St. 30 (1667) Leto XXXII NOVO MESTO petek, 24. julija 1981 Cena: 10 din li februarja 1975 je bil list odlikovan i redom ZASLUGE Z.' NAROD S SREBRNIMI ŽARKI YU ISSN 0416-2242

Darko Cujnik Predstavnika jedrske sta odgovarjala delegatom brežiške državni prvak občinske skupščine - Varnost je trikratna v metu kopja Zadnji tedni pred zagonom trične energije za kakšnih 15 od­ jedrske elektrarne v Krškem stotkov zmanjšana. Če bo v JE V Subotici je kopje vrgel minevajo v živahni razpravi potrebno kloriranje, bo pokazala ljudi v Posavju, zlasti še obča­ praksa, in četudi bi vodo klorirali, 78,62 m — Okleščen in bi bila po zgrajeni čistilni napravi Ko leta tretja ______nov krške in brežiške občine, manj onesnažena kot doslej. predvsem o morebitnem ško­ Tudi letos ima Novo mesto dljivem vplivu nuklearke na V krški jedrski elektrarni so državnega atletskega prvaka. Naslov okolje. povečali Zmogljivost bazena za iz­ je tokrat osvojil „prvi“ človek trošeno gorivo na 17 let, tako ostaja jugoslovanskega meta kopja, državni Delegati brežiške občinske skup­ dovolj časa za iskanje trajnejše rekorder Darko Cujnik. Zmagal je z ščine so na zasedanju 16. julija rešitve. Glede radioaktivnih od­ rekordom državnih prvenstev 78,62 postavljali strpna, a ne dovolj jasna padkov pa bo spoštovan sklep m, kar je tretji rezultat njegove vprašanja. „Zavrcči je potrebno delegatov krške občinske skupščine kariere. Cujnikov uspeh pomeni neresnične govorice, da bo potrebno o najdaljši dobi petih let. Nuklearka korenit konec težav, ki jih je imel krajane določenih krajevnih skupno­ ima lasten meteorološki stolp, kjer skoraj leto in pol s poškodbami in sti celo evakuirati, ko bo pričela strokovnjaki republiškega Zavoda za iskanjem tehnične popolnosti. Na­ jedrska elektrarna obratovati," je meteorologijo že od leta 1975 slov državnega prvaka, ki ga je poudaril predsednik brežiškega ob­ izvajajo meritve. Tako bodo določe­ osvojil po velikem boju z Zalarjem, činskega komiteja za družbeno ne pline spuščali v ozračje ob in odličen rezultat, zagotavljata planiranje in gospodarstvo Jože najugodnejših razmerah v zraku. novomeškemu metalcu nastop na Avšič. Jurc Grgoljan, direktor služ­ Delegati so pritrdili Roku Kerža- finalu atletskega pokala Evrope, ki be za zagotovitev kvalitete, in Meri riu, ki je dejal: ,,Bistveno je, da smo bo sredi avgusta v Zagrebu, in Na predvečer dneva vstaje slovenskega ljudstva se je na osrednji slovenski prireditvi, posvečeni temu znamenitemu dejanju, na ljubljanskem Trgu revolucije zbralo več deset tisoč Kinčič, vodja informacijske službe v zagotovili trikratno varnost. Bolj seveda na BA1 v Sarajevu. JE, sta skušala dovolj natančno moramo paziti, da ne bi popustila ljudi iz domovine in tujine. Po uvodnih besedah dr. Marijana Breclja, člana predsedstva SR odgovaijati delegatom zbora združe­ budnost, naša skrb za varno delova­ Slovenije, je govoril Sergej Kraigher, predsednik predsedstva SFR Jugoslavije, ki je tudi nega dela, čeprav so vsi soglašali, da nje." Sicer pa so soglašali, da se še odkril spomenik Edvardu Kardelju. Nastopu govornikov je sledil kulturno umetniškibo JE zagotovila še obširnejše pred pričetkom obratovanja sestane­ program, v katerem so nastopajoči fštirje pevski zbori t Slovenije in dva iz zamejstva, pismene odgovore svojih strokovnja­ jo predstavniki brežiške občine s pihalni godbi milice in JLA ter štirje gledališki igralcij v pesmi in besedi povzeli nekatere kov. predstavniki republiških komitejev najpomembnejše dogodke in družbene procese v zadnjih štirih desetletjih in jih povezali z za energetiko, za vvarstvo okolja in delom in življenjem revohtcioruB-ja Edvarda Kardelja. Elektrarna zanesljivo ne bo upo­ urejanje prostora ter sekretariata za rabljala klora za hladilno vodo, ljudsko obrambo, da bi razčistili vsa S spomenikom (delo akademskega kiparja Draga Tršarjaj smo izrekli tovarišu Kardeljudokler" ne bodo končane čistilne najvišje priznanje SR Slovenije za njegov delež v pripravljanju revolucije, v partizanskem boju bistvena odprta vprašanja. Povejmo naprave Celuloze. Ker bodo za­ še to, da bo JE priključena na in v graditvi socialističnega sistema. To je pomnik Kardeljevega duha in ustvarjalne moči, ki enkrat uporabljali hladilne celice'oz. omrežje predvidoma konec avgusta. sta mogla združiti moč ljudskih množic r preteklosti in pomenita temeljno gibalo razvojastolpe bo resda proizvodnja clck- jugoslovanskega samoupravnega socializma s prihodnje Spomenik, ki prikazuje Edvarda Kardelja na Čehi skupine delavcev, pomeni oddolžitev in nas hkrati zavezuje, saj je Darko Cujnik Kardeljeva misel izziv vsemu preživelemu v obstoječem svetu, je humana podoba socializma, MOST CEZ KOLPO BRIGADIRSKI Iz Subotice sta z državnega kjer bo človek svoboden in srečen. Kardeljeva ustvarjalna in svobodna marksistična misel PRI STAREM OBRAMBNI DAN prvenstva posameznikov medalji pri­ more voditi delavski razred! TRGU nesla tudi Okleščen v metu diska in Novomeški občinski odbor Zveze Kolcta v skoku s oalico. Okleščen je V soboto, 25. julija ob rezervnih vojaških starešin že več let z 51,10 m osvojil 3. mesto, enako 10. uri, bodo slovesno odprli sodeluje z vodstvom MDA Suha PROSTORI KS krajina pri izvedbi obrambnega dne uvrstitev pa je dosegel Koleta s 460 most čez Kolpo med Sodev- M AJDE ŠILC za brigadirje. Na letošnji akciji so že cm. Tudi Okleščen bi z morebitnim ci in Blaževci pri Starem izvedli obrambni dan za prvo svojim najboljšim letošnjim rezulta­ Geologi izsušili MirnoZadnji petek so v okviru prazno­ trgu. Most so s skupnim izmeno, v soboto, 18. julija, pa po tom lahko postal državni prvak, vanja dneva vstaje v novomeški KS delom in denaijem zgradili istem programu tudi za drugo toda skoraj vsi njegovi meti so sc Majda Šilc na Zagrebški cesti izničili Škoda bi bila manjša, ko bi pravočasno obvestili rbiče — pripadniki JLA. krajani in izmeno. Po alarmu v zgodnjih končali izven sektorja. Kolcti je do namenu urejene družbene prostore. združeno delo občin Črno­ jutranjih urah so se brigadirji skupaj naslova prvaka manjkalo le 10 .cm; Raj za krivolovce, vojaki pa imajo veliko dela Hišni sveti Zagrebška 11, 12 in 13 vendar je za atleta, ki se je letos po melj, Vrbovško. Kočevje in s člani CZ in drugih struktur v KS krškim minerjem stvar že toliko so odstopili za širše namene skupni več letih mirovanja spet vrnil v Minerji Geološkega zavoda iz Delnice. Slavnostni govornik Žužemberk spustili v boj z diver­ ponesrečila, bi bili lahko še vedno prostor v bloku, 1MV je. prispevala jugoslovanski vrh, tudi tretje mesto . Ljubljane so že nemalokrat bo dr. Aleš Bebler, član zantsko skupino in jo uspešno storili kaj za nesrečne ribe. Ribiška za notranjo ureditev. Tako sta za izjemen uspeh. izpričali, da znajo porušiti zah­ razbili. Po zajtrku so si z zanima­ družina heroja Maroka iz Sevnice bi širše in ožje sestanke na voljo dve sveta federacije, ki je pred V Subotici sta nastopila še tevne objekte sredi mest. Da pa njem ogledali orožje, ki so ga namreč ob pravočasnem opozorilo sobi. Največji del denarja je prispe­ leti za most postavil tudi Šimunič v troskoku, kije s 14,73 m pripeljali vojaki i/. novomeške kasar­ jim spodleti (tako kot v petdc, lahko pripravila akcijo reševanja rib vala KS Majda Šilc, ki je kupila temeljni kamen. V kultur­ dosegel svoj letošnji najboljši rezul­ ne. Nato pa so najboljše ekipe iz 10. julija, ko so blizu Zapuž pri iz presušene struge. Ribiči imajo na opremo. Novi prostori so torej plod nem programu bodo sodelo­ tat, in Žužek, ki je v teku na 3000 brigad tekmovale v orientacijskem Boštanju zložili v luknje do­ voljo agregate, da bi lahko brez širšega sodelovanja (tudi s strani OK vale skupine iz občin Vrbov­ m sicer dosegel časpod 9 minutami, pohodu, metanju ročne bombe, dobra prevrtanega hriba v tesni posebne škode odlovih najlepše ribe SZDE). Z otvoritvijo je odpravljena vendar ni mogel v korak z vodilnimi, ško in Črnomelj ter pri­ streljanju z zračno puško in v in jih rešili vsaj nekaj. ovira za širši razmah družbenopoli­ ki so se za sezono več in bolj dolini Mime kar 7 ton amonala padniki JLA. znanju s področja SLO. Najboljše Tako pa so za zadevo žal tične in samoupravne dejavnosti v pripravljali (celo v Mehiki). in s tem dvignili 17.000 kubi- ekipe so dobile tudi nagrade. pravočasno slišali le krivolovci. tem koncu mesta, kjer se niso imeli J. P. kov peska, med katerim je dosti doslej kje sestajati. skal velikih kot tovornjak), se Bojda so se dodobra namučili, na srečo ne pripeti dostikrat. kajpak ne zastonj. Po izjavi pred­ sednika sevniace ribiške družine Takšna sila je zatrpala ozko H U l f O CENAH Slavka Češka, je ta dd Mirne mešani sotesko. Zgodilo se je tik pred PTT STORITEV revir. Ribiči so varg vsako leto I V I v drugim tunelom, gledano iz boštanj- vlagali postrvi, vzgojene v lastni Za torek 4. avgusta, je sklicana ske strani, tako da je zasulo tudi valilnici in odtaščene v gojitvenih izdelan sanacijski program za reševanje teŽKih razmer v IMV — Največje težave so . skupščina novomeške interesne dolenjsko progo. Umetni plaz je kot potokih.V ta del Mirne so prenašali izguba, pomanjkanje obratnih sredstev in nedokončana investicija — Ukinjeni Krediti skupnosti za ptt promet. Dnevni red za šalo podrl tudi dvoje telefonskih je precej obširen, največ razprav pa tudi podusti, ki sicer ne morejo čez drogov. jez p ri žigi v Dolenjem Boštanju. V dom ačem Irgu. je verjetno pričakovati okrog pro­ Reka Mirna je za tem ,/icplamra- Izguba 722 milijonov, s katero je novomeška Industrija reki so b ii tudi iepi primerki sulcev. V IMV računajo, da bodo izgubo blematike v zvezi s cenami ptt nim“ jezom dobesedno presahnila, motornih vozil zaključila preteklo poslovno leto, in vrsta drugih Ribiči so zanje določili vsesplošni krili s sredstvi republiškega sklada storitev in združevanjem sredstev. po izjavah očividcev za najmanj tri težav, ki pestijo ta preko 6.000-članski novomeški kolektiv v lovopust, zato je bilo zanimanjc skupnih rezerv, manjši delež pa Delegati bodo dobili tudi informaci­ ure. Tako med drugim piše tudi v letošnjem letu in grozijo z ustavitvijo vsakršne poslovne aktivnosti, krivolovcev zanje izjemno, da o bodo dobili tudi iz občinskega jo o prekinitvah medkrajevhih tele­ prjjavi ribiški odškodninski komisiji. manjkih in drugih ribah ne govori­ so odgovornim narekovale izdelavo sanacijskega programa. Izvedba sklada, kar je izvršni svet novomeške fonskih zvez z Brežicami, Krškim in Škodo nad ribjim življem je ta čas še mo. ie-tega naj bi omogočila IMV normalno poslovanje vsaj z letom občinske skupščine že potrdil. Tre­ Sevnico. nemogoče oceniti. Ce sc je geo- Kje in predvsem kdaj bo ta doslej 1983. nutno najpomembnejše in najtežje tughugši pomor rib v Mimi doživel Kot glavni vzrok za izgubo v IMV' nepokrite obveznosti do svojih do­ pa je v IMV zagotavljanje likvidno­ sodni epilog, ni znano. Znano paje, navajajo nesorazmerje med cenami baviteljev, bank in kupcev še iz leta sti, kar bo zelo trd oreh. Za da imajo rnžcnirci, ki bi radi tamkaj reprodukcijskih materialov ■ in 1979 (tako tistih, ki zahtevajo normalno proizvodnjo in poslovanje č in p n j razširili cesto, sami pa se končnih izdelkov. Prve so sc od leta vračilo denarja, kot tistih, ki čakajo bi moral IMV samo za letos Primorski likovni obisk zaradi zahtevnosti ne lotevajo tak­ 1979 pa do danes zvišale tudi za na avtomobil). Ukinitev potrošni­ zagotoviti dobre 3 milijarde obrat­ šnih minirani, zaradi tako nestro­ 200 odstotkov, zato cene končnih ških posojil in visoke cene, zaradi nih sredstev. Teh je vseskozi pri­ Krška in izolska likovna skupina navezali stike — V kovnega razstreljevani* obBo do­ izdelkov nikakor ne morejo v korak katerih sta oba osebna avtomobila iz manjkovalo, kar pa so reševali z IMV za domačega kupca skoraj Krškem razstavlja J. Janežič, v Kopru P. Predanič datnih tkrbL Kmalu po nesreči so z njimi. Sedanjim velikim težavam velikimi predplačili domačih kup­ morali pripef ati 7 6 velikih cevi, da botruje tudi plačilna nezmožnost nedosegljiva, pa so povzročile tako cev, ki jih sedaj skoraj ni. Pesti jih IMV, zaradi česar imajo velike rekoč popolno ustavitev prodaje na Otvoritev razstave akvarelov stvo, za katero je značilno, da se so nekako uredili pretok reke. tudi nedokončana investicija, ki v tehniki bliža impresionizmu, v Močni nalivi konec tedna so kajpada Janeza Janežiča, slikarja samo­ (Nadaljevanje na 4. strani) rastnika iz Kopra, ki je bila v izpovednosti pa ekspresionizmu. napolnili hudoumiio reko.S tru­ soboto, 18. julija, v galeriji Primorsko-kraška pokrajina v dom vložene cevi je večidel odneslo. Delavskega doma Edvarda Kar­ Janežičevih akvarelih je svoje­ Reka si naposled le izsili pot, četudi delja v Krškem, lahko imenuje­ vrsten preplet svetlih, bleščečih ga človek polomi. A. ŽE! EZNIK SPET O JEDRSKI mo prvo lastovko, ki naznanja prvih planov in temnih ozadij. Krška krajevna skupnost je z plodno sodelovanje dveh sloven- „Barva govori v Janežičevem IGM KANIŽARICA občinskimi družbenopolitičnimi ikih /likovnih skupin: izolskega slikarstvu poseben jezik. Njene organizacijami in občinsko skup­ Lika in krške likovne skupine. simbolne vrednosti so velikokrat POD DRUŽBENIM ščino v petek v Delavskem domu Krška skupina že sodeluje z pomembnejše od tistih, k i sc VARSTVOM Edvarda Kardelja pripravila jav­ vsemi posavskimi skupinami, z navezujejo na barvno resničnost Na ponedeljkovi seji vseh zborov no tribuno o jedrski elektrarni. jeseniško in soboško, v navezo­ upodobljenega objbkla," je zapi­ skupščine občine Črnomelj bo Vprašanja predstavnikom nukle­ vanju stikov pa sega tudi preko sal v katalogu razstave Cene osrednja pozornost posvečena ures­ arke, ki so se potrudili, da bi republiških meja, saj se krški Avguštin, mentor izolskih samo­ ničevanju družbenega plana občine čim bolj nazorno odgovorili, so ljubiteljski likovniki poznajo z rastnikov. in družbenoekonomske politike v bila pestra in številna. Žal je bilo zagrebškimi in dugoreškimi. Medtem ko imajo krški likov­ prvi polovici letošnjega leta. Delega­ navzočih malo krajanov, komaj Razstavo je otvoril Alojz Pirc, niki v gosteh Janežiča, se pri­ ti se bodo seznanili tudis potekom okoli sto, kar ni v skladu z potem pa so, žal redki, obisko­ morski seznanjajo z deli krškega sanacije IGM Kanižarica, ki očitno NOVOMEŠKI GIGANT V VELIKIH TEŽAVAH - Plačilna velikokrat izraženo željo, da bi valci prisluhnili pesmim Srečka samorastnika Pavleta Predaniča, ne poteka tako, kot bi morala, zato nesposobnost Industrije motornih vozil že povzroča zastoje v se radi pobližc seznanili z Kosovela, ki jih je občuteno ki razstavlja v Kopru slike naše so pripravili predlog začasnih ukre­ odprtimi vprašanji v neposred­ prebrala Mija Glinšek in so pokrajine in propadajoče stare proizvodnji in okrog proizvodnih prostorov stoji veliko pov družbenega varstva. Pripravljen nem stiku s strokovnjaki jedrske primerno vpeljale obiskovalce v kmečke arhitekture. nedokončanih avtomobilov in prikolic. Iz težav naj bi se IMV je tudi predlog samoupravnega spo­ elektrarne. Janežičevo pokrajinsko slikar­ MiM izkopala do leta 1983, ko bodo v kolektivu izvedli sanacijski razuma o uporabi presežkov interes­ nih skupnosti iz lanskega leta. program (Foto: MiM) s SKUPNI HIŠNI SREČANJE ■* SVET j TRIBUŠKIH OBVESTILO Zagrebška 11,13. 15 „ZDOMCEV“ Delovne počitnice Zveza žensk, ki deluje v okvi­ SEKRETARIAT ZA NOTRANJE NOVO MESTO ZADEVE ru krajevne konference SZDL v i SKUPŠČINE OBČINE NOVO MESTO Tribučah in se je že izkazala z Iščemo KURJAČA nekaj uspelimi akcijami, priprav­ Počitne veljajo za čas oddiha vzdrževalcu kopaliških naprav v obvešča občane. lja 25. julija v tamkajšnjem gasil­ skem domu srečanje vaščanov, in dopustov, vendar se vse več Šmarjeških Toplicah. Delal sem SI za kurjenje na trdo gorivo v mladih odloča za opravljanje predvsem na agregatih in na­ S stanovanjskih stolpičih Za­ ki živijo sedaj v drugih krajih v poletne prakse. Predvsem sre­ peljavi. Bil sem zelo lepo sprejet. dabo s 1. septembrom 1981 grebška 11, 13, 15. Prijave domovini in tujini Poslej naj bi I tako družabno srečanje, ki je dnješolci skušajo na tak način Zaslužil bom 2300 dinarjev, ki pošljite na naslov: Skupni zaslužiti kak dinar, nekateri se jih bom porabil na potovanju v bilo nazadnje pred 15 leti, prire­ Ž začel z zamenjavo osebnih izkaznic hišni svet. Zagrebška 11, 13, jali vsako leto. V kulturnem med obvezno prakso seznanjajo avgustu.” 15, Novo mesto do 1 8 programu bodo nastopili tri- s svojim prihodnjim delom, ALES KUMER dela v obrtni Zamenjavo osebnih izkaznic morajo po zakonu o osebni 1981. s drugi pa bi radi le čim koristneje delavnici DEKOP. ..Privlači me izkaznici (Uradni list SRS št. 16/74 in 29/79) opraviti vsi buški mešani pevski zbor in mla­ preživeli dolge poletne dni. Pre­ raznolikost dela, saj sem v ______571/30-81 di recitatorji, za ples pa bo igral občani do 4. 10. 1984 leta. Zamenjava osebnih izkaznic bo ansambel Slavček. ko študentskega servisa je v opravljena postopoma. Izvajali jo bodo krajevni uradi in Novem mestu trenutno zaposle­ sekretariat za notranje zadeve skupščine občine Novo mesto nih več kot SO praktikantov. Novi trg 6. Vprašali smo nekatere, kaj meni­ PROSLAVA V Krajevni uradi in sekretariat za notranje zadeve bodo , jo o delu, zaslužku in načrtih. DOLENJI VASI PRIMOŽ STROJAN, gimna­ določili, kdaj naj občani posameznih krajev in naselij zijec, je eden od sedmih po- opravijo zamenjavo, ter o zamenjavi obvestili občane na Cicibani, pionirji, mladinci in krajevno običajen način. člani kulturnega društva so zadnjo Ker je ob zamenjavi potrebno priložiti dve sliki v velikosti nedeljo v Dolenji vasi pri Krškem 3 x 3,5 cm izdelani na tankem fotografskem papirju v priredili proslavo v počastitev dneva vstaje slovenskega naroda in 40-let- črno-beh ali barvni tehniki na belem papirju brez retuš nice ustanovitve OF. Uvodni govor predlagamo občanom, da si slike pravočasno priskrbijo. je imel Ivan Špiler, nato pa je 5 7 2/30-81 dramska sekcija kulturnega društva uprizorila V. Zupana enodejanko „P unt“. JOŽICA VOGRINC šestnajstih dneh delal več stvari, od vrtanja lukenj in piljenja pločevine do zahtevnejših del. Navdušen sem tudi nad prija­ Cene pod kontrolo občanov! ? teljstvom med delavci, ki ga v DELAVCEV NE večjih kolektivih najbrž ni. Pla­ Potrošniški sveti so še vse premalo VKljučeni v uresničevanje politike cen ZANIMA POGODBA? čilo 3.000 dinarjev bom porabil štarjev-praktikantov, ki se vsa­ Sevniški sindikati so pri­ za izlet v planine, ki ga načrtuje­ V času divjanja cen ni dovolj kov pri organiziranju svetov potroš­ ko jutro razkropijo po mestu s potrošnike in pred kom. Bolje je va s prijateljem ." glasno slišati svetov potrošnikov, nikov. pravili zanimiv posvet za svežo pošto. „Z načinom dela vzpostaviti sodelovanje, se dogovar­ ANDREJA VIDIC, učenka čeprav novi zakon o cenah predvide­ Doslej je bilo v državi ustanovlje­ delavce pri zasebnikih o novi me je seznanil stalni poštar, saj jati, saj imajo verjetno v nečem prav trgovske šole v Brežicah, opra­ va, da so delegati potrošnikov tudi nih okrog 4000 potrošniških svetov. kolektivni pogodbi. Čeprav sva prvih deset dni hodila tako potrošniki kot trgovci. Preveč člani skupnosti za cene. Svetov Potrošniki se morajo organizirati, saj pri prenekaterem obrtniku skupaj. Delam preko servisa in poudarjena kontrolna funkcija dose­ potrošnikov pa ne smemo niti je jasno, da posamezni protesti, zaslužim 220 dinarjev na dan. Za danjih potrošniških svetov in želja, še vedno velja tisto, češ, podcenjevati niti jih precenjevati. pritožne knjige in podobni ukrepi prakso sem se odločil zaradi da bi solili pamet trgovcem, vodita »toliko imaš, pa voljno", je proti naraščanju cen ne pomagajo. koristne izrabe časa, ne pa Organizirani potrošniki niso naša samo k zaostrovanju nasprotij med presenetljivo, da je od 130 Sveti potrošnikov so marsikdaj po­ zaradi denarja. Vesel sem, ko me posebnost. V razvitih državah na delovnimi ljudmi kot proizvajalci in vabljenih prišlo le 15 delav­ manjkljivo obveščeni o vzrokih zjutraj ljudje na pragu ogovorijo: zahodu že davno delujejo in so se že potrošniki. Prav tako je nesprejem­ cev. Vseeno so imeli ti kaj gibanja cen; premalo so vključeni v ,0, naš novi poštarje prišel.” izkazali kot močna sila proti ne­ ljiva teza, ki jo zagovarja trgovina — uresničevanje politike cen, njihove povedati. Še marsikomu bi MARJAN PEČAR je končal upravičenemu poviševanju cen in da nima nihče pravice vmešavati se v pobude in pripombe pa pogosto koristila zanimiva pojasnila tretji letnik gradbene šole in zanj slabšanju kakovosti blaga. V naših samoupravne pravice organizacij niso upoštevane. Odgovor, kdo o kolektivnih pogodbah, je počitniška praksa obvezna. razmerah bi morali, v sodelovanju s združenega dela. Na drugi strani pa ignorira potrošnike, je kratek: v vprašanja nadomestila za ..Petnajst dni sem pomagal proizvajalci in trgovinskimi organi­ ni mogoče vloge potrošnikov omeji­ zacijami, predvsem spodbijati skle­ posameznih družbenopolitičnih ti samo na kritiko nekorektnega prevoz na delo, dodatkov za panje pogodb o preskrbi potrošni­ skupnostih imajo zadnjo besedo o ravnanja trgovcev, na pritožbe zara­ delo, koliko lahko znaša ških središč z najpomembnejšimi cenah strokovne službe ali izvršni di slabega tehtanja in napačno največji OD in in podobno. proizvodi Pri nas pa v mnogih organi, za takšnim obnašanjem pa se izračunane cene. Nesprejemljivo je Skratka: teorija je še vedno pogosto skrivajo poskusi, da bi s vlja obvezno prakso v Dolenjkini okoljih na te svete gledajo kot na tudi, da potrošniki zahtevajo arbi­ cenami socializirali neporavnane iz­ eno, praksa pri mojstrih pa trgovini s tekstilom. „Sama sem organizacijo upokojencev in gospo­ tražo, da zahtevajo, da se nekdo gube nekaterih OZD, stvarne, pre­ nekaj drugega. Ob tem bi se odločila za to trgovino in dinj, zato nimajo avtoritete. Poleg drug ukvarja z njihovimi problemi: tega pa sveti tudi niso pravilno malo premišljene investicije in po­ morali bi se sami organizirati in nato bilo prav enkrat javno napi­ morda se bom po končanem dobno. sati imena tistih, ki vsemu šolanju v njej tudi stalno zaposli­ organizirani. zahtevati konkretne pravice in kon­ Vendar so sveti potrošnikov v Kot primer uspešnega vplivanja kreten status v samoupravnih spora­ navkljub v redu ravnajo s la. Mesečni zaslužek 1.700 dina­ * na umirjanje cen velja omeniti rjev porabim za plačilo interna­ praksi v nekaterih krajih z uvaja­ zumih, ki jih bodo podpisali s svojimi delavci. zahtevo in prakso, po kateri bi niti trgovino. . ! ta. S kupci se kar dobro Injem neke vrste racionalizirane preskrbe že prispevali k večjemu ena nova podražitev ne smela dobiti VINKO BLATNIK razumemo, le včasih nočejo „zelene luči", če prej o tem ne razumeti, da nekaterih stvari pač redu takrat, ko je bilo pomanjkanje sprejmejo stališča - občani. Takšno nim am o." največje. Ta njihova vloga sicer ni množično kontrolo cen so zelo STOJAN PELKO vključena v sistem, toda akcija je !* uspešno izvedli v Beogradu. Tako so bila uspešna. Zato bo treba doseči emona globtour še večjo jjodporo družbenih dejavni- organizirali kar 1300 sestankov občanov, na katerih so razpravljali o m predlaganih višjih cenah. novo mesto i t * . Prve politične ocene teh se­ stankov so pokazale, da so občani, emona globtour ki so se sestankov množično udele­ HE> novo m esto KRKA žili, zelo vestno in poznavalsko pa © tudi zelo kritično proučili sleherno Sejemski program Globtour predlagano povišanje cen. Kdaj pa kdaj je bil proizvajalec celo prej pripravljen um akniti svoj predlog, jesen 1981 kot pa odgovoriti na vsa vprašanja in RIED podvprašanjaobčanov. Občani so v glavnem pokazali Mednarodni kmetijski sejem, 2. dni, avtobus, odhod 31. NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED razumevanje za predlagane podražit­ avgusta ve, vendar so zahtevali, da se določi PARIZ Zimske počitnice v slovenskih osnovnih najbolj stvaren, ne pa izmišljeni in V obrazložitev svojega predloga o podaljša­ običajno taktični odstotek, ki mu Mednarodni sejem usnjarstva. Damska konfekcija (Salon in šolah bodo že v prihodnjem šolskem letu boutique). Salon otroških oblačil,' SISEL - mednarodni daljše za en teden (se pravi, podaljšane z dveh nju zimskih počitnic pa je komite navedel botruje logika „čim več zahtevati", na tri tedne, pri čemer boao ostali terminski boljše možnosti za strokovno izpopolnjevanje da se doseže predvideni odstotek salon oblačil za šport in prosti čas, 4 dni, letalo, odhod iz roki nespremenjeni: prva izmena ki bo drugo učiteljev ter prispevek k energetskemu varče­ podražitve. Ljubljane 4. septembra, in 3 dni, letalo, odhod iz Zagreba 7. leto ljubljanska, prične z drugim, naslednja pa vanju: čeprav po ocenah komiteja za energeti­ Ta široka, množična akcija bo septembra ------... j. k ------s četrtim ponedeljkom v januarju. ko letos ni bilo večjih prihrankov, pa je zato postala pomembna ustanova, če SICOB-PARIZ veijetno toliko pomembnejša že sama „varče- pristojni organi ne bodo odstopili od zahtev občanov in delovnih ljudi Mednarodni sejem obdelave podatkov in telekomunikacij v valna“ zavest, za katero daje šolstvo lep zgled. niti za en sam odstotek. To jih bo pisarništvu, organizacija in tehnika, 3 dni, letalo, odhod iz Na komiteju so omenili tudi možnost mobiliziralo, da bodo še bolj vse­ Zagreba 23. septembra spreminjanja šolskega koledarja v srednjem Tri tedne stransko proučevali vse zahteve po A + A DUESSELDORF šolstvu, saj so po zakonu o usmerjenem zvišanju cen, ki pa jih je vedno več. izobraževanju šole same pristojne, da si Nekateri se ob tem vprašujejo, Mednarodni sejem varstva pri delu in medicine dela, 4 dni, prilagodijo razpored svojih dni. zakaj je sploh potrebno zaščititi letalo, odhod iz Zagreba 5. oktobra zimskih počitnic MODEVVOCHE - MUENCHEN Mednarodni sejem mode, 3 dni, avtobus, odhod 5. oktobra Ta predlog je "sprejel republiški komite za JE KRŠKO DO KONCA LETA PRODUCTRONICA - MUENCHEN vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturno in Do konca leta, najverjetneje pa novembra, NA TA PETI se v razpravi zadržal zlasti pri možnostih Mednarodni sejem elektronske industrije, 3 dni, avtobus, nadomestitve izgubljenih dnevov: po eni bodo slovesno odprli prvo jugoslovansko SO N A LO ŽBE odhod 10. novembra jedrsko elektrarno „Krško“ v Krškem. Elek­ varianti naj bi pouk podaljšali do konca julija, V vseh delovnih organizacijah ANUGA '81 - KOELN po drugi bi ukinili prvomajske počitnice (od trarno sta skupaj zgradili Slovenija in Hrvaška morajo preveriti naložbe, do ob sodelovanju vse naše skupnosti. Pomen Svetovni sejem prehfane, 4 dni, letalo, odhod iz Ljubljane 28. do 30. aprila), pouk pa podaljšali do konca lega meseca pa morajo v 12. oktobra fn iz Zagreba 9. oktobra vključno 29. junija, po tretji pa bi to tega skupnega podviga so potrdili tudi naseji tozdih pripraviti sanacijske pro­ koledarsko izgubo nadomestili s pospešenim vseh treh zborov krške občinske skupščine, ki grame, če seveda izkazujejo SECURITY- UTRECHT delom v šolah. Razprava pravzaprav ni so se je udeležili tudi predstavniki jedrske izgubo. Ce tega ne bodo storili Mednarodni sejem varnostnih naprav, 3 dni, letalo, odhod iz sami, bo moral ukrepati občin­ podprla nobene variante (še najmanj tisto o elektrarne in elektrogospodarstva obeh re­ Zagreba 12. oktobra publik. ski izvršni svet. To so med ukinitvi prvomajskih počitnic). Menili so, da drugim poudarili predstavniki BAUTEC - BERLIN (Zahodni) bi lahko te dneve nadomestili tudi z eno ali brežiškega izvršnega sveta na Obnova starih gradenj, novogradnje, urbanizem 4, dni, dvema sobotama, predvsem pa so poudarili, VRŠAC NAJ BI POIMENOVALI petkovem sestanku z direktorji. letalo, odhod 30. oktobra da je slovenski osnovnošolski koledar že PO TITU Opozorili so tudi, da morajo vsi, IGAFA- MUENCHEN nekoliko daljši od tistega v drugih republikah ki zaključujejo investicije, te Delegati vseh zborov občinske skupščine v Mednarodni strokovni sejem za hotelirstvo in gostinstvo, 3 (na hrvaškem poznajo kar trojne počitnice — odjaviti pri SDK, da ne bi po Vršcu so sklenili naj bi to južnobanatsko dni, avtobus, odhod 23. septembra zimske, spomladanske in letne), kar občutno nepotrebnem dobivali drugačne mesto poimenovali po pokojnem predsedniku slike od dejanske. Konec avgusta pa od koledarja v drugih evropskih državah. Titu. Svoj sklep bodo poslali pokrajinskemu ORGANIZIRAMO IZLETE ZA ZAKLJUČENE Vsekakor pa se bo komite za vzgojo in bo obiskala vse delovne kolekti­ odboru za obeleževanje imena in dejanj ve posebna komisija občinskega SKUPINE PO DOMOVINI IN TUJINI! INFORMA­ izobraževanje še posvetoval s komiteji za delo tovariša Tita.-Radi bi, da bi mesto preimeno­ izvršnega sveta, da bi proučila, CIJE IN PRIJAVE: in zdravstvo ter dokončni sklep objavil v vali v Titov Vršac že 1. oktobra letos. kako jc s storilnostjo in poslo­ Uradnem listu. GLOBTOUR NOVO MESTO, Cesta komandanta MILAN MEDEN vanjem nasploh. Stanega 19, telefon (068) 25-125 in 25-789 V. 5 7 6 /3 0 -8 1

DOLENJSKI LIST St. 30 (1667) 24. julija 1981 i 4 * ■

. _ — V NOVIH PROSTORIH - Minuli teden se je ŽE NAMEŠČAJO OPREMO - Nerazviti blanški CEVI PO ..KAPLJICAH” - V petek, 17. julija,je VROČINA NI OTOPILA BORBENOSTI - V turistično društvo Kočevje preselilo v nove krajevni skupnosti verjetno kaj kmalu ne bo novogoriški tovornjak pripeljal prvo pošiljko Artičah je bilo v soboto zaključno tekmovanje prostore. Poleg avtobusne postaje imajo mon­pritikalo več to ime. Kot prva bo pogpala stroje salonitnih cevi za sevnišKi vodovod. Čeprav nazaj mladinskih ekip v okviru mladinske poletne tažno hišico. Njihovee prejšnje prostore pa je nova tovarna sevniškega Stillesa, ki bo pri Kladju vozijo deske z žage, bo samo za prevoze treba olimpiade v košarki. Dekleta so pričela že dopol­ dobil Sapov tozd Stojna, kije prostor že dlje časa izdelovala sedežno stilno pohištvo. Na sliki: med odšteti nad 600 tisočakov. Dovolj, da bi kakšen dne, v zadnji tekmi, ko je sonce že močno zelo potreboval. (Foto: F. Brus) montažo strojev. (Foto: A. Železnik) prevozniški tozd potegnili iz izgube. pripekalo, so Srmoeljčanke premagale Zdolanke. (Foto: P. Perc)

DOBRA LETINA Vse kaže, da bo letošnja Letos manj hrane, kaj pa 1985?EN letina grozdja v Beli krajini, kar se kakovosti tiče, nad­ V krški občini si prizadevajo uresničiti srednjeročne cilje kmetijstva — Primanjkuje povprečna. Količinsko pri­ HRIBČEK delek sicer ne bo tak kot strokovnjakov — Bodo gradili prašičjo farmo in ustanovili sis za pospeševanje lani, kakovost pa bo, vsaj po kmetijstva? BOM napovedih, precej boljša. Kmetje V krški občini naj bi 1985 kmetijstvo v krški občini nedvomno KUPIL.. TELETA CENEJŠA skupaj z Agrokombinatom pridelali močna spodbuda, da ne odstopi od 4.000 ton jabolk, polovico manj srednjeročnih načrtov. 18 najcenejših Metliška Kmetijska zadru­ hrušk, trgu naj bi oddali 7 milijonov P. P. ga bo poslej teleta za nadalj­ litrov mleka ih vzredili 20.000 Maja povprečno najceneje nje pitanje prevzemala od prašičev. živinorejcev, ko bodo imela Seveda bo marsikaj ostalo le pri Leto jih ne bo živeli Novomeščani Ureja-Tit Doberšek 100 do 135 kilogramov, se željah in načrtih, če ne bodo pritegnili v kmetijstvo strokovno Primerjava cen na drobno za 50 Na vprašanje, kaj je treba pravi v starosti"osem tednov. narediti z vinom, ki je začelo Nekateri rejci imajo teleta usposobljenih ljudi, predvsem pa s rešilo težav vrst blaga (živila, pijače, industrijski spod budnej šini nagrajevanjem zavrli izdelki) in storitev med Koprom, vreti, dajem nekaj preprostih deset in več tednov, tako da Vino vrenasvetov: - zaenkrat še dokaj močnega odliva Invalidom še ne posvečamo Mariborom, Ljubljano in Novim dosežejo tudi do 170 kilo­ Več vinogradnikov sprašuje, V najkrajšem času jc treba J strokovnjakov. Zgraditi bo treba dovolj pozornost! mestom za maj ponovno potrjuje, gramov teže. Zato bo zadru­ prašičjo farmo, močna spodbuda da so mnoge' stvari v dolenjski kaj naj naredijo, ker jim je vino v vrenje zaustaviti. Najprej zniža- " ga poslej teleta, težka nad razvoju kmetijstva v občini pa bi prestolnici precej cenejše kot v sodih začelo vreti (vino šumi!). mo toploto kleti s polivanjem Dodobra smo /e m e šli pol leta, ki 135 kg, plačevala 30 od­ bila samoupravna interesna skup­ ostalih mestih. Koga to še tolaži ob vode in oblaganjem sodov z stotkov ceneje kot do 135 nost za pospeševanje kmetijstva. Ker jc proglašeno tudi za med n i rodno splošno visokih' cenah, jc seveda Zavrelka mokrimi krpami. Klet ponoči leto invalidov. odpiramo, čez dan pa zapiramo, p kg. zavoljo predpisov kljub pripravlje­ drugo vprašanje. Začetni znaki te nevarne da preprečimo dostop toplega j nosti združenega dela ni moč V stališčih republiške konference bolezni so isti kot začetki vrenja Sicer pa poglejmo, kaj kaže zraka (ki je v teh dneh okrog J ustrezno zbirati denarja, sc vsako SZDL, s katerimi je bila pri nas in se pojavijo poleti ob čez­ primerjava. Od teh 50 vrst blaga in 30 C. p leto ,,izgubC deset milijonov dinar­ mernem povečanju temperature pospremijana akcija za popolno storitev Novomcščanom ni bilo Vse škodljive bakterije v vinu, j jev, kmetijska pospeševalna skup­ v kleti. Vino šumi, in če ga sodelovalne in enakost invalidov, jc treba v maju niti enkrat seči v žep ki so povzročitelji najhujše vin Sejmišča nost pa s pičlimi sredstvi ostaja bolj vlijemo v kozarec, vidimo me­ samokritično navedeno, da v naših najgloblje. Orehova jedrca in moška ske bolezni „z.avrelke“, jc treba i# na papirju. hurčke ogljikovega dvokisa; delovnih organizacijah, razen redkih srajca iz bombaža sta imeli najvišjo takoj uničiti z vsem vinogradni- ^ NOVO MKSTO: Cene prašičkom Zaradi znanih težav pri preskrbi z okus vina je rezek, plehek, ker izjem, celo tedaj, ko imajo vse ceno poleg Novega mesta še v enem kom dostopnim razkužilom kali- p so od zadnjega sejma ostale v glav­ umetnimi gnojili bodo letos v krški možnosti, da bi zaposlenega invalida bakterije, ki povzročajo zavrelko od primeijanih mest. Na drugem jevim matabisulfitom; damo pa £ nem nespremenjene. Do 12 tednov občini porabili komaj 80 odstotkov prekvalificirali ali le dokvalilicirali (Bacterium gracile, Bacterium mestu so bile v Novem mestu cene 15 do 20 gramov na 100 litrov stare so prodajali po 2.000 do 3.000 predvidenih količin, zato pričaki^e- za dela in naloge, ki bi ga še in tennedium, Microeoceus devetih vrst blaga, od katerih jih vina. Po žveplanju vina s kalije- p din, nad 3 mesece stare pa po 3.100 jo manjši pridelek hrane. Čeprav je obdržale v tej ali oni sredini acidovoras), razkrajajo zlasti ki­ nekaj krepko posega v družinski vim matabisulfitom v 2 do 3 do 3.900 din. Naprodaj je bilo 233 pri 1GM „Sava” naročena lokacijska delovnih tovarišev, takega človeka slino v vinu. Nadaljnji razvoj proračun, npr. krompir, čebula, dneh vino zgodaj zjutraj, ko je pujskov, prodali sojih 155. dokumentacija za farmo bekonov kratkomalo prepustijo skupnosti in­ bolezni povzroči, da je vino pšenična moka, testenine z jajci, klet še hladna, pretočimo. BREŽICE: Na sejem je bik) pri­ (zanjo kaže velik posluh tudi sozd validskega in pokojninskega zavaro­ motno, kisline skoraj ni, okus domača svinjska mast, ženski čevlji, V primerku, ko je bolezen že peljanih 301 živali: do 3 mesece Mercator, kar je sila pomembno ob vanja. Običajno je pred tem še nekaj vina postane žarek in spominja kavč, emajliran lonec in cement. v takem razvoju, da z opisanimi (* starosti so prodali 168 po okoli 111 dejstvu, da Agrokombinat nima časa v mapah „težko zaposljivih na repnico ali pokvarjeno kislo Nadalje kaže, primerjava, da bi ukrepi bolezni nismo mogli J din kilogram žive teže, 9 pujskov denarja), pa ta čas pomeni edino res oseb“ pri skupnostih za zaposlo­ zelje. Vino v tem stanju je prišel moški, ki bi se hotel obleči ustaviti in je vino kljub temu p starih nad 3 mesece, pa po 60 do 70 svetlo točko le i n polnilnica pri vanje. neuporabno, zdravju škodljivo, tako rekoč od glave do pete, postalo neužitno, z apnom nav- £ din kilogram žive teže. vinski kleti v Leskovcu. Ta bo za zgodilo seje celo, daje človek v najceneje skozi v Novem mestu, kar traliziramo škodljive hlapne ki- p V sevniškem združenem delu polni moči umrl, ker se jc napil pa ne drži za predstavnice nežnega sline, nato pa vino prekuhamo v p (npr. v Jutranjki) je mogoče najti tako pokvarjenega vina. več delovnih in drugih invalidov, ki spola. Tretje mesto so poleg cen za žganje. J dajejo še vedno velik delovni prispe­ moško srajco in delo za moško Kmetijski obleko zasedle še cene 9 izdelkov vek bodisi da so to telefonisti, UMRL JE VZOREN VINOGRADNIK vratarji ali opravljajo opravila in (špinača, jabolka, jajca, olje, spalni­ naloge, ki niso na normo. Moreči ca, porcelanast krožnik, opeka, tekoči trak namreč še ob takšni lignit, vodna onuuiacija, vstopnica V soboto, 18. julija, so v Tržišče, pri kateri jc vodil stopnji humanizacije dela povzroča za kino). Najmanj pa smo morali Tržišču pokopali vzornega vino­ trsnico na Malkoveu do leta Še nočejo dvojne žetve Novomeščani odšteti kar za 18 vrst gradnika in trsničarja iz Malkov- delovne invalide. Zakaj takšen dela­ 1956, ko je nastopil službo Slovenska „njiva” je vsako leto za skoraj 2.000 hektarjev vec ne bi ostal v svojem kolektivu, blaga m storitev (fižol v zrnju, ea vodje krajevnega urada SO Sev­ zelena solata, limone, prekajena manjša, slovenska „miza” pa vsako leto za najmanj 10.000 ust vsaj, kot v Jutranjki, na delu brez nica v Tržišču. Vendar je tudi po rebrca in slanina, vino, tkanina za LOJZETA UDOVČA večja. Zato bo vedno bolj potrebno zemljo, ki preostaja, norme? letu 1956 ostal zvest trsničar- moške in ženske obleke, moška temeljito izkoristiti, intenzivirati pridelovanje hrane. Strniščni stvu in jc vzgajal trte naprej kot £ Sicer pa imajo invalidi še dovolj majica, nogavice in čevlji, štedilnik, kooperant TOZD Hmcljnik, ki s dosevki so najbolj očitna, žal še vedno ne dovolj upoštevana s drugih, na videz drobnih problemov. žarnica, deske itd.) po letu 1956 upravlja klet na možnost. Le kateri od številnih uradov in 4 Nekaj izdelkov je imelo v Novem Malkoveu. Ves čas je poleg 4 Te dni zapuščata polja pšenica in zgodnji krompir, še prej katero sodobno blokovsko stano­ službenih dolžnosti skrbno nego­ 0 ječmen, kolikor ga sploh sejejo. Do jeseni bo še ob lo rastnih, vanjc ima do vrat položno stezo za mestu enako ceno kot drugje, in * sicer v nižjem povprečju (npr. riž, val in obnavljal lastne vinograde, sončnih dni, pa vendar bo marsikatera njiva ostala neobsejana. invalidski voziček? Zalo govorijo prideloval j c poleg cvička naj­ tudi o ovirah arhitektonske narave. mk-ko, kruh, vse vrste mesa, salama Sonce in dež bosta neusmiljeno slabšala strukturo zemlje, šunkarica, sir trapist, pivo). boljša bela vina širokega vino- traktor pa ostajal ne dovolj izkoriščen. Samo zato, ker imajo A. Ž. gradnega območja Malkovca, bil kljub mnogim priporočilom lastnici še vedno pomisleke — je ljubezniv svetovalec vsem \ zoper dvojno žetev. IZ TREBNJEGA vinogradnikom, s katerimi je * Ob poznanih strniščnih dosevkih, kot so toliko hvaljeni prišel v stik. Kruta usoda je iztrgala iz krmni ohrovt strženar sorte zeleni angeliter, listni ohrovt Ko smo ustanavljali t21. mar­ * družinskega kroga komaj 54 let * ca 1976) društvo vinogradnikov,- starški, krmna repica sorte perko, krmna oljna redkev sorte starega očeta, nioža in sina, je bil pokojni Lojze Udovč med rauola, mnogocvetna ljuijka in še nekateri, ponuja kmetijska javnosti pa požrtvovalnega druž­ 5 stroka tudi novosti. V enoletnem poskusnem pridelovanju pri benega delavca. prvimi ustanovitelji društva. Ves nas sc je dobro izkazala aleksandrijska detelja, ki je. sejana Pokojni lojze je že kot čas je bil član upravnega odbora društva vinogradnikov in oprav­ Ž julija, dala zelo dober pridelek z visokim odstotkom beljakovin. 15-letni fant moral pod silo * ljal tajniška dela ožjega vino­ razmer postati mož, ker jo Podobno je bflo tudi s perzijsko deteljo. Obe ti dve novi vrsti gradniškega okoliša društva na * detelje dasta še boljšo krmo, če jima ob setvi primešamo 10 kg očbutilkruto okupatorjevo roko. * Italijani so mu septembra 1942 Malkoveu, ki poleg Malkovca * semena mn jgocvetne ljuljke (na hektar)). zajema še Šentjanž, Boštanj m Praktična izkušnja vedno znova opozarja, d_ je setev očeta ubili kot talca in je bil materi s 7 otroki edina mlada Sevnico. * Vsi vinogradniki, ki smo ga strniščnih dosevkov zahtevnejša od spomladanske setve. moška roka v družini. Oče mu jc * Opravljena mora biti tako rekoč brezhibno. Gornji sloj zemlje bil tudi prvi učitelj v trsničar- poznali, bomo težko pogrešali j mora biti dodobra udelan, saj so semena dosevkov običajno stvu, saj jc bil trsničar na vedno razpoloženega in za delo p drobna in zato zahtevno plitvo setev. Seme trav, križnic in Malkoveu v trsniei Kmetijske pripravljenega Lojzeta. detelj se najbolje počuti v globini komaj 1 do 2 cm. Oranje naj družbe pred vojno. Svoje trsni- V imenu Društva vinogradni- p bo nasploh srednje globoko, priporočljiv pa je tudi valjar, če je čarsko znanje in znanje iz kov Dolenjske in v svojem imenu p — Vidiš, to sem imel lani krompir, ki so vinogradništva in kletarstva si jc ob tem začostnein trenutku J le poljina dovolj osušena. izrekam vsem njegovim naj- p Na naših poljih je sem ter tja še mogoče videti tudi repo kot m i ga plačali po 3,80, letos pa rastetrava... razširil, ko je 1946 obiskoval in končal Kihctiisko šolo vino­ dražjim iskreno sožalje. J strniščni dosevek. Zaradi majhne hranilne vrednosti in obilice — Osel si bil, da si ga dal, meni so ga po­ Tit Doberšek tajnik p zneje plačali — jurja za kilo. gradniške smeri v Mariboru. ročnega dela jo odsvetujemo, saj je na voljo vrsta drugih, bolj Po končani kmetijski šoli je Društva vinogradnikov £ donosnih dosevkov, zlasti košenin, ki hasnejo mnogo več od — Ja, lani sem bil jaz osel, letos bom pa bil v službi prt Kmetijski zadrugi Dolenjske * nje. njim osle kazal... Inž. M. L. DOLENJSKI UST Lisca drugi tekstilni izvoznik m SOZD SLOVENIJA PAPIR TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA djuro soloj Ta sevniška tovarna elastičnih pletenin je prevzela dodatne izvozne obveznosti, skupaj s Kometom m Jutranjko pa je pri zagotavljanju surovinske baze v negotovosti zaradi n. sol. o. ukrepov Z IS 6 8 2 7 0 KRŠKO Tekoči trak, kjer marljive delavke Lisce šivajo intimno žensko tudi to, da je ta tovarna lani TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA ..DJURO prevzela še dodatne izvozne obvez­ perilo za izvoz, v Lisci ni zastal niti zaradi skupinskega dopusta. Ta SALAJ" KRŠKO - TOZD VZDRŽEVANJE največji sevniški kolektiv najresneje jemlje napore naše družbe za nosti. Žal ob tem opažajo, da ves večji izvoz. naš devizni sistem ne spodbuja JLA ZA STABILIZACIJO - OBJAVLJA PROSTA DELA OZ. NALOGE ZA: klasičnega izvoza. Tako se morajo Generalmajor Vlado Kocjan se Čez nekaj dni bodo znani tudi že V primerjavi z enakim obdobjem hočeš nočeš usmerjati na predelavne živo zanima za delo pripadni­ polletni rezultati, vendar so zanimivi lanskega leta je bil letošnji izvoz I. ZIDARSKA DELA IV. STOPNJE - za 2 delavca posle, kje tuji dobavitelji resda da kov JLA pri gradnji vodovoda tudi četrtletni. Lisca s tozdi v Lisce v prvem četrtletju večji kar za Pogoji: svoje surovino, ko pa dobi izdelke izpod Lisce in gradnji regional- Krmelju, na Senovem, v Zagorju, 99 odstotkov. To vsekakor pomeni, Lisce, jih proda pod svojim imenom. — poklicna šola ke za Mirno. Na sliki: general Zemunu in Babuinicije med sloven­ da bodo podvojili lani doseženi Lisca bi vsekakor lahko izvajala — 1 leto ustreznih delovnih izkušenj skimi tekstilci na drugem mestu po rekordni izvoz. Kako resno jemljejo klasični izvoz, če ji ne bi bilo treba Kocjan s predstavnikom sevni- — starost do 30 let izvozu! napore družbe za večji izvoz, pove uvažgti elastičnih pletenin. Zato se ške občine na trasi vodovoda v že od leta 1978 trudijo, da bi dobili Orešju. (Foto: A. Železnik) ustrezna uvozna dovoljenja za opre­ II. ZIDARSKA DELA V. STOPNJE -za 1 delavca mo nove tovarne, v kateri bi sami Pogoji: delali te surovine. To tovarno so s — poklicna šola sovlaganjem sosednje Jutranjke in V. Kocjan — 1 leto ustreznih delovnih izkušenj Kometa to pomlad pričeli graditi na — starost do 30 let območju nerazvite krajevne skupno­ sti Blanca pri Brezovem. Dovoljenje na Bučki za uvoz opreme je bilo že izdano in III. MIZARSKA DELA IV. STOPNJE - za 1 domala isti hip vrženo v predal. Po in pri vojakih delavca zadnjih ukrepih zveznega izvršnega Pogoji: sveta je spet vse v negotovosti. Cestarji razjezili generala — — poklicna šola A. ŽELEZNIK Udarniška akcija za vodo­ — 3 mesece delovnih izkušenj vod izpod Lisce — sposobnost dela na višini — odslužen vojaški rok V petek je obiskal Bučko, — starost do 30 let IMV bo leta... kjer bo letos v jeseni ob obletnici prvega partizanskega (Nadaljevanje s 1. strani) napada na Dolenjskem tudi IV. POMOŽNA DELA ZUNANJE UREDITVE - NOVI KOMUNISTI — V okviru praznovanja 40-letnice vstaje povečuje stroške poslovanja, ne da praznovanje praznika sevniške za 2 delavca slovenskega naroda so prejšnji četrtek na slovesnosti v Metliki 24 bi dajala kakršenkoli dohodek. IMV občine, generalmajor Vlado Pogoji: novim članom Zveze komunistov izročili članske izkaznice. v sedanjih zaostrenih pogojih deviz­ Kocjan. V spremstvu predsedni­ — nepopolna osnovna šola Izkaznice je novim komunistom izročil predsednik medobčinskega nega poslovanja še dodatno tepe ka občinskega odbora ZZB — 2 meseca delovnih izkušenj dolgoletna velika odvisnost od uvo­ sveta ZK za Dolenjsko Boris Gabrič, ki je nove člane, med katerimi Maksa Bilca in predsednika — starost do 40 let ženih reprodukcijskih materialov, občinske skupščine Janka Re­ je največ mladih, v nagovoru opozoril na njihove naloge innizka samostojnost proizvodnje in dolžnosti. Sedaj je v metliški občini okoli 50 članov Zveze zanemarjanje lastnega razvoja. bernika je zatem odšel še na Navedena dela oz. naloge so za nedoločen čas in s polnim komunistov. (Foto: A. B.) Obsežen sanacijski program je traso vodovoda izpod Lisce, delovnim časom. Prijave sprejema kadrovska služba naše DO sedaj narejen in že predložen ban­ kjer dela enota inženircev stare­ 15 dni po objavi. kam. Odločitev pa bo morala pasti šine Nikole Poznana. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku roka nakasneje do septembra, sicer bo Na Bučki bo do jeseni vse nared, za sprejemanje prijav. Pridne roke - boljše ceste Mercator zida novo trgovino, z novomeški avtomobilski gigant za­ 5 5 7/30-81 bredel v še hujše težave. Sanacijski novim gasilskim domom pa bo ta 116 km lokalnih cest v brežiški občini je zasilno program razčlenjuje vzroke za izgu­ krajevna skupnost dobila lep objekt, vzdrževanih — (Ne)odgovornost za plazove bo in poslovne težave ter ponuja pomemben za gasilstvo in družbeno dobro proučene rešitve za odpravo samozaščito. Tudi prva žrtev faši­ stičnih krogel, Ljubljančan Jože prenesti v upravljanje SKIS, ta pa bi vseh slabosti. Ukrepi so kratko­ ..SLOVENIJALES—STILLES' Svet za družbenoekonomske Sašek, bo končno dobil spomenik. morala v svoj program načrtovati ročni, ki jih delno že uresničujejo, odnose in politiko pri OK in dolgoročni, ki jih bodo izvajali Pri Krakovem je enota vojakov tovarna stilnega pohištva SZDL Brežice je ugotovil, da tudi mladinske delovne akcije. Izko­ razkladala težak tovornjak s prikoli­ SEVNICA ristiti kaže voljo in pripravljenost več let, zadevajo pa kritje izgube, številna delegatska vprašanja co, ki je pripeljal 68 cevi iz mladih in pripadnikov JLA, da s zagotavljanje vsaj minimalnega obse­ DSSS kažejo na to, da samoupravna anhovskega Salonita za glavni vod. prostovoljnim delom pocenijo in ga obratnih sredstev, dokončanje General Kocjan se je jezil na komunalna interesna skupnost spodbudijo določena dela. začete investicije, boljšo samouprav­ cestarje, ki s soglasji ne dohajajo Razpisna komisija razpisuje v Brežicah ni ustrezno organizi­ Družbenopolitični zbor brežiške no organiziranost in kadrovske okre­ rana. pitve. Gre tudi za nekatere sistem­ velikega rovokopača na gosenicah. dela in naloge občinske skupščine pa je sprejel Tako je moral ta dragi stroj minuli Čim prej je potrebno sprejeti stališče, da je treba ceste prekriti ske spremembe: ponovna uvedba potrošniških posojil za nakup oseb­ petek nemo stati, čakajoč na odlok o kategorizaciji cest in jih najprej z bitogramozom, ko pa bodo SLOVENIJALES nih avtomobilov in prikolic, spre­ papirje. V celoti je vojska skupno z povsod tako posodobili ceste, bo memba lestvice prometnega davka, občani do tega dne izkopala že 4 šele na vrsti polagarue fine zaporne VODJE FINANČNO povečanje izvoznih premij in hitrej­ km (od sedmih kilometrov) jarka za stilles plasti asfalta. cevovod. Komunalna skupnost v poslov­ še izplačevanje izvoznih spodbud. RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA V soboto je uspela udarniška Iz Sašinega nem poročilu za lani navaja, da je Le-te naj bi poživile prodajo na akcija sevniške Komunale. Skupno z bilo vzdrževanje 116 kilometrov domačem trgu in omogočile renta­ (ni reelekcija) delavci krajevne skupnosti, nekate­ občinskih cest zasilno, pa bi jih _ bilen izvoz predvsem na konvertibil­ na tržišča, kar bo tudi v priihodnje rih Liščanov in Kopitarničanov so življenja lahko precej zaščitili z omejitvijo Poleg splošnih zakonskih in moralno-političnih pogojev za vodovod izpred Lisce delali tudi osnega pritiska na dovoljenih 6 ton. usmeritev IMV. Ker bi te spre­ nekateri komunalci, ki sicer ne morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: Most v Velikih Malencah še vedno ni membe precej izboljšale položaj v živijo na območju sevniške KS. Niso — imeti morajo visoko, višjo ali srednjo izobrazbo ekonom­ O neki razstavi in njenih dograjen, odgovornost zato nosi IMV, se bo tudi družbenopolitični le kopali rove, temveč so cevi tudi ske smeri (možnih) nadaljevanjih izvajalec del - Komunalno obrtno zbor novomeške občinske skupščine polagali in zasipali. Tako so polože­ podjetje. Komunalna skupnost s in zbor združenega dela (oba sta — 5 do 6 let delovnih izkušenj pri delih in nalogah s ne cevi do pravega raztežilnika od V izložbi Mladinske knjige je prstom kaže na KOP tudi, ker kljub pred kratkim soglasno podprla posebnimi pooblastili in odgovornostmi zajetja. Skopali in polagali so cevi bila na ogled razstava fotografij naročilu ni izvršilo sanacije udora na predlagani sanacijski program) tudi dalje od raztežnilnika. Žal do Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta, delovno razmerje pa mladega Novomeščana Saša cesti Globoko-Župelevec. Plazovi zavzel za njihovo uveljavitev na tedaj Minerva ni dobavila dodatne bomo sklenili za nedoločen čas. Fuisa. Razstavljenih je bilo deset povzročajo preglavice še v Močniku, zvezni ravni po delegatski poti. cevi za preskrbo prebivalstva, sicer polaroidov pod skupnim naslo­ Pišecah in na Sromljah. P. P. Za izvedbo sanacijskega programa Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev vom To je bilo življenje. Na je nujno potrebo dokončati začeto bi zasuli še ta jarek. pošljejo na naslov delovne organizacije v 15 dneh po objavi A. 2 . spremnem listu je med drugim ZMAGA KOŠARKARJEV investicijo, za katero so stroji v razpisa s pripisom „za razpisno komisijo". pisalo: ..Polaroid fotografija je glavnem že kupljeni. Za izvršitev te Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po končanem „KRKE“ samosvoj vizualen govor. Z ome­ naloge potrebujejo še 822 milijonov, zbiranju ponudb. jitvijo tehničnega procesa je Košarkarska ekipa paraplegikov od katerih imajo 64 odstotkov 55 9 /3 0 -8 1 poudarjena intenzivnost mišlje­ novomeške regije je zmagala tudi v sredstev že zagotovljenih, ostalo pa nja in dialog objekt-subjekt. S povratni prijateljski tekmi proti naj bi dobili iz sklada skupnih rezerv in poslovnih bank. S pogonom te Konjeniška pritiskom na gumb je pravzaprav gorenjskim paraplegikom z rezulta­ že vse v naprej določeno.” tom 44:36. Tekma se je odvijala v investicije bi se uvoz delov zmanjšal Razstavljena dela so govorila Laškem in to v okviru praznika zkrcpkih 30 odst. o isti temi. Avtorja so živobarv­ „Pivo in cvetje". Sanacija temelji na podobnem prireditev na platna cirkuških šotorov JO ŽE RADEJ poroizvodnem programu, kot je pritegnila kot zanimivo obliko­ sedanji, oz. kot je začrtan v valno gradivo. Nastale fotografi­ srednjeročnem programu Brdo bo počastilo spo­ 1981-1985, vendar z manjšim obse­ min na Tita in vstajo nm m ntaža je so povsem brezprostorske, privlači pa igra barve, črte in gom proizvodnje. Seveda bodo iskali ploskve ter jasnost ideje. S tudi nove proizvodne možnosti. Po gradbene instalacije n. sol. o. Konjeništvo je privlačna precizno kompozicijsko zgradbo uresničenem sanacijskem programu športna dejavnost za mnoge je ustvaijena čista likovna podo­ naj bi IMV v letu 1983 izdelala Slovence. Vse večje je zanimanje ba. Ta podoba ovija motiv v 75.000 osebnih avtomobilov, 5.200 zanj >z ljubiteljstva, za rekreacijo Delavski svet delovne organizacije, oziroma razpisna skrivnostno raznoloženje in po­ gospodarskih vozil in 35.000 priko­ in šport občanov, širšega družbe­ staja še zanimivejša za opazoval­ lic. komisija nega pomena pa je tudi za ca. V IMV se zavedajo (tako so tudi potrebe SLO, JLA, milice in Ravno o odnosu med opazo­ zastavili naloge), da sanacija lahko turistične dejavnosti. razpisuje valcem in razstavljenimi deli je uspe le, če jo bodo naredili znotraj Konjeniški klub in vzrejni ob tej razstavi treba spregovoriti. kolektiva. Vendar bo v njihovih center na Brdu prirejata 6. Avtor je z njo želel dokazati, da prizadevanjih za odpravo težav po­ septembra veliko konjeniško pri­ dela in naloge DIREKTORJA DO se da razstavljati tudi na ulici. trebna tako podpora novomeške reditev hkrati z otvoritvijo mo­ Ustvarjalno delo izhaja iz življe­ občine, kot širše družbene skupno­ dernega hipodroma, oboje v nja, torej se mora vanj nepresta­ sti V to pa sodi tudi odložitev Poleg splošnih pogojev je za direktorja lahko imenovana počastitev spomina na Tita in no tudi vračati. Zakaj bi torej vračanja bančnih kreditov, saj sedaj oseba, ki poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in 40. obletnice vstaje. Tako kolek­ ulica ne postala prostor, ki bi z NIKOLI NI PREPOZNO - 24. IMV ni sposobna odplačevati anui­ družbenim dogovorom o kadrovski politiki občine Novo tiv Brda izpolnjuje Titovo željo, različnimi dogajanji, od razstav, novembra lani je izredno slabo tet. mesto, izpolnjuje še naslednje pogoje: Z. LINDIC-DRAGAŠ naj se načrtno razvija konjereja koncertov in gledaliških predstav vreme preprečilo, da bi se — ima končano visoko ali višjo šolo strojne, elektro ali in konjeniške prireditve pred­ do najrazličnejših projektov in 73-letna Magdalena in 77-letni stavlja širši javnosti. ekonomske smeri, eksperimentov, iztrgal ljudi iz Jože Lukek iz Grabrovca pri Hipodrom bo odprl tovariš - ima pet let delovnih izkušenj pri opravljanju vodilnih del. ponavljajočega se vsakdanjika«S Metliki vdrugič odpravila k NI MJ BILO Ivan Maček - Matija. Ta priredi­ tem bi na mnogo bogatejši način Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev matičaiju, zato sta zlato poro­ POMOČI tev zajema vso Jugoslavijo in bo prevzela vlogo gostiln in gostilni­ in z opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v zaprti ko proslavila kar doma, v krogu V petek opoldne je 28-letna odslej tradicionalna. Pred povor­ ške kulture. voznica osebnega avta Anica Resnik ko vseh nastopajočih tekmoval­ ovojnici na naslov NOVOMONTAŽA, Novo mesto, Adami­ Novih in zanimivih idej je družine. Jože nam je prejšnji iz Kostanicka pti Krškem v naselju cev bo nastop ,Jcraških biserov" čeva 2, z oznako „Za razpisno komisijo", v 15 dneh po torej dovolj, njihova realizacija teden prinesel sliko s takratnega Trrye pripeljala v križišče enako­ lipicancev. Mikaven spored bo objavi razpisa. pa je v veliki meri odvisna od nas slavja in se pohvalil, da sta žena vrednih cest. Takrat je z njene leve sklenila dirka izbranih kmečkih Izbranega kandidata bomo imenovali za štiri leta. samih. Prvi korak, kije ponavadi in on še kar trdnega zdravja. pripeljal na motorčku 42-lctni Jože konj, zapreženih v kočije in Vse kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po najte$i, je Saša Fuis s svojo Sam je bil vse življenje le Jalovec iz Trr\ja in Resnikovi zaprl zapravljivčke z vozniki v narod­ končanem zbiranju ponudb. razstavo že storil. dvakrat pri zdravniku, največ pot. Dan kasneje je v ljubljanski nih nošah. 570/30-81 STOJAN PELKO srečnih trenutkov na stara leta bolnišnici umrl za posledicami ne­ pa jima pripravijo vnuki. sreče.

DOLENJSKI LIST St. 30 (1667) 24. julija 19S 1 pisma AGROKOMBINAT Krško H 9 Naj PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE i n Mercator Agrokombinat Krško — TOZD Sadjarstvo jeza poljedelstvo po sklepu delavskega sveta razpisuje odmevi prosta dela in naloge AVTOPROMET, GOSTINSTVO IN TURIZEM ..GORJANCI" - NOVO MESTO-STRA2A VABI greje? K SODELOVANJU: ŠPORT V ČREŠNJEVCU pomočnika vodje posestva Stara vas Mladinci iz Črešnjevca in Gradni­ j Kako naročiti drva, če si Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: 1 VEČJE ŠTEVILO AVTOMEHANIKOV ZA ka so se v nedeljo, 19. julija v j občan „druge klase" — imeti morajo visoko izobrazbo agronomske smeri, sadjar- VZDRŽEVANJE AVTOBUSOV IN TOVORNIH Črešnjevcu pomerili v nogometu. x . ______-— sko-vinogradsko-vinogradniške usmeritve, Moči so merili še v odbojki in | Zdajle me greje poletno son­ VOZIL — prednost ■---- .pri jzbjrj jmajo kandidati z ustrezno prakso. košarki. ce, pozimi pa me bodo drva, če 2. 2 AVTOKLEPARJA V. P. bom seveda do te dragocenosti Poskusno delo traja 3 mesece. 3. 2 STROJNA KLJUČAVNIČARJA ALI VARIL­ sploh prišel. Gospodarno pre­ Delovno razmerje s polnim delovnim časom se sklepa za CA mišljam o kurjavi že več kot nedoločen čas. - mesec dni, vendar so se vsi moji Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnje­ 4. VEČJE ŠTEVILO VOZNIKOV V TOVORNEM dosedanji napori, da bi pri GG vanju razpisnih pogojev na naslov: Kadrovska služba Merca­ PROMETU Novo mesto naročil drva, ža­ lostno končali. Prijazna tovariši­ I tor 5. VEČ NATAKARJEV ca, ki naj bi sprejemala naročila, Agrokombinat, Krško, Cesta krških žrtev 52. 6. 1 MATERIALNEGA KNJIGOVODJO me vsakič nadvse vljudno odpra­ Rok za vlaganje prijav traja 15 dni od dneva objave. 7. 2 SNAŽILKI ZA TOZD GOSTINSTVO vi, češ zdaj ni mogoče naročiti, Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po preteku pridite ali pokličite čez štirinajst razpisnega roka. 8. 1 SNAŽILKO ZA DSSS V VAVTI VASI dni. 556/30-81 9. 1 SOBARICO RAD BI JIH SPOZNAL - Sem potrpežljiv človek in Aprila 1964, ko je Toni Budič čakati nekaj tednov mi ni težko. „Mercator" Agrokombinat Krško - Delovna skup­ Toda neumno se mi zdi, da Pogoji: sluzil vojaški rok v Novem nost skupnih služb razpisuje po sklepu delavskega Pod št. 1, 2, 3 in 5 morajo imeti kandidati končano poklicno drugim ni treba čakati. Zvedel \ mestu, je v parku, kjer je zdaj sem namreč, da je neka druga sveta prosta dela in naloge šolo odgovarjajoče smeri. Dom JLA, fotografiral dvojčka, stranka istega dne, ko so meni Pod št. 4. mora imeti kandidat vozniški izpit C in E s katerima se je sprehajala vljudno povedali, naj se oglasim kategorije in najmanj 1 leto delovnih izkušenj. mlada mati. Po dolgjh letih bi čez dva tedna, mirno naročila, Pod št. 6. morajo imeti kandidati končano srednjo ekonom­ nekdanji vojak rad spoznal plačala in tudi že dobila drva. sko šolo in najmanj eno leto delovnih izkušenj ali opravljen Sprašujem se, ali na GG Novo pravnika takratna dojenčka in njune strokovni izpit. Delo se opravlja v Novem mestu. mesto tudi ljudi, podobno kot starše ter jih povabil na kon­ Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: Pod št. 7. 8. in 9. imajo lahko kandidati nepopolno osnovno drva, delijo v prvo in drugo cert, ki ga bo ansambel t a m ­ — imeti morajo pravno fakulteto in 3 leta delovnih izkušenj šolo. burica in mi“ pod njegovim „klaso”? Ali morda stabilizacij­ sko premišljajo, kako bi nekate­ ali Delo pod št. 8 je samo v popoldanski izmeni. vodstvom pripravil spomladi - višjo pravno šolo in 4 leta delovnih izkušenj pri opravlja­ re med občani navadili cenenega Za vse kandidate velja splošni pogoj odslužen kadrovski rok. prihodnje leto v Novem mestu. ogrevanja - da bi jih grela jeza nju pravnih nalog Mati, ki bo prepoznala svoja Ponudbe z dokazili dostavite kadrovski službi podjetja v namesto drv? MILAN KLUN Prednost pri izbiri imajo kandidati z opravljenim pravosod­ Straži. otroka, naj se oglasi v našem Novo mesto uredništvu. X nim izpitom. Objava prostih del in nalog velja do zasedbe. Poskusno delo traja 3 mesece. Odbor za delovna razmerja Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. V. J Kandidti naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjeva V spomin Lojzki Klepec nju razpisnih pogojev na naslov: Kadrovska služba Mercator V časopisu sem bral, da se je za mnogo prerano, saj se je komaj z Agrokombinat Krško, Cesta krških žrtev 52. KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA vedno poslovila od te solzne doline Abrahamom srečala, kot pravimo. Rok za vlaganje prijav: 15 dni od dneva objave. ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE NOVO MESTO Lojzka Klepec - Ambrožičeva iz Pred očrni jo imam kot skromno, Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 15 dni po preteku Bereče vasi, in zdi se mi, da mnogo tiho dekle, ki nenehno skrbi, da ne razpisnega roka. bi bilo komu v napoto ali da ne bi objavlja prosta dela 555/30-81 koga užalilo. in naloge za nedoločen čas: Sešla sva se pri prvem partizan­ Dnevnik skem lutkovnem gledališču v Crmošnjicah. Bila je začudena nad 1. VIŠJEGA KNJIŽNIČARJA malim, visečim svetom na lanenih, tete Jožefe hodničnih nitih navezanih možicelj- v Pionirski knjižnici (lahko pripravnik) - delo v izmenah Popisala je že veliko zvez­ nov. Najprej se je namrdnila, češ ali i O se bom tudi jaz morala mučiti s kov, nekaj jih je zgorelo, temi igračami, videč čudne, zmanj­ 2. BIBLIOTEKARJA - BIBLIOGRAFA ima jih še 15 šane ljudi: partizane, mater, očeta, Francko, Pavliho in njegovo šklepe­ dolenjka na oddelku za domoznansko bibliografijo Dolenjske (lahko Čudovite rože, ki cvetijo na tavo mulo, Jurčka in tri razbojnike: oknih Jožefe Pregrad iz Sromelj, so pripravnik) črnega fašista, oholega Nemca in DO EMONA DOLENJKA, TOZD ENGRO- skrbno negovane, čeprav ima teta Zahteva se visoka izobrazba humanistične smeri — zaželen cmokavega belčka. Pa se je takoj veliko dela na polju in v hlevu. Ob DETAJL NOVO MESTO slavist. spoprijateljila z lutkami. večerih, ko je prosta, pa piše Vadili smo in vadili od zore do Stanovanj ni. dnevnik. mraka, da smo znali lutke voditi objavlja prosta dela in naloge Prošnje pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Obiskala sem jo. Sprva me je tako, da so zares hodile. Koliko, začudeno pogledala, o dnevniku pa ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA NOVO MESTO opravka so nam dajale hodnične, je rada pripovedovala: „Dnevnik SKLADIŠČNO - TRANSPORTNEGA DELAVCA KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA lanene niti! Znali smo se jih 573/30-81 sem začela pisati že pred vojno. znebiti! Zamenjali smo jih z najlon­ Mnogi so mi svetovali, naj pisanje skim sukancem, izsukanim iz pada­ prekinem in počnem kaj pametnej­ Pogoji: zdravstvena in fizična sposobnost za opravljanje lskih vrvic. Voze-, ki na najlonski šega. S pisanjem sem nadaljevala, fizičnih del. vrvici ni in ni hotel obstati, je neki ker mi je bilo všeč, da sem delala lutkar nehote zavaril s cigaretnim Rok za vlaganje prijav je 15 dni po objavi. Šolski center - TOZD Osnovna šola „Savo Kladnik", samostojne zapiske.” Imela je že ogorkom in potem je ostal zadrg­ 5 7 5/30-81 Sevnica veliko popisanih zvezkov, vendar je njen. V. razpisuje dela in naloge: prostor, kjer je hranila zapiske, po Premiero „Jurčka in treh razboj­ nesreči pogorel, tako da ima danes nikov” smo pripravili v Crmošnjicah - 1 UČITELJA ZA ANGLEŠKI JEZIK, PRU ali P, samo še 15 zvezkov. in je bila posvečena topniški brigadi. Dnevnik rada prebira. Najraje ima Dobro smo se odrezali in s tem za določen čas od 1.9. 1981 do 31. 12. 1981, s zapiske o vremenu. Večkrat se občutkom smo se podali na gosto­ polnim delovnim časom; njeno branje zavleče pozno v noč, vanje od Bele krajine do Kupjaka in kajti težko se je ločiti od dnevnika. - 1 UČITELJA RAZREDNEGA POUKA ALI Delnic. Na poti v morostarsko „Nekateri se iz mojega dnevnika „Iblano” smo na Vinici igri dodali VZGOJITELJA za določen čas od 1.9. 1981 do norčujejo, nekaterim je lep in še pamflet o Hitlerju. Gostovali smo 30. 6. 1982, s polnim delovnim časom, za delo v zanimiv. Ljudje so pač različni,” z našim prvim partizanskim lutkov­ pravi. oddelku Mš na podr. šoli v Zabukovju in na nim gledališčem vse do Ormoža. Omenim ji otroke in na obraz se Hoteli smo v Trst, vendar nismo centralni šoli v Sevnici. ji prikrade nasmeh. Prej izrazite mogli. Pisne prijave pošljite v 15 dneh po razpisu na naslov: Šolski Bili so nepozabni tedni. Pred center Sevnica — TOZD Osnovna šola '„Savo Kladnik", nekaj leti sva se jih spominjala Sevnica. Prijavi priložite dokazilo o izobrazbi in življenjepis. skupaj .... Kandidati bodo pisno obveščeni o izbiri v 1!j dneh po Bo zdaj vrsta na meni? ! Splošno gradbeno podjetje ,,PIONIR" Novo mesto, Lutka Pavliha TOZD strojno prometni obrat razpisuje proste preteku razpisa. 560/30-81 HINKO W1LI-AN delovne naloge in opravila 1. 1 GEOMETRA Jože Knez umrl 2. 1 VK STRUGARJA V soboto so se krajani Dolenje 3. 6 KLJUČAVNIČARJEV RAZPISNA KOMISIJA PRI TEMELJNEM vasi za vedno poslovili od 5-letnega 4. 2 MEHANIKA Jožeta Kneza, prijatelja in pobudni­ SODIŠČU V NOVEM MESTU ka številnih akcij za hitrejši razvoj 5. 1 ČISTILKO teh krajev. Skrb za napredek je bila pri P ogoji za sprejem: 1) razpisuje prosta dela in naloge za nedoločen čas pokojnem Knezu ne le zato, ker je pod tč. 1 vedel, da* mora kot predsednik — diplomirani gradbeni inženir in 2 leti delovnih TAJNIKA TEMELJNEGA SODIŠČA skupščine KS dajati več kot drugi, izkušenj ali PIŠE O VSEM Jožefa Pregrad ampak zaradi trdnega značaja, pode­ Pogoji: dipl. pravnik s pravosodnim izpitom m«l pisanjem dnevnika, ki dovanega v kmečki družini. Njegov — gradbeni inženir in 4 leta delovnih izkušenj ali vsebuje tudi opažanja o vreme­ oče je že pred vojno sodeloval z — gradbeni tehnik in 5 let delovnih izkušenj 2) objavlja 3 prosta dela in naloge nu. (Foto: M. S.) naprednimi Godleijevimi, po vojni pod tč. 2 — 4 — končana poklicna šola ustrezne pa je bil predsednik krajevnega smeri gube ji kar izginejo in pove: „Ko ljudskega odbora. Jože je stopal po pod tč. 5 — končana 8-letka in 6 mesecev delovnih izkušenj STROJEPISJA 9 pridejo otroci k meni, potuje moj očetovih stopinjah. Služboval je kot za določen čas (10 mesecev) zaradi nadomestitve dnevnik iz rok v roke. Vsi hočejo tajnik KLO Dolenja vas, bil je Kandidat bo pridobil lastnost delavca v združenem delu s matičar na občini Artiče, sekretar začasno odsotnih delavcev prebrati nove zapiske, za pisanje pa rudnika Globoko, v Celulozi je polnim delovnim časom, za nedoločen čas in s pogojem tri se še nobeden ni odločil.” Dnevnik naposled vodil kadrovski oddelek. mesečnega poizkusnega dela. Pogoji: znanje strojepisja (najmanj 200 čistih udarcev); ji je tudi v tolažbo, posebno kadar je Z ljudmi je rad delal, njegova Ponudbe z opisom dosedanjega dela, življenjepisom in žalostna ali jezna. neomajna vera v človeka je prihajala dokazili o izobrazbi sprejema 15 dni od objave „SGP 1 strojepiska bo delala pri sodni enoti v Sevnici, Prelistala sem dnevnik, ki je na povrne tudi pri vodenju skupšči­ PIONIR", Kettejev drevored 37, kadrovski oddelek, 68000 2 strojepiski pa v Novem mestu. doslej 'neopaženo ležal na mizi. Teta ne občinske skupnosti socialnega Rok prijave je 15 dni po objavi. Nastop dela 1. 9. 1981. ® je smehljala, jaz pa sem strmela v skrbstva. Funkcij mu ni manjkalo, Novo mesto. celo tedaj ne, ko ga je že načela Kandidati bodo o rezultatih obveščeni v 30 dneh po njeno bogastvo, kateremu teta Jože­ 374/30-81 fa posveča toliko pozornosti. zahrbtna bolezen. Toda zakoni zaključku oglasa. narave so močnejši od še tako J MARINKA SOTLKR jeklene človeške volje. V

St. 30 (1 6 6 7 ) 24. j ti lij a 1981 DOLENJSKI UST 24. VIL MARXA IN ENGELSA, dokumen­ Najbrž zato, da ne bi razkrili tarna nanizanka neljubega dejstva, da se tako imeno­ petek 19.00 NE PREZRITE vana poletna televizijska shema tudi 19.15 RISANKA po filmski plati prav v ničemer ne 19.26 Zn-NO DO ZRNA razlikuje od siceršnjih sporedov, & 1 19.30 DNEVNIK napoved sporeda o današnjem filmu 17.30 POROČILA 19.55 VREME ne pove nič drugega, kot to, da je 17.35 ANSAMBEL VITA MUŽENI­ 20.00 USTVARJANJE TITOVE ameriški. ČA JUGOSLAVIJE 19. oddajo doku­ Oddajo o muzikantih, ki bodo mentarne nanizanke so posneli ljub­ H igrali ljubiteljem t. L narodnozabav­ ljanski televizijci in ji dali delovni ne glasbe, so posneli že pred meseci, naslov Osvoboditev domovine. Pri­ 16.45 Test - 17.00 Univerziada prvotno bi morala biti na sporedu že kazani bodo dogodki pomladi 1945, (prenos atletskih tekmovanj iz Bu­ 1. maja, a se je m enda nekaj ko se je jugoslovanska vojska Pri­ karešte) - 18.00 Poročila - 18.05 zapletlo; govorilo se je celo o tem, pravljala na drugi del zaključnih TV Koledar - 18.15 Plavica - da ta skupina ne zasluži televizijske operacij za dokončni izgon okupa­ 18.45 Pesem, ki traja - 19.30 predstavitve. Bodi kakor že, kogar torjev. Dnevnik — 20. Ustvarjanje Titove zanima, se bo lahko sam prepričal, 21.05 CIRKUS Jugoslavije - 21.00 Gornjogradski kako stvari stoj go. 21.30 V ZNAMENJU akvarel (zabavnoglasbena oddaja) - 18.05 OBZORNIK 21.45 NOČNI KINO: ZADNJI 21.50 Dnevnik - 22.05 Začetki 18.15 ŽIVLJENJSKE POSTAJE STANOVALEC mafjje m w ; \ 25. VII. 17.10 NAŠ KRAJ: DOBOVEC 21.35 TV KAŽIPOT 17.25 PRENOS NOGOMETNE 22.00 FESTIVAL DALMATIN­ I r i S i

27. VII. 19.55 VREME o vrednotenju umetnostni dediščine 20.00 LEFTY, dokumentarna dra­ NOB. v RENAULT 4 GTL! p on ed eljek ma — Zahodno nemška drama z gornjim Z' naslovom dokumentarno prikazuje — Močnejši in bolj dinamičen motor s 1108 cm^ (1,108 I) 1 newyorško podzemlje. Govori o — minimalna poraba goriva — 4,8 1/80 km /h 17.25 POROČILA nasilni tek mi^ me d dvema poulični- - 17.30 V GOSTEH PRI ZBORU ma tolpama. Ena hoče maščevati — velik prtljažni prostor — 1185 dm^ (1185 I) SUNCOKRILI, otroška oddaja svojega vodjo Leftyja, v spopad je — Udoben — izpopolnjena neodvisna obesa in amortizerji ter obogatena 18.00 MOZAIK KRATKEGA FIL­ vmešan tudi neki policist. Itd. 17.40 Dnevnik v madžarščini - oprem a MA: VIKEND V DRUGEM SVETU Režiser Jens-Uwe Scheffler je dra­ 18.00 Dnevnik - 18.15 Zlatarjevo (če&i film) in TRENIRANJE MO­ mo posnel v nepotvorjenem okolju, zlato - 18.30 Pripoved o vstaji - — design za danes in jutri ČI ( angleški film ) tudi člani tolp so pravi. 18.45 Glasbena medigra - 19.00 18.35 OBZORNIK 21.30 V ZNAMENJU Telsšport - 19.30 Dnevnik - 20.00 18.45 MLADINSKA ODDAJA 21.45 ALI SE MED SEBOJ DO­ Znanost - 20.50 Poročila - 21.00 VOZITE SE GOSPODARNO, UDOBNO IN ZANESLJIVO! 19.15 RISANKA VOLJ POZNAMO 70 let razsvetljave - 21.30 Morje in 19.26. ZRNO DO ZRNA To kulturno oddajo so pripravili mornarji - ,22.00 Srečno, tujka 19.30DNEVNIK zagrebški televizijci, govorila pa bo (avstralska nadaljevanka)

28. Vil. , 1988 v italijanski provinci Trento, 20.45 Stendhal: RDEČE IN CRNO, Renault 4GTL- »mali velikan« priseljenca v Tuzli, 1919 je postal zadnja oddaja nadaljevanke torek član KPJ, 1932 je bil zaradi 21.55 V ZNAMENJU komunističnega delovanja aretiran 22.10 ZA LAHKO NOC Z VIOLI­ 1 in čez štiri leta je umrl v beograjski NISTOM TOMAŽEM LORENZOM kaznilniški bolnišnici. 17.45 POROČILA 19.15 RISANKA O E S r * V#Z,L RENAULT0 17.50 BELI DELFIN, francoska 19.26 ZRNO DO ZRNA risanka 19.30 DNEVNIK' 17,40 Dnevnik v Madžarščini - 18.05 GORSKA FOLKLORA: 19.55 VREME 18.00 Dnevnik - 18.15 Palčki UZBEKISTAN 20.00 HORVATOVI nimajo pojma - 18.45 Narodna 18.35 OBZORNIK Dokumentarna oddaja bo prika­ glasba - 19.30 Dnevnik - 20.00 18.45 PORTRET LEONARDA zala delavsko družino iz Kranja. Zabava vas John Denver - 20.55 BANKERJA Starša sta zaposlena v Planiki, Človek in čas - 21.25 Poročila - Sarajevski televizijci uodo prika­ otroka pa obiskujeta celodnevno 21.35 Ind, zgodovinska reka (paki­ zali živijerge L. Bankcija, rojenega osnovno šolo. stanski dokumentarni film) VSE INFORMACIJE V: POSLOVALNICAH IMV NOVO MESTO, ZAGREBŠKA 10, TEL. (068) 21-770, 22-927 29. VII. 19.30 DNEVNIK ne glasbe. 49.55 VREME 21.45 V ZNAMENJU sred a 20.00 REPORTAŽA O MESTU 20.05 IGRE BREZ MEJA, prenos iz 2 IN OSTALI PRODAJNI MREŽI: 1 Meiringena 17.40 Dnevnik v madžarščini - 21,35 PORTRET ALEKSANDRA 17.55 POROČILA 18.00 Dnevnik - 18.15 Sezamova MEŽKA Nebo v dežju, Mesto brez 18.00 RDtCA ZORA ulica — 18.45, Zabavna medigra 18.30 OBZORNIK srca, Sence in Levji pogum. To so 19.30 Dnevnik - 20.00 L Jurkovič: 18.45 ZAB AVNA MEDIGRA naslovi štirih pesmi, ki jih bo v Piccolo conirada (gledališka predsta­ oddaji zapel A. Mežek in se tako va) 21.35 Poročila 21.40 Šoferja avtotehna 19.15 RISANKA pobliže predstavil ljubiteljem zabav­ 19.26 ZRNO DO ZRNA 22.35 Življenje knjige LJUBLJANA, TITOVA C. 36, TELEFON: (061) 317-044 30 V II stranskega proizvoda termoelek­ Film po istonnslovnem romanu trarn. kdaj je otrok zrel za šbtu, Pera O. Ekstroma je Arne Mattson računalniško voden sistem Plato - posnel že 1951. Vsebine ne bomo četrtek to so terne, o katerih bo govorila povzemali, domala ga ni, ki jc ne bi odciaja 1 poznal, dodajmo raje, da gre za film o v lo m eik u r 19.15 RISANKA j8,05 POROČILA ki med prvimi uvaja goloti na V i \: ' 18 10 CAS ZA PRAVI JU O 19.26 ZRNO DO ZRNA filmski trak, igrajo pa f oBie TOZD CELJE, CELJE, MIKLOŠIČEVA 5, 18.35 OBZORNIK \ 19.30 DNEVNIK Sundijuist, Ula Jacobsson, tuivni 18.45 PO SLEDEH NAPREDKA 19.55 VRI Ml Adolphson in drugi. TELEFON: (063)24-200 ir delovanje različnih gradbenih 20.00 FILM TEDNA: PLESALA JE 21.25 V ZNAMENJU elementov iz eiektrofilskega cepeta, ENO SAMO POLETJE 21.50 NASUJE V DRUŽINI

DOLENJSKI LIST Krajo dokončal strelMladim I kolesarjem zlato K velikemu uspehu na balkanskem prvenstvu prispeval Martin Radoš v Curilah s pištolo ustrelil A.itona Hudo- svoj delež tudi Ivan Zagore — Med posamezniki J. rovca, ki je s tovarišem posKUšal vlomiti v skladišče Lampič

V noči s 13. na 14. julij je bil Romi hitro znašli v avtu in | Po dokaj skromni uvrstitvi Bolgarsko mesto Gabrovo j c bilo v Čurilah pri Metliki ustreljen pognali. Radoš je z avtomobi­ naših mladih koiesaijev na sve­ namreč minuli vikend prireditelj, lom odpeljal za njimi, po nekaj balkanskega kolesarskega prvenstva, 23-letni Rom Anton Hudorovac tovnem prvenstvu v Leipzigu — na katerem so Jugoslovani osvojili z Ruperč vrha pri Novem sto metrih jih je dohitel, prehi-! veliko je k temu pripomogla dve zlati odličji, obe pa so prispevali mestu. tel in ustavil. Anton Hudorovac tudi smola - je mlada kolesar­ mladinci. V nedeljo jc v posamični Okoli polnoči se je Anton je takrat stopil iz avta z ska reprezentanca Jugoslavije, konkurenci zmagal član naše mlade ŠAHOVSKI TURNIR izvijačem v roki, Radoš pa ga je ekipe JaneZ Lampič, že v petek pa Hudorovac s še tremi Romi za katero je nastopil tudi se je z zlatom v ekipni vožnji V SEVNICI odpravil na obisk k Romom, ki s pištolo ustrelil v prsi, tako da Novgmeščan Ivan Zagorc, ko­ ovenčal tudi Novomeščan Ivan prebivajo v bližini Rosalnic pri je bil takoj mrtev. Martin nec prejšnjega tedna prijetno Zagorc. Se posebno velik odmev je Na hitropoteznem šahovskem tur­ nirju ŠK Milan Majcen iz Sevnice za Metliki. V vasi Čurile se jim je Radoš, ki ima dovoljenje za presenetila. imela ta medalja, saj našim mladin­ nošenje orožja, se je takoj po cem nihče ni pripisoval večjih julij so se od prvega do četrtega pokvaril avto, medtem ko ga je možnosti za takšen podvig. Toda mesta uvrstili z enakim številom 9 voznik popravljal, sta Anton dejanju sam prijavil milični­ Lampič, Pavlič, Marn in Zagorc so točk Franc Derstvenšek, Jože Mau­ Hudorovac in še en Rom kom. Takšna so dosedanja dej­ Saizburgring: prekosili same sebe ter z izredno rer, Gvido Šorli in Janko Blas. Peti vožnjo v drugi polovici 70 km dolge skušala vlomiti pri Martinu stva tragičnega dogodka v Čuri­ je bil Marjan Furlan z 8 točkami, lah, Radoš bo seveda obtožen proge nadoknadili prednost bolgar­ Radošu, ki odkupuje zdravilna skih kolesarjev in skozi cilj pripeljali šesti Jože Kolman s 7,5 točke, itd. uboja. Pavlič peti! V skupnem seštevku 7 turnirjev v PO ČASOPISE - V noči na zelišča. Radoš je tisto noč spal prvi. V nedeljski izredno naporni letošnjem letu je še naprej v vodstvu nedeljo je neznanec razbil steklo na v skladišču in čuval blago, saj je Janko Blas s 54 točkami pred kiosku na Cesti komandanta Staneta bil že večkrat obkraden. Velik mednarodni uspeh vožnji za posamično uvrstitev Ivan Zagorc ni prispel do cilja. Gvidom Šorlijem z 52 v Novem mestu in si postregel z Ko jih je Radoš zasačil, so se TATINSKE novomeškega dirkača tevijadftifBilo jih je za 420 din. „MENJALNICE“ Na veliki mednarodni prireditvi OB MAGISTRALI PO HRANO - V času med 15. in POGO hitrostnih motociklistov - „Mo- 18. julijem je nekdo vlomil v V sredo, 15. julija okoli 10, torrad festival", ki je bila v soboto starejšo hišo v Dolenjskih Toplicah, SLAMNAT LEC ure, je na parkirišču v Podgrače- in nedeljo v avstrijskem Salzburgrin- ki služi Poldetu Pezdircu iz Novega gu, je naš dirkač Lojze Pavlič v hudi V četrtek zve Starem nem počival avtomobilist mesta za vikend. Noter je prišel Bogdan Kongrat iz Poljske. Mi­ konkurenci svetovne elite dosegel v nepridiprav skoz Okop, Iskal 'jo. padu pri PodbO' 1 goreti kategoriji do 125 ccm izreden iorka iz mo se je pripeljal tn. ustavil ob hrano in pijačo. Ket ritu ni uspekg tinati kozolec ifem neznanec, ki je imel v avtu uspeh. Po vefikifi težavah ria startu,- vlomiti v klel, seje moral Zadovoljiti bljane. Ogenj širil na T^ženške in 2 otroka. Možak jc ko mu jc motor vžgal daleč za s postno hrano: tremi ribjimi nenaseljeno. boje je Vprašat Poljaka, ali ima kakšen ostalimi tekmovalci, je Pavlič -z. konzervami in steklemedrkisle Vodpčia iegorelo do tal. so lahko denar za menjavo v zahodno- izredno srčno in tehnično dovršeno zaščitili nemške marke. Poljak je odgovo­ vožnjo do polovice dirke polovil m NAŠEL ,50 DIN - V zrok po­ ril, da ima samo 400 ameriških prehitel večino tekmecev, pred istem casu je bilo vlomljeno v -s &mo sosednja po ciljem pa se je pridružil vodeči žara še ni znan, šk lža 80.000 dolarjev in da jih je pripravljen lovsko kočo na Gričku nad Vel. menjati v marke. Ko je naivnež skupini in dirko končal na petem din. Gabrom, ki je last tamkajšnje lovske odprl denarnico, jr možak s mestu. Tekmovanje sc je odvijalo v družine. Tat je rabil dvojno steklo. številnimi sopotniki segel v izredno slabih vremenskih pogojih, v V kleti je v predalu našel 350 din, „ s p o s o D n J ‘ listnico, vzel dolarje; sedel v avto hudem nalivu, ko je lahko že dve steklenici piva in liter vina. SI JE AVTO in odpeljal proti Ljubljani. Pri­ najmanjša napaka usodna za tekmo­ merov takih ..menjalnic" ob valca, zato je Pavličev uspeh še V nedeljo ob enih ponoči je bil v ODPRL S KLJUČEM - V noči magistali je bilo že več. Ute­ toliko bolj dragocen, saj jc znova na 10. julij je skušal neznanec s težo Sevnici ukraden osebni avto BMW meljeno sumijo, da se s tem dokazal, da je mojster tudi na mokri telesa odpreti kletna vrata zidanice Bojana Novaka iz Sevnice. Tatvina ukvarjajo tuji Romi. stezi. Jožeta Avguština iz Kočevskih je bila takoj prijavljena, krški Do nadaljevanja tekmovanja v Poljan na Malem Riglju. Ko mu to miličniki so avto res zasledili in ga državnem prvenstvu bo Pavlič nasto­ VRNITEV STARIH ČASOV - Ali bodo dosegli nekdanjo raven ni uspelo, je začel nepridiprav pil še na treh FIM dirkah: v Schleizu začeli ustavljati. Voznik se ni uporabljati tudi glavo. V lini nad - NDR, v Karvini - ČSSR in v krškega vaterpola? Številčnost igralskega kadra je za to eden izmed vrati je našel ključ, odprl vrata in si zmenil za znake, odpeljal je naprej. SMRTNE ŠKARJE Poznanu na Poljskem. Po zadnjih poglavitnih temeljev. (Foto: I. Čargo) Končno so ga mogc v modri postregel s pivom, napolitankami in V Hrastju jc"8. julija, nekaj pred mednarodnih uspehih je tudi vna­ uniformi le ustavili kt med begom 50 litri vina. Na Vel. Riglju pa je drugo, turški državljan Kazin Gi- prej pričakovati dobre uvrstitve. bilo vlomljeno v zidanico Jožeta prijeli. Avto sije „spos0dil“ 24-letni Posebno pomembni pa bosta dirki v loglu (35 let) v slabo preglednem Novine iz Podturna. Tat je vzel Djordje' Tepavac iz dk<>Jice Sombo- Slavonski Požcgi in Kraljcvu, kjer si nekaj slanine in steklenico žganja. desnem ovinku začel prehitevati Lojze kljub slabemu startu v za­ Vaterpolo znova živi! ra. avtomobilista Jožeta Trčka iz Laz četku prvenstva še vedno lahko pri Vrhniki. Ko je bil že vštric z pribori ponovni naslov državnega njim, je nasproti pripeljal neznan prvaka. Po dolgih letih je priljubljena vodna igra z žogo v Krškem avto, Turek je zavil ostro v desno, M. KLINC ponovno našla svoje mesto oplazil Trčka, nato pa gaje zaneslo v levo na pet metrov visok vsek, V MALEM odkoder je avto treščil nazaj na Že veliko let je minilo od ningi, ki se jih udeležuje kar okoli NOGOMETU 20 fantov. Presenetljivo hitro so cesto. Sopotnica Havva Giloglu (34 tedaj, ko so v bazenu pri VELIKA VAS dosegli v slovenskih razmerah dokaj- let) je bila tako hudo ranjena, da je tovarni celuloze in papirja šno raven.- Na prvem turnirju zš v novomeški bolnišnici umrla. TVD Partizan iz Leskovca je ,L>juro Salaj“ prenehali igrati člansko republiško prvenstvo so organiziral ligo v malem nogometu. vaterpolo. Vzrokov za to ni Krčani pristali presenetljivo visoko Zmagala je ekipa Velike vasi, ki je - na drugem--mestu. Premagati sg zbrala 15 točk, drugo mesto so potrebno „pogrevati“ , še po­Iskro (Krapj) s 23:14, Ronče š SLAB VAR zasedli igralci Leskovca 1(12 točk). sebno zato ne, ker je ta 14:10 in Žustcrno (Koper) s 15:10 V petek je 17—letni Dušan Frank priljubljena igra z žogo v vodi v ter izgubili samo z Vodovodnim iz Črnomlja delal v sozdu Gorenja Krškem znova dobila svojo stolpom (Kranj) s 6:15. na stroju za preskus tesnošti kom­ Lapanje je Ta uspeh bo ekipi, ki jo sestavka domovinsko pravico. nekaj starejših igralcev in večina presorjev. Ob 7.30 je vložil kompre­ Pobudnika, da začenjo znova, sta mlajših, vsekakor spodbuda za še bila nekdanja igralca Danilo Gane in sor, zaprl vrata stroja in gledal skozi bolj zavzeto vadbo. Naj ob koncu preskočil 205 Mirko Kužnik. Pri tem najbrž nista pleksi steklo. Pritisk je bil naravnan zapišemo najboljše strelce na ome­ imela preveliko težav, saj sc jc kaj na 17 atmosfer. Ko sc je kom presor njenem turnirju: Turk’ 17 golov; kmalu pokazalo, da jc v kraju še potopil, ga je razneslo, razbil je centimetrov! Mlakar 14, 'Javonnik 10, Ivačič 6 veliko nekdanjih plavalcev, ki bi radi okence iz pleksi stekla, pri čemer je igrali vaterpolo. In tako so začeli s itd. .U V S . VI*' * Ž.ŠEBF.K bil Frank ranjen. Odpeljali so ga v Za 14 cm izboljšan osebni skoraj vsakodnevnimi večernimi tre­ novomeško bolnišnico. Ugotovili so, rekord mladega atleta da je kompresor razneslo zaradj slabega vara. piadi sodelovalo preko 120 mla­ v Prejšnji torek so lahko naključni gledalci atletskega mitinga v Novem Mlada srca dih; prejšnji leti, ko sta bili na ZBIL PEŠCA IN SE mestu videli dva izvrstna rezultata in sporedu še kolesarstvo in stresa­ rekorda Stadiona bratstva in enot­ nje z zračno puško, se jih je ODPELJAL DOMOV nosti: 17-letni metalec kopja Lapa­ zbralo še več. nje ac je po dolgem času poskusil v „gorela” kot Marljivost mladih so opazili V četrtek okoli 20. ure je 22-lctni skoku v višino in osebni rekord s tudi starejši in tako so Zdolani 181 cm v dobri uri zvišal na prišli letos do novega, asfaltira­ Andrej Zupan iz Loške vasi z olimpijska bakla TUDI MUCE ČUTIJO - Četudi drži ljudska, da ima mačka sedem neverjetnih 205 cm! S tem rezulta­ nega igrišča. Zdaj se lahko posta­ avtomobilom v domači vasi dohitel tom bi na državnem prvenstvu pred vijo tudi z organizacijo več pa­ vragov v koncu rdpa, vseeno zasluži vsaj naglo smrt. Lovci bi dva pešca, ki sta hodila drug za dobrimi tremi tedni kar za 4 cm 3. olimpiada končana nog, kajti v vsaki krajevni skup­ gotovef zastonj opravili neljubo delo, ki se ga je ženska na sliki drugim po desni. Ko ju je dohitel, je prehitel prvega in svoji srebrni nosti poteka vsaj eno tekmova­ lotila s krepelcem v tresočih, starčevskih rokah. (Foto: A. avtomobilist zadel in podrl 68-letne- medalji v kopju dodal še zlato. nje. Letos so bili glavni organiza­ ga Franca Bukovca iz Loške vasi, ki Lapanje jc tako na čelu lestvice torji Sromljam, ki se sicer v do Železnik) najboljših jugoslovanskih ml. mla­ Le kdo bi dejal, da lahko konca napetem boju Artičanov je hodil zadnji. Županje po nesreči drobna pobuda mimogrede naj­ odpeljal, 50 metrov naprej jc ustavil dincev v skoku v višino in v samem in Zdolanov niso povzpeli na vrh de plodna tla in spontano zaživi Olimpa. Toda pri mladinski po­ in prižgal lučiTki jih prej ni imel vrhu meta kopja. Najboljši rezultat mitinga je dose­ v vsej silovitosti t. i. športnega letni olimpiadi je zares v ospred­ prižganih, in spet pognal. Bukovca gel Darko Cujnik z 78,46 m v metu amaterizma. To nedvomno drži ju olimpijsko geslo: „ Važno je so odpeljali v novomeško bolnišni­ kopja. Tudi ostali njegovi meti so za mladinsko poletno olimpiado. sodelovati, ne zmagati!” co. Zupana so našli doma okoli 22. bili zelo dolgi. Videti je, da jc Letos so se mladi Artičani, P. P. ure, njegov avto je bil sveže Cujnik spet na pravi poti do Globočani, Srmoljani in Zdolani obtolčen, tudi sam je povedal, daje kopjaškega zvočnega zidu - 80 m! že tretjič preizkušali v košarki, rokometu, malem nogometu, NENADOMA V LEVO - V ne­ PRITEKLA NA CESTO - V pe­ povzročil prometno nesrečo. Avto­ Tekmovanje jc bilo za vse sta­ rostne skupine, sicer pa so ti atletski krosu, namiznem tenisu in šahu. deljo ob 20, uri je 29-letni Jože tek okoli 11. ure je Dušan Vencelj iz mobilistu so odvzeli kri za preiska­ mitingi namenjeni vsem, ne glede na Toda bolj kot tekmovalni dosež­ Bračun vozil z osebni im avtom od Trebnjega peljal z osebnim avtom vo. ki so bili tudi tokrat pristni, Senovega proti Koprivnici. Na Ma­ od Novega mesta proti Šmarješkim to, ali so člani športnih društev ali pa le radovedni občani, ki bi radi tovariški stiki mladih, ki pravza­ lem JCamnu je na ravnem delu ceste Toplicam. Pri bifeju na Otočcu je z : prav nočejo poznati občinske nenadoma zapeljal v levo in zaprl visokega travnatega pobočja nena­ poskusili, kako je na atletski tekmi. Naslednji miting bo v sredo, 29. meje. In pokazalo se je, da so pot Dragu Vrtovšku iz Vojskega, ki doma pritekla na cesto in padla ŠKODLJIVA mladi s svojo neposrednostjo kaj se ja, nasproti pripeljal na pokvarje­ 49-letna Vasiliki Pourtsidis iz ZR SAMOVOLJA ^ Rezultati: pionirji 80 m ovire: 1. hitro dobili posnemovalce v bre­ nem in neregistriranem motorju. Nemčije. Vencelj je žensko kljub > Brcgač 12,9, pionirke 80 ov.: 1. žiški in krški občini. „Pobudo so zaradi zlomljene stegne­ zaviranju zadel, pri čemer je bila V petek je zasebni avtopre­ Vrtovška Molan 14,6; 2. Gorenc 16,8; pionirji sem dal, ko sem bil poldrugo nice odpeljali v novomeško bolnišni­ ranjena. voznik Pavel Kastelic iz Novega leto predsednik artiške mladine. co. 60 m: 1. Jeričck 7,9, Pustavrh mesta v Zalogu samovoljno vzel (Leskovec) 7,9, 3. Zaman 8,2; Prej je že nastala zimska liga v NEPRIMERNA HITROST - V viličar in začel natovarjati na pionirji 60 m 1. Remec 7,4, 2. košarki, ki so se je v začetku nedeljo ob 1.30 je Hasim Šišič iz kamion gradbeni material. Med Sikonja 7,6, 3. Sotošek (l.csk.) 7,8; udeleževali le Globoko, Sromlje, Ljubljane peljal z osebnim avtom DVOJNA SMRT NA delom je z viličarjem zadel v pionirke 60 m: 1. Molan 8,9, 2. Zdole in mi, nato pa še Pišece, Proti Metliki. Zaradi neprimerne hi­ podporni steber 44 metrov dol­ Gorenc 9,0; 200 m - pionirji: 1. Dolenja vas, Brežice in Šentle- MAGISTRALI nart," pripoveduje 22-letni štu­ trosti ga je pri Lokvici zaneslo v gega in 10 širokega nadstrešja, ki Brcgarč 25,7, 2. Zaman 26,6, 3. V ponedeljek, 13. julija ob 4,15; Jeriček 26,7; mladinci 1. Remec 23. dent Drago lvanšek. kamen in se je prevrnil. Poleg njega sc jc zaradi udarca porušilo. J®.bil ranjen še sopotnik Mustafa je grški zdomec Haralantbos Pante- 7, 2. Šikonja 24,0, 3. Sotošek Prizadevna organizatorja Mi­ Škode je za 400.000 din. lan Jazbec in Silvo Mavsar po­ TRETJIČ ZMAGALI - Mla­ ' ajtezovič iz Vel. Kladuše. Oba so lidis (47 let) vozil z osebnim avtom (Lesk.) 25,9; 2000 m: 1. Kočevar trjujeta, da je pri mladih udele­ di Zdolani so si s tretjo odpeljali v novomeško bolnišnico. od Ljubljane proti Zagrebu. V Biču 6:10, 2. Kajba (Lesk.) 6:30,4 3. Račič 7:11,1; 2000 m zapreke: 1. žencih olimpiade zmeraj prevla­ zaporedno zmago priborili je začel v blagem levem ovinku ODŠLA Žužek 5:57,4, 2. Božič 6:34,8; doval zanos jiravih amaterjev. prehodni pokal v trajno last. prehitevati tovornjak. Ko jc bil na višina: 1. Lapanje 205; pionirji: L Olimpiada je docela „samofinan- VZELI SO MU PUŠKO levi, md je nasproti pripeljal neki Z DENARJEM V soboto so bili Artičani • Ivanovič 170 cm, 2. Bregač 165, 3. cirana” iz žepov oz. blagajn OO ^'rtek zvečer so 31-letnemu osebni avto, Grk jc pospešil in naglo • Desetega julija dopoldne seje Joželt 155: daljina pionirji: 1. ZSM, ki si ga prislužijo kar na resda najboljši v košarki, to­ rank.u Dularju iz Straže vzeli zavil pred avto, ki ga jc prehiteval. j v stanovanju 80-letnega Jožeta Pustavrh (Lesk.) 601 cm, 2. Brcgač veselicah. Pokrovitelja ponavadi da prednost Zdolanov (na malokalibrsko puško nemške izdela- Pri tem ga je zaneslo v levo, zapeljat • Seljsa iz Brežic oglasila neznana 531, 3. Zaman 52; pionirke: 1. vidijo le ob otvoritvi, ko pozdra­ sliki) je bila le prevelika, vi tekmovalce, čeprav seveda ne ® m 33 nabojev zanjo. I-antje z njo je na njivo in sc prevrnil. Voznik in ; Roinka in ponujala nekakšne Molan 432 cm, 2. Gorenc 413; Ueljal v tarčo na gradbišču IMV. bi bilo nič narobe, če bi pri­ čeprav so se jim domačini sopotnici sta padli iz avta. Pantelidis ! prtičke. Mimogrede je odnesla kopje: 1. Cujnik 78,46 m; pionirji: Javil je> da je orožje pred dvema 1. Jurckovič 45,52 m, 2. Savšek maknil kakšen dinar za pokal. Artičani približali samo za jc v ljubljanski bolnišnici umrl, prav • 7.000 din. mesecema kupil od nekega Nemca • 33,90 m. Letos jc samo v poletni olim- točko. (Foto: P. Perc) 1,1 'anj odštel 6.000 din. tako 25 Jetna Diana Pantelidis. J. P.

DOLENJSKI LI St- 30 (16G7L24 tulita 1981 ' J p foto slišal: Milan Markelj

MISLIM, DA JE KRAJ KAR PRAVI ZA NAS SEMINAR O POPLAVAH Tihotapci kokaina so domiselni, vendar ne dovolj. Na sliki je vrečka kokaina, skrita v vratu kitare. Desno: njuhanje ..srečnega prahu" skozi zvit dolarski bankovec zgovornok a ž e , d a g r e za d r a g o stvar. SVETU OKOLI PRIROČNIK - V poplavi Milijoni ljubimcev »perujske gospe” najrazličnejših priročnikov je izšel eden, za katerega bi le Njuhanje kokaina se nevarno širi — Mamilo, kateremu je pel slavo Freud, ni tako težko rekli, da se zgleduje po kakšnem svojem predhodniku. nenevarno, kot trdijo uživalci — 40 ton belega prahu vsako leto — Indijanci so žvečili Izkušeni voajerist David Lloyd liste koke je izdal knjigo „Kakooprezuješ Zapleteno kemično for­ kokain zapelje k uživanju dru­ kokain kot čudežno zdravilo, ki za svojim sosedom, ne da bi te mulo C17H21N04 za bel prah gih mamil. bo svet rešilo • pijancev in ta zapazil“ . V priročniku daje se da povedati tudi z bolj „Ko sem prvikrat ponjuhal narkomanov. Slavni Freud ga je izkušeni David tisočero napot­ poetičnimi nazivi: perujska kokain, sem se počutil kot predpisoval svojim bolpjkom, kov, kako si človek lahko gospa, bele dekle, sneg, srečni povsem drug človek. Edini da bi jih ozdravil melanholije ali poteši željo po skrivnem opazo­ prah, nosni bonbonček, ko­ problem je bil ta, da si je ta odvadil jemanja morfija. Trdil vanju svojih bližnjih. Mojster te smič, sapica. S temi imeni drugi človek zaželel novo do­ je, da učinki kokaina niso nič nenavadne umetnosti — nekate­ nazivajo- snov, ki je najbolj zo," poučno pripoveduje eden drugačni, kot je učinek zdrave ri menijo, da gre za bolezen — poznana kot kokain. Gre za od uživalcev. Jasno, da j;re za veselosti. V 19. stoletjb je zatrjuje v uvodu v svojo knjigo, rastlinski alkaloid, ki ga prido­ navajanje na mamilo. Se po­ korzijski pridelovalec vrhunskih da že 15 let opazuje znane in bivajo iz južnoameriške rastline sebno zasvojljiv je kokain v vin mešal eno od svojih vrst neznane ljudi, a da ga še nihče koke, v registrih lekarn pa je kadilskih mešanicah ali kot vina z lističi koke. To vino so z ni zasačil pri tem nečednem naznačen kot mamilo. Gram pripravek za vbrizgavanje v žile, užitkom pili in hvalili slavni početju. Svoj" čas bi takšen belega praška je vreden natanko čeprav je res, da si le peščica možje, kot so: pisatelji Jules priročnik morda rabile naše petkrat več kot gram zlata, uživalcev tako privošči „srečni Verne, Alexandre Dumas in komisije za odkrivanje izvora gotovo ne zato, ker bi bil tako prah". Emile Zola, papeža Leon XIII. premoženja, danes pa . . . lep ali tako strahotno redek. V strokovni literaturi uvršča­ in Pij X. ter spanski graški in Prav nasprotno, kokaina ni jo kokain med narkotike, kot norveški kralj. ( DOLENJSKI UST pPBlh 2B l e t i J USTRELIL GOSPODARJA težko dobiti, četudi poskušajo so morfij, heroin in opij, le s to Danes lahko k tem imenom — Nemški ovčar Jarvis je med prodajo na vse načine zatreti. razliko, da so omenjena mamila dodamo desetmilijonsko množi­ intenzivnim treningom, ki naj Po mnenju strokovnjakov je pomirjevalna, medtem ko delu­ co Američanov, ki vsako leto I bi ga naučil, kako braniti postaj kokain pravi mamilski je kokain spodbujevalno na ponjuhajo okoli 40 ton koka­ napadenega gospodarja, z zob­ Noč groze nad Novim mestom hit. Če je bil pred tremi, štirimi telo, podobno kot amfetamini. ina. Koliko denarja gre za mi zagrabil za pištolo in jo leti še statusni simbol bogate Pospeši srčni utrip, dvigne krvni mamilo, je težko povedati, sprožil naravnost v svojega ameriške elite, filmskih zvezd in pritisk- in telesno temperaturo vendar ni dvoma, da ogromno. . Toča dolbla luknje v omet - Načelna osvojitev načrta ..najboljšega prijatelja14. Ranje­ — V Ljubljano z avtobusi in kamioni — Lep spomenik uspešnih umetnikov, pa je v ter spravi telo v stanje pri­ Kokain je namreč nekakšen nega, a ponosnega lastnika zadnjem času postal mamilo pravljenosti in vznesenosti. Za­ kaviar med mamili, zato je tudi Johna Calberta so odpeljali v bankirjev, advokatov, birokra­ enkrat še ni znanstveno dogna­ postal statusni simbol pomem- j bolnišnico. Po streljanju se tov, politkov, a tudi natakaijev, no, kako kokain sproži vse te bnosti v družbi, ki ugled člove­ 14. JULIJA ZJUTRAJ ob enih seje nad Novim mestom in imata menda še bolj rada kot njegovo bližnjo okolico razbesnelo hudo neurje, ki je trajalo študentov, policajev, glasbeni­ procese, strokovnjaki pa do­ ka meri po tem, koliko denarja poprej — Jarvis in John namreč. približno 20 minut. Močan veter je pripodil šibajoč dež in med kov, mehanikov, če naštejemo mnevajo, da deluje na t. i. ima. „Danes mladenič, ki ima v njim zelo debelo točo (posamezna zrna so merila tudi do 2 POŽERUH - Blizu otoka samo nekaj poklicev, ki kažejo, nevrotransmiteije, snovne pre­ žepu nekaj kokaina, doseže pri centimetra), ki je ponekod razbila tudi okenske šipe. Na ometu Antigue so ribiči ujeli več kot 4 da je mamilo zasvojilo vse plasti našalce električnih impulzov v dekletih prav tak uspeh, kot ga v tovarni Novoteks se poznajo luknje, kijih je izvrtala padajoča metre velikega morskega psa. ameriške družbe in je postalo živčnenr sistemu Posledica je, je v prejšnjih generacijah fant z toča. Vsa kotlina od Gorjancev tja do Bohorja se je več minut Ko so zver razparali, so v nekakšen vseameriški modni da pospešeno prenašanje živ- lepim športnim avtomobilom," , tresla v neprekinjeni luči bliskov in strahotnega grmenja, med njenem trebuhu našli spodnji krik. čevnih sporočil zmeša »centra-- pojasnjuje eden od strokovnja­ katerim je toča razbijala po mestu in vaseh. Največ je škode na del človeške noge in izvod Uživalci kokaina pravijo, da lo“ ; možgani ne morejo več kov za mamila. sadnem drevju, precej škode pa je tudi na ovsu, koruzi in Janezovega evangelija, tiskanega je mamilo nenevarno. V vsako obvladovati poplave sporočil in In kaj nas briga ta ameriška ponekod na krompiiju. na polietilenu. Noga zanesljivo nosnico potegneš malo belega se nenaravno vzburijo. „Tako norost? Morala nas bi! Železno AVTOBUSNA POSTAJA, ki je sedaj pred pošto in gostilno ni Janezova. prahu in za pol ure si „visoko“ ,je, kot bi se zaradi preobreme­ pravilo, ki je med strokovnjaki pri pošti, je zelo problematična predvsem zaradi ozkega nedolžno prepričujejo zago­ njenih telefonskih linij vžgala dobro poznano, pravi, da se rometnega grla in varnosti prometa. Komisija pri ObLO PO STOPINJAH SINOV - vorniki mamila. Nič prebodenih glavna telefonska centrala," po- Evropa po petih letih sreča z režice je načelno osvojila načrt za ureditev avtobusne postaje Oče slavnih ameriških smučar­ žil kot pri heroinu, nič uniče­ jasnuje strokovnjak. V tej natanko enakim narkomanskim vzburjenosti se človek počuti pred gimnazijo. jev Steva in Phila Mahrea bo nih možganskih celic, nobene problemom kot Amerika. Naj­ ,,v iso k o “ , ustvarjalnega, VELIKO LJUDI bo jutri popoldne odpotovalo v Ljubljano z poskušal požeti svoj del športne zasvojenosti, samo omama in boljši dokaz je heroin, ki straši motornimi vozili. Kolone avtobusov in kamionov morajo biti slave. Letos se bo namreč ustvarjalni navdih. Res čudno, polnokrvno živečega - sevala danes po razvitih deželah Evro­ pravočasno pripravljene. poskušal povzpeti po severni da ga potem ne prodajajo po pa so ti občutki kratkotrajni in pe, pred petimi leti pa je veljal TE DNI TEKO zadnje priprave za partizansko srečanje in strani Everesta. Če mu bo to v kioskih kot prijetno poživilo! lažni. Ko »možganski požar" za izključno ameriški pojav. odkritje spomenika na Cviblju 1200 padlim borcem. Poseben družbi velike ekspedicije uspe­ Kokain namreč ni tako ne­ pojenja, sledi občutek potrto­ pripravljalni odbor je imel zadnje tedne ogromno dela, da se bo lo, bo najstarejši alpinist, ki je dolžen, kot trdijo praktični sti. Človek iz oblakov trešči na več deset tisoč ljudi v soboto zjutraj prijetno počutilo v kdaj priplezal na najvišji vrh ..poznavalci" in uživalci „pe- trda tla. starodavnem Žužemberku. Mogočno se dviga na Cviblju 16 sveta. rujske gospe". Četudi je res, da Zgodovina kokaina je bila v metrov visoki aluminijasti obelisk na betonskem podstavku, v manjših dozah ni nevarnejši začetku drugačna. Indijanci v obloženem z marmornatimi ploščami - večen pomnik bojev za ZGODNJI SADOVI - Angle­ od alkohola in precej manj Andih so žvečili liste koke, da svobodo slovenskega naroda v tem delu ožje domovine. ško sodišče v Hartlepoolu je škodljiv kot heroin, pa ima so tako lažje prenašali naporne JUNIJA LETOS je bilo v LRS 696 prometnih nesreč, ki so dosodilo, da mora 15-letni svoje temne razdiralne plati. poti po strmih gorskih poteh. zahtevale 10 smrtnih žrtev. Kar 364 ljudi je bilo huje in laže fantič (ime ni znano) plačati 5 Vznesenemu počutju, ki ga Ko je kokain prišel v civilizirani telesno poškodovanih" V 322 nesrečah je bilo nekaj sto penijev (3,50 din) 16-letnemu sproži, sledi potrtost, depresija, svet, so mu sprva peli samo milijonov gmotne škode. dekletu, s katero ima otroka že ld kliče po novi dozi, običajno hvalo. Leta 1885 je neki ameri­ (Iz DOLENJSKEGA LISTA dobri dve leti. Kazen ni prese­ večji in močnejši. Neredko pa ški farmacevt javno poveličeval Fotografija champlainske po­ 20. julija 1961J netljiva, pač pa leta. šasti je pristna. pa je nekaj, česar se mora čimprej znebiti. Nessyna sestra Devištvo je Raziskovalci so ugotovili, da je dandanašnji najstniška Fotografija neznane vodne Kaj so pred 80 leti pisDolenjske Novice. mladina pravzaprav žrtev nadležno živali — Ni ponaredek! spolne revolucije, sjy jih vse sili k spolnosti. Toda zgodnji Je mladina žrtev spolne spolni odnosi prinašajo ne Znamenita pošast iz škotske­ revolucije? --Travme samo vrsto težav, med kate­ ga jezera Loch Ness že lep čas Vendar pa nisi sam na svetu rimi so širjenje spolnih bo­ ni osamljena. Z mnogih koncev „Sem še devica. Kaj ni to lezni, večja možnost razvoja sveta so prišla poročila o skrivnostnih vodnih bitjih..Med Požrtvovalno delati za povzdigo obrti Albanci so se spuntali ob turški meji — Pri pomilovanja vredno? Mi­ raka na vratu maternice, slim, da nobena od mojih najbolj vročimi paje nedvomno prašičih je danes moderna bela barva, željena pa je tudi lepa oblika veliko število prezgodnjih prijateljic ni več devica. Ne nosečnosti, marveč tudi po­ novica o pošasti iz jezera grajajo me, toda devištvo je sledice v duševnem življenju Champlain, ki ima med vsemi še (R e s, d a je ) človek vsak samemu sebi podpirajo ž orožjem. Turško vojaštvo si nekakšna pregrada med nji­ mladih, ki jih ni mogoče največ možnosti, da ji priznajo najbližji, a zato venar ne smeš misliti, da si sam prizadeva ukrotiti upornike. mi in menoj. Znebila se ga statistično premeriti. Je pa pravico do obstoja. na svetu. Ne išči samega sebe in svojih koristi); (A k o bodemo) prirejali še lepše in bom zagotovo pred 17. dovolj stvari, ki opozarjajo, Champlainska pošast se je rad vidiš, da kdo tebi kaj dobrega stori, zakaj ti boljše prašiče, gotovo se bodo kupci še rajši rojstnim dnevom. Še ne da prezgodnja spolnost ne pred štirimi leti brezskrbno drugemu ne privoščiš? Res, zadružništvo je pri oglašali po naših sejmovih in bodo še dražje vem, s kom." vpliva najbolje na dozoreva­ sončila na površini jezerca, ko nas še mlado in ne donaša sadov, kakor jih je kupovali naše prirejke kakor doslej. V tem oziru Tako je napisala ena od jočo osebnost, ker je najstni­ jo je zagledala ljubiteljska foto­ pričakovati. Toda če bo kmetič gledal le nase, nam more biti pred vsem ležeče, da bomo šestnajstletnic, poprečno ška mladina ne zna življenj­ grafinja Sandra Mansi. Naredila ne bo trte sadil in drevesa cepil, ko si vendar prirejali bele prašiče. Bela barva je danes dekle ameriške družbe. Do sko sprejemati, ampak ji je nekaj posnetkov in kasneje iz včasih mora na prste izračunati, da on ne bo „moderna” pri prašičih in se veliko bolj ceni izjave pa so prišli demograf­ ponavadi pripisuje prevelik njih dala izdelati nekaj fotogra vžival več. Tako je tudi pri zadrugi: stari in kot črna. Po njej sodijo naši odjemalci, da so ski raziskovalci Hopkinsove fij. Sama ni vedela, kaj pomen, temu ustrezno pa r mladi obrtniki morajo požrtvovalno delati za prašiči požlahtnjeni in zato tudi bele prašiče univerze, ko so delali študijo neizogibna razočaranja po­ fotografirala, zato je min:lilo povzdigo obrti, kateri sedaj preti uničiti veliki raje kupujejo in dražje plačujejo kot črne in o spolnosti najstnikov. De­ stanejo moreča in travmatič­ nekaj let, preden so.se začeli za kapital in ž njim zvezana velika industrija. Torej pasaste. Razun na barvo treba je gledati tudi na kletovo pismo je jasen do­ na. fotografije zanimati še drugi. ne: vsak zase, marveč: vsi za enega, eden za vse, izboljšanje telesnih oblik naših prašičev. kaz, kako seje med mladimi Po zaključkih ameriških Letos so Sandrine fotografije to bodi geslo obrtnikov! (O g l a s.) Dekle se išče kot učenka v gledanje na zgodnje spolne raziskovalcev ne gre najstni­ romale v arizonski center za (R,u s k i c a r) je veliko večino tistih trgovini mešanega blaga, katera je svoj čas odnose spremenilo. V puri­ kom odrekati pravice do optične raziskave,'kjer so foto­ dijakov, ki so bili obsojeni zaradi izgredot, dostala. Želeti je, da bi znala slovensko in tanski ameriški družbi je spolnosti, vendar jim je grafije natančno preiskali. Za­ pomilostil, zaradi česar vlada veliko veselje. nekoliko nemško in da ima veselje do trgovine. bilo devištvo nekaj, kar naj treba kazati pot, kako mimo ključek strokovnjakov je, da ne (O b turški) meji proti Srbiji in Avstriji (Iz DOLENJSKIH NOVIC dekle čimdlje ohrani, danes teh čeri brez brodolomov. gre za fotomontažo, marveč za •o se spuntali Albanci. Sumi se, da jih Italijani 15. julija 1901) pristen posnetek. prvi koncert v vrbini vnuk. Fant se je enako kot-jaz pri Šestnajstih Vaška pihalna godba ali muzika, kot ji letih odločil, da bo šel k muziki." pravijo Ločani, je za ljudi svojevrsten magnet, Ločka godba je v 60 letih obstoja pridobila ki po šestih desetletjih ni izgubii prav nič za igranje okoli 70 mladih fantov, največ zaslug nekdanje privlačnosti. za to pa pripisujejo pred štirimi leti umrlemu Muzika iz Loč pri Dobovi, vasice ob hrvaški Alojzu Bogoviču. Ta jih je znal navdušiti in meji, je zvesta spremljevalka veselih in žalostnih naučiti. Kdor je postal član godbe, se ni več dogodkov v življenju vasi in sosednjih krajev. ločil od nie, razen če je zbolel in onemogel ali Pognala je globoke korenine in se razrasla z pa če se je odselil. okoljem, kjer uživa naklonjenost prebivalstva in Zadnjih šest let predseduje godbi Jože vedno znova spodbuja fante, da se ogrevajo za Zupančič. Tudi on igra od mladih nog. nastope v njenih vrstah. Štirinajst let je bil star, ko ga je Alojz Bogovič Kraj, ki je premogel godbo, je včasih nekaj povabil zraven in pobaral očeta, če mu bo kupil pomenil, zato so Kapelcem marsikje zavidali zanjo. Mladi Ločani so se že pred prvo svetovno inštrument. Privolil je, čeprav je veljal celo premoženje. vojno navduševali za svojo muziko in to navdušenje med štiriletno vihro ni splahnelo. ,,Začel sem z S-trompeto," je pripovedoval. Ko je bilo vojne konec, so se zatrdno odločili „Oče je moral odšteti zanjo tisoč dinarjev. slediti zgledu Kapel in Rozge na Hrvaškem, Toliko sta takrat veljali dve ,fini obleki s čeprav so bili brez cvenka v žepu. Kmetije so šnajderjem vred". Za isti denar si dobil gnezdo dajale malo kruha, drugih dohodkov niso imelli. pujskov ali pa slabo kravo. Oče mi je takrat Prišli so na izvirno zamisel se spominja eden napravil veselje za vselej. Po tistem sem izmenjal najstarejših godbenikov, Franc Bogovič, ki igra* še osem različnih inštrumentov, pri godbi pa pri godbi šestdeset let. Natanko ve povedati, da sem 56 let. Čeprav sem že v letih in še vedno so ustanovitelji godbe, med katerimi je bil rad igram vedno poudarjam, da na mladih svet njegov starejši brat Alojz, pozimi lovili premog, stoji. Zato tudi ves čas pomlajujemo našo ki ga je naplavljala Sava v Ločah. Zemljišča ob godbo. V zadnjih treh letih smo imeli smolo, reki je imel tedaj v zakupu Janez Cirnski iz ker smo v prometnih nesrečah izgubili kar dva Ribnice in ta je mladeničem dovolil, da so mlada godbenika. Letos smo se namenili prestregli za več voz drobnega premoga in ga' ustanoviti oddelek za pihalce v dobovski peljali naprodaj v Zagreb; kupila ga je opekarna. - Pottjifb so fffišle na vrsto vaje, učenje. Imeli so časa dobili tudi nekega kapelnika vojaške osnovni šoli. Kaže, da nam bo uspelo. Tako Vendar je bil izkupiček premajhen za nakup jih najprej v Šavričevi, nato v Držičevi hiši. Pri godbe." Uvajal je predvsem naraščajnike. bomo načrtno vzgajali podmladek za našo in novih inštrumentov. Fantje so se navdušeno uvajanju v svet koračnic, valčkov, polk in Godba je 1925 štela že štiriindvajset članov. Kapelsko godbo." odpravili ponje v Zagreb, pa so bili razočarani, drugih priljubljenih melodij za najrazličnejše Nastopala je zelo pogosto. Del zaslužka so Z Andrejem Cizljem sta se nato pohvalila še z ko so zvedeli, da si jih za prisluženi skupni.^ priložnosti so jim rade volje priskočili na godbeniki odstopili v skupno blagajno za novimi inštrumenti, ki so jih dobili za jubilej. denar in skromne prihranke posameznikov ne*"' pomoč godbeniki iz Rozge na Hrvaškem. obnovo inštrumentov, preostalo vsoto so si „To je za nas godbenike velika spodbuda," sta morejo privoščiti. Bili so mladi, polni volje, Takratni vodja godbe jih je učil, bodril in jim z razdelili. Dinar je bil vsakemu dobrodošel, saj dejala. „Za glasbila so največ prispevale delovne zato jim neuspešen poskus ni vzel upanja. nasveti pomagal iz začetnih zadreg. na kmetih ni bilo veliko možnosti za priložnost­ organizacije in tudi kulturna skupnošt se je Razmislili so bolj trezno in spoznali, da jim je še Moj sobesednik Franc Bogovič starejši, čigar ne dohodke. Ločani so največkrat igrali na dobro odrezala. Zbrali smo 700 tisočakov, vedno ostala druga možnost, nakup starih, brat Alojz je bil soustanovitelj godbe in njen svatbah in pogrebih,-vabili so jih tudi na razne inštrumente pa smo dobili iz ZDA. Do njih nam tahljenih glasbil. kapelnik, je med drugim omenil, da se je prireditve. Veteran Bogovič je še danes je pomagal naš dobrotnik Franc Polovič, ki nam V brošuri „Dobova 1941 1981 beremo v priključil godbi s šestnajstim letom, da pa ni bil ponosen, da je nastopal na dveh gasilskih je podaril tudi blago za nove uniforme. Na zapisu Franca Bogoviča mlajšega, s kakšnim med njenimi ustanovitelji, kongresih v Ljubljani. „Ce me spomin ne vara," oblekah in na kapah imamo ročno izvezene veseljem so se bodoči „muzikanti" vračali z ,,Bil šem štiri leta mlajši od A lojza. in je dejal ,;je bilo to v letih 1930 in 1938, tik- gasilske embleme." inštrumenti iz Samobora! V valu prvega ‘godbenik sem postal šele v letu 1920. Prvih pet pred vojno pa sem igral tudi na fantovskem Godba je bila torej za jubilej vsa prenovljena, ' navdušenja so iz njih nerodno izvabljali let smo vadili vsak večer in še v nedeljo taboru v Mariboru. Moj inštrument je bil krilni še bolj pomembno pa je, da je tudi igrala tako neubrane, divje zvoke in tuljenje po Vrbini je popoldne, pozneje bolj poredko, dvakrat ali rog. y paši družini, prehaja veselje do glasbe iz dobro kot redko doslej. bil njihov prvi koncert!- - trikrat na teden. Za učitelja smo od časa do roda v rod in zdaj se ji posvečata že vnukinja in I JOŽICA TEPPEV — korenjček, to nadevamo v kozico in napravimo ognjišče. Na nežne barve notranjost trebuševine, lepo zašije­ maščobi malo opečemo meso, ki mo, še prej pa odojka nataknemo smo ga prej solili. Na pol pečene­ in tk a n in e na drog. Pripravimo primeren mu mesu dodam o veliko zelenja­ ogenj in pečemo 4 do S ur. ve. Ne pozabimo na nekoliko več odvisno od velikosti. Najprimer­ česna, popra, paprike, soli, para- j nejši so odojki, težki 8 do 12 kg. dižnika, zelene paprike in peter­ Med pečenjem večkrat prelivamo šilja. Vse to dodamo mesu ter z maščobo, ko kožica zarumeni, zalijemo z vodo ali belim vinom j pa prelijemo s pivom aii belim Jed pustimo, da dobro prevre j vinom. Okusimo in zboljšamo okus s kislo .sm etano, če jo imamo pri roki. j PEČENA Goste moramo med kuho zaposliti PERUTNINA z delom. NA RAŽNJU LOVSKI GOLAŽ Perutnino vsaj dve uri prej IZ SRNE, * nasolimo — dresiramo. Zaželeno je, da kokoši damo v notranjost k o š u t e ; ; ; jabolko ter malo vegete. Počasi Meso narežemo na manjše kose. Prednost letošnje poletne mo­ pečemo na palici ter ponudimo Vzamemo enako količino čebule de, ki jo lahko nosite tako na vroče. Prt peki na pikniku uživa­ kot mesa. Čebulo nasekljamo el' letovanju kot v mestu, so lahke, mo in pozabimo na tegobe in narežemo na lističe in pražimo tanke in svilene tkanine, dostopne težave. V tem letnem času ponu­ na maščobi. Še vedno je najbofiše za vsak žep. Tkanini so prilagojene dimo paradižnik, stročji fižol, svinjska mast. Ko čebula uvene - tudi barve, ki delujejo tako kumarice in svežo papriko v solati. zastekli, dodamo meso in j nepre­ osvežujoče, da spominjajo na Vse. razen stročjega fižola, pri­ stano mešamo. Primerno je cjpdati barve hladnih napitkov ali sladole­ pravljamo istočasno, ko pečemo. naribano korenje. Ko meso spusti da, s katerim gasimo poletno žejo: Na pikniku jemo domač kruh, vodo, ko se omehča, dodamo od vaniljevo rumene, rožnate, do katerega prinesemo s seboj. začim be, in to najprej suho papriko, nato paradižnikovo ananasove zelene. Modeli so tako Kuha PETER BEVC enostavni, da si jih lahko sešije PEČENICE, mezgo, lovorov list, majaron, vsaka, ki zna vsaj malo šivati. KRANJSKE veliko sesekljanega česna, poper fcel), brinove jagode, rožmarin ter Posebne učinke dosežete z volanč­ KLOBASE ki. čipkami in različnimi dodatki. zalijemo z vodo, toda ne preveč. p o je d in a Pečemo jih na palicah in nad Če hočemo res dober golaž, ne žerjavico ali pa na roštilju kot dodajamo moke. Okus zboljšamo v n a ra v i čevapčiče. Nikar ne pozabimo na s črnim vinom ali cvičkom. krompir, katerega na koncu speče­ Preden ga ponudimo, ga ponovno Je čas piknikov. Vse potrebno mo v žerjavica. Največkrat pozabi­ segrejemo. Je veliko boljši, kot če to r b a iz zložimo v nahrbtnik ali košaro in mo kaj smo jedli, toda krompirja ga jem o takoj. se z avtom odpeljemo v naravo. in koruze, ki smo ju spekli se Pri pikniku ne pozabimo na » o d p a d k o v ” Naštel bom nekaj jedi, ki jih najdlje ^»ominjamo. H krompirju otroke (slane palčke, čokolade, skuhamo že doma, ostale pa ponudimo kimeij ter sol. keksi ter sadje: jabolka, hruške, pripravimo v naravi. Industrija je breskve, marelice). veliko pripomogla k hitrejši pri­ Najprimernejša predjed — pri­ pravi jedi (srbski pasulj, goveji PRIPRAVA RAZNIH grizek je: prekajena slanina s golaž, nadevana paprika, razne PAPRIKAŠEV ALI čebulo in kruhom. To je najbolj ; testenine; hladne jedi: paštete, KOTLOVINE ribje konzerve, „doručki"; sladi­ originalno, bolj kot vsaka čajna ce: razna domača peciva, roiade, Če imamo pri roki kotliček, je salama ali šunkarica, pariška itd. torte dr. Oetkerja ter vse vrste delo najlažje, ker stojalo s Drugič kaj več o mleku in kotličkom postavimo, kjer si pač mlečnih izdelkih ter njihovi upo­ vloženega sadja, sirov, jogurtov). želimo. Če tega ni, vzamemo rabi in pripravi v kulinariki. Kupimo še sokove, vino, pivo. radensko. Za večji užitek v naravi tudi nekaj sami spečemo: odojke, janjčke, pečene kokoši, ribe, Vse, ki se ukvarjajo s šivanjem, kranjske, pečenice, ražnjiče in imajo gotovo veliko neporabljenih kotlovino: razne pjprikaše ali krp in krpic, ki so jim ostale od lovske go laže — sedaj, ko je sezona prejšnjega šivanja. Da bi jih dlakaste divjadi. koristno uporabile, si lahko sešije- jo zanimivo in vsekakor originalno ODOJEK torbo za vroče poletne dneve. Na NA RAŽNJU sliki je torba, sešita iz krp v rdeči barvi in najrazličnejših vzorcev, Očiščenega primerno nasolimo, lahko pa jo napravite seveda iz dodamo po notranjosti malo strte­ krpic, ki jih imate. Le z garderobo ga česna ter peteršilja, po možno­ jih je treba uskladiti! sti še kakšno koienasto zelenjavo

slabost. Močan mora biti tako, da pride na tono teže 15 do 20 konjskih moči. Motor omogoča po dobrih cestah in poteh vožnjo tudi do 90 km na uro, medtem ko se na bojišču tank premika s hitrostjo od 6 do15 km na uro. Prednost tanka je tudi premikanje izven poti, kar mu omogočajo gosenice. Tank tako obvlada vzpon do 30 stopinj: Razdalja med tlemi in najnižjo točko na dnu tanka pa je med 30 in 40 cm, kar VOJAŠKI KOTIČEK pomeni, da je vožnja po kamnitem terenu ali globokem snegu kljub gosenicam omejena. V bistvu je tank orožje za ravnine, kajti le tam pokaže vse svoje velike odlike: hitrost, ognjeno moč ter tudi relativno dobro zaščito posadke. Oborožitev sodobnih tankov je izredno močna. Poleg topa, ki je največkrat avtomati­ čen in izredno natančen (kaliber je od 76 mm do 105 mm in celo več) — z njim lahko strelja tudi med vožnjo in med vožnjo po vodi — ima SODOBNI tank običajno na voljo še dva do tri mitraljeze kalibra 7,62 do 12,7 mm. Poieg tega klasičnega orožja imajo številni tanki še lanserje raket OKLEPNIKI Seveda nikoli nikomur ni uspelo napraviti otežuje zadetke, je čelni oklep kupole še zemlja—zemlja in celo zemlja—zrak. Sodobni, takšnega vozila in orožja, ki bi zadovoljilo vse debelejši. Kupola se lahko vrti v krogu 360 tankovski motorji imajo nad .250 konjskih Tank je že dolga desetletja udarna moč zahteve. Če, na primer, želimo oklep, ki bi ščitil stopinj, tako da posadka uporablja top ali drugo moči, r^ihove hibe pa so, da porabijo ogromno kopenskih enot. Pojavil seje med prvo svetovno tudi pred kumulativnimi granatami, bi moral orožje v vseh smereh. goriva, s hrumenjem tank izdajajo (hrumot se vojno, se razvijal in razvil tako, da je danes imeti tank izredno debel oklep iz posebnega Kupola ima seveda tudi svoje hibe. Oklep na sliši do 5 km daleč), z druge strani pa je motor močno orožje, zaščiteno z debelim oklepom, ki jekla. To bi vplivalo na težo, ta spet na moč bokih kupole je tanjši, ze(o občutljiva je z rezervoarji tudi izredno občutljiva tarča Za se hitro premika po bojišču. Tank ima tri velike motorja. Z druge strani večji kaliber topa in povezava med kupolo in trupom tanka. Posadka skoraj vsako orožje. odlike: izredno veliko ognjeno moč, veliko drugega orožja zahteva, da je tank temu tudi ne more iz zaprte kupole dobro opazovati Med odlike sodobnih tankov moramo prište­ hitrost in relativno neodvisnost od poti ter primerno velik, s tem pa je večja tarča — in neposredno bližino tanka. Zaradi tega ima tank vati zlasti usposobljenost in vse večjo opremlje­ oklep, ki ščiti posadko pred drobci granat, tako naprej. Zato je vsak model tanka le precejšen mrtvi kot, posadka ne vidi, kaj se godi nost za premagovanje vodnih ovir. Že skorajda pehotnim ognjem in sevanjem po jedrskih nekakšen kompromis med zahtevami, bolj ali do 7 in celo do 20 metrov proč od tanka. vsi po vrsti so, kljub vseliki teži, usposobljeni za eksplozijah. Osnove odlike tankov so enake manjposrečena in zadovoljiva rešitev. V spodnjem delu tanka sta voznik in vezist, v samostojno plovbo po vodi (amfibije),veliko skorajda pri vseh tipih in modelih, med seboj se V osnovi pa so si tanki med seboj podobni. zadnjem delu pa so močan bencinski ali dizelski tankov pa tudi za tako imenovano podvodno tanki razlikujejo le po obliki—obrisih (silhueti), Vsak ima kupolo, v kateri sta namerilec topa in motor, prostor za strelivo in številna druga vožnjo. Oprema tankov je izredno sodobna in moči motorja, ognjeni moči oziroma orožju, komandir tanka, tu je top in tudi drugo orožje. oprema. S čelne strani je oklep prav tako kot zapletena. Vse več je elektronike, posadka debelini oklepa in nekaterih podrobnostih. Kupola ima najdebelejši oklep spredaj, debel od pri kupoli precej debelejši (do 120 mm), lahko opazuje in strelja celo ponoči (infrardeči Konstruktorji so se vedno trudili, da bi napravili 100 do 220 mm in celo več. Kupole so narejene medtem ko je dno tanka debelo le kak Ji 10 do žarki). tank, ki bi imel čim boljši oklep, čim večjo tako, da je njihov oklep poševen za 15 do 30 20 mm. Tank je pri obstreljevanj na bok veliko Seveda ima vsako orožje tudi protiorožje. Za ognjeno moč in bi bil obenem hiter in okreten stopinj, zato da bi se izstrelek ob udarcu v bolj ranljiv, zelo občutljiv pa je tudi na mine. tanke ga načrtujejo in izdelujejo še posebno na bojišču, njegova silhueta pa čim manjša. kupolo odbil. Prav zaradi tega nagiba, ki res Motor je tankova velika prednost, pa tudi zavzeto.

7 (9 0 priloga, dolenjskega navadno počasnejši), vlažnosti zraka in vročine ali Napotki za zdravo in dolgo življenje se od Hipokrata mraza. Nanjo vplivajo tudi protiveter, klanec in psihično sem niso nič spremenili. Vrednost in dolžino svojih dni razpoloženje. Ne glede na zunanje okoliščine, pa mora in užitkov si odmerjamo z zvestobo pravilom, ki jih biti vložen napor glavno merilo učinkovitosti vadbe. narekuje zdrava pamet. Nič novega ni, da nas zdravniki Naporu namreč ustrezajo fiziološke koristi, ki jih lahko odvračajo od kajenja in alkohola, da priporočajo vsaj pričakujemo od vzdržljivostnega teka. sedem ur spanja na dan in da nas opozarjajo, kako Če se lotimo rekreacijskega teka na ta način, je uspeh pomembno je zajtrkovati in ohranjati primerno telesno zanesljiv. Ni treba hiteti ali se vznemirajti; kadar tečemo težo. v udobnem ritmu, je obremnitev dovolj močna, da jamči Vendar zadnje čase vse bolj hrabro svetujejo ..doseči" pridobivanje ali ohranjanje telesne kondicije. populaciji, naj s sistematično telesno vadbo redno Tudi na vprašanje o količini teka nam bo odgovorilo obremenjuje organizem. Telo imamo zato, da ga rabimo, telo samo. Ne glede na raven svoje tekaške pripravljeno­ žal pa proti temu deluje tehnični napredek, ki nas sti se mora tekač ukvarjati z minutami, ne s kilometri, s razbremenjuje fizičnega dela. Zato je telesna aktivnost v časom, in ne z razdaljo, ki jo v tem času preteče. Cilj prostem času postala najpomembnejši, čeprav ne edini rekreativnega tekača je kakih 30 minut neprekinjenega dejavnik vitalnosti in dolgega življenja. Že lep čas jo z teka v udobnem tempu. Zanj velja pravilo: Tek v tem eno besedo imenujemo rekreacija. Vsak otrok ve pove­ ritmu do prvih znakov utrujenosti. Razdalja nas ne sme dati, da je zimska rekreacija smučanje in poletna vznemirajti. Organizmu koristita napor in trajanje pre­ plavanje, da so rekreacija popoldanski nogomet, tenis ali magovanja tega napora. Ta enačba nas osvobaja tiranije badminton in da tako imenujemo tudi nedeljski izlet s hitrosti in razdalje. Zato nam ni treba šteti krogov na kolesom ali hojo v hribe pa še marsikaj. Revije, ki pišejo stadionu ali meriti kilometrov; tudi štoparica in hrope­ o človekovem prostem času in zdravju pa tudi študijske nje, ki je nujno povezano z lovom na minute in sekunde, usmeritve na fakultetah za telesno vzgojo uporabljajo ne sodita k rekreativnemu teku. Na pot se odpravimo v •me: rekreacija. Večina naših večjih delovnih organizacij svojem ritmu teka in pri prvih znakih utrujenosti ali po zaposluje organizatorje rekreacije. tridesetih minutah (kar pač pride prej) vemo, da smo Besedo, ki jo tako vsevprek uporabljamo moramo telesu dali primeren tekaški zalogaj. dobro poznati. VVebstrov slovar angleškega jezika defini­ ra rekreacijo kot ..osvežitev telesa in duha po delu v obliki igre, zabave ali sprostitve." Veliki oxfordski slovar RECEPT JE 30 MINUT angleškega jezika pa poleg drugih omenja še neki Trideset minut teka v udobnem tempu človeka arhaičen pomen, ki ga danes lahko spet mirno aktualizi­ usposobi do 95-odstotne srčne in pljučne vzdržljivosti; ramo. Beseda „recreation" je namreč pred nekaj sto leti tu je končna postaja zaželene telesne kondicije povpreč­ Pomenila tudi ..tolažbo, uteho duha". Naša potrošniško nega človeka. Pri energetski porabi okrog dvanajst pregnetena in ponižana duševnost se, žal, res mora tešiti kalorij v minuti bo tudi telesna teža kmalu prišla na z upanjem, da jo bo domotožje po lastnem zgubljenem predpisano raven. Znižala se bosta krvni pritisk in srčni bistvu nekoč spet le privedla tja, kjer je v resnici doma. utrip. Prvih trideset minut teka je namenjenih predvsem Če gremo h koreninam besede rekreacija, k latinske­ telesnemu počutju. V tem času uživamo v splošni telesni mu glagolu „recreare", „recreatus", naletimo na njen zmogljivosti, v učinkovitem delovanju mišic, skratka, v prvotni, torej najveljavnejši pomen. Recreatus pomeni obvladovanju organizma. ponovno ali na novo ustvarjen. Rekreacija je res name­ Kaj pa je onstran organske telesne pripravljenosti, ki ji njena novemu ustvarjanju ali ponovni pridobitvi delov­ zadošča pol ure opisanega gibanja? Zakaj večina teka­ nih moči, pa tudi novemu oblikovanju stališč do mnogih čev za zdravje teče po eno ali celo dve uri skupaj? življenjskih vprašanj; rekreativna dejavnost je lepa prilož­ STECIMO K SVOJEMU PRAVEMU BISTVU Odgovor na to vprašanje lahka posnamemo iz besed nost za prevrednotenje vrednot in za oblikovanje živ­ urednika zdravstvene rubrike tekaške revije Runner's ljenjskega sloga, kjer so stvari postavljene na pravo World, zdravnika Georga Sheehana, ki ima pri šestdese­ mesto. Če se nam nenadoma upre, da bi se odpeljali v tih letih že 15 let tekaških izkušenj: dolg tek v naravi je hribe le zato, da bi se tam zvalili v travo, zakurili ogenj za duševno sprostitev. V teh trenutkih se zliješ v naravo in začeli cvreti meso, in če nas naenkrat ni več sram pri in se hkrati poglobiš vase. Iz spomina prikličeš stvari, ki belem dnevu v kratkih hlačkah in preznojeni majici teči si jih prebral ali doživel kdove kdaj, in odklepajo se v parku ali mestnem gozdiču, si lahko priznamo, da smo predali, ki so bili bogve zakaj toliko časa pozabljeni. Tek naredili velik korak nazaj k svojemu pravemu bistvu. odkriva' nove življenjske razsežnosti. Dr. Sheehan pravi: „Nedavno tega sem se spopadel z dolgim klancem na TEKAČI 2IVIJO OD ZRAKA neki obrečni cesti in zmeren tekaški korak sem moral Človekova najboljša dolgoročna naložba je dobra spremeniti v počasnega. Prevzel me je občutek miru in telesna pripravljenost; to je zmožnost, da delovne naloge zadovoljstva. Najraje bi objel ves svet; za tek nisem več opravljamo brez pretirane utrujenosti in z dovolj ener­ potreboval volje/Zdelo se mi je, da teče cesta sama in da getske rezerve, da ustvarjalno prebijemo tudi svoj prosti se sploh ne trudim več. Tako razpoložen bi lahko tekel čas. Fiziologi trdijo, da je vzdržljivostna aerobna aktiv­ ves dan," nost najboljši način za pridobitev in ohranjanje primerne telesne kondicije; ugotovili so tudi, da je najboljša USKLAJENA OBREMENITEV aerobna aktivnost tek na daljše razdalje. Amerikanci tak IN POČITEK rekreativni tek na kratko in hudomušno imenujejo LSD Za telesno pripravljenost ni potrebno več kot pol ure — long, slovv distance — ali po naše: počasna, dolga teka. Preko te mjeje pa moramo posegati previdno, kajti - razdalja. To ..mamilo" rešuje iz telesnih in duševnih organska pripravljenost lahko spremeni telesno počutje, stisk že na milijone ljudi po vsem svetu. Tek je dostopen opisana izkušnja pa kar ves človekov življenjski slog! vsakemu človeku, ker je oprema zanj preprosta in Rekreativnega tekača zanima tudi tedenska razvrsti­ poceni. Seveda lahko tečem o-kjerkoli in kadarkoli. tev polurnih tekov. Fiziologi menijo, da moramo teči Kratek čas, ki aa posvetimo teku, se v primerjavi s vsaj štirikrat na teden. To so ugotovili s testiranjem katerokoli drugo oboliko rekreacije močno obrestuje. velikega števila ljudi obeh spolov in vseh mogočih Že po 6 -8 tednih počasnega vzdržljivostnega teka lahko - starosti. Če gledamo na tek še z vidika gospodarne opazimo naslednje spremembe: počasnejši srčni utrip in izrabe časa, lahko takoj zapišemo, da gre pravzaprav le povečan utripni volumen, kar pomeni, da se je učinkovi­ za dve uri tedenske vadbe. Naj bo med dnevi vadbe tost srčne mišice izboljšala, nižji krvni pritisk, manj vedno dan počitka? Lahko vse opravimo z enim holesterola v krvi, zmanjšanje skupne telesne mase in dveurnim tekom ob koncu tedna? Ali bi bilo morda zvečanje namestne mišične mase, in končno zvečano najbolje teči eno uro vsak tretji dan? splošno delovno sposobnost. Poleg telesnih so še dušev­ Strokovnjaki odgovarjajo na ta vprašanja različno. ne koristi sproščenega teka v naravi: to je čas za Vprašanje, kako hitro zginejo koristi dolgotrajnega copatu ne pleše. Že takoj na začetku morajo biti čisto Le malo ljudi ve, kako hitro naj tečejo. Večina misli, razmišljanje, pogovor in tekmovanje. Življenje dobiva s vzdrželjivostnega treninga, še ni do kraja razjasnjeno. So po nogi, ne tolažimo se, da jih bomo razhodili, če nasda se mora za telesno pripravljenost priganjati do tekom nove razsežnosti; človek se nauči pogledati vase, celo dokazi, da koristi en sam dolg tek v tednu. Vadba je sprva tiščijo! izčrpanosti. Prepričani so, da pomeni postati tekač isto krepi si sposobnost premagovanja težav, zmanjšuje stvar obremenjevanja, počitka in ponovnega obremenje­ kronično zaskrbljenost in se lažje bori proti potrtosti. kot neizprosno garati. Vendar le ni tako hudo. Telesno pripravljenost moramo pridobivati z veseljem. Tempo vanja organizma. Ritem obremenitve in odmora, ki sta Začetnik seveda potrebuje napotke, da se varno loti NEGA NOG OBA faktorja napredka, pa je specifičen za vsakega rekreacijskega teka in ga ohrani kot del svojega življenj­ teka, ki zagotavlja dobro telesno kondicijo, naj bo Pomembna obramba prtjd poškodbami je nega nog in udoben in v užitek. Merilo napora morajo biti moči, ki posameznika. Seveda v minimalnem programu za telesno skega sloga. še posebej stopal. Statistika pravi, da dva od treh jih vlagamo, ne hitrost teka; tempo teka mora narekov^ pripravljenost preobremenjevanje ni problem. Skoraj Preden začnemo teči, moramo poznati svoje zdrav­ poškodovanih tekačev težijo poškodbe v pfedelu stopal. vsak zmore pol ure teka štirikrat na teden, uro dvakrat ti telo, ne ura. stveno stanje. Tisti, kijih imajo čez štirideset, in tisti, ki Eden od glavnih vzrokov poškodb je mišično neravno­ ali celo dve uri enkrat na teden. Vendar človek stremi k vedo, da je v družini srčna bolezen, naj naredijo vesje. Hrbtne mišice, ki pomagajo pri premikanju nog, Namesto ..hitrost" raje uporabljamo izraz „ritem" višku in njegove težave so kmalu v tem, da skuša narediti obremenitveni test. Možne srčne nepravilnosti med od teka otrdijo, trebušne pa postanejo zaradi neaktivno­teka, ker je bolj -»življenjski in manj nasilen. Z njim v preveč, ne premalo. Tekača kaj pogosto prevzame naporom zabeleži elektrokardiograf. Če je potrebno, bo sti ohlapne. Zato moramo otrdele mišice raztezati, šibke zvezi so oznake lahkotne, udoben, oster. Udoben ritem ambicija. Ugotavlja, da mora teči vsak dan in vedno več. mejo skrajnega napora pri vadbi določil zdravnik. pa krepiti; to lahko opravimo z desetminutno gimnasti­ teka bomo našli, če bomo poslušali svoj organizem. Vprašanje, torej ni več, koliko je dovolj, ampak koliko je ( Namen tekaškega vadbenega programa je v prvi vrsti ko pred vsakim tekom. Z lahkotnim tekom, ki naj traja Švedski fiziolog Gunnar Borg je leta 1960 ugotovil, da preveč. Uganka ni več telesna pripravljenost, ampak izboljšanje vzdržljivosti srca in ožilja, kar pomeni, da s vsaj 8 minut, se ogrejmo. Znak ogretega organizma je izčrpanost. Človek hoče biti tudi psihično, ne le - treningom zvečujemo preskrbo s kisikom v telesu. je ocena napornosti določene obremnitve, ki jo zaznava rahel znoj, ki pomeni, da je telo že začelo vključevati organsko pripravljen. -Morda bi se lahko spomnili med jedci nekoliko nepri­ telo, skoraj identična z oceno, ki jo beleži natančna hladilni mehanizem. S počasnim tekom na začetku se ljubljene krilatice znanega nemškega strokovnjaka za tek aparatura. Borg se je tudi prepričal, da je telesna zaznava izognemo marsikateri poškodbi. veljavnejša od katerekoli druge posamične fizološke TUDI DUŠEVNO RAVNOVESJE Ernsta van Aakena: Tekači živijo od zraka, ne od hrane! Do teh pa prihaja tudi zaradi nepravilnega postavlja­ določitve. Borgova skala obremenitve se začne s številko Večina ljudi potrebuje minimalni program za telesno nja stopal na tla. Pri kilometer in pol dolgem teku 6 in konča pri 20. Če oceni napora dodamo ničlo, kondicijo zato, ker jim vsakdanje delo ne zagotavlja KRAMLJANJE MED TEKOM stopali približno tisočkrat udarita ob tla. Zato moramo dobimo številko, ki pomeni srčni utrip pri tisti stopnji dovolj energične telesne aktivnosti. Teh pol ure štirikrat paziti, da ju pravilno postavljamo; teči moramo pokon­ Hitrost rekreacijskega teka ni pomembna, zato pa je obremenitve. Sprehajalec ali rekreativni tekač sodi na teden pa navadno ne more odtehtati stisk vsakodnev­ ci, noga pa naj pristaja na podlagi.navpično pod trupom. tembolj pomemben čas, ki ga prebijemo na teku. Pri nekam med oceni „lahen" in „močan" in v tem nega psihičnega življenja. Za duševno ravnovesje potre­ Postavljanje stopal na podlago je skoraj plosko, toda na aerobnem teku (aerobni pomeni, da je preskrba s območju zasledimo oznako ..udoben”. Udoben ritem buje človek veliko več telesne dejavnosti. Enotnega tleh je prva peta. Koleno naj bo pri tem rahlo kisikom ustrezna potrebam pri določeni intenziteti) se teka je tisti, pri katerem se še lahko brez težav recepta za vadbo, ki nam bo zagotovila prijetno in upognjeno. Površino, po kateri tečem o, si moramo krepijo srce, pljuča in mišice. Načrt vadbe naj obsega zdravo življenje ter dovolj moči za delo in prosti čas, ni. dobro ogledati. Na cestah se noge hitro utrudijo. Za pogovarjamo s šotekači. > vsa/" štiri tedenske teke. V začetku naj vsaka vadbena Vse prepogosto so dnevi, ko človeku pač ni do teka, večino ljudi so posebno asfaltne oeste pretrde, zato raje Kaj pa ljudje, ki imajo občutek, da ne morejo preteči enota traja od deset do petnajst minut. Kar je manj, in tedaj niti ne vemo, ali smo utrujeni, leni ali telesno tečejo po travi ali v gozdu. Nekaterim pa se zdijo nima pravega aerobnega učinka. Med tekom ali mešani­ niti dolžine dnevne sobe, ne da bi se zadihali? Če je izčrpani. Ko nam manjka volje, želje ali navdušenja, pa naravne površine preveč naravne, zato si raje izberejo co teka in hoje) naj se srčni utrip dvigne na 60 do 80 njihova telesna pripravljenost res tako na psu, naj kljub vsemu pojdimo ven zato, da bomo ugotovili, ali je odstotkov od maksimalnega. Navadno pomeni to 135 do gladko cesto. začnejo s sprehodi, ki jih vedno pogosteje prekinjajo s razlog za nerazpoloženje telesen ali duševen. Ko konča­ Tudi ponošeni copati so lahko vzrok za kup tekaških 150 srčnih utripov v minuti. Ne glede na to, kakšno je krajšimi odseki teka. Sčasoma bodo prav vsi sposobni za mo počasno ogrevanje in se poženemo v svoj običajni poškodb. Ogledati si velja tudi stopala. Morda so neprekinjen tek v zanje primernem udobnem ritmu. stanje naše telesne pripravljenosti, se moramo ravnati po ritem, lahko realno ocenimo stanje. Če se počutimo slabotna in nepravilno oblikovana; krepiti jih moramo z Takrat pa lahko vključijo svojega ..avtomatskega krmar­ vadbenem načeu: treniranje, ne ubijanje s treningom! prijetno, če nas obliva topel znoj, če se pojavi občutek raznimi vzponi na prste, kadar naletimo na posebno Med tekom naredimo preskus s pogovorom. Če dihamo ja" in uživajo v razmišljanju in naravnem okolju. m oči, vemo, da je bil odpor le duševen. Morda potreb­ prijetno mehko površino, pa.tecimo bosi. Zelo pogost tako sunkovito, da se ne moremo pogovarjati s spremlje­ ujemo novo stezo v gozdu, drugačen ritem teka ali vzrok nepravilnostim v stopalnem predelu je daljši drugi valci, gremo prehitro. Upoštevati moramo tudi načelo sotekača, ki teče drugače kot naš običajni. prst. Na koncu koncev se moramo zavedati, da večina valovite obremenitve, kar pomeni, da dnevu napornejše PRISLUHNIMO TELESU! Če pa začutimo hladen, lepljiv pot in slabost, se ljudi nima enako dolgih nog; če je ta razlika večja, lahko vadbe sledi dan lažje. Sprva se izmenjujejo dnevi teka z obrnimo domov. Včasih se lahko nazaj kar sprehodimo. pride do resnih težav. Ker pri nas še ni zdravnikov Človek ne sme biti Slep in gluh najemnik svojega dnevi hoje ali dnevi vadbe z dnevi počitka. Da bi lahko Znaki telesne izčrpanosti se navadno že prej pokažejo specialistov, ki bi se ukvarjali samo s problemi noge telesa, ampak mu mora prisluhniti. Pri teku moramo redno tekli, se moramo ubraniti poškodb in naveličano­ v zvišanem jutranjem srčnem utripu. Kadar je ta za deset (imenujejo se podiatri), bodo pri teh težavah najlaže poslušati, kaj nam pripovedujejo mišice, srrce in pljuča. sti. K obrambi pred poškodbami in boleznimi sodi tudi nad običajnim, (in če nismo bolni), vemo, da smo pomagali ortopedi. Kaj kmalu bomo postali gibanje samo in volja telesu ne pravilno oblačenje. V toplem vremenu so najboljše bo več delala sile, ampak ga le spodbujala v preskušanje pretrenirali. Namesto teka si zato raje privoščimo pošten ohlapne majice in kratke hlačke. Telo poskušamo lastnih moči. Toda preverjanje lastnih zmožnosti niti ni spanec. ^ hladiti. Pijemo lahko pred tekom, če je naše .potova- KAKO HITRO? KOLIKO? več potrebno: udoben ritem teka namrečzagotavlja ohra­ Na kraju lahko povemo, da je organizem zadnji in nje", daljše pa tudi vmes. Vsakih 20 minut lahko KAKO POGOSTO? njanje dobre telesne pripravljenosti. Čeprav dobro po­ najvišji razsodnik vadbenega načrta rekreativnega teka­ spijemo približno 25 dkg tekočine. Kljub vsem mogo­ Kakšen naj bo vadbeni načrt rekreacijskega teka? čutje in vedno boljša aerobna sposobnost tudi tekače za ča. Telo nam bo povedalo, kako hitro naj tečemo: čim krepilnim napitkom je še vedno najboljša voda. V udoben ritem teka mora omogočati sproščen pogovor s Koliko kilometrov naj pretečemo, s kakšno hitrostjo inzdravje izzivata v tekmovanje, mora biti začetnih 6—8 hladnem vremenu se oblačimo v plasteh; tako zadržuje- sotekači. Povedalo nam bo tudi, koliko časa: teči kolikokrat tedensko? V domišljiji se radi vračamo v minut teka vedno zelo počasnih. Telesna temperatura se ,”o toploto. Volna naj bo neposredno na telesu, ker je moramo skoraj do utrujenosti. In končno nam bo otroška leta, ko jet telo še brezhibno ubogalo našo voljo. mora vzpeti, krvni obtok prilagoditi zahtevnejši obreme­ dober izolator, čeprav je mokra. Pokriva naj glavo od Takrat je le mrak lahko prekinil igro, ki je včasih trajala nitvi in sokovi morajo steči po telesu. Organizmu določilo tudi razdaljo. koder gre v zrak 40 % vse toplote, pa tudi roke in noge. Če bomo ubogali ta pravila, bomo nekje med predla­ od zore. Nič kolikokrat si zaželimo, da bi spet okušali moramo dati čas, da opravi vse čudovite in natančne Ko se ogrejemo, nekaj plasti obleke slečemo. Naj­ ganim minimumom in skrajno mejo napora našli nekaj kipeče mladostne moči in otroško igrivost, pa si ne prilagoditve, ki so nujno potrebne za hitrejše gibanje. pomembnejši del tekaške opreme so copati. Podplati več kot le mišično moč in vzdržljivost, nekaj, kar vsi vemo pomagati. Toda poznati moramo le enačbo telesne Navadno je znak ogretega telesa topel znoj in z njim se morajo biti primerno mehki, da vsrkajo udarce stopal ob pojavi občutek, da bi lahko tekli v neskončnost. Hitrost potrebujemo za dobro življenje. pripravljenosti, odgovor na-vprašanja: kako hitro? JANEZ PENCA trdo podlago, gibljivi in z dvignjeno peto, da razbreme­ teka je odvisna od dnevnega časa (jutranji teki so njujejo Ahilovo tetivo, in s stabilno opetnico, da noga v koliko? in kako pogosto? priloga dolenjsk Dokler niso prevladali električni mlini, je v kot dandanes. Pločevinasti liter za merico je bilo dolini Sevnične veselo ropotalo kar 16 vodnih treba dvakrat letno ajhati v Gradcu, kasneje smo mlinov. Financarji so tudi dokaj dobro vedeli, kje morali tehtnice redno žigosati v Celju. Posebno se vrti kakšna venectjanka. Ob lepi, že do gostilne strogo je oblast pritisnila na mlinarje med prv0 Pipan asfaltirani cesti Sevnica — Planina ni sedaj svetovno vojno. Tudi moka je bila na karte, nobenega mlinskega kolesa več. Malo dlje od skoraj sleherno zrno je bilo treba popisati, merice odcepa za Zabukovje stoji ob cesti sicer še hiša z in vage pa smo morali oddati. Davkarji so zasegli napisom „mlin", to je pa tudi vse. Kolesa so se vsako deseto kilo," pripoveduje o dostikrat sesula. grenkem kruhu tudi za mlinarje. Nedaleč izven Šmarja pa se še vrti krepko kolo Vse skupaj se sliši dandanašji že komaj Kozinčevega mlina. Tam okrog pravzaprav hišne verjetno. Takšna kontrola in popisovanje, ko ie številke oznanjajo Metni vrh, ki pa v resnici leži jasno, da skozi en kamen cel dan ni bilo mogoče dosti više. Za slikovitost doline je kar škoda, da spraviti kaj dosti več kot cent žita. „Če je kamen stoji ta mlin na drugi strani Sevnične, dokaj dober, je mogoče zmleti do 150 kg, če melješše zakrito pred to regionalko. Verjetno pa ga je ponoči, tudi 180 kg," pravi Jože Kozinc. razen žiiavosti Kozinčevih ohranilo prav to. Ob Vodni mlini vsekakor ne morejo več vštric s prvih metrih asfalta in nekaterih malo bolj sodobnimi valjčnimi, kjer zmeljejo na vagone zravnanih ovinkih so bila namreč še pred leti žita. Mlinar Jože pravi, da valjčni mlini zrnje napoti ravno mlinska kolesa še dveh tik ob cesti dobesedno stiskajo, ne meljejo. Zato je za ždečih mlinov. poznavalce pravi ne le tisti kruh, ki je spečen v Pri Kozinčevih pa se bo mlinsko kolo še vrtelo. kmečki peči, temveč samo tisti, ki je tudi zmesen Malo niže, žene voda tudi sinovo žago. Takšne in iz moke, zmlete na kamnih. „Kamni se bolj drugačne spomine na stare mline pa rad obuja polagoma vrtijo, mlinar melje po naročilu, 81-letni oče Jože Kozinc. ..Tale mlin je leta 1828 mehko ali ostro moko. Pravo moko za kruh je kupil od močnega gospodarja Mrviča, čigar brat treba še ovlažiti," strokovno svetuje mlinar Jože. je bil celo minister na cesarskem Dunaju še leta Škoda se mu zdi nekdanje ajde, ki so jo toliko 1912, moj ded. Bojda pa se bi v njem še našel sejali tudi po okoliških hribih. Včasih je lahko kakšen tram, star 600 let," ponosno pove mlinar mlel noč in dan domala vse dni v letu. Sedaj Jože. Mlin so kajpak večkrat obnavljali, zadnjič opravi z večino prinesene letine v dveh, največ leta 1961. Kozinc ne bi bil Kozinc, če ne bi treh dneh. Kakopak se mu zdi skoraj narobe svet, vedno kaj novega pogruntal. Tako je ob tej ko lažja vreča koruze odtehta pri zamenjavi težjo poslednji obnovi namesto nekdanjih štirih ostalo pšenično. „Ne bi smelo pri tem ostati, pa če le eno kolo. S sistemom prenosov in jermenic v nam. merice ponovno ajhajo!" de kar malo notranjosti je prav lahko pogrešal izgubo teh nejevoljno osemdesetletnik. Sicer pa je korenina, trhlih koles. Oče Kozinc je popravil tudi stope. da malo takih. V njegovih letih ni bilo več kot Sin je pred nedavnim pripeljal od nekod še dober šest razredov. Doma je moral pri dedu na žag' star generator. „Če bodo z navijanjem cen za kubicirati napamet že zdavnaj prej, kot so to elektriko še nadaljevali, ga bomo priključili," jemali v ponavljalni šoli. Če je odkod prišel pribije oče Jože. kakšen inšpektor, je mali Jože kot za šalo brez S posebnim leskom pa mu zasijejo kljub krede množil velika števila. Do pred štirimi leti je dobrim osmim križem še vedno iskrive oči, če še sam mlel. Zatem je priskočila na pomoč snaha. lahko spregovori o mlajših letih. „S košem je vsak „Sedaj bo zibala, pa bom spet lahko vskočil jaz," dan prihajalo v mlin vse od Žabjeka, Žurkovega hudomušno pripomni dobrodušni očanec. Njegov dola in še kod tudi po 15 ljudi. Vedno sem mlel mlin pa bo imel klene naslednike. izključno za druge. Kontrola pa je bila strožja ALFRED ŽELEZNIK

računalniških operacij ne predstavlja nič težje ovire, kot telefona, povečuje nevarnost, da bodo kriminalci demodulatorju. Ta prevede signale v ustrezne impulze, RAČUNALNIŠKI prejšnji generaciji avtomobilska ključavnica. „Z nekaj uporabili zasebne računalnike kot terminale in se ki jih uporabi terminal in natipka, kar je bilo posneto. V časa in truda moj 13-letni sin in njegov prijatelj vdreta v vtihotapili v banke podatkov, ki so še nedavno veljale za besedilu je potrebno najti določen znak, ki ga z lastnim katerikoli računalniški sistem tod okoli," izjavlja povsem varne. računalnikom posredujete ustrezni banki in prenesete TATOVI direktor neke družbe, ki proizvaja računalnike. Najnevarnejša možnost, ki jo lahko izrabijo zasebni denar na svoj račun. Težave ne tičijo le v vse globljem in širšem znanju o lastniki računalnikov, je prisluškovanje tokovom prena­ Postopek 'je resda prikazan malce poenostavljeno, elektroniki, ampak tudi v čedalje gostejši mreži šanja sredstev S takim prisluškovanjem je mogoče \cndar je v glavnih potezah takšen. Kaže, da je zanesljiv poslovnih računalniških enot. Število računalniških ukrasti poslovno skrivnost ali vstaviti lažno sporočilo, in uspešen. V Kaliforniji na primer so nedavno prijeli terminalov se je v petih letihv ZDA podvojilo. Zdaj jih je zaradi katerega se prenese denar z enega na drug bančni uslužbenca neke. avtomobilske družbe, ki so ga zalotili, več kot 3 milijone m tudi najbolj oddaljeni med njimi so račun. S pomočjo elektronskih računalnikov, ki so ko je zbiral računalniške podatke o avtomobilskih povezani z računalniškimi središči v deželi. povezani s telefonom, se dnevno pretaka v ZDA več kot registracijah, in člane tolpe avtomobilskih tatov Ocene kompjuterskega kriminala so različne. Banke 400 milijard dolarjev. Položaj je neprijeten, ker ..spreminjal” v zakonite lastnike ukradenih avtomobilov. prijavijo na leto za okrog 100 milijonov dolarjev te vrste zasebniki na ameriškem tržišču lahko brez težav in V Los Angelesu sije računalniški strokovnjak Stanley sleparij. Mnogi menijo, da je to le manjši del in da bi poceni kupijo prisluškovalce telefonskih sporočil. M. Rifkin v banki Security Pacific prigrabil več kot 10 pravi obseg goljufij, če bi jih banke prijavile, znašal Prisluškovalec je omogočil vsakomur, kar je bilo še milijonov dolarjev. S pomočjo javnega telefona je denar Računalniki so ustvarili možnosti za zločine, kakršnih okrog 3 milijarde dolarjev. . nedavno domena najbolj talentiranih med računalniški­ prenesel na svoj račun v Švici. doslej nismo poznali. Neki strokovnjak ameriške družbe Tudi če so takšne ocene pretirane, \etja, da je mi kriminalci. Vrednost opreme, ki jo potrebujete za Kriminalci so, kot vse kaže, bolje izrabili priložnosti, IBM, ki proizvaja tudi računalnike, pravi, da je računalniška tehnologija ustvarila možnosti goljufij, ki rop, ni velika (okrog 1000 dinarjev). Potrebne aparate ki jih ponuja računalniško poslovanje, kot tisti, kit kompjuter demokratiziral ropanje: z njim da se zdaj jih ni mogoče podcenjevati. Tveganja, zaradi katerih je v lahko kupite v sleherni prodajalni elektronske opreme v računalniki poslujejo ali jih izdelujejo. Še nedavno so uspešno ukvarjajo tudi umski delavci. vseh poslovnih krogih zavladal preplah, so predvsem tri: ZDA: brezžični mikrofon, opremljen s kondenzatorjem varovali računalnike z zapletenimi ključavnicami, s Število bančnih ropov novega tipa. to je z število zasebnih računalnikov se skokovito povečuje, in induktorjem, kasetofon z AM -FM radijskim čuvaji in z magnetnimi karticami. Izkazalo se je, da zdaj računalniki, naglo narava in to dokazuje, da se narašča število študentov in drugih, ki znajo delati z sprejemnikom, kombiniran modulator—demodulator into ne velja več in znanstveniki razmišljajo o drugačnih možnosti ..elektronskih” sleparij večajo hitreje, kot se računalniki, hkrati pa narašča obseg zaposlenih, ki imajo računalniški terminal s tipkami. načinih zaščite. Zavarovanje računalnikov pred sleparija­ pojavljajo varnostni mehanizmi. Kraje s kompjuterji so dostop do računalnikov preko terminalov, vgrajenih na Sama kraja poteka prbližno takole: najprej je treba mi postaja cvetoč posel. Ameriške družbe bodo letos za se na veliko razmahnile v zadnjem času. In -kaj je oviralo veliko mestih. raziskati bančno računalniško omrežje. Računalniško ustrezne elektronske dodatke računalniškim sistemom sleparje, da že prej niso odkrili neslutenih možnosti? Bojazni so seveda upravičene. Računalnik nezadržno linijo je m ogoče poiskati s pomočjo radijskega plačale okrog 150 milijonov dolarjev, desetkrat več, kot Ameriški časopis Business VVeek navaja kot glavni vzrok prodira v vse pore človekovega življenja, zaradi česar je sprejemnika in mitrofona, ki sta uglašena na enako so v ta namen dale pred petimi leti. neznanje. Ker danes v šolah poučujejo računalništvo in možnih vedno več načinov zlorabljanja razpoložljivih valovno dolžino. Z mikrofonom preučite linije. Ko V katerokoli smer že tečejo raziskovalna prizadevanja ker je elektronska oprema vse bolj dostopna, so se stvari podatkov. Dejstvo je, da je kriminal umskih delavcev naletite na zvok, podoben cvi^enju. je zelo verjetno, da za obranbo računalniških sistemov, zdi se, da niti človek temeljito spremenile. Zdaj raste generacija, ugotavlja dosegel raven, ki vzbuja strah. Naraščajoče število ste odkrili ustrezni signal. Signale je potrebno posneti na niti mehanična ključavnica, ampak edino računalnik omenjeni newyorški tednik, ki ji varnostni oklep okrog računalnikov, s katerimi se je mogoče povezati preko kaseto. Na varnem posnetek predvajate modulatorju— lahko zavaruje računalnik. hriba nad reko smo se znašli štirje od tovarišev in Te dni praznujemo dan vstaje in z njim se prebili tam, skriti v grmovju, brez hrane in vode spominjamo vseh tistih naših ljudi, ki so s svojimi cele tri dni,... odločitvami, akcijami in delom usodno posegli v Najhuje pa je bilo prav ob koncu vojne, ko se življenje Slovencev. Pripomogli so, da je Jugosla­ je del nemške vojske umikal preko našega vija postala dežela svobodnih ljudi. osvobojenega ozemlja. 8. decembra so sr di Fani Košir — Meta je ena izmed mnogih, zaradi deževne noči začele padati bombe pred n. šo katerih je 22. julij tako slovesen. Aktivistka, hišo. Zdrveli smo v strmi hrib. Mica Marinkova je partizanka, po vojni družbenopolitična delavka bila ranjena v nogo. Odpeljali so jo v podzemski in dolgoletna urednica Naše žene, danes članica bunker. Z njo vred so strpali vanj še nekaj zašč te sveta republike, je pred kratkim ob svoji in nekaj nas, nebogljenih. Pozneje je priše v sedemdesetletnici prejela red zaslug za narod z bunker Miško Kranjec, ki je prišel prav tisti c m zlato zvezdo kot priznanje za svoje dolgoletno iz Prekmurja v partizane, pa še Ahac, Dušan B Je pomembno družbeno delo. Naj bo naš pogovor z in drugi, tako da nas je bilo kar štirinajst. Zapadel znano Novomeščanko posvečen njenemu osebne­ je sneg. Potrebovali smo hrano, puščali sledi za mu prazniku hkrati pa naj bo tudi spomin na tiste seboj. Vse okrog nas so padali borci, bolnišnice, velike čase, ki jim je posvečen praznik vstaje. bunkerji, talci... Večina nas je v smrtni gr zi Živahen pomenek s tovarišico Koširjevo preživela pod zemljo dobra dva meseca, dokle ni pokaže, da je za predstavitev njene osebnosti prišla po nas četa partizanov in nas pripeljala na gotovo ena od najpomembnejših lastnosti, ki jo je Koroško, pod Urško goro. Bilo je še veliko sr ga zato treba poudariti že kar na začetku, hitro in Nemci so nam bili ves čas za petami. Tudi s Ji sprejemanje življenjskih odločitev. Številni reki o smo v snegu, podnevi pa iz gozda skozi gole je tem, kako je vsako pomembnejšo življenjsko opazovali Nemce okrog nas . . . odločitev treba dobro pretehtati, za Fani Košir Ker takrat ni bilo mogoče na Štajersl m pač ne veljajo. politično delati, so tudi mene odpoklicali v t lo „V meni je neka nuja, ki me v določenem krajino. A kako priti do tja? Na obeh stra eh življenjskem trenutku sili k odločitvi. Ko zdaj Save pa tja do Krke so se med Nemci spreha ali gledam na minula leta in na moje hipne belogardisti in črnorokci. Pa se je zgoc ;lo odločitve, tako za šolanje, kot za partijo in vse naključje: srečala sem komandanta TV postaj ki druge, vem, da preprosto nisem mogla ravnati se je z dvema kurirjema po nekaj mesecih hra «ro drugače. Zakaj sem se odločila za partijo, prebil skozi to golazen na Dolenjskem. Koman­ recimo? Ne zato, ker bi poprej študirala dant Švigelj mi je lani rekel, da je bila to njihova marksizem,; marveč iz življenjskega imperativa. najbolj nevarna pot in naj jo enkrat pose lej Življenje samo, vsi tisti ljudje, ki sem jih gledala, kako težko živijo .. . morala sem se odločiti opišem ...." tako, kot sem se." Novomeščanom je dobro znana Koširjeva hiša, čeravno je ni več. Stala je na Glavnem trgu, kjer S PARTIZANSKEGA LETALIŠČA je dandanašnji prehod na tržnico, a je bila pri V ITALIJO bombardiranju povsem uničena. Pred vojno je bila v njej trgovina, v kateri so prodajali tekstilno Meta je doživela tudi evakuacijo s partizani e- blago. Pa devet Koširjevih otrok se je podilo po ga letališča v Beli krajini. Z Ivančičevo mam« in njej. „Vem, da sem kot štirinajstletna deklica nekim ranjencem so jih naložili v letalo, ki s je mislila po končani nižji gimnaziji ostati kar srečno odlepilo od tal. Mislili so, da se peljej v doma, a se mi je ob drobni prijatelj čini opazki — Split, a so nekam dolgo gledali morje pod sel >j. boš čakala na ženina, kaj? — v trenutku porodila nisem mogla verjeti, da je on okrožni sekretar Cinku so bili že zbrani drugi člani okrožnega Pristali so v italijanskem Bariju. V bližnjem me tu misel, da se moram šolati naprej. Ne da bi doma KP, on pa tudi ne, da sem jaz komunistka. odbora O F in komiteja. Prišel je tudi Peter (Boris Altamure je potem Meta dočakala konec vojne Z kdo vedel, sem pisala na mariborsko učiteljišče, Tovariš Jereb me je takoj vključil v partijsko Kidrič) in jim dal navodila za nadaljnje delo. Kot ladjo se je pripeljala v Split, od tam p s ali me sprejmejo. Prejela sem pritrdilen odgovor. delo. Prva najvažnejša naloga tistega obdobja je članica okrožnega komiteja je Meta odšla na tovornjaki do Ljubljane. Kar dva sta bila pc na Oče je bil moje odločitve zelo vesel. Vse bi dal za bila ustanavljanje OF odborov, organizacija politično delo v topi iško in šmarješko podokrož- partizank z dojenčki, Meto in Angelco Ocepko­ to, da bi se njegovi otroci izobrazili in bili pošteni ljudskega posojila za OF, razdeljevanje literature, je, jeseni.pa je prevzela vodstvo okrožne tehnike. vo, ki sta bili tik pred porodom, sta šoferja vzela v življenju. Na žalost je umrl, ko m o bili še vsi zbiranje orožja, vzdrževanje zveze z Ljubljano in Po zboru aktivistov na Pugledu aprila 1943 je v kabino. nepreskrbljeni. A nas otroke je vcdil v življenju okolico in drugo. Za vse je bilo treba poprijeti. odšla v neposredno bližino Novega mesta in od Navzlic taki odisejadi je Meta v osvobojeni zgled njegove poštenosti." Med drugim sem bila okrožna blagajničarka. Ob tam vzdrževala zvezo z mestom vse do Ljubljani srečno povila hčer. nemškem napadu na Sovjetsko zvezo je bil kapitulacije Italije. Po vojni je bila Fani Koširjeva z majhnim ustanovljen tričlanski revolucionarni komite z Spomini na aktivistično in partizansko delo­ otrokom nekaj časa doma v Novem mestu, kjer je PARIZ IN HRIBOVSKA VAS namestništvom, katerega član sem postala tudi vanje Mete Koširjeve so lepi. Mladi takrat niso kaj bila aktivistka pri volitvah 1945, nato pa se je jaz. Konec poletja 1941 sem po nalogu partije dosti mislili na nevarnosti, ki so se jim preselila v Ljubljano, kjer živi še danes. Opravljala „Po končanem učiteljišču sem čutila, da se začela zbirati ženske v krožke in jih pridobivati izpostavljali iz dneva v dan, ko so trenutki je razne dolžnosti: od ministrstva za prosvete jo moram še kaj naučiti in spoznati svet. Odšla sem za OF. To gibanje se je neverjetno hitro širilo." tolikokrat odločali 'o življenju in smrti. Tudi je službovanje po kadrovski liniji vodilo najprej v v Pariz na tečaj francoskega jezik;«. Dve leti po Meta je bila zlasti proti koncu vojne velikokrat v uredništvo Kmečke žene, nato pa je bila celih tem, ko sem šla v Pariz, sem se na sti dan peljala izredno nevarnem položaju in premagovala je petnajst let glavna in odgovorna urednica takrat na lojtrskem vozu na svoje prvo slu beno mesto v KOŠIRJEVI NE VEDO napore, za katere se še danes čudi. kako jih je edine ženske revije Naša žena. hribovsko vas. Po dobrih dveh letin službovanja zmogla. sem se nekega dne obupano vprašala: naj bom vse DRUG ZA DRUGEGA RECEPT ZA VISOKO NAKLADO življenje v hribih? Takoj naslednji dan sem že vse OB KONCU VOJNE NAJHUJE uredila, da bi šla čez počitnice na Dunaj, jeseni Zanimivo je, da so v Koširjevi hiši delali za Uredniškemu delu tovarišice Koširjeve bi lat ko pa na višjo pedagoško šolo v Zagre t. In oboje mi NOB vsi bratje in sestre, pa dlje časa niso vedeli Za novo leto 1944 je bHa v Semiču, od koder so posvetil nov pogovor. Kako pomembno delo je drug za drugega. Tako je Fani nekoč presenečena je uspelo." jo s skupino aktivistov poslali na Štajersko, opravljala in koliko truda in znanja, koliko Ko mi je takole nizala dro; ce iz svojih obstala, ko je na partijskem sestanku srečala ripravljat teren na prihod 14. divizije. Na premišljevanj in iskanj je vložila v ugledno revijo, važnejših življenjskih dogodkov v časih pred mlajšega brata Jožeta. Sčasoma je Koširjevina tajerskem je delala kot članica in pozneje kot naj pove le podatek, da je Naša žena prvič izšla vojno, sem jo zagledala v svojem spominu, ko postala glavna javka in zatočišče za revolucionar­ sekretarka pokrajinskega odbora AFZ. Ustanovila pod njehim urednikovanjem v 16.000 izvodih, po smo otroci občudovali mestne „gospodične". je, ki so iz Ljubljane prihajali na teren, pa za in urejevala je list Borbena Slovenka. In prav na petnajskih letih pa je naklada dosegla za takratne Koširjeva Fani je bila izrazito svetlih las, ki so ji domačine, ki so od tu odnašali najrazličnejši Štajerskem je čakal Meto najhujši križev pot — razmere neverjetno številko — 83.000. Pojasniti tisti čas segali do ramen. Zbujala pa je pozornost material in orožje. Zgodilo se je tudi, da je bilo v čeprav so bili vmes seveda nepozabni lepi dnevi, ta uspeh se v enem stavku seveda ne da, a je zavoljo celotne pojave. Vitka, vselej oblečena po hiši naenkrat več sestankov, ki so jih organizirali zlasti poleti in jeseni, ko je bila osvobojena vendarle najpomembnejše to, kar je v en sam zadnji modi in vedno nasmejan; . In kako je domači otroci in prodajalke vsak po svoji liniji. Gornjesavinjska dolina. Takrat so prirejali mitin­ stavek zajela bivša urednica Fani Košir: „Vs;lej takšno izrazito meščansko del le prišlo na Že januarja 1942 pa se je hiša začela prazniti. ge, zborovanja AFŽ, opravljali volitve v NO sem se vživljala v vlogo bralca, in se zm raj revolucionarno pot? Koširjev najmlajši, Ljubči, je odšel iz 5. razreda odbore, ustanovili učiteljišče Bila je tam že spraševala, ali bo to, kar pišemo, za br; lea „Že doma sem bila napredno vzgojena. Moje gimnazije v partizane (kjer je jeseni 1943 padel). sovjetska in angleška misija. Vse je kazalo, da bo zanimivo, razumljivo in koristno." politično zorenje in delovanje pa ej je utrdilo na Februarja so na poti v partizane ujeli in zaprli vsak čas konec vojne, pa so prišli vmes Metini Odkar je v pokoju, je življenje Fani Košir, :ve meščanski šoli v Žalcu, kjer sem poučevala tik Jožka. Maja sta odšla v partizane brata Stanko in najbolj črni dnevi.... bolj mirno, a ne pasivno. Z Žagarjem je prevt dla pred vojno. V Žalcu sem se srečala z Zimo Božo, v začetku junija pa še Fani. Nato so ..Štirinajsta divizija je že bila na Štajerskem v dve debeli kuharski knjigi iz francoščine in Vrščajevo, z Zorko in Mirkom Per ;ičem ter z dr. Italijani najprej zaprli trgovino, nato odpeljali borbah, ko se je hotel pokrajinski odbor preseliti srbohrvaščine, ob njeni hišici na Gorenjskem jo Petrom Držajem, ki so bili vri povezani s mamo in najmlajšo sestro na Rab, hišo in pod Lisco. Bila sem v prvi skupini. Morali smo boste lahko srečali, kako urejuje vrt, nabira gobe komunistično partijo. Pritegnili so še mene; trgovino pa zaplenili. priti čez Savinjo po lesenem mostu pri Ronskih ali dolge ure uživa v hoji po naravi; videl« jo Povezali smo se s sekretarjem pa; cijske celice v Fani, po partizansko Meta, je odšla v hosto s Toplicah. Most je bil na obeh koncih brez desk in boste, kako se igra s Svojimi vnuki, ki jih kar Zabukovici in postali kandidat za KP. Iz skupino aktivistov, ki so šli iz Novega mesta prek ovit z bodečo žico. Pod žico in nad vodo se je naprej omenja, češ tile „moji trije".. . Rad r se Ljubljane je nekajkrat prišel k n,im tudi Boris raznih prehodov. Na Podstenicah je najprej bilo treba po trebuhu prevleči po vzdolžnem srečuje s soborci in prijatelji iz Dolenjske pa Ziherl. Po kapitulaciji Jugoslavije sem iz Žalca naletela na znanca Aleša Beblerja in Jaka Avšiča, tramu. Eden od tovarišev-je bil ravno pod žico, seveda s svojimi brati in sestrami, ki so p avi zbežala domov v Novo mesto. Ja sem skozi ki sta jo odpeljala do lovske koče na Cinku, kjer jaz bi morala biti naslednja, ko je začela na nas zgled složne družine. In morda jo boste opazili Ljubljano, kjer sem .našla Ziherla, ki me je je bil sedež Urbana Dermastje. Po poti so se streljati mimoidoča nemška patrulja. Ne vem. kdaj. kako se zamisli... Najbrž je takrat tudi s povezal s Tonetom Tomšičem, ta pa mi je dal pogovarjali, da bodo morda Angleži zavlekli z kako sem pritekla po mostu nazaj. Nemci so spomini, ki smo jih nekaj zapisali na tej strani za navodila, naj se doma oglasim pri veterinarju drugo fronto tja do novega leta, a je bila Meta streljali iz vseh strani in nas osvetljevali z njen in naš praznik. Dušanu Jerebu. Poznala sem ga še od prej, pa kljub temu prepričana, da bo jeseni že doma. Na raketami. Bil je pravi pekel. Na strmem pobočju RIA BAČ ER pogledal vame, jaz pa vanj. Posmejala sva se . . . r in se nato pogovarjala več ur. Ob tridesetletnici tragični smrti ameriško Brionska zgodba je bila tale: Ko so kominfor- —slovenskega pisatelja Louisa Adamiča je mske radijske postaje začele svojo gonjo zoper Državna založba Slovenije ponatisnila njegovo OREL IN KORENINE ..Titovo kliko" v začetku februarja, je to Tita delo „Orel in korenine". V njem nam Adamič tako razkačilo, da je spet zbolel. Dr. Džoni kot stvaren iskalec resnice predstavi Jugoslavi­ (ODLOMEK) Popovič ga je pregovoril, da se je vrnil na otok, jo v letu 1949, ko je že prišlo do spora s jugoslovanskega rodu. Tako komunisti, kot Zjutraj prvega marca 1949 se je zima vrnila v kjer se je lahko sprehajal dolge ure, se otresel jeze Sovjetsko zvezo. Hrati nam seveda skozi Slovenijo z vso maščevalnostjo. Mrzli alpski veter desničarski brezumneži, kot sredinci bodo in začel mirno premišljevati. Prejšnji teden so šli zavrnili vse, kar bi utegnil ugodnega napisati o razgovore z mnogimi voditelji, ki jih je je prinesel sneg, ki je padal dva dni in eno noč. tja Kardelj, Djilas, Rankovič in nekaj drugih; spoznal že pred vojno, predstavi priprave na Titu in Jugoslaviji, z obrazložitvijo: ,Kaj pa Prinesel je veliko neudobja, celotrpljenja in tudi odrinili so z Reke, da bi imeli, kakor zmeraj prve oboroženo vstajo in herojski boj jugoslovan­ pričakujete drugega? Jugoslovan je pač. Moral optimističnih govoric o dobri žetvi v severoza­ dni v mesecu, konferenco s Titom. Tudi Vlado je skih narodov za osvoboditev izpod okupacije. hodni Jugoslaviji. bom pojasniti, da se seveda zanimam za deželo bil z njimi. „Mi smo bili tisti vvallstreetski agenti tudi zaradi svojega porekla, da pa kolikor Tri tedne sem se udeleževal družabnih in vojni hujskači itd.," je rekel. „Nihče drug ni prireditev, obiskoval sorodnike in se privajal na mogoče objektivno gledam na razmere, ker pristal prejšnji teden na Brionih. Ampak seveda je trumo paglavcev, ki so me klicali „stric Lojze"; hočem vedeti, kaj pomeni Tito za novo vse to uradna skrivnost." sprejemal sem obiske ljudi, katerih sorodniki so Jugoslavijo in kaj lahko prinese .titoizem' svetu. Zastokal sem. bili zaprti, delal kratke izlete, se ustavljal, da bi . O tem sem do malega prepričan, da Jugoslavija bral napise na množičnih grobovih, se udeleževal nima prihodnosti v sovjetskem taboru, kakor v „V redu," je zaklical Vlado. „Kaj pa zasedanj ljudskih odborov in kmečkih zadrug, nobenem drugem taboru ne. Ne vem, kaj vse je pričakujete od nas - naj zanikamo, da se je Tito rojilo Titu po glavi, odkar ga nisem videl (pred postavljal vprašanja, poslušal ljudi, opazoval posvetoval z vvallstreetskimi agenti in vojnimi niihove' obraze. Snežni metež je zavrl to šestimi tedni), ampak če še zmerom misli na hujskači? Če bi dali takšno izjavo, bi bilo to c javnost in tudi vse družabno življenje v mestu. možnost sprave, se moti ne samo zato, ker tako, kakor če bi zanikali, da brcne Tigra vsako I ice so predstavljale navigacijski problem tudi hočejo Kremeljčani njega spraviti s poti in uničiti jutro pred zajtrkom ... Mimogrede: Tito je I tem, ko je nehalo snežiti, pa tudi malo kvaliteto, ki jo je on s svojimi sodelavci vprašal po vas, kako se počutite, ali ste si f »podinjstev je imelo dovolj drv in premoga, da posredoval deželi, temveč predvsem zato, ker je odpočili, ali ste dobili sovjetski vizum in kakšni I i lahko ljudje zakurili dnevne sobe in povabili k neodvisnost bistvo jugoslovanskega značaja.’Pri­ so vaši načrti. Nato je nekdo rekel, da se sebi družbo. Mnogi so se še najbolje greli tako, da hodnost Jugoslavije je v tem, da bi postala, kar so odpravljate v Italijo. Torej sem prišel v Ljubljano, so ostajali po delovnem času v delavnicah ali bife Združene države za napredne pobude sveta da bi se prepričal, ali to drži. Ali res odhajate? uradih ali pa so se pridružili najbližji ..brigadi" za konec osemnajstega stoletja, kar je Francija Kdaj? " • ‘ odmetavanje snega ter vihteli lopato tako krepko, postala v devetnajstem. Sovjetska zveza okrog „V nedeljo." kolikor jim je dopuščala množina kalorij, ki so leta 1920 in Španija okrog leta 1930. Jugoslavija „Kdaj se vrnete? " jih bili deležni. lahko povzroči zgodovinske posledice tudi tedaj, „Kdo pravi, da se vrnem? " Kakšen teden sem se delal, da sem prehlajen in če to samo poskuša. Vlado si je za trenutek obotavljal. i Torej kje sem zdaj jaz? V precepu . . . Sklenil sem ostajal v postelji po dvajset ur na dan. Hotel „Boris Kidrič mi je povedal," je rekel, „da sem, da pojdem v Italijo za dva ali tri tedne, da bi sem pregledati skoraj tristo strani, ki sem jih pišete dnevnik. Ga nameravate objaviti? " Vladov videl Firence, nato se bom vrnil v Jugoslavijo ali napisal v dnevih po odhodu iz Nevv Yorka, Dnevnik v dveh knjigah, v katerem opisuje pa tudi ne; to bo odvisno od tega, kako se bodo vključiti vanje kopije svojih zadnjih pisem jugoslovansko revolucijo od 1941 do 1943, je čez nekaj časa obrnile zadeve, pa od tega, ali se prijateljem v Združenih državah in napisati še bilo in je še zmerom najbolj brano delo v k tkih dvesto strani o Francu Leskošku, Borisu bodo Tito in njegovi prijatelji prebili iz Jugoslaviji. Kidriču in Litostroju, o svojem izletu na začaranega kroga in ali bo Jugoslavija prenehala Š ajersko, o Božidarju Jakcu in sončnem žarku v biti državna tajnost še sama zase . . . Za nekaj ..Dnevnika ne. To je vaše področje." Kot rečeno, je knjiga nastala ob Adamiče­ jami, o Malči Albinec in njenem pogledu na časa bi lahko šel v Francijo ali v Izrael; tega ne „Mislil sem, da mislite resno," j$ rekel Vlado, življenje, o Svetem Urhu in Pleterjah . .. vem. Lahko bi se vrnil domov prej, kakor sem „ko ste nam rekli, da ne nameravate napisati še vem obisku v stari domovini leta 1949. In prav to dogajanje tudi predstavlja težišče Medtem ko sem čečkal te zapiske, mi je z vso nameraval. Morda še pravočasno, da bi videl, ene knjige o Jugoslaviji." Planil je pokonci in knjige: s prispodobo orla, ki se skuša rešiti ostrino postalo jasno, kar mi je že prej spet in teko se razcveta španski bezeg . . . začel korakati po sobi. „Če ne odidete v Italijo korenin, v katere se je bil zapletel, nam na spet segalo v misli: da se lovim v začaranem Včeraj sem šel v ministrstvo za notranje zadeve pred nedeljo, vam ostane skoraj še teden dni jasen, impresiven način opiše, kako se Tito in z krogu. in dobil izhodni vizum, in k Putniku, kjer sem si tukaj. Zakaj ne skočite na Brione za nekaj dni, da njim vsa Jugoslavija bore za neodvisnost, za ..Napisati ali ne napisati novo knjigo o rezerviral prostor na Simplonu, ki odhaja iz bi se pogovorili s Starim? " Jugoslaviji? " sem zapisal 5. marca. ..Nekateri Ljubljane v nedeljo, dvanajstega. Sinoči me je po samostojno pot v socializem, osamosvojeno od vplivov Vzhoda in Zahoda. Rečemo lahko; ljudje v Ljubljani pričakujejo, da bom .izpolnil telefonu poklical Slovenski poročevalec; Ali je „Kaj — da bi me razglasili še za enega da je zgodovinski okvir dogajanj znan svojo trilogijo', kakor je to pred kratkim izrazil res, da odhajam? Ali se vrnem? Da, sem rekel, z obiskovalca z Wall Streeta ali da bi se udeležil že vsakomur izmed-nas, o njih pa smo vedno Jakac. Pozneje so tudi drugi delali glede tega neprijetnim občutkom, da se to morda ne bo spet pogovora, ki bi moral ostati skrivnost? " dobivali nekritične, enoplastne razlage. Z pripombe. Vendar kaj pomaga pojasnjevati! Will zgodilo in bodo. navsezdanje mislili o meni, da „Ko bi mogel," je rekel Vlado, ne meneč se za Rogers je imel prav: vsi smo enako nevedni; le da s em se zlagal. . . " Adamičevim delom, ki nikakor ni bil apriorni mojo pripombo, „bi se vrnil z vami na Brione in somišljenik nove Jugoslavije, še manj seveda v različnih zadevah; Ljudje nimajo niti pojma o Proti koncu februarja 1949 je tržaški radio povedal Staremu vpričo vas, kaj vas muči, vendar ameriški založniški politiki. Če bi jim povedal, da poročal, da je Tito na Brionih, otoku, ki leži tam, socializma, saj je moč videti iz njegovega moram biti jutri v Beogradu .. . Poglejte, avto, ki pisanja, da je bil poln pomislekov, očitkov in , Moja rodna dežela' leta 1943 ni bila objavljena, kjer se Istra oblikuje v konico, vštric njene obale. me je pripeljal iz Reke, je zunaj; pustite mi, da se ker ni bila v skladu z obveščanjem javnosti, Pred vojno je bil pod Italijo inv lasti mednarodne dvomov, pa dobiva naš pogled na preteklost dogovorim za vas, naj vas odpelje tja. Telefoniral objektivnejŠo podobo. Ko se je pogovarjal z k a^šno je bilo v veljavi za tisto obdobje družbe pod angleškim nadzorstvom in ta družba bom Staremu, da prihajate." ( ipisovalo je Mihailovičevim četnikom, ki so je napravila tam nekakšen lovski rezervat in jugoslovanskimi voditelji, skorajda, ni izbiral s odelovali z okupatorjem, zasluge za vojaške manjši Monte Carlo. Ameriška oddajna postaja v „ln da bi z novim vznemirjenjem škodoval besed, zato je knjiga ponekod tudi nekolikanj provokativna, mestoma celo naivna za našega cpr-acije tovih partizanov), bi bil moral imeti Frankfurtu, Nemčiji in BBC so ponovile to njegovemu zdravju? " p xiavanje, zakaj je bilo obotavljanje založnikov, poročilo. Budimpeštanski radio je to razpihnil v ..Njegovo zdravje je izvrstno; to je bila samo bralca. Vendarle pa iz celote plane na dan u ravičeno, v tem primeru pa bi ne mogel biti razbeljeno kominformsko senzacijo. prehodna motnja. Veselilo ga bo, če vas bo izredna in na vsakem koraku očitna vera mnogih ljudi v novo Jugoslavijo.vsocialistični prepričan, da ne bi položil temeljev za več „... fašist Tito je na Brionih, da bi se videl." zmotnih pojmovanj o Združenih državah, kakor posvetoval z vvallstreetskimi agenti in anglo— red. Prav tako je velika vrednost knjige v tem, Mikalo me je iti na Brione in spet govoriti s da se skoznjo razkriva zgodnja zamisel o bi jih bil razpršil. ameriškimi vojnimi hujskači in zasnoval z njimi Celo .najbolje' informirani ljudje v Jugoslaviji novo potezo v izdajstvu socializma in mednarod­ Titom in videti nekaj od tistih sedem tisoč glav politiki neuvrščenosti, o lastni poti v sociali­ vedo za J. Parneela Thomasa in za Komits zoper nega delavskega razreda. Ampak dnevi gnusnega srnjadi in tridesetjtisoč fazanov in druge divjadi v zem. protiameriško dejavnost. In večji del tistega, kar izdajalca so šteti. Njegova trdnjava na otoku ni tamkajšnjem zavetišču. Toda ko sem zšfevo Za knjigo lahko rečemo, da je aktualna še malo premislil, sem se odločil, da bom raje vedo, ne drži popolnoma. Manjka jim poznavan­ nezavzetnatrdnjava. Niti James Forrestal in drugi danes, še posebej velika' vrednota, ki nam jo je, da ne rečem razumevanje za .druge skupine in Wall Street ga ne moreta rešiti- pred jezo učinkoval na Vlada s svojim neomajnim znača­ prinaša, pa je vera, da je mogoče premagati jem, sicer pa sem imel tehtnejše razloge: „Ne." posameznike, ki zdaj nekaj pomenijo v ameriš­ jugoslovanskih ljudi, zakaj njihova ljubezen do vse težave, če je le ljudstvo enotno. J. SIMČIČ kem življenju in razpihujejo histerijo ,mrzle' Sovjetske zveze in ljudskih demokracij ostaja Vlado je zmajal z glavo in se nasmehnil' „Tuji vojne, od politično usmerjene katoliške hierarhije neomajna. Vstali bodo zoper tega šakala. Brioni korespondenti v Beogradu bi dali svoje podočni­ do slaboumno nepolitične komunistične partije, so pribežališče te sprijene zver: na jugoslovanskih ke za pogovor s Titom, ki bi trajal vsaj nekaj pomenu, ki ga ima ta beseda na Zahodu, in od blazne in gangsterske desnice do ekscentrične tleh. V zalivu nasproti njeg^. vile, v kateri se minut na Brionih ali kje drugje — in vi, vi in neskrupulozne levice — samih dejavnikov, skriva in zvija ta kriminalec, je njegova jahta — državljanska vojna je navadna izmišljotina — odklanjate, da bi prebili nekaj dni z njim — no, „protititovske" gverile pa sploh ni. katerih intenzivna dejavnost v sedanji mednarod­ darilo Wall Streeta — pod paro, natovorjena s lepa feč! Počakajte, da mu to povem." ni mori, ki tlači ljudi, lahko odvrne večino plenom, pripravljena, da ga na njegov ukaz.že Pismi sta bili objavljeni in dobil sem prijazni ameriških založnikov od rokopisa o Jugoslaviji, ki trenutek nato odpelje v Združene države ali v Pogovarjala sva se, dokler ni moral Vlado na zahvalni pismi od urednikov. Eden od njiju mi je ne bi Tita docela zdelal — čeprav je zdaj Argentino." vlak. Kako dolgo bom v Italiji? Kje me lahko napisal, da se mu je ves čas zdelo, da zgodbe, ki nenadoma videti, kot da so se spremenili odnosi Novice takšne vrste so več dni trgale zračne dobi? jih priobčuje na prvih straneh ..smrdijo". do njega v State Departmentu in v zadnjih valove. V Ljubljani so se ljudje pogovarjali o tem številkah Nevv York Timesa, ki sem jih videl. z mešanico smeha, užaljenosti in zaskrbljenosti. Ko sva se na postaji poslovila, je Vlado rekel: Pismo rimskega časnika mi je posredovalo Po drugi strani pa — kako naj ne pišem o Titu „Ali so popolnoma znoreli? " ..Firence . . . Nikoli nisem bil v Firencah. Želim znanstvo s celo vrsto Florentincev različnih in novi Jugoslaviji? Če se temu ognem, potem Trst je pobral za njimi brionsko zgodbo, se st, da bi lahko šel z vami. Pošljite mi razglednico, političnih nazorov in ti so mi dali priporočilna lahko kar obesim svoje pisateljstvo na klin. Zdaj oprl na budimpeštansko različico ter jo povedal s kajne, da boste? " pisma za svoje prijatelje v Genovi in Milanu. ko prebiram zapiske, ki sem si jih napravil o svojimi besedami, izjavljajoč, da je „predvčeraj- Zgoščeni izvlečki iz dnevniških zapisov in X—ovem izbruhu glede na resnico in Ameriko, ne šnjim (v torek, 2. marca 1949) bilo videti Deset dni pozneje sem mu jo poslal s podobo pisem, ki sem jih pisal iz Firenc od 14. do 26. soglašam z njim vsaj v eni točki. V Združenih motorni čoln, poln ljudi, kako so odpluli iz Reke Michelangelovega Davida. marca: proti Brionom". Skoraj precej nato je budimpeš­ državah in drugje na Zahodu so ljudje, kakor V Firencah, nato pa v Rapallu, Genovi in tanski radio identificiral potnike kot nove „Priti iz Jugoslavije v Italijo je skok iz nekega domnevam, ki želijo izvedeti resnico o kominfor- Milanu sem vsak dan pregledal sveženj časnikov. mskem razdoru in o tem, kaj se je zgodilo v „Wallstreetske agente in angloameriške vojne sveta v neki čisto drug svet. V Jugoslaviji ne Skoraj vsi italijanski časniki so prinašali več hujskače, ki so šli obiskat svoje malopridno moreš dobiti vsega, kar potrebuješ ali želiš, ne Jugoslaviji in zakaj. zgodb o ..državljanski vojni" in ..terorju", ki da orodje, Tita". glede na to, koliko imaš denarja. V Italiji lahko Ampak kaj vem v resnici? Vse, kar imam divjata v Jugoslaviji, pa o Titovih ..skrivnih V ponedeljek, 6. marca, je eden izmed kupiš za denar skoraj vse, kar si lahko izmisliš, doslej, so tile na hitro roko načečkani zapisi in konferencah" na Brionih, pa o tem, kako kmalu moji vtisi, ki jih še nisem prenesel na papir, in to potnikov motornega čolna planil v mojo sobo v skoraj tja do najboljšega na svetu. V Jugoslaviji ga bodo likvidirali Stalinovi revolveraši, pa o me navdaja-z ostrim občutkom, kako pomemben Ljubljani — Vlado Dedijer v visokih škornjih in uživajo prednosti in dobivajo nagrade tisti, ki ljubezenskih aferah: samo zabeljeno in pogreto je ta trenutek v Jugoslaviji, hkrati pa občutim kratkem nepremočljivem suknjiču, čisto takšen trdo delajo, v Italiji se brezdelje druži z denarjem čvekanje. vzdušje, ki obkroža in prešinja vso to zgodbo, še kot dvojček Paula Bunyana. pri mnogih najuglednejših dejavnostih. nikoli ni nobena snov tako močno učinkovala „Torej nas zapuščate, ha!" je eksplodiral, Daily American, ki je izhajal v Rimu, pariška Da živim v drugorazrednem hotelu, me stane name, hkrati pa nisem bil še nikoli tako negotov kakor da sva se nazadnje pogovarjala pred izdaja Nevv York Herald Tribune, mednarodna kakih pet tisoč lir na dan. Povprečna mestna glede na svoje možnosti, ali jo bom znal v celoti sedmimi minutami, ne pa pred sedmimi tedni, in izdaja newyorškega Timesa in letalska izdaja družina baje shaja z manj kakor petdesetisoč dojeti in ali bom znal ustvariti iz tega nekaj, kar se jezi, ker mu nisem povedal, da nameravam londonskega Timesa — vsi so prinašali od dva do lirami na mesec. bo imelo vrednost. odpotovati. „V Italijo, ha! Kaj pa vam je šinilo v osem člankov dnevno o Titovem ..kljubovanju" „Zdaj je jasno, da sovjetskega vizuma ne bom glavo? In zakaj ste v postelji v nezakurjeni sobi, Stalinu in o neredih v Jugoslaviji, ki so posledica Seveda si glede tega ne morem biti docela na dobil, in če ga bom vseeno dobil po nekakšnem da si uboga Jožinka dela skrbi, ker ji ne pustite tega. Večina tega pisanja je bilo kominformsko jasnem po tako kratkih in pičlih opažanjih, čudežu, ne bo noben ruski voditelj razpravljal z zakuriti in nočete sprejeti ne zdravnike ne koga blago, začinjeno za ameriški in zahodnoevropski ampak ko sem si ogledal italijanske komuniste in menoj o kominformskem razdoru, razen tako, da drugega? Niste videti bolni. Zakaj niste zunaj in okus, deloma ali docela neresnično, nekaj pa je socialiste (večina jih je osebno zelo simpatičnih mi ne bi morda rekel o Titu, kakšen malopriden ne odmetavate snega? Kaj pa je sploh z vami? " bilo prav slaboumnega bodisi z vzhodnega, bodisi na živahni, ekstrovertirani italijanski način) in jih tako—in-tako je, in da mi ne bi svetoval iti na z zahodnega zornega kota. poslušal, sem dobil vtis, da je italijanska levica Češkoslovaško, Poljsko in Madžarsko. Torej kaj Vesel sem ga bil, ampak zdaj je že postalo številčno sicer močna, drugače pa precej medla bi imel od tega celo v primeru, da bi zvedel za vse zafrkavanje del moje lastne taktike in osebnih Ob koncu prvega tedna, ki šem ga preživel v in plaha, da ne rečem prazna zadeva — vsaj v tem nadrobnosti razkola z jugoslovanskega gledišča? odnosov, in rekel sem: „Odgovor na zadnje Firencah, sem pisal urednikoma Daily Američana trenutku. Morda se mi to zdi po dveh mesecih v Omenjeno .enostransko' zgodbo. Ali to lahko vprašanje je ta, da sem sit in naveličan te dežele v Rim in Herald Tribune v Pariz, da sem pravkar Jugoslaviji. . . Če ima italijanska levica kaj izjavim in pričakujem od bralca, da bo sprejel to — zlasti nekaterih ljudi, ki ji baje vladajo. Preveč preživel dva meseca v Jugoslaviji in da je dežela revolucionarnega poleta, je pa preveč rahel, da bi omejitev, se zadovoljil z delno podobo in si dobro sem bil vzgojen, da bi omenjal imena." mirna in se izredno vneto trudi, da bi razvila ga jaz lahko opazil. Nič tiste trdoživosti nima, ki ustvaril lastno sodbo? Vlado je napravil velike oči, ne vedoč, ali svoje gospodarstvo z lastnimi močmi. Medtem odlikuje junaka italijanskega filma .Odprto In tudi to je treba upoštevati, da sem mislim resno ali ne, si odpel jopič, se usedel in nisem videl nikakršnega ..terorja" v tistem mesto'." priloga dolenjskega lista iz izložbe ..Semenj v Bistrici". Tako je Jože Vidic naslovil svojo peto knjigo, ki, podobno kot prejšnje (naj omenimo le „Po sledovih črne roke" in ..Sedem krst za Ronkarjevo druži­ no"), zvečine na feljtonističen, mestoma pa * j I reportažen način razkriva posamezna grozo­ dejstva okupatorjev in domačih izdajalcev med zadnjo vojno. — — ™ Tokrat je Vidic popisal, kako strahovito prizori nečloveškega ravnanja z čen sem". Franc Kurinčič, nasilni so bili tlačitelji slovenskega življenja njimi se bodo bralcu globoko znani slovenski izseljenec, je poleti 1942. Tedaj so se Nemci zlasti na prebrali smo vtisnili v spomin, morda tudi eden od njih. Tako vsaj lahko Gorenjskem krvavo maščevali za vsakršno zato, ker ni vajen, da bi o njih sodimo po zaključnih stavkih, partizansko akcijo, morili so, ne da bi žrtvam bral v domačem sodobnem ki jih je zapisal v svoji knjigi dokazali ..krivdo", sodelovanja z ..banditi", delu, ki govori o naših povojnih „Na tej in na oni strani požigali so hiše, vasi, ljudi izseljevali in vlačili DOLGA NOČ razmerah. Vendar pa pisatelj oceana". Knjigo je pred krat­ v taborišča. Samo konec tistega vročega julija .Branko Hofman je svoj ro- problematike ne ideologizira. kim izdala založba Borec. je v Kokri padlo 11 talcev, v Retnjah 21, v tnan „Noč do jutra" pisal šest Kaže predvsem na njeno etično Avtor je svoje spomine razde­ Brodeh 7, na Belem polju 45 in v Bistrici 59. ,eV potem je roman čakal in splošno človeško plat, v lil na več poglavij, v katerih Opirajoč se na stvarne dokaze, predvsem pa nddiffjnjih šest let, da je končno zgradbi romana pa nastopa kot opisuje svoj domači kraj v na izjave ljudi, ki se še zmeraj podrobno lefos zagledal beli dan pri subjektivno doživljanje bodisi začetku tega stoletja, nato prvo spominjajo pošastnih dogodkov, je Vidic ne le Slovenski Matici. Vendar ne bi žrtve Petra, bodisi preiskovalne­ svetovno vojno in begunstvo, opisal, kako surov, neprizanesljiv čas je bil to, mogli reči, da je v vsem tem ga sodnika Kovača. Oba sta čas novoustanovljene Jugoslavi­ temveč je iztrgal pozabi številne žrtve, njihove Č4su roman kaj izgubil, saj je namreč nosilca subjektivnega je, rast fašizma in trpljenje življenjske usode, končane na moriščih. njegova aktualnost ne toliko v dogajanja v romanu, ki je Slovencev pod Italijo. Drugi Knjiga razčlenjuje tudi vrsto dokumentov, gostilne na današnji novomeški Cesti herojev, modernem pripovednem načinu prepleteno z objektivnim. sklop spominov obsega tisti del ki govorijo o tem, kako so nemčurji, nacisti in v Mačkovcu, na Pluski pri Trebnjem in na kot v problemu ..usklajevanja Navidez poteka ta dvo- Kurinčičevega življenja, ki ga je orožniki ocenjevali javno razpoloženje in nato novomeškem Glavnem trgu, kjer so z notranjih etičnih zahtev in plastnost romana brez globljih preživel kot izseljenec v Argen­ streljali še v več drugih gorenjskih in štajerskih obešenjem Franca Janca in Alojzija Hacina zunanje logike družbenih in povezav in deluje bolj kot tini, medtem ko v tretjem krajih. Nič milejše ni bilo sočasno nasilje domobranci hoteli zastrašiti ljudi). zgodovinskih tokov," kot je vzporednice, ne pa kot organ­ popisuje svoje srečanje z novo Italijanov, njihova zločinska početja je Vidic V uvodni besedi Vidic pravi, da je bil zapisal avtor v spremni besedi. ska spletenost. Kljub temu je Jugoslavijo. popisal nekolikanj splošnejše, nazorno pa je partizan „v krajih, kjer ni bilo množičnih mogoče sporočilo realnega do­ Pripoved je razdeljana na prikazal posebno vrsto kazni, to je smrt z morišč", šele pri zbiranju gradiva (nudil mu ga gajanja osmih ur noči razumeti veliko kratkih poglavij, zato jo obešanjem. Pripoveduje o vislicah na Gorenj­ je tudi Dolenjski muzej, posamezne podrob­ Branko kot razrešitev subjektivnega do­ je mogoče z lahkoto brati. skem, Štajerskem in Primorskem (domala nosti pa je razbral celo iz sestavkov v gajanja v preteklosti. Človekova Pripoved o tako bogatem življe­ nepojmljivo je obešanje 52 talcev v nekem Dolenjskem listu) za pričujočo knjigo, ki je usoda in njegovo življenje sta nju pa je tudi vredno prebrati. tržaškem nemškem oficirskem klubu), na bogato opremljena s slikami, pa je dodobra Hofman neprozorna, nedoumljiva v luči Cena knjige: 460 din. kratko pa so opisana tudi obešanja na spoznal, koliko gorja je moral prestati iskanj končnih smislov in ciljev. Dolenjskem (žrtve so v zadnjih treh mesecih slovenski človek med osvobajanjem. NOG RO/MMM Če naj življenje ne povzroča 1943 visele na železni vrtni ograji Koširjeve D. R. bolečin in groze, mora biti sprav­ do jutra ljivo. Branko Hofman namreč roman končuje s temi katar­ KLICI zičnimi besedami: ,,Potem je z O knjigi „Klici", ki je ne­ Mahnič posveča v knjigi Martina. Usoda obeh junakov navidez preprosti zgodbi. Živ­ očmi premeril senožet in gozd dolgo tega izšla pri Slovenski glavno pozornost gledališkemu je, kot se za roman pravzaprav ljenje v sipinah postaja podoba in mejico na obronku in obču­ Matici, je France Vodnik v jeziku, odrskemu govorjenju, spodobi, tragična. Martin, obre­ naravnega, pristnega življenja, til, kako diha iz zemlje spravlji­ krajši spremni besedi zapisal, da vendar ne piše samo o tem; menjen zaradi nerazčiščene lik* koristnega dela za skupnost ir vost, ki ne pozna ne groze ne gre za zanimivo, poučno, aktu­ razmišlja še o mnogih drugih vidacije med NOB, konča svojo hkrati osnova, na kateri se bolečine." alno in spodbudno knjigo o vprašanjih, ki niso povezana z pot tako, da se zapije in ustreli, grade globlji in pristnejši med­ M. MARKELJ pomembni kulturni problemati­ gledališčem, marveč se dotikajo medtem ko Andrej poskuša človeški odnosi, medtem ko Zunanji okvir pripovedi je ki in da je moč že po naslovu splošne kulturne problematike. zajadrati v novo življenje v svet, iz katerega je učitelj prišel, časovno zelo omejen. Vse se razumeti, da delo vabi k raz- Ob strokovnem premišljanju o mestu, zapusti kmetijo, vendar postaja podoba plehke civiliza­ dogodi v osmih urah noči, ko gledališkem jeziku mu misel in se po več razočaranjih vrne na cije, ki ne globi temeljnih vrednot življenja. miličniki, inšpektor in preisko­ knjige beseda zahajata h krizi gleda­ opuščeni dom. valni sodnik raziskujejo lišča, krizi obiska in besede, Pripoved se prijetno bere in Opozoriti velja na še eno domnevno posilstvo in umor zanima ga vloga pisatelja, dra­ ni obremenjena z miselnimi značilnost romana: avtor je hribovskega dekleta na osamlje­ SPOMINI maturga, režiserja, igralca in poudarki, kot bi morda sodili pisanju dal nekakšen kafkovski nem zaselku. Izkaže se, da je prav tako občinstva. Pozornost po zasnovi, zato je primerna za nadih, ko se je grozljivo držal Verjetno ni prav veliko ljudi, dekle insceniralo posilstvo in posveča tudi avantgardnemu vsakogar. Cena: 290 din. realizma v opisovanju nadrob­ ki lahko zaključijo račun svoje- ' naredilo samomor. Ob tej pri­ gledališču, ob tem pa mestoma nosti, s čimer je dosegel stop­ ga življenja z besedami: „Sre- njevan občutek more in tesno­ povedi, ki poteka kot realno zahaja že v pravo polemiko z dogajanje, pa je zato v skladu z nekaterimi sodobnimi gleda­ ŽENSKA be. značilnostmi modernega roma­ liškimi teorijami in „odrskimi MiM na neprozorno in mu ni mogo­ zablodami". če odkriti smisla in pomena, se Napačno bi sodili po vsem S PEŠČIN odvijajo notranji monologi po­ tem, da je knjiga le za strokov­ 175. knjiga zbirke ..Ljudska VRT POČITKA glavitnih oseb romana: nekda­ njake in najbolj zagrizene ljubi­ knjiga", ki jo izdaja Prešernova telje gledališča. Vsakemu kul­ družba, prinaša v našo pre­ Ko so nekoč Ba Jina, enega njega političnega zapornika in najbolj poznanih in plodnih intelektualca Petra ter preisko­ turnemu človeku bo branje vodno književnost zanimivo de­ zanimivo in privlačno. lo japonskega pisatelja Koboja sodobnih kitajskih pisateljev, valnega sodnika Kovača. Oba mišljanju o pravih vrednotah vprašali, katera svoja dela bi sta se v temnem obdobju kulture, hkrati pa d£ je opozori­ Abeja ..Ženska s peščin". Kobo Abe je v svoji domovini in v najraje videl prevedena, je brez informbiroja znašla v vlogi žrtve lo na napake in svarilo pred premisleka odgovoril: ,,Vrt po­ in preganjevalca sovražnih ele­ stranpotmi in zablodami. S VRNITEV svetu poznan ustvarjalec, o čemer med drugim pričajo tudi čitka in Ledeno noč." V mentov, ki so to bili ali pa ne. temi strnjenimi besedami je Pomurski založbi so torej ravna­ Notranje izlete v pretekle podana osnovna značilnost Jože Peternelj je sicer bolj najvišje japonske literarne na­ grade, ki jih je prejel, pa tudi li po avtorjevi želji, ko so se čase je Hofman izrisal z izredno ..dnevniških zapiskov gledali­ znan kot slikar samorastnik, odločili, da slovenskemu bral­ sugestivnostjo. Nekateri prizori škega lektorja", ki jih je avtor ima pa v sebi tudi pisateljsko dejstvo, da so po njegovih romanih posneli že nekaj fil­ stvu predstavijo tega pisatelja s mučenja ujetnikov, trpljenje po Mirko Mahnič zbral pod naslo­ žilico. Svoj čas je pisal krajše prevodom romana „Vrt po­ nedolžnem osumljenih ljudi in vom „K lici". spominske tekste za radijske mov, eden med njimi, narejen po ..Ženski s peščin", je bil čitka". Roman je prevedla Maja oddaje „Še pomnite, tovariši", Kraigher. pred 17 leti pa je napisal deležen precejšnje pozornosti na znanstveni aparat v vsaki knjigi, na na cannskem festivalu leta Ba Jin, pravo ime je Li obsežno pripoved ..Vrnitev", ki Feigan, velja v svetu za najbolj opombe, na zgodovinski in jezikovni komen­ je zagledala beli dan nedolgo 1963. Za vse ljudi, tar k posameznim delom." Glede na to, da so Pripoved „Ženske s peščin" prevajanega sodobnega kitajske­ tega v Kmečki knjižni zbirki ga pisatelja, k čemur je nemalo v zbirko uvrščena največja imena slovenske založbe ČZP Kmečki glas. je po zunanjem okviru prepro­ ne samo za književnosti, je res prav nasprotno, in sicer to, sta. Pisatelj pripoveduje o uči­ pripomogla njegova pisateljska da so knjige namenjene širokemu krogu telju, ki med lovom na žuželke neodvisnost od prevratniških strokovnjake bralstva. Da slednje zbirko pušča nekolikanj zaide do globoke jame sredi kulturnih tokov v njegovi ne­ ob strani, gre tudi na račun množičnih občil, mivkastih sipin. Tam naj bi mirni domovini. Neodvisnosti si ki še niso podala prave podobe zbirke in začasno prenočil, toda vaščani ni dal vzeti, četudi je živel v poudarila, „da imajo knjige . . . poleg svoje mu prirede presenečenje, ko razmerah, ki niso bile naklonje­ znanstveno-kritične vrednosti tudi bralno vrveno lestev potegnejo stran, ne samosvojim pisateljskim po­ funkcijo ali širše kulturno poslanstvo". tako da je prisiljen ostati v jami in tem, in je moral nekaj let celo Po Bernikovih besedah si bodo uredniki z žensko, ki tudi tam živi, povsem opustiti pisanje. Kljub prizadevali najprej zaključiti izdajanje zbranih kopati mivko. Sprva skuša po­ temu je ustvaril eno največjih del Jurčiča, Kersnika, Aškerca in Voranca, z begniti, doživlja težke trenutke, del, kar jih premore sodobna morebitno pripravo zbranega dela Valentina kasneje pa se naveže na žensko, kitajska književnost. Bil je že Vodnika „bomo imeli natisnjeno in znanstve­ in ob koncu pripovedi, ko ima tudi kandidat za Nobelovo no dokumentirano vso klasiko slovenske nagrado. besedne umetnosti do leta 1918", naprej pa V romanu „Vrt počitka" se teče tudi dopolnjevanje Župančiča, Finžgarja Ba Jin loteva svoje precej in Kraigherja. priljubljene teme: propada stare Pred kratkim je izšla četrta (132. v zbirki) r n i f f i c - r kitajske družbe. „Vrt počitka" knjiga slednjega. Prinaša ,,Mlado ljubezen", v je nekakšna pogrebna pesem slovenski literarni zgodovini dokaj raznoliko tradicionalne družbe. Pisatelj razlagan roman, zaradi neprikritega, naturali­ Peternelj je pripoved zasno­ opisuje počasno propadanje Po smrti Antona Ocvirka je na pobudo stično zasnovanega pojmovanja spolnosti, „ki val na dveh temeljnih kon­ dveh družin, ki se zamenjata Državne založbe glavno uredništvo zbirke, ki usmerja življenjska pota, prekvaša in zori fliktih, ki naj bi bila značilna za kot lastnici Vrta počitka. Sam že tri desetletja in pol prinaša zbrana dela značaje, krivi in ravna usodo" (P. Karlin), našega človeka v povojnem pisatelj je v epilogu romana slovenskih pesnikov in pisateljev, prevzel nekateri v njem ne najdejo umetniških obdobju: gre za razkol v člove­ zapisal, da opisuje velike hiše in France Bernik. Ta literarni zgodovinar je v vrednot, drugim pa pomeni celo fantazijsko ku, ki iz kmeta postaja delavec, priložnost, da bi lahko po­ lepe vrtove, ki pogosto menjaje nedavnem pogovoru za časnik Delo očrtal razglabljanje o „etiki ljubezni" (J. Mahnič). ter za razkol, ki je nastal v begnil, se odloči, da ostane. lastnike. „Kdo je kdaj videl, da osnovne značilnosti zbirke, ki je po njegovem Kot že veliko del slovenskih književnikov je udeležencih NOB, ko so se Zgodba je napisana strogo bi se zasebno bogastvo obdržale mnenju ..pomemben dosežek naše povojne zbirka tako rekoč na novo odkrila tudi ta soočili z zgodovinsko nujo, da realistično, pa vendar je v stoletje ali več stoletij? Ohra­ literarne vede, edinstven v jugoslovanskem, Kraigherjev roman, katerega dandanes kajpak nadaljujejo revolucionarno pot podtekstu čutiti, da gre avtorju nja se le tisto, kar imajc izreden celo v evropskem merilu". beremo z drugačnimi očmi, kot so ga pred v odporu zoper informbiro. Da za več kot za nenavaden motiv. nekateri za neprijemljivo ir Bernik je poudaril, da je zmotno javno več kot šestimi desetletji. V knjigi sta objavljeni je Peternelj oba konflikta lahko V bralcu se ob branju vse bolj nepomembno: ideal in vera,* mnenje, češ da je zbirka namenjena zgolj še noveli „Matej in Matilda" in ..Martin oživil, je za junaka pripovedi prebuja misel o splošno človeš­ premišlja pisatelj. Ta misel vab strokovnim bralcem. „To mnenje se sklicuje Klobasa". D. R. vzel dvoje oseb, Andreja in kih problemih, ki so vpeti v k branju. Cena knjige: 280 din. priloga, do knjskega, lis la. 0 7 5 ^fglZAKOo/

VINARSKA IN SA6JARS ZAMUJGA BEELJ SKD

novi

7. >' ■ % g Š& IM jE

Mlatev je bila nekdaj na kmetih vrhunec ročnik. Mlatenje s cepci je zahtevalo precej prazničnih opravil. Z njiv pospravljeno in moči, vzdržljivosti in navajenosti, zato so navadno v kozolcu posušeno, v snope ponekod mlatili samo moški, marsikje pa tudi povezano žitno klasje je bilo treba omlatiti, da ženske. Dekleta seveda niso smela manjkati, bi žitno letino lahko spravili v kašče za hrano sicer ne bi bilo tako zabavno. Običajno so bili skozi vso dolgo zimo in do prihodnje letine. štirje, pri večjem kmetu pa tudi osem Mlatev je bila svoje čase pravi obred, ki je mlatičev, od katerih je imel vsakdo svoje delo predvsem ob dobri letini prinesel v hišo veliko natanko določeno. Prva dva, glavna mlatiča, veselja, dobre volje in najrazličnejših smešnih sta bila navadno moška in sta tudi določala dogodkov, saj so si> mlatiči pri različnih ritem mlatenja. Po dva mlatiča sta se i Če rečem, da bomo letos na Bizeljskem spet življenju tukajšnjega prebivalstva. Zaslužek od gospodarjih med sabo radi nagajali. ,,spustila" na eno vrsto, nasad oz. vršaj žita tuaili slive, se nekdanjim slivarjem razjasni oko, lupljenja je znatno prispeval k ugodnejšemu Mlatve so se veselili otroci, ker so vedeli, da vsak s svojega konca. Eden je mlatil naprej, n- jeverno me premerijo, a se jim obraz kljub družinskemu proračunu. Marsikatero kmečko se bodo lahko do sitega najedli štrukljev in odrival in obračal snope, drugi pa je snope še temu raztegne v nasmeh. Oni vedo, za kaj gre. gospodarstvo si je vsaj deloma opomoglo z potic, veselili pa so se je tudi mladi kljub enkrat premlatil. Slamo so potem otresli in Lepo rumenih (žutih) sliv, posebne sladice, ki so omenjenim dohodkom; dokupljena je bila njiva trdemu delu, ki jih je čakalo. Mlatev je bila spravili v otepe, škope ali na svisli. En nasad se jc zaradi izrednega okusa prodajali v tujino, se ali „gorca", popravljeni svinjaki ali hiša, pri­ priložnost za skupno delo, ki ni nikoli minilo je ravnal po velikosti prostora in je štel na r; d i spomnijo. Napeto pričakovanje, „da bodo skrbljena obleka ali obutev. brez veselja in zabave, trajalo pa je tudi do vsako stran tudi po 64 snopov. Ko je bil en nasad omlačen, slama pospravljena in žito s. varji prešli", prijetno vzdušje med lupljenjem, Primeren letni čas, ko je bilo delo na poljih štirinajst dni, pač odvisno od tega, koliko je pograbljeno na kup, so nadaljevali z nasled­ k-er so se sešli in se je lahko popevalo, kvantalo, opravljeno, do trgatve pa je bilo treba še bil gospodar premožen, koliko žita je bilo njim nasadom, dokler ni bilo vse žito k. ga s kotičkom očesa ljubeznivo pogledalo in še počakati, je ženskam dopuščal številno udeležbo treba omlatiti. Kasnejša uporaba mlatilnic, knj, vse to in končno še dobro plačilo za delo je pri lupljenju sliv. Poleg obiranja hmelja, ki pa so sprva preprostih, ki jih je bilo treba poganjati omlačeno. Mlatiči so začeli z delom že zgodaj zjutraj, v eklo Bizeljance „k slivarjem". se ga udeleževale v manjši mpri, je bilo lupljenje na roke, kasneje pa vse bolj modernih in ob dveh, treh. Mlatili so vse do večera, dokler Suhe fige in dateljni so Slovencem dobro znani, sliv ena redkih, a dobro plačanih zaposlitev za izpopolnjenih, ki so mlatev skrajšale na vsega se je kaj videlo, nadaljevali pa spet drugo „prinele", „prnele" ali „brunele", kot so jim tu ženske v tem obdobju. nekaj ur, je stare običaje skoraj povsem r<-Kli, pa so manj znana specialiteta. Njihovo Nekaj let pred drugo svetovno vojno so izpodrinila. Posebno danes bi jih z veliko jutro. Marsikje so ves čas mlatve spali kar pri gospodarju, na že omlačeni slami. Starejši it felovanje se je razširilo le ponekod in je bilo Goričani opustili delo na Štajerskem. Vinarska in težavo še kje našli, ko večinoma vsi kmetje ljudje pa še danes vedo povedati, da so se trKo krajevno kot časovno omejeno. sadjarska zadruga Bizeljsko je pričela s predelavo požanjejo žito s kombajni. Tako sta žetev in takrat dekleta „mirno naležala pri fantih". Z majhnimi ukrivljenimi nožki olupljene slive 4000 kg sliv v prinele leta 1936 na Bizeljskem v mlatev, ki so ju Ijpdje včasih zelo težko Mlatiči pri različnih gospodarjih so se kosali, st sušili na soncu, žveplali v žvepleni peči, zadrugi. Za začetek je pri predelavi sliv zaposlila čakali, ker je marsikje zmanjkalo tudi kdo bo zjutraj prvi začel, kje bodo cepci punovno sušili, izločili koščice, ponovno žveplali 250 delavk in delavcev in je za naslednja leta najslabšega žita za kruh že mesec pred najprej zapeli. Ce so kje malo dlje poležali, so ir razravnane stiskali z notranjo stranjo po dve in načrtovala razširitev te dejavnosti. dozoritvijo nove letine, združeno v eno, , dve skupaj v obliko goldinarja. kratkotrajno in veliko lažje upravilo. si jih drugi privoščili z najrazličnejšimi Začetki takšne predelave sliv segajo v zadnja Z začetkom druge vojne je živahno delo in Mlatev se je začela v različnih krajih burkami. Teh ni manjkalo tudi skozi ves dan, de setletja prejšnjega stoletja, ko so se prebivalci petje slivark utihnilo. Molk je trajal štiri leta, a različno, navadno pa v začetku avgusta. Za ko so si ..izmenjavali darila". Ponoči so pod Goriških Brd (Brici) začeli s tem intenzivno takoj po vrnitvi iz izgnanstva, že avgusta 1945, je ločevanj* zrnja od klasja so poznali na pripravljen nasad radi kaj podtaknili, stare u kvarjati. To je tudi obdobje, ko so posamezniki prostor pred Vinarsko in sadjarsko zadrugo na Slovenskem več načinov, od otepavanja, lonce, pločevino, jajca, brezovo metlo ali z Bizeljskega odhajali v Brda, kjer so bili Bizeljskem oživel. V naslednjih letih se je obrt mlatenja s cepci do kasnejšega mlatenja s skrili cepce, tako da zjutraj ni manjkalo ne z;posleni kot pomočniki pri predelavi sliv v močno razvila. Tudi po 20 ton prinel v sezoni se pomočjo raznih strojev. Njavečkrat so otepali smeha ne jeze. Velika sramota je bila, če so čuvaja žita ponoči, ki je po trdem celodnev­ p 'nele. je Vinarska in sadjarska zadruga obvezala rž, da je slama, ki so jo uporabljali za V prvi tretjini našega stoletja se je omenjena dobaviti izvoznemu podjetju Slovenija Sadje v prekriva, je streh (tudi te so danes že redkost), nem delu zaspal kot ubit, prenesli z enega dejavnost močno razširila na območju med Savo Ljubljani. Dohodek od predelave sliv je bil j ostala nepoškodovana. Prazne klase so potem poda na drugega, k tujemu žitu. Najbolj 'in Sotlo, v vaseh okoli Bistrice ob Sotli, posebno posebno v letih po drugi vojni izrednega pomena povezali v škope in jih shranili za prekrivanje pribljubljena in razširjena mlatiška šala, ki se intenzivno pa na. Bizeljskem in skoraj v vsakem za prebivalce izseljenega območja. streh ali vezanje mladih poganjkov na trtah. je nemalokdaj izrodila celo v izzivanje ali k' aju od Bizeljskega preko Pišec in Artič do V letu 1957 so na Bizeljskem slive zadnjikrat Otepavanje rži seje prav iz tega razloga sramotitev, je bila ravno šala z metlo, ki je B ežic. Razen Štajercev so slive lupili tudi v lupili. Izdelek, ki, se je drago prodajal v tujino, je ohranilo tudi še potem, ko so mlatev mlatiče, med katere je padla, velikokrat stala b>ežiški občini na kranjski strani ob hrvaški meji izginil s trgov. Mladi so odhajali v mesta iskat večinoma že zamenjali z drugimi načini. nekaj bokalov vina. Ker je bila mlatev težaško opravilo,opravilo, so ir Dolenjci v okolici Šentjerneja. zaposlitve, s porokami deklet se je pričela njihova Za ot pavanje so postavili na pod sod, stol, Številni kraji, kamor so leto za letom prihajali lestev ai kar sneta vrata in potem sta po dva morali biti mlatiči seveda siti, na ia voljo voljo pa je vsakdanja skrb za otroke; nekdanje luparke so gospodinjina B^ici organizirat lupljenje sliv, so večinoma na ostarele, nastopile so slabše letine sliv in obdobje, in dva tolkla s snopom po vratih, da je zrnje bilo tudi dovolj pijače. To je bila oomočju Bizeljskega. Znanih je 25 krajev med ko se je na lupljenje povsem pozabilo. popadalo iz klasja. Po končanem otepavanju skrb. Mlatiči po Dolenjskem so dobili B zeljskim in Brežicami, kjer so Štajerci pod Ker se ob besedi ..slivarji" razživi vsak, kdor je so drugo jutro začeli z vejanjem. Najbolj zgodaj zjutraj bel kruh in žganje. Za drugi zajtrk je gospodinja pripravila kavo, cvrtje, vodstvom briških slivarjev slive lupili in oblikovali nekdaj sodeloval pri lupljenju sliv, se je rodila preprosto vejanje je potekalo tako; vejač je z v orinele. Nekaj od teh krajev je celo slovelo po misel, da bi ga v avgustu 1981 oživili, na istem nečkami ali velnico zajemal zrnje in ga metal v fižol, žgance ali žgance, zelje, fižol in dobili iz edni kvaliteti tu pridelanih sliv in po posebni mestu, z istimi pripravami in kolikor mogoče pod nasproti kot. Najprej so seveda padle na tja Malicali so slanino, za južino pa so p: kladnosti za predelavo v prinele. Spričo Velike enakimi pogoji kot zadnjikrat — pred 24 leti. j pleve, r to slabše žito, najlepše in najboljše meso, krompir, fižol, potico ali' štruklje r< 'širjenosti te dejavnosti in zanimanja tukajšnjih žito pa e letelo najdlje. Ze kmalu pa se je mlince. Popoldne so malicali navadno potico, p ibivalcev za sodelovanje so slive pogosto Izredno zanimivo bi bilo posneti postopek uveljavil preprosti leseni vetrnik ali pajkelj, s obilna pa je bila predvsem večerja s d /ažali še iz drugih spodnještajerskih in hrvaških predelave sliv na filmski trak in ga ozvočiti s katerim so delo opravili bolje in hitreje. kumarami, krompirjem, štruklji ali kašo. Še k jev in v večjih količinah iz Bosne. pristnim živžavom in ‘ petjem, ki je vedno Čiščenja žita so se mlatiči pri ročni mlatvi posebno bogato je bila miza obložena za likof V nekaj letih so se tukajšnji prebivalci dobro spremljalo lupljenje sliv. Končni izdelek bi bilo lotili, takoj ko je bilo žito omlateno. Z ob koncu mlatve. r ičili omenjene obrti. Tako so v dvajsetih in moč predstaviti javnosti leta 1982 na razstavi o uporabo različnih motoriziranih mlatilnic je Uvedba mlatilnice, ki sojo začeli uporablja­ t fesetih letih Brici prihajali še vedno v številnih, slivarjih. potreba po čiščenju žita odpadla, vendar ti že sredi 18. stoletja, je delo zelo skrajšala in a (lede zasedbe v številčno omejenih skupinah. Spričo vloge, ki jo je imelo lupljenje sliv na pajkelj I anijo še pri marsikateri kmečki hiši. olajšala. Že za ročne mlatilnice in geplje je C janizirali so lupljenje, štajerske ženske in Bizeljskem vrsto desetletij, bi bila kasneje dovolj Mlatil so svoje čase največ s cepci na bilo potrebnih manj mlatičev in krajši čas, tako da je marsikatera stara šega utonila v d leta pa so se zaradi dobrega zaslužka brez tehtna vsakoletna turistična prireditev s prak­ I pokritem podu. Cepec je bil sestavljen iz tično predstavitvijo celotnega postopka predelave pozabo. Še vedno pa sta žetev in mlatev p . ,ebnega vabljenja prijavljale k delu. j lesenega lela, s katerim se je udarjalo po žitu, Lupljenje sliv je imelo desetletja, posebno pa v sliv v prinele in nato pokušnja končnega izdelka. ročnika za katerega je mlatič držal, jermena opravili, C. tvrdič mirne - & € RA ,3 le s T e — VAŠA ZGODBA biblijsko s R. €: t T A AJ K^HiV V pleme ■— k A Z A L O r— A L T A A/ A K' > t !o , k A R ^2 D O R AJ 1 G p - J siam ritm a, l« a .m:* L 1 A/ j H T 1 C A otr. sred.it. b a . M / A J A!=l€ iT :AiN igrača |mestg_i NOČ lMERI Zbudil sem se. V sobi jc še poltema. V postelji prijetno kozaški sajerik; povelj toplo. Poleg mene nekdo leži. Izpod odeje gleda šop las. > Zavem se, da nisem doma, marveč v hotelski sobi. Ob nTTTTTTTTTT} ž.ime N/ spiritijir meni leži Meri in se mi nagajivo smeji. sestanek „Dobro jutro, moja dama,“ jo pozdravim in poljubim na prgišče d 1 potka p re rn a k nitev zola čelo. Tesno se stisne k meni, da me zalije val toplote. Lepo Škot kradtjk- mi je, saj je ob meni ljubljena. Moje sanje in želje so se m j ® 1 združi­ JS.MTS uresničile. tev evr. mboper reka pevka Meri sem spoznal kot Francijevo priležnico. Franci je trefalt daruvar vrsta poročen, šofer in znan ženskar. Jaz sem med njima prenašal Za življenje in dobro počujje drevesa gr. bog oslov pošto in tako sem spoznal Meri. Nekaj pa je kriv tudi Franci so užitki prav tako pomembni jozddv glas sam. Večrat me je silil, da smo šli skupaj na potep, in celo v kot hrana. eg. rekrea­ avstral. cija _ posteljo mi jo je ponujal. VATSJAJANA sveti noj bik skopje „Kako topla si, Meri,“ ji pravim. Gledava se v oči. Med dolgim poljubom se domislim, da je že čas, da vstaneva. Ura Drugi ničesar ne vedo o nas. zvezni nauk o je že skoraj sedem in sobarica bo vsak čas v sobi. Gorje, če izvršni gibanju D. NENADlC svet izstrelka ' naju vidi. Hitro bi zvedele vse sodelavke, pa bi zbadanju in draženju ne bilo ne konca ne kraja. Nihče nima v lasti samega dalm. obrski Hitro se oblečeva. Pretihotapiti se morava v restavracijo. spis ž.ime vladar sebe. i Nihče naju ne sme videti, še najmanj šefinja. P. LAGERKVTST Včeraj mi je šefinja dejala: „Še ob dober glas boste prišli, ■ w ■ če se boste družili z Meri. Ljudje so vas že začeli obrekovati.11 Pa saj vendar ni Meri kriva, če je zdrsnila. Tihi zračni Najprej jo je izkoristil šef, potem je prišla v roke Franciju, zdaj pa je moja. Le ta razlika je, da jo jaz ljubim. Njeno Staro zdravilo, nova uporaba zavoženo življenje nie ne briga! Le ona mi je pomembna. tovornjak Kadar jo vidim posedati za mizo ob kotu, postanem Znanstveniki so odkrili, kako aspirin preprečuje tvorbo krvnih strdkov in zakaj nervozen in siterri. Pri srcu me zaboli, tako čudno rad jo pomaga pri preprečevanju možganske kapi — Vendar previdno z njim! Poceni zračni prevozi imam. Hitro se zmuzneva po hodniku in stopnicah. Meri gre skozi stranska vrata v jedilnico, jaz v kuhinjo. Na žalost naju Od Hipokrata, očeta zdra­ celice. Snov je podobna hor­ kap. Ce več: raziskave v Na nebu se bo kmalu pojavil vilstva, naprej so ljudje upo­ monom, med drugim pa spod­ Veliki Britaniji so pokazale, nenavaden leteči predmet, ki pa je zagledala sobarica Mici. Vsi bodo zvedeli za najino noč. ZLATO rabljali pripravke iz vrbovega buja tvorbo krvnih strdkov v da se obnese tudi kot zdravilo ne bo sloviti NLP, niti kakšna ! lubja in listja kot domače arterijah. Aspirin delovanje zoper drugotni srčni infarkt. vojaška skrivnost, temveč le zdravilo proti bolečinam in teh snovi onemogoča. Ob vsem tem pa seveda še novo prevozno sredstvo za vnetjem, šele žez dve tisočletji Vanejevo odkritje ni samo naprej ostaja učinkovito sred­ tovore. V Ottawi je Fred pa je znanost lahko ugotovila, znanstveno potrdilo prejšnjih stvo proti bolečinam, poseb­ Fergusson izdelal načrt za pre­ MATERINA PROŠNJA kateri snovi v tej rastlini gre praktičnih odkritij, marveč je no proti bolečinam, ki mučijo vozni balon, kateremu med Prejela je sporočilo: „Sina so ujeli, imajo ga zaprtega v zahvala za zdravilno učinko­ spodbudilo nove obsežne raz­ artritične bolnike. vsemi znanimi poskusnimi tipi postojanki. Pojdi prosit v farovž. Župnik ga mogoče reši.“ vanje. Leta 1829 so odkrili, iskave in preveijanja. V labo­ Vprašanje je seveda, koliko velikih balonov obljubljajo naj­ Bilo je popoldne. Takoj je odšla na pot, vendar župnika ni da zdravilno učinkuje salicin. ratorijih in kliničnih središčih tabletk aspirina je dobro je­ bolj sijajno prihodnost. dobila doma. Ob koncu 19. stoletja pa je ZDA, Kanadi, Veliki Britaniji mati vsak dan. Strokovnjaki Novo zračno plovilo ima v „Pridi jutri,“ so ji svetovali. * Friedrich Bayer že poslal na in drugih razvitih državah so opozarjajo, da ljudje različno premeru 53 metrov, napolnjeno Celo noč do naslednjega dne je prečula v molitvah. Toda tržišče prve tabletke acetilsali- do danes opravili več obsež­ sprejemajo to zdravilo, zato pa je s helijem, kar mu jokala ni. Zgodaj zjutraj je odšla skozi gozd do župnišča. Po cidne kisline, ki jih še danes nih poskusov, s katerimi so nikomur ne svetujejo, da se 'omogoča, da se dvigne do cesti ni smela, ker bi jo zaustavili; bila je še policijska ura. prodajajo po vseh lekarnah dokončno potrdili koristnost sam zdravi z aspirinom. Preve­ velikih višin, ne da bi za to Na poti po temnem gozdu je ni bilo strah. Vso pot je mislila sveta pod nazivom aspirin. aspirina kot preventivnega like količine lahko povzroče porabilo katero koli gorivo. V na sina in na to, kako naj župnika prosi zanj. „Ne bom Desetletja je aspirin pomagal sredstva zoper možgansko neprijetne stranske pojave. splošni energetski krizi je odveč jokala pred njim,“ je sklenila. ljudem lajšati bolečine. V poudaijati, da je to najbolj Ko je prišla iz gozda, je zapel zvon v farni cerkvi. Vedela novejšem času pa so odkrili, je, daje konec policijske ure in da jo bo stražar pustil naprej, '. |:''' : ■■ zanimiva lastnost zračnega veli­ da ima še druge čudovite kana. Balon se bo dvignil do ko bo prišla do žice. lastnosti. 3.000 metrov višine, nakar ga Ko je prišla do cerkve, je župnik ravnokar prišel. „Kako Zdravnik Lavvrence L. Cra- bosta poganjala naprej dva ste pridni,“ je dejal. Ni je takoj spoznal in je mislil, da je ven je pred 30 leti ugotovil, motorja. Za pogon bo šlo prišla tako zgodaj v cerkev. Toda ko je videl, kdo stoji pred da aspirin preprečuje možgan­ ponovno precej manj dragoce­ njim, je postal osoren. sko kap, ker zavira tvorbo nega goriva, kot ga gre pri Zbrala se je in ponižno prosila župnika, naj ji pomaga krvnih strdkov v arterijah. tovornih letalih ali helikopter­ rešiti sina. Deset let kasneje so njegovo A jih. Ob vseh teh varčevalnih „Tvoj sin je bandit! Za take ni milosti," je osorno zavrnil .odkritje potrdili številni drugi lastnostih pa tovorni balon materine prošnje, nato pa se je poskušal izmakniti, rekoč: evropski strokovnjaki, četudi Freda Fergussona lahko ponese „Moram v spovednico!" Mati mu je zastavila pot. „Nimaš niso znali razložiti, kako aspi­ 42 ton koristnega tovora, kar je pravice, da greš v cerkev tako neusmiljen! Vera nas tega ne rin doseže tak učinek. Leta precej več, kot zmore sedanji uči!“ 1977 je Johnu Vaneu kot najmočnejši tovorni helikopter. Župnik je obstal, nato pa odšel v zakristijo in tam napisal prvemu uspelo znanstveno do­ In še eno lastnost ima balon prošnjo za pomilostitev. Mati jo je vzela. Niti zahvalila se ni, kazati, da aspirin zavira tvor­ ■ bodočnosti: leti skoraj neslišno. samo hitela je, da bi pravi čas prišla v roke morilcem. bo krvnih strdkov. Vane je Pri 70 odstotkih manj potrošne- Prošnja je prišla zadnji čas. Sina niso ustrelili, le internirali odkril, da aspirin zavira izlo­ ga goriva je tudi manjši onesna­ so ga. Materi je bilo, kot da ga je znova rodila. čanje prostaglandinov, poseb­ ževalec okolja kot druga zračna JULKA PER Zdravilo iz domače lekarne ni samo proti bolečinam. ne snovi, ki jo izločajo telesne J plovila. Čadraže

MARJAN BREGAR lU R -SE^fpnen

mmm i 1

š Ken je odnesel zdravo kožo. Kopje je njim. Plemič, ki je tisto noč pred knežjo Atesta je povesila pogled. Vedel je, da z gibko mislijo vrta v prihodnost, Švistnilo mimo njegovega vratu v z mahom posteljo zahteval, naj Kena primejo . . . ,JPretkan, brezobziren in - ljubosumen!” je v usodo njunega mladega čustva. Dolgo jo je obraslo dno. Besno ga je Ken izdrl in trenutek pustil tako, nato jo je nežno igel za roko Ken se je ozrl v Anesto. Njen pogled ga je dodala s tihim glasom. Njen obraz je spreletela fatem stal pred Keltom kot bronast kip. Kot temna senca. Nič več ni bila deklica pri ,JCdaj ...? ” jezni grški bog. odvrnil od tujca, ki se je jadrno izgubil v Ni mogel izreči do konca. V grlu ga je grmovju. Hip zatem je bilo slišati oddaljujoči se devetnajstih. Bila je spet knežnja z Gradišča. Zadržana, zrela, nedosegljiva . . . stiskalo. . »Ribo sem ciljal! Zares, kaže, da sva lovila topot njegovega konja ob reki. ,.Pridi ob prazniku!” je dejala kratko ir ,,Kdo je to? ” je vprašal Ken. ,.Hvala ti, Ken! Zapestnica je nailepša in •sto ribo ...” se je ritenski umikal pred njim meni najdražja, kar sem jih kdaj imela! ’ je rekla poklicala vranca. ,,Udurik! Močni mož v Gradišču. Moj daljni Kelt in pomenljivo ponovil: ,Jsto ribo!” in dolgo motrila zapestnico na roki. Ken je Zavihtela se je v sedlo, kot se pravi knežnji sorodnik in knezov naslednik...” Sele ta hip je Ken spoznal, kdo stoji pred slutil bitko, ki jo je bojevala v sebi. spodobi, in izginila kot prikazen. Ocena socialne č e t r t k o v i n t e r v j u politike Knjige ne Poleg operativnega načrta 1» s dela novomeškega občinskega samevajo sindikalnega sveta za drugo ž Adut je kakovostno delo S polovico letošnjega leta, ki daje Koliko in kaj berejo i „------— — ••— * slutiti, da si lenatjenja niti v Novomeščani? poletnem času ravno ne bi J V novem kolektivu Gradbenik iz Žužemberka $ mr*- smeli privoščiti, so člani sveta Se želite zvečer razvedriti oj) £ stremijo za boljšim nagrajevanjem proizvodnega £ na seji pretekli četrtek največ prijetnem branju? Tedaj sfntf£: 0 dela OLF.TNA SUŠA - Pretekli posode za smeti, da vanje ne bi Šentjernej deluje tudi pionirska desetina. STOJAN Pl LKO strukture dela ostajajo takorekoč teden se je v novomeški porodnišni­ zašla tudi kakšna smet iz /vezanih rok. ci rodil le en mali Novomeščan. kavarne.

0LENJSKI UST 30 (T667! 24 julija 1981 Otrok ni igračka ne »orodje”Prav vsem nalogam ne bodo kos V Trebnjem terjajo večjo odgovornost nosilcev družbenih funkcij — Prednost Analiza varstva otrok in družine razgrinja, da so žrtev nezrelih staršev prav otroci investicijam, ki povečujejo izvozne zmogljivosti — Kmetijstvo ni pasturek

Že dolgo je znano, da v 1975 rojenih izven zakonske zveze staršev, ali če ti ne morejo in tudi ni Vsi nosilci družbenih funkcij, v občini in na sploh, se morajo avtomobila. Delegati so sprejeli neurejenih družinah največkrat 16 otrok, lani pa že 27. Tako, kot se nobenih izgledov, da bi zanje kdaj sklep o podelitvi posebnega prizna­ očetje izogibajo plačevanja preživni­ obnašati odgovorneje, skladno s stabilizacijskimi prizadevanji, so »potegne kratko" prav otrok, lahko skrbeli, pa je posvojitev in nja kiparju Bečiru Beganoviču iz ne, se seveda izmikajo tudi tedaj, tudi rejništvo. Brežiška skupnost so­ poudarili delegati vseh zborov skupščine občine Trebnje na Čeprav je še najmanj kriv za Bihača, ki je izdelal spomenik kadar gre za priznanje očetovstva. cialnega skrbstva je lani izvedla 5 zasedanju 17. julija v Trebnjem. Menili so, daje potrebno v občini Mokronoške čete v Zabukovju. nastale razmere. „Kriv“ je po Ugotavljajo, da bi bilo moč v enosiranskih posvojitev, 31 otrok in spodbujati izvoz in razvijatiijati kr kmetijstvo. Delegati so na petkovi seji sprejeli mnenju nerazsodnih in ne­ okviru predzakonskega in zakonske­ mladoletnikov pa je bilo v rejništvu. Predsednik izvršnega sveta skup­ razvoju kmetijske proizvodnje, kar še predloge nekaterih pravnih pred­ vestnih staršev. Kar 358 takih ga svetovanja, zlasti pa še pri Najpogostejši vzrok za oddajo otrok ščine občine Trebnje Nace Dežman se mora kratkoročno pokazati kot pisov. otrok in mladoletnikov iz raz­ spravnih poskusih pred zakonskim v rejo je alkoholizem staršev. Iz je uvodoma seznanil delegate z urejanje odkupa pridelkov in na­ MARTIN LUZAR padlih družin ali pa tistih, ki so brodolomom osveščati zakonce. Ti obsežne analize socialne problemati­ uresničevanjem družbenega plana črtovanje jesenske setve. ^nižine le še na papiiju, se je naj bi spoznali, kako pomembno je ke v brežiški občini povzemamo, da SR Slovenije za obdobje 1981 — Na petkovem zasedanju so delega­ lani znašlo pred brežiško občin- nadaljevanje urejenih stikov tudi po je bilo lani pod stalnim skrbništvom 1985 in resolucije o družbenoeko­ ti sprejeli sklep o tem, da bo BRIGADIRJI DOMA razvezi. Primerov, ko je bil otrok nomski politiki in razvoju SR občinski sekretariat za ljudsko * o skupnostjo socialnega 7 otrok. 16. julija so se vrnili dom ov briga­ samo „orodje" in ni bila prevelika Analiza, ki so jo ugodno ocenili Slovenije v letošnjem letu. Ko je obrambo najel pri Narodni banki skrbstva. dirji, člani mladinske delovne briga­ žrtev sebičnih staršev celo zavrt predsedstvo OK SZDL in delegati poročal o doseganju razvojnih ciljev Jugoslavije posojilo v vrednosti Skupnost je poskrbela, da so de Bratstvo in enotnost, ki je sode­ otrokov zdrav razvoj, je bilo lani že občinske skupščine 16. 7., bo v v občini Trebnje, je dejal, da letos nekaj čez 8 milijonov dinarjev. preživnino dobivali tudi nezakonski lovala na delovni akciji v Nišu. enajst! javni razpravi do sredine septembra. planiranih nalog v občini ne bodo Denar bodo porabili za nakup otroci. Število teh v brežiški občini Trebanjci so bili v brigadi skupaj z Rešitev za ouoke, ki nimajo mogli uresničiti. Vzroki za to po najnujnejše opreme za potrebe SLO nezadržno narašča; tako je bilo leta mladinci iz Ilijaša, Velike Gorice in njegovem v veliki fneri izhajajo iz in za nakup gasilskega orodnega Obrenovca. 18. julija pa se je iz težav, ki jih imajo organizacije Brkinov vrnila mladinska delovna NOVO V BREŽICAH združenega dela v občini z nabavo KAJ BO S ŠOLO brigada Matija Gubec, ki jo je sestat?* TOKRAT BOUE ULICE BREZ IMENA - „V reprodukcijskega materiala in delno V GLOBOKEM? ljalo 47 delavcev, dijakov in štu<£en-j Brežicah imamo kar 86 ulic brez s prodajo izdelkov. Največje proble­ ODLIKOVANJA PRIPRAVLJENI ^ tov iz občine Trebnje. * Do 31. avgusta, ko naj bi imena. Če hočemo povedati, o me imajo trenutno v Iskri, Trimu, OBČANOM kateri govorimo, rečemo kar ,od i Predsedstvo občinske konference se v osnovni šoli pričel IMV in Krojaškem podjetju. SZDL v Brežicah je minuli teden Setinčeve koruze do Jakčeve nji­ 17. julija je predsednik skup- Tone Žibert, predsednik skupšči­ ščine občine Trebnje Tone Ži­ napravljalo o uspelm akcije „Nič pouk, bi morali urediti vsaj ve,” je na seji zbora združenega IZ KRAJA V KRAiV dela potožil tajnik SKIS Maks ne občine Trebnje, je menil, da bert v prisotnosti najvidnejših nas ne sme presenetiti!" in sprejelo kuhinjo in sanitarije, saj in­ DELAVCE, ki so pretekli petek Toplišck. morajo vsi nosilci družbenih funkcij družbenopolitičnih delavcev iz oceno koordinacijskega odbora. Na- špekcija grozi, da bo šolo opravljali cesto med Trebnjem in delati odgovorneje. Poudaril je, daje občine podelil odlikovanja pred­ Ptedek se kaže zlasti v množičnosti tono, je potrebno vsekakor pohva­ zaprla. S tremi štedilniki je BO SE KOGA SPODNESEL potrebno v občini povečati izvoz. sedstva SFRJ. Prvoborec Jože ter sodelovanju delovnih organizacij težko skuhati 200 obrokov PLAZ? - Že od 1. novembra 1979 Simončič je prejel red zaslug za liti. Obenem jim je treba pt vedati, To naj bi dosegli po njegovih da bi morali na precej zoženo in v krajevnih skupnostih, med po­ otrokom. Res pa je tudi, da se vleče sanacija plazu na Bojsnem. narod s srebrnimi žarki, borec besedah tako, da bodo izvozno Anton Kožamelj red dela z zla­ ovinkasto cesto postaviti ustrezno manjkljivostmi pa so omenili slabo bo potrebno najti odgovor­Čeprav sodi reševanje problema pod okrilje SKIS, so o tem že nekajkrat usmerjene delovne organizacije ves tim vencem, udeleženka NOB prometno signalizacijo, ki bi vozni­ slišnost siren, neuporabna zakloniš­ ke opozarjala na oviro. Nemalokrat nega, ki je „ustrelil kozla”, ostro razpravljali delegati občinske čas delale z nezmanjšanim tempom. Ivanka Smole red zaslug za na­ ča in razporejanje istih občanov na sta se namreč voznika presenečena da so pri dozidavi tako moj­skupščine. Predsednik občinskega Obenem je potrebno dati prednost rod s srebrno zvezdo in A nton več strani. O oceni naj bi razpravljali znašla tik drug ob drugem na isti izvršnega sveta Stanc Ilc je rekel na investicijam, ki povečujejo izvozne Sever red zaslug za narod s vsi udeleženci in iz nje oblikovali strsko zastrli hodnike in polovici ceste, ker je bila drug pol za šalo, da bi bilo najbolje, da bi zmogljivosti. Zibert je opozoril, da srebrno zvezdo. sklepe oziroma napotke za v prihod- stranišča. Denar z a ,,poprav­ ograjena. Če je bila ob cesti široka kar pljunili v roke, če se toliko časa je potrebno posebno skrb posvetiti bankina, je še šlo, čeprav na tesno. nie, ko naj bi bila akcija popolno ni izpit" bo očitno dokaj stvar ne premakne, saj ima izvršni presenečenje, upoštevala pa naj bi težko izbezati. ZELENJADAR JOŽE GRACAR svet trenutno pomembne naloge. po svojih močeh pomaga premago­ Predvsem bližino jedrske elektrarne, Delegati zbora združenega dela pa vati občasne težave v preskrbi obča ­ avtoceste, železnice in Save. so na zadnjem zasedanju odločno BODO PRIDELKI nov s kavalitetnim sadjem iu zelenja zahtevali, da mora biti do oktobra vo. Brez posrednikov vseh vrst več CENEJŠI? (letos!) plaz odstranjen, če ne, bodo krat ponudil Mirer.čanom in drugim zahtevali odgovornost tudi za ceno KJE „ODREZATI”? Delegati zbora združenega dela tam okrog sveže sadje in zelapjavo. odstopov. Naročilo za odstranitev Prejšnji teden je na Mirni že prodaja! D-, bi povečali izvoz in spod­ brežiške občinske skupščine so skle­ plazu je bilo dano Komunalno - svež paradižnik iz lastne grede. Lepo budili gospodarstvo, bo potreb­ nili, naj občinski izvršni svet ponov­ obrtnemu podjetju. zreli sadeži so kazali, da niso poto no v brežiški občini glede na no razpiavlja o odloku za pospeševa­ vali skozi desetero rok in po kilo­ dogovor v zvezi in republiki nje kmetijstva. Delegat Agrarie je DELEGATI NA POČITNICAH? metre in kilometre dolg’ sončni omejiti skupno porabo za 2,347 namreč povedal, da so mali kmetje, - Zbor krajevnih skupnosti 16. poti. julija ni bil sklepčen, kar malce BRIGADIRJI, ki delajo v Suhi odstotka. Občinska izobraževal­ ki niso kooperanti, precej prizadeti, preseneča. Poleti resda vsak tišči v Krajini, so letos uredili že precej na, zdravstvena, kulturna in te- saj so. njihovi pridelki zavoljo ome­ hlad, na kopanje, kmetje s^ tudi v spomenikov NOB. Pred kratkim so v lesnokulturna skupnost bodo njenega odloka dražji za 20 odstot­ vročini ne ustrašijo kopanja in gozdu Kremenjak v krajevni skupno­ morale svojo porabo v naslednjih kov. Menda tudi v drugih občinah drugih del. Toda če se nesklepčnost sti Sela-Sumberk očistili predel, petih mesecih znižati za 14 ne izvajajo dosledno odloka o pri­ primeri že petič, kakor je povedal predsednik zbora Rok Keržan, sc kjer je bil tabor štaba II. grupe odst., kar znese skupno 11,6 spevku za pospeševanje kmetijstva, odredov. miljjona dinarjev. Ob dejstvu, da kajti težko je zahtevati od kmetov, kaže temeljito zamisliti. POČITEK NA POTI - Številni dopustniki se na svojem potovanju ima zdravstvena skupnost izgubo ki niso blagovni proizvajalci, da pla­ na počitnice vsaj za kratek čas ustavijo ob Putnikovem motelu v in da so tudi drugi sisi v stiski, čajo prispevek od, denimo, nekaj Trebnjem. Družina na posnetku si je v senci dreves ob Petrolovi bo seveda položaj zelo zapleten. kilogramov prodanega krompirja, črpalki pripravila malico, preden bo njen avto z oznako ,J)” TREBANJSKE NOVICE orehov ali nekaj sto jajc. BREŽIŠKE VESTI odpeljal naprej. (Foto: Jože Simčič)

Predsednik skupščine občinske Volja močnejša kot denar raziskovalne skupnosti magister Ivan Binički meni, daje storjen precejšen Primer, ki ni dober za pravilo napredek pri reševanju bazena pitne Uspešno delo raziskovalne skupnosti v Krškem vode na desnem bregu Save z dogovorjenim prenehanjem črpanja Komunalna skupnost sevniške občine je končno le dobila letni plan - Denarja ni gradbenega materiala. Skupgj s sev- preveč, zato ponekod ceste asfaltirajo napol, drugod pa jih uredijo do konca, a zato delegati občinske skupščine. Največ Med prednostne naloge ob­ niško raziskovalno skupnostjo in veliko manj činske raziskovalne skupnosti v spodbudnih besed je veljalo skrbi za Pionirjem bodo raziskali nove zaloge pitno vodo. Konferenca delegacij Krškem za letos sodijo raziska­ gramoza. Na skupščini sevniške komunalne skupnosti so v sredo, 15. sloj. „Zato smo, v primcijavi z ve možnosti proizvodnje prote­ prosvetnih delavcev je predlagala Navkljub temu da krška razisko­ sodelovanje z raziskovalo skup­ drugimi, ki so delali kot slabi valna skupnost nima poklicnih de­ julija, med drugim sprejeli letošnji plan. To je nedvomno hudo inske hrane iz celuloznih lugov, nostjo pri popularizaciji inventivne gospodarji, asfaltirali resda dobro, a lavcev (njen sedež je pri tajništvu pozno. A kaj, ko so cuiki pipic, od koider naj bi pritekal denar, bolj pričetek reševanja vprašanja in raziskovalne dejavnosti na šolah. manj," je potožil predsednik loške razvojne službe v Celulozi), je negotovi kot kdajprej. pitne vode in toplifikacija nase­ Ena teh bo potekala družno s skupščine KS. zavzetost peščice navdušencev obro­ Precej hude krvi je povzročilo žanjski cesti v sevniški KS. Takšnih Prirodoslovnim društvom iz Ljublja­ A. 2E1.EZNIK lij v občini. dila prav letos izdatne plodove. med delegati to, da je treba globoko oest, kjer so pred časom položili le Raziskovanje možnosti prestruk­ ne pri raziskovanju onesnaževanja Nagradili so štcvilpc inovatorje, v seči v žep te skupnosti za asfalt, nosilni sloj, za zapornega pa ni bilo turiranja gospodarstva, ki naj bi bolj voda s pom očjo lišajev. delovnih kolektivih pa bo poslej več točneje; fini zaporni sloj na Dro- denarja, jc v občini več. Asfalterji so kot doslej nadomeščalo uvožene razumevanja za domačo pamet. bili v Sevnici že precej časa pred materiale z domačimi, je slej ko prej Upajmo, da krškim raziskovalcem skupščino. Jasno so dali vedeti, da dolgoročna in stalna naloga, čeprav ne bo tako težko zbrati kakšen ne mislijo voziti nazaj težkih strojev je ta čas morda še bolj v ospredju. SEVNIŠKI PABERKI dinar več za koristo delo sisa brez r spet zgolj zaradi ene ulice. Dele­ Take prioritete so potrdili tudi MNOŽIČNO NA V TRETJE NI SLO - Konec poklicnih moči. gatsko tehtanje, ali je šlo pravzaprav OSREDNJO tedna je spet gorel sevniški ..olimpij- za nepokrito investicijo, bo verjetno P. P. ski ogenj” na gmajni. Silni beli dim zadostna šola, da bodo v bodoče PROSLAVO je nekaj časa skoraj popolnoma za­ ravnali drugače. Ocenjujejo, da se je proslave senčil novi del mesta, da pa bi se KRŠKE NOVICE Bolje ko drugod so ravnali v ob 40-Ietnici vstaje in ustano­ vedelo, da tudi Boštanjčani odlagajo TROJNA PREDSTAVITEV - Za smeti tja, je kdaj pa kdaj zavelo tudi krajevnih skupnostih Loka in Bo- vitve OE v torek v Ljubljani SKUPNO O dan vstaje so se člani KD bratov čez Savo. Se dobro, da so v soboto štanj, kjer so vedno asfaltirali le Godler" iz Dolenje vasi v nedeljo udeležilo več kot 800 občanov SOCIALNIH ponoči bile tako hude plohe, daje toliko, da so lahko položili tudi fini kar trikrat predstavili. Pripravili so iz kriSce občine. Občinska kon­ zublje zadušilo. A kaj, ko je v KAMENJE, KI VIJE JEKLO - Praznično akademijo ter razstavo VPRAŠANJIH ferenca SZDL. in občinski svet nedeljo po dežju spet zagorelo. Če Rovokopač JLA na gosenicah del domačega slikarja amaterja Pavla ZSS sta pobudo za množičen Delegati skupščine občinske je že kdo zažigal, se mu to očitno ni Predaniča pa fotografij članov naj bi bil praviloma kos zemlji­ odhod v Ljubljano očitno skupnosti socialnega skrbstva v dalo tretjič, zakaj, ko je nevihta društvene fotosekcjje. šču do 3. kategorije, kot te spretno izpeljala. Krškem bodo 24. julija družno z pogasila tudi drugi vžig, ni več delegati krške občinske skupščine gorelo. Morda pa ni imelo več kaj razvrščajo inženird. Pri novem BOLJŠI OD GOSTOV - Mlajši goreti. pionirji, plavalci krškega Cclulozar- obravnavali poročilo o uresničeva­ sevniškem vodovodu pa mora nju socialnovarstvenih programov v dostikrat zagristi tudi v kame­ j*. so igrali doma povratni dvoboj s V POTU DO KRUHA - Če nam Cvetki občini v lanskem letu in o uresniče­ tovariši iz reškega Primorja. Polovi­ že uspe s kompenzacijami nekako nje. Če mogočnemu kolesu le co prvih mest je ostalo v Krškem pa ZA BOLJŠE vanju socialnovarstvene politike v V zboru uporabnikov samo­ GOSPODARJENJE zadrževati cene kruha, ga v Sevnici odpade kakšna lopatica, je tudi drugih, najboljši posamezniki letošnjem polletju. Razpravljali bo­ ne znajo prodajati. V poslovalnici upravne komunalne interesne bili Slapšakova, Gtadiškova, Gan- skupnosti je bila udeležba kljub precej pri roki strokovna po­ V ponedeljek so na razširjeni seji do tudi o programu reševanja 12 nastane dolga vrsta ne le pri 9eva in Preskar. romske problematika. blagajnah, temveč pri pultu, kjer dopustniški sezoni zgledna. moč. (Foto: A. Železnik) delavskega svota tovarne „Djuro Smolo pa so ihteh s predsedniko­ Salaj" skušali ugotoviti, kako izbolj­ prodajajo to vsakdanjo dobrino. Le­ LE BRESKVE DOBRO - Le­ po je sicer, da vsakomur naredijo ma Resda z oprav^rvbr- razlo­ IZKAZALI SO SE tošnje '.Temenske neušečnosti precej šati poslovanje, od povečanitf proiz­ gom ju namrečna zas- .ian.u obeh sendvič po meri, a kaj, ko se ob tem Poletna krvodajalska akcija v sev­ Prizadevajo sadjarsko letino. V vodnje pa do boljšega izkoriščanja „kaža” za kruh podaljšuje. Rešitev zborov ni bik), d* •; '.lii;o Agrokombinatu so zadovoljni le s delovnega časa. Že na delavskih vodila sejo Zato so delegati samo niški občini je uspela nad vsem. VABILO bi bila tudi v-tent primeru prepro­ Pridelkom breskev, ki se pričako- svetih tozdov so namreč ugotovili, sta: nekdo naj še naprej dela sendvi­ za to sejo zaupali predsedniško pričakovanji. Celo ekipa Zavoda za vanju niso izneverile, jabolk bo da so še notranje rezerve. Z KRVODAJALCEM če, drugi pa daje kruh. nalogo Jožetu Imperlu z Razl oi transfuzijo krvi je bila prijetno pre- naJbrž le polovico toliko, kot so ja izbrali so dobro. nenesečna ob tolikšnem odzivu. Ve­ izkoristkom le-teh bi lahko izboljšali Občinski odbor Rdečega ‘kri­ Predvidevali, hrušk pa bo ostalo le - Delegata KS Blanca sta se z čina največjih sevniških kolektivov ^0 odstotkov! donosnost in storilnost, ki zaenkrat ža Krško vabi vse prostovijnc delegatskim vprašanjem obregni­ je namreč pred tem začela s kolek­ padata. la ob železniški podvoz pri krvodajalce, da se udeležijo tivnimi dopusti. Krvodajalci iz ObNOVA PO NAČRTU \ krvodajalske akcije in darujejo Blanci. Vse bi bilo lepo in prav, temeljni organizaciji kooperantov Jutranjek in 1 isce so vseeno prišli VSE VEČ UNIFORM kn v enem od navedenih od­ če bi še delali tako nizke trškega Agrokombinata so zadovolj- avtobuse, kot so stari. Ker je polnoštevilni. Poleg teh dveh kolek­ vzemnih centrov: v torek, 28. m. da jim je uspelo uresničiti tisti Med 386 člani krškega združenja očitno spet treba naročati študi­ tivov so se v Krmelju podobno kot julija, med 7. in 13. uro v ae‘ naložbenega programa v zasebni šoferjev in avtomeiianikov je tudi 22 je, kaj storiti* je najbolje, da običajno izkazali delavci tozda TfJC osnovni šoli v Leskovcu; v sredo, Proizvodnji, ki je obetal nove žensk. Skrb za člane, družabna m molijo za kar najdaljši vek - Metalne in Lisce. V Sevnici je oba ***jatsk,c površine in nekaterih dru- 29. julija, med 6. in 13. uro v lisjak lisjaku sedanjih starih avtobusov, saj je Čanja, izobraževanje in že tradicio­ dneva prišlo na odvzem 586 krvoda­ ®n kultur. Tako so uredili še 10 ha Celulozi v Krškem; v četrtek. pri podvozu v napoto tudi nalni novoletni obiski upokojenih in jalcev. od tega so jih morali večino­ uasadovJablan, 3 hektare jagod ter 30. julija na Senovem v osnovni A ..Sedaj mi je jasno, zakaj sponieriiškb zaščitena kapelica. ostarelih elanov so bila v minulem ma iz zdravstvenih razlogov, odklo hnktajfc nasadov črnega ribeza. šob med 6 in 1 3. uro; v petek, ■komunalna skupnost ne vabi Kaj lahko se zgod;, da bc kateri k-tu poglavitna delovna tonsča od staiih ..škatel" vstno pošla -niti 57. ZŠAM. Prizadevmi si bodo. da s- .1! julija, med 7. in 13 uro v časnikarjev. Cesto so asfalti­ sapa in !>o blizu sto delavcev s KRŠKI eueriide atiro unibrmrraneem p zdravstvenem domu v Kostanje* rali, delegati pa so morali 1‘oklcka in še od kod ostalo brez družijo še vee Panovskih koievov v sklep o plačilu računa šele prevoza! I t e d n i k svečanih unifoiittfj L izglasovati. ”

‘ t 3 0 ( 1 6 6 7 ) 2 4 j u l i j . . 1 9 8 1 DOLENJSKI EU 19 Dozidava šole L Za donosne naložbe je denar v Dragatušu V ribniškem Riku bodo še do konca leta pridobili nekaj tisoč kvadratnih metrov novih I delovnih površin - S Sovjetsko zvezo podpisane pogodbe o dobavi 10-tcmskih] Štiri nove učilnice, kabine­ stiskalnic ti, telovadnica — Do maja prihodnje leto _____ Čeprav sedanji čas ni posebno naklonjen naložbam, zlasti če z dosti težav, saj so imeli dovolj m ate­ njimi niso povezani večji gospodarski dosežki, pa ribniški Riko rialov, le njih cene so zrasle nekoli­ Pred kratkim je črnomaljski Gok gradi dva objekta Pa tudi teh dveh se v ribniški občini ne bi lotili, ko nad pričakovanji. Občasnega po v Dragatušu začel dela za dozidavo manjkanja tega ali onega profila pa če ne bi od njiju pričakovali vsestranskih koristi, zlasti večji izvoz. tamkajšnje šole in adapatacijo nekaj so se že tako navadili, da se zlahka prostorov v sedanji šolski stavbi. H koncu se zdaj bliža gradnja delo štirideset delavcev, kasneje, ko prilagajajo takim težavam. Taka, kot je, je šola v Dragatušu novega obrata v Loškem potoku, ki sc bo proizvodnja razmahnila, pa bo občutno pretesna za 150 učencev, bo že letos dobil streho nad glavo. V delo verjetno potekalo v dveh izme­ katerim se vsako leto pridruži še 25 ; obratu, ki bo postavljen v izredno nah in v obratu bo dobilo delo še otrok v mali šoli. Za vse je na voljo pasivnem področju, bodo izdelovali nadaljnjih 60 delavcev. Skoraj 4Q le šest učilnic, v katerih je doslej : nakladalce, odrlvne deske ter nekaj odstotkov proizvodnje pa bodo iz­ RADI SE VRAČAJO - Edini „uradni“ kamp v Beli krajini je še potekal pouk v osmih rednih od­ drugih izdelkov. V obratu bo dobilo vozili na zunanje trge vedno ob Kolpi v Vinici. Sem, kljub temu da ni urejen tako, kot bi naj tak prostor bil, levo za letom prihaja kar precej tujih turistov, kidelkih, enem oddelku male šole, Tudi Rikov tozd Ricomag se bo v trije oddelki pa imajo podaljšano kratkem preselil v nove prostore, se na poti z motja ustavi za nekaj dni v Vinici. Vsekakor bi bilo bivanje. Sola je bila vseskozi brez kjer bodo na 2.600 kvadratnih me­ tujih in domačih gostov več, če bi turistični delavci znali prijeten kabinetov, telovadnice in kuhinj6; „ trih proizvodnih površin izdelovali kraj, mir, čisto in toplo Kolpo bolje izkoristiti. Z dozidavo bodo pridobili štiri MLADINCI NISO vibro valjarje. Ta proizvodnja pote­ nove učilnice, kabinete, telovadni- 1 ZADOVOLJNI S SVOJIM ka skupaj, z nemškim partnerjem in co, kuhinjo in večnamenski prostor, je skoraj vsa namenjena izvozu, pri DELOM — Zakaj kulturno- umetniška skupaj 1.230 m2; v preurejenih njej pa bo zaposlenih 24 delavcev. Več na konvertibilni trg Pred kratkim je bila v Ribnici spodnjih prostorih sedanje šolske i Tudi sicer se v ribniškem Riku ta društva naše občine kupujejo programska konferenca ZSMS, na stavbe pa bosta dobila prostor po en j čas lahko pohvalijo z delovnimi šotore? Semiška Iskra v petih mesecih izvozila za 5,5 milijona kateri so obravnavali delovanje rib­ oddelek male šole in otroškega rezultati, saj imajo že podpisane — Ker imajo tako slabe dvo­ niške mladine v preteklem obdobju. dolarjev — Osebni dohodki pod vsemi povprečji varstva. | pogodbe za izvoz v Sovjetsko zvezo, rane, da bodo morali v njih v Kot je bito ' moč izvedeti, ocena Dela bodo stala 26 milijonov kamor bodo pošiljali večje količine kratkem popolnoma prenehati s delovanja ni ugodna. Zato ribniški Kljub temu da so se v sevniški prvem letošnjem četrtletju je znašal dinarjev, končana pa naj bi bila do 10-tonskih stiskalnic. Prav tako bo­ mladinci pripravljajo paket ukrepov, k ul turnim-delom. Iskri v petih letošnjih mesecih v semiški Iskri 7.598 dinaijev ali za 5. maja prihodnje leto, ko krajevna do izvažali tudi na druga tržišča. Pri s katerim i naj bi v jeseni oživili delo četrtino več kot v enakem lanskem skupnost Dragatuš praznuje svoj svojem delu doslej niti niso imeli kaj spopadali s precejšnjimi težava­ mladine. RIBNIŠKI ZOBOTREBCI obdobju; čeprav je to povečanje praznik. mi — zlasti gre tu za pomanjka­ malo večje kot v povprečju v sozdu SAMOVOLJA UKINJA AVTO­ nje naročil in reprodukcijskega Iskra, kjer so se osebni dohodki v BUSE - Avtobusno podjetje Sap iz materiala — so s finančnim primerjavi z enakim lanskim obdo­ ČRNOMALJSKI DROBIR Kočevja je nedavno kar nekako bjem povečali za 21 odstotkov, je samovoljno, brez posvetovanja s kra­ rezultatom v tem obdobju do­ osebni dohodek v semiški Iskri še TUDI NA STRAŽNEM VRHU - jani ali družbenopolitičnimi organi­ kaj zadovoljni. Zadnjo soboto so na Stražnem vrhu zacijami ukinilo avtobusno progo Tako je celotni prihodek znašal vedno najnižji v sozdu, kjer znaša odprli bife „Pod lipo". Na otvoritev med Loškim potokom in Travo. No, skoraj 495 milijonov dinarjev, kar je povprečje 9.785 dinaijev na mesec. so vabili lični plakati, ki jih ljudje avtobus sicer še vozi, toda le zjutraj 38 odstotkov letnega plana; v tem T udi povprečni osebni dohodek v očitno niso prezrli, saj je prišlo in popoldne, čez dan ga pa ni več. času so ustvarili 158,5 milijona gospodarstvu v črnomaljski občini okoli 400 ljudi. Obiskovalcem ni' Krajani, ki se čutijo oškodovane, dinarjev čistega dohodka ali 55 in dolenjski regiji je večji kot v Iskri. bilo žal: v soboto in nedeljo je igrala sprašujejo, zakaj je prišlo do tega. odst. planiranega za letošnje leto, za Tudi za naprej ostaja glavna muzika, stregla so brhka črnomalj­ Seveda bomo odgovor rade volje ska dekleta, pijača je bila vremenu osebne dohodke pa je šlo dobrih 79 naloga semiške Iskre povečevanje objavili, če se bo Sapu iz Kočevja le primerno ohlajen, skratka, če bo milijonov dinarjev od čistega doho­ izvoza na konvertibilno tržišče in zdelo vredno odgovoriti. tudi naprej vsaj približno tako, go­ vestno izpolnjevanje . proizvodnih dka ah 40 odstotkov predvidenega stov gotovo ne bo manjkalo. BO SLEDIL UKREP DRUŽBE­ denaija za celo leto. in drugih, s planom zastavljenih nalog. NEGA VARSTVA? - Kot kaže, se Vrednost proizvodnje v tem SAMO DESETINA - V Gribljah tudi v ribniški občini težko dogovar­ obdobju pa znaša 327,8 milijona so končno dočakali dan, ko jih s jajo, kako bodo skupaj nastopali na CIM MANJ NADUR dinaijev, kar je le tretjina planirane svetom veže tudi telefon. Krajani so trgu. Tako je nedavno propadel do­ Da bi kar se le da omejih sami opravili večino del in prispevali govor o gradnji skupnega prodajnega za letos. Medtem ko so za domači trg naredili 31 odstotkov od planira­ pogodbeno in nadurno delo, so v veliko denarja, sedaj pa so malo prostora za prodajo gradbenih mate­ razočarani, kajti obljubljeno jim je rialov. Medtem ko sta Mercator in ne celoletne proizvodnje, so za izvoz črnomaljskem Goku pred kratkim sprejeli ustrezne ukrepe. V prvi vrsti bilo, da bodo takoj dobili 20 tele­ Inles bila za tako prodajno skladi­ naredili 37 odstotkov letnega plana. fonskih priključkov, dobili pa so le bodo dosledno izvajali dotočila LIKOVNIKI SO SE SREČALI - Ribniška kulturna skupnost je šče, pa obrtna zadruga Stangrad ni Vrednost izvoza v petih mesecih dva. Včasih so ljudje desetino mora­ bila posebno navdušena za to. Kot pravilnika o delovnih razmerjih. letos spet organizirala ,.Srečanja likovnikov — Janko Trošt“, znaša dobrih 5,5 milijona dolarjev,, li dajati, sedaj jo pa dobivajo. kaže, bodo zato sledili tudi potrebni od tega dva milijona dolarjev na Zavedajo se, da nadure lahko katerih se udeležuje 10 likovnih umetnikov: Jože Centa, Jure ukrepi, morda celo družbeno var­ konvertibilno tržišče. V tem času pa zmanjšajo z boljšo organiziranostjo Cihlar, Lojze Čampa, Milan Čirovič, Draga Davidkova, Bojan Golja,stvo. uvozili za skoraj 83 milijonov dela in načrtovanjem, če pa gre za Stane Jarm, Janez Knez in Ferdo Majer. V lepi okolici Ribniškega dinaijev, kar je za celih 65 odsto­ večja naročila, nadomeščanje de­ gradu pa smo pri delu zalotili Lojzeta Čampo in Staneta Jarma, ki tkov več kot v enakem lanskem lavcev, izredne roke, pa bodo poslej sta hitela dokončevati lesena kipa, ki bosta gotova do ribniškega obdobju z novimi delavci sklenili delovno REŠETEl razmerje za dotočen čas. sejma, ko bodo dela že na ogled javnosti. Povprečni osebni dohodek v Odgovornost vodilnih pod lupoDa bo setev boljša kot žetev Precej manj pšenice kot lani — S pšenico še vedno krmijo živino — Bo denar za regres? V Kočevski občini kljub poletju in dopustom dejavnost ZK ni zamrla — Precej, Letošnji pridelek pšenice v metliški občini bo po ocenah za za razvoj kmetijstva v metliški pozornosti bodo posvečali stanju v gospodarstvu in pripravam na izobraževanje] občini. V prvi vrsti je treba iz komunistov okoli30 odstotkov manjši kot lanski, za kar je glavni krivec lanski sredstev skupnosti za pospeševanje zgodnji začetek zime; pšenica je slabo prezimila, ker je bila redka, kmetijstva in iz sklada za intervenci­ Kočevski komunisti se ta čas krepko ukvarjajo 7. vprašanjem tarji osnovnih organizacij v času | tudi škropljenje proti plevelu ni bilo tako učinkovito. je pri skupščini občine zagotoviti dopustov poskrbeli za svoje namest­ gospodarskih razmer v občini, pri čemer bodo zlasti pregledali Medtem ko je bil lani povprečni jesensko setev, poteka akcija tudi potreben denar za regresiranje naku­ stanje ob polletju. Tako so se na zadnjem sestanku s sekretarji nike. pridelek 36 stotov na hektar, letos s - preko svetov za kmetijstvo v krajev­ pa semenske pšenice. Le-te naj bi osnovnih organizacij dogovorili za skupno in usklajeno akcijo, v 620 ha s pšenico zasajenih površin nih konferencah SZDL. Ena od Kmetijska zadruga nabavila okoli 40 kateri naj se pokaže, kakšno je resnično stanje. KARTA OBČINE ne bodo dobili več kot kakih 28 pomembnih nalog je, da jeseni v ton, cena pa, računajo, da bo 15 do občini čim več površin zasejejo s 18 din za kilogram, kake 4 din pri Na sestanku so se dogovorili, da Na skupnem sestanku s sekretarji stotov na hektar. Tako bo gotovo KOČEVJE pšenico, za kar si morajo prizadevati kilogramu pa naj bi znašal regres. bodo predstavniki vseh družbeno- so se dogovorili tudi, kako bodo v tudi odkup tržnih presežkov pšenice Geodetska' uprava občinske j ysi, ki so tako ali drugače odgovorni A. B. političnih organizacij, samoupravnih naslednjih mesecih evidentirali kan­ manjši kot lani, ko jo je valjčni mlin skupščine Kočevje je izdala in poslovodnih organov skupaj pri­ didate za funkcije v ZK, to je za „Zora“ iz Črnomlja odkupil okoli »Pregledno karto, občine Ko- pravili načrt, po katerem bodo člane občinske konference, predsed­ 35 ton. Letošnji odkup bo potekal SPREHOD PO METLIKI čevje“ v merilu 1 : 5000. Na obravnavali poslovne rezultate. V nika, sekretarja, delegate za kongre­ preko metliške Kmetijske zadruge, PRILJUBLJENI karti. so poleg občinskih meja METLIKA JE BOGATEJŠA za njem pa naj osrednje mesto zavza­ sa ZKJ in ZKS. Hkrati bodo do 10. ki bo pšenico odkupovala za ljub­ SEKSTET VITIS označene meje katastrskih občin ljansko Žito. Zadruga odkupuje vokalno-instrumentalni ansambel mejo analize slabosti in način, kako septembra pripravili kandidate za in krajevnih skupnosti, Poleg pšenico po 8,90 din kilogram, Sekstet Vitis iz Metlike postaja Bele breze, ki že nekaj časa pridno se jih lotiti, da bi jih odpravili. Ker politično izobraževanje, dopisno šo­ vadi, pričakovati pa je, da se bo običajnih topografskih znakov je možno pa bo pšenico tudi zamenjati zelo priljubljen pevski ansambel. se ugodni poslovni rezultati pogosto jo marksizma, partijsko šoto pri kmalu pojavil tudi v javnosti. Vodi na zemljevidu zanimiv znak, za koruzo, in to v razmerju ena Pred kratkim je pel v viniškem rojevajo zaradi visokih cen in po­ občinski konferenci in za Politično ga Marjan Molek, bobne pa igra neizpolnjen četverokotnik, ki proti ena. Kljub prepovedi še vedno kampu in mednarodna druščina dobnih kratkoročnih vzrokov, naj bi šoto Josip Broz - Tito v Kumrovcu. Bogdan Končar, fant, ki je igral že označuje porušeno ali opuščeno s pšenico krmijo živino, ker je s poslušalcev je fantom ploskala, daje v analizi posebej pregledali, kakšni pred leti v ansamblu z istim naselje. Tako so poleg današnjih pšenico manj dela kot s koruzo. bilo slišati na hrvaško stran. Konec so fizični obsegi proizvodnje. Zlasti imenom. Slišati je, da se gasilci že Pripravili pa bodo tudi programe krajev zaznamovana imena na­ Zadnja leta kmetje s pšenico sejejo meseca bodo pevci odpotovali v zdaj tepejo za njihovo igranje po pa naj bi se ob pregledovanju pollet­ izobraževanja po osnovnih organiza­ selij, ki so jih med NOB zapustili manj polj, to zmanjševanje gre na Sečo pri Portorožu, kjer bodo veselicah. nih poslovnih rezultatov zaustavili cijah ZK v kočevski občini. Skratka, Kočevarji in so bila porušena. račun drugih krmnih žit, zlasti dopustnikom iz „Beti“ pripravili ob odgovornosti delavcev, katerih tudi v času poietja v kočevski obči­ Karto, ki jo je zasnoval Vili Kos, ječmena, ovsa in silažne koruze.* večerni koncert, folkloristi in tam­ SREDNJA IN STAREJŠA GE­ skrb je organizacija dela, nabava NERACIJA METLIČANOV pa na- ni ne bodo mirovali, saj so na so natisnili v blagih barvah. Da bi v občini spodbudili odkup buraši pa se pripravljajo na letni materialov, prodaja, tehnični razvoj valjujc zadnje čase v kino dvorano, komiteju poskrbeli, da bodo sekre­ Priporočiti jo velja tako domači- pšenice in sc čim bolj pripravili na pregledni nastop. itd. ' t kjer predvajajo filme, ki so bili na j nom kot prišlekom, saj prinaša sporedu pred petnajstimi in več leti. | veliko koristnega o občini, ki je Veliko sivih las je bilo videti na j po površini druga v Sloveniji. predstavi filma V vrtincu. Manjka : A. ARKO samo še G reta Garbo in En dan življenja, pa bodo spet pokale šipe v prostoru, kjer prodajajo vstopnice. Tako je bilo namreč pred dvema desetletjema.

DROBNE IZ KOČEVJA ZABAVE PA V TEH POLETNIH dneh- ni v izobilju. No, gasilci OD POKOPALIŠČA DO DIJA­ pripravijo kje kakšno veselico, to pa ŠKEGA DOMA urejajo nasip plo­ je tudi vse. Metliško kopališče je ob čnika za pešce. Cesto bodo nekoliko večerih prazno, pred Hotelom Bela spremenili, tako da bo odpadlo krajina sedijo posamezni turisti, na veliko ovinkov. Med cesto in pločni­ Veselici pa se zbira v glavnem kom bodo uredili zelen pas z drevesi mladina, ker je to gostišče tudi in klopmi, s čimer bo mesto dobilo najdlje odprto. Pasji dnevi bodo še eno prijetno sprehajališče. marsikomu minili v dolgočasju.

VEST , V ZADNJI ŠEEV1LK1 METLIŠKI AVTO KAMP ki * Dolenjskega lista o tem, da so rojeva že vrsto let se ne more rodi*1. popravili Ljubljansko cesto, je bila Vsako leto je namreč slišati obljub6: nepravilna. Zakrpali so namreč da bo kamp zgrajen, a besede zmer« luknje na pločnikih in cestišču v znova odnese Kolpa. Zdaj je čas, Kidričevi ulici na odseku od Lju­ se dogovorimo za drugo leto, VZDRŽEVALCI NE POČIVAJO - Od sredine julija do 3. avgusta bljanske ceste do samopostrežne DOPISNA ŠOLA MARKSIZMA - Na priložnostni slovesnosti so trdno zakloničino zamisli te r d* bodo imeli v kočevskem Itasu kolektivni dopust. Seveda to ne velja tigovine. prejšnji četrtek petnajstim občanom, ki so uspešno končali eno sprejmemo drugo leto prve goste: za vzdrževalce, ki morajo v teh dneh pod vodstvom Ivana Goršeta zahtevnejših oblik idejno-političnega izobraževanja, dopisno šolo popraviti stroje, da bodo nared, ko bo konec dopusta. Seveda bi marksizma, izročili diplome. Mladi komunisti, oboroženi z novim morali ta hip biti na delovnih mestih tudi vsi vodilni, za katere pa teoretičnim znanjem, bodo lahko tvorno delovali v svojem delov­ metliški tednik so na občinskem svetu ZS rekli, da so povečini na terenu. nem in življenjskem okolju.

St. 30 <16671 24. julija 1981 DOLENJSKI LIST ZAHVALA DOLENJSKI LIST Jezikovno spodrivanje V 61. letu starosti nas je za vedno 32. izjava jezikovnega razsodišča govori o vdiranju zapustil naš dobri in skrbni mož, oče, stari oče, tast, stric in svak srbohrvaščine v slovensko jezikovno področje

Gotovo ste že opazili, kako v nekaterih slojih naše družbe slovenščino spodriva srbohrvaščina. To je obžalovanja vredno zlasti JOŽE takrat, ko se tako „mešano“ izražajo vodilni ljudje, tj. tisti, ki so sami že zaradi svojega položaja tudi v tem nekak zgled nižjim. In če se VRŠCAJ slovenščina v posameznostih seseda tem, kaj se potem ne bo drugim: vS o z z* že tistim, ki smo doma v Sloveniji, še neprimerno bolj pa našim iz Cankarjeve 6, Kočevje dolenjka zamejcem in drugim, ki so čisto odtrgani od rodne zemlje in v stalnem stiku z drugače govorečimi! Da: če človek svoje materinščine ne uporablja za vse, o čemer DITC - TOZD ČASOPIS DOLENJSKI LIST in Emona - Do­ Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem mora govoriti, ampak za nekatera področja uporablja tuj (ali in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam lenjka obveščata bralce Dolenjskega lista, da lahko od četrtka, predvsem tuj) jezik, mora še posebej skrbeti za to, da se mu stavba kakorkoli pomagali, izrazili sožalje, ga spremili na zadnji poti ter 25. junija 1981, dalje kupujejo Dolenjski list tudi v naslednjih materinščine ne bo začela krušiti na vseh koncih in krajih, končno pa zasuli njegov grob s cvetjem. Prisrčna zahvala delavcem tozda prodajalnah Emona—Dolenjka: morda tudi podirati. Tisti, ki imajo v Jugoslaviji pogost stik s Strojni obrati Zidar Kočevje in osebju Zdravstvenega doma srbohrvaščino, smo posebej ogroženi, saj prvine drugega jezika Kočevje za trud pri zdravljenju pokojnega. Ohranili ga bomo v DOLENJKA-MARKET ŠENTJERNEJ spodrivajo domače za govorečenega skoraj neopazno, ker sta si najlepšem spominu. DOLENJKA-MARKET STRAŽA slovenščina in srbohrvaščina vendar tako blizu. Žalujoči: žena Anica, hčerka Anita z družino in ostalo DOLENJKA-MARKET DRSKA, NOVO MESTO Tako kar na lepem začnete namesto slovenskih uporabljati DOLENJKA-MARKET KRISTANOVA ul., NOVO MESTO srbohrvaške: 1. besede: poedinci (posamezniki), sprovajati (izvajati), sorodstvo napram (nasproti), SIP (SZZ = sekretariat za zunanje zadeve), krivica DOLENJKA-MARKET RAGOVSKA, NOVO MESTO (krivda), razdelati (obdelati), donekle (do neke mere) ipd.; 2. DOLENJKA-MARKET LJUBLJANSKA c., NOVO MESTO slovnico: komiteta (komietja), izpod časti (pod č.), kar zadeva DOLENJKA-MARKET CESTA HEROJEV, NOVO MESTO drugih predstavnikov (druge p.), in etnično in širše (tako - kot), ta DOLENJKA-SAMOPOSTREŽBA GLAVNI TRG, NOVO zadeva je tako začela (seje z.) itd.; 3. v besedotvorju: region (reglja, MESTO domače seveda področje), izseljeništvo (izseljenstvo), po. vezah (po zvezah), odnošaji (odnosi), povratek (vrnitev). Temu in/podobnemu DOLENJKA-BLAGOVNICA TREBNJE symimogrede pridružijo še druge „cvetke“ npr. brez da si povabljen DOLENJKA-MARKET SEMIČ (brez povabila, nepovabljen), kot to določa predpis (brez to), brez ZAHVALA DOLENJKA-SAMOPOSTREŽBA „POD LIPO", ČRNO­ zadnje misli (skrite), za emigracijo in izseljeništvo (zadošča MELJ izseljenstvo). V 78. letu starosti nas je za vedno DOLENJKA-SAMOPOSTREŽBA, UL. FRANCA ROZMA­ Vse. take slabosti bi bilo treba zbrati in izdati v drobnem zvežčku, zapustila draga mama, babica in NA, ČRNOMELJ po katerem bi ogroženi lahko vsak čas posegel ali pa bi mu drugi pri prababica DOLENJKA-PRODAJALNA KANIŽARICA tem pomagali. Potem njegova vse bolj razslovenjena slovenščina poslušalcev ne bo motila, ampak bodo nemoteno sledili njegovi misli, ANTONIJA zaradi katere drug drugega poslušamo in drug drugemu govorimo. LUZAR Berite iz Dol. Stare vasi 10 "Dolenjski listu

ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom in znancem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Hvala Gradisu in Steklu iz Ob izgubi našega dragega moža, očeta, tata, brata in strica Ljubljane za darovane vence in cvetje ter za izrečeno sožalje, posebno družini Judež in Frančič, pevcem ter župniku za lepo »Dolenjski list« opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni v vsako družino KARLA MEDICA

kolaija z Drske

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, članom OOS Novoles-TOZD TES, ZS Triglav, Šolskemu centru TURISTIČNE ZANIMIVOSTI za gostinstvo, pevcem, duhovniku za pogrebni obred in poslovil­ ne besede, dr. Kramarju in osebju urološkega oddelka za požrtvovalno skrb, Društvu upokojencev ter vsem, ki ste ga v tako TEDENSKA KRONIKA ski proračun tako obremenjen, da velikem številu spremili na zadnji poti. Hvala vsem za podarjeno resno ogroža socialno varnost. Pora­ cvetje in tolažilne besede. OD TU IN TAM ja se dvom, ali si lahko n. pr. SL ektcacna (SceStariica PROSTE TURISTIČNE štiričlanska družina privošči kopa­ Žalujoči: vsi njegovi ZMOGLJIVOSTI - Hoteli so veči­ nje večkrat v mesecu. noma zasedeni. Potrebne so pred­ hodne rezervacije. V zasebnih sobah V skladu s 145. čelnom statuta in sklepom delav­ pa se še dobi prostor. skega sveta Elektrarne Brestanica objavljamo razpis BOHINJ — Za poživitev rekreaci­ Kolpa vabi je si lahko izposodite kolesa v za opravljanje naslednjih del in nalog s posebnimi Kolpa je naj toplejša reka v hotelih Pod voglom in Zlatorog, pravicami in obveznostmi za 4-letno mandatno Sloveniji in privablja obiskovalce čolne pa v avtocampu Zlatorog in krajina 81, katere prva izmena in del iz bližnjih in oddaljenih krajev. dobo, in sicer: na začetku jezera. Gondolska žični­ druge sta delali v metliški občini, in Med kopališči je najbolj urejeno ca na Vogel obratuje vsak dan od Predvidevajo, sicer vodovod od Metlike do Pri- tisto na Primostku. Zgradila ga 7.30 do 18. ure na vsake pol ure. mostka, ter o metliški brigadi, ki je 1971. leta Iskra iz Semiča, LJUBLJANA - Vsak dan, razen odhaja na MDA Goričko. 1. VODJA SPLOŠNEGA SEKTORJA najprej gostinski lokal in higien­ da tok ne bo ponedeljka, vozi po Ljubljanci od ske prostore, kasneje še 5 kočic. 2. VODJA GOSPODARSKO-RACUNSKEGA tromostovja do izliva Iščice ladja Tako je Primostek Iskrin rekrea­ prinesel izgub MANJ MLEKA MAKALONCA. Cena za odrasle je SEKTORJA cijski center, kjer je veliko 60, za otroke do 10. leta pa 40 din. Polletni poslovni rezultati kažejo, V letošnjem prvem polletju se je 3. VODJA TEHNIČNEGA SEKTORJA kopalcev posebno ob sobotah in NOVO MESTO - V Dolenjski da slovensko elektrogospodarstvo še odkup mleka v metliški občini v nedeljah. 4. VODJA SEKTORJA ZA VARSTVO PRI DELU, galeriji je do 5. avgusta odprta zdaleč ni na trdnih tleh in da bo s primerjavi z enakim lanskim obdob­ Kaj so povedali kopalci na razstava „Nove pridobitve Dolenjske periodičnim obračunom za prvo jem zmanjšal za 17 odstotkov. POŽARNO VARNOST IN ZAVAROVANJE. Primostku? galerije". polletje večina njihovih organizacij Vzroke za manjšo proizvodnjo mle­ Pavle Šprajcar, oskrbnik re­ združenega dela izkazala motnje v ka vidijo v občini predvsem v LAŠKO — Turistbiro v Laškem je kreacijskega centra: „Letos je izdal v letošnjem juniju informativ­ poslovanju. Združena elektrogospo­ lanskem slabem pridelku krme in Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z Iskra ukinila kolektivne dopuste, darska podjetja Slovenije napovedu­ zgodnjem začetku zime, zaradi no knjižico ..Izletniški vodnik po zato bo kopalna sezona bolje zakonom in družbenim dogovorom o izvajanju kadrovske jejo za prvo polletje 5.700 milijonov česar ni bilo moč izkoristiti jesenske Laškem". Takšne primere velja razporejena in ne bo več gneče politike, izpolnjevati še naslednje pogoje: dinarjev skupnega prihodka, med­ paše. posnemati, saj v naših turističnih kot prejšnja leta. Doslej so smeli krajih primanjkuje tovrstnega pro­ tem ko bi za pokritje vseh obvezno­ pri nas kampirati le Iskrini sti potrebovali 6.365 milijonov pod 1 pagandnega gradiva. delavci, odslej pa ima vsakdo — visoka izobrazba pravne ali politološke ali filozofske- PREVOZ AVTOMOBILOV PO dinarjev. Spodbuda za možnost kampiranja. V stiku Pri poslovnem rezultatu prvega psihološke ali organizacijske smeri ŽELEZNICI — Tudi letos je jugoslo­ Kolpe in Lahinje zelo radi polletja se še ne kaže poln učinek — znanje nemškega ali angleškega jezika vansko železniško gospodarstvo ribarijo ribiči iz vse Slovenije, inventivnost višje cene. Prav tako je potrebno uvedlo poleg stalnih tudi sezonske trenutno pa je ta odsek Kolpe — 6 let delovnih izkušenj upoštevat^ da je sezoni zimskih avtovlake v srednjo Dalmacijo. Pri zaprt." Natečaj za nagrade in pri­ pod 2 »visokih" tarif v drugem četrtletju današnjih cenah bencina in gostem Marjana Sušapj, Ljubljana: sledila sezona »nizkih" tarif. To znanja za dosežke na po­ prometu tak način prevoza omogo­ »Poletni dopust bom preživela — visoka izobrazba ekonomske ali ekonomsko-komercialne ča lažji in cenejši prihod do želenega pomeni, da je ob enaki ceni in ob dročju inovatorstva kar na Kolpi. Tu mi je všeč, le enakem obsegu prodaje dohodek v smeri računovodstvo oz. finance, kraja. dostop do vode bi bfl lahko bolje NOVA TURISTIČNA AGENCI­ prvem in četrtem trimesečju večji Da bi spodbudili inventivno de­ — znanje nemškega ali angleškega jezika, urejen. Imam občutek, da je tu JA -j V Ptuju so ustanovili novo kot v drugem in v tretjem. Zaradi javnost, je črnomaljska raziskovalna — 8 let delovnih izkušenj najboljše kopališče v okolici." turistično angencijo POETOVIO, ki tega v slovenskem elektrogospodar­ skupnost tudi letos razpisala natečaj Pod 3 Robi Vogrinec, Semič: »Več­ posreduje turistične informacije, stvu računajo, da bodo rezultati ob za podelitev nagrad in priznanj za krat pridem sem, zaradi družbe, organizira potovanja, letovanja in koncu leta kljub neugodnim izidom dosežke na tem področju v črno­ — visoka izobrazba elektro ali strojne stroke, energetske prijateljev, navajen sem, da ho­ izlete, prodaja letalske in železniške v prvih šestih mesecih pozitivni. To maljski občini. Knjižne nagrade dim prav na Primostek. Ce pa bi smeri, vozovnice, ribolovne karte, spomin­ bo, kot menjjo v elektrogospodar­ bodo podelili šolarjem za spise na bil v Semiču plavalni bazen in če — znanje nemškega ali angleškega jezika, ke itd. Slovenci smo torej bogatejši stvu, znatno laže doseči, če bodo temo raziskovalne in množične bi bilo še veliko mladih tam, — 8 let delovnih izkušenj še za eno turistično agencijo. Kot ■ posamezniki in organizacije porav­ inventivne dejavnosti. potem me verjetno ne bi bilo pod 4 j kaže, pa kljub velikemu številu nali stare račune za porabljeno Skupna vrednost nagrad bo znaša­ sem. Tukaj je lepo." turističnih agencij s tradicijo, noyim električno energijo. la 120 tisočakov; prva nagrada za ~ visoka izobrazba varnostne, elektro ali strojne smeri, Jože Pezdirc, Metlika: »Kopat ne gre slabo, saj je dovolj dela za dosežke na področju inovatorstva in — znanje nemškega ali angleškega jezika, se gremo največ zaradi otrok. vse. Tudi vsaka nova metla dobro raziskovalne dosežke bo do 15.000 — strokovni izpit iz varstva pri delu (Pravilnik, UL SRS Bazen je urejen, voda je topla in pometa. Kot posebnost ptujske dinarjev, druga nagrada za te do­ 15/75) čista, tu so tuši, baz^n za O URESNIČEVANJU turistične agencije naj navedemo, da sežke in za organizacijsko in popula- — 3 leta delovnih izkušanj. neplavalce ter bazen za najmlajše ŠTIPENDIJSKE prodajajo tudi letalske vozovnice za rizacijsko dejavnost bo znašala do otroke. Na razpolago imamo zeleni vlak. Morda pa je kdo POLITIKE 10.000 dinarjev, tretja nagrada za Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev sprejema hrano in pijačo. Drugod tega ni, pozelenel od zavisti, ko je spravil inventivne dosežke in popularizacijo razpisna komisija delavskega sveta 20 dni po objavi razpisa zato je tu več ljudi. Morda bi Prejšnji četrtek je bil v Metliki na naslov: takšno pogruntavščino v javnost. skupni sestanek sveta za vzgojo, te dejavnosti v občini pa do pet lahko uredili še več bazenčkov tisočakov. Elektrarna Brestanica — razpisna komisija (Vir: Turistična zveza Slovenije, št. izobraževanje in kulturo pri pred­ za otroke." Predloge za nagrade lahko pošlje­ 68280 Brestanica 98, z dne 1. 7. 1981) Boris Plut, Črnomelj: »Zakaj sedstvu OK SZDL in skupnosti za CENE ZA OHLADITEV - V jo družbenopolitične organizacije, hodim sem? Ker pač žc ves čas zaposlovanje, na katerem je beseda Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po poteku roka posjih dn«h bi se vode željni občani strokovna društva, delavski sveti in sem hodim. Kolpa je čudovita, tekla o uresničevanju štipendijske za prijavo. radi okopali » bazenih, ki so kolikor drugi samoupravni organi organiza­ škoda le ker ne sme bjti politike v občini. Na seji pred­ 554/30-81 toliko čisti (da o čistoči naših rek cij združenega dela, posamezniki, in I skakalnice, drugače je v redu." sedstva OK SZDL isti dan pa je bil sploh ne govorimo). Zaradi visokih sicer do 23. oktobra na občinsko ® v v . p .; govor o kadrovskih pripravah na J cen zg. enkratno kopanje je družin- volitve prihodnje leto, o MDA Bela raziskovalno skupnost. i t . ^ 3 0 (1667) 24 julija 1981 DOLENJSKI LIST 21 DOLENJSKI PROJEKTIVNI BIRO NOVO MESTO, SOKOLSKA 1

y ? f « URBANIZEM, PROJEKTIRANJE, d C INŽENIRING

ČRNOMELJ: 23. 7. angleški film tudi za ček. Rudi Klobučar, "ČOLN ELAN s prikolico, registri­ MIŽIGOJA, CKŽ 25, 68270 Moč 10 Navarone. 24. in 26. 7. Mirna peč 93. Ogled popoldne. ran, in nov stroj za brušenje Krško, ali v vseh železninah in ameriški film Lov na.Razparača. 26. ZASTAVO 101 Mediteran 1300, 7 parketa prodam za 8.000 din trgovinah z gradbenim materia­ t e d e n s K 6 lem 7. francoski film Labirint. 27. in 28. mesecev staro, pod garancijo, z Ceneje. Tel. (068) 2 3 -5 2 9 . lom. KEMIČNA ČISTILNICA ANE Petek, 24. julija - Kristina 7. ameriški film Jekleni živci. 30. 7. dodatno opremo, prodam. Infor­ GLAVAN obvešča cenjene stran­ Sobota, 25. julija - Jakob angleški film Dogodivščine zasebne­ macije dopodlne na tel. (061) KUPIM ke, da bo čistilnica zaprta od 2. Nedelja, 26. julija - Ana ga detektiva. 344-261 int. 98. 8. do 2 2 .8 . 1981. Ponedeljek, 27. julija - Sergij KOSTANJEVICA: 25. 7. fran­ ALFA SOUD prodam. Goriška vas 1 CENJENE STRANKE OBVEŠČA­ Torek, 28. julija - Zmago coski film Človek, ki je imel rad 16, Mirna peč. KUPIM rabljeno kredenco. Marija MO, da bo frizerski salon v Sreda, 29. julija - Marta žene. 26. 7. jugoslovanski film Florjančič, Jelše 1, Otočec. ZSTAVO 750, letnik 1974, prodam. Šmihelu zaradi dopusta zaprt od Četrtek, 30. julija - Julita Zadnja dirka. 29. 7. danski film Franc Potočar, Vel. Bučna vas Hopla v postelji. 20. 7. do 4.8. 1981. 35. POL1URETAN IZOLACIJSKE LUNINE MENE NOVO MESTO - KINO KRKA: ZASTAVO 750, dobro ohranjeno, 23. in 24. 7. italijanski barvni film OBLOGE ZA FASADE, tlake in letnik 1973, prodam. Viktor strope delamo samo po naročilu. 24. julija ob 10.40 - zadnji krajec. Corleone. 25. in 26. 7. sovjetski Kerne, Drska 46, Novo mesto. barvni film Posadka. 27. in 28. 7. PRODAM novo stanovanjsko hišo Slavko Markovič, Gor. Suhor pri PRODAM navadno lado, letnik Metliki, tel. (068) 77-937. italijanski barvni bilm Ognjevita december 1978. Padovan, V Bre­ ter 37 arov zemlje. Vse informaci­ bolničarka. 29. in 30. 7. španski zov log 45a, Novo mesto. je dobite pri Anici Baumkirher, IIJ barvni film Nacionalni lov. FIAT 126, letnik 1977, prodam. Podvrh 36 pri Sevnici. NOVO MESTO - DOM JLA: Od Cena po dogovoru. Franc Bogo- STANOVANJSKO HIŠO s poslovni­ 24. do 26. 7. jugoslovanski film lin, Danila Bučaija 4/1, Novo mi prostori, bifejem, gospodar­ BREŽICE: 24. in 25. 7. francoski Srečna družina. mesto, tel. 24-627. skim poslopjem, vinogradom in SEVNICA: 24. 7. poljski film V času od 9. do 13. julija so v barvni film Emanuella. 26. in 27. 7. PRODAM FIAT 126 P, letnik 1976. sadovnjakom, 3 km iz Krškega ob Človek iz marmoija. 25. in 26. 7. ameriški barvni film Talicni Tom in Colarič, Jablan 6, Mirna peč, asfaltni cesti, prodam. Dane Miži- novomeški porodnišnici rodile: Ma­ bratje Dalton. 28. in 29. 7. jugoslo­ hongkonški film Roka smrti. 29. in Novo mesto. goj, 68270 Krško, Zupančičeva rija Petje iz Črnomlja - Jano, Jožica 30. 7. jugoslovanski film Tovarišija. vanski barvni film Vode. 4, tel. (068) 71-637 od 21. do Zokalj iz Krškega - Janeza, Mira 22. ure. Šiško iz Dolnjega Suhorja - Mojco, PRODAM HITO - (hrastova bru­ Marija Kotar iz Hrušice - Damjana, ij Kmetijski stroji ji na). Naslov v upravi lista Majda Udovč z Mirne - Dejana, (3 0 7 1 -8 1 ). Marija Kermc iz Dobrave - Mateja, PRODAM VINOGRAD ali zame­ Jožica Zore iz Bogneče vasi - Natašo, Slavka Kočjaž iz Zagorice - TRAKTOR GOSENIČAR 18 KS, njam za gozd pri Novem mestu. Naslov v upravi lista (3072/81). Barbaro, Marija Majde iz Knježje primeren za delo v vinogradih ali vasi - Bojano, Alenka Colarič iz U j O za spravilo lesa, dva vitka Dola - Boruta, Jožefa Pavlič iz (močnejša) in več 50-litrskih Loke - Aleša, Štefka Žveglič iz MONTAŽNI DIMNIK steklenic ugodno prodam. Ivan RAZNO Sevnice - Elizabeto, Jožica Sinrajh malo voženo, športno preurejeno. Brišnik, Kamnik, Podgorska pot iz Dolenje Brezovice - Dušana, Z GIBLJIVO 12. Bukovec, Drska 31, Novo mesto. ZDRAV, delaven, živahen in skrben Jovanka Stegne iz Vinice - Roma­ SLUŽBO DOBI GRABLJE za Pasquali favorit 160, PRODAM FORD M 17, registriran vdovec, sam na lepi mali kmetiji, na, Jožefa Strubelj iz Krškega - KISLOODPORNO rabljene eno sezono, prodam. do aprila 1982. Milan Kneževič, išče družico od 54 do 58 let. Gašpetja, Mira Rajakovič iz Pilatov- Jože Štrucelj, Talčji vrh 3, ZAPOSLIM DVA KV MIZARJA in Srebrniče 1, Novo mesto. Resne ponudbe pod šifro cev — Marijo, Vesna Boljkovac iz 0GNJESTALN0 delavca za priučitev v mizarstvu. JAWO 350 kot novo prodam. Črnomelj. „SKUPNO ŽIVLJENJE”. Mišincev - Tom: ‘ ., Jožica Brili s OD po dogovoru, samsko .stano­ Marjan Udovč, Ob Težki vodi 20 PRODAM obračalnik grablje za Senovega — de«. _, Ivanka Miklav­ vanje preskrbljeno. BOJAN IN BCS. Vidrih, Žihovo selo, Oto- POD NUJNO IŠČEM MANJŠI LO­ SAMOTNO CEVJO (Šmihel), Novo mesto. KAL v Novem mestu — samo za čič s Hriba — dečka, Angelca NEDA GERDEN, 61295 Ivančna PRODAM MOTOR na tri brzine, čec Jerman iz Črnomlja - dečka, Jožica Uporabna se za gorica. OBRAČALNIK PANONIJA pro­ sprejem strank oz. naročil. GRA- registriran do julija 1982. Adolf VERSTVO KEČKEŠ. Keglovič iz Grmovelj - dve deklici peci :n zotle METLIŠKI HRAM, Tacenska 52, Bučar, Ul. talcev 11, Kostanjevi­ dam. Pirnar, Šentjakob 12, in Marjeta Mervar iz Bršljina - od 4 OOO do Šentjernej. Šentvid, Ljubljana, zaposli s 1. 8. ca. dečka. ČESTITAMO! IOO OOOKcal h 1981 2 KV kuharici, 1 kuhinjsko FIAT 850, letnik 1970, registriran TRAKTOR DEUTZ g. koso in hidravliko v dobrem stanju pro­ pomočnico, 2 KV natakarja ali do 28. aprila 1981, prodam. dam. Martin Gazvoda, Črmošnji- Proizvaja: natakarice. Hrana in stanovanje Štefan Erjavec, Gabrje 62, brusni- IZ BREŽIŠK-E zagotovljena, OD po dogovoru, ce. ce 66, Stopiče. JOŽE KOTAR iz Hrušice 40 prepo­ MONTAŽNO INDUSTRIJSKO PRODAM KOSILNICO BCS v do­ fcJt« Ponudbe pošljite na naslov ali po ZASTAVO 101, obnovljeno, regi­ vedujem vsakršno lažno obreko­ brem stanju. Brod 32, Novo P0R0DNI$NIC£ PODJETJE tel. (061)52-946. strirano do maja 1982, letnik vanje. Kdor tega ne bo upošteval, 6 1 08 9 lj« b ljam .O p eiu n ta 13 IŠČEM ŽENSKO ZA ČIŠČENJE 1973, prodam. Kapler, Šmarje ta mesto. ga bom sodno preganjal. V času od 10. 7. 1981 do 18. 7. TRAKTOR PORSCHE (20 KM) s JOŽEFA MUHIČ iz Gor. Lakovnic Til.: 22-113 20041 turističnih sob (2 uri na dan). 8, 68220 Šmarješke Toplice. 1981 so v brežiški porodnišnici W u : 31420 TU KIP Ogrevana soba na razpolago, več FIAT 750, letnik 1968, neregistri­ koso in enobrazdnim plugom 3 prepovedujem vožnjo in delanje rodile: Vesna Urbanč iz Krškega - prodam. Franc Udovč, Črmošpji- po dogovoru, Čatež 4 a pri ran, prodam. Slavko Cimerman- kakršnekoli škode po vseh mojih Roka, Durda Šimunčič iz Samobora Prodaja Brežicah. Tel. (068)61-770. čič, Regerča vas 38, Novo mesto. ce 44 pri Stopičah. parcelah. Kdor tega ne bo upošte­ - dečka, Marija Puntar iz Krškega - AMI 8, letnik 1973, prodam. val, ga bom sodno preganjala. Mateja, Danica Tomič iz Bregane - Informacije na tel. 25-311. JANEZ HROVAT, Brod 16, prepo­ Srdana, Erika Orešek iz Sevnice - in strokovni nasveti: vedujem hojo, vožnjo in obrača­ Sonjo, Zdravka Buben iz Krškega — ZASTAVO 850, registrirano do STANOVANJA nje raznih kmetijskih strojev po Vesno, Andja Toklaič iz Brežic - OPEKARNA ZALOG februarja 1982, dobro ohranjeno, moji parceli na Dulih. Kdor tega prevoženih 61.000 km, prodam. PRODAM čoln „ISTRANKA" ] Ružico, Ana Lipej iz Brežic _ — I Tel.: 21-403,22-291 ne bo upošteval, ga bom sodno Aleksandro, Danica Conjar iz Brežic PRODAM GARSONJERO v novej­ Vinko Vintar, Sp. Vodale, 68295 dodatno opremljen, za 8,5 M. šem bloku na Ragovski cesti, preganjal. - Ivano, Anica Kozole iz Malega Tržišče. Tel. 2 1 - 218 Novo mesto. ALOJZ S A JE st. in ml., Dol. Kamna - Marto, Ivana Arh iz Novo mesto, najboljšemu po­ GOLF, letnik 1978, prodam. Tel. nudniku. Naslov v upravi lista Karteljevo 10, prepovedujeva de­ Sevnice — Ardijano, Marija Les iz 2 4 -5 9 6 . POROČNO OBLEKO št. 44 pro­ lanje škode po naših parcelah in (3070/81). Ljubljane - Ano, Anica Obrankovič B erite R 4, poceni prodam, skupaj ali po dam. Zvonka Sašek, Mokro polje prehod preko našega dvorišča TRIČLANSKA DRUŽINA išče gar­ iz Brdovečkega Križa - dečka, delih, in motor za AMI 8. Miran 1, Šentjernej. ANTONU ROZMANU iz Dol. sonjero ali enosobno stanovanje v Bogovič, Reštapj 39, Senovo. OTROŠKI športni avto-voziček, Ivančiča Cikač iz Dobrave — Stan­ Karteljevega 7 ter zahtevava, da ka, Bariča Bašič iz Samobora — »Dolenjski list« Novem mestu ali okolici. Tel. MOTOR APN 4, dobro ohranjen, prodam. Tel. 24-775 popoldan. takoj prekliče preklic z dne 16. 7. 21-050, Rajakovič od 6. do 14. prodam. Jože Kastelec, Dol. PRODAM novo dirkalno kolo Danijela, Jožica Bibič iz Krškega - 1981, zaradi neresničnih besed. V Natašo, Marija Urek iz Leskovca - ure. Težka voda 23. „Sprint" za 10.000 din. Naslov v nasprotnem primeru ga bova upravi lista (3068/81). Gregotja, Age Pršlja iz Brežic - ZAKONCA IŠČETA ENOSOBNO R 6 TL, letnik 1971, ugodno sodno preganjala. Pogojno za krajo STANOVANJE v Trebnjem. Miha prodam. Tel. 22-476 Novo HRASTA VE PLOHE (5 cm), pro­ Ilijo, Elizabeta Jankovič iz Bregane ' - Nenada, Marija Somek iz Krškega Krese, Čužnja vas 10, Mokronog. mesto. dam. Naslov v upravi lista TAKOJ VZAMEM V NAJEM dvo­ KOMBI Z 430, letnik 1974, prodam (3069/81). - Uroša in Katica Brlek iz Prigorja Majhne tatvine vzamejo so­ sobno stanovanje ali hišo. Tel. za 8.000 din. Alojz Gorenčič, PRODAM (posodim) 150 vreč ce­ - deklico. ČESTITAMO! diščem veliko časa — Take (068) 71-774 Krško. Gor. Ajdovec, Dvor pri Žužem­ menta. Ivan Makovec, Dol. Nem­ g£S3En £9 zadeve bi lahko učinkovite berku. ška vas 37, 68210 Trebnje. ZLATI IN SKRBNI MAMI MRGO­ je razreševali v OZD F 126 P, Mercedes Tata kiper BARVNO TELEVIZIJO El Niš LE iz Klenovika pri Škocjanu ZMEČKALO prodam za 25.000 din. Milan Motorna vozila prodam. Šušteršič, Lakovnice 16, čestitamo za god in ji želimo ŠTIRI PRSTE Na mesec dni zapora, pogojno za Novo m esto. Krist, KZ Krka, Zalog. veliko zdravja in veselja vsi njeni ZAMENJAM Z 101, letnik 1977, za PONY EKSPRES prodam. Tel. V sredo, 15. julija zjutraj, je v dve leti, je bil pred sodiščem v otroci z družinami. Enako tudi Kočevju obsojen 25-letni B. H. iz POCENI PRODAM ŠKODO DL kombi 435 ali 430, možno 8 5 -1 0 8 . hčerki Aniti. sevniškem Jugo taninu Marjan Draže- HRASTOVE, smrekove plohe in Slovenske vasi, ki je skupaj z dvema 1974, registrirano, in Ford escort doplačilo. Švigelj, Šentjernej 138. tič iz Sevnice s sodelavcem na STD. Zvonko Robek, Dobruška TOVORNI AVTO MERCEDES deske prodam. Francka Žibert, vagonček nalagal drva. Ta je bil pomočnikoma” nameraval že junija Zagrebška 23, Novo mesto. vas 29, Škocjan, tel. 85-218. 11/13 (6 t), kiper, ugodno podložen s polenom. Ko je bil 1979 odpeljati iz skladišča LIK, kjer POCENI PRODAM novo kopalniško UGODNO PRODAM dobro ohra­ prodam. Martin Naglič, Wolfova je zaposlen, paket s šestimi trip— opremo Novoles (krem. kom­ jC/OBVESTI LA 1 vagonček naložen, je Draže tič hotel njen kombi IMV, letnik 1974. 2, Leskovec pri Krškem. trap stoli. Sodba še ni pravnomoč­ plet). Tel. (068) 71-774 Krško. umakniti poleno, takrat je sodelavec Bife pri Miri, Stopiče. MOTOR in menjalnik za AMI 8, BIFE PRI MIRI, Stopiče 55, obve­ na. ugodno prodam. Zvonko Gal, MOTORNO ZAGO ALPINA 070 porinil vagonček in Dražetiču je FIAT 126, letnik 1980, prodam. šča cenjene goste, da bo zaradi Zalotil jih je skladišč nik, ki je Veniše 35, 68273 Leskovec pri special, malo rabljeno, ugodno zmečkalo štiri prste. Marvič, Otočec 65. letnega dopusta lokal zaprt od vedel, da večkrat „kaj izgine”, in ki R 4 prodam. Alojz Smole. Gor. Krškem. prodam. Ivan Arko, Koblarji 13“ 61332 Stara cerkev. 27. 7. do 11. 8. 1981. so ga opozorili sodelavci, „da bodo PRODAM KOMBI IMV renault CENJENE STRANKE OBVE­ Dobrava 6, Trebnje. ZARADI SELITVE POCENI PRO­ ZALOŽIL SE JE POCENI PRODAM JAWO 350/77, serviser 76/77 za 3,5 M, lahko ŠČAM, da bo VULKANIZAC1J- tisti trije gotovo kaj ukradli”. Ko je DAM kompletno spalnico ali SKA delavnica v Šentjerneju S HRANO IN PIJAČO pogledal v kombi, last podjetja UK, posamezne dele, predsobno oma­ zaradi dopusta zaprta od 25. 7. je opazil paket, za katerega noben ni ro in električni štedilnik EKA na V noči na nedeljo je bilo v 1981 do 1. 8. 1981. Se priporo­ štiri plošče. Djuraševič, Jerebova Podbočju vlomljeno v trgovino imel ustreznih „papirjev”, da ga čam! krške Preskrbe. Neznanec je odnesel lahko odpelje. Paket je nato obdol­ 16 a, Novo mesto. POLAGAM, brusim parket ter pla­ HRASTOVE SODE (1 0 0 -5 0 0 I), ženec vrnil v skladišče. stične pode. Naročila rta tel. 94 konzerv, nekaj zavitkov sira škropilnico Stihi, prodam. Ogled Pri izreku sodbe je sodišče DOLENJSKI LIST (068) 22-687 od 6. do 7. ure in Zdenka, 42 čokolad, marmelado, od . popoldne. Rožna dolina c V št. 5, upoštevalo, da gre za manjšo vred­ IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesro od 18. do 20. ure. vin pa si je privoščil bakarsko Ljubljana. vodico in rebulo, kar ne priča o nost (1.800 din), da je obdolženec USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, PRODAM 5-KW termoakumulacij­ SNEGOBRANE za vse vrste kritin, kakšnem poznavalstvu. Škode pa je mlad, doslej nekaznovan, in da ie Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo m e s t o , Ribnica, Sevnica in sko peč in garderobno omaro. ki jih lahko sami montirate, vendarle za 5.000 din. dejanje priznaL j p. Trebnje. . Rade Klisarič, Gubčeva 39, Novo dobite v delavnici DANETA IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsed­ mesto. nik: Niko Rihar. ' • MIZARSKI STROJ za mozničenje UREDNIŠKI ODBOR: Maijan Legan (glavni in odgovorni (Bratstva) prodam. Tel. 21—327. PRODAM gumijast čoln Maestral 7 urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), za 8.000 din. Tel. 21—239. Bojan Budja, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Drago Rusija, KRAVO s teletom, staro 4 leta, ZAHVALA Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični prodam. Banič, Koroška vas 6. urednik Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje in PRODAM 500 1 dobrega vina. Cena Marko Klinc. 18,00 din. Blaž Koncilja, Vrbovec Ob izgubi našega dragega moža, očeta, starega ata, brata, strica in svaka IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 10 din. Letna 1, Dobrnič. naročnina 380 din, plačljiva vnaprej - Za delovne in družbene PRIKOLICO za osebni avto pro­ organizacije 760 din - Za inozemstvo 760 din ali 26 ameriških dam. Srečko Tomec, Frata, Dvor TONETA dolarjev oz. 50 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - pri Žužemberku. PRODAM štedilnik Gorenje na drva, Devizni račun 52100-620-170-32000-009-8-9 (Ljubljanska kupim pa krušno peč, lahko ZUPANČIČA banka, Temeljna dolenjska banka Novo mesto). rabljeno. Franc Jančar, Gotna vas OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 200 din, 1 cm na določeni 43/a, Novo mesto. iz Lobetove 16 strani 300 din, 1 cm na prvi strani 400 din. Vsak mali oglas do 10 NUJNO PRODAM starejšo K PL besed 80 din, vsaka nadaljnja beseda 8 din - Za vse druge oglase velja spalnico za 4.000 din. Martinčič, M do preklica cenik št. 12 od 1. 4. 1981 - Na podlagi mnenji Drska 12, Novo mesto, tel. (068) sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 2 2 -9 0 7 2,5 m3 SMREKOVIH PLOHOV, se prisrčno zahvaljujemo vsemu medicinskemu osebju internega in kirurškega oddelka Splošne bolnice 3. 1981) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa debeline 5 cm, prodam. Tel. Novo mesto, vsem sosedom iz Lobetove ulice, ZB Žabja vas, tov. Božu Hrovatu za poslovilni govor, proizvodov. 2 1 -3 9 6 od 8. do 10. ure. sodelavkam v Marketu Drska, kolektivom Trgovskega podjetja Dolenjka, IGM Strešnik Dobruška vas. in TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: PRODAM rabljeno spalnico. Usenik, SGP Pionir. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali .izrekli sožalje, ter pokojnika spremili 52100-603-30624 - Naslov uredništva 68001 Novo mesto, Glavni Paderšičeva 33, Novo mesto. na zadnji poti in mu darovali vence in cvetje. Zahvaljujemo se tudi župniku Bogoljubu za poslovilne trg 7, p. p- 33, telefon (068) 23-606 - Naslov upreve: Jenkova 1, p. PRODAM 300 1 rdečega domačega besede in opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! p. 33’ tel (068) 22-365 - Naslov ekonomske propagande in malih vina (frankinja — delno žametka) oglasov: Glavni trg 3, p. p. 33. telefon (068) 23-611 - Nenaročenih Anton Vajs, Svibnik 16, Črno­ Žalujoči: žena Tončka, hčerka Zvonka, sin Milan z družino, sestri in ostalo sorodstvo rokopisov in fotografij ne vrčamo - Časopisni stavek, filmi in prelom melj. DITC, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto - Barvni film in tisk: 260 KOMADOV OPEKE monta Črnuče prodam. Franc Krevs, Ljudska pravica, Ljubljana. Hudo 10, Novo mesto.

..... ■ - ' ... - Baa sm sEam ESEsm snEm nem

ZAHVALA ZAHVALA V 74. letu starosti nas je za vedno zapustila naša ljubljena, nepozabna žena, mama in stara mama V 73. letu nas je po kratkih, a težkih bolečinah zapustila naša skromna , sestra, teta in svakinja JOSIPINA OSOLNIK FRANČIŠKA LUZAR- roj. Zupančič z Muhabera 12 pri Novem mestu KRNCEVA FRANCKA iz Gabrja 67 Iskreno se zahvaliuiemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazih sožalje in sočustvovali z nami v teh težkih trenutkih žalosti. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju internega Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so jo spremili na njeni oddelka Splošne bolnice Novo mesto za nego in skrb v času njene bolezni. Hvala delovnima kolektivoma poslednji poti, družbenopolitičnim organizacijam Gabrje, tov. Boltezovi za lepe poslovilne besede, SGP PIONIR in TOVARNI ZDRAVIL KRKA Novo mesto ter vsem ostalim, ki ste ji darovali cvetje in jo pevskemu zboru Gabrje, prečastitemu kanoniku iz Kapitlja za lepo opravljeni obred. Posebno se spremili na'njeni zadnji poti. Zahvala velja tudi župnikoma za opravljena obreda. zahvaljujemo vsem tistim, ki so kdajkoli imeli za našo teto prijazne in tolažilne besede v njenih težavah in osamljenosti. Globoko žalujoči: mož Tone, sinovi Lado, Tone, Vinko, Matjan, hčerke Jožica, Mara, Anica Žalujoči: vsi njeni in Vida z družinami ter ostalo sorodstvo Gabrje, M. Brusnice, Ratež, Šmihel, Pristava, Tržič, VVitten

ZAHVALA ZAHVALA

Po dolgi bolezni nas je v57. letu za vedno zapustil dragi mož, oče, stari oče, V 55. letu starosti nasje za vedno zapustil dragi mož in stric brat in stric

MARTIN CVELBAR IVAN (JOHAN) PERKO s Pristave pri Podgradu iz Prekope m T m borec od leta 1943

Iskreno se zahvaljujemo vsem za nesebično pomoč, podarjene vence in cvetje, za izraženo sožalje ter za Zahvaljujemo se vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali vence in cvetje. Posebno se spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni našim dobrim sosedom, dr. Furlanu z zahvaljujemo sosedom za vsestransko pomoč, KO ZZB Podgrad za podarjeni venec, tov. Murnu za dolgoletno zdravljenje, zdravstvenemu osebju Splošne bolnice Novo mesto, delovnemu kolektivu ter poslovilne besede ob odprtem grobu. Prav lepa hvala pevskemu zboru iz Šmihela m godbi. Vsem še enkrat sodelavkam Laboda iz Krškega, gasilcem iz Ostroga in Prekope ter župniku za opravljeni obred. iskrena hvala! ŽALUJOČI: žena Milka, hčerka Milka z družino, brat Janez in sestra Mici z družinama ter Žalujoči: žena Pavla, nečaka Ivan in Marica ter ostalo sorodstvo ostalo sorodstvo

ZAHVALA ZAHVALA

V 68. letu starosti nasje za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, Tiho, kakor je živela, nas je zapustila v 72. letu starosti naša draga, dobra babica, sestra in teta žena, mama, stara mama, sestra in teta'

FRANČIŠKA ŠKUFCA oseb. upok. ALOJZIJA HROVAT iz Šentjerneja 45 iz Novega mesta Najlepše sezahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje in nam kakorkoli pomagah. Iskrena hvala za podarjene vence in cvetje ZB Šentjernej, Novoteksu IVS Novo Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem mesto, vaščanom Dol. Kamene, Semiča, Zapuž na Gorenjskem. Hvala govorniku tov. Verbiču, godbi številu spremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Starcu in osebju internega oddelka za vso Šentjernej in nosilcu prapora upokojencev. Najlepša hvala sosedom Laknerjevim za vso pomoč v času pomoč med težko boleznijo. Zahvaljujemo se OS Grm in Pečarstvu Merlin za podarjene vence, pevcem za bolezni, Angelci Medic pa tudi za pomoč. Zahvala kirurškemu oddelku bolnice Novo mesto ter župniku zapete žalostnike in kaplanu za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! za lepo opravljeni obred. Se enkrat vsem najlepša hvala! Žalujoči: mož Jože, otroci Jože, Slava in Mari z družinami ter ostali sorodniki Žalujoči: vsi njeni

ZAHVALA ZAHVALA V 79. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, scstr.a in teta Ob boleči izgubi našega dragega in nepozabnega

GOJKA LAZIČA MARIJA GUNDE s Suhoija 1 iz Grobelj pri Šentjerneju

se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so se od njega poslovili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in vaščanom ki so nam stali ob strani, nam delovnemu kolektivu Avto Kočevje, godbi Novoles Straža, govornikoma, darovalcem vencev ter vsem kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojno mamo spremili v tolišknem številu prijateljem in znancem, sodelavcem Novolesa - tozd TSP. na njeno zadnjo pot. Hvala tudi delovnim organizacijam za podarjene vence, župniku pa za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Sonja, sin Alen, mama Helga, oče Gojko, brat Branko ter ostalo sorodstvo Žalujoči: sinovi in hčere z družinami ter ostalo sorodstvo * mil) I I r I ZAHVALA ZAHVALA Nenadoma naju je v cvetu mladosti za h v a la zapustila Ob boleči izgubi naše drage tete V 21. letu starosti nasje zapustil dragi sin in brat « MARIJA FRANČIŠKE VRBINC RETELJ TONE MUŠIC iz Lipnika pri Trebnjem se iskreno zahvaljujemo zdravnikom in strežnemu osebju iz Livolda pri Kočevju internega oddelka novomeške bolnišnice, prijateljicam in sosedom, ki so lajšali njeno trpljenje. Zahvaljujemo se vsem, ki so ji darovali cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno Najlepša hvala vsem, ki ste naju tolažili v teh hudih Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in zahvalo smo dolžni duhovnikom, pevcem, govornikom za trenutkih in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna prijateljem, kolektivu Pekarni Kočevje za izraze sožalja, poslovilne besede in ZZB Klek-Trbovlje za podarjeni venec. hvala duhovniku za. opravljeni obred, pevcem ter podarjene vence ter godbi na pihala. kolektivu IMV Novo mesto. Žalujoči: vsi njeni Žalujoči: oče Toni s hčerko Branko ter drugo sorodstvo Žalujoči: mož Lojze, sin Slavko, mama, ata, brat z Dol. Toplice, Novo mesto družino ter ostalo sorodstvo Jurka vas, Livold

30 (1667) 24. julija 1981 DOLENJSKI UST 22 Tovarna se ni ustavila i Delavci Celuloze sami popravili ameriški stroj

Čeprav v krški Celulozi zadnje kakšen mesec, da bi medili še druge | čase poudarjajo, da bodo zavoljo formalnosti," je dodal prvi ključav­ boljših gospodarskih, rezultatov mo­ ničar Peter Zorko. Zaradi takegl S trmo prek težav zastoja bi tovarna zanesljivo utrpel* rali malce pobrskati po notranjih Čeprav je bil razvoj v vsega začetna pa je zaposle­ rezervah, bi lahko po nedavnih večmilijardno škodo, kajti zalog kmetijstvu v zadnjem deset­ na v trebanjski kmetijski dosežkih zaključili, da so postorili sekancev je bilo le za slab teden. letju skorajda neprimerljiv in zadrugi Za kmetijstvo seje že marsikaj. ,,Imeli smo srečo, da smo V tovarni našli 5-tonsko os, ki smo jo se je tudi življenje na vasi odločila, ker je bilo treba Prav pred kratkim so po zaslugi peščice delavcev preprečili, da ta skoraj v temelju spremenilo, nekako izpolniti dolg do'MOSTU NI VEČ— Skupina delavcev pod vodstvom Franca Povšeta pa Tončka Borštnar, le­ domačih ljudi, ki so na neki velika tovarna ni obstala. Na sekla- je konec tedna z gozdarskim vitlom brez praška razstreliva nem stroju Cartage, ki z dvanajstimi tošnja dobitnica plakete Za­način izgubili eno delovno odstranjevala ostanek starega sevniškega lesenega mostu. noži lahko prereže deblo (najpo­ družne zveze Slovenije, še sik>, p o dru g i stru n i p a Vodoravne hoje so šele ob rušenju pokazale svojo trhlost. Takšnih gosteje so tu bukev, smreka in vedno ni zadovoljna s polo­veselje za delo s kmeti, hrastov, kot so bili za navpične , johe” pa prav zanesljivo ne bi več topola) do premera 70 cm, je nastal žajem kmeta, zlasti pa ne preprostimi ljudmi, kot sa­ n a šli v d a n a šn jih gozdovih. Zato sojih spravili na suho, da bodo zstrojelom. ,.Poklicali so nas ob 4. kmečke žene. Po njenem ma pravi. Tako se je v njimi lahko pokrpali kakšen manjši most. Kaj pa bo čez Savo za tazjutraj in skupina sedmih vzdrževal­ kmet še vedno ni izenačen z trebanjski občini dobro se­ del občine? V referendumskem programu boštanjske KS je za cev se jc spopadla z okvaro," je povedal Danilo Gane, obratni klju­ industrijskim delavcem, še znanila z vsemi vejami kme­ novo brv predvidenih pet starih milijonov, in še to šele leta 1985. posebej pa je to čutiti pri tijstva, od živinoreje do čavničar iz tozda Vzdrževanje. Samo rušenje, starega mostu pa bo komunalno skupnost veljalo „Brž smo ugotovili, da je počila kmečki ženi, ki še vedno nipoljedelstva in kooperacge 680 tisočakov, novih, kajpak! (Foto: A. Železnik) ter lastne proizvodnje. Ko glavna os stroja, ki dela sekance za tretirana kot proizvajalka; celulozo. Hidromontaža je posodila štejemo jo le kot gospodi­danes gleda na prehojeno PO REŠITVI ODŠLA 50-tonsko dvigalo, saj sekirostroj, njo. Prav kmečki ženi pa je pot, je po eni strani zado­ jermenica in šc nekateri deli tehtajo bilo posvečeno njeno dvain­voljna. po drugi pa si teh. da Kdor noče zlepa, V petek okoli ene popoldne je okoli 16 ton, sama os pa je težka dvajsetletno delovanje v bi sama. pa tudi vsi tisti, s neznan voznik ford eskorta s celjsko blizu dve toni. Proizvajalec, ameriški mora zgrda registracijo vozil od Mokronoga Cartage, bi moral os šele izdelati in v kmetijstvu: zanjo je organi­ katerimi tako dobro sodelu­ proti Mirni. V t*uščavi je prehitro zirala posebne izobraževalne je, še več dosegli na podro­ najboljšem primeru bi moral čakati Čudno vedenje Skender zapeljal na most čez Mirno. Začelo DVA POŽRTVOVALNA - D* tečaje, ki pa so veliko čju kmetijstva. ga je zanašati, ga dvakrat obrnilo, nilo Gane in Peter Zorko, pripomogli, da se je začel v Njeno žtvQenfsko vodilo ja Kabašija v gostilni tako da jc avto podrl železno ograjo NAGRAJENI MLADI ključavničarja tozda Vzdrži je, da je treba začeto delo „Pri Miri" v Stopičah in štrbunknil v Mirno. Očividci so trebanjske vasi hitreje nase­ rešili voznika in sopotnika, da nista FOTOAMATERJI vanje, sta ob svojih maloštevŽ- dokončati Prav to načelo ji ljevati napredek. Tako utonila. Možaka sta nato snela z Člana FKK kočevske osnovne nih kolegih skoraj ves čas bdel* V sredo, 15. julija zjutraj, so avtomobila tablici in odkorakala Tončko Borštnar lahko pre­jc pomagalo, da kfub je šole, Primož Brus in Jernej Škrajnar, pri popravilu sekirostroja. novomeški miličniki pridržali neznano kam. veva dvojno zadovoljstvo: težavam diplomirala na fa­ sta prejela diplomi za fotografski do iztieznitve 36-letnega Sken- štiri dni in noči stružili.” Sedmeric*; eno zaradi priznanja, ki ga je kulteti, da je toliko let deli, nagrajeni na medšolskem tek­ derja Kabašija, zasebnega obrt­ v skupini za vzdrževanje lesnega dobila, drugo pa, da se jevztrajala v gospodarski pano­ TAT SPIL MLEKO movanju v letu 1981. Ljubljanska prostora, v kateri so še Anto* gi, kjer niso nikoli cvetele nika — zidarja iz Novega mesta, V noči na četrtek je nekdo vlomil banka je pripravila to tekmovanje za njeno delo, njen trud udeja- Bogovič, Jože Jenič, Cveto Rusič, in njegovega 26-letnega brata v vrtni paviljon gostilne Štraus v najboljša likovna, literarna in foto­ nil pri ljudeh samih. same rožice. Takoj po vojni, Miran Planinc in Ivan Urbančič, j* Kamera, prav tako iz Novega Podturnu. Z okna skladišča je grafska dela. Foto kino klub je Sicer pa je življenje ko je ona začela odplačevati odstranila polomljeno os; da so m esti odstranil mrežo in prišel v notra­ prejel plaketo in naročilnico za Tončke Borštnar, k i zdaj svoj dolg staršem, ki so bdi njost. Potem ko je popil nekaj lahko v obod sekirostroja spravili Kabašija sta okoli 13.30 nabavo fotomateriala v vrednosti kmetje, je bila politika bog mleka, se je napotil novim podvi­ novo - dom ač izdelek, so morali združuje delo in bogate 1500 din. Priznanje dokazuje, da prišla v gostilno „Pri Miri" v gom nasproti. S sekirico jc odprl obod 3 ure greti. Seveda je bila spel izkušnje v trebanjski Kmetij­ naklonjena industriji, zdtj člani FKK osnovne šole nadaljujejo Stopičah. Z njima je bilo nekaj okno in prišel v točilnico. Tu si je neogibna pomoč dvigala. Zmagala je ski zadrugi, teklo tako, kotpa se pred kmetijstvo po­ uspešno tradicijo na fotografskem in žensk. Pili so, peli in vpili. postregel s cigaretami, napolitanka­ izurjenost in pridnost delavcev, Id celi vrsti deklet po vojni stavljajo naloge, za katere bo mi in i žganimi pijačami. Škode jc filmskem področju. Natakarica jih je mirila, nakar niso imeli pred očmi le prihranki treba spet vložiti veliko za 3.000 din. FRANCE BRUS Potem ko so se vrnili iz jo je začela Mara Aščič, delavka (ocenjujejo, da bi stala uvožena os truda. In če lahko verjame­ pregnanstva v Nemčiji je Novolesa iz Gor. Straže, ki je »♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦o okoli 200 milijonov deviznih dinar- bilo treba doma na Goleku mo njenemu rodilu, o kate­ bila v Kabašijevi družbi, obkla­ X jev), marveč tudi, denimo, nas pri Leskovcu krepko popri­rem pa tudi ne dvomijo dati z živalskimi imeni. Marina časnikarje. Čudno pa zveni vpraša­ jeti za delo, hkrati pa še njeni sodelavci, s katerimi je kolegica Manda Aščič je nato nje, zakaj je ameriški proizvajalec obiskovati osnovno šolo že v marsikdaj našla na)boljo odsvetoval zamenjavo gredi z doma­ namenoma razbila kozarec, ki Prvi znanstveni koraki čim izdelkom? Boj za dinar ali rešitev za kmetijstvo v tre Leskovcu, potem pa gimna­ ga je natakarica seveda zaraču­ banjški občini, potem bo vse dolar je lahko takšen in drugačen, zijo v Brežicah, nazadnje pa nala trikratno. Skender Kabaši še agronomsko fakulteto svoje v moči posvetila nalogi Raziskovalni mladinski tabor v Semiču — Kakšen je pomembno pa je, kdo zmaguje. je pristopil k točilni mizi in P. PERC pridelati čimveč hrane. izvir Krupe? — Poznavanje ljudskega zdravilstva Ljubljani. Zdaj je diplomira­ rekel, da take gostilne še ni na inženirka agronomije, od J. S IM Č IČ videl in da je natakarica pra­ V Semiču so nekaj časa preveriti šc na fakulteti. šičjega rodu. Drugi gostje so marljivo delali člani republiškega Raziskujemo tudi onesnaženje Kabašiju rekli, naj neha in mladinskega raziskovalnega ta­ okolja. Ugotovili smo, da še ni odpelje dekleta domov. Sken­ bora. Kot mentorja sta mlade razloga za alarm, vendar pa bo V Gribljah zabavno—turi­ der Kabaši je takrat začel uvajala v raziskovalno delo Tone nujno treba urediti kanalizacijo stična prireditev kričati na Franca Berkopca, ki Brancclj iz Ljubljane in Danilo v okoliških vaseh in odpraviti **’ ...... i i ■ i ■ i i . ».im . mn i.j .■* mu je tudi rekel, naj gre domov, Mori iz Dravograda, absolventa divja smetišča," jc povedal Tone V soboto, 25. julija, se bo ob 20/ da ga bo ubil, daje on Albanec, biloške fakultete. Brancclj. uri na kopališču v Gribljah začela „V raziskovalnem mladin­ Tudi Danilo Mori je bil zabavno-turistična prireditev ,,Noč razgovoril pa se je tudi o skem taboru sodelujem prvič. prvikrat v takšnem taboru, vodil nekakšnem delanju reda. Berko- na Kolpi”, ki jo tako kot lani Delam kot mentor v skupini pa je skupino botanikov. ,,Naša pripravlja KUD Niko Zupanič izj pec ga je po teh besedah zgrabil zoologov, katerih naloga jc naloga je kartirati floro in Gribelj, pri organizaciji pa sodeluje, in točno vrgel ven. Zunaj je raziskovanje podzemnega poto­ raziskovati poznavanje zdravil­ cel kraj. Skender Kabaši vpil, da bosta ka Lebiče in izvira Krupe. nih zelišč ter njihovo uporabo Za zabavo bodo skrbeli ansambel že še obračunala. Slednji je še posebno zanimiv, pri domačinih. Našli smo že dve Dobri znanci z Bracom Korenom, saj smo v njem našli veliko zanimivi rastlini: Ceterach javor- Alenka Pinterič, Lado Leskovar, podzemljskih živalic. Upamo, da keanum, neke vrste praprot, in Majda Vardijan, Darja Pečavar, SPOZNAVAMO SE bodo nekateri naši rezultati prav amentisasto možino." Mladen, metliški ansambel Indus presenetljivi, morali pajih bomo F. DERGANC' Brdjimki osnovnošolci imamo bag, Silvo Mihelčič, Martin Sanger p tfa le ie v Alriki- Pridobili smo si Dudck, Jaka Šraufciger, Beti bo ie več kot 40 dopisnikov i/. Kenije. pripravila modno revijo kopalk, Tako smo mladi napravilikorak po program pa bo povezoval Toni poti miru in ljube/ni med narodi. Gašperič. j Spoznali bomo nam šc neznano Kako je ta prireditev priljubljena, Afriko in njene prebivalce. pove tudi podatek, da seje lani na JOŽIC A ŽAGAR gribeljskem kopališču zbralo okoli šest tisoč ljudi, ki so prišli iž vse Bele krajine, Dolenjske, sosednje Hrvaške, videti pa je bilo avtomobile iz vseh koncev Slovenije. Obisko­ Kdaj prvi Sevničan v vesolju ? valci lahko prijeten obisk izkoristijo) tudi za kopanje v topli in čisti Tone Brančelj Danilo Mori Kolpi, za jedačo in pijačo pa jim ni j J lani sevniškega raketarskega kluba Vega so segli v roke amer iškemu astronavtu treba skrbeti, saj bodo organizatorji irippanu - Doma nimajo niti poštenega kotička za svoj klub — Državni prvaki - pripravili obilo enega in drugega. ■) Izdelujejo sondažno raketo ..Siri 5" Člani sevniškega astronavtično- udeležbo najvidnejših jpigosiovan- trboveljske Strojne tovarne inCelja­ n r m ^ a 1 1 r a a p aketaiskega kluba Vega vedno skih strokovnjakov na L o či Zadnje­ ni delajo na operativno sondažni & sp f t a msifF J S l i l I ■ mm m&ip S r. § € J i nova potrjujejo, da sodijo v sam ga se je udeležilo 82 strokovnjakov raketi ..Suj 5“ in gradnji t. i. ■a C.r l v M I i l V Vi M l lržavni vrh tovrstnih tehničnih od Makedonije do fjubjjjane. partizanskih raket. Junija so bili povabljeni v Beograd, kjer so lahko „Zelena reka je topla, čista, seji skupščine tovariš Sekretar nikovo v levo nogo ravno anesenjakov. Za vso pestro dejav- Že dobrih deset let veganaci segli v roko ameriškemu astronavtu polna rib. Če bi ob njej in odborniki so ploskali, da sotakrat, ko se je hotela z brega lost pa prizadevni klub ne premore pobirajo najvišja priznanja na zvez­ Crippai. -šnemu letalcu znane­ pognati v Zeleno reko . . . »štenega prostora za delo. nih tekmovanjih. V začetka maja so zgradili kamp, turisti ne bi rožljale šipe v oknih. Tovarišu ga _ugSGj.sk.cga taksija” . — Space Nekateri pripisujejo temu klubu zmagali med 30 klubi na zveznem drveli dalje proti morju, Sekretarju so podelili ob „Reke avtomobilov s tujimi a največji uspeh dvoje simpozijev z tekmovanju z raketami tipa ..stri Sinit Ib ' Manjka le še, da katerega ampak bi se ustavili za dalj prvem maju diplomo do­ registracijami se vsakdan po­ mer". To so preproste male rakete, Sevničana izstrelijo v vesolje. časa v naši Repičevi dragi. smrtnega krajana Repičevine, mikajo skozi naš kraj. Malo­ A. ŽIT EZN1K BELA CERKEV; izdelane iz papirnatega tulca, s Koristi bi imeli vsi: gostin­ grmičevje ob Zeleni reki pa se kdo pritisne na zavoro, skoraj GASILSKA skrbno izstniženo konico iz od­ stvo, trgovci, kmetje, ki bi je tako razbohotilo, da so senihče se ne okoplje v Zeleni VESELICA padkov balze. Ko raketa doseže lahko prodali svoje pridelke, celo otroci komaj prebijali reki, enostavno zato ne, ker najvišjo višino, se spušča z značil­ turistično društvo bi prišlo do skozi... nimamo kampa. Ostro se Številnim gasilskim društvom, ki nim rdečim trakom (od tod ime denarja, in tako naprej.” Te „Repičevina je čudovita zavzemam, da bi ga zgradili v »ed stavi te v svoje pestre dejavnosti „strirner“). najkrajšem času, sebi v korist, aključujejo z veselicami (in tako besede je izrekel tovariš Žu­ dežela. Narava nam je podari­ • Od 10. do 12. julija so Sevničani opolnijo ne ravno prevelike vsote pan leta 1950, za zamisel o la prave bisere. Poglejte samo tujcem v zabavo," je s prizvo­ na državnem prvenstvu v Ktkmdi ienaija, ki ga potrebujejo za delo- kantpu je prejel najvišje ob­ Zeleno reko. Upam si trditi, kom vzvišenosti v besedah obranili to prvo mesto. Janko apje), sc bodo v soboto, 25. julija, činsko priznanje Zlatega kro­ da tako lepe reke ni nikjer na včeraj govoril Franci Delega- Mandeljc iz Sevnice je postal državni • ridružili tudi gasilci iz Bele cerkve, svetu. Pa smo jo izkoristili? tič in delegati vseh treh prvak in član državne reprezentan­ karja, ki so mu ga podelili na ‘i dobro razpoloženje na njihovi zborov repiške občinske skup­ ce. Žal se zaradi štednjc n no dan občisnkega praznika. Na Nismo. Le kamp bi bilo treba rireditvi bo skrbel ansambel I ranca udeležili evropskega prvenstva na mestu, kjer naj bi stal kamp, narediti, pa bi turisti množič­ ščine so mu glasno pritrjevali. iiheliča. Cchoslovaškem. Lahko pa se zgodi pa je še naprej raslo visoko no ostajali pri nas," se je Vsak čas bo občinski praz­ vseeno še nekaj bolj prcscnctljimga- grmičevje . . . raznežil 1970. leta na zboru nik. Po Repičevini se že Raketno modelarstvo namreč sodi v ,,Ne dopustno je, da Repi- krajanov tovariš Turistič in šušlja, da bo dobil letošnjega GORELO telesno kulturo in ker Mandeljc še ni čevina še nima kampa. Ne­ ljudje so ga soglasno podprli, Zlatega krokarja Franci Dele- RAZREDČILO rekel zadnje pri svojih d ovc/k ih. gospodarni smo, devize nam Jožič Repič pa je celo predla­ gatič za idejo o izgradnji utegne Sevnica navsezadnje dobiti IGRA NARAVE - Srnjaka s gal, naj ostane tovariš Turistič kampa ob Zeleni reki, Klotil­ V četrtek okoli 4. ure je celo zaslužnega športnika Jugoslavi­ polzijo skozi prste, bi pa začelo goreti v obratu Poliester v takšnim čudnim rogovjem je lahko cingljale v naših blagaj­ dvajset let predsednik turistič­ da Zračnikova pa se priduša, je. upleni Rudi Jonozovič iz Dole- da je videla lomastiti po Vel. Rod logu. V skladišču je bil O sevmških raketarjih bo zagoto­ nah. Investicija v izgradnjo nega društva, ker si toliko 1000-litrski kontejner s 500 litn vo še kaj slišati V sodelovanju z ajega Boštanja. ,J*o zobovju bi kampa ob Zeleni reki bi se prizadeva za napredek Repi­ grmovju, kjer je načrtovan razredčila. Razredčilo sc jc vne­ mn prisodi pet let," je povedal kamp, pravega medveda. lo zaradi kemičnih procesov. Zvezo astronavtično raketnih orga­ nam obrestovala že čez nekaj čevine. Isto leto je podivjana Škode je za 30.000 din. nizacij Slovenije, katere nepoUvcni lovec. Zakaj je srnjakovo rogov­ let," je grmel 1960. leta na lisica ugriznila Klotildo Zrač- TONI GAŠPERIČ tajnik jc .jduša" sevniškit raketarjev je tako skrotovičeno, je mnogo v J Marjan Židarič. namreč s klubom prav tesnil razlae