Šmihelska c. 14, 8000 Novo mesto Datum: 14. avgust 2014 tel: 0038673730570, fax: 0038673730590 e-pošta: [email protected] Št. zadeve: 1798a/2014 splet: www.kmetijskizavod-nm.si

Listne pegavosti na jablani

Z dobro založenostjo nasadov s padavinsko vodo v letošnjem letu, prihaja v nasadih jablan do fitopatoloških pojavov, ki so bili do sedaj značilni le za ekološko pridelavo. Redne, vsakodnevne padavine in višje dnevne temperature zadnjih 21 dni, so povzročile razvoj različnih glivičnih obolenj, od katerih v večini nasadov najbolj izstopajo listne pegavosti, povzročene s strani mali (Y. Harada & Sawamura), Alternaria sp. ter drugih povzročiteljev (na cv. zlati delišes verjetnost okužbe z glivo Glomerella sp.). Hkrati so na listju ob dolgotrajni rosi (na nižinskih in zaprtih legah traja do 12:00 ali 13:00) prisotni tudi sončni ožigi, ki pa odpadanja ne povzročajo. Diplocarpon mali povzroči prezgodnje odpadanje listja in je na EPPO alert listi. V JV Sloveniji smo jo v sledeh prvič opazili v 2011 in 2012 – v ekoloških nasadih. Naslednje leto (2013) je bila kljub izredno visokim poletnim temperaturam in dolgi odsotnosti padavin, v dokaj hudi obliki prisotna v le enem nižinskem ekološkem nasadu. Alternaria je trenutno manj problematična in je ne povezujemo z defoliacijami. Pojave smo v ekološki pridelavi predvidevali že konec meseca junija, na kar smo na spletni strani fito info opozorili z več obvestili za varstvo rastlin. V integrirani pridelavi beležimo tovrstne okužbe letos prvič. Znamenja so se začela kazati v začetku meseca avgusta, a se jih lahko zlasti zaradi sočasnih sončnih ožigov zmotno tolmači kot fitotoksičnost. Na okužbe sta zelo dovzetni sorti topaz in zlati delišes.

Ker je v tleh in ozračju dejansko veliko vlage, se bo ob prehodu v jesen dolgotrajen kondenz na listih še stopnjeval. Aktualni fungicidi proti skladiščnim boleznim ne učinkujejo zadosti, zato se utegne defoliacija začeti pojavljati tudi na drugih sortah. Po spravilu pridelka bomo preučili stopnje olistanosti nasadov in glede na stopnjo razvoja in preostalo olistanosti, za boljši zaključek vegetacije verjetno priporočili usmerjeno tretiranje z razpoložljivimi, po učinkovitosti v tujini preverjenimi sredstvi. Po naravnem jesenskem odpadanju listja bo potrebno poskrbeti za vzdrževalne higienske ukrepe (odstranjevanje in pospeševanje razgradnje odpadlega listja).

Simptomi in bionomija Diplocarpon mali povzroči na jablani prezgodnje odpadanje listja, ki se pojavlja v poletnem času zlasti po daljših deževnih obdobjih. Gliva potrebuje za svoj razvoj okolje z veliko padavinami in visokimi temperaturami. Znamenja okužbe se pojavijo na listih na zgornji strani, sprva kot temno zelene pegice, ki se razvijejo v večje, razpršene madeže, ki se lahko tudi združujejo. Hkrati okužen list izgublja zeleno barvo in rumeni. Ob ugodnih pogojih zelena obarvanost hitro izgine (dan ali dva) in na rumenem listu ostanejo le še z zelenilom nitasto povezane pege – mehurčkasta nespolna plodišča (acervuli). Takrat pride do odpadanja. Tuji viri opisujejo, da so pege obdane z rdeče – vijoličastim robom. Ker se okužbe z Diplocarpon mali pojavljajo tudi z drugimi glivičnimi okužbami (Alternaria sp.), so pri

1 pregledu peg na okuženem listu brez ali z majhno povečavo, možne zamenjave. Defoliacija se začne pojavljati približno dva tedna po pojavu prvih znamenj. Prizadeta drevesa težko omogočajo dozorevanje pridelka, zato se njegova kvaliteta in količina zmanjša, naslednje leto je možen upad cvetnega nastavka. Znamenj okužb na plodovih nismo zasledili, tudi sicer jih tuji viri opisujejo za redkejše. Gliva, ki spada v taksonomsko skupino (, , , Pezizomycotina, ) prezimi v odpadlem listju, na katerem oblikuje pol odprta, čašasta plodišča (apotecije), ki omogočajo primarne okužbe z askosporami. Sekundarne okužbe potekajo s konidiji tekom poletja iz acervulov. Prenos spor omogočata veter in dež, za nastanek okužb pa so potrebne razmere z dolgim obdobjem omočenosti listov in temperaturami med 20-25ºC.

Slike 1 do 3: Znamenja okužbe z glivo Diplocarpon mali v ekološkem nasadu s cv. Topaz. Foto: D. Bajec

Slika 4: Cv. Topaz je ob zlatem delišesu najbolj dovzetna za prezgodnje odpadanje listja. Foto: D. Bajec

2/6

Slike 5 do 7: Bolezenska znamenja na cv. zlati delišes. Na sliki 7 je označena sočasna okužba z Alternaria sp. Foto: D. Bajec

Možna okužba z Alternaria sp.

Sliki 8 in 9: Pod povečavo (×10 in ×15) so v pegah opazna mehurčkasta nespolna plodišča (acervuli). Foto: D. Bajec

Slika 10: Dvocelični konidiji Diplocarpon mali. Foto: D. Bajec

3/6

4/6

Alternaria sp. je rod gliv, ki so prisotne na veliko vrst gojenih rastlin. Taksonomsko sodijo v skupino Pleosporaceae (Pleosporomycetidae, Dothideomycetes, Pezizomycotina, Ascomycota). Povsod navzoča je Alternaria alternata, v katere podskupino spada A. mali, ki jo označuje izrazitejša patogenost do gostiteljskih rastlin iz rodu Malus (jablana). Gliva ob ugodnih pogojih: pogoste in redne padavine ter visoke temperature; povzroča poškodbe predvsem na listih. Pege se oblikujejo v okroglasti obliki, zamejeno z okoliškimi listnimi žilami. Na njih se micelij razvije redko. Pege se odvisno od sortimenta gostiteljske rastline razlikujejo po velikostih ter barvnih odtenkih. Za manjše pegice je značilen srebrnikast ten, medtem ko so večje pege rjavkaste – z nakazanimi koncentričnimi razmejitvami. Okužba se širi v deževnem vremenu s pomočjo nespolnih spor (konidijev).

Slike 11 do 14: Pege so ob okužbi (najverjetneje z Alternaria sp.) sprva srebrnikaste, v premeru 2-3 mm. Ko se širijo, okoliško tkivo rdeči in nekrotizira. V sredini so opazna plodišča. Foto: D. Bajec

Slika 15: V pegi se oblikujejo plodišča. Foto: D. Bajec

5/6

Sliki 16 in17: Na pegah pri cv zlati delišes (pogosto nepravilnih oblik; premer 5 – 10 mm) so pogosteje opazne lepo razvidne koncentrične razmejitve. Na nekrozah ni razvitega micelija, a obstaja sum na okužbo z glivo iz rodu Glomerella. Foto: D. Bajec

Sončni ožigi nastajajo ob dolgotrajni orošenosti vzporedno z glavno listno žilo. Tkivo se zasuši in razen izgube ožganega dela lista ne predstavljajo težav.

Sliki 18 in 19: Sončni ožig se na cv. zlati delišes pojavlja sočasno z drugimi glivičnimi obolenji. Foto: D. Bajec

Pripravil:

Domen Bajec, univ.dipl.ing.agr. Služba za varstvo rastlin na KGZS Zavod Novo mesto

Povezavi: EPPO: https://www.eppo.int/QUARANTINE/Alert_List/fungi/Diplocarpon_mali.htm https://www.eppo.int/QUARANTINE/fungi/Alternaria_mali/ALTEMA_ds.pdf

6/6