NOVEMBER 2018 90 LETNIK 12

Župnija praznuje 700-letnico prve omembe župnije v pisnih virih. Častitljiva obletnica je ob nizu prireditev prinesla tudi dragocen dokument za današnji rod in nove generacije: knjigo Zgodovina hrenoviške župnije. Njen avtor, nekdanji hrenoviški kaplan Franc Rupnik, je obsežno delo zaključil leta 1935, a je vse do letos ostalo v tipkopisu. Najbolj zaslužni za knjigo – domači župnik gospod Vinko Lapajne, urednik knjige dr. Leon Debevec, njen oblikovalec arhitekt dr. Martin Kavčič in lektorica dr. Andreja Žele – so monumentalno delo najprej predstavili v Hrenovicah. Iz vsebine: 4 tema meseca: Projekti v krajevnih skupnostih

Na nove skupne zgodbe 10

Gremo proti koncu letošnjega leta, pred nami pa se odpirajo nove poti. Zavedam se, da te ne bodo vedno tlakovane in rav- ne. Večkrat bomo naleteli na grbine in ovinke, ampak s skupni- mi močmi bomo zmogli. tu živimo:

Dovolite mi, da se najprej zahvalim vsem, ki ste mi v tem pred- volilnem boju in na volitvah izkazali podporo. To je znak, da smo na pravi poti, na poti, ki pozitivno pelje naprej k razvoju Dilce naše lepe občine. Hvala za vaše zaupanje.

Ob koncu volitev in na začetku novega županskega mandata pa bi se rad zahvalil tudi prav vsem občankam in občanom, ki ste si vzeli čas in preteklo nedeljo odšli na volišča, tudi če niste obkrožili številke pred mojim imenom. Vedno smo spoštovali 13 vse konstruktivne predloge in kritike, saj le na ta način postaja- mo še boljši. Želim živeti v občini, kjer je na prvem mestu pred- 2 vsem spoštovanje sočloveka in kjer je doma tudi spodbujanje jubilej: in upoštevanje drugačnih mnenj.

V preteklem mesecu sem vam obljubil, da se bom za vse še Sto let naprej trudil, in bom s svojimi sodelavci dal vse, kar lahko ekipa da. In to bomo počeli z največjim veseljem! Stane Šturm Ker si to enostavno zaslužite!

Na naslovnici: Vinko Lapajne, dr. Leon Debevec, dr. Martin Kavčič in Vse dobro, dr. Andreja Žele na predstavitvi knjige Zgodovina hrenoviške župnije; fotografija: Foto atelje . Igor Marentič, župan občine Postojna Postojnski Postojnski prepih je mesečno glasilo Občine Po- stojna in je namenjeno obveščanju občanov. N o v e m b e r 2 0 1 8 • Postojna, november 2018, leto izdaje 12, števil- ka 90 • Naslov uredništva: Glasilo Postojnski prepih, Ljubljanska cesta 4, 6230 Postojna; [email protected]. • Glasilo je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport pod zaporedno številko 1249 ISSN2232-5298 • Postojnski prepih (Online) ISSN 2536-3905 • Izdajatelj in založnik: Občina Postojna, Ljubljan- ska cesta 4, 6230 Postojna. • Za Občino Postojna: župan Igor Marentič. • Odgovorna urednica: Ester Fidel • Uredniški odbor: Alenka Čuk, Gabrie- la Brovč, Mateja Jordan, Marino Samsa • Urednica občinskih in oglasnih strani: Marina Rebec • Lektoriranje: Lidija Mlakar, razen strani Občine Po- stojna, oglasnih in promocijskih sporočil. • Oblikovna zasnova: Aleš Puč- nik. • Grafični prelom: Občina Postojna in Rudolf Z d. o. o. • Tisk: Abakos, d. o. o. • Naklada: 6400 izvodov. • Glasilo se financira iz sredstev proračuna Občine Postojna in sredstev oglaševanja. uvodnik

Času čas

Če malce karikiramo in začinimo s parodijo, bo cirkus predprazničnega Takšna je podoba današnjega, sodobnega sveta, vabi nas v tok svoje ve- vzdušja v prestolnicah, velikih ali celo malih mestih kmalu trajal kar 365 ličastne bleščave fascinacije, in se ji ne moreš upreti. Skupni imenovalec dni v letu, saj smo lahko decembrsko okrasje tu in tam videli in kupovali že vsega pa je v zaodrju skrito ‘prehitevanje’ v imenu dobička. konec poletja. Temu so se letos v vsej slikovitosti dogajanja ponekod pri- družile še lokalne volitve in martinovanja. Enkratna atmosfera in evforični Ko je vsega preveč, se tudi vse dobro in kakovostno izgubi v poplavi ne- utrip, ki ju razvnemajo magična svetloba brezštevilnih lučk, luči in barvitih potrebnega balasta. Žal tudi našim otrokom teče čas prehitro, tako zelo, da svetlobnih kreacij ter ostale predpraznično-praznične okrasitve, vabita v se doživetja, hrepenenja in spomini nimajo časa globlje ugnezditi v mlado zapeljivi »pravljično« potrošniški svet zabave in najrazličnejših prireditev. dušo. Imajo veliko srečo, da so še naprej radovedni, drzni in ustvarjalni, a Najprej in veliko prezgodaj sta (po mnenju premnogih Slovencev) ozaljšala vse preveč navezani na virtualni svet, saj na koncu pušča praznino. Zaradi 3 koprske mestne vedute (z določenim razlogom). Na drugi strani pa sta tehnološkega razvoja in globalizacije vse težje doživimo trenutke notranje- sprožila plaz kritik, saj so (menda po pomoti) neokusna plastična okrasja ga miru. Mladina še hitreje in lažje sprejema (pre)obilje impulzov, dražljajev okitila osrednjo fontano še pred sredino oktobra. ‘Čudolandija’ je zasijala in informacij iz zunanjega sveta. Vse težje pa prepoznava mir kot dragocen po vsem mestu s prižigom luči že kmalu na začetku novembra in navdu- občutek notranjega zadovoljstva; tega poznajo zrele in starejše generacije. ševala reko domačinov in turistov. Obiskovalcev od vsepovsod, ki so bili Notranji mir in zadovoljstvo sta dragocen eliksir, saj poganjata kolo življe- tako nad programom kot tudi nad veličastnimi svetlobnimi umetninami nja v pravem ritmu ter ohranjata naše mentalno in telesno ravnovesje in več kot navdušeni, naj bi bilo kar 25 tisoč. In še bo tako. O vsem se je veliko zdravje. Človek današnje dobe potrebuje predvsem svoj mir in prostor. O slišalo in pisalo. Negodovanje nad razkošno in drago pravljično podobo se pomenu ‘prostora’ je v prejšnji številki uvodnika pisal Jaka Zalar, jaz pa ob je razvnemalo med zaščitniki in varuhi urbane kulturne dediščine. tej priliki dodajam še čas. Stari ljudje so vedno rekli – »daj si čas!«, in ne – vzemi si čas! »Dati si čas« pomeni umiriti se in uživati v času, ki ga nameni- Spomin me pelje kakih 35 let nazaj, nekako v sredino osemdesetih let prej- mo najprej sebi in zatem svojim najbližjim. Kar doživljamo v miru, je toliko šnjega stoletja, ko so mojo tedanjo sodelavko službeno poslali na polme- globlje, lepše in bogatejše. Takrat smo zadovoljni v toplem in varnem naro- sečno izobraževanje v London. Domov se je vrnila utrujena in polna vti- čju svojega življenja. Vse bolj pomembno je prepoznavati tatove časa in se sov. Gotovo je budila največje doživetje in močan vtis, nad katerim je bila jim upirati. To velja tudi za prihajajoče praznike v decembru; oprostite, že v osuplo začudena in ga ni razumela, božično-novoletna okrasitev, ki so jo novembru! Saj poznate tiste pripovedi in zgodbe, ki se jih spominjamo še začeli postavljati že konec oktobra. Nikakor ni doumela, da še ‘vsi sveti’ iz otroštva in so se začele: »Ljudje so ob dolgih zimskih večerih …« Takšnih N o v e m b e r 2 0 1 8 niso mimo, pa London že v polnem zamahu sije v utripu blišča praznikov, večerov skorajda ni več, ker čas teče drugače in hitreje, vendar je takšen le ki bodo čez dva meseca. Njeni pripovedi smo se takrat vsi čudili. Počasi se v naši zaznavi in odnosu. Manj je več! – pravijo modri in imajo prav. je ta utrip zahodnega sveta naselil tudi k nam in iz leta v leto se pomika v še zgodnejšo jesen. »Bolj kot stroje potrebujemo človečnost,« je že pred pol stoletja zapisal Charlie Chaplin. Že takrat je z védenjem in vizionarskim uvidom prepo- Prehiteva tudi narava. Za letošnjo jesen so bile značilne zelo visoke tem- znaval pasti mehanizmov, ki nas ropajo umirjenih, lepih in radostnih tre- perature, v povprečju pravzaprav previsoke za ta letni čas. Po eni strani so nutkov. Imamo srečo, da živimo v objemu gozdov, sredi čudežne narave, omogočale veliko dobrega, po drugi so prinesle huda neurja in druge na- v prelepi pokrajini in cvetočem mestu, ki ima dušo, v mestu, kjer se kolo ravne nesreče, ki so povzročale veliko škode ponekod v Slovenji in v svetu. življenja ni ustavilo. V njem še vedno lahko najdemo svoj danes in jutri, Izjemno toplo in sončno vreme v tem času je poskrbelo, da ni bilo ne slane svoj prostor, mir in mnoge radosti. ne zmrzali. Vrtovi in njive so bili s pridelki darežljivi še daleč v november. Ponekod so zacveteli drevje in druge rastline. Besedilo: Polona Škodič; fotografija: Foto Atelje Postojna tema meseca

Projekti v krajevnih skupnostih

Občina Postojna je po novem razdeljena na 15 krajevnih skupnosti (KS); te kuje, v sklopu občinskega projekta potrebovali center, kjer bi združe- poleg mesta Postojna združujejo še 39 naselij. Razlikujejo se po velikosti in urejene tudi kolesarske poti. vali šolske, poslovne, kulturne in številu prebivalcev, vse pa so na lokalnih volitvah dobile novo vodstvo. Ne- športne dejavnosti. »Zemljišče zanj posredno izvoljen odbor bo med člani izvolil predsednika, tajnika in bla- KS BUKOVJE: vedno več je že pripravljeno v dosedanjem gajnika. V naslednjem štiriletnem mandatu jih čakajo številne naloge, po- mladih družin športnem parku v Bukovju,« je še vezane predvsem s spodbujanjem razvoja podeželja in kakovosti življenja povedal predsednik KS Bukovje. ter z vzdrževanjem lastnih objektov. Samostojne investicije so večinoma Krajevna skupnost Bukovje šteje po Svoj mandat sicer zaključuje. odvisne od proračuna, saj ga za vsako posamezno KS določa občinski Od- zadnjih uradnih podatkih 520 pre- lok o financiranju, del sredstev lahko pridobijo na raznih razpisih. Skupni bivalcev. Z veseljem ugotavljajo, da Krajanom povzročajo težave še letni znesek za KS znaša 5 odstotkov dodeljene primerne porabe občine, se število rojstev povečuje. »V pora- povečan promet v času turistične za leto 2018 pomeni to dobrih 441.421 tisoč evrov. 40 odstotkov denarja stu je tudi trend priseljevanja, pred- sezone in problematika parkirišč v se v skladu z odlokom razdeli med vse KS v enakem deležu, 36,6 odstotka vsem mladih družin,« je zadovoljen Predjami, pa tudi povečano število po številu prebivalcev, preostanek pa glede na površino posamezne KS. predsednik Bernard Lampe. kolesarjev in večjih vozil. Te vzdržujejo z denarjem tudi javne površine, ohranjajo lokalno kulturno 4 dediščino in tradicijo ter s spodbujanjem kulturnih, športnih in družabnih Med najpomembnejše investicije KS ŠMIHEL POD dejavnosti povezujejo prebivalstvo. zadnjega mandata šteje nakup sta- NANOSOM: čakajo na rejšega objekta, da bodo po obnovi komunalno ureditev KS HRENOVICE: največji in čistilnih naprav v vseh naseljih. dobili prostor društva. »Ostale in- problem bo urejen v »Računamo, da bo to urejeno v vesticije oziroma projekti so kljub Krajevna skupnost Šmihel pod Na- naslednjih letih naslednjih štirih letih, glede na že obljubam ostali samo na papirju in nosom združuje okoli 200 obča- izgrajeno infrastrukturo do Hrašč,« čakajo lepše čase,« razočarano pri- nov; doslej ji je predsedoval Alojz Naselja Goriče, Dilce, Fara, Hre- je optimističen. stavlja Lampe. Premrl. Ta šteje med večje aktual- novice in Studenec so združena v ne pridobitve ureditev odvodnjava- Krajevno skupnost (KS) Hrenovice. »V Hrenovicah je treba urediti ulice Zaradi večjega števila mladih v nja pri cerkvi sv. Mihaela in delno Ta šteje skupaj okoli 470 prebival- in novo igrišče,« nadaljuje Muhič vasi najbolj pogrešajo prostore za ureditev padavinske kanalizacije, v cev v 149 gospodinjstvih. Veliko in spomni tudi na problem odvo- kulturne, športne in poslovne de- teku pa je tudi izgradnja gasilskega mladih družin ostaja doma, saj so da meteornih voda, saj so se letos javnosti. Zdajšnji Kulturni dom po doma. vasi relativno blizu mesta. Glede na soočili tudi s poplavljanjem hiš. Lampetovih besedah ne zadostuje omejena finančna sredstva se ve- »Na Studencu je treba urediti pre- niti za osnovne potrebe. Predvsem Krajani še vedno čakajo na ureditev čjih projektov ne morejo lotiti sami, voznost in odvodnjavanje, v Gori- starejši so hvaležni za trgovino v kanalizacijskega in vodovodnega N o v e m bv e r 2sodelovanju 0 1 8 z Občino Postojna čah moramo omogočiti dostop za Bukovju, saj je po Lampetovem omrežja z ostalo komunalno in- pa so v zadnjih štirih letih vseeno šolski avtobus in komunalna vozila. mnenju pomembna za kakovost frastrukturo, ki bi prispevala k ure- izpeljali nekaj večjih investicij. Pred Marsikatera ulica ali pot bi bila po- življenja v skupnosti. Oskrbuje jenosti vasi, pa tudi novo mrliško kratkim so odprli obnovljeni gasil- trebna asfaltiranja. Žled in kasneje krajane vseh štirih vasi – Bukovja, vežico. Obnove bi bil potreben še ski dom na Studencu, novo razsve- vožnja s težkimi vozili sta naredi- Belskega, Gorenja in Predjame, za- podporni zid pod cerkvijo sv. Mi- tljavo na igrišču in otroško igrišče la kar precej škode. Od obljub pa nimiva pa je tudi za turiste. »Žal pro- haela. z novimi igrali. Letos se zaključuje je težko financirati dela,« je piker stor ne zagotavlja varnega parkira- obnova fasade na domu KS pri Bol- predsednik, a se kljub nehvaležni nja,« obžaluje Lampe, kajti o stavbi KS : ku. vlogi predsednika KS poteguje še osnovne šole ne more povedati nič neurejena kanalizacija in za en mandat. Vsekakor je treba lepega. Ta je bila namreč zgrajena slabe ceste Po besedah predsednika Dar- po njegovem mnenju urediti še v začetku prejšnjega stoletja in je ka Muhiča je največji izziv ure- prostore za rekreacijo krajanov, v prostorsko povsem neprimerna. Po V nekoliko večji Krajevni skupnosti ditev odvodnjavanja, kanalizacije naslednjih letih pa bodo, kot priča- predsednikovih besedah bi nujno Veliko Ubeljsko živi približno 250 ljudi. Najbolj ponosni so na tradici- za obnovo kulturne dediščine, so onalno prireditev Krompirjeva noč, financirali sanacijo glavne dovo- znano po vsej Sloveniji. Letos je zne poti na pokopališče in v celoti bila že 40. po vrsti, v prostovoljnem obnovili pokopališki zid. V skladu delu pa poveže veliko večino pre- z zahtevami Zavoda za varstvo bivalcev KS. Vanjo poleg Velikega kulturne dediščine so obnovili sodijo še , in tudi kapelico v Doljni Planini. Ure- Brezje. dili so še nove prostore za potrebe KS v podružnični šoli, odsek vaške Kot je še povedala predsednica ceste v Griču in odvodnjavanje v Mateja Poljšak, najbolj nestrpno Gornjem koncu, pri Malenskem pričakujejo (sicer obljubljeno) sko- mostu in še na nekaterih drugih rajšnjo ureditev vodovoda za vasi odsekih. Še posebej obsežno je Veliko in Malo Ubeljsko, nezado- bilo letos popravilo poljskih poti voljni pa so tudi zaradi neurejene po Planinskem polju, med opra- Prebivalci na Gradu nimajo dostopa po javni cesti. kanalizacije in izjemno slabega vljena dela pa štejejo tudi sanacijo stanja ceste v Strane. »Reševanje vodnjaka ob spomeniku padlim teh težav bo naša prioriteta tudi v borcem. KS PRESTRANEK: še več bitve šteje tudi odprtje lekarne na prihodnje,« je še zatrdila. »Trenu- poudarka na prometni Prestranku in energetsko sanacijo tno poteka sanacija dela potoka Kot najpomembnejše prihodnje varnosti ter prenovo telovadnice Osnovne na Velikem Ubeljskem, uredili smo izzive navaja Žnidaršičeva uredi- šole Prestranek. tudi del poljskih poti.« Po besedah tev pločnika za pešce med Gornjo Krajevna skupnost Prestranek, ka- Poljšakove jim je v sodelovanju z in Doljno Planino, asfaltiranje poti mor po novem spadata le še naselji Velik del lastnih sredstev je KS Pre- Občino Postojna uspelo urediti tudi po robu polja med gradom Haas- Koče in Žeje, je po številu prebival- stranek porabila za urejanje polj- otroški igrišči v Stranah in na Veli- berg in Malni, dodatno parkirišče cev (1560) druga največja v občini. skih poti in javnih prostorov, na kem Ubeljskem. pri pokopališču, sanacijo vseh treh V zadnjih 15 letih se je njihovo šte- primer okolice spomenika NOB na mostov ter sanacijo poškodova- vilo povečalo skoraj za 150. »Gra- Prestranku in cerkve v Rakitniku. KS PLANINA: veliki načrti v nih vaških cest in peskokopa. V dijo se nove in obnavljajo stare V sodelovanju z Občino so uredili turizmu novem naselju Lepena čakajo na stanovanjske hiše,« ugotavlja pred- igrišče v Kočah in igrišče ob šoli na komunalno ureditev, v Dolnji Pla- sednica Magda Jakin Černe in od Prestranku ter dogradili dostopne »Planina postaja privlačen kraj za nini pa na otroško igrišče. Uredili letos prepušča mandat svojemu poti na pokopališču v Štivanu. mlade družine, vse več je tudi pri- bi radi tudi zemljišče ob cesti pri nasledniku. Kot je povedala, se je seljencev,« ugotavlja članica sveta podružnični šoli. »Načrtujemo napolnila Obrtna cona na Prestran- KS ŠTIVAN: letos na svoje KS Mirjam Žnidaršič. Okoli 800 razstavni kozolček za staro gasilno ku, počasi se razvija tudi območje krajanov – okoli 160 je mlajših od brizgalno, postavili pa bomo tudi obrtno-industrijske cone. Vasi , Grobišče in Raki- 18 let – je z razvojem skupnosti, v turistične table in uredili postaja- tnik so se ob koncu junija letos na katero sodi še naselje Liplje, zado- lišče za avtodome ali avtobuse, ki Krajani največkrat opozarjajo na pobudo krajanov odcepile od KS voljnih. pripeljejo obiskovalce v Planinsko probleme z infrastrukturo in na Prestranek in se združile v novo KS jamo,« niza ideje Mirjam Žnidaršič. prometno varnost, zlasti na gost Štivan. Pobudniki so potezo uteme- Občina Postojna je na pobudo kra- Med neuresničenimi načrti so za promet na regionalni cesti Po- ljili z dejstvom, da omenjene vaške jevne skupnosti v zadnjih štirih letih zdaj še prometno–turistična ure- stojna–Pivka. »Poleg dolgoročne skupnosti »predstavljajo celovito, dokončala prenovo podružnične ditev po Planinskem polju ter ure- rešitve z obvoznico ali avtocesto zaokroženo enoto prebivalcev, šole, obnovila cestišče regionalne ditev okolice Ravbarjevega stolpa je nujna ureditev krožišča na Pre- katero odlikujejo izjemna družbe- ceste s podhodom, uredila krožišče in jame. stranku,« opozarja Jakinova. Ne na povezanost, bogato kulturno in prehod za pešce v Doljni Planini, predstavlja si ceste brez novih pri- življenje in zgodovinska tradicija. 5 asfaltirala dovozne poti v naselju ob Izgradnja kanalizacijskega omrežja dobitev – pločnika od Rakitnika do Vse tri vasi povezuje zaselek Šti- cesti Planina–Lohača, sanirala polj- in čistilne naprave naj bi se začela konca Prestranka, javne razsvetlja- van, katerega bogata zgodovina je sko pot »mimo Platov« in popravila po zagotovilih Občine prihodnje ve, novih prehodov za pešce, pa v ponos vsem krajanom.« Kot so še streho na Ravbarjevem stolpu, nova leto. »Upamo, da bodo obenem tudi saniranega mostu čez Pivko. zatrdili, bodo prebivalci v novi sku- pridobitev pa je tudi poligon Pump- sanirali vsaj nekatere ceste,« pra- Kot zatrjuje, bo treba urediti še do- pnosti laže in učinkoviteje reševali track. Krajane je razveselila še sana- vi Žnidaršičeva, razočarana, da se datne prehode in umakniti težak svoje težave. cija ceste Planina–Unec, financirala obnova Laškega mostu kljub oblju- tovorni promet z ozkih ulic Pre- jo je Direkcija za ceste. bam letos ni začela. Svet KS Planina stranka. KS : spomeniško se je z izjemo enega člana odločil varstvo ovira razvoj Iz proračuna KS Planina in s sred- za ponovno kandidaturo na no- Kot navaja predsednica, je velik stvi, ki so jih preko razpisa pridobili vembrskih volitvah. problem umirjanje prometa v vasi Po zadnjih razpoložljivih podatkih Koče, nekatere makadamske in živi v vseh treh vaseh KS Studeno skoraj neprevozne ceste pa čakajo – v Studenem, Strmci in Lohači – na izgradnjo kanalizacije ali uredi- skupaj okoli 400 prebivalcev. »Veli- tev lastniških razmerij. Še posebej ko hiš je žal praznih, Zavod za spo- izpostavlja problem prebivalcev meniško varstvo pa ne dovoljuje N o v e m b e r 2 0 1 8 na Gradu Prestranek, saj nimajo niti novih gradenj v Strmci in delno dostopa po javni cesti. Z gradnjo v Studenem,« obžaluje predsednik kanalizacijskega, vodovodnega in Dominik Žele. Poseljena njivska drugih infrastrukturnih sistemov kulturna krajina z ohranjeno parce- se namreč hkrati urejajo tudi jav- lacijo in z zgodovinskim modelom na razsvetljava, pločniki in ceste. obcestne poselitve iz 12. stoletja »Dela so zaključena v Grobiščah, je namreč zaščitena. To meče po skoraj tudi v Rakitniku, deloma v Želetovem mnenju slabo luč na Matenji vasi in na Prestranku. Ob- celotno podobo vasi. »Na ta način činska investicija se bo nadaljevala se omejuje tudi razvoj obeh vasi in Novogradnje v Strmci niso dovoljene zaradi spomeniškega varstva. tudi v naslednjem mandatu, napo- obstoj naslednjih generacij,« je pre- veduje Jakinova. Med velike prido- pričan. med katerimi velja omeniti nove ter zasaditev žive meje in ureditev sanitarije za večnamensko dvora- javne razsvetljave na pokopališču no in gasilski dom, novo fasado in v Postojni. Poskrbeli so za poljske druga nujna dela na mrliški vežici, poti po vaseh ter z zelenimi in s celovito sanacijo gasilskega doma cvetličnimi zasaditvami polepšali in ureditev parkirišč ob njem kot mesto in vasi. Na pobudo Krajevne tudi hortikulturno ureditev spome- skupnosti je končno dobil spomin- nika padlim borcem. Posodobili so sko ploščo na rojstni hiši domačin, še tehnično opremo v večnamen- skladatelj Alojz Srebotnjak. ski dvorani in nakupili dodatno opremo. Pomembni investiciji sta Med prioritetami za prihodnje ob- še nakup in montaža sistema mi- dobje našteva Nagode urejanje krofiltracije pitne vode v vodohra- prometa na preobremenjeni Koso- nu ter postavitev nadzornega siste- velovi cesti ter ureditev dodatnih Podružnična šola v Hruševju se sooča s prostorsko stisko. ma nad vodovodnim sistemom. kolesarskih poti po mestu in vaseh. »Treba je poskrbeti tudi za logistiko Predvsem starejšim krajanom ote- prometa na lokalnih cestah v času Žele letos sicer zaključuje svoje postavlja še obnovo strehe na kul- žuje življenje pomanjkljiva oskrba, turistične sezone in ob nepredvi- predsedovanje, a je vendarle zado- turnem domu. saj v vasi ni trgovine z živili. »Pro- denih dogodkih, ko se promet z voljen z nekaterimi izpeljanimi pro- blem je tudi vse bolj obremenjena avtoceste preusmeri na lokalne ce- jekti. Kot je povedal, sta bila v celoti Med projekti, ki se že vrsto let od- avtocesta, Dars pa žal nima poslu- ste,« opozarja predsednik, ki bi rad obnovljena pokopališče in okolica mikajo, pa je razširitev ceste med ha za zahteve krajanov po postavi- ostal na čelu vodstva KS. cerkve v Studenem, cesta do parki- Slavino in Kočami. »To je ključna tvi protihrupnih ograj,« je razoča- rišča pod Lovrencem je dobila as- cestna komunikacija za našo vas,« ran Blažek. Ta se bo potegoval tudi Nujno bo treba urediti tudi ploč- faltno prevleko, Kulturni dom, kjer opozarja Boštjančič. Čeprav so na za naslednji mandat predsednika nik in prehode pri Postojnski jami so uredili tudi ogrevanje, pa novo Občini obljubili parcelacijo, ki bo KS Razdrto. oziroma na relaciji Postojna–Veliki fasado. Uredili so tudi okolico spo- podlaga za nadaljnje korake, se Otok, v tej vasi pa poskrbeti tudi za menika padlim borcem v Strmci. boji, da iz tega ne bo nič. KS POSTOJNA: na prehod za pešce in razširiti cesti- prometnem področju bo šče na ovinku. »Tam je srečevanje Vaščani pa žal še vedno čakajo na KS HRUŠEVJE: stara šola je še veliko dela avtobusov in tovornjakov nevarno, ureditev kanalizacije in meteor- dotrajana in premajhna zato bo treba podreti stavbo, ki jo je nih voda ter popravilo cest. »Cesta Največja KS v občini obsega poleg s tem namenom odkupila Občina skozi Studeno in naprej proti Strm- Nekaj manj kot 500 ljudi živi v KS mesta Postojna vasi Stara vas, Veliki Postojna,« pojasnjuje Nagode. Na- ci je vzdrževana neustrezno, poleg Hruševje, a še vedno nimajo pov- Otok in Zagon; v njej živi skupaj oko- črtov mu ne manjka. lukenj in neurejenih bankin ovirajo sod urejenega kanalizacijskega in li 8500 prebivalcev. V zadnjih štirih promet tudi polomljeni in zamašeni vodovodnega sistema. »Obstoječa letih je bilo po besedah predsedni- »Gasilcem je treba zagotoviti varen meteorni jaški,« se pritožuje Žele. čistilna naprava ne deluje tako, kot ka Marjana Nagodeta uresničenih dostop od novega Gasilsko–re- bi morala. Zanima nas tudi, kdaj veliko projektov. Največ dela je bilo ševalnega centra do Titove ceste KS : največji bodo nanjo priključene vse vasi. Če z urejanjem prometne infrastruktu- in varen izvoz iz Zaloga na Reško problem je birokracija bodo morali krajani sami financira- re: uredili so dostop na pločnike in cesto,« še našteva in ne pozabi na ti izgradnje lastnih čistilnih naprav, grbine na Rožni in Volaričevi ulici Notranjsko ulico v Postojni, saj jo Najmanjša KS v občini, Landol, šteje bo investicija večja kot v mestu ali ter dostop na pločnike na Cankar- je treba komunalno urediti. Med 160 prebivalcev. Kot opaža predse- tam, kjer imajo skupno čistilno na- jevi, Prešernovi, Tržaški, Ljubljanski, načrti za naslednje obdobje so še: dnica Valentina Sever, se povečuje pravo. Če se za to ne bodo odločili, Vojkovi cesti, Cesti na Kremenco in kanalizacija v Zagonu, razrešitev 6 število mladih. Severjeva zaključuje pa bodo plačevali kazni,« je nejevo- Cesti v Staro vas, sanirali pločnik na prometne situacije v Stari vasi in svoj mandat; med večje projekte za- ljen predsednik KS Tomaž Dolenc, Cesti na Kremenco in križišče Jerši- oživitev Tržaške ceste. dnjih let šteje ureditev parkirišča ob ker ne vidi rešitve tega problema. ce–Javorniška cesta, preplastili del Domu krajanov ter obnovo zidu ob Poleg Hruševja so v KS združene še cestišča Javorniške ceste, sofinanci- KS OREHEK: grad je pokopališču in vaških vodnjakov. As- vasi , , , rali preplastitev in ureditev Vojkove sramota za občino faltirali so tudi vaške ceste in uredili Sajevče in . ulice, sanirali pešpot oz. stopnišče poljske poti. V naslednjem obdobju proti železniški postaji, uredili peš Predsednica KS Orehek Tina bo treba nadaljevati obnovo Doma Težav je še več, od dotrajane in prehoda med Erazmovo in Rožno Klanjšek je izpostavila največji krajanov. Največ težav predstavlja za 108 učencev premajhne stare ulico ter pločnik na Tržaški cesti, problem njihove vasi – propadajoči lokalni skupnosti (po besedah pred- osnovne šole do vaške hiše s pu- sanirali del pločnika na Jamski cesti Grad Orehek. »Občina je lastnica sednice) birokracija. »Zaradi javnega ščajočo streho. Krajani pogrešajo ter izdelali geodetske izmere za raz- in nanjo bomo pritiskali, da poskr- naročanja ne moremo izpeljati vseh tudi protihrupne ograje ob avtoce- širitev cestišča v Stari vasi. bi za ta pomemben objekt kultur- načrtovanih del, čeprav so sredstva sti in pomoč pri obnavljanju lokal- ne dediščine, predvsem popravilo na voljo,« pravi in opozarja tudi na nih cest, ki so v zelo slabem stanju. Prenovo sta dočakala fasada po- strehe,« je napovedala. Spomnila je neusklajenost državnih organov, na Vseeno pa Dolenc pozdravlja dve družnične cerkve svetega Daniela še, da v vasi še vedno nimajo kana- primer ARSA, s prakso v naravi. pomembni pridobitvi – nov gasil- v Zalogu in zvonik cerkve svete lizacije, drugih občinskih projektov N o v e m b e r 2 0 1 8 ski dom v Hruševju ter preplastitev Katarine v Velikem Otoku, obnovili pa po njenih besedah tudi ni na vi- KS SLAVINA: rešili dva cest v Velikih Brdih in na relaciji pa so tudi obeležja NOB. V Velikem diku. Več Klanjškova pred bližajoči- prometna problema, tretji Hruševje–Sajevče. Otoku imajo novo športno igrišče, mi se lokalnimi volitvami ni želela ostaja ob brunarici in balinišču v Stari vasi povedati. KS RAZDRTO: Dars nima pa nove sanitarije. Po mestu so po- Po dveh mandatih se poslavlja tudi posluha stavili nove litoželezne klopi in koše KS HRAŠČE predsednik KS Slavina Janko Bo- za smeti. štjančič, zadovoljen z izpeljanimi V KS Razdrto živi okoli 170 ljudi. Ti Odgovora predsednika KS Hrašče projekti. »V zadnjem obdobju smo imajo kljub moteči bližnji avtocesti Med opravljena dela v KS Postojna Iztoka Vebra do zaključka redakci- uspeli v Slavini rešiti dva pomemb- dobre pogoje za kakovostno življe- štejejo tudi ureditev otroških igrišč je nismo prejeli. na problema, asfaltirali smo cesti nje. Vodstvo – predseduje mu Bo- po mestu in športnega igrišča v Ve- na južnem in zahodnem koncu štjan Blažek – je v zadnjih štirih le- likem Otoku, podpornih zidov v Za- Besedilo: Mateja Jordan; fotografije: vasi.« Med večjimi investicijami iz- tih poskrbelo za številne investicije, gonu, ekološkega otoka v Stari vasi Tomaž Penko, Matej Škrlj. aktualno je prav na zadnji dan kampanje vznemiril letak, s katerim so SDS - Sloven- ska demokratska stranka, NNV - Ni nam vseeno in Skupaj - lokalna lista poskušali diskreditirati Igorja Marentiča. Odgovor občanov na tovrstno kampanjo najbolje odraža rezultat volitev.

Krepko se je premešala sestava občinskega sveta občine Postojna. V po- stojnski občini je za mesta v občinskem svetu kandidiralo petnajst list ozi- roma strank. Volivci so zaupanje izrazili desetim, ki bodo v prihodnjih šti- rih letih imeli mesto v najvišjem organu odločanja na občinski ravni. Lista Mi znamo, ki je v preteklem mandatu imela štiri občinske svetnike, jih bo v novem sklicu imela sedem, saj je prejela 23,79% glasov. SDS – Slovenski demokratski stranki pripadajo za 13,94 % glasov štirje mandati (v prete- klem sklicu je imela tri). Listo KS Poper, za podeželje in mesto (12,02 %) Igor Marentič se je s sorodniki in podporniki veselil zmage v prvem bodo zastopali trije občinski svetniki. Pred štirimi leti je na volitvah nasto- krogu. pila združena s Skupaj in dobila štiri mandate. Tokrat je Skupaj, lokalna lista nastopila samostojno, a ni zbrala dovolj glasov niti za en mandat. Listi za mlade (9,47 %) in TeK za napredek (8,55 %) pripadata (tako kot v Igor Marentič bo vodil občino tudi preteklem sklicu) po dva mandata. Po enega predstavnika bodo imeli v občinskem svetu SD – Socialni demokrati (4,69 %), Levica (4,66 %), SMC naslednja štiri leta – Stranka modernega centra (4,38), NSi – Nova Slovenija – krščanski demokrati (4,33 %) in DESUS – Demokratična stranka upokojencev Slo- Dobrih 5000 občanov, ki so se 18. novembra udeležili volitev v občini Po- venije (3,55 %). stojna, je s svojim glasom izreklo zaupanje Igorju Marentiču. Dosedanji župan je z dobrimi 68 odstotki prepričljivo zmagal že v prvem krogu, in Brez mandata so ostali SLS – Slovenska ljudska stranka (2,82 %), SKUPAJ bo vodil postojnsko občino tudi v novem mandatu. Karte so se močno – lokalna lista (2,16 %), Stranka Alenke Bratušek (2,06 %), NNV (1,84 %) in premešale v občinskem svetu, saj bo imela Lista Mi znamo v novem sesta- Zeleni Slovenije (1,75 %). vu kar sedem mandatov, pet strank oziroma list pa ni zbralo dovolj glasov niti za en mandat. Tako med svetniki ne bo nekaterih imen, ki so vrsto let In kdo bo v naslednjih štirih letih sedel v občinskem svetu? Stanko Mar- soustvarjala lokalno samoupravo. kovčič (DeSUS), Andrej Smerdu (NSi), Marjan Nagode (SMC), Tina Žigon (Levica), Goran Blaško (SD), Tea Konrad in Anita Knez (TeK za napredek), Po neuradnih podatkih, zbranih do ponedeljka, 19. novembra, do 15. ure, Samo Vesel in Ula Tomaduz (Lista za mlade), Zvonko Černač, Tama- se je v postojnski občini udeležilo volitev 57,02 % volilnih upravičencev, kar ra Bizjak, Pavel Švara in Viktorija Kukanja (SDS), Tina Klanjšek, Andrej je precej nad republiškim povprečjem (50,72 %). Igorju Marentiču je svoj Poljšak in Jožica Kobal (Lista KS Poper, za podeželje in mesto) ter Tanja glas namenilo 5003 oziroma 68,47 % občanov, ki so se udeležili volitev. Dekleva, Andrej Berginc, Nataša Režek Donev, Robert Pavšič, Miljana 1891 občanov oz. 25,88 % volilnih udeležencev je s svojim glasom izrazilo Knafelc, Oskar Komac in Helena Ana Drewry (Mi znamo). Andrej Smerdu željo, da Jernej Verbič ponovno prevzame vodenje občine. Dr. Boštjan in Anita Knez sta v občinski svet prišla po zaslugi preferenečnih glasov. Bizjak je prejel 4,27 % glasov (zanj je glasovalo 312 občanov). Največji po- raženec volitev je bil Stanko Markovčič. Svoj glas mu je namenil 101 občan Istočasno so potekale tudi volitve v svete petnajstih krajevnih skupnosti oz. 1,38 % udeležencev nedeljskih volitev. Igor Marentič je bil z rezultatom v občini Postojna; prvič tudi v novoustanovljeni Krajevni skupnosti Štivan zelo zadovoljen, prav tako njegovi podporniki. Tako visokega rezultata ni – ta povezuje vasi Matenja vas, in Grobišče. Neposredno izvoljen pričakoval, čeprav se je po tihem nadejal zmage v prvem krogu. odbor vsake krajevne skupnosti bo med člani izvolil predsednika, tajnika in blagajnika. Volitve v postojnski občini so nedvomno prinesle tudi pomembno spo- ročilo o pomenu dostojne volilne kampanje. Izrazito visoka podpora do- Vsem izvoljenim predstavnikom čestitamo in želimo pri delu v novem sedanjemu županu Igorju Marentiču je na eni strani izraz zaupanja in mandatu veliko uspeha. 7 vrednotenja njegovega opravljenega dela, na drugi pa pripoznanja pove- zovalnega in strpnega dialoga ter kulture sobivanja. Marsikaterega občana Besedilo: Ester Fidel; fotografija: Valter Leban

V spomin na tajno skladišče orožja

V Malem Otoku se je 25. oktobra z odkritjem spominskega obeležja hkrati odkril tudi pomenljiv delček novejše zgodovine, ki je marsikdo sploh ni poznal. Celo mnogi sosedje in vaščani doslej niso nič vedeli o tem, kaj se je dogajalo v njihovi vasi v hiši številka 22 (Pri Bezjakovih) pred 28 leti. To je domača hiša Vide Stegel, v letih 1990 in 1991 me- sto pogumnega in tveganega domoljubnega delovanja, saj je bila tajno skladišče orožja milice, razstreliva in ostale opreme, namenjene za osa- mosvojitev Slovenije.

Društvo veteranov SEVER za Primorsko in Notranjsko je odkrilo spo- N o v e m b e r 2 0 1 8 minsko obeležje v spomin na tajno skladišče orožja policije. S tem simbol- nim dejanjem so se zahvalili Vidi Stegel in njeni družini, saj je z izrednim Odkritje spominske plošče v Malem Otoku št. 22 je bilo znak zahvale pogumom, brez razmišljanja sprejela v hrambo orožje v takrat težkih in Vidi Stegel za pogumno dejanje pred začetkom osamosvojitvene vojne. nevarnih časih, ko se je tlakovala pot samostojni državi Sloveniji. Slovesnega dogodka so se udeležili ugledni gostje – predstavniki Mini- Na slavnostnem dogodku sta navzoče z nagovorom pozdravila župan strstva za notranje zadeve, predstavniki PU Koper, številni predstavniki občine Postojna Igor Marentič in vodja službe generalnega direktorja domoljubnih in veteranskih društev, veterani Društva SEVER, svojci in policije Tomaž Pečjak. Slavnostni govornik je bil Fabio Steffe, predse- domačini. Za popestritev programa (povezovala ga je Ksenja Lapanja) dnik Društva veteranov SEVER za Primorsko in Notranjsko. Osvetlil je ta- sta poskrbela Kvintet orkestra slovenske policije in otroški pevski zbor kratne dogodke in izpostavil narodovo enotnost v tistih prelomnih časih. Osnovne šole Miroslava Vilharja Postojna. Z Vido Stegel in njeno hčerko Ido so skupaj slavnostno odkrili spomin- sko ploščo. Besedilo: Polona Škodič; fotografija: arhiv društva. jubilej zgodovinar dr. Janez Höfler, velik jem ter matičnim knjigam. Rupnikov poznavalec cerkvene zgodovine in rokopis ni opremljen s slikovnim umetnosti. Kot pražupnija naj bi bila gradivom, se je pa urednik »v želji, ustanovljena že v drugi polovici 10. približati se današnjemu bralcu«, od- stoletja. ločil, da delo opremi tudi s tovrstnim gradivom s preloma 19. v 20. stoletje. Najbolj zaslužni pri knjižni izdaji Ru- Fotografije so prispevali številni fara- pnikovega dela – domačina dr. Leon ni, nekatere pa tudi Notranjski muzej Debevec kot urednik knjige in lekto- Postojna. Podobno je urednik ravnal rica dr. Andreja Žele ter njen obliko- z opombami: Rupnik jih navaja med valec arhitekt dr. Martin Kavčič (širši samim besedilom, v tiskani izdaji pa slovenski javnosti poznan tudi kot jih zaradi večje preglednosti najde- Slovesno mašo ob praznovanju župnijskega zavetnika sv. Martina je ob vodja uspešne prenove Aljaževega mo pod črto. »Delo je pisano v lepi somaševanju gostujočih duhovnikov vodil koprski škof dr. Jurij Bizjak. Ob zaključku sta škof in postojnski župan Igor Marentič v dar prejela stolpa) in domači župnik gospod slovenščini iz prvih desetletij 20. sveže natisnjeno knjigo. Vinko Lapajne – so jo števil- stoletja, zato so namerno ohranjeni nem občinstvu, zbranem v vhodni vse besedje in tudi besedne oblike, avli župnišča, predstavili v petek, ki danes sicer ne sodijo več v pra- 700-letni jubilej sklenili z izdajo knjige 9. novembra. Pred predstavitvijo je vopis sodobne knjižne slovenščine, gospod Lapajne daroval mašo za v tem besedilu pa prispevajo k živo- Župnija Hrenovice je med lanskim in letošnjim novembrom z nizom raz- nekdanjega kaplana. Leon Debevec sti zanimive pripovedi o naših krajih ličnih prireditev obeležila visok 700-letni jubilej. Trudili so se – tako kot je je poudaril, da z izdajo knjige »po in ljudeh,« je poudarila Andreja Žele ob lanskoletni novembrski slovesni sveti maši, ki je uvedla praznovanja, dolgih letih izpolnjujejo simbolni in in dodala, da je Rupnikova pripoved naglasil župnik Vinko Lapajne – »da bi celotno dogajanje v tem jubilej- moralni dolg do avtorja«, saj je ta na zaradi tega še žlahtnejša, knjigi »pa nem letu poživilo in obogatilo versko, duhovno in kulturno življenje« v podlagi proučevanja obsežnega ar- dodaja tisto prepotrebno patino, da župniji. Že takrat so napovedali tudi izdajo Zgodovine hrenoviške župnije, hivskega gradiva in literature, ki mu se lahko vsaj malo vživimo tudi v čas monumentalnega dela, ki ga je med letoma 1920 in 1935 napisal nekdanji je bila na voljo, opravil zares teme- nastajanja tega dela.« To po besedah hrenoviški kaplan Franc Rupnik (1890–1947). ljito delo. Knjiga v enajstih poglavjih urednika ni le dokaz avtorjevega ta- predstavlja vsebine »iz davnih časov« lenta, ampak je »tudi odraz klene Obsežno besedilo (pisanje je Rupnik pa so jo ob praznovanju 700-letni- – upravno, sodno in politično zgo- slovenske pismenosti iz začetka 20. zaključil leta 1935 v Novakih pri Cer- ce, pri čemer so se oprli na letnico, dovino obravnavanega območja, stoletja«. Izšlo je v založbi Ognjišča knem) je vse do letos ostalo v tipko- ki jo navaja Franc Rupnik, češ da se dotakne se gospodarstva in razvoja ob sodelovanju Župnije Hrenovice. pisu. Pobuda za izdajo knjige (tako je župnija prvič omenja v pisnih virih šolstva, največji del pa je posvečen zapisal gospod Lapajne v uvodnem leta 1318. Vendar je še veliko starejša; prav zgodovini župnije, verskemu Besedilo: Alenka Čuk, fotografija: Foto posvetilu) je tlela že dolgo, obudili tako namreč ugotavlja umetnostni življenju, cerkvam in dušnim pastir- Atelje Postojna.

Poklon Postojnski jami perspektive: »Postojnska jama se je v zadnjih 200 letih nahajala v kar petih različnih državah, od Av- V četrtek, 14. novembra, je družba Postojnska strije in Avstro-Ogrske, Italije, kratek čas Nemčije, jama ob 200-letnici odkritja notranjih delov Po- do Jugoslavije in končno Slovenije. Preživela je stojnske jame organizirala svečano prireditev. Sla- razne državne ureditve in politične sisteme. Dr- vila se je lepota Postojnske jame. Tokrat je zasijala žave so se menjale, za jamo pa je bilo pomemb- v prav posebnem sijaju in bleščavi – jami so se no, kako so vsakokratni upravitelji skrbeli zanjo. poklonili vrhunski umetniki, raziskovalci in znan- Poslanstvo vseh nas, ki danes skrbimo zanjo, je, 8 stveniki. Poseben poklon ji je namenil tudi sve- da to delamo trajnostno. Cilj je, da jo našim za- tovno uveljavljen slovenski pisatelj Drago Jančar namcem zapustimo v boljšem stanju, kot smo jo z liričnim besedilom. To se je globoko dotaknilo dobili.« Skrb za Postojnsko jamo je orisal s prispo- prav vsakega, saj je z njim predstavil jamo in nje- dobo Damoklejevega meča in opomnil, da se kot nih 200 let zgodovine od odkritja na zelo intimen upravitelj neprestano zaveda odgovornosti, ki ji je in vsebinsko dovršen način. ves čas izpostavljen. Ne nazadnje ga na to ob vsa- kem obisku jame opomni tudi kapniška skulptura Častni pokrovitelj slovesnosti je bil predsednik v obliki Damoklejevega meča; ob tej priložnosti je Republike Slovenije . Svečan pro- bila prvič v 200-letni zgodovini posebej razsve- gram je dosegel vrhunec z nastopom Mattea tljena. Zaključil je z državotvorno mislijo – željo, Bocellija. V Koncertni dvorani Postojnske jame, da bi bila Postojnski jami Slovenija tudi njena za- globoko pod površjem, je navdušil z zname- dnja država, v kateri domuje. nitim Carusom. »Počaščen sem, da lahko na- stopam v tako izjemnem ambientu Postojnske Veličastni spektakel ob 200-letnici odkritja Slavnostni program so sooblikovali še Sloven- jame, v katero se preprosto zaljubiš,« je pove- najlepših delov Postojnske jame. ski oktet, Komorni godalni orkester Slovenske dal Matteo Bocelli, vzhajajoča zvezda. Ta je Filharmonije, Uliana Dorofeeva, Ljoba Jenče, N o v e m bzasedel e r 2 0 1 8 vrhove svetovnih glasbenih lestvic v leti je to tradicijo odprl sloviti dirigent milanske Boštjan Dermol, Plesna skupina Artifex, Robert začetku jeseni v duetu s svojim očetom, bolj Scale Pietro Mascagni. Korošec, Tjaša Železnik, Miha Vodičar in drugi znanim glasbenikom Andreajem Bocellijem. plesalci, Eva Petrič in voditeljica Bernarda Žarn. Svoj solo nastop na slovesnosti v Postojnski V slavnostnem nagovoru je predsednik Repu- jami je zaključil še s skladbo Can’t help falling blike Slovenije Borut Pahor Postojnsko jamo Po svečanem obeleženju spomina na veliki do- in love v duetu s slovensko operno divo Nu- primerjal s skrivnostjo, privarčevano za tiste, ki jih godek, ko je preprost svetilničar Luka Čeč 14. apri- ško Drašček. Znameniti 6-sekundni odmev, ki zanima pravljičnost narave. Svoje misli je sklenil z la 1818 odkril najlepše dele Postojnske jame, se se ustvarja v jami ob petju, je izreden izziv za znanim citatom Antoinea de Saint-Exupéryja »Bi- praznično leto ob njegovi 200-letnici v Postojnski še tako vrhunske pevce; petje je težko, učinek stvo je očem nevidno!« jami počasi zaključuje. Konec decembra se obeta pa naravnost magičen in veličasten. V Sloveni- nov spektakel z našimi tradicionalnimi Živimi ja- jo je prišel Matteo Bocelli na posebno povabilo Predsednik upravnega odbora Postojnska jama slicami v Postojnski jami. uprave, saj ta želi ohranjati tradicijo nastopov Marjan Batagelj je na največjo in zanj najlepšo vrhunskih mednarodnih umetnikov. Pred 90 turistično jamo v Evropi pogledal z drugačne Besedilo in fotografija: Postojnska jama, d. d. dogodki Direktorica je ponosna na ekipo, ki jo odlikujejo strokovnost, zagnanost, pozitivna naravnanost, mladost in na drugi strani izkušenost. Sestavlja- jo jo psihologinja Polona Štrancar, dipl. me- dicinska sestra v patronažnem varstvu Larisa Hreščak, pediatrinja Mirjam Grmek, kine- ziologinja Tjaša Savkovič, fizioterapevtka Katarina Fon, dipl. medicinska sestra Marija Bergoč, dipl. medicinska sestra v zobozdra- vstveni vzgoji Sintija Počkaj in dipl. medicin- ska sestra v zdravstveni vzgoji Sindi Lisjak.

Posebna pozornost bo v centru po besedah vod- je namenjena družinski obravnavi debelosti. »V Center za krepitev zdravja so simbolično predali namenu pivški župan Robert Smrdelj, vodja CKZ šoli zdravega hujšanja želimo, da cela družina Ana Žužek Barle, direktorica Zdravstvenega doma Postojna Irena Vatovec in postojnski župan Igor sprejme koncept zdravega načina življenja, kar ni Marentič. enostavno. Zato smo tukaj, da dvignemo motiva- cijo in pomagamo.« V program bodo na podlagi rezultatov sistematskih pregledov s privolitvijo Programi po meri vsakega njihovo izvajanje v primarnem zdravstvenem staršev vključili otroke s previsoko telesno težo z varstvu in lokalnih skupnostih« pa je skupaj s vseh petih osnovnih šol v obeh občinah. posameznika sodelavci dobila priložnost, da ljudem ponudi roko in se jim približa že danes. V sklopu CKZ V pol leta delovanja centra je bilo največ zani- Center za krepitev zdravja (CKZ) združuje vr- tako pomagajo občanom pri zdravem hujšanju manja za psihoedukativne delavnice in indivi- sto preventivnih in povezovalnih vsebin za 22 in prehranjevanju, izbiri rekreacije, spoprije- dualne psihološke obravnave. »Te teme so še tisoč občanov Pivke in Postojne. Vsi progra- manju s stresom, tesnobo in z depresijo ter pri vedno tabu. Tukaj se ljudje lažje odprejo, stro- mi, ki jih bo v sklopu 522 tisoč evrov vrednega učenju tehnik sproščanja. »Vsakdo lahko najde kovnjaki pa težave prepoznajo in jih pomagajo evropskega projekta do konca prihodnjega leta pravi program za prvi korak k zdravju in pomoč reševati,« ugotavlja Ana Žužek Barle. Zelo aktu- brezplačno ponujal Zdravstveni dom Franca ekipe strokovnjakov, ki bo oblikovala program alni so tudi programi zdrave prehrane, zdrav ži- Ambrožiča Postojna, so nadgradnja prejšnjih, po meri vsakega posameznika,« je prepričana vljenjski slog in šola zdravega hujšanja. Z novim nekaj pa je popolnoma novih. Prostore centra Vatovčeva. konceptom priprave na porod in starševstvo pa v 1. nadstropju ustanove so obnovili in zaposlili v sodelovanju z bolnišnico uspešno vključujejo devet strokovnjakinj z različnih področij. Mlada Kot je povedala vodja CKZ Ana Žužek Barle, tudi povsem nove vsebine. »Nosečnicam poleg in zagnana ekipa je z delom začela spomladi pomeni oblikovanje centra nov koncept dela. vseh strokovnih vsebin ponujamo tudi možnost in že ve, na katerih področjih bo imela največ »Naš glavni cilj je aktiven pristop k uporabni- brezplačne vadbe »fit v nosečnosti«. Pod vod- dela. kom v njihovem okolju – tam, kjer so doma, kjer stvom kineziologinje vsaka nosečnica poskrbi delujejo, kjer se počutijo varne. Patronažne se- za kondicijo in s tem za svoje počutje in svojega »V Zdravstvenem domu smo ljudem na podro- stre jih bodo recimo pričakale v krajevnih sku- otroka.« Veliko povpraševanja je tudi za progra- čju preventive že dolgo želeli ponuditi največ, pnostih – v delovnem okolju, v vrtcih, šolah … me promocije zdravja na delovnem mestu, saj kar znamo,« je ob odprtju prostorov 14. novem- Ljudi, ki težko pridejo do nas, bomo obiskali na se po besedah vodje CKZ vse več vodilnih že za- bra povedala direktorica, prim. Irena Vatovec, domu, s pomočjo mediatorjev in prevajalcev veda pomena zdravja za uspeh podjetja. a je vedno naletela na gluha ušesa in odgovor bomo vključili tudi marginalne skupine. Lahko »jutri«. V sklopu evropskega projekta »Nad- se bomo prilagodili vsakemu posamezniku, tako Besedilo: Mateja Jordan; fotografija: Foto Atelje gradnja in razvoj preventivnih programov ter glede obravnave kot glede urnika.« Postojne. 9 Več prostora za športnike

Vse več rekreativnih športnikov in več desetletij star objekt sta bila glav- na razloga za prenovo postojnskega športnega parka. Po treh letih je bila končana tudi investicija, s katero je Občina Postojna ob finančni pomoči Fundacije za šport uredila nogometne površine pri vojašnici. Slovesnega odprtja so ob županu Igorju Marentiču udeležili še predsednik športne zveze Postojna Marjan Nagode, predsednik Fundacije za šport Aleš Remih, prvi podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije mag. Janez Sodražnik in predsednik Nogometne zveze Slovenije Radenko Mijatović.

Postojna premore številne športne klube, ti pa potrebujejo prostore za tre- ninge. Stavba športnega parka, ki je imela samo eno etažo, je tako resnič- Pri rezanju traku so predsedniku Fundacije za šport Alešu Remihu, no potrebovala prenovo. Neizkoriščen strešni prostor obstoječe stavbe so županu Igorju Marentiču in predsedniku Športne zveze Postojna predelali v nadzidek z garderobami in s pisarnami; slednje bo kmalu Marjanu Nagodetu pomagali tudi nadobudni športniki. N o v e m b e r 2 0 1 8 napolnila postojnska športna zveza. Velik doprinos predstavlja večna- menska športna dvorana. Dopoldne jo uporabljajo upokojenci, popol- investicije urejeno. Postavili so ograjo in ločen vhod. Tomo Tiringer iz dne potekajo tam športni treningi in druge vsebine zunanjih ponudnikov. postojnske Športne zveze pravi, da bodo treningi potekali pri vojašnici, Gradbenih del je bila deležna tudi obstoječa pritlična etaža. tekme pa ostajajo na stadionu.

V Postojni sta aktivna kar dva nogometna kluba, NK Proteus Postojna in po Po štiridesetih letih lahko športniki uživajo v novih prostorih, a pri lokal- letošnji pripojitvi nastali NK Ankaran-Postojna. Treningi bodo po novem ni športni zvezi razmišljajo tudi o prihodnosti. »Obnove so potrebni tako olajšani, saj so nogometašem uredili površine ob vojašnici. Poskrbeli so stadionska travnata površina kot tribune in atletska steza, postavljena leta za sistem zalivanja in uredili zelenico. Malo nogometno igrišče z umetno 2005,« je povedal Tiringer in omenil še potrebo po razsvetljavi, saj bi omo- travo je letos pridobilo razsvetljavo. Ob igrišču je postavljen dodaten gar- gočila podaljšane treninge, ter željo po velikem igrišču z umetno travo. derobno-sanitarni prostor s tuši in kurjavo. Občina si je dolgo prizadevala, da bi igrišče ločila od vojaškega kompleksa; to je bilo v sklopu triletne Besedilo: Jaka Zalar; fotografija: Foto Atelje Postojna. tu živimo

Dilce

Dilce ležijo v osrčju spodnje Pivke, šest kilometrov zahodno od Postojne. in stoji na križišču stare ceste Dunaj- obrtnikom. Skoraj vsaka družina na Hiše so skoraj v celoti postavljene na dvignjen teren in tvorijo protiutež Trst oziroma (največkrat poimeno- Dilcah se je ukvarjala s kakšno obr- slab kilometer oddaljenemu naselju Goriče na drugi strani magistralne vane) stare cesarske ceste. Podgura tjo. Pri Dilških in Pri Bekarju je bila ceste. Vas ima poudarjen značaj obcestnega naselja, stavbe so zrinjene je bila vse do 20-ih let 20. stoletja gostilna, Pivkov oče je bil mizar, zet med magistralno cesto Postojna-Razdrto in poplavni svet Korotanščice na povezana s Postojno le preko tega pa čevljar. Kovačevi so imeli kovači- južni strani; tega še dodatno omejuje nekoliko dvignjen nasip avtoceste. križišča ali ceste skozi Planino, del- jo, Volkovi so žgali apno, Pintarjevi Prvotno so bile Dilce del Gorič. no po takratni jamborni cesti. Dana- izdelovali sode in popravljali vozo- šnje cestne povezave -Zagon ve, Farežnikovi so se ukvarjali z žga- Prostorsko omejena vas zna, zapuščenih stavb ni. Šoloobve- še ni bilo. Tako križišče kot hiša sta njekuho in s kolarstvom, gospodar znih otrok je 17; do šestega razreda bila omenjena v virih iz začetka 14. pa je bil tudi veterinar za širšo oko- Vas obsega 35 hektarjev. Potok Ko- obiskujejo v glavnem podružnično stoletja. Gostilna pri Farežnikovih je lico. Pri Tišlerjevih so imeli manjši rotanščica je v preteklosti redno šolo v Hruševju, učenci višjih razre- nudila počitek in postrežbo že pred frizerski salon. poplavljal, zadnjič močneje pred dov pa matično šolo Osnovne šole pol tisočletja. osmimi leti, ko je bila gladina vode v Miroslava Vilharja v Postojni. Naj- prostorih najstarejše hiše visoka pol starejša vaščanka je Tončka Doles, Starejši prebivalci Dilc še vedno lo- metra in je povzročila precejšnjo najstarejši moški pa Martin Milhar- čijo tri ceste: najstarejšo cesarsko škodo. Ta dogodek je bil povod za čič, oba sta letos praznovala 91 let. cesto (speljana je bila skozi vas), poglobitev kilometer dolgega od- italijansko ali »strado romano« (da- vodnega jarka na vzhodni strani, Dilce so se kot naselje hitro širile tudi našnjo glavno cesto - z nasipom in da pomaga k pretočnosti potoka. zaradi ugodne lege, saj je poleg bli- mostom je bila zgrajena leta 1935) Približno do začetka 70. let prejšnje- žine Postojne pomembna tudi do- in avtocesto (ta je vas obšla leta ga stoletja je nekaj hiš na severnem bra avtobusna povezava; omogoča 1972). Cesarska cesta je bila najbo- delu vasi spadalo pod Hrenovice, jo bližina magistralne ceste. Vendar lje urejena za časa Marije Terezije ostali, večji del pa pod Goriče. Vzrok so zazidalne površine že pošle in in je dobila traso mimo gostilne je bil v lastništvu parcel. Leta 1989 dodatna pozidava skoraj ni več mo- Škerjanec, po letu 1853 poznane 10 je bila sprejeta pobuda, da bi se na- žna, prav tako ni zapuščenih hiš, ki kot Debevčeva na Dilcah (Dilška). vedena dela združila v novo naselje bi ponujale možnost adaptacije. Vas Traso si je najverjetneje pridobila s Jožica Kobal je avtorica brošure Dilce, vendar se je udejanjila šele je namreč »ujeta« med glavno cesto pomočjo podkupovanja, saj je do Iz zgodovine našega kraja. leta 1994 s prejetjem občinskega in nižji del Korotanščice. tja vodil strm klanec. Nudila je pre- odloka. nočišča in priprego čez hud klanec. Novo naselje s starim Leta 1749 so zaradi odloka Marije Ob Dilški gostilni je bila stavba z ob- Za Dilce resnično lahko rečemo, da jedrom Terezije dozidali še lopo za najmanj činskim uradom in s stanovanjem za so stara nova vas. Takratna novona- šest vozov in širne hleve za konje. občinskega slugo. Okrog leta 1850 je stala vas je štela 32 hiš, deset let po- Prvotno naselje ni bilo strnjeno, raz- Če odloka ne bi uresničili, bi jim bila ta požgana; stanovalci so se re- zneje sta zrastli dve novi; vaščanov prostiralo se je na obeh straneh ce- grozil odvzem licence. Pred vsako šili, še preden se je podrlo tramovje, je bilo 131, od tega 45 otrok in mla- ste. Najverjetneje je najstarejša Fa- furmansko gostilno sta morala biti vendar je zaradi opeklin umrla ena dine do 30 let. Danes šteje vas 150 režnikova domačija, saj je vrisana postavljena vodnjak in napajališče od hčera. Takratni občinski odlok je ljudi; 42 hiš je naseljenih, ena je pra- na starih zemljevidih pred 600 leti za vprežne živali. Obvezna je bila določal, da se cigani, če pridejo v še tehtnica (vaga), kjer je furman vas, lahko zadržujejo tam največ 24 lahko stehtal voz z blagom. V istem ur. Občinski sluga jih je pozval, da sklopu so bile še kovačija ter kolar- zapustijo vas, a jezni cigani so mu N o v e m b e r 2 0 1 8 ska in sedlarska delavnica. Najbolj napovedali maščevanje. Čez nekaj znan kovač v tistih časih je bil Hene dni je hiša pogorela. V obnovljeni Rupnik. Furmanstvo je v tistih ča- hiši je nekaj časa delovala pošta, kar sih nudilo dober posel tudi drugim je razvidno iz seznama duhovščine O izvoru imena Naselje Dilce je edina vas v Sloveniji s tem imenom. Ime tega predela se je pojavljalo že v starih časih, tako na avstrijskem zemljevidu iz leta 1869 kot na starih italijanskih mapah (Dilze). Na 600 let starem zemljevidu, ki ga hrani samostan Pleterje, je ta predel že poimenovan Dilce, in sicer po mostu, ki je bil zgrajen iz tesanih dil in manjših »dilc« in je omogočal Farežnikova domačija je stara 600 let. prehod čez potok Korotanščico na južni strani naselja. Osebna izkaznica Dilc

Otroško in športno igrišče ter balinišče z brunarico so stičišča družabnega življenja. Število prebivalcev: 150 Število hišnih številk: 42 Krajevna skupnost: Hrenovice ljubljanske škofije, saj je v njem za Dilčani priskočili na pomoč s samo- Dekanija: Postojna leto 1880 zabeležena pošta Dilce pri prispevkom, le da je takrat zbirala Župnija: Hrenovice Postojni. Ta se je pozneje preselila v sredstva celotna Krajevna skupnost Šolski okoliš: Hruševje in Postojna Hruševje. Hrenovice. Danes se takšne zgodbe Predsednik krajevne skupnosti: Darko Muhič o samoprispevkih slišijo malce »za Nadmorska višina: 540 m Stara in nova hišna imena lase privlečene« in z vidika dana- šnjih odnosov v skupnostih težko Prvotno jedro starega naselja je razumljive. Predvsem pa se je spre- sestavljalo 10 domačij. Po vrsti (v menilo pojmovanje in dojemanje se kljub temu pase nekaj osličkov; Brez njih bi šlo težje smeri Hruševje-Postojna) so si sle- dolžnosti in pravic. radi jih opazujejo predvsem otroci. dile: Dilška, Bekarjeva, Pivkova, Ko- Zanje pa so domačini poskrbeli z Predsednik krajevne skupnosti Hre- vačeva (sedaj Čukova), Frkova ( Še ena družina več igriščem na drugem koncu vasi ob novice je Dilčan Darko Muhič, med Pintarjeva, sedaj Volkova), Fičurjeva Korotanščici. Dogradili so ga pred drugim prejemnik zlatega priznanja (podrta), Farežnikova, Zogarjeva (se- Kmalu po desetih letih obstoja nove osmimi leti, takoj zatem pa zgradi- Občine Postojna za leto 2014 za po- daj Kobalova), Lojzina in Tišlerjeva stare vasi Dilce se je na dimnik sta- li balinišče in postavili opremljeno žrtvovalno delo na humanitarnem (sedaj Sajovičeva). Skoraj vsak dom re Milharčičeve hiše - Farežnikove, brunarico. Tako otroško igrišče kot področju, v lokalni samoupravi in je imel svoj vodnjak; tako je bilo na pred katero je tudi stara štirna, na- balinišče sta dobro zasedena. Letos v zaščitno-reševalni dejavnosti. Kar vasi sedem »štirn«, s čimer se v ta- selil par štorkelj, ki tam vztraja že 12 je občina postavila še pumptrack tri mandate je to funkcijo opravljala kratnih časih marsikatera velika vas let. Par ima vsako leto različno šte- progo. Sredi vasi je ekološki otok, Jožica Kobal, prejemnica občinske- ni mogla pohvaliti. Med drugo sve- ga priznanja »23. april« za dolgole- tovno vojno so bili Pri Dilških par- Dilce so se kot naselje hitro širile tudi zaradi ugodne lege, tno delovanje v občinski in lokalni tizanska kurirska postaja, tiskarna samoupravi. Brez njene pomoči bi Tehnika Nanos in skladišče papirja. zdaj zazidalnih površin ni več. bil tudi tale sestavek prikrajšan za Po letu 1970 se je pospešila nova vilo mladičev; največ jih je imel pet, postavljeni sta hitrostni oviri in tudi marsikateri zanimiv podatek, odkrit pozidava, vendar takrat še ni bilo najmanj enega. Letos prvič po letu javna razsvetljava je urejena. Asfalt v pogovoru z njo in njeno pomočjo vodovoda, cesta je bila makadam- 2006 nista imela mladičev. Vzrok je na vasi ni v slabem stanju, ostaja pa v brošuri Iz zgodovine našega kraja, ska, seveda tudi telefonskih priključ- bil najverjetneje v tem, da je štor- makadamski del ceste na odseku izdani ob 10-letnici poimenovanja kov še ni bilo. Krajani so ustanovili klja, ki vedno pride do dva tedna za klanec od podvoza pod avtocesto vasi Dilce. Kobalova je tudi avtorica 11 odbor, sami začeli z izkopom dveh štrkom, letos zamujala 40 dni. Vre- do priključka na hruševsko cesto, navedene brošure. kilometrov in tristo metrov dolge menske razmere prejšnjo pomlad povezave za vodovodno napelja- so bile za ptice neugodne. Štorklje vo od Hrašč do Dilc in avgusta leta dosežejo spolno zrelost po tretjem 1976 je v vas prvič pritekla voda po letu starosti in preživijo do 20 let, ceveh. Ob velikem finančnem vlož- tako da je par že v poznih letih, ven- ku je bil vsak vaščan dolžan opraviti dar domačini upajo, da se prihodnje najmanj 40 ur prostovoljnega dela, leto spet vrne in jih razveseli z novi- vendar so prenekateri solidarni va- mi mladiči. ščani na delovišču presegli 200 delovnih ur. Pred letom 1980 je bil Opravljena dela in želje v vasi samo en telefonski priključek. Tudi za to napeljavo so vaščani zbi- Vas ne premore cerkve, lahko se rali samoprispevke, kopali jame za pohvali z lično novozgrajeno kape- drogove in postopoma do leta 1993 lico v zasebni lasti. Z lastnimi sred- N o v e m b e r 2 0 1 8 speljali priključke do vsake hiše. Ce- stvi, ob načrtu in nadzoru arhitekta Dilce so nova stara nova vas, ki ne pozna zapuščenih hiš. loten postopek zbiranja denarnih Miroslava Kogeja, jo je postavila prispevkov se je nadaljeval tudi za družina domačina Petra Ženka asfaltiranje »cesarske« ceste. Vsaka in tako obogatila staro cesarsko vendar to ni več vaška cesta. V pri- Zaradi relativno majhne vasi je slo- hiša je prispevala točno določen cesto. V notranjosti kapelice stoji hodnje si želijo vaščani še ureditev žnost toliko večja; sodelovanje se znesek; družine, ki so premogle kip Marije Pomočnice kristjanov. pločnika, mogoče manjše avtobu- dobro izkaže v vsakoletnih čistilnih avtomobil in redne prihodke (plačo Kapelica je bila posvečena v maju sno postajališče za šolske otroke, akcijah, saj potekajo ob polni ude- ali pokojnino), pa so prispevale še pred desetimi leti in je namenjena ureditev kanalizacije in skupno ležbi. Izredno dobro obojestransko dodatno. Makadam se je poslovil varovanju vseh vaščanov. Nasproti vaško čistilno napravo. Kljub temu sodelujejo z gasilci PGD Studenec, ti konec junija 1986, istega leta kot so Čukove hiše je na drevesu še domi- pobujajo akcije stvarno, saj vedo, jim vedno priskočijo na pomoč. pridobili prostore za KS Hrenovice selno izdelano božje znamenje. V da so to želje večine vasi v občini nad nekdanjo Mercatorjevo trgovi- vasi so trije obrtniki, ni pa nobene in jih brez pomoči občinske uprave Besedilo: Marino Samsa; fotografije: Foto no pri Bolku. Tudi v tem primeru so klasične kmetije. Na začetku vasi ne bo mogoče zlahka uresničiti. Atelje Postojna. aktualno odobrila nekaj sredstev za adaptacijo centra, a izvajajo postopke OBMP 4 ginekologi in 2 em- jih ne morejo izkoristiti, dokler ni rešen problem briologa. z lastništvom. »Smo v pat poziciji, saj delo v Lju- V Bolnišnici pričakujejo bljani lahko izvajamo le še pol leta. Če ne bomo Merlo meni, da bi zadevo rešili najhitreje, če do takrat uredili lastnih prostorov, ga bomo iz- se občinsko vodstvo sestane z ministrom za pomoč Občine gubili,« pojasnjuje direktor in dodaja, da pomeni zdravje. Na obisku v Postojni ga sicer pričaku- to za bolnico vprašanje preživetja. jejo prav na slovesnosti ob obletnici preselitve Postojnska bolnišnica že dobro leto opravlja v novo stavbo, 30. novembra. Boji se namreč, postopke oploditev z biomedicinsko pomočjo P rostore za OBMP bi sicer morali začet i obnavljat i da bo bolnica »izdahnila na obroke« in to prav (OBMP) na nadomestni lokaciji v Ljubljani. Za že pred enim letom. »Stara ekipa na Ministrstvu zdaj, ko bodo ekipo okrepili z novimi kadri, ohranitev dejavnosti, ki predstavlja pomemben za zdravje je problematiko prenesla na aktualno ponudbo pa z novim, v Sloveniji unikatnim del njenih prihodkov, je namreč nujna obnova ekipo, novi minister za zdravje Samo Fakin pa programom. »Z novim letom bomo zaposlili prostorov Zdravstvenega doma, kjer so postop- je že napovedal, da ni pripravljen podaljševati ginekologinjo Natašo Tul Mandić, do nedavne- ki odkrivanja in zdravljenja vseh oblik neplo- agonije bolnišnice,« pravi Merlo in od ministra ga predstojnico ljubljanske porodnišnice. »Pod dnosti potekali doslej. Zaplete pa se pri lastni- vendarle pričakuje kakšno konkretno rešitev. njenim vodstvom bi lahko pri nas nastal uspe- štvu. Država ustanoviteljica ne more vlagati v Časa zmanjkuje, saj priznava, da bo v dobrega šen center za področje patološke nosečnosti,« občinsko lastnino, rešitev pa ni niti preselitev v pol leta težko urediti nov laboratorij. Zadeva je je prepričan Merlo. V sodelovanju z Medicinsko matično stavbo, saj je tudi ta v lasti Občin Pivka nujna, s tem se strinja tudi predsednik Sveta fakulteto pa v letu 2020 načrtujejo še en zahte- in Postojna. Stavbo Bolnišnice za ženske bole- zavoda bolnišnice Uroš Petohleb. »Dejstvo je, ven projekt, ustanovili bodo namreč laboratorij zni in porodništvo so v preteklih 30 letih nekako da je OBMP zaradi podplačanosti ostalih progra- za raziskovalno skupino na področju genom- »krpali«, zdaj zahteva tudi korenitejše posege. mov edina garancija za razmeroma normalno ske tehnologije v reproduktivni medicini. »V finančno poslovanje zavoda, s tem pa tudi po- tem delu Evrope bo to edini tovrstni center, kar »To je edina slovenska bolnišnica, ki je last ob- memben faktor za obstoj in razvoj,« je zapisal v za bolnico predstavlja še dodatno nadgradnjo čine, in ne države, mi pa po zakonu vanjo ne gradivu, namenjenem občinskim svetnikom. strokovne kakovosti.« smemo vlagati državnih sredstev. Zato smo popolnoma omejeni,« pojasnjuje direktor Ale- Direktor je namreč želel predstaviti problematiko Strokovnost odlikuje tudi majhno ekipo, ki je ksander Merlo. »Nujna so temeljita vlaganja, oktobra na seji Občinskega sveta v Postojni, a je do sredine letošnjega novembra opravila 790 zlasti v laboratorij. Postopke oploditve z bio- bila točka z dnevnega reda umaknjena. Merlo je operativnih posegov, kar je po Merlovih bese- medicinsko pomočjo pa zaradi neprimernosti od lokalne skupnosti pričakoval pomoč, zato ne dah za Slovenijo veliko. Po njegovih pričako- dosedanjih prostorov izvajamo v Zdravstvenem skriva slabih občutkov. »To je bil hladen tuš za cel vanjih bodo leto 2018 zaključili z okoli 150 po- centru Dravlje v Ljubljani.« kolektiv.« Postojnska bolnica je sicer poleg lju- rodi manj kot lani, kar je v skladu s splošnim bljanske in mariborske ena od treh v državi, kjer padanjem natalitete v Evropi. Število porodov je Merlo pravi, da ima problem že zelo dolgo brado. izvajajo postopke OBMP. manjše tudi zaradi slabe pretočnosti prometa, »Občini Pivka in Postojna bi se morali dogovoriti predvsem iz smeri Ljubljane. »To se zelo pozna, in dati stavbo v last državi, kar bi lahko kompen- V postojnski bolnišnici opravijo v sodelovanju s saj si porodnice zaradi stalnih zastojev ne upajo zirali s katero od drugih državnih nepremičnin pogodbeniki sicer okoli 1000 postopkov OBMP na pot,« ugotavlja. v občini,« predlaga specialist ginekolog in poro- na leto, kar je po Merlovih besedah veliko tudi v dničar. Država je po njegovih besedah sicer že svetovnem merilu. Poleg medicinskega osebja Mateja Jordan

dogodki jih pozdravil tudi predstavnik KO Tam so se jim pridružili učenci OŠ ZB NOB Postojna Goran Blaško. V Miroslava Vilharja in z nagovorom kulturnem programu so nastopili: Franko Pleško, predstavnik KO ZB pevski zbor Društva upokojen- NOB Postojna in Odbora AVNOJ. 12 cev Postojna MePZ Burja, učenki Delegacije so obiskale še obelež- osnovnih šol Miroslava Vilharja je Sardincev na Ljubljanski cesti, in Antona Globočnika in recita- spomenik padlim na mestnem torka Marta Simsič. pokopališču in grob Tigrovca Jožeta Kukca. Ob obiskih spome- Na pot po spominskih obeležjih so nikov so cvetje in vence položili se podale tudi delegacije. Najprej predstavniki Občine, KS in KO ZB so obiskale spomenik na Mačkov- NOV. cu, zatem je sledil obisk spomeni- Komemoracije, posvečene padlim borcem in žrtvam fašizma, so orga- ka hercegovskim borcem na Rav- Na ta dan so bile organizirane pod nizirali tudi v Hruševju. V programu je sodelovala tudi Branka Černigoj. barkomandi. okriljem KO ZB NOB Hruševje tudi komemoracije pred spomenikom, Krajša komemoracija je bila ob posvečenim padlim borcem in Slovesnosti v počastitev spomina na spomeniku desetim neznanim žrtvam fašizma v Hruševju. Prav talcem na Javorniški cesti. Spre- tako so počastili spomin padlima mrtve govorila je Katja Vuga, predse- junakoma, udeležencema legen- N o v e m b e r 2 0 1 8 dnica KO ZB NOB Postojna, kratek darne Dražgoške bitke, Edvardu Ob dnevu spomina na mrtve, ki ga obeležujemo 1. novembra, je tudi v kulturni program pa so pripravili Tomincu in Ludviku Ogrizku. V naši občini potekalo v zadnjih dneh oktobra več spominskih slovesnosti učenci OŠ Antona Globočnika. kulturnem programu so sodelova- ob spomenikih, obeležjih in grobovih. S polaganjem vencev, cvetja in s Komemoracijo so obiskali tudi li: pesnica in recitatorka Ana Hor- prižigom sveč smo simbolično izkazali spoštovanje v ohranjanju spomi- učenci OŠ Miroslava Vilharja Po- vat, govornica Branka Černigoj na na pokojne. stojna, sodeloval pa je tudi 93-letni in učenci podružnične OŠ Miro- partizan Jože Hladnik. Ob koncu slava Vilharja iz Hruševja. Zbrane Po tradiciji se je zadnji petek v so se poklonili spominu padlim v komemoracije je učencem na krat- je pozdravil podpredsednik KO ZB oktobru odvijala osrednja žal- 2. svetovni vojni in drugim pokoj- ko povedal, kako je bilo v partiza- za vrednote NOB Hruševje Zoran na slovesnost pri spomeniku na nim. Na spominski svečanosti je nih. Na tej poti so se, kot vsako leto, Trošt. Trgu padlih borcev v Postojni. zbrane udeležence najprej nago- poklonili tudi spominu na padle iz Predstavniki KS Postojna, Občine voril slavnostni govornik, župan 29. hercegovske brigade na Vo- Besedilo: Polona Škodič; fotografija: Foto Postojna in KO ZB NOB Postojna Občine Postojna Igor Marentič in jaškem pokopališču v Kazarjah. Atelje Postojna dogodki najlepše urejeno okolico poslovnega objekta. Komisija je med najlepšimi balkoni v občini Po- stojna izbrala balkon Majde Čigon iz Postojne, na drugo mesto se je uvrstila Desa Sluga iz Žej, na tretje pa Majda Blaži iz Landola. Najlepši vrt ima po mnenju komisije Silva Knafelc iz Po- stojne, na drugo in tretje mesto sta se uvrstili Bruna Milavec iz Studenega in Tanja Premrl iz Bukovja. Najlepši kmečki vrt ureja Maruša Miklavčič iz Gorenj, sledita vrtova Katarine Mihelčič iz Malega Otoka in Nataše Marinčič iz Velikega Otoka. Nataši Šorc s Turistične kmetije Malnarjevi iz Slavine je pripadla prva nagrada v kategoriji najlepše urejen poslovni objekt, drugo- in tretjenagrajena pa sta bila Iz- tok Jager iz Predjame in Boris Dolenc s Turi- stične kmetije Dolenčevi iz Sajevč. Župan in predsednica komisije sta podelila tudi posebno Skupinska fotografija razkriva odgovor na vprašanje, kdo v občini Postojna skrbi za najlepše nagrado za najlepše urejeno okolico večstano- urejena domovanja in poslovne objekte. vanjskih objektov – prejela sta jo Bojana in Ma- tija Milavec iz Postojne, ter posebni nagradi za lepo urejen javni prostor – njuna prejemnika sta Občina Postojna je bila Sodeč po podatkih, od kod prihajajo letošnji na- Jože Gregorc iz Postojne in Robert Gerželj iz grajenci, ima akcija zelo ustrezen naziv. Nagra- Zagona. tudi letos v cvetju jenci so namreč tako iz Postojne kot vseh ostalih predelov občine, kar je dokaz prizadevanj obča- V začetku oktobra je župan v Portorožu prevzel Jeseni, ko narava ob pripravah na počitek obda nov za urejeno okolje v mestu in vaseh. priznanje Najlepši izletniški kraj v akciji Moja listje v pravo barvno razkošje, cvetijo le še najbolj dežela - lepa in gostoljubna; Turistična zveza trpežne rože. Svojevrsten spomin na cvetoče po- Župan Igor Marentič se je za to skrb in trud za- Slovenije ga je podelila Predjami. Da bi prizna- letje in slovo od toplih dni predstavlja tudi zaklju- hvalil vsem nagrajencem in tudi vsem občanom, nje končno prišlo tja, kamor sodi, ga je na pri- ček vsakoletne akcije Občina Postojna v cvetju s ki se niso uvrstili med tri nagrajence v vsaki ka- reditvi Postojna v cvetju 2018 predal Bernardu podelitvijo priznanj za najlepše urejena domo- tegoriji, a jih je komisija pri ocenjevanju opazila. Lampetu, predstavniku Predjame in predsedni- vanja, vrtove in poslovne stavbe. Tudi na letošnji Urejena okolica slehernega doma ali poslovnega ku Krajevne skupnosti Bukovje, v katero sodi tudi prireditvi 26. oktobra so se na odru postojnskega objekta dokazuje, da že vsak posameznik lahko . kulturnega doma zbrali občanke in občani, ki so naredi pomemben korak za lastno dobro poču- najbolj zgleden dokaz, da živimo v lepo urejeni tje in prijetno bivanje in s tem tudi za bolj ureje- Le kaj bi lahko še tako pobožalo srce, kot lepota občini. Posebnost letošnjega sklepnega dejanja no sobivanje v skupnosti. narave? Glasba. In zanjo je poskrbela Anika Hor- tradicionalne akcije je bila predaja priznanja Naj- vat s svojo spremljevalno skupino. Predstavila je lepši izletniški kraj. V akciji Moja dežela – lepa in Župan je nato skupaj s predsednico ocenje- nekaj najnovejših skladb in tudi tiste, s katerimi je gostoljubna ga je prejela Predjama. Prireditev je valne komisije Anito Kranjc podelil nagrade v že pred mnogimi leti osvojila naša srca. s koncertom svojstveno dopolnila odlična Anika štirih različnih kategorijah: za najlepše urejen Horvat s svojo spremljevalno skupino. balkon, najlepši vrt, najlepši kmečki vrt in za Besedilo: Ester Fidel; fotografija: Foto Atelje Postojna.

Sto let Stane Šturm znane domoljubne družine Šturm iz Senožeč) so 13 večkrat zaprli, tudi v zloglasno koncentracijsko Le dan preden so po vsej Evropi zadoneli zvo- taborišče Mauthausen, od koder se je bolan vr- novi in naznanili konec svetovne morije, 10. no- nil šele avgusta 1945. Po vojni se je gospa Stana vembra 1918, se je v Postojni rodila Stana Šturm. zaposlila; delala je v nekaterih postojnskih go- Še do svojega devetdesetega leta je živela sama; stilnah – pri Pelanki in pri Zgornjem Burgerju. Z najprej v hiši v Kotu, nato v »Dolenčkovi« hiši žarom v očeh ne pozabi omeniti dveh vnukov na Ljubljanski cesti in nazadnje v stanovanju v in štirih pravnukov, pa tudi tega, da je že 40 let Domu upokojencev. Sedaj že deset let skrbi za- vdova. Zaradi slabšega vida ne more brati, a si njo ob pomoči ostalih družinskih članov hčerka čas krajša z gledanjem televizije. Pred leti si ga je Dragica. Tam sem gospo Stano, edino stoletnico tudi s petjem; kar 26 let je pela v ženskem zboru v Postojni, tudi obiskala. Društva upokojencev Postojna. Gospa Stana ima rada življenje, to se opazi na prvi pogled. Rada Kljub visoki starosti je odlična sogovornica; pri- ima družbo, vesela je obiskov. Ob stotem roj- povedovala je o svojem življenju in večkrat po- stnem dnevu ji je voščilo veliko ljudi. »Lepo smo udarila, da so bila »zlasti mlada leta trnova«. Po- praznovali,« pove. Tudi s torto in stotimi svečka- vedala je, da je »Dolenčkova« iz Kota; spominja mi na njej. Najbolj veselo je bilo seveda v krogu N o v e m b e r 2 0 1 8 se, kako je moral oče Tone večkrat popravljati najbližjih. Obiskali so jo tudi župan Igor Marentič slamnato streho na njihovi hiši, eni najstarejših v in njene prijateljice. Prišli so iz Društva upoko- Kotu. Imela je še brata Toneta in sestro Francko, Ob visokem jubileju je gospo Stano obiskal in jencev Postojna, še posebej pa se je slavljenka a ju (tako kot njenih vrstnikov) že dolgo ni več. ji voščil tudi postojnski župan Igor Marentič. razveselila njenih nekdanjih pevskih tovarišic; Kar težko so živeli – oče je imel majhno kmeti- zapele so ji tudi njej še posebej ljubo Zabučale jo, toliko, da je bilo za preživetje. Pri šestih letih gore. Vsem je iz srca hvaležna, da so se je spo- je začela hoditi v takrat italijansko šolo. Globoko Kmalu zatem je umrla zaradi pljučnice, učitelja mnili. Z željo, da bi se počutila, kar se da dobro v srce se ji je zapisal dogodek, ki se je tragično pa so odpustili. V čas fašizma sodi tudi spomin in bi se še naprej iskreno veselila vsakega dne ter končal. Ker sta se s sošolko Tilko šepetaje pogo- na skrunjenje spomenika Miroslavu Vilharju. da bi ji kar najbolje služilo tudi zdravje, ji vošči- varjali slovensko, ju je nadobudni učitelj Tržačan Fašisti so ga najprej premazali s črnilom, kasne- mo tudi iz uredništva Postojnskega prepiha. kaznoval. Dobili sta jih s šibo po dlaneh, Tilka pa je pa prenesli k cerkvi. Poročila se je na pragu je morala pred vrati učilnice klečati na pesku. druge svetovne vojne, leta 1940. Moža Franca (iz Besedilo: Alenka Čuk; fotografija: družinski arhiv. kultura Zbor predstavlja najstarejšo skupino skimi, s slovenskimi, z beneško-rezi- v okviru zborovskega pedagoškega janskimi in z italijanskimi skladbami. procesa na Slovenskem centru za Polna dvorana obiskovalcev je zado- glasbeno vzgojo Emil Komel in vklju- voljstvo izrazila z glasnimi aplavzi. čuje mlade pevce z obeh strani meje. Uvodoma je pozdravil poslušalce s Šteje približno osemdeset otrok in tremi skladbami domači MePZ Po- mladih od 7. do 22. leta. Delovati je stojna. Ta že drugo leto uspešno začel leta 2008 kot otroški zbor. Od nastopa pod taktirko umetniške- leta 2013, ko je vodenje zbora prevzel ga vodje Matjaža Ščeka, prav tako David Bandelj, njegova kakovost Primorca, nosilca zlate Gallusove stalno raste, kar potrjujejo najvišja plakete. Premierno so zapeli tudi mesta in številne nagrade z različ- skladbo Alda Kumarja; na besedilo nih tekmovanj v Italiji in Sloveniji. Na pesmi Srečka Kosovela Tihi obrazi jo državnem tekmovanju za otroške je uglasbil prav za postojnski pevski in mladinske zbore Nuove voci per zbor. Letos obeležuje MePZ Postoj- Guido v italijanskem Arezzu je prejel na 35 let delovanja, zato vabi na prvo nagrado v kategoriji mešanih koncert »Preproste besede« v so- Tretji koncert pete sezone zborov do 25. leta starosti. boto, 1. decembra, v Kulturni dom Postojna. Gost večera bo skladatelj Mešani mladinski pevski zbor Emil Komel iz Gorice je prvi mladinski sestav, Trinajst deklet in trinajst fantov je Aldo Kumar. Naj nam domači pevci ki je nastopil med gostujočimi zbori v petih letih cikla Utrinek (U3NEK). zapelo na tokratnem nastopu deset odprejo vrata v veseli december! Organizira ga MePZ Postojna. Koncert je izzvenel v petek, 9. novembra, v skladb in še dve v obveznem dodat- dvorani Alojza Srebotnjaka v Glasbeni šoli Postojna. ku. Repertoar je bil raznolik, z latin- Besedilo in fotografija: Marino Samsa.

Nova predstava Teatra Harlekin

Domača gledališka skupina Teater Harlekin (KŠD Harlekin Postojna) je ne- davno poskrbela za novo gledališko predstavo, pravzaprav iskrivo kome- dijo z naslovom Podalpska žrebca. Premiera je bila v postojnskem kultur- nem domu zadnji četrtek v oktobru, v njej pa sta zaigrala Nenno Harlekin in Mitja Kranjc v režiji Jerneja Kuntnerja.

Zgodba se sicer delno naslanja na besedilo balkanskega pisca. Nenno Har- lekin jo je na novo priredil in napisal tudi scenarij. V komediji spoznava- mo dva mladostna upokojenca z nizko pokojnino. Ves čas snujeta ideje in načrte, kako bi z raznovrstnimi ‘biznisi’ kaj zaslužila in si popravila svoje finančno stanje. Seveda se jima ti načrti in pričakovanja vedno ponesreči- jo. Posli propadajo drug za drugim, dokler eden od njiju ne dobi ideje, da Teater Harlekin je konec oktobra premierno uprizoril predstavo bi odprla telefonsko vročo linijo za dekleta in žene. No, tudi ta ne obrodi Podalpska žrebca. sadov. Po vseh zapletih in prepletih končno ugotovita, da so bile to le sanje enega od njiju in da sta ostala v vsakdanji realnosti. V tej predstavi so združili moči trije ustvarjalci z dolgo gledališko kilometri- Občini Postojna in podjetju EcoShop in načrtuje, da bo v prihodnje odigral no – ljubiteljsko in strokovno. Večletno sodelovanje z Jernejem Kuntnerjem, predstavo tako v domačih logeh kot tudi na gostovanjih po Sloveniji. 14 znanim slovenskim igralcem in režiserjem, se je izkazalo za odlično in vzaje- mno dobrodošlo. Teater Harlekin se ob tej priložnosti zahvaljuje za podporo Besedilo: Polona Škodič; fotografija: Valter Leban.

Beti Bricelj je razstavljala v Parizu

Na enem glavnih pariških salonov, na 72. razstavi Salon des Réalités No- uvelles, na kateri se predstavljajo abstraktni umetniki z vsega sveta, je ne- davno razstavljala tudi Postojnčanka Beti Bricelj.

Ta ugledni salon abstraktne umetno- stavljala s priznanimi in vrhunskimi sti (poimenovan tudi kot salon novih umetniki geometrijske abstrakcije. realnosti) se uvršča med vrhunske Naj spomnimo, da je lani na bienalu umetnostne salone in je edini v Pa- Origins in Geometry, v muzeju za rizu, ki ga postavljajo neprekinjeno geometrijsko abstrakcijo in MADI art že od leta 1946. V preteklosti so na v ameriškem Dallasu, prejela za svo- N o v e m bnjem e r 2 0 1 8 razstavljali poznani vrhunski jo sliko ‘navidezno tridimenzionalne umetniki, kot so Theo van Does- kocke’ tretjo nagrado. Beti Bricelj s svojim umetniškim delom FlatCube na 72. razstavi Salon burg, Vassily Kandinsky, Kazimir Sicer pa se za našo slikarko zaklju- des Réalités Nouvelles. Malevič, Piet Mondrian, Jean Arp, čuje še eno delovno in pestro leto. Victor Vasarely in drugi. Letos ga je Med drugim je razstavljala v Slo- obiskalo več kot 12.000 obiskoval- veniji in se predstavila še na Škot- re, kjer je prejela posebno priznanje sti. Upajmo, da bo kmalu prišel čas, cev. Beti se je na njem predstavila skem – v galeriji UpStairs v mestu strokovne žirije). Ravno v teh dneh ko jo bomo lahko povabili k razstavi z umetniškim delom FlatCube. To Inverness in v galeriji Thurso pod že drugič letos spet razstavlja v Pa- tudi v našem in njenem domačem je nastalo v zadnjem ustvarjalnem okriljem Muzej in Galerije mesta In- rizu, in sicer na razstavi Art Nume- mestu, saj se ta nadeja novih gale- obdobju, za katerega so značilne na verness. Sledile so njene udeležbe rique 2 v galeriji Abstract Project. rijskih prostorov. videz tridimenzionalne slike kock. V na likovnih simpozijih in razstavah Beti Bricelj se lahko pohvali z bo- mednarodnem likovnem prostoru na Hrvaškem in v Bosni (v Prijedoru gato in uspešno ustvarjalno potjo v Besedilo: Polona Škodič; fotografija: je – počaščena – spet lahko raz- na bienalni razstavi v Muzeju Koza- tokovih sodobne svetovne umetno- osebni arhiv Beri Bricelj. kultura delovanja se je z besedo »sprehodil« Tadej Biščak, predsednik skupine in dva mandata tudi predsednik KDS. »Tako MPZ Slavina kot Vokalna sku- pina Slavna sta s svojim delovanjem zaznamovala kulturni utrip na Pivki in širše. Pokazali smo veliko dobre volje, preživeli ogromno lepih in nepozab- nih trenutkov. Pevsko preiskovanje nas je zaznamovalo in oblikovalo,« je poudaril. Zahvalil se je pevcem na odru in tistim v dvorani ter se spoštljivo spomnil onih, ki jih »poslušajo od drugod«.

K mikrofonu je povabil vse zborovodje, ki so se na čelu zbora oziroma sku- pine zvrstili v četrt stoletja. MPZ je najprej tri sezone vodil Egon Bajt, nato dve leti Miran Žitko, potem pa je vajeti prevzel Janez Gostiša; slednji je skupaj z zborom doživel tudi transformacijo v vokalno skupino. S Slavinci je sodeloval enajst sezon. V tem času so na primer prejeli bronasto plaketo Pevci so na jubilejnem koncertu nastopili v novih oblekah. Kupili so jih na prvem tekmovanju primorskih pevskih zborov v Postojni, posneli pa s pomočjo obeh občin, iz katerih prihajajo pevci. tudi prvo in do sedaj edino zgoščenko. »Lepo je bilo delati s temi fanti, iti z njimi na nastope, še lepše pa je bilo na vajah. Veste, brez vaj ni petja, brez žlahtnih ljudi, ki sestavljajo zbor, pa zbora ni,« je pohvalil prav vse genera- Skupaj so že četrt stoletja cije pevcev in spomnil, da ga je v Slavino pripeljal še eden izmed žlahtnih pevcev Ivan Biščak. Za Gostišo je vokalno skupino tri sezone vodila Katja Svojih prvih 25 let skupnega delovanja so v soboto, 27. oktobra, slovesno Smrdel Zafred, že šesto sezono pa sedaj s pevci sodeluje Jelka Bajec obeležili možje in fantje, ki prepevajo v Vokalni skupni Slavna. Skupina Mikuletič. »Fantje so dobri po srcu, dobri pevci, prijazni in vesela sem, da združuje dvanajst pevcev s Prestranka, iz Slavine, Selc in Košanske doline delimo veliko lepih trenutkov in ubrano zapojemo,« je povedala. (v tem sestavu prepevajo že štirinajsto sezono) in je tudi najbolj prepo- znavna izmed vseh skupin, ki delujejo pod okriljem Kulturnega društva Zahvalila se je tudi vsem vaščanom, ki jih na odru običajno ne vidimo, »a Slavina (KDS). Slavinski fantje že od nekdaj slovijo po svojem večglasnem so zaslužni, da kultura v Slavini živi.« prepevanju, uradno pa so ustanovili Moški pevski zbor Slavina leta 1993. V krajši projekciji, ki jo je pripravila Katarina Biščak, so obiskovalci skupaj s Ob domačih pevcih, seveda zvezdah večera, so se letos predstavile še pevci podoživeli resne in manj resne spomine na delovanje zbora oziroma odlične gostje – ženski vokalni kvartet iz Ljubljane – ki so si nadele ime skupine. Tudi Tadej Biščak se je zahvalil vsem, ki s pevci sodelujejo, nekda- Prav dobre 4. Občinstvo so navdušile s svojimi glasovi, sproščenostjo in njim in sedanji predsednici društva, še posebej pa štirim pevcem, ki pojejo z odličnimi priredbami. že 25 let. To so Jože Šabec, Miran Prunk ter brata Matej in Tadej Biščak.

Številno občinstvo, ki je spet napolnilo dvorano slavinskega kulturnega Druženje se je nadaljevalo in sklenilo v pritličnih prostorih kulturnega hrama v nekdanji ljudski šoli, je nagovoril postojnski župan Igor Maren- doma. tič, prireditev pa sta enkratno, sočno in humorno, na trenutke tudi zba- dljivo v pristni ljudski govorici povezovala »Danilo in Đorđo«. Skozi 25 let Besedilo: Alenka Čuk; fotografija: Tomaž Penko.

O dveh dotikih zgodovine

Od srede, 7. novembra, je v pritličju Notranjskega muzeja Postojna na ogled razstava Spodmol pod Macesnovo gorico; dva dotika zgodovine. Razstava je skupni projekt dveh avtorjev, arheologinje in muzejske svetni- ce Alme Bavdek iz Notranjskega muzeja in dr. Andreja Mihevca, geografa in krasoslovca na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni. 15

Po uvodnemu pozdravu direktorice Zavoda Znanje Postojna (pod okriljem katerega deluje Muzej) Vladimire Krese sta avtorja vsak iz svojega zorne- ga kota predstavila zgodbo o jami, ki leži sredi Kočevskega roga – zgodbo o Spodmolu pod Macesnovo gorico. Ta se je dejansko začela leta 1993, ko je dr. Andrej Mihevc v neposredni bližini Spodmola na majhni površini in tik pod njo nenadejano odkril ostanke keramičnih posod. Prinesel jih je v muzej. Sodelavci muzeja so nato arheološko dokumentirali izkopno polje Utrinek z odprtja razstave. v jami, že naslednje leto pa je bilo novo jamsko arheološko najdišče Spod- mol pod Macesnovo gorico tudi strokovno obdelano in objavljeno v reviji slovenskih jamarjev Naše jame. da se je v določenem trenutku še v prazgodovini zgodil dogodek, ki je prebivalce prisilil, da so Spodmol za vedno zapustili. Alma Bavdek je spomnila, da je v Sloveniji kar 218 jam, registriranih kot arheološka najdišča. »To pomeni, da so bili v njih z načrtovanimi raziska- To je bil en dotik zgodovine; o drugem dotiku – o dogodkih, ki so se zgo- vami ali povsem slučajno odkriti predmeti in plasti iz preteklosti, iz tako dili v prvih dneh junija 1945, ko je bila okolica Jame pod Macesnovo go- imenovanih arheoloških obdobij – od starejše kamene dobe do srednjega rico izbrana za eno od morišč v Kočevskem rogu – pa je v nadaljevanju N o v e m b e r 2 0 1 8 in novega veka. In Notranjski muzej hrani predmete iz 82 slovenskih jam- spregovoril dr. Mihevc. O teh dveh dotikih zgodovine pričajo na razstavi skih najdišč,« to je kar iz dobre tretjine vseh. »Kulise te zgodbe,« pove dr. številni predmeti – bronastodobne keramične posode, terilnika, živalske Mihevc, pa so se začele postavljati še veliko prej. »Pred nekaj milijoni let je kosti in drobni osebni predmeti, last pobitih. Več o tej lokaciji, pa tudi o neka reka pod Macesnovo gorico oblikovala obsežen jamski splet. V na- ostalih prikritih grobiščih, ki jih je dr. Andrej Mihevc odkril ob raziskovanju slednjih tisočletjih si je reka oblikovala nove rove, nižje v krasu, in je jamo slovenskih jam, boste lahko izvedeli na njegovem predavanju v Notranj- zapustila. Deževnica pa je še naprej raztapljala in oblikovala ter predvsem skem muzeju Postojna 28. novembra ob 18.00 uri. zniževala površje nad jamo, dokler se ni odprlo brezno, današnji vhod v Jamo pod Macesnovo gorico. Del rova se je porušil in preoblikoval v Razstavo so z glasbenimi vložki zaokrožili flavtistki Rebeka Mislej in Lara vrtačo, v boku katere je vhod v ohranjeni del stare jame, v Spodmol pod Gašić iz Glasbene šole Postojna ter njuna mentorica Suzana Furlan Mi- Macesnovo gorico. Bavdkova je še povedala, da jama »najverjetneje nikoli tev. Ogledate si jo lahko do konca novembra. ni bila primerna za trajnejšo naselitev, a se je v njej v več obdobjih zgodo- vine občasno zadrževala skupina ljudi z drobnico.« Arheologinja sklepa, Besedilo: Alenka Čuk; fotografija: Slavko Polak. kultura

Ženska vokalna skupina Vanda Križaj je svoj sedmi letni koncert Častitljivi obletnici hrenoviške župnije so se z razstavo poklonili tudi naslovila S pesmijo po svetu. likovni ustvarjalci.

Orehovški kulturni utrinki v pesmi, Razstavi ob jubileju hrenoviške župnije

spominih in ustvarjalnosti Ob praznovanju 700-letnice prve omembe hrenoviške župnije sta bili v župnišču v Hrenovicah na ogled dve razstavi. 4. novembra je bila kot prva Ženska vokalna skupina Vanda Križaj (ŽVS) iz Orehka je imela 20. oktobra v nizu hrenoviških prazničnih dogodkov odprta fotografska razstava na v Kulturnem domu v Orehku svoj 7. letni koncert pod naslovom S pesmijo temo cerkva in kapelic v župniji, 8. novembra pa likovna razstava članov po svetu. Sredi novembra pa so člani ŠKD Orehek in KS Orehek v kulturnem Društva likovnih ustvarjalcev Postojna. domu pripravili četrti dogodek iz cikla Spoznajmo domače ljudi in kraje. Na fotografski natečaj na temo stavilo devetnajst stvaritev na že prej ŽVS Vanda Križaj deluje pod okriljem Športno-kulturnega društva Ore- cerkva in kapelic se je uvrstilo šest omenjeno temo, dela pa so nastala hek (ŠKD), vodi ga mentorica Mateja Gombač. Pevke skupine so si ime ljubiteljev fotografiranja, tričlanska na ex-tempore in pikniku pri Fari, ki nadele po domačinki orehovških korenin Vandi Križaj, saj je svoje življe- žirija pa je izbrala 18 del. Odprtje je potekal 16. junija na čudovitem, nje v celoti posvetila glasbi in vse do upokojitve poučevala na Glasbeni razstave sta odlično nadgradili vi- vendar očem skritem župnijskem šoli Postojna ter kar 45 let vodila različne zbore in pevske skupine. Skupi- olinistki Karin Doles in Tara Čuk. vrtu. Na odprtju so številni obisko- na deluje od leta 2011 in neguje petje pesmi različnih zvrsti, zato so po- Obiskovalce, vidno presenečene valci najprej prisluhnili župnijskemu gosto gostje na dogodkih tako doma kot v širšem kulturnem prostoru in nad kakovostjo in dimenzijo pred- MPZ Golob, nekaj besed o nastaja- tujini. Ob tej priložnosti je na koncertu Manja Vesel v imenu JSKD podelila stavljenih fotografij, sta nagovorila nju del je povedala likovna pedago- zaslužnim pevkam jubilejne bronaste Gallusove značke. dr. Leon Debevec in hrenoviški ginja in članica društva Magda Cej. S ŽVS Vanda Križaj je v goste povabila MOPZ Kraški dom iz Repentabra župnik Vincenc Lapajne. Trem sodelovanjem so bili zelo zadovoljni in Glasbeno društvo Melodicum iz Pivke. Polna dvorana je v prijetnem najuspešnejšim natečajnikom je vsi udeleženci, ustvarjalci pa so imeli vzdušju uživala ob vsaki pesmi. knjižno nagrado predal Srečko priložnost razstavljati v edinstvenem Šajn, obiskovalci pa so še dolgo okolju ene lepših, mogoče celo naj- Sredi novembra pa so člani ŠKD Orehek in KS Orehek širši javnosti predsta- občudovali in komentirali v fotoa- lepše dvorane v širši okolici. vili domače ustvarjalce in zanimive zgodbe iz njihove okolice. Dogodek je parate posrečeno ujete motive. bil posvečen tudi obeleževanju jubilejnega Vilharjevega leta (ob 200-letni- Razstavljene slike Društva likovnih ci rojstva Miroslava Vilharja). Najprej je Jerneja Sojer Smerdu s svojim Do- Dva dni pred Martinovo nedeljo je ustvarjalcev Postojna so naključni Re-Mi Življenja pripravila glasbeno delavnico za otroke in mladino – Vi(l) bila v župnišču po maši za pokoj- obiskovalci lahko občudovali do 16 harjevo leto, v nadaljevanju pa sta Matjaž Vilhar in Marjeta Marinčič pre- nega kurata Franca Rupnika najprej 26. novembra tudi v izložbenih davala o družini Vilhar in njeni povezavi z orehovškimi graščaki Dolenc. predstavitev njegove knjige o zgo- oknih Knjižnice Bena Župančiča v Sledilo je prijetno druženje z ansamblom Furmani, s katerim so obeležili dovini hrenoviške župnije, nato pa Postojni. tudi martinovo. je sledilo odprtje likovne razstave članov Društva likovnih ustvarjalcev Besedilo Marino Samsa; fotografija: Foto Besedilo: Polona Škodič; fotografija: Alojz Poropat. Postojna. Trinajst likovnikov je pred- Atelje Postojna.

Spet so se predstavili domači kulturni ustvarjalci

Povabilu Kulturno-športnega društva Ivan Vadnal Prestranek (KŠD) na njegov že četrti kulturni večer se je tudi letos odzvalo številno občin- stvo. Večer, na katerem se predstavijo domači ustvarjalci in ljubitelji kul- ture, se je v avli Osnovne šole Prestranek odvil v soboto, 13. oktobra. N o v e m b e r 2 0 1 8 Prireditev poleg KŠD ob podpori Občine Postojna že tradicionalno soo- blikujeta še Krajevna skupnost Prestranek (KS) in domača šola.

Predsednica KS in povezovalka prireditve Magda Jakin Černe je po uvodnem pozdravu predala mikrofon najprej članom Vokalne skupine Slavna. Sestav deluje v okviru Kulturnega društva Slavina in tradicionalno uvede jesensko prireditev na Prestranku; vodi ga Jelka Bajec Mikuletič. Otroci iz šolskega pevskega zbora so zapeli o zajčku in konjičku, ki ga Občinstvu so se letos predstavili z Vilharjevo Mlatič in s Simonitijevo Na ni doma. Vipavskem. Trije fantje – Jakob Dedek, Marko Mislej in Jan Abram – so predstavili projekt, s katerim so se udeležili letošnjega tekmovanja Turizmu turistične stojnice sodelovalo kar 45 učencev prestranske šole. Program je pomaga lastna glava. Tega že vrsto let pripravlja Turistična zveza Slovenije bil v nadaljevanju glasbeno obarvan. Kar 30 otrok, ki obiskujejo prve štiri (TZS). Pod budnim mentorstvom učiteljev je pri pripravi pisne naloge in razrede domače šole, je vključenih v Otroški pevski zbor OŠ Prestranek. Že Nina B ima velike načrte

Pevko Nino Bužanin Simšič iz Hruševja je v zadnjih mesecih težko preslišati. Srečate jo lahko na katerem od festivalskih do- godkov, koncertih v zasedbi Evina ali v družbi Aliensov; nasto- pila je v nekaj televizijskih pevskih šovih, njene pesmi se vrtijo na radijskih postajah. Še posebej aktualen je njen prvi samo- stojni single z naslovom Jaz in ti; predstavlja ga pod umetni- škim imenom Nina B.

Danes 26-letna Nina se je rodila v družini, kjer je glasba doma. Družinski večeri so od nekdaj mi- nevali ob zvokih kitare in petju, iz zvočnikov je Šiške in člani zasedbe Norton z županom Igorjem Marentičem so združili moči na donela glasba pop rock potovanju v deželo Netunetam. klasike. Zato ni čudno, da si je že od malega želela postati pevka. V deželi Netunetam je doma srčnost Zaključnima spričeva- loma iz sintetizatorja in Nina Bužanin Simšič iz Hruševja Vabilu na »Potovanje v deželo Netunetam II« vzgojiteljskega pevskega zbora Vrtca klavirja je zato kasneje predstavlja svoj prvi single. Postojna Šiške se je 10. novembra odzvalo veliko število obiskovalcev. Na četrtem do- dodala še diplomo niž- brodelnem koncertu »pojočih vzgojiteljic« je bila namreč dvorana Kulturnega doma je glasbene šole iz solo Postojna polna do zadnjega kotička, zato je tudi vrtčevski dobrodelni sklad bogatejši petja. Nastopati je začela že pri rosnih 14-ih letih, ko se je kot za dobrih 1200 evrov. back vokalistka pridružila skupini Aliens; v njej igra kitaro njen oče Peter Bužanin. Z Aliensi je kot glasbenica rasla in se razvi- Vzgojiteljice iz Vrtca Postojna, ki rade otrokom – bodisi s kakšno nadstandar- jala, po odhodu klaviaturista pa je prevzela še njegovo vlogo. prepevajo, se ob pesmi družijo tudi v dno dejavnostjo bodisi s prireditvijo, na prostem času. Pevki zbor Šiške jih pove- kateri se jim bodo pridružili tudi starši. Nina priznava, da je včasih težko kombinirati vse projekte med zuje že dobrih pet let, vodi pa ga Nina seboj, vendar si za Aliense (svojo tretjo družino) vedno vzame Maver. Popestrile so že marsikatero pri- K pestremu programu in vzdušju na čas. Prav po zaslugi očeta in vokalista Alena Mitroviča se je reditev v vrtcu pa tudi v Postojni in izven letošnjem dobrodelnem koncertu so opogumila in stopila na samostojno glasbeno pot. Prvi ji je na- občinskih meja. Poudarjajo, da niso pro- prispevali tudi odlični gostje: otroški pisal aktualni singel Jaz in ti, drugi pa pesem V čolnu za dva. fesionalke in ne stremijo k temu, pač pa pevski zbor Vrtca Postojna Črički, pia- Z njo je pred dvema letoma v zasedbi Evina na festivalu FENS rade pojejo in želijo še dolgo uživati v nistka Eva Švent Zadel, Matic Marentič, zasedla drugo mesto. Skupaj že ustvarjajo nove melodije. Na ljubiteljskem pevskem udejstvovanju. skupina Norton – z njo je nastopil tudi albumu bodo izšle spomladi, obljublja Nina. Zagotovo pa so zelo srčne, saj so se že župan Igor Marentič, in skupina Zvez- nekajkrat izkazale z dobrodelnimi kon- dosledi. Prvo priložnost, da poje pred polno dvorano, je dobila Nina certi, katerih izkupiček je namenjen kot srednješolka v muzikalih Šolskega centra Postojna. Čeprav otrokom v vrtcu. Navdušen odziv občinstva je zagotovo jazz ni njena najljubša zvrst, je hvaležna za to izkušnjo z Big najlepše darilo vsem nastopajočim, za Bandom Šolskega centra Postojna, saj še nikoli prej ni nastopi- Del izkupička letošnjega dobrodelnega organizatorje pa še dodatna spodbuda la z orkestrom. Pevka najbolj uživa ob soul in rock petju, svo- 17 koncerta (1.256,93 evrov) bo postojnski pri njihovem pevskem in dobrodelnem jo pevsko formo pa ohranja in nadgrajuje na seminarjih. Med Vrtec namenil otrokom iz socialno ogro- udejstvovanju. bolj odmevnimi je bilo sodelovanje z Joshuo Amamujem – ta ženih družin in otrokom s posebnimi je »vocal coach« mnogim svetovno znanim pevcem. Veliko potrebami, z delom sredstev pa bodo bi- Besedilo: Ester Fidel; fotografija: Foto Atelje pozitivnega je odnesla tudi od sodelovanja v različnih šovih vanje v vrtcu polepšali vsem vrtčevskim Postojna. talentov, o katerih vedno spregovori z veseljem. »Odziv žiran- tov je bil dober, razumeti pa je treba, da v teh šovih ne iščejo samo talenta. Jaz sem z vsako udeležbo na njih zrastla – gla- deveto leto jih vodi učitelj glasbene umetnosti Simon Novak, dve skladbi Milana Osto- sovno, stilsko in osebnostno.« Razmišljala je tudi o ponovnih jiča pa so zapeli ob spremljavi Angeline Nanut Kalič. Da je prečna flavta priljubljen in- prijavah, vendar jo bolj vleče v tujino, saj bi rada nadaljevala strument v Kočah, sta dokazala nastopa Ajde Zupan in Doroteje Vidmar Gajšek. Jan študij soul petja. Abram iz Žej (igra tako na klasično kot električno kitaro) pa je zaigral in zapel pesem ansambla Šank rock Pravljica o mavričnih ljudeh. Lani je Nina svojim izkušnjam dodala še sodelovanje v mu- V svet lastne poezije sta občinstvo popeljali zvesti spremljevalki večera Špela Sana- zikalu. Mama jo je na skrivaj prijavila na avdicijo za Sprehod bor s Prestranka in Andreja Blažič Klemenc iz Rakitnika. Tri krajše zgodbice o Kočah, po zgodovini glasbe, projekt Marte Zore in Gojmirja Lešnja- še vedno žive med domačini, je zapisal in jih tako ohranil zgodovinar iz Koč Davor ka – Gojca. »Marta je bila ob mojem petju navdušena in tako N o v e m b e r 2 0 1 8 Kernel, občinstvu pa jih je predstavila njegova sovaščanka Špela Slavec. Program sta se je iz enega projekta razvilo še mnogo drugih,« je ponosna sklenila dva glasbena nastopa. Na diatonično harmoniko je zaigral še en Kočanec Do- Nina. Na povabilo organizatorjev je poleti nastopila tudi na men Dekleva, člani ansambla Strel s Prestranka pa so po uradnem delu zaigrali tudi večeru mladih jazz vokalistk mednarodnega festivala Imago v nadaljevanju večera in poskrbeli za prijetno druženje. Kot vsako leto so ob vhodu v Sloveniae. šolsko avlo pripravili tudi razstavo krajevnih kotičkov. Prestranski učenci so predstavili maketo, s katero so sodelovali na tekmovanju TZS, na njej pa je upodobljena kulturna Eden od naslednjih izzivov bo morda katera od lastnih pesmi, dediščina vasi celotnega šolskega okoliša. Gradivo iz preteklih in današnjih dni Pre- ki za zdaj ležijo v predalu. Nekaj svežega bo tudi nova skladba, stranka je zbral Brane Fatur, Danica Hrovatin Šabec iz Matenje vasi pa je na bali slame nastajajoča v znanem londonskem studiu Metropolis. »Spu- nanizala prizore iz vaškega življenja in se tako z izvirnostjo izkazala tudi letos. Ob pri- ščam se bolj v moderne, živahne ritme – da ne bo še ena grizku so organizatorji in obiskovalci večer sklenili s prijetnim druženjem in klepetom. balada. Pesem bo v angleščini. Z njo imam velike načrte, a jih še ne smem razkriti,« ostaja obetavna pevka skrivnostna. Besedilo: Alenka Čuk; fotografija: Miro Černe. Besedilo: Mateja Jordan; fotografija: osebni arhiv Nine Bužanin. društva konja in narave. Prizadevali so si tudi za večjo vključenost delovanja Kluba v lokalno okolje. Konjeniki se redno udeležujejo Furmanskega praznika, v sodelovanju z vaško skupnostjo Orehek na štefanovo ohranjajo tra- dicijo žegnanja konj. V sodelovanju s Konjeniško zvezo Slovenije se ak- tivno vključujejo tudi v akcijo 300 otrok na konja. Z mladimi dela veliko Rebecca Kos, inštruktorica jahanja. Zbor konjenikov ob začetku letošnje Pivške konjenice. Poudarja, kako pomembno je, da mlade poučimo o temeljnih nalo- gah, povezanih s konjem – kako se Trideset let Konjeniškega kluba Postojna še eno državno prvenstvo. Kot dru- konju približati in z njim vzpostaviti gi mejnik pa navaja leto 2001, ko je prvi stik, kako skrbeti zanj. Pred leti Zadnji konec tedna v septembru so člani Konjeniškega kluba Postojna trinajstim članom Kluba uspelo od- so v Klubu obudili tudi tako ime- (KKP) z dvodnevno prireditvijo, poimenovano Pivška konjenica, proslavili kupiti objekt od kmetijske zadruge. novano Pivško konjenico – vanj so trideset let delovanja. Konjeniški šport pa ima v naših krajih še nekoliko V tistem času so ga temeljito obno- namreč včlanjeni posamezniki iz daljšo tradicijo. vili. Največji strošek je predstavljala obeh občin, postojnske in pivške. sanacija strehe, popravili so fasado Organizirajo jo enkrat ali dvakrat v Klub za konjski šport »Heroj Vojko« da je bilo konjeniških zanesenjakov ter uredili klubski prostor in manežo letu, nanjo povabijo tudi jahače iz Postojna je bil ustanovljen že v pet- gotovo še več. Takrat so se s po- (jahalnico), asfaltirali so dostope do drugih občin. Letošnja dvodnevna desetih letih prejšnjega stoletja; spr- stojnsko kmetijsko zadrugo sicer objekta in uredili njegovo neposre- konjenica, hkrati tudi osrednji dogo- va je deloval samostojno, kasneje se ustno dogovorili o najemu poslopja dno okolico. V tisti čas sodi tudi ure- dek praznovanja 30-letnice Kluba, je je pridružil Telovadnemu društvu nekdanje žrebčarne ob lokalni cesti ditev senice, tj. prostora, v katerem potekala konec septembra s ciljem Partizan, po nekaj letih pa je delo Prestranek-Orehek. Poslopje ni bilo shranjujejo seno. Travnike za pašo v vasici Tabor pri Vrabčah, katere kluba zamrlo. Ob skrbi za vzgojo v zavidljivem stanju, a je v prvi fazi in košnjo sena imajo namreč v na- kulturno društvo je bilo tudi soor- mladih jahačev so v tistih letih iz- uspelo članom kluba predvsem s jemu pri skladu kmetijskih zemljišč. ganizator. Preko 20 konjenikov se vedli vrsto uspelih prireditev. Leta prostovoljnim delom urediti prostor, Aktivnosti so obrodile sadove; v je na 26 km dolgo pot iz Prestranka, 1953 so na primer na hipodromu v namenjen konjem. Obnovili so tlake Klubu je bilo vedno živahno, veliko mimo Sajevč, Laž in Senožeč od- Rakitniku organizirali konjske dirke, in bokse za konje. Po ustanovitvi se je bilo predvsem mladih jahačev. pravilo do Tabora, kjer so prenočili. na katerih so sodelovali jahači iz je klub hitro razvijal tako po številu Ob svoji »polnoletnosti« leta 2006 Naslednji dan so se po isti poti vrnili vse Slovenije, v dresurnem jahanju članov kot glede aktivnosti. Poleg je Klub za uspešno delo prejel ob- v izhodišče. pa so se predstavili tudi člani ko- ljubiteljskega jahanja v naravi, name- činsko priznanje »23. april«. Po tem njeniškega kluba iz Lipice. Po nekaj njenega učenju in treningu, je Klub letu pa so posledice krize prizadele Vse, ki imate radi konje in bi želeli ja- desetletnem mirovanju je bil leta organiziral tudi državno prvenstvo tudi njegovo delovanje. Konjeni- hati ali morda celo postati član klu- 1988 ustanovljen Konjeniški klub v preskakovanju ovir. Ob tem omeni ški šport, predvsem tekmovalni, je ba, Konjeniški klub Postojna vabi, da Postojna. Sedanji predsednik Klu- predsednik v delovanju Kluba dva drag, podpornikov in donatorjev pa jih obiščete ter se spoznate z njimi in ba Jadran Primožič omenja med mejnika. Okoli leta 1996 so člani je bilo vse manj. Opustili so namero, njihovimi konji. začetniki peščico imen – Branka združili moči s prestranskim graj- da bi se Klub razvijal v športni smeri Trkmana, Ljuba Trajkovskega in skim klubom. Skupaj so organizirali in dali večji poudarek ljubiteljskemu Besedilo: Alenka Čuk; fotografija: Valter Mira Kolenca – a tudi poudarja, zimsko ligo v preskakovanju ovir in jahanju ter vzgoji otrok v odnosu do Leban.

18 okoljevarstvo Njen utemeljitelj Rudolf Steiner je tudi drugod na kraških tleh. Ozbi- kmetijo obravnaval kot živ organi- čeva je povedala, da bi predvsem zem. Prepričan je bil, da lahko samo težave glede smradu lahko rešili z Smrad bi lahko pregnali zdrava zemlja daje zdrave rastline. enim od biodinamičnih prepara- Kmetom je priporočil tudi uporabo tov, ki ga lahko enostavno pripravi z biodinamičnimi preparati posebnih kompostnih pripravkov in vsak kmet. Mozetič pa je poleg tega naravnih pripravkov za škropljenje. prepričan, da bi bilo treba uporabo Koncept trajnostnega razvoja v Primorsko-notranjski regiji bo prej ali Biodinamična metoda gospodari z gnojevke zmanjšati na minimum in slej zahteval tudi neklasične, naravi in človeku bolj prijazne načine kme- naravo tako, da skrbi za ohranjanje preiti na gnojenje s kompostom. Za tovanja. Uporaba različnih kemičnih sredstev v konvencionalnem pri- plodne zemlje, ob tem pa človeku neznosen smrad je okrivil krmlje- delovanju ne škoduje le našemu zdravju, pač pa dolgoročno uničuje daje najkakovostnejšo hrano. Fran- nje s silažo. tudi zemljo in škoduje naravi. Ena od alternativ je biodinamična meto- ka Ozbič je omenila zanimivost, da da, predstavljena 18. oktobra v dvorani Inštituta za raziskovanje krasa sta Steinerjeva starša pred premesti- V Sloveniji imamo 16 biodinamič- v Postojni. Organizatorji iz Društva Kolut so želeli z debato in njenim tvijo v Čačak, kjer se je rodil njun sin nih društev; ta organizirajo različ- poudarkom na vrtičkarstvu in živinoreji ovreči nekatere predsodke o Rudolf, živela na Prestranku. ne oblike izobraževanj in ponekod N o v e m bbiodinamiki, e r 2 0 1 8 predvsem pa osvetliti priložnosti, ki jih ta prinaša. Z ude- tudi skupaj mešajo biodinamične ležbo so zadovoljni, saj ta način pridelave hrane pri nas še ni dovolj O priložnostih in izhodiščih v biodi- preparate. Tečaji, ki jih organizirajo poznan, še manj uveljavljen v praksi. namičnem kmetovanju, možnostih spomladi, so tudi pogoj za preje- za pridobivanje informacij, vredno- manje in uporabljanje biodinamič- Drugače je denimo v Vipavski dolini, člane, je opisala z besedami »dokler sti na ta način pridelane hrane in nih preparatov. Poleg védenja o kjer živi Franka Ozbič, soustanovi- tega ne delaš, ne moreš verjeti«. razlikah med ekološko in neekolo- tem, da je nekaj dobro uporabljati, teljica Društva Ajda Goriška, sicer Moč preparatov pa je ponazorila s ško pridelano hrano sta spregovo- je namreč treba vedeti tudi, zakaj to po rodu iz Rakitnika. Na okrogli mizi podatkom, da lahko ena sama kme- rila tudi Zvone Černelič, gospodar počnemo, pravijo v društvih. Po- je predstavila splošna načela biodi- tija, ki prispeva gnoj za preparate, biodinamične kmetije iz okolice stojni najbližje društvo je Društvo namike in spregovorila o izkušnjah »gnoji celo Vipavsko dolino«. Bio- Brežic, in Marjan Mozetič, sadjar iz biodinamikov Notranjska s sede- kmetovalcev, združenih v goriško dinamika upošteva poleg ekoloških Prvačine. Sodelujoči so se dotaknili žem v Cerknici. društvo. Učinkovitost sredstev, ki jih zakonitosti tudi naravno gibanje tudi gnojenja z gnojevko – velike- v društvu pripravljajo skupaj za vse Zemlje in dinamiko letnih časov. ga problema na Postojnskem, pa Mateja Jordan spretne roke

Gibljive jaslice Leopolda Nagodeta

V zadnjem mesecu leta se dnevna svetloba stisne v kot in nastalo temo skušamo ljudje pregnati tudi s prižiganjem raznovrstnih lučk in gibljivih svetilnih teles. Kljub vsemu blišču iščemo človeška bitja ravno v tem, božičnem času notranji mir, ravnovesje med vsakodnevnim ponorelim svetom in prepotrebno duhovno umirjenostjo. Leopolda Nagodeta iz Velikega Otoka že trideset let izpolnjuje ustvarjanje gibljivih jaslic. Ogle- da si jih tudi veliko obiskovalcev.

Svoje prve gibljive jaslice je postavil leta 1988. Še vedno pa v njegovih očeh žar ijo iskr ice, ko pr ipoveduje o 30-letnem ustvarjanju, vsakoletnem Leopold Nagode postavlja gibljive jaslice že vse od leta 1988. nadgrajevanju posameznih svetopisemskih prizorov, iskanju primernih rešitev in materialov za udejanjanje idej. Enako kot takrat, ko je v dijaških letih med šolanjem za avtomehanika v frančiškanski cerkvi v Ljubljani Ker se je število obiskovalcev neprestano povečevalo, je bil prisiljen jasli- prvič uzrl gibljive jaslice. Takratna želja, da bi jih izdelal še sam, je tudi ce prestaviti v garažni prostor, saj jih je tam lahko tudi povečal in prizo- danes enako močna; postala je potreba, način osmišljanja življenjskega rišče potrebno zatemnil. V vseh teh letih se je soočal tudi z okvarami in potovanja v stalni navezi z mladostno igrivostjo. Leopold je na vrtu za nemalokrat je bil že na robu obupa, ko so prihajali najavljeni obiskovalci, domačo hišo že kot predšolski otrok do zadnjega vijaka razstavil očetov jaslice pa se niso premikale. Ker kletvice niso pomagale, se je včasih gramofon s trobljo. Radoznal se ni mogel upreti želji, da vidi, kako se to zatekel k prošnji in molitvi. To vedno pomaga, če te le Marija sliši. Ob čudo vrti in proizvaja zvok. Gramofona seveda ni sestavil nihče več, oče samem premikanju figuric je bilo treba osmisliti tudi primerno osvetlitev pa mu je »povedal in pokazal« svoje občutke o tem podvigu. in zvočno kuliso.

Poldetu ni težko verjeti, ko pravi, da nima pojma, koliko elektromotorč- Polde razlaga ob prikazovanju posamezne prizore, ki si sledijo zapovr- kov poganja vse figurice gibljivih jaslic. Tega res ne ve. Kdorkoli bi po- stno, tako da jih je mogoče zbrano spremljati. Dan se s pomočjo osvetli- gledal v »črevesje« tega mobilnega stroja – v vse mehanizme, pogonske tve in nebesnih teles spremeni v sveto noč. Da se nekateri občudovalci trakove in verige, prepredene s kilometri električnih kablov, bi priznal, da ne bi preveč raznežili, poskrbi s svojo humorno razlago določenih pri- takšni avtomehaniki delajo samo še pri Mercedesu. Tak ustvarjalec mora zorov. Najbolj se mu smeji, ko opazi zadovoljne obiskovalce. S tem je seveda nositi v sebi zvrhano mero nenehnega »perpetuum mobile«. njegov trud poplačan.

Vsi svetopisemski prizori so skrbno izbrani in časovno razporejeni. Po Ogled jaslic v njegovi hiši v Velikem Otoku 10 a je brezplačen. nasvetu brezjanskega patra Leopolda Grčarja (na Slovenskem pozna- Obiski bodo letos od 26. decembra do 2. januarja ob 16. in 17. nega »dohtarja za jaslice«) je umaknil le en prizor in ograjo iz lesenih uri ter cel januar ob sobotah in nedeljah popoldne ob 15., 16., in deščic zamenjal s takšno iz pletenega vrbja. Ta naj bi ponazarjala mejo 17. uri. Za skupine je zaželena najava na telefonsko številko 040 med posvetnim in svetim onostranstvom. Največ neprespanih noči sta 972 021. mu povzročala prizora Marijinega oznanjenja in Kristusovega rojstva; oba je predeloval najmanj štirikrat, dokler ni bil z izvedbo zadovoljen. Besedilo in fotografija: Marino Samsa.

dogodki

Plezanje je simpl 19

V Športnem društvu Prestranek (to združuje predvsem ljubitelje špor- tnega plezanja) so že nekaj časa razmišljali o primernem prostoru, kjer bi lahko uresničili svojo vizijo razvoja. S preselitvijo gasilcev v nov gasil- sko-reševalni center pa se jim je ponudila idealna priložnost, da v stavbi nekdanjega gasilskega doma na Ulici 1. maja v Postojni postavijo lastno plezalno steno in hkrati izkoristijo še preostali del zgradbe, predvsem stolp. Investitor je družba Bla Bla, v njej je sredstva združilo pet športnih delavcev in športnikov. Za stavbo z uporabno površino 1100 kvadratnih metrov (zadnjič obnovljeno v začetku 80-ih let prejšnjega stoletja) so od- Dan odprtih vrat je obiskalo okoli 70 ljudi, sicer neplezalcev, ki so steno šteli 162 tisoč evrov. tudi preizkusili Nova plezalna stena je drugačna od tiste v Prestranku. »Ima drugačno obliko, opremljena pa je z neklasičnimi, zahtevnejšimi oprimki. Veliko je Nekaj novih so dobili na dnevu odprtih vrat; pripravili so ga v petek, 9. tako imenovanih “volumnov” različnih oblik in velikosti, ki od plezalca novembra, pod geslom »Plezanje je simpl«. Po Klemenakovih besedah je N o v e m b e r 2 0 1 8 zahtevajo drugačen način plezanja,« je pojasnil vodja športih dejavnosti bilo zanimanje veliko, saj jih je obiskalo okoli 70 ljudi, sicer neplezalcev, v društvu Jernej Klemenak, zadovoljen, da lahko v kombinaciji s pre- in so steno tudi preizkusili. stranško steno sedaj ponudijo članom več različnih oblik plezanja, kar je dobrodošlo za njihov plezalni in gibalni razvoj. Kot še napoveduje Klemenak, bodo še v novembru odprli tudi večna- mensko dvorano. Ta bo namenjena predvsem zunanjim uporabnikom Še več možnosti bo, ko bodo uredili plezalni stolp, saj je ta plezalce še za športne vadbe, predavanja, rojstne dneve in podobno. Prostor ima posebej pritegnil k nakupu stavbe. »Stolp je ravno pravšnji za izdelavo lastno garderobo, stranišče, ozvočenje, načrtujejo tudi ureditev manj- zunanje visoke stene, kar bo omogočalo tudi plezanje težavnosti in hi- še kuhinje in gostinskega dela. Glede višine investicije notranje ureditve trostno plezanje – to sta poleg balvanskega še drugi dve zvrsti športnega ostaja skrivnosten. Povedal je le, da je bila »kar visoka«, a je prepričan, da plezanja,« še razlaga Klemenak. Tako bodo imeli na razpolago vse oblike se bo obrestovala. plezanja za svoje in zunanje plezalce. V društvu je sicer približno 100 čla- nov, vadbe obiskujejo pod vodstvom izkušenih inštruktorjev in trenerjev. Besedilo in fotografija: Mateja Jordan šport Najboljši postojnski tekmovalec je bil Aljoz Mar- prvaka razigravanje štirih najboljših ekip. Lanski kič, pristal je na 34. mestu. Bojan Humar in Matej naslov brani BK Sovič Postojna. Kraševec sta končala v drugi polovici lestvice. V Strelstvo trenutni skupni uvrstitvi je Markič peti, Humar pa Kegljanje deseti. Po 12. novembrskem turnirju v Hočah bo Sredi novembra je SD Ježica izpeljalo končno znanih 90 najboljših slovenskih igralcev V naši najkvalitetnejši 1 A kegljaški ligi že vrsto 2. krog državnih lig v streljanju z zračnim orož- taroka v letu 2018. Ti bodo v soboto, 1. decem- let uspešno nastopajo tudi kegljači in kegljavke jem – s puško in pištolo. V njem so solidno na- bra, nastopili na Super Masters turnirju v Postojni Proteusa Postojna. Ligaško tekmovanje je v pol- stopili tudi strelci in strelke SD Postojna. (v restavraciji Erazmus); izpeljalo ga bo domače nem teku in obe ekipi se v ekipnem državnem ŠD Epic. prvenstvu kar dobro držita. V najboljši 1 A ligi – zračna puška so Postojnčan- ke (Živa Muhič, Natalija Otoničar in Ajda Kerlatec) Balinanje V tekočem prvenstvu sta ekipi poskrbeli za dva osvojile deseto mesto. V 1 B ligi – zračna pištola odmevna izida oziroma dve najvišji možni zma- je peto mesto zasedlo SD Postojna – Miha Japelj, Tudi v letošnjem zimskem obdobju bo potekala gi. Prvo so dosegli kegljači, ki so na Jesenicah v Kristijan Kontrec in Denis Bola Ujčič. Slednja je v Zeleni balinarski dvorani Zimska trim liga 18/19 4. krogu ugnali domači Sij Acroni 8 : 0 oziroma med posameznicami s 563 krogi tudi zmagala. S v balinanju. Tokrat bo od konca novembra do za 236 kegljev. Podrli so kar 3659 kegljev (pov- puško in končnim 3. mestom se je izkazala tudi marca prihodnje leto nastopalo devet ekip, pet iz prečje je zavidljivih 610) in postavili tudi nov eki- ekipa kadetov – Peter Radosavljević, Lena Bola občine Postojna – Sovič, Postojna, Bar Bor, Ka- pni klubski rekord. Najboljši so bili Danijel Lavrič Ujčič in Aljaž Kerlatec. Zadnji je med posamezni- mnoseštvo Klančar in Hrašče ter Rakek, Cerkni- (637 podrtih kegljev), Žiga Požar (624) in Denis ki osvojil tretje mesto. ca, Tičnica (Cerknica) in Begnje (Begunje). Čenanović (615). Zmago 8 : 0 so dosegle tudi kegljavke, te so v 8. krogu na domačem igrišču Tarok Tekmovanje v organizaciji BK Postojnska jama ugnale Litijo 2001 za 392 kegljev. Najboljše so bo enokrožno, igralni dnevi pa so petek, sobota bile: Lidija Stevanič (571 podrtih kegljev), Nives Na 11. oktobrskem turnirju za posamično dr- in nedelja oziroma po dogovoru med klubi, kajti Dekleva (550) in Lucija Zalar (546). žavno prvenstvo v taroku je na Ptuju nastopilo v dvorani bo imela prednost najboljša postojn- 132 igralcev in igralk, tudi trojica iz ŠD Epic Po- ska članska ekipa Postojnska jama, saj nastopa v Brane Fatur stojna. Super balinarski ligi. Ob koncu lige bo za naslov

dogodki Kegljavka Lucija Zalar prostovoljka v Gambiji

24-letna kegljavka Lucija Zalar je sicer Pivčanka, vendar že od polnoletnosti na- stopa za žensko člansko ekipo Proteusa Postojna v 1 A kegljaški ligi in je v njej ena najboljših igralk. V mlajših letih je bila tudi reprezentantka Slovenije, njen največji uspeh pa je srebrna medalja za Slovenijo z ekipnega svetovnega mladinskega pr- venstva. Letošnje pripravljalno obdobje Lucija Zalar z deklico, kateri je postala »botra« – vsak mesec bo donirala za V zasebnem muzeju starodobnih vozil v središču je enostavno izpustila, saj je 1. septembra njeno šolanje in hrano. Beograda je bilo mogoče videti veliko zanimivih vozil. kot prostovoljka v okviru programa Potuj 20 kot prostovoljka odšla v Gambijo v bližino mesta Serekunda. pridobila veliko koristnih izkušenj za svoj Strokovni izlet članov Oldtimer bodoči poklic, prostovoljnost pa bodo Lucija zaključuje triletno fakulteto zdra- upoštevali tudi na šoli pri opravljanju ob- cluba Postojna vstvene nege v Novi Gorici (manjka ji le vezne prakse. V tamkajšnji humanitarni še diploma). V Gambiji je tri tedne delova- odpravi je bilo 19 prostovoljcev iz Sloveni- Društvo ljubiteljev starodobnih vozil Oldtimer club Postojna že la v bolnišnici za otroke, kamor je prine- je, ki se prej niso poznali. vrsto let – tudi po zaslugi Iztoka Bekša, predsednika Igorja Bla- sla tudi razne pripomočke in prostovoljne žine in ne nazadnje tudi Občine Postojna – organizira strokovni prispevke. V dokaj sproščenem okolju je Brane Fatur izlet v tujino. Člani in njihovi privrženci so bili že v Italiji, Avstriji in Nemčiji. Tam so si ogledali čudovite muzeje starodobnih vo- zil in nasploh starodobne tehnike. 3. novembra pa se jih je več Nagrada za magistrsko delo kot šestdeset podalo na dvodnevno potovanje v Srbijo. Jana Mahorčič je za magistrsko delo z naslovom »Organizacija združenih narodov in V popoldanskih urah so si najprej ogledali zasebni muzej sta- Milenijski razvojni cilji: prispevek k stabilnosti mednarodne skupnosti« prejela nagrado rodobnih avtomobilov v središču Beograda. Ta ni urejen naj- Društva za Združene narode za Slovenijo. Strokovna komisija je ocenila, da to delo N o v e m bbolje, e r 2 0 1 8 a je vseeno paša za oči in povod za obujanje spominov prispeva k boljšemu in bolj poglobljenemu razumevanju delovanja Organizacije zdru- na minule čase. V njegovi bližini so si ogledali zanimive Tera- ženih narodov (OZN). zije, se sprehodili po ulici Kneza Miloša in končali na Kaleme- gdanu. V večernih urah so si ogledali še Hišo cvetja. Prenočili Delo postavlja v ospredje razvojno tema- v Ustanovni listini. Ta problem je mogo- so v Sremskih Karlovcih in se dopoldne povzpeli na Petrova- tiko, ki predstavlja enega najpomembnej- če rešiti le s transformacijo zavesti ljudi in radinsko trdnjavo, kraljujočo nad Novim Sadom. Po bežnem ših področij organizacije. Zadnje poglavje s srčno (ne le razumsko) zavezanostjo k obisku vinorodnih Sremskih Karlovcev in degustaciji vin v vključuje tudi povsem nekonvencionalen uresničevanju ciljev. tamkajšnji kleti Bajilo (njihovo najbolj znano vino je Sila) so se pristop – izmerjeno elektromagnetno Listine so nagrajencem podelili 24. ok- v popoldanskih urah preko Fruške gore podali na pot domov. polje organizacije. To se je v sedemde- tobra na slavnostni prireditvi ob dnevu Ta je zaradi gneče na meji trajala 48 ur, a izletniki si kljub temu setih letih delovanja OZN močno spre- Združenih narodov v Zbornični dvorani želijo, da klub ohranja tradicijo strokovnih izletov. menilo. Zaradi nepretočnosti energij da- Univerze v Ljubljani. nes slednja ni zmožna delovati skladno Brane Fatur z zastavljenimi načeli in cilji, zapisanimi Polona Škodič nevsakdanje poti višine. Izročilo pravi, da je Jeronim tam prižgal ogenj in z njim kazal mornarjem pot do kopne- ga; v zahvalo so mu po smrti postavili cerkvico. Razgled je kot magnet, kar mnoge vodi tja gor. Ob lepem vremenu se zazdi, da je pohodnik na vrhu sveta. Gosta rjava trava s srebrnim leskom je zaradi močnega vetra, ki ga mora trpeti to go- rovje, vedno poležana. Nanos ima več vrhov; tik pod Plešo, kjer je postavljen televizijski oddajnik, je v zavetju skrita Vojkova koča. Tam se marsika- teri pohodnik okrepča. Še više leži Suhi vrh, na 1313 metrih. Od koče do vrha (tega obišče veliko manj ljudi) potrebujemo uro in pol. Sledi sestop v Strane mimo cerkvice sv. Brica. Ostane nam še sprehod do Velikega Ubeljskega in Razdrtega in celodnevni izlet je končan, a najbolje ga je prihra- Nad Razdrtim, pomembno postojanko v času furmanstva, bdi Nanos. niti za čas, ko je zunaj dlje časa svetlo. Pri postojnskih vratih Po Jamborni cesti, flajšem«, govejo juho z mesom in s kruhom. Brez dobršne količine vina seveda ni šlo. Sprehod skozi Nahodili smo se in navozili. Jamborna cesta zadnji del vas še danes odkrije kakšne podobnosti iz starih skriva veliko zanimivosti, le odkriti jih mora- časov, ki jih ponazarjajo črno-bele fotografije. te. Cela vrsta izletniških možnosti se ponuja Jamborna cesta nas je v turobnem novembru kar na domačem pragu. Razlogov za propad pripeljala do svojega konca, v Razdrto. V preteklih Iz časa antike je ohranjeno ime prelaza Okra, ceste je veliko. Leta 1895 so velikonočni potres, petih številkah smo se sprehodili iz Planine preko Razdrto pa se v pisnih virih prvič omenja leta ki je porušil velik del Ljubljane, čutili tudi na na- Grabna mimo Strmce v Studeno in od tod mimo 1200 kot Preval. V obdobju Jamborne ceste so šem koncu. Del stare ceste je postal poškodovan belskega križišča, čez Vrhe v Landol in na Ubelj- bili pomembna družina v kraju Dolenci. Priimek in zamočvirjen. Gradile so se nove povezave, vse sko. Sedaj prihajamo v postojanko, nad katero bdi se v različnih oblikah pojavi na spomenikih po- večjo veljavo je imela tovorna železnica. Gostilne Nanos. kopališča. Družina Dolenc je imela svojo gostilno so pričele propadati, pojavili so se tovornjaki, a so in bila poštni koncesionar. Na nagrobniku Anne vozili po cesarski cesti. Vse skupaj je privedlo do Veliko Ubeljsko je bilo v pretekli številki zaključek Dollenz na steni cerkve sv. Trojice lahko vidimo tega, da je nekoč slavna Jamborna cesta skorajda naše poti. Tja smo pripotovali po na novo zarisani dva poštna rogova. utonila v pozabo. Pa ni – s pomočjo pričevalcev izletniški cesti, ki je povečini asfaltirana, a staro- davna trasa je iz Landola vodila mimo Brezja pod Nanosom do Razdrtega. V vasici Brezje prebiva danes 50 ljudi. V primerjavi s popisom prebival- stva iz leta 2002 se je število povečalo. Miroslav Pahor omenja v knjigi Po jamborni cesti v mesto na peklu Franca Čiča iz Brezij. Odšel je na morje, postal kapitan in se ustalil v Dalmaciji. Domov se ni več vračal. Gostilniška postojanka pod Nanosom 21 V Razdrtem je lepo urejeno parkirišče tik ob po- kopališču, še več prostora je na drugi strani mo- stu čez avtocesto; tam se zberejo pohodniki za Nanos. Razdrto je znano danes kot izhodiščna točka za to primorsko goro, v zlati dobi Jambor- Hitri pohodniki, ki uberejo strmo pot na Nanos in z vrha v Razdrto, žal zgrešijo cerkvico ne ceste pa so se tam ustavljali furmani, da so se sv. Hieronima. okrepčali v številnih gostilnah. Več jih je bilo samo v Planini. V kraju je prenočevalo tudi po več deset furmanov in mnogi so v gostilnah zakartali ves Dominantna gora jo je popisal Miroslav Pahor, Andreja Penko in Žiga svoj zaslužek. Klobase so si privoščili le bogatejši, Novak pa sta ji vdahnila turistično zamisel. Pro- ostali so bili zadovoljni s tako imenovanim »teler- Primorska ima malo gora, a še kako pomemb- jekt je praznoval letos sedem let in ponuja veliko na med njimi je Nanos. Na začetni pohodniški možnosti, ki jih Občina Postojna lahko izkoristi. točki, kjer si popotniki natočijo sveže nanoške Manjkajo še kakšne dodatne označbe, s katerimi vode, sta o Jamborni cesti postavljeni kar dve bi se laže sprehodili po predlaganih pohodniških obvestilni tabli. Pohodniški predlog vabi na kro- poteh. Namestiti bi bilo treba manjkajočo obve- žni pohod najprej na Nanos, nato se spustimo s stilno tablo in pohodniško dejavnost povezati z N o v e m b e r 2 0 1 8 Suhega vrha v Strane in se čez Veliko Ubeljsko drugimi ponudniki storitev. vrnemo v Razdrto. Za tako dolg pohod je potreb- na zadostna kondicija. Najbolj oblegana smer na Preostane le še vožnja skozi Postojno; pri vojašni- Nanos je verjetno prav položna pot iz Razdrtega, cah označi tabla konec naselja. Na naši zadnji toč- po kateri se skozi čaroben gozdiček povzpnemo ki sprehoda po izletniški Jamborni cesti, to je pri na njegovo pobočje. Res se zdi kot v pravljici, ko Postojnskih vratih, se nahaja zadnja, 18. obvestilna sončni žarki sijejo med zvitimi vejami in nežno tabla. Nekoč so bile glavne poti po stranskih doli- božajo po obrazu. Veje je veter oblikoval tako, da nah, nato čez Ravbarkomando, danes so po avto- skoraj čutiš, kot da te želijo objeti. Kdor bi se rad cesti. Zagotovo se splača kdaj ustaviti v teh krajih, povzpel na vrh hitreje, lahko vedno ubere strmo vdihniti zrak in se podati po nevsakdanjih poteh. pot, a tako zgreši cerkvico sv. Jeronima ali Hiero- Na nagrobniku Anne Dollenz sta poštna rogova. nima – ta leži malo nad tisoč metrov nadmorske Besedilo in fotografije: Jaka Zalar tisto »nekaj več in nekaj drugačne- ki tako na hitro komaj še spadajo ga«, in jih »masovka« na zanima, v opis del in nalog informatorja, saj prisegajo na aktivnosti na pro- pa se čez čas zaveš, da so prav te stem (kolesarjenje, pohodništvo, druge zadeve tiste, po katerih nas ogled medvedov v naravi, obisk presojajo in preko katerih začutijo drugih, manjših jam) ali počitek in naše prizadevanja, da bi se pri nas sprostitev in takih je več kot 50 % počutili dobro in dobrodošli. od anketiranih. Po izkušnjah lah- ko rečemo, da je Postojna z oko- Prav zato greš vsako jutro pobrat lico v glavnem za večino gostov smeti okoli Tica, prav zato ti žal

IZ OBČINSKE HIŠE IZ OBČINSKE še vedno prehodna destinacija, zadnjega Aspirina, prav zato pre- se pa povečuje delež tistih, ki so magaš odpor do krvi in obvežeš nas začeli dojemati kot izhodiščno rano, prav zato se usedeš v avto in točko za pohodniški in kolesarski gostom pokažeš pot do hiše kjer turizem. bodo prenočili in se vesel, ko ti se- žejo v roko in rečejo: Hvala, prija- Obiskovalci odhajajo zni ste! Malo drugačna analiza anket za Zeleno zadovoljni Številke so »samo« številke! Turi- shemo Najbolj navdihujoč pa je podatek, zem smo ljudje! Trajnosti ali zele- da je kar 81% anketiranih prepo- ni turizem kliče po še več človeka V okviru aktivnosti za Zeleno shemo, je Občina Postojna izvedla več znalo naša prizadevanja in pobu- in vsega dobrega, kar je ta človek anket, z željo po aktivni vključitvi lokalne skupnosti, turistov in turi- de za razvoj trajnostnega turizma pripravljen in sposoben narediti za stičnega gospodarstva za pridobitev znaka Green Destinati- in da kar 92% gostov zapušča našo dobro drugega! on. Zbiranje podatkov pri anketiranju domačih in tujih obiskovalcev je destinacijo zadovoljnih z uslugami potekalo od 25. aprila do 25. oktobra in ponudbo. V naslednji števili Prepiha pa obja- vimo tudi rezultate anket opravlje- K sodelovanju v anketi za obisko- tno komunikacijo, ki obsega kaj Tudi ta podatek je treba rahlo ne med domačini. valce se je povabilo obiskovalce, več kot samo suhoparno informi- osvetliti z izkušnjami iz neposre- ki so obiskali oba postojnska turi- ranje in radi kaj pokomentirajo ali dnega stika z gosti. Kot informator Zavod Znanje Postojna, ekipa OE stično informativna centra, nekaj dajo kakšen predlog. Roko na srce, v Tic –u se včasih srečaš s stvarmi, Turizem izpolnjenih anket, pa smo prejeli družine z otroci imajo ob prihodu tudi iz strani nekaterih ponudni- v Tic povsem drugačne želje, ker kov nastanitev (hoteli, turistične so otroci ali utrujeni od dogodi- kmetije), ki so jih ponudili svojim vščin (in vožnje) ali pa neučakani Športni vrh na obisku pri županu gostom. Skupno je anketo izpol- v pričakovanju novih in se tako nilo 53 tujih (73%) in 20 slovenskih redkeje odločijo za sodelovanje v Pred odprtjem prenovljenega športnega parka v Postojni je župan obiskovalcev (27%). anketah. Igor Marentič na sprejemu gostil tri predstavnike slovenskega športnega vrha. Vsi poznamo t.i. kreativno računo- Zakaj k nam na obisk? vodstvo in vemo, da obstaja tudi kreativno obdelovanje statistič- Dejstvo, da 37% obiskovalcev na- nih podatkov. Ker se tako početje vaja, da prihaja na priporočilo na dolgi rok ne obrestuje, smo se prijateljev, znancev ali sorodnikov 22 odločili za analizo pridobljenih po- je naravnost fascinantno in zazdi datkov z upoštevanjem odzivov in se, kot da ne rabimo nikakršne izkušnje ob neposrednem delu z drugačne promocije. Zadovoljni!? našimi gosti v turistično informa- Ugotovitev, da se 47% obiskoval- tivnih centrih. cev našo destinacijo odloči na podlagi raziskovanj in informacij Kdo so naši obiskovalci? na spletu, socialnih omrežjih ali prek aplikacij in medijev in da zgolj Pridobljeni podatki nam pove- 16% odpade na oblike kot so sejmi, do, da naši obiskovalci pridejo na turistični vodniki, potovalne agen- našo destinacijo od doma (78%), z cije, je pa v resnici presenetljivo lastnim avtomobilom (48,5%), na in govori v prid temu, da je treba priporočilo prijateljev, znancev ali na teh t.i. novih medijih v resnici sorodnikov (37%). Potujejo sami ali zavihati rokave, ker so že zdavnaj Za mizo so skupaj z županom sedli predsednik Olimpijskega komite- s partnerjem (32% ali 30%), za našo zgubili status neke »dodatne« pro- ja Slovenije Bogdan Gabrovec, prvi podpredsednik OKS mag. Janez destinacijo so se odločili pred naj- mocije. Sodržnik in predsednik Fundacije za šport Aleš Remih. V Postojno so N o v e m b eveč r 2 0 1 8 kot tremi meseci (43%), so za- prišli na povabilo župana, predsednika športne zveze Postojna Marja- posleni (76%), prihajajo prvič (94%) Z ugotovitvijo, da je glavni motiv na Nagodeta in tajnika Toma Tiringerja. in si želijo ogledati glavne turistič- za obisk naše destinacije obisk Po- ne atrakcije (30%). stojnske jame in Predjamskega gra- Spregovorili so o investiciji, ki je bila v Postojni izvedena v zadnjih du se načeloma strinjamo. Anketa letih, obnovi športnega parka in posodobitvi stadiona pri vojašnici. Mogoče najbolj bode v oči števil- pa navaja »samo« 30% delež takih, Oboje je bilo sofinancirano tudi s strani Fundacije za šport. ka koliko gostov potuje samih ali kar na prvi pogled morda »ne pije v paru, ker je številka presenetlji- vode«, ampak tudi ta podatek je Župan je izpostavil še načrte in želje za naprej, saj meni, da ni športnih vo visoka. To številko je nujno in- treba razumeti v kontekstu, da so objektov nikoli preveč in upa, da bo sodelovanje z obema organizaci- terpretirati z nekoliko izkušnjami. na anketo odgovarjali ljudje, ki so jama še naprej tako plodno kot do sedaj. Gostje, ki potujejo sami, so običaj- potovali sami ali v paru. no bolj komunikativni in odzivni, Foto: Foto atelje Postojna ker enostavno rabijo neko doda- V veliki večini so to gostje, ki iščejo Priprave nominacije za vpis vodi čja so kraška polja in vsa geologi- Park Škocjanske jame, koordinator- ja in geomorfologija, ki se vežeta ka dr. Rosana Cerkvenik pa je po- nanje ter speleologija in zgodovina vedala: »Za Slovenijo bi to pome- krasoslovja,« pojasnjuje Cerkveni- nilo peti vpis na seznam svetovne kova. Sporazum je podpisalo tudi dediščine pri Unescu, od teh tretji deset organizacij, ki so tako ali dru- vpis s področja narave. Ta vpis bi gače povezane z upravljanjem kla- pomenil predvsem veliko prizna- sičnega krasa v Sloveniji. nje Sloveniji kot krasoslovni državi, torej priznanje strokovnjakom na Težavo pri slovenski kandidaturi bi

eni strani, ki so skozi stoletja v sve- lahko pomenil Poček z vojaškim HIŠE IZ OBČINSKE tovnem merilu uspeli dokazati, da vadiščem, zato je okoljski minister ima krasoslovje tu svojo zibelko, po Jure Leben obljubil, da bo do kon- drugi strani pa je to priznanje do- ca leta pripravljena vodovarstvena mačinom, ki so s tem območjem uredba. živeli in ga trajnostno upravljali že takrat, ko o trajnostnem razvoju še Slovenija bo vpis za nominacijo od- Čez dve leti na Unescovem seznamu nismo govorili.« dala januarja prihodnje leto, eval- vacija naj bi trajala do maja 2020, predvidoma tudi klasični Kras Gre za 25 tisoč hektarov veliko ob- junija pa bo znano, ali bo Klasični močje klasičnega krasa, ki obsega kras vpisan na Unescom seznam. V okviru priprave kandidature za vpis so na Inštitutu za raziskovanje šest občin: Bloke, Cerknica, Postoj- krasa v Postojni minister za okolje in prostor Jure Leben, župani in upra- na, Pivka, Loška dolina in Logatec. Blanka Markovič Kocen vljavci območja podpisali sporazum o upravljanju klasičnega krasa. »Univerzalne vrednosti tega obmo- Foto: Ljubo Vukelič

paša z visoko obtežbo pašnih živali unija iz Evropskega sklada za regio- ter izsuševanje kmetijskih zemljišč. nalni razvoj in Republika Slovenija. V S prvima dvema posegoma se na- ta namen že odkupujemo zemljišča mreč poveča vnos hranil v tla, z za- na osrednjem delu Planinskega po- dnjim pa se spremeni še vlažnostni lja. Proti koncu tega oz. v začetku režim rastišča. Posledično mnoge, naslednjega leta pa bomo pričeli še na pusta in vlažna tla prilagojene, s sklepanjem pogodbenih varstev z rastlinske vrste preprosto izginejo. lastniki, ki svojih zemljišč sicer ne bi prodali, so pa proti plačilu pripravlje- Da bi stanje travnikov s prevladujočo ni izvajati kmetijsko prakso, prilago- modro stožko na Planinskem polju jeno ohranjanju travnikov tega tipa. ohranili in celo izboljšali, se zavze- mamo tudi v okviru projekta KRAS. Blaž Blažič, Koordinator projekta KRAS. RE.VITA, ki ga sofinancirata Evropska RE.VITA

Ohranitev travnikov s prevladujočo modro stožko – eden izmed ciljev Kakšno je vaše mnenje o odzivu na projekta KRAS.RE.VITA ekstremne poškodbe gozda? 23 Ohranitev našega prostora, naših skupnosti in virov tudi za potomce Planinsko polje je eno najbolj slikovitih kraških polj pri nas. Njegova je naš skupni cilj na Notranjskem in v Sloveniji. Notranjsko je prizadelo značilna podoba, ki mu jo dajeta sklenjen rob apnencev ter za vodo več ujm zaporedoma: žled, podlubniki in vetrolom. Znani so podatki nepropustno dno po katerem teče reka Unica, nas očara že od daleč. o poškodovanih količinah, bistveno slabše poznamo mnenja in stali- Ko pa si ga ogledamo še od blizu, nas navduši tudi s svojim raznolikim šča domačinov o odzivu na navedene ekstremne poškodbe. živim svetom. Mozaični preplet mokrotnih travnikov, grmišč, šašja, vodnih površin ter zaplat posameznih dreves se zrcali v bogatem ži- S kratko anketo zato občane Postojne sprašujemo, kaj menijo o valstvu in rastlinstvu, ki sta edinstvena v svetovnem merilu. odzivih na ekstremne poškodbe gozda. Pionirske izkušnje želimo prenesti tudi drugim, ki se soočajo z ekstremnimi veliko površinskimi Med življenjskimi okolji na Planin- ček (Leucojum aestivum) in severna poškodbami gozda. skem polju so posebej zanimivi lakota (Galium boreale), za temno travniki s prevladujočo modro stož- rdeče zdravilna strašnica (Sangui- Anketo smo v okviru svojega dela in ciljev pripravili Andragoški center ko. Ti se pojavljajo na mestih, kjer so sorba officinalis), za modre močvir- Slovenije, Zavod za gozdove Slovenije, OE Postojna in Athena, Postojna tla revna s hranili, značilno pa je tudi ski svišč (Gentiana pneumonanthe)

in vam jo posredujemo s pomočjo Občine Postojna. Vabimo k izpol- N o v e m b e r 2 0 1 8 sezonsko nihanje talne vode, spo- in travniška morska čebulica (Scilla njevanju v naslednjem tednu, med 27. 11. in 7 .12. na spletni povezavi mladi so pogosto poplavljeni, poleti litardierei), za vijolične sibirska peru- ki jo najdete na občinski spletni strani, ali v pisni obliki, ki jo najdete na pa suhi. Ime so dobili po vrsti trave – nika (Iris sibirica) ter za rožnate ilirski občini Postojna v sprejemni pisarni. Izpolnjevanje štirih poglavij po pet modri stožki (Molinia caerulea), ki na meček (Gladiolus illyricus), navadni vprašan traja približno 5 minut in je anonimno. Prosimo za spontane teh travnikih prevladuje in jim v času čistec (Betonica officinalis), robati odgovore, posebej nas zanimajo vaše razlage in predlogi. Zaključni cvetenja nadene sivomoder sijaj. luk (Allium angulosum) in nekatere splošni podatki omogočajo iskanje podobnosti med odgovori. Rezul- Poleg nje so na ta specifična rasti- orhideje. tate ankete bomo še letos posredovali v objavo v občinskem glasilu. šča prilagojene tudi številne druge Žal pa travniki s prevladujočo modro rastlinske vrste. Nekatere izmed njih stožko v Sloveniji postajajo vse bolj Vnaprej se zahvaljujemo za odziv s svojimi barvitimi cvetovi travnike redki. Tudi na Planinskem polju se je dr. Nevenka Bogataj, ACS, univ. dipl. inž. Anton Smrekar, ZGS, Flora Otoničar, mesečno spreminjajo v preproge v zadnjih desetih letih njihov obseg prof., Athena, Prof. dr. Janez Krč, BF, Oddelek za gozdarstvo in gozdne vire, različnih barv. Za bele odtenke veči- več kot prepolovil. Razlogi za obsto- Občina Postojna noma poskrbita veliki poletni zvon- ječe stanje so predvsem gnojenje, posodami in Mateja Vekar Kafol s te- v rokodelskem centru DUO Veržej, kstilnimi izdelki s potiskom listov. kjer je do konca novembra v družbi drugih razstavljalo pet rokodelcev V zadnjih mesecih smo poleg sre- iz naše regije. čanj z ožjo skupino, ki razvija iz- delke, pripravili zanimiv program, Pred kratkim pa je izšel še katalog, dostopen širšemu krogu ustvarjal- ki predstavlja vse sodelujoče obči- cev. Za nami je bogat nabor dobro ne iz Slovenije in je brezplačno na obiskanih delavnic in predavanj na voljo v knjižnici Pivka. Decembra temo fotografiranja izdelkov, gra- bomo projekt v celoti predstavili na

IZ OBČINSKE HIŠE IZ OBČINSKE fičnega oblikovanja in embalaže, različnih dopolnjujočih razstavah v komunikacije, predstavitve in pro- vseh treh občinah. V Pivi v Krpano- mocije, ureditve statusa za prodajo vem domu, v Domu na Vidmu Ilir- ter navdihujoča ekskurzija v Škofjo ski Bistrici, v Postojni pa bo razsta- loko, kjer smo se spoznali z različ- vo gostil Notranjski muzej. nimi ustvarjalkami in si ogledali več prostorov, kjer ustvarjajo, razsta- Letošnja darila lahko po navdihu iz- Zgodbe rok in krajev - rokodelstvo, vljajo ter sodelujejo. delate sami ali z nakupom podprete lokalne ustvarjalce. oblikovanje in drugo ustvarjanje Ker je projekt vseslovenski, smo ok- tobra skupaj odšli tudi na Miholov Maja Modrijan, vodja projekta Zgodbe Že od začetka leta vabimo k sodelovanju posameznike, ki ustvarjajo raz- sejem in sočasno otvoritev razstave rok in krajev lične izdelke. Projekt LAS »Zgodbe rok in krajev« se namreč osredotoča na rokodelstvo in oblikovanje, v zadnjih mesecih pa je vse bolj živ, saj se bo decembra zaključil s prodajno potujočo razstavo novih izdelkov, ki jih Prodajna razstava rokodelskih izdelkov pod mentorstvom Jasmine Ferček in Tjaše Bavcon iz oblikovalske skupi- z navdihom v lokalnih zgodbah ne Oloop ustvarja aktivna skupina lokalnih ustvarjalcev. Postojna, torek, 11. decembra 2018 17h: brezplačen voden ogled etnološkega dela muzeja Gre za pomembne aktivnosti, ki v jejo o naši zgodovini, preteklih obi- naš prostor prinašajo večji pouda- čajih in naravnih danostih. Sodelu- 18h: otvoritev prodajne razstave s pogostitvijo rek tradicionalnim rokodelskim zna- joče Postojnčanke iščejo navdih v Razstava je prikaz celoletnega projekta, ki je v ospredje postavil roko- njem ter sodobnim oblikovalskim zgodbah o skrivnostni nanoški kači delstvo. Manjša aktivna skupina lokalnih ustvarjalcev je pod različnimi prijemom. Ti v kombinaciji ustvarja- ter mističnih bistriških belih ženah. mentorstvi razvila nove izdelke. Ti predstavljajo sodobne veščine, kul- jo zanimive izdelke, ki na svež način V skupini, kjer ustvarjajo skupaj z turno dediščino in zgodovinske, mitološke ter naravne lastnosti krajev, predstavljajo tudi našo regijo. udeleženci iz Pivke in Ilirske Bistri- kjer izdelki nastajajo. Razstava bo na ogled do 11. Januarja 2019. ce, postojnsko občino zastopajo Vabljeni! Za osnovo novo nastalih izdelkov Mateja Premrl z gibljivimi lesenimi LAS med Snežnikom in Nanosom (Postojna, Pivka, Ilirska Bistrica) smo izbrali zgodbe, ki pripovedu- igračami, Jana Šepec s keramičnimi

Po črpanju evropskih sredstev Postojna Najuspešnejše občine po črpanju evropskih sredstev za občinske projekte. v samem vrhu Vir: Projekt Govoriš kohezijsko? Podatki do konca septembra v eur na prebivalca

24 Največji projekti, ki jih po slovenskih občinah sofinancira Evrop- ska unija v obstoječi finančni perspektivi 2014–2020, so prenove in nadgradnje vodovodov in čistilnih naprav, energetske prenove stavb in ureditve gospodarsko-poslovnih con.

Slovenske občine so glede črpanje evropskih sredstev v obstoječi per- spektivi, vsaj glede projektov, ki so jih prijavile, različno uspešne. In kate- re občine so za zdaj, vsaj glede prijavljenih projektov za črpanje evrop- skega denarja v sedanji finančni perspektivi, najuspešnejše?

Višina upravičenih stroškov pridobljenih projektov (v evrih na prebivalca)

N o v e m b e r 2 0 1 8 Nominalno gledano, je po podatkih urada za kohezijsko politiko, gle- de na višino upravičenih stroškov pridobljenih projektov, najuspešnejša Ljubljana, s skoraj 69 milijoni sredstev. Sledi ji Dravograd s 40,5 milijona evrov, Kamnik s skoraj 36 milijoni, Postojna 31,6 milijona in Žužemberk z 28,9 milijona evrov.

Občina Postojna pa je tudi na tretjem mestu po višini upravičenih stro- škov projektov na prebivalca.

Vsak občan Postojne bo iz evropskih sredstev “prejel” 1950 evrov. Na pr- vem mestu je občina Žužemberk s 6256 evri na prebivalca, na drugem pa Dravograd s 4603 evri. Začetek gradnje poslovilne vežice v Orehku

Občina Postojna je pričela z gradnjo poslovilne vežice v Orehku. Gra- dnja bo potekala približno sedem mesecev, vrednost investicije pa je cca 280.000 evrov. Informacija za kvalitetne komercialne tiskovine IZ OBČINSKE HIŠE IZ OBČINSKE

Objekt bo zavzemal tri dele: osnovno stavbo, nadstrešek in tlakovno ure- ditev. V objektu so polega prostora za umrlega, predvideni še prostor za svojce, sanitarije in skladišče. Pred vežico bo postavljen večji nadstrešek za izvajanje obreda, urejen pa bo tudi manjši tlakovan plato in dostopna pot do ceste.

V sklopu izgradnje vežice se bodo uredila tudi parkirišča ob cesti, do- stopna cesta od vaškega vodnjaka in ureditev okolice vaškega vodnjaka. Velikost vežice je 44 m2, nadstreška pa 54 m2.

25

OSTALE TISKOVINE PO NAROČILU Tisk in fotokopiranje iz USB ključka N o v e m b e r 2 0 1 8

Gsm: 051 427 824 051 414 520 IZ OBČINSKE HIŠE IZ OBČINSKE

Lina in Val Eržen na sprejemu pri županu Na zajtrku pri najmlajših

Življenje Vala in Line Eržen je že nekaj let posvečeno windsurfingu. In Tudi v Vrtcu Postojna so danes sodelovali pri projektu Tradicionalni zadnje čase 11-letni brat in 13-letna sestra iz Planine žanjeta uspehe slovenski zajtrk. Skupini Škrati v enoti Zmajček se je pri zajtrku pri- enega za drugim, tudi v precej starejši konkurenci. Pred kratkim sta družil tudi župan Igor Marentič. se vrnila s tekmovanja na Nizozemskem, kjer je Lina postala evropska prvakinja, Val pa je zasedel sedmo mesto. Otroke so k zajtrku pripravile vzgo- hrane in se izvaja z namenom, da jiteljici Nina Maver in Tina Pelko ter bi izboljšali zavedanje o namenu Na tovrstnih tekmovanjih se udeleženci merijo v treh disciplinah, hitro- v.d. ravnateljice Elizabeta Zgonc in in razlogih za lokalno samooskrbo, stnem srfanju, freestylu in kajtanju. Lina in Val sta mojstra srednjega, kar pomočnica ravnateljice Tanja Ger- domačo pridelavo in predelavo ter pomeni, da znata z vetrom v jadrih uganjati prave norčije. žina. Za pravi slovenski zajtrk pa so da bi v okviru sistema javnega naro- Lino in Vala ter njunega očeta Igorja Eržena je sprejel tudi župan Igor poskrbeli: Turistična kmetija Mihelčič čanja spodbudili aktivnosti zagota- Marentič, ki je prisluhnil poteku tekmovanja, ter družini Eržen zaželel še za mleko, ekološki kruh je priskrbela vljanja hrane, pridelane v lokalnem mnogo uspehov v prihodnjem letu. B-Forma, Sadjarska kmetija Biščak okolju. Javnosti predstavlja pomen jabolka, ekološko maslo je produkt kmetijstva in čebelarstva ter spod- Sezona tekmovanj je sedaj za njima. Ampak mlada športnika kljub temu podjetja Kele&Kele, čebelar Miro Ce- buja k pravilni in zdravi prehrani. ne počivata. Na surf in v mrzlo morje se odpravita tudi pozimi in tako tina pa je prinesel ekološki med. Ozavešča o pomenu živilsko-pre- na leto trenirata približno 150 dni. Čeprav morata za rezultate trdo delati, Projekt Tradicionalni slovenski zaj- delovalne industrije. Posebno po- Lina in Val dajeta vedeti, da v surfanju zares uživata. Srfanje, kot pravita, ni trk je bil tudi letos eden izmed osre- zornost pa namenja pomenu giba- samo šport, ampak tudi način življenja, ki vključuje pogosto obiskovanje dnjih dogodkov dneva slovenske nja in ohranjanja čistega okolja. najlepših obmorskih krajev na svetu.

Strateško srečanje Svetovalnega središča Postojna za izobraževanje odraslih

Svetovalno središče ISIO Postojna, ki deluje v okviru Ljudske univerze 26 Postojna, organizacijske enote Zavoda Znanje Postojna, je 7. novem- bra priredilo letno srečanje strokovnih in strateških partnerjev.

Sodelujoče organizacije, ki v lokal- segalo le usposabljanja za potrebe nem okolju delujejo na področju dela, ampak zagotavljalo nabor izobraževanja in drugih podpornih prijemov, ki omogočajo zaposle- dejavnostih pri razvoju človeških vi- nim poleg strokovne tudi osebno rov, so se ob tem seznanile z aktual- rast, kar se dolgoročno odrazi tudi nimi razmerami v izobraževanju od- v družbeni blaginji in boljši kako- raslih in z napovedmi novih potreb vosti življenja. Žal so o pomenu na tem področju, ki jih kot posledico in koristih vseživljenjskega učenja transformacijskih učinkov globaliza- tako delodajalci kot zaposleni pre- cije, lahko pričakujemo. Skupaj smo malo ozaveščeni in informirani, razmišljali o vlogi informativno-sve- zato smo na srečanju izpostavili tovalne dejavnosti v izobraževanju tudi trenutno nacionalno promo- odraslih za boljšo dostopnost in cijsko kampanjo Za znanje (www. N o v e m b evečjo r 2 0 1 8 vključenost posameznikov v zaznanje.si ), ki po različnih kanalih vseživljenjsko učenje. informira o možnostih brezplač- nega svetovanja za izobraževanje Dotaknili smo se problematike po- zaposlenih. manjkanja ustrezno kvalificirane de- lovne sile na trgu dela in ugotavljali, Dogodek je strokovno podprla red. da se delodajalci počasi le odloča- prof. dr. Zdenka Zalokar Divjak, jo za večje vključevanje zaposlenih univ. dipl. psih., spec. logoterapije, v različne izobraževalne oblike in ki je zbranim spregovorila o pome- spoznavajo, da je sistematično vla- nu osebnostne rasti zaposlenih. ganje v znanje in razvoj zaposlenih najboljša naložba za prihodnost. Erika Švara, vodja Svetovalnega središča Vlaganje v kadre pa naj ne bi ob- Postojna IZ OBČINSKE HIŠE IZ OBČINSKE

27

Bliža se praznični december, in prijetna druženja z družino, prijatelji, sodelavci, poslovnimi partnerji...

Vabimo vas na N o v e m b e r 2 0 1 8 praznično kulinariko, dobro kapljico, večere pa vam bomo popestrili z živo glasbo. 10:00 Delavnica in božični foto kotiček 10. december 2018 Društvo Prostor, Društvo Ni da ni, Hotel Kras 9:00 Filmarija: Misija Arktika vodnik dogajanja v  Izdelava pripomočkov in fotografiranje z Zavod Znanje Postojna, OE Kulturni dom Rok Peric Photography.  Za šolo obcˇini Postojna  Hotel Kras  Kulturni dom Postojna 10:45 Žegnanje velikega adventnega venca 11. december 2018 28. november 2018 TD Pudgura 17:00 Aranžiramo 17:00 Dan odprtih vrat Šolskega centra  Na Repačah - na začetku vasi Studeno Zavod Znanje Postojna, OE Ljudska Postojna univerza Postojna 3. december 2018  Oblikovanje božično-novoletnega IZ OBČINSKE HIŠE IZ OBČINSKE  Šolski center Postojna  Šolski center Postojna 18:00 Miroslav Vilhar (1818–1871) namiznega aranžmaja. »mož preobilnih zaslug« Delavnico vodi floristka Melita Jurca. Zavod Znanje Postojna, OE Notranjski Cena 9 EUR, Obvezne prijave do 7.12.2018. 17:00 Prikrita grobišča v kraških jamah v muzej Postojna  Ljudska univerza Postojna Sloveniji  Razstava Zavod Znanje Postojna, OE Notranjski 19:00 Čefurji raus muzej Postojna  Notranjski muzej Postojna Zavod Znanje Postojna, OE Kulturni dom  Predavanje 4. december 2018  Predstava  Notranjski muzej Postojna 16:30 Miklavževa ustvarjalnica Za abonma in izven Zavod Znanje Postojna, OE Ljudska Vstopnice na blagajni, uro pred predstavo. 18:00 Ali so bile tudi včasih pike na loncih; univerza Postojna  Kulturni dom Postojna prazgodovinski lonci  Ustvarjanje božično-novoletnih krogel in Zavod Znanje Postojna, OE Notranjski svečnikov iz blaga. Cena 5 EUR. 12. december 2018 muzej Postojna Prijave do 3.12.2018. 17:00 Poletimo skupaj  Delavnica za otroke  Ljudska univerza Postojna OŠ Antona Globočnika, Podružnična šola  Notranjski muzej Postojna Planina 5. december 2018  Center Mariapoli »Naš Vilhar« 17:45 Slavnostni prižig novoletne OŠ Miroslava Vilharja Postojna razsvetljave s prihodom Miklavža 19:00 Čajanka vokalne skupine ELUM  Razstava likovnih izdelkov osnovnošolcev Občina Postojna VS Elum v Vilharjevem letu.  Titov trg Postojna  Koncert ob čaju in svežih piškotih Na ogled bo do 14.12.2018  Atrij ZRC Sazu  Knjižnica Bena Zupančiča Postojna, 18:00 Odprtje drsališča pritličje Studio Proteus v sodelovanju z Občino 13. december 2018 30. november 2018 Postojna in partnerji 16:45 Praznik luči in pozdrav zimi  Zabavni program in gostinska ponudba. Občina Postojna, SGLŠ Postojna, 9:00 Dan odprtih vrat VDC Postojna Ob neugodnem vremenu bo odprtje Društvo prijateljev mladine občin Postojna VDC Postojna drsališča prestavljeno. in Pivka PO-PI, Vrtec Postojna  Doživite vsakodnevno življenje in delo  Titov trg Postojna  Sodelujejo: uporabnikov. Čarovnik Grega, pravljičarka Ljoba Jenče,  VDC Postojna 6. december 2018 Dušan Mamut Badovinac Zupanjič, lajnar, 17:00 Mandala-zahvala Zemlji VS Šiške, Elum in Mavrica, učenci GŠ 18:00 Kako lahko kot starš pomagam Zavod Znanje Postojna, OE Notranjski Postojna, Jerneja Sojer Smerdu, vrtec otroku postaviti cilje? muzej Postojna Postojna … Zavod Znanje Postojna, OE Večgeneracijski  Delavnica izdelave skupinske mandale iz  Park mladosti SGLŠ in Titov trg center Točka moči Postojna semen 28  Predavanje za vse, ki so v stiku z otroki.  Notranjski muzej Postojna 18:00 Viki Grošelj  Zelena dvorana priznani slovenski alpinist, 17:30 Mica Potica planinski vodnik, gorski reševalec, 19:30 Komedija Ribarske svađe (Goldoni) Zavod Znanje Postojna, OE Kulturni dom športni pedagog in pisatelj. Zavod Znanje Postojna, OE Kulturni dom  Otroška predstava Knjižnica Bena Zupančiča Postojna  Predstava amaterskega gledališča Bracera- Za abonma Mali medo in izven  Alpska konvencija predstavlja četrto Supetar. Vstopnice na blagajni, uro pred predstavo izvedbo Festivala »Brati gore« v okviru Vstop prost!  Kulturni dom Postojna mednarodnega dneva gora.  Kulturni dom Postojna  Knjižnica Bena Zupančiča Postojna, 8. december 2018 1. december 2018 čitalnica 19:00 Večer Nikole Tesle 10:00 Praznični živžav SPD Nikola Tesla 20:00 Predstava za vse priložnosti OŠ Miroslava Vilharja Postojna  Folklorno pevska prireditev. Nastopajo: Zavod Znanje Postojna, OE Kulturni dom  Delavnice in stojnice - SPD Nikola Tesla Postojna  Komedija Lada Bizovičarja  Vilharjeva dvorana na OŠ MV - SKD Petar Kočić Kranj Vstopnice Eventim in uro pred predstavo, - SKUD Prosvjeta Viškovo na blagajni 19:00 Preproste besede - Hrvaško KUD Istra Piran  Kulturni dom Postojna N o v e m b e r 2 0 1 8 MePZ Postojna  Kulturni dom Postojna  Koncert ob 35-letnici Mešanega pevskega 15. december 2018 zbora Postojna. 19:30 Dobrodelni koncert ob 15-letnici Cel dan Moj kino Gost: skladatelj Aldo Kumar VS Goldinar Zavod Znanje Postojna, OE Kulturni dom  Kulturni dom Postojna Društvo Bakla  Film, Vstopnice Moje karte in uro pred  Glasbena šola Postojna – dvorana Alojza filmom na blagajni 2. december 2018 Srebotnjaka  Kulturni dom Postojna 10:00 Prva nedelja v mesecu, brezplačen vstop za občane v Notranjski muzej 9. december 2018 16. december 2018 Postojna 17:00 Produkcija Baletnega društva popoldne Luč miru iz Betlehema Zavod Znanje Postojna, OE Notranjski Postojna Skavti – Postojna 1 muzej Postojna Baletno društvo Postojna  Regijski sprejem s sveto mašo  Notranjski muzej Postojna  Kulturni dom Postojna  Cerkev sv. Štefana Postojna 17. december 2018 21. december 2018 v decembru 7:00 Mesečni sejem na Tržaški 19:00 Prednovoletno srečanje Spodmol pod Macesnovo gorico – Občina Postojna Kulturno umetniško društvo Planina dva dotika zgodovine  Tržaška cesta  Praznična prireditev z gosti Zavod Znanje Postojna, OE Notranjski  Kulturni dom M. V. Planina muzej Postojna 19:00 Dediščina furmanstva 2.del  Občasna razstava Društvo Kolut, Studio Proteus 22. december 2018  Notranjski muzej Postojna  Premiera dokumentarnega filma 20:00 V iskanju sanj  Kulturni dom Postojna Zavod Znanje Postojna, OE Kulturni dom Učilnica v naravi:  Ana Čop s kvartetom. Ljudske pesmi v jazz Šolski vrt včeraj, danes, jutri 18. december 2018 preobleki. Vstopnice v TIC galeriji in na Zavod Znanje Postojna, OE Notranjski HIŠE IZ OBČINSKE 17:00 Čujte gore in bregovi blagajni, uro pred predstavo muzej Postojna OŠ Miroslava Vilharja Postojna  Kulturni dom Postojna  Gostujoča razstava Šolskega muzeja  Koncert šolskih pevskih zborov in orffove  Notranjski muzej Postojna skupine ob zaključku Vilharjevega leta 25. december 2018  Vilharjeva dvorana na OŠ MV Jaslice v Postojnski jami Obiskali so jo tudi cesarji in kralji Postojnska jama d.d. Ob 200-letnici odkritja notranjih 17:00 Čarobna smrečica  Jaslice bodo na ogled vsak dan ob delov Postojnske jame OŠ Antona Globočnika Postojna, 13h, 14h in 15h do 30.12.2018 Zavod Znanje Postojna, OE Notranjski Podružnična šola Studeno  Postojnska jama muzej Postojna  Božično-novoletna prireditev s sejmom  Titov trg  Kulturni dom Studeno 26. december 2018 19:00 Dediščina furmanstva 2.del 14:00 Proslava ob dnevu samostojnosti in Društvo Kolut, Studio Proteus enotnosti in žegnanje konj  Dokumentarni film TD Pudgura  Kulturni dom Postojna  Kozolec toplar Belsko 20. december 2018 31. december 2018 17:30 Prihod Dedka Mraza z 22:00 Silvestrovanje na prostem obdarovanjem otrok Občina Postojna Zavod Znanje Postojna, OE Kulturni dom  Vili Resnik s spremljevalno glasbeno skupino  Kulturni dom Postojna  Titov trg

29 N o v e m b e r 2 0 1 8 OODPDPRRTTJJEE DRSDRSALALIŠIŠČČAA

IZ OBČINSKE HIŠE IZ OBČINSKE SREDA, 5.12.2018

Odprtje drsališča ob 18.uri na Titovem trgu v Postojni z zabavnim programom in gostinsko ponudbo.

Studio Proteus, Občina Postojna in partnerji. Ob neugodnem vremenu bo odprtje drsališča prestavljeno.

URNIK DRSALIŠČA

• od ponedeljka do petka od 16.00 – 21.00 ure (s predhodno rezervacijo za organizirane skupine: od 7.00 – 15.00 ure) • med vikendom in prazniki: od 10.00 – 21.00 ure

Drsališče bo obratovalo od 1. decembra 2018 do 31. januarja 2019 Vstopnina: 3,5 evra z lastnimi drsalkami, 4 evre z izposojenimi drsalkami.

PREDSTAVLJAMO 1. IN 2. DEL DOKUMENTARNE SERIJE DEDIŠČINA FURMANSTVA 30 PREMIERA: SCENARIJ DRAGO MISLEJ - MEF REŽIJA DUŠAN MILAVEC IN DRAGO MISLEJ - MEF KULTURNI DOM POSTOJNA KAMERA MANUEL TOMŠIČ IN NEJA KALAN 17. DECEMBER OB 19.URI MONTAŽA MANUEL TOMŠIČ GRAFIKA NEJA KALAN ORGANIZACIJA SNEMANJA NEVENKA BURGER PONOVITEV: PRODUKCIJA TV STUDIO PROTEUS KULTURNI DOM POSTOJNA ODGOVORNA UREDNICA ALENKA FURLAN ČADEŽ 18. DECEMBER OB 19.URI IZVRŠNI PRODUCENT ERNEST ZAKARIJA-NETO N o v e m b e r 2 0 1 8

Operacija »Ohranjanje dediščine furmanstva ob cesarski cesti Dunaj-Trst s poudarkom na območju sedanje občine Postojna« vključuje produkcijo dveh dokumentarnih filmov o furmanstvu. Dolgoročni cilj operacije je ozaveščanje o dediščini furmanstva in posledično ohranitev obstoječe kulturne dediščine tudi pri mlajših generacijah. Prvi operativni cilj operacije je produkcija dveh dokumentarnih filmov. Drugi operativni cilj je ustvarjanje enega delovnega mesta. Nosilec: Kulturno društvo Kolut, partnerji: Studio Proteus d.o.o., Občina Postojna, predvidena vrednost operacije: 66.534,03 evrov, predvideni znesek sofinanciranja: 48.435,26 evrov »Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje«; OBSEŽNO PREDMESTJE NEKDANJE nagradna križanka AVTOR: NALEZLJIVA SESTAV- LEPOSLOV- BELGIJSKEGA IME ČRNO- IVANA MATEJ ČREVESNA LEKARNAR LJANJE NO DELO MESTA GORSKE KOBILCA MISLEJ BOLEZEN PRATIK V PROZI LIEGE PODGORICE GOROVJE OKROG PANONSKE KOTLINE

STEBER ZA OKREPITEV ZIDU

HRUŠČ, PRED- TRUŠČ, PISANA LOMA- PREHRANA STENJE LETNI OLIVER GOZDNI DRAGOJEVIĆ POSEK NACIJA 3

FR. REVO- AZIJSKA ZAREBR- IZBIRA MED LUCIONIST POMEMBEN POLET, KRAJEVNA NIZOZEMSKI DRŽAVA NICA DVEMA MOŽ- (JEAN PAUL); USPEH, ZANOS, SKUPNOST SIR SKANDINAV- NOSTMA TENISAČ ZMAGA VNEMA LETALEC SAFIN SKI DROBIŽ NEKDANJA STROJ, SLOVENSKA PRIPRAVA GLASBENA GRŠKI BOG SKUPINA PASTIRJEV NARAVA, NATURA ZMRZNJENA AVSTRALSKI SLAŠČICA PEVEC (NICK) ZELIŠČNO VRSTA PRED- AMERIŠKI CESTA MED ŽGANJE MAMILA SEDNIK SKAKALEC DREVESI, SLOVENIJE V DALJINO, SAMICA DVOJINA ALEJA OLIMPIJSKI BOBRA (SLOVN.) (BORUT) PRVAK IN SLOVENSKI DRŽAVNO REKORDER PISATELJ PRVENSTVO IZ LETA (JOSIP) 1968 (BOB) SUROVINA AM. ZVEZNA ZA PLATNO DRŽAVA POSTOJNSKO NEREALNA SLOVENSKI PODJETJE PREDSTAVA LADJA ZA PEVEC NORDIJSKI PREVOZ (KLEMEN) BOG OGNJA TEKOČIN TRDNJAVA, LISTNATO UTRDBA DREVO BOGDAN GR. MUZA PLIN BREZ NORČIČ LJUBEZ. BARVE (H) PESNIŠTVA ŠPORTNI VZKLIK NA KOŠARKAR TOYOTIN ČOLN BIKOBORBAH DANEU TERENSKI AVTOMOBIL OTOK V IR- POLOŽAJ OČKA, SKEM MORJU TELESA ATI KOŠ. KLUB GORA V OSMAN, IZ RIGE JULIJCIH TUREK BREZREPA ZVARJENO DVOŽIVKA MESTO

SLOVANSKA PLUG, KEMIJSKI BOGINJA RAHLJALNIK SIMBOL SREČE ZA KALCIJ 31 TANTAL PET PREBIVALEC ZADETKOV GLAVNEGA PRI MESTA TOMBOLI GRČIJE HOLANDSKA DVOJNA JADRNICA SHRAMBA POTEZA Z RAVNIM ZA SPISE PRI ŠAHU DNOM

V prazničnem in čarobnem decembru razveselite svoje bližnje z darilnim bonom za masažo, terapijo ali individualni trening. Pokažite jim, da jih imate radi in vam je njihovo zdravje pomembno. Osti Jarej, s. p., Kristijan Črlenec, dejavnosti za nego telesa, podarja tri nagrade: 1. nagrada: 2 x bownova terapija; 2. nagrada: 1 x Kitajska tuina masaža;

3. nagrada: priprava individualnega programa treningov in 1 x vodeni trening. N o v e m b e r 2 0 1 8 Geslo nagradne križanke na osenčenih poljih in svoj naslov pošljite na dopisnici na naslov Postojnski prepih, Ljubljanska c. 4, 6230 Postojna najkasneje do 5. decembra. Med pravilnimi rešitvami križanke bomo izžrebali tri nagrajence. Izžrebani nagrajenci oktobrske številke so: 1. nagrado (vstopnica za ogled treh abonmajskih predstav - po želji) prejme NATAŠA BANOVIĆ, Pivška ulica 6, 6230 Postojna; 2. nagrado (vstopnica za ogled dveh abonmajskih predstav - po želji) prejme BOJAN KRAPEŽ, Kraigherjeva ulica 6, 6230 Postojna; 3. nagrado (vstopnica za ogled ene abonmajske predstave - po želji) prejme NEVENKA VERBIČ, Rakitnik 32 a, 6258 Prestranek. Nagrajenci naj za prevzem nagrad pokličejo v Kulturni dom na tel. št: 051 600 160. z višine

Cerkev v Štivanu

Le dobrih pet minut hoda je od Matenje vasi do Štivana, zaselka, ki je dobil je Ivan Anton Čufar. Zvonik s čebulasto streho so prizidali leta 1693, leta ime po svojem najbolj markantnem objektu. Cerkev sv. Janeza Krstnika – 1702 pa je cerkev posvetil tržaški škof Giovanni Miller. V 19. stoletju je bila krepko dominirajoča nad peščico hiš v zaselku – stoji na pobočju severo- predelana njena notranjost; takrat so obokali ladjo. Leta 1937 je notranjost zahodno od Matenje vasi, sredi pokopališča. Prvič je omenjena okoli leta cerkve poslikala Mara Kralj. Marmorni glavni oltar sv. Janeza Krstnika je 1400. Že od nekdaj je veljalo nepisano pravilo, da so cerkve, posvečene bil izdelan leta 1739. Nekoliko mlajša stranska oltarja stojita ob slavoločni sv. Janezu Krstniku, običajno gradili ob vodi. In prvotna cerkev v Štivanu steni ladje in se zgledujeta po glavnem oltarju. Med letoma 1763 in 1765 ju (to pove ljudska govorica) naj bi stala nekoliko višje na pašniku proti Gro- je izklesal Francesco Rottman. biščam. Cerkev so z odlokom razglasili za spomenik lokalnega pomena leta 1984. Cerkev obdaja pokopališče – »menda že odkar stoji cerkev«, kot je leta 1910 zapisal slavinski župnik Janez Zabukovec – okrog pokopališča pa je Zgodnjebaročno stavbo je dal pozidati leta 1643 slavinski župnik Leonard postavljen zid. Pokopališče so razširili najprej leta 1836, nato pa spet leta Mohorič, o čemer poroča napis, vklesan v preklado stebrnega portala, ki iz 1894, ko je bila pozidana tudi mrtvašnica v njegovem vzhodnem vogalu. zvonice vodi v cerkveno ladjo. V eno od sten zvonice je vzidana kamnita plošča, ki ohranja spomin na vojake, padle v prvi svetovni vojni. Izdelal jo Besedilo: Alenka Čuk; fotografija: Igor Marentič.

32 nostalgija prvi polovici dvajsetih let prejšnjega stoletja. Potem ko so se umaknili iz Logatca, je Postojna namreč postala mednarodna mejna postaja. Hitro je »občutila koristi, ki jih donašajo obmejne prevozne postaje«. Dopisnik lista Tabor se je v začetku dvajsetih let že obregnil ob številne napise, »ki se bleste« na Kolodvorski cesti. Označevali so podružnice raznih špe- dicij z vseh koncev Italije, trgovine in druge lokale … Na vsakem koraku si lahko prisluhnil italijanski govorici – obvladali so jo že tudi domačini. Nič kaj prizanesljivi dopisnik je še zapisal, da tudi »natakarice po gostil- nah, restavracijah, hotelih in kavarnah, ki so še Slovenke, čebljajo prav pridno v sladkem jeziku.« Približno v tistem času, leta 1925, se v rekla- mnih oglasih že omenjata tudi restavracija in »Buffet« na železniški postaji. Njun lastnik je bil Italijan Paolo Caretti. Gostom – ne vemo sicer, ali so jim stregle Slovenke – so ponudili jedi in vina italijanskih pokrajin, po naročilu pa so pripravili tudi kosila za organizirane skupine. V resta-

N o v e m b e r 2 0 1 8 vraciji so se gotovo ustavili tudi posamezni izletniki, ki so se z vlakom pripeljali v Postojno in jo nato peš mahnili do Postojnske jame – nekateri že na poti do jame, večina pa verjetneje ob vrnitvi na kolodvor, saj so si v restavraciji lahko odpočili in si po prehojeni poti privezali dušo. Lastnik se je znal prilagoditi potrebam gostov. Zaradi dolgotrajnih carinskih po- Na kolodvoru stopkov za osebni in blagovni promet so namreč vlaki na mednarodni železniški postaji dolgo stali; zato je bil bufet z letnim vrtom na voljo Razpis za gradnjo poslopij na železniški postaji v Postojni se je zaklju- gostom 24 ur na dan. Ker je bilo na Kolodvorski cesti kar nekaj gostin- čil v zadnjih dneh februarja 1855. Z gradnjo naj bi začeli v septembru skih lokalov, se je bilo treba za naklonjenost obiskovalcev potruditi. Zato 1855, do konca avgusta 1857 pa bi morala biti dela zaključena. Sklepne je lastnik Caretti verjetno tudi naročil tržaškemu založniku pričujočo slovesnosti ob odprtju »ljubljansko-teržaške železnice« so se v zadnjih razglednico in z njo reklamiral svojo restavracijo. dneh julija 1857 odvijale prav v Postojni, tam se je zbrala pisana družba visokih gostov. Poslopje železniške postaje so Italijani nato povečali v Besedilo: Alenka Čuk; razglednica: Notranjski muzej Postojna