastaviti ne, saj tudi ti prihajajo v trgovi­ jasne kriterije, pri samem kandidira­ VAGON SE JE sedstvu se je razvila živahna razpra­ krat več. Hkrati imamo tudi pre­ tavljala uresničevanje njihovih samo­ no, ampak tudi drugim prebival­ nju naj bi ravno tako izhajali iz IZTIRIL va, kaj storiti s štirimi delegatskimi cej velike skladiščne prostore," upravnih pravic in dolžnosti. Zato se cem občine. Kot kažejo doseda­ uspešnosti dela delegacij. mesti v zboru združenega dela ob­ pravi Vida Dimeč, poslovodki- je komisija dela lotila tako, da je v nji razgovori med izvršnim sve­ činske skupščine med kmeti.. Vsi nja. „Vse to se nam pozna tako vseh SIS zbrala podatke o dosedanji tom in TOZD Gradišče, bodo v Na železniški postaji v Sevnici se želijo, da bi kmetje imeli tudi ustre­ pri izbiri blaga, kije zdaj veliko z asedenosti delovnih mest, o njiho V ŠOTORU OB MRAZU ostalih prostorih prenovljene je 7. januarja dopoldne iztiril vagon, zen vpliv v skupščini, po drugi strani večja. Medtem ko smo prej pro­ vi h opravilih in nalogah. Osnutek trgovine uredili skladišča za IN VROČINI naložen s premogom. Nesreča se je pa je težko zagotoviti aktivnost rav­ dajali le špecerijo, prebivalci pa občinske blagovne rezerve. Za te sistemizacije je bil dvakrat spreme­ Med vojno je bilo hudo tudi za zgodila, ker se je zlomil osni čep. no teh skupin delegatov. Zaenkrat o so morali mleko in meso kupo­ potrebe je v novih prostorih na njen in dopolnjen v skladu z dogo­ tiste v internaciji. Mojega starega Vagon je zadel v električni drog in tem še niso sprejeli dokončnega sta­ vati drugje, bodo zdaj pri nas vorom s predsedniki skupščin in očeta so kot mnoge druge pregnali v voljo več kot 200 kvadratnih ga izruval. Škode je za 500.000 din. lišča. Volilna opravila bodo tudi za lahko nabavili tudi železnino, metrov uporabnih površin. izvršnih odborov. Italijo. Interniranci so dobivali na dan le po 8 gramov črnega kruha in te delegacije potekale po starem, če­ škropiva, nekaj bele tehnike in J. S. Zdaj pa stoji bodoča organizira­ nost skupnih služb pred hovo oviro. nekaj vode. Bivali so kar v šotorih, prav bodo nadaljnji posveti-morda Samoupravna komunalna skupnost bodisi v vročini ali mrazu. Najhujša pokazali drugače. Navsezadnje se nadlega so bile uši. Ata pripoveduje, SMRT V GOZDU je namreč postavila zahtevo, naj bi lahko izrečejo tudi kmetje sami na da jih je bilo toliko, da so uši imele V gozdu Laniše pri Pokleku se je bližnjih zborih občanov. V teku je imeli sisi materialne proizvodnje njih, ne oni nje. Po kapitulaciji 7. januarja dopoldne smrtno po­ ožji izbor za nosilce odgovornih svoje skupne službe, družbene dejav­ Italije se je nekaterim posrečilo doložnosti. Po več imen so evidenti­ nosti pa spet svoje. Po prepričanju prebiti se domov, kjer često niso nesrečil 69-letni Franc Žibert iz Po­ mnogih, ki so seznanjeni s to zahte­ našli vseh svojih domačih. kleka. Ugotovili so. da je možak se­ rali za naloge v samoupravnih inte­ vo, tak predlog v sedanjem trenutku NEVENKA MAJCEN 7 . a kal suho vejo, ki se je prelomila in resnih skupnostih. Za družbenopoli­ prav gotovo ni primeren. Ce že OS SAVO KLADNIK ga udarila po glavi. Umrl je zaradi tični zbor občinske skupščine je d rugega ne, bi z njim podrli doseda­ SEVNICA krvavitve v možganih. sedaj spisek skrčen na 56 imen. nje zamisli, prav gotovo pa ne bi dosegli enega izmed ciljev, to je smotrnosti. O predlogu SKIS bodo v trebanj­ Kremenec s separacije na Blanci ski občini še razpravljali. Tudi druž benopolitične organizacije bodo še V Lončarjevem dolu 10 milijonov ton „C" rezerv, na Blanci separacije za 100.000 rekle svoje, saj bodo v kratkem sklicali sestanke na to temo in po­ kubikov letno - Težaven „start” — Zanimanje hrvaške steklarne v Straži * J i f '1 tem tudi povedali svoje stališče. ZADOVOLJNE PRODAJALKE IN KUPCI - Z novo Merca- Le-to mora biti kmalu pripravljeno, Na Blanci, malo niže nasproti železniške postaje, je gradbišče da je bil denar zagotovljen. totjevo trgovino na Čatežu so tamkajšnji prebivalci dobili saj bo treba pred delegate SIS stopi­ separacije kremenčevih peskov rudnika nekovin v ustanavljanju. Po Vmesne podražitve nalagajo no­ sodobeu trgovski lokal, kjer bo izbira blaga lahko veliko bolj­ ti z jasnimi in dokončnimi stališči. zahtevnih rudarskih predpisih je urejena tudi dokumentacija za ve skrbi. Prav lahko bo, če bo ša, kot je bila v stari trgovini. Prav tako pa so z novo trgo­ Tako bodo SIS zaživele po novi rudišče pri Lončaijevem dolu. šlo vse po sreči, separacija zače­ vino zadovoljne tudi prodajalke, ki imajo zdaj veliko boljše organiziranosti šele enkrat aprila, ko Zadevo so skušali v sevniški skuša sedanja delovna organiza­ la delati okrog 1. julija letos. \razmere za delo. bo izpeljana vsa samoupravna proce­ občini sprva pognati z ustano­ cija v ustanavljanju vse skupaj Gradijo tako, da bodo kasne­ 'J dura. vitvijo konzorcija. Ogledi po uokviriti v omejene naložbene je lahko dodajali nove linije. J . SIM C lC svetu so ponujali neslutene možnosti. Za projekt so našli Taka bo najverjetneje tista za možnosti in celo pravcato revo­ razumevanje pri beograjski ban­ steklarje. Predvsem steklarna iz VLEČNICA ŽE lucijo v gradbeništvu. Slednjič ki. Vseeno je trajalo eno leto, sosednje hrvaške v Straži bo OBRATUJE zanesljiv uporabnik. Kasnejši razvoj bo segel po mnogo boga­ Tudi mladi iz krajevne skupnosti IZ KRAJA V KRAJ tejših zalogah okrog Pokleka. Čatež bodo lahko to zimo dodobra NA ZALOGI IMAJO TRI bi ustanovili Telovadno društvo SEVNISKI PABERKI Tamkajšnja surovina je tudi pri- izkoristili. Krajevna skupnost je HRASTOVA DF.BLA - Po za­ Partizan. No, vsa ta prizadevanja •'amreč na enem izmed pobočij ključku trebanjskega Tabora likov­ doslej niso obrodila sadov. Zaradi SLOVENSKI OKTET V LISCI - prav kratki smučarski tečaji na Lisci kladnejša za steklarstvo. Navse­ konec tedna. postavila smučarsko vlečnico v dol­ nih samorastnikov so pred hišo lega so prizadeti tudi trebanjski Ljubitelji lepega petja vsekakor ne zadnje morajo steklarne ravno družbenopolitičnih organizacij v košarkarji, ki nikakor ne morejo smejo zamuditi lepe priložnosti: v ini 200 metrov, okoli katere se tak pesek večinoma uvažati. Pri Trebnjem ostala tri debela hrastova najti pravega pokrovitelja. Zdaj ka­ soboto ob 17. uri bo na povabilo VSI ZADOVOLJNI a- Običajno skoraj sleherni dan zbere od 15 do debla. Ker jih umetniki doslej niso že, da bo trebanjska članska košar­ skupne kulturne komisije pel v jedil­ so bile trgovine v času po novem steklarski liniji lahko izločajo 25 mladih, ki se lahko zastonj nauži- porabili za plemenitejše namene, bo­ karska vrsta vendarle dobila patro- nici „Lisce“ svetovno znani Sloven­ letu zaradi inventur zaprte. Tokrat v tudi izredno iskano sljudo. V isjo bele opojnosti. Tudi naložba v do menda ostala na zalogi kot na, katera izmed delovnih organiza­ ski o k tet. Sevnici v tem času nobeno izložbe­ Veliki Britaniji ji skače cena od novo Tomosovo vlečnico ni bila možna kurjava. Delavci in delavke iz cij pa bo to nalogo prevzela, še ni no okno ni bilo zavešeno s papirjem, 80 do 220 funtov za tono. Niso za katerim bi trgovci mrzlično pre­ tako hudo visoka, saj je veljala le 23 zelene družbenopolitične hiše se znano. PRIPRAVLJENI NA POČITNI­ steklarji edini, ki se zanimajo za tisoč dinarjev, ki jih zadovoljstvo namreč samo tiho muzajo, ko jim CE - Konec tedna je bil na Roglji verjali, koliko je tega in onega. Z inventurami so tokrat opravili po­ ta pesek, tudi gradbinci iščejo mladih smučarjev zlahka odtehta. ljudje tarnajo, da zaradi njih nimajo obvezni seminar za smučarske vadi­ kje parkirati. telje in učitelje. V avtobusu je bil stopoma, večinoma konec tedna, razne frakcije. Prometno soraz­ prostor tudi za ostale ljubitelje smu­ večidel pa že med prazniki ob dnevu merno ugodna lega Blance omo­ DA SE ŠTAB LE NI ZMOTIL Berite čanja. Smučarski klub prireja eno­ republike. Tako kupci sploh niso PO POČITNICAH - Trebanjski štab za zaščito pred tedensko smučanje za šolarje na čutili zastoja, trgovci pa so tudi goča prevoze bodisi po cesti ali V NOVI ŠOLI steklino predvideva, da bo ta huda Glažuti na Pohorju. Ce bo primerna lahko preživeli novoletne praznike v železnici. bolezen prišla s trebeljanskega kon­ »Dolenjski list« snežna odeja na Lisci, bodo poskr­ miru. Pri Lončarjevem dolu, po­ . Zaradi težav pri gradnji vodovoda ca. Tako je zdaj vsa obramba in beli za organizirano smuko na tem zaščita usmerjena v liste kraje, pre­ dobno kot kasneje pri Pokleku, ■n kanalizacije se je preselitev v novo vrhu. Poleg ravno tako enotedenske­ DOVOLJ, KER JE DRAGO? - bivalci pa si žele, da sc štab pri pri kopanjti peska ne bodo uni­ trebanjsko osnovno šolo spet nekoli­ ga smučarskega tečaja za šolarje naj Police samopostrežnih trgovin ponu­ SPI T MIRENSKI LOVCI - Ka­ ko zavlekla. Kot pravijo pri občinski oceni, od kod bo prodrla steklina, ni bi med šolskimi počitnicami avto­ jajo lep čas nemogoče, namreč za­ čevali kmetijskih zemljišč. Miv­ zm otil. že, da imajo mirenski lovci piko na ■zobraževalni skupnosti, bo teh za­ bus vsak dan vozil otroke na Lisco v vitke črne kave, v hladilnikih ravno ka je že pod izredno tankim nič hudega hoteče pse. Lani se je mud zdaj konec, saj je odločeno, da šolo v naravi. Kdor še ne premore tako ne primanjkuje masla. Zastonj KAM S KOŠARKARJI - V Treb­ namreč spet zgodilo, da je neki slojem slabe zemlje. Tam raste bodo po zimskih počitnicah otroci ustreznega znanja za sproščeno viju­ je iskati neprimerno cenejšo marga­ njem se že dolgo vrsto let bore, da pogumni član mirenske lovske dru­ sedaj večinoma borno drevje. « v novi šoli. ganje po pobočjih, mu bodo prišli rino. žine v Gorenji vasi na dvorišču A. ŽELEZNIK pokončal dva psa. Enega izmed njiju je ubil celo na pragu stanovanjske DO KOLESA hiše, tako da se v lesu še zdaj Otroci imamo mnogo želja, a poznajo sledovi šiber. Treba pa je mnoge se ne uresničijo. Jaz si’ že povedati, da o me n je n i lovec ni do­ dolgo želim dirkalno kolo. Oče in mačin; medna je doma iz prestolne mati sta mi ga obljubila, če bom Ljubljane, oa sc mu zdi, da po odličen. TREBANJSKE NOVICE podeželju lahko s puško počne, kar LOZO FURAR OŠ Jurij Dalmatin hoče. Krško

St 2 .(1692) 14. januarja 1982 DOLENJSKI U S T KIDRIČEVA BRALNA ZNAČKA ms Od januarja do maja bo v črno­ maljski občini potekalo tekmovanje Tekstilci največji izvozniki mladih za Kidričevo bralno značko. Tekmovanje bodo zaključili v okvi­ Poleg Beti in Kometa naj bi več izvažali še Novolesov tozd TKO, Pionir in KZ - Smelo ru praznovanja dneva mladosti, ko zastavljen osnutek resolucije: 24-odstotna rast družbenega proizvoda bodo podelili bronaste, srebrne in zlate Kidričeve bralne značke, pač Tudi v letošnjem letu bo glavni nosilec družbenega in gospodar­ Poleg Beti in Kometa naj bi se $ede na težo družboslovne literatu­ skega razvoja metliške občine industrija, ki bo po predvidevanjih re, ki jo bodo mladi prebrali. To uspešneje vključili v izvoz tudi tekmovanje so pripravili republiška ustvarila 70 odstotkov družbenega proizvoda. Osnutek resolucije o „netekstilci“, kot so Novoleso­ mladinska organizacija. Zavod za politiki izvajanja družbenega plana občine za letošnje leto, ki je va tovarna kopalniške opreme, šolstvo, Zveza prijateljev mladine, sedaj v razpravi, predvideva v gospodarstvu 24-odstotno nominalno Pionirjeva Gradbena operativa Svet za razvijanje tradicij NOB pri rast realnega družbenega proizvoda, katerega vrednost v tem letu in kmetijska zadruga. Konku­ republiški konferenci SZDL ter slo­ naj bi znašala 1,3 milijarde dinaijev renčno sposobnost na tujih venska Zveza bralnih značk, sprem­ Nekateri razpravljalci v dose- predvideva, da bo letos nameni- trgih pa je moč izboljšati zlasti ljala pa ga bo občinska konferenca danjih razpravah so opozarjali, lo za naložbe okoli 310 milijo­ z bolj produktivnim delom, z ZSMS. DOBRA LETINA - Laiiska dobra letina je pripomogla, da je bila da bo težko doseči tako visoko nov dinaijev ali slabih 24 odst. zmanjšanjem stroškov in tesnej­ Belsadova proizvodnja nad povprečno: 3.500 ton izdelkov. 70 rast in sploh, da je osnutek vrednosti družbenega proizvo­ šim dohodkovnim povezova­ stalno zaposlenim se po potrebi pridruži še kakih 40 sezonskih resolucije zastavljen sicer mobi­ da. njem s sorodnimi organizacija­ delovnih rok. Sedaj dela v Belsadu 20 delavk iz semiške Iskre. Na lizacijsko, vendar preveč smelo. Metliška tekstilna industrija, mi. sliki: pakiranje rdeče pese. (Foto: A. Bartelj) OGLAŠUJTE V DL! Medtem ko resolucija predvide­ se pravi Beti, Komet in tozd A. B. va le polodstotno rast zaposlo­ Novoteksa, mačrtuje za okoli vanja, bi le-to dosegli že, če bi 170 milijonov dinarjev investi­ zaposlili samo vse štipendiste, cij; od tega naj bi šlo 140 ki bodo letos končali šolanje. V milijonov dinarjev za posodobi­ PIONIRJEVO Belsadove kumare za Nemčijo kmetijstvu bi bila ta rast, če tev strojev v Beti, Kometov KAMNOSEŠTVO bodo zaposlili svoje štipendiste, delež za novo tovarno ela­ V GRADCU Lanska proizvodnja kar 3.500 ton — Pomanjkanje embalaže in skladiščnih prostorov — kar 4 do 5-odstotna. stičnih pletenin znaša 27 milijo­ Metliški Pionirjev tozd naj bi v 70 stalno zaposlenih, po 40 pa sezonsko — Sodelovanje z Iskro Izvoz naj bi se v letošnjem nov dinarjev, 3 milijone dinar­ Gradcu imel svoj kamnoseški obrat, letu povečal za 10 odstotkov, jev pa bodo v Novoteksu name­ kajti kamnoseška dejavnost naj bi Zaradi lanske nadpovprečne letine je bila tudi proizvodnja Belsa- čunih jih bo gradnja z opremo uvoz naj bi ostal na lanski ravni, nili za zamenjavo strojne opre­ po predvidevanjih prinesla lep doho­ da, temeljne organizacije črnomaljske kmetijske zadruge, večja kot vred veljala kakih 45 milijonov stopnja pokrivanja uvoza z izvo­ me. dek. V letošnjem letu naj bi za prvo sicer in je znašala 3.500 ton, njena vrednost pa je okoli 10 milijo­ dinaijev. A. BARTELJ Kot rečeno, je ena glavnih etapo gradnje objekta v Gradcu na­ zom pa naj bi v občini znašala menili 15 milijonov dinaijev. nov dinaijev. Tako po količini kot po vrednosti so njihovo glavno 75 odstotkov. Združeno delo nalog metliške industrije v leto­ blago vložene kumarice. šnjem letu usmeritev v izvoz, in to na konvertibilno območje. Delo v Belsadu, kjer je redno v glavnem iz Hrvaške: od 900 OBNOVA OBČINSKE zaposlenih 70 delavcev, poteka ton kumar jih le okoli 100 ton ZGRADBE v dveh izmenah. ,,Od julija do Dobrodošel je Ni prostora za dobijo od domačih kooperan­ NOVO NOVOLESOVO Na današnji seji metliškega iz­ decembra, ko je največ dela, pa tov, ostalo kupijo od zadrug oz. SKLADIŠČE vršnega sveta bodo razpravljali o moramo najeti še sezonske de­ kmetijskih kombinatov po Slo­ vsak koristen drobno obrt predlogu resolucije o politiki izvaja­ lavce; lani smo imeli 35 sezon­ veniji. Preko črnomaljske za­ Ker Novolesova temeljna organi­ nja družbenega plana občine v letoš­ skih, poleg tega pa še okoli 40 druge za Belsad goji kumare zacija Tovarna kopalniške opreme njem letu. Beseda bo tekla še o na­ 400 članov v obrtnem meravanih zidarskih in pleskarskih iz semiške Iskre, kjer so imeli okoli 50 kooperantov, peso in predlog lani ni začela graditi novih skla­ takrat manj dela,“ je povedala združenju — Stanovanj­ diščnih prostorov, so to investicijo delih na občinski zgradbi ter o dol­ zelje pa kakih 70. goročni preskrbi potrošnikov z ener­ vodja Belsada Milka Špreicer. Z ..Najbolj viden rezultat sode­ ska posojila tudi za za­ prenesli v letošnje leto. Predračun­ lovanja med svetom za znanost poslene pri obrtnikih? ska vrednost naložbe znaša okoli 30 gijo. Iskro nasploh v zadnjem času pri OK SZDL in občinsko raz­ milijonov dinarjev. Ko bo novo skla­ iskovalno skupnostjo je podeli­ dišče zgrajeno, bo na voljo več • Pred kratkim je črnomalj­ Mc tliško obrtno združenje PRIPRAVE NA tev nagrad inovatorjem v obči­ šteje okoli 400 članov in je prostora v sedanji proizvodni dvora­ ska kmetijska zadruga doplača­ ni," pravi inž. Belizar Dujec, ni, kjer bodo lahko bolje organizirali SKUPNO SEJO SZDL la kooperantom, ki gojijo peso naslednik prejšnjega obrtnega predsednik sveta za znanost, društva. „Naše združenje, kate­ delo in tako tudi izboljšali produk­ IN SINDIKATA in zelje za tozd Belsad. Za kilo­ sicer pa zaposlen v črnomalj­ rega člani so vsi obrtniki v naši tivnost. Na ponedeljkovi seji predsedstva gram pese so doplačali 70 par, skem Gorenju. Nasploh so eni in občini, je v dobrih treh letih OK SZDL v Metliki je teseda tekla za kg zelja pa 60 par. Tako je drugi prepričani, da je v črno­ delovanja postalo res organizaci­ O DELU o sklicu seje SZDL in sindikata, ki končna cena, ki so jo kmetje maljski občini prav na področju ja obrtnikov," pravi predsednik bo 19. januarja. Na njej bodo obrav­ dobili za kilogram pese 4 dinar­ inovacijske dejavnosti veliko združenja Jože Bajuk. KOMUNISTOV V navali volilne dokumente, poročilo je za zelje pa 3,90dinaijev. možnosti za razvoj in napredek. MERCATORJU „Samo raziskovalno delo je v o poteku politične aktivnosti v pri­ Komunisti osnovne organizacije Milka Špreicer: „Jutri gre prva naši občini omejeno zgolj na pravah na volitve, na dnevnem redu dobro sodelujejo in je tudi sedaj Mercator so na nedavni seji za nove­ pošiljka naših kumaric v Novo semiško Iskro, delno Belt in pa bo še razprava o evidentiranih pri njih na začasnem delu 20 ga sekretarja izvolili Verico Štulac. kandidatih za vodilne funkcije v Zelandijo.” Gorenje, zato si toliko bolj pri­ Iskrinih delavcev oz. delavk. zadevamo, da bi inovacijska de­ Na seji so kritično ocenili svoje delo občini in delegatih za družbeno­ in sklenili tudi, da sc bodo v bodoče Nasploh je Belsad v glavnem „Največ, kar kakih 80 od­ javnost postala res množična, politični zbor. Na seji predsedstva ženski kolektiv. Njihovi glavni kajti prav na tem polju lahko pogosteje sestajali in da bodo izbolj­ so govorili tudi o financiranju Do­ stotkov naše proizvodnje, pro­ šali delovno disciplino. lenjskega lista. artikli so: kumare, paprika, damo v Sloveniji in s prodajo veliko naših ljudi kaj prispeva," pravi inž. Dujec. To skušata svet feferoni, rdeča pesa in seveda res nimamo te a v ," pravi marmelada. za znanost in raziskovalna skup­ Špreiceijeva. „Lani pa smo pre­ nost doseči, da bi v vseh temelj­ Tri četrtine pese in zelja do­ ko ljubljanske Emone prvič v nih organizacijah imeli pravilni­ bijo v domači občini, medtem Nemčijo prodali 50.000 dvo­ ke o nagrajevanju inovatorjev. V ko papriko m ferferone dobijo litrskih kozarcev kumaric in večini so jih že sprejeli, vendar kaže, da bomo poslej izvažali še jih, žal, povsod še ne uporablja­ več.” Ena večjih težav, s katero jo. „Za to je v določeni meri MLADI O se spopada ta kolektiv, je že kriva tudi nevoščljivost ljudi, ki SVOJEM DELU dalj časa trajajoče pomanjkanje se ne zavedajo dovolj velikega pomena te dejavnosti. Inovatorje V januarju bodo potekale pro- pločevinaste in steklene emba­ Jože Bajuk: „Radi bi oživili je treba spodbujati in ena od gramsko-volilne seje mladinskih tudi domačo in umetno laže. Nameravajo se lotiti grad­ pomembnih spodbud je tudi de­ osnovnih organizacij v črnomaljski obrt." nje novega skladišča, saj je seda­ narna nagrada. Za hitrejše uve­ občini, na katerih bodo mladi oceni­ nje premajhno. Po sedanjih ra- ljavljanje inovacijske dejavnosti V zadnjem letu dni si je zdru­ li svoje dosedanje delo in sprejeli oz. za njen širši razmah bi morali ženje zlasti prizadevalo za delovni program za letošnje leto. več narediti predvsem vodilni in uveljavljanje nove kolektivne po­ Osrednja pozornost na teh sejah bo DESET REJENCEV vodstveni delavci." godbe, na osnovi te so obnovili veljala pripravam na volitve, na mla­ Iz črnomaljske občine je sedaj Inovacijska dejavnost je naj­ vse pogodbe o delu med obrtniki dinske delovne akcije ter na 11. v reji deset otrok. Ker je v domači bolj razvita v se miški Iskri, sledi in njihovimi delavci. „Prav tako kongres ZSMS. Sej se bodo udeleže­ občini težko najti družine, ki bi pa črnomaljski Belt. Za nagrade, smo v preteklem letu dosegli, da OTROCI ZA OTROKE — Suhorski šolarji so za prihod dedka vali tudi člani predsedstva občinske sprejele otroke v rejo, je precej teh ki so jih pred kratkim podelili, so obrtniki uredili svoje cenike. Mraza, ki je obdaril 77 predšolskih otrok iz krajevnih skupnosti mladinske organizacije, na njih pa otrok- v reji v drugih občinah po so predloge poslali iz Iskre, Naše združenje sodeluje tudi pri bodo izvolili nova vodstva osnovnih Sloveniji, nekaj pa tudi v specializi­ Suhor in Jugoije, pripravili lep program. Nasploh je šola na Suhoiju Belta, Belsada, Goka in Gorenja. vseh pogovorih o razvoju drob­ močna kulturna ..trdnjava", saj ni večje prireditve, na kateri ne mladinskih organizacij. ranih zavodih oz. ustanovah. nega gospodarstva v občini, prav „Še enkrat naj poudarim, da pri sodelujejo učenci te šole. inovacijski dejavnosti ne gre sa­ tako smo sodelovali pri dopol­ mo za tiste predloge, ki nepo- nitvah obrtnega zakona," je po­ vedal Bajuk. ČRNOMALJSKI DROBIR Medtem ko jim od dveh ob­ POSTARANI SEKRETAR - V Da je folklorna skupina res čvrst veznih sekcij: gostinci in avto­ SPREHOD PO METLIKI predlogu kandidatov za vodilne kolektiv, je dokazala tudi tokrat, saj prevozniki prva dobro dela, jim seje skupnega silvestrovanja udeleži­ RADOS Z RADOVIČE JE OD­ gubljajo zaradi skrbi še tiste redke funkcije pri OK SZDL so novega sindikat zaposlenih pri obrtnikih la velika večina članov. Sliši se PRL GOSTILNO Zlata kapljica na lase, ki krasijo njihove glave. O tej sekretarja Socialistične zveze, Mla­ nikakor ne zaživi. ,,Pri obrtnikih Radoviči in upa, da mu gostov ne bo zadevščini je bilo že veliko pogovo­ dena Radojčiča, postarali za celih neverjetno, je pa res: jedače in pijače je bilo več kot preveč, na je zaposlenih okoli 100 delavcev manjkalo. Prostori so lepo urejeni, rov, a kaj, ko jih ni mogoče zmleti šest let. No, sedaj to res ni najbolj in v programu za letošnje leto točilna miza dobro založena in ne­ in predelati v kruh. prijetno, pri letih za pokojnino bi se člana pa je prišlo le po 200 dinarjev. smo si zadali, da oživimo ta malo ljudi si je v novi gostilni že pa teh šest let kar poznalo . . . sindikat. Prav te dni se bomo na gasilo žejo. Metličani, znani po ra­ PUSTNI ZBOR - V soboto bo v PRI MERCATORJU si žele večje­ interesnih skupnostih pogovorili dovednosti, so se trumoma vozili na ga sodelovanja s sveti potrošnikov. VSAK PO SVOJE - Tako imeno­ Rojčevi gostilni prav nič konspirati- Radovico, da bi na lastne oči videli o stanovanjskih kreditih za de­ Poštcncje zapisano: radi bi videli, da vana generacijska razlika se je zelo ven občni zbor pustnega društva to vaško pridobitev. dobro pokazala tudi pri silvestro­ Presta. Menda so dobrodošli celo lavce, zaposlene pri obrtnikih. se potrošniški sveti zganejo, da pri- vanju. Medtem ko sta bila hotela v vohuni, samo če imajo dobre ideje Zadnji dve leti obrtniki plačuje­ čno delati, ne pa da posamezniki od METLIŠKI TRGOVCI SE PRI­ časa do časa tožarijo metliške trgov­ Črnomlju in Semiču ter gostilne v za bližajoči se pustni sprevod skozi jo 4 odstotke od bruto osebnih TOŽUJEJO, da domačini neradi ku­ ce po občini z mislijo, da bo od glavnem polne članov starejše gene­ Črnomelj. No, glede na lansko stabi­ dohodkov stanovanjski skupno­ pujejo doma, marveč se veliko raje racije. so sc njihovi bolj ali manj tamkaj kdo požugal trgovcem s pal­ lizacijsko leto in vse, kar nas še sti in sedaj bi radi zvedeli, koliko vozijo v Ljubljano, Črnomelj, Karlo- nadebudni potomci za Silvestrovo čaka, prestarjem tem gotovo ne bo cem, rekoč: ,,Vi, vi. lumjtki. Zakaj seje nabralo tega denarja, koliko vac, Zagreb ali še kam drugam ,,Po­ ni tega pa tega pa tega (pa tudi kakšen dan prej in pozneje) zmanjkalo. Morda se jim bo kaj Belizar Dujec: .Jnovacijska znam visokega občinskega funkcio­ umaknili v bolj zasebno samoto lahko ti delavci dobijo stano­ utrnilo še za občinski praznik, ki je narja, ki si ni kupil v Metliki niti številnih zidanic in vikendov na dejavnost naj bi postala res vanjskih posojil. To bi bila tudi letos štiri dni pred pustnim torkom. nogavic," mi je zaupal eden od Stražnem vrhu in v ostalih vino­ množična." dobra osnova za povezovanje v METLIŠKI TRGOVCI SO RES­ trgovcev. Kaj hočemo: tuja žena je NO začeli varčevati, s svojim zgle­ rodnih goricah. sindikat," pravi Bajuk. sredno prispevajo k prihranku,' zmeraj slajša. dom bi radi vzgajali tudi velikokrat ZARADI POLEDICE ZAPRTO - Združenje si vseskozi prizade­ FOLKLORA V ZIDANICI - Tako bi zadnjo nedeljo dopoldne dovolj je. če gre za koristen razvajene kupce. „Ženska kupi jajce va za pospeševanje tiste drobne TRGOVINE, KI PRODAJAJO Me d tiste, ki so silvestrovali v zidani lahko pisalo na črnomaljskih go­ predlog, izboljšavo delovnh razr za sedem dinarjev, pa bi rada, da ji KRUH, so v največji zadregi okrog cah, sodi tudi črnomaljska folklorna stilnah. Zaradi hude poledice je bil mer ali kaj podobnega, in tu obrti, ki jo v občini primanjkuje. ga zavijemo v papir, ki stane dinar. praznikov, kajti nikoli ne morejo skupina Zeleni Jurij, ki je novo leto nedeljski obisk stalnih in občasnih lahko sodeluje res veliko število „Mi na to lahko v glavnem opo­ To ne gre, saj bi s papirjem izgubili dobiti toliko kruha, kot bi ga želeli. pričakala v veselem razpoloženju v gostov močno okrnjen. Bodo pa zaposlenih," pravi Dujec. zarjamo, saj sami denarja, da bi več, kot bi dobila trgovina od pro­ Kupcev ne zanimajo problemi, danega jajca!” pravi trgovec, ki raje Rojčevi zidanici na Stražnem vrhu. drugo nedeljo dvakrat prišli . .. Občinska konferenca Zveze kaj konkretnega naredili, nima­ ampak hočejo kupiti in jesti. Pre­ vidi, da sveti ena žarnica manj kot mo; sm o p;i tudi že iskali po komunistov pripravlja s sodelo­ prosto kot pasulj, trgovci pa iz- dve preveč vanjem sveta za znanost pri OK Metliki prostore za take obrtni­ SZDL problemsko konferenco o ke. Pomanjkanje teh prostorov inovacijskj dejavnosti v črno­ pa tudi parcel za gradnjo hiš z maljski občini, na kateri naj bi obrtnimi delavnicami je eden sprejeli tudi konkretnejši akcij­ glavnih vzrokov za pomanjkanje ski program za hitrejši razvoj te določenih obrtnikov," trdi Ba­ juk. metliški tednik dejavnosti. m A. B. A B

20 DOLENJSKI LIST Št. 2 (1692) 14. januarja 1982 Združevati razdrobljeni denar Evidentirani za Brez pomanjkljivosti ni šlo (Samo)kritične ugotovitve pred bližnjimi volitvami Tako bo možno pametneje investirati — Izvoznikom tudi občinske spodbude najodgovornejše Evidentiranje možnih kandi­ vprašal, če pristanemo na evidentira­ Izvoz na konvertibilno območje bo letos v kočevski občini financiranje prednostnih Občinska konferenca ZK Rib­ datov za bližnje volitve se tudi v nje, zato odklanjamo da bi bili porasel za 9,9 odst., družbeni proizvod za 1 odst., zaposlovanje za naložb. O tem se je treba dogo­ nica je na seji minuli četrtek evidentirani. Za evidentiranje nam­ evidentirala možne kandidate za ribniški občini ni začelo takoj reč pristanek posameznika ni potre­ 0,5 odst., stvarni osebni dohodki pa bodo ostali na lanski ravni voriti že zdaj, preden bodo najodgovornejše dolžnosti v ob­ po volitvah v letu 1978. To so (medtem ko bodo sicer porasli za 20 odst., se pravi za toliko, kot sredstva razporejena. Podobno čini. Za predsednika skupščine samokritično ugotovili na zad­ ben, saj niti ni rečeno, da bo kandi­ diran in izvoljen. Ce je kdo evidenti­ se bodo zvišale tudi cene). Tako predvidevajo izhodišča o razvoju bo treba združevati sredstva SIS so evidentirali Stanka Rusa. nji seji občinske konference Za predsednika zbora združe­ ran, je to le znak, da mu ljudje občine za letos. a za investiranje na negospodar­ ZK, na kateri so evidentirali skem področju. Vprašanje je nega dela OS je evidentiran Jože zaupajo. Bartolj, za predsednika zbora KS možne kandidate za najodgo­ V kritični in samokritični razpra­ Za dosego teh ciljev bo treba podpovprečno rast, je tudi Itas. namreč, če bo ob tako nizki varčneje gospodariti na vseh Preden je izhodišča sprejela so kar trije”evidentirani (Mirko vornejše dolžnosti v občini (evi­ vi je bilo ugotovljenih še več po­ predvideni rasti družbenega Pirc, Lojze Ruparčič in Stanko dentirane objavljamo v poseb­ manjkljivosti v postopkih evidentira­ področjih ter zaostriti odgovor­ občinska skupščina, so bila v Lovšin), za predsednika družbe- proizvoda zbranega dovolj de- nja in volitev v nekaterih, tudi naj­ nost. Porast dohodka načrtuje­ široki javni obravnavi, v kateri no-političnega zbora Srečko nem sestavku). naija za vse načrtovane investi­ odgovornejših okoljih. jo za največ v Gozdnem gospo­ so delovni ljudje in občani pa Arko. Za predsednika občinske­ Izkušnje iz evidentiranja in pred- cije, med katerimi so največje J. PRIMC darstvu (34 odst.), Melaminu, tudi vodstveni organi političnih ga izvršnega sveta so evidentirani kandidiranja kažejo tudi določeno tretja faza zdravstvenega doma Franc Lapajne, Vinko Drobnič, slabo delo družbenopolitičnih orga­ Tekstilani in Avtu (po 27 organizacij poudaijali, da je na­ v Kočevju, dom za starejše France Šilc in Peter Levstek. nizacij. Veliko članov ne ve, kako ŠE PET MOŽNIH odst.), Zidarju (21 odst.) in Tri- črtovane cilje treba za vsako občane in še en vrtec. Potrebno Ostali evidentirani v SIS; potekajo predvolilni in volilni po­ konu (20 odst.). To so. tudi ceno doseči. Če ne bo dosežen Vzgoja in izobraževanje; stopki. Celo veliko evidentiranih, se Kot svoje možne kandidate za bo določiti prednostni vrstni preds. skupščine Danilo Divjak, tiste nosilke razvoja občine, ki predvideni družbeni proizvod, pravi tistih, ki jim ljudje najbolj delegate v družbenopolitičnem zbo­ red teh gradenj in jih po tem preds. zbora izvaj. Cvetka Vesel, bodo predvidoma dosegle nad­ potem tudi ne bo možno za­ vrstnem redu, ob upoštevanju preds. zbora upor. Milojka Le­ zaupajo in ki so torej najbolj razgle­ ru občinske skupščine Ribnica so na povprečno rast dohodka (ta bo posliti načrtovanih 200 ljudi, zbranega denarja (tudi samopri­ ban. dani, nima dovolj politične kulture zadnji seji občinske konference ZK oziroma znanja, kar se kaže tudi v Ribnica evidentirali Janka Debelja­ porasel v občini za 18,6 odst.). pa tudi ne doseč} rasti sredstev spevka), uresničevati. Kultura: preds. sk. Franc Gri- Med tistimi, ki' bodo dosegli za skupno porabo (načrtovan vec in Zinka Benulič, preds. zb. tem, da so odklonili, da bi bili ka, Franca Češarka, Slavka Henig­ J. PRIMC izv. Francka Kromar in Alenka porast za 18,6 odst.) in splošno evidentirani in kandidirani za dolo­ mana, Majdo Stanojevič in Nado Mervar, preds. zb. upor. Jože čene dolžnosti, češ saj nas ni nihče Holakovič. porabo (15,6 odst.). Debeljak. Proizvodne zmogljivosti bo Raziskovanje: preds. sk. Janez Končno kuhinja »Dolenjski listo Lesar, podpreds. sk. Marjan Ho­ potrebno bolje izkoriščati. Tudi čevar, Srečko Vesel. Doslej so bili učenci brez denar za nove proizvodne inve­ v vsako družino Zdravstvo: preds. sk. Alojzija V prvi coni ugodno za kmeta redne tople malice sticije naj bi OZD združevale za Zakrajšek, preds. zb. izv. Vlado Poljanec, preds. zb. upor. Mirko Stanovanjskih hiš in drugih objektov, ki ne bodo služili Goršič. V novem srednješolskem centru v Socialno skrbstvo: preds. sk. kmetijstvu, v prvi kmetijski coni ne bo možno graditi Kočevju je pouk že od februarja Nada Blatnik, zb. izv. Majda 1980, šele novembra lani pa jim je Na listo ni bilo pripomb Vrh, zb. up. Andrej Petek. Zbor krajevnih skupnosti in zbor skega vidika družbenega razvoja do uspelo urediti tudi svojo kuhinjo (ki Socialno varstvo: preds. sk. združenega dela občinske skupščine leta 2.000. Marica Golja, zb. izv. Darinka dela pri centru poklicnih šol) in Ugotovili svoje pomanjkljivosti pri evidentiranju za Ribnica sta na zadnji seji sprejela Na osnutek tega dokumenta, ki je tako učencem zagotoviti malico v Jankovič, zb. up. Anica Marolt. dogovor o prostorskem vidiku bil dan v javno razpravo že oktobra, Telesna kultura: preds. sk. Jo­ Soli. medtem ko so jo prej prinašali najodgovornejše dolžnosti v občini, republiki in zvezi družbenega plana občine Ribnica'za je bilo podaiVi nekaj pripomb. Pri­ že Starc, zb. izv. Milan Bavdek, razdobje 1981-1985 z elementi od doma ali jo med odmorom kupo­ zb. up. Tone Joras. pomba KS Sv. Gregor se je nanašala vali v mestu. Na evidentirane možne kan­ tirali, oziroma so le na predsedstvu dolgoročnih ciljev in smCri prostor- na to, da njihovo zemljišče ne sodi v didate za nosilce najodgovornej­ SZDL enega. V osnovnih organizaci­ Otroško varstvo: preds. sk. Nova šolska kuhinja kuha malico Bernarda Pirc, zb. izv. Anica • prvo cono. Kaže, da so se prebivalci jah sindikata in krajevnih konferen­ za 270 učencev centra poklicnih šol ših dolžnosti v SR Sloveniji na Modic in Marija Gašperič, zb. te KS bali, da bi uvrstitev njihovih >n gimnazije ter za 40 zaposlenih (za skupni seji predsedstev občin­ cah SZDL do oktobra niso (kljub up. Majda Radivojevič. zemljišč v prvo cono imela za posle­ vse pri CPŠ in nekatere pri gim nazi­ ske konference SZDL Kočevje vsem predvolilnim posvetom) evi­ Zaposlovanje: preds. sk. Ivan Veselo in dico večje davke in da na teh ji). in občinskega sveta zveze sindi­ dentirali niti enega možnega kandi­ Francelj, podpreds. sk. Tanja zemljiščih ne bi smeli graditi. Razen Za učence velja malica 350 din na data za najodgovornejše dolžnosti v Debeljak. brez snega tega so opozarjali, da je treba goto­ katov, ki je bila minuli petek, ni Stanovanjsko gospodarstvo: mesec. Obroki so taki, kot določajo občini, kaj šele v republiki in zvezi. vo v prvi coni pridelati na hektar bilo posebnih pripomb in so jih Predvsem borci pa so v razpravi preds. sk. Jože Oven, zb, izv. normativi za prehrano v srednjih Jože Šilc, zb. up. Dušan Bajde in Veliko prireditev za otroke več kot v ostalih, to pa pri njih ne soglasno osvojili. poudarili, da se zaradi premajhne šolah. Vodstvo pa se trudi, da vsaj Marija Pajk. — Večina gostiln zaprta bo možno, ker so tu zemljišča nad dvakrat na teden zagotovi za malico zainteresiranosti in družbene Pokojninsko in invalidsko za­ 600 m visoko, mnoga pa imajo Kljub-'temu pa je bilo v razpravi enolončnico oz. topli obrok s kuha­ kontrole dogajajo nepravilnosti, ki varovanje: preds. sk. Janez nagibe nad 25 stopinj. ugotovljeno, da so delegati običajno Kot je v Ribniški dolini že običaj, no hrano ali pečenim mesom. Pre­ mečejo slabo luč na naš sistem. Pri Bolha, podpr. sk. Marta Urh. Odgovor na te pripombe je bil, da premalo povezani s svojo volilno se pravi veselo, zabavno in, lahko ostali obroki v tednu so sestavljeni tem so omenili kulturno skupnost in Družbeno politične organiza­ je krajevna skupnost Sv. Gregor v bazo. Menili so tudi, da je na listi rečemo, nepozabno, so pričakali tu­ iz toplega napitka (kakao, mleko, izgubljene milijarde s snemanjem cije: svojih načrtih sama določila, da bo evidentiranih za dolžnosti v republi­ OK ZKS: preds. Franc Ilc, di zadnje novo leto. Letošnja značil­ čaj) in sendviča, prav sendviče s filma Dražgoška bitka, telesno- na svojem območju razvijala kmetij­ ki premalo možnih kandidatov iz sekretar Janez Bambič. nost pa je, da ni bilo snega in da je suho salamo pa imajo učenci zelo kul turno skupnost in razmetavanja z stvo tržnega tipa. Tako opredelitev Zahodne Dolenjske, takoj pa so Občinski svet Zveze sindika­ bilo povsod poskrbljeno za bogat radi. denarjem v nogometnih organizaci­ je v svojih planskih dokumentih samokritično ugotovili, da so temu tov: preds. Vinko Mate, sekretar kulturni ali zabavni program. Za zaposlene velja malica 650 din jah, nekatere čudne posle pri raz­ Franc Železnik, tehnični sekre­ sprejela tudi občina Ribnica. Uvfsti- krivi predvsem sami, se pravi v Najlepše so se imeli otroci, ciciba­ na mesec. Ti dobivajo vsak dan topli iskovalni skupnosti itd. tar oz. strokovni sodelavec Karel tev teh zemljišč v prvo cono pomeni občini, ker pač niso nikogar eviden- ni, pionirji in šolarji, ki so jim v obrok. Živahno je bilo spet pod'točko Oražem. domu JLA vrteli mladinske filme ter le večjo zaščito zemljišč in pomaga razno, ko so zavrnili predlogo višini Občinski odbor ZZB NOV: prikazali igrico Princeska in pastir­ k večjemu in uspešnejšemu razvoju dnevnic (cela 500, pol 275, mini preds. Vinko Kersnič in Franc kmetijstva v tej KS. Razvrstitev v Zbašnik, sekretar Nada Blatnik. ček. V domu TVD Partizan pa so 190 din), kilometrine (6 din), prvo cono ne pomeni, da bodo Poročali smo že, kdo je bil jim uprizorili lutkovno predstavo. nočnine (420 din) in regresa za davki večji. Tudi gradnje za potreoe izvoljen na najodgovornejše dol­ Po Ribnici je šel tudi sprevod dedka prehrano (kot bo predvideval druž­ kmetij oz. kmetijstva (se pravi hiš, žnosti v občinskem vodstvu Mraza, nato pa je bila v dvorani beni dogovor). Menili so, daje treba ŽSM. Te dni so izvolili tudi že športnega centra osrednja prireditev hlevov in drugih gospodarskih po­ višino teh nadomestil uskladiti na novo občinsko vodstvo SZDL, za najmlajše. slopij) bodo dovoljene. Res pa je, da ravni občinskih vodstev družbeno­ in sicer za predsednika OK tu ne bodo mogli graditi hiš, viken­ Veliko reklame je bilo tudi za političnih organizacij in občinske SZDL ponovno Alojza Marolta, dov in podobnega nekmetje. To gostovanje Srebrnih kril iz Zagreba skupščine, da ne bi imele politične za sekretarja pa ponovno Ivana velja za zemljišča, ki so v prvi in Petriča. Ker bo Ivan Petrič že v in Tomaža Domicelja iz Ljubljane, organizacije drugačnih nadomestil, drugi coni. kot bi veljala za občinsko upravo. nekaj mesecih izpolnil pogoje za ki je bilo tudi v dvorani športnega upokojitev, so na seji občinske To se je namreč doslej dogajalo. centra v Ribnici. Gledalci oz. poslu­ konference ZK evidentirali kot J . P. šalci pa so bili nekoliko razočarani. VOLILNA KOMISIJA njegovega „naslednika“ Staneta Koncert je namreč trajal le slabo K rom arja. uro, zanj pa je moral vsak poslušalec IMENOVANA J. P. plačati kar 200 din. V volilno komisijo občine Ribni­ Iz Mozlja Odrasli so novo leto pričakali ca so bili na zadnji seji občinske doma in po lokalih. V domu JLA so skupščine imenovani: Ivan Žužek NOV UREDNIK - Dosedanji igrali Opatijski šouvenirji. V dveh (za predsednika), Janez Gorše (za urednik ..Viharjev”, glasila krajanov VROČA KAVA IN VROČA KRI - Tak naval je bil za praznike Mozlja in sosednjih vasi, Vinko Dra- Razlastitev večerih se je tu na plesu zvrstilo njegovega namestnika), Angelca Rus preko 1000 ljudi. V hotelu Jelka v (za tajnico), Dušan Lavrič (za nje­ predvsem zaradi kave v kočevski Nami. Marsikdo je hotel preko mac se je pismeno odpovedal tej dolžnosti. Kulturno-športno Ribnici so igrali domači Ribniški nega namestnika), Vinko Bojc, Stan­ trste ali dobiti več kot „predpisanih“ 20 dkg, zaradi česar je društvo „Ciril Dekval” se mu je zemljišča fantje. Zanimivo pa je, da je bila ko Rus in Guštin Vatovec (za člane) Prihajalo tudi do „vroče krvi“ . (Foto: Franc Benčina) zahvalilo za napore in prizadevanja večina zasebnih gostišč za Silvestro­ ter Anton Sobar, Miran Lavrič in pri urejanju glasila. Za novega glav­ Kaže, da cesta za Sinovico vo zaprta. Jože Mihelič (za njihove namestni­ nega in odgovornega urednika so M. G L A V O N JlC ke). DROBNE IZ KOČEVJA izvolili Iveta Staniča. bo - Vsi za, ena proti . STRELCI TEKMOVALI - Pavle Vas Sinovica pri Sodražici je POKALO KOT NA FRONTI -■ rim podjetjem. Pod okriljem takega Žagar je s 140 krogi zmagal na streljanja in pokanja bi sc lahko pozimi nedostopna. Zaradi Za novoletne praznike, posebno še strelskem tekmovanju z zračno zgodilo marsikaj nevšečnega, celo ostrih ovinkov in strmih vzpo­ RIBNIŠKI ZOBOTREBCI na Silvestrovo, je po Kočevju spet puško, ki ga je organiziralo KŠD nov je namreč pluženje ceste Pokalo kot na fronti. Najhuje je bilo zločinskega. Ciril Dekval, Mozelj. Drugi je bil opolnoči, ko se niso slišale samo onemogočeno. Zato so krajani POTOČANI ZADOVOLJNI - Z ter krajevno skupnost Dolenja vas, Franc Salomon, tretji pa Jože Ža­ ker jim je v Dolenji vasi, središču Posamezne bolj ali manj močne VELIKO RAC - V rudniško jeze­ gar. Sinovicc in krajevna skupnost nedavnim prikazovanjem televizijske Lončarije, uspelo v zelo kratkem eksplozije, ampak celo rafali, po ro, ki je v zadnjem letu spet narastlo Sodražica že pred več leti skleni­ nadaljevanke ,,Manj strašna noč ,ki za kake tri metre, so pred leti lovci času urediti vse potrebno za prehod zraku pa so leteli razni raketni LIGA ZAKONCEV - Trim ligo li, da bodo del ceste spremenili, je govorila o tragediji v partizanski naselili nekaj deset rac. Število rac, te šole na celodnevni pouk. V Do­ izstrelki, in to precej položno, da so zakonskih parov v kegljanju organi­ bolnišnici Ogenjca v Loškem poto­ ki so bile bolj domače kot divje, sc oz. ga sprejeli po novi trasi tako, lenji vasi so uredili celodnevno šolo ogrožali posamezne stanovanjske zira tokrat že četrto leto zapored ku, so bili Potočani v glavnem za­ je nato hitro manjšalo, da jih je da bo cesta prevozna tudi po­ v samo štirih mesecih, kar je ne le hiše, letali pa so tudi proti nekate- KŠD Ciril Dekval. V sedanji, ki se je dovoljni, oz. celo zelo zadovoljni. ostalo le še manj kot dvajset. To zimi. občinski, ampak celo slovenski začela decembra in bo trajala do Nekatere je motilo le to, da so tudi zimo pa po jezeru plava kar okoli Z novo traso, ki je bila vnese­ rekord. konca februarja, tekmuje 13 parov. igralci, ki so igrali Potočane, govorili občan 400 do 500 rac. Malo verjetno je, da Po drugem kolu kaže, da bodo imeli na v ustrezne srednjeročne plan­ pravilno knjižno slovenščino in ne vprašuje so se race same tako razmnožile. lanski najboljši pari (Pretnar, Hajdi­ ske dokumente KS Sodražica in potoškega narečja. Kaže, kot da so priletele od nekod njak in Kurtelj) kar precej enako­ občine Ribnica obdobje sem prezimovat. vrednih tekmecev. 1981-1985, so se strinjali stro­ OPREMA KASNI - Sanolabor iz Ljubljane ni pravočasno dobavil, oz. ZLA TIH RIBIC NI VEČ? - kovnjak in vsi prizadeti lastniki PREMALO NAVDUŠENJA - Za montiral vse opreme v novem zdrav­ Kaže, da v manjši mlaki med parcel, po katerih bi šla nova prostovoljno delo na športnem igri­ stvenem domu v Ribnici. Zato ta Elektroni in Trdnjavo ni več zlatih cesta. Nasprotovala je le ena last­ šču v Mozlju je tako med odraslimi dom, kljub temu da je bil za dan ribic in drugih rib (linjev, rdečeperk nica parcele, ki bi izgubila 110 kot med mladino malo zanimanja. republike odprt, ni začel obratovati medved in klenov), ki so tu živele že mnoga Na zadnjo akcijo so kljub veliki kv. m njive oz. košenice. z novim letom, kot je bilo predvide­ leta. Prebivalci tega območja pravi­ odgovarja propagandi prišli le štirje starejši in Ustrezni organi KS so zadevo no. Na zadnji seji občinske skup­ jo, da jih je pomorila gnojnica, ki je dva mladinca. Ko bo igrišče dograje­ temeljito raziskali in pretehtali ščine - na njej so razrešili gradbeni po nesreči iztekla nekemu trakto­ - Slišal sem, da vaš sindikat no, pa ga bodo uporabljali otroci ter ocenili, da je nova trasa upra­ odbor, ki ga je vodil France Grivec, ristu iz cisterne. zato tako dobro dela, ker vodi­ vseh staršev, se pravi, da je to delo vičena in koristna za vas Sinovi­ in predali dom v upravljanje todzu — Ker manjka dolaijev, sem zase in za svoje otroke. zdravstvenega doma Ribnica - so le dobro in izvirno kadrovsko PRIZIDEK NAME DOKONČAN co. moral po mrežico za brivski Krajevna skupnost ni dosegla menili, da ne bi smelo biti posebnih politiko? - Končno je po precejšnjih zaplc- NEKAJ NOVOLETNIH ŽELJA ovir, da novi zdravstveni dom ne bi aparat v Italijo. soglasja z lastnico parcele, zato — Ko so odpovedale že vse tljajih prizidek NAME le dokončan M O ZELJČANOV: da bi dobili lo­ začel že v kratkem tudi obratovati. je predlagala občinski skupščini - Kaže, da manjka tudi rub­ m odprt. Sedanji prodajni oddelki, kalni avtobus; da bi odstranili dosedaj znane volilne metode, ki so sc zaradi prostorske stiske že Ribnica, naj sprejme odločbo o ljev, saj že dobrega pol leta ne «no se končno odločili za res smrdljivo smetišče pod Mozljem; POHVALA LONČARJEM kar „dušili“ . so sc zdaj razmaknili, dbi presekali ..ovinek smrti"; da bi ugotovitvi splošnega interesa za Pedagoška svetovalka Marija Jemec morem dobiti izpušne cevi za ttvimo in smo za odgovorne pridobili pa so tudi precej skla­ imeli primeren kulturni dom; da gradnjo ceste do naselja Sino­ je pred kratkim pohvalila vodstvi moskviča in bom moral na pot diščnih prostorov. dolžnosti — žrebali. kulturne dvorane ne bi posojali vsa­ vica. Na zadnji seji je občinska osnovnih šol Ribnica in Dolenja vas v Rusijo. komur in celo za zasebno popivanje; skupščina tp odločbo sprejela in da bi dobil Mozelj razsvetljavo ob tako ugotovila, da je dopustna cesti; da bi pozimi organizirali teča­ razlastitev te zemlje v korist je pletenja, kvačkanja ali drugih družbeno lastnine. Zoper ročnih del; da v peskokopu ne bi več minirali tako močno, da hiše odločbo m dopustna pritožba, KOČEVSKE novice kar skačejo; da nam poleti ne bi bilo dovoljeno pa je sprožiti pravni treba nositi vode iz oddaljenih vod­ spor pri Vrhovnem sodišču SRS. njakov. REŠETO

Št. 2 (1692) 14. januarja 1982 DOLENJSKI LIST 2 1 r m ž m r n m . DOLENJSKI PROJEKTIVNI BIRO NOVO MESTO, SOKOLSKA 1 URBANIZEM, PROJEKTIRANJE, Vd C INŽENIRING 'J

mena Asanti. 19. in 20. 1. nemško- KONJA, starega 7 let (500 kg), s italijansko-francoski film Preklet­ komatom prodam. Anton Drenik, __t______e d e n s K 6 le stvo črnega rubina. Cikava. 1, Novo mesto, telefon ČRNOMELJ: 14. in 15. 1. ameri­ 2 5 - 3 1 4 . VIKEND in 7 a vinograda na žici v Četrtek, 14. januarja - Srečko ški film Nespretni detektiv. 16. in BARVNI TELEVIZOR z velikim 17.1. avstralski film ABC od ljubez­ ekranom, nov, prodam za 40.000 Tolstem vrhu prodam. Dostop z DOLENJSKI LIST Petek, 15. januarja - Pavel vsakim vozilom. Naslov v upravi Sobota, 16. januarja - Marcel ni do seksa. 17. in 21. 1. hong- din. Ponudbe pod „EI COLOR" lista (70/82). Nedelja, 17. januarja - Anton konški film Tigrov bes. 18. in 19.1. pošljite na upravo lista! IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list. Novo mesto t PRODAM 90 arov deset let starega Ponedeljek, 18. januarja - Suzana film Sivi orel. 19. 1. ameriški film PEČ ZA KOPALNICO prodam. Bo­ USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, vinograda na terasah, opremljene­ Torek, 19. januarja - Marjj Robin HOOD. žič, Dol. Straža 86. Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in ga z betonskimi stebri in žico. Sreda, 20. januarja - Boštjan KOSTANJEVICA: 16. 1. francos­ FOTOAPARAT CONTAX - RTS z T rebnje. winderjem in objektivom 1,4/50, Tel. 71-774 od 18. do 20. ure. Četrtek, 21 .januarja - Neža ki film Učitelj plavanja. 17. 1. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsed­ ameriški film Mačka iz vsemirja. 2,8/28 in 2,8/135 in MAMIYO PARCELO ob asfaltni cesti v Kotu nik: Niko Rihar, LUNINE MENE RB-67 profesional s kaseto pri Semiču, primerno za gradnjo NOVO MESTO - KINO KRKA: 120-220 in objektivom Secor 90 UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni ured­ Od 15. do 17. 1. ameriški barvni vikenda ali stanovanjske hiše, mm prodam. Ponudbe pod „GO- nik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), 17. januarja ob 0.58 - zadnji krajec film Ameriški gigolo. 18. in 19. 1. prodam. Informacije dobite pri TOVINA". Bojan Budja, Zdenka Lindič-Dragaš, Milap Markelj, Pavel Perc, Jože francoski barvni film Gadje maturi­ Papič, Griblje 31, 68332 Gradac. Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in rajo. 20. in 21. 1. angleški barvni PRODAM peč na olje (7000 kalorij) VINOGRAD (24 arov) v bližini film Človek slon. - možnost kuhanja in prtljažnik Krškega, opuščen, ugodno pro­ Alfred Železnik. Ekonomska propaganda: Janko Saje, Iztok Gačnik m in Marko Klinc. SEVNICA: 15. 1. francoski film za škodo. Ljubljanska cesta 4, dam. Informacije po telefonu Kje si, sreča? 16. in 17. 1. angleški Novo mesto. (068)79-183. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 12 din. Letna VINOGRAD (8 arov) prodam. Bo­ BREŽICE: 15. in 16. 1. ameriški film Dingli - največji pes na svetu. PRODAM mlado frizijko s teletom. naročnina 480 din, plačljiva vnaprej - Za delovne in družbene žič. Dol. Straža 86. barvni film Tom Horn. 17. in 18. 1. 20. in 21. 1. ameriški film Rokerji z Vinko Jordan, Gmajna 11, Raka. organizacije 960 din - Za inozemstvo 960 din ali 23 ameriških VINOGRAD (10 arov), na žici, pro­ ameriški barvni film Dekle iz ple- Jam ajke. KOZOLEC na štiri okna po ugodni dolarjev oz. 52 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - dam. Dostop s kamionom, sonč­ cen- prodam. Dol. Kamence 27, na lega, elektrika na parceli. Devizni račun 52100-620-170-32000-009-8-9 (Ljubljanska Novo mesto. Anton Avguštin, Podturen 43, Banka, Temeljna dolenjska banka Novo mesto). KASETNI TRANSISTOR Grunding 68350 Dolenjske Toplice. OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 220 prodam. Šmihel 44, Novo mesto. VINOGRAD s sadovnjakom (12 a), din, za razpise, licitacije ipd. 300 din, 1 cm na določeni, srednji ati DVA JUNCA, stara 18 mesecev, 4 km iz Novega mesta, odlična zadnji strani 330 din, 1 cm na prvi strani 440 din. Vsak mali oglas do prodam. Kren. Gor. Straža 15. lega in razgled, prodam. Emil DALMATINSKEGA OSLIČKA, sta­ 10 besed 100 din, vsaka nadaljnja beseda 10 din. Za vse druge oglase Bajec, Smolenja vas 71, Novo rega dve leti, prodam. Jože Kaste­ velja do preklica cenik št. 13 od 1. 11. 1981 dalje. Na podlagi mnenja mesto telefon 24-555. I f l B i lic, Poljane 6 pri Mirni peči. sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. PARCELO (40 arov) — kostanjev ELEMENTE - rabljene, kuhinjske, gozd v Žalovičah, prodam. Anton 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. poceni prodam. Tel. 85-107. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: IMV KOMBI Diesel kasonar, zelo Kraševec, Jelše, Otočec. POGRAD (postelji v nadstropje), 52100-603-30624 - Naslov uredništva 68001 Novo mesto. Glavni dobro ohranjen, prodam. Telefon lepo oblikovan, izdelek Mebla, SLUŽBO DOBI fr9 P- P- 33 (telefon (068) 23—606 — Naslov uprave Jenkova 1,p. 8 5 - 3 7 8 . dolžine 190 cm, prodam. Infor­ p. 33 tel. (068) 22-365 — Naslov ekonomske propagande in malih NSU 1200 C z generalno obnovlje­ macije na tel. 21-790 po 17. uri. nim motorjem poceni prodam. PRODAM late za kozolec ali punte. OBVESTI LA I oglasov: Glavni trg 3, p. p. 33, telefon (068) 23-611 - Nenaročenih MIZARJA za montažna dela sprej­ Naslov v upravi lista (72/82). Naslov v upravi lista (75/82). OBVEŠČAM cenjene stranke, da rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in mem. Samsko stanovanje za­ ZASTAVO 101, letnik 1973, pro­ ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektrika) sem 1. januarja 1982 odprl delav­ prelom DITC, tozd Časopis Dolenjski list, oddelek grafične priprave gotovljeno. Stane Plot, Jurčkova dam. Miran Dular, Pod Trško prodam. Vuica, Gor. Straža 163 nico za popravilo motornih žag, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. pot 131 c, 61000 Ljubljana. goro 69, Novo mesto, telefon (novi blok). škropilnic in vrtnih kosilnic vseh KV ELEKTROINSTALATERJA z (068) 24-508. vozniškim izpitom B kategorije, SOLO GRAMOFON, 32 velikih in vrst. Se priporoča Jože DEŽ­ (zaželeno znanje popravila gospo­ FIAT 126 P, letnik 1978, ugodno 19 malih narodnozabavnih plošč, MAN, Mačkovec 6, 68000 Novo dinjskih aparatov in odslužen vo­ prodam. Telefon 24—252 (popol­ prodam. Franc Kostanjšek, m esto! 15. januarja bo praznovala dobra in jaški rok) takoj zaposlim. Elek- dne). Bučerca 8, 68270 Krško. V BREŽICAH, Cesta prvih borcev skrbna mama MARIJA NADU iz troinstalacije in popravila gospo­ ZASTAVO 101, letnik 1975, poceni 15, v stavbi stare lekarne (na Jelševca pri Trebelnem svoj 6(1 dinjskih aparatov Ivan Petrič, prodam. Jeke, Hrvaški brod 19, dvorišču) je na novo odprta rojstni dan. Za praznovanje ji Dragi mami, stari mami in prababici CBE 46, Metlika, telefon Šentjernej. čevljarska delavnica. Poleg želim še na mnoga zdrava leta v KUPIM FANI HRIBAR iz Pugleda pri 5 8 - 4 6 7 . ZASTAVO 101, karambolirano, let­ čevljarske dejavnosti opravljam krogu njenih dragih. Hčerka Mil­ nik 1977 (reg. štev. NM 343-20), tudi vsa popravila usnjene galan­ Mokronogu vse najboljše za osem­ ka s Francitom. prodam. Ogled v gasilskem domu. deseti rojstni dan želijo hčerke z KOLESNE OBROČE za 126 P, terije in izdelujem -vse vrste klju­ Informacije po telefonu 22-711, čev. Poslužujte se tega servisa, saj družinami iz Ljubljane. Enako Na začetku skupne življenjske poti STANOVANJA interna 296, od 6. do 14. ure. lahko z gumami, kupim. Telefon tudi atu za minulo praznovanje. želijo SLAVKU MAJZLJU in 21-830, od 18. ure dalje. boste solidno in hitro postreženi! VW prodam. Naslov v upravi lista Dragi sestri FANIKI SELAN iz MIRI JARMEK iz Metlike vse GRADBENO PARCELO, po mož Se toplo priporoča MARJAN (76/82) ali po tel. 23-496. RETELJ! Ceste brigad v Novem mestu vse najboljše vsi njuni, posebno pa SOBO ODDAM dekletu. Rimska 13, RENAULT 4, letnik 1977, prodam nosti z dokumentacijo, ali začeto najlepše za rojstni dan, največ pa mama, sestra Pavlina in brat gradnjo v Novem mestu, kupim. VALILNICA v Cegelnici 20, Novo T rebnje. po ugodni ceni. Jože Križan, Pod­ zdravja, želi Zvonka. T one. Telefon 25-674. mesto, obvešča, da bodo imeli od KRŠKO: sobe oddam fantom ali zemelj 7, tel. (068) 56-675. ZAZIDLJIVO PARCELO v okolici 23. januarja dalje vsako soboto dekletom. Katič, Kajuhova 17, ZASTAVO 101 L, staro štiri leta, Šentjerneja ali Orehovice kupim. enodnevne piščance. V januarju Krško. odlično ohranjeno, garažirano, Naslov v upravi lista (74/82). imamo petelinčke pasme hisex po ŽENSKI, najraje študentki, oddam prodam. Informacije po 16. uri znižani ceni (5 din kos). Informa­ centralno ogrevano sobo v Novem na telefon 25-448. R 18, novejši, malo vožen, kupi cije po telefonu 23-384 in mestu. Kristanova 24, stanovanje MOTOR 15 SLC, dobro ohranjen, zdomec. Pokličite zvečer na tele­ 2 3 - 3 8 5 . ZAHVALA prodam. Vozilo dostavim na fon (038) 30-626, Kosič. 22, Novo mesto. OBVEŠČAMO cenjene stranke, da dom. Brena Prešeren, Šmarjeta ZA 126 P kupim dobro ohranjen »iiRNIMA IN UREJENIMA oseba­ prodajamo enoletne bele kokoši Ob nenadni izgubi našega dragega 50, Šmarješke Toplice. motor. Alojz Junc, Gorenja vas ma oddam enosobno stanovanje nesnice. Cena ene kokoši je sina, očeta in starega ata R 6 in prikolico za osebni avto 17, Šmarjeta. za pomoč pri delu. Ponudbe pod: 80,00 din. Stane Zdravje, Zalog prodam. Rajko Poznič, Brezje 10, TRAKTOR STEYER 28 (do 30 „DOGOVOR”. 17, Novo mesto, telefon 24—594. Senovo. KM) ali IMT 35 KM kupim. Dare OPREMLJENO SOBO v Novem ZASTAVO 750 LC, leto izdelave mestu išče samski mlajši inženir. Zavodnik, Mihov štradon 16 c, maj 1980, prodam. Franc Zupan, MILANA Zaželjeno je, da je v bližini IMV. 61000 Ljubljana. Dol. Prekopa 2, Kostanjevica. Naslov v upravi lista (73/82). KAVČ, raztegljiv v ležišče (brez ZASTAVO 101, staro dve leti, foteljev), kupim. Telefon •V i1 PROSTOR - delavnico (5 x 10 m) v dobro ohranjeno, zamenjam.za 2 1 - 5 9 0 . CVETKO POVŠE, Sela pri Štravber- BRATKOVIČA Novem mestu, primerno za tiho zazidljivo parcelo ali staro hišo v GARSONJERO v Novem mestu ku­ ku, prepovedujem sečnjo v Glšici, obrt, iščem. Telefon 21-590. okolici Novega mesta (do 10 km). pim. Telefon 21-590. parcela številka 265, in vožnjo po JAMSKEGA Ponudbe na telefon 24-695. ttiojem potu iz Glšice ter po njivi R 6 TL prodam. Telefon (068) na hribu, dokler ni meja urejena. 2 4 - 6 8 0 . POPRAVEK Kdor tega ne bo upošteval, ga | Kmetijski stroji jj ZASTAVO 1300 po delih zelo poce­ bom sodno preganjal. ni prodam. Telefon 84-326. se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom za vso pomoč, ko so nam TAM 5000 v voznem stanju pro­ v najtežjih trenutkih stali ob strani. KOMBAJN za žetev prodam ali za­ dam. Anton Bartolj, Šentrupert Pri zahvali za pokojno Ivano Žibert, RAZNO 25. ki je bila objavljena v številki menjam za novejši traktor. Naslov Žalujoči: mati, hči Milena in sin Janez z družino v upravi lista (69/82) ali telefon GS CLUB, letnik 1976, in TAM 1/82 je bilo pomotoma napisano pri žalujočih hčerke. Pravilno je OBDELOVALNO ZEMLJO v okoli­ (068) 21-318. 5000 kasonar prodam. Mirko Ko­ hčerka. Za neljubo napako se ci Dol. Toplic vzamem v najem. SAMONAKLADALNO PRIKOLI- šak, Šentjernej 120. Ponudbe na tel. 85-768. ČO Senator 22 prodam. Franc ZASTAVO 1300, letnik 1973, regi­ opravičujemo. Perše, Zbure 30, Šmarješke Topli­ strirano, prodam za 50.000,00 ce. din. Švajger, Pleterje 30, Krško. ZASTAVO 125 PZ, letnik 1975, in FREZO PASQUALI, 14 KM, s pri­ ZASTAVO 750, letnik 1973 po­ ključki, prodam. Mačkovec 6, ceni prodam. Informacije vsak Novo mesto. dopoldan po telefonu 58-323. TRAKTOR VLADIMIREC, 31 KM, PRODAM dva FORDA TAUNUSA ZAHVALA s kosilnico, prodam Grubar, po delih ali skupaj, leto pro­ Volčkova vas 2, 68310 Šentjer­ izvodnje je 1969/70. Durakovič, nej. Dol. Karteljevo 18, Mirna peč. UGODNO PRODAM samonakladal- ZASTAVO 101, letnik 1973, ugod­ ko za seno in traktorsko koso. no prodam. Informacije po tele­ Ob boleči izgubi naše drage mame Zalokar, Vinica, Šmarješke Topli- fonu 23-611 (dopoldne) ali 24-487 (popoldne).

ZASTAVO 750, letnik 1973, v od­ Motorna vozila ličnem stanju, registrirano do sep­ tembra 1982, prodam. Merica Kržan, Gubčeva 8, Brežice. PZ, letnik 1974, generalno obnov­ SIMCO 1000 GLS, z generalnim ljen, kot nov, ugodno prodam. popravilom motorja, po delih in IVANKE Lahko tudi na kredit. Telefon Šimco 1301 GL, skupaj ali po 8 5 - 7 6 8 . delih, prodam. Oglasite se pri TAM 2000, vozen z B kategorijo, Zvonku Arhu, Selce 6, 68273 prodam. Bevc, Dolenjske Toplice Leskovec pri Krškem. 75. PRINZA 1000 C, letnik 1972, dob­ ro ohranjenega, 8000 km po ge­ PRODAM OPARE neralni, in kasetni avtoraido ugodno prodam. Ilovar, Šmarjeta 46. LESENO GARAŽO (7 x 5 j v Mač­ se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi, jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti in ji ZASTAVO 750, letnik 1974, regi­ kovcu (z manjšo preureditvijo pri­ strirano do maja 1982, prodam. poklonili obilo lepega cvetja, nam pa ustno ali pisno izrazili sožalje. Najlepša hvala vsem sorodnikom, merna tudi za vikend) in 11 vreč Ludvik Iglič, Vel. Strmica 14, mineralfas za fasado prodam. T rebelno. prijateljem in dobrim sosedom. Prisrčna hvala za spregovorjene poslovilne besede in godbi ter pevcem. Jože Žagar, Žihovo selo 9, Oto­ ZASTAVO 750, letnik 1980, pro­ čec. Posebna zahvala trebanjski zdravnici Dr. Vilfanovi in osebju internega oddelka novomeške bolnišnice, dam. Franc Pflcge, Cerklje ob Krki 44, telefon 69-101, do 14. PRODAM novo motorno žago Stihi, predvsem dr. Huebscherju, dr. Fornazariču in dr. Starcu. ure. nemško, 040. Cena po dogovoru. ZASTAVO 750, letnik 1977, pro­ Naslov v upravi lista (71/82). dam. Mirko Slak, Mali vrh 6, PRODAM dobro ohranjen črno-beli Vsi njeni Mirna peč (popoldne). televizor, štedilnik Gorenje (levi), peč na olje, kompresor z električ­ nim motorjem za malo obrt. Tele­ fon 44-423. OBRTNIKI! PRODAM diatonično harmoniko Smučarsko srečanje obrtni­ Melodija Mengeš (duri C, F, B), Trebnje,dne ll.januaija 1982 kov je zaradi pomanjkanja snega otroško posteljico z jogijem, žen­ preloženo na 20. 2. 1982. OZ sko poročno obleko številka 40. NOVO MESTO, OZ HRAST. Drejčctova pot 28, Novo mesto. Ogled v popoldanskem času.

DOLENJSKI LIST Št. 2 (1692) 14. lariuarja 1982 ZAHVALA Prezgodaj čas prišel je za oddih, dom je prazen, dom je tih, tebe ljubi oče ni, V 100. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, dedek in pradedek da bi skupaj še bili.

ZAHVALA

Tiho nas je v 53. letu starosti zapustil naš dobri mož in skrbni oče MIKO CVITKOVIČ iz Dolenjcev 3 pri Adlešičih JOŽE LUZAR iz Dolenje Stare vasi pri Šentjerneju

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem za vsestransko pomoč, izrečeno sožalje in darovano cvetje in vence DPO Adlešiči. Hvala vsem, ki ste pokojnega v Ob boleči izgubi našega dragega očeta se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in tako velikem številu spremili na zadnji poti, posebno pa pevkam, govorniku Starešiniču in vaščanom, ki so nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, sočustvovali z nami, nam pismeno ali ustno duhovniku za opravljeni obred. izrekli globoko sožalje, za pokojnika darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Zahvala velja tudi celotnemu kolektivu DO Iskra Šentjernej, SSTU Novo mesto in kolektivu Mercatorja iz Šentjerneja, zdravniškemu osebju, GD, godbi, pevcem, župniku za opravljeni obred ter sodelavki za poslovilne besede pri odprtem grobu. Vsem še enkrat iskrena hvala!

Žalujoči: hčerke Marica z družino, Anka, sin Niko z družino, sestra Katica in ostalo sorodstvo Žalujoči: žena Tončka, hčerka Zinka, sinovi Radko, Jože in Niko ter ostalo sorodstvo

ZAHVALA ZAHVALA ZAHVALA V 74. letu nas je nepričakovano V 76. letu je umrl naš dragi oče, zapustila naša draga mama, stara stari oče in tast mama, prababica, teta in botra Po dolgotrajni bolezni nas je v 59. letu zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat MARIJA JOŽE GOLOBIC BOBNAR Štrekljevec 21, Semič roj. Šercelj MIRKO DRAGOŠ s Suhorja Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem sose­ iz Kanižarice dom za podarjeno cvetje in izraženo sožalje. Posebno Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, zahvalo smo dolžni GD Štrekljevec, Lovski družini Smuk Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih prijateljem in znancem za darovano cvetje in vence ter iz Semiča, pevcem—lovcem, godbi, govornikom, župniku trenutkih stali ob strani, pokojnega spremili na zadnji izrečeno sožalje in spremstvo pokojnice na zadnji poti. za -opravljeni obred in vsem, ki so nam kakorkoli poti in mu podarili cvetje in vence. Posebej se zahvaljuje­ Posebno se zahvaljujemo podjetju GG Podturn, Novoles pomagali, pokojnemu darovali cvetje in ga spremili na mo DO Rudnik Kanižarica, Krajevni organizaciji ZB, TVP in župniku za opravljeni obred. zadnji poti. Gasilskemu društvu Dobliče, Društvu upokojencev iz Črnomlja in DO Beti Črnomelj. Žalujoči: otroci z družinami, brat, sestre ter ostalo Žalujoči: sin Jože, hčerki Mirna in Anica z družinami Žalujoči: vsi njegovi sorodstvo /

Brez tebe dan je noč, ZAHVALA ZAHVALA brez tebe smeh je jok, brez tebe vse je nič. Nenadoma nas je zapustila v 76. letu Ob boleči izgubi našega dragega naša draga žena, mama, stara mama s p in teta V SPOMIN

21. januaija bo minilo deset let, odkar je prenehalo biti srce našega MILANA ANA dragega HRANILOVlCA 1 KLEMENČIČ iz Ždinje vasi 13 , STANKA ČERNOŽA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, Cumovec 19 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, še * prijateljem in znancem, ki ste ga tako številno spremili na posebno pa sosedom za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje Nismo imeli časa, da bi se ti zahvalili za neizmerno zadnji poti, mu darovali vence in cvetje. Posebno zahvalo in spremstvo na zadnji poti. Prav tako se zahvaljujemo smo dolžni družini Poljančevi, med. sestri Slavki Cekuta ljubezen in dobroto, tako nenadoma si odšel od nas, tih župniku za opravljeni obred in podjetjem Knjigotisk, in miren, kot si bil vse življenje. Praznina in bolečina sta in vsemu zdravstvenemu osebju. Hvala tudi pevcem in Novoteks s sodelavci, W O Ljubljana in Novoles. župniku za pogrebni obred. ostali. Vsi pridemo za teboj in ne boš več sam. Hvala vsem, ki se ga še spominjate. Žalujoči: mož in otroci z družinami V gjoboki žalosti: žena Rezka, sin Stanko, hčerka Nada Vsi njegovi 2. januarja 1982 in brat Tone z družinami

ZAHVALA ZAHVALA Kruta, prekruta je resnica, da med nami ni več nadvse ljubljenega moža, atka, ata, sina in brata 46-letnega Ob tragični izgubi naših dragih PANTEJA, JELICE, DRAGI JA ERNESTA KRIŽAJA iz Kočevja in ANE MILClNOVlC

iz Brezovice 13, Medika

Ob tragični smrti našega Ernesta se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem znancem in vaščanom iz Klinje vasi, ki so nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč. Najlepša hvala DO Tekstilana Kočevje, OS Kočevje, interni banki ZKGP, zdravstveni skupnosti, osebju ZD Kočevje, NK se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč. Posebno Kočevje, PD Kočevje, pihalni godbi, pevcem in govornikom, tov. Ruparčiču in tov. Letonji za poslovilne zahvalo smo dolžni Lovski družini Radatoviči, Zvezi borcev Suhor, GD Suhor in župniku iz besede. Hvala vsem, ki ste ga spremili do njegovega mnogo preranega groba. Radatovičev za opravljeni obred in tople tolažilne besede.

Žalujoči: žena Jožica, sin Tomaž, hčerki Tanja in Mojca z družino, ata, mama, bratje in sestri z družinami ter ostalo sorodstvo Žalujoči: brat Milan in vsi sorodniki

DOLENJSKI U ST 23 Res »zaklad” v Gorenji vasi? Za pokal Tudi še tako huda energetska kriza bo težko spet pognala knape v nederje zemlje pri novomeške 5 * Gorenji vasi fari Mirni — Izkopavanje premoga na tistem področju bi bilo žal sprto z eko­ % športne dvorane * VILMA MA nom iko s % Večkrat se zdi, da smo že odkrili Zdaj, ko je nastopila tako imenova­ je, če bi bil tak izkop smotrn. Kot je Vabilo za pokalno * Rojena v Trbovljah, matu­ ži; očitno pa je tudi, tla J se H rirala v Celju, živela v vse razpoložljive energetske vire. na energetska kriza in so spet postali bilo slišati iz raznih virov, je tam le tekmovanje v malem | na obravnavano gradivo4 Zato je vsaka vest, ki govori o novih aktualni še tako neznatni viri energi­ * Beogradu, Anhovem, Žalcu spozna. okoli 500 tisoč ton lignita, kar je nogom etu odkritjih, povsod deležna pozorno­ je, je rudnik v Ge/er i’ vas-i spet komaj desetina letno izkopanega in med študijem v Ljubljani, „Ker sem operativka, sem4 sti. Tudi vest o velikih zalogah pre­ vrnjen iz pozabe. premoga v Velenju. Tudi v primeru, Predvidoma od 7. februarja %S dokler se ni pred trinajstimi vajena razpravljati na J moga v Gorenji vasi pri Mirni je na­ Vendar pa na tistem območju da bi vsako leto izkoristili le 100 naprej bo ob nedeljah v športni leti, najbrž za vselej, naselila podlagi številk, dokazov ali4 letela na tak odmev. niso bile opravljene raziskave, ki bi 1 tisoč ton, bi bila petletna amortiza­ dvorani v Novem mestu tekmo­ vanje v malem nogometu za | v Novem mestu. Biologinjo Resnica o tem premogu je nekoli­ edine lahko dale dokončen odgovor cijska doba za naložbe v rudnik le drugih dejstev. In če si z gra- £ pokal športne dvorane. Tekmo­ ko drugačna. Že dolgo je znano, da 5 Vilmo Manček je tedaj mož divo m na jasnem, prepričan,4 na vprašanje, koliko je tam premo­ prekratka. Zato je zamisel o ponov­ vanje bo odprtega tipa in organi­ pripeljal na Dolenjsko. So­da je prav, kar se predlaga, £ v okolici Gorenjy vasi obstajajo za­ ga. Obstajajo le ocene, do katerih so nem oživljanju rudnika ž 1 aslejko- zirano po pokalnem sistemu. I S besedniku ima navado med ni težko to zagovarjati," je * loge premoga, ki so ga tudi. že izko­ strokovnjaki Geološkega zavoda iz prej le pobožna želja. Število moštev je neomejeno, pogovorom gledati narav­rekla. J riščali. Pred vojno je tam premog Ljubljane prišli, ko so tam iskali vsako pa lahko šteje največ deset ‘izkopavala Trboveljska premogo- igralcev. Prijavnina znaša 1.000 s nost v oči Z znanci včasih ,, Zvečer, ko gredo vse tri jj glino za potrebe Industrije gradbene T A T O V I NE * kopna družba, vendar je zaradi ne- keramike iz Račjega sela. In po dinarjev in jo je treba plačati ob prijavi. Resnost prijave je mogo-« % rada pokramlja o otrocih inhčerke spat, berem in studi-4 ekonomičnosti rudnik opustila. tistih ocenah v resnici obstajajo za­ MIRUJEJO % kuhariji, kot da pod milim ram gradiva. Jih ni malo! J če dokazati tudi z bančnim po- j N loge premoga, ki bi se jih dalo izko­ V noči na 7. januaLo iz barake trdilom o vplačilu na žiro račun % nebom ne bi imela drugega Med tednom ne gledam tele­4 riščati kar na površini. Vprašanje pa % USODNE ŠKARJE mariborske Hidromontaže v 52100-678-80347. Podrobnej- | * dela. Resnica pa je drugač­ vizijskega programa, razen 5 Krškem, delavcu Petru Paniču, še informacije in urnik bodo H na. dnevnik, potem si v mirnem V soboto dopoldne je 73-!etni ukradli radiokasetofon, Danijelu javljeni po prejetju vseh prijav, % Franc Tekstor iz Novega mesta vozil ki jih sprejema uprava športnih H V tovarni Krka je vodja kotičku razprostrem ,parije‘. 4 Peklaru pa uro, dvoje hlač, suknjič, * obrata, kjer predelujejo z osebnim avtom od Novega mesta Žreb spet srajco in 40 din. Istega dne je iz gar­ objektov v Novem mestu, Kette­ Na srečo imamo v družini jev drevored 2 (športna dvorana) % proti Ljubljani. Pri Jezeru je začel derobe v jedrski elektrarni izginila N kapsule in antibiotike. Osta­vloge razdeljene, tako da do 28. januarja. (Informacije na prehitevati nek avto, ko je nasproti * la je v kolektivu, kjer je do­ naklonjen torbica Ivanke Molan, kije na škodi telefon 22-941 ali 22-267) vsak prispeva po svojih \ z osebnim avtom pripeljala Ljubljan­ N bila prvo zaposlitev leta * za 250 din in 200 mark. % močeh. Dogovarjamo se, čanka Marija Baraga. Avtomobilist- % 1969 in kjer so jo kmalu od­ * Tonetu Remsu * kdo bo kdaj kam šel Naj­4 ka se je umikala v desno, kljub temu * krili kot sposobno družbe­starejša, 16-letna Bronja, 4 sta avtomobila silovito trčila. * p ' Novomeški reševalec H nopolitično delavko. Prakso precej pomaga pri čuvanju Tekstor in Baragova sta bila hudo %je sicer imela že od prej, saj mlajših sestric. Dnevno časo­ ranjena, dva sopotnika v ljubljan­ križank dobil za nagrado Tisočak gre v Ribnico % \ skem avtu pa laže. Vse so odpeljali v letovanje na Kanarskih % je postala članica ZK takoj pisje vsak dan preletim, * ob polnoletnosti, vendar jenatančno preberem pa samo s novomeško bolnišnico, kjer je Franc o to k ih Samo 307 rešitev, pa še med temi polovica z napako * mislila, da bo v Novem 4 Tekstor ponoči umrl. to, kar moram vedeti Na Letošnja novoletna nagradna kri­ Trško goro 29. «%* Že dolga leta si T one R em s, v mestu vsaj nekaj let v ,,ilega­ mesec preberem poprečno *4 žanka je bila za marsikaterega reše­ % 4 novomeškem tozdu Pekarne za­ Knjižne nagrade bodo prejeli: * li". Začela je pri Rdečem po eno knjigo lažjega žanra 4 poslen kot pripravljalen podat­ valca; očitno pretrd oreh,-saj smo do Martin Frankovič, Leskovec, Nova * križu in v Samoupravnih 4 Ljubelj za delavce napovedanega roka prejeli komaj pot 2; Miran Pajnič, Ribnica, Buko * za razvedrilo. To pa je v4 kov za računski center ljubljan­ organih, kmalu pa je postala glavnem tudi vse, kar si 4 skega Žita, preganja dolgočasje z 307 rešitev, kar je manj kot običaj- vica 18; Janez Mohorčič, Kranj, Sta­ S 4 Nov dom Počitniške no, razen tega je bilo v njih nenavad­ ra cesta 18; Janez Bobič Novo % znana javna delavka, zlasti v lahko privoščim zase. “ 4 reševanjem križank. * gospodarskih krogih. V Zelene oči ji postanejo 4 še skupnosti Krško na Lju­ no veliko napak. Skoraj vsaka druga mesto, Marjana Kozina 51; Stanko % - prejšnjem mandatu je bila 4 rešitev jo je imela, nekatere pa celo Kolar, Sevnica, Heroja Maroka 10; a za kanček svetlejše, kadar na 4 belju — 11 sob z 48 ležišči po več. No, kljub temu je bilo pra­ Sonja Požar, Novo mesto, Mestne * predsednica občinskega glas razmišlja, kaj bi počela, 4 — Smučarska karta za * 4 vilnih rešitev več kot dovolj, da je njive 3; Dušan Košuta, Črnomelj, « zbora združenega dela, zdaj če bi imela na skrbi samo Zelenico le stotak žreb izbral 15 nagrajencev. Kolodvorska 49; Marko Rems, Novo * je predsednica občinske službo in dom. „ Veselilo bi 4 Prvo nagrado v znesku 1000 mesto. Mestne njive 4; Slavko 4 Krška počitniška skupnost vse konference ZK in kandidat­me hoditi v naravo. V sezoni dinarjev je sreča naklonila Margi Kužnik Dobrnič, Železno 9; Robi 4 bolj širi zmogljivosti za oddih delav­ 4 Bregar iz Ribnice, Prijateljev trg 12; Šobar, Novo mesto, Šegova 16; Da­ ka za mesto sekretarke v gob včasih le gremo vhosto. cev. Letos poleti so odkupili dom na 2. nagrado — 500 din dobi Aleš Vol- nica Bunc, Novo mesto, Adamičeva komiteju. Veseli me vrt. Svoj dolg bom *4 Ljubelju, ga obnovili in pridobili 48 4 čanšek, Krško, Stari grad’ 1 a; 3. 8 in Silvo Šobar, Uršna sela, Dobin- Ni mogoče trditi, da ima družbi verjetno kdaj vrnila, ležišč v enajstih udobnih sobah. 4 nagrado - 300 din pa bo prejel dol 20. Nagrajencem čestitamo! izrazit govorniški dar. Res kar je investirala vame, 4 Zaenkrat so si prostore zagotovili 4 Bojan Skobe, Novo mesto. Pod UREDNIŠTVO DL pa je, da kadar kaj reče, je potem bo tudi za druge stva­4 Celuloza, Preskrba, hotel Sremič, to pretehtano, argumentira­ri čas, “ pravi dokaj otpimi- Lisca, Elektro in Labod, veliko za­ no, z glavo in repom. Prazno stično. nimanja pa je še v Kovinarski, na Tone Rems čvekanje na sestankih sovra- RIA BAČER \ občinski upravi in pri obrtnikih. APK-GOSi, 1 4 Vsaka soba ima svojo kuhinjo, v Tone pravi, daje zadnjih šest 4 RAKAOHATra I R 4 spodnjih prostorih pa je skupna let rešil in oddal na pošto malo­ 4 jedilnica. Gostje se lahko hranijo ne vse nagradne križi nke, ki so RRA RADKO. 4 bile objavljene v slovenskem ča­ 4 tudi v komaj 200 metrov oddalje­ TRA V A 4 nem Kompasovem hotelu. Celo­ sopisju, in precej tistih, ki so iz­ A dnevna oskrba velja tri stotake, dne­ šle na Hrvaškem. „To se mi je *4 OLAjNiT RANO vna karta za smučarijo na Zelenici vsekakor izplačalo, saj sem do *4 stane stotak, cena samega prenočiš­ lani dobil že kakih 130 nagrad L AVjAlI JAN 4 za reševanje. Poleg denarnih in 4 ča pa je 80 dinarjev. Prvi delavci so S.T gK ALP v domu že preživeli zadnje praznike. knjižnih nagrad sem dobil na T IO JA N S Počitniška skupnost skuša dobiti svoj naslov na Mestne njive 4 v 45 E 4 v Krškem ustrezen prostor, kjer bo Novem mestu tudi tri stenske 4 osrednja recepcija za vse zmogljivo­ ure, različno kuhinjsko posodo, . . m - 4 - sti vse bolj živahnega delavskega jedilni pribor, garnituro orodja - T ' ; 4 ZT,*. 4 turizma. Nov dom počitniške skup­ in več kompletov pisalnih pri­ ROB ZEL S TV 4 nosti tik ob spodnji postaji žičnice borov. Lani sem za nagradni .na­ GAL 4 meček' šel z Vjesnikovimi reše­ AS 4 za Zelenico na Ljubelju smiselno dopolnjuje in zaokrožuje celovito valci na štiridnevno .potovanje v MA *4 neznano', resnično prijetno pre­ L AT E R « - E S l E R 4 ponudbo. Po letovanju na morju v 4 Nerezinah ali Poreču bo marsikoga senečenje pa sem doživel že -~NA|V; 4 zamikal še oddih v planinskem okol- letos." C 4 Iz Zagreba so mu sporočili, da ~LA 4 ju. ACER P. P. mu je žreb za rešeno nagradno križanko v Sfingi, križankarski A T ONO P N :A T A R A R l f c publikaciji jugoslovanske enig- " * yO^ANT.._OS A [S ’“ : \ D, malske revije Kviz, ki jo izdaja )|T T AP N E T' 1 VO^KLAl D A ^ R l O l P M Vjesnik, določil prvo nagrado - > R , AM Vesela jesen 82 Zlata poroka mlinarjevih 14-dnevno letovanje na Kanar­ skih otokih, na otoku Teneneri- A, f R A L. .SAR 50 let skupnega življenja mlinarja Jožeta Golobiča in fe. ..Sporočili so mi, da je leto­ ^AiLEaANAr.L NOVOLETNA spet vabi njegove žene Bare, ki sta z delom v svojem samotnem vanje, na katero se bo šlo z leta­ EG 1 T i M N bST ,#šJ NAGRADNA mlinu marsikaterega Belokranjca in partizana rešila lakote lom, vredno 27.350 dinarjev. U Or-U R'A3N AR O D KRIŽANKA glasbenike Žal tega sam ne bom mogel Konec leta 1981 sta Bara Golobič družbi svoje mesto kot pripadniki izkoristiti, ker ne prenesem po­ i s Z A iN T .P E |L A S T T K A *n» o in Jože Golobič z Radoviče prazno­ Titove Jugoslavije. tovanja z letalom, zato smo sev rufcoi V i A N f e g N A N A»" l t O-K M »>*W. i< Natečaj za festival na- vala 50 let skupnega življenja. Oba Svečani obred ob zlati poroki so družini dogovorili, da bo nagra­ r.jVS K E P C #© SL .A rečnih popevk izhajata iz družin, katerih življenje opravili na matičnem uradu v Metli­ do na otoku Tcnenerife užival >KR K A P f ' 0 B L A '“ ®“ Mariboru je bilo težavno in se ni veliko razli­ ki ob navzočnosti sorodnikov in sin. Jaz pa bom še nadalje prebi­ kovalo od večine Belokranjcev. Ven­ šestih še živečih otrok v lepo okraše­ ral časopise in še z večjim ve­ Z E R 1 Kg-N.A. 1 V K P Društvo glasbenih delavcev dar sta vsakodnevne težave hrabro ni poročni dvorani. Želimo jima še seljem reševal nagradne kri­ N A G R A.p A;A V N:QJ •I DOtlNMI mt Harmonija iz Maribora razpisuje prenašala. Jože je okusil tudi grenki mnogo let srečnega skupnega življe­ žanke." ž i L A O iCEF n S iA AIR; A javni natečaj za popevko Vesele kruli tujine. nja. I. Z. jeseni 82, ki bo septembra v Po sklenitvi zakonske zveze sta se R. 1-IR Pravilna rešitev novoletne nagradne križanke štajerski prestolnici. K sodelo­ nastanila na skromni domačiji. Nji­ vanju vabi vse ustvarjalce zabav­ hovemu domu med Radovico. Kraš- ne glasbe, pogoj je le, da ima njim vrhom in Ostrižem je dala traj­ \\ popevka narečno besedilo in da no obeležje ..Golobičeva malenica”, trgali drug drugemu iz rok," še ni bila javno predvajana. Vsak katero je poganjala skromna kraška je vpil v gostilni Pri razbiti avtor lahko sodeluje samo z dve­ voda. Ta mlin je rešil skrbi marsi­ SiS potrebujejo helikopter buči. katero mater, da je bila pravočasno ma popevkama. Melodije naj „Saj so znoreli! Socialna pošlje v treh izvodih z naznače­ zmleta koruza in da so lačna otro­ Pod drugo točko dnevnega o vplivu meglenih juter na „Helikopter moramo naba­ podpora ne preseže osemsto no harmonijo, tempom in podpi­ ška usta dobila zalogaj kruha ali reda je prevzel besedo tovariš viti v rekordnem času," je bil zobno gnilobo prebivalstva s sanim besedilom ali kot „de- žgancev Predsednik, ki je naredil po­ poudarkom na posebno od­ dinarjev, oni pa bi radi frčali kratek in konkreten tovariš po sestankih v helikopterju," mos” posnetek na kaseti ter s Že od leta 1941 je njihov samotni memben obraz, in je rekel: Telesnik. padanje kočnikov in sekalcev. mlin z družino vred postal sestavni je penila Klotilda Zračnikova. posebej natipkanim besedilom v „Naše samoupravne interesne „Na kozlanje mi gre, ko se ,J)enaija za nakup heli­ treh izvodih. Šifriranim del v borbi za osvoboditev in za skupnosti nujno potrebujejo kopterja nimamo, bomo pa Tovarišica Predalnikova je boljše življenje delovnih ljudi. Parti­ spomnim prevažanja po skladbam priložite v posebni - helikopter." Prisotne glave razpisali referendum. Z dobro bila še bolj nabrušena: ,Kul­ ovojnici naslov, ime in priimek zani so našli v njem topel dom in cestah fn železnicah," je za- turni dom naj popravijo, da so kimale v potrditev, tovariš reklamo in z dokazi bomo avtorja glasbe in besedila ter okrepčilo. histerila tovarišica Skrbnik ne bodo padali lustri gledal­ predlog za izvajalca in aranžerja. V zavedne ljudi sta vzgojila (udi Predsednik pa je nadaljeval: prebivalstvo prepričali o nuj­ ! „Imamo toliko dela, maso „V stabilizacijskih časih nosti nakupa helikopterja.” je cem na betice, potem naj raz­ svojih šest otrok, tako da so našli v mišljajo, kako se bodo dvignili Skladbe pošljite do 28. februarja | sestankov, posvetov in sej, da moramo gledati na vsak dinar. odpravil drugo točko .dnevne­ nad oblake." na naslov: Društvo glasbenih de­ z vlakom, z avtobusom ali z Čas pa je zlato, zato trdno ga reda tovariš Predsednik Sisovci pa so razpisali refe­ lavcev Harmonija, Maribor, i avtomobilom ne moremo več podpiram zamisel tovariša rendum, ki je, glej, tudi uspel! Rotovški trg l, s pripisom ,,Za | slediti vsemu. Edina rešitev je Predsednika o nakupu heli- Po Repičevini je završalo. popevko Vesele jeseni". Žirija Psiholog Mozoljnik je po [ helikopter." kopteija," se je zavzela tovari­ Že drugi dan je Mara Repiška bo izbrala 16 popevk, ki se bodo desetdnevni študiji ugotovil, i K besedi se je prvi prijavil šica Zdravič. zabavljala v samopostrežnici: potegovale za glavno nagrado da samo zato, ker je nekdo Zlati klopotec (7.000 din) in za i tovariš KulturiČ, ki je podprl ,Kotalke naj si kupijo, ne pa I tovariša Predsednika v misli o Tudi drugi, spadajoči pod helikopter!" ponesel med ljudi lažen glas, nagrade občinstva (5.000,4.000 streho sisov, niso imeli dru­ da se bodo sisovci zbasali v in 3.000 din). Denarne nagrade | nakupu helikopterja. ,J*la- (4.000, 2.500 in 1.500 din) bo­ ! zenje po zemlji je izguba časa. gačnih misli. Že so se videli v „Helikopter? “ se je čudil helikopter, seveda če bo pre­ do prejela tudi najboljša narečna Bodočnost je v zraku," je bil helikopterju, ki jih nese na neposrednik Jožič Repič, bivalstvo glasovalo ZA, in da besedila in najboljši aranžma I na koncu simbolističen v rea- pomemben sestanek v Belo ,,klešče za puljenje zob naj bodo odleteli v nepovrat. mesto, kjer bodo razpravljali (2.000 din). 'y lističnem. nabavijo, da si jih ne bodo TONI GAŠPERIČ — spoštovali in uresničili, ponekod pa se zanje ne rok, ko bi ga moral izprazniti. A zasidranje v dohodka odpadla več kot polovica prosilcev, zmenijo dosti. V novomeški občini je še najbolj njih, ko so bili povsem znani pogoji ob vselitvi, čeprav marsikdo od teh morda živi v slabših zgleden primer „Krka", ki dosledno izpolnjuje ni pravično vsaj do tistih, ki čakajo nanj. Teh razmerah od tistih, ki so se uvrstili na prednost­ dana zagotovila, medtem ko v nekaterih delov­ pa kljub dokaj ostrim pogojem za uvrstitev na no listo. A kriteriji so pač taki. nih organizacijah niti ni na prednostnih listah za prednostno listo ni tako malo. Tako se stano­ Število točk, ki so jih posamezni prosilci stanovanje tistih delavcev, ki bodo morali iz­ vanjski začarani krog vleče naprej, saj je zbrali, so rezultat ocene stanovanjskih razmer, prazniti solidarnostno stanovanje. Vse to do­ stanovanj vse manj in s tem možnosti, da bi socialno—zdravstvenega stanja družine in dolži­ kazujejo sedanje razmere, ko bi morala „prva rešili čimveč stanovanjskih problemov. ne stalnega bivanja ter zaposlitve v novomeški generacija" teh mladih družin že zapustiti občini po veljavnem pravilniku in na osnovi V novomeški občini sedanji sklad solidar­ solidarnostna stanovanja. Pa ga marsikdo ni, ker preverjanja stanja na terenu. S pravilnikom in nostnih stanovanj šteje 434 stanovanj. Z njim nima kam. V Sloveniji je okrog 8 tisoč takih nenajavljenimi obiski pri prosilcih so tudi omeji­ smo doslej seveda rešili iz stanovanjske stiske priitierov. V novomeški občini, predvsem pa v li špekulacije, ki jih v preteklosti ni bilo tako precej več družin in samcev. Največ teh stano­ samem Novem mestu, kjer je stanovanjski pri­ malo. Določene „luknje", za katere so stanoval­ vanj je v Novem mestu, nekaj pa tudi v drugih manjkljaj največji, se temu problemu prav tako ci dobili maksimum točk glede na slabe stano­ večjih krajevnih središčih, npr. v Straži, Šentjer­ nismo izognili. Saj ne da se ni nihče selil iz vanjske razmere, imajo na „čjni listi" tudi neju, Žužemberku itd. Do leta 1985 naj bi v solidarnostnega stanovanja v stanovanje, ki ga je delavci stanovanjske skupnosti. Če je kdo, ki je novomeški občini zgradili še 189 solidarnostnih dobil v delovni organizaciji, a nerešenih prime­ prebival v takem neprimernem stanovanju, že stanovanj. Če bo to uresničeno, pa je še veliko rov je precej. Stanovanjska skupnost jih je dobil solidarnostno stanovanje, se sedaj nasled­ vprašanje, saj je tako rekoč v krizi vsa družbeno dolžna tožiti in to tudi stori. V novomeški njemu prebivalcu v njem (prosilcu za stanova­ usmerjena stanovanjska gradnja. Z družbenimi stanovanji, zgrajenimi z združe- občini je trenutno v postopku 24 nosilcev nje) odbije od skupnega števila 10 odstotkov nirni sredstvi za solidarnost v stanovanjskem stanovanjske pravice v solidarnostnem stanova­ Na prednostni listi za solidarnostna stanova­ točk . 9ospodarstvu, ki so bolj znana kot solidarnostna nju, do srede letošnjega leta pa jih bo verjetno nja je letos (odslej stanovanjska skupnost sestavi Pred kratkim objavljena prednostna lista za stanovanja, pomagamo vsi zaposleni reševati skoraj še enkrat toliko. Še slabše bo verjetno v listo vsako teto znova, nerešeni prosilci pa se solidarnostna stanovanja povsem jasno kaže stanovanjsko stisko tistih prebivalcev in družin, prihodnjih letih (zadnje „mlade družine" so se prenašajo z dodatnim številom točk za vsako strukturo našega novomeškega gospodarstva in k' je ne morejo rešiti na drugačen način. Gre vselile v solidarnostna stanovanja v preteklem leto čakanja) samo za Novo mesto 170 upravi­ temu primernega ekstenzivnega zaposlovanja, za Bredvsem za občane in družine z nizkimi letu), saj gradnja stanovanj zaostaja, delovne čencev, nekaj več kot toliko pa jih je odpadlo v kar doma ni dovolj delovnih rok. Najmanj vsak d°hodki, ki živijo v težkih materialnih razme- organizacije pa se zaradi izredno visokih cen glavnem zaradi prevelikih dohodkov. Mejni zne­ deseti delavec pri nas je iz sosednjih republik. fiih, invalide in upokojence. Pred uveljavitvijo odrekajo že rezerviranim stanovanjem. Nekatere sek, ki ga določa občinska skupnost socialnega Večinoma gre za nekvalificirane delavce (za n°vega zakona o stanovanjskem gospodarstvu delovne organizacije pa tako posvečajo zelo skrbstva, namreč do zadnjega ni bil znan. „kadre" ni problem), ki opravljajo najtežja dela s° imele možnost pridobiti stanovanjsko pravi­ malo pozornosti reševanju stanovanjske proble­ Prvotni predlog - 3.1 70 dinarjev povprečnega v gradbeništvu, gostinstvu itd. Ker so ta dela li0 v solidarnostnem stanovanju kot posebna matike svojih delavcev in skoraj ne kupujejo mesečnega dohodka na družinskega člana - pa večinoma tudi slabše plačana, imajo zaposleni, kategorija tudi mlade družine, a za razliko od stanovanj ali pa preveč sredstev namenjajo za ni bil najbolj realen, saj je že socialna podpora ki jih opravljajo, nižje dohodke. Poleg tega se tlrugih le za določeno dobo petih let in z sporna kadrovska stanovanja, kjer glavnina de­ nekaj stotakov višja. Ker po tem skoraj nihče ne priseljene družine stiskajo v podnajemniških ?a&otovilom delovne organizacije, v kateri so lavcev ne pride v poštev. In kam naj se ti bi bil upravičen do solidarnostnega stanovanja, luknjah. Mesto na prednostni listi za solidar­ “ili prosilci zaposleni, da jim bo v tem času (predvsem delavci z nižjimi dohodki, ki ne so kot mejni znesek za možnost uvrstitve na nostno stanovanje je torej povsem jasno. To pa Pomagala rešiti njihov stanovanjski problem. morejo kar po vrsti graditi hiš) obrnejo, če ne prednostno listo določili 4.370 dinarjev meseč­ za marsikoga niti ne pomeni, da bo že v bližnji Teh zagotovil ni bilo nikjer težko dobiti, le na sklad solidarnostnih stanovanj? nega dohodka na družinskega člana, za samce prihodnosti živel v za človeka kolikor toliko so jih kasneje, ko je bilo treba obljubo Seveda je jasno, da doslej še nihče ni letel iz pa 75 odstotkov povprečnega slovenskega oseb­ primernih razmerah. ^Polniti, v nekaterih delovnih organizacijah solidarnostnega stanovanja, čeprav je pretekel nega dohodka. Kljub temu je prav zaradi ZDENKA LINDIČ-rDRAGAS Nato jih zložimo v pekač, po­ OMLETA S ŠAMPINJONI pleteno za lijemo s smetano, v kateri smo razžvarkljali jajce, in zapečemo. vse priložnosti Na osebo potrebujemo: 250 Palačinke lahko z dodatki gramov šampinjonov, 1 žlico spremenimo v testo. Testo zmeša­ masla, 5 gramov jedilnega škroba, mo npr. s sadjem (in zapečemo) 2 žlici smetane, 3 jajca, 30 gramov ali z (lrobno narezanimi gobami ali masla, sol, muškatni orešek. narezanim ribjim mesom ali drob­ Hladnih dni bržčas še ne bo Šampinjone očistimo (lahko no narezanimi mesnimi (klobasni- konec v tej sezoni, čeprav nas je uporabimo vložene), splaknemo z mi) ostanki. Palačinke lahko med odjuga že navajala k razmišljanju o nekoliko okisano vodo in pokrite pomladni garderobi. V pletenih pečenjem tudi posujemo z na­ dušimo na maslu. Sok zgostimo'? ribanim sirom. izdelkih, narejenih doma, ste jedilnim škrobom, ki smo ga vme­ lahko v letošnji modni sezoni šali v smetano. Nato gladko zme­ dobro oblečene za vse priložnosti. PENASTA OMLETA Z NA­ šamo rumenjak s soljo in muška­ DEVOM Za v službo, za vsakdanjo rabo bo tom ter mu primešamo trdo ste­ morda prišla prav enobarvna kraj­ pene beljake. V ponvi raztopimo ša jopa, pletena v bunkastem vzor­ Potrebujemo: 8 jajc, 8 žlic mi­ surovo maslo, stresemo vanjo cu. Videti je kompliciran, navodi­ neralne vode, sol, 5 žlic masla, omletno maso, pokrijemo s po­ vloženo sadje. lo zanj pa najdete v vsakem pri­ krovko in opečemo na eni strani ročniku za pletenje. Prav nič ga ni Rumenjake in mineralno vodo pri srednji vročini v pečici, ki smo težko delati. Za večerne priložno­ dobro zmešamo. Beljake solimo in jo prej segreli. Omleto stresemo na sti, za popoldanske obiske lokalov stepemo v zelo trd sneg. Sneg ploščo, jo nadevamo z gobami in in podobno vam bo morda všeč previdno vmešamo med rumenja­ robove zavihamo navzgor. Oblo­ zamisel z druge slike. Ovratnik, ke. Maslo v veliki posodi rahlo žimo z limoninimi krhlji. dopleten h gladkemu puloverju porjavimo, vlijemo jajčno maso in kot volan, ima okrasno obrobo iz pečemo 10 minut pri rahli vroči­ OMLETA Z MESNO ZMESJO svetleče se volna ni. Na omleto naložimo vloženo sadje. Potrebujemo: 1 por, 250 gra­ mov zmletega govejega mesa, 30 POHORSKA OMLETA gramov margarine, 4 jajca, sol, zavesa poper, ščepec rdeče paprike, pe­ Potrebujemo: 6 žlic moke, 6 teršilj. Priloga: endivija solata s žlic mleka, 3 žlice masla, 2 žlici kot roleta čebulo in vročim paradižnikovim sladkorja, naribano limonino lu­ kečupom . pino, za nadev pa četrt litra sladke Por operemo, drobno narežemo omlete in in pražimo z mesom na margarini smetane, 150 gramov vloženih bo­ 10 minut. Jajca razžvrkljamo s rovnic, 50 gramov sladkorja v pra­ palačinke štirimi žlicami vode in začimbami hu. ter polijemo po mesu. Premešamo Iz beljakov napravimo trd sneg, Palačinke in omlete so pri­ z vilicami, pustimo, da zakrknejo, dodamo sladkor, limonino lupino, ljubljena hrana v marsikateri dru­ in zvijemo v omleto. rumenjake, mleko in moko. Pekač žini. Enostavnejše, z manj moč­ namažemo z maslom in spečemo nim nadevom, so odličen poobe­ OMLETA Z LEDVIČKAMI omlete. Smetano stolčemo in na­ dek, lahko pa z njimi nadomesti­ devamo z njo še tople omlete, jih Za nadev potrebujemo: 1 teleč­ mo kar ves obrok. Razmeroma posujemo z borovnicami in slad­ jo ledvičko, 40 gramov masla enostavna priprava pa naj ne bi korjem ter zvijemo. Namesto bo­ ali margarine, sol, poper, četrt prestrašila niti malo manj izku­ rovnic lahko uporabimo tudi dru­ žličke majarona, 2 kozarčka che- šenih kuharic. go vloženo sadje. rryja, 4 žlice smetane. Omleta: 6 Testo za palačinke umešamo iz jajc, sol, 30 gramov masla. četrt kilograma moke, pol litra OMLETA SOUFFLEE Ledvičko očistimo in položimo mleka, treh jajc in malo soli. V za 10 minut v hladno vodo. Nato ponev, v kateri smo razbelili malo Potrebujemo: 4 jajca, 85 gra­ jo obrišemo in narežemo na tanke olja, vlijemo le toliko testa, da mov sladkorja, 20 gramov jedilne­ rezine, na vroči maščobi rjavo pokrijemo dno. Spodnjo stran rah­ ga škroba, 10 gramov sladkorja v opražimo, solimo, popramo in po­ lo porjavimo, palačinko obrnemo prahu, 1 žlico ruma ali malo na­ tresemo z majaronom. Prilijemo | in porjavimo še z druge strani. ribane limonine lupine. cherry, smetano in dušimo 1 Moderno opremljena stanova- Namažemo z marmelado ali kak­ Rumenjake in sladkor penasto minuto. Nato jo stresemo v po­ njanja imajo v zadnjem času šnim drugim nadevom in zvijemo. zmešamo. Beljak zelo trdo stepe­ sodo in postavimo na toplo. V dva namesto tradicionalno obešenih Možnosti za nadev palačink je mo, ga stresemo na rumenjakovo globoka krožnika ubijemo po 3 zaves raje zaveso, pritrjeno kot veliko. Lahko jih nadevamo s češ­ kremo, čeznjo presejemo jedilni jajca in dodamo ščepec soli. Jajca roleto, ali pa nenabrane zavese v njami ali očiščenimi jabolki, ki škrob in ga previdno premešamo z rahlo stepemo. Dve ponvi se­ več kosih, ki so zgoraj in spodaj smo jih dušili s sladkorjem, cime­ rumom ali z limonino lupino. Ma­ grejemo, damo v vsako polovico obtežena Zadostuje palica. Zavesa tom in limoninim sokom. Palačin­ so naložimo v obliki kope na maščobe in jo porazdelimo po kot roleta je primerna za običajna ke lahko nadevamo z orehi. Dobro dobro omaščeno ploščo in jo pe­ njej. Jajčno zmes zlijemo na vročo okna, medtem ko so za večje zmlete orehe zmešamo s smetano, čemo približno 20 minut v že prej maščobo in pustimo 3 minute, da zastekljene površine namenjene sladkorjem, jajcem, cimetom in segreti pečici pri 180 stopinjah. se strdi. Na polovico vsake omlete zavese iz več kosov, ki jih poljub­ drobtinicami, dobro premešamo Pečeno potresemo s sladkorjem v naložimo pol nadeva, zložimo in no premikamo. in s tem napolnimo palačinke. prahu. takoj ponudimo.

ima enojna rešitev poleg slabih lastnosti (£e odpove motor, je letalo izgubljeno) tudi dobre strani. Vzdrževanje letala je cenejše in enostav nejše. Potisnik, ki ga uporabljajo za pogon tega letala, je verjetno spremenjena verzija turbo- potisnika Tumanski-RDf z največjim potiskom 12.700 kp, ki sicer poganja znano letalo MIG-25 foxbat. Motor spada v četrto generacijo teh motorjev ter je izredno učinkovit in pri­ meren za vse režime leta. Posebno zanimiva je avionika letala. Precej časa je obstajala trditev, da Sovjeti po razvoju tehnologije izdelave mikroelektronskih sklopov zelo zaostajajo za Američani. Danes je znano, da ta razmik ni več tako velik, o čemer pričajo tudi uspešno realizirani vesoljski programi. Le­ tala vrste MIG-23 so zelo bogato opremljena z elektroniko, med katero spadajo tudi radar za iskanje cilja ter radarji za vodenje letala pri letenju na majhnih višinah. S še posebej razno­ vrstno elektroniko je opremljena jurišna verzija (flogger D), ki ima vgrajen laserski daljinomer, sistem za instrumentalno vzletanje in pristajanje VOJAŠKI KOTIČEK ILS, navigacijski radar, naprave za elektronsko motenje nasprotnikovih radarjev ter računalni­ ške sisteme za vodenje raket zrak-zrak in zrak-zemlja.

GEOMETRIJA Zanimiva je tudi obrazložitev, ki obsega v prvih dveh variantah avtomatski top kaj. 23 KRIL mm, jurišna verzija D pa je opremljena s 6-cevnim avtomatskim topom kal. 30 mm, ki PO SOVJETSKO izstreljuje 410 g težke projektili z začetno hitrostjo 780 m/s. Poleg tega so letala lahko opremljena s po štirimi raketami zrak-zrak tipa Stalen vzpon in napredek, dosežena na pod­ Vse kaže, da so Sovjeti naleteli pri tej • MIG-23 D (Flogger D), lovsko-bombniška AA-7 ali AA-8, raketami zrak-zemlja ali ne- ročju hitrosti letal, ki je že zdavnaj presegla konstrukciji na podobne težave kot Američani s varianta, najnovejša iz serije teh letal. Aparat vodljivimi raketami in bombami. Antene radar­ mejo zvoka, sta bila plačana tudi z dokaj F-111. Slabosti so danes odpravljene, obstaja že lahko izvaja jurišne naloge, napada med nizkim jev za vodenje raket so nameščene v negibljivem neprijetnimi posledicami: veliko minimalno hit­ nekaj verzij tega letala. Zanimivo je, da poleg letom ter je opremljen z dodatnimi elektron­ sprednjem delu krila. rociS rostjo in težkim vzletanjem in pristajanjem. letalstva SZ, Egipta, Sirije in Vzhodne Nemčije skimi sistemi. Od prvih dveh variant se razlikuje Letalo MIG-23 je vsekakor zelo učinkovit »r»n Velika hitrost se namreč doseže ob povečevanju nobena druga članica varšavskega sporazuma predvsem po drugačnem prednjem delu in preizkušen aparat, ki v posameznih lastnostih potisne moči tudi z zmanjševanjem nosilne nima teh letal, v izraelsko-arabskem spopadu pa oborožitvi, ki obsega tudi rakete zrak-zemlja. verjetno presega zahodne projekte ali pa jim je površine kril, ki danes pri hitrih letalih preseže so jih pilotirali izključno sovjetski piloti. Tre­ Kot smo že omenili, predstavlja MIG-23 enak. >laoq tudi vrednost 400 kp/m. To hkrati pomeni, da nutno so znane tri verzije tega izredno zanimi­ danes že izpopolnjeno letalo, ki ga množično Še osebna izkaznica. MIG-23 je enomotorni s povečevanjem maksimalne hitrosti letanja vega letala: uvajajo v oborožitev. Izredno zanimiva je kon­ visokokrilec z gibljivimi krili. Letalo ima pri raste tudi minimalna hitrost, pri kateri se letalo • MIH-23 A (flogger A), prva izvedenka strukcija letala, ki bi jo lahko primerjali s podzvočnih hitrostih odprta krila, nato pa jih j še obdrži v zraku. Poleg tega so za vzletanje in letala, ki obstaja samo v letalstvu SZ, namenje­ francoskim mirageom-G in z evropskim projek­ pri naraščajoči hitrosti zapira do kota 21 pristajanje potrebne daljše in boljše steze. Tako na pa je za izvajanje prestrezniških nalog; tom tornado MRCA-200. Izpopolnjena kon­ stopinj. Zgrajeno je pretežno iz durala in so tudi Sovjeti že dokaj zgodaj pričeli projekti­ • MIG-23 B (flogger B), lovsko-prestrezniš- strukcija gibljivih kril omogoča letenje v različ­ titanovih zlitin. Letalo je dolgo 16,80, široko pa rati letalo z gibljivimi krili, ki bi za letenje pri ka varianta letala, ki pa so jo med bližnje- nih hitrostnih območjih. V podzvočnem ob­ glede na položaj kril od 8,17 do 14,25 m. i nadzvočni hitrosti izkoristilo veliko vitkost vzhodno vojno uporabljali tudi kot izvidniško, močju hitrosti leti s povsem odprtimi krili (kot Turbopotisnik Tumanski razvije od 9.500 do krila, za letenje z velikimi hitrostmi pa veliko seveda z raznimi spremembami. Od izvedenke A 71°), potem pa letalo krilo oži vse do največje 12.700 kp. Pri vzletni teži 14.000 kg doseže puščico. Sovjeti so letalo z gibljivimi krili se razlikuje tudi po modifikacijah na sprednjem hitrosti (kot 21°). Poleg te izredno učinkovite MIG-23 največjo hitrost 2446 km/h (2,3 MIG-23 prikazali prvič ob dnevu letalstva SZ delu (nosu letala) in na vstopnih odprtinah za geometrije kril je zanimiva tudi odločitev za macha) na večjih in 1370 km/h (1,1 macha) n* • leta 1967 na letališču Domodedovo pri Moskvi, zrak. To letalo imata poleg SZ tudi letalstvo pogon z enim turbopotisnikom. Kot vemo, so manjših višinah. Največja teža letala je 18.000 > I______v oborožitev pa so gaI______začeli uvajati šele 1971. NDR in Sirije; vsa novejša letala te vrste dvomotorna, vendar kg. 265! V svetu je ob rekah druge kategorije zgrajenih Z RESNICO 248 jedrskih elektrarn. Vse po vrsti morajo za čiščenje vode v hladilnem sistemu uporabljati NI VEDNO klor, saj se sicer v sistemu nabero sloji bakterij, ki zmanjšujejo sposobnost obratovanja. Če ne bodo LAHKO ŽIVETI uporabljali klora, kot zagotavljajo v Krškem, se bo proizvodnja v osmih urah znižala za 7 odstotkov, v 24 za 21 odstotkov itd. Trdijo sicer, da je v Savi kremenčev prah, ki bo sam mehani­ čno odstranjeval obloge. Po mnenju drugih pa to Sava, vodna arterija Jugoslavije, ob kateri živi ne drži, ker kremenec sedimentira v mirnejšem 9 milijonov ljudi, je z organskimi in anorganskimi toku Save. Veliko vprašanje je seveda, kako bo odpadki, še posebej pa s težkimi kovinami brez klora nemoteno delovala ravno naša JE, ko onesnažena do take mere, da sodi v četrto vse druge ne morejo. kategorijo rek. Dodatno onesnaževanje, recimo Zakaj tolikšen vik in krik okoli klora? Kaj bi morebitno kloriranje vode za potrebe hladilnega za savsko vodo in življenje v njej in okoli nje sistema krške jedrske elektrarne, bi lahko pri­ pomenilo kloriranje? Škodljive posledice klorira­ peljalo do strahotnih posledic. Na ta dejstva nja so Američani spoznali šele pred petimi leti. nenehoma opozarjajo znanstveniki, ki jim je kaj Res je, da vsak dan pijemo klorirano, po mnenju do tega, da bi se široko zasnovani dogovor strokovnjakov rakotvorno vodo. Količina klori­ obsavskih mest in občin o zaščiti Save tudi ranih organskih molekul je namreč v neposredni uresničeval. povezavi s pojavom raka, z dednimi spremem­ Delavci Inštituta Radjer Boškovič oziroma bami lastnosti organizmov. Pri pitni vodi iz njegovega centra za raziskovanje morja iz Zagreba vodovodov ni vzroka za preplah, saj je količina redno spremljajo onesnaževanje Save. Na temelju klora minimalna. Z vodo v Savi pa bi bilo vse čateškega dogovora izpred dveh let so nedavno drugače. V svetu klorirajo vodo jedrskih elek­ tega končali in priobčili raziskavo toksičnih trarn tri- do štirikrat na dan po pol ure. Po učinkov snovi v Savi. Učinke so merili na ribah iz nekaterih podatkih bi v Krškem vsak dan porabili Save ter jih primerjali z ribami v Krki in Kolpi. dobre štiri in pol tone klora v plinastem stanju, Sklep je vse prej kot spodbuden. Ena od ugotovi­ kar bi se „prevedlo" v neznansko število klorira­ tev je, da ribe v Savi nimajo bodočnosti in da je nih molekul z mutagenim in karcinogenim učin­ lahko uživanje rib iz te reke škodljivo ne samo za kom. Gre za nevarnost, ki se ne da primerjati z nas, ampak tudi za naše potomce. bojaznijo pred radioaktivnostjo. Za preverjanje škodljivih učinkov onesnaženo­ Kaj bi se po tem scenariju zgodilo po kloriran­ sti savske vode so strokovnjaki Inštituta Rudjer ju? Tretjina vodnega živega ekološkega sistema v Boškovič uporabili zgovoren kriterij. Encim v Savi bi bila uničena! Nastalo bi ogromno karcino­ ribjih jetrih „benzpiren monooksigenaza" genih in mutagenih organskih molekul. Reka bi (BPMO) že v stotinki odstotka reagira na stru­ bila obremenjena do stopnje, ko se ne bi več pene snovi v vodi in je hkrati jasen simptom mogla sama očiščevati. Ker so nekatere snovi v obolenja jeter, poškodb genetskega sistema in klorirani vodi hlapljive, bi prešle v zrak. Genetska samih molekul. Vsa živa bitja imajo molekule in DNA molekule v človeških celicah bi se spreme­ kromosome, ki so zgrajeni po istem načelu, kar nile. Kakšne bi bile posledice, če bi taka voda seveda pomeni, da strupene snovi v Savi enako prodrla v talnico, ki jo pije milijonski Zagreb? Iz delujejo na vsa živa bitja. Trdijo, da snovi iz naše dneva v dan, iz leta v leto! največje reke lahko prizadenejo naše dedne mo­ Ob jedrskih elektrarnah se srečujemo s še eno lekule ter povečajo število rakastih obolenj. nevarnostjo - pretoplo vodo. V točki mešanja z Aktivnost BPMO je v savskih ribah močno vodo iz JE Krško naj bi se temperatura Save povečana, kar govori o veliki onesnaženosti vode dvignila za 12 do 13 stopinj. Poleti in pozimi. in zastavlja vprašanje užitnosti rib. Dejstvo je Poleti bi bila temperatura vode do 40 stopinj namreč, da ribji organizem akumulira strupene Celzija, česar ne bi preneslo nobeno živo bitje. snovi. Ce pojemo porcijo rib, je to enako, kot če Mislimo seveda na bitja, ki žive v vpdi. Pozimi pa bi popili tisočkrat ali stotisočkrat več onesnaže­ bi pretopla savska voda zmotila življenjski ritem ne savske vode. nekaterih živalskih vrst. Na reki bi do Brežic Vzorci so pokazali, da je Sava onesnažena s imeli nekakšen biološki čep. Iz ogrete vode bi strupi s počasnim delovanjem. Edini način za celo v najhujši zimi izletavale žuželke in hip nato preprečevanje nevarnosti je odstranjevanje izvirov zaradi mraza počepale v vodo. V topli vodi je onesnaževanja. Teh pa je ob Savi vsak dan več. manj kisika kot v hladni. Voda z manj kisika ima Nihče ne ve in ne meri, koliko se vsak dan, mesec manjšo sposobnost samoprečiščevanja. ali leto poveča obseg te ali one proizvodnje ob Nekateri so skušali doseči, da z omenjenimi reki, koliko dodatnih odpadkov gre torej v reko podatki ne bi vznemirjali javnosti. Ne gre za in njene pritoke. Družbeni dogovor o Savi, po vznemirjanji javnosti, zagrebški strokovnjaki so katerem naj bi reka prešla iz četrte v drugo samo navedli ugotovitve in opozorila, ki se prav kategorijo rek, ni dal še nobenega užitnega ali nič ne razlikujejo od opozoril in ugotovitev pitnega sadu, čeprav posameznim občinam, orga­ njihovih kolegov ob drugih velikih evropskih ali ameriških rekah. -A...... nizacijam in posameznikom ni moč odrekati dobre volje in celo prvih korakov. Res pa je, da z resnico včasih ni lahko živeti.

Pobudo zanjo so spet dali napredni vinogradniki, Zgodovina zadružništva na Slovenskem je da bi se postavili na lastne noge in da ne bi bili obenem tudi zgodovina varčevanja in vzajemne odvisni od raznih prekupčevalcev in drugih brez­ pomoči. Varčevanje ima najgloblje korenine med vestnežev, ki so živeli na račun vinogradnikov kmečkim ljudstvom, ki je že zgodaj spoznalo, da zlasti v kriznih obdobjih. Hranilnica je tedaj trije zmorejo več kot eden, če se le o pravem pripomogla zadrugi, da je odkupila dva hektara času in z dobrim namenom združijo. V osem­ zemlje in gospodarsko poslopje. Zadrugo je hra­ desetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja nilnica kreditirala tudi pri odkupu vina in sadja, posejano seme je privabilo v zadružne hranilnice za kar je zahtevala 7- do 10-odstotne obresti. Za nekaj rodov varčevalcev, čeprav sta dve svetovni vloge je izplačevala po 4 do 5 odstotkov. vojni izničili z znojem pridobljene prihranke Sprejemala jih je od vsakogar, tudi od tistih, ki kmetov. Vera v vzajem nost pa je ostala in se niso bili včlanjeni v zadrugo. Hranilnica je vse do prenašala od dedov na očete in sinove. vojne uradovala ob nedeljah dopoldne. Leto Letos bodo v hranilno-kreditno službo zdru­ 1941 je njeno delo prekinilo. Prebivalce so ženi kmetje širom po Sloveniji praznovali stolet­ izselili, na njihove domove naselili Kočevarje in nico zadružnega hranilništva. V letu 1982 so vinogradi so štiri leta samevali v pušči. Novi namreč na Slovenskem pod Vošnjakovim vod­ gospodarji niso znali obdelovati, pa tudi kmeto­ stvom ustanovili največ hranilno-kreditnih vanja niso bili vajeni. Gospodarstva so propadala. zadrug. Danes je v Sloveniji 180 tisoč varčeval­ Sele osvoboditev je spet prinesla pristno življe­ cev, združenih v 74 hranilno-kreditnih službah. nje med vinorodne griče. Izgnanci so se vrnili na Vse skupaj razpolagajo trenutno z 2,7 milijarde svoje dom ove in se zagnali v obnovo trsja in dinarjev. Po besedah tajnika Zveze hranilno-kre­ zapuščenih domov. 1946. leta so ustanovili kme­ ditnih služb Slovenije, Miha Demšarja, so HKS tijsko zadrugo, pri njej pa znova hranilno-kreditni sodelovale s 36-odstotno udeležbo pri 12-mili- odsek z dvajsetimi vlagatelji. Število varčevalcev jardnih naložbah. se je postopoma večalo. Kmetje so puščali denar „Hranilno-kreditna služba je steber zadruž­ na knjižicah in ga dvigali le toliko, kolikor so ga ništva in gonilo napredka," smo slišali na Bizelj­ potrebovali za sprotne izdatke. skem, kjer so pod okriljem Slovina Tozd Bizelj­ Zanimanje za varčevanje je iz leta v leto sko — Brežice varčevalci s tega območja prvi v naraščalo. Število vlagateljev hranilno-kreditnega Sloveniji počastili ta pomembni jubilej. V zgodo­ odseka se je pomnožilo zlasti po letu 1961, ko vini hranilništva zasledimo v zadnjih dveh deset­ sta se združili pišečka in bizeljska zadruga. Do letjih prejšnjega stoletja poleg Bizeljskega še konca šestdesetih let so dajali kmetom večinoma •druge kraje, od Sromelj, Artič in Kapel do kratkoročne kredite. Ti so jih najemali za elektri­ Bistrice ob Sotli, s katero so bili Bizeljanci včasih fikacijo, za vodovodno napeljavo, za nakup živine imočno povezani. ali za popravilo gospodarskih poslopij. :Na Bizeljskem so dobili prvo hranilno kreditno Z letom 1971 se je kreditiranje močno raz­ jst^novo 1896. Pod imenom Reiffeisenkasse je mahnilo. Hranilno-kreditna služba je ob pomoči poslovala do razpada Avstro-ogrske monarhije po bančnih in republiških virov prešla na dolgoroč­ prvem svetovnem požaru 1918. Varčevalcem tisti no investicijsko kreditiranje pri obnovi vinogra­ čas ni bil naklonjen. Prinesel jim je mir pa nič dov. Po združitvi s Slovinovim tozdom v Breži­ več. Delo hranilnice je ugasnilo, kmetje pa so v VERA V VZAJEMNOST cah, se je dve leti zatem razširilo tudi območje, zamenjavo za krone dobili dinarje. Po štiri krone do koder segajo posojila hranilne službe na so morali dati za dinar in bili seveda na izgubi. Bizeljskem. Število vlagateljev se je do danes Potem pa so spet ustanovili kmečko hranilnico; povzpelo na 3000, vsak od njih pa daje hranilni imenovala se je ,,Posojilnica za selsko občino službi na voljo povprečno po 4.000 dinarjev. Bizeljsko — registrirana zadruga z neomejeno GRE IZ RODU V ROD Tako organizirano varčevanje kmetov je v zad­ zavezo". Ustanovitelji so bili sami napredni kmet­ Ljubljano, so povrnili le polovico stroškov za njem desetletju spodbudilo obnovo vinogradov. je: Gustav in Franc Pečnik, Rudolf Strmecki, na Bizeljskem. Vso gotovino je imel pred sabo na vozovnico. Tedaj so se še vsi vozili z vlakom. V tem času je 793 kmetov obnovilo 434 hekta­ lv#n> Franc in Avgust Balon, Viktor Premelč, mizi in je sproti odobraval posojila kmetom. Potovanja so bila redka in za užitek take vrste je rov vinogradniških površin, na katerih se je A nion in Jože Škof, Ivan Žertuš in Jože lljaž. Člane odbora so volili in delo, ki so ga opravljali, vsakdo moral tudi sam nekaj primakniti. pridelek močno povečal, največ pa je vredno to, Prvi blagajnik je bil Gustav Pečnik, tajnik pa je bilo častno. Ob koncu leta so jim sicer odobrili Leta 1936 so na Bizeljskem ustanovili Vinar­ da nasade lahko obdelujejo s stroji. Rudolf Strmecki. Odbor je zasedal vsako nedeljo malenkostno nagrado, vendar so bili tudi pri tem sko in sadjarsko zadrugo z omejenim jamstvom. JOŽICA TEPPEY od osme do dvanajste ure dopoldne v osnovni šoli zelo varčni. Odbornikom, ki so hodili na seje v priloga dolenjskega tista z.araai spominov na vojno so j i ž i v c i vse d o i j In domače hiše, 73—letno Ivano Troha iz Srednje bolj odpovedovali, vedno se je nečesa bala. -V vasi pri Dragi v občini Kočevje. Kaže, da je odšla očeh brez spanja sicer pa star človek bolj malo od doma zgodaj zjutraj v ponedeljek, 21. decem­ spi - se je vedno pogosteje spominjala vojnih bra lani. grozot: ubitega moža, goreče hiše, bežanja pred Tistega dne jo je prišel iskat po končanem tujimi vojaki, skrivanja, lakote. Lani je hudo šihtu njen sin France Troha iz Podpreske. Dva zbolela. K sebi jo je vzel sin, ki živi v Ljubljani. V dni prej sta se dogovorila, da se bo za nel^aj časa mestu pa ni dolgo vzdržala. Ni mogla poslušati preselila k njemu, k njegovi družini. Mati Ivanka radia, televizije (saj so povsod govorili tudi ° je namreč sama živela v domači hiši v Srednji vasi vojni), tudi vrišča ali joka otrok ni mogle sama, ker so otroci z družinami morali že pred prenašati (saj so vriščali in jokali tudi takrat, ko desetletji za kruhom bliže industrijskih središč. so bežali pred sovražnikom, ko so bili lačni, ko Sin France tistega ponedeljka matere ni našel so jim požgali dom, ubili očeta). doma, zato jo je začel s pomočjo vaščanov iskati. Vrnila se je domov v Srednjo vas, kjer je dala Šli so po cikcakasti gazi v snegu, ki je vodila od zapečatiti radio in televizijo, da bi bil mir. Rada materine hiše proti gozdu in ki jo je že delno je obdelovala zemljo, še posebno veselje pa je zakril sneg. Našli so jo šele v temi, okoli 17,30. imela s kravami. A kaj, ko kljub veselju vsega tega Zdravnik je kasneje lahko ugotovil le, da je umrla zaradi bolezni ni več zmogla. Oplazila jo je tudi zaradi'podhladitve. kap in desna roka se ji je tresla, leva pa je že tako Tako nekako se glasi kratko poročilo o smrti nerodna. Se zase ni mogla skuhati. Sicer pa n| ostarele in osamele Ivane Troha. potrebovala veliko. Še tistega ni pojedla, kar sta ji prinašala sin in snaha. ,,Teden dni pred smrtjo je bila pri meni. VOFENZiVi OB Dogovorila sva se, da se bo začasno preselila k MOŽA IN DOM nam. Vendar ni hotela prej, dokler se ne bo „Ne, mati Ivanka ni bila socialno ogrožena. odselila k svojim v Kočevje njena vrstnica soseda Dobivala je tudi pokojnino oz. priznavalnino. Sin Ivka, ki je tudi živela sama. V soboto sem bil France in njegova žena sta jo obiskovala vsak dan nazadnje pri njej. Ves dan sva se pogovarjala o ter ji prinesla ali postorila, kar je bilo pač treba," tem in onem. Kazalo je, da se ji zdravja izboljšu­ nam je povedal Jure Grgurič, ki stanuje tam blizu je. Dogovorila sva se, da pridem ponjo čez dva in je bil med tistimi šestimi možmi, ki so iskali in dni, ko bo odpotovala tudi Ivka", se spominja našli mrtvo Ivano. „Po moje ni vedela, kaj dela. zadnjega pogovora z materjo sin France. Živci so ji opešali. Zato smo vaščani pazili nanjo Tisti ponedeljek jev Podpreski močno snežilo, že vse leto, kolikor smo pač ob delu lahko. KONEC VOJNE ZA MAMO IVANO v Srednji vsi pa malo. Radio je poročal, da so v Mariboru namerili minus 23 stopinj Celzija, v Ampak tu ni bilo rešitve. Nihče ni mogel Kočevju minus 16 pa tudi v Srednji vasi je bilo pomagati: ne otroci, ne vaščani, ne socialna zelo mrzlo pa še pihalo je močno. služba, nihče. Živci so ji odpovedali. Moja mati je Sosed Anton Malnar se spominja, da sta tisto imela prav tako bolezen. Zaradi velikega trplje­ jutro njegova psa lajala in tekla proti gozdu. To nja, ki ga je doživljala med vojno in kasneje so pot sta ob močnem laježu dvakrat ponovila, kot vedno bolj popuščali živci, dokler je ni rešila da bi hotela nekaj povedati. A kdo bi si mislil, da smrt." je odšel ob takem vremenu proti gozdu kakšen človek. V knjigi Kočevsko na str. 142 beremo: „Zadnje dni julija in vso prvo polovico avgusta Pa je le šel nekdo. Ivana Troha je verjetno tisto 1942 pa so Italijani izvršili v sklopu roške noč spet doživljala vojno. ofenzive veliko čistko na Medvedjeku. V teh „Kaj neki tuli, zavija in ropota? Je veter? Ne, dneh so z izjemo Podplanine in Potoka popolno­ italijanska vojska. Spet prihajajo, da bi ubijali, ma uničili vseh ostalih 14 vasic, da ni razen nekaj požigali. Spet je treba bežati v zavetje gozda. Pa cerkvic in znamenj ostalo prav nič celega^ Vse ne skozi vrata, saj so tja gotovo namerili puške. ljudi od dojenčka do starca pa so odgnali v Čabar Kam? Skoz okno! Pa je previsoko. Hitro boru in Plešce. Ob mostu čez Čabranko so postrelili pristavila pručko. No, kar dobro gre. Sem že 31 mož . .. V Srednji vasi med Travo in Drago so zunaj. Zdaj pa hitro v zavetje gozda. Streljajo, postrelili 17 mož ..." kot so na moža. Teči moram cikcak. Ampak ta sneg. Noge so težke. Komaj jih še premikam- France Troha, ki je imel takrat, leta 1942, okoli 7 let, se očeta niti dobro ne spominja. Zdaj sem že skoraj na varnem, ampak malo Povedali pa so mu, da je takrat oče skupaj z moram počivati . . Sin France, sosed Jure in drugi vaščani so šli z drugimi vozil les za partizane, ki so gradili barake. Italijani so avgusta 1942 voznike polovili baterijami po delno zameteni gazi, ki je vodila od okna hiše cikcak proti gozdu. Našli so jo šele v in jih postrelili. Tudi hišo so jim zažgali. Mati Ivana je ostala sama s štirimi mladoletnimi temi, kakšen kilometer od domače hiše. Na njej je bila centimeter ali dva debela snežna odeja. otroki. Med vojno in po njej so vsi veliko JOŽE PRIMC pretrpeli, posebno mama Ivana .

DVAJSET LET ZA DVAJSET REJENCEV Na čelu ni nikomur zapisano, kdo je in kakšen, ,,Osmo leto živimo na Lomnem. Semkaj smo naučiti. Še najraje računam. Moja tovarišica je otroka, res ni odločilna; če ne bi bilo ljubezni, b1 da bi, denim o, vedeli, ali gre za zrelo in urejeno se preselili iz Trbovelj, kjer sem se že tudi Ivanka Bizjak." Otroku se pozna, da je v dobrih že zdavnaj pustili," skoraj v en glas rečeta Štefka osebnost, ki ne bo samo sposobna užiti polnost ukvarjala z rejništvom," pove 52—letna Štefka in rokah. Karmen gre vsako leto s kolonijo na in Oskar, zato je obem a najtežje pri srcu slovo od življenja, marveč obdati s toplino tudi svoje pri tem ne more prikriti, da jo je vleklo med morje. Za to primakne kakšen dinar občinska rejenčkov, ki se običajno poslovijo po osmem bližnje, predvsem otroke. Star pregovor pravi: razgibano dolenjsko gričevje, v kraje, kjer je sama skupnost socialnega skrbstva v Krškem. Letošnje letu starosti. ,,Boli me tudi, če starši obljubijo, da „Na dve reči posebno pazi: na otroke pa na preživljala otroštvo. „Dvanajst let sem bila stara, poletje bo razširilo pisan svet spoznanj tudi bodo obiskali otroke, potem pa ne pridejo,' ogenj!" Tega očitno ne poznajo, žal, preštevilni ko so med vojno celo družino izselili v Herten- štiriletni Saši, ko naj bi krenila po stopinjah pravi Štefka. starši, ki tega imena pravzaprav ne zaslužijo baden v Nemčiji, kraj blizu Švice. Ko smo po starejše sestrice na morje. Karmen in Saška, zavoljo malomarnega odnosa da — celo pravega osvoboditvi prišli domov, je bilo vse razbito. kakor jo kličeta Gracarjeva, sami vesta, da V tem času Saška za hip zaihti, češ da se j® trpinčenja svojih otrok. Pri takih roditeljih je Spali, smo kar na tleh, na slami," pripoveduje morata brž po večerni risanki pred dnevnikom v nekam udarila, Karmen pa ji odvrne: „Ko se bos sicer moč brž najti tudi nekaj olajševalnih oko­ Štefka, 57-letni mož Oskar pa doda, da se je svojo sobo in posteljo. Štefka in Oskar nimata z možila, bo že dobro!" Slišimo komentar rejnj' liščin za brezbrižnost do svojih rojencev. Vendar rodil v številni knapovski družini. Med desetimi rejenkama nobenih posebnih težav, na srečo — kov: „No, to je pa že spet nekje pobrala- takšno modrovanje sila malo pomaga ogroženim otroki je Oskar predzadnji osmi fant, — bilo je le sta tudi zdravi kot ribi. Opogumljena Karmen razgrne še delček skri^' otrokom. Na pomoč mora priskočiti strokovna eno dekle — danes pa živi še šest otrok. „Oče je ,,Dvajset let se že ukvarjam z rejništvom. nostnih otroških načrtov: „Ko bom velika, bom služba socialnega skrbstva. Ko ugotovijo, da je bil tudi zraven, ko so se rudarji spopadli z Nekateri otroci me kličejo kar mama, čeprav jih pridno delala, da bom imela veliko šolo." Gracar- onemogočen normalen telesni in duševni razvoj orjunaši," zvemo iz ust bolj redkobesednega z možem učiva, da sva midva le teta in stric. jeva z Lomnega vesta povedati veliko naravnost otroka, ga dajo v rejo. Tako je tudi v krški možakarja, ki dela sicer kot pleskar pri sevniški Vendar, ko je bila doma še najina hčerka, ki se je grozljivih, a resničnih zgodb iz življenja otrok, k1 občini, kjer bi radi pridobili za rejništvo še več Tovarni konstrukcij, tozdu trboveljske Strojne pri 33 letih srečno poročila v Berlin, so jo otroci sta jih vzela v rejo, tako o kom3j 17 dni starem rejnikov, zlasti takih, kot je Gracarjeva družina tovarne. pač posnemali. Še danes dobiva precej pošte dojenčku v Trbovljah, ki se ga je hotela mati i* na Lomnem 26, v gručasti vasici na planoti pod Zatopljeni v pogovor niti ne slišimo, kako se najinih rejencev, zlasti pa se veseliva obiskov," „boljše" družine enostavno znebiti, ker je prikri' Velikim Trnom. Lična hiška Gracarjevih, ki je odpro vrata otroške sobe in v toplo, centralno pojasnjuje Štefka. Brez tega ne bi mogla živeti, vala nosečnost; ko pa se je taista mati omožila, & prerasla razsežnost prvotno ^predvidene počitni­ ogrevano dnevno sobo pokukata glavici. „Le kajti brez otrok je dolgčas, zatrjuje, in da mora je le spomnila na že 22 mesecev starega fantka- ške hišice složnih zakoncev Štefke in Oskarja, je pridita bliže," reče otrokoma Štefka, a ker se biti to presneto res, potrjuje podatek, da so imeli Ali pa primer, ko je mačeha desetletno deklicov prva domačija, ko jekleni konjiček prisopiha po obotavljata, jima stopi naproti. Deklici — rejenki Gracarjevi pred tremi leti kar pet otrok hkrati v kopalnici butala ob zid. Ker dekletcu ni bilo na strmem bregu od regionalke Krško—Sevnica do se sprva malce sramežljivo stiskata h krilu tete, reji. Pri tako številni ,,družini" pa je že treba srečo nič hujšega, ji je mačeha ukazala, naj s« „predverja" vasi. Ozko, a z asfaltno preprogo kakor pravita Štefki, toda ko ju stric Oskar veliko časa in ljubezni, da otroci daleč od obesi. Tega deklica ni zmogla, še pravi čas pa ie prekrito cesto vsakih nekaj metrov zmotijo povabi k igrici Človek ne jezi se, zadržanost vse domačega ognjišča začutijo toplino pod isto našla topel dom pri Gracarjevih, tako kot zdaj i e manjši plazovi in plasti ledu, ki se še trdovratno bolj plahni. Sedemletna Karmen sproščeno streho, čeravno pridejo iz različnih družin.,,Rej­ dvajseta rejenca. upirajo nepričakovani prednovoletni odjugi. čeblja: „Rada hodim v šolo. Hočem se veliko nina, okoli tristo starih jurjev mesečno za enega PAVEL PERC

✓ ■ « u i\v y u juvui Wi»w3 u iv .u f-m w —»rnw -». zapuščali, novomeško osnovno šolo in je popoldanska Medak s svojimi deli resnično ž iv i , trpi, se zaDava, izmena čakala pred šolskimi vrati, mi je sošolec pokazal sočustvuje, predvsem pa z obešenjaško ironijo zleze v v gneči pred šolo nekoga: „Glej, to je Medak!" Zazrl karakter svojega motiva, pa naj bo to krajina ali ljudje, sem se v debelušnega šolarja, ki je osamljen slonel ob sestanek delovne skupnosti ali vožnja na avtobusu ograji novomeške šole. Veliko sem slišal o njem. Bil je mestnega prometa. V svojih motivih je neizčrpen, po tisti Goran Medak, o katerem smo vedno toliko govorili. načinu doživljanja in humorja v svojem prikazu nedo­ Znamenitost naše šole, fant, katerega slike so visele na segljiv. Je slabe vest pretencioznih slikarjev, podeželskih vseh šolskih razstavah — vedno in povsod. Zdelo se je, da malomeščanov in političnih karieristov. vse, karkoli ustvari, pristane na tem ..posvečenem" Je odraz dalmatinskih ribičev, doživljanja mladih kraju, na katerega smo se ostali tako trudili priti. V tem ljudi, veselje nad življenjem in pritajenim vzdihom se nam je zdel nedosegljiv. Bil je Medak. osamljenosti (Kominjani letijo direktno v nebo. Ses­ Ko takole po kakih nepolnih dvajsetih letih sediva tanek delovne skupnosti, Tehnični direktor in Co, skupaj, pogovor ne teče več o tistih časih, pa vendarle se Marjanca in jaz greva z dvocevko na jerebice . ..). vrača na vzrok, iz katerega se je vse skupaj začelo, na Njegove inteligenčne sposobnosti in fotografski njegovo slikarstvo. spomin vseh videnih detajlov ga ločijo od stanovskih V letih, ko sva postala sošolca v višjih razredih kolegov. Znajde se v vsaki situaciji, v vsakem okolju. Je osnovne šole, sem se srečal z njegovim izjemnim brezkompromisen, predvsem pa človek. Dostopen in talentom. Bil je človek zase, brez prave konkurence, odprt za vsakogar. talent brez primere. Natančen v opazovanju in prepri­ „Po enem mesecu v Parizu ga poznajo že vsi na ulici, čljiv v interpretaciji. Šolska risarija je skovala prija­ kjer živim, prodajalci, smetarji, natakarji, uradniki. teljstvo med nama. Prijateljstvo, ki vedno znova zaživi, Kadar greva po ulici ga mimoidoči pozdravljajo in on kadar ga srečam. Prerisala sva mnogo skupaj in zaradi pozdravlja vsakogar. Na tej ulici živim že celo vrsto let, tega povzročila veliko hude krvi najinim učiteljem. Ti na pa me redko kdo pozdravi", mi je lanskega novembra žalost niso znali razviti njegovega talenta, v bistvu se je dejal Matsui. zgodilo ravno obratno. „Ob priložnosti, ko smo stopili v lokal nasproti Ecole Danes se morda 'zdi nenavadno, da se spominjam des Beaux Artes, mu je natakar veselo dejal: ,,Dober tistega šolarja z osnovami portretne anatomije pod roko, dan, gospod Medak, vstopite, vstopite, prosim". Si pa vendar ga je verjetno ravno ta zapisala v svet moreš misliti, midva s Philipom sva se samo spogledala, figuralike. ' / — saj sva v času najinega študija na Ecole des Artes V tistem času je v Novem mestu poučeval Vladimir zahajala vsak dan v ta lokal, pa se naju taisti natakar še Lamut, enkraten slikar in grafik, ki žal še vedno ne spomni ne. Sploh ne vem, kdaj je Goran prišel v ta zavzema tistega mesta v slovenski umetnosti in v Novem lokal? " je v smehu razložil Morio. mestu, kot bi ga zaslužil. Poznala sva ga na videz in Zanimive so pripovedi o njem v času, ko je zapustil pomalem zavidala tistim, ki so risali pri njem. Eden industrijo in prevzel mesto tehničnega direktorja ljub­ takih navdušencev je bil tudi Goranov brat.. Lamut je bil ljanske Drame. Industrija ga ni hotela spustiti iz rok, on navdušen nad njim. pa si je želel le tista dva meseca dopusta, da bi lahko v Po končani šoli je Medak risarijo opustil. Tudi miru slikal. Lamuta ni bilo več in srednja šola je Medaka zapeljala na V Drami je zagovarjal vse tiste odrske delavce, druge poti. Po bratovih komentarjih o novomeški krojače, kuharice v bifeju, zanj so to bili ,,moji ljudje". gimnaziji se je raje odločil za tehniško strojno šolo v In tisti „moji ljudje" sogacenili. Izenačil jihje zvsemi, Krškem. od njih pa je hotel, da delajo tisto, kar jim je naloženo. Na fakulteti je spet začel slikati. Proti koncu šolanja, pa vendar.

Slike kot palačinke Slika, cvet preprostega človeka Nekega jesenskega dne 1974, podobnega tistemu pred dvajsetimi leti, sem ga srečal pred Figovcem v Ljubljani. Goran Medak je neizogibna oseba svojega slikarskega Pritajeno se je nasmehnil: „Spet slikam." Ko sem ga ciklusa, pa naj bo kdorkoli že: Mediteranec, Novo- nekaj mesecev kasneje obiskal, sem ga našel v prepolni m eščan, Gilgameš, Engidu, človek iz Nevv Yorka ali sobi slik. Na desetine platen je ležalo okrog. Na tleh spet Pariza, predvsem pa je tisti človek, kakršnega smo vsi cel kup brez okvira, tako kot palačinke. Bosch in poznali in ga poznamo, brez trohice napuha. Razstave, Breughel, predvsem Bosch, sta bila zanj pravo odkritje. uspehi, dosežki in razočaranja, kakršna že so, tega Bil je prisoten na vseh njegovih zgodnjih delih. Kasneje človeka niso spremenili. je pokoketiral še za trenutek z Dalijem, pfotem pa se je „Slike morajo priti med ljudi, živeti morajo z njimi, lotil kibernetike in metafizike. saj iz njih izhajajo, ljudem morajo biti dostopne, ne pa To je bil čas, ko je v slikarstvu postajala znanost luksuz, ki si ga ne morejo privoščiti. Ne smejo biti modna muha, večinoma so bili zakoni narave zgolj bogastvo bogatega ali sredstvo bogatenja. Biti morajo nerazumljiv okrasek. Leonardo je ostal en sam. cvet preprostemu človeku, ne špekulacija." Medakovi motivi, perpetuumi in prenosi energij so Kolonija in Matsui sta mu odprla vrata v svet. Japonec temeljili predvsem na njegovih študijskih spoznanjih je v njem odkril in tudi znal predstaviti njegov talent. logike in mehanike, ki mu jih je dala strojna fakulteta. Povabil ga je v Pariz in mu omogočil prve korake v tem Bil je eden najbolj nadarjenih študentov te ustanove. Po središču umetnosti. diplomi so ga vabili za asistenta na matični fakulteti, pa „Moj prihod v Pariz je bil zame začetek novega jim je dejal: „Ne potrebujem nobene slave in nazivov". življenja, začetek iz nič. Doma sem pustil vse za seboj, Šel je v industrijo, v Indos. Kmalu je postal zelo iskan rekel sem si: če je res kaj v mojem delu,,mora priti na projektant. dan. Z Japoncem sva garala vsak dan, vsako noč in V tistem času sva sodelovala v Grupi 8. To so bili rezultati so bili vidni. Matsui je po telefonu dejal: njegovi prvi javni nastopi. Zelo ga jih je bilo strah. Ptuj, 'Goran slika bolje kot kdaj poprej!'" Kranj, Ljubljana, Maribor, Novo mesto, Krško, Slovenj „Skuf>aj sva se predstavila kritikom in ljubiteljem Gradec. Vedno se je ob otvoritvi skrival po kakšnih umetnosti na razstavi v ateljeju. Začetek je bil zelo vogalih galerije, še zlasti v Novem mestu, kjer se je obetaven," je pisal Medak. Kmalu fja seje zgodilo, da so odpravil nabirat korajžo na Breg. Bal seje ljudi, ki so ga se ljudje in kritiki začeli bolj zanimati za slike novega poznali. V tistem času je nastajala osnova njegovega Jugoslovana. SLIKAR MORA „Z Moriom sva prišla v navzkrižja in tako ni kazalo izraza, na katerem gradi še danes. Paul Klee, Antes Horst, tudi Picasso so botrovali njegovim prvim ko­ drugega, kot da sva šla vsak svojo pot. Iz prejšnjega rakom v novi smeri. ugodja sem zaplaval naenkrat v revščino in negotovost. IMETI VELIKO A vendar, v tistem času sem si nabral dovolj prijateljev, Dr. Ivan Sedej ga je označil kot „svojevrstvno slikarsko osebnost, ki v svojih izredno zgovornih slikah, ki so mi pomagali v stiski. Nekega dne, ko sem že polnih ironije in humorja, na paradoksalen način zdru­ SRCE IN razmišljal o poti nazaj, me je na Champs Elysees srečal žuje grotesko, poezijo in prefinjen humor. V ostrih prijatelj Charles, arhitekt. Vprašal me je, ali še iščem barvah, ki pa so začudo usklajene z namenom izpovedi, atelje. Dobil sem atelje pri njegovi tašči v centru Pariza se loteva angažiranih in provokativnih tem. Na likovni OTROŠKE OČI in se prebijal naprej. Prijatelji so me odpeljali z mojimi ravni gre za izrazito ekspresivno izrabo tenkih potez s slikami do galerije L'Oeil de Boeuf, 58 rue čopičem, barvne risbe in pastoznih površin, ki uhaja Quincampaix, Pariš IV. Bil je zame to velik trenutek. klasičnim pravilom o kombiniranju. Z drznimi rdečimi Lastnik galerije Ceres Franco je bil s slikami zadovoljen obrobami na zelenem ali modrem mu uspeva prizor in sklenila sva pogodbo (31. (II. 1981), po kateri se dvigniti iz interetacije nekega motiva ali okolja v pravo galerija obvezuje organizirati skupinske razstave v letih šokanto prijtoved o čudnih dogajanjih v ljudeh. 1982 in 1983. Vsekakor lep, spodbuden začetek. Planil Pošastno zroči debeloglavci, z otroško radostjo obli­ sem v delo. Marca sem razstavljal skupaj s tremi kovane rakete, krajine, krvavi madeži in divji violetni Francozi v L'0leil de Boeuf.” to n i."

Kristus v rdeči trenerki Vsak gleda le tvoje delo Na I. slikarski koloniji Titovi kraji, naši kraji 1978 smo se spraševali, kaj bo tu Medak počel, saj ni krajinar. ..Charles me je nekega dne odpeljal do Louvra. Vzela Spominjam se ga, kako je tri dni zapored vstajal ob zori sva kup slik s seboj. 'Upajva, da bo stvar vžgala', je dejal in taval po kozjanskih poljih in Kumrovcu. Potem ga ni Charles. Patricia Roussel je bila včasih med kritiki pri bilo kak dan na spregled. Nastala so olja in akrili, ki so figaroju, danes pa ima lastno galerijo, v kateri predstavlja dali kozjanski pokrajini svojevrsten pečat in pred­ mlade talente. Razstava v terminu april—maj 1981 in stavljajo v slovenskem krajinarstvu vsekakor nekaj po­ laogodba z galerijo (11. IV. 1981) pričata o uspehu te sebnega. Brezperspektivni sklopi hiš, kozjanske kmetije, poti. polja, tovarne sredi polj, cerkveni zvoniki so povzročili Dobil sem predujem, in ko so me vprašali, kaj z njim, takšno- zanimanje med udeleženci kolonije in krajani, sem dejal: Grem v New Vork. Dali so mi naslov tako da se je naenkrat svet kolonije začel sukati okoli impresarija v New Yorku in krenil sem tja. Ko sem prišel njih. (Letalo na liniji atene zahod nemško mesto ne kali v betonsko džunglo tega velemesta, sem po telefonu miru v Bistrici ob Sotli. Krustus v rdeči trenirki . . .). II. izvedel, da je mož prejšnji dan od|X>toval v Pariz. Denar slikarska kolonija Titovi kraji, naši kraji 1979 (Bistrica je kopnel, jaz pa sem bil še vedno sam, brez upanja. V ob Sotli) pa je p>omenila prelomnico v njegovem tistem času sem se boril za obstoj. Ko sem porabil še življenju. Temu je botrovalo srečanje z japonskim zadnje dolarje, sem sklenil oditi v pristanišče in s prvo slikarjem Moriom Matsuiem na tej prireditvi. Matsui je tovorno ladjo kreniti kot mornar, fizični delavec, v uspešen slikar z več kot sto samostojnimi razstavami po Evropo. V tistih dnevih blodenj pa je le prišla rešitev. vsem svetu. Večji del svojega ustvarjanja preživi v Parizu, Galerist se je pojavil. Šel sem na naslov brez zagotovila, kjer se je kot študent francoske vlade izpopolnjeval na pa vendar z upanjem na uspeh. Ludlovv—Hyland Gallery, Academie Julien in na Ecole des Beaux Arts. Živi v srcu 96 Grad Street, Nevv York City. Vstopil sem. Človek, ki Pariza v vili George Sandove, ki je njegova last. sem ga iskal, lastnik galerije, me je premeril z očmi, „Medak je krajino doživljal kot osnovo za izražanje potem pa je dejal: .Pokažite, kaj imate, govorila bova lastnih izrazito .pripovednih', že kar v fantastiko usmer­ kasneje. Če mi imate kaj povedati, mi bodo povedale jenih podob. Hiše, cerkve, pokopališča, letala in drugi vaše slike.' - rekviziti njegovih podob so živi organizmi z lastnim Nikoli me ni nihče v vseh teh galerijah vprašal: Ste življenjem in se ne menijo za zakone perspektive in za akademski slikar, če niste, vrata so odprta. Vsak je hotel barvno skalo, ki jo dojemajo kot objektivno danost. IZ videti le delo. Nikogar ni zanimalo, kdo sem, kaj sem in teh detajlov sijejo hotenja in psiha ljudi. Tu so upo­ odkod sem. Vsakdo je hotel videti le slike. Pri nas je dobljeni kraji, kjer se je ustavil čas, in okupira predmete, vrstni red drugačen. ki prenašajo svoje želje in hotenja nekaj pod nebo v sled Pokazal sem slike. 'To je pa nekaj!' je veselo vzkliknil letala, ki veže veliko mesto, nad krajem pa pušča samo Američan in mi segel v roke. Sklenila sva pogodbo za minljivo meglico." (Dr. I. Sedej, spremna beseda kata­ dve leti, po kateri bo galerija zastopala svo mojo loga I. slikarske kolonije Titovi kraji, naši kraji, Bistrica dejavnost v naslednjih dveh letih v ZDA. ob Sotli 1978). S predujmom sem prispel v Evropo, v Pariz, od tu domov. Včasih ima človek res srečo!" Nasmehnil se je, kot bi želel reči: „Še zdaj ne verjamem, da je vse to res. Slišati, vohati, gristi Zdaj lahko rečem — slikar sem. Kdo in kaj je slikar? V prvi vrsti človek in zopet človek, ki se v ničemer ne Edina njegova razlaga ob vseh njegovih slikah je bila: razlikuje od vsakdanjih ljudi, lahko je le njim enak, to je „Sliko je treba čutiti, živeti z njo in v njej, motiv videti priznanje. Imeti mora veliko srce in otroške oči", je slišati, vohati, gristi, biti v njem njegov elementarni rekel Goran Medak. sestavni del." MARIN BEROVIČ talistično" glasbo. To je osnova njihovega - ali našega — uspeha. Vmes so sicer tudi naše pesmi, toda v glavnem prepevamo zahodne, angleške in PESEM ZA ameriške popevke. In še nekaj: naši pevci že premorejo tudi nekaj zahodnega blišča, opremo, kupljeno v Londonu, svetleča se oblačila in NAKUPOVALCE skakanje pred mikrofonom - to pa je nekaj zelo novega. Sovjetski popevkar ne more na oder brez glasbene šole in še potem se postavi kaka dva HLADILNIKOV metra od mikrofona in odpoje stvar kot kakšno operno arijo ali vsaj kaj sila resnega." Imaš ti kakšno glasbeno izobrazbo?

Lado Leskovar je gotovo eden tistih slovenskih „Ne. Toda dvajset let se že profesionalno pevcev zabavne glasbe, katerega prepevanje je ukvarjam s petjem, in če se ne bi v tem času vsaj današnji mladi generaciji skorajda neznano, isto­ nekaj naučil, verjetno ne bi obstal vse do danes. časno pa so njegove pesmi vtakne v najlepša leta Ze pred enajstimi leti so mi v Beogradu podelili mnogih današnjih trideset- ali štiridesetletnikov. status umetnika, no, precej kasneje so se spomnili Zmagovalec slovenske popevke Opatije, zelo so­ tega tudi v Ljubljani. Med slovenskimi pevci lidno šesto mesto na Evroviziji, znana ,,Poišči me imamo trenutno ta status le Marjana, Majda, v predmestju" in potem uspehi na jugu, turneje Elda, Nada Žgur in jaz." po Sovjetski zvezi in končno pred slabim letom Ali se počutiš kdaj, kot da pihaš proti vetru s vrnitev v Ljubljano in po šestnajstih letih bivanja temi tvojimi pesmimi, za katere sam praviš, da so in profesionalnega prepevanja v Beogradu in širni kvalitetne, a nekoliko težke za ušesa? okolici zaposlitev v kulturno -zabavni redakciji „Da, gotovo, saj to že celo življenje delam". ljubljanskega radia. To bi bil kratek povzetek V začetku glasbene kariere verjetnone... plodnih dvajsetih let, ki jih je Lado posvetil „V začetku še nisem bil toliko star." glasbi, v katerem pa manjka podatek, zakaj ga In kdaj si prenehal s komercialo? zadnje čase tako malo slišimo. „Saj jo še vedno delam, drugače sploh ne bi ..Pravzaprav je to normalno. Zelo redki pevci, mogel nastopati. Sodelujem, recimo, na kakšni tudi na svetovni sceni, se obdržijo nekje pri vrhu oddaji, pa mi pravijo: Pa ne s tisto svojo šansono, vso svojo kariero. Zakaj bi bil jaz izjema? Je pa lepo prosimo! Daj raje kaj za narod! Pa zapojem nekaj pri tem zelo pomembno: jaz še vedno šalali šalala, recimo." prepevam, ne bi mogel reči, da manj kot pred Čutiš do tega odpor? leti. Moj način petja, š tem pa seveda tudi „To nisem jaz. Toda profesionalec sem in publika pa sta se precej spremenila. Ukvarjam se s pojem, kar mi dajo. Vseeno pa sem pred leti šansonom, z zvrstjo petja, ki gotovo ne gre tako zavrnil pesem, ki mi je bila dana za’ slovensko lahko v ušesa kot tralala popevke, je pa zato popevko. In so mi rekli: torej si ti bolj pameten pesem z normalnim besedilom, ki tudi nekaj kot vsi komponisti, kijih je izbrala žirija! Mislim, pove. Gotovo je ta usmeritev posledica mojega da tukaj ni vsa stvar v pameti. Eno stvar človek dolgoletnega glasbenega zorenja, mislim, da sem pač naredi, ker vanjo verjame. V drugo pa ne težil ves čas k nečemu boljšemu. 'Začel sem s verjame, ne da vanjo sebe celega in publika to še popevkami pa z evergrini in neke vrste jazzom; kako čuti." Nat King Cole in Ella so mi bili prvi vzorniki, potem Paul Anka in Presley in na koncu sem Si kdaj želel peti pesmi, ki bi imele kvalitetno pristal pri francoskih šansonjerjih. besedilo kot tvoji zdajšnji šansoni, istočasno pa Je to napredek? bi bile tudi komericalne, prijetne za ušesa in s ..Mislim, da je. Če človek poje, mora s tem tem sprejemljive za široko občinstvo? ,,Gotovo! Sam napišem besedila nekaterih tudi nekaj povedati. Samo melodijo lahko igra svojih pesmi, veliko prevajam, nimam pa koga, ki tudi inštrument. Toda ta oblika, recimo ji šanso­ bi mi pisal takšne melodije. Zelo dober način na, je nepopularna, ne ustvarja si image, nima ima recimo Šifrer. Neke vrste ljudsko, pocestno papirnate reklame. Zato je delo na tem področju šansono, ki je zelo blizu ljudem. Potem je še neprimerno trše. Že nekaj let sodelujem z zagreb­ nekaj mladih avtorjev, kot sta Mateja Koležnik in Peter Meze." Kaj pa punk? Tudi pri njem se veliko govori o družbeno angažiranem besedilu. O punku mislim vse najslabše. Že sama ideja punka ni zrasla na naših tleh." Tudi šansona ne! Dobro, jaz pravim temu šansona zelo oprezno. Recimo raje popevka s pametnim besedilom. Če se povrnem k punku, moram reči, da ima punk v osnovi idejo o razrušitvi vsega, kar obstaja, nima pa ideje kaj potem na tem zgraditi. To je anarhizem. Do sedaj mi še noben punker ni mogel odgovoriti na to." AH kdaj primerjaš petje generacije slovenskih pevcev pred petnajstimi, dvajsetimi leti z da­ našnjo? Nazadovanje ali napredek?

„Mislim, da prej nazadovanje, predvsem zaradi neprofesjonalizma. Edino vodilo je komercialni uspeh. Šifrer je, recimo, našel dobro varianto podajanja vsakdanjih reči na pameten način in bo ostal. Oto Pestner je tudi eden naših najboljših pevcev, v Jugoslaviji pa je premalo popularen. Toda tekste ima nezanimive, premalo svojih ško šansonjerko Lado Kos in v dveh letih in pol glasbenih zmogljivosti je dal v službo bolj pa­ sva imela okoli 450 koncertov po drugih republi­ metnih stvari." kah. Hodila sva po šolah in kolektivih s kitaro, Pa Hazard? Trenutno so zelo popularni. brez m ikrofona. En teden sva imela vsako jutro koncerte na avtobusih, ki so ob pol šestih „Težko je ocenjevati. Nekateri ansambli gredo prevažali delavce v tov rne. In ljudje so to dobro po čisto trenutni modi, ki pride od zunaj, in sprejeli, dan se jim je i.ekoliko drugače začel. In pravijo: aha, to bomo naredili, to bo imelo če jih je bilo na avtobusu petdeset, jih je morda uspeh. Gotovo to dela Hazard in gotovo jaz prav vsaj pet stvar tudi sprejelo in jo razumelo. Pa po tega nočem. Hočem ustvarjati iz potrebe. Upora­ vaseh v Zagorju. Ko nisva mogla več z vozom, so bil bom širok in tudi zelo nevaren stavek: mislim, naju prišli iskat z volovsko vprego in naju da je tudi zabavna glasba lahko umetnost. Delati pripeljali do zadružnega doma. Vsi so prišli in še hočem za današnjo srednjo generacijo, ki je bila dolgo potem smo se pogovarjali o tem. Mislim, da pravzaprav v času svojega doraščanja glasbeno lani ljudje. Oni kupujejo plošče, oni tudi pisarijo „Zavedam se, da sem vedno premalo mislil na to, je to neke vrste prosvetljensko delo, če seveda ne zapostavljena. Preveč skrbi so ji vzeli hiša, avto, glasbenim urednikom in na podlagi njihovih da potrebuje zabavna glasba tudi zunanje efekte, zveni prenapeto." hladilnik" pisem se ustvarjajo top lestvice in glasbeni pro­ reklamo in blišč. Vem, da nisem vedno našel gram. Odrasel človek z že izdelano osebnostjo prave poti do ljudi, čeprav sem vedno delal zanje. Je pa to verjetno vse prej kot lahko, kaj? Snemaš? verjetno ne bo izgubljal časa z izpolnjevanjem Večkrat tudi nisem imel želodca za nekatere „Težko je u čiti ljudi, kako naj se na drugačen glasovnic in pisanjem Marjanu Kralju. Na pisma, stvari. Zato včasih pomislim, da m eje čas morda način zabavajo. Je pa tudi užitek, ker vidiš, da „Ne. Na žalost danes srednja generacija ne ki sem jih prejemal v času svojega viška - tudi povozil. Nekateri preprosto ne morejo tako kot ljudje tvoje petje sprejemajo, ne da bi to pravza­ kupuje pfošč. Denar dajo raje otroku in mu petsto in več na mesec - skorajda nisem odgovar­ nekatere mlade pevke, ki uspevajo tudi s tem, da prav pričakoval. Samo treba je priti k njim in jim pravijo: pojdi in si kupi, kar hočeš. Današnji jal. Ni se mi zdelo vredno izgubljati čas s publiko, razširijo noge pravemu človeku." pesem posredovati, pa vsaj za tisti čas pozabijo glasbeni okus kreirajo pri nas tinejdžerji, neizde- ki se lahko ukvarja z neumnostmi, kot so na svoje narodnjake in Avsenike." fotografije in avtogrami pevcev. Še enkrat pa Imaš kljub temu v svoji bodoči karieri'kaj Kljub prepevanju in skorajda garanju te sloven­ poudarjam: prav taki ljudje, dvanajst- in pomenljivega? ska publika pozna vse manj. Kako to, da že trinajstletniki, tudi danes oblikujejo radijski pro­ kakšnih petnajst let nastopaš večinoma na jugu? gram, ki ga moramo potem poslušati vsi. Zato „Posebno velikih načrtov pravzaprav njtioli ..Slovensko .tržišče je bilo preozko. Ko sem tudi je tak, kot ga imamo. Odgovorni seveda nisem imel. Če se je v mojem življenju že zgodila tukaj vsaj po svojih merilih nekako uspel, sem šel pravijo: to se prodaja, to torej moramo delati. kakšna pretresljiva stvar, je bilo to čisto slučajno na jug. Hotel sem razširiti področje svojega petja Mislim, da to ni prav.'" in ne načrtovano z moje strani. Recimo „Hej, — takrat sem se s tem že ukvarjal profesionalno — brigade", ki sem jih zapel v modernem aranžma­ in lahko rečem, da sem gotovo eden redkih Kakšno leto si že redno zaposlen pri ljubljan­ju. Potem pa je še lep čas bilo slišati, da skrunim slovenskih pevcev, ki ga poznajo tudi na jugu. skem radiu. Imaš pri svojem delu možnost partizanstvo in podobno. j Snemal sem v Zagrebu, Beogradu, Sarajevu, dve vplivati na tovrstne odločitve? Nastopam še vedno veliko. Na Hrvaškem sku­ paj z Lado Kos, v Zagrebu smo trenutno naredili plošči sem posnel za Philipsa v Nemčiji, pet v „Ahvne, daleč od tega. Je pa tudi na radiu cel otroški muzikal za odrasle. V Sloveniji me Rusiji." kup oddaj, ki lahko sprejmejo tudi kakovostno skorajda ni slišati, premajhno tržišče, poleg tega; glasbo. Veliko liudi je, ki mislijo podobno kot Ko smo že pri Rusiji: veliko naših pevcev, je zatrpano z zelo kvalitetnimi izdelki iz vsega jaz. Mislim, dj L p išel čas, ko bo minila evforija doma le napol znanih, doseže tam uspeh preko sveta. Priprava enega koncerta mi vzame okoli tako imenova.ii' modnih ansamblov, ki pa ne noči. Kako to? pol leta priprav skupaj z orkestrom. ZunajSga dajo .. J profesionalnosti niti kvalitete niti „Zelo malo zabave je tam, kot prvo. Pa še lahko prodam petdesetkrat ali stokrat, v Sloveniji ideje ' nekaj je, kar sicer ne vem, če boš napisal, je pa pa, recimo, trikrat. Mislim, da je razlika več^ot gotovo zelo pomembno: naši pevci prodajajo La/ o kljub vsemu rečeš, da si zadovc jen s očitna." Rusom pod firmo socialistične Jugoslavije ,,kapi­ svojo pevsko potjo? ZVONE ŠERUGX 3 0 0 1 priloga dolenjskega lista iz izložbe

Lanskega aprila ali maja so številni naročni­ le dve njeni pesmi. Več kot zanimivo se je ki zaman čakali, da jim bo Cankarjeva založba torej soočiti z izborom iz štirih pesniških tako kot poprejšnja leta poslala pol tekočega zbirk pesnice, ki je strastno pela o zemlji, letnika zbirke Nobelovci. Šele proti jeseni je ljubezni, krvi, bolečini, smrti in drugem, bila prišel glas, da bo vseh osem napovedanih knjig vseskozi na strani revnih in ponižanih, ki je izšlo hkrati konec leta. Vzrok za zamudo je jokala brez solz in žalovala, a nikoli obupala. tičal v pomanjkanju papirja; kako občutno je Prevajalec Jože Udovič je prispeval tudi ko pistelj premišlja o umetnosti Pri prvo omenjeni založbi je bilo to pomanjkanje, pa se je izkazalo decem­ spremno besedo; in z njo neločljivo povezanim nazadnje izšel ..portret admira­ bra, ko so naročniki dobili le štiri knjige; prebrali smo uporništvom, je napisal že la", kakor je Oliver Warner pod- preostalih se lahko nadejajo to pomlad, se skoraj esejistično. naslovil knjigo o lordu Nelsonu, pravi v času, ko bi morala priti že prva pomembnem angleškem pomor­ pošiljka letošnjih knjig. Bodi kakor že, prej ali Elementi pripovedi v naj- ščaku, ki je ob koncu 18. in na slej se bom o na Slovenskem hvalili, da pre­ zidarjevi vejšem Zidarjevem romanu niso moremo knjižno zbirko, v kateri ne manjka začetku 19. stoletja izbojeval v i v * čvrsteje povezani. Edina vez številne bitke za otroško kralje­ noben dozdajšnji nobelovec. Med temi naj­ med posameznimi opisanimi stvo. Kronist, ki se je pri pisan­ dem o zdaj: cudezi življenjskimi usodami je prav­ ju pričujoče knjige (v izvirniku Selmo Lagerloefovo (nobelovka je postala zaprav pisatelj sam s svojim je izšla 1958, poslovenil pa jo je ustvarjalnim dejanjem zapiso­ 1909), švedsko pisateljico, katere številna dela Roman „Čudeži", ki ga je Leo Petrovič) opiral na izjemno vanja prebujenih spominov. so doživela poslovitev, posamezni romani celo izdala koprska založba Lipa, je zajetno dokumentarno gradivo, Tako je ustvaril mozaično pri­ več izdaj, prvič pa se srečujemo s trilogijo po seznamu, objavljenem v knji­ pravi v uvodnem poglavju, da je poved, ki pa se, žal, ne strjuje v romanov „Prstan Loevvenskoeldov", „Chark>- gi, že 49. knjiga nadvse plodovi­ ta mož ..nagnetel toliko dogod­ čvrstejšo celoto; tovornih odno­ tte Loevvenskoeld" in „Anna Svaerd". Ta dela tega slovenskega pisatelja in kov, konfliktov in strastnih čus­ sov med posameznimi elementi so tako rekoč zadnje pisateljsko dejanje Lage- pesnika Pavleta Zidarja, pri tem tev, da bi jih bilo dovolj za pripovedi ni, tako da bi roman rloefove, z njimi je na novo (tokrat hudo­ pa ponatisi ali izbori njegovih m nožico manj vrednih in daljših prav lahko razpadel v samostoj­ mušno, mestoma celo groteskno) pregnetla del niti niso šteti. „Čudeži" so življenj", zato ga prikaže v luči ne novele. Če pa te vezi so, romantične dogodivščine ljudi iz rodn po­ potemtakem res nekakšen pisa­ bolj pa tudi manj slavnih dejanj. potem so prikrite in težje raz­ krajine. Prevod je opravil Janko Moder, njego­ teljski čudež, in kar se tega berljive pri običajno pozornem Kot VVarnerjeva tako tudi va je tudi spremna beseda, preglednico sloven­ tiče, knjiga upravičeno nosi branju. Henrija Troyata knjiga o Petru skega seznanjanja s pisateljico pa je sestavil takšen naslov. Drugače pa je za Velikem ni prav nič romano- Jože Munda (njegov tovrstni prispevek je v bralca bolje, da od naj novejše Omeniti pa je treba, da Zidar pisna, temveč kaže ruskega car­ vseh preostalih knjigah); Zidarjeve knjige ne pričakuje še naprej ostaja mojster sloven­ ja (vladal je od 1682 do 1725) razkritja kakršnih koli čudežev, Mauricea P. M. B. Maeterlincka (1911), ske besede. Sočni, svojski način strogo po golih zgodovinskih če seveda izvzamemo, da je na flamskega književnika ki je bil na Slovenskem izražanja ostaja slej ko prej nje­ dejstvih. Na seznamu T ^ a to ­ neki način vsako človeško živ­ deležen velike pozornosti med svetovnima gova nesporna kvaliteta, ki tudi vih življenjepisnih del je veliko ljenje čudež. vojnama, v novejših časih pa že tri desetletja v ..Č udežih" ni zatajila. Najbrž ruskih m ož in žensk, zato ni ni izšla nobena njegova knjiga; nič bolje ni z pa tega romana ne bomo uvrsti­ odveč podatek, da se je za Czeslavva Milosza (1980), v Ameriki živeče­ In prav z življenji različnih uprizarjanjem Maetrlinckovih dram na tukaj­ li med Zidarjeve vrhunske docela neslovansko ime skril ga poljskega književnika, ki se ima v glavnem oseb se v tej knjigi pisatelj Zidar šnjih odredih. Za predstavitev v okviru No­ stvaritve. Lev Tarasov, ki do potankosti za esejista, manj za pesnika, nikakor pa ne za ukvarja. V avtobiografsko za­ belovcev je Pavle Jarc poslovenil štiri drame M. MARKELJ pozna življenjske usode svojih romanopisca. Kljub temu nam ga prevajalec J. črtano in okvirjeno pripoved („Slepce", „Peleasa in Melisando", „Monno Moder najprej predstavi z romanom ..Dolina vnaša realistične opise življenj­ Vanno" in „Sinjo ptico"), torej besedila, ki Isse" (ki je v bistvu Miloszev življenjepis do skih usod, ti elementi pa se ves kažejo značilnosti t. i. simbolističnega gleda­ dvanajstega leta starosti), nato z „Deželo čas mešajo z značilnim Zidar­ lišča, Maeterfinckova življenjska filozofija Ulro" (to je nenavaden, esejistično spisan jevim premišljevanjem, ki je (stoicizem, spremešan z izkušnjami sodobne­ filozofski in literarnozgodovinski obračun z ga, z naravo povezanega, a k vzhodnjaški romantiko, posredno pa gre tudi za prikaz magiji in okultizmu nagnjenega človeka) pa je duhovnih stisk sodobnega misleca) in končno razvidna iz dela „Modrost in usoda"; to je še s kratkim izborom iz Miloszeve pesniške življenjepisno prevedla Zoja Skušek—Močnik, spremna be­ tvornosti. Tega književnika smo šele začeli seda pa je Modrova; odkrivati, zato je pričujoča knjiga le za malenkost odškrnila vrata v zanimivo literarno o admiralu Gabrielo Mistral (1945), čilsko pesnico, pri delavnico. nas povsem neznano, saj smo doslej premogli D. R. in carju V______

je postavljal kot možak štirinaj­ tega, okrutnega, kakor je bil da je spremno besedo prispeval Ljudi, ki so se z dejanji ne­ stih obrti, vešč je bil menda sam, je želel narediti še sina; ker France Bernik, novomeški rojak izbrisno zapisali v zgodovino velikih prednikov; zato je lahko vsega, od tesarjenja do zoboder- mu ni uspelo, ga je ukazal Milček Komelj pa je za slikovno človeštva, ni malo, knjige o prikazal tudi zapleteno pojav­ siva, celo za krvnikovo orodje si m učiti in domnevajo, da ga je prilogo izbral in pojasnil dela njihovih življenjskih zgodbah pa nost Petra Velikega. Slednjega ni pomišljal zgrabiti. Med pov­ sam pretepel do smrti. Troyato- petih slovenskih slikarjev, kate­ so pri vrhu priljubljenosti med spoznamo kot vladarja, katere­ zdigovanjem Rusije si je pri­ vo knjigo, ki premore tudi kro­ rih ustvarjalnost se na svojski slovenskim bralstvom. To s pri­ mu gre zasluga, da se je Rusija zadeval odpraviti vse staro, od nološko preglednico Petrovega način navezuje na Cankarjeve dom izkoriščajo založbe, več iz zaostalosti razvila v veliko cerkvenih in ljudskih običajev življenja pa dogodkov v Rusiji „sanjske" motive. jih premore zbirko življenje­ državo in se trudila Evropo dalje, zato je kajpak doživljal in po svetu, im ensko kazalo in pisov velikih ljudi; tako je npr. dohiteti na vojaškem pa tudi na tudi odpor, saj ljudje niso hoteli seznam pomembnejših knjig o ..Slovenski theater gori po­ včasih izzivajoče, nenavadno, pri Obzorjih izšlo že blizu pet­ kulturnem in znanstvenem pod­ ploskati nenadnim spremem­ človeku, pred katerim, po staviti". Prosto po Zoisovih be­ čudno, večkrat na meji ironije, deset tovrstnih del, ne dosti ročju. Dokajšen delež pri tem je bam koledarja, uvajanju zahod­ Voltairovem mnenju Rusije ni sedah iz B. Krefta ..Kranjskih mestoma pa že kar uporniško. manj obsežna pa ni podobna imelo Petrovo mesto na Balti­ njaške noše, utrjevanju tlačan­ bilo, za Russeauja pa je bil komedijantih" je Bojan Štih na­ Nekaj odlomkov v ..Čudežih", zbirka Državne založbe. ku, Sankt Peterburg, car pa se stva ipd. Pustolovskega, muhas- izdajalec duše ruskega naroda, je za Državno založbo poslove­ nil Marjan Poljanec. Kumrovi fantje z novomeških Mest­ izrazito intelektualno delo. Ni vseeno, D. R. nih njiv so že v osnovni šoli prekašali kdo to delo opravlja. Po mojem bi sošolce, posebno pri likovnem pouku. morali povsod likovno dejavnost pouče­ Risali so bolje in več kot drugi, tudi vati likovniki, ne umetnostni zgodovi­ precej več, kot so zahtevali učitelji. Ti narji, ker prvi lahko neprimerno več so bili prepričani, da bo vsaj eden od dajo mladini. Več praktičnega, bi dejal. trikrat Kumrovih fantov postal slikar. Na naši šoli to sicer še ni možno, bo pa ..Zgodilo se je, da sva postala dva izvedljivot ko se bomo preselili v novo likovnika, čeprav ne bi bilo nikakršno stavbo v Šmihelu. Tam bodo lahko tudi presenečenje, če bi bili vsi trije", pravi krožki prišli do izraza, tako da bo tudi likovni krožek v celoti dopolnilo likov­ kondor Jože. „Saj tudi brata, ki je v osnovni šoli naredil robota in se kasneje izšolal nega pouka." za elektronika, še zamika, da kaj nari­ Seveda ima Jože načrte tudi zase. S tremi novimi naslovi v še." Rad bi delal, čim več slikal. Rad bi se zbirki Kondor je Mladinska Od vseh treh se je samo Jože odločil izpopolnjeval, prodrl čim globlje v knjiga sklenila lansko knjižno za študij na Akademiji likovnih umetno­ skrivnosti slikarstva. Zaveda se, da bo v bero. Da bo z znakom kondor­ slovil knjigo, ki v treh razdelkih sti v Ljubljani. V kratkem bo diplomi­ likovno manj razvitem Novem mestu to ja, ki označuje izbrana dela iz prinaša vrsto esejev, člankov in ral. Ko bo imel diplom o V žepu, bo lažje težko dosegel, zato je v mislih zagledan domače in svetovne književno­ zapisov o slovenski gledališki dihal. Imel bo več časa za slikanje. v večji kraj, kjer se na likovnem področ­ sti, izšla že dvestota knjiga, preteklosti (in posredno tudi Vsekakor več kot zdaj, ko mu ure po ju vedno zgodi kaj novega. manjka le še malo, saj ena od zdajšnjosti). O pomenu in na­ službi jemlje študij. „Za zdaj se seveda zadovoljujem z pričujočih nosi številko 198; menu slovenskega gledališča možnostmi, ki jih imam tu, v rodnem bliža se torej nevsakdanji jubi­ (tako se glasi podnaslov) dovolj Jože Kumer je namreč že redno kraju. Poskušal bom biti koristen v lej, ki ga ne kaže prezreti. zgovorno pričajo izbrana bese­ zaposlen. Na srednji šoli tehniških Likovnem društvu Vladimira Lamuta in dila, ki segajo nazaj do Levsti­ usmeritev poučuje umetnostno vzgojo. delovati tako, da bi se ponovila .novo­ Tokrat je pred nami zadnja kovih časov, zato si je Štih „To je lepo in koristno delo. Mislim, da meška pomlad'. Ne le ponovila, tudi knjiga Ivana Cankarja, k ije izšla dovolil samo kratko opombo se nisem napačno odločil. Nekaj let trajala. Mislim, d? bi to z ljudmi, ki jih za časa njegovega življenja. Za knjigi na rob, v kateri izraža bom vsekakor pedagog, potem bom pa Novo mesto premore, lahko uresničili." „Podobe iz sanj" je Cankar prepričanje, da je slovensko videl." Jože je torej najprej in predvsem črtice pisal in jih deloma objav­ gledališče še zmeraj ,.mogočen Vpeljava umetnostne vzgoje v usmer­ slikar. Slikar po prepričanju, po mišlje­ ljal od začetka prve svetovne branik in oblikovalec narodne jeno izobraževanje je po Jožetovem nju. Biti slikar zato zanj ni samo poklic, vojne dalje. Prevladujoča je mo­ zavesti in samozavesti." mnenju pametna stvar. Potrebno je na­ je tudi način življenja. Vsi vzgibi pri­ tivika vojne, s to pa se prepleta­ daljevati, kar je bilo do zdaj po osnovni hajajo iz njega, zato čuti neznansko jo podoba matere, osebna kriv­ Tuji prispevek v pričujoči šoli prekinjeno. Zato, ker mladina prav z novo zadovoljstvo, kadar se mu kaj odslika da, groza pred trpljenjem in pošiljki Kondorjevih knjig so v srednji šoli doživlja najhitrejši umski tako, kakor si je prej začrtal v zavesti in smrtjo, a ne le posameznika, ,,Zavojevalci", prvi iz niza ro­ razvoj. Potrebuje tiste osnove znanja, na , novomeško podzavesti. ampak celega naroda. V splošno manov o proletarski revoluciji, katerih lahko gradi kritičen odnos do Zadoščenje, ki ga doživlja ob sleherni se sprevrača tudi krivda za tako ki jih je spisal francoski književ­ sveta in pojavov v njej. Tudi kritičen lastni stvaritvi, bi bilo še večje in nenavadno stanje, širša je težnja nik Andre Malraux. To zgošče­ odnos do umetnosti. pomladjo’ popolnejše, ko bi imel kraj, prostor, k očiščenju, prenovitvi člove­ no podobo kitajskih revolucio­ „Delo z mladimi torej ne more biti kjer bi mogel delati čisto sam, v samoti. ka ... Ne kaže še naprej ponav­ narjev v boju zoper britanske oblika rekreacije, kar bi mnogi radi Da bi imel vsaj manjši a telje. . . ljati znanih pripovedih izhodišč imperialiste je prevedel in s v mislih podtaknili. To je hudo resna zadeva. I. ZORAN teh črtic, ki mestoma prehajajo spremno besedo opremil Jaro­ / v kratke novele, dodajmo le še. slav Skrušny. priloga dolenjske \231 zgodba je kaplja resnice v morju domišljije

yi|r-s ■h. 0

Lila*-**: 'n 11 *'(

*-i f e s s r . - : :

hitro pešati. Ko je služil kot pastir pri bogatih TUDI JUTRA kmetih pod Gorjanci, na tej in na oni strani, mu je na oči sedala že gosta megla, ko pa je bledo sonce zadnjič zašlo, so ga pripeljali domov v SO TEMNA Šmihel. Za njegove oči namreč ni bilo pomoči, čeprav jo je iskal tudi v Ljubljani. Nekaj utehe mu je dalo bivanje v zavodu za slepe v Kočevju, kjer se je tri leta učil pisave in branja za slepe in drugih spretnosti. Narava ne jemlje, ne da bi kaj tudi dala. Tako je znano, da se slepim ljudem boli razvijejo druga čutila, predvsem sluh. In resje IvanŠtrukelj med najinim pogovorom stalno na lovu za glasovi in šumi, kar daje njegovemu obrazu odsoten in vase zaprt izraz. Na sluh in na svoje roke in noge seje „Več luči!" je vzkliknil slavni nemški pesnik moral zanesti vse svoje življenje. Od vojne naprej Goethe, ko se je na smrtni postelji pogrezal-v je živel skupaj z očetom , ki je delal kot grobar na temo brez vrnitve. Pesniku je luč pomenila šmihelskem pokopališču. Ivan je pomagal oko­ življenje, ves barvni spekter in lepoto oblik, ki jih liškim km etom in zaslužil kak dinar in nekaj luč radodarno ponuja v svoji stalni bitki s temo, hrane. Tako sta se preživljala, dokler ni pred NOČ V CASABLANCI pa tisto bogastvo, ki daje življenju pravo vred­ dvajsetimi leti oče umrl. Takrat je Ivan ostal sam nost. in oskrba je bila prepuščena tujim ljudem. Boj med lučjo in temo je stalna bitka za Pred dvema letoma se je preselil v Dom za Nadučitelj Tonko se je že dva dni gnusil navdušeno in oglušujoče. Spoštovani publi- življenje, zato si normalni ljudje težko predstav­ ostarele občane v Šmihelu. Tu je zelo zadovoljen, sam sebi, češ kako nedejavno in dolgočasno je kum je zahteval še, peklenščki so dobesedno ljamo življenje v temi, čeprav so med nami tudi saj je oskrba redna in dobra, osebje pa prijazno. življenje šolnikov med poletnimi počitnicami. ubogali in zaigrali ,,Noč v Casablanci". Ploska­ taki, ki so bitko za svetlobo izgubili. Svet okoli Ivan se rad pošali z dekleti, ceni upravnico, rad Ko je tako trpel in gnil na robu bazena v Pod­ nja je bilo nekoliko manj, Podgorci so se bru­ njih je le splet glasov, mehkih in trdih predmetov, pa pomaga tudi sostanovalcem, ki so dostikrat gorskih Toplicah, mu je pristopil Pokončni sili za ples. In res: fantje muzikantje so v ne­ ravnih, okroglih, hrapavih in gladkih površin. Kar bolj nebogljeni kot on. Vsak dan se sam odpravi Joe, lep in postaven fant, izurjen v vseh vešči­ kakšnem tričetrtinskem taktu zažvrgoleli je, lahko otiplješ, okusiš ali slišiš, vse drugo je na krajši sprehod na šmihelsko pokopališče, kjer nah in umetnostih, samo posluha ni imel no­ „Noč v Casablanci". daleč, in celo sonce, ki je gonilna življenjska sila pozna vsak robnik, in prisluškuje znanim kora­ benega. To je prišlo verjetno od tega, ker ga je Na srečo je bil potem nekoliko daljši pre­ na tem planetu, se pojavlja samo kot prijetno kom. Včasih se še odpravi v mesto, vendar tu in učitelj glasbe enkrat preveč pretepel s taktir­ mor, ki mu je sledilo popravljanje kitare in topel občutek na obrazu. tam že rabi pomoč. Zelo pohvali novomeške ko, ki je imela glavič v obliki violinskega klju­ trobente. Vsaka ura se enkrat izteče, ansam­ Eden takih ljudi teme, kakor bi lahko tudi občane, ki mu radi pomagajo preko ceste, zlasti ča. bel je moral na oder, nadučitelj Tonko se je imenovali tiste, ki so iz tega ali onega razloga pa je zadovoljen nad prijaznostjo novomeških Lahko si zamislite presenečenje dremotne­ na srečo spomnil, da se je nekoč učil tudi izgubili vid, je Novomeščanom dobro poznan. miličnikov. Enkrat na leto se z ostalimi člani ga Tonka, ko mu ta nesojeni Beethoven pred­ ,,Moj očka ima konjička dva" in ,,Mi se Morda ne osebno in po imenu, pač pa kot pojava, Zveze slepih poda tudi na daljšo pot na Okroglo loži ustanovitev orkestra ,,Pojoči peklenščki." imamo radi". Oboje je solo zahropel na har­ ki se sedaj vedno bolj poredko pomika po pri Kranju, kjer preživi dvajset počitniških dni. „Ti, Tonkp, se spoznaš na vse," je pihal na moniko. Posebno „Mi se imamo radi" ni iz­ novomeških ulicah z značilno belo palico v roki Ko se takole pogovarjam z njim, dobim obču­ dušo Joe," poleg tega ne bo dolgo trajalo. V zvenela preveč prepričljivo. in prav tako značilno tipajočo, nezaupljivo hojo. tek,' da je zelo zadovoljen, če že ne srečen Zeleni mlaki imajo 600—letnico gasilskega ,,Zdaj pa spet eno znano vsi skupaj," je pre­ „Ta svetnam ni naklonjen. Stalno nekaj zidajo in človek. Živi sredi prijaznih ljudi in drobne šale s društva ali nekaj takega, dva, trikrat bomo za­ ko mikrofona prisiljeno samozavestno napove­ prekopavajo, zato moramo biti oprezni," pravi sostanovalci in osebjem mu pomenijo vse. To je igrali, pobrali denar in evo nas spet ob bazenu. dal Tonko. In res so jo urezali. Dobro staro Ivan Štrukelj. Iz Šmihela* kjer stanuje, se je zadovoljstvo skromnih ljudi, ki jim življenje ni Pa belo oblečene deklice, potoki vina, pečeni ,,Noč v Casalbanci". včasih podal na sprehod vse tja pod Trško goro, dalo dosti lepega pa znajo zato ceniti toplo purani — kot podeželsko plemstvo. Glasbenik Odra iz novih plohov v trenutku ni bilo do Prečne in do Birčne vasi, sedaj pa so ceste posteljo, streho nad glavo in redne obroke hrane je gospod." več. Masa uniformiranih in civilnih Podgorcev j tako spremenili in jih še spreminjajo, da ne bi več na mizi. Da mu je vzelo luč, Ivan niti ne pomisli Nadučitelj je bil v resnici prepričan, da se je debelo lesovje spodnesla v bližnji potok s spoznal znamenj, ki so bila za palico včasih tako več, saj se je že zdavnaj navadil živeti s temo. spozna na vse, da o notah ne govorim o, saj se „Pojočimi peklenščki" vred. Trobentača, ki je znana. Tudi prometa je preveliko, avtomobilov Pravi, da se še spomni, kakšne so barve, jaz pa je celega po! leta učil harmoniko. Nekoliko hlinil srčni napad, so začeli daviti s premoče­ pa se Ivan nekoliko boji. zamižim in si skušam predstavljati, če bi bila strah ga je bilo samo notnega neznanja Joea nim mehom Tonkove „frajtonarce". Sam nad­ Ivan pa ni bil vedno slep. Ko so se z Vrha pri zelena barva, ki jo imam takrat pred očmi, čez Pokončneža, a kaj, na ta mali bobenček bo že učitelj je čepel do vratu v vodi pod bližnjo Trebnjem 1921 preselili v Šmihel, mu je bilo petdeset let tem e še prav tako zelena. udarjal z eno od šap. vrbo žalujko ter se pretvarjal, da je divja raca z osem let in je še videl, potem pa mu je začel vid TONE JAKŠE Rečeno, storjeno. Fanta sta nekje staknila mladiči. Pokončni Joe se je zaradi nadmorske še dva virtuoza, od katerih se je eden pretvar­ višine svoje glave lahko zatekel v najgloblji tol­ jal na solo kitaro, drugi pa na ob tolčen o tro­ mun, kjer ga ni zadela prav vsaka odvržena bento, in tako rojeni ,,Pojoči peklenščki" so kost ali kamen. Četrti peklenšček, ki ga prav­ se. skobacali v škripajoči avtobus, ki je enkrat zaprav noben od peklenščkov ni poznal, pa si na dan drvel v Zeleno mlako. je rešil življenje s tem, da se je pridružil zasluž­ Sodeč po mlaju, ki so ga iz avtobusa opazili nim jubilantom iz Zelene mlake in s kame- { že od daleč, v Zeleni mlaki niso proslavljali njem najbolj točno ciljal svoje včerajšnje prija- ■ šestoletnice, ampak najmanj tisočletnico gasil- telje. gev. Naše glasbenike so v navdušenju dobesed­ Na koncu je gasilski podmladek nekajstolet- no sneli iz sopihajočega avtobusa, takoj dolo­ nega prostovoljnega gasilskega društva Zelena čili nosače za dragocene instrumente, orkester mlaka izvedel še vajo povodnega iskanja mrli­ pa povedli k bogato pogrnjeni mizi. Glasbeni- čev in drugih trupel s kavlji. Podmladek je ki sp se gostili pol ure, uro, uro in pol. Z čakal dolgo in temeljito.. Pravzaprav je osta- j Ji medaljami otovorjeni predsednik gasilcev je nek ,,Pojočih peklenščkov" rešila zanesljiva [ začel mencati, češ zdaj bomo pa eno urezali, smrti upokojena aktivistka Rdečega križa. Ne oder iz popolnoma novih plohov že vabi, pa se iz usmiljenja. Praktičnaienska je samo predla­ je nadučitelj Tonko ozrl v sonce in z ohlaje­ gala, da bi vrle glasbenike zaradi avtentičnih j nim glasom med dvema požirkoma rekel, da je prask, ran, obdrgnin in prelomov uporabili za j glavni trobentač srčni bolnik in da ga zaradi vajo iz prve pomoči. Njen predlog je bil spre­ pekočega sonca ne bi imel rad na vesti. Sonce jet z zanosnim, skorajda že mističnim ženskim j je naredilo korak ali dva navzdol, trobentač je vreščanjem. izjavil, da bi iz ''kakšne senčne lege že lahko MARJAN BAUER potihem zatrobental. Tudi cviček je naredil svoje, če že nekoliko mrkih podgorskih pogle­ dov niti ne bi preštevali. P. S. Šele čez nekaj let se je pojasnilo, da 1 ,,Pojoči peklenščki" so strumno, čeprav ne­ ,,Pojoči peklenščki" ob znameniti tisočletnici I koliko zariplo, prikorakali na z zelenjem okra­ v Zeleni mlaki pravzaprav niti niso igrali I šeni oder, se ustopili in nekako urezali ,.Noč v ,,Noči v Casablanci", ampak ,,Zvezde nad Ala- I Casablanci". Podgorsko ploskanje je odmevalo bamo."